Evidenca zapisa seje

št. in vrsta seje
17. Redna
Datum zasedanja
Vsebina zapisa seje

REPUBLIKA SLOVENIJA

DRŽAVNI ZBOR
nadaljevanje 17. seje
(27. maj 2020)



Sejo je vodil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič.
Seja se je začela ob 9. uri.

/ 9. TOČKA DNEVNEGA REDA – VMESNO POROČILO O OPRAVLJENI PARLAMENTARNI PREISKAVI O UGOTAVLJANJU ZLORAB IN NEGOSPODARNEGA RAVNANJA V DUTB, EPA 1068-VIIItočka je potekala brez navzočnosti javnosti./

Za javnost odprti del seje se je nadaljeval ob 10. uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Nadaljujemo s prekinjeno 17. sejo zbora.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA V SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za zdravstvo predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Besedo dajem predsednici odbora Anji Bah Žibert za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči.
Odbor za zdravstvo je na svoji 7. seji 12. 5. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 48. seji 23. 10. 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
V poslovniškem roku amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi.
Dopolnilno obrazložitev je podal državni svetnik Marjan Maučec in poudaril, da je temeljni cilj predloga zakona uveljavitev pravne podlage, po kateri bi se zdravstveno ranljivim prebivalcem Slovenije zagotovila potrebna zdravstvena oskrba. Gre za primere diagnosticiranih težko ozdravljivih bolezni, ko so zdravila sicer dostopna na trgu, vendar izjemno draga in povprečnemu državljanu brez ustrezne finančne pomoči države nedosegljiva. S predlogom zakona bi se s plačilo zdravstvenih storitev poleg vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne v celoti zagotavljalo tudi ljudem z redkimi bolezenskimi diagnozami v primeru, ko zdravilo ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Sredstva nad ravnjo obveznega zavarovanja bi zagotavljala Republika Slovenija iz proračuna.
Mnenje Vlade je povzel minister za zdravje Tomaž Gantar in poudaril, da Vlada predloga zakona ne podpira, saj ocenjuje, da veljavni zdravstveni sistem pacientom, pri katerih je diagnosticirana redka bolezen, zagotavlja ustrezno terapijo v Sloveniji bodisi prehajanje na zdravljenje v tujino. Takšen predlog bi zaradi vsebinske nedorečenosti in pomanjkljive finančne konstrukcije tudi onemogočal izvajanje obstoječega zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poleg vsebinskih pripomb na predlog zakona in predstavitve obstoječega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, predvsem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, opozorila, da bi bilo potrebno predlog zakona pretehtati z vidika načrtovanja in predvidene porabe javnih sredstev ter vzdržnosti javnih financ. Predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je povedal, da zavod predloga zakona ne podpira. Ugotavlja tudi, da je v zadnjem obdobju predlaganih vse več parcialnih rešitev s strani različnih predlagateljev in pobudnikov, ki naslavljajo posamezna vprašanja v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. To nakazuje, da je treba čim prej sprejeti nov sistemski zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo to področje celovito uredil. V razpravi je bilo izpostavljeno, da imamo v Sloveniji bolnike, ki se soočajo z redkimi boleznimi, in da zbiranje različnih donacij, zamaškov in prispevkov ni ustrezen in sprejemljiv način reševanja navedenih težav. Zaradi posameznih primerov se pojavljajo parcialne rešitve, ki kažejo na to, da nujno potrebujemo nov sistemski zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Po razpravi je odbor sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo dajem Marjanu Maučecu, predstavniku Državnega sveta kot predlagatelja predloga zakona za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.

MARJAN MAUČEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!
Državni svet Republike Slovenije je Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejel na 22. seji 16. 10. 2019 na pobudo takrat prvopodpisanega Franca Kanglerja in še nekaterih svetnikov.
Več ali manj smo slišali tudi v poročilih, kar se je zgodilo na odboru, in ne bom ponavljal, ker bi bilo presuhoparno, ampak verjetno ste opazili, da težave, ki se pojavljajo pri takih boleznih, niso sistemsko rešene, in to ugotavlja tudi odbor, ne glede, da potem ni sprejel rešitve, ki je v tem trenutku dana in je možna, predvsem pa sledi Ustavi Slovenije, 51. in 50. členu Ustave, kjer je zagotovljeno zdravstveno varstvo in pa socialna varnost, in tudi v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki v 3. členu določa, da ima vsak pravico do življenja, in v nadaljevanju v 25. členu, da ima vsak pravico do takšne življenjske ravni, da mu zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje. To so ključni problemi, ki niso rešeni. In ta zakon jih rešuje. Ne trdimo, da je to edina zveličavna rešitev, ampak vsekakor, da se pa nič ne zgodi, vsi smo pa priča tem težavam, je pa, skorajda neodgovorno. Tudi očitki, da nomotehnično zakon ni pravilno pripravljen, se je treba vprašati zakaj, ker ni podatkov. Tudi minister je na sami seji povedal, da podatkov o tem ni. Treba je pa vedeti, da imamo zakonsko podlago za ureditev registra za take bolezni že nekaj let, ampak seveda se zadeva ne izpelje in če se ne izpelje, potem nimamo pač teh podatkov in, kot rečeno, se zadeve rešujejo parcialno, z zamaški, z medijskimi pritiski, ki so, hvala bogu, včasih uspešni, včasih ne. Pa takoj potem pridemo na to neenakost pred Ustavo in pred Deklaracijo za človekove pravice, ker nekateri starši imajo pač neke organizacijske sposobnosti ali možnosti nastopanja v javnosti, verjetno se boste pa strinjali, da pa vsi tega niso sposobni in da tudi vsi tega ne morejo rešiti. In seveda tisti potem končajo tako, kot pač končajo.
Bili so tudi očitki, da ne verjamemo več v slovensko zdravstvo, kar v nobeni besedi nikjer ni bilo omenjeno v razpravi v Državnem svetu, nikoli. Še več, lahko iz osebne izkušnje povem, jaz sem preživel tri diagnoze raka, prostato so mi vzeli, vzeli so mi ledvico in na pljučih imam, ampak je nekje stagnirano, sem odšel na svoje stroške po drugo mnenje po svetu, tudi v Rusijo, tudi v Ameriko, in moram povedati, da so bila vsa mnenja identična, kot so bila v Sloveniji, še več, kvečjemu lahko povem, da so bila bolj napredna. Tako da nobenih pomislekov ni, da slovensko zdravje, predvsem kvaliteto in pa stroko, problem je tu, da zakonodaja ne omogoča. Naš predlog rešitve je enostaven, da se pač doda, da ne samo za vojne invalide in pa civilne invalide, ki so povezani z vojno, ta člen omogoča, da zdravstveni sistem pride do možnosti, da zakonsko to uredi. Predlog je pa isti, kot pri obeh drugih primerih, da direktor zavoda predlaga Svetu zavoda, se pravi stroki, da potem v takem primeru odloči, ko je zdravilo na voljo, ampak pač še ni na listi v Sloveniji, ni registrirano, da se tako reši življenje. To je bil edini cilj in bi prosil cenjeni zbor, da o tem premisli in da da podporo temu zakonu, kajti mislim, da bomo s tem rešili kar nekaj življenj, in mislim, da je to cilj vseh nas, ki hodimo po teh prostorih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavnici Vlade dr. Tini Bregant, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.

DR. TINA BREGANT: Najlepša hvala.
Kar se tiče tega predloga novele zakona, bom mogoče za začetek najprej povedala, kakšna je trenutna ureditev na področju tega zdravljenja v tujini in možnosti, ki jih zdravstveni sistem že danes omogoča. In sicer, pacient že danes lahko gre v tujino, in sicer na podlagi treh stvari. Ena je tako imenovana nacionalna ureditev, to je ta 44.a člen ZZVZZ, in ta daje posameznikom možnost, da v primeru, ko so glede na njegovo diagnozo v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, gre v tujino. V teh primerih mu tudi pripada povračilo stroškov v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile storitve uveljavljenje. Drugi mehanizem je na podlagi Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ta pa omogoča posameznikom, da na območju EU, EGP in Švice uveljavljajo zdravstvene storitve. Pri tem pa je razlog, ko lahko prehajajo na podlagi nedopustnih čakalnih dob za posamezno storitev, torej če v Sloveniji tega ne moremo izvesti. Posameznik je po tej uredbi upravičen do povračila stroškov v višini dejanskih stroškov, ampak ne več, kot znašajo ti stroški za te storitve v javni zdravstveni mreži v državi, kjer so bile te storitve uveljavljenje. Tretji način, da ti je omogočeno zdravljenje v tujini, prva dva sta omogočala praktično takojšnjo finančno povračilo, medtem ko tretja, to je Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ta pa pravzaprav zahteva, da založiš pa potem kasneje dobiš refundiran denar, ta pa velja za prehajanje na zdravljenje le znotraj držav članic EU. Pri prehajanju po direktivi velja omeniti, da je za določene storitve potrebna predhodna odobritev, to se pravi, ali gre za bolnišnično zdravljenje v tujini, zdravstvene storitve, ki terjajo uporabe drage infrastrukture ali pa recimo medicinske opreme.
Poleg zgoraj navedenih možnosti prehajanja za zdravljenje v tujino Slovenija tudi omogoča, da na podlagi določil tretjega odstavka 20. člena Zakona o zdravilih Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v izjemnih primerih, kar pa seveda vključuje tudi zahtevo lečečega zdravnika in mnenje odgovorne osebe klinike oziroma instituta, da se omogoči promet z zdravilom, ki v Sloveniji ali v EU nima dovoljenja za promet. Tako da mi mislimo, da je na to, kar sem sedaj povedala, da sedanji veljavni sistem omogoča, da tudi pacienti, pri katerih je diagnosticirana redka bolezen, in to bodisi v Sloveniji bodisi če odhajajo v tujino, dejansko lahko prejmejo ustrezno terapijo.
Zaradi navedenega predloga zakona ne podpiramo, mislim pa tudi, da je vsebinsko slabo pripravljen in bi bilo v praksi njegovo izvajanje zelo oteženo. Iz tega razloga tega predloga ne podpiramo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Monika Gregorčič.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa. Spoštovani poslanke in poslanci! Spoštovana predstavnika Državnega sveta in Vlade!
Predlagane spremembe enega najpomembnejših zakonov na področju zdravstva, ki so danes pred nami, naslavljajo problematiko redkih bolezni. Ta problematika je bila v Sloveniji nazadnje največ pozornosti deležna po tem, ko je bila javnost seznanjena s primerom dečka Krisa. Spomnimo, takrat je celotna Slovenija za njegovo zdravljenje v ZDA zbirala in zbrala potrebna sredstva. Priča smo bili neverjetni organizaciji in tudi medijsko podprti kampanji. Na koncu, verjamem, smo bili vsi veseli, da so se potrebna sredstva zbrala. Seveda pa se ob takšnih akcijah zbiranja denarja postavijo vprašanja, ali je takšno zbiranje, ali so takšne akcije res potrebne, ali obstoječi sistem res ne omogoča, da bi bili ti bolniki deležni ustrezne oskrbe.
Ob obravnavi predlaganih zakonskih sprememb na odboru smo bili podrobneje seznanjeni z mnenjem Vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki predloga zakona ne podpirata. Ob zavedanju, da veljavna sistemska ureditev verjetno ni idealna, pa je treba poudariti, da imajo bolniki v obstoječi zakonodaji vse možnosti, da so osebne oskrbe tudi deležni.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra zato predlaganega zakona ne podpiramo. Ne glede na to, pa smo žal priča vedno več dobrodelnim akcijam, v okviru katerih se zbirajo finančna sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo. Kot odgovor na to je Državni svet predlagal to rešitev, da bi se zakonsko določila finančna pomoč države v primerih, ko so za nabavo zdravila potrebna visoka finančna sredstva, ki si jih posamezniki običajno ne morejo privoščiti.
Na Odboru za zdravstvo smo problematiko redkih bolezni v tem mandatu že obravnavali. Takrat smo člani Odbora soglasno sprejeli sklep, da Vlada in Ministrstvo za zdravje v roku 18 mesecev vzpostavita nemoteno delovanje Nacionalnega registra za redke bolezni. Rok, ki smo ga člani naložili Vladi, se tako izteče čez slabo leto. Kljub temu da so trenutno vse aktivnosti Vlade usmerjene v boj proti novemu koronavirusu, pa pričakujemo, da bo sklep pravočasno izvršen.
Za konec, potrebno je poudariti, nedvomno je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potreben temeljite prenove, na kar smo v SMC že opozarjali. Zato na tem mestu poziv ministru, da čim prej iz predala vzame predlog zakona, ki so ga pripravili že predhodniki, in ga uskladi z vsemi deležniki. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Poslavljamo se od predloga zakona, ki je bil nedodelan, pripravljen nestrokovno pa tudi žal nejasno. Poskušal je urediti področje redkih bolezni, a v resnici bolezen, ki pretresa slovensko zdravstvo, sploh ni redka, saj jo poznamo povsod po svetu. To je privatizacija in liberalizacija zdravstva. To je outsourcing nezdravstvenih in delno tudi zdravstvenih storitev. To je podeljevanje koncesij brez resnega plana in ustvarjanje notranjega zdravstvenega trga. To je rekordno nizkoproračunsko financiranje in odvisnost zdravstva v Sloveniji predvsem od prispevkov. Ta problem bomo morali v najkrajšem času rešiti. To je nepravično dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki sploh v času krize prenese vse breme na paciente. To je zanemarjanje planiranja na področju izobraževanja zdravstvenega kadra. To je podplačanost zdravstvenega kadra, še posebej kadra v zdravstveni negi. In nenazadnje to je popoldansko delo zdravnikov in espeizacija. To so bolezni slovenskega zdravstva. Niso redke, bodo pa, če ne ukrepamo, usodne. In če te stvari ne rešimo, bo naše prihodnje soočanje s pandemijami ali epidemijami v tej državi bistveno manj uspešno, kot nam je uspelo urediti zadevo danes, ko imamo še vedno zaenkrat močno in kvalitetno javno zdravstvo.
V Levici predlaganega zakona na podlagi povedanega ne podpiramo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovani, spoštovana državna sekretarka in predlagatelj!
Predlagani zakon, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet bi v 24. členu obstoječega zakona dodal novo izjemo. Plačilo zdravstvenih storitev bi poleg vojaškim invalidom ter civilnim invalidom v celoti zagotavljalo tudi za ljudi z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ko zdravilo za zdravljene bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Sredstva nad ravnjo obveznega zavarovanja bi se po predlogu zakona zagotavljala iz proračuna Republike Slovenije, vendar ob pogoju, da bi Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na predlog direktorja ZZZS za ta namen sprejela ustrezno odločitev.
V Novi Sloveniji opozarjamo, da v predlogu zakona ni določenih nobenih meril, ki naj bi jih pri odločitvah uporabila skupščina zavoda, s čimer se dopušča povsem diskrecijsko in samovoljno odločanje, kdo bi zdravilo oziroma zdravljene dobil in kdo ne. Mnoge bolezni, ki so bile še nedolgo nazaj neozdravljive, so z novimi odkritji novih zdravil postane ozdravljive. Primerov, ko se za bolnike s težko ozdravljivimi boleznimi zbirajo sredstva preko različnih akcij, v katerih z donacijami in drugimi gestami sodeluje tako slovenska kot širša javnost, je v Republiki Sloveniji vedno več. Seveda je to ozko povezano tudi s tem, da je vedno več do nedavnega neozdravljivih bolezni z novoodkritimi zdravili postalo ozdravljivih. In prav je tako. To je naš cilj tudi v prihodnje. Da bi država zagotovila spoštovanje temeljnih ustavnih načel in človekovih pravic, to je pravice do socialne varnosti in pravice do zdravstvenega varstva, pa je treba zakonsko določiti finančno pomoč države v takih zdravstveno težkih primerih, ko so za nabavo zdravila za zdravljenje človeka potrebna visoka finančna sredstva, ki jih ljudje navadno sami ne zmorejo zagotoviti, vendar pa je od tega, ali bo bolnik konkretno zdravilo prejel ali ne, odvisno njegovo življenje.
V Novi Sloveniji poudarjamo, da je potrebna posodobitev zdravstvenega sistema. Tudi epidemija covid-19 je pokazala, da so potrebne spremembe pri financiranju, vodenju ter izvajanju zdravstvenih storitev. Kot prepotrebna in nujna se je še posebno v tem času pokazala tudi ureditev dolgotrajne oskrbe.
V Novi Sloveniji smo trdno prepričani, da morajo biti temelji financiranja zdravstvenega sistema solidarnost, pravičnost in vzajemnost. Ker pa teh rešitev v predlaganem zakonu ni in je vsebinsko slabo pripravljen, v Novi Sloveniji zakona ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Vojko Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem! Bomo izgleda kar cele dneve in noči nekateri sedeli v teh dvoranah.
Redke bolezni, vemo vsi, kronična obolenja, ki so problematična zaradi tega, ker so redke. Vanje ni vloženih dovolj velikih sredstev za raziskovanje, ker se računica ne izide, in tudi cene zdravil, ki so najdena za te redke bolezni, lahko posegajo v astronomske višine, kar povzroča en kup težav pri zdravljenju teh bolezni, tudi zavarovalnicam z visokimi zavarovanji. Predlagani zakon, ki je pred nami, skuša ta problem rešiti v 24. členu obstoječega zakona in zagotoviti plačilo zdravil za te redke bolezni iz proračuna Republike Slovenije, o čemer pa naj bi odločala skupščina zavoda. Torej, nekdo drug bo odločil o uporabi našega proračuna, in to na predlog direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Razumemo vzgib predlagatelja, da najdemo rešitev za te otroke, za te ljudi z redkimi boleznimi, in to vzbuja v nas empatijo, hvala bogu, jo imamo v glavnem Slovenci kar močno razvito, med nami je pa tudi kar nekaj psihopatov pa sociopatov, ki pač te empatije ne zmorejo. Toda, ko se je zgodilo v primeru Krisa, smo ponovno znali stopiti skupaj in smo zbrali denar, pač na drugačen način. Kljub tem plemenitim namenom, ko ima ta postavka zakon, moramo opozoriti na nekaj dejstev in na nekaj pomanjkljivosti.
Najprej moramo povedati, da že obstoječi zakon omogoča, da ko so v nacionalnem sistemu izčrpani sistemi zdravljenja, da skozi postopek, skozi zdravniško doktrino pridejo tudi do tega zdravljenja. Omogoča tudi dostop določenim zdravilom po direktivi 2011/24/EU. Postavlja se tudi vprašanje, če odobrimo neko zadevo in če plačamo iz tega proračuna za zdravilo, ki ni registrirano, ki ni prepoznano kot varno in tako naprej, ki ni šlo še skozi vse postopke, tudi o odškodninski odgovornosti. In ne navsezadnje predlog zakona odstopa tudi od drugih primerov odločanju o pravicah v zdravstvenem zavarovanju, ker v postopkih za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja praviloma odločajo zdravniki, ki jih imenujejo pravni odbor zavoda. Ali bo skupščina kot nestrokoven organ odločala, kateremu pomagati na predlog direktorja, ki tudi ni iz stroke. Torej, neke zadeve ne gredo skupaj.
V Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali temu zakonu zaradi njegovih humanitarnih namenov, ampak tudi podprli ga ne bomo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Branko Simonovič.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet, ureja parcialno rešitev v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja na področju redkih bolezni. Na predlagano izjemo v 24. členu veljavnega zakona, ki vsebuje vsebinske nedorečenosti in nadaljnje manko finančne konstrukcije, ni moč pristati. Negativno mnenje o predlogu novele Zakona je podalo tako Ministrstvo za zdravje, ki ocenjuje, da že veljavni zdravstveni sistem zagotavlja ustrezno terapijo pacientom z diagnosticiranimi redkimi boleznimi tako v Sloveniji kot v tujini, kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zdravstveni sistem moramo posegati premišljeno in z ustreznimi sistemskimi rešitvami ter s sodelovanjem širšega kroga deležnikov.
Poslanska skupina Desus se vseskozi zavzema za starejše in socialno ranljive skupine posameznikov. Zagotavljanje enakopravne obravnave zavarovanih oseb in skrb za primerne rešitve na področju zdravstvenega in pokojninskega varstva je tako naša prioriteta. A hkrati se zavedamo, da vsak poseg v ta izredna pomembnost sistema, pa čeravno je všečen, obstoječih pravic in vzdržnosti javnih financ ne sme poslabšati. Prevečkrat drži, da začnemo zdravje ceniti šele takrat, ko zbolimo ali ko zbolijo naši najbližji. Na zdravstvene delavce in dostop do primerne zdravstvene oskrbe takrat gledamo z drugimi očmi. Zagotovo zbiranje donacij in prispevkov, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, ni primeren način v primeru redkih in težko ozdravljivih bolezni, ko so stiske posameznikov še toliko večje. Zato bo treba tudi na tem področju v prihodnje najti sistemske rešitve in verjamemo, da bo Ministrstvo za zdravje k temu pristopilo z največjo mero odgovornosti.
Poslanska skupina Desus bo tako sklep, da predlog novele zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, podprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Jani Ivanuša.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober dan vsem prisotnim!
Predlagatelja tega zakona je vodilo plemenito poslanstvo. Predlog zakona v Slovenski nacionalni stranki podpiramo in smo zelo razočarani nad ignoranco nekaterih članov Odbora za zdravstvo. Predlagatelj je želel s spremembo zakona zagotoviti potrebno zdravstveno oskrbo za osebe, ki imajo diagnozo težko ozdravljivih bolezni. Ti ljudje so podvrženi izjemno dragemu zdravljenju, ki povprečnemu državljanu brez ustrezne finančne pomoči ni dosegljivo. In prav to je želel predlagatelj spremeniti, to je, da bi plačilo vseh zdravil, ki niso uvrščena na pozitivno listo, zagotavljala Republike Slovenija iz proračuna. V naši državi imamo bolnike z redkimi boleznimi, ki se sami oziroma preko raznih društev poslužujejo zbiranja različnih donacij, zamaškov in prispevkov. Zakaj? Zato, ker jim država v najhujših trenutkih ne nudi potrebne opore. Temu odločno nasprotujemo, ker to ni prava pot. Tem bolnikom, ki že tako trepetajo za svoje zdravje, družba zaradi neustrezne ureditve naprti še dejavnost zbiranje denarja. Tovrstno reševanje težav je neetično. Če pogledamo zadnje podatke, je zadnja takšna akcija stekla v mesecu oktobru leta 2019. Predlagatelj je v proceduro zakon vložil že isti mesec, kar pomeni, da je tema zelo aktualna. Ta čut za sočloveka bi moral biti v današnjem času civilizacijskih pridobitev in na področju zdravja prisoten. So področja, kjer je prav, da se družba odzove in pomaga posamezniku. So pa področja, to je predvsem zdravje, kjer se s to temo sploh ne bi smela ukvarjati širša populacija. To področje mora izključno reševati država preko svojega zdravstvenega sistema in načela solidarnosti.
V Slovenski nacionalni stranki smo zagovorniki takšnega zdravstvenega sistema, od katerega ima državljan oziroma, če že želite, bolnik največ. Za nas in marsikaterega drugega ni pomembno, ali je določeno zdravilo uvrščeno na pozitivno listo, pomembno je bolj državljanom pomagati. Tukaj ni prostora za politikantstvo. Bolezen je že tako velika tragedija, ki prizadene v prvi vrsti posameznika in njegove bližnje, zato vsakršna skrb za finančno plat zdravljenja ni na mestu. Bolnik razmišlja o tem, da bo ozdravel, ne pa da mu družba nalaga breme zbiranja finančnih sredstev za zdravljenje. Država je dovolj bogata, da se ne smejo zgoditi akcije, ki smo jim že bili priča in s katerimi se želi zagotoviti financiranje bolezni. Obžalujemo, da je zakon obstal na matičnem delovnem telesu, in prepričani smo, da bi bil, če bi bili odločevalci sami bolniki z redko boleznijo, izglasovani rezultat popolnoma drugačen. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Nada Brinovšek.

NADA BRINOVŠEK (PS SDS): En lep pozdrav vsem tu v dvorani!
Državni svet Republike Slovenije je v proceduro Državnemu zboru vložil Predlog za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, na podlagi katerega naj bi se plačilo zdravstvenih storitev v celoti zagotavljalo tudi za bolnike z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ko zdravilo za zdravljenje bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Ob tem bi želela poudariti, da obstoječa zakonodaja že zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev bolnikom z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ki lahko to pravico uveljavljajo tako doma kot tudi v tujini. Torej zavarovani osebi zakonodaja že omogoča, da uveljavlja pravico do pregleda, preiskave ali pa zdravljenje v tujini oziroma povračilo stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenje in če je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. Zavarovana oseba pa lahko uveljavlja zdravljenje v drugi državi članici Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora ali v Švicarski konfederaciji tudi v primeru, če ji je bila v naši državi pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Prav tako obstoječi Zakon o zdravilih v svojem 20. členu določa, da se lahko v izjemnih primerih na predlog oziroma zahtevo lečečega zdravnika in mnenjem odgovorne osebe klinike oziroma inštituta začasno dovoli promet z zdravilom, ki v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji nima dovoljenja za promet. Torej obstoječa zakonodaja že dopušča promet in dostop do zdravljenja z določenim zdravilom, seveda v izjemnih primerih tako znotraj Evropske unije kot tudi za eno izmed tretjih držav. Seveda pa odločitev glede zdravljenja v teh izrednih primerih temelji, in še enkrat ponavljam, temelji na predhodni strokovni presoji in pa odločitvi pristojnega zdravnika klinike oziroma inštituta.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske menimo, da je tovrstna pobuda Državnega sveta v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter tudi v Zakonu o zdravilih že zajeta, zato Predloga za spremembo Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po našem mnenju ni potrebna. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, kolega Jože Lenart.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana državna sekretarka in pa predstavniki Državnega sveta!
v današnjem času ob hitrem napredku medicine imamo na tržišču številna nova zdravila, s katerimi je mogoče zdraviti različne bolezni, za katere smo še pred časom mislili, da jih ni mogoče pozdraviti. Ko govorimo o zdravilih, ki so se šele pojavila na trgu, je treba poudariti, da postopek izdaje dovoljenja za promet z zdravili za celotno Evropsko unijo tudi za Slovenijo poteka pri Evropski agenciji za zdravila. Gre za zahteven postopek, preveri se varnost, kakovost in učinkovitost zdravila, potem lahko sledi registracija zdravila v posameznih državah.
Proti koncu lanskega leta je Slovenijo poenotila dobrodelna akcija zbiranja sredstev za malega dečka, ki se je rodil z redko dedno boleznijo. V luči tega je Državni svet vložil novelo zakona, ki jo imamo danes na mizi. Novela predvideva novo izjemo v 24. členu obstoječega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bi se plačilo zdravstvenih storitev v celoti zagotavljalo tudi ljudem z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ko zdravilo za zdravljenje takšne bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Sloveniji. O tem bi odločala Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na predlog direktorja. Na tej točki bi želel poudariti, da imamo v naši državi že sedaj mehanizme, ki zavarovanim osebam omogočajo pravico do pregleda, preiskave in zdravljenje v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje stanja. Obstajajo tudi mehanizmi, ki omogočajo izvajalcem zdravstvene dejavnosti uporabo še neregistriranih zdravil za paciente, ki jih nujno potrebujejo za zdravljenje hude bolezni.
V Listi Marjana Šarca podpiramo namen zakona, o tem ni dvoma, vendar pa nismo popolnoma prepričani, ali je predlog zakona, ki je pred nami, najbolj ustrezen. V predlogu zakona se uvaja nov pojem izredni bolezenski primeri, ki ni opredeljen, zaradi svoje nejasnosti pa bi lahko vodil k temu, da določbe ne bi bilo mogoče izvajati. Vprašljiva se nam zdi tudi ureditev, da bi o zdravljenju odločala Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje na predlog direktorja. Menimo, da bi o tem morala odločati stroka. Zavodu po našem mnenju ne moremo naložiti takšne odgovornosti, se pa strinjamo, da je v bodoče potrebno najti neko rešitev, ki bo učinkovita, strokovna. Pravica do človekovega zdravja in življenja je ena izmed temeljnih človekovih pravic, vsakomur mora biti omogočeno zdravljenje. Človeško življenje nima cene. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Splošno znano je seveda, da smo Socialni demokrati za javno, vsem dostopno solidarnostno zdravstvo. Znano je tudi, da Slovenija spada med 30 najbolj premožnih držav na svetu, običajno se tam v zadnjo tretjino uvrščamo, z neko drugo politiko bi mogoče bili na sredi.
Ta predlog smo podprli in ga v bistvu še vedno podpiramo. Če bi vse bilo tako lepo, kot so ubesedovali pred menoj, potem verjetno ne bi zbirali teh zamaškov in imeli te akcije, kot je bila zadnja, ki ste jo omenjali. Imamo redke bolezni, imamo na desni strani, bi rekli, svetost življenja, imamo proračun, imamo zdravstveno blagajno. Že tako ali tako bomo morali iz proračuna več dajati v zdravstveno blagajno. To nam je lahko jasno. Ta problem redkih bolezni ima v bistvu dve dimenziji, ena je, če hočete, naša notranja slovenska dimenzija, kjer se mi strinjamo z namenom tega predloga in tudi ne kupimo nekega tega izgovora tipa »to ni dodelano«. Državni zbor je prostor, kjer se zakonodaja dodela, zato smo navsezadnje dobro plačani. Drugi del zgodbe je pa globalni ali vsaj vseevropski. Jaz sem že večkrat omenjal, prejšnji, zdi se mi, da je zdaj že prejšnji, nizozemski minister za zdravstvo se je dosti s tem hotel ukvarjati, EU je najmanj integrirana ravno na področju zdravstva in tukaj gre dejansko za problematiko, kaj je dostopna zgornja meja teh zdravil za tako imenovane redke bolezni. Veste, tudi naši evroposlanci bi se lahko s tem ukvarjali, namesto tega, da koga tožijo v tujini. To je neka dimenzija, ki bi jo bilo tudi treba načeti, onkraj tega seveda, da se bo vedno našel neki prfoks ekonomije, ki bo v mediju povedal, da je to redko, da se razvija, da toliko stane itn., tudi na tem pač farmacevtski lobi hoče služiti, nehajmo se slepiti. In to so v bistvu dimenzije, ki jih je treba misliti in ki jih je dejansko potrebno urediti in, kot sem rekel že uvodoma, ne kupimo tega izgovora. Državni svet je pač v tej funkciji dvodomnosti našega parlamentarizma vložil nek predlog, ki smo ga podprli tudi na odboru, ga še vedno podpiramo, skratka, bomo glasovali proti temu, da se ta postopek ustavi. Nas pa, pri Socialnih demokratih, žalosti to neko večno izgovarjanje, to nas ločuje od kakih drugih strank. Ene stranke v opoziciji rušijo, ko so na oblasti, v koaliciji govorijo čisto nekaj drugega, to se imenuje dvoličnost, in če kje ni prostora za dvoličnost, ni prostora v resni politiki nasploh, kaj šele na področju zdravstva in zdravja, zato bomo to podprli, kot sem že rekel.
Je pa seveda to tudi neka dimenzija, ki jo je potrebno načenjati, če že ne na globalni ravni, tudi tam na vseevropski ravni, na ravni EU, ker če nas je kaj ta zgodba covida naučila, nas je morala naučiti, kako zelo pomembno je javno, vsem dostopno solidarnostno zdravstvo. Neke države, ki so po BDP-ju bogate, niso razvite in niso bogate v odgovornosti do vseh sodržavljank in sodržavljanov.
Če zaključim, sam osebno menim, pa tudi v socialni demokraciji delimo to mnenje, da je pač sramotno, da moramo mi neke zamaške zbirati v takih primerih in se iti takšne in drugačne akcije. Potem imamo zdaj neko najnovejšo zgodbo, se neko društvo ustanovi, nekdo je obsojen nekega goljufanja in tako naprej. Naša dolžnost je, da to materijo ustrezno uredimo. Res je, bili so že neki sklepi matičnega delovnega telesa, in ker očitno bo ta predlog padel, pričakujemo v najkrajšem možnem času, navsezadnje je konec epidemije, da se resor, Ministrstvo za zdravje, odzove in potem predlaga predlog, ki bo, upam, še dosti boljši, kot je ta. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
O predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet.
Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Bojanu Režunu.

BOJAN REŽUN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, državna sekretarka!
Predlagana dopolnitev Zakona o zdravstveni dejavnosti z novim 63. členom razrešuje problematiko, za katero pristojni državni organi že več kot 3 leta ne najdejo ustrezne rešitve. Državni svet je predlog zakona v zakonodajni postopek predložil na pobudo diplomantov fizioterapije iz Italije, ki so v Sloveniji končali formalno šolanje na visokošolski inštituciji z akreditiranim dodiplomskim programom fizioterapevt v italijanskem jeziku. Med njihovim študijem se je leta 2016 spremenila zakonodaja, ki je posegla tudi v omenjeni 63. člen. Sprememba je kot pogoj za pristop k strokovnemu izpitu po opravljenih študijskih obveznostih uvedla dokazilo o znanju slovenskega jezika. Posledično navedeni italijanski študentje fizioterapije po opravljeni diplomi zaradi jezikovne ovire, neznanja slovenskega jezika, ne morejo pristopiti k opravljanju strokovnega izpita ne v Sloveniji ne, zaradi neskladja študijskih programov, v Italiji. Brez opravljenega strokovnega izpita pa ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, na podlagi katere bi fizioterapevtske storitve lahko opravljali v Italiji, kar je tudi njihov osnovni namen.
Državni svet je ob obravnavi omenjene problematike ugotovil, da diplomanti sami niso odgovorni za nastal brezizhoden položaj, saj na spremembo zakonodaje niso imeli vpliva. Zato je Državni svet predlagal, da se z novim 63.a členom omogoči, da diplomanti, ki so v Republiki Sloveniji zaključili študij v jeziku, ki ni slovenski, opravijo strokovno izpit s pomočjo tolmača, stroške tolmača pa krije kandidat sam. Takšna rešitev ne vpliva na odločbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji. To pomeni, da diplomanti, ki bi strokovni izpit opravili v tujem jeziku s pomočjo tolmača pred zaposlitvijo v Sloveniji, če bi to želeli, bi še vedno morali predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika, vendar šele po priznanju poklicne kvalifikacije oziroma o vpisu v register izvajalcev zdravstvenih poklicev. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo najprej predsednici Anji Bah Žibert.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala, predsednik za besedo, ponovno.
Odbor za zdravstvo je na svoji 12. redni seji 12. 5. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. seji dne 21. 2. 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.
Dopolnilno obrazložitev v imenu predlagatelja je predstavil državni svetnik Bojan Režun in poudaril, da želi predlagatelj italijanskim študentom, ki so vpisali študijski program fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater omogočiti opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. Tuji državljani diplomanti fizioterapije, ki so v Sloveniji zaključili študij v tujem jeziku oziroma so študijski program v Sloveniji vpisali še pred oziroma ob spremembi zakonodaje, bi strokovni izpit opravili s pomočjo tolmača ter s tem pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo nato predložili v priznanje v svoji matični državi.
Mnenje Vlade je predstavil minister za zdravje Tomaž Gantar ter poudaril, da obljube študentom ob vpisu v omenjeni študijski program oziroma v času študija, ki bodo z zaključenim študijem pridobili poklicno kvalifikacijo, niso imeli podlage v veljavni ureditvi. Po mnenju Vlade ni ustrezno, da študenti nosijo posledice teh obljub. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da so predlogi amandmajev, ki so predloženi kot amandmaji odbora, usklajeni z mnenjem ZPS in sledijo njenim pripombam.
V razpravi je bila s strani članic in članov odbora izražena enotna podpora predlogu zakona in ureditvi navedenega področja.
Odbor je sprejel svoje amandmaje k 1., 2. in 3. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, h kateremu so vključeni vsi sprejeti amandmaji.
Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.
Hvala lepa za besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo dajem predstavnici Vlade dr. Tini Bregant, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.

DR. TINA BREGANT: Hvala.
Jaz se strinjam s tem, kar je bilo že povedano, in sicer ugotavljamo, da te obljube študentom ob vpisu v ta študijski program oziroma v času študija, ki jih je študentom tudi dajala že omenjene izobraževalna institucija, dejansko niso imele podlage v veljavni ureditvi Republike Slovenije, kljub vsemu pa menimo, da ni ustrezno, da študenti nosijo posledice teh obljub in zato predlogu ne nasprotujejo. Sicer, kar se tiče tega, drži, da diplomanti, ki so v Republiki Sloveniji zaključili študij v jeziku, ki ni slovenski, bi opravljali strokovni izpit s pomočjo tolmača, pri čemer bi stroške tolmača kril kandidat sam. Pri čemer je treba vseeno povedati, da bodo lahko delali strokovni izpit, za delo seveda bo pa potrebno znanje slovenskega jezika v skladu s predpisi. Kakšen je nivo znanja jezika, je pa odvisno od zahtevnosti delovnega mesta, pomembnosti, pogostosti stikov z bolnikom in tudi načina dela.
Tisto, na kar je mogoče vseeno treba opozoriti, je pa, da bi se pa morda začeli pogovarjati resnično tudi o spremembi sistem strokovnih izpitov in pripravništva, vendar pa bi bilo zaradi tega treba eno tako širšo strokovno razpravo opraviti. Mogoče celo razmišljati o vključitvi strokovnega izpita in pripravništva v študij sam. Ampak mislim, da to ni današnja tema, bo pa gotovo smotrno o tem razpravljati.
Kar se nas tiče, mi predlogu ne nasprotujemo, smo pa veseli, da so bili v skladu z nomotehničnimi pravili tudi določeni popravki že upoštevati. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!
V Levici predlagano spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti podpiramo.
Pri tem razmišljamo takole. Državni zbor je leta 2016 sprejel spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zaradi teh sprememb se je pojavil problem, ko poskušajo študenti, ki so v okviru Evropske skupnosti v Republiki Sloveniji študirali v tujem jeziku, študij uspešno zaključiti in pridobiti ustrezno izobrazbo, pri čemer pa zaradi spremembe 63. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, ki bi jim omogočila priznanje pridobljene izobrazbe v matični državi, saj morajo pač ob prijavi na strokovni izpit kot pogoj za pridobitev te poklicne kvalifikacije priložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika. Torej od študentov se za pridobitev poklicne kvalifikacije zahteva znanje slovenskega jezika, čeprav v Republiki Sloveniji te dejavnosti, to je fizioterapije, o kateri zdaj govorimo, sploh ne bodo opravljali. Italijanski diplomanti so se tako znašli v enem precej brezizhodnem položaju in v času od začetka te krivice, od leta 2016, so se zamenjali 4 ministri za zdravje, od tega sta vsaj dva ministra, to sta Samo Fakin in Aleš Šabeder, obljubila rešitev, ampak do nje pač ni prišlo, ker so se pač ministri zamenjali.
V Sloveniji je izvajanje študija v tujem jeziku omogočeno po Zakonu o visokem šolstvu. Nenazadnje je treba povedati, da vsi ti študentje so samoplačniki študija fizioterapije v Sloveniji. Treba je izpostaviti, da gre za priznanje naši državi, priznanje kvaliteti njenega zdravstvenega izobraževanja, ker se pač želi določeno število oziroma mislim, da ta številka celo raste, tujih študentov pri nas izobraževati.
Sprememba zakona rešuje krivico oziroma nesmisel, s katerim se soočajo tudi študenti trenutno v Sloveniji, ki so tudi zaključili študij fizioterapije, a ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije. Zato, kot sem povedal, je ta problem zahtevano znanje slovenskega jezika. Novela omogoča opravljanje tega strokovnega izpita s pomočjo tolmača in za nas je zadeva sprejemljiva. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolegica Iva Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovani!
Že kar nekaj let traja agonija na področju izobraževanja tujih diplomantov, ki so v Sloveniji uspešno zaključili študij fizioterapije. 300 italijanskih državljanov je diplomiralo iz fizioterapije, ne morejo pa opravljati poklica in pomagati reševati življenja, ker obstoječa zakonodaja zahteva, da pred pridobitvijo poklicne kvalifikacije predložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika stopnje B2. Težava je nastala leta 2017, ko se je na predlog Ministrstva za zdravje spremenil Zakon o zdravstveni dejavnosti, 63. člen tega zakona, ki govori, da je znanje slovenskega jezika pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Italijanski študenti, ki so v Sloveniji študirali fizioterapijo v italijanskem jeziku, v Republiki Sloveniji tako ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije in je nato v svoji državi uveljaviti, saj nimajo namena dejavnosti trenutno opravljati v Sloveniji. Očitek, da Slovenija nerazumno zahteva znanje jezika že za pristop k strokovnemu izpitu, je resnično specifično, posebno, saj se nivo znanja slovenskega jezika zahteva ob nastopu službe oziroma z začetkom dela tujih državljanov v Republiki Sloveniji.
Zakon prinaša rešitev, da bi lahko tuji državljani, ki so v Sloveniji študij zaključili v jeziku, ki ni slovenski, opravili strokovni izpit s pomočjo tolmača, strošek tolmača pa nosijo diplomanti sami. Če pa bi ti diplomanti nato želeli zaposlitev v Sloveniji, bi še vedno morali znanje slovenskega jezika izkazati ob vpisu v register zdravstvenega delavca. Odpravlja se neenaka obravnava študentov v Republiki Sloveniji, ki morajo poklicno kvalifikacijo pridobiti v Sloveniji, da lahko v matični državi zaprosijo za priznanje pridobljene izobrazbe.
V Novi Sloveniji poudarjamo, da je pomembno, da v Sloveniji dosegamo in ohranjamo visoko kakovost javnega šolstva in podpiramo razvoj zasebnega šolstva, ker daje možnost izbire, izboljšanje kakovosti izobraževanja in večjo konkurenčnost. Slovenija je del Evropske unije. Evropa je kraj sobivanja. Evropa združuje ljudi tudi tako, da omogoča in povečuje študijsko izmenjavo in izmenjavo mladih. V Evropi ne more biti dvojnih meril. Solidarna, pravična, varna, uspešna in svobodna Evropa bo tudi v prihodnje omogočala predvsem mladim nova znanja in spoznanja. To pa je potrebno za varno, svobodno in pravično prihodnost mladih generacij.
Poslanci Nove Slovenije bomo predlog dopolnitve zakona podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Branko Simonovič.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo.
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti je Državni svet predlagal s ciljem, da se italijanskim študentom, ki so vpisali študij fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea, omogoči opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača.
Redko se zgodi, da predlog zakona prejme soglasno podporo na pristojnem matičnem delovnem telesu, kot jo je prejel predlog, ki je pred nami. Kot smo slišali že v razpravah na odboru, slednji namreč obravnava situacijo, do katere enostavno ne bi smelo priti. Rešuje se tako človeške stiske študentov, da bodo lahko zaključili šolanje, za katerega so nenazadnje tudi plačali. S predlagano rešitvijo se tako ureja področje, za katerega so se odločitve predlagale sem ter tja, od spremembe pristojne zakonodaje leta 2016. Veseli nas, da je Ministrstvo za zdravje pod okriljem ministra Tomaža Gantarja vložilo dodatne napore, da se pereča zadeva premakne v smer, ki bo pozitivna za omenjene študente.
Študij fizioterapije je izredno pomemben študij. Fizioterapevt mora v Sloveniji po diplomi za polno priznanje poklicne kvalifikacije opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. 18 italijanskih diplomantov je tako po pripravništvu v Italiji strokovni izpit pravočasno uspešno opravilo s tolmačem. Drugi diplomanti zaradi spremembe zakonodaje, ki veli, da se pristop k strokovnemu izpitu po opravljenih študijskih obveznostih pogojuje z dokazilom o znanju slovenskega jezika, pa tega niso mogli opraviti. Z rešitvijo, s katero se jim bo omogočilo opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača, čigar stroške bodo krili sami, bomo tako omogočili, da bodo šolanje le lahko zaključili na primeren način. Še vedno pa bodo morali omenjeni diplomanti, če bodo želeli opravljati dejavnost v Republiki Sloveniji, imeti ustrezno stopnjo znanja tudi iz slovenskega jezika.
Parcialne rešitve, kot je ta, ki je pred nami, je potrebno sprejemati z največjo mero pozornosti, a vendar bo v tem primeru prevladal človeški čut in bomo s sprejetjem predloga zakona rešili zaplet, ki je nastal v škodo posameznikom.
V Poslanski skupini Desus bomo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Jani Ivanúša.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala, gospod predsedujoči. Še vedno sem Ivánuša, Ivanúša je nekdo drug …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Se opravičujem.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Ni problema, samo toliko, da vas opozorim.
Uvodoma naj povem, da bomo dopolnitev Zakona o zdravstveni dejavnosti v naši poslanski skupini podprli.
Gre za prilagajanje zakonske ureditve težavam na terenu. Zakon omogoča italijanskim študentom, ki so vpisali študijski program fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea, opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. S tem bodo tudi ti študentje pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo nato lahko predložili v priznanje v svoji matični državi. Ni pa nikakršne bojazni, da študentje, ki so študirali pri nas v tujem jeziku in ki bi se želeli kasneje v naši državi na tem področju tudi zaposliti, da ne bi znali slovenskega jezika. V primeru zaposlitve pa morajo ob vpisu v register zdravstvenih delavcev in sodelavce izkazati znanje slovenskega jezika. S tem ukrepom ni ogrožen slovenski pacient, saj zanj velja, da komunicira izključno v slovenskem jeziku. Tako se še vedno za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji zahtevata znanje in uporaba slovenskega jezika. Smo pa na tem področju kritični do trenutne ureditve, ki je v preteklosti omogočala zaposlovanje določenih zdravstvenih delavcev, ki še danes ne znajo slovenskega jezika. Za te zaposlene bi morala zdravniška zbornica nujno uvesti tečaje slovenskega jezika. Ostro nasprotujemo temu, da pacienti nimajo možnosti sporazumevanja z zdravstvenimi delavci v slovenskem jeziku. Prav tako obsojamo oholo obnašanje nekaterih zaposlenih, ki pri obravnavi pacienta uporabljajo latinske izraze. Odnos zdravstveni delavec–pacient, mora potekati izključno v slovenskem jeziku in mora biti seveda glede na situacijo tudi zelo srčen. Ne samo pri zdravstvenih delavcih, problem je tudi v vodstvenih strukturah zdravstvenih domov in bolnišnic. Aktualni problemi so na primer v Slovenski Bistrici, v Velenju, kjer so v čakalnicah izobešena navodila v šiptarskem jeziku. To je velika svinjarija in sramota za Slovenijo.
Današnjo dopolnitev zakona pa bomo podprli, saj se s tem zasleduje cilj odprtosti naše države za znanost. Gre za povsem drug nivo obravnavane tematike. Ta ukrep je le delček v mozaiku, da Republika Slovenija postane privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov. Po vseh statistikah v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije trenutno zaostajamo za deležem odstotka tujih študentov. Za znanost ne smejo obstajati meje, saj je znanost gonilo razvoja. Internacionalizacija študija pa mora biti cilj vsake politične opcije. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bo predstavil Felice Žiža.
Izvolite.

FELICE ŽIŽA (PS IMNS): Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Egregio Vice Presidente della Camera di Stato, grazie per la parola. Egregi deputati! Tisztet Hölgyeim és Uraim!
V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo vsebino Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti, da se italijanskim študentom, vpisanim v študijski program fizioterapije na Visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea, po končanem študijskem programu v tujem jeziku omogoči opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. S tem se bo zaključila kalvarija 300 študentov, ki bodo lahko končno pridobili poklicno kvalifikacijo in jo predložili v priznanje v Italijo. Ko so se ti vpisali v omenjeni študijski program, še ni veljalo določilo zakona, da je med pogoji za pristop k strokovnemu izpitu tudi znanje slovenskega jezika. Do te spremembe zakona je namreč prišlo pred tremi leti, kar je študentom prekinilo izobraževanje, mnogim je posledično tudi ta odločitev uničila življenje, zdravje, družino in njihovo finančno stabilnost. Omenjena sprememba, ki je posegla v njihov položaj, krši načelo enakosti in ustavno načelo zaupanja v pravo, hkrati predstavlja kršitev retroaktivnosti in onemogoča prehodno obdobje.
Ob tem bi rad povedal, da sem od septembra 2018 pomagal iskati rešitve, vendar neuspešno. Zato se v imenu naše poslanske skupine in osebno zahvaljujem Državnemu svetu in ministru za zdravje Tomažu Gantarju za opravljeno delo.
Pomembno je, da predlog novele zakona v celoti sledi načelom OECD in zakonodaji Evropske unije na področju reguliranih poklicev ter tako omogoča tujim študentom, vpisanim v študijski program v tujem jeziku na slovenskih visokošolskih zavodih, da za pridobitev poklicne kvalifikacije opravijo strokovni izpit s pomočjo tolmača. Če se bo kdo med njimi želel zaposliti pri nas, pa bo vsekakor moral znati tudi slovenski jezik.
V upanju, da bo predlog zakona danes sprejet, želimo omenjenim študentom veliko sreče in uspeha pri opravljanju strokovnega izpita in pridobitev poklicne kvalifikacije. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Nada Brinovšek.
Izvolite.

NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Državni zbor Republike Slovenije je v letu 2016 sprejel spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero se je v pravni red Republike Slovenije prinesla takrat direktiva Evropskega parlamenta in pa Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij v tistem delu, ki se nanaša na usposabljanje za zdravstvene poklice, za katere velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanje jezika in občasnega opravljanja zdravstvenih storitev. Skladno s to spremembo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, uporablja slovenski jezik. Stopnjo znanja slovenskega jezika pa za posamezno delovno mesto določi javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. A ta sprememba v letu 2016 je bila pomanjkljiva. Problem obstoječe zakonodaje se pojavi, ko študenti, ki so v okviru Evropske unije v Sloveniji študirali v tujem jeziku, študij uspešno zaključili in pridobili ustrezno izobrazbo, pri čemer pa ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, ki bi jim omogočila priznanje predvidene izobrazbe v matični državi, saj morajo ob prijavi na strokovni izpit v Sloveniji kot pogoj za pridobitev poklicne kvalifikacije predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika.
Državni svet je torej na pobudo tujih študentov v proceduro Državnemu zboru vložil Predlog za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, in sicer da se tujim študentom, ki so študirali v Sloveniji in ki strokovnega izpita ne morejo opravljati v svoji državi, saj ostale članice EU razen Hrvaške in pa Slovenije opravljanja pripravništva in pa strokovnega izpita po pridobljeni diplomi ne poznajo več, omogočijo opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača.
Poudariti želim, da bojazen, da bi za te študente, ki so v Sloveniji študirali v tujem jeziku ter bi se v Sloveniji kasneje zaposlili, ne veljalo obvezno znanje slovenskega jezika, se pravi, da je ta bojazen popolnoma odveč. Zakaj? Ker obstoječa zakonodaja že sedaj določa, da je za zaposlitev obvezen vpis v register zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Pogoj za vpis v ta register pa je potrdilo o uspešno opravljenem znanju slovenskega jezika.
V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti podprli, saj menimo, da se s to spremembo odpravlja neenakost obravnavanja tujih študentov, ki so študirali v Sloveniji. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik. Vsem kolegom, kolegicam, lep pozdrav!
Skupine italijanskih študentov, ki je v Republiki Sloveniji končala formalno šolanje na visokošolski instituciji z akreditiranim dodiplomskim programom fizioterapevt v italijanskem jeziku, se je pred časom resnično znašlo v težki situaciji. Namreč v letu 2016, med njihovim študijem, se je namreč zakonodaja, ki ureja opravljanje strokovnega izpita v Republiki Sloveniji, spremenila in tako se pristop k strokovnemu izpitu popravlja iz študijskih obveznostih pogojuje z dokazili o znanju slovenskega jezika. Za skupino italijanskih študentov to v praksi sedaj pomeni, da zaradi nezadostnega znanja slovenskega jezika ne morejo pristopiti k opravljanju strokovnega izpita. Pri tem je vsekakor treba razumeti, da strokovni izpit omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije, na podlagi katere lahko nato opravljajo storitve fizioterapije. Ti študenti svoje dejavnosti ne želijo opravljati v Republiki Sloveniji. Na študij so se vpisali prepričani, da bodo strokovni izpit lahko opravili brez potrebnega znanja slovenskega jezika s pomočjo tolmača. Zaradi spremembe zakonodaje vmes, torej pred dobrimi tremi leti, pa za njih to žal ni več mogoče.
Z novelo zakona, ki jo obravnavamo danes, bomo tem študentom omogočili opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. Pri tem pa moram poudariti, da to ne bo pomenilo, da bodo ti študentje lahko svojo dejavnost opravljali v Sloveniji. Namreč za opravljanje dejavnosti v naši državi še vedno velja enaka ureditev oziroma kriterij, to je zadostno znanje slovenskega jezika. Novela pa vseeno prinaša neko vmesno pot, torej kompromis, s katerim bomo tem študentom omogočili, da bodo lahko dejavnost, za katero so se šolali v Sloveniji, v tujem jeziku opravljali v svoji državi.
V Listi Marjana Šarca smo namreč to problematiko teh italijanskih študentov redno spremljali in bili z njimi, z njihovimi predstavniki tudi kar nekajkrat na sestanku. Veseli nas, da bomo omenjeno problematiko danes tudi rešili. Namreč gre za problem, ki je nastal med njihovim študijem, posledice tega pa nosijo prav študentje, ki so se na študij vpisali v dobri veri, da bodo dobili svoj poklic.
Zaradi navedenega bomo v naši poslanski skupini zakon podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Spoštovana državna sekretarka, predlagatelj, kolegice in kolegi!
Naj v uvodu povem, da bomo Socialni demokrati predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vložil v proceduro Državni svet, soglasno podprli.
Predlagana novela Zakona o zdravstveni dejavnosti razrešuje večletno problematiko neenakega obravnavanja študentov, ki so študirali pri nas in prihajajo iz tujine. Glavni cilj novele je, da se tujim diplomantom, ki so študirali v Sloveniji, omogoči opravljanje strokovnega izpita v Sloveniji s pomočjo tolmača, saj brez opravljenega strokovnega izpita diplomanti ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, na podlagi katere bi storitve fizioterapije lahko opravljali v Italiji, kar naj bi bil tudi njihov osnovni namen. Strahu pred tem, da bi pri nas izobrazili kader, ki ne bi znal slovenskega jezika, bi pa vstopal na trg dela v Sloveniji, ni, saj se po besedah predlagatelja in tudi naši zakonodaji ohranja zahtevo po znanju slovenskega jezika za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
Rešitve, ki so predlagane v zakonski noveli, so zapisane tako, da se doda nov 63.a člen, ki odpravlja ta nesorazmerja. Rešitev celovito ureja vpisano področje in ne prinaša finančnih posledic, glavno pa je, da izenačuje položaj študentov, ki morajo poklicno kvalifikacijo pridobiti v Sloveniji, in tistimi, ki so jo pridobili v tujini in zaprosijo za njeno priznanje v Sloveniji. Rešitve se dotikajo le ozkega kroga diplomantov, in sicer le študentov programa fizioterapije, ki svoje obveznosti niso opravljali v slovenskem jeziku in so ta program vpisali najkasneje v študijskem letu 2017/2018.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo predlagane rešitve in seveda, kot sem že napovedala, bomo predlog zakona podprli, kot smo ga tudi na matičnem delovnem telesu. Velja pa razmislek in apel vsem pristojnim, da se podobne situacije v prihodnje ne ponovijo oziroma, da se na določene anomalije opozori bistveno prej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil mag. Branislav Rajić.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala. Dober dan vsem!
Zakon o zdravstveni dejavnosti v 63. členu določa, da se znanje slovenskega jezika dokazuje s spričevalom o zaključeni srednji šoli v Republiki Sloveniji ali s potrdilom ustrezne izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine. To dokazilo se mora predložiti tudi ob prijavi na strokovni izpit. Potreba po znanju slovenščine je bila v samem besedilu novele zakona, ki smo jo poslanci sprejeli leta 2017, utemeljena s tem, da je ustrezno jezikovno znanje ključnega pomena za učinkovito komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem. S tem se seveda vsi strinjamo, ker je to zagotovilo za kakovostno in nemoteno zdravstveno obravnavo pacienta.
Z dopolnitvijo zakona, ki je danes pred nami, se opravlja anomalija, na katero smo bili poslanci opozorjeni s strani italijanskih študentov fizioterapije. S predlagano dopolnitvijo bodo ti študentje lahko strokovni izpit opravili s pomočjo tolmača ter s tem pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo v priznanje predložili v svoji matični državi Italiji. Treba je poudariti, da predlagana dopolnitev ne pomeni znižanja standardov glede zahtevanega znanja slovenskega jezika. Če bodo ti diplomanti svojo dejavnost želeli opravljati v Sloveniji, bodo za njih še vedno veljali enaki kriteriji glede dosedanja ustrezne ravni znanja slovenskega jezika. Danes obravnavane spremembe pomenijo kompromisno rešitev, da bodo lahko ti študentje dejavnost, za katero so se izšolali v Sloveniji, opravljali v svoji matični državi.
Z omenjeno anomalijo in stisko teh študentov smo bili v Stranki modernega centra seznanjeni že v času prejšnje vlade in kot tedanji predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sem se z vso odgovornostjo na ta problem odzval in takratnemu ministru za zdravje zastavil poslansko vprašanje. Danes v resnici lahko rečemo, da je bila to točka preloma, od katere dalje se je zavedanje, da je to področje treba urediti, razširilo tudi na druge politične akterje. Nas v Stranki modernega centra še posebej veseli, da je bil predlog zakona na odboru deležen enotne podpore vseh članov matičnega odbora.
Danes imamo poslanci možnost in priložnost, da sprejmemo spremembo zakona, ki bo rešila birokratsko zagato, v kateri so se znašli ti študenti. Rešitev, ki je danes pred nami, je za te študente izjemnega pomena in rešuje njihovo nekaj let trajajočo stisko, obenem pa zainteresirani mednarodni javnosti riše spodbudno sliko glede možnosti izobraževanja v Sloveniji.
V SMC bomo zato predlog zakona enoglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanja, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠPORTU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnitev obrazložitve dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer Marjana Dolinšku, državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije.
Izvolite.

MARJAN DOLINŠEK: Hvala, predsedujoči. Spoštovani vsi, poslanke in poslanci!
Šport je eden redkih družbenih podsistemov, ki kljub vsesplošni socialno družbenim delitvam ustvarja podlage za povezovanje Slovencev, s čimer predstavlja pomemben simbol narodne identitete, zato ga neredko izpostavljamo kot najuspešnejši segment družbe. Šport naj bi zaradi pomembnih učinkov za posameznika in družbo kot celoto predstavljal temeljno pravico vsakega posameznika, široka dostopnost do športne dejavnosti pa temeljno vodilo pri uresničevanju javnega interesa na področju športa. Pri tem je pomembno, da se športna dejavnost izvaja na čim višjem kakovostnem nivoju in da se vsem posameznikom, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom, zagotovi okolje, kjer lahko dosegajo športne rezultate na pošten način ter se zagotovi integriteta v športu.
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o športu, ki je pred nami, je predvsem rezultat spremenjene zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov in javnega objavljanja teh podatkov. Predlagane spremembe in dopolnitve ne odstopajo od ciljev in načel, na katerih sloni sedanja sistemska ureditev športa v Republiki Sloveniji. 25. maja 2018 je stopila v veljavo Uredba EU, Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki s svojimi določbami posega na področje vodenja javnih evidenc in načina zbiranja in objavljanja podatkov v teh evidencah. Na podlagi določb navedene uredbe EU ni več dovoljena javna objava nobenega osebnega podatka, če to ni posebej določeno v zakonu. Ker je bil Zakon o športu sprejet pred uveljavitvijo navedene uredbe, ne vsebuje določb, ki bi urejale javno objavo podatkov iz razvidov in evidence, ki se vodijo na podlagi Zakona o športu. V splošnem javnem interesu je, da se zagotovi dostop do podatkov v razvidnih in evidenci, ki jih je določil Zakon o športu, in da se lahko določeni podatki javno objavijo. Javna objava podatkov bo omogočila državljanom Republike Slovenije, da preverijo, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v športu. Prav tako bo z objavo podatkov o športnikih zagotovila večja integriteta športa in omogočilo lažje in hitrejše odločanje o pravicah športnikov, ki jim je zagotovil Zakon o športu. Športniki so upravičeni do prilagajanja šolskih in študijskih obveznosti, do preventivnega zdravstvenega varstva, do zaposlitve v javnem sektorju, do povračila stroškov izobraževanja in usposabljanja in nenazadnje tudi do dodatka pokojnini za izjemne dosežke na področju športa. O upravičenosti do teh pravic bodo lahko odločevalci dostopali z vpogledom v javno objavljene podatke brez nepotrebnih administrativnih ovir. Novela zakona bo ustrezno uredila tudi preimenovanje krovne športne organizacije na področju športa invalidov, ki se je z začetkom letošnjega leta preimenovala in sedaj v pravnem prometu uporablja novo kratico.
Spoštovani poslanke in poslanci! Besedilo predloženega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu je že obravnaval Državni svet Republike Slovenije, ki je podprl predlagane spremembe, hkrati pa predlagal določene dopolnitve besedila. Vlada Republike Slovenije je mnenje Državnega sveta proučila in ga podpira, saj je Državni svet predlog zakona podprl. Vlada podpira tudi predlagane amandmaje, ki so jih vložile stranke koalicije, saj bodo predlagane spremembe omogočile hitrejše odločanje organa, s čimer bo vlagateljem omogočeno, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Predlagane spremembe tudi omogočajo korak k odpravi administrativnih ovir in k prijaznejši državni upravi.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Za predstavitev poročila Odbora dajem besedo predsednici Ivi Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 11. seji 13. maja 2020 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.
Kolegij predsednika je na 57. redni seji 21. februarja 2020 sprejel sklep, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus ter Poslanske skupine SAB.
Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade Marjan Dolinšek, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
Predstavnik predlagatelja je v uvodu povedal, da predlog zakona določa pravno podlago za javno objavo določenih podatkov iz razvida poklicnih športov, razvida zasebnih poklicnih delavcev, razvida strokovno izobraževalnih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter iz evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Spremembe zakona prinašajo tudi uskladitev s pravim redom Evropske unije. V skladu z javnim interesom pa se zagotavlja tudi dostop do podatkov v javnih evidencah, ki jih je določil Zakon o športu. Pojasnil je še, da je Zveza za šport invalidov Slovenije − Paralimpijski komite januarja 2020 uradno spremenil svoje ime, zato se v zakonu vse navedbe njihovega imena ustrezno nadomestijo.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Njena predstavnica je podala pripombe k vloženim amandmajem in povedala, da v delu, kjer sledijo njihovemu mnenju, v večji meri njihove pomisleke ustrezno odpravljajo. V nadaljevanju se je osredotočila na amandmaje k 3., 4. členu predloga zakona, ki vpeljuje nekaj novih vsebin z dopolnitvijo obstoječih odstavkov in dodajanjem čisto novih pojasnil. Pojasnila je, da so te nove vsebine povezane z materijo, ki jo oba člena tudi sicer urejata, niso pa bile predmet presoje pri njihovi pripravi pisnega mnenja. Odbor je prejel tudi mnenje Državnega sveta, ki podpira predlagane spremembe.
V razpravi so članice in člani odbora pozdravili sprejetje predloga zakona. Menili so, da bo s tem, ko bo vzpostavljena javna objava razvida poklicnih športnikov, razvida zasebnih športnih delavcev in razvida strokovno-izobraževalnih in strokovno-usposobljenih delavcev v športu, olajšano uresničevanje javnega interesa v športu. Z objavo navedenih podatkov se bo zagotovilo, da bo lahko vsak posameznik, ki se želi ukvarjati s športom ali gibalno dejavnostjo za ohranjanje zdravja, imel vpogled, kdo izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu. Tako bo izključeno, da bi se proces športne vadbe izvajal nestrokovno ter povzročal poškodbe vadečih in negativno vplival na celotno družbo. V nadaljevanju je bilo pojasnjeno, da je Vlada v protikorona paktu poskrbela, da je poskrbljeno za športne organizacije, da sredstva za program športa v proračunu ostajajo nespremenjena ter da se že vršijo sprostitveni ukrepi na področju športa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Strinjali so se tudi, da so vrhunski športniki ambasadorji Slovenije in je zato potrebno dobre športnike vzgajati tudi v prihodnje. Podpirati pa je potrebno tudi rekreativne vrste šport, tudi družinski šport, ki krepi umske sposobnosti mladih, prijateljstvo in omogoča kakovost preživljanja prostega časa. Predlog zakona je pozdravil tudi predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 3., 4. in 5. členu. Amandma Poslanske skupine SAB k 4. členu pa je bil umaknjen.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih, predlog zakona in jih sprejel.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati, Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Zakon, ki je bil vložen še v času vlade Marjana Šarca, sicer ne prinaša večjih, bistvenih sprememb. Evidenca z osnovnimi podatki o usposobljenosti športnih delavcev verjetno ne bo prinesla večje kakovosti športne vadbe na splošno, vzpostavi pa določeno transparentnost za uporabnika, da preveri usposobljenost izbranega športnega vaditelja. Javna evidenca registriranih in kategoriziranih športnikov bi na enem mestu predstavila podatke, ki so sicer že objavljeni drugod. To poleg preglednosti tekmovanj omogoča enakopravnejšo obravnavo šolajočih se športnikov. Šport in rekreacija v vseh življenjskih obdobjih podpirata bolj zdravo in kakovostno življenje. Vlaganje v športne in rekreativne dejavnosti za športno in rekreativno udejstvovanje državljanov v vseh življenjskih obdobjih je največja podpora zdravemu načinu življenja.
V Novi Sloveniji želimo opozoriti, da vlaganje države v šport, ki širi prostor športa na vse generacije in hkrati skrbi za razvoj tekmovalnega športa, je vlaganje v zdravo prihodnost naroda in državljanov. Društvena kultura, občutek pripadnosti in širjenje vrednost v naših športnih društvih so izjemnega pomena za slovensko družbo. V Novi Sloveniji razumemo šport tudi kot izobraževanje in vključevanje. Preko športa se naučimo ekipnega duha, poštenosti, discipline, obzirnosti in volje do truda. Tako za starejše kot mlajše je šport zdrav način življenja. V Novi Sloveniji se zavzemamo za široko ponudbo športnih dejavnosti in podpiranje profesionalnega športa. Slovenija vedno znova dokazuje, da smo narod vrhunskih športnikov. To želimo ohranjati, vendar ne v škodo kakovostnega in rekreativnega športa ter športa mladih. Skrbno in sistematično želimo podpirati tako športno pot vrhunskih športnikov kot tudi njihovo pripravo na življenje po končani športni poti.
Zato bomo poslanci Nove Slovenije zakon podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Pred nami je manjša, a pomembna vsebina sprememb na področju športa. Zakon o športu se bo spremenil na področju evidenc in javnosti določenih podatkov oziroma informacij o športnih delavcih. Novela zakona bo dala namreč pravno podlago za javno objavo določenih, a ključnih podatkov iz razvida poklicnih športnikov, razvida zasebnih športnih delavcev, razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Namen novele je uskladiti s pravnim redom Evropske unije in hkrati ob tem uresničuje še vsesplošni javni interes po informiranju prebivalstva o tem, kateri delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslanstva športa. Živeti zdravo in kakovostno preživljati prosti čas s športnim udejstvovanjem pomeni vključenost v športne aktivnosti, redno profesionalno, rekreacijsko vadbo ter udeležbo na športnih dogodkih. Nesporno je, da ima pravilno načrtovana in vodena športna vadba številne ugodne vplive na telo. Če te programe izvajajo posamezniki, ki ne ustrezajo strokovno postavljenim merilom, ki so predpogoj za varno in kvalitetno izvedbo gibalno-telesnih dejavnosti, lahko taka nestrokovnost pri izvajanju povzroča poškodbe vadečih. Vsak posameznik, ki se želi ukvarjati s športom ali gibalno dejavnostjo profesionalno ali zgolj rekreativno, bo imel odslej vpogled v javno objavljene podatke o tem, kdo izpolnjuje strokovne pogoje za opravljanje tovrstnih dejavnosti. Sprememba zakona bo poleg navedenega omogočila lažje uveljavljanje javnega interesa v lokalnih skupnostih, saj bodo izvajalci javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa imeli možnost neposrednega preverjanja informacij, kdo izpolnjuje pogoje za sofinanciranje. Dodatno novela z dopolnitvijo na matičnem delovnem telesu omogoča lažje uveljavljanje pravic športnikov, ki jih imajo slednji na podlagi drugih zakonov, kot na primer povračilo stroškov izobraževanja, uveljavljanje subvencioniranega javnega prevoza, pridobitev izjemne pokojnine, opravljanje strokovnega dela v športu pod posebnimi pogoji in tako naprej. Nenazadnje pa sprejetje predloženega besedila pomeni tudi administrativno razbremenitev tako za športnike in civilno športno sfero kot tudi za same upravljavce evidenc.
V Poslanski skupini Desus bomo predloženo zakonsko vsebino podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala za besedo.
Šport je toliko star, kolikor je stara človekova igra. Poleg prvotnih zabav in razvedrila se začnejo pridobivati še pomen na tekmovalnosti in motorične aktivnosti. Sedaj večina opredelitev in definicij športa izpostavlja vzgojno-razvedrilni, tekmovalno in zdravstveno preventivni vidik. Sledi se cilju, da se določi zakonska podlaga za javno objavo določenih podatkov iz razvidov, ki jih vodi Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, ter podatkov evidence, ki jo vodi OKS, na podlagi javnega pooblastila.
V naši stranki se nam zdi relevantno, da bo sprememba zakona omogočila lažje uresničevanje javnega interesa v športu v lokalnih skupnostih, kajti na ta način bodo izvajalci javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa v posameznih lokalnih skupnostih imeli možnost preverjanja, kdo izpolnjuje pogoje za sofinanciranje in kdo ne. Javna objava razvida poklicnih športnikov, zasebnih športnikov, delavcev in strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu zagotavlja pogoje, da se lahko prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom ter gibanjem za ohranjanje zdravja. Tako bo lahko vsak posameznik imel vpogled, kdo izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu.
En korak naprej smo dosegli tudi s tem, da je od 1. februarja letos v veljavi tudi Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki uvaja brezplačen javni prevoz za registrirane in kategorizirane športnike s statusom dijaka ali študenta. Danes je natančnost, točnost, pravilnost podatkov v evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov izjemnega pomena prav zaradi uveljavljanja njihovih pravic.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, se nam zdi pomembno, da se bo beležil tudi EMŠO kot povezovalni znak med raznimi evidencami ter za preverjanje podatkov s podatki iz Centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Javna uprava nam bo bolj prijazna, odpravile se bodo administrativne ovire za prebivalstvo, ker se bo podatek enkrat vnesel v javni sistem sektorja. Pomemben je tudi datum smrti, da se posameznik izpiše iz evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Kdo ima katero državljanstvo, je tudi pomembno, saj Zakon o športu določa, da je kategoriziran lahko samo športnik, ki ima državljanstvo Republike Slovenije. Slednji podatki so seveda osebni podatki in niso prosto dostopni javnosti. Jasno je treba tudi opredeliti, da imajo do zbranih podatkov v evidenci dostop vsi deležniki v verigi, ravno zaradi večnivojskega zbiranja podatkov oziroma zbiranja po več kanalih.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo zakon podprli, ker je dober za vse.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Tomaž Lisec.
Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegi, kolegice, vsem skupaj prav tako en lep pozdrav!
V Poslanski skupini SDS nimamo nikakršnih problemov s podporo temu zakonu. Je pa dejstvo da, ko govorimo o evidencah ali pa o varovanju osebnih podatkov, v Poslanski skupini SDS vedno zelo natančno preberemo, kakšne rešitve posamezni zakoni na teh področjih rešujejo. Ker smo imeli na področju evidenc in varovanja osebnih podatkov na področju športa problema, nas je na srečo rešila Uredba Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Skratka, Evropa je rekla, da lahko v Sloveniji naredimo javne evidence tam, kjer so v splošnem javnem interesu, in da varovanje osebnih podatkov ni tako pomembna stvar, kot si jo nekateri želijo predstavljati.
Po našem mnenju je tudi zelo pomembno, da ta zakon prinaša manj birokracije za dostop do posameznih informacij. Upamo v Poslanski skupini SDS, da bo ta intenca, torej manj birokracije, intenca tudi vseh nadaljnjih zakonskih predlogov, ki jih bodo pripravili posamezni uradniki ali pa funkcionarji na posameznih ministrstev. Je pa dejstvo, da smo do sedaj imeli veliko težav s pridobivanjem posameznih evidenc, kajti vse se je skrivalo, da to ni v splošnem javnem interesu. Samo na področju športa je bilo ogromno problemov. Ko so občine pripravljale ali letne programe športa ali pa celo bile tako idealne, da so hotele pripraviti strategijo razvoja športa, se je vse zataknilo pri evidencah − problemi s pridobivanjem podatkov. Tako so se tisti, ki so se spravljali delati strategijo razvoja špota, spraševali, kam poslati vprašanja, da bodo dobili uradne podatke o kategoriziranih in registriranih športnikih v svoji občini. Potem so tukaj občinski uradniki ali kakšne športne zveze ali kakšni javni zavodi na področju športa spraševali nacionalne panožne zveze, kjer je bilo velik del teh evidenc nejasno urejenih. Ali niso športnikov sploh imeli v svojih evidencah ali pa so se tudi kakšni mednarodno uveljavljeni športniki znašli kar dvakrat v istih evidencah. Potem so ti isti uradniki spraševali na olimpijski komite, ali imajo kakšne evidence, in spet dobili iste odgovore, ali slabe evidence ali pa jih sploh ni bilo. In isto so potem spraševali na ministrstvu in podobni odgovori. Skratka, zato nas zelo veseli, da bodo vsi tisti, ki želijo imeti podatke v skladu s splošnim javnim interesom na področju športa, imeli lažji dostop, predvsem pa z manj birokracije.
In kot je bilo povedano, ne samo, da gre za lažji dostop in manj birokracije, ta zakon je pomemben tudi v smeri, kjer drugi zakoni dajejo določene bonitete registriranim in kategoriziranim športnikom, in ker bodo evidence javne, bo lažje dostopati in opravičevati posamezne stroške, ki jih morajo imeti posamezni športniki v posameznih kategorijah pri posameznih športih za doseganje svojih zakonsko določenih bonitet oziroma koristi.
Skratka, čeprav gre za bolj kot ne redakcijsko zasnovo spremembe novele zakona, v Poslanski skupini SDS menimo, da prinaša veliko pozitivnih rešitev na področju športa, zato ga bomo z veseljem podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi!
Poslanska skupina LMŠ bo Predlog zakona o športu podprla, saj novela usklajuje slovenski pravni red s pravnim redom EU glede novih določil varstva posameznikov pri obdelavi in prostem pretoku osebnih podatkov. Podprli smo ga tudi že na matičnem odboru. Predlog tako določa pravno podlago za javno objavo določenih podatkov iz razvida poklicnih športnikov, razvida zasebnih športnih delavcev, razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. MIZŠ že sedaj izvaja vse naloge na področju več razvidov. Področje razvidov in evidenc je bilo treba le še tako zakonsko urediti na način, da se v zakonu v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov določi podlaga za javno objavo in posredovanje posameznih podatkov iz razvidov in evidenc, po domače, da ne bo več toliko zmede. Po novem se bodo v evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov zbirali tudi podatki o EMŠO. EMŠO je pomemben, saj predstavlja unikaten identifikator oziroma povezovalni znak med različnimi evidencami, ki nedvomno omogoči ugotavljanje dejstva o tem, ali je posameznik že vpisan v evidenco ali ne, in da ne prihaja do podvajanja vpisa podatkov le zato, ker si je, na primer, posameznik spremenil naslov bivanja.
Javna objava podatkov na tem področju je v javnem interesu, saj bo po novem državljanom omogočeno, da preverijo, kateri strokovni delavec ali trener v športu izpolnjuje pogoje za opravljanje dela oziroma ali imajo ustrezne strokovne licence in s tem onemogočimo zlorabe. V praksi se namreč pogosto dogaja, da športne panoge izvajajo posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu. Posledično to pomeni, da se proces športne vadbe izvaja nestrokovno, kar dokazano povzroča poškodbe, da o tem kako vpliva na zdravstveno blagajno niti ne govorimo, in seveda tudi negativno vpliva na celotno družbo kot tako.
Še ena zelo pomembna sprememba, ki velja za občine, je v tej spremembi. Sprememba zakona bo omogočila tudi lažje uresničevanje javnega interesa v športu v lokalnih skupnostih, saj bodo izvajalci javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa tako imeli možnost neposrednega preverjanja, kdo izpolnjuje pogoje za sofinanciranje. Po domače, hitreje se bodo lahko odvili tudi razpisi za letni šport v občinah, in to je tudi, kar se tiče Liste Marjana Šarca, zelo pomembno.
V LMŠ zagovarjamo, da se mora športna dejavnost izvajati na čim višjem kakovostnem nivoju in tako, da se zagotovi transparentnost delovanja vseh deležnikov v športu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, ponovno za besedo.
Socialni demokrati se zavedamo pomena športa in kakšen pomen ima šport na življenje posameznika in na življenje vseh nas kot skupnosti, kot naroda. Kot so zapisali pobudniki v pobudi za razglasitev državnega praznika, je šport tista družbena dejavnost, ki ima številne pozitivne učinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo. Pred nami je danes novela Zakona o športu, ki sicer ne prinaša večjih sprememb, bo pa pripomogla k boljši dostopnosti do nekaterih podatkov, ki se lahko javno objavijo. Tako bodo državljani Republike Slovenije lahko preverili, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v športu. Z objavo podatkov, ki bodo sedaj zbrani na enem mestu, pa se bo zagotovila tudi večja integriteta športa in omogočilo lažje in hitrejše odločanje o pravicah športnikov. O upravičenosti do teh pravic bodo lahko odločevalci dostopali s pogledom v javno objavljene podatke brez nepotrebnih administrativnih ovir. S predlagano novelo se tako sledi zakonodaji Evropske unije na področju varovanja osebnih podatkov in njihovega javnega objavljanja.
Socialni demokrati seveda podpiramo vse spremembe, ki gredo v smeri poenostavljanja podatkov in debirokratizacije, pa vendar je potrebno opozoriti tudi na pomisleke Zakonodajno-pravne službe, ki so bili predstavljeni na pristojnem odboru in se nanašajo na uporabo enotne matične številke in določljivost namena zbiranja osebnih podatkov v zakonu. Zavedamo se, da je področje varstva osebnih podatkov posebej občutljiva tema, zato je potrebno pri spremembi zakonodaje postopati še posebej previdno in v skladu z načelom sorazmernosti. Tako je potrebno določbe zakona oblikovati tako, da bodo zadostile kriterijem iz ustave in zakona. Če bo novela zakona sprejeta, pa vsekakor pričakujemo tudi od uporabnikov in obdelovalcev teh osebnih podatkov, da bodo ravnali z izrazito previdnostjo in v skladu s priporočili Informacijske pooblaščenke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil mag. Branislav Rajić.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala, podpredsednik. Prisotne sem že pozdravil, sedaj še samo lep pozdrav spoštovanemu državnemu sekretarju!
Leta 2018 je bil sprejet nov sistemski zakon o športu, ki ima v številnih delih vključeno načelo integritete in transparentnosti delovanja v športu. S predlagano novelo pa se zakon dopolnjuje predvsem z namenom, da se omogoči državljanom Republike Slovenije, da preverijo, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela ter da se zagotovi večjo integriteto športa. Sprememba bo prispevala k uresničevanju javnega interesa v športu v lokalni skupnosti, saj bodo njihovi izvajalci javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa imeli možnost neposrednega preverjanja, kdo izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, kdo pa ne. S tem se sledi načelom zakonitosti in fleksibilnosti ter načelu nacionalne in racionalne porabe javnih sredstev.
Ciljev je več, prvi je, da se določi pravna podlaga za javno objavo določenih podatkov iz razvida poklicnih športnikov, iz razvida zasebnih športnih delavcev, iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Drugi cilj, da se v slovensko zakonodajo prenesejo določbe evropske uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Zaradi uskladitve z določili uredbe je namreč potrebno zagotoviti pravno podlago za dostop do podatkov o javnih evidencah, ki jih določa Zakon o športu. Tretji cilj, da se v zakonu v vseh navedbah ažurira januarja spremenjen naziv Zveze za šport invalidov Slovenije − Slovenski paralimpijski komite.
Koalicijski partnerji smo pripravili in vložili tudi predlog amandmajev, ker smo sledili tako mnenju Zakonodajno-pravne službe kot tudi dodatnim predlogom s strani Državnega sveta in Olimpijskega komiteja Slovenije. Predlagani amandmaji udejanjajo načeli prijazne javne uprave in odprave administrativnih ovir za prebivalstvo. Zato bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra Predlog novele Zakona o športu soglasno podprli.
Šport je dejavnost, ki bogati kakovost življenja vsakega od nas, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva tudi na celotno družbo. Šport bolj kot karkoli drugega združuje ljudi, ne glede na starost ali socialno pripadnost. Gre za enega redkih družbenih dejavnikov, ki kljub vsem splošnim političnim, socialnim in družbenim delitvam ustvarja osnovo za krepitev narodove identitete in enotnosti. Ob izbruhu in širjenju epidemije novega koronavirusa tako v Sloveniji, Evropi in tudi na globalni ravni se močno zavedamo, kako je le-to negativno vplivalo na področje športa, na različna športna društva, zveze, klube in športne organizacije ter prav tako na vsako posamezno športnico in športnika. Zato je Vlada Republike Slovenije pripravila protikorona zakonodajni paket, kamor je vključila športne organizacije, ki so zaradi epidemije morale odpovedati svoje dejavnosti in dogodke, zaprle vrata in tako utrpele finančne posledice, ki ogrožajo njihovo prihodnje delovanje.
S potrditvijo teh ukrepov v Državnem zboru smo poslanke in poslanci pokazali, da se zavedamo pomembnosti slovenskega športa in športnih organizacij. Preprečili smo črn scenarij za pojavne oblike športne gibalne dejavnosti, s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja in zabave kot tudi za tekmovanja in programe priprav ter tekmovanja vrhunskih športnikov. Brez tega ne bi bilo pogojev za doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGOVINI.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem.
V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja Luki Mescu.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Kot je povedal že predsedujoči, smo v Poslanski skupini Levica pripravili predlog zakona, s katerim bi po 17 letih od referenduma leta 2003 uresničili voljo državljank in državljanov, ki se je takrat jasno izrazila v podporo zaprtju trgovin ob nedeljah v Sloveniji. To ni nikakršen evropski unikum, v praktično celi srednji Evropi, v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Madžarskem in tako naprej, so trgovine ob nedeljah zaprte.
Pri nas so jasno voljo, da naj se to zgodi, že pred 17 leti izrazili državljani. V zadnjih dneh, se pravi, po vložitvi zakona, so v sindikatih trgovinski dejavnosti pokazali tudi, da jo podpira večina oziroma da jo zaposleni praktično soglasno podpirajo, namreč v njihovi anketi se je kar 95 % zaposlenih zglasilo za zaprtje trgovin ob nedeljah. S tem to izpostavljam, da opozorim, da ni res, kar nam včasih očitajo, da naj bi s tem zakonom šli v škodo zaposlenim, ker zaposleni ob nedeljah dobivajo dodatke za nedeljsko delo. Zaposleni so jasno izrazili na glasovanju voljo, da imajo raje prosti čas, kot da morajo delati ob nedeljah. To je seveda razumljivo. V trgovinski dejavnosti na široko je zaposlenih okrog 115 tisoč ljudi, del tega jih mora delati ob nedeljah, kar pomeni, da nimajo nedelje kot prostega dneva, da ne morejo tega dneva preživet s svojo družino. In lahko si predstavljate, kako je recimo neki trgovki, ki dobi – saj so tudi same to večkrat povedale –namesto nedelje prosti dan sredo, ko so otroci v šoli, partner v službi, in od takega dneva imaš bistveno manj kakovostnega časa, kot ga imaš, če dobiš prosto nedeljo.
Zato vas kljub zapletom na Vladi včeraj pozivam, da se poslanke in poslanci odločite po lastni vesti, da se odločite v prid ljudi, da imate ob razpravah in glasovanjih pred očmi predvsem zaposlene v trgovinah in da podprete, da končno dobijo nedeljo kot dela prost dan.
Ob tem bi želel odgovoriti še na argument Trgovinske zbornice, ki pravi, da bo zaradi tega prišlo do odpuščanja in do zmanjšanega prometa trgovin. Tukaj bi vas najprej pozval k enemu miselnemu eksperimentu. Dobršen del trgovinske dejavnosti je vezan na špecerije, na prehrano in tako naprej in ljudje, ki tam delajo ob nedeljah, recimo, ki delajo v Šparu in Mercatorju, vam lahko povedo, da je promet ob nedeljah najmanjši in da so te trgovine ob nedeljah odprte samo zaradi tega, ker je odprt tudi konkurent, da ne izgubljajo svojih stalnih zvestih strank, recimo Špar v primerjavi z Mercatorjem, v nedeljo. Samo zato so te trgovine odprte. Torej tudi gospodarske škode ali pa zmanjšanja potrošnje zaradi tega v tej sferi ne bo. Kar se tiče potrošnje v drugih segmentih, bi pa rad povedal tole. Smo v 21. stoletju, vsi alarmi nam gorijo, kar se tiče prevelike konsumpcije oblek, potrošnih materialov in tako naprej, prevelike izrabe fosilnih goriv in naravnih virov. In mislim, da bi bilo edino smiselno, da ne samo, da se odločimo, da je en dan na teden brez dela in brez potrošnje, ampak da je ta en dan na teden tudi nekako dan za naš planet, da začnemo našo potrošnjo spravljati v neke podnebne okvire, da bomo lahko ta planet približno v takem stanju, kot smo ga sami dobili, pustili našim zanamcem.
Skratka, toliko za uvod. Se veselim razprave in upam, da danes dosežemo potrebno večino.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade Simonu Zajcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Izvolite.

