| Obrazložitev: Z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) je bilo v 125. členu določeno, da
direktorjem, ki opravljajo naloge v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva,
pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v času razglašene epidemije v
višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega
časa.
Dejstvo je, da so v času razglašene epidemije in izvajanja ukrepov za
obvladovanje bolezni COVID-19 različnim tveganjem in nevarnostnim izpostavljeni
tudi drugi direktorji v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah
direktorjev v javnem sektorju. Pri vrednotenju teh delovnih mest dodatek za
delo v rizičnih razmerah v času razglašene epidemije ni bil upoštevan, saj
razsežnosti tovrstne epidemije ni nihče pričakoval.
Iz tega razloga se predlaga, da dodatek za delo v rizičnih razmerah v času
razglašene epidemije pripada, ne samo direktorjem v dejavnosti zdravstva in
socialnega varstva, temveč vsem direktorjem, ki so vključeni v aktivnosti in
izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-COv-2 ter zajezitev in
obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19.
Predlog člena določa, da se tudi za direktorje, ki jim pripada dodatek za delo
v rizičnih razmerah na podlagi 125. člena ZIUPDVE, zagotovi financiranje tega
dodatka iz sredstev državnega proračuna. Za preostale javne uslužbence, ki
dodatek za delo v rizičnih razmerah prejemajo na podlagi 11. točke 39. člena
KPJS, je financiranje dodatka iz sredstev državnega proračuna že določeno v
123. členu ZIUPDVE. Predlog člena tudi določa, da se zahtevki za izplačilo tega
dodatka za direktorje vlagajo pri resorno pristojnih ministrstvih za zdravje
ali za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri čemer pristojna
ministra določita tudi način izstavitve zahtevkov in roke izplačil. |
