Evidenca zapisa seje

št. in vrsta seje
15. Redna
Datum zasedanja
Vsebina zapisa seje

REPUBLIKA SLOVENIJA

DRŽAVNI ZBOR
nadaljevanje 15. seje
(29. januar 2020)



Sejo so vodili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 15. seje Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jani Prednik do 13. ure, mag. Dejan Židan do 13. ure in gospa Janja Sluga do 14. ure.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO.
Državni svet je na 9. izredni seji 24. decembra 2019 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta mag. Marku Zidanšku. Prosim za malce pozornosti v dvorani. Hvala.

MAG. MARKO ZIDANŠEK: Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci!
S sprejetjem Zakona o davku na tonažo, ta B varianta, ki nima vgrajenih ustreznih varovalk, se ustvarjajo pogoji, na podlagi katerih bodo po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je »slovenski ladjar« od leta 2008 dalje izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo. Poleg tega sprejeta novela zakona omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, tako imenovana bypass podjetja, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova Zakona o davku na tonažo A. S sprejetjem novele bo tako Republika Slovenija dokončno izgubila »svojega ladjarja«, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in celotno Primorsko regijo, k čemur se je Republika Slovenija zavezala z Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije.
Naj spomnim še na nekaj dejstev, da je določena novela črtala 26. člen iz osnovnega zakona, se pravi Zakona o davku na tonažo A, po kateri je bilo besedilo dodano po javni obravnavi tik pred odločanjem o predlogu na Vladi Republike Slovenije in je v direktnem nasprotju z eno izmed obrazložitev ciljev zakona, to je spodbujati razvoj pomorskega šolstva. »Za upravljavce ladij«, tako piše, »ki za ladjarje upravljajo ladjo, 26. člen tega zakona ne velja«. Se pravi, ni jim treba zagotavljati v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake pripravnike kadete oziroma pomorščakinje pripravnice kadetinje.
Naj vas spomnim na dopis ravnatelja Srednje pomorske šole in dekana Fakultete za pomorstvo – saj sta tudi v javnosti spregovorila, ki sta se izključno postavila na stran, in mislim, da je logično, da najmanj, kar bi, da bi boniteto, ki jo daje zakon, o državni pomoči ladjarjem, recipročno vrnili vsaj s tem, da omogočijo mladim šolanje. Sicer pa se državna pomoč daje davčnim dolžnikom. Če ste pogledali na spletno stran, ki je sicer zavarovana z davčno skrivnostjo oziroma tajnostjo, kot se reče, imate dve podjetji, ki sta v sistemu davka na tonažo Eno je Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia, katerih dolg znaša med 1 do 10 milijonov evrov, žal zaradi tajnosti tega ne moremo preveriti, ob tem da verjetno ne gre samo za dolg državnega proračuna, lahko gre tudi za prispevke, zgolj ugibam. Lucija Shipping pa je drugo podjetje, ki dolguje nekje med 300 do 500 tisoč evri. Namen zakona je bil v osnovi, da se reinvestira v nove ladje. Dejstvo pa je, da gre v tej desetletni zgodovini v bistvu za razprodajo ladij, in to vse v korist nemškega lastnika. Naj še spomnim, da je bila novela tega zakona slabi dve leti v odločanju v Državnem zboru, predhodno tudi na naši Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kjer smo dali takrat tudi negativno mnenje. Zadeva je tudi tekla takrat po rednem postopku. No, moram pa reči, da v tretjem branju tudi ni preživela te dvorane.
Ob vsem tem še dva podatka. V zakonu piše, da velja od 1. 1. 2019, se pravi, da gre za retroaktivnost. Čudi nujni postopek, čeprav je bil zakon sprejeman oziroma v postopku skoraj celo leto. Verjetno bi bilo tudi nujno, da bi Računsko sodišče opravilo celovito revizijo poslovanja prejemnikov državne pomoči iz tega naslova.
Spoštovani poslanke in poslanci! Gre za nedodelan zakon, milo rečeno, čuden. Vonja tudi po korupciji. Verjamem, da je v veliki meri tudi škodljiv in predlagamo, da ga v ponovnem odločanju zavrnete.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato za predstavitev mnenja odbora dajem besedo predsedniku odbora, gospodu Robertu Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 18. seji 14. januarja letos kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in v sprejetje predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 14. seji 19. decembra minulega leta.
V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik Državnega sveta opozoril na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Pojasnil je, da bi sprejetje zakona brez ustreznih varoval, ustvarilo pogoje, po katerih bodo državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje. Izpostavil je pomisleke glede retroaktivnosti zakona in davčnih dolgov zavezancev. Poudaril je, da je določilo 4. člena obravnavanega zakona v nasprotju s cilji spodbujanja razvoja pomorskega šolstva.
Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je pojasnila, da zakon predstavlja shemo državne pomoči in je pomemben za razvoj in ohranitev pomorske panoge. Poudarila je, da se Vlada ne strinja s predlaganimi varovali Državnega sveta, saj bi ta pomenila prekomerno obremenitev zavezancev in nadzornih organov ter bi omejila svobodno gospodarsko pobudo ladjarjev. Izpostavila je, da je Zakon o davku na tonažo sistemski zakon, ki se nanaša tudi na status Republike Slovenije kot pomorske države.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je pojasnila, da zahteva Državnega sveta odpira vprašanja zunaj nalog in pristojnosti Zakonodajno-pravne službe, zato se ta do njih ni opredelila.
V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoja stališča glede obravnavanega zakona ter zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje. Izpostavljeno je bilo, da se je kljub 23 milijonov državne pomoči v minulih 10 letih v okviru sheme davka na tonažo število ladjarjev prepolovilo, vlaganj v šolstvo ni bilo, prav tako so bile razprodane flote nekaterih zavezancev za plačilo tega davka. Sodelujoče v razpravi je zanimalo, kakšne bi bile posledice, če zakon ne bi bil sprejet pri ponovnem odločanju, ter kakšno je dejansko število slovenskih ladjarjev in pomorščakov.
Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala dodatna pojasnila glede vprašanj, postavljenih v razpravi. Pri tem je predvsem poudarila, da sta oba davčna zavezanca davčna rezidenta Republike Slovenije ter da bo obveznost zaposlovanja pripravnikov še vedno veljala za lastnike ladij. Navedla je tudi, da se pred vstopom v sistem davka na tonažo morebitne zavezance vedno temeljito preveri. Po razpravi je odbor glasoval s 7 glasovi za in 8 glasovi proti o naslednjem mnenju: »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo je ustrezen.«
Odbor mnenja ni sprejel, ker zanj v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije in v skladu s 84. členom v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora za ni glasovala večina vseh članic in članov odbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade gospe Nataliji Kovač Jereb, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
Izvolite.

NATALIJA KOVAČ JEREB: Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke!
Vlada v ponovno odločanje predlaga Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki predstavlja shemo državne pomoči, ki jo država dodeljuje pomorskemu prometu. Z državno pomočjo v obliki davka na tonažo države članice Evropske unije zagotavljajo ohranitev pomorske panoge kakor tudi ohranitev pomorskega znanja. Če Slovenija tega zakona ne bi imela, bi bila ena izmed redkih držav Evropske unije, ki bi imela morje, ne bi pa imela takšne davčne ureditve. Za Slovenijo je pomembno, da je njen sistem davka na tonažo konkurenčen, razumen, transparenten in enostaven. Treba se je tudi zavedati, da pri tem davku gre za državno pomoč, zato je sistem, ki ne bi imel vključenih teh omejevalnih ukrepov za vstop in izstop, s strani Evropske komisije ne bi dobil tudi odobritve. Se pravi, poglavitni razlog je, da Vlada ne podpira vključitve dodatnih varoval, da bi zaradi njih sistem davka na tonažo postal nerazumen, nepregleden in tudi neskladen z nameni in cilji samega zakona, lahko pa bi bil tudi neskladen s pravili Evropske unije na področju državnih pomoči. S predlaganimi varovali bi bil zavezancem omogočen tudi lažji prehod iz sistema pavšala, se pravi iz sistema, kjer se obračuna in plača davek neodvisno od poslovnega rezultata. S tem bi se tudi omogočilo, da bi davčni zavezanci na primer v primeru davčne izgube le-to prenašali iz davčnega obdobja v davčno obdobje ali pa celo poračunavali z dobičkom. S tem bi se zavezancu tudi omogočilo davčno planiranje, kar pa po našem mnenju nedopustno.
Še enkrat bi želela poudariti, da je davčni zavezanec, ki ima kraj dejanskega poslovanja v Republiki Sloveniji, tudi davčni zavezanec v Republiki Sloveniji in zato plačuje vse davke v Sloveniji. Ne drži torej, da prejemniki te državne pomoči davka v Sloveniji ne bi plačevali. Ob tem pa Finančna uprava Republike Slovenije izvaja nadzor, zavarovanje in tudi izterjavo davčnih obveznosti med vsemi zavezanci, vključujoč tudi tiste davčne zavezance, ki so v teh pavšalnih shemah. Prav tako ne drži trditev, da s predlogom novele zakona spreminjamo obstoječe pogoje za ladjarje. Ladjar mora še vedno izpolnjevati pogoj iz 26. člena Zakona na tonažo. To je, da mora zagotoviti delovno mesto za pomorščake pripravnike. Tega pogoja pa ni treba izpolniti le upravljavcem ladij, za katere se predmetna shema širi. Se pravi, neizpolnjevanje tega pogoja je povezano z naravo dela upravljavcev. Namesto tega pogoja pa morajo upravljavci ladje izpolnjevati drug pogoj, in sicer morajo imeti na kopnem ali na ladjah zaposlenih najmanj 51 % državljanov Republike Slovenije ali državljanov druge članice. Se pravi, upravljavci ladij niso ladjarji, ne opravljajo pomorskih prevozov, temveč opravljajo le določene pomožne dejavnosti ali storitve. S predlogom novele zakona želimo tudi ohraniti spodbudnejše okolje, tako da bo skladno z evropskimi pravili državnih pomoči na področju pomorstva. Davek na tonažo ni zakon za samo enega samega davčnega zavezanca, temveč gre za sistemski zakon, ki se nanaša tudi na širše politično vprašanje ohranjanja statusa Slovenije kot pomorske države. Zakon je podporni element gospodarskemu in negospodarskemu okolju, saj je pomemben pri ohranjanju izobraževanja, usposabljanja in tudi pridobivanja izkušenj bodočih pomorščakov v Sloveniji. Slednji so tudi ključen kader za izvajanje nalog pomorske inšpekcije in izvajanje nadzora varnosti plovbe v slovenskem morju in zagotavljanje varnega delovanja koprskega tovornega pristanišča. Neizglasovanje novele zakona predstavlja negativni signal Slovenije Evropski uniji zaradi nespoštovanja danih zavez. Z vidika vladavine prava namreč nesprejetje predloga novele zakona pomeni, da Slovenija ne bo imela usklajene svoje notranje zakonodaje z odločbo Evropske komisije. Odločba Evropske komisije je za Slovenijo zavezujoča in z nesprejetjem novele zakona se Slovenija zavestno izpostavlja k dodeljevanju pomoči, ki bi bila s strani Evropske komisije lahko prepoznana kot nedovoljena.
Vlada predlaga, da se predlog zakona podpre, s tem pa se zagotovi tudi ohranjanje statusa Slovenije kot pomorske države in usklajenost slovenske zakonodaje z odločbo Evropske unije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč, Prvi dobi besedo gospod Predrag Baković, da predstavi stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Davek na tonažo je posebna oblika davka na dohodek pravnih oseb, s katerim so obdavčene ladjarske družbe. Pozna ga večina pomorskih držav, njegov smisel pa je upoštevanje specifik ladijske dejavnosti. Njegov osnovni princip je, da namesto stvarnega prometa družbe meri in obdavčuje njegovo ladijsko tonažo oziroma skupno nosilnost flote ladij posamezne pomorske družbe. Taka poenostavljena ureditev za ladjarske družbe in upravljavce ladij se šteje za dovoljeno državno pomoč, zato je treba za take ukrepe pridobiti tudi soglasje Evropske komisije. Sedaj veljavni zakon je star že desetletje in v vmesnem času so se tržne razmere precej spremenile. V Sloveniji deluje le ena ladijska družba, ki je v tuji lasti, toda Slovenija je in bo pomorska država in pravni okvir je osnova na kateri se lahko panoga bolje razvije, zato je tudi sprejetje prenovljenega zakona nujno. Novi zakon bo ohranil bistvene značilnosti ureditve, ki smo jo poznali do sedaj. Ladjarje z zakonom spodbuja, da ohranijo oziroma varčujejo skupne kapacitete ter ob morebitni prodaji ladje kupnino zanjo reinvestirajo v nakup novih kapacitet oziroma ohranjanje skupne tonaže. Tako ravnanje je davčno spodbujeno, medtem ko se zmanjševanje prevoznih kapacitet obdavčuje. Temeljni kamen ureditve je torej v tem, da se od ladjarske družbe zahteva, da svoje dobičke vlaga v nakup in prenovo ladij ter ohranjanje flote.
Ob sprejemanju zakona se je pojavilo več kritik predvsem na način sodelovanja z vsemi akterji, v zadnjih dneh pa so se pojavili tudi očitki pomorskih šol, da zakon ne ureja dovolj dobro usposabljanja in delovanja uvajanja pomorcev. Iz pojasnil je zaslediti, da gre predvsem za nesporazum zaradi novih pojmov v zakonu, ki pa ne bodo bistveno spremenili veljavne ureditve, zato bomo v naši poslanski skupini Predlog Zakona o davku na tonažo ponovno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine SMC bo predstavila gospa Monika Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovana podpredsednica, predstavnika Vlade in Državnega sveta, poslanke in poslanci!
Osnovna ideja ureditve Zakona o tonaži je zagotoviti konkurenčne pogoje in privabljanje tujih naložb na področju mednarodnega pomorskega prometa in tako ohraniti status naše države kot pomorske države. V zakonodajnem postopku smo v Poslanski skupini SMC vseskozi opozarjali na nekatere sporne rešitve, predvsem pa želeli pojasnila predlagatelja, to je Ministrstvo za finance, a jih nismo dobili. Zato nas odločitev Državnega sveta, da izglasuje odložilni veto in zakon vrne parlamentu v ponovno potrditev, ne čudi. Zakon o tonaži pravnim osebam, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi, omogoča izbiro in drugačno določanje pravne davčne osnove za plačilo davka od sicer splošne sheme davka od dohodkov pravnih oseb. Ladjarji lahko tako izbirajo in praviloma se odločajo za vstop v sistem davka na tonažo, saj je po tej shemi njihova davčna obveznost nižja. Ker razlika med obema višinama davčnih variant predstavlja državno pomoč, mora to odobriti Evropska komisija.
Prvo desetletno obdobje je bilo odobreno v času od leta 2008 do 2018, zakon, ki je pa danes v obravnavi, to odboje podaljšuje še za 10 let. Na seji Odbora za finance smo želeli nedvoumna in jasna pojasnila, kakšne bi bile posledice v primeru, da se to podaljšanje ne potrdi. In šele v tej zadnji fazi, tako rekoč tik pred dvanajsto, je bilo pojasnjeno, da v kolikor podaljšanje sheme, ki je že bila odobrena s strani Evropske komisije, ne bo implementirano tudi v naši zakonodaji, torej s to današnjo novelo zakona, bodo ladjarji vseeno upravičeni do obračunavanja davka na tonažo, torej do ugodnejše davčne obravnave, saj jim je bil predhodno priznan vstop v ta sistem, vendar jim bo s tem omogočena oblika davčne pomoči, ki bo z vidika relacije Republika Slovenija – Evropska unija nezakonita. Zato državi grozi, da bo zaradi te nedovoljene državne pomoči deležna finančnih sankcij EU. Nesporno je, da sta gospodarski družbi, ki bosta koristili ugodnosti po tem zakonu, davčna dolžnika. Bojimo se, da bo s tem omogočen celo prenos upravljanja ladij na lastniško povezane družbe kot dodaten možen manever za izogibanje plačilu davka. Od finančne uprave zato pričakujemo, da se bo maksimalno angažirala in uporabila vse vzvode za poplačilo tega davčnega dolga.
Prav tako smo v SMC opozorili na neupoštevane pripombe fakultete za pomorstvo in srednje pomorske šole, ki sta opozorili, da zakon poslabšuje položaj in pogoje za praktično usposabljanje študentov in dijakov. Veseli nas, da so vsi pristojni resorji hitro prisluhnili naši pobudi in se sestali s predstavniki omenjenih institucij s ciljem, da se rešitev tudi najde. Od pristojnih resorjev pa zato tudi v prihodnje pričakujem bolj aktivno politiko, da bodo prisluhnili argumentom stroke in ukrepali, da bo shema bolj ugodna za izobraževalni sistem in za kasnejše zaposlitve bodočih pomorščakov. Po naši oceni bi bilo smiselno razmisliti tudi o omejitvi trajanja osnovnega Zakona o tonaži, da se njegova veljavnost omeji s trajanjem odobrene sheme državne pomoči, torej do konca leta 2028. Vse našteto nas je vodilo k ponovnemu premisleku glede podpore temu zakonu. Poslanci Stranke modernega centra se zavedamo, da nam je mandat podelilo ljudstvo, zato da odgovorno ravnamo z državo, kar vključuje tudi racionalno porabo njenih financ. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa in pozdravljeni.
Levica je tako na Odboru za finance kot na zadnji seji Državnega zbora edina odločno in konsistentno nasprotovala noveli Zakona o davku na tonažo, ki pod krinko reševanja slovenskega ladjarstva znova prinaša davčne odpustke za tuje korporacije, ki so registrirane v davčnih oazah in ki že tako ne plačujejo davkov. Slovenija je že leta 2008 sprejela Zakon o davku na tonažo, ki je uvedel davčne odpustke za izvajalce pomorskega prometa. Ladjarji tako lahko uveljavljajo alternativni način obračuna davka na dobiček. Davek plačujejo v pavšalu, ki je precej nižji od uradne stopnje davka na dobiček, ki je takrat znašala 25 %, danes pa 19 %. Šlo naj bi za subvencioniranje širitve in razvoja ladjarstva v Sloveniji. Dejansko pa gre za davčna darila portoroški Splošni plovbi. Od kar jo je druga Janševa vlada privatizirala, gre za nemško privatno podjetje. V shemo davka na tonažo sta vključeni dve hčerinski družbi Splošne plovbe Genshipping Corporation in Lucija Shipping. Prva je registrirana v Liberiji, druga pa na Marshallovih otokih. V praksi torej ne gre za pomoč domačim ladjarjem, temveč za subvencioniranje zasebnega kapitala, ki se steka v davčne oaze.
Zaradi sheme je Slovenija v letih od 2008 do 2018 od ladjarjev letno dobivala 2,2 milijona evrov davčnih prihodkov manj, kot bi jih dobila, če bi ti plačevali davek na dobiček po splošni stopnji DDPO. Zaradi sheme je torej v prvem desetletnem obdobju proračun izgubil 23,8 milijona evrov. Že leta 2017 smo bili deležni sprevrženega poskusa odpisa davčne obveznosti nemškemu ladjarju, ki je vreden 8 milijard evrov, v vrednosti 6,4 milijona evrov, in to za nazaj. Manever smo v Levici pravi čas zaznali in preprečili. Tedanji sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič je bil zato tudi kazensko ovaden. Premierja Marjana Šarca to seveda ni zanimalo, saj je Božiču za nagrado podelil mesto sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj pa smo ponovno priče spornim mahinacijam Ministrstva za finance. Novelo, ki se neupravičeno sprejema po nujnem postopku, je 5. decembra 2019, ko je bila vložena v obravnavo, Vlada še isti dan sprejela. Na Odboru za finance predstavnica Vlade ni razkrila dejanskih posledic novele na javne finance. Ministrstvo za finance je namreč v priglasitvi Evropski komisiji navedlo načrtovano državno pomoč v višini 35,3 milijona evrov. V opisu finančnih posledic novele pa piše le to, da bo izplen za državo pozitiven, ker naj bi z davkom zbrala pol milijona. Prav tako ni odgovorila na očitke, da se shema nanaša na davčne neplačnike, češ da gre za davčno tajnost, čeprav je iz javnih podatkov Dursa razvidno, da sta davčna neplačnika tako Genshipping Corporation kot tudi Lucija Shipping. Tudi Društvo za ohranjanje slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva je opozorilo, da novela zasebnega lastnika, ki je razprodal slovensko ladjevje in spravil slovenskega ladjarja med davčne neplačnike, nagrajuje za uničenje slovenskega ladjarstva ter mu dodatno omogoča koriščenje davčnih pomoči iz sistema davka na tonažo s poslovanjem preko povezanih družb. Tudi Fakulteta za pomorstvo in promet v svojih opozorilih navaja, da ladjarja doslej nista zadostno vlagala v razvoj in izobraževanje, zato tudi ni zagotovila, da bi to po nekem čudežnem naključju počela v prihodnje.
S sprejetjem novele se ustvarjajo pogoji, da bodo po novem državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice nobene ladje. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti. Predlagana novela ne bo rešila slovenskega ladjarstva, temveč bo s proračunskimi sredstvi financirala njegovo nadaljnje uničevanje.
V Levici bomo zato ponovno glasovali proti. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji bo stališče Poslanske skupine NSi predstavil gospod Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka, državni svetnik, gospod Zidanšek, kolegice in kolegi!
Po navedbah Vlade je cilj predloga zakona uskladitev notranje zakonodaje, ki določa shemo državne pomoči v obliki davka na tonažo, z aktom Evropske komisije ali bolj točno, gre za smernice skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet. Zakon se zato začne uporabljati že za lansko, poudarjam, lansko davčno leto, torej od 1. januarja 2019 naprej. Zato je na mizi vprašanje za Vlado – ni bilo odgovora, ali sprememba pomeni povečanje davčne osnove in povečanje davčne obveznosti za nazaj. Res je, v obrazložitvi prehodne določbe zakona je sicer navedeno,citiram: »Uporaba zakona od 1. januarja 2019 dalje ne bo posegla v pridobljene pravice zavezancev, to pomeni, da zavezanci ne bodo prikrajšani za upravičenja, ki so jim bila z Zakonom o davku na tonažo v preteklosti že dana.« Konec citata. Gospe in gospodje, tisti birokrati, ki so pisali ta zakon, milo rečeno ne razumejo, kaj pomeni biti konkurenčen, kaj pomeni konkurenca v tem primeru na ladjarskem trgu. Tudi ne razumejo, kako se spodbuja določen gospodarski segment, in tudi ne razumejo, kako spodbujati sistem izobraževanja. V tem primeru zakon, kar je res šokantno, izključuje pomorsko šolstvo, ki je eden izmed gradnikov Slovenije kot pomorske države, Slovenije kot pomorske države.
Največji problem zakona je zahteva po reinvestiranju dobičkov od prodaje ladij. Konkurenčni zakoni, ki urejajo davke na tonažo po Evropi, zahteve o reinvestiranju nimajo. Ko ladjar proda svojo ladjo, ne plača nobenih dodatnih davkov. Kaj pa v Sloveniji? V Sloveniji ladjarja zakon sili, da dohodek – pozor – ne dobiček, dohodek od prodaje reinvestira v nove ladje. Da to stori, mu zakon da na voljo 5 let. Če tega ne stori, se šteje celotna kupnina – poudarjam, celotna kupnina, v davčno osnove pravne osebe po pravilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Temu se reče, oprostite, kazenski zakon, ker ladjarja kaznuje, če ne uspe reinvestirati dobička v roku petih let.
Kaj pa, če je ladjar bil prisiljen ladjo prodati zaradi, na primer, likvidnostnih problemov v podjetju? Kaj pa, če je ladjarski trg v krizi? Ta v realnem svetu namreč traja že skoraj 13 let. Kako naj potem ladjar reinvestira dobiček? Od kod naj dobi denar? Denarja ni, ker je dohodek od prodaje ladje šel za pokritje minusov na ostalih ladjah. Mimogrede, leti 2012 in 2013 sta bili za ladjarje katastrofalni leti. Plus trenutni zakon, ki je, lahko rečemo, neustaven, ker ladjarju obdavči celotno prejeto kupnino, ne pa samo dobiček, kot to določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Te neustavnosti novi predlog ne ureja. In to neustavnost je Ustavno sodišče že prepoznalo celo na primeru Splošne plovbe. Ustavna pobuda je bila sicer zavržena kot preuranjena, ampak iz ločenega mnenja ustavnega sodnika jasno izhaja, da je ta del zakona neustaven.
Slovenija žal nima nobenega ladjarja razen Splošne plovbe, ki je v nemški lasti, in ga tudi ne bo imela, ker je slovenski zakon nekonkurenčen, na primer, grškemu, ciprskemu, italijanskemu, nemškemu, norveškemu, danskemu, nizozemskemu in tako dalje. Verjetno je neka logika, zakaj imajo prav v teh državah največja evropska ladjarska podjetja. In zakaj ne v Sloveniji? Zato ker imamo slab zakon, ker imamo nekonkurenčen zakon.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo pri ponovnem odločanju o noveli Zakona o davku na tonažo ponovno glasovala proti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SAB bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana predsedujoča, državna sekretarka, predstavnik Državnega sveta, kolegice poslanke, poslanci, spoštovani prisotni učenci na balkonu!
Na podlagi vloženega veta s strani Državnega sveta danes ponovno odločamo o noveli zakona. Dejstvo je, da slovensko pomorsko gospodarstvo kljub ugodni geostrateški legi ne izkorišča svojih potencialov. Prav tako je dejstvo, da zgolj shema državne pomoči v obliki davka na tonažo ne bo rešila našega pomorskega gospodarstva. Vendar pa se moramo zavedati, da brez sprejetja predmetnega zakona Slovenija ne bo več imela enakega davčnega okolja, kot ga imajo druge pomorske države. V kolikor zakon ne bo sprejet, ne bo prihoda novih ladjarjev. Poleg tega da zapiramo vrata novim ladjarjem, tvegamo izgubo edinega ladjarja, ki je vključen v shemo davka na tonažo v Republiki Sloveniji. S tem bomo izgubili izvajalca obveznega pripravništva na ladjah, delovna mesta v pomorstvu, pomorsko znanje in pomorske panoge, vsekakor pa tudi davčne prihodke države iz naslova pomorskega gospodarstva.
V Poslanski skupini SAB menimo, da prinaša sprejetje zakona pozitivne posledice za obstoj in razvoj slovenskega pomorstva, zato bomo zakon tudi tokrat podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

Naslednji bo stališče Poslanske skupine Desus predstavil gospod Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo je potrebno za voljo potrditve podaljšanja državne pomoči za novo 10-letno obdobje. Tako podaljšanje je v prid ohranjanju statusa Slovenije kot pomorske države. Davek na tonažo je pravzaprav alternativna oblika določanja davčne osnovne za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Pravne osebe, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi, lahko izbirajo, ali bodo plačale davek pavšalno po shemi državne pomoči davka na tonažo glede na tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje ali pa bodo plačevale davek od dohodkov pravnih oseb, ki temelji na določanju davčno priznanih prihodkov in odhodkov ob upoštevanju običajnih računovodskih standardov. Državne pomoči v obliki davka na tonažo uporabljajo tudi druge države Evropske unije. V proračunih je zato manj davčnih prihodkov v primerjavi z obdavčitvijo na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb, pri čemer te države zasledujejo cilj spodbujanja in razvijanja pomorskega prometa. Zavrnitev zakona bi pomenila, da bi ostala v veljavi zakonska ureditev, ki ne bo v skladu s pravnim redom Evropske unije oziroma s smernicami o državnih pomočeh. Državne pomoči, ki niso v skladu s takim pravnim redom, pa je treba vrniti. Zaradi tega bi zavrnitev zakona pomenila izgubo davčnih zavezancev oziroma ladjarjev v Sloveniji, kar bi imelo negativne posledice za Luko Koper in manjše možnosti za zaposlitve naših pomorščakov ter dodatne težave pri organizaciji njihovega izobraževanja v Sloveniji. Ena od prioritet Zakona o davku na tonažo je omogočanje zaposlovanja pomorščakov iz Slovenije, kjer v preteklem obdobju – to je tudi treba poudariti – načrtovani cilji niso bili doseženi. Zato so dopolnjeni pogoji za vstop v sistem davka na tonažo za zavezance, ki upravljajo ladjo za ladjarja z določbo, da se dejavnost upravljanja ladij izvaja iz Republike Slovenije in je za potrebe opravljenja dejavnosti na kopnem ali ladjah zaposlenih 51 % državljanov Republike Slovenije ali pa državljanov druge države članice Evropske unije. Države spodbujajo tovrstno zaposlovanje tudi z drugimi elementi davčne politike, denimo preko zniževanja prispevkov, plačila prispevkov in dohodnine. Ob tem je treba poudariti, da je davčna politika samo del v celoti politik, ki urejajo to področje. V Sloveniji denimo velja ureditev v 42. členu Zakona o dohodnini, ki določa, da se v davčno osnovno od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za dobo 6 mesecev ali je zaradi take zaposlitve odstoten iz Slovenije vsaj 6 mesecev v davčnem letu, všteva samo 50 % takega dohodka. Neporavnane davčne obveznosti dolžnikov, ki so zavezanci za davek na tonažo, so v pristojnosti in odgovornosti Finančne uprave Republike Slovenije, ki jih mora brez kakršnikoli izjem tudi izterjati. S sprejetjem zakona bo omogočen pravnoformalni okvir, ki lahko omogoči ohranitev poslovanja obstoječih ladjarjev v Sloveniji ter morebitno privabljanje novih poslovnih subjektov iz te dejavnosti. Vse to so razlogi, ki nas poslance Poslanske skupine Desus napotujejo, da bomo ponovno podprli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj, še posebej predsedujoči, državnemu svetniku in državni sekretarki z ministrstva!
Po oceni Slovenske nacionalne stranke je Zakon o davku na tonažo popolnoma nepotreben. Slovenija naj bi bila pomorska država in naj bi zagotavljala pomorskega gospodarstva. Trenutno slaba situacija dokazuje, da s svojimi nepremišljenimi ukrepi ni naredila nič dobrega za razvoj pomorskega gospodarstva. Zakon o davku na tonažo pomeni državno pomoč za pomorski promet oziroma pavšalni davek. Slovenija se s tem zakonom odpoveduje davku, ki bi ga plačeval tuji ladjar. Iz Ajpesa je razvidno, da je večinski lastnik nemška družba, oseba, pooblaščena za zastopanje, pa je iz Čila. Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zapisali, da 23 milijonov evrov danih državnih pomoči ni imelo pričakovanih učinkov. Opozarjajo na težave pri zagotavljanju pripravništva. Tudi pomorska šola v Piranu se pritožuje, da morajo sofinancirati stroške prakse dijakov na ladjah. Država tujemu ladjarju omogoča milijonske olajšave, ta pa ne zagotovi niti prakse oziroma pripravništva za naše dijake in študente. Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva trdi, da se je število ladij od leta 2008 pa do danes zmanjšalo z 22 na 4. Splošna plovba ima na svoji spletni strani objavljeno, da upravlja z desetimi ladjami. Splošna plovba naj bi imela dve hčerinski družbi, in sicer v Liberiji in na Marshallovih otokih. Obe jurisdikciji veljata za davčni oazi. Govori se tudi davčnih dolžnikih in insolventnosti. Če se nekemu poslovnemu subjektu dodeli davčna ugodnost, mora obstajati razlog zakaj. Kaj ima Slovenija od tega, da tujim pravnim subjektom omogoča milijonske davčne olajšave? Prav nič. Dajmo takšne olajšave slovenskim podjetnikom, pa bomo zagotovo dobili nova delovna mesta.
Če bi želela država resno razvijati pomorstvo, ne bi leta 2007 prodala svojega deleža v Splošni plovbi. Ko govorite o slovenskem ladjarju, pa še to. Ni pomembno, kje ima družba sedež, pomembno je, kdo je lastnik. Lastnik Splošne plovbe pa je tujec. Slovenija nima več svojega ladjarja, tujemu ladjarju pa naj pomaga tuja država. Država bi morala zagotoviti, da bo ladjar, ki prejema državno pomoč, pridobljeno korist izkoristil za dodatne zaposlitve slovenskih dijakov in študentov. Namesto Zakona o davku na tonažo bi lahko država subvencionirala plačilo prispevkov za zaposlene slovenske delavce. S tem bi rešili dve zadevi – državna pomoč bi bila pogojena z zaposlovanjem slovenskega kadra.
Srednja pomorska šola in Fakulteta za pomorstvo bi morale neodvisno od države same najti delovna mesta za dijake in študente. Če jih ne znata, potem naj zaprejo svoja vrata. Pol Štajerske in pol Pomurja dela v Avstriji, bodo pa še naši pomorščaki delali v Italiji ali pa na Hrvaškem. Meni je zelo hudo, ampak volivci ste v preteklosti omogočali takšne vlade, ki so slovensko premoženje prodajale, namesto da bi ga oplemenitile.
Ali je lahko nekdo ladjar, če ladje za svojo dejavnost najema? To je zelo nenavadno. Potem je lahko vsak ladjar. Ali si predstavljate, da bi bil nekdo kmet, pa ne bi imel svoje zemlje? To je možno samo v Sloveniji.
Po desetih letih lahko rečemo, da davek na tonažo nima prav nobenega pozitivnega vpliva za ohranjanje in razvoj slovenskega pomorstva. Davek na tonažo bi bilo treba odpraviti. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Naslednji ima besedo mag. Marko Pogačnik, da predstavi stališče poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Poglavitne rešitve spremembe in dopolnitve Zakona o davku na tonažo, ki jih določa predlog zakona, določajo ureditev, ki sledi pravilom s področja državnih pomoči za pomorski promet oziroma konkretno smernicami skupnosti na tem področju. Slednje tudi pomeni, da se želi obstoječa zakonsko ureditev glede obdavčitve mednarodnega pomorskega prometa uskladiti z aktom Evropske komisije, da se zagotovi konsistentnost in transparentnost uporabe notranjih pravnih predpisov z aktom Evropske komisije.
Predlagane spremembe in dopolnitve, ki jo je pripravila vlada Marjana Šarca, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo zaradi več razlogov. Prepričani smo, da dopolnitev in pa sprememba zakona vsebuje vrsto pomanjkljivosti. Zakon vsebuje tudi retroaktivnost. Vlada je predlagala nujni postopek. Ne vidimo razlogov, zakaj bi ta nujni postopek uveljavljali. Predvsem smo pa prepričani v Slovenski demokratski stranki, da se tako Ministrstvo za finance kot Vlada Republike Slovenije ni pravočasno pripravila na to spremembo zakona.
Zaradi vsega povedanega spremembe in dopolnitve Zakona o davku na tonažo v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa.
Kot zadnja bo stališče Poslanke skupine LMŠ predstavila gospa Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, podpredsednica. Predstavnica Vlade, kolegice in kolegi!
Danes ponovno odločamo o noveli Zakona o davku na tonažo, torej o podaljšanju selektivnega ukrepa, ki davčno ugodneje obravnava zavezance, ki poslujejo z ladjami v mednarodnih plovbi. Ker tak ukrep predstavlja državno pomoč, ga je treba preglasiti oziroma po preteku obdobja, za katerega je bila takšna pomoč odobrena, ponovno podaljšati pri Evropski komisiji. Zavedamo se, da če odločba Evropske komisije ne bo implementirana v Zakonu o tonaži, bo ta pomoč od 1. 1. 2019 nedovoljena in Slovenija bo na podlagi tega plačevala določeno kazen.
Spoštovani! Kot pomorska država smo se v Resoluciji o pomorski usmeritvi zavezali zagotavljati razvoj pomorskega gospodarstva, zato smo leta 2007 tako kot številne druge države uvedli tak davek, da bi z njim zagotovili boljše pogoje za razvoj pomorstva in konkurenčen nastop na svetovnem trgu. Zadnji vstop v shemo državne pomoči je bil mogoč do 31. decembra 2018, zato je Slovenija Evropsko komisijo v letu 2017 zaprosila za podaljšanje omenjene sheme, a se je v postopku izkazalo, da moramo nekatere rešitve še spremeniti. Evropska komisija je prošnjo za podaljšanje sheme davka na tonažo za naslednje desetletno obdobje Sloveniji odobrila, kar pa pomeni, da moramo spremembe, kot jih določa predlog zakona, sprejeti zdaj z uporabo 1. januarja 2019.
V poslanski skupini LMŠ se zavedamo, da gre za sistemski zakon, ki zasleduje širši politični in gospodarski cilj ohranjanja statusa Slovenije kot pomorske države. Prav tako se zavedamo, da se ob zaključku procedure sprejemanja zakona bila izpostavljena nekatera tehtna vprašanja, ki jih ob ponovnem glasovanju o Zakonu v celoti ne moremo rešiti z amandmaji. Računamo pa na aktivnejšo politiko pristojnih resorjev na področju izobraževanja in zaposlovanja bodočih pomorščakov v prihodnosti. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ponovno odločanje o zakonu bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, in sicer pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 33 poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja gospe Mateji Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani!
S spremembo Predloga zakona o delavcih v državnih organih se v naš pravni red ne prenaša direktiva Evropske unije, ampak se odpravlja le neskladje in neenakost pri obravnavanju javnih uslužbencev v zvezi s pravicami do dodatnega dne letnega dopusta. Dejstvo je, da imamo vsi starši enake obveznosti do svojih otrok. Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji in Družinski zakonik predpisujeta vsem staršem dolžnost skrbeti za svoje otroke ne glede na to, kje smo zaposleni. Država pa nam mora v okviru svoje socialne politike zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje te starševske dolžnosti. Zato moramo v zakonodajni veji oblasti poenotiti minimalne standarde pravic staršev za varovanje in skrb svojih otrok. To velja tudi za javne uslužbence. Vendar pa trenutna zakonska ureditev na tem področju tega ne omogoča. Različno namreč obravnava javne uslužbence. V praksi prihaja do nerazumnih situacij, ko imajo zaposleni v javnem sektorju različne pravice iz delovnega razmerja, kljub temu da se vsi financiramo iz javnih sredstev. Še več, do razlikovanja prihaja tudi na enakih ali primerljivih delovnih mestih, na primer računovodja, snažilka, svetovalec in drugi zaposleni na občini in ministrstvih imajo manjše pravice pri določanju dodatnih dni dopusta iz tega naslova, kot pa tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni v javnih zavodih in drugih podobnih institucijah.
Trenutna zakonska ureditev različno obravnava uslužbence v javni upravi, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Del uslužbencev javnega sektorja se obravnava po kriterijih Zakona o delavcih v državnih organih, drugi del uslužbencev pa se obravnava po kolektivnih pogodbah, sklepih, pravilnikih, ki povzemajo ZDR. To pomeni, da imajo slednji pravico do dodatnega dne dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti, nekatere panoge pa imajo še ugodnejše pogoje. Za zaposlene v državni upravi pa veljavna ureditev v 38. členu Zakona o delavcih v državnih organih določa, da ima delavec pravico do povečanja dopusta za največ tri dni, ne glede na število otrok v starosti do 10 let, in ne glede na ostale kriterije, ki so navedeni v tem zakonu. To v določenih primerih pomeni, da posamezniku ne pripada noben dan dopusta za otroke do 10 let, če ima le-ta že izpolnjene ostale kriterije iz 38. člena zakona.
S spremembo Zakona o delavcih v državnih organih bi rada odpravila neskladja, ki se pojavljajo pri določanju dodatnih dni dopusta zaposlenim, ki imajo otroke v starosti do 15 let. S tem želim zagotoviti enakost in enakopravno obravnavo vsem zaposlenim v javni upravi, ki imajo to pravico. Ne predlagam dodatnih ugodnosti, ampak zgolj predlagam izenačitev položaja javnih uslužbencev s spremembo in dopolnitvijo 38. člena tega zakona. Prav tako se v spremembi zakona usklajuje z ZDR tudi besedilo 39. člena ZDDO. V drugem odstavku se besedilo »delovnemu invalidu delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadete osebe« nadomesti z besedilom »invalidu in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke«. S to spremembo se bo jasneje določilo upravičencu za povečanje dodatnih dni dopusta, in sicer po novem za vse invalide in delavce, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ne le za delovne invalide delavce. Tako v praksi ne bo več prihajalo do težav pri ugotavljanju pravic iz tega naslova. Upravičenci bodo svojo pravico, ki izhaja iz 39. člena zakona, po novem lahko dokazovali že z odločbo centra za socialno delo. Predlagana rešitev je v skladu s sistemskimi spremembami in veljavno ureditvijo na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Hkrati pa tudi izenačuje pravice vseh invalidov in ne le delovnih invalidov, kot izhaja iz trenutno veljavne ureditve.
Ker gre pri tej spremembi za odpravo neenakosti in neenakopravne obravnave javnih uslužbencev, ki ima že zelo zelo dolgo brado, se vam že zdaj v svojem imenu in imenu vseh državnih uslužbencev zahvaljujem za vašo izkazano podporo spremembi zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora, gospodu Zvonku Černaču.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je novelo Zakona o delavcih v državnih organih, ki ga je Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč, obravnaval na 17. nujni seji 15. januarja letos.
Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za javno upravo, Sindikata državnih organov Slovenije in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
V poslovniškem roku je bil vložen amandma k 3. členu poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus.
V dopolnilni obrazložitvi je predlagateljica poudarila, da veljavna zakonodaja različno obravnava uslužbence v javni upravi, ki imajo otroke v starosti do 15 let, pri določitvi njihovega dopusta. Namen predlagane novele je odprava neskladij, ki se pojavljajo pri določitvi dodatnih dni dopusta zaposlenim, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Ne gre torej za uveljavljanje dodatnih ugodnosti, pač pa za izenačitev položaja vseh javnih uslužbencev.
Posledično predlog zakona v 1. členu usklajuje 38. člen Zakona o delavcih v državnih organih z besedilom Zakona o delovnih razmerjih in vnaša dikcijo, da se delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, letni dopust poveča za 1 dan. V nadaljevanju pa se z Zakonom o delovnih razmerjih usklajuje tudi 39. člen Zakona o delavcih v državnih organih, v katerem se jasneje določa upravičence za povečanje dodatnih dni dopusta za vse invalide in delavce, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebujejo posebno nego in varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V praksi tako ne bo več prihajalo do težav z izkazovanjem upravičenosti do te pravice, saj jo bodo lahko upravičenci dokazovali z odločbo centra za socialno delo.
Predlagana rešitev je v skladu z veljavno ureditvijo na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, hkrati pa izenačuje pravico vseh invalidov in ne le delovnih invalidov, kot izhaja iz trenutno veljavne ureditve. Predstavnica Vlade je v obrazložitvi mnenja Vlade k predlogu zakona pojasnila razloge, zaradi katerih se Vlada do sedaj sama ni lotila reševanja tega vprašanja, in izpostavila, da Vlada predlagani ureditvi ne nasprotuje.
Podporo predlogu zakona je izrazil tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, ki je dodatno poudaril pomen predlaganih določb za odpravo neenakosti pri določanju dodatnih dni dopusta za nekatere javne uslužbence oziroma izenačitvi pravic pri določitvi dodatnih dni dopusta za vse redno zaposlene v Republiki Sloveniji, ki imajo otroke v starosti do 15. let.
V kratki razpravi so razpravljavci vseh poslanskih skupin izrazili podporo predlogu zakona, saj odpravlja neskladje oziroma določene anomalije, na področju določanja dodatnih dni dopusta za zaposlene, ki imajo otroke v starosti do 15 let in za zaposlene invalide. Pri tem so v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in v Poslanski skupini Nove Slovenije poudarili, da so vedno pripravljeni podpreti vse kakovostne zakonske predloge, še posebej tiste, ki gredo v smeri podpore družini, ne glede na to, kdo jih predlaga, čeprav sami pri svojih dobrih predlogih praviloma niso deležni podobne podpore s strani koalicijskih poslank in poslancev.
Po razpravi je odbor sprejel amandma Poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Stranke Alenke Bratušek in Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 3. členu. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona in jih soglasno sprejel.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade gospe Mojci Ramšak Pešec, državni sekretarki na Ministrstvu za javno upravo.
Izvolite.

