Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.

Seja se je začela ob 12.uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 18. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jurij Lep do 14. ure, Marko Bandelli, mag. Bojana Muršič do 18. ure, dr. Franc Trček, Brane Golubović, Suzana Lep Šimenko in Robert Pavšič od 16. ure dalje.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 6. in 7. točki dnevnega reda, mag. Gregorja Kosa in Jureta Pogačnika, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev, k 8. točki dnevnega reda, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja k 14. in 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. junija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 18. redne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministri, ministrice, odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorov, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednik Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko sta se danes opravičila dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, od 14. do 17. ure ter Tomaž Gantar, minister za zdravje, od 17. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja pa mu bodo zastavili Predrag Baković iz SD, Nataša Sukič, Maša Kociper in Janja Sluga.
Besedo ima najprej kolega Predrag Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Na 13. redni seji Državnega zbora sem na takratnega predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca naslovil ustno poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na problematično delovanje in aktivnosti varde. Takratni predsednik Vlade je v odgovoru pojasnil, da je Svet za nacionalno varnost Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve naložil in ju pozval, naj v najkrajšem času pripravita spremembe zakonodaje, da bi lahko pristojni organi ukrepali ob aktivnosti samooklicanih vaških straž in skupin, kot je na primer štajerska varda. Na MNZ so nato pripravili spremembe Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer sta bili obe noveli na 15. seji Državnega zbora potrjeni kot primerni za nadaljnjo obravnavo. Omenjeni noveli smo nato obravnavali tudi na Odboru za notranje zadeve, kjer pa po opravljeni razpravi nista bili sprejeti in se je tako postopek na matičnem odboru končal. To je dalo dodatni veter v jadra pripadnikom varde, ki postajajo vse bolj predrzni. Če so na začetku izvajali zgolj postroje na Štajerskem, so nato začeli z aktivnostmi na južni meji. Začeli so z usposabljanji, ki močno spominjajo na urjenje vojaških enot, opremljeni so bili in so tudi še z orožjem oziroma z replikami orožja, ki dajejo videz, kot da je pravo, ob državni meji so taborili, izvajali postroje in s tem razburjali domačo pa tudi širšo javnost. To ni bilo dovolj. Postroj so v uniformah in z orožjem izvedli tudi v Kočevski Reki, in to na mestu, kjer je prvič zadišalo po Slovenski vojski, nekateri med njimi so imeli zakrit obraz. Postroj se je nato v polni formaciji z orožjem sprehodil tudi skozi vas, imeli so pravzaprav pravcato mini vojaško parado. To je tamkajšnje prebivalce še naprej vznemirjalo in se sprašujejo, ali nimamo za varovanje meje kot tudi ostalega ozemlja države na razpolago ustreznih organov, ki bi to delo opravljali. Potem je ob kulturnem prazniku sledil še postroj pred predsedniško palačo, kjer so salutirali in potem tudi vstopili v uniformah v samo palačo. Sledil je problematičen dogodek v Slovenski Bistrici, ki je vsem znan. Privoščili so si tudi nadlegovanje lastnika kampa ob državni meji, ki so mu povedali, da ga sumijo tihotapstva migrantov čez državno mejo in da ga celo opazujejo. Tako so si vzeli pravico, ki jim v nobenem primeru ne bi smela biti dovoljena in bi morali za to biti ustrezno sankcionirani, pa niso.
Kronologija dogodkov kaže na to, da varda vse bolj prevzema aktivnosti, ki bi jih smela izvajati le policija, in vprašanje je, kaj bo njihov naslednji korak, če jim seveda država tega ne bo preprečila. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem:
Kakšno stališče imate do delovanja vard?
Ali menite, da veljavna zakonodaja pristojnim organom že omogoča ustrezno sankcioniranje?
Katere ukrepe boste uporabili, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?
Če pa menite, da pristojni organi ne morejo izvajati ukrepov zoper pripadnike vard, vas sprašujem:
Ali podpirate v zakonodajni postopek vložena predloga novele obeh zakonov?
Hvala za vaš odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala za vaše vprašanje.
Osebno menim, da imajo pristojni organi vsa pooblastila, da ukrepajo v takšnih in podobnih primerih. Kolikor vem, nekateri postopki tudi tečejo. Tudi nimam nič proti temu, da se zakonodaja ustrezno dopolni, vendar pa morate vedeti, da sta ustava in zakon tu zato, da enako veljata za vse. Tako že zdaj prihaja tudi v odnosu do problema, o katerem ste govorili, do različnih tolmačenj in različnih pozivov pristojnim organom, kako naj ravnajo. Organi, ki so pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje državne meje, morajo spoštovati ustavo in zakon, in to ne glede na to, ali gre za pehotno vardo ali gre za kolesarsko vardo, ne glede na to, ali je varda v maskirnih oblačilih ali v črnih oblekah in zamaskirana. Jaz mislim, da če so vsi sposobni spoštovati zakon in opravljati svoje dolžnosti, potem takšne zadeve, kot ste jih navajali, vključno s poniževanjem policije pa tudi z nekaterimi drugimi naštetimi dogodki, v normalni demokratični družbi nimajo mesta.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod Baković, imate dopolnitev vprašanja.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa za odgovor.
Glejte, spoštovani predsednik, ob dogodku v Slovenski Bistrici je bil odziv pristojnih organov precej mlačen in tudi pozen. Nenazadnje tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve gospod Kangler je novinarjem pojasnil, da MNZ ne pripravlja nobene posebne zakonodaje, ki bi aktivnosti varde omejevala. Zato smo Socialni demokrati pripravili ti dve noveli, ki nekako opredeljujeta takšna ravnanja in tukaj ne opredeljujemo, da zakon ne velja za vse oziroma velja samo za eno skupino, ampak tako, kot je napisano, velja seveda za vse. Zato je prav, da se mi osredotočimo na te stvari. Mene veseli, da se je pravzaprav do te problematike že večkrat opredelil tudi predsednik države gospod Borut Pahor in v svojem zadnjem pisanju je nanizal nekaj problematičnih dogodkov in tudi nemoč organov varnosti. Veseli me tudi, da ocenjuje, da bi se s predlaganim novelama tako Zakona o nadzoru državne meje kot Zakona o varstvu javnega reda in miru uredilo področje aktivnosti takšnih samovoljnih in samoorganiziranih skupin. Zato je prav, da se pravzaprav vsi skupaj osredotočimo na ureditev teh razmer in pripravimo nekako učinkovite rešitve.
Zato vas še enkrat sprašujem:
Katere konkretne ukrepe boste podvzeli, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?
Kot je že večkrat v preteklosti zagotovila policija, v obstoječi zakonodaji nimajo ustreznih rešitev za pregon takih ravnanj. Zato se tudi stvari širijo in postajajo takšne skupine vse bolj predrzne. Sam menim, da je rešitev spremembe in dopolnitev ustrezne zakonodaje. Zanima me:
Ali boste podprli te spremembe ali ne?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, dopolnitev odgovora.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Glejte, jaz sem vam tukaj na eni od prejšnjih sej citiral nekaj členov Kazenskega zakona, ki veljajo, po mojem mnenju so te določbe nedvoumne. Res pa je, da jih nekateri organi ne tolmačijo kot take. Tudi glede tega primera v Slovenski Bistrici, kjer je šlo po mojem mnenju za nesprejemljivo poniževanje policije, je Okrožno tožilstvo v Mariboru reklo, da ni šlo za nič kaznivega. Tako kot je ljubljansko tožilstvo reklo, da grožnje s smrtjo niso nekaj, kar se preganja po uradni dolžnosti. Mi bomo to proučili, ali je treba tožilcem res napisati, točno kateri stavki morajo biti izrečeni, da se to preganja po uradni dolžnosti. Jaz upam, da boste potem takšne spremembe zakona podprli. Upam pa, da boste tudi javno dajali nedvoumno sporočilo. Poglejte, tukaj je na omrežju slika vašega bivšega predsednika, ki se rokuje z generalom tako imenovane štajerske varde, kjer sta bila skupaj na neki proslavi. Mogoče je šlo to za neko provokacijo, za čisto slučajno zadevo, ampak poglejte, če hodite skupaj na iste proslave, potem težko zahtevate prepoved teh dejavnosti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Baković, postopkovni predlog.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Jaz bom rekel tako, dejanja, ki jih izvaja tako imenovana varda, ne glede na to, da ste pokazali neko fotografijo, kjer je pravzaprav sami vemo, kako je do tega dogodka prišlo, verjetno tudi vi, pa vendarle moramo vedeti, da taki dogodki in ta dejanja, ki jih izvaja, postajajo resnično obsojanja vredna in vse bolj predrzna. In seveda tudi problematična. Tega bi se morali zavedati vsi, še zlasti odgovorni, kot so predsednik vsakokratne vlade, minister za notranje zadeve in minister za pravosodje. Spoštovani predsednik, iz vašega odgovora ne razberem, da se Vlada namerava učinkovito spopasti s to problematiko. Zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.
Besedo ima kolegica Nataša Sukič, Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane, spoštovani!
Spoštovani gospod Janša! Odkar ste prevzeli oblast, ste v vojni z vsemi, z mediji, s sodstvom, intelektualci, nevladnimi organizacijami, opozicijo. Skratka, z vsemi, ki ne razmišljamo, kot razmišljate vi. V tej vojni so eno vaših glavnih orožij socialna omrežja, predvsem vaš zasebni, na žalost pa tudi uradni vladni Twitter profil, ki ga zlorabljate za diskreditacije in za propagando SDS. Od prvega dne vlade stopnjujete oziroma vodite ofenzivo proti slovenskim in pa tudi proti tujim medijem, kot sta Deutsche Welle ali The Economist, kadar si vas ti drznejo kritizirati ali pa kadar vanje projicirate opozicijsko agendo ali pa kadar vam ni všeč podoba, ki jo tam vidite. Vaši zapisi v zvezi z mediji, spoštovani premier, so milo rečeni nedostojni predsednika Vlade. Novinarke žalite s prostitutkami, javno pozivate k neplačevanju položnic za RTV prispevek in na vsakem koraku izrabljate svoj položaj, da bi novinarje poniževali ali jih ustrahovali. Ni naključje, da se je po oceni komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović Slovenija znašla na nezavidljivem seznamu držav, v katerih prihaja do pritiskov na novinarje in nesprejemljivih posegov v pravico do obveščenosti. Znašli smo se v druščini na pol diktatur, kot so Turčija, Rusija, Madžarska.
Gospod Janša, vedno ste se imeli za velikega Evropejca in velikega demokrata. Ravno vaš odnos do medijev kaže, da niste ne eno ne drugo. Sami mislite, da mediji javnosti slikajo grdo podobo o vas, a v resnici je obratno. Vi, gospod Janša, s svojimi napadi na medije, z vašim besnenjem na Twitterju, z vašim pritlehnim obračunavanjem ste tisti, ki javnosti tuji in domači slikate podobo nedoraslega, neobvladanega, častihlepnega in zagrenjenega človeka, ki ni zmožen prenesti najblažje kritike in ki zato manično razbija vsako ogledalo, v katerem si ni všeč, vsako ogledalo, ki pokaže grdo sliko o njem. Veste, gospod Janša, to je začaran krog. Bolj ko boste razbijali gledala, večkrat se boste ozrli v njih, hočete ali nočete, živimo v demokraciji, kjer kritike ne morete prepovedati, kaj šele utišati.
Zato me zanima, spoštovani gospod Janša:
Prvič. Ali ste se zmožni končno odreči napadom na medije, sodstvo, opozicijo, na vse pač svoje kritike?
Kdaj boste nehali zlorabljati vladni uradni Twitter račun za osebno obračunavanje in za propagando svoje stranke in ali ste pripravljeni izbrisati svoj Twitter profil?
Hvala za odgovore.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Poglejte, jaz vem, da je nekaj minut premalo časa, da vam razložim, da posameznik ne more biti v vojni z mediji, tako kot posameznik ne more biti v vojni z državo in je to neka skovanka, ki je butasta sama po sebi, sem pa napisal en tekst na to temo in vam svetujem, da ga preberete.
Kar se tiče družabnih omrežij, so posledica dejstva, da sta se v zgodovini pojavila dva izenačevalca, ki posameznika delata bolj svobodnega, eno je šolstvo in izobrazba, drugo je pa internet. Se pravi, družbeno omrežje kot posledica tega zadnjega fenomena omogočata posamezniku, da se brani, ne omogočata pa mu, da sproža vojno proti medijem. Tako da je treba malo stvari pogledati.
Kar se tiče vladnega Twitter računa. Jaz z njim nimam nič, opravljajo ga iste institucije, kot so ga prej. Svojega upravljam sam, se branim, prenašam tudi kritiko. Mislim, da tukaj ni nobenega v tej dvorani, ki je blokiran na mojem Twitter računu, vem pa, da me je predsednik vlade, ki ste ga vi podprli v prejšnjem mandatu, blokiral po moji prvi kritiki in sem tam še vedno blokiran. Če jaz nekaj napišem, mi lahko napišete nazaj, razvija se debata, sicer v omejenem krogu, ker pač ti profili ne dosegajo bralstva ali pa gledalstva ali pa poslušalcev, kot ga imajo klasični mediji. Tako da je tukaj še vedno razmerje sil daleč v korist klasičnim medijem, se pravi tistim, za katere vi tukaj trdite, da so žrtev ne pa monopol. Torej vsak, ki se zavzema za cenzuro ali pa poziva druge, naj ukinejo neke kanale, preko katerih posameznik v svobodni družbi komunicira, se v bistvu zavzema proti svobodi medijev. Zdi se mi, da je zelo šokantno, da to prihaja iz stranke, ki se razglaša za levo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Sukić, imate zahtevo za dopolnitev?

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Moram reči pričakovano. Gospod Janša, poglejte, eno stvar pa le moram priznati. Eno vašo lastnost pa res izjemno cenim, in to je vaša predvidljivost. Sami mislite, da ste pregnani, zviti, da svoje nasprotnike iz dneva v dan presenečate s svojimi odgovori ali pa potezami, ampak v resnici je obratno. Celotno vaše delovanje gre po enem in istem vzorcu, vsakič znova točno vemo, kako se boste odzvali in jaz sem točno vedela, kako se boste odzvali, da se boste odzvali sprenevedavo, in sicer po načelu obramba je najboljši napad ali pa napad je … Sami ste rekli, se je treba braniti. Lepo vas prosim, vi ste premier te države, vam pritiče nekako drugačna komunikacija kot navadnemu državljanki in državljanu.
Seveda na vprašanja, ki sem vam jih zastavila, nisem dobila odgovora. ampak ta vprašanja si ne zastavljam samo jaz, ta vprašanja si zastavlja celotna slovenska javnost, vi ste vendarle premier te države in s svojo nezmožnostjo dialoga, s svojo nezmožnostjo sprejemanja kritike ste pač še enkrat več pokazali svojo nedoraslost vlogi, ki jo uprizarjate, se pravi vlogi predsednika Vlade. Zato vprašanj, ki sem vam jih prej postavila, na katera mi seveda niste zares odgovorili, ne bom ponovila, ker dejansko nima nobena smisla. / znak za konec razprave/
Potrdili ste mi, da je stvar nerešljiva in zato vas sprašujem samo eno. Glede na to, da ste nedorasli funkciji predsednika Vlade, premislite in nam povejte:
Kdaj boste končno odstopili?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade boste dopolnili odgovor?

JANEZ (IVAN) JANŠA: Saj mogoče takrat, ko boste vi sposobni postaviti poslansko vprašanje, ki ga na boste prebrali. Bom razmislil v tistem trenutku.
Kar se pa tiče vseh teh nasvetov, ki prihajajo in ki se postavljajo na izhodišče, da nekdo vse ve, da lahko pridiga pa uči druge pa da je zveličavno samo tisto, kar piše v medijih, ki jih on podpira ali pa na profilih, ki jih sam upravlja, poglejte, s tem smo se ukvarjali že pred 30 leti, smo preživeli in bomo preživeli tudi v prihodnje. To ne pomeni, da se bomo kadarkoli nehali zavzemati za svobodo izražanja, za temeljno ustavno pravico in svoboščino, ampak jo bomo še naprej branili in tudi izvajali.
Kar se tiče svobode medijev, spoštovana poslanka, po vseh mednarodnih merilih, po ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev v Sloveniji, je bila ta najvišja v času našega prvega mandata, ko je stranka, za katero pravite, da jo vodim ali pa jaz, ki jo vodim, da je izključevalna pa vse to, kar ste našteli, sestavlja mešano koalicijo, tako kot jo imamo sedaj. Vi še nikoli niste sodelovali v kakšni veliki ali pa mešani koaliciji, tako da neki kulturi dialoga pač pridigate teoretično. V tistem našem mandatu je Slovenija bila na lestvici svobode medijev na devetem mestu. Nikoli kasneje nismo prišli niti blizu tega časa. V prejšnjem mandatu, kjer ste bili vi del vladne koalicije oziroma ste jo omogočili, je Slovenija zasedala sijajno 32. mesto. Se pravi trikrat slabše kot v času našega mandata. Počakajte do konca mandata in potem sodite, kako mednarodna javnost ocenjuje svobodo medijev v državi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Sukić, imate besedo za postopkovni predlog.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Seveda imam postopkovno, hvala lepa.
Očitno premier Janša misli, da nas bo vrnil na častitljivo 9. mesto na mednarodni lestvici, kar se tiče svobode medijev. S svojim tviteraškim načinom komuniciranja z vsemi, ki se ne strinjajo z njegovimi razmisleki, vemo, kako komunicira. Predsednik Vlade Janez Janša je v odgovorih na moja vprašanja vnovič pokazal, da ni dorasel funkciji predsednika Vlade, enostavno ni sposoben prenašati kritik, ni pripravljen odgovarjati na zoprna vprašanja, kar mora pravzaprav vsak politik, in ne prenese ogledal, v katerih vidi grdo sliko sebe, češ, nisem kriv jaz, krivo je ogledalo. Zato ima potem teorijo, kako se je treba braniti in kako je pravzaprav napad najboljša obramba. Žal to niso le vaši osebni problemi ali pa njegovi osebni problemi. Vsi mi, dva milijona državljank in državljanov mora na žalost živeti s takim predsednikom vlade in celotna država je talec nekih njegovih frustracij oziroma idej o tem, kako se je treba braniti pred ne vem kom vse. Napadi na medije, na sodstvo, intelektualce, nasploh na vse, ki mislijo drugače ali pa s svojo glavo, so simptomi osebnostnih potez premierja Janeza Janše.
Svoje vprašanje sem začela v bistvu benevolentno – opozorila sem ga, da nas s takim odnosom postavlja v družbo napol diktatorskih režimov, kot so madžarski, ruski, turški, in mu zastavila tri povsem preprosta vprašanja:
Prvič, ali se bo končno odrekel napadom na institucije in novinarje, vendarle je premier. Ampak on to počne tudi v vlogi premierja.
Drugič, ali bo nehal zlorabljati vladni Twitter profil za svoja osebna obračunavanja in za propagando svoje stranke. Na vladnem profilu, oprostite, se to ne sme dogajati.
In tretjič, ali se je pripravljen odjaviti s Twitterja. Tega seveda ne bo naredil, kako le! Ampak s tem bi se vendarle začel približevati minimalnim demokratičnim standardom – tistemu, kar, spoštovani premier, velika večina slovenske javnosti ocenjuje, da vam manjka. Najmanj, kar državljani in državljanke od vas kot predsednika vlade pričakujemo, je, da varujete institucije in da ne obračunavate z navadnimi državljani prek socialnih omrežij. A je tako težko?
Dve zelo preprosti zadevi, ampak se je še enkrat izkazalo – stvar je nepopravljiva. Janez Janša je in bo deloval v škodo države, njene demokratične ureditve, njenega mednarodnega ugleda in nenazadnje v škodo vseh nas, zato seveda postopkovno predlagam, da se na prihodnji seji pogovorimo o njegovem odstopu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Naslednja ima vprašanje kolegica Maša Kociper, SAB.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministrski zbor, spoštovani predsednik Vlade!
V stranki SAB smo že večkrat povedali, da nismo in ne želimo biti zgolj upokojenska stranka, dejstvo pa je, da je prav med upokojenci veliko število ljudi, ki živijo zelo težko, nekateri v revščini ali celo pod robom revščine. Številke o tem, kako posamezni upokojenci preživljajo svoje zadnje dneve življenja, in podatki o tem, kaj vse se jim dogaja, so res tragični. Mislim, da moramo kot družba narediti vse, da jim pomagamo. Sploh zato ker so mnogi med njimi oddelali svojo delovno dobo, in to v celoti in tako, kot je to zahteval zakon. Naloga nas vseh je torej, da na tem področju tej družbeni skupini, kjer je toliko prizadetih, pomagamo, kolikor je pač v naših močeh – najboljše s sistemskimi spremembami, lahko pa tudi s povesem praktičnimi konkretnimi ukrepi.
Eden takih je bil tudi ukrep naše predsednice stranke Alenke Bratušek v času, ko je bila ministrica za infrastrukturo in je pripravila zakon o prevozih v cestnem prometu, ki od 1. julija naprej predvideva brezplačen medkrajevni javni potniški promet za upokojence, pa poleg upokojencev za vse starejše od 65 let, študente invalide in registrirane športnike, študente in dijake. Ta brezplačna vozovnica bo vsem naštetim skupinam omogočila večjo mobilnost, možnost, da neomejeno in varno potujejo med posameznimi kraji naše države, da ohranijo socialne stike in da izboljšajo kvaliteto svojega življenja. Zelo zadovoljni smo bili in zelo veliko pove o nas vseh, ki sedimo tukaj, da je bil ta predlog zakona v tem državnem zboru podprt z veliko večino, podprla ga je tudi vaša stranka, predsednik Vlade. Tako da se vsi skupaj, sploh pa v stranki SAB nadejamo, da se s 1. julijem ta ukrep tudi resnično izvede.
Moje vprašanje v tem prvem delu je zato predvsem to:
Ali mi kot predsednik Vlade Republike Slovenije lahko zagotovite, da so bo ta ukrep s 1. 7. letošnjega leta tudi v resnici uveljavil, kot to določa zakon?
In drugo, glede na pisno poslansko vprašanje, ki smo ga naslovili na ministra:
Ali lahko zagotovite, da bodo upokojenci in ostali, ki so upravičeni do tega ukrepa, dobili tudi kartice po neki povsem normalni ceni, da ne bodo te kartice potem predstavljale nek strošek, ki bo pomenil, da ta prevoz ni več brezplačen?
Toliko v prvem delu. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima predsednik Vlade.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Kot ste dejali, zakon začne veljati 1. julija in trenutno so v medresorskem usklajevanju vsi potrebni podzakonski akti za to, da se bo zakon lahko začel izvajati. Pristojno ministrstvo zagotavlja, da bo vse pravočasno pripravljeno. Kar se tiče stroškov, gre za brezplačno vozovnico za te kategorije, tako bodo stroški nabave kartice oziroma te letne vozovnice zgolj stroški izdelave teh dokumentov, in to minimalni.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa.
To vprašanje sem postavila med drugim zato, ker smo iz odgovora, ki ga je podal minister za infrastrukturo na pisno vprašanje našega poslanca, slišali, da je priprava za izvedbo tega zakona zaradi epidemije upočasnjena, da se bodo podaljšali tudi roki za izdelavo kartic. Iz neformalnih virov pa smo izvedeli, da bi naj posamezna kartica za ta brezplačen prevoz stala tudi do 20 evrov. Če sem vas pravilno razumela, sem od vas pravkar dobila zagotovilo, da ta zakon bo uveljavljen in da bodo tudi te kartice ljudje dobili brezplačno oziroma za ceno kartice, ki je po našem mnenju okrog 2 evra na kartico. Prosim, da mi še to potrdite. Če je to res, potem v nadaljevanju ne bom zahtevala razprave. Sicer pa imam še en predlog za razpravo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, izvolite.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Res je, da je koronakriza oziroma epidemija zaustavila pripravo marsičesa, tudi teh podzakonskih aktov za uveljavitev tega zakona, da pa zadnje tedne pospešeno delamo in po zagotovilih pristojnega ministrstva bodo ti akti pripravljeni pravočasno. Kolikor sem obveščen, naj bi bil dejansko tudi strošek te kartice okrog cene, ki ste jo navedli, se pravi, okrog 2 evra, ne 20 evrov.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Maša Kociper, postopkovno? Ne.
Kolegica Janja Sluga, SMC, bo postavila naslednje vprašanje.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade! Slovenija je čudovita dežela, ki je na globalnih trgih poznana kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija, katere obisk prinaša nepozabno doživetje. Zato turizem v naši državi predstavlja pomembno in zelo uspešno gospodarsko panogo z visokim potencialom za rast in razvoj. Skupni prispevek turizma v slovenskem gospodarstvu je lani znašal 5,7 milijarde evrov oziroma skoraj 13 % bruto domačega proizvoda. Delovna mesta v turizmu predstavljajo 12,8 % vseh zaposlitev v državi, kar skupaj znaša več kot 110 tisoč delovnih mest. V času epidemije in ob popolni zaustavitvi globalnega trga je turistična panoga zagotovo bila in je ena izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Te dni pa se slovenski turizem počasi znova postavlja na noge tudi zaradi sprejetih ukrepov Vlade v času boja proti koronavirusu, ko se je sprejemala antikorona zakonodaja. Zavedati se je treba, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva v veliki meri odvisno tudi od okrevanja turistične dejavnosti, zato mora biti naš cilj ta, da danes po zaključku epidemije še dodatno okrepimo položaj Slovenije kot varne, trajnostne in odgovorne turistične destinacije. Najpomembnejši in najbolj odmeven ukrep so zagotovo vsem znani turistični boni, ki stopajo v veljavo v naslednjih dneh in jih bodo prejeli in koristili vsi prebivalci Republike Slovenije. Ocenjuje se, da ima ukrep uvedbe turističnega bona veliko finančno težo, njegov multiplikativen učinek pa naj bi prispeval k zagonu vseh preostalih s turizmom povezanih dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovine, kulturne in rekreativne dejavnosti, kmetijstvo in podobno.
Glede na pomembnost tega ukrepa in glede na pomembnost turizma kot gospodarske panoge, ki ji je nujno treba pomagati, da bo naša država še naprej prepoznana kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija, vas sprašujemo:
Kako ocenjujete učinke tega ukrepa na turistično panogo in na celotno slovensko gospodarstvo?
Kaj je njegova dodana vrednost?
Kakšni so predvideni multiplikativni učinki tega ukrepa?
Kaj se lahko od tega ukrepa nadeja slovenski turizem in zaposleni v tej panogi?
Kako se bo naša vlada še naprej odzivala na potrebe po pomoči slovenskemu turizmu in z njim povezanimi gospodarskimi panogami?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, izvolite.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Učinki te, bom rekel, malo posebne pomoči slovenskemu turizmu so dejansko multiplikativni, kot ste dejali. Predvsem gre za to, da se ohranijo kapacitete in da se delno te kapacitete tudi napolnijo v času prehoda. Se pravi v času, ko se skušamo čim hitreje vrnite iz nekega lock downa. Slovenija je imela samo delno zaustavitev javnega življenja, ampak v turizmu je bila praktično popolna. In ta prehod je zahteven. Dejansko je neposredno od turizma v Sloveniji odvisnih 58 tisoč, skoraj 60 tisoč delovnih mest, posredno še nekaj 10 tisoč. Gre za izjemno pomembno panogo, ki prispeva k našemu bruto domačemu proizvodu zadnjih nekaj let v povprečju več kot 10 %.
Vlada je imela na voljo v bistvu dve strateški možnosti pomoči. Ena je ta, da bi neposredno samo za turizem podaljšali ukrep čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in še nekaterih drugih ukrepov iz prvih dveh koronapaketov samo za to panogo še, ne vem, do konca leta ali do konca okrevanja ali pa na nek način isto vsoto denarja nameniti za to, da se razdeli prebivalstvu v obliki turističnih bonov. Ti boni se potem porabijo za neko temeljno dejavnost, ki generira še dodatne vrednosti. Odločili smo se za to obliko in moram reči, da je veliko mojih kolegov iz drugih evropskih držav klicalo in se zanimalo za ta način in čestitalo za inovativnost, kjer gre pač za multiplikativne učinke.
Računamo tudi na to, da bomo na ta način ohranili bistveno več turističnih kapacitet živih kot zgolj s subvencioniranjem čakanja na delo, ker potem se nič ne dogaja in po domače rečeno stvari zakrnijo.. Pričakujemo pa vsaj v drugem delu poletne turistične sezone bistveno večji obisk tudi tujih gostov, ker je bila Slovenija v bistvu prva evropska država, ki je lahko najavila konec epidemije. V vikendu 14. in 15. maja je bilo v svetovnih medijih okoli 24 tisoč pozitivnih zapisov o Sloveniji. Pred nekaj dnevi je vodilni britanski časopis objavil lestvico povpraševanj po turističnih destinacijah v Evropi in Slovenija je bila na prvem mestu, in to predvsem zaradi tega ker smo veljali kot varna destinacija, kjer smo turistične kapacitete ohranili.
Treba pa je povedati, da so nočitvene kapacitete v Sloveniji bistveno večje od tega, kar omogočajo ti boni. Samo s tem ukrepom ne bomo rešili turizma, bomo pa omogočili, da se te kapacitete, ki obstajajo ali pa so obstajale v lanskem letu in je marsikdo že razmišljal, ali bi jih zmanjšal ali bi celo zaprl svojo dejavnost, ohranijo in na ta način omogočijo tudi pritok novih sredstev prek tujih turistov, ki bodo prihajali, če bomo ohranili Slovenijo covid varno, če bomo sposobni zajeziti te posamične okužbe, do katerih prihaja. Trenutno imamo dve taki mini žarišči na Jesenicah in v Novi Gorici, ki pa ju pristojni obvladujejo, kar pomeni, da je to ključna stvar.
Se pravi, če na tej točki pogrnemo, nam tudi boni ne bodo veliko pomagali, je to sekundarna stvar, dobra pozitivna reakcija z dolgoročnimi učinki. Ključno pa je, da Slovenijo ohranimo varno, zdravo, brez izbruhov, ki jih ne bomo mogli obvladati. In v tem primeru računamo, da se bo tudi turistična panoga v celoti pobrala bistveno prej, kot so bile napovedi še pred mesecem dni.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Sluga, izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Mogoče v nadaljevanju samo en komentar ali pa vprašanje.
Ali deliva mnenje, da je v bistvu mogoče napočil čas, ko bodo tudi državljanke in državljani raziskali svojo domovino do te mere, da si mogoče v naslednjih letih lahko obetamo, da bo več Slovencev tudi v prihodnje dopustovalo doma?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, izvolite.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Jaz bi samo komentiral to v bistvu s potrditvijo oziroma s strinjanjem. Bil sem en dan zadnjega vikenda v Bovcu in tam sem srečal kar nekaj slovenskih družin. Večina jih je priznala, da so bili že tudi preko oceanov na dopustih, v Bovcu pa še ne. Mislim, da bo ta ukrep prispeval tudi k temu, da bomo lepote naše domovine bolje spoznali in da bodo tudi naše turistične agencije ugotovile, da je mogoče profitabilno, enako profitabilno tržiti tudi domače destinacije kot kakšne čezmorske.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.
V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanski vprašanji, postavljeni na 17. seji Državnega zbora.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril na vprašanje najprej Jožeta Lenarta v zvezi z nabavo zaščitne opreme v obdobju epidemije covid-19.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani poslanec gospod Jože Lenart, spoštovani Državni zbor, spoštovani predsednik Državnega zbora!
O nabavah, postopkih in kakovosti zaščitne opreme je bilo v zadnjem času veliko povedanega, napisanega, objavljenega in tudi raziskanega. Mislim sicer, da sem na vsa vprašanja že odgovoril, vendar vidim, da se vrtimo še vedno v krogu in ponavljamo iste vsebine. Razlika je med stanjem in pritiski v času izbruha epidemije, ko je bilo stanje resnično izredno, in pa danes, ko smo to epidemijo uspešno obvladali. Zajezili smo epidemijo in poskrbeli, da je bilo zaščitne opreme dovolj in nismo imeli nikoli situacije, ko ne bi imeli od kje vzeti. Seveda je pogled v sredini viharja in iz daljave na varni strani zelo drugačen. Vse dosedanje delo smo celovito zajeli v obsežnem poročilu. Gre za skupno vladno poročilo in ne le poročilo našega ministrstva, ki je že bilo obravnavano in sprejeto v Državnem zboru. Ne morem govoriti, da je pri primerjavi cen prišlo do velike netransparentnosti, saj je zavod tudi na našo zahtevo objavil vse pogodbe, vključno s cenami, seznam pogodb in podatkov pa je tedensko ažuriran. In ravno iz teh objavljenih podatkov lahko črpate informacije o cenah, o katerih govorite. Primerjava cen je bila narejena glede na naročene količine na presečni datum priprave poročila Vlade, torej na osnovi podatkov o nabavi zaščitne opreme od 14. marca do 25. aprila 2020. Razumljivo je, da so ti podatki spreminjajo zaradi dinamike sklepanja in realizacije pogodb. Je pa res, da je pri primerjavi prišlo do napake pri upoštevanju DDV, kar smo v Državnem zboru že pojasnili pri obravnavi poročila. V tabeli je prišlo do nenamerne napake, ki je posledica neupoštevanja plačila DDV pri naročilih trenutne vlade. Če cenam zaščitne opreme trenutne vlade prištejemo DDV cene FFP mask in ventilatorjev, ki jih je nabavila trenutna vlada, še vedno odstopajo od cen prejšnje vlade. Pri FFP maskah prejšnje vlade 4,64 evra za kos, objavljen podatek v poročilu 3,40, pri aktualni vladi pravilno 4,14 evra. Pri ventilatorjih pa v času prejšnje vlade 49 tisoč 154 evrov za kos, pri aktualni vladi 33 tisoč 880 oziroma z DDV pravilno 41, 333 evra za kos. Lahko pa podam novejši podatek glede povprečne cene že dobavljenih mask FFP-2 na dan 28. maja. Na ta dan je bilo dobavljenih 2,5 milijona kosov maske FFP-2 po povprečni ceni za kos 3,61 evra brez DDV oziroma 4,40 evra z DDV, kar je še zmeraj manj kot v prejšnji vladi. Pri tem se vse blago dostavlja in prevzema v Sloveniji. Pri tem želim dodati tudi to, da je bil Zavod za blagovne rezerve zaradi okoliščin v času najhujše epidemije postavljen v položaj, da mora kupiti vse, kar je na trgu bilo dosegljivo oziroma kar se je dalo dobiti oziroma je bilo realno dobavljivo. To je bila tudi posledica premalo naročene zaščitne opreme pred 14. marcem, ko še ni bil pristojen za centralno nabavo zaščitne opreme Zavod za blagovne rezerve. Naj še povem, da so postopki nabave in dobav že v postopku pregleda s strani Računskega sodišča in KPK. Želim si, da bi bili vsi postopki izvedeni čim prej, da lahko nadaljujemo z delom v smeri izboljšanja in stabilizacije poslovnega okolja za vse poslovne subjekte, ki so bili v epidemiji prevzeti.Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Lenart, imate besedo.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani minister Zdravko Počivalšek, ta shema, infografika, ki je še vedno na portalu Vlade Republike Slovenije, vam je verjetno znana. Sami ste rekli, da ste priznali napako glede DDV in tudi povprečja cen, ki ste ga delno popravili za ventilatorje. Sprašujem:
Zakaj je ta infografika še vedno na portalu Vlade Republike Slovenije in še vedno zavaja, če je bilo že priznano?
Kot drugo pa bi želel vaš odgovor kot kredibilnega podjetnika. Poglejte, vi ste primerjali 100 tisoč mask v treh naročilih, kar pomeni samo 0,6 % na celotno količino petnajst milijonov 200 tisoč mask, ki ste jih uporabili v poročilu. Sprašujem vas:
Kaj za vas kot kredibilnega podjetnika pomenijo marže, rabati pri tako različnih količinah in pa cena prevozov in ostalih fiksnih stroškov, če bi jih preračunavali na enoto?
To so strašne razlike. Oba izhajava iz podjetništva in veva. Kot dokaz pa vam želim predstaviti na strani 41 vašega poročila, ste lepo objavili Medicop v količini 49 tisoč, ki je vsaj približno primerljivo s količinami vlade Marjana Šarca. Tukaj navajate ceno 6,28 oziroma z DDV 7,47. Prosim, da kot kredibilni podjetnik, naju spremljajo zdaj naši kolegi iz gospodarstva, da poveste, kaj menite o tem. To bi bila pravična primerjava, če bi tudi to upoštevali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec, hvala za dopolnjeno vprašanje.
Za infografiko bomo poskrbeli, da ne bo več taka, kot ste povedali. Ne odgovarjamo na našem ministrstvu direktno za njo in se bomo potrudili, da bo zadeva skladna s tistim, kar smo v popravku navedli.
Ko govorimo o primerjavi količin, je seveda treba v normalnih razmerah dati prav temu, kar vi trdite. Če kupite eno enoto ali pa milijon enot, je definitivno to praviloma v nacionalnem področju velika razlika, vendar pa je treba biti korekten in je treba povedati, da ne govorimo zdaj tukaj v tem primeru samo o količinah, ampak govorimo tudi o času, v katerem smo to zadevo nabavljali. Če hočemo to primerjavo narediti, pridemo v težave na način, da izhajamo iz tega, kar sem povedal, da smo v tistem času, to je obdobje 13. marec–10. april, kupili vse, kar je bilo možno dobiti in je bilo možno dostaviti v Slovenijo, ne glede na ceno. To je bila tema tudi moje interpelacije, kjer smo bolj natančno oddelali to zadevo. Še enkrat, če želite odgovor od mene, v normalnih okoliščinah imate prav. V okoliščinah, v katerih pa smo to počeli, to definitivno ne drži, ker smo bili pod pritiskom tega, da smo za potrebe zdravstvenega sistema morali kupiti vse tisto, kar je bil kdo v stanju pripeljati in dostaviti k nam po cenah, ki so jih postavljali dobavitelji, ne kot smo si jih želeli mi, ki smo bili kupci. Hvala lepa.

