Kronologija III. mandata

 Leto 2000Leto 2001 | Leto 2002  | Leto 2003  | Leto 2004  |


Kronologija dogodkov za tretje mandatno obdobje 2000–2004

Leto 2000

27. 10.
Konstitutivna seja Državnega zbora tretjega sklica. Potrjeni so bili mandati vsem 90 novoizvoljenim poslankam in poslancem. Prvo sejo je vodil najstarejši poslanec dr. Jožef Bernik (NSi).

2. 11.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je sprejela načelno odločitev, po kateri naj bi v interesu večje učinkovitosti prihodnjega parlamentarnega dela število delovnih teles znižali z dosedanjih 25 na 18. Poleg tega naj bi sorazmerno z volilnim izidom čim bolj dosledno izpeljali tudi delitev pomembnejših položajev v Državnem zboru.

10. 11.
Izvoljeno je bilo novo vodstvo Državnega zbora: predsednik Borut Pahor (ZLSD), podpredsednica Irma Pavlinič-Krebs (LDS), podpredsednika dr. Miha Brejc (SDS) in Anton Delak (DeSUS).

14. 11.
Predsednik republike Milan Kučan je za mandatarja za sestavo nove vlade predlagal dr. Janeza Drnovška (LDS).

16. 11.
Na tajnem glasovanju je bil za predsednika vlade izvoljen dr. Janez Drnovšek. Volitve so obstruirali poslanci SDS in NSi.

17. 11.
S spremembo zakona o vladi je Državni zbor zmanjšal število ministrstev na štirinajst. Novost zakona je bil tudi institut ministrskih svetnikov.

Poslanski skupini SDS in NSi sta nadaljevali obstrukcijo.

21. 11.
Ustanovljenih je bilo 11 delovnih teles Državnega zbora, ki so skladno s poslovnikom opravila predstavitev kandidatov za ministre.

Poslanski skupini SDS in NSi sta nadaljevali obstrukcijo.

30. 11.
Državni zbor je na predlog mandatarja dr. Janeza Drnovška imenoval novo vlado, v kateri so sodelovali predstavniki LDS, ZLSD, SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter DeSUS.

26. 12.
Državni zbor se je sestal na slavnostni seji.

Leto 2001

11. 1.
Sprejeta je bila novela poslovnika Državnega zbora, ki je podrobneje uredila, kdaj se šteje, da je Državni zbor konstituiran. Prav tako je tudi določila, da začne teči 20-dnevni rok za sklic prve seje novoizvoljenega Državnega zbora dan po opravljenih volitvah.

31. 1.
Sprejeta je bila novela poslovnika, s katero je bila »uzakonjena« praksa Državnega zbora, da na prva tri vprašanja opozicijskih poslancev odgovarja predsednik Vlade. Novela je uredila tudi vprašanje rokov, v katerih lahko Državni svet poda svoje mnenje Državnemu zboru. S tem je Državni zbor uresničil odločbo Ustavnega sodišča.

1. 2.
Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi (dr. Miha Brejc, Jože Jerovšek, Rudolf Petan, Franc Pukšič, mag. Janez Drobnič, Pavel Rupar) so odstopili z vseh vodstvenih funkcij v Državnem zboru, ker se niso strinjali z delitvijo funkcij v Državnem zboru in v delovnih telesih glede na razmerje opozicija : koalicija.

14. 2.
Obisk kurentov kot znanilcev pomladi.

20. 2.
Sprejeta je bila novela poslovnika, ki je vnesla nekaj novosti v postopek obravnave predloga proračuna (npr. skrajšanje rokov, natančno definiranje možnosti vlaganja amandmajev). Bolj podrobno pa sta bila urejena tudi pravica in postopek, po katerem lahko najmanj ena tretjina članov delovnih teles za nadzor nad varnostno-informativnimi in obveščevalnimi službami in za nadzor državnega proračuna in javnih financ pisno zahteva od vlade, državnih organov, javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki sodijo v njihovo delovno področje.

23. 2.
Po opravljenih številnih usklajevalnih pogovorih sta se poslanski skupini SDS in NSi odločili znova kandidirati za vodstvene funkcije v Državnem zboru.