SIMON ZAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
S predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo, se predlaga zaprtje prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh. Razen seveda izjem, to so prodajalne do 200 kvadratnih metrov prodajnega prostora na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah, ki bi tudi ob nedeljah in dela prostih dneh lahko obratovale. Iz gradiva k zakonu izhaja, da so poglavitni cilji, ki jim sledi predlog, uresničiti voljo volivcev, ki so se na referendumu pred 17 leti izrekli, da se trgovine ob nedeljah zaprejo. Pri čemer bi radi izpostavili, da je šlo za posvetovalni referendum. Vprašanje, ki je bilo precej nejasno, pa je se nanašalo na delno zaprtje trgovin, saj bi po takratnem predlogu prodajalne za nujne življenjske artikle lahko ostale odprte do največ deset nedelj v letu, prodajalne z omejeno površino na bencinskih servisih, prodajalne v bolnišnicah, hotelih, letališčih, mejnih prehodih ter železniških postajal pa bi lahko obratovale ob vseh nedeljah. Referenduma se je leta 2003 udeležilo 27,54 % rednih upravičencev, pri čemer je za glasovalo približno 256 tisoč 500 volivcev, proti pa 185 tisoč 800. Nakupovalne navade potrošnika so se v tem času močno spremenile. Poleg tega pri sprejemu odločitve ni sodelovalo veliko število mlajših potrošnikov, ki takrat še niso bili volilni upravičenci.
Drugi cilj predloga zakona je delavkam in delavcem v trgovini in nekaterih povezanih dejavnosti zagotoviti proste nedelje in proste dneve, ki so po zakonu določeni kot prosti dnevi. Poleg tega pa se s predlogom zakona po navedbah predlagateljev zasleduje tudi širši družbeni cilj osvoboditve od nepotrebnega dela in opuščanja in spodbujanja k nenehnemu trošenju.
Uvodoma bi poudarili, da Vlada Republike Slovenije podpira, da se delavkam in delavcem zagotovi dovolj prostega časa, namenjenega za razvijanje lastnih potencialov in kakovostno socialno življenje. Vendar pa Vlada meni, da trenutno zaradi posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo, vključno s trgovinsko in drugo z njo povezano dejavnostjo, predlog zakona, ki bi prepovedoval obratovanje trgovin ob nedeljah, ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije.
Poleg tega daje Vlada prednost urejanju nedeljskega obratovanja prodajaln v okviru socialnega dialoga pred zakonskim urejanjem. Trenutno namreč že velja dogovor glede nedeljskega in prazničnega dela, ki je bil med sindikati in delodajalci sklenjen leta 2018 v okviru nove kolektivne pogodbe. Ta pa velja vse do leta 2022. V skladu s kolektivno pogodbo se delavcem v trgovini, razen nekaterih izjem, kot so družinska podjetja, lekarne, maloobmejne prodajalne, pekarne, že sedaj ne sme naložiti dela na vseh 15 praznikov, delajo pa lahko maksimalno dve nedelji v mesecu, vendar skupno ne več kot 20 nedelj v letu. Dogovorjeni so bili tudi dodatki za nedeljsko in praznično delo ter kategorije, ki jim delodajalec ne sme naložiti dela ob nedeljah in praznikih.
Trgovina kot zelo pomembna gospodarska panoga ustvari 34 % prihodkov prodaje gospodarstva in zaposluje nekaj manj kot 18 % zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Prodajalne, z izjemo živilskih in še nekaterih drugih izjem, pa so bile od 16. marca pa do začetka maja zaradi epidemije novega koronavirusa večinoma zaprte. Večje prodajalne ter prodajalne v trgovskih centrih pa so se odprle šele 18. 5. 2020, torej dva meseca po uveljavitvi ukrepov. Sedaj, ko sicer vse prodajalne lahko poslujejo, se trgovci soočajo s težavami pri ponovnem zagonu, saj določene omejitve zaradi epidemije še vedno veljajo, obseg dela pa je manjši. Po današnjih podatkih SURS je bil v letošnjem aprilu v primerjavi z aprilom 2019 realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno nižji za 22,6 %, najbolj je upadel realni prihodek v trgovini na drobno, v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi in v trgovini na drobno z neživili. Z zaprtjem trgovin ob nedeljah bi po nekaterih ocenah promet upadel za dodatnih 10 %, kar bi lahko negativno vplivalo seveda tudi na potrebe po delovni sili. Glede na to, da predlog zakona ne predvideva nobenih izjem za turistična območja, bi zaprtje trgovin ob nedeljah v turističnih krajih prizadelo še zlasti majhne trgovce ter negativno vplivalo na slovensko turistično ponudbo. Tega se zavedata tudi sosednji državi, usmerjeni v turizem – Hrvaška in Italija, kjer so trgovine ob nedeljah odprte in kamor bi se nekateri slovenski potrošniki predvidoma odpravili po nakupih.
Glede na to, Vlada ocenjuje, da trenutno predloga novele zakona v taki obliki ni mogoče podpreti. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek in Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, hvala za besedo.
Novela Zakona o trgovini je v javnosti dvignila nemalo prahu, saj bi s predlogom sprememb dosegli, da trgovine tudi po koncu epidemije, ob nedeljah in praznikih ostanejo zaprte. Med odprtimi izjemami bi bile manjše trgovine na bencinskih servisih, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. V preteklih dveh mesecih, ko smo se bojevali z novim koronavirusom, smo se hkrati lahko naučili, da odprtje trgovin ob nedeljah ni življenjskega pomena. Kajti dejstvo je, da odpiralni časi številnih trgovin ponujajo zadostne možnosti za opravljanje nakupov tudi, če trgovine ob nedeljah in praznikih niso odprte.
V SAB smo zato prepričani, da bi se ljudje tudi zdaj, tako kot v času najstrožjih omejevalnih ukrepov, sami morali vzdržati nakupov ob nedeljah. Opozarjamo pa, da se ob ukinitvi dela ob nedeljah in praznikih, pojavlja vprašanje skladnosti takega predloga z Ustavo, ki narekuje svobodo gospodarsko pobudo. Iz tega razloga menimo, da vprašanje zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih ni le vprašanje 90 poslancev, temveč vprašanje vseh državljanov in državljank. Poudarjamo, da zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih nikakor, in poudarjam še enkrat, nikakor ne sme postati izgovor za odpuščanje. Poleg odpuščanj nas skrbijo tudi ostale negativne posledice, kot so nižji mesečni prihodki za zaposlene, kajti delo ob nedeljah in praznikih močno vpliva na višino osebnega dohodka, saj imajo trgovci te dni višje urne postavke. Skupaj z redno zaposlenimi trgovci delo ob nedeljah in praznikih opravljajo tudi študentje, ki pa se jim vsak odvzet evro v denarnici še kako pozna.
Naj kot opozorilo in svarilo dodam, da trgovinska dejavnost predstavlja 34 % prihodkov slovenskega gospodarstva. Torej bi morebitno zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih lahko povzročilo precejšen gospodarski padec. V Trgovinski zbornici Slovenije namreč opozarjajo, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih pomenilo upad prihodkov trgovin za kar 10 %. Vprašanje tudi, ali bi manjše trgovine ob uvedbi tega ukrepa sploh lahko preživele. A gledano iz druge strani, gre za precejšnjo socialno škodo, saj odprte trgovine družine trgovk in trgovcev odvračajo od kakovostnega sobivanja in skupnega časa, namenjenega družini oziroma bližnjim. Delodajalci bi s tega vidika lahko postali družinam prijazna podjetja, delavci pa bi odslej lahko imeli povsem prost vikend ali pa vsaj en dan v njem, kar je zdaj praktično nemogoče. Poleg tega, bi delodajalci lažje razporejali in načrtovali urnike svojih zaposlenih.
V Poslanski skupini SAB se zavedamo, da danes najvišjo ceno za odprtje trgovine ob nedeljah in praznikih plačuje okrog 20 tisoč delavk in delavcev, saj morajo delati ob dnevih, ki so za večino prebivalcev dela prosti dan. Kot je bilo v medijih že izrečeno, so pobudo izrazile številne mame z majhnimi otroki, za katere je kakovostno preživet čas z družino še kako pomembno. Prav tako pozdravljamo namero Vlade, da izjeme ob boku zaprtih trgovin uredi z Ekonomsko-socialnim svetom, saj uspešnih in učinkovitih ukrepov, dobrih za državo, brez socialnega dialoga ne moremo doseči.
Noveli Zakona o trgovini v Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Ob razpravi o nedeljskem delu trgovin se kaže kot nesmiselno pojasnjevati, da je bila v začetkih organiziranega delavskega gibanja ena od temeljnih zahtev ureditev in predvsem omejitev delovnega časa. Delovni čas pa je nujno urediti in omejiti zaradi neodtujljive človekove pravice do počitka. Od takrat je minilo približno 140 let, v Sloveniji pa smo danes tu, kjer smo, in velja se vprašati, ali temu res lahko rečemo napredek. Delo ob nedeljah in praznikih je škodljivo. Že dejstvo, da v Sloveniji nobeden od relevantnih dejavnikov ne problematizira okoliščine, da se pri nas dela na petek in svetek, ob nedeljah in praznikih, že to dejstvo je dovolj ilustrativno. Da ne delajo samo zaposleni v dejavnostih, ki morajo nujno funkcionirati, marveč se zaposleni v dejavnostih, denimo v trgovini, za katere sploh ni nujno, da svoje storitve opravljajo tudi ob nedeljah, izkoriščajo do onemoglosti. Ob plačilih, ki so absurdno neadekvatna.
Splošni razlog za nasprotovanje nedeljskemu delu je razmeroma preprost. Kogar nasilno izvržejo iz splošnega življenjskega ritma okolja, tega močno prizadenejo, tako da mu niti morebitne ekonomske pridobitve kaj dosti ne pomagajo. Tudi tedenski ritem od ponedeljka do konca tedna sodi k splošnim nravem, zato lahko le iz zelo utemeljenih skupnostnih razlogov od nekaterih zahtevamo, naj se mu odpovedo. Prodajalkam in prodajalcem sicer priznavajo skromno denarno odškodnino, a ni videti, da bi njihovo nedeljsko delo prispevalo h kakšnemu posebnemu skupnostnemu blagru.
Splošni razlog v prid nedeljskemu delu je, da je obratovalni čas trgovin eden ključnih konkurenčnih elementov v dejavnosti. Kakršnekoli omejitve na tem področju so zato nevarnost za omejevanje gospodarske rasti in grožnja socialni varnosti vseh, tudi zaposlenih v trgovinah. Vsem udeležencem v konkurenčnem boju mora biti zagotovljen manevrski prostor za lažje odzivanje na morebitne spremembe v poslovnem okolju. Posamezni trgovci samostojno sprejemajo svoje poslovne odločitve, ki temeljijo na zaznanih poslovnih priložnostih in predvsem na temeljnem smotru: zadovoljiti potrošnika ter mu ponuditi nekaj več in nekaj novega kadarkoli in kjerkoli. Slovenski potrošnik pa je baje čedalje bolj zahteven in informiran, zato ima rad pestro ponudbo različnih trgovin.
Gospe in gospodje, popolnoma nemogoče je ugotoviti, zakaj trgovine v tako velikem številu delajo ob nedeljah. Ravno tako ni mogoče ugotoviti, kaj bi se zgodilo, če nekdo ne bi mogel kupiti, denimo pralnega praška v nedeljo. Lahko pa to stori katerikoli drugi dan v tednu, in to na način, ki zares ni prekompliciran. Množično nepotrebno delo ob nedeljah je socialno škodljivo. Tisočem ljudem, ki delajo, namesto da bi počivali, trpi socialno in družinsko življenje. Ti ljudje preprosto nimajo dovolj časa niti zase, kaj šele za svoje družine. Zaposleni v trgovinah sicer imajo pravico do počitka, vendar se jim ta pravica na veliko odreka in omejuje. Lahko so srečni, ker trgovine ob nedeljah in praznikih poslujejo s skrajšanim delovnim časom, se jim pa kdaj pa kdaj zgodi, da niso v dežurni izmeni. Izkušnje preteklih tednov, ko so bile trgovine ob nedeljah večinoma in v glavnem zaprte, kažejo, da se nedeljski prometi v glavnem razporejajo na ostale dni v tednu. V okoliščinah, ko trgovine ob nedeljah niso delale, smo videli, da se lahko nakupovalne navade hitro prilagodijo takemu položaju, in tisto, kar je najpomembnejše, prav tako se lahko takemu položaju hitro prilagodijo in so tega sposobne tudi trgovinske gospodarske družbe. V polemikah o nedeljskem delu trgovin se nemalokrat izpostavlja potreba po ustreznem plačilu za opravljeno delo, kar naj bi zagotavljalo primerne motivacijske in kompenzacijske učinke. Gre za mit, ki je neuresničljiv, zakaj celotna maloprodajna dejavnost je utemeljena in zgrajena na izrazito podcenjenem delu prevladujoče večine zaposlenih.
Poslanci Poslanske skupine Desus smo prepoznali razloge za in proti in se do njih različno opredeljujemo. Večinsko pa bomo podprli predlog, da so spremembe in dopolnitve zakona primerne za nadaljnjo obravnavo. Tako da, spoštovani predlagatelj kolega Mesec, trije poslanci Desusa bomo vaš predlog podprli, dva poslanca Desusa pa tega ne bosta storila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
      Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim, še posebej vam, gospod predsedujoči!
Sklicevanje na izid referenduma je po naši oceni popolnoma zgrešeno oziroma kaže na to, kako slabo nekateri razumejo slovensko. Nivo funkcionalne pismenosti nekaterih poslancev je na dnu. Vprašanje na referendumu je bilo: Ali ste za to, da so prodajalne odprte največ do 10 nedelj v letu? Če so volivci glasovali proti, to sicer lahko pomeni, da so proti odprtju prodajaln ob nedeljah, ni pa nujno. Lahko so glasovali proti tudi zato, ker se ne strinjajo, da so prodajalne odprte samo do 10 nedelj v letu. Potrošniki si morda želijo, da bi bile prodajalne odprte vseh 52 nedelj v letu. Pa še to je treba povedati, da se 72,46 % volivcev referenduma sploh ni udeležilo. Predlagatelji zakona so izid referenduma dobesedno zlorabili, da bi ga prikazali kot izključno nasprotovanje večine volivcev odprtju prodajaln ob nedeljah. V Slovenski nacionalni stranki ne bi želeli posegati v svobodno gospodarsko pobudo, zavedamo se, da je trgovinska dejavnost izjemno naporna, delo s strankami, fizično naporno delo, večizmensko delo, delo ob dneh, ko je večina ljudi doma prostih. A vseeno menimo, da se država ne bi smela vmešavati v urnike slovenskih delodajalcev. Če bomo danes začeli s trgovinami, ali bomo jutri nadaljevali z gostilnami? Tudi gostinci imajo pravico do počitka in družinskega življenja. Ali bomo nato nadaljevali še z zdravstvenimi delavci, ki so se že itak popolnoma izčrpani v tem času epidemije? Vsaka trgovka pred podpisom pogodbe o zaposlitvi ve, v kako zahtevnih pogojih bo opravljala svoje delo. Strinjamo se, da trgovinske verige ne morejo biti ravno družinam prijazna podjetja. Otroci trgovk dobro vedo, kako je biti sam doma, kako je biti za praznike brez mame, pa vendar tudi oni odrastejo. Številne generacije otrok trgovk so to že dokazale. Med trgovkami so tudi take, ki bi rade delale ob nedeljah, saj lahko na tak način zaslužijo kak evro več. Če bi si potrošniki res želeli, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte, potem enostavno ne bi hodili v trgovine ob nedeljah. Je ni trgovine v tej državi, ki bi bila odprta, če štiri zaporedne nedelje ne bi bilo nobenega kupca. V tej državi imamo tudi pridne posameznike, ki med tednom delajo cele dneve, v trgovino gredo enkrat na teden, običajno za vikend. Takemu garaču bi država onemogočila obisk trgovine. Ob sobotah in nedeljah so v trgovinah tudi številne družine z majhnimi otroki in upokojenci. Trgovinski centri za njih predstavljajo tudi del družabnega življenja.
V Slovenski nacionalni stranki menimo, da naj se odpirali čas trgovin ureja na trgu. Dokler imajo trgovci ob nedeljah profit, bodo imeli trgovine odprte. Če bi delali z izgubo, bi trgovine ob nedeljah zaprli. Popolnoma preprosta logika. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanke skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Janez Moškrič.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani vsi prisotni, spoštovana javnost!
Cilj predlaganega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini je, da se vsem delavcem in delavkam v trgovinah in nekaterih povezanih dejavnostih zagotovijo proste nedelje in prosti dnevi, ki so po zakonu določeni kot dela prosti dnevi. Vendar ne samo to, prav tako se s predlogom uresničuje volja volivcev, izražena na referendumu, in sicer da so trgovine večino nedelj in praznikov zaprte, kar je danes ravno obratno. Po mnenju predlagatelja se s predlogom zasleduje širši družbeni cilj osvoboditve od nepotrebnega dela, motiviranje k nepotrebnemu trošenju, zagotavljanju prostega časa za kvalitetnejšo preživljanje družinskega časa ter se posameznikom zagotavlja priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje lastnih potencialov in kakovostno socialno življenje.
Dopolnilo k temu zakonu v 8. členu določa, da trgovec obratovalnega časa prodajaln ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih dnevih, prostih dnevih. Izjemoma bi bile lahko odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov, na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah. Predlagatelj je v 12. členu predlagal tudi spremembo, na podlagi katere se za kršitev novo določene omejitve, se pravi za določanje odpiralnega časa prodajaln predvideva globa v enaki višini, kot velja za kršitev obstoječe določbe 8. člena. Trenutni zakon iz leta 2008 trgovcem ne postavlja omejitve pri določanju obratovalnega časa. Prav tako pa je po mnenju predlagatelja drugi odstavek 8. člena nomotehnično popolnoma nepotreben, ker ustvarja vtis, da so delavci v trgovinah z izgubo prostih nedelj izgubili tudi nekaj pravic.
V SDS predlog zakona o trgovinah podpiramo, se pa strinjamo, da je tako pomemben zakon treba pred dokončnim sprejetjem obravnavati še na Ekonomsko-socialnem svetu. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine LMŠ bo predstavil Robert Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsedujoči. Dober dan vsem skupaj!
V Listi Marjana Šarca podpiramo zaprtje trgovin ob nedeljah. Smo mnenja, da odpiralni časi številnih trgovin ponujajo zadostne možnosti za opravljanje nakupov tudi v primeru, da trgovine ob nedeljah niso odprte. Zaprtje trgovin ob nedeljah bo prineslo več prostega časa za zaposlene, ki tega do zdaj niso imeli. Posledično gre tudi za spodbujanje pozitivnih vrednot, kot sta kakovostno sobivanje in kakovostno preživljanje prostega časa na sploh v družbi. Dejstvo je, da se s trajnim zaprtjem strinja tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Naj spomnimo tudi mi na referendum iz leta 2003, ki je že odločil oziroma svetoval, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Vsekakor pa to ne sme postati izgovor za morebitna odpuščanja, kar se je zdaj izkazalo za dejansko nevarnost oziroma grožnjo. Predlogu nedeljskega zaprtja trgovin namreč nasprotujejo tako trgovci kot tudi Vlada, čeprav so ta predlog v največji koalicijski stranki SDS podprli.
Zato to vprašanje pridobiva na kompleksnosti, predvsem kar se tiče izjem. In tako namen izgubi svoj pomen. Je cilj ukrepa več kakovostnega družinskega prostega časa in umirjanje nedeljskega tempa ali je namen poseganje v svobodno podjetništvo in posledično v zaposlenost. Po eni strani so zagotovo prisotne delavske pravice, po drugi pa je treba v obzir vzeti posamezne specifike. Z nedeljskim delom si trgovke in trgovci lahko krepko popravijo plačo, zato nas predvsem zanima, ali so sindikati podporo temu ukrepu preverili v svoji bazi. Kako bo s trgovinami v turističnih krajih, tržnicami in drugimi oblikami prodaje? Pojavlja se ogromno vprašanj, na katera je treba podati odgovore in opraviti čim širši krog razprave, preden država spet poseže z administrativnimi ukrepi. Ali je to mogoče opraviti, preden bo zakon stopil v veljavo? Na to bo vsekakor odgovorila tale razprava. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Meira Hot.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!
Najprej, da bo popolnoma jasno, Poslanska skupina Socialnih demokratov ne bo na noben način nasprotovala sprejetju predloga zakona, ki delavkam in delavcem v trgovinski dejavnosti zagotavlja pravico do nedeljskega počitka. Prav to, pravica delavcev do počitka, do vikenda bi morala biti prava srž današnje razprave. Enako velja za pravico zaposlenih, da so za delo med vikendom med prazniki ali ponoči plačani bolje. Na ti dve pravici bi se moralo osredotočiti naša razprava. Če naj bo korektna in če naj pripelje do željnega cilja, bi bilo koristno, če bi se o njej izognili moralističnim razpravam o nedeljskem počitku, o družinskem dnevu, o brzdanju podivjanega potrošništva in neizmerni potrebi, da bi sodili druge ljudje zaradi načinov, na katere preživljajo svoj zasluženi prosti čas. Za to namreč gre, za prosti čas. Prosti čas ni nekaj, kar bi obstajalo od nekdaj, je v bistvu nov koncept, je priborjena pravica, ki jo je bilo treba kos za kosom iztrgati iz nadzora tistih, ki so menili, da si delavce lahko lastijo, nikakor pa ga ne smejo prepusti brezdelju. Šele desetletja sindikalnega boja, političnih prizadevanj in tudi socialnega dialoga so privedla do točke, ko je vikend za večino ljudi dela prost, prosti čas pa za večino nekaj samoumevnega. A še vedno le za večino. Kajti narava nekaterih človeških dejavnosti je pač taka, da nikoli ne moremo biti prav vsi istočasno prosti. V desetletjih, kar obstaja prosti čas, so se na njem razvile cele industrije. Trgovinam lahko prepovemo nedeljsko obratovanje in se sklicujemo na pravico delavcev do počitka. A s tem argumentom ne moremo ob nedeljah zaustaviti urgence, gasilske brigade, kritične infrastrukture. Prav tako si težko predstavljamo, da bi ob nedeljah svoja vrata zapirali hoteli, gostinski obrati, muzeji, galerije, narodni parki kot tudi ne industrijske dejavnosti, ki svojih procesov ne morejo prekiniti. Naš brezskrbni prosti čas omogočajo prav tisti, ki v tem času delajo. Naše preživljanje prostega časa daje v bistvu kruh mnogim ljudem, ne le trgovkam, zato se v mnogih poklicih, kjer je nedeljsko delo neizogibno, pravica do počitka kompenzira v drugih dneh. Delo ob neugodnih terminih se plačuje bolje, celo dvojno. Če je nedelja delovni dan, morda ne obratujemo ob ponedeljkih. V državah, ki jih predlog zakona postavlja za zgled, na primer v Avstriji in Nemčiji imajo uzakonjeno tudi pravico delavcev do neprekinjenega eno in pol dnevnega počitka, ki vključuje nedeljo. Takšne splošne delavske pravice pa naša zakonodaja žal ne pozna.
Spoštovani! Predlog, ki je danes pred nami, se predstavlja kot uresničitev pred 17 leti izigrane referendumske odločitve ljudi. In res je, referendum o nedeljskem delu trgovin je bil zadnji tako imenovani predhodni zakonodajni referendum. Na njem so volivci podprli namero nedeljskega zaprtja trgovin, Državni zbor pa bi moral to odločitev uzakoniti in jo tudi je. Sprejeti zakon pa se je izvotlile ustavne pritožbe, ki so bile zaradi podrobnosti in izjem v zakonu tudi uspešne. In trgovine ob nedeljah so znova odprla svoja vrata. Kmalu po tem je bila sicer ukinjena tudi možnost predhodnega zakonodajnega referenduma, saj se je prav na primeru Zakona o trgovini izkazalo, kako pomembne so podrobnosti za izvedljivost zakona in njegovo ustavno skladnost. Zato je vendarle pomenljivo, da so se prve pobude za vnovično nedeljsko delo pojavile kmalu po tem, ko je bila uzakonjena izločitev dodatkov iz minimalne plače, s čimer bi delavke in delavci v trgovinah končno začeli prejemati vsaj boljše plačilo za svoje nedeljsko in sobotno delo. Ko je takrat šlo za obvladovanje stroškov dela, celo trgovska podjetja niso več nasprotovala nedeljski prepovedi dela. Prišlo je do kolektivnega dogovora med delodajalci, sindikati, po katerem lahko delodajalec, ki ga konkretno kolektivna pogodba veže, razporedi zaposlenemu delavcu letni delovni čas na največ dve nedelji v mesecu in na največ 20 nedelj v letu. Novi poskus, ki je pa sedaj pred nami, tako skuša dokončno uzakoniti referendumsko voljo ljudi, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Seveda pa ljudi ne tedaj ne danes nihče ni vprašal o podrobnostih in izjemah, ki pa morajo obratovati ob nedeljah, na primer bencinski servisi. Tudi tokrat so v zakonu izjeme in prihajajo prav tako dodatni pozivi, recimo malih trgovcev v turističnih naseljih, katerih edini dejanski prihodek v izvensezonskem času so ravno prihodki, ki jih ustvarijo ob sobotah in nedeljah in ki jim omogočajo plačevanje osnovnih življenjskih stroškov. V nadaljevanju postopka bo treba razmisliti morda tudi o širitvi teh izjem, hkrati pa biti zelo, zelo previden, ker, kakor je bilo že rečeno, ravno obstoj izjem je uničil zadnji poskus uzakonitve ljudske volje.
In morda še nadalje, kar je v bistvu naš edini pravi postopkovni očitek v tem primeru, je, da tudi tokrat ta predlog zakona ni šel skozi socialni dialog, ki pa je osnova oziroma mora biti osnova za sprejetje tovrstne zakonodaje. In naj nam ne zamerijo, v razpravi o nedeljskem nedelu trgovin je morda vedno tudi kanček dvoličnosti. Zaposlenim v trgovinah vsi privoščimo nedeljski počitek, hkrati pa si marsikdo privošči družinsko nedeljsko kosilo v bližnji ali bolj oddaljeni restavraciji, pri tem pa ne pomisli, kdaj gostinsko osebje preživlja čas s svojo družino in koliko se nedeljsko delo pozna v njihovih denarnicah. Še najmanj pa pomislimo, da naš način preživljanja prostega časa pravzaprav spodbuja njihovo nedeljsko delo. Prav zaradi takih primerov pozivamo, da danes ne bi zašli v moraliziranje o svetosti družinskega življenja in se ne bi farizejsko zgražali nad tistimi, ki svoje nedelje preživijo v trgovskih centrih. Ne sodimo prehitro, da ne bo nam hitro sojeno. Gre za pravico zaposlenih do počitka in do plačila, ne za to, da bi drugim vsiljevali našo moralo in predstave, kako bi morali preživljati prosti čas.
Če sklenem in ponovim, v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo pravico vseh zaposlenih do nedeljskega počitka in do dodatnega plačila za delo v manj ugodnem času. Delavci v trgovski dejavnosti ne smejo biti ne izjema ne žrtveno jagnje, zato bomo ob koncu razprave podprli predlog sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Pozivamo pa, da tudi na vseh drugih področjih z dogovorom, ne s prepovedjo, zagotovimo pravico vseh zaposlenih, da v miru in s svojimi bližnjimi preživijo dva zaporedna prosta dneva, za svoje delo v neugodnih razmerah pa dobijo pošteno dodatno plačilo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo prestavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Sama ideja o zaprtju trgovin ob nedeljah ni nova, je skoraj stalnica na parlamentarni agendi in v vsakokratnem sklicu Državnega zbora. SMC se kot socialno-liberalna stranka v svojih programskih izhodiščih zavzema za svobodno gospodarsko pobudo oziroma takšne posege države vanjo, ki so sorazmerni, ki so skrbno premišljeni in ki v vsakem primeru ne pomenijo pretiranega krhanja socialnega dogovora ter negativnih gospodarskih posledic. Posebej v tako zahtevnem času, v katerem se trenutno nahajamo.
Spomnimo se, da je leta 2017 prišlo do enega zelo pomembnega dogovora med socialnimi partnerji, v okviru katerega je bil dosežen velik premik in je bistveno izboljšal položaj delavcev v trgovinski panogi. Govorim o dogovoru o zaprtju trgovin na določene praznike, o maksimalnem številu nedelj, na katere lahko delajo, in o bistvenem dvigu plačila za to nedeljsko delo.
Danes je situacija drugačna, kot je bila takrat. Je bistveno zahtevnejša in ponovno zahteva racionalni premislek o tem, ali je nujno potrebno, da trgovine ob nedeljah dokončno zaprejo svoja vrata. In predvsem terja premislek, kaj bi takšna rešitev v tem trenutku pomenila za slovensko gospodarstvo in – enako pomembno – kaj bi takšna rešitev v tem trenutku pomenila za stanje na trgu dela. Zaradi koronavirusa je slovensko gospodarstvo v zadnjih tednih in mesecih že precej okrnjeno, trg dela izgublja skoraj idealno podobo, ki smo ji bili priča v zadnjih letih. Naš primarni cilj v tem obdobju, ki prihaja, mora biti ta, da po gospodarskem šoku vse svoje znanje, izkušnje in aktivnosti posvetimo pripravi in realizaciji čim več ukrepov, ki bodo slovensko gospodarstvo ponovno zagnali in ga postavili nazaj v stare tirnice, v doseganje gospodarske rasti. Ukrepi, predlagani v tej noveli zakona, pa bi po naši oceni povzročili ravno nasprotne učinke. Dodatno bi zaostrili razmere na trgu, ne bi prispevali k ohranjanju delovnih mest, ne bi povečali povpraševanja in potrošnje ter tudi ne bi prispevali k povečanju javnofinančnih prihodkov in h gospodarski rasti.
Predlog zakona prihaja v napačnem času in se odmika od vseh smiselnih ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih dveh mesecih, da bi bili negativni učinki koronakrize čim manjši. In, da, kakovostno preživljanje prostega časa in družinskega časa, ki nam jo narekuje neizprosen tempo sodobnega časa, je tudi za nas zelo pomembna vrednota. A nikakor ne more pretehtati posameznikove svobodne izbire in njegovega avtonomnega odločanja, kje, kako in kdaj bo uresničeval svoje želje in potrebe, pa četudi tiste najbolj preproste, kot na primer, kateri dan ali ob kateri uri je prav, da obišče trgovino ali pa se nekomu to ne zdi prav, naredi nakup ali si privošči nekaj drugega, kar ga pač razveseljuje. Razprava o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte, pač s sabo vedno nosi tudi nekaj ideološkega vrednotnega predznaka in SMC kot socialno-liberalna stranka vedno stoji za posameznikovo osebno svobodo in njegovo osebno izbiro, v katero mora država posegati skrbno, premišljeno in racionalno. In predvsem ne določati življenjskih navad, načinov preživljanja prostega časa in našega obnašanja na katerikoli dan v letu, naj bo to nedelja, ponedeljek, četrtek, katerikoli dan. Kot liberalci na to težko pristanemo in za tem stojimo.
V Poslanski skupini SMC rešitvam, ki jih ponujajo predlagatelji, nismo naklonjeni, predvsem poleg prej naštetih …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Se opravičujem, gospa poslanka, ampak poslance na moji levi prosim, da spoštujejo tretji odstavek 75. člena Poslovnika, da govornika nihče ne moti med govorom. Hvala lepa.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): V Poslanski skupini SMC rešitvam, ki jih ponujaj predlagatelji, nismo naklonjeni. Predvsem jim poleg prej naštetih razlogov nismo naklonjeni, če te rešitve pomenijo dodatno odpuščanje, večje število presežnih delavcev in slabšo gospodarsko sliko naše države. Dodatna zaostritev gospodarskih razmer in razmer na trgu dela zaradi soočenja s posledicami epidemije v tem trenutku ni potrebna in predvsem ni smiselna. V predlogu zakona so kot izjema, kjer lahko delajo tudi ob nedeljah in praznikih, navedene le nekatere prodajalne, in sicer tiste, ki se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic, kar je nekoliko drugače, kot je bilo v dosedanjih predlogih. Prav zato se pojavljajo pritožbe, da predlog zakona posega v enakost poslovnih subjektov na področju trgovinskega sektorja, saj za nekatere primerljive trgovinske subjekte omenjeni kriteriji veljajo, za druge pa ne. Pri tem pa nas preseneča, da kot izjema niso določene na primer trgovine na mejnih prehodih in trgovine v hotelih, pa čeprav je referendumsko vprašanje iz leta 2003 kot izjemo navajalo tudi te prodajalne. Če se bo tekom zakonodajnega postopka izkazalo, da se noveli danes obeta zadostna podpora, že danes nagovarjamo vse poslanske skupine, da bi bilo smiselno razmisliti še enkrat o tem, da se razširi seznam izjem, kjer bodo trgovine lahko odprte tudi ob nedeljah in dela prostih dnevih; na primer v zgodovinskih središčih, v mestnih jedrih, to je ključnega pomena za podpiranje razvoja turizma. V teh trgovinah je ravno ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih promet daleč največji. Turizma brez trgovine preprosto ni, kar potrjuje tudi ureditev obratovalnega časa praktično v vseh državah Evropske unije, še posebej v tistih, kjer je turizem pomembna gospodarska panoga. Na to opozarjajo številni deležniki, ti argumenti zagotovo niso iz trte izviti in v teh časih še posebej jim je treba prisluhniti. V SMC tudi dvomimo v ustreznost finančnih posledic predloga zakona, kjer predlagatelj navaja, da novela ne bo imela negativnih posledic za državni proračun. Ne verjamemo namreč, da je predlagatelj opravil kakršnokoli analizo morebitnih posledic zaprtja trgovin, in sicer kaj to pomeni za delovna mesta, kaj pomeni za državni proračun ter za trgovinski sektor. Poznavalci namreč opozarjajo in ocenjujejo, da bi ob sprejetju predlaganega zakona prišlo do približno 10-odstotnega upada prometa. Od 110 tisoč pa bi bilo ogroženih približno 20 tisoč delovnih mest, ki jih danes Sloveniji zagotavlja trgovinska dejavnost in ki slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 % vseh prihodkov. Še enkrat poudarjamo, da si tega trenutno ne moremo privoščiti.
Zaradi vseh navedenih razlogov bomo v Poslanski skupini SMC glasovali proti sklepu, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, državni sekretar, kolegice in kolegi!
17 let je minilo od referenduma, na katerem so se državljani in državljanke v Sloveniji odločili, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Pred 17 leti so s to odločitvijo pritrdili želji delavcev in delavk v trgovini, ki so zaprtje trgovin predlagali. Do zaprtja ni prišlo zaradi preprostega razloga: zaradi pritiska velikih trgovin, kapitala, ki je izkoristil vsa sredstva in na koncu vedno znova podkupil politiko.
Pred letošnjim 1. majem, praznikom dela, je Sindikat delavcev trgovine Slovenije ponovno pozval k zaprtju trgovin ob nedeljah. Ponudba je prišla v času, ko so bile zaradi karantene vse trgovine v nedeljo zaprte in ko smo se kot družba tudi v praksi lahko vsi zavedali, da razlogov, da so trgovine ob nedeljah odprte, ni. V Levici smo vložili zakon, s katerim predlagamo, da trgovine tudi po koncu epidemije ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Izjeme bi bile samo manjše trgovine na bencinskih črpalkah, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. S predlogom uresničujemo dolgoletna prizadevanja delavcev v trgovini, da bi bili ob nedeljah in na dela proste dni prosti in da bi lahko te dni preživeli s svojimi družinami in prijatelji. Glede na široko javno podporo ter podporo, ki so jo predlogu namenile najrazličnejše skupine, od predsednika Vlade do predstavnikov verskih skupnosti, v Levici pričakujemo, da bo predlog sprejet še pred letošnjim poletjem. V Levici smo namreč trdno prepričani, da je omejitev obratovanja časa trgovin ob dela prostih dnevih korak v pravo smer, v smer zagotavljanja prostega časa, pravice do počitka in vikenda, do družinskega in socialnega življenja ter majhen korak v smer prenehanja spodbujanja nenehnega trošenja, ki je eden izmed mnogih korakov, ki jih bomo morali kot družba napraviti v prihodnje.
Zato smo se v Levici pridružili pobudi Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte, ter to pobudo spremenili v zakonski predlog, ki je danes pred vami. Z njim predlagamo dopolnitev k obstoječemu 8. členu Zakona o trgovini, ki določa, da trgovec obratovalnega časa prodajaln ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Kot izjemo od te določitve se dopušča, da smejo biti v nedeljo in na dela proste dni odprte le tiste prodajalne, ki ne merijo več ko 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območju bencinskih črpalk, letališč, železniških, avtobusnih postaj ter bolnišnic.
Kot sem povedal na začetku, smo se prebivalci in prebivalke Slovenije na referendumu leta 2003 že odločili, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Čeprav je nato tudi Ustavno sodišče Slovenije že trikrat odločilo, da takšno omejevanje interesov kapitala ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, je velikim trgovcem preko politike uspelo, da se na referendumu izražena volja prebivalcev Slovenije do sedaj še ni uresničila. Danes najvišjo ceno za to plačuje okrog 115 tisoč delavk in delavcev v trgovini, ki morajo delati ob dnevih, ki so za večino ostalih prosti dnevi. Položaj delavk in delavcev v trgovini, tudi tistih v vseh prekarnih oblikah, je izjemno naporen. Delovni pogoji ob nedeljah so težki. Gre za izmensko delo s pogostim prerazporejanjem delovnega časa, kjer delavci težko vzdržujejo urejen življenjski ritem in socialne vezi s svojimi bližnjimi. To velja tudi za delavce, zaposlene v spremljevalnih dejavnostih, kot je denimo dostava, ki so vezani na odpiralni čas prodajaln. Čeprav so delavke in delavci za nedeljsko delo bolje plačani, nekaj malega, si delavci, ki so združeni v Sindikat delavcev v trgovini Slovenije, želijo, da bi lahko konec tedna preživeli brez skrbi in negotovosti, ali bodo morali tudi v nedeljo odgovarjati svojim delodajalcem. Tako kot večina ostalih delavcev morajo imeti tudi delavci v trgovini pravico do nedeljskega počitka oziroma prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi in svojim najbližjim. Proste nedelje bi v panogi, kjer je prisoten hiter tempo dela, negotova prerazporeditev delovnega časa, preobremenjenost delavcev in pogosti pritiski na delavce, pomenile tudi nujen ukrep za varovanje fizičnega in psihičnega zdravja delavcev v trgovini.
Omejitev obratovalnega časa lahko neposredno izboljša življenje več kot 100 tisoč delavcem, posredno pa bi imela omejitev tudi širše pozitivne družbene učinke. V času podnebne krize in zahtev po zmanjšanju trošenja je vsak korak, vsak korak, ponavljam, k zmanjšanju potrošnje ter spodbud k drugačnemu življenju prostega časa pravzaprav dolžnost države, ki sebe definira kot trajnostno. Ne gre namreč samo za zaposlene v trgovini in njihove bližnje. Gre za vprašanje, ali bomo vztrajali pri zahtevi po dela prostih dneh, pri pravici do tedenskega počitka ali pa bomo naša življenja tudi v tem smislu popolnoma podredili dobičkom veletrgovcev in neskončnemu kopičenju kapitala.
Podaljševanje obratovalnega časa v trgovinah ne služi potrošnikom, potrebam prebivalstva ali javnemu interesu. Trgovine so ob nedeljah odprte zaradi konkurence ponudnikov in želje po dobičku. In samo to. Podaljševanje delovnega časa je ob večanju obremenitev delavcev namreč eno izmed ključnih orožij posameznih trgovcev v medsebojnem konkurenčnem boju za ta dobiček. Takoj ko se en ponudnik poslužuje takšne strategije, so k temu prisiljeni tudi vsi ostali. Najkrajšo pa vedno potegnejo delavci, ki so ob izredno nizkih plačah in visokih obremenitvah prisiljeni delati ob nedeljah. Pri tem je treba povedati, da zaprtje trgovin v nedeljo ni del socialistične utopije, ampak dolgoletna praksa mnogih evropskih držav, s katerimi se tako radi primerjamo. Trgovine v sosednji Avstriji ali Nemčiji, razen redkih izjem, so ob nedeljah zaprte. Podobno velja za Nizozemsko, Belgijo, Norveško in tudi drugod.
Če se kot družba ne moremo odpovedati niti enemu dnevu dela in trošenja, kako naj sploh pričakujemo, da bomo zgradili družbo, ki bo omogočala svoboden razvoj posameznika in zdravo življenjsko okolje? In če nam okoljska kriza veleva, da moramo začeti proizvajati in trošiti drugače, je epidemija pokazala, da je to tudi popolnoma izvedljivo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov bo predstavil Mihael Prevc.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni minister!
445 tisoč 842 volivcev, državljanov Republike Slovenije je na predhodnem zakonodajnem referendumu leta 2003 že odločalo o vprašanju zapiranja trgovin ob nedeljah. Nova Slovenija je pravico zaposlenih v trgovinah do nedeljskega počitka s predlogom zakona predlagala že pred tem, v istem letu. Temu so 21. septembra 2003 prikimali tudi državljani na referendumu. Kar 57,53 % jih je referendumsko vprašanje podprlo. Kasneje se to vprašanje nikoli ni povsem zaprlo. Nedavno, konec leta 2017 je Državni zbor obravnaval predlog novele zakona o trgovini, ki je predlagal omejevanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah s precejšnjim številom izjem. Takratni predlog zakona tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajalne površine trgovine tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajne površine trgovine, pri kateri je še mogoče trgovino v nedeljo odpreti. Prav ta utemeljitev pa je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča nujna za zagotovitev ustavne skladnosti predloga zakona. V času obravnave takratnega zakonskega predloga, pa je bil o tem vprašanju dosežen tudi dogovor med delodajalci in sindikati, kar smo krščanski demokrati kot pomemben korak naprej pozdravili. Določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostem času ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Belgija in še nekatere.
V Novi Sloveniji se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah tehtati več vrednot in tega ne jemljemo tako zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas. Na drugi strani pa imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi. Iz krščanskega izročila, na katerem je oblikovan tudi srednjeevropski civilizacijski okvir, v katerega spada Slovenija, izhaja, da človek v vsakem tednu potrebuje dan počitka, vendar pa ne gre zgolj za zagotavljanje počitka posameznika na naključni dan v tednu, ampak gre tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj s svojo družino, s svojimi najbližjimi.
Že čisto zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez uskladitve oziroma poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu naj bo to. V državah, ki so utemeljene na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja, kar v slovenskem jeziku pove že ime dneva samo. V Novi Sloveniji smo pri poseganju države v poslovno svobodo v skladu z načelom subsidiarnosti zadržani. Vendar pa prav ta nujnost po družbenem poenotenju okrog enega prostega dne v tednu z namenom uresničevanja vrednot družine predstavlja enega od argumentov za to, da se to vprašanje uskladi in uredi na višji ravni. Opuščanje nedelje kot dela prostega dne namreč v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani.
In ne pozabimo te, že skoraj klišejske, resnice, družina je temeljna celica družbe. Zavedamo se, da možnosti nedeljskega počitka ne moremo zagotoviti vsem. Obstajajo poklici, katerih izvajanje je v določenih primerih nujno tudi v nedeljo. Pri vsakem od njih je treba posebej pretehtati, vendar pa je namen poenotenja družbe okrog nedelje kot dela prostega dne omogočiti nedeljski počitek in čas z družino kar čim večjemu številu državljank in državljanov, katerih nedeljsko delo ni nujno. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je nedeljsko obratovanje trgovin nujno. Glede na to da je v trgovinski dejavnosti mogoče nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, opraviti že na vse druge dni v tednu, se na to vprašanje ponuja jasen odgovor – ne. Nenazadnje, smo v času epidemije, ko so bile trgovine ob nedeljah zaprte, kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno potrebno, ampak ravno obratno.
Ko dajemo na tehtnico poslovno svobodo, smo v Novi Sloveniji vedno zelo previdni. Prevečkrat je namreč ta v Sloveniji kršena. Z omejitvijo obratovanja trgovin ob nedeljah bi prispevali k poenotenju družbe okoli nedelje kot dneva počitka ter nedelje v družbi njihovih najbližjih omogočili več kot 100 tisoč ljudem. Ko to družinsko vrednoto tehtamo s poslovno svobodo trgovin do nedeljskega obratovanja, se vendarle tehtnica nagne na stran vrednote družine. Družina je temelj, na katerem je naša družba zgrajena. In le če bo ta temelj trden, bo lahko dolgoročno delovala slovenska družba in slovensko gospodarstvo.
Poslanci Nove Slovenije bomo zato predlog zakona v prvi obravnavi podprli. Želimo pa si v nadaljnjih postopkih čim več socialnega dialoga in glede na pomembnost zakona tudi vključitev Ekonomsko-socialnega sveta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Še prej pa dajem besedo predlagatelju Luki Mescu. … / oglašanje iz dvorane/
Postopkovno, izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Poglejte, jaz sem že zjutraj opozoril na eno zadevo in še enkrat bom. Mi imamo v Državnem zboru neka pravila. Imamo poslovnik, imamo pa tudi navodila, ki smo jih prejeli ob začetku epidemije. In teh pravil se moramo tudi vsi držati. Spoštovani podpredsednik, ne vem, zakaj moramo nekateri poslanci imeti maske, drugim pa to ni treba. Jaz ne vem, ali bomo sedaj ogrožali svoje in javno zdravje v tem prostoru. In me to zelo skrbi in žalosti, da je na primer poslanka Violeta Tomić brez maske na sejah, se veselo smeji, je ne uporablja, pa ve, da jo mora. 20. marca je pisarila, kako je težko delati v Državnem zboru brez maske, da jih ni. Janša jih ni zagotovil. To imate objavljeno na Facebooku. / oglašanje iz dvorane/ To je objava, jaz sem jo sedajle videl. In ves čas ste pa sedaj brez maske. Ne vem, ali se počutite bolj lagodno, ali vam je bolj fino ali lahko, ne vem … Ne vem, zakaj se eni moramo držati pravil, drugi pa ne. Eni imamo zavest in upoštevamo pravila, nekateri pa vržete maske dol, celo protestirate, da jih ne boste nosili. Tudi to smo včeraj videli. Nekateri strokovci so celo hodili brez mask po prostoru. Dajmo se držati pravil, prosim, pa brez zamere, nobenemu nočem nič slabega. Ali bomo imeli vsi gor… Meni bi tudi pasalo biti brez. Bolj enostavno je, celo govoriti. In še to bom povedal, nedolgo nazaj sem bil na nekih slikah na Facebooku, vemo, iz katere strani so prišle tiste slike. Na njih so bili poslanci koalicije z maskami, ko smo razpravljali, in je maska lezla tako dol, kot mi sedajle. In ste naredili cel šov po celi Sloveniji s tisto sliko o poslancih, ki ne znajo uporabljati mask, ki jih nimajo dobro gor itd., itd. In so se vsi režali in delali šov iz tega. Sedaj pa gledamo vsak dan določene poslance in poslanke, ki veselo kršite predpise, navodila in ne uporabljate zaščitnih mask v posmeh vsem nam in v posmeh vsem državljankam in državljanom, učiteljem, vsem delavcem, ki jih morajo nositi, trgovinam in tako naprej. Vam pa tega očitno ni treba.
Jaz tega ne razumem in prosim, da se držimo navodil vsi zaradi ogrožanja lastnega in javnega zdravja ter upoštevamo vsi predpise in nosimo zaščitno opremo tako, kot velevajo pravila, ki smo jih vsi poslanci tudi dobili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Dobro veste, da ni neke podlage v našem poslovniku, da bi nekomu naročili, če ne spoštuje mnenje strokovnih institucij. Vse tiste, ki pa ne nosijo maske, bi želel opozoriti, da škodijo vsem nam okoli, ker nošenje maske pomeni, da ne trosimo neke stvari v okolico. Nimam pa nobenih možnosti kakorkoli ukrepati, zato predlagam, da nadaljujemo.
Ni replike. Besedo ima predlagatelj gospod Luka Mesec.
Izvolite, gospod Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Jaz se vsem zahvaljujem za konstruktivno razpravo pri stališčih poslanskih skupin. Kar nekaj argumentov je bilo slišanih tako za zaprtje kot proti. Rad bi pa v bistvu odgovoril predvsem na tiste, ki imate nasprotno mnenje od predlagatelja, ki izražate pomisleke proti zakonu za zaprtje trgovin ob nedeljah.
Najprej je bila izpostavljena svoboda – svoboda trgovin, da so odprte ob nedeljah, svoboda potrošnikov, da trošijo ob nedeljah in tako naprej. Jaz bi tukaj rad poudaril nekaj, kar je povedal na začetku svoje razprave tudi poslanec Polnar. Delavsko gibanje si je že pred 140 leti kot enega od svojih glavnih ciljev zadalo zagotovitev neodtujljive pravice do prostega časa. In danes v 21. stoletju drsimo nazaj k začetkom tega gibanja. Če so v 19. stoletju ljudje delali po 10, 12, celo 14 ur na dan, pa so v 20. stoletju potem z uspehi delavskih gibanj uredili 8-urni delavnik, se pravi 8 ur dela, 8 ur prostega časa in 8 ur počitka, se zdaj spet vse bolj približujemo nekemu sistemu, kjer bi delali od petka do svetka, kjer so postali delovni časi tako med tednom kot med vikendom fleksibilni, kjer pravice do počitka praktično v nekaterih poklicih ni več. Tukaj bi rad to svobodo kapitala po razpolaganju z našim časom zoperstavil s svobodo ljudi. Mislim, da človek, ki mu je tako kršena, in to po nepotrebnem, pravica do prostega časa, ne more zares užiti svobode. Ko se pogovarjamo danes o zaprtju trgovin, imejte pred očmi predvsem to, da želimo zagotoviti svobodo zaposlenim v tej dejavnosti, ki morajo po nepotrebnem, poudarjam, delati ob nedeljah. Zakaj po nepotrebnem? V poslanski skupini NSi so opozorili na nujne in nenujne dejavnosti, kar mislim da je tukaj tudi pomembna razločitev. Omenjeno je bilo, recimo, ali se bomo potem pogovarjali tudi o tem, da medicinske sestre, zdravniki ne delajo več ob nedeljah. Medicinske sestre, bratje, zdravnice in zdravniki morajo delati ob nedeljah zato, ker je treba tudi takrat oskrbeti bolnike. Bolniki ne morejo na dopust v nedeljo in reči »v nedeljo pa nismo bolni«, ampak rabijo oskrbo tudi takrat. Medtem ko potrošniki, ki kupujemo v trgovinah, pa lahko svojo potrošnjo razporedimo na ostale dni. In to ne govorim hipotetično, tako kažejo tudi izkušnje iz drugih držav. V Nemčiji, Avstriji, Švici, na Madžarskem in tako naprej ni potrošnja nič manjša oziroma ljudje ob nedeljah niso lačni, ker bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Če ne moreš v nedeljo v trgovino, to ne pomeni, da takrat ne boš imel kosila, ampak pomeni, da si boš pač hrano kupil v petek ali pa v soboto. Tako da trgovina ob nedeljah ni nujna dejavnost, to želim poudariti. Je precej drugačne od zdravstvene oskrbe. Potem so bili izpostavljeni gospodarski faktorji. Trgovinska zbornica opozarja na 10-odstotni upad prometa in na izgubo kar 20 tisoč od 110 tisoč delovnih mest. Tukaj bi rad opozoril najprej na mesto izjavljanja. Trgovinska zbornica je namreč zbornica lastnikov trgovin, se pravi tistih, ki želijo, da so trgovine ob nedeljah odprte. Na drugi strani imamo sindikate trgovinskih dejavnosti, ki imajo nasprotno stališče. Pa ne samo sindikati, neko vprašanje se je pojavilo, da so sindikati s svojo pobudo, ker mi prevzemamo sindikalno pobudo, originalno so to pobudo za zaprtje trgovin podali sindikati, če so sindikati to preverili med svojim članstvom. Tukaj naj vam pokažem, opravili so anketo, kjer so zaposlene v trgovinah vprašali: »Ali ste za zaprtje trgovin ob nedeljah, tudi če bi se mesečni zaslužek zato znižal?« Nedelje so namreč bolje plačane. Odgovor je bil v 95 % da in samo 5 % ne. Se pravi, zaposleni v trgovinah, ne glede na to, ali so odgovarjali iz maloprodaje, v tekstilu, pohištvu, v športni opremi, ali so odgovarjali tisti, ki delajo v živilskih prodajalnah, vsi so precej enoglasno odgovorili, da si želijo nedeljo kot prosti dan, da imajo raje prosto nedeljo kot dodatek za nedeljsko delo. Tako da zaposleni so močno na tej strani in v svojih stališčih so tudi jasno povedali, da se ne bojijo izgube delovnih mest. Namreč po njihovih ocenah v številnih prodajalnah v Sloveniji zaposlenih manjka, ljudje morajo ob nedeljah delati nadure oziroma se jim piše nedeljsko delo v nadurno delo in nedelje krpajo tudi z raznimi prekarnimi delavci, tujimi delavci in tako naprej. Tako da te ocene, da bo 20 tisoč delovnih mest od 110 tisoč v trgovinski dejavnosti izginilo, so pretirane oziroma bom rekel kar iz trte zvite.
Enako je iz trte zvit tudi argument, da bo za 10 % padel promet. Če se primerjamo s prometom v Avstriji, Švici, v Nemčiji in tako naprej, lahko vidimo, da tam v trgovinah ni bistveno manjše prodaje, kot je pri nas. Ljudje bodo svoje potrošniške navade zelo hitro prilagodili in bodo svojo potrošnjo razporedili preko ostalih 6 dni v tednu.
Skratka, ponavljam, nedelja je za trgovinsko dejavnost povsem nepotrebna. Tudi ne razumem trgovinske zbornice, ker moramo vedeti še nekaj. Vsi zaposleni in poslovodje posameznih trgovin vam bodo povedali, da je ob nedeljah promet najmanjši. Ob nedeljah prodajo, so nam povedali, med 5 in 10 % tedenskega prometa, bližje 5 kot 10. In številne trgovine so ob nedeljah odprte samo zato, ker je odprt njihov konkurent. Če karikiram, če je odprt Mercator v neki četrti ali pa v nekem kraju, bo odprt tudi Spar, da Spar ne bi izgubljal svojih stalnih strank s kartico zvestobe, da ne bi oni takrat šli v Mercator in mogoče, ne vem, ugotovili, da je pa tam izbira boljša ali pa ponudba boljša ali pa da so cene bolj ugodne ali pa da je, ne vem, kuponček za vikend, se splača in tako naprej. Zgolj zaradi tega ker gradijo na zvestobi potrošnikov in ker nočejo izgubljati strank napram konkurentom, ki so odprti ob nedeljah, tudi sami odprejo ob nedeljah. In tako imamo zdaj pač veriženje tega, da so praktično vse trgovine ob nedeljah odprte, kljub temu da je bila volja na referendumu leta 2003 jasna in kljub temu da imamo 95 % zaposlenih, ki delajo ob nedeljah, ki si tega ne želijo. Potem je bilo nekaj vprašanj glede izjem. Tukaj bi rad povedal dve zadevi.
Prva je, da smo mi nekaj izjem dali. Izjeme so bencinski servisi, ker moramo po Zakonu o zagotavljanju varnosti v cestnem prometu imeti odprte bencinske servise, da lahko tam vozniki oskrbijo tako sebe kot svoja vozila s potrebščinami. Zato tega absolutno ne moremo zapreti ob nedeljah. Odprte bomo pustili trgovine v bližini bolnišnic zaradi oskrbe bolnikov in zdravstvenega osebja, ki takrat dela. Odprte bomo pustili trgovine na letališčih, da si lahko potniki pač kupijo potrebščine za na pot oziroma se oskrbijo z njimi, ko pridejo s poti. Pripravljeni pa smo se pogovarjati tudi o ostalih izjemah v nadaljevanju obravnave.
Bi pa želel povedati tole. Leta 2003, ko je Nova Slovenija predlagala zakon, ki je bil sprejet, je bilo določeno, da so lahko odprte trgovine do kvadrature 80 kvadratnih metrov. Ta stvar je šla na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je razsodilo, da je to zelo arbitraren kriterij: 80 kvadratnih metrov ja, 81 kvadratnih metrov pa ne. Se pravi, imamo problem enake obravnave, problem ustavnosti take določbe. Ustavno sodišče je razsodilo, da je takšna omejitev preveč arbitrarna, da bi bila skladna z načelom ustavnosti, da pa samo zaprtje trgovin ob nedeljah vsekakor ima podlago v ustavi, ker mora lastnina po ustavi zagotavljati tudi socialno funkcijo. Kar hočem povedati, je, da smo se pripravljeni pogovarjati o izjemah, ampak morate imeti pred očmi, da ne smemo ponoviti zgodbe iz leta 2003, namreč če bomo arbitrarno postavili neko kvadraturo, do katere so lahko trgovinski lokali odprti, bomo v bistvu ponovili zgodbo, ki smo jo videli takrat. Taka omejitev je neustavna zaradi neenake obravnave. Ko se bomo pogovarjali o izjemah, to želim samo vnaprej opozoriti, imejte pred očmi to razsodbo Ustavnega sodišča iz tistega leta.
In zadnja stvar. Bili so pozivi, da je treba na Ekonomsko-socialni svet. Glede tega kot predlagatelji absolutno nimamo problemov. Kot opozicijska stranka nismo partner v Ekonomsko-socialnem svetu, zato smo zakon enostavno vložili v parlamentarno proceduro. Je pa zaradi zapletov v preteklih mesecih Ekonomsko-socialni svet spremenil svoj poslovnik, ki zdaj določa, da lahko Ekonomsko-socialni svet povsem normalno obravnava tudi opozicijske razloge, kadar so v parlamentu. In imamo zdajle čas med današnjim dnem, če bo zakon v prvem branju izglasovan in med junijsko sejo, da se na Ekonomsko-socialnem svetu ta razprava opravi in da se oblikuje mnenje tudi tam. S tem nimamo problemov in sprejetje zakona danes na noben način ne ovira obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Kvečjemu obratno, kar se nas tiče, lahko takoj naslednji teden opravimo to razpravo in smo tudi pripravljeni tam zadevo predstaviti .
Toliko na kratko za odgovor. Če imate še kakšne druge komentarje, sem pripravljen odgovarjati, sicer pa se, kot rečeno, zahvaljujem za konstruktivnost in računam, da danes naredimo ta korak v prid zagotovitvi prostega časa ljudem, ki morajo trenutno po nepotrebnem delati ob nedeljah.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
K besedi se je javil državni sekreter gospod Zajc.
Izvolite.