PREDSEDIK IGOR ZORČIČ: Kolega Lenart, imate besedo za postopkovno.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, za dopolnitev odgovora.
Saj poanta je v tem, da takšne primerjave, potem ne moremo delati v javnosti, ker zavajamo in so neprimerljive. Kljub vsemu predlagam splošno razpravo glede na to, da se v tem času dodatno pojavljajo netransparentne dobave in je ta zadeva še vedno aktualna, zato predlagam, da pride do splošne razprave. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril še na vprašanje kolegice Lidije Divjak Mirnik v zvezi z odpiranje fitnes centrov ter izvedbo različnih vadb.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Spoštovani, gospod predsednik, jaz se odpovedujem temu odgovoru, ker je zadeva že mimo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na vprašanje poslank in poslancev.
Besedo ima kolega Robert Pavšič, ki bo vprašanje zastavil ministru za zdravje Tomažu Gantarju ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala in lep pozdrav.
Sicer bom verjetno slišal, da se spet vrtimo v krogu, ampak v javnost prihajajo vedno novi podatki. Recimo, da je sredi aprila na carini zaradi tržne inšpekcije in Fursa obtičalo 200 milijonov mask. Ampak se bomo fokusirali samo na eden posel izmed teh, o katerem malo bolj odmeva zadnje dni.
Zavod za blagovne rezerve je namreč konec maja nabavil 200 milijonov higienskih mast, ki pa niso primerne za zaščito zdravstvenih ali drugih okužbam izpostavljenih delavcev. Po javno dostopnih informacijah je očitno, da je država s konkretnim nakupom pravzaprav pomagala družbi Hmezad – Tmt, s katero je pogodbo podpisala v začetku aprila, torej na vrhuncu epidemije, po cenah, ki so bistveno višje od današnjih. Te higienske maske, ki niso primerne za zaščito, ampak le za splošno uporabo, so zaradi napačne deklaracije obtičale na carini med temi 200 milijoni mask. Ne torej zaradi aktivnosti zavoda, ampak zaradi napake uvoznika.
Minister Gantar, vas sprašujem:
Kolikšne so trenutne zaloge higienskih mask v Sloveniji, higienskih sprašujem, ne zaščitnih?
Ali sploh potrebujemo tolikšno količino, recimo 200 milijonov mask?
Komu so te higienske maske pravzaprav namenjene oziroma kdo jih lahko uporablja ter kolikšna je njihova stopnja zaščite?
Minister Počivalšek vas pa sprašujem:
Kako je lahko država nabavila tolikšno količino teh mask po izredno visokih cenah?
Še posebej me zanima dinamika izvedbe posla z družbo Hmezad – Tmt v višini 11 milijonov evrov. Gre namreč za daleč največjo dobavo mask od začetka epidemije. Količina presega število vseh mask, ki so prišle v državo do začetka maja. Polega tega ste posel izpeljali v času, ko so na zavodu zavračali dobave mask drugih preverjenih ponudnikov. Posel je bil izpeljan v obdobju med 27. in 29. Majem, torej le nekaj dni preden je zavod na podlagi sklepa Vlade izgubil pristojnost za nabavo zaščitne opreme za državo.
Še posebej me zanima pojasnilo:
Zakaj ste nabavo realizirali s podjetjem, s katerim je zavod imel še pred nekaj tedni negativno izkušnjo?
Neuradno naj bi šlo za tiste maske, ki jih je pred tem državi neuspešno poskušalo prodati podjetje GenEplanet. Prosim za odgovore.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister Počivalšek, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani poslanec, gospod Robert Pavšič, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslane in poslanci! Hvala za vprašanje.
Kljub temu da smo v četrtek na maratonski seji tukaj v tem zboru podrobno pretresli vse nabave zaščitne opreme, tudi to tematiko, bom poskušal odgovoriti na kratko in jasno. Vsa oprema, ki smo jo dobavili v Sloveniji, je uporabna in strokovno pregledana. To potrjujejo tudi vsi zapisniki komisije kontrolne Hiša Bureau Veritas, ki je ob prevzemu izvajala nadzor nad kakovostjo in količino dobavljenih zaščitnih sredstev. Ta hiša ima tudi vse pristojnosti, da bi lahko vso neustrezno opremo zavrnila.
V nekaterih primerih – Acron, SLA marketing – je krovna hiša tudi ugotovila, da je bila zaščitna oprema dobavljena brez certifikata, vendar je bilo prejeto blago označeno kot skladno, in sicer na podlagi vizualnega pregleda. Pomembno pa je vedeti, da veljajo za različne tipe mask različni kriteriji. Eno so higienske maske, ki se uporabljajo za splošno prebivalstvo, drugo pa maske, ki jih uporablja zdravstveno osebje – to so FFP-2, FFP-3. Za higienske maske niso potrebni nobeni certifikati, kljub temu pa je bil v našem primeru za čisto vse maske opravljen pregled tehnične ustreznosti. Drugače pa je z maskami FFP-2 in FFP-3 ter ventilatorji, ker gre za izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvene namene in je treba in zahtevano izkazovanje njihove tehnične ustreznosti s certifikati. Vsa oprema, ki smo jo dobavili, je torej šla skozi test ustreznosti in vsa oprema, ki mora imeti ustrezne certifikate, jih tudi ima. To lahko kadarkoli in kdorkoli tudi sam preveri, če vam uradni dokumenti pač ne pomenijo dovolj. Vse, kar smo kupili, je ustrezalo strokovnim standardom. Oprema, ki je danes v skladiščih, bo prej ko slej tudi uporabljena. Pomembno je, da smo se v času epidemije pravočasno oskrbeli s potrebno opremo, pomembno pa je tudi to, da smo danes na morebitni drugi val epidemije pripravljeni bolje, kot smo bili konec februarja. Če bi eksaktno postavili vprašanje, koliko imamo te opreme, bi vam že danes lahko to odgovoril. Tako vam bom ta podatek priskrbel, čeprav nisem slišal točne številke, ki ste jo omenili, da imamo zaloge. Če bi nas takrat v skladiščih čakalo več opreme, četudi bi bila ta strokovno slabše kakovosti, nam bi bilo prihranjeno marsikakršno razočaranje.
Zdaj pa na kratko še o pogodbi za dobavo 22 milijonov zaščitnih mask za splošno rabo, torej ne za medicino, o katerih ste govorili, vsaj tako mislim. Pogodba z dobaviteljem Hmezadom je bila sklenjena na vrhuncu epidemije marca. Še enkrat, pogodba je bila sklenjena marca, ne na datum, ki ste ga zdaj omenili. Takrat je bila potreba po veliki količini navadnih zaščitnih mask za prebivalstvo izjemno velika, odločitev države za nakup večje količine mask pa je bila še kako utemeljena. Maske smo kupili po ceni, ki je bila takrat na trgu sprejemljiva. Pogodbo je sklenilo prejšnje vodstvo Zavoda za blagovne rezerve. In če bi radi namignili, da sem si zanjo prizadeval tudi sam, vas moram popraviti še enkrat – s to pogodbo, tudi z vsemi drugimi, se sam nisem ukvarjal, je pa res, da je Hmezad dolgoletni dobavitelj Zavoda za blagovne rezerve. S pogodbo so se ukvarjali tisti, ki zdaj iz neznanega razloga to pogodbo poskušajo pripisati meni in mojemu vplivu. V tej pogodbi je nastala napaka, saj je pogodba določala, da mora imeti maska za splošno uporabo tudi poseben certifikat. Ker temu ni tako, in je to potrdilo tudi ustrezno pravno mnenje, je sedanje vodstvo zavoda z dobaviteljem opravilo pogajanja, doseglo znižanje cene za posamezno masko. Končno ceno tega posla je sedanje vodstvo torej znižalo in državi prihranilo dobrih 800 tisoč evrov, prej 22,3 milijona, zdaj 11,5 milijona za te maske. Trditi, da bi lahko država od te pogodbe zaradi napake v pogodbi odstopila, ni res. To je ugotovila ustrezna pravna služba in ker živimo v pravni državi, mora to nekaj pomeniti. Maske, ki smo jih torej kupili po tej pogodbi, pomenijo danes dragoceno zalogo navadnih zaščitnih mask. Nismo kupovali ničesar, kar ne potrebujemo, pač pa nekaj, kar nam bo lahko usodno spremenilo naše možnosti pri preprečevanju širjenja okužb v morebitnem drugem valu epidemije. In če je to za koga problem, potem je to narobe svet. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Pavšič, imate besedo za zahtevo.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Sicer sem jaz tudi ministra Gantarja nekaj povprašal. Jaz nisem nikoli govoril o tem, ali je to zadostno ali ne. To sem poskušal vprašati vašega kolega, pa ni prišel do besede. In tudi nisem govoril o maskah FFP-2, FFP-3 ali predihovalnikih, niti z eno besedo nisem tega omenjal. Jaz danes sprašujem samo o higienskih maskah, ker mislim, da nam je vsem znano, kaj so zaščitne maske in kaj so higienske maske. Očitno je, da se, ne glede na to, kako se poskušate oprati, nadaljujejo dvomljive nabave, saj je podjetje Hmezad-TMT s prekvalifikacijo zaščitne, torej medicinske opreme v higiensko, obšlo inšpekcijski farmacevtski nadzor. Zato je to robo pregledovala tržna inšpekcija, ne pa inšpekcija, ki ugotavlja zdravstveno ustreznost. Zato tudi ne moremo, ker je šlo za prekvalifikacijo, nihče ne more ugotoviti, ali so te maske dejansko učinkovite.
Kako torej, minister Počivalšek, upravičujete še enega v vrsti dvomljivih nakupov, spet za visoko ceno?
To pa ni slučaj. Sploh glede na to, da je družba dobavila neustrezne maske po lastni krivdi. Pogodbo podpišeta dva in če sta oba podpisala napačno pogodbo, tudi oba prevzameta posledice. Zakaj niste pogodbe razdrli, to veste spet samo vi. Te maske ste plačali po 52 centov, torej po petkrat višji ceni, kolikor velja na trgu danes. Zaradi pravnega mnenja. Pravno mnenje je mnenje, sto pravnikov, sto pravnih mnenj, vemo pa, kdo lahko podaja edino v tej državi dokončno sodbo, kaj je v skladu s pravom in kaj ni v skladu s pravom. In ne obračati mojih besed, zanimajo me samo te maske, samo ta posel in spet ogromna razlika v ceni, petkratna.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Pavšič, želite, da dam besedo še gospodu ministru Gantarju?

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa. Ja, boš ti povedal.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec, odgovoril sem vam na vaše vprašanje. S tem podjetjem je bil posel sklenjen prej, pri prejšnjem vodstvu blagovnih rezerv. In če kdo zavaja, zavajate na tem področju samo vi, imate slabe obveščevalce o tem poslu. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod Gantar, izvolite.

TOMA GANTAR: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Poslanke in poslanci!
Seveda obstajajo, tako kot ugotavljate, dve vrsti mask, za medicinsko uporabo, ki so natančno certificirane, in vemo, kakšni certifikati so potrebni in zakaj za njihovo uporabo, in druga vrsta, ki je široko uporabna v vsakodnevnem življenju. Gotovo, če bi imeli v začetku možnost nabave samo mask za medicinske namene, bi bilo to upravičeno, glede na nevarnost okužbe. Po drugi strani vemo, da je bila možnost nabav močno omejena in da tudi higienska maska lahko zmanjša učinkovitost zaščite pred prenosom, predvsem bolezni s kapljično okužbo, tudi na eno četrtino, pa tudi če na eno polovico, je bolje uporabiti to kot pa ničesar. Kot sem jaz razumel na samem začetku in tudi ko smo se soočali s težavami, je bilo takrat predvideno in tudi zdravniki so zagovarjali, da je boljše karkoli kot ničesar. Jaz seveda upam – ne poznam zaloge higienskih mask, kakšna je v tem trenutku, da tudi če zaloga je, to ni material, ki zapade oziroma propade, tudi če je v rezervah. Predvsem si pa želim, da ga v bodoče ne bi potrebovali na način, kot je bilo tokrat. Dejstvo pa je, da v raznih trgovinah, javnem transportu in podobnem, kjer tudi nismo imeli na razpolago ustrezne zaščitne opreme, so te maske uporabne. Pregledane so bile, vsaj tiste, ki so bile nabavljene, tudi higienske, s strani medicinskega osebja UKC, ki je sodelovalo pri teh nabavah. Označene so bile kot primerne za uporabo oziroma boljše, kot če ne bi razpolagali z ničimer v danem trenutku.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Pavšič, imate besedo za postopkovni predlog.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala lepa.
No, saj je zelo zanimivo, kako se vse skupaj na koncu skoncentrira v stavku »bolje nekaj kot nič«. Kadar so razmere takšne, kot so bile, se to nekaj časa dopušča, danes pa bi lahko zajeli sapo in malce bolj razmišljali o tem, kaj se še rešiti da, ampak očitno se bomo zavajali. Seveda, minister, se je vodstvo zamenjalo, vendar pa minister ostaja isti in zavod sodi pod ingerenco vašega ministrstva ne samo zadnja dva meseca, ampak že kar dlje časa. In to spet ne opere odgovornosti kogarkoli. Saj nihče ne trdi vnaprej, da je šlo karkoli narobe, vendar dajte to opravičiti, dajte to razložiti, pa ne z enim pravnim mnenjem pa sklicevanjem na to, da pač živimo v pravni državi. Pravno državo zagotavlja več vej oblasti, ne pa pravno mnenje vaše pravne službe.
Spete so se decentralizirale nabave. Spet se je vzpostavil prvotni način nabave zaščitne in medicinske opreme s 1. junijem. Če je bilo to prej tako slabo, ne vem, zakaj niste potem pripravili sklepa pa prevzeli tovrstnih nabav tudi v bodoče, da bi bile resnično centralizirane, pregledne. To, kar tudi Računsko sodišče pričakuje od te države. Pa ne, spet ste se vračali na prejšnji način, in to tudi nekaj pove – da niste dosledni pri svojih odločitvah. Vedno novi podatki, vedno nove tako imenovane »afere«, da ne boste rekli, da vas spet obsojamo v naprej.
To pomeni, da se bomo o teh zadevah še dolgo pogovarjali in večkrat, zato predlagam, da se o tem opravi javna razprava. Ker pa vem, da je v tej koaliciji možnost, da bi se o tej zadevi pogovarjali, kot smo se, pričakujem, da s bomo še na kakšnem odboru srečali in to zadevo malce bolj natančno pregledali, ker gre pa za res za največjo nabavo higienskih mask. Tukaj ne gre za medicinsko opremo, gre za higieno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.
Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Samo Bevk, ki ga bo postavil ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Zaradi dolgoletnega rudarjenja je treba zavarovati območje neposredno nad rudnikom živega srebra v Idriji in obvarovati mesto Idrija pred posledico posedanja in drugimi posledicami, ki so nastale zaradi dolgoletnega rudarjenja in se odražajo v rudarski škodi in degradiranem okolju na vplivnem območju rudnika. Zaradi preteklega izkoriščanja rudnin v rudnikih v zapiranju je treba vzdrževati ustrezno urbano okolje pred ostalimi posledicami preteklega rudarjenja, ki se odražajo, kot rečeno, v rudarski škodi, degradiranem okolju in tudi v zdravstvenem stanju nekdanjih rudarjev. Ko sem lansko leto o sanaciji rudarske škode spraševal ministra Zdravka Počivalška, mi je minister odgovoril, da MGRT rudarske škode neposredno več ne financira, ker je z likvidacijo rudnika kot podjetja prenehal subjekt, ki bi to škodo neposredno povzročal. Zadnja rudarska škoda je bila izplačana leta 2014 v višini 245 tisoč evrov, leta 2015 država sploh ni prispevala niti centa za vzdrževanje nezalitega dela rudnika, kaj šele za druge naloge, ki izhajajo iz zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v idrijske rudniku. 17. maja 2017 pa je bila izvedena še likvidacija rudnika živega srebra kot podjetja.
Ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka torej sprašujem:
Kaj lahko vlada in ministrstvo naredita za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji?
Že v naprej hvala lepa za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Minister, imate besedo za odgovor.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec za vprašanje.
Sicer sva midva v poslanskih klopeh sedela ogromnokrat in na žalost je res, da postavljate poslanska vprašanja mislim da desetletja približno v istem tonu. In bojim se, da vam ne bom mogel postreči z drugačnim odgovorom, kot so ga vse vlade doslej posredovale na vaša vprašanja. Zavedam pa se, da bo v prihodnje treba ustrezneje nasloviti to vprašanje, ki ni značilno samo za Idrijo, je značilno še za marsikateri drugi kraj, ki je povezan ne samo z rudarjenjem, ampak tudi s temi negativnimi bremeni industrije, ko govorimo o končanju le teh bremen in potem posledično ugotavljamo okoljsko škodo.
Na področju rudnika živega srebra v Idriji Ministrstvo za okolje v okviru svojih pristojnosti, ki izhajajo iz direktive o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti vsake tri leta izvaja monitoring okolja. S tem izvajamo monitoring v sedimentih, tleh, zraku, vodi in biosferi. Moram reči, da monitoring še vedno kaže znatne posledice rudarjenja in na okolju so še vedno prisotna stara bremena. Kot poseben vir živega srebra za okolje so ostale tudi osiromašene rude, ki so tam še vedno prisotne. To spremljamo vsa leta in vrednosti živega srebra v sedimentih Idrijce močno nihajo in niso odvisne le od oddaljenosti od glavnega vira, ampak tudi od ostalih hidroloških pojavov. Podatki kažejo, da se vsebnosti v zadnjih 25 letih niso znižale, ampak da nihajo za več kot dvakrat, glede na kritično vrednost. Spodbudno je pa to, da vsebnost živega srebra v vzorcih vode na vplivnem območju rudnika ne presega spodnje meje določljivosti za živo srebro z uporabljeno analitiko in zato ugotavljamo, da vrednosti živega srebra v vodi niso močno povečane.
Kot pravim, MOP za vsa degradirana območja v Republiki Sloveniji izvaja monitoring okolja – tla, voda, sedimenti v skladu z direktivo. Res pa je, da za ostale ukrepe, ki ste jih omenili, zlasti te posledice rudarjenja, v smislu posedanja, v smislu ostalih aktivnih politik, to ne sodi v našo pristojnost in tega tudi ne izvajamo. Zato vam je tudi minister za gospodarstvo, ki je pristojen za rudarstvo, odgovoril, da tudi oni tega ne počnejo. Menim, da tudi v skladu s koalicijsko pogodbo bo treba doreči, kako je v prihodnje tudi v tem primeru in v ostalih primerih, ki so posledica rudarjenja v Republiki Sloveniji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Samo Bevk, izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za odgovor, gospod minister.
Kljub dejstvu da rudnika kot gospodarskega subjekta ni več, je rudnik z vso svojo infrastrukturo: rovi, jaški, zalitim in nezalitim delom, še vedno sestavni del idrijskega prostora in negativno vpliva na okolje. Center za upravljanje z dediščino živega srebra izvaja monitoring in ob ponovnem inženirskem kartiranju 2018 kaže na nove pojave plazenja, zdrse, ugrezanja, hidrološke probleme in druge pojave, nekaj ste jih tudi vi omenili, ki ogrožajo prebivalce in infrastrukturo.
V Idriji je še vedno okrog 6 % vseh svetovnih zalog živega srebra. Približno 37 ton živega srebra je v času obratovanja rudnika izpuhtelo v okolje in ga tudi obremenjuje. Tu se pojavlja tudi problem z živim srebrom obremenjenih zemljin, gradbenih odpadkov pri posegih na degradiranem območju, saj v Sloveniji sploh nimamo uradnega odlagališča za odpadke, ki so obremenjeni z živim srebrom. Gre za 490 tisoč kubičnih metrov žgalniških ostankov in jalovine, obremenjene z živim srebrom, kar znaša okrog 300 tisoč kvadratnih metrov oziroma 15 % zazidljivih površin v somestju Idrije in Spodnje Idrije.
Spoštovani gospod minister, mislim, da je po nekaj letih napočil čas, da Vlada, pristojno ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Idrija najdeta skupno rešitev tega perečega okoljskega problema. Zato me zanima vaše mnenje, gospod minister:
Ali ste pripravljeni prisluhniti lokalni skupnosti in poiskati ustrezno rešitev?
Mislim, da ste že v prvem delu odgovora šli v pozitivni smeri, zato, hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec, kot bivši župan in tudi nekajkrat izvoljeni svetnik občinskega sveta še kako rešpektiram mnenje lokalnih skupnosti in gotovo sem se pripravljen pogovoriti s predstavniki lokalnih skupnosti in iskati rešitve. Začetek tega dopolnilnega vprašanja ste naslovili, ali bo Vlada in pristojno ministrstvo, skupaj z lokalnimi skupnostmi … Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno ministrstvo za te zadeve, ki jih omenjate za sanacijo degradiranih površin, smo pa pripravljeni sodelovati in iskati skupaj z ostalimi resorji in z Vlado Republike Slovenije ustrezno rešitev.
Podobno se pojavlja tudi v Celjski kotlini, ki je posledica industrijske eksploatacije, podobno je še kje, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem in tako naprej. Zavedamo se teh problemov in smo si tudi v koalicijski pogodbi zavezali, da jih bomo aktivno reševali.
Moj odgovor je da, pritrdilen. Tu je treba iskati in najti rešitve.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Naslednji je na vrsti za poslansko vprašanje kolega Jožef Lenart, ki bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom, ministrom!
Spoštovani gospod minister za infrastrukturo gospod Jernej Vrtovec! Državna cesta R1-229, odsek številka 1286 Rogoznica–Ptuj–Senarska spada med najnevarnejše ceste na Štajerskem. Še posebej prometna in nevarna je v delu od začetka oziroma od hišne številke Slovenskogoriška cesta 18, to je nekje od kilometra 0 pa do kilometra 1 + 999 oziroma pri hišni številki Nova vas 117 Ptuj. Odsek, ki sem ga navedel, je v večini popolnoma nezavarovan za pešce, se pravi ni prehodov, ni dovolj avtobusnih postajališč za otroke, pa tudi za kolesarje je nevaren. Je pa tudi, kot rečeno, šolska pot učencev Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj.
Verjamem, da se problema zavedate tako na ministrstvu kot tudi DRSI, ker je bil že nekajkrat dejansko v proračunu in v programih izgradnje. Po drugi strani pa je nekako za nas državljane, še posebej pa za prebivalce mestne četrti Rogoznica in Mestne občine Ptuj nerazumljivo, da se projekt pojavlja že od leta 2007, da se bo naredil, pa še vedno ni končano, kot bi moralo biti. Med tem je bil en del cestišča na sredini omenjene trase v dolžini kakšnih 500 metrov urejen z obojestranskim pločnikom in kolesarsko stezo deset let nazaj. V zadnjem času so dodatno urejeni le še znaki za omejitev hitrosti, nekatere označbe za šolsko pot, označena so tudi nezavarovana avtobusna postajališča. Vendar so to le polovične rešitve. Celoten odsek je postal z delno ureditvijo teh 500 metrov nekako še bolj nevaren, saj se kolesarska steza prekine, potem se čez teh 500 metrov spet začne in tako naprej. Cesta je zelo obremenjena. Na portalu Portal.si sem na dan postavitve tega vprašanja dejansko ugotovil, da je šlo skozi 444 vozil v eni uri, to bi bilo potem v 24 urah okoli 10 tisoč. Še posebej pa je ta cesta nabita, zatlačena, ko se začnejo dopusti, ker se tujci dejansko izogibajo na nek način po njej, da ne gredo po avtocesti.
Zaradi tega vas sprašujem:
Kdaj se bo začela rekonstrukcija omenjenega odseka te nevarne ceste?
Ali so za reševanje problema zagotovljena sredstva Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo v proračunu Republike Slovenije oziroma ali jih je treba zagotoviti z rebalansom proračuna?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala gospodu poslancu za postavljeno vprašanje.
V fazi priprave svojega odgovora na vaše vprašanje sem sem na DRSI temeljito pozanimal o tej cesti. Dejansko, zlasti ta del Nova vas, sicer se na večjih odsekih celotne ceste opravljajo nekatere rekonstrukcije, nekatera dela, se pa ta del vleče že kar enih 10 let. Sama ureditev zajema obnovo vozišča z izgradnjo pločnikov, ureditev odvodnjavanj, obnovo celotne komunalne infrastrukture.
Kar se tiče Mestne občine Ptuj, je po naših podatkih že 11 let nazaj pridobila vso projektno dokumentacijo za ureditev te ceste Ptuj–Rogoznica. Torej izgradnja pločnika skozi naselje Nova vas v predvideni dolžini tisoč 700 metrov ter izvedba krožnega križišča v Rogoznici. Tukaj je bil podpisan tudi sofinancerski sporazum. Potem je bila leta 2010 res izvedena ta prva etapa. Od takrat naprej pa vse stoji.
Glede plana del potrebujemo sredstva z rebalansom za naslednje leto. Kar se pa tiče preplastitev, so te predvidene, samo preplastitve govorim, in sicer v višini skoraj milijon evrov, za dele Rogoznica–Senarska so na treh delih predvidene preplastitve, in sicer v skupni dolžini na enem delu 700 metrov, na drugem delu 480 metrov in potem tisoč 256 metrov. Se pravi, predvidene so preplastitve, za kaj več na tem odseku zlasti pri Novi vasi pa bo treba dati to v rebalans proračuna in potem se lahko začne na tem delu resna rekonstrukcija, ki je potrebna.
Kar se tiče drugih odsekov na tem delu, ko ste postavili vprašanje na tej cesti, DRSI vodi projekt rekonstrukcije mostu čez Pesnico v Senarski, ki se nahaja na državni cesti Rogoznica–Senarska. V okviru projekta je predvidena rekonstrukcija tudi obstoječega mostu. DRSI je začel z deli v novembru 2019, tekom gradnje pa je bilo že ugotovljeno, da je objekt v slabšem stanju, kot je bilo predvideno prvotno. Zaradi teh ugotovitev je direkcija pristopila k izvedbi dodatnih preiskav in dopolnitev projektnih rešitev. Ker so dopolnitve še v teku, trenutno še ni mogoče predvideti celotne vrednosti, ampak sočasno z dopolnitvami projektnih rešitev tečejo tudi postopki za vzpostavitev začasne prometne ureditve preko jeklenega montažnega mostu, ki bo lociran na ustreznem mestu ob obstoječem objektu. Preko začasnega mostu bo promet potekal izmenično enosmerno. DRSI si ob tem prizadeva, da bo dokumentacija pripravljena takoj, se pravi v najkrajšem možnem času, tako da bi se lahko nadaljevala začetna gradnja in obnova tega mostu.
Ker mi čas še dovoljuje, bi izpostavil še ureditev ceste Rogoznica–Senarska–Križ–Gomilci. Tam je bila pregledana projektna dokumentacija, ki je bila izdelana že res dolgo nazaj, leta 2008. Projektno dokumentacijo pa je zaradi spremembe zakonodaje sedaj treba novelirati zaradi spremembe različnih tehničnih pravilnikov in na osnovi pregleda je izdelan obseg novelacije. Poleg novelacije / nerazumljivo/ projekte dokumentacije pa je treba izdelati dokument gradbene dokumentacije za deviacijo javne poti na tem delu. To namreč leta 2008 ni bilo izdelano in jo moramo sedaj izdelati.
Še glede projekta Duplek in Janežovski vrh. Tukaj je bil v letu 2019 objavljen razpis za novelacijo obstoječe projektne dokumentacije, ki je bila izdelana v letu 2011. Na razpis se je prijavilo podjetje, ki je izdelalo osnovno projektno dokumentacijo, rok je bil mesec oktober 2019, ampak – pozor! tik pred iztekom roka je izbrano podjetje odstopilo od same pogodbe. DRSI je potem sporazumno razveljavila pogodbo in ponovno pripravila razpis, ki je bil objavljen v mesecu maju 2020. In zdaj je v teku, v fazi je pregled prispelih ponudb in takoj po sklenitvi pogodbe s projektantom se bo k izdelavi projektne dokumentacije tudi pristopilo. V letu 2020 je predvidena izdelava projektne dokumentacije in recenzija le-te. Potem v nadaljevanju lahko še glede kolesarskih povezav.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ:: Kolega Lenart, imate besedo.

JOŽEF LENART (PS SDS): Gospod minister, lepa hvala za te odgovore. Nekaj od tega sem pričakoval, nekaj tudi je tudi novega zame. Pisno poslansko vprašanje sem že naslovil na ministrico prejšnje vlade januarja 2020. O tej novelaciji je tudi ona govorila, da je potrebna. Mestna občina Ptuj pa je meni dala odgovor, da so naredili vse, kar je potrebno. Sedaj bom rekel, da je bilo obljubljeno s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, da se bo to nadaljevalo v letih 2020 in2021. Kot ste že rekli, je bila ta postavka umaknjena iz proračuna prejšnje vlade, tako da se bomo trudili naprej glede tega. Glede tega, kako ta cesta izgleda, pa sem takrat že uspel narediti, poslikati nekatere slike. Danes, preden sem se odpravil v Ljubljano, pa sem zadevo ponovil, in sicer brez pločnikov, potem pa spet pločnik pa kolesarska steza, potem naprej se nekje kolesarska steza celo konča v varovalni železni ograji – ta nesmisel je bil takrat, ko se je to izdelalo.
Potem bi se rad morda dotaknil samo tega, da sem vesel, da ste se zadeve lotili na ministrstvu. Ampak bi morda še povprašal, če bi bili pripravljeni na povabilo lokalne skupnosti priti pogledat to zadevo in okolico. Krajani niti slučajno ne upajo svojih otrok in šolarjev, dijakov poslati peš proti mestu. En del je mesto, potem pa že tudi naselje. Tako da bi vas potem tudi povabil.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Glede postavke. Ta postavka je in predvideno je malce manj kot milijon evrov za preplastitve. Bo pa treba še odpreti to postavko, da bomo dodali dodatna sredstva, da bi lahko celostno v letu 2021 popravili in obnovili tako, da bo urejeno tudi za pešce in tudi sicer za varnost.
Glede obiska, vi veste, da grem večkrat na teden na teren. Prejšnji teden smo bili recimo tudi v Ormožu, ampak tam smo imeli problematiko hitre ceste, ki se že tudi vleče. Pa potem haloške župane, področje Haloz je tudi problematično glede cestne infrastrukture. Poudarjam, ta del Slovenije je bil desetletja zelo zanemarjen, kar se tiče ureditve cestne infrastrukture. Še pred poletjem bom skupaj z direktorico DRSI gospo Herga prišel k vam. Se bomo za povabilo dogovorili, v naslednjih tednih se udeležimo sestanka pri vas, lahko pridejo zraven še ostali župani in odpremo diskusijo o tem, kaj je treba urediti.
Je pa vse odvisno od finančnih sredstev, tam se vse začne in konča. Mi na ministrstvu bi radi gradili in čim več delali. Verjamem pa, da bomo dobili dovolj moči in dovolj soglasja o tem, da bomo dobili finančna sredstva za cestne obnove in s tem zagotovili varnost državljank in državljanov. Da bo ta vlada, verjamem v to, da bomo to naredili in dobili dovolj finančnih sredstev. V naslednjih tednih pa se vidimo v vaših krajih.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednji ima poslansko vprašanje dr. Matej T. Vatovec, ki ga bo zastavil ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem.
Gospod minister! Nekje od lanske zime in v prvi polovici tega leta mednarodno javnost bolj kot ne razburja najprej predvolilna obljuba Benjamina Netanjahuja, da bo v primeru oblikovanja nove izraelske vlade aneksiral dober del okupiranih ozemelj predvsem na zahodnem bregu. No, to je zdaj postalo še, če se tako izrazim, malo bolj meso v nekakšni koalicijski zavezi, ki je nastala v novi vladi v Izraelu, da se bo to dejansko zgodilo. Dejansko je bil podpisana neka namera, da bo Izrael enostransko aneksiral te nezakonite naselbine na zahodnem bregu.
Jasno je, da je to povezano tudi s tako imenovanim sporazumom stoletja, kot ga je imenovala ameriška administracija, to je ta načrt Mir za blaginjo, ki predvideva precej enostransko razdelitev ozemelj, tega, kar je ostalo, med Palestinci in Izraelom in de facto pomeni tudi konec rešitve dveh držav, ker gre v popolnoma drugo smer.
Zanima me, glede na to da so nezakonite naselbine prepoznane po mednarodnem pravu kot vojni zločin – gre za kršitev Ženevskih konvencij, in predvsem glede na zadnje odzive predvsem predstavnikov Evropske unije, govorim o Josepu Borrellu, ki je v prvi polovici leta 2020 napovedal, da bodo potekali pogovori glede tega vprašanja in 18. 5. tudi, sicer zelo diplomatsko, izrazil nezadovoljnost ob tem, ko je čestital novi izraelski vladi, potem je sledilo še, bom rekel, lobiranje na obisku v Izraelu s strani nemškega zunanjega ministra Heika Massa in najbolj ostro s strani luksemburškega zunanjega ministra gospoda Asselborna, ki je rekel, da je v primeru aneksacije priznanje Palestine neizogibno dejstvo, ki ga bo morala Evropska unija kot celota narediti, sicer bi izgubila vso kredibilnost v mednarodni javnosti. Temu lahko dodate še pozive palestinskih oblasti in palestinskega ljudstva, da se ne dopusti ta enostranska aneksacija. Glede na to, kakšno je bilo do zdaj stališče Republike Slovenije do tega vprašanja, priznanja Palestine oziroma rešitve bližnjevzhodnega vprašanja z dvema ločenima državama in ob zavedanju, da se v primeru takšne aneksacije lahko tudi stopnjuje nasilje na tem območju, predvsem s strani Jordanije, me zanima:
Kakšno je zdaj stališče Republike Slovenije do tega vprašanja, predvsem do aneksacije?
Ali potekajo v okviru zunanjih ministrov Evropske unije pogovori o tem vprašanju?
Ali bo Slovenija poiskala skupino držav, s katerimi bi v tem času priznala samostojnost Palestine?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala lepa, predsednik.
Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje. Republika Slovenija še naprej podpira vsa prizadevanja za mirno rešitev spora in za ponovno oživitev mirovnega procesa, temelječega, kot ste sami izpostavili, na pravilu dveh držav, torej po načelu dveh držav. V zvezi s tem smo večkrat pozvali h krepitvi dialoga Evropske unije z obema ključnima akterjema, z Izraelom in Palestino, pa tudi z Združenimi državami Amerike in relevantnimi arabskimi državami, ki imajo vpliv in moč na tem delu sveta, hkrati pa tudi s preostalima članicama tako imenovanega kvarteta, z Rusijo in Združenimi narodi, in sicer predvsem z namenom uresničevanja dolgotrajnega miru na tem delu sveta in stabilnosti Bližnjega vzhoda. Slovenija še naprej ostaja zaveznica rešitve dveh držav. Tudi naprej podpiramo diplomatske aktivnosti in pozive k izogibanju enostranskih dejanj in kot predstavnica, zagovornica vladavine prava k spoštovanju mednarodnega prava. Slovenija je v tesnem stiku z ostalimi partnericami in tudi sam sem že večkrat opozoril na pomen enotnega odzivanja in aktivne vloge Evropske unije. Enostranska aneksija bi predstavljala kršitev mednarodnega prava in grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na prej dogovorjenih pravilih. Enostranske aktivnosti oziroma enostranska aneksacija bi prav tako imela negativne vplive na varnost in stabilnost te regije in širše. Zato bo Slovenija še naprej tudi v kontekstu Evropske unije nadaljevala s pozivanjem k neuresničitvi tega, kar izpostavljate v svojem poslanskem vprašanju.
To stališče je Slovenija poudarila tudi v razpravi na Svetu za zunanje zadeve na virtualnem zasedanju zunanjih ministrov 15. 5. 2020, kjer sem pozval k enotnosti in kredibilnosti Evropske unije, k razvijanju konstruktivnih dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in izraelsko vlado in tudi k spodbujanju ponovne oživitve mirovnega procesa, temelječega na načelu dveh držav. Mednarodna javnost je zelo aktivna na tem področju. Prej ste sami omenili obisk nemškega zunanjega ministra, kjer je beseda tekla tudi o tem vprašanju. Ministrstvo za zunanje zadeve prav tako budno spremlja dogajanje v Izraelu in okolici. Naj samo povem, da je prejšnji teden politični direktor Ministrstva za zunanje zadeve govoril s predstavnico izraelskega zunanjega ministrstva in v tem pogledu se zavzemamo za nadaljevanje mirovnega postopka in za iskanje rešitev, s katerimi se bosta strinjali obe strani.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Vatovec, imate besedo za zahtevo.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): V nekih drugih okoliščinah sem ta odgovor bolj kot ne poslušal predvsem s strani ministra Erjavca v predprejšnji vladi, ampak zdaj je situacija bistveno drugačna. Vi poudarjate dvostranski dialog in vključevanje v mirno reševanje problema, ampak Izrael deluje precej decidirano na tej točki. Lahko smo razumeli to kot neko nabiranje političnih točk s strani Netanjahuja v času predvolilne kampanje, ampak ko to postane neka zaveza med dvema koalicijskima strankama, potem je to bistveno bolj resno.
Mislim, da gospod Asselborn celo poziva k sankcijam Izraelu s strani Evropske unije in bolj ostremu nasprotovanju temu načrtu. Gotovo je, da je mirna rešitev tega vprašanja verjetno v interesu vseh, ampak dejansko je Izrael v tem trenutku tisti, ki dela največ za to, da bi to mirno rešitev spodkopal s Trumpovo administracijo oziroma s tem načrtom, kot je bil predlagan, na čelu.
Tu me predvsem zanima plan B. Eno je ta retorika, da se je treba usesti za skupno mizo, s čimer se seveda strinjam. Ampak kaj pa, če ne.
Kaj se bo zgodilo v primeru, da se ta aneksacija zgodi, ne glede na to, da je v nasprotju z mednarodnim pravom?
Ali namerava Slovenija tu ohraniti neko aktivno vlogo in ali je na vidiku morebitna podpora uvedbi sankcij proti Izraelu in skupno priznanje na ravni Evropske unije neodvisni in samostojni Palestini?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala, predsednik.
Kar se tiče odnosov z Izraelom in vprašanje mirovnega procesa, Ministrstvo za zunanje zadeve vodi svoje aktivnosti tako kot v preteklosti, vendar z neko večjo stopnjo intenzivnosti ravno zaradi zapisa v koalicijski pogodbi, kar ste predhodno omenili. Kot sem rekel, v zvezi s tem je potekala razprava tudi na Svetu za zunanje zadeve, kjer je bila po tem srečanju oziroma po tem svetu, sporočena oziroma objavljena tudi izjava visokega predstavnika gospoda Borrella v zvezi z oblikovanjem nove vlade v Izraelu.
Med drugim v tej izjavi piše, citiram: »Mednarodno pravo je temeljni steber mednarodnega reda, ki temelji na pravilih. V zvezi s tem Evropska unija in njene države članice opozarjajo, da ne bodo priznale nobenih sprememb na mejah iz leta 1967, razen če bodo te spremembe dogovorjene med Izraelci in Palestinci. Rešitev z dvema država in Jeruzalemom, kot prestolnico obeh držav, je edini način za zagotovitev trajnostnega miru in stabilnosti v regiji. V zvezi s tem z veliko zaskrbljenostjo spremljamo določbo, ki jo mora izraelski kabinet predložiti v odobritev, o aneksiji delov okupiranih palestinskih ozemelj, kot je izjavil premier ob predstavitvi svoje vlade Knesetu 17. maja in kot je predvidena v koalicijski pogodbi. Pozivamo Izrael, naj se vzdrži vsake enostranske odločitve, ki bi vodila do aneksije kateregakoli okupiranega palestinskega ozemlja in bi bila kot taka v nasprotju z mednarodnim pravom.«
Naše stališče je še vedno identično, da mora Evropska unija tu govoriti z enim glasom in, zagotovo, če bi do kakšnih sprememb trenutne situacije prišlo, bi Svet za zunanje zadeve, izredni svet, bil sklican in bi o tej temi govorili tudi na Svetu za zunanje zadeve. Slovenija bi tu zastopala takšno stališče, kot ga je vsakič do sedaj v zvezi z enostranskimi ukrepi, posebej na tako delikatnih področjih, kot je področje Bližnjega vzhoda. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Vatovec? Ne.
Naslednji je na vrsti, da postavi poslansko vprašanje kolega mag. Andrej Rajh, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Spoštovani minister, kot veste, covid-19 je dodobra posegel v naša življenja. Čas po krizi, to je čas, ki je pred nami, prinaša številne negotovosti, zato je še kako pomembno nadaljevanje vlaganj investicij v infrastrukturo.
Maribor je prav zaradi zaradi obsežnih vlaganj v infrastrukturo mesto, ki raste in se razvija. Tako smo priča obnovi, nadgradnji železniške proge med Šentiljem, Mariborom, Pragerskim, Celjem in Zidanim mostom, obnavlja se železniška postaja v Mariboru, začela se je izgradnja limbuške obvoznice kot tudi obvoznice v Slovenski Bistrici, gradijo se številne kolesarske poti, in tako je tudi prav.
Me pa kot Mariborčana zanima nadaljevanje izgradnje južne oziroma zahodne obvoznice, ima pač dve imeni. To me zanima predvsem v luči, ker se pojavlja nek rezervni seznam interventnih investicij skladno s tem zakonom, ki je bil nazadnje sprejet. V tej luči pa bi rad opozoril, da imamo veljaven državni proračun, v katerem so vse investicije naštete in z zagotovljenimi sredstvi.
Pa me v tej luči zanima:
Zakaj se za investicije, za katere so zagotovljena sredstva, ustvarja poseben seznam?
Ali to pomeni za investicije, za katere so sredstva bila že odobrena, pa niso na tem seznamu, da je njihovo izvajanje nekako zamaknjeno?
V tej luči bi se rad dotaknil še dveh investicij, ki nista direktno povezani z vašim ministrstvom, govorimo o izgradnji mariborske knjižnice in zdravstvene postaje na Teznem. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JERNEJ VRTOVEC: Hvala.
Ja, seveda je covid dodobra posegel v celotni situacijo, v celotno zgodbo. Kar se finančnih sredstev tiče, smo na začetku tega mandata, mislim, da je bilo deseti dan našega mandata, dali v to skupno vrečo približno 90 milijonov evrov denarja, ker smo to lahko naredili, da smo reševali situacijo nekje drugje.
Kar se tiče plana investicij, proračun velja, pripravlja se tudi rebalans proračuna, ker so se tudi zaradi covida stvari zelo spremenile, pa tudi zaradi drugih stvari. Tudi zaradi zavedanja, kako pomembne so investicije, verjamem, da bomo okrepili ta investicijski tok. Vlada se tega zaveda, zato smo tudi sprejeli interventni zakon, katerega priloga bodo tudi tako imenovane strateško pomembne investicije. Vendar ne bom o tem debatiral, ker še nič ni dokončno sprejeto, zato o tem kdaj naslednjič. Zagotovo pa Maribor in štajerska regija nista izvzeta, v nobenem pogledu nista izvzeta, sta del strategije, sta del pomembnosti, zlasti južna mariborska obvozna cesta. Tu je projekt izgradnje predviden v treh etapah. Prva etapa poteka od Streliške do Kardeljeve. Pri tej prvi etapi od Streliške do Kardeljeve se ni kolebalo o tem, da je to med prioritetami, absolutno je to prioriteta, ki jo nujno potrebujemo. Izdelan in potrjen je bil tudi investicijski plan, v teku je pridobivanje zemljišč in odkupi objektov. Ocenjeno je, da bi lahko v letu 2020 imeli pridobljena vsa potrebna zemljišča in bi potem lahko podali vlogo za gradbeno dovoljenje. Razpis za izvedbo gradbenih del prve etape bi lahko bil objavljen predvidoma v prihodnjem letu. Tu bom sicer spet dal eno priložnost, in sicer da bi vzporedno potekal razpis oziroma priprava razpisne dokumentacije s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, ampak izgradnja prve etape obvoznice bo na osnovi sklenjenega sporazuma o sofinanciranju z dne 27. 11. 2013 med takratno direkcijo in Mestno občino Maribor financirana v razmerju 84 % s strani direkcije, 6 % Mestne občine Maribor, 9 % komunala. Škoda je, ker ni predvideno sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Poleg tega je in bo, upam, da na koncu, ko bo prioritetni seznam Vlade potrjen, uvrščena tudi druga in tretja etapa zahodne obvoznice na ta del. Vlada ne zanemarja Maribora, tudi zaradi primera covida iz Štajerske ne zanemarja tega dela Slovenije. Zavedajte pa se, da smo nastopili mandat v posebnih okoliščinah, ko smo najprej, če smo imeli denar, dajali denar v to skupno vrečo. In od takrat naprej je razporeditev malce drugačna. Tudi proračun je zaklenjen in tako je tudi prav, kajti imeli smo izredno situacijo. Gospod poslanec, lahko vas sproti obveščam, kako potekajo dela glede južne obvoznice, ni nobene težave.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani minister, vi si boste torej prizadevali, da se bo na podlagi medresorskega usklajevanja ta investicija lahko umestila na ta seznam, če vas prav razumem?

