Obrazložitev: Vsebina členov, na katera se nanaša amandma, ni interventne narave, temveč gre
za sistemski poseg v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih s
posegom na polje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z odstopom od temeljnega
postulata delovnega prava, in sicer da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani
delodajalca upravičena le v primeru utemeljenega in resnega razloga, ki
onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposliti. Konvencija MOD
št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca v 4. členu
določa, da »delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s
sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami
podjetja, ustanove ali službe«. Sprejeta rešitev, katere črtanje predlagamo je
po našem prepričanju tudi nasprotju z več členi Ustave RS, med drugim z 2., 8.,
14. in 66. členom, zaradi česar je tudi že bila na Ustavno sodišče vložena
zahteva za presojo skladnosti z Ustavo s predlogom za začasno zadržanje.
Gre za člena, ki omogočata povsem arbitrarno odločanje delodajalcev o
nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev in za
diskriminatorno obravnavo starejših delavcev, ki so postavljeni v slabši
položaj z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga
izključno zato, ker so izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Rešitev je še
posebej neutemeljena zaradi dejstva, da je Slovenija med državami članicami EU
med državami z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti starejših delavcev, na kar
je Slovenijo opozarjala tudi Evropska komisija (nazadnje v priporočilih v
okviru Evropskega semestra leta 2019), vrsta ukrepov v zadnjih letih pa je bila
usmerjena prav v podaljševanje delovne aktivnosti starejših delavcev, da se ne
bi upokojevali takoj po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Namen teh ukrepov je
bil podpora dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, ki mu zaradi sprejete
rešitve grozi potencialno takojšen pripad več tisoč novih upokojencev in s tem
veliko povečanje izdatkov za pokojnine. Sprejeta rešitev tudi ruši soglasje
socialnih partnerjev ob zadnji manjši pokojninski reformi, katere del je bila
tudi opustitev predloga o možnostih prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob
izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev.
Nenazadnje rešitvi ostro nasprotujemo tudi zato, ker ni bila predmet
usklajevanja med socialnimi partnerji na ESS ali kako drugače, kljub temu, da
so se spremembe Zakona o delovnih razmerjih kot temeljnega akta, ki ureja
pravice in obveznosti zaposlenih, vedno sprejemale s soglasjem socialnih
partnerjev. |