Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

2576-VII Amandma (K 5. členu) 11. 4. 2018 [Levica - Poslanska skupina Levica]

Evidenčni podatki

Vrsta dokumenta: Amandma
Naslov zadeve: Zakon o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline
Datum vložitve: 11. 4. 2018
EPA: 2576 - VII
Kratica: ZSPOKCK
Faza: druga obravnava - MDT
Vrsta postopka: redni
Predlagatelj: Poslanska skupina Levica
Zveza: K 5. členu
Obrazložitev: Amandma sledi načelu onesnaževalec plača, ki ga vzpostavlja Zakon o varstvu okolja. Gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena nosijo glavno odgovornost za onesnaženje na območju Celjske kotline, zato je prav, da nosijo tudi stroške odprave posledic onesnaženosti, ki so jo njihove dejavnosti povzročile. Deleže stroškov financiranja določijo gospodarske družbe z medsebojnim dogovorom. Da država lahko gospodarskim družbam naloži sklenitev takšnega dogovora dokazuje nerazdelna sodba iz oktobra 2016, ko je sodišče pogajanja o delitvi odškodnin 26 kmetom, ki so tožili Termoelektrarno Trbovlje, Lafarge Cement in Steklarno Hrastnik, prepustila trem toženim podjetjem. V primeru, da do dogovora ne pride, deleže financiranja med podjetji razdeli vlada z odlokom. Predlagatelji amandmaja menimo, da je skrajno neprimerno, da stroške financiranja sanacije onesnaženja v celjski kotlini nosijo občine in država. V tem primeru bi ta podjetja od države dejansko dobila subvencijo za njihovo delovanje, ki je povzročilo eno hujših onesnaženosti v Sloveniji. Da podjetja iz prvega odstavka spremenjenega 5. člena lahko nosijo vse stroške sanacije onesnaženja pričajo njihovi poslovni rezultati v preteklih letih. Samo Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d., glavni povzročitelj onesnaženja v Celju, je imela samo v letu 2016 za več kot 9 MIO EUR dobička. Po oceni predlagatelja zakona pa naj bi celotni stroški sanacije Celjske kotline znašali »okvirno 24 MIO EUR in sicer splošni ukrepi okoli 9 MIO EUR, posebni pa 15 MIO EUR.«, ki bi se razdelili znotraj 10 letnega obdobja. V povprečju bi letni stroški torej znašali okoli 2,4 MIO EUR, kar je približno četrtina letnega dobička Cinkarne iz leta 2016.
Vsebina
Člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Sredstva za financiranje izvajanja vsakoletnega programa ukrepov zagotovj Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d., in drugi povzročitelji čezmernega onesnaženja, ki jih določi Vlada v okviru letnega načrta iz prejšnjega člena tega zakona.

(2) Deleži financiranja vsakoletnega programa ukrepov se določijo na podlagi medsebojnega dogovora Cinkarne, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d., in drugih povzročiteljev čezmernega onesnaženja iz prejšnjega odstavka tega člena, ki mora biti sprejet v roku enega meseca po sprejetju letnega načrta iz prejšnjega člena tega zakona.

(3) V primeru, da do dogovora med financerji ne pride, delež financiranja za vsako posamezno podjetje določi Vlada z odlokom v roku enega meseca po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.«.