Zakonodaja
start portlet menu bar end portlet menu bar

Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

1557-VIII Amandma (K 28. členu) 29. 12. 2020 [SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra, nesprejet]

Evidenčni podatki

Vrsta dokumenta: Amandma
Naslov zadeve: Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7)
Datum vložitve: 29. 12. 2020
EPA: 1557 - VIII
Kratica: ZIUPOPDVE
Faza: druga obravnava DZ - nujni postopek
Vrsta postopka: nujni
Predlagatelj: Poslanska skupina Stranke modernega centra
Odločitev: nesprejet
Rezultat glasovanja: Kvorum 85 Za 11 Proti 71
Datum in čas glasovanja: 29. 12. 2020 21:36:45
Seja DZ: 55. Izredna
Zveza: K 28. členu
Obrazložitev: Zakon določa začasni ukrep, da zaposlenemu, ki izpolni 40 let pokojninske dobe in najmanj 65 let starosti, preneha delovno razmerje, in sicer prvi dan po izteku dveh mesecev po izpolnitvi pogojev ter s pravico odpravnine kot ob upokojitvi. Zakon določa tudi začasni ukrep, da delovno razmerje preneha tudi zaposlenemu, ki sicer ni izpolnil 65 let starosti, je pa vključen v poklicno zavarovanje (je član Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Takemu zaposlenemu delovno razmerje preneha, če je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) ob upoštevanju možnosti dodatnega znižanja starostnega pogoja iz naslova štetja zavarovalne dobe s povečanjem (prvi in drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2). Ob tem je dodan pogoj, da mora biti zaposleni upravičen do starostne pokojnine, ki se odmeri za 40 let pokojninske dobe (»polna pokojnina«). Delodajalec pred prenehanjem pisno obvesti delavca o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu pri delodajalcu, ki o pravicah in obveznostih odloča s sklepom, preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik. Ne glede na predlagano rešitev pa zakon določa, da zaposlenemu delovno razmerje ne preneha, če se delodajalec in zaposleni dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, ki ga je možno tudi podaljšati, in sicer največ trikrat. Razlog za nadaljevanje delovnega razmerja pa so delovne potrebe oziroma nujnost zagotavljanja nemotenega delovnega procesa. Razlogi za predlagano rešitev izhajajo iz okoliščin, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa COVID-19, ki vplivajo tudi na stanje na trgu dela in na vzdržnost javnih financ. V obdobju prvih desetih mesecev 2020 se je pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) na novo prijavilo 36,7 odstotka več brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2019. Do vključno 10. novembra 2020 je ZRSZ prejel vloge za delno subvencioniranje polnega delovnega časa za 59.827 zaposlenih, od začetka epidemije do novembra je bilo za več kot 250.000 oseb uveljavljeno povračilo nadomestila za čas čakanja na delo. Močna intervencija države na trgu dela zakriva ogromen vpliv, ki bi ga imela kriza COVID-19 na izrazitejše povečanje števila brezposelnih. Ne glede na te ukrepe se je brezposelnost močno povečala, zlasti med mladimi. Stopnja brezposelnosti v bodoče bo odvisna od trajanja epidemije in gospodarske situacije v Sloveniji in širše. Jasna slika se bo izoblikovala po koncu interventnih ukrepov, se pa pričakuje dodatno povečanje brezposelnosti v letu 2021. Urad za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi 2020 napoveduje, da naj bi se razmere na trgu dela do konca leta 2022 postopno izboljšale, kljub temu pa opozarja, da negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja visoka, saj bi morebitno širjenje virusa lahko privedlo do globljega padca BDP ter predvsem počasnejšega in dolgotrajnejšega okrevanja. Opozoriti je treba na Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki določa splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu. Direktiva določa, da lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, trga dela in poklicnega usposabljanja ter če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni. Ob upoštevanju te direktive je Sodišče Evropske unije v zadevi C-45/09: Rosenbladt ugotovilo, da različno obravnavanje zaradi starosti ni diskriminacija, če je razumno in objektivno ugotovljeno z legitimnim ciljem ter če so ukrepi tega cilja primerni in nujni. Ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je bila določena v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A in 72/19) je presojalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in med drugim v odločbi U-I-146/12 (točka 68 odločbe) navedlo, da ne gre za obvezno upokojevanje, saj prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se ponovno zaposlile oziroma da bi drugje nadaljevale poklicno dejavnost, prav tako pa je omogočeno nadaljevanje dela tudi osebi, ki bi se upokojila (delo upokojencev). Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ob presoji zakona ugotovilo, da varčevalni razlog ni edini razlog za uveljavljanje ukrepa prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da sta tudi druga dva cilja (vzpostavitev uravnotežene kadrovske strukture in preprečevanje morebitnih sporov o sposobnosti javnega uslužbenca za opravljanje dela po določeni starosti) ustavno dopustna, primerna in nujna ter da ureditev ni v neskladju s prepovedjo diskriminacije na podlagi starosti kot druge osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave RS (točka 70 odločbe). Ustavno sodišče RS je v točki 54. ocenjevalo tudi cilj preprečitve sporov glede sposobnosti opravljanja dela po določeni starosti: »Po oceni Ustavnega sodišča je ustavno dopusten cilj tudi preprečitev sporov o tem, ali je zaposleni sposoben opravljati delo po določeni starosti. S tem se varujejo javni uslužbenci pred postopki ugotavljanja njihove zmožnosti za opravljanje dela in doseganje pričakovanih rezultatov v primerih, ko javni uslužbenci zaradi starosti niso več zmožni za delo. V takih primerih jim delodajalec sicer lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, vendar to lahko pomeni hud poseg v osebno integriteto zaposlenih, ki so bili v svoji aktivni dobi lahko zelo uspešni, pa jim pešanje moči v starosti onemogoča doseganje minimalnih delovnih rezultatov, s čimer se težko sprijaznijo.« Člen ureja tudi status oseb, ki ob uveljavitvi zakona izpolnjujejo pogoje za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom.
Vsebina
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen

V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) se v 89. členu dodajo novi tretji do deseti odstavek, ki se glasijo:

(3) Zaposlenemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, preneha delovno razmerje.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena delovno razmerje preneha tudi zaposlenemu pred dopolnitvijo 65 let starosti, če je vključen v poklicno zavarovanje, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pod pogojem, da je zaposleni upravičen do starostne pokojnine, ki se odmeri za 40 let pokojninske dobe.

(5) Delovno razmerje preneha zaposlenemu iz prvega in drugega odstavka prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Delodajalec pred prenehanjem pisno obvesti delavca o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu pri delodajalcu, ki o pravicah in obveznostih odloča s sklepom, preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca (v nadaljnjem besedilu: predstojnik). Zaposleni ima pravico do odpravnine v višini, kot bi jo prejel ob upokojitvi.

(6) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena zaposlenemu delovno razmerje ne preneha, če se delodajalec in zaposleni za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja lahko traja največ eno leto, če je za zagotovitev nemotenega delovnega procesa to potrebno, pa se lahko tak dogovor podaljša še največ dvakrat za po eno leto. Po prenehanju delovnega razmerja pripada zaposlenemu pravica do odpravnine v višini, kot bi jo prejel ob upokojitvi.

(7) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena iz zbirk Kapitalske družbe d.d.

(8) Zaposlenemu, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti in zaposlenemu, ki še ni dopolnil 65 let starosti in je vključen v poklicno zavarovanje ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pod pogojem, da je zavarovanec upravičen do starostne pokojnine, ki se odmeri za 40 let pokojninske dobe, preneha delovno razmerje prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona. Delodajalec pred prenehanjem pisno obvesti delavca o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu pri delodajalcu, ki o pravicah in obveznostih odloča s sklepom, preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik. Zaposleni ima pravico do odpravnine v višini, kot bi jo prejel ob upokojitvi.

(9) Ne glede na prejšnji odstavek zaposlenemu delovno razmerje ne preneha, če se delodajalec in zaposleni za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja lahko traja največ eno leto, če je za zagotovitev nemotenega delovnega procesa to potrebno, pa se lahko tak dogovor podaljša še največ dvakrat za po eno leto. Po prenehanju delovnega razmerja pripada zaposlenemu pravica do odpravnine v višini, kot bi jo prejel ob upokojitvi.

(10) Določbe tega člena veljajo do vključno dneva v mesecu, v katerem Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje objavi, da je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Republiki Sloveniji za pretekli mesec enaka ali manjša kot je bila v mesecu decembru 2019.«.

Dosedanji tretji odstavek postane enajsti, dosedanji četrti odstavek pa postane dvanajsti odstavek.