MOJCA RAMŠAK PEŠEC: Spoštovana podpredsednica, spoštovani poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije je obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Matejo Udovč, in predlogu zakona, s katerim se spreminjata dva člena Zakona o delavcih v državnih organih, ne nasprotuje.
Za zaposlene v organih državne uprave glede kriterijev in meril za določanje letnega dopusta namreč še vedno velja Zakon o delavcih v državnih organih, čeprav je z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih ta zakon v večjem delu prenehal veljati. V veljavi in uporabi so ostale le določbe glede določanja letnega dopusta, ki veljajo vse do ureditve te materije v kolektivni pogodbi za državno upravo. Ne glede na to, da je obravnavana tematika, torej določanje kriterijev in meril za določitev letnega dopusta za zaposlene v državnih organih, na podlagi izrecne določbe v Zakonu o javnih uslužbencih materija, ki jo dogovorijo socialni partnerji v kolektivni pogodbi, pa so reprezentativni sindikati, ki zastopajo zaposlene v organih državne uprave, predlaganemu zakonu izrekli podporo, zato ga podpira tudi Vlada. Vse do sedaj namreč vladni in sindikalni strani ni uspelo doreči in uskladiti kolektivne pogodbe, s katero bi poleg pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, dogovorila tudi kriterije in merila za določanje letnega dopusta.
Glede na urejanje pravice do letnega dopusta v Zakonu o delovnih razmerjih iz leta 2013 in glede tudi na ostale kolektivne pogodbe, ki veljajo za druge dejavnosti javnega sektorja in ki povzemajo v svoji ureditvi tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih, imajo namreč zaposleni v organih javne uprave glede na veljavni Zakon o delavcih v državnih organih nižje oziroma manjše pravice pri določanju letnega dopusta po kriteriju skrbi za otroka, kar se s predlaganim zakonom sedaj odpravlja in pravice do dopusta iz tega naslova usklajuje z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki veljajo za vse zaposlene v tej državi, tudi v zasebnem sektorju, in tudi s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za ostale dejavnosti v javnem sektorju. Predlog zakona s spremembo 39. člena usklajuje tudi terminologijo in kriterije za določitev letnega dopusta iz naslova invalidnosti ter kriterija nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Ti kriteriji oziroma terminologija se usklajuje z določbami Zakona o delovnih razmerjih ter veljavno normativno ureditvijo na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Neusklajena terminologija v tem delu je namreč pri odločanju o dopustu v vsakem konkretnem primeru povzročala težave in pomeni ta sprememba lažjo uveljavitev zakona v tem delu.
Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije predlogu zakona ne nasprotuje in ga podpira. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prvi dobi besedo gospod Gregor Perič, da predstavi stališča Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, gospa podpredsednica Kolegice in kolegi, ostali!
Pred nami je zakon skupine poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko SMC Matejo Udovč. Lani decembra smo Državnemu zboru v obravnavo predložili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih. Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na 38. in 39. člen zakona, ki ureja dopuste in odsotnosti z dela za javne uslužbence v državnih organih in organih lokalnih skupnosti. V Poslanski skupini SMC smo se tej zakonodajni iniciativi naše poslanske kolegice Mateje Udovč pridružili, pa ne zgolj zato, ker je članica naše poslanske skupine, ampak predvsem zato, ker se zavzemamo za enakopraven položaj vseh zaposlenih v javnem sektorju in si obenem želimo, da se končno odpravi krivica, ki se godi neki manjši skupini javnih uslužbencev in uslužbenk, ki so zaposleni v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti. Želeli bi tukaj poudariti, da ne predlagamo dodatnih ugodnosti za neko skupino javnih uslužbencev, ampak je namen te spremembe izenačitev njihovega položaja z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju. Trenutna ureditev uslužbence v javnem sektorju, ki imajo otroke, obravnava različno glede na to, kje so zaposleni oziroma kdo je njihov delodajalec. Manjši del javnih uslužbencev pa ima pravico do povečanja dopusta za največ 3 dni, dodatni dan za otroka zgolj v starosti do 10 let pa se všteva v to kvoto, ne glede na število otrok in ne glede na ostale kriterije, na podlagi katerih je upravičen do koriščanja teh dni. Drugi, največji del, javnih uslužbencev pa se obravnava na podlagi kolektivnih pogodb, raznih pravilnikov in podobnega, ki bodisi povzemajo pravico, kot je določena v Zakonu o delovnih razmerjih, na podlagi katerega ima delavec pravico do dodatnega enega dneva dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti in ni omejena z nobeno kvoto ali pa za nekatere skupine celo določajo dodatne ugodnosti oziroma dodatne dni dopusta za skrb za otroke, kot so na primer 2 dni za otroke do 7. leta starosti. V tem smislu bi radi izpostavili, da se s spremembo 38. člena veljavnega zakona ta določba zgolj poenoti z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da se delavcu letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Povečanje dodatnih dni dopusta pa se bo s spremembo 39. člena omogočilo vsem invalidom in ne zgolj delovnim invalidom, kot je veljalo doslej. Tako bomo izboljšali tudi položaj javnih uslužbencev, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, saj se v praksi ne bodo več srečevali s težavami pri uveljavljanju pravic iz tega naslova. Še enkrat bi radi opozorili, da je bil Zakon o delavcih v državnih organih sprejet že daljnega leta 1990. Zakon je urejal posebnosti delovnih razmerij za delavce v državnih organih, posamezne ureditve pa so kasneje razveljavili zakoni, kot so na primer Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Zakon o javnih uslužbencih. Od takrat se je tudi preostala zakonodaja, kot je na primer Zakon o delovnih razmerjih in ostali zakoni, tako spremenila, da ta zakon sploh pravilno ne naslavlja invalidov, otrok s posebnimi potrebami itd.
V Poslanski skupini SMC še enkrat pozdravljamo zakonodajno iniciativo naše kolegice Mateje Udovč, ki se je odločila, da bo po dolgih sedemnajstih letih, od kar je bil leta 2002 sprejet Zakon o delovnih razmerjih, odpravila neenak položaj nekaterih javnih uslužbencev in to področje tudi uredila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa predsedujoča. Lep pozdrav!
Pred nami je novela Zakona o delavcih v državnih organih. Predlagateljica je opazila anomalijo v sistemu pravic do dopusta in jo zdaj odpravlja, kar je pohvalno. A tu se hvala konča, saj je predlagateljica anomalijo opazila, ker zadeva njo osebno. Prav to kaže kako zelo in vse prevečkrat je parlament odtujen od ljudstva. Še dobro, da se politični predstavniki ljudstva kdaj zavedo, da so ljudstvo tudi oni sami. A žal se to dogaja sila redko, preredko. Politični pluralizem, ki bi moral biti predvsem izraz svobode, vsaj tako smo nekoč sanjali in verjeli, se na žalost vse prevečkrat izraža kot zatiralec interesov navadnega človeka, kot zatiralec interesov delavca. In prav vseeno je, ali imamo pri tem opravka s pluralnim ali enostrankarskim sistemom. Politični monopol je v obeh primerih enak. Prav tako kot je enaka nepremostljiva odtujenost med predstavniki ljudstva in ljudstvom samim. Pluralizem meščanske demokracije človeka običajno ne vidi. Če bi ga, ne bi bili priča vse večjemu prepadu med bogato kapitalsko elito na eni in revno večino na drugi družbeni brežini. In ne bi bili priča tako žalostnemu umiranju socialne države, agoniji, ki smo ji priča zadnjih skoraj 30 let. S svojo novelo ste nevidnega državljana, nevidno državljanko za bežen trenutek sicer uzrli. Za golo senco ste celo prepoznali živega človeka, človeka z materialnimi interesi in pravicami. Je pa po svoje žalostno in pomenljivo, da ste to tančico odstranili šele v trenutku, ko ste končno ozavestili, da boste za njo ugledali sami sebe. Samo upamo lahko, da jo odstrnete še kdaj, da še kdaj doživite preblisk spoznanja, da nas je sem postavilo ljudstvo in da bi tu morali zastopati predvsem in predvsem interese tega ta istega ljudstva in ne vsakič znova nenasitne interese kapitalskih lobijev. Upam, da boste tančico spoznanja odstrnili tudi, ko bomo govorili o sramotnih pokojninah, o ogabnih cenah oskrbe v koncesijskih domovih za starejše ali ko bomo skušali končno odpraviti dodatno zdravstveno zavarovanje na pravičen način. Ko bomo skušali zajeziti stihijskost in poblaznelost nepremičninskega trga, kar bi najrevnejšim slojem prebivalstva zagotovilo njihovo osnovno, v ustavi zapisano, pravico: streho nad glavo. Ali, ko bomo skušali odpraviti brezposelnost in prekarizacijo, zaradi katere se stopnjuje vsesplošna družbena tesnoba, vsesplošna negotovost. Negotovost v življenju, v zdravju, v delu in celo smrti.
No, upanje umira zadnje, zakon bomo seveda podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Blaž Pavlin.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
S predlagano spremembo Zakona o delavcih v državnih organih se odpravlja neenakost pri določanju dodatnih dni dopusta za delavce v javni upravi za nekatere javne uslužbence. Problem je, ker se za posamezne skupine zaposlenih znotraj javnega sektorja uporabljajo različne zakonske podlage pri določitvi dodatnega dneva letnega dopusta za otroke in invalide. Predlaga se sprememba 38. člena, kjer se določi, da imajo zaposleni v državnih organih tudi po 10. letu starosti otroka, in sicer do njegove dopolnjene starosti 15 let, pravico do povečanja dopusta za en dan. S tem se izenačujejo s preostalimi zaposlenimi v javnem sektorju. Uskladi se še določba 39. člena z veljavno ureditvijo v zakonu, ki ureja delovna razmerja. Za en dan se poveča letni dopust za vse invalide, ne le za delovne, ter za delavce, ki negujejo in varujejo otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
V Novi Sloveniji smo zagovorniki družine in družinskega življenja, zato bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Vojko Starović. Predstavil bo stališče poslanske skupine SAB.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav.
Spoštovani! Zakon o delavcih v državnih organih je sicer v veliki meri prenehal veljati v skladu s končnimi določbami Zakona o javnih uslužbencih. Pa vendar ostajajo veljavne določbe, ki urejajo plače, nadomestila in povračila stroškov. Poleg tega za delavce v državnih organih v veljavi ostajajo tudi določbe tega zakona, ki urejujejo letni dopust. Za ostala vprašanja glede letnega dopusta pa se smiselno uporablja Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima posameznik pravico do enega dneva dopusta za vsakega otroka do dopolnjenega 15. leta. Delavcu v državni upravi pa v skladu določbami Zakona o delavcih v državnih organih pripadajo največ trije dnevi letnega dopusta za otroke do starosti 10 let, ne glede na to, ali ima delavec več kot tri otroke. Posledično so tako delavci v državnih organih, ki imajo velike družine, v slabšem položaju kot ostali javni uslužbenci.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih, o katerem danes razpravljamo, pa zasleduje načelo enakosti, ki ga določa Ustava Republike Slovenije. Tako vsebuje rešitev, ki bo omogočila, da se delavcu poveča letni dopust za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Druga sprememba, vsebovana v predlogu, pa se usklajuje z veljavno ureditvijo Zakona o delovnih razmerjih. V praksi se je namreč pokazalo, da prihaja do težav pri ugotavljanju, ali gre v posameznem primeru za težjo telesno prizadetost ali ne. S sprejetjem predloga bo tako pravica do povečanja letnega dopusta natančneje urejena za tiste delavce, ki negujejo in varujejo otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
V Poslanski skupini SAB podpiramo rešitev, ki po zgledu Zakona o delovnih razmerjih omogoča enake pravice, kot jih imajo drugi javni uslužbenci. Veseli nas, da je bil že na seji odbora predlog soglasno podprt. Poslanci SAB pa bomo svoje glasove v podporo zakonu prispevali tudi v tej fazi. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Jurij Lep.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Predstavniki vlade, kolegice in kolegi!
Poslanci poslanske skupine DeSUS bomo soglasno podprli dopolnjeni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih. Predlog novele zakona se nanaša na dve spremembi, in sicer izenačitev letnega dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti za zaposlene v ožjih državnih organih in na dodatno uskladitev z delovnopravno zakonodajo glede letnega dopusta pri oskrbi za invalide. Glede izenačitve dopusta za otroke je v prvi vrsti treba povedati, da je Zakon o javnih uslužbencih, sprejet leta 2002, ohranil v veljavi določila Zakona o delavcih v državnih organih, vendar le določila glede odmere dopustov. Pri tem pa je jasno določil, da se le-ta uporablja do sprejetja kolektivne pogodbe za javni sektor. Večji del javnega sektorja ima pravice in obveznosti zaposlenih že urejene s posameznimi kolektivnimi pogodbami, medtem ko se, na žalost, za ožji del javnega sektorja vse od leta 2002 še vedno ni našlo volje in skupnega jezika, da bi se pristopilo k oblikovanju in sprejetju potrebne kolektivne pogodbe. Zato naj izkoristim to priložnost in v imenu Poslanske skupine Desus pozovem pristojne, da se končno usedejo za skupno mizo, se pričnejo pogovarjati in se končno tudi dogovorijo. Dejstvo je, česar se zavedata tudi pristojno ministrstvo in Vlada, da znotraj javnega sektorja veljajo različna določila glede odmere dopustov in da bo treba slej ko prej pristopiti k analizi tega področja in na podlagi rezultatov oblikovati kriterije in pravila, ki ne bodo povzročala neenakosti zaposlenih tako znotraj javnega sektorja kot v relaciji javni-zasebni sektor. Eno takšnih diskrepanc smo že uredili s sprejetjem novele Zakona o delovnih razmerjih v decembru lanskega leta, ko smo s kar 84 glasovi »za« uzakonili enakopravnost staršem prvošolčkov. O drugi takšni diskrepanci odločamo danes. Predlagana rešitev izenačuje zaposlene starše glede odmere letnega dopusta, vezanega na otroka in starost otroka. V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da gre v tem primeru za neke vrste osebno okoliščino, pri kateri odmera dopusta ne bi smela vplivati na dejstvo, kje je kdo zaposlen. Take neenakosti oziroma diskriminacije staršev in s tem posledično prikrajšanja njihovih otrok zgolj v odvisnosti od tega, kdo je njihov delodajalec, seveda ne smemo dopustiti. Še več, sedaj do razlikovanja prihaja celo znotraj posameznih organov. In da ne bom izpostavljal drugih, navajam primer Državnega zbora, kjer se staršem poslancem dopust odmerja po osnovnih delovnopravnih predpisih, torej ugodneje, medtem ko se staršem, zaposlenim v Državnem zboru, po Zakonu o delavcih v državnih organih.
Drugi del sprememb osnovnega zakona se nanaša na uskladitev z Zakonom o delovnih razmerjih, ki določa povečanje letnega dopusta za vse invalide, ne le za delovne invalide, ter za delavce, ki negujejo in varujejo otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Tudi tu je v praksi prihajalo do nejasnosti in do neenotne uporabe, posledično pa do prikrajšanja zaposlenih, ki bi bili do povečanja dopusta iz teh razlogov sicer upravičeni.
Glede na soglasnost na seji delovnega telesa lahko predvidevamo, da bo tudi ta rešitev sprejeta soglasno, kar kaže na to, da je tudi v tem hramu moč najti skupen jezik. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni!
Zakon o delavcih v državnih organih je star. S tem zakonom se urejajo pravice zaposlenih v državni organih. Teh naslovljencev naj bi bilo okoli 30 tisoč 500. Zakon je bil sprejet že davnega leta 1990. V vseh 30 letih svoje veljavnosti je doživel veliko sprememb, v veljavi so le še določbe o dopustih in odsotnosti z dela. Kljub temu da gre za okostnjak med zakoni, je nazadnje še vedno zakon. Veljavni predpisi različno obravnavajo uslužbence v javni upravi, ki imajo otroke v starosti do 15 let, in sicer pri določitvi njihovega letnega dopusta, kar pa ni prav. Namen predlaganih sprememb je tako odprava neskladij, ki se pojavljajo pri določitvi dodatnih dni dopusta zaposlenim, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Ne gre za uveljavljanje dodatnih ugodnosti, ampak zgolj izenačitev položaja vseh javnih uslužbencev. Trenutna ureditev enakih položajev na različen način je samovoljna, brez razumnega in stvarnega razloga. S predlogom se uzakonja enakost pred zakonom, ki je temeljna človekova pravica.
Ker zakon zadeva predvsem malega človeka, bomo kljub pristopu, da se je predlagatelj lotil reševanja težave, predlagane spremembe, podprli. Prav pa bi bilo, da bi omenjeni zakon prenehal veljati in bi sprejeli ureditev, kjer bi veljala enaka ureditev za vse javne uslužbence v javnem sektorju kot za zaposlene javne uslužbence v državnih uradih. Družina je primarna celica in je temeljni gradnik zdrave družbe. Če se ne bo sistematično pristopilo k ureditvi družinske politike, bo nataliteta v prihodnjih letih še slabša, kot je danes. Prav je, da s tem predlogom zasledujemo resolucijo o družinski politiki 20018–2028 Vsem družinam prijazna družba. Sedanja ureditev je v neskladju s cilji omenjene resolucije, saj določeni skupini javnih uslužbencev ne omogoča vašega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Na tem mestu pa bi poudaril kritiko, da se je aktualna vlada z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja s Sporazumom o reševanju stavkovnih zahtev in Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju dogovorila, da bo začela pogajanja za normative dela tistih kolektivnih pogodbenih dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo. O teh dejavnostih vse do danes še ni bilo nič oziroma mi z njimi nismo seznanjeni in tudi ne bomo, kakor kaže. Prav je, da se dela na načelu socialne države, saj so vsi ukrepi, ki pripomorejo k pravičnejši in bolj socialni slovenski družbi, pravilni in bodo vedno imeli našo podporo. Prav tako je prav, da se delo na družinski politiki in danes bomo naredili majhen korak k temu cilju.
Predlagani zakon je prav tak, saj javnim uslužbencem, ki so zaposleni v državnih organih, zagotavlja pravico, da predlagajo drugačno razporeditev delovnega časa oziroma pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin in zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo zakon podprli.

PODPREDSEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Naslednja je na vrsti gospa Anja Bah Žibert, da predstavi stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.
Pravzaprav bom v tem stališču zelo kratka. V Slovenski demokratski stranki smo že na samem matičnem odboru, ko smo obravnavali ta predlog zakona, povedali, da nikoli nimamo težav s predlogi zakona, ki so dobri. Ta predlog zakona je dober, zato ga v Slovenski demokratski stranki podpiramo. Je pa res, da je to samo ena kaplja v morju na področju problemov, s katerimi se soočamo na področju delavcev v državnih organih, posebej na posameznih segmentih.
Gre namreč za pravosodne policiste oziroma bolj poznane ljudem kot paznike v zaporih. Jaz bom to tukaj ta trenutek izpostavila, ker je tudi predstavnik sindikata zadnjič, ko smo imeli to tematiko na seji matičnega telesa, izpostavil, da je kadrovska situacija izjemno slaba. Takšen predlog zakona zagotovo pripomore k temu, da morda nekdo, ki bi že obupal, ne bo obupal. Ampak treba je vedeti, da so tukaj kadrovske stiske izjemno velike in da enostavno več ne vedo, kako organizirati delo v naših zaporih. Zato naj bo ta predlog zakona, ki je imel že na matičnem odboru soglasno podporo, začetek tega, da naredimo korake tudi na drugem področju, ki so nujni, sicer se nam lahko zgodi, da bo sistem, ki je zelo pomemben v tej državi, naletel na hudo oviro ali pa celo bo pred nami neka težka situacija, ko bomo soočeni s tem, da ne bomo imeli ljudi, ki bi lahko opravili to delo in ne vem, kaj potem sledi. Se pravi, dajmo prej gasiti, preden se požar razplamti, dokler je še nek ogenj. S skupnimi močmi gotovo lahko naredimo tukaj pomemben korak naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Nik Prebil bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednica. Kolegice in kolegi poslanci!
Uslužbenski sistem javnega sektorja resnično urejajo številni zakoni, kot so Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delavcih v državnih organih, Zakon o plačah v javnem sektorju, pa Zakon o delovnih razmerjih, številne kolektivne pogodbe in pa drugi področni predpisi. Ravno področje pravice do letnega dopusta ureja več predpisov, predvsem dva od njih: Zakon o delovnih razmerjih in zakon, ki ga s to novelo spreminjamo, ki nekako neenakopravno obravnava pravico do dodatnih dni dopusta za starše. Ravno zaradi tega lahko rečem in skladno s tem tudi v poslanski skupini so spremembe, o katerih govorimo, dobre in nudijo ustrezno odpravo krivic. Res je, da je državnih uradnikov približno 23 tisoč, a vendar sem prepričan, da vsakemu od teh staršev tak ukrep pomeni veliko. Kot je bilo že rečeno, gre v osnovi za dve spremembi zakona, ki ključno vplivata na to, da bodo delavci v državnih organih sedaj izenačeni z delavci v javni upravi. Trenutno zakon, ki je v veljavi, določa, da se zaposlenemu letni dopust poveča za največ tri dni, med drugimi naštetimi primeri je tudi skrb za otroka do 10. leta starosti, kar pa je drugače, kot to določa Zakon o javnih uslužbencih. Delavec v državnih organih bo imel tako po potrditvi tega predloga zakona pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Z omenjeno novelo se izenačujejo pravice delavcev v državni upravi s pravicami delavcev v javni upravi glede dodelitve letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. V praksi pa se sedaj dogaja, da delavci v državni upravi ne morejo dobiti tega dodatnega dneva dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let, kot je to mogoče za tiste v javni upravi. Kot rečeno, gre za odpravo neenake obravnave in zagotavljanje enakih pravic vsem staršem, ki so zaposleni bodisi v javni ali v državni upravi. In še enkrat, nikakor ne gre za dodajanje nečesa novega, ampak zgolj za izenačitev, ker sta ne nazadnje obe skupini financirani iz javnih sredstev.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca podpiramo, da je bila novela zakona oblikovana v sodelovanju in ob podpori sindikatov, zato smo tudi pristopili k podpori zakona in ga v vložitev v proceduro podpisali skupaj s SMC in pa SD.
Ustrezno se dopolnjuje tudi 39. člen, ki določa povečanje letnega dopusta za vse invalide in ne le za delovne invalide, kot je bilo navedeno sedaj. Prihajalo je namreč do težav pri izkazovanju upravičenosti, saj se je predpostavljalo vprašanje, ali gre v nekem konkretnem primeru zgolj za težjo telesno prizadetost ali pa za to ne gre, zato smo to ustrezno uredili in bodo sedaj upravičenci lahko po novem lažje uveljavljali oziroma dokazovali upravičenosti do tega dopusta z odločbo centra za socialno delo.
Veseli nas, da je predlog z veliko podporo oziroma soglasno sprejelo tudi matično delovno telo Državnega zbora tako na koalicijski kot na opozicijski strani. V Poslanski skupini LMŠ bomo takšen usklajen predlog zakona tudi podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kot zadnja bo mag. Bojana Muršič predstavila stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednica za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Naj kar v uvodu povem, da Socialni demokrati bomo predlagano novelo zakona podprli in smo tudi sopodpisniki tega predloga zakona. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o delavcih v državnih organih želimo uskladiti določbe z Zakonom o delovnih razmerjih in ne za pridobivanje nekih dodatnih ugodnosti za javne uslužbence, kot je bilo nekajkrat tudi slišano. Po določbah Zakona o delavcih v državnih organih je možno delavcu določiti največ tri dni letnega dopusta, ne glede na to, da ima zaposleni več kot 3 otroke do 10 let, in tudi ne glede na izpolnjevanje ostalih kriterijev iz tega člena, kot je delo v hrupu, vlagi, vodenju notranje organizacijske enote. 159. člen Zakona o delovnih razmerjih pa govori o pravici do minimalnega trajanja letnega dopusta, ki pa le določa, da ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Prav tako pa določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Ključni namen predlaganih sprememb Zakona o delavcih v državnih organih je le odprava navedenih neskladij, ki se pojavljajo pri določitvi dodatnih dni dopusta delavcem, ki imajo otroke do 15 let. S predlagano novelo se bo zgolj izenačil položaj vseh javnih uslužbencev in odpravilo neskladje med obema zakonoma. Predlagatelji navedene novele sledimo tudi cilju Resolucije o družinski politiki 2018—2028 Vsem družinam prijazna družba oziroma cilju o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Ne nazadnje je treba povedati, da predlagane rešitve sledijo tudi ureditvi na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, hkrati pa izenačujejo pravice vseh invalidov in ne le delovnih invalidov, kot izhaja iz trenutno veljavne ureditve. Ob sprejetju te novele danes se bo sprememba že lahko upoštevala pri odmeri letnega dopusta za leto 2020.
Socialni demokrati bomo soglasno podprli navedeno spremembo zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Gospa Mateja Udovč, vi imate postopkovni predlog. Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoča.
Protestiram proti takim predstavitvam stališč, v katerih je polno neresnic. Stališče, kot ga je imela Levica, saj se je dobro zavedala …

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa poslanka …

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Bom povedala …

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa poslanka, na tej točki vas moram takoj prekiniti, ker to ni postopkovni predlog na ta način, kot ste vi začeli svoj postopkovni predlog obrazlagati.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Bom predlagala postopkovni predlog, samo počakajte …