SIMON ZAJC: Hvala za besedo.
Mogoče na kratko. Pri sprejemanju in odločanju o tem zakonu, se je mogoče pametno opredeliti na dve časovni obdobji, ki sta pomembni za to, kako se odločati v takem primeru. Prvo obdobje je leto 2003 oziroma malo pred tem, ko je bil ta referendum izveden. Verjetno je pomembno osvetliti, zakaj je sploh prišlo do referenduma. Takrat je bil problem to, da se zaposleni, torej sindikati in pa trgovci niso mogli dogovoriti o dodatnem plačilu oziroma višjem plačilu za nedeljsko delo. Takrat je bilo na 50 %. Ta referendum je bil v bistvu posledica tega, da do dogovora takrat ni prišlo. Danes vemo, da je dogovor drugačen, da je za nedeljsko delo 100-odstotno višje plačilo in za praznike 250-odstotno.
Drugo, kar je treba pri tem referendumu še upoštevati, je seveda referendumsko vprašanje. Če se danes za podlago in za enega izmed glavnih argumentov uporablja ta referendumska odločitev, potem bo ta zakon, če ga boste danes spustili naprej, pa kot sem poslušal mnenja poslanskih skupin, ga boste, bo potem ne samo glede izjem treba upoštevati tudi to referendumsko vprašanje, če je seveda ta referendum eden od glavnih razlogov za sprejetje tega zakona. Referendumsko vprašanje pa je bilo, ali podpirate, da so ob nedeljah trgovine odprte največ deset nedelj oziroma da so trgovine v letu največ deset nedelj odprte, kar pomeni, da boste vseeno morali tudi nedelje dodati, če greste na to referendumsko vprašanje.
Druga časovnica, ki je pa pomembna, je pa sedanja. Mi se na vse pretege trudimo v tem trenutku, da pripravimo kot vlada ukrepe, da čim manj ljudi izgubi delovno mesto, da dvignimo potrošnjo. Vemo, da je potrošnja padla, da so delovna mesta ogrožena in navkljub dobrim ukrepom se je vseeno število nezaposlenih povišalo. To pa zaradi tega, ker smo z odlokom morali dejavnosti zaprti. Zapreti smo jih morali zaradi varovanja zdravja. Včeraj in danes ponoči je potekala seja, kjer se je očitalo vladi, da so bili sprejeti slabi ukrepi, da je število brezposelnih vseeno narastlo, da ne mislimo na študente, ki so zato, da so lahko študirali, morali opravljati študentsko delo, mi pa smo jim z vladnimi odloki seveda to preprečili. Danes se pa pogovarjamo o tem, da ne vlada, ampak parlament reče, da bomo določen del gospodarstva, to je trgovine, ob nedeljah zaprli, ob tem da vemo, da navkljub ukrepom, ki jih sprejemamo zaradi posledic covida, bomo deležni odpuščanj, ne bo šlo brez tega. S tem pa dodatno sprejemamo še ukrep, da bomo še ob nedeljah trgovine imeli zaprte. Logična posledica bo, da bo manj zaposlenih, ker en dan moraš imeti objekt manj odprt. Govorimo o težavah v turizmu, kako ga ponovno zagnati, mi pa zapiramo vse trgovine, razen na bencinskih servisih pa nekatere izjeme, kot so bolnišnice, kar je bilo tudi sedaj povedano. To pomeni, da ko bo ta zakon šel po svoji poti, boste sprejemali številne izjeme. In kje bomo vse te izjeme potegnili, bo težko vprašanje. Kje se bomo tudi kot država potem ustavili, ker drugi argument je pravica do družinskega življenja, ki jo vlada seveda podpira, pravica do počitka, pravica do tega, da če delaš ob nedeljah in praznikih, da si dodatno plačal. Vlada to podpira, in to je bilo s strani sindikatov in delodajalcev v letu 2018 dogovorjeno. Ta dogovor še velja – največ dve nedelji na mesec, največ 20 na leto, dodatno plačano za delo ob nedeljah in praznikih. Sedaj bomo ta dogovor pospravili, ga ne bomo priznavali in ga bomo povozili, čeprav še velja do leta 2022, in to v času, ko bomo priče tudi odpuščanj, ne bo šlo drugače. Vseeno bo treba v nadaljnjem postopku resno razmisliti, po kakšni poti se bo potem ta zakon dokončno preoblikoval, kakšne izjeme bomo dali notri in kje se bomo pri teh izjemah ustavili.
Naslednje vprašanje je, ali pustimo prosto gospodarsko pobudo. Če je ne, potem bomo najverjetneje zatrli še kakšno drugo nenujno dejavnost. Najbrž tudi ni nujno, da gremo lahko v nedeljo v gostilno na kosilo in tako naprej. Vprašanje je, kje se potem ustavimo. Stališče Vlade je, da v tem trenutku, ko smo v takšnem prelomnem obdobju, ko nas čaka zelo težko obdobje, ko bodo številna delovna mesta vseeno izgubljena, da ne sprejemamo ukrepov, ki bodo povzročili tudi po napovedi dodatna odpuščanja. Kakšna bo to številka, se strinjam, da je to ocena in bomo videli, kakšna bo, ampak logična posledica je, da bo prišlo do odpuščanj. Mi se trudimo spodbujati potrošnjo, po drugi strani jo bomo tukaj zmanjševali, na koncu pa bo to rezultiralo v brezposelnih. Mi si tega v tem trenutku ne želimo in si tudi težko privoščimo, tako da pričakujem, da se bo v nadaljnji debati in nadaljnjem zakonodajnem postopku moral zakon dodobra dopolniti, tudi če želi upoštevati voljo na referendumu leta 2003, torej 17 let nazaj. V tem času je bilo 17 novih generacij in naše navede so se tudi od takrat spremenile. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo za razpravo gospod Edvard Paulič, pripravi pa se gospa Iva Dimic.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoča, hvala lepa.
Čas, v katerem so veljali ukrepi Vlade in so bile trgovine ob nedeljah zaprte, je pokazal, da se potrošniki znamo prilagoditi in da nedeljski obisk trgovin ni nujno potreben. Ker naj bi splošna razprava o zakonu šele predstavila nek uvid predlagane družbene ureditve, bi tudi jaz na začetku predstavil nekaj vidikov, ki bodo po mojem mnenju bistveno vplivali na to, ali bo zakonska sprememba sprejeta ali pa ne bo. Za začetek naj izpostavim dejstvo, s katerim operirajo strokovnjaki s področja ekonomije. Po statističnih podatkih prebivalstvo za nakup različnega blaga porabi približno 70 % razpoložljivega dohodka. Ta delež se sicer z dvigom standarda prebivalstva nekoliko poveča, a glavnina trgovinskih nakupov načeloma ostaja konstantna, kar pomeni, da delež nakupov ni premosorazmerno povezan s številom dni, ko so trgovine odprte. Slednje smo, kot že rečeno, v času korona krize občutili prav vsi, ko smo bili praktično primorani svoje nakupovalne navade prilagoditi na način, da smo vse nakupe opravili med tednom oziroma ob sobotah. Torej nedvomno je, da prodajne kapaciteta šestih dni v tednu potrošniku zadostujejo in če bi bile trgovine odprte tudi ob nedeljah, bi se najverjetneje nameravana potrošnja zgolj porazdelila na vseh sedem dni v tednu. Tudi znanstvene raziskave obnašanja potrošnikov kažejo, da z daljšim obratovanjem trgovin prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in v trgovinah zapravi približno enak obseg svojega razpoložljivega dohodka. Po drugi strani pa imamo nekatere trgovine, ki glavnino svojega poslovanja opravijo predvsem ob nedeljah. Tukaj imam v mislih manjše trgovine, ki se nahajajo bodisi v turističnih krajih ali pa ob turističnih znamenitostih. Tudi to bo treba vzeti v obzir, če in ko bomo obravnavali novelo zakona po posameznih členih, saj bi morebitno zaprtje takšnih prodajaln lahko pomenilo škodo za turistično gospodarsko panogo.
To je prvi vidik, na katerega sem želel opozoriti, nadalje pa želim opozoriti še na prav tako pomemben. Trgovinska dejavnost zaposluje okoli 18 % zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, zato je treba predlagano zakonsko spremembo oceniti tudi z vidika zaposlenih. Kljub temu da je nedeljsko delo dodatno plačano, to po mnenju mnogih trgovk in trgovcev ne odtehta časa, ki ga zamudijo s svojimi najbližjimi. Na ta račun trpi njihovo družinsko in pa tudi družabno življenje. Če nekoliko razširim, je z družbenega vidika to vsekakor izguba in odvračanje družine od kvalitetnega preživljanja časa. Potem imamo tukaj še delovnopravni vidik. V letu 2019 so delovni inšpektorji v trgovinski panogi ugotovili številne kršitve glede delovnega časa in zagotavljanja ustreznih odmorov in počitkov med delom. Čeprav je ta panoga zasedla kar tretje mesto po številu kršitev, je bolj zaskrbljujoč drug podatek, ki so ga ugotovili inšpektorji. V trgovinah delodajalci od delavcev zahtevajo, da si beležijo prihod na delo šele ob dejanskem začetku dela oziroma da si odhod z dela beležijo takoj, ko zaključijo z efektivnim delom. Nikjer pa ni upoštevan čas priprav na delo, ko na primer delavci v trgovini polnijo police ali zaključujejo blagajne, ponekod tudi čistijo svoje delovne površine. In ves ta čas se delavcu ne šteje v efektivni delovni čas. To izpostavljam zato, ker nekateri za glavno posledico morebitnega sprejetja te novele napovedujejo odpuščanja. Če upoštevamo vse te ugotovitve inšpektorjev in če vemo, da se v trgovinski panogi tudi sicer opravi veliko število nadur, je morda skrb o odpuščanju trgovk in trgovcev celo odveč. A bojim se, da realno verjetno ne bo tako. V trgovinski zbornici že danes napovedujejo presežek delovne sile, če se bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprle, in sicer v cirka 10 %. Ali so to realne napovedi ali ne, je ta trenutek težko reči, je pa to dejstvo vsekakor vredno tehtnega premisleka, sploh če vemo, da nam zaradi t. i. koronakrize grozi ena večjih recesij zadnjega časa. Že danes smo priča množičnemu odpuščanju zavoljo slabše gospodarske aktivnosti in če bi trgovinski dejavnosti v tem trenutku zadali še udarec v smislu zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih, se nam lahko zgodi črn scenarij, ki si ga verjetno ne želimo.
Na drugi strani pa celo predsednik Sindikata delavcev trgovine zagovarja zaprtje trgovin ob nedeljah, in to ob vedenju, da je ena od njegovih ključnih nalog skrbeti za delovna mesta. Zato verjamem, da to počne ob večinskem soglasju zaposlenih v trgovinah. Če se iz preteklosti spomnimo dialoga, ki je potekal med delodajalci in predstavniki trgovinskega sindikata, trgovke in trgovci nikoli niso absolutno vztrajali pri zaprtju trgovin ob nedeljah, pač pa so ves čas opozarjali predvsem na pravilno ovrednotenje njihovega nedeljskega dela in na dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje.
Danes ne želim soditi o tem, ali je zaprtje trgovin ob nedeljah edina prava rešitev. Tudi ne bom sodil, kaj nas žene v takšno potrošniško kulturo, dejstvo pa je, da so trgovski centri postali prostor za druženje in za preživljanje prostega časa. Na prvi pogled se sicer zdi, da bi lahko trend potrošniške kulture tudi obrnili. Če pa je tak trenutek dozorel, bomo videli tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Iva Dimic, pripravi se gospod Rudi Medved.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Krščanski nauk že dva tisoč let govori o dela prostem dnevu. Gospodov dan so mu rekli, mi pa mu rečemo nedelja in me veseli, da je to Levica tudi pripoznala. Veliko je bilo že govora, ali bodo trgovine v nedeljo zaprte ali ne. Tako tudi leta 2003, ko je bil referendum izpeljan, pravnoformalno uveljavljen pa nikoli. Vedno so bila neka odločujoča dejstva ali argumenti za ali proti. Potrošništvo je dobesedno v preteklih desetletjih povzročilo odpiranje trgovin ob nedeljah. Res je, da so se nakupovalne navade v zadnjih desetletjih močno spremenile. Ampak zakaj so se spremenile? Včasih smo poznali prodajalne na drobno. Majhne trgovine, družinske trgovince, ki so se po letu 2000 kar naenkrat začele zapirati, ker se je nakupovalna moč začela preusmerjati v velike centre. In tudi to je povzročilo, da je bilo vedno več ljudi vpeto v nedeljsko delo v teh velikih trgovskih centrih.
Kar se tiče same zakonodaje, je bila zagotovo po letu 2017 bolj pisana na roko ljudem, ki delajo ob nedeljah. Pripoznala jim je mogoče nekatere pravice in nekoliko bolj plačano delo, pa vendarle je mogoče res pravi čas za razmislek, kako naprej – ali bomo še naprej nekaterim skupinam delavcem omogočili delo ob nedeljah, ali se bodo zadeve vendarle tudi na tem področju uredile. Dejstvo je, da vsak človek potrebuje dan počitka, da potrebuje dan, ko se mogoče bolj posveti svoji družini, sebi, svoji duhovnosti. Na obeh straneh govorijo argumenti za in proti, ampak glede na vsa prizadevanja tudi Ekonomsko-socialnega sveta, tudi vseh pristojnih služb, je vendarle treba razumeti, da nekateri mogoče potrebujejo tudi takšno delo.
Rada bi izpostavila, da mogoče vasi, v katerih so se prodajalne na drobno zaprle po letu 2000, ko je enostavno prišlo do neke spremembe v nakupovalnih navadah, ljudje velikokrat pridejo ob nedeljah v večja mesta in opravijo večji nakup. Teh odmaknjenih vasi je po Sloveniji veliko, zato je treba tudi pri tem imeti neko mero razumevanja. Mogoče ni prava primerjava tudi z nedeljskim delom ostalih, ki so tudi po svoji naravi zaposleni. V mislih imam medicinske sestre. Ne znam si predstavljati, da ne bi one imele možnost ali pa da mi ne bi imeli možnosti do take oskrbe ob nedeljah. Seveda pa je treba za vsako delo tudi pripoznati primerno plačilo. Žal lahko ugotavljam, da v glavnem v trgovinskem delu, pa tudi v medicinskem, na primer za srednje medicinske sestre, je te prepoznavnosti in plačila je bilo velikokrat premalo in ga je še.
Želim si, da bi našli nek konsenz in bi ljudje resnično dobivali za svoje delo pošteno plačilo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Rudi Medved, pripravi se dr. Franc Trček.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednica.
Podprl bom predlagano spremembo oziroma predlog, da se trgovine, razen posameznih izjem, ki bodo določene, ob nedeljah zaprejo. Pa ne toliko zaradi referenduma iz leta 2003, res je to že nek oddaljen čas. Ali se je razpoloženje državljanov od takrat do danes kaj spremenilo? Nismo imeli še enega referenduma, zato tega ne vemo. Preprosto gre za tehtanje med interesi zaposlenih v dejavnosti trgovine, med interesi potrošnikov in interesi trgovcev. Ko govorimo o interesih zaposlenih, ne gre samo za 100 tisoč ljudi in posledično boljše, bolj urejeno življenje, ampak gre za kakšnih 300 tisoč ljudi, ker gre seveda za družine. Interes potrošnikov, ankete so bile vendarle večkrat vmes izvedene in nekaj vendarle lahko damo na njih, potrošniki so temu naklonjeni. Trgovci niso bili temu nikoli naklonjeni, nikoli ni pravi čas za to. V sedemnajstih letih ni bil nikoli pravi čas. Tudi v času največje konjunkture in posledično največjih zaslužkov trgovci niso nikoli dali pobude, da zdaj pa je morda čas, da se trgovine ob nedeljah zaprejo. Tudi zdaj operirajo z zelo visokimi številkami. Težko je verjeti, da bi bil res zaradi tega upad 10-odstoten in da bi bilo posledično toliko in toliko tisoč brezposelnih, če pa po drugi strani sindikati, jaz verjamem, da tudi imajo neke relevantne podatke, operirajo s podatkom, da v dejavnosti trgovine manjka vsaj 7 tisoč ljudi. Torej tu nekaj ne gre skupaj. Kot rečeno, če so družinski proračuni namenjeni potrošnji za hrano in druge dobrine, je to nek trend, ki traja že dolgo in se ne spreminja. Če je ta družinski proračun namenjen za to, ga pač lahko družina porabi tudi v šestih dneh, ni treba zato sedem dni.
Nenazadnje smo se v času koronakrize vendarle relativno hitro vsi skupaj navadili živeti drugače in tudi potrošniške navade smo znali zelo hitro spremeniti. Predvsem pa smo se navadili, da kupujemo tisto, kar potrebujemo. To se da storiti tudi v manj kot sedmih dneh v tednu. In dobili smo nek čut, nek drugačen pogled na ljudi, ki so garali in se izpostavljali v teh časih koronakrize, bolj smo čuteči do njih, nenazadnje smo tudi trgovkam in trgovcem ploskali, ker so se izpostavljali v času koronakrize za nas in dajmo ta njihov trud in to njihovo žrtvovanje ceniti tudi v prihodnje.
Lahko jim gremo naproti na ta način, da prisluhnimo njihovi želji. Ta njihova želja pa je v veliki večini, da so nedelje zanje prosti dnevi. Gre pravzaprav tudi za nek pogled na oživljanje turizma, ko želimo v času, ko je turizem doživel največji padec, domačega gosta, se pravi državljane in državljanke Slovenije napotiti na čim več turističnih destinacij po vsej Sloveniji. Tudi vavčerje jim dajemo in najbrž ni naša intenca, da jih napotujemo v znane turistične destinacije minulega časa, to so trgovski centri po Sloveniji. Se pravi, intenca oživljanja turizma je zagotovo nekje drugje.
Če zaključim. Nismo vezani na tistih 10 dela prostih nedelj na podlagi referenduma iz leta 2003. Ta referendum ni bil zakonodajni, da bi morali temu zdaj slediti. Intenca tega predloga je pač drugačna, z vsemi ustreznimi izjemami, ki bodo vanj vključene.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti dr. Franc Trček, pripravi se mag. Branislav Rajić.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Ker sem dovolj oddaljen in od vlade in od desnosučne koalicije, jih ne bom okužil, in bom brez maske. Če bi bil kolega Doblekar, bi si jo pa dal.
Za uvod tri izhodišča. Iz stališča Socialnih demokratov ste lahko tudi razbrali, da smo mi stranka, ki goji notranjo demokracijo, tudi malo različne poglede na to tematiko. Jaz bom ubesedoval lasten pogled, saj nimam druge glave kot lastne za misliti.
Prvo ideološko stališče, če hočete, ali vrednota je, da je vsak od nas, ki dela, tudi župnik dela – kajne, kolegi in Nove Slovenije? – duhovnik, duhovnica, redovnik, redovnica, upravičen do 36 ur fraj ali, da povem v jeziku slovenske desnice, do 36 ur neprekinjenega delopusta. Tako zakonodajo imajo, kolega mi kima, čez mejo, oba živiva blizu Avstrije.
Drugo izhodišče, vsak, ki dela, je upravičen do možnosti dostojnega preživetja. Tudi tisti, ki so nekoč delali, za minulo delo, kot tudi tisti, ki se pripravljajo, da bodo del aktivne populacije. To na rangu plač pomeni, to sem že večkrat rekel, metodološko pravilno izračunani minimalni življenjski stroški plus 20 %. To je nek minimum. To je dobrih 800 evrov neto plače. Minimalna plača bi morala biti enaka osnovni plači, iz katere se potem računajo dodatki.
Tretje izhodišče, z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh, ki delajo v tem sektorju, neko resno gospodarstvo ne more biti 1/3 tretjina štacuna. To je tudi podatek, ki bode, kam smo mi, upam si trditi, zavozili v zadnjih 30 letih. 34, 36 % je much too much. Zdaj nimam nobenega tukaj z MGRT-ja. Že tretji mandat je ista ekipa na MGRT-ju. Počivalšek bi moral to znižati vsaj na 27 % v šestih letih, pa ni. Zakaj, pridem do tega.
Tudi če ne bi bil sociolog, ki bi se ukvarjal tudi s potrošniško družbo, bi vedel, da je to, kar danes imenujemo prosti čas, izborjeno. Če niste brali Engelsa, kar ga nekateri smo tudi kot del študijske literature, položaj delavskega razreda v Angliji, ste mogoče brali vsaj Dickensa ali gledali kakšen film. Saj veste, ta slovenska osnovnošolska literatura je eno samo »molestanje« pa boj na požiralniku. To, kar ubeseduje večina slovenske desnice, pa je potem malo v precepu, kar ubeseduje večina derivatov bivšega LDS, tako imenovanih slovenskih liberalcev, kar žal ubeseduje tudi gospodarska zbornica, obrtna malo manj, je malo preveč podobno Engelsovim pisarijam: človek je klobasa, dajmo jo rezati. Prosti čas je najprej bil namenjen za neko prosto regeneracijo človeka, da je lahko delal, potem nam pride tukaj z boomersko generacijo po drugi svetovni vojni ali pa, če hočete, nekoliko pozneje v Jugoslaviji, pa jaz sem verjetno neka prva potrošniška generacija bivšega starega režima, od tam nam pridejo in Cockta, Vegeta in Pelinkovec, če hočete. Potem nam pride dejansko štacuna na takšen način naproti. Kar ubeseduje ta vlada in kar argumentira ta vlada in kar argumentira tudi združenje trgovcev, meni ni ravno žalobno, mi je tudi grozljivo. To je ne-mišljenje v 21. stoletju. Čas je res denar, ampak sebe-misleče družbe mislijo tako: kako bom v čim manj časa stlačil čim več denarja. A naša osnovna gospodarska logika bo: čim več časa boste garali, ker smo neumni in ne znamo v krajšem času enake količine penez zaslužiti. Kolega Zajc, Zeko, bivši poslanski kolega ni zdaj notri, ampak on je to dobesedno ubesedoval. Neka misleča družba, kar, razen v politiki, žal, šesto leto ugotavljam, v glavnem smo v Sloveniji, bi morali mi »čakaj, kaj bomo mi delali, da bomo v manjšem času zaslužili iste peneze ali celo več«. In tudi skozi to optiko, ja, gospodarski razvoj in tehnološki razvoj Slovenije zadnjih 30 let so bile štacune pa nakupovalni centri. Zdaj nam pa še Ikea pride, dajmo orgazmirati. Jaz sovražim Ikeo, imam tudi doma, priznam, enkrat ko bom velik, je ne bom imel. Ikeo bi na razini Slovenije MGRT lahko namislil malo drugače.
Kar nas je izučila koronakriza, nas je izučila, da je življenje lahko tudi radikalno drugače. Da ne škodi, če moraš razmišljati, ko greš v štacuno. Razmišljanje na sploh ne škodi. Seveda družboslovci, ki smo resno to analizirali, vemo, da v tem tako imenovanem šopingu obstajata dve zadevi. Eno je šoping kot nuja, številnim je to muka, drugo je šoping kot joy, užitek. Zdaj ne bi rad izpadel seksist, ampak, veste, z redkimi izjemami, vsaj v moji generaciji, saj si bil v kakšno zaljubljen, ampak v nedeljo ravno, sorry Meira, hoditi pa šopingirati in glumiti, kako ti je to v veselje, »da draga«. Ne, ni mi v veselje.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Bom dala postopkovno, ker jaz ne maram šopingirati..