JERNEJ VRTOVEC: Jaz se borim za vse pomembne investicije, in ta je ena od teh.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz predlagam, da se o tej temi, ki je zelo pomembna za Slovenijo in za odvijanje investicij nasploh, opravi razprava. Pa prosim, da mi dovolite, da pojasnim svoj proceduralni predlog.
V Sloveniji imamo kar zelo bogato cestno in železniško omrežje, okrog 6 tisoč kilometrov državni cest, več kot tisoč 200 kilometrov železniških prog. In kot veste, smo v Poslanski skupini SAB v zakonodajni postopek vložili predlog ustanovitve posebnega infrastrukturnega sklada, s katerim bi zagotovili kontinuirano financiranje investicij in izvajanje investicij, načrtovanje investicij. Za to smo predvideli 4, 5 vrst financiranja. Ne gre za nova financiranja, ampak za prerazporeditev sredstev, za namensko uporabo teh sredstev, od letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, koncesijske dajatve Luki Koper, tudi povračilo za izredne prevoze na glavnih in regionalnih cestah. In kar je bistveno, 2 odstotni točki DDV, ki sta bili v času prejšnje krize dodani zaradi krize. In mi menimo, če bi tak sklad obstajal, potem se tudi danes ne bi na tak način pogovarjali, ali bomo te investicije izvajali ali ne. Denar bi bil preprosto zagotovljen, zato prosim za razpravo na naslednji seji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.
Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Gregor Perič, ki ga bo postavil ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, vlada!
Moje vprašanje je vezano na področje pravosodja, z vidika soočanja z epidemijo kot tako. Kot vsi vemo, so od 16. 3. pa vse do trenutka, ko je bila epidemija preklicana, veljali posebni ukrepi pri načinu delovanja pravosodne oblasti. In tudi v Državnem zboru smo odločali o Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, ki je predvsem določil trajanje nujnih začasnih ukrepov. V naslednjem koraku je sledila še novela, ki je natančneje naslavljala problematike pri zelo specifičnih postopkih, kot so insolvenčni postopki, delovni spori, izvršbe, pravdni postopki in podobno. Vsaj moj vtis je tak, da ste kot ministrica k pripravi zakonodaje pristopili zadržano in predvsem premišljeno, interventne ukrepe pa odpravljali postopoma. Se mi zdi, da je bilo to okej in ustrezno, saj so bili zadržki pri prehitrem odpiranju oziroma sproščanju vseh teh ukrepov podani tudi na strani sodstva samega. Moja ocena je, da so bili odrejeni ukrepi ustrezni in so pripomogli k temu, da ni prišlo do morebitnega kolapsa sodne veje oblasti, ker vemo, da bi imelo številne negativne posledice. Epidemija je v končni fazi pokazala tudi, da je potrebno, da infrastruktura, ki jo ima pravosodna veja oblasti na voljo, temelji tudi na informacijsko-komunikacijskih tehnoloških zmožnostih, ki omogočajo tudi delo na distanco in omogočajo določene procese, ki niso nujno vezani na fizično prisotnost katerekoli stranke v postopku na neki lokaciji.
Zanima pa me:
Kako ocenjujete, kakšen je vaš pogled na delo sodišč v času epidemije? Kakšne so izkušnje vas, ministrstva?
In kaj lahko na podlagi tega načrtujete v prihodnje?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospa ministrica, imate besedo.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanec, hvala tudi za vaše vprašanje.
Kot ste že sami navedli, je bilo treba ukrepati v času epidemije. Dejansko je predsednik Vrhovnega sodišča že v skladu z veljavno pravno podlago, ki jo je imel, sprejel ustrezno odredbo, vendar se je kasneje izkazalo, da ta pravna podlaga ni dovolj, zato smo morali poseči tudi v zakonodajo. In kot ste že ugotovili, bilo je res veliko premišljevanja, kako nastopiti, katere zadeve urediti, kajti gre za zelo občutljivo področje pravic in obveznosti posameznika. Vsaka napaka, ki bi jo naredili, bi se nedvomno poznala pri velikem številu ljudi. Res smo premišljeno pristopali in bili vedno na razpolago posameznikom. Veliko vprašanj je bilo, kaj se lahko izpelje, česa ne. Moram izjemno pohvaliti Vrhovno sodišče, ki je sodelovalo pri pripravi zakonodaje, pa tudi vse ostale deležnike. Tukaj ne govorimo samo o sodstvu, govorimo tudi o državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, tudi Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, probacij. Celotna veriga je morala enotno odigrati in se je izkazalo, da smo res enotno odigrali in tudi postopno nekako sproščali te ukrepe.
Ocenjujem, da so vsi ti pravosodni organi svojo nalogo opravili izjemno učinkovito, tudi sama priprava na izhod iz situacije je slonela na izhodni strategiji, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenil kot eno od najboljših, s katerimi so se srečali. Morali smo pa razmišljati tudi naprej, kako urediti poslovanje po prenehanju epidemije, in smo zagotavljali vsa potrebna sredstva, ki so jih sodišča potrebovala, tako da so se rešila tudi vsa prostorska vprašanja in druga tehnična oprema, ki je bila potrebna. Sodišča razmišljajo tudi o tem – in smo potem pripravili tudi spremembo zakonodaje, ki bo kmalu v parlamentu –, da se letos skrajšajo sodne počitnice prav z namenom, ker je po podatkih Vrhovnega sodišča prišlo do povečanja števila nerešenih zadev, vendar govorimo samo o 5 %. To pomeni, da so v tem času rešili 85 % zadev. Niso pa mogli reševati tistih zadev, kjer je treba izpeljati narok. V takih primerih so zadeve stale. Poleg tega imajo sodišča za reševanje nerešenih zadev poseben program še iz časa Lukende, tako da se bodo po tem principu, če bo prišlo do povečanega obsega dela, lotili reševanja zadev. Nedvomno je, tako kot ste rekli, že sama digitalizacija tista, ki omogoča možnost dela od doma in opravo procesnih dejanj v nenujni fizični prisotnosti, tako da smo v času epidemije zagotavljali predvsem videokonference tam, kjer je bilo nujno potrebno za osebe, ki so bile v priporu, ker so vezane na procesne roke; in izkušnje so bile dobre. Pripravljamo pa podlago, da se te uporabijo tudi v širšem kontekstu.
Moram pohvaliti in povedati, da so sodišča res odigrala svojo vlogo. Bila sem tudi na obisku na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sem tudi preverila, kako to dejansko poteka v praksi. Nameravam obiskati tudi vsa ostala okrožja, da se pogovorimo o tem, kakšni so procesi po epidemiji, in da naslovimo tudi druge vsebine.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Perič, želite besedo?
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala. Hvala za prvi del odgovora.
Morda bi bilo zanimivo tudi v širšem kontekstu izvedeti:
Kakšne so aktivnosti, ki potekajo v okviru Ministrstva za pravosodje v smeri digitalizacije sodstva kot takega?
Ali so v teku kakšni projekti v tej smeri?
Kaj si lahko v prihodnje obetamo?
Mislim, da je bila to tudi neka spodbuda, sicer ne taka, kot bi si jo želeli, ampak jo velja izkoristiti, da potem z neko dodatno energijo, z dodatno motivacijo določene procese pospešimo in jih naredimo dostopnejše javnosti.
Hvala za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospa ministrica, imate besedo.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Hvala še za ta del vprašanja.
Res je izjemnega pomena in digitalizacija v pravosodju je ena od prioritet Ministrstva za pravosodje. V celotnem pravosodju teče tako imenovan projekt Učinkovito pravosodje, ki ima svojo podlago tudi v črpanju evropskih sredstev in je skupaj vreden 32 milijonov in 900 tisoč evrov, skoraj 33 milijonov evrov. V njem so predvsem trije procesi. Eden je prenova poslovnih procesov, druga je spodbuda in zagotavljanje kakovosti v pravosodju, tretji pa je izboljšanje usposobljenosti v pravosodju. Gre za 14 procesov in 40 vsebin. Do sedaj je bilo počrpanih 27 %, mogoče nekoliko premalo, tako da smo pripravili poseben akcijski načrt in se bomo v teh dneh srečali z Vrhovnim sodiščem, kjer je ta delež najmanjši; z Ministrstvom za javno upravo smo se že. Želimo pospešiti, da se vsa ta sredstva počrpajo. So tudi objektivni razlogi, in sicer gre za to, da je pomanjkanja kadra na tem področju IT-strokovnjakov v javnem sektorju. In tudi v sodstvu je izjemno težko dobiti kader, ki je za to usposobljen. Mogoče naj navedem nekaj izjemno pomembnih procesov, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti in tudi k večji odprtosti ter transparentnosti pravosodja. Eden od teh je mobilni sodnik. To pomeni, da bomo vse sodnike opremili s prenosniki in bodo lahko vse te naloge opravljali tudi od doma ali neke druge lokacije; ni nujno, da bodo neposredno na sami lokaciji.
Izjemnega pomena je tudi uvedba javnih dražb, za katero računamo, da bo že do konca leta v funkciji. Izjemnega pomena so tudi videokonference, torej želimo in je že v teku nabava opreme, da opremimo vsa sodišča z opremo za videokonference. Na tak način se bodo lahko tudi naroki opravljali, kar pomeni, da bomo skrajševali čas, tudi stroške zniževali pa tudi na nek način reševali prostorsko stisko na sodiščih. Izjemnega pomena je tudi v kazenskem postopku, gremo po poti, kot je to urejeno v civilnih postopkih, zagotovili bomo elektronsko vročanje in elektronsko vlaganje vlog. Nadalje tudi objava sodb na prvi stopnji. S 1. 7. bo že veljal in v celoti deloval prenovljeni register zastavnih neposestnih pravic in rubežev premičnin, kar je tudi izjemnega pomena za gospodarstvo. Mislim, da bomo na tak način z realizacijo vseh teh projektov zelo približali sodstvo in celotno pravosodje našim državljanom. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Jani Ivanuša bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej prisotnim ministrom!
Mi kot poslanci imamo edino orožje v rokah, temu se reče poslansko vprašanje, zato se vedno poslužujemo poslanskih vprašanj. In tako je tudi glede hitre ceste Ormož–Hajdina, že tretjič v tem mandatu, ampak vseeno. Mislim, da je še kako potrebno. Spraševal sem bivšega predsednika Vlade gospoda Šarca, potem bivšo ministrico Bratušek, vendar vseeno smatram, da so vprašanja še vedno v igri oziroma da se ta cesta čim prej začne graditi. Ta cesta ima korenine že iz leta 1997, ko je bil prvi del umeščen v okolje in prostor, po nekih časovnicah pa bi se leta 2013 že morali voziti, se pravi 7 let. Danes smo 2020, pa še vedno nimamo izgradnje tega dela hitre ceste. Osebno sem postavljal vprašanja in iskal odgovore na Darsu, Arsu, vsepovsod sem bil, kjer je le možno, bil sem tudi na sestanku v Markovcih pri županu, kjer se vodijo sestanki glede ceste. Vsepovsod, kjer je pač možno, sem se udejstvoval. Bi pa povedal tudi to, kako je ta cesta pomembna za naš del, prleški del. Če povem, da je gospod Počivalšek na območje bivše tovarne sladkorja pripeljal tri potencialne investitorje, pa vsi trije so v bistvu odpovedali v tistem delu točkovanja, ko govorimo o avtocestnem križu. Tam so se pa zadeve zaustavile. Toliko v moj uvod. Gospod minister, bom pa vseeno spraševal, danes ste pa vi na vrsti. Po podatkih prejšnje vlade je bilo do konca junija 2019 za izgradnjo hitre ceste Hajdina–Ormož ali Ormož–Hajdina porabljenih skoraj 18 milijonov evrov. Prebivalci od teh 18 milijonov evrov še vedno nimajo nič.
Zato me zanima:
Kako poteka ta investicija?
Januarja letos so mi iz Arsa sporočili naslednje. Arso je za odsek Markovci–Gorišnica že novembra 2018 izdal sklep, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Dars je naročil izdelavo presoje vplivov na okolje, ki naj bi bila izdelana do konca leta 2019. Dars je sporočil, da je vlogo na Ministrstvo za infrastrukturo poslal 7. 2. 2020. Integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje vodi Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za prostor, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
Zanima me:
Ali je bila Darsova vloga popolna?
Ali je bil Dars pozvan k dopolnitvi te vloge … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Vaš čas je potekel.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala za to vprašanje.
Hvala tudi za konstruktivne diskusije pretekli teden oziroma sedaj že 10 dni nazaj, ko sem bil v Ormožu pri županu. Tam se nas je zbralo: trije poslanci, izvoljeni v tem volilnem okraju, in vsi župani, ki so deležniki ob tej bodoči hitri cesti. Tudi sam trdim, da se to predolgo vleče. Celotna diskusija in kolebanje glede te hitre ceste se res vleče predolgo. Na podlagi konstruktivnega sestanka, ki smo ga mi zadnjič imeli, in sklepi oziroma z dogovori, ki smo jih sprejeli, da Dars začne s pripravo vzporedne razpisne dokumentacije za prvo in drugo etapo, bo s tem narejen prvi velik korak naprej, prvi preboj. Zadnja zgodba, ki jo moramo glede tretje etape narediti, pa je, da se nekje na južnem delu, ali je to J2 ali na južnem delu Ptuja, traso umesti in potem ima Dars leto in pol časa, da začne z umeščanjem oziroma z vsemi postopki, so tudi zavezani k temu.
Glede vaših konkretnih vprašanj, smo preverili in tudi pri Darsu dobili odgovore. V sklopu priprav na gradnjo odseka Markovci–Gorišnica, kljub večkratnemu utemeljevanju v predhodnem postopku, da poseg ob že vsej izdelani dokumentaciji in prevetritvah ter že predhodno izdanih soglasij ne bo imel vplivov na okolje, je Dars po enem letu, torej 30. 11. 2018 prejel sklep s strani MOP oziroma Arsa, da je za odsek Markovci–Gorišnica treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ta odločitev je potem zelo upočasnila pridobivanje gradbenega dovoljenja na tem odseku, tako da se bo gradnja glavne ceste Markovci–Gorišnica–Ptuj zamaknila glede na predhodno izdelane plane. Ampak poudarjam, jaz verjamem, da z vzporednim postopkom, ko bi se lahko vodilo postopek tudi same razpisne dokumentacije, bi to bilo nujno potrebno. Verjamem, da bomo v dobrem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor to stvar lahko čim prej pridobili. Dars je dopolnitev dokumentacije v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja posredoval 1. 6. 2020. Integralni postopek izdaje zdaj vodi Ministrstvo za okolje in prostor, zato je za sprejetje odločitve o popolnosti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Verjamem, da bi bili lahko tu postopki hitrejši, kot so bili do sedaj, verjamem v to. Da pa ne bi potem prišlo do zaostankov pri samem razpisu, pri ponovitvah razpisa in tako dalje, je zaradi tega pametno – kar smo se zadnjič na sestanku pri vas odločili –, da se gre v vzporedni postopek, da pridobimo gradbeno dovoljenje. In vzporedno je treba umestiti južno obvoznico oziroma južno od Ptuja, J2 na primer, in sprejeti odločitev, s katero pa spet nekateri župani niso zadovoljni, da bi šla po tej trasi. Tam bo treba sprejeti odločitev, ki ne bo vsem všeč, če bomo želeli priti do celostne in končne rešitve. Sem pa optimist in verjamem, da bomo naslednje leto začeli z gradnjo. Dars je obljubil, bili ste poleg, da bodo v roku dveh mesecev pripravili razpisno dokumentacijo; in to bodo oni naredili.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Vse lepo in prav, kar je povedal minister, pa bom vseeno še nadaljeval s tistim, kar sem si pripravil.
Se strinjam s tem, kar ste povedali. Bil sem tudi zraven, ko so bile te štiri točke v Ormožu potrjene oziroma soglasno sprejete. Ste jih že sami našteli, zato jih ne bi ponavljal. Vendar me vseeno zanima, v tem delu, kjer gre za gradbeno dovoljenje za drugi del, je predstavnik Darsa povedal, da so že prejeli zahtevek za dopolnitev vloge. Jaz pa sem na zvezi z gospodom, ki izdaja gradbena dovoljenja na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, pa mi je povedal, da so v fazi obdelave vloge, vendar ne more dati nobenih podatkov. Tu se mi edino zdi neko nesoglasje glede tega. Dars je povedal, da so že dobili zahtevek za dopolnitev vloge, ta gospod pa mi je rekel, da niso še nič uradnega dali od sebe. To je edino neskladje.
Pri tretjem odseku pa bi rad vprašal:
Ali ste se že kaj pogovarjali z gospodom Vizjakom glede tretje etape, tako kot ste omenili, umeščanje tretje etape; ali je to zaenkrat samo obljuba?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Dars je to posredoval 1. 6. 2020. To so nam z Darsa zagotovili. Od tega je zdaj štirinajst dni, saj to ni nekaj mesecev. Glede južnega dela obvoznice se moramo pa tam pogovoriti z župani. Jaz sem potem bil deležen, takoj ko sem prišel s tega sestanka, kar precej napadov od nekaterih deležnikov, če bi vseeno razmislili, da bi šlo severno. Ali me razumete, da se je problem pogovarjati, kje bo šla določena trasa, če niso vsi deležniki usklajeni. Ampak tokrat pač ne bodo mogli biti vsi usklajeni. Eni pravijo, da gre ta južni del preveč blizu vasi Videm oziroma da gre preblizu občine, drugi pravijo, da bo imel Arso potem pripombe, da gre preveč blizu nasipa. Treba se bo odločiti, ali hočemo cesto ali pa hočemo imeti mir, da ne bomo poslušali te hitre ceste; oboje hkrati ne gre. Mislim, da bo najboljša rešitev vkopana hitra cesta J2, da bo šla po tistem delu, kjer je planiran tudi daljnovod. Tam je sicer območje Nature 2000 in je vprašanje, ali bomo dobili pozitivno mnenje pri Evropski komisiji glede daljnovoda. Če bi pa tu pridobili pozitivno mnenje glede daljnovoda Cirkovce–Pince, potem bi bilo lažje pri tej cestni navezavi. Drugi župani pa sami pravijo, da ni mogoče, da bi potekalo severno od Ptuja. Tudi predaleč bi šla, ne bi bila navezovalna cesta Ormož–Ptuj, ampak Ormož in nekaj kilometrov severno. To ne bi šlo. Mislim, da ta varianta J2 je najbolj primerna varianta, da se jo tudi potem čim prej izvede naprej, da se sprejme sklep. Z naše strani seveda moramo sprejeti sklep o tem, da je to to. Upam pa, da se na naslednjem sestanku, ko se srečamo, kar sem obljubil, pridobi soglasje tudi od ostalih deležnikov.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala.
Hvala, gospod minister, za vaše optimistične napovedi, upam, da bo vsaj pri J2 ostalo tako. Saj veste, če bi želeli, da gre naša Slovenija naprej, moramo imeti čim boljšo infrastrukturo in tako dalje. Upam, da se zavedate tega, da smo na tistem območju mogoče malo bolj zapostavljeni že desetletje ali desetletja, pa vseeno upam, da bomo do te ceste enkrat prišli. Čeprav vem, da bo zavrnjena moja pobuda za razpravo na naslednji seji, pa bom vseeno dal predlog, da se opravi razprava, še kaj dodela, mogoče kaj več obrazloži in tako naprej. Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.
Besedo ima Jožef Horvat, ki bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister Janez Cigler Kralj.
Življenjske izkušnje nas privedejo velikokrat do spoznanja, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Epidemija je gotovo nekaj slabega, saj ogroža naša življenja, zato so zdravniška stroka, Vlada in Državni zbor v en glas pozivali – Ostani doma. Ampak doma nismo zgolj zato, da bi počivali, lenarili. Prav je, da se ukvarjamo s svojimi družinami, prav pa je tudi in predvsem, da delamo. Epidemija novega koronavirusa je delo, kot smo ga poznali, večinoma poznamo, v hipu obrnila na glavo. Prinesla pa je tudi veliko sprememb pri delovnih procesih. Če se je še do marca zdelo, da je delo na domu v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške. Gospod minister, vi v svojih intervjujih, ki jih pozorno spremljam, pogosto ponavljate, da bi radi to področje dela na domu zrahljali. Oba misliva na zakonske spremembe.
Lahko prosim pojasnite:
Kako bi to storili glede na sedanjo ureditev in kakšne koristi bi to prineslo državljanom; na eni strani delodajalcem in tudi delojemalcem?
In kako bi ob tem zagotovili zelo pomemben socialni dialog?
Za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod Horvat, najlepša hvala za to vprašanje.
Kot veste, mi je ta tematika tudi osebno zelo blizu. Ne samo da sem že na zaslišanju kot kandidat za ministra izpostavil boljše možnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja kot eno od glavnih prioritet svojega dela; ampak sem hkrati tudi mož in oče štirih otrok. V zvezi s tem dobro vem iz lastne izkušnje, koliko pomeni vsaka dodatna ura, ki jo preživim s svojimi najdražjimi doma in je ne izgubljam recimo na cesti, ko se vozim na delo ali z dela. Res je, v času krize smo bili soočeni z razmerami, ko so morala številna podjetja, kot ste rekli, in tudi državna uprava enostransko odrediti zaposlenim delo na domu. Konkretno lahko povem, da je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti polovica ekipe delala na domu. Podobno je bilo tudi na zelo pomembnih organih, ki delujejo pod našo pristojnostjo, tudi na zavodu za zaposlovanje, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugih. Lahko vam povem, in to s ponosom, da smo v taki organizaciji dela, ko je bila polovica ekip na domu, brez težav izvajali redne funkcije in tudi vse dodatne, ki smo jih s protikoronsko zakonodajo uvedli. Ta način dela res ima številne prednosti. Številke po podatkih Inšpektorata za delo kažejo, da se je med koronsko krizo približno 10 tisoč slovenskih podjetij odločilo za ta način dela. Dobro smo videli in sedaj analiziramo vse prednosti in tudi pasti, morda slabosti tovrstnega načina dela. Naj omenim, kot ste že sami izpostavili, delo na domu med epidemijo je bilo odrejeno. V večini primerov je pomenilo, da tam, kjer imajo otroke in so bili otroci doma, so morali zaposleni ob vsem drugem, ob delu, ob skrbi za otroke, še opravljati gospodinjsko delo. To je gotovo tudi določen napor oziroma določena težja plat tega dela med epidemijo, pa kljub temu imamo večinoma zelo dobre odzive in izkušnje.
Ko pa govoriva danes o vašem vprašanju, pa govoriva o tako imenovanem – jaz bi to poimenoval – mirnodobnem delu na domu, ko načeloma so otroci, vsaj v veliki večini, v predšolski vzgoji oziroma v osnovni šoli ali v šoli, ko razen zase verjetno zaposleni nima nekih težjih gospodinjskih obveznosti, vsaj ne v času zaposlitve, in kjer lahko vidimo številne pozitivne učinke tega dela. Pa še nekaj je zelo pomembno, to delo mora ostati predvsem v polju dogovora med delodajalcem in zaposlenim o takem načinu dela. Trenutne izkušnje kažejo, da je z delom na domu manj bolniških odsotnosti, da je manj poškodb na delovnem mestu in v veliki večini tudi večja učinkovitost. Seveda bomo v bližnji prihodnosti predstavili podrobnejšo analizo, na podlagi katere bomo temeljili naslednje korake. Naj omenim, katere štiri obveznosti Zakon o delovnih razmerjih glede dela na domu predpisuje trenutno, ker želimo tudi nekatere stereotipe v zvezi s tem razbiti. Prvič, pomembna je sklenitev posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali gre za zaposlitev zaposlenega, ki je že zaposlen pri delodajalcu. Druga obveznost je obvestilo Inšpektoratu za delo in tretje je, da se morajo v pogodbi o zaposlitvi določiti pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. In četrto, delavec oziroma zaposleni ima pri opravljanju dela na domu pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. V zvezi s temi štirimi točkami pa načrtujemo potem tudi nadaljnje korake. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala za zdaj, gospod minister, za vaše odgovore.
Natančno to sem želel. Obdobje epidemije je zdaj za nami, hvala bogu, lahko se pohvalimo, vsi skupaj kot slovenska družba smo etapni zmagovalci, ampak gre zgolj za prvo etapo in upam, da druge ne bo. Epidemija je bila z 31. majem letošnjega leta preklicana, življenje se počasi vrača v normalne tirnice in večina organizacij je svoje delavce že pozvala, da se vrnejo na svoja delovna mesta, v poslovne prostore delodajalca. Bolj kot to, ko pravim, da se življenje vrača v stare, normalne tirnice, bi raje izpostavil, da se privajamo in da prehajamo na neko novo normalnost. Se pravi, da tako, kot je bilo, ne bo nikoli več. In večina razvitih držav že kar nekaj časa pozna delo na domu. Vesel sem, da ste omenjali, da je tukaj potrebna med delodajalcem in delojemalcem pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. In ker nam sodobna tehnologija omogoča, da določena opravila, določena dela, ne vsa, lahko delamo doma, pa je treba v tej pogodbi verjetno marsikaj tudi definirati. Tukaj bi vam želel dati več časa, da poveste, kaj so tisti elementi, ki jih ta pogodba mora definirati. Ko smo v prostorih delodajalca, nekako po avtomatizmu razumemo, da delodajalec za naš informacijski sistem naše korporacije skrbi sam; ko sem pa doma, pa verjetno moram na to misliti tudi sam, še kako. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala lepa, gospod poslanec Horvat.
Naj poudarim, da sicer ne bi rad prehiteval socialnega dialoga, ki mi veliko pomeni; in vem, da bomo o tej temi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obširno spregovorili, in sicer predvsem na podlagi izkušenj v času pandemije. Sam pa ocenjujem, da se velja temu načinu opravljanja dela, torej delo na domu, nekateri rečejo delo na daljavo, posvetiti z večjo pozornostjo kot do zdaj in tudi v vseh dejavnostih, kjer je takšno delo mogoče. Delodajalci lahko na takšen način delovni proces naredijo precej bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Na drugi strani lahko delavci pridobijo čas, dragocen čas, da so lahko z družino, in na tak način bolje usklajujejo družinsko in poklicno življenje, saj ne izgubljajo časa za prevoz na in z dela. Ni zanemarljivo, da sta tudi infrastruktura in – kar je dandanes pomembno – okolje, narava veliko manj obremenjena. Lahko omenim, da smo v pogovorih z Inšpektoratom za delo že razmišljali o poenostavitvi obrazca za sporočanje o odločitvi dela na domu za zaposlene. To bi bil velik korak na poti k olajšanju tega dela. Na drugi strani pa bo treba, kot ste sami tudi rekli in sem prej omenil, pogledati, ali se da drugače kot le s pogodbo o zaposlitvi, morda z aneksom k pogodbi, poenostaviti način dogovora, sklenjenega med delavcem in delodajalcem. Dogovor pa je še vedno ultimativen, to je zelo pomembno. Oba sva s podeželja, pa lahko rečem, da je delo na domu tudi zelo dober korak k ohranjanju podeželja, da ljudi ne potegnemo iz njihovih okolij, da ohranjamo podeželje poseljeno, da ostanejo mladi, aktivni ljudje tam in skrbijo tudi morda za starejše, svoje otroke, da varujemo naravo; in na drugi strani, kot sem rekel, ne obremenjujemo infrastrukture. Tukaj vidimo veliko več pozitivnih učinkov dela na domu, če ga uspemo olajšati ter približati delodajalcem in zaposlenim, seveda v okviru socialnega dialoga.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Poslanka Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljena, ministrica.
Že nekaj časa spremljam osebno zgodbo deklice, ki je bila posiljena na valeti, stara manj kot 15 let. V uradnih postopkih pa je bila znova zlorabljena in je izgubila že vsako upanje, da bo kdaj dočakala pravico. In najbolj grozno od vsega je, da to ni edini primer, da je teh primerov v Sloveniji mnogo več, kot si upamo sploh priznati in kolikor je sploh dopustno v družbi, kot je naša. Čeprav je Svet Evrope dal jasne smernice o vzgoji vseh ljudi, ki pridejo v stik z žrtvijo, od policistov do sodnikov, se pri nas stvar nikamor ne premakne. Več evropskih držav je zakonodajo že moderniziralo na način, ki kot kaznivo dejanje posilstva opredeljuje vsak spolni stik brez jasne privolitve. Spremembo zakonodaje so med drugim sprejele Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg, Švedska in tako naprej. Že vrsto let stroka in nevladne organizacije opozarjajo na perečo problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji. Govorim o celih vrsti sistemskih pomanjkljivosti – neučinkovito preprečevanje spolnega nasilja, pregon storilcev, neprimerna zaščita in obravnava žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zlasti žensk in otrok, ponovna viktimizacija žrtev, nizka stopnja prijav organom pregona, dela pravosodnih organov in tudi sodne prakse. Nič se ne dela na preventivi, niti na odpravi družbene sprejemljivosti teh kaznivih dejanj, čeprav je Slovenija leta 2015 ratificirala Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima in tudi kljub Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023, ki govori o ozaveščanju v zvezi z nasiljem v družini in nad ženskami, usposabljanju pristojnih organov za delo z žrtvami ter obravnavo spolnega izkoriščanja otrok.
Zato vas v zvezi s tem sprašujem:
Kakšni so vaši načrti za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelili kot vsak spolni odnos brez privolitve oziroma tako, da bo opredeljeno po modelu, da samo ja pomeni ja?
Vaša predhodnica je, kot je znano, že sprožila postopke v tej smeri.
Ali jih boste nadaljevali?
Ali nameravate prenoviti definicijo kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, kajti trenutna ureditev obravnava slabotnost osebe celo kot olajševalno okoliščino?
Kako boste zagotovili ustrezno obravnavo in zaščito žrtev kaznivih dejanj spolnega nasilja?
Prosim.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana poslanka Tomić, hvala za vaše vprašanje.
Absolutno se z vami strinjam. Teh dejanj je v naši družbi preveč. Spolno nasilje je samo eno od kaznivih dejanj v nizu spolne nedotakljivosti, ki jih imamo urejene v 19. poglavju Kazenskega zakonika. Koliko je tega, pravzaprav niti ne vemo, se pa zavedam, da je med partnerji teh dejanj veliko več, kot jih je prijavljeno. In nedvomno je tega veliko več na področju otrok, nedvomno je tudi na področju prostitucije. So pa bile vseeno določene osebe obsojene, naj povem statistiko, ki pa je meni osebno grozljiva, za leto 2017 smo imeli skupaj 62 obsojenih oseb, 24 za kaznivo dejanje posilstva, 24 za kaznivo dejanje spolnega nasilja in 14 za spolno dejanje zlorabe slabotne osebe. V letu 2018 pa je bilo 14 storilcev kaznivih dejanj za posilstvo, 24 storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja in 6 storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe mladoletne osebe. Tako kot ste rekli, ne gre samo za vprašanje pregona teh dejanj, ampak je treba storiti veliko veliko več. Mislim, da naša družba potrebuje glede na vzorce, ki so v njej in se to dogaja, celoviti pristop. Če vam najprej odgovorim glede vprašanja spolnega nasilja v zvezi tega konkretnega primera, ki je pokazal, da so v zakonodaji vrzeli; in tega, kar ste rekli, da je predhodnica že začela določene aktivnosti na tem področju; seveda jih aktivno tudi nadaljujemo. Že prej je bilo opravljenih veliko pogovorov s strani nevladnih organizacij, bila je tudi opravljena empirična študija. Na strokovni ravni je bilo ugotovljeno, da model veta ter tudi model – Ja pomeni ja še vedno predstavljajo določeno pravno praznino, zato razmišljamo v smeri, kot ste rekli in kot je primerljiva zakonodaja že v nekaterih drugih državah. Enako govori tudi 3. in 8. člen konvencije o zaščiti človekovih pravic in v tem primeru je tudi evropsko sodišče že razsodilo, da je treba vsako spolno občevanje brez soglasja obravnavati kot najhujše dejanje. Kajti lahko pride do situacij, ko posameznik preprosto zmrzne, torej ni v stanju reči Ja pomeni ja, ali lahko pride do momenta presenečanja. V praksi je to izjemno težko dosegljivo, tako da razmišljamo v tej smeri.
Nismo pa še na strokovni ravni dosegli konsenza, kajti eno je tisto, kar je družbeno in politično nesprejemljivo, drugo je pa tisto, kar govori stroka. Imamo pa še v vidu na Ministrstvu za pravosodje celovit pristop k tej situaciji, torej pripravljamo strategijo, kako tudi osveščati žrtve. Ravno prej ste rekli, da je družinskega nasilja oziroma teh zlorab med partnerji veliko. Ugotavljamo, da si ženske včasih ne upajo prijaviti, ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo, ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo. Mislimo, da je treba delovati na teh vzorcih, in pripravljamo strategijo, da bomo imeli ključne momente narejene do septembra; oktobra, najkasneje novembra bi pa imeli to strategijo. Gre torej za institucionalno delo z žrtvami. Prav tako delamo zelo veliko na samih storilcih, kajti tukaj je nekaj v njihovi osebnosti. Potrebujejo poseben tretma in v okviru zaporske zakonodaje tudi delamo z njimi. V lanskem letu je bilo na Centru za izobraževanje v pravosodju opravljenih 7 takih usposabljanj za sodnike in državne tožilce. Ključno, kar trenutno pripravljamo in je že v javni razpravi ter tudi lahko podate predloge, je pa zakon, s katerim se zagotavlja posebna obravnava otrok, znana je pod projektom Hiša za otroke. Smo že v fazi pridobivanja takega prostora, kjer bi se to izvajalo, kajti menimo, da se pri njih najhujše odraža v življenju, in zagotavljamo posebno varstvo v takih situacijah.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Veseli me, da delate na tem, kajti to je zelo velik problem pri nas, in tudi hitro postane jasno, zakaj ženske ne prijavljajo posilstva. Ponavadi in praviloma so to ljudje, ki jih poznajo, ki so mogoče celo družinski člani in ki jim žrtev zaupa. Najhujše pa je to in to je v vaši moči, da je žrtev dvakrat posiljena – prvič od storilcev in drugič od sistema. To je treba preprečiti. Po evropskih podatkih je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično ali spolno nasilje; ena od dvajsetih žensk v Evropski uniji, to je kar 5 %, je bila posiljena, ko je bila starejša od 15 let, in le 15 % žensk je prijavilo resno spolno nasilje svojega intimnega partnerja. Če napadalec ni bil partner, pa 14 %. To so podatki iz Agencije Evropske unije za temeljne pravice. Realnost je, da je potrebno veliko poguma, da tako dejanje prijaviš. In potem moraš še čez vse mukotrpne postopke in je grozljivo, da ženske potem sprašujejo, kako so bile oblečene, koliko so spile. Nobena obleka ni vzrok za posilstvo in ne sme biti opravičilo za posilstvo. Dodatno travmatiziranje žrtve je popolnoma nedopustno in zato je tako pomembno, da se izobrazi vse ljudi, ki prihajajo; in da ti ljudje, ki obravnavajo žrtev, nimajo predsodkov že vnaprej in iščejo opravičila za storilca. Mit o tujcu, ki ga tolikokrat slišim, pošilja popolnoma napačno sporočilo, da spolni napad, kadar ga zagreši nekdo, ki ga žrtev pozna, ni posilstvo. Povedati je treba, da je spolni odnos brez privolitve posilstvo ter da moramo v družbi to jasno in glasno obsoditi. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Hvala.
V celoti se z vami strinjam. Se pa zavedam, da samo Ministrstvo za pravosodje tega širšega konteksta ne bo moglo izpeljati. Potrebno bo sodelovanje ministrstva za delo, ministrstva za zdravje pa morda še katerega drugega, ministrstva za šolstvo. Potreben bo celovit pristop na tem področju. Kar se tiče Kazenskega zakonika, računam, da bomo morda že do konca meseca lahko oddali v medresorsko usklajevanje, torej smo zelo blizu. Kar se pa tiče vprašanja slabotnih oseb, bom pa preučila, ker nisem zaznala te težave, tako da bomo posebej pogledali tudi to vprašanje. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani gospod minister, ministrica, kolegice in kolegi!
Vsebina mojega poslanskega vprašanja se nanaša na Maribor, na kaj pa drugega. Zveni pa takole. Nesorazmeren razvoj mariborske regije v primerjavi z drugimi mestnimi središči v Sloveniji je vplival na izseljevanje oziroma porast migracij delovne sile v večja mesta po Sloveniji – se pravi iz Maribora v druga večja mesta, največ v Ljubljano – in v bližnjo Avstrijo. Tako se vsak dan iz Maribora na delo drugam vozi približno 30 tisoč ljudi, kar je pravzaprav zelo zaskrbljujoče, sploh če govorimo o tem, koliko časa porabimo vsi tisti, ki se vozimo iz Maribora, in da o tem, kako škodujemo okolju, niti ne razpravljamo.
Na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 vas zato, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Ali ste na seznam teh pomembnih investicij za zagon gospodarstva uvrstili tri naslednje investicije, ki so za Maribor izrednega pomena?
To je, prvič, projekt zahodne obvoznice Maribora, ki je projekt strateškega pomena za nadaljnji razvoj Maribora in regije. V okviru slednjega je prva etapa v zaključni fazi umeščanja v prostor, kar je prej povedal tudi infrastrukturni minister. Za nadaljevanje druge etape pa je treba pospešiti postopek sprejetja državnega prostorskega načrta (DPN) in tudi treba je izgraditi tretjo fazo. To je prvo vprašanje. Drugi projekt, na nacionalnem nivoju podpirate razvoj izobraževanja, kulture in šolanja, za kar pa je osnovna knjižnična infrastruktura predpogoj, le-te pa v regiji nimamo zagotovljene. Ključno vlogo pri doseganju visokega nivoja izobraževanja in razvoja kulture bi imela izgradnja tako imenovanega Centra Rotovž – inovativnega centra, usmerjenega k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. V Mariboru in tudi širše v Sloveniji je ta projekt bolj znan kot mariborska knjižnica.
In tretji projekt, za katerega vas sprašujem, interventni zakon predvideva tudi financiranje investicij in vlaganje v zdravstvo, ki je v času epidemije odigralo pomembno vlogo. V času epidemije je bila zdravstvena postaja Tezno določena kot sistemski izvajalec storitev na primarni ravni. Kot vstopna točka pa bi se lahko oblikovala zelo hitro, ker se je namreč izkazalo, da ni primerne, čeprav je dovolj veliko število nekih lokacij, ni pa ustrezno prirejene nobene lokacije.
Zato vas sprašujem:
Ali je zdravstvena postaja Tezno tista, ki je kot tretja tudi uvrščena na ta seznam?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Hvala spoštovani poslanki za zastavljeno vprašanje.
Dovolite mi uvodoma samo pojasnilo, zakaj je ta zakon o pospešitvi izvedbe pomembnih investicij nastal. Ta zakon ni nastal zaradi tega, da bi zagotovili neka finančna sredstva za številne potrebne investicije v tej državi oziroma da bi te investicije omogočili k izvedbi z zagotavljanjem sredstev. Ta zakon je nastal zaradi tega, ker številne investicije, ki imajo finančno konstrukcijo zaprto, ki so v bistvu praktično na pragu izvedbe, se le-to ne zgodi zaradi takšnih in drugačnih zapletov pri izdaji preveč zakompliciranih dovoljenj v tej državi, ker se razni soglasodajalci ne morejo uskladiti, ker na teh organih v sestavi, zlasti Ministrstva za okolje in prostor, postopki potekajo predolgo in dostikrat tudi nekoordinirano, nihče ne skrbi resno za koordinacijo in neko pospešeno izdajo teh dovoljenj. To je bil osnovni namen. Zato smo tudi mi na Ministrstvu za okolje in prostor pripravili ta zakon; ne na Ministrstvu za infrastrukturo ali na Ministrstvu za gospodarstvo. Na Ministrstvu za okolje in prostor samo zato, ker je tam praviloma vzrok za probleme ali pa za zavlačevanje pri izdaji dovoljenj, in sicer gradbenih dovoljenj ter pred tem dovoljenj, kar se tiče državnih prostorskih načrtov in podobno. Sestavili smo pa ta seznam prioritetnih investicij v treh prioritetah. Prve so te, ki so izvedljive v letošnjem letu in se lahko s pospešitvijo pridobivanja dovoljenj že letos začne tudi gradnja. Praviloma morajo imeti zaprto finančno konstrukcijo in vse ostale pogoje, da se seveda zgodijo, kot je na primer razpolaganje z zemljišči in podobno. Druga prioriteta so tiste investicije, kjer je to možno v naslednjem letu. Za prvo in drugo prioriteto velja, da gre za investicijske projekte v vrednosti nad 5 milijonov evrov, hkrati pa morajo biti te investicije tudi v strateških načrtih države ali s tega ali onega področja, na primer s področja infrastrukture, področja zdravstva, področja okolja ali katerega tretjega ali četrtega področja. Seveda imamo pa tudi strateške investicije, ki so še na nivoju DPN, in je bolj ali manj jasno, da ne bodo izvedljive ne v letu 2020 ne v letu 2021. To je tretja prioriteta. Za te je postavljena meja 25 milijonov evrov in so še v raznih fazah načrtovanja oziroma umeščanja v prostor.
Kar se tiče vaših konkretnih navedb, vam zagotavljam, da sta dve investiciji od treh uvrščeni na seznam prioritetnih investicij, ki jih bo vlada predvidoma sprejela ta četrtek ali najkasneje naslednji četrtek. To sta obe investiciji Center Rotovž in projekt izgradnje zdravstvene postaje Tezno. Glede zahodne obvoznice Maribora, ki ste jo tudi izpostavili, očitno ta projekt še ni v taki fazi, da bi bilo možno razpravljati o njem v okviru teh treh prioritet. Če bo Ministrstvo za infrastrukturo, ki je seveda nosilec pri tem projektu, to prepoznalo, ga bomo tudi uvrstil. Je pa še nekaj, ta sklep o določitvi teh prednostnih investicij sprejema Vlada in se lahko dopolnjuje na vsaki seji Vlade. Nič zato, če ni danes vsega gor, kar bo lahko izvedeno v letih po 2021. Za to je še vedno čas in verjamem, da se bo ta sklep še mnogokrat dopolnil z raznoraznimi predlogi, ki jih morebiti danes nismo prepoznali oziroma uvrstili gor, pa so lahko tudi upravičeni, da so gor. To lahko storimo na naslednji seji Vlade,i čez 14 dni ali čez en mesec. Glede zapostavljenosti Maribora pa samo nekaj številk. Iz podravske statistične regije je na seznam pomembnih investicij uvrščenih 25 projektov od skupno 168, ki veljajo za celo Slovenijo, tako da je kar nekaj tega. Trudil se bomo po naših najboljših močeh, da štartamo z izvedbo le-teh čimprej.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, se vam lepo zahvaljujem za te informacije. Če prav razumem, sta tako imenovana mariborska knjižnica in zdravstvena postaja Tezno že uvrščeni na ta seznam. Ali lahko poslanci opozicije tudi dobimo ta seznam? Piše sicer v zakonu, da bi naj bil na spletnih straneh objavljen, tako da domnevam, če ga v četrtek na Vladi sprejmete, ga bomo lahko videli. Kar se pa tiče vseh teh treh navedenih investicij, vse tri izpolnjujejo vse kriterije iz 4. člena, to pomeni – izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in cilje strateških politik oziroma programov evropske kohezijske politike. Drugič, priprave projektov so v zaključni fazi, kar pomeni, da se njihova izvedba lahko prične do konca letošnjega leta. In tretjič, projekti imajo tudi delno zagotovljena finančna sredstva ali pa v celoti, odvisno od projekta. Izvedba navedenih in mnogih drugih razvojnih projektov bi tako pripomogla k trajnostnemu in gospodarskemu razvoju ter zajezitvi negativnih demografskih trendov širše mariborske regije, ki se od zadnje finančne krize še ni v celoti opomogla.
Zato me, spoštovani gospod minister, še dodatno zanima:
Kdaj bo ta tretja investicija, o katerih sem spraševala, to je zahodna mariborska obvoznica, uvrščena na ta seznam?
Sami ste dejali, da se ta seznam lahko dopolnjuje, vendar je za drugo etapo trase pomembno, da se pospešijo postopki sprejetega državnega prostorskega načrta. Verjetno bo treba tudi na vašem ministrstvu nekatere stvari malce pospešiti. In me veseli, da razmišljate v tej smeri, da se te stvari uredijo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Tako je, dve od treh investicij sta uvrščeni, to je Center Rotovž in projekt izgradnje zdravstvenega doma Tezno; ni pa uvrščena zahodna mariborska obvoznica. Tudi sami ste povedali nekaj kontradiktornosti, rekli ste, da izpolnjuje vse pogoje po 4. členu in da bi se lahko projekt začel letos graditi, hkrati pa ste še omenili, da je v fazi sprejemanja DPN. To je misija nemogoče, kdorkoli je karkoli naredil v tej državi kdaj. Ampak jaz se zavedam pomena tega projekta. Nekaj podobnega je bilo danes že vprašano ministra za infrastrukturo s strani drugega poslanca. Mi smo ta seznam pomembnih investicij usklajevali tudi z Ministrstvom za infrastrukturo, ker mi ne vemo vseh prioritet po različnih ministrstvih; in tega projekta gor ni bilo uvrščenega. To bomo sprejemali ta teden na Vladi oziroma najkasneje naslednji teden, ker se zna pojaviti še vrsto predlogov, ki jih doslej še ni bilo, čeprav smo to že usklajevali medresorsko. In bomo to dodali, če bo le resorno ministrstvo prepoznalo, da izpolnjuje te kriterije iz zakona, ki opredeljuje ta seznam.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Ker je Maribor bil v vsej tej zgodovini od osamosvojitve Slovenije na tretjem, četrtem, petem mestu, čeprav je drugo največje mesto v Sloveniji, se mu nekako ni namenjalo dovolj velike pozornosti, zato je nujno, da o tem tudi razpravljamo. Ker je pa tudi namen zakona omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije, kar bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem seveda hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva, se mi zdi pomembno, da bi o tem razpravljali tudi na eni od naslednjih sej. Pa mogoče bi še pogledali tudi kakšne druge investicije, ki v Mariboru že kar nekaj časa stojijo, pa bi jih bilo treba obelodaniti, da bodo tudi ostali poslanci vedeli, kako pomemben je Maribor bil v zgodovini te države in kako pomemben bi lahko tudi bil. Mimogrede, ko sem pa pri besedi, pa predlagam vsem, ki nas danes poslušajo, in vsem tistim, ki smo danes tukaj, da vavčerje uporabite v Mariboru, ker Maribor s svojo okolico, Pohorje s svojim zelenim potencialom ponuja marsikaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.
Poslanka mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi!
Jernejev kanal je področje občine Piran, ki je že vrsto let zanemarjeno in degradirano. Nahaja se na območju naravne vrednote Sečoveljskih solin in je kot tak del zavarovanega Krajinskega parka Sečoveljske soline ter predstavlja naravno in kulturno dediščino Občine Piran in Republike Slovenije. Hkrati je tudi del zavarovanega območja Natura 2000, zato zanj velja poseben varstveni režim in pravila ravnanja. Občina Piran je sicer v preteklosti imela nad zadevnim kanalom vodno dovoljenje zaradi namena ureditve, vendar ni pridobila relevantnih soglasij s strani države. Kolikor je meni znano, sedaj vodnega dovoljenja nima več. Hkrati naj povem, da je Računsko sodišče leta 2017 izvedlo izredno revizijo v zvezi s sanacijo in upravljanjem zadevnega kanala in ugotovilo odgovornost prav vseh deležnikov, v prvi vrsti vlade in Ministrstva za okolje in prostor, ki nista izpolnila svojih zavez, danih že leta 2003, ko je bila sklenjena koncesijska pogodba za upravljanje krajinskega parka. Z njo se je vlada namreč zavezala, da bo začela s postopki izpraznitve kanala. V prejšnjih dveh letih je sicer Ministrstvo za okolje in prostor začelo kanal prazniti, a žal zgolj stare in odpadne barke. In ker ni bilo pravega nadzora, so se dejansko čez noč pojavljali vedno novi, na črno zazidani pomoli, novi vezi in nove barke. Danes so torej v kanalu še vedno protipravno postavljeni pomoli in na privezne boje je nedovoljeno privezanih več sto plovil, med njimi precej zapuščenih, poškodovanih in celo delno potopljenih, kar skupaj predstavlja večjo potencialno nevarnost, ki bi lahko imela tudi škodljive posledice in bi lahko pomenila okoljsko katastrofo. Na nujnost ureditve Jernejevega kanala v poslanskih vprašanji opozarjam že od začetka mandata prejšnje vlade. Oba vaša predhodnika sta se zavezala zadevo dokončno urediti, a žal, kolikor mi je znano, kljub vsem izvedenim aktivnostim danes urejanje tega območja ponovno stoji. Glede same ureditve sta sicer obstajali dve možnosti. Ena je bila, da je Občina Piran nosilec projekta in pridobi relevantna soglasja ter tam uredi krajevno pristanišče in ga preda v upravljanje lokalnemu komunalnemu podjetju; druga pa, da država prevzame urejanje, a v tem primeru tam vezov ne bi bilo, kar bi bila sicer velika škoda, kajti gre za neko krajevno pristanišče, ki ga domačini uporabljajo še iz šestdesetih let.
Zato me, spoštovani gospod minister, zanima:
Ali ste s konkretno problematiko seznanjeni?
Ali so stekli nadaljnji pogovori z Občino Piran oziroma ali je občina sploh pridobila vsa potrebna soglasja in dovoljenja?
Ali sploh obstajajo kakršnakoli proračunska sredstva ali pa kohezijska, da bi se lahko zadevni projekt izvedlo?
Katere aktivnosti trenutno vodi Ministrstvo za okolje in prostor, da bi dokončno uredili to okoljsko katastrofo?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovana poslanka.
Urejanje tega vprašanja ima dolgo brado. Povedali ste nekaj na to temo. Inšpekcija za okolje in prostor je obravnavala področni primer teh opuščenih plovil in je v obdobju 2018–2019 vodila kar 15 inšpekcijskih postopkov, od katerih je 11 zaključenih. Odstranjenih je bilo 27 opuščenih plovil, zadeva pa seveda niti približno ni urejena, čeprav se je moj predhodnik, minister za okolje, kar nekajkrat slikal tam v tem smislu, kako je zadeva zdaj rešena. In danes vi ugotavljate, da ni, in jaz tudi vem, da ni. Dejansko je treba nekaj narediti pa malo manj se slikati, če se strinjate. Občina Piran in komunala sta imeli sestanek, in sicer župan Občine Piran in direktor komunalnega podjetja, 28. maja letošnjega leta na Direkciji za vode pri gospodu Romanu Kramarju. S strani občine in tudi komunalnega podjetja je bil izražen interes za ureditev lokalnega pristanišča na tem območju in bilo je tudi dogovorjeno, da se glede izkazane namere predvideva kot upravljavec pristanišča komunalno podjetje Okolje Piran. Za realizacijo te namere naj bi občina ustrezno spremenila občinski odlok, na osnovi katerega si bo pridobila vodno dovoljenje in pričela z upravljanjem ter postopnim urejanjem pristanišča. To je ena pobuda. Drugo pobudo sem pa doživel tudi sam na sestanku s koncesionarjem Soline, d. o. o., ki je prav tako izrazil interes po upravljanju nad tem področjem oziroma določenimi projekti.
Predlog je bil pisan v petek, lahko je danes kakšna razlika; do danes oziroma do 12. 6. na Direkcijo za vode ni bila vložena nobena vloga za izdajo dovoljenja za neposredno rabo vode za pristanišče ter izstopno in vstopno mesto po predpisih o plovbi po celinskih vodah. Kot nam je tudi znano, prav tako ni prišlo do spremembe Odloka o pristanišču Piran kanal sv. Jerneja, ki je bil sprejet v letu 2010 in v katerem je kot koncesionar za upravljanje s krajevnim pristaniščem v Jernejevem kanalu določen koncesionar Soline, d. o. o. Želim vam povedati, da vsi tisti, ki bi morali kaj narediti na tem na podlagi naših sestankov, niso do sedaj naredili tistega, pa verjetno tudi niso mogli, ker je relativno malo časa. Ta sestanek je bil, kot sem povedal, konec maja, zdaj smo v sredini junija in verjetno ni bilo nobene seje občinskega sveta, verjetno tudi ni bilo ustrezno pripravljeno gradivo. V interesu Ministrstva za okolje in prostor je, da se ta problematika čim prej urediti, in sicer na način, da bo tudi ta del Jernejevega kanala karseda služil svojemu namenu v smislu razvoja turizma, v smislu razvoja navtičnega turizma, tudi potreb domačinov in podobno. Skratka, pričakujemo in bomo dovzetni do predlogov, ki jih ima lokalna skupnost v zvezi s to razmeroma perspektivno infrastrukturo, ki pa je do danes žal v takem stanju, kot je.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Kot prvo se zelo strinjam z vami – manj slikanja, več operative in več aktivnosti, absolutno. Kot drugo, glede na vaš odgovor ugotavljam, da je očitno še veliko nejasnosti. In tu obžalujem, da tudi s strani vodstvenih iz Občine Piran ni nobene potrebe spreminjati odloka. Koncesionar po tem odloku sploh ni znan. Eno je nadzorstvena pravica, ki jo Soline, d. o. o., vodijo, drugo je pa koncesionar v smislu izvedbe koncesijskega akta. Tega razpisa Občina Piran nikoli ni izvedla, ker je akt sam po sebi tak, da ne moreš dobiti relevantnega investitorja. Zato je bilo dogovorjeno, da se naredi projekt z manjšimi posegi in da se ga preda v upravljanje komunali Piran. In mi je zanimivo, da so šli sedaj spet s predlogom, da se spreminja odlok, ker je spet vprašanje časovne dinamike, bomo spet čakali mesece in mesece, preden se bo karkoli zgodilo. Pomembno bi bilo, da Občina Piran dokončno pridobi soglasja, ki so manjkala. Mislim, da ravno s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kot vidim, je zraven minister za kulturo, mislim, da se je tudi Ministrstvo za kulturo s tem precej ukvarjalo, zato apeliram na vas, spoštovani gospod minister, da tudi vi pozovete občino Piran, da izvede zadeve tako, da se operira in da se naredi čim prej; ne pa da se postopki spet vlečejo, ker ste zelo pravilno ugotovili, tudi turizem v tem kontekstu zelo trpi. Smo zraven Krajinskega parka Sečoveljske soline, gre za eno najbolj degradiranih območij v Občini Piran in kaže zelo slabo sliko prav vseh nas. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, naj v dopolnitvi odgovora povem še to, da ta sestanek letos na Direkciji za vode ni bil prvi, da je bil sestanek že 4. marca, v prejšnji vladi, prejšnji koaliciji, in da je bilo tudi takrat enako dogovorjeno. In nič izpeljanega oziroma nimamo informacije, da bi bil ta odlok spremenjen, čeprav so ugotovili, da ga je treba. Zdaj vi pravite, da ga ni treba. Tudi meni v tem opomniku piše, da je Odlok o pristanišču Piran kanal svetega Jerneja, v katerem je kot koncesionar za upravljanje s krajevnim pristaniščem v Jernejevem kanalu določen koncesionar Soline, d. o. o. Vi torej pravite, da je to napačno, da temu ni tako. Očitno tudi na Občini Piran in Direkciji za vode ne delijo vašega mnenja, ker sicer mi ne bi tega napisali in se ne bi tega dogovorili. Ampak nekaj neizpodbitno drži, kar sem uvodoma povedal, da ne glede na to, ali je to potrebno ali ni potrebno, ni bila na direkcijo vložena vloga za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za pristanišče. Če bi bil nesporno potreben ali nepotreben koncesionar, bi lahko bila vloga ali pa kakšen drug razpis. Ko tole vidim, gre za krajevno pristanišče in gre za pristojnost v okviru občine. In če je tam volja, da se to uredi, je volja tudi pri nas, da se ustrezna dovoljenja izdajo. Mi smo aktivno pristopili, zato smo opravili tudi sestanke s temi, ki si tega želijo. Verjamem, da bomo v razmeroma razumnem času tudi našli rešitve.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Ker spet ugotavljam, da je veliko nasprotujočih si informacij, tudi iz vsega, kar ste vi sedaj povedali, naj vam citiram iz revizije, ki jo je izvedlo Računsko sodišče, kjer je ugotovilo odgovornost občine samo v enem delu, in sicer: »Občina je leta 2005 sprejela odlok, v katerem je določila prostorsko ureditev območja Jernejevega kanala. Leta 2009 je pridobila vodno pravico za gradnjo krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu. Ker občina ni zagotovila ustreznih in zadostnih virov financiranja in tudi ni uspela najti investitorja, ki bi bil pripravljen prevzeti breme investicije, po oceni Računskega sodišča ni zadostnih zagotovil, da bo občini uspelo uresničiti sedanje načrte glede gradnje krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu v predvidenem obsegu.« Na tej podlagi je Občina Piran nato pristopila in spremenila obstoječe načrte na način, da bodo izvedeni tako, da jih lahko občina izvede in nato preda v upravljanje javnemu podjetju Okolje Piran. Mislim, da bi bilo treba vseeno zadeve razjasniti. Gre za območje, ki navsezadnje je sedaj v ingerenci države, ker – kakor ste sami pravilno povedali – Občina Piran nima vodnega dovoljenja. Prav bi bilo, da se v tem kontekstu izpelje razprava, zato predlagam, da se izvede razprava v skladu s Poslovnikom. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.
Besedo ima poslanec Primož Siter, ki bo postavil vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister! Pozdravljeni, kolegice in kolegi!
Kultura je, še posebej v tem uprizoritvenem delu, v koncertni dejavnosti, zaradi epidemije covida-19 in posledično vladnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s prepovedjo prirejanja prireditev na javnih krajih utrpela največ škode. O tem smo v Državnem zboru že govorili. Proces okrevanja bo dolgotrajen. S tem bo prizadeta večina zaposlenih, večina prirediteljev, ustvarjalcev, organizacij in podjetij, ki ta sektor sploh ustvarjajo. Uprizoritvena dejavnost je bila zaradi ukrepov prepovedi združevanja tista, ki je prva utrpela, ki je prva prišla na tapeto, da tako rečem, in tista, ki bo bržkone zadnja lahko začela normalno funkcionirati na polnih obratih. Je pa to tudi en sektor, ki je prepreden z največjim številom prekariziranih poklicev. Malo število ljudi v tem segmentu, gospodarskem segmentu ali pa kulturnem segmentu, je dejansko redno zaposlenih. V veliki večini gre za zelo specifične in drugje nezaposljive poklice. Dejstvo pa je, da gospodarsko kultura ni samo kultura. Kultura je pomemben dejavnik v slovenskem turizmu kot gospodarska panoga. Navkljub temu z žalostjo ugotavljam, da vlada v preteklih protikoronskih paketih – prvem, drugem in tretjem – za ta sektor ni namenila dovolj sredstev, dovolj programov za okrevanje. Na to smo poslanke in poslanci že opozarjali s poslanskimi vprašanji na preteklih sejah ter tudi s sejami pristojnih delovnih teles.
Ker ni bilo, spoštovani minister, na teh sejah in ob teh poslanskih vprašanjih jasnih in merljivih odgovorov, vam v zvezi s tem postavljam naslednje vprašanje:
Na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije ponudila pomoč kulturnouprizoritvenemu in koncertnemu sektorju z naborom ukrepov v četrtem protikoronskem zakonskem paketu?
Kako bo Vlada zagotovila ohranjanje delovnih mest in likvidnost podjetij v uprizoritvenem sektorju ter na ta način preprečila poglabljanje socialnih stisk med deležniki?
Še enkrat poudarim, gre za poklice, ki so v glavnem prekarizirani in zelo specifični.
Na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo kulturnouprizoritvenemu sektorju omogočila vrnitev v ustaljen delovni proces?
Ali ima ministrstvo pripravljeno strategijo vsebinskega, infrastrukturnega, kadrovskega in socialnega razvoja uprizoritvenega področja v poepidemijskem okrevajočem obdobju?
Ker gre za neka daljša obdobja in gre za neke daljše delovne procese, je o tem smiselno razmišljati že sedaj.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala.
Večino tega, kar je gospod poslanec spraševal, se ne nanaša na Ministrstvo za kulturo, ampak na Ministrstvo za gospodarstvo, kar smo že večkrat povedali tudi vsem tistim, ki so stalno poudarjali, da nismo za kulturo dovolj naredili. Treba je povedati, da je bilo za kulturo zelo veliko narejeno in prizadevanja so bila zelo velika. Uvodoma je treba povedati tudi to, da je slovenska kultura specifična glede na ostale v Evropski uniji v tem smislu, da je veliko bolj izrazito financirana iz javnih sredstev na državni ravni in na lokalni, kot je to v drugih razvitih državah, po katerih se tako radi zgledujemo. Zato je bila škoda, ki jo je v času epidemije utrpela kultura na Slovenskem, relativno manjša kot v drugih primerljivih sektorjih, recimo v Italiji, Nemčiji in podobno. Pojavljale so se razne številke, ki so bile neustrezne, napačne in zavajajoče v zvezi s tem, kakšne so bile pomoči v tujini vizavi Sloveniji. Opozoriti je treba tudi to, da Ministrstvo za kulturo, kot sem rekel že na začetku, ni pristojno za tiste koncertne dejavnosti, ki so komercialne narave. Pri mnogih dejavnostih, katerihkoli, v državi bi lahko rekli, da so suport osnovni dejavnosti, pa vendarle ne spadajo v recimo zdravstveno, predelovalno, oblačilno ali kakšno drugo branžo. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so se nanašali na sproščanje omejitvenih ukrepov, na zagotavljanje nemotenega financiranja programov in projektov v okviru javnih zavodov in nevladnih organizacij, na zagotavljanje finančnih povračil za plače zaposlenim na področju kulture. Hkrati pa so se ukrepi nanašali tudi na finančno pomoč najbolj ranljivim skupinam oziroma skupini samozaposlenih.
Sproščanje ukrepov – glede tega je verjetno ta branža, o kateri je gospod poslanec govoril, najbolj prizadeta. Tu gre za komercialne, pravzaprav koncertne dejavnosti, lahko tudi kulturne, recimo festivali, pa vendarle so financirane iz drugih okolic, ponavadi občinskih ali pa kakšnih drugih sredstev. Ti ukrepi so se nanašali predvsem na sprostitev števila obiskovalcev na teh prireditvah. To ni bi bilo odvisno od Ministrstva za kulturo ali od Ministrstva za gospodarstvo, ampak je bilo to odvisno predvsem od zdravstvenih institucij, ki so to urejale in predpisovale. Tako se je od 20. maja najprej sprostilo za 50 ljudi, potem 1. junija za 200 ljudi in od 15. junija za 500 ljudi. Na Ministrstvu za kulturo smo predlagali, da naj bi se sprostilo za tisoč ljudi, ampak to ni od nas odvisno. Upajmo, da bo do tega kmalu prišlo, ker se ne bo – upajmo – razširila bolezen, ki nas je ogrožala v zadnjih dveh mesecih. Ministrstvo za kulturo je vsem javnim zavodom zagotavljalo nemoteno financiranje na podlagi dvanajstin. S tem je omogočilo, da so se vsi javni zavodi na področju uprizoritvenih in glasbenih dejavnosti lahko kljub izpadu dohodka v čim manjši meri izognili škodi, ki je eventualno nastala; hkrati pa so lahko ohranjali kondicijo za to, ko bodo ukrepi dokončno sproščeni in se bo začela recimo ta gledališka, koncertna dejavnost in tako naprej, kar se je do neke mere prav v zadnjih dneh že začelo.
Ministrstvo je prav tako nemoteno izplačevalo sredstva na podlagi pogodb z večletnimi programskimi in projektnimi izvajalci iz vrst nevladnih organizacij na obeh področjih, ki sem jih omenil, in s tem je omogočalo ponoven zagon delovanja. Prav tako so bili v okviru protikoronskih paketov vsi delodajalci, tudi tisti, ki delujejo na področju kulture, upravičeni do 80-odstotnega povračila stroškov dela vsem zaposlenim. S tem je bilo omogočeno ohranjanje delovnih mest teh ljudi in njihove socialne varnosti. Prav tako je bila dana finančna pomoč najbolj ranljivim, to je samozaposlenim, za katere je bilo poskrbljeno s tem, da so dobili temeljni dohodek in vsa izplačila.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovani minister, jaz razumem, govorimo o socialnemu vprašanju kulturnikov, samozaposlenih v kulturi, zato je na mestu, da se kulturno ministrstvo odzove na te izzive. Uprizoritvena dejavnost je potegnila najkrajše, še posebej v tem socialnem delu. Naj jaz odgovorim na del vprašanja, ki sem vam ga zastavil, zakaj je v tem delu kulture najbolj pomembno ukrepati in pomagati takoj. Prvič, ker so ljudje v stiski. Dlje, ko bodo čakali, hujše bo; drugič, ker je dolgoročnost procesa revitalizacije tega področja neizbežna. To je panoga, ki potrebuje več časa že v normalnih pogojih, da živi v nekih normalnih delovnih procesih, zato tudi revitalizacija bi in bo vzela več časa. Vlada mora rešiti te zaposlene kulturnike v specifičnih poklicih, ki niso zaposljivi drugje; v večini gre tukaj, še enkrat, za ne varne prekarne zaposlitve, ki so ne varne že v normalnih okoliščinah. In drugo vprašanje, ki ste ga preslišali in ki je zelo pomembno za ta sektor, to pa je stoodstotno vaša odgovornost, pa je akcijski načrt za oživljanje tega dela kulturnega zemljevida.
Zato sprašujem:
Na kakšen način bo Vlada rešila prekarno zaposlene kulturnike v teh specifičnih poklicih?
Kakšen načrt za revitalizacijo področja pripravlja in na kakšen način so ti delavci s področja vanj vključeni ter na kakšen način je obravnavana njihova socialna varnost?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Zgleda, da govorimo drug mimo drugega. Kot sem že povedal, Ministrstvo za kulturo skrbi za vse samozaposlene v kulturi, ki imajo tiste opredelitve, ki jih Ministrstvo za kulturo financira. Vse ostalo je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo in niso vsi kulturniki, ki so podporni elementi neke kulturne dejavnosti. Ti imajo še danes, do konca junija, 80-odstotno plačo, če so jih pristavil, ali pa celo subvencioniran delovni čas. To ni v pristojnosti kulture. Za vse ostale v kulturi je Ministrstvo za kulturo skrbno in bo šlo nasproti vsem stvarem. Zagotavljalo je nemoteno vsa sredstva. Mimogrede, prekarnih delavcev oziroma samozaposlenih v kulturi, tistih, ki se neposredno nanašajo in ki so bili upravičeni do temeljnega dohodka in vseh plačil, je bilo v prejšnjem mesecu maju – smo mislili, da bo veliko več – 500. To pomeni, da se pogodbe sploh niso prekinile in so bili v odnosih z javnimi zavodi, z delodajalci nemoteno naprej. Ta izkoristek te ponujene priložnosti, da država nadomesti dohodke za samozaposlene v kulturi, je bil pravzaprav za nas presenetljivo nizek. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Če je bil ta odhodek torej tako nizek, se s preprostim gospodinjskim računovodstvom lahko nadejamo, da se bo izravnalo kje drugje. Eno dejstvo, tukaj se bomo vsi strinjali, da je vlada v prvih treh protikoronskih paketih na kulturo malce pozabila. Vprašajte kulturnike. Vprašajte kulturnike, minister, in boste videli. Vprašajte na terenu, vprašajte tiste, ki kulturo živijo; in boste vedeli, o čem govorim. Ukrepi, še posebej pa specifični, ki se nanašajo na zaposlene, so pri prekarnih, specifičnih poklicih v kulturi in uprizoritvenem ter koncertnem sektorju v večini neuporabni. Za magnetogram samo povem, da je minister za kulturo ravnokar odšel iz dvorane, preden sem sploh nagovor njemu zaključil.
Torej večina vladnih ukrepov, ki se nanaša na zaposlene, bom ponovil, so pri prekarnih, specifičnih poklicih v kulturi neuporabni. Večina prekarno zaposlenih si z njimi ne more zagotoviti normalnega preživetja, zato pozivam vlado, ki mora vsaj v četrti protikoronski paket vključiti ukrepe za preživetje teh ljudi in razvoj tega področja, sicer bomo posledice čutili ne samo v kulturi, tudi posledično v turizmu. V gospodarstvu radi razumemo kulturo kot turistično podpanogo ali pa gospodarsko podpanogo; vlada pa kar noče in noče zagotoviti pogojev za ljudi, ki jo ustvarjajo, ki ta turizem in to gospodarstvo ustvarjajo, da bi lahko to dejansko naredili. Posledično pa še, da ne omenim, na socialnem področju. Zato ostajam pri stališču, kot smo že na eni od prejšnjih sej in tudi pri obravnavi prejšnjega protikoronskega paketa poudarili, da je treba uporabo vrednotnic in vavčerjev, ki jih poznamo iz turizma in iz športa, razširiti še na polje kulture – to bi bila ena od rešitev – na polje kulture, koncertov, festivalov, prireditev in tako naprej; in vsaj malce zaflikati to luknjo, ki tukaj nastane. Je pa to morebiti tudi dobra ideja za druga kulturna področja, za knjigo, film in tako naprej.
Vlado pozivam, da to naredi, Državni zbor pa, da na to temo opravi razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Nik Prebil bo postavil vprašanje ministru za obrambo mag. Mateju Toninu.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsedujoči. Kolegice in kolegi, spoštovana ministra!
Spoštovani minister Tonin, moje vprašanje bo danes vezano na temo, ki je dvignila kar nekaj prahu v Sloveniji, in sicer 25. maja smo lahko zasledili, da naj bi se na slovensko-italijanski meji zgodil incident, ko naj bi slovenski vojak uperil puško v sprehajalca. Slovenija se je tako znašla tudi v nekem neugodnem položaju v odnosih z Italijo. Italijanska poslanka je zadevo takoj prenesla naprej do italijanskega zunanjega ministra in ga pozvala, naj od slovenske strani zahteva pojasnila tega dogodka. Slovenski veleposlanik v Rimu gospod Tomaž Kunstelj je kasneje zahteval opravičilo bojda zaradi neobjektivnega poročanja Primorskega dnevnika o tem incidentu. Potem pa je 11. junija zgodba dobila nekako nadaljevanje, izkazalo se je, da naj bi se torej zgodilo, da naj bi ta slovenski vojak res uperil puško v sprehajalca, ki naj bi bil tudi slovenski državljan. In kaj to pravzaprav pomeni, da je prišlo do prekoračitve pooblastil. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske gospod Robert Glavaš je delal, pa ga bom tukaj navajal: »Z vso resnostjo smo pristopili k ugotavljanju novega dejanskega stanja.« Nato je sledil še niz nekih političnih izjav. Minister za notranje zadeve gospod Hojs je preusmeril pozornost in rekel: »Če je ta vojak imel indic, da gre za organizirani kriminal, da gre za tihotapljenje ljudi, je v bistvu moral odreagirati in kazniva dejanja preprečevati.« Da smo si zdaj na jasnem – in vi, minister, to veste –, vojak na slovenskih tleh lahko reagira zgolj in samo v silobranu, drugače pooblastil nima, za to je zadolžena pri nas policija. In ker aktivacije pooblastil vojske po 37.a členu v tej hiši ni bilo, gre po mojem za hudo prekoračitev pooblastil in pristojnosti. Tiskovni predstavnik Slovenske vojske gospod Marjan Sirk medijem niti ni znal odgovoriti, kaj so slovenski vojaki počeli na italijanski meji. Zatrdil je takrat, da je to vprašanje za policijo, da policija o tem odloča. Preiskava je še v teku in kar smo uspeli izvedeti, je to, da se je ta incident zgodil 7. 5. in da bo to preiskovano s strani varnostno-obveščevalne službe. Upam, da bodo rezultati realni in potem sporočeni v javnost.
Ker pa ste ministri v vladi ta dogodek, predno se je izkazal za resničnega, označevali za fake news, je na tem mestu vprašanje:
Ali ste morda želeli prikriti resnico o tem incidentu?
Zanima me:
Kako boste ukrepali?
Imate morda kakšne nove informacije, ki jih lahko posredujete, o preiskavi tega dogodka?
Kakšne sankcije čakajo vpletene v Slovenski vojski?
Če se izkaže, da je do nezakonite aktivacije vojske res prišlo oziroma da ste zavajali javnost, vas pa še sprašujem:
Ali boste odstopili z mesta?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. MATEJ TONIN: Spoštovani poslanec Prebil, najlepša hvala za vaše vprašanje.
Veseli me, da ste bili v uvodu korektni in da ste večkrat poudarjali besede – naj bi, ko naj bi. Ne jaz ne vi še ne veva, kaj se je zgodilo. In do takrat, dokler ne bo preiskava končana, je težko delati kakršnekoli zaključke in tudi sam jih ne želim delati. O stvareh, o katerih ste govorili, med drugim tudi omenjali lažne novice in podobne stvari, naj rečem naslednje, da smo na Ministrstvu za obrambo nemudoma odreagirali, ko smo za ta dogodek izvedeli. Tudi jaz sem govoril izključno vse na podlagi uradnih poročil, ker v javnosti se ustvarja vtis, da sem te stvari govoril na pamet, na približno. Ko so me novinarji v tej hiši spraševali tisto popoldne, sem rekel, da ne morem komentirati ničesar določnega, ker preiskava še teče, in da ko bodo znani vsi podatki, potem bom lahko več povedal. In ko sem dobil poročilo Generalštaba Slovenske vojske, sem tudi na televiziji povedal tisto, kar so zapisali. Pred sabo imam to poročilo že iz 27. maja 2020, ki med drugim pravi: Članek z naslovom – »Stoj, sit down«, … nato mu je z avtomatsko puško meril v glavo – je bil na spletni strani Primorskega dnevnika objavljen v soboto, 23. maja 2020, ob 12.05. Ob 15. uri istega dne je avtor članka Jan Grgič na oddelek za odnose z javnostmi naslovil elektronsko pošto s prošnjo za pogovor o neprijetnem dogodku. Z njim je uspel kontakt vzpostaviti vodja Službe za strateško komuniciranje na ministrstvu gospod Aleš Sila šele v ponedeljek, 25. maja, okrog 12. ure. To poročilo je pa 27. maja nastalo, tako da lahko vidite, da smo nemudoma odreagirali. V članku govori o dogodku, ki naj bi se zgodil prejšnji teden, to piše v članku – prejšnji teden. Zato so sile Slovenske vojske najprej preverjale delovanje pripadnikov na nalogah v podporo policije pri varovanju državne meje za teden od 18. maja dalje. Na podlagi članka je vojska preverjala cel tisti teden od 18. maja dalje. Pri tem niso odkrili posebnosti, ki bi potrdile v članku navedene trditve. Potem pa je bil ta državljan, občan, kakorkoli ga poimenujete, zaslišan. In ko smo 28. maja okoli 12. ure od avtorja članka uspeli pridobiti informacijo, da se je domnevni dogodek zgodil 8. maja med 10. in 11. uro pod vasjo Mihele proti vasi Beka, so v silah Slovenske vojske lahko konkretneje začeli ugotavljati dejstva in okoliščine domnevnega dogodka. V Slovenski vojski so izvedli preverjanje operativnih dnevnikov za podporo policiji pri varovanju državne meje za dan 8. maj 2020. Prav tako so preverili podatke tudi pri policiji in opravili pogovore s štirimi pripadniki Slovenske vojske, ki so tega dne delovali v patruljah v podporo policiji. Obe patrulji sta zagotovili, da pri delu nista imeli nikakršnih incidentov. Na podlagi tega so v silah Slovenske vojske ugotovili, da na lokaciji Mihele–Beka, kjer naj bi se zgodil domnevni incident, tega dne pripadniki Slovenske vojske niso izvajali nalog v podporo policiji pri varovanju državne meje. To je poročilo Generalštaba Slovenske vojske. Nekateri so se posmehovali, zakaj samo ta dan, zakaj ne drug dan. Kot sem prebral iz njihovega poročila, so glede na navedbe v članku preverjali cel tisti teden, na katerega se je članek nanašal,
to je od 18. maja dalje, ko pa smo dobili eksaktni datum, ne da bi si ga mi sami izmislili, ampak so ga posredovali s strani časopisa, pa tudi v uradnem zaznamku policije se je znašel, so tudi preverili zelo natančno 8. maja in ugotovljeno je bilo, da takrat na tistem mestu ni bilo pripadnikov Slovenske vojske. Nato pa smo 11. junija od policije prevzeli dokumentacijo, kjer pa je policija z določenimi ugotovitvami ugotovila, da pa obstaja možnost, da se je na tistem območju 7. maja, to je dan pred tem, nahajal pripadnik Slovenske vojske. Da se je tam nahajal, še ne pomeni, da je naredil karkoli narobe, kar pomeni, da v tem trenutku preiskava še vedno teče, usmerja jo tožilstvo, tako da ste lahko mirni, da bo verodostojna. In ko bo preiskava končana, boste o tem tudi obveščeni.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Minister, hvala lepa tudi vam za korekten odgovor, bi pa samo še nekaj dopolnitev. Prav in edino pravilno je, da nekih zaključkov pred koncem preiskave ne delamo, morate pa razumeti, da je to zadeva, na katero je pozorna celotna javnost, pa ne samo naša, tudi mednarodna. Kot rečeno, se o zadevi pogovarjajo tudi na italijanski strani in navsezadnje bi lahko k temu odgovoru povabil še ministra Logarja, da bi se pogovorili skupaj. Glede na to, da ste preverjali aktivnosti vojske v teh dneh, sklepam, da kdorkoli je bil pri tem incidentu vključen s strani vojske, incidenta ni prijavil. Nekaj nedoslednosti je očitno bilo na obeh straneh tako s stran poročanja kot tudi z vaše strani. Nenazadnje bi pa vseeno želel vašo informacijo, kot sem poudaril prej, če bi se ugotovilo, da so bile takšne aktivnosti s strani Slovenske vojske res storjene, kako boste ukrepali. Jaz nikoli ne želim ministrov, katerihkoli, pozivati, da naj odstopijo, kar tako, ker je pač to všečno, moramo pa razumeti, da gre tukaj, če se je to resnično zgodilo, kar bomo videli kasneje, za resnično hudo prekoračitev pooblastil, ki jih Državni zbor vojski ni odobril. In tukaj pa bo potem terjana neka politična odgovornost in zato še enkrat želim, da se opredelite do tega, če bi bilo ugotovljeno, da je bila takšna aktivnost storjena, ali boste prevzeli politično odgovornost. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. MATEJ TONIN: Slovenska vojska je visoko profesionalna vojska in pravila, po katerih delujejo – poglejte, zelo debel špeh, kjer so notri natančno napisane stvari, na kakšen način vojska lahko deluje na meji, in deluje v skladu s 37.a Lapsus linguae. 37.a člen namesto 37. člen, na kar v nadaljevanju opozori mag. Matej Tonin sam. členom. Še ena stvar, da vam bo v pomoč, ko govorite o politični odgovornosti. Da se vojska uporablja tudi na meji, je bilo sprejeto leta 2015 v času Cerarjeve vlade, Šarčeva vlada tega ni spreminjala in tudi Šarčeva vlada pravil delovanja Slovenske vojske na meji ni spreminjala in vojaki so delovali po točno teh pravilih. Jaz si ne želim, da jih kdorkoli obsoja vnaprej, preden je preiskava dokončana. Da pa se tukaj želi mojo glavo, je pa jasno. Linija je vrhovni poveljnik – predsednik države – obrambni minister – načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Najverjetneje ni presenečenje, da v LMŠ greste izključno samo na obrambnega ministra, ampak to je tudi lahko čisto vaša opozicijska manira, ki vam je jaz ne oporekam. Hkrati vas pa tudi prosim, da se ne potencira in ne dramatizira po nepotrebnem. Prvič – preiskava še ni dokončana. Nedavno sem govoril z ministrom za zunanje zadeve gospodom Logarjem, on je večkrat v tem času govoril z zunanjim ministrom Di Maiem – nihče ne govori o meddržavnem incidentu in podobnih stvareh, tako da stvar se umetno ustvarja. Če bi kaj lahko opredelili kot incident, je to dogodek, ki se je zgodil danes, in sicer ob 8.22 zjutraj je italijansko vojaško vozilo s tremi italijanskimi vojaki, ki pomagajo pri varovanju meje na italijanski strani, prestopilo mejo med Italijo in Slovenijo na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba. Takoj ko so opazili pomoto, da se nahajajo na slovenski strani, so italijanski vojaki vozilo obrnili in zapustili slovensko ozemlje. Dežurni policist v OKC je sporočil še, da so obvestilo o prehodu meje dobili najprej s strani občana, nato so obvestilo o dogodku ob 8.44 prejeli še od italijanske policije, ki so jo o prestopu meje obvestili italijanski vojaki sami. Ni podatka o tipu in vrsti oborožitve italijanskih vojakov, občan je omenil, da so italijanski vojaki mejo prestopili v vojaškem vozilu s ponjavo. Omenjal je vozilo, ki naj bi bilo podobno oklepnemu vozilu HMMWV. Zakaj vam to govorim? Nekdo bo lahko delal iz tega celo dramo in napetost med obema državama, kot vidite, se je italijanskim vojakom zgodila napaka, o kateri so tudi sami obvestili slovensko stran.
Kar se tiče slovenskih vojakov, pa še enkrat rečem: nobenega poročila o tem domnevnem incidentu ni bilo, čeprav so v skladu s pravili delovanja dolžni obveščati svoje nadrejene. Tako da jaz še enkrat pozivam vse skupaj, da se stvari po nepotrebnem ne dramatizira … /izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Vojko Starović bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju, ki pa je odsoten od 14. ure dalje.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni vsi!
Letošnji 13. julij bo za Slovence v Italiji velik dan, saj bo Narodni dom v Trstu, ki so ga pred sto leti požgali fašisti, vrnjen Slovencem. Sporazum o predaji Narodnega doma bosta v Trstu podpisala predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Minister Logar je na Odboru za zunanjo politiko pretekli teden dejal, da gre za simbolno dejanje dimenzije, ki si jo težko predstavljamo. Slovenski konzul v Trstu Vojko Volk pa je dogodek označil za dogodek polstoletja. Z obema se strinjam. Trst je imel za slovenstvo od nekdaj zelo veliko vlogo. Ivan Cankar je zapisal: »Če je Ljubljana srce, so Trst pljuča slovenstva.« To pa očitno ne odgovarja nekaterim nazadnjaškim silam v Trstu. Nedavno so namreč občinske oblasti 12. junij proglasile za dan osvoboditve Trsa izpod jugoslovanske zasedbe. Gre za čisto provokacijo in laž. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Trst izpod nemške okupacije osvobojen 1. maja 1945. Osvobodila ga je partizanska vojska kot zavezniška vojska v sodelovanju z italijanskim odporniškim gibanjem. Partizanska vojska se je kasneje umaknila na podlagi sporazuma z zavezniki, z britansko in ameriško vojsko, in sicer zaradi dogovora, kako si bodo delili vojaško oblast do mirovnih pogajanj, na katerih se bo določila državna meja. Torej ni šlo za nobeno osvoboditev, šlo je za dogovor zavezniških sil, razdelili so si ozemlje in jugoslovanska vojska se je takrat že umaknila. Novi praznik je očitna provokacija in deluje kot odgovor na bližnjo predajo lastništva Narodnega doma Slovencem, ki so od vekomaj tu živeli in delovali. Več stoletij je bil Trst živahno pristanišče, v katerem je živelo nacionalno mešano prebivalstvo, med njimi po popisu prebivalstva iz leta 1910, torej še preden so prišli potem pod Italijo, v Avstro-Ogrski 57 tisoč Slovencev, torej 5 tisoč več kot v Ljubljani.
Ministra sprašujem:
Zakaj je tako mlačen odgovor in nereakcija, kot se je gospod zgodovinar Jože Pirjevec izrazil, da … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Žal, čas vas je prehitel. Z ozirom, da je minister odsoten, morate povedati, ali želite pisni ali ustni odgovor. Ustni odgovor, hvala lepa.
Hvala lepa.
Gremo naprej. Dušan Šiško bo postavil vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim!
Iz koledarja državnih proslav, ki ga pripravlja in objavlja Služba za državne proslave pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, je razvidno, da bo letošnja državna proslava ob dnevu reformacije 30. oktobra v Lendavi. Glede na to, da letos mineva 500 let od rojstva prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika, ki je bil rojen v okolici Brestanice pri Krškem, bi pričakovali, da bo ta proslava v Krškem. V zvezi s tem so se namreč predstavniki Občine Krško in Kulturnega doma Krško že v lanskem letu obrnili na prejšnjega ministra Zorana Pozniča, vendar pravega odgovora na to pobudo niso dobili. Kot je znano, so s Posavjem povezani vsi trije izmed velikih mož iz obdobja protestantizma in slovenske kulture – Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Zadnja dva pa izhajata oziroma sta bila rojena na območju današnje Občine Krško. Že v januarju letos so se v Posavju začeli vrstiti dogodki in aktivnosti v okviru Bohoričevega leta, katerih namen je osvetliti pomen Bohoričevega dela in njegove vloge v slovenski kulturni zgodovini. Po krajši prekinitvi zaradi epidemije koronavirusa se prireditve nadaljujejo.
V zvezi s tem dajem ponovno pobudo, da bi bila letošnja državna proslava ob dnevu reformacije posvečena 500-letnici rojstva Adama Bohoriča in bi potekala v Krškem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Zahvaljujem se poslancu za njegovo vprašanje. Kot veste, tega koledarja državnih proslav ne sprejema Ministrstvo za kulturo, ampak Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, njegov predlog pa potem potrdi Vlada Republike Slovenije. Članom Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, ki mu je pred tem predsedoval minister Poznič, sta bili ob sprejemanju koledarja za letošnje leto predstavljeni obe lokaciji, Lendava in Krško, ob čemer so bili predstavniki ministrstva v stiku tudi s Kulturnim domom Krško kot potencialnim prizoriščem. Člani odbora so bili ob odločanju o koledarju seznanjeni tudi s tem, da bo Krško letos obeležilo 500-letnico rojstva Adama Bohoriča, vendar so se odločili za Lendavo. Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve je v nekaterih primerih že v preteklosti vendarle ponovno opravil razpravo o takih problemih in tudi sedaj taka razprava obstaja.
Sam mislim, da je pravilno ali bi bilo prav, da obeležimo to proslavo v Krškem, glede na to, da je bil Bohorič rojen v bližini, ne nazadnje je v Krškem potem vodil kakšnih 10, 12 let šolo, svojo lastno, v slovenskem jeziku, kot se ve. Kot ste omenili, je pravzaprav prvi slovničar in v svoji slovnici Arcticae horulae, ki je sicer pisana v latinščini, vendarle daje teoretično podlago slovenskemu jeziku. Seveda potem živi v Ljubljani in tako naprej, ne bom dolgo govoril, je bil tudi vodja stanovske šole in umre potem – zdaj, to je dolga zgodba – v pregnanstvu. Sam mislim, da je utemeljitelj, če hočete, slovenskega jezika, in to, da je živel v Krškem in tudi tam deloval, hkrati pa ta vseslovenski prostor zamejil, mislim, da ima nek privilegij, neko prvenstvo v tem, da bi lahko primerno obeležili to proslavo, mesto Krško, kar bom osebno podprl.
Predlagam, da se obrnete in pišete na Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, na katerega se bom obrnil tudi sam in to vašo pobudo podprl. Tukaj ne gre za kakšno nasprotovanje Lendavi ali karkoli, kjer je središče, ali pa Prekmurju, kjer imamo največjo protestantsko skupnost, vendar so tam marsikdaj narejene temu primerne proslave, v tem primeru, ko gre za izrazito vseslovenski prostor – Adam Bohorič v tistem času s samim Prekmurjem morda niti ni imel take zveze – bom pa z veseljem podprl vašo pobudo. In mislim, da bi bilo Krško mesto, v katerem bi to obeležitev tudi primerno proslavili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Postopkovno.
Izvolite, mag. Tonin.

