Obrazložitev: Člen določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zasebne šole, da se lahko
financirajo iz javnih sredstev. Ti so taksativno našteti, in sicer mora zasebna
šola, ki je vpisana v razvid izvajalcev, izpolnjevati še pogoj, da so vpisni
pogoji določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na
narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno
stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo
osebno okoliščino; izvajati mora vsebine obveznih predmetov, ki jih določa 16.
člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L, v
nadaljevanju: ZOŠ); imeti mora vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka
prvega razreda, glasbena šola pa mora v vzgojno-izobraževalnem glasbenem
programu izvajati pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in imeti vpisanih
najmanj 35 učencev; poleg tega pa morajo imeti zasebne šole zaposlenih vsaj 80
% učiteljev oziroma vzgojiteljev za izvedbo izobraževalnega programa, ki je
pridobil javno veljavnost v skladu z zakonom in drugimi predpisi, in
zagotovljene druge učitelje oziroma vzgojitelje za izvedbo javno veljavnega
programa.
Pogoj, po katerem mora zasebna šola za financiranje iz javnih sredstev (poleg
sicer predpisanih obveznih predmetov iz drugega odstavka 28. člena ZOŠ)
izvajati tudi druge obvezne vsebine, ki jih ZOŠ določa za pouk javne osnovne
šole, ne pomeni, da morajo zasebne šole v obsegu in na način, kot je to
predpisano za javne osnovne šole, izvajati vse navedene predmete. Predmeti se
lahko tudi drugače imenujejo. Namen te določbe je, da se v programu zasebne
šole, ki prejema javna sredstva, poleg vsebin, ki so v svobodni izbiri zasebne
šole, izvajajo tudi vsebine, ki so v javni osnovni šoli vključene v obvezne
predmete iz 16. člena ZOŠ. Obsega in načina njihovega zagotavljanja pa zakon ne
predpisuje, saj se v zasebni osnovni šoli izvajajo tudi vsebine, ki se
programsko razlikujejo od tistih v javno veljavnih programih javnih šol. Pri
odločanju o izpolnjevanju navedenega pogoja bo minister mnenje pridobil od
pristojnega javnega zavoda iz 28. člena tega zakona (Zavod Republike Slovenije
za šolstvo). Zaradi vsebinskih posebnosti programov, ki jih izvajajo zasebne
šole po posebnih pedagoških načelih, pa tem za pridobitev sredstev iz državnega
proračuna ni treba izpolnjevati pogoja izvajanja obveznih vsebin, ki jih zakon,
ki ureja osnovno šolo, določa za pouk javne osnovne šole.
Zasebni šoli, ki izvaja program osnovnošolskega izobraževanja, se za izvedbo
programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 % sredstev, ki jih
država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa
javne šole. Obvezni program javne osnovne šole obsega obvezne predmete, izbirne
predmete, ure oddelčne skupnosti in dneve dejavnosti (15. in 19. a člen ZOFVI).
S to določbo se uresničuje odločba Ustavnega sodišča RS U-I-269/12-24 z dne 4.
12. 2014, s katero je odločilo, da se javno financira obvezni minimum osnovne
izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja
dodatnih vsebin glede na vrednostne usmeritve posameznih izvajalcev
osnovnošolskega izobraževanja. Obvezni minimum, ki je vsebinsko enotno določen,
so obvezni predmeti, kot jih določa drugi odstavek 28. člena ZOŠ. Razen
navedenih obveznih predmetov ZOŠ za zasebne šole ne predpisuje vsebin oziroma
sestavin njihovega izobraževalnega programa.