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, daj. Pir bi pil, pa fuzbal gledal. Tudi to je treba ločiti in skozi to nujo je treba gledati izjeme. Ja, jaz se strinjam se z Ivi, da nekako se mi infrastrukturno do podeželja res vedemo grozno. Bomo nekaj zaprli, pa bo nekdo drug šel odpirat bankomat. Tudi tako je treba to infrastrukturo misliti. Jaz spadam v to generacijo, ko sem moral sesti na kolo pa v drugo sosednjo vas odkolesariti k Novaku na Preloko, če je pač zmanjkalo česarkoli že. Potem seveda trčimo ob neko zgodbo, kot je bilo lepo povedano v našem stališču, da imamo zagotovljen ta prosti čas, ki je vedno bolj ovrednoten skozi peneze, skozi šopingiranje – nekdo mora delati. Imamo seveda neko solidarnostno infrastrukturo, ki mora funkcionirati kadarkoli, osnova varnosti, varstva, zdravstvo, gasilci, cel niz komunalne infrastrukture dežurnih ljudi. Dan danes nismo več navajeni, tudi to sem doživel kot otrok, da smo po dva dni bili brez štroma. Neki anarhisti če bi hoteli to vlado zrušiti, namesto kolesarjenja Janezu Janši onemogočite tri dni Twitterja pa bo vlada padla, čisto tako pod črto. Potem imamo cel niz, kar je zelo lepo, lahko povem, na naših internih debatah opozoril Soni, tako imenovanih procesnih tehnologij, ki morajo potekati. On je pač svoje življenje preživel pred politično v steklarstvu. Tam pač peč ne zapreš, ne moreš ugasniti. Pivovarstvo je tudi sorodno, ker ko se pivo vari, se pač pivo vari, ne boš proces prekinil. Kompletno kmetijstvo, tudi tam moraš malo časovno načrtovati. Naj mi Miha ne zameri, ko se ti pubeci začeli iti agrodivizijo, sem bil prvo leto tiho, sem se sam pri sebi smejal. Najprej je bila poscana Zofka pa so sadili. Ljubi bog, na poscano Zofko se ne sadi. To so izkušnje, to se ni za smejati. Ti tega še ne veš, kaj se mu smejiš, Jani. Če je tretjino njive posadiš v istem dnevu karkoli, Breznikovo čebulo, boš v nekem trenutku imel problem, kam boš to prodal, pa ti bo zgnilo. Kemija, farmacija, mi imamo cel niz nekih dejavnosti, ki so procesne takšne, da si pač, žali bože, tega delopusta ne moreš vzeti. Tudi to bi bilo treba nekako naslavljati. Tudi tam delajo starši, mlade mame in tako naprej, da ne bom zapadel v cenene politične debate. Kolega Prevc iz Nove Slovenije, čisto krasen možakar, sva se fino ujela zjutraj na kavi, je rekel poenotenje okoli nedelje. Tudi če dam na stran, da smo sekularna družba, pa razumem, to je njihov del političnega spektra, nimam nič s tem, se tudi sam imam za krščanskega demokrata, ampak, ali veste, mi živimo v 21. stoletju. Ustavna parlamentarna demokracija je neko orodje, ki je bilo narejeno ravno zaradi tega, ker smo dojeli, da nismo vsi v istem čolnu in se ne moremo okoli vsega poenotiti. Nas 90 je tukaj, da odpiramo konflikte in nastavljamo sistem, da lahko živimo raznolikost. Danes sem imel neko bitko preko / nerazumljivo/ na Facebooku, ker sedaj vsi nabijajo te Modrijane zaradi neke gospe, evropske poslanke. Jaz, če ne poslušam Modrijane, jaz nimam nič proti Modrijanom. Meni so v osnovi Modrijani kul, tudi Tanja Žagar mi je kul, pa je ne poslušam. Izvajajo svojo muziko. Nekdo tako koristi prosti čas. Jaz raje Kajo Draksler poslušam, ki večini mogoče ni tako ljuba zvrst jazza, gremo na koncert, eno drugo plačamo, med prostim časom se polnijo blagajne. Super. Ampak tukaj pridemo tudi do ene zadeve. Nekdo je rekel: družine, kvalitetno, čas prosti čas. Za kvalitetno koristiti prosti čas rabiš čas, ampak rabiš pa še nekaj drugega – to je ta zgodba s temi vavčerji. – rabiš tudi peneze. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ne misli tega, kako bomo mi dobili peneze, da bomo šli v štacuno. Mi bi morali misliti, kako bo naša minimalna plača nad 900 evri. Ne vem, v Avstriji si ravno ne režejo žil, ker imajo zaprte trgovine v nedeljo, pa imajo neko višjo kvaliteto življenja od nas. Ali pa se tudi govori prosta gospodarska pobuda. So neke države, ki so tako bolj liberalne, liberalno bolj močne, pa imajo dejansko tozadevne režime vzpostavljene. Državni sekretar Zajc je tudi govoril, da dvignemo potrošnjo. Saj se strinjam v osnovi s tem, ampak pri dviganju potrošnje se je treba vprašati vsaj dve zadevi. Če hočemo dvigniti potrošnjo, rabimo peneze, ali se bomo zadolževali ali imamo neke realne peneze, desnica zelo rada vleče metaforo, ali se vse zvleče na avtomobil ali se pa vse zvleče na družino. Obstajajo tudi zelo raznolike družine. Mi vsi, ki smo poslušali sociologijo družine pri Tanji Reiner, vemo, da so tudi v predmodernih družbah obstajale tudi zelo raznolike tudi enostarševske družine. LGBT ni nastal kot komplot Levice, kar si misli Grims, ampak ima tudi dolgo kulturo in tradicijo. Skratka, rabimo neke peneze, kje bomo našli peneze. Potem pa se moramo tudi vprašati in tukaj gre, če hočete, za razliko med BDP pa NNP pa še kaj, ne bom šel preveč v profesorske vode, potrošnjo koga ali česa. Mi smo v neki fazi, jaz sem diplomiral z neko nagrajeno diplomsko nalogo o, ne boste verjeli, teritorialnih identitetah v času globalizacije. Jaz sem se tam v prvi polovici 90. let ukvarjal s tem, desnica bi rekla, kako biti Slovenci in slovenstvo v času globalizacije. Zdaj bomo imeli tudi neko fazo, ki jo je sprožila ta korona, ne bom rekel deglobalizacije, ampak reglobalizacije. Pa mi kot neko izvozno gospodarstvo ne moremo imeti toliko te notranje potrošnje. Eno je Amerika, drugo je Nizozemska, tretje je Slovenija. Seveda mi moramo razmišljati, kako bomo delali neke bolj pametne zadeve oziroma kot je rekel tisti nagrajenec iz lendavskega podjetja, kolega Joško bi vedel, katero podjetje je to, zdaj mi je šlo iz glave, je rekel, »veste kaj, skrajni čas je, da mi začnemo več delati z glavo pa manj z rokami«. To ne pomeni podcenjevanja ročnih spretnosti, ampak ročne spretnosti lahko uporabljaš – jaz jih osebno nimam ravno kaj dosti, žal, – za to, da v desetih urah delaš nekaj, kar boš prodal za cente, ali pa delaš nekaj, kar boš prodal za evre, če se tako izrazim. Pri tem dvigovanju potrošnje se mi zdi, da v teh korona zakonih bi počasi morali že misliti beyond, če se tako izrazim. Mi bomo potalali kar nekaj milijard, pa s tem niti na pol ne bomo rešili gospodarstva. Najprej bi se morali iti zdaj politike nekega domačega trošenja, sicer neke ankete kažejo, da med tem korona lockdownom se je več kupovalo domače izdelke, kar me v bistvu veseli, ampak rabiš tudi potem produkcijo tega. Saj mi smo imeli že tisto težavo, naj osnovne šole, vrtci zagotavljajo toliko pa toliko lokalne proizvodnje. Kako jo boš zagotavljal, če je nimaš? Potem imamo naprej dejstvo, da je ta trgovina na drobno podobno kot turizem pri nas. To je neka dejavnost, kjer so dohodki res najnižji. To je dejstvo. Nisem si jaz tega izmislil, to ni elektrosektor, to ni finančno svetovanje. In zdaj neka resna država, vključno z gospodarsko zbornico, bi morala misliti tudi, okej, super, dajmo srednjeročno zmanjšati to »štacunizacijo«, tam bo res 20 tisoč ljudi ostalo brez dela, in to je odgovornost družbe in politike, katere sektorje gospodarstva pa bomo mi razvijali, da bodo ti ljudje tudi ob kakšnem dodatnemu izobraževanju bolje živeli, da bodo imeli boljše plače. To bi bil naš cilj. To, kar ubeseduje MGRT, kar ubeseduje SMC, očitno, če prav razumem, vlada je proti, SDS, pa NSi sta za, SMC je proti, DeSUS je pa neideološko vedno po svoji vesti nekaj »between«. To je tako malo, okej. Dobro. Recimo, da ne bom tega komentiral. Ampak to, kar govorijo zlasti usta SMC pa kar govorijo usta resornega ministrstva, ki so pod SMC, je očitno nek model gospodarskega razvoja, da bi mi morali štacune dvigniti vsaj na 40 % sestave našega gospodarstva. Veste kaj, mladi z malo možgani bodo tako državo zapustili. Veste, kje je v Ameriki eden največjih obratov delovne sile, kjer se najhitreje menjajo? Podatek sem bral že sredi devetdesetih pa sem se zgrozil. Več kot 400 % na leto, in to v McDonald's. Tisto je neko suženjsko rintanje. Saj imate znano knjigo sociologa Ritzerja The McDonaldization of Society. Mi smo skozi to, kar imenujemo neoliberalizem na levi strani, tudi razvrednotili mojstrstvo. Smo tudi nekako degradirali številne profesije na poklice, če malo uporabljam terminologijo sociologije dela. Ali veste, kje je v Evropski uniji imajo največ reguliranih poklicev? V Nemčiji. Imajo seveda tudi močne sindikate. Mi smo pa zdaj poslušali skozi slovenske liberalce, da dajmo čim več degradirati vsega. To se je tudi zgodilo s trgovskim poklicem. Včasih si uletel, na Miklošičevi je bila štacuna Kosa, lahko si bil še tako tehnično tumpast družboslovec, si prišel, tam sta bila dva gospoda v kutah, si povedal, kaj bi rad, nikoli mi niso dali narobe šraufa ali pa matice, pa nisem ravno strojni tehnik ali kaj drugega. Zlasti v teh nekih tehničnih trgovinah. Saj dandanes prideš v Baumax, pa bi nekaj rad, pa na prvega, na katerega naletiš – pa ne obsojam teh ljudi, ti ljudje pač poskušajo preživeti – je nek najbolj pogost odgovor, »jaz nisem s tega oddelka, ne vem to ali ne vem ono«. Jaz bi si želel manj štacun, boljše dohodke za vse, pa da so ta štacune, ne moremo se seveda nazaj vračati, nisem nostalgik, ampak da v teh štacunah delajo tudi ljudje, ki so dobro plačani, ker so nekako malo bolj ekspertni za neka področja. Da ne grem do nekih zadev, ko so vdrli k nam ti tuji trgovci, ko sem začel dobivati prve informacije, ko imajo trgovke menstrualne težave, da morajo, ne vem, kaj, tako tako imeti v laseh, da lahko takrat gredo štirikrat na WC ali pa trikrat v osmih urah, drugače pa samo dvakrat. Veste, to je nekaj, kar bi moral delovni inšpektorat noreti. Ko sem bil še v Levici, sem pet, šest let argumentiral, da dajmo povečati število ljudi na tem inšpektoratu, pa ste v glavnem nekako bili proti temu.
Če gledamo te velike nakupovalne centre, saj v glavnem vse delamo sami. Sam si moraš tisto navlako nabrati, sam si moraš na tisti blagajni vse stelovaditi. A mi kdo plača za to? Treba je zadeve nekako malo bolj v globino premisliti. Premlad sem, da bi bil nostalgičen po starem sistemu, ampak mi smo padli tudi v neko družbo, kjer je prosti čas postal drag. Cena prostega časa. Če ste v Mariboru neka dvočlanska družina, pa ajde, da mi deca ravno ne bodo tam cvilila, ko bom šel gor v hrib, se bomo ruknili z gondolo za Pohorje. To je za družino 12 evrov. Pa pojdi do Mariborske koče ali pa do Areha, pa nekaj malega pojej, pa pojdi dol, pa pojdi v Pohorsko kavarno še na sladoled, ker je zelo dobra, da malo reklamo delam, lahko Rajić potrdi, ker tam blizu živi. Ja, čakaj, to je 60 evrov. Ne vem, če si lahko to tisti, ki delajo dandanes v štacunah, privoščijo vsak teden s svojimi otroki, tudi če imajo prosti dan v nedeljo. Onkraj tega populizma na ožje, če se malo odmaknemo, pa danes smo se prej pogovarjali o DUTB, problem Slovenije je v tem, kot bi rekel meni najljubši slovenski ekonomist, zdaj je šel ravno v penzijo se mi zdi, Franček Drenovec – da smo mi vsaj 15 let, če ne 20 let pozabili misliti nek ustrezen razvojni gospodarski model. In zdaj ta kriza nam bo res tak hud stresni test tudi na ravni številnih področij gospodarstva. Jaz osebno bi raje videl, da se te neke milijarde, ki jih bomo zdaj dajali – seveda, saj moramo nekako generirati potrošnjo, zdaj v krizah smo vsi keynesianci, hočemo ali nočemo – dajale nekako bolj premišljeno tudi v smeri nekega drugačnega gospodarstva. Jaz bi bil najbolj srečen, če bi čez 10 let pri nas v štacunah delala četrtina ljudi manj, pa bi ta četrtina ljudi imela neka druga in drugačna in bolj plačana delovna mesta in manj stresna delovna mesta in delovna mesta, ki bi jih bolj spoštovali. Saj te štacune so dostikrat tako razdelan sistem polsuženjstva, od tega, kolikokrat greš lahko na WC, kolikokrat ne. Jaz zdaj ne bom omenjal ene sicer tuje verige, ki mi je kot štacuna najbližja, ko grem v štacuno, sem tisti ubogi trgovki jaz hotel že parkrat reči: »Ej, čakaj, ustavi se, jaz sem človek.« Pa tudi prašiču se ne daje tako hrane. Tam ti na brzino meče tiste zadeve, ker je nek tak sistem prisile. Pa te zgodbe »trgovka meseca«, eno drugo, tretje, peto. Veste, jaz to imenujem mikrofašizem. To so tam naumili že v 50., 60. letih na podlago 30. let čez lužo. O teh zadevah bi se morali pogovarjati.
Zdaj nek sistem izjem, tukaj ni treba toplo vodo odkrivati. Tisto, kar se imenuje turizem v širšem smislu, ima neko drugačno logiko delovanja. Oni potrebujejo prosti čas, mi potrebujemo peneze, da se lahko gremo turizem. Zaradi tega so oštarije v ponedeljek ali ob torkih zaprte, muzeji si nedeljo naredijo v ponedeljek, čeprav včasih človek, ki bi rad šel v kakšen muzej, pri nas malo striže z ušesi, ker smo premalo orientirani v to smer. Dobro, gre na boljše, priznam. Pa prej v kakšnih muzejih v manjših krajih, kjer se morajo bolj potruditi, kot pa v muzejih v prestolnici. Toliko pa to zadevo poznam, da lahko to tako imenujem.
Da ne bom predolg. Lahko bi še dlje časa govoril. Naš ključni problem je model gospodarskega razvoja, ki nas je pripeljal do tega, da je ena tretjina štacuna, ki je pretežno v neki tuji lasti. Potem so vodje izmen, delovodje, kakorkoli se že imenujejo, pogostokrat prisiljeni, da uporabljajo nasilje sistema nad podrejenimi skozi sistem teh nakupovalnih centrov. Imate arhitekturo nakupovalnih centrov.
Kaj je center Ljubljane? Center Ljubljane je že dolgo BTC, pa imate, dajmo si namisliti ulice, dajmo narediti, da je to kraj, da je to nekaj doživljajsko. Dobro, ali se jaz zdaj s tem strinjam ali ne, pustimo stati. Vem, da ne bom časa zavrtel nazaj, ampak moja nedeljna katedrala je, če se da sprehod od Treh kraljev do Črnega jezera, ne pa Europark. Ampak okej, ne bom tu moraliziral. A imamo mi jajca, da pride mandatar petnajste vlade, ki upam, da ga čim prej dobimo, ali mandatarka, in reče: »A veste kaj, moj osnovni program je, da v dveh mandatih spravim štacuno na 25 % v strukturi našega gospodarstva.« Pa imamo medije, ki bodo to razumeli, pa bodo rekli, ej, super, takega Čeferina hočemo, pa tudi če se ne piše Čeferin. To mi rabimo, gospodje. Pa da bo kdaj prebral ustavo. Jaz po šestih letih imam filing, da tudi velika večina vas tu ustave ni brala. Tam jo ruknete v pisarno pa je. Mi smo ustavna demokracija, mi moramo ljudem omogočiti dostojno življenje. Da ne govorim o tem, kako v tem sistemu štacun, kot ga imamo, dobimo zgarane ljudi malo čez 50 let. Nek grozljiv podatek je tudi, evo, jaz se že bližam koncu tega, mi bomo res živeli 80 ali nekaj let, ampak v Sloveniji se leta zdravega življenja končajo tam med 57. in 58. letom starosti. Tudi to je treba misliti, ko razmišljamo o štacunah. Jaz sem človek, ki ima dosti alergij, jaz po teh nakupovalcih tudi ne hodim, pa nisem človek teorije zarot, ki namečejo v tiste prezračevalne sisteme toliko dišav, da sem že zadet po pol ure, kot da bi si vrečko z lepilom dal na glavo. Tudi o tem bi se mogoče morali pogovarjati. Tudi to je nekdo, ki mora tam na delovnem mestu biti. Dneve in dneve dihaš tisto sintetično sranje - to ni šala, mladi kolega. Poslušaš neko muziko, ki ti nabija, verjetno bi tudi tista trgovka kakšno masko rabila, da ta sintetična – bom rekel, ker imam na koncu jezika – govna ne diha pa štopelce ali neko muziko, da si rola. A veste, to je tudi neko nasilje. Saj človek marsikaj prenese, ampak nekje je meja. Se gremo o tem pogovarjat. Potem bi se tudi lahko pogovarjali, ko imaš slabe dneve, pa morajo toliko pa toliko prodaje dosegati tudi na pošti ali tudi na tankštelah, ko imajo, ne vem, teden žvečilnih gum ali česarkoli že, pa mora toliko tega prodati, če ne proda, potem pa fiktivno morajo kupovati med seboj. Itak ne zaslužiš nič, garaš kot črna živina svetek in petek, potem moraš pa nože kupovati, ker smo obsedeni, da prikažeš, da te ne bo nekdo jutri pike v glavo. Dajmo se o tem pogovarjati. Nič si to ni neki ludi Trček namislil, to je vse neko stanje, stanje življenja, ki ga imamo, stopnjujoče navsezadnje, saj naša naloga je tudi, da skrbimo za zdravje ljudi po ustavi.
Vse to je štacuna. In da je ta naša štacuna takšna, kot je, je kriva politična štacuna, ki smo jo 30 let gledali. In če hočemo poštimati štacuno, moramo najprej poštimati politično štacuno. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod Trček.
Naslednji je na vrsti mag. Branislav Rajić, pripravi se gospod Jani Möderndorfer.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Predlog, ki ga ponuja ta zakon, je zame predvsem ena populistična poteza. Zdi se mi, da to zelo lahko zagovarjam skozi točke, na katerih bom navedel, na kaj se ta zakon ne ozira. Mislim, da se ne ozira na željo trgovk, da bi ta dan delale, ker so več plačane in ker jim ustreza, da so drugi ali druga dva dneva potem brez obremenitev. Ne ozira se tudi na število brezposelnih, ki bo nastalo, če bi ta ukrep začel veljati. Jaz sem iz preproste računice samih delovnih ur trgovin, ko so odprte in ko ob nedeljah ne bile odprte, prišel do številke zmanjšanja 9 % števila delovnih ur. Tako lahko pričakujemo, da od 110 tisoč ljudi, ki so delali v trgovinah, bi prišli nekje na 10 tisoč ljudi, ki bi ostali brez službe ali bi se s tem soočili kot z grožnjo. Ta zakon se tudi ne ozira na to, da je v navadi, da kupujemo ob nedeljah in da je to neodtujljiva pravica ne prostega časa uporabe, ampak razporeditve prostega čada in da so vse te trgovine že zgrajene in da vsi ti hladilniki, ki so v trgovinah, so vklopljeni tudi v času, ko so one zaprte. Veliko število ljudi je, ki ima potrebo, da storitve teh trgovin uporablja in bi jim s tem to onemogočili. Naslednje, kar se mi zdi problematično in bi rad to izpostavil, je monopol, ki ga na nek način Levica polaga v roke bencinskim servisom. Vsi, ki ste kdaj karkoli razen bencina ali diesla kupili na bencinskem servisu, ste ugotavljali, da je vse za kakšnih 30 %, 40 % dražje kot v trgovini, v kateri ponavadi kupujete. Ko se ustavite občasno ravno v Ljubljani na Dunajski cesti na bencinskem servisu ob nedeljah v času, če se spomnite, ko so bile trgovine zaprte, so bile vrste nenormalne. Natočili ste gorivo recimo in ste potem čakali še kakšnih 10, 15 minut, da pridete na vrsto, da to plačate. Da ne omenjam razen teh vrst še tega, da imamo tudi zelo zgovorno primerjavo plač ljudi, ki delajo na bencinskih servisih, seveda jim to privoščim, ampak v primerjavi s trgovkami in trgovci v trgovinah, ni razloga, da bi še temu zdaj dolivali na nek način in drugim jemali. Ob tej izgubi delovnih mest, ki bi se zgodila, se moramo zavedati, da se nahajamo ravno v času, ko se trg dela sooča z resnimi izzivi. V tem smislu je zame in za moje kolege to popolnoma nesprejemljivo. Jaz tudi ne bi tako zlahka verjel interpretaciji te ankete, Luka je omenil, da so vprašani ljudje odgovorili, da ne bi delali ob nedeljah, ker za to so merodajni pravzaprav razen anket, ki sploh niso merodajne, ampak obstajajo deležniki, to so ljudje, ki delajo tam, in tudi tisti, ki jim to delo ponujajo. Jaz mislim, da je prava pot, da se sindikati in delodajalci dogovorijo o tem, kako bi se ta razdelitev in organizacija izpeljala.
Naslednje, kar je zelo vprašljivo in res napačno, je argument preživljanja prostega časa, ker država ne sme imeti take disciplinske ukrepe, da bi določala ljudem, kako jim bo ustvarila časovni prostor za preživljanje delovnega časa. Zame je absolutno porazno, da zaprta trgovina oživlja mojo družino. To je nekaj, čemur se na vsak način moramo zoperstaviti in nočemo živeti v družbi, v kateri bi na tak način urejali naše medsebojne odnose. Levica tako kot sicer idealizira večino svojih pristopov, obljublja pravičnejše življenje, seveda iz udobja tega fotelja opozicije, v tem idealiziranju pa pozablja, da je imela možnost, da bi prevzela kakšen resor v prejšnji vladi in nekaj konkretno ukrenila. Tako da mislim, da je tu na nek način padla na celi črti pred tem otepanjem in pred odgovornostjo, ker gre za neke osebne svobode in osebne izbire. Stranka modernega centra smo socialno liberalna stranka in menimo, da država, če že posega, naj bi posegala v naša življenja racionalno in s spoštovanjem svobod, ki smo jih že opredelili. Omogočati monopol enim in zatirati večinsko druge, ni rešitev. In o tem ta zakon govori oziroma skuša to udejanjiti. Če bi vendarle šel ta zakon naprej v nadaljnjo obravnavo, jaz mislim, da je nujno razmišljati o zelo pomembni razširitvi nabora na turistična središča, smučarska središča, kampe, zdravilišča, kulturnozgodovinska središča in jaz bi se na vsak način potrudil, da se na določeno število populacije zagotovi odprtost enega megamarketa na to populacijsko enoto. Mene torej moti, da je predlog tega zakona zastavljen kot neka skrb za slehernika, češ, skrbi nas, da vse, kar potrebujete, nabavite že v soboto pa ste mirni, posledice pa nas ne skrbijo. Skrb za posledice pa bomo prepustili koaliciji, vladi in vsem vam, da se z njimi spopadete. Ker, in to za povrh, pa za konec, ko bodo protestirali tisti, ki so izgubili službe v trgovini, bodo tisti, ki danes predlagajo ta zakon, prvi, ki jih bodo prišli podpret. Zato tega sprenevedanja ne odobravam in ne dam svoje podpore. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jani Möderndorfer, pripravi se gospod Blaž Pavlin.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednica.
Sedaj tečemo spet nov krog diskusije o trgovinah: trgovine zapreti ali ne zapreti. Tisti, ki vloži takšen predlog zakona, ponavadi že računa, da so volitve blizu in da si je treba nabrati nekaj volilnih glasov. Spomnite se, prejšnji mandat je to počel gospod Čuš, ki je bil prepričan, da mu bo to odprlo vrata v naslednji mandat. Dejstvo pa je, da še tisti, ki sem jih danes slišal v svojih stališčih, da bodo podprli ta predlog, v prejšnjem mandatu tega še niso hoteli podpreti. Je pa zanimivo, kako smo prišli na to diskusijo. Moram reči, da danes poslušam celo svojevrstne zanimive razlage o tem, kako je koronski čas pokazal, da smo se navadili živete ob zaprtih trgovinah. Lepo vas prosim, po tej logiki bi lahko razlagali, da smo se navadili prehajati iz občine v občino, da smo se navadili ne hoditi k svojim sorodnikom, da smo se navadili marsikaj. To je oslarija, kar govorimo. Mi nismo šli v trgovine zato, ker smo se jim izogibali zaradi bolezni. In smo se bali. Ogromno strahu je bilo. In to je razlog, zakaj nismo šli v trgovino, in nič drugega. Vse ostalo je brez zveze, kar danes tukaj govorimo. Je pa dejstvo, da če bi dali ljudem prosto izbiro in pustili, odločite se in to, kar že počnejo danes, boste videli, da pač eni radi hodijo v nedeljo v trgovino.
Seveda je diskusija takoj razdeljena na dva dela. Zelo preprosto povedano. Danes smo slišali tudi v stališčih zanimive stvari, ki smo jih že velikokrat slišali in gre v resnici za spopad dveh struj. Na eni strani imamo zagovornike delavskih pravic, sindikatov, kot običajno je to Levica, na drugi strani imamo zagovornike krščanskih vrednot, ki si zelo radi prilastijo še besedo družinskih vrednot. To je potem ta besedna igra, ki zelo hitro zamegli pojem, kaj je krščansko in kaj je družinsko. Jaz se ne bi preveč skliceval na krščanske vrednote, ker te krščanske vrednote, recimo naša cerkev je celo pornografijo vrtela v solastništvu kabelske televizije v slovenskem prostoru, pa to nikogar ni motilo. Za mene bi bilo preveč grešno ponavljati takšne stvari. Pa vendar, smo se kaj že naučili iz preteklosti.
Naslednja stvar, ki se mi zdi zanimiva, jaz bom odprl samo dileme, ki se postavljajo ob takšni diskusiji. Pa gremo po vrsti. Svobodna gospodarska pobuda je nekaj, kar smo najbolj kričali, da je treba zapisati v ustavo in smo bili tudi zelo ponosni na to dejstvo, da imamo to zapisano v ustavi. Kot liberalec moram reči, da bom to vedno tudi zagovarjal. Ampak, glej ga zlomka, mi bi to svobodno gospodarsko pobudo zelo radi sedaj omejevali in zapisovali v zakon. Veste, ko to naredimo pri enem primeru, potem ni več opravičila, zakaj ne bi tega naredili še pri drugem primeru, pri tretjem, četrtem. In zelo kmalu se bomo začeli spraševati, kaj je to sploh svobodna gospodarska pobuda pri nas. Zato je pri takih stvareh treba biti zelo pazljiv, preden posegamo v takšna dejanja.
Druga stvar, danes sem poslušal, češ, odpuščanja bodo, odpuščanja ne bodo. Sedaj delajo študentje, ker jih je premalo, potem bo pa ravno dovolj delavcev, da bodo lepo delali in tako naprej. Sedaj po eni strani ali ne bomo več rabili študentskega dela, ali bodo res odpuščanja. Sam sem prepričan v naslednje. Odpuščanja bodo. Ne znam si in ne upam si napovedati, ker nimam vpogleda v realne številke, vendar že če poslušamo trgovsko zbornico ali pa sindikate, imamo različne številke. Še posebej ne verjamem raziskavam, če bi jih delala trgovska zbornica ali pa če bi jih delali sindikati. Tem raziskavam ni za verjeti, jaz bi raje verjel raziskavam, ki so delane neodvisno in takrat potem verjamem v resničnost podatkov. Zakaj to omenjam? Zaradi tega ker verjamem, da odpuščanja bodo in še bo študentsko delo. Pa veste, zakaj? Zato ker je študentsko delo cenejše in lastniki bodo raje odpustili delavce, ki so dragi, in naprej imeli študentsko delo, tudi če bodo trgovine zaprte ob nedeljah. Ne pozabiti, delo v trgovini ni samo sedenje na blagajni in prodaja za pultom, ampak je, predvsem v velikih trgovskih centrih, največji problem filanje polic. To je tisto, kar je nam kupcem pravzaprav nevidno. Trgovci delajo ponoči zato, da nafilajo vse police.
Naslednja stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, je konkurenca. Kako naj se vzpostavi? Mi imamo trgovske mreže, ki malo da ne segajo v vsako drugo vas, in te si strašno želijo zapreti, ker jim je ob nedeljah to strošek in breme, ne varovanje delavskih pravic – klinc gleda njih in delavske pravice, oni hočejo zmanjšati strošek. Zato pravijo danes, da so za zapiranje trgovin. Ampak tega ne bodo naredile, kot je rekel že kolega Luka Mesec, zaradi trgovskih navad. No, to pa je tisto, kar je pomembno. Trgovske navade so v resnici navade kupca in so v bistvu najbolj pomembne za trgovino. Ko se nekdo enkrat navadi na eno trgovino, potem je zlepa več ne bo več zapustil. Trgovsko navado počasi brusiš in piliš ter neguješ tega kupca tudi do dve leti. Zakaj bi moški hodil v trgovino, ker ne ve, kje je mleko in kje je kruh in bo zapravil pol ure več časa – šel bo vedno v tisto trgovino, kjer točno ve, na kateri polici kaj je in bo vedno vzel in opravil nakup v petih minutah. Ženske, ni problem, rade zapravijo več časa, ker tudi po navadi več prinesejo. Ampak to je že druga diskusija.
Čas, ki je potreben za to, da bi se pogovarjali, ko bomo zaprli, potem pa zraven omenjamo in rečemo »potrebne so izjeme«. Bravo, dajmo reči izjeme. Veste, to diskusijo smo že prežvečili ničkolikokrat v Državnem zboru. In potem bomo rekli, da so to bencinske pumpe, pa jih bomo omejili na kvadratne metre, pa bomo rekli, da so to turistični kraji. Ampak jaz vas še na eno stvar opozarjam. Potem to velja tudi za Ljubljano. Ljubljana ima na letni ravni milijon turistov v enem letu, to je več kot marsikateri turistični kraj. Bomo odprli in naredili izjemo tudi za Ljubljano? Kaj smo potem naredili? Imeli bomo toliko izjem, da bomo sami sebi v posmeh, ko bomo zaprli trgovine in bomo ugotovili, da smo zaprli trgovine na vaseh, v resnici bodo pa vsepovsod drugje odprte – ker so izjeme. In to je oslarija, kar pravzaprav počnemo.
Naslednja stvar, ki jo je treba omeniti. Zakaj delamo in posegamo v svobodno gospodarsko pobudo samo na področju trgovine? Zakaj tega ne naredimo še drugje, tam, kjer ne gre za življenje in kjer ni nujno in neobhodno? Ste kdaj pomislili na tiskarje? Ali je to nujno življenjsko delo? A bo kdo umrl, če se ne bo tiskalo v nedeljo zvečer? Ampak v nedeljo zvečer rotastroji vrtijo na polno v slovenskem prostoru. A je kdo kdaj pomislil na tiskarje? Zakaj ne posežemo v zakon in presežemo ustavno pravico o svobodni gospodarski pobudi in omejimo in rečemo: »Ne, tiskarski stroji se naj ugasnejo v nedeljo zvečer.« Jih je premalo, verjetno jih je premalo. Nepomembno, dajmo na stran. Zakaj ne prepovemo vsem fizioterapevtom, da delajo v nedeljo? Zakaj ne prepovemo vsem pedikerjem? Zakaj ne prepovemo vsem spa centrom? Zakaj ne prepovemo, bom rekel, marsikateremu delu – restavracije, picerije, gostilne? Dajmo vse to prepovedati. Že vidim glasove ne, to so majhna družinska podjetja, družina se je sama odločila, ne, ne smemo, je svobodna gospodarska pobuda. Blef. Totalni blef. Na koncu bomo ugotovili, da gre res samo za dve stvari: krščanske vrednote in delavske pravice. In o tem se pogovarjamo, dragi moji. Krščanske vrednote – jih ni za picerije, ni za gostilne, ni za spa, ni za tiskarje, za nobenega niso krščanske vrednote, ali kako zdaj to? In to mene boli, ker gre za navadno sprevrženost. Če povprečnega Slovenca vprašate, in zato je tudi referendum – mimogrede, posvetovalni, uspel, ali je za to, da delavke, pazite, ženski spol, ne delavci, delavke, moškega spola ni več, ker se to lepše sliši, da delavke imajo prosto nedeljo. Lepo vas prosim, vsak normalni človek bo rekel: »Ja, seveda, zakaj pa ne?« Še jaz bi rekel, da sem za to, ampak, dragi moji, tudi jaz poznam ogromno trgovk, ki zaslužijo prav tisto nedeljo toliko več, da lahko otroku tudi omogočijo kakšno dodatno dejavnost. Zato se tukaj strinjam s kolegom Trčkom in marsikom, ne govoriti o trgovinah ob nedeljah, raje se pogovarjajmo o tem, kakšno plačilo dobijo za to delo. To je ključno in potem se bodo že same odločile, ali bodo to delale ali ne bodo delale.
Na koncu naj zaključim še z eno stvarjo. Vsakič, ko se o tej temi pogovarjamo, na koncu ugotovijo tudi sindikati in tudi trgovska zbornica, da ko enkrat politika poseže v polje, ki ga urejajo sami, je to zelo nevarno za vse, ker to postane svojevrstni presedan. Tukaj jaz mislim in pozivam predvsem sindikate in tudi tiste, ki pravijo, da je trgovina tista, ki dobro podmazuje, bi opozoril še posebej tiste, ki so o tem govorili, da naj raje ne govorijo o stvareh, ki so jih bili nekoč sami deležni na kakšnem drugem področju, in to v tej hiši.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
K besedi se je javil predlagatelj.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Gospod Möderndorfer to vaše stališče ni bilo ravno liberalno, ste zelo ostro branili ekonomski liberalizem, se pravi svobodo kapitala. Kar se tiče politične liberalizma, je to čisto neka druga zgodba. Vi ste namigovali – na kaj? Da moški je racionalen, on gre v trgovino, citram: »Točno ve, na kateri polici je kruh.« Ženska je pa frflasta, nabiralka in gre v trgovino pa več odnese. To je hecno poslušati v nekih poceni komedijah, ampak kot predstavnik Državnega zbora, človek, ki se rad ponaša z liberalno značko na svojem suknjiču, pa mislim, da morate malo nadgraditi, malo update svoja stališča v 21. stoletje. Jaz sem včeraj začel gledati eno serijo, ki se imenuje The Great o Katerini Veliki. Tam je bila zgodba tale. Ona je imela zelo šovinističnega moža carja Petra in on je vztrajal pri tem, da so ženske neumne, da so one pač za to, da se plodijo, ne pa, da bi te ženske karkoli vedele. Ona je prišla kot vizionarka do njega in je rekla: »Jaz bi rada naredila šolo.« To šolo so potem tudi postavili, ker je bil pa tak šovinist, ki je rekel: »Jaz rad ženske napravim srečne.« In je zgradil to šolo. Potem se je izkazalo, da je ona imela v mislih šolo za punčke. In v tistem hipu je dal to šolo požgati. Njegov odgovor je bil, ko ga je vprašala, zakaj je to naredil: »Ženske so za to, da se plodijo in ne za to, da bi brale.« Kaj je vloga ženske? Ima gen za nabiranje, ima gen za zapravljivost, očisto tudi za pospravljanje, kar je bilo zaznati tudi v vaši razpravi. Seveda boste sedaj dali repliko in boste rekli, da ni res. Ampak vprašajte ženske v tem prostoru, kako se počutijo ob takih oznakah.
Če grem naprej na ta vaš ekonomski liberalizem. Najprej, svobodna izbira. Vaša predpostavka je, da se ljudje v tej državi oziroma v družbi nasploh povsem svobodno odločajo. Svobodno se odločiš o svojem poklicu, če ti ne paše delo ob nedeljah, pač pojdi v drug poklic, kjer ob nedeljah ni treba delati. Če nočemo delati v nedeljo, rečemo svojemu delodajalcu, da nočem delati v nedeljo, ampak za večino ljudi to ni case. Ljudje delajo za slabe plače, za minimalne plače, za nekaj sto evrov na mesec, ker je to njihova eksistenčna nujna, ker boljšega ne dobijo, in so tudi prisiljeni delati takrat, ko ne bi hoteli, ob nedeljah, ker jim delodajalci rečejo, in pogosto ne dobijo dodatka, ampak delajo nadure. Zato, še enkrat, lahko berete anketo pa rečete, da ne verjamete sindikatu, lahko pa greste v Maksi pa vprašate blagajničarke in blagajničarje, ali bi radi delali v nedeljo. Jaz še nisem srečal prodajalca, ki bi mi rekel, da želi delati v nedeljo. Po navadi je bil odgovor: »Moram delati v nedeljo.« Tukaj se spet kreše neki drugi pol liberalizma. Skratka, delu populacije zamikate svobodno izbiro. Nimajo izbire. Iz nuje delajo takrat. Ko pravite, da je zdaj to povsem arbitrarno. Če trgovine ne delajo ob nedeljah, zakaj pa potem še nekaj ostalega, kaj jaz vem, barov, spajev itn., ne bi ugasnili. Poglejte, stanje je obratno od tega, kar vi opisujete. Mi nismo država, kjer bi se delalo od petka do svetka, sedem dni na teden, kjer bi bilo normalno, da se dela v nedeljo. Nedelja je v Sloveniji dela prost dan. Za večino poklicev je tudi sobota dela prost dan. V nedeljah ne delajo šole, ne delajo ministrstva, ne dela večina proizvodnje, ne dela javna uprava, ne dela parlament, nihče ne dela ob nedeljah, z nekaterimi izjemami. Te izjeme pa so stvar politične diskusije. Trgovine so začele delati v nedeljo, ker jim je politika to dopustila. Ampak mi imamo zavezo, da sledimo volji ljudstva. Ta je bila pred 17 leti izražena, poleg tega pa je treba poslušati ljudi, ki delajo ob nedeljah, in njihov glas upoštevati, ali je treba ali ne.
Jaz pa poudarjam še enkrat, obstajajo razlike med dejavnostmi. Tiskane delajo v nedeljah zvečer zato, da so v ponedeljek časopisi natisnjeni, gostilne in druge dejavnosti delajo zato, ker imamo to kot obliko prostega časa, druženja, in to ni od včeraj, tako je bilo zmeraj. Trgovine so pa v dobršnem delu v Evropi v nedeljo zaprte, in prav nobene potrebe ni, da so odprte. Nase vežejo 115 tisoč delovnih mest, ljudje pa lahko nakupe opravimo tudi druge dni brez nedelj, pa se nam za to ne bo poslabšal življenjski standard.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Na različne ideološke poglede jaz ponavadi ne repliciram, ker pač ne moreš prepričati človeka, če v nekaj verjame in tudi, zakaj pa ne, v končni fazi je to njegova pravica. Reagiram pa takrat, kadar sem narobe razumljen oziroma kadar mi kdo celo hoče podtakniti nekaj, kar po naravi in po človeški duši nisem. Tisti, ki me poznajo, vedo, da jaz nisem ne mačist in nikoli ne razlikujem dveh spolov. Še več, marsikdaj in marsikaj sem v življenju naredil za enakopravnost spolov, kar bo Luka mogel še kdaj kaj narediti. Da se mi pa reče in celo očita, da sem žensko pokazal in hotel prikazati kot frfasto, ker te besede niti uporabil nisem, je pa zelo fino zmanipulirati. No, to je pa perverzno Luka, in ti ne bom dovolil, da me na takšen način postaviš v takšen položaj, kar nisem. In tega res nisem pričakoval od tebe.
Kar se pa tiče tiskarjev. Moj brat je tiskar in tiska ob nedeljah, in to ponoči, ne boš verjel, do dveh zjutraj, in ne zato, da bi v ponedeljek prišla resnicoljubnost na dan, kakšen Delo, Dnevnik ali pa kakšen časopis, ampak zato, ker imajo naročilo in ker ga morajo speljati in ker ga enostavno nihče ne vpraša, ali to on želi, ampak ker mora to speljati, ker se je on nenazadnje odločil za ta poklic. Tako ne govoriti o stvareh, ki jih niso v življenju niti okusil, niti videl od blizu in ne fantazirati, ker se boš moral še kaj naučiti v življenju pa kdaj priti res v gospodarstvo in kaj delati.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Jani je nagle jeze, tako da tudi odhaja iz dvorane, ampak dejstvo je, da je bila vaša izjava šovinistična, ženske ste opisali tako, kot sem rekel, in pri tem vztrajam. Vse ostalo je bil pa zdaj pač navaden ad hominem napad na predlagatelja in mislim, da tudi brez kakršnekoli osnove.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Gospod Blaž Pavlin ima naslednji besedo, pripravi se gospod Igor Peček.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo.
Obravnavana problematika ima v slovenskem prostoru že dolgo brado, tako s številnimi obravnavami z različnimi zakonskimi predlogi v Državnem zboru, razpravami v širši javnosti, odločitvami na Ustavnem sodišču kot tudi z odločitvijo državljanov Slovenije na predhodnem zakonodajnem referendumu leta 2003, ko so s skoraj 60-odstotno podporo državljani odločili, da naj bodo trgovine v nedeljo zaprte.
Nova Slovenija vseskozi zagovarja pravico zaposlenih v trgovinah do nedeljskega počitka. In ker smo krščanski demokrati zagovorniki socialno-tržnega gospodarstva se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju tega področja tehtati med posegi v svobodno gospodarsko pobudo in poslovno svobodo trgovine, da svobodno odloča o svojem obratovalnem času, ter v pravico nedeljskega počitka trgovk in trgovcev ter možnostjo, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi. Zakonsko določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostoru oziroma v sosednjih državah ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Belgija. In menim, da so to države, ki imajo močno svobodno gospodarsko pobudo in so se pač verjetno z nekim tehtnim razlogom odločile, da imajo ob nedeljah trgovine zaprte. Idealno seveda bi bilo, če bi se ob tem lahko v okviru obstoječe zakonodaje med seboj dogovorili socialni partnerji v okviru socialnega dialoga.
Ocenjujem, da mora država v tako izjemnih primerih poseči v razmerja med socialnimi partnerji tako, da zaščiti najšibkejše, in to so v tem primeru nedvomno zaposleni, predvsem prodajalke in prodajalci, pa tudi vsi ostali, kot so varnostniki, frizerke in natakarice ter natakarji, ki poskrbijo, da ti veliki trgovski centri v nedeljo nemoteno obratujejo. Vsak zaposleni potrebuje vsaj en dan počitka in kvalitetnega preživljanja skupnega časa s svojo družino oziroma najbližjimi, in to po mojem mnenju nedelja zagotovo je, saj je v nedeljo večina ljudi prostih. Sodobna načela usklajevanja družinskega in poklicnega življenja spodbujajo tako delodajalce kot delavce k dvigu kvalitete življenja. Prepričan sem tudi, da se bomo potrošniki zelo hitro privadili novim razmeram in bomo v ostalih dneh opravili potrebne nakupe. Tako da ne verjamem, da bo zaradi zaprtja trgovin v nedeljo prišlo do bistvenega padca prodaje. Mislim tudi, da so trgovski centri pred enim večjim izzivom, kako povečati prodajo v svojih trgovinah. Tukaj mislim, da se bodo morali bolj prilagoditi izpadu, ki ga bodo prinesli spletni nakupi, kot pa samemu zaprtju trgovin v nedeljo.
Predlagani zakon bom podprl, od predlagatelja in od vseh socialnih partnerjev pa pričakujem, da bodo v dialogu dosegli soglasje do predlaganih rešitev. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Igor Peček, pripravi se gospa Monika Gregorčič.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!
V preteklosti smo se že ukvarjali s pomisleki, ali je zaprtje trgovin ob nedeljah smiselno ali ne. Še posebej pa se mi zdi prav, da se o tej temi pravzaprav pogovarjamo v obdobju, v katerem smo danes. Vemo za ukrepe Vlade, vemo za razloge, vemo tudi, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Prvo vprašanje, ki je bilo že izpostavljeno tudi od mojih kolegov, je tisto, ali smo se potrošniki res prilagodili temu z razumevanjem, tako kot smo se, recimo, prilagodili z razumevanjem, da nismo smeli prehajati iz občine v občino, ali pa nam konec koncev nedeljski nakupi predstavljajo neko dodano vrednost in hkrati tudi višjo raven kakovosti življenja. Ampak bom pustil ta učinek potrošniškega udobja, ker mi je to drugo, kar bom povedal v nadaljevanju, bolj pomembno. Namreč vprašanje, kakšen je gospodarski in s tem povezan tudi družbeno-socialni vidik te spremembe. Na tem mestu ni potrebno še posebno poudarjati, da so razmere, v katerih smo danes, še posebej specifične. Vemo, da je Vlada Republike Slovenije po razglasitvi epidemije novega koronavirusa 12. 3. z ukrepom v smeri zajezitve nadaljnjega širjenja sprejela ukrep, ki je močno posegel na področje maloprodajnega sektorja. Skupno število podjetij, ki niso smela poslovati, je vsaj v enem mescu, če rečemo od 16. marca naprej, je bilo več kot 8 tisoč. Po uradnih statističnih podatkih prebivalstvo za nakup različnega blaga v trgovinah porabi približno 70 % razpoložljivega dohodka. To je zelo pomemben podatek, mogoče se ga ne zavedamo. Kolega dr. Trček je izpostavil še drug problem. Dejstvo, da trgovinska dejavnost v Sloveniji zaposluje 18 % zaposlenih. Trgovina predstavlja eno tretjino prihodka v gospodarstvu. Ali se s tem strinjamo ali ne, ali je to dobro za razvoj družbe, je drugo vprašanje, vendar če upoštevamo makroekonomsko področje, potem nas bi to v tem trenutku moralo najbolj zanimati. Če pa na drugi strani sledim stališču, ki ga izpostavljajo prav zaposleni v trgovinski dejavnosti, se pa moramo strinjati, da ti nikoli niso popolnoma vztrajali pri zaprtju trgovin ob nedeljah, ampak je bilo v njihovih prizadevanjih v ospredju predvsem pravilno vrednotenje njihovega nedeljskega dela, in to pa je pomembno vprašanje, ki ga je treba rešiti tudi s tem, da zagotovimo dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Sicer moram na tem mestu končati, tako da hvala lepa. Menim pa, da bo priložnost za razpravo … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Gospa Monika Gregorčič ima besedo, pripravi se gospa Violeta Tomić.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednica.
Že kar veliko zadev je bilo danes glede tega predloga novele Zakona o trgovini povedano. Zelo z zanimanjem sem spremljala vse razprave do sedaj, tudi obrazložitve predlagatelja, obrazložitve stališč poslanskih skupin. Moram reči, tukaj si bom dovolila malce osebno, strokovno oceno, da nekatere stvari, ki so bile povedane, tudi spadajo na polje kvazistrokovnih ekspertiz. To si dovolim reči zaradi lastne, res dolgoletne profesionalne izkušnje tako v trgovinski dejavnosti, tako v maloprodaji, tako v veleprodaji. Tako da v praksi kar dobro poznam to trgovinsko branžo. Resnično bi svetovala veliko previdnost, ko govorimo o dejavnosti, ki doprinaša tretjino k slovenskemu gospodarstvu vseh prihodkov, kajti potrebno je vedeti, da so naše nakupne navade različne. Jaz iskreno dvomim, da nihče izmed teh, ki ste danes sicer pritrdili, da boste to novelo podprli, še nikoli ni nakupoval v nedeljo. Takšne ali drugačne situacije se zgodijo, ko je potrebno nakupe opraviti tudi v nedeljo. Imamo različne življenjske in delovne ritme, tako da bi bilo prav, da se upošteva to, da smo si ljudje različni. To je moj prvi res dobronamerni poziv in predlog.
Kar pa se tiče samega predloga, kako bi zaprtje trgovin v nedeljo negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, sploh v času prihajajoče recesije zaradi koronavirusa, zaradi te zdravstvene krize. Ocena je, da naj bi prišlo kar do 10 % upada prihodkov od dejavnosti trgovine. Vsi, ki ste na drugi strani pozivali oziroma izrekali podporo temu zakonu, ste se hkrati zavzemali, da pa ne sme priti do odpuščanj v trgovski dejavnosti. Ampak tega ni mogoče doseči z izrečeno željo ali pa tudi z ukazom ne, kajti odpuščanje je lahko posledica negativnih gospodarskih trendov, upada prometa, s tem upada dobičkov. Vemo, trgovske družbe so pač gospodarske družbe in ustvarjeno maržo oziroma razliko v ceni porabijo za to, da krijejo svoje stroške, svoje stroške poslovanja, med katere sodijo tudi stroški dela.
Druga nevarnost. Seveda obstaja možnost, da se nakupne navadne vseeno ne bodo kar čez noč spremenile in se bodo nakupi potrošnikov usmerili preko meja. Vemo, da so v Italiji trgovine ob nedeljah odprte. Ravno tako je bilo izpostavljeno, da bo potrebno, če bo ta novela danes potrjena v drugem branju, smiselno opredeliti večje število izjem. To pomeni, da ne bodo do nedeljskega dela, obratovanja, upravičeni samo, na primer bencinski servisi, ampak, danes je bilo izpostavljeno, turistični kraji, obmejne prodajalne in še kakšne dejavnosti oziroma subjekti se bodo našli, ki bodo tako ali drugače lobirali, pritiskali na vse odločevalce, da se jih pač vključi in da se jim dovoli poslovanje v nedeljo. Zakaj? Zato, da bodo lahko upravičeno do tako imenovanih ekstra dobičkov, na račun neenakomerne obravnave gospodarskih subjektov. S tega vidika, spoštovani predlagatelji, jaz vas opozarjam, da lahko se vaš predlog smatra tudi kot lobistični predlog. Lobistični tudi v smislu, da v osnovnem predlogu zakona predlagate, dovolite obratovanje bencinskih servisov, ki se ukvarjajo tudi z določeno trgovsko dejavnostjo. Samo njim dovoljujete, to se pravi, lastnikom teh servisov, vemo, da je samo nekaj takšnih družb v Sloveniji, samo njim v bistvu omogočate neke ekstra profite. Tukaj je treba biti s tega vidika zelo zelo previden, da ne pridemo do tega, da določene družbe spravljamo v neenak položaj ali pa da dobivajo nelojalno konkurenco.
Bom kar sklenila in zaključila z neko ugotovitvijo, nekako se mi zdi res zanimivo, da predlagatelji tako na levem, na ekstremno levem delu političnega pola, v svojem nagovoru volivcev ali pa v svojih rešitvah hkrati v bistvu ubirate tudi iste strune kot konservativni del desnega političnega pola. To pomeni, sklicujete se konec koncev tudi na tradicionalne družinske vrednote pa če hočete tudi na religiozen način življenjskega stila. To je za moje pojme zelo zanimiva ugotovitev. Prav je, da tudi volivci to vedo.
Jaz zakona kot liberalka ne morem podpret, kajti kot rečeno, ljudje smo si različni, pustimo, da se vsi odločamo, živimo in nakupujemo takrat, ko nam to odgovarja. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predlagatelj Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Te odločitve, ki ste jih na koncu navedli, so malo v nasprotju same s sabo. Ne moremo hkrati ljudi gnati, da delajo tudi ob nedeljah, in hkrati govoriti, da jim je treba pustit odločitev, naj živijo, kakor hočejo. To, da lahko živiš, kakor hočeš, ti omogoča prosti čas. In za to gre, za prosti čas. Mi se tukaj borimo za pravico do prostega časa in v tej državi imamo pač načeloma sobote in nedelje proste in boril se bomo za to, da čim manj ljudi ob nedeljah dela, razen seveda v nujnih dejavnostih.
Drugo, ko pravite, da s tem branimo religiozen način življenja − to je malo hecno. Mi hočemo, da so ljudje ob nedeljah prosti. Ali zdaj v tem vidite prostor za iti k maši, ali vidite pač prostor za piknik, ali vidite prostor za izlet na morje, je vaša stvar. Mi samo branimo, da morajo vsi imeti pravico do prostega časa v nedeljo.
Tretje, ko pravite, da je naš predlog lobističen in da bi bencinskim servisom kot edini izjemi zrihtali neki ekstra profit, tukaj vas moram popraviti. Mi smo v osnovnem predlogu zakona pustili tiste izjeme, ki jih zaradi drugih zakonov ni mogoče zapreti. Bencinskih servisov ni mogoče zapreti zaradi predpisov glede varnosti v cestnem prometu, ker pač morajo imeti vozniki možnost, da tam oskrbijo sebe in svoja vozila s potrebščinami. Podobno je s trgovinami v bližini bolnišnic in trgovinami na letališčih. Sem pa že v začetku rekel, da smo se pripravljeni pogovarjati tudi o dodatnih izjemah, ampak pod dvema pogojema. Eno je, da ne bo zakon povsem razvodenel, da se bo v bistvu ohranilo zdajšnje stanje, če jih bomo napisali preveč, drugo pa, da te izjeme ne smejo biti protiustavne. Namreč Ustavno sodišče je v razsodbi tistega zakona iz leta 2003 zelo jasno povedalo, da omejitev, da, recimo, rečemo, da so lahko odprti lokali do 80 kvadratnih metrov, je precej arbitrarna, ker zakaj 80 ja, 81 pa ne. In s tem v bistvu dve trgovini postavljamo v neenak položaj, čeprav opravljata isto dejavnost, pa ima ena samo za kvadratni meter večjo kvadraturo. Tako da bo treba te izjeme zelo jasno definirati, da se ne bomo še enkrat zapletli v ustavne presoje.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospa Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Gospod Mesec, saj jaz vam bi želela replicirati samo v eni zadevi, namreč glede vašega zavzemanja za pravico do prostega časa. Ta pravica do prostega časa za vse ljudi v delovnem razmerju ni absolutna, povezana je s karakterjem, z dinamiko konkretne zaposlitve. Konec koncev tudi naš poklic poslancev ni nekaj, kar bi omogočalo, da si prosti čas sami izbiramo, tako tudi v drugih poklicih verjamem, da ljudje z določeno mero verjetnosti oziroma predvidevanjem vstopajo v določen poklic, razen seveda tisti, ki si lahko privoščijo 24 ur na dan prostega časa, tistih pa, mislim da, je zelo malo, ampak to je pač pogojeno potem tudi z ekonomsko svobodo. Toliko. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Gospa Violeta Tomić ima besedo, pripravi se gospod Franc Jurša.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Se naj navežem na razpravo kolegice pred mano. Ja, tako rekoč nikjer si ne moremo izbirati prostega časa, ni ga poklica. Vendar je treba razmišljati v smeri, ali mi delamo, da preživimo, ali živimo zato, da delamo. To je pa zelo bistveno. In zato govorimo o prostem času in vse več se pojavlja tudi pobud za krajšanje delovnega časa. Kolegi so pred mano že omenjali 100 let razrednih delavskih bojev, sindikalnih bojev zato, da ne bi ljudi popolnoma izželi in jih izčrpane, bolne vrgli iz sistema ven. Prosti čas je zelo pomemben tudi za psihofizično kondicijo zaposlenega in kvalitetno preživljanje prostega časa toliko bolj. Ampak, da ti lahko kvalitetno preživljaš prosti čas, moraš biti adekvatno plačan. Kajti, če želiš v prostem času iti na izlet, če želiš družino nekam peljati, potem moraš imeti vsaj toliko denarja, da si to lahko privoščiš. Mislim, da se pri tem res lahko vsi strinjamo.
Zdaj, razlika med nami tukaj, predlagatelji, in oponenti je, da eni zagovarjate pravice potrošnika do tega, da kadarkoli hoče, lahko stopi v trgovino in si kupi karkoli hoče, mi pa zagovarjamo pravico zaposlenega. Kajti zaposleni vemo, da je ravno stranka SMC, ki je imela večino v prejšnjem mandatu, pa če se kateri od poslancev še vedno spomnijo, dosegla deregulacijo ravno trgovskega in gostinskega poklica. V času je bil poklic trgovca zelo cenjen, imeli smo trgovske šole in iz teh trgovskih šol so prihajali usposobljeni trgovci. Danes prekarizirajo te poklice, da ne bi rabili plačevati dodatkov, morajo ti ljudje na espeje ali pa celo zaposlujejo študente in preko študentskega dela tako nekje ustvarjajo večji dobiček na račun dela, ki bi jim moralo biti plačno. Potem imamo strežno osebje, rekli smo, tudi oni delajo ob nedeljah. Ja, delajo, ampak tudi to je deregulacija hudo prizadela, kajti v časih so bile gostinske šole, kjer so se učili in bili spoštovani, kajti vedelo se je, kateri kozarec, iz katerega konca strežeš in tako naprej. Zakaj to govorim? Zato ker včasih poslušam te »pojdite kdaj kaj delati.« Marsikdo v politiki je bil že zelo zgodaj, pa pustimo iz leve, iz desne, že v rosnih letih, jaz sem imela to srečo, da sem marsikaj počela, med drugim smo imeli doma gostilno. Ja, delali smo ob nedeljah, ampak smo bili prosti ponedeljek ali pa torek. Delala sem v gledališču. V 15 letih enega silvestrovega nisem preživela z družino oziroma natančneje od 15 let 12 silvestrovih nisem preživela z družino, kajti vedel si v začetku, če si v komediji, pomeni, da boš za novo leto delal. To izgleda tako, da prideš ven ob pol enajstih na Nazorjevo, Čopovo, kjer je vse polno evforičnih ljudi, opitih in ti si samo utrujen, izčrpan, kajti ni bila samo decembrska, bile so po dve, tri storitve na dan v decembru. Se pravi, povpraševanje narekuje, koliko in kdaj delamo. Počakal si tisto eno uro, da je bila končno pol noč in si šel lahko spati, da si se naspal 1., 2. januarja, ko so ti končno dali mir. To ni stvar izbire, to je stvar tega, kam te postavijo. In ne glede na to, da dobiš nekoliko večje plačilo za tisti čas, je to nenadomestljivo, veste, ker takrat eno silvestrovo sem bila frej in sploh nisem vedela, kaj naj bi sama s seboj, ker nisem znala preživljati celega večera. Nisem znala.
Kaj je torej problem? Problem pri tej deregulaciji je, da so plače trgovk in trgovcev tako slabe. Iz tega moramo izhajati. Osnovna plača trgovca, določeno v tarifni prilogi v veljavni kolektivni pogodbi, v tako imenovanem prvem tarifnem razredu znaša zgolj 568 evrov bruto, kar je 371,89 evrov manj kot znaša bruto minimalna plača, to je skoraj 40 % manj kot znaša minimalna plača. Zakaj trgovke in trgovci delajo ob nedeljah, je odgovor tukaj. In zakaj je sindikat podprl naš predlog, je odgovor tudi tukaj. Če bi ljudje lahko delali, da živijo, in ne živeli zato, da delajo ves čas, bi se lažje odločali. Zaradi dogovorjenih višjih dodatkov za nedeljsko in praznično delo ravno, zaradi tega potem uporabljajo prekarizirano delovno silo, ki ji potem ti dodatki ne pripadajo, in to je kršenje osnovnih človeških in delavskih pravic.
Vi pravite, naj bodo pa kakšen drugi dan prosti. Res je, ne moremo biti vsi istočasno prosti. Toda če si ti prost na dan, ko so vsi tvoji prijatelji, družinski člani v službah, potem lahko narediš samo to, da ne preživljaš kvalitetnega prostega časa, ampak v tistem času pač doma pospravljaš, spiš, ker si sam. Govorimo o družabnem življenju. Res je, da so se družine navadile oditi v nedeljo v Citypark, kjer se otroci igrajo, kajti ponudniki jim dajo čim več light showa, da bi čim več lahko v tistem trenutku zapravili. Ali ne bi bilo bolje, če bi šli v park, v pravi park, ne Citypark. In ne moraliziram, vendar je zelo pomembno, da lahko in da nam je omogočeno tako finančno kot časovno, da preživljamo kvaliteten prosti čas, ki ni šoping, da smo si na jasnem. In zdaj v času korone smo videli, da lahko živimo tudi drugače. Sicer so si eni tono vece papirja nabavili, kar je tudi čisto iracionalna potrošniški trigger, ampak videli smo, da lahko preživimo, tudi če malo pregledamo zaloge, vsak ima v zamrzovalniku ali pa v hladilniku ali pa omari, večina kar nekih zalog, ki pridejo prav, da tudi ni treba vsakič skakati v trgovino.
Izjeme so na bencinskih servisih. Ne moremo zaradi drugih zakonov, ki cestno prometne predpise uravnavajo, tega ukiniti in tudi tovornjakarji morajo imeti pravico, da pridejo na vece in da kupijo vodo ali pa kakšen sendvič, ali pa ljudje, ki potujejo. Letališča, javni letalski prevoz tudi ob nedeljah dela, ljudje, kadar so zamude, morajo imeti možnost, da nekaj spijejo, pojejo. Skratka, to je daleč od tega, česar nas je kolegica iz SMC obsodila − lobiranja. To je nekaj kar zadeva druge zakone in v katere ne moreš posegati in kar je neracionalno. Ne morete primerjati bencinske pumpe s Cityparkom, mislim, nikoli tega vsega, kar tam vidiš in prideš po eno stvar, pa odneseš domov dve polni vreči, tega lunaparka ni na bencinskem servisu, tam vzameš kar potrebuješ, in to je to.
Žalostno pa je, da trgovski sektor, trgovine pokrivajo kar eno tretjino našega gospodarstva, kar je res tragedija. Poglejte, imamo ogromne trgovine, ogromne raznorazne veleponudnike, ki so zaradi malomarnosti politike uspeli postaviti svoje trgovske centre na najboljših zemljiščih, kmetijskih zemljiščih, nihče ni tega reguliral. In danes se jim nekako udinjamo, da bomo pa imeli možnost vedno kupovati. Mene skrbi ena druga stvar, veste, razvoj gre naprej, že zdaj so digitalne blagajne in tukaj prihaja do odpuščanj delavk in delavcev v trgovini, ker ne potrebujejo jih več toliko, vsak gre na hitrejšo blagajno. Druga stvar, ki je, spletni nakupi, tudi to smo videli v času koronakrize, da so zelo zelo popularni in da se ljudje navajajo na to, naročila na dom in tako naprej, da ni treba starejši osebi iti v trgovino, hoditi in gledati te police, zdaj jim nekdo celo pripelje do vrat. Zelo komot.
Skratka, ko govorimo o delovnih mestih, moramo govoriti o kvalitetnih delovnih mestih. Mislim, da si Slovenija to zasluži. Želim si, res si želim vlado, ki bo imela vizijo, kako v tem novem času, času novih izzivov razmišljati, kako se zavedati, da razvoj gre naprej in da ga mogoče kje prehitimo, ne pa da capljamo zadaj, kajti kmalu bodo ti trgovski centri precej prazni, ne glede na to, ali bodo delali v nedeljo ali ne. Nenazadnje imamo tukaj referendumsko odločitev, ki jo ignoriramo že 17 let, tako da mislim, da bi morali spoštovati odločitev državljanov, predvsem pa trgovk in trgovcev, kajti tukaj je postavljena direktno njihova pravica do prostega časa nasproti naši pravici, da smo lahko razvajeni potrošniki, ki lahko, kadarkoli si želimo, vstopamo v trgovino in oni morajo biti tam in delati za res mizerno plačo. Veste, tudi delavke Mercatorja, ki ni več v naši lasti, so mi jamrale, da jih razporejajo včasih iz centra Ljubljane v Kranj. Smo o tem kdaj govorili? Pa ni organiziranega prevoza niti nadomestil, ampak se punce zmenijo med seboj, katera bo danes peljala. To je izjemno izkoriščevalsko, kar se jim dogaja. Veste, mislim, da smo mi tukaj danes lahko tisti, ki se bomo odločili pravilno, ali za pravico do potrošništva ali za pravico ljudi, da delajo dostojno, za dostojne plače in kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Kajti brez tega, veste, bomo imeli populacijo, ki bo zgarana, ki bo popolnoma izčrpana, nezadovoljna, pa ne bom govorila zdaj o družinskih vrednotah, oh, saj otrok lahko raste tudi z varuško, saj ne morejo plačati varuške, s tako plačo sigurno ne. Jaz sem v svojem času, pa čeprav velikokrat slišim, kako smo lenobe in nič nikoli nismo delali, brala pravljice in sinhronizirala risanke za generacije in generacije otrok s tem, da je mojega otroka redno spravljala tuja ženska v posteljo, ker je bila takšna služba. In veste, potem se odločiš, da greš na svobodo, da se lahko sam odločaš, ali boš delal za novo leto ali ne. Ampak tudi ta svoboda zelo veliko stane. Tako da dajmo pomagati ljudem, ki se ne morejo sami odločiti, da imajo možnost predvsem normalnega družinskega življenja, profesionalnega življenja, zdravega življenja, kajti to je tudi njihova ustavna pravica. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Monika Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa.
Nekaj pojasnil glede na razpravo kolegice pred menoj. Problematizirala je višino plače. Seveda se strinjam, plače nikoli niso dovolj visoke. Ampak zaradi vašega predloga obstaja velika nevarnost, da bodo trgovke, trgovci potem imeli še nižje plače. Kajti kot veste, za nedeljsko delo je dogovorjeno, dogovorjeno na podlagi sklenjenega socialnega dialoga med delodajalci in sindikati v trgovski branži, da dobijo delavci, ki delajo ob nedeljah 100 % dodatek. In seveda obstaja jih kar nekaj, ki se dobesedno v bistvu sami javijo, da želijo delati ob nedeljah. Res je tudi, da nekatere trgovske družbe, ki pač delajo na meji rentabilnosti, potem zato uporabljajo tudi študentsko delovno silo. Ampak, kot je že državni sekretar povedal danes tudi v mnenju Vlade, tudi študentsko delo je tisto, ki bo v tej koronakrizi, je že zaznano, v bistvu oškodovano, zaznal se je upad. Tudi študenti so tisti, ki delajo in se s tem preživljajo. Ko se bo tudi njim zmanjšala možnost, da delajo, bo tudi njihova eksistenca bolj ogrožena. Tako da v bistvu v tem kontekstu vaš predlog v današnjih časih krize ni dobra rešitev tudi za delavce in delavce študente.
Samo še pojasnila bi glede mojega razmišljanja o vlogi bencinskih servisov oziroma trgovskih prostorov trgovinske dejavnosti, s katerimi se tudi ukvarjajo dodatno. Moje razmišljanje, moja teza je, da bodo bencinski servisi, če bodo vse ostale trgovine zaprte, postale na nek način nelojalna konkurenca ostalim trgovinam. Kajti bencinski servisi, vemo, da tudi prodajajo dobrine, splošne dobrine. In če bo potrošnik potem ob nedeljah mimogrede nakupil še neko količino teh splošnih potrošnih dobrin, jih potem ne bo v ponedeljek ali pa v torek nakupil v drugih trgovinah. Tako da s tega vidika je to lahko nelojalna konkurenca in omogočanje družbam, lastnikom bencinskih servisov ekstra profite. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa Tomić, izvolite. Replika na repliko? To je bila replika sedaj? Dobro. Potem je zaprosil za besedo državni sekretar Simon Zajc.
Izvolite.