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Prosim, da se ne opredeljujete do stališč posameznih poslanskih skupin v svojem postopkovnem predlogu.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Ampak vseeno predlagam, da opozorite stranke, vse, da ne navajajo v svojih stališčih neresnic, saj če bi prebrali zakon, bi vedeli, da poslanci že imamo dopust za otroke do 15. leta starosti, njihovi strokovni sodelavci pa ne. In ne samo njihovi strokovni sodelavci, tudi vsi ostali delavci v državni upravi tega nimajo. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa poslanka, to je vsebinska razprava, ni bil postopkovni predlog, in verjamem, da se tega zavedate. Tako da vas prosim, da v prihodnje ne zlorabljate postopkovnih predlogov za tovrstne intervencije, ker v nasprotnem primeru vam bom mogla dati opomin ali pa še kaj več.
Nadaljujemo. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, in sicer pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. Predlog zakona je na 14. seji 15. januarja 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prvi dobi besedo dr. Matej Tašner Vatovec, da predstavi stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, podpredsednica. Lep pozdrav vsem!
Predlog zakona o državnem svetu se v večjem delu nanaša na odpravo neke ugotovljene protiustavnosti v zvezi s pravico do pravnega varstva in volilnim sporom. Da je trenutna ureditev sporna in tudi pomanjkljiva, je jasno že kar nekaj let. Da je ureditev protiustavna, pa je na koncu odločilo še Ustavno sodišče. Gre za eno iz vrste vprašanj, ki še vedno čakajo na nek ustrezen odgovor.
V Levici, ko dobimo na klopi nek zakon, najprej seveda pogledamo njegovo vsebino, ko ga preučimo, pa še mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je v vsakem primeru dober pripomoček za orientiranje glede primernosti rešitev, ki so predlagane v zakonu. Še posebej to velja za vsebinsko zahtevna vprašanja. Ko dobite na 15 strani dolg zakon 18 strani mnenja Zakonodajno-pravne službe, je jasno, da moraš postati nekoliko bolj pozoren oziroma zastriči z ušesi. Rešitev namreč ne odpravlja vseh ugotovitev Ustavnega sodišča. To je že eden od prvih problemov tega zakona. Strinjamo se, da ne gre za vprašanje, ki bi ga moral razrešiti Državni svet, tudi ne gre za eno odločbo Ustavnega sodišča, gre za celo paleto odprtih vprašanj. Nezdružljivost funkcij, odpoklic funkcionarjev, omejitev kandidiranja, odvzem mandata – to so le nekatere od stvari, ki jih je treba nasloviti.
Pred nami je zakon, s katerim je Državni svet poskusil odgovoriti na eno od teh dilem, a na pomanjkljiv način, ki bi v praksi verjetno povzročil še več problemov. Še posebej, ker bi drugačna, nova ureditev veljala zgolj za Državni svet, ne pa tudi za volitve v Državni zbor, volitve predsednika republike in volitve evropskih poslancev. Poleg tega bi bil skrajni čas tudi za pogovor o samem Državnem svetu, o njegovi vlogi, o njegovi sestavi, pristojnostih, potrebnosti in ne nazadnje tudi o primernosti samega elektorskega sistema.
Izpostaviti moram še eno stvar, ki bode v oči. To so popolnoma nesprejemljiva stališča Vlade glede tega vprašanja. Vlada je pravzaprav tista, ki bi morala pripraviti ne le spremembe Zakona o Državnem svetu, ampak tudi vse ostale zakone, ki urejajo vse volitve. Rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti se je namreč že davno iztekel. Kdaj bodo pripravljene ustrezne rešitve, smo na odboru zato vprašali tudi predstavnike Vlade. Vlada je tudi v svojem mnenju med drugim zapisala: »Pri pripravi kompleksnih pravnih rešitev«, kar ureditev volilnega spora nedvomno je, »je smiseln in potreben poglobljen razmislek čim večjega števila strokovnih deležnikov, ki na koncu pripelje do usklajenih, celovitih in v praksi izvedljivih rešitev. Proces priprave predlogov rešitev neizogibno vključuje večkratno preverjanje zastavljenih rešitev s ciljem, da navedeno na koncu pripelje do sprejemljivih in čim bolj optimalnih rešitev«. Konec citata. Ko smo predstavnike te iste vlade na odboru vprašali, v kateri fazi je priprava ustreznih rešitev in kdaj bodo predlogi vloženi v zakonodajni postopek, pa smo dobili odgovor, da vlada ni pripravila ali pa pripravljala predloga zakona, ki bi uresničil ustavno odločbo, ker je dobila informacijo oziroma bila seznanjena z dejstvom, da predlog zakona pravzaprav pripravlja Državni svet. Tu se lahko vprašamo, če vlada sploh ve, kaj je njeno delo, kaj je njena vloga. Vlada teh predlogov zakonov ni uvrstila niti v normativni program dela Vlade Republike Slovenije za leto 2020, kaj šele, da bi imela predloge že pripravljene. Ampak verjetno tarnati o tem je zdaj v tem trenutku že brezpredmetno.
Današnjega predloga Državnega sveta v Levici zaradi pomanjkljivosti in tudi nejasnosti, ki jih odpira, nismo podprli na odboru, vsekakor pa pričakujemo, da se teh nujnih zahtevanih rešitev in sprememb vlada, katera koli pač že bo, nemudoma loti.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Blaž Pavlin bo predstavil stališče poslanske skupine NSi.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo.
S predlagano spremembo Zakona o državnem svetu, ki ga predlaga Državni svet, naj bi se celovito uredil tako predhodni kot naknadni volilni spor za volitve v Državni svet. V zvezi s tem se naj v bodoče smiselno ne bi uporabljal Zakona o volitvah v državni zbor. Prav tako je Državni svet s predlogom zakona želel uresničiti odločbo Ustavnega sodišča. Predlagane rešitve volilnega spora so po našem mnenju načeloma sprejemljivo zastavljene. Tukaj mislim predvsem na predhodni volilni spor. Glede naknadnega volilnega spora pa smo mnenja, da je predlagana rešitev nesistemska.
V Novi Sloveniji menimo, da bi bilo glede ureditve področja volilnega spora treba odpreti strokovno razpravo o ureditvi tega področja. Prepričani smo, da je treba to področje urediti tako, da bo ustrezno in enotno veljalo za vse volitve – tako za volitve v Državni zbor in Državni svet kot tudi za volitve v Evropski parlament in lokalne volitve.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Predsedujoča, hvala lepa. Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi!
Državni svet je v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o državnem svetu. Za sprejetje tega zakona sta potrebni dve tretjini glasov vseh poslancev, saj gre za zelo pomembno pravno tematiko. Volilna pravica je namreč ustavnopravna materija, njeno varstvo pa je določeno v 43. členu Ustave. Cilj predloga je v prvi vrsti urediti postopek volitev v Državni svet, tako da se odpravi protiustavnost, ki jo je leta 2018 ugotovilo Ustavno sodišče. Razsodilo je namreč, da je 50. člen v nasprotju z Ustavo, ker je bila pritožba zoper odločitev Državnega sveta o nepotrditvi mandata pridržana kandidatu, čigar mandat je bil zavrnjen. Ureja pa se tudi tako imenovani predhodni in tudi naknadni volilni spor. Predlog v bistvu v celoti spreminja koncept volilnega spora, in sicer povsem prilagojeno za volitve v Državni svet. Dejstvo je, da je področje volilnega spora izredno zahtevna tematika in pri spreminjanju ureditve le-tega je potreben resen in temeljit razmislek. Zakonodajno-pravna služba je v svojem 18 strani dolgem mnenju opozorila, da je predlagatelj ne naslavlja vseh protiustavnosti, na katere je Ustavno sodišče opozorilo v svoji odločbi. Poleg tega pa se odpirajo tudi nova vprašanja glede ustavne spornosti predlaganih rešitev. Opozorili so namreč, da predlog predvideva tri stopnje pravnega varstva volilne pravice, kar bi pomenilo, da bi bilo volilni spor skoraj nemogoče razrešiti v razumem času. Sporna je po mnenju Zakonodajno-pravne službe tudi odločitev Državno volilne komisije kot prvega nadzornika volitev ter določitev Vrhovnega sodišča kot volilnega sodnika. Veljavna ureditev namreč kot volilnega sodnika določa Ustavno sodišče. To je samo nekaj izmed vseh opozoril. Že samo dejstvo, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe pri tako pomembni materiji dolgo 18 strani, je zaskrbljujoče. Prav tako pa iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da ta ureditev primarno velja za volitve v Državni zbor, se pravi, da ni ustavno sporna samo ureditev volilnega spora za volitve v Državni svet. Ravno zaradi tega razloga je popolnoma neprimerno, da se ureditev volilnega spora ureja na ravni zakona o državnem svetu. Tako pomembne problematike ne moremo reševati parcialno, brez vključitve vseh ostalih deležnikov in pravnih strokovnjakov na tem področju. Res pa je, da je ureditev volitev nekoliko drugačna od volitev v državni zbor, ampak morajo biti tudi posamezna odstopanja izjemna ter obrazložena.
Tudi Vlada je v svojem mnenju opozorila, da predlagane rešitve volilnega spora niso dodelane do te mere, da bi bile v praksi izvedljive brez težav. Zavzemajo se za enotno ureditev volilnega spora vseh ureditev volitev, pri tem pa je treba upoštevati specifike posameznih sistemov.
Glede na vse pomanjkljivosti, ki jih je ta predlog zakona vsebuje in na katere sta opozorili Zakonodajno-pravna služba in Vlada, v Poslanski skupini SAB ne podpiramo tega zakona, zato smo tudi na seji odbora glasovali proti. Se pa strinjamo, da je treba to področje nujno urediti. Ne nazadnje je rok za odpravo protiustavnosti že potekel, pri tem pa je vsekakor treba vključiti tudi strokovno kot širšo javnost, da se oblikujejo kvalitetne rešitve, ki tudi v praksi ne bodo povzročale težav. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Državni svet je bil vpeljan v slovensko parlamentarno ureditev kot korektiv k splošnemu predstavništvu. Izrazil naj bi družbeno strukturo, ki v splošnem predstavništvu ne more biti upoštevana. Teoretično opravičilo za korektiv k splošnemu predstavništvu pa ne more upoštevati niti načela kakovosti zastopstva niti dejanske strukturiranosti družbe. Državni svetniki in svetnice naj bi predstavljali korektiv v obeh smereh, vendar v vsakem primeru le korektiv. Ustavno sodišče je konec leta 2018 odločilo, da je določba Zakona o državnem svetu, ki se nanaša na potrditev mandatov državnih svetnikov, neustavna. Gre za 50. člen Zakona, ki dopušča, da se zoper odločitev Državnega sveta o nepotrditvi mandata sicer izvoljenemu kandidatu samo ta lahko pritoži na Ustavno sodišče. Določba torej ne omogoča vložitve pritožbe drugim kandidatom, niti predlagateljem kandidatov za državnega svetnika.
Državni svet je na podlagi ugotovljene neustavnosti oblikoval predlog sprememb, ki naj bi to protiustavnost odpravile. Novela se nanaša na celovito ureditev tako predhodnega kot naknadnega volilnega spora. V celoti se spreminja koncept volilnega spora, ki se ureja povsem na novo in samostojno, toda samo za volitve v Državni svet. Državni svetniki se volijo na posrednih volitvah, volijo se v ustreznih zbornicah, združenih zvezah, društvih, univerzah, sindikatih in lokalnih skupnostih. Voli jih predstavniško telo tiste skupnosti, ki jo zastopajo, če pa je teh skupnosti, poklicnih ali lokalnih, več, jih voli telo, oblikovano iz elektorjev, torej tistih, ki so izvoljeni za to, da bodo izbirali med kandidati za svetnike. V teoriji velja, da so posredne volitve primernejše za zastopstvo posebnih interesov, najsibo lokalnih ali funkcionalnih, ker je v tem primeru tudi več možnosti za trajno vplivanje tistih, ki izvolijo svetnika za njegovo delovanje v Državnem svetu. Svetnik je namreč dolžan v Svetu zastopati posebne poklicne oziroma lokalne interese.
Poslanci Poslanske skupine Desus zagovarjamo stališče, da je potrebno protiustavnost odpraviti. Menimo pa, da je nujno k ureditvi varstva volilne pravice pristopiti celovito. Volilna pravica v sodobnih demokratičnih ureditvah predstavlja eno od temeljnih človekovih pravic oziroma temeljnih političnih pravic državljana na ustavni ravni. Ureditve volilne pravice in njenega varstva zato ni mogoče obravnavati delno in nepopolno, kakor predlaga Državni svet, temveč se je potrebno tega lotiti v celoti za vse vrste volitev, pri tem pa gre vsekakor za izjemno zahtevno materijo. O resnosti in dobronamernosti predlagateljevega pristopa k oblikovanju zakonskih pravil o predhodnem in naknadnem volilnem sporu ne dvomimo, ugotavljamo pa, da s svojo zakonodajno pobudo ni posegel v bistveni povod za sprožitev vsakokratnih volilnih sporov ob volitvah v Državni svet. Ta bistveni povod je koncept elektorskega glasovanja z vsemi njegovimi glavnimi slabostmi, nejasnostjo, neenakopravnostjo in dopustnostjo poljubnega odločanja.
Vprašanje legitimnosti volitev v Državni svet se tako vedno znova zastavlja in je nezgrešljivo povezano s perspektivami slovenske parlamentarne dvodomnosti. Praksa sodobnih demokracij govori v prid dvodomnosti. Dvodomni parlament je, upoštevaje vse razsežnosti političnega odločanja, bolj demokratična institucionalna oblika od enodomnega parlamenta. Dvodomnost je smiselna, če imata prvi in drugi dom različno institucionalno podlago in različno urejeno delovanje. Drugi dom ni konkurenca prvemu domu in ne pomeni konfrontacije s prvim domom, ampak pomeni njegovo dopolnitev. V Sloveniji je ustavno uveljavljen sistem nepopolne dvodomnosti. Uzakonjena nepopolna dvodomnost pa je sporna – sporna je v delu, ki na podoben, strankarsko konstituiran način podvaja strukturo Državnega zbora. To se pravi, da je struktura Državnega sveta identična strukturi Državnega zbora.
To, kar sem povedal, je bilo tudi osnovno vodilo, da sem na seji matičnega delovnega telesa glasoval proti predlogu Državnega sveta, to pa je tudi stališče Poslanske skupine Desus. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Podpredsednik in vsi prisotni, hvala za besedo.
Omenjenega zakona na odboru nismo podprli in bom tudi v stališču povedal, zakaj. Prvi razlog je, da je zakon strokovno slabo pripravljen, saj ne upošteva dolgoletne prakse Ustavnega sodišča, prav tako ne upošteva temeljnih zakonitosti volilnega spora. Predlog je slabo pripravljen, kar priznava tudi Zakonodajno-pravna služba, in ga je bilo nemogoče popraviti oziroma dopolniti z ustreznimi amandmaji. Gre za konceptualno zgrešen predlog zakona. Pri volitvah državnega sveta gre po vsebini za istovrstne postopke kot pri volitvah v Državni zbor. Volilni spor zagotavlja varstvo volilne pravice in ga je potrebno enako urediti tako za Državni svet kot za Državni zbor. Današnji predlog zakona obravnava položaj Državnega sveta povsem parcialno, izolirano od položaja Državnega zbora pa tudi od položaja drugih državnih organov. Potrebna bi bila sočasna ureditev varstva volilne pravice tako za Državni zbor kot za Državni svet. Vzporednost dveh različnih sistemov je z vidika načela enakosti in pravne države neustrezna. Naslednji razlog je ta, da zagovarjamo stališče, da Državnega sveta ne potrebujemo, zato bi bilo po našem stališču vsekakor potrebno odpreti razpravo o ukinitvi Državnega sveta. Državni svet je v nekaterih primerih slepo črevo parlamentarizma, v drugih primerih pa kaže konstruktivnost. V naši državi je zagotovo slepo črevo, saj od njega le redko vidimo konstruktivnost.
Ne nazadnje gre za sestavo iz predstavnikov interesnih skupnosti. Državni svet je namreč zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Slednji narekujejo državno politiko izključno pod okriljem svojih interesov, saj njihova stališča nikakor niso državotvorna. Hkrati pa je evidentno, da se svetniki povezujejo po političnih opcijah, saj jih je veliko od njih tudi aktivnih članov političnih strank. V zadnjem sklicu lahko vidimo, da ne gre več niti za predstavnike interesnih skupnosti, ampak za bazen izvenparlamentarnih političnih strank. Veliko vprašanje je, ali so razmere interesnih skupnosti pravično porazdeljene, in tudi če so, ali so realno upoštevane vse interesne skupnosti v naši državi. Državni svet poskuša zavzeti funkcijo drugega doma, česar pa v slovenski ustavi ni. Hkrati so poslanci predstavniki svojih volivcev in prav je, da pri svojem delu zagovarjajo stališča svoje volilne baze. K temu sodi tudi ustrezno izrazoslovje, ki ga ima pravico vsak poslanec uporabljati, kakor želi. Krepiti je potrebno poslansko funkcijo, da se povrne ugled zakonodajni veji oblasti, kjer pa žal ne vidimo državnih svetnikov, in tudi če danes pogledam, ni tukaj notri nobenega.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke ne bomo podprli zakona.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo.
Volilna pravica je ena temeljnih človekovih pravic. Je politična pravica državljana, ki jo opredeljuje in ščiti tudi naša ustava. Volilna pravica je nekakšen postulat volilnega sistema, ki se odraža v svoji aktivi obliki, torej pravici voliti, in tudi v svoji pasivni obliki, pravici biti izvoljen. Navadno dajemo večji poudarek varovanju in zagotavljanju aktivne volilne pravice, vendar je za resnično demokratičnost neke družbe izjemnega pomena tudi dosledno spoštovanje in zagotavljanje enake in svobodne pasivne volilne pravice. Za zagotovitev tega standarda sta v naši ustavi že predvideni pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva, ki pa ju je za učinkovito varovanje volilne pravice potrebno realizirati še na zakonski ravni. Sem spada tudi pravno varstvo v volilnih sporih. Volilni spor v okviru volilne pravice je izjemno pomembna in izjemno zahtevna pravna kategorija, ki poleg tega, da se v okviru varstva volilne pravice na normativni ravni sprejema z dvotretjinsko večino, zahteva predvsem enotno, celovito in strokovno ureditev na vseh ravneh našega volilnega sistema.
Novela, ki jo je pripravil Državni svet, je predvidevala spremembo Zakona o državnem svetu, in sicer v postopkih volilnega spora, dejstvo pa je, da predlagana novela z novo ureditvijo ni sledila načelom in pravnim standardom, ki veljajo v našem pravnem in volilnem sistemu, niti ni dosledno odpravila neustavne ureditve, na katero je konec leta 2018 opozorilo Ustavno sodišče. Tristopenjsko pravno varstvo volilne pravice, kot jo je predvidela novela Državnega sveta, bi v volilni sistem, ki velja za izvolitev državnih svetnikov, vnesla dodatno neučinkovitost pravnega varstva volilne pravice. Sporna je bila tudi določba, da bi bil volilni sodnik Vrhovno sodišče, ko pa na drugi strani vemo, da je v vseh ostalih volilnih sporih volilni sodnik Ustavno sodišče Republike Slovenije. Takšno odstopanje ureditve volilnega spora pri enem državnem organu od pravnega varstva volilne pravice oziroma ureditve volilnega spora pri drugih državnih organih v naš pravni in volilni sistem vnaša zmedo. Rezultat bi bila nedosledna in neenotna ter vsebinsko nepovezana ureditev, kar je pri tako pomembnem področju, kot je ustavnopravna kategorija, torej volilna pravica, nedopustno. Predlog s spreminjanjem koncepta volilnega spora ne nazadnje vnaša nove ustavnopravne in pravnosistemske spornosti, kar pravi tudi naša Zakonodajno-pravna služba. Poleg tega pa je ta spremenjeni koncept tudi izven odločbe Ustavnega sodišča.
Zato v Poslanski skupini LMŠ že na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo nismo podprli predlagane novele. Po našem mnenju kakršnakoli sprememba te zahtevne in kompleksne ustavnopravne vsebine terja širok razmislek in tudi sodelovanje ustavnopravne stroke. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice!
Ustavno sodišče je novembra 2018 z odločbo odločilo, da je 50. člen Zakona o državnem svetu v neskladju z ustavo, saj je bilo pravno sredstvo, pritožba zoper odločitev Državnega sveta o nepotrditvi mandata članu Državnega sveta, pridržano le izvoljenemu kandidatu, čigar mandat ni bil potrjen. Ustavno sodišče je določilo, da lahko do drugačne zakonske ureditve pritožbo zoper odločitev Državnega sveta, sprejeto v postopku potrjevanja mandatov članov Državnega sveta, vloži vsak kandidat in predlagatelj kandidata ter da mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu.
Državni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi v zakonodajni postopek posredoval novelo Zakona o državnem svetu s ciljem, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami odpravi ugotovljeno neskladje zakona z ustavo. V zakonu so se lotili urejati pravno naravo varstva volilne pravice za volitve v Državni svet, predhodni volilni spor in naknadni volilni spor. Predlog novele zakona predvideva kar tri stopnje pravnega varstva volilne pravice, in sicer: pritožbo na Državno volilno komisijo, sodni nadzor pred Vrhovnim sodiščem in ustavno pritožbo. Ob tem pa se postavlja vprašanje pristojnega organa za nadzor nad volitvami, tako imenovanega volilnega sodnika.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju k predlogu novele podala kopico pripomb, ki so predvsem pravnosistemske narave. Predlagatelj Državni svet ponuja nejasne, pomanjkljive, nesistematične in nelogične rešitve. Od vseh volitev so prav volitve 18 članov Državnega sveta, ki zastopajo nosilce socialnih, gospodarskih in različnih poklicnih interesov, najbolj problematične volitve. Zaradi preohlapne zakonske ureditve smo v praksi priča vedno več sodnim sporom, tako se pravzaprav s sodno prakso Vrhovnega sodišča vzpostavljajo neka pravila, ki bi sicer morala biti zakonsko urejena. Urejanja teh vprašanj se predlog novele zakona sploh ni lotil.
Socialni demokrati smo ocenili, da predlaganih rešitev z amandmaji ne bi bilo možno urediti v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, zato predlogu tudi nasprotujemo oziroma smo nasprotovali. Celotno ureditev volilnega spora je treba urediti za vse vrste volitev, poleg državnega sveta tudi volitve predsednika republike, volitve v Državni zbor, lokalne volitve, volitve v Evropski parlament. Ureditev volilnega spora mora biti enovita, ob tem pa je treba upoštevati tudi specifike posameznih volitev. Ne nazadnje nas, Socialne demokrate, čudi, da predlagatelj predlagane vsebine ni predhodno poslal in predstavil predloga poslanskim skupinam ter pri njih preveril podpore. Pa ne zato, da bi Državnemu svetu odvzemali kakršnokoli ustavno pravico, kamor sodi predlaganje zakonov, temveč zato, ker je za sprejetje tega zakona potrebna podpora 60 poslancev. Pri pripravi kompleksnih pravnih rešitev, kar ureditev volilnega spora nedvomno tudi je, bo potrebno ob pomoči pravne stroke zagotoviti tudi zadostno politično podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Stranke modernega centra bo prestavil Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS Levica): Hvala lepa, podpredsednik.
Državni svet vedno zelo rad okliče sam sebe za drugi dom. In kolikor vem in kolikor mi je znano, se tako tudi uradno predstavlja, ko gre v tujino, in temu primerno mu izkažejo vso čast kot resnemu drugemu domu. Kot, če že, namišljen resni drugi dom pa bi seveda vsaj doma moral poskrbeti, da se loti problemov na pravem koncu. Prišel je s tako imenovano rešitvijo volilnega spora, namesto da bi priznal, da ima enega najbolj netransparentnih načinov po elektorskem načinu izvolitev svojih kandidatov v Državni svet. In s tem je hotel zakriti vse ključne probleme, ki jih Državni svet ima. Na to agonijo je opozoril neizvoljeni državni svetnik oziroma bivši, zdaj ga ni več, gospod Božič, ki je pravzaprav opozoril, da stvar ne štima. V tem postopku pa jih je razgalil bivši predsednik državnega zbora gospod Školč, ko je z mahinacijo in z jasnim opozorilom opozoril in pokazal na vso gnilo proceduro, ki jo ima Državni svet s svojim načinom delovanja. Na koncu je prišel s predlogom, da naj Državni zbor uredi vprašanje volilnega spora za Državni svet in s tem zakrije vso to gnilo zgodbo, ki jo ima za sabo. To je samo en pokazatelj, da Državni svet dostikrat v določenih primerih ni vreden tega, kar pravzaprav počne in nosi s svojim imenom, in ne nazadnje celo domuje v tej isti hiši. Če bi resno želeli, iskreno, rešiti ta problem, bi morali rešiti probleme netransparentnega načina izvolitve državnih svetnikov v Državni svet, s tem bi zmanjšali probleme volilnih sporov. Kajti volilnega spora ne urediš tako, da samo urediš postopek volilnega spora, ampak tako, da predvsem odstraniš tiste dileme in polemike, ki nastajajo potem kasneje v volilnem sporu. To je bistvo.
Zato v SMC takšnega predloga nismo mogli podpreti. Prav tako ga nismo mogli podpreti zaradi drugih argumentov – argumentov Zakonodajno-pravne službe, na katere se Državni svet tako rad sklicuje, pa so lahko napisani samo na eni strani, v tem primeru na 18 straneh, pa se ni skliceval na ta primer Zakonodajno-pravne službe, in seveda pomisleke. In drugi problem. Če kje, če kdo in za kaj mora urediti ta volilni spor, sigurno se mora to vprašanje najprej urediti v zakonu o volitvah in v referendumskem vprašanju. To je Vlada že pripravila v svojem osnutku in hecno bi bilo, da bi bil za Državni zbor volilni spor drugače urejen, kot je volilni spor za Državni svet. In kar je najbolj žalostno pri celi zgodbi, je, da se vsega tega Državni svet še kako zaveda.
Zato tega predloga ne moremo podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina devetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja Luki Mescu.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav!
Konec lanskega septembra je bila v Generalni skupščini ZN sprejeta deklaracija o univerzalnem zdravstvenem varstvu. Univerzalno zdravstveno varstvo je tisto, ki so ga deležni vsi, ne glede na dohodek. Ne glede na to, kaj predstavniki naše države govorijo na takih skupščinah o našem zdravstvenem sistemu, o njegovi solidarnosti, je dejstvo, da imamo v našem zdravstvenem sistemu najbolj nepravičen davek v državi. In ta davek se imenuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ostale davke plačujemo bodisi po načelu več kot zaslužiš, več prispevaš, če govorimo o dohodnini, bodisi po načelu vsi plačujemo po enakem odstotku. DDV plačujemo vsi po enakem odstotku, prispevke plačujemo vsi po enakem odstotku, edino dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa je tako, da ga plačamo vsi v enakem znesku. In koga to najbolj udari? Najbolj udari v prvi vrsti upokojence, ki imajo najnižje dohodke med aktivno oziroma bivšo aktivno populacijo, in če si zamislite upokojenca s 350 evri pokojnine, on za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odmeri 10 % svojega dohodka, sicer ne more k zdravniku brez doplačil. Prejšnji teden smo zato na Tarči lahko poslušali zgodbe upokojencev, ki jim po plačilu položnic ne ostane kaj več kot nekaj 10 evrov na mesec za hrano. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje prav tako nesorazmerno udari revne zaposlene, espeje in prekarce. Če si zamislite nekoga s 700 evri prihodka, ta odmeri za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 5 % svojega dohodka, sicer ne more k zdravniku brez doplačil. Če se postavimo v vlogo poslanca, pa veste, da mi za to zavarovanje odmerimo cirka 1 % svojega prihodka, torej relativno petkrat manj od revnega zaposlenega, relativno desetkrat manj od revnega upokojenca.
Zato ponavljam, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je najbolj nepravičen davek v tej državi. Smisel ukinitve tega zavarovanja je vedno bil, da se uredi pravičnost tega prispevka. Pravičnost pa se lahko uredi samo, če se ta prispevek spremeni v tako obliko, da ga bomo bodisi vsi plačevali po enakem odstotku bodisi plačevali glede na dohodek, več kot zaslužiš, več prispevaš. To je temelj pravičnosti. Po našem osnovnem predlogu bi vsi zaposleni in vsi upokojenci plačevali enak odstotek, kot ga zdaj približno plačujejo poslanci, to je 1 % od svojega dohodka, ostalo pa bi prerazporedili na druge davke in dajatve, vključno z višjo obremenitvijo kapitala. Predlog koalicije ta namen, se pravi uvedbo solidarnosti, razvodeni, po predlogu koalicije bo še naprej vsak plačeval enak znesek ne glede na dohodek.
Ampak v Levici bomo kljub temu danes v tretji obravnavi to podprli, in sicer s preprostim razlogom, stvar stopi v veljavo, če bo sprejeta, 1. 1. 2021, do takrat imamo pa še skoraj celo leto časa, da se dogovorimo, na kakšen način poskrbeti za pravično ureditev financiranja, potem ko ste naš izvorni predlog zavrnili. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo predstavniku Vlade ministru za zdravje Alešu Šabedru.
Izvolite.

ALEŠ ŠABEDER: Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Pred nam so predlog stranke Levica in dopolnila poslanskih skupin, ki ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajajo obvezni pavšalni prispevek. Če bodo sprejeti amandmaji, ki sta jih za zakon pripravila Poslanska skupina LMŠ in Zavod za zdravstveno zavarovanje, bo v predlog ukinjanja dopolnilnega zavarovanja vključena varovalka, to je proračun. Pri tem smo vztrajali, ker ne želim in nočem, ne osebno in ne kot minister – četudi zdaj kot del vlade, ki dostopa – ogroziti financiranja zdravstvenega sistema. Ob hitrih parcialnih potezah je proračun za zagotavljanje kritja stroškov ob morebitni krizi minimalna varovalka, da se financiranje ne zruši. Minimalni, ampak res minimalni pogoj bi bil s tem izpolnjen, še vedno pa sem mnenja, da je potrebno to področje urediti celostno, kar smo ves čas ponavljali in ves čas vzporedno tudi pripravljali.
Pred nami je nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To je krovni zakon, zdravstvena reforma, če želite, čeprav je ustreznejša beseda prilagajanje in posodabljanje zdravstvenega sistema. Tudi ta zakon predvideva ukinitev dosedanjega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev z obvezno dajatvijo, vendar nadzorovano in predvsem celovito, kar pomeni, da poleg ukinitve in nadomestitve tega instituta znotraj zdravstvenega sistema urejamo tudi druga pomembna vprašanja. Kot veste, veljavni Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zaradi družbenih in demografskih sprememb, ki so nastale od njegovega sprejetja v letu 1992, ne odgovarja več na ključne izzive 21. stoletja. V novem zakonu tako naslavljamo področja prispevnih stopenj, prispevnih osnov, zadostnih finančnih virov, ki bodo kljub ali pa predvsem zaradi izzivov na področju demografije zagotavljali srednjeročno in dolgoročno vzdržnost zdravstvenega sistema. V sklopu novega zakona urejamo tudi obseg in vsebino pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter postopke za njihovo uveljavljanje. Urejamo univerzalnost in dostopnost zdravstvenega zavarovanja, odnose med plačnikom, izvajalci zdravstvene dejavnosti, zakon pa bi vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje spremenil v vlogo aktivnega kupca.
V tem predlogu zakona tako manjkajo le še nekatere politične odločitve, po katere bi šli na koalicijo. Politična volja bi recimo odločala o omejitvi po času in višini nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, politika bi soodločala o načinu upravljanja in vodenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje in politika bi se morala sporazumeti o najbolj občutljivem delu zakona, to je morebitna prevetritev košarice pravic. Pred plazom kritik, ki bodo sledile zdaj in ves čas do oblikovanja nove vlade, naj le še povem, da če iščete v zakonu podobnosti s predlaganimi spremembami pred leti, jih boste zagotovo tudi našli. Zakone namreč piše stroka, strokovni sodelavci, saj morajo biti spremembe v prvi vrsti strokovne in za večino sprememb ne bi smelo biti pomembno, kdo in čigav je minister za zdravje.
Zelo podobno zgodbo imamo tudi pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. Tudi tukaj je zakon o dolgotrajni oskrbi. Tudi ta je po večini pripravljen in tudi tu so nekatere stvari že bile napisane. To je nujen zakon, kjer uvajamo nov sistem, v naslednjih tednih pa bi se o njem pogovarjali na koaliciji, potem na Ekonomsko-socialnem svetu in v javni razpravi. Še ta teden smo usklajevali zadeve z ministrstvom za delo in način financiranja. Zakon bo pomemben za vse nas, saj bo uvedel sistem pravic za vse, ki bodo zaradi poškodb, starosti, bolezni, oslabelosti v daljšem časovnem obdobju odvisni od drugih. Tudi tu bi se morali naslanjati na stroko in držati skupaj, ne pa, da se je že pred obravnavo zgodil napad, predvsem tistih, ki so imeli možnost in vzvode, da zakon pripravijo.
Spoštovane in spoštovani, verjamem, da bodo naslednji dnevi polni besed, kako bi zdravje moralo biti prioriteta vseh, kaj vse bi morali narediti mi in kaj vse boste vi oziroma drugi. Upam, da bo imelo zdravstvo prioriteto in podporo tudi, ko bo nova vlada. Brez skupne želje in podpore tako pomembne in občutljive spremembe niso mogoče. Točno 10 mesecev sem bil operativni minister. V tem času smo poleg vseh perečih zadev, ki jih je v zdravstvu res veliko, pripravili tudi dva ključna zakona, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Danes glasujete le o delu tega drugega zakona, o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Lahko spet ponovim, podpiram ukinjanje, vendar to mora biti vzdržno. Predlog zakona in amandmaji so poslanski in tudi odločitev je vaša. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Da je sprejemanje zakonov, od katerih je odvisno stanje našega zdravstvenega sistema, izjemnega pomena in je potreben širši družbeni konsenz, je dokazal ravno Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je povzročil spor med ministri LMŠ in tudi padec vlade. S predlogom sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je 25. septembra 2019 vložila Levica, se je želelo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obliki, kot ga poznamo že vse od leta 1992, vendar je to zavajajoče, saj nikakor ne gre za ukinitev, temveč obvezno uvedbo pavšalnega prispevka, ki bi se odmerjal od neto plače vsakega zavarovanca in namesto zavarovalnicam plačeval ZZZS. Zaradi prevelikih tveganj za stabilnost zdravstvenega sistema in javnih financ, na kar v Novi Sloveniji vseskozi opozarjamo, je odstopno izjavo podal finančni minister Bertoncelj. To je posledično povzročilo tudi odstop predsednika Vlade Marjana Šarca.
Naj spomnim, da so se na seji matičnega Odbora za zdravstvo sprejeli amandmaji LMŠ in SD, zaradi česar se je vsebina zakona povsem spremenila. Uveden je bil pavšalni prispevek v višini 29 evrov, ki se ga danes že želi zvišati na 32 evrov in se bo letno revaloriziral, na kar nimamo vpliva. To bo pomenilo, da dejansko ne vemo, koliko bomo plačevali ZZZS, če bo zakon sprejet. V predlogu novele zakona je med cilji zapisano, da sprememba prinaša krepitev zdravstvenega sistema. Krščanski demokrati se sprašujemo, na kakšen način. Opozarjamo, da za manj denarja ni mogoče dobiti več. Več se v našem javnem zdravstvenem sistemu žal dobi samo s plačilom ali doplačilom iz lastnega žepa. In žal stranke, ki podpirajo ta predlog zakona, podpirajo privatizacijo, s tem pa tudi večjo participacijo iz žepov posameznikov in doplačilo storitev. Krščanski demokrati menimo, da bo sprememba zakona povzročila otežen dostop bolnikov do zdravstvenih storitev, saj ZZZS ni reden plačnik in zamuja pri njihovem plačilu. Prav tako obseg pravic, ki jih financira zdravstvena blagajna, ni prilagojen potrebam prebivalstva. To se odraža v dolgih čakalnih vrstah, s katerimi se nihče ne ukvarja resno.
Zakona v Novi Sloveniji ne bomo podprli, niti vloženih amandmajev, in bomo glasovali proti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Lep pozdrav, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Nova zdravstvena reforma se pri nas napoveduje že vrsto let, da ne rečem desetletij, a vsa prizadevanja dosedanjih vlad očitno niso pripeljala do večjih sprememb ne na področju financiranja in ne na področju košarice pravic. Zadnja obsežnejša zdravstvena reforma je bila izvedena leta 1992 in še v tem času so sledile le manjše in nepomembne dopolnitve temeljnega zakona. Vsi poskusi zdravstvene reforme, tudi takšne, ki bi ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so se zaradi kompleksnosti in navzkrižja interesov, očitno tudi finančnih, izjalovili. Danes zdravstveni sistem v Sloveniji najbolj bremenijo dolge čakalne vrste in finančna nevzdržnost glede na prihajajoče demografske trende.
Sedanja vlada je v koalicijskem sporazumu med prednostne naloge uvrstila prav ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ni torej res, da smo se tega lotili samo in zgolj zaradi vztrajanja Levice. Je pa Levica vztrajala, da gre naprej s svojim zakonom, zakonom, pri katerem se je pokazalo, da ni finančno vzdržen in dovolj strokovno domišljen. Niso bili pripravljeni počakati, da bi zakon pripravilo ministrstvo, da bi pri njegovem nastajanju sodelovali strokovnjaki, da bi se tako podrobno in pomembno področje uredilo tako, kot je potrebno, in brez da bi ogrozili zdravstveni sistem. Ne glede na to, da je bila koalicija pripravljena podati roko in celo pristati na ukinitev oziroma prenos kot prvi korak pri nadaljnjih reformah tega področja, se je Levica odločila, da prekine sodelovanje s koalicijo. Odstopili so od dogovora o sodelovanju in začelo se je vse to, kar je v ponedeljek kulminiralo v odstopu predsednika vlade.
Ne glede na to je danes pred nami, še vedno na vztrajanje bivše ali še vedno obstoječe koalicije, zakon, ki vendar predstavlja prvi korak k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in pot k boljšemu in pravičnejšemu zdravstvenemu sistemu. Res predvideva zaenkrat samo prenos in uvedbo pavšalnega prispevka, vendar kot je povedal minister, v nadaljevanju so pripravljene obsežne zakonodajne podlage, da bi se uredilo tudi vse tisto, kar bi se že davno moralo urediti. Žal se je tudi tokrat zataknilo tam, kjer se največkrat zatakne – pri financiranju. Izkazalo se je namreč, da je bil prvotni izračun, ki ga je pripravila stranka LMŠ, nevzdržen in da ne bi pokril vseh potreb zdravstvene blagajne. Tako je prišlo do novega izračuna – 32 evrov - ki smo ga v stranki SAB, zato da bi bil finančni in zdravstveni sistem vzdržen, pripravljeni podpreti. Pripravljeni smo še naprej sodelovati pri zavezi, ki smo jo dali državljanom – da bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinili in postopoma prešli na drugačen, bolj vzdržen in bolj kvaliteten sistem. Ves čas smo tudi spraševali, ali je sistem vzdržen tako z zdravstvenega vidika kot s finančnega. Vsak odgovorni poslanec in odgovorni politik mora namreč paziti na oboje, na to, da se ključni sistemi ne ogrozijo in da so spremembe take, da ne prinesejo neke nejasne situacije.
Zelo mi je žal, da je odstop predsednika vlade v ponedeljek onemogočil, da bi končno uredili to, kar smo vsi poslanci in stranke trdili v predvolilnem boju, da je treba urediti, sprejeli dva zakona, za katera je minister pravkar povedal, da ju ima pripravljena. Prvi je zakon, o katerem govorimo zdaj in ki bi celovito uredil vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prenos in vse ostalo, kar je potrebno, kot je povedal minister, tudi košarico pravic. In drugi, za katerega vsi skupaj trdimo, da je nujno potreben, je zakon o dolgotrajni oskrbi. Oba zakona, ponavljam, sta po zagotovitvah ministra pripravljena in samo nekaj časa bi bilo še potrebno, da bi vsi skupaj uresničili glavne obljube, ki smo jih dali pred temi volitvami volivcem.
V SAB torej obžalujemo, da po toliko letih in po toliko truda ponovno nismo bili pripravljeni narediti niti prvega koraka. Ne glede na to smo ostali zavezani naši zavezi vsem volivcem in bomo ukinitev dopolnilnega zavarovanja oziroma prenos v prvi fazi podprli, podprli bomo tudi večino amandmajev, predvsem tiste, ki so bili usklajeni, in upamo, da bomo vsi skupaj vendar zbrali moč in pogum, da kaj naredimo za naš zdravstveni sistem. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Branko Simonovič bo predstavil stališče Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem!
V Poslanski skupini Desus tudi ob tretji obravnavi predloga novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne bomo spremenili mnenja iz prvih dveh obravnav. Še vedno torej ostajamo pri mnenju, da predlog, ki ga imamo pred seboj, ne predstavlja pravega načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prepričali nas niso niti vloženi amandmaji za tretjo obravnavo, ki pravzaprav obvezni pavšalni prispevek, kot naj bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje imenovalo po novem, še višajo, z 29 evrov na 32, namesto da bi ga popravili v bolj solidarnostnega.
Skozi celotno obravnavo tega predloga novele v Poslanski skupini Desus opozarjamo, da sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne gre delati brez misli na dolgotrajno oskrbo. Kajti zdravstveno varstvo in zavarovanje sta z dolgotrajno oskrbo neločljivo povezana. Zavedati se moramo namreč, da je dolgotrajna oskrba pomembna za vsakega posameznika, ne le za starejše, saj se lahko vsak po bolezni ali nesreči znajde v situaciji, ko potrebuje tovrstno pomoč in nego. Kot smo povedali že prejšnjič, o zakonu o dolgotrajni oskrbi poslušamo približno že tako dolgo, kot poslušamo o nujnosti celovite spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je, ponavljam še enkrat, pomembno sprejeti oba hkrati in hkrati priskrbeti stabilne vire financiranja ter da ob socialnem dialogu z deležniki oba predloga pripravi Vlada.
Ob zmedi, ki se pojavlja v tretji obravnavi predloga zakona, nas v Poslanski skupini Desus izjemno skrbi, kakšne bodo posledice tega zakona za zdravstveno blagajno in ne nazadnje tudi proračun. Eden od vloženih amandmajev s strani največje koalicijske stranke namreč v predlog besedila zakona vrača določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prispevkov iz drugih virov.
Kot sem omenil že na začetku, v poslanski skupini Desus ne bomo podprli predloga novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pričakujemo pa, da bo ministrstvo izpolnilo dane obljube, da bomo zelo kmalu videli celostno novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in hkrati zakon o dolgotrajni oskrbi. V nasprotnem primeru bi nam lahko zaradi obsežnih usklajevanj zakonskih določb obeh predlogov, ki nas zagotovo čakajo, zmanjkalo časa za pripravo kvalitetnih zakonov s široko družbeno podporo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala za besedo.
Tretjič sedim zaradi iste teme oziroma stojim za govornico in ponavljam. Ta predlog je ena velika bedarija. Pa bom povedal, zakaj. Minister, ni dolgo tega, je tukaj povedal, da ima vse pripravljeno. Tako kot sem že prvič, preden se je točka uvrstila na dnevni red, povedal, počakajmo vladni predlog. Res je, da vlada odhaja, minister odhaja, ampak papirji bodo ostali.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke sigurno ne bomo podprli tega predloga z amandmaji, ker novi vladi, ki bo prišla, ki se bo sestavila, ne želimo takoj naprtiti nekega ogromnega dela. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Jelka Godec bo prestavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.
Prosim za pozornost.

