Kronologija II. mandata

 Leto 1996Leto 1997 | Leto 1998 | Leto 1999 | Leto 2000 |


Kronologija dogodkov za drugo mandatno obdobje 19962000

 

Leto 1996

18. 11.
Republiška volilna komisija je razglasila uradne rezultate volitev v Državni zbor. LDS je dobila 27,01 %, SLS 19,38 %, SDS 16,13 %, SKD 9,62 %, ZLSD 9,03 %, DeSUS 4,32 %, SNS 3,22 % glasov. Med izvoljenimi poslanci je bilo 61 novincev in 29 takšnih, ki so že bili poslanci.

28. 11.
Konstitutivna seja Državnega zbora drugega sklica. Sejo je do izvolitve predsednika Državnega zbora vodil najstarejši poslanec mag. Marjan Schiffrer (SKD).

3. 12.
Državni zbor je za svojega predsednika izvolil poslanca SLS Janeza Podobnika, dr. med. Za podpredsednike pa so bili izvoljeni Zoran Thaler (LDS), dr. Helena Hren-Vencelj (SKD) in Borut Pahor (ZLSD).

Leto 1997

8. 1.
Poslanec Ciril Pucko je pred začetkom prvega izrednega zasedanja v novem sklicu izstopil iz poslanske skupine SKD in napovedal podporo kandidatu za mandatarja nove slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku.

9. 1.
Na predlog predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je bil za predsednika vlade na tajnem glasovanju s 46 glasovi »za« in 44 glasovi »proti« izvoljen dr. Janez Drnovšek, predsednik LDS.

16. 1.
Državni zbor je na podlagi že doseženega dogovora med vsemi poslanskimi skupinami ustanovil in določil sestavo večine parlamentarnih delovnih teles in petih parlamentarnih delegacij v različnih mednarodnih integracijah.

Za generalno sekretarko je imenoval Jožico Velišček.

6. 2.
Na drugi izredni seji Državnega zbora je bil s tajnim glasovanjem zavrnjen predlog mandatarja za sestavo vlade, ki bi jo poleg LDS sestavljale še ZLSD, DeSUS in SNS. Mandatarjev predlog je dobil podporo polovice poslank in poslancev, prav toliko pa jih je predlogu tudi nasprotovalo.

27. 2.
Državni zbor je s tajnim glasovanjem imenoval novo vlado (52 glasov »za«, 37 »proti«), ki je bila sestavljena iz predstavnikov LDS, SLS ter DeSUS.

23. 4.
Skladno s podpisanim sporazumom, ki je določal razdelitev podpredsedniških mest v Državnem zboru med pozicijo in opozicijo, je Borut Pahor (ZLSD) sam odstopil kot podpredsednik Državnega zbora, poslanci pa so izvolili dva nova podpredsednika: Andreja Gerenčerja (LDS) in Miroslava Lucija (SDS). Dr. Helena Hren-Vencelj sama ni hotela odstopiti, njena stranka SKD pa jo je branila, češ da je v Sloveniji premalo žensk na vodilnih političnih funkcijah. Državni zbor jo je kljub temu razrešil funkcije podpredsednice.

Tretjega podpredsednika je Državni zbor izvolil 29.5., in sicer poslanko Edo Okretič Salmič (DeSUS).

6. 5.
Državni zbor je sprejel dopolnitev poslovnika, po kateri lahko poslanci umaknejo podpis podpore k zahtevi za razpis referenduma le do sprejetja dnevnega reda seje, na kateri se ta zahteva obravnava.

22. in 23. 5.
Na izredni seji je Državni zbor opravil razpravo o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko unijo (EU) ter vključevanju v polnopravno članstvo zveze NATO. Med drugim se je zavezal, da bo ob ratifikaciji evropskega pridružitvenega sporazuma prednostno odločal o zadevah, ki so povezane z njegovo uveljavitvijo. Vlado so poslanci zadolžili, naj čim prej predloži celovito strategijo vključevanja Slovenije v EU.

5. 6.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je več delov evropskega pridružitvenega sporazuma neskladnih z ustavo in da brez spremembe 68. člena ustave ratifikacija pridružitvenega sporazuma ni mogoča. Vlada je takoj predlagala začetek postopka za spreminjanje ustave.