SIMON ZAJC: Hvala lepa.
Večkrat je bil izpostavljen pomen socialnega dialoga in tudi Vlada se tega seveda zelo zaveda in ga podpira. Bi na tej temi opozoril, da socialni dialog na to temo je stekel. Rezultat tega pogovora, tega dialoga je sklenjena kolektivna pogodba, ki velja do konca leta 2022. Če jo povzamem na kratko, določa, da delavec lahko dela največ dve nedelji v mesecu, ob prazniki pa so razen izjem, družinska podjetja, lekarne, male prodajalne, pekarne, prosti. Dodatek za delo ob nedeljah znaša 100 %, vendar ne manj kot 6,5 evra na uro, za delo ob praznikih in dela prostih dnevih znaša dodatek 250 %, ne sme se delati več kot 20 nedelj na leto, poleg tega se dela ob nedeljah in praznikih po kolektivni pogodbi ne sme naložiti delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, razen na podlagi delavčeve izrecne pisne pobude, ki jo lahko kadarkoli prekliče, delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ter enemu od delavcev staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. S tem, ko se bo z zakonom posegalo v rezultat tega socialnega dialoga, se je mogoče vprašati tudi, kako bi pa odreagirali, če bi šli v drugo smer. Torej če bi se postavili mogoče na smer, da je pa treba vse nedelje imeti odprto, čeprav je bil sklenjen dogovor med delodajalci in pa zaposlenimi v trgovinah, da ne, da je največ dve nedelji na mesec, največ 20, vi bi se kot parlament pa odločili, da to več ne velja, da ta dogovor več nič ne pomeni. Torej, če dajemo neko težo temu socialnemu dogovoru, je potem najverjetneje to vsaj do konca leta 2022, ko ta pogodba še velja, smiselno upoštevati. Ob tem, da zdaj prihajamo v obdobje, ko bomo imeli velike težave z nezaposlenostjo, pa če si to hočemo priznati ali pa ne. Epidemija koronavirusa bo imela posledice tudi v tem, da bo več ljudi ostalo brez dela. In ja, tudi to, da se trgovina seli na medmrežje, bo imelo za posledico to, da se bo kakšna trgovina zaprla, da bo treba imeti mogoče manjše prostore, ampak to, da pa administrativno posežemo, je pa druga odločitev. To se pravi, mi se bomo zavestno odločili, da bomo v tem trenutku, ko bomo že tako imeli probleme, zaprli trgovine ob nedeljah mimo tega, kar je bil dogovor, sklenjen v kolektivni pogodbi. To se bomo zavestno odločili. To, kar potem trg sam določa ali pa če se ljudje sami odločijo, da ob nedeljah ne bodo nakupovali, seveda posledično sledi to, da se zapirajo trgovine in da ob nedeljah ne delajo, ampak to je pa administrativni poseg. In enako bi se lahko odločili tudi, da tega dogovora nebi spoštovali, ampak bi zahtevali, da se dela vse nedelje navkljub temu njihovem dogovoru.
Naslednje vprašanje bo za nas, tako, kot je in bo prizadet turizem, si do sedaj nismo mogli predstavljati, ampak ta kriza ga bo prizadela močno. Po naših ocenah se bo šele v treh do petih letih vrnil na predkrizno raven, mi pa zdaj zapiramo vse trgovine. Kako bo turizem deloval, če mu zapremo trgovine? Se pravi, to je nova izjema. Izjeme bomo nalagali eno na drugo. Bencinski servisi se bodo seveda prilagodili. V trenutku, ko bomo mi zaprli vse trgovine, se bodo tudi prodajalne na bencinskih servisih spremenile in bomo vzpostavili neko nelojalne konkurence. Tega se je treba zavedati. Kar pomeni, da bodo izjeme. Prišli bomo do situacije, ko bomo imeli nedeljo, pa potem dva dneva prostih dni, to se pravi tri dni bodo trgovine zaprte – še ena stvar. Ja, zelo bo treba biti pozoren potem, ko boste določili, kje je tista meja, katere trgovine so lahko odprte, ali bo to na kvadraturi ali ne, in spet, kjer se bo postavila ta meja in na podlagi česa. Kaj bo turistični kraj v Sloveniji, če bomo šli na to, da so v turističnih krajih lahko odprte trgovine. To je zagotovo Ljubljana, to je zagotovo Maribor, praktično povsod si prizadevamo za to, da imamo kapacitete, da turizem dela. En kup enih težav bomo s tem povzročili, namesto da bi pustili, da tako, kot se jim je uspelo dogovoriti v 2018 in traja do koca 2022, da se določi, na kakšen način se nagradi delo ob nedeljah. Je zelo pomembno, da se ga dodatno nagradi, in ob praznikih še bolj in koliko nedelj lahko ena oseba dela. Če se to v tem trenutku ocenjuje, da ni primerno, je čas za nove pogovore. V primeru, da se pa gre z zakonom, se pa seveda posega v prosto, svobodno gospodarsko pobudo, vprašanje, ki seveda za tem sledi, česar se bomo od tukaj naprej tudi lotili, katero proizvodnjo bomo prepovedali ob nedeljah, katero so tista delovna mesta, ki jih bomo zaprli ob nedeljah.
Skratka, mi si želimo, da je takšen dogovor posledica socialnega dialoga, imamo zaključek socialnega dialoga. Če se zdaj izkazuje, da ni več primeren, je potrebno obnoviti, da pa se to povozi z zakonom, pa ocenjujemo, da ni primerno in tega ne priporočamo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima predlagatelj Luka Mesec.
Izvoli.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Ja, tale svobodna gospodarska pobuda že nekaj časa lebdi v zraku po tej sobi. Hotel bi povedati tole, pogovarjamo se o trgovinah in vsaka taka omejitev, vsaka sprememba, če rečem temu, družbene pogodbe, katero delo je lahko opravljeno ob nedeljah in katero ne sme biti, se bo, če bo šlo za omejevanje tega dela, obravnavala v Državnem zboru, ker bo moral biti spremenjen zakon. In danes se pogovarjamo samo o trgovinah in nihče ni kazal, da bi ta zakon še kam širil oziroma se ga niti ne da širiti, ker je vezan na trgovinsko dejavnost. Toliko glede tega, kam bo zdaj vse to še šlo.
Je pa problem na drugi strani, ja, imamo pa problem v gospodarstvu, da kljub temu, da so načeloma vikendi prosti, se vse več poklicev organizira toliko fleksibilno, da se dela prekomerno, več kot 8 ur na dan, in da se dela tudi na sobote, nedelje, praznike, dela proste dneve. Zato moramo kot država omejevati, da zadržujemo pravico do osemurnega delovnika in da branimo pravico ljudi do prostih dni in do počitka.
Druga stvar, ko pravite, da bodo velike težave z nezaposlenostjo. Pred nami je recesija. To nam je vsem jasno. Dejstva so pa naslednja, država Slovenija je deležna pomoči iz Evropske unije, 2 milijardi in nekaj iz prvega paketa, zdaj bodo v bistvu ustanovili še nov sklad, ki bo težek 500 milijard evrov in ga bo lahko država, tudi Slovenija, uporabljala v naslednjih treh letih. Poleg tega ne veljajo fiskalna pravila, se pravi, so pomoči gospodarstvu in državljanom tako rekoč v tem obdobju dovoljene. Imamo ogromno orodij, da se z nezaposlenostjo spopademo. Dejstvo pa je, da zaprtje trgovin nanjo ne bo bistveno vplivalo. O tem sem veliko razpravljal že prej, pa ne bom ponavljal, ker mi zmanjkuje časa. Drugo dejstvo pa je, da je nezaposlenost veliko bolj kot od tega zakona odvisna od zakonov, ki jih sprejemate ta teden, to je tretji protikoronski paket. Opozicija si prizadeva, da bi podjetja, ki dobijo državne subvencije, državne pomoči, bila obvezana ohranjati delovna mesta, ampak Vlada to zavrača in zavračala je že prej in posledica je, da se je nezaposlenost v preteklih dveh mesecih povečala. Po raziskavi Evropske komisije smo po skoku nezaposlenosti celo na drugem mestu v Evropi, tako pravi Evropska komisija. In to ni bila posledica zaprtja trgovin, to je bila posledica ukrepov te vlade. In če vas je strah nezaposlenosti je bistveno bolj koristno, da se ukvarjate s tem, kako obvezati podjetja, ki bodo prejemala državno pomoč, da delovna mesta ohranjajo. Trgovci na drugi strani – to pa odgovarjam še prejšnji razpravi Monike Gregorčič – pa niso na meji rentabilnosti, ampak so po navedbah Ladija Rožiča, predsednika Sindikata delavcev, trgovine lani ustvarila 800 milijonov evrov dobičkov. Torej, trgovina je pri nas visoko profitabilna in tudi zaprtje ob nedeljah je ne bo ogrozilo, ker to pomeni samo manjši del izpada prometa, na drugi strani pa se bodo trgovci lahko znebili stroškov. Kot sem že večkrat danes rekel, številne trgovine so ob nedeljah odprte samo zato, ker je odprt tudi njihov konkurent. In trgovke in trgovci vam lahko povedo, da so ob nedeljah prometi najmanjši, vaše lastne izkušnje vam pa lahko povedo, da boste nakupe, ki jih opravite v nedeljo, pač opravili kakšen drug dan. Saj se za nakup televizorja ne odločite impulzivno nekega nedeljskega popoldneva, ampak je to po navadi nek načrtovan nakup, ki ga boste, če ne v nedeljo, pa opravil en drug dan. Podobno je z nakupi oblek, čevljev, da o hrani niti ne govorimo. Na teden porabimo toliko in toliko hrane, vsako gospodinjstvo približno ve, približno planira zase in če en dan ne bodo dostopne trgovine, bodo pač te nakupe opravili drug dan.
Potem pa še zadnja stvar glede nelojalne konkurence in bencinskih servisov. Tukaj bi pa opozoril prvič, da bencinski servisi ne morejo postati konkurenca trgovskim centrom. Ne more Petrol na avtocesti postati konkurenca BTC v Ljubljani ali pa Qlandiji. In drugič, tudi bencinski servisi so omejeni, namreč odprti bodo lahko lokali do 200 kvadratnih metrov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Mateja Udovč, za njo bo dobil besedo Boštjan Koražija.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo.
Ko danes poslušam razprave svojih kolegov, se ne morem strinjati s predlagateljem, ki pravi, da zaradi epidemije oziroma zaradi ukrepov, ki jih mi sprejemamo, delavke v trgovinah niso bile odpuščene. To ne drži. Jaz poznam primere, ko so se trgovine v teh dveh mesecih zaprle, ne samo, da so bile odpuščene, ampak so že danes zgubile delo, kljub temu da smo jim omogočili, da bi lahko dobili ta dva meseca plačo, pa so že pristale na zavodu za zaposlovanje. In dejstvo je, ko poslušam razpravljavce, ki pravijo, da zaradi tega, ker so trgovine odprte ob nedeljah, da starši zaradi tega, ker so odprte trgovine, svoje otroke v igralnico vozijo v BTC, v Citypark, namesto v park, se ne morem strinjati s tem, poslušajte. Potem tudi danes poberite vse telefone svojim otrokom in vse računalnike, da ne bodo igrali igric. Ampak, žal, živimo v svobodni državi, živimo v svobodni državi in starši se sami v dobro vzgoje svojih otrok odločajo, kako bodo vzgajali svoje otroke in kaj je za njihove otroke najbolj primerno. In če oni ocenjujejo, da je primerno to, da se grejo družiti v nakupovalna središča, se pač tako odločijo. In ni prav, da jim mi to prepovedujemo na kakršenkoli način. Prav je, da se sami odločijo. Čeprav sama nisem zagovornica tega, da bi se hodilo ob nedeljah v nakupovalna središča na druženje, na zabavo, na rekreacijo. Sama tega nikoli ne počnem in prav tako ne moji prijatelji. Ampak tega resnično ne morem razumeti, živimo v svobodni državi, kjer se vsak lahko odloča, kaj in kako in kdaj bo delal, kdaj bo kupoval, kaj bo počel in kako bo vzgajal svoje otroke. To je naša pravica.
Ko danes obravnavamo to spremembo zakona, jaz vidim, da gre tukaj čisto lepo samo za še eno temo, eno zelo dobro temo, ki polarizira mnenja in stališča državljanov. Nenazadnje, smo se o tem že odločali na referendumu, kjer moram povedati, da sem se v tistem trenutku, ko je bil referendum, tudi sama zavzemala za zaprtje trgovin ob nedeljah. Vendar takrat, v tisti situaciji niso bili takšni časi, kot so pa danes. In tako kot jaz, ki sem se takrat opredelila za zaprtje trgovin ob nedeljah, se je jasno izoblikovala večinska volja državljanov Republike Slovenije, vendar pa se v praksi to žal ni izvedlo oziroma uveljavilo. Rešitev o odpiralnem času za trgovine, ki je veljala do ukrepov Vlade za zajezitev epidemije koronavirusa, se mi je pa zdela dobra. Bom zdaj obrazložila, zakaj. Zato, ker je bila dosežena s pogajanji in usklajevanji vseh glavnih deležnikov, to so trgovci, in sindikatov, ki so bili kot predstavniki delavcev. Rešitev je posledično prinesla olajšanje trgovcev, da so lahko imeli odprte trgovine, redno zaposlenim pa je prinesla, ker ni prišlo do odpuščanj in ker so za to bili še bistveno bolje plačani, tako da se danes velikokrat med sabo pregovarjajo, kdo bo delal v nedeljo in kdo ne. In, konec koncev, so na svoj račun prišli tudi kupci, če v narekovaju rečem, s posebnimi nakupovalnimi navadami, druženji in nakupovanje hkrati v večjih trgovskih centrih ob nedeljah. Ali je to prav ali ne, ne morem komentirati, dejstvo pa je, če si potrošnik ne bi želel imeti odprtih trgovin ob nedeljah, vanje tudi ne bi hodil in bi se trgovine zaprle po naravni poti same od sebe, brez kakršnekoli zakonske ureditve ali zahteve. Mislim pa, da večini Slovencev za zapiranje trgovin ob nedeljah, v normalnih razmerah ne povzroča nobenih težav. Tako kot navajate, vsi argumenti, da je nedelja dan za počitek, kar izhaja tudi že iz imena, ne-dela, pomeni, da je dan za obiske, druženje, izlete, lahko tudi duhovno oskrbo, kot jo nekateri navajajo, povsem zdržijo. Po drugi strani pa je za razumeti tudi kupce, ki svoje nakupovalne navade opravičujejo s prezaposlenostjo preko delovnega tega in v končni fazi tudi z družabnim delom preživijo nedeljsko dopoldne skupaj s prijatelji in popijejo kavico v nakupovalnem središču. Seveda pa je tukaj še tretja stran, to pa so trgovci, ki zagovarjajo in zasledujejo svoj interes. Če pa bi povsem liberalno pristopali k reševanju te problematike, bi verjetno zaključili, naj bodo trgovine odprte, stvar posameznih akterjev, se pravi kupcev, trgovcev in zaposlenih v njih, pa je, ali bodo nakupovali ob nedeljah, ali bodo imeli trgovine odprte in v končni fazi, ali bodo še delali trgovci v točno teh trgovinah, ki so odprte ob nedeljah. Ker namreč, ne smemo pozabiti, da vse trgovine pa niso odprte ob nedeljah, saj imamo svobodo odločanja. Tudi male trgovine, ki so, recimo, v določenih vaseh, so tudi trgovine, niso trgovine samo Mercator, Spar, Hofer in tako dalje. Seveda, vsa zadeva ni tako preprosta, predvsem v sedanjih okoliščinah, ko smo se znašli v specifični situaciji. Ne glede na vse moralne in zdravorazumske zadržke glede trošenja pa je danes eden od načinov za oživljanje gospodarstva in za postopno normalizacijo javnih financ, ustaljenega načina življenja in dela. Če denarnega krogotoka ne bo in ne bo sklenjen, ne bo denarja. Če ne bomo imeli gospodarske aktivnosti, ne bo dobičkov in posledično ne bo davkov, ki bi napolnili državno blagajno, hkrati pa tudi ne bo pričakovane gospodarske rasti. S samim zadolževanjem in zadolževanjem pa tudi v nedogled ne moremo reševati javnofinančnih zagat, kot si nekateri to predstavljajo in mislijo, da imamo dobrega moža Božička, dedka Mraza, Miklavža nekje, ki nam bo kar dajal in dajal in dajal. Vlada je pripravila nekaj zelo dobrih ukrepov za posredno financiranje in spodbujanje gospodarstva, predvsem turizma. Tu mislim na turistične bone, ki naj bi spodbujali počitnikovanje doma. S tem pa bi tudi individualno potrošno spodbudili v turističnih krajih. A kaj nam to pomaga, če bomo ob nedeljah, ko je največ turistov v turističnih krajih, ki so pripravljeni trošiti, zapravljati, imeli trgovine zaprte? Pa lahko bi še naštevala, a moj ni moj namen iskanje problemov, ampak skupaj moramo danes, v današnji situaciji iskati rešitve. Če bi te rešitve iskali pred enim letom in pol, jaz ne bi imela nobenega zadržka. Danes, v dani situaciji imam pa velik zadržek. In danes pravim, da v tem času moramo vsi skupaj poiskati racionalno rešitev, ki bo na vseh področjih v sozvočju z vladnimi ukrepi za izhod iz nastale krize. To smo dolžni narediti za vse naše državljane, ne glede na naša ideološka prepričanja in vsakodnevne zamere. Trgovci in trgovine so vedno našli rešitev za nemoteno delovanje. So zelo prilagodljivi in učljivi, tako da vedno najdejo pot za svoje poslovanje, naj bo to legalno ali ilegalno. Zato moramo najti skupno pot, ki bo dobra za vse nas. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Boštjan Koražija, za njim bo razpravljal Andrej Černigoj.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, najlepša hvala za besedo.
Jaz se bom pa kar navezal naprej, mislim da je eden izmed poslancev s te strani tudi govoril o teh dejansko res naših herojih te koronakrize, ki smo jo doživljali v teh zadnjih dveh mesecih, in to so res bili trgovke, trgovci in vsi, ki so se ukvarjali tako ali drugače s trgovino. In ja, če jim hočemo tudi neko čast izkazati, je to v bistvu najboljša priložnost, ki smo jo imeli danes, se pravi, da jim pomagamo pri tej možnosti, da imajo možnost res bolj življenjske porabe oziroma tudi več družinskega življenja ob nedeljah oziroma da pač so trgovine ob nedelja zaprte. Pa se bom še dodatno navezal tudi na druge aspekte, ki se kar hote ali pa nehote, v bistvu bolj hote pojavijo, in to so tudi čisto okoljevarstveni aspekti. Pa glejte, če se zgodi, da pride do tega, da bodo trgovine res ob nedeljah zaprte, se bodo v bistvu kar tri zadeve naenkrat zgodile v družbenem procesu. Prvi je tale okoljevarstveni aspekt, ob nedeljah bodo trgovine zaprte, porabljalo se bo manj elektrike, porabljalo se bo manj goriv, manjši bo ogljični odtis, dejansko bo tudi narava zaradi tega boljše in lepše živela in tudi ljudje bomo imeli bolj kvalitetno življenje in tudi vsi ti trgovci oziroma trgovke, ki bodo imeli možnost, da bodo pač potem ostajali doma s svojimi družinami in otroki, bodo imeli tudi kvalitetnejše družinsko življenje. Potem, naslednja varianta je, kot sem že omenil, ta družinski aspekt. Jaz mislim, da nas je ta ravno koronavirus oziroma ta koronakriza naučila nekaj kvalitetnega oziroma nekaj najbolj človeku pomembnega − zakaj smo na tem planetu in za koga živimo v resnici. Vsi se dobro zavedamo, da pač tisti, ki imamo možnost oziroma ali smo imeli srečo ali kakorkoli so se pač življenjske razmere nam v prid obrnile, da imamo partnerja, partnerke, otroke, kakorkoli, se zavedamo, sploh v tej koronakrizi smo se zavedali tega, kako pomembno je imeti nekoga ob sebi, ki te sprejema in ti pomaga čez te težke čase. Mislim, da se bomo spet vrnili h koreninam, da se bomo zavedali tega našega najbolj pomembnega človeškega faktorja, da smo socialna bitja oziroma bitja druženja in tudi družine. In potem je še tale potrošniški aspekt, za katerega pa tudi mislim, da je koronavirus kar sam poskrbel, žal tragično, ampak mogoče nam je tudi na neki drugi način odprl neka nova vrata in tudi neko novo zavest, da bo potreben neki širši in nov družbeni konsenz. Mislim, da vam je prej tovariš Luka zelo dobro razložil osnovne stvari, kam bi naj ta družba morala iti oziroma se tudi začela premikati − k bolj socialnemu in tudi k bolj človeškemu, tudi bolj k naravi. Dejstvo je, da pač kakorkoli zadevo obrnemo na glavo, človek, narava in živali bi morali biti vedno pred kapitalom. Tega se bomo morali zmeraj bolj zavedati pa tudi tega nas bo kapital naučil, da se bomo zavedali. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Andrej Černigoj, pripravi pa naj se Franc Breznik.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo! Spoštovani kolegice in kolegi!
Kar nekaj časa je trajalo, da sem prišel na vrsto. Bom rekel, to je sedaj moja prva prosta razprava. Jaz tukaj v tej dvorani poslušam o bitkah, konfliktih, o sajenju čebulo, enega, drugega, veliko balasta, malo pa vsebine. Jaz sem v moji prejšnji službi deloval v Evropskem parlamentu v Bruslju in tam je nekako deloval koncept lex parsimoniae po latinsko oziroma po slovensko zakon jedrnatosti, to se pravi, v eni minuti povedati bistvo in dati možnost, priložnost tudi drugemu, da se izjasni. Jaz moram reči, da v Državnem zboru, v hramu demokracije pogrešam okrogle mize. Danes tukaj je ena velika okrogla miza, žalostno. Čeprav jaz dopuščam možnost razprave, ampak jaz bi si želel tako, kot je v Evropskem parlamentu, da bi imeli na to podlago pogovor, imeli možnost okrogle mize in da bi tam imele možnost gospodarske družbe, gospodarska druženja in ostali socialni partnerji željo in priliko, da se izpovedo oziroma dokažejo svoj prav. Ne me razumeti narobe, jaz zelo uživam pri tej razpravi, ampak mislim, da včasih izgubljamo rdečo nit.
Jaz bom zelo kratek, bi povedal, da se strinjam z vsemi mojimi kolegi, ki so bili pred menoj v Novi Sloveniji – krščanski demokrati, bi podprl svojo kolegico Ivo Dimic, se strinjam, da se je treba zavzemati tudi za podeželje, za manjše lokalne trgovine. Kar se pa tiče samega Zakona o trgovini, ta zakon ima že dolgo brado, ki se začne že leta 2003, potem smo slišali referendum 2017 in tako naprej, ampak da bom kratek, jaz bom tako rekel čisto za konec, nedelja naj postane gospodov dan. Če se izrazim po primorsko: domača župca, družina in odkrivanje lepote Slovenije. Prosta nedelja bo prispevala k bolj zdravi Sloveniji. Zato še enkrat upam, da so ta pogovor poslušale gospodarske družbe, gospodarska združenja in ostali socialni partnerji, so izluščili kaj sledi iz tega pogovora in že danes oziroma jutri bodo ponovno sedli za socialno mizo in začeli pogovor, ker 2022 je za vrati.
Danes bom glasoval, da je predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah primeren za nadaljnjo obravnavo, ampak si želim, da bomo v nadaljevanju deželni več razprav, okroglih miz, na katere bom tudi z veseljem prišel. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Franc Breznik. Ga ni. Besedo ima poslanka Bojana Muršič, za njo pa bo dobil besedo Franc Kramar.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Danes, ko poslušamo to razpravo, moram reči, da je zelo zanimiva tako na eni strani kot na drugi strani, ampak začela bom s tem: Kdo ima v Republiki Sloveniji oblast po drugem odstavku 3. člena Ustave? Ljudstvo. Volja ljudstva na predhodnem zakonodajnem referendumu leta 2003 je bila jasna. 57 % volivk in volivcev je glasovalo za zaprtje trgovin ob nedeljah. Ob tem se moram ozreti tudi na dejstvo, da je o tej odločitvi o omejevanju svobodne gospodarske družbe, o kateri je danes bilo izjemno dosti govora, odločalo trikrat tudi Ustavno sodišče in ugotovilo, da omejevanje delovnega časa ni v neskladju z ustavo. Zato je danes toliko lažja moja odločitev, kako naprej. Ampak kljub temu postavljam vprašanje za vse ostale poslanke in poslance. Ali spoštujemo volivke in volivce oziroma ljudstvo, ki so nas izvolili v Državni zbor, ki so se na predhodnem zakonodajnem referendumu odločili za zaprtje trgovin ob nedeljah ali slediti konkurenci ponudnikov, trgovcev in želji po dobičku?
Pa gremo lepo počasi. Položaj trgovcev, trgovk v trgovini je naporen. Tisti, kateri se je soočil s tem delom, ki je tudi šel skozi kakšen šolski sistem, danes sicer je ta poklic dereguliran, ve, da je njihovo delo izjemno težavno. Delo ob nedeljah pa je le del teh težkih pogojev. Delavci, bom širše rekla, tako za moški in tako za ženski spol, težko težko vzdržujejo urejen življenjski ritem, še posebej pa govorim v imenu mladih mamic, ki imajo šoloobvezne otroke, in tudi očetov, kajti očetje v dan današnjem času prevzemajo veliko vlogo. Večina jih dela v izmenah s prerazporejanjem delovnega časa. In kaj se dogaja? To poslabšuje njihovo kvaliteto življenja. Veliko sem se pogovarjal v zadnjem času s trgovkami v tem času koronevirusa, bilo je več časa, bila sem več v domačem okolju, kar je absolutno dobro. Iz pogovora z njimi je bilo sicer razbrati, da seveda so ob nedeljah bolje plačane, a kljub temu si želijo, tako kot je sedaj, da so ob nedeljah proste in takrat preživljajo čas s svojimi najbližjimi, ali gredo na izlet ali se uležejo in pogledajo kak dober film ali preberejo kakšno dobro knjigo. Tega drugače nimajo časa. In kaj mi je še ena izmed trgovk omenila? Rekla je, meni sploh ni problem delati v soboto, v soboto tudi ne do enih, ampak tudi do osmih ali celo do devetih, kajti marsikateri tudi delajo do devetih. Je rekla, ampak jaz si tako srčno želim ostati v nedeljo doma. In to me je ganilo. Res je, da ta prosti čas, ki so si ga delavke in delavci priborili z desetletjem sindikalnega boja, tudi političnih prizadevanj, tudi socialnega dialoga, je privedlo do tega, da je sicer vikend za večino ljudi prost. Govorim o večini ljudi. Med njimi so bile včasih tudi trgovke. Še sama se spomnim, da smo v soboto ob enih zadnjič lahko šli v trgovino in nato v ponedeljek. Potem je pač v bistvu postal čisto nek nov sistem in zgodilo se je to, da so se pač trgovine odprle, življenjski ritem se je spremenil in ljudje smo, bom rekla vključno z menoj, izjemno nezadovoljni, iz dneva v dan bolj, izjemno razdražljivi, kajti nimamo tistega svojega prostega časa. Govorim vam iz tega, kajti v času koronavirusa so bili ljudje spoštljivi, solidarni, bom rekla nasmejani, zelo radi smo se pogovarjali. Moram reči, da v zadnjem tednu ali 14 dneh je spet nastal ta tempo, ta nervoza in ljudje so spet postali neprilagodljivi, se obračajo proč, kar nekaj hitimo. Ali si resnični tega želimo? Res pa je, da govorimo o večini ljudi, ampak narava del nekaterih posameznikov je pa taka, da ne moremo biti vsi istočasno prosti. Seveda želim tukaj opozoriti na ljudi, ki delajo v zdravstvenih domovih, na urgencah, tudi kritični infrastrukturi, tudi v turizmu, tudi v gostinskih lokalih, pa muzeji, pa še bi se kaj našlo oziroma tako ali tako je. Ampak v času tega virusa pa je danes že sicer bilo govora, se je izkazalo, da se ljudje znamo prilagoditi. Znamo si stvari kupiti oziroma napraviti večji nakup. In v času korona krize se je dogajalo to, da so trgovine imele bistveno bistveno večji prihodek v času takrat, ko so bile odprte. Pa to niso bili bom rekla, 20 % povečanje nakupov, ampak bistveno bistveno več. Zato se postavlja utemeljeno vprašanje, kaj pomeni pa to, da se trgovine zaprejo ob nedeljah v teh naših velikih trgovinskih centrih, o katerih je bilo danes v razpravi izjemno izjemno dosti govora. V te lokale oziroma v te velike trgovinske centre se seveda prihaja, se družijo, v zimskem času se marsikatera družina zaradi ogrevanja napoti v trgovski center, kjer se pač nekako poskuša ogreti, kajti mogoče doma tudi nimajo toplega doma in potem pač tam preživijo. Na tem mestu gre vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se bodo trgovine v času ob nedeljah zaprle. Ampak treba je gledati celostno. Tukaj se sicer tudi vprašanje postavlja, kaj se bo zgodilo s trgovinski, s trgovinicami, ki so v trgovinskih centrih, kaj bo z najemnino, kaj se bo zgodilo z gostinskimi lokali, ki so v teh velikih trgovinskih centrih. Treba je zadevo gledati celostno. Delavec je nepogrešljiv in brez zadovoljnega delavca tudi ni uspešnega trgovca ali pa lahko rečem širše podjetja, kajti tukaj ne govorimo samo o delavcu oziroma delavki v trgovini, govorim tudi o podjetju. Kajti če je delavec zadovoljen, z veseljem pride v službo, potem bo tudi na delovnem mestu ustvaril tisto dodano vrednost. Če bomo imeli na delu nezadovoljenega delavca, nesproščenega, verjemite mi, ves dan bo modroval, se naprezal in to negativno energijo prenesel na svoje sodelavce, in dejansko promet ne bo takšen, kot si ga vsi skupaj želimo. Lahko je to v trgovini, lahko je pa to tudi v podjetju. In še enkrat, delavec mora biti zadovoljen. Kdaj je zadovoljen? Takrat, ko je sproščen, ko je za delo ustrezno nagrajen in da je tudi spočit. Zato je toliko bolj pomembno, da delavcu omogočimo razbremenitev in počitek in tudi ustrezen zaslužek, pa naj bo ta sicer počitek v času vikenda in ne v času delovnega tedna, ko so pa ostali družinski člani bodisi na delu, šoli, vrtcu. Pa bom rekla tako, sicer danes govorimo bolj o ženskah. Ženskam je sicer super, ker so, recimo, v torek ali v sredo doma, takrat pač opravljajo tista gospodinjska dela, ki jih pač drugače ne uspejo opraviti, ampak to ni kvalitetno preživljanje prostega časa. Kvalitetno bi bilo, ko bi lahko s svojo družino v sredo, pa če je to sreda, odšla v naravo, odšla v muzej, odšla v gostinski lokal, pojedla kako dobro kosilo. Naše preživljanje prostega časa tudi daje kruh, ja, mnogim ljudem, ne samo trgovkam, in to tudi ne samo ob vseh ostalih dnevih, ker v bistvu v turizmu, v gostinstvu, tako, kot sem rekla, pri ugledu muzejev, gledališčih predstav, tudi Violeta je danes govorila, kaj se je dogajalo v njeni karieri, in ja, ampak nekateri poklici so takšni, da se pač človek odloči za to delo in pač vztrajaš, dokler pač vztrajaš. Je pa res, da še enkrat, če gre za takšno delo ob nedeljah, je potrebno delavcem zagotovi ustrezno plačilo, tudi celo dvojno, tako kot je danes že sicer državni sekretar omenil, da pač je potrebno delavke in delavce v času praznikov nagraditi z 250 %, in to je dobro. Ampak kljub temu, to je toliko prigovarjanja, tisti delavec, kateri si želi, da ne bi delal ob nedeljah, da v bistvu so velike težave. Ko so mi gospe trgovke govorile, ja, saj bi me pustil, ampak si moram takrat poiskati zamenjavo, potem me malce čudno gleda − v bistvu si tega delavci ne zaslužijo, delavke, absolutno trgovke, trgovci, ne. Resnično je prav, da gledamo na to, kar si ljudje tudi želijo. Seveda smo ljudje različni, hvala bogu, da smo različni, zato danes imamo v tem parlamentu parlamentarne razpravo, o kateri lahko širše govorimo, in to je namen današnje razprave. To je edino prav in le tako bomo prišli do nekega širšega konsenza, izmenjali izkušnje, prišli do tega, da nas bodo tudi volivci prepoznali, da jih spoštujemo, da vemo, kako se pogovarja, in da tudi pridemo do ustreznega končnega našega predloga. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden dam besedo poslancu Francu Kramarju, bom prebral še zadnje štiri prijavljene, in so to Željko Cigler, Danijel Krivec, Jožef Horvat in Luka Mesec.
Gospod Kramar, izvolite.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Ne bom dolg, bom zelo direkten in tudi povedal kaj pravzaprav pričakujem do drugega branja, kaj pričakujem od predlagatelja, da zadeve uredi do drugega branja. Zapiranje trgovin je svojevrstno populistično dejanje. Vemo, da je danes, če kogarkoli vprašaš, ali se strinja, da so trgovine zaprte v nedeljah, bo vsak rekel normalno, se strinjam, zaradi zaposlenih v teh trgovinah. Je pa problem tega to, da v teh trgovinah so slabo plačani in da bi bilo pričakovano, da nedeljsko in sobotno delo plačajo dvakratno. Jaz mislim, da ne bi bil problem z delavci, da bi to radi delali, seveda za ustrezno plačilo.
Problem, ki ga pa vidim, je pa v tem, prihajam iz turističnega kraja in lahko vam povem, da zaprtje trgovin v nedeljo pomeni slabo luč za vsak turističen kraj. Veste, turisti ne razumejo, da je problem v tem, da so trgovine odprte, turisti pač so pripravljeni trošiti in trošiti tudi v trgovinah. Zavedam se in zdi se mi pravilno, da se veliki trgovski centri v nedeljah zaprejo, apeliram pa tukaj na predlagatelja, da vključi male trgovine. Jaz moram reči, da sta se obrnili name dve gospe, vsaka ima svojo trgovino, to je manjša trgovinica, sta rekli, če boste prepovedali v nedeljah obratovati, potem midve izgubljava ogromno, ker največ iztržita v nedeljah, seveda prosita, če je to možno in jaz mislim, da predlagatelj to lahko naredi s tem, da vnese to določbo in pa člen v drugo branje. Če bo to v drugem branju tudi navedeno, bom zakon seveda podprl, če pa ne bo, pa tega zakona ne bom podprl.
Lahko rečem samo to, da je zanimivo tudi to, referendum smo imeli 2003, mislim da, da je toliko let trajalo, da se politika ni znala organizirati in skupaj usesti za eno mizo in izvesti referendumske volje prebivalcev Slovenije do leta 2020. Se pravi, to traja več kot 15 let, nobena politika do zdaj se ni hotela s temo ukvarjat. Zato se mi to zdi v redu, to pozdravljam. Še enkrat pa apeliram na predlagatelja, da vključi male trgovinice v turističnih krajih kot izjemo, ker dejansko se to lahko vrne kot feedback nazaj, in to ne bo dobro. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Željko Cigler, za njim bo razpravljal Danijel Krivec.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Kolegice, kolegi!
Objektiviziranje stanja je približno takšnole – v okolici, Nemčija, Italija, Avstrija, kot je že bilo povedano, ima trgovine ob nedeljah zaprte. Nekoč so bile, kot je kolegica Muršičeva že povedala, v Sloveniji trgovine odprte v sobotah do 12. ure, potem pa nedelje ne več. In tudi kot je kolega socialdemokrat Franjo Trček prej razlagal, Slovenija ima problem, in to je, da se prevelik del bruto družbenega proizvoda ustvari znotraj trgovine. Mislim, da mi morali bistveno drugam investirati in iskati dodano vrednost in zaposlitve v drugih dejavnostih, tam, kjer se ustvarja višja dodana vrednost. In če pogledamo, koliko kvadratnih metrov trgovine na prebivalca, na državljana Slovenije imamo danes v Sloveniji, mislim, da segamo v sam evropski vrh. In če pogledamo, mi danes govorimo praktično o 115 tisočih ljudeh, o njihovem življenju, o njihovih pravicah in govorimo o eni zahtevi državljanov iz referenduma iz leta 2003, ki je bila usmerjena v to, da trgovin ob nedeljah ne rabimo, so lahko zaprte. Hkrati, nas je tu v to smer, da omejevanje delovnega časa trgovin ni v neskladju z ustavo, usmerjalo s tremi razsodbami tudi Ustavno sodišče. In nenazadnje, s tem se strinjajo tudi zaposleni v trgovini. Ko je prej kolega Luka Mesec govoril o anketi sindikatov, vam moram povedati, da se skoraj 100 % zaposlenih v trgovini strinja, da se trgovine ob nedeljah zaprejo. Prav tako pravijo, da jih to ne prizadene in da razumejo in sprejemajo to, da bodo zato imeli tudi nižjo plačo, čeprav hkrati poudarjajo, naše plače so praktično minimalne in vsak evro si je treba prekleto težko priborit.
Kot je bilo že povedano, gre za dereguliran poklic, kjer praktično trgovine, zato da ustvarjajo, optimizirajo čim bolj svoje poslovanje, čim višje dobičke ustvarjajo, zaposlujejo vse drugo, samo ne trgovsko izobraženih ljudi. To so delavci, ki so na klic, ki morajo biti vedno na razpolago, če trgovina, če delo, če trgovski kapital to zahteva, obupni pogoji dela so, visoke delavne obremenitve. O tem mi danes govorimo, o tovrstnih delavcih in o eni obvezi, ki jo kot zakonodajalec praktično počasi moramo upoštevati. Ko so bile ob referendumih, tudi na referendumu 2003 in tudi v presodbah Ustavnega sodišča strokovno vodene razprave o tem našem predlogu, ki ga zdajle kot Levica predlagamo oziroma povzemamo, so bili dani tako ekonomski, pravni, socialni, psihološki, mnogi drugi argumenti zato, da se ta zadeva preprosto izvede. In mislim, da je to ena obveza zakonodajalca.
Tudi razumem to diskusijo, ki danes ni slaba, da se tudi večina poslank in poslancev z razumevanjem do predloga Levice obrača in da bomo na koncu dosegli verjeten pozitiven izid. Rad bi pa tole povedal, na eni strani imamo zahteve državljanov, kako urediti delovni čas v trgovinah, strokovna, vsebinska razmišljanja in podlage za to, na drugi strani pa interes kapitala, ki mu gre izključno in samo za to, da ustvari več dobička. In kot je prej fajn Luka izpostavil podatek, v letu 2019 je trgovinski kapital v Sloveniji ustvaril 800 milijonov evrov profita. Velik del tega je šel tudi na slabe plače in na zelo slabe pogoje delavcev, zaposlenih v trgovini. In ta kapital sigurno ne bo izgubil veliko, ko bomo spremenili Zakon o trgovini in bomo nedeljsko delo oziroma delo ob dela prostih dnevih, ki so pri nas urejeni, trgovcem praktično ukinili. To lahko pokaže čas poslovanja in način funkcioniranja trgovin za časa korona virusa. Takrat so trgovine na začetku korona virusa normalno funkcionirale, čeprav ob nedeljah niso poslovale oziroma bistveno krajši čas so na začetku poslovale. Jaz mislim po tem, kakšen je bil obisk trgovin in kako velik promet se je takrat ustvaril, da so bili dobički zlasti v špecerijah, hipermarketih še večji kot ob običajnih časih. Tako da se tukaj preveč bati za to, da kapital ne bo imel ustreznega položaja v Sloveniji, če bomo nedeljsko delo in delo ob prostih dnevih ukinili za trgovce, da bi tukaj kapital imel kakšne preveč velike probleme. In ko je šefica Trgovinske zbornice gospa Mariča Lah govorila, da bi naj upad dohodka bil 10 % oziroma, da naj bi 12 tisoč zaposlenih eventualno celo zaradi tega, če ne bi bilo nedeljskega dela, izgubilo delo, je jasno, da to ne bo držalo. Namreč, že zdaj so podatki javni, da je v trgovini 7 tisoč delavcev premalo oziroma da se ta luknja krpa tudi z delavci preko študentskega servisa oziroma z delavci preko agencij za zaposlovanje. Res, tu se pa strinjam z Janijem Möderndorferjem, tudi zaradi tega, da kapital optimizira stroške poslovanja trgovin. Skratka, da je čim nižji strošek dela, da so plače delavcev čim nižje. In epidemija je pokazala, da potrošnikom v Sloveniji, tistim, ki kupujemo v trgovinah, popolnoma nič ni manjkalo, ko so bile trgovine ob nedeljah zaprte in so funkcionirale še dosti krajši čas, kot je bilo običajno.
Mislim, da velikih problemov pri potrjevanju in sprejemanju predlagane spremembe Zakona o trgovini ne bi smelo biti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Jožef Horvat in za njim kot zadnji Luka Mesec.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Nova Slovenija kot sredinska stranka, ki gradi politiko na krščanskih vrednotah, je huda nasprotnica socializma, samoupravnega socializma, kjer naj bi vse in je res vse urejala država, in je huda nasprotnica divjega, trdega kapitalizma, kjer naj bi vse urejala trda roka trga. Zagovarjamo socialno-tržni model gospodarstva in kot taki povsem normalno spadamo tudi v evropsko družino, Evropsko ljudsko stranko. Gre za model, ki sta ga postavila, teoretično postavila Ludwig Erhard in Walter Eucken, vodilna predstavnika freiburške šole in, kot rečeno, avtorja modela socialno-tržnega gospodarstva. Pomembno je začeti razpravo o tej problematiki, konkretno o zakonu, ki so ga predlagali kolegi in kolegice Levice s to teorijo. Eucken-Erhardov model socialno-tržnega gospodarstva je v osnovi svobodno tržno gospodarstvo, ki zagotavlja minimalno socialno zaščito tistim, ki ne morejo tekmovati. Kot se je posrečeno izrazil Erhard, citiram: »Bolj kot je gospodarstvo svobodno, bolj je socialno.« Model sicer predvideva močno vlogo države, a, pozor, ta je omejena na vzpostavitev pravil igre, ki omogočajo enakopravno tržno tekmovanje.
In zdaj konkretno k zakonu, s katerim bi naj bile trgovine v nedeljo zaprte. Zanimivo je, da se tu najdemo krščanski demokrati kot sredinska stranka in Levica, in se najdemo. Dolga pot je od takrat, ko je Nova Slovenija v tej hiši začela to pobudo. Bilo je kakšnih 18 let nazaj. In če dovolite malo zgodovine, 445 tisoč 842 volivcev, državljanov Republike Slovenije je na predhodnem, takrat smo imeli še predhodni zakonodajni referendum, leta 2003 že odločalo o vprašanju zapiranja trgovin ob nedeljah. Nova Slovenija je pravico zaposlenih v trgovinah do nedeljskega počitka s predlogom zakona predlagala že pred tem v istem letu. Temu so 21. septembra 2003 prikimali tudi državljani na že omenjenem referendumu, predhodnem zakonodajnem referendumu. 57,53 % jih je referendumsko vprašanje podprlo. Kasneje se to vprašanje nikoli ni povsem zaprlo. In kdo vlada v tej državi? V tej državi po ustavi vlada demos, ljudstvo. In referendum je pravzaprav tista oblika najširšega odločanja državljank in državljanov te države. Nedavno, konec leta 2017 je Državni zbor obravnaval predlog novele Zakona o trgovini, ki je predlagal omejevanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah, s precejšnjim številom izjem. Takratni predlog zakona tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajalne površine trgovine, pri kateri je še mogoče trgovino v nedeljo odpreti. Prav ta utemeljitev pa je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča nujna za zagotovitev ustavne skladnosti predloga zakona. V času obravnave takratnega zakonskega predloga pa je bil o tem vprašanju dosežen tudi dogovor med delodajalci in sindikati, kar smo krščanski demokrati kot pomemben korak naprej pozdravili. Določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostoru ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Norveška pa morda še kakšna. Vedno se radi primerjamo z Avstrijo, kot našo razvitejšo severno sosedo, vedno se radi primerjamo z Nemčijo kot našo daleč najpomembnejšo trgovinsko, zunanjetrgovinsko partnerico.
Mi se v Novi Sloveniji zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah tehtati več vrednot in tega ne jemljemo zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas. Na drugi strani imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem, predvsem trgovkam, ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi. In to ne v hipermarketih, ampak v tej prelepi slovenski naravi, ki jo mi, ki tu živimo, velikokrat spregledamo in nas na to morajo opozoriti tuji turisti. No, zdaj ko bomo dobili vavčerje oziroma bone, bomo najbrž več časa porabili za občudovanje lepot zelene Slovenije. Iz krščanskega izročila … no, mimogrede, sem vesel, da se kolega Jani občasno obregne ob krščanske vrednote, morda pozabi povedati, da so to vrednote, ki so znane že dva tisoč let in jih v teh dveh tisočletjih nihče še ni ovrgel, in sem prepričan, da jih tudi ne bo. Kar se njegovih vrednot tiče, verjamem, da ima težave, saj je zdaj menda že v četrti ali peti ali šesti stranki, ne vem, in normalno, da se ti vrednote političnega delovanja malo zameglijo oziroma da se ti od njih malo zavrti. Torej iz krščanskega izročila, na katerem je oblikovan tudi srednjeevropski civilizacijski okvir, v katerega spada Slovenija, izhaja, da človek v vsakem tednu potrebuje dan počitka. Vendar pa ne gre zgolj za zagotavljanje počitka posameznika na naključni dan v tednu, ampak gre tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj s svojo družino oziroma svojimi najbližjimi. Že čisto zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez uskladitve oziroma poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu je to. V državah, ki so utemeljene na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja, kar v slovenskem jeziku pove že ime dneva samo – ne-dela.
V Novi Sloveniji smo pri poseganju države v poslovno svobodo v skladu z načelom subsidiarnosti zadržani, vendar pa prav ta nujnost po družbenem poenotenju okrog enega prostega dne v tednu z namenom uresničevanja vrednot družine, predstavlja enega od argumentov za to, da se to vprašanje uskladi in uredi na najvišji možni ravni. Opuščanje nedelje kot dela prostega dne namreč v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani. In ne pozabimo te že skoraj klišejske resnice – družina je temeljna celica družbe. Družina je temeljna celica družbe. Zavedamo se, da možnosti nedeljskega počitka ne moremo zagotoviti vsem, na žalost. Obstajajo poklici, katerih izvajanje je v določenih primerih nujno tudi v nedeljo. Pri vsakem od njih je treba posebej pretehtati, vendar pa je namen poenotenja družbe okrog nedelje kot dela prostega dne, omogočiti nedeljski počitek in čas z družino kar čim večjemu številu državljank in državljanov, katerih nedeljsko delo ni nujno. Vprašanje, ki se postavlja, je torej, ali je nedeljsko obratovanje trgovin nujno? To je ključno vprašanje in na to vprašanje bo odgovoril ta zakon. In mi bomo pri tem odgovoru izdatno pomagali. Glede na to, da je v trgovinski dejavnosti mogoče nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, opraviti že na vse druge dni v tednu, se na to vprašanje ponuja odgovor »ne«.
Ko dajemo na tehtnico poslovno svobodo, smo v Novi Sloveniji vedno izjemno previdni. Prevečkrat je namreč ta v Sloveniji kršena. Z omejitvijo obratovanja trgovin ob nedeljah bi prispevali k poenotenju družbe okrog nedelje kot dneva počitka in bi nedeljo v družbi njihovih najbližjih omogočili več kot 100 tisoč ljudem. Ko to družinsko vrednoto tehtamo s poslovno svobodo trgovin do nedeljskega obratovanja, se vendarle tehtnica nagne na stran vrednote družin. Družina je temelj, na katerem je naša družba zgrajena. In le, če bo ta temelj trden, bo lahko dolgoročno delovala slovenska družba in slovensko gospodarstvo.
Sam bom v prvem branju ta zakon podprl. Ne gledam, kdo je avtor, kdo je predlagatelj. Želim pa si, da do drugega branja na pristojnem odboru, če bo zakon tako daleč prišel, in pričakujem, da bo, da pa se bo izvršil dialog med delodajalci in med delojemalci. Te dni dobivamo veliko sporočil tako od trgovk, ki nas prosijo za podporo temu zakonu, slišimo pa tudi kaj in o čem govori Trgovinska zbornica. Svet se ne bo podrl, če bomo trgovine v nedeljo zaprli, samo za nianso se bo spremenilo naše življenje in to na boljše. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kot zadnji dobi besedo še poslanec Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Zdaj, če kar nadaljujem tam, kjer je moj predhodnik končal. Vse družbe v zgodovini so se organizirale tako, da so vštele v svoje delovanje prosti čas, da so bili prazniki dela prosti dnevi in tako dalje. To ni samo specifika neke kataloške, krščanske tradicije, ampak praktično zgodovina celotnega človeštva. Res pa je, kot gre tisti znani rek, da so ljudje v vseh preteklih družbah delali zato, da so živeli, v kapitalizmu pa živimo za to, da delamo. Dokaz za to je 19. stoletje. V 19. stoletju je bila namreč računica tale. Delovna teorija vrednosti je rekla, človek, ki dela, recimo, v petih urah, petih delovnih urah na dan pokrije, ustvari dovolj za svojo eksistenco. Se pravi, če naj nekaj ostane še lastniku, mora delati dlje. In so privijali ure, so delali 10 ur na dan, 12 ur na dan, 14 ur na dan, delali so otroci, delali so ob sobotah in tako naprej. To je bilo 19. stoletje, se pravi eno ogromno izkoriščanje ljudi zato, da so ustvarjali velike dobičke tovarnarjem. Temu se je sindikalno gibanje v drugi polovici 19. stoletja uprlo in smo dobili 20. stoletje, ki si je postavilo drugačne prioritete. V prvi plan so postavili človeka. In so rekli človek mora imeti prosti čas, človek mora imeti osem ur na dan prostega časa, osem ur na dan za spanje in osem ur na dan za delo, ob seveda tudi prostemu vikendu. Zdaj mislim, da ni treba vsakega od vas v tej dvorani posebej vprašati, ker mislim, da vsak zna sam odgovoriti, v katerih družbi bi raje živel, v 19. ali 20. stoletju, v 19. stoletju, kjer je imel kapital popolno svobodo, ali v 20., ki je stavilo na svobodo človeka. Kakorkoli, zgodovina odgovarja na to namesto nas, namreč po propadu socializma, socialdemokracije in pa v veliki meri tudi zatona sindikalnih gibanj se vračamo k starim vzorcem. Danes številne dejavnosti obratujejo ob nedeljah, ljudje delajo več kot osem ur na dan, širi se prekarno delo in zopet se vračamo v neko družbo, kjer živimo predvsem zato, da delamo. Naloga nas kot zakonodajalcev je, da temu trendu postavljamo omejitve.
Danes smo pred odločitvijo, ali bomo postavili omejitev, da se ob nedeljah zaprejo trgovine. Kot smo že prej večkrat povedali v razpravi, to ni nič posebnega v evropskem prostoru, številne države Avstrija, Nemčija, Švica, Madžarska imajo trgovine ob nedeljah zaprte. In kot smo že večkrat povedali v razpravi tukaj, ne bi imeli nobenih katastrofalnih učinkov ne na zaposlene, ne na preživljanje prostega časa, ne na kakršnekoli osebne svoboščine, kar se je tudi omenjalo. Dejstvo je, da smo v bistvu pred zelo klasičnim vprašanjem. Na eni strani imamo sindikat, zaposlene, ki so v anketi 95-odstotno odgovorili, da bi raje ne delali ob nedeljah, kljub temu da bodo zato ob dodatke za nedeljsko delo. Na drugi strani pa imamo Trgovinsko zbornico, ki ustvarja neke strašljive številke o 20 tisoč izgubljenih delovnih mestih, ki jih niti ne podkrepi, ampak jih samo navrže, ki si prizadeva za to, da bi delo ob nedeljah ostalo. Jasno je tudi, zakaj vsak tukaj stoji na svoji strani. Na eni strani imamo zaposlene, ki delajo za minimalne plače z nekaj dodatki, v trgovinah je ogromno minimalnih plač, v trgovinski dejavnosti. Na drugi strani imamo Trgovinsko zbornico, predstavnico lastnikov trgovinskega kapitala, ki je lani po navedbah sindikata delavcev trgovine ustvarila 800 milijonov evrov dobičkov. Se pravi, vemo, kdo tukaj profitira in zakaj ima vsaka stran svojo pozicijo. Na eni strani minimalne plače in nedeljsko delo, na drugi strani vrtoglavi večstomilijonski dobički trgovinske dejavnosti vsako leto. Če se odločamo kot ljudje, če se postavimo v kožo zaposlenih, njihovih družin, partnerjev, otrok, mislim, da nimamo druge možnosti, kot da danes damo zeleno luč temu zakonu.
Bom pa za konec dodal še en razlog, zakaj je treba ta zakon podpreti. In to je namreč, ob tem boju za prosti čas je treba omeniti, ker smo v 21. stoletju, tudi boj za podnebno pravičnost. Mi smo v družbi, ki s prekomerno količino dela in potrošnje uničuje planet, na katerem živimo. Če boste v Google napisali Earth Overshoot Day, se pravi dan, ko prekoračimo planetarne zmožnosti, boste videli, da je Slovenija tam med zgornjo tretjino držav, ki preseže obnovitvene sposobnosti planeta po svoji potrošnji, in to se je pri nas letos zgodilo že 26. aprila. Če bomo tako nadaljevali nas v prihodnosti ne čaka nič dobrega. Naravne vire izčrpavamo, gozdove izsekavamo, tretjina živalskih vrst izumira, podnebje se segreva. Če razmišljamo o tem, kakšen svet bomo pustili našim zanamcem, bo treba pač stopiti na zavoro. Treba bo stopiti na zavoro in si ustvariti nekoliko drugačne vrednote, tako kar se tiče dela in potrošnje. To je dejstvo, s katerim smo soočeni. En dan v tednu, ko ne bomo delali in trošili, je dober začetek zato, da se začnemo pogovarjati o bolj vzdržnem načinu življenja tudi v okoljsko-podnebnem smislu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnik predlagatelja.
Besedo ima predstavnik Vlade državni sekretar Simon Zajc.
Izvolite.