JELKA GODEC (PS SDS): Nova vlada, katerakoli bo, se bo morala najprej soočiti, po mojem, z zdravstveno reformo in tudi z ne ukinitvijo, ampak preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo spremembo, ki bo prinesla nekaj v dobro bolnikov, torej spremembo, ukinitev oziroma preoblikovanje dodatnega, dopolnilnega zavarovanja, s tem da bomo res govorili o javnem zdravstvu. O javnem zdravstvu, ki je nujno potrebna dejavnost, kjer imamo prosto izbiro zdravnika, ki je dostopna vsem ne glede na finančno stanje, kjer se izvaja javna služba ne glede na ustanovitelja in je urejeno financiranje, zdrava konkurenčnost, urejen zdravstveni sistem in tako naprej.
Nov zakon oziroma zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je danes pred nami, pa niti enega od teh ciljev ne naslavlja. Cilj predlagatelja je en sam – ukiniti eno zdravstveno zavarovalnico. To je edini cilj. Drugega cilja jaz žal, kolega Luka Mesec, v tvojem predlogu oziroma predlogu Levice ne vidim. In to nenehno poudarjate. Jaz sem že večkrat vprašala, tudi v razpravah, kaj bo bolje za bolnika. To je glavno vprašanje, ko se gremo zdravstveni sistem. Bolnik v ospredju, to vsi govorimo, javno zdravstvo vsi govorimo, ampak kaj bo bolje za bolnika, ko boste oziroma če bi bil ta zakon sprejet? Ali bo več denarja ali ga ne bo, ali porabimo več denarja ali ga ne, to so nenehna vprašanja, ministrstvo ima en izračun, Levica ima drug izračun, koalicija ima tretji izračun, zdravstvena zavarovalnica ima, ne vem, četrti izračun. Še enkrat, to, kar govorite, da gre za davek, ki ni pravičen – prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje ni davek. Ni davek, je prostovoljno zavarovanje, ki ga lahko ali plačaš ali ne plačaš, je pa res, da je sčasoma v teh letih postalo v bistvu za marsikoga obvezno. Ko so vam dali izračune, se je ugotovilo, da je 29 evrov vsekakor premalo, da je potreben pavšal 32 evrov, in zdaj se bo zgodilo ravno tisto, česar Levica kot predlagatelj ne želi – da plačujemo vsi isto, da poslanec s plačo toliko in toliko plačuje 32 evrov in da upokojenec s 400 evri plačuje 32 evrov. To je kontradiktorno. Jaz se strinjam, ne moremo plačevati vsi isto, dajmo progresivno lestvico. To, kar predlaga SD, je nemogoče, ker lestvica ni linearna in mi ne dobimo linearne črte. To, kar pa vi pravite, drži. Zdaj bomo plačevali pa vsi isto in vi boste to podprli kot predlagatelji z enim samim namenom – dajmo ukiniti. Ne ukinjate, preoblikujete prostovoljno dodatno zavarovanje v obvezno, v obvezni pavšal. Mogoče ne bo položnic, ampak bodo kar trgali od neto plače, ljudje niti ne bodo videli. Ampak plačevali bodo pa bodo trikrat, štirikrat.
Zakaj zdravstvo? Danes se nam dogaja takšna privatizacija, na katero opozarjajo že sami zdravniki. Jaz plačujem ali pa državljani plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne pridejo na vrsto. Jaz ne bom zdaj govorila o enem problemu, ampak za fizioterapijo čakaš šest mesecev. Rame ne moreš premakniti – šest mesecev. Ker ne zdržiš, moraš plačati. Torej plačaš zavarovanje, prispevke, plačaš privat. Kaj se bo pa zdaj zgodilo? Zdaj boste plačali pa obvezno zavarovanje, plačali boste pavšal, plačal bo proračun razliko, ki bo prišla, ker bo zaradi gospodarskega ohlajanja verjetno pač manj prispevkov. Trikratno bodo plačali ljudje! Še enkrat, obvezno, obvezni pavšal, proračun, ker so plačali davke v proračun, to je tretje plačilo, na koncu pa – čakalne vrste se zaradi tega ne bodo spremenile – bo plačal še četrtič, ko bo šel k zasebnemu zdravniku. Štirikrat bo plačal. Štirikrat! Torej, s tem zakonom težko, da bo za bolnike kaj boljše. Jaz nisem dobila nobenega odgovora, spraševala sem tudi na zavarovalnici ZZZS, spraševala sem na Združenju zdravstvenih zavodov, nikjer ne vidijo izboljšave za bolnike. Za bolnike. Javno zdravstvo, ki so ga polna usta predlagateljev in koalicije, je tisto zdravstvo, še enkrat, ki je dostopno vsem ne glede na finančni položaj in ki se lahko izvaja v okviru javne službe ne glede na ustanovitelja.
Ta zakon bi bil v tistem prvem delu, kot je bil predlagan, kjer je predlagatelj predlagal določene modifikacije košarice in progresivne lestvice, mogoče užiten. Danes uvajate prispevek, enak za vse – za upokojenca z nizko pokojnino, za poslanca, za predsednika države enako. Plačali pa bomo štirikrat, še enkrat poudarjam. Za bolnika to žal ni dobro. Še enkrat, sprememba zdravstvenega sistema bo sigurno naloga nove vlade, pravim še enkrat katerekoli, vendar v paketu. Več zakonov bo potrebno po mojem dati, in temu se bo potem reklo reforma, ne pa na hitro, češ, zdaj imamo eno leto časa, da naredimo progresivno lestvico. Pri tem, ko ne vemo, kaj bo jutri, težko. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Robert Pavšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Bistveno vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi moralo biti v prvi vrsti vsebinsko. Govorimo namreč o dobrih pol milijarde evrov javnega denarja, torej denarja državljank in državljanov. Ne smemo namreč pozabiti, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje kljub svojemu imenu postalo de facto obvezno. Brez njega nismo upravičeni do zdravstvenih storitev brez doplačila, kar ima lahko za posameznike katastrofalne posledice. Do leta 1999 ga je celo pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, potem pa je kar naenkrat postal tržna dejavnost. Namesto v zdravstvo se je del pobranega denarja začel namenjati za dobičke komercialnih zavarovalnic. Vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v zadnjih letih postalo prvovrstno politično in ideološko vprašanje. Če je naša prioriteta skrb za zdravje ljudi, logično sledi naslednje vprašanje: zakaj bi obvezne prispevke opravljali zasebni skrbniki? Kakšno dodano vrednost predstavlja ta ureditev? Ne le zaradi vprašanja dobičkov samo v letu 2018 je škodni rezultat znašal slabih 480 milijonov, državljanke in državljani pa smo v dopolnilno zavarovanje vplačali 550 milijonov, ampak predvsem namen tega denarja, vsak cent javnega denarja iz tega naslova mora biti namenjen zdravstvu in zdravju, zasebne zavarovalnice pa lahko tržijo zavarovalne produkte za zagotavljanje nadstandarda.
Zakon z dopolnili, kot ga imamo danes pred sabo, zagotavlja enak obseg pravic iz zdravstvene košarice, kar je bil za LMŠ tudi ključen pogoj – da se košarica pravic ne bo krčila. Bodo pa ljudje vendarle plačevali nekaj manj, kot plačujejo zdaj, hkrati pa bo njihov denar porabljen za to, čemur je pravzaprav namenjen – zdravstveni oskrbi. Zato se posvetimo izhodiščni politični dilemi. Ali zmoremo poslanci pogledati onstran interesnih skupin in se dejansko osredotočiti na ključno vprašanje? Smo za to, da je neposredno vplačan denar državljank in državljanov namenjen izključno zdravstvu, ali pa smo proti temu? Danes bomo prisluhnili veliko razlogom, zakaj pa tega zakona morda ne bi podprli. Slišali bomo očitke, češ da ne prinaša sprememb v sistemu, da bomo plačevali skoraj enako kot do zdaj, da ne skrajšuje čakalnih vrst, da ni finančno vzdržen in še veliko podobnega. Ti pomisleki in očitki pa so odveč. Po izračunih finančnega ministrstva je z obveznim pavšalnim prispevkom v višini 32 evrov javnofinančna vzdržnost zdravstvene blagajne zagotovljena. Novela predvideva tudi enkrat letno uskladitev obveznega pavšalnega prispevka z rastjo povprečne bruto plače. Tako je vloga proračuna v tej noveli zgolj skrajna varovalka za nepredvidljive situacije. Kdo pa bo poskrbel za ljudi v kriznih časih, če ne država, ki temelji na solidarnosti? Odveč je tudi skrb, da gre za neke vrste bianko menico, da bo zavod denar trošil, kot se njemu zdi. Pri tem imata namreč ključno vlogo in besedo Vlada in Državni zbor s splošnim dogovorom in odlokom o finančnem okviru sektorja država, ki določa maksimalen obseg financiranja za vse štiri blagajne.
Zaradi vsega naštetega bomo dopolnila, ki smo jih vložili, seveda podprli. Z njimi sledimo predlogom, ki jih je pripravil izvajalec zakona, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S temi dopolnili je zakon v praksi izvedljiv. Zato bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca vsakršno glasovanje proti kateremukoli od naših amandmajev razumeli kot glasovanje proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred nami je priložnost, da vsaj 16 let obljub spremenimo v dejanje in s tem naredimo ključni korak, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sploh zgodi. S tem bomo postavili tudi dobre temelje in olajšali pot uvedbi solidarnostne lestvice, ki za LMŠ ni bila nikoli pod vprašajem. Če tega ne naredimo, bomo spet na začetku, ko bo vsakršen poskus nadgradnje sistema tudi v prihodnje ustavljalo zgolj osnovno vprašanje, vprašanje ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Danes imamo poslanci pred sabo v praksi izvedljiv zakon, kakšna je politična volja, pa bomo videli že zelo kmalu. Bomo tokrat zmogli narediti korak za dobro ljudi ali bo neka večina z izgovori spet zaščitila neke druge interese? Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanke skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, ponovno za besedo.
Pričakovati bi bilo, da bo današnji dan za slovensko zdravstvo prelomen, ko imamo na parlamentarnih klopeh po vseh letih razprav, hotenj in vsega povedanega končno predlog, ki bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinil zavoljo ljudi, ki upravičeno pričakujejo, da se končno nekaj premakne na bolje. Zdravstvo je bilo ena izmed prioritet te, sedaj že odhajajoče, vlade. Verjamem, da bodo morale tudi vse naslednje, kakršnekoli že bodo, svoj največji fokus usmeriti prav v spremembe na področju slovenskega zdravstva. Kajti naši državljanke in državljani več kot upravičeno pričakujejo korenite ukrepe. Predolgo namreč prosijo za pomoč, tudi politiko, nas poslance, resorno ministrstvo, celotno vlado, naj vsi odgovorni in pristojni končno pričnemo s prepotrebnimi spremembami, takšnimi, da ljudje ne bodo več nerazumno dolgo čakali na diagnozo, poseg ali obravnavo, da bodo imeli vsi kakovosten dostop do zdravnika, pa seveda, da se ne bo več dogajalo, da se na račun zdravja kujejo dobički. Na kratko povedano je zdravje naših ljudi v nemilosti interesov kapitala.
Se pa ob tem, verjamem, še kako dobro zavedamo, da čarobne paličice za vse nakopičene probleme v zdravstvu ni. Obstaja samo naporna pot, na kateri je žal upehalo že veliko vlad, še več ministrov, in ne čudi me, da se vse pogosteje sprašujemo, kaj in kdo so tisti, ki ne želijo, da do prepotrebnih sprememb pride in da bomo končno lahko govorili ne samo o problemih, temveč o rešitvah. Ena ključnih je po našem prepričanju prav ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Socialni demokrati že leta opozarjamo, da gre za eno največjih anomalij v našem zdravstvenem sistemu, ki jo je treba odpraviti oziroma preoblikovati, ne da se naredi kljukica ob danih obljubah, temveč za korist pacientov in glede na pritiske zavarovalnic, ki jim je ključni primat skrb za dobiček.
O vseh pozitivnih razlogih tega ukrepa je bilo povedanega že veliko. Pravzaprav na tej točki, v strinjanju, da je treba takšno obliko zavarovanja spremeniti, ni več kaj dodati. Ob tej nameri smo se poenotili tudi v koaliciji, mogoče pa ob tem podcenili vprašanje, če rečem, ključnega koraka, kako naprej, kako dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestiti na način, da bo to res, ne samo na papirju, služilo našim državljankam in državljanom. Tukaj ni prišlo do tistega prepotrebnega preboja naprej, kljub večtedenskim oziroma večmesečnim pogovorom v koaliciji.
Socialni demokrati smo kljub vsej tej zmedi vztrajali, in še danes vztrajamo, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje treba nadomestiti na pravičen, solidaren in vzdržen sistem. Naj ob tem spomnimo, da smo tekom prejšnjega mandata skupaj s takratno koalicijo in Levico sprejeli Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, kjer smo opredelili, da bomo slovensko zdravstvo urejali na pravičen, solidarno in finančno vzdržen način. Žal pa predlog zakona, ki ga imamo danes na mizi, le delno sledi tej zavezi. Manjka tisto bistvo. Zato naj ponovno pozivam poslanke in poslance, že zaradi nastale politične situacije, ko imamo vlado v odstopu, ko ni več neke opore ali garancije, da bo po sprejetju tega zakona prišlo do prepotrebne spremembe drugega koraka, torej do sprejetja solidarnostne lestvice, da podpro naš amandma. Amandma, po katerem bi milijon 440 tisoč ljudi, od več kot milijon 500, plačevalo bistveno manj, kot plačujejo sedaj. Torej sledi najbolj osnovni solidarnostni paradigmi – tisti, ki imajo več, naj plačajo več od tistega, ki ima manj. Zato ponovni poziv, kajti verjamem, da so se prve burne razprave že pomirile, ko so nekateri našo napoved amandmaja pričeli interpretirati, češ da gre za alibi Socialnih demokratov, da bomo na koncu proti temu zakonu. To seveda ne drži.
Naj zato še enkrat več, kot že ničkolikokrat, ponovim, Socialni demokrati smo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bomo danes zakon podprli. Ker menimo, da je sedaj tisti odločilni trenutek in možnost, da brez kalkulacij naredimo, kar je edinole prav – da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinemo. Verjamem pa, da imamo tudi zrelost in modrost sprejeti odločitev, da zavarovanje nadomestimo s solidarnostno, do ljudi pravično in s finančnega vidika vzdržno lestvico. To bo tudi dokaz, da z ravnanji, ne samo z besedami, zmoremo v negotovi politični situaciji narediti prave korake. Ne za politiko in ne za njene kalkulacije, temveč za dobro ljudi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jani Möderndorfer bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa, podpredsednik.
Jaz sem zagotovo prepričan, da je 46 poslancev plus za to, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in to je nesporno. To je bilo zapisano v koalicijski pogodbi, to so ne nazadnje tudi nekatere stranke, ki se niso zavezale s koalicijsko pogodbo, zelo jasno izražale. Vendar hudič je v podrobnostih. Vsak si to predstavlja po svoje, ampak res čisto po svoje. Nekateri bi radi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker so prepričani, da je treba končati z zavarovalnicami, drugi zato, ker bi radi uredili celovit sistem, tudi z zdravstveno blagajno, tretji ohranjajo pri življenju zavarovalnice in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker verjamejo, da je to okno k nadaljevanju privatizacije zdravstvenega sistema. Kdo je kdo in kdo kam paše, danes ne bom več niti identificiral, ker to niti ni več pomembno. Pomembno je nekaj drugega. Naj mi nekdo razloži matematiko, ki je jaz ne razumem, to pa je, da če ima nekdo dobiček 50 milijonov – pa ga nima, gre za 50 milijonov, pri katerih govorimo o tistih sredstvih, ki gredo v režijo in ne v zdravstvene programe – če si rečemo, da je to dobiček, pa je bistveno manjši, milijon, 4 milijone, praktično blizu dveh, lahko rečem, da ne razumem, kako bo, če bomo ves ta denar prenesli na zdravstveno blagajno, zraven pa bomo morali še na stežaj odpreti proračunska vrata, zato da bomo lahko izdatno financirali, če pa ob zdajšnjem primeru to ni potrebno. Seveda se bodo našli takoj vsi in bodo kričali na ves glas, kako gre za zavarovanje zavarovalnic in ne vem, kaj še vse.
Še enkrat poudarjam zelo jasno in bom tudi v razpravi to zelo natančno analiziral: v SMC ne podpiramo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in smo to zelo jasno povedali. Ne nazadnje je ministrica v prejšnjem mandatu spisala zakon in ga je enako pripeljala do točke kot zdajšnji minister, ko je vlada padla. Popolnoma enako, z enim razlogom – ker je nekdo figo držal v žepu. In to tisti, ki danes kričijo, da so za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in vedo, da bodo glasovali, in vedo, da ne bo izglasovano. Zakaj? Ker se je treba ljudstvu še naprej lagati, da bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ko pa vsi vemo, da to ni tako, ker bomo v resnici samo prenesli to dajatev in bomo samo iz drugega žepa isti osebi jemali. Zato da ga bomo preimenovali in potem še dodatno financirali. To je sprevrženo dejanje. Tisti, ki so prepričani, da je treba po koščkih ukinjati in spreminjati zdravstveni sistem, pa stopajo v polje nevarnega. To se nam je zgodilo – in to tudi na glas priznamo – ko smo naivno podprli Zakon o osebni asistenci, govoreč, kako bomo spremenili zakon o dolgotrajni oskrbi in bomo tam popravili, uredili vse pravice iz naslova osebne asistence. Ne! Minilo je nekaj let, tega zakona še vedno ni, nas pa čaka izredna seja na temo, kako se tam dogajajo nepravilnosti. In vsi vemo, da ta vlada tudi v svojem čakanju na volitve pravzaprav tega ne bo mogla izpeljati, ker je Zakonodajno-pravna služba že jasno povedala, kaj se lahko in česa se ne more.
Glede vseh namigovanj, ki jih poslušam zadnje dva oziroma tri dni, od ponedeljka naprej, da je to napoved neke nove koalicije in ne vem, kaj še vse, pa v sporočilo vsem vsevedom in vsepovedom, analitikom in poznavalcem, kot sami sebe okličejo, ki znajo vnaprej vedeti, kako se bo kakšna stvar zgodila: to ni nobena napoved. Ker če je to tako, potem bi bil SDS že zdavnaj v koaliciji z Levico. Ker smo bili večkrat priča tem dogodkom, kako so glasovali. Je pa seveda eno jasno sporočilo: vsako vlado, če ne bo tega vprašanja rešila, čaka isti dogodek kot zadnji dve vladi – predčasne volitve.
SMC tega predloga ne bo podprla, ker ne podpira tako gnilega kompromisa za ceno novih volilnih glasov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Več kot 16 let so se stranke sredine podajale na volitve z vedno istimi obljubami – da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno. A Levica je prva politična sila v zgodovini te države, ki z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja misli resno. Edini smo oblikovali celovit, pravičen in solidaren prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno, ga prinesli v Državni zbor in vam, strankam sredine, končno dali možnost, da to, kar več kot 16 let obljubljate, tudi naredite. Pred dvema mesecema ste bile vse stranke v Državnem zboru tako prvič izzvane, da z dejanji pokažete, za čigave interese delate. Boste podprli predlog Levice in nepravično položnico, ki jo enako plačujeta upokojenec s 500 evri pokojnine in menedžer s 5 tisoč evri plače, ukinili ali pa boste podprli komercialne zavarovalnice, ki vsako leto v lastne žepe pospravijo 50 milijonov sredstev vseh zavarovancev? Kot pričajo čakalne dobe in kronično pomanjkanje medicinskih sester, so ta sredstva še kako potrebna, če ne bodo državljani deležni primernejše zdravstvene oskrbe, kot jo uživajo ta hip. Za desnico s SDS in NSi na čelu dileme ni bilo. Brez ovinkarjenja so se postavili za interese zdravniško-zavarovalniškega lobija. Sredina je kockala. Zaradi želje po ohranjanju obraza pred ljudmi pobude Levice niste mogli kar zavrniti, čeravno dopolnilnega zavarovanja ne bi ukinili, ne zares. Zato ste jo sabotirali po obrazcu, ki ga lahko državljani spremljamo že dve desetletji, in ob tem s tipično liberalno hinavščino s prstom kazali na nas socialiste.
Pritisk in teža, ki smo jo za solidaren prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno vrgli v Levici, je obrodila vsaj nekaj sadov. Koalicijo je prisilila, da v obupanem poskusu ohranjanja fasade pred javnostjo dopolnilno zavarovanje podržavi, če že ohranja nepravičnost sistema in dopolnilnega zavarovanja ne ukinja. Nova javna dajatev ohranja dopolnilno zavarovanje pod drugim imenom in pomeni dvojno administracijo, dvojno delo in dvojne stroške. Eno za rokovanje z obveznim, drugo za rokovanjem z dopolnilnim zavarovanjem. Ima pa eno veliko prednost, zdravstveno zavarovanje trga iz krempljev komercialnih zavarovalnic. In zato so te zavarovalnice, opirajoč se prav na denar zavarovancev, sprožile lobistično in piar kampanjo, kot je še nismo videli, in zato je današnje glasovanje tako presneto pomembno. Nacionalizacija dopolnilnega zavarovanja reže popkovino med našimi vplačili in dobički zavarovalnic. Ko bo ta popkovina enkrat presekana, če bo, potem bo seveda tudi lobistična plačna lista skromnejša in dokončen prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno nekoliko lažji politični projekt. Okoli tega vprašanja se bomo preštevali na današnjem glasovanju.
Solidarne ukinitve dopolnilnega zavarovanja ni več na mizi, saj ste jo, gospe in gospodje, potopili. Odprto je le, kam naj gre denar državljanov iz položnice – v dobičke zavarovalnic ali v javno zdravstvo. V Levici smo za javno zdravstvo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 28. januarja 2020. Najprej je zaprosil za besedo predlagatelj Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav!
Dovolite mi, da malo pokomentiram povedano in slišano v stališčih. Najprej bi začel s tem, kar je izpostavila Jelka Godec. Rekla je: »Javno zdravstvo je tisto, ki je dostopno vsem ne glede na njihov socialni in materialni položaj.« S to ugotovitvijo se absolutno lahko strinjam, ne morem se pa strinjati pa z njenim drugim delom, z njeno drugo poanto, ko pa je rekla, da prostovoljno zdravstveno zavarovanje ni davek. Tukaj se je zmotila dvakrat. Prvič, to zavarovanje ni prostovoljno, in drugič, to zavarovanje je davek ravno zato, ker ni prostovoljno. Namreč če ne plačaš tega zavarovanja, če ti socialni in materialni položaj ne omogoča, da bi plačal 35 evrov na mesec, ne moreš k zdravniku brez doplačila. Zato se po vseh mednarodnih lestvicah, ki merijo solidarnost zdravstvenih sistemov glede na to, kako vanje prispevamo, uvrščamo slabo, tam nekje okrog 80. mesta smo ravno zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je davek in ni prostovoljno.
Drugič, Jani Möderndorfer je rekel, da se več kot 46 poslancev v tem parlamentu strinja z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da pa si ga vsak predstavlja po svoje. Jaz bi na to odgovoril takole. Jaz mislim, da se celo več kot 46 poslancev strinja z ukinitvijo. Če bi vsakega posebej vprašali samo, ali se strinjate z ukinitvijo ali ne, bi verjetno dobili ustavno večino za to, da se to zavarovanje ukine, pa ne samo v tem sklicu Državnega zbora, ampak tudi v marsikaterem prejšnjem. Hudič je, kot pravi Jani, v podrobnostih, ampak hudič je v tem, da so bile te podrobnosti definirane že v koalicijski pogodbi. Namreč, tam piše zelo jasno: »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.« Pika. Skratka, vse to je pisalo v koalicijski pogodbi. In to je to, kar je osnovni zakon, ki smo ga v Levici pripravili, omogočal, ista raven pravic, prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje. To smo se zmenili, to je bilo določeno. Ampak, seveda, hudič ni v podrobnostih, hudič je v tem, da ko je treba zavarovanje ukiniti, začnejo skozi poslance govoriti interesi zavarovalnic, začnejo skozi poslance govoriti drugi interesi kot javni interes, ki naj bi ga v Državnem zboru zastopali. Zato se že 16 let ta ukinitev zatika in zato že 16 let to kalvarijo spremljamo. In očitno jo bomo še naprej, ker danes, če malo seštevam glasove, mislim, da nismo več tako blizu, da bo stvar sprejeta, če si seveda kdo v razpravi ne premisli. Seveda pa lahko poveste, ker smo tudi po hodnikih slišali, da je marsikateri lobist hodil po Državnem zboru, da so poslance ne nazadnje nagovarjali, naj se ne udeležijo glasovanja, tiste poslance iz poslanskih skupin, ki so naklonjeni ukinitvi, in tako naprej. Skratka, povejte, kaj vas zares tare. Jaz mislim, da niso te nedefinirane podrobnosti, to je bilo dogovorjeno že davno tega, ampak so kakšne druge stvari v ozadju današnjega nasprotovanja.
Tretjič. Izpostaviti želim še ta namigovanja o zdravstveni reformi, kaj bo to pomenilo za bolnika in tako naprej. Poudarjam, kar sem izpostavil v svojem stališču: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma. Ni pravo vprašanje to, kar si je zastavila Jelka, kaj bo potem bolje za bolnika, pravo vprašanje je, kaj bo potem bolje za plačnika. Za plačnika, ki mora plačati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da lahko gre k zdravniku. To bo bolje. To bo bolje, če bomo po današnji ukinitvi oziroma današnji odstranitvi zavarovalnic in glavnih lobistov iz sistema sprejeli tudi solidarnostno lestvico, da bo vsak prispeval glede na svoje zmožnosti in ne pavšalno vsak enako, ne glede na to, koliko zasluži, ali zasluži 500 ali 5 tisoč evrov. To je ključno vprašanje. Kaj bo bolje za plačnika, kako bo zdravstvo zaradi tega bolj dostopno tistim, ki imajo nizke dohodke, to je glavno vprašanje. Skratka, to je v prvi vrsti socialen ukrep, ni pa to zdravstvena reforma. Zdravstveno reformo potrebujemo, s tem se absolutno strinjamo, seveda je pa tukaj vprašanje, kakšno, ker imamo precej ideoloških razlik. Mi menimo, da je treba odrezati dvoživke iz sistema, mi menimo, da je treba urediti centralen sistem javnega naročanja, da se zmanjšajo provizije in odiranje s strani dobaviteljev, neki drugi pač zagovarjajo privatizacijo zdravstva kot pot k večji dostopnosti, kar je po naši oceni kontradiktorno.
Je pa zanimivo, da je stranka, ki gre najbolj v to smer, privatizacijo zdravstva, namreč NSi, ob koncu svojega stališča izrazila eno zelo nevarno stvar, in sicer, rečeno je bilo, citiram: »Obseg pravic v zdravstvu ni prilagojen potrebam prebivalstva in posledica so dolge čakalne vrste.« Ponavljam: obseg pravic ni prilagojen potrebam prebivalstva, posledica so dolge čakalne vrste. Kako bi torej odpravljali dolge čakalne vrste? Tako, da bi krčili pravice. Ali bi bili potem še vsi enaki? Najbrž ne bi bili več. To pa je pot, po kateri ne smemo iti, in mislim, da je to trenutno ena od najnevarnejših stvari. Že bivši minister Čufer je govoril, da je privatizacija podjetij v državni lasti samo začetek, prava privatizacija se začne s privatizacijo storitev, kot je zdravstvo. Denarja tam je 3 milijarde plus in vedno več ga bo. Mislim, da je naloga vseh nas, da preprečimo, da v ta sistem začne prodirati privatni kapital, začenši s tem, da se iz njega odstrani zametek, to so komercialne zavarovalnice, ki danes zbirajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo o členih v vloženih amandmajih. V razpravo dajem 7. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je precej interesa, prosim za prijavo.
Najprej dobi besedo dr. Franc Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Strinjam se z Janijem, da vsak misli po svoje, ker jaz z drugo glavo kot z lastno ne znam misliti, in tudi v 82. členu Ustave, v prvi alineji, je to zapisano. To je naloga parlamentarcev v kateremkoli parlamentarnem sistemu znotraj ustavne parlamentarne demokracije. Drugič – ne pa na hitro. Pa mislim, mi živimo v neki družbi, kjer je polž proti nam skupaj Speedy Gonzales pa še Modri dirkač. Drugi tir – koliko časa ga gradimo? Če pogledamo že znotraj Evrope, kaj šele globalno, to ni tako zahtevna zadeva. Tudi to ne. Zlasti zdaj, ko ste našo solidarnost odrezali. Veste, ne nazadnje, ko so Vzajemno delali, so napisal vzajemna. Vzajemna je sopomenka solidarnosti. Po tej logiki bi ta davek, kot je rekel Luka, moral biti po neki lestvici, ki ni nujno, da je pod kotom 45 stopinj, če sem prav razumel kolegico Jelko. Ne podcenjevati ljudi. Ljudje ne bodo vedeli, koliko se jim iz plače jemlje – pa dajte no, nehajte imeti ljudi za butce, kdorkoli že govori.
Dalje. Zdravstveni sistem niso samo bolniki. Zdravstveni sistem je cela vrsta profesij, ki v njem delujejo, ob tem pa imamo Ministrstvo za zdravje. Mene žalosti – ta mandat gre proti koncu, bom to rekel – da niti sindikati niso bili blazno naklonjeni, da bi skupaj z Levico odprli problematiko poklicnih bolezni. Veste, o tem se je treba pogovarjati. Ta zgodba, navsezadnje, Levica je nekaj – bil je koalicijski dogovor, ki ga je Luka prebral, bil je dogovor s koalicijo, da mi to pripravimo, da delamo na tem. Nekaj naših ljudi ni imelo nobenega dopusta zaradi tega. Bili smo 90-procentno zmenjeni na tistem sestanku, kjer je rekla sekretarka s financ, če se prav spomnim, ah, saj mi tukaj servisiramo Levico. Janija je skoraj odneslo iz pisarne ven. Gnil kompromis, kolega Jani, kajne? Saj ti si bil na strani koalicije glavni v tem kompromisu – potem si ključni del tega kariesa ti. Karma is a bitch, ja. Veste, potem, v tej zgodbi, kot jo zdaj dela – o tem sva se s Sonijem pogovarjala, upam, da mi ne zameriš – velike izračune tipa nekdo bo rekel, ja to bi stalo 9 milijonov, na drugi strani bodo tulili, da bo zaradi tega država bankrotirala … Pa nehajte se norce delati! To je kot debata o tem, ali imam hladilnik ali imam žiletke za žile rezati. Kakšno politiko se mi gremo?!
To zadevo bi tisti pubec, ki sem ga na Norveškem srečal na ministrstvu za finance, ki je leto pa pol delal na ministrstvu, v pol šihta rešil. To, kar je zdaj tukaj na mizi. Potem pa pride tam gospa državna sekretarka s financ, ki se je zdaj sopodpisovala pa odstopila, pa nam kaže jezik na usklajevanju. To so zadeve, s takimi ljudmi je treba pomesti. Civil servants smo navsezadnje tudi mi. V JNA bi rekli, da služimo narodu. Ne pa da se nekaj sprenevedamo. V neki družbi, ki bi z malo pameti imela 50 milijard BDP, je problem 50 milijonov in nekih interesov. Pa ne bom šel zdaj tega preračunavat kot matematični tehnik. Navsezadnje, veste, to spremembo je treba uvesti – tudi če te primem za besedo, Jani, glede tega, da so tisto stroški, da niso dobički – čisto na ravni zelenega obrata, ki ga SMC zelo promovira. Ker je potem Vzajemna in podobno zelo slab dizel v primerjavi z ZZZS. Preveč troši, stroškovno gledano. Štirikrat več, po nekih izračunih. Že zaradi tega. Seveda je potrebno več denarja v slovenskem javnem zdravstvu, pod 8 % smo, nismo na kakšnih 10 %, kjer bi morali biti. Vsi dobri zdravstveni sistemi ne smejo iti čez 12 % iz lastnega žepa. Pojdite na WHO ali pa si kaj preberite. To so resne analize. Kdo so ključni akterji na ravni bolnikov v slovenskem javnem zdravstvu? Ljudje, stari od 1938 do leta kakšne moje matere, skratka 70 let pa več, pa tisti zgaranci vmes. Tudi o pokojninah, o čemer se pogovarjamo – kakšne so pokojnine? Nehajmo se slepiti. Nemčija ni tako bogata družba – kar veste, če ste brali intervju z dr. Trampužem – da bi si ljudje neke nadstandarde plačevali. 20 % jih ima toliko penezov. Kaj šele pri nas!
Prinašati košarico v Državni zbor – nehajmo se slepiti. Mi imamo skupščino slovenskega javnega zdravstva, ki ima ljudi za polovico Državnega zbora. Tudi zgodba o ESS ne pade. Tam imate dobesedno identično sestavo. Tukaj se strinjava, da je ogromno povedati okrog zdravstvene zavarovalnice. Ne zdaj na dolgo in široko blefirati. Ne vem, mogoče lahko nekdo odkrito pove, da ga danes, ne vem, Črnčec kliče pa mu s čim grozi. Dajmo se pogovarjati. Mi žal živimo v družbi, kjer je na državni ravni 100 tisoč evrov velik problem, v mestnih občinah je 10 tisoč evrov, v navadni občini, ne mestni, je pa jurja, kdo ga bo pajsnil. Iz tega stanja se moramo mi premakniti in tukaj žal Šarec ni postal nova politika. Veseli me, da se Socialni demokrati nekoliko prebujajo. Mogoče bodo počasi le dojeli, da je neka socialna demokracija, ki je našla sama sebe, v tistih družbah, kjer sodeluje z novo levico. To, kar je zdaj tukaj na mizi, je dobesedno neka relativno preprosta s slabega dizla na hibrid rešitev, če se tako izrazim, ker ne uporabljate javnega potniškega prometa kot jaz, pa se je zaradi tega težje posloviti od poslanskega mandata, zlasti če imate kakšen predrag avto na lizing. Ni nič tako blazno kompliciranega, ni nekaj takega na hitro, zaradi tega se tudi svet ne bo podrl.
In čisto za konec. Odhajajoči minister, s katerim sem korektno sodeloval kot predsedujoči odbora – vzporedno tudi pripravljamo. Včeraj gledam intervju glavne sindikalistke pa gospe iz zbornice. Ja, dajmo potem ukinit Državni zbor! Parlament je prostor, kjer se sprejemajo zakoni. In kaj je številne začelo motiti? Ja to, kar se po navadi zgodi v državah s tradicijo manjšinskih vlad – izstopajoč tak primer v Evropi je Danska – da se seveda zakonska materija obravnava v parlamentih, da parlamenti niso nekaj, da boš skoraj na nos padel na pravo tipko. To so vse zgodbe, vse drugo smo že stokrat povedali, parlament ni mlin, trenutno je prečenje Državnega zbora takšno, da se nas več kot 45 od nas 90 proda za 40, 50 milijonov. Pika. Toliko butast pa ni nihče – od tistega, ki s plenic pride ven, pa do tistega, ki spet potrebuje plenice, pa se mu jih premalo predpisuje – da tega ne bi razumel. In to je na kratko to. Lahko pa zdaj klobasamo še 27 ur o tem, jaz ne bom več. Pametnemu bodi dovolj. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči.
Naj na začetku še enkrat poudarim, da bomo tako stranka SAB kot tudi jaz osebno ta predlog zakona na današnjem glasovanju podprli. Podprli, kljub temu da gre za zakon Levice in kljub temu da vsi skupaj resno verjamemo, da se spremembe, velike spremembe v najpomembnejših sistemih, ki jih imamo v naši državi, ne delajo s poslanskimi zakoni, zato ker so zadeve enostavno prekompleksne, imajo preveč posledic, imajo vključenih preveč deležnikov. Vsaka resna država take spremembe dela preko vlade. Vlada ima svoje strokovnjake, vlada ima možnost pridobiti različna mnenja iz Evrope, vpoglede v različne statistike, vse živo, ne pa da reforme zdravstvenega sistema delajo poslanci. V principu sem jaz osebno proti temu. Ne rečem za kakšen manjši zakon, za kako manjšo spremembo, ampak reforme zdravstvenega sistema bi pa naj bile nekaj, kar se dela z vlade. To za začetek.
Kakšna je pa naša situacija zdaj in kako smo do nje prišli? Gospod Mesec je lepo in korektno prebral besedilo koalicijske pogodbe, ki ga je podpisala tudi naša stranka. Ja, zavezali smo se, da bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinili, oziroma kot korektno piše, prenesli. Za tem še vedno stojim. Jaz in naša stranka stoji za tem, kar piše v koalicijski pogodbi, in štejemo, da je to, kar smo obljubili ljudem, treba narediti. Zato bomo to naredili. Ampak stranka Levica, ki je predlagatelj tega zakona – zato se obračam na vas – ni hotela počakati, da bi s to reformo ali pa vsaj s to spremembo, ki je sprememba enega od ključnih zakonov v zdravstvu, prišla vlada, čeprav je bilo ves čas zatrjevano, da se ta zakon pripravlja. Ne, oni so forsirali, nas prisilili – recimo bobu bob, eni imajo to radi – da gremo vsi skupaj v spremembo tega zakona. Za nazaj eni moji koalicijski kolegi pravijo: »Ja, veš, smo naredili napako, ko smo se takrat začeli pogovarjati z Levico, ne bi smeli, morali bi na naš zakon počakati.« Ja, a ste za dva meseca nazaj pozabili? Ves čas je Levica govorila, da če ne bomo šli v spremembo tega zakona, bo izstopila iz koalicije. In je potem vseeno izstopila in potem se je začelo dogajati vse, kar se je dogajalo. Tako da druge možnosti nismo imeli. Jaz osebno, zdaj pač lahko govorim samo zase, sem v tem postopku sodelovala z dobro vero in z najboljšim namenom, da naredimo vsaj eno stvar. Ker tudi meni gre na živce, pa nisem dolgo časa del politike, da se nikoli nič ne da narediti. Že 16 let se ne da nič spremeniti! Nič! Pa je treba še košarico, pa je treba ZZZS, pa je treba skupščino, pa ne vem kaj – ne, dajmo narediti prvi korak! Dajmo narediti prenos, ukinitev in prisilimo sisteme, tudi ministrstvo, da bo moralo narediti še vse naslednje.
Zato sem še vedno na tem vlaku, zato sem tukaj in bom danes stisnila za, ker je prvi korak pač treba narediti. S prvim korakom odrežeš eno veliko skupino interesov, finančnih interesov, za njih legitimnih interesov, ki si tega pač ne želijo. In potem imaš odprto bistveno manjšo fronto. Ampak žal se je v tem postopku pokazalo, da predlogi, ki jih je Levica predlagala v smislu širše rešitve tega problema v tem zakonu, niso bili finančno vzdržni – vsaj tako so nam rekli strokovnjaki z ministrstev. Jaz drugega, kot da verjamem svojim strokovnjakom iz moje vlade, ne morem. In ko mi oni rečejo, ni vzdržno, kolapsiral bo zdravstveni sistem – jaz ne vem, tukaj nisem, da delam škodo, to pa prav gotovo, da ne. In takrat smo se v koaliciji usedli in smo rekli, dajmo roko Levici, dajmo še naprej vztrajati pri tej ukinitvi, dajmo amandmaje, ki bodo ostalo dali ven, vse, kar je strokovno treba narediti, da bo ta prenos vzdržen in strokovno podkrepljen, bo naredil minister, mi ga bomo pa prisilili s tem, da bom šli v ukinitev. In to smo z amandmaji, ki jih je pripravil LMŠ, tudi naredili, spet v resni želji, da prisilimo sistem, ministrstvo, vlado v to, da naredimo prvi korak in da bo drugi korak moral slediti. Minister je rekel, da ima drugi korak pripravljen in da ima pripravljeno celovito spremembo zakona, ki bi uredila tudi vse ostalo, kar je baje nujno potrebno še urediti. Potem so se pa začeli zapletati. Jaz ne vem, kdo je koga podkupil, ali ga je ali ga ni, jaz se včasih vprašam, mene nikoli v življenju ni še nihče niti vprašal, če bi kakšno podkupnino imela ali če bi na kaj pristala – seveda bi rekla ne, jasno, ampak me tudi vprašajo ne – tako da ne vem, kje so vsi tisti podkupovalci, ki jih drugi vidite, in kje so vsi tisti, ki se pustijo podkupiti. Jaz ne vem. Ampak seveda, tako kot se je ta postopek peljal, je potem ves čas ostalo ključno vprašanje, ali je zdaj ta način vzdržen.
In spet kot poslanka nimam druge možnosti, kot da rečem: minister za zdravstvo, minister za finance, ali ogrožamo zdravstveni sistem, ali ogrožamo proračun? Če ne, let's go for it. Naredimo prvi korak, pa jih bo sledilo še 99. Tudi zaradi odstopa vlade žal tega kompromisa nimamo, je pa bil zame dosegljiv. Kot mediatorka sem bila pripravljena sodelovati pri njem in si zanj prizadevati. Lahko bi tudi pri posegu v proračun ocenili, kakšna mora biti kapica. Jaz razumem finančnega ministra, da ne more dati bianko menice, da se lahko naenkrat sprosti vse v zdravstvenem sistemu. Ne vem, kaj vse si bomo še poslanci izmislili in bo proračun napol prazen zaradi zdravstva. Kakorkoli je zdravstvo pomembno, si tega ne more privoščiti. Lahko bi v nekem kompromisu vsi skupaj našli tudi pri tem členu kapico, koliko pa je še vzdržno obremeniti proračun, da obstaja neka varovalka za ta zakon. Pa je zdaj vse to žal zamujeno, predsednik vlade je odstopil, te stvari se zdaj ne bodo nadaljevale. Minister pravi, da ima pripravljen tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, tudi to bi nujno morali sprejeti, pa ne bomo in spet ne bo narejeno nič. To me frustrira tako, da vam ne morem povedati. Tudi prvi korak, očitno, glede na glasove, ne bo narejen. Pri vseh stvareh je tako. Toliko je enih komplikacij, nič se ne da in potem se vse zakomplicira in potem rešuje nekdo nekaj laično in potem še vse skupaj bolj zakompliciramo, kot je treba.
Za konec pa še vseeno. Zelo pomembno je, da smo pri zdravstvenem sistemu zelo previdni, kaj delamo in kako delamo. Naš zdravstveni sistem ni slab, tega mi nihče ne bo rekel. Ima probleme, ima zdaj trenutno premalo zdravnikov, ima predloge čakalne vrste, pa vprašanje, koliko ljudi je itak v dveh ali treh čakalnih vrstah, ker tega nihče ne preverja, ampak to niso hudi problemi. Mi imamo še vedno kvalitetno javno zdravstvo. Lahko bi naredili prvi pomemben korak, da bi začeli ta problem reševati, in tudi druge probleme. Če pa eni nočejo nič spremeniti, niti se pogovarjati o košarici pravic, niti o prispevkih, niti o tem, niti o drugem, oziroma pravijo, vse, kar manjka, naj dajo delodajalci, se pravi ena skupina ljudi, potem je pa za nas sredinske stranke problem, ker je treba vedno iskati ravnovesje in zastopati vse plasti prebivalstva. Kot rečeno, večino amandmajev bomo podprli in bom podprla tudi sama in podprli bomo tudi zakon in, upam, s tem naredili korak proti temu, da potem vsi skupaj, ki si to upate narediti, podprete tudi ministrov zakon. Ker potem je to naslednji korak, drugače smo pa vsi skupaj ostali v nekem praznem prostoru, ki ni dober ne za državo ne za zdravstveni sistem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Trček si je očitno premislil.
Imate besedo za repliko.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo.
Ker v Državnem zboru žal ne jemo persena, ki baje pomaga proti pozabljanju, ponavljam zadnjič. Dogovor s koalicijo, ki jo je omogočila Levica – za kar mi je danes žal, priznam – je bil, da pripravimo ta zakon. Če ste se vi šli paralelizem, da je minister trasiral nekaj po svoje, je to vaša neodgovorna politika. Drugič. Poslanec ali poslanka mora imeti glede vsake zadeve metodični dvom, tudi glede svoje. Seveda pa mora sprejeti težavnost odločanja. V tem se poslanci razlikujemo. Eni dobesedno od izčrpanosti padamo skupaj in kdaj končamo na urgenci, drugi pač poslušajo strokovnjake. Biti resen poslanec ali poslanka je isto kot jadrati v olimpijskem razredu finn, ker po 30 minutah padeš skupaj. Takih poslancev in poslank sem zelo malo videl v šestih letih, sem pa videl ogromno bleferjev, to je res. Pri tem se stranke razlikujemo. V bistvu v Sloveniji številne zgodbe, ki se imenujejo stranke, sploh niso stranke. Gara se pri Janši, gara se v Levici, lovi se pa gara se v Novi Sloveniji, to moram povedati, SD se malo prebuja, ostalo pa – hm. Kar se je tudi videlo na tistih nekih posvetovanjih. V Levici imamo tudi zelo burne razprave o zdravstvu, nimamo vsi istega mnenja. Včeraj smo imeli eno tako, je skoraj eksplodirala. Ampak tako se dela resna politika. Zakaj je tudi ta vlada delno padla? Ja, ker se je politika vrnila v parlament, ker ni več prek nekega podzakonskega akta, prek nekoga, ki se je namestil ne vem kdaj, prek ministrstev se je nekaj mutilo. To je problem, to je ta shizofrenost, kot bi rekla neka gospa Sonja, to je tista mavričnost, ki njo moti pa ni prave barve mavrica, kot je.
Ljudje bi se končno morali vprašati, kdo se lahko gre javno rabo uma, seveda z zelo raznolikimi interesi. Tukaj jaz Janija spoštujem, ker se spozna na te zadeve, brez dileme. In seveda nekdo, ki mu bodo neki strokovnjaki nekaj povedali. Ja, biti parlamentarec je blazno zahtevna laičnost, v kateri se moraš našolati za celo vrsto zadev. Jaz kot predsednik Odbora za zdravstvo prvega pol leta niti ust nisem odprl, ker moraš razumeti – 4 milijarde, kaj to sploh je, kaj sploh dogaja. Mi se moramo tudi enkrat vprašati, ali nekdo, z vsem dolžnim spoštovanjem, z zahtevnostjo funkcije župana …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Trček, čas za repliko je potekel.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Končujem. Pride z 20 milijonov na 10 milijard. To je blazno velika razlika.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Trček, prosim za spoštovanja poslovnika!

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Končujem. Ne pa teme razširjati in lagati! V osnovi gre za zelo enostaven prenos v nekem parlamentu, če …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Trček, opomin!

