Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle in Branko Simonovič.

Seja se je začela ob 9. uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 24. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Predrag Baković do 12. ure in dr. Franc Trček.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 6.A TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Petru Ješovniku, državnemu sekretarju Ministrstva za finance.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Naj na začetku omenim, da predlog zakona, ki je pred vami, prav tako kot Zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2019/2034 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Za razliko od predloga ZBNIP, katerega cilj je le prenos Direktive 2019/2034 v slovenski pravni red, ta predlog zakona poleg navedene direktive prenaša še tri druge EU direktive. Dovolite, da kratko opišem vsako izmed njih.
S prenosom Direktive 2019/2034 se bo, kot že omenjeno, skupaj z ZBNIP uredilo pravilo o kapitalu, likvidnosti in obvladovanju tveganj za investicijska podjetja. Trenutno namreč tudi za investicijska podjetja veljajo enaka pravila kot za banke, z novo ureditvijo pa se želi določiti pravila, ki bodo upoštevala posebnost investicijskih podjetij. Na podlagi prenosa Direktive 2019/2177 se bo dodatno okrepilo kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje podatkov, vključno s čezmejno obdelavo. S tem se bodo zagotovili natančni podatki o trgovanju vlagateljem in pristojnim organom. Z Uredbo 2020/1503 so se določile enotne zahteve, ki ne uporabljajo za opravljanje storitev množičnega financiranja za organizacijo ter izvajanje dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi, za delovanje platforme za množično financiranje, kakor tudi za zahteve glede preglednosti in tržnih sporočil v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Evropski uniji, tako imenovani angleški crowfunding. Zaradi zagotovitve pravne varnosti oseb, ki spadajo k področju uporabe navedene uredbe, se s spremembo ZTFI-1 na podlagi Direktive 2020/1504 zagotavlja, da se prepreči situacije, da bi bilo za isto dejavnost treba imeti več dovoljenj, zato se ponudnike storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje na podlagi Uredbe 2020/1503, izvzema s področja uporabe ZTFI-1.
Direktiva 2021/338 je bila sprejeta kot odziv na pandemijo covid-19, in sicer v okviru svežnja ukrepov za okrevanje ob podpori kapitalskih trgov. Splošni cilj te direktive je odprava nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba skrbno merjenih ukrepov, ki se štejejo za učinkovite pri blaženju gospodarskih pretresov. Tako se, na primer, zmanjšujejo informacije o provizijah in stroških, ki jih je treba zagotoviti profesionalnim vlagateljem, ter uvaja način posredovanja informacij vlagateljem v elektronski obliki, papirnata oblika bo malim vlagateljem na zahtevo še vedno dostopa.
S predlogom ZTFI-1B se ureja tudi izvajanje delegirane Uredbe komisije 2019/815 v zvezi z regulativnimi in tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Z razlogom, da se zagotovi možnost izvajanja ustreznega nadzora nad izpopolnjevanjem obveznosti iz omenjene uredbe in predvsem možnosti uporabe primernih nadzornih ukrepov, kadar njeno spoštovanje ni zagotovljeno, se je obveznost zagotavljanja enotne elektronske oblike letnih poročil vključila v ZTFI-1. Prav tako se je določilo tudi obveznosti poslovodstva javne družbe in naloge revizije v zvezi s tem. Predlog ZTFI-1B pa vključuje še spremembe, vezane na spremembo sklicevanja na ZBan-3.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada v skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora predlaga, da se na tej seji opravi še tretja obravnava Predloga ZTFI-1B. Predsednik, hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 60. nujni seji 10. julija 2021 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje vložile Poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k 18 členom predloga zakona, in Poslanska skupina LMŠ k enemu členu predloga zakona.
Državni sekretar na ministrstvu za finance je pojasnil, da se s predlogom zakona v slovenski pravni red prinaša direktivo 2019/2034 ter tudi tri druge direktive. V nadaljevanju je predstavil ključne rešitve, ki bodo dosežene s prenosom direktiv v slovenski pravni red, in sicer se bodo uredila pravila o kapitalu, likvidnosti in obvladovanju tveganj za investicijska podjetja, okrepila se bo kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje podatkov vključno s tistimi podatki, kjer gre za čezmejno obravnavo. Odpravlja se tudi možnosti, da bi bilo potrebno za isto dejavnost imeti več dovoljenj, ter nekatere druge administrativne in birokratske ovire. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje službe in pojasnila, da so pripombe iz tega mnenja z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin večinoma odpravljene, vključno s pripombo, dano k spremembi Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki se nanaša na pogoje za imenovanja direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev je pojasnil, da je agencija pri pripravi predloga aktivno sodelovala in ga podpira.
V kratki razpravi o 91. členu in obeh vloženih amandmajih k temu členu je bilo izpostavljeno, da je potrebno zagotoviti strokovno usposobljenost osebe, ki vodi Agencijo za trg vrednostnih papirjev, čemur sledita oba vložena amandmaja. Dodatno je bila izražena tudi podpora amandmaju poslanskih skupin koalicije k 91. členu, saj se z amandmajem zasleduje predvsem dejanska in ne zgolj formalna usposobljenost kandidatov za direktorja agencije.
Odbor je skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 18 členom in vse amandmaje sprejel. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine LMŠ k 91. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj prisotnim, še posebej predstavnikom Vlade!
Za mednarodni globalni kapital so nacionalne države le sredstvo za dosego še enega samega cilja in to je še več kapitala. Nacionalne države in njihovi narodi pa so lahko za globalne korporacije tudi ovira; ovira, preko katere morajo priti, ne glede na škodo, ki jo bodo narodi utrpeli. V SNS smo od nekdaj se borili za dobrobit lastnega naroda Slovencev in njihove države Slovenije, zato smo v očeh globalnih korporacij zagotovo ovira. Pa nič zato, za lastni narod se je potrebno boriti, ne glede na to, koliko notranjih in zunanjih sovražnikov ti bo stalo nasproti.
V SNS smo od samega začetka proti Evropski uniji, katere cilj ni dobrobit avtohtonih narodov, ampak pridobivanje vpliva. Pridobivanje vpliva na eni strani preko politike, na drugi pa skupaj z določenimi globalnimi korporacijami preko ekonomije, kar je voda na mlin določenim elitam, zagotovo pa ne slovenskemu narodu. Zdaj smo na žalost že v tej točki, ko je naše gospodarstvo že popolnoma vpleteno v ekonomijo enotnega trga. Naši polproizvodi so odvisnih od evropskih trgov, ki skupaj z nami ustvarjajo vrednostno verigo, ki prispeva tudi k prosperiteti našega naroda, zato bi bilo v tej točki nesmiselno nasprotovati zakonom, ki to povezano ekonomijo delajo močnejšo, saj posledično utrjujejo tudi naše gospodarstvo. Seveda bi bilo bolje, da bi naš narod operiral z več lastnimi proizvodi, močnimi blagovnimi znamkami in bil ekonomsko veliko bolj neodvisen. Sedaj pa smo v točki, ko potrebujemo v Evropski uniji zaradi prepredenosti našega gospodarstva vsaj stabilno fiskalno politiko, če že nimamo širših političnih in kulturnih temeljev. Samo v letošnjem aprilu smo na primer Slovenci izvozili za več kot 3 milijarde evrov vrednosti blaga, kar je več kot 50 odstotkov od lanskega aprila, od česar pa je šla večina v države znotraj skupnega evropskega trga. Finančna prepletenost Slovenije znotraj Evropske unije je vsaj na srednji rok za Slovenijo prepomembna, da bi se igrali s fiskalno stabilnostjo trga, od katerega smo tako odvisni.
V soboto smo na odboru obravnavali tri pomembne finančne zakone, ki se dotikajo te tematike. Žal mi je, da na odboru praktični ni bilo nikogar iz opozicije razen mene – se opravičujem, tudi gospod Peček iz stranke LMŠ je bil –, kar na žalost daje dodatno potrdilo, da jim ni mar za nekaj pomembnega, če pa tega ne moremo uporabiti za svojo propagando. Kot sem omenjal, je mednarodni globalni kapital za nacionalne države in njihove narode velikokrat škodljiv in izkoriščevalski, zato ga je treba nujno nadzorovati. Prav tako pa v trenutno tako prepleteni ekonomiji znotraj Evropske unije ta kapital predstavlja dvorezni meč, saj smo do velike mere, kot že rečeno, od njega tudi ekonomsko odvisni.
V Slovenski nacionalni stranki podpiramo vse zakone, ki bodo poskušali ta divji kapitalizem vsaj znotraj skupnega trga čim bolj regulirati. Finančna in hipotekarna kriza nam je 2008 leta tudi pokazala, da če že imamo skupni trg, potrebujemo tudi nad njim močan nadzor, saj je deregulacija lahko za gospodarstvo usodna. Zakoni o trgu finančnih instrumentov, o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij in hipotekarni ter komunalni obveznici so dobro naslovili problematiko nenadzorovanega skupnega trga. Prav je, da na ravni EU harmoniziramo ter zaščitimo udeležence na finančnih trgih ter določimo nove bonitetne zahteve in nadzorno ureditev za investicijska podjetja. Ravno tako je tudi pomembno, da se pod budnim očesom regulatorja spodbudi kapitalski trg v Sloveniji, saj je tržna kapitalizacija v enem letu zrastla za več kot 5 milijard evrov. Prav tako na primer tudi kreditne institucije trenutno ne financirajo izdajo kritih obveznic, ki pa predstavljajo veliko varnejše naložbe in cenejše zadolževanje. Ker so ti zakoni kljub ostri kritičnosti, ki jo imamo do Evropske unije, za slovensko gospodarstvo po našem mnenju dobri, jih bomo v Slovenski nacionalni stranki tudi podprli.
V bistvu sem podal strnjeno stališče Slovenske nacionalne stranke za vse tri omenjene zakone, tako da se pri naslednjih preostalih stališčih ne bom oglašal. Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Elena Zavadlav Ušaj bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Prav lepo pozdravljeni predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Današnji Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov je še eden izmed zakonov, ki jih moramo po nujnem postopku obravnavati, v kolikor ne želimo povzročiti Republiki Sloveniji velikega finančnega bremena. V maju, juniju in avgustu se namreč izteka rok za prenos direktiv Evropske unije v naš pravni red, ki se nanašajo na ta zakona, in sicer gre za naslednje evropske direktive: 2019/2034, 2019/2177, 2020/1504, 2021/338. Poleg tega pa se bo s predlagano spremembo zakona uredilo še: sprememba sklicevanj na novi Zakon o bančništvu, letna poročila javnih družb v enotni elektronski obliki, odprava ugotovljenih nedoslednosti obravnavanega zakona. Iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev na presečni dan 31. 12. 2020 izhaja, da je tržna kapitalizacija organiziranega trga v Republiki Sloveniji znašala 40,88 milijarde evrov, za primerjavo je v letu 2019 le-ta znašala 35 milijard evrov. Na organiziranem trgu je kotiralo 57 finančnih instrumentov, medtem ko pa v letu 2019 je bilo le-teh 62. V Republiki Slovenije je dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov imelo 21 družb, od tega 4 borznoposredniške družbe, 11 bank, 3 družbe za upravljanje in 3 hranilnice.
Za ureditev slovenskega trga finančnih instrumentov in implementacijo prava Evropske unije s tega področja je bil v Republiki Sloveniji sprejet Zakon o trgu finančni instrumentov. Z zakonom so urejeni instituti za opravljanje investicijskih storitev in poslov, tudi ponudba vrednostnih papirjev javnosti ter varovanje in zaščita vlagateljev. Ker pa je Evropska unija želela spodbuditi gospodarsko rast v Evropski uniji ob sočasni skrbi za varstvo vlagateljev in tudi na ravni Evropske unije želi izboljšati delovanje kapitalskih trgov, s čimer bi se zagotovili alternativni bančni viri financiranja gospodarstva, je bilo za ta namen sprejetih več direktiv, s katerimi se spreminja Direktiva 2014/45 o trgu finančnih instrumentov. Z današnjim predlogom zakona pa se jih bo implementiralo v slovenski pravni red.
Poglavitne rešitve, ki jih predlog zakona prinaša, so: določitev novega bonitetnega režima v zvezi z upravljanjem s tveganji, poročanjem in razkritji ter pravili o prejemkih za investicijska podjetja; prenos pristojnosti organov, ki izdajajo dovoljenja izvajalcem storitev; sporočanja podatkov, razen določenih izjem, njihov nadzor ter pooblastila za zbiranje podatkov se prenaša na evropski organ za vrednostne papirje in trge; določitev izvenpravnih oseb, ki imajo dovoljenje za ponudnike storitev množičnega financiranja iz uporabe Direktive 2014/45, zaradi preprečitve položajev, da bi bilo za isto dejavnost treba imeti več dovoljenj v Evropski uniji; za namen podpore okrevanja gospodarstva po pandemiji covid-19 se uvedejo ciljno usmerjene spremembe v sedanje pravo Unije o finančnih storitvah, s katerimi se odpravi nepotrebne birokratske ovire in uvedbo skrbno umerjene ukrepe za blaženje gospodarskih pretresov; sprememba sklicevanja na novi Zakon o bančništvu; ureditev letnih poročil javnih družb v enotni elektronski obliki; odpravlja se tudi ugotovljene nedoslednosti veljavnega zakona.
Zakonodajno-pravna služba je na predlog obravnavane spremembe zakona imela nekaj pripomb, ki pa smo jih na seji Odbora za finance z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin večinoma odpravili.
Ker je tako pripravljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov usklajen in ker se z njegovim sprejemom želimo izogniti težko popravljivim finančnim posledicam za državo, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov soglasno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Igor Peček bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!
Predlog zakona je bil tako kot ostala dva, ki ju obravnavamo danes, v zakonodajno proceduro vložen 1. julija. Glede vseh je bila na kolegiju sprejeta odločitev, da se obravnavajo po nujnem postopku. Skupaj obsegajo 220 strani, gre pa za vsebinsko zelo zahtevno in perečo temo, za katero bi si bilo po našem mnenju nujno potrebno vzeti več časa. Zakoni spreminjajo ureditev na področju hipotekarnih in komunalnih obveznic, trga finančnih instrumentov ter bonitetnega nadzora investicijskih podjetij.
V LMŠ smo na kolegiju predlogu za obravnavo zakonov po nujnem postopku nasprotovali. Zakaj? Gre za področje, na katerem je bilo pred izbruhom finančne krize v Združenih državah Amerike izrazito povečano intenzivnejše dereguliranje finančnega trga, predvsem na področju hipotekarnih obveznic. To se je kasneje spremenilo v hipotekarno krizo, ta pa se je kasneje kot požar razširila po celotnem svetu. Pogoltnost izdajateljev hipotekarnih obveznic na eni strani, preračunljivost bonitetnih agencij na drugi in še posebej brezbrižnost zakonodajalca so bili tisti, ki so botrovali nastanku izvedenih finančnih instrumentov, ki na koncu niso imeli kritja. Ker je zgodovinski spomin še svež, moramo biti pri urejanju tega področja previdni. Tukaj se nam postavlja vprašanje, zakaj tako hitenje. V predlogu zakona namreč piše, določbe Direktive Evropske unije 2019/2162 ni prenesla še nobena država članica, zato je popolnoma nerazumljivo, da se tako težka materija na silo uvršča med sejo, na kateri je 50 točk, saj bi brez problema po rednem postopku to temo lahko obravnavali jeseni. Pri vseh treh zakonih sicer piše enako, da je do časovne stiske glede prenosa direktive sicer prišlo zaradi povečanega obsega priprave zakonodajnih aktov za prenos direktiv na področju trga kapitala in tehnične narave vsebine, ki je zahtevala podrobna usklajevanja. Res, da smo v težkih časih, a verjetno se niso vsi na Ministrstvu za finance ukvarjali s protikoronskimi paketi, pripravo odlokov in oblikovanjem proračunov.
K noveli zakona smo v LMŠ na seji odbora za finance vložili amandma k 91. členu, saj se nam je zdelo nesprejemljivo, da koalicija tako drastično znižuje pogoje za imenovanje direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ob tako plehkih pogojih, ki so bili predlagani, se v LMŠ nismo mogli znebiti občutka, da Vlada ustvarja podlago za še eno politično kadrovanje in to pri tako pomembni agenciji. K sreči je bil na seji odbora na koncu sprejet podoben amandma, ki bo od kandidata vseeno zahteval strokovno usposobljenost.
Glede na vse našteto v LMŠ paketu treh zakonov ne bomo namenili glasu podpore. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dajan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade!
Kako se opredeliti do obsežnega in kompleksnega zakonskega predloga, ki ga Vlada v Državni zbor posreduje po nujnem postopku, pri tem pa se sklicuje na potrebo po hitrem prenosu evropskih direktiv in izpostavlja možnost visokih denarnih kazni za Slovenijo, če tega ne storimo pravočasno? V normalnih okoliščinah tudi opozicija prisluhne vladnih razlogom za tak način obravnave in skuša tvorno sodelovati pri sprejetju predlaganih zakonov. Zaupanje tistemu, ki usmerja barko, je ključno za transparentnost postopka in podporo rešitvam. Dobro leto vladavine sedanje vlade pa nas je naučilo previdnosti. Glede na podtaknjene vsebine, ki jih je Vlada že vključila v svoje dosedanje predloge, je ta vsekakor na mestu; kogar je pičila kača, se pač boji tudi zvite vrvi. Odgovornost za vzpostavljanje zaupanja leži na vsakokratni vladi, a ta vlada s podobnimi postopki sama ruši svojo kredibilnost in načenja še minimalno zaupanje, ki ga potrebuje, da bi lahko vodila državo.
Spoštovani! Paket treh zakonov, s katerimi je Vlada razširjala dnevni red te seje, namreč po vsebini niso nujna uskladitev z evropskimi direktivami. Edina resnica je, da je res prišlo do sprejema nove evropske uredbe in dopolnitev direktiv, ki jih morajo države prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, toda z uveljavitvijo se ne mudi. Gradivo enega od predlaganih zakonov jasno izpostavlja, da bo Slovenija prva država, ki bo skupna pravila prenesla v svoje nacionalne predpise. Čemu so torej namenjeni manevri z nujnimi postopki, grožnje s kaznimi, sobotne obravnave na odborih in širitve dnevnega reda? Odgovorov na to ne poznamo. Glede na modus operandi te vlade smo pričakovali podtaknjence in jih čisto zares tudi našli. Spominjajte se prve verzije, kako je vladajočim se zdelo pomembno spremeniti pogoje za imenovanje direktorja agencije, ki nadzira slovenske finančne trge. Predlagana sprememba sicer ni zniževala kriterijev za vodenje tega pomembnega organa, vendar jih je zamegljevala in kriterij strokovnosti direktorja prepuščala subjektivni razlagi.
Spoštovani! Vsebina zakonov kaže, da ne gre za nujne vsebine. Rok za implementacijo direktiv še ni potekel, zato kazni niso grožnja. Pri večini rešitev bo Slovenija prva, ki jih bo sprejela v svoj pravni red. Vlada v isti paket tlači tudi dva nova zakona: o nadzoru investicijskih podjetij in o hipotekarni in komunalni obveznici. Gre za področji, ki sta v Sloveniji močno nerazviti. Za njun razvoj je potrebna predvsem pametna regulacija, ki pa z ihtavim prepisovanjem direktiv ne bo dosežena. Zato tudi ne čudijo mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki opozarjajo, da so mnoge rešitve v zakonih nedorečene in neusklajene, kar lahko pomeni le nova popravljanja predpisov v bližnji prihodnosti.
Predlogov zakonov, pripravljenih na tak način in s takimi rešitvami, v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo podpreti. Sprejetju Zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim je Vlada želela zamegliti pogoje za vodenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, pa bomo nasprotovali. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. Lep pozdrav!
Tudi v Levici na noben način ne podpiramo hitenja pri sprejemanju tega zakonskega paketa. Naj malce pojasnim. Pred nami je kompleksen, toda rokohitrsko spisan zakon, ki mu manjkajo osnovne sestavine, začenši z jasnimi obrazložitvami. Tako laičnemu bralcu po branju tega zakona verjetno ne bo kaj dosti jasno, kaj Vlada z njim hoče. Je pa dejstvo, da se ta na hitro spisan zakon uporablja za urejanje organiziranega trga vrednostnih papirjev, katerega tržna kapitalizacija presega 40 milijard evrov. Podobno smo pred nekaj tedni dobili rokohitrsko spisan Zakon o bančništvu in Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki urejata celoten slovenski bančni sistem, ki upravlja s kar 45 milijardami evrov denarnih sredstev. Vsi ti paketi o urejanju kapitalskih trgov in o urejanju bančnega sistema, se pravi, sistemov, ki obvladujeta 40 milijard tržne kapitalizacije in 45 milijard tržne kapitalizacije, skupaj 85, vse to smo sprejemali pod nekakšnim Damoklejevim mečem, češ, če ne bomo tega na hitro sprejeli, nam grozijo kazni zaradi neprenosa evropskih direktiv. Kot so povedali moji predhodniki, so te grožnje s kaznimi več ali manj prazne, po drugi strani pa je bolje imeti dobro urejene regulacije bank in kapitalskih trgov. Nenazadnje, še ni desetletje od finančne krize, ko smo plačali milijarde, ne tisoče ali deset tisoče evrov, milijarde evrov zaradi napak v regulaciji naših bank in kapitalskih sistemov. Zato absolutno ne bi smeli hiteti s tem in bi morali imeti poglobljeno javno razpravo o tem, kako imeti bančni in kapitalski trg urejen.
Pod črto pa še tole. Vlada v uvodni obrazložitvi zakona navede, da se delovanje kapitalskih trgov želi tako na ravni EU kot v Republiki Sloveniji izboljšati, in sicer zato, ker bi se s tem dodatno pomagalo gospodarstvu in bi se ublažile posledice pandemije, ker bi se zagotovili alternativni nebančni viri financiranja gospodarstva. Krepitev in razvoj trga kapitala sta namreč temelj zdravega in razvojno naravnanega gospodarstva. Tu je treba povedati naslednje. V Evropi se podjetja več ali manj financirajo z bančnimi krediti, v Ameriki in Združenem kraljestvu se več ali manj financirajo preko finančnih trgov. Zdaj, kateri model je bolj zdrav za razvojno, trajnostno in delavskim pravicam naklonjeno gospodarstvo? Definitivno je bolj zdrav model, kakršnega poznamo trenutno v Evropi. Če gremo po poti, ki jo tule predlaga in zagovarja Vlada, se pravi, financiranje predvsem preko kapitalskih trgov, se bo zgodilo enako, kot vidimo v Veliki Britaniji in v Združenih državah. Tam so podjetja več ali manj podrejena tako imenovani logiki maksimizacije vrednosti za delničarje, kar pomeni, da kapitalski investitorji, ki jih dostikrat zanimajo zgolj kratkoročni donosi, dobijo ključen vpliv v podjetjih, ključen vpliv na njihovo poslovanje in pritisk na menedžment, kako naj se poslovno odloča. Kot rečeno, to ni trajnostno naravnano, kapitalski investitorji pogosto sledijo zgolj kratkoročnim koristim, kratkoročnim profitom, kar se je tam neštetokrat že pokazalo oziroma lahko spremljate že od 80. let naprej. Ni treba, da berete zahtevno literaturo, lahko si pogledate tisti film z Gordonom Gekkom. Toliko mogoče za kontekst tega, kar počnemo.
Pod črto bom pa to rekel, da se 45 milijard bančnega trga in 40 milijardnega trga kapitala ne ureja po nujnem postopku, ne ureja mimo javne razprave in ne tlači na sejo s 50 točkami proč od kakršnekoli javne pozornosti, zato tudi v Levici ne postopka in ne zakonov ne podpiramo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, drage kolegice in kolegi!
Naj uvodoma takoj povem, da bo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, ki smo zagovorniki delovnih in podjetnih ljudi v državi, podpira novelo Zakona o trgu finančnih instrumentov. 50 točk dnevnega reda gor ali dol, je treba delati tudi v Državnem zboru.
Pandemija covid-19 je resno prizadela ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme, gospodarstvo, finančne sisteme držav članic. Komisija je v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko- socialnemu odboru in Odboru regij 27. maja lani z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja še naprej velik izziv, zato je ključnega pomena, da se podpre okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija covid-19, in sicer z odstranjevanjem birokratskih ovir tako, da se uvedejo omejene ciljno usmerjene spremembe v sedanje pravo Unije o finančnih storitvah. Splošna cilja teh predlogov sprememb sta odprava nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba skrbno usmerjenih ukrepov, ki se štejejo za učinkovite pri blaženju gospodarskih pretresov.
Delovanje kapitalskih trgov se želi tako na ravni EU kakor tudi v Sloveniji izboljšati, in sicer zato da bi se s tem dodatno pomagalo gospodarstvu in bi se tako ublažile posledice pandemije ter bi se zagotovili alternativni nebančni viri financiranja gospodarstva. Slovenski trg kapitala je zelo slabo razvit. Investicijska aktivnost slovenskih podjetjih je nižja od povprečja v EU, podjetja pa za financiranje največkrat uporabijo lastne vire, sledijo jim bančna posojila. Mala gospodarstva v vzponu kljub znatni rasti nimajo dovolj lokalnih vlagateljev, ki bi omogočili razvoj. Pridobivanje denarja preko skladov kapitala ali množičnega financiranja je zelo redko. Splošna ocena kapitalske trga za Slovenijo je slaba, s tem pa so koristi, ki jih imajo razviti trgi tako za slovenske investitorje kot za podjetja še precej oddaljene. Podjetja imajo za financiranje svojega poslovanja in razvoja na voljo seveda različne vire. Poleg dolžniških, ki jih dobijo pri bankah in za katere plačujejo obresti, imajo na voljo tudi lastniške vire, kjer investitorji sodelujejo pri razdeljevanju dobičkov, nepovratne subvencije države in Evropske unije ter množično financiranje. Prvi podatek, ki bode v oči, je nizka raven investiranja slovenskih podjetij, ki še vedno ni ujela predkrizne ravni. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so podjetja v letu 2017 ustvarila za 4 tisoč 979 milijonov evrov investicij v nova in rabljena osnovna sredstva, kar ja še vedno manj kot leta 2008, ko je bilo teh investicij 6 tisoč 731 milijonov evrov.
Kolegice in kolegi, če imajo Avstrijci podjetnike in jih tudi politika izjemno ceni in spoštuje, potem imamo žal v Sloveniji, to je naša ugotovitev, vedno več nasprotnikov podjetnikov. Nič hudega, pravzaprav. Slovenski podjetniki bodo selili svoja podjetja v tujino, mi pa bomo ostali zgolj socialna država. Ko bomo vsi skupaj, pa res vsi skupaj, ugotovili, da socialno državo financira tudi in predvsem močno gospodarstvo, bo prepozno. Nekaj moramo storiti, sicer se bo trg zaprl. Glede na trenutno politično konstelacijo, najbrž ne pride v poštev, da bi z davčnimi instrumenti stimulirali delovanje kapitalskih trgov. Vsi skupaj nekaj moramo storiti; udeleženci na trgu, ponudniki tržne infrastrukture, regulator in država, torej politika, moramo poznati namen dobro delujočega kapitalskega trga in se tudi politično zavezati, da ga dosežemo. To, kar danes obravnavamo, ta logični trojček zakonov, je prvi korak v pravo smer. Upam, da jih bo v prihodnje še več in da bodo ti koraki doživljali tudi pomembne pospeške. To bo za vse dobro. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljeni kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Danes obravnavamo predlog novele Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki v naš pravni red prenaša nekatere določbe direktive Evropske unije, vezane na trg kapitala. Kapitalski trgi morajo delovati učinkovito in transparentno, saj le takšni predstavljajo zanesljiv steber, na katerega se lahko opre gospodarstvo. Podjetja za izvajanje svojih poslanstev potrebujejo učinkovito shemo potencialnih virov financiranja. Pri tem je še kako pomembno, da platforma, preko katere si gospodarski subjekti zagotavljajo financiranje svojih investicij, izžareva stabilnost in zanesljivost. Spremenljive in negotove razmere na finančnih trgih so namreč glavni odvračalni element investicij, s tem pa tudi delovnih mest in splošne družbene blaginje.
S predlogom tega zakona se dodatno ureja bonitetni nadzor nad investicijskimi podjetji. To pomeni, da se bodo določila nova pravila bonitetnega režima, ki bodo vsebovala poročanje in razkritje informacij, ter upravljanje tveganj. V naš pravni red pa se bodo prenesle tudi določbe, ki bodo spreminjale sistem dovoljenj in pooblastil za dostopanje do informacij.
V Poslanski skupini SMC si močno prizadevamo za to, da se učinkovitost delovanja kapitalskih trgov nenehno izboljšuje tako v našem nacionalnem gospodarstvu kot tudi na ravni celotne Evropske unije. Pred nami pa so veliki izzivi in ti se nanašajo predvsem na omejevanje in odpravljanje posledic, ki jih je gospodarstvu povzročila pandemija. Kapitalski trgi bodo v svoji vlogi alternativnih nebančnih virov financiranja igrali ključno vlogo pri ponovni prebuditvi gospodarskega potenciala. V Poslanski skupini SMC smo prepričani, da je pri vseh zakonodajnih spremembah, ki se dotikajo finančnih instrumentov, potrebno ravnati previdno. Prav neustrezna ureditev tega področja je v preteklih desetletjih botrovala eni najhujših finančnih kriz v zgodovini sveta. A vendar, predlog zakona, ki ga imamo pred seboj danes, deluje v smeri večje transparentnosti, drugih globljih posegov v materijo pa ne predvideva. Predlog zakona tako razumemo kot del prizadevanj za razvoj in krepitev kapitalskih trgov, ki bodo temelj za zagon zdravega in razvojno naravnanega gospodarstva. Zato bomo poslanci Stranke modernega centra predlog te novele zakona podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani državni sekretar!
Evropska unija želi izboljšati delovanje kapitalskih trgov, saj bo s tem dodatno pomagala gospodarstvu. Urejenost kapitalskih trgov zagotavlja alternativne nebančne vire financiranja gospodarstva, ki bodo eden izmed blažilcev učinkov pandemije.
Ker sta tako krepitev kot razvoj trga kapitala temelj zdravega in razvojnega gospodarstva, je Evropa sprejela štiri nove direktive, ki se z današnjo novelo prenašajo v slovenski pravni sistem. Z novelo bodo uzakonjena najstrožja pravila, ki bodo zagotovila varovanje vlagateljev, ki sodelujejo na trgu finančnih instrumentov. Novela tega zakona je povezana tudi z Zakonom o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Oba skupaj določata nov bonitetni režim v zvezi z upravljanjem tveganj, poročanjem in razkritji ter pravila o prejemkih za investicijska podjetja. Splošna cilja predloga sprememb sta tudi odstranitev nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba učinkovitih ukrepov za preprečevanje pretresov v gospodarstvu.
Vlada je sicer zelo obsežen zakon Državnemu zboru predlagala s sprejetjem po nujnem postopku. Rok za prenos treh direktiv je že pretekel, zaradi zamude je Slovenija podvržena tožbi in denarni kazni s strani Evropske komisije. Tovrstne ad hoc akcije Vlade, ki pravzaprav ne želi, da bi se poslanci Državnega zbora dejansko seznanili z vsebino zakona, so povsem neprimerne. Komisija za preprečevanje korupcije je 1. julija Vlado izrecno opozorila glede sprejemanja zakonov po nujnem postopku. Med drugim je od Vlade zahtevala natančne in razumljive obrazložitve, ki izhajajo iz strokovnih podlag. Vlada naj po nujnem postopku obravnava le tiste zakone in določbe zakonov, glede katerih je to utemeljeno. Takšno hitro sprejemanje zakonov povzroča korupcijska tveganja. Spomnimo se na PKP6, ki je vseboval določilo o akreditacijah visokošolskih zavodov, ki je bilo deležno razveljavitvenega pečata Ustavnega sodišča. Okoliščine vnosa spornega določila v interventni zakon, ki je voda na mlin posameznikov sfere vladajoče stranke, danes v luči domnevne korupcije preiskuje KPK. In tudi v zakonu, ki ga obravnavamo danes, se je pojavilo nenavadno določilo – obsežna novela je potihoma poskušala spremeniti pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor agencije. Vladajoči so namreč črtali pogoj strokovne usposobljenosti osebe, ki bi agencijo vodila, in s tem omogočili, da Državni zbor na predlog Vlade za direktorja imenuje osebo na politični in ne na strokovni podlagi. Ob spominu na nedavni poskus združevanja različnih nadzornih agencij zavoljo kadrovanja največje vladne stranke nas novi poskus njenega kadrovanja s podtaknjenimi določili prav nič ne preseneča. K sreči je tudi ta vladni manever ostal le pri poskusu.
Ne glede na navedeno Poslanska skupina SAB zakona ne bo podprla, saj zakon ne spoštuje osnovnih določil poslovnika, ustave in usmeritev Komisije za preprečevanje korupcije. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Trg finančnih instrumentov je po svoji naravi nepredvidljiv, značilno inovativen pa je po svojih metodah, postopkih in procesih. Zakon o trgu finančnih instrumentov je bil v vsej svoji razsežnosti in zahtevnosti sprejet v Državnem zboru konec leta 2018. V dobrem letu dni je praktična uporaba tega zakona pokazala, da je potreben dodatnih obsežnih sprememb. Opredeljene so bile v 113 členih, bistvene pa je mogoče povzeti takole: vsebina dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati Agencija za trg vrednostnih papirjev, se natančneje določi; razširijo se pristojnosti agencije za ukrepanje v primeru kršitve predpisov, ki urejajo poslovanje borznoposredniških družb in trgovanje na kapitalskih trgih; postopek odločanja in objave nadzornih ukrepov je natančneje opredeljen, ravno tako postopek objave informacij o identiteti kršitelja ter njegovem predvidenem sodnem varstvu. Posodobljene so določbe glede opredelitve izrazov ter določene izjeme glede obveznosti objave prospekta, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Določen je nadzorni organ, odgovoren za izvajanje nalog pristojnega organa, dopolnjene so njegove pristojnosti in odgovornosti; opredeljena so določila glede razkritja informacij o izrečenih ukrepih: podrobneje je določen način opravljanja nadzora ter opredeljeni nadzorni ukrepi; določen je sistem spremljanja prijav kršitev; vključene so kršitve in predpisane sorazmerne kazni. Nova zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov je odziv na preteklo finančno krizo in vliva upanje, da se ne bodo ponovile stare velike napake. Njene spremembe in dopolnitve, tudi današnja, temeljijo na spoznanju o pravilnosti ugotovitve, da je eno poznati cilj, nekaj povsem drugega pa je, kako doseči ta cilj. Danes je povsem gotovo, da je minula gospodarska in finančna kriza pokazala, da obstoječi makroekonomski modeli in finančna teorija niso sposobni pojasniti procesov, ki oddaljujejo cene finančnih instrumentov od njihovih fundamentalnih vrednosti. Vse, kar so nam govorili v zadnjih desetih letih, je bilo lažno. Trgi niso delovali sami od sebe, ustvarjalci finančnih instrumentov pa niso bili nezmotljivi geniji. Odkrili smo pravzaprav, da je bil denar politični instrument, čez noč si je bilo mogoče izmisliti milijarde evrov, ki so prav tako čez noč izginile pod pogojem, da je se s tem strinjala ali pa je tako želela Vlada ali pa centralna banka. Svetovni finančni mojstri so prepričevali javnost, da njihovi modeli odlično funkcionirajo, tehnike obvarovanja pred tveganji in metode njihove razpršitve pa, da so razvite do popolnosti. Vsi so se delali, kakor da razumejo komplicirane modele, na katerih temeljijo ezoterični finančni instrumenti, finančna ravnotežna spretnost je izrazila zmagoslavje nad zdravim razumom.
Današnje spremembe Zakona o trgu finančnih instrumentov obsegajo 94 členov, z njimi se v slovenski pravni red prenašajo štiri evropske direktive. Finančne dejavnosti se dodatno regulirajo s pravili o likvidnosti in obvladovanju tveganj za investicijska podjetja, glavna cilja pa sta slej kot prej dva: omogočiti gospodarskim subjektom dostop do raznolikih virov kapitala kjerkoli v Evropski uniji in zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov finančnih instrumentov.
Poslanci Poslanske skupine Desus bomo podprli spremembe in dopolnitve Zakona o trgu finančnih instrumentov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O BONITETNEM NADZORU INVESTICIJSKIH PODJETIJ V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Petru Ješovniku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Osnovni cilj predloga zakona, ki je pred vami, je prenos Direktive 2019/2034 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij v slovenski pravni red. Direktiva 2019/2034 je bila sprejeta v paketu z Uredbo 2019/2033, ki sta skupaj določili nove bonitetne zahteve in nadzorno ureditev za investicijska podjetja ter prilagodili zahteve profilom tveganjem in poslovnim modelom investicijskih podjetij ob ohranjanju finančne trdnosti. Do sedaj so za vsa investicijska podjetja veljala enaka pravila o kapitalu, likvidnosti in obvladovanju tveganj kakor za kreditne institucije, katera pa niso upoštevala posebnosti investicijskih podjetij. Na podlagi novega zakonodajnega okvira bodo zdaj za investicijska podjetja samostojno določen režim ustanovnega kapitala investicijskih podjetij, ocenjevanje in izračun kapitalskih zahtev, nove enotne zahteve glede poročanja in javnega razkritja ter nov režim pravil za fiksne in variabilne prejemke ter zahteve za nekatera podjetja, da ustanovijo odbor za prejemke. Investicijska podjetja bodo glede na velikost, naravo in zapletenost sedaj razvrščena v tri razrede, in sicer bodo v prvem razredu sistemsko pomembna in velika investicijska podjetja, za katera bodo še vedno veljala bančna pravila, v drugem in tretjem razredu pa ostala investicijska podjetja, za katera bodo v skladu z direktivo 2019/2034 veljala pravile tega predloga zakona.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, Vlada je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora predlaga, da se na tej seji opravi še tretja obravnava Predloga zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij.
Predsednik, hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 60. nujni seji 10. julija letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, ki ga je Državnemu zboru po nujnem postopku v obravnavo in sprejem predložila Vlada.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k šestim členom predloga zakona.
Državni sekretar na Ministrstvu za finance je v uvodni razlagi predstavil cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Poudaril je, da je cilj predloga prenos Direktive 2019/2034 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij v slovenski pravni red. Ta direktiva je bila sprejeta v paketu z Uredbo 2019/2033 in sta skupaj oba dokumenta določila nove bonitetne zahteve in nadzorno ureditev za investicija podjetja ter prilagodila zahteve profilom tveganj in poslovnim modelom investicijskih podjetij ob ohranjanju finančne trdnosti.
V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravna službe v svoji obrazložitvi poudarila, da je večina pripomb iz pisnega mnenja službe upoštevanih z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije.
Na seji je sodeloval tudi predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je izrazil podporo predlaganemu zakonskemu besedilu.
Člani in članice Odbora za finance o besedilu predloga zakona niso razpravljali. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vseh šest amandmajev poslanskih skupin SDS, NSi in SMC ter jih sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je nato odbor glasoval o vseh členih predloga skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Pred nami je Predlog zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Glavni cilj predloga zakona je implementacija Direktive 2019/2034 EU v slovenski pravni red. Ključne in glavne, poglavitne rešitve tega zakona so, da določajo pristojni nadzorni organ, njegove pristojnosti v Republiki Sloveniji bo to nalogo opravljala Agencija za trg vrednostnih papirjev, določa se ustanovni kapital investicijskih podjetij, določajo se načela bonitetnega nadzora, pristojnosti in dolžnosti varovanja zaupnih informacij in njihova izmenjava, nadzorni ukrepi, preiskovalna pooblastila in pravica do sodnega varstva, postopek pregleda nadzornega organa nadzora skupin investicijskih podjetij, določajo se razkritja v zvezi z nadzorom.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlogu zakona ne bomo nasprotovali.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dober dan, pozdravljeni! Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Do danes so za vsa investicijska podjetja na ravni Evropske unije veljala enaka pravila o kapitalu, likvidnosti in obvladovanju tveganj kakor za kreditne institucije, ki temeljijo na mednarodnih standardih, ki veljajo za banke. Na podlagi pričujoče direktive in uredbe pa bo zdaj za investicijska podjetja določen poseben režim regulacije, posebne zahteve glede ustanovnega kapitala, ocenjevanje in izračun kapitalskih zahtev, nove zahteve glede poročanja in javnega razkritja ter nov režim pravil za fiksne in variabilne prejemke ter zahteve za nekatera podjetja, da ustanovijo odbor za prejemke.
Režim regulacije ne bo enak za vsa investicijska podjetja, temveč bo strogost regulacije odvisna od velikosti podjetja. V praksi gre za deregulacijo investicijskih podjetij z bilančno vsoto pod 15 milijard evrov. Določa se pristojni organ za nadzor nad investicijskimi podjetji in njihov ustanovni kapital. Da bi borznoposredniška hiša lahko opravljala investicijsko dejavnost, mora imeti vsaj 750 tisoč evrov ustanovnega kapitala oziroma desetkrat manj za upravljanje manj tveganih poslov.
Slovenija s sprejetjem pričujočih evropskih dokumentov zamuja, a poleg tega prinaša dve ključni slabosti. Prvič, ponovno imamo pred sabo rokohitrsko in slabo spisan zakon, ki je nejasen in brez jasnih obrazložitev, Vlada pa ga želi spet sprejeti z danes na jutri, brez resne javne razprave. Zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij skupaj z novelo Zakona o trgu finančnih instrumentov posega v ureditev organiziranega trga vrednostnih papirjev, katerega tržna kapitalizacija presega 40 milijard evrov. Prav zato je skrajno neprimerno, da se tako pomemben zakon sprejema po nujnem postopku. Kot običajno Vlada nepremišljeno in netransparentno hitenje opravičuje s trditvijo, da bi neugoden izid postopka lahko pomenil veliko finančno breme za Republiko Slovenijo in bi torej nastale težko popravljive posledice za delovanje države. Gre za nekaj 10 ali v najslabšem primeru, 100 tisoč evrov kazni zaradi zamude pri prenosu evropske direktive, pri čemer je rok za prenos te direktive tako ali tako že potekel. Ko torej govorimo o 45-milijardnem bančnem sektorju in 40-milijardnem trgu kapitala, so nepopravljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi neustrezne regulacije bančnega sistema in kapitalskega trga, neprimerljivo večje od posledic, ki lahko nastanejo zaradi denarnih kazni zaradi zamude pri prenosu par direktiv.
In drugič, zakon uvaja deregulacijo poslovanja gospodarskih družb, ki opravljajo investicijske storitve in posle. Investicijska podjetja, ki pogosto opravljajo tvegane špekulativne posle in trgujejo s kompleksnimi finančnimi instrumenti, so bila do sedaj podvržena enakim regulatornim standardom kot banke. Po novem pa bodo pravila, ki veljajo za banke, veljale samo za investicijska podjetja z bilančno vsoto nad 15 milijard evrov. Za investicijska podjetja, katerih bilančna vsota je nižja od 15 milijard, pa se uvajajo nova, blažja pravila. V osnovi naj bi šlo pri evropski direktivi, ki se prenaša v ta zakon, za odpravo nepotrebnih birokratskih ovir in nepotrebnih regulacijskih mehanizmov za mala in srednja investicijska podjetja. Toda, mala in srednja investicijska podjetja so po standardih direktive de facto zelo velika. Bilančna vsota recimo NLB, ki je največja banka v Sloveniji, znaša 11 milijard evrov, bilančna vsota druge največje slovenske banke, torej NKBM, pa 9. Tu govorimo o deregulaciji gospodarskih družb s 15 milijardno bilančno vsoto. Za gospodarsko družbo z višjimi konsolidiranimi prihodki, kot je največja banka v Sloveniji, bodo torej po novem lahko veljali nižji regulatorni standardi.
Iz obeh razlogov, torej vnovičnega vladnega rokohitrstva pri sprejemanju zakonodaje in zaradi zavedanja nevarnosti, ki preži v deregulaciji investicijske dejavnosti, bomo v Poslanski skupini Levica zakonu o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij nasprotovali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Ponovno hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Razlog za sprejem zakona je prenos Direktive 2019/2034 v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta v paketu z evropsko uredbo 2019/2033 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja, ki skupaj določata nove bonitetne zahteve in nadzorno ureditev za investicijska podjetja ter prilagajata zahteve profilom tveganj in poslovnim modelom investicijskih podjetij ob ohranjanju finančne stabilnosti. Poslanci Nove Slovenije bomo zakon podprli.
Do zdaj so za vsa investicijska podjetja velja enaka pravila o kapitalu, likvidnosti in obvladovanju tveganj kakor za krediten institucije. Na podlagi Direktive 2019/2034 in že prej omenjene uredbe bodo zdaj za investicijska podjetja samostojno določeni: prvič, režim ustanovnega kapitala investicijskih podjetij; drugič, ocenjevanje in izračun kapitalskih zahtev; tretjič, nove enotne zahteve glede poročanja in javnega razkritja; četrtič, nov režim pravil za fiksne in variabilne prejemke ter petič, zahteve za nekatera podjetja, da ustanovijo odbor za prejemke.
Poglavitne rešitve predloga zakona: določa se pristojni nadzorni organ – v Sloveniji bo to seveda Agencija za trg vrednostnih papirjev in njegove pristojnosti –; določa se ustanovni kapital borznoposredniške družbe, ki je odvisen od značilnosti posamezne družbe, znaša med 75 tisoč in 750 tisoč evrov; določajo se načela bonitetnega nadzora, in sicer pristojnost in dolžnost matičnih držav članic in držav članic gostiteljic; dolžnost varovanja zaupnih informacij in njihova izmenjava; nadzorni ukrepi in sankcije, ki jih izreče agencija v zvezi s kršitvami zakona ali uredbe; preiskovalna pooblastila in pravica do sodnega varstva; postopek pregleda nadzornega organa; nadzor skupin investicijskih podjetij.
Evropski bančni urad EBA je že decembra lansko leto začel javno posvetovanje v zvezi s smernicami o politikah prejemkov in smernicami o notranjem upravljanju za investicijska podjetja v skladu z Direktivo o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Smernice natančneje pojasnjujejo določbe o prejemkih in notranjem upravljanju, ki jih bodo morala upoštevati investicijska podjetja.
Kot že rečeno, poslanci Nove Slovenije bomo zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij soglasno podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine SMC.


MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Državni sekretar, ostali prisotni, prav lep pozdrav!
Predlog zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij sodi v sklop zakonov, ki regulirajo evropski kapitalski trg. Predlagani zakon deluje v smeri enakopravne obravnave vseh investicijskih podjetij, ki bodo deležna skrbnega in učinkovitega nadzora, hkrati pa vzpostavlja okolje, ki za njegove deležnike ne bo sporno z vidika pravne jasnosti. Poleg tega si predlagatelj zakona prizadeva za to, da bi se vzpostavil sistem takšnih ukrepov, ki bodo sorazmerni in bodo imeli zadostne odvračalne sankcije. S sprejetjem tega zakona se bodo investicijska podjetja pričela obravnavati ločeno. Zanje so namreč do sedaj veljale enaka pravila o količini kapitala, obvladovanju tveganj in likvidnosti kot za kreditne institucije. Pri tem je pomembno poudariti, da zakoni, ki predpisujejo zaželena bančna razmerja in sankcije za neupoštevanje le-teh, niso povsem primerni za investicijska podjetja, saj ne upoštevajo njihovih posebnosti. S predlogom zakona se zato samostojno določa režim ustanovnega kapitala investicijskih podjetij, samoocenjevanje in izračun kapitalskih zahtev, postavljajo pa se tudi nove enotne zahteve glede poročanja in javnega razkritja informacij, ki so še kako pomembne.
V Poslanski skupini SMC verjamemo, da so rešitve, predlagane v okviru tega zakona, dobre, saj bodo na učinkovit način regulirale poslovanje investicijskih podjetij pri nas. Kot del pristojnosti, ki jih predlog zakona nalaga Agenciji za trg vrednostnih papirjev, se navajata pomembni bonitetni nadzor in seveda tudi preiskovalna pooblastila. Prepričani smo, da je napor v smeri krepitve nadzora, ki ne bo zgolj globlji, temveč tudi organiziran v sklopu ene same institucije, zelo pozitivna novica za transparentnost kapitalskega trga same Unije, ki bo konec koncev neposredno vplivala tudi na višjo stabilnost poslovnega okolja, seveda, tudi naših podjetij. S tem zakonom se ne bo reguliral zgolj del investicijskih podjetij na območju Evropske unije, temveč se bodo spremenili tudi pogoji, pod katerimi bodo lahko podjetja iz tretjih držav dostopala do finančnih trgov Evropske unije. Po mnenju Vlade zakonodajni akt krepi režim enakovrednosti za investicijska podjetja iz tretjih držav, Evropski komisiji pa daje dodatne pristojnosti za odločanje o enakopravnosti teh podjetij.
Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona podprli. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Spoštovani! Na današnji plenarni seji obravnavamo kar dva povsem nova zakona, in sicer zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij in zakon o hipotekarni in komunalni obveznici. Če je vladni cilj resnično zmanjšanje predpisov, zakaj ti dve noveli nista vključeni v obstoječe zakone bodisi v zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali kakšen drug zakon s področja financ. Res je, da novo ureditev narekujejo evropski pravni predpisi, a to še ne pomeni, da za njihovo implementacijo potrebujemo povsem nove zakone. Skladno z zahtevami direktive se v predlogu zakona določajo posebna pravica prav za investicijska podjetja. Konkretno gre za pravila glede ustanovnega kapitala, ocenjevanja in izračun kapitalskih zahtev, nove enotne zahteve glede poročanja in javnega razkritja. Pravna ureditev investicijskih podjetij se tako prilagaja profilom tveganj in poslovnim modelom, ki ga ta podjetja imajo s ciljem ohranitve finančne stabilnosti, kar na drugi strani pomeni večjo varnost za vlagatelje. Pristojnostno izvajanje zakona je podeljena Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Vlada predlaga, da se ta zahteven in obsežen zakon sprejme po nujnem postopku. V zakonodajno proceduro ga je vložila v začetku tega meseca in le nekaj dni zatem, brez da bi zakonodajnemu telesu omogočala resno obravnavo predloga, praktično zahteva njegov sprejem. Zakaj Vlada tako hiti? Zgleda, da preprosto zato, ker zakona ni pripravila pravočasno, saj se je rok za prenos evropskih predpisov iztekel v prejšnjem mesecu. Najmanj, kar upostošen slovenski proračun danes potrebuje, pa je seveda denarna kazen, ki bo Sloveniji povzročala dodatno finančno breme, in to zgolj zato, ker Vlada niti tokrat ni opravila svoje naloge. Dovolite, da opomnim, da Vlada v Zakonu o debirokratizaciji med svoje cilje šteje tudi krepitev spoštovanja načel pravne varnosti, varstva, zaupanja v pravo ter jasnost in določenost predpisov, a današnji predlog zakona je nasprotje teh ciljev. Določila, ki opredeljujejo globe za prekrške, so v diametralnem nasprotju z Zakonom o prekrških. Ta namreč določa, da se lahko globa predpiše le v določenem znesku ali razponu. V nasprotju z navedenim zakon določa globe v odstotkih letnega prometa ali v večkratniku dobljenega dobička, alternativne globe in globe, ki presegajo največjo možno dopustno zakonsko višino. Tudi če direktiva narekuje takšno vrsto in višino glob in če se temu ne da izogniti, se od izvršilne veje oblasti pričakuje vsaj osnovna stopnja skrbnosti, in sicer da Zakon o prekrških, ki je sistemski zakon, ustrezno prilagodi, če v nekem drugem zakonu od njega odstopa. Sedanji predlog je v nasprotju in neskladju z Zakonom o prekrških, posledično pa z ustavo, ki narekuje načelo zakonitosti. In vse navedeno demantira zatrjevanje prizadevanje Vlade za pravno varnost, zaupanje v pravo in jasnost predpisov.
Ker v SAB menimo, da je takšna neskladnost sedanjega predpisa zrela za presojo Ustavnega sodišča, predlaganega zakona ne bomo podprli. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
V Republiki Sloveniji lahko opravljajo investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve borznoposredniške družbe, banke z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje investicijskih storitev in poslov, investicijska podjetja držav članic Evropske unije, ki v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji ter banke oziroma posebne finančne institucije držav članic Evropske unije, ki so v skladu z Zakonom o bančništvu ustanovile podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so upravičene neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Sloveniji. Bonitetni nadzor pomeni nadzor nad zakonitostjo poslovanja in nad poslovanjem v skladu s pravili za obvladovanje tveganj. Konec leta 2020 so na trgu finančnih instrumentov v Sloveniji delovale štiri borznoposredniške družbe z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Od teh štirih sta dve borznoposredniško družbi v lanskem letu začeli postopek prenehanja opravljanja investicijskih storitev in poslov. Te vrste poslov, se pravi investicijske storitve in posle, je opravljalo še 14 bank, od tega jih je 9 lahko opravljalo samo storitve trgovanja za lastni račun. Te posle so opravljale tudi tri družbe za upravljanje in ena podružnica kreditne institucije iz države članice ter ena podružnica investicijskega podjetja iz držav članice. To je slika in prilika investicijskih storitev in poslov v Sloveniji. Toda poleg teh je lahko opravljalo investicijske posle in storitve še tisoč 700 investicijskih podjetij in kreditnih institucij iz držav članic Evropske unije, ki so priglasile neposredno opravljanje teh storitev pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali pa pri Banki Slovenije. Spremembe na trgu so intenzivne, zato je pričakovati, da bo vodilno vlogo prevzela podružnica kreditne institucije iz države članice. Takšno je vsaj mnenje strokovnjakov iz Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Danes v slovenski pravni red prenašamo določbe direktive, po kateri bodo morali ponudniki investicijskih storitev izpolnjevati nove zakonske zahteve in vzpostaviti ustrezen sistem poročanja. Investicijska podjetja bodo razvrščena v štiri kategorije, podrobno pa so določene zahteve v zvezi z ustanovnim kapitalom, načeli bonitetnega nadzora, postopki pregleda, tudi nad nadzorom skupin investicijskih podjetij in pa razkritij v zvezi z nadzorom.
Poslanci Poslanske skupine Desus bomo glasovali za sprejetje zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6.C TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI PO NUJNEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Petru Ješovniku, državnemu sekretarju Ministrstva za finance.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Osnovni cilj Predloga zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, ki je pred vami, je prenos določb Direktive EU 2019/2162 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic. Omenjena direktiva je prva direktiva, ki minimalno harmonizira strukturne lastnosti kritih obveznic in izvajanja nadzora nad kritimi obveznicami kot vrednostnimi papirji v državah članicah Evropske unije. Trenutno je regulacija krite obveznice kot vrednostnega papirja prepuščena državam članicam samim in na tak način ni poenotena v Evropski uniji, medtem ko so pravila glede vlaganja s strani kreditnih institucij v krite obveznice že poenotena. S prenosom določb Direktive 2019/2162 pa bodo tudi strukturne lastnosti in kritno premoženje kritih obveznic minimalno poenotene v vseh državah članicah Evropske unije. Direktiva 2019/2162 pri prenosu določb v nacionalne okvire predpisuje oziroma dopušča državam članicam več diskrecijskih možnosti oziroma opcij. Le-te so v predlogu zakona upoštevane na način, da je zasledovana najvišja možna varnost vlagateljev v krite obveznice.
V Sloveniji že imamo Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, tako imenovani ZHKO-1, ki pa ni v celoti usklajen z omenjeno direktivo. Glede na to, da je treba za popoln prenos Direktive 2019/2162 obstoječi zakon pomembneje nadgraditi v več delih, smo se odločili, da pripravimo nov zakon in ne novele. Ključne rešitve v predlogu zakona so: poenotenje strukturnih lastnosti kritih obveznic kot vrednostnih papirjev, dvojno zavarovanje vlagateljev v krite obveznice, izvzetost iz postopka reševanja in prisilnega prenehanja kreditnih institucij, zahteve glede kritnega premoženja in njegovega upravljanja, zahteve glede izvajanja javnega nadzora nad izdajo, poslovanjem, upravljanjem kritih obveznic ter zahteve glede javnega obveščanja vlagateljev.
V Sloveniji še nobena kreditna institucija ni izdala krite obveznice, saj mora biti obseg izdaje precejšen, da upraviči stroške izdaje. Kreditne institucije v Republiki Sloveniji se torej trenutno ne financirajo z izdajo kritih obveznic. Vzpostavitev poenotenega okvira za krite obveznice bi lahko spodbudila razvoj tega trga v Sloveniji, ki bi lahko doprinesel k stabilnejšemu viru financiranja za kreditne institucije, kar bi lahko vodilo k ugodnejšim hipotekarnim kreditom za potrošnike in podjetja, vlagatelji pa bi imeli na voljo varnejše alternativne naložbe.
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Vlada v skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora predlaga, da se na tej seji opravi še tretja obravnava predloga zakona. Predsednik, hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Tudi ta predlog zakona je Odbor za finance obravnaval na 60. nujni seji minulo soboto kot matično delovno telo, Državnemu zboru pa ga je v obravnavo in sprejetje predložila po nujnem postopku Vlada. Gre torej za Predlog zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k trinajstim členom.
V uvodni obrazložitvi je državni sekretar predstavil cilje in poglavitne rešitve predloga zakona, s katerimi se prenaša določbe Direktive 2019/2162 ter odpravlja nekatere nedoslednosti iz Zakona o hipotekarni in kreditni obveznici številka 1.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je služba pripravila pisno mnenje, ter pojasnila, da je večina pripomb z vloženimi amandmaji poslanskih skupin SDS, NSi in SMC upoštevana.
Predstavnika Banke Slovenije in Agencije za trg vrednostnih papirjev sta povedala, da sta obe instituciji sodelovali pri pripravi predloga zakona ter ga obe tudi podpirata.
V razpravi, ki je sledila, so poslanci opozorili na zahtevnost in pomembnost problematike, ki jo predlog zakona ureja, na hitrost zakonodajnega procesa, saj gre za nujni postopek, ter da bo Slovenija prva država članica, ki bo to direktivo prenesla v svoj pravni red. Opozorjeno je bilo na visoke kazni, ko države članice zamujajo roke pri implementaciji direktiv, prav tako pa je bilo izpostavljeno, da naj pristojne institucije vršijo ustrezni nadzor nad rešitvami, ki jih predvideva predlog zakona glede komunalnih in hipotekarnih obveznic.
V razpravi sta državni sekretar in predstavnik Banke Slovenije odgovorila na zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k trinajstim členom in vseh trinajst amandmajev sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, dragi kolegice in kolegi!
Slovenija v tem polletju predseduje Svetu Evropske unije, zato je najbrž prav, da ne zamujamo s prenosom direktiv v slovenski pravni red. Poslanska skupina Nove Slovenije bo zakon – novi zakon – o hipotekarni in komunalni obveznici podprla.
Najprej pa hiter pogled v finančni slovar, kaj je hipotekarna obveznica. Hipotekarna obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem je glavnica zavarovana z eno ali več hipotek na nepremičnine. V primeru bankrota izdajatelja se imetniki hipotekarnih obveznic poplačajo iz naslova prodaje zastavljenih nepremičnin. Zavarovanje glavnice ima učinek na višino obrestne mere, saj jih trg ocenjuje kot varnejšo naložbo. Na temelju te vgrajene zaščite so obresti pri hipotekarnih obveznicah nekoliko nižje v primerjavi s podobnimi podjetniškimi obveznicami. Kritno premoženje pri hipotekarni obveznici so lahko le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov. Kaj je komunalna obveznica? Je dolžniški vrednostni papir, pri katerem kritno premoženje lahko predstavljajo le terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, na primer, javni dolg.
Zdaj pa k zakonu. S predlaganim zakonom se prenašajo določbe Direktive številka 2019/2162 in se tako minimalno harmonizira okvir izdaje strukturnih lastnosti kritnega premoženja, nadzora javnih informacij za vlagatelje in poplačila kritih obveznic. Hipotekarna in komunalna obveznica sta obliki kritih obveznic, to so obveznice, ki so zavarovane s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki. Slovenija se je odločila, da bo določbe omenjene direktive prenesla tako, da bo nacionalni pravni okvir za kritje obveznice v tem predlogu zakona urejal le kritno premoženje hipotekarnih in komunalnih obveznic, saj drugih vrst kritih obveznic ni na slovenskem trgu. Zakon prinaša prenos določb omenjene direktive, ureja se zahteve za izdajanje kritih obveznic s strani kreditnih institucij, strukturne lastnosti kritih obveznic, javni nadzor nad kritimi obveznicami in zahteve glede javne objave informacij v zvezi s kritimi obveznicami. Predlog med drugim prenaša diskrecijsko možnost določbe omenjene direktive, da države članice imenujejo skrbnika kritnega premoženja. Z njegovim imenovanjem se zagotavlja varnost vlagateljev v krite obveznice. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Še enkrat hvala za besedo, predsednik. Državni sekretar, ostali prisotni prav lep pozdrav!
V okviru te točke dnevnega reda odločamo o Predlogu zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, katere namen je, da se v pravni red prenesejo rešitve v okviru določenih določb direktive Evropske unije. Te določbe napotujejo k poenotenju zahtev za izdajanje kritih obveznic in javnega nadzora nad temi obveznicami, ob tem pa predpisujejo strukturne lastnosti kritih obveznic in zahteve o objavi javnih informacij o teh obveznicah. Na slovenskem trgu imamo le dve vrsti kritih obveznic: komunalno in hipotekarno obveznico, zato tudi pravni okvir za krite obveznice ureja le premoženje, ki se zgolj nanaša na te obveznici.
Krite obveznice postajajo vse bolj pomemben dejavnik poslovanja svetovnih kreditnih institucij, ki si za njihovo uporabo zagotavljajo določene vire financiranje na mednarodnih finančnih trgih. Tudi stroka pričakuje, da se bo promet teh kritih obveznic in z njim tudi pomen tega načina financiranja v prihodnje bistveno bolj okrepil, saj gre za precej ugodno alternativo zadolževanja.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra ocenjujemo, da predlog zakona naslavlja izzive, povezane z aktualnim stanjem na trgu kritih obveznic, hkrati pa ustrezno upošteva priporočila same Evropske unije. V sklopu svojih rešitev predlog zakona nalaga kreditnim institucijam, da morajo za izdajo teh obveznic imeti registriran sedež v državi članici ter da se morata za delovanje teh institucij uporabljati poseben javni nadzor in mehanizem dvojnega zavarovanja. Pri tem pa je potrebno, da se dobi soglasje in v našem primeru izda soglasje Banka Slovenija.
Za Evropsko uniji lahko rečemo, da so pogoji vlaganja v te krite obveznice dobro poenoteni. To pa trenutno še ne velja za pogoje izdaje kritih obveznic, saj imajo države članice za lastno nacionalno zakonodajo te okvire precej različno urejene, v nekaterih državah pa sploh ni urejenega posebnega okvira za tovrstne obveznice. Neskladje med nacionalnimi ureditvami, ki zadevajo trg kritih obveznic na območju Evropske unije, bi lahko predstavljalo potencialno oviro za dejanski učinkovit razvoj tega enotnega trga obveznic in konec koncev imeli morda tudi negativni učinek na finančno stabilnost Evropske unije.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra si prizadevamo za to, da bi se na trgu Evropske unije zagotovil stalen in učinkovit trg teh tako imenovanih kritih obveznic. Le tak lahko namreč predstavlja stabilen vir financiranja za same kreditne institucije, kar pa se ne bi odražalo zgolj v varnejši alternativi naložb za vlagatelje, temveč bi preko večjih ponudb kreditov pozitivno vplivalo tudi na širše gospodarstvo.
Na podlagi navedenega, dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra zakon podprli. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani!
Slovenija je zakon, ki je prvič uredil hipotekarno in komunalno obveznico, pridobila že leta 2006. Od takrat dalje je bilo na evropski ravni sprejetih več direktiv, ki so poskrbele za visoko stopnjo harmonizacije pravil, vlaganje kreditnih institucij v te obveznice. V začetku leta 2020 je začela veljati nova direktiva, ki harmonizira tudi pogoje, ki jih moramo izpolnjevati za izdajo teh obveznic. S predlaganim zakonom se v naš pravni red prenaša evropska direktiva, ki določa harmonizacijo pogojev za izdajo kritih obveznic kot vrednostnega papirja. Kreditne institucije za izdajo kritih obveznic pridobivajo dolgoročne vire financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Veljavnost enakih pogojev za vse izdajateljevo v okviru Evropske unije bo tudi domačim vlagateljem prinesla večjo raven zaščite. Predpisuje se dvojno zavarovanje vlagateljev v hipotekarne in komunalne obveznice na način, da ima vlagatelj terjatev tako do kritih obveznic kot do kritih sredstev. Dodatno varnost vlagatelji v te obveznice predstavlja tudi določba, ki krite obveznice izvzema iz postopka reševanja in prisilne likvidacije kreditnih institucij. V primeru stečaja se bodo vlagatelji lahko poplačali skladno z dogovorjenim pogodbenim razredom. Zakon poleg pogojev za izdajo kritih obveznic določa tudi nadzor nad izdajatelji in njihovimi obveznicami. Tako bo lahko Banka Slovenije svoje odločitve, vezane na krite obveznice, sprejemala le na podlagi predhodnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Novela bi morala imeti pozitiven vpliv na gospodarstvo zaradi novih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati tako krite obveznice kot institucije, ki jih izdajajo. Vendar se v SAB sprašujemo, ali bo dejansko tako. Vlada je namreč predlagala, da se zakon obravnava po nujnem postopku in njegovi parlamentarni obravnavi namenila le nekaj dni. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja, da pogoji za nujnost postopka niso podani. Obravnava zakona po nujnem postopku je izjema, in sicer takrat kadar je to dejansko nujno potrebno za to, da se preprečijo hujše posledice za državo in njene državljane. Ravno zato v skladu z ustaljeno poslovniško prakso velja, da začne tak zakon veljati in ga uporabljati že naslednji dan po objavi, v nasprotju z navedenim pa se današnja novela začenja uporabljati šele julija 2022. Zakaj torej tako hitimo? Obrazložitve zakona so tako skope, da imajo manjši obseg kot predlagane določbe. Praviloma zgolj povzemajo besedilo določb, brez da bi iz njih izhajal namen in cilj zakonodajalca, kar pa je bistveno za vsako ustavno skladno zakonsko ureditev. Posledično imamo danes pred seboj novelo zakona, ki povzroča pravno negotovost in nezaupanje v pravo, saj določbe zakona niso ne jasne, ne razumljive in ne nedvoumne.
Glede na navedeno smo v SAB prepričani, da bo tako slabo pripravljen zakon imel nasprotni učinek od zasledovanega. Nejasna, nedorečena, nedvoumna pravna pravila ne morejo zagotoviti večje zaščite vlagateljev, temveč ravno nasprotno. Poslanska skupina SAB zakona ne bo podprla.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Obveznica je terjatev v pisni obliki, s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo njenemu imetniku, se pravi upniku, v določenem času vrnil posojeni znesek, povečan za obresti. Hipotekarne in komunalne obveznice spadajo po svojih strukturnih značilnostih, kritnem premoženju in zahtevanem kritju ter zahtevam glede likvidnostne rezerve med krite obveznice. Krite obveznice so bančne obveznice, zavarovane s kritnim premoženjem, iz katerega se poplačajo obveznosti do imetnikov teh obveznic v primeru insolventnosti banke izdajateljice. Imetnik krite obveznice ima v primeru insolventnosti izdajatelja prednostno pravico v kritnem premoženju, če ta sredstva ne zadoščajo za poplačilo upnikov, pa imajo ti upniki terjatev tudi po ostalih sredstvih izdajatelja po načelu enake obravnave upnikov z ostalimi imetniki nezavarovanega dolga izdajatelja. Krita obveznica tako ponuja imetniku dvojno zaščito, ki poleg običajnega jamstva izdajatelja z lastnim kapitalom vsebuje še dodatno jamstvo v točno določenem premoženju. Zato je tveganje pri investiranju v krite obveznice manjše, kot je tveganje pri investiranju v nekrite bančne in podjetniške obveznice. Vlagatelji jih zato dojemajo kot dolžniški vrednostni papir z visoko varnostjo, izdajatelji pa kot privlačen dolgoročni vir financiranja, s katerim si zagotovijo širšo bazo vlagateljev ter razpršitev virov financiranja.
Sredstva, ki služijo za zavarovanje kritih obveznic, načini ohranjanja kakovosti kritnega premoženja in zaščita interesov vlagateljev in drugih upnikov v primeru stečaja predlagatelja so najpomembnejše določbe zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Krite obveznice so dolžniški vrednostni papir, ki ima v državah Evropske unije tradicijo uporabe, predvsem v Nemčiji, Franciji, Španiji in na Danskem. Za izdajo kritih obveznic je ključnega pomena tudi dobro razvita pravna in regulativna infrastruktura, urejena ter ažurna zemljiška knjiga in urejena zakonodaja na področju izvršbe.
V Sloveniji trenutno ni kritih obveznic. Na seji Odbora za finance je predstavnica Banke Slovenije podala informacijo, da je doslej samo ena kreditna institucija izrazila interes po njihovi izdaji, vendar so se postopki končali brez konkretne emisije tega finančnega instrumenta. Informacija je indikativna, saj pove, da prenos evropske direktive, ki jo danes prenašamo v slovenski pravni red z zakonom, predstavlja temelj za vrsto finančnih operacij, ki se morda šele bodo zgodile.
Poslanci Poslanske skupine Desus bomo glasovali za sprejetje zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala, predsednik.
Vlada je po nujnem postopku v parlamentarno proceduro vložila Predlog zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, v katerem gre za prenos določb Direktive EU 2019/2162, s katerimi se ureja izdajanje kritih obveznic s strani kreditnih institucij, določajo se strukturne lastnosti kritih obveznic, javni nadzor nad kritimi obveznicami in določa se javna objava informacij glede kritih obveznic. Z direktivo EU se vsaj minimalno harmonizirajo pogoji za izdajo kritih obveznic kot vrednostnih papirjev. S predlogom zakona se ureja le kritno premoženje hipotekarnih in komunalnih obveznic, saj drugih kritih obveznic na slovenskem trgu ni. Zakon vključuje tudi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prejšnjega zakona.
V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona podprli.


PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 45. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG RESOLUCIJE O DOLGOROČNI PODNEBNI STRATEGIJI SLOVENIJE DO LETA 2050.
Predlog resolucije je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem besedo predstavnici Vlade dr. Metki Gorišek, državni sekretarki Ministrstva za okolje.
Gospa državna sekretarka, lahko snamete masko za govornico.

DR. METKA GORIŠEK: Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci!
Na kratko bi predstavila vsebino Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, tako imenovano podnebno strategijo.
Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšala bo ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. Za obdobje do leta 2030 sloni podnebna strategija na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v različnih sektorskih dokumentih, med katerimi pomembno vlogo igra celovit Nacionalni energetski podnebni načrt, ki prevzema vlogo akcijskega dokumenta. Podnebna strategija sektorske dokumente nadgrajuje z zastavljeno vizijo in dolgoročnimi cilji do leta 2050 ter usmeritvami za njihovo doseganje; nakazuje jasno dolgoročno pot razvoja Slovenije v smeri ničelnih emisij toplogrednih plinov; pospešenega prehoda na obnovljive vire energije: opuščanja rabe fosilnih goriv in zniževanja končne rabe energije. Obenem pa nakazuje priložnosti, s katerimi lahko ugodno vplivamo na okolje, ohranimo biotsko raznovrstnost, zmanjšujemo energetsko odvozno odvisnost, kar je zelo pomembno, in omogočamo nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladujemo stroške in s tem energetsko revščino, kar je drugi zelo pomemben element, zagotavljamo zelena delovna mesta in dvigujemo konkurenčnost podjetij. Cilj je zagotoviti tudi, da bo raba končne energije v letu 2050 večinoma temeljila na obnovljivih virih energije poleg drugih nizkoogljičnih virov. Ukrepi in prednostno naslavljanje je usmerjeno na posamezne sektorje, in sicer na promet, oskrbo z energijo, kmetijstvo in pa sektor stavb in pa odpadki. V prometu, ki danes prispeva tretjino vseh skupnih emisij, bo za dosego zmanjšanja emisij potrebno zagotoviti učinkovit javni potniški promet, vzpostaviti moderno železniško omrežje, preusmeriti tovorni promet na železnice, spodbujati zasedenost vozil in zmanjševati potrebe po vsakodnevni mobilnosti, spodbujati okolju prijaznejše oblike mobilnosti, kot so kolesarjenje pa tudi pešačenje. Prevozna sredstva bo v večini poganjala elektrika, dopolnjevali jo bodo obnovljivi ali sintetični plini. V sektorju oskrbe z energijo se bo znatno povečala raba električne energije predvsem zaradi vseh novih, tako vozil kot drugih elementov na elektriko, izboljšati pa je treba priložnost elektroenergetskega sistema in seveda vključevati rešitve za shranjevanje energije, potem sistemsko uvajati sistemsko daljinsko ogrevanje, hlajenje – bodo temeljili na izkoriščanju odvečne toplote obnovljivih in drugih potrebnih nevtralnih virih energije. Pa seveda najbolj važno je opuščanje rabe premoga, ki bo skladno s časovnico, sprejeto v Nacionalni strategiji, za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, skladno z načeli pravičnega prehoda do konca leta 2021.
Ključna področja imamo potem v sektorju industrije, kjer bo prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo eden od najbolj pomembnih elementov, posodobiti je treba tudi proizvodne procese, spodbujati projekte osnovne učinkovitosti ter uporabe nizkoogljičnih tehnologij in pa razvijati proizvodnjo novih trajnostnih izdelkov in storitev in zmanjšati rabo toplote ter povečano izkoriščanje obnovljivih virov energije tudi v industriji in pa odvečne toplote ter vzpostaviti infrastrukture za uporabo sintetičnega plina in vodika.
Kmetijstvo načrtuje zmanjšanje / nerazumljivo/ podnebnih vplivov ob upoštevanju naravnih danosti za kmetovanje v Sloveniji, izboljšanje prehranske varnosti ter povečanje samooskrbe s hrano, zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tal in pa zrak in pa varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanja kulturne krajine, zagotavljanja dobrobiti živali in ohranjanja oziroma povečevanja zalog ogljika v kmetijskih tleh.
Stavbe …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovana državna sekretarka, ste že šli čez …

DR. METKA GORIŠEK: Zaključujem.
Samo še dva cilja sta, in sicer na področju stavb, kjer gre za energetsko prenovo stavb, in pa na področju odpadkov, kjer gre za ponovno uporabo odpadkov ali za energijo ali pa za nove proizvode.
Hvala lepa, pa se opravičujem …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog resolucije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Mihaelu Prevcu.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi k predlogu resolucije je v imenu predlagatelja državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor med drugim poudarila, da si Slovenija s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, in sicer do leta 2050 doseči neto ničelne misije oziroma podnebno nevtralnost. Do leta 2050 bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80 do 90 procentov glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanja podnebne varnosti prebivalcev. Prednostna področja ukrepanja za zmanjšanje potreb po energiji bodo: energetska učinkovitost, krožno gospodarstvo in druge trajnostne prakse. Obnovljivi viri bodo dobro integrirani v energetski sistem s povezovanjem vseh vrst omrežij in energetskih sistemov, vključno s pretvorbo shranjevanjem energije. Slovenija bo povečala deleže obnovljivih virov v končni rabi energije v vseh sektorjih, njihov skupni delež pa bo do leta 2050 dosegel najmanj 60 procentov.
V skladu s pristojnostmi je mnenje k predlogu resolucije podala Zakonodajno-pravna služba, ki k njej nima pripomb. Predlog resolucije je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki predlog resolucije podpira.
V razpravi je bilo, predvsem s strani Poslanske skupine Socialnih demokratov in Poslanske skupine Levica zlasti opozorjeno, da se po njihovem mnenju v zadnjem obdobju pri sprejemanju pomembnih okoljskih dokumentov ustvarja občutek, da se v javni razpravi premalo upošteva mnenje zainteresirane in strokovne javnosti ter da se pogosto pomembne vsebine dodajajo tudi po zaključku javne razprave. Glede konkretnih vsebinskih pomislekov pa je bilo s strani Poslanske skupine Socialnih demokratov zlasti opozorjeno na dikcijo, ki po njihovem mnenju usmerja energetsko prihodnost Slovenije v intenzivno rabo jedrske energije.
Predlog resolucije predvideva načrtovanje njene dolgoročne rabe in v ta namen tudi že izvedbo upravnih postopkov ter pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje, s čimer se več ne more govoriti o dveh ali več možnostih energetskega scenarija, kot je to določeno v celovitem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Po njihovem mnenju je tako pomembne odločitve, kot je odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije, mogoče sprejeti samo ob celoviti vključenosti javnosti in odprti razpravi o povezanih tveganjih in morebitnih drugih alternativah.
Iz Poslanske skupine SAB pa je bilo izpostavljeno, da postavitev cilja o doseganju podnebne nevtralnosti predstavlja izjemen izziv. V energetski bilanci Slovenije predstavlja nafta približno 50 procentov, obnovljivi viri energije predstavljajo približno 14 procentov, električna energija, pri kateri imata največji delež Termoelektrarna Šoštanj in nuklearka Krško, pa 23 procentov. Če želimo emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 50 procentov do leta 2030, potem je to treba doseči zlasti z nižanjem porabe v sektorjih nafta in električna energija, to pa pred nas postavlja zelo velika vprašanja in zahtevne odločitve, ki tudi ne bodo poceni. Za primer je bilo izpostavljeno, da bi za popolno nadomestitev nafte potrebovali vsaj za 5 jedrskih elektrarn energije. Poudarjeno je bilo, da bi za tak korak torej potrebovali za približno 30 milijard evrov investicij, ne glede na to, za katero vrsto energije se bomo odločili. Iz tega razloga je še posebej pomembno, da se pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev javnost celovito vključi v razpravo, končna odločitev pa sprejme s čim širšim družbenim konsenzom, po potrebi tudi na referendumu.
Po razpravi je odbor sprejel amandma koalicijskih poslanski skupin k podpoglavju 8.2.4.4 in svoj amandma k podpoglavju 6.1.4. Odbor je nato glasoval še o celotnem besedilu predloga resolucije skupaj in ga tudi sprejel. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa in lep pozdrav!
Nihče več ne more zanikati realnosti podnebne krize, ki nam grozi in preti tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Mislim, da ste vsi, poslanke in poslanci, lahko v preteklih tednih spremljali poročila, kako je na zahodu Kanade temperatura presegla rekordnih 50 stopinj, v kakšnih stiskah so se znašli tamkajšnji prebivalci, in mislim, da si vsi predstavljamo, kaj to pomeni za te sicer zelo hladne ekosisteme. Vročinski val je tudi pri nas. Slišal sem, da so v Ljubljani pred dobrim tednom izmerili najbolj vročo noč v zadnjih letih. Temperatura se na nobeni točki noči ni spustila pod 25 stopinj Celzija in ti trendi se bodo samo še zaostrovali. Po nekaterih raziskavah naj bi bila prav Ljubljana od vseh evropskih prestolnic mesto, kjer se bo temperatura najbolj dvignila, če ne bomo ukrepali. Dvignila bi se lahko celo za 8 stopinj do leta 2050. Vemo, kaj to pomeni ne samo za prebivalce in za naše dobro počutje, pač pa predvsem za ekosisteme, za kmetijstvo, za naravo, za biosfero, za vse stvari, ki nas obkrožajo; koliko več poplav bo, koliko več škod, kakšne milijardne škode bodo nastajale zaradi nepredvidljivega vremena. Tako se ni več za hecati, ukrepati je treba takoj proti podnebnim spremembam in to je v bistvu prva kritika te podnebne resolucije, ki je izrazito neambiciozna in neambiciozna je predvsem za ključno obdobje to je do leta 2030. Rekel bi, da je ta resolucija celo neustavna, ker nepravično mnogo večje breme nalaga naslednjim generacijam, kot jih zadaja naši generaciji. Če povem par primerov.
Do leta 2030 naj bi po tej resoluciji delež obnovljivih virov energije povečali za slabih 20 odstotkov na 27 odstotkov, kar pomeni, da bo rast obnovljivih virov energije v naslednjih 10 letih 0,7 odstotka na leto. Potem pa bi obnovljivi viri energije čudežno od 2030 do 2050 kar skočili na 33 odstotkov; se pravi, naslednja generacija po letu 2030 naj bi pa v dvojnem tempu pospešila to vlaganje, ki se ga bomo lotili v naslednjih 10 letih. Podobno je z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v prometu. Do leta 2030 naj bi jih zmanjšali s približno 5 tisoč 800 na 5 tisoč kiloton CO₂ ekvivalenta, se pravi, zmanjšali jih bomo za približno 80 kiloton na leto, potem pa bi emisije čudežno zmanjšali od leta 2030 do 2050 pa s 5 tisoč na nič. Se pravi sedaj v 10 letih za 800 dol, v naslednjih 20 letih pa kar s 5 tisoč na nič. Podobno je tudi po ostalih sektorjih. V kmetijstvu naj bi se toplogredni plini do leta 2030 zmanjšali za pičel en odstotek, do leta 2040 za 8 odstotkov, do leta 2050 pa kar za 22 odstotkov. Skratka, ta resolucija se obnaša kot da podnebna kriza ni tukaj in sedaj, kot da nam podnebna kriza ne preti in kot da lahko vse ukrepe odložimo po letu 2030 ali pa celo po letu 2040. Celo resolucija sama se tega zaveda, ker sama ugotavlja, da so cilji tako Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta kot te resolucije neskladni z evropskim ciljem, to je, da je treba zmanjšati emisije do leta 2030 – 2030! – za 55 odstotkov. In v resoluciji že kar piše, da se bo analiziralo dodaten potencial po sektorjih in zasnovalo ustrezne dodatne ukrepe, da bi ta skupen evropski cilj dosegli.
Tako v Levici tako neambiciozno zastavljenega dokumenta ne moremo podpreti, ne moremo podpreti odlaganje ukrepov v tem ključnem desetletju do 2030, da bi se začeli soočati s podnebno krizo, in ne moremo podpreti mindseta, razmišljanja, ki je podlaga za to resolucijo, ki nas prepričuje, kot da lahko vse ostane isto, čeprav nam je hudičevo dobro jasno, da bomo morali marsikaj v prihodnosti radikalno spremeniti, če hočemo ohraniti to, kar imamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Še enkrat hvala za besedo.
V resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije gre za strateški dokument s sektorskimi cilji, ki jih bodo morali strateški sektorji, kot so promet, proizvodnja električne energije in toplote, industrija, kmetijstvo, široka raba in odpadki, dosledno upoštevati in vgraditi v svoje dokumente in načrte. Konkretne ukrepe za te sektorje vsebuje celovit energetski podnebni načrt. Vsekakor pa resolucija sledi zavezam iz Pariškega podnebnega sporazuma. Glavni cilj slovenske podnebne strategije je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, to je neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Analiza podnebnih sprememb v Sloveniji med letoma 1961 in 2019 je pokazala, da se je povprečna temperatura zraka dvignila za okoli dve stopinji Celzija. Povečanje dviga temperature so: povečanje števila jakosti in trajanja vročinskih valov, povečano izhlapevanje in s tem jakost in pogostost suš in požarov, večja jakost padavin in večje tveganje za hudourniške poplave in plazove in širjenje invazivnih tujerodnih vrst. In kako doseči podnebno nevtralnost do leta 2050? Emisije toplogrednih plinov se morajo zmanjšati za 80 do 90 procentov glede na leto 2005; treba je izboljšati naravne in umetne procese, s katerimi se iz ozračja odstranjujejo toplogredni plini; treba je pospešiti izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe; prebivalcem je treba zagotoviti podnebno varnost; skupni delež obnovljivih virov energije pa mora do leta 2050 doseči najmanj 60 procentov.
Na podlagi analiz lahko Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralnost doseže vsaj z dvema scenarijema. Prvi scenarij je jedrski scenarij; to je izgradnja novega bloka jedrske elektrarne. In drugi scenarij – uporaba sintetičnega naravnega plina, to je razvoj in uporaba trajnostnih tehnologij za proizvodnjo ogljično nevtralnih sinteznih goriv iz lesne biomase, ki omogoča shranjevanje viškov električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije – se pravi vetrne, sončne in vodne elektrarne – in njihovo izkoriščanje, ko te proizvodnje ni na voljo. Ukrepi v sektorju prometa, ki prispevajo tretjino vseh skupnih emisij toplogrednih plinov, je predvsem učinkovit javni potniški promet, vzpostavitev modernega železniškega omrežja in preusmeritev tovornega prometa na železnice. V sektorju oskrbe energije je cilj proizvajanje minimalnih emisij toplogrednih plinov, zato so potrebni ukrepi opuščanje rabe premoga in povečanje porabe električne energije iz obnovljivih virov energije. V sektorju industrije je cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. V sektorju kmetijstva pa se načrtuje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 22 procentov glede na leto 2005, in sicer z ukrepi na področju izboljšanja prehranske varnosti, povečanja samooskrbe s hrano in zmanjševanje negativnih vplivov na vodo, zrak in zemljo. V sektorju odpadkov pa se načrtuje zmanjšanje emisij za 81 procentov, in sicer s prenehanjem odlaganja biorazgradljivih odpadkov in ustreznejše ravnanje in čiščenje komunalne vode. Izvajali pa se bodo tudi ukrepi na področju varstva biotske raznovrstnosti s poudarkom na izboljševanju in obnovi ekosistemov v okviru programa Natura 2000.
V Novi Sloveniji - krščanski demokrati smo prepričani, da je resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji dovolj ambiciozna in vsekakor dobra podlaga, da Slovenija do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost, to je neto ničelne emisije toplogrednih plinov, in bomo za to resolucijo soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SMC bo predstavila Monika Gregorčič. I Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovane poslanke in poslanci ter predstavniki Vlade!
Pred nami je Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Gre za strateški dokument, v okviru katerega se Slovenija zavezuje, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Dokument temelji na načelih učinkovite rabe energije, zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, podnebne pravičnosti in pravičnega prehoda. Pri tem je pomembno, da je predlog resolucije zasnovan na podlagi znanstvenih dognanj in kot tak vsebuje elemente, ki naše zaveze utemeljujejo tudi z vidika tehnološke razvitosti in finančnih zmogljivosti. Naša ključna naloga torej je postaviti sistem, ki bo družbi omogočal, da v skladu s predvideno dinamiko implementira smernice iz te resolucije. Naše gospodarstvo pa moramo spodbuditi, da bo vse bolj učinkovito pri ravnanju z energijo in naravnimi viri, ob tem pa, da bo ohranjalo konkurenčnost nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Energetska učinkovitost, krožno gospodarstvo in druge trajnostne prakse za zmanjševanje potreb po energiji bodo namreč prednostna področja intervencij, ki bodo pomembno prispevala k zmanjšanju emisij do ciljnega leta 2050, obenem pa mora prehod v podnebno nevtralno družbo biti vključujoč tako za posameznika kot za gospodarske subjekte in v tem kontekstu se morajo upoštevati načela podnebne pravičnosti, ki bodo usmerjala naš razvoj v prihodnost, v kateri bo mesto tudi za najranljivejše družbene skupine. Veseli nas, da je temu vprašanju namenjen tudi precejšen del predloga resolucije, ki je danes pred nami.
V Poslanski skupini SMC verjamemo v zeleno prihodnost, ki bo utemeljena na okoljsko odgovornem vedenju gospodarstva in ostalih segmentov naše družbe. Predvsem na področju gospodarstva že danes poskušamo uvajati ukrepe, ki spodbujajo oskrbo z energijo iz obnovljivih virov in drugih nizkoogljičnih virov. Skladno s predvidevanji resolucije bodo ti viri v prihodnosti še bolje integrirani v naš energetski sistem, ki bo omogočal povezovanje vseh vrst energetskih omrežij in tako služil kot podlaga za doseganje višje učinkovitosti. Tudi ta predlog resolucije razumemo kot košček v mozaiku prizadevanj, ki bodo ljudi motivirala za to, da z opravljanjem svojih vsakodnevnih dejavnosti ne bi vršili večjega pritiska na okolje. Menimo, da moramo k reševanju okoljskih izzivov pristopati celostno. Če želimo izpolniti zahtevane cilje, ki si jih zadajamo v okviru tega dokumenta, si morajo za to prizadevati prav vsa ministrstva, ki bodo znotraj svojih pristojnosti morala izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
V Poslanski skupini SMC smo prepričani v to, da lahko zahtevne cilje, ki smo si jih zadali, dosegamo le skupaj. Predlog resolucije je dovolj jasen, saj natančno določa pot, ki jo moramo prehoditi, da bi dosegli zastavljene cilje. Če bomo dosledno upoštevali in sledili umestnim strateškim sektorskim ciljem, se lahko nadejamo Slovenije, ki bo odporna na vplive podnebnih sprememb in v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki. Zato bomo poslanci Stranke modernega centra predlog te resolucije podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Podnebna strategija do leta 2050 predvideva doseganje podnebne nevtralnosti, in to na način, da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov. Obstoječi scenariji za dosego teh ciljev predvidevajo ukrepe, v katere bi morali vložiti med 66 in 72 milijard evrov sredstev. Prav zaradi tega morajo odločitve o strategiji bazirati na stališčih stroke in soglasju najširše javnosti. Aprila letos je torej Vlada Republike Slovenije na podlagi zavez Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah Državnemu zboru v obravnavo poslala Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti glede na referenčno leto 2005. Medtem obstoječi slovenski dokument do leta 2030 temelji na manj ambicioznih ciljih, saj je Evropska unija v tem času sprejela strožje zaveze, po katerih mora emisije toplogrednih plinov zmanjšati za kar 55 procentov. Ob tem pa se moramo kot družba zavedati, da z manjšimi koraki dosegamo postopne spremembe, in v SAB smo ponosni, da k njim aktivno prispevamo. Prav na našo pobudo je zato v drugi obravnavi zakon, s katerim omejujemo oziroma prepovedujemo dajanje na trg nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno, kratkotrajno uporabo. Največji povzročitelji izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji so sektorji: promet, kmetijstvo, goriva v industriji, industrijski procesi, energetika in drugi sektorji, vključno z ogrevanjem in pripravo sanitarne vode. Vprašanje, kako razogljičiti največje povzročitelje izpustov toplogrednih plinov, ki so odgovorni za kar 80 odstotkov vseh emisij, je zelo kompleksno. Na kakšen način torej bomo razogljičili transport, kmetijstvo in industrijo? In v tej luči je treba razumljivo in korektno povedati, da danes in v bližnji prihodnosti domačih alternativ tej porabi nimamo. Samo za nadomestitev fosilnih goriv v prometu bi po trenutni porabi morali zgraditi približno deset jedrskih elektrarn Krško. Prav tako nimamo ustrezne infrastrukture za proizvodnjo alternativnih goriv. Hkrati pa te potrebe predstavljajo velik razvojni potencial. In prav zato bodo potrebni celoviti ukrepi v spremembo tehnologij, življenjskih, delovnih navad in načina dela. Spodbujati moramo javne oziroma skupnostne načine prevoza. Železnica in avtobus sta zakon, in to že ugotavljajo številni upokojenci po vsej Sloveniji in na pobudo stranke SAB se vozijo brezplačno. Prav tako je na pobudo stranke SAB v postopku sprememba zakona, ki omogoča in zagotavlja brezplačne prevoze v naših mestih. Medtem mladi spoznavajo kolesarske poti in električni skiroji so polno prisotni v naših mestih. Nenazadnje ne smemo spregledati sektorja kmetijstva. Prilagoditi bomo morali prehranske in nakupovalne navade in podpirati lokalno.
Posledice podnebnih sprememb občutimo prav tako te dni. Temperature dosegajo nove rekorde, številni objekti potrebujejo toplotno izolacijo tako za pozimi kot za poleti. In vemo, da največji prihranek predstavlja tista energija, ki je ne porabljamo. Ob tem pa opozarjamo, da bi energetska sanacija na potresno ogroženih območjih morala potekati sočasno in prav zaradi tega je bila tudi na pobudo stranke SAB soglasno sprejeta resolucija in od Vlade pričakujemo ustrezno ukrepanje.
Ob sistemskih ukrepih za racionalnejšo in učinkovitejšo rabo energije ter spremembi naših navad ne moremo mimo dejstva, da je treba za varno, zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo zagotavljati tudi na domačih tleh. V Stranki SAB podpiramo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, podpiramo tudi skupnostne oblike samooskrbe. Način, kako bomo že v bližnji prihodnosti proizvajali električno energijo in zagotavljali energetsko varnost, samooskrbo, konkurenčne cene, ni dorečen. Aktualna vlada poskuša mimo javne razprave začrtati jedrsko pot. Ob tem poudarjamo, da je treba jasno povedati, kako bi jedrsko energijo iz JEK lahko nadomestili brez elektrarne in ali je to sploh tehnično in ekonomsko izvedljivo. Poudarjamo pa, da mora odločitev za jedrsko prihodnost Slovenije potrditi prebivalci na referendumu.
V stranki SAB menimo, da predlog o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 ni slab. Poudarjamo pa, da ji bomo, v kolikor bo amandma o jedrskih prihodnosti Slovenije, nasprotovali. Glede na to, da podnebna resolucija zadeva predvsem mlade, pogrešamo sodelovanje mladih pri pripravi vizije o tem, v kakšni družbi želijo živiti leta 2050. Na nedavnem referendumu so pokazali veliko mero družbene odgovornost in predvsem, …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, ste že krepko presegel čas. Prosim, da zaključite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): … da jim je mar za okolje. Zato je prav, da pri pripravi usmeritev in strategij za pravično in naravi prijazno digitalno in brezogljično družbo, temelječi na solidarnosti in spoštovanju različnosti, aktivno sodelujejo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želel bi povedal, da tudi za vas, gospod Rajh, velja poslovnik in časovne omejitve. Pa drugič upoštevajte to, kar vam povem, lepo prosim.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo predstavil Ivan Hršak.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Državna sekretarka s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Na 30. seji je kot matično delovno telo Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sprejel Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. V načrtu je, da do leta 2050 med drugim dosežemo neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. Že danes imamo tehnološke zmožnosti, da ta cilj dosežemo. Seveda se nam poraja veliko vprašanje glede postopkov in korakov za dosego tega cilja. Nikakor ne smemo zanemariti lastnih virov, ki jih imamo, na okolje, čeprav je veliko toplogrednih plinov, ki nastanejo iz tovornega prometa, pa tudi z osebnimi avtomobili konkretno prispevamo k dodatni onesnaženosti. Šele v zadnjem času je tako imenovano deljenje avta prišlo v porast. Zakaj bi se sami vozili v službo, ko pa si lahko stroške prevoza delimo? Posledično s tem prispevamo tudi manj v ogljični odtis. Dodatne možnosti imajo tisti, ki živijo v bližini svojega dela; polurna rekreacija s kolesom, skirojem ali morda peš ima dober vpliv na telo, obenem pa ponovno zmanjša naš ogljični odtis in prenasičenost avtomobilov. Če imamo na voljo brezplačno parkirišče, še ne pomeni, da ga moramo vedno tudi izkoristiti. Tudi na javnem prevozu se je v zadnjih letih naredilo veliko. Končno so se tako imenovano upokojile stare gomulke, s katerimi smo se vozili mi, starejša generacija pa tudi še nekateri dijaki in študentje nedolgo tega nazaj. Modernizacija prevoza ga naredi tudi bolj privlačnega. Če upoštevamo še zadnje cenovne spremembe za javni prevoz, pa argumentov proti uporabi javnega prevoza preprosto zmanjka.
Veliko bomo morali narediti na področju kmetijske politike. Pridelava živil še vedno povzroča svoj davek pri izpustu toplogrednih plinov. Čeprav modernizirane kmetije s pomočjo filtrov zmanjšujejo svoj negativni vpliv, pa je ta še vedno prevelik. Alternative za nekatera živila sicer že obstajajo, vendar pa je zaradi postopkov pridelave in cenovne dostopnosti o večjih spremembah na področju prehrane še težko govoriti.
V obnovljive vire energije in boljšo energetsko učinkovitost bomo morali še veliko vložiti. Zaradi različnih omejevalcev so čistejši viri za pridobivanje električne energije pri nas zelo težko dosegljivi. V razmerju cenovne dostopnosti v oziru do izkupička energije je zato v tem trenutku najbolj optimalna jedrska energija, vendar pa nikoli ne smemo zanemariti drugih možnosti, ki bi sicer prinesli manj proizvedene energije, a tudi manj odpadkov. Z zmanjšanjem izpustov in racionalnejšo porabo energije bomo močno prispevali k zmanjšanju okoljskih posledic. Vsako leto smo priča novim naravnim nesrečam, ki prizadenejo civilno prebivalstvo kot tudi gospodarstvo. Kmetje se skozi leta srečujejo s sušo, točo, pretiranim deževjem in tudi pozebo. Stroški zavarovanja so vsako leto višji in težje dostopni za naše kmete.
Danes je pred nami strategija, ki bo omogočila izpolnjevanje ciljev reševanja podnebnih sprememb in varstva okolja v Sloveniji. V Poslanski skupini Desus se strinjamo, da le-ta ne nagovarja vseh izzivov, s katerimi se soočamo, vendar pa je pomembno, da aktivno pristopimo k reševanju okoljske problematike in varstva okolja v Republiki Sloveniji. Tukaj ne gre za prestižni boj, kdo kaj predlaga, pomembno je, da vsi skupaj prispevamo svoj delež k ohranjanju varstva okolja, tako posamezniki kot tudi prav vse politične stranke.
V Poslanski skupini Desus bomo Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani podpredsednik, vsi prisotni!
Pred seboj imamo težko pričakovani strateški dokument, na katerega smo čakali toliko časa, zato je na mestu, da dobi pravo veljavnost. Zaradi njegove obsežnosti v Slovenski nacionalni stranki upamo, da naslavlja vsa pereča področja, na katera je v preteklosti po več neuspešnih poskusih opozarjala leva stran hrama demokracije, poleg tega tudi ostala področja. Očitki določenih poslanskih skupin glede nelegitimnosti, neambicioznosti, se nam zdijo neupravičeni. Zaradi veliko točk, podtočk, pa bi bilo kazalo na začetku dobrodošlo.
Predstavljeni ukrepi resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji bodo morali upoštevati več vidikov in prav je tako. Cilj Republike Slovenije je, da do leta 2050 oziroma čez cirka 30 let, ko marsikoga med nami več tukaj ne bo, doseže podnebno nevtralnost, ali je slednje realno pričakovati ali ne, bo seveda pokazal čas. Zopet smo poslušali predstavnike določenih nevladnih organizacij, ki si želijo, da se ta resolucija zavrne. Izrazili so skrb glede energetske revščine v primeru izgradnje nove jedrske elektrarne Nuklearne elektrarne Krško 2, ki pa jo nujno potrebujemo.
V Slovenski nacionalni stranki smo naklonjeni temu, da Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije, izvede upravne postopke in pripravi dokumentacijo za investicijsko odločanje. Strategija že sloni na Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki pa ga bo potrebno v prihodnosti tudi novelirati. Žalostno je videti, da jelšin gozd, ki je gozdna dobrina, počasi umira. Tudi mrtvice na Muri, so mrtve, ker Avstrijci zadržujejo vodo, mi je pa ne bi smeli.
V Slovenski nacionalni stranki se zavzemamo za gradnjo hidroelektrarn na Muri, saj bi se voda morala izkoristiti tudi za proizvodnjo energije. Z gradnjo hidroelektrarn bi se tako vzpostavili jezovi, kjer bi se ob večjih količinah vode lažje upravljajo z vodo, da ne bi bilo poplav. Ne čudimo pa se, da ima projekt zelo veliko nasprotnikov med zagovorniki varstva narave in drugimi.
Zmanjšati moramo energetsko uvozno odvisnost, biti samooskrbni ter iti novim razvojnim možnostim naproti, ki se nam ponujajo. Glede financiranja usmerjanja naložb moramo čim bolj izkoristiti evropski denar, ki nam je namenjen, hkrati pa imamo na voljo tudi lastne vire, kot je Sklad za podnebne spremembe. Sedaj opravljamo tudi odgovorno nalogo predsedovanja Slovenije Evropski uniji, kjer si moramo prizadevati, da se bo izvajala Agenda zelenega dogovora.
Menimo, da so cilji Dolgoročne podnebne strategije zelo ambiciozni, a hkrati upamo, da jih bomo po najboljših močeh tudi dosegli, če bo želja in volja na strani vseh nas, državljanov in državljank Republike Slovenije. Za konec bi pripomnil, da so domala vsi sektorji, resorji, nekako povezani in potrebni ustreznega sooblikovanja, najbolj na udaru pa je področje našega prometa. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine SDS bo predstavil Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana državna sekretarka!
Obravnavamo obsegajoč Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, izpuste toplogrednih plinov naj bi do leta 2050 glede na leto 2005 zmanjšali od 80 do 90 odstotkov. Predlagatelj resolucije, Vlada Republike Slovenije, navaja, da ima svet zaradi segrevanja ozračja že resne posledice za naše okolje. Evropska unija je že sprejela nekaj najtežjih in najambicioznejših podnebnih predpisov na svetu ter je začela v skladu s podnebnimi cilji posodabljati in preoblikovati svoje gospodarstvo. Med letoma 1990 in 2018 je zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 23 procentov, medtem ko se je gospodarstvo povečalo za kar 61 procentov. Medvladni panel za podnebne spremembe ocenjuje, da bi moral svet za omejitev dviga temperatur hitro zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij CO₂.
V Poslanski skupini SDS soglašamo z vizijo, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnosti mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojeno in odporno bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti, stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.
V Poslanski skupini SDS se strinjamo, da moramo zmanjševati izpuste toplogrednih plinov na vseh področjih, v prometu in energetiki, da bi se izpusti zmanjšali za od 90 do 99 odstotkov, v kmetijstvu pa za 5 do 22 odstotkov. V industriji se predvideva znižanje izpustov za od 80 do 87 odstotkov, pri ravnanju z odpadki za od 75 do 83 procentov, in pri široki porabi za od 87 do 96 odstotkov. V Poslanski skupini SDS smo in bomo vedno mnenja, da se je nekaj že vseskozi zapisovalo v dokumente, nekaj pa je realnost oziroma tisto, kar piše, izvedeno v praksi, zato smo veseli, da se je Vlada praktično takoj s prvim dnem kljub epidemiji in z njo povezanim veliko dela, lotila učinkovitejšega javnega prometa s poudarkom znatnih vlaganj v modernizacijo železnic, pa vlaganja v prijaznejšo obliko mobilnosti, kot sta kolesarjenje in pešačenje. Strinjamo se tudi, da bo prevozna sredstva v večini poganjala elektrika. Dopolnjevali jo bodo obnovljivi ali sintetični plini, ki bodo ogljično nevtralni. Podpiramo tudi cilj, da bo kar največ tovornega prometa potekalo po železnici. Slovenija bo nadalje spodbujala vire, ki jih že izkorišča tradicionalno, vzpostavljala pa bo tudi pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije, kot so sončna, vodna, geotermalna, vetrna energija in energija lesne biomase. Nikakor pa ne moremo razumeti, da je predvsem s strani nekaterih nevladnih organizacij toliko nam nerazumnega nasprotovanja, ko se želita izkoriščati, na primer, veter in vodo. Ne moremo razumeti, da je kljub drastičnem povečanju uporabe električne energije s ciljem čim manj porabe fosilnih goriv po drugi strani nasprotovanje za pridobivanje več električne energije. Nam se zdi izjemno pomembno, da smo čim bolj samozadostni z električno energijo in da je in bo čim večja pokritost, razpoložljivost, ne, da se že dogaja, da mladi, ki bi to radi, v domačem okolju s strani elektro distributerja ne dobijo soglasja zaradi nerazpoložljive električne energije, kar je več kot žalostno. Zelo pomembno se nam zdi, da bomo opustili rabo premoga skladno s časovnico in se bo pri tem upoštevalo načelo pravičnega prehoda. Bolj nas skrbi kako bo z opuščanjem fosilnih goriv oziroma nafte in kako bomo dejansko …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, prosim, da zaključite! Gospod poslanec, čas se je iztekel!