MAG. MATEJ TONIN: Podpredsednik, hvala lepa za ta postopkovni predlog.
Prej sem odgovarjal na poslansko vprašanje in me je korektno poslanec Prebil opozoril, da sem naredil napako. In jo moram popraviti, ker gre za zelo občutljivo stvar, zaradi tega da se ta stvar ne bi kasneje zlorabljala. Ko sem govoril o pravilih delovanja Slovenske vojske pri podpori policiji pri širšem varovanju državne meje, je seveda to vse utemeljeno na 37. členu Zakona o obrambi. Ker pa smo že stokrat in ne vem kolikokrat ponavljali ta 37.a člen, sem pač naredil napako, za kar se vam iskreno opravičujem in bi rad to povedal za zapisnik.
Tako da govoril sem o pravilih delovanja Slovenske vojske v okviru 37. člena Zakona o obrambi. Se opravičujem za napako. Hvala lepa za opozorilo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Poslanec Šiško, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala. Spoštovani minister!
Hvala za vaš odgovor, s katerim ste pokazali razumevanje za mojo pobudo, in se vam najlepše zahvaljujem. Naj ob tem dodam, da se v Posavju že vrsto let brez posebnih političnih ali ideoloških poudarkov trudimo opozarjati na kulturne dosežke protestantov. V mestnem parku v Krškem stojita doprsna kipa Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. V parku na levem bregu Save stoji edinstvena skulptura treh protestantov. Osnovna šola v Brestanici nosi ime Adam Bohorič, osnovna šola v Krškem nosi ime Jurij Dalmatin. Posavska podružnica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar s soorganizatorji že več kot desetletje z literarnim in likovnim natečajem Na obisku pri Juriju Dalmatinu skrbi, da se z dediščino protestantskih piscev seznanjajo mlade generacije. Na visokem nivoju pa je tudi strokovni kolokvij. To je le nekaj primerov, pa še bi jih lahko naštel. Skratka, namesto vprašanja vam, gospod minister, in vsem drugim, velja vabilo na prireditev ob 500-letnici rojstva Adama Bohoriča in seveda na osrednjo proslavo ob dnevu reformacije.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želite besedo, gospod minister? (Da.) Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Ni česa dodati. Jaz mislim, da sem pobudo, bi človek rekel, podprl, nekako skušal utemeljiti tudi razlog za to, da se tam v Krškem to obeleži, in se strinjam tudi s tem, kar je bilo povedano. Ob priliki bomo o protestantizmu in vlogi verjetno slišali v Krškem ob 500-letnici kaj več. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gremo naprej. Mateja Udovč bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister Zdravko Počivalšek!
Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve opravlja gospodarsko javno službo za oblikovanje in porabo državnih blagovnih rezerv. Zakon o blagovnih rezervah določa osnovna živila in neživilske proizvode, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. V to kategorijo živil sodijo tudi živila, ki so nujno potrebna za prehrano bolnikov s celiakijo. Minula epidemija covida-19 je pokazala pomanjkljivost sistema oskrbe z osnovnimi živili ob izrednih dogodkih. V tem času so bile najbolj izpostavljene različne skupne ljudi, med katere vsekakor spadajo bolniki s celiakijo. V trgovinah je bila namreč motena dobava najosnovnejših brezglutenskih artiklov, ki jih uporabljajo bolniki in so nujno potrebni za njihovo prehrano. Stroga brezglutenska dieta je namreč njihovo edino zdravilo. Društva in druga združenja bolnikov s celiakijo želijo, da bi bile pri postopku javnega naročanja za nakup blagovnih rezerv upoštevane tudi njihove potrebe, zato prosijo, da pristojne institucije zagotovijo rezervo dietne prehrane. V njihovem primeru so to artikli brez glutena, brezglutenska moka, brezglutenske testenine in druga osnovna brezglutenska živila. Če teh živil ne bomo zagotovili, tvegamo povečano število težjih potekov bolezni, ki bi še dodatno obremenili naš zdravstveni sistem. Pri poizvedovanju v času epidemije na Zavodu za blagovne rezerve v mesecu marcu sem dobila pojasnilo, da imajo v blagovnih rezervah trenutno zelo malo živil za bolnike s celiakijo. Imajo zgolj riž, meso, nekaj zelenjave, sadja.
Glede na dejstvo, da nas zdravstvena stroka, predvsem epidemiologi, svari pred drugim valom epidemije covida-19, vas sprašujem:
Ali ste pripravljeni za takojšnjo popolnitev blagovnih rezerv z brezglutenskimi živili?
Na kakšen način jih boste zagotovili?
Katere vrste živil, v kolikšnih količinah jih boste zagotovili?
Ali boste problematiko nujnih živil za bolnike s celiakijo sistemsko uredili v petletnem programu blagovnih rezerv, ki jih določa Vlada Republike Slovenije?
Kako boste trenutno in kako boste sistemsko uredili ta problem?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana poslanka Mateja Udovič, spoštovani državni zbor, predsedujoči!
Hvala za vprašanje. Zadnje čase smo toliko govorili samo o zaščitni opremi, da smo pozabili tudi na pomembno vlogo, ki jo sicer ima Zavod za blagovne rezerve. Vesel sem vašega vprašanja in pobude, ki ste jo dali, in prepričan sem, da bi lahko le s sprotnim spremljanjem dogajanja, aktivnosti vsakega od nas in z ažurnim prilagajanjem razmeram skupaj zagotovili najboljše na tem področju. Prav vaša pobuda je ena izmed takih, kjer lahko z malimi posegi prispevamo k veliki spremembi. Zavod za blagovne rezerve deluje od leta 1996 in skrbi za oblikovanje, uporabo državnih blagovnih rezerv, in sicer oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov. Osnovna naloga je zagotavljanje preskrbe z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter s strateškimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje ali ki so posebnega pomena za obrambo države. V času epidemije sta se pokazala pomen in vloga zavoda in osnovne preskrbe. Pravilno ste zaznali pomembnost ustreznih zalog osnovnih živil, a zavod ima že sedaj na zalogi osnovne zaloge živil, ki so primerne tudi za bolnike s celiakijo. To so primarno riž, meso, seveda druga osnovna živila, kot so mleko, mlečni izdelki, sladkor, olje in drugo.
Takoj po prejetju vaše pobude so na zavodu vzpostavili kontakt s predstavniki podjetij, ki hranijo državne zaloge moke in testenin, Žito, Mlinotest. Skupaj so ugotovili, da obstaja realna možnost, da se del zalog moke takoj prestrukturira v brezglutensko moko, in sicer zgolj z zamenjavo znotraj obstoječih zalog. Glede na dejstvo, da poslovni partnerji zavoda skladiščijo in obnavljajo le manjše količine brezglutenske moke, bodo poskušali zagotoviti zalogo do 20 ton tovrstne moke v čim krajšem času. Dogovori za izvedbo zamenjave že potekajo. Ta obstoječi nabor živil, ki so določena v petletnem programu oblikovanju državnih blagovnih rezerv, zagotavlja nujno preskrbo vseh prebivalcev v izrednih razmerah. Sedaj ko bodo zaloge poleg že obstoječih še dodatno dopolnjene oziroma posodobljene z brezglutenskimi mokami, lahko rečem, da bomo ustrezno založeni tudi za ta primer. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MATEJ UDOVČ (PS SMC): Spoštovani minister Zdravko Počivalšek!
V imenu Slovenskega društva za celiakijo, Društva Celiac in vseh bolnikov s celiakijo se vam iz vsega srca zahvaljujem, da ste slišali moja prizadevanja ter urgentno posredovali in zagotovili brezglutenska živila v blagovnih rezervah tudi za njih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, želite še kaj dodati? Ne. Hvala.
Besedo ima poslanec Rudi Medved, ki bo postavil vprašanje ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister!
25 let je, odkar imamo v Sloveniji državno upravo organizirano na način, da smo jo karseda najbolj približali ljudem. Toliko časa namreč delujejo upravne enote, 58 jih je in razmeroma dobro so geografsko zaokrožene, da pokrivajo celotno območje Slovenije. Relativno hitro po ustanovitvi upravnih enot se je pokazalo, da bi nekako še bolj približali storitve državne uprave s krajevnimi uradi, to je z manjšimi pisarnami, ki so jih upravne enote potem ustanavljale tam, kjer se je to pokazalo kot nujno. V najboljših časih, to je dobrih 15 let nazaj, je bilo takšnih krajevnih uradov nekaj več kot 200, natančneje 201, potem pa se je začel trend ukinjanja krajevnih uradov in svoj vrh doživel prav v prejšnjem mandatu, ko je minister iz vaše stranke ugasnil kar okoli 30 – mislim, da še kakšnega več – krajevnih uradov, vse skupaj pač z izgovorom, da gre za racionalizacijo. V resnici pa vsaka ukinitev vsakega urada pomeni določen udarec za ljudi na tistem območju. Krajevni uradi imajo tudi nek simbolni pomen, potem ko so iz marsikaterih okolij umaknile banke svoje urade, poslovalnice, brezobzirno po vsej Sloveniji zapira Pošta, so ti krajevni uradi ostali nekako edino, kar na simbolni ravni pomeni, da državna le ni pozabila na ljudi na vsakem koncu Slovenije.
Spoštovani minister, glede na to, da je slišati, da so se pritiski za zapiranje krajevnih uradov ponovno začeli, me zanima:
Kako boste čisto konkretno, ne načelno, ravnali v primerih, ko se vam bo, če se vam že ni, na mizi znašel cel kup zahtevkov za zapiranje krajevnih uradov?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala, predsedujoči. Hvala spoštovanemu gospodu poslancu za vprašanje.
Najprej seveda načelno, z vidika poslovanja s strankami se bom kot minister zavzemal za različne oblike strankam prijaznega, neposrednega in tudi sodobnega elektronskega načina delovanja in poslovanja upravnih enot ter vseh drugih organov javne uprave. Zagotovo bom kot minister podpiral oblikovanje krajevnih uradov povsod tam, kjer bo to potrebno, smotrno in razumno. Ne vidim pa potrebe po odpiranju vsepovprek, samo zato da bi si nabirali v lokalnem okolju morebitne politične plus točke. Obstajajo namreč tudi krajevni uradi, katerih ustreznost obstoja je vprašljiva, saj ni zanimanja strank in se raje odpravijo na sedež upravne enote, ki ji krajevni urad pripada. To so tudi informacije s terena in to opažamo tudi pri upravnih enotah, kjer se pogosto zgodi, da je recimo domžalska zelo obiskana tudi za Ljubljančane. Predvsem pa je tisto, kar si želim, kar bom poudarjal v svojem mandatu, uporaba sistema eUprava. To je eden najbolj uspešnih in učinkovitih sistemov elektronskega poslovanja strank z upravnimi organi. Je preprost za uporabo, z njegovo uporabo lahko veliko postopkov opravimo kar od doma. V tej epidemiji se je to izkazalo še za bistveno bolj pomembno. Žal pa je bilo v zadnjih letih za njegovo popularizacijo narejeno po mojem mnenju premalo in to bom popravil. Se je pa, kot rečeno, sistem izkazal za zelo učinkovitega v času te epidemije. Poslovanje strank z vlogami preko eUprave se je izjemno povečalo, za štirikrat, s 15 tisoč na 60 tisoč, in tudi število registriranih uporabnikov, torej porast mesečnih registracij je bila z 2 tisoč na 3 tisoč. Uvedene so bile tudi nekatere nove dodatne storitve, vloge. Olajšana je bila pridobitev e-identitete, torej brez digitalnega certifikata. Za enkratno solidarnostno pomoč študentom so se vloge oddajale elektronsko. To je vsekakor zagotavljalo strankam bolj prijazen, pa tudi za nas kot izvajalce pregleden sistem. Konkretnih pobud za ukinitev zaenkrat na mizi še nimam, vsekakor pa bomo vse obravnavali, ko do njih pride.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Jaz sem govoril predvsem o preprečevanju zapiranja, ne toliko o odpiranju, čeprav je res, da smo v minulih dveh letih ali pa letu in pol tudi kakšen krajevni urad na novo odprli. In verjemite, da so bili v lokalnih skupnostih, v tej konkretni lokalni skupnosti tega zelo veseli in da vam bodo tudi, ko boste šli po Sloveniji in propagirali eUpravo, marsikje povedali, da bo še ena cela generacija precej vezana na fizičen stik na upravnih enotah. Pa tudi same nekatere storitve so, to veva oba, zaenkrat še bolj elektronske kot pa digitalizirane, in ko lahko nekaj samo polovično opraviš doma, potem pa moraš spet na upravno enoto, nisi storil veliko. Vidim, da ste vendarle zapiranju bolj naklonjeni kot ne. Načelniki upravnih enot vas bodo tako ali tako vsepovsod prepričevali, kako neracionalni so krajevni uradi.
Gospod minister, zanima me še glede selitve Upravne enote Ljubljana na lokacijo za Bežigradom. Tudi tu smo nekako zastavili koncept, da ob tem, ko se upravna enota seli na centralno lokacijo, na štirih ali petih lokacijah po Ljubljani še ostanejo pisarne za tiste najnujnejše opravke, ker enostavno je bila ta odločitev prejšnjega ministra, da se vse skupaj spravi za Bežigrad, brez parkirišč in vsega, v tistem času malce nespametna in smo poskušali vsaj delno sanirati pritisk na to lokacijo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
Kar se tiče ukinjanja. Pogledal sem si statistiko, gotovo vam je znana, saj ste prejšnji teden klicali na Službo za upravne enote in to statistiko verjetno imate, ampak vseeno bi povedal, da recimo v letu 2014 ni bil ukinjen noben krajevni urad, leta 2015 jih je bilo res 10, 2016 devet, potem se je pa ta trend umiril, 2017 trije, 2018 eden, v preteklem letu ni bil ukinjen nobeden. Tako da jaz vedno rečem, da racionalizacija ima svoje meje. Karkoli konkretnega reči, bi bilo težko, ampak menim, da se je precej racionalizacije že naredilo. Tisto, kar je ključno, je, da je v Sloveniji 97 krajevnih uradov, kar skupaj z 58 sedeži upravnih enot pokriva 155 različnih lokacij. To je praktično tri četrtine slovenskih občin.
Kar se tiče Upravne enote Ljubljana. Ta bo po reorganizaciji in selitvi delovala na dveh glavnih lokacijah, to je na Viču na Tobačni ulici in pa za Bežigradom na Linhartovi cesti, kjer bo tudi nov sedež upravne enote, ter na skupno sedmih krajevnih uradih, to so Dobrova, Dol pri Ljubljani, Ig, Medvode, Notranje Gorice, Škofljica in Velike Lašče, otvoritev bo 1. julija. Bomo pa v primeru naknadno izkazanih potreb ustrezno prilagodili poslovne procese organizacije in prostorske razmestitve oziroma bodo za skrajšanje postopkov opravljene tudi druge alternativne možnosti, zaenkrat pa, kot rečeno, s terena nimamo informacij o potrebi po nekih dodatnih krajevnih uradih. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod Medved, imate postopkovni predlog. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
V tem primeru nisem govoril o krajevnih uradih. Vem, koliko krajevnih uradov deluje na širšem območju Ljubljane. Gre v bistvu za razbremenitev teh dveh centralnih točk, ki ju omenjate, z nekaj pisarnami, ne krajevnimi uradi, na več lokacijah v Ljubljani. Seveda s terena zaenkrat še ni bilo slišati potreb. Potrebe bodo tisti hip, ko se bo vse skupaj preselilo na te lokacije in bodo ljudje začeli iskati te storitve. Takrat se bodo te potrebe pokazale, zato sem vas vprašal, ali boste ta koncept ohranili ali boste to selitev opravili kako drugače.
Bi pa zaradi interesa mnogih lokalnih skupnosti in tudi zaradi nedorečenosti okrog tega, kako oziroma koliko naj bo država s svojimi storitvami razpršena in blizu državljankam in državljanom po vsej Sloveniji, in ker lokalne skupnosti čutijo zelo močno potrebo po tem, da je država prisotna na posameznih območjih, predlagal, da o tej temi opravimo tudi razpravo na seji Državnega zbora.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Matjaž Nemec bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite, gospod poslanec.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, dober dan!
Na vas se obračam s poslanskim vprašanjem o eni od akutnih težav, kroničnih težav v naši družbi, govorim o centrih za socialno delo. Dodobra poznate problematiko. Zdaj je že skorajda 30 tisoč prosilcev, v mojih krajih, torej na severnem Primorskem, na Goriškem je že skoraj 2 tisoč posameznic in posameznikov, ki čakajo v vrsti, zato da bi bili deležni prave oskrbe v domovih za ostarele. Konkretno bi vas rad vprašal o centru v Vrtojbi. Govorimo o Socialnem centru Vrtojba. Ta problem je znan že dolgo, skorajda 10 let. Država išče izhod iz nastale situacije, pod pritiskom politike, javnosti je tudi v vaši koalicijski pogodbi izpostavljena kot ena od tistih primerov, ki bi jih lahko Vlada uredila v zelo kratkem, skupaj s primerom v Osilnici. Gre za skorajda dokončan objekt, ki bi bil namenjen oskrbovankam, oskrbovancem, cirka 120 postelj naj bi bilo na razpolago. Govori se o cirka 40 varovanih stanovanjih, ki bi jih upravljal stanovanjski sklad Nova Gorica. Teh 120 oziroma več postelj naj bi pa upravljala Thermana, podjetje iz Laškega v lasti DUTB, vsaj tako je izgledalo pred nekaj meseci. Spoštovani minister Kralj, glede na to, da gre za resnično velik problem v naši družbi in imamo vsaj v nekaterih objektih mogoče rešitev na dlani, mi dovolite, da vas povprašam naslednje.
Sedaj ko je epidemija mimo in se lahko ukvarjamo z realnimi težavami in glede na to, da je poleg Osilnice Vrtojba ena od tistih lokacij, kjer bi lahko v relativno kratkem času rešili en akutni problem v tem okolju, me zanima:
Kako, za razliko od vaše predhodnice Klampfer, ki se je soočila s tem problemom in nakazala določene rešitve, vi vidite nadaljnjo situacijo v zvezi s Socialnim centrom Vrtojba?
Kakšen je vaš pogled in kakšne so vaše rešitve v danem primeru, z neko časovnico, če mi jo lahko že danes poveste?
Hvala lepa zaenkrat.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod poslanec Nemec, hvala za to vprašanje.
Seveda smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti seznanjeni s povečanimi potrebami po institucionalnem varstvu starejših in jih pozorno spremljamo. Vidimo, vemo namreč, da že 15 let dejansko ni bilo zgrajenega nobenega državnega doma za starejše osebe, obenem pa se tudi ni podeljevalo toliko koncesij oziroma se niso izvedle kot bi se lahko. Osebno sem se s tematiko Socialnega centra Vrtojba seznanil med drugim tudi ob obisku doma starejših občanov Nova Gorica v maju letos, skupaj z Varuhom človekovih pravic. Kot ste rekli – morda za nekaj ozadja – je poslopje Socialnega centra Vrtojba zgradil zasebni zavod za izgradnjo Socialnega centra Vrtojba, ki sta ga ustanovila Občina Šempeter - Vrtojba in zasebni partner. V sklopu tega socialnega centra gre za dva objekta, kot ste tudi že sami omenili. V prvem objektu je predvidenih 120 postelj za domsko varstvo, v drugem objektu pa 38 oskrbovanih stanovanj. Gradnja se je začela v letu 2008, vendar se je kasneje po ugotovitvah občine v letu 2011 prekinila zaradi slabega načrtovanja investicije. Zaradi neplačanih dolgov so se te nepremičnine prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank, tako imenovano slabo banko.
Seveda sem zavezan k izpolnjevanju zavez te vlade iz koalicijske pogodbe, kamor spadata gradnja petih domov in dokončanje teh dveh nedokončanih, ki ste ju omenili, Vrtojba in Osilnica. Problematiko želim reševati celostno, zato sem na ministrstvu takoj ob prevzemu mandata kljub epidemiji zagnal aktivnosti za zagotavljanje dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Lahko rečem, da smo trenutno v fazi, ko imamo že izrisano sliko, kako bi lahko ta konkretni dom v Vrtojbi dokončali v kar najkrajšem času. Ena možnost je ta, ki ste jo vi omenili, kar je bilo v preteklosti, preden sem prevzel odgovornost vodenja ministrstva, in sicer da bi se našel partner, ki bi se prijavil na razpis ministrstva za delo za koncesije za mesta v domovih starejših. Kot ste rekli, se je potencialni partner že zanimal, gre tudi za že obstoječega izvajalca institucionalnega varstva starejših, ki naj bi poskušal pridobiti koncesijo. Tu je seveda v enakem položaju kot vsi ostali, ki se bodo prijavili na javni razpis. Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva za starejše bo objavljen, kot sem že nekajkrat povedal, v juniju 2020. S tem javnim razpisom se načrtuje razpis koncesij za 110 mest za uporabnike te storitve.
Na drugi strani pa iščemo tudi vire oziroma možnost, da bi morda ta dom dokončali in potem odprli kot državni dom. Tudi ta možnost obstaja in zaradi tega še težko govorim o časovnici. Bomo pa seveda to napravili v najkrajšem možnem času, saj je, kot ste sami dejali in kot vemo, potreba po oskrbi v domovih, po mestih v domovih pereča tema in zelo izpostavljena tema. In tudi zdaj v času koronaepidemije se je to pokazalo. Če bi se Vrtojba reševala s prijavo potencialnega investitorja na razpis za koncesije, je dinamika izgradnje odvisna največ od investitorja, ker mora biti terminski načrt začetka delovanja priložen v dokumentaciji ob prijavi na javni razpis. V primeru pridobitve koncesije za izvajanje institucionalnega varstva starejših pa finančne vire potem za izgradnjo oziroma za dokončanje zagotovi investitor. Mi si prizadevamo, da bi čim hitreje tu našli eno rešitev.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Nemec, želite dopolniti svoje vprašanje? (Da.) Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.
Bolj bom komentiral besede ministra Kralja. Socialni demokrati smo tista stranka, ki zagovarja celostni pristop. Seveda, če bi lahko izbirali in če bi našli sredstva za to, je naša prva izbira, da bi bil to javni zavod, zaradi tega ker se zavedamo, da je potrebno izvajati kakovostno in tudi dostopno storitev za vse državljane in državljane, in to lahko v najboljši meri stori država, če se najdejo sredstva za to. Dovolite mi, spoštovani minister, se vam zahvaljujem za odgovor, moram reči, da mi je ljubša druga rešitev, torej da bi v Vrtojbi v okviru najverjetneje javnega zavoda Nova Gorica imeli nov dom za starejše oziroma center za socialno delo. Če bi pa obveljala druga možnost, je pa v danih okoliščinah, glede na to, da objekt sameva in so potrebe izjemne, tudi sprejemljiva rešitev.
Minister, hvala za odgovor in upam, da bodo vaše besede, ali prve ali pa druge, še raje druge, zagledale luč sveta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želite, gospod minister, še kaj dodati? Ne.
Nadaljujemo. Gospod Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.
Koroška, Štajerska in Prekmurje so precej specifični v gospodarskem pogledu, ker med večjimi podjetji prevladujejo tista z nižjo dodano vrednostjo in ta podjetja so tudi izrazito izvozno naravnana. Podjetniki in podjetja s tega področja, se pravi Koroška, Prekmurje in Štajerska, opozarjajo in se nekateri tudi javno pritožujejo, da je bila pomoč države pri reševanju teh težav prepozna in pretežno neučinkovita. Vsaj do 15. maja je bilo iz prvega protikoronskega paketa izplačanih zgolj 350 milijonov evrov pomoči. Po zakonu, ki ureja odlog plačila kreditnih obveznosti, je bilo do konca maja odloženih le 3,4 % vseh kreditov. Državna poroštvena shema pa še vedno ostaja neizkoriščena. Evropska komisija je aprila izvedla eno anketo, v kateri so sodelovale vse države EU. Dejansko so spraševali sodelujoče, ali so med pandemijo trajno ali začasno izgubili službo. Sodeč po teh anketnih podatkih, naj bi epidemija delavce v Sloveniji najbolj prizadela takoj za Grčijo, saj je kar 36,8 % vprašanih odgovorilo, da so trajno izgubili delo ali dobili odpoved pogodbe o delu. V Grčiji so pa delavci in delavke odgovorili, da jih je kar 41,8 % ostalo trajno brez dela oziroma brez pogodbe o delu. Potem pa so bile za nami še oziroma v tem primeru boljše od nas Italija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija.
Ministra, ki sta tukaj, sprašujem:
Kakšen je vajin pogled na reševanje težav podjetij na Štajerskem, v Prekmurju in na Koroškem?
Ali razpolagata s kakšnimi bolj konkretnimi podatki, sploh podatki o brezposelnosti pa tudi o številu podjetij, ki so se odločila za možnosti iz prvih dveh kriznih paketov?
Če da, vaju prosim, da nam jih danes tukaj predstavita.
Zanima me:
Koliko so podjetja na omenjenem območju dejansko dobila oziroma počrpala pomoči iz prvih dveh kriznih paketov?
Če vzamemo to krizo kot priložnost, potem so po mojem mnenju zelo trajnostno prestrukturiranje, določena robotizacija, digitalizacija zagotovo korak v pravo smer. Pri tem pa mislim, da ne bo šlo brez aktivne vloge države.
Zato me zanima tudi:
Kakšne so vaše vizije v smislu reševanja brezposelnosti oziroma tudi podjetij z omenjenega področja?
Hvala.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kdo želi besedo prvi? Gospod Počivalšek.
Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani poslanec gospod Boštjan Koražija, predsedujoča, kolega minister, poslanke, poslanci! Hvala za vprašanje.
Zadovoljen sem, ker smo si enotni v želji stabilnega, ugodnega poslovnega okolja za gospodarstvo v Sloveniji, in prvi sem, ki zastopa tudi izenačitev stanja v vseh regijah. Na našem ministrstvu prav posebno pozornost namenjamo regionalnemu razvoju, statistika pa pravi, da je orodje za spremljanje regionalnega razvoja indeks razvojne ogroženosti, ki ga izračunava Umar. Razvojna ogroženost je najvišja v Pomurski regiji, ki je za skoraj 56 % nad slovenskim povprečjem, v Podravski regiji za 17 % in na Koroškem za 12,2 %. Iz statistik lahko ugotovimo tudi, da posebej Koroška regija, Pomurska regija zaostajata v deležu podjetij v regiji in obe regiji sta pri repu tudi glede dodane vrednosti na zaposlenega. Osnovni instrument regionalne politike v tej finančni perspektivi so dogovori za razvoj regij, ki jih izvajamo v vseh 12 razvojnih regijah, kjer pa so pogoji in financiranje za vzhodno regijo ustrezno prilagojeni in seveda boljši. Ob novo nastali situaciji zaradi koronavirusa smo sprejeli nove smernice za prednostno naložbo 3.1 Spodbujanje podjetništva ter znižali kazalnike, torej olajšali smo pogoje črpanja sredstev. V pripravi so ukrepi za obmejna problemska območja s predvidenim začetkom izvajanja v januarju 2021, omenjeni ukrepi bodo naslavljali tudi območja, ki jih, gospod poslanec, izpostavljate v svojih vprašanjih.
Trenutno se na območju omenjenih regij za tiste občine, ki spadajo v omenjeno problemsko območje, izvajata tudi dva razpisa. Slovenski podjetniški sklad razpisuje mikrokredite za mikro, mala in srednja podjetja v višini skoraj 8,5 milijona evrov, Slovenski regionalni razvojni sklad iz Ribnice pa razpisuje ugodne razvojne kredite za mikro, mala, srednja in velika podjetja v višini 7 milijonov evrov. Slovenski regionalni razvojni sklad bo dodatno razpisal kredite za premagovanje likvidnostnih težav teh podjetij še za okvirno 26 milijonov evrov. Poleg tega so tudi podjetjem z omenjenih območij namenjeni vsi ukrepi iz interventnih zakonov, ki omogočajo ohranitev delovnih mest in zagotavljanje likvidnosti s čakanjem na delo ter s skrajšanim delovnim časom. Poleg ukrepov, ki so bili na državni ravni sprejeti posebej za premagovanje posledic epidemije v protikoronskih paketih, so tam podjetjem na razpolago še druge oblike pomoči, ki niso vezane na čas epidemije oziroma navedena območja. Hvala.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala. Gospa podpredsednica, kolega minister, spoštovani poslanec Koražija!
Hvala vam za to vprašanje, saj zadeva tudi mojo rodno Koroško regijo. Verjemite mi, da vem, kaj pomeni prihajati z obrobja Slovenije, kjer se zdi, da so včasih v Ljubljani pozabili nate. Naj vam zagotovim, da ta vlada ravno nasprotno zelo vidi te izzive. V svojem dosedanjem delovanju sem kot minister obiskal že kar nekaj teh območij, ki ste jih omenili oziroma ki bi jim lahko rekli periferna, s čimer bom vsekakor nadaljeval, saj menim, da je zelo pomembno, da krepimo regije in da njihovim prebivalcem pokažemo, da jih slišimo in delamo tudi zanje. Osebno sem že dvakrat obiskal Velenje, enkrat skupaj z ministrom Počivalškom, konkretno zaradi Gorenja. Vsi smo potem takoj nato zagnali dejavnosti, aktivnosti, da bi našli rešitve za ta izpostavljena območja. Kot ste morda zasledili, iz Gorenja prihajajo signali, da smo bili s svojim vztrajanjem oziroma pozivi, ponudbami za mehke metode pristopa Gorenja, vsaj zaenkrat tako kaže, vsaj delno uspešni. Hisense napoveduje zagon proizvodnje televizorjev, kjer naj bi prednostno dobili delo tisti delavci, ki bi bili sedaj zaradi vseh njihovih razlogov brezposelni.
Sicer pa smo pripravili strategijo kratkoročnega in srednjeročnega ukrepanja. V ta namen so se naše službe tudi že sestale s kolegi z ministrstva za gospodarstvo in se dogovorile o okrepljenem sodelovanju za ta namen. Glede uspešnosti ukrepov pa bi rekel, da so ukrepi, vsaj po naših podatkih in odzivih gospodarstva in sindikatov, trenutno zelo uspešno odgovorili na te odzive in precej zmanjšali priliv v evidenco brezposelnih, ki bi bil brez sprejetih ukrepov v protikoronskih paketih precej večji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Koražija, želite dopolniti svoje vprašanje? (Da.) Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala za besedo.
Mislim, da bi bilo namesto reševanja zasebnih podjetij s subvencijami pametno, da bi naša država zasebna podjetja spodbujala s kapitalskimi vložki, saj je po tej koronakrizi več kot očitno postalo jasno, da bi bilo nujno potrebno neke vrste podržavljenje določenih podjetij. Tako bi lahko podjetja dobila sredstva za ohranitev proizvodnje in delovnih mest, država pa udeležbo pri dobičku in lastniškem deležu podjetja. Državne pomoči morajo biti primarno namenjene ohranjanju in ustvarjanju novih delovnih mest in ne subvencioniranju dobičkov.
Zato me zanima:
Kakšno je vaše mnenje kot mnenje gospodarskega ministra o strategiji reševanja krize, kot sem vam jo pravkar predstavil?
Ali imate vi še kakšno svojo varianto glede tega?
Kaj lahko obe ministrstvi skozi gospodarsko diplomacijo in tudi potem skozi diplomacijo, kot jo opravlja gospod minister za delo, storita, do kakšnih povezovanj lahko pride v evroobmočju?
Ali so kakšni novejši podatki glede evropskih sredstev, da dobimo kakšna določena nova sredstva EU za zaposlitve in gospodarstvo?
Če imata kakšne podatke glede tega, ali nam jih lahko predstavita?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Dodatno k tistemu, kar sem prej povedal, na hitro. Imamo še tri ukrepe. Slovenski podjetniški sklad, SID banka pa Spirit Slovenija, kjer gre za povratne vire financiranja, ki omogočajo malim, mikro in srednjim podjetjem, da preživijo to krizo. Ne bom natančno teh zadev razdeljeval, ampak teh sredstev je dovolj. Drugič. Gre za to, da so vsa ta področja, ki ste jih omenili, obenem tudi obmejna problemska območja in je naša naloga, kot države, da ustvarimo konkurenčne poslovne pogoje za investicije na teh področjih v proizvodna delovna mesta. S tega zornega kota pripravljamo še en dodaten ukrep, zakon za spodbujanje investicij na teh področjih, kjer bi slovenskim in tujim investitorjem omogočili, da bi z investicijami olajšali, in jih stimulirali, da vlagajo na teh področjih, ne pa drugje, zato ker smatramo, da bodo brez delovnih mest ta problemska obmejna območja ostala prazna, pa naj bo na južni ali na severni ali pa na vzhodni meji. Nameravamo priti z zajetnim svežnjem ukrepov, s katerim bomo spodbudili razvoj podjetništva in s tem še dodatno omogočili, da se ne bo vse koncentriralo z migracijami dnevnih migrantov v tri, štiri večja slovenska mesta.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, gospa podpredsednica.
Tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo kar aktivno pristopili k reševanju teh razmer. Med ukrepi, ki smo jih sprejeli ali pa okrepili, so recimo tako takšni, ki so usmerjeni v zagotavljanje dodatnih znanj in kompetenc tistim, ki so že brezposelni, kakor tudi ukrepi, ki so namenjeni tistim, katerih zaposlitev je ogrožena in jim grozi izguba dela. In ravno to je pomembno – da preprečimo izgubo delovnih mest oziroma da delavcu, zaposlenemu omogočimo pridobivanje novih znanj, ki mu zagotavljajo večje možnosti pridobiti novo zaposlitev. Izpostavim projekt SPIN, za katerega je v celotni vzhodni kohezijski regiji namenjenih preko 2,8 milijona evrov, vključno s projektom Štartaj kariero s potencialom, ki naslavlja sicer še posebej ogroženo regijo Podravje. Zavod za zaposlovanje pa tudi že izvaja program aktivne politike zaposlovanja Usposabljamo lokalno, katerega namen je usposabljanje brezposelnih za deficitarne poklice s ciljem izboljšati njihove zaposlitvene možnosti. Toliko zaenkrat.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate postopkovni predlog. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala.
Vsi tisti, ki ste me spoznali v teh dveh letih, veste, da sem človek sodelovanja in inkluzije, in bi glede na trenutno situacijo v državi predlagal, da o tem vprašanju, o tej tematiki opravimo eno širšo razpravo v Državnem zboru. V bistvu ne bilo slabo, da bi res dali enkrat na kup vse ideje tudi glede gospodarstva, glede zaposlovanja, ostalih zadev. Predvsem bi pa morali vključiti konkretno stroko in bi morali dati možnost konkretnim potrebam, težavam in predlogom vseh delavk in delavcev, ki delajo v gospodarstvu in negospodarstvu, da nam bi tudi tukaj v živo povedali svoje probleme, svoje težave pa tudi predloge za reševanje teh problemov. Ključni cilj vseh teh interventnih ukrepov, tako imenovanih PKP, protikoronskih paketov, bi moral biti ohranjanje in reševanje delovnih mest, brezposelnost pa žal naglo narašča. Zaradi tega mislim, da je prav, da tudi v Državnem zboru enkrat opravimo širšo in daljšo razpravo. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospa Jerca Korče bo postavila vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala, podpredsednica. Lep pozdrav! Spoštovani minister za finance gospod Šircelj!
Mene zanima res zelo zelo natančen odgovor na povsem preprosta vprašanja.
Sprašujem vas:
Koliko podjetij je do 12. junija, govoriva torej o petku, dobilo posojilo po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19?
Za kakšen skupni znesek gre, torej celoten znesek teh posojil?
V bistvu si od vas želim, pa bova zelo hitro lahko zaključila, samo dve konkretni številki. Torej, koliko podjetij in kakšen je skupen znesek teh posojil. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za to vprašanje. Po zakonu, ki zagotavlja poroštvo, podjetja še niso dobila kreditov, dejansko nobenega kredita. Zadeva je v tem, da se čaka na mnenje Evropske centralne banke glede podzakonskega akta oziroma uredbe, ki naj bi to uredila. Drugače pa so podjetja dobila seveda druge kredite, o katerih je bilo že govora tukaj. In tukaj lahko rečem, da so do 30. 4. 2020 dobila za 23 milijard 436 milijonov kreditov, to je nekaj več kot v enakem obdobju lanskega leta. Ravno tako so bili dani krediti gospodinjstvom, približno enaki indeksi so bili dani gospodinjstvom kot ostalim. Tiste kredite, ki so jih dobili, je pa omenil pred mano že minister Počivalšek, to je tako s strani SID banke kot s strani Slovenskega podjetniškega sklada, ostalih skladov, dobili so tudi zavarovanja. V najkrajšem času pričakujemo, da bodo dobili kredite tudi na podlagi te garancijske sheme, o kateri ste dejansko vprašali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, želite dopolnitev vprašanja? (Da.) Izvolite.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Torej, to, o čemer zdaj govoriva, se pravi dve konkretni številki sta nič in nič? Torej lahko govorimo, da je zaenkrat ta vaša dvemilijardna shema, s katero se nenazadnje zelo radi vsi pohvalite v javnosti, s strani Vlade popolnoma spodletela in je neoperativna in ne dosega svojih ciljev? Tukaj bi prosila za dopolnitev. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod minister.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ta shema je dejansko določena do konca tega leta, tako da s tega zornega kota ne moremo reči, da je spodletela. Res pa je, da traja nekaj več časa, da dobimo vsa ustrezna mnenja. Vi veste, da je za vsako tako mnenje potrebno tudi mnenje Evropske centralne banke. Tukaj gre predvsem za vprašanje tako imenovane obtežitve oziroma tega, da Banka Slovenije na podlagi takega mnenja da tako imenovano ničto utež, z drugimi besedami, da tovrstni krediti ne bi vplivali na morebitno povečano kapitalsko ustreznost, skratka da to je. Doseženo je glede tega soglasje z Banko Slovenije in sedaj je na tej instituciji, da se bo to dejansko zgodilo. Ugotavljamo tudi – in tudi same banke, stalno smo v stikih z bankami – da banke zagotavljajo denar za podjetja tudi z ostalimi vrstami kreditov. Kot sem že omenil, kreditna aktivnost v državi ni popolnoma nič padla glede na isto obdobje v lanskem letu, se pravi 2019–2020, ko v tistem obdobju dejansko ni bilo krize. In to so ne nazadnje tudi javni podatki.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovno, gospa Korče, izvolite.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Stvari si lahko razlagamo različno, ampak podjetja in naše gospodarstvo potrebujejo to pomoč takoj. Torej, ta shema je do današnjega dne popolnoma mrtva črka na papirju. Očitno ste slabo planirali zadeve ali kakorkoli. Upam in verjamem, da se bo ta zadeva primerno popravila in da bodo podjetja dobila, če za to še ni prepozno.
Mislim pa, da je ta tematika dovolj pomembna, da se okoli tega opravi splošna razprava.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Aljaž Kovačič bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Sam vam bo postavil vprašanje glede osebne asistence. Verjamem, da to temo zelo dobro poznate ne samo sedaj kot minister, ampak ne nazadnje ste bili tudi strokovni sodelavec v poslanski skupini, ki je predložila ta zakon v parlament, zakon, ki je začel veljati 1. 1. 2019 in je bil sprejet z velikim številom glasov v parlamentu. Čeprav se vsi strinjamo, da je bil ta zakon zelo nujen, predvsem za uporabnike, ki so ga mnogo let zelo nestrpno pričakovali, se je v praksi izkazalo, da ima zakon kar veliko pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost je bila, da ste kot predlagatelj popolnoma zgrešili finančno oceno. Predvideni stroški omenjenega zakona so bili, če se ne motim, okrog 8 milijonov evrov, po nekaterih podatkih naj bi bili danes stroški okrog 70 milijonov evrov. Tudi glede porasta uporabnikov mislim, da so trikrat presegli število, ki je bilo načrtovano, da ne govorimo o samih espejih in nekih družinskih podjetjih, ki se omenjajo kot neke večje kršitve pri tem zakonu. Kot vaša poslanska skupina oziroma stranka, iz katere prihajate, je Poslanska skupina Nova Slovenija tam na začetku meseca februarja 2020 zahtevala tudi sklic izredne seje odbora za socialo na temo nedopustne zlorabe sistema osebne asistence. Tam so bili sprejeti tudi štirje sklepi, ki govorijo o tem, da bi se pripravila novela zakona in da bi se ugotovilo, kaj vse je narobe v tem zakonu. Za vas, spoštovani gospod minister, imam dve konkretni vprašanji.
Zanima me:
Koliko finančnih sredstev je bilo od 1. 1. 2019 do zdaj namenjenih za Zakon o osebni asistenci?
Kdaj lahko pričakujemo novelo Zakona o osebni asistenci?
To me predvsem zanima – ker vemo, kakšen je postopek, najprej gre zakon v neko javno obravnavo – kdaj lahko poslanci to novelo pričakujemo v Državnem zboru.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec Aljaž Kovačič, hvala za to vprašanje.
Kot ste rekli, je Zakon o osebni asistenci začel veljati 1. januarja 2019 in ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja. To je zelo pomemben zakon, ki je na vseh področjih življenja omogočil enake možnosti, večjo neodvisnost, aktivnost in enakopravno vključenost v družbo vsem v naši družbi, skladno z določbami konvencije o pravicah invalidov. Omenili ste, da je bila napovedana finančna posledica precej nižja od tiste, ki je dejansko pri izvajanju zakona nastala. Takratna ocena finančne posledice se je nanašala ali pa naslonila na predikcijo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Dejansko v Sloveniji nimamo bolj kompetentne inštitucije za tovrstne analize in napovedi, tako da očitno ni bilo mogoče predvideti toliko večjih finančnih posledic. Dejstvo je, da tudi moji predhodniki, ekipa niso ustrezno reagirali na te izzive oziroma pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, ko so se pokazale. Torej niso dovolj hitro reagirali.
V enem letu in pol izvajanja tega zakona smo zaznali določene pomanjkljivosti. Nekaj ste jih že omenili. Na večino pa je opozoril tudi matični odbor v Državnem zboru, in sicer na 35. nujni seji letos februarja. Še vedno, to je bilo še pred prevzemom odgovornosti za ministrovanje. S tem v zvezi smo takoj naročili oziroma so takoj še moji predhodniki naročili evalvacijo uvajanja Zakona o osebni asistenci, ki je bila ravnokar zaključena in bo v naslednjih dneh skladno s sklepom odbora, kot ste sami omenili, tudi poslana v Državni zbor, tako da boste vsi z njo seznanjeni. Prav tako je ministrstvo za delo naročilo spremembo ocenjevalnega orodja za oceno potreb po storitvah osebne asistence. Kajti veste, da so si bili predvsem strokovnjaki na omenjenem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide enotni, da trenutno ocenjevalno orodje ni ustrezno. Dodatno se bo izvedlo usposabljanje članov strokovnih komisij in koordinatorjev invalidskega varstva za uporabo orodja. Na centrih za socialno delo se je v mesecih september in oktober 2019 zaposlilo 24 koordinatorjev invalidskega varstva. Naloga teh koordinatorjev je tudi usklajevanje in spremljanje osebne asistence ter vodenje postopkov v primeru zamenjave izvajalca osebne asistence. Izvajalci osebne asistence morajo tudi enkrat letno poročati koordinatorjem o izvajanju osebne asistence. Vsako prijavo glede nepravilnega izvajanja osebne asistence, ki so jo koordinatorji prejeli, so preverili tudi na terenu. Iz informacij, ki smo jih pridobili s strani koordinatorjev invalidskega varstva, so od oktobra lanskega leta opravili 337 obiskov pri uporabnikih osebne asistence na domu, kar pomeni, da so obiskali približno 30 % vseh uporabnikov. Poročajo, da so uporabniki večinoma zelo zadovoljni s storitvijo, saj se jim je zelo izboljšala kvaliteta življenja, ugotovili pa so tudi nekaj nepravilnosti. V letošnjem letu na ministrstvu pripravljamo še podporo pri izvajanju osebne asistence, in sicer računalniško podporo, ki bo precej olajšala dejansko kontrolo – kar je zelo pomembno, dejansko kontrolo – izvajanja storitev osebne asistence in namensko in transparentno porabo sredstev, namenjenih izvajanju osebne asistence.
Po mojih podatkih je bilo število vseh uporabnikov storitev osebne asistence, ker ste vprašali po tej številki, v aprilu 2020 tisoč 548. Ocena pred sprejetjem zakona je bila okoli 800, tako da ni tako visok porast, kot ste ga sami imenovali. Povprečni znesek na uporabnika pa je okoli 3 tisoč 500 evrov na uporabnika.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Kovačič, želite dopolnitev vprašanja? (Da.) Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala, minister, za odgovor.
Veseli me, da boste uresničili ta četrti sklep, kot ste rekli, da boste prišli v pravem času na odbor in poročali, tudi vaš odgovor je šel, kolikor sem vas razumel, v smeri tega poročila.
Zdaj me zanima:
Ali imate mogoče točno številko, koliko je bilo dejansko do danes porabljenega denarja, koliko milijonov je šlo za to?
Glede na to, da ste napovedali, da boste prišli na matični odbor in tudi poročali o tem sklepu s področja izvajanja osebne asistence, me zanima:
Ali boste na odboru predstavili že samo novelo oziroma kdaj jo lahko pričakujemo na mizi poslanci?
Se pravi, te izboljšave, ki ste jih ugotovili v samem poročilu. Ter mogoče še nadgradnja nekega vsebinskega vprašanja. Tudi sam sem se sestal s temi starši, tudi s strokovnjaki, ki pokrivajo to področje.
Zanima me tudi:
Kakšno je vaše osebno mnenje, ali se vam zdi prav, da je starš lahko tudi osebni asistent?