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): … bi bilo malo več možganov. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala. Za neposlušnost.
Naslednji ima besedo Franc Kramar.
Izvolite.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala, podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi!
Zdaj jaz sicer ne vem, pri kateri točki smo. Vse tole, kar se zdajle dogaja, je v bistvu ena predvolilna kampanja, pa čeprav volitve še niso razpisane, tako da filozofiranje o raznoraznih stvareh po moji oceni pri tej točki ni primerno.
Dejstvo je, da je zdravstvo v Sloveniji tržno blago. Tržno blago, okoli katerega se zbirajo mešetarji, dobro plačani, ker se zadeve odvijajo, kot se odvijajo. Jaz se tukaj strinjam z gospodom Trčkom, da zdravstveni sistem niso samo bolniki. Daleč od tega, zdravstveni sistem je kompleksen in velik problem, kar se tega tiče. Dejstvo je tudi, da ZZZS dobiva sredstva, če manjkajo, iz proračuna, in to brez kakršnihkoli analiz potreb, razdelitev po tem, kaj je potrebno, kaj ni potrebno. Vedno se dajo samo milijoni in milijoni, pa nihče ne ve, kam gredo vsi ti milijoni. Jaz mislim, da je problem zdravstva slaba organizacija zdravstva. Dejstvo je, da zdravstvo v Slovenji ni dobro organizirano. Vedno znova in znova luknje v tem zdravstvu, to je nenormalno. Izračuni, ki jih je naredil finančni minister, če bo prišlo do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predvidevajo simulacijo 40 milijonov, naslednje leto še več. Pa dobro, kaj je zdaj?! Zavarovalnice, ki to zdaj izvajajo, delajo pa dobičke! In kam gredo ti dobički? V privatne žepe zavarovalnic. Drugače bi šli pa v Zavod za zdravstveno zavarovanje. In še zmeraj mi 40 milijonov manjka! Pa to je nekaj neverjetnega.
Poglejte, jaz iz naših primerov vem, da lahko z dobro organizacijo, z dobrimi menedžerji bolnica deluje pozitivno. Primer jeseniške bolnice. Sicer je direktor zdaj direktor kliničnega centra v Ljubljani, kjer mislim, da bo naredil svoje, da bo tudi tam zadeve pošlihtal, po domače rečeno. On je naredil z bolnico dobiček, kar je v tem slovenskem prostoru zavidljivo. Se pravi, da se da, da niso vedno znova potrebna nova in nova sredstva. Ali sploh vemo, koliko vseh sredstev je že bilo plasiranih v to zdravstvo? Po drugi strani pa sestre v bolnicah zajamčeno dobivajo osebne dohodke, slabo plačane. Po drugi strani pa, ne vem, žilne opornice stanejo petkrat več kakor v sosednji državi, ker mešetarji hodijo okoli. In tukaj dejansko izgleda, da je posredi tudi korupcija – ne more biti drugače – in da država daje tudi za to, da se plačuje korupcija, sredstva iz proračuna. To je nedopustno! To je nedopustno. Verjemite mi, če se ne bo naredila dobra zdravstvena reforma, potem ne bomo dosegli tega, da ne bo vedno znova treba iskati novih in novih sredstev. Seveda, zdravstvo je osnovna vrednota vsakega človeka in dejstvo je, da ko se začnemo pogovarjati o zdravstvu, smo vsi za, ker vsak pomisli tudi nase, in to je normalno. Takrat, ko zbolimo, se tega zavemo, prej pa ne. Prej pa dajemo v jamo brez dna nova in nova sredstva. Jaz ne vidim smisla, zakaj se to dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bi ukinilo. Še enkrat poudarjam, ustvarjajo se dobički v zavarovalnicah. Nekdo zopet na račun zdravja, na račun človekove vrednote služi. In vedno bo premalo denarja, vedno. Tukaj je treba red narediti – v vrhu bolnic, ki nudijo usluge državljankam in državljanom.
Zdi se mi zelo, bom rekel, neposrečeno, da pri tej temi odpiramo razpravo, da je predsednik vlade odstopil. Je pač odstopil, a veste, je pač odstopil. Jaz vem, da koalicija za to ni kriva. Daleč od tega, koalicija je delovala. Koalicija je delovala, vsi zakoni so šli skozi koalicijo in ne govoriti, predsednik vlade, da je koalicija zdaj kriva, da je on samo s 13 poslanci moral odstopiti. Koliko jih bo pa potem imel?! Ali mislite, da bo kaj drugače? Vse se bo premešetalo in na koncu koncev bo rezultat isti.
Za konec naj pa povem, da bom jaz zakon podprl, ker sem sit tega, da dobre zakone, tudi iz opozicije, zmerom rušimo. To ni dobro za to državo. Treba je iskati kompromise, treba se je pogovarjati in iskati najboljšo rešitev za državljanke in državljane. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Jerca Korče.
Izvolite.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
V letu pa pol, odkar sem v Državnem zboru, sem se naučila marsikaj. Preden sem sem noter prišla, sem si nekatere stvari mislila, danes te stvari razumem in vidim, da so realnost neke stare politike, in jasno mi je, zakaj 16 let tega nismo ukinili ­– ne gre. Ko začnejo pritiskati take in drugačne zadeve, se pač neki del stare politike ali pa nekateri politiki, ki lažje podlegajo pritiskom, uklonijo temu in potem začnejo iskati neke retorične izgovore, zakaj zadev ne bodo podprli. Temu smo bili priča praktično od začetka. Gremo po vrsti, glede na to, da sem spremljala to zadevo od samega starta. Res je, z Levico smo se dogovorili, res je, Levica je pripravila predlog, in res je tudi to, da so bila znotraj koalicije močna nasprotovanja temu predlogu. Takrat sem mogoče mislila, da so to neka konceptualna nasprotovanja in da bomo pač iskali kompromis o neki drugačni opciji za ukinitev in preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, danes mi je jasno, da že takrat ni bilo tako. Ko je ta zadeva z Levico padla v vodo, so praktično vse politične stranke koalicije hitele pred kamere in govorile, seveda, mi smo za ukinitev, vsi se strinjamo, mi smo za ukinitev, smo za javni interes. V tistem trenutku je meni postalo jasno, da lahko gremo s tem naprej, da očitno konsenz v koaliciji je, in v LMŠ smo mogoče politično taktno preračunali, da gremo po korakih, da je prvi korak, da odrežemo lobije, odrežemo zavarovalnice, ta denar prelijemo v javni sistem in potem gremo naprej z drugim in tretjim korakom. Ne glede na to, katera vlada bo, smo naredili en močan korak, odrezali smo določene lobije, ki se pojavljajo, in kdorkoli bi bil zdravstveni minister, bi se po 16 letih lahko ukvarjal z vsemi drugimi zadevami, ki jih mora zapirati v sistemskem in celovitem zakonu. V bistvu je bila situacija taka, da so vsi mislili, da ta zadeva ne bo uspela, še do ne tako dolgo nazaj, ko se je dvignila premija zaradi izračunov, ki so jih pripravili na ministrstvu. Vem, da je določen del politike vedel, da bo zadeva padla, ker Levica tega ne bo podprla. Levica je politično taktno razumela, kaj se dogaja, in šla tudi v podporo tega kompromisa. To je realno stanje, ki se dogaja z ukinitvijo zdravstvenega zavarovanja.
Kar se tiče proračuna. Prozoren, zame zelo prozoren izgovor, ki je prišel v zadnjem času na mizo. Ker če kaj, me nihče ne bo prepričal o neki fiskalni vzdržnosti, o neki javnofinančni vzdržnosti, ki se tako lepo sliši v medijih. Ker kaj pa je proračun drugega kot politični dogovor, kam bomo usmerjali svoj denar? Politični dogovor je to. Strokovni del. Za fiskalno vzdržnost in vse to lahko rečemo, da je nek strokovni del uradniškega dela na Ministrstvu za finance, da poskrbi, da se proračun na pravilen način izvaja, da ne nazadnje pove, koliko je prilivov iz posameznih trošarin, DDV in tako naprej. Vse ostalo, kam se ta denar usmerja, pa je, dragi moji, politična odločitev, ne more biti drugače. In politična odločitev bi bila tudi to, koliko denarja bomo usmerili v zdravstveni sistem. Politična odločitev je tudi to, ali bomo nakupili osemkolesnike. Vse to so odločitve politike. Tako da ta izgovor je zame prozoren. Še bolj prozoren je zato, ker tako kot je kolega Trček lepo povedal, čisto osnovno, vsak človek mislim, da razume, kaj počnemo – mi jemljemo iz enega žepa, kamor se sedaj denar preliva, in ga dajemo v drugi žep. Nič drugega ne počnemo, nobena težka materija ni ukinitev zdravstvenega zavarovanja. Kolege iz Desusa sem že vprašala, kako sistemsko in celovito ukiniti zdravstveno zavarovanje, kaj je sistemskega in celovitega v tem, kar mi danes počnemo. Ker ne počnemo popolnoma nič drugega, kot da se odločamo o tem, da komercialne zavarovalnice ne bodo več tega počele in bomo ta denar prelili v javni zdravstveni sistem. Niti ne vidim, kje se tukaj vmes izgubi javnofinančna vzdržnost. Ne vem. Jaz tega do sedaj očitno še ne razumem. Če imajo kolegi kakšne druge argumente, pa mi bo mogoče kolega Jani pojasnil, kako je s tem. Mi smo noter vnesli samo varovalko za izredne razmere, pri čemer izračuni Ministrstva za finance kažejo, da bo v prvem letu 40 milijonov več, pa ne zaradi zavarovalnic. 40 milijonov več priliva.
Kos pogače, ki ga danes jemljejo komercialne zavarovalnice, dajemo v javni zdravstveni sistem, kar bi se po mojem moralo zgoditi že vsaj 10 let nazaj. Pa mogoče danes razumem, da so kakšni ministri imeli neke iskrene namene in so dajali napore v to, pa jih je doletela neka usoda tako močnih pritiskov, ki se pač tukaj dogajajo. Počnemo to, da je bilo zdravstveno zavarovanje leta 2012 28 evrov, danes ga imamo na 35 evrih, zavarovalnice so že napovedale dvige. To je vsem jasno, da se bo dvig ponovno zgodil. In mi počnemo to, ne glede na to, za koliko evrov, ljudje bodo plačevali manj, in to je prvi korak. Ja, na žalost bodo vsi plačevali enako, ampak mi smo iskreno verjeli v to, da bo politika dosegla konsenz okoli solidarnostne lestvice, kakršenkoli, da se bomo usedli za mizo, oblikovali kompromis okoli solidarnosti in bomo šli s tem naprej. Ta prvi korak je še kako pomemben, da se končno odreže ta del. Ogromno se govori o reformi zdravstva. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni nobena reforma, zaradi tega ne bo naše zdravstvo nič boljše, razen v tem segmentu, da bo več denarja tam. Je pa danes vprašanje, kakšen signal bo ta politika dala, kako si predstavljamo zdravstveni sistem. S krepitvijo rasti zasebnega sektorja, kar komercialne zavarovalnice so, ali s prelivanjem financ v javni zdravstveni sistem, to je vprašanje. In to je konceptualno vprašanje. Danes govoriti o tisoč in enem izgovoru je smešno in prozorno. Mislim, da to opazijo tudi državljanke in državljani, da so vsi izgovori, ki so dani na mizo, zelo prozorni. Zanima me tudi razlaga, kdo pa je financiral, ko zavarovalnice niso plačevale dovolj storitev bolnišnicam in smo imeli interventne zakone. Kdo je to pokrival? Julka iz Rovt ali državni proračun? Kje je bila varovalka, pa je ni bilo napisane v zakonu? Jaz upam, da bo danes dovolj glasov, sicer dvomim v to, kar ste povedali, da jih bo. V bistvu me žalosti, da je politika padla na tako nizek nivo, da išče neke prozorne izgovore za en tako majhen korak, kot je samo to, da odrežemo kos pogače komercialnim zavarovalnicam, ga damo v javni zdravstveni sistem in se lahko pogovarjamo naprej. Da se ne pogovarjamo o reformi zdravstva, ker se večkrat uporablja beseda reforma; reforma zame pomeni uničenje obstoječega sistema, ga obrnemo na glavo in gremo v nek drugačen sistem. Mislim, da bi se morali pogovarjati o tem, da imamo dober sistem, ki je bil dobro zastavljen, potrebuje pa marsikatero izboljšavo, nadgradnjo in odločitev politike, da bo delala na dveh segmentih. Prvo je to, da bomo v ta sistem morali usmeriti več javnega denarja, da bomo gledali, da usmerjanje več javnega denarja daje multiplikativne učinke, manj bolniških, boljše zdravje državljanov in vse te zadeve, ki se odražajo na drugih segmentih družbe.
In druga stvar, da bodo tisti, ki so odgovorni za organizacijo, to so tisti, ki vodijo zdravstvene ustanove, prevzemali odgovornost in postavili sistem tako, da bo v njihovi ustanovi deloval; ker tega pa ne more storiti niti parlament niti nobena vlada. Tu morajo prevzemati odgovornost tisti, ki vodijo ustanove, da organizirajo delo na tak način, da ljudje hitreje prihajajo do storitev, da imamo bolj optimalno organizacijo. Upam in verjamem, da bo ta borba, ki smo jo bíli kar nekaj mesecev, obrodila sadove. Če jih ne bo, je pa to res žalostno, zame pa ena precej zanimiva šola, koliko nekega sprenevedanja se lahko dogaja na tako minorni zadevi, kot je to, da prenašamo samo to, od kje bo človek dobil položnico, ki bo v tem trenutku 3 evre manjša. V prihodnje, ko bi zavarovalnice dvignile, bo ta znesek še večji. Če se pri tako majhni zadevi zatika, potem je jasno, da še kakšnih drugih stvari ta politika, ki je zame stara politika, ne bo mogla narediti. Ker če tako hitro ljudje spreminjajo svoje mnenje, od trenutka, ko stopijo pred kamere pa rečejo – Mi smo za ukinitev; potem pa prespijo nekaj noči, opravijo nekaj klicev. Jaz ne vem, kaj se vse dogaja tem ljudem, to je žalostno. Saj tudi jaz dobivam razne klice, mejle in tako naprej, ampak bodite resni, če ste prišli v ta parlament zato, da vas bo vsak klic premaknil, vsako pismo premaknilo, potem je to žalostno. In na žalost so zame taki politiki brez osnovne hrbtenice, da bi vedeli, da smo tu zato, da zagovarjamo javni interes, da imamo svojo hrbtenico in da po tej poti gremo. Ne zato, da podležemo vsakemu lobiju, ki se zbudi in mogoče financira tudi kakšen članek v kakšnemu časopisu. Včasih je pač treba potlačiti svoj egocentrizem, sprejeti kakšen napad, dvigniti svojo hrbtenico in stati za tem, kar misliš. In mene tega nikoli ni bilo strah, ker mi je v bistvu vseeno, še enkrat, kje bom jaz čez eno leto. Ampak me zanima, ali sem v tem letu in pol ali pa v štirih letih naredila nekaj dobrega, in se zvečer ulegla v svojo posteljo in rekla – Ja, nisem delala zaradi Jerce Korče, delala sem zato, ker se mi je nekaj zdelo pravilno za našo državo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Jani Möderndorfer.