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): … uspešni pri nadomeščanju za okolje in podnebje. Podpiramo tudi uporabo jedrske energije, s katero imamo zgolj pozitivne izkušnje, in škoda bi bilo, da je ne bi tudi v prihodnje glede na to, da imamo bogate izkušnje in cenjene domače strokovnjake s področja jedrske energije. Strategijo in amandma bomo v Slovenski demokratski stranki soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani gospod poslanec, tudi vam je čas zdavnaj potekel, prej bi morali zaključiti. Prosim, da spoštujete časovnico. Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Edvard Paulič.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Spoštovani predsedujoči, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Globalne podnebne spremembe spreminjajo svet. V zadnjih dveh desetletjih je bilo zabeleženih 18 najtoplejših let v zgodovini meritev, hkrati pa so ekstremni vremenski pojavi, kot so gozdni požari, vročinski vali in poplave vse pogostejši tako v Evropi kot tudi drugod po svetu. Podnebne spremembe povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti, vplivajo na negativno sposobnost držav pri proizvodnji hrane, povzročajo pa tudi velike stroške za prebivalstvo in gospodarstvo.
Po mnenju LMŠ gre za enega najpomembnejših strateških dokumentov zadnjega obdobja. Predlagani dokument naj bi zasledoval cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Slovenija naj bi pospešeno prešla na obnovljive vire energije, opustila rabo fosilnih goriv in zmanjševala končno rabo energije. V LMŠ se strinjamo s temeljnimi usmeritvami dokumenta, kot recimo, da je potrebno dati prednost ukrepom učinkovite rabe energije pred izgradnjo novih zmogljivosti, da je potrebno zmanjšati odvisnost od uvoza energije, da se ohrani najmanj sedanja raven zanesljivosti oskrbe z energijo, da se pri prehodu v podnebno nevtralno družbo upošteva načelo podnebne pravičnosti. Strinjamo se z znatnim povečevanjem proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali pa s povečevanjem prožnosti elektroenergetskega sistema. Zavedamo se tudi dejstva, da bo potrebno izbrati eno ali več alternativ za nizkoogljično proizvodnjo električne energije na način, da bodo zagotovljene tudi vse sistemske funkcije. Resolucija pa ponuja le dva scenarija teh tako imenovanih nizkoogljičnih sistemskih elektrarn, ki v primeru izrednih dogodkov zagotavljajo rezerve energije in pa regulacijo napetosti omrežja.
Omenja se torej scenarij izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne ali pa scenarij uporabe sintetičnega naravnega plina. V LMŠ opažamo, da je scenarij uporabe jedrske energije bistveno bolj razdelan. V izogib kasnejšim nejasnostim in dvomom bi morali po našem mnenju v enaki meri razdelati še drugega in morebitne ostale scenarije. Predvsem pa opozarjamo, da je potrebno pri tako pomembni odločitvi doseči, kar se da široko soglasje strokovne in zainteresirane javnosti. Resolucija tudi precej nedoločno omenja opustitev rabe fosilnih goriv najkasneje do leta 2050. V LMŠ zagovarjamo stališče, da se mora to zgoditi čim prej, seveda ob pogoju nemotene oskrbe z električno energijo.
Lokalne skupnosti so v resoluciji prepoznane kot eden ključnih dejavnikov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, vendar pa jim dokument ne daje dovolj konkretne opore, da bi lahko pričela s pripravo lokalne podnebne strategije.
Prometni sektor je z vidika trajnosti eden izmed najbolj problematičnih, a je v predlaganem osnutku zastavljen premalo ambiciozno, brez pomembnih ukrepov, kot je zmanjševanje prometnih tokov in nujnost zmanjšanja osebnega prometa. Na področju prometa torej manjkajo prioritete ukrepanja. Čeprav daje resolucija velik poudarek elektrifikaciji, pa tudi na tem segmentu pogrešamo hierarhijo ukrepov. Kljub temu da sektor kmetijstva prispeva 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, naj bi v skladu z resolucijo o podnebni nevtralnosti prispeval najmanj od vseh sektorjev. Do leta 2050 je za sektor kmetijstva opredeljen cilj zmanjševanja emisij med 5 in 22 odstotki. Po našem mnenju je cilj premalo ambiciozen, saj tudi dolgoročna evropska vizija kaže pot za nizkooglično gospodarstvo. Do leta 2050 predlaga cilj zmanjšanja emisij v evropskem kmetijstvu med 42 in 49 odstotki.
Glede na povedano v LMŠ menimo, da je resolucija pomanjkljiva, hkrati pa obžalujemo, da je pri določenih ukrepih premalo ambiciozna.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi obema predstavnikoma Vlade!
Pred nami je dokument, ki se imenuje Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, v nadaljevanju, da bo krajše, bom govoril o podnebni resoluciji. Prvo vprašanje seveda je, ali ta dokument potrebujemo. Odgovor je preprost: ta dokument potrebujemo! Drugo vprašanje pa je, ali je dokument, ki je pred nami, dober. Žal pa tu odgovor ni takšen, da bi lahko bili veseli. Dokument, ki je pred nami, je neambiciozen, bistveno manj ambiciozen, kakor je bila resolucija o razglasitvi okoljske in podnebne krize, ki ste jo na desni strani dvakrat zavrnili, in dokument, ki kakor je navadno pri dokumentih slovenske vlade, vsebuje kukavičja jajca.
Dovolite, da obrazložim. Če primerjam ta dokument z okoljsko podnebno resolucijo, ki smo jo vložili poslanci na levi strani do sredine, je imela štiri cilje. Prvi cilj je dosti enostaven. To je ogljična nevtralnost do leta 2050, to je tudi že sprejet evropski cilj. In moram povedati, da vladni dokument, o katerem se sedaj pogovarjamo, je identičen. Ne more drugačen biti. Drugi cilj je bil ambicija do leta 2030, usklajena s takrat že doseženim dogovorom na ravni Evropske unije. V tem dokumentu opažamo, da je ta cilj, ki je v resnici dogovorjen, seveda, specifikacije pa še morajo biti narejene, v tem dokumentu izrazito podambiciozen. Manj ambiciozen, kakor je že sprejeti dogovor na ravni Evropske unije. Tretji cilj je dosti enostaven, karkoli počnemo, dajmo početi na socialno pravičen način. Namreč, podnebna okoljska politika je lahko izrazito nesocialna, če na to nismo pozorni. Ta dokument, ki je pred nami, vladni dokument, naslavlja, ne pokaže pa realnih rešitev. Četrto vprašanje je pa vprašanje naše odgovornosti do živih bitij, zlasti do živali, tudi do rastlin in okolja kot celovite enote. Ta dokument tudi to področje naslavlja, čeprav je predsednik Vlade nekoč povedal, da je Natura 2000, Natura 2000 je pa izvedbeni dokument, strel v koleno.
Torej, nekatere stvari so notri, mi bi si želeli, da bi bile bolj razdelane, pa na žalost niso. Res smo pričakovali – ker je to bil eden od pomembnih razlogov, da vsaj del poslank in poslancev na sredini, pa tudi kakšen na desni, ni podprlo našega predloga okoljsko-podnebne resolucije, o razglasitvi podnebne okoljske krize –, da bo ta razglasitev del tega dokumenta. Marsikatera država, ki nam je vzgled, je to že naredila. In nenazadnje nas je v to smer pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov. Pa ne! Tudi v tem dokumentu tega, da razglasimo tudi v Sloveniji – mimogrede, podobno kot v Vatikanu, Evropskem parlamentu in še marsikje drugje –, da smo v času okoljske podnebne krize in da ima reševanje te krize in prilagajanje prednost povsod, tudi v tem dokumentu vladajoči tega niste zmogli. To je seveda zamera.
Tisto, kar je kukavičje jajce, je pa občutek, da v tem času imamo v Sloveniji nobenega okoljskega ministra in dva ministra za energetiko. Sama podnebna resolucija bi morala biti usklajena z NEPN, Nacionalnim energetskim in podnebnim programom v Sloveniji. Tako so ti dokumenti po hierarhiji tudi zamišljeni. V tistem dokumentu jasno piše, da se bomo odločali med dvema, mogoče celo tremi energetskimi scenariji. Pravilno bi bilo, da bi se odločali celo na referendumu. Zanimivo je, da je podobna dikcija bila tudi v tisti podnebni resoluciji, ki je bila v javni razpravi. Si lahko predstavljate, kakšno podtikanje je, da se da v javno razpravo nekaj, kar v bistvu potem strokovna javnost, nevladna, ki gleda in reče, ja, saj je usklajeno, in potem v nekih kabinetih se dopiše in se od nas, poslank in poslancev, zahteva, da danes odločimo, da je realen scenarij samo eden – energetski na način, da je nuklearen. Da danes poslanke in poslanci naredimo tisto, kar smo ljudem obljubili, da bodo odločali, da bodo ljudje izbrali – tu gre v ozadju za večmilijardne investicije –, da bodo ljudje izbrali, kateri od dveh ali treh scenarijev bo sprejet. Zato vas res pozivam, da ne sprejmete amandmaja, ki so ga ponovno predlagali vladajoči, ker nimamo te pravice. Ljudje kot celota moramo sprejeti odločitev o energetski prihodnosti Slovenije. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o poglavju in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 12. 7. 2021.
V razpravo dajem poglavje 6.1.4 ter amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes. Prosim za prijave.
Besedo ima mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsedujoči.
V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je naslednja dikcija, »Proučili bomo možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij in opravili vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize ter aktivnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. V podnebni resoluciji, ki je bila v javni razpravi, je še pol leta nazaj, v času javne razprave od 31. 8. do 30. 9. bila resolucija napisana podobno kot NEPN; torej, da bomo odločali o dveh energetskih scenarijih, mogoče celo o treh. In potem je – ne vemo, kako – prišlo vrinjeno besedilo, ki od nas, poslank in poslancev, zahteva, da se danes odločimo o energetski prihodnosti, ki mora biti nuklearna, ki mora biti jedrska. Seveda, jaz vem, kaj boste povedali nekateri – da gre za resolucijo, da je to dokument, ki se ga upošteva, mogoče tudi ne. Ampak v resnici gre za odločitev o večmilijardni prihodnosti Slovenije, kjer šteje vsak korak in vsak korak povzroči stroške in tudi odločitve. Zato je predlog, da ohranimo to, kar smo se dogovorili v NEPN-u, zato je predlog, da se čim prej na mizo dasta dva ali celo trije energetski scenariji za prihodnost Slovenije in o tem odloči stroka, zlasti pa državljanke in državljani. Ne more se dogoditi tole, da se kot vtaknjenec v nepristojen dokument, torej v podnebno resolucijo, vtakne odločitev za jedrsko prihodnost in da poslanke in poslanci s preglasovanjem sprejmemo nekaj, kar morajo ljudje odločiti v resnici na referendumu. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Dostikrat je bilo slišati tudi v stališčih, da je ta plan oziroma strategija oziroma resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji premalo ambiciozna. Če samo pogledamo, kakšno je zanimanje trenutno ravno s strani tistih, ki so imeli največ povedati o tem, na prazne sedeže v Državnem zboru, kjer bi lahko sedajle razpravljali o amandmaju, potem vidimo, da kakšnega velikega zanimanja s strani tistih ni.
Mi imamo jedrsko elektrarno Krško že kar nekaj časa v Sloveniji in tudi vemo, da deluje dobro, da nismo bili soočeni s kakšnimi večjimi težavami, da je to zelo čista energija, in ne vem, jaz si ne znam predstavljati, da te jedrske elektrarne ne bi imeli.
Ko se pogovarjamo o tem, na kakšne načine bomo pridobivali energijo, predvsem električno, ki vemo, da jo že zelo primanjkuje, da se dogaja to, kar sem že prej v stališču povedal, pa zaradi časovne stiske nisem mogel vsega dokončati, se dogaja, da je električne energije premalo. Da je oskrba z električno energijo premajhna, da želijo mladi graditi hiše v domačem okolju, v domači vasi in ne dobijo soglasja s strani Elektra, da bi se lahko priklopili na električno omrežje. Potem mi vi povejte, kam se bodo pa priklopili. Kam se bodo priklopili, stranka SD? Na to mi odgovorite, lepo vas prosim. Je to že sedaj, ko delamo v bistvu še po starem, kaj šele bo. Dostikrat tudi slišimo razne populizme: ja, pa ne moremo oziroma naletimo na ovire. Ko želimo delati vetrne elektrarne, pa je vse narobe, pa ne bomo delali hidroelektrarn – je vse narobe. Samo v Sloveniji, drugje po Evropi ne! Kje bomo dobili električno energijo? Dajte mi ta odgovor, da se bom potem mogoče lažje odločil za vaš predlog. Če dobim res jasen odgovor, potem bom celo razmislil, kako bom glasoval o amandmaju, o katerem razpravljam. To je amandma pri poglavju 6.1.4, ki je bil na odboru pač izglasovan. Mnenja sem, da glede na to, da imamo v Sloveniji že dolgo jedrsko elektrarno, da imamo strokovnjake, zelo cenjene strokovnjake s področja jedrske energije, da znamo upravljati z jedrsko elektrarno. Ne vem, zakaj bi sedaj v stilu populizma Zakona o voda, pa ne vem, kaj smo še prej poslušali o plastiki, pa ne vem, kaj še vse pomešano pri tej točki, zakaj bi se morali zdaj tej energiji odreči. In še enkrat, kje bomo dobili električno energijo? Avtomobile bomo imeli na elektriko, tovornjake bomo imeli na elektriko, vidimo, da klime ima že skoraj vsako stanovanje ali pa vsaka hiša, toplotne črpalke, energetski sistem pa se sesuva. Kam bomo šli, v dobo Kremenčkovih? Po eni strani bi šli radi na elektriko, na čisto energijo, na obnovljive vire energije, po drugi strani že zdaj vidimo, da smo v pomanjkanju. Ali bomo samo še uvažali energijo ali kako? Res vas ne razumem. Enostavno ne zastopim. In potem kar na hitro pri vsaki stvari, ki se jo Vlada loti ali pa, ki jo želimo delati v korist ljudi, v korist gospodarstva, imamo takoj neke grožnje z referendumi in mladimi in ne vem kaj vse in poskušate takoj z nekim populizmom. Torej, ko boste dali jasen odgovor, kje bomo dobili električno energijo, v kolikor bomo sprejeli tak amandma, da se v strategiji, torej v resoluciji, v dolgoročni podnebni strategiji ne upošteva oziroma ne bomo uporabljali jedrske energije, dajte mi potem še enkrat, vas pozivam, razložiti, kje bomo električno energijo dobili. In bom vsekakor z velikim veseljem ta amandma podprl in seveda tudi celotno resolucijo, ki je za moje pojme dovolj ambiciozna in tudi razumljiva ljudem in so si jo ljudje najbrž tudi prebrali ali pa si jo še bodo.
Tako bi prosil, če s temi populizmi preneha in da delamo v korist in dobro ljudi, v dobro slovenskega gospodarstva, ki bo še kako potreboval električno energijo. In da se tudi premakne na področju vetrnih elektrarn naprej in pri fotovoltaiki, ker vemo, da smo že naleteli tudi na mnoge težave, pa pri gradnji malih hidroelektrarn vemo, na kakšne birokratske ovire naleti investitor in tako naprej. Skratka, zresnimo se in gremo z razvitim svetom naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Ker ste, gospod poslanec, ko ste omenjali SD, verjetno mislili Dejana Židana ali pa Bojano Muršič, ampak dovolite, da se jaz oglasim, da vam kljub vsemu razložim.
Sploh ne govorim, ali jedrska ali nejedrska prihodnost. V resnici o tem ne more odločati dokument, ki se imenuje podnebna resolucija, zato ker imamo druge dokumente, ki o tem odločajo. Podnebna resolucija je v resnici okoljski dokument, v katerem je prišlo do podtaknjenca. Možnost alternativ je bila umaknjena, čeprav je že od leta 2018 v Sloveniji dogovor, pričakujemo, da bo pot do odločitve o dolgoročni rabi jedrske energije preko odločanja javnosti celovita in bo vključevalo odprto razpravo, povezano s tveganji, morebitne alternative in potem, recimo, odločitev. In podnebna resolucija v resnici ni primeren dokument, da se sprejme odločitev o eni, drugi ali tretji energetski bodočnosti Slovenije.
To vam želim dopovedati. Hkrati je pa na ta način sedaj amandma, ki nam ga skušate vsiliti, napisan. Enostavno to ni primeren dokument, da se sprejme odločitev, tista odločitev, ki bi jo morali sprejeti ljudje, na nek podtalen način v tem državnem zboru v nepristojnem dokumentu. Ne more sedaj 45 ali 48 poslancev sprejeti odločitve o jedrski prihodnosti, če to morajo sprejeti ljudje. In to je ta zamera, ko govorimo, da je v bistvu občutek, da sta v državi dva energetska ministra, niti en okoljski. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Dušan Šiško. Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni!
Vloženi amandma SD in izid glasovanja na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor je bil v nasprotju z usmeritvami iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, ki je postavil usmeritve za razvoj energetike do leta 2040. Še več, obrazložitev, ki jo je podal predlagatelj amandmaja, je zavajajoča in neresnična in vam bom, spoštovani kolegi, vsem povedal. Pogovarjal sem se s strokovnjaki in so mi pomagali pripraviti to stališče oziroma obrazložitev amandmaja.
Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Republike Slovenije do leta 2050, potrjen na Vladi Republike Slovenije dne 21. 4., v celoti sledi usmeritvam celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, ki je postavil usmeritve za razvoj energetike do leta 2040. Dejansko sta tako Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije kot tudi resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 izdelana na podlagi istih strokovnih podlag, točnih energetskih bilanc, ki jih je pripravil Center za energetsko učinkovitost v sodelovanju s partnerji. Gre torej za enako izhodišče z enakimi usmeritvami za energetski razvoj. Ne drži torej navedba predlagatelja amandmaja SD, da se Predlog resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 usmerja v izključno jedrski scenarij, saj le-ta vsebuje enake usmeritve, kot jih ima Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije.
Omenjena resolucija vsebuje oba scenarija tako kot Nacionalni energetski in podnebni načrt in ta scenarija temeljita na istih strokovnih podlagah, ki so bile pripravljene do leta 2050. Resolucija tudi pri odločanju korakov za izvedbo plinskega oziroma jedrskega scenarija pri izvedbi sledi Nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu, ki je določil, da je potrebno do leta 2027 sprejeti odločitev o izgradnji nove jedrske elektrarne. Izbris navedene alineje pomeni izključitev jedrskega scenarija, kar je v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom in tudi v nasprotju s strokovnimi podlagami resolucije. Podrejeno pomeni tudi izbiro plinskega scenarija, kar pa dejansko pomeni, da je v nasprotju z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter okoljsko presojo le-tega. Slovenija je na obravnavani resoluciji tudi na podlagi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta utemeljila, da bo končna odločitev o presoji, izbiri ustreznega scenarija temeljila tudi na razvoju tehnologij in družbenem razvoju v svetu, vendar so potrebni nadaljnji koraki, da se prednosti in izvedljivosti posameznega scenarija preverijo, zaradi česar je četrta alineja šestega odstavka v poglavju 6.1.4 resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 tudi nujno potrebna. V nasprotnem primeru mora biti resolucija še dodatno okoljsko presojana, saj dejansko pomeni preveliko odstopanje od Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je bil okoljsko presojan in je utemeljeno podal usmeritev za razvoj energetike z dvema scenarijema, vključno z jedrskim. Razvoj energetike namreč ni več povezan samo z energetsko samozadostnostjo ter konkurenčnostjo družbe, ampak je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri doseganju okoljskih trajnostni, predvsem v luči podnebnih sprememb.
V obrazložitvi amandmaja SD, ki je na odboru botrovala k sprejetju amandmaja za izbris četrte alineje šestega odstavka v poglavju 6.1.4 obravnavane resolucije, so navedene tudi zavajajoče utemeljitve glede širšega družbenega konsenza, ki je eden izmed ključnih razlogov za izbris omenjene alineje. Vključevanje in upoštevanje javnosti pri odločanju o nadaljnjem razvoju jedrske energije za Slovenije je bilo večplastno, vključeno tako v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu kot tudi v resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.
Nacionalni energetski in podnebni načrt je bil tudi okoljsko presojan, s CPVO ter s čezmejno presojo. Usmeritev dolgoročne izrabe jedrske energije je bila tako s celovite strateške presoje vplivov na okolje izvedena skladno s slovensko zakonodajo in skladno z Aarhuško in ESPO konvencijo. Tudi resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2000 je bila vključena v širšo javno razpravo, zato je neumestno govoriti, da odločitev o energetski usmeritvi Republike Slovenije ni bila vključena v širšo javno razpravo in v iskanje najboljših rešitev.
Naj še dodatno spomnim, da je iskanje najustreznejše energetske usmeritve v izvajanju že od leta 2009, spoštovani kolegi, ko se je začela izvajati priprava Nacionalnega energetskega programa. Nacionalni energetski program je bil tudi okoljsko presojan s CPVU in čezmejnim posvetovanjem, v katerem je bil kot najustreznejši scenarij ocenjen scenarij z izgradnjo nove jedrske elektrarne. Nacionalni energetski program zaradi zamenjave vlade ni bil sprejet, priprava energetske strategije se je nadaljevala z EKS, ki je prav tako imel v scenariju izgradnjo nove jedrske elektrarne, ki je bila prav tako obravnavana z vidika javnosti v javnih obravnavah. V zadnjih desetih letih je bila strategija razvoja in energetike ves čas v javnem posvetovanju in sodelovanju ter bila večkrat tudi okoljsko presojana. Četrta alineja šestega odstavka v poglavju 6.1.4 obravnavane resolucije je torej nadaljevanje usmeritve, skladno s scenarijem iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in je nujen ukrep za nadaljevanje širše družbe in okoljske presoje, ali je jedrski scenarij ustrezna izbira za Republiko Slovenijo.
Spoštovani, to sem vam prebral od strokovnjakov, ne od Dušana Šiška – od strokovnjakov! In tukaj, ko mi pride kolega Dejan in reče, da bo 48 poslancev odločalo o nečem – glejte, mislim pa, da je to bilo prav prebrano in tudi prav zabeleženo. Prosim, Dejan, spoštujem te, še enkrat premisli, kakšen amandma si vložil noter. Ne bom se pa spuščal v tiste besede, ko je rekel kolega Boris, ja najboljše, da gremo v Ajdovsko, Škocjansko ali pa Postojnsko jamo. Samo, kolegi, zavedajte se, potem ne boste več imeli telefonov pa prenosnikov pred sabo, tudi rokice boste dvigovali, ne več pritiskal na kabel. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika Dejan Židan, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod poslanec, tudi jaz vas spoštujem, tako da tukaj sva si podobna. Pa dovolite, da potem kljub vsemu pa še sam preberem tri odstavke, glede na to, ker moram odreagirati na to, kar ste vi imeli napisano in ste prebrali.
V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki je osnova – NEPN je osnova, kajne – piše takole, »Preučili bomo možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij in opravili vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize ter aktivnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. Tako piše v NEPN-u, ki je krovni dokument, 300 strani, če se dobro spomnim, dosti energije strokovnjakov vloženo.
V predlogu amandmaja, ki ste ga sedaj dali, bi pa prosil, če prisluhnite, boste videli, da je to čisto drugače zapisano. Mene ne bi motilo, če bi pisalo tako kakor v dokumentu, s katerim bi moral biti podnebni dokument usklajen. Tu pa več ne piše, »proučili bomo«, ampak, »na področju jedrske energije Slovenije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje«. Potem pa bom prebral pa tudi še iz tretjega dokumenta, ki smo ga dobili vse poslanke in vsi poslanci od okolijskih nevladnih organizacij – mislim, da smo ga dobili včeraj – 8. točka, »Izpostavljamo, da je bila dolgoročna podnebna strategija v javni razpravi od 31. 8. 2020 do 30. 9. 2020,« – torej mesec dni – »odkar je preteklo že pol leta. Besedilo strategije je takrat predvidevalo dva scenarija energetske prihodnosti Slovenije, sedanji dokument pa predvideva le še jedrski energetski scenarij.« Če bo amandma sprejet, seveda. »To pomeni, da javnost in drugi strokovni organi niso imeli možnosti, da sodelujejo pri odločanju o energetski prihodnosti Slovenije«. In tako naprej.
Kaj vam hočem povedati? Hočem vam povedati, da sam se tudi zavedam, da mi moramo zagotavljati visoke stopnjo energetske zadostnosti – mislim, da je cilj nekje okoli 85 odstotkov –, se zavedam, da imamo različne scenarije možnosti, in predvidevam, da bomo to tudi odločili kot neka širša družba na podlagi strokovnih mnenj in analiz. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Prosim za prijavo. Prvi ima besedo Tomaž Lisec.
Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegi in kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!
Sam sem že toliko časa v Državnem zboru, da sem zelo z zanimanjem spremljal, sploh glede na to, da prihajam iz Posavja, ki velja za drugi steber energetike v Sloveniji, kako in na kakšen način in s kakšno prepozno časovnico sta se sprejemala oziroma se je o njiju govorilo – o Energetskem konceptu Slovenije in o Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. O Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu se je govorilo dolgo, predolgo, sprejet pa je bil čisto potiho na eni izmed zadnjih sej Šarčeve vlade. Toliko o tem, kako se mora javno vse govoriti in tudi javno odločiti. Ko je Marjan Šarec že vrgel puško v koruzo, je na eni izmed sej verjetno brez razprave sprejel oziroma njegova vlada sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt, kar je sicer prav, da ga je sprejela končno, ampak toliko o tem, kako mora biti vse javno.
Po drugi strani je bilo ravno prej rečeno glede strokovnih mnenj. O jedrski energiji se govori že od izgradnje prvega bloka v Krškem, pa skoraj nič novega se ni spremenilo razen, da je znanost šla naprej, da so varnostni sistem tako v Sloveniji kot tudi v tujini napredovali in druge stvari. Tako strokovna mnenja pravih strokovnjakov je dovolj, le ne upajo se javno soočiti s tistimi, ki so kao nevladna stroka in strašijo Slovence s tem, kaj se bo zgodilo, če bi kdorkoli sploh upal razmišljati o drugemu bloku in ne šele potem, ko bi se dejansko, upam, začel graditi ta drugi blok. Dejstvo pa je, da drugi blok nujno potrebujemo. Jedrska energije je obnovljivi vir energije, to vsi vemo in vsi tisti, ki toliko govorijo o obnovljivih virih energije, pozabljajo, da smo sedaj na žalost preveč odvisni od termoelektrarne v Šoštanju. Tudi sam mislim, da je ravno ta amandma oziroma ja amandma na sami seji odbora prišel ravno s tega stališča: pogovarjajmo se o jedrski energiji, pustimo pa TEŠ pri miru. Ne pogovarjajmo se o umazani energiji, delamo pa problematičen obnovljivi vir energije. Ob tem še tistim zanesenjakom, ki sanjajo, kako je super in kako je v Sloveniji možnost z vetrno ali sončno energijo, pa tudi hidroenergijo reševati slovenski energetski potencial oziroma slovensko energetsko samooskrbo, jaz tem strokovnjakom dam na dušo, ali pa na srce, ali pa v glavo, da naj preberejo, kaj vse je možno. Če bi vse pozidali s sončnimi paneli, če bi veter delal veliko bolj kot dela, če bi pozidali vse naše pritoke vsaj največjih rek, pa še vedno ne bi bili energetsko samooskrbni. Ampak poglejte ga zlomka! Ko na primer govorimo o hidroelektrarnah na srednji Savi, torej o hidroenergiji, so spet tisti, ki so načeloma za obnovljive vire, proti; češ, kako bo to uzurpiralo naš lep prostor. Skratka, proti so sončnim panelom, proti so temu, da bi postavili vetrne elektrarne, ker škodi ne vem komu vse, od pogleda pa do ptičev pa ne vem komu, ki imajo svoja zatočišča lahko pod vetrnimi elektrarnami, na Slovaškem ali pa še kje – v Sloveniji tega ne bi smeli. In ti isti so proti hidroenergiji. Skratka, oni so kot po klasični navadi – in vemo približno, katerem prečnem polu so bolj ustrežljivi – proti. Skratka, drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem je nujno potreben in to govorim kot nekdo, ki prihaja iz Posavja, in kot nekdo, ki dokaj dobro poznam, ko govorim tudi s strokovnjaki o teravatnih, megavatnih ali še kakšnih drugih vatnih urah. Zanimivo pa je dejstvo, zdaj smo leta 2021 in z zanimanjem jaz sam osebno spremljam, kaj se dogaja v Nemčiji, ko je kanclerka Angela Merkel, bivša, rekla čez noč, da ne, ne bomo se šli nuklearne elektrarne, bomo zgradili ali pa dali vsaj še večjo podporo termoelektrarnam. Samo poglejte, kakšne so cene električne energije v Nemčiji! Nemčija že zelo resno razmišlja, ali bi ta propadli – upam da – sistem nadomestila z novim delom. Cene na svetovnih borzah na področju električne energije so brutalne. To, kar se samo v zadnjih treh, štirih mesecih zgodilo na svetovnih borzah, kaže na to, da bi že danes potrebovali drugi blok; in če bi danes imeli drugi blok, bi lahko služili tudi s prodajo električne energije sosednjim državam, kjer imajo še večje probleme z energetsko samooskrbo, kot jo imamo v Sloveniji. Poleg tega pa drugi blok potrebujemo, ker vemo, da TEŠ ni večen oziroma da nas vsak leto stane ogromno milijonov samo njegovo vzdrževanje in kar dela. Pa da ne bo pomote, nisem proti TEŠ, nujno ga potrebujemo, kajti še vedno je cena iz termoelektrarne Šoštanj veliko cenejša kot pa, da bi morali električno energijo kupovati na svetovnih borzah. Ampak če damo skupaj to, kar imamo, moramo razmišljati o tem, kaj hočemo imeti. In še enkrat, lahko in z veseljem sem za to, da imamo več sončnih elektrarn, prejšnji teden smo odprli eno večjo sončno elektrarno, da imamo vetrne elektrarne, o katerih ravno tisti strokovnjaki, ki so proti vsemu, so proti, da imamo več hidroelektrarn. Še enkrat, sam prihajam iz Posavja, živim 200 metrov od ene hidroelektrarne, poznam razmere, kako določeni nasprotujejo hidroelektrarnam na srednji Savi, pa se ne bom tukaj spustil na področje, ali Mura ja ali ne, zakaj Mura v Avstriji dovoljuje izgradnje hidroelektrarn, Mura v Sloveniji pa nikakor ni zmožna narediti niti ene hidroelektrarne.
Skratka, rabimo obnovljive vire in nuklearno elektrarno prvi blok in upam, da čim prej tudi drugi blok, ki je obnovljivi vir. Ob tem pa moramo biti zelo pametni, kaj bomo počeli s termoelektrarno Šoštanj. Nisem proti takojšnjemu zaprtju, če ste se pač odločili posamezni lobiji, da ste si jo predrago zgradili, bodimo vestni, da je ne bomo predrago in prehitro zaprli. Skratka, sam bom podprl amandma, ki sledi le temu, kar piše v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, to pa je, da je jedrska prihodnost ena izmed tistih prihodnosti, ki jih energetska Slovenija v skladu z energetsko samooskrbo tudi potrebuje. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Luka Mesec. Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Jaz nisem nasprotnik jedrske energije, da se ne bomo narobe razumeli, sem pa nasprotnik tega, da se o začetnih upravnih postopkov za gradnjo drugega bloka nuklearke odloča takole, tik pred poletjem na neki seji s 50-imi točkami, z nekim vstavkom v resolucijo. To pa ni način, kako se tak stvari vodi. Ravno pred dvema dnevoma je bil v reviji Foreing Affairs objavljen članek, kako trenutno izgledajo gradnje nukleark po svetu. V Georgiji, ameriški zvezni državi, so gradili nuklearko oziroma še gradijo nuklearko z dvema reaktorjema, ocenjena vrednost je bila 14 milijard evrov, dokončana bi morala biti leta 2016 oziroma 2017. Leta 2021 še zmeraj ni dokončana, njena cena pa je s 14 milijard poskočila na 25 milijard. Tako se zgodi, če se stvari ne vodi transparentno in če se odloča takole, malo pod mizo. Podobne izkušnje imajo v Franciji, podobne izkušnje imajo na Finskem in tam najdete linke, da se na tak način odvijajo stvari tudi na Kitajskem in drugod po svetu. Skratka, kar hočem povedati, je to, da novi blok nuklearke ne sme biti grajen tako, kot je bil grajen šesti blok TEŠ 6. Treba je voditi stvari transparentno in treba je voditi stvari skozi javno diskusijo.
Amandmaja ne bom podprl, ker se mi zdi, da ravno na ta način pristopa; se pravi, ustavlja začetek upravnih postopkov, ne da bi bila o tem vprašanju opravljena resna javna razprava. Sam sem absoluten zagovornik razogljičenja, ker mislim, da ne glede na realnost, ki jo opisujete glede slovenskih potreb po energetiki, po energiji in tako naprej, se ne moremo na noben način več slepiti, da klimatske spremembe niso grožnja in da niso realnost, ki nam grozi. Če gledate vremensko sliko zdajle po svetu, boste videli, kaj se dogaja na severnem tečaju, kaj se dogaja na zahodu Kanade, in konec koncev tudi pri nas imamo v Ljubljani, v Sloveniji in po Evropi vročinski val, ki je eden najhujših v zadnjih letih. Veste, da bo to pomenilo v prihodnosti ogromne škode v kmetijstvu, da bodo škode nastajale na zgradbah zaradi poplav in podobnega in da bomo breme tega nosili tudi ljudje, ne samo biotska raznovrstnost in narava, tudi ljudje bomo vse to občutili na svoji koži.
Zato zamerim tej resoluciji njeno neambicioznost, kar sem opisoval že prej. Ena glavnih stvari, ki bi jih naredili do leta 2030, če bi bil ta amandma sprejet oziroma če zadnjič ne bi bil sprejet amandma SD na odboru, bi bila v resnici ta, da se zakoliči ali pa začrta že tu jedrska prihodnost, medtem ko se resolucija na noben resen način ne spopada s podnebno krizo. Mi bi zmanjševali odtise toplogrednih plinov za 36 odstotkov do leta 2030, kar je manj kot dve tretjini tega, kar predpisuje skupen evropski cilj, ki je 55 odstotkov. In resolucija že sama zase pravi, da bodo potrebni še dodatni sektorski pregledi in ukrepi, zato da sploh ujamemo ta evropski skupni cilj, na noben način pa iz postavljenih tarč ne razberemo, kako naj bi se to zgodilo. V kmetijstvu naj bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšale samo za en odstotek. V prometu bi se zmanjšale za približno 12 odstotkov do leta 2030, pri čemer moramo vedeti, da je promet eden največjih emitorjev toplogrednih plinov v Sloveniji, približno 47 odstotkov vseh toplogrednih plinov pri nas pride iz prometa. Vi boste to zmanjšali za nekih 10 odstotkov v desetih letih. Podobno je pri gradnji obnovljivih virov energije. Njihova rast bi bila v naslednjih desetih letih 0,7 odstotka na leto.
To ni resno spoprijemanje s krizo in na tak način tudi trije novi bloki jedrske elektrarne te krize ne morejo razrešiti. Ne moremo se delati, da lahko vse ostane enako. Mi bomo morali spremeniti način, kako potujemo. Za začetek dati tovornjake na vlake. Ne bodo dovolj novi jedrski reaktorji in električni avtomobili, treba se bo pogovarjati o tem, kako ljudem omogočiti, da se z bistveno manjšim ogljičnim odtisom vozijo v službo. Ne pozabiti, da je avto, še preden zapelje na cesto, že oddal polovico svojih toplogrednih plinov. Oddala jih je namreč izgradnja tega avta. In ne moremo se delati, da te krize ni, da lahko reševanje zamikamo po letu 2030 ali pa 2040, kar ta resolucija počne. V tem smislu odrekam legitimnost odgovora, ki ga dajete, ki je, da bi lahko nuklearka, zdaj ta ali pa novi blok nuklearke, čudežno rešila, ker ga ne bo. To je konec koncev, prej sem omenil ta članek iz Foreign Affairs, to je tudi poudarek tega članka, da seveda jedrska energija lahko pomaga pri razogljičenju, lahko kompenzira izpade zaprtih termoreaktorjev, ampak ni pa to magična čarobna palčka, s katero bomo pomahali in bodo težave rešene. Ponavljam, polovica toplogrednih plinov v Sloveniji pride iz prometa. V kmetijstvu, ki je tudi eden od pomembnih emitorjev, vi zmanjšujete za en odstotek. Rast obnovljivih virov energije pa je pod vsako kritiko 0.7-procentna na leto do leta 2030, pri čemer cel svet kriči, da je to odločilno desetletje, v katerem bomo ali pa ne bomo dosegli ustreznega zmanjšanja toplogrednih plinov, da temperature v tem stoletju ne bi poskočile za več kot stopinjo in pol. Ta stopinja in pol veste, zakaj je – ker tukaj znotraj tega okvira svetovna klimatološka znanost še nekako predvideva, da če se ne povečajo temperature za več kot stopnjo in pol, lahko približno računamo, da bodo naši ekosistemi ostali predvidljivi in obvladljivi, taki kot so bili do zdaj.
Mi smo navajeni živeti na planetu, kjer je vreme približno predvidljivo, kjer se ne dogaja kar 50 stopinj nekje na severu Kanade. Ampak že zdaj smo začeli izstopati iz tega sveta, že zdaj se nam kažejo obrisi prihodnosti, v kakšni bomo živeli, in milijardne škode, ki zaradi teh pojavov nastajajo. In ne misliti, da se lahko kdorkoli izmakne temu. Nobena država, noben otok na svetu ne bo ostal imun, v kolikor se ne bomo začeli tukaj in zdaj resno pripravljati in se soočati s to krizo, ki nam preti. Jaz to vidim kot ključno nalogo moje, recimo, generacije. Mi bomo živeli oziroma pričakujem, da bom aktivno živel vsaj še naslednjih 30 let, in ne bi bil rad pred našimi zanamci odgovoren za to, da smo jim zapravili ali pa bistveno zmanjšali kvaliteto življenja na tem planetu.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? vidim, da je interes. Prosim za prijavo.
Besedo ima mag. Andrej Rajh. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Res je, podnebne spremembe se dogajajo in imele bodo posledice za prihodnje generacije tudi v primeru, če se danes odločimo, da ne bomo v okolje izpuščali nobenega toplogrednega plina več. Podnebna strategija, ki jo seveda obravnavamo, obravnava številne ukrepe in se seveda globoko strijam, da sta glavna krivca v sektorskem smislu promet in kmetijstvo. V tem smislu bomo morali mi izboljšati naše potovalne navade, spremeniti način dela in tudi življenja. Želel bi si, da bi lahko vse tovornjake, ki vozijo po naših cestah, dali na železnice, ampak naše železnice, tudi ko bodo obnovljene, omogočajo prenos zgolj 10 procentov tovornih vozil s cest na železnice in zato bo potreben en miselni preskok, kako bomo kaj proizvajali, kje bomo proizvajali. Morali bomo obdavčiti tudi zadeve, ki se pripeljejo tisoč ali dva tisoč kilometrov daleč, in na tak način ustvarjati lokalno, domačo proizvodnjo. Zahtev in problemov je seveda veliko.
Že v sami razpravi sem izpostavil, da če bi želeli to energijo, ki jo porabimo v transportu, nadomestiti z elektriko, bi ta hip potrebovali deset jedrskih elektrarn. Seveda, ko se zavemo, kako velike so potrebe, kakšni ukrepi so potrebni, da te zadeve razogljičimo, potem vidimo, da moramo na nek celoten način pristopiti k tem problemom; torej v tem smislu, da zmanjšamo potrebe po takih potovanjih, da najdemo nove načine dela, da spodbujamo lokalno pridelano hrano, pa ne samo hrane v smislu prehranske varnosti, ampak da spodbujamo tudi domačo proizvodnjo in gospodarstvo. Vidimo, da nam digitalizacija in informatizacija družbe v tej luči zelo pomagata, da se vsa vodilna podjetja preoblikujejo v neke tehnološke hube. To najprej vidimo na področju energetike in tudi bančništva, kjer se vsa ta podjetja na nek način združujejo, koncentrirajo in delujejo kot sodobna digitalna podjetja. Z naše strani oziroma iz parlamenta mora iti prav tako poziv vsem tem podjetjem, da začnejo to transformacijo na področju energetike, ker drugače preprosto to ne bo šlo. Razvijati moramo pametna omrežja, razvijati moramo to, da bodo ljudje aktivni odjemalci. Omogočiti moramo ljudem v naseljih, da tudi participirajo pri proizvodnji električne energije. Vemo, da fotovoltaika doživlja razcvet predvsem na individualnih objektih, medtem ko so prebivalci, ki stanujejo v večstanovanjskih objektih in blokih, iz objektivnih razlogov prikrajšani pri sodelovanju, in to kljub dejstvu, da plačujejo prispevke za promocijo obnovljivih virov energije. Prikrajšani so pa iz enega preprostega razloga, ker morajo za namestitev fotovoltaičnih modulov dobiti ustrezno soglasje, ki ga je pa v večstanovanjskih objektih praktično nemogoče doseči. Zato smo v SAB dali predlog pri nekem drugem zakonu, amandma, da bi se spodbujale tudi skupnostne oblike samooskrbe, ki so koristne v smislu za stabilnost delovanja omrežja, ker potem več ljudi nekako sodeluje in zmanjšuje ta nihanja, ki v omrežju nastajajo.
Drugi sektor, ki ga je treba ponovno v tem smislu nasloviti poleg sektorja energetike, je sektor prometa. Spodbujati moramo javne oblike prevoza. Vemo, da je kartica, ki omogoča brezplačne vožnje v medkrajevnem potniškem prometu, dosegla izjemen uspeh, več kot 160 tisoč uporabnikov jo trenutno uporablja. In to dobro prakso, ki smo jo v SAB prepoznali, je treba nekako pripeljati tudi v mesta. Hkrati pa moramo dati velik apel in pozornost mladim, ki jih moramo vključiti v načrtovanje prihodnosti, ker to je zadeva, ki tangira predvsem njih. In prav je, da povabimo mlade, da bo njihov glas slišan, da bo upoštevan in da tudi oni sami na podlagi dognanj stroke in tehnike povedo, kaj si želijo in kaj pričakujejo. Tu apel tudi z moje strani, ker sem po poklicu inženir, da se študenti tehničnih strok aktivneje vključijo v pobude, v civilno družbo, da bo tudi njihov glas slišan. Nekako imam občutek, da se politična participacija med študenti tehničnih strok zanemarja, kar je seveda škoda.
Kar se pa tiče tega amandmaja, mi v SAB-u, sem že v stališču povedal, bi želeli, da nekdo jasno reče, da mi drugače kot z jedrsko energijo te energije ne moremo … Torej, da stroka jasno poda stališče, da ni nobenega drugega načina kot proizvodnja električne energije z jedrsko energijo, in potem morajo to odločitev, ker gre za eno strateško odločitev, ali bo Slovenija jedrska elektrarna ali ne, potem je to v bistvu tudi odločitev na ljudeh. Prav pa je, da se ljudem predstavijo konkretna in korektna dejstva. Prav je tudi, da predstavniki civilne družbe, ki nasprotujejo kakršnimkoli ukrepom proizvodnje kakršnekoli energije – ali je to sonce, veter ali jedrska ali kakorkoli –, da povedo kakšna je alternativa. Tega še v tem državnem zboru nismo slišali in mislimo, da je to škodljivo. Prav tako pa bi morala Vlada in ministrstvo jasno povedati oziroma na podlagi stroke, kakšna je prihodnost, kakšne so opcije. Mi smo povedali pač, da obžalujemo, da se je sklep, ki smo ga na odboru v bistvu izglasovali, da gre ven, da se sedaj ponovno pojavlja, ampak ta sklep bi se lahko pojavil šele, ko bi stroka jasno, enoznačno povedala, kakšna je naša prihodnost, in potem bi jo morali potrditi državljani. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Iva Dimic. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi tudi predstavniki ministrstva!
Dejstvo je, da Slovenija potrebuje ambiciozno resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije. Pred nami je strateški dokument s sektorskim cilji, katere ste kolegi nenazadnje dobro predstavili. Pomembno se mi zdi, da resolucija sledi zavezam iz Pariškega sporazuma. To se mi zdi izjemno pomembno, zato je eden glavnih ciljev slovenske podnebne strategije doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, to je neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Kako bomo pa to dosegli, so pa potem razdeljeni po sektorjih ukrepi, ki jih bodo verjetno na podlagi dobre resolucije sektorji vključili. Skoraj sem prepričana, da sektorji tega ne bodo vključili na podlagi pozivov nas poslank in poslancev, ampak na podlagi dobro pripravljene resolucije, katera je dobro pripravljena, in seveda potem posledično po sektorjih navzdol.
Bilo je veliko govora, katera energija je bolj prijazna, katera ni bolj prijazna, jaz pa se želim dotakniti, da je Slovenija v zadnjih 10, 20 letih mogoče na tem področju nekoliko zaspala. Lahko bi že imeli dobre železniške povezave tudi s hitrimi vlaki, ki mogoče so bolj prijazni, toliko bolj prijazni, da bi lahko tudi tovorni promet, ki je eden izmed ukrepov sektorja prometa, preusmerili na železnico. Ampak vendarle, dokler nimamo železniške infrastrukture v Sloveniji urejene, dokler se tudi v tem parlamentu pogovarjamo, ali je ustrezna, smiselna gradnja drugega tira do Luke Koper, se mi zdi, da nimamo vsi skupaj v uvidu tudi resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije. Seveda je poudarek na učinkovitosti tega prometa ali pa bom rekla železniškega prometa. Vsi vemo pa že večkrat je bilo povedano, če greš od Ljubljane do Novega mesta, potrebuješ dve uri z vlakom. To pomeni, da prvo kot prvo marsikje še vozijo dizel naprave, kar niso najboljše tudi z vidika okolja, in dolgo časovno obdobje. Potrebno je pristopiti od začetka, da bomo lahko govorili, da smo v sektorju dobri.
Bilo je rečeno, da je potreben učinkovit javni potniški promet, zelo podobno, če nekam potuješ, seveda, pričakuješ, da boš potoval z dobrim, tehnološko dovršenim, izpopolnjenim javnim potniškim prometom, ne pa z nekim potniškim prometom, ki potrebuje fosilno gorivo in še s tem večji vpliv na okolje in še hkrati se ta pot potovanja podaljšuje. Seveda je en izmed ukrepov v sektorju tudi vzpostavitev modernega železniškega omrežja. Tukaj moram pohvaliti ministra Vrtovca, ki dejansko je prvi od ministrov, ki si je zadal, da bo to izpeljal še za čas svojega mandata. Potem je spodbujanje zasedenosti vozil car charing. Zelo močno ga podpiram. Ker enostavno, če ne bomo šli, da bomo začeli s car charingom ali pa neke sodobne oblike transporta, tudi javnega potniškega prometa, potem nismo nič naredili. Potem bomo še vedno imeli v Ljubljano močan pritisk, prometne konice in seveda se ne bodo zadeve na tem področju zagotovo ne izboljšale glede ogljičnega odtisa.
Zanimiv mi je tudi ukrep v sektorju prometa zmanjševanje potreb po vsakodnevni mobilnosti in spodbujanje kolesarjenja in pešačenja. Tudi sama to zelo podpiram. Želim si, da bi se lahko zmanjševalo potrebe po vsaki mobilnosti, kar pomeni nenazadnje tudi več dela od doma, čemur smo bili v času korone priča, pa se sedaj verjetno vsi ponovno vračajo nazaj na svoja delovna mesta. Mislim, da smo lahko opazili, kaj to pomeni, v času korone, kako smo nenazadnje imeli lepo modro nebo tudi ker ni bilo letalskega prometa.
Bilo je rečeno ali pa sem slišala, da sta glavna onesnaževalca promet in kmetijstvo in pri prometu se je izpostavljal tovorni promet. Mislim in sem prepričana pa tudi marsikateri članek na to temo sem prebrala, da so tudi letala velik onesnaževalec našega podnebja, celotnega ozona. Zdi se mi, da je tudi na tem področju potrebno pogledati, zakaj potrebujemo toliko letal, letalskih prevozov, ali res moramo prepotovati cel svet za čas svojega življenja, ali in na kakšen način si bomo lahko določene destinacije privoščili.
Kar mi je bilo še zanimivo, je bilo v sektorju oskrbe z energijo. Poslušala sem, kaj je bolje, ali je jedrska energija sprejemljiva ali ni. Pa vendarle je opuščanje rabe premoga, kar mislim, da se je pokazalo. Ravnokar sem prebrala članek, da je TEŠ 6 tik pred bankrotom, se pravi pred stečajem. To je sedaj najnovejša novica na MMC portalu. Povečanje porabe električne energije iz obnovljivih virov energije; bila je izpostavljena sončna elektrarna, fotovoltaika. Lahko rečem, da vidim tudi to resolucijo kot poziv podjetjem, da pripravijo potrebne ukrepe, kam se bo Slovenija do leta 2050 usmerila. Če pogledam zgolj, bom rekla, fotovoltaiko ali sončno energijo, ki jo imajo mogoče nameščene individualne hiše, je težava, kam to energijo čez dan shranjevati, da lahko ti to energijo ponoči uporabiš ali kadar ni sonca. Kadar je sonce, je te energije preveč, nekateri jo vračajo nazaj v javno omrežje ali kakršnekoli pogodbe imajo. Ampak zato, da bi lahko govorili res o nekih obnovljivih virih energije, pa se mi zdi zelo pomembno, da se ta sončna energija čez dan bi akumulirala, ne vem, v neke baterije – mislim, da tega še nimamo toliko razvitega –, ne poznam, kako ima to tujina, ker tega res toliko mednarodno ne spremljam. Ampak vem, da ena možnost je. Ko sem bila v neki družbi, so razpravljali, da bi mogoče to energijo akumulirali čez dan tudi v električne avtomobile in potem bi jo s pomočjo baterije, ki je v električnem avtomobilu, lahko čez noč praktično uporabljali za samo funkcioniranje neke družinske hiše oziroma nekega družinskega stanovanja. Se mi zdi, da je na tem področju, zato sem rekla, da gledam to kot na nek poziv podjetjem, da se te zadeve začnejo razvijati ali pa so že razvite, da pridejo tudi do ljudi, do nas, potrošnikov oziroma uporabnikov. Zdi se mi, da je ta napredek na tem področju tako skokovit, da sem lahko optimistična, da bo Slovenija dosegla zastavljene cilje, kot sem dejala, doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
To sem želela povedati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Anja Bah Žibert, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik!
Nisem se najprej imela namena oglasiti, ampak sem poslušala razpravo in se mi zdi mogoče prav, da nekatere stvari pa vendarle izpostavim ali pa nanje opozorim. Žal mi je, ker ni več prisoten kolega Luka Mesec, ki je seveda na neke stvari opozoril, na eni strani, po drugi strani pa ni povedal ne glede alternative ne tega, kako se da pa neke stvari drugače rešiti.
Nekako je izpostavil, da resolucija ni dovolj ambiciozna. Veste, to je vedno najlažje reči, da nekaj ni ambiciozno, jaz pa vedno potem sprašujem, ali neka zadeva ni dovolj ambiciozna ali pa na drugi strani morda pa ni realna. Mi smo lahko zelo pompozni, napišemo to in ono in tretje, pomembno pa je, ali pri tem ostajamo realni in realnost je tista, ki mora slediti tudi pri tako pomembnem dokumentu, kot je ta. Pomembno je seveda, da ohranjamo okolje, da gledamo na to, da bomo čim več energije pridobivali z nekimi obnovljivimi viri energije, ampak, spoštovani, na drugi strani pa se vedno sprašujem, kaj smo pripravljeni pa kot družba narediti za to. Veste, najlažje je reči, nočemo tega, nočemo onega, ne vem, eni nočejo širitve jedrske elektrarne, nekateri so proti, ne vem, termoelektrarnam, hidroelektrarnam, eni z vetrnicami, ampak, to je vse lepo in prav, kajne, fino je bit proti, ampak pomembno je pa, kje bomo dobili. Saj veste, tisto, kje bomo jemali.
Spomnim se še časov, pa bi mogoče tukaj izpostavila, bivše Jugoslavije, ko je bila predsednica predsedstva Milka Planinc. Ne vem, če se spomnite, od 1983., 1984. leta, redukcija energije. Nekaj ur na dan smo bili brez elektrike. Potem ogrevanje prostorov v javnih stavbah, kot so bila stanovanja, je bilo 19 stopinj. Glejte, to so bili časi, ki jih je ta država že doživela, in zagotovo vemo, kako je takrat bilo. Danes smo pa pred nekim drugim izzivom, kaj smo pa vendarle pripravljeni narediti za to, da bomo nekje zmanjšali v okolju nevarne toplogredne pline in kot največji onesnaževalce sta se izpostavila promet in kmetijstvo.
Prej je kolega Luka Mesec povedal, da on sicer ne nasprotuje jedrski energiji, ampak je dal primer, kako se je netransparentno gradila ena zadeva, mislim da, v ZDA, če se ne motim. Glejte, transparentnost oziroma netransparentnost ne sme biti razlog za to, da se odpovedujemo neki obliki virov energije. To moramo rešiti na drug način. Da se neka zadeva gradi in je pri tem problem naša transparentnost in kam gre denar in se draži tak projekt, to je drug problem, ki ga moramo rešiti.
Naj spomnim tudi sama na šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. To je bila naša največja energetska naložba v tem tisočletju, največja energetska naložba in mislim, da sem v teh dneh brala, da je pred bankrotom. Mislim, te stvari, to pa so problem! To pa so problem in o tem se govori premalo. Nenazadnje smo na temo TEŠ 6 imeli tudi preiskovalno komisiji, ki je ugotovila neke pomembne zaključke, pa se ni zgodilo nič. Seveda, če imamo potem takšne projekte, kot je to, lahko vedno in povsod iščemo ali pa se bojimo nevarnosti, ampak po drugi strani pa ne naredimo nič za to, da bi zadeva prišla do konca in bi pač tisti, ki so kakorkoli netransparentno trošili naš denar ali pa zaradi kraje premoženja odgovarjali za to. Tako sem absolutno za to, da čuvamo naše okolje, da smo previdni glede tega, kako ga bomo pustili našim zanamcem, ampak hkrati tudi klic mladim generacijam, kaj smo pripravljeni narediti za to, da bomo imeli manj toplogrednih plinov. Čemu smo se sposobni odpovedati? To je tisto … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Žal, vam je čas potekel.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo. Prijava poteka. Besedo ima mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik.
Razprava, kaj narediti, da v bistvu bomo visoko stopnjo energetske samozadostnosti ohranili po letu 2050, je izjemno pomembna. Vsi vemo, da v bistvu prvi blok nuklearke ima dobo trajanja, kolikor vem, tudi še ni uspelo tega obdobja podaljšati, pa verjetno upam, da nam bo uspelo. Vsi se zavedamo, da se od fosilnih goriv moramo pospešeno odmakniti. Vsi se zavedamo, da nimamo še rešene glavne težave nekaterih obnovljivih virov energije, to je skladiščenje, čeprav tukaj v tem primeru tudi slovenska znanost zelo hitro napreduje. Vsi se zavedamo, da smo izredno skromni pri pomembnem ukrepu, to so tako imenovani megavati; torej, kaj narediti, da se energije troši manj in da imamo tu velike kapacitete pred sabo. Torej, neznank je veliko. S tem verjetno se vsi strinjamo v Državnem zboru in to ni sporno.
To je bil verjetno razlog, da tisti, ki vedo bistveno več o prihodnosti energije, govorijo dve stvari. Prvič, imejte na razpolago več scenarijev, in kot drugo, na vsakih ne deset let, na vsakih pet let v bistvu preverite, ali so prognoze, ki jih imate, dobre, zato ker se okolje okoli vas spreminja in tudi tehnologije zelo hitro napredujejo. Tudi do te točke mislim, da smo dosti soglasni. Tisto, kar pa v bistvu in ena od poslank pred mano je zelo dobro opozorila, imeli smo primere zavoženih ali slabo vodenih investicij v Sloveniji. Lahko tudi iščemo, kdo je bil tisti, ki je posamezne investicije prvi začel v papirjih in podobno, ampak mislim, da to se bo vse iskalo nekje drugje. Ampak izkušnja pa mora veljati za naprej. Izkušnja je, da odločitve morajo biti sprejete v celoti transparentno. In če so že v prvem koraku odločitve sprejete v celoti transparentno, je večja verjetnost, da se transparentno projekt tudi zaključi ob vseh tveganjih. Tveganja pa so, zato ker v bistvu tehnologije se bodo še naprej spreminjale in se posodabljale in podobno. V tem je ravno v bistvu težava te strani parlamenta. Mi imamo ves čas v glavi, da smo se dogovorili, da se bomo v neki širši razpravi odločili med dvema ali celo tremi energetskimi scenariji.
Drugič. Za pravo odločitev so primerni tako imenovani energetski in ne okoljski papirji in resolucije. Kot tretje, dokument, ki je pred nami, je v bistvu drugačen, vsaj zdaj spremenjen, kakor je bil takrat, ko je potekala javna razprava. Je drugačen. In ljudje in stroka so se opredeljevali do drugačnega dokumenta. Vprašanje, ki je pred nami, je v bistvu grozljivo: zakaj se moramo v času, ko imamo pred sabo podnebno resolucijo, ki je zelo pomembna, v bistvu zakaj smo prisiljeni, da se fokusiramo na to, ali bo danes Državni zbor odločal o jedrski ali nejedrski prihodnosti. V bistvu pri tem dokumentu Državni zbor o tem sploh ne sme odločati. Pa da se razumemo, da ne bo kdo mislil, da sem kakšen nasprotnik jedrske ali ideje o samozadostnosti do neke mere, 85-odstotno. Meni je povsem jasno, da to moramo iz več razlogov narediti. Vendar sam postopek sprejemanja v resnici mora biti transparenten. Danes, namesto da bi se pogovarjali o tem, zakaj je ta dokument tako neambiciozen, zakaj najbolj pomembne ter tudi najdražje ukrepe potiska v leto 2040 in kasneje, zakaj je tak dokument manj ambiciozen do leta 2030, kot že sprejete odločitve na ravni Evropske unije, da bi se pogovarjali o tem, zakaj je tako neambiciozen tam, kjer so v resnici veliki izpusti, to je v bistvu cestni promet. Da bi se pogovarjali o tem, ali niso ponori kot skladišče CO₂ prenapeti zato, da je na drugih področjih potrebno narediti manjši korak. Smo ujeti v zanko, da razpravljamo o nečem, o čemer danes ne bi smeli razpravljati. To ni primeren dokument, da sprejme odločitev o enem, drugem ali tretjem energetskem scenariju; in to je moja zamera. Minister, ki ni pristojen za energijo, vsem v Državni zbor pošlje državno sekretarko in potem se pogovarjamo o dokumentu, ki ne bi smel biti energetski, ker mi imamo energetskega ministra v resnici v Sloveniji in on je nosilec energetskih dokumentov. In na koncu je še vsa ta resolucija, ki je premalo ambiciozna, je pa pomembna, zreducirana na razpravo o energetski prihodnosti Slovenije. To je res napačno. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Aleksander Reberšek. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Spoštovani podpredsednik, najlepša hvala za besedo.
Ja, poglejte! Zanimivo je, kaj se pri nas dogaja. Ne bi imeli jedrske energije, ker lahko se zgodi Černobil, ne bi imeli termoelektrarne, ker onesnažuje zrak, ne bi imeli hidroelektrarne, ker uničuje rečno življenje, in ne bi imeli vetrnih elektrarn, ker pobijajo ptice. Sončne elektrarne pa so samo za podnevi. A bog ne daj, da zmanjka elektrike! Vsi v luft – in vik in krik. Zato predlagam, da na kolesa namontiramo generatorje, ker tako radi kolesarimo. Ob petkih bo še viška energije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 49. točko dnevnega reda – VMESNO POROČILO O UGOTAVLJANJU ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ NA PODROČJU NABAV IN UPRAVLJANJA Z MEDICINSKO OPREMO IN ZDRAVSTVENIM MATERIALOM V SPLOŠNI BOLNIŠNICI DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA.
Vmesno poročilo je v obravnavo zboru predložila Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.
Za dopolnilno obrazložitev vmesnega poročila dajem besedo predsednici preiskovalne komisije mag. Karmen Furman.
Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani navzoči!
S predstavitvijo Vmesnega poročila o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške srčne kirurgije julija lani je preiskovalna komisija v nadaljevanju svojega dela prešla na drugi del predmeta parlamentarne preiskave, to je področje nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Vmesno poročilo, ki ga obravnavamo danes, tako predstavlja ugotovljene neracionalne, netransparentne in nezakonito preplačane nabave, ki so bile ugotovljene skozi preiskavo pridobljenega bolnišničnega gradiva in zaslišanja prič, ki so sodelovale pri izvedbi javnih naročil za nakupe kolčnih endoprotez v obdobju od leta 2007 pa vse do konca leta 2018 v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. Zaradi širine predmeta preiskave in s tem povezanega nabora dokaznega materiala se je preiskovalna komisija tokrat najprej osredotočila na preiskavo javnih naročil kolčnih endoprotez v navedeni novogoriški bolnišnici, pri čemer moram pa omeniti, da komisija svoje delo že nadaljuje s preiskavo javnih naročil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer pa v bistvu odkrivamo že znane prakse oziroma podobne kršitve zakonodaje.
Nepravilnosti, ki so bile v teh mesecih parlamentarne preiskave bolnišnice ugotovljene, potrjujejo že nekako znano dejstvo, in sicer da so nujno potrebne spremembe oziroma popravki zakona, ki urejajo področje javnih naročil tudi za področje nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Ugotovljene kršitve in nepravilnosti smo zato pri pripravi vmesnega poročila vključili in jih tudi uporabili kot temeljno izhodišče za predloge sprememb zakonodaje, konkretneje zakona o javnem naročanju na področju nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Slednje je vsebovano tudi v napotitvenem sklepu, ki ga danes dajemo v potrditev Državnemu zboru na koncu obravnavanega poročila.
Dovolite pa mi, da se v nadaljevanju na kratko najprej dotaknem ugotovljenih nepravilnosti in netransparetnega ravnanja z javnimi financami, ki smo jih tekom preiskave ugotovili in so strnjene v 30 točkah bistvenih ugotovitev vmesnega poročila ter kažejo na to, da takšno ravnanje bolnišnic pravzaprav omogoča trenutno neurejena zakonodaja. Dejstvo je, da v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica postopki javnega naročanja predstavljajo veliko težavo že vrsto let. Iz revizijskega poročila Računskega sodišča iz leta 2004 je namreč razvidno, da je predmetni javni zavod v že revidiranem letu 2002 pri oddaji javnih naročil kršil zakonodajo oziroma deloval v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju in takrat veljavnim notranjim aktom. Kasneje sprejeti pravilnik o javnem naročanju bolnišnice iz leta 2004 naj bi pripomogel k zakonitosti izvajanja javnih naročil zavoda, a ugotovitve komisije iz parlamentarne preiskave kažejo, da temu ni bilo tako in da se zaveza bolnišnice vsaj v preiskovanem obdobju od leta 2007 pa vse do konca leta 2018, za katerega smo v komisiji pristojni, niso uresničile. Številne nepravilnosti pri poslovanju bolnišnice je kasneje odkril tudi upravni nadzor Ministrstva za zdravje, ki je v bolnišnici potekal leta 2014. Komisija zato ugotavlja, da so se kljub nadzoru in opozorilu že iz leta 2002 kršitve javnih naročil dogajale tudi 14 let kasneje in da vodstvo zavoda v vsem tem času teh postopkov ni uredilo tako, da bi se nabave v bolnišnici izvajale zakonito. Pri podrobnejšem pregledu pridobljenega gradiva in zaslišanju prič, ki so sodelovale v preiskovanih postopkih, komisija ugotavlja kršitve veljavne zakonodaje, in sicer tako krovnega Zakona o javne naročanju 2 in kasneje veljavnega Zakona o javnem naročanju 3.
Pri posameznih deležnih postopka pa preiskovalna komisija ugotavlja tudi sum kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zaradi neurejenega notranjega internega akta komisija ugotavlja tudi sum kršitve s statutom zavoda določenih delovnih nalog. V proučevanih postopkih naročil je bila sporna vloga vodje bolnišnice lekarne, in sicer vse dokler je to delovno mesto zasedala Marjetka Štefančič. Kljub pomanjkanju ustreznega strokovnega znanja je iz pregledanih dokumentov razvidno, da se je kot vodja lekarne podpisovala tudi pod priloge razpisov, ki so vsebovali strokovno-tehnično specifikacijo za izbor materiala. Slednje se v svojih pričanjih potrdile tudi nekatere od zaslišanih prič. V zvezi z vlogo Marjetke Štefančič, kasneje pa tudi njene hčerke Jane Štefančič, kot vodje lekarne v postopkih javnih naročil je posebej sporno in izstopajoče njuno sorodstveno razmerje z enim od večjih dobaviteljev zdravil v predmetno bolnišnico. Gre za podjetje Gopharm, d. o. o., v katerem je bila in je še kot direktorica podjetja zaposlena hčerka oziroma sestra Tadeja Štefančič. Da je bilo to podjetje nadpovprečno poslovno uspešno ravno v novogoriški bolnišnici v času, ko je o poslih hčerke odločala mati in kasneje sestra, kaže na konflikt interesov in sum kršitve 37. in 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Glede na svoj položaj in sorodstveno razmerje sta se bili slednji dolžni iz postopkov javnih naročil izločiti, pa tega nista storili. Glede na kasneje sprejete določbe ZJN-3, takšna ravnanja kaže tudi na sum kršitve 91. člena tega zakona, ki govori o preprečevanju nasprotja interesu. Marjetka Štefančič pa je bila tudi edina sodelujoča v postopkih javnih naročil bolnišnice, ki ni podpisala niti izjave o nezdružljivosti, čeprav bi jo glede na delovno mesto in njeno sodelovanje v teh postopkih po internem aktu bolnišnice morala.
Parlamentarna preiskovalna komisija zato ugotavlja, da je Marjetka Štefančič kot takratna vodja bolnišnične lekarne objektivno odgovorna, saj v postopkih javnega naročanja in nakupa medicinske opreme in materiala ni poskrbela za preprečitev sumov nastanka konfliktov interesov, s čimer bi preprečila kršenje določb ZJN-3 in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V preiskovalnih postopkih javnih naročil so se pojavljale kataloške številke z natančnimi opisi posameznih sklopov medicinskega materiala, ki pa so bili direktno povzeti iz kataloga kasneje izbranega proizvajalca. Slednje nakazujejo na privilegiranje določenega ponudnika in s tem kršitev 9. člena ZJN-2 in kasneje veljavnega 7. člena ZJN-3. nenazadnje ni v tej zvezi zanemarljivo dejstvo, da je bilo to podjetje Primsell, d. o. o., s katerim je imela sklenjeno pogodbo tudi vodja bolnišnične lekarne Marjetka Štefančič, več let eden in edini ekskluzivni dobavitelj kolčnih protez proizvajalca Lima v preiskovani novogoriški bolnišnici. Na podlagi izjav zaslišanih prič naj bi bila prav vodja lekarne Marjetka Štefančič tudi tista oseba, ki je takšno prakso zagovarjala. Da je bilo na spornost te prakse tudi glede na stališče Državne revizijske komisije opozorjeno tudi vodstvo zavoda, pa je razvidno iz sprejetega dopisa, s katerim razpolaga tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Preiskava je pokazala, da lahko krivdno za takšno nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala pripišemo vsakokratnemu vodstvu bolnišnice, saj so bili direktorji zavoda v teh letih na nezakonitosti in nepravilnosti postopkov nabav večkrat opozorjeni, storili pa niso ničesar v smeri, da bi slednje tudi odpravili. Kljub vsem priporočilom in opozorilom, nenazadnje tudi s strani Ministrstva za zdravje v okviru izvedenega upravnega nadzora, ni bil sprejet ali popravljen niti notranji interni akt, ki bi jasno določal pravno podlago za potek in izvedbo nabav v bolnišnici ter bi konkretneje določal pristojnosti udeležencev v teh postopkih. Parlamentarna preiskovalna komisija zato ugotavlja sum objektivne politične odgovornosti bivših direktorje bolnišnice kot pristojnih nosilcev javnih funkcij, saj je zaradi opustitve njihovega ravnanja prihajalo tudi do netransparentne porabe javnega denarja. Izvedena analiza javnih naročil v okviru parlamentarne preiskave je namreč pokazala, da so se cene za enake sklope medicinskega materiala istega proizvajalca v tej bolnišnici v primerjavi z drugimi preplačale tudi do 75 odstotkov, pri čemer je potrebno izpostaviti v tem oziru tudi dejstvo, da so ostale bolnišnice kolčne proteze proizvajalca Lima kupovale direktno od proizvajalca, le v novogoriški bolnišnici so se te proteze kupovale od posrednikov oziroma dobavitelja, to je podjetje Primsell, d. o. o., s katerim je torej imela sklenjeno pogodbo v sodelovanju tudi takratna vodja bolnišnične lekarne Marjetka Štefančič. Preiskovalna komisija v tem delu opozarja še na sporno prakso dveh nekdanjih direktorjev bolnišnice, ki sta soglasje za delo izven bolnišnice pridobivala drug od drugega, saj sta bila solastnika skupnega podjetja.
Pri pregledu konkretnih javnih naročil komisija še ugotavlja, da v primeru posameznih razpisov bolnišnica ni razpolagala z zapisniki o odpiranju ponudb, zato se v teh primerih pojavlja sum na kršenje 76. člena ZJN-2 in 80. člena kasneje veljavnega ZJN-3, ki določata, kako se mora izvesti odpiranje prispelih ponudb v postopku javnega naročanja. V nasprotju z zakonodajo so se sklepali aneksi, ki so bili brez vrednosti in količin, s čimer so se kršili takratni veljavni v okviru postopkov sklenjeni okvirni sporazumi. Ugotavljamo tudi, da status konsignacije, ki so ga v bolnišnici imeli s posrednikom, ni vseboval vseh obveznih elementov, ki bi jih po veljavni zakonodaji moral, ampak je bil naveden zgolj v enemu členu sklenjenih sporazumov. Netransparentni nakupi medicinske opreme in zdravstvenega materiala so se v bolnišnici izvajali tudi preko B naročilnic, za katere po zakonu ni potrebno izvesti postopka objave javnega naročanja. Da so bili preiskovalni postopki javnega naročanja v nasprotju z veljavno zakonodajo, pa navsezadnje kažejo tudi sodbe sodišč, ki so bolnišnici in takratnemu vodstvu naložile plačilo denarnih kazni. Zaradi nezakonitih postopkov javnih naročil je bilo sproženih kar 11 sodnih postopkov, pri čemer je potrebno v tej zvezi tukaj opozoriti tudi na krivo izpovedbo po 284. členu Kazenskega zakonika-1 nekdanje direktorice bolnišnice Nataše Fikfak na 20. seji preiskovalne komisije.
Glede na te navedene bistvene ugotovitve, ki so bile s strani članov komisije brez glasu proti tudi sprejete, komisija v svojem vmesnem poročilu zaključuje z napotitvenim sklepom, ki ga daje v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. V okviru predloženega sklepa tako komisija zakonodajni in izvršilni veji oblasti predlaga konkretne spremembe zakonodaje, s katerimi bi se dosedanja neustrezna praksa nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala tudi zakonito uredila z namenom, da bi se preprečile dosedanje preplačane nabave v zdravstvu. S sklepom zato predlagamo, da se uvede regulacija cen nabav medicinskih pripomočkov in medicinske opreme s sistemom referenčnih cen, kar bi preprečilo, da bi tudi v prihodnje prihajalo do tako velikih razhajanj v cenah istega materiala med posameznimi javnimi zavodi oziroma bolnišnicami.
Predlagamo ustanovitev posebnega neodvisnega urada, ki bi preverjalo izvajanje in realizacijo skupnih javnih naročil, ki bi se z novelizacijo ZN-3 lahko izvajalo v okviru Ministrstva za zdravje. Na podlagi ugotovljenih kršitev predlagamo tudi, da se v okviru popravkov zakonodaje definira pojem aneksa k pogodbi o javnem naročanju in okvirni sporazum ter na novo uredi institut konsignacijske pogodbe v okviru postopka javnega naročanja na področju nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala.
Glede na dejstvo, da slovensko zdravstvo že več let pretresajo številne korupcijske afere o preplačanih medicinskih materialih, menimo, da je slednje nujno potrebno, da se na zakonit način onemogoča nadaljnja preplačila nabav v zdravstvu, ki smo jim bili v preiskovalni komisiji tokrat priča tudi v danem primeru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, spoštovani kolegice in kolegi!
Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je na 1. nujni seji 1. februarja 2019 soglasno sklenila, da se bo najprej opravila parlamentarna preiskava izvajanje programov otroške kardiologije. Vmesno poročilo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije je preiskovalna komisija 25. marca 2020 predložila z dvema ločenima mnenjema Jelke Godec z dne 30. marca 2020 in Mojce Žnidarič, ki ga je Državni zbor obravnaval na 12. seji 10. julija 2020 in sprejel predlagani sklep. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se bo v drugem delu delovanja preiskovalne komisije odvijala predmetna parlamentarna preiskava, in sicer na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Tako je v času od 25. februarja 2020 pa do 13. maja 2021, torej v drugem delu parlamentarne preiskave, potekala preiskava na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.
Preiskovalna komisija se je najprej lotila parlamentarne preiskave neracionalnih in nezakonitih nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja, za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji.
Na primeru Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica se je preiskovalna komisija sestala na desetih rednih in dveh nujnih seja. Preiskovalna komisija je opravila zahtevno delo, saj je bilo potrebno pridobiti celotno dokumentacijo in izvesti tudi zaslišanje prič. V tem sklopu je bilo pred preiskovalno komisijo povabljenih 16 prič, ki so bile pravno, pogodbeno in poslovodsko povezane s poslovanjem Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Da je bilo delo zahtevno in v določenem časovnem obdobju težko izvedljivo, govori tudi podatek, ki ga imamo v poročilu, da je preiskovalna komisija za opravljanje svojih nalog morala najeti tudi sodnega izvedenca specialista nevrologa. Ugotovitve preiskovalne komisije so, da v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica postopki javnega naročanja predstavljajo veliko težavo že vrsto let. Že leta 2004, natančneje 21. aprila 2004, je bilo s strani Računskega sodišča Republike Slovenije izdano Revizijsko poročilo o nepravilnostih porabe transferjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. 27. 10. 2016 je ministrstvo ugotovilo tudi netransparentno izvajanje donacij, neskladnost internega pravilnika o javnem naročanju z veljavno zakonodajo, kar je pomenilo posamezna sistemska neskladja interesov, ter ugotovljeno nasprotje interesov pri uradnih osebah, sodelujočih v postopkih tudi zaradi sorodstvenih razmerij, pri čemer je vodstvo za ta razmerja vedelo, a jih je dopuščalo oziroma ni ustrezno ukrepalo. Neurejenost razmer v zvezi z nabavo medicinske opreme in nadzor posameznikov nad nabavo posameznega medicinskega materiala, kljub temu da jim sistematizacija delovnega mesta to ni omogočala, je potrdil v upravnem nadzoru vodja anesteziološkega oddelka v bolnišnici.
Iz ugotovitev predmetne preiskovalne komisije tako jasno izhaja, da v Sloveniji na področju nabave in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom prihaja do netransparentne porabe javnega denarja, zato je smiselno, da se razmisli o nadaljnjih postopkih zagotovitve sistema skupnega javnega naročanja in regulacije cen ter uvedbi sistema referenčnih cen, ki bodo preprečevali, da bo v prihodnje še prihajalo do tako velikih razhajanj v cenah med posameznimi javnimi zavodi, kot smo jim bili priča pri analizi ortopedskega medicinskega materiala po posameznih bolnišnicah v Sloveniji.
Poslanci Nove Slovenije - krčanski demokrati bomo predlog sklepa podprli, saj je opravljeno delo pokazalo šibke točke v našem zdravstvenem sistemu. Res je, kot večkrat slišimo, da je denarja za naš zdravstveni sistem dovolj, samo nadzor nad porabo je slab, ker ima veliko lukenj in posledično veliko zasebnih interesov. Čas je, da se s tako prakso izčrpavanja našega zdravstvenega sistema enostavno preseka. Opravljeno delo preiskovalne komisije je razkrilo te prakse in so navedene v vmesnem poročilu, zato je sedaj vse odvisno tudi od politične volje in predvsem od politične volje ter želje po resnem nadzoru porabe javnih sredstev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Današnja podpora poslancev sklepu preiskovalne komisije bo zagotovo signal, če si res vsi želimo isto stvar – uspešno, kakovostno in delujoče zdravstvo, dostopno pod enakimi pogoji za vse. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Mojca Žnidarič predstavila bo stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije in področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je bila odrejena na tretji seji Državnega zbora decembra 2018, časovno pa zajema obdobje preiskav od leta 2007 do vključno 2018. Vmesno poročilo, ki ga obravnavamo danes, se osredotoča na delo preiskovalne komisije na področju nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala, s katerim se je preiskovalna komisija ukvarjala zadnje leto. Namen in cilji ustanovitve te preiskovalne komisije so bili: ugotoviti dejansko stanje oziroma prakso na področju nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala, oblikovanje predlogov za morebitne spremembe zakonodaje, ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah in druge. Razmere v zdravstvu, kot vsi ugotavljamo že vrsto let, niso dobre. Posebej že več let izstopajo težave in anomalije na področju javnega naročanja.
Predmetna preiskovalna komisija je pri analizi izvedbe javnih naročil za nakup ortopedskega medicinskega materiala v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica prišla do nekaterih ugotovitev, ki ne predstavljajo gospodarnega in transparentnega ravnanja z javnimi financami in kažejo na neurejenost javnega naročanja ter upravljanja z medicinskim materialom in opremo. Citiram izjavo ene izmed prič: »Očitno smo taka država, kjer so stvari možne. Torej, če so se gradbinci malodane pred televizijskimi kamerami dogovarjali, kdo bo kje gradil, kaj je pa to drugega kot kartelni dogovor? Zakaj pa mislite, da se v zdravstvu taki kartelni dogovori ne bi dogajali?« Konec citata. Ta izjava je zelo zgovorna in zaskrbljujoča, saj iz nje jasno izhaja, da so se v primeru nakupa medicinskega materiala in opreme dogajali kartelni dogovori o tem, kateri ponudnik bo prodajal kateri od bolnišnic. Vprašamo se lahko, ali je še vedno tako.
Komisija je prišla do več zaključnih skupnih bistvenih ugotovitev. Krivdo za takšno netransparentno in negospodarno nabavo in upravljanje z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom lahko pripišemo vodstvom preiskovane bolnišnice. Vodstva zavoda so se kar pogosto menjavala, težave pa so ostajale. Vrste odgovornosti, ki jih je bilo zaznati na področju teh nabav, so politična, formalnopravna, upraviteljska, strokovna in etična. Omenjena bolnišnica ni imela ustrezno urejenega notranjega akta, torej pravilnika o nabavnem procesu, ki bi jasno določal potek in izvedbo nabav ter s tem tudi odgovornost posameznikov v posameznih fazah nabav. Zaradi nesprejetja omenjenega pravilnika je prihajalo do suma kršitev krovnega Zakona o pravnem varstu v postopkih javnega naročanja in posledično pri nekaterih posameznikih tudi do suma kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Veliko dilem pri pregledu javnih razpisov se je pojavilo zaradi navajanja kataloških številk in zelo natančnega opisa posameznih sklopov – kar prepis iz kataloga proizvajalca. Tudi zapisniki o odpiranju ponudb nam niso bili na razpolago, ker očitno niso obstajali. Naročnik bi moral v določenih primerih bolj učinkovito preprečevati pojav nasprotja interesov, ki so se pojavljali pri nekaterih nakupih preko tako imenovanih naročilnic B. Pri določenih osebah, udeleženih v postopkih javnega naročanja, je prihajalo do suma kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj so bile po funkcijah in sorodstvenih razmerjih dolžne poskrbeti za svojo izločitev iz postopkov javnega naročanja, pa tega niso storile. Sklepali so se tudi aneksi, ki so bili brez vrednosti in količin, kar je v nasprotju z zakonodajo. Prav tako obstaja utemeljen sum, da je prihajalo do drobljenja javnih naročil. Ugotovitve, ki jih je preiskovalna komisija predstavila v vmesnem poročilu, kažejo tudi, da so se v bolnišnici izvajali netransparentni nakupi medicinske opreme in materiala preko naročilnic B, za katere ni treba izvesti postopka objave javnega naročila. Neustrezno urejena zakonodaja je omogočala, da so se cene za enake sklope medicinskega materiala zelo razlikovale med posameznimi javnimi zavodi. Tako je med bolnišnicami prihajalo tudi do odstopanja v cenah vse do 60 in več odstotkov.
Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da sta nekdanja direktorja delo zunaj zavoda opravljala s podjetjem, v katerem sta imela lastniške deleže, soglasje pa jima je bilo izdano prav s strani enega od njiju kot solastniku skupnega podjetja. Soglasje sta torej izdajala eden drugemu, odvisno od tega, kdo od njiju je bil takrat direktor. Preiskovalna komisija je na podlagi vsega ugotovljenega izvršilni in zakonodajni veji oblasti predlagala, da vloži potrebne zakonske predloge, ki bodo dopolnili ali spremenili obstoječo zakonodajo. Na podlagi ugotovitev preiskovalne komisije je v potrditev vsem poslancem priložen predlog sklepa, ki predlaga potrebne spremembe.
Takoj po zaključku tega drugega dela preiskovalne komisije in sprejemu obravnavanega vmesnega poročila na komisiji smo poslanske skupine koalicije skupaj s Slovensko nacionalno stranko vložile predlog novele Zakona o javnem naročanju, ki že naslavlja določene anomalije, ki smo jih odkrili tekom preiskave omenjene bolnišnice. V Poslanski skupini SMC bomo zaključne bistvene ugotovitve in predlog sklepa podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Ivan Hršak. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo vmesno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju in odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom in predstavlja ugotovitve iz drugega dela predmeta parlamentarne komisije, to je področje nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. V okviru drugega dela preiskave je bila parlamentarna preiskava komisije na tem področju osredotočena izključno na analizo izvedenih javnih naročil za nabavo materiala in medicinske opreme v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Dokazni postopek parlamentarne preiskave komisije, ki se je za ta namen sestala na desetih rednih in dveh nujnih sejah ter je zaslišala 15 prič, je bil z dne 13. maja 2021 izčrpan. Na podlagi opravljene preiskave pa so se v nadaljevanju v okviru predmetnega vmesnega poročila pripravile le bistvene ugotovitve iz izvedene preiskave z napotitvenim sklepom, ki so bile na 29. seji preiskovalne komisije med člani komisije brez glasu proti tudi sprejete. V okviru izvedene analize prejetih javnih naročil za nabavo kolčnih protez v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici je preiskovalna komisija tekom preiskave ugotovila več konkretnih primerih negospodarnega in netransparentnega ravnanja z javnimi financami, saj so bile tiste nabave, ki jih je preiskovalna komisija proučila in primerjala z ostalimi bolnišnicami, preplačane. V okviru navedenega je tako preiskovalna komisija prišla do bistvenih ugotovitev preiskave, ki so torej zapisane in povzete v 30-ih točkah na koncu poročila ter temeljijo predvsem na ponovni potrditvi že večkrat tudi javno izpostavljenega dejstva, da takšna negospodarna ravnanja javnih nabav v zdravstvu omogoča predvsem trenutno veljavna neurejena zakonodaja. Zato so nujno potrebne zakonske spremembe na tem področju. Glede na navedeno se zato vmesno poročilo zaključi z napotitvenim sklepom preiskovalne komisije, ki že vsebuje tudi konkretne predloge sprememb zakonodaje s področja javnih naročil v zdravstvu, s poudarkom na regulaciji cen medicinskih pripomočkov in materiala v izogib nadaljnjim preplačilom v okviru nabav medicinske opreme in materiala.
Ker v Poslanski skupini Desus zagovarjamo transparentno in gospodarno ravnanje z javnim denarjem, predvsem pa se tudi zavedamo že dolgo izpostavljenega problema preplačanih nabav v zdravstvu, ki bi ga zagotovo bilo potrebno rešiti, bomo vmesno poročilo preiskovalne komisije z napotitvenim sklepom tudi podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavila gospa Nada Brinovšek.
Izvolite.

NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa za besedo. En lep dober dan vsem skupaj!
V Sloveniji se na področju nabave in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom soočamo tako s korupcijskimi dejanji, z neurejenim trgom, kot tudi z neurejeno zakonodajo, ki bi lahko določene nepravilnosti in netransparentno ravnanje z javnimi financami v javnih zdravstvenih zavodih preprečila.
Instrument, s katerim lahko v Državnem zboru opozorimo na nepravilnosti, je nedvomno preiskovalna komisija. V zaključkih preiskovalnih komisij smo pristojne organe na nepravilnosti zlasti v javnih zdravstvenih zavodih že večkrat opozorili, vendar, žal, epiloga nikoli ni bilo. Tu imam v mislih predvsem ugotovitve in zaključke preiskovalne komisije na področju žilnih opornic.
Preiskovalna komisija na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo je takoj po sprejetju vmesnega poročila s področja otroške kardiologije v mesecu juliju 2020 pričela s parlamentarno preiskavo neracionalnih in nezakonitih nabav medicinske opreme ter zdravstvenega materiala na primeru Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Novi Gorici. V omenjeni bolnišnici že vrsto let postopki javnega naročanja predstavljajo veliko težave in segajo daleč nazaj, vse v leto 2004, ko je bolnišnico na nepravilnosti opozorilo Računsko sodišče in ji naložilo popravljalne ukrepe, ki pa vse do danes še niso bili realizirani oziroma so bile nepravilnosti pomanjkljivo odpravljene. Predmet preiskovalne komisije je bil pregled dokumentacije oziroma gradiva, ki ga je komisija pridobila s strani bolnišnice in zajema javna naročila za nakup kolčnih protez. Namen preiskovalne komisije pa je bil ugotoviti, ali gre morebiti za politično odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so vpleteni v upravljavske odločitve ter nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav. V primeru ugotovitve nepravilnosti pa je bil namen preiskovalne komisije tudi, da se pripravijo predlogi za spremembo obstoječe zakonodaje.
Preiskovalna komisija je v postopku ugotavljanja nepravilnosti v zvezi z izvedbo javnih naročil za nakup kolčnih protez v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, kot smo danes že slišali, zaslišala kar petnajst prič in prišla tudi do zanimivih ugotovitev. Iz zaslišanj prič je bilo razbrati, da so dolga leta nabave v bolnišnici potekale kar preko vodje bolnišnične lekarne. Hči vodje bolnišnične lekarne pa je bila tudi direktorica podjetja GoPHARM, d. o. o., ki je v bolnišnico v velikem obsegu uspešno dobavljala zdravila. Obe, torej mama in hči, sta v postopkih javnih naročil seveda sodelovali, kar med drugim nedvomno kaže tudi na morebiten konflikt interesov. Podjetje GoPHARM, d. o. o. je imelo v primerjavi z drugimi bolnišnicami tudi precej višji delež dobav zdravil in potrošnega materiala bolnišnici Nova Gorica. Omenjeno nadpovprečno poslovanje je v letu 2016 ugotovil tudi upravni nadzor Ministrstva za zdravje, vendar vodstvo bolnišnice zopet ni reagiralo. Nerazumljivo je tudi dejstvo, da je ves izbor materiala in opreme pripravila in vodila vodja bolnišnične lekarne, pripravljala je pa tudi specifikacijo materiala z blagovnimi znamkami. Na nepravilnosti so opozarjali tako zaposleni kot ponudniki, vodstvo pa ponovno ni reagiralo. Torej, vodja bolnišnične lekarne je imela po internem pravilniku posebna pooblastila v vseh postopkih oziroma je bila ključna oseba pri pripravi tistega dela razpisa, ki je neposredno vplival na izbiro ponudnika. Bila pa je tudi edina, ki ni podpisala izjave o nezdružljivosti funkcij, čeprav bi jo glede na delovno mesto morala. Tudi o tej pomanjkljivosti je bilo vodstvo bolnišnice seznanjeno, ukrepov s strani pristojnih v bolnišnici pa ni bilo.
Preiskovalna komisija je tudi ugotovila, da je nabava kolkov oziroma protez v bolnišnici potekala preko posrednika, zato je bolnišnica medicinski material tudi krepko preplačevala, in sicer tudi do 37 in več odstotkov.
Tudi afera Primsell ne preseneča. Gre za znano javno afero večletnega edinega ekskluzivnega dobavitelja preplačanih kolčnih protez v bolnici Nova Gorica. Podjetje Primsell d. o. o. je v lasti Aleša Furlana, ki je brat Harija Furlana, nekdanjega vodja specializiranega državnega tožilstva. Podjetje Primsell d. o. o. je torej kolčne proteze več kot 10 let dobavljalo zgolj bolnici Nova Gorica. To podjetje je kolčne proteze kupovalo od italijanskega podjetja Lima iz Vidma. No, to je zanimiva izjava Aleša Furlana, se pravi direktorja Primsella, da s podjetjem Lima iz Vidma njegovo podjetje ni imelo sklenjene nobene pravne podlage oziroma pogodbe, na osnovi katere so kupovali kolčne proteze. Po njegovih besedah je poslovanje potekalo na podlagi zaupanja, kar je dokaj nenavadno, saj gre za zneske, ki sedajo tudi do več milijonov evrov. Zanimivo je tudi, da je italijansko podjetje Lima dobavljalo kolčne proteze ostalim bolnicam, ampak ostalim bolnicam direktno brez posrednika. Aleš Furlan, direktor Pimsell d. o. o., je na zaslišanju povedal, da njegovo podjetje tudi z bolnico Nova Gorica ni imelo sklenjeno nobene pogodbe glede konsignacijskega skladišča, saj je po njegovih besedah tudi poslovanje z bolnico temeljilo na zaupanju oziroma ustnem dogovoru. Žal preiskave zaradi morebitnega oškodovanja javnih sredstev v primeru Primsella, d. o. o., na specializiranem državnem tožilstvu morebiti prav zaradi sorodstvenih povezav ni bilo. Komisija je pri svojem pregledu dveh javnih razpisov za nakup ortopedskega materiala iz let 2009 in 2014 tudi ugotovila, da so v posameznih primerih javnega naročila vrednosti presegale do 50 in več procentov od prvotno načrtovane vrednosti samega javnega naročila. V letu 2009 je mimo javnega razpisa bolnica kupila kar za 1,4 milijonov evrov ortopedskega materiala. V letu 2014 pa je bilo mimo javnega naročila nabavljenih več kot 3 milijone evrov medicinskega materiala, kar znaša več kot 43 %, kot je bilo določeno s sklepom o izvedbi javnega postopka. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo predvsem dejstvo, da je s takšno prakso zaslužilo največ podjetje Mark Medical, d. o. o. Morebiti gre za tako veliko dobavo ortopedskega materiala ravno zaradi dejstva, da je bil v bolnici takrat zaposlen sin direktorja podjetja Mark Medical, d. o. o. Zaradi vseh teh nezakonitih postopkov javnega naročanja v bolnici Nova Gorica je bilo sproženih tudi 11 sodnih postopkov v zvezi s postopki samega javnega naročanja. Od teh je bilo 6 postopkov zaključenih kot nezakonitih, postopki za ostalih 5 javnih naročil pa še potekajo. Bolnica Nova Gorica je za te zaključene primere že prejela globo v višini 380 tisoč evrov. Pred preiskovalno komisijo je bilo v postopku soočenja bivših direktorjev bolnice tudi ugotovljeno, da je bivša direktorica bolnice krivo pričala pred preiskovalno komisijo v zvezi s samim plačilom kazni, ki jih je morala plačati zaradi kršitve zakonodaje v zvezi z javnimi naročili. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, zakaj je direktorica pred komisijo lagala, je bivša direktorica Bolnice Nova Gorica odgovorila, bom citirala: »Sem pač neumna.« Komisija je ugotovila nepravilnosti tudi pri poslovanju bolnice Nova Gorica pri izdajanju soglasij zdravnikom za delo izven bolnice. Iz pregleda poslovnega računa Apolon, d. o. o., izhaja, d so bili vsi zdravniki, ki imajo pogodbo s tem zavodom, se pravi Apolon d. o. o. hkrati tudi zaposleni v bolnici Nova Gorica.
Preiskovalna komisija v tem vmesnem poročilu predlaga: da se na področju nabave v zdravstvu uvede pojem referenčne cene, in sicer na podlagi primerljivih cen medinske opreme in zdravstvenega materiala na slovenskem trgu in na trgih drugih držav članic EU; da se uvedejo skupna javna naročila in ustanovi poseben neodvisen urad za nadziranje, izvajanje in pa realizacijo skupnih javnih naročil; da se v Zakon o javnem naročanju vključijo obvezni elementi aneksa k pogodbi o javnem naročanju in da se v okviru postopka javnih naročil uredi instrument konsignacijske pogodbe ter definira pojem okvirnega sporazuma z določitvijo njegovih obveznih elementov.
V Slovenski demokratski stranki se strinjamo z bistvenimi ugotovitvami preiskovalne komisije in seveda tudi njenim sklepom, zato bomo to vmesno poročilo tudi potrdili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jože Lenart. Predstavil bo stališče Poslanske skupine LMŠ.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi, kolikor nas je še ostalo v tej dvorani!
Vmesno poročilo o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica se nanaša na obdobje 2007–2018 v skladu z opredeljenim aktom o ustanovitvi predmetne preiskovalne komisije. Ključna ugotovitev preiskovalne komisije v splošni bolnišnici Nova Gorica je, da vodstva bolnišnice v obravnavanem obdobju in tudi v preteklosti niso ravnala v skladu z Zakonom o javnim naročilih in notranjim aktom, to je navodilom-1 Zakona o javnem naročanju-2 dva in Zakona o javnem naročanju-3 za oddajo javnih naročil male vrednosti. Prav tako je ugotovljeno, da vodstvo bolnišnice ni zagotavljalo gospodarnega in transparentnega ravnanja z javnimi financami in več kot očitno kaže na neurejenost tako javnega naročanja ter nakupa in upravljanja z medicinskim materialom in opremo. Po jasnem opozorilu Računskega sodišča, ki je bolnišnici za leto 2002 izdalo negativno mnenje glede izvajanja javnih naročil, je bil sicer sprejet pravilnik o javnem naročanju, ki je podrobneje določal organizacijo in vodenje nabavne službe ter skupine za javna naročila, določal obvezne faze v postopku oddaje javnega naročila ter opredelil pristojnosti in odgovornosti udeležencev v procesu javnega naročanja. Preiskovalna komisija žal ugotavlja, da se te zaveze v času preiskave niso uresničile oziroma so se očitno kršile. V drugi točki, zaključku skupne ugotovitve preiskovalne komisije, smo zapisali, da krivdo za takšno nabavo in upravljanje z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom lahko pripišemo vodstvu splošne bolnišnice Nova Gorica, strokovnemu svetu, zdravnikom in vodji bolnišnične lekarne v Splošni bolnišnici Nova Gorica, Ministrstvu za zdravje in pa Vladi Republike Slovenije. Vse analize je treba presojati z objektivnim in kritičnim pogledom. V nadaljevanju govorimo o politični odgovornosti Vlade Republike Slovenije, formalnopravno upravljalski odgovornosti vodstva bolnišnice in zdravnikov ter strokovni odgovornosti. Zaključujemo o etični odgovornosti, ki pa jo pripisujemo vsem.
Primer Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica kot netransparentnega in negospodarnega ravnanja in poslovanja je odraz neučinkovitega vodenja celotnega slovenskega zdravstva. Jasno je razvidno, da v tem obdobju varstveni mehanizmi niso delovali. V sistemu javnih zdravstvenih zavodov poleg jasnih zavez in odgovornosti uprave, direktorja, sveta zavoda, strokovnega direktorja zavoda, strokovnega sveta zavoda, obstajajo še sistemi nadzora, kot so notranje revidiranje, mehanizmi nadzora s strani Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance kot inšpekcijske službe in tudi Računskega sodišča.
Spoštovane kolegice in kolegi, tako se moramo resno vprašati, kako se kljub vsem tem mehanizmom lahko v javnih zavodih zdravstva dogajajo takšne nepravilnosti in se tako očitno netransparentno porabljajo javna sredstva, ki se v določenih primerih kažejo tudi kot sum kršitve 37. in 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako je nujno za preprečitev netransparentnega in negospodarnega ravnanja z javnimi financami pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov v slovenskem zdravstvu, da pristopimo k skupnemu javnemu naročanju in regulaciji cen. Prav tako je potrebno ustrezno dopolniti obstoječi zakon o javnem naročanju, kjer se bodo jasno opredelili postopki javnega naročanja. Sprašujem se tudi, ali so zdravniki kot direktorji javnih zdravstvenih zavodov glede na odgovornost, ki jo nosijo kot poslovodje v skladu z zakonodajo, sploh usposobljeni za to nalogo. Ali ne bi bilo potrebno, da za to nalogo opravijo dodatno usposabljanje, preden prevzamejo takšno vodstveno nalogo? V sami preiskavi smo ugotovili tudi sum negospodarnega ravnanja pri izdajah dovoljenj za delo zunaj zavoda Splošne bolnišnice Nova Gorica, čeprav so bile znotraj bolnišnice neizkoriščene kapacitete tako kadrovske kot v opremi. Pri tem je ugotovljeno, da sta takšna dovoljenja izdajala celo dva direktorja zavoda, ki sta z zunanjimi podjetji celo v lastniškem razmerju in sta si pri tovrstnem negospodarnem ravnanju medsebojno pomagala. Takšno ravnanje vodstvenih delavcev je nedopustno, neodgovorno in nehigienično. Vsekakor slabi sistem javnega zdravstva tako prihodkovno in stroškovno, predvsem pa vnaša nezadovoljstvo med sodelavce javnega zdravstva, ki si prizadevajo za strokovno in etično zdravljenje in izvajanje vseh zdravstvenih storitev državljank in državljanov in tudi drugim, ki se zdravijo v Sloveniji. Ob tej ugotovitvi se v LMŠ sprašujemo, zakaj vlada Janeza Janša pri zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva ni v prvi vrsti sledila ukrepom za krepitev obstoječega javnega zdravstvenega sistema za racionalizacijo delovanja zdravstvenega sistema z obstoječimi resursi. V ukrepih nismo zasledili postavitve zdravstvene mreže po standardih in normativih, ki bi Ministrstvu za zdravje omogočili preglednost nad zasedenostjo oziroma pomanjkanjem kapacitet tako v opremi kot v kadrih in omogočili spremljanje produktivnosti posameznih zdravstvenih timov po regijah. Tako bi lahko zdravstvene delavce tudi ustrezno nagrajevali po kvaliteti in tudi po kvantiteti. Pacienti po vsej Sloveniji imajo pravico do enakopravne obravnave po standardih in normativih, zato je že zadnji čas, da k temu resno pristopimo. Namesto da bi bili ukrepi v tem zakonu usmerjeni v tej smeri, so usmerjeni v vključitev zasebnikov v zdravstveni sistem. Prav to pa bo po ugotovitvah preiskovalne komisije na primeru Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica še oslabilo sistem javnega zdravstva. Dejstvo je, da zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva ne sledi temu vmesnemu poročilu, ki jasno kaže na nepravilnosti, ki povzročajo netransparentno in negospodarno vodenje javnih zdravstvenih zavodov v zdravstvu. Ukrepi v zakonu in ugotovitve tega poročila so tako celo v nasprotju. Tako se sprašujem, kako bodo ukrepi lahko uspešno delovali na stabilnost tega zdravstvenega sistema, ki vsekakor poka po šivih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Naslednja je na vrsti mag. Bojana Muršič, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa podpredsednica za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Pred nami je vmesno poročilo preiskovalne Komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Komisija je analizirala javna naročila za nakup ortopedskega medicinskega materiala v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici.
Na podlagi zaslišanja prič in gradiv je prišla do nekaterih ugotovitev, ki kažejo na morebitno ne transparentnost ter negospodarno ravnanje z javnimi financami. Zaključne ugotovitve so spisane v kar 30 točkah. Za neurejeno stanje ter netransparentno in negospodarno ravnanje z javnimi financami krivdo morebiti lahko prepišemo vodstvu splošne bolnišnice, a o tem bodo morali odločati pristojni organi. Komisija ugotavlja, da zakonodaja na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo ni urejena. Trg zdravstvenega materiala v Sloveniji je neurejen in zlahka prihaja do nepravilnosti. Nadalje v poročilu lahko preberemo, da že omenjena bolnišnica morebiti ni imela ustrezno urejenih notranjih aktov ter pravilnikov. Obstaja sum kršitve krovnega zakona o postopkih javnega naročanja, sum nasproti interesov ter sum objektivne politične odgovornosti pristojnih javnih funkcij. To je le nekaj ugotovitev, ki jih je komisija zapisala v svojih končnih ugotovitvah ter zaključkih. Predlagani sklep, o katerem bomo danes odločali, ima dve glavni točki oziroma sporočili. Nujna je sprememba oziroma dopolnitev zakona, ki ureja javno naročanje, ter napotilo, da se v Državni zbor v najkrajšem možnem času vloži zakonski predlog, ki ureja področja javnega naročanja, ki bo vseboval vseh devet napotil oziroma priporočil komisije. V zakonodajnem procesu imamo vložena dva predloga sprememb in dopolnitev Zakona o javnem naročanju. Prvi je bil vložen s strani Vlade in bomo danes o njem tudi odločali in drugi s strani poslank in poslancev vladajoče koalicije.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov pri predlaganem sklepu nimamo zadržkov a opozarjamo, da se končna vsebina zakonov oblikuje na sejah pristojnih delovnih teles ter na plenarnih zasedanjih Državnega zbora. Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Kot zadnji bo stališče Poslanske skupine Levica predstavil gospod Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, hvala za besedo.
Pred nami je osnutek drugega vmesnega poročila preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Potem ko se je komisija najprej ukvarjala s preiskavo okoliščin, napak in propada otroške kardiologije, se je v drugem delu osredotočila na nabave medicinske opreme, ki ga je doslej proučila na primeru Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Tako je pred nami vmesno poročilo o delovanju nabav v tej bolnišnici za obdobje od leta 2007 do vključno leta 2018. Namen vmesnega poročila je sintetizirati zaključke in predlagati rešitve, ki bi izboljšale same postopke naročanja in nadzor nad porabo javnih sredstev v okviru teh nabav. Splošna bolnišnica v Novi Gorici je bila s strani različnih organov skozi leta večkrat opozorjena na napake in njihovo odpravo v postopkih oddaje in izvedbe javnih naročil. Tako so jo na pomanjkljivost opozarjali, recimo, Računsko sodišče leta 2004, revizijsko poročilo izbranega revizorja, Računovodstvo in poslovno svetovanje Milena Gorjup, s. p., leta 2011, upravni nadzor Ministrstva za zdravje za obdobje od 1. 5. 2011 do 30. 10. 2014. Končno poročilo nadzora je bilo izdano v letu 2016. Seveda ne smemo izpustiti niti posameznikov, javnih in anonimnih, ki so opozarjali na napake. Kakor izhaja iz izpovedi prič in dokumentov, ki jih je pridobila komisija, kot so priče gospod Mihelič, gospa Rebek, so priče tudi povedale, da je bilo izrečenih več pripomb na način vodenja javnih naročil predvsem, ko se je za vpise karakteristik uporabljalo kar kode izdelkov iz kataloga dobavitelja. Tudi vodja javnih naročil gospa Bizjak je pristojne opozarjala na neustreznosti izvajanja postopkov javnih naročil, vendar očitno ni bila slišana ali pa vsaj ne dovolj hitro. Po pridobljenih dokazih se stanje ni bistveno spremenilo vse do odhoda gospe Štefančič z mesta vodje lekarne in prihoda zunanjega izvajalca za področje javnega naročanja v letu 2015. Nezaslišano je, da se navkljub opozorilom z različnih ravni ni dosti premaknilo in so se sporne prakse nadaljevale vsaj do leta 2015. Postopki javnih naročil so bili izvedeni v nasprotju z veljavno zakonodajo o javnih naročilih. Bili so izvedeni tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo, ker manjkajo dokumenti in zapisniki. Pojavlja se tudi drobljenje javnega naročila na več manjših z namenom izigravanja zakonskih predpisov in natančno opisovanje karakteristik predmeta naročila z namenom možnosti kandidiranja zgolj izbranega dobavitelja in tako naprej. Marsikaj smo slišali na tej komisiji. Vse to je bilo možno, ker že interni akti niso bili medsebojno usklajeni in se je nabava vršila na preveč mestih. Take in podobne ugotovitve, na katere so opozarjali različni deležniki in jih povzema tudi naša parlamentarna komisija, kažejo tudi na pomanjkljiv nadzor s strani zavoda in pristojnega ministrstva.
Treba je poudariti nekaj dejstev, ki se jih poročilo, ki ga obravnavamo, ne dotakne ali ne podčrta dovolj. Naj začnem kar pri internih aktih. Seveda so pomembni, treba jih je urediti, vendar to še ne pomeni, da akterji, ki so jim zaupane določene naloge, konkretno v tem primeru naloga javnega naročanja, ne bi zmogli uspešneje in zakonito opraviti postopka oddaje javnega naročila, če bi se držali vseh črk zakona, če že ne duha Zakona o javnem naročanju in druge predmetne zakonodaje. Delavca z visoko stopnjo integritete in etičnega delovanja, ki razume, da je v službi vseh prebivalcev države, je pač stežka prepričati, da bi delal v nasprotju s svojo vestjo ter v nasprotju z zakonodajo. Razloge za kršenje gre torej iskati pri kadrih samih, po eni strani pri njihovih etičnih izbirah, po drugi strani pa bi lahko bil razlog tudi morda nezadostno poznavanje zakonodaje. Nobene od teh karakteristik si ni mogoče pridobiti čez noč, je plod načrtnega truda in izpopolnjevanja. Kadar sta obe od naštetih na izrazito nizki ravni, smo seveda vsi še na slabšem. Zato je ključna načrtna kadrovska politika in pozitivna selekcija, ki omogoča napredovanje res preverjenim in strokovnim kadrom. Obenem pa je treba zagotoviti primerno rotacijo na odgovornih delovnih mestih, kar je tudi ena izmed ugotovitev naše preiskave, v nasprotnem primeru se lahko tudi nehote ustvarjajo nekatere vezi, ki pomenijo potencialno grožnjo javnemu naročanju. Gre torej za moment povezanosti in po drugi strani izpostavljenosti določenih kadrov.
V zdravstvenem sistemu so zdravniki bolj ali manj zadnji v verigi odločevalcev. Podporne službe v bolnišnici, med katere štejem tudi službe, zadolžene za naročanje materialov, se lahko zdravnikom uklonijo, tudi ko gre za njim lastne strokovne naloge. Konkretno, na primer na področju javnega naročanja. Kakor te službe ne posegajo na področje strokovnih določitev zdravljenja, tako tudi zdravniki ne smejo posegati na področje, ki se ne tiče njihovih pristojnosti. Zopet smo pri odnosih in pri integriteti ter etičnih odločitvah določenega posameznika na konkretnem delovnem mestu. Navajanje kataloških številk namesto opisa karakteristik, in še to zgolj tistih najnujnejših in neobhodno potrebnih, ne kaže toliko na delavce, ki so neposredno izvajali naročila, pač pa na zdravnike same, ki so favorizirali točno določenega proizvajalca, in na njihov pritisk na delavce, ki so pripravljali ta javni razpis. To so izpovedale tudi priče. Pa tudi iz listinske dokumentacije oddanih naročil izhaja, da podrobne karakteristike, kadar ni šlo za kataloške številke materiala, s katerimi so v okviru javnih razpisov želeli točno določen izdelek konkretnega proizvajalca, kažejo na tako specifičnost znanja, ki ga lahko ima zgolj specialist zdravnik. Seveda nabavniki niso samo pod pritiskom določenih zdravnikov, te lahko izvaja tudi vodstvena struktura. Gre torej za celoten sistem, ki nima učinkovitih vzvodov za zavarovanje kakovosti dela in avtomatskega ugotavljanja odklonov. Jasno, da so merila kakovosti za različna delovna mesta različna in zahtevajo neprestano spremljanje ter prilagajanje v spreminjajočem se okolju, a vendar tak sistem ni nemogoč.
Da je bilo možno delati drugače, kažejo tudi posamezne izjeme doma, predvsem pa v tujini, na katere javno opozarjajo naši mediji in tudi dostikrat preberemo o njih v naših medijih. Ker je torej zadeva okoli naročanja precej kompleksna, preiskovalna predlaga centralizirano naročanje in ali uvedbo referenčnih cen. V Levici smo v programskem dokumentu za zadnje volitve 2018 oblikovali stališče do te problematike v zdravstvu, ko smo predlagali zdravilo za korupcijo in visoke provizije pri dobavi medicinskih materialov. Z ustanovitvijo javnega podjetja za nabavo medicinskih materialov, ki bi izrinilo privatne posrednike, bi dejansko potem tudi ta dobiček podjetja šel nazaj direktno v zdravstveni sistem in bi dejansko bila ta naročila dosti bolj transparentna, učinkovita in tudi bolj dobičkonosna.
Tudi uvedba referenčnih cen se je pri nekaterih zdravilih izkazala za učinkovito, vprašanje pa je, če ne bi podrobnejše analize evropskega trga prinesle še ugodnejših cen. Glede na obdobje predsedovanja EU bi lahko Slovenija izpostavila tudi prednost tega centraliziranega naročanja v evropskem okviru in tudi naredila prve korake k realizaciji takšnega projekta. Še zmeraj je čas in še zmeraj se lahko ta projekt po mojem tudi celo obudi v življenje. Veliko bi storili že z obveznostjo neposrednih naročil pri proizvajalcih in regulacijo marž pri preprodajalcih. Da bo slednje v Sloveniji težko, se je izkazalo tudi v tako kočljivih trenutkih, kot je bilo pomanjkanje opreme v začetku epidemije, ko se zdi, da je v naši državi vsako tako neposredno naročanje nezaželeno in skoraj prepovedano.
Imam še kar nekaj stvari, ki bi jih predstavil, ampak se bojim, da mi časa primanjkuje, tako da bom počasi zaključil. Glede na vse, kar sem že tudi povedal oziroma tudi kar smo na tej komisiji sklenili in mislim, da smo bili učinkoviti, pa kljub temu ravno zaradi vseh teh sistemskih stvari, ki se dogajajo, se bomo v Levici pri tem sklepu vzdržali. Upam pa, da bomo potem drugič tudi uradno podprli oziroma bili za, ker mislim, da bo treba, da komisija da neke bolj jasne direktive glede določenih javnih naročil. Ker to, kar smo vse slišali na teh raznoraznih pričanjih, je bilo, milo rečeno, po 30 letih od osamosvojitve oziroma tudi naše samostojne države skoraj neokusno do ostalih državljanov, kaj vse se dogaja sploh pri javnih naročilih. Hvala.

PODPREDEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi razprava poslank in poslancev o vmesnem poročilu, o bistvenih ugotovitvah in o predlogu sklepa.
Seznam se je kar izčrpno skrajšal. Imamo samo še dva prijavljena razpravljavca, gospod Andrej Černigoj in pa mag. Karmen Furman.
Gospod Černigoj, izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo.
Ustanovitev in poglobljeno delo preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanju z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom se je izkazalo za pravilno in upravičeno. Jaz bi tukaj na eni strani pohvalil delo preiskovalne komisije in vseh strokovnih sodelavcev. Da je bilo preiskovano delo zelo zahtevno, govori tudi dejstvo, da je bilo treba najeti tudi sodnega izvedenca in specialista nevrologa, ki je nekako še bolj podrobno in natančno pregledal vse podatke, vse pogodbe in predvsem to nesistematično delo, ki je bilo opravljeno v tej bolnišnici. V tej preiskovalni komisiji so se na začetku usmerili na eno bolnišnico, na primer Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Moram reči, da sam prihajam in sem večino časa preživel v Vipavski dolini in meni zame je ta splošna bolnica alfa in omega v zdravstvu v Republiki Sloveniji. Moram reči, da ko sem spremljal priče, ki se ne spominjajo, izgubljajo spomin, ki krivo pričajo, sem kar malček izgubil zaupanje v ta sistem, in jaz mislim, da se bo nekaj podobnega zgodilo na žalost tudi z državljankami in državljani. Tukaj bi pohvalil še enkrat delo same preiskovalne komisije, ki je povabila 16 prič. Moram reči, da je bilo kar nekaj zanimivosti oziroma cvetk. Meni se je predvsem zdel zelo zanimiv primer podjetja Primsell, njegovega direktorja in vsemogočnih njegovih povezav, tudi sorodstvenih. Veliko dela je bilo opravljenega, kot bi na podeželju rekli, po domače, ampak mogoče bi te ljudi na podeželju s tem tudi užalil. Moram reči, da če se malček v hecu izrazim, to nenavadno javno zasebno-partnerstvo v obliki matere in hčerke je bizarno na tem področju in tukaj moram reči kot poslanec Državnega zbora in tudi kot državljan Republike Slovenije, da ta zanimiva praksa mi nekako ne gre v spomin.
Jaz bom podprl predlog sklepa. Predvsem pa mislim, da bi morali v vseh bolnišnicah v bližnji prihodnosti izvesti posebno revizijo. Revizorji bi morali poznati vsebino, tematiko v Sloveniji in v tujini, naročnik in plačnik ter revizije ne bi smela biti sama bolnica ali pa nadzorni organi bolnice, ampak bi to moralo biti Ministrstvo za zdravje oziroma še bolje kar Vlada. Stanje je resno in ga je treba ustrezno naslavljati, bolnišnice pa same sebe ne morejo revidirati, ker že ptički na veji čivkajo, da revidirajo … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Čas se vam je iztekel.
Besedo dobi še mag. Karmen Furman.
Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Jaz se najprej zahvaljujem vsem kolegom za prebrana stališča in tudi kolegu Černigoju za razpravo v okviru dela naše preiskovalne komisije. Malce se moram vseeno odzvati na stališče kolega iz Levice, ki je tudi član naše preiskovalne komisije. Kolikor je meni znano oziroma kolikor se spomnim po spominu, je tudi dokaj tvorno sodeloval pri samih sejah. Pa vendarle določene navedbe iz vašega stališča, glejte, kolega, dali ste določene pomisleke k vsebini napotitvenega sklepa, ki se danes obravnava na koncu tega vmesnega poročila. Vmesno poročilo ste tudi kot član komisije dobili predhodno v obravnavo, pregled, imeli ste več kot teden dni, če se ne motim deset dni časa, sami ste sodelovali na teh sejah preiskovalne komisije, tako da poročilo dobite zato, da tudi sami predlagate kakšne popravke ali pa mogoče, ne vem, dodate svoje ideje, kako naj bi se zakonodaja glede na ugotovitve preiskovalne komisije spreminjala. Zdaj nekih pavšalnih navedb, da pa vi tega ne morete potrditi, ker nekako bi pa enkrat pa vendarle neke druge direktive še notri vložili. Veste, jaz sem za to, da poveste konkretno takrat, ko dobite, to je vašo delo, predlagate, dopolnite. Vi niste niti predlagali, niti dopolnili, tako da jaz upam, da pri naslednjem vmesnem poročilu ali pa pri končnem poročilu bomo toliko tvorni vsi skupaj, da tisto, kar vas moti ali pa mislite, da v poročilu manjka, predlagate, pa bo tudi najprej širša razprava in glasovanje v okviru komisije, pa potem tudi kasneje, če bo zadeva izglasovana, tudi na seji Državnega zbora. Pa še mogoče tole v poduk, referenčne cene. Le-te se oblikujejo oziroma naj bi se oblikovale na podlagi cen primerljivih ostalih držav v okviru Evropske unije.
Na koncu mi še dovolite, da izkoristim tole priložnost in se tudi zahvalim vsem članom in njihovim namestnikom, ki delujejo v okviru preiskovalne komisije za res tvorno sodelovanje in konstruktivno delo. Pred nami je še kar nekaj izzivov in verjamem, da bomo tudi v bodoče sodelovali na enak način. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ker je gospa Karmen Furman kot predsednica preiskovalne komisije ravnokar imela besedo, sprašujem, če želi še enkrat besedo v sklepnem delu. Ne.
Potem zaključujemo ta prvi del. Sprašujem, če ima kdo interes še za razpravo v delitvi časa. Gospod Boštjan Koražija. Če se bo prijavila potem še predsednica, bo dobila besedo še potem za vami.
Gospod Koražija, 5 minut imate na voljo. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, najlepša hvala za besedo. Spoštovana gospa Karmen Furman!
Ko smo se pogovarjali o teh javnih naročilih oziroma tudi o možnostih, ko smo bili na teh pričanjih, smo ugotovili prav to, da v bistvu je večji del problemov, ki so se dogajali oziroma tudi priče so nam tako predstavljale stvari, dostikrat nastal, ker je bila možnost oddaje naročila na več točkah oziroma so se oddajala javna naročila oziroma tudi naročila kot taka. In tu jaz tudi vidim največji problem, ko se pogovarjamo o teh stvareh, da bi bilo res dobro, da se končno decentralizirano naročanje ukini, kar mislim, da tudi, če sem prav razumel iz vaše razprave, da se tudi dela v tej smeri oziroma da se bo slej kot prej tudi prišlo do te točke. Jaz moram priznati, da smo tvorno sodelovali, mislim pa, da je tudi prav, da ima človek tudi neke svoje pomisleke oziroma tudi dojemanja stvari oziroma vsebine. Tako da jaz spoštujem vaše mnenje, sploh ne bom kakorkoli nasprotoval, ampak morate tudi vi spoštovati moje mnenje oziroma naše mnenje v tem primeru, saj bi lahko ogromno stvari glede teh zadev oziroma tudi glede teh pričanj na teh odborih povedal oziroma v tej smeri razglabljal. Dejansko je to eden večjih problemov, kar sem tudi jaz osebno ugotovil pa tudi kar smo se pogovarjali, da ta zdravstveni menedžment je tudi problem, ki ni jasno določen. Dostikrat zdravniki, ki so pričali oziroma so bili direktorji ali so še direktorji, so zelo kompetentni kot specialisti, so pa bili zelo slabo kompetentni ali pa celo nekompetentni pri vodenju v tem primeru bolnišnice.
V tej smeri si jaz tudi želim, da bi tudi komisija delovala naprej, da bi konkretno z nekimi zaključki, ki bi jih lahko mogoče celo kdaj tudi vladi predlagali, da bi mogoče v tej smeri šle stvari naprej. Kot rečeno, moram priznati, da tudi ni bilo nobenih konfliktov na teh komisijah, ki smo jih imeli. Gospa Furman, vi ste tako zelo impulzivno nastopili proti meni. Ne vem, zakaj sicer, ker se nisem z vami nikoli skregal. Tako da ja, to je to.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še zadnja dobi besedo predlagateljica. Delitev časa je samo enkrat in, kolegica, niste prej dvignili roko. Tako da ima besedo še kot zadnja gospa Karmen Furman
Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa še za to zadnjo besedo.
Poglejte, spoštovani kolega Koražija, jaz spoštujem vaše mnenje in vsakršno drugačno mnenje. Prosila bi vas samo, da ga drugič, glede na to da ste član komisije, pa vendarle dopolnite s kakšnim argumentom. Navsezadnje to je delo članov komisije, če nekaj preiskujemo več mesecev. Bi bila pa zelo vesela, da člani te komisije, ko imajo mnenje, ga tudi argumentirajo, ne pa splošno, pavšalno zadeve zavrnejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili razpravo o vmesnem poročilu, o bistvenih ugotovitvah in o predlogu sklepa. K predlogu sklepa amandmaji niso bili vloženi, zato bomo o bistvenih ugotovitvah in o predlogu sklepa odločali v skladu s časovnim potekom seje zbora v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 24. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 14. uri in 30 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 14.05 in se je nadaljevala ob 14.31.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Državni zbor bo glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 6.a, 6.b, 6.c, 45., 49., 46., 47., 14., 16., 34., 21., 22., 23., 25., 26., 28., 31., 40., 41., 42., 43., 44. in 50. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 6.A točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih inštrumentov v okviru nujnega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da bi bil, zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 23.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 23.)
Ugotavljam, je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 6.B točko dnevnega reda, to je tretjo obravnavo Predloga zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij v okviru nujnega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da bi bil, zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 12.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 12.)
Ugotavljam, je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 6.C točko dnevnega reda to je tretjo obravnavo Predloga zakona o hipotekarni in komunalni obveznici v okviru nujnega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 12.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 12.)
Ugotavljam, je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 45. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 12. 7. 2021. Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k poglavju 6. 1. 4.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 33.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Zaključili smo odločanje o amandmaju.
Prehajamo na odločanje o predlogu resolucije v celoti.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu oziroma na seji zbora, predlog resolucije neusklajen.
Luka Mesec, v imenu poslanske skupine.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Mi bomo glasovali proti tej resoluciji v grobem iz dveh razlogov. Prvi je, da je resolucija, ki bi morala nasloviti začetek reform v smeri razogljičenja slovenske družbe in države, izrazito neambiciozna. Recimo, toplogredni izpusti v kmetijstvu naj bi se do leta 2030 po tej strategiji zmanjšali samo za 1 %. V prometu naj bi, čeprav vemo, da moramo priti do ničle, do leta 2030 zmanjšali samo za dobrih 10 % toplogredne izpuste. Podobno je v ostalih sektorjih. Celotno breme razogljičenja te države se prelaga nekam po letu 2030 ali pa celo po letu 2040, s tem da so podnebne spremembe že zdaj realnost. Smo v enem izmed največjih vročinskih valov. Pred kratkim so baje v Ljubljani namerili najbolj vročo noč, odkar se meri, temperatura nikoli ni padla pod 25 stopinj Celzija. Ampak to seveda še lahko preživimo. Problem je, kar se dogaja ta trenutek na zahodu Kanade, kjer je globoko na severu temperatura za več tednov poskočila na več kot 50 stopinj Celzija, in kar se dogaja na severnem tečaju. Vse kaže, da smo že prestopili točko, ko svetovna klima postaja nepredvidljiva, in se bomo počasi znašli v svetu, ko ne bo več podnebne stabilnosti, kakršno smo poznali doslej. To ne bo samo slabo vplivalo na naravo, to bo slabo vplivalo na celotno življenje, vključno z ljudmi na tem planetu. Da se pogovarjamo o strategiji, ki pravi, da bo v enem od ključnih sektorjev za 1 % zmanjšala do leta 2030 izpušne pline, medtem ko imamo skupen evropski cilj, da je treba do tega leta za 55 % zmanjšati izpuste, je, oprostite, povsem neresno. Edina resna stvar, zavezujoča, ki ste jo zdaj dali z amandmajem v ta zakon nazaj, je, da naj bi se začeli upravni postopki za gradnjo drugega bloka nuklearke.
Sam nisem nasprotnik jedrske energije, bom pa povedal takole, nuklearka se ne gradi na ta način, da se na neko poletno sejo s 50 točkami, v neko resolucijo, ki je šla mimo kakršnekoli javne razprave, vtakne določba, da se bodo začeli upravni postopki. Tako ste pred dobrim desetletjem in pol začeli graditi neko termoelektrarno, pa vemo, kako se je ta zgodba končala oziroma koliko nas bo to stalo, preden pridemo do epiloga. Na ta način se tega ne dela, to so milijardni projekti. Ob tem je treba povedati, da jedrska energija, čeprav načeloma to ni energija, ki bi imela visok ogljični odtis, sama po sebi ne more biti odgovor na podnebne spremembe, kot kaže, pa drugega odgovora v tej resoluciji ni.
Zato je v Levici ne moremo podpreti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za 49, proti 17.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 17.)
Ugotavljam, da je resolucija sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo prekinjeno 49. točko dnevnega reda – Vmesno poročilo o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Prehajamo na odločanje o bistvenih ugotovitvah preiskovalne komisije, ki so v vmesnem poročilu zapisane na straneh od 65 do 122.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti nihče.
(Za je glasovalo 55.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da so bistvene ugotovitve preiskovalne komisije sprejete.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa preiskovalne komisije, ki je na strani 127.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti nihče.
(Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 46. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Skupnega dvoletnega poročila o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leti 2018 in 2019.
Ker k predlogu sklepa ni bilo vloženih amandmajev, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 47. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o delu za leto 2020.
Ker k predlogu sklepa ni bilo vloženih amandmajev, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, proti nihče.
(Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 34. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Obrazložitev glasu ima Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
V Levici bomo nasprotovali temu zakonu, ker gre za prvi kamen v davčni reformi, ki jo namerava izvesti vlada to jesen. Ta davčna reforma je ena v vrsti davčnih reform Janševih vlad in je na celi črti škodljiva. V zakonu o davku na dohodek pravnih oseb je prva stvar, ki bode v oči, ta, kako se pojmuje in definirajo davčne oaze. Do zdaj so za davčne oaze veljale države, ki niso članice Evropske unije in v katerih je splošna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 %. Takšne so šle na seznam davčnih oaz. Po novem se temu dodaja, da o tem, ali gre takšna država, ki ima stopnjo obdavčitve dobička nižjo od 12,5 %, na seznam davčnih oaz, o tem po novem odloča minister. Si predstavljam, da mogoče kakšen tovariš Snežič, ki posluje v kakšni prijateljski državi, ki bi se lahko okvalificirala za davčno oazo, bo na ministrstvu dosegel, da ne gre na davčno oazo, in bomo lahko ob avtocestah še naprej brali panoje, kako se lahko izognete davkom v Sloveniji, če odprete podjetje v Bosni. Popravite me, če to ne drži.
Drugič, kar je zanimivo, je, kako se pojmuje obdavčitev dobička. Vsi vemo, da so obdavčitve dobička bile vrsto let stvar tekme proti dnu, tako v Evropski uniji kot širše po svetu. Trenutno se končno veter obrača v drugo smer. Ameriški predsednik Biden je napovedal, da bo obdavčitev dobička povečal z 21 na 28 %. Pri nas smo se nekako znašli v režimu, ki deluje v obratno smer. Imeli smo prvo Janševo vlado, ki je zmanjšala obdavčitev dobička s 25 na 20 %, imeli smo drugo Janševo vlado, ki je ob tem uvedla še politiko izjemno radodarnih davčnih olajšav in omogočila, da se nekatera podjetja v celoti izognejo plačilu dobička, imajo stopnjo 0. Med letoma 2013 in 2016 je zaradi teh reform splošna stopnja dobička med slovenskimi podjetji znašala med 11 in 12 % v vseh treh letih. Se pravi, sami bi se kvalificirali kot davčna oaza, če bi gledal ta kriterij. In kaj zdaj počnete? Uvedli boste novih 30 milijonov odpustkov za zasebna podjetja. Kakšni bodo učinki, vemo. Razvojnih bolj malo, v državnem proračunu bo pa še naprej primanjkovalo denarja za zdravstvo, za stanovanja, železnice pa vse ostalo. Je pa teh 30 milijonov šele začetek, v jeseni se nam namreč obeta reforma, ki bi za približno kakšno milijardo zagrizla počasi v javne finance. Mi bomo nasprotoval vsem … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 39.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 21. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 22. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine ima Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. V imenu poslanske skupine.
Vemo, problematika sistema javnih naročil je najbolj povezana s transparentnostjo in s korupcijo. Še posebej so problematična naročila malih vrednosti, ki so izredno netransparentna, težko sledljiva, splošno pa je velik problem tudi prilagajanje razpisnih pogojev, s tem pa so seveda povezana korupcijska tveganja. Problemi seveda ne nastajajo takrat, kadar so postopki speljani po nekih veljavnih predpisih, pač pa tam, kjer se ti veljavni predpisi izigravajo ali pa celo kršijo. Tega problema noben nov zakon ne more v resnici odpraviti, sploh pa ne ta, ki nas lahko skrbi. Skrbi nas lahko, da Vlada predlaga spremembe, ki bodo samo še povečala korupcijska tveganja. Višanja mejnih vrednosti za naročila malih vrednosti so bila določena že lani v protikoronski zakonodaji, pa že takrat niste imeli nekega resnega argumenta, zakaj. Zdaj skušate to stanje za stalno utrditi v matičnem zakonu.
Naj vas spomnim še na izsledke nedavne raziskave Trasparency International o tem, kako državljani Evropske unije občutijo korupcijo v svoji državi. Vlado bi morali ti rezultati resno skrbeti. Kar 51% prebivalk in prebivalcev Slovenije meni, da se je v zadnjih 12 mesecih korupcija v naši državi povečala. Večji delež so zabeležili samo na Cipru. Torej smo drugi v Evropski uniji po stopinji nezaupanja. Ali to našo vlado skrbi? Očitno ne, niti malo. Višanje mejnih vrednosti za naročila malih vrednosti je pravzaprav ciničen odgovor na to. In kakšne bodo posledice? Veliko število nabav blaga in naročil storitev, izvedenih brez javnih razpisov, in korupcijsko tveganje bo samo še večje.
V Levici bomo seveda odločno nasprotovali temu predlogu zakona. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 14.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 14.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 23. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 25. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanj v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja, sprejetega na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti 3.
(Za je glasovalo 86.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 26. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti nihče.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 28. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti nihče.
(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 31.točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski v okviru rednega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za 51, proti 11.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 11.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVANVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI SPORAZUMA O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE MED KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, ČEŠKO REPUBLIKO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO HRVAŠKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURGOM, MADŽARSKO, REPUBLIKO MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 41. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ŠVEDSKE O PRENEHANJU VELJAVNOSTI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE O SPODBUJANJU IN MEDSEBOJNI ZAŠČITI NALOŽB S PROTOKOLOM.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 42. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PPREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FINSKE O PRENEHANJU VELJAVNOSTI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE FINSKE O SPODBUJANJU IN ZAŠČITI NALOŽB.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 43. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, REPUBLIKO MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za 81, proti nihče.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPREMENJENIH IN DOPOLNJENIH AKTOV SVETOVNE POŠTNE ZVEZE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti nihče.
(Za je glasovalo 70.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 50. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev kandidata za sodnika na Splošne sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je 16. junija 2021 za eno prosto mesto sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu Državnemu zboru predlagal kandidata dr. Damjana Kukovca. Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. Glasovanje o predlogu predsednika Republike Slovenije za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu bomo opravili skupaj z glasovanjem o 50.b in 50.c točki, in sicer takoj po opravljeni razpravi k 50.c točki dnevnega reda.
Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije − viceguvernerke. Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je 21. junija 2021 predlagal Državnemu zboru, da na prosto mesto članice Sveta Banke Slovenije − viceguvernerke imenuje mag. Ireno Vodopivec Jean.
Besedo dajem generalni sekretarki Urada predsednika Republike Slovenije gospe Nataši Kovač za dopolnilno obrazložitev predloga.

NATAŠA KOVAČ: Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Predsednik republike se je po opravljenih pogovorih s kandidati, ki so se prijavili na javni poziv za mesto člana Sveta Banke Slovenije − viceguvernerja in po posvetovanju z vodji poslanskih skupin odločil, da poslankam in poslancem Državnega zbora predlaga, da za članico Sveta Banke Slovenije viceguvernerko imenuje mag. Ireno Vodopivec Jean, univerzitetno diplomirano ekonomistko, magistrico znanosti. Mag. Irena Vodopivec Jean trenutno opravlja funkcijo viceguvernerke na Banki Slovenije. Po nekajletnem delu na Banki Sloveniji je najprej opravljala pomembne naloge Ministrstva za finance, od leta 2011 do izvolitve na mesto viceguvernerke pa je bila zaposlene na Združenju Bank Slovenije kot namestnica direktorja, med drugim odgovorna za vodenje področij upravljanja s tveganji v bankah, bančnega računovodstva in poročanja, notranje in zunanje revizije ter davčnega svetovanja. V šestletnem mandatnem obdobju viceguvernerke je bila med drugim namestnica guvernerja pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, predstavnica Slovenske centralne banke na Ekonomsko-finančnem odboru Sveta Evropske unije, namestnica guvernerja v upravnem odboru Centra za odličnost v financah. Od septembra 2019 je odgovornost za področje nadzora bančnega poslovanja, sistemskega nadzora in regulative ter centralnega kreditnega registra. Skupaj s sodelavci je krepila prepoznavnost in kredibilnost slovenske centralnobančne stroke v okviru Evropske unije in v stikih z mednarodnimi organizacijami ter novimi članicami evropske družine. Strokovno delo in raziskovalna dognanja redno objavlja v številnih publikacijah, ki so dosegljive na spletni strani Banke Slovenije.
Mag. Irena Vodopivec Jean se je za svoje delo usposabljala na številnih uglednih bančnih ustanovah, tudi na Mednarodnem denarnem skladu v Združenih državah Amerike, bila je članica številnih odborov in komisij Evropske komisije, Sveta Evropske unije in OECD.
Na javni predstavitvi svoje kandidature je predstavila pogled na osrednje izzive Banke Slovenije. Prvi je po njenem mnenju odločilna vloga denarne politike v evrskem območju, ki mora ostajati podporna in zagotavljati spodbudo za okrevanje gospodarstva in vzdržnost javnih financ. Ob naraščajočem pomenu podnebnih tveganj pa bo potrebno hkrati s tem po njenem mnenju krepiti družbenoodgovorno trajnostno investiranje. Drugo pomembno področje ja nadaljnji nadzor bančnega poslovanja in sposobnost bank, da se čim prej prilagodijo spremenjenim okoliščinam poslovanja, povečani konkurenci in finančno tehnološkim spremembam. Pomemben izziv pa je po njenem mnenju tudi razmislek o načinih produktivnega angažiranja velikega obsega finančnih sredstev na področju vpoglednih vlog prebivalstva.
Predsednik republike ocenjuje, da bo mag. Irena Vodopivec Jean v primeru izvolitve tudi vnaprej pomembno prispevala k strokovnemu, učinkovitemu in transparentnemu delovanju ter mednarodnemu sodelovanju Banke Slovenije v skladu z njenim mandatom in strategijo. Zato jo predlaga za mesto članice sveta Banke Slovenije viceguvernerko. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. Glasovanje o predlogu predsednika Republike Slovenije za imenovanje članice sveta Banke Slovenije − viceguvernerke bomo opravili skupaj z glasovanjem o 50a. in 50c. točki, in sicer takoj po opravljeni razpravi k 50c. točki dnevnega reda.
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je 28. junija 2021 predlagal Državnemu zboru, da za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije izvoli dr. Janeza Krajnca.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo generalni sekretarki Urada predsednika Republike Slovenije gospe Nataši Kovač.