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala lepa, gospod poslanec Kovačič, za to dopolnilno vprašanje.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo, da je Zakon o osebni asistenci življenjskega pomena za zagotavljanje neodvisnega življenja invalidov in njihovega vključevanja v družbo in predstavlja velik napredek v razvoju invalidskega varstva, zato bodo vsa naša prizadevanja, ki sem vam jih že opisal, vodila k izboljšanju sedanjih zakonskih rešitev za zagotovitev čim boljšega izvajanja osebne asistence v korist uporabnikom. Po drugi strani pa moramo zagotoviti, da bo transparenten, namenski in dejansko učinkovit nadzor nad porabo sredstev osebne asistence. K pripravi novele zakona smo že pristopili, seveda pa se moramo, ker gre tu za izjemno pomembno in občutljivo tematiko, sestati z vsemi deležniki, to pomeni z uporabniki osebne asistence, z izvajalci osebne asistence in še drugimi deležniki. Le na ta način bo lahko ta novela izboljšala izvajanje storitev osebne asistence in zagotovila primerne varovalke – o tem pa največ govoriva danes v tem poslanskem vprašanju – da ne bo več prihajalo do nepravilnosti oziroma celo morebitnih zlorab pri izvajanju zakona in da bi se sredstva, kot sem že dejal, namenjena izvajanju osebne asistence, porabljala namensko, racionalno in transparentno.
Vprašali ste me tudi po zneskih. Po mesecih v letošnjem letu je to znesek, tako bova rekla, v januarju 4,6 milijona, v februarju 4,8 milijona, marcu 5,6 in v aprilu slabih 6 milijonov evrov.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog imate, gospod Kovačič. Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala še zadnjič, podpredsednica, za besedo. Hvala, minister, za vaše odgovore, tudi za nekatere številke.
Prav zdaj na koncu ste povedali, da se mesečni stroški že skoraj približajo številkam, kot jih je zakon predvideval na letni ravni. In ker gre res za neko širšo zgodbo, ki ima tudi neko življenjsko pomembno zgodbo za vsakega posameznika, ki je vključen v to osebno asistenco, se mi zdi v dobro vseh teh, da se vsi poslanci s tem seznanijo in da opravimo razpravo o vašem odgovoru.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Edvard Paulič bo postavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovana ministrica!
Od leta 2015 imamo v Sloveniji Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Njegova naloga je ohranjanje trajnostne prehranske verige ter skrb za njen razvoj. Poudarjal naj bi dobre prakse in opozarjal na morebitne nepoštene prakse. Varuh opravlja funkcijo neprofesionalno, kar vsaj po mojem mnenju kaže na nek odnos države do tega pomembnega področja. Vsako leto pripravi poročilo o svojem delu in za leto 2019 ga je pripravil pred kratkim. Ključna ugotovitev zadnjega, pa tudi poročil s prejšnjih let, pa je, da Varuh v praksi težko učinkovito reagira na nepoštene prakse, saj nima večjih pooblastil. Gre za neke vrste, kot se je tudi varuh sam izrazil, brezzobega tigra. Glede na to, da je v odnosih med deležniki ena stran vedno v podrejenem položaju, je v praksi prijav nepoštene prakse manj, kot pa je dejansko je na terenu, saj se deležniki bojijo izgube posla. Probleme v prehranski verigi je ugotovila tudi Evropska komisija. Ugotavlja, da so partnerji v verigi v neenakem konkurenčnem položaju, saj je trgovina bistveno močnejši pogajalec kot dobavitelj in pridelovalec. Zato je Evropski parlament sprejel Direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Med drugim je izpostavljen negativen vpliv nepoštene prakse na življenjski standard kmetijske skupnosti. Če kdaj, smo se v tej tako imenovani koronakrizi zagotovo zavedeli pomembnosti samooskrbe in prepričan sem, da nepoštene prakse odvračajo domače pridelovalce od pridelave hrane in kasneje prodaje trgovcem. Odprava nepoštenih praks bi bil torej eden od osnovnih načinov, kako še povečati samooskrbo v Sloveniji.
Zato vas, gospa ministrica, sprašujem:
Kdaj bomo v slovenski pravni red prenesli Direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in v kakšnem obsegu, če vemo, da ima direktiva zavezujoče in nezavezujoče vsebine?
Kakšna je po vašem mnenju učinkovitost Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanec!
Najprej hvala za vprašanje, ki mislim, da se dotika resnično izjemno pomembnega področja. Mislim, da je tudi zadnja situacija, torej epidemija, ki je bila v Sloveniji, še dodobra načela to vprašanje in dodatno senzibilizirala ne samo slovenske, ampak tudi evropsko in svetovno javnost, ki se znova sprašuje o tem, kakšna dejansko je prehranska varnost in s tem povezana samooskrba posamezne države. Res je, v Sloveniji deluje Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano že nekaj časa, je pa tudi res, da ni popolnoma brezzobi tiger. Mi smo v letu 2019 v okviru AVK – Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence – zaposlili dve osebi, ki se ukvarjata izključno in samo s področjem ugotavljanja in ukrepanja v primeru odkrivanja nepoštenih praks vzdolž ali pa med samimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Torej, to sta dve novi zaposlitvi zgolj in samo s tem namenom. Kar se tiče nepoštenih trgovinskih praks, moram poudariti, da je Slovenija že eno leto pred evropsko direktivo vnesla v Zakon o kmetijstvu 23 nepoštenih praks in je s tem postala prva evropska država, ki je to implementirala v okvir svoje zakonodaje. Torej ta podlaga obstaja od leta 2018 in je tudi podlaga za to – glede na to, da je zakonsko opredeljena – da se jo seveda izvaja in se temu primerno tudi ukrepa, kadar so te nepoštene prakse ali pa odnosi znotraj samih deležnikov kršeni, neprimerni. V Zakon o kmetijstvu je to torej že implementirano in je bilo implementirano pred sprejetjem evropske odredbe.
Kar se tiče pa samih verig preskrbe s prehrano, to prav gotovo predstavlja velik izziv tudi za našo državo. Tukaj gre predvsem za to, da je potrebno pravilno definirati vlogo vsakega posameznega deležnika v tej verigi, jo pravilno tudi podpreti znotraj ukrepov in potem skrbeti, da veriga deluje v celotnem spektru. Če se osredotočamo zgolj in samo na enega deležnika te verige, kar pogosto tudi počnemo, te verige potem ne funkcionirajo na način, kot bi morale. So pa prav gotovo ključnega pomena za dobro in nemoteno preskrbo prebivalstva s prehrano. Ja, pogosto je najbolj obremenjen prvi člen v verigi, to je primarni pridelovalec ali kmet, je pa tudi res, da ne smemo zanemarjati nobenega drugega deležnika. Zdaj v tej krizi je bilo popolnoma jasno, da so najprej na težave naleteli prav tisti pridelovalci, ki niso bili čvrsto vpeti znotraj teh verig. Torej kadar imamo na eni strani pridelovalca, mogoče vmesni člen zadrugo, živilskopredelovalno industrijo in ne nazadnje na koncu verige tudi trgovca. Kadar so tukaj vzpostavljeni dolgoročni pogodbeni odnosi, kakšenkrat mogoče ne za najboljšo možno ceno, ki jo lahko posameznik na trgu dosega, vendar pomenijo stabilnost. Mi se nahajamo ravno pred načrtovanjem ali pa sredi obdobja načrtovanja nove finančne perspektive za obdobje 2021–2027 in to področje tvorjenja čvrstih verig preskrbe s hrano in pomoč vsakemu deležniku prav gotovo predstavlja enega naših najpomembnejših ciljev, kjer bomo z ukrepi tudi finančno podprli vse posamezne deležnike in skušali te odnose narediti čvrste in čim bolj poštene. Gre pa tukaj za potrebo po eni kolektivni zavesti, kjer mora vsak člen v tej verigi sprejeti svoje odgovornosti in tudi delovati v skladu s poštenimi praksami.
Glede na to, da ste omenili, da Varuh resnično nima pravic poseganja ali pa sankcioniranja, vam zagotavljam, da v okviru teh dveh zaposlitev na AVK to pristojnost zdaj imamo. In ne nazadnje imamo tudi inšpekcijske službe znotraj Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki lahko v primeru odkritih nepoštenih praks ali mogoče celo izvajanja kakršnihkoli nepoštenih aktivnosti teh dveh služb v to posežejo in sankcionirajo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, želite dopolnitev vprašanja? (Da.) Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča.
Na kratko. Veseli me, da se oba strinjava, da je odkrivanje nepoštenih praks izredno pomembna zadeva v tej verigi. Verjetno govoriva o dveh stvareh. Mi imamo v Zakonu o kmetijstvu definirana nedovoljena ravnanja, ampak direktiva, ki jo je sprejel Evropski parlament, govori o nepoštenih praksah, kar je nekoliko širši pojem in rok za implementacijo mislim, da je 1. 5. 2021. Tako da to bo v vsakem primeru treba implementirati v našo zakonodajo.
Če se še vseeno vrnem na poročilo Varuha za leto 2019. Praktično so vsa nedovoljena ravnanja, kot je ugotovil, pogodbeno dogovorjena. Pogodbe s strani trgovcev so tipske in so ponujene dobavitelju na način vzemi ali pusti in dobavitelj to seveda zaradi odvisnosti podpiše. Ampak to ne pomeni, da nedovoljenih ravnanj ni. Ravno zato je eden večjih problemov, na katera opozarja Varuh, tudi to, da nima pooblastila za vpogled v pogodbena razmerja. Šibkejša stran, to so praviloma dobavitelji, teh pogodb ne razkriva, ker se boji izgube posla, poleg tega so pogodbe na nek način opredeljene kot pogodbena skrivnost. Konec leta 2019 je Varuh izvedel eno raziskavo. Izkazalo se je, da se tretjina udeležencev srečuje z nepošteno prakso. Zdaj imamo s strani Varuha dve prijavi na agencijo za varstvo konkurence, tretjina udeležencev pa se srečuje z nedovoljeno prakso. Se pravi, nekaj ne gre skupaj.
Zato me zanima:
Kako boste poskrbeli, da naša samooskrba s hrano ne bo nazadovala zaradi slabih poslovnih praks?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Najlepša hvala, še enkrat, za besedo.
Če ima Varuh podatke, da gre v eni tretjini primerov za izvajanje nepoštenih praks ali nedovoljenih ravnanj, je v tem primeru dolžan čim več nepoštenih praks tudi odkrivati. Hkrati pa seveda pozivam deležnike, če se ne dovoli vpogleda v pogodbe – in to je stvar odnosov med dvema deležnikoma – da tudi sami prijavijo morebitne pritiske na njih, morebitno siljenje k podpisu pogodbe, ki ni v skladu s poštenimi odnosi. Kajti mi lahko reagiramo le v primeru, kadar te nepoštene prakse poznamo oziroma smo na njih opozorjeni, ali v primeru, ko jih odkrije Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Pogosto naletimo na to, da sami deležniki na to ne odreagirajo, in šele potem ko problem resnično eskalira do te mere, da gre za sploh uničenje kakšnih poslovnih odnosov ali prekinitve, ugotovimo, da so se te prakse izvajale že dlje časa. Zato resnično velja poziv Varuhu, da jih čim več odkriva, kar je seveda v naši domeni, da ga opozorimo. In kot drugo, posameznim deležnikom, ki so siljeni v takšne odnose, da te prakse prijavljajo. Kot že rečeno, to je en del tega, kar je potrebno storiti za krepitev verižnih odnosov. Moram povedati, da je v Sloveniji vrsta zelo dobro vzpostavljenih verig, ki delujejo dobro. Jaz mislim, da so te dokaz, da jih je potrebno vzpostaviti ali okrepiti tudi na tistih področjih, kjer te verige mogoče še ne delujejo. In to je pogosto prav tam, kjer smo nižje samooskrbni, torej prav na področju pridelave sadja, zelenjave, tudi prašičjega mesa, ki se je v zadnjem obdobju nekoliko sicer popravilo, ampak še vedno nismo šli čez mejo 40 %. Da identificiramo, kje so pomanjkljivi členi v verigi, kje ti odnosi niso dobro vzpostavljeni in da v prihodnjem obdobju te okrepimo, to je prav gotovo ključ do tega, da pridemo tudi do višjih stopenj samooskrbe na deficitarnih področjih.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Paulič, imate postopkovni predlog.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Najprej bi dal dve pojasnili. Prej sem omenil, da je bila izvedena raziskava v verigi deležnikov. Ta raziskava je bila anonimizirana, zato so potem deležniki tudi prijavljali te nepoštene prakse, ampak kot sem rekel, Varuh odnosov je v letu 2019 podal samo dve prijavi na AVK. Poleg tega Varuh nekih večjih pooblastil nima. Prej ste omenili, da sta dve osebi na AVK na novo zaposleni, kar je dobrodošlo, ampak vsekakor mora najprej priti prijava s strani Varuha. To je ena stvar.
Druga stvar je, da zaradi te odvisnosti dobaviteljev od trgovcev tu ne gre za siljenje k podpisu pogodbe. Te pogodbe so tipske in dobavitelji so na nek način primorani podpisati pogodbo, če želijo imeti posel, čeprav se zavedajo, da gre za nepoštene prakse.
Jaz mislim, da je ta tematika v teh časih še posebej pomembna, zato predlagam, da se opravi splošna razprava na eni izmed naslednjih sej Državnega zbora.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo z vprašanji. Gospa Andreja Zabret bo postavila vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednica. Lep pozdrav vsem in ministru za finance!
Vlada je 28. maja na svoji 18. redni seji sprejela spremembo Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank. Vlada kot skupščina je seveda upravičena do spremembe statuta, a zadnja sprememba, ki se je zgodila, po mojem mnenju predstavlja hud poseg v transparentnost delovanja, predvsem glede imenovanja neizvršnih direktorjev. Vlada je namreč črtala 10.a člen in ravno ta 10.a člen je bil pred leti sprejet v Statut DUTB in dodan z namenom predvsem zagotavljanja večje preglednosti delovanja, za krepitev integritete in preprečevanje korupcije. Vzrok za to je bil, da je na račun DUTB v preteklosti letelo nemalo očitkov o nepreglednem delovanju in celo konfliktu interesov. Zaradi tega naj bi bile vložene tudi nekatere kazenske ovadbe. Izbrisani 10.a člen je določal postopek ocenjevanja kandidatov za neizvršne direktorje, ki ga izvede strokovna komisija, kar je doprineslo k transparentnosti in strokovnosti postopka ter k možnosti izbire strokovnih in kompetentnih kandidatov, ki se medsebojno dopolnjujejo tudi z že imenovanimi direktorji. Poleg tega je ta izbrisani 10.a člen določal tudi, da se mora javno razkriti postopek nabora in izbire kandidatov novoimenovanih neizvršnih direktorjev. Seveda je nekaj dni po tem sledilo nekaj, kar bi težko opredelili kot presenečenje, nmreč Vlada je, kot sem rekla, nekaj dni po spremembi statuta brez obrazložitve razrešila dva neizvršna direktorja in imenovala dva nova. Zato sem na 21. seji Odbora za finance dne 3. junija predstavnici vašega ministrstva postavila vprašanje, kaj je bil razlog za črtanje 10.a člena Statuta, in dobila odgovor, da gre za, citiram: »Prilagajanje na novonastalo situacijo, ki terja hitrejši postopek imenovanja.« S takim odgovorom seveda ne morem biti zadovoljna in predstavljam si, da tudi javnost ne.
Zato vas, gospod minister, sprašujem:
Zakaj se je Vlada odločila za črtanje 10.a člena Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank?
Zakaj je takoj za tem zamenjala dva neizvršna direktorja brez pojasnil, kakšen je razlog za menjavo?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa poslanka.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, podpredsednica. Hvala lepa za vprašanje, spoštovana poslanka.
Vlada je kot edini lastnik Družbe za upravljanje terjatev bank tudi skupščina. In seveda skupščina določa statut, lahko ga spreminja, lahko ga dopolnjuje, lahko, ta statut v dobri veri, predvsem zato da DUTB deluje v skladu z zakonom, posebnim zakonom, ki je sprejet in na podlagi katerega je DUTB tudi ustanovljena, in tudi v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, po katerem je statut dejansko temeljni ustanovitveni akt družbe, ki ureja način delovanja DUTB. Postopek, ki ste ga omenili in je bil dopolnjen v zadnjih dveh oziroma treh letih – prej DUTB takega postopka v statutu ni predvideval – ni prispeval k temu, da bi bili postopki hitrejši, transparentnejši, ampak je postopek imenovanja in razrešitve neizvršnih direktorjev časovno trajal dalj časa. Ob tem pa velja opozoriti na to, da so pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, določeni v zakonu. Zakon določa te pogoje in tak postopek je lahko pomoč pri utemeljevanju odločitve za izbor med več kandidati, kar pa je vsekakor v pristojnosti skupščine. Skupščina je dejansko tista, ki določa neizvršne direktorje. Neizvršni direktorji imajo v tej vlogi, ker gre za enotirni sistem, vlogo nadzornikov. Tak postopek, ki je bil v statutu dejansko določen, ne more nadomestiti odločanja o izboru in utemeljevanju razlogov za odločitev skupščine. Navsezadnje v tem primeru komisija DUTB sama določa nadzornike DUTB, kar je nekako, bom rekel – lahko je ravno ta postopek prej netransparenten, saj naj bi bili ti nadzorniki neodvisni in zaradi tega dejansko naj ne bi bili priča nekemu postopku same družbe, kjer imajo določeno vlogo tudi izvršni direktorji. Iz načina postopka, ki je bil določen, niso nikakor razvidne predhodne ocene in po našem mnenju takšna rešitev ni bila prispevek k transparentnosti postopka. Še posebej v takšnem primeru, ko je treba sprejemati hitrejše rešitve tudi v gospodarstvu, tudi v primeru epidemije covida-19 je bilo to treba narediti in ne nazadnje določene postopke tudi debirokratizirati.
Vsekakor menimo, še enkrat, da takšen postopek ni prispeval k transparentnosti, in zaradi teh razlogov je bil črtan 10.a člen. Tudi s to rešitvijo, ki jo poznamo sedaj, se pravi brez tega, transparentnost imenovanja ni zmanjšana, prav tako so spoštovana vsa merila, ki so jasna. Vsekakor pa so jasne tudi razlike med vlogo neizvršnih direktorjev in izvršnih direktorjev oziroma ostalih zaposlenih. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister. Želite dopolnitev odgovora? (Da.) Izvolite, gospa poslanka.

