Kronologija I. mandata

 Leto 1992 | Leto 1993 | Leto 1994 | Leto 1995 | Leto 1996 |


Kronologija dogodkov za prvo mandatno obdobje 1992–1996

Leto 1992

23. 12.
Na konstitutivni seji Državnega zbora se je zbralo 90 poslank in poslancev, izvoljenih na volitvah 6. 12. 1992, ki jih je na podlagi 81. člena Ustave Republike Slovenije razpisal predsednik republike. Novo Ustavo Republike Slovenije, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter določila Državni zbor kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, je 23. 12. 1991 sprejela Skupščina Republike Slovenije.

Konstitutivno sejo je do izvolitve predsednika Državnega zbora vodil najstarejši poslanec, dr. France Bučar (DS). Prvi predsednik Državnega zbora je postal mag. Herman Rigelnik (izvoljen na listi LDS), funkcijo podpredsednika pa so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), dr. Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni) (izvoljen 23.3.1993).

Državni zbor je sprejel začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja.

Pred Državnim zborom je prisegel predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan.


 

Legenda - pomen kratic:

LDS – Liberalno-demokratska stranka
SKD – Slovenski krščanski demokrati
ZL – Združena lista
SLS – Slovenska ljudska stranka
D – Demokrati ~ DS – Demokratska stranka Slovenije
ZELENI – Zeleni Slovenije ~ ZELENI-ESS – Ekološko socialna stranka ~ ZELENI/LDS
SDSS – Socialdemokratska stranka Slovenije
SND – Slovenska nacionalna desnica
 

Besedo "poslanec" uporabljamo enakovredno za oba spola.

Leto 1993

12. 1.
Državni zbor je sprejel Zakon o Vladi republike Slovenije in v 1. členu določil, da je Vlada Republike Slovenije organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.

Za predsednika Vlade Republike Slovenije je izvolil dr. Janeza Drnovška.

Državni zbor je za sekretarko Državnega zbora imenoval Jožico Velišček.

23. 2.
Za funkcijo generalnega sekretarja Državnega zbora je bil imenovan Bogdan Biščak.

25. 2.
Na predlog predsednika Vlade Republike Slovenije je Državni zbor imenoval ministre in s tem določil sestavo Vlade Republike Slovenije.

26. 2.
Državni zbor je sprejel Odlok o organizaciji in delu služb državnega zbora, ki je v 8. členu določil naslednje službe: Sekretariat za pripravo in izvedbo sej zbora, Strokovno-raziskovalna služba, Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, Služba za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, Služba za mednarodne odnose, Dokumentacijska služba, Služba za peticije, Služba za informiranje, Služba za razvoj informacijskega sistema, Služba za splošne zadeve in Služba za vzdrževanje. Za potrebe predsednika in podpredsednikov zbora pa se organizira kabinet predsednika zbora.

Državni zbor je za sekretarja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve imenoval Milana Baškoviča.

1. 4.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij Hit Nova Gorica, Elan in Slovenske železarne, bank, ki so v sanacijskem postopku, ter zlorab pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih rezerv. Preiskovalno komisijo je vodila Polonca Dobrajc (SNS).

13. 4.
Poslanec Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi raziskala poskuse oškodovanja družbene lastnine – tako imenovano »divjo privatizacijo«.

14. 5.
Slovenija je postala članica Sveta Evrope. Seji Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in slovesnemu dogodku so prisostvovali tudi predstavniki Državnega zbora.

5. 7.
Državni zbor je sprejel poslovnik, s katerim je celovito uredil svoje delovanje. Poslovnik je začel veljati 18. julija in nadomestil začasni poslovnik.

Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o povojnih množičnih pobojih, pravno dvomljivih procesih in drugih tovrstnih nepravilnostih. Predsednik komisije je postal dr. Jože Pučnik (SDSS).

6. 7.
Državni zbor je glasoval o interpelaciji skupine poslancev zoper pravosodnega ministra Miho Kozinca. Glasovanja se je udeležilo 81 poslancev; za razrešitev je glasovalo 34, proti pa 43 poslancev.

3. 10.
V Kočevju je bila proslava ob 50–letnici zbora odposlancev slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik.

13. 10.
Državni zbor je na izredni seji po hitrem postopku sprejel spremembe zakonov, s katerimi je delno omejil pravico do stavke za posamezne kategorije javnih uslužbencev (zakon o notranjih zadevah, zračni plovbi, izvrševanju kazenskih sankcij in carinski službi).

29.10.
Državni zbor je na zaprti seji razpravljal o orožarski aferi. Imenoval je tudi parlamentarno preiskovalno komisijo za preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču, ki naj bi proučila morebitno vpletenost državnih uradnikov v trgovanje z orožjem. Predsednik komisije je bil Zoran Madon (SLS).

11. 11.
Poslance je nagovoril predsednik Češke republike dr. Vaclav Havel.

23. 12.
Državni zbor je imenoval predsednika in člane Preiskovalne komisije o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, izvršnih svetov skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, kjer so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti. Predsednik devetčlanske komisije je postal Anton Anderlič (LDS).