NATAŠA KOVAČ: Predsednik republike po obvestilu predsednika Ustavnega sodišča o poteku mandata ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa tokrat tretjič predlaga Državnemu zboru kandidata za mesta sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Po temeljitem razmisleku, večjem številu pogovorov in opravljenih posvetovanjih se je predsednik republike odločil, da bo v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki mu omogoča, da kandidate za to mesto predlaga tudi izven prijavljenih na javni poziv, Državnemu zboru Republike Slovenije za mesto sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije predlaga dr. Janeza Krajca, doktorja pravnih znanosti, zaslužnega profesorja za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze za Ljubljani, izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Janez Krajnc je nedvomno eden najvidnejših pravnih strokovnjakov pri nas, ki hkrati uživa velik ugled tudi v mednarodnih pravnih krogih. Po diplomi in opravljenem doktorskem študiju je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani najprej izvoljen za docenta, nato za izrednega profesorja in v letu 1992 za rednega profesorja. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, v Rimu, na univerzi v Cambridgeu, na univerzi v Kölnu, bil je raziskovalec na univerzi v New Yorku, na univerzi Carlos III v Madridu, kot vabljeni gostujoči profesor je med drugim predaval na univerzi v Poitiersu in na univerzi v Gradcu. Dva mandata je opravljal funkcijo prodekana in tri mandate funkcijo dekana na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Pravni fakulteti v Ljubljani že od ustanovitve leta 1994 vodi mednarodni forum. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik Komisije za etična vprašanja. Dr. Krajnc je bil med drugim član predsedstva in predsednik Evropske zveze pravnih fakultet pa tudi član in predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije. Bil je urednik prve tujejezične pravne revije pri nas Slovenian Law Review in je še vedno član uredniškega sveta nekaterih strokovnih pravnih revij doma in v tujini.
Njegova bibliografija obsega preko 600 enot. Je nedvomno največji poznavalec in avtoriteta rimskega prava pri nas. Njegovo najpomembnejše delo je monografija Rimsko pravo, ki je doslej izšla že v štirih izdajah. Zanjo je leta 2010 prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Dr. Krajnc je nosilec visokih domačih in tujih državnih odlikovanj: častnega znaka svobode Republike Slovenije, viteza francoske legije časti in viteza reda akademskih palm. Prejemnik avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost prvega reda. Je častni doktor Univerze v Poitiersu in Univerze v Leipzigu. Leta 2017 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja, leta 2019 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dr. Janez Krajnc uživa ugled cenjenega in odličnega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete. Odlikujejo ga bogate večdesetletne izkušnje na akademskem, raziskovalnem in drugih področjih pravne znanosti in pravne zgodovine. Kot je poudaril na javni prestavitvi, bo tudi naprej zavezan načelu ostati na ravni pravnega, kamor ne spadajo ideološka vprašanja, emocionalizacija in pristranskost. Ohraniti želi načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj slovenske ustave.
Predsednik republike je prepričan, da bo dr. Kranjc v primeru izvolitve nedvomno pomembno prispeval k delu in vlogi Ustavnega sodišča Republike Slovenije kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Državnemu zboru tako predlaga, da zaslužnega profesorja dr. Kranjca imenuje za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Spoštovani kolegice in kolegi!
Ustavno sodišče potrebuje sodnika, ki ga odlikuje čut za pravičnost, zavezanost k branjenju človekovih pravic in svoboščin ter razume sodobne koncepte v pravu. Kandidat, 72-letni profesor dr. Kranjc, je vsekakor avtoriteta na področju rimskega prava. A postavlja se nam vprašanje, ali je ekspertnost na področju rimskega prava dovolj za ustavnega sodnika, je to res tisto, kar danes potrebujemo, pa ne samo Ustavno sodišče, pač pa država, družba, ljudje, zlasti glede na aktualna ozračja, ko vladne stranke načrtno spodjedajo pravno državo in naklepno rušijo temelje demokracije, v njihovih ravnanjih pa je vse pogosteje zaslediti elemente kleptokracije. Po mnenju LMŠ kandidat ni tisto, kar potrebuje Ustavno sodišče, kar potrebuje država, kar potrebujejo ljudje. Postavlja se nam tudi vprašanje, ali si lahko v teh negotovih časih za človekove pravice in svoboščine ter demokracijo na Ustavnem sodišču dovolimo izvolitev osebe, ki ima skrajno konservativne poglede na vsa družbena in politična vprašanja. Prepričani smo, da ne. Od kandidata bi vsekakor tudi pričakovali, da ima zelo jasna stališča o aktualnih vprašanjih, pa jih na predstavitvi nismo slišali oziroma je bilo bolj kot ne vse megleno. O ustavni odločbi glede aktualnega in nevarnega zakona o nalezljivih boleznih je dejal: »Je takšna, kot je.« O dogajanju ob prevzemu predsedovanja je dejal, da ga ne pozna. Ravnal je izmikajoče in varno, če sem blag. Kandidat stranke SDS in s tem tudi koalicije se ni opredelil do ničesar. Se opravičujem, nekaj let nazaj se je opredelil z javno podporo Janezu Janši v zadevi Patria. To pa je tudi vse. Ne vemo, kaj si misli o odlokih, s katerimi je vlada neustavno omejevala človekove pravice. Kaj meni o nekaterih aktualnih vprašanjih, povezanih z nespoštovanjem pravne države, kot tudi ne vemo, kakšno je njegovo stališče do prepovedi referendumov. V LMŠ smo večkrat povedali, da morajo Ustavno sodišče sestavljati sodniki in sodnice, ki razumejo vlogo te institucije kot branika človekovih pravic in svoboščin in ki bodo med drugim vsakokratni vladi zmogli in znali postaviti mejo, ki je ne sme prestopiti. Za ustavnega sodnika si ne želimo nekoga, ki bi, pa četudi samo za trenutek, izrazil odpor, dvom do nekaterih že pridobljenih pravic ali jih tehtal, komu kaj pripada in komu ne. Ravno nasprotno si želimo, in to nas tudi loči od SDS in NSI, pričakujemo krepitev pravic, njihov rast, pa razumevanje življenjskih situacij, sedanjosti in nenazadnje sodobnosti. Pričakujemo pravičnost, pričakujemo avtonomnost sodnic in sodnikov.
Po mnenju LMŠ predsednik republike tudi tokrat ni predlagal ustreznega kandidata. Predlagal je nekoga, ki mu je v svojem neizrekanju izrazito podoben, a čas je, da se iz preteklosti, ki jo pooseblja predsednik vlade, vrnemo v sedanjost. Čas je za kandidata, ki bo znal gledati naprej in bo razumel sodobne koncepte prava, ki so posledice hitrega razvoja.
V LMŠ smo prepričani, da kandidat ni takšna oseba. Prej nasprotno. S predsednikom vlade bi znala živeti v preteklosti, to pa je nevarno. In ravno zaradi tega je današnje glasovanje še kako pomembno. In ravno zaradi tega tudi javno povemo v LMŠ, da bomo na tajnem glasovanju glasovali proti kandidatu za ustavnega sodnika. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dr. Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!
Ko v državi oblast prevzame režim, ki ga imamo danes v Sloveniji, potem družba ugotovi, zakaj imamo pravzaprav Ustavno sodišče. Predsednik Pahor je sicer resda izbral možnost, da sam predlaga kandidata, kar smo mu večkrat tudi predlagali, ampak, naša ocena je, da je tokratna izbira bila precej napačna. Že v preteklosti smo videli, da je predsednik republike s kompromisi in popuščanjem desnici pravzaprav spravil Ustavno sodišče v situacijo, v kateri smo danes, ko imamo izrazito opredeljene ustavne sodnike, ki so kratko malo navijaški do določenih političnih strank, čisto konkretno, recimo, dvojnega doktorja Jakliča.
Kandidat za ustavnega sodnika gospod Krajnc je sicer resda strokovnjak za rimsko pravo, ampak temu skladno so tudi njegova stališča do družbenega dogajanja in tudi do družbenega razvoja zadnjih dva tisoč let. Kar smo uspeli ugotovit v pogovorih z nekdanjimi sodelavci, študenti, tudi tistimi, ki so zaključili študij in ga nadaljevali, njegova stališča do enakosti žensk v družbi, do enakopravnosti med razredi, če tako želite − ravno danes ste lahko brali, kako je nasprotoval temu, da bi predstavniki zaposlenih imeli glas v senatu univerze in tako naprej − sodijo v neke druge čase, v čase pred dva tisoč leti, ko smo imeli kaste v tej družbi. Ampak danes bi Ustavno sodišče, še enkrat, zaradi režima, v katerem živimo, moralo imeti drugačne ustavne sodnike, moralo bi imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic, ki razumejo to, kar so bile priborjene svoboščine in pravice v zadnjem stoletju, ki razume, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja, tudi v okviru koronakrize.
Ravno Ustavno sodišče je tisto, ki bo zaradi trenutne vlade, trenutnega režima, imelo zelo verjetno še veliko dela. Že omenjeni zakon o nalezljivih boleznih je pokazal, da si oblast lahko dovoli iti čez vse meje in Ustavno sodišče je tisto, ki lahko kot neka zadnja instanca v naši državi reče, da so bile te meje prestopljene. A na žalost predlog, ki ga je poslal v Državni zbor predsednik republike, občutno vzbuja dvom v to, da bi lahko opravljal takšno nalogo.
Kot rečeno, zaradi svojih konservativnih stališč, ki so lahko potrjena s številnih virov zasebno, in zelo medlih oziroma neobstoječih javnih stališč, razen v primeru, ko je znal zelo aktivno stopiti na stran Janeza Janše v primeru Patria, lahko samo potegnemo zaključek, da je gospod Krajnc kandidat trenutnega režima in kot tak absolutno neprimeren za sodnika Ustavnega sodišča. Vsi glasovi Poslanske skupine Levica bodo šli proti temu kandidatu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na skupno izvedbo glasovanja o Predlogu za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, Predlogu za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke in o Predlogu za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, s petim odstavkom 37. člena Zakona o banki Slovenije ter prvim odstavkom 14. člena Zakona o Ustavnem sodišču Državni zbor o izvolitvi kandidata za sodnika na splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, o imenovanju članice Sveta Banke Slovenije − viceguvernerke ter o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča odloča s tajnim glasovanjem.
V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: Franc Breznik, SDS, Andreja Zabret, LMŠ, Boštjan Koražija, Levica in Blaž Pavlin, NSi. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke gospa Jerneja Bergoč. Ali kdo takemu predlogu nasprotuje? Ne. prehajamo na glasovanje oziroma odločanje o sestavi komisije.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 85, proti 2.
(Za je glasovalo 85.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je komisija o predlagani sestavi izvoljena.

V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bodo poslankam in poslancem vročene tri glasovnice, in sicer tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoj ime in priimek. Poslanke in poslance prosim, da pri čakanju na vročitev glasovnic v skladu s preventivnimi ukrepi držite priporočeno medsebojno razdaljo. Glasuje se tako, da se na vsaki glasovnici obkroži beseda ZA ali beseda PROTI. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna.
V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč bo predlagani kandidat za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu izvoljen, če bo za glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več. V skladu s petim odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije bo predlagana kandidatka za članico Sveta Banke Slovenije − viceguvernerko imenovana, če bo za glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.
V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o Ustavnem sodišču bo predlagani kandidat za sodnika Ustavnega sodišča izvoljen, če bo za glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.
Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Preden preidemo na izvedbo tajnega glasovanja, opozarjam na določbo drugega odstavka 92. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da med tajnim glasovanjem v dvorano nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri glasovanju, zato te osebe pozivam, da dvorano v tem času zapustijo.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanko in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo začelo ob 15. uri 40 minut in bo trajalo do 16. ure.

Prekinjam to točko dnevnega reda in 24. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 16.50.

(Seja je bila prekinjena ob 15.24. in se je nadaljevala ob 16.50.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana gospa Kovač!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 50. točko dnevnega reda, obravnavo Predloga za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Naprej berem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi dr. Damjana Kukovca za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 13. julija 2021. Razdeljenih je bilo 89 glasovnic, oddanih je bilo 89 glasovnic, neveljavne ni bilo nobene glasovnice. Veljavnih je bilo 89 glasovnic, za je glasovalo 74 poslancev proti je glasovalo 15 poslancev. Na podlagi izida glasovanja je dr. Damjan Kukovec z večino glasov vseh poslancev izvoljen za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Čestitke dr. Damjanu Kukovcu.

Nadaljujemo z obravnava Predloga za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije − viceguvernerke.
Naj preberem še ta zapisnik. glasovanje je potekalo danes v prostorih Državnega zbora. Razdeljenih je bilo 89 glasovnic, oddanih je bilo 89 glasovnic, neveljavne ni bilo nobene glasovnice. Veljavnih je bilo 89 glasovnic, za je glasovalo 67 poslancev, proti je glasovalo 22 poslancev. Na podlagi izida glasovanje je mag. Irena Vodopivec Jean z večino glasov vseh poslancev imenovana za članico Sveta Banke Slovenije − viceguvernerko. Mandat začne teči 7. 10. 2021.
Članici Sveta Banke Slovenije − viceguvernerki mag. Ireni Vodopivec Jean čestitam in ji želim uspešno delo
.
Nadaljujemo z obravnavo Predloga za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Naj preberem zapisnik. Glasovanje je bilo v prostih Državnega zbora dne 13. 7. 2021. Razdeljenih je bilo 89 glasovnic, oddanih je bilo 89 glasovnic, neveljavna je bila ena glasovnica, veljavnih je bilo 88 glasovnic. Za je glasovalo 45 poslancev proti je glasovalo 43 poslancev. Kandidat dr. Janez Kranjc ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Ker kandidat dr. Janez Kranjc ni prejel zadostnega števila glasov poslank in poslancev, se skladno z drugim odstavkom 14. člena Zakona o Ustavnem sodišču opravijo volitve na podlagi novega predloga predsednika Republike.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje zagovornika načela enakosti.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 21. junija 2021 predlagal Državnemu zbora, da za zagovornika načela enakosti imenuje Miho Lobnika.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo generalni sekretarki Urada predsednika Republike gospe Nataši Kovač.

NATAŠA KOVAČ: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!
Zagovorniku načela enakosti 25. oktobra letos izteče petletni mandat. Na javni poziv za zbiranje predloga možnih kandidatk oziroma kandidatov za to mesto je predsednik Republike prejel eno kandidaturo sedanjega zagovornika načela enakosti gospoda Mihe Lobnika. Po pogovorih in posvetovanjih s poslanskimi skupinami je predsednik Republike odločil, da Državnemu zboru Republike Slovenije za zagovornika predlaga Miho Lobnika, univerzitetnega diplomiranega sociologa, ki je bil že pred prvim imenovanjem za zagovornika aktiven in prepoznaven na različnih področjih delovanja civilne družbe, povezanih s posameznimi okoliščinami diskriminacije.
Leta 2016 je njegov predlog za kandidaturo s osebnim podpisom podprl 59 predlagateljev in predlagateljic iz najrazličnejših sfer družbenega življenja v Sloveniji. Miha Lobnik je v preteklem mandatu v vlogi zagovornika načela enakosti vzpostavil nov organ, predviden s sprejetim zakonom o varstvu pred diskriminacijo. To nalogo je opravil več kot uspešno. Slovenija je iz članice Unije ki je na tem področju zaostajala, napredovala v status države, ki ima zgledno urejeno institucionalno delovanje na tem občutljivem in zahtevnem področju. Dobro umeščenost zagovornika v kontekst sorodnih institucij držav članic Evropske unije potrjuje tudi izvolitev Mihe Lobnika v izvršilni odbor zveze Evropskih organov za enakost Ekvinet v oktobru 2019. Miha Lobnik se je med drugim izkazal z odličnimi organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi, saj je poskrbel za vzpostavitev osnovnih pogojev za zakonito, strokovno in učinkovito delovanje novega organa. Zagovornik je danes vpet v konstruktivno in tesno sodelovanje z drugimi državnimi institucijami, poskrbel je za vključujoč dialog z zunanjimi deležniki in učinkovito organizacijo delo znotraj institucije. Vzpostavljen je sistem podpore in svetovanj za vse, ki se v svojih stiskah obrnejo na organ zagovornika. Kot je poudaril v javni predstavitvi, pomagajo in svetujejo vsem, ki menijo, da so bili neenakopravno obravnavani zaradi osebnih okoliščin, ki jih niso sami izbrali. Hkrati pa sistemsko spremlja stanje na področju diskriminacije, javno obvešča o možnostih za njeno odpravljanje in daje priporočila. Republika Slovenija je v mednarodni javnosti na tem pomembnem področju uveljavljanja enakopravnosti pridobila na ugledu in na prepoznavnosti.
Kandidat ocenjuje, da je diskriminacij v naši družbi več, kot se je prijavi, zato morajo po njegovem mnenju biti temeljna načela vizije delovanja zagovornika v prihodnje predvsem dialog in vključujoče sodelovanje z vsemi, ranljivimi skupinami, mediji in javnostmi ter vsemi ostalimi deležniki in hkrati kvalitetno izvajanje nalog z visoko strokovnostjo in organizacijsko kulturo dialoga.
Predsednik republike ocenjuje, da bo gospod Miha Lobnik glede na njegovo dosedanje uspešno delo in premike, ki jih je dosegel kot aktualni zagovornik načela enakosti, zaupano nalogo tudi vnaprej opravljal z največjo mero strokovnosti in skrbnosti. Zato predlaga Državnemu zboru, da Miho Lobnika izvoli za zagovornika načela enakosti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za zagovornika načela enakosti za dobo petih let imenuje Miha Lobnik. Mandat mu začne teči 26. oktobra 2021.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 23.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za imenovanje Stanke Živič na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predsedniku Sodnega sveta gospodu Vladimirju Horvatu.

VLADIMIR HORVAT: Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci! Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim.
Sodni svet je opravil postopek tudi v zvezi s kandidaturo na mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča za kandidatko Stanko Živič. Sodni svet je kandidacijski postopek opravil v predpisanih treh fazah. V prvi fazi je preveril izpolnjevanje razpisnih pogojev obeh prijavljenih kandidatov, v drugi fazi pa je opravil oceno primerno kandidatov in v tretji fazi sam izbor na podlagi opravljenega razgovora. Po tako izvedenem postopku je moral upoštevati vsa objektivna zakonska merila in kriterije za izbiro sodnikov tudi na ta najvišji sodniški položaj, upoštevajoč sodniško kariero prijavljenih kandidatov.
Tako je glede kandidatke Stanke Živič ugotovil, da kandidatko odlikuje dolgoletna uspešna sodniška kariera in nadpovprečno strokovno znanje s področja kazenskega prava ter visoka storilnost. Sodniško funkcijo opravlja že več kot 32 let, od tega več kot štirinajst let v funkciji višje sodnice na Kazenskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Sodni svet je že v letu 2016 ugotovil, da je Stanka Živič nadpovprečna sodnica, ki po storilnosti in kvaliteti dela kontinuirano in pozitivno odstopa od svojih kolegov in je zato hitreje napredovala na položaj višje sodnice svetnice. Tudi zadnje ocena sodniške službe potrjuje, da gre za izkušeno sodnico, ki odgovorno in predano opravlja svoj poklic. Je suverena in nepristranska pri odločanju, njene sposobnosti odločanja v zapletenih in kompleksnih zadevah, kakovost njenih odločb, sposobnost argumentacije ter pisnega in ustnega izražanja pa so na ravni izkušene višje sodnice. Dodatno kandidatko odlikuje tudi korekten in profesionalen odnos do stanovskih kolegov, sodnega osebja in strank.
Zato jo Sodni svet predlaga v imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine SDS.
Besedo ima Alenka Jeraj.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Višja sodnica Stanka Živič ima za sabo dolgoletno kariero, ki pa je bila žal prepletena z dvoumnimi sodbami ter s škandali. Za sodnico je bila postavljena sredi 80. let, nismo pa dobili odgovora, kje je Živičeva opravljala dveletni sodniški pripravniški staž, preden je postala sodnica, kar je sedaj in tedaj po Zakonu o sodiščih obvezen pogoj za sprejem v sodniško službo. Na Višjem sodišču v Ljubljani pravijo, da nimajo konkretnih podatkov kje in kdaj je opravljala sodniški pripravniški staž, prav tako tega podatka nima Ministrstvo za pravosodje. Živičeva se je v sodno zgodovino vpisala z nenavadno odločitvijo v procesu proti duhovniku Franciju Klopčiču, ki je bil leta 2012 obtožen spolne zlorabe deklice, ki naj bi se zgodila osem let prej. Župnik iz Preske Klopčič ni sprejel ponudbe tožilstva za poravnavo za milejšo kazen in je vztrajal, da je nedolžen. Prvostopenjsko sodišče je župnika tudi oprostilo, a Višje sodišče, kjer je bila sodnica poročevalka Živičeva, je brez obravnave po istih dokazilih oprostilno sodbo na kabinetni seji spremenila v večletno zaporno kazen. Vrhovno sodišče je to odločitev pozneje razveljavilo zaradi kardinalnih napak v postopku in zahtevalo novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom. Kršeno je bilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti. Podobno bi naj bilo nenavadno sojenje sodnice Živičeve tudi v primeru Novič, kjer je bila poročevalka. V tem primeru je pritožbo zagovorniku Milka Noviča, da decembra 2014 na ljubljanskem Viču pred lokalom ViaBona z dvema streloma v glavo ni pokončal Janka Jamnika, senat, v katerem je bila Živičeva, zavrnil, obtoženemu pa podaljšal pripor. Vrhovno sodišče je pozneje razveljavilo te sodbe in zahtevalo ponovno sojenje. Končno je bil gospod Novič vseh obtožb oproščen. Povrh vsega pa je bila Stanka Živič, ki je oprostila stečajnega upravitelja Braneta Goršeta zlorabe položaja o zadevi HKS Sicura, redna udeleženka zabav, na katerih so se sodniki družili z upravitelji, kar kaže na jasno nasprotje interesu.
Na podlagi vseh naštetih primerov in razveljavljenih sodb, kjer so bile odločitve Živičeve na višjih stopnjah pogosto zavrnjene, v SDS dvomimo o ustreznosti Stanke Živič za vrhovno sodnico. Integriteta neodvisnosti, nepristranskost so lastnosti, nujna za vrhovne sodnike, omenjena sodnica pa jih ne izpolnjuje. V SDS bomo glasovali proti imenovanju Stanke Živič za vrhovno sodnico.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Končali smo s predstavitvijo stališča poslanske skupine.
Spoštovani gospod Vladimir Horvat, želite še razpravljati?
Imate besedo.

VLADIMIR HORVAT: Hvala lepa za besedo.
Samo na kratko. Kje je sodnica opravljala sodniško pripravništvo, kot vem, ga je opravljala v Ljubljani. Kar zadeva konkretne primere, ki so bili predstavljeni, sem že prej uvodoma poudaril, da sodni svet ne more presojati posamičnih primerov. Tu gre za videz nepristranskosti in pa tudi za samo neodvisnost in za samo avtonomijo sodnika v konkretnih primerih. Sodniško delo se vselej preverja tudi skozi sistem rednih in izrednih pravnih sredstev. Sodni svet zato vselej presoja celovito sodniško delo oziroma sodniško kariero posameznih kandidatov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Stanka Živič.
Kolegica Maša Kociper, obrazložitev.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Postopkovno.
Lepo prosim, predsednik, če mi v skladu s 73. členom Poslovnika lahko odobrite 15 minut za posvet v poslanski skupini. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Prekinjam sejo, ki jo nadaljujemo ob 17. uri 21 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 17.06 in se je nadaljevala ob 17.21.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo.
Prehajamo na glasovanje.
Besedo ima Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SAB povem, da bomo glasovali za potrditev oziroma za imenovanje sodnice na mesto vrhovne sodnice. Nedopustno je, da se pri večdesetletni karieri posameznega sodnika njegovo delo prepušča presoji posameznikov glede na posamezne primere. Jaz gospe ne poznam dovolj dobro, da bi lahko njeno delo presojala, si tudi ne upam. Je pa njeno delo presojal, tako kot je treba, skozi njeno karierni pot, skozi njena napredovanja, doseganja norm in tako naprej Sodni svet, ki je presodil, da je to ustrezna kandidatka. To da pride politika in na nekaj primerih, kazenski sodnik ima takih primerov na stotine v 30 letih, ocenjuje, da nekdo je primeren ali neprimeren je popolnoma nesprejemljivo. Duhovnik je bil najprej oproščen, potem pa obsojen. Dajte no mir?! Veste, kolikokrat se to zgodi? To, da je pri nas nekdo kljub kavtelam obsojen in da je takšna obsodba vzdržala, pomeni, da so bili očitno podani vsi dokazi. Jaz si lahko mislim to, ker je bilo rečeno na MVK, da je ta sodnica po nesreči sodelovala v nekem svojstvu, sploh ne vem, ali je sodila ali je bila samo v kakšnem senatu, ki je odločal v zadevi Novič, in zato pri stranki SDS ni več primerna za vrhovno sodnico.
Mi v stranki SAB bomo oba predloga za vrhovne sodnike potrdili.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 42 proti 43.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Spoštovani kolegice in kolegi, to ni za ploskati. Meni se zdi to precej žalostno za ta parlament.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Sodni svet je državnemu zboru predložil predlog za imenovanje mag. Aleksandra Karakaša na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predsedniku Sodnega sveta gospodu Vladimirju Horvatu.

VLADIMIR HORVAT: … /izključen mikrofon/ kot sem že prej povedal. Sodni svet pri kandidatu izpostavlja dolgoletno uspešno sodniško kariero na področju kaznovalnega prava, visoko strokovnost pa tudi širše strokovno udejstvovanje na strokovnih srečanjih in s publicistično dejavnostjo doma in v tujini. Kandidat opravlja sodniško funkcijo na kaznovalnem področju že več kot 23 let, od tega več kot 15 let v funkciji višjega sodnika na Kazenskem oddelku Višjega sodišča v Mariboru. Obenem je tudi širše strokovno dejaven. Poleg pridobljenega magistrskega naziva, s katerim je znanje s področje kazenskega prava na akademski ravni poglobil, je avtov večjega števila strokovnih člankov in znanstvenih prispevkov s področja kaznovalnega prava na konferencah doma in v tujini. Sodeluje tudi pri pripravi komentarja splošnega dela Kazenskega zakonika in je bil povabljen v skupino avtorjev za izdelavo komentarja Zakona o kazenskem postopku. Rad bi poudaril tudi to, da na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča zija kadrovska vrzel. V kratkem času se bosta upokojila dva sodnika, zato je Sodni svet združil tudi dva postopka in je moral opraviti še dodatni kandidacijski postopek pri dodatnem razpisu, kar vse izhaja iz predložene dokumentacije.
Na podlagi objektivnih kriterijev in tudi v tem primeru na podlagi celovite presoje karierne poti kandidata, je Sodni svet sklenil, da predlaga v imenovanje mag. Aleksandra Karakaša na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Sledi predstavitev stališča poslanske skupine. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Alenka Jeraj.

ALENKA JERAJ (PS SDS): V Slovenski demokratski stranki velikokrat opozarjamo na to, da je potrebna korenita sprememba na področju pravosodnega sistema ne le v vsebinskem smislu, ampak tudi na področju kadrovske politike. Dejstvo je namreč, da je učinkovitost pravosodja v Sloveniji bistveno nižja, kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije.
Slovenija se pogosto znajde na prvem mestu po kršenju človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat opozorilo, da sodni postopki v mnogih primerih trajajo nerazumno dolgo. Sodniki, ki ne zagotavljajo nepristranskega sojenja in vzbujajo očiten videz pristranskosti, pa se pogosto ne izločijo iz sodnih postopkov. Ravno tak primer je sodnik Karakaš, ki ga v Poslanski skupini SDS kot kandidata ne bomo podprli. In ravno zaradi takih zadev 70 % ljudi ne zaupa v pravosodni sistem v Sloveniji. Sodstvo bi se moralo samo na to odzvati s kvalitetno kadrovsko ponudbo, z aktivnim analiziranjem sistema in izločitvijo oziroma sankcioniranjem slabega dela, tako kot je to običajno na drugih področjih.
Gospod Karakaš, kandidat za vrhovnega sodnika, je sodeloval v senatu, ki je odločal o izločitvi sodnika Žirovnika o zadevi Kangler, kjer je bilo jasno, da gre za konflikt interesov. In če sodnik ne bo izločen iz odločanja, ne bo zagotovljen pogoj o poštenem in nepristranskem sojenju oziroma videzu nepristranskosti. Gospod Žirovnik je bil pred tem, ko je postal sodnik, direktor Sove. Gospod Kangler je bil v tistem času poslanec in predsednik Komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, ki je gospoda Žirovnika in Sovo nadzoroval. Ko je gospod Žirovnik postal sodnik in bil dodeljen ravno na primer Kangler, se je zastopnik gospoda Franca Kanglerja skliceval na to, da gre za konflikt interesov in bi morali gospoda Žirovnika izločiti iz postopka.
Tu gospod Karakaš kot predsedujoči senatu ni opravil svoje funkcije v skladu z zakonom, ki v takšnem primeru predvideva izločitev sodnika, ki bi lahko bil pristranski. V nepristranskost sodnika Žirovnika, ki je podpisal vse odredbe za prikrite ukrepe proti Francu Kanglerju, je podvomila murskosoboška sodnica Natalija Goldinskij Husar, ker so bile po njenem mnenju dokazi pridobljeni s kršitvijo obtoženčeve pravice do nepristranskega sojenja. Na podlagi tega je tožilstvo odstopilo od pregona. Gre za odmeven primer proti nekdanjemu poslancu in županu, proti kateremu je bilo uvedenih 25 postopkov, a so vsi padli že na tožilstvu, na sodišču, eden celo na Vrhovnem sodišču, in v nobenem primeru gospod Kangler ni bil pravnomočno obsojen oziroma so bile odločitve razveljavljene.
Sodni svet je že predlagal gospoda Karakaša za vrhovnega sodnika konec leta 2016, a ni dobil podpore v Državnem zboru. Že takrat smo poslanci spraševali Sodni svet, da razjasni dileme, ki smo jih izpostavili, a odgovorov ni bilo, kot tudi tokrat ne. Gospod Marko Bošnjak, sedaj sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, je že takrat dejal, da so bile gospodu Kanglerju grobo kršene pravice v teh postopkih. Je pa bil kasneje tudi ta postopek razveljavljen. Enako negativno stališče do ravnanja tožilstva in sodstva v primeru Kangler je izrazil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Pred petimi leti je na seji Mandatno-volilne komisije samo en član glasoval za gospoda Karakaša, 12 članov je glasovalo proti. Na seji Državnega zbora pa je za glasovalo 32 in proti 36 poslancev tako, da gospod Karakaš ni bil izvoljen za vrhovnega sodnika. Proti smo glasovali poslanci SDS, NSi, Desus, SAB in več poslancev SD, nekaj poslancev ni glasovalo.
V Poslanski skupini SDS gospoda Karakaša tudi tokrat ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Spoštovani gospod Vladimir Horvat, želite razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje mag. Aleksander Karakaš.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, kolegica Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa.
Tudi tukaj bomo v Poslanski skupini SAB glasovali za. Obrazložitev je podobna prejšnji z naslednjim dodatkom. Ne morem seveda reči 100 % lahko rečem pa 90 %, da bomo glasovali za tudi zato, ker je Poslanska skupina SDS tukaj še zavajala. Jaz sem bila prisotna na MVK odboru, kjer so najprej trdili, da je gospod Karakaš sodeloval kot sodnik v enem od postopkov proti gospodu Kanglerju. Predstavnik Sodnega sveta je to zanikal in iz pojasnila predstavnika Sodnega sveta je izhajalo, da je gospod Karakaš bil eden od članov senata, senatno odločanje več sodnikov odloča, ki je odločal o izločitvi dokazal v enem od postopkov, se pravi osnovni senat je rekel, da se naj neki dokazi ne izločijo in zaradi pritožbe je odločal pritožbeni senat in v tem senatu je bil ta revež, kako mu je ime, gospod Karakaš, ki niti sodil ni v nobeni od zadevi Kangler, samo revež je bil v eni od zadev Kangler v senatu, ki ni odločil, da se eni dokazi izločijo, ker je pač tako bil prepričan. Jaz prvič slišim, da senat odloča o zamenjavi sodnika, o tem odloča predsednik sodišča. Tako da je še zavajanje poleg vsega. Vidim pa, da nobeden kazenski sodnik, ki je kadarkoli se samo približal kateri od 25 zadev Kangler, pa če tudi ni bil čisto nič kriv, ne bo mogel biti več izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča. Sramota.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne.
V lastnem imenu ima besedo dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo.
Kot sem že nekajkrat rekel in kot je tudi opozarjala bivša predsednica Ustavnega sodišča. To, da mi v Državnem zboru žegnamo sodnice in sodnike rednih sodišč, je residual starega sistema in enoumja. Jaz osebno menim, da bi morali iti v ustavno spremembo in da si tretja veja oblasti z lastno avtonomijo, z lastno odgovornostjo, zavedajoč se tudi težav, ki jih ima, žegna svoje ljudi, če se tako izrazim. Hvala.
Glasoval bom za.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 43.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Prehajamo na Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev Polone Veberič v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru izvoli Polona Veberič.
Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti 1.
(Za je glasovalo 74.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju člana Nadzornega sveta RTV Slovenija.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člana Nadzornega sveta RTV Slovenija za čas do izteka mandata članov, imenovanih s sklepom o imenovanju petih članov Nadzornega sveta RTV Slovenija z dne 14. 12. 2017, imenuje mag. Aleksander Kotnik.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 25.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi članice in izvolitvi člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Predlog je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razreši članica Jerca Korče, za člana pa se izvoli Brane Golubović. Ob tem vas želim opozoriti, da bo v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev zbora.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 88, proti nihče.
(Za je glasovalo 88.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prekinjam 24. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.

Obveščam vas, da se bo ob 17.50 uri začela 78. izredna seja zbora.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. JULIJA 2021 OB 17.37.)