JANI MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa.
Saj je bilo pričakovano, tudi na začetku sem povedal, približno kako bo tekla ta diskusija; in tako tudi teče. Zanimivo je, da nekateri razlagajo, da je to že predvolilna diskusija, potem pa sami razpravljajo, kot da so že v predvolilni diskusiji, in pristanejo na ta diskurz, ki je na nek način vsiljen. Grem po vrsti. Danes sem slišal, kaj smo zapisali v koalicijsko pogodbo. Seveda drži to, kar je rekel kolega Luka Mesec. Sporazum o sodelovanju med strankami LMŠ, Socialnimi demokrati, SMC, Stranko Alenke Bratušek in Desusom ter Levico in potem citirajo to, kar piše, projekt 2 – ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, preprečitev privatizacije javnega zdravstva. In tukaj v treh odstavkih piše to, kar v bistvu on pove v enem stavku; da oni pripravijo zakon, ki ga vložijo, da se bo ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ne pove pa tistega, kar je seveda zavezujoče in obvezujoče tudi za to koalicijo, ki je obstajala do ponedeljka. To pa je sporazum, ki umrl s podpisom dogovora Levice, ampak še kako stoji in ga znam zelo dobro in je na štirih straneh napisano, kaj vse bomo naredili v zdravstvu. A je to narejeno ali ni, je problem tistega, ki je odgovoren za to področje. Jaz nisem kriv, če je Fakin pol leta nategoval svojega lastnega premiera in ni hotel na glas povedati, da ne bo nič naredil na zdravstvenem zavarovanju. Kaj šele na vsem tem, kar smo zapisali. In je ščitil tiste interese, ki jih je 10 let zagovarjal na zdravstveni blagajni, ki ga je povzdignila v orbito, da je največji strokovnjak za zdravstveni sistem v tej državi. In ko je to premier ugotovil, je Fakin zbolel. To se je zgodilo. In potem smo dobili novega ministra, ki je prišel iz Kliničnega centra in pozna, zopet, zdravstveni sistem. Dvakrat sem mu povedal – Zamujate že pol leta, ne naredite iste napake in ne zamuditi prvega leta, kot ga je zamudila moja ministrica v prejšnjem mandatu, ker ne bomo premaknili niti cegla.
In v tem sporazumu piše, tudi enako, vam preberem samo en stavek, ker vas ne bom moril z branjem: »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.« Ampak je treba biti pozoren in ne brati samo prvega stavka, ampak vse, kar piše v tem določilu. In minimum od minimuma, kar bi jaz pričakoval, da bi se to zgodilo, in sem vas opozoril, ko smo se začeli pogovarjati na tem sestanku, kjer vi pravite oziroma kolega Trček, da sem bil promotor tega kompromisa, od katerega se zdaj umikam, na naslednjo stvar. Če zavarovalnici damo toliko denarja, potem moramo tudi spremeniti vlogo zavarovalnice v najmanj, kar je, vsaj aktivnega kupca. Ker ne pristanem na logiko – Ukinimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vrzimo tja denar, potem nas pa več ne briga, kaj se bo zgodilo s tem denarjem. Oprostite, tako kot vse tri zavarovalnice, za katere sicer pravite, da so privatne, oprostite, vsaj eno vidim kot državno zavarovalnico, za katero se upokojenci borijo, da bi šla v nek sklad, ki bi pomagal vsem nam državljanom. Zanimivo, takrat je državna, zdaj je pa kar naenkrat, čez noč postala privatna ta Zavarovalnica Triglav. In druga je Vzajemna. Kdo pa je lastnik Vzajemne? Ja, oprostite, zavarovanci, pa kakorkoli obrnemo. Ali se zdaj delamo norca iz milijonov zavarovancev, da so malo prifliknjeni pa da ne vedo, kje so.
Kdo je pa sistem nastavil, da tako funkcionira, sem pa že v zadnji razpravi, v drugem branju zelo jasno povedal. Kriv je tisti, ki je pripeljal dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Slovenijo, misleč, da bo rešil vse probleme. In kaj se je zgodilo v petindvajsetih letih? Zdravstvena blagajna se je prilagodila funkcioniranju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To se je zgodilo. Ali ste že kdaj slišali, da je zdravstvena blagajna bila v minusu?! Ali je kdo to že slišal? Nikoli ni bila v minusu, ker ko ji je zmanjkalo, je dobila dodaten denar. Ampak preden ji je zmanjkalo, je moral nekdo drug prej dati denar. Tisti, ki res poznate zdravstveni sistem in ki veste, kako deluje, veste, da denarja za zdravstveno blagajno oziroma za izvajanje zdravstvenih programov zmanjka okoli septembra, kvečjemu v zlatih časih na začetku oktobra. Tega denarja za izvajanje programa ni več. Kdo takrat plača? Proračun? Zdravstvena blagajna? A dajte se hecati, lepo vas prosim. Ne en ne drug do zdaj ni tega plačeval. Te tri zavarovalnice so plačale, pa vam povem številke – 40 milijonov je bilo plačanega povprečno vsako leto, zato da je program sploh preživel. Čakalne vrste – čisto nekaj drugega; vi bi pa radi zdaj to vse v isto vrečo zmetali. Jaz sem za to, da se ukine zdravstvena zavarovalnica, seveda, ampak ne ukine tako, kot vi hočete, zavarovalnice bi vsi radi ukinili vsepovprek. Zakaj pa jih potem sploh imamo, zakaj imamo te vražje zavarovalnice? Zakaj? Zakaj zavarujemo avtomobile, zakaj imamo zavarovalnice, zato da funkcionirajo, ko je potres? Vsi tečejo na zavarovalnico takrat, ko so poplave in ne vem kaj še vse. Ker si je nekdo pred petindvajsetimi leti zamislil, da državljani ne bodo več plačevali participacije, ko pridejo na urgenco, ko imajo odtrgano nogo. Če niso imeli teh 5 tolarjev, jih je nekdo terjal in je bilo prav nehigiensko, da so na koncu tiste administratorke tam obračunavale participacije.
Dr. Toth je bil eden od avtorjev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je dostikrat na našem odboru in razlaga in pametuje o tem, kako bi morala kakšna stvar izgledati. In mi hočemo ta denar vrniti, dati v zdravstveno blagajno. Oprostite, tako kot nisem zaupal gospodu Fakinu, ne zaupam gospodu Sušlju. Gledam posnetke na 3. programu, kar naprej govori samo o tem, kako bo zadeva propadla. Kje je bil med drugo obravnavo?! Ali ste ga kje srečali, je kaj razlagal, je kaj govoril, je na kaj opozarjal, nam je pisal kakšne tekste? Ne, nobenega teksta ni poslal. Nič ni poslal, kot je rekla kolegica, ker nekateri res niso verjeli, da to ne bo nikoli sprejeto. Ampak za mene je to neodgovorno, zdravstvena blagajna se oglasi samo takrat, ko vidi, da ji kuzla v rit skače, ko vidi, da bo mogla dati nekaj iz svojega žepa; in nič prej. Do takrat pa ne bi oni spreminjali načina delovanja, ne bi radi bili aktivni kupec. Pa kaj se bom še s tem ukvarjal, lepo vas prosim. Za tiste, ki ne veste, kaj pomeni aktivni kupec. To pomeni, da nisi več samo tisti, ki plačuješ, ampak tudi rečeš – Ne, tebi ne bom več plačal, ker si slab izvajalec, ker nisi izpolnil programa; in bom sklenil pogodbo z nekom drugim, ki bo to izvedel. In takšne zavarovalnice mi nimamo. In vi bi zdaj radi še te pol milijarde prenesli, še dodatno darilo tej isti zdravstveni blagajni, hkrati pa ne spremenimo njenega statusa. Kdo pa odloča na zdravstveni blagajni? Politika? Ne, ne odloča. Zakaj smo rekli, da bomo ustanovili zdravstveno blagajno pred petindvajsetimi leti oziroma več? Ker se je prej to določalo s proračunom, ta denar je bil v proračunu, ampak je vsakokratna oblast malo odškrtnila denarčka za zdravstvene dejavnosti in je bilo vedno malo kupčkanja. In zato se je pred leti reklo – Ne, bomo imeli posebno zdravstveno blagajno, kjer bo res namenski denar in kamor politika ne bo več imela vstopa.
Kdo pa danes o tem odloča? Upokojenci, kvazizavarovanci, za katere ne vem, kdo to so, delodajalci, vmes sindikati. Lepo vas prosim. In to je zavarovalnica, ki zastopa moje pravice. Moje pravice. Ne, že dolgo let to ni več zdravstvena blagajna, ki bi ji jaz zaupal, ker poznam tiste stare fore, ki so se dogajale. Kadarkoli je Fakin dobil vprašanje, zakaj zmanjkuje denarja, je odprl lastni sef pa pred kamero rekel: Poglejte, jaz tukaj notri nimam enega evra. Tega ne bom nikoli pozabil, ker mi ne gre in ne gre iz spomina. In se je delal norca iz nas vseh. Naslednja zadeva. Sem povedal, 40 milijonov je dodatnega denarja, ki ga seveda plačajo sedaj. Sedaj pa bomo vse prispevke, ki se sedaj vplačujejo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, plus denar 50 milijonov za režijo plus dobički, o katerih toliko govorite, koliko je teh dobičkov. Danes sem pridobil sveže podatke, Zavarovalnica Triglav ima iz leta 2018 milijon pa pol dobička. Za leto 2019 še ni podatkov, ker še niso bile bilance potrjene. Vzajemna – 4 milijone, ker ima največ zavarovancev in ker je največja zavarovalnica. Potem imamo še Adriatic, ki ima malo manj kot 2 milijona. Ne razumem več dobro. Mi se pogovarjamo o 3 milijardah plus denarja za zdravstvene storitve, mi se pa tukaj pogovarjamo o dobičkih, ki bodo rešili svetovni problem slovenskega zdravstva. Koga nategujemo? Sami sebe, ker enega resnega človeka, ki mu to poveš, ne moreš nategniti, ker se s tem problemi rešili ne bodo. Sedaj pa ta fama okoli tega. Dajmo premakniti vsaj en korak, ker se bo potem lažje drug korak premaknil. Oprostite, da; ampak ne takrat, ko nimamo niti ministra niti vlade.
Sedaj bomo na horuk sprejemali nekaj, zato da bomo neki naslednji vladi, za katero niti ne vemo, kakšna bo, dopustili, da se ukvarja s tem problemom, ki bo in je in bo ostal; ga ni kar tako za odmet vreči. Očitki o tem, da je to treba sistemsko rešiti in ne vem kaj še vse. Seveda je treba sistemsko rešiti, ampak jaz ne govorim o dolgotrajni oskrbi, to je drug zakon. Jaz ne govorim o tem, da bi lahko v letu in pol uredili določene stvari, za katere so vsi zakoni že napisani. Danes je minister priznal in ima pripravljena dva zakona. Ne vem, zakaj ju nismo dobili v sistem oktobra meseca. Vprašanje je, če bi ju takrat dobili, bi verjetno danes bila druga situacija, ker bi se pogovarjali o nekih drugih stvareh. Zakaj nimamo tistega elementarnega zakona, ki bi reševal marsikateri problem, ki ga danes imamo? To je zakon o upravljanju javnih zavodov na področju zdravstva. Ker vemo, da direktorji bolnic sploh ne morejo več resno upravljati s temi bolnicami, ker dohteraj enostavno upravlja z vsako stvarjo, ker so zveličavni, vsevedi, vse vejo in vse znajo, znajo bolnice voditi, ampak bolnice so konstantno v izgubi.
Naslednja stvar. Zdravstvenega blagajna joka, da ni mogla prenesti dodatnih toliko in toliko milijonov za reševanje čakalnih vrst in da ni mogla plačati 40 milijonov bolnicam, ker je bil nek odlok, ker zaradi javnih financ preprosto niso smeli tega izvesti; in da je to razlog, zakaj bodo to šele januarja meseca plačali. Sedaj pa spet razmislite, kaj je rekel. In potem nadaljuje z naslednjim stavkom in reče: Ker bomo to morali januarja plačati, bo manj denarja za čakalne vrste. Kdo to razume? Zakaj bo manj denarja za čakalne vrste, če denar iz decembra porabiš januarja? Ni nobenega razloga. Kam pa je šel denar za čakalne vrste? Skratka, tega sprenevedanja imam jaz vrh glave in tega ne bomo rešili z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak s tem bomo samo še povečali problem. Še več denarja bo v blagajni, ki je neresna. Danes ste nekateri omenili, da imamo dober zdravstveni sistem, deluje. Seveda deluje, doktorji delajo, izvajajo se operacije, delajo se posegi, prvi pregledi, rešujejo se znanstvene raziskave ali posegi, ki nas uvršajo na sam vrh svetovne lestvice za določene storitve. Kapo dol! Ampak, kot je rekel Luka Mesec, univerzalno storitev, za vse enako, se ureja tudi z DZZ. Oprostite, z DZZ so to pač ne ureja, ampak se ureja z nekimi drugimi stvarmi, ki jih je treba urediti. Jaz sem za to, da imajo vsi pacienti, vsi bolniki, vsi državljani, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje v kakršnikoli obliki, dostop do enakih pravic na enak način, absolutno. Ampak meja ne more biti – no limit, ne gre, še posebej ne za storitve, za katere so bolniki sami odgovorni in krivi, da je do njih prišlo. Jaz preprosto tega ne morem podpirati. In če nekdo misli, da lahko, potem je to njegov problem, ker jaz ne mislim biti solidaren z nekom, ki nezdravo živi. Saj se to danes da zelo hitro ugotoviti, kdo je imel kakšne posledice zaradi določenih zadev. Mi je prav žal, ampak to tako je.
Zaključujem s tistim delom, kjer se očita, in danes je bilo slišati, da bo nekdo pokasiral 40 milijonov. Kolega Trček, jaz te res pozivam kot poslanec, ker te spoštujem, sva tudi zasebno marsikje govorila o marsikateri zadevi in dobro veš, kako razmišljam, vsaj na tem področju. Te pozivam, prosim, pridi z imenom in priimkom, kdo je kasiral od koga, to si dolžan povedati naglas. Očitki, da je nekdo zaslužil zato, ker tukaj zagovarja neko svoje prepričanje, se mi zdi skrajno perverzno ali pa na nek način zloraba; zaradi tega da se pokaže s prstom na nekoga – Poglejte, saj je razumljivo, zakaj tako govori. Mene zavarovalnica kupiti ne more z ničimer. Žal ji moram pa jaz plačevati. Lahko in moram. Sem bil v zdravstveni situaciji, če tega ne bi plačeval, ne vem, če bi danes tukaj sedel. In zato danes govoriti, da tisti, ki ne poskrbi za sebe, ima seveda resen problem. Ta univerzalnost in dostopnost se da urejati samo tako, da se uredijo zadeve tudi v zdravstveni blagajni, najprej tam in sočasno tudi z ukinitvijo, s tem da urediš in seveda urediš tudi vsa razmerja, kdaj, kdo, na kakšen način. Vsi se spomnite primera zdravnika, ki je v Trstu opravljal operacije krčnih žil. Z grozo smo gledali, kaj to pomeni; ampak, oprostite, zdravstvena blagajna mu je plačala 400 tisoč evrov, ker mora plačati. Na to nihče ne reagira in danes je še vedno tako. Nekdo opravi malomarno, po krivem storitev, razen tega, da ga tožiš, bo on v vsakem primeru dobil plačano storitev, ker jo mora dobiti. Ali je to prav? To so stvari, o katerih je treba diskutirati in jih spreminjati. Ampak o tem seveda nihče noče govoriti.
Zato še enkrat ponavljam, laž je, in to debela laž, ko govorimo državljanom, da bomo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bojo plačevali manj. Mimogrede, Levica je vložila predlog zakona, ki je danes že popolnoma spremenjen in sploh ni več tisto, kar so predlagali. Ampak oni to dobro vedo in bodo zagovarjal to samo zato, ker gre za politično ambicijo, da govorijo, da so bili oni predlagatelji ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Nimam nič proti, da se razumemo, in me to niti ne moti, me pa moti način, kako se to dela – neučinkovito in nevarno za sistem, da bo še bolj nagradil tiste, ki so danes samo navadni plačniki in niti ne odločajo o tem, kaj se bo res plačalo in ne, komplicirajo pa pri stvareh, ki so same po sebi umevne, pri banalnih zadevah komplicirajo. Danes se vsi furajo z reševalno službo kot s taksislužbo k zdravniku. Vsi, ker je to nekaj najbolj enostavnega. Poglejte stroške, koliko so prevozi v zdravstveni dom in domov. In so, seveda so nekateri upravičeni do teh storitev, vsi pa ne. Jaz nisem šel niti enkrat z rešilcem do svojega zdravnika, pa sem bil hudo bolan, me nikoli ni odpeljal. Eni si pa to naročijo kot taksislužbo in zdravstvena blagajna to plača, ker mora plačati, ker je bil izdan nalog. O tem vam govorim, kaj je aktivna blagajna. Ampak to vas ne zanima. Vas samo zanima, da bomo ljudem govorili – ukinili smo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Se bom oglasil samo še na tiste, ki so se pripravljeni pogovarjati, kot je rekel Trček, tu se odloča, tu se pogovarja. Spoštujem različnost tistih, ki veliko daste na to. Upam, da se zavedate, ko govorite z menoj, da je to enako tudi v obratni smeri. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden nadaljujemo, bi prosil gospode na levi, da omogočijo razpravljavcem nemoteno razpravo. Če bo kdo želel besedo, jo bo dobil, ni nobenega problema, časa imate dovolj in ni nobenih omejitev.
Zdaj dajem besedo predlagatelju Luki Mescu.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Gospod Möderndorfer, pogovor je sestavljen iz dveh dejanj, iz govora in poslušanja. Ampak vi pač toliko govorite, da ničesar več ne slišite, sicer se vam ne bi pripetilo, da mi na začetku svoje razprave citirate isti stavek iz koalicijske pogodbe, ki sem ga jaz vam povedal, češ, vam bom povedal nekaj novega, česar še niste slišali. Začnite poslušati, potem se bomo lahko pogovarjali. Drugič, rekli ste, ker se zatika pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je problem, da smo mi iz tega poglavja, ki ga beremo v koalicijski pogodbi, udejanjili samo prvo točko v zakonu, ki govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po Janiju Möderndorferju bi pa morali, če bi hoteli to zares narediti, v zakon zraven vnesti še vse ostale stvari, kot so, da bo ZZZS postal aktivni kupec, da se bo financiranje zdravstva povečalo na 9 % BDP, da se bodo očistile odhodkovne postavke zdravstvenega zavarovanja, da se bo uvedel zdravstveni cent, da se bo okrepil nadzor nad plačniki, da se bo vse prebivalce Republike Slovenije vključilo v zdravstveno zavarovanje in tako naprej. Skratka, ker se ne moremo strinjati v enem ukrepu, je treba napisati zakon, v katerem bo ukrepov dvajset, in potem se bomo strinjali. Bravo, Jani Möderndorfer, vi ste dobesedno politični genij!
Nadalje, ko Jani Möderndorfer sprašuje, kdo je lastnik Vzajemne, in seveda ponudi že odgovor, da so lastniki Vzajemne zavarovanci, pozablja naslednje. Leta 2004 je bil Dušan Kidrič predsednik senata Agencije za zavarovalni nadzor. Za kaj se je zavzemal gospod? Za enakopravno zastopstvo vseh članov v skupščini Vzajemne. Zavzemal se je, ponavljam, za enakopravno zastopstvo vseh članov v skupščini Vzajemne. Veste, kaj se je z njim zgodilo? Napadli so ga s solzivcem. Torej čigava je Vzajemna? Ali so vsi člani v skupščini? Ali je Vzajemna ukradena s strani tistih, ki tiste, ki bi želeli, da so vsi člani skupščine, napadejo s solzivcem? In čigav je Jani Möderndorfer, ki pravi, da ga zavarovalnice ne morejo kupiti? Jaz mislim, da sta odgovora na to lahko samo dva. Ali so ga že ali jim pa ga ni treba, ker vse skupaj, kar je zdajle počel, je bil pač en poceni napad, pa ne na tiste, ki bi jih morali odrezati, to so komercialne zdravstvene zavarovalnice: Jani Möderndorfer bi rad uničil Zavod za zdravstveno zavarovanje. Tega vidi kot glavni problem v slovenskem zdravstvu in on je še hujši privatizator, kot so nekateri poslanci na desni.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Trček ima repliko.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.
Repliciram odsotnemu poslancu Janiju, ki bi se rad pogovarjal z mano. Take žal imamo. Moram se odzvati. Jaz sem govoril o slabem dizlu, ne o tem, kdo pajsne 40 milijonov. Je seveda to molk organa, če bi vedel, pa tega ne bi prijavil. Glede nekih zakonov, gor in dol, sistemsko. Kaj je pa delal veliki SMC, v katerega je prestopil Jani, štiri leta? Maketo. Štiri leta smo poslušali o nekih sistemskih zakonih in že sredi mandata je bilo tisto, kar bi rekli v Srbiji – Piši kući propalo, ker mi je sama gospa Milojka rekla, da ji lastni nož v hrbet zabijajo. Jani zelo dobro ve, da dokaj problematiziram ZZZS, ki je v bistvu skupščina slovenskega javnega zdravstva in zdravja. Ampak neka logika, ki jo ima Jani Möderndorfer, je takšna. Imamo gasilsko društvo in gasilski dom. Ugotovimo, da je v vodstvu tega gasilskega društva nekaj piromanov; ukinili bomo gasilsko društvo pa še podrli bomo gasilski dom. Verjetno se nihče, ki ima še malo razuma, ne bi strinjal s tem. Piromane bo odstranil iz gasilskega društva. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo repliko? Ne.
Želi še kdo razpravljati pri tem amandmaju? Dobro. Potem vas prosim za prijavo.
Prvi dobi besedo Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je oblika legalizirane korupcije. In ravno legalizirana korupcija je tista, ki najbolj nažira, najbolj spodnaša javno solidarno osnovo slovenskega zdravstvenega sistema. V tem neslavnem naboru dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni osamljeno. Tukaj so zdravniki dvoživke, ki dopoldne delajo v javni ambulanti, popoldne delajo zasebno in po možnosti med opravljanjem svoje javne službe v svojo privatno ambulanto paciente pošiljajo, rekši, da lahko preskočijo vrste, če plačajo. Tukaj so tudi koncesije, vsaj tisti del koncesij, ki je popolnoma neupravičen, kjer geografska pokritost z javnimi, proper javnimi storitvami obstaja. Take neupravičene koncesije so še ena metoda za dolbenje solidarnega javnega zdravstvenega sistema, kjer javna sredstva prestrezajo zasebni žepi. Pa seveda nabave. Sistem nabav, kakor v tem hipu še vedno vztraja, omogoča visoke dobičke dobaviteljem. Namesto skorumpiranih javnih nabav s preplačili potrebujemo javno agencijo, ki bo zrezala dobavitelje in nabavljala medicinske pripomočke neposredno pri proizvajalcih. Na tak način so vprašanje preplačil rešili v nekaterih skandinavskih državah in stroški so drastično padli. Zato mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje oditi, ker gre za obliko legalizirane korupcije. Za 50 milijonov evrov legalizirane korupcije vsako leto. 50 milijonov evrov iz vplačil vseh nas zavarovancev v tej državi, ki jih neupravičeno prestrezajo komercialne zdravstvene zavarovalnice. Da lažje strnemo misel, običajno rečemo, da gre za dobičke komercialnih zdravstvenih zavarovalnic. Ampak ta sredstva se ne prikazujejo v bilancah teh zavarovalnic kot dobički, skrita so v visoke menedžerske plače, v nagrade, v neke brezzvezne piarovske kampanje, kot na primer varianta Vzajemna podeljuje vinjete. Kot da takrat, ko smo bolni, gremo na Dars, ne pa k zdravniku. In tako naprej. Natopirani režijski stroški, to so vse neke nepotrebne postavke, v katerih se skriva teh 50 milijonov evrov plačil vseh zavarovancev, smetane, ki jo letno pobirajo komercialne zdravstvene zavarovalnice.
Ampak celovite ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni na mizi. Žal danes ni več na mizi. Bila je na mizi dva, tri mesece nazaj, ko smo jo predložili v Levici. Ukinitev, res ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomeni eno in eno samo stvar; da se solidarno prenese v obvezno zdravstveno zavarovanje. Iz naslova izpada sredstev, ki z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja nastane, pa se pravično dvigne prispevne stopnje v obveznem zavarovanju in na tak način zagotovi potrebne pol milijarde evrov za javno zdravstvo. V Levici smo to storili na tak način, da 95 % vseh zavarovancev prispeva bistveno bistveno manj, kot je današnja položnica za 35 evrov. Tudi tako, da smo oprispevčili dohodke iz naslova kapitala, rente. Ampak kot rečeno, to danes ni na mizi. Žal v koaliciji ni bilo politične volje kljub vsemu, kar smo se dogovorili, kljub vsemu, kar smo podpisali, kjer smo stresli roke, da bi tovrstno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, torej prenos v obvezno, dejansko izpeljali. Na mizi je nekaj drugega. Neka izmaličena, veliko manj celovita različica, ki je, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje nacionalizira, da se podržavi in da se ga vzame iz rok komercialnih zdravstvenih zavarovalnic. To je rešitev, ki jo bomo v Levici podprli, čeprav ne gre za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, kot je bila dogovorjena. Ker če enkrat presegamo popkovino med našimi vplačili kot zavarovancev in dobički komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, potem se bo tudi plačna lista za lobiste, ki delajo v imenu teh zavarovalnic, posušila v roku leta, mogoče v roku dveh let. Ampak prej ali slej bodo sredstva, ki jih zdaj prestrezajo komercialne zdravstvene zavarovalnice, to so naša sredstva, s katerimi plačujejo lobiste, da trkajo po vratih ministrstva in Državnega zbora, ta sredstva bodo pošla.
Zato se bo tudi politična slika v prid dokončne ukinitve dopolnilnega zavarovanja izboljšala, ker bodo manjši pritiski. Kakšni so ti pritiski, smo lahko videli v zadnjih nekaj mesecih. Komercialne zavarovalnice so v zakulisju sprožile tako kampanjo pritiska, kot je še nismo videli. Glavne medijske hiše so sprehajale na prvih straneh propagandne naslove v podporo ohranitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Lobisti vse naokrog so si podali kljuke in prepričevali razne poslanske skupine, da naj njihovi poslanci vsaj manjkajo na glasovanju, in podobne zgodbe. Celovita ukinitev dopolnilnega zavarovanja je skratka padla. V koaliciji ste jo zrušili, zelo hinavsko zrušili. Vmes ste vse te svoje piruete poskušali pakirati na način, da ste na nas v Levici kazali s prstom, češ, vi ste grdi in vi ste slabi, z vami se ne da pogovarjati in ne vem še kakšen mišmaš. Danes pa ste vsaj tisti, ki podpirate, da se vsaj zavarovalnice zreže, v podporo svojemu predlogu mobilizirali in še vedno mobilizirate enake, identične argumente, kot smo jih v Levici predstavili že nekaj mesecev nazaj, ko je bilo treba dopolnilno prenesti v obvezno. Kar me po eni strani čudi, po drugi strani pa veseli, ker če vsaj zavarovalnicam stopimo na rep. Čeprav nepravične položnice ostajajo za zavarovance, odpiramo vrata nekim kasnejšim korakom, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje dokončno ukine, solidarno, da se prenese v obvezno zdravstveno zavarovanje.
In danes na glasovanju nimamo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, imamo nekaj drugega, tehnično v resnici precej bolj preprostega, o čemer odločamo. Ali bomo pustili dobičke komercialnim zdravstvenim zavarovalnicam? Ali bomo pustili, da se omastijo s 50 milijoni evrov vseh zavarovancev letno? Ali naj se ta sredstva oziroma vsaj del teh sredstev pretoči tja, kamor bi se že v štartu morala, torej v podporo storitvam, v podporo javnemu zdravstvenemu sistemu. Dobički zavarovalnic ali javno zdravstvo; to je odločitev danes, to je glasovanje danes in okoli tega vprašanja se bomo danes preštevali. Koliko daleč se bomo prešteli, to bomo pa še videli. In ko se bomo prešteli, se bo tudi izkazalo, kateri poslanci, katere stranke so kupljene in katere ne. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vašo razpravo.
Besedo ima gospa Nataša Sukič.
Pripravite se gospa Iva Dimic.
Izvolite, gospa poslanka.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Mislila sem začeti drugače, ampak ob poslušanju teh neverjetnih verbalnih piruet in bravur, ki jih je izrekal prav poslanec Jani Möderndorfer, bom malo spremenila svoj uvod. Jani je rekel, da ne podpira tistih, ki nezdravo živijo. Jaz moramo reči, da sem tudi jaz ena od tistih, ki nezdravo živim, ko poslušam takšna izrekanja, ki sem jim bila priča. Spoštovani kolega Möderndorfer, danes sem bila pod enormnim stresom, ko sem tole poslušala, in verjetno mi to zdravstveno škoduje in torej nezdravo živim, ampak sedaj šalo na stran. Jaz sem danes ob neki drugi priliki v stališču že povedala, kako lepo se je danes na nekem drugem primeru pokazalo, kako odtujen je ta parlament od ljudstva. Ljudstvo nas je postavilo sem in mi bi morali ščititi interese v prvi vrsti ljudstva in šele potem tudi kapitala. Kaj pa danes tukaj poslušamo pri teh neverjetnih bravurah? Veliko zaščito kapitala in vsekakor ne ljudstva. Kot je povedal malo pred menoj tovariš Kordiš, ukiniti bi bilo treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje, imeti bi morali eno samo zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bi bilo pravično na ta način, da so odtegljaji v zdravstveno blagajno tistih, ki zaslužijo manj, manjši; in odtegljaji tistih, ki zaslužijo več, pač večji. Tako preprosto je v resnici to. In tako bi bilo, če ne bi naša socialna država po obrokih umirala že več kot 25 let. Priča smo agoniji teh javnih sistemov in podsistemov, ker so očitno zelo velike želje in apetiti po tem, da bi se seveda tudi zdravstvo čim prej privatiziralo. Čemu smo priča danes? Ne samo temu, da zavarovalnice letno zaradi administrativnih stroškov odtegnejo okoli 50 milijonov denarja, ki bi bil lahko bolj pametno porabljen v eni sami zdravstveni blagajni, to je v javni zdravstveni blagajni. Nismo torej priča samo temu.
Čemu smo priča? Priča smo grozljivemu dejstvu, da obvezno zdravstveno zavarovanje – govorim o stanju sedaj – v resnici ni univerzalno. Tisti, ki si danes ni zmožen, ker je reven, plačati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sploh nima pravice in dostopa do praktično nobene zdravstvene storitve v celoti. Temu smo mi priča in takšne državljanke in državljani živijo med nami. Ljudje, ki ne zmorejo tega plačati in so zaradi tega preprosto odrezani od tega, da bi se jih zdravilo v celoti. Sedaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, ko nekdo zares zboli. Še več, kam se prelije osnovno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo državljani in državljanke, in če ne plačamo dopolnilnega? Prelije se pravzaprav tistim, ki pa zmorejo plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Torej oni so na vrsti, njih se oskrbi. Tisti, ki pa vseeno plačujejo osnovno, pa ne zmorejo dopolnilnega, pa niso več deležni niti zares celovite zdravstvene oskrbe. Tako daleč smo zavozili naš sistem in tako globoko nepravičen je naš sistem. Zato bi bilo edino pravično, da se torej ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da se ustvari, kot je bilo nekoč, eno samo obvezno zavarovanje; ampak na način, da tisti z manjšimi prihodki odvajajo v zdravstveno blagajno ustrezno manj in tisti z visokimi ustrezno več. To je edino pravično; ne pa vse te piruete, vsi ti labirinti, kako bomo nekam prišli, pa ne moremo priti, je 16 let že stvar v igri pa nikakor ne moremo, pa tudi zdaj ne moremo, vlade bodo padale, pa ne vem kaj vse bo padalo. Za to gre, čisto preprosto je, če bi le hoteli, 90 nas je tukaj. Stvar je preprosta, samo hoteti je treba. Hvala zaenkrat.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Besedo ima gospa Iva Dimic.
Pripravite se mag. Bojana Muršič.
Izvolite, gospa Iva Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Moram reči, da mi je nekako na dušo potrkal kolega Miha, ko je rekel, da je treba ves denar, ki se steče za namen zdravstva, usmeriti v podporo storitvam v javnem zdravstvu. Jaz v to verjamem in jaz to res podpiram. Zato sem od začetka podpirala in verjela, da bo ta red naredil tudi minister Šabeder. Ker to, da je ovadil Janeza Zemljariča, ko je lobiral v UKC, kdo mora dobiti servisiranje informacijskega sistema v UKC-ju, je bil znak, da bo opravil z vsemi lobiji v slovenskem zdravstvenem sistemu. Jaz sem ga podpirala in verjela, da bo to naredil. In tako kot vsak minister, so ti lobiji tako močni, da je bil enostavno ujet v njihove mreže, ni kaj dosti naredil in ni mogel narediti. Ker ni mogel narediti, ker so bili apetiti teh lobijev še po tistem denarju, ki ga omenjate, da si ga nekdo deli; ampak vemo tisti, ki smo že kar nekaj let v raznih preiskovalkah, kako se ta denar deli pa kam gre, se je enostavno ministru zgodilo to, kar se je; oziroma se je Listi Marjana Šarca zgodilo to, kar se je, da je padla vlada na tem zakonu, ker je minister za finance Bertoncelj rekel, da on dovoli, da se iz državnega proračuna lahko za to nameni samo 10 milijonov. Očitno so bili apetiti teh lobijev večji in bi radi še iz državnega proračuna imeli bianko menico. Za te lobije je limit nebo, za te lobije ni pomemben pacient, ampak on sam, nepotešljiv v denarju. Ko govorimo o lobijih, res s tega mesta danes čestitam, da se je minister uprl verjetno enemu največjih lobijev v Sloveniji in podal kazensko ovadbo.
Minister je danes pokazal nov zakon. Ampak še enkrat poudarjam, da se reforme delajo v prvem letu vlade, takrat se lahko take zadeve speljejo, ko je koalicija res še enotna, ko koalicijski partnerji še ne preračunavajo, kdaj bodo volitve pa kako jim kažejo ankete. Ko se to začne, vidimo, kaj se že dogaja v zadnjih osmih letih, praktično vsaki dve leti in pol se zamenja vlada, ker so apetiti veliki pa tudi vlade spremljajo ankete in enostavno se znajdejo v začaranem krogu. Res sem žalostna, da ta vlada ni pripravila zakona o dolgotrajni oskrbi. O tej dolgotrajni oskrbi tukaj res že toliko časa govorimo. Ko smo mi rekli, dajmo skupaj narediti dolgotrajno oskrbo, so rekli – Mi jo bomo sami, naredili bomo demografski sklad. Skoraj dve leti, vlada pade, brez demografskega sklada, brez dolgotrajne oskrbe, kar pomeni spet še en prosti tek. In bilo je danes rečeno, da je politika prozorna. Res je, politika je prozorna, pa vendarle se čudim, da ljudje vseeno ne vidijo na volitvah barv, da ne vidijo, kako tudi novi obrazi ne prinašajo rešitev, da ljudje enostavno rečejo – Ne grem na volitve, ker so vsi isti. Veliko dela je tudi na nas samih kot politikov, da bi ta trend v Sloveniji obrnili. Rečeno je bilo, da bi manj plačevali ob prenosu. Jaz besede ukinitev ne maram, ker jaz resnično razumem besedo ukinitev v pomenu,da tega stroška moj družinski proračun nima več. Če gre na drugo postavko, je to zame isti odhodek mojega družinskega proračuna. Ampak reči, da ljudje ne bi več plačevali. Tudi moja kolegica je rekla – Kdo bo plačeval to razliko, Julka iz Rovt ali državni proračun? Veste, kaj vam povem? Julka in Rafelj iz Rovt bosta plačevala, ker državni proračun se med drugim polni preko davkov in še kaj drugega. Vsi plačujemo v to.
Tukaj se zdaj gre samo za nianse, samo za neko prikrivanje in kaj bomo naredil. Ukinili smo. Zadnje sporočilo ZZZS, da je višina pavšalnega 29 evrov premalo, ki je bila potrjena na odboru, je jasno sporočilo, da ni vse tako rožnato tudi s to ukinitvijo. Pri 29 evrih pavšalnega doplačila je minus v zdravstveni blagajni 90 milijonov. Pri 32 evrih, kolikor so predlagali, in imamo tudi danes ta amandma pred sabo, pa je tega minusa 42 milijonov. Govorimo o negativnem stanju v zdravstveni blagajni 42 milijonov. Toliko časa pa sem že na tem svetu in toliko časa že spremljam, kako se zadeve odvijajo. V amandmaju danes je za leto 2021 predlaganih 32 evrov, kar pomeni, da se bo kasneje seveda zadeva dvigovala, da bomo prišli na nulo. Kje se bo ta zadeva ustavila? Kje se bo ta zadeva ustavila? In kar je najhuje, nimamo vpliva na to. Državljani nimajo vpliva na to, da bi se ta meja nekje ustavila. Jaz si želim, da bi bil naš zdravstveni sistem resnično boljši, zato tudi sama poskušam na nek način pomagati, ampak za to nismo mi krivi. Za to, kako se bo naprej reševalo, ali zakaj je padec vlade, je kriva koalicija, ker ste vi usklajevali ta zakon, ker ste vi na Odboru za zdravstvo preslišali pri prvi obravnavi besede direktorja ZZZS, ki je rekel, da to ne bo šlo tako, da on ne podpira tega. Jaz sem gledala vaše obraze in iskala kanček razumevanja ali pa znake, da ste vi direktorja Sušlja slišali. Res sem imela občutek, karavana gre dalje in to dejansko pove to, da je bila to zgolj in samo neka ideologija, ki se žal lomi na plečih bolnikov, ki čakajo v čakalni vrsti, ki so zadovoljni s tem, da dobijo čez eno leto pregled pri endokrinologu, ki so zadovoljni s tem, da čakajo na fizioterapevta 6 mesecev ali več. In to je slika. In s to sliko se, koalicija, niste ukvarjali v letu in pol, v dveh letih; samo z ideološkimi temami.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Besedo imate mag. Bojana Muršič.
Pripravite se gospod Jože Lenart.
Izvolite, gospa poslanka.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Po vseh teh razpravah, kaotičnem sprejemanju tega zakona smo danes le prišli do ključne faze, da res stopimo in ukinemo to dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da naredimo korak naprej. Vseh 20 let so pač zavarovanci ugotavljali, da je takšen sistem, kot da imamo danes, ki ga plačujemo, nesolidaren in nepravičen. Res je, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno leta 1992. Jaz sem pogledala tudi magnetogram leta 1992 ob sprejemanju tega zakona. Bila je prav tako kaotična razprava, kaotične razmere. In zakon je bil sprejet. Ampak vsi mi danes tukaj se zavedamo, da bomo morali iz svojega lastnega žepa doplačevati to zdravstveno storitev, kot bomo v prihodnje morali dodatno plačevati iz žepa tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ampak da prispevamo vsi v enakih zneskih, to je pa daleč od socialne države. Absolutno se s tem ne strinjam. Boleče je tudi to, da marsikdo danes nima urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi so upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi samostojni podjetniki, ki si iz takih ali drugačnih razlogov tega ne plačujejo, pa žal tudi tisti z minimalnimi dohodki. Pa me bo po vsej verjetnosti kdo popravil – Če pa je tako hudo, pa naj poiščejo pomoč na centru za socialno delo, bodo dobili denarno socialno pomoč pa jim bo proračun pokrival ta znesek. Ne, ni tako lahko. Če sta dva zakonca, oba prispevata vsoto tega denarja, ki ga imata, in nista upravičena do denarne socialne pomoči in morata si plačati to dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Danes je bilo sicer govora o tem, da je to prostovoljno, da si pač plačujemo, ampak če pa nimaš urejenega tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi do zdravstvenih storitev nisi upravičen. Oziroma si upravičen, vendar jih drago plačaš. Danes je bilo v razpravah že govora o tem, koliko to stane. Lahko vam konkretno povem, da so za zgolj en kratek obisk v bolnišnici cene okoli tisoč in več evrov. Če že tako ali tako imaš minimalne dohodke, minimalno pokojnino, pod pragom revščine, od kod ta denar? To je nesprejemljivo.
Res je treba gledati na to, da bodo vsi imeli možnost in da bodo vsi lahko plačevali dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oziroma v novem predlogu imamo preoblikovanje tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno dajatev. Se mi pa sicer tukaj malce postavlja vprašanje, kako bo s tistimi, ki danes ne morejo plačati 34 oziroma 35 evrov, v predlogu LMŠ je 32 evrov. V našem predlogu, iz tega razloga tudi vlagamo Socialni demokrati amandma k 12. členu, je pa ta solidarnostna in pravična lestvica. Nekdo, ki ima dohodke izjemno izjemno nizke oziroma pokojnino v višini recimo 500 evrov, kar ima kar nekaj populacije, in mora potem plačati za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 35 oziroma po novem 32 evrov, bo to še vedno 7 % njegovega prihodka. Za nekoga, ki pa ima tu večje dohodke, bo pa ta prispevek manj kot odstotek. To je velika nepravičnost in tega si v naši Republiki Sloveniji, ki jo tretiramo za socialno državo, ne bi smeli privoščiti. In če si priznamo ali ne, nastajajo razlike tudi že iz socialnih stisk. Tako ali tako nekateri sploh nimajo možnosti priti do zdravnika, iščejo pomoč svojcev, tistih, ki bivajo z njimi, da jih sploh odpeljejo k zdravniku, že to jim je zelo oteženo. Zato še enkrat, izjemno pomembno je, da bo plačevanje tega obveznega pavšalnega prispevka finančno vzdržno, to je definitivno, kar mora biti, solidarno in predvsem pravično. To je pa mogoče samo s tem, da zavarovanje plačujemo vsi v skladu s svojimi zmožnostmi, tisti, ki imajo več, plačujejo več. Le-ti argumenti bodo potem možni, da bo ta zdravstveni sistem odporen tudi na gospodarska in finančna nihanja.
Že v drugem branju smo Socialni demokrati vložili amandma, ki bi rešil to, kar sem navajala ves ta čas. Tudi v resoluciji, o kateri sem danes govorila, v resoluciji o nacionalnem programu zdravstvenega varstva, ki smo jo sprejeli v preteklem mandatu, je bila jasno zapisana vizija, da bomo v Sloveniji imeli kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo, ki bo urejeno pravično, solidarno in vzdržno. In tega se mi, Socialni demokrati, držimo. Prepričana sem, da amandma odgovarja na vsa ključna vprašanja in odpravlja to anomalijo današnjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da vsi plačujemo enake zneske. Dostopnost, žal, ni enaka za vse; zavarovalnice pa kopičijo dobičke, žal na račun najranljivejše populacije, ki odtrga od svojih ust denar, da plača ta znesek. Naš amandma sledi trem ciljem – solidarnosti, da se v zavarovalni sistem vključijo vsi zavarovanci, kajti danes tega ni. Po ocenah je 120 tisoč zavarovancev brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To je zame ključno, kajti name so se obračali posamezniki, ko sta bila, kot sem povedala, dva upokojenca v zakonski zvezi; in sta se odločala, kdo si bo plačal dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kdo je bolj bolan, da ga potrebuje. Kajti v zakonu je še tista težava, da če nekaj časa ne plačuješ zavarovanja in se po določenem času odločiš, da boš plačeval dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so premije bistveno višje, kot so danes, ko je to 35 evrov. Videla sem položnico, potem ko sta se pač odločila, da bo gospa plačevala dopolnilno zavarovanje in se vključila v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, le-to znaša 42 evrov, pokojnine ima pa 360 evrov. Kaj to pomeni? To je res skrb vzbujajoč podatek. Verjamem pa, da bi z veseljem, če bi prišli do sprejetja naše lestvice, oba plačala po naši lestvici zgolj 10 evrov. Lahko bi oba prišla do zdravstvenih storitev, seveda z vsemi logističnimi težavami, ampak gre ta pot v pravo smer. Prvi korak je, da naš amandma sledi cilju solidarnosti. Drugi korak je progresivna lestvica. Se pravi, imamo progresivno lestvico, kjer je upoštevan dohodkovni položaj posameznika, in ta dohodkovni položaj se veže na neto plačo. Naša lestvica je razdeljena v sedem razredov, tako da bi plačevali tisti, ki imajo dohodke do minimalne plače, 10 evrov; in ne boste verjeli, teh je 379 tisoč 275. Tisti, ki imajo dohodke od minimalne plače do povprečne plače, tukaj je največji razpon, bi plačevali po novem 25 evrov, ampak te populacije je 690 tisoč pa še nekaj. To so skrb vzbujajoči podatki, tu govorimo do minimalne plače, to so dohodki do okoli tisoč 700 evrov neto. V teh dveh stolpcih je ta celotna populacija. Nadalje, od povprečne plače do 1,6 povprečne plače je 321 tisoč 139 zavezancev. Tudi ta dohodek ni visok, njihov prispevek pa bi po naši solidarnostni lestvici znašal 30 evrov, kar pa je še vedno manj kot danes, ko plačujejo 35, po predlogu amandmaja LMŠ pa 32, še vedno je nekaj manj. Seveda pa se potem na dohodke naša lestvica dviguje, kar se mi zdi tudi edino pravilno, kajti nekdo, ki pade v sedmi razred, to je neto dohodek 5 tisoč 500 evrov, bo potem plačal 150 evrov. Mislim, da bi to tudi ti ljudje zmogli. Naša lestvica gre v smeri solidarnosti in pravičnosti. Tudi vzdržna je. Ponujali samo tudi roko, da če bi bilo premalo sredstev, bi jo lahko tudi malce prilagodili. Absolutno pa je to, kar smo zagovarjali, kar smo napisali, da si želimo pravičen, solidaren in vzdržen zdravstveni sistem.
V amandmajih, ki se nam pojavljajo, imamo tudi varovalko, v kateri govorimo, da je treba iz proračuna zagotoviti manjkajoča sredstva. Vsi vemo, da iz proračuna danes gre okoli 8 %. Naša želja je absolutno, da se iz proračuna zagotavlja več sredstev, kajti tukaj smo daleč pod Evropsko unijo, da pridemo vsaj na 9 %. Jaz pri tem ne vidim toliko težav. Vidim pa sicer težavo, da bi zdravstvena blagajna bila slučajno vreča brez dna, da bi se stroški zdravstva vedno povečevali, kar pa je malce skrb vzbujajoče, ampak to bi morali urediti v celovitem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je danes minister nam pokazal, da osnutek je. Zato me izjemno žalosti, da je prišlo do tega koraka, da ga poslanci nismo videli, da je prišlo do odstopa vlade. Kajti z zanimanjem bi pristopili k temu, da celovito rešimo to problematiko, katero naslavljamo že dobrih 20 let. Zavedamo se, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje zgolj en kamenček tega. Treba je urediti razmerja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, veliko veliko stvari je. Tudi te bolniške odsotnosti so problematične, skrajševanje čakalnih dob je nujno potrebno, kajti če ne bomo naredili korakov na skrajševanju čakalnih dob, se nam bo dogajalo to, da bomo vedno več sredstev morali namenjati za bolniške odsotnosti.
Danes je bilo še nekaj povedanega, da pozdravljajo nekateri partnerji, politične stranke, da se Socialni demokrati zbujamo. Jaz vam moram povedati, da mi smo budni ves čas. Jaz sem šest let poslanka in moram reči, da sem tudi pri pripravi prejšnjega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je pripravljala Milojka Kolar Celarc, delala korektno in sodelovala. Žal pa je prišlo tudi do tega, ko je bilo treba procesirati zadnje korake, še sedaj ne vem, zakaj in kdo so tisti ljudje, ki zadaj rečejo – Ne, sedaj se umaknite, ne gremo v zaključne faze; in potem zakona ni bilo. Moram reči, da smo bili vedno konstruktivni partner. Seveda smo povedali svoje želje, smo bili velikokrat pripravljeni se potegniti tudi nazaj, sprejemamo argumente, če nas prepričajo. Delali smo trdno oziroma jaz za sebe lahko rečem, da sem ves ta čas delala z vsem svojim znanjem, zmožnostmi, tudi mislim, da sem bila korektna. Nikoli nisem iskala rešitve way out, ampak iskala sem vedno – rešitve, ne pa zgolj, da bi ostajala pri besedah. Tudi gospod Sušelj je povedal v zadnjih predstavitvah, da ne bo dovolj denarja. Kolegi iz koalicije in Levice lahko povejo, da smo sodelovali, da smo želeli, da bi se Zavod za zdravstveno zavarovanje v pripravi sprememb tega zakona vključil zraven; a glej ga zlomka, med drugim in tretjim branjem se zbudi. To je meni nesprejemljivo. Ko sem videla prvi njihov dopis, sem bila zgrožena. Kje ste bili pa prej? Iz tega razloga je potem nastal novi amandma LMŠ-ja, ki v bistvu popravlja to anomalijo nevzdržnosti sistema – prispevek obveznega pavšalnega prispevka iz 29 na 32. Ja, seveda, treba je pa poiskati vse ostale rešitve. In če mi dovolite, jaz verjamem, da imamo danes zrelost, modrost, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestimo s solidarno in pravično lestvico, kot jo predlagamo Socialni demokrati. Danes so spremenjene okoliščine, kot so bile mesec nazaj, in to bo tudi dokaz, da ne samo z besedami, ampak tudi dejanji lahko naredimo prave korake. Pa ne prave korake za nas, ampak prave korake za ljudi, v dobro ljudi. Danes se bo tudi pri glasovanju videlo, kdo je za socialno in pravično lestvico ter pravično plačevanje tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, za predstavitev vašega stališča.
Besedo imate gospod Jože Lenart.
Pripravite se gospod Robert Pavšič.
Ker ste me nekateri spraševali, po zaključku te liste je ponovna delitev in možnost prijave.
Izvolite, gospod poslanec.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Današnje dogajanje ob tej točki mi odpira spoznanje in vsekakor tudi razočaranje nad moralo nekaterih poslancev in tudi nad samo politiko, kako se lahko tako sprenevedamo in spreminjamo v dejstvih. Z izvolitvijo v Državni zbor mi je bilo jasno, da bo prioriteta te vlade vsekakor zdravstvo, zdravstvena reforma, tudi pod streho javnega zdravstva. In danes tukaj tudi vprašanje v tem sklopu je to zelo bistveno. Kaj pomagajo koalicijski dogovori, dogovarjanje, če pa v ključnem momentu koalicijska zaveza za ene ne velja več? Zakaj, se lahko danes vsi sprašujemo. Ali gre za figo v žepu, gre za manipulacije, ali gre celo za izdajo javnega mnenja, ki smo ga tudi v tem obdobju lahko spremljali, da ljudje praktično že sprašujejo, ali boste že enkrat lahko to zadevo spremenili, v kar si želijo? Tudi to dejstvo bi morali imeti danes pred očmi. Tiste, ki danes Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne boste podprli, se vas bodo volivci zapomnili, to je vsekakor, tega se zavedate. Imam občutek, da gre na področju zdravstva Slovenije danes za neko zgodovinsko prelomnico. Če danes ne bomo zmogli tega prvega koraka, prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z zasebnih zavarovalnic na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da prihranimo in namenimo ljudem nekaj deset milijonov, ki jih iz tega lahko; kako bomo potem kos izzivom staranja prebivalstva? Kako bomo kos novim izzivom zdravstva, na primer zdravilom za rak, ki prihaja? To bo sigurno veliko breme. Recimo tudi zdravljenja malega Krisa, ker je bilo tudi v javnosti toliko govora, zakaj naše zdravstvo tako dragih zdravil ne zmore; in še veliko tega bi lahko danes tu našteli. Morda pa bo sedaj bolj desna vlada s privatizacijo zdravstva reševala bolje za tiste, ki si bodo zdravljenje seveda lahko privoščili. Morda je pa to tista prava pot, bo zgodovina seveda pokazala. Problem zdravstva Slovenije, ki ga vidim sam. Kot primer, Makedonija zbere na prebivalca manj kot tisoč evrov za zdravstvo, Slovenija – okoli 2 tisoč evrov. Nemčija, Avstrija – okoli 4 tisoč evrov. Povprečje Evropske unije je nekje na 3 tisoč evrov. Tu je tisto vprašanje in dejstvo, ki bi mu morali mi slediti, da se seveda približamo vsaj temu povprečju Evropske unije. Zakaj Slovenija zbere v procentu na BDP manj kot 8 %, zakaj daje za zdravstvo manj kot 8 %? Povprečje Evropske unije je blizu 10 %, Nemčija da celo 11 %. Ker zaostajamo s plačami, ker naše plače v povprečju ne presegajo 70 % Evropske unije, v primerjavi z BDP smo pa na okoli 85 %. In to je potem tista razlika. Kje je potem ta razlika med 70 in 80 %?
Glavni vir zdravstva so prispevki in se zbirajo na bruto in iz bruto plače. Torej so vsekakor pogoj za več denarja v zdravstvu višje plače, na podlagi seveda produktivnosti tistih dejavnosti z višjo tehnološko dodano vrednostjo. Seveda je cilj našega gospodarstva, ki si je tu zadalo, da do leta 2025 dvigne dodano vrednost na zaposlenega na 60 tisoč evrov, danes je 45 tisoč. In temu bi morali slediti, saj je dodana vrednost vsaj dve tretjini sestavljena iz plač. S tako rastjo bi tudi potem zdravstveno in pokojninsko blagajno bistveno izboljšali, prag revščine in vse tisto, kar si lahko iz tega potem privoščimo. Cilj je 60 tisoč evrov dodane vrednosti in povprečna plača 2 tisoč evrov; s tem bi se bistveno približali povprečju Evropske unije. To je tisti vir, ki bi mu morali slediti. In jaz temu dajem dosti večjo prioriteto in prednost kot pa tistemu kupčkanju iz ene zadeve v drugo, ker na tak način se moramo zavedati, da nekje jemljemo pa drugam dajemo. Z dvigom produktivnosti, plač in vsega ostalega pa bi bilo bistveno lažje. In to si Slovenija tudi zasluži, kajti mi smo v Evropi. In da to dosežemo, je tudi sposobnost našega podjetništva in na drugi strani neke racionalnosti tudi nas kot politike v tem sistemu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo imate gospod Robert Pavšič.
Pripravite se gospod Soniboj Knežak.
Potem pa ponovno odprem listo.
Izvolite, gospod poslanec.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, gospod predsednik.
Danes je vprašanje zelo enostavno, čeprav govorimo o tisočerih drugih zadevah – Ali smo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali smo proti? Vse tisto, kar smo v razpravah pripopali zraven, je popolnoma nepotrebno in dejansko samo dokazuje, zakaj v zadnjih tridesetih letih naš zdravstveni sistem ni mogel doživeti neke normalne reforme. Če se to zatakne že pri osnovnem, to je financiranju, potem nikakor ne moremo iti naprej na neka vsebinska vprašanja in dejansko razreševati težav, ki v zdravstvu so. Vsi vemo, da zdravstvo danes funkcionira. Državljani dobimo vrhunske zdravstvene storitve. Ali imamo v tem sistemu anomalije? Seveda jih imamo. In zdajle govoriti o tem, kako sistem finančno ni vzdržen, ali bo v sistemu minus ali plus. Na zadnje izračune Ministrstva za finance, ki so se naslanjali na Zavod za zdravstveno zavarovanje, torej na tistega, ki bo zakon dejansko izvajal, z amandmajem, ki ga danes dajemo v proceduro,to je 32 evrov, sistem v naslednjem letu pridela 40 milijonov dobička, še leto kasneje 20 milijonov dobička. Ta dobiček ostane v sistemu z nižjimi stroški kot dejansko, ampak da v sistemu nekaj škripa, pa seveda vemo. Če imamo recimo na eni strani dobrih 10 milijard evrov, zato da funkcionira cela država, na drugi strani pa skoraj 4 milijarde samo za en sistem, torej zdravstveni sistem, pa govorimo o tem, da zadeve škripajo, da se komaj prebijajo iz meseca v mesec oziroma iz leto v leto, nekaj tukaj zelo smrdi. In se bo treba teh zadev seveda sistemsko lotevati, ampak zgleda, da bo to popolnoma neuspešno, če padamo že na prvem izpitu – ali bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo danes, ali ne.
Že v stališču smo izpostavljali, kakšno dodano vrednost ima današnja oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za javni interes. Če mene vprašate, prav nobene dodane vrednosti. Varovalka v zakonu, po katerem bi za izredne situacije razliko sredstev pokrival državni proračun, je pa sedaj kar bianko menica Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Kako bomo kontrolirali trošenje oziroma kako bomo kontrolirali višino sredstev, ki jih ima zavod na razpolago? Kako jih pa danes? Saj zavod skupaj z rastjo plač vsako leto dobi več sredstev. Več sredstev dobi sistem tudi z vsakoletnim dvigovanjem premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakaj smo se sploh začeli o tej zgodbi pogovarjati, o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spomnimo se. Lansko leto poleti, Vzajemna je objavila, da bo dvignila ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Takrat je Levica takoj predlagala, da gremo v ukinitev tega zavarovanja. Danes se slepiti, da bo zdravstveni sistem deloval ceneje; ne bo deloval ceneje, nikoli ne bo deloval ceneje, vsako leto bo dražje. Ampak če mi danes ne bomo ukinili dopolnilnega zavarovanja z amandmajem 32 evrov, verjemite mi, v naslednjih nekaj mesecih bodo zavarovalnice zelo konservativne pri oblikovanju premij, ampak zelo hitro bo ta premija narasla iz današnjih 35 na 40 ali pa celo več. To si upam trditi in to se bo, kot se odraža na razprave, tudi zgodilo. Štiri leta je imela prejšnja vlada možnost prinesti reformo na mizo; pa je ni prinesla. Minister se je trudil, danes je predstavil dva ključna zakona, ki sta ključna za vse nas, ampak posledica je bila pa enaka – Vlada je padla zaradi zdravstva. Dvomim, da zaradi zdravstva, zaradi vsega skupaj, ker se je ta institucija popolnoma nesposobna karkoli dogovoriti.
Vi na desni boste trmasto vztrajali na svoji strani ter v svojem poizkusu popolne in brutalne privatizacije javnih storitev; na levi se bo seveda upiralo diametralno. Če bi bilo logično, bi se dobili nekje na sredi, ampak se ne. Potem je pa že boljše, da se še enkrat preštejemo, konsolidiramo in rečemo bobu bob ter začnemo reševati ključna vprašanja brez zagovarjanja nekih interesov interesnih skupin, da se ne bom malo grše izrazil. Ja, v celotnem postopku ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nihče od teh subjektov ni verjel, da nam bo uspelo priti tako daleč. Kdaj so se začeli ti enormni pritiski, kaj se pa vi vendarle greste? Šele ko je bila zaključena druga obravnava na plenarki, šele potem se je pa videlo, da sedaj pa obstaja realna možnost, da se ta zadeva dejansko ukine. Ne, ne gre samo za tistih famoznih ali imaginarnih 50 milijonov evrov dobička; gre za 550 milijonov na leto, ki se jih lahko upravlja. Dobiček je tisto, kar ostane na koncu. Vse tisto, kar se pa s temi sredstvi dogaja vmes, je pa že drugo vprašanje. In to je ogromen denar. In to je denar vseh državljank in državljanov, to je javni denar. In vsi ti, bom rekel kar neposredno, izgovori dejansko kažejo samo na to, kako bi, da ne bi. Danes si bomo dejansko lahko na koncu pokazali mišice. Jaz imam čisto vest, sem sprejel tako Slovensko zavarovalno združenje, se z njimi pogovarjal, razumem njihove poglede, njihove pomisleke. Sprejeli smo strokovne pomisleke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, jih upoštevali, amandmirali danes. In ker tudi LMŠ vztraja na tem, da ti amandmaji za vzdržnost in izvedljivost zakona morajo biti sprejeti, kaže tudi na našo odgovorno držo do celotnega postopka in tudi do zakona. Kaj bo pa jutri, pa tako ali tako nihče ne more vedeti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Kot zadnji v tem krogu je gospod Soniboj Knežak.
Izvolite, gospod poslanec.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Socialni demokrati že vrsto let opozarjamo na potrebo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sem bil kar vesel, da peljemo fazo ukinitve v zaključek. Na žalost moram reči, da danes po predstavitvi in po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih dneh, nisem več tako optimističen. Upam, da bo šel ta predlog, ki je nekako prvi korak v smeri ukinitve oziroma odstranitve privatnih zavarovalnic od zdravstvenih prispevkov. Pa vendar se mi zdi, da smo naredili v tem postopku kar nekaj napak. Tisto, kar jaz bistveno pogrešam, nasploh pri delu v Državnem zboru, je to, da je za moje pojme v Državnem zboru bistveno premalo komunikacije. Ne komunikacije samo znotraj koalicije, to je posebno poglavje, to je poglavje, ki se počasi končuje, ampak komunikacije o stvareh, ki se tičejo vseh državljank in državljanov. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ena od takih zadev, to ni stvar samo koalicije, to bi morala biti tudi stvar desnice. Seveda bi jih morali vključiti tudi v pogovore in v vse te postopke dogovarjanja, da najdemo najbolj konstruktivno oziroma najboljšo rešitev za državljanke in državljane. Ne bom zahajal v podrobnosti, morda stavek ali dva glede koalicije, kako smo se tega lotili. Super, imeli smo neko časovnico, ampak nazadnje pa zgleda, da ne razumemo vsi dobro, kaj pomeni partnerski odnos. Partnerski odnos zame pomeni to, da s partnerji, s katerimi si v koaliciji, nadstrankarskem odnosu ali kakršnemkoli, komuniciraš, jih spoštuješ, jih informiraš; ne pa da igraš neke solo akcije, verjetno z namenom lastnega piara, greš mimo vseh rokov, mimo vseh dogovorov. Najprej obvestiš javnost, novinarje in šele potem koalicijo. In to je tudi eden od razlogov, da ta ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja doživlja tako usodo, ki smo ji zdaj priče. Lahko bi bili na bistveno boljši poti, malo več komunicirali pa bi se danes pogovarjali o predlogu, ki bi bil bistveno boljši, kot je ta.
Glede zgodovine ne bom govoril. Bi pa rad opozoril na nekaj dejstev, predvsem tudi na debato SMC in Janija Möderndorferja. Naj vas spomnim, da je bila v prejšnjem mandatu sprejeta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za obdobje 2016–2025. To je nek krovni dokument z usmeritvami in cilji za naš zdravstveni sistem vse do leta 2025. To resolucijo smo podprli v SD, podprla jo je Levica, tudi v SMC, spoštovani kolegice in kolegi, ste jo podprli. Pa mi dovolite, da citiram nekaj odlomkov iz te resolucije: »Prizadevali si bomo za pravično, solidarno in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva.« Nadalje: »Solidarnost je načelo, po katerem vsak prispeva glede na svoje zmožnosti in koristi zdravstveno varstvo glede na potrebe.« In še zadnje: »Vsak posameznik prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka in ima enake pravice kot drugi.« Načela solidarnosti. Se pravi, da ta načela solidarnosti niso neka kaprica Socialnih demokratov in naše piar zgodbe, s katerimi so nas nekateri v zadnjih tednih poskušali prek svojih omrežij označiti, ampak ena zaveza, ki smo jo skupaj – skupaj, spoštovani kolegice in kolegi – sprejeli v že v prejšnjem mandatu. V zadnjem obdobju, recimo zadnjih 30 let, odkar smo se odločili in šli na samostojno pot, če nekaj lahko zagotovo trdim, je to, da smo v tej družbi naredili velike socialne razlike. Na eni strani imamo kopico ljudi, ki se težko preživljajo iz meseca v mesec, na drugi strani nam je ta sistem omogočil tudi kopico ljudi, ki imajo vsega dovolj in več, kot rabijo.
Vnesimo v ta naš zdravstveni sistem s to reformo zopet en kanček solidarnosti, solidarnosti pri storitvah, pri zdravstvenih storitvah in s tem omogočimo morda tudi tistim 120 tisočim, ki nimajo danes dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki si ga ne morejo plačevati, s podporo naše solidarnostne lestvice, da jim bo to dostopno. Pogovarjamo se, spoštovani kolegice in kolegi, o dostopu do zdravstvenih storitev. To je bil tudi razlog, da smo Socialni demokrati pripravili ta amandma k 12. členu, to je ta naša lestvica. Mislim, da smo jo poslali pravočasno tudi vsem partnerjem, pa na žalost moramo ugotoviti, da kakšnega velikega odziva ni bilo. Vsi danes govorimo – Ja, sprejmimo danes to, ukinimo; čez pol leta, čez eno leto bomo pa pripravili solidarnostno lestvico?! Zakaj si delamo dva, tri korake? Skupaj bi se usedli, dogovorili, da vidimo, če je ta naš predlog sprejemljiv. Jaz ne trdim, da je najbolj pravičen; trdim pa, da na podlagi tega bi milijon štiristo tisoč državljank in državljanov te države plačevalo manj. Solidarnost, seveda, predlog 10 evrov do neto zneska 670 evrov. Naj vas spomnim, spoštovani kolegice in kolegi, da je povprečna pokojnina v tej državi 630, 640 evrov. Velika večina upokojencev bi plačevala bistveno manj, kot plačuje danes.
Še marsikatere druge zadeve ne razumem, ampak zato ne razumem tudi Desusa, da on ne podpira tega. Lestvica, po kateri bi namesto 400 pa še nekaj evrov plačevali 120 evrov na letnem nivoju. Ne trdimo, da je ta prava, lahko da je glede na podatke, ki smo jih imeli, ki so pa poseben problem v tej državi, to sva se malo prej tudi s kolegom Trčkom pogovarjala, da ne morem razumeti, da se pogovarjamo o tako različnih vsotah pri formiranju teh rezervacij. Da nam ne znajo na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za zdravje zagotoviti enih relevantnih podatkov, tako da se pogovarjamo, da bo lahko nastala vrzel od milijona do desetih, omenili so tudi 100 milijonov. To me boste zelo težko prepričali; če pa teh podatkov nimamo, potem nam pa bog pomagaj, čisto po domače. Ali je ta sistem zdaj pravičen? Ni pravičen. Upokojenka s 400 evri penzije plačuje do centa enak znesek kot jaz z mojo poslansko plačo, kot direktorji z 10 ali pa še več tisoč evri njihovih prihodkov. To, spoštovani kolegice in kolegi, ni pravično. To ni solidarno. Zato vam Socialni demokrati še enkrat ponujamo v podporo našo lestvico. Sicer sem si zapisal, sem imel namen še z nekaterimi replicirati, pa mislim, da nima smisla. Danes je dan, ko se moramo odločiti, in vas prosim za podporo, da ponovno, vsaj na področju zdravstva, to Slovenijo naredimo zopet tudi solidarno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Če sem vas dobro, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, razumel, gremo še v en krog delitve minutaže za vaše predstavitve? Pričenjam. Imamo, spoštovani poslanke in poslanci, 9 prijav.
Kot prva imate besedo gospa Lidija Divjak Mirnik.
Pripravite pa se gospod Samo Bevk.
Gospa poslanka, poslušamo vas, izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, za besedo. Lep pozdrav, kolegice, kolegi!
Zanimiva je danes ta razprava že pravzaprav cel dan. Koalicijska pogodba pač nekaj določa. V LMŠ smo se pogodbe držali, nekateri pač ne. In tako je bilo tudi pravzaprav cel čas te koalicije. In potem nekateri presenečeni, seveda v navednicah, ugotavljajo, da je Marjan Šarec rekel, da tako pač ne gre delati. Vsak normalno razmišljujoči človek, ki želi nekaj narediti, pač hoče delati v normalnih pogojih. Vsak menedžer tudi ve, da se v firmah tako ne dela. Ali si vi slučajno predstavljate direktorja, ki se s svojimi pomočniki nekaj dogovori, potem pa je to čez 5 minut ali čez 1 dan drugače?! Ali bi vi bili direktor takšne firme, kjer bi dorekli plane dela, kjer bi se strinjali, rekli – Ja, to bomo naredili; celo nekaj podpisali, da bomo to naredili, potem bi zaključili sestanek in čez 5 minut bi bilo drugače?! Jaz vam moram povedati iz lastnih izkušenj, ko sem bila še direktorica pa sem imela tri pomočnike, da tako nisem delala in tudi ne bi tako želela delati. Če se človek nekaj dogovori, se pač nekaj dogovori. Glede amandmaja, o katerem sedaj razpravljamo, kot rečeno, v LMŠ se dogovorov držimo, prišli smo sicer rahlo naivni, vsaj jaz, kaj vse se da; in ko pridemo do nekega ključnega trenutka, celo do tretjega branja nekega zakona, potem očitno si nekdo premisli ali pa podleže, mogoče podleže nekim pritiskom kapitala, mogoče podleže celo kakšnim klicem, ki pač od nekod pridejo. Zelo preprosto dejstvo je, da se zavarovanje ne bo pocenilo, mislim s tem, če danes tega ne sprejmemo. Zagotovo se bo podražilo in jaz grem staviti, da se bo to zgodilo še letos. Če bi danes to tretje branje seveda šlo skozi, do tega ne bi prišlo.
Kar se tiče 12. člena. Ta obvezni pavšalni prispevek s tem 12. členom predlagatelji in oziroma LMŠ kot vlagatelj tega amandmaja dvigujemo z 29 na 32 evrov. To pomeni, da bi ljudje namesto 35 evrov plačevali 32, kar je 3 evre manj. Nekdo bo rekel, da je to brez veze, da to ni noben denar; nekdo bo pa rekel, da je to ogromno denarja; in tako je. Vsak mesec 3 evre, pa pač nekam drugam lahko greš za ta denar. Mi smo sledili izračunu Ministrstva za finance, kjer so ta predlog pripravili na podlagi podatkov ZZZS. Z dvigom prispevka bi tako poskrbeli za javnofinančno vzdržnost zdravstvene blagajne. Tudi s tem amandmajem bi ohranjali dosedanjo ureditev za tiste zavezance, ki so že sedaj oproščeni doplačila tega pavšalnega prispevka; to so zavarovanci s statusom vojaškega invalida in civilnega invalida vojne, tudi žrtve vojnega nasilja in vojni veterani, otroci, ki prejemajo družinsko pokojnino, družinski upokojenci, otroci do 26. leta starosti, oziroma če postanejo popolnoma ali trajno nezmožni za delo do 18. leta, ali do konca rednega šolanja, dokler takšna nezmožnost traja. In to je point tega, kdo bi s tem pridobil in kdo s tem ne bi pridobil. Bi pa, zelo po domače povedano, odrezali tiste komercialne zavarovalnice, kjer pač tisti denar, ki bi lahko šel v javno zdravstvo, gre nekam drugam. Ti pritiski, ki se dogajajo, mene pravzaprav ne presenečajo, ker so se očitno dogajali že pred nami. Ker danes to ne bo šlo skozi, se bodo očitno dogajali tudi dalje; i tako naslednjih dvadeset godina ali pa ne vem koliko.
Skratka, jaz mislim, da bi s to ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja danes postavili temelj za naslednji korak, to je za solidarnostno lestvico, o kateri vsi razmišljamo in ki v LMŠ pravzaprav nikoli ni bila pod vprašajem. Res pa je, da tudi pri tej solidarnosti v Sloveniji včasih treba opozoriti tudi na nekatere stvari, ki niso tako samoumevne. Solidarnost se lahko tudi gremo takrat, ko imamo dovolj dobre temelje, da nekdo drug dela za tistega, do katerega moraš biti solidaren. O tem bo verjetno še tekla beseda, pa ne samo v Državnem zboru, še kej druge. Definitivno pa se bomo v Sloveniji morali počasi vprašati, kam želimo priti in v kakšni družbi želimo živeti. Jaz bom sama vse amandmaje, ki smo jih v LMŠ predlagali, podprla. Podprla bom tudi ukinitev, ker bom na ta način lahko zmeraj povedala, da sem sledila temu, kar je prav, in ker sem sledila resnici, ker zato pravzaprav gre. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, za predstavitev vašega stališča.
Besedo imate gospod Samo Bevk.
Pripravite se mag. Andrej Rajh.
Gospod Bevk, izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Kot smo danes slišali v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin, se ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne obeta zadostna podpora. Jaz in moji kolegi v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon sicer podprli, vključno z amandmajem, ki ga predlagamo, ki govori o solidarnostni lestvici v razponu od 10 do 150 evro. Vendar bi rad povedal nekaj drugega. Upam, da se bomo na podlagi tega projekta vsi nekaj naučili, predvsem to, da se v prihodnje v tako kompleksne spremembe ne gre s poslanskimi zakoni. S tega konkretnega primera smo se naučili, da nimamo dovolj strokovne podpore niti dovolj znanja, da pripravimo zakonski predlog, ki bi v celoti pil vodo. Mi smo za to, da zakone sprejemamo, Vlada Republike Slovenije pa je ta, ki zakone v Državni zbor pošilja. Ima dovolj strokovnih ljudi znotraj ministrstev, ima pravno službo, ima stroko, zunanje sodelavce, inštitute, kogarkoli lahko pokliče na pomoč. Prav je, da je vlada tista, ki predlaga tako kompleksne zakone. Žal je bil danes minister za zdravje gospod Aleš Šabeder prepozen, ko nam je pomahal pred nosom z dvema zakonoma, z zakonom o zdravstvenem varstvu in zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki so ju pripravili na Ministrstvu za zdravje. S tema dvema zakonoma je danes prišel v Državni zbor absolutno prepozno. Prišel je v Državni zbor po odstopu ministra za finance in po odstopu predsednika Vlade in celotne vlade Republike Slovenije. Če bi imela koalicija to moč, da bi ta dva zakona predlagala že pred pol leta, bi se verjetno lahko izognili tudi temu scenariju, kateremu smo priča danes, ki gre bolj kot v smer predčasnih volitev v smer, da se oblikuje nova desna vladna koalicija v tem državnem zboru. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
V imenu predlagatelja gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Težko se podpišem pod mnenje, da je lahko samo vlada tista, ki predlaga take zakone, kot je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Še več, v šestnajstih letih poskusov ni niti en predlog prišel iz ministrstva do Državnega zbora. Vsi so se zataknili tam. To, da imamo danes ta zakon sploh pred sabo, je posledica akcije Poslanske skupine Levica, ki smo zakon pripravili, uskladili smo ga z Zakonodajno-pravno službo, v več kot 90 % tudi s koalicijo; in potem peljali skozi proceduro v Državnem zboru. Tukaj se, kot vidite, danes zatika pri podpori, ker lobiji niso zdaj nastopili – no, so tudi v ministrstvih, eden je posredno s tem povezano odstopil –, ampak so se angažirali tudi pri poslanskih skupinah, da poskušajo zaustaviti sprejetje tega zakona. Zato, kot smo že danes večkrat povedali, poslanci iz različnih poslanskih skupin imajo vsaj nekih 50 milijonov evrov letnih interesov in če danes ne bo sprejet prvi korak, tudi mene resno skrbi, kdaj bo politična volja, da se ta korak opravi. Kar se te točke tiče, to. Drugo, ko omenjate ministra Šabedra in njegove prepozne zakone o dolgotrajni oskrbi, bi tukaj spomnil, da so prejšnji teden na Tarči te zakone pogledali in so tudi objavili, kaj je v njih. Tekst je praktično isti, kot ga je napisalo prejšnje ministrstvo pod vodstvom Milojke Kolar Celarc. Samo številke, kjer so bile že konkretne, recimo kakšen naj bi bil prispevek za dolgotrajno oskrbo, Milojka Kolar Celarc je takrat izpogajala vladi 0,48 %, so zdaj v novem zakonu izbrisane, ta del je prazen, kar pomeni, da bi se pogajanja začela znova. Ne bi rekel, da so naredili korak naprej; naredili so korak nazaj. Seveda zdaj, ko je vlada v odhajanju, bo vsak minister pač poskušal s papirji pokazati, da je nekaj naredil; ampak stanje, ki smo ga spremljali zadnje mesece, posebej na zdravstvenem ministrstvu, je bilo zares žalostno. Tudi kar se dopolnilnega zavarovanja tiče, v sporazumu, ki smo ga podpisali na začetku marca lani, je bilo jasno, da naj bi bilo to vloženo jeseni. Dogovorjeno je bilo tudi, da bomo delali delovne skupine skupaj z ministrstvi, ampak se nič od tega ni naredilo. Na koncu se je, ne zato, ker smo mi sami hoteli, ampak ker je bila to edina možnost, izteklo tako, da lahko zakon pride v Državni zbor samo tako, če ga Levica sama napiše in sama prevzame pobudo. Če bi bilo to pripravljeno storiti ministrstvo, verjemite, da si mi ne bi s tem uničevali poletja. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Mag. Andrej Rajh, sedaj je beseda vaša.
Pripravite se gospa Violeta Tomić.
Izvolite, gospod poslanec.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Močno, javno, solidarno in vsem dostopno zdravstvo je prioriteta stranke SAB. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vidimo kot postopek k utrditvi javnega, solidarnega in vsem dostopnega zdravja. Moramo povedati, da sistem, kot je bil zdaj na voljo in na razpolago, ni bil ne pravičen ne socialen, še manj pa dostopen. Še več, v primeru, da bolnik ni imel sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ni imel dostopa do nujnih, urgentnih zdravstvenih storitev. Sam sem pridobil račun urgentne zdravstvene storitve za zdravljenje pljučne embolije, 600 evrov je šlo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če zavarovanec tega zavarovanja ne bi imel, bi moral to naknadno plačati iz lastnega žepa. V stranki SAB še enkrat poudarjamo, da bomo predlog podprli v luči krepitve solidarnega in vsem dostopnega zdravstvenega sistema tudi zaradi tega, ker koalicijsko pogodbo spoštujemo. Pozdravljamo pa tudi dva zakona, ki ju je ministrstvo pripravilo, in se veselimo njune obravnave. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospa Violeta Tomić, beseda je vaša.
Pripravite se, prosim, gospod Jožef Horvat.
Izvolite, gospa poslanka.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Vsak nov predsednik Vlade, ki pride z velikimi obljubami v ta državni zbor, misli, da bo drugače, kot potem dejansko je. In tako ne ve, da bo trčil ob lobije, ko bo začel dejansko kaj spreminjati. Vojaški lobi je nedotakljiv, zdravniški lobi še bolj. To smo videli zdaj, kajti vlada je padla točno na tem kamnu. Zavarovalnice so kar drle očitno lobirat različnim poslancem, kajti, kot rečeno, imajo kar 50 milijonov razlogov, zakaj bi zadržali svoje prednosti. Že v prejšnjem mandatu, ko je Milojka Kolar Celarc hotela karkoli spremeniti v dobro in v smislu solidarnosti, so se zgrnili temni oblaki nad ministrstvo. Naj vas spomnim, da smo v prejšnjem mandatu v Levici predlagali javno firmo, ki bi nabavljala zdravniške pripomočke, kajti naše zdravstvo je eno dražjih ravno zaradi celega kupa provizij, posrednikov in tako naprej. Če bi si drznil kateri minister za zdravje ustanoviti državno firmo, kar je takrat podprlo tudi Računsko sodišče, bi imeli veliko problemov manj. Drugi problem je, da imamo NIJZ, ki je odlagališče kadrov z Ministrstva za zdravje. In če pogledate, in na to sem večkrat opozorila, tam visoki uradniki preko svojih lastnih firm sodelujejo pri tej ogromni zdravstveni pogači in tudi nekako ponujajo svoje storitve. Javno zdravstvo bi moralo temeljiti na solidarnosti. In grozljivo je, da nekdo, ki nima denarja, da bi plačal 35 evrov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ostane brez teh pravic oziroma mora plačati iz lastnega žepa. Ko govorimo o solidarnosti, je jasno, da nekdo z minimalno plačo ali pa upokojenec ne more plačati toliko kot kakšen direktor s 35 tisoč evrov na mesec ali pa kolikor že.
Skratka, mi smo v koalicijsko pogodbo kot nekaj najpomembnejšega zapisali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z namenom, da komercialne zavarovalnice odrežemo s teh seskov denarja, ki bi moral iti v javno zdravstvo. In k temu nas zavezuje koalicijska pogodba. Pravite, da ste jo spoštovali, toda ko smo rekli, da bomo v Levici pripravili predlog, smo nekako pol leta skušali skupaj z vami uskladiti naš predlog, vendar takrat nismo bili podprti, tudi s strani Socialnih demokratov ne, ki pravijo, kako so za solidarnostno lestvico, čeprav je bil naš osnovni predlog mnogo boljši, kar je tudi včeraj gospod Fakin potrdil. Skratka, zakaj je tu treba vlagati svoje amandmaje k 12. členu, če smo mi imeli boljši predlog? Očitno zaradi piara, kdo bo zdaj bolj solidaren, kdo bo bolj socialen. In celo sekretar taiste stranke napada Levico, še preden smo sploh debatirali in glasovali o tem. Dogovor je bil, da Levica pripravi finančno vzdržen predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo ohranjal raven pravic. Mi smo to storili, upoštevali smo vse pripombe, ki smo jih dobili, v glavnem pripombe ZPS in ZZZS, usklajevali, vendar – bodimo iskreni – s strani koalicijskih strank in tudi SD takrat ni bilo podpore. Zdaj pravite, da je Vzajemna dvignila premije in da smo se šele takrat aktivirali. To ne drži, to je rekel gospod Pavšič, ne, mi smo to vložili mnogo prej. Kaj je bilo prej, kaj je bilo pozneje, dejstvo je, da komercialne zavarovalnice ne bi smele samovoljno dvigovati premij, predvsem ob tem, da imajo toliko dobička, ki ne gre v javno zdravstveno blagajno.
Pravite, da sredina združuje. Jaz se s tem ne strinjam, kajti v sredini imamo stranke, ki nosijo imena svojih predsednikov, združujejo vas osebnosti, ne pa program. In kadarkoli moramo karkoli uskladiti, imate znotraj sebe, znotraj svojih strank in koalicije blazne probleme, ker imate potem ideološki spekter od skrajne desnice do leve sredine. Mislim, da morate to rešiti pri sebi in se bolj posvečati programu. Jaz bi rekla, da se ne morem strinjati z gospodom Bevkom, da mi nimamo znanja, da bi pripravljali zakone. Veste, vsaka poslanska skupina ima sredstva, preko katerih angažira strokovnjake. V Levici si vedno nekako najdemo najboljše strokovnjake z vseh področij, da lahko potem kredibilne predloge dajemo najprej. Dejstvo je, da so se zavarovalnice pojavile po restavraciji kapitalizma. Kapitalizem nikoli ni delal v smislu solidarnosti, ampak v smislu profitov. Tukaj je osnovni problem, ki je popolnoma ideološki. Dobili smo samo dve kasti – eno ekstremno bogato in tiste, ki životarijo. Tukaj je Levica, ki dosledno zasleduje solidarnost na vseh področjih, pri plačah, pri zdravstvenem zavarovanju in pri drugih stvareh. Mislim, da bomo pri takih predlogih tudi vztrajali. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, za predstavitev vašega stališča.
Gospod Samo Bevk ima repliko.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Kratka replika kolegici poslanki Violeti Tomić. Seveda lahko poslanske skupine oziroma poslanci vlagamo zakone, vendar je dejstvo tudi, da imamo kljub vsemu v poslanskih skupinah premalo strokovnih sodelavcev, morda na voljo tudi premalo denarja, da bi se posluževali zunanjih institucij. Zato pa imamo Vlado Republike Slovenije, ki ima ministrstva in druge podporne službe, ki znotraj medresorskega usklajevanja nek zakon lahko temeljiteje preverijo oziroma napišejo. Tudi glede na moje izkušnje so bile izkušnje s poslanskimi zakoni v teh nekaj mandatih bolj slabe izkušnje kot pa dobre.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Sedaj imate besedo gospod Jožef Horvat.
Pripravite se gospod Jernej Vrtovec.
Gospod poslanec, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, dragi kolegice in kolegi!
Moj kolega Soniboj Knežak je povedal eno zelo zanimivo ugotovitev, ki jo pravzaprav vemo že ves ta mandat. Govoril je o komunikaciji oziroma o slabi komunikaciji. Razkril je tudi, kako znotraj koalicije komunikacije praktično ni bilo. Res je čudno, gospe in gospodje, da se ta zbor teh 90 ljudi enostavno ne more dogovoriti o nekih ključnih rešitvah za dobro naših ljudi, za dobro bolnika, za dobro pacienta. Ker za bolnika je ključno vprašanje samo to, kdaj bo lahko začel z učinkovitim zdravljenjem in kdo bo to plačal. Ni dopustno in ni olikano, da gospod Pavšič, ki je sedaj zbežal, kar na pamet pove, da bomo mi vztrajali pri nekih svojih stališčih. Kakšnih že?! Kar neko nalepko daje, Nova Slovenija je pa za privatizacijo. To je neumnost, koncentrat neumnosti so takšne izjave. Mi ves čas govorimo, preberite naš program, da je treba krepiti naše javno zdravstvo, javni zdravstveni sistem. Kako se imenuje zakon, ki smo ga vložili osmega meseca? Zakon o interventnih ukrepih za krepitev, za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema. Da se ne pogovarjamo. Res se ne pogovarjamo, poslal sem vabilo poslanskim skupinam, da bi prišli ta zakon predstaviti, da vam ga ne bo treba brati, ker ga še nihče ni prebral, niti gospod Šarec naslova ni prebral. On je kar rekel, da je to privatizacija, ker preprosto ne razume, kaj je privatizacija. Dr. Trček ga je prebral, se popravljam, dr. Trček ga je prebral, preden sva šla na Odmeve, hvala, kolega Franc. Kar se tiče privatizacije, mimogrede, leta 2009 smo mi imeli 54 zasebnih zdravnikov. To niso koncesionarji, to so zasebni zdravniki, zdravniki privatniki, to niso zobozdravniki. Leta 2019 smo jih imeli koliko? 142. To je 260-odstotna rast. Kdaj jih je bilo največ, kdaj je bila ta rast največja? V letu 2017, 2018 in 2019. Ali je bila Nova Slovenija takrat v vladi? Ni bila.
Kolegice in kolegi, če bi mi bili danes fer pa bi res se znali dogovoriti, bi se recimo vodje poslanskih skupin ali pa člani Odbora za zdravstvo usedli skupaj pa rekli – V ponedeljek zjutraj je gospod premier odstopil, danes je drugačna situacija, drugačna. In bi se dogovorili, da ta zakon preprosto umaknemo oziroma ga vržemo. Cenim gospoda ministra, gospoda Šabedra. Danes je pokazal tukaj v nekem obupu – vem, da je delal, da se je trudil – dva ključna zakona. Ni dočakal, da bi ju prišel predstavit poslanskim skupinam. Če se že ne strinjamo z vsebino, ki jo je imela Levica že lansko leto, ko je začela z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in kazala, da ne bomo plačevali ali pa vsaj nekateri ne bodo plačevali, se pa strinjamo s pristopom, pristop je bil korekten, dva zakona, predstavljena. Potem je na Odboru za finance eden od teh zakonov, eden od teh delov tega dvojčka pogorel in zdaj smo pri nekem torzu. Vi ne morete s torzom, z nekim skropucalom reševati zdravstvenega sistema. Mi v Novi Sloveniji, ko gledamo na koncept reševanja, modernizacije zdravstvenega sistema, imamo bolnika v fokusu, v gorišču. Njegov interes je takšen, kot sem ga povedal. Ali bo zdaj ta bolnik, ki nepokreten doma leži in ima bolečine, da pada v kolaps, zaradi tega zakona kaj prej na vrsti? Ne bo, ne bo.
Čakalne vrste, zadnji podatki, 209 tisoč ljudi čaka na prvi pregled ali na eno od 379 storitev, vsak deseti; 75 tisoč jih čaka nad dopustno dobo, 35 % od čakajočih jih čaka nad dopustno dobo. Nekateri pravijo, da ti podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje niso točni. NIJZ pravi, da so točni, na 90 %. Okej, jih vseeno preveč čaka. Kar se tiče solidarnosti, mi v Novi Sloveniji seveda smo za solidarnost, smo krščanski demokrati, smo za solidarnost. Ampak kaj imamo danes, kolegice in kolegi? Številke na mizo. To, da nekdo na minimalcu za obvezno zavarovanje letno da približno tisoč 500 evrov, nekdo s povprečno plačo 2 tisoč – 800 evrov, tisti z neto dvema tisočakoma – 6 tisoč evrov; in tisti s 3 tisoč 500 evri – 11 tisoč evrov. Obenem pa je zdravstvena storitev, ko jo potrebujejo, vsem enako nedostopna. To pa je solidarnost. Jaz sem prepričan, da danes državljanke in državljani – vse jih tangira dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vsi plačujemo, danes še plačujemo – razumejo, da pri tem zakonu mi menda govorimo o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja Kako to ljudje razumejo? Pravijo – Oh, fino, hvala bogu, mi ne bo treba plačati približno 35 evrov. Državljanke in državljani, to ni ukinitev. Morda boste zdaj namesto iz desnega žepa vzeli iz levega žepa enako, 35 evrov; 32, če sem čisto točen. Ali se vam zdi povsem normalno, da so najožji sodelavci, stebri Šarčeve koalicije, strokovnjaki – gospod Urlep, gospod Dragonja, gospod Bertoncelj, nekdo pravi, da je to Lekova linija. Okej, jaz bi si štel v čast, če bi bil v Lekovi liniji. To so bili nekoč zelo uspešni menedžerji. Res je, da se politike najbrž ne znajo, še ne znajo, niso znali dobro iti; ampak povod je gotovo bil tudi ta zakon, ki se sicer zdaj že nekaj mesecev rola, da so rekli – Ne gremo se več. V petek je, kolikor vem, morda pa že prej, ni datuma, nastal ta dokument. Ministrstvo za finance kot varuh državne blagajne nasprotuje bianko menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen. To podpiše vsak minister, ne samo dr. Andrej Bertoncelj. To podpiše vsak državni sekretar na Ministrstvu za finance, ne samo mag. Saša Jazbec, Natalija Kovač Jereb, Metod Dragonja in mag. Alojz Stan. To podpiše vsak, ki zna do pet šteti. In se strinjam z gospodom Pavšičem, dajmo se pogovoriti. Ampak predvčerajšnjim je bil ponedeljek, en poseben ponedeljek. Vlade ni. Danes se bomo formalno še seznanili, da je vlada padla. Ja, sem za to, da se začnemo pogovarjati. Neke druge okoliščine bodo, ne vemo kakšne. Ali bo prevladala ideja, da gremo na volitve, kar bi po naše bilo najboljše, ali pa se bo morda vzpostavila neka koalicija in se bo s temi problemi morala soočati, gospe in gospodje.
Kolega Jani Möderndorfer je nekaj zadev povedal. Mene je namreč zelo motilo, ko ste šli v to ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in predvsem argumentirali naslednje. Že šestnajst let obljubljamo, da bomo to ukinili. Se pravi, teh 16 let ne bomo dovolili, da bi zasebne zavarovalnice požirale naš denar. To je tudi ena od trditev. Čakajte, ali je kdo za božjo voljo prebral statut Vzajemne? Pa jaz nisem njihov odvetnik. Ali je kdo prebral, kdo je lastnik? Ali je kdo prebral ta statut? Ne bom ga bral, ker nimam časa. Preberite si, kdo je tam lastnik. Ali sploh imamo pred seboj konkretno sliko, kaj se nam dogaja? Zavarovalnice takšne in drugačne ponujajo zavarovalniške produkte, kjer vi preskočite čakalno vrsto. Čakalne vrste so. Ne govoriti, da čakalnih vrst ni. Slovenija je preveč bogata, preveč je bogata, in ne smemo dopustiti, da nam bolni čakajo in da nam umirajo v čakalnicah. Ja, brutalno se sliši, je pa resnica. Je resnica. Če bi se znali dobro organizirati, to nam govorijo najboljši zdravniki, da na vas, na politiki je vrsta. Zavarovalnice ponujajo zavarovalniške produkte, menda je premija na mesec tam 10, 15 evrov, ne vem natančno, nimam tega produkta, kjer vi čakalno vrste preskočite. Kako pa to deluje? Tako, da vas dajo v paralelni zdravstveni sistem – k zasebniku. Mi ne navijamo za to. In kdo plača? ZZZS. To pa gre. Narobe svet.
Res smo danes, prav obžalujem, res smo danes priča enemu velikemu finalu političnega prepira za oslovo senco, kako dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti, ne da bi ljudje opazili, da bo v obvezni obliki obstajalo naprej. Medtem ko se odstopljena oblastna politika gre svoje predstave za javnost, v medije prodirajo frapantne zgodbe, žalostne, ko se mi srce trga, ki pričajo o razsežnosti razkroja slovenskega javnega zdravstvenega sistema.
Pred kakšnim tednom je bil na Televiziji Slovenija prispevek o starejši Ljubljančanki, ki je zbolela, vendar je k zdravniku niso sprejeli, ker nima opredeljenega osebnega zdravnika. Njen prejšnji je šel v pokoj. Prav noben družinski zdravnik v Ljubljani pa novih pacientov ne sprejema. Upokojenki so svetovali, naj si osebnega zdravnika poišče izven Ljubljane. Rad bi vam naštel, če bi imel več časa, veliko podobnih primerov, zelo težkih, ampak zaključujem. Najbolj realno, najbolj smiselno, najbolj resno za to institucijo bi bilo, da ta zakon čim prej ugasnemo in se potem, kot rečeno, po volitvah ali v neki novi konstalaciji, v neki novi koaliciji začnemo, ja, vsi skupaj pogovarjati, kako najti optimalne rešitve. Prepričan sem, da smo jih sposobni najti za naše zdravstvo. Res je, od leta 1992 na področju zdravstva, za modernizacijo zdravstva praktično nismo naredili nič, čas pa gre naprej. Svet se razvija. Mi bomo tukaj sodelovali – če bomo, recimo da bomo, v opoziciji. Seveda če bomo povabljeni. Ampak ve se, kdo mora vabilo poslati.
Mi bomo danes glasovali proti temu zakonu in pričakujem, da se bo ta zgodba čim prej zaključila. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Luka Mesec kot predlagatelj, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
S tistim delom, kako ljudje pri nas čakajo v vrstah za zdravstvo, se moram strinjati. Mislim pa, da se ne bomo strinjali o tem, kje so vzroki. Eden od vzrokov je tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kakorkoli obračate. Če boste kdaj govorili z vodstvi bolnišnic, vam bodo povedali, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje nekaj takega, čemur v NSi po navadi rečete administrativna ovira. Administracije bolnišnic namesto da bi imele enega plačnika, so v konstantnih pogajanjih s štirimi, kar seveda jemlje denar, energijo, čas. Zato jih je tudi treba odrezati, poleg tega so po nekaterih izračunih 4-krat manj učinkovite od javnega zavoda in v ničemer ne prispevajo k nižjim cenam. Saj vse te afere od žilnic opornic, operacijskih miz, preplačanih materialov in tako naprej so se zgodile z njimi v igri. Ali se je katera od zavarovalnic pritožila, ali je katera od zavarovalnic protestirala, ali je katera od zavarovalnica rekla: ne gremo se tega? A dajte ga srati. Nobena. Ta zakon, za katerega vi navijate, da se ga odreže, je v resnici s pomočjo najbolj opurtinističnega dela sredine že na hladnem, tako da boste lahko vzajemno pili šampanjec, ki ga verjetno že hladite v hladilniku v poslanskih pisarnah.
Kar se tiče čakalnih vrst, bi pa rekel to. Mislim, da eno stvar, ki je ključna, na desnici ves čas pregledujete, in to je, da je vdiranje privatnega v javno eno od največjih vzrokov za anomalije, ki povzročajo čakalne vrste. Vam bom dal en primer. Moj znanec je zadnjič rabil ortopeda in je šel k osebnemu zdravniku. Tam je dobil napotnico. Poklical je ortopeda in vprašal, koliko je za čakati. In reče ortoped: »Ja, če pridete prek napotnice tam ene 8 mesecev, če pridete samoplačniško, pa lahko naslednji teden.« Isti človek, ki dela malo v javnem, zraven ima pa zasebno. Jaz razumem, kaj je tukaj namen. To je bil nekako, kot bi rekel kolega Pavšič, sredinski kompromis, namreč dvotirni sistem. To nekako izvira, ne boste verjeli, mislim, da se je to začelo na Kitajskem, ker tam so imeli leta 1979 ta problem. Kmetijstvo je bilo plansko, kmetje so oddelali tisto, kar je bilo po planu treba, potem so pa igrali karte, pili, karkoli že. Produktivnost je bila nizka in vprašanje je bilo, kako jo povečati. Ena možnost je bila privatizacija, to, kar so vsi zahodni ekonomisti navijali, druga je pa bila to, kar si je potem domislila kitajska vlada, pustimo plan, pustimo tako, kot je, samo kmetom damo eno spodbudo, in to je, ko oddelajo svoj plan, lahko delajo naprej in bodo tiste izdelke, ki jih naredijo čez, prodali na trgu po tržnih cenah. Skratka, dobili so spodbudo za to, da naredijo več, kot jim je plan predpisoval. Tako so čez noč močno povečali produktivnost svojega kmetijstva. Pri nas imamo zdravstvo, kjer mislim, da je bilo, ne vem, kdo si je tega domislil, ampak verjetno je bilo mišljeno podobno. Imamo zdravnike v javnem sistemu, ki delajo X. Kako jih bomo spodbudili, da bodo delali več? Pač rekli jim bomo: »Ko svoje obveznosti v službi opravite, imate lahko še popoldansko ambulanto, se ukvarjate z isto dejavnostjo in tam prodajate svojo storitev po tržnih cenah.« Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je obratno. Ti zdravniki niso motivirani, da bodo svoje delo v službi opravili čim prej, čim hitreje, da bodo delali popoldan. Ne, oni so motivirani, da ustvarjajo čakalne vrste, da se na njihove javne ordinacije čaka po 8 mesecev, da potem ljudem ponudijo tržno storitev, da lahko pridejo za, ne vem, 50, 100, 150 evrov na pregled ali operacijo ali fizioterapijo naslednji teden. Spodbuda je tukaj ravno obratna. Ne glede na to, kakšna vlada bo, mislim, da ne more iti mimo problema, ki je verjetno največja rak rana našega zdravstva, in to je sistem dvoživk, ki se je v njem razpasel.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Sedaj pa se moram posvetovati, ker imamo že pred tem najavljeno repliko gospoda Roberta Pavšiča. Kdo ima potem prednost?
Prvi je gospod Robert Pavšič, potem pa vi, gospod poslanec.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Samo da ne bo potem replika na repliko, ker jaz repliciram gospodu Horvatu namreč.
Če smo že pri zdravstvu, zgleda, da vam grem jaz izjemno na jetra. In ko zmanjka argumentov, se poslužujete osebne diskreditacije in pripisovanja raznih neumnosti meni osebno. Jaz sem vam že enkrat povedal, tudi če smo politični nasprotniki, nismo sovražniki. Jaz ta dva pojma zelo razločujem in upam, da jih tudi vi. Kar se tiče zakona, ki ste ga vložili, če vas še nismo, pa smo se danes zjutraj dogovorili, vas lepo vabimo, da nam ga predstavite v okviru poslanske skupine. Upam, da me boste prepričali v nasprotno, ampak dvomim.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Replika zaključena.
Gospod Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala za vašo prijaznost, gospod Pavšič. Kolega Luka Mesec, saj vam ne zamerim tisto o šampanjcih, sem vajen, da ko vam zmanjka argumentov, potem pač stočite šampanjec. Če prav razumem, ko bo dopolnilno ukinjeno, ne bo pogajanja in ne bo čakalnih vrst. Halo, počakajte malo! Denarja je v zdravstvenem sistemu dovolj. To pravi tudi ZZZS. Mimogrede, ZZZS, kamor vi hočete sedaj prenesti teh 600 milijonov, nasprotuje vašemu predlogu, saj ste prebrali. Zakaj je denarja dovolj? Zato ker, hvala bogu, gospodarstvo, za katerega vi zelo navijate, je v zadnjih petih letih zaslužno za to, da je zdravstvena blagajna dobila 600 milijonov več. Najbrž se tukaj strinjava. 600 milijonov več. Kaj pa čakalne vrste? Podaljšale so se. Če vi mislite, da boste s tem zakonom spremenili tudi organizacijo celotnega zdravstvenega sistema, potem dajte, lepo prosim, to organizacijo razložiti, ker jaz v zakonu tega preprosto ne vidim. Če je ZZZS, ki bo sedaj monopolist in bo imel eno veliko košaro denarja, ja, blizu 4 milijarde bo vsega tega, če je sedaj to dobro in da pogajanj ne bo … Ko sem bil v podjetju, sem se za kakšno zadevo z dobaviteljem pogajal, ne, da bi ga uničil, ampak tako, da je bilo v korist meni kupcu. Ker kupec je kralj. In v tem primeru je kralj pacient. Dajte razložiti to reorganizacijo, če bo šlo, če nam boste uspeli? Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Predlagatelj gospod Luka Mesec, izvolite