12. 6.
Državni zbor je ustanovil ustavno komisijo pod vodstvom predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, dr. med.

24. 6.
Na izrednem zasedanju je Državni zbor s potrebno dvotretjinsko večino sprejel sklep o začetku postopka za spremembo 68. člena slovenske ustave.

10. 7.
Državni zbor je na izrednem zasedanju sprejel paket »zaščitne zakonodaje« v okviru t.i. predpristopne strategije ob vključevanju Slovenije v EU.

14. 7.
Državni zbor je sprejel ustavni zakon o spremembi 68. člena ustave. S tem je bila zagotovljena pravica tujcev do nakupa nepremičnin pod pogoji, kot jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti.

15. 7.
Državni zbor je ratificiral sporazum o pridruženem članstvu z EU. Uradni naslov se glasi: Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani s sklepno listino ter protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani.

12. 9.
Predsednik Državnega zbora je za 23. november razpisal volitve predsednika republike ter za 26. in 27. november volitve v Državni svet.

25. 9.
Državni zbor je začel izredno zasedanje in razpravo o neuspeli kandidaturi Slovenije za vključitev v prvi krog širitve zveze NATO ter o oblikovanju strategije za vključevanje v NATO v "po-madridskem obdobju".

27. 9.
Državni zbor je v zgodnjih jutranjih urah sklenil razpravo o interpelaciji o delu vlade, ki jo je 22. julija vložila skupina poslancev SDS, ker vlada ni predložila proračuna za tekoče leto. Opozicija pa na koncu razprave ni predlagala konstruktivne nezaupnice – ni predlagala novega predsednika vlade, temveč je interpelacijo končala le z ostro kritiko dela vlade.

2. in 3. 12.
Državni zbor je z enoletno zamudo in po petih dneh odločanj o vloženih amandmajih sprejel proračun za leto 1997. Zaradi enoletne zamude je proračunsko leto podaljšal do konca januarja 1998.

3. 12.
Državni zbor je začel obravnavo t.i. "lustracijske zakonodaje", in sicer z razpravo o resoluciji o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki sta jo pripravili opozicijska SDS in SKD. Resolucijo je zavrnil 10. decembra, 13. decembra pa je zavrnil še sprejetje zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima.

22. 12.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je prisegel pred Državnim zborom.

Leto 1998

30. 1.
Državni zbor je na podlagi opravljene razprave o slovenski zunanji politiki med drugim zadolžil vlado, da pripravi poročili o zaščiti slovenske suverenosti ob meji ter o izvajanju resolucije o Slovencih po svetu in v zamejstvu.

3. 2.
Državni zbor je pričel razpravo o strategiji vključevanja Slovenije v EU.

18. 2.
Državni zbor je zavrnil predlog SDS in nekaj več kot 40.000 volivk in volivcev za začetek postopka spremembe 82. člena ustave, s katerim naj bi omogočili odpoklic poslancev - EPA 164-II.

26. 2.
Državni zbor je sprejel usmerjevalna stališča k vladni strategiji vključevanja Slovenije v EU.

4. 3.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo, ki naj bi raziskovala domnevne zlorabe javnih pooblastil oziroma vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 ter uresničevanje zakonskih obveznosti Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997. Preiskovalni komisiji je predsedoval Peter Petrovič (LDS).

17. 3.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Predsednik preiskovalne komisije je bil Franc Pukšič (SDS).

19. 3.
Državni zbor je sprejel odlok o razpisu t.i. poizvedbenih referendumov za ustanovitev novih občin ter določitev oziroma spremembo njihovih območij pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

15. 5.
Državni zbor je sledeč zahtevi Ustavnega sodišča razpisal dodatni poizvedbeni referendum za morebitno ustanovitev 18 novih občin.

21. 5.
Državni zbor je zavrnil predlog obtožbe predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pred Ustavnim sodiščem zaradi domnevne kršitve ustave in zakonov, povezanih s sklenitvijo varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom.

22. 5.
Državni zbor je sprejel akt, s katerim je odredil parlamentarno preiskavo o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te države. Preiskovalno komisijo je vodil Bogomir Zamernik (SDS).

29. 5.
Državni zbor je sprejel zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju.

22. 7.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o financiranju občin in novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij ter na ta način pred lokalnimi volitvami ustanovil 45 novih občin.

