| Obrazložitev: Državni zbor je 20. marca 2020 brez nasprotovanja opozicije sprejel vladni
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
(ZIUOPOK), ki je tako pravnim kot fizičnim osebam omogočil odlog plačila
obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje dvanajst mesecev. Osnovni namen
ukrepa je bil razbremeniti tako podjetja, zadruge, zavode in druge gospodarske
subjekte, ki se soočajo s krizo likvidnosti kot tudi fizične osebe, ki so
zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga zašle v finančne težave. ZIUOPOK je sprva
določal, da se kreditojemalcu v času odloga obveznosti kredit ne obrestuje.
Nato pa je vlada v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP),
ki ga je Državni zbor sprejel 2. aprila 2020 to določbo iz ZIUOPOK črtala in s
tem bankam omogočila, da tudi v času odloga kreditov služijo z obračunavanjem
obresti na odložene kredite. S tem je interese zasebnih bank, ki tudi med
epidemijo ostajajo v zavidljivo dobrem finančnem stanju, postavila pred
interese podjetij, ki se soočajo z resno krizo likvidnosti in interese
prezadolženih ljudi, ki se soočajo z resno socialno stisko.
Ukrep zamrznitve plačevanja glavnic in pripadajočih obresti za zasebne banke
seveda pomeni izpad prihodkov, vendar pa je ukrep, ki del izgub podjetij in
prebivalstva prenaša na zasebne banke, v trenutni situaciji popolnoma
upravičen. Od izbruha prvega vala epidemije do 31. avgusta 2020 je bilo iz
državnega proračuna za reševanje zasebnih podjetij in prebivalstva namenjenih
1,75 milijarde EUR. Ob hitrem povečevanju proračunskih odhodkov in hkratnem
upadu davčnih prihodkov je za leto 2020 načrtovan 4,2 milijardni proračunski
primanjkljaj. Med tem ko državni proračun poka po šivih, pa se finančno stanje
zasebnih bank kljub epidemije v mnogih pogledih celo izboljšuje.
Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti (Oktober 2020) poudarja:
- da odpornost slovenskega bančnega sistema v obdobju zaostrenih gospodarskih
razmer zaradi pandemije COVID-19 ostaja dobra.
- da je kapitalski položaj bank bistveno boljši kot pred zadnjo svetovno
finančno krizo. Količnik CET1 na posamični osnovi se je v prvem polletju 2020
povečal in ostal nad povprečjem držav evroobmočja, kakovost kapitala, s katerim
banke izpolnjujejo kapitalske zahteve, pa je kljub povečanju kapitala Tier2 še
vedno visoka.
- da se je odpornost bank okrepila z vključevanjem dobičkov preteklega
poslovnega leta v kapital. Banke so dobičke zaradi makrobonitetnega ukrepa
Banke Slovenije zadržale v celoti.
- da je likvidnostni položaj bančnega sistema v prvem polletju 2020 ostal
dober; z rastjo primarne likvidnosti na zgodovinsko najvišjo raven se je
odpornost bančnega sistema celo povečala. S tem se je izboljšala sposobnost
absorpcije negativnih učinkov, ki bi nastali ob morebitni uresničitvi tveganja
financiranja.
- da bančni sistem razpolaga z zgodovinsko največjim deležem primarnih
likvidnih sredstev v bilančni vsoti in stabilnim deležem sekundarne
likvidnosti. Kazalnik LCR na ravni bančnega sistema še naprej močno presega
regulatorno zahtevo.
- da imajo pozitiven vpliv na likvidnost bank tudi s strani ECB sprejeti
dodatni ukrepi denarne politike, katerih namen je zagotavljanje zadostne
likvidnosti v evroobmočju po ugodnih pogojih.
V Mesečni informaciji o poslovanju bank (November 2020) Banka Slovenije
poudarja, da se je kljub epidemiji znižalo tudi število slabih terjatev:
- obseg nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v slovenskih bankah se je od decembra
2019 do septembra 2020 znižal iz 1.006 milijonov EUR na 886 milijonov EUR,
delež NPE v vseh izpostavljenostih bank pa se je znižal iz 2,2% na 1,8%.
Zasebni bančni sektor v Sloveniji torej ostaja praktično edini sektor, ki ga
epidemija ni bistveno prizadela. Zato z amandmajem k 6. členu predlagamo, da se
bankam, ki skladno z ZIUOPOK pravnim ali fizičnim osebam odobrijo odlog plačila
obveznosti iz kreditnih pogodb, onemogoči obračunavanje obresti na odloženi del
glavnice. S tem se bo del stroškov, ki izhajajo iz odplačevanja kreditov
podjetij in prebivalstva prenesel na zasebne banke.
Osnovni namen amandmaja je predvsem omilitev socialne stiske prezadolženih
gospodinjstev z najnižjimi prihodki, ki so se v času epidemije znašla v resnih
težavah pri odplačevanju stanovanjskih in potrošniških kreditov. Čeprav je v
povprečju sicer zadolženost slovenskih gospodinjstev v odstotku BDP in odstotku
razpoložljivega dohodka kljub epidemiji stabilna, pa podatki iz ankete
Household finance and consumption survey (HFCS) kažejo, da je v prvem polletju
2020 petina vseh slovenskih gospodinjstev z najnižjim neto premoženjem v
primerjavi z evroobmočjem nadpovprečno zadolžena in ima nadpovprečne stroške
odplačevanja celotnega dolga. Zato je nedopustno, da vlada zasebnim bankam
omogoča, da z zaračunavanjem obresti na odložene glavnice kreditov, služijo na
račun revnih gospodinjstev v dolžniški stiski.
|