ANDREJ ZABRET (PS LMŠ) Hvala za besedo.
Seveda ima Vlada kot skupščina, kot sem že tudi jaz omenila, dolžnost oziroma pravico, da lahko spreminja, dopolnjuje, ali kakorkoli, Statut DUTB in je to vedno z namenom, da deluje v skladu z zakonodajo, ki jo opredeljujeta DUTB in tudi ZGD, tako kot ste omenili. Vendar ta postopek, ki je bil do sedaj – 10.a člen je bil sprejet leta 2014 in do danes ni bilo nikoli nobenih težav s transparentnostjo ali z dolgotrajnostjo postopka. Leta 2014 je bil sprejet ta 10.a člen, kakor imam jaz informacije. Predvsem je tu vprašanje, zakaj je pravzaprav bilo potrebno menjati ta dva neizvršna direktorja. Nobenih razlogov ni Vlada pojasnila. Očitno, kar se tiče samih razlogov za menjavo, tavamo v temi in očitno tudi ne bom dobila odgovora. Predvsem bi si nekako predstavljala, da bi si vi kot človek, ki ste celo vodili upravni odbor DUTB, morali prizadevati za transparentnost delovanja in menjave ključnih ljudi v tako pomembni inštituciji, kot je DUTB. Glede na to, da Vlada razlogov za zamenjavo ni pojasnila, imam dodatno vprašanje.
Minister, zanima me še:
Ali mislite nadaljevati s tako prakso netransparentnosti tudi na ostalih ključnih inštitucijah v državi, kot so recimo SDH in bodoči demografski sklad, ki naj bi se v kratkem ustanovil in naj bi upravljal celo z okoli 11 milijardami premoženja?
Če mi na to odgovorite, prosim.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Še enkrat ponovim, da transparentnost imenovanja neizvršnih direktorjev s to spremembo ni v ničemer zmanjšana, vsekakor pa so postopki administrativno manj zahtevni. Te spremembe, ki so se zgodile v Družbi za upravljanje terjatev bank, so bile ravno tako izvedene na transparenten način. Še več, navsezadnje tukaj ni moglo priti do kakršnegakoli vpliva na primer izvršnih direktorjev, ki so nadzorovani s strani neizvršnih direktorjev, vpliva imenovanja in tako naprej. Vlada pa je kot skupščina po ZGD za to določena.
Glede drugih. SDH ima v zakonu določen celoten postopek, kako se imenujejo nadzorniki. Gre za dvotirni sistem, ne enotirni, in Državni zbor določa te nadzornike oziroma potrdi te nadzornike v SDH. Tudi v novem zakonu ali demografskem, pokojninskem skladu in tako naprej bo celoten postopek določen. Jaz mislim, da podobno kot v SDH, kar pomeni, da bo celotna zadeva šla prek Državnega zbora na najbolj možen transparenten način. Tako da transparentnost tukaj vsekakor ne bo ogrožena.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospa Zabret, imate postopkovni predlog. Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Očitno, kar se tiče same transparentnosti, nisva na isti valovni dolžni. Meni se vseeno zdi, da s črtanjem 10.a člena transparentnost ni enaka, kot je bila prej. Namreč, s črtanjem 10.a člena tudi ni potrebno več javno razkriti, kako je potekal postopek izbora kandidatov, zato predlagam o vseh vprašanjih, katera sem danes postavila, pa v bistvu nisem dobila odgovora, splošno razpravo na naslednji seji Državnega zbora.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, v okviru glasovanj.
Zdaj pa bo vprašanje postavil gospod Igor Peček, in sicer ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana gospa ministrica, spoštovani kolegice in kolegi!
Operater distribucijskega sistem družba SODO izvaja gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije. Na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za operaterja distribucijskega sistema električne energije v imenu SODO izvajajo distribucijsko dejavnost distribucijska podjetja. Na podlagi uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike iz Uradnega lista št. 37 so distribucijska podjetja v okviru vzdrževalnih posegov na distribucijskem omrežju dolžna vse lastnike nepremičnin, na katerih se izvajajo posegi, predčasno obvestiti o teh posegih. Skozi svoje lastne geografske sisteme zajemajo traso vzdrževalnih posegov in posledično tudi parcelne številke nepremičnin, ki se nahajajo na omenjenih trasah. Na podlagi teh parcelnih številk trenutno lahko pridobivajo podatke o lastnikih le na način, da ročno vnašajo po eno parcelno številko oziroma podatke preko portala e-Sodstvo. Kot vemo, je na celotnem distribucijskem omrežju v državi vsako leto zelo veliko preventivnih vzdrževalnih posegov, zato bi bilo po mojem mnenju proces obveščanja lastnikov smotrno avtomatizirati.
Spoštovana ministrica, sprašujem vas:
Ali pristojno ministrstvo načrtuje kakšno spremembo oziroma dopolnitev obstoječega sistema, na primer nadgradnjo portala oziroma spletne storitve, kjer bi podatke o lastnikih pridobili s posredovanjem zahteve večjega števila parcelnih številk in katastrskih občin?
Toliko za začetek. Hvala lepa za odgovor.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani poslanec gospod Peček!
Hvala za vaše vprašanje. Strinjam se z vami, da gre tukaj za kar velik obseg podatkov in je nesmiselno, da se vsako parcelo ročno išče, ker verjamem, da gre za izjemno maso podatkov, ki jih podjetje SODO potrebuje za izvajanje svojih nalog. Nedvomno pa veste, da je Zemljiška knjiga sicer javna knjiga, je pa omejena z ustavno kategorijo varstvo osebnih podatkov in je pri vsakem vpogledu potrebno dokazovati upravičenost. V samem Zakonu o zemljiški knjigi je določen način, kako lahko prideš do posamezne parcele, do posameznega dejstva ali pravice, naj bo stvarne ali pa obligacijske. Je pa v Zakonu o zemljiški knjigi dan nastavek, da se lahko pridobiva tudi na drugačen način te podatke. Gre za 199. in 199.a člen. Je pa potrebno, ko se odloča o tem, da gre za avtomatizirano pridobivanje podatkov, presoditi vse z vidika varstva osebnih podatkov, in to se lahko naredi v posebnem predpisu. Ne vem, kateri predpis točno pokriva, ali je to Energetski zakon v tem primeru ali je še kakšen drugi predpis, v katerem bi se dalo to urediti, ampak je potrebno točno določiti pravni interes, da torej to podjetje ima ta pravni interes, zakaj ga potrebuje, za katere namene bi potreboval, in je potem preprosta določitev z Zemljiško knjigo, da se te podatke na tak način lahko prevzema. Tak sistem že poznamo v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, kjer pridobivajo za agrarne skupnosti. Lahko se tudi sama pozanimam pri ministru za infrastrukturo, kako razmišlja, če vidi pri tem problematiko, in lahko pristopimo k urejanju tega vprašanja, ker mislim, tako kot razlagate, da je kot tako tudi smiselno.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa ministrica.
Gospod poslanec, želite dopolnitev vprašanja?
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Še enkrat hvala lepa tudi vam za ta prvi odgovor. Ja, kot ste sami povedali, teh vnosov je zelo zelo veliko. Včasih vemo, recimo pri posameznem daljnovodu, če se omejim samo na elektropodjetje oziroma vemo, da jih je v Sloveniji pet, ki izvajajo to storitev, je časih tudi po tisoč 500, 2 tisoč vnosov. Jaz sam tukaj ne vidim razlike, ali za vsako parcelno številko ročno nekdo vnaša na portal in pridobiva podatke o lastništvu ali bi se dalo z nekim združevanjem podatkov ta isti postopek avtomatizirati na način, kjer bi te podatke o lastništvu za posamezne parcelne številke dobil naenkrat. Ne vem, ne poznam konkretno vseh primerov, vendar si predstavljam, da ta podjetja zaposlujejo kar veliko število ljudi, ki enostavno samo tipkajo številke in preverjajo lastništva, namen pa verjetno oba poznava, pač v postopku se lastništva spreminjajo in če podjetje ne obvesti pravočasno pravega lastnika, potem teh vzdrževalnih del ne more na njegovem zemljišču opraviti. To je tudi razlog, zakaj se lastništva preverjajo.
Ja, se vam zahvaljujem za odgovor. Če boste lahko preverili tudi pri ministru za infrastrukturo, jaz mislim, da bi bila rešitev posodobitve vsekakor primerna. Po mojem mnenju, vsaj v tistem zanju, ki ga pa imam, pa niti ne gre za tako velik poseg in bodo potem podjetja sama poskrbela, da bodo avtomatizirala tudi ta drugi del, se pravi, spajanje dokumentov in pa pošiljanje direktno uporabnikom. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Se zavežem, da bom z ministrom za infrastrukturo preverila vse možnosti in bomo poskusili zadevo urediti. Vam pa potem tudi damo pisni odgovor, če se strinjate, kaj se da narediti na tem področju. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Gospod poslanec, želite še kaj? Hvala.
Nadaljujemo. Gospod Jože Lenart bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju ter ministrici brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu dr. Heleni Jaklitsch.
Izvolite, gospod poslanec.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala za besedo, kolegica predsedujoča. Spoštovana ministrica! Žal ne morem pozdraviti dr. Logarja, ker ga ni, me čudi, zakaj ga ni. Opravičila ne vidim.
Pa gremo k vprašanju. V zadnjem času smo bili deležni opozoril s strani pobude Slovenskega konsenza za ustavne pravice skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, v Celovcu, na Dunaju in v Gradcu, ki izpostavljajo, da Avstrija v celoti ne izpolnjuje pravic manjšine. To je še posebej zaskrbljujoče, saj smo tik pred praznovanjem 100. obletnice koroškega plebiscita. Avstrijska državna pogodba z dne 5. maja 1955 je pomembna za Avstrijo z vidika ponovne vzpostavitve neodvisne in demokratične Avstrije, medtem ko je za slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem bistven 7. člen pogodbe. 7. člen natančno opredeli varstvo in zaščito slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji, narodne skupnosti, ki se je v stotih letih zmanjšala za 20 % tedanjega prebivalstva. Za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji je tako še posebej pomembno ohraniti in širiti slovenski jezik preko izobraževanja in kulture. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk na tem mestu še posebej opozarjajo, da na področju izobraževanja še vedno ni ureditve o dvojezičnih otroških vrtcih, medtem pa se dvojezično šolstvo za večino konča že po ljudski šoli.
Druga sporna problematika je financiranja slovenske manjšine s strani Avstrije, saj ostaja na nominalni ravni iz leta 1995. Glede na dogovor iz leta 2011 o postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel pa je opaziti v sedanjem času slabšo situacijo kot pred dogovorom. V skladu z razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča bi morali opaziti situacijo, ko je postavljenih več dvojezičnih krajevnih napisov, vendar je na žalost situacija ravno obratna – dvojezičnih napisov je manj kot leta 2011. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik je tako tudi z namenom, da opozori na trenutno problematiko slovenske narodne skupnosti, pisal avstrijskemu predsedniku vlade in tako v pismu zahteval, naj uresniči paket ukrepov za slovensko narodno skupnost. Te ukrepe je soglasno potrdil tudi narodnostni sosvet. Mlada generacija koroških Slovencev nas opozarja na temeljne pravice manjšin kot del demokratične države, kot temeljne človekove pravice.
Spoštovana ministrica, spoštovani minister:
Kakšne so vaša vloga in aktivnosti ob 100. obletnici plebiscita na Koroškem?
Prosim.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Samo v pojasnilo, gospod Logar se je opravičil do 17. ure, zdaj je ura skoraj 17.30 ura in res ni opravičen. Besedo za odgovor dobi žal samo gospa ministrica.
Izvolite.