2. 8.
Vložena je bila interpelacija o delu ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža. Ker je minister kasneje sam odstopil, Državni zbor interpelacije ni obravnaval.

21. 9.
V Državnem zboru je potekala ustna razprava povabljenih predstavnikov širše javnosti z naslovom: "Odnos do preteklosti in narodna sprava - priznanje različnih pogledov kot dejanje za prihodnost Slovenije".

24. 9.
Državni zbor je sklenil večdnevno razpravo o ukrepih, s katerimi naj bi se odpravile nepravilnosti v Ministrstvu za šolstvo in šport, ter pri tem zavrnil predloge SDS in SKD povezane s politično odgovornostjo šolskega ministra dr. Slavka Gabra za očitane kršitve zakonskih predpisov.

29. 9.
Skupina 22 poslancev je v parlamentarno proceduro vložila interpelacijo o delu ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra.

16. 10.
Poslanec Liberalne demokracije Jelko Kacin (LDS) se je na izrečene besede na svoj račun odzval tako, da je s časopisom Delo udaril poslanca SDS Ivo Hvalico. Predsednik Državnega zbora Janez Podobnik je zasedanje prekinil in Jelku Kacinu izrekel opomin. SDS pa je zahtevala, naj o njegovem ravnanju spregovori Državni zbor ter ga odstavi s položaja predsednika Odbora za mednarodne odnose.

29. 10.
Trinajst poslancev SDS je vložilo predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, ker ni takoj sklical izredne seje Državnega zbora, na kateri bi poslanci opravili razpravo o incidentu (fizičnem napadu). Predloga za razrešitev ni podprla nobena druga stranka. Predlog je bil 3. decembra brez obrazložitve umaknjen.

29. 10.
Ustavno sodišče je razsodilo, da je bil pred dvema letoma (leta 1996) na referendumu o spremembi volilne zakonodaje izglasovan predlog, vsebovan v referendumskem vprašanju, postavljenem na zahtevo 43.710 volivk in volivcev (dvokrožni večinski volilni sistem).

2. 11.
Skupina poslancev SDS je vložila interpelacijo zoper delo ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja. Povod za interpelacijo naj bi bilo zavračanje parlamentarnega nadzora nad tistim delom Ministrstva za notranje zadeve, ki lahko uporablja posebne metode.

11. 11.
Državni zbor je obravnaval interpelacijo zoper ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra, in jo zavrnil.

25. 11.
Državni zbor je sprejel odlok, v katerem je sledil zahtevi 30 poslancev SLS, SDS in SKD in razpisal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje nadomestne Termoelektrarne Trbovlje –TET 3. Referendum je bil razpisan za 10. januar 1999.

9. 12.
Zavrnjen je bil predlog SDS, da se predsednika vlade obtoži pred Ustavnim sodiščem.

Leto 1999

13. 1.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica. Preiskovalno komisijo je vodil Rudi Moge (LDS).

28. 1.
Zaprisega sodnikov.

11. 2.
Državni zbor je na predlog 23 poslancev SDS in SKD odredil parlamentarno preiskavo o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskus diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem (Holmec). Predsednik preiskovalne komisije je bil Jožef Jerovšek (SDS).

Skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem je v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, in sicer 143. člena (ustanavljanje pokrajin).

16. 2.
Državni zbor je z 49 glasovi »za« in 26 »proti« izglasoval nezaupnico ministru za notranje zadeve Mirku Bandlju.

18. 2.
Začela se je redna seja Državnega zbora. Uvedena je bila novost: seja se je začela s točko Pobude in vprašanja poslank in poslancev.

25. 3.
Zaradi posredovanja sil zveze NATO v ZR Jugoslaviji je Državni zbor prekinil redno sejo in se na izredni seji seznanil z informacijo vlade o aktivnostih Nata ter z oceno razmer v Republiki Sloveniji v zvezi s temi dogodki.

1. 4.
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel deklaracijo o podpori pri uveljavljanju zaščite slovenske manjšine v Italiji.

12. 5.
Na delovnem srečanju v parlamentu sta se sešla predsednik Državnega zbora Janez Podobnik in predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek. Pogovarjala sta se o načrtu dela vlade in parlamenta, zlasti pri sprejemanju evropske zakonodaje.