Istočasno se ustrezno upošteva odločba Ustavnega sodišča št. U-I-110/16 z dne
12. 3. 2020 s katero Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno
ustavnosti izpodbijane ureditve v delu, ki se nanaša na javno financiranje
jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in dopolnilnega pouka v zasebnih
osnovnih šolah z javno pridobljenim programom štelo za novo pobudo in
ugotovilo, da izpodbijana ureditev v tem delu ni v neskladju z drugim odstavkom
57. člena Ustave, po katerem mora država v zasebni osnovni šoli v celoti javno
financirati le tisti del programa s pridobljeno javno veljavnostjo, ki ustreza
vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole. Jutranje varstvo,
podaljšano bivanje in dopolnilni pouk so namreč prostovoljni. Kot neutemeljene
je Ustavno sodišče s to odločbo zavrnilo tudi očitke pobudnikov o neskladju
izpodbijane ureditve s prvim odstavkom 14. člena Ustave. Pojasnilo je, da
obiskovanje zasebne osnovne šole z javno pridobljenim programom ni osebna
okoliščina v smislu te ustavne določbe. Ustavno sodišče je presodilo, da
izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom enakosti. Presodilo je, da sta
položaja primerjanih skupin že ustavnopravno različna. Z vidika zatrjevanega
neskladja izpodbijane ureditve – v delu ki zagotavlja le delno javno
financiranje dopolnilnega pouka v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno
veljavnim programom – z načelom socialne države (2. člen Ustave), je Ustavno
sodišče pojasnilo, da je pravico do posebne zaščite otrok, ki so z vidika
izobraževanja ranljivi, ustavodajalec uredil v drugem in tretjem odstavku 52.
člena Ustave, v okviru načela socialne države pa kroga upravičencev ni mogoče
širiti. Z vidika očitkov pobudnikov o neskladju izpodbijane ureditve, v delu ki
zagotavlja le delno javno financiranje jutranjega varstva in podaljšanega
bivanja v zasebnih osnovnih šolah s programom z javno veljavnostjo, z določbo o
pravicah in dolžnostih staršev (54. člen Ustave), pa je Ustavno sodišče
odločilo, da ta člen ne zagotavlja javnega financiranja teh vsebin.
Predlagana dopolnitev glede zmanjšanja financiranje zasebnih šol, če bi bilo
zaradi obsega sredstev v državnem proračunu, namenjenega za izobraževanje,
ogroženo financiranje javne mreže, temelji na zaščiti javne mreže tudi z vidika
obsega javnih sredstev, ki so v državnem proračunu namenjena za financiranje
javnih šol. Zato je predlagana dodatna zakonska rešitev, da se v primeru, ko bi
bilo zaradi obsega sredstev v državnem proračunu, namenjenega za izobraževanje,
ogroženo financiranje javne mreže, zasebni šoli lahko zmanjša financiranje iz
86. člena zakona. Gre za predvidevanje izjemne okoliščine, ki pa bi v primeru,
da bi do tega dejansko prišlo, po mnenju predlagatelja upravičevala tudi
znižanje financiranja zasebnih šol. Dolžnost države namreč ni samo financiranje
javno veljavnih programov (tudi tistih s pridobljeno javno veljavnostjo), pač
pa tudi in predvsem zagotavljanje dostopnosti javne mreže za vse otroke.
Hkrati se uzakonja, da se z izenačitvijo obsega financiranja obveznega dela
programa javnih in zasebnih šol, ki so pridobile javno veljavnost programa,
določi, da zasebne šole za del programa, ki se financira iz javnih sredstev,
staršem ne smejo zaračunavati šolnin.
Za druge zasebne šole (srednje in glasbene šole) se način financiranja ne
spreminja. Za izvedbo programa pridobijo 85 % sredstev, ki jih država oziroma
lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole.
Tudi določba, da zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko
vzdrževanje in opremo, ostaja nespremenjena kakor tudi določba, da lahko
zasebne šole sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so
namenjeni javnim šolam.
Člen določa tudi, od kdaj pripada zasebni šoli pravica do pridobivanja
sredstev. Sredstva ji pripadajo za šolsko leto po letu, v katerem je šola
pridobila pravico do financiranja.
|
|