SIMON ZAJC: Hvala lepa.
Najprej uvodoma zahvala za dobro, konstruktivno razpravo. Kot Vlada pa želimo vseeno opozoriti, da nas čaka težko obdobje, čaka nas obdobje recesije in odpuščanj. In si ne želimo, da tudi sami prispevamo k temu, da številko brezposelnih s takšnimi ukrepi še povečamo. Vsekakor bo v primeru, da gre zakon danes po glasovanju v nadaljnji postopek, treba zelo podrobno razmisliti o izjemah. Treba se je zavedati, da bodo, ko se tak ukrep sprejme, številni manjši trgovci, ki danes poslujejo v trgovskih centrih − in v nedeljo ni tako majhen promet, kot je bilo omenjeno po občutku −, ti seveda tudi izpostavljeni, da jih bomo pahnili v določeno stisko v času, ko bo že tako preživetje poslovnih objektov na trgu težko, težje, potrošnja bo zaradi tega seveda tudi padla.
Poudaril bi ob tej temi tudi pomen turizma za slovensko gospodarstvo, pomen turizma naprej za podizvajalce turizma, če temu tako rečem, s tem, ko zapiramo vse trgovine vse nedelje v letu, kar mimogrede ni to, o čemer se je glasovalo na referendumu, referendumsko vprašanje je bilo do 10 nedelj, najbrž bo treba tudi to upoštevati, če bo šel ta zakon naprej. Ampak, če želimo, da se turizem hitreje pobere kot v treh do petih let, kakršna je zdaj neka predikcija, ali pa da se pobere vsaj v teh treh do petih letih, verjetno ne bo smiselno, da sprejemamo ukrepe, kjer potem turizem ne more normalno delovati.
Vsekakor pa bomo tudi v prihodnje seveda podajali še svoje mnenje in tvorno sodelovali. Še enkrat pa, situacija ki nas čaka, je težka, in mislimo, da ni pametno, da v tem času sprejemamo še takšne ukrepe, še posebej ob dejstvu, da je socialni dogovor bil sklenjen, da je kolektivna pogodba podpisana, veljavna do konca leta 2022, določa da lahko največ dve nedelji zaposleni v trgovskem sektorju dela in največ 20 nedelj, in da s tem, da ko gremo z zakonom v to smer, seveda tudi razvrednotimo ta socialni dialog in sklenjeni dogovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še predlagatelj, Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Ko poslušam sekretarja, vidim v bistvu predvsem nek ta konservativizem, se pravi, naloga Vlade je, da zdaj čim prej državo spravi nazaj v stare tirnice, pri čemer mislim, da se jaz in vi kot bivši okoljski minister morava strinjati, da te stare tirnice niso bile vzdržne. Država je bila v neki fazi ekstenzivne gospodarske rasti, se pravi, čim več delovnih mest z več ali manj nizkimi plačami v podizvajalskih sektorjih. In, kot sem prej pokazal, mi prekoračimo obnovitvene možnosti planeta vsako leto že konec aprila.
Obdobje, ki ga jaz vidim pred nami, bo v začetku recesija, ampak v resnici je pa velika priložnost, da začnemo delati drugače. Danes je prišla dokončna novica, da bo Evropa v sklad za obnovo in razvoj namenila 750 milijard evrov in od tega lahko Slovenija koristi 5,1 milijarda evrov Evropske pomoči. Moj apel Vladi je, izkoristite to pomoč teh 5 milijard evrov, kar je enkratna zgodovinska priložnost, da začnemo delati drugače. Investirajte v zelena delovna mesta, investirajte v kakovostna delovna mesta, investirajte v obnovo tistih delov gospodarstva, ki so najbolj produktivni, imajo najmanjši ogljični odtis in najmanj onesnažujejo okolje. Pri tem smo vam seveda kot opozicijska stranka pripravljeni na vse možne načine pomagati. Ne morem pa sprejeti resigniranosti v vzvodu na način, da je edino, kar znamo, pač povratek v stare tirnice oziroma povratek na način, da še tiste omejitve uničevanja okolja in delavskih standardov, ki smo jih imeli vmes z nekimi interventnimi ukrepi, povozimo, se pravi, da bo nova realnost še malo bolj brutalna od stare. Temu se bomo pa upirali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika še kdo razpravljati?
Vidim, da je še interes, zato vas prosim za prijavo. Če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja Luka Mesec ali predstavnik Vlade, prosim da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade na to predstavnik predlagatelja.
Prijavljenih je sedem. Vsak bo dobil po pet minut. Najprej dobi besedo poslanec Marijan Pojbič.
Izvolite.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.
Že velikokrat sem napisal pa tudi zelo jasno povedal, da bom podprl ta zakon seveda v prvem branju, ker se zavedam, da imamo v naši družbi Socialno-ekonomski svet, ki je tisti organ, kjer se bo iskalo neko določeno soglasje, da bo ta zakon doživel luč sveta.
Sam osebno mislim, da si trgovke in trgovci zaslužijo dan počitka na teden, še posebej, ko tu govorim o mamicah. Sami veste, tisti, ki imate družine, kaj pomeni mesto mamice v družini. Mislim, da tu ne bi smelo biti nikakršne dileme, nikakršne dileme, da tukaj najdemo ustrezno rešitev. Jaz mislim, da se bo tukaj dalo in se je možnost dogovoriti tudi z Trgovsko zbornico in poiskati neko kompromisno rešitev, ki bo za vse dobra.
Kot sem že povedal, jaz bom v prvem branju ta zakon podprl tako, kot je tudi napovedala Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, ne glede na to, kdo je vlagatelj tega predloga zakona. Hkrati, pa se mi zdi izjemno pomembno, zato sem se tudi priglasil k besedi, da poudarim dvoličnost Levice, SD in tudi nekaterih poslank in poslancev LMŠ. Včeraj zvečer od 19. ure in danes do 8.45 smo razpravljali o zakonu, ki doseže vsakega državljana in državljanko v naši državi. Govorimo o tretjem protikoronskem zakonu, s katerim želimo pomagati turizmu, delavcem, podjetjem, praktično vsem državljankam in državljanom, in da pospešimo razvoj gospodarstva, razvoj turizma in s tem damo možnost, da bodo nezaposleni dobili zaposlitev. To je tisto, kar bi moralo biti ključno za vse nas. In tam je Levica, tega časa, o katerem sem govoril, 13 ur 45, približno, porabila polovico časa, da bi preprečila pravočasno sprejetje tega zakona. Tako da moramo danes po tej seji nadaljevati to sejo. To je skrajno neprimerno, skrajno, bom rekel, neodgovorno, in delajo direktno proti ljudem. Resnično nedopustno. Na eni strani govorijo, kako je treba ljudem pomagati, na drugi strani pa ves čas od včeraj od sedme ure do danes do 8.45, smo videli, kako in kaj so počenjali, da bi preprečili, da bi bil ta zakon, ki je namenjen ljudem, sprejet. Take dvoličnosti več ni mogoče tolerirat.
Prav tako sem malo prej poslušal gospo Muršič. Dejala je, da gledamo na to, kar si ljudje želijo. Ja, 10 let je zdaj imela možnost, ko je bila v vladni stranki. In oni nam tukaj sedaj govorijo, da gledamo na to, kar si ljudje želijo. Kje ste bili, kaj ste počenjali, pri svetem bogu? Enostavno ne razumem tega, skrajno sprenevedanje! In jaz nimam nič proti nobeni stranki, absolutno nič, sem rekel tudi, da bom podprl ne glede na to, da je to Levica vložila, ker gre za stvar, ker gre za ljudi, gre za pomoč ljudem, gre za pomoč tistim, ki si zaslužijo dan počitka na teden. Res pa je, tako kot sem povedal, da bo treba ta zakon obravnavati tudi na Socialno-ekonomskem svetu, ker to vedno znova in znova radi poudarjamo, tam so pa delodajalci, delojemalci in Vlada. Jaz sem prepričan, da bo tu mogoče najti kompromis in da bo ta zakon dobil zeleno luč in da končno pridemo do tega, da si resnično tiste mamice, tako, kot sem rekel, ker je ogromno trgovk ali pa večina trgovk skoraj, ki imajo še otroke doma, ki imajo zelo veliko odgovornost v družini, imele tudi en dan več za to, da bodo lahko z svojimi otroci preživele čas in da bodo od tega imeli nekaj starši in otroci. In jaz mislim, da med nami ni nikogar, ki bi temu nasprotoval. Vendar, dvoličnost nekaterih strank v tem državnem zboru, pa je nesprejemljiva, neokusna in je ne odobravam, zato sem moral navesti tudi te argumente, ki sem jih prej navedel, da nekdo, ki na eni strani govori, da se bori za ljudi, na drugi strani pa blokira zakon, ki bo čisto vsakega državljana dosegel. To pa je skrajno neprimerno, in to je Levica. Miha Kordiš, včeraj, če ste pogledali, Siter, pa to, to ni za gledat, no. Sramotno dejanje in sramotno obnašanje teh poslancev in to se ne sme več ponavljat, in to ljudje morajo vedeti…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa …

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Naše državljanke in državljani morajo vedeti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Čas je potekel.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Se opravičujem, gospod predsednik. Še imam? Ne. Povem samo, da bom ta zakon podprl.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Čas je potekel. 5 minut je bilo na razpolago. Hvala lepa.
Naslednji ima besedo Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Predlog zakona, da zapremo trgovine ob nedeljah in praznikih − za velike trgovine namreč gre, to moramo imeti na vidu, da bo jasno −, ima zelo dolgo brado. Poglejmo na to zadevo malo širše, gospodarsko-ekonomsko in ne samo v interesu obstoječe trgovinske dejavnosti in pa zaposlenih v trgovini. V primežu, katerih smo sedaj danes tudi tukaj, nočem biti pod tem vplivom, želim razmišljati širše, globalno, v interesu celotne družbe, kaj je za vse najboljše. In tako bi moralo tudi biti v politiki, da razpravljamo in odločamo, nikakor pa pod vplivom tudi ne levih, ne desnih, ki so pod vplivom prvih ali drugih.
Leta 2003 smo se državljanke in državljani o tem opredelili na referendumu. 250 tisoč je bilo za zaprtje, 185 tisoč proti. Zakaj smo pa potem izvedli referendum, če ga danes ne spoštujemo? Kolegice in kolegi, gre za osnovno pravico delavcev, da imamo vsaj en dan v tednu prosto. Da imamo prosto za praznike, da si tako zagotovimo družinsko življenje, dan za kulturo, za šport, za prireditve. Zato si je navsezadnje delavski svet, delavski razred prizadeval stoletja, za to temeljno pravico oddiha vseh, ne samo nekaterih. To podpirajo sindikati demokratično. Sindikat zagovarja stališča delavcev, ki sedaj delajo ob nedeljah in praznikih. Trgovci in zbornice bi imeli odprto. Seveda gre za dobiček, v ozadju je seveda izčrpavanje. Ne vem, kaj nam tukaj ni jasno. Izguba delovnih mest, izguba dobička, izguba v dejavnosti za BDP, izguba turizma. Ne verjamem v nobenem primeru v nič od tega. Preprosto gre za tekmo za potrošnika, psihološko-tržni pritisk za trošenje.
Spoštovane kolegice in kolegi, gre za prerazporeditev načina potrošnje. Gre preprosto za prerazporeditev trgovinske dejavnosti. Turizem bo s tem kvalitetnejši, ne slabši. Tu se spomnimo razprave koronapaketa ena, imeli smo zaprte rastlinjake, cvetličarne, ljudje pa smo hodili v Hofer, v Lidl. Zakaj? Malo več bo malih trgovin, kot so bile tudi nekdaj, pred prihodom velikih, takrat, ko so male podjetniške trgovine propadale. Več bo ekološke prodaje, domače obrti za domače in za turiste. Ja, tudi to si želimo in to imamo tudi zapisano v ciljih, še posebej sedaj v tej koronakrizi. Veliki si med sabo konkurirajo in cene padajo, dobro za potrošnika, znižujejo stroške, tudi plače zaposlenih, vendar tudi pritiskajo na cene dobaviteljev s svojo močjo obsega ekonomije. Na koncu pa vedno plača tržno ceno potrošnik. Spomnimo se, kako ste se v tem Državnem zboru zavzemali za preživetje delovno intenzivnih panog, tekstilne, obutvene, lesne industrije in s tem povozili marsikaj.
Torej sem kot ekonomist, kot delavec, kot državljan, predvsem pa kot človek za to, da so velike trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči.
Jaz se moram najprej dotakniti stvari, ki sem jo pravkar slišal oziroma nazaj pri kolegu Pojbiču. Jaz ne razumem, da tudi v primerih, kadar se strinjamo načelno z nekimi stvarmi, se išče in se najdejo neke zgodbe, kjer se poskuša poglobiti spore, kjer se poskuša poglobiti zamere. Jaz tega pravzaprav ne bom razumel in tudi ne sprejemam. Govori se o dvoličnosti. Kaj pa je večja dvoličnosti kot to, da nekdo, ki je pod nekim sumom, sam imenuje preiskovalno komisijo in nato sam sebe preiskuje? Lepo vas prosim! A ne moremo tudi v teh primerih, ko gre za nekaj, o čemer imamo kolikor toliko enako mnenje, da se potem tukaj uskladimo, ne da vlečemo ven neka jetra in ne vem kaj počnemo.
Kar se tiče pa te teme, jaz sem se odzval zato, ker dobivam v tem času sedaj veliko apelov delavcev, ki delajo v teh branžah in ki imajo take težave. In lahko povem, da jih popolnoma razumem. Sam prihajam iz prejšnje službe, kjer pravzaprav nismo poznali ne nedelj ne praznikov, smo delali in smo v te službe težko odhajali, zlasti takrat med vikendom, ko so bili doma otroci in vsa družina, vendar smo šli za majhen denar oziroma za isti denar kot med tednom v tistih časih. Situacija se je do nekje spremenila, zlasti v javni upravi, kjer so se malo povečale postavke teh nedeljskih oziroma prazničnih ur, so bolj ovrednotene in seveda malo bolj plačane. Bistvenega pomena pravzaprav je dilema, ki še vedno obstaja, na eni strani denar, na drugi strani družina, prosti čas, kvaliteta življenja.
Moje mnenje je, da je prosti čas in stik z družino zelo pomembno ali najbolj pomembno, bolj kot dobro plačana ura. Večina tistih, ki delajo ob praznikih, to tudi tako razume. Nenazadnje je to pokazala tudi anketa, o kateri je govoril že kolega Mesec, 95 ljudi se bo rajši opredelila za stik, da ostane doma, kot da pride v službo in dobi urno postavko malo večjo. Seveda obstajajo tudi službe, ki morajo delati ob nedeljah, in so službe, za katere to ni nujno. In v teh primerih razumem jaz to, kot da gre za zaslužek, a vendar ne za zaslužek delavcev, ki tam delajo, temveč za zaslužek podjetij, družb. Zato naj bo, po mojem mnenju, merilo za to, ali se dela ob nedeljah ali ne, razlog nujnosti. In če res ni nujno, da neka trgovina, neka stvar dela, naj bodo ljudje doma. In to je nenazadnje pokazal tudi referendum iz leta 2003.
Zato tudi sam podpiram to, kar je predlagala Levica, in verjamem, da bomo s tem tudi uspeli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanka Mojca Škrinjar.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Nekoč v času predsedovanja v letu 2008 po zelo težkem delovnem dnevu smo se zvečer pogovarjali in visok uradnik Evropske unije me je vprašal, kaj se mi zdi v šoli najbolj pomembno. Najbrž je botrovala utrujenost in takrat sem rekla odmor. Bilo je kot šala, toda v resnici je to resnica. Odmor je zelo pomemben. Današnje študije, raziskave povedo, kako zelo pomembni so počitek, spanje, odmor, krajši in daljši odmor. Vse to prispeva k splošnemu zdravju človeka. Če pa pogledamo, recimo, mlade, učeče se ljudi, pa tudi starejše učeče se, pomeni počitek tudi boljše delovanje človeških možganov, boljšo presojo, boljše odločitve. Motnje bioritma povzročajo bolezni, povzročajo težka stanja v družini. Kdor ima ljudi, ki delajo tako tudi ob vikendih, z dežurstvi, ima take izkušnje in ve, kako je to obremenjujoče za človeka in tudi za družino. Vprašanje je, ali bodo zdravstvene posledice takega načina življenja morda stale več kot pa prihodek od odprtja trgovin.
Ljudje iz turističnega sektorja me pa hkrati opozarjajo na nujnost odprtja trgovin s spominki tudi ob nedeljah. No, ampak jaz mislim, da imajo to tudi v Avstriji in pa Nemčiji. Z njimi se pač moram strinjati in za mene to ostaja dilema.
Obenem pa poslušam argumente Vlade, situacija covid zahteva zagon ekonomije, in tudi s tem se moram strinjati. In hkrati lahko rečem, da si želim nek odložni pogoj za tak ukrep, da se to morda prestavi za kakšen čas, v naslednje obdobje.
Jaz moram reči, da bom ob današnjem dnevu seveda podprla to rešitev. In hkrati naj povem, da me vesli, da je neuresničeno sporočilo ljudskega referenduma, glasu ljudstva, ki je bilo skoraj pred dvema desetletjema, na poti k uresničitvi. Končno eden referendum v Sloveniji ne bo izigran. Upam pa, da bo rešitev, ki se bo oblikovala tudi v nadaljnjem postopku, primerna tako za zaposlene, družinske vrednote kakor tudi za gospodarstvo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Besedo ima poslanec Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Ta razprava bi, vsaj moja želja je takšna, enkrat morda na odboru morala gotovo poseči tudi na področje novih poslovnih modelov trgovin. Tisti, ki smo že ravno dovolj časa na svetu, vemo, kako so izgledale trgovine v našem otroštvu. Ni bilo vozičkov, bil je pult in bile so police in mama mi je na listek napisala, kaj moram kupiti. Zelo malo artiklov. Najbolj sem si zapomnil kvas za 20 in tako dalje. Potem pa so prišle samopostrežne trgovine. Nekaj revolucionarno novega. In danes imamo hipermarkete, ki imajo fantastično ponudbo, kjer seveda nekateri najdejo celo možnosti, da z družino preživijo nedeljo v tem hipermarketu. Če so nekateri v tem srečni, okej, ne nasprotujem, ampak še enkrat, preveč je lepot Slovenije, da jih ne bi pokazali svojim otrokom, najprej sami sebi pa seveda tudi vnukom. Kar zadeva poslovni model neke trgovine, ja, v sedanjosti in prihodnosti je ta gotovo povsem drugačen kot v mojem otroštvu, zahvaljujoč tehnologiji. Leta 2017 je na spletu – o tem govorim, o spletni trgovini na osnovi tehnologij – kupovalo okoli 1,7 milijarde zemljanov. Napovedi za naslednje leto so, da bo preko spleta kupovalo okoli 2,2 milijarde ljudi, to se pravi od 17 % do naslednjega leta kar 30 % porast. Strokovnjaki ugotavljajo, da je personalizirana spletna prodaja bolj učinkovita, je boljša kot tista, ko ne veš pravzaprav, komu pišeš oziroma s kom imaš kontakt. Ta e-commerce industrija bo po moji oceni vedno močnejša. Ima različne modele: biznis to biznis, biznis to customer, customer to customer in tako dalje in tako dalje, ne bom sedaj razglabljal o tem, ker tudi točka dnevnega reda te seje ni temu namenjena. Tu je še umetna inteligenca, s pomočjo katere bo možno vse, prav vse, kar se tiče nabave dobrin. Tudi na tem področju bomo gotovo potrebovali kakšne drugačne trgovke in trgovce. Upam in si želim, da bodo ti delali v nekem boljšem okolju, kot to nekateri delajo danes, pa ne pravim, da je okolje za delavce v vseh trgovinah slabo. Pametna Slovenija bo imela tudi pametne kuhinje, pametne shrambe, pametne hladilnike, vsi veste, o čem govorim. Zato pravim, da se poslovni model trgovine strahovito hitro menja in težko je napovedati, kakšen bo ta model v prihodnosti, čez pet ali pa čez 10 let. Tako da to je še neki dodatni poziv k razmisleku in ne k temu, da bi država, politika morala definirati, kakšen pa naj bo ta poslovni model, bog ne daj. To bodo že naredili tisti, ki so za to strokovnjaki, in tisti seveda, ki želijo svoje e-commerce storitve opravljati kar najbolj učinkovito oziroma konkurenčno. Takšnih je v Sloveniji veliko. V Sloveniji je ta trenutek okoli 3 tisoč različnih spletnih trgovin. In kot rečeno, vse to dejansko vpliva na neko drugačno okolje, v katerem bodo sodobne trgovke in trgovci delovali. In mi si želimo v Novi Sloveniji, da bi to okolje bilo ljudem prijazno okolje, tako tistim trgovkam in trgovcem kot seveda tudi njihovim strankam. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovane in spoštovani!
Sicer nisem bil prvotno prijavljen, ampak zadeva je seveda zelo zanimiva in sem rekel, bom razpravljal teh pet minut in navedel nekaj dejstev, nekaj svojega razmišljanja na to temo.
Tam smo slišali seveda s strani Levice na primer, da naj se Vlada potrudi, da naj zagotovi, izkoristi evropska sredstva za razvoj, za gospodarstvo, za delovna mesta in tako naprej. 5 milijard evrov da lahko izkoristi. Seveda, če bi v Levici to pustili, kakor je že prej razpravljal moj kolega Marijan Pojbič, bi seveda to z velikim veseljem in dosti hitreje tudi naredili. Ko pa gledamo te scene, predvsem Levice, pa tudi nekaterih drugih poslancev iz opozicije po sejah odborov, po sejah v Državnem zboru, pa ne vem, če mislite iskreno, da bi dejansko Vlada to tudi storila. Kajti zavlačevanje na tak in drugačen način, ni način, da pomagate Vladi, da bi to storila. Torej Levica blokira vse, kar je mogoče, na vse mogoče načine, z zlorabo Poslovnika in na različne druge intrige, ki jim v Sloveniji do zdaj še ni bilo para.
Seveda moram povedati, da bom ta predlog o zaprtju trgovin vsekakor podprl v prvem branju, vsekakor se strinjam s tem, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Lahko seveda tudi rečem, da glede na to, da Levica dostikrat ali pa tudi opozicija očita Vladi, da zlorablja to pa tisto pa tretje, lahko tudi rečem, da je Levica zlorabila oziroma izkoristila krizo za ta predlog o zapiranju trgovin v tem času. Mislim, da je to tudi vsem jasno. Tudi poslanka Muršič, ki se ji gre za ljudi iz, stranke SD, ki so vladali 10 let zdaj, pa niso te stvari rešili. Seveda je Levica začutila, da bi bilo dobro nekaj populističnega zdaj v tem času še narediti glede na to, da to, da so bile trgovine ob nedeljah tako in tako zaprte, in so se ljudje tudi nekako navadili, tudi trgovci, bilo jim je všeč in tako naprej.
Všeč mi je, da Levica razmišlja tako, da ve, če bo kdo uredil to vprašanje, torej zapiranje trgovin ob nedeljah, bo to Janez Janša oziroma ta vlada v tej sestavi. Absolutno se strinjam. In tudi verjamem, da bo to ta vlada rešila, in to v najhitrejšem možnem času.
Odnos Vlada−poslanska skupina, o tem smo včeraj poslušali, brali po medijih, to je bila takoj novica, mediji so naredili o tem šov, Janša proti zapiranju trgovin, poslanci smo za zapiranje trgovin in tako naprej. Seveda so takoj napihnili. Jaz bi ob tej priložnosti še enkrat prebral tvit predsednika Vlade, kako je zapisal: »Trgovine bodo ob nedeljah zaprte, razen nujno potrebnih izjem, dogovorjenih v okviru socialnega dialoga. Takšnega zakona ni primerno sprejemati brez predhodne obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Zato ga imamo.« To je bil tvit predsednika Vlade, ki se seveda lahko razume tako ali drugače, vendar jaz mislim, da je jasno, da morata Ministrstvo za gospodarstvo in Vlada seveda pogledati malo z drugega zornega kota, za delovna mesta, za razvoj gospodarstva in tako naprej, kot pa samo populistično, dajmo vse zapreti.
Seveda je nujno potreben socialni dialog med delodajalci, delojemalci, zbornicami in tako naprej, kar je tudi napovedal predsednik Vlade. In jaz verjamem, da se bodo dobro pogovorili. Lahko ob tem še rečem to moje mnenje, na primer, ko pravite nekateri, da pa trgovine ob nedeljah bi mogle biti odprte, na primer po turističnih krajih in tako naprej, sem slišal: Jaz se strinjam, nekatere, v redu, saj verjetno neke izjeme bodo ali kakorkoli se bo že dogovorilo, ampak mislim, da je gostinske ponudbe tudi povsod dovolj, ne verjamem, če turisti ravno po sendviče hodijo v trgovine po takih turističnih krajih ob nedeljah. Ne pozabiti še tega, da ob nedeljah dela policija, železnica, zdravstvo, gasilci in še mnogi mnogi drugi, pa tudi kmetje, kar še nisem Levice slišal, da bi sprejela zakon, da kmetom ob nedeljah ni potrebno delati.
Privoščim trgovkam, trgovcem, da bi bili ob nedeljah prosti, da bi bil to njihov dan, in verjamem, da se bo Vlada in pa vsi deležniki v tem postopku tudi pametno zmenili. Naša poslanska skupina ne bo umikala točke, ne bo delala predstavitve, ne bo postopkovno blokirala predloga, čeprav je to predlog Levice, ampak ga bo tudi po vsej verjetnosti danes seveda podprla, kasneje pa verjetno tudi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa, čas je potekel.
Kot zadnji je na vrsti poslanec Luka Mesec.
Izvolite. Ne boste več razpravljal? Okej. Hvala. Potem zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko in 17. sejo, ki jo bomo nadaljevali z glasovanji ob 17 uri in 30 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 16.56 in se je nadaljevala ob 17.30.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Preden preidemo na postopek glasovanja, vas obveščam, da bo Državni zbor glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 9., 2., 3., 6., 7., 4., 5., 11. in 1. točka.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.
Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Vmesnega poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.
Prehajamo na odločanje o bistvenih ugotovitvah preiskovalne komisije, ki so v Vmesnem poročilu zapisane na straneh od 61. do 110., v Dodatnem vmesnem poročilu na straneh od 11. do 101. in II. Dodatnem Vmesnem poročilu na straneh od 13. do 144.
Preden preidemo na odločanje, vas želim opozoriti, da v morebitnih obrazložitvah glasu ne navajate podatkov iz Dodatnega vmesnega poročila in II. Dodatnega Vmesnega poročila, ki vsebujeta tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti 7.
(Za je glasovalo 71.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da so bistvene ugotovitve preiskovalne komisije sprejete.

Prehajamo še na odločanje o predlogu sklepa preiskovalne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti 8.
(Za je glasovalo 73.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.«
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 17.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 17.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko.

Prehajamo na prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je na tretjo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti v okviru skrajšanega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Nisem obveščen, da bi bil predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 87, proti nihče.
(Za je glasovalo 87.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu v okviru skrajšanega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da nisem obveščen, da bi bil predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti nihče.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Kolega Luka Mesec v imenu poslanske skupine.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
V Levici bomo ta predlog o zaprtju trgovin v nedeljah vsekakor podprli.
Razlogi pa so naslednji. Kriza mora biti priložnost, da razmislimo, v kakšni družbi želimo živeti. In če začnem nekoliko plastično, tukaj se pogovarjamo o tem, ali bomo v prihodnosti večjo svobodo dajali kapitalu ali jo bomo dajali človeku. Če nekoliko karikiram, treba se je vprašati, ali bi raje živeli v 19. ali v 20. stoletju. V 19. stoletju je namreč imel svobodo kapital. Ekonomsko razmišljanje je bilo takrat po delovni teoriji o vrednosti tako: človek, recimo, zasluži v 5 urah dovolj za svojo lastno eksistenco, po tem pa vsaka dodatna ura, ki jo oddela, jo dela za delodajalce, jo dela za profit. In ker delavci niso bili organizirani, niti jih ni ščitila država, so urniki bili dolgi po 10, 12, 14 ur na dan, delalo se je tudi 6, 7 dni v tedni, delali so otroci in tako naprej. To se je končalo koncem stoletja, ko so se temu uprli v delavskem gibanju. 20. stoletje je postavilo drugačno prioriteto. V prvi plan je postavilo človeka. Torej v 20. stoletju smo dobili formulo 8 + 8 + 8, kar pomeni 8 ur delaš, pripada ti 8 ur prostega časa in 8 ur počitka, ob tem seveda prost vikend. No, zdaj v 21. stoletju pa drsimo nazaj. Drsimo nazaj tja, da so urniki vse daljši, da se dela pogosto čez vikend, da se dela pogosto nadure, da se dela pogosto popoldan, da se delo prekarizira, da se dela v nekaterih panogah tudi v nedeljah. In ta kriza je priložnost, da razmislimo, v katero smer želimo iti. Mi sami v Levici smo tukaj zelo jasni, seveda si želimo živeti v 20. stoletju, ki je dalo prednost človeku, in želimo, da gre v to smer tudi 21. stoletje. In to, da bomo danes, verjamem, izglasovali prvi korak k ukinitvi nedeljskega dela, bo dober signal v to smer.
Druga stvar, zaradi katere je to pomembno za našo prihodnost, pa je, da smo kot družba preveč podlegli kultu dela in potrošnje, se pravi delamo samo še zato, da živimo in trošimo, kar ni škodljivo samo za nas, ampak tudi za naravo. V Sloveniji smo letos že 26. aprila prekoračili obnovitvene zmožnosti planeta. In ko dobimo nedeljo kot prost dan tudi v trgovinah, se pravi tudi brez potrošnje, bo to dober štart za to, da začnemo razmišljati o bolj vzdržnem načinu življenja, ki nam bo omogočil, da na tem planetu tudi preživimo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 12.
(Za je glasovalo 65.) (Proti 12.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu.
S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku v okviru skrajšanega postopka.
Nadaljujemo z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 25. maja 2020, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SAB k 1. členu.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 87, proti nihče.
(Za je glasovalo 87.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SAB za novi naslov in novi 1.a člen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 87, proti nihče.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 1. členu in za nov naslov in novi 1.a člen.
Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tema dvema členoma vložiti amandmaje. Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Prav tako nisem obveščen, da bi bil predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave v okviru skrajšanega postopka.
Nadaljujemo z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 25. maja 2020, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD k 3. členu pod številko 1. Če ta amandma ne bo sprejet, postaneta amandmaja istega predlagatelja k 3.a členu pod številko 1 in k naslovu poglavja Prehodna in končni določbi brezpredmetna, saj so ti amandmaji vsebinsko povezani. Če pa bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Kolegica Nataša Sukič, v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, v imenu poslanske skupine. Hvala lepa za besedo.
S tem amandmajem k 3. členu poskušamo v strankah Levica, LMŠ in SD preprečiti novo potencialno protiustavnost. Poskušamo preprečiti erozijo demokratičnosti, skušamo preprečiti omejevanje participacije nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih, ko gre za varovanje narave. Poskušamo preprečiti to, kar se je pritaknilo v koronazakonu pri 42. podtaknjenem členu, kjer se je zamejilo participacijo nevladnih organizacij, ko gre za gradbeno dejavnost. Tukaj gre za varovanje narave. Sam zakon je v bistvu prenos evropske direktive in evropska direktiva zagotovo ne priporoča zamejevanja nevladnih organizacij, torej postavljanje preprek nevladnim organizacijam za njihovo delo. Skratka, s tem amandmajem poskušamo uskladiti 137. člen z Zakonom o nevladnih organizacijah na način, da so do zastopanja interesov ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih upravičene vse nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Kriteriji za to so bili že zdavnaj postavljeni in te kriterije želite z Jelinčič-Vizjakovim amandmajem zrušiti in nas poslati nekam, kjer bi se lahko reklo, da smo zastavili vojno napoved ohranjanju narave. Mi si te vojne ne želimo in želimo, da ostanemo demokratična, vključujoča družba, da nevladne organizacije opravljajo tisto delo, kar je njihovo poslanstvo. Seveda ga morajo opravljati, ker ga izvršna oblast ne opravlja tako, kot bi ga morala. Izvršna oblast žal dostikrat zamiži, ko gre za interese kapitala, sploh umazanega kapitala, ki degradira okolje, kot so to primeri v Anhovem in številni drugi, recimo fracking v Petišovcih in tako naprej. Zato seveda želimo tudi, da se držimo 42. člena Ustave, ki določa pravico do zbiranja in združevanja, da se držimo tudi ostalih členov Ustave, ki bi jih morebitno sprejetje Vizjak-Jelinčičevega pritaknjenega amandmaja zrušilo.
Mi bomo glasovali za ta amandma. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Še kakšna obrazložitev? Ne.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 3. členu pod številko 2. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istega predlagatelja k 3.a členu pod številko 2 brezpredmeten, saj sta amandmaja vsebinsko povezana.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 22.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Ker amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD k 3. členu ni bil sprejet, sta postala amandmaja istega predlagatelja k 3.a členu pod številko 1 in k naslovu poglavja Prehodna in končni določbi brezpredmetna.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 3.a členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti 20.
(Za je glasovalo 57.) (Proti 20.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 3. in 3.a členu. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tema členoma vložiti amandmaje. Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Prav tako nisem obveščen, da bi bil predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Kolegica Nataša Sukič, v imenu poslanske skupine.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. V imenu poslanske skupine.
Kot rečeno, gre za zakon, ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Gre za prenos evropske direktive, kot sem omenila že prej. Z osnovnim zakonom, če se mu ne bi podtaknilo ali pritaknilo Vizjak-SNS amandmaja, ki ruši osnovne standarde, ki niža okoljevarstvene standarde posredno s tem, da onemogoča participacijo nevladnih organizacij, je seveda naenkrat vse narobe. Dogaja se podobno, kot se je zgodilo pri drugem paketu koronazakona pri razvpitem 42. členu, kjer ste z novelo protikoronskega zakona na široko odprli vrata umazanemu kapitalu, ki s svojim delovanjem sistematično krši zakone s področja ohranjanja narave, varstva okolja, prostorskega načrtovanja, s čimer v resnici ogroža okolje, naravo in tudi zdravje ljudi. Žal amandma stranke SNS asistira vladi na način, da enaki drastično zaostreni pogoji, ki so bili sprejeti s sodelovanjem nevladnih organizacij s področja varstva okolja pri izdaji gradbenih dovoljenj, obveljajo tudi za nevladne organizacije v javnem interesu. Skratka, zaostruje pogoje. Tudi če ste s svojimi amandmaji te pogoje nekoliko omilili, jih niste zares omilili. Kajti še zmeraj so ti pogoji ostrejši kot za tiste, ki so izvajalci, ki ta dela izvajajo in ki seveda povzročajo devastacijo in degradacijo okolja. To, kar se je sprožilo s poskusom amandmaja SNS in kar se zdaj očitno materializira z nekimi kozmetični popravki, je tisto, kar nas odmika od demokratičnih norm, od participativnosti v tej družbi in državi, od možnosti neodvisnega, avtonomnega nadzora, in kar drastično niža okoljske standarde; in to v zakonu, v prenosu direktive, ki naj bi pravzaprav te standarde najmanj obdržala na nivoju, kot bi moral biti, če ne celo višati. Pod takimi pogoji je praktično nemogoče tak zakon podpreti.
In seveda bomo glasovali proti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rudi Medved v imenu poslanske skupine.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca nasprotujemo spremembam zakona, kot so predlagane. Ne samo da nasprotujemo, odločno smo proti. Z amandmaji opozicije smo skušali ta zakon rešiti pred pohabljanjem, pa smo pri tem, ko smo opozarjali, da se drastično znižujejo standardi varstva okolja, od ministra za okolje in prostor, ki je pravzaprav prvi varuh okolja v tej državi, slišali, da se poslužujemo militantnosti, militantnega besednjaka. Ampak mar ni militantnost izražena prav skozi izganjanje okoljevarstvenih, naravovarstvenih organizacij iz postopkov na način, ki je popolnoma neprimeren. Na način, ki ne pozna nobenega dialoga s tistimi, o katerih zakon govori. Mi zagovarjamo stališče, da se zakoni pišejo v dialogu, v soglasju s tistimi, za katere želimo neko dejavnost ali pa karkoli drugega urejati. To se v tem primeru ni zgodilo. Tudi največje evropske okoljevarstvene organizacije so to prepoznale. Vlada je prejela pismo, v katerem opozarjajo, da ni šlo za nikakršno javno posvetovanje in da vse skupaj poteka po hitrih postopkih. Amandma, ki je bil najprej predlagan, je bil vendarle tako nehigieničen, da je koalicija potem sfrizirala celotno zadevo na način, da so nekatere naravovarstvene organizacije doživele nekakšno abolicijo. Ne izpolnjujejo pogojev, pa vendarle jih boste po svojih kriterijih, merilih uvrstili na ta seznam. Ampak pred Evropo bo to samo nekakšen figov list, češ da je doma vse v redu, po drugi strani pa se želi na ta način tudi tiste podrediti, da bodo zagovarjale javni interes, vi pa jim boste povedali, kakšen je ta javni interes. Zato bomo glasovali proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne.
Kolega Primož Siter, v lastnem imenu.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
V Sloveniji oziroma globalno smo stopili že čez rob podnebnega zloma, kar je ekstremno slaba novica. Od držav se pričakuje, da stopijo korak naprej v naslavljanju tega problema, korak naprej v dejanskih, konkretnih politikah, ki bodo propad planeta dejansko ustavile. Ker ta zakon sam po sebi kot prenos evropske direktive ni slab, je zaskrbljujoče to dopolnilo, ki ga je predlagala Slovenska nacionalna stranka in ki dela ne enega, ampak dva, tri, štiri tisoč korakov nazaj v luči nekih progresivnih okoljskih politik. Zakaj? Civilna družba vedno nastavlja ogledalo državi, vedno nastavlja ogledalo vladi. Bolj kot država klecne, bolj je civilna družba aktivna. V kolikšni meri bi vedeli za situacijo v domovih za starejše, če se ne bi tukaj recimo Srebrna nit angažirala? In na področju okoljevarstva je civilna družba genialno organizirana. Poglejte peticijo iniciative Balkan River Defence, ki je zbrala 20 tisoč podpisov ravno v opozorilo na to, kar poslanke in poslanci sprejemamo danes.
Gre za korak nazaj v naslavljanju okoljske in podnebne krize, zato bom glasoval proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček, obrazložitev glasu.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo, predsedujoči.
V vsaki približno normalni družbi in državi je okoljsko-prostorski minister ali ministrica tisti, ki v vladni ekipi, izhajajoč iz Ustave, varuje okolje in prostor; ne pa interese nekoga, ki hoče betonirati. In v bistvu za to gre, to je koncept te družbe, kateri mali bratranec bo betoniral, da mu pri tem nobeden ne bo težil; še zlasti ker ne vemo, koliko časa bo ta vlada obstala, ker bo iz Evrope prišlo 5 milijard in kako jih bomo pobetonirali. To je to, če damo neke velike besede na stran. Po šestih letih mi je jasno, da velika večina poslancev in poslank Državnega zbora ne bere Ustave. Če bi jo brala, kaj takega ne bi mogli predlagati. Glasoval bom proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Robert Pavšič v lastnem imenu.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Najmanj dva razloga sta, zaradi katerih tega zakona noben normalen človek ne more podpreti. Prvi je pravni, ker je ta amandma protiustaven in protizakonit. Drugi, ki je vsebinski, je pa še toliko bolj pomemben. In glasovi »za« se upravičujejo z različnimi manevri. Podrobno sem spremljal nastajanje te današnje zgodbe, najprej skozi odbor, potem pa še skozi obravnavo pred celotnim plenarnim zborom. In z vaše strani ni bilo slišati niti enega kredibilnega argumenta, vsaj zame. In edino, kar lahko ta trenutek predvidevam, je to, da zgodba še zdaleč ni končana, se bo verjetno nadaljevala še s kakšnim drugim zakonom, še z bolj agresivnim, bolj brutalnim. Ja, protestnike lahko zapirate, ne morete jim pa zapreti ust in ne morete jim vzeti besede. Tokrat jemljete pravni interes. Javnega interesa jim pa ne morete vzeti, zato bom vsekakor absolutno in vedno proti takšnim predlogom.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. Zdaj bom še v svojem imenu, saj bom kratka.
Tega prej nisem omenila. Poglejte, kako zelo izkrivljen je pogled ministra Vizjaka na delovanje nevladnih organizacij, kako ne razume minister, da je potreben civilni dialog s temi organizacijami. Sodelovanje in skupna prizadevanja za ohranjanje narave so dokaz, na kakšen način so bili aktivisti in aktivistke Balkan River Defence pred nekaj dnevi odstranjeni izpred ministrstva, kjer so mirno protestirali. Taista vlada žal nima istih vatlov za druge samoorganizirane ljudi, državljane, pripadnike varde. Niti takrat ne, ko ti vkorakajo na policijsko postajo, niti takrat niso obravnavani na način, kot so bili okoljski aktivisti pred nekaj dnevi; in to nas lahko zelo skrbi. To je tisti signal, ki jasno sporoča, da se v tem primeru na široko odpirajo vrata umazanemu kapitalu, pospešitvi nekaterih projektov, ki so sporni, ki morda nimajo še vseh okoljskih presoj, okoljevarstvenih dovoljenj. In sedaj se odstranja tiste, ki so braniki tega, da poteka vse zakonito. Niso nevladne organizacije tiste, ki zaustavljajo projekte, vlada z nepremišljenimi potezami, s podporo takšnim nezaslišanim posegom v okolje je tista, saj drugače sodišča ne bi prepoznala, da je nekaj narobe, saj nevladne organizacije niso sodniki, one samo opozarjajo in potem gre zadeva na sodišče. Če tam pade ali pa ne pade, sodišče gleda, ali obstaja zakonodaja. To pomeni, da gre za protizakonite posege, in to je treba preprečiti in se zavedati, kaj počnemo danes, če bomo tak zakon sprejeli. Zato bom seveda glasovala proti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Violeta Tomić v lastnem imenu.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Tudi jaz bom glasovala proti temu zakonu, ki pod krinko usklajevanja z evropskimi direktivami prinaša nižanje demokratičnosti vodenja upravnih postopkov in izločuje nevladne organizacije. Vsi, ki boste ta zakon danes podprli, mogoče ne boste imeli pravnih posledic, kajti v tej državi očitno ne spoštujemo več ne ustave ne zakonov, ampak sodila vas bo zgodovina. In mislim, da se nam bliža še kaj hujšega, ker jaz sem izjemno žalostna, ko vidim, kako miroljubne protestnike odvažajo z marico ter kako z agresijo in militantnostjo ta vlada s svojim škornjem tepta osnovne okoljske in človekove pravice. Moram reči, da tukaj odpirate vrata umazanemu kapitalu, ogrožate okolje in zdravje ljudi, da ne rečem tudi kmečko prebivalstvo, ki je odvisno od zemlje, vode; zemlja in voda je njihovo osnovno delovno sredstvo. Minister Vizjak bi moral biti prvi branik okolja in dela neke, lahko rečem, kar lobistične zakone. V redu, pač SNS je ta amandma vložila, vendar zagovarjal jih je minister Vizjak, kar je nepojmljivo. In v času, ko cela Evropa, cel svet, Amerika govori o Green new deal, pri nas razmišljamo na popolnoma zastarel, sramoten in srednjeveški način, češ bo dilema, ali bomo imeli razvoj ali okolje. Napačna, lažna dilema ljudi, ki so ali kupljeni ali sprani, ker je nemogoče, da drugače podpiramo to. In kot je rekel kolega Mesec že prej, 27. aprila smo presegli zmogljivosti planeta. Sedaj bomo pa vse zbetonirali in uničili življenjsko okolje ljudem. Nedopustno in absolutno proti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Željko Cigler v lastnem imenu.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. V lastnem imenu. Spoštovani!
Glasoval bom proti spremembam Zakona o ohranjanju narave. Zakaj? S tem zakonom se odpovedujemo zeleni Sloveniji. Kapitalu dajemo proste roke, da v Sloveniji nadaljuje oziroma še pospešuje ubijanje in uničevanje. To zelo jasno govorijo primeri iz Anhovega, 3. razvojne osi, trboveljskega Lafargea, onesnaževanja Celja, kanal C0 pri Ljubljani. Danes s tem zakonom praktično dovoljujemo kapitalu, da neovirano in neomajno zasleduje svoje sebične cilje, ki jih bodo prebivalci Slovenije drago plačali. In tisti, ki boste glasovali za tovrstno spremembo zakona, Vizjak-Jelinčičevega, s tem prevzemate tudi soodgovornost za to zadevo. Osebno bom glasoval proti spremembi zakona. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Miha Kordiš ima besedo.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Aktualna oblast počne vse, da onemogoči naravovarstvenike pri njihovem hvalevrednem boju za ohranitev narave. Tega ne počne zato, ker bi bili okoljevarstveniki ne vem kakšni zdraharji, kot jih hoče prikazati; ekoteroristi, kot jim je v prejšnjem mandatu dejal minister Počivalšek. To počne zato, ker ima za vlado Janeza Janše in njegovo koalicijo dobiček investitorjev prednost pred zdravjem ljudi; ker ima fracking prednost pred obnovljivimi viri energije, ker ima avtocesta z asfaltno mafijo prednost pred železnico; ker ima poseg v okolje prednost pred dobrobitjo skupnosti. Kot da tega še nimamo dovolj, bomo dobili še več zastrupljene prsti, onesnaženih rek, zraka, ki ni primeren za zdravje ljudi. In seveda bom glasoval proti temu zakonu. Zakon nosi naslov – Zakon o ohranjanju narave. Koalicija in vlada pa ga s takimi jurišnimi akcijami spreminjata in prevračata v svoje nasprotje, sočasno, ko gresta s pendrekom in nagobčnikom nad vsakega, ki jim poskuša nasprotovati. Mirno so protestirali naravovarstveniki pred ministrstvom za okolje. Usedli so se na tla, nikomur niso želeli žalega, obvarovati želijo vzvode v zakonu, ki postavljajo reke, travnike, kmetijske površine, podtalnico in gozdove pred dobičkom. Pa je prišla policija in jih strpala v marico, kot da so največji kriminalci; ampak resnični kriminalci imajo debele denarnice in sedijo na … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 30.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na skupno obravnavo Predloga za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu in Predloga za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je 11. februarja 2020 za eno prosto mesto sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu Državnemu zboru predlagal dva kandidata, izmed katerih naj izvoli enega, in sicer kandidatko Nino Savin Bossiere in kandidata Jureta Vidmarja; za še eno prosto mesto sodnika na istem sodišču pa je Državnemu zboru predlagal kandidata dr. Klemna Podobnika.
Državni zbor bo dopolnilno obrazložitev predlagatelja, predstavitev stališč poslanskih skupin, razpravo o predlogih ter glasovanje o 11.a in 11.b točki opravil skupaj.
Za dopolnilno obrazložitev predlogov dajem besedo generalni sekretarki Urada predsednika Republike Slovenije gospe Nataši Kovač.

NATAŠA KOVAČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Hvala lepa za besedo.
V juniju lanskega leta je Ministrstvo za pravosodje objavilo ponoven razpis za eno mesto kandidatke oziroma kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Predsednik je prejel 8 kandidatur. Vlada Republike Slovenije je menila, da je vseh 8 kandidatov primernih za opravljanje te funkcije, prav tako je menil Sodni svet, pri čemer je predsedniku republike sporočil tudi svoj predlog dveh najprimernejših kandidatov izmed njih. Zakon omogoča predsedniku republike, da Državnemu zboru v izvolitev predlaga tudi več kandidatov, kot je potrebno. V konkretnem primeru se je predsednik republike odločil, da Državnemu zboru v izvolitev posreduje dva predloga za eno mesto kandidata ali kandidatke za sodnika ali sodnico na Splošnem sodišču.
Kandidatka Nina Savin Bossiere, univerzitetna diplomirana pravnica, je diplomantka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z dokončanim podiplomskim študijem na univerzi v Parizu. Od vsega začetka svoje poklicne poti se ukvarja z evropskim pravom. Je zaposlena na Splošnem sodišču v Luksemburgu, najprej je bila v kabinetu sodnika, trenutno pa je v kabinetu predsednika senata tega sodišča. Njeno delo obsega pripravo vsebin v vseh fazah odločanja skorajda vseh področij pristojnosti Splošnega sodišča. V skoraj trinajstih letih dela kot strokovna sodelavka na Splošnem sodišču je pridobila neprecenljive izkušnje pri obravnavanju zadev, predloženih sodišču, ter tudi pri delovanju Splošnega sodišča samega in njegovih služb. Od leta 2015 v okviru magistrskega študija na Fakulteti za pravo, gospodarstvo in finance v Luksemburgu predava predmet Pravo javnih naročil v Evropski uniji. Povabilo predsednika Splošnega sodišča za delo v njegovem kabinetu kaže na priznanje njenemu dosedanjemu delu, ki ga odlikuje široko poznavanje prava Evropske unije in visoke strokovne kompetence za delo na sodišču. Skozi izkušnje je pridobila tudi potrebno stopnjo avtoritete za samostojno odločanje. Predsednik republike meni, da je gospa Nina Savin Bossiere na podlagi dolgoletnega strokovnega dela na različnih področjih dela sodišča, njenega odličnega poznavanja evropskega prava in ugleda, ki ga uživa, primerna kandidatka za predlagano funkcijo.
Kandidat prof. Jure Vidmar, doktor filozofije in doktor pravnih znanosti, je naprej v letu 2006 pridobil magister prava na Univerzi Nottingham v Veliki Britaniji. Naslednje leto je na Univerzi v Salzburg v Avstriji doktoriral iz demokratične politične teorije in nato še leta 2009 ponovno doktoriral iz prava na Univerzi v Nottinghamu. Dr. Vidmarja odlikuje dolgoletna izjemna in raznovrstna akademska kariera. Kot postdoktorski raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Amsterdamu je proučeval pravo človekovih pravic, na Pravni fakulteti Univerze v Oxfordu je bil raziskovalec, v akademskem letu 2013/2014 pa je preživel kot gostujoči član harvardske pravne šole. Je redni profesor mednarodnega javnega prava in predstojnik istoimenske katedre na oddelku za mednarodno in evropsko pravo Pravne fakultete Univerze v Maastrichtu. Sodeluje z Inštitutom Maxa Plancka za mednarodno evropsko in regulatorno procesno pravo v Luksemburgu, je ad hoc sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in član arbitražnega sodišča na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu. Dr. Vidmar predava na najprestižnejših univerzah in konferencah po vsem svetu. V letu 2014 je bil v Veliki Britaniji kot doslej edini, ki mu angleščina ni materni jezik, ki je dosegel drugo mesto pri podelitvi prestižne Birksove nagrade za izjemen prispevek k pravni znanosti. Je avtor številnih knjig in strokovnih člankov z visoko stopnjo prepoznavnosti v akademskem mednarodnem prostoru. Prof. Jure Vidmar je s pedagoškim raziskovalnim delom na najprestižnejših institucijah pridobil velik ugled in široko znanje na številnih področjih pravne znanosti. Predsednik republike meni, da je prof. Jure Vidmar zaradi svojega izjemnega strokovnega in akademskega znanja, pa tudi praktičnih izkušenj in širine, ki jo je pridobil pri svojem delu, primeren kandidat za mesto kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
Državnemu zboru Republike Slovenije predsednik republike predlaga, da za eno mesto kandidata oziroma kandidatke za sodnika oziroma sodnico na Splošnem sodišču izvoli enega izmed obeh predlaganih kandidatov.
Lahko nadaljujem, predsednik, tudi z obrazložitvijo še za drug postopek? Hvala lepa.
V mesecu marcu lanskega leta je Ministrstvo za pravosodje ponovno objavilo tudi razpis za še eno prosto mesto sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Za to mesto je predsednik prejel šest kandidatur. Za vseh šest je Vlada Republike Slovenija ocenila, da so primerni, prav tako Sodni svet, ki je poleg tega sporočil predsedniku tudi svoj predlog za najprimernejšega kandidata izmed njih. Predsednik republike je po preučitvi kandidatur in vseh posvetovanjih odločil in Državnemu zboru posredoval predlog, da v izvolitev predlaga izr. prof. dr. Klemena Podobnika, doktorja znanosti s področja prava, izrednega profesorja civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Podobnik je po pridobitvi magistrskega naziva na Univerzi Columbia v New Yorku in doktorskega naziva na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani svojo poklicno pot nadaljeval na tej fakulteti predvsem kot vodilni strokovnjak na področju civilnega in gospodarskega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. V letu 2015 je postal izredni profesor civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je nosilec več predmetov, med drugim korporacijskega prava in prava intelektualne lastnine. V letu 2016 je bil imenovan za gostujočega profesorja na Riga Graduate school of law v Latviji. Je tudi mentor številnih diplomskih ter magistrskih nalog in doktorskih disertacij. Deluje na raziskovalnem in znanstvenem področju, je avtor mnogih člankov v slovenskih in tujih strokovnih revijah in soavtor več znanstvenih monografij. Dr. Podobnik je eden vodilnih pravnih strokovnjakov s področja konkurenčnega prava v Republiki Sloveniji. Sooblikoval je vsebino in obliko predmeta Pravo Evropske unije, ki je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani uveden dolgo pred vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo. Ima dolgoletne izkušnje na različnih strokovno najzahtevnejših nalogah akademskega področja, kjer je pridobil tudi potrebne vodstvene izkušnje. Kandidat je strokovnjak prav s področja prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava, ki predstavljata velik del obsega dela Splošnega sodišča v Luksemburgu. Izkazuje zelo dobro poznavanje delovanja Splošnega sodišča in ima tudi jasno vizijo svojega strokovnega prispevka k njegovemu delu. Na podlagi navedenega predsednik republike meni, da je izr. prof. dr. Klemen Podobnik primeren kandidat za predlagano mesto in bo lahko pomembno prispeval k razvoju pravnih področij Splošnega sodišča in da bo zaupano nalogo opravljal z največjo mero strokovnosti, skrbnosti in vestnosti.
Predsednik republike predlaga Državnemu zboru, da dr. Klemena Podobnika izvoli za kandidata za sodnika Splošnega sodišča v Luksemburgu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na izvedbo glasovanj o predlogu za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu in o predlogu za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč o izvolitvi kandidata za dva sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS, Andreja Zabret iz Poslanske skupine LMŠ, Boštjan Koražija iz Poslanske skupine Levice in Blaž Pavlin iz Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na odločanje o sestavi komisije.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 3.
(Za je glasovalo 79.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.