31. 5.
Poslanska skupina ZLSD (podprta z DeSUS-om in SNS) je vložila interpelacijo zoper kmetijskega ministra Cirila Smrkolja.

18. 6.
Ker se stranke niso uspele dogovoriti za dvokrožni večinski volilni sistem, je padel predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor.

21. 6.
William Jefferson Clinton je kot prvi predsednik ZDA prispel na uradni obisk v Slovenijo. Obiskal je tudi Državni zbor.

22. 6.
Na predlog LDS je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi posebnega delovnega telesa, ki naj bi v sodelovanju s strokovnjaki ter ob konsenzu parlamentarnih strank pripravilo besedilo nove volilne zakonodaje. Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da poslanci SDS pri delu posebnega delovnega telesa ne bodo sodelovali, saj je, po njegovem mnenju, odločitev Ustavnega sodišča o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu jasna in jo je treba zgolj uveljaviti.

6. 7.
Po sedmih urah razprave zakon o volitvah poslank in poslancev, ki bi vpeljal dvokrožni večinski volilni sistem, ni dobil dovolj velike podpore.

28. 7.
Poslanci Državnega zbora so zavrnili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja, ki jo je vložila poslanska skupina ZLSD.

5. 10.
Parlamentarna preiskovalna komisija je sklenila, da bo v aferi Vič-Holmec zaslišala kot pričo tudi predsednika Vlade dr. Janeza Drnovška.

19. 10.
Uradni obisk predsednika Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lorda Russela Johnstona.

V Državnem zboru potekajo kulturne in druge prireditve: nastop slovenskih glasbenikov z Dunaja.

28. 10.
Ustanovljena je bila Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe. Vodil jo je predsednik Državnega zbora Janez Podobnik.

2. in 3. 11.
V organizaciji Državnega zbora in ob podpori švedskega parlamenta je bila v Ljubljani izvedena mednarodna parlamentarna konferenca  z naslovom »Slovenija in druge države kandidatke na poti v Evropsko unijo – Vloga parlamentov v procesu širitve Evropske unije«.

17. 11.
Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je sklenila, da se ustanovi skupina strokovnjakov za področje volilnih sistemov. Ti naj bi pomagali rešiti strokovna vprašanja, povezana z odločbo Ustavnega sodišča, ki je zahtevala uvedbo večinskega volilnega sistema (zlasti še določitev volilnih enot ali okrajev za volitve poslancev v državni zbor).

10. 12.
S sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila sklenjena pokojninska reforma. 

14. 12.
Skupina 25 poslancev SDS in SKD je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitje Gasparija.

17. 12.
Sprejeta je bila deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije.

21. 12.
Katoliški skavti so prinesli Luč miru v Državni zbor.

Leto 2000

21. 1.
Sprejeta sta bila državni proračun za leto 2000 in zakon o izvrševanju državnega proračuna za leto 2000.

28. 1.
Državni zbor je tretjič zavrnil predlog SDS za sprejetje zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu.

3. 3.
Po končani razpravi o interpelaciji zoper ministra za finance mag. Mitjo Gasparija je bil zavrnjen predlog poslancev SDS in SKD za ministrovo razrešitev.

8. 4.
Na javnem glasovanju ni bila izglasovana zaupnica vladi dr. Janeza Drnovška, ki jo je premier vezal na razrešitev desetih ministrov SLS.

18. in 19. 4.
V Ljubljani je potekalo 9. srečanje predsednice Evropskega parlamenta s predsedniki parlamentov držav, ki sodelujejo v procesu širitve Evropske unije.

20. 4.
Na tajnem glasovanju je bil zavrnjen predlog strank SLS+SKD in SDS za izvolitev dr. Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade.

25. 4.
Zavrnjen je bil že četrti predlog zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ki so ga predlagali poslanci SDS.

26. 4.
Drugič zavrnjen predlog strank SLS+SKD in SDS za izvolitev dr. Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade. Za predlog je glasovalo 43 poslancev, proti pa 10 poslancev.

28. 4.
Odločitev za izvedbo tretjega kroga volitev predsednika vlade.

3. 5.
V tretjem poskusu je bil za predsednika slovenske vlade izvoljen dr. Andrej Bajuk.

