Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.

Seja se je začela ob 12. uri.


PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 21. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Karmen Furman, mag. Bojana Muršič, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Gregor Židan, mag. Dejan Kaloh, Anja Bah Žibert in Franc Kramar.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 5. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in kandidata za ustavnega sodnika dr. Anžeta Erbežnika k 16. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. oktobra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine SD, SAB, LMŠ in Levica Državnemu zboru predlagajo, da se z dnevnega reda seje umakne 10. točka, to je Predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah, skladu za sofinanciranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prva obravnava, EPA 1349-VIII. Predlog za umik ste prejeli v četrtek, 15. 10. 2020.
Želi besedo predstavnik predlagateljev umika?
Kolega Matjaž Han, imate besedo.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predsednik Vlade!
Zakon o demografskih rezervah smo vložili 17. septembra letos. Po našem mnenju – in verjetno se vsi strinjamo – predlog zakona naslavlja pomembno vprašanje, ki pa se ga verjetno vsi v tej dvorani pa še kje drugje sploh danes ne zavedamo. Povezan je s starajočo družbo, če se bolj intelektualno izrazim, gre za demografske trende. Vsi vemo, da je ta naš zakon povezan s pokojninskim sistemom. Naš pokojninski sistem pa po vseh kazalcih čez 20 let ne bo zmogel tega, kar zmore danes, in verjetno tudi država ne bo zmogla tega, kar zmore danes. Zato se mi zdi, da se je treba o demografskem rezervnem skladu pogovarjati. Verjemite mi, da ima opozicija, kar se nas tiče, v tem primeru iskren namen, zato predlagamo, da se na podlagi 46. člena točka z dnevnega reda umakne in se njeno obravnavo prestavi samo za en mesec – za 20 let en mesec ne bi smel biti problem – zato da opravimo razgovor še s socialnimi partnerji. Zahvaljujem se vsem poslanskim skupinam, ki ste nas bile pripravljene poslušati v tem mesecu dni.
Naš predlog je, da se obravnava tega predloga zakona prestavi za mesec dni, in vas prosim za podporo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ali želite besedo še kot predstavnik predlagateljev zakona, kolega Matjaž Han? Ne. Želi besedo predstavnik Vlade? Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupina? Tudi ne. Želi predstavnik predlagateljev umika Matjaž Han dodatno obrazložiti predlog? Tudi ne. Zaključujem predstavitev stališč k predlogu za umik.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 10. točke z dnevnega reda seje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Obveščam vas, da predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 21. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 42 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja.
Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava v odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, Tomaž Gantar, minister za zdravje, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, med 16. in 17. uro. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Ivan Janša.
Poslansko vprašanje mu bo najprej postavil Zmago Jelinčič Plemeniti.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, v Sloveniji sta dve kritični panogi, in to sta zdravstvo in sodstvo. V zdravstvu imamo probleme z medicinskimi sestrami, ki so izredno slabo plačane, čakalne vrste so neskončno dolge. Vendar med 50 prvimi osebami, ki dobivajo visoke plače, je bilo v mesecu marcu 47 oseb iz zdravstva, v mesecu maju jih je bilo pa 46. Če pogledamo, najvišjo plačo je imel marca meseca višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljane, in to 17 tisoč 808 evrov, meseca maja je imel ravno tako zdravnik iz UKC Ljubljana 27 tisoč 45 evrov. Zelo zanimivo.
Potem gremo pa naprej, na drugo kritično panogo, to je sodstvo. Gre za nerešene sodne primere, ki jih imamo. Tožbe proti Sloveniji v Evropi vedno izgubljamo oziroma dobivajo tisti, ki tožijo Slovenijo. Gre za trajni mandat sodnikov in tožilcev. Potem pa pogledamo in vidimo, da je v aprilu najvišjo plačo dobil višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva – 39 tisoč 992 evrov. Še huje je bilo meseca junija, ko je na prvem mestu bil višji pravosodni svetovalec Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je dobil mesečno plačo 50 tisoč 11 evrov. Zelo zanimivo.
Če pogledamo primerjavo z drugimi funkcionarji oziroma uslužbenci v javnem sektorju, se lahko samo zgrozimo. Kako je mogoče, da nekateri dobivajo take denarje, pa ravno v njihovih sektorjih je največ napak, največ čakalnih vrst, največ nerešenih sodnih problemov, največ problematike? Ob tem da imajo neskončno časa in lahko gre potem lahko tudi večina gospa, predvsem gospa s sodišča že ob dvanajstih na tržnico po svežo solato. Človek se vpraša, kaj je tukaj narobe in zato, gospod predsednik Vlade, vas sprašujem:
Ali namerava Vlada kaj storiti, popraviti ta nesorazmerja in te nore zaslužke nekaterih ter popraviti tudi to, da bodo medicinske sestre, pa čeprav na račun teh 50 tisoč evrov, ki jih dobivajo nekateri na mesec, bolje plačane?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslance in tudi člane Vlade prosim, ko govorite, govorite sede, tako je bilo v skladu s priporočili dogovorjeno tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora.
Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za besedo in za vprašanja.
Plačni sistem v Sloveniji ima veliko lukenj. Govorim seveda o plačnem sistemu na sploh. Tudi za plačne sisteme, ki deloma veljajo v gospodarstvu, čeprav je tam problem manjši. Smo daleč od tega, da bi se vedno in povsod nagrajevalo boljše delo in boljše gospodarjenje, polno ovir se je postavilo na poti uveljavljanja tega načela. Plačni sistem v javnem sektorju, ki je imel dober namen, da s tem enotnim pristopom vzpostavi primerljivost, se je popolnoma, vsaj v nekaterih delih, degeneriral v tem času. Neka relativna primerljivost, ki je obstajala na samem začetku, je zdaj v bistvu popolnoma porušena. Z dvigovanjem lestvic pri minimalni plači se je enostavno mislim da prvih dvajset razredov izničilo. Tukaj pri tem delu je absolutno potrebna korekcija. Potem gre za velikanske razlike, ki so nastale vmes, ko so posamične vlade sklepale posamične dogovore, ne vem, enkrat z učitelji, enkrat s policisti, enkrat z drugimi deli javnega sektorja. V nekaterih primerih se je zato razmerje porušilo tudi za 50 %. Korekcije so nujne in namen te vlade je v skladu s koalicijsko pogodbo, da storitveni del javnega sektorja, se pravi, da tisti del javnega sektorja, kjer je zelo težko delati neposredne primerjave, urejamo posebej, administrativni del, kjer je to lažje, pa ohranimo kot enoten plačni sistem. Do končne rešitve je še kar dolga pot. Trenutno smo v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev, ki je zdaj na razpolago za njih, predlagajo boljšo delitev. V okviru tega predloga računam, da bodo odpravljene v smislu predloga tudi anomalije, ki ste jih naštevali in ki jih poznamo že desetletja. Ajpes ves čas objavlja te podatke in posamezniki, tudi v zdravstvu, ki dežurajo, ki imajo neke dodatne vire, potem tukaj drastično izstopajo. To verjetno niso njihove povprečne mesečne plače. Jaz si težko predstavljam, da bi nekdo dobil 50 tisoč evrov mesečne plače, so pa razni poračuni, dodatki in tako nprej. In tukaj so anomalije, absolutno. Tako da je to ena od prioritet, da se to odpravi. Za čas spopada s covidom, pa ste itak zadnjič v petem paketu predvideli dodatno nagrajevanje tako za medicinske sestre kot za zdravnike, ki se zdaj spopadajo s to nevarnostjo.
Kar se tiče sodstva. Eno so seveda povprečja, ki verjetno ne izstopajo, drugo so ti primeri, ki ste jih naštevali. Moram reči, da jih zelo težko komentiram, ker ne vem, za kaj gre. Je pa tukaj nek afront pristop tudi iz teh dejavnosti, da se karkoli uredi ali racionalizira. Spomnite se pomladnega časa, ko smo omejili plače funkcionarjem. Že ko smo to napovedali, je sodstvo protestiralo, češ, da Ustavno sodišče tega ne dopušča in smo jih izpustili. Tožilci so bili vključeni. No, sedaj pa slišim, da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije za 30 %, češ, da morajo tudi oni bili izvzeti. Kljub temu da sodišča takrat niso delala, da ni bil nihče dodatno obremenjen, bi radi nazaj tistih 30 %, kar vse pove o neki, bom rekel, moralni teži te kategorije.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Jelinčič, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
Jaz moram poudariti, da gre pri tem, kar sem jaz povedal, za uradne podatke in ne za kakšne izmišljene. In gre ja za javni sektor. Med tisoč najbolje plačanih v javnem sektorju je okoli 900 zdravnikov, ostalo pa povečini gospoda iz pravosodnega sektorja. In med temi tisočimi ni ne predsednika vlade, ne predsednika države, ne ministrov, ne poslancev. To se pravi, dokler ne bo to urejeno, ne bo niti spoštovanja do funkcije določenih ljudi v državi. In dokler ne bo spoštovanja do funkcije predsednika, ministra in poslanca, ne bo spoštovanja do države in zato se vse skupaj krha in ruši.
Zato sprašujem, gospod premier:
Ali Vlada pripravlja ureditev plačnega sistema in razmerij v javnem sektorju?
Mislim, da bi to morala biti ena od prvenstvenih nalog, da se vzpostavi državotvorni odnos do države, do njenih funkcij in do njenih funkcionarjev.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, želite dopolniti odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Poglejte, saj jaz nisem rekel, da to, kar ste navajali ne drži, pa da niso uradni podatki. Jaz sem samo rekel, da dvomim, da so to povprečne plače, ker si ne predstavljam, da bi nekdo dobil povprečno plačo kjerkoli v javnem sektorju v višini 50 tisoč evrov mesečno.
Da so anomalije, vsi vemo. Da je to treba odpraviti, tudi vsi vemo. Vlada se je tega lotila. Povedal sem, po kakšni formuli. Je pa tukaj tudi problem ustvarjenega javnega mnenja, po katerem tisti, ki dela na kakšni politični funkciji, ne zasluži niti enega evra. Vse, kar je več od enega evra, je preveč. Takšno mnenje je ustvarjeno z veliko pomočjo slovenskih medijev. Že na začetku tega mandataje bila Vlada obtožena, kako si dviga plače, čeprav smo si jih znižali za 30 %. Potem pa smo pred kratkim izvedeli, da tisti uredniki v medijih, ki so nas takrat obtoževali po krivem, da smo si dvignili plače, so si iz covid dodatkov razdelili na tisoče evrov dodatkov, in to neupravičeno. Pa ni bilo nobene reakcije. Se pravi, tukaj vlada velikanska hipokrizija tistih, ki pomembno vplivajo na javno mnenje. Dokler tukaj ne bo enotnih vatlov, bo tudi ta del problema, kar se tiče plačnega sistema, težko urediti zaradi tega pritiska. Nameravamo pa tudi na tem področju predstaviti določene predloge, ki bodo šli v smer korekcije in na vas bo, da jih sprejmete ali zavrnete.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Jelinčič, postopkovno.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala za te odgovore.
Ampak povedati moram, da povprečna plača teh 50, ki imajo vrh tega sistema, je mesečno okoli 12 tisoč evrov, kar je bistveno več, kot imajo predsednik vlade, države, ministri, poslanci, ki imajo okoli 5 tisoč evrov plače. Zato sodim, da bi bilo smiselno o tej zadevi razpravljati, prikazati podatke, ki bi jih tudi slovenska javnost z veseljem videla, da bi se vedelo, kdo so tisti gospodje, ki so morda plačani tudi za kakšne posebne zasluge pri svojem delu.
Zato predlagam, da v okviru ene od naslednjih sej izvedemo razpravo o tej temi. Hvala.


PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Spoštovani predsednik Vlade!
Sami verjetno niti ne opazite, v nadaljevanju boste verjetno celo to zanikali, ampak dejstvo je, da ste na samem ukrepanju, kar se tiče covida v tej drugi fazi, seveda pijani od veselja, da vam je uspelo v prvem delu, kar je sicer dobro, preprosto pogoreli. Predvsem pogoreli v tem, da ste v resnici prepozno začeli ukrepati takrat, ko bi lahko. Namesto da bi se začeli resno ukvarjati in pogovarjati o tem, kakšni bodo pravi ukrepi, ste zamudili najprej pri zapiranju meje, ste se raje dogovorili s hrvaškim premierjem, kako boste malo odložili vse skupaj na začetek šole, kasneje pa z ostalimi ukrep,i kjer ste čakali. Danes imamo premalo postelj za covid bolnike, premalo aktiviranih zdravnikov, ne premalo zdravnikov, aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, nimamo tako imenovane covid bolnišnice, kjer bi lahko izolirali tovrstne paciente in na ta način tudi omogočili, da bi lahko izvajali vse preventivne in kurativne zdravstvene postopke, da se ne bo oslabilo zdravstveno stanje vseh prebivalcev v državi. Zato vas prosim, če mi pojasnite:
Kako boste zagotovili ustrezno oskrbo za vse okužene s covidom, ki bodo v prihodnje potrebovali hospitalizacijo?
Vsi namreč slišimo ta klic zdravstva na pomoč, ukrepov pa v tej smeri razen standardnih ne vidimo. Še posebej ob dejstvu, da ne bodo odpadale operacije, danes slišimo, da z današnjim dnem v Celju in Mariboru teh operacij ne bo več, ki pa tudi ogrožajo življenje v naslednjem koraku.
Če je bil vaš klic, da najprej bomo reševali življenja, me zanima:
Kako boste reševali življenja, ki bodo zaradi zmotnih ukrepov ali pa zaradi ustavljanja zdravstvenega sistema kasneje ogrožena?
Kam se bodo lahko državljani obrnili po to pomoč oziroma koga bodo klicali takrat na odgovornost?
Zato vas prosim, odgovorite na ta vprašanje ne meni, ljudem. Ker verjamem, da vam bo težko in težje meni odgovarjati, potrudite se in ljudem vsaj tokrat odgovorite ne v stilu twitterja, ampak v stilu predsednika Vlade.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Najprej hvala, ker nosite masko, končno, in ne ignorirate več predpisov. Mislim, da je to zelo pomembno v teh klopeh, ker dajemo zgled tudi drugim.
Kar se tiče pripravljenosti na drugi val, pa, glejte, tudi ta val bo mimo, premagali ga bomo in takrat se bomo primerjali, kdo je bil uspešen in kdo ni bil. Obstajajo druge države v Evropski uniji, ki so, kar se tiče kapacitet zdravstvenih sistemov, boljše ali pa slabše od nas, na koncu se bo to vse stehtalo in se bo videlo, kdo je bolje ravnal in kdo je slabše ravnal. Jaz vam zagotavljam, da bo Slovenija tudi po tem drugem valu med zmagovalci in med boljšimi.
Kar se tiče ukrepov. Ko je naša vlada prevzela na začetku epidemije mandat, je bilo v Sloveniji ob vseh možnih rezervah in naporih takrat na voljo okoli 120 postelj za oskrbo za covid bolnike. Danes je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400, ob manjšem zaustavljanju drugih dejavnosti, kot je bilo potrebno spomladi. Absolutno pa ni bilo mogoče v tem času podvojiti zdravstvenega ali pa negovalnega kadra, ker medicinsko sestro in zdravnika ne izšolaš v šestih mesecih. In to vsi vemo. Tudi zdaj, ko se prerazporejajo rezerve, je prioriteta na tem, da se dejavnosti, ki so nujne, v vsakem primeru ohranjajo. Postelj za covid bolnike ne zmanjkuje, postelj za urgentne obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu ne zmanjkuje. Marsikje se to dosega z velikimi žrtvami tistih, ki delajo, vendar zmoremo in bomo zmogli tudi v naslednjih desetih dneh, ko se bodo te številke po vsej verjetnosti še dvigale tudi zaradi tega, ker se je norčevalo iz nekaterih ukrepov, ki bi lahko bili pravočasni, ampak samo, če bi jih vsi upoštevali. Ni res, da nismo reagirali, ko se je začelo število okužb iz Hrvaške povečevati. Slovenija je ena prvih držav, ki so zaprle meje s Hrvaško pred šolskimi počitnicami in smo začeli ta val obvladovati. Je pa seveda res, da je poletna sezona, ko so bile meje po Evropi odprte in ko je življenje več ali manj teklo normalno naprej, povzročila, da se je predvsem med mlajšo generacijo virus ponovno razširil. In to se je potem preneslo naprej. Nobene države ni, ki bi to uspela preprečiti. To je razlika od pomladnega vala. Takrat je virus prihajal iz enega centra, s Kitajske se je začel širiti na posamičnih točkah v Evropi, predvsem v severni Italiji. To se je vedelo in smo lahko to pravočasno do neke mere zamejili, nekatere druge države pravzaprav še bolj. Zdaj je bila pa ta širitev simetrična, povsod od povsod, in vse države so v tem stanju. Nizozemska, ki jo nekateri z velikim veseljem štejete med tako imenovane jedrne države Evropske unije, ima po nekem splošnem prepričanju najboljši zdravstveni sistem v Evropi, pa kljub temu zdaj že dva, tri dni vozijo covid paciente v nemške bolnišnice. Pa še nekaj držav je takih. Včeraj je nemška kanclerka Merklova dejala v izjavi, da ima Nemčija dober zdravstveni sistem, z velikimi kapacitetami, ampak tudi te kapacitete niso neomejene. Če kdo tu misli, da je lahko Slovenija nek izoliran otok v Evropi, na katerega virus ne bo prišel, je enostavno v veliki zmoti. Virus je prišel tudi na Malto, ki je dejansko otok, na Ciper, Veliko Britanijo, enostavno povsod. Sprejemali bomo ukrepe, ki bodo v prihodnosti zagotovili, da širitev ne bo presegla zmogljivosti našega zdravstvenega sistema.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Möderndorfer, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Nisem si niti domišljal, da ne boste preskočili osebne diskvalifikacije, to je pač vaš stil. Lahko bi sicer našteval, kdaj se boste nehali rokovati s politiki, ki jih srečujete, pa jim kar naprej segate v roke, pa tega ne počnem, to ni moj stil.
Predvsem bi rad od vas odgovor, odgovor, na katerega je zelo preprosto odgovoriti. Dal bom nekaj predlogov, ker vidim, da ne želite odgovoriti.
Kdaj jih boste aktivirali, namesto da dajete denar zasebnikom za skrajševanje čakalnih vrst, da se bodo vključili v pomoč za covid bolnike?
S tem bodo prazne postelje brez zdravnikov lahko dobile svojega zdravnika.
Kdaj boste namenili dodaten denar, če ga boste, zdaj imate lepo priložnost v PKP6, v šestem predlogu, dodaten izdaten denar nameniti zdravstvenemu sistemu, namesto da ga dajete za orožje?
Kdaj in kako boste zagotovili, da se bodo preventivni in kurativni pregledi, ki bodo, če se ne bodo opravljali, zahtevali večje število smrti, kot jih bo zahteval covid?
Tega se jaz bojim, da nismo pripravljeni in da ne želite ali pa ne znate ukrepati, ne vem, ampak je kopica ukrepov, s katerimi čakate. Če se bova midva diskvalificirala, ne bova rešila ničesar. Jaz bi rad slišal odgovore. Ne diskvalificirati ljudi. Predsednik vlade in vlada je tista, ki je odgovorna, da da na mizo rešitve, mi samo opozarjamo.
Zato predsednik Vlade, čas je že, da postanete predsednik Vlade. Do danes tega ne počnete, do danes počnete samo tisto, kar predsednik Vlade naj ne bi počel z narodom, naj ga ne bi diskvalificiral in omalovaževal. To počnete konstantno. Imate rešitve na dlani?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Kar se tiče rešitev, ne samo da so predstavljene in komunicirane, tudi v naprej je bil predstavljen načrt z vsemi parametri, kdaj približno stopijo v veljavo posamični ukrepi. Tako da zdaj govoriti, da nismo vedeli, kaj bo, da ne poznamo načrtov, da ni kapacitet, poglejte, to je za nek politični diskurz v stilu, ki je znan, seveda možno, nima pa to nobene zveze z realnostjo. Na vsa ta vprašanja, ki ste jih postavljali, ste dobili odgovore, tako da tisto, kar mogoče manjka in po čemer se Slovenija dejansko razlikuje v tem času boja s corono po celi Evropi in po večini sveta, je to, da drugje je več ali manj politika sposobna stopiti skupaj. V Državnem zboru ste prejšnji teden, večina iz opozicije je glasovala proti dodatnim kapacitetam v zdravstvu, proti podaljšanju rokov za uporabo turističnih bonov, proti nadomestilom tistim, ki zaradi corone čakajo na delo, proti vsem ukrepom, ki so sami po sebi logični in ki jih sprejemajo povsod po svetu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Postopkovni predlog, kolega Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): V skladu s poslovnikom pričakujem, da se odpre razprava na to temo. Še posebej zato, ker če želi opozicija in koalicija sodelovati, mora to potezo v prvi vrsti najprej pokazati tisti, ki je velik in močan in ima v prvi vrsti tudi izvršno moč. Kako in na kakšen način, pa seveda ne z žaljenjem in podcenjevanjem, opozicija bo vedno podprla dobre predloge, bo pa vedno proti temu, da se vdira v stanovanja, kar je z ustavo onemogočeno, in bo proti temu, da se zaničuje tako znanstveno kot kulturno delo in se sklicuje v imenu covida, da je treba te stvari rešiti zdaj, takoj in tukaj. Predsednik Vlade, pričakujem vas na tej razpravi predvsem s predlogi, ki bodo v dobrobit narodu, ne s predlogi, s katerimi hodite v zadnjih paketih, ki dostikrat nimajo nobene zveze in povezave z rešitvijo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Naslednji bo vprašanje postavil Soniboj Knežak.

SONOBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, spoštovani predsednik Vlade.
Od kar je bil leta 1996 sprejet dogovor o znižanju pokojninskih prispevkov za delodajalce, pokojninska blagajna konstantno ustvarja izgubo. Minus pa mora po zakonu pokrivati državni proračun. Ta minus se trenutno suče okrog milijarde evrov. Če k temu izpadu iz naslova prispevkov delodajalcu dodamo še neugodne demografske kazalnike v naslednjih letih, so napovedi, da bo ta primanjkljaj čez 20 let dosegel že blizu 3 milijarde.
Politika je v preteklem obdobju že sprejela nekatere zakonske nastavke, da bi poskušali rešiti ta problem. Naj omenim sam dva zakona, Zakon o pokojninski reformi, ki je uzakonila preoblikovanje tega demografskega sklada in pa nenazadnje tudi v Zakonu o SDH imamo določila, da se v demografski sklad preoblikuje kapitalska družba. Naj spomnim, da je oba zakona pripravila in sprejela vaša druga vlada. Gotovo se boste strinjali z mano, da je ustanovitev rezervnega sklada, s katerim bi vzpostavili dolgoročno garancijo za pokojnine prihodnjih generacij, pomemben projekt. Projekt, ki terja ne samo politično, ampak tudi širšo družbeno soglasje. Gre za tako pomembne odločitve, da jih ljudje morajo razumeti in o njih mora biti opravljena tudi čim širša javna razprava.
Spoštovani predsednik! Ne želimo si, da bi našo vložitev predloga zakona razumeli kot nagajanje ali blokiranje vlade. Nasprotno. Predlog smo pripravili pregledno na podlagi že uzakonjene smeri. Na mizo smo dali premišljen predlog, ki je v celoti odprt za javno razpravo. Mi smo jo v teh dneh delno že opravili, obiskali smo sindikate, združenje upokojencev, bili smo pri poslanskih skupinah, tudi vaši. V tem tednu pa načrtujemo še predstavitev tako pri mladinskih kot gospodarskih organizacijah. Predlog smo posredovali tudi Ekonomsko-socialnemu svetu, a tam ga še niso uspeli obravnavati. Nova pravila za obravnavo opozicijskih predlogov zakonov pa še niso bila nikoli uporabljena. Vaša vlada je pripravila svoj predlog, ki ima drugačen koncept. Zato me zanima, spoštovani predsednik:
Ali se boste zavzeli za poglobljeno javno razpravo o obeh predlogih zakonov, ki sta vložena v parlamentarni postopek?
Ali boste kot eden izmed partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu pripomogli k temu, da se bo na tem forumu obravnaval tudi zakonski predlog, ki smo ga vložili poslanke in poslanci Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek?
Ali boste pri obravnavi vladnega predloga zakona iskali širše parlamentarno soglasje za njegovo sprejetje?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Poglejte, v načelu je odgovor da. Mi smo pripravljeni upoštevati vsak dober predlog. Povedali smo to vnaprej. Povabili smo vas že na samem začetku, da sodelujete pri oblikovanju, da od samega začetka sokreirate sistemske zakone v okviru partnerstva za razvoj. Lahko bi bil to enoten predlog, pa ste to zavrnili. Pričakovati pa sedaj, da bo vlada, ki je pripravo tega zakona začela štiri mesece pred vami, opravila vse te razprave s temi, o katerih vi govorite, predstavila materijo na Ekonomsko-socialnem svetu, Zvezi društev upokojencev in vsem ostalim deležnikom, sedaj rekla, aha, ker se je pa še nekdo drug pojavil, bomo pa mi z vsem tem počakal, pa dali kakšne naše dobre predloge opoziciji. Mogoče bi to še naredili, če bi vaša stranka, ki je na oblasti, ne vem, 70 let, od leta 1945, kdaj ravnala tako, pa se ne spomnim, pa smo bili veliko časa v opoziciji, da bi ta model peljali. Za razliko od nas, nas niste nikoli povabili v partnerstvo za razvoj, nikoli niste nobenega našega zakona sistemskega podprli, nikoli nobenega predloga vzeli. S tem jaz ne trdim, da bomo mi ravnali tako kot vi. Kakršenkoli dober predlog, nekaj jih je, mimogrede, ko smo se pogovarjali z Zvezo društev upokojencev, smo načelno pogledali predloge iz obeh zakonov in v vaših predlogih je nekaj stvari, ki smo jih pripravljeni upoštevati. Ne pomeni pa to, da bomo spremenili smeri, ki je po mojem mnenju tukaj ključna za rešitev problema. To je, da imamo en sklad, da je upravljanje državnega premoženja enotno in transparentno, pregledno, da pri nadzoru ne glede na to, kdo je na oblasti, sodelujeta tako vlada kot opozicija, to je v našem predlogu, in da se preneha z vrtičkarstvom, ki se sedaj v glavnem brani. Če hočete moj iskren odgovor na vaše vprašanje, ali gre za nagajanje. Ne gre toliko za nagajanje z vaše strani, kot gre za branjenje vrtičkov, da se nič ne spremeni, da se državno premoženje upravlja na štirih, petih različnih koncih. To pomeni štiri, pet uprav, nadzornih svetov, nekaj sto individualnih pogodb, nekaj sto raznoraznih sponzorskih pogodb, podjemnih pogodb z raznoraznimi prijateljskimi subjekti, na koncu to vse skupaj znese na leto, tako 30 do 40, mogoče 50 milijonov režijskih stroškov, ki ne gredo v pokojninsko blagajno ali pa za druge potrebe, ampak za potrebe tistih, ki imajo vpliv na upravljanje, tistih, ki imate vpliv na upravljanje s temi vrtički. Preprosto gre za to.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani predsednik Vlade! Jaz moram reči, da mi je žal, na moje, jaz upam, da korektno postavljeno vprašanje, ki je bilo brez žalitve, sem pričakoval tudi en korekten odgovor. Jaz sem v tem državnem zboru poslanec dve leti, ne pa od leta 1945. Mene zanima s tem pomembnim vprašanjem prihodnost, ne moje penzije, ampak mojih otrok, zato smo to naslovili.
Danes imamo na mizi dva predloga, kar se mi zdi po mojem dobro. Naš predlog ni nastal v mesecu septembru, naš predlog smo imeli v obravnavni na naših strokovnih svetih že kar nekaj časa. Zato sem omenil, da to ni nagajanje, ampak naš prispevek k temu, da rešimo problem, ki ga ima ta država. Ta problem je resen, pa ga politika v zadnjih 15 letih ni uspela razrešiti. Naš predlog koncepta gre v smeri in po informacijah, ki sem jih dobil, je že bila dosežena kar neka velika mera soglasja. Zdi se mi dober, ker opredeljujemo vire, sredstva, ne pa premoženje. V zpizovski blagajni primanjkujejo finančna sredstva. To je problem, ki ga naslavlja in rešuje naš predlog zakona.
Preden končam, ker ste omenili tudi vaš predlog, bi vas samo vprašal. V petek je bila s strani Komisije za preprečevanje korupcije dana kar krepka zaušnica vašemu predlogu, in sicer pravijo, da obstaja ogromno možnosti korupcije, nasprotja interesov, transparentnosti v postopkih imenovanja članov, skratka ena kopica zelo resnih pripomb.
Zato me zanima, spoštovani predsednik Vlade:
Kako boste ukrepali?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Če gre za resne pripombe, jih bomo seveda upoštevali. Moram pa reči, da ne vem, o čem govorite, ker jaz teh predlogov nisem videl. Karkoli je možno dodati v smislu večje transparentnosti, zagotovo zakonu ne bo škodilo. Je pa veliko vprašanje, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije ni ocenila sedanjega sistema z vidika korupcije. Pa vseh teh stotin raznoraznih sponzorskih pogodb in svetovanj ter odvetniških storitev, za katera gredo zdaj sredstva iz štirih, petih naslovov netransparentno, namesto da bi šlo v pokojninsko blagajno. To je pa vprašanje, ki ga jaz naslavljam na Komisijo za preprečevanje korupcije v korist upokojencev, v korist tega, da bo ta denar prišel tja, za kar bi dejansko moral biti namenjen.
Kar se tiče predlogov iz vašega zakona, smo jih pripravljeni upoštevati. Ampak zakon, ki smo ga mi vložili, je vložila koalicija, ki ima večino v Državnem zboru, in pričakujemo, da se bo okoli tega predloga dodalo še druge dobre predloge, ne pa da bo zdaj manjšina terjala od večine, da se prilagodi njihovem postopku. Če poznate kakšno državo na svetu, ki se imenuje demokratična in stvari tako potekajo, potem mi jo naštejte. Jasno je, kaj je tukaj tisto ali pa tisti del parlamenta, ki ima odgovornost. In tudi ni res, da doslej ni bilo takšnih predlogov. Mi smo v opoziciji vložili dvakrat predlog rešitve, pa je niste podprli. Tudi nekateri drugi so vložili predlog rešitve, pa tega niste podprli. Koalicije, v katerih ste bili, pa se nikoli niste uspele zmeniti, da bi se uskladile glede tega predloga. Zdaj se je prvič zgodilo, da je neka večinska koalicija izdelala nek predlog, ki pije vodo in ki je v proceduri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Knežak, postopkovni predlog.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala.
Spoštovani predsednik Vlade! Jaz sem po dveh letih še kar naiven, ker sem nekako upal, da bom iz vašega odgovora dobil kaj več strpnosti in pa neke pripravljenosti tudi za dialog. Imam občutek včasih, ko pridem v Državni zbor, da se nekateri ne zavedate tega, da ste v Državnem zboru, ampak da ste v društvu zgodovinarjev. Kaj mene briga, kaj je bilo pred dvema, tremi, štirimi mandati. Naš predlog in moje vprašanje je bilo korektno. Imamo dva predloga. Jaz sem pričakoval tudi korekten odgovor. Razlik med predlogoma zakona, ki sta bila vložena v Državni zbor, je več. Ena najbolj očitna je ta, da naš predlog naslavlja samo en problem, to je primanjkljaj, ki ga imamo v zpizovi blagajni. In s tem zakonom rešujemo in naslavljamo tudi sredstva. Naš predlog skuša v sistem vnesti nek socialni dialog, za vašega ne vem, če je ravno tako. Naš predlog, tisto, kar se mi zdi tudi pomembno, ločuje med odgovornostjo za upravljanje in pa odgovornostjo lastnika. Vi v isti koš mečete upravljavske in lastninske pravice. Mislim, da je to v nasprotju, vsaj kolikor so me poučili, z nekimi smernicami OECD, ki govorijo o vzdrževanju teh dveh pravic. Mislim, da na ta način tega ne moremo obravnavati s 46 glasovi, da bi za to morala biti, vsaj po mojem mnenju, dvotretjinska večina, ker gre, kot sem rekel, za pomemben družbeni konsenz. Zato smo tudi dali predlog, da dobimo še dodaten mesec, da opravimo javno razpravo, ki bo že tako otežena zaradi epidemioloških razmer, ki trenutno vladajo.
Vse kaže, da tudi koncepta teh zakonov ne bosta imela neke prave priložnosti, da se soočita med sabo na podlagi argumentov, zato v skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje na naslednji seji opravi splošna razprava. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Naslednji bo vprašanje postavil mag. Marko Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik Vlade gospod Janez Janša! Vlada je na julijskem zasedanju Evropskega sveta v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje in odpornost izjemno uspešno izpogajala največ evropskih investicijskih sredstev v zgodovini Slovenije. Slovenija je tako do leta 2029 upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Izredno uspešna pogajanja so za nami, zdaj je pa pomembno, da ta sredstva pametno ter učinkovito počrpamo in investiramo.
Kakšna je strategija Vlade oziroma kateri so njeni prioritetni ukrepi, s katerimi bo zagotovila pametno ter učinkovito črpanje in investiranje evropskih sredstev?

JANEZ (IVAN) JANŠA: Drži, sredstva, ki so na voljo, so vsaj za naslednja tri, štiri leta večja, kot so bila kadarkoli prej iz teh virov v primerljivem obdobju. Ne samo zato, ker smo v nasprotju s pričakovanji povečali redni evropski proračun, ki je alociran za Slovenijo, se pravi sedemletni finančni okvir, ampak tudi zato, ker je zdaj zaradi epidemije temu dodan še sklad za okrevanje in odpornost.
Kar se timinga tiče, glede na to, da je v prejšnjih dneh bilo polno dezinformacij, kako je Evropska komisija zavrnila načrt za okrevanje in odpornost, nacionalni načrt, in to prej, preden so bili sploh predpisani okviri, na podlagi katerih se bodo taki načrti ocenjevali. Rok za sprejetje teh načrtov oziroma potrditev na evropski ravni je april prihodnje leto. Naš načrt oziroma na namen je, da ne čakamo do aprila, ampak da do konca leta predlagamo in sprejmemo ta načrt. Vlada je nek okvirni osnutek sprejela pred desetimi dnevi. Ta osnutek predvideva prioritete natančno v smislu samega namena oziroma naslova sklada, to je okrevanje in odpornost. Se pravi, naš namen je, da s hitrimi investicijami v tiste sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi za odpornost za naprej, zagotovimo dodatne kapacitete v zdravstvenem sistemu, v sistemu skrbi za starejše, pri investicijah, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalne družbe, digitalizacije, v smislu trajnostnega razvoja in v okviru vseh teh namenov v smislu nadgradnje fizične oziroma prometne, pa tudi energetske in komunikacijske infrastrukture, še posebej v tistih delih države, ki so bili doslej zapostavljeni.
Kar se tiče zdravstvenega sistema, bosta zgrajeni dve novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih regijah bodo obstoječe bolnišnice spremenjene v negovalne in bodo zgrajene nove regionalne bolnišnice. Znatno bomo povečali kapacitete zdravstvenega sistema na vseh tistih točkah, za katere že deset let vemo, da so premajhne, pa tudi na tistih, za katere se je zdaj v času epidemije izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve. Glavna ovira za to, da se ta sredstva ne samo počrpajo, ampak tudi pametno investirajo, so domače birokratske ovire. Na prvem mestu miselnost, da moramo biti še bolj papeški od papeža. Se pravi, del aparata, ki je doslej delal na teh projektih, ki je sicer podhranjen, to je treba reči, kjer so sposobni ljudje od prve finančne perspektive naprej, ko smo vzpostavili ta sistem, odhajali in jih danes najdemo povsod drugod, v glavnem po tujini, kot pa na mestih, za katere smo jih usposabljali. Ampak tudi v tem preostalem delu se je očitno z vrha razpasla neka miselnost, da je to predvsem kontrola nad investitorji, nad izvajalci, nad tistimi, ki predlagajo programe, nad občinami, nad podjetji in tako naprej, kar je v praksi velikokrat izgledalo tako, da je nekdo predlagal nek projekt, pa je dobil čez en mesec pisni odgovor, da so tri vejice postavljene narobe in potem, ko je popravil tiste vejice, je trajalo tri mesece, preden je bil naslednji odgovor.
Najprej je potrebno spremeniti miselnost, in to delamo in se spreminja. Se pravi, vsi, ki na nacionalnem nivoju delajo na investiranju teh sredstev, so tukaj pomočniki investitorjev. Se pravi, morajo jim pomagati, da te projekte pripravijo tako, da bodo šli skozi bruseljsko sito, da se praviloma ne komunicira preko dolgih pisem, ampak neposredno. Obstajajo telefoni, elektronska pošta in tako naprej. Poleg tega pa je dodatna kadrovska krepitev zdaj prioriteta, kar se tiče kadrov v prihodnje za te namene.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor.
Področja, v katera mora Slovenija vlagati sredstva, da se zagotovi visoka raven kvalitete življenja in blaginja državljanov, so številna. Za zagotovitev visoke ravni kvalitete življenja in blaginje državljanov mora Slovenija vlagati v prometno, okoljsko, energetsko, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo. Še posebej je pa pomembno investirati v zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, torej v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Le z dolgoročno konkurenčnim gospodarstvom bomo sposobni sami sfinancirati visoko raven javnih storitev, se soočiti z demografskimi gibanji, ki so trenutno žal neugodni, in zagotoviti trajno in stabilno blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije.
Ali ima vlada strategijo, katerim področjem oziroma komu in koliko se bo namenilo evropskih sredstev?
Ali bo v praksi to pomenilo, da bo šlo pri odločanju o uporabi sredstev za ali – ali odločitve, torej da bodo določena področja dobila dovolj sredstev, določena področja pa mala ali celo nič sredstev.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, ali želite še dopolniti?

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Evropska sredstva niso edini vir investiranja. Zagotovo moramo biti sposobni tudi iz lastnih virov, proračunskih in ostalih virov proračuna na državni in na lokalnih ravneh, predvsem pa z ustvarjanjem okolja za privatne investicije zagotoviti dovolj sredstev za vse te namene. Tudi za inovacije, za raziskave in razvoj. Je pa posebej to področje eno od petih prioritetnih tudi v tem evropskem okviru in deloma je možno investiranje teh sredstev s temi okviri tudi zamejeno. Se pravi, ni zgolj od nas odvisno in ni naša odločitev v tem smislu, ali bomo zdaj dali vse za digitalno družbo in transformacije in inovacije ali pa za zdravstvo. Tukaj gre za sorazmernost, in to seveda upoštevamo. Kot že rečeno, gre za kombinacijo domačih in evropskih virov pri mnogih projektih. Nenazadnje je tudi pri evropskih sredstvih potrebna lastna udeležba. Tako se znotraj tega manevrskega prostora določajo tudi prioritete.
Treba je pa vedeti, da je tempo tu hud. Še nikoli ni bilo tako malo časa za pripravo programov, glede na to, da gre za front loading. Se pravi, ko gre za sklad za okrevanje in odpornost, bo možno večino sredstev porabiti takoj, ne bo treba čakati po letih, tja do leta 2026. In tudi v našem interesu je, da sredstva čim prej investiramo, ker prej jih bomo investirali, prej bodo dajala učinke. Ni vseeno, ali neko cesto zgradiš danes in s tem omogočiš neki regiji bistveno hitrejši razvoj v naslednjih petih letih ali pa to cesto zgradiš šele čez pet let in ta regija v tem času zaostane. Odprava birokratskih ovir je tu ključna, in to je ena od naših prioritet. Uresničevanje te prioritete, se pravi debirokratizacija je tudi eden osnovnih pogojev za decentralizacijo, da se bodo ta sredstva tudi pravično investirala po celi državi, da to na koncu ne bo samo v osrednji Sloveniji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.
V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 20. seji Državnega zbora.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec Lipicer bo odgovorila na vprašanje Aljaža Kovačiča v zvezi s potekom izobraževanja ob morebitnem bistvenem poslabšanju epidemiološke slike.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec.
Gre za odgovor na vprašanje še iz prejšnjega sklica redne seje Državnega zbora, ki bo danes malo drugačen, kot bi bil prejšnji mesec. Razlog za to pa je seveda aktualna epidemiološka slika. To je tisto, kar je pravzaprav eno od dveh temeljnih meril, ki ju moramo tudi na polju vzgoje in izobraževanja v tem obdobju, v tem trenutku upoštevati, ko pripravljamo odločitve o najbolj optimalnem načinu oziroma modelu izvajanja celotnega procesa. Aktualna epidemiološka slika, kot vidite, je več kot zahtevna. Prav danes je tudi ponovna razglasitev epidemije za nadaljnjih 30 dni. Vlada Republike Slovenije je temu sledila tudi pri pripravi različnih ukrepov na vseh raznolikih področjih javnega življenja. Med njimi je bilo potrebno veliko pozornost nameniti tudi vzgojno-izobraževalnemu procesu, ki neposredno zadeva 20 % celotne populacije, v posrednem smislu pa zadeva oziroma prizadene mnogo več kot polovico vseh prebivalcev. V tem smislu sta bila dva temeljna kriterija dveh temeljnih strok, ki smo ju morali spoštovati pri iskanju najbolj optimalnega pristopa k aktualni situaciji. En kriterij je bila aktualna epidemiološka slika, drugi kriterij pa je bil iskanje načina za najbolj optimalno in kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v danem trenutku naprej. V tem smislu torej odločitev, ki vam je bila predstavljena konec prejšnjega tedna in smo jo aktivirali tudi v začetku tega tedna. Glede na to da mi zdajle že zmanjkuje časa in da imam podobno vprašanje tudi še potem v nadaljevanju, bom potem še bolj podrobno lahko razložila razloge in vsebino tega ukrepa v nadaljevanju. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Kovačič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo.
Hvala, ministrica, za odgovor. Namen mojega vprašanja je bil, da bi javno povedali, kje bo tista točka preloma, da se bodo starši lahko pripravili skupaj s svojimi otroki na zaprtje šol, če bi se to zgodilo. Zaradi tega smo tudi v Listi Marjana Šarca, mislim da že v mesecu maju sklicali sejo odbora, da bi več kot štiri mesece imeli časa, da bi pripravili kriterije, ki bi bili javno dostopni, kot sem povedal, da bi se lahko vsi pripravili na morebitne modele a, b, c, o katerih ste tudi sami govorili. Dejstvo je, da izobraževanje na daljavo ni primerljivo z izobraževanjem v učilnici. To so povedali tako učitelji kot tudi učenci, da ne govorim o vseh tistih otrocih, ki imajo posebne potrebe oziroma imajo takšne ali drugačne zadeve, da ne morejo normalno slediti pouku. Kaj se nam je v praksi zgodilo, je to, da dejansko po našem prepričanju ponovno niste na pravilen način prikazali morebitnega zaprtja šol niti niste šol pripravili na to. Danes zjutraj sem videl novico Arnesa, ki nekako skrbi za tehnologijo, da zaradi izrednega navala so težave z vpisom učencev. Če nekdo ni pričakoval izrednega navala ob tem, da so učenci doma, ne vem, kdaj lahko to pričakuje. To so zadeve, ki so nedopustne za kvaliteten pouk.
Že pred enim mesec in tudi danes vas ponovno sprašujem:
Kdo je ta stroka, ki odloča o zaprtju šol?
Ali je to samo politika ali so na tem sestanku, ko govorite, da je je vključena takšna in drugačna stroka, bili vključeni tudi psihologi, pedagogi, sociologi in nenazadnje tudi učitelji, profesorji in ravnatelji?
Eno od združenj ravnateljev je reklo, da način zaprtja šol ni pravilen in da se tudi ne strinjajo, da so se dejansko šole na takšen način zaprle.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC: Izkušnje iz tega spomladanskega obdobja imamo vsak na svoji strani. Ta situacija, ki se dogaja danes, čeprav je alarmantna v prvi vrsti zaradi nas samih in našega neodnosa do resnosti situacije in pa do nevarnosti prenašanja okužb, ki jo delamo sami sebi, nas žal ne sme več presenetiti. In imate prav. To, kar se je danes zgodilo z Arnesom, ni bilo dobro. Sama sem že naročila poročilo in obrazložitev, zakaj je do tega prišlo. Naj povem, da vsi tisti, ki uporabljajo MS-Teams sistem, tega problema niso imeli in na samo srečo je to večja večina uporabnikov.
Kar se pa tiče samih odločitev in pa predvidljivosti tega, kar moramo delati v vzgojno-izobraževalnem procesu. Poglejte, na podlagi izkušnje iz spomladi, na podlagi sodelovanja s tako epidemiološkim kot pedagoškim delom stroke in našo odgovornostjo, ki jo nosimo kot vlada, smo pripravili tole publikacijo, v kateri so notri navedeni štirje temeljni modeli z vsemi temeljnimi izhodišči in pravili. Vsi tisti, ki so sodelovali pri tej zgodbi, sodelujejo tudi v okviru posvetovalne skupine, ki jo sama tedensko, dvakrat na teden organiziram, da pridobivam podatke o ocenah aktualnega stanja in pa izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi katere se potem skupaj odločimo o najbolj optimalnem delu ukrepov oziroma odločitev na strani, bom rekla, tega pedagoško-strokovnega, pa, recimo temu, političnega dela odločitve. Na drugi strani pa imamo tukaj tudi epidemiološki del stroke in pa posvetovalno skupino v okviru Vlade, ki pa tudi ta segment potem nekako predloži Vladi do sprejetja neke končne odločitve. Optimalna rešitev, ki jo izvajamo ta trenutek, res začasna rešitev za ta šolski teden, je bila enotno sprejeta tako s strokovnim delom, s predstavniki ravnateljev in z epidemiološkim delom stroke.
Toliko, kar se tiče samega procesa. Zelo pomembno je, da smo vsi aktivno vključeni vanj in da predvsem zelo zelo konstruktivno in z razumevanjem pristopamo k temu, da poiščemo najbolj optimalen del rešitve v danem trenutku. Strinjam se z vami, izobraževanje na daljavo ni primerljivo in ni enako kakovostno, kot je izobraževanje v razredu. Vendar pa nam žal statistični podatki o okužbah in pa o širitvi okužb, ki … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kovačič, imate besedo za postopkovni predlog.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala še enkrat za besedo in hvala ministrici za dopolnili odgovor.
Naši otroci so preveč pomembni, da bi jih lahko dejansko v tej fazi oziroma v kateremkoli trenutku začeli zanemarjati in vemo, kaj pomeni dober izobraževalni sistem, ki smo ga imeli in upam, da ga bomo tudi v bodoče imeli v Republiki Sloveniji. Iz besed ministrice nekako sklepam, da bi šole naj bile zaprte le ta teden, kasneje sledijo krompirjeve počitnice, kar mi nekako ne gre skupaj, glede na to da je bila z današnjim dnem razglašena epidemija. Po tistih listih, ki ste jih kazali na novinarskih konferencah, pa se potem nekako predvideva, da bi naj šole bile zaprte vsaj mesec dni in ne le en teden, kot ste danes rekli.
Ker še vedno vsaj po mojem mnenju kar nekaj učencev, se pravi družin, nima doma zadostno število računalnikov, da bi lahko vsi nemoteno spremljali pouk, da so težave in da je še vedno kar nekaj nejasnosti, bi prosil, da na eni izmed naslednjih sej tudi v dobro vseh naših otrok opravimo razpravo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril na vprašanje Mojce Škrinjar v zvezi z ustavitvijo revizije gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka! Morebiti je res nekoliko vibracij v javnosti povzročila odločitev Ministrstva za okolje, da ne naroči revizije gradnje kanala C0 skladno s projektno nalogo, ki je bila izdelana v prejšnjem mandatu oziroma ki je bila pripravljena na ministrstvu pod prejšnjim ministrom. Eden izmed formalnih razlogov je tudi, ker pred rebalansom ni bilo zadosti sredstev. Obstaja pa še bolj pomemben vsebinski razlog. Namreč ta revizija se nanaša na vsebino, ki pa je prav v tolikšni meri oziroma še večji meri pokrita z odločitvijo, da je potrebno za kanal C0 izdelati presojo vplivov na okolje. Namreč v projektni nalogi za revizijo je bila cela kopica vsebin, ne pa vse, ki so v podzakonskih aktih, ki urejajo vsebino presoje vplivov na okolje zajeti. Nedavna odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje je, da bo moral investitor, to je Mestna občina Ljubljana, za kompletni povezovalni kanal C0 pridobiti okoljevarstveno soglasje po predhodni presoji vplivov na okolje. S tem se bo ta trasa glede na tehnične rešitve, ki so bile vmes tudi že modificirane, proučila glede na tehnične rešitve iz vseh okoljskih vidikov: tako vpliva na podzemne vode, vodne vire kakor tudi vpliva na naravne vrednote, konkretno Naturo 2000, ki tam poteka, na nepremičnine in na vse dejavnike, deset jih je, ki so povezani z vplivi na okolje. To je najpomembnejše.
Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da bomo v okviru revizije, ki jo sedaj pripravljamo in usklajujemo, ker gre za medresorsko revizijo, revidirali pravzaprav izbor te trase. Jaz mislim, da je ključni problem v tem. Mimogrede, revizija, ki jo je želelo naročiti prejšnje ministrstvo, sploh ne odgovarja na to vprašanje. Jaz pa mislim, da je to najpomembnejše. Ali je bila trasa kanala C0 skozi vodovarstveno območje izbrana kot najustreznejša, proforma samo, ali je pa to dejansko okoljsko in vsebinsko najustreznejša trasa? Jaz sem pogledal nekatere dokumente, ki so botrovali tej odločitvi, da je C0 skozi vodovarstveno območje najustreznejša varianta po mnenju investitorja, to je Mestne občine Ljubljana, vendar se mi poraja dvom tako glede gospodarnosti te odločitve kot tudi sprejemljivosti do okolja. Tako da brez skrbi, želim povedati pred nadaljevanjem, da je ta projekt trenutno ustavljen, ne odvija se nobena aktivnost, tudi nobenega dovoljenja ni moč izdati, zaustavljena so vsa plačila, tudi tista zaostala, ki bi morala biti zaradi tega, ker ne želimo na Ministrstvu za okolje prevzemati tveganj s poplačevanjem že zapadlih situacij, glede na to da ne vemo, ali je ta projekt sploh okoljsko sprejemljiv. Ko bo izdelana presoja vplivov na okolje in ko bo izdano okoljevarstveno soglasje, seveda če bo, bo to povzročilo lahko nadaljevanje projekta. Do takrat pa ne moremo prevzemati teh odgovornosti. Kar se tiče preostankov potrebnih gradbenih dovoljen, seveda le-ta ne morejo biti izdana in tudi gradnja se ne more nadaljevati, dokler ni zaključena presoja vplivov na okolje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovana poslanka, želite besedo za dopolnitev?