LUKA MESEC (PS Levica): Napadate slamnatega moža. Niste bili od začetka v razpravni dvorani, zato vam ne zamerim, ampak od začetka sem govoril, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma, je v prvi vrsti socialna reforma. Gre za to, da se uredi pravično financiranje. Ni prav, da nekdo s 500 evri dohodka plača enak znesek – 35 evrov, kot ga plača nekdo s poslansko plačo. Za to gre. To, kar se danes dogaja, je prvi korak na poti k temu. Kolateralno pa je to, kar sem rekel, da se bo do neke mere, ampak to je neznatno v primerjavi s tem, kakšni so primeri slovenskega zdravstva, tudi olajšala vodstvu bolnišnic pogajanja glede materialov.
Kar se tiče odpravljanja čakalnih vrst, ponavljam, in nikoli nisem trdil tega, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegova ukinitev ne bosta imela vpliva na čakalne vrste. Kaj je treba narediti glede čakalnih vrst, sem vam pa prej probal na primeru dvoživk razložiti, in tam se bo treba lotiti temeljite reorganizacije in se končno dogovoriti, kaj v tem zdravstvu je javno in kaj zasebno. Ne more se zasebno mešati v javno, ker iz celotnega sistema potem dobimo to nefunkcionalno žlabudro, ki jo vsi skupaj sedaj srkamo.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec. Sedaj nadaljujemo.
Besedo ima gospod Jernej Vrtovec. Pripravite se gospod Željko Cigler.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Dober dan želim!
Danes smo slišali kar veliko populizma. Tudi sam ta predlog, če ne bi prišel iz Levice, bi ga lahko ocenili kot populističnega tik pred volitvami, pa razumeš, da Levica to na takšen način vloži. Je pa zanimivo poslušati zlasti poslance LMŠ. Zagotovo populizem, dajmo roko na srce, škodi državi, in tovrstna retorika, ko govorimo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je čista laž. Zlasti s strani LMŠ. Dajmo se zavedati, da ne gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razen če bi poslušali osnovni predlog, ki je bil predlagan s strani Levice, ne pa ta danes amandmirani predlog. To je čista resnica. In kar bolijo ušesa, ko poslanci vrat na nos tako zavajajo pa lažejo, da ukinjamo nekaj. Kajti ukinitev pomeni, da tega plačila več ne bo. Ne, ne, gospe in gospodje, gre samo za prelaganje denarja iz ene košare v drugo košaro. In eni bi po vašem predlogu, kot je bilo po predlogu Levice, dali več, drugi manj. Zdaj tega predloga več ni, ampak predlagate splošen pavšal. In komu se ta denar namenja? Premislite, komu dajemo v to drugo košaro. ZZZS. To je tistemu konglomeratu, ki ureja zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji že n-let. In vprašajte se, ali je bil ta ZZZS dober skrbnik sistema do sedaj ali ne. Ali imamo ZZZS dobro urejen, mu lahko zaupamo še dodatnih 600 milijonov evrov denarja več? Ali mu? Leglo korupcije je to, klientelizma, neurejenosti in kaosa v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ko je ZZZS v preteklosti zmanjkovalo denarja za pravice, kdo je takrat začel kriti izgubo? Zavarovalnice. Tudi zavarovalnice so uletele in je prešlo na zavarovalnice več obveznosti kot pred tem. Ampak, glej ga, glej, dragi LMŠ, vaša dva ministra sta se tega problema zavedala, poslanci, kot kaže, ne. Dva ministra, eden je imel odstopno izjavo že štirinajst dni bianko podpisano, drugi jo je pa prejšnji petek podpisal.
Gospe in gospodje, ZZZS ima v zadnjih desetih letih milijardo evrov več denarja. Zaradi večje zaposlenosti, zaradi višjih plač ZZZS zbere milijardo evrov več denarja. Pa vas zdaj vse vprašam, ki boste podprli ta zakon, v čem je slovenski zdravstveni sistem boljši v zadnjih desetih letih, ki ga upravlja ZZZS, kljub milijardi evrov več. Ali imamo daljše ali krajše čakalne vrste, imamo manj korupcije ali več korupcije v zdravstvu? Kakšen je kaos v zdravstvenem sistemu? Večji. Torej vas vprašam, če damo mi dodatnih 600 milijonov evrov denarja v ZZZS, v čem se bo slovenski zdravstveni sistem izboljšal. Če mi naštejete pet ključnih razlogov za ta premik finančnih sredstev, potem tudi jaz ta zakon podprem. Ampak ne reči, 50 milijonov evrov denarja več, kot je zaslužek zavarovalnic, bo ostalo v ZZZS, kajti ta ZZZS, ta konglomerat, kolhoz, ni nič drugega kot neka jama brez dna. Če se milijarda evrov nič ne pozna, se tudi teh 50 milijonov evrov ne bo nikjer poznalo. Kdo nadzira ZZZS, na kakšen način je upravljan ta ZZZS? To se vprašajmo. Ali ima Vlada, ki bi morala biti skrbnik zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, sama možnost odločanja, kdo je lahko direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje? Nima. Spomnimo se želja bivše ministrice Kolar Celarčeve, ki je želela gospoda Fakina zamenjati, pa ga ni mogla. Pa se v Državnem zboru nihče ni strinjal z gospodom Fakinom, samo en glas podpore je dobil s strani Desusa, vsi ostali smo mu nasprotovali. Ampak gospod je kar vlekel mandat naprej, ker ima Vlada v tem zavodu, v skupščini samo dva ali tri predstavnike. Najprej bi morali spremeniti sistem ZZZS, kot ga poznamo zdaj, če mu želimo dajati več denarja in več možnosti upravljanja s slovenskim zdravstvenim sistemom. Zdaj imamo jajca razporejena v več košarah. Zavarovalnice ne nazadnje krijejo svojo izgubo same, ZZZS izgubo krije iz proračuna. Nimamo nobenega poroka, da to ne bo v bodoče tako, kot je bilo v času krize. Ko zavarovalnice dvignejo premije, gospe in gospodje, takrat tudi ZZZS običajno dvigne odstotke. Poglejte, kakšne odhodke je ZZZS imel sočasno s tem, ko so zavarovalnice dvignile premije. 12 % več stroškov je imel ZZZS istočasno, ko so zavarovalnice dvignile premije. Ampak ta jajca, se sedaj stavijo v eno košaro. Možnost, da ta košara postane nevzdržna in da se jajca razbijejo, je mnogo večja, kot je sedaj, in brez enega poroka, da bi lahko imeli boljši zdravstveni sistem.
Dolge čakalne vrste in dobe, korupcija v zdravstvu, problem z javnimi naročili v zdravstvu, to so problemi, gospe in gospodje, ki bi se jih morali primarno lotiti, ne pa, da načenjamo zgodbo nekje na koncu, namesto da bi začeli pri res akutni problematiki. Pa še ena stvar. Imamo torej dve možnosti: ali bomo sledili temu predlogu, Levica, LMŠ, SAB pa SD, in bomo rekli, želimo še več monopola, več denarja k temu konglomeratu – korupcija, klientelizem, ali pa rečemo, ne, razbijemo monopol, damo še več denarja v več košar, ker bo tako bolj varno in boljše za slovenski zdravstveni sistem. Zlasti pa cenejše. In to je ključno. Manj bo korupcije in verjamem, da na ta način tudi konec čakalnih vrst, kar pa je ta trenutek akuten problem v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Ne vračajmo se nazaj, kar je ta predlog, ampak malo poglejmo, kako je izven meja Slovenije, kako imajo organizirane zdravstvene sisteme, pa boste videli, da monopolne sisteme ukinjajo, ne pa krepijo. Ta zakon pa ravno krepi monopolni sistem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Predlagatelj, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Obratno, gospod Vrtovec. Ravno države, ki so šle najdlje z vašimi predlogi in so uvedle konkurenčne zavarovalnice na zdravstvenem področju, so ugotovile, da to ne funkcionira, da je zdravljenje dražje in da so stroški bistveno večji. V Sloveniji damo od 100 evrov bruto plače, bruto bruto, ki jih zaslužimo, manj kot 8 evrov v povprečju za zdravstvo – od 100 manj kot 8. V državi, ki je šla najdlje z vašim sistemom, ZDA, dajo več kot 17 evrov za zdravstvo od 100 dolarjev, ki jih zaslužijo. Taka je razlika. Krat 2,5 je razlika, glede na stroške, tukaj in tam. Ko govorite o čakalnih vrstah, se je treba tudi vprašati, koliko namenimo za zdravstvo, in pogledati, koliko namenijo primerljive države.
Mi namenimo 7,8 % BDP, od tega četrtino sredstev, privatnih, seveda je tukaj notri tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Italija, Španija namenita nekje med 9 in 10, razvite države v Evropi namenjajo okrog 11. Se pravi, polovico več denarja kot mi. Če bi mi namenili pol več, bi verjetno tudi zdravstvo malo lažje dihalo, ljudje bi bili boljše plačani, bolj zadovoljni in tako naprej. Še enkrat pa poudarjam, ko se pogovarjamo o denarju v zdravstvu, moramo vedeti, da imamo tam notri ljudi, ki jim je v interesu ustvarjanje čakalnih vrst, zato da paciente iz javnega zdravstva preusmerijo v svoje popoldanske ambulante. Dokler ne bomo rešil tega problema, je verjetno kakršenkoli pogovor o skrajševanju čakalnih vrst odveč.
Skratka, v obratno smer je treba, kot pravite vi. V zdravstvu rabimo več javnega, ne pa tisto javno, ki ga imamo, uničiti in upati, da bo pa tokratna privatizacija prinesla čudeže.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika predlagatelju.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Več denarja ne pomeni, da imamo zdravstveni sistem boljši. Sem povedal primer, da imamo v zadnjih desetih letih v ZZZS milijardo evrov več denarja, pa imamo zdravstveni sistem slabši. Potrebujemo boljšo organizacijo v zdravstvenem sistemu. Ta ZZZS, kateremu namenjate in ga častite, da bo uredil zdravstveni sistem – če ga do sedaj ni, ga tudi naprej ne bo. Kljub 600 milijonom evrov denarja več.
Glede več javnega. Tudi sam podpiram javno zdravstvo, ne pa državno zdravstvo. Zdravstvo, kakšnega želite imeti, je državno, organizirano s strani države. In je razlika med javnim in državnim zdravstvom. In tudi zasebniki. Hvala bogu, da imamo določene zasebnike, ki rešujejo dolge čakalne vrste in dobe. Hvala bogu, da jih imamo, kajti brez tega bi umirali ljudje res na cesti, kot govorite, da nekje drugje. Ki pa sploh ne.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Dragi kolega Luka, jaz bi bolj zaupal Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poznam tam nekaj krasnih ljudi, izjemnih poštenjakov. Se midva lahko strinjava, da menda tam notri sedijo tudi trije dobavitelji. Tisti, ki jih mi preiskujemo. Ali je to prav? Ni prav. Torej dajmo tam najprej razpucati. Združene države. Jaz nisem navijač za Združene države jaz sem navijač za mojo Slovenijo. Situacija v Združenih državah je takšna. V Združenih državah državljan brez zdravstvenega zavarovanja ne dobi zdravstvene storitve, zdravstvene oskrbe. Kruto. V Sloveniji državljan z zdravstvenim zavarovanjem ne dobi zdravstvene storitve, vsaj pravočasno ne. Tudi kruto.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa. Besedo ima Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala. Spoštovani, spoštovani državni sekretar!
Gospod Jožef Horvat, to ni boj za oslovo senco. To je boj za to, da namenski denar, ki ga zberejo državljanke in državljani Slovenije za svoje zdravstveno varstvo, ostane za ta namen, za njihovo zdravje. Sedaj plačamo in zberemo okoli 7,9 % BDP za zdravje, rabili bi ga pa 10 ali še kako točko zraven, zato da se bo to zdravstveno varstvo zagotavljalo. Tukaj mi danes govorimo o dveh ustavnih pravicah. Prva je ta, da je zagotovljeno zdravstveno varstvo v Sloveniji, in druga je ta, da smo socialna država. Tistemu, ki je prekarec, ki je na minimalni plači, ki ima tako penzijo, da ne more preživeti, kljub temu da ima polno delovno dobo, mi zaračunavamo sedaj 35,7 evra vsak mesec. Če tega ne plača, pride v položaj, ki ga je prej Jani Möderndorfer omenil, da če ne bi plačal zavarovalnici dopolnilno zavarovanje, ne bi preživel. Tako je. 120 tisoč ljudi v Sloveniji nima plačanega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da morajo zdravstvene storitve doplačevati 30 %. Oprostite, ljudje tega denarja nimajo! Hkrati se pa pogovarjamo, da imajo zasebne zavarovalnice 50 do 60 milijonov evrov viška dobička, ki si ga razdelijo, namenskih sredstev oziroma da imajo zasebne zavarovalnice 10 % funkcionalnih stroškov, zavod za zdravstveno zavarovanje pa 2 oziroma da zasebne zavarovalnice razpolagajo s 550 milijoni funkcionalnega denarja. Ko sem omenil prej 50 milijonov. Poglejte, v Sloveniji v Državnem zboru potrjujemo vsako leto za skrajševanje čakalnih vrst dajemo dodatnih 30, 40 milijonov evrov. Za to gre ta denar. Tukaj ne govorimo o zdravstveni reformi, ampak da se namenski denar pokrije za namen, za katerega je dan.
Sedaj bi rad povedal še nekaj o tem, kako mi tukaj notri funkcioniramo. 16 let se že pogovarjajo v Državnem zboru, da je to situacijo treba urediti, da se namenski denar za zdravstvo uporablja za zdravljenje in ne za dobičke bogatih. Dr. Keber, ki je bil nekoč minister, je to zelo jasno argumentirano in strokovno utemeljil. Vidna članica Desusa Julijana Bizjak Mlakar je vodila Gibanje za ohranitev javnega zdravja in za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. O Desusu sedaj govorim. Desus glasuje proti temu, za kar so nekoč njihovi vidni člani agitirali, argumentirali. To je bivša kulturna ministrica. Da ne govorim o Stranki modernega centra, o tej dvoličnosti. Dvoličnež, ki je prisegel, je bil predsednik te stranke, je prisegel in v svoj program stranke so zapisali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ko je prišla Milojka Celarc k njemu in na drugi strani finančna ministrica Vraničar Ermanova, je pozabil, kaj je rekel. Stranka modernega centra, ki je prisegala na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje, imela to zapisano v svojem programu, je na enkrat poslušala finančno ministrico, ki je razlagala finančno nevzdržnost. Nismo finančno vzdržni, da bi lahko zagotavljali zdravstveno varstvo državljank in državljanov v Sloveniji. Predsednik takratne vlade gospod Cerar ni odstopil. Upam, da ga ob njegovi dvoličnosti ne bomo gledali na kakšnem drugem položaju zdajle v kratkem. Ko se je ta zadeva zgodila na sedanjem nivoju, ta konflikt med finančnim ministrom in predsednikom Vlade, oprostite, je predsednik Vlade odstopil. No, za mene pošteno. Ko je prejle gospa Dimic govorila, in jo spoštujem, da je politika prozorna. Ne, ni prozorna. Danes bomo videli, ali bomo glasovali za to, da se ta denar, ki je namensko zbran za zdravstvo, vrne v zdravstveno blagajno ali pa naj ostane dobiček zdravstvenim zavarovalnicam. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Dragi kolega Željko, o prozorni politiki je govorila kolegica Jerca, ne moja kolegica Iva. Ena.
Ampak moja replika je pa naslednje. Lepo vas prosim, dajte slovenski javnosti pojasniti, katere so te zasebne zavarovalnice, lahko po abecedi ali kakorkoli, in kako ste vi dobili vsoto 50 milijonov dobička. Kar sem jaz sešteval za leto 2018, ker za leto 2019 še ni poslovnih rezultatov, vsaj revidiranih ne, je dobiček teh zavarovalnic, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, je reda velikosti skupaj 5 milijonov. Morda se motim. 5 milijonov. Še enkrat, poglejte si, kdo je lastnik Vzajemne, pa jaz nisem odvetnik Vzajemne, še enkrat in stotič. Je pa nekaj, kar je anomalija v tej državi, ob tem da smo 600 milijonov več denarja dali zahvaljujoč rasti gospodarstva, smo mi leta 2017 iz žepov za zdravstveno oskrbo, za zdravstvene storitve dali približno 1 milijardo. Približno 550 za dopolnilno, ostalo pa dobesedno iz žepa, če sem hotel priti na vrsto. Ta vsota iz žepa za mojo zdravstveno storitev raste bistveno hitreje, še hitreje kot plačevanje v zdravstveno blagajno iz prispevkov. In to je problem, to je anomalija. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Izvolite, gospod predlagatelj Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Govorimo o komercialnih zavarovalnicah. Do vsote 50 milijonov pa pridete povsem enostavno. Odštejte izplačane škode od zbranih premij pa boste dobili ta znesek.
Drugo, ko sprašujete, čigava je Vzajemna. Sem že prej povedal tisti primer izpred let. Ko je predsednik, ja, gospod Dušan Kidrič, takrat je bil predsednik senata Agencije za nadzor zavarovalnic, zahteval, da imajo vsi člani Vzajemne, vsi njeni zavarovanci enako možnost besede in glasov v skupščini, so ga napadli s solzivcem. Torej vprašanje je, čigava je Vzajemna. Jaz mislim, da ne od tistih, ki ne smejo na skupščino, pa ki tam nimajo enakega prava do glasanja, ampak je Vzajemna od tistih, ki so tega človeka napadli s solzivcem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav tudi učencem osnovne šole iz Ormoža, ki vidim, da nas gledajo danes tukaj!
Jaz vidim v tem zakonu veliko pomislekov in bom pošteno povedal zakaj. Tudi zakaj ne vidim nobene rešitve v tem, kar sploh mi delamo. Zame to ni noben zakon. Kot je kolegica Maša tudi povedala, saj je bilo pripravljeno, da se bo počasi naredilo, ne vem, zakaj je bila taka sila, da je takoj treba sprejeti zakon o tej ukinitvi dodatnega zavarovanja. Ne razumem nekaj. Ali se zavedate vi, da če bomo ukinili to zadevo tukaj, prvo kot prvo, nisem razumel, kako je prišlo tistih 29 evrov ven, potem je pa kar na enkrat ratalo 32 evrov oziroma najprej 31 celih in nekaj, tudi tisto je bilo premalo, potem smo rekli 32 evrov. Kdo to računa? Imate kakšnega matematika, je računovodja pravi pri vas, ki delate račune. Jaz tega sploh ne razumem. Zdaj se gremo dva evra gor, dva evra dol, kdo ima prav, ali bo šlo, bo vzdržno, ne bo vzdržno. Če ta zakon sprejmemo, kaj pa bo s penzionisti? Oni zdaj plačujejo. Z vsem spoštovanjem, najboljše bi bilo, da bi bilo res gratis. Ampak tu govorimo o 100 milijonih približno, kot sem jaz razumel. Malha, državna malha, vedno ven, tu so zakoni Levice, vedno ven, ven. Kje je pa notri? Seveda na obrtnike in na podjetnike, to je najbolj enostaven sistem. Obrtnike in podjetnike vedno tolči po žepu in seči njim po žepih. To ne gre tako, to ni tako, to ni podobno nobeni stvari.
Potem govorite o sorazmernem deležu. Saj sorazmerni delež je že zdaj. 6,36 % gre od prvega bruto in 6, 56 % se mi zdi, da gre od drugega bruto delodajalec in delavec. Kaj rešimo s tem, če ukinemo to zadevo? Boljši predlog bi bil, da dvignemo na 8 %. Delate neke zakone, ki zame osebno niso podobni popolnoma nobeni stvari. Z velikim spoštovanjem do kolegov iz SD, jaz zdaj ne razumem te reči tukaj – progresivna lestvica. Kdo si je izmislil, da bomo zdaj delali progresivno lestvico za to zadevo? Kje ste si to zdaj izmislili? Res s spoštovanjem, ampak glejte, prvo kot prvo začnete s prvim razredom, neto minimalne plače bomo vzeli toliko, potem je spet minimalna plača, potem pa govorimo o neto povprečni plači 1,6 / nerazumljivo/ A bomo vzeli nekoga, ki je naredil dva faksa, samo da bo izračunal, koliko bo vsak moral plačati tukaj ali kaj? To je absurd od absurda, kar se predlaga tukaj. Kje so pa bonusi? Samo jemali bi. Potem jaz ne razumem še nekaj. Če začnemo delati progresivno lestvico za nekaj, je zdaj najboljše, da država natisne vsem kartico s statusom. Šel bom tankat bencin in bom rekel: »Kakšno plačo imaš ti? Ja, ti imaš boljšo plačo, zato boš plačal več kot tisti revež, ki ima manjšo plačo.« Če začnemo zdaj tako, bomo mi razsuli cel sistem. In to ni prav. Jaz sem absolutno proti pri tej zadevi. Nehajmo govoriti o tem dobičku, zavarovalnice, dobiček. Mislim, da je Jani zelo lepo prej točno povedal, za kaj gre in kdo je moral financirati na začetku in dati ta denar, da sploh do oktobra prideš in do konca leta. Problem je dajati denar ves čas v to zdravstveno blagajno in te reči. Tukaj je treba spremeniti sistem vodenja našega zdravstva, ki je zgrešen. Razumete ali ne? Zgrešeno je. Ne gre več tako. Ni več možnosti. Treba je reorganizirati, optimizirati sisteme na takšen ali drugačen način. Škoda, ker je malo podjetnikov tukaj notri, saj bi vam oni povedali vse, kar je. Jaz sem vedno rekel, vi ste vedno eni in isti, ki ste dobili plačo, niste je pa zaslužili. In to je tista velika razlika med nami, nikoli ne boste razumeli tega. Bianko menico bomo dali. Če ne bo denarja v blagajni, bomo dali bianko menico in bo šlo iz proračuna. Pa kje se je to videlo? Na kakšen način? Jaz ne razumem. Jaz se opravičujem. Potem smo dobili na mizo en kup amandmajev od LMŠ, ki hoče reševati to zadevo zato, ker se je njihov predsednik spravil v to godljo. Saj zato je tudi padla vlada, bodimo pošteni in povejmo pošteno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Tudi jaz bi najprej pozdravila naše osnovnošolce iz Ormoža, če so še tukaj z nami. Seveda pa moram najprej poudariti, da v SMC smo bili in smo še vedno za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nismo pa za preoblikovanje oziroma prenos skorajda v isti višini, kot ga plačujemo sedaj, v zavarovalnico, za katero vemo vsi, da je že sedaj slab gospodar. V SMC smo dejansko ves čas zaupali in sledili ministru za zdravje in tudi že v drugem branju sem povedala, da bom predlog zakona podprla pod pogojem, če bo potem v letošnjem letu s strani ministrstva pripravljen nov celovit zakon. Tega zagotovila danes nimam. S tem da nam je minister v odhajanju tukaj mahal z novimi zakoni, to nam nič ne pomaga. Vlada je padla in ne vem, komu naj naložimo, koga naj obvežemo, da bo ta zakon še letos sprejet. V SMC zaradi tega ker zakona danes ne bomo podprli, nismo izdajalci. In tudi nismo ves čas delali s figo v žepu, kot nekateri govorite. Mi tudi nismo tisti, zaradi katerih je padla vlada. Ampak, ja, zadeve so se spremenile, vlada je padla, nimamo več koga zavezati, da bo pripravil letos celovit zakon, se pravi letos, preden bi ta 1. 1. 2021 zaživel, zato so se razmere spremenile in nismo mi tisti, ki smo kakorkoli delali s figo v žepu, kot je bilo rečeno.
Kaj nam povedo ti izračuni? Najprej ste nam ponujali 29 evrov pavšala. Izhodiščni zakon, kot vsi vemo in cel dan govorimo, je seveda zakon Levice, ki je bil povsem drugačen. Potem so enkrat 5 minut pred sejo v LMŠ pripravili en kup amandmajev in povsem spremenili zakon ter nam ponudili 29 evrov pavšala. Potem je pisal ZZZS, ki pravi, da bi bilo verjetno sprejemljivo z 31,31 evra. Potem je Ministrstvo za finance izračunalo, da mora biti 32 evrov, plus še pipica v proračunu odprta. No, tako kot je gospod Bandelli pred mano povedal, jaz res ne vem, če je kdo tukaj naredil neke strokovne izračune. Mi se res igramo s tem zdravstvenim sistemom in nismo imeli nobene strokovne podlage in izračunov, ampak res gre samo za ta politična preigravanja.
Glede ustreznosti trenutno predlagane rešitve se je po moje najbolj jasno izrekel minister za finance, in sicer s svojim odstopom. Če se znotraj vlade dva ministra, finančni in zdravstveni, nista mogla dogovoriti, kaj je najboljše, zdaj bi pa to torej preložili v roke nas, poslancev, ki smo nekateri dobro leto tu, ki smo še komaj spoznali prav osnove zdravstvenega sistema. Če se ne morejo strokovnjaki o tem zmeniti, ali naj sedaj mi odločamo o tem?
Tisto, kar je bilo povedano, vsega ne bom ponavljala. Včasih radi preberete različna sporočila, ki jih dobivamo, vam bom jaz tudi enega prebrala, zaradi katerega bom danes toliko lažje glasovala. In sicer piše zdravnik: »Ta predlog je res slab. Prenaša denar, in to na ZZZS, ki je del težav in ne rešitev.« Tako hvala temu zdravniku in tudi drugim. Potrditi tega, o čemer danes govorimo, dejansko ne moremo, ker ljudje ne bodo nič pridobili s tem. S tem da bodo namesto 35 evrov prostovoljnega prispevka zdaj plačevali 32 evrov obveznega prispevka, se pravi, vsi, ne glede na to, če kdo zdaj ne plačuje, pa mislim, da bodo dejansko še na slabšem, kajti sedaj nekatere zavarovalnice tudi za druga zavarovanja ponujajo kar določene popuste, če si pri njih tudi dodatno zavarovan.
Vsi vemo, da fiskalno pravilo pravi, da vse javnofinančne blagajne morajo v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu zagotavljati srednjeročno uravnoteženost. Glede na vso to gradivo, ki smo ga dobili, kolikor je meni znano, kot sem prebrala, teh 32 evrov, do katerih smo torej že prišli, zagotavlja samo za dve leti vzdržnost. s 1. marcem 2021 se zadeva tako ali tako že uskladi, koliko bodo pač plače naraščale, tako da tudi tukaj nimamo nobenega zagotovila, da bi zdaj ta znesek ostal, kajti nekateri ste govorili, da bodo zavarovalnice premije povišale. Se pravi, tudi minister bo moral to premijo povišati ali pa bo toliko več sredstev potem šlo iz proračuna.
Kot rečeno, zakona sama ne bom podprla. Ampak ne bom ga podprla zato, ker vidim, če ga ne podpirajo ministri, pa verjamem, da bolj strokovno zadeve poznajo, kot jih trenutno poznam jaz sama, potem ga tudi sama ne morem. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Izvolite, Luka Mesec, predlagatelj.