V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bosta poslankam in poslancem vročeni dve glasovnici tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na prvi glasovnici, kjer sta za eno sodniško mesto navedena dva kandidata, obkroži zaporedna številka pred imenom tiste kandidatke oziroma kandidata, za katerega se glasuje. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč bo izvoljen tisti kandidat, za katerega bo glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.
Na drugi glasovnici, kjer je naveden le en kandidat za sodnika, pa se glasuje tako, da se obkroži beseda za ali proti. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč bo predlagani kandidat izvoljen, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna pa je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna. Neveljavna je tudi glasovnica, na kateri sta za eno sodniško mesto navedena dva kandidata, v primeru, da sta obkrožena oba. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjeni glasovnici oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Preden preidemo na izvedbo tajnega glasovanja, opozarjam na določbo drugega odstavka 92. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da med tajnim glasovanjem v dvorano nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri glasovanju; zato pozivam vse strokovne sodelavce poslanskih skupin, da dvorano v tem času zapustijo.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanke in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 18.30, to je čez 10 minut, in bo trajalo do 18.45. Po končanem glasovanju prosim poslanko in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217.

Prekinjam to točko dnevnega reda in 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 19.15.

(Seja je bila prekinjena ob 18.19 in se je nadaljevala ob 19.15.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s prekinjeno 17. sejo.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko, in sicer s Predlogom za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu in Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču v Luksemburgu.
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 27. maja 2020.
Govorim o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi dr. Klemna Podobnika. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice, veljavnih je bilo 81 glasovnic. Za je glasovalo 78 poslancev, proti so glasovali trije poslanci. Na podlagi izida glasovanja je dr. Klemen Podobnik z večino glasov vseh poslancev izvoljen za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Dr. Klemnu Podobniku čestitam k izvolitvi!
Naj preberem še zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, kjer smo imeli dva kandidata. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic, neveljavnih je bilo 37 glasovnic, veljavnih je bilo 47 glasovnic. Kandidata sta prejela naslednje število glasov: Nina Savin Bossiere 11 glasov, Jure Vidmar 36 glasov. Na podlagi izida glasovanja noben od predlaganih kandidatov ni prejel potrebne večine glasov za izvolitev. Glede na to bomo v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč opravili novo glasovanje, pri katerem se glasuje o toliko kandidatih, kot je treba izvoliti kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča, to je o enem kandidatu. Glasovali bomo o kandidatu, ki je pri prvem glasovanju dobil največ glasov, to je o Juretu Vidmarju.
Nadaljujemo z obravnavo Predloga za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se obkroži beseda za ali proti. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč bo predlagani kandidat izvoljen, če bo za glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna. Glasovali bomo v dvorani, v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Preden preidemo na izvedbo tajnega glasovanja, opozarjam na določbo drugega odstavka 92. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da med tajnim glasovanjem v dvorano nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri glasovanju. Zato pozivam vse strokovne sodelavce poslanskih skupin, da dvorano v tem času zapustijo.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanko in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 19.25 in bo trajalo do 19.40. Po končanem glasovanju prosim poslanko in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217.

Prekinjam to točko dnevnega reda in 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 19.55.

(Seja je bila prekinjena ob 19.20 in se je nadaljevala ob 19.55.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s prekinjeno 17. sejo zbora.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko, to je s Predlogom za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Naj preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi Jureta Vidmarja za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora 27. maja 2020. Razdeljenih je bilo 80 glasovnic, oddanih je bilo 80 glasovnic, neveljavnih je bilo 9 glasovnic, veljavnih je bilo 71 glasovnic. Za je glasovalo 40 poslancev, proti je glasovalo 31. Kandidat Jure Vidmar ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni izvoljen za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Ker kandidat ni prejel zadostnega števila glasov poslank in poslancev, se skladno z drugim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje predsednice in dveh članov sveta Agencije za energijo.
Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v svet Agencije za energijo za dobo šestih let za predsednico imenuje dr. Romana Jordan, za člana pa dr. Borut Bratina in Aleš Ferlež. Mandat začne teči z 12. 6. 2020.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 1.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev mag. Maruše Bartol v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem izvoli mag. Maruša Bartol.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti 1.
(Za je glasovalo 68.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev mag. Monike Mihelčič v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju.
Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju izvoli mag. Monika Mihelčič.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.
(Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za člana imenuje Jožef Kocuvan, in sicer za preostanek mandatne dobe nadzornega odbora, imenovanega s Sklepom o imenovanju predsednika in devetih članov Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško z dne 29. 1. 2020.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 1.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti 4.
(Za je glasovalo 62.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, d. d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima najprej Poslanska skupina Liste Marjana Šarca.
Kolega Brane Golubović.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
To današnje odločanje, spoštovana koalicija, je le še eno dejanje vašega sprenevedanja, ki ga uprizarjate že vse od zamaskirane, a vendar tako prozorne prve seje vlade. Le še naivni ne želijo priznati, kaj imajo skupnega zamenjava vodilnih na Nacionalnem preiskovalnem uradu, Uradu za preprečevanje pranja denarja in v kriminalistični policiji. Seveda tudi vi veste, zakaj je bilo treba obglaviti naštete institucije. Vodilni iz teh institucij in še kdo so morali oditi, ker so dregnili v svetinjo, torej stranko SDS in njene posle. Od najetih posojil pri Dijani Đuđić in domnevnega pranja denarja do sumov večmilijonskega madžarskega financiranja medijev, ki so blizu SDS. In še kaj bi se dalo našteti. A poleg svetinje so dregnili tudi v predsednika SMC, saj so uvedli predkazenski postopek v zvezi z nakupi zaščitne opreme, ter dregnili so tudi v predsednika Nove Slovenije, saj je v teku preiskava domnevnih kaznivih dejanj glede KNOVS. In zdaj bodo to svetinjo in podanike loščili in gladili novi zaupanja vredni; zaupanja, da ne bodo odkrili nič, da je vse lepo in prav, pošteno, zakonito in gospodarno. Krasni novi svet Janeza Janše, Zdravka Počivalška, Mateja Tonina in Aleksandre Pivec. Ampak še niste imeli dovolj, kajne? Sledi ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo bo vodil vaš človek, v zadevi zaščitna oprema, ki se spornih poslov te vlade – o tem sem prepričan – sploh ne bo lotila. Nasprotno, ščitila in negovala bo svetinjo, preiskovalec bo hkrati preiskovalec. In enako bo tudi pri preiskovalni komisiji o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v Novi Kreditni banki Maribor ter domnevo nezakonitem financiranju stranke SDS, njene kampanje in medijev. V tej preiskovalni komisiji ste odrezali predsednika, ki je s preiskavo prišel daleč, zato ste ga nadomestili s svojimi izbrancem. Strahopetno in prozorno, ampak roka roko umije. Vaš cilj ni preiskati, temveč prekriti in prikriti, preiskujete sami sebe. V tej vladi nihče ni nič kriv in sloni letijo po zraku. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra.
Kolegica Janja Sluga.

JANJA SLUGA (PS SMC): V zgodovini slovenskega parlamentarizma se je zvrstilo že kar nekaj parlamentarnih preiskav. Te so bile različnih političnih barv in okusov ter so se razprostirale po celotnem spektru – levo, sredina in desno. Predvsem pa so bile namenjene ugotavljanju dejanskega stanja oziroma politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Ne koalicije ne opozicije, ampak Državnega zbora, izhajajoč iz javnega interesa, o zadevah, ki so javnega pomena. Preiskovalna komisija zato ne more biti komisija enega poslanca ali njenega predsednika, ki se je, mimogrede, odrezal sam. Pravila, kako se komisije ustanavljajo, delujejo in kako se izbira njihovo članstvo, pa so jasna. Dve ključni poslovniški zahtevi sta, da če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov, predsednika pa se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za njeno uvedbo. Ne več in ne manj od tega. V zadnjih dneh smo vehementno poslušali očitke, da bo na podlagi spremembe predloga sklepa, o katerem danes odločamo, koalicija po novem preiskovala samo sebe. Ne drži. Še naprej bo preiskovala politično odgovornost, ki je odrejena v samem predmetu preiskave. Ta se namreč ne spreminja in se ne uklanja političnim pritiskom, pa najsi bodo ti koalicijski ali opozicijski. Stranki modernega centra je predsedniško mesto pripadlo od začetka ustanovitve komisije in temu se nismo tako preprosto odrekli, ker bi si nekateri to pač želeli. Se pa sprašujemo, kako bi kolegi iz opozicije okarakterizirali naravo te preiskovalne komisije, če bi jo vodil nekdo drug, ki bi še vedno bil član koalicijske poslanske skupine.
Ali bi v primeru nadaljnjega vodenja komisije s strani dosedanjega predsednika to prav tako pomenilo, da koalicija preiskuje koalicijo? Ali bi bil potem volk prej sit in koza prej cela? Če bi uporabili takšno argumentacijo, potem nihče nikoli ne bi smel nikogar preiskovati, ker se politična odgovornost največkrat ugotavlja v daljšem časovnem obdobju, ko je bila oblast izmenjaje v rokah različnih političnih opcij, in predvsem ker ugotavljanje politične odgovornost nima zgolj levega ali desnega oziroma koalicijsko-opozicijskega predznaka. Preiskovalna komisija ni orodje opozicije, da preiskuje koalicijo, ali obratno. Je predvsem orodje parlamenta kot zakonodajne veje oblasti, da ugotavlja politično odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij. Nikomur se ne seka glave in ne onemogoča se dela komisije. Prej se bomo s tem sprijaznili, hitreje in učinkoviteje bo ta komisija lahko nadaljevala z že začetim delom.
V Poslanski skupini SMC bomo v to vložili maksimalen trud in pozivamo, da s tem nadaljujejo tudi ostale poslanske skupine. Želimo si, da s tem trudom nadaljujejo tudi poslanske skupine, ki so sedaj v opoziciji. Predmetni sklep bomo seveda podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Levica.
Kolega dr. Matej T. Vatovec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik.
To bi morala biti točka, kjer običajno ni stališč, ni polemik, pač nekaj proceduralno rutinskega, ampak temu pod to novo koalicijo očitno ne more biti tako. Od prvega dne, ko je ta vlada nastopila, od tistega 13. marca, smo bili priča, čeprav se je baje vlada ukvarjala 24 ur na dan s vrhom epidemije, da se je v nekem prostem času očitno uspela ukvarjati tudi z menjavami. Kot je bilo že rečeno, z menjavami v preiskovalnih organih, menjavami v organih pregona, obveščevalnih službah, vojski in tako naprej. Istočasno uspe ta vlada in ta koalicija ob spopadanju z epidemijo napadati vsakogar, ki misli drugače. Gospod Janez Janša besno tvita na nekaj ur in napada novinarje, intelektualce, ljudi, ki kolesarijo oziroma protestirajo na kolesih. Isto počne zunanji minister, ki pelje naprej neko agendo, ki jo poznamo pri stranki SDS praktično že 20 let, z napadi na pravosodje, z napadi na novinarje; in to s položaja zunanjega ministra in v mednarodni javnosti. Pika na i je današnja menjava vodstva Statističnega urada, kar je nekoliko nenavadno. Še bolj zanimivo pa je, da bo naloga novega vodstva statistično kvantificirati učinke protikorona paketov, ki jih je vlada predlagala. Ta klica janšizma – to so simptomi tega janšizma, o katerem se govori v zadnjem času – se očitno vse bolj seli tudi v Državni zbor. Vidimo ga dnevno predvsem s pomočjo manjših strank te koalicije v tem državnem zboru in bom rekel, da se te klice tudi prekomerno širijo v zadnjem času in močno najedajo stanje demokracije v tej hiši.
Prvič se je to seveda pokazalo, ko smo v opoziciji predlagali, da bi se preiskovalo sporne nakupe zaščitne opreme, ko je vladajoča koalicija oziroma SDS predlagal svojo preiskovalko; in pokazalo se je tudi ob prestopu enega od poslancev, ki je vodil preiskovalko o zadevi NKBM in domnevnega nezakonitega financiranja SDS, v opozicijsko poslansko skupino. Ena od ključnih besed te koalicije je tudi sprenevedanje, ki smo ga slišali tudi v predhodnem stališču. Vsi vemo, da so preiskovalne komisije močno odvisne od tega, kdo jih vodi. Mislim, da je zelo pomembno, kdo je tisti, ki je na čelu te preiskovalne komisije, ker je od njega odvisno, v katero smer in na kakšen način bo ta preiskovalna komisija delala. Mi smo v prejšnjem mandatu imeli predsednika ene od preiskovalnih komisij, ki je preiskovala sporne posle pri TEŠ, ki so se pred nekaj tedni tudi materializirali v kazenskih ovadbah; in vemo od blizu, kaj pomeni voditi komisijo. In sedaj govoriti, da je pač to nekaj, kar pripada SMC, in da nima veze, če je to koalicijska stranka, ki bo preiskovala v bistvu posle in dejanja največje koalicijske stranke, od katere je tako ali drugače odvisna, ni nič drugega kot sprenevedanje. In to je modus operandi te koalicije, iti z vsemi sredstvi, za vsako ceno čez kakršnekoli demokratične postopke. To vidimo pri tej preiskovalni komisiji, vidimo pa še kje drugje, tudi z načinom, kako se sprejemajo nujni zakoni v zadnjem času.
V Levici seveda tega sklepa ne bomo odprli oziroma bomo glasovali proti, ker to ni nič drugega, kot da bi lisica sama določala, kdo bo preiskoval krajo jajc v kokošnjaku.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Zaključili smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije.
Kolega Möderndorfer, obrazložitev glasu v imenu poslanske.
Imate besedo.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
Glasovali bomo proti iz razlogov, ki jih je podal vodja poslanske skupine v svojem stališču. Sam pa naj povem tisto, za kar sem upal, da mi ne bo treba povedati. Pred dnevi sem slišal izjavo, da pravzaprav ni pomembno, kdo vodi komisijo, ampak da je pomembno, da se ukvarjamo z vsebino. Če je temu res tako, zakaj je bilo treba predsednika zamenjati, če je samo vsebina pomembna?! To komisijo bi lahko vodil kdorkoli. Si predstavljate preiskavo, ki jo vodi nekdo na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) in jo vodi kar nekaj časa, potem pa se spremeni vlada in nekdo zamenja NPU. Vsi vemo, da se to v praksi dogaja, in vsi vemo, kaj si ljudje mislijo o tem. Zaupanje se preprosto izgubi. Videz nepristranosti izgine in več ali manj – tudi če se nekdo strašno želi in trudi, da bo res nekaj naredil – nima več te kredibilnosti. Na začetku je preiskovalna komisija opravila delo NKBM in ga je tudi opravila. Nekdo je tudi pred dnevi rekel, da sem opravilno in organizacijsko nesposoben, ker ni bilo vmesnega poročila. Seveda namenoma, zato da se diskreditira osebo. Dejstvo pa je, da je zadeva končana, pripravljena; in bo prav zanimivo gledati novega predsednika, kako bo prebiral in predstavljal ta stališča, ki jih še nikoli niti videl ni, ampak jih bo predstavil, kot da jih je pravzaprav pripravil. Drugo, kar je še bolj pomembno. Preiskovati smo začeli tisto, kar smo imeli na mizi, to pa je ugotovitev Računskega sodišča in sodišča, ki je tudi sprejelo odločitev. Ne govorimo več o 450 tisoč evrih; govorimo o milijonih, hudih milijonih. Skrbno čakam na rezultate preiskovalne komisije, ko bo končala svoje delo, in predsednika, kaj bo poročal. Bojim pa se, da bomo prišli do točke, ki so že znane v tem parlamentu in zgodovini. Poročilo ne bo dočakalo svojega dneva; ali bo poročilo izdano, pa parlament nikoli o njem ne bo razpravljal; in kar je najbolj žalostno, najmanj 40 let bo zakopana zgodba v kleti in bo ostala samo tukaj. Sam osebno bom poskušal delati vse, da resnica pride nekoč na dan, ker so jo državljani dolžni izvedeti, ker tisto, kar vem sedaj, ni lepo; kar morajo izvedeti, je pa grozno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Luka Mesec v imenu poslanske skupine.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo, gospod predsednik.
SMC se nekako sklicuje na gentlemanski dogovor, ki so ga imeli v prejšnji koaliciji, da predsedovanje ostane njim; ampak dejstvo je, da je bila stranka SMC v prejšnji koaliciji, milo rečeno, v malo drugačnem aranžmaju vizavi SDS, ki je predmet te preiskave. Takrat so bili namreč na nasprotnih bregovih, tokrat so koalicijski partner; torej ta gentlemanski dogovor ne more več veljati. Hkrati pa pozabljajo, da imamo zadnjih trideset let v Sloveniji opozicijo in koalicijo ravno zato, da imamo nadzor oblasti, da ne prihaja do tega, da bi stranke na oblasti preiskovale same sebe. Zato imamo opozicijo in koalicijo in v vseh preiskovalnih komisijah do sedaj je bilo načeloma tako, da smo recimo v Levici preiskovali TEŠ 6, ker smo bili opozicijska stranka in ker nimamo nič s tem. Da je SDS preiskoval grehe prejšnjih sredinskih vlad, stranke sredine pa so preiskovale grehe Slovenske demokratske stranke. Tokrat smo prvič prišli v pozicijo, kjer bo koalicijski partner preiskoval koalicijskega partnerja, pika. Drugič, pravite, da komisija ni samo komisija predsednika, ampak je to parlamentarna preiskovalna komisija. Predsednik organizira delo komisije, predsednik sestavlja agendo in vabi preiskovane člane na sejo. Predsednik konec koncev pripravlja osnutke vmesnih in končnih poročil. Predsednik opravi levji delež dela, ki ga opravi preiskovalna komisija. Res pa je, da tudi jaz ne verjamem, da bo to tokrat komisija, ki jo bo vodil predsednik, ker bo le-ta ves čas pod grožnjo tega, da bo kakršnokoli razkritje vzpostavilo nemir v koaliciji. Kako ga boste razreševali, smo že videli. Organizirali boste posvet na Brdu in se zmenili, da je vse v redu. Vi v bistvu ne rabite predsednika, vi rabite nekoga, ki se bo pod to podpisal. Kakšen mindset bo na Brdu, je zadnjič pokazala Alenka Jeraj na Twitterju, ko je napisala približno takole: O aferi Đuđić je bilo že vse povedano. Šlo je za kršitev zakona, mi smo denar vrnili in se opravičili.
V normalni državi bi bila stvar s tem zaključena, kar je približno tako, kot če bi kdorkoli parafraziral in rekel – Oropal sem sefe SKB, zasačili so me, šlo je za kaznivo dejanje, denar sem vrnil in se opravičil. V normalni državi bi bila stvar s tem zaključena. Absurd tega lahko presodite sami. Omenjam ga pa, ker lahko že takoj povem, kakšen bo napev tega končnega poročila. Jaz na mestu Gregorja Periča tega niti ne bi sprejel, ker se ne splača prikrivati takih dejanj za pet razredov višjo plačo. Nobena oblast ni večna in tudi … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Imam dva prijavljena iz SD. Kdo bo govoril v imenu poslanske?
Kolega Matjaž Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, predsednik.
Vsi vemo, da imajo preiskovalne komisije v Poslovniku svoj temelj. Vsi pa vemo, zakaj se preiskovalne komisije na nek način tudi ustanavljajo. Zato, da se ugotavlja politična odgovornost določenih oseb ali pa stranke. Vendarle gre za neko kontrolo, neko nastavljanje ogledala. In dragi moji kolegi iz SMC, če se spomnite leto nazaj, ni se lepo kititi z drugim delom. Pa bom povedal, zakaj. To preiskovalno komisijo, to vsebino so spisali v LMŠ. Ali smo se mi s tem strinjali; o tem ne. Ker je LMŠ kot mlada, nova stranka rekla, da se s tem ne bo ukvarjala in nima tako usposobljenega kadra, so ponudili Möderndorferju in vi ste to prevzeli. Ampak od prve do zadnje besede je to delo LMŠ. In vi se danes gladko gladko sprenevedate in papirje, ki so jih spisali v LMŠ, prevzemate nase. Tudi v redu. Imate večino, imate Periča, ki bo to mogoče celo izvrstno naredil ali bo pa naredil kaj drugače. Ampak vse te preiskovalne komisije, ki se sedaj dogajajo v tem državnem zboru, dragi moji, to je metanje blata v oči. Prvo kot prvo, ta preiskovalna komisija bo šla svojo pot z vodjo gospodom Peričem, tista preiskovalna komisija glede mask, ki ste jo za dve uri prehiteli, bo šla svojo pot. In kaj smo naredili? Nič. Imate res predsednike, nekateri imate malo boljše plače, tajnice, fikuse in svoje pisarne. To bo edino, kar bo od teh preiskovalnih komisij. Vse ostalo, dragi moji, je nateg naših državljank in državljanov. Vse ostalo je nateg, se opravičujem za te besede v tem državnem zboru, naših državljank in državljanov. Ampak jaz sem demokrat po duši, vem, da imate večino, izvolite, iščite, preiskujte, naredite svoje zgodbe. Kakšen bo konec zgodbe, nihče ne ve. Mislim pa, da to ni dobro za demokracijo. Konec koncev poleg demokracije, poleg štetja je tudi nek gentlemanski dogovor. In zelo težko boste vi proučevali in iskali pri nabavah mask tisto, kar so kaj krivi, zelo težko z vašo večino. In verjetno zelo težko bo sedaj tudi Perič, ki je vaš koalicijski partner, lomil roke nekaterim, ki so naredili nekaj nepravilnosti. Ampak stvar je vaša. Vi imate večino. Želim vam veliko sreče, ampak saj veste, mandat se bo zamenjal, nove volitve bodo in jaz upam, da bomo imeli več sreče. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Krivec v imenu Poslanske skupine SDS.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Mi bomo to spremembo podprli. Čudim pa se nekaterim predgovornikom, ki so jih polna usta demokracije in tega, da je treba upoštevati pravila igre, poslovnike, zakone in tako naprej. V tem trenutku, ko je vse to v skladu z vsemi pravili, problematizirajo. Prej je bila omenjena preiskovalka TEŠ, kolegi iz Levice. Premalo veste o tej preiskovalki, kako je potekala. Takrat je bil tudi princip to, kar želi kolega Matjaž opozoriti, da predsedujoči bo to komisijo peljal v neki smeri, kot si on želi; pa ni šlo tako. Ste pozabili? Pa tudi šteti ne znate. V vseh preiskovalnih komisijah, ki so ustanovljene v tem trenutku ali pa bodo ustanovljene, bo imela opozicija večino, kakorkoli obračate. In ni pošteno, da zavajate gledalce in tiste, ki poslušajo, da ima v preiskovalnih komisijah večino tisti, ki jo ustanovi. Saj ni res. Vsaka preiskovalna komisija je sestavljena na ta način, da vsaka poslanska skupina lahko da enega člana. In upam, da znate šteti. V opoziciji je 5 strank, to pomeni 5 članov; v koaliciji so 4, ne glede na to, kdo predseduje. In tudi to ni res, da predsedujoči vodi po svojem védenju celotno preiskavo. Vsi člani glasujejo o tem. Vprašajte svojega predhodnega kolega gospoda Hanžka, kako je to potekalo, pa boste videli, da ni tako, kot vi trdite. In nehajte že zavajati. Tudi zamenjave, o katerih je bilo govora s strani kolega predgovornika, enake zamenjave ste delali vi, ko ste nastopili vlado. Enako je delala Cerarjeva vlada, pa nihče ni problematiziral zamenjave na NPU, na policiji in vseh ostalih organih. Zdaj je pa vse narobe, pa enako demokratično in enako v povezavi z vsemi pravili, ki veljajo v tej državi. In nehajte zavajati. V preiskovalnih komisijah, ki bodo ustanovljene v tem trenutku, ima opozicija vedno večino. Če nima predsedujočega, to nič ne pomeni. Preiskovalne sklepe sprejemajo člani komisije, ne predsednik sam. Poglobite se v poslovnik preiskovalnih komisij pa ne zavajati.
Če bo to Perič vodil ali kdorkoli, gospod Möderndorfer je imel eno leto in pol časa, da kaj pripravi pa kaj tudi sproducira, da to sprejmemo, pa tega ni naredil. Se pravi, da ni odvisno od predsedujočega, ali se v preiskovalki kaj najde ali ne najde, ampak od tistih, ki sodelujejo. Upam, da bo na ta način tudi ta preiskovalka pripeljana do konca; ne vem pa, če bojo tisti sklepi, ki bodo tam sprejeti, realizirani, tako kot niso pri preiskovalki o Novi KBM, kjer so bili v Državnem zboru sprejeti sklepi o ovadbah določenih ljudi, pa se ne sprocesirajo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno, kolega Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Proceduralno, predsednik, na osnovi 69. člena, samo da vas opozorim, vsi smo malo kršili, najbolj pa zdaj gospod Krivec – ko obrazlaga svoj glas, nima kaj polemizirati z drugim. Obrazlaga svoj glas, kako bo glasoval. Smo v tej fazi, smo v tej fazi in je prav, da na to opozorite. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno, kolega Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Ker se niste odzvali, imam enako postopkovno kot Matjaž Han, to je bila polemika, ne obrazložitev glasu. Obrazložitev glasu ne sme biti polemična, ker niti jaz nimam pravice do odgovora niti naša poslanska skupina nima pravice do odgovora. Sam v svojem izvajanju nisem polemiziral z nikomer od prej razpravljajočih. Povedal sem nekaj stvari, ki niso bile polemika, medtem ko je Danijel Krivec ves čas gledal mene v oči in polemiziral z mojim stališčem. Torej ga prosim opozorite, da je to obrazložitev glasu in ne polemika. / oglašanje iz dvorane/ Če lahko zaključim, imam še dve minuti časa, polemizirati se ne sme v obrazložitvah glasu. Ker je on polemiziral, bom samo tri stavke povedal. Prvič, Levica ni bila nikoli v vladi, drugič, takega kadrovskega cunamija, kot ga vi delate, ga ni še nihče; in tretjič, znamo šteti, v koaliciji je 5 strank, poglejte si, kako tista peta, ki jo pripisujete v opozicijsko kvoto, ponavadi glasuje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegi, jaz vas prosim, da ne zlorabljate postopkovnih. Lepo vas prosim. Vsak od vas ima možnost še obrazložiti glas v lastnem imenu. Najprej imamo na vrsti obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin, potem boste imeli vsi še možnost obrazložiti glas v lastnem imenu. Kar se pa tiče te debate, ali nekdo v svoji obrazložitvi glasu polemizira ali ne, dobro se vsi zavedate, da je meja med tem zelo tanka. Jaz se bom skušal čim manj spuščati v to, kar vi pojasnjujete kot obrazložitev glasu, ker če se bom zelo spuščal, potem ne bomo prišli nikamor. Predlagam, da vsi tisti, ki želite, ki se čutite izzvani s tem, da nekako to zapakirate v svojo obrazložitev glasu in mogoče na ta način poveste nazaj tistemu, za katerega ocenjujete, da mu morate karkoli povedati.
Predlagam, da gremo najprej skozi obrazložitve glasu v imenu poslanskih skupin, pa potem še na posamično.
Kolegica Janja Sluga v imenu poslanske skupine.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala.
Pa bom najprej izkoristila prvi del, kjer bom opozorila na to, da je tisti, ki se je zdaj prvi oglasil s postopkovnim, tudi prvi polemiziral, in sicer z našo poslansko skupino in jo med tem gledal v oči.
Zdaj bom pa začela z obrazložitvijo. Bojim se, da nekateri, ki ste se predhodno oglasili, zamenjujete nekatere organe v tej državi. To, o čemer govorite vi, bo moral, bi moral – in upam, da tudi bo – ugotavljati nekdo drug. Ta preiskovalna komisija bo ugotavljala nekakšno drugačno odgovornost. Opozorila bi tudi, da že v tem trenutku obstaja komisija, kjer koalicijski partner preiskuje med drugim tudi koalicijskega partnerja, pa to nismo mi, ampak tam seveda to nikogar ne moti. Naj opozorim tudi, da bi kolega tudi bil član koalicije, če bi seveda ostal v naši poslanski skupini. In v takem primeru nisem zaznala nobenega nasprotovanja, da pa potemtakem primeru ne bi bil predsednik. In ko se pogovarjam o tem, kdo se kiti s tujim perjem in kdo je vsebinsko spisal dotično zadevo, naj povem, da je bil to naš strokovni sodelavec, ne LMŠ-jev. In ta strokovni sodelavec še danes dela v tej komisiji in je opravil levji delež tega dela v tej komisiji, poleg seveda predsednika, da ne bo kakšne pomote, da komu karkoli odrekam. Ampak tam sta dva strokovna sodelavca, ki zelo dobro delata in sta oddelala veliko in bosta s tem delom tudi nadaljevala. Komisija ne sme, ne more biti – in upam, da ni – komisija enega človeka. Upam, da ni. Kot je bilo rečeno, vsako parlamentarno preiskovalno komisijo sestavlja en član vsake poslanske skupine. In če še tako obračate in ne obračate, v tem trenutku ima v njej opozicija večino. Namen Stranke modernega centra, ki ji to mesto, prav imate, pripada po gentlemanskem dogovoru, na katerega se opozicija zadnja dva meseca ves čas sklicuje, ves čas, zdaj pa nam to oporeka; naš namen je delo nadaljevati in nadaljevati ga korektno. Kolega Perič je tega zagotovo sposoben in tudi oba strokovna sodelavca, ki bosta z delom tu nadaljevala. In še enkrat, kar sem povedala že prej, močno upam, da boste udejanili svojo besedno konstruktivnost in sodelovali tudi v tej komisiji. Predlog bom seveda podprla.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Jože Horvat v imenu Poslanske skupine NSi.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Poslanska skupina Nove Slovenije bo predlog sklepa podprla. Danes smo 27. maja, bil je tudi 27., ampak bil je januar, ko je Marjan Šarec odstopil, oklofutal koalicijske partnerje; in to je bila napaka za to državo. Če ne bi tega naredil, tega medsebojnega obtoževanja danes ne bi bilo. Tu je izvirni greh. Zanimivo, da po 121 dneh spomin ugasne. Zavajanje je, kdor pravi, da imamo večino, ker govorimo o preiskovalki. Devet je enako 5 plus 4, v korist opozicije, in pika. In obžalujem, da je med nami, kolegicami in kolegi, prav sovraštvo. Tu ste raztrgali kolega Periča, ki še »mu« ni rekel, niti »a« ni rekel na tej preiskovalki, na novi funkciji, ki je še niti nima, ker še nismo glasovali. To obžalujem. Tako daleč smo prišli, da je toliko neke nestrpnosti. Jaz vem, da boli, ampak jaz nisem psihoterapevt. In naš poziv je, da vse poslanske skupine, ne samo v tej, v vseh preiskovalkah aktivno – aktivno – sodelujemo. Imeli smo primer, ko na preiskovalno komisijo o žilnih opornicah ena poslanska sploh ni hodila. Zakaj, pustimo. In še nekaj, pa bom v oči gledal. Nam je kolega omenjal ministra mag. Mateja Tonina, baje je v nekem postopku. In on kar naglas. Pa samo dodam, o tem postopku, ki ga je kolega omenjal, se bodo še nekoč krave smejale. Če bi bil Lojze Janko, minister za zakonodajo iz Peterletove vlade izpred trideset let, bi rekel: Je čas, ko nesposobni niso sposobni onesposobiti sposobnih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Dušan Šiško v imenu Poslanske skupine SNS.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsednik.
Moram se oglasiti, da ne bo kdo mislil, da nas ni tukaj notri, da nismo prisotni. Spoštovani kolegi iz Levice, čas je, da nehate jokati. Bili ste nadkoalicijska stranka, vsi vemo, kdo je kriv za razpad prve vlade, in nehajte izsiljevati. Ko smo mi povedali, da bomo potrdili rebalans, ste vi končali z izsiljevanjem. Vsi tukaj notri vemo, tudi gledalci, ki nas gledajo. Do takrat ste izsiljevali, vprašajte vaše, zdaj opozicijske, stranke, kdo je povozil prvo vlado. In vsak otrok enkrat, ko odraste, neha jokati. Vi očitno ne boste, dokler ne bomo šli na volitve. In s tega vidika vam danes tukaj povem, da bomo podprli ta predlog. Nam je vseeno, ali bo Jani, Grega, Danijel ali Matjaž, moj kolega; podprli bomo, začnimo delati. Čeprav ta komisija; Anže je imel komisijo, Jelka, pa so nekaj dokazali, kam smo pa prišli?! Sedeli ste notri, pogovarjali ste se, realizacije pa ni bilo nikdar nikoli nobene. Vsaj do mene ni prišla ta informacija.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno ima kolega Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Gospod predsednik, res bodite bolj striktni pri upoštevanju 69. člena, ker to je bila spet neke vrste polemika. Mi nimamo možnosti za odgovor na obrazložitve glasu, zato se ne polemizira tukaj.
Druga pa, se zahvaljujem v bistvu kolegu, ker je potrdil tisto, kar sem prej rekel. Stranka, iz katere je govoril, ni opozicija, ampak je nekaj takega, čemur na Madžarskem in v Rusiji rečejo sistemska opozicija.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Jaz sem že pojasnil, kako je s polemiko in upoštevanjem tega člena.
Kolega Trček, obrazložitev v lastnem imenu.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Maske padajo, pa jo bom tudi sam dol snel. Gledal bom v list papirja, da mi ne boste očitali, v koga gledam. Poleg mahanja z rokami Trček telovadi tudi z možgani, to ste danes trolali, kako sem jaz grozen, gor pa dol; številni ne. Prvo vlado je povozil tisti DZZ, Šarčeva dva lastna ministra in Šarčeva lastna neumnost, pika, konec. Takrat sem bil še v neki stranki, sem šel na neke koordinacije, ko je bilo že 95 % finančno tisto pokrito. Takrat ste zlasti tako imenovani slovenski liberalci, med katere se tudi Desus šteje, SMC in SAB, začeli to minirati. Pozabljate še nekaj, vključno s prekmurskim kolegom, Janez Janša pa si ni niti upal sestavljati vlado 2018, po volitvah. Jebiga, dajmo se potem tudi o tem resno pogovarjati. Gentlemanski dogovor, te dni se številni sprašujejo o neki stranki, pa je ne bom imenoval, kako so se spremenili, gor, dol. Jaz tega ne kupim po šestih letih v politiki. Vsak od nas ni samo slab pa dober, ampak politika ti da tudi žaromet – na Nova24TV sicer slab, pa nekdo res izgleda kot jajček –, da ti lahko tudi pokaže, ko si slab. In džentlemenske dogovore imaš lahko z damami in džentlemani. In neka gospa, ki se zdaj tukaj oglaša, sorry, ni več dama, in ne moreš imeti več džentelmenskega dogovora. To je dejansko to

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček, malo se vzdržite …

DR. FRANC TRČEK (PS SD): A me lahko enkrat pustite, da govorim …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ne, držite se nekega reda.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): … krščen hudič …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček, opomin vam izrekam. Opomin vam izrekam … / oglašanje iz dvorane /

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Kaj pa vi, ki žalite ves čas vmes, Pojbič, ki se vede ko opica, dajte mir! Ali lahko nadaljujem?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Nadaljujte, samo brez žalitev.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Zelo vljuden sem, lahko bi bile žalitve še globlje, ker ob Janiju tudi vem vse te vsebine. Sredi prejšnjega mandata sem bil na madžarski ambasadi, sem rekel, če je bila Levica v vladi, gospa veleposlanica, bi bili vi v Mladiki in bi se … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček, umirite se, potekel vam je čas.
Kolegica Nataša Sukič, obrazložitev v lastnem imenu.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Ne glede na to, da ste danes z nekim drugim zakonom napovedali vojno naravi, bo en naravni fenomen, značilen za Slovenijo, vendarle obstal ne glede na vse ministre, ki se bodo zamenjali. In to je znameniti proteus oziroma človeška ribica, za katero vemo, da je dvoživka. In meni bo zelo zanimivo in vznemirljivo pravzaprav opazovati naš parlamentarni proteus, imenovan SNS, ki je hkrati nadopozicijska in hkrati podkoalicijska oziroma podizvajalska stranka koalicije, kar je danes v prej omenjenem zakonu jasno pokazala s svojimi vložki in s svojimi neverjetnimi prispevki k temu in kar kaže tudi sicer. Mislim, da bo naš proteus dal res pečat verodostojnosti tej komisiji, in jaz taki komisiji svojega glasu ne morem dati, zato bom glasovala proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Baković, v lastnem imenu?

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Vsaka menjava preiskovalca oziroma vodje preiskave, pa naj bo to v policiji, v NPU ali državnem tožilstvu; državni tožilec, ki vodi obsežno zadevo, in vsaka menjava je lahko samo dvoje – ali gre za taktično oziroma kriminalističnometodično napako, da ne rečem taktično napako; ali pa za naklepen manever. Vendar je rezultat vedno isti; v vsakem primeru se nikoli zadeva ne konča tako, da se odkrije resnica in da se ne zadosti pravici. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegi v desnem kotu dvorane, prosim malo tišine.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala.
Ali gre v tem primeru za taktično napako ali za naklepen manever, bodo najverjetneje na koncu presodili volivci. Vendar kot sem že povedal, rezultat bo vedno isti. V vsakem primeru, ali gre za napako ali pa za naklepno zadevo, resnica ne bo prišla na dan. In zato bom tudi sam danes glasoval proti. Želim, da se vsak, ki bo pritisnil za, zamisli, kaj je s tem naredil in kakšno sporočilo daje ljudem. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, v lastnem imenu.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
SMC naj bi preiskoval SDS. To je isti SMC, ki je z istim SDS v isti vladi in v isti koaliciji. Skupaj kradejo pri nabavah zaščitne opreme, skupaj odpravljajo varovalke, ki ščitijo naravo in okolje … / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Malo tišine.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … skupaj obračunavajo s političnimi nasprotniki, skupaj javna sredstva, proračunski denar, prenašajo svojim izbrancem v gospodarstvo. Ime te igre – provizije. No, za Janeza Janšo nekoliko bolj oblast kot provizije, za Zdravka Počivalška in njegovo stranko provizije zagotovo na prvem mestu. In kakšen rezultat zares lahko pričakujemo, če se ta dva partnerja v zločinu, v kriminalu znajdeta na preiskovalni komisiji na nasprotnih bregovih?! Edini rezultat, ki bo iz tega izšel, je, da bo Zdravko Počivalšek od Janeza Janše prejel kakšen dodaten proračunski bombonček, si bo zgradil še kakšen turistični holding v zameno za molk, v zameno za pometanje pod preprogo vsebin, ki bi jih preiskovalna komisija morala razkriti, pa jih seveda ne bo. Ne bo jih zaradi tega razmerja moči, ki sem ga ravnokar opisal. SMC sodeluje pri udaru Slovenske demokratske stranke na državo, udaru na proračun, na policijo, na okolje, na demokracijo; praktično ni več inštance v tej državi, na katero se ta vlada in ta koalicija ne bi spravila. Stroka je v nemilosti, kadar je v nemilosti, se preprosto zamenja ljudi, kot na primer na NIJZ. Spravlja se na medije in sedaj se spravlja v še naslednji korak sabotaže orodij nadzora, ki jih ima v rokah Državni zbor, s svojim koalicijskim … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Matjaž, proceduralno.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ti bom jaz pomagal, Igor, če lahko. Mislim, da tudi ta govor je treba ustavljati, če smo zdaj striktni do vseh. Ker če hočemo dvigniti nek nivo v tem državnem zboru in da se ljudje zunaj ne bodo med sabo pretepali, ne moremo v tem državnem zboru govoriti, da kdo krade in tako naprej, ne moremo. In zdaj si šel … In poskusimo vendarle nek nivo držati. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Matjaž, pozdravljam to tvojo spodbudo. Upam, da ko ga bom naslednjič ustavil, ne boste vsi vstali in obstruirali seje.
Kolegica Muršič.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala, predsednik, za besedo.
Govorimo o preiskovalni komisiji, ki ugotavlja domnevno pranje nezakonitega denarja v Novi KBM. Gre za izjemno izjemno pomembno zadevo, ki smo jo že obravnavali v prejšnjem mandatu in tudi v tem mandatu. Ker je bil dosedanji predsednik vključen izredno dobro v to zgodbo, da je predelal in pregledal ogromne količine materiala, vsi, ki smo kadarkoli sodelovali v kakršnikoli preiskovalni komisiji, vemo, koliko predelajo člani, ki sodelujejo v sami komisiji, koliko lahko sploh član predela, ker član ima v bistvu še veliko drugih aktivnosti; in predsednik nosi večino te odgovornosti. Zato je izjemno pomembno, da se kontinuiteta nadaljuje, kajti čas je zlato. In v tem državnem zboru bi že po skoraj dobrih štirih letih bil čas, da tudi ta preiskovalna komisija pride do konca. In zato bom danes absolutno glasovala proti predlaganemu sklepu. Pa ne zaradi kolega Periča, enostavno sploh ne morem karkoli reči glede njegovega dosedanjega delovanja, ampak v bistvu predsednik ima največjo težo in tudi pozna zadevo. In ne glede na vso to dogajanje, ki ga imamo, upam, da bodo čim prej volitve, da se nastavijo novi temelji brez strank, ki jih danes javnomnenjske raziskave še komaj zaznajo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Marko Koprivc v lastnem imenu.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
To, kar danes poslušamo, je samo še eden od korakov pri vzpostavljanju janšistične diktature. Tako kot ste … / oglašanje iz dvorane/ Ali smem dokončati?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Dobro, dobro. Okej. Malo miru!

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Tako kot ste se lotili obglavljanja demokratičnih in neodvisnih medijev …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Samo malo, spoštovani kolegice, kolegi! Če je potrebna pavza, bomo tudi naredili prekinitev za pol ure. Dajmo se malo umiriti! Še malo, bo verjetno še nekaj teh …

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Ali se to šteje v moj čas?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Je ustavljena ura. Samo malo! Ura je sicer pozna. Verjamem, da je za nekaterimi še posebej veliko dela, ampak predlagam, da smo kolikor toliko strpni in da poslušamo, kar ima kdo za povedati.
Kolega Koprivc, nadaljujte.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, predsednik, da mi dovolite govoriti v parlamentu.
Ponavljam še enkrat. To je samo še eden od korakov pri vzpostavljanju janšistične diktature, kjer sodeluje SMC, Desus in vse koalicijske stranke … / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Dobro, dobro!

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): S tem dejanjem ste dobesedno obglavili delovanje preiskovalne komisije. Povejte mi, če je normalno, da preiskovalna komisija, ki je bila namenjena preiskovanju nelegalnih in nečednih dejanj trenutnega predsednika vlade Janeza Janše in njegove ekipe, sedaj preiskuje samo sebe oziroma postaviti želite predsednika iz koalicijskih strank. Mislim, da je to nenormalno in nemogoče. Naredili ste, kot rečeno, še enkrat korak k vzpostavljanju totalne oblasti Janeza Janše, komisija pa kot taka ne bo več funkcionalna in ne bo delovala, ker sami sebe zagotovo ne bodo preiskovali. Prepričan pa sem, da bomo kljub temu prišli resnici do dna, čeprav jo skušate spraviti pod preprogo. Glasovali bomo seveda proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, predlagam, da se držimo dnevnega reda, to je obrazložitve glasu, in da ne delamo kakršnihkoli obrazložitev zato, da jih potem izrežemo in damo čez tri minute na socialna omrežja. Skratka, da ravnamo tako, kot temu zboru pritiče.
Še kakšna obrazložitev glasu? Ne.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 30.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na Predlog sklepa o prenehanju funkcije podpredsednikov ter o imenovanju podpredsednika Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in podpredsednice Odbora za obrambo.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina SMC. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim v Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo preneha funkcija podpredsedniku Janiju Möderndorferju, za podpredsednika pa se imenuje mag. Dušan Verbič. V Odboru za obrambo pa preneha funkcija podpredsedniku Gregorju Židanu, za podpredsednico pa se imenuje Mateja Udovč.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 9.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Vprašanj poslank in poslancev.
Glasovanje bomo opravili na podlagi pregleda predlogov sklepov poslank in poslancev za razpravo o odgovorih predsednika Vlade, ministric in ministrov z dne 26. maja 2020, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o predlogih sklepov.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza (Ivana) Janše na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja v zvezi z vplivom javnofinančnih kazalcev na prihodnost.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza (Ivana) Janše na poslansko vprašanje Janija Prednika v zvezi z odzivi vlade na stiske ljudi zaradi pandemije covida-19.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza (Ivana) Janše na poslansko vprašanje Violete Tomić v zvezi s protesti proti politikam vlade in dejanjem oblasti.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja na poslansko vprašanje Jerce Korče v zvezi z ukrepi v domovih za starejše občane ob morebitnem drugem valu epidemije covida-19.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 45.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja na poslansko vprašanje Primoža Siterja v zvezi z omejevanjem širjenja okužb s covidom-19 v domovih za starejše občane.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje Dušana Šiška v zvezi z odlagališčem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO).
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 44.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Janeza Ciglarja Kralja na poslansko vprašanje Braneta Golubovića v zvezi z uresničevanjem zapisanega v drugem poglavju Koalicijske pogodbe o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije 2020–2022.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje mag. Meire Hot v zvezi s priobalno hitro cesto H6.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 45.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja na poslansko vprašanje Nataše Sukič v zvezi z neodzivanjem Ministrstva za zunanje zadeve na ponovno objavo zemljevida Velike Madžarske madžarskega premiera Viktorja Orbana.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje Roberta Pavšiča v zvezi s številom ventilatorjev v Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, v desetih splošnih bolnišnicah ter na Kliniki Golnik na dan 13. marec 2020.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja na poslansko vprašanje Luka Mesca v zvezi z neučinkovitostjo dosedanjih ukrepov za pomoč gospodarstvu in državljanom.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za javno upravo Boštjana Koritnika in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja na poslansko vprašanje Nika Prebila v zvezi z (ne)izplačevanjem dodatka za delo v rizičnih razmerah ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec Lipicer na poslansko vprašanje Maše Kociper v zvezi z ukrepi ob ponovni vrnitvi dela otrok v šole in vrtce.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja na poslansko vprašanje Igorja Pečka v zvezi s prihodki v proračun v mesecu marcu in aprilu 2020.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje mag. Bojane Muršič v zvezi z javnim zdravstvenim sistemom.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na poslansko vprašanje Boštjana Koražije v zvezi z zagotavljanjem prehranske samooskrbe, povečanjem obdelovalnih površin in cenami živilskih artiklov.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 48.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja na poslansko vprašanje Marka Bandellija v zvezi z javnim dolgom in primanjkljajem.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za javno upravo Boštjana Koritnika na poslansko vprašanje Rudija Medveda v zvezi s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec Lipicer na poslansko vprašanje Aljaža Kovačiča v zvezi z vnovičnim odpiranjem šol in vrtcev ter potekom šolskega leta od septembra 2020 dalje.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje Željka Ciglerja v zvezi s prispevki za zdravstveno zavarovanje.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja na poslansko vprašanje Andreje Zabret v zvezi z odkupom in prodajo terjatev s strani SID banke, d. d.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 46.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje Vojka Starovića v zvezi s skrbjo za starejše med epidemijo covid-19.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija na poslansko vprašanje Lidije Divjak Mirnik v zvezi z zakonodajo, povezano z mediji.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi z okoljevarstvenim soglasjem za hidroelektrarno Mokrice.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 43.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje Edvarda Pauliča v zvezi z nadaljevanjem izgradnje 3. razvojne osi.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 46.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na poslansko vprašanje mag. Andreja Rajha v zvezi z oceno ukrepov, sprejetih v času epidemije covid-19.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje Roberta Pavšiča v zvezi s pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje Željka Ciglerja v zvezi z uporabnim dovoljenjem za akumulacijski bazen HE Brežice.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje mag. Andreja Rajha v zvezi z aktualnimi projekti v Mariboru.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 46.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja na poslansko vprašanje Nika Prebila v zvezi s spornim ravnanjem Madžarske.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja na poslansko vprašanje Andreje Zabret v zvezi z zagotovitvijo dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 23, proti 47.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija na poslansko vprašanje Violete Tomić v zvezi z zagotavljanjem avtonomije Javnega zavoda RTV Slovenija.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 46.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

S tem zaključujem to točko in 17. sejo Državnega zbora.

Seja se je končala 27. maja 2020 ob 21.09.
Seje-EvidencaDok