DR. HELENA JAKLITSCH: Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo.
Spoštovani poslanec gospod Lenart, hvala za vaše vprašanje, za katerega se vam tudi zahvaljujem, ker se mi zdi, da je ob 100. obletnici koroškega plebiscita to tema, ki jo moramo odpirati tudi v Sloveniji. Tako da sem vesela tega vprašanja.
Lahko na začetku rečem, da Republika Slovenija težko praznuje 100. obletnico glede na to, da smo pred 100 leti izgubili pomemben del slovenskega narodnega telesa, ki je ostal na drugi strani. Je pa seveda ta obletnica priložnost pogleda nazaj in pa tudi usmeritev v prihodnost. Kot ste že sami opozorili oziroma tudi omenili, s strani Avstrije še vedno ostajajo neuresničene zaveze, ki jih je dala že pred samim plebiscitom leta 1920 kot tudi potem s podpisom avstrijske državne pogodbe. Še posebej v letu 2020, ko je to leto medsosedskega dialoga, je pomembno, da ohranjamo oziroma gojimo še naprej dialog, skrbimo tudi za te dobre medsosedske odnose, obenem pa tudi opozarjamo Avstrijo na to neizvrševanje obvez, ki jih ima do naše narodne skupnosti. Znotraj tega se mi zdi pomembno, da Republika Slovenija vedno znova, se pravi v vseh bilateralnih pogovorih, ki jih ima, vsi ministrski kolegi, ko imajo te pogovore, da to izpostavijo, da načenjajo vprašanje, ne le zgolj omenjajo, ampak tudi neko jasno izrazijo zahtevo po neki jasni zavezi, da pravice, ki ste jih tudi vi našteli in so jih v pismu iniciative SKUP res zelo jasno in lepo artikulirali, imajo tudi podporo celotne slovenske skupnosti. Prav tako je pomembno, da tudi res – sama, na primer, grem tudi v petek k našim Korošcem, to bo moj prvi uradni obisk in se tega pogovora tudi veselim – na ta način izrazim svojo podporo njihovim prizadevanjem v odnosu do Avstrije pa tudi Dežele Koroške. Ker oni so tisti prvi, ki naslavljajo tako deželo kot vlado, da uresniči te pravice, ki jim gredo kot manjšini, hkrati pa tudi da čutijo, da imajo vso podporo naše države, matične domovine, da smo s skupnimi močmi. Pričakujem, da bomo tudi v letu 2020 res naredili korak naprej k uresničevanju teh pravic. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospa ministrica.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Glede na pomembnost tega vprašanja bi želel še dodatno. Glejte, glede na trenutni položaj slovenske manjšine v Avstriji in pa izpolnjevanje njihovih pravic v sladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe, me tako skrbi, kaj bo s slovensko manjšino v prihodnje, še posebej v trenutnem času, ko se bo avstrijska vlada predvsem osredotočala na okrevanja po krizi covid-19. Tako ostaja skrb, da bi pozabili na slovenske zamejce in bi s tem vplivali tudi na prizadevanje za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji. Na avstrijskem Koroškem se je tako od druge svetovne vojne število Slovencev zmanjšalo za štirikrat. Če pa pogledamo še dlje, od plebiscitnega obdobja do danes pa je to število še večje in je zmanjšano za osemkratno število slovenske manjšine. Takrat, pred sto leti so na vaseh govorili slovensko in niso znali nemško. Pri nemški manjšini v Italiji in na južnem Tirolskem pa je moč opaziti korektno spoštovanje pravic manjšine, do česar je pripeljalo ravnanje in prizadevanje Avstrije. Zgodovina jasno govori, na južnem Koroškem je pred 100 leti živelo 80 % slovenskogovorečih prebivalcev. Danes se borijo za slovenski jezik, borijo se za 30 minut oddaje v slovenskem jeziku.
Kakšni so načrti Republike Slovenije, ki bodo pripomogli k spoštovanju pravic slovenske manjšine v Avstriji v prihodnje?
Prosim za dopolnitev.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. HELENA JAKLITSCH: Hvala za besedo.
Ja, tako kot ste rekli, res, asimilacija na Koroškem je velika. Tudi zaradi tega, ker v preteklosti ne samo, da naši rojaki niso imeli možnosti uresničevati svojih manjšinskih pravic, ampak so bili v preteklosti deležni tudi, še posebej po plebiscitu, hude germanizacije, ustrahovanja in tudi res velikih pritiskov. Kot sem že rekla, je bistvena pri tem ta podpora, ki jo Slovenija mora dajati slovenski narodni manjšini v njenih prizadevanjih, da začuti, da ima vso podporo matične domovine. Hkrati morajo v vseh naslednjih mesecih in tudi vedno znova Republika Slovenija in njeni predstavniki odpirati te teme na vseh bilateralnih srečanjih, z jasno izraženim pričakovanjem, da se uresničujejo pravice, ki ji gredo po avstrijski državni pogodbi. Kot ste sami omenili, je pri tem zelo pomembno primarno izobraževanje, kot so šolstvo, vrtci, jasli, kje se lahko slovenski jezik najbolj utrjuje oziroma kjer se lahko otroci naučijo slovenskega jezika. Zato tudi podpora tem strukturam s strani Republike Slovenije v tistem obsegu, ki jo lahko kot država dajemo, ne da bi posegali v avtonomijo sosednje države. Drugače pa res vso pozornost, 100 let je mimo, čas je, da Avstrija uresniči tiste pravice, za katere se je sama zavezala v avstrijski državni pogodbi, kot ste tudi rekli sami, v 7. členu. Omenili ste tudi skrb, da niti 30-minutne oddaje ni, vemo, recimo, da tudi financiranje osrednjega slovenskega koroškega časopisa Novice praktično v največjem delu prevzema Republika Slovenije, na ta način ohranja slovensko besedo preko časopisa, medtem ko prevzema Avstrija samo manjši delež tega financiranja, kljub drugačni zavezi v ADP. Enako je tudi seveda, kot ste sami opozorili, pri nepovišanju finančne podpore zadnje četrt stoletja, indeksacija ni bila opravljena. In tudi to je prav, da Slovenija naslavlja te teme skupaj s slovensko manjšino, s predstavniki slovenske narodne skupnosti do Republike Avstrije. Hvala

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospa ministrica.
Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, kar konkretno. Hvala za te konkretne odgovore. Vidim, da poznate situacijo.
Prepričan sem, da je vprašanje glede nespoštovanja vseh pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v tem trenutku zelo pomembno, predvsem zaradi pomembnosti za Avstrijo z vidika ponovne vzpostavitve neodvisne in demokratične Avstrije in na drugi strani za slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerske, da Avstrija končno v celoti prizna 7. člen pogodbe, ki natančno opredeli varstvo in zaščito slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji. Govoriti dva jezika v tem obmejnem prostoru je pravica in prednost za razvoj gospodarstva in sobivanja prebivalstva in ne ovira. Za udeležbo slovenske politike, predvsem predsednika države Boruta Pahorja na proslavi 10. 10. 2020 v Celovcu, mora biti pogoj, da avstrijska stran v celoti uresniči 7. člen pogodbe, saj Slovenija namerava prav sedaj ob 100. obletnici plebiscita notificirati avstrijsko državno pogodbo.
Iz tega razloga predlagam, da se opravi na to problematiko 100. obletnice koroškega plebiscita splošna razprava. Ne vidim razloga, da te razprave ne bi podprle vse poslanske skupine Državnega zbora.
Ker pa danes tukaj med nami ni ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja, predlagam, da na naslednji seji tudi on s svojega vidika ustno odgovori na to vprašanje, saj je aktualno, da do jeseni te zadeve ne zamudimo, in končno, kar je politika pred 100. leti iz Ljubljane zamudila, da je ta velik del koroških Slovencev ostal v Avstriji, da danes popravimo, kar je naša naloga. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Gospod minister pa bo odgovoril na vaša vprašanja na naslednji seji ustno.
Nadaljujemo in prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Kot prvi dobi besedo gospod Nik Prebil, ki bo postavil vprašanje ministru za javno upravo gospodu Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, ministrica in še minister Hojs!
Tokrat bo moje vprašanje, spoštovani gospod minister Koritnik, zelo vsebinsko, ne bom se spuščal v politični ideologijo, in sicer glede novele Zakona o javnem naročanju. Vemo, da je to zelo kompleksen zakon. Novembra lani smo v Državnem zboru sprejeli nek dodatek k temu, kar je novela Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja, ki v določeni meri vsekakor pripomore k boljšemu izvajanju Zakona o javnem naročanju. O neki spremembi krovnega zakona torej, ZJN-3a, pa govorimo že dlje časa. Še pod vlado Marjana Šarca, takrat je bil minister gospod Rudi Medved, danes poslanec, so se začeli neki obsežnejši pogovori o takšni spremembi. Predlogi so šli v smeri dopustnosti dopolnjevanja ponudb pa poenostavitve postopkov oddaje javnega naročila, poenostavitve postopkov za naročila manjših vrednosti, možnost dviga praga za gradnje, potem ponovne uvedbe določila o poplačilu podizvajalcev, profesionalizacije oseb, ki izvajajo javna naročila, večje odgovornosti direktorjev javnih ustanov, zvišanja praga za izpolnjevanja pogojev ponudnika glede plačanih davčnih obveznosti in številne druge. Skupaj s tistim prejšnjim zakonom, ki pa sem ga omenil, pa bi bil takšen zakon še bolj operativen in manj birokratski.
V tem prvem delu bi želel jasne odgovore na naslednja vprašanja:
Ste naklonjeni možnosti naknadnih pojasnil in dopolnitev ponudb oziroma spremembi 89. člena ter omilitvi sankcij za izločitev ponudbenika iz postopkov javnega naročanja, da se s tem uvršča v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, to je torej sprememba 112. člena po tem zakonu, ki je bil vložen s strani Državnega sveta?
Kakšne konkretne načrte imate z noveliranjem Zakona o javnem naročanju?
Ali boste nadaljevali reformo v tej smeri, kot jo je začrtal vaš predhodnik, ali drugače?
Katere so po vašem mnenju glavne pomanjkljivosti te trenutne ureditve, ki jo imamo, in kako nameravate te pomanjkljivosti odpraviti?
Ali morda razmišljate tudi o dvigu praga za naročila te male vrednosti ali morda celo o dvigu splošnega praga za uporabo določil Zakona o javnem naročanju?
Toliko za prvi del. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala, predsedujoča. Hvala, gospodu poslancu Prebilu, za to vprašanje.
Najprej zelo na splošno, potem pa bolj konkretno. Ta veljavni Zakon o javnem naročanju je bil sprejel 2015 in je že takrat, preden so bile nekatere novosti, odpravil določene postopkovne ovire. V letu 2018 je bil spremenjen na pobudo poslanskih skupin SMC in SD, torej noveliran, neki dodatni ukrepi za socialno odgovornejše javno naročanje. Nekatere od teh konkretnih sprememb, ki ste jih sedaj omenili, smo v času epidemije na Ministrstvu za javno uprave že umestili v okvir posameznih interventnih zakonov, predvsem kot vzvod za saniranje negativnih učinkov epidemije in za hitrejše oddajanje javnih naročil. Začasni dvig mejne vrednosti za uporabo zakonov, poenostavljena ureditev izvajanja javnega naročanja v občinah, omogočanje popravnega mehanizma pri izločitvenem razlogu v zvezi s plačnimi davki – to so bile nekatere od teh rešitev, ki smo jih uvedli v prvi vrsti za poenostavljanje sistema in za omogočanje hitrejšega plasiranja naročil v gospodarstvu v času, ko jih je ta najbolj potreboval.
Seveda se zavedamo na Ministrstvu za javno upravo, ki smo pristojni tudi za ukrepe s področja boljše zakonodaje, pomembnosti stabilne zakonodaje in mislimo, da se je treba vseh teh sprememb lotiti premišljeno, ne le na zakonodajnem nivoju. Dejstvo je, da se v javnosti pojavlja precej kritik o javnem naročanju pri nas. Se je pa treba zavedati, da je sistem javnega naročanja primarno področje, ki ga ureja pravo EU. Tudi konkretni podatki kažejo, da se vsako leto odda približno 6 tisoč 800 javnih naročil v približno 17 tisoč sklopih. Lani je to prvič preseglo 5 milijard evrov, kar je približno 11,5 odstotka bruto domačega proizvoda, vloženih je bilo pa 241 zahtevkov za revizijo. Tudi sicer je vsako leto nekje 2 do 3 odstotke pritožb. Tako da lahko rečemo, da se 97 odstotkov naročil odda brez večjih težav ali zamikov. Dejstvo pa je to, kar ste omenili, tako širša možnost dopolnjevanja ponudb, večja profesionalizacija. Predvsem ta večja profesionalizacija kaže na dejstvo, da javno naročanja in birokratskost tega sistema je največkrat povezana bolj z ljudmi, kadri, ki v nekem sistemu delujejo oziroma sodelujejo, kot samo zakonodajo.
Vsekakor bodo šla prizadevanja ministrstva v smer poenostavitve, kolikor je to glede na urejanje področja z evropskimi direktivami sploh mogoče. Uredili bomo profesionalizacijo javnega naročanja, področje prekrškov. Je pa jasno ključno, da se to obravnava v širokem javnem diskurzu, skupaj s strokovno in drugo javnostjo.
Kar se tiče javnega naročanja, je treba poudarit, da z vidika OECD, tudi v nedavnem poročilu sistemske spremembe o javnem naročanju v Slovenije opozarjajo, da moramo biti pri teh spremembah pazljivi in da so za boljši sistem ključni predvsem sodelovanje različnih akterjev in skupnosti za dvig zaupanja, to je ključna stvar, upravljanje s tveganji pri izvajanju naročil in da pač javno naročanje ne sme biti samo sebi namen in se podrejati okvirjem pretiranega formalizma, ker to na kuncu prinaša, kar se vidi, neučinkovito in negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi. Na tej profesionalizaciji, izobraževanju, na tem je velik poudarek. Seveda ne moremo pričakovati, da bo vsak povpraševalec oziroma tisti, ko oddaja javna naročila, ekspert, ampak mislim, da se na tem področju da narediti še mnogo, tudi v smeri digitalne transformacije postopkov javnega naročanja, ki bodo doprinesli k bolj učinkovitim in transparentnim postopkom. Je pa dejstvo, da smo glede transparentnosti postopkov javnega naročanja v vrhu in ocenjeni kot zelo zelo transparentni. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospod Prebil imate dopolnitev vašega vprašanja.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa. Rad bi dopolnitev svojih vprašanj.
Strinjam se z vami, gospod minister, tudi sam berem poročila OECD. Transparentnost pri javnem naročanju je ne glede na tiste nekatere projekte, ki zelo odmevajo v javnosti, zelo na visokem nivoju glede na Evropsko unijo. Tudi sam se strinjam, da je digitalizacija nujna, čeprav mi je nekako žalostno, da v letu 2020 govorimo o nekih začetkih digitalizacije sistemov, ki bi jih lahko že digitalizirali. Tukaj se strinjam z vami in upam, da boste šli v tej smeri.
Bi pa želel morda še glede na to, da veste, da je Odbor za notranje zadeve na zadnji seji, ki smo jo imeli, zavrnil predlog zakona, ki ga je dal Državni svet za spremembo Zakona o javnem naročanju, ki je predlagal neko manjšo spremembo zakona
Zato me zanima:
Kakšno je vaše stališče do zadržanja izvajanja dela 67., 67.a in 75. člena ZJN glede sankcij za delovnopravne prekrške, glede na to, kar je odločilo Ustavno sodišče?
Vemo, da neke povsem jasne odločitve še ni.
Konkretno v kakšno smer bodo šle spremembe javnega naročanja?
Povedali ste, da se boste nekaterih stvari, ki jih je predhodnik pred vami že uspel staviti na papir, nadaljevali, tako da pričakujem oziroma si želim, da bi takšna novela prišla pred poslance v najkrajšem možnem času.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
Glede predloga Državnega sveta za spremembo Zakona o javnem naročanju oziroma glede te novele na načelni ravni nimam zadržkov, se pa vedno zavzemam za to, da se zadeva razjasni, kot ste sami omenili, Ustavno sodišče še ni sprejelo odločitve, začasno je zadržalo izvajanje. Bi rekel, da je stališče tukaj zelo jasno – počakajmo na odločitev Ustavnega sodišča in bomo potem v skladu s tem ravnali.
Kar se tiče informatizacije in digitalizacije, moram poudariti, da smo mi glede tega zelo napredni. Je pa jasno to živ proces, nove rešitve se pojavljajo, denimo razvoj instrumenta dinamičnega nabavnega sistema, kjer lahko v nekem času vstopajo novi ponudniki v pogodbo in to seveda povečuje konkurenčnost in znižuje cene.
Druga stvar, na kateri delamo že zelo aktivno in je v procesu dodelitve evropskih sredstev, je povezava portalov za oddajo naročil in spremljanje izvajanja samih pogodb. S tem bi seveda transparentnost dvignil na še novo raven, kljub temu, da, kakor sva že oba ugotovila, iz poročila o OECD izhaja, da je to pri nas že zelo zelo zagotovljeno.
Tisto, kar bo ključno, je torej profesionalizacija, bolj enostaven sistem, tudi možnost dopolnjevanja ponudb, kar ste sami omenil, kar bo spet povečalo konkurenčnost. Recimo, zanimivo je, kar sicer ni pozitivno, da je povprečno število ponudb na javnem naročilu padlo v zadnjih treh letih s 3,5 na 2,5 ponudbi na postopek, čemur je zagotovo botroval na eni strani kompleksen sistem v EU, na drugi strani pa tudi konjunktura, ker so podatki za države članice EU podobni. Jaz mislim, da je kompleksnost sistema javnega naročanja jabolko, v katerega bo treba ugriznit na širšem evropskem nivoju, ker se soočamo, kot rečeno, z podobnimi težavami. Za primerjavo, postopki javnega naročanja v povprečju v Avstriji trajajo 63 dni, pri nas pa 64 dni, kar kaže na učinkovitost. Postopki pravnega varstva so pa pri nas eni najhitrejših v EU. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospod Prebil, imate postopkovni predlog, izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, minister, za vaše odgovore.
Dovolite mi, da moj postopkovni predlog na kratko obrazložim. Ja, sistem javnega naročanja je zelo kompleksen, tudi zakon je zelo obširen, o tem se oba strinjava. In nenazadnje je pravilno in verodostojno, da upoštevamo Evropsko unijo, nenazadnje smo se odločil, da k njej pristopimo, in takšna družina ima tudi določena pravila, po katerih se je treba ravnati, in skladno s tem upoštevamo direktive in uredbe, ki jih Evropska komisija pripravi in poda. Moramo pa se vseeno zavedati, da kot suverena in samostojna država imamo nek okvir, v katerem lahko delujemo sami in si ga prilagajamo v smeri, da smo bolj učinkoviti, manj birokratski in hitrejši. Tudi tukaj je nekaj prostora za izboljšave v okviru Zakona o javnem naročanju. Strinjam se z vami, da mora imeti širok javni diskurz, da morajo bit vanj vključeni deležniki, nenazadnje tudi poslanci in poslanke tega Državnega zbora.
Skladno s tem, kar ste dejali, pa resnično ne vidim težav, da o takšni zadevi ne bi razpravljali na seji Državnega zbora, nenazadnje lahko s svojimi idejami pripomoremo k izboljšavam in k novim ciljem, ki jih mora zasledovati Zakon o javnem naročanju, zato skladno s poslovnikom predlagam, da Državni zbor o tem opravi razpravo.
Minister, glede na to pa, da ste rekli, da se o tem resnično moramo pogovarjati, pričakujem, da bo takšen predlog podprla tudi vaša poslanska skupina. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve gospodu Alešu Hojsu ter ministrici za pravosodje mag. Liljani Kozlovič.
Izvolite, gospod poslanec.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, hvala za besedo.
V tem juniju bo morale po svetu potekati parade ponosa, ampak saj vemo, zakaj to leto ne morejo potekati – zaradi te pandemije oziroma epidemije koronavirusa. 17. maja smo tudi obeležili mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji. Določeni slovenski mediji še zmeraj oziroma zmeraj bolj širijo ta sovražni govor proti skupnosti oziroma proti manjšini LGBT. In tudi moram priznati, kar je mene osebno najbolj razžalostilo, je bilo to, da sem bil tudi sam kot član oziroma del skupnosti LGBT oziroma manjšine LGBT tega sovražnega govora in tudi teh sovražnih namigov v bistvu deležen tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Ampak pustimo zdaj to, ne bom danes govoril o sebi, ampak o drugih oziroma o nas vseh.
Slovenija je trenutno na 20. mestu glede pravic istospolnih partnerjev.
Zato me zanima:
Kakšno je vaše stališče do sovražnega govora in diskreditacije LGBT manjšin, posameznic ter posameznikov, ki jih načrtno in sistematično širijo določeni slovenski mediji in spletni portali?
Ali nameravate spreminjati predmetno področje sovražnega govora?
Če da, v katero smer razmišljate oziroma kakšne rešitve boste predlagali?
Za gospoda ministra za notranje zadeve je moje vprašanje:
Koliko je bilo prijav in ovadb kaznivih dejanj iz sovraštva na osnovi osebne okoliščine žrtve, v tem primeru spolne usmerjenosti in spolne identitete, v zadnjem letu?
Ali ste zaznali porast tovrstnih prijav v okviru epidemije koronavirusa?
Ali sploh vodite statistike takšnih kaznivih dejanj?
Ali ima policija trenutno kakšen program, ki policiste izobražuje za delo na področju specifičnih tveganj, katerim so izpostavljene LGBT manjšine oziroma osebe?
Ali boste spodbujali tovrstna izobraževanja z ranljivimi skupinami in na kakšen način? Predvsem pa me zanima, s katerimi ranljivimi skupinami.
Rad bi pa še opozoril na zadeve, ki so se dogajale v zadnjem letu in tudi v tem letu. Žal se je pred dobrim tednom v Mariboru zgodil incident, v katerem je bila oseba, ki je tudi del LGBT skupnosti, zelo hudo fizično napadena, kolikor vem. Pa tudi v lanskem letu se je zgodil ta zloglasni napad na klub Tiffany in tudi na istospolno osebo v Murski Soboti. Prosim za odgovore.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Najprej dobi besedo gospa ministrica.
Izvolite.

MAG. LILJANA KOZLOVIČ: Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo.
Spoštovani poslanec gospod Koražija, najprej bi vam odgovorila, moj osebni odnos, kar ste tudi vprašali, do sovražnega govora. Torej ne samo sovražni govor, ampak tudi vsak neprimeren govor, je meni tuj, zavezana sem kulturi dialoga, predvsem pa k temu, da se spoštuje vse različnosti v družbi.
Glede same pravne ureditve, kako je trenutno urejeno in kako razmišljamo na Ministrstvu za pravosodje. Vemo, da je na prvem mestu svoboda izražanja. Namreč ustava tako določa in kot edino izjemo določa opredelitev sovražnega govora kot kaznivo dejanje na ravni zakona, in to tudi je dejansko storjeno v 297. členu, kjer je torej vsako javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, gre predvsem za varovane kategorije, če jih tako poimenujem, med drugim tudi različne spolne usmerjenosti, gre torej za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Imamo pa še tri kazniva dejanja, se pravi grožnjo, razžalitev in obrekovanje, ki se pa preganjajo na predlog. V preteklem letu je Vrhovno sodišče naredilo en pomemben napreden na področju sovražnega govora, se pravi tega kaznivega dejanja, kajti do takrat ni bilo jasne sodne in pa posledično državnotožilske prakse. Opredelilo se je namreč, da ni potrebno, da pride do konkretne kršitve javnega reda in miru ali njegove ogrozitve, ampak da je dovolj potencialna ogroženost, kar je razkorak oziroma več kot tisto, kar je imel v mislih sam zakonodajalec.
Kaj še imamo možnost urejanja? Možno je to še urediti na področju prekrška, ker kot kaznivo dejanje je že urejeno, to pa, kot ste že sami rekli, je možno urediti tako v Zakonu o medijih kot tudi v Zakonu o javnem redu in miru. Zakon o javnem redu in miru in pa Zakon o prekrških, predvsem Zakon o javnem redu in miru je že bil v enem mandatu v parlamentu, pa ni bil izglasovan. Gre namreč za to, da je potrebno med drugim tudi splet razglasiti za javni prostor, da se lahko tudi tam stori prekršek. Potem pa je potrebno omogočiti policiji dostop, kar trenutno predstavlja vprašanje sorazmernosti, kajti potrebna bi bila nedvomno sodna odločitev, da se lahko poseže, pa je tudi vprašanje, ali se lahko takega storila neposredno identificira.
Kaj razmišljamo na Ministrstvu za pravosodje? To vprašanje in ta problem imajo tudi druge evropske države, s podpredsednico Evropske komisije sva se o tem že pogovarjali in je napotila na to, da zaprosimo za izdelavo študije, ki jo financira Evropska komisija, da torej vidimo, kako bomo to področje uredili. To je tisto, kar bomo trenutno naredili. Rekli ste, da bo bile tudi v Državnem zboru take diskreditacije. Verjamem, da s sprejetjem kodeksa, ki je bil v parlamentu, bo tukaj narejen napredek. Dejstvo pa je, da izvotljenosti in po pomanjkanja empatije posameznim gejem ne more urediti nobena zakonodaja, tako da je tukaj morda potrebno veliko delovanja tudi na samem preventivnem področju. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec!
Jaz moram tudi reči, da je seveda jasno, da se z razvojem tako spletnih orodij kot socialnih omrežij krepi tudi ta sovražni govor oziroma vse oblike sovražnega govora. Sam moram reči, da seveda ne podpiram segregacije spremljanja ali evidentiranja sovražnega govora na podlagi ranljivih skupin, kar nenazadnje tudi policiji ni ali pa ne daje zakonodaja take podlage, da bi statistično merila zgolj sovražni govor do ene od ranljivih skupin. Zato seveda teh podatkov, o katerih ste spraševali, statistično ni možno obdelati, ampak se v bistvu statistično oziroma analitično v bistvu obravnavane vse take oblike sovražnega govora. Slovenija se je zaradi pomembnosti tega področja nedvomno zavezala k preganjanju sovražnega govora, nenazadnje je to prav v letu 2019 storila z Resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje in zatiranje kriminalitete, kjer v poglavju 6. 2, eksplicitno govori prav o preganjanju sovražnega govora. Tam je pretežno nosilec tega boja proti temu govoru Ministrstvo za kulturo. Lahko pa vam postrežem z nekaj podatki v letih 2015 do 2019 oziroma do letošnjega leta 2020 je policija v te namene oziroma zoper te namene podala v letu 2015 10, 2016 18, 2017 13, 2018 12, 2019 16 in v letošnjem letu 11 kazenskih ovadb. Prekrškov je bilo v teh letih od leta 2017 48, leta 2018 57, 2019 56 in leta 2016 14. Moram reči, da na podlagi vašega vprašanja, ali so se stvari povečale v času covida, moram odgovoriti… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Boste morda še imeli priložnost kasneje, gospod minister.
Gospod poslanec, želite dopolnitvi svoje vprašanje?
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala za besedo.
Ti odgovori danes so mi zelo pomembni zaradi delovanja pravne demokratične države. Mnenje in stališče ministrov tako pomembnih resorjev, kot sta notranji in za pravosodje, ki ima pod svojim okriljem najpomembnejši represivni organ, se pravi, Ministrstvo za notranje zadeve in seveda potem pravosodni resor Ministrstvo za pravosodje. Vaše mnenje, razmišljanje bo podlaga tudi za vašo urejeno oziroma za naše urejanje področja, ki pa je dejansko tako specifično in tudi problematično s tega stališča, ker pač enostavno, žal, je pač tako, da to so stvari, ki ne bi smele biti, ampak žal obstajajo. Jaz mislim, da bomo mogli vsi v tej smeri precej skupaj potegniti in neke rešitve poiskati za naprej.
Imam pa še vprašanje za oba:
Kako komentirate potezo madžarske, Orbanove vlade, ki je pred kratkim ukinila zakon o pravnem priznanju spola in je tudi žal dostikrat znana tudi po tej anti-LGBT retoriki?
Prosim za odgovor.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kdo želi naprej besedo?
Gospa ministrica, izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Se strinjam z vami, da je potrebno na tem področju še veliko narediti. Moram pa priznati, da ne poznam tega zakona Madžarske. Kaj podrobno je, ga težko komentiram. Jaz sam uvodoma povedala, kakšen je moj odnos do različnosti, in tak tudi ostaja. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Gospod minister.