LUKA MESEC (PS Levica): Sem poslušal zdaj to in je povsem noro. Vi prihajate iz Stranke modernega centra. Rad bi vas spomnil, da je bila ukinitev zdravstvenega zavarovanja ena od ključnih zavez Cerarjeve vlade: benchmark projekt, drugi tir, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tam je ministrica Milojka Kolar Celarc stvar pripravila, ampak so jo lobiji ustavili, še preden je prišla z ministrstva. Mi smo štafeto od nje prevzeli, letos jeseni vložili. Tisti zakon vam ni bil všeč, ker ga je napisala Levica, ker se niste strinjali s prispevnimi stopnjami, ker bi ga moralo napisati ministrstvo in tako naprej. Ko je koalicija vzela ta zakon in ga je koalicija predelala v dva koraka pa Ministrstvo za zdravje je nekako zraven, pravite, da sedaj pa ta zakon ne rešuje nič več od tega, kar je predlagala Levica sedaj pa ta zakon je eden navaden pavšal, ki bo ohranil vse isto. Še več, od NSi še v bolj vulgarni formi vzamete argument proti ZZZS, češ, da je to ena navadna, ne vem, mafijska organizacija sredi zdravstvenega sistema. Nimam besed za to dvoličnost. Res, malo se spomnite, zakaj je bila ta stranka ustanovljena, kakšne vrednote ste zagovarjali, ker to, kar danes poslušam, ne morem verjeti, da je še ista stvar, kot smo jo gledali pred nekaj leti oziroma takrat, ko ste nastali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONIVIĆ: Hvala lepa.
Replika, gospa Mojca Žnidarič.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Imam repliko. Kot sem rekla na začetku, v SMC smo za ukinitev, smo bili in še vedno smo podpirali in sledili ministru, da se bo ta zakon celovito rešil. Tudi ta vloga aktivnega kupca, kot jo je prej zelo podrobno predstavil naš kolega Möderndorfer. Ne pa samo to, da ta znesek prenesemo, začel bi veljati tako ali tako leta 2021, s tem dejansko ne naredimo nič. Zakone na zalogo smo že sprejemali, tudi to je bilo v našem stališču povedano, Zakon o osebni asistenci, ki je bil sprejet. Kaj se je sedaj zgodilo, ker vmes ni bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, kot je bilo obljubljeno? Mi v take rizike ne bomo šli in želimo, da se reši zadeva celovito.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala.
Predlagatelj Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Točno zato, zaradi takih, kot ste vi, nikoli nič ne bo drugače.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo.
Gospod Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Bom kratek. Nisem bil v tej dvorani, poslušal sem iz pisarne. Dva stavka komentarja.
Prvo, kar predlagam, če že koga komentiramo, dajmo se poslušati. Mislim na razpravo kolega Bandellija pa lestvic. Prvo, kar je, on je iz gospodarstva in jaz bi pričakoval, da ve, kaj je progresivna lestvica. Nekomu njegovega kova da je jasno, kar počne, da mu je to jasno, da mu ni treba posebej razlagati.
Drugo. Ni dobro poslušal. Nisem govoril o nobenih ugodnostih za bone za nakup bencina na Petrolu. Mi smo govorili o zdravstvenem zavarovanju, ki ga ena kopica ljudi v tej državi izredno težko plačuje. 120 tisoč državljank in državljanov v tej državi ga nima, ker si ga ne more privoščiti. Neka solidarnost, da tisti, ki ima več, plača malenkost več kot tisti, ki nima – kaj je s tem narobe? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo k 7. členu ter amandmaju Poslanske skupine LMŠ.
V razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo tudi k temu členu.
V razpravo dajem 12. člen ter amandma Poslanske skupine SD in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo tudi k 12. členu.
V razpravo dajem 18. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo tudi k temu členu.
V razpravo dajem 22.a člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo tudi k temu členu.
V razpravo dajem 23. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo.
Besedo ima Gregor Perič.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, podpredsednik. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Današnja razprava je bila, je še vedno, no, bomo videli, kako se bo odvilo, zelo živahna in na nek način smo jo v tem prostoru izkoristili tudi za neke take male medsebojne obračune. Ali je bilo to potrebno ali ni bilo potrebno, ne vem, naj presodi vsak sam. Dejstvo pa je, da ko se dotikamo tega zakona, lahko rečemo, da je Levica ta zakon prinesla v Državni zbor in z njim odnesla Vlado. Poznamo okoliščine, v katerih je ta vlada delala, vemo, da je manjšinska, da ima zelo majavo podporo. Tudi predsednik Vlade je dejal, da je bolje, da te barke ne majemo preveč, pa nismo bili ravno pridni v tem smislu oziroma smo jo kar fino zamajali. Veste, problem takih zakonov in sploh problem področja zdravstva je v tem, da je izredno kompleksno in na tem polju so se opekli številni ministri za zdravje, marsikdo je odstopil. V tem smislu je težko tudi poiskati neke instant hitre, enostavne rešitve na zelo kompleksne probleme. To je tisto, kar mene …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod Perič, jaz se opravičujem, ampak imamo razpravo k 23. členu in bi prosil, če lahko nekako usmerite svojo razpravo k temu amandmaju. Hvala lepa.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, gospod podpredsednik, ampak jaz mislim, da smo tukaj notri, da razpravljamo lahko nekoliko ožje, lahko nekoliko širše. Hvala. Vem. Saj sem sledil. Dovolite razpravo? Očitno ja. No, če ne, pa presodite, kakorkoli.
Meni se zdi smiselno še enkrat poudariti, da ko govorimo o ukinitvi tega prispevka, moramo biti zelo natančni in povedati vsem, da ne gre za ukinitev, ampak da ta prispevek ostaja, da dobiva neko drugačno obliko, da damo iz enega žepa v drugi žep. Kakšne bistvene razlike v tem smislu ni oziroma na žalost ne more biti, ker mora biti ta rešitev celovita. Takih rešitev si želimo tudi v SMC. Na žalost smo bili že v prejšnjem mandatu soočeni s tem, da kljub temu da so prihajale iz Vlade tudi v Državni zbor in v koalicijo neke celovite rešitve, potem neke pretirane volje ni bilo. Danes smo videli, da ko govorimo o nekih celovitih rešitvah, na žalost še nismo povsem na tej točki, ker moramo narediti še naslednje korake. In ker ni nobenega zagotovila, nobene garancije, da …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod Perič, spet dobivam opozorila. Lepo prosim, razpravljajte o točki, ki je dana v razpravo, to je 23. člen in amandma Poslanske skupine LMŠ. Je pa tudi res, da k 7. členu so vsi o vsem razpravljali, ampak takrat nisem jaz vodil seje. Vljudno prosim, da spoštujete to mojo usmeritev.
Hvala lepa.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, podpredsednik.
V redu, vidim, da imamo različna merila, pa iz spoštovanja do vas bom upošteval to, vidim pa, da so kolegi nekoliko slabe volje. V redu, mislim, da smo svoje povedali. Hvala lepa za možnost te razprave, čeprav je bila nekoliko omejena.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ne. Ugotavljam, da ne. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. Končali smo z razpravo o amandmajih, o katerih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in prekinjam 15. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 16. uri in 10 minut.
Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 15.37 in se je nadaljevala ob 16.09.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, samo trenutek.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, samo tehnična informacija. Začeli bomo z minuto ali dve zamude, ker je nastal tehnični problem pri eni kartici.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščam vas, da bomo začeli sejo Državnega zbora ob 16.30.

(Seja je bila prekinjena ob 16.13 in se je nadaljevala ob 16.30.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje, poiskali smo manjkajočo kartico in jo našli v reži za prezračevanje, in to nam omogoča, da nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
Obveščam vas, da bo Državni zbor glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 12., 10., 2., 7., 6., 8., 9., 5., 11. in 1. točka dnevnega reda.
S spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo Obvestila Marjana Šarca o odstopu s funkcije predsednika Vlade Republike Slovenije.
Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec me je z dopisom dne 27. januarja 2010 obvestil, da na podlagi 12. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije in 261. člena Poslovnika Državnega zbora odstopa s funkcije predsednika Vlade.
Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ter 112. in 261. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor ugotavlja, da je gospod Marjan Šarec obvestil predsednika Državnega zbora o svojem odstopu s funkcije predsednika Vlade, zato mu preneha funkcija predsednika Vlade, s čimer prenehajo tudi funkcije ministrov.
Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije gospod Marjan Šarec in ministrice in ministri opravljajo tekoče posle do izvolitve novega predsednika Vlade in imenovanja novih ministrov. V skladu z drugim odstavkom 220. člena Poslovnika Državnega zbora bom o tem obvestil predsednika republike. Gospodu Marjanu Šarcu pa se zahvaljujem za opravljeno delo ter mu želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

pPehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje Komisije za presojo ustreznosti kandidatov po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.
Predlog je v obravnavo zboru predložil Sodni svet. Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Komisijo za presojo ustreznosti kandidatov po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja za dobo petih let imenujejo za predsednika dr. Saša Prelič in za članici dr. Barbara Nerat in gospa Albina Hrnec Pečnik.
Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Ali glasovalne naprave delujejo? Hvala. Ponavljamo glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 26.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju predsednika in devetih članov Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za predsednika imenuje mag. Damjan Konovšek, za člane pa gospod Franc Florjančič, mag. Dušan Hočevar, gospod Bojan Horvat, gospod Matevž Kocjan, gospod Aljoša Rovan, mag. Nataša Šerbec, gospod Luka Špoljar, mag. Andrej Vizjak in mag. Matjaž Vodušek.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, nihče proti.
(Za je glasovalo 88.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti 1.
(Za je glasovalo 86.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednice, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednice, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 10.
(Za je glasovalo 61.) (Proti 10.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda – Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo.
Prehajamo na ponovno odločanje o navedenem zakonu. Ob tem vas spoštovane in spoštovani želim opozoriti, da morajo pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to je 46 ali več.
Gospod Luka Mesec, v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Najlepša hvala.
Mi bomo pri ponovnem odločanju o vetu na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo glasovali proti. Razlogi pa so naslednji.
Davek na tonažo je nadomestek davka na dobiček, ki ga lahko uporabljajo ladjarji. Gre za shemo dovoljene državne pomoči v Evropski komisiji in Evropska komisija državam omogoča uporabo te sheme za 10 let. Prvič je Slovenija zanjo zaprosila leta 2008 oziroma 2009, in to za desetletno obdobje. To se je izteklo 31. 12. 2018. Zdaj zaproša za novo desetletno obdobje. Komisija je rekla, da lahko, ampak, da mora prilagoditi zakon. A je ta zakon, ki je pogoj, da lahko Slovenija dobi odobreno naslednje desetletno obdobje, vredno podaljšati ali ne, pa je treba sklepati po tem, kaj se je v prejšnjem desetletju zgodilo. V prejšnjem desetletju se je zgodilo toliko negativnih stvari za slovensko pomorstvo, da podaljšanju zakona nasprotujeta tako Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva kot tudi Fakulteta za pomorstvo in promet. Oba namreč ugotavljata, da se je število slovenskih pomorščakov v tem času prepolovilo, da se je slovensko ladjarstvo uničilo in razprodalo. Lastnik Peter Doehle, nemški milijarder, ki razpolaga z 8 milijardami evrov, je namreč leta 2012 floto Splošne plovbe razprodal, izkupička od te prodaja pa ni hotel reinvestirati, kot to predpisuje zakon, ampak je v prejšnjem mandatu poskušal na Ministrstvu za finance zlobirati – naj spomnim, tedanji sekretar na ministrstvu Tilen Božič je bil zaradi tega kasneje tudi kazensko ovaden – da mu potem, ko je bil oproščen plačevanja davka, davkoplačevalci odpišemo še 6,4 milijona evrov, ki ga je dolžan državi še zdaj. Poleg tega sta obe njegovi firmi registrirani v davčnih oazah, ena v Liberiji, druga na Marshallovih otokih in posadka na floti ni več slovenska, ampak je v treh četrtinah ali pa 80 % tuja.
Skratka, slovenskega ladjarstva ni več. To je jasno povedala tudi Fakulteta za pomorstvo in promet. S takimi lastniki, ki jih država še subvencionira, zanjo ni nobenega upanja, zato nas tisti, ki se dejansko prizadevajo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj pomorstva, pozivajo da zakon zavrnemo, da država ne subvencionira lastnikov, ki so grobarji slovenskega ladjarstva, za povrhu vsega pa še davčni neplačniki, ki se skrivajo v davčnih oazah.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 44.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Besedo dajem gospe Mateji Udovč, ki bo spregovorila v lastnem imenu.
En trenutek, naredil sem proceduralno napako. Želi kdo spregovoriti v imenu poslanske skupine? Ne.
Ponovno predajam besedo gospe Mateji Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsednik za besedo.
Kot sem že povedala na odboru, na matičnem delovnem telesu, da sem se za ureditev Zakona o delavcih v državnih organih odločila že v začetku preteklega leta, ko sem zgrožena ugotovila, da sem kot poslanka Državnega zbora upravičena do dodatnega dneva dopustna za vsakega otroka do petnajstega leta starosti, naši strokovni sodelavci pa te pravice nimajo. Prav tako je nimajo vsi delavci v državnih organih, zato bom danes z največjim veseljem glasovala za spremembo zakona. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
S tem prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89.
(Za je glasovalo 89.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevna reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 28. januarja 2020.
Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 7. členu.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 50.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 9. členu.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 33 proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k 12. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine LMŠ k istemu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 19 proti 67.
(Za je glasovalo 19.) (Proti 67.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 12. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 34 proti 50.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 18. členu.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35 proti 50.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 22.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35 proti 49.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 23. členu.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35 proti 49.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V zvezi z usklajenostjo predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Tomažu Pliberšku.
Izvolite, imate besedo.

TOMAŽ PLIBERŠEK: Hvala, predsednik, za besedo.
Mnenje Vlade je, da zaradi sprejetih amandmajev zakon ni usklajen.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Govorimo, spoštovane poslanke in poslanci, o sprejetih amandmajih v drugi obravnavi. Če mi daste možnost, bomo nadaljevali! Hvala.
Ker je Vlada opozorila, da je predlog zakona po končani tretji obravnavi neusklajen, prosim predlagatelja, da do 18. ure pripravi uskladitveni amandma. Državni zbor bo z obravnavo te točke nadaljeval ob 18.30.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 18.30.

(Seja je bila prekinjena ob 16.49. in se je nadaljevala ob 18.30.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v okviru rednega postopka.
Vložen je uskladitveni amandma, ker je Vlada opozorila, da je po končani tretji obravnavi potreben zaradi sprejetih amandmajev. Zanima me, če želi predstavnik predlagatelja predstaviti uskladitveni amandma. Ne želi. Želi o uskladitvenem amandmaju besedo predstavnik Vlade? Ne želi. Želi mogoče kdo besedo v imenu poslanskih skupin? Ne. Želi kdo razpravljati v lastnem imenu? Ne.
S tem ugotavljam, da ne bo razprave in prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju predlagatelja k 8., 10. in 11. členu.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je bil uskladitveni amandma sprejet.

To nam omogoča, da prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti.
Kdo želi spregovoriti v imenu poslanskih skupin?
Gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Očitno se saga glede ukinjanja dopolnilnega zavarovanja tudi v tem krogu končuje. Jaz sem na nek način zadovoljen, da smo ga prvič po sedemnajstih letih, od kar politika obljublja ukinitev, na pobudo poslanske Levice uspelo pripeljati vsaj do te točke. Me pa žalosti, da se je zopet izkazalo, da so interesi zavarovalnic, lobijev močnejši. En minister je odstopil neposredno povezano s tem, del sredine ki se očitno že pogovarja o novi vladi z desnico, je danes pokazal svoje prave barve in kolateralna žrtev teh političnih iger je zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Imeli smo možnost za verjetno največji dvig pokojnin v zgodovini samostojne Slovenije. Vsak upokojenec bi bil, če bi bil sprejet tisti naš izvoren zakon, razbremenjen za cca 30 evrov na mesec, ena položnica manj. Vemo, da je največja revščina trenutno med upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, ampak je bilo to zavrnjeno. Prav tako bi tista varianta, ki smo jo predstavili, izjemno koristila ljudem z nizkimi plačami, prekarcem, espejem in ostalim. Po dveh mesecih, ko je koalicija prevzela naš zakon, smo prišli v neko drugo obliko. To bi bil zdaj prvi korak, ki bi zgolj iz sistema izločil zavarovalnice. S tem bi se administrativni stroški zmanjšali. Namreč, če odštejete …

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Luka Mesec, samo en trenutek. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim da omogočite razpravo!
Vračam besedo.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Če primerjate stroške komercialnih zavarovalnic s stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje, boste videli, da so ti nekje 5 do 6-krat višji, kar pomeni, da bi se stvar pocenila in v javni sistem bi se preneslo pol milijarde evrov. Kot rečeno, to ni zdravstvena reforma, to ne bi rešilo čakalnih vrst, bi bil pa prvi korak k temu, da uredimo, da bi bilo v Sloveniji zdravstvo zares vsem dostopno in da ne bi bili tisti z nizkimi dohodki, z nizkimi plačami, z nizkimi pokojninami primorani plačevati 35 evrov na mesec, kar je enak znesek, kot ga v resnici plačujemo tudi tisti, ki imamo poslanske plače. Zakon, ki je danes v sklepni fazi pred nami, potem ko ste glasovali proti amandmajem, je daleč od tega, kar smo v Levici z njim želeli doseči. Ampak glede na to, da je jasno na tej točki, da se od njega poslavljamo, bomo tudi tokrat, čeprav simbolno, stisnili tipko za zgolj za zgodovinsko evidenco, da se ve , kdo je ta zakon zrušil.


PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Gospod Jani Möderndorfer, želite v lastnem imenu ali v imenu poslanske skupine?
V lastnem imenu. Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa.
Prav je, da se tudi v zgodovino zapiše, koliko laži je bilo danes izrečenih. Zdravstvene storitve so že danes dostopne vsem, ampak čisto vsem. Ne poznam enega primera, ki bi ga odklonili na urgenci. Ne poznam enega primera, ki ne bi mogel dvigniti zdravil. Ne poznam enega primera, da bi ga splošni zdravnik odklonil in rekel: »Ne bom te pregledal, pojdi domov, ker nimaš denarja.« To, kar smo zdaj poslušali, je debela laž. Ja, res je tisto, kar ste si želeli, to pa je, da bi spet v bistvu v resnici skozi druga vrata pripeljali povečanje in obremenitev proračuna pod formo, da si bo nekdo olajšal življenje, kar spet ni res. Problem je predvsem v tem, da bo zdravstvo vsak dan dražje. Skozi celo fazo je vaš predlog padel že nekaj mesecev nazaj. Žalostno je, da priznate, da je ta zakon sfižen, ampak se boste šli neko simboliko, ki jo boste lahko med volitvami uporabljali, da ste bili edini poklicani, ki ste iskreno nekaj mislili. Hvala lepa za tako laž.
Zato bo SMC glasoval proti. Kar je pa še bolj pomembno, to ni in ne more biti odraz nikakršne nove koalicije, kot bi jo nekateri radi predstavili, ampak je verjetno za večino nekaterih to začetek, uvod v volilno kampanjo. Hvala za tak gnil začetek volilne kampanje, ki se začne z lažjo.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani poslanec, imeli ste priložnost, da obrazložite svoj glas in niste imeli pravice, da vodite diskusije z drugimi. In to ste naredili.
Jaz želim spoštovane in spoštovani, da se poslovniška določila ne zlorabljajo. To je moja prošnja, če se pa to še ponovi, bo pa zahteva. Ali gremo lahko na glasovanje?
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 51.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da zakon ni bil sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je tretja obravnava Predloga zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 87.
(Za je glasovalo 87.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je prva obravnava Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 36.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel.

Predlog zakona bo dodeljen v obravnavo Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je prva obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 36.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel.

Predlog zakona bo dodeljen v obravnavo Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tajnih podatkih v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predloga zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 24.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je Predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu resolucije niso bili vloženi, prehajamo na odločanju o predlogu resolucije. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog resolucije neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 8.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je resolucija sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to so Vprašanja poslank in poslancev.
Glasovanje bomo opravili na podlagi pregleda predlogov sklepov poslank in poslancev za razpravo o odgovorih predsednika Vlade, ministric in ministrov z dne 28. januarja 2020, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o predlogih sklepov. Obveščam vas, da bo v primeru sprejetja katerega izmed predlaganih sklepov na seji Državnega zborav razpravi o odgovorih sodeloval predsednik Vlade, minister oziroma ministrica, ki opravlja tekoče posle.
Prvi predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na poslansko vprašanje gospoda Luke Mesca v zvezi z uvedbo pravičnega nepremičninskega davka.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 43.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Spoštovani poslanke, poslanci, nočem vas motiti, sprašujem, ali gremo še na kakšno pavzo. / oglašanje iz dvorane/ Najlepša hvala za pozornost.
Drugi predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na poslansko vprašanje gospe Ive Dimic v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v javnem zdravstvenem sistemu.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 41.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Tretji predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na poslansko vprašanje gospoda Dušana Šiška v zvezi s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 51.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Četrti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na poslansko vprašanje gospe Lidije Ivanuša v zvezi z oporečno hrano in slabim delovanjem Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 43.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 43.)
Sklep ni sprejet.

Peti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na poslansko vprašanje gospoda Luke Mesca v zvezi z zaščito živali.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 43.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da predlog sklepa ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na poslansko vprašanje gospoda Franca Breznika v zvezi s socialnim statusom starejšega kmečkega prebivalstva.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 43.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Sedmi predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje gospe Violete Tomić v zvezi z odgovornostjo za škodljivo privatizacijo Adria Airways.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, proti 41.
(Za je glasovalo 16.) (Proti 41.)
Sklep ni sprejet.

Osmi predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za pravosodje gospe Andreje Katič na poslansko vprašanje gospe Alenke Jeraj v zvezi z gradnjo ženskega zapora na Igu in moškega zapora v Ljubljani.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 43.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 43.)
Predlog sklepa ni sprejet.

Deveti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala na poslansko vprašanje gospoda Blaža Pavlina v zvezi z neprimernim božičnim voščilom.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 51.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 51.)
Sklep ni sprejet.

Deseti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča in ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospe Nataše Sukič v zvezi z ljubljanskim Kolizejem, rušenjem spomenikov nepremične kulture dediščine in razraščajočo se gentrifikacijo.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 44.)
Sklep ni sprejet.

Prehajamo na enajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za pravosodje gospe Andreje Katič na poslansko vprašanje mag. Dejana Kaloha v zvezi z javnostjo sodb.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Sklep ni sprejet.

Dvanajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Aleša Šabedra na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Horvata v zvezi z izvajanjem in učinkih Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 52.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 52.)
Sklep ni sprejet.
Trinajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Francija Kepe v zvezi z realizacijo načrtov sanacije državnih cest.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 44.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 44.)
Sklep ni sprejet.

Štirinajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi z Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Sklep ni sprejet.

Petnajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve gospoda Boštjana Poklukarja na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi s postopki obiskov policije na domovih državljanov.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 51.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 51.)
Sklep ni sprejet.

Šestnajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek in ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje mag. Karmen Furman v zvezi z okoljevarstvenimi soglasji in vplivom na izvedbo infrastrukturnih projektov.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Sklep ni sprejet.

Sedemnajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenije Klampfer na poslansko vprašanje gospoda Aleksandra Reberška v zvezi s povzročanjem novih krivic in nesorazmerij z uveljavitvijo novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Sklep ni sprejet.

Osemnajsti sklep: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča na poslansko vprašanje gospe Violete Tomić v zvezi s spornim kadrovanjem na področju kulture, ki ga pokriva ministrstvo, s katerim upravljajo Socialni demokrati.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Devetnajsti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za javno upravo Rudija Medveda na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s tehnologijo 5G.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 43.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Dvajseti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje gospoda Borisa Doblekarja v zvezi s problematiko absurdno visokih ter s prekrškom nesorazmernih glob, ki so jim izpostavljeni podjetniki.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Enaindvajseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospoda Boštjana Koražije v zvezi z meddržavnima strateškima projektoma FRISCO1 in FRISCO2 za območje reke Drave in drugimi načrtovanimi protipoplavnimi ukrepi za območje reke Drave.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 44.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Dvaindvajseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Željka Ciglerja v zvezi s prenizko uporabnino za tire slovenske železniške infrastrukture in sočasnim financiranjem povečevanja kapacitet železnice za tovorni tranzit iz državnega proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 48.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Triindvajseti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca in ministra za izobraževanje, znanost in šport gospoda dr. Jerneja Pikala na poslansko vprašanje Žana Mahniča v zvezi z ureditvijo šolskih prevozov na območjih napada volkov.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 52.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Štiriindvajseti predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospoda Boštjana Koražije v zvezi z zavarovanjem večstanovanjskih stavb.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 44.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Petindvajseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za pravosodje gospe Andreje Katič na poslansko vprašanje gospe Violete Tomić v zvezi s sramotno razveljavitvijo sodbe zoper poveljnika domobrancev in sodelavca okupatorjev generala Leona Rupnika.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti 70.
(Za je glasovalo 13.) (Proti 70.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke in poslanci, zaključujem tudi 15. sejo Državnega zbora.
Lep večer naprej.

Seja je bila končana 29. januarja 2020 ob 19.00.
Seje-EvidencaDok