Obrazložitev: Zakon določa začasni ukrep, da zaposlenemu, ki izpolni 40 let pokojninske dobe
in najmanj 65 let starosti, preneha delovno razmerje, in sicer prvi dan po
izteku dveh mesecev po izpolnitvi pogojev ter s pravico odpravnine kot ob
upokojitvi. Zakon določa tudi začasni ukrep, da delovno razmerje preneha tudi
zaposlenemu, ki sicer ni izpolnil 65 let starosti, je pa vključen v poklicno
zavarovanje (je član Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Takemu zaposlenemu delovno razmerje preneha, če je izpolnil pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi četrtega odstavka 27.
člena ZPIZ-2 (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) ob
upoštevanju možnosti dodatnega znižanja starostnega pogoja iz naslova štetja
zavarovalne dobe s povečanjem (prvi in drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2). Ob
tem je dodan pogoj, da mora biti zaposleni upravičen do starostne pokojnine, ki
se odmeri za 40 let pokojninske dobe (»polna pokojnina«).
Delodajalec pred prenehanjem pisno obvesti delavca o prenehanju delovnega
razmerja. Delavcu pri delodajalcu, ki o pravicah in obveznostih odloča s
sklepom, preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda
predstojnik. Ne glede na predlagano rešitev pa zakon določa, da zaposlenemu
delovno razmerje ne preneha, če se delodajalec in zaposleni dogovorita za
nadaljevanje delovnega razmerja, ki ga je možno tudi podaljšati, in sicer
največ trikrat. Razlog za nadaljevanje delovnega razmerja pa so delovne potrebe
oziroma nujnost zagotavljanja nemotenega delovnega procesa.
Razlogi za predlagano rešitev izhajajo iz okoliščin, povezanih s preprečevanjem
širjenja virusa COVID-19, ki vplivajo tudi na stanje na trgu dela in na
vzdržnost javnih financ. V obdobju prvih desetih mesecev 2020 se je pri Zavodu
RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) na novo prijavilo 36,7 odstotka več
brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2019. Do vključno 10. novembra 2020 je
ZRSZ prejel vloge za delno subvencioniranje polnega delovnega časa za 59.827
zaposlenih, od začetka epidemije do novembra je bilo za več kot 250.000 oseb
uveljavljeno povračilo nadomestila za čas čakanja na delo. Močna intervencija
države na trgu dela zakriva ogromen vpliv, ki bi ga imela kriza COVID-19 na
izrazitejše povečanje števila brezposelnih. Ne glede na te ukrepe se je
brezposelnost močno povečala, zlasti med mladimi. Stopnja brezposelnosti v
bodoče bo odvisna od trajanja epidemije in gospodarske situacije v Sloveniji in
širše. Jasna slika se bo izoblikovala po koncu interventnih ukrepov, se pa
pričakuje dodatno povečanje brezposelnosti v letu 2021. Urad za makroekonomske
analize in razvoj v jesenski napovedi 2020 napoveduje, da naj bi se razmere na
trgu dela do konca leta 2022 postopno izboljšale, kljub temu pa opozarja, da
negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja visoka, saj bi
morebitno širjenje virusa lahko privedlo do globljega padca BDP ter predvsem
počasnejšega in dolgotrajnejšega okrevanja.
Opozoriti je treba na Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o
splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki določa
splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja,
hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu.
Direktiva določa, da lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje
zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega
prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z
legitimnimi cilji zaposlovalne politike, trga dela in poklicnega usposabljanja
ter če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni. Ob upoštevanju te
direktive je Sodišče Evropske unije v zadevi C-45/09: Rosenbladt ugotovilo, da
različno obravnavanje zaradi starosti ni diskriminacija, če je razumno in
objektivno ugotovljeno z legitimnim ciljem ter če so ukrepi tega cilja primerni
in nujni.
Ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je bila določena v Zakonu za
uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12
– ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1,
63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US,
90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A in 72/19) je
presojalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in med drugim v odločbi
U-I-146/12 (točka 68 odločbe) navedlo, da ne gre za obvezno upokojevanje, saj
prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se ponovno zaposlile oziroma da bi drugje
nadaljevale poklicno dejavnost, prav tako pa je omogočeno nadaljevanje dela
tudi osebi, ki bi se upokojila (delo upokojencev).
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ob presoji zakona
ugotovilo, da varčevalni razlog ni edini razlog za uveljavljanje ukrepa
prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da sta tudi druga dva cilja (vzpostavitev
uravnotežene kadrovske strukture in preprečevanje morebitnih sporov o
sposobnosti javnega uslužbenca za opravljanje dela po določeni starosti)
ustavno dopustna, primerna in nujna ter da ureditev ni v neskladju s prepovedjo
diskriminacije na podlagi starosti kot druge osebne okoliščine iz prvega
odstavka 14. člena Ustave RS (točka 70 odločbe).
Ustavno sodišče RS je v točki 54. ocenjevalo tudi cilj preprečitve sporov glede
sposobnosti opravljanja dela po določeni starosti: »Po oceni Ustavnega sodišča
je ustavno dopusten cilj tudi preprečitev sporov o tem, ali je zaposleni
sposoben opravljati delo po določeni starosti. S tem se varujejo javni
uslužbenci pred postopki ugotavljanja njihove zmožnosti za opravljanje dela in
doseganje pričakovanih rezultatov v primerih, ko javni uslužbenci zaradi
starosti niso več zmožni za delo. V takih primerih jim delodajalec sicer lahko
odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, vendar to lahko pomeni
hud poseg v osebno integriteto zaposlenih, ki so bili v svoji aktivni dobi
lahko zelo uspešni, pa jim pešanje moči v starosti onemogoča doseganje
minimalnih delovnih rezultatov, s čimer se težko sprijaznijo.«
Člen ureja tudi status oseb, ki ob uveljavitvi zakona izpolnjujejo pogoje za
prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom.
|
|