21. 3.
Na položaj podpredsednika Državnega zbora je bil ponovno izvoljen dr. Miha Brejc (SDS).

27. 3.
Ponovno so bili potrjeni predsedniki in podpredsedniki delovnih teles iz vrst opozicijskih SDS in Nsi.

Državni zbor je za generalno sekretarko imenoval Jožico Velišček.

3. 4.
Razpisan je bil naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, in sicer za 17. junij 2001.

11. 5.
Na Dnevu odprtih vrat, prvem v novem mandatu, so si lahko obiskovalci ogledali prenovljeno veliko dvorano Državnega zbora in njeno preddverje. Obiskovalce je nagovoril tudi predsednik Državnega zbora Borut Pahor.

15. 5.
V Državnem zboru so se sestali predstavniki treh vej oblasti v Republiki Sloveniji - izvršilne, zakonodajne in sodne. Osrednja tema pogovorov je bilo delovanje teh institucij pri izvrševanju njihovih z ustavo določenih nalog.

7. 6.
Državni zbor je obiskal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. V okviru obiska se je srečal s predsednikom Državnega zbora Borutom Pahorjem, opravil pogovor z vodji poslanskih skupin ter nagovoril poslanke in poslance.

14. 6.
Ob protestih študentov in dijakov za izboljšanje njihovega statusa in proti morebitnemu uvajanju šolnin so nekateri razgreti posamezniki poškodovali zgradbo parlamenta. Obmetavali so jo ne le z jajci, temveč v nekaj primerih z granitnimi kockami ter z njimi naredili veliko škodo na spomeniško zavarovanem poslopju.

16. 6.
Srečanje Putin-Bush na Brdu. Na letališču Brnik ju je pozdravil tudi predsednik Državnega zbora.

20. 6.
Predsednik Državnega zbora Borut Pahor je določil rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma o zakonu o preoblikovanju prosto-carinskih prodajaln.

21. 6.
Sprejeta je bila resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.

25. 6.
Ob deseti obletnici samostojnosti slovenske države so se na slavnostni seji zbrali poslanke in poslanci Državnega zbora. Na seji je bil poleg najvišjih predstavnikov slovenske države, diplomatskega zbora in drugih visokih gostov kot posebni gost prisoten tudi nemški zvezni kancler Gerhard Schröder.

5. 7.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pripravila vseslovensko srečanje Slovencev z vsega sveta, tako slovenskih zamejcev kot zdomcev in izseljencev. Srečanje naj bi postalo tradicionalno.

Vložena je bila zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala odgovornost za domnevno oškodovanje slovenskega elektrogospodarstva od leta 1997.

25. 7.
Ustanovljena je bila preiskovalna komisija za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje električne energije; za njenega predsednika je bil imenovan Branko Kelemina (SDS).

30. 7.
Vlada je v proceduro vložila predlog za začetek postopka za spremembe ustave z osnutkom ustavnega zakona. Predlagane so bile spremembe naslednjih členov ustave: 3, 8, 47, 68, 90, 97, 112, 114, 118, 121, 129, 130, 131, 132, 134, 140, 143, 170.

14. 9.
Žalna seja za žrtve terorističnih napadov v Združenih državah Amerike.

3. 10.
Poslanci SDS in NSi so vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača.

9. 10.
Skupina poslancev (39 poslank in poslancev) s prvopodpisanim Mirkom Zamernikom (SDS) je vložila zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije ugotovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira Petka. Parlamentarna preiskava je bila odrejena 24. 9.

12. 10
Sprejeta je bila deklaracija o skupnem boju proti terorizmu.

25. 10.
Državni zbor je ustanovil 24-člansko ustavno komisijo pod vodstvom predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja.

12. 11.
Posvet predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin o vprašanju, kaj in kako naj v prihodnje ravna Državni zbor na zakonodajni in simbolni ravni glede vprašanja odnosa do polpretekle zgodovine.

Na naslove vodij poslanskih skupin ZLSD in LDS (Mirana Potrča in Antona Anderliča) ter poslanca LDS Jelka Kacina je prišla pošta, za katero je obstajal sum, da je v njej neznana vsebina. Policija je začasno zapečatila pisarniške prostore teh poslancev in poslala vzorce na preiskavo. Rezultati preiskave so pokazali, da ni šlo za nevarne substance.

14. 11.
Državni zbor je zavrnil predlog novega poslovnika. Predloga poslovnika ni podprla opozicija, proti njemu pa je glasovalo ali se vzdržalo tudi precej koalicijskih poslancev. Najbolj sporna je bila določba o vlogi kolegija predsednika Državnega zbora.

15. in 16. 11.
V Državnem zboru je potekala Druga mednarodna parlamentarna konferenca z naslovom Projekt 21. stoletja- parlamenti v procesu širitve Evropske unije, ki so se jo udeležili predstavniki parlamentov iz nekaterih držav članic EU, iz držav kandidatk za članstvo v EU in predstavniki parlamentov iz držav jugovzhodne Evrope.

30. 11.
V parlamentarno proceduro je bila vložena pobuda 75 poslank in poslancev iz vseh parlamentarnih strank s prvopodpisanim Borutom Pahorjem, predsednikom Državnega zbora, za začetek postopka za spremembo 44. člena ustave, s katero bi postavili temelje za enake možnosti sodelovanja moških in žensk v postopkih kandidiranja za voljene organe predstavniških oblasti na državni in lokalni ravni.

13. 12.
Skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Sonjo Areh Lavrič (SNS) je v obravnavo vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave. Predlagana je bila sprememba 83.člena, in sicer razširitev imunitete poslancev.

7. 12.
V Državnem zboru je potekalo srečanje predsednikov delovnih teles za evropske zadeve Češke, Cipra, Estonije, Poljske in Slovenije.

21. 12.
Skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Danico Simšič (ZLSD) je v obravnavo vložila predlog za spremembo 14. člena ustave (invalidnost kot dodatni razlog za zagotavljanje enakosti pred zakonom).

Istega dne je bil vložen tudi predlog za začetek postopka za spremembo 50. člena ustave (izrecno zapisana pravica do pokojnine; predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Valentinom Pohorcem (DeSUS). Prav tako je bil tega dne v postopek vložen tudi predlog skupine poslancev s prvopodpisanim mag. Andrejem Vizjakom (SDS) za spremembo 103., 111., 112., 116., in 117. člena ustave (volitve, predsednik republike, vlada) in pa predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Petrom Levičem (SMS) za spremembo 43. člena ustave (znižanje starostne meje za volilno pravico).

23. 12.
Ob 10. obletnici slovenske ustave je Državni zbor izdal izbor gradiv Komisije za ustavna vprašanja (1990-1991) v treh zvezkih pod naslovom Nastajanje slovenske ustave.

27. 12.
Predlog za začetek postopka za spremembo 6. člena ustave, ki ga je v proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Školčem (LDS) - sprememba določbe o zastavi in grbu.

Leto 2002

16. 1.
Javna predstavitev mnenj o vključevanju Slovenije v Nato, na kateri so v uvodnem delu nastopili vsi najpomembnejši predstavniki slovenske politike – od predsednika države, predsednika Državnega zbora, Vlade, zunanjega ministra in ministra za obrambo, predsednikov odborov Državnega zbora za zunanjo politiko in za obrambo, vodij poslanskih skupin idr.

18. 1.
V veliki dvorani Državnega zbora je potekala javna predstavitev mnenj o predlaganih spremembah ustave, prva v nizu javnih predstavitev predlogov za spremembo posameznih ustavnih členov, ki jih je Ustavna komisija Državnega zbora organizirala tekom pomladi in jeseni leta 2002. Z javnimi predstavitvami je Državni zbor kot ustavodajalec dal možnost strokovnim in drugim javnostim ter tudi vsem slovenskim državljanom, da izrazijo svoje mnenje o predlaganih spremembah ustave.

23. 1.
Državni zbor je sprejel Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. V njej je med drugim izpostavil, da je Republika Slovenija zainteresirana za vračanje Slovencev po svetu v Slovenijo, ravno tako pa tudi za naselitev njihovih potomcev v Sloveniji.

25. 1.
Predlog za dopolnitev preambule ustave, ki ga je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Aureliem Jurijem (ZLSD) - med temelji samostojnosti in neodvisnosti države ter slovenske državnosti naj se izrecno zapišejo tudi boj zoper fašizem in nacizem ter narodnoosvobodilni in osamosvojitveni boj.

2. 4.
Po dolgotrajnih razpravah in intenzivnih usklajevanjih je Državni zbor sprejel nov poslovnik, ki je prinesel pomembne spremembe v zakonodajnem postopku, glede pristojnosti kolegija predsednika, pri poteku sej zbora, določanju sestave delovnih teles, nekaterih imenovanjih ipd.

11. 4.
V Državnem zboru je potekalo ustanovno zasedanje slovenskega Foruma o prihodnosti Evrope, organiziranega po vzoru evropskega, ki ga je spodbudila Laekenska deklaracija. K sodelovanju so bili povabljeni predstavniki zbornic, sindikatov, univerz, študentskih organizacij, srednješolske mladine, nevladnih organizacij, lokalnih interesov, manjšin in etničnih skupin, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, verskih skupnosti in Svetovnega slovenskega kongresa.

23. 4.
Za podpredsednika Državnega zbora je bil izvoljen Valentin Pohorec (DeSUS).

8. 7.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pripravila vseslovensko srečanje Slovencev z vsega sveta. Udeležilo se ga je več kot sto petdeset Slovencev iz Avstrije, Argentine, Avstralije, BiH, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Švice in Švedske.

15. 7.
Veljati je začel nov poslovnik Državnega zbora. Čeprav so se začele parlamentarne počitnice, so v Državnem zboru vse do konca julija potekale zelo intenzivne priprave za nemoten prehod na uporabo poslovniških določil v praksi. To se je izkazalo neprecenljive vrednosti v začetnih dneh septembra, ko je brez posebnih zapletov steklo delo skladno z novim poslovnikom.

23. 7.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike, odlok o razpisu volitev v Državni svet ter odlok o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov.

23. 9.
Začela se je 18. redna seja Državnega zbora. Skladno z novim poslovnikom je kolegij določil podroben terminski načrt seje z natančnim razporedom časa, ki je bil na voljo za predstavitve predlogov zakonov, za razprave in morebitne replike. Seja je potekala brez zapletov in v okvirih načrtovanega poteka točk dnevnega reda.

23. 9.
Predstavniki dveh tretjin zaposlenih na slovenskih železnicah so pri predsedniku Državnega zbora vložili pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic - priložili so 5677 podpisov.

25. 10.
Državni zbor je sprejel Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki je omogočil izvedbo volitev v Evropski parlament po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004.

21. 11.
Skupina 195 državljanov s prvopodpisanim Tonetom Peršakom je Državnemu zboru posredovala deklaracijo, v kateri so zahtevali, naj Državni zbor razpiše referendum o vključitvi v NATO, vlada pa naj pripravi vse potrebno za izvedbo, vključno z najširšo in temeljito pripravljeno razpravo o vključitvi in vseh vprašanjih, povezanih s to odločitvijo.

1. 12.
V drugem krogu volitev za predsednika republike je bil s 56,52 % veljavnih glasov izvoljen dotedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Novoizvoljeni predsednik države je 2. 12. predsednika Državnega zbora obvestil, da odstopa s funkcije predsednika vlade.

4. 12.
Državni zbor se je na izredni seji seznanil z odstopom dr. Janeza Drnovška s funkcije predsednika vlade. Sprejel je tudi Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.

6. 12.
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je predsedniku Državnega zbora Borutu Pahorju predložilo 62000 podpisov podpore k zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom novele zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

11. 12.
Državni zbor je za mandatarja za sestavo nove vlade na tajnem glasovanju izvolil dotedanjega ministra za finance mag. Antona Ropa; za je glasovalo 63 poslancev, proti pa 24 poslancev.

Komisija za evropske zadeve je potrdila predlog izhodišč za spremembo organizacije dela Državnega zbora z vidika njegovega delovanja v pogojih članstva Slovenije v Evropski uniji.

Državni zbor je sprejel Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

19. 12.
Državni zbor je s 54 glasovi za in 25 proti na predlog predsednika vlade imenoval 16-člansko vlado.

22. 12.
V Državnem zboru je prisegel novi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Dosedanji predsednik Milan Kučan se je po desetih letih poslovil od te funkcije; predsednik Državnega zbora se mu je zahvalil za njegovo dosedanje delo.

23. 12.
V Državnem zboru so na slavnostni seji obeležili dvanajsto obletnico samostojnosti Slovenije in deseto obletnico Državnega zbora.

Leto 2003

22. 1.
Komisija za evropske zadeve je podprla pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo, Državni zbor pa pozvala, naj izide referenduma spoštuje.

30. 1.
Sprejet je bil Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Slovenije k Evropski uniji in o pristopu Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO).

4. 2.
Predstavniki Romov so na srečanju s predsednikom Državnega zbora Borutom Pahorjem predstavili predloge za bolj učinkovito reševanje romske problematike.

27. 2.
Državni zbor je na izredni seji sprejel ustavni zakon, s katerim je dana ustavna podlaga za vstop v EU in druge mednarodne organizacije, na katere bi Slovenija želela prenesti izvrševanje dela svojih suverenih pravic - novi 3.a člen. Spremembi 47. in 68. člena ustave pa omogočata izročanje slovenskih državljanov drugim članicam in zagotavljata možnost neoviranega nakupa nepremičnin v Sloveniji.

28. 2.
Sindikat delavcev trgovine je v Državni zbor vložil ustrezno število podpisov za izvedbo predhodnega zakonodajnega referenduma glede sprememb in dopolnitev zakona o trgovini.

23. 3.
Potekal je posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Oba referenduma sta dobila ustrezno podporo. Za vstop v EU je glasovalo 89,64 % volivcev, za vstop v NATO pa 66,08 % volivcev.

24. 3.
Za opazovalce v Evropskem parlamentu, ki so nato od maja 2003 v Bruslju zastopali Slovenijo, so bili določeni: Roman Jakič, Jelko Kacin, Ljubo Germič, Alojz Peterle, Mihael Brejc, Feri Horvat in Janez Podobnik.

9. 4.
Državni zbor je z 41 glasovi poslancev za in 7 proti odločil, da pošlje referendumsko pobudo Sindikata delavcev trgovine o odpiralnem času v presojo Ustavnemu sodišču.

5. 5.
Sedem predstavnikov iz slovenskega parlamenta se je v Evropskem parlamentu v Bruslju prvič srečalo s političnimi skupinami Evropskega parlamenta, s čemer se je pričela njihova funkcija opazovalcev.

15. 7.
Državni zbor je sprejel Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini, ki je potekal 21. 9. in dobil večinsko podporo volivcev - 57,53 %.

17. 10.
Kolegij predsednika Državnega zbora je odločil, da bodo televizije in kabelski operaterji, ki bodo z Državnim zborom podpisali poseben dogovor, lahko posnetke s plenarnih zasedanj uporabljali tudi v strankarske namene, za politično satiro, ne pa v oglaševalske namene.

29. 10.
Državni zbor je s 45 glasovi za in 19 proti sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih.

17. 11.
Državni zbor je začel postopek za spremembo 121., 140. in 143. člena ustave, s katerimi naj bi omogočili zakonsko uvedbo pokrajin.

26. 11.
Državni zbor je z 51 glasovi za, in 27 glasovi proti ponovno potrdil t. i. tehnični zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih in tako preglasoval odložilni veto Državnega sveta.

2. 12.
Slovenska demokratska stranka (SDS) je na osnovi 30-ih podpisov poslancev v Državni zbor vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o izbrisanih.

9. 12.
Državni zbor je z 48 glasovi za in 17 proti, odločil, da bo o protiustavnosti zahteve 30 poslancev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih odločalo Ustavno sodišče.

24. 12.
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Državnega zbora o presoji neustavnih posledic referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, saj naj bi bila zahteva vložena po izteku zakonsko določenega roka.

30. 12.
Državni zbor je sprejel Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-246/02-28 (o tehničnem zakonu o izbrisanih).

Leto 2004

24. 2.
Državni zbor je sprejel Zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe, na podlagi katere je 29. 3. Slovenija postala članica zveze NATO. Od 73 navzočih poslancev jih je 68 glasovalo za, 3 pa so bili proti.

25. 2.
Državni zbor je odločal o predlogu zakona o obratovalnem času trgovin. ZA zakon je glasovalo 63 poslancev, PROTI pa ni bil nihče. S tem zakonom je uveljavil referendumsko voljo volivcev.

27. 2.
Vložena je bila interpelacija zoper ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca in zoper ministra za zdravje dr. Dušana Kebra.

1. 3.
Nacionalni otroški parlament je v veliki dvorani Državnega zbora na 14. zasedanju razpravljal o temi: Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost.

17. 3.
Koalicija Slovenija je v Državni zbor vložila pobudo za predhodni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih.

30. 3.
Državni zbor je glasoval o vloženih interpelacijah zoper ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca (za je glasovalo 30 poslancev, 46 jih je glasovalo proti) in zoper ministra za zdravje dr. Dušana Kebra (za je glasovalo 28 poslancev, 47 jih je bilo proti).

7. 4.
Ministri iz vrst Slovenske ljudske stranke: minister za pravosodje (Ivan Bizjak), minister za kmetijstvo (mag. Franc But) in minister za promet (Jakob Presečnik) so predsedniku Vlade mag. Antonu Ropu podali odstopne izjave.

20. 4.
Državni zbor je z 51 glasovi za in s 25 glasovi proti imenoval pet novih ministrov: za pravosodje Zdenko Cerar, za promet dr. Marka Pavliho, za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika, za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika in za evropske zadeve mag. Milana M. Cvikla.

29. 4.
V Državnem zboru je potekala slavnostna seja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Borut Pahor.

1. 5.
Slovenija je skupaj še z devetimi drugimi državami postala članica Evropske unije.

25. 5.
Državni zbor je zavrnil pobudo za predhodni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih.

13. 6.
Potekale so prve volitve slovenskih poslancev v Evropski parlament. Izvoljeni so bili: dr. Mihael Brejc, Mojca Drčar Murko, dr. Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Ljudmila Novak, Borut Pahor in Alojz Peterle.

15. 6.
Državni zbor je sprejel ustavne zakone, s katerimi se je v ustavo zapisala pravica do pokojnine, pravica do enakopravne zastopanosti moških in žensk na volitvah ter pravica do enakosti človekovih pravic ne glede na invalidnost.

5. 7.
Poslanci so s 50 glasovi za in 22 proti podprli predlog za odstavitev zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Ta se je po razpravi v Državnem zboru odločil, da bo izstopil iz stranke LDS.

7. in 8. 7.
Predsednik Državnega zbora Borut Pahor in podpredsednik Državnega zbora dr. Mihael Brejc sta zaradi izvolitve v Evropski parlament odstopila z mesta predsednika oziroma podpredsednika Državnega zbora.

12. 7.
Državni zbor je potrdil Franca (Ferija) Horvata za predsednika parlamenta in zavrnil kandidaturo dr. Dimitrija Rupla za mesto podpredsednika.

30. 7.
Vložena je bila interpelacija o delu in odgovornosti Vlade.

1. 9.
Državni zbor je brez sklepa končal razpravo o interpelaciji vlade.

Državni zbor je zavrnil razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o izbrisanih. Proti referendumu je glasovalo 46 poslancev.

3. 10.
Potekale so četrte volitve poslancev v Državni zbor. Največ sedežev (29) je v Državnem zboru prejela Slovenska demokratska stranka - SDS, za to listo je glasovalo 29,08 % volivcev.

 


 

Legenda – pomen kratic:

LDS – Liberalna demokracija Slovenije
SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije, od 19. 3. 2003 Slovenska demokratska stranka
ZLSD – Združena lista socialnih demokratov
SLS+SKD – SLS +SKD Slovenska ljudska stranka
SLS – Slovenska ljudska stranka
NSi – Nova Slovenija
DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije
SMS – Stranka mladih Slovenije
SNS – Slovenska nacionalna stranka

Besedo "poslanec" uporabljamo enakovredno za oba spola.

Fotografije: arhiv Državnega zbora