ALEŠ HOJS: Če nadaljujem, spoštovani poslanec, mogoče samo še to, kar se verjetno prej ni slišalo, torej v letu 2020 v času korone ni bilo zaznanih nekih večjih sovražnih govorov oziroma bi rekel bolj izrazitih, obratno, zadeva se je celo zmanjšala. Če mene osebno vprašate, sem velik pristaš tega, da bi se socialno omrežje oziroma to, kar se da na spletu izvajati, na nek način uredili, seveda to ni v naši moči, to je pač na strani tistih, ki ta omrežja opravljajo, da tam ne bi mogli ali pa ne bi smeli v bistvu stvari izražati anonimneži. Torej sam osebno sem prepričan, da če se tem z imenom in priimkom, da se ve, kdo ta človek je, je seveda povsem drugače kakršenkoli sovražni govor izvajati ali komurkoli namenjati ali pa če se tam skrivaš pod nekimi anonimnimi vzdevki, profili in tako naprej. To bi bila ena od, po mojem, zelo velikih stvari, ki bi jih lahko naredili.
Morda še tisto, kar se tiče vašega vprašanja na začetku, jaz moram reči, da je vezano na tisti napad na lokal Tiffany v lanskem letu, je na žalost sicer končal s kazensko ovadbo, vendar zoper neznanega storilca, torej policija ni uspela najti oziroma prepoznati tistega, ki je v bistvu to kaznivo dejanje naredil. Moram reči, da je v zadnjem času kar dosti povedal že tudi predsednik Vlade, precej slabe volje tudi v policijskih vrstah glede na to, da se je tožilstvo kar nekajkrat odzvalo na neke kazenske ovadbe, da ni podlage za tako kazensko ovadbo oziroma je te kazenske ovadbe zavrglo. Nazadnje tudi kazenske ovadbe zadnjega dela, ki je bilo namenjeno oziroma ki se je po moji oceni tudi ne samo žaljivo, ampak na neki način tudi kaznivo izvajalo s strani vard v Slovenski Bistrici, tudi o tem je tožilstvo v Mariboru povedalo, da ni znakov kaznivega dejanja.
Kar se tiče samega sodelovanja policije z nevladnimi organizacijami, torej ne samo LGTB, ampak z vsemi ostalimi, moram reči, da policija sodeluje v veliki meri s temi organizacijami. Kot tudi sami veste, vsako leto sodeluje ali pa je sodelovalo, torej letos ne glede na to, da je ni bilo, tudi z organizatorji te parade, ki ste jo imenovali.
Sam pa še enkrat ponavljam, segregacija oziroma delitev sovražnega govora zoper eno ali drugo ranljivo skupino je nesprejemljiva. Jaz mislim, da je sovražni govor nesprejemljiv do katerekoli skupine in se mi zdi pravzaprav slabo, da tudi sami pristajamo na to, da sovražni govor ločujemo glede na eno ali drugo skupino. Mislim, da bi bilo potrebno obsoditi vse in tudi policija bo delala za to, da bo preganjala vse take tipe sovražnega govora.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospod Koražija, imate postopkovni predlog, izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, še enkrat, hvala za besedo.
Saj pravim, tema je res tako pereča in zahtevna, da bi bilo dejansko res prav, da se enkrat v tem Državnem zboru usedemo vsi in se pogovorimo o določenih zadevah, ki se nas pritičejo, sploh LGBT manjšine, zato tudi predlagam, da v tem Državnem obziru opravimo na to temo razpravo.
Je pa res to, da ta tudi osnovni problem s predstavljanjem LGBT skupnosti v medijih, v bistvu smo enaki kot vsi ostali, smo ljudje z istimi težavami in z istimi, bom rekel, z veseljem in tudi s solzami v očeh, ki jih doživljate vsi ostali, imamo isto partnerje, imamo isto skrbi tako kot vsi ostali. Mogoče bi bilo tudi zaradi tega dobro, da ljudje bolj in boljše spoznajo LGBT manjšino kot skupnost. Mi nismo noben bavbav pa nikomur slabega nočemo. Hudo pa je, če se dostikrat moraš opravičevati za to, da si človek. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.
Nadaljujemo, mag. Andrej Rajh bo postavil vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju, ki je odstoten, zato prosim poslanca, da še pove, ali želi pisni ali ustni odgovor.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Seveda bom prosil za ustni odgovor.
Moje vprašanje je v bistvu povezano z naborom pravic, s tolmačenjem, z zlorabo trga, z nedelovanjem trga in z racionalnim trošenjem davkoplačevalskega denarja. Se pa nanašata ne dve temi, na operacijo sive mrene pri starejših osebah in na dostop do zoboprotetičnih storitev. Operacija sive mrene je ena najbolj pogosto opravljenih operacij na očesu. Letno jih v Sloveniji opravimo okoli 20 tisoč. Praviloma siva mrena nastane po 55 letu in večina pacientov, ki potrebujejo odpravo sive mrene, ima že eno od napak vida, to je kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starovidnost. Pri posegu, torej operaciji sive mrene, kirurg okulist odstrani obstoječo lečo, ki je motna in jo zamenja z novo. Na napotnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je upravičen samo do zamenjave leče. Tako bo v primeru, da je pred posegom nosil očala oziroma kontaktne leče, le-te po operaciji sive mrene prav tako nosil, saj mu zavarovalnica ne priznava posega, torej zamenjave navadne leče z dioptrijsko lečo, kar pa bi bilo pri posegu logično. Pacientu prav tako zaenkrat ni omogočeno niti doplačilo morebitne razlike v ceni, torej med navadno in dioptrijsko lečo. Govorimo pa o povprečno 25 dodatnih kakovostnejših let življenja in prihranka za zavarovanca in zavarovalnico. Gre za ukrep, ki je nedvoumno koristen za obadva. In taka operacija bi ljudem omogočila branje brez očal, varno hojo po terenu, aktivno življenje, tudi to, da ne bi kdo med spanjem pozabil na očala in jih preprosto pomendral.
Spoštovani minister, zato predlagam, da se usedete skupaj z zdravstveno zavarovalnico in proučite to možnost, da bi ti ljudje, ki potrebujejo operacijo sive mrene imeli možnost, da se jim hkrati, ko se jim odpravlja ta siva mrena, odpravi tudi dioptrija.
Druga zadeva pa je povezana z dostopom do zobozdravstvenih storitev. Vemo, da prihaja digitalizacija in informatizacija in do mene prihajajo državljani, ki jim dostop do zoboprotetičnih storitev zaradi visokih cen preprosto ni omogočen. Spomnimo, imamo 3D slikanje, imamo 3D tiskalnike. Preprosto danes ni več razumljivo, kako lahko 100 gramov cirkonija stane 10 tisoč evrov.
Prosim za komentar.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Na prihodnji seji boste dobili ustni odgovor.
Poslanka Mateja Udovč bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister!
V okolju, kjer živim in delam, to je območje Mestne občine Kranj, se vsakodnevno srečujemo z veliko težavami pri zagotavljanju oskrbe za starejše občane. Gre predvsem za problem zagotavljanja domskih kapacitet in za institucionalno varstvo starejših občanov. Mestna občina Kranj ima cirka 57 tisoč prebivalcev. Z enim domom starostnikov pa se uvršča v sam vrh v podhranjenosti občin v državi. Delež starejših občanov v Kranju, starih nad 65 let, pa hitro narašča. Po zadnjih podatkih se je v obdobju zadnjih 20 let povečalo kar za 10 % in sedaj znaša okoli 19 % celotne populacije Mestne občine Kranj, to je cirka, za predstavo, 10 tisoč 477 prebivalcev. Na območju Mestne občine Kranj trenutno deluje le en dom upokojencev, ki ima skupno kapaciteto 212 ležišč in 30 mest za dnevno varstvo, in je popolnoma zasedeno. V obravnavi imajo tisoč 226 aktivnih prošenj za sprejem. Na takojšen sprejem pa čaka kar 177 oseb. Vsekakor se srečujejo z nemogočimi razmerami na tem področju, zato je nujno potrebno zagotoviti nove domske kapacitete.
V mesecu septembru 2019 je bil na vašem ministrstvu organiziran sestanek, kjer je vodstvo občine predstavljalo nujnost reševanja te problematike institucionalnega varstva starejših občanov in predloge za rešitev, vendar do konkretnih zaključkov ni prišlo. Kljub vsemu pa Mestna občina Kranj izvaja aktivnosti za reševanje te problematike. Pripravili so dokumente, identifikacije investicijskega projekta za nov dom, spremenili OPN in rezervirali primerno zemljišče na Zlatem polju. Predvidena kapaciteta je okoli 200 mest. Prav tako imajo že v postopku projekta zagotovljen dodaten prostor za cirka 30 oseb v novem enotno dnevnem varstvenem domu upokojencev Kranj.
Urejanje problematike je v pristojnosti vašega resorja, zato vas sprašujem:
Ali ste se že seznanili s problematiko oskrbe za starejše občane na območju Kranja?
Kako se boste lotili reševanja te problematike?
Kako boste reševali zagotavljanje kapacitet v Kranju?
Ali je reševanje kranjskega primera že zajeto v sklop novogradenj in določanja domov za starejše občane, kot ste pred kratkim že javno objavili?
Ali boste pristopili k izgradnji novega doma na najbolj podhranjenem območju institucionalnega varstva starostnikov v državi in izkoristili ponujeno roko občini in v najkrajšem možnem času pristopili k izgradnji doma upokojencev?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala lepa, gospa poslanka Udovč.
Hvala, da ste postavili to izjemno pomembno vprašanje, ki se dotika tematike celovite oskrbe starejših. Kot veste, je ta tematika ena od mojih prioritet in prioritet ekipe Ministrstva za delo v tem mandatu, saj smo odločeni, da bomo zagotovili povečanje kapacitet za oskrbo starejših oseb potem, ko se 15 let v tej državni ni zgradil niti en nov dom za starejše osebe. Resnično, kakor pravite, situacija je pereča, kar se je še posebej pokazalo med krizo koronavirusa oziroma med epidemijo. Takoj po prevzemu odgovornosti in vodenja ministrstva sem se seznanil s povečanimi potrebami po institucionalnem varstvu starejših in takoj smo zagnali dejavnosti za reševanje te pereče problematike.
Hvala vam, da ste me seznanili s povečanimi potrebami oziroma s pomanjkanjem kapacitet tudi v Mestni občini Kranj. Te potrebe se dobro zavedam, nenazadnje je moje ministrstvo odgovorno, da spremlja tudi regijsko pokritost potreb po institucionalnem varstvu starejših, ki jo sicer spremljamo na ravni upravnih enot. Na ravni upravnih enot in upravne enote Kranj pri obstoječih kapacitetah domov za starejše Kranj, Preddvor, Naklo in Taber do ciljne opredeljene 4,8-odstotne pokritosti starejših nad 65 let primanjkuje 166 mest. Moj cilj je že v letošnjem letu, kot smo večkrat javno objavili, sprožiti postopke za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše občane, kar se bo zagotavljalo s podelitvijo koncesij in z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Kot veste, je tudi v koalicijski pogodbi jasna zaveza po dokončanju dveh in gradnji petih domov za starejše.
V teku je razpis za gradnjo 20 dnevnih centrov in 10 centrov za začasno namestitev starejših, kjer se bodo zagotavljale dodatne kapacitete. Dodaten javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pa bo objavljen v mesecu juniju 2020. Načrtujemo razpis koncesij za tisoč 100 mest. V letih 2020 in 2021 bodo na podlagi preteklega javnega razpisa predvidoma zagotovljena še 504 mesta v domovih za starejše. Doslej je bilo na podlagi tega razpisa iz leta 2017 realiziranih 424 mest v devetih projektih, nerealiziranih pa je še 7 projektov s skupno kapaciteto 504 mest. Javno mrežo institucionalnega varstva za starejše bomo razširili, kot sem rekel, še za dodatnih tisoč 100 na podlagi razpisa za podelitev koncesij, ki bo objavljen predvidoma še v tem mesecu. Načrtujemo, da bomo sredstva Evropske unije v podporo zagotavljanju dodatnih kapacitet za dnevno varstvo, deinstitucionalizacijo in oskrbo starejših ter drugih ranljivih skupin lahko koristili tudi v prihodnji finančni perspektivi 2021–2027.
Morda naj nazadnje omenim, da najbolj dolgoročno rešitev predstavlja sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Obstoječi sistem varstva in oskrbe starejših v Sloveniji je sicer dober, ni pa več zadosten glede na vse spreminjajoče se razmere, ki ste jih tudi vi v svojem vprašanju navedli. Zato menimo, da ga moramo nadgraditi in naše ministrstvo pri pripravi aktivno sodeluje z Ministrstvom za zdravje, ki je nosilec zakona, in bomo tu nudili vso potrebno znanje, strokovno znanje in pomoč.
Verjamem, da bomo pomanjkanje kapacitet v Kranju, ki ste jih izpostavili v svojem poslanskem vprašanju, v okviru navedenih ukrepov lahko uspešno rešili.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, minister, za vaš odgovor. Dovolite mi ob tej priliki, da vas povabim, da se boste resnično prepričali o pomanjkanju kapacitet tako v Kranju kot v širši okolici Kranja, da nas enkrat obiščete in greva skupaj po domovih upokojencev in si to ogledava skupaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister, ni potreben odziv. Se strinjate? (Da.) Torej lahko nadaljujemo.
Poslanec Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Ministra pozdravljena!
Moje vprašanja se nanaša na osebno dopolnilno delo. To je, če povlečem najprej definicijo, tista vrsta dejavnosti, kot so občasna pomoč, občasno delo, izdelava domačih izdelkov, nabiranje gozdnih sadežev in drugo, v to skupino spadajo branjevke in drugi, da rečem v navednicah, mali obrtniki, ki izdelujejo spominke, izdelke in tako naprej, ki se delno preživljajo s svojim delom oziroma dodajajo ta prihodek, ki ga imajo iz te minimalne dejavnosti, v svoj mesečni prihodek. V času epidemije so odpadli vsi sejmi, v trgovinah se te stvari ne prodajajo, zato je ta skupina prekarnih zaposlenih, da rečem, utrpela škodo, ustavilo se je tako rekoč 100 % njihove dejavnosti. Ampak vseeno pa morajo plačevati vrednotnico za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ker je tukaj ključnega pomena informacija, ki je najbolj pomembna, da se tega instituta v veliki meri poslužujejo v glavnem osebe, ki iz naslova drugih prejemkov nimajo dovolj ali pa nimajo zagotovljenega preživetja, socialne varnosti in jim to omogoča nek minimalni prihodek. Večji del izvajalcev se ukvarja z dejavnostmi, obrtmi, ki so s prodajo na stojnicah vezani na javne prireditve in tako naprej, ki so z epidemijo odpadle. Ti ljudje so brez priložnosti za delo in zaslužek posledično v socialni stiski. Vlada pa doslej izvajalcev osebnega dopolnilnega dela ni vključila v pakete pomoči v protikoronskih paketih 1 do 3 niti z morebitnimi nadomestili niti z oprostitvijo plačevanja vrednotnic za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Še ena ključna informacija je, da se tovrstnega dela v veliki meri poslužujejo upokojenke in upokojenci, ki svoje nizke mesečne prihodke z naslova pokojnin potem, da rečem po domače, štukajo, da lahko sploh pridejo skozi mesec.
Zato postavljam dve vprašanji:
Na kakšen način bodo v prihodnjih protikoronskih ukrepih pomoči deležni izvajalci osebnega dopolnilnega dela?
Kakšni sta vladna strategija in časovnica za zagon sejemskega področja, predvsem v delu, ki bo vključeval izvajalke in izvajalce osebnega dopolnilnega dela, da jih ne bo politika zopet pustila na cedilu?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo dajem najprej ministru Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani poslanec gospod Primož Siter, predsedujoči, poslanke, poslanci, kolegica, kolega minister!
Hvala za vprašanje. Ta vlada je v zadnjih mesecih izvedla veliko. Sprejeli smo veliko ukrepov, ki na tak ali na drugačen način koristijo državljanom in gospodarstvu, predvsem pa varujejo naše zdravje in ohranjajo življenja.
Osebno dopolnilno delo je, kot sami navajate, za marsikoga dodaten zaslužek, marsikomu pa je to tudi hobi, s katerim nekaj zasluži. Osebno dopolnilno delo lahko ob priglasitvi preko Ajpesa ali na upravni enoti opravljajo posamezniki, ki so brezposelni, zaposleni, dijaki in študentje ali pa upokojenci. Torej že imajo nek primarni status. Ravno zato lahko rečem, da smo pomagali vsem tem navedenim osebam preko ukrepov, ki jih je že sprejela Vlada. Različnih oblik pomoči so bili deležni upokojenci, o katerih ste govorili, študentje, prejemniki socialnih pomoči, čeprav smo poželi marsikatero kritiko, zakaj so tudi oni bili deležni pomoči. Enako sem prepričan, da bodo ukrepi, ki smo jih sprejeli za gospodarstvo, kot so turistični boni oziroma vavčerji, odlogi plačil, ugodnejši krediti in drugi ukrepi, posredno pozitivno vplivali na izvajanje navedenih osebnih dopolnilnih dejavnosti, ki so v teh branžah tako, kot ste rekli, v turizmu zelo aktualni.
Sejmi. V zvezi z izvajanjem domačih in mednarodnih sejmov naše ministrstvo ne izdaja posebnih dovoljenj za njihovo organizacijo, res pa je, da smo z odlokom prepovedali ponujanja blaga in storitev potrošnikom. Vendar smo z zadnjo sprostitvijo 1. junija sprostili oziroma odprli vse dejavnosti razen področje nočnih lokalov in diskotek. Seveda pa je potrebno upoštevati vse veljavne odloke Vlade, tudi glede zbiranja na javnih mestih Ministrstva za notranje zadeve. Predvsem pa je potrebno upoštevati, in to še vedno velja, v vseh dejavnostih priporočila NIJZ, ki jih sproti obnavljajo na njihovi spletni strani. A žal nimamo čarobne krogle in ne moremo vnaprej vedeti, kakšna bo prihodnja epidemiološka slika in kdaj bo prišlo oziroma ali bo prišlo do morebitnega novega vala. Lahko pa vsak izmed nas prispeva tako, da ravnamo odgovorno in preventivno ter tako skrbimo drug za drugega. Kot pa sem seznanjen, so se organizatorji sejmov, kot je na primer Celjski sejem, odločali za nadaljevanje aktivnosti za izvedbo sejmov in pozivajo razstavljavce k sodelovanju, tudi naše ministrstvo bo med njimi. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo dajem še ministru za delo.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala lepa, gospod poslanec Siter, kolegice in kolegi!
Najprej naj vam zagotovim, spoštovani poslanec, da smo pri oblikovanju ukrepov iz protikoronskih paketov zagotovili pomoč vsem prebivalcem Slovenije, vsem prebivalcem Slovenije, to pomeni, dvema milijonoma prebivalcev z vrednotnico oziroma bonom za turistične kapacitete v Sloveniji, ki jo je omenil že predhodnik, gospod kolega minister Počivalšek. Tudi sam naj poudarim, da pri osebnem dopolnilnem delu ne gre za oblikovanje osnovnega statusa, na podlagi katerega bi določena oseba pridobivala temeljne prihodke za preživljanje, temveč gre za status, ki se lahko združuje z drugimi statusi. Gre namreč za dopolnilno delo. V tem smislu naj omenim ponovno, če osebno dopolnilno delo izvajajo, kot ste sami omenili, v veliki meri upokojenci z nizkimi pokojninami, so bili le-ti prejemniki tudi enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence, in sicer v višini 300 evrov za prejemnike pokojnin do 500 evrov, za prejemnike pokojnin med 500 in 600 evri v višini 230 evrov in za prejemnike pokojnin med 600 in 700 evri v višini 130 evrov. Osebno dopolnilno delo je sicer v letu 2019 opravljalo povprečno 7 tisoč 500 zavezancev mesečno, vsi izvajalci pa so v letu 2019 skupno dosegli slabih 2,7 milijona evrov prihodkov. Verjamem, da smo s prvim, drugim in tretjim protikoronskim paketom dobro pokrili tudi potrebe oziroma statuse teh, ki so opravljali osebno dopolnilno delo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Ko govorimo o skupini ljudi, ki opravlja to dopolnilno dejavnost, znotraj tega razumem, da so tukaj ljudje, ki to počnejo za hobi, iz gušta ali pa kakorkoli drugače, ampak tukaj pa imamo ljudi, ki zaradi sicer nizkih prihodkov to opravljajo zato, ker jim nič drugega ne preostane, če hočejo preživeti. Teh upokojencev ni veliko in hvaležni so, da imajo vsaj to varianto, čeprav meni osebno se to zdi nedopustno, da mora upokojenec delati za to, da preživi, potem ko je že 40 let delal, ampak v redu. Ne gre tega obravnavati, kot je minister za delo, kot ste rekli, da gre za neko poseganje v nek temeljni status. Ne, gre za reševanje položnic od začetka do konca meseca. Ta domača umetnost obrt je kolapsirala, to razumemo in tukaj ne moremo s prstom pokazati na nikogar. Izdelki se pač ne prodajajo na stojnica, trpi turistična ponudba, v trgovinah se te stvari ne prodajajo. Stvar je najbolj kritična ravno za te ljudi, ki imajo pokojnino, kakršno imajo, in s svojim dopolnilnim delom to flikajo.
Ponovil bom vprašanje:
Kakšni so zgledi za te siromašne, če rečem tako, branjevke in druge upokojence, upokojenke, ki se morajo še vedno preživljati z dopolnilnim delom, da jih epidemija ne pahne še v hujšo revščino ob morebitnem drugem valu pred zimo in v mrazu, ravno v času pred novim letom in božičem, ko bi lahko malo bolj zadihali s tem svojim delom, dobili kakšno priložnost?
Kakšne so možnosti, da se jim te vrednotnice odpišejo in da se jim nameni neka dodatna pomoč?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister Zdravko Počivalšek, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Z mojega zornega kota moram povedati, po analizi vseh teh, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, niso vsi enako prizadeti, tako kot v ostalem delu gospodarstva ne. Se pravi, v prvi skupini, kjer je obveznost nakupa vrednotnic za naročnike storitev in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, govorimo o pomoči gospodinjstvu, čiščenju stanovanj, stanovanjske sobe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, kmetijska dela, lahko pridemo do šolskih, je že težje, so na nek način ostala tudi v času koronakrize. Druga zadeva so pa potem tisti, ki so delali za pravne osebe, ker je pravna oseba dolžna poskrbeti za vrednotnico, tam je pa spet odvisno od same panoge. Strinjam se z vam, da so vsi tisti, ki so navezani na turizem, bili v popolnem zastoju, se pravi že pred nastopom epidemije, med njo in še sedaj, ko smo to zadevo sprostili, se bo to šele z zagonom turizma na nek način spravilo na ene boljše stare obrate. Tukaj so vsi ti posredni ukrepi ravno tako koristni za to panogo v gospodarstvu. Jaz verjamem, da bomo, če bo prišlo do kakšne take druge faze, kot ste govorili o njej, morali dodatno poskrbeti tudi za to vrsto ljudi, sicer pa upamo in verjamemo, da se bo z revitalizacijo gospodarstva ta zadeva na nek način nazaj normalizirala. Seveda pa tudi tukaj niso vsi enako prizadeti, se strinjam z vami.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še gospod minister za delo Janez Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Namen Vlade je bil zagotoviti dodaten vir dohodka vsem, katerih eksistenca je bila zaradi krize ogrožena, ker si niso mogli sami zagotavljati ali jim ne bi mogel biti zagotovljen nek osnovni dohodek, ki ga sicer dobivajo in iz naslova katerega se preživljajo. Če se osredotočim na, recimo, upokojenko ali upokojenca, ki preko osebnega dopolnilnega dela izdelujeta izdelke domače umetnostne obrti, ker ste to izpostavili, lahko rečem, da je ta konkretna upokojenka prejemnica pokojnine, recimo, 450 evrov, je v času korona krize prejela 300 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence in še 200 evrov vrednotnice oziroma bona za turizem v Sloveniji. To pomeni 500 evrov dodatne pomoči, kar pa je že praktično ena pokojnina. Tako da mislim, da smo primerno odgovorili. Vsekakor pa imamo to skupino ljudi v mislih.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Spoštovana ministra, stvar je v bistvu zelo enostavna. Vlada bi tem ljudem, ki itak imajo pokojnine pa flikajo svoj mesečni dohodek zraven, bi enostavno lahko odpisala plačilo teh vrednotnic po zgledu odpisa prispevkov espejem. Ampak žal, vlade sedaj že tradicionalno v Slovenijo pozabljajo na upokojence. Bolj ko so ranljivi, manj rešitev ponuja politika. Upokojenci so res v najbolj nezavidljivi situaciji glede na to, da so tisti, ki so prispevali 40 let, gradili vse, v čemer lahko cela družba uživa, zdaj pa morajo v penziji delati, da preživijo. Zato se marsikdo od njih oprime tega instituta dopolnilne dejavnosti, da vsaj malo ublaži to svojo socialno stisko, ampak zato je treba in izkušenj, je treba dela, prodaje, stojnic, prenašati mraz in tako naprej, kar seveda ni fer, še posebej za človeka, ki bi lahko enostavno užival v miru v penziji. Če ta vlada nima strategije za odpravo revščine med upokojenci, ji vsaj ne bi bilo treba le-te med njimi poglabljati, še najmanj pri tistih, ki so sprejeli to, da rečem, kruto resničnost in se sami angažirali v iskanju rešitev. To je nedostojno. Rešitve so. Rešitev sem predlagal. Recimo, če ima država denar za reševanje bank, če ima država denar za opremljanje pritoprotestniške vojske ali pa za prelete letal, ni vrag, da ne bi imela denarja tudi za upokojence, še posebej za tiste, ki poleg tega, da prejemajo tako nizko penzijo, da se morajo preživljati z nekim dopolnilnim delom. To ni fer.
Zato pozivam na tej točki Vlado, predstavnike Vlade, da v naslednjem, če ne drugače, v naslednjem protikoronskem paketu odpravite stiske teh ljudi, teh upokojencev delavcev, na tak način, da zagotovite pogoje za njihovo preživetje.
Državni zbor pa pozivam, da na naslednji seji na to temo opravi razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Kot zadnja bo dobila besedo poslanka Violeta Tomić, ki bo postavila vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana gospa ministrica!
V luči vašega obiska na sedežu podjetja SiDG 4. junija 2020 ste za Delo izjavili, da mora novo vodstvo podjetja pripraviti nov strateški načrt, ki ga bo Vlada kot lastnica na skupščini podjetja potrdila, da bi omogočili večje naložbe v lesnem centru na Snežniku. Kot veste, je podjetje že imelo strateški načrt, ki je predvidevalo vzpostavitev kar štirih lesnopredelovalnih centrov po Sloveniji. V 7. členu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je začel veljati 13. 2. 2016, so opredeljeni cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi. V točki 2 zakon pravi, citiram: »Prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.« V 9. členu zakon izredno dovoljuje družbi, da organizira centre za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo. V 10. členu pa se omogoča, da družba za organiziranje teh centrov najema kredite s poroštvom Republike Slovenije v višini do 20 milijonov evrov. Skratka, družba SiDG svoje naloge na področju vzpostavljanja centrov za zbiranje in predelavo lesa v vseh teh letih ni opravila. Zato sem na te obveze opozorila na 11. seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 13. novembra 2019, kjer smo tudi na mojo pobudo sprejeli sklep, da »Odbor predlaga Vladi«, spet citiram, »kot skupščini SiDG, da družbi naloži naj nemudoma prične z gradnjo štirih lesno-predelovalnih centrov, opredeljenih v strateškem načrtu, ter da kot prioriteto postavi svojo osnovno dejavnost, ki je sečnja, spravilo in prodaja lesa, za kar naj nabavi vso potrebno mehanizacijo in zaposli dovolj gozdarjev, da bodo lahko v normalnih razmerah samostojno opravljali svojo obvezo do 20 % sečnje.«
Zdaj me pa zanima:
Kdaj bomo videli to strategijo razvoja centrov za zbiranje in predelavo lesa, ki bi pomenil zagon lesnopredelovalne industrije kot osrednje dejavnosti trajnostnega razvoja države, ki zagotavlja zelena delovna mesta, tudi uresničevanje podnebnih zavez Slovenije?
Ali pomeni investiranje na Kočevskem odstop od teritorialne razpršenosti proizvodnje, kot smo rekli na Koroškem, Gorenjskem in Štajerskem, in odmik od strategije enakomerne poseljenosti in enakomernega razvoja Slovenije?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovani predsedujoči, spoštovana poslanka gospa Violeta Tomić, spoštovani ostali prisotni! Hvala za vprašanje in seveda podajam nanj tudi odgovor.
Strateški načrt je bil že pripravljen in je bil oddan oktobra 2019 na Vlado Republike Slovenije. Resorno ministrstvo je predlog strateškega načrta takoj posredovalo v t. i. medresorsko obravnavo, seveda v potrditev tudi drugim resorjem, ki seveda morajo načrt pregledati. V okviru medresorske obravnave strateškega načrta je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 8. 11. 2019 naložilo dvomesečni rok za pripravo dopolnitev, ki sta jih predlagali Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Bistvena dopolnitev, ki je bila v tem naročena, pa se nanaša ravno na pripravo poenostavljenih projekcij bilanc stanja in pa bilanc uspeha oziroma celotnega poslovanja omenjenih centrov, torej centrov za zbiranje in predelavo lesa. Kajti ob tem, da se seveda vsi strinjamo, da te centre moramo zgraditi, vendar moramo zagotoviti tudi primerno donosnost in pa rentabilnost teh centrov. Družba je seveda na podlagi tega naročila pripravila investicijske elaborate za vse štiri naštete centre, ki ste jih tudi vi omenili, in jih je vključila v dopolnitev strateškega načrta družbe za obdobje 2020–2029. V dopolnitev pa je vključila tudi ostale pripombe, ki so jih v okviru medresorske obravnave podala druga ministrstva. Tak dopolnjen strateški načrt je januarja 2020 družba poslala na ministrstvo za kmetijstvo. Investicijski elaborati za center za pripravo lepljenega laminiranega lesa, center za proizvodnjo križno lepljenega lesa in center za zbiranje in vzpostavitev skladišča za mokro skladiščenje so izkazovali, vsi trije, izjemno nizko stopnjo donosnosti. Test zasebnega investitorja, ki je četrti center, pa nakazuje, da bi v primeru investicije lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč. Torej samo četrti center iz državnega načrta, to je investicija v posodobitev žage na Snežniku, je po tej študiji izkazala ustrezno stopnjo donosnosti in s tem seveda tudi tisto mejo še upravičenosti investicije. S tem se seveda strateški načrt ne more potrditi, s tremi z bilancami dokazano nedonosnimi centri je torej še vedno v postopku. Takoj po pripravi tega novega revidiranega načrta se bo seveda nadaljevala medresorska obravnava.
Kar se tiče pa tega, da družba mora do leta 2021 zagotoviti 20 % primerne opreme in tudi zaposlitev za izvajanje lastne sečnje. Dela investicije v tem delu potekajo in so že tudi pripravljene spremembe in dopolnitve poslovnega načrta za leto 2020, ki ga je tudi že potrdil nadzorni svet. In tako se v okviru rebalansa poslovnega načrta načrtuje povečanje vlaganj v državne gozdove, naprej v okviru 5,5 milijona v gozdno-gojitvena in pa varstvena dela, kar predstavlja povečanja načrtovanih vlaganj v gozdove za približno 2,5 milijona evrov v primerjavi s prejšnjim strateškim načrtom. Družba nadaljuje pa tudi z vlaganji v strojno opremo in v kadre. Za ta namen povečuje te kapacitete. Ta bi do leta 2021 realizirala lastno sečnjo in dosegla 20 %, kot je tudi predvideno v strategiji. Torej bo po zdajšnjih načrtih družba leta 2021 izvedla 20 % te lastne sečnje.
Kar se tiče pa investicije v družbo Snežnik, ki je kot edina upravičena, se tudi v skladu z preteklim strateškim načrtom že investirano v lupilno linijo v višini 296 tisoč evrov. Naslednja investicija, ki se nanaša pa žagarski obrat z zmogljivostjo do največ 100 tisoč kubičnih metrov letno v višini 7,2 milijona evra, je vnesena tudi v novi osnutek strateškega načrta, torej tega, ki gre spet v medresorsko obravnavo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Če sem vas prav razumela, gospa ministrica, teh lesnopredelovalnih obratov po Sloveniji ne bo, ker je po vašem mnenju rentabilnost vprašljiva in da bo nizka stopnja donosnosti. Meni se zdi to popolnoma neverjetno, kajti če razpolaga SiDG z skoraj 235 tisoč hektarji državnih gozdov in imajo cirka 66 milijonov prihodkov, od tega 11,4 milijonov čistega dobička, potem se mi zdi to zelo čudno.
Zadnja verzija strateškega načrta iz decembra 2019, ki ste ga zdaj omenjali in je bila dopolnjena z investicijskimi elaborati centrov za zbiranje in predelavo in investicijo v poslovno hišo, je bila pripravljena januarja 2020. Investicijski programi so bili pripravljeni tako, kot ste omenili, da so se zdeli smiselni, edino investicije v center Kočevje, se pravi v obstoječo družbo Snežnik, d. o. o., in v poslovno stavbo, za katero bi zapravili 5 milijonov evrov, kljub temu da niso dobili soglasja nadzornega sveta. Skratka, v zakonu je zapisano, da mora SiDG doseči 20 % lastne sečnje, dosegajo zdaj 7,1 %, ampak ravno tako je bila zakonska obveza, da ustanovijo centre za zbiranje in predelavo lesa. Bile bi krajše verige, ne bi bilo treba voziti v tujino in uvažati izdelkov. Skratka, po zadnjem strateškem načrtu so bili predvideni štirje centri za zbiranje in predelavo lesa. Eden naj bi bil predviden na Koroškem za križno lepljene plošče, saj gre trend v svetu ravno v smeri križno lepljenih plošč, in je neverjetno, da se samo nam na tem svetu ne splača predelovati lesa, ki ga imamo na pretek in omogoča nizke stroške logistike in zelena delovna mesta. Naslednja dva naj bi bila na Notranjskem in v Mariboru, tako da jaz resnično ne morem verjeti, da se nam ne splača predelovati lesa, splača se ga pa izvažati kot hlodovino in uvažati izdelke. Ne razumem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Hvala, predsedujoči. Hvala tudi gospe poslanki za dodatno vprašanje.
Jaz nisem nikjer omenila, da se teh centrov ne splača imeti. Takšni, kot so bili predvideni v tem strateškem načrtu, ki ga nismo poslali v potrditev, so pa nerentabilni. Zato smo zahtevali, da se pripravi nov načrt za štiri zbirnopredelovalne centre, in sicer takšen načrt, ki bo seveda zagotavljal primerno donosnost. Če bi mi potrdili strateški načrt, takšen, kot je bil pripravljen, in to ni bilo zgolj na neki projekciji, ampak so dejansko bili pripravljeni elaborati, ki so pokazali projekcijo bilanc stanja in uspeha, bi država seveda vlagala v obrate, ki ne zagotavljajo dovolj velike donosnosti. Zato smo zahtevali, da se strateški načrt revidira in popravi. To ne pomeni, da smo te štiri lesnopredelovalne centre izbrisali, ampak enostavno želimo takšne bilance, tudi s popravilom, seveda, vstopnih surovin in seveda z takšnimi poslovnimi modeli, da bodo ti štirje centri zagotavljali dovoljšnjo rentabilnost. In v zadnjem strateškem načrtu oziroma dopolnjenem predlogu strateškega načrta, se ne načrtuje vključitev investicije v poslovno stavbo, ampak je SiDG k reševanju problematike ureditve poslovnih prostorov pristopil s predvidenim srednjeročnim najemom obstoječih poslovnih prostorov, za katere načrtuje obdobje pet do šest let najema. Kar pomeni, da v tem strateškem načrtu nove poslovne stavbe, ki ste jo omenili, ne bo ravno zaradi tega, ker želimo najprej izvesti investicije v lesnopredelovalne centre, za katere se strinjam, da imamo dovolj surovin, da imamo dovolj potenciala in za katerega moramo zagotavljati večjo dodatno vrednost kot zgolj to, da ta les v velikih količinah izvažamo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Moj postopkovni predlog je, da na naslednji seji opravimo pogovor o tem, kajti, veste, družba SiDG, državno podjetje, je bila ustanovljena s tem namenom, da ne bi tako kot v koncesionarskem sistemu izvažali hlodovine in uvažali končnih izdelkov. To je bil namen ustanovitve firme Slovenski državni gozdovi. Potem pa je to spet politika zasedla in skratka so šli nekateri v nebesa. Zdaj, ko imamo zdravstveno krizo, in covid naj bi nam prinesel eno največjih gospodarskih kriz, nam grozi tudi velika brezposelnost. Skozi te štiri lesnopredelovalne centre bi lahko dobili na stotine zelenih, kvalitetnih delovnih mest po različnih koncih Slovenije. Vemo tudi, da so tudi nekoč bili lesnopredelovalni centri v Straži, marsikje v Sloveniji in da imamo še vedno izobražen kader.
Zanima me:
Zakaj SiDG ne doseže najprej lastne sečnje, kot jo napoveduje, in še vedno čaka na koncesionarje, ki jim mora plačati za sečnjo?
Posledica tega je tudi namnožitev lubadarja, da se razumemo, ker čaka, nima svojega orodja in se zagovarja, da nima dovolj strojev, ker bi jih morala kupiti za začetek.
Skratka, zanima me:
Na kakšen način bo družba dosegla teh 20 % poseka v lastni režiji v prihodnje?
Rada bi tudi, da se pogovorimo o tem, kdaj bomo enkrat v Sloveniji začeli v najpomembnejšem segmentu našega gospodarstva zaposlovati po meritokratskih kriterijih odgovorne, kompetentne vodstvene kadre in ne politično nastavljenih, ki v glavnem poskrbijo zase, namesto da bi skrbeli za izvajanje načrtov, izvajanje zakonskih obvez in širjenje proizvodnje tudi na druge dele države, saj je bil, kot sem že rekla, namen SiDG razvoj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. Skratka, obeta se nam na stotine zelenih delovnih mest in o tem se je treba resno pogovoriti, kajti v tem kriznem času, ki nas čaka, so zaposlitve še kako pomembne.
Zanima me:
Kaj boste kot ministrica storili, da začne Slovenija končno uresničevati trajnostni in enakomeren razvoj države tudi v lesnopredelovalni industriji?
Prosim, da se na naslednji seji upošteva moj predlog, da se je treba o tem pogovarjati. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.
Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.
Prekinjam 18. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Lep pozdrav!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 15. JUNIJA 2020 OB 18.43.)