Obrazložitev: Predlog novele ZNB-D je namenjen odpravi protiustavnosti, ki jo je ustavno
sodišče zakonodajalcu naložilo v odločbi št. U-I-79/20. Z novelo se predlaga,
da se sedanje podnormirano besedilo veljavnega 39. člena ZNB nadomesti s povsem
novim besedilom, ki bo imel namesto dveh skopih odstavkov kar enajst odstavkov,
s katerimi se vladi oži polje proste presoje pri sprejemanju omejitvenih
oziroma varovalnih ukrepov za širjenje nalezljive bolezni. Nedvomno nova
določba 39. člena predstavlja velik napredek v primerjavi s sedanjim zakonom,
končno presojo o ustavnosti 39. člena pa bo na koncu tako ali tako podalo
ustavno sodišče. V zvezi s tem pa želimo opozoriti na predlog za spremembo 8.
člena, ki nalezljivo bolezen COVID-19 uvršča na seznam bolezni, za katere se
lahko sprejemajo ukrepi. Poleg te spremembe se spreminjajo tudi tretjega
odstavka 8. člena, s katerimi se določi vezanost odločitve vlade na predlog
Inštituta za varovanje zdravja RS. Predlagatelji tega amandmaja menimo, da bi
se v prihodnje morali takšnim kaotičnim situacijam, kot smo jim bili priča ob
pojavu nove nalezljive bolezni kot je bila COVID-19, izogniti. Razumemo, da se
ob pojavu nevarnosti drugih podobnih nalezljivih bolezni kot so COVID-19, ki bi
lahko ogrozile zdravje prebivalcev, vlada ne želi preveč omejiti manevrskega
prostora, saj je logično, da se lahko pri nekaterih utegne potreba po ukrepih
pojaviti v prihodnje brez vnaprejšnje vednosti o njeni nevarnosti za zdravje
ljudi. Kljub temu pa smo prepričani, da bi bilo treba za večjo legitimnost
sprejemanja takšnih odločitev, predvsem pa za seznanitev tako političnih
odločevalcev kot tudi širše javnosti in pa navsezadnje Državnega zbora kot
zakonodajalca, ki je sicer izvorno pristojen za sprejemanje odločitev, ki
posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, opraviti tudi razpravo v
Državnem zboru. Ker se zavedamo, da je v takšnih primerih zaradi omejevanja
škode za javno zdravje potrebno ukrepati v razmeroma kratkih rokih, predlagamo,
da se razprava opravi zgolj na pristojnem delovnem telesu. Poslovnik Državnega
zbora je namreč kar se tiče procesnih opravil in rokov, ki so potrebni za to,
da se skliče seja delovnega telesa, veliko bolj fleksibilen kot to velja za
sklicevanje plenarnih sej Državnega zbora. Poleg tega pa za udeležbo na sejah
delovnih teles, razen prostorskih, ni nobenih omejitev tako za poslance kot
tudi predstavnike medijev in pa zainteresirane strokovne javnosti. |