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa. Ne.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril najprej na vprašanje Sama Bevka v zvezi z zapiranjem poštnih poslovalnic.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec Samo Bevk! Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci! Hvala za vprašanje.
Ker ste izrazili željo, da sem karseda konkreten bom odgovarjal po posameznih vprašanjih in s konkretnimi podatki.
Prvo vprašanje. Kakšno je stališče do zapiranja poštnih poslovalnic v Sloveniji?
Glede prvega vprašanja poznate moje stališče glede dostopnosti do javnih storitev. Mislim, da se mora Slovenija razvijati tako, da bo raven storitev v različnih občinah in krajih primerljiva. To je, in tega se zavedam, ideal, ki pa je težko stoprocentno uresničljiv. Vendar pa smo kot država dolžni, kjer je to v naši pristojnosti in moči, uveljavljati interes za to, da imajo naši državljani na voljo javne storitve, ki jih potrebujejo za normalno življenje in delo. Glede storitev Pošte Slovenije sem se osebno angažiral in zato od oktobra 2019 do danes niso zaprli nobene pošte. V tem obdobju je Pošta šest pošt preoblikovala v pogodbene pošte. V enakem obdobju pa je pet pogodbenih pošt ponovno sprejela pod redni sestav.
V drugem vprašanju me sprašujete, ali zagovarjam dostopnost do vseh poštnih storitev za vse državljane, ne zgolj za dobičkonosnost Pošte Slovenije. In če da, kaj bomo storili, da bomo to zagotovili.
Glede tega vprašanja lahko rečem, da vemo, da je trg poštnih storitev v Republiki Sloveniji liberaliziran. Pristojnosti našega ministrstva se nanašajo izključno na področje zagotavljanja izvajanja in financiranja univerzalne poštne storitve, kot ste sami pravilno navedli. Pošta Slovenije pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje predpisane zahteve glede univerzalne poštne storitve. Kot ste sami rekli, pa pošta izvaja tudi tržno dejavnost, nad katero pa mi kot MGRT nimamo pooblastil. V tem pogledu se Pošta Slovenije seveda prilagaja trgu in potrebam potrošnikov. V tem pogledu se ne razlikuje od pošt drugje po svetu.
Tretje vprašanje, ki ste mi ga postavili: Ali drži informacija, da naj bi Pošta Slovenije po načrtu optimizacije svojega delovanja namesto 528 pošt ohranila le 217 svojih poslovalnic?
Po podatkih Pošte Slovenije poštna mreža trenutno obsega 486 kontaktnih točk, 319 klasičnih poštnih poslovalnic, 141 pogodbenih in 26 premičnih pošt. Dodatno je na terenu tudi 52 pismonoških pošt, kjer lahko uporabniki opravljajo storitve preko pismonoše. V zadnjih desetih letih je bilo po državi zaprtih oziroma ukinjenih zgolj 16 poštnih poslovalnic. Od septembra 2019 do konca 2020 ni bila oziroma ne bo zaprta nobena pošta oziroma kontaktna točka.
Četrto vprašanje: Ali lahko predvidena sprememba optimizacije negativno vpliva na položaj zaposlenih in s tem na primer nevarnost zmanjšanja pismonoš?
Kot sem že rekel, se pristojnost ministrstva nanaša izključno na področja izvajanja univerzalne storitve. V okviru svojih pristojnosti ne morem posegati v poslovanje gospodarske družbe Pošta Slovenije, ki tudi ni del javnega sektorja, ampak zanjo veljajo tržne zakonitosti. Menim pa, optimizacija ne sme potekati na račun zaposlenih.
Peto vprašanje: Kakšno je vaše stališče do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah s strani sindikata poštnih delavcev?
Glede zadnjega vprašanja, predloga sindikata poštnih delavcev za spremembe in dopolnitve Zakona o poštnih storitvah na ministrstvu, ugotavljamo, da je poglavitna rešitev predloga v spremembi načina izplačila nadomestila za neto strošek univerzalne poštne storitve, kadar to pomeni neupravičeno finančno breme za izvajalca te storitve. To se pravi Pošte. Lahko izrazim razumevanje za prizadevanje za finančno vzdržni sistem izvajanja univerzalne poštne storitve, moram pa hkrati opozoriti, da še vedno ni izpolnjen predpogoj ugotovljenega neto stroška in neupravičenega finančnega bremena Pošte Slovenije zaradi izvajanja univerzalne poštne storitve kot argumenta za regulatorne spremembe področja. Pošta Slovenije je sicer doslej že trikrat pripravila svoje izračune neto stroška, vendar v postopku presoje zahtevkov doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi pri opravljanju univerzalne poštne storitve ob upoštevanju nematerialnih koristi nastal neto strošek. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bevk, imate besedo.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Hvala lepa tudi vam, gospod minister Počivalšek, za odgovore na vseh pet vprašanj, ki sem vam jih zastavil na prejšnji seji Državnega zbora. Seveda ste bili že v prejšnji vladi, pa tudi v tej vladi večkrat povprašani o tej isti tematiki. Jaz sem seveda vesel, da se je trend zapiranja poštnih poslovalnic rahlo zaustavil, vendar kljub temu poštne storitve niso več tako dostopne, kot so nekoč bile. Ne samo na podeželju, temveč tudi v Ljubljani. Tam, kjer imam službeno stanovanje, so razpolovili urnik in so pred poštno poslovalnico, sploh sedaj v korona času, dolge dolge vrste čakajočih. Tako so recimo tudi v mojem volilnem okraju, v spodnji Idriji, ki je skoraj mesto, zaprli poštno poslovalnico. Ne samo to, pošta je celo prodala poslovne prostore, čeprav tukaj živi več tisoč prebivalcev Občine Idrija.
Mi bomo o tej tematiki razpravljali v Državnem zboru, kajti Sindikat poštnih delavcev je v Državni zbor vložil 7 tisoč podpisov za spremembo Zakona o poštnih storitvah. Jaz to spremembo zakona podpiram, kajti ta zakonodaja, ki je predlagana, bi stroške za izvajanje univerzalne poštne storitve krila iz državnega proračuna. Vem pa tudi, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve dejala, da za oceno pravičnosti finančnega bremena pošte še ni zakonskih pogojev. Zato jaz predlagam, da s to spremembo mi zakonske pogoje ustvarimo in da bo pošta iz državnega proračuna dobila del sredstev za svoje nemoteno poslovanje.
Toliko z moje strani. Gospod minister, če imate še kakšen komentar … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Glede zahtevka sindikatov lahko povem, da je Pošta še enkrat, doslej trikrat, pripravila svoje izračune neto stroška univerzalne poštne storitve, za leto 2016 – 17,4 milijona evrov, za leto 2017 – 32,1 milijona evrov in za leto 2018 – 36,9 milijona evrov, vendar pa v postopku presoje zahtevkov doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi ji pri opravljanju univerzalne poštne storitve, ob upoštevanju nematerialnih koristi, nastal neto strošek. Se pravi, to so zahteve Pošte, mi pa nismo pač prišli do tega, da bi to bilo upravičeno za izplačilo.
F
PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, bo odgovoril še na vprašanje Edvarda Pauliča v zvezi s spodbudami malih vrednosti preko vavčerjev.
Izvolite, imate besedo.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala za vprašanje, spoštovani gospod poslanec. Državni zbor, predsedujoči!
Veseli me, da so se vavčerji spoznali kot dober in koristen ukrep. Enostavno povedano, pri vavčerju gre za enostavno spodbudo malih vrednosti, prilagojeno in namenjeno izključno malim in srednjim podjetjem oziroma espejem. Posamezni vavčer omogoča hitro, enostavno sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 9 tisoč 999 evrov. Celoten postopek smo karseda poenostavili, je hiter in poteka po elektronski poti. Izvajalec tega ukrepa je bil in je Slovenski podjetniški sklad. Javni pozivi za skupaj 14 vavčerjev so bili odprti od januarja 2019. Zanimanje zanje je bilo izredno veliko, kar pomeni, da smo pravilno zaznali potrebe podjetnikov in jim šli naproti z enostavnim načinom vloge in pridobitve spodbude. Doslej je bila dodeljena že vsa do sedaj razpoložljiva kvota tudi za leto 2021, zato je Slovenski podjetniški sklad ta ukrep julija začasno zaprl. Če bi sprejemali nove vloge, bi to pomenilo, da podjetja lahko dobijo izplačilo šele leta 2022. Realizacija do sedaj pa je naslednja: od začetka izvajanja leta 2019 do vključno 9. oktobra 2020 je bilo podpisanih za 15,2 milijona evrov pogodb s preko 3 tisoč 500 malimi podjetji. Ker so bili vavčerji prepoznani kot zelo dobrodošel in koristen ukrep, je ena od možnosti ta, ki je bila tudi omenjena v vprašanju, gospod poslanec, da zagotovimo dodatna sredstva. To smo že načrtovali v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Načrtovanih je 10,6 milijona evrov za leto 2021. Slovenski podjetniški sklad bo javne pozive za vavčerje po sprejetju tako lahko ponovno odprl. Če bo potrebno, bomo dodatne rešitve iskali tudi v sodelovanju s SVRK.
Naj dodam še naslednje. Mala in srednja podjetja so zaradi posledic pandemije na gospodarstvo v posebej težkem položaju. Na ministrstvu smo se posebej posvetili ohranitvi njihove konkurenčnosti in odpornosti. Skladno s tem smo pri načrtovanju sredstev v okviru novega instrumenta za okrevanje Next Generation EU v letih 2021–2027 dali poudarek tudi izboljšanju rasti in konkurenčnosti mikro, malih in srednje velikih podjetij. Eden izmed fondov je REACT-EU, pri katerem s predlaganimi ukrepi celovito naslavljamo vse cilje, ki so izrednega pomena za mala in srednja podjetja, zeleno, odporno in digitalno. Zavedamo se, da bodo ti cilji ključni za doseganje konkurenčnosti, in v okviru tega projekta REACT-EU je ministrstvo predlagalo dodatnih 12 milijonov evrov, ki bi jih namenili za spodbude malih vrednosti za mala in srednja podjetja, ter še 7 milijonov evrov, ki bi jih namenili za vavčer za raziskovalce, torej za raziskovalno-razvojne projekte pri malih in srednjih podjetjih. Vsebine še usklajujemo z Evropsko komisijo. Gre pa za usklajevanje podrobnosti, zato računamo, da bo zelena luč za te spodbude kmalu prišla. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Paulič, imate besedo.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo.
Vedeti moramo, da bo gospodarstvo ključno za izhod iz te krize in mu je treba pomagati. Vsekakor se strinjam z vami, postopek je enostaven, ukrep je hiter in se je očitno prijel, glede na to da je sredstev zmanjkalo že v mesecu juliju 2020. Moram reči, da se je ta ukrep prijel, v primerjavi z nekaterimi ostalimi iz PKP zakonov, recimo, poroštva za kredite. Ta vavčer je namenjen temu, da se podjetja pozicionirajo na globalnem trgu, da povečajo kompetence, pa tudi konkurenčnost. Omenili ste, da se je ta poziv zaprl letos, kar drži, kar se zdi pa meni na nek način nesmiselno, glede na to da podjetja dobijo sredstva povrnjena za nazaj in morajo zalagati svoj denar. Mi smo v rebalansu predlagali amandma za povečanje teh sredstev, pa žal ni bil sprejet, kot tudi marsikateri drugi ne. Omenili ste, da se je za leto 2021 višina teh sredstev povečala na 10,7 milijona, letos je bilo namenjenih 8 milijonov, kar pomeni, da teh sredstev tudi v 2021 ne bo dovolj glede na izkušnje iz letošnjega leta. Za leto 2022 pa je teh sredstev bistveno manj, samo 2,4 milijona.
Tako jaz vseeno apeliram, če je možno na nek način povečati oziroma odpreti te javne razpise tudi za letos, ko ugotavljamo, da je ta kriza močno prizadela mala in srednja podjetja. Apeliram tudi, da se za leto 2021 dodelijo še dodatna sredstva.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala. Strinjam se z vami, da je to, to sem tudi uvodoma povedal, ukrep, ki je zaradi enostavnosti pristopa, zaradi digitalnega načina izplačila, zaradi hitrosti tisti, ki je malim in srednjimi podjetjem v veliki meri pomagal prebroditi te težke čase. Ko smo ga koncipirali, ga niti nismo koncipirali za pomoč po covidu, ampak za nek normalen pristop. Zato je pomembno, da smo dosegli vsaj to minimalno vsoto še za naslednje leto. In pomembno je, da bomo poskušali malim in srednjim podjetjem zdaj pomagati tudi iz tega paketa obnove Evropske unije v obeh letih. Seveda sredstev vedno ni dovolj, ampak kljub vsemu je do zdaj ta številka impozantna – 3 tisoč 500 podjetij na tak način. Ker gre za vavčerje sicer 14 vsebin, bi pa povedal še to, da smo v okviru teh postcovid ukrepov iz slovenskega podjetniškega sklada še na dva načina pomagali malim in srednjim podjetjem. Narejen je javni poziv za ciljno skupino malih in srednjih podjetij do 5 zaposlenih za pomoč pri nabavi zaščitnih sredstev, da jim v tem postcovid obdobju pomagamo, tukaj gre v prvem primeru za 10 milijonov sredstev.
V drugem primeru pa gre za ukrep za mikropodjetja, ki imajo 1–4 zaposlene. In pri teh podjetjih trenutna rešitev predvideva zagotovitev 5 milijonov v fizičnem smislu zaščitnih mask podjetjem z do 4 zaposlenimi. To sicer ni direktno tema tega, kar ste me vprašali, ampak kaže na to, da se zavedamo problema malih in srednjih podjetij in da iščemo rešitve. V vsakem primeru pa bomo naredili vse, da ta inštrument vavčerjev nadaljujemo ali pa izvajamo tudi s pomočjo evropskih sredstev. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednja bo vprašanje postavila Jerca Korče, in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simonu Kustec.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!
Spoštovana ministrica, različne države so svoj šolski sistem v času naraščanja števil okužb uravnavale na raznolike načine, nekatere so šle na neke izmenične pouke, nekatere so zapirale, pri drugih je pouk potekal normalno. Ampak če pustimo ostale države, seveda smo tukaj v Sloveniji, in če pustimo te tehnične ukrepe, ko ste se odločili na nek način zapirati šole, ko so ljudje še lahko unovčili vavčerje, hvala bogu, da se je danes sprejela odločitev, da temu ne bo tako, da ljudje prosto prehajajo med regijami, je dejstvo, da smo v tem procesu, da smo šole do določenega razreda zaprli.
Zdaj pa bi se jaz onkraj teh tehničnih ukrepov scenarija A, B, C in vseh zadev bolj posvetila zavedanju, da se na tak način stiske otrok povečujejo, da je s šolanjem na daljavo učiteljem še toliko težje zaznati, kakšne te stiske so tudi za štirimi stenami doma, kajti ekran še toliko težje pokaže čustvo in stisko otroka. Že v normalnih časih je velikokrat prikrito to, kar se dogaja doma in kašne učne ali drugačne težave imajo otroci. Jaz mislim, da časa je bilo dovolj, da bi tudi poleg teh tehničnih ukrepov veliko pozornosti posvečali ravno temu delu, kako prilagoditi šolstvo v celoti na nek nov sistem, ki smo mu danes priča, in to je sistem učenja na daljavo. Vi ste rekli, da še ta en teden zdržimo, potem so pa počitnice. Tudi počitnice na način, kot se bodo izvajale znotraj epidemije, znotraj nekih drugačnih ukrepov, ko bodo otroci za štirimi stenami, so nekaj povsem drugega, kot če so otroci na ulicah, če so lahko na igriščih in tako naprej. In tudi s takimi stvarmi se stiske še poglabljajo.
Zato me resnično zanima:
Kaj ste v teh štirih mesecih naredili vi, kot ministrica, da bi bolje pripravili sistem izobraževanja na daljavo?
Danes je moj kolega že izpostavil in vi ste že odgovorili, da se je tudi že samo tehnični vidik dostopa do spletnih učilnic sesul. In če nam že ta tehnični del peša do te mere, da očitno že samo ta del ni bil pripravljen na sistem šolanja na daljavo, potem me ne res skrbi, kako nepripravljeni smo na ta nov sistem, nove okoliščine pri teh stvareh, na katere jaz opozarjam, in to so stiske učencev, stiske zaposlenih in pa predvsem tudi kar se tiče učencev, ki imajo učne težave. Ker te neenakosti že po logiki vemo, da se bodo poglabljale, učenci bodo imeli na nek način manjši dostop do znanja in do pedagoškega procesa v tem stiku, ki ga imajo drugače z učiteljem. Pa me res zanima:
Koliko je bilo v štirih mesecih narejenega na tem dotičnem področju?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospa ministrica.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa, poslanka Korče, za vaše vprašanje.
Mislim, da ste odprli temeljno razvojno vprašanje vzgoje in izobraževanja v naši državi. Ta situacija s koronavirusom je na nek način pohitrila nekaj, kar bi se morali že pred leti začeti intenzivno preizpraševati, namreč kakšna je vizija znanja in pa tudi poslanstvo, odgovornost vzgojno-izobraževalnega procesa za prihodnje, koncept znanja in pa potrebe, ki jih imajo naše mlajše generacije, da bodo lahko potem uspešno prevzemale tudi aktivno poslanstvo in odgovornost v družbi, v končni fazi tudi v državi.
Z aktivacijo predvsem digitalizacije v vzgoji in izobraževanju se je to še posebej močno potrdilo in prav tako tudi s prioritetami, ki jih imajo naše mlajše generacije v odnosu do svojega vsakdana. Verjetno znajo prej priklopiti in uporabljati mobilni telefon, kot pa odpreti svojo prvo knjigo in razumeti, zakaj jo uporabljajo. To so specifike, to so posebnosti razvoja tudi med ljudmi, in to moramo, če kje, potem tudi na polju vzgoje in izobraževanja spoštovati in temu slediti.
V resnici v tej dani situaciji, ki nas je zanesljivo v začetku pomladi precej, bom rekla, presenetila čez noč, nas pa ni v odzivu na nek način pustila povsem nepripravljene. Razlog za to je ravno v tem digitalnem razvoju družbe in dejstvu, da smo na polju vzgoje in izobraževanja temu namenjali že kar nekaj pozornosti. Kar številni pilotni projekti so se že odvijali, uporabljala, razvijale so se tudi digitalna orodja za izobraževanje. Obstajajo prve oblike elektronskih, potem kasneje tudi interaktivnih učbenikov, delovnih zvezkov. Vse to je bilo tisto, kar smo mi v tistem danes trenutku lahko v resnici nemudoma uporabili.
Hkrati se je odprlo to, na kar tudi zelo upravičeno opozarjate, jaz osebno tega ne bi v prvi vrsti pripisovala toliko izobraževalnemu delu, ampak širši socialni sliki in pa ravnotežju v družbi, da nimajo vsi enakih izhodiščnih pogojev, da to temeljno izobraževalno opremo oziroma orodje za poučevanje tudi lahko dobijo. To je naša odgovornost sedaj in k temu smo tudi zelo aktivno pristopili skupaj, to moram povedati, z donatorji, ki so razumeli, kako je ta segment pomemben. V tem smislu smo pravzaprav potem postavili neke poti, kako lahko v teh danih okoliščinah se rešujemo v tem epidemiološkem stanju.
Istočasno pa nam je prav ta zgodba povedala, kako je potrebno zelo zelo premišljeno, stabilno, predvsem pa strokovno postaviti nove temelje, nova izhodišča za dojemanje in razvoj koncepta znanja in izobraževalnega procesa v tem pogledu. In to počnemo tudi sedaj. Čeprav se v javnosti to ne vidi, ne sliši, verjamem, da tudi ni tako zelo odmevno in zanimivo in tudi nima neke aferaškega naboja v sebi, ampak ravno obratno. Sedaj že ena skupina intenzivno pripravlja prvi osnutek nadaljnjega desetletnega strateškega razvoja in vizije znanja in vzgojno-izobraževalnega procesa. To delamo v prvi vrsti skozi strokovna jedra in pričakujem, da bo prvi predlog pripravljen do konca tega leta in se bo potem širil v razpravi na širše skupinske strokovne razprave in potem tudi na razprave, ki so vezane na vse tiste skupine, ki so v vzgojo in izobraževanje v bistvu neposredno povezane. To moramo nekako predihati skupaj in na teh temeljih potem tudi predstaviti neke rešitve za naprej. Naj tudi povem, da v sklopu našega sodelovanja in pa v vlogi, ki jo prevzemamo na ravni Evropske unije, sama od prvega dne zagovarjam ta koncept tudi med svojimi kolegi ministri iz držav članic Evropske unije in da nekako tudi tu delimo enotno oceno, da je to potrebno. Vendar pa je to potrebno, kot rečeno, prilagoditi potrebam časa, ki je danes, in časa, ki prihaja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Korče, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Jaz razumem vse to in zelo pozdravljam, da se razmišlja o nekem dolgoročnem razvoju, o nekem desetletnem planu. Verjamem, da je vsaka vlada na nek način stremela k tej digitalizaciji, saj to je del sodobnega sveta. Pa vendar mi govorimo sedaj o dveh ločenih zadevah, in sicer neka izredna situacija, v kateri smo se znašli tako, bom rekla, čez noč. Čez noč smo se znašli, marca, aprila, vsi smo takrat razumeli, da je situacija na nek način prišla in presenetila raznolike sisteme v državi nepripravljene. Ampak danes smo imeli pa vmes obdobje, neko poletno obdobje, v katerem sem jaz pričakovala in iskreno verjela, da vsako ministrstvo zelo ozko za nek svoj segment vse napore posveča ne temu za čez deset let, kako se bo digitalizirala zadeva, ampak ozko, torej kako bomo pripravljeni prišli v drugi val. Dejstvo je bilo, da smo vsi vedeli, da drugi val prihaja, dejstvo je, da je tudi predsednik vlade 17. 6. oziroma že junija izrecno opozarjal na drugi val, pa se ustvarja nek občutek, da ministrstva niso bila sposobna, niso hotela pripraviti zadeve. In pri šolstvu vas še enkrat res sprašujem, torej šolanje na daljavo. Vi ste se očitno odločili za ta scenarij relativno hitro. Niste na nek način vztrajali, da bodo šole tiste zadnje, ki se bodo zapirale. Torej je potrebno vedeti, kako bomo pristopali k tem stiskam.
Kako ste pripravili scenarije, da bodo učenci z učnimi težavami deležni kar se da dobre vzgoje in izobraževanja tudi na daljavo, da bomo lahko čez nekaj časa rekli, ja, imamo učni zaostanek, ampak smo ga zminimalizirali, kar se ga je dal?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev.

DR. SIMONA KUSTEC: Če govorimo o aktualnem obdobju, potem naj povem, kaj se je dogajalo, zato da smo pripravljeni sedaj na aktualno obdobje. Poleg izkušnje, ki smo jo imeli, poleg izkušnje ne samo ministrstvo, govorimo tukaj o izkušnjah in odzivih pristojne stroke in o tem, kar je pristojna stroka vmes delala in prenašala kot neke dobre rešitve za naprej. Govorim o tem, kaj so tudi na ravni vodstev šol, kaj so posamezni učitelji počeli v tem vmesnem obdobju, kaj so v končni fazi tudi sami otroci oziroma njihovi starši počeli, da so se v tem obdobju pripravljali. Tisto, kar lahko povem in je bilo temeljno, kar smo naredili, je tako. Na ravni Zavoda za šolstvo smo dokončno digitalizirali vse učne načrte, jim pripisali potem vsa elektronska učna orodja, ki jih lahko učitelji uporabljajo pri svojem delu v primeru, da bo izobraževanje prešlo na daljavo. To je bilo uspešno zaključeno in je pripravljeno. Potem smo v tem obdobju spet preko Zavoda za šolstvo, izpeljali številna doizobraževanja predvsem učiteljev, ki so potrebovali še neke dodatne veščine v zvezi z izobraževanjem na daljavo, in to v zvezi z uporabo teh računalniških orodij in pripomočkov pri izobraževanju. Potem smo dokupili novo opremo, v tem času še dodatno računalniško opremo, 4 tisoč novih računalnikov. Arnesu smo namenili še dodatne 4 milijone evrov za to, da so se pripravili na to obdobje. In še enkrat se opravičujem vsem skupaj za to, kar se je danes zjutraj z Arnesom zgodilo in tudi pričakujem poročilo in pojasnila, zakaj je do tega prišlo. Prav tako smo v tem obdobju intenzivno sodelovali tudi z Microsoftom, ki je zagotavlja MS-Teamse, kot to temeljno enotno platformo izobraževanja. Skratka, na teh segmentih se je veliko dogajalo. Tisto, kar smo tudi pri tej aktualni odločitvi sklenili, ki je v resnici res povezana samo z dejstvom, da je treba zdaj zaščititi posameznike pred okužbami, vse šole za otroke s posebnimi potrebami smo pustili odprte in imajo ta trenutek v bistvu izobraževanje v šolah ravno zaradi razloga, ki ste ga omenili. Dali smo navodila strokovnim sodelavcem na šolah, da za tiste učence z učnimi težavami, ki so v stiskah, da so individualno res pozorni na njih. Kljub temu da gre, in jaz si iskreno želim, da gre samo za en teden tega začasnega ukrepa, smo, verjemite mi, izjemno izjemno pozorni in moramo biti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednji bo vprašanje postavil Predrag Baković, in sicer ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.

PREDRAG BAKOVIČ (PS SD): Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister!
Samostojna Slovenija se je z množičnimi migracijami srečala leta 2015, točneje prvi val nas je dosegel nekje med 17. in 22. septembrom, ko je v našo državo prišlo okrog 3 tisoč 500 oseb. Naša država za migrante ves čas in tako je tudi danes predstavlja tranzitno državo. V prvem valu nekih večjih težav pri prehodih teh oseb nismo imeli, drugi val migrantov, ko je v Sloveniji prišlo skoraj pol milijona migrantov, pa je Slovenijo dosegel 16. oktobra 2015 in je ta val trajal nekje do 8. marca 2016. Dnevno število migrantov se je gibalo med 8 do 9 tisoč oseb, občasno pa so te številke presegle tudi številko 10 tisoč. Najbolj problematično je bilo 21. 10. 2015, ko je v enem dnevu na območju Republike Slovenije prišlo nekaj manj kot 13 tisoč migrantov. To je več, kot smo jih zaznali letos v devetih mesecih skupaj. Zaradi teh zares velikih številk in izjemne problematike, ki je takrat za policijo predstavljala res težek izziv, je takratna vlada pripravila, Državni zbor pa je 21. 10. 2015 potrdil novelo Zakona o obrambi. Takrat je bil sprejet danes vsem znan 37.a ,člen s katerim se določa možnost, da Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev na predlog Vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje lahko izvajajo določena pooblastila, in sicer opozorilo, napotovanje, začasno omejitev gibanja oseb in pa sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. Državni zbor je pooblastila, ki jih določa 37.a člen, Zakon o obrambi, Slovenski vojski odobril v času med februarjem in majem 2016. V obdobju od 1. 1. 2020 in 30. 9. 2020, torej letos v prvih devetih mesecih so policisti na območju države obravnavali 11 tisoč 855 ilegalnih prehodov, v lanskem letu pa v enakem obdobju 11 tisoč 931, torej številka je nekje primerljiva oziroma trenutno je manj za 0,6 %. V petek, 9. 10., pa je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, na kateri je tekla razprava tako o epidemiji bolezni covid-19 kot tudi o nezakonitih migracijah. Vzporedno z obema temama se je ponovno odprla želja po aktivaciji 37.a člena in zato vas spoštovani minister sprašujem:
Ali boste podali pobudo za aktivacijo 37.a člena in kdaj?
Kateri razlogi so podani, da se izvede ta aktivacija po 37.a členu Zakona o obrambi?
Hvala za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani poslanec!
V uvodu bi najprej rad poudaril, kar ste vi, spoštovani gospod Baković, pravilno ugotovili, da gre v letih 2015, 2016 in v zadnjih letih za neprimerljive številke. Po drugi strani pa ne gre zgolj za neprimerljive številke, ampak tudi neprimerljiv način obvladovanja oziroma ugotavljanja problematike migracij. Torej, če smo takrat v tistem letu, tako kot ste povedali, tudi s spremembo Zakona o obrambi in aktivacijo 37.a člena dali policiji dodatno pomoč za tiste izjemne razmere, je vendar treba odkrito povedati, da to slovenska javnost ve, da je v tistih letih šlo pravzaprav za to, da so organizirali na nek način transport vseh teh ljudi preko Slovenije. Spomnite se tistih posnetkov z naše južne meje, posebej tam v Brežicah, na Obrežju in tam okoli, ko so ti ljudje, ki so prihajali iz Hrvaške, bili na naši strani procesirani, zavedeni, naloženi oziroma vkrcani bodisi na vlake bodisi na avtobuse in preko Slovenije zgolj tranzitirani. V naslednjih letih – to je bilo posebej intenzivno tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem letu – pa gre za popolnoma drug tip migracij. Torej, gre v veliki meri za povsem razpršeno migracijo, v letošnjem letu še posebej intenzivno ugotavljanje tako imenovanih organiziranih tolp, ki tihotapijo ljudi, torej tihotapcev, ki poskušajo ljudi spraviti iz vzhodnih držav bodisi v Italijo bodisi v Avstrijo. Zato so te stvari v letu 2015 in danes precej neprimerljive. Drži to, kar ste povedali, da so številke v lanskem letu približno enake kot letošnje. Sem pa tudi že na SNAV dovolj jasno povedal, da sta tudi ti dve številki malce neprimerljivi, kajti moramo se zavedati, da smo v letošnjem letu imeli vendar dobra dva, skoraj tri mesece popolnega lockdowna, ko ni bilo niti prehodov migrantov, ko ljudje niso bežali ne iz Bosne ne iz Srbije. In glede na intenziteto oziroma število ljudi, ki jih imamo danes tukaj, lahko govorimo o tem, da je ta intenziteta od januarja do septembra približno za 30 % intenzivnejša. Kaj bo do konca, težko napovedujem.
Res pa je, da sama aktivacija 37.a člena nikoli ni bila predlog politike, ampak vedno policije. Torej, prvi predlog za aktivacijo 37.a člena je bil podan v lanskem letu, govorim s strani policije, v vladi Marjana Šarca. Takrat je policija že predlagala, da bi se dodatno vključila vojska. Tisti prvi predlog ni dobil zelene luči oziroma ni prišel niti v pisarne ministrstva oziroma takratnega ministra. Po razgovorih, ki sem jih imel v poslanskih skupinah, je takrat to odločitev, da se stvari ne spravi niti do parlamenta, sprejel takratni svetovalec za nacionalno varnost, gospod Črnčec, z argumentom »policija bo že zmogla«. Torej, tak odgovor je po moje precej nekredibilen tudi zato, ker konec koncev ne gre zgolj za to, da ugotovimo, koliko teh migrantov uspemo prestreči, ampak moramo po drugi strani ugotoviti, koliko pa se jih izmuzne, ker nenazadnje to ceno plačujemo v letošnjem letu, ko sprejemamo oziroma ko smo dolžni na podlagi bilateralnih sporazumov sprejemati migrante iz Italije. Naslednji predlog je bil dan takoj ob nastopu našega mandata. Kot se spomnite, sem takrat pred vas poslance prišel s predlogom, na žalost sem bil neuspešen, kljub temu, da sem tako v vaši poslanski skupini kot v stranki LMŠ vendarle imel neke indice ali pa sem morda naivno računal, da bi lahko ta predlog bil sprejet, na koncu pa je vendarle padel.
V preteklem tednu, mislim, da je bilo pretekli ponedeljek, sem na mizo dobil ponoven predlog policije, torej generalnega direktorja Policije, za aktivacijo tega člena. Sam sem takoj naročil strokovnim službam, da začnejo zadeve usklajevati najprej medresorsko. Kot veste, je treba ta predlog najprej sprejeti na Vladi. Jaz računam, da bi ta predlog lahko bil medresorsko usklajen do konca tega tedna, kar pomeni, da bi se lahko znašel na seji Vladi v naslednjem tednu. Potem bom pa, seveda, tako kot sem že v prvem krogu oziroma prvič to naredil, prišel do vseh poslanskih skupin in obširno obrazložil oziroma pojasnil, zakaj je ta predlog zopet na mizi, in vas ponovno prosil za podporo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Baković.

PREDRAG BRAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Spoštovani minister, strinjam se z vami, da gre za malce drugačno migrantsko problematiko. Je bolj razpršena, tudi veliko je sprovajalcev, ki izvajajo kazniva dejanja, vendar še vedno gre za tranzit skozi državo. Tako da ciljna država teh migrantov pravzaprav ni Slovenija.
Naj posebej izpostavim, da se Socialni demokrati zavzemamo tako za človekove pravice kot seveda tudi razumemo stisko prebivalcev ob južni meji, ki se srečuje s to problematiko nezakonitih migracij. In v tem kontekstu se spominjam, da ste zadnjič, bom rekel, kar ste na poziciji ministra, večkrat dejali, da boste zaradi problematike v notranjosti države v času koronakrize z meje umaknili določeno število policistov. Naj vas spomnim, da državno mejo, ki je hkrati tudi šengenska meja, varujejo mejni policisti in gre tako za tako imenovan šengenski kader, ki z vso tehniko, ki jo ima na razpolago, izvaja naloge na meji in ga praviloma ni dovoljeno uporabljati za opravljanje drugih nalog v notranjosti države, prav tako tudi ne tehničnih sredstev, vozil in podobno, kar imajo v zadolžitvi. In njihova naloga je preprečevanje nezakonitih prehodov meja, odvračanje čezmejne kriminalitete in izvedba ukrepov proti osebam, ki so prestopile mejo nezakonito.
Zato me zanima:
Ali je vaša pobuda po uveljavitvi 37.a člena Zakona o obrambi povezana z zahtevnimi varnostnimi razmerami ali pa gre tukaj za namero umakniti določeno število mejnih policistov iz države?
V tem kontekstu me tudi zanima:
Kako vi v praksi razumete vsebino ustavne odločbe, ki opredeljuje, da pripadniki Slovenske vojske izvajajo podeljena pooblastila izključno izjemoma in pa kadar jih izvajajo, jih izvajajo skupaj s policijo, kar pomeni, da jih ne morejo izvajati samostojno?
Zanima me še:
Ali morda veste, kolikokrat med februarjem in majem 2016, ko je bil aktiviran 37.a člen, je Slovenska vojska uporabila katero od štirih pooblastil?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister.

ALEŠ HOJS: Ja.
Če začnem od zadaj. Drži to, kar ste povedali. Policija ima sploh v nadzoru državne meje posebne naloge, posebno pooblastilo, tudi posebno opremo. Nihče ni govoril o tem, tudi sam ne, da bi kogarkoli z meje v tem trenutku umikali. Je pa res, da bi v primeru, da bi ta koronasituacija v bistvu na nek način kolapsirala in da bi bili ti policisti bolj potrebni v notranjosti države, bomo seveda prisiljeni, tudi mislim da policija, pomagati najprej državljanom. Torej najprej bo življenje ali smrt naših državljanov, potem bo naše zdravje, šele v tretji fazi bo pač tudi to eventualno preprečevanje vdora migrantov, kar je po moje povsem logično.
Kar se tiče same aktivacije 37.a člena in tega, kaj lahko vojska počne ali pa kaj ne, smo že tudi na zadnji naši skupni predstavitvi oziroma moji predstavitvi vam nekako poskušali dopovedati, da seveda ni vseeno ali vojak dela zgolj po 37. ali pa dela tudi po 37.a členu, kajti v prvem primeru je zgolj na nek način oko ali pa uho policista, torej spremlja migranta, potem pokliče policista, mu pove, tam in tam je, ali pa posluša, kakorkoli. V primeru 37.a člena pa lahko uporablja določena pooblastila, kjer je posebej važno tisto pooblastilo, po moji oceni, ki dovoljuje zadrževanje in pa usmerjanje teh migrantov, kar pomeni, da lahko na nek način blokira sam prehod in te migrante usmeri do ustreznih policistov, ki vodijo postopek, ki pač imajo ta pooblastila za vodenje postopka. Nihče si ne predstavlja, da bi vojak delal stvari sam. Vedno in v vsakem primeru bo to pod nadzorom oziroma vodenjem policistov. Se pa tudi tukaj malo razlikujemo, torej po moji oceni je to, če nek policist usmerja dva vojaka na meji, dovolj, da to počne nek šef policistov, ni potrebno, da ob vsakem vojaku zraven stoji tudi policisti, kajti važno je tisto, kar pomeni usmerjanje in vodenje takih akcij, ne pa operativno sprehajanje ali pa operativni nadzor ob sami meji.
Koliko je bilo v letu 2016 uporabe pooblastil Slovenske vojske? Lahko rečem, da v glavnem ni bila uporabljena večina teh pooblastil zaradi tega, ker je bil tip migracije drugačen. Vojska je takrat zelo veliko pripomogla v dveh segmentih. Eno je bila možnost zadrževanja ljudi, da pač to ni bilo neko prosto sprehajanje na mejnih prehodih. Drug del, ki je bil pa tudi zelo pomemben od teh pooblastil, je bilo pa ukazovanje oziroma napotovanje. Takrat, če se spomnite, je vojska v bistvu tudi te ljudi nekako usmerjala bodisi do vlakov bodisi do avtobusov.
Kar se pa tiče samega sodelovanja z župani, je pa to po moji oceni relativno dobro in nekako, kot vem … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednja bo vprašanje postavila kolegica Alenka Jeraj, in sicer ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Minister, lepo pozdravljeni, tudi ostali kolegi!
V zadnjih mesecih ponovno beremo o lačnih otrocih, podhranjenih otrocih in podobno, čeprav istočasno pa zasledimo tudi članke o predebelih otrocih. Glede na razvitost naše države in glede na finančno stanje in tako naprej, gleda na mnoge državne inštitucije, ki naj bi skrbele v tej državi za socialno ogrožene, ocenjujem, da takih otrok ne bi smelo biti.
Zato vas sprašujem:
Ali imate podobne podatke tudi pri vas na ministrstvu ali so to bolj nekakšne novinarske zgodbe, čeprav neke evidence gotovo so, če spremljamo tudi, koliko ljudem pomaga Rdeči križ, Karitas in podobno?
V državi imamo organizirane centre za socialno delo, ki bi morali na terenu zaznati morebitne potrebe in tudi primerno ukrepati.
Zanima me:
Ali centri za socialno delo zaznavajo potrebe in ukrepajo ter kako ocenjujete učinkovitost centrov za socialno delo?
Glede na to, da smo jih pred leti reorganizirali, me zanima:
Ali je njihovo delo bolj učinkovito?
Je bila ta reorganizacija učinkovita in je prinesla boljše delo na terenu oziroma boljšo zaznavo vseh tistih problemov, s katerimi naj bi se ukvarjali?
Ali je bila reorganizacija učinkovita in ali sedaj bolje naslavljamo probleme socialne izključenosti in ogroženosti?
Prosim, da poveste tudi:
Kaj vse država omogoča socialno ogroženim družinam oziroma posameznikom, katerih bonitet so deležni oziroma kakšne pomoči?
Koliko jih dejansko to koristi?
Kakšna finančna sredstva so to za državo?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Spoštovana poslanka, hvala za to vprašanje, ki sem ga prejel ravno na tisti konec tedna, ko obeležujemo tudi dan boja proti revščini, čemur tudi ta vlada namenja veliko pozornost in seveda njenem okviru ministrstvo, ki ga vodim.
Pri preprečevanju podhranjenosti otrok in lakote otrok je ključno, da te otroke sistem pravočasno zazna in se tudi pravočasno in učinkovito na to odzove. Centri za socialno delo so tiste inštitucije, ki se morajo prve na terenu odzvati, preverjati stanje, kadar prejmejo kakršnokoli obvestilo oziroma so kakorkoli seznanjeni glede ogroženosti otroka, tudi zaradi lakote ali podhranjenosti. V sistemu lačne in podhranjene otroke sicer najlažje zazna sistem zdravstvenega varstva, v okviru obveznih sistematskih pregledov, kar je zlasti pomembno za predšolske otroke, ki niso vključeni v organizirano predšolsko varstvo, ter sistem vzgoje, izobraževanja, kamor se otroci vključujejo.
Dobro, da ste me vprašali glede centrov za socialno delo in te reorganizacije pred nekaj leti. Centri za socialno delo, ki so umeščeni v ta sistem kot osrednje institucije na področju socialnega varstva in tudi kot tisti, ki na prvi stopnji odločajo o pravicah iz javnih sredstev in pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkov, so zelo pomembni v tem sistemu. Ta reorganizacija leta 2018 je imela za glavni cilj omogočiti strokovnim delavcem na enotah centrov za socialno delo, da bi prihranili čas za birokracijo, če lahko tako rečem, in administracijo in dobili s tem več časa, več manevrskega prostora za delo z osebami, z družinami, katerih preživetje je odvisno od socialnih pomoči. Sam sedaj, ko obiskujemo teren, in jaz v okviru svojih obiskov terena obiščem praviloma tudi centre za socialno delo na območjih, ki jih obiščemo, dobivam, žal, nasprotne odzive. Strokovni delavci na centrih za socialno delo po reorganizaciji tudi zaradi tega, ker informacijski sistemi niso optimalno združeni in prilagojeni, izkušajo še več pritiska na delu administrativnega dela in manj možnosti strokovne pomoči in časa za neposredno delo z osebami in družinami. Tu nas čaka velik izziv, da že v bližnji, srednji prihodnosti zagotovimo takšen način dela, takšno organizacijo dela, da bodo imeli strokovni delavci dovolj časa in možnosti za strokovno svetovanje, pomoč družinam pri urejanju odnosov med družinskimi člani in članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družin za opravljanje njihove vsakdanje vloge.
Sicer pa si na ministrstvu zadelo zelo prizadevamo, da bi vse oblike socialnih pomoči, ki so usmerjene v pomoč otrokom, v preventivo revščine in kurativo nenazadnje, da bi dosegle svoj namen. S tem širokim naborom ukrepov preko socialnih transferov pa do številnega nabora socialno varstvenih programov si prizadevamo zagotoviti čim večjo socialno vključenost vseh posameznikov.
Če grem konkretno k pomoči pri zagotavljanju zadostne prehranjenosti ali preprečevanju lakote otrok, lahko rečem, da obstaja tu pravica do subvencije malice in kosila, ki se dodelita pod zakonsko določenimi pogoji. Socialno najšibkejšim zagotavljamo tudi denarno socialno pomoč, v okviru katere so zagotovljena tudi sredstva za prehrano otrok. Lahko rečem, da smo v epidemiji covida zagotovili, in ta možnost še vedno je, da tistim, ki se šolajo na domu pa imajo težavo, so socialno šibki, da na centru za socialno delo zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč, navedejo kot razlog tudi to stisko in se jim lahko tudi na takšen način pomaga.
Toliko zaenkrat, ker sem časovno omejen.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Ja, bom dodala, da bo minister tudi imel čas, da pove vse, kar si je pripravil. Tako da bi mogoče kar nadaljeval s tem.
Bi pa še vseeno prosila kakšno besedo več o tem:
Kaj boste naredili zdaj, če ta reorganizacija ni bila uspešna?
Ali ste že kakšno analizo naredili?
Ali že imate kakšne ideje?
Ker dejansko nima smisla, da se zaposleni na centrih za socialno delo ukvarjajo samo s papirji, če so dejansko tam zaradi ljudi. Tudi to so študirali, da znajo pač oceniti stiske ljudi in jim nekako pomagati, ne pa da na koncu v bistvu vsi samo prelagajo papirje, stiske pa ostajajo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Če dovolite bi res nadaljeval še z odgovorom na prvi del vprašanja, ki se je nanašal tudi na vlogo humanitarnih organizacij pri preprečevanju podhranjenosti in lakote otrok in pa pri pomoči pri reševanju tega problema.
Poleg te subvencije malice in kosila, ki ju pokrivamo na Ministrstvu za delo, je organizirana prehrana tudi v šolah, vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah: zajtrk, malica, kosilo. Sicer pa že od leta 2014 Ministrstvo za delo izvaja operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim, ki se sofinancira iz evropskih sredstev. V okviru tega programa ministrstvo poskrbi za nakup večjih količin prehranskih izdelkov, ki jih potem pomoči najbolj potrebnim razdeljujeta na javnem razpisu izbrani partnerski organizaciji, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije. Ob tem, to je pomembno, ti dve organizaciji izvajata tudi raznovrstne spremljevalne ukrepe, kajti samo hrana ni dovolj. Mi skušamo zagotoviti, da se k tej težavi, k temu izzivu pristopa celovito. Prostovoljci in tisti, ki sodelujejo v tem operativnem programu, nudijo tudi informacije, individualna svetovanja, izobraževanja, delavnice, tabore, druženja, učne pomoči in podobno. Vse to je namenjeno prejemnikom pomoči in njihovemu socialnemu vključevanju ter opolnomočenju.
Sicer smo na tem operativnem programu v letu 2020 zaradi covida-19 in odziva na to epidemijo za skoraj četrtino povečali prvotna sredstva, ki so bila namenjena nakupu prehranskih izdelkov. S tem smo povečali tudi količino dobavljenih izdelkov s prvotno načrtovanih 3 tisoč 250 ton na približno 4 tisoč ton. Ti paketi s hrano in vsi spremljevalni ukrepi, ki sem jih prej naštel, so ljudem v stiski na voljo na več kot 370 razdelilnih mestih obeh humanitarnih organizacij.
Morda zaključim ta odgovor še s kratkim odgovorom na čisto zadnje podvprašanje. Kot veste, je pravičen in bolj pregleden sistem socialnih transferjev v Sloveniji ena izmed treh glavnih prioritet mojega ministrovanja in ekipe, ki jo vodim. Tako da s strokovnimi sodelavci že iščemo načine, kako omogočiti centrom za socialno delo in tam zaposlenim svetovalkam in svetovalcem, da bodo lahko opravljali svoje prvotno poslanstvo, ne pa se ukvarjali z administriranjem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala, podpredsednik. Ministrica!
Prejšnji teden je bolj ali manj razburkalo predvsem akademsko javnost dogajanje okoli soglasja k imenovanju direktorja Pedagoškega inštituta. Gre za prof. dr. Igorja Žnidaršiča Žagarja, ki je ta inštitut vodil tudi v prejšnjem mandatnem obdobju, prejšnjih pet let, ki je institucijo na nek način tudi nazaj postavil na noge po številnih finančnih težavah, ki jih je imela, in tako naprej. Ponovno je kandidiral na javnem razpisu, ki ga je institucija objavila marca 2020, in bil tudi kot edini ustrezni kandidat s strani Upravnega odbora Pedagoškega inštituta izbran za ponovno imenovanje. Upravni odbor je to odločitev sprejel soglasno oziroma brez glasu proti in pridobil tudi pozitivno mnenje Znanstvenega sveta, kjer so prav tako vsi raziskovalci oziroma tisti, ki so v Znanstvenem svetu in delajo na tem področju, podali soglasje k temu. Tako je potem upravni odbor predlagal Vladi oziroma je želel soglasje Vlade za to imenovanje, ki pa ga Vlada ni dala, kljub temu da je bil postopek izpeljan formalno popolnoma skladno, kljub temu da je bilo več kandidatov in kljub temu da so v postopku razpisa ugotovili, da je samo eden primeren kandidat, in to je trenutni direktor. No, Vlada se je tako odločila, da tega soglasja ne bo dala. S tem je posegla v odločitev upravnega odbora. S tem je poteptala tisto, kar je bilo tudi stališče zaposlenih na Pedagoškem inštitutu, in tudi svoja dva člana upravnega odbora. V petčlanskem Upravnem odboru Pedagoškega inštituta sta tudi dva predstavnika Vlade oziroma dva člana upravnega odbora, ki ju imenuje Vlada, ki nista imela nikakršnih zadržkov oziroma nista glasovala proti, ne proti postopku ne proti imenovanju dr. Žagarja. Ta sklep Vlade je prišel brez vsakršne utemeljitve, brez vsakršne obrazložitve, je pa, milo rečeno, nenavaden. Običajno je to bila zgolj nekakšna formalnost, da Vlada da takšno soglasje. In s tega vidika je to tudi zelo grob poseg v avtonomijo neke znanstvene institucije.
Zato vas sprašujem dve stvari:
Ali je ta odločitev, da se ne poda soglasja, prišla z vaše strani, se pravi, da ste na vašo željo povozili upravni odbor in znanstveni svet?
Glede na to, da ste v odzivu novinarjem dejali, da je veliko sposobnih in po ponovnem razpisu boste vsekakor izbrali dobrega kandidata, vas sprašujem:
Kdo se je pozabil prijaviti na ta razpis?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa, spoštovani poslanec gospod Tašner Vatovec.
Pedagoški inštitut je 27. marca letošnjega leta v Uradnem listu in na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in na spletni strani Pedagoškega inštituta objavil javni razpis za delovno mesto direktorja Pedagoškega inštituta. Na ta razpis sta pravočasno prispeli vlogi dveh kandidatov. Po pregledu prispelih vlog je razpisna komisija, imenovana s strani upravnega odbora Pedagoškega inštituta, ugotovila, da je zgolj vloga prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča formalno tista, ki izpolnjuje vse pogoje razpisa, in se kot taka uvrsti v nadaljnji postopek zbire. Na podlagi opravljenega predstavitvenega pogovora s kandidatom je razpisna komisija upravnemu odboru Pedagoškega inštituta predlagala, da se za direktorja Pedagoškega inštituta imenuje omenjeni kandidat. Upoštevaje podani predlog razpisne komisije ter pozitivno mnenje znanstvenega sveta je potem upravni odbor Pedagoškega inštituta na svoji seji 19. junija letos soglasno sprejel odločitev, da se za direktorja Pedagoškega inštituta imenuje prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič.
Na ministrstvu smo potem 18. 9. 2020, torej tri mesece kasneje, prejeli vlogo Pedagoškega inštituta za pridobitev soglasja Vlade Republike Slovenije k imenovanju z vsem vpisanim historiatom, ki sem vam ga zdaj prebrala. Sama sem potem na podlagi tega ta predlog tudi podpisala in ga v imenu ministrstva, pristojnega, posredovala naprej v odločanje na ustrezna kolegijska telesa na ravni Vlade Republike Slovenije, tam pa je kolegijsko telo komisije za administrativne zadeve in imenovanja sprejelo kolegijsko odločitev, da soglasja k imenovanju ne izda. Vse to je potekalo skladno z vsemi pravnimi podlagami in pa pravicami ter dolžnostmi, ki jih imajo vsi omenjeni v tem procesu. Tako da v tej luči tudi pričakujem in je tudi edino pravno pravilno, da bo upravni odbor imenoval oziroma podal predlog novega v. d. direktorja in ponovil razpis.
Tisto, kar si sama želim, in to je tudi tisto, kar sem komunicirala, pa je, da na tem novem razpisu dobimo čim širšo množico možnih kandidatk in kandidatov, ki bodo prihajali iz najvišjih možnih strokovnih in pa referenčnih krogov in bodo imeli istočasno tudi menedžerska znanja zato, da bodo lahko upravljali z institucijo in pa z zaposlenimi v njej.
Zakaj je to še tako zelo pomembno tudi v luči tega mojega poslanskega odgovora vaši stanovski kolegici poslanki Korče? Ker pričakujem, da bo Pedagoški inštitut s svojim znanjem, s svojo strokovnostjo zelo intenzivno in aktivno skočil na vlak tistih, ki sedaj v najožjem jedru pripravljajo strokovno podlago za nadaljnji razvoj znanja, vizije znanja in pa nadaljnjo vlogo pedagoške profesije v samih izobraževalnih procesih za prenos znanja v prihodnosti. Žal, osebno moram povedati, da tega sama, odkar sem na mandatu, s strani Pedagoškega inštituta v nobeni obliki nisem bila deležna. Pa ne problematiziram tega z vidika spoštovanja oziroma legitimnosti do moje funkcije, ampak predvsem z vidika odnosa, ki ga moramo vsi še prav posebej na našem polju pa strokovne avtoritete imeti do konstruktivnega razvoja znanost in pa znanja v prihodnje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala.
Če interpretiram, je odgovor na prvo vprašanje ne, se prvi, ni bilo vaše navodilo, da se ne poda soglasja, ampak če prav razumem, je to naredila kadrovska komisija Vlade.
Mogoče spremenim vprašanje v to:
Ali se strinjate s tem, glede na to, da ste podali neko pozitivno mnenje pod vlogo Pedagoškega inštituta, ali se vam zdi potemtakem prav, da je neka komisija, čeprav kolegijsko in vse, to vašo odločitev povozila?
Tisto, kar me pa bolj skrbi, je pa ta drugi del odgovora. Pravite, da je želja, da se na ponovni razpis prijavi čim širša skupina ali pa čim širša množica strokovnjakov. Kolikor jaz razumem pa kolikor so tudi nekateri mediji poročali, bo zelo težko najti takšnega strokovnjaka, ki ni dr. Žagar. To je treba podčrtati. In skrbi me predvsem ta vaša druga želja, ki ste jo izrazili, se pravi, da bi se Pedagoški inštitut vključil v te strokovne skupine za pripravo nadaljnjega razvoja izobraževalnega sistema. Ali je to mogoče tudi en del tega problema? Ne vem, zakaj dr. Žagar ni bil imenovan. To, da v bistvu je bil zelo kritičen v tem času glede vašega ne posebej premišljenega vodenja sistema v času epidemije s koronavirusom, ali je to tudi lahko ena od težav, v bistvu, v resnici pa so vam ti pravni izgovori, ki ste jih prej navedli, pravzaprav v potuho in na nek način v olajšanje za to, da v bistvu ne priznate, da si ali vi osebno ali pa vlada kot taka ne želi nekega kritičnega intelektualca, ki vodi Pedagoški inštitut, ampak iščete neko drugo ustreznejšo osebo, predvidevam, da tudi bolj poslušno.
Mogoče podredno še vprašanje:
Ali drži, da uslužbenci MIZŠ pošiljajo dopise in kličejo ljudi, če bi se bili pripravljeni prijaviti na razpis za direktorja Pedagoškega inštituta?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa.
Mogoče samo še ponovim. Pričakujem, da bo upravni odbor v svoji pravni pristojnosti, ki jo ima, čim hitreje pripravil nov razpis, javni razpis za delovno mesto direktorja Pedagoškega inštituta in da se bodo številni strokovnjaki in znanstveniki, ki jih imamo na polju pedagoške profesije v naši državi, javili na razpis in da bo izbran najboljši možni kandidat, ki bo znal konstruktivno in pa z vso svojo strokovno avtoriteto in pa tudi vodstvenimi sposobnostmi peljati Pedagoški inštitut za razvoj in pa viziji pedagoškega dela in pa odnosa do znanja prihodnosti v naprej. To je tisto, kar ta naša družba potrebuje. Vsekakor mislim in tudi ocenjujem, če je ocena takšna, kot jo razumem tudi iz vaše strani, da se bo tudi aktualni direktor Pedagoškega inštituta na ta novi razpis lahko tudi prijavil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala še enkrat.
Ker nisem dobil odgovora na svoje vprašanje oziroma so bili ti odgovori le delni, bom predlagal Državnemu zboru, da opravi splošno razpravo o tem vprašanju iz več vidikov.
Prvi vidik je ta, da gre za, moram reči, kar oster poseg Vlade oziroma politike ali pa oblasti v neko avtonomno odločitev ene od akademskih institucij. Kot rečeno, glede na to, da obstaja popolno soglasje za imenovanje direktorja nekega raziskovalnega zavoda, je kratko malo nenavadno, da Vlada temu ne da soglasja, in seveda lahko razumemo, da je odločitev za to predvsem politične narave oziroma je podlaga za takšno odločitev nestrinjanje z določenimi kritikami, ki jih je nekdo prav iz mesta te institucije, se pravi institucije, ki se ukvarja z raziskovanjem pedagoške znanosti, pedagogike, usmeril v krovno ali pa pristojno ministrstvo, če želite, glede upravljanja šolskega sistema v času epidemije.
Zaradi tega mislim, da je upravičeno, da Državni zbor opravi razpravo na to temo, ker je to lahko nevaren precedens, da bi se tudi v bodoče takšna ali drugačna imenovanja opravila zgolj na podlagi neke všečnosti ali pa skladnosti z prepričanji katerekoli oblasti, ne pa na podlagi argumentov, znanstvenih dosežkov in predvsem strokovnih vprašanj.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Poslanec Marko Bandelli bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju. Minister je odsoten.
Izvolite, imate besedo.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.
Bom vseeno postavil vprašanje zaradi naših gledalcev. Najprej naj povem, da obžalujem, da je on odsoten danes tukaj. Škoda, glede na to, da je bila razglašena epidemija, bi moral biti po mojem mnenju tukaj in povedat kaj več.
Spoštovani minister Gantar, v zadnjem obdobju ves čas spremljamo polemike v zvezi s številom opravljenih testov na okužbo z novim koronavirusom, zlasti v luči slabe komunikacije, dvomov o zanesljivosti testov in napačnih podatkov o številu okuženih glede na posamezne občine.
Poleg omenjenega, me zanimajo še podatki o napakah pri sporočanju rezultatov testiranj; razkoraku med podatki o številu okuženih, ki jih beležimo na slovenskih portalih, in podatki, ki jih sporočamo v tujino; podatki o številu opravljenih testiranj, glede na posamezno občino.
Predvsem pa me zanima:
Kako je mogoče, da smo imeli meseca marca 50, 60 okuženih dnevno in je bil kaos in panika, danes jih imamo skoraj tisoč dnevno in vaši strokovnjaki, vladni strokovnjaki seveda, izjavljajo, da obvladujejo situacijo?
Marsikomu ni več nič jasno.
Prosim, če mi odgovore posredujete pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Poslanka Janja Sluga bo postavila vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Spoštovani minister, jaz sem pred časom že, v resnici na Vlado Republike Slovenije, naslovila eno pobudo, ki je dejansko vsebinsko enaka v tem vprašanju, ki vam ga bom zastavila. Gre namreč za izjemno pomembno vprašanje za filmski sektor v Sloveniji, in sicer je iz vladnih gradiv razvidno, da obstajata dva dokumenta različnih datumov in delno tudi različne vsebine, ki se jima reče Predlog za uvrstitev desetih projektov in Predlog za uvrstitev enaindvajsetih projektov v veljavni načrt razvojnih programov 2020−2023, katerih skupna vrednost je 30 milijonov, od tega je predlaganih projektov za sofinanciranje v višini okrog 3,1 milijona evrov. Glede na to, da Republika Slovenija domačim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačila na podlagi veljavnih pogodb, to se pravi, gre večinoma za projekte, za katere so pogodbe že podpisane, nekateri projekti so bili že celo posneti v letu 2019, je seveda nesporno, da je situacija postala tako pereča, da nekateri prizadeti in, upam si trditi, celo oškodovani komaj še dostojno živijo. Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je na obravnavi sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 na parlamentarnem Odboru za kulturo izpostavila, da za izplačila omenjenih veljavnih podpogodb potrebujete pravno podlago. Vi, gospod minister, pa ste v petek, 9. oktobra, na tretjem kanalu nacionalne televiziji v intervjuju dejali, da ste pač vi omenjeni gradivi posredovali na Generalni sekretariat Vlade.
Vsled vsega tega vas seveda sprašujem:
Zakaj ne pristopite k oblikovanju ustrezne pravne podlage, če seveda drži informacija, ki jo je na matičnem delovnem telesu podala gospa državna sekretarka, torej če pravne podlagi ni, zakaj ne pristopite k njenemu oblikovanju?
Zakaj ne poskrbite, kar je po mojem mnenju vaša naloga, dolžnost in odgovornost, da so gradiva z vašega resorja, ki jih posredujete naprej na Vlado, na Vladi tudi obravnavana in seveda po možnosti sprejeta, če gre za veljavne obveznosti?
In zakaj se ne samo na tem, tudi na drugih področjih iz vašega resorja izogibate realizaciji obveznosti ministrstva, torej v resnici države do kulturnih ustvarjalcev, kar vsi vemo in lahko spremljamo, da ima resne posledice za te ljudi in njihove družine, če pustim kulturno ustvarjalnost kot tako čisto ob strani?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Torej to, kar je gospa poslanka ugotovila, da gre za dva dokumenta, eden, ki zaobjema 10 filmskih projektov, eden pa 21 filmskih projektov, bi na začetku povedal glede pravne podlage to, da je bilo seveda do letos običajno, da je Slovenski filmski center posredoval te načrte razvojnih programov v enem kosu in je v zvezi s tem in z vsemi procedurami, ki se vežejo na to, prišlo do ustrezne realizacije tega. Do lanskega leta je bil za vse filme in projekte en sam seveda projekt, medtem kot je z letošnjim letom 2020 moral Slovenski filmski center v skladu z navodili Ministrstva za finance seveda poslati načrt razvojnih programov tako, da je moral pravzaprav predstaviti vsak film posebej, torej uvrščati posamične filme. To je bil razlog ali pa je razlog, seveda po presoji Ministrstva za finance, da gre seveda za velike vrednosti posamičnega filma. In glede na to je prišlo seveda do določenih zaostankov oziroma zaustavljanj ali, kako bi rekel, določenih problemov. Zaradi teh vseh sprememb se je v vladno gradivo oblikovalo v več tranšah in Ministrstvo za kulturo je načrt razvojnih programov, ki je bil podpisan v začetku leta oziroma če smo natančni, je bil odpisan 3. marca 2020, medtem ko je bil vsa leta prej podpisan že v začetku januarja, sedaj se je podpisal 3. marca, jaz ne vem zakaj, pod prejšnjo vlado. Mi smo to dobili in smo 1. aprila vlogo za uvrstitev projektov podali na Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je to vlogo prejelo, mnenje Ministrstva za finance smo prejeli 5. maja in tukaj je šlo za to prvo tranšo 10 filmov. In potem smo prejeli drugo tranšo za 21 filmov za leto 2020−2023 in jo podali na Ministrstvo za finance 21. julija in mnenje prejeli v začetku avgusta. To gradivo smo potem posredovali konec avgusta na Generalni sekretariat Vlade, kjer se je zadeva pravzaprav zaustavila. Ponovno smo zaprosili potem za to v začetku oktobra in zdaj pravzaprav čakamo na rezultat. To je kratka pot, ki zadeva usodo tega filmskega področja.
Še enkrat bi rekel, da je bilo v tem časovnem loku vendarle nekaj novih sprememb. Prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ko so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na Vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov. Kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na Generalni sekretariat Vlade, da uvrsti na dnevni red.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala za ta kratek oris. Ampak meni se v resnici ne zdi problematično, če je bilo takšno navodilo Ministrstva za finance, da gre zadeva v več tranšah, to absolutno ni sporno. Jaz pa vas sprašujemo o, prvič, izjavi državne sekretarke, da ni ustvarjena pravna podlaga, torej, če to drži, ali to drži in zakaj potem ne pristopite k oblikovanju te pravne podlage.
Zanima me tudi:
Ali zdaj dejansko obstaja informacija o tem, da zadeva bo obravnavana?
Zakaj še ni bila in zakaj niste pri tem vi kot pristojni minister, ki ste za to seveda odgovorni, bolj aktivni, da dejansko poskrbite, da do obravnave na Vladi pride, da gradivo, ki ste ga posredovali, Vlada obravnava in da zavzame stališče oziroma mnenje?
Zdi se mi, da je to tisto, kar je vaša naloga in odgovornost kot ministra za kulturo. Vsi vemo, da so tukaj zadaj družine, so ljudje, je boj za preživetje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Lepo, da me spominjate na moje dolžnosti kot ministra. Jaz mislim, da sem svoje dolžnosti opravil, tako kot je potrebno in v skladu z mojimi pristojnostmi. Svojih dolžnosti se seveda ne izogibam. Da so ljudje, družine, jaz ne dvomim, to so marsikje. Jaz mislim, da je važna filmska produkcija, s socialnimi problemi je gotovo treba biti občutljiv, ne dvomim, tudi ne smemo teh stvari izrabljati v eno ali drugo smer, se mi zdi malo neumestno, teh usod je ogromno, ne dvomim, vendar svoje dolžnosti v zvezi s tem sem opravil skrbno in tudi natančno, tako da kaj več kot to ne morem dodati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Dušan Šiško bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani minister, vsi prisotni!
Ropi in vlomi so žal reden in pogost sestavni del dnevnih oziroma tedenskih poročil policije po vsej Sloveniji. Zavedam se, da se slovenska policija trudi po svojih močeh, vendar pa nekateri znaki kažejo, da bi bilo treba na posameznih območjih države več storiti za preprečevanje takšnih dejanj. Na mene so se obrnili prestrašeni občani iz dveh občin, in sicer iz Kostanjevice na Krki in Šentjerneja, ki se poleg vseh težav zaradi epidemije koronavirusa srečujejo še s pravo epidemijo kriminalnih dejanj. Zlasti v naseljih v okolici Šentjerneja se je v zadnjih dveh mesecih razbohotilo vlamljanje in ropanje stanovanjskih hiš, kakršnega v teh krajih ne pomnijo od 16. stoletja, ko so tam kradli in ropali Uskoki z Gorjancev. Največ ropov je pri starejših, ko jih vsaj za pol ure ni v hiši, takrat jim poberejo zlatnino in denar. Zanimivo je, da se to dogaja sredi naselij, najpogosteje, ko se zmrači in kasneje, a tudi ob belem dnevu, ko ljudi za kratek čas ni doma. Iz tega so občani sami zaključili, da gre za dobro organizirane kriminalne skupine, ki imajo pomoč na terenu ali pa predhodno opazujejo objekte in jih potem napadejo. Ko se občani obračajo na pomoč na policijo, jim ta sicer prijazno pojasni, da storilci skoraj ne puščajo sledi in da je policistov premalo, da bi jim to preprečili. In res, že čez nekaj dni sledi nov rop. Zaradi tega je ljudi čedalje bolj strah. Svoje prihranke dajejo za varnostne sisteme, ponoči prižigajo luči ter hodijo okoli svoje in sosedovih hiš na obhode. Sprašujejo se, ali jim res nihče ne more pomagati.
Spoštovani minister, zanima me:
Ali ste seznanjeni s porastom števila ropov na Dolenjskem?
Ali ste seznanjeni s težavami policije pri obvladovanju teh problemov in kaj boste storili, da temu ne bo tako?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ALEŠ HOJS: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanec!
Morda za začetek malo statistike. V letu 2020 se v primerjavi z letom 2019 na celotnem področju države kaže malenkosten upad kaznivih dejanj. Če jih je bilo v obdobju 1 do 10 v lanskem letu 42 tisoč 700, jih je v letošnjem letu za približno tisoč manj. Seveda je ta številka velika in seveda to statistika nikakor ne more opravičiti vsega oziroma razložiti vsega, kar se dogaja. Pri čemer je bistvo, da od teh kaznivih dejanj kar 65 % le-teh odpade na tako imenovane tatvine, velike tatvine, rope in pa nekatera druga kazniva dejanja, ki seveda v največji meri predstavljajo premoženjska kazniva dejanja oziroma tista, o katerih ste tudi vi, spoštovani poslanec, govorili.
Mi smo v letošnjem letu tudi na podlagi vašega vprašanja naredili temeljito statistiko, vezano na ti dve območji. In moram povedati, da se je v Občini Šentjernej do 15. 10. letos v primerjavi z lanskim obdobjem razvidno, da je bilo nekaj manj tatvin. Govorimo o relativno majhnih številkah, torej v primerjavi z lani 19, lani jih je bilo 21. Bilo pa je kar nekaj več, govorimo o kar večjih številkah, večjih tatvin. Če jih je bilo v lanskem letu 22, je bilo v letošnjem letu kar 33 kaznivih dejanj. V celoti pa je bilo v tej občini približno na lanskoletnem nivoju. Podobno je tudi v Občini Kostanjevica na Krki, kjer je bil glede na letno obdobje porast kaznivih dejanj za približno 10 %, prav tako pa so bile v porasti tudi tatvine. Če je bilo teh tatvin v lanskem letu 7, jih je bilo v letošnjem letu že kar 11.
Potrebno je poudariti, da sta obe občini, torej tako Kostanjevica ob Krki in Šentjernej, v okviru cele regije med tistimi občinami, kjer je ta ugotovljenost kaznivih dejanj v predhodnih letih relativno majhna, kar pomeni, da so tam ljudje živeli relativno varno in je seveda vsaka taka zadeva, kot pravite, kot ste opisali, za prebivalce seveda velika nadloga oziroma je to še toliko bolj izrazito. Policija je v vseh teh postopkih − tudi sam sem zahteval temeljito poročilo o zadevah te tako imenovane kriminalne združbe, ki se očino mota po teh krajih − tem kriminalcem na sledi. Je pa res, da seveda tega ne opisujemo oziroma najavljamo zaradi samega postopka izsleditve le-teh. To, kar pravite, da policija ljudem govori, da jih je premalo, da nimajo dovolj moštva in podobno, je seveda po moji oceni lahko le priročen izgovor, nikakor pa ne dejstvo. Vse policijske postaje na tem območju so pravzaprav kadrovane ali pa zasedene s kadri povsem enako kot po ostali Sloveniji, se pravi, da ne gre za nikakršni kadrovski primanjkljaj, gre za kadrovski primanjkljaj v celotni policiji, ne pa zgolj v teh posameznih policijskih postajah. Tako da te kritike, če je že bila izrečena s strani policije, kot minister ne morem prevzemati in bom seveda ustrezno urgiral, da se taki izgovori v bodoče ne bodo pojavljali.
Moram pa seveda povedat, da je posebej območje Policijske uprave Novo Mesto precej obremenjeno s kriminaliteto, vezano na pripadnike, o tem se seveda ne govori prav veliko, nekaterih drugih etničnih skupnosti. Govorimo o naseljih drugih etničnih skupnosti, ki so na tem območju kar precej razširjene in seveda je jasno, da policija tudi z poostrenimi kontrolami znotraj teh skupnosti poskuša ali pa v veliki meri uspeva omejiti kriminalne združbe celotnega področja. Kar se same zaščite prebivalcev tiče, pa moram reči, da policija tudi s preventivnimi akcijami poskuša ljudi ozavestit do te mere, da tudi sami v čim večji meri poskrbijo za varnost svojega premoženja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala minister. Delno se strinjam, vam kar povem, delno ne, lahko vam bom tudi na štiri oči povedal zakaj. Ampak razumem, da se v Sloveniji zgodi na desetine ropov in da mnogih ni mogoče preprečiti, še manj pa, da se jih povsem odpravi. A nekaj je zelo narobe, veste, zelo narobe, če se v poldrugem mesecu dni zgodi sedem ropov, po pripovedovanju domačinov pa je teh še več, ampak si jih niti ne upajo prijaviti. Oškodovanci so namreč dobili s strani policije take odgovore, pa boste mogoče začudeni: »Bili ste pač na vrsti, vaša zlatnina je pretopljena, nič ne moremo, ker nas ni dovolj.« Očitno se napadi najbolj pogosto zgodijo, ko se policisti s svojimi vozili odpravijo na Gorjance lovit migrante. Razmislite, kaj sem vam zdaj povedal.
Zato bi ob tej priložnosti pozval vse skupaj v tem zboru, še posebno pa tiste pametnjakoviče, ki ne dopustijo, da bi naši policiji pri čuvanju meje pomagala Slovenska vojska. Medtem ko se gospe in gospodje sprehajate po Ljubljani, naši državljani na Dolenjskem in v Posavju trpijo teror organiziranih kriminalnih skupin in živijo v stalnem strahu.
Minister, zavedam se, da je zaradi situacije s koronavirusom, policija še bolj obremenjena, a pričakujem, da boste resnično ukrepali. Upam, da ljudem ne bo treba organizirat vaških straž, kot so to delali dolenjski kmetje v 16. in 17. stoletju. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ALEŠ HOJS: Spoštovani poslanec, seveda moram vam v tem delu, ki ste ga nekako povedali v drugem delu, popolnoma pritrdit. Kot veste, se tudi sam že dlje časa zavzemam za to, da bi policiji lahko vsaj na teh obmejnih pasovih pomagala za nadzor državne meje vojska. Seveda moram povedati tudi, da so, če so te izjave, ki jih navajate, kaj policija govori, resnične, pravzaprav nesprejemljive. Tukaj moram povedati, da bom seveda zadeve preveril. To, da policija nekomu reče, prišli ste na vrsto ali pa vaša zlatnina je pretopljena ali kaj podobnega, je za policijo nesprejemljivo. Policija ni tam zato, da bo ljudi podučevala o tem, kako so na vrsti, ampak predvsem zato, da ukrepa.
Moram pa reči, da sem sam dobil pravzaprav obratne informacije, ne s tega konca, ampak iz Krškega, pa deloma tudi iz Brežic, kjer so me župani obvestil o tem, da so nekateri direktorji, posebej direktorji ali pa poslovodje trgovskih centrov nekako izdali neke usmeritve, da se naj ne prijavlja več tatvine, ki so, mislim da, do 30 ali nekaj takega evrov. To je pa po moje popolnoma nesprejemljivo tudi zaradi tega, ker to pač pomeni, da tisti, ki to počnejo, običajno so to, tako kot vemo, neke druge etnične skupine, še dodatno dobijo krila. To je po mojem nesprejemljivo in sem tudi sam že apeliral na vse župane, da pristojnim poslovodjem, pristojnim direktorjem dajo usmeritve, da je prav, da četudi gre za 10 ali pa za 30 evrov, se prijave opravljajo, kajti Policija mora vse, torej tudi te manjše tatvine v bistvu ustrezno procesirati.
Morda še to. Kot veste, je z naborom ukrepov, ki jih je sprejela Vlada tudi zato, da smo del teh policistov na južni meji uspeli razbremeniti, Vlada zagotovila kar precejšnja sredstva tudi obmejnim občinam, v tem primeru seveda tudi tistim občinam, ki mejijo na državno mejo, tudi zato, da lahko župani z lastnimi investicijami v bistvu izboljšajo infrastrukturo, tudi v smislu javne razsvetljave ali pa ureditve kakšnih poti, tako da je bodisi nadzor potencialnih prehodov migrantov bodisi zagotavljanje javnega reda in miru v posamezni občini boljše.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Poslanka Tina Heferle bo postavila vprašanje ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Lep pozdrav gospoda ministra!
Moje vprašanje se dotika teme, za katero verjamem, da jo danes že širša slovenska javnost pozna. Nenazadnje smo v času naše vlade namenili zelo veliko pozornosti zelo pomembni temi, to je sprememba volilne zakonodaje. Vemo, da je Ustavno sodišče v letu 2018 odločilo, da je volilna zakonodaja v neskladju z ustavo, in Državnemu zboru naložilo dveletni rok za odpravo te neustavnosti. Dejstvo je tudi, da se nam ta rok izteka, zelo hitro se nam izteka, namreč časa je samo še do konca decembra.
Zato me, spoštovani gospod minister, zanima:
V kakšni fazi je ta priprava spremembe zakonodaje?
Ali sploh kaj delate na tej spremembi, kaj delate na tej spremembi, kje je postopek?
Kakšen je vaš pogled na spremembo vsebinske narave?
Jaz sprašujem zdaj, a govorimo o spremembi volilnih okrajev, govorimo o spremembi, kot smo si mi prizadevali, za preferenčni glas in tako naprej. Verjamem, da v tem času, v katerem smo, koronakriza nas sicer res omejuje pri svojem delu, vsi smo z njo obremenjeni, pa vendar glede na to, da ta vlada dela ves ta čas tudi druge stvari, od tega, da imamo na dnevnem redu skorajda kadrovske spremembe, do tega, da se pripravlja tudi zakonodaja, ki neposredno grobo reže v neke temeljne demokratične norme, ki jih imamo, verjamem in upam, da se pripravlja tudi sprememba volilne zakonodaje.
Zato še enkrat moje vprašanje:
V kateri fazi ste na ministrstvu?
Z ozirom na to, da ste imeli zelo uspešnega predhodnika, vsaj po moji oceni, bivši minister Medved je lepo pripravil teren, me zanima:
Ali ste morda to tudi izkoristili?
Skratka, prosim za vaš odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
Vsekakor naj najprej poudarim, da se zavedam, da je moj predhodnik kolega Medved veliko naporov vložil v reševanje te težave, torej odprave neustavnosti. Dejstvo, da to ni bilo uspešno, pa kaže tudi na bi rekel veliko zahtevnost področja. Kot veste, smo mi na Ministrstvu za javno upravo takoj, ko se je v parlamentu žal zavrnila rešitev glede odprave volilnih okrajev po uvedbi prednostnega glasu, torej zadostne politične podpore takrat ta predlog ni dobil, se je takoj pristopilo k pripravi nadaljnjih strokovnih gradiv, tokrat z namenom preoblikovanja volilnih okrajev in s tem uresničitve odločbe Ustavnega sodišča. Usklajevanja na strokovni in na politični ravni potekajo že kar nekaj časa, zaradi, kot ste sami nakazali, velikega števila različnih političnih interesov pa terjajo ogromno napora in pa nekoliko daljši čas od predvidenega.
Proti koncu prejšnjega leta in v juniju letošnjega leta so bile poslanske skupine povabljene na predstavitev posebne aplikacije. Ta je bila na ministrstvu pripravljena z namenom zagotoviti zadostno preglednost vpogleda v obstoječe stanje volilnih okrajev in pa možnost njihovega preoblikovanja. Te predstavitve so bile v bistvu delavnice, kjer smo predstavnikom poslanskih skupin, vsem, ki so bile zainteresirane, omogočili tudi, da pridobijo to spretnost uporabe aplikacije in da same nekako prilagajajo oziroma iščejo optimalno razporeditev volilnih okrajev. Ministrstvo ves čas nudi tudi tehnično podporo, da lahko poslanske skupine uskladijo svoja videnja meja volilnih okrajev, jih same vnesejo v posebno aplikacijo. V tej aplikaciji so že trije strokovni predlogi, torej trije različni, glede na možna odstopanja pri velikosti volilnih okrajev.
Vsekakor želimo na ministrstvu s tem predlogom zadostiti odločbi Ustavnega sodišča. Rok je, kot ste rekli, zelo blizu, to je 21. december letos. Želimo pa poleg velikosti oziroma kriterija števila prebivalcev znotraj volilnega okraja, ne znotraj Slovenije, upoštevati geografske in kulturne raznolikosti in pa v čim večji meri tudi načelo ohranitve celovitosti ozemlja občine znotraj istega okraja, kar sicer pri mestnih občinah večinoma ni možno.
Sprejet je bil tudi dogovor, kot veste, da se spremembo volilne zakonodaje vloži kot poslanski zakon, ministrstvo pa nudi in bo poslancem še naprej nudilo tehnično podporo pri določitvi meja. Jaz se zavedam, da bo potrebnega veliko napora, da se poslanske skupine uskladijo. In tukaj poudarjam, ne uskladijo samo med seboj, ampak tudi navznoter, potem pa še med seboj. Sem pa prepričan, da jim bo to s tehnično pomočjo ministrstva, kot rečeno smo na voljo za pripravo predlogov in tudi sami že delamo različne predloge, sem prepričan, da bo to poslanskim skupinam uspelo. Časa ni veliko, ga je pa še dovolj. Gre pa za tedne, to se pa strinjam. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Gospod minister, se strinjam, ja, časa ni dovolj. In že res, da ste k sodelovanju povabili poslanske skupine, to vam priznam, je pa res, da bi od ministrstva, ki je nosilec volilne zakonodaje, pričakovala majčkeno več aktivnosti. Če se spomnite, če ste sledili takrat, ko smo mi vodili to ministrstvo, je gospod Medved praktično na mesečni ravni skliceval sestanke, delovne skupine in tako naprej in s tem vključeval prav vse stranke v parlamentu, da sodelujejo pri pripravi sprememb zakonodaje in hkrati, da so seznanjene s tem, kar pripravlja ministrstvo. Mi se zagotovo strinjamo v tem, da volilna zakonodaja je zelo pomembna in nekako presega to strankarsko politiko, je neke vrste državotvorna zakonodaja. Zato bi bilo po našem mnenju, ja, naj bo to poslanski zakon, ampak ministrstvo mora biti več kot samo aparat za nudenje pomoči poslancem. Poslanci, upam da se tukaj strinjava, ne bomo risali okrajev. Če ste to možnost sprejeli kot edino rešitev, se verjetno strinjava, da bo zelo težko 90 poslancev uskladiti pri risanju okrajev. Tako da bi tukaj pričakovala, da potegnete neko vodilno vlogo.
In pa še tretja stvar, da mi ne zmanjka časa. Nekako sem dobila informacijo, da se ta zakon vendarle že pripravlja tudi v neki končni obliki predpisa.
Zanima me:
Kdaj ga bomo poslanci lahko videli, tudi opozicijski poslanci?
Jaz upam, resnično upam, da glede na postopke, po katerih ta vlada sprejema zakone, to ne bo v protikorona paketu šest po nujnem postopku.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
Cenim duhovitost in vam bom v tem duhu odgovoril, da to nikakor.
Zdaj pa konkretno. Več aktivnosti − tako kot sem povedal, jaz se zavedam vseh aktivnosti, ki jih je moj predhodnik naredil v tej smeri. Dva strokovna predloga sta bila pripravljana že prej, ampak ste videli, kakšno usodo sta imela. Jaz sem se nekako držal tega, da najprej zadevo uskladimo strokovno, organiziran je bil posvet v prostorih Državnega sveta, kje smo prišli do nekaterih zelo, bi rekel, temeljnih ugotovitev, ki so bile prej zanemarjene. Denimo to, da je potrebno primerjati odstopanja znotraj posamezne volilne enote in ne med največjim in najmanjšim volilnim okrajem na ravni celotne Slovenije, da imamo enakovredna merila geografske in kulturne, zgodovinske zaokroženosti, da ni pomembno samo število volivcev oziroma še več, pomembno je število prebivalcev, saj je to dikcija iz zakona. Tako da smo kar nekaj stvari v tem kratkem, kot ste sami, za to se zahvaljujem, omenili, v tem kratkem s korono zaznamovanem času vseeno uspeli narediti, kar se je prej pozabljalo. Dejstvo pa je, da na koncu bo potreben politični konsenz. To, kar pravite, da imate neuradno informacijo, da je zakonsko besedilo pripravljeno, to sploh ni za skrivati, ker je zakonsko besedilo pripravljeno že več mesecev, ampak ključna stvar tega zakona, tisto je tehnika, ključna stvar je pa to, kako bodo volilni okraji zrisani. To je pa tisto, kjer se bodo trla ali pa se trejo kopja poslancev z njihovimi interesi. Jaz verjamem, da bomo na koncu vseeno vsi izhajali iz tega, da je to državotvorna tema, tudi stranka SMC, veste, da je bila v osnovi in še vedno zagovarja uvedbo relativnega prednostnega glasu, pa ravno v duhu državotvornosti smo se odločili, da bomo pristopili k reševanju na način, ki ima neko večjo verjetnost uspeha v parlamentu, ker boste to sprejemali poslanci.
Zakonsko besedilo kot tako je pripravljeno. Tisto kar je, torej risanje meja, okrajev, pa mi vodimo vzporedno. Mi pripravljamo več predlogov. Vse kar nam posamezne poslanske skupin predlagajo kot rešitve, mi tudi izrišemo, kar terja enormen napor in strokovno znanje zaposlenih na Ministrstvu za javno upravo. Se pa strinjam, na koncu bo potrebno sprejeti v parlamentu en predlog. Smo pa ocenili, da ima večjo verjetnost za uspeh, če delamo vzporedno in predvidimo tudi možnost, da kakšno od teh ne bo uspešno. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Ta tema, sprememba volilne zakonodaje, je resnično zelo pomembna, ker nam nekako diha za ovratnik. Upam, da se vsi zavedamo, kakšne bodo posledice, če ustavna odločba ne bo pravočasno implementirana in se v tem času zgodijo predčasne volitve. V tej situaciji verjetno nihče od nas ne želi biti.
Se pa strinjam, gospod minister, kar ste zdaj nazadnje rekli, da se morajo okraji izrisati na novo, na podlagi vseh strokovnih parametrov. Ustavno sodišče je poudarilo število prebivalcev, geografsko zaokroženost in največjo mogočo integriteto občin, zato pa me ravno to čudi, da vi kot ministrstvo, na eni strani ste političen organ, ampak vendarle imate nek aparat v ozadju, ki je strokoven, da ne prevzamete te vodilne vloge bolj udarno, da prepuščate zdaj to risanje okrajev poslancem, ker vemo, da bi lahko bilo 90 različnih variant. Nenazadnje, na koncu se bo treba odločiti. Jaz verjamem tako, kot je ministrstvo pod prejšnjo vlado na koncu pripravilo predlog zakona, seveda vložili so ga poslanci, ampak vendarle je ministrstvo tisto, ki pa z vsem tem aparatom, kot sem že rekla, pripravi različico in izriše okraje, tako da bi tukaj vseeno bil moj apel ali pa želja, da vendarle stopite v ospredje in nekako naredite končni predlog in ga čim prej posredujete v to hišo, ker časa nam zmanjkuje. Če se boste spet poslužili nujnega postopka ali pa hitrega, bomo spet zmanjšali možnost razprave, zmanjšali bomo možnost vključevanja opozicije. Tako da ne vidim tukaj nobene dodane vrednost, če se čaka. Redna seja je še novembrska, decembrska je pa že prepozna. Tukaj morda velja pohiteti.
Glede na to, da ne verjamem, iskreno ne verjamem, da bo šla sprememba volilne zakonodaje po rednem postopku, je moj postopkovni predlog, da se vendarle opravi še splošna razprava na to temo in morda se tu zagotovi ta širši dialog v primeru, da imamo nujni postopek ali pa skrajšani postopek. Moj postopkovni predlog je v skladu s poslovnikom, da se opravi splošna razprava na to temo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Poslanec Aleksander Reberšek bo postavil vprašanje ministrstvu za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani gospod minister, verjetno ste seznanjeni z mnogimi težavami pri projektu tretje razvojne osi, kot so morda nerešljivi gradbeno-tehnični problemi zaradi nestabilnega terena na rudniškem območju na odseku Velenje jug−Gaberke; težave pri pridobivanju gradbene dokumentacije zaradi mnogih vloženih tožb kot posledica napak in nedoslednosti v predhodnem načrtovanju in umeščanju; nezanesljivo financiranje te izredno visoke investicije ob upoštevanju omejitev zadolževanja in nezadostnih virov Darsa; nasprotovanje trasi F22 s priključkom v Šentrupertu s strani lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ. Navedeno pomeni, da je načrtovani začetek in čas gradnje povsem negotov.
Dovolite, da vas in Državni zbor seznanim z nekaj dejstvi, ki bi vse nas morala prepričati v to, da je projekt na tej točki ne samo možno, ampak nujno potrebno spremeniti. Dokazi o prometni neprimernosti trase s priključkom Šentrupertu so navedeni v mnogih strokovnih podlagah. Trasa je bila izbrana na podlagi političnih pritiskov in ne argumentov. Praktično vsi argumenti pričajo v prid priključku s priključkom v Arji vasi. Analiza prometnih teženj in obseg prometa kaže, da večina prometa iz Velenja gravitira proti vzhodu, se pravi proti Celju. Bodoča avtocesta s priključkom Šentrupert po obstoječih študijah ne razbremeni ceste Arja vas−Velenje, saj bi se promet po njej zmanjšal le za 6 %. Vse navedbe so iz strokovnih podlag, ki jih je naročil Dars in so bile vladi Mira Cerarja ter ministrom takratne vlade dobro znani. Nasprotno sklepam: strokovnim podlagam in zdravi pameti navkljub je takratna vlada v letu 2018 sprejela uredbo o DPN za traso F22 s priključkom Šentrupert iz populističnih in predvolilnih vzgibov.
Spoštovani minister:
Ali se vam zdi normalno, da trasa s priključkom Šentrupert na 13 kilometrih vsebuje 28 infrastrukturnih objektov, 6 tunelov in 11 dvojnih viaduktov?
Zakaj dovoljujemo, da bo kilometer te hitre ceste stal 57 milijonov na kilometer ob dejstvu, da smo povprečni kilometer avtoceste, ne hitre ceste, zgradili za 9 milijonov na kilometer?
Gospod minister, vi imate toliko izkušenj in ste kredibilen človek, pomagajte meni in pa prebivalcem Spodnje Savinjske doline, da umestimo traso s priključkom v Arji vasi ali v Podlogu. Imam tudi dokument s strani Kabineta predsednika Vlade, datiran z dne 26. 6. 2020, kjer piše, da si je Vlada za cilj postavila tudi realizacijo pomembnega dela tretje razvojne osi, ki bi vključeval povezavo s priključkom v Arji vasi.
Spoštovani minister, lepo vas prosim, zaupajte mi:
Kaj je razlog, da ne začnete umeščati trase tretje razvojne osi s priključkom v Arji vasi, če pa oba veva, da je to trasa, ki je hitrejša, občutno cenejša, okoljsko sprejemljivejša, predvsem pa za Korošce hitrejše izgrajena?
Izvolite.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani poslanec!
Ugotavljam, da je to poslansko vprašanje naslovljeno na napačnega ministra. Namreč odsek ena, mimogrede tretja razvoja os je razdeljena na štiri odseke in na dveh odsekih sta državna prostorska načrta že sprejeta. Med njimi je tudi odsek ena, to je Šentrupert−Velenje. To je sprejel državni prostorski načrt v letu 2017. S sprejetjem te uredbe o državnem prostorskem načrtu se je sodelovanje med Ministrstvom za okolje in prostor v vlogi pripravljavca DPN končalo in je ta z uredbo sprejeta trasa sestavni del slovenskega pravnega reda, ker gre za uredbo. Ministrstvo za okolje in prostor vodi infrastrukturne projekte na predlog pobudnikov, to je v tem primeru Ministrstvo za infrastrukturo. Če bi Ministrstvo za infrastrukturo ocenilo, da je potrebno spremeniti ali kakorkoli drugače poseči v ta veljavni državni prostorski načrt, mora to pobudo, tako kot predvideva zakon, nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor. Te pobude še nismo sprejeli. Nasprotno, na Vladi je bilo večkrat obravnavano in utemeljeno, zakaj to v tej fazi ni smotrno.
Tako da vas jaz prosim, da vprašanja naslovite na Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pravzaprav vsebinsko pristojen pri izvajanju državnih prostorskih načrtov za infrastrukturne objekte, Ministrstvo za okolje in prostor pa pelje v skladu z zakonom postopek.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa.
Jaz se strinjam, da se Ministrstvo za infrastrukturo ukvarja s samo izgradnjo, katero bo zgradil seveda naš minister. Vprašanje pa je bilo, če jo boste vi šli umeščati. Za to traso ste odgovorni vi, minister Vizjak. Jaz vas samo kot poslanec Spodnje Savinjske doline lepo prosim, če lahko začnemo z umeščanjem trase v Arji vasi ali morebiti tudi v Podlogu. Obe trasi sta bistveno cenejše, hitreje bosta zgrajeni, predvsem pa bodo Korošci prej prišli do hitre ceste. Poskušam razmišljat tudi z zdravo kmečko pametjo, ki mi pravi, da je nepotrebno skozi okno metati 57 milijonov za en kilometer hitre ceste, če lahko to hitro cesto zgradimo za manj kot 9 milijonov na kilometrov. V Spodnji Savinjski dolini je šest županov, v Zgornji Savinjski dolini je sedem županov, to se pravi trinajst županov Savinjske doline ima pet do deset glasbenih oziroma infrastrukturnih želja, denarja za to pa ni zaradi tega, ker gradimo drago. Zato vas spoštovani minister, resnično prosim, če lahko pričnete z umeščanjem trase s priključkom v Arji vasi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, ne moremo pričeti na Ministrstvu za okolje spremembe umeščanja v prostor, če ne dobimo pobude resornega ministra, kar je minister za infrastrukturo. Ne moremo v skladu s slovenskim pravnim redom. Zato, če obstajajo ti vsebinski razlogi, ki jih navajate, prepričajte ministra za infrastrukturo, da bo te pobude sprejel ob nenazadnje že zdavnaj začetem postopku oziroma tudi končanem postopku uredbe, kajti Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopke o umeščanju v prostor na pobudo pristojnih ministrstev. V tem primeru je to Ministrstvo za infrastrukturo.
Tudi sicer dokumentacijo, pomembno za odločitve, kot je študija variant, kot je nenazadnje državni prostorski načrt skupaj z okoljskim poročilom, pripravljajo pristojne inštitucije, ne Ministrstvo za okolje in prostor. To pripravlja v konkretnem primeru Dars, ki je tudi pod ingerenco oziroma vsebinsko ingerenco Ministrstva za infrastrukturo. Tako da vas res prosim, vprašanja naslavljajte na pristojne ministre. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Gospod Samo Bevk bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Filmski ustvarjalci že dalj časa opozarjajo na mačehovski odnos države do slovenskega filma, in to kljub temu, da so v mednarodnem prostoru prepoznani in večkrat nagrajeni. Priča smo proceduralnemu zastoju financiranja slovenske filmske produkcije. Resorna ministrstva, Vlada in njene službe oziroma odbori izvršujejo odmiranje sektorja, in to zavestno, saj so bili na alarmantno stanje v preteklih mesecih opozorjeni po uradnih poteh in v javnih nastopih predstavnikov filmskega sektorja. Prispevek k takšnemu odnosu pa je zagotovo tudi to, da se filmski projekti obravnavajo kot investicije, ki jih je treba uvrstiti v načrt razvojnih programov in predhodno pripraviti tako imenovani DIIP, oziroma dokument identifikacije investicijskega projekta.
V zvezi s tem vas, minister mag. Šircelj, sprašujem:
Iz kakšnih razlogov so se filmski projekti uvrstili v NRP, načrte razvojnih programov?
Ali ne gre le za dodaten birokratski ukrep, ki bi ga lahko brez škode za državni proračun odpravili v prid slovenskih filmskih ustvarjalcev?
Kateri ukrepi bodo na navedenem področju izvedeni, da se pospešijo, debirokratizirajo postopki, ki jim je podvržena slovenska filmska produkcija?
Ministru mag. Širclju se že vnaprej zahvaljujem za njegove odgovore. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani poslanec Samo Bevk, za vaše vprašanje.
Tukaj moramo seveda povedati, da lahko na to vprašanje odgovorim na različne načine.
Prvi je vsekakor pravni način, po tem pravnem načinu govorimo o Zakonu o javnih financah, ta določa, da se v načrtu razvojnih programov za obdobje štirih let izkazujejo tudi izdatki proračuna, vključno z ostalimi viri za celovito izvedbo, tako investicij in tudi državnih pomoči. Se pravi, pravna podlaga je Zakon o javnih financah. Iz tega zornega kota ne bi smelo biti nobenih težav.
Drugo, lahko odgovorim tudi z zornega kota transparentnosti. Poslanci pogosto zahtevate, da je državni proračun čim bolj transparenten, in seveda s takšnim načinom, da se tudi filmski projekti uvrščajo v načrte razvojnih programov, izboljšujemo transparentnost javnih financ, vemo, kako se ta denar porablja, vemo, za katere projekte se porablja. S tega zornega kota je ta odgovor utemeljen.
Tretji odgovor ali pa pododgovor iz zornega kota državnih pomoči. Po evropski zakonodaji se uvrščajo tovrstni projekti pod tako imenovano državno pomoč, to je državna pomoč. Govorimo seveda o dovoljeni državni pomoči. Ustvarjanje produkcije filmov je gospodarska dejavnost tudi v skladu z evropsko klasifikacijo. In ker je to gospodarska dejavnost, je ta dejavnost podvržena pravilom državne pomoči. Na področju kulture veljajo tovrstne rešitve za vso Evropo in to sofinanciranje tudi v Evropi ne sme presegati 80 % celotnega proračuna te produkcije. Tako da v povezavi s tem govorimo o državni pomoči. Tudi s tega zornega kota je projekt seveda izdelan v skladu z evropsko zakonodajo. In nenazadnje, tudi pri državnih pomočeh imamo več vrst državnih pomoči. Ena izmed teh je tudi tako imenovana de minimis, do 200 tisoč evrov, in tudi ta državna pomoč se uporablja v filmski produkciji predvsem takrat, ko je treba narediti neko javno objavo in seveda tudi predstavitev določenega filma.
S tega zornega kota je tovrstno uvrščanje filmov v načrte razvojnih programov upravičeno. In verjemite mi, da ne glede na to, ali bi se lahko uvrščali kako drugače, čeprav sem zdaj odgovoril, zakaj se tako, in tukaj imamo pravno-vsebinsko vso evropsko podlago, verjetno denarja za to ne bi bilo nič več. In nenazadnje, celotna zadeva poteka v okviru proračuna in seveda tudi v okviru proračuna Ministrstva za kulturo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Hvala lepa tudi ministru za odgovore na zastavljena vprašanja.
Res je, že prejšnja vlada je uvedla to, da se morajo filmski projekti uvrščati v NRP. Mislim, da je ta zadeva stara kakšno dobro leto dni, prej to ni bilo potrebno. Ker se pač seveda vaša vlada zavzema za debirokratizacijo postopkov, bi predlagal, da ponovno razmislite, ali je to potrebno ali ne. Treba je tudi vedeti, da je bilo od novembra 2019 do danes, torej več kot 11 mesecev brez sredstev za preživetje večine tistih, ki so sodelovali in zvečina že opravili delo na 31 filmskih projektih. Se pravi, da je bilo ustavljeno izplačilo. Od marca do avgusta letos je Ministrstvo za kulturo Vladi predlagalo v potrditev tri zahtevke za financiranje v skupni višini 3,2 milijona evrov. Eden je bil realiziran, dva pa še vedno čakata na Odboru za državno ureditev in javne zadeve, da jih pošlje na Vlado in še nista bila obravnavana.
Zanima me torej:
Ali tudi Ministrstvo za finance na vladnem odboru blokira uvrstitev gradiv za filmske projekte na sejo Vlade in zakaj?
Kdaj namerava vladni odbor prižgati zeleno luč za omenjene projekte?
Ali lahko pri tej zadevi kot minister za finance pospešite oziroma debirokratizirate postopek?
Hvala lepa še za odgovor na to vprašanje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Meni natančni podatki o teh blokadah ali neblokadah in tako naprej … marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej, vendar je tukaj za to odgovorno resorno ministrstvo.
Lahko pa z zornega kota javnih financ povem, da je bilo za spodbujanje filmske produkcije, jaz imam tukaj letne podatke, ne vem točno, kateri filmi sedaj gredo in tako naprej, v letu 2019 izplačano 4 milijone 964 tisoč 996,25 evra, v letu 2018 3 milijone 954 tisoč 991 evra in v letu 2017 4 milijone 41 tisoč in 14 evrov. Toliko je bilo izplačano za spodbujanje filmske produkcije. Potem je bilo izplačano še za sofinanciranje projektov za avdiovizualne medije in razvoj tehnične infrastrukture med 2,5 milijona do 2 milijona 999 tisoč, če govorim o tem obdobju 2017−2019, za založniško dejavnost blizu 4 milijone vsako leto. Skupaj za kulturo na teh področjih v letu 2017 10 milijonov 336 tisoč, v letu 2018 10 milijonov 988 tisoč in v letu 2019 12 milijonov 760 tisoč 234. Tukaj govorim o letnih podatkih, za letošnje leto še nimam letnih podatkov, ker leto še teče. Z drugimi besedami, treba je povedati, da pač država oziroma Vlada skozi proračun, tudi preko Državnega zbora, namenja sredstva za kulturo in za spodbujanje kulture in za filmsko dejavnost. Po drugi strani seveda financira tudi določene producente, tako da koristijo svoje storitve, na primer preko Viba filma, o tem se potem poroča Ministrstvu za kulturo in Ministrstvo za finance tudi to financira. In nenazadnje gre za neposredno financiranje, kot sem že omenil in še financiranje preko de minimisa. Lahko postrežem s samimi podatki, ali je to veliko ali ne, je seveda stvar vsakega, ki bo o tem sodil. Drugo pa je, seveda, kaj se financira. S tem se ukvarja Ministrstvo za kulturo in ne Ministrstvo za finance. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanka Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!
Mislim, da nam je vsem jasno, da se v zadnjem času nasilje nad ženskami kakor tudi nad vsemi šibkejšimi še stopnjuje. Temeljni element kazenskega prava je silobran, s katerim se lahko žrtev brani oziroma brani svojo ustavno pravico do telesne in duševne nedotakljivosti. Na spletni strani Policije je v priporočilih, kako ravnati ob napadih, zapisano, naj v primeru fizičnega ali spolnega napada uporabimo vsa priročna sredstva, da odvrnemo napadalca. V rubriki Varnost deklet in žena Policija na spletni strani nudi sledeče nasvete: »O odločitvi za odvrnitev napada nase temeljito premislite. Za samoobrambo lahko pri sebi nosite električni paralizator ali plinski razpršilec, mlajše pa se lahko vpišete tudi v tečaj samoobrambe. Vedno imate pravico reči »NE« za vsak neželen seksualni stik. Če rečete »ne«, to storite odločno, ne dajajte dvoumnih odgovorov. Če je moški nasilen, se odločno fizično uprite. Aktivno upiranje z uporabo priročnih predmetov (škarjice, pilica za nohte …) ter tudi drugih predmetov za samoobrambo (plinski razpršilec) je v večini primerov zelo učinkovito za odvrnitev napada. Priporočljivo je, da tudi glasno kričite. Če doživite spolno nasilje, takoj pokličite policijo.« No, ti policijski nasveti za varnost deklet in žena delujejo zelo neživljenjsko in so polni nekih spolnih predsodkov. Le kako in kdo bi v tistem trenutku, ko je napaden, imel čas temeljito premišljati? Verjetno ravnaš instinktivno. Ali pa takrat razmišljati, joj, zakaj nisem šla na tečaj samoobrambe. Priporočilo o odločnem fizičnem uporu in glasnem kričanju je ravno tako sporno in kaže na nepoznavanje materije, kajti znano je, da se pri žrtvi spolnega napada nemalokdaj pojavi tako imenovana peritravmatična reakcija, ko žrtev zamrzne, ostane paralizirana in ne more niti spregovoriti, kaj šele kričati. Skratka način, kako policija v uradnem komunikeju uokvirja spolno nasilje oziroma razmerje med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja, je nesprejemljivo.
Zato vas sprašujem v zvezi s tem:
Ali so policijski delavci deležni kakšnih izobraževanj in usposabljanj za delo na tem področju, za dvig senzibilnosti in prepoznavanja specifik problematike spolnega nasilja?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ALEŠ HOJS: Spoštovani podpredsednik, spoštovana poslanka.
Hvala lepa za to res primerno vprašanje. Moram reči, da je iz vašega vprašanja pravzaprav nekako že sledil odgovor v tem smislu, da se vam zdijo ta priporočila, ki so trenutno objavljena na spletnih straneh policije, neprimerna ali pa neživljenjska. Jaz moram reči, da se ta vprašanja pripravljajo v krogu strokovnjakov, tako policijskih, ki so seveda strokovnjaki za policijska pooblastila oziroma za realne okoliščine, ki jih policisti vendarle v veliki meri dobro poznajo, kot seveda tudi skupaj s psihologi in vsemi ostalimi strokovnjaki, ki so ali pa so bili soočeni s predmetno problematiko. Jaz seveda lahko soglašam z vami, da v tistem trenutku, ko je ženska napadena, gotovo ne gre brati teh priporočil, kajti to je dejansko nonsens. Je pa dejstvo, da so ta priporočila napisana oziroma nekako si tudi v policiji predstavljajo, da jih ljudje beremo takrat, ko še nismo neposredno ogroženi. Tudi ko se pripravljamo za daljši dopust, si nekako preberemo, kako zavarovati naš objekt. Poznamo tiste akcije ali pa ozaveščanje s strani policije, tudi medijske, ki nekako delujejo preventivno.
Jaz se zavedam, da so to ene najbolj groznih ali pa najbolj podlih kaznivih dejanj, ki so v naši družbi mogoče, morda ekvivalent temu še to, kar se dogaja z nasiljem nad otroki ali pa z nasiljem preko spleta nad otroki ali pa ženskami, zato bomo vse te vaše, sicer v kratkem času nanizane, predloge vzeli resno, jih pregledali in po potrebi tudi dopolnili ta navodila oziroma ta, kot pravite, neživljenjska priporočila.
Jaz moram reči, da je policija vendarle posebej v tem času, torej v času koronakrize, ko je bilo dejansko za pričakovati, da bo vsled večje bližine ali pa časa, ko so bili ljudje več skupaj, bodisi partnerji bodisi otroci, to posledično pomenilo tudi morda večjo napetost med njimi samimi kot tudi večjo prisotnost enih in drugih na internetnih straneh. To je seveda pomenilo tako večjo obremenjenost otrok z internetnimi strani, kar pomeni večje tveganje ali pa večjo izpostavljenost tveganju, ki jih otroci ali pa mladostniki imajo pri brskanju po spletnih straneh, kot seveda tudi to, da so v tistem času, ko so bili ljudje več skupaj, morda do izraza prišla tudi nekatera neujemanja, katerih posledica je lahko bilo tudi tako ali drugačno nasilje. Jaz moram reči, da je bilo vsaj v prvem delu, torej v tistem delu v mesecih marcu, aprilu, tudi statistično ugotovljeno, da nekega drastičnega povečanja nasilja v družini ni bilo zaznanega. Torej tukaj je statistika govorila malce drugače od naših pričakovanj. Res pa je, vsaj po nekaterih podatkih, da pa je v tem obdobju ali po tem obdobju bilo večje število razvez.
Kar se samega dela na internetnih straneh policije tiče, torej ažuriranja teh podatkov, moram reči, da je policija od 21. 3. 2020, torej prav tem času, objavila skupaj 19 različnih prav posebej strukturiranih ali pa na novo narejenih preventivnih sporočil, ki so posebej opozarjala na nasilje v družini, nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki, spolne zlorabe in tako naprej. Jaz vseh teh ne bom našteval, morda samo nekaj naslovov: V nekaterih družinah so odnosi v teh dneh na veliki preizkušnji, sledi vsebina; Karantena bo minila, fotografije in podatki na spletu pa bodo ostali za vedno − nasveti za varno delo; Poziv sosedom: prijavite nasilje v družini, žrtev ga mogoče ne more; Nekateri otroci doma ne najdejo varnega zavetja. Pomagajmo jim; V dneh povečane uporabe internetna ne pozabi na svojo varnost − kar gre gor, ne gre spet hitro dol, govorim o spletu. In še kar nekaj drugih naslovov bi lahko prebral … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.
Niste mi, minister, odgovorili z branjem in citiranjem tega. Namreč, zakaj vas sprašujem? Številna pričevanja govorijo, da policisti pri obravnavi spolnega nasilja pogosto zatajijo, ravnajo neprofesionalno in v duhu spolnih stereotipov in predsodkov žrtev namesto podpore, da bi ji jo dali, in jo zaščitili, še dodatno kriminalizirajo. Popolnoma nedopustna je obravnava žrtve, kjer ji govorijo, kaj si pa mislila se ti bo zgodilo, če imaš tako kratko kiklo, ali da jo sprašujejo, koliko je spila. Te stvari so irelevantne in na tak način se ščitijo napadalci in ne žrtev.
Zato me zanima, res, in vas še enkrat sprašujem:
Ali mi lahko zagotovite, da policija ravna korektno, da izvajate redna izobraževanja na tem področju, da policisti vedo, kako, omenili ste prej psihologe, kako ravnati z žrtvijo spolnega napada in ne s pozicije moškega policista in seksista jo še enkrat posiliti na licu mesta, psihološko, ker potem, vemo, sodni sistem tudi dela svoje?
Zanima me torej:
Kaj konkretno naredite in kaj mislite storiti na tem področju za izboljšavo dela in postopkov policije?
Katera strokovna usposabljanja za delo policije ste doslej izvedli in kako pogosto jih izvajate?
Ali pri tem sodelujete s pristojnimi strokovnjaki proti nasilju nad ženskami in z nevladnimi organizacijami ter s katerimi?
Kdo izvaja ta izobraževanja, me zanima.
Zanima me tudi:
Kakšno pomoč mora po vašem mnenju policija nuditi ženskam žrtvam spolnega nasilja ob prijavi in v samem policijskem postopku?
Kako se policija odziva in ali razpolaga z ustreznimi mehanizmi za zagotavljanje korektne obravnave žrtev spolnega nasilja?
Kajti vemo, da spolni napadi puščajo dolgotrajne psihološke in tudi fizične posledice. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ALEŠ HOJS: Vsa izobraževanja ali pa večina izobraževanj, ki jih slovenska policija izvaja, se izvaja na Policijski akademiji. Tja vabimo zunanje sodelavce, konkretnih imen v tem trenutku ne vem, lahko pa jih tudi pridobim in pošljem. Vsekakor imam tudi sam ničelno toleranco do takih primerov, kot ste jih navedli. Na žalost pa moram odkrito povedati, da vam ne morem zagotoviti, da pri 8 tisoč policistih morda res ni kdaj tudi takšnega primera, kot ste ga vi povedali – da kdo od policistov nesorazmerno ali pa neprav obravnava tako žrtev. Gotovo je mogoče, da se je to zgodilo. Sam ne verjamem, da je – in po podatkih, ki jih imam, to ni – pravilo. Torej nikakor ne morem kupiti ali pa vzeti v zakup neke indične trditve, da bi kar vsi policisti vsepovprek te žrtve obravnavali z nekega, če prav razumem, mačističnega stališča, češ, kaj nosiš kratko kiklo ali kaj podobnega. Ravno obratno. Vsi policisti so prav na take primere še posebej opozorjeni, za take primere še posebej šolani. Je pa tako, kot sem rekel, za vsakega izmed njih pa ne morem dati roke v ogenj. Lahko vam zagotovim, da bo v okviru tega, kar se na Policijski akademiji že počne, in v okviru tega, da je ne nazadnje tudi znotraj policije v novih generacijah vedno več žensk, torej vedno več interesa tudi s strani žensk za delo v policiji, sorazmerno ali pa primerno upoštevana tudi ta, če rečem temu tako, ženska komponenta in da vsekakor ne bo prihajalo do take vrste, pod narekovaji seveda, če rečemo, »zlorab« ali pa neprimernega obravnavanja tistih, ki so žrtve, v tem primeru torej žensk ali pa otrok.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala vam za to zagotovilo. Saj veste, da so tudi policisti individualni osebki, ki imajo vsak svoj moralni kodeks, zato jim je treba res zelo jasno dati navodila, kako se ravna z žrtvami. Jaz nikakor ne posplošujem, da so vsi isti, da se razumemo, vendar to se ni zgodilo, to se dogaja. Jaz vas ne sprašujem zato, ker bi vedela za en primer, ampak zato, ker vem za preveč primerov. Zato je nujno, da ukrepate, in to vam polagam na srce. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so kriminalna dejanja fizičnega in spolnega nasilja, ki predstavlja enega najhujših posegov v celovitost in dostojanstvo človeka. Verjemite mi, mnoge ženske poznam, ki bi bile mnogo raje pretepene, ali pa še kaj hujšega, kot to, kar se jim je zgodilo. Skratka, posledice za vse žrtve so izjemno hude, okrevanje je dolgotrajno, mnoge ostanejo zaznamovane za celo življenje in imajo težave v odnosih z okolico, službo, družino in tako naprej. Skratka, za zaščito žrtve neposredno po prijavi so zato ključna ravnanja policistov, kajti policist je tisti, ki prvi pride na kraj dogajanja, ko je žrtev še zelo pretresena. In takrat res potrebuje res največjo mero profesionalizma, razumevanja in občutka varnosti, konec koncev. Kajti ženska, ki je zlorabljena, pretepena, res rabi tolažbo, ne pa še dodatnega zaslišanja in takšne obravnave. Zato je res bistveno – in vas prosim, da policijo tukaj res opozorite – da so izobraževanja v tej smeri, da zagotavljajo korektno in strokovno obravnavo žrtev spolnega nasilja. Če bo pa še kaj razumevanja, poleg te korektne obravnave, bo pa to še toliko lepše.
Želim si, da o tem razpravljamo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Gospod Ivan Hršak bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju ter ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministra, ministri, kolegice in kolegi!
Staranje prebivalstva je danes eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov povsod po svetu, pri čemer je Slovenija v evropskem prostoru v bolj neugodnem položaju kot druge države. Na staranje prebivalstva smo se praviloma prilagajali s pokojninskimi reformami. Te so ne samo zaostrovale upokojitvene pogoje, temveč tudi nižale razmere med plačo in pokojnino. Neizogibno je, da je ekonomski standard nujno vsaj približno ohraniti tudi na jesen življenja, saj življenjski stroški praviloma ostajajo na isti ravni, če niso celo še višji zaradi zdravstvenih razlogov, ki jih s seboj prinesejo leta. V ta namen je vzpostavljen tretji steber varčevanja za starost. Namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v tem, da zaposlena oseba že v svoji aktivni delovni dobi privarčuje za dodatno pokojnino. Z nekakšno kombinacijo med javno in zasebno pokojnino naj bi si posameznik privarčeval potrebna sredstva, ki bi mu omogočala lepšo starost. Posameznik, vključen v tretji steber, ima ob koncu zavarovanja možnost enkratnega dviga privarčevanih sredstev, izbere pa lahko tudi rentno izplačevanje.
Moje vprašanje se nanaša na obdavčitev prejemkov, ki jih zavarovanec pridobi iz tega naslova. Višina obdavčenja oziroma posledično izgube vloženih sredstev zaradi obdavčenja je odvisna od tega, ali gre za enkraten dvig sredstev, tu se v davčno osnovo za odmero dohodnine všteva celotno izplačilo odkupne vrednosti, pri rentnem načinu izplačevanja privarčevanih sredstev pa se obdavči 50 % dohodka. Davčna stopnja pri obeh je 95 %. Razumljivo je, da se z manj ugodno davčno obravnavo izplačil odkupne vrednosti v enkratnem znesku želi destimulirati enkratno izplačevanje in spodbuditi izplačevanje v obliki pokojninske rente, saj je namen prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zagotavljati socialno in materialno varnost posameznika za neko časovno obdobje po upokojitvi. Ni pa stimulativna stopnja obdavčenja, saj je izguba privarčevanih lastnih sredstev po moji oceni previsoka.
Zato me, spoštovana ministra, zanima:
Ali se bo v smeri večjega spodbujanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja spremenil odnos države do takega načina odločevanja državljank in državljanov, ki želijo oziroma so primorani sami poskrbeti za dostojno starost?
Ali so v načrtu kakšne pozitivne spremembe za zavarovance na tem področju?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej dobi besedo minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani poslanec Hršak, hvala za to vprašanje, ki se nanaša na del pokojninskega sistema, ki mu večinoma posvečamo premalo pozornosti, je pa še kako aktualen.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja, tako kot ste sami navedli, zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja z namenom, da si ob upokojitvi oziroma dopolnitvi določene starosti zagotovijo pravico do dodatne pokojnine. To je zelo pomembno in gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve višjega ali pa primernega, dostojnega standarda, torej višje pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S strani države je to zavarovanje spodbujano v obdobju varčevanja z davčnimi olajšavami za delodajalce ter za posameznike, ki individualno vplačujejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, in tudi v obdobju izplačevanja dodatnih pokojnin, saj je obdavčena le polovica izplačane dodatne pokojnine.
Urejanje obdavčitve izplačil iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je v pristojnosti Ministrstva za finance, ki bo v nadaljevanju tudi podrobneje odgovorilo na vaše vprašanje v tem delu. Sam pa menim, da je trenutna politika države na področju obdavčitve izplačil iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ko se spodbujajo izplačila v obliki dodatne pokojnine, ustrezna, in tako zaenkrat nimamo v načrtu kakšnih večjih sprememb na tem področju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še minister za finance, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec Hršak.
Vsekakor je poleg tega, da danes govorimo o spremembah na področju demografije, da govorimo o demografskem skladu, da govorimo o težavah, ki jih bo imela Slovenija zaradi staranja prebivalstva, tudi to vprašanje eno izmed najbolj aktualnih. In še več, res je, kot ste vi rekli, da če nekdo dobiva tako imenovano rento, potem je obdavčitev ugodnejša, kot če dvigne celoten znesek v enkratnem znesku. Tudi to, da ker je tukaj drugačna osnova, ste vi sami omenili. Tukaj bi jaz to vprašanje, če mi dovolite, pogledal še z drugega zornega kota, in sicer z zornega kota interesa glede na tudi nekatere druge oblike, ne bom rekel samo varčevanja, ampak lahko tudi samo shranjevanja denarja.
Na eni strani imamo pokojninsko varčevanje, ki je obdavčeno, kot ste povedali, na drugi strani imamo depozite, kjer so obdavčene obresti nad tisoč evrov, če dobi nekdo tisoč evrov. Tukaj je seveda treba pogledati neko analogijo, kako pa so obdavčene obresti. Navsezadnje je tudi to lahko konkurenca temu varčevanju. Nekdo bo enostavno raje nesel denar v banko in potem je treba pogledati, koliko je tu obdavčeno. Tudi življenjsko zavarovanje za 10 let je treba pogledati, ker tudi tukaj je določena ugodnost v primerjavi s tako imenovanim pokojninskim varčevanjem. Mi moramo glede na celotno politiko stimulirati pokojninsko varčevanje in ga tudi davčno prilagoditi oziroma izenačiti. Zaradi tega je tudi v okviru koalicijske pogodbe sprejet sklep oziroma načrt, kakorkoli že, ukrep, ki določa, da bo Ministrstvo za finance analiziralo celoten davčni sistem z vsebinskega vidika, pripravilo ustrezne rešitve in na podlagi teh ustreznih rešitev in predlogov seveda tudi spremenilo zakonodajo.
Tako da to imamo v koalicijskem programu in v okviru tega je moja naloga tudi to, da dam poudarek na to, kar sem že rekel, se pravi primerjalno analizo, kako so različni sistemi varčevanja obdavčeni, boljše, različno in tako naprej, vse v smeri, da bodo ljudje mislili na svojo starost in da si bodo lahko zagotovili denar s pokojninskim varčevanjem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lahko nadaljujemo. Poslanec Nik Prebil bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Minister, preostala dva ministra, kolegice in kolegi, lep pozdrav!
Kolikor mesecev, toliko, bi lahko rekli, direktorjev Nacionalnega preiskovalnega urada. Toliko, no, če malce pretiravam, se zdi, ko pogledamo na ves ta seznam imen, ki so od prevzema mandata te vlade Janeza Janše vodila elitni organ, ki je pristojen za preiskavo najhujših oblik kriminalitete. Najprej je moral oditi gospod Darko Muženič. Kljub opozorilom o njegovi morebitni nezakoniti razrešitvi ste si pač izbrali novega, svojega, zaupanja vrednega Igorja Lambergerja. Pa tudi ta očitno ni bil ubogljiv. Preiskovalci NPU so namreč v zadevi nabave zaščitne opreme, vemo, hišne preiskave izvedli tudi pri ministru Počivalšku. In čeprav so opravljali zgolj svoje delo, svoje strokovno delo, spoštovani, so očitno šli predaleč. In ker jih ni zaščitil, je moral oditi tudi on. Konec julija ste potem našli novega, domnevno zvestega Uroša Lepošo – in kaj je sledilo? V manj kot dveh tednih ste na NPU odredili nezakonito revizijo nekaterih odmevnih primerov, seveda tistih interesov SDS, torej stranke, v kateri ste. Nato je Lepoša odstopil iz osebnih razlogov. Domnevam pač, da si takšnih političnih pritiskov ni dovolil, da noče biti vaša marioneta. Ne vem, mogoče bo pa Grah Lazarjeva. Bomo videli.
Minister, sprašujem vas:
Katere pogoje bi po vašem moral izpolnjevati direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, ko gre za vodstvene izkušnje, delovne izkušnje, moralno neoporečnost in osebno integriteto?
Sprašujem vas po vašem mnenju, gospod Hojs. Zanima me torej, koliko let delovnih izkušenj, recimo koliko vodstvenih let je to – tri, pet, sedem? To, kar počnete na tem uradu, je resnično propad temeljnih vrednot neke samostojnosti in neodvisnosti preiskovalnih institucij, ki bi ju te morale imeti. Ključno je pa to – zato sem prej rekel, da bo mogoče Grah Lazarjeva, ne vemo – kar smo izvedeli danes, pa bom citiral: »Policija mora Darka Muženiča zaposliti nazaj na mesto direktorja NPU in mu povrniti stroške postopka. Zoper njega je bil nepravilno uporabljen postopek nekrivdne razrešitve, kar pomeni, da je bil razrešen nezakonito.«
Minister, zanima me tudi:
Kaj vi menite o tem, da je bil zoper Darka Muženiča nepravilno uporabljen postopek nekrivdne razrešitve, kar pomeni, da je bil razrešen nezakonito?
Prosim, da mi odgovorite na ti dve vprašanji. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

ALEŠ HOJS: Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanec!
Na prvo vprašanje je pravzaprav nesmiselno odgovarjati, ker nima nobenega smisla, da jaz razlagam, kaj bi po mojem mnenju tak direktor NPU moral imeti, tri leta, pet let, sedem let, koliko izkušenj in tako naprej. Vse te stvari so določene v zakonu. Torej ni moje mnenje, da razpravljam o tem, kaj si jaz mislim, ampak je moje mnenje ali pa moja obveza, da upoštevam zakon. V zakonu je točno napisano, kakšni so pogoji za zasedbo tega delovnega mesta. V 49. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji je določeno, da direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Torej minister v tej zvezi nima nikakršnih pristojnosti. Vse pristojnosti imenovanja in razreševanja tega direktorja so na generalnem direktorju policije. Obenem pa v zakonu tudi jasno piše, da se za postopek tega imenovanja ali razreševanja smiselno uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Do tega trenutka jaz nisem bil obveščen, da bi bilo karkoli s tem postopkom narobe. Če je sodišče izdalo nek sklep ali pa neko odločbo, ki je, kot pravite vi, gospoda Muženiča vrnila na staro delovno mesto, je treba najprej videti, kaj pravzaprav v tem sklepu sodišča piše. Torej ali je sodišče zdaj razveljavilo ta del, ki govori o tem, na kakšen način se v tem primeru smiselno uporablja Zakon o javnih uslužbencih. Kot veste, je na podlagi Zakona o javnih uslužbencih možno razrešiti direktorja direktorata ali pa organa v sestavi v obdobju enega leta od nastopa funkcije oziroma novega ministra oziroma nove vlade. Oziroma v obdobju enega leta po tem, ko je bil tak človek, direktor bodisi organa v sestavi bodisi direktorata, na podlagi javnega razpisa imenovan. Zadevo bomo torej pogledali, jo bomo preučili in šele kasneje lahko dajali neke relevantne odgovore v tej zvezi.
Kar se tiče tega, kar ste navajali, da je nekdo poslušen ali pa ni poslušen, ali pa nekaj podobnega ste povedali, moram reči, da je vsa imenovanja do sedaj, in tako bo tudi vnaprej, opravil v. d. generalnega direktorja policije. Kot veste, je zamenjavo gospoda Muženiča opravil takratni v. d. gospod Anton Travner, ostali dve imenovanji pa je izvedel vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Jurič. Ali je nekdo primeren ali nekdo ni primeren, je, tako kot sem povedal, vezano na zakonske pogoje, ki so v zakonu jasno definirani, ali je nekdo uspešen ali pa nekdo ni uspešen, je pa druga zgodba. Torej lahko nekdo izpolnjuje vse zakonske pogoje, pa je s tem seveda formalno zadostil temu, da je lahko na neko mesto imenovan, ali je tak človek tudi sposoben ali ni sposoben, je pa že druga pesem. Nedvomno je dejstvo, da NPU v vsej svoji nekajletni zgodovini pod različnimi direktorji ni bil prav uspešen. Lahko si mečemo pesek v oči, lahko politično eden drugemu nasprotujemo, dejstva pa kažejo na to, da je bil NPU, torej elitna skupina znotraj policije, z elitnimi plačami, z elitnimi vodji, manj uspešen kot običajne kriminalistične uprave po posameznih področjih. To sem povedal že večkrat. Večkrat sem tudi že povedal o nezadovoljstvu nad njihovimi dosedanjimi rezultati. In glede na to, da je bilo že kar nekaj predlogov, da je potrebno bolj jasno opredeliti funkcijo oziroma status Nacionalnega preiskovalnega urada znotraj Zakona o organiziranosti in delu v policiji, bomo v smislu sprememb tega zakona, ki jih načrtujemo nekje do konca tega leta, pristopili tudi k temu, da to organizacijsko enoto bolj ustrezno umestimo v samo delovanje policije.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa.
Minister, lepo, da nimate mnenja o tako pomembni zadevi. Lepo ali pa nelepo je pa tudi to, da očitno zakonodaje ne upoštevate. No, pa poglejmo ta uradni razpis, ki je bil objavljen junija. Zahtevanih je bilo sedem let delovnih izkušenj, spoštovani. Sedem za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Še enkrat, sekretar jih mora imeti najmanj osem, vsi to vemo. Naprej. Vodstvene izkušnje niso bile zahtevane, niti eno leto. Predložiti ni bilo treba nikakršne vizije delovanja ali razvoja NPU ali pa morda predlogov nekih sistemskih rešitev, načina opravljanja dela – nič. Z drugimi besedami, veste, kako to gre, razpis je bil torej povsem splošen in nezahteven, torej je bil za nekoga prilagojen. In tudi naslednji bo, veste, prilagojen nekomu, ki je pač vaš, vdan, zvest, kimajoč, hvaležen, pravzaprav nek hišni ljubljenček. To, kar delate, je resnično zaskrbljujoče. Ne vem, NPU se preimenujte v nacionalni preiskovalni udar, pa bo vse rešeno.
Kar pa se tiče drugega dela, vas bom pa jaz seznanil, spoštovani minister. Mediji poročajo, da je sodišče razveljavilo razrešitev Darka Muženiča in ga bo policija morala zaposliti nazaj na mesto direktorja NPU in mu povrniti stroške sodnega postopka. Ključno sporočilo javnosti je torej, da je bilo na ministrstvu pod vašim vodstvom – vi se ves čas izgovarjate na generalnega direktorja policije, pa vsi vemo, kdo generalnemu direktorju policije daje navodila, to ste vi. Ključno je to, da je bila kršena zakonodaja, da je bil gospod razrešen nezakonito. Na to smo vas ves čas opozarjali ne samo mi, ampak tudi mediji in strokovnjaki s tega področja.
Jaz vas resnično sprašujem, kdaj boste skupaj z generalnim direktorjem policije prenehali s političnim kadrovanjem v tem organu. Predvsem me pa zanima, minister, kdo bo za takšno nezakonito razrešitev odgovarjal. Kdo bo pospravljal pisarne na Nacionalnem preiskovalnem uradu? Morda Grah Lazarjeva? Morda na policiji generalni direktor … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

ALEŠ HOJS: Mi imamo v tem trenutku aktualnega in zakonitega vršilca dolžnosti policije, imamo aktualno in zakonito vršilko dolžnosti direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada. Tako kot sem povedal že prej, se bomo s to sodbo oziroma s to odločitvijo sodišča najprej seznanili. Težko komentiram nekaj, česar ne poznam. Težko tudi komentiram nekaj, kar je napisal en ali pa drug spletni portal, seveda eden od tistih, ki imajo velik interes, da se na NPU ne zgodi nič ali pa da ostane vse tako, kot je bilo. Torej da se po 10 letih tega delovanja najzahtevnejša kazniva dejanja ne preiskujejo ali pa niso preiskana. Tako da tukaj težko odgovarjam.
Kar se tiče pa vaših ponovnih navedb, da je bilo narejeno nekaj nezakonito, jaz seveda ne morem pristati na to, da je bil razpis nezakonit. Če bi bil razpis nezakonit, potem bi bilo potrebno, da na to opozori že Uradniški svet. Kot veste, se vsi razpisi, ki jih vodimo ali pa ki jih vodi … Torej, razpisne pogoje, kot že enkrat povedano, pripravlja policija, sam razpis pa se vodi prek Uradniškega sveta, ki ni v okviru Ministrstva za notranje zadeve, ampak je v okviru Ministrstva za javno upravo. Torej če bi šlo za nezakonit ali pa neprimeren razpis, bi na to seveda opozoril že Uradniški svet, povedal, da je tak razpis napačen ali pa da ga je treba popraviti. Tega ni bilo. Sam sem prepričan, da so bile vse stvari, ki so do sedaj potekale vezano na razpise, povsem legalne, legitimne in seveda povsem zakonite. Vaša navedba o tem – tako nekako ste rekli – da itak jaz naročam policiji, je res malce, bi rekel, grob izraz. Nedaleč nazaj, pred kakšnim mesecem ste me v tej dvorani obtoževali, da sem naredil neke usmeritve, češ da ne smem usmerjati policije, zdaj pa mi pravzaprav govorite ravno drugače. Torej, vse delaš, samo tega, kar bi moral, ne. Kaj bi želeli slišati, sicer ne vem, dejstvo pa je, da so kadrovske pristojnosti v policiji nedvomno v izključnih rokah direktorja policije in ne ministra.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa.
Dovolite mi vseeno, spoštovani podpredsednik, da preden podam postopkovni predlog, podam nekaj končnih in zaključnih utemeljitev. Minister, vi ste tisti, ki vodite Ministrstvo za notranje zadeve, kamor spadata tako policija kot NPU in verjetno še kaj drugega. Torej ste vi tista ključna oseba, ki je za vse, kar se tam zgodi, na koncu tudi odgovorna. In to, da vi govorite, da ste prepričani – glejte, o marsičem ste bili prepričani, ne nazadnje tudi o svojem odstopu, pa smo videli, kam smo prišli. Jaz pač želim, da se take stvari prenehajo, da v tej državi delujemo demokratično, strokovno in da pustimo preiskovalnim organom, da opravijo svoje naloge tako, kot jim je bilo to zadano z njihovo ustanovitvijo. Verjamem, da se marsikaj da popraviti in marsikaj da izboljšati, ampak to ne upravičuje dejstva, da se vi lotevate popolnega kadrovskega cunamija, ne samo na NPU, še marsikje drugje. O tem se bomo verjetno še pogovarjali, o tej razrešitvi, ko bo znanih nekaj več informacij. Zadnje so te, ki sem vam jih povedal. Jaz si vsekakor želim, da o tej temi jasno in glasno spregovori ta državni zbor in da se enkrat resnično nehamo slepiti, kdo je za kaj v tej naši državi odgovoren, in da tisti, ki je odgovoren, to odgovornost tudi sprejme in zanjo odgovarja.
Spoštovani podpredsednik, naprošam, da v skladu s poslovnikom o tem opravimo splošno razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Poslanec Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ki je odsoten.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, dober dan!
Smo v času strmega naraščanja okužb s covidom-19, dnevno so poročila o približno 800 okuženih. Raste tudi število testiranj, kar je sicer dobra novica, problem pa nastane, ko je oseba s testom potrjeno pozitivna na covid-19, potem prideta na vrsto mehanika informiranja okuženega in oseb, s katerimi je bil v stiku, torej družine, sodelavcev, nekega širšega socialnega kroga, in odrejanje preventivnih ukrepov, da se širjenje virusa ustavi oziroma zajezi. Praviloma naj bi Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z ustaljenim protokolom oziroma načrtom odmeril, v kolikšni meri je bila oseba izpostavljena drugim, in potem obveščal po tej mreži, ampak v praksi je pa ta postopek vnesel nekaj zmede. In sicer, ljudje so na rezultate testov čakali tudi po več dni, po nekih nepreverjenih informacijah so rezultate testov prejemali celo tisti, ki niso bili testirani, in tako naprej. Najbolj problematičen pa je seveda tisti del, ki pride posledično, o odrejanju karanten za okužene in tiste, ki so bili z njimi v stiku, ker to v končni fazi vpliva tako na njihovo zdravje kot na delo, socialni položaj, v končni fazi tudi na preživetje. Dogaja se, da se na odredbe o karanteni čaka predolgo. Tudi recimo v naši poslanski skupini je sodelavec čakal na odredbo 10 dni, zdaj ravno berem na Facebooku o nekom, ki je za odreditev desetdnevne karantene čakal 35 dni na dokument. In seveda tukaj to za sabo potegne problem komunikacije, predvsem z delodajalci. Potem pa so tukaj še ti zadnji ukrepi, ki so odprli možnost za ustno odrejanje karanten, kar bo seveda zmedo pri odrejanju, dokazovanju, uveljavljanju karantenskih pravic še bolj poglobilo. Pa čisto sveže – da naj okuženi tudi sami obveščajo svoj socialni krog o samoizolaciji.
Moja vprašanja za odsotnega ministra za zdravje so:
Kako, na kakšen način Nacionalni inštitut za javno zdravje zagotavlja obveščenost testiranih oseb o rezultatu testa na covid-19?
Kako komentira poročila o zmedi ob obveščanju testiranih oseb?
Na kakšen način in v kakšen roku Nacionalni inštitut za javno zdravje osebam, ki jim je bila odrejena karantena, sploh zagotovi dokumentacijo o njej?
Zakaj zagotavljanje dokumentacije traja toliko časa?
Na kakšen način bo urejeno ustno odrejanje karanten, da bo pravnoformalno vse v redu?
Na kakšen način delavec delodajalcu dokaže, da je bil poslan v karanteno, da lahko izkoristi pomoč, ki jo ponuja država, še posebej če odredba pride ustno?
Kaj pomeni ukrep, da, citiram medije, »epidemiološka služba od pretekle sobote več ne išče visoko tveganih tesnih stikov, kar pomeni, da ne podaja več predlogov za ukrep karantene«?
Prosil bi, da mi minister glede na to, da se stvari zelo hitro spreminjajo … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec. Za magnetogram bom ponovila, da želite pisni odgovor.
Nadaljujemo. Gospa Andreja Zabret bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister Janez Cigler Kralj!
Verjamem, da ste dodobra seznanjeni s problematiko glede situacije, v kateri so se že v prvem valu znašli otroci s posebnimi potrebami, ter da ste seznanjeni tudi s stiskami, ki so jih ob tem doživeli njihovi starši. Iz razloga neprimernega ravnanja v prvem valu, ko te družbene skupine niste obravnavali ločeno ter ko niste prepoznali nujnosti presojanja te skupine kot izjeme znotraj posameznih sprejetih ukrepov, je težko izmeriti posledice, ki so nastale ravno zaradi teh vaših odločitev. Če smo v prvem valu lahko razumeli naglico in še vedno lahko razumemo, da so zadeve potekale hitro in posledično morda ni bilo časa za pripravo posebnih ukrepov za to ranljivo skupino, pa danes ob drugem valu teh izgovorov res ne bomo mogli sprejeti.
Zato vas sprašujem:
Kaj točno ste storili v zadnjih štirih mesecih ter kakšno bo postopanje pri obravnavanju otrok s posebnimi potrebami ob drugem valu?
Kje lahko vidimo pripravljen vaš načrt ravnanja za to družbeno skupino?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovana gospa poslanka Zabret, hvala lepa za to vprašanje.
Kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjam na to vprašanje v delu, ki je v naši pristojnosti. Uvodoma pojasnjujem, da se program vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje za otroke s posebnimi potrebami trenutno izvaja nespremenjeno, kot tudi sicer to poteka na področju izobraževanja. Dodajam, da bomo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v primeru nadaljnjega slabšanja epidemiološke slike s covidom-19 odločitve sprejemali na podlagi uskladitev z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za zdravje, kot smo to počeli tekom prvega vala epidemije covida-19 in v vmesnem času. Vsekakor bodo v primeru morebitnih potrebnih nujnih začasnih omejitev programa vzgoje in izobraževanja naša zavzemanja temeljila na večjem zagotavljanju individualne obravnave in ustrezne strokovne podpore na daljavo tako učencem oziroma uporabnikom teh storitev kot tudi njihovim družinam.
Kot ste sami navedli, je to zelo pomembna ranljiva skupina, ki je bila, ponavljam, ki je bila naglašena tudi v naboru ukrepov v času prvega vala, torej v okviru ukrepov, ki so bili predlagani s prvimi protikoronapaketi. Tudi sam sem se s kar nekaj organizacijami, ki predstavljajo starše otrok s posebnimi potrebami, sestal, jih poslušal in nedvomno smo skupaj ugotovili, da je dejansko sistemsko stanje na tem področju izjemno izjemno težko. Pred nami je veliko izzivov, da ustrezno umestimo skrb za to najranljivejšo skupino, da jim nekako povrnemo dostojanstvo, ki si ga vsaka oseba, vsak državljan in državljanka zasluži in ki je bilo v zadnjem, lahko rečem, desetletju ali pa v zadnjih letih gotovo spregledano in zapostavljeno. Menim, da je tudi v socialnovarstvenih zavodih, v kolikor se vaše vprašanje nanaša na otroke s posebnimi potrebami oziroma osebe s posebnimi potrebami, ki so uporabniki teh storitev, stanje podobno ali pa morda še bolj zaskrbljujoče. Sam se srečujem z izjemno kadrovsko, prostorsko in finančno stisko teh socialnovarstvenih zavodov. Mi se zavedamo, tudi ob slabšanju epidemiološke slike s covidom-19, pomembnosti zagotavljanja strokovne pomoči družinam otrok s posebnimi potrebami. V mesecu septembru 2020 smo uspešno zaključili oddajo javnega naročila za izbor izvajalca osnovnega izobraževanja za predstavnika družine skladno s Pravilnikom o predstavniku družine na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami po 11. členu Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Lahko vam povem, in to je dobro, da je omenjeno izobraževanje že v teku. Takoj ko bodo kandidati za predstavnika družine zaključili izobraževanje, prvi del tega izobraževanja je že opravljen, bomo na ministrstvu objavili javni poziv za imenovanje predstavnikov družine. Z imenovanjem predstavnikov družine pa bomo implementirali nov institut po 11. členu Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki bo družinam otrok s posebnimi potrebami oziroma z rizičnimi dejavniki nudil podporo na način pogovora, podajanja najrazličnejših informacij o programih v podporo družini oziroma pomoč pri sodelovanju z drugimi institucijami. Predstavnik družine bo na predlog staršev otroka s posebnimi potrebami za namen podpore družini sodeloval tudi na sestankih multidisciplinarnega tima v okviru pristojnih centrov za zgodnjo obravnavo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Želite dopolnitev vprašanja? (Da.) Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Minister, hvala za vaš odgovor oziroma morda bi celo rekla bolj neodgovor. Vi ste govorili o sistemski ureditvi in povedali ste tudi, da je stanje slabo urejeno, vendar mi govorimo o izrednih razmerah. Gre za otroke, ki potrebujejo strokovno pomoč, za otroke s posebnimi potrebami. V času prvega vala so bili zaradi ukrepov odpovedi zdravstvenih storitev tudi ti otroci prikrajšani, to je prineslo ogromno slabosti na področju njihovega razvoja in tudi starši poročajo o stagniranju in celo nazadovanju njihovega psihofizičnega stanja. Tudi vi ste dobili pismo od društva Mavrica, kjer točno govorijo o teh otrocih, kaj to za njih pomeni. Iz vašega pogovora nisem zaznala – zavzemate se za sistemsko ureditev in to zelo cenim, ampak nisem pa dobila odgovora, kaj lahko pričakujejo starši otrok s posebnimi potrebami ob ponovnem zapiranju dejavnosti, kar se tudi danes dogaja. Zavedati se je potrebno, da odsotnost primerne skrbi za to ranljivo družbeno skupino prinaša neslutene in nemerljive posledice v stagnaciji ali celo nazadovanju njihovega psihofizičnega stanja. Kot sem že rekla, so se na nas in tudi na vas obrnili starši otrok s posebnimi potrebami in verjamem, da tudi vi veste, da je potrebno njihov klic na pomoč zaznati in prebrati.
Zato me še enkrat zanima:
Kakšen je konkretni načrt v tem trenutku, ko so izredne razmere?
Jaz se vsekakor strinjam, da je potrebna sistemska ureditev. Ste minister, ki se veliko zavzema za svojo tematiko, in ste tudi veliko prisotni v Državnem zboru in jaz ne dvomim o tem, da se boste potrudili za to, ampak mene zanima pa res konkretno, kaj lahko v tem trenutku pričakujejo starši teh otrok.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovana gospa poslanka!
Kot smo že večkrat poudarili, in tudi sam sem, skušamo s kolegi v Vladi nekako tako odgovarjati na izzive tega časa, da na eni strani zagotavljamo čim bolj normalno funkcioniranje družbe, na drugi strani pa skušamo s čim bolj učinkovitimi ukrepi zajeziti, ustaviti širjenje virusa, torej čisto v zdravstvenem smislu, vse z namenom zaščititi predvsem najbolj ranljive skupine prebivalcev v naši državi. Otroci s posebnimi potrebami, njihove družine gotovo spadajo med te, ki jih prioritetno želimo zaščititi. V tem smislu sprejemam vse pobude in tudi predstavnike teh organizacij. Vi ste omenili Mavrico, srečal sem se tudi z društvom Vesele nogice in še z nekaterimi drugimi, ki se na nas obračajo s številnimi predlogi. Res jih z zanimanjem poslušam in skušam slediti njihovim usmeritvam pri iskanju odgovorov in rešitev za čisto konkretno stanje v tem težkem času. Če se bo družbeno življenje bolj ustavljalo, je gotovo izjemen izziv, kako tem osebam zagotoviti zadostno pomoč na eni strani in na drugi strani zaščititi njihovo zdravje. Zato bomo storili vse, da bomo sprejeli primerne ukrepe – se opravičujem, eno težavo z glasom imam. Bi tu zaključil pa lahko še pisno odgovorimo v nadaljevanju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Zabret, imate postopkovni predlog, izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, minister, za odgovor.
Nekako moram reči, da sem vseeno razočarana, da nisem dobila nekega konkretnega odgovora. Trenutno imamo za 30 dni sklicano epidemijo in jaz mislim, da je to kar neko obdobje, ki bo ponovno vplivalo na otroke s posebnimi potrebami, in starši se bodo ponovno soočali s strahom in negotovostjo, kako, kakšne bodo posledice za njihove otroke.
Zato glede na vse to – mislim, da je tema zelo pomembna – predlagam, da se na eni izmed naslednjih sej opravi splošna razprava na to temo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj 21. oktobra.
Nadaljujemo z vprašanji. Gospod Jožef Lenart bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Pozdravljeni vsi prisotni gostje, spoštovane kolegice in kolegi, gospa ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec Lipicer!
Moje poslansko vprašanje za vas, spoštovana ministrica, naslavlja problem nesorazmerja razpisanih študijskih programov in razpisanega števila vpisov na fakultete, ki v zadnjih treh letih ne sledijo potrebam trga dela, po domače bi lahko temu rekli nenačrtovanje nacionalnega izobraževanja. Slovensko visoko šolstvo je naša in vaša, pa tudi splošna javna odgovornost. Med razvojnimi izzivi Slovenije je tudi ta, da želimo ustvariti družbo znanja, ki bo nadaljevala razvoj. Ta naj bi prinesel gospodarsko rast in večjo blaginjo. Z višanjem kvalitete visokega šolstva povečujemo znanje prebivalstva in predvsem naše mladine ter ustvarjamo in zapolnjujemo bolj kakovostna in tudi dobro plačana delovna mesta. Stanje na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov je zaskrbljujoče. Še vedno nimamo osnove, da bi se naša mladina šolala za tiste poklice, ki so zaposljivi, ki jih potrebujeta tako javni sektor kot gospodarstvo. Primanjkuje nam zdravnikov, zobozdravnikov, fizioterapevtov, medicinskih sester in inženirjev tehničnih strok. Potem pa šolamo preveč diplomiranih ekonomistov, pravnikov, vzgojiteljev, diplomiranih učiteljev in predvsem družboslovnih strok.
Na moje pisno poslansko vprašanje je lani prejšnji minister gospod Pikalo priznal, da med letoma 2013 in 2018 na ministrstvu niste imeli sledljivih kazalcev stopnje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v obdobju od leta 2005 do 2018, ki da se jih sedaj pripravlja. Vemo, da ste ministrica šele šest mesecev, ampak govorim o tem, kakšni so bili prej problemi in kakšni koraki naj bi se potem naredili, da se to stanje spremeni.
Zanima me:
Ali se je stanje na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov spremenilo?
Ali je narejena analiza?
Kako tečeta načrtovanje in implementacija novih študijskih programov?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala lepa za vaše poslansko vprašanje, gospod poslanec Lenart.
Najprej naj začnem z dejstvom, da je izobraževanje tudi na ravni visokošolskega izobraževanja živ proces, ki ga do določene mere v resnici lahko tehnično načrtujemo, na določenih točkah se nam pa preprosto zgodi življenje. Kar pomeni v praksi oziroma z drugimi besedami, da sedaj ko imamo recimo dve bolonjski stopnji izobraževanja, prvo in drugo, opažamo, da zelo velika večina študentk oziroma študentov po zaključku prve bolonjske stopnje prehaja potem na študij še na drugi bolonjski stopnji, ki pa ni nujno več isti kot tisti na prvi stopnji. Nekaj se je vmes v resnici zgodilo, ali so našli neke nove programske, vsebinske vizije za svoje življenje naprej in – nekaj v tem smislu. Skratka, tista vsebina, s katero so vstopili v izobraževalni proces, ni nujno, da je potem enaka vsebini, s katero so izšli. Že z vidika načrtovanja nadaljnje poklicne poti, ko ti začneš študirati, se lahko zaradi tega tako imenovanega živega procesa življenja nekaj zgodi in moramo imeti v tem smislu razumevanje.
Imate pa prav, da je v tem smislu načrtovanja potrebno pa močno močno, bom rekla, upariti koncept razvoja novih študijskih programov, število vpisnih mest in potrebe trga dela in da to nekako mora biti neka temeljna struktura. In roko na srce, tega sedaj še nimamo dovolj optimalno postavljenega. Delamo pa kar zelo odločne korake proti tej smeri, in sicer v prvi vrsti skozi projekt, ki ga mi že izvajamo v okviru svojega ministrstva, v okviru projekta ESS, ta projekt se imenuje Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev evidenčnega analitičnega sistema visokega šolstva v Sloveniji. Kaj počnemo? Mi pridobivamo s strani univerz oziroma fakultet podatke o diplomantih in poleg njihove, bom rekla, čisto sociodemografske strukture pridobivamo podatke o skupinah diplomantov in o tem, kaj se z njimi potem dogaja v prvem obdobju po zaključku študija na posameznem trgu dela. Se pravi, kje se zaposlujejo. Potem to pogledamo z vidika poklicev po standardni klasifikaciji poklicev iz leta 2008 in pregledamo še dejavnosti zaposlovanja diplomantov po standardni klasifikaciji dejavnosti. Na ta način pridobivamo oziroma gradimo neko sliko. Ampak to je zdaj šele prvi korak, ki ga počnemo. En pomemben korak naš še čaka, in sicer korak, kjer bomo te podatke, ki smo jih potem povezali še s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zaposlovanje – se pravi, da tukaj res eno celotno sliko dobimo – zdaj v tem drugem koraku nadaljevali s sodelovanjem s slovenskimi visokošolskimi zavodi na način, da bomo pridobivali podrobnejše povratne informacije s strani visokošolskih zavodov o njihovih kvalitativnih analizah, ugotovitvah, rezultatih, kaj se pravzaprav dogaja z njihovimi diplomanti, in tudi med samim študijskim procesom, kaj ti podatki o razvoju njihovih študentov, o napredku njihovih študentov kažejo. In potem bomo to pripeljali v nekaj, kar se imenuje načrt potrebe trga dela, ki ga bomo naredili v sodelovanju s pristojnim ministrstvom za gospodarstvo in pa seveda tudi pristojnim ministrstvom za delo. Prav slednje razvija neko zaposlitveno platformo na teh osnovah, ta naj bi bila po podatkih, ki sem jih pridobila na podlagi vašega poslanskega vprašanja, na voljo nekje od leta 2023 dalje.
Skratka, gre za eno kompleksno, pomembno zgodbo, sistemsko pomembno zgodbo, kot ste izpostavili, h kateri smo pa preveč parcialno pristopili in jo je zdaj potrebno skupaj umeščati. Hvaležni smo tudi za to priložnost, ki jo imamo v okviru evropskega financiranja, da nam bo zdaj ta projekt uspelo uspešno nadaljevati in priti do tega cilja, ki verjamem, da nam je vsem skupaj v interesu.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospa ministrica.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora? (Da.) Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa še enkrat. Hvala lepa, gospa ministrica, za te odgovore.
Če malo obnovim. Omenili ste Evropski socialni sklad. Veseli me, da se dejansko izvaja in pridobiva sredstva za to, da se v Sloveniji napreduje na področju izobraževanja. Sedaj ne bom preveč kritičen za nazaj, ampak vemo, da smo tukaj malo šepali. Torej moram še kaj povprašati. Se pravi, več let se nam dogajajo in se izvajajo redni študijski programi, za katere se v gospodarstvu jasno ve, da niso potrebni. V prevelikem številu se tudi izobražuje nekaj ljudi na družboslovnem področju.
Zanima me še:
Če gospodarstvo in tudi javni sektor vesta, da ne potrebujemo, zakaj je potem toliko teh programov in razpisov, zakaj se recimo ne izobražuje več dentistov in fizioterapevtov?
Tole me dejansko zanima. Ker če smo odkriti, tukaj malo v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije šepamo, se pravi prednjačimo po brezposelnih med visoko izobraženimi osebami. In sicer, 2018 je bilo 17 % vseh brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje izobraženih po šesti, sedmi ali višji stopnji. Leta 2019 tudi okrog 17 % vseh brezposelnih. Leta 2020 je že 18 % od vseh brezposelnih. In sedaj jih je recimo od vseh teh brezposelnih celo 5 % v samem Podravju, od koder prihajam. Zaradi tega mislim, da je tukaj res potrebno nekaj narediti, da je to tudi eden od vzrokov, da imamo beg možganov. To so milijonske izgube za našo državo in seveda nas zanima, ali se dela na tem. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Tako kot pravilno ugotavljate, ni dovolj samo, da mi projektno pristopamo pa opazujemo, spremljamo, treba se je potem na eni točki tudi odzvati. Tako kot sem že nekaj ur nazaj govorila o potrebi po novi viziji, novem pogledu na znanje prihodnosti, tudi o razvoju novega sistema izobraževanja v tej povezavi, to velja na celotni izobraževalni vertikali. Začnemo z vrtci in v resnici končujemo z visokošolskim izobraževanjem v tem pogledu, pa še potem naprej s konceptom vseživljenjskega izobraževanja. Ampak tisto, kar je ključno, je to, kar pravite, se pravi, izobraževati moramo visoko kvalificiran kader za potrebe trga. Nekje med 70 in 80 % populacije je tega profila, tega, kar imenujemo neposredna uporabniška aplikativna vrednost znanja. Potem imamo pa tudi en delež, ki je še vedno namenjen in mora ostati namenjen tudi razvoju znanja zaradi znanja samega, se pravi poudarku na bolj temeljnih znanstvenih disciplinah in odnosu do znanja, tudi tega dela ne smemo zanemariti. Ampak tisto, kar je ključno, pa je zdaj povezati potrebe po eni strani tega, kar potrebuje družba, kar potrebuje sistem, seveda tudi z željami, z nekimi kompetencami, preferencami, ki jih imajo bodoči diplomanti, zato da bodo res dobro opravljali svoje delo.
V tej luči, še preden se je aktiviral ali pa vzporedno s tem, ko se je aktiviral ta naš veliki nacionalni projekt, ki sem vam ga opisovala pred tem, moram povedati, da so nekatere fakultete že same zelo zelo samostojno te procese spremljale, tudi skozi pomoč evropskih sredstev pa tudi s sofinanciranjem s strani našega ministrstva, ko so se razvijale aktivnosti tako imenovanih kariernih centrov. Potem imamo recimo neposredno projekt v sodelovanju z gospodarskim in negospodarskim sektorjem. Recimo en tak projekt je Po kreativni poti do znanja in recimo Študentski inovativni projekti za družbeno korist in tako naprej. Skratka, tudi te projektne iniciative znotraj so tiste, ki potem pomagajo študentkam, študentom, da pridejo do tistih prvih zaposlitev, ki si jih želijo. Hkrati pa, še enkrat rečeno in to pravilno poudarjate, mi moramo narediti sistemski pregled nad tem, za kaj vse izobražujemo in kaj v resnici družba potrebuje tako z vidika trga kot z vidika teh malo bolj, recimo temu, socialno-družbenih in tudi znanstvenih veščin.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa ministrica.
Nadaljujemo. Mag. Andrej Rajh bo postavil vprašanje ministru brez resorja, pristojnemu za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, gospodu Zvonku Černaču.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovani gospod minister!
Vsi se nekako zavedamo, da je epidemija covida-19 močno spremenila in posegla v naša življenja, zaustavila gospodarstvo, na nek način povzročila tudi gospodarsko škodo. Hkrati pa predstavlja tudi neke vrste priložnost za razvoj. Tudi vi večkrat poudarite, torej Vlada, da bo Slovenija v tem obdobju v naslednji finančni perspektivi, v večletnem finančnem okviru dobila dobrih 10 milijard evrov razvojnih sredstev. S temi sredstvi je povezanih veliko vprašanj, veliko nejasnosti. Pojavljajo se tudi časopisni članki, ki odpirajo vrsto vprašanj in zahtevajo odgovore.
Mene, spoštovani gospod minister, zanima:
Kakšna je struktura sredstev, ki jih bomo v naslednjem večletnem finančnem okviru dobili, koliko po posameznih postavkah in koliko bomo morali v ta proračun vplačati?
To je za mene zelo bistvenega pomena, ker govorimo enkrat o 10 milijardah, potem nekdo govori, da bomo morali v proračun vplačati, in mene zanima, koliko je v tem sedemletnem finančnem okviru razlika med vplačili in izplačili. Ker če govorimo – neuradni podatki so, da bomo dobili med 2 in 3 milijardami evrov več, kot bomo v proračun vplačali. To pomeni, da je izplen tega 200, 300 milijonov evrov letno. Za mene je zelo pomembno, da se evropska sredstva, ki so naša praktično edina razvojna sredstva, trošijo in vlagajo primerno, tako, da se bo iz njih iztržilo čim več. Te informacije, ki smo jih danes dobili, ki jih je tudi sam predsednik Vlade navrgel – da je Evropska komisija raztrgala vladni predlog, kako naj bi ta denar porabili, odpira številna vprašanja, ker v Bruselj se ne pošiljajo prosti spisi, ampak uradni strukturirani dokumenti, skladno s strategijo, ki jo Bruselj predpiše. Tu bi želel povedati, da je Bruselj že na začetku letošnjega leta nakazal, v katero smer morajo iti investicije, v katero smer morajo iti programi, torej v digitalno, v zeleno, v krepitev gospodarstva za ljudi. In ko v časopisnem članku prečitaš, da bomo gradili in financirali gradnje cest in letalske družbe, seveda to predstavlja odmik, ki ima za sabo reakcijo Evropske komisije, kot smo ji bili zdaj očitno priča.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za to vprašanje in da lahko še jaz ponovim tisto, kar je bilo že večkrat povedano v zadnjih dneh, pa tudi napisano, ampak očitno nekateri berete informacije samo iz enih medijev.
Evropska komisija ni ničesar raztrgala, ker Evropska komisija ni ničesar obravnavala. Načrt za okrevanje in krepitev odpornosti bo mogoče predložiti v obravnavo šele takrat, ko bo glede tega sprejeta uredba. Uredba je trenutno še v usklajevanju in časovnica, ki je zastavljena, je, da naj bi bila ta uredba sprejeta do konca leta. Ko bo ta uredba sprejeta, predstavlja formalno podlago za predložitev načrta za okrevanje in krepitev odpornosti v formalno proceduro. Najkasneje pa je mogoče te načrte predložiti do konca aprila prihodnjega leta. Vlada si je, kot veste, pred časom zastavila bistveno bolj ambiciozno časovnico, zaradi tega so bila izhodišča za pripravo tega načrta obravnavana že na seji Vlade, ki je bila 27. avgusta letos, torej mesec dni po tistem, ko je bil ta finančni okvir izpogajan, in 8. oktobra je bil potrjen na Vladi prvi osnutek tega načrta, ki ni tisti, ki je bil v delovni proceduri poslan uradnikom Evropske komisije 24. 7. in o katerem pišejo nekateri novinarji. Tisto, o čemer pišejo novinarji, je draft, je nek dokument, ki je nastal v delovni komunikaciji, v usklajevanju med našimi uradniki in med uradniki Evropske komisije. Namen te komunikacije pa je bil, da pridemo čim prej do izboljšanega predloga, ki bo kasneje, ko bo formalna procedura tudi mogoča, deležen čim hitrejše potrditve na nivoju Evropske komisije. Tako da Evropska komisija ni raztrgala ničesar, ker ni obravnavala ničesar. Delovna komunikacija, ki je potekala, bo potekala tudi v prihodnje in priložnosti za take in drugačne članke bo še nič koliko. Seveda pa ne bo več mogoče pisati na tak način, kot je bilo v tem primeru, ker je bil poslan osnutek, ki je bil pripravljen na podlagi izhodišč, ki smo jih pripravili mimo usmeritev Evropske komisije, ki jih je ta objavila šele 17. septembra. In morate vedeti, da dokument, ki se je pripravljal na podlagi izhodišč, ki ga je Vlada potrdila že 27. 8., potem v tednu dni ni mogel biti v tehničnem smislu spremenjen, in glavnina teh administrativnih pripomb se nanaša na tehnično strukturo dokumenta.
Glede sredstev, ki so na voljo v tej perspektivi, in glede mehanizmov, na podlagi katerih bo mogoče ta sredstva črpati, je bilo povedanega že veliko. Ne nazadnje so se župani občin dvakrat glede tega sestali na Brdu, 31. 8. in potem še v mesecu septembru v okviru posveta Državnega sveta. Tam je bilo predstavljeno, da od tega razreza, ki je na nivoju preko 10 milijard 200 milijonov evrov, predstavljajo 3,6 milijarde povratna sredstva, ostalo nepovratna sredstva in da je potrebno v naslednjih treh letih počrpati še približno milijardo 800 milijonov iz sedanje finančne perspektive. Torej govorimo o 12 milijardah, kar seveda, bi vi rekli, predstavlja nek izziv, predstavlja pa tudi določeno težavo, ker ta država ni bila še nikoli sposobna počrpati več kot od 400 do 500 milijonov evrov. V naslednjih 10 letih oziroma do leta 2030 pa bomo morali vzpostaviti kapacitete za to, da bomo sposobni kvalitetno in za dobre projekte počrpati letno med 700 in milijardo in 100 milijoni evrov evropskih sredstev, ki jim je treba seveda prišteti še ustrezni del državnih sredstev oziroma nacionalne ovojnice.
Tukaj nas torej čaka neka zahtevna naloga, zaradi tega smo se je tudi pospešeno lotili in jo bomo tudi uspešno opravili in zaključili, tako da bomo sredstva, ki so na voljo v naslednjih letih, učinkovito porabili. Trije, štirje mehanizmi se srečujejo. To je sedanji okvir, kamor je potrebno prišteti še sredstva REACT v višini 333 milijonov evrov po stalnih cenah, potem je ta sklad za okrevanje, kjer gre za milijardo 600 plus 3 milijarde 600 povratnih sredstev, kjer se pripravlja ta načrt, o katerem je bilo govora, in seveda naslednji večletni finančni okvir 2021–2027 v višini 2,9 milijarde iz treh skladov kohezijske politike, ESS, ESRR in Kohezijski sklad, in milijardo pa pol oziroma milijardo 600 iz dveh skladov kmetijske politike. Dodati je pa treba seveda še sredstva novega Sklada za pravični prehod, do katerega bodo upravičene posamezne regije.
Glede neto položaja. Neto položaj v prihodnjem obdobju bo pozitiven neto položaj na nivoju med 4 milijardami in pol in 5 milijardami evrov. Težko ga je v tem trenutku oceniti, govorim o znesku v stalnih cenah. Lahko pa vam povem, da je bil neto položaj Slovenije doslej tudi dober, od začetka izvajanja kohezijske politike beležimo do konca leta 2018 3,3 milijarde evrov sredstev neto položaja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Rajh, imate zahtevo za dopolnitev odgovora? (Da.) Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za izčrpen odgovor.
Če sem vas prav razumel, bomo iz proračuna EU dobili od 4 do 5 milijard evrov več, kot bomo vanj vplačali. Če sem vas prav razumel? Nisem še zaključil debate, ampak če sem vas prav razumel, prosim, da mi potrdite to, da bomo v prihodnjem obdobju iz proračuna Evropske unije dobili od 4 do 5 milijard evrov več, kot bomo vanj plačali. Mene to zelo zanima, ker po javno dostopnih podatkih, bom še enkrat ponovil, bomo dobili 2,9 milijarde evrov iz kohezijske politike, 1,6 milijarde evrov iz kmetijske politike, 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojila iz načrta za okrevanje. Mene zanima, zato da govorimo o istih cifrah, koliko bomo iz evropskega proračuna dobili neto več, kot bomo vanj vplačali. Posojilo ni brezplačni denar in vemo, da moramo zato, da iz proračuna Evropske unije dobimo, vanj vplačati. In mene zanima, prosim, spoštovani minister, da tu govorimo o jasnih številkah, in prosim, da to pokomentirate.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Pravilno ste me razumeli. Ob predpostavki, da bomo 100-procentno počrpali vsa sredstva, ki so bila izpogajana, in ob predpostavki, da govorimo o stalnih cenah, bo ta neto učinek med 4 in 5 milijardami evrov sredstev. V tem trenutku je pa težko napovedati točno številko.
Treba se je zavedati, da imamo v naslednjem obdobju pred seboj nek nov mehanizem, ki se mu reče inštrument za okrevanje, kjer za približno 2,1 milijarde sredstev, govorim po stalnih cenah, ne bo potrebno nič vplačati, in da imamo na področju kohezijske politike pet skladov v skupni višini preko 4,6 milijarde evrov sredstev. Tako da pozicija Slovenije za naprej je ugodna, malo manj ugoden položaj je pa v tistem delu, kjer se srečujemo s stopnjo pripravljenosti projektov, za katere bo mogoče ta sredstva uporabiti. Mi smo pogledali, kaj je bilo narejeno v zadnjih osmih letih, in ne boste verjeli, na področju zdravstvene oskrbe, ker nekateri v tej dvorani zelo veliko govorite o vlaganjih v javno zdravstvo, ni niti en večji projekt pripravljen tako, da bi ga bilo mogoče v nekem kratkem času pričeti izvajati. Ne govorim o gradbenem dovoljenju, govorim o tem, da niti en projekt nima investicijske dokumentacije. Na področju oskrbe starejših, kjer trenutno beležimo 12 tisoč 221 primanjkljaja postelj v domovih za starejše, po podatkih zavoda, socialnih ustanov – če pogledate spletno stran, na današnji dan je ta števila preko 12 tisoč – trenutno ni pripravljen niti en javni dom v smislu, da bi ga bilo mogoče začeti izvajati v prihodnje. Zaradi tega samo se tudi povezali z župani številnih občin in z njihovo pomočjo bomo uspeli realizirati številne projekte, ki bi že morali biti pripravljeni in bi jih morali zdaj, v tem trenutku, ko smo deležni tega znatnega finančnega kolača, enostavno potegniti iz predalov, vendar tega žal ne moremo storiti. Naredili bomo pa seveda vse v sodelovanju z vsemi deležniki, da bodo ta sredstva čim prej angažirana, da bodo gospodarno in učinkovito porabljena in da bodo porabljena za projekte in ne za študije, tako kot je bilo to v preteklosti. Od teh študij žal ni niti enega pripravljenega projekta, ki bi bil danes ready to go.
To priložnost bi rad izkoristil še za debato o tem, ali je Slovenija na tej točki tista, ki mora porabljati ta sredstva, ki so namenjena za okrevanje za velike ali za majhne projekte. Glejte, ni velikih in majhnih projektov, so samo projekti, ki pomenijo dodano vrednost za ljudi, in so projekti, ki take dodane vrednosti ne zagotavljajo. Samo to bo merilo pri porabi sredstev v prihodnje. Vsi projekti, ki bodo financirani iz kateregakoli od skladov sredstev Evropske unije, bodo projekti, ki bodo pomenili dodano vrednost za ljudi, za nekoga je nek majhen projekt z vidika financ velik projekt in obratno. Temu načelu bomo sledili, pri čemer ne bomo nobenega dela Slovenije pustili ob strani.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Mag. Rajh, imate postopkovni predlog. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Mislim, da je ta tema zelo pomembna in da je na podlagi teh odgovorov, s katerimi nisem zadovoljen, potrebno izpeljati razpravo v Državnem zboru. Po mojih podatkih in po mojih izračunih bo Slovenija iz proračuna Evropske unije dobila med 2 in 3 milijardami evrov več, kot je vplačala, in ne med 4 in 5 milijardami, kot trdi minister. Zato predlagam Državnemu zboru, da o tem razpravljamo.
Minister tudi ni odgovoril na moja vprašanja, govoril je v bistvu o skupnem znesku kohezijskih sredstev 4,5 milijarde evrov. Jaz sem ga jasno vprašal, koliko teh kohezijskih sredstev bomo najprej noter vplačali in koliko ven dobili, koliko je ta razlika, tudi tega odgovora ni dal in se teh odgovorov izogiba. Zato še enkrat ponavljam, da je potrebno in smiselno v Državnem zboru o tej temi razpravljati, zato da se končno določijo tiste razvojne prioritete, ki bodo slovenske regije postavile na nemško-francoski vlak in ki bodo naslovile vse izzive naše družbe. Tudi na področju dolgotrajne oskrbe imamo izkušnje in izzive, pa žal še zmeraj nimamo jasne in enotne čakalne vrste, tako da tudi ti podatki, s katerimi operira minister, niso bili točno in niso pravi, ker jih preprosto ni. Tako kot niso točni podatki o čakalnih dobah v zdravstvu, ko kljub temu da imamo sodobne aplikacije celo za sledenje ljudi, ne znata Vlada in ministrstvo vzpostaviti enotne čakalne vrste v državnem sistemu. Torej, takrat ko zdravnik izda napotnico in jo specialist sprejme, bi moral samo vnesti to napotnico v sistem in bi bile čakalne vrste v sistemu znane. Tako da glede evropske kohezijske politike se postavlja veliko vprašanj, tudi ta delovni osnutek odpira ogromno vprašanj, če so bile noter prvenstveno vključene ceste in celo ustanovitev letalske družbe, Evropska komisija pa ima strategijo zelenega in digitalnega razvoja. Zato še enkrat pozivam vse poslanke in poslance, da me pri pobudi in predlogu za razpravo o tej temi podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo z vprašanji. Gospod Jani Ivanuša bo postavil vprašanje ministru za javno upravo gospodu Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri, vsi prisotni, še posebej moj minister za javno upravo!
Ljudje so nezadovoljni z delom oziroma nedelom javnih uslužbencev. Ampak da ne bo kakšne pomote, pojdimo lepo po vrsti. Moje poslansko vprašanje vključuje birokratski del, zgolj birokratski del javnega sektorja, to se pravi upravne enote, inšpekcije, inšpektorate, finančno upravo, ministrstva in tako naprej. V času epidemije, ta se je danes vrnila, so imeli ljudje veliko problemov na upravnih enotah. Če si prišel na upravno enoto, so te odslovili, so rekli, veste kaj, morate se prijaviti, najaviti po telefonu, ko si klical prek telefona, pa nihče ni dvignil telefona in seveda ni šlo skozi. Ali je to servis državljanov, sprašujem. Če pokličeš na sodišče, sodnika ne moreš dobiti, če pokličeš v bolnico, zdravnika ne moreš dobiti, če pokličeš na FURS, si v nekakšni čakalni vrsti in tako dolgo tam čakaš, da nazadnje še pozabiš, kaj si hotel vprašati. Med javnimi uslužbenci prednjačijo predvsem uslužbenci Finančne uprave. Od ljudi zahtevajo številne podatke in informacije, ki jih lahko lažje in hitreje pridobijo tudi sami. Nimajo vsi ljudje doma dokumentov zloženih v fasciklih in pripravljenih za opravek, zato bi morali javni uslužbenci v večji fazi sami iskati podatke in potrebne dokumente. Javni uslužbenci še vedno ne znajo vročati, saj vročajo strankam namesto njihovim pooblaščencem in tako naprej. Javni uslužbenci zamujajo z izdajo odločb, čeprav imajo zakonsko določene roke. Kratko malo odvrnejo, da so to inštrukcijski roki, ki nimajo nobenih posledic. Zakaj potem sploh določamo roke v zakonih, če se jih javni uslužbenci ne držijo? Tega ne razumem. Dopuščam možnost, da boste rekli, da so to zgolj pavšalne navedbe, ampak vse te navedbe vam lahko potrdimo z dokumenti, prav vse. Zato pričakujem tudi vaše konkretne zaveze, da se bo to stanje izboljšalo.
Zanima me:
Kdaj boste objavili direktne telefonske številke in naslove elektronske pošte vseh javnih uslužbencev?
Kdaj se bodo ukinili avtomatski odzivniki?
Kdaj bo ob o vseh javnih uslužbencih, ki si objavljeni na spletu, dodan tudi opis njihovih del in nalog, da bodo ljudje vedeli, kdo je za kaj pristojen?
Ali lahko navaden državljan po telefonu govori s sodnikom in zakaj ne?
Zakaj so nekateri javni uslužbenci nedostopni?
Kako boste zagotovili, da bodo ljudje razbremenjeni predložitve številnih dokumentov in podatkov, do katerih imajo javni uslužbenci lažji in hitrejši dostop?
Toliko zaenkrat. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite. Imate besedo za odgovor.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala lepa, predsedujoča. Gospod poslanec!
Ja, rekel bom, da so bile neke navedbe pavšalne, in tisto, za kar pravite, da imate konkretna potrdila oziroma dokumente – se priporočam. Sicer iz tega, kar ste povedali, izhaja, da letijo očitki predvsem na Finančno upravo Republike Slovenije. Seveda spadajo njeni zaposleni med javne uslužbence, ampak z veseljem bom pregledal to dokumentacijo in to plasiral ustreznim resorjem v reševanje.
Odgovor na prvo vprašanje, zakaj telefonske številke in elektronski naslovi niso objavljeni. Ključno je, da stranke komunicirajo z organom, ne s posamezniki. Na Ministrstvu za javno upravo menimo, da takšna objava ne bi bila niti racionalna niti smiselna. Torej, ljudje se obračajo na organ. Predstavljajte si nezadovoljstvo, ko v času, ne vem, koriščenja letnega dopusta, bolniške odsotnosti, službene zadržanosti ne bi bilo nikakršnega odziva. To seveda ne bi bilo smiselno. Hkrati se moramo zavedati, da imamo ravno zaradi kavtel, ki varujejo pravice strank, sistem, kjer se evidentirajo naloge, vloge, vsa komunikacija. Predstavljajte si, kako bi potekalo, če bi sploh lahko potekalo, evidentiranje komunikacije, ki bi potekala osebno med stranko in posameznim javnim uslužbencem. Najmanj, kar bi nas doletelo, bi bilo beleženje in prepisovanje zabeleženega na posnetkih. Se bojim, da bi bilo ob množici nalog, ki nas zadevajo – in sami ste omenili, da je bilo to v času epidemije – to res kontraproduktivno. Tukaj moram poudariti, da je bilo v času epidemije oziroma v teh izrednih razmerah celo na normativni ravni določeno, da se nenujne zadeve ne opravljajo. Iz izkušenj zaposlenih na upravnih enotah pa vem, da se mnoge stranke tega niso držale. Mi smo jim prišli naproti, omogočili smo celo oddajo nekaterih vlog, denimo prijavo začasnega bivališča brez sicer potrebnih instrumentov, denimo kvalificiranega digitalnega potrdila, samo prek e-pošte. Tako da smo jim v tem smislu šli naproti.
Vprašali ste, zakaj se ne ukine avtomatskih odzivnikov. Mi zagotavljamo dostopnost z avtomatskimi odzivniki ne le v delovnem času, temveč 24 ur na dan, marsikatero informacijo lahko torej dobijo tudi prek odzivnikov, če ne drugega usmeritev. Vsekakor pa so organi okvirno dostopni od devete do pol četrte ure vsak delovni dan in takrat praviloma tega ne sprejme avtomat, temveč javni uslužbenec.
Glede objave opisa del in nalog, da bodo ljudje vedeli, za kaj je kdo pristojen. Državljani, še enkrat poudarjam, poslujejo z organom, ne s posameznimi javnimi uslužbenci. Organ je tisti, ki mora zagotoviti odzivnost in ustrezno reševanje strankine zadeve, hkrati pa je opis nalog skladno z zakonom sestavni del delovnega mesta, ki je določeno v sistemizaciji delovnih mest, in sestavni del pogodbe o zaposlitvi, tako da ne vidimo praktičnih, koristnih učinkov objave. Ti očitki glede nedostopnosti občasno pridejo tudi do nas, mi to vse preverimo, ampak kot rečeno, posamezni javni uslužbenec, tudi tisti, ki je eventualno neko zadevo vodil, ne more biti dostopen ves čas, in ravno zato zagotavljamo, da je stranka servisirana s strani organa, ne posameznega javnega uslužbenca. Jaz lahko zagotavljam, da bodo stranke, ali bodo komunicirale prek telefona ali prek elektronske pošte, ustrezno uslišane oziroma bodo prejele odgovor.
Glede dostopa do podatkov in evidenc se strinjam, to je bila velika težava, vendar je že nekaj let zakonsko urejeno, da so javni uslužbenci dolžni sami pridobiti podatke, ki so na voljo v uradnih evidencah. Še več, tudi če bi organ v posamičnem primeru zahteval od stranke, da predloži neke tako dostopne podatke, lahko to stranka zavrne in ne sme nositi nikakršnih negativnih posledic.
Mnogo informacij javne uprave je dostopnih prosto. Tudi portal eUprava je načeloma dostopen brez kvalificiranega digitalnega potrdila, le izjemoma se ta zahteva za tiste vloge oziroma storitve, kjer je potrebno prej napolniti vlogo z osebnimi podatki, kar seveda spet olajša postopek tej stranki. Za konec pa vaše vprašanje glede sodnikov in … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister, čas se vam je iztekel, boste v drugem delu verjetno lahko odgovorili.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev? (Da.) Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa.
Hvala za te odgovore, vendar v tistem delu, kjer ste rekli, da ne bi bilo smiselno posameznih uslužbencev objaviti, njihovih naslovov in telefonskih, ne vem – če se ti organ ne odziva prek telefona, vi ste govorili o organu, jaz pa sem govoril o posameznih uslužbencih, če ni odziva, pač ni odziva, je vseeno, kdo je gori napisan ali pa ne. To je moje osebno mnenje. Kaj naj še povem? V Sloveniji se zadnji časi toliko govori o digitalizaciji in elektronskem poslovanju. Minister, jaz ne vem, če ravno vaši javni uslužbenci res spodbujajo elektronsko poslovanje. Tega ni zaznati. Javni uslužbenci pogosto zahtevajo, da se dokumenti pošiljajo po pošti. Zahtevajo tudi originalne dokumente. Zahtevajo, da se organ osebno obišče. Se pravi, da prideš osebno tja, ker ti pač ne verjamejo po telefonu ali kakorkoli. Po telefonu ne želijo dajati nobenih informacij in se sklicujejo na uredbo o varstvu osebnih podatkov. Dvomijo celo o pooblastilih, kadar stranke pooblastijo pooblaščenca.
Imam še tri dodatna vprašanja:
Kako naj ljudje poslujejo z javnimi uslužbenci elektronsko, če nimajo njihovih elektronskih naslovov?
Ali lahko danes odjaviš stalno prebivališče po elektronski pošti?
Ali so vsi portali javne uprave dostopni z uporabniškim imenom in geslom?
Toliko. To so vprašanja, ki me še dodatno zanimajo. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Če smem nadaljevati, da ne bom izgubil niti. Vprašali ste glede sodnika in komuniciranja stranke s sodnikom. Sicer to ni moj resor, je pa moja poklicna pot s tem povezana. Sodnik je funkcionar. Torej v vsakem primeru ni javni uslužbenec in zaradi zagotavljanja nepristranskosti v postopku je ključno, da posamezna stranka ne more, razen uradno prek pooblaščenca ali osebno, z njim komunicirati. Ampak kot rečeno, to je bolj pristojnost ministrice za pravosodje.
Kar se tiče komuniciranja s FURS, vam lahko povem, da so eDavki sistem, ki je množično v uporabi več kot desetletje, in vse informacije, vse dokumente, o katerih ste rekli, da jih imajo ljudje v fasciklu – jaz z zaposlenimi na FURS nisem osebno komuniciral verjetno že ravno 10 let. Vse je tam mogoče dobiti zelo preprosto. Tudi če nimaš kvalificiranega digitalnega potrdila, ti omogočajo prijavo v sistem, pošljejo geslo na dom v ovojnici in lahko do sistema zelo preprosto dostopaš. Kar se tiče originalnih dokumentov tudi lastna izkušnja. Iz skeniranih dokumentov je včasih zelo težko razbrati, ali so originalni ali so ponaredki. Kot rečeno, v svoji prejšnji službi sem bil pogosto soočen s tem, na skeniranem dokumentu zelo težko razbereš, ali je žig res tak, kot mora biti, ali ne. Ker so javni uslužbenci dolžni preveriti, če posumijo na kakšen nezakonit postopek, dolžni so to preveriti, jaz verjamem, da racionalno uporabljajo to možnost, da želijo videti original, kadar bi sicer lahko zadoščala tudi kopija. Kar se tiče telefona in varstva osebnih podatkov. Sami veste v tem času, koliko težav smo imeli za zadeve, ki so bile nujne za varstvo zdravja, preprečevanja okužb, s stališči Informacijskega pooblaščenca, ki seveda zahteva ustrezno varstvo osebnih podatkov. Tako da jaz se nekako ne čutim naslovnika za to vprašanje. Nekako splošna ocena pa je, da imamo takšne in drugačne javne uslužbence, ampak te kavtele, ki ste jih danes naštevali, so večinoma zato, da varujejo interese strank v postopkih. In če stranka ne more priklicati javnega uslužbenca, ima mnogo drugih poti, da lahko do njega pride. Torej ne do njega osebno, ampak do organa. Še enkrat prosim za razumevanje državljanke in državljane, da smo v razmerah, ko je postopkov in zahtev še več, če ne manj, kot sicer, drugih obveznosti pa bistveno več kot v normalnem, običajnem času. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog imate, gospod poslanec. Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala, minister, za vaše odgovore.
Glede tega, da je sodnik funkcionar pa se zato ne odziva. Ravno mi poslanci smo funkcionarji, pa se vseeno odzivamo vsem, ki nas po telefonu pokličejo. To je pač naša služba, del službe.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena bi si pa zaželel, da opravimo razpravo na naslednji seji o tem odgovoru ministra.
Če mi dovolite, bi še povedal eno opazko oziroma pobudo tej vladni ekipi. Ministri in ministrice prejšnje vlade, gospoda Šarca – vam moram reči, da smo kar imeli obiske z njihove strani. Vsi ministri so bili v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke. Prihajali so z zakoni, nas seznanjali z zakoni, nismo rabili nič podpisati pa smo vse vedeli pa smo za marsikaj tako dobili informacije, da smo se lažje opredelili do zakonov. Od te ministrske ekipe pa, moram reči, da razen gospoda Tonina ni bilo nobenega k nam. Tu bi pa dal eno pobudo, da nas obiščete, vedno ste dobrodošli vsi, pa da nam kaj več poveste. Mi smo sicer podpisali en sporazum s koalicijo, vendar to je podpis glede zakonov, da se lažje obveščamo in jih srečujemo. Vendar te obiske pa žal pogrešam. Žal … / oglašanje iz dvorane/ No, saj gospa za šolstvo je tudi bila, že popravljam svojo izjavo, ampak vseeno. Zaželel bi si, da k nam pridete pa nam malo več poveste glede zakonov, ki so vedno v proceduri, da se ne lovimo potem, saj veste. To bi bilo z moje strani. Hvala lepa za odgovore pa hvala lepa, da ste me poslušali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam, gospod poslanec. Zasledili smo vaš postopkovni predlog, o njem bomo odločali v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
Naj pa na tej točki še enkrat vse poslance opomnim na navodilo, ki ga je na začetku prebral predsednik Državnega zbora. In to je, da v postopkovnih predlogih ne razpravljamo vsebinsko in tako podaljšujemo svojih vprašanj ali pa celo še kaj drugega, o čemer ste vi govorili. Ampak naj bodo postopkovni predlogi zgolj za obrazložitev vašega predloga, zakaj se o tej temi opravi splošna razprava. Samo toliko, da bomo korektni do vseh.
Zdaj pa nadaljujemo z vprašanji. Gospa Mojca Žnidarič bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovani vsi prisotni!
V koalicijskem sporazumu smo se koalicijski partnerji zavzeli med drugim tudi za ureditev vdovskih pokojnin. Ureditev po moji presoji ne pomeni zgolj dviga odmernega odstotka, temveč tako sistemsko ureditev, ki bo ovdovelim omogočala dostojno življenje po smrti zakonca oziroma partnerja. Po trenutni ureditvi pripada vdovska pokojnina tistemu, ki je ob smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic dopolnil 58 let, sicer je še prehodno obdobje in letos je dovolj 57 let, določeni pa so še pogoji, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko postane prejemnik vdovske pokojnine prej, na primer, da je bil prosilec vdovske pokojnine popolnoma nezmožen za delo do smrti oziroma eno leto po smrti ali da ima otroke, ki jim pripada pravica do družinske pokojnine po umrlem. Nekoliko drugače pa je pri uveljavljanju pravice do dela vdovske pokojnine. Tisti, ki imajo pravico do predčasne starostne in invalidske pokojnine, se jim, če izpolnjujejo pogoje in je to za njih ugodneje, lahko poleg lastne izplača tudi 15 % vdovske pokojnine. Višina dela vdovske pokojnine pa ne sme presegati 11,7 % najnižje pokojninske osnove in to znaša le 104,70 evra.
Spoštovani minister, moj namen seveda ni vas podučevati, kakšen sistem vdovskih pokojnin imamo. Upokojencev je v Sloveniji več kot 600 tisoč, številka narašča in s tem tudi problem nizkih pokojnin ter revščine med starejšimi. Bistvo mojega vprašanja je izpostaviti neživljenjskost ureditve vdovskih pokojnin v smislu pogojev za upravičenost in v smislu nizkega zneska, s katerim uživalci vdovskih pokojnin komaj preživijo.
Zato vas sprašujem:
Kdaj in na kakšen način predvidevate preurediti sistem vdovskih pokojnin?
S katerimi pomanjkljivostmi trenutne ureditve ste seznanjeni?
Ali menite, da bi bila ena od možnih sprememb ureditve vdovskih pokojnin tudi dvig odmernega odstotka?
Ali imate namen dvigniti del vdovskih pokojnin, ki zdaj znaša le 15 % vdovske pokojnine, pred leti pa je že bil 25 %?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa za vaše vprašanje.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Hvala lepa, gospa poslanka Žnidarič za tole vprašanje oziroma vprašanja.
Ureditev vdovskih pokojnin je zagotovo eno izmed področij pokojninske zakonodaje, ki se mu bomo morali v bližnji prihodnosti posvetiti in mu posvetiti posebno pozornost, k čemur smo se tudi, kot ste omenili, zavezali koalicijski partnerji. Pri spremembah, ki bodo namenjene temu področju, pa je nujno upoštevati temelje pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije, ki temelji na treh načelih. Prvo in najosnovnejše načelo je, da pravice izhajajo iz dela. Drugi dve pomembni načeli pa sta načelo medgeneracijske solidarnosti in načelo vzajemnosti. Omenjena načela narekujejo opredelitev narave pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako, da so neodtujljive in jih praviloma lahko pridobi oziroma uživa zgolj zavarovanec, ki niti ne more z njimi prosto razpolagati, saj je njihov temeljni namen predvsem zagotavljanje zavarovančeve socialne varnosti. Izjemo od tega načela, da lahko pridobi pokojnino samo zavarovanec, pa predstavlja pravica do vdovske oziroma družinske pokojnine. Poudariti moram, ali pa želim, da pridobitev vdovske pokojnine ne pomeni dedovanja te pravice, do katere je bil upravičen pokojni, ampak gre za pravico iz obveznega zavarovanja, ki nastopi v primeru smrti zavarovanca. S takšno ureditvijo se zagotavlja materialna in socialna varnost preživelega zakonca oziroma ostalih članov družine, ko s smrtjo bližnjega izgubijo tudi hranitelja družine. Skladno z navedenimi načeli obveznega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter obveznostjo zagotavljanja socialne varnosti v okviru dokladnega sistema je odstotkovna omejitev odmere vdovske pokojnine smiselna. Menim pa, da bomo glede na odzive, ki prihajajo tako s strani koalicijskih partnerjev, in je zaveza koalicijskih partnerjev zapisana v koalicijski pogodbi, kot s strani državljank in državljanov po Sloveniji, morali in smo zavezani k temu, da pogledamo to ureditev omejitve višine, ki sedaj znaša 70 % pokojnine, do katere je bil upravičen pokojni partner. Glede pomanjkljivosti trenutne ureditve vdovskih pokojnin se na ministrstvo obračajo posamezniki, ki na eni strani, kot ste sami že izpostavili, predlagajo višje odmere vdovske pokojnine, in na drugi strani tudi dela vdovske pokojnine, ki je res nizek, 104 evri maksimum. Omenil bi še situacije, ko preživeli partner ne dopolni predpisane starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ker je bil ob smrti partnerja premlad in na tak način nekako ostane brez te pravice.
Pri izplačilu dela pokojnine, se pravi drugi del vašega vprašanja, bi opozoril, da ta institut predstavlja socialni korektiv, saj v primeru dela pokojnine ni nastopil zavarovalni riziko izgube dohodka hranitelja družine, ker upravičenec prejema tudi svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Izrazito se namreč izkazuje socialnovarstvena narava te pravice v tem, da se del pokojnine prizna v odvisnosti od višine lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, saj do njega ni upravičen vsak preživeli partner. Vsekakor pa menim, da bi bilo potrebno tudi z morebitnim dvigom dela vdovske pokojnine preživelim partnerjem omogočiti čim boljšo socialno varnost, vendar je pred samim dvigom višine dela vdovske pokojnine potrebno najprej preveriti te učinke spremenjene ureditve, primerjati to s preteklimi leti, preučiti, kako posamezni predlagani ukrepi učinkujejo skupaj in v kolikšni meri je ta ukrep morda že udejanjen v okviru nedavnega dviga odmernih odstotkov, ki trenutno teče.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev? (Da.) Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Res bi želela apelirati na ministra, da se tej tematiki posveti čim prej, ker čas hitro beži. Vem, da smo tudi v prejšnji koaliciji imeli podobno zapisano, pa nam žal ni uspelo ničesar realizirati, bil je predviden dvig odstotka dela vdovske pokojnine s 15 na 25 %. Ti procenti so res nizki in so tudi pred leti že znašali 25 %. Zdaj ne vem, ali je to znižal Zujf ali kateri drugi zakon, ampak ko sem se zdaj poglobila v to tematiko, vidim, da to ni edina težava, ampak je res tudi drugih različnih pogojev za pridobitev vdovske pokojnine nasploh zelo veliko. Mislim, da je ena razlika, ki se mi zdi neupravičena, tudi v tem, da če na primer žena dobi po umrlem vdovcu pokojnino, je lahko drugačna kot pri nekom, ki je zaposlen, ker se potem šele smrt šteje kot pridobitev prve kategorije in se najprej izračuna potem dejansko njegova invalidska pokojnina in šele potem od tiste invalidske pokojnine 70 %. In to so res tako nizki zneski, da dejansko mislim, da nam statistika dokazuje, da je med tistimi upokojenci, ki živijo sami z eno tako nizko pokojnino, res zelo veliko revščine. Tako jaz res apeliram, da se kljub vsem drugim oviram, ki jih na vašem ministrstvu imate, sedaj tudi s covidom in vsem drugim, tej tematiki čimprej posvetite. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, želite še kaj dodati? Ne. Potem nadaljujemo.
Naslednji je na vrsti gospod Aljaž Kovačič. Postavil bo vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovana ministrica, pozdravljeni že drugič danes; kolegice in kolegi!
Moje poslansko vprašanje bo namenjeno športu. Ne bom izgubljal besed, kako je šport pomemben za vse prebivalce na svetu in kakšen poseben odnos imamo Slovenci do športa, do vseh uspehov in tudi do rekreativnega športa. Ta sestava Državnega zbora je tudi sprejela praznik – dan slovenskega športa. Že tedaj sem povedal, da slovenski športniki in vsi, ki se ukvarjamo s športom, od tega ne bomo imeli nič, če država ne bo poskrbela za šport. Dejansko se tudi v preteklosti za šport ni poskrbelo tako, kot bi se moralo. Še posebej pa me žalosti, da ob vseh teh milijardah, ki jih je vlada namenila različnim skupinam, se je šport popolnoma pozabil. V nobenem PKP dejansko šport ni omenjen in se mu tudi ne pomaga. Dolgoročno bo veliko slovenskih športnih društev na žalost propadlo, propadlo bo zaradi tega, ker bo gospodarska kriza in različni gospodarski objekti ne bodo enostavno imeli denarja, da bi pomagali in donirali športu. Druga zadeva, ki pa je prizadela šport, pa je ta, da na žalost zaradi epidemiološke slike ne morejo biti gledalci na tekmah različnih športnih panog. To pa pomeni še dodatni minus za klube, ki se s tem tudi preživljajo. Tretja zadeva, ki je prizadela šport, pa ne govorim o profesionalnih športnikih, ampak predvsem o mladih. Mladi se ne morejo ukvarjati s športom, vemo, kaj to dolgoročno pomeni tudi za njihovo zdravje. Dejansko me kot mladega človeka, tudi kot starša to zelo boli, ker če bodo dolgoročno slovenski klubi propadali, se mladi tudi po krizi ne bodo več morali nikamor vključiti.
Postavil bi vam dve konkretni vprašanji in prosim za odgovor:
Ob vseh teh epidemioloških stanjih, ki jih imamo, ali se vam ne zdi pošteno, da bi država poskrbela, da bi klubom plačala covid teste, glede na to, da so klubi v krizi?
Eden od rokometnih klubov v Sloveniji je izračunal, da bo na letni ravni stalo več kot 100 tisoč evrov samo za covid teste. In ne vem si predstavljati, kje bodo dobili ta dodaten denar, če vemo, da bodo dejansko denarja dobili manj.
Ali se vam zdi pošteno, da slovenski klubi izgubljajo evropske tekme v evropskih pokalih zaradi pravil, ki jih ima Slovenija tako zelo drugačne kot druge evropske države?
Vemo, kaj to pomeni za klube, ponovno manj denarja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica izvolite, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod poslanec Kovačič!
Poskušala sem strukturirati niz vaših vprašanj. Če prav razumem, govorimo o treh zadevah v sklopu tega, kar me sprašujete. Najprej o odnosu do športa s strani države in s strani posameznika kot državljana. Za šport pravzaprav najprej poskrbimo sami pri sebi. Nihče drug nas, verjamem, ne prisili, kaj smemo in česa ne, do svojega telesa, če želimo biti športno aktivni kot mi sami. To je prva in edina pravilna in zdrava odločitev. Kar se pa tiče vloge države, pri tem pa vsekakor je in mora biti spodbujevalna. Mora biti asistenčna, ne pa na takšen način, da bo namesto športa naredila kar vse. Šport je v prvi vrsti zelo samostojna dejavnost in prav je tako. Prevladujoča večina vrhunskega športa ima celo v sebi, in tudi to je prav, v tem obdobju moment tako imenovane gospodarske dejavnosti. In tudi tule je država pravzaprav poklicana oziroma se nekako od nje lahko pričakuje, da bo pomagala. In če se sedaj prestavim na finančni del vašega vprašanja pri podpori države. Ne bo res, da država v aktualnem obdobju covida ni športu nič pomagala. V sklopu prvega protikoronskega paketa so bili vsi tisti, ki so poslovno, zaposlitveno ali pa v obliki javnih športnih dejavnosti vključeni v izvajanje svojega poslanstva, del protikoronskega paketa. Tam so dobili prav neposredno finančno pomoč oziroma povračilo za izgubljen prihodek oziroma za plače, takrat ko pač niso mogli zaradi omejitev opravljati svoje dejavnosti. Zelo podobna zgodba se bo zgodila s petim protikoronskim paketom, o katerem, verjamem, ste glasovali v četrtek na glasovanju. Tudi tam ste glasovali o dveh pomembnih finančnih ukrepih, ki bosta v tem covid času pomagala nekaterim dobitnikom letnega programa športa, ki zaradi covid omejitev letos niso uspeli oziroma ne bodo uspeli porabiti celotnega svojega zneska. S tem protikoronskim zakonom so dobili možnost, da bodo, če bodo za to zaprosili, lahko svoje stroške izven običajnih kriterijev porabe letnega programa športa tudi uveljavljali, seveda pod ustreznimi argumenti oziroma opisom, zakaj in kako. In prav tako bo mogoče tudi sorazmeren neporabljen del sredstev razporediti na državni ravni med ostalimi izvajalci letnega programa športa, ki bodo z računi izkazali nastale stroške.
In med temi nastalimi stroški bodo lahko tudi stroški testiranj, če se bodo izvajalci tako odločili. Kot rečeno, tule je tudi kar nekaj tovrstnih finančnih pomoči. Da ne bom zdajle zgubljala preveč besed; v proračunu za leto 2021, o katerem boste glasovali, boste, upam, izglasovali zgodovinsko rekordno vsoto šestih milijonov, skorajda sedmih milijonov, ki bodo namenjeni za športno infrastrukturo v proračunu za leto 2021. Da boste vedeli, kako visok je ta znesek; drugi najvišji do sedaj je bil leta 2016 – 3 milijone 355 in naslednji najvišji bo leta 2022 – 3 milijone 638. Potem vam lahko nanizam še številne druge ukrepe, ki jih je vlada ravno v tem covid času med prvimi v paketu sproščala prav zato, da je reaktivirala športno aktivnost državljanov in tudi vrhunskih športnikov; ter tudi samega dejstva, da sedaj, ko smo delali zajezitvene ukrepe, šport še vedno zelo aktivno živi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa ministrica.
Gospod poslanec, želite dopolnitev?
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za vaš odgovor.
V prvem delu se ne bi strinjal z vami, ko ste rekli, da niste nič preprečili. Dejstvo je, da mnogo športov, predvsem rekreativnih, je onemogočenih, po vašem mnenju, kot ste rekli, zaradi neke varnosti. Meni je recimo nerazumljivo, da ne morem niti s prijateljem kolesariti, lahko pa se sprehajam po trgovskih centrih, kjer je na stotine ljudi. To so neki nelogični ukrepi, ki tudi v očeh javnosti ne vzbujajo nekega zaupanja v to vlado. Ko ste rekli glede PKP1, finančni del. Ja, pomagalo se je lahko nekim uslužbencem klubov, ki so profesionalni, ampak dejstvo je, da večina športnikov ima espe. In tem ljudem se dejansko ni pomagalo, ker te oblike glede samozaposlenih, čeprav smo opozarjali, niste hoteli vključiti. Veseli me glede teh covid testov, da bo to tako, da bodo klubi upravičeni do sredstev, kajti težave so zelo velike, kar se tiče financ. Če bi bilo vse tako dobro, kot tudi vi govorite, se na nas, poslance opozicije, ter dejansko na celotno javnost ne bi obrnile panožne zveze, kot so košarkarska, odbojkarska, nogometna in rokometna, ki imajo največje uspehe, kar se tiče kolektivnega športa v Sloveniji, in so opozorile na marsikaj, kar je narobe in kar se ni naredilo v tej situaciji.
Še enkrat pa bi vas prosil za odgovor, ker mi niste odgovorili, glede primera, ko je eno od ljubljanskih moštev izgubilo evropsko tekmo zaradi tega, ker Slovenija ima pravila v primerjavi z drugimi evropskimi državami, da igralec potem ne sme igrati, če je negativen, čeprav so opravili mnogo testov.
Ali se vam zdi to dejansko modro?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa.
Ja, govorite o primeru izgubljene tekme Košarkarskega kluba Cedevita Olimpija za tako imenovano zeleno mizo. V tem konkretnem primeru je šlo za situacijo, kjer je bil eden od članov ekipe covid pozitiven; in zaradi tega je na podlagi strokovne epidemiološke odločitve morala iti v karanteno celotna ekipa, da je lahko ostala zdrava in da ni širila morebitnih okužb naprej. Na takšen način so domov poslani tudi učenci v svojem razredu, če se soočijo s pozitivno okužbo. Na ta način grejo učitelji; nekateri so žal še prejšnji teden v zbornicah sedeli brez mask, pa je bil eden med njimi okužen, vsi so morali iti v paketu potem v karanteno. To so pač pravila, ki jih moramo spoštovati, ker žal se moramo ta trenutek obnašati v prvi vrsti zdravstveno odgovorno. In to za sabo potegne, žal, tudi takšne situacije. Ni pa ne prva, ne zadnja in ne edina. In, kot rečeno, je ta hip takšna, ne bo pa nujno več kmalu pod pogojem, da bomo zdajle znali stisniti zobe in se razumno in na nek način odgovorno do te situacije obnašati.
Imamo na drugi strani tudi številne primere prav tako ekipnih športov, kjer je pa bil odnos bistveno drugačen, diametralno drugačen, razumen. Recimo sama se spomnim tega izjemnega, svetlega primera celotne odločitve Odbojkarske zveze v spomladanskem obdobju, ko se je epidemija aktivirala. Ravno zaradi preventive, zaradi skrbi za preprečevanje okužbe oziroma prenosa so v hipu razumeli. Vsak nekako tudi z vidika svojih vodstvenih odločitev gleda in – razumem – gleda poslovno, gleda vizionarsko iz svojega zornega kota. Še enkrat, ne samo na polju športa, povsod, na vseh področjih družbenega življenja moramo danes najprej pogledati z vidika zdravja. Še celo več, preprečiti moramo situacijo, ko bomo morali najprej pogledati z vidika življenja, šele potem zdravja in nato gospodarskih dejavnosti. Moramo se res tega zdaj zavedati in odgovorno k temu pristopiti. Pa mi verjemite, prej ko bomo to naredili, prej bomo tudi tole prebrodil in bomo lahko potem z eno drugačno svežino spet stopil v en zdrav svet.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima gospod Aljaž Kovačič.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Ja, tudi ko sem vse to zagovarjal in ko smo prisluhnili vsem tem panožnim zvezam, so dejansko vedno govorili, da bi znotraj nekih pravil. Ja, vsekakor gre pohvala vsem klubom. Skorajda v 90 % so bila vsa tekmovanja odpovedana in bila prekinjena v mesecu marcu, čeprav so potem klubi morali – in to je tudi pravilno – plačevati igralce do konca uradne sezone. Čeprav niso tekmovali, so jih, hvala bogu, upam, vsaj po večini plačevali, da so lahko preživeli.
Ko ste dali primerjavo z učitelji, z učenci. Tu vseeno gre za nekoliko specifično zadevo. Ko ste vi recimo šli v samoizolacijo, ste lahko od doma delali. In tudi če ne bi nič od doma delali, ste se lahko, ko vam je to poteklo, brez problema vrnili na svoje delovno mesto. Pri športniku je nekoliko drugače. Če gre on v nedeljo v samoizolacijo in naslednjih 14 dni ne sme trenirati, ob tem pa je njegovo telo navajeno, da vsak dan prekolesari recimo 100 kilometrov na kolesu, je potem popolnoma nečloveško pričakovati, da bo lahko po 14 dneh karantene sedel na kolo in ponovno kolesaril 100 kilometrov. Hočem povedati, da s tem tudi ogrožamo, ne bom rekel, življenja, ampak športnike dajemo v neko situacijo, ko se lahko poškodujejo tudi na takšen način, da bodo morali končati kariero. In vemo, kaj pomeni, če mora nek 20- ali 25-letnik dejansko končati kariero. Mnogo let, tudi denarja, prostega časa in vsega, kar je vlagal v to. Pri športu ni tako enostavno, da bomo rekli – Tako, zdaj boste vi 14 dni doma, nasprotna ekipa bo 14 dni popolnoma trenirala, potem pa se v ponedeljek dobimo pa odigramo košarkarsko tekmo ali pa teniški dvoboj, ki bo trajal pet ur. Tu se lahko takšne poškodbe zgodijo, da športnik v trenutku konča kariero.
Zaradi pomembnosti športa nasploh, tako za zdravje kot tudi vsega drugega, predlagam, da Državni zbor na eni od naslednjih sej opravi razpravo o odgovoru ministrice. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.
Mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju ter ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju, ki je danes odstoten.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi!
Sem sicer že naslovila kar nekaj vprašanj in pobud v zvezi z učinkovitimi podpornimi ukrepi v času epidemije za otroke s posebnimi potrebami in invalidne otroke. Vendar se mi zdi nujno, predvsem glede na izrazito poslabšanje epidemiološke slike, da danes o tem razpravljamo tudi v Državnem zboru, kajti bojim se, da še vedno ni pravega posluha oziroma rešitev za to še posebej ranljivo skupino. Dejstvo je, da se ukrepi zaostrujejo, da ljudje težko pridejo do zdravnika, do ustrezne obravnave. Bojim se, da bodo ponovno odpovedane nekatere zdravstvene storitve za tiste najranljivejše otroke, pri katerih vsaka izgubljena terapija pomeni ogromno škodo ter nazadovanje pri njihovem razvoju in napredku. Otroci lahko izgubijo določene veščine, ki so jih že osvojili. Pri nekaterih se lahko poveča razvojni zaostanek, pri gibalno oviranih pride lahko tudi do slabše gibljivosti sklepov. In žalostno bi bilo, da bi se učinek dolgoletnih rednih in doslednih terapij, tudi samoplačniških, ki otrokom izredno pomagajo, zdaj v nekaj mesecih sesul. Seveda se zavedam, da je treba najprej zajeziti epidemijo, pa vendar pričakujem od vlade, da skupaj s strokovnjaki za tiste najranljivejše skupine otrok sprejema bolj prilagojene, milejše ukrepe. Ne moremo jih vse metati, po domače rečeno, v isti koš. Gre za posebno skupino, ki zahteva drugačno obravnavo. In verjetno ste seznanjeni tudi z dopisom društva Mavrica izzivov, v katerem opozarjajo, da sta ukrepa, ki sta bila sprejeta v preteklem obdobju, to sta odpoved zdravstvenih storitev in šolanje otrok s posebnimi potrebami, prinesla ogromno slabosti in škode tem otrokom. Opozarjajo, da takšnih ukrepov v primeru poslabšanja epidemiološke slike ne uvedete ponovno, predlagajo pa tudi nekaj konkretnih ukrepov. Če naštejem le nekatere: dostop do rednih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, zagotovitev nemotene terapevtske obravnave, zagotovitev samoplačniških terapevtskih obravnav, zagotovitev možnosti, da otroke v zavodu obiskujejo njihovi starši, neprekinjen dostop do vzgojno-izobraževalnih ustanov, kjer so otroci deležni specialne pedagoške obravnave in podobno.
Glede na navedeno vaju, spoštovana ministra, sprašujem sledeče in hkrati tudi naprošam, da gospod Tomaž Gantar poda odgovor pisno, ker mislim, da je zadeva zelo nujna in ni časa za čakanje na naslednjo sejo.
Torej sprašujem:
Ali ste seznanjeni z dopisom društva Mavrica izzivov?
Ali bodo otroci s posebnimi potrebami in invalidni otroci v primeru poslabšanja epidemiološke slike tokrat lahko nemoteno dostopali do rednih zdravstvenih storitev?
Ali bodo otroci lahko tokrat nemoteno nadaljevali šolanje, kjer so deležni posebne pedagoške obravnavane?
Kako bo z obiski staršev v zavodih ob seveda vseh potrebnih zaščitnih ukrepih? Ali bodo starši lahko obiskovali svoje otroke?
Ali boste zagotovili nakup zaščitne opreme za starše otrok s posebnimi potrebami?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala, gospa podpredsednica. Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka Hot. Iskrena hvala za to vprašanje, se sicer zelo povezuje z enim vprašanjem, ki ga je tudi prej kolegica poslanka zastavila.
Kot ste že sami napovedali v vprašanju, se veliko tega nanaša tudi na ostale resorje, nekaj na resor zdravja, nekaj pa tudi na resor izobraževanja. Sam bom poskusil čim bolj strnjeno in čim bolj vsebinsko odgovoriti na ta del vprašanja, ki se nanaša na pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sicer bi uvodoma pojasnil podobno kot kolegici poslanki malo prej, da se program vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, trenutno izvaja nespremenjeno. In tudi sicer to poteka v polju izobraževanja in je zato pristojen resor izobraževanja. Dodajamo, da bomo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v primeru nadaljnjega slabšanja epidemiološke slike odločitve sprejemali skupaj z Ministrstvom za izobraževanje ter Ministrstvom za zdravje. To je zadnje pol leta naš stalni način dela, saj si kar v nekaj področjih delimo pristojnosti s tema resorjema oziroma predvsem z resorjem zdravja. Vsekakor bodo v primeru morebitnih potrebnih nujnih začasnih omejitev programa vzgoje in izobraževanja naša zavzemanja kot že doslej temeljila na večjem zagotavljanju individualne obravnave in ustrezne strokovne podpore na daljavo, če bi bilo to potrebno, učencem oziroma uporabnikom ter tudi njihovim družinam.
Glede dostopnosti zdravstvenih storitev, zobozdravstvenih storitev in ostalih zadev glede zdravja – verjamem, da bo kolega minister za zdravje Gantar lahko odgovoril. V zvezi s sprejetjem omejitvenih ukrepov na področju institucionalnega varstva, kot na primer omejitev obiskov, so odločitve vezane na epidemiološko situacijo, pojav okužb v posameznem zavodu oziroma na morebitno močnejše ali pa hujše poslabšanje epidemiološke slike v lokalnem okolju, kjer se zavod nahaja; pri čemer pri sprejemanju ukrepov mi in vodstva socialnovarstvenih zavodov vedno tehtamo, da na eni strani zaščitimo življenje, zdravje in varnost uporabnikov, ki so zelo zelo pomembna ranljiva skupina. In na drugi strani, da jim zagotovimo v čim večji možni meri stik s starši, saj ti stiki so pravica otroka in, kot ste že sami poudarili, so izjemno pomembni tudi za njegov razvoj. Namen stikov je zagotoviti zdrav in celostni razvoj otroka. Skladno z določbami Konvencije o otrokovih pravicah in Družinskega zakonika mora biti načelo otrokove koristi vedno glavno vodilo pri odločanju državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil ter seveda vseh ostalih. Stiki s starši so za zdravje in razvoj otrok, kot ste tudi sami že v svojem vprašanju povedali, izrednega pomena. Zato je treba storiti res vse, kar je v naši moči, da ti obiski staršev tudi v tako izjemnih razmerah, kot smo jim priča, potekajo čim bolj nemoteno. Če lahko samo poudarim, da smo res zavezani k temu, da bi ukrepi, ki jih sprejemamo za zavarovanje življenj in zdravja uporabnikov, torej teh najranljivejših skupin, ter nenazadnje vseh državljank in državljanov, kar najmanj posegali v normalno življenje in odnose vseh ljudi; na drugi strani pa čim bolj učinkovito delovali. To je naše vodilo pri sprejemanju teh ukrepov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospa poslanka, izvolite, zahteva za dopolnitev odgovora.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Hvala, gospod minister, za ta odgovor.
Jaz se z vami seveda lahko samo strinjam, predvsem v tem, da je korist otroka tisto, kar nas mora voditi pri odločanju o teh skupinah. Ampak ravno s tega vidika vas moram opomniti na stanje, kakršno je bilo v času epidemije. Brali smo predvsem o tem, kako je država pozabila na otroke s posebnimi potrebami, kako so bili izolirani in kako je celotno breme oskrbe padlo izključno in samo na starše. Zato nas seveda sedaj toliko bolj skrbi in zato morda danes tudi odgovarjate dvakrat na podobna vprašanja, ker se bojimo, da bi se situacija ponovila, ker se bojimo, da bodo te najbolj ranljive skupine ostale ponovno nekako prezrte oziroma pozabljene. Seveda je skrb za zdravje primarno, a skrb za zdravje in življenje je ravno ključno vprašanje v tem kontekstu, ker če oni niso deležni primerne oskrbe, lahko izjemno nazadujejo in se škoda, ki nastane, nikoli več ne povrne. In ker ste tudi sami omenili, sama sem razmišljala, ali nasloviti vprašanje kar na vse tri ministre. Dejstvo je, da tudi ministrstvo za izobraževanje ima izjemno pomembno vlogo; in v tem kontekstu bi morda samo razširila vprašanje. Dejstvo je, da so starši opozarjali, da je to ena od težav, da je ta problematika tista, ki se tiče kar treh ministrskih resorjev; in da včasih ta komunikacija ni potekala tako, kot bi morala. Da bi bilo morda treba v sklopu Vlade ustanoviti prav poseben urad za otroke s posebnimi potrebami, ker oni v času epidemije niso dobili pravih odgovorov, niso dobili prave oskrbe in ostali so sami. Zapirali so se zavodi, šole, ni bilo dnevnih varstev, kamor so na primer nekateri od otrok vpisani. Starši so bili z njimi 24 ur na dan, prepuščeni sami sebi. In nihče od nas si ne želi, da bi se to ponovno zgodilo, tudi sedaj, ko je epidemija razglašena.
In še enkrat apeliram in prosim, da naj ne ostane zgolj pri besedah, ampak da se to tudi dejansko udejanji. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, želite kaj dodati?
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala za to dopolnitev vprašanja in za to skrb za najranljivejše skupine in za otroke s posebnimi potrebami, ki gotovo so ranljiva skupina, na katero moramo usmeriti posebno pozornost pri iskanju primernih ureditev ali rešitev v tem drugem valu epidemije.
Če smem, v prvem valu je ravno moje ministrstvo, moj resor, kako naj to poimenujem, bil deležen največjih izrazov stisk, obupa, nemoči številnih skupin prebivalcev, tudi družin otrok s posebnimi potrebami. V danih razmerah, spomnimo se marca 2020, torej razmer pred pol leta, ko pravzaprav cel svet še ni poznal virusa, ko nismo dobro vedeli, kaj nas čaka, kakšne so njegove značilnosti, vedeli smo, da se zelo hitro širi, vedeli smo tudi, da je lahko potencialno nevaren za zdravje in življenje ljudi, je pravzaprav po presoji strokovnjakov medicine, zdravstva in socialnega varstva takrat za – in to poudarjam – predvsem za zavarovanje teh najranljivejših obveljalo ali pa prevladalo prepričanje, da z začasno omejitvijo obiskov lahko najbolje odgovorimo na to, da jih zaščitimo. Seveda so bile tu stiske velike pri starših in pri otrocih, za tiste, ki so bili v institucionalnem varstvu. Za tiste, ki pa so doma in živijo s svojimi starši ter so bili seveda doma 24 ur, torej ni bilo dnevnih aktivnosti, pa so bile te stiske še potencirane. Mi smo poskušali odgovarjati tudi na te stiske, smo slišali ta društva. In sem vam dolžen še odgovor na to vprašanje. Z dopisom društva Mavrica izzivov smo seveda seznanjeni in bomo te njihove pobude tudi obravnavali oziroma jih že obravnavamo v okviru priprave prihodnjih ukrepov. Vidite pa – in zaradi tega sem iz dela slovenske javnosti tudi zelo pod udarom –, da gledamo na to, zavedamo se tega pomena stikov, vzdrževanja odprtosti za stike. In seveda apeliramo na vse zaposlene in vodstva socialnovarstvenih zavodov, da tudi to zagotovijo, seveda ob spoštovanju vseh preventivnih ukrepov. In tu iščemo to ravnotežje, da bi čim bolj omogočali te stike za družinske člane. In tudi izvajalcem bomo zagotovili sredstva za financiranje potrebne varovalne opreme, kot ste vprašali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospa Meira Hot, imate postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa ponovno, spoštovana gospa podpredsednica.
Ja, tematika je v resnici izjemno pomembna. Dotika se kar treh različnih resorjev. In kot sem že prej povedala, v praksi se je izkazalo, da je vprašanje, ali je takšna ureditev sploh primerna. Nahajamo se v času epidemije, nahajamo se v zelo zelo težkem času in v teh časih je treba vseeno toliko bolj poskrbeti za najranljivejše skupine. Menim, da gre za tematiko, ki zahteva razpravo v Državnem zboru. Menim, da gre za tematiko, na katero je treba podati neke odgovore v sklopu širše razprave, zato predlagam, da se na eni od prihodnjih sej o problematiki otrok s posebnimi potrebami, predvsem v zvezi z ukrepi, ki se sprejemajo v času epidemije, opravi razprava. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo v skladu s časovnim potekom seje odločali v sredo v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Janez Moškrič bo postavil vprašanje ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi prisotni! Spoštovana ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič!
Prvi sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Slovenijo zaradi neustreznih pogojev bivanja v slovenskih zaporih sta bili izrečeni leta 2011, prve odškodnine pa izplačane leto pozneje. Evropsko sodišče za človekove pravice je odškodnino priznalo priprtim in zaprtim v ljubljanskem zaporu, medtem ko je bilo vseh 145 pritožb zaradi domnevno neustreznih bivalnih pogojev v zaporu na Dobu zavrnjenih. Najbolj kritično naj bi bili v ljubljanskem zaporu, ki se nahaja na Povšetovi ulici 5 v Ljubljani. Arhitektura zaporniške stavbe je še iz obdobja Marije Terezije, kasneje je bila stavb nekajkrat prenovljena, vendar nikoli v celoti. Tožniki so predvsem izpostavili hudo prenatrpanost, prevelike omejitve, čas zunaj zaporniške celice, neustrezno zdravstveno oskrbo, izpostavljenost nasilja drugim zapornikom zaradi nezadostne varnosti. Glede na vse predstavljeno se je država tega v preteklosti tudi zavedala. Ker so bile glavne težave tudi v zaporu na Povšetovi v Ljubljani, in glede na splošno pomanjkanje prostorov v zaporih je država pred leti prenesla zemljišče ob Litijski cesti, ki je v upravljanju Ministrstva za pravosodje, v četrtni skupnosti Sostro, to je naselje Dobrunje, Mestna občina Ljubljana, z namenom gradnje novega zapora. Pripravljena je bila tudi že ustrezna dokumentacija, Mestni svet Mestne občine Ljubljana je v letu 2019 sprejel tudi podrobnejši občinski prostorski načrt 147, kar predstavlja območje zaporov Dobrunje.
Zanima me vrednost investicije, kapaciteta zapora in kratek oris spremljajočih dejavnosti.
Glede na predhodno predstavljeno vprašanje me zanima tudi znesek odškodnin, ki so bile izplačane v tem obdobju.
Prosim za odgovor in se vam zahvaljujem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani poslanec gospod Moškrič, tudi vam hvala za vprašanje.
Da, nekateri slovenski zapori niso dostojni v smislu zagotavljanja prostorskih možnosti in tudi uresničevanja mednarodnih standardov, ki so predpisani. den od njih je tudi zapor Ljubljana, kot ste v svojem vprašanju povedali. Leta 2011 je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da Republika Slovenija krši prepoved mučenja zaradi prostorskih pogojev prestajanja in pripora ter kazni zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani. Na podlagi te sodbe je bila izplačana odškodnina v višini 173 tisoč 277 evrov, na podlagi ostalih tožb, ki so bile vložene za odškodnino, pred domačimi sodišči in na podlagi sklenjenih poravnav pa so bile še dodatne odškodnine. Skupaj je bilo vloženih 58 tožb, 57 se nanaša ponovno na zapore v Ljubljani. Tu je država sklenila 42 poravnav, 16 odškodnin pa je bilo določenih na podlagi sodbe in je skupni znesek 194 tisoč 119,48 evra. Torej 57 se jih nanaša na Ljubljano, ena na Maribor, ni pa še zaključen postopek, tako da odškodnina še ni bila izplačana. Nedolgo nazaj je pa Zagovornik načela enakosti s svojo odločbo ugotovil tudi kršitev načela enakosti, torej diskriminacijo v zavodu za prestajanje kazni na Igu. Sicer je tu vložen upravni spor, vendar v primeru pozitivne rešitve za Zagovornika načela enakosti lahko tudi tu sledijo odškodnine. Kot sem uvodoma rekla, izjemno težko je ponekod zagotoviti mednarodne standarde, ki so predpisani, iz razloga, navedli ste, da gre za stavbe, ki niso bile temu namenjene. Drugi razlog pa je tudi to, da se nam zaporniška populacija vedno bolj veča, predvsem zaradi priporov. Leta 2016 je bilo število pripornikov 210, v letu 2019 – 348, letos je pa to število izjemno narastlo, predvsem zaradi kršitev v zvezi z državno mejo, se pravi ilegalni prihodi. Vsi zapori, vsi zavodi v Republiki Sloveniji so zasedeni več kot 100 %. Vsi se strinjamo, da potrebujemo nove prostore za zapor v Ljubljani. Slovenija bi tako končno rešila problematiko neustreznih pogojev prestajanja kazni zapora za zaprte osebe in tudi za zaposlene, kajti tudi zaposleni delajo v nemogočih razmerah. Istočasno bi zagotovila prostore, ki bodo ustrezali sodobnim standardom gradnje energetske učinkovitosti, in tudi prostore, ki bi omogočili pravosodnim policistom, da se lahko ustrezno usposabljajo. Še en vidik onemogočajo take razmere. V lanskem letu je bilo skoraj 700 odpovedanih spremstev na sodišča zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Z izdelavo posebne sobe, v kateri bi se lahko izvajala tudi posamezna zaslišanja, bi lahko s tem to problematiko omilili, saj je v načrtu posebna dvorana, kjer bi se lahko taka zaslišanja tudi v zaporu izvajala, se pravi, da ni treba, da pravosodni policisti vozijo na sodišče, ampak lahko tudi pristojni pridejo.
Dodaten problem predstavljajo ti prostori v sedanji situaciji v času epidemije. Neustreznost prostorov onemogoča, da bi lahko zagotovili varnost pred okužbami na način kot v drugih zavodih, zato so potrebni ukrepi, ki smo jih v PKP1 in sedaj v PKP5 sprejeli, zato da lahko preprečimo širjenje virusa. Naj povem, da smo v prvem navalu relativno ugodno prestali, v sedanji situaciji, v drugem navalu pa imamo že kar veliko število okuženih v zavodu v Mariboru, predvsem med zaposlenimi, pa tudi med določenimi osebami … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa ministrica. Čas se vam je iztekel.
Gospod poslanec, želite dopolnitev?
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za izčrpno poročilo v zvezi z odškodninami.
Bom pa kar konkreten. Ker je dokumentacija za nov zapor Dobrunje pripravljena, bi prosil za odgovor še za ta del:
Kdaj bo vloženo gradbeno dovoljenje?
Zneski proračuna so nekako predvideni.
Ali jih lahko tudi predstavite.
Opozoril bi pa na to dejstvo, da je zemljišče že nekaj časa v lasti in so dejansko tudi stroški za vzdrževanje. Gre za opuščeno gramoznico, ki je zasuta, prebivalci tega dela Ljubljane so to investicijo države sprejeli, niso nasprotovali, ker jim je bilo to pravilno tudi takrat predstavljeno, in sicer z namenom, da se tudi to degradirano območje uredi. Vsaj ta del vam je bil prihranjen.
Kdaj se bo šlo v investicijo, da so ljudje potem tudi obveščeni?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Hvala lepa za to dopolnilno vprašanje.
Naj se uvodoma zahvalim prebivalcem, da so sprejeli in dali soglasje, da se na tem območju zgradi zapor, tako da aktivnosti potekajo že od leta 2017, kot ste povedali. Vlogo za gradbeno dovoljenje bomo vložili letos na Ministrstvo za okolje in prostor. Ta investicija je označena kot strateška znotraj projektov za okrevanje zaradi covida, tako da bomo tudi prednostno dobili gradbeno dovoljenje oziroma bo prednostna obravnava. Predvideva se, da bi v naslednjem letu na začetku leta pridobili gradbeno dovoljenje, nato pa tudi v istem letu izvedli javno naročilo za izbor izvajalca za gradbeno-obrtniška dela. V letu 2022 bi se gradnja začela in bi trajala približno dve leti, tako da bi leta 2025 imeli tudi vselitev. Vprašali ste me v začetku vprašanja, kakšna je površina. Skupaj neto gre za tloris 22 tisoč kvadratov, ki obsega prostore pripora in zapora, odprti oddelek, posebej prostore za zaposlene, izobraževalni center za pravosodje policiste. Vrednost omenjene investicije znaša 72,8 milijona. Do konca leta 2020 bomo od tega počrpali 5 milijonov in imamo tudi zagotovljena sredstva v proračunu. Bo pa to predstavljalo kapaciteto za 388 oseb. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji.
Gospod Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Se bom kar navezal na razpravo gospoda ministra, ko je govoril o 17. oktobru, ki je mednarodni dan boja proti revščini. Moram priznati, da v tem letu je sploh izrazito izpostavljeno oziroma tudi družbeno vidno, da tisti, ki so najšibkejši v naši družbi in tudi tisti, ki so potisnjeni najbolj na družbeni rob, so tudi zdaj bili bolj pod nekim stresom oziroma tudi še večjo izgubo takih in drugačnih dobrin. Bi pa gospodu ministru prebral izjavo varuha človekovih pravic, vsaj del, ki jo je imel ob mednarodnem dnevu boja proti revščini. Bom kar prebral en del. »Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še tako imenovana tiha revščina, saj o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih prejemajo, tako redne, še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, v starosti prejemajo nedostojne pokojnine.« To je en del te izjave.
Zato me pa zdaj zanima:
Kdaj – in če sploh – boste invalidnim osebam omogočili vsaj minimum za življenje in zvišali vse invalidske pokojnine vsaj na višino praga tveganja revščine, ki je za lansko leto znašal 703 evre; oziroma vsaj na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 613 evrov?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec Koražija, hvala lepa za to vprašanje.
V uvodu tega odgovora naj pojasnim, da je sistem invalidskega zavarovanja del pokojninskega sistema, ki temelji na zavarovalnem načelu, in da je invalidska pokojnina enaka kot ostale pokojnine, odvisno od predhodnega zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Invalidska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če zanjo seveda izpolnjuje določene pogoje. Njena višina pa je odvisna od dosežene pokojninske dobe ter od osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Za razliko od ostalih transferjev, recimo socialnih transferjev, ki so urejeni preko sistema socialnega varstva, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne zadostuje le nastanek zavarovalnega primera, ampak tudi predhodna vključenost v zavarovanje. Je pa res, da ta sistem ni čisti zavarovalniški sistem, ampak temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pri invalidski upokojitvi je solidarnost vpeljana pravzaprav še v višji meri kot pri starostni pokojnini, saj zakon določa nekatere posebnosti pri odmeri invalidske pokojnine, tako da ta ni odmerjena zgolj od dosežene pokojninske dobe, temveč so pri njeni odmeri v sistem vgrajene posebne varovalke, na primer prišteta doba, ki vsakemu zavarovancu navidezno doda izgubljeno pokojninsko dobo. Res pa je, in tega se sam zavedam, da so invalidske pokojnine izjemno nizke. Name se obračajo številni državljani, državljanke, prejemniki invalidske pokojnine in nekateri njihovi sorodniki, svojci, ki opozarjajo na ta pereč problem. To je sistemski problem, ki ga je treba tako tudi reševati.
Zelo konkretno ste vprašali, spoštovani poslanec Koražija, glede višine invalidskih pokojnin, kdaj bi lahko dosegle prag revščine ali pa vsaj minimalni dohodek. Zavedati se moramo, kakšno je razmerje med višinami vseh pokojnin v Republiki Sloveniji. Odmera višine invalidske pokojnine je odvisna od vzroka za nastanek invalidnosti. V primeru, da gre za posledico poškodbe na delu ali poklicne bolezni, se ta pokojnina odmeri v višini 63,5 % pokojninske osnove, kar pomeni, da ima posameznik zagotovljene pravice v višini, kot če bi delal 40 let, torej da bi imel 40 let pokojninske dobe, brez dokupa. Če pa gre za posledico poškodbe zunaj dela ali bolezni nasploh, ne poklicne bolezni, pa se odmeri v odstotku, ki je določen za odmero starostne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Vendar po koncu prehodnih obdobij, v skladu s predzadnjo novelo ZPIZ, to je ZPIZ-2G, najmanj v višini 40 %. V letošnjem letu je to zaradi prehodnega obdobja še 37 % za moške in 39 % za ženske. Odmerjeni odstotek se postopno in počasi dviga, verjamem pa, da to ni še zadosten odgovor na to nizko odmero ali pa nizek znesek invalidskih pokojnin. Dovolite, da na tem mestu omenim, da je odstotek odmere za 15 let zavarovalne dobe, kar je minimum za pridobitev te pravice do starostne pokojnine, precej nižji, in sicer 29,5 %. Tu nas čaka izziv pri celoti slovenskih pokojnin, pri razmerju med njimi in seveda pri tem, da bi lahko tudi prejemnikom invalidskih pokojnin, ki so vplačevali, ki niso sami krivi za to, da jim je nastopila invalidnost, zagotovili dostojno višino.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Gospod minister je zdaj zelo lepo razložil zadevo.
Me pa zanima glede tega sistemskega, ki ste ga zdaj razlagali:
Ali ste se tudi s kom že kaj dogovarjali glede medresorskih stvari?
Pa tudi opozoril bi na eno zadevo, ki jo je tudi ta koronakriza pokazala. Biti en minister za področje dela, družine pa še ostale stvari, mislim, da je preveč za enega ministra. In mislim, da bi bilo treba res razmisliti v tej smeri, kako deliti to ministrstvo, da bi lahko pokrivalo boljše in bolj celovito, ker dejansko res pokrivate tako široko področje kot malokateri minister, iskreno povedano. Mislim, da bi bilo prav, da se enkrat zgodi, da se razmišlja tudi v smeri delitve oziroma razdelitve tega ministrstva po nekih področjih.
Me pa kljub temu še zanima to, kar ste prej omenili:
Ali nam lahko kaj več poveste glede tega sistemskega reševanja tega problema?
Ali ste kaj napredovali v kakšnih pogajanjih oziroma pogovorih glede teh stvari?
Pa rad bi še opozoril na eno zadevo, kako je v družbi res nepravično. Ko se pogovarjamo za tiste najšibkejše in tiste najbolj prizadete, se moramo stalno toliko pogajati in toliko pogovarjati. Vem, da gospod minister ima socialni čut. Vem, da bo poskušal v tej smeri kaj zvrtati in tudi kaj urediti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Iskrena hvala, gospod poslanec Koražija, za to dopolnitev vprašanja.
Če začnem pri vaši ugotovitvi glede širine in kompleksnosti resorja, ki ga trenutno vodim z ekipo, lahko rečem, da se lahko samo strinjam. To je zelo obširen in kompleksen resor. To se vidi tudi pri reševanju ali pa odgovorih in iskanju rešitev na izzive, ki jih prinaša covid kriza. Če recimo, ponazorim, področje mojega resorja v Bruslju pokrivajo štirje komisarji. Torej s štirimi komisarji iz mojega resorja se usklajujemo in tudi pripravljamo na bližnje predsedovanje Republike Slovenije ter določamo prioritete in programe. V tem smislu je res zelo obširno. Menim pa, da brez dobre ekipe – in res se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem – bi res težko to področje vodil. Ocenjujem pa, da nam ravno zaradi njihove predanosti in strokovnosti zaenkrat to dobro uspeva.
Če dovolite, bi glede invalidskih pokojnin morda še dopolnil svoj odgovor. Glede na to, kar sva prej ugotovila skupaj, so lahko višine invalidskih pokojnin zelo različne. Obenem pa se mi zdi pomembno izpostaviti, da je pokojnina le ena od oblik socialne varnosti, ki je na voljo; in da so tukaj na voljo tudi ukrepi socialnega varstva, ki pa niso vezani na predhodno zavarovanje in na druge načine nudijo izboljšanje ali pa možnost izboljšanja socialnega položaja. V tem kontekstu bi predvsem izpostavil pravico do varstvenega dodatka. Tudi trajno nezaposljivi in trajno nezmožni za delo, torej tudi invalidski upokojenci, so, če izpolnjujejo pogoje, upravičeni do varstvenega dodatka. Višina varstvenega dodatka za samsko osebo ob izpolnjevanju teh pogojev se določi kot razlika med višino invalidske pokojnine in višino varstvenega dodatka, ki je 591 evrov. Kadar prejemnik invalidske pokojnine ni samska oseba, se upravičenec do varstvenega dodatka ugotavlja v povezavi z dohodki ter socialnim stanjem celotnega gospodinjstva oziroma družine. Morda naj ob koncu omenim še to, da je res, da so starejše upokojene samske ženske ena najbolj ogroženih skupin za tveganje revščine. In tu je … /izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog?
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Tudi v zadnjem času se kar veliko govori o tem sodelovanju koalicija – opozicija. In dejansko je res, ko gre za taka vprašanja, na katera moramo biti pozorni vsi, ko gre za najšibkejše v naši družbi, jaz mislim, da je prav, da se o takih temah opravi tudi razprava v tem državnem zboru. Bi si pa drznil citirati izjavo gospoda ministra Ciglerja Kralja ravno s tega zadnjega obiska, če se prav spomnim, ko ste bili na Koroškem, ko ste izjavili glede tega mednarodnega dne boja proti revščini. Vas bom kar citiral: »Na stiske in potrebe ljudi se bomo še naprej aktivno odzivali in predlagali ukrepe, ki zmanjšujejo revščino.«
S tega stališča predlagam, da se tudi v tem državnem zboru opravi širša razprava glede tega vprašanja. Upam, da se potem tudi kakšne skupne točke najdejo, ker mislim, da ta koronakriza je dokazala ravno to, da bo treba bolj skupaj stopiti pa se bolj poslušati; pa ne iti vsak po svoje, po domače povedano, ampak skupaj. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Igor Peček bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister!
1. oktobra 2018 so se centri za socialno delo v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o socialnem varstvu preoblikovali. Reorganizacija je združila več centrov za socialno delo v območne centre za socialno delo, ki pač pokrivajo večje območje; medtem ko enote centrov še naprej delujejo kot vstopne točke za vse pravice uporabnikov, o pravicah pa odloča tudi območni center. Tujemu državljanu z dovoljenjem za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji je priznana pravica do otroškega dodatka. Tujcu, ki pa ima dovoljenje za stalno prebivanje, pa tudi pravica do denarne socialne pomoči. V primeru suma, da oseba dejansko ne biva v Republiki Sloveniji in je stalno prebivališče le fiktivno, center za socialno delo izvede ugotovitveni postopek. V primeru, da se v postopku preverjanja sum potrdi, center za socialno delo le-to sporoči upravni enoti, ki je pristojna, da izvede postopek ugotavljanja; in šele po potrditvi, da dejansko oseba ne biva na naslovu, se pravica lahko odvzame. Vlada Marjana Šarca je 18. julija 2019 ustanovila medresorsko skupino, ki je proučevala problematiko fiktivnih prijav prebivališč posameznih oseb in s tem povezano tudi zlorabo socialnih transferjev. Po navedbah zaposlenih na centrih za socialno delo, kjer se uveljavljajo letne pravice, je težav veliko – oddaja nepopolnih vlog, neznanje slovenskega jezika pri prosilcih, problematika pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc o premičnem oziroma nepremičnem premoženjskem stanju v tujini, potem pomanjkljivi podatki iz Centralnega registra prebivalcev, ne evidentirajo se podatki o statusih tujcev iz matične države, problematika izpolnjevanega pogoja dejanskega bivanja na določenem naslovu in s tem povezana ukinitev določene pravice, če je ugotovljeno, da oseba ne biva več v Republiki Sloveniji.
V zvezi s tem me, spoštovani gospod minister, zanima:
Ali medresorska skupina nadaljuje z delom?
V kakšni fazi je njeno delo, če delo nadaljuje?
Kakšne so ugotovitve medresorske skupine?
Ali morebiti že predlaga kakšne konkretne rešitve?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala, spoštovani gospod podpredsednik. Hvala lepa, spoštovani poslanec Peček, za to vprašanje.
Kot veste, je pregleden in uporabniku prijazen ter bolj življenjski sistem socialnih transferjev ena od treh glavnih prioritet mojega mandata. Na tem področju bomo predlagali več ukrepov za večjo preglednost, že sedaj pa so v veljavi nekateri ukrepi, ki ste jih tudi vi že navedli. Ministrstvo za delo je dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev, zato je tudi že sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo upravičeno prejemanje pravic iz javnih sredstev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter centri za socialno delo na podlagi 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev brezplačno pridobivajo podatke za osebe iz obstoječih zbirk podatkov. Možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev so zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz 48 uradnih evidenc podatkov, upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo zmanjšane. Na ta način sistem ali pa informacijski sistem do določene mere preprečuje zlorabe, hkrati pa tudi onemogoča neupravičeno kopičenje pravic. V informacijskem sistemu centrov za socialno delo je vzpostavljen sistem sporočanja sprememb. Centri za socialno delo so v skladu z zakonodajo dolžni po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republiki Sloveniji, zato je ministrstvo za delo v informacijskem sistemu centrov za socialno delo vzpostavilo avtomatizirano spremljanje sprememb, tako imenovane zastavice. Ko iz uradne evidence, s katero je ta sistem povezan, torej eno od ene ali več od 48, ki sem jih prej omenil, pride podatek ali pa se zazna podatek o spremembi okoliščine, ki je bila podlaga za odločanje, center za socialno delo po uradni dolžnosti ponovno odloča o priznani pravici. Tu lahko gre za spremembe, kot je na primer izpis iz evidence brezposelnih oseb, izpis iz vrtca, vpis v vrtec, sprememba statusa šolajočega, na primer smrt osebe, sprememba stalnega prebivališča in podobno.
Rad bi posebej izpostavil, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala, lahko center za socialno delo v treh letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti prične postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali pa drugo obdobje prejemanja pravice; in oseba tri mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, seveda tudi vrniti. Ker ste omenili tudi izziv glede oseb tujcev v Sloveniji s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki sta seveda vsak po svoje podlaga za določene prejemke iz javnih sredstev, lahko povem, da z Ministrstvom za notranje zadeve sodelujemo pri informiranju centrov za socialno delo glede ugotavljanja zlorab in prijavljanja le-teh upravnim enotam. V primeru suma, da oseba v Sloveniji dejansko ne biva, center za socialno delo izvede ugotovitveni postopek, v katerem se to dejstvo ugotavlja skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Na primer izvede se ogled na naslovu, kjer je prijava stalnega prebivališča. Centri za socialno delo lahko pri pristojnih upravnih enotah preverjajo resničnost podatkov o vlogah, upravne enote pa skladno z določbami Zakona o prijavi prebivališča uvedejo postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča. Če je v postopku ugotovljeno, da posameznik na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče, ne prebiva, mu preneha prijava prebivališča na tem naslovu. V teku je že precej ugotovitvenih postopkov oziroma možnosti za ugotovitvene postopke za preprečevanje in odpravo morebitnih zlorab pravic iz javnih sredstev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod Peček, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Ja, minister, se zahvaljujem za ta odgovor, oba pa veva, da v praksi stvari potekajo malce drugače oziroma precej težje. Ne morem reči drugače, ker imamo pač veljavno zakonodajo, in absolutno ni dvoma, da centri za socialno delo svoje naloge opravljajo v skladu z zakonodajo. Verjetno vam je znano, da v okviru posameznih lokalnih skupnosti že delujejo posvetovalne komisije, ki s sodelovanjem z več deležniki – med drugim recimo z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, s centri za socialno delo, s Finančno upravo – to problematiko proučujejo oziroma iščejo rešitve. Veste verjetno tudi, da sta predsednik Vlade in predsednik Državnega zbora 8. oktobra 2020 prejela dopis Mestne občine Kranj, ki ima velike težave na tem področju, s konkretnimi predlogi. Navedenih je bilo kar 24 konkretnih predlogov. Ne bom navajal vseh, ker nimam časa. Prepričan sem, da jih poznate, gospod minister. Med drugim recimo predlagajo, da je nujna uskladitev zakonodaje, tako Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev kot Zakona o socialno varnostnih prejemkih. V dopisu je navedeno tudi, da bi določeni drugi pogoji morali biti izpolnjeni glede pridobitve teh pravic. Naj povem, da je v letu 2019 država izplačala 246 milijonov evrov povprečno 90 tisoč osebam. Če temu dodamo še izplačilo izrednih denarnih socialnih pomoči, je to skoraj 300 milijonov.
Zanima me:
Kako lahko komentirate te navedene predloge?
Ali menite, da jih je smiselno umestiti tudi v določeno spremembo zakonodaje?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Hvala lepa tudi za to dopolnilno vprašanje. S predlogi in pozivi Mestne občine Kranj in tudi ostalih, recimo predstavnikov lokalnih skupnosti iz drugih delov države, smo seznanjeni; je pa res, da je Mestna občina Kranj še posebej decidirano osvetlila problematiko in tudi predlagala rešitve. Sam sem pristaš tega, da na take pozive moramo odgovoriti, da je naša dolžnost, da vzpostavimo in ohranimo pravičen sistem uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ali pa socialnih transferjev; in da moramo tu izrazito medresorsko pristopiti k reševanju teh problematike. Vsekakor tu delimo to odločenost. In še enkrat poudarjam, to je tudi naša zaveza in naša dolžnost, da v okviru svojih treh prioritet na tem ministrstvu v času tega mandata uredimo bolj pravičen sistem socialnih transferjev. Morda omenim še, kar ste v prvem delu vprašanja izpostavili tudi problem fiktivnih prijav prebivališč. V zvezi s to problematiko je treba pojasniti, da Zakon o prijavi prebivališča ureja prijavno in odjavno obveznost na način, ki zasleduje cilj registracije posameznikov na naslovih, kjer dejansko prebivajo. Tujci so zavezani k prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča zgolj v primeru predhodno pridobljenega ustreznega dovoljenja za začasno oziroma stalno prebivanje in zgolj v primeru dejanskega bivanja na konkretnem naslovu. Fiktivne prijave z namenom uveljavljanja pravic, ki posamezniku brez prijavljenega prebivališča sicer ne bi pripadale, niso dopustne. Kot ste rekli, zakonodaja je relativno dobra, vsekakor je pa naš izziv, da v praksi sistem optimiziramo in nekako motiviramo vse deležnike, da bomo, bodo motivirani k spoštovanju te zakonodaje. Navedeni dosedanji ukrepi zadevajo zgolj nekatere vidike te pomembne problematike. S kolegi, strokovnimi sodelavci na ministrstvu za že pripravljamo skupek ukrepov, ki bodo zagotovili nadgradnjo tega obstoječega sistema in povečali na eni strani preglednost, hkrati pa zagotovili večjo pravičnost v smer, kot ste jo tudi sami v vprašanju nakazali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Želite besedo, gospod Peček? Ne, gremo naprej.
Andrej Černigoj bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister!
Zgodba o skoraj dokončanem domu starejših občanov v Vrtojbi se 10 let ni premaknila z mrtve točke, čeprav so potrebe po tovrstnih kapacitetah v severnoprimorski regiji, Vipavski dolini in širše ves ta čas zelo velike. Celih 10 let, ko različnim vladam in pristojnim ministrstvom v zvezi s tem ni uspelo najti ustrezne rešitve. Ob nastopu sedanje vlade je prišla do mene pobuda občanov občine Šempeter - Vrtojba v zvezi z domom starejših občanov v Vrtojbi, s katero sem se nato obrnil na vaše ministrstvo. Občani so dolga leta z zaskrbljenostjo spremljali neaktivnost levih vlad in ministrice Socialnih demokratov pri dokončanju doma. Pričakovali so večji angažma lokalnega poslanca stranke Socialnih demokratov in ministrice Socialnih demokratov, ki je bila odgovorna za resor polovico časa stagnacije, pet let od desetih let. Vesel sem, da so se stvari vendarle začele premikati v zadnje pol leta, odkar je z delom začela sedanja vlada in odkar ste prevzeli pristojni resor, in to v času izjemno težkih razmer zaradi širjenja bolezni covid-19 oziroma nevidnega sovražnika.
Spoštovani gospod minister, zanima me:
Kakšne so zadnje informacije v zvezi z domom starejših občanov v Vrtojbi?
Za vaše odgovore in pojasnila se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Hvala lepa, spoštovani poslanec Černigoj.
Kot ste rekli, je poslopje socialnega centra Vrtojba kot celota ena zgodba, za katero je en od medijev napisal, da po letih stagnacije prihaja luč na koncu tunela. Poslopje socialnega centra Vrtojba je kot investitor začel graditi zasebni zavod za izgradnjo socialnega centra, ki sta ga ustanovila občina Šempeter - Vrtojba in zasebni partner. V sklopu tega socialnega centra sta dva objekta. V prvem objektu je predvidenih 120 postelj za oskrbo starejših oziroma za institucionalno domsko varstvo starejših, v drugem objektu pa 38 oskrbovanih stanovanj. Gradnja tega se je začela v letu 2009, vendar se je v letu 2011 žal prekinila zaradi slabega načrtovanja investicije. Zaradi neplačanih dolgov so se te nepremičnine prenesle na DUTB, torej na slabo banko po domače, ki je to stavbo imela v lasti do nedavnega.
Tu prisotni verjetno vemo, da je dokončanje tega objekta v Vrtojbi tudi izredno pomembna prioriteta z mojega področja za ta mandat v koalicijski pogodbi. To pomeni, da je bila zaveza vseh koalicijskih partnerjev močna in da je zaveza moje ekipe tudi močna ter da se zavedamo odgovornosti, da to zadevo, to zgodbo pozitivno rešimo. Tokrat vam pa že lahko potrdim, da najprej je bil s strani slabe banke ta objekt, center Vrtojba, prodan, in sicer podjetju Dom upravljanje, družba za investicije, upravljanje in vzdrževanje objektov, d. o. o. Lahko vam potrdim, da v okviru razpisa, ki je v teku, za podelitev tisoč 100 koncesijskih mest za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše, da je prijavo poslal tudi ta ponudnik za opravljanje institucionalnega varstva v Vrtojbi. Vloge vseh prijaviteljev na tem razpisu bo v prihodnjih tednih pregledala strokovna komisija za pregled in presojo ponudb, prispelih na javnih razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Po pregledu s strani te strokovne komisije bo izdana enotna odločba, s katero bodo podeljene koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Kar je pa zelo pomembno, je pa to, kar ste naglasili; po desetletju stagnacije in, lahko rečeva, tudi propadanja te nedokončane stavbe. Številne komisije so si zdaj ogledale stanje te stavbe. Nekateri deli inštalacij, električna inštalacija in še nekatere druge zadeve so popolnoma uničene, jih bo treba obnoviti. Glede na to, v kakšen stanju je zadeva bila, in glede na obup lokalnega prebivalstva je izjemno pomembno, da z odločnimi koraki, kar kažemo s sedanjimi dejanji, z odločnimi koraki pristopimo k temu, da zagotovimo, da se bo ta zgodba v Vrtojbi, ne da se bo začela, lahko rečem, da se že odvija in da gre v pravo smer. Verjamem pa, da smo vsi skupaj predvsem zavezani k temu, da zagotovimo tudi dovolj kapacitet in odgovorimo na potrebo po varstvu starejših v domovih za starejše na področju Vrtojbe in okolice. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti Robert Pavšič, ki bo postavil vprašanje ministru za obrambo mag. Mateju Toninu ter ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsedujoči. Dober večer vsem skupaj!
Osrednje vadišče Slovenske vojske Poček ima že dolgo zgodovino. Po mnenju stroke pa je potencialno speča ekološka katastrofa. Samo vadišče namreč leži na širokem območju kraškega sveta, vseh hidroloških gibanj pa niti krasoslovni inštitut ZRC SAZU ne pozna do podrobnosti. Seveda imajo vojaške aktivnosti vpliv na okolje. Te aktivnosti in ta vpliv naj bi urejala slovenska zakonodaja. Spomnimo se, da je Ustavno sodišče razveljavilo državni prostorski načrt in naložilo državi, da to področje uredi. 14. avgusta 2018 je ministrstvo za okolje objavilo pobudo, zahtevana pa je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Zdaj pa smo na eni od sej Odbora za obrambo izvedeli, da je Mors šele letos, šele zdaj objavil razpis za izvedbo presoje.
Mene zanima predvsem komentar obeh ministrov in vprašanje:
Zakaj je prišlo šele zdaj do razpisa, če je bila presoja zahtevana že pred dvema letoma in po mojih informacijah tudi naročena?
Za ministra Vizjaka pa še eno eksplicitno vprašanje:
Kaj se dogaja z vodovarstveno uredbo za to območje?
Kakšna je trenutna zakonska zaščita tega vodnega vira, predvsem v primerjavi oziroma vizavi aktivnosti, ki se izvajajo na Počku?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Ministra, imata besedo za odgovor. Kateri bo prvi?
Mag. Tonin, izvolite.

MAG. MATEJ TONIN: Spoštovani poslanec, hvala lepa za vaše vprašanje.
Sprejetje novega državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Poček je potrebno zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je konec leta 2017 razveljavilo veljavni državni prostorski načrt iz leta 2014 zaradi neizdelanih oziroma manjkajočih strokovnih podlag s področja varovanja podzemnih voda. Ministrstvo je v letu 2018 te strokovne podlage naročilo in so bile zaključene ter skladno s predpisi revidirane v začetku leta 2019 in nato predstavljene državnim nosilcem urejanja prostora in lokalnim skupnostim. Iz strokovnih podlag izhaja, da dejavnost Slovenske vojske na vadišču ne predstavlja večjega tveganja kot ostala dejavnost v tem prostoru; so pa strokovne podlage tudi predlagale ukrepe, s katerimi je možno tveganje vojaških dejavnosti aktivno obvladati. In na Ministrstvu za obrambo smo željni dialoga z Občino Postojna, da bi vendarle te stvari čim prej dogovorili in jih uredili. Naj omenim, da nas sodelovanje zanima. Samo v letošnjem letu smo dosegli dogovor z občino Brežice, ki smo ji namenili 820 tisoč evrov, pa dogovor z občino Pivka, ki smo ji namenili 380 tisoč evrov, pa dogovor z občino Kočevje v višini 56 tisoč evrov. Za nas na Ministrstvu za obrambo je prioriteta čista pitna voda, ki je nenazadnje tudi ustavna pravica vseh državljank in državljanov, zato smo pripravljeni na Ministrstvu za obrambo sofinancirati infrastrukturo, ki bi občanom in občankam občine Postojna zagotovila čisto pitno vodo, tudi sofinancirati monitoring tega vodnega vira. Lahko določimo tudi institucijo skupaj z lokalno skupnostjo, ki bo te stvari kontrolirala. Na tej točki bi jaz predal besedo ministru za okolje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec!
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Uredbe o vodovarstvenih območjih za občine Bloka, Cerknice, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna, ki je bila v postopku seznanitve javnosti pred približno enim letom oziroma že junija lani do septembra lani. Potem je bila uredba dopolnjena še z vodovarstvenimi območji za zajetja Knežak 1–4, tako da je bilo to ponovno avgusta lani objavljeno na eDemokraciji. Uredba določa ukrepe, prepovedi in omejitve v zvezi z rabo podzemne vode iz vodonosnikov vodnih teles podzemnih voda, ki se varujejo s to uredbo, ter tudi ukrepe prepovedi in omejitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti in ravnanjem na območju zajetij. Prav iz tega izhaja tudi vrsta odprtih vprašanj, tudi do lokalnih skupnosti, ki načrtujejo svoje razvojne dejavnosti infrastrukturne ureditve in ostalo na teh območjih, zato je ta dialog odprt. Zlasti v letošnjem letu poteka intenzivno z občino Cerknica, žal pa je tudi zaradi epidemije bil kakšen sestanek odpovedan v spomladanskem času, nadaljevan potem kasneje poleti in bo nadaljevan, ko bodo razmere to omogočale. MOP je pri pripravi določb osnutka uredbe izhajal iz izdelanih strokovnih podlag, ki jih je za potrebe priprave pripravil Geološki zavod; vključno s strokovnimi podlagami Geološkega zavoda za potrebe DPN OSVAD Postojna. Slednje se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju 2 in širšem vodovarstvenem območju 3, območje za zajetje Malni. Posebej je treba izpostaviti, da sanacijski ukrepi seveda niso predmet vodovarstvene uredbe, čeprav je to iz pripomb javnosti pravzaprav izhajalo. Sanacijski ukrepi imajo pravno podlago v Zakonu o varstvu okolja in ne v zakonu o varstvu voda. Če povzamem, priprava uredbe je v usklajevanju s številnimi pripombodajalci in tudi z načrtovanimi projekti; ni pa res, da po mnenju stroke ta zadeva ni kompatibilna. Pri pripravi uredbe so upoštevana strokovna izhodišča, ki so jih pripravili za potrebe DPN.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Saj jaz nisem nikomur očital, da karkoli ni v zvezi s stroko določeno, narejeno. Zdaj vemo oziroma vemo že dlje časa, da ni državnega prostorskega načrta in ni vodovarstvene uredbe. Oba dokumenta sta še v nastajanju, v postopkih, skupaj sta povezana celo z nekimi strokovnimi izhodišči.
Zanima me:
Kakšna je trenutna zakonodajna ureditev za zaščito tega območja?
Ker če ne velja niti DPN niti vodovarstvena uredba, nekdo mora tam izvajati kontrolo; če pa nima zakonske podlage za to, je pa ne more.
Ali je bila že kakšna okoljska inšpekcija v vmesnem času izvedena na Počku?
Veseli me, da minister za obrambo ponuja roko lokalni skupnosti glede monitoringa, to je bil tudi sklep ene od sej Odbora za obrambo še pred vašim mandatom, tako da pričakujem samo čim hitrejšo realizacijo in povezavo na ta sklep, ki je bil sprejet na odboru, mislim da, celo soglasno; in da se bo dejansko začelo nekaj delati na tem področju zaščite okolja, in to na kredibilen način. In če bo lokalna skupnost vpletena oziroma bo lahko sodelovala v tem postopku, je to samo še toliko boljše. Treba je pa izpostaviti nekaj, nobena odškodnina ne more odtehtati potencialne ekološke katastrofe, potencialne govorim. Nihče ni trdil nasprotno, ampak aktivnosti vplivajo na okolje. Če ne bi vplivale, potem tudi Ustavno sodišče ne bi zahtevalo celovite presoje vplivov na okolje pred izdelavo državnega prostorskega načrta.
Prosim samo še gospoda Vizjaka, da se malce bolj konkretno opredeli do trenutnega stanja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Trenutno je v veljavi poleg zakona tudi še stara ureditev iz prejšnje države, kolikor imam informacijo. Lahko naknadno poslancu točno sporočimo, konkretno kateri podzakonski akt trenutno varuje vodne vire na tem območju. Je pa problem v tem, da karkoli že je, ne odgovarja na izzive časa in razvojnih potreb okolja. Številne občine na tem območju imajo svoje razvojne potrebe, zato je treba na eni strani varovati vodne vire, po drugi strani pa omogočiti razvoj tega območja. Zato je v nastajanju nova uredba, ki se intenzivno usklajuje tudi z lokalnimi skupnostmi. Problem je, da si v nasprotju z vašimi prizadevanji občine oziroma tudi uporabniki teh zemljišč prizadevajo za bolj liberalno rabo teh zemljišč, in je treba tu odtehtati na eni strani zaščito po strokovnih osnovah in po drugi strani neko možnost uporabe teh zemljišč pa tudi odškodnin kmetov, ki imajo svoja zemljišča na vodovarstvenih območjih in jih morajo v skladu z režimom drugače tretirati, kot bi jih sicer.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Saj ravno to, kar ste zdaj povedali, bi bilo pravzaprav idealno izhodišče za neko širšo razpravo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, se opravičujem, minister mag. Tonin je želel še besedo, nisem videl.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ni problema, bom še enkrat kasneje.

MAG. MATEJ TONIN: Poudaril bi samo, da je pri novem državnem prostorskem načrtu bistveno, da ga čim prej sprejmemo, ker bo predpisal dodatne monitoringe vplivov na okolje, zato je tudi z okoljskega vidika potrebno čimprejšnje njegovo sprejetje. To je v skupnem interesu nas na Ministrstvu za obrambo, na Ministrstvu za okolje in prostor ter tudi občine Postojna, da se ta zadeva čim prej sprejme. Drugače je pa zadeva jasna in nespremenljiva, da za nas pride v poštev samo čista pitna voda. V tej smeri in na ta način bomo tudi delovali, kar pomeni, da se bodo upoštevale vse strokovne ocene, in tudi delovanje tam gor prilagodili tako, da noben vodni vir ne bo izpostavljen kakršnemukoli onesnaženju ali čemurkoli drugemu, kar bi lahko prispevalo k temu, da ne bi v občini Postojna pili čisto pitno vodo. Čista pitna voda je osnovni aksiom, od katerega nihče ne odstopa. Kot sem pa dejal, mi smo pripravljeni na dogovor, ker je v našem interesu, da so stvari jasne in transparentne; da je lokalna skupnost vključena in da skupaj izvajamo meritve, tako da bo v vsakem trenutku jasno, kako stvari stojijo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Zdaj pa je vaša beseda, gospod poslanec, za postopkovni predlog.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala še enkrat.
No, veseli me in želim vam čim bolj konstruktivne dogovore, pa ne samo z občino Postojna, ker vemo, da vodovod iz občine Postojna, torej iz Malnov, vodno oskrbuje dve občini in je rezervni vir tudi za občino Logatec. Zadeva je resnično široka in ima zelo velik javni interes.
To, kar je pa minister Vizjak izpostavil, pa pravzaprav predvideva neko širšo razpravo, kaj se pričakuje od celotnega območja. Ker nekateri, ste sami rekli, pričakujejo bolj liberalno obravnavo, predvsem verjetno kmetovalci zaradi uporabe herbicidov, gnojil in vsega tega. Vodovarstvena območja so ravno zato imenovana, da se zaščiti neoporečnost vodnih virov. Jaz verjamem, da bo stroka tukaj znala postaviti prava izhodišča in uporabniki tudi sebi postaviti prave meje, seveda s pomočjo države, ampak ravno ta kompleksnost celotnega postopka in tudi uporabe ter umeščenosti terena kot takega bi bila opravičilo za res neko široko razpravo. Jaz vidim, da je sicer možnost za to glede na glasovanja ob takšnih predlogih minimalna, ampak če bi tudi oba ministra stopila en korak naprej in se s takšno razpravo strinjala, mislim, da bi lahko naredili marsikaj dobrega, predvsem v smislu vrnitve zaupanja lokalnim prebivalcem v državne inštitucije; ne samo ministrstva, ampak tudi parlament in tudi naše vloge kot politikov v tem procesu.
Jaz predlagam, da se na to temo, skladno s poslovnikom, opravi širša razprava. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Jože Lenart bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku, ki je odsoten, ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister Zdravko Počivalšek!
Zelo mi je žal, da ni danes tu tudi dr. Jožeta Podgorška, ker moj namen je bil, da obema postavim to vprašanje v zvezi z gozdno-lesnimi verigami. Ta akcijski načrt je bil sprejet na Vladi v juniju 2012. Letos junija pa se je ta akcijski načrt iztekel. Jaz sem že kar nekajkrat na to problematiko opozoril v Državnem zboru, tudi prejšnji ministrici Pivec sem to vprašanje postavil, pa nisem dobil nikoli konkretnega odgovora. Pa da ne ponavljamo. Vemo, kakšen cilj si je vlada takrat zadala oziroma obe ministrstvi sta dobili to nalogo, da z našim bogastvom, lesom, ki je drugo, tretje najbogatejše po gozdnatosti v Evropi, naredimo nekaj več, na dodani vrednosti, da vrnemo teh 20, 25 tisoč delovnih mest, ki jih je bilo v tem času izgubljenih.
Jaz želim zelo konkretno, spoštovani minister, da pri tem akcijskem načrtu gozdno-lesne verige pridemo do neke analize:
Kaj je bilo narejeno, kaj ni bilo narejeno oziroma zakaj ni bilo narejeno?
Moti me pa predvsem naslednje. Ko sva se nazadnje skupaj srečala na Koroškem, to je bilo februarja, če se ne motim, v Prevaljah, ste vi v zvezi s tem vprašanjem dali zelo optimistično Korošcem vedeti, da bo do tega lesnega centra prišlo. Vemo, da so bili iz te gozdno-lesne verige mišljeni štirje lesni centri. Ko pa pride gor ministrica za kmetijstvo, pa reče, da to ni mogoče, da analize ne kažejo v to smer. Kot ekonomist, kot finančnik temu ne morem verjeti, da pri takšni masi lesa, ki je v Sloveniji, pri takšni lesni industriji, ki smo jo poznali – pa bom namerno rekel – še v Jugoslaviji, ko so vse te zadeve nekako klapale, da tega ne moremo vzpostaviti. Naredilo se je pa veliko škode. Štiri iverke so bile v Sloveniji, danes ni nobene več. Zadnjo, kjer sem tudi jaz sodeloval, smo takrat dobro sanirali, prodali smo pa jo najslabšemu kupcu. Pri roki imam precej analiz, tudi osnutek Slovenske industrijske strategije 2021–2030, osnutek vaše vlade. Na tej skici je zelo dobro predstavljeno, ta krogotok predelave lesa do končnih proizvodov, z višjo dodano vrednostjo, vse to je na Koroškem tudi že bilo. Žal tega danes ni več, seveda zaradi slabega gospodarjenja, pa ne samo vlade, tudi ostalih.
In tu bi res konkretno želel, da podaste konkretne odgovore in da obe ministrstvi začneta dobro sodelovati in da iz tega tudi kaj več naredite.
Prosim za odgovor.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec Jože Lenart, spoštovani Državni zbor, predsedujoči! Hvala za vprašanje.
Področje lesa je pomembna prioriteta dela na našem ministrstvu. Akcijski načrt, ki ga navajate, opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala. Delovna skupina, ki je bila ustanovljena v ta namen v zadnjih letih, deluje pod vodstvom našega ministrstva in ukrepi akcijskega načrta prispevajo k pozitivnim rezultatom gozdno-lesne verige. Seveda pa so narejeni, kar se mene tiče in mojega pogleda na to zadevo, samo prvi koraki v tem kontekstu, da smo z družbo Slovenski državni gozdovi prišli do tega, da smo naredili – vsaj upam – korak k temu, da gospodarjenje z gozdovi pripeljemo do višjega nivoja. Na drugi strani pa ni narejeno tisto, kar je bilo nujno potrebno, in sicer da les v večji meri predelamo doma. In se nam še naprej dogaja, da se večina tega prepelje ven. To zgodbo peljejo različni deležniki, in sicer gospodarstvo, ministrstva, univerze, javni zavodi, znanstveno-raziskovalne inštitucije, šole, zbornice, združenja. Vladi se poroča enkrat na leto. Na našem ministrstvu smo s svojimi aktivnostmi izvajali predvsem ukrepe za spodbujanje lesnopredelovalne verige. Mi smo v zadnjih obdobjih v več milijonskih zneskih podprli marsikatero pozitivno zgodbo, vendar še enkrat –prave celovite zgodbe pa nimamo zaključene. Izvajali smo spodbude za dvig lesnopredelovalnih kapacitet, razvoj novih produktov, spodbujanje povpraševanja preko promocijskih aktivnosti. Naš namen je še intenzivirati ukrepe za hitrejši razvoj lesno-predelovalne verige. Zato smo v osnutek Slovenske industrijske strategije umestili področje lesarstva kot posebno poglavje. Zavedamo se razvojnega potenciala in pomena te panoge z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja več samooskrbe in samozadostnosti ter tudi z vidika širšega družbenega pomena.
Pripravljamo tudi razvojne ukrepe za lesno-predelovalno industrijo v okviru novih evropskih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost in večletnega finančnega načrta 2021–2027 ter drugih relevantnih programov. Mislim, da s temi dodatnimi sredstvi prihajamo do orodja, s katerim bomo pa lahko podprli tudi malo večje projekte. Vlada je letos sprejela listo strateških projektov, na katero je bilo na predlog našega ministrstva umeščenih tudi sedem lesno-predelovalnih centrov, katerih skupna investicijska vrednost presega 140 milijonov evrov. Tukaj bi povedal nekaj zadev iz našega zornega kota, da je letos pomen lesa prepoznala tudi Evropska komisija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ob prioritetah pri tem instrumentu Next Generation EU omenila, kako v gradbeništvu preko večje uporabe lesa preiti iz panoge, ki generira CO2, v panogo, ki predstavlja dolgoletni ponor CO2. Tukaj bi želel še povedati, da se ta akcijski načrt res izteka, to ste omenili, pač je bil zastavljen 27. junija 2012. Do leta 2020 naj bi se pod sloganom Les je lep dosegli ključni cilj tega akcijskega načrta – ustvarjanje trga, povečanje poseka, negovanost gozdov, predelava lesa, nova delovna mesta, rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesno-predelovalni industriji. In pri tem je treba povedati, da znotraj tega imamo na listi strateški projekt, to pa je sedem lesno-predelovalnih centrov. Ko govorimo o lesno-predelovalnih centrih, je treba povedati, da morajo biti to zgodbe, ki imajo ekonomske temelje. Pavšalno reči, da bomo naredili odkupno mesto za zbiranje lesa in prevoz tega spet preko severne meje, je premalo. Absolutno vemo, kaj želimo narediti; spoštujem to, kar ste povedali, in delali bomo maksimalno v tej smeri.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Danes imamo premalo časa, da bi to zadevo ne vem kako široko postavili. Ampak ker sva oba na isti valovni dolžini, tu je poročilo SiDG, ki pa gozdno-lesnih verig skoraj nič ne omenja, čeprav bi moralo biti prvo zadolženo za to; sploh tistih ciljev, ki so bili postavljeni takrat, skoraj ničesar. Čeprav; ko tako bereš, čudoviti rezultati, 20-odstotni dobički, ampak škoda toliko lesa za 270 zaposlenih. To je tista poanta, da tega ne opravičuje. Tu imam tudi poročilo, analizo, ki jo je Državni zbor delal konec leta 2014, kjer je zelo lepo navedena primerjava z Avstrijo, ki je štirikrat večja od nas, tudi prebivalcev ima toliko več. Po masi gozda je kar za tretjino manjša. Po številu lesnih podjetjih je za okoli 60 % več; kar se pa tiče predelave lesa, dodane vrednosti in tudi realizacije na zaposlenega, pa kar enajstkrat več. To so tisti podatki, na katerih je treba graditi in neke konkretne ukrepe napraviti, kot ste sami rekli. Veliko lesa, ne toliko od SiDG, Slovenskih državnih gozdov, ampak od privatnikov gre gor, gor jih potem podpiramo, da imajo boljše rezultate, pri nas pa 80 tisoč brezposelnih, ki bi jih lahko vsaj za 10 tisoč zmanjšali. Jaz vem, da ne moremo vrniti tistih 20, 25 tisoč delovnih mest, ker je danes produktivnost toliko večja. Danes pa bi lahko spet z do 10 tisoč zaposlenimi verjetno ustvarili toliko, kot smo nekdaj z 20 tisoč; oziroma bili primerljivi z Avstrijo.
Prosil bi še za dopolnitev tega, kar sem zdaj poskušal še izpostaviti.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Navkljub pozitivnim premikov na področju rabe lesa v zadnjih letih niti približno še vedno ni dosežen vidnejši razvojni preboj, ki bo omogočil, da bo naša, lahko rečemo, najpomembnejša naravna surovina, ki jo poleg vode imamo v Sloveniji, dala višjo dodano vrednost. Jaz sem že večkrat povedal, da smo, kar se tiče predelave lesa, ne ravno tako, ampak približno tako, kot na začetku po 2. svetovni vojni, ko smo izvažali hlodovino, potem smo prišli v enem najvišjem razvojnem obdobju do tega, da je v panogi predelave lesa delalo več kot 40 tisoč ljudi, do tega, da smo zdaj na tem, da izvažamo hlodovino. Ampak kljub vsemu je les naša strateška surovina. Letni prirast je okoli 9 milijonov kubikov. Mi tega ne posekamo, niti 6; od tega doma predelamo samo 1,9 milijona kubikov. To je podatek za leto 2019. Podatki, ki ste jih vi povedali, vsi držijo in bolijo, to je pomembno povedati. V tujino se ga izvozi okoli 2 milijona, nato pa uvažamo – to je še dodatna bolečina – polizdelke oziroma izdelke iz lesa. In želel bi poudariti to, da imamo na listi strateških projektov sedem lesno-predelovalnih centrov, ampak ko rečem center, mislim na zadaj znane investitorje. Tu je mogoče nerazumevanje med nami, nekaterimi, ki imamo pogled na to, da je treba imeti znanega investitorja, ki bo znal tak projekt pripeljati do konca. Od tega, kar imamo vsaj pripravljeno kot plan, so trije na Koroškem. In sicer: Koroška – prvič, proizvodna linija za kompozite v investicijski vrednosti 41 milijonov s kapaciteto predelave 445 kubikov na leto; Notranjska – zbiranje lesa ter proizvodnja lepljenega laminiranega lesa v investicijski vrednosti 8 milijonov s kapaciteto 20 tisoč kubikov na leto; Loška dolina – proizvodnja opažnih plošč v investicijski vrednosti 27 milijonov evrov s kapaciteto predelave 400 tisoč kubikov na leto; Koroška – zbiranje lesa ter proizvodnja križno lepljenega lesa v investicijski vrednosti 13 milijonov 20 tisoč kubikov na leto; Gomilsko – projekt žaganega lesa, 40 milijonov, 300 tisoč kubikov na leto; Koroška – proizvodnja konstrukcijskega lesa za gradbeništvo v investicijski vrednosti 11 milijonov; Kočevsko – posodobitev obrata ter proizvodnje žaganega lesa v investicijski vrednosti milijon 400 tisoč evrov. Gre za projekte, s katerimi, verjamem, lahko temeljito spremenimo zgodbo na področju lesa, in optimizem, ki ga imam že od prej, mi dodatno podkrepljuje še potencial teh novih evropskih sredstev. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog? (Da.) Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani minister, ta drugi del odgovora je bil kar bolj optimističen, kar ste zdaj povedali, to se pravi, načrti so, in tudi sam se strinjam, da država ne more postavljati tovarn, če v narekovajih tako rečemo, s tem se tudi sam strinjam. Ampak tako kot občine delajo obrtno industrijske-cone, v tem smislu bi morala tudi država neke pogoje postaviti. Mislim, da je to področje, kot ste tudi sami rekli, zelo pomembno že samo po sebi. In ker ta akcijski načrt, ki je se zaključil letos junija, ni dal svojega epiloga, to se pravi narejene in predstavljene analize, glede na to, da ga je Vlada sprejela in tudi Državni zbor obravnaval, si res želim in tudi apeliram na vas, spoštovani minister, da do tega pride. Zato pričakujem, da boste tudi vi dali svojo besedo, da bi se ta splošna, širša razprava glede tega opravila v Državnem zboru. Če pa do tega ne bo prišlo, mi verjemite, da sem jaz pri sebi zelo jasno odločen – tudi zaradi svojih Korošcev, ker vem, kaj smo gori izgubili tudi zaradi malomarnosti države, ki je takrat Iverko in lesno industrijo pustila na cedilu, prodala nepravemu kupcu ­– da, bom rekel, si želim, da pride do seje, drugače bomo pač sami poskušali sklicati sejo. Ampak bolj primerno pa bi bilo, da bi prišlo do splošne razprave, kjer bi sodelovalo tudi vaše ministrstvo, imate tudi direktorat za lesno področje. Da do tega pride in da se konkretno okrog tega tudi javnosti pove, kaj se načrtuje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Željko Cigler bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani gospod minister!
Z gradnjo 3. razvojne osi ste pričeli na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje na odseku Gaberke, za katerega je značilno aktivno in neenakomerno posedanje terena. To je zapisano v dokumentu Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi, ki je nastal spomladi 2019 in ni bil upoštevan ne v državnem prostorskem načrtu iz leta 2013 ne v okoljevarstvenem soglasju iz leta 2015 ne v gradbenem dovoljenju iz decembra 2019. Dokumenta po zatrjevanju pristojnih niso videli ne na Darsu ne na vašem ministrstvu, niso ga videli niti člani izbranega konzorcija, ki bodo to cesto gradili. Izsledili pa smo ga, ta dokument, pri Premogovniku Velenje, ki pa nam ga noče dati, češ da vsebina tega dokumenta ni informacijskega značaja. Rad bi vam povedal, da je Premogovnik Velenje v stoodstotni lasti države kot hčerinska družba Holdinga Slovenske elektrarne, ta pa je v stoodstotni lasti države in sodi v resor infrastrukturnega ministrstva. Aarhuška konvencija, ki je od leta 2004 del pravnega sistema Republike Slovenije, določa, da bodo države podpisnice, torej tudi Slovenija, omogočile javnosti dostop do okoljskih informacij, še posebej o stanju elementa okolja. Stanje in dinamika terena na rudniškem območju, prek katerega država sedaj gradi javno infrastrukturo, to je hitro cesto, je brez dvoma stanje elementa okolja, tako kot je opredeljeno v Aarhurški konvenciji.
Gospod minister, sprašujem vas:
Kateri so predpisi, po katerih je lahko nerecenziran interni dokument podlaga za prostorsko, okoljevarstveno in gradbeno projektiranje ter gradnjo javne infrastrukture z javnim denarjem?
Kako boste kot resorni minister ukrepali, da bo Premogovnik Velenje spoštoval pravni red Republike Slovenije in bo nam in javnosti predstavil informacijo javnega značaja, to je dokument Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi, ki je v posesti Premogovnika Velenje?
Na podlagi česa, na podlagi kakšnih vhodnih podatkov je izdelan državni prostorski načrt za lokacijo Gaberke?
Na podlagi česa projektanti načrtujejo gradbena dela?
Na podlagi česa nameravajo spreminjati pokriti vkop v viadukt?
Kdo in kako bo zagotovil konstruktivnost, stabilnost tega nosilnega viadukta, če s tem dokumentom, ki očitno vsebuje pomembne podatke, ne razpolagajo?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala za vprašanje. Spoštovani kolega poslanec!
V zvezi s problematiko, ki jo navajate v svojem vprašanju, vam je bil že 13. oktobra posredovan sicer pisni odgovor na vaš dopis iz meseca septembra. Pojasnili smo vam, da se v sklopu izvedenega projekta odseka Velenje–Slovenj Gradec poleg ostalih strokovnih podlag upošteva tudi interna raziskava Premogovnika Velenje, ki se nanaša na prognozo posedkov terena in podatke meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane 3. razvojne osi. Vi ste navedli, da Premogovnik Velenje sicer spada, to drži, pod naš resor, veste pa, kako je deljeno korporativno upravljanje v Republiki Sloveniji. Ni ministrstvo tisto, ki izreče premogovniku to in to morate narediti, ampak imamo tudi Slovenski državni holding in vse ostale organe, ki so pristojni v smeri korporativnega upravljanja, ne pa Ministrstvo za infrastrukturo. Tudi s to odločbo ministrstva je bilo že 26. avgusta 2020 odločeno, da ministrstvo s to domnevno sporno študijo ne razpolaga. Ministrstvo razpolaga samo s tehničnim delom elaborata, torej nova cestna povezava od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, projektno rešitvijo na tem pododseku, kjer so bili kot strokovna podlaga uporabljeni tudi rezultati iz te študije oziroma raziskave, ki jo je izvedel Premogovnik Velenje. Elaborat je bil poleg dodatnih geoloških raziskav tudi podlaga za spremembo projektne rešitve na tem cestnem pododseku.
Zahteva za podajo informacije javnega značaja oziroma vpogled v to študijo je bila ministrstvu posredovana tudi s strani drugega vlagatelja, ne samo z vaše strani. Ampak ker ministrstvo s tem dokumentom ne razpolaga, je bila izdana odločba Informacijskega pooblaščenca, s katero je bila zahteva vlagatelja zavrnjena, kajti ugotovljeno je bilo, da organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. In tudi od vašega prejšnjega vprašanja do zdaj tega dokumenta pri nas ni. Če vi govorite, da je na Premogovniku Velenje, potem je treba iti v popolnoma drug postopek. Jaz nisem lastnik Premogovnika Velenje, ampak imamo zaradi tega tukaj Slovenski državni holding, ki je pod HSE in tako naprej, strukturo. Ni ministrstvo tisto, ki direktno nastavlja nadzornike Premogovnika Velenje, ki bi direktno imelo vpliv na Premogovnik Velenje, ampak je pač tukaj tudi Slovenski državni holding. Se strinjam, zavezanci so dolžni omogočiti dostop, kar se nas tiče, samo do obstoječih informacij, nisem vam pa dolžan dati podatkov, ki jih sploh nimam, ker jih ne morem dati. Lahko pa vam pomagam tako, da če je potrebno napisati en dopis na Slovenski državni holding in tako naprej, sem pa na razpolago za pomagati. V tej strokovni zadevi ni nikakršnih razlogov, da bi ministrstvo, kdorkoli na ministrstvu prikrival dokument, s katerim ne razpolagamo. S tem dokumentom ne razpolagamo. Kar pomeni, da kriterij materializirane oblike v konkretnem primeru ni izpolnjen. Če bi ta dokument imeli, bi ga glede na zahteve že Informacijskemu pooblaščencu predali, ker ga pa nimamo, pač ne moremo. Veste, na kakšen način je premogovnik Velenje upravljan – prek Slovenskega državnega holdinga. In tam mislim, da bomo postopek do tega dokumenta tudi vodili. Sam se strokovno v posedke ne morem spuščati, zaupam stroki. Tako sem že zadnjič odgovoril in tudi v bodoče bo tako.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala.
Gospod minister, na nič mi niste odgovorili. Bi vas pa rad vsebinsko samo na tole opomnil. Iz razpoložljive dokumentacije, natančneje iz magistrskega dela Andreja Pala z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani iz leta 2017 se da razbrati, ker je delal izračune, da bodo posedki na območju Gaberk aktivni do leta 2038, minister, zanemarljivi pa šele po letu 2041!
Sprašujem:
Na kakšen način se je saniralo območje Gaberk, kjer zdajle vi gradite hitro cesto, med letoma 2013 in 2020 tako, da aktivni posedki 18 let pred strokovno ocenjeno konsolidacijo nenadoma ne ogrožajo več gradnje hitre ceste in se danes hitra cesta gradi prek posedajočega se terena v Republiki Sloveniji?
Enako negativno oceno nesprejemljivosti tega odseka za gradnjo hitre cest prek Gaberk je leta 2008 podal minister za okolje in prostor prve Janševe vlade Janez Podobnik, ko je na vprašanje poslanca iz Velenja odgovoril: »Ob poznavanju vplivov rušilnih procesov na površino je Premogovnik Velenje, d. d., izdelal prognozo širjenja vplivov odkopavanja premoga na površino. Iz teh izhaja, da je ob že izvršenih pogrezanjih v preteklosti nadaljnje posedanje predvideno na območju zahodno in severno od Velenja, do vzhodnega roba Šoštanja,« poslušajte zdaj, »zlasti se bo območje posedkov širilo proti severu, proti Gaberkam.« Dokument vam je dostopen v arhivu Državnega zbora, kjer sem ga tudi jaz dobil. Torej, vi, gospod minister Jernej Vrtovec, dejansko minister tretje Janševe vlade za infrastrukturo, ste zakopali prvo lopato za 3. razvojno os točno na mestu, za katerega je minister prve Janševe vlade Janez Podobnik na podlagi rudniških analiz ugotovil in odločil, da je neprimerno za gradnjo ceste. In še to bi rekel, vsi podatki, ki se očitno skrivajo pred javnostjo in poslanci, pa kažejo na to, za kako nevarno situacijo gre, ko se javna sredstva za javno infrastrukturo vlagajo v gradnjo, ki je prostorsko in okoljevarstveno nepremišljena in gradbeno ter funkcionalno nevarna. Minister, to je bistvo vprašanja, in vi ste kot minister, ki je dejansko, kot je prej pri vprašanju Aleksandra Reberška odgovoril vaš kolega minister Vizjak, vi ste pobudnik … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Ta dopolnitev se nanaša na to, kar se sploh ne tiče mojega ministrstva, ampak bom vseeno rekel tako: mi bi vse želeli imeti, dobro infrastrukturo, povezave, vse, ampak ko pa pride do neke umestitve bodisi trase bodisi česarkoli, pa bi spreminjali stvari za 15, 20 let nazaj. Ne gre. Odločiti se bo treba, ali hočemo imeti infrastrukturo ali hočemo komplicirati in stvari vedno znova ponavljati. Veste, koliko časa trajajo umeščanja v prostor, borbe s civilni iniciativami in tudi Zakonom o javnem naročanju, da pridemo do določene infrastrukture. Jaz vas nič ne prosim, samo, glejte, jaz nisem strokovnjak, in vi tudi ne, da bi lahko odločali, kje so določeni posedki, kje je cesta problematična in kje ne, zato imamo mi v tej državi strokovnjake, ki so cesto umestili, ki so bili za to plačni, ki verjamem, da dobro opravljajo svoje delo. Prosimo vas, naj naši odgovori temeljijo na empiričnih dokazih, na študijah – zakaj? Zaradi tega, ker že tako vidite v primeru covida, ko se naseda lažnim prerokom prek Facebooka, prek drugih omrežij, se pravi, povsod imamo ljudi, ki se povsod na vse spoznajo. Moja naloga je samo ta, da želim za denar, ki ga imamo v proračunu prek evropskih sredstev, zgraditi čim več, da se stvari premikajo naprej. Ne bom pa tisti, ki bo ročna ali pa zavora pri tem, ko imamo priložnost, da zgradimo čim več. In kar se tiče 3. razvojne osi, sem vesel in ponosen, da se je v mojem mandatu zasadila prva lopata in da smo končno naredili konec temu gordijskemu vozlu, ki je trajal več kot 15 let, in tako dolgo so Korošci in prebivalci Šaleške doline to cesto čakali in jo še čakajo. Moja naloga pa je, da premaknemo stvari naprej. Ne bom spreminjal stvari, ki so že odločene, kajti potem se bomo vrteli v krogu, ne pa delali pomembnih korakov.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Jaz dam postopkovni predlog, da se ta zadeva obravnava na prihodnji seji Državnega zbora.
Gospod minister, poslanci vam želimo pomagati. Tu gre za pomemben nacionalni projekt. Koroška dejansko potrebuje to hitro cesto in do nje jo je treba speljati. Vendar, objektivne okoliščine so take, da se ceste tam preprosto ne da speljati. Jaz sem našteval podatke in tudi analize Premogovnika Velenje, iz katerih izhajam. Jaz sem danes tudi prejel od Darsa podatek, da je bilo ugotovljeno, da tveganj s posedki na tej trasi ni. Potem mi pa naj, prosim, odgovorijo, zakaj pa so šli potem spreminjat traso ceste, da bo cesta tekla po pokritem vkopu v nadvoz. In povsod tam okoli se zemlja poseda. Glejte, verjetno minister Janez Podobnik leta 2008, ko je to odgovoril našemu sicer pokojnemu kolegu poslancu, ni govoril v prazno. Skliceval se je na analizo rudnika Velenje. Gospod minister, na tak način, če bo vlada funkcionirala tako, Koroška nikoli ne bo prišla do te hitrocestne povezave. Mislim, da imate vse pristojnosti, da naročite, takoj naročite revizijo tega dela trase, da boste videli, ali so utemeljene pripombe ne samo naših poslancev – mi izhajamo iz strokovnih podatkov, iz opozoril strokovne javnosti, da cesta tukaj preprosto preprosto ne more iti.
Prosim, da Državni zbor to problematiko obravnava na svoji prihodnji seji v skladu s poslovnikom. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Mateja Udovč bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister!
Septembra 2017 je bil sprejet Zakon o dajatvah na motorna vozila, s katerim se je uvedla dajatev za odjavljena vozila. Dajatev je bila uvedena z namenom preprečevanja zlorab, povezanih z odjavo vozila iz prometa, in na podlagi tujih izkušenj ter priporočil Računskega sodišča, ki je opravilo revizijo sistema ravnanja z izrabljenimi vozili. Obveznost plačila dajatve prvič nastopi po preteku enega leta od odjave vozila in se plača vsako leto 10 let od zadnje odjave vozila. Zakon v sedmem odstavku 16. člena določa, pod katerimi pogoji preneha obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo. In sicer preneha, če zavezanec za plačilo upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži: potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja; policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo vozilo ukradeno; dokazilo, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi; ali izvozno carinsko deklaracijo s potrditvijo izstopa vozila iz carinskega območja Unije. V praksi se v zvezi s plačevanjem dajatve na odjavljena vozila prodajalci rabljenih neregistriranih vozil srečujejo s težavo, saj jim sama prodaja takšnega vozila ne zagotavlja, da jim bo prenehala obveznost plačila davka na odjavljeno vozilo. Namreč, ti prodajalci nimajo s strani kupca nobenega zagotovila, da bodo vozilo registrirali ali pa ga predali v uničenje. Zato se posledično večkrat zgodi, da prodajalec takšnega vozila še vedno ostane zavezanec za plačilo dajatve, čeprav z vozilom dejansko ne razpolaga več. Še več, dogaja se celo, da morajo prodajalci, kljub temu da imajo potrdilo o ponovni registraciji vozila, plačevati to dajatev, ker pristojni organi tega dejstva ne upoštevajo pri izdajanju odločb.
Zato me zanima:
Ali je predvidena sprememba Zakona o dajatvah na motorna vozila, in sicer na način, da obveznost plačila dajatve preneha tudi, če zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži kopijo plačanega računa oziroma kupoprodajno pogodbo, ali pa na način, da prodajalci rabljenih vozil ne bi bili zavezanci za plačilo dajatve na odjavljena vozila?
Kaj boste storili, da prodajalci ne bodo več prejemali odločb o plačilu te dajatve v primerih, ko so odjavljeni avtomobili prodani in ponovno registrirani v obdobju, ki je krajše od enega leta?
Hvala lepa vam za odgovore.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Zelo vmesno vprašanje, ker je to res problematika, ne le aktualna, ampak se vleče že dolgo. Ni pa enoplastna. Iz pritožbenih zahtevkov glede dajatve za odjavljena vozila tudi na ministrstvu ugotavljamo, da prodajalci rabljenih neregistriranih vozil ne izvajajo pravilno celotnega postopka spremembe lastništva odjavljenega neregistriranega vozila. Sprememba lastništva namreč mora biti izvedena v evidenci registracijskih vozil, ki jo vodi ministrstvo. Iz te evidence pa mora izhajati, da je bilo lastništvo odjavljenega vozila preneseno na drugo osebo. Lastnika vozila k takemu ravnanju zavezuje tudi sam zakon, Zakon o motornih vozilih, kjer je izrecno določeno, da mora vsako spremembo podatkov o prometnem dovoljenju v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Neizvršitev te obveznosti je tudi po zakonodaji opredeljena kot prekršek, za katerega se izreče globa. Zgolj sklenitev prodajne pogodbe pač ne zadošča, temveč je potrebna tudi sprememba lastništva v evidenci registriranih vozil. Lastnik vozila je namreč oseba, ki je hkrati tudi vpisana v evidenci registriranih vozil.
V izogib težavam, s katerimi se srečujejo lastniki odjavljenih vozil, je potrebno biti pozoren zlasti na naslednje. Prvič: z odjavo vozila iz prometa postane lastnik odjavljenega vozila zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo. Drugič: ob prodaji odjavljenega vozila je obvezno potrebno urediti tudi prepis lastništva odjavljenega vozila na novega lastnika, drugače gre ta dajatev za odjavljeno vozilo v vplačilo naprej. Se pravi, je potrebno to dajatev za odjavljeno vozilo plačevati naprej. Prepis oziroma spremembo lastništva odjavljenega vozila je možno izvesti, kot sem že omenil, na registracijskih organizacijah. Vlogi se dodajo naslednja dokazila: zadnje prometno dovoljenje; listina o spremembi lastništva vozila, če pride tudi ta v poštev; potrdilo o uničenju vozila za izrabljeno vozilo, po predpisih o varstvu okolja; dokazilo o istovetnosti strank v postopku; dokazilo o prijavi kraje, na primer, pri pristojni policijski upravi in tako naprej. Še to, kar ni nepomembno. Pri odjavi vozila zaradi spremembe lastništva se ugotovi tudi identiteta fizičnih oseb tako, da se preveri EMŠO in naslov prebivališča ter številko VIN vozila, to je identifikacijsko številko, kot to tudi zahteva sam zakon, identiteto prodajalca in kupca preveri pooblaščena oseba registracijske organizacije. Pri odjavi vozila zaradi spremembe lastništva je treba v evidenco registriranih vozil obvezno vpisati tudi podatke o novem lastniku ne glede na to, ali ta vozilo takoj registrira ali ne, sicer vozila ni mogoče odjaviti. Zabeležko ugotovitve identitete fizičnih oseb se vnese v evidenco registriranih vozil kot opombo pri vozilu, ki je predmet sprememb lastništva, in iz te zabeležke ugotovitve identitete prodajalca in kupca mora biti nedvoumno in jasno označeno, čigava identiteta je bila potem tudi preverjena. Postopek same ugotovitve identitete fizičnih oseb se izvede tudi pri spremembi lastništva že odjavljenega vozila.
Podani predlog, da bi obveznost plačila dajatve prenehala tudi v primeru, če je zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predložil kopijo plačanega računa oziroma kupoprodajno pogodbo, ali pa na način, da prodajalci rabljenih vozil ne bi bili zavezanci za plačilo dajatve na odjavljena vozila, je v takšni obliki, kot imamo zdaj zakonodajo, nekako težko direktno sprejemljiv. O tem je treba eno razpravo odpreti. Zakaj? Zaradi tega, ker mora lastnik odjavljenega vozila urediti spremembo lastništva odjavljenega vozila na način, kot to predpisuje Zakon o motornih vozilih. Tukaj moramo najprej iti v spremembo primarne zakonodaje, Zakona o motornih vozilih, in potem lahko o tem razmišljamo. Če bodo prodajalci vozil znotraj leta dosledno uredili samo spremembo lastništva in dostavili tudi vsa dokazila, ne bodo določenih stvari prejemali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, spoštovani minister, za vaš odgovor.
Mislim, da se razumeva, da je problematika kompleksna. Mogoče pa bi bila rešitev že zgolj v tem, da bi se v evidenci o registracijskih vozilih lažje opravila sprememba lastništva. Se pravi, da bi se sama sprememba lastništva lahko izvedla na podlagi kupoprodajne pogodbe oziroma na podlagi računa, ne pa da morata priti kupec in prodajalec skupaj na upravno enoto oziroma k pooblaščeni organizaciji, da potem opravita spremembo lastništva. Mogoče razmislek v to smer. Jaz verjamem, da si vsi prodajalci tovrstnih vozil želijo predvsem lažje spremembe evidenc registracijskih vozil. Verjetno veliko prej kot pa to, da bi se izognili plačilu davka. Ker težava nastane ravno v tem, da prodajalec običajno prodaja sam, upravne enote pa imajo zelo omejen čas, elektronsko poslovanje na tem področju ni mogoče. Prodajalec lahko sicer overja sam, če ima pogodbo overjeno pri notarju, kar pa pomeni ponovno stroške in ponovno zapustitev delovnega mesta, skupaj s kupcem tovrstnega vozila. Mogoče samo v razmislek v to smer, pa mogoče, če imate kakšen komentar na to zadevo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: To je treba spremeniti, zaradi tega ker bomo potem olajšali življenje mnogim ljudem, ki prodajajo vozila. Vsakdo izmed nas je že kdaj to prodajal pa veste, kakšni so postopki, torej da gremo vsi na upravne enote in tako naprej. Je pa potrebno omeniti še eno stvar. Žal se v praksi, po podatkih, ki jih imamo, prodajalci odjavljenih vozil ne držijo postavljenih časovnih rokov za spremembo lastništva in dostavo dokazila o registraciji vozil v tujini, na primer. Zato prejemajo odločbe o plačilu dajatve za odjavljeno vozilo. Se pravi, se ne držijo vseh postopkov. To je dejstvo. Če pa hočemo družbo debirokratizirati, je ena izmed pomembnih stvari tudi sprememba tega zakona in teh postopkov glede same odjave. To je dejstvo. Zaradi tega ker ni nobene potrebe, da v digitalni dobi še vedno fizično hodita dva na upravno enoto in se čakata in iščeta in gledata, kdaj bo upravna enota odprta, da lahko naredijo vse potrebne spremembe. S tem se popolnoma strinjam in je zelo dobra pobuda za spremembo zakonodaje in postopka. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Poslanec Jožef Horvat bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister gospod Aleš Hojs!
Odbor Vlade Republike Slovenije za državno ureditev in javne zadeve, ki mu predsedujete, je v času preteklih vlad dobil pristojnost, da v zadnji fazi vsebinsko pregleda in Vladi v odločanje posreduje dokumentacijo, povezano z izpolnjenimi pogodbami izvajalcev nacionalnega filmskega programa. Ta dokumentacija gre pred vašim odborom čez štiri predhodne preglede. Najprej mora ekipa, ki posname film, plačati zunanjega revizorja, nato dokumentacijo pregleda Slovenski filmski center, s katerim je sklenjena pogodba o financiranju. Slovenski filmski center dokumentacijo v pregled posreduje Ministrstvu za kulturo, to pa nato Ministrstvu za finance, ki dokumente prav tako pregleda, jih potrdi in nato preda Odboru Vlade Republike Slovenije za državno ureditev in javne zadeve, ki dokumentacijo ponovno vsebinsko pregleda in preda Vladi Republike Slovenije v odločanje. Poleg tega je prejšnja vlada avdiovizualno ustvarjanje iz programa subvencij uvrstila med programe, ki zahtevajo pripravo dokumentov identifikacije investicijskega projekta, tako imenovani DIIP, kar v praksi pomeni, da vsak malo zahtevnejši film skorajda zahteva dokumentacijo in postopke, kot so potrebni za gradnjo drugega tira. Vse navedeno kaže, da so prejšnje vlade izjemno zapletle birokratske postopke in nikakor niso upoštevale principa subsidiarnosti, ki pa je za nas, Novo Slovenijo – krščanske demokrate, ena temeljnih vrednot pri oblikovanju politik in upravljanju države. Vsebina posameznih projektov, za katere pogodbe sklene Slovenski filmski center, bi v skladu s principom subsidiarnosti morala biti pod drobnogledom Slovenskega filmskega centra in Ministrstva za kulturo, ne pa naknadno še Odbora Vlade Republike Slovenije za državno ureditev in javne zadeve.
Spoštovani gospod minister, zanima me:
Ali boste izkoristili možnost in priložnost, da pomagate pri debirokratizaciji Slovenije in poenostavite postopke v zvezi s potrjevanjem dokumentacije avdiovizualnih projektov, ki so jih pretekle vlade neznansko zapletle?
Kdaj bo Vlada realizirala načelo pacta sunt servanda, kar pomeni, kdaj bo za opravljeno delo po pogodbah iz let 2018 in 2019 sledilo tudi plačilo?
Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanec gospod Horvat, hvala lepa za to vaše vprašanje.
Sama vsebina vprašanja je bila danes v nekaterih poslanskih odgovorih že prezentirana. Tako smo lahko poslušali sam postopek, ki ga je predstavil gospod minister Simoniti, pa kasneje tudi minister za finance, vezano na samo tematiko, zato bi se jaz bolj fokusiral na proceduro oziroma na to, kar ste v bistvu tudi sam nekako rekli, na debirokratizacijo, h kateri se je ta vlada v veliki meri zavezala. Drži vse to, kar ste povedali. Res je, da pride po vseh teh postopkih na koncu zadeva še na odbor za državno ureditev. Gradiva za na ta odbor pripravlja Generalni sekretariat Vlade in vse tisto, kar je nesporno oziroma kar je uvrščeno na ta odbor, se na odboru obravnava. Pri čemer pa je kdaj dejansko tako, da se tudi na samem odboru ugotovi, da so stvari še zmeraj neusklajene, da posamezna ministrstva čemu nasprotujejo, zato se v bistvu tam zadeva lahko ponovno ustavi, tudi če je že šla skozi vsa ta sita, kot ste sami povedali. Nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor – pravzaprav ta odbor ni sito, na koncu je sito vendarle ostala Vlada ne glede na vse podpisane pogodbe. Kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar Vlada, torej gre iz državnega proračuna. Tako kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo, sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva v relativno kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.
Kar se tiče same debirokratizacije, pa moram reči, da smo jo vsaj na našem ministrstvu vzeli kar precej resno. Lahko povem, da smo trenutno v fazi, ko pripravljamo tako imenovane e-postopke za podpisovanje vseh pogodb. Na žalost tega na našem ministrstvu še ni. Spomnim se, da je bilo to pravzaprav že leta 2012 recimo na Ministrstvu za obrambo uvedeno. Pri nas še ni. To bo ena zelo pomembna stvar, ki bo v veliki meri debirokratizirala naše poslovanje. Druga zadeva je priprava oziroma razvoj aplikacije, ki bo vezana na področje javnih naročil. Tam bomo zadeve nastavili tako, da bo v vsakem trenutku tako skrbnik pogodbe kot vodstvo ministrstva imelo vpogled, kaj je trenutno naročeno, v kateri fazi je pogodba, ali je javno naročilo izvedeno, ali so pritožbe. Seveda bodo v vsakem trenutku imeli tako minister kot vsi ostali pristojni na ministrstvih možnost vpogleda in tudi možnost ustrezne reakcije.
Kar se tiče tistega, ki je pa po mojem zelo ali pa skoraj najbolj pomembno v tem trenutku, je pa tako imenovana debirokratizacija, ki smo se je lotili, vezana na izplačilo plač. Mi imamo, kot veste, v policiji preko 8 tisoč zaposlenih. Naš predlog je bil – glede na to, da se vsakomesečno porabi izjemno veliko število ur, ker se v poračunih plač poračunavajo zadeve za predpretekli mesec glede na to, da se plače izplačujejo petega v mesecu – da se prestavi izplačilo, kar je še zmeraj skladno z zakonom, da se izplačilo plač prestavi na 15. v mesecu, kar pomeni, da bi odpadla vsa tista poračunavanja za predpretekli mesec in bi bila plačilna lista za vsakega policista pravzaprav vsak mesec čista, kar pomeni znižanje stroškov tisoče in tisoče ur nepotrebnega poračunavanja in seveda dodatne birokratizacije na policijskih upravah. Moram reči, da smo ta predlog dali svetu, torej forumu, torej gospodu Simiču, ki vodi svet za debirokratizacijo. Zadeva je bila absolutno podprta in moram z veseljem povedati, da imamo prve preliminarne rezultate ali pa soglasja s strani sindikatov, ki se s takim prolongiranjem strinjajo. Kar pomeni, da so za to, da policisti na koncu meseca dobijo čisto plačilno listo, točno vedo, koliko so zaslužili v preteklem mesecu, in s tem na nek način znižamo tisoče in tisoče ur dodatnih, nepotrebnih stroškov. Bomo pa to verjetno naredili v spomladanskih mesecih, zaradi tega, da bi na nek način tudi likvidnostno policistom pomagali, kar pomeni, da bi v tistem mesecu izplačali regres in plačo 15. v mesecu, kar pomeni, da policisti ne bi imeli težav z likvidnostjo oziroma s plačevanjem položnic.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala lepa vam, spoštovani gospod minister, za odgovore.
Vesel sem, da ste v mojem vprašanju zaznali veliko željo, ker je ne nazadnje to projekt naše koalicije, torej projekt debirokratizacije. Obenem pa je ozadje mojega ustnega poslanskega vprašanja vam postavljeno tudi skozi prizmo gospodarstva. Vi, spoštovani gospod minister, poznate naš gospodarski program, poznate našo pozornost do malega in mikro gospodarstva, ki pa je tudi pomemben kreativni sektor znotraj kulture in umetnosti. Avdiovizualne vsebine so v 21. stoletju osrednja kulturna dobrina, ker so zelo komunikativne in imajo izjemen doseg med občinstvom. Med vsemi umetniškimi in kulturnimi dejavnostmi je prav avdiovizualni sektor najbolj gospodarsko naravnan. Gospodarsko naravnan. To dokazujejo resne ekonomske študije tako v Sloveniji kot drugod po Evropi in v svetu, zato bi ga končno morali mi vsi skupaj znati postaviti v središče razmišljanja, kadar govorimo o uspešni sedanjosti in prihodnosti slovenske kulture in gospodarstva.
Konkretno. Avdiovizualni sektor kot gospodarska panoga v Sloveniji v bruto domači proizvod prispeva med 50 in 60 milijoni evrov. Le 10 % tega denarja je državna investicija v umetniško in žanrsko zahtevnejše avdiovizualne projekte, mednarodno sodelovanje, kulturno dediščino, izobraževanje in infrastrukturo. Tako da sem vesel, da se oba zavedava, da bo na tem področju ta vsebina, ta postopek odobravanja dejansko moral priti do nekih konkretnih debirokratizacijskih korakov. Hvala vam za morebiten komentar tega mojega dopolnilnega izvajanja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec, pravzaprav na to nimam odgovora, ker je vse, kar ste povedali, pravzaprav golo dejstvo. Dejansko stvari, ki ste jih navajali, lahko preberemo v številkah, torej v statističnih podatkih, tudi v sami realizaciji vsega, kar je bilo v preteklosti na tem področju narejeno. Moram pa reči, da je sam avdiovizualni del oziroma ta industrija v veliki meri, vsaj po mojem, še vedno na nek način izjemno vezana na sam proračun. Tukaj se mi zdi, da so priložnosti tudi na prostem trgu, ne zgolj vezanost na državni proračun ali pa občinske proračune, kar se je ne nazadnje kazalo tudi skozi razpise, ki jih je omenil minister za kulturo in so bili vezani na sofinanciranje medijev. Takrat je bilo velikokrat rečeno, da drugih prihodkov nimajo, pa se je kasneje pravzaprav izkazalo, da je možnost prihodkov še dosti širša. Enako je tukaj. Se pa seveda zavedam, da ni možno kar naenkrat stvari odrezati, da je treba tiste stvari, ki so bile pogodbeno določene, in obljubljeno ali pa, bi rekel, sklenjeno sofinanciranje izpeljati do konca. Jaz sem prepričan, da bo tako.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Prvi je na vrsti Boštjan Koražija, ki bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Jaz bom pa kar na začetku v opomin in spomin nam vsem prebral oziroma opozoril na nekaj požarov, ki so se zgodili na deponijah odpadkov po Sloveniji. Julija 2013 se je zgodil en velik požar v podjetju Gorenje Surovina v Mariboru. Gašenje tega požara je trajalo več dni, škode pa je bilo za več kot 3 milijone evrov. Maja 2017 je zagorelo v vrhniškem Kemisu. Vsi vemo za posledice, ekološko katastrofo, ki se je potem naknadno zgodila oziroma dogajala na Vrhniki. Le dva meseca kasneje, julija 2017, je zagorelo na deponiji podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu. Maja leta 2019, ki je bilo, bom rekel, kar črno leto glede požarov na deponijah odpadkov, je zagorelo na odpadu komunalnega podjetja Publicus v Občini Komenda. V lanskem letu tudi v Rušah, in kar je najbolj grozno, celo petkrat – in sicer pri dveh različnih podjetjih, ki se ukvarjata z deponiranjem odpadkov oziroma sortiranjem odpadkov – v Občini Lenart. Se tudi spomnim takratne izjave gospoda župana Krambergerja, bil je čisto zaprepaden oziroma čisto iz sebe, kako je mogoče, da se lahko petkrat zgodi to v njegovi občini oziroma v njegovem mestu. Potem bi opozoril še na področje, s katerega jaz prihajam, se pravi Spodnje Podravje. V lanskem letu, maja 2019, je zagorelo v centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem in letos žal v CERO Gajke oziroma v Centru za ravnanje z odpadki Gajke na Ptuju. Te zadeve so zelo resen problem oziroma tudi neke vrste indic, kaj se dogaja na teh deponijah odpadkov, da pride do toliko požarov oziroma dostikrat tudi samovžigov. Kaj je problem? Ali je to zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov, kot so recimo baterije, kemikalije in podobno, oziroma ali je lahko celo kaj drugega?
Zato imam za gospoda ministra naslednja vprašanja:
Kako je z nadzorom nad obratovanjem deponij odpadkov?
Koliko rednih in izrednih nadzorov je bilo opravljenih recimo v tem letu in tudi v prejšnjem letu?
Kakšne so ugotovitve nadzorov na odlagališčih, kjer je prišlo do požarov?
Kaj so najpogostejši vzroki za te požare?
Ali mi lahko poveste, kateri so glavni vzroki, zaradi katerih naj bi se ti požari zgodili?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vprašanje, ki se je z vaše strani glasilo: »Na 21. redni seji Državnega zbora vam bom postavil ustno poslansko vprašanje v zvezi z varnostjo na deponijah odpadkov.« Sedaj pa želite od mene konkretne podatke o številu inšpekcijskih pregledov, o vzrokih za nepravilnosti. Jaz vam bom seveda z veseljem odgovoril na pisno vprašanje, kjer boste to zastavili. Vam bom pa danes tudi nekaj številk povedal. Gro požarov na deponijah oziroma skladiščih odpadkov je bil v letih, kot ste našteli, 2017, 2018 pa tudi nekaj v 2019, zato smo v letu 2019 začeli poostreno nadzirati te zavezance in je bilo v letu inšpeciranih 240 zavezancev, od katerih 10 zavezancev ne deluje več. Inšpektorji za okolje so kršitve ugotovili pri 88 zavezancih, izdali so 41 odločb in 56 opozoril, uvedenih je bilo tudi 12 prekrškovnih postopkov in en izvršilni predlog. Jaz verjamem, da je bilo posledično tudi nekoliko manj teh neljubih dogodkov v letošnjem letu. V lanskem letu je bila namreč sprejeta tudi Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, ki bo pomembno regulirala in postavila nove pogoje za to področje. Res pa je, da je bilo glede na javno obravnavo in tudi pripombe precej problematiziranja glede izvedljivosti te uredbe. Zato je prehodni rok tri leta. Ta uredba je bila sprejeta lani, popolna uveljavitev bo 14. 9. 2022.
Jaz sem vam v glavnem povedal, kar je bilo v pristojnosti oziroma kar so izvedli moji predhodniki, ker je bilo to v letu 2019. Sam osebno pa sem se, ko sem prevzel ta resor, soočil s polnimi odlagališči, zlasti komunalne odpadne embalaže, ker so bila s koncem lanskega leta razveljavljena okoljevarstvena dovoljena in družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso več odvažale vse odpadne embalaže. To se je kopičilo in poleti je bila velika nevarnost za vžig le-tega, zato smo že v okviru covidpaketa preprečili to nadaljnje kopičenje in z javnimi sredstvi sanirali stvar tako, da bodo skladišča prazna, in s tem bo bistveno bistveno zmanjšana tudi možnost požarov na teh skladiščih. Torej, na eni strani je bilo precej poostrenega inšpekcijskega nadzora, država je izjemoma regulirala tudi odvoz te odpadne embalaže, kar je bilo samo za letošnje leto, v prihodnosti bodo to zavezanci, ki dajejo embalažo na trg. In sