Obrazložitev: Nacionalni razpis, ki ga predlaga vlada naj bi izboljšal dostopnost do
zdravstvenih storitev in skrajšal čakalne dobe, ki so nastale zaradi
neizvajanja programov in epidemije Covid-19. Razpis je izjemno problematičen iz
več vidikov, vlada pa nesposobna, da ga sploh izvede.
Na začetku velja poudariti, da Ministrstvo za zdravje aktualnih podatkov o
čakalnih dobah sploh nima, kar je razvidno iz spletne strani NIJZ in kar je na
41. nujni seji Odbora za zdravstvo potrdila tudi takratna državna sekretarka
Tina Bregant. Nacionalni razpis tako ni in ne more biti neposredno povezan z
epidemijo Covid-19, saj za ukrepanje potrebuješ podatke, ki pa jih ministrstvo
nima. Poleg tega se je tekom epidemije in po njej izkazalo, da je
problematična predvsem dostopnost do primarnega zdravstva, nacionalni razpis
pa bo meril na specialistične storitve. Te storitve bo na podlagi sklepa
samovoljno določil minister za zdravje, na njih pa se bodo lahko prijavili vsi,
torej tudi zasebni izvajalci, zdravstvene dejavnosti. Razpis naj bi se
financiral iz sredstev zbranih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in
proračuna RS.
Pričakujemo lahko, da bo prišlo do nekontroliranega prelivanja javnih sredstev
v zasebne žepe, ob čemer ni odveč omeniti, da sta na področju nakupov večjih
zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v zadnjem času močno aktivni
zavarovalnici Triglav in Sava Re. Preko skupne družbe ZTSR sta tako kupili
Diagnostični center Vila Bogatin na Bledu, Medicinsko termalni center Fontana v
Mariboru in medicinski center Cardial v Ljubljani. Povsem možno je torej ,da bo
prišlo do vertikalne integracije in odtujitve sredstev iz dopolnilnega
zavarovanja, ki po ZZVZZ predstavlja javni interes Republike Slovenije. Ob vsem
tem je tako res težko razumeti besede ministra Gantarja, ki je v oddaji Studio
City dne 5.10.2020, na vprašanje ali bo šlo za prelivanje javnega denarja v
zasebne žepe odgovoril: »absolutno ne.«
Da bi razpis odpravil čakalne dobe ne verjamejo niti tisti, ki so ga
predlagali. Tina Bregant, takratna državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje
je tako na 41. Nujni seji odbora za zdravstvo dejala: »Žal je pa tako, da
kapacitet za vse te potrebe nimamo, tudi mislim, da dodaten denar, žal, ne bo
rešil težav s čakalnimi vrstami.« Podobno je povedal njen takratni nadrejeni,
minister Tomaž Gantar, ki je v oddaji Moje mnenje dne 16. septembra 2020
izjavil: »težko si predstavljam, da bi se z razpisom zelo veliko spremenilo.«
Razpis torej ne bo spremenil nič po besedah tistih, ki so ga predlagali,
razlogi za izvedbo so nejasni, kar je gotovo je zgolj to, da bodo premije
dopolnilnega zavarovanja, ki so jih ljudje obvezno plačevali ves čas epidemije,
romale v roke zasebnikov. Ob tem velja dodati še argumente Zakonodajno-pravne
službe DZ iz časa sprejemanja PKP5, ki je zapisala,da je predlagana ureditev
nacionalnega razpisa »ustavno in pravno sistemsko sporna«. ZPS je pravilno
ugotovila, da predlog razpisa v celoti in v vseh svojih elementih odstopa od
sistemske veljavne ureditve, da je predlog nejasen, podnormiran, mestoma
protisloven in zato sporen z vidika ustavnega načela pravne države. Vlada je
takrat, tako kot danes, argumente preprosto ignorirala.
Predlagatelji vse to vedo, saj je njihov cilj prav razbitje veljavne ureditve
financiranja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Ta temelji na sistemu
splošnega dogovarjanja, na enem plačniku in na javni mreži izvajalcev. Vse to z
razpisom postaja preteklost, saj razpis uvaja paralelni privatiziran sistem
zdravstva. Vse kar ostane javnega so seveda javna sredstva (proračun in
dopolnilno zdravstveno zavarovanje), profiti, dobički in koristi pa gredo
zasebnikom. Na vzporedni sistem je že v mnenju k PKP5 opozarjala tudi ZPS:
»Vzporednost dveh različnih sistemov za istovrstno področje brez jasne ureditve
in utemeljitve je z vidika načela enakosti in pravne države neustrezna.« Takrat
so opozorili še, da se določene določbe zakona o pacientovih pravicah nanašajo
izključno na izvajalce zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
Vlada bi torej skrajševala čakalne vrste, pravico do časovne dostopnosti do
zdravstvenih storitev pa bi državljanom odvzela. Poleg naštetega vladni predlog
odstopa tudi od sistemske ureditve dopolnilnega zavarovanja v ZZVZZ, pa tudi od
zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj uvaja nov tip delovne uspešnosti –
delovno uspešnost iz naslova nacionalnega razpisa.
Vlada razpisa ni bila sposobna izvesti zato zdaj podaljšuje roke in dodatno
zapleta že tako nejasen proces izvedbe razpisa. Leta 2019, so zavarovalnice, ki
izvajajo dopolnilno zavarovanje, od nas pobrale 612 milijonov evrov in
bolnišnicam plačale 514 milijonov evrov. Lani so zbrale 655 milijonov evrov, v
zdravstveni sistem pa so vplačale (le) 503 milijone evrov na poti do
zdravstvenega sistema je pri njih ostalo kar 152 milijonov. 60 milijonov so
obljubili za nacionalni razpis ostalo bo vsaj 16 milijonov evrov čistega
dobička, skupaj s skoraj 47 milijoni nerazumno visokih obratovalnih stroškov
(od tega samo 13 milijonov za kampanje s katerimi so bojda pridobivali
zavarovance – torej marketing za nekaj, kar je tako ali tako obvezno). Na
nepravičnost in nesmiselnost izvedbe razpisa opozarjajo tudi v Združenju
zdravstvenih zavodov Slovenije. V Združenju opozarjajo, da razpis ne upošteva
razlik med javnimi in zasebnimi izvajalci in da predlog ne predvideva
nikakršnega nadzora nad izvajanjem storitev v okviru zasebne sfere.
Izpostavljajo tudi številne omejitve glede nagrajevanja in zahtev iz
delovnopravne zakonodaje, ki se jim zasebniki z lahkoto izognejo in bodo zato v
konkurenčni prednosti. Zaključujejo, da vladni predlog pomeni »dodatno
poslabšanje stanja v javnem zdravstvu.« Celo državni svet je torej prepoznal
omejitve in škodljivost tovrstnega razpisa.
Iz navedenih razlogov, in predvsem zato, ker vladni predlog pomeni dodatno
poslabšanje stanja v javnem zdravstvu, predlagamo črtanje vseh členov o
nacionalnem razpisu, ki jih je v tej fazi možno črtati. |