5. 5.
Preiskovalna komisija o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo, ki so ju januarja 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te republike, je pripravila predlog poročila.

9. 5.
V organizaciji Državnega zbora je ob 10. obletnici prvih demokratičnih volitev v povojni Sloveniji potekal kolokvij z naslovom: "Razvoj slovenskega parlamentarizma". Na njem so poleg predstavnikov poslanskih skupin sodelovali tudi zunanji strokovnjaki s področja pravnih, političnih, zgodovinskih in drugih znanosti. S krajšim referatom je nastopil tudi dr. Attila Agh, doktor političnih znanosti z univerze v Budimpešti, ki je predstavil naloge parlamentov v posttranzicijskih državah, s posebnim poudarkom na potrebnih prilagoditvah zaradi procesov pridruževanja Evropski uniji.

12. 5.
Mandatar dr. Andrej Bajuk je vložil listo kandidatov za ministre v novi vladi.

23. 5.
Na tajnem glasovanju je bil zavrnjen predlog mandatarja dr. Andreja Bajuka za imenovanje ministrov nove vlade.

30. 5.
Sprejeta je bila novela Poslovnika Državnega zbora, s katero je bilo uveljavljeno javno glasovanje o listi kandidatov za ministre.

1. 6.
Mandatar dr. Andrej Bajuk je vložil enako listo kandidatov za ministre kot v prvem poskusu oblikovanja prehodne vlade. Na javnem glasovanju je bila imenovana nova vlada. Potrditev vlade sta s prestopom omogočili poslanki Polonca Dobrajc (prej SNS) in Eda Okretič-Salmič (prej DeSUS).

11. 7.
Na delovnem posvetu predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika z vodji poslanskih skupin je bila sprejeta odločitev, da se zaradi pospešitve procesa prilagajanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu prepolovijo parlamentarne počitnice, ki naj bi izjemoma trajale od 1. do 20. avgusta in ne do 10. septembra, kot je bilo določeno v poslovniku.

13. 7.
Začel se je postopek za spremembo 80. člena ustave v delu, ki govori o načinu volitev poslank in poslancev.

Državni zbor je predsedniku države Milanu Kučanu posredoval mnenje v zvezi z razpisom in izvedbo parlamentarnih volitev.

25. 7.
Sprejet je bil ustavni zakon o spremembi 80. člena ustave, ki je med drugim določil proporcionalni volilni model s štiriodstotnim volilnim pragom za vstop v državni zbor.

Avgust 2000
Začetek prenove velike dvorane v Državnem zboru.

5. 9.
Deset poslancev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem je vložilo interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Lojzeta Peterleta.

15. 9.
Uradni začetek volilne kampanje za parlamentarne volitve. Poslanci se do konca mandata niso več sestali.

15. 10.
Potekale so tretje parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji. LDS je dobila 36,21%, SDS 15,80 %, ZLSD 12,07 %, SLS+ SKD 9,53 %, NSi 8,76 %, DeSUS 5,16%, SNS 4,38 %, SMS 4,33 % glasov. Med izvoljenimi poslanci je bilo 46 novincev in 44 takšnih, ki so že bili poslanci. Razmerje v prid ponovno izvoljenim poslancem se je do konca leta 2000 izboljšalo. Po odhodu nekaterih izvoljenih poslancev na funkcije v vladi in njihovi zamenjavi z nadomestnimi poslanci se je število ponovno izvoljenih poslancev povečalo na 48.

16. 10.
Komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope, bolj znana kot Beneška komisija, je na zaprosilo Vlade sporočila, da sprememba slovenske ustave, s katero je Državni zbor kot ustavno kategorijo uvedel proporcionalni volilni sistem in na tak način rešil dilemo glede uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča o zmagi dvokrožnega večinskega volilnega sistema na referendumu, ni v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi.


 

Legenda – pomen kratic:

LDS – Liberalna demokracija Slovenije
SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije
ZLSD – Združena lista socialnih demokratov
SLS+SKD – SLS +SKD Slovenska ljudska stranka
SLS – Slovenska ljudska stranka
NSi – Nova Slovenija
DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije
SMS – Stranka mladih Slovenije
SNS – Slovenska nacionalna stranka

Besedo "poslanec" uporabljamo enakovredno za oba spola.

Fotografije: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Ljubljana