Leto 1994

16. 2.
Predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik je sprejel predsednico nemškega Bundestaga dr. Rito Süssmuth.

29. 3.
Na izredni seji je Državni zbor po dolgotrajni razpravi razrešil Janeza Janšo s funkcije obrambnega ministra. Predlog za razrešitev je Državnemu zboru posredoval predsednik vlade in jo utemeljil z objektivno odgovornostjo ministra za dogodke pri Depali vasi. Na isti seji je Državni zbor za novega ministra za obrambo imenoval Jelka Kacina.

30. 3.
Skupina 16 poslancev opozicije je v proceduro vložila interpelacijo o delu ministra za finance mag. Mitje Gasparija. Očitali so mu izdajo državnih poroštev za kredite, ki so jih najemali posamezni privatni podjetniki.

26. 4.
Državni zbor je sprejel odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin in s tem začel postopek uresničevanja ustavne določbe o pravici do lokalne samouprave.

24. 5.
Državni zbor je s 50 glasovi »proti« in 14 »za« zavrnil interpelacijo zoper ministra za finance mag. Mitja Gasparija.

26. 5.
Državni zbor je imenoval preiskovalno komisijo za preiskavo politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre. Predsednik komisije je postal Benjamin Henigman (SKD).

1. 6.
Državni zbor je obiskal predsednik Republike Avstrije Thomas Klestil, ki je tudi nagovoril poslance.

19. 7.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnarju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (na kratko imenovana »preiskovalna komisija JBTZ «).

Istega dne je Državni zbor sprejel tudi ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije pravosodnemu ministru Mihi Kozincu (odstopil je zaradi zagovarjanja dvomljive upravičenosti ugodnih stanovanjskih posojil za funkcionarje po obrestni meri R+3 %). Na to funkcijo je imenoval Meto Zupančič.

27. 7.
Poslanci so na izredni, za javnost zaprti seji, z ustavnim zakonom ustanovili dve novi banki, novo ljubljansko in mariborsko banko, na kateri je bilo preneseno premoženje Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor.

28. 7.
Državni zbor je imenoval člane preiskovalne komisije JBTZ. Predsednik komisije je postal Igor Bavčar (LDS).

5. 9.
Mag. Herman Rigelnik je odstopil s funkcije predsednika Državnega zbora.

16. 9.
Po enem neuspelem poskusu je Državni zbor v drugo za predsednika izvolil Jožefa Školča, poslanca LDS.

22. 11.
Poslanci SLS so vložili predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade.

29. 11.
Vložena je bila interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo Jelka Kacina.

20. 12.
Sprejete so bile spremembe in dopolnitve poslovnika. Z njimi so bili podrobneje opredeljeni: postopek razprave o poslanski pobudi, postopek dodeljevanja imunitete, predhodni sklic, postopek določanja dnevnega reda seje Državnega zbora, preložitve obravnavanja točke dnevnega reda in pravica do ugovarjanja izidu glasovanja. Dodana so bila pravila za ustanovitev poslanske skupine samostojnih poslancev, določeno je bilo, kdaj lahko delovno telo potrjuje sklepe na korespondenčni seji, kaj je kratica aktov in kdo jo določa idr. S spremembo poslovnika sta bili združeni funkciji generalnega sekretarja in sekretarja Državnega zbora v eno funkcijo – generalnega sekretarja Državnega zbora. Ta določba pa se je začela uporabljati šele z novim mandatom.

Leto 1995

19. 1.
Parlament je glasoval o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade dr. Janez Drnovška, ki naj bi po mnenju opozicije med pogajanji z Italijo kršil ustavo in zakone. Poslanci so obtožbo zavrnili s 56 glasovi »proti« in 17 »za«.

Rezultat glasovanja o interpelaciji zoper obrambnega ministra Jelka Kacina je bil v korist ministra s 43 glasovi »proti« in 40 glasovi »za« interpelacijo.

1. 3.
Po odstopu Igorja Bavčarja s funkcije predsednika »preiskovalne komisije JBTZ« je predsedniško mesto prevzel Vitodrag Pukl (SDSS).

5. 4.
Predsednik vlade in finančni minister sta poslancem predstavila državni proračun za leto 1995.

26. 5.
Poslanci niso izglasovali interpelacije zoper ministrico za pravosodje Meto Zupančič (25 »za«, »proti« 41).

29. 5.
Vlada je v parlament poslala pobudo za spremembo ustave, s katero bi tujci lahko pridobivali lastninsko pravico na zemljiščih.

30. 5.
Ker Državni zbor ni izglasoval zavrnitve zakona o začasnem moratoriju na vračanje dela premoženja verskim skupnostim (zlasti cerkvenih gozdov), ki sta ga predlagala poslanca SNS Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič, so poslanci SKD zapustili zasedanje zbora, za njimi pa tudi poslanci SLS, SDSS in SND. Ob nasprotovanju vlade, da bi Državni zbor nadaljeval z obravnavo zakona, ter ob protestih cerkvenih krogov, so poslanci po treh dneh z glasovanjem odločili, da bodo obravnavo zakona začasno preložili.

30. 6.
Državni zbor je sprejel proračun za tekoče leto – za leto 1995.

11. 7.
Na izredni seji je Državni zbor predvsem na pobudo SLS kar štiri dni obravnaval problematiko lastninjenja.

18. 9.
Pred parlamentarno »preiskovalno komisijo JBTZ« je bil zaslišan predsednik države Milan Kučan. Za Kučanom je komisija zaslišala še nekdanjega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Razprave o procesu proti četverici so zaznamovale ves september.

28. 9.
Poslanci so na eno od prihodnjih sej znova preložili zakon Polonce Dobrajc in Zmaga Jelinčiča o začasnem moratoriju na vračanje dela premoženja verskim skupnostim. Cerkev pa je na tiskovni konferenci predstavila predloge, kako naj bi ji država zagotavljala stabilno financiranje.

16. 10
Pred »preiskovalno komisijo JBTZ« je kot priča nastopil Janez Janša in znova sprožil javne debate o vlogi posameznikov v procesu proti četverici, njihovem vedenju, dokazih itd.

20. 10.
Državni zbor je pričel obravnavati predloga proračuna za leto 1996.

7. 11.
Skupina 11 poslancev je vložila interpelacijo zoper ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Očitali so mu domnevno sporno ravnanje z denarjem, ki ga je država z zakonom namenila za sanacijo TAM Maribor, njegovih soodvisnih družb in ljubljanske Avtomontaže AM-Bus.

Leto 1996

19. 1.
Državni zbor je sprejel proračun za leto 1996.

26. 1.
Med samo razpravo Državnega zbora o interpelaciji zoper ministra za gospodarske dejavnosti je predsednik vlade predlagal zboru njegovo razrešitev, minister dr. Maks Tajnika r pa je zbor obvestil, da odstopa s funkcije. S tem je postala razprava o interpelaciji brezpredmetna.

31. 1.
Državni zbor je po kolektivnem odstopu ministrov Združene liste ugotovil, da je prenehala funkcija ministru za znanost in tehnologijo, ministrici za delo, družino in socialne zadeve ter ministru za kulturo. S tem dejanjem Združena lista ni bila več sestavni del vladajoče koalicije.

1. 2.
Skupina poslancev je vložila zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora Jožefa Školča in interpelacijo zoper ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja.

28. 2.
Državni zbor je zavrnil predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora. Za razrešitev je glasovalo le 19 poslancev.

6. 3.
Poslanec dr. Leo Šešerko poslal predsedniku Državnega zbora Jožefu Školču pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma pod geslom »Zaprimo nuklearko «. Podprl jo je z zakonsko zahtevanimi 200 podpisi volivcev. S pobudo bi poslanec dr. Šešerko rad dosegel začetek zbiranja podpisov za referendum, na katerem bi volivci odločali o zaprtju jedrske elektrarne Krško do konca leta 2006.

28. 3.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča so vložili poslanke in poslanci Združene liste. Državni zbor o njej do konca mandata ni uspel opraviti razprave in glasovanja.

16.5.
Državni zbor je izglasoval interpelacijo zoper ministra za zunanje zadeve (48 glasov »za« interpelacijo in 26 glasov »proti« interpelaciji). Ker so za interpelacijo glasovali tudi poslanci SKD, je poslanska skupina LDS predlagala prekinitev koalicijske pogodbe med LDS in SKD. Opozicijska SLS je predlagala zamenjavo vlade dr. Janeza Drnovška s tako imenovano »tehnično« ali »strokovno« vlado.

22. 4.
S spremembami in dopolnitvami poslovnika je Državni zbor podrobneje določil pravila, povezana z udeležbo poslancev na sejah delovnih teles in Državnega zbora ter sankcije za neopravičeno odsotnost, če je seja zbora ali delovnega telesa nesklepčna.

5. 7.
Državni zbor je sprejel rebalans proračuna za leto 1996. Večji del rebalansa je bil namenjen pokritju izgub pokojninske blagajne.

3. 8.
Posvet vodstva Državnega zbora z novinarji o izboljšanju pogojev za njihovo delo.

7. 8.
Državni zbor je razpisal predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor – referendum o »volilnem sistemu«. V referendumsko odločanje so bili ponujeni trije modeli: kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema (44 poslancev bi volili po enem in 44 po drugem sistemu), ki ga je predlagal Državni svet; dvokrožni večinski sistem, ki ga je predlagalo več kot 43.000 volivcev, zbiranje podpisov pa je organizirala SDS; in čisti proporcionalni sistem, ki ga je predlagala skupina 30 poslancev oziroma LDS.

19. 9.
S spremembo odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma (referendum o »volilnem sistemu«) je Državni zbor določil, da bo referendum 8. decembra 1996.

10. 11.
Po končanem 4-letnem mandatu so bile druge parlamentarne volitve v Državni zbor.

11. 11.
Predsednik Državnega zbora Jožef Školč je še zadnjič sklical sejo Državnega zbora prvega sklica in se poslankam in poslancem zahvalil za sodelovanje.


 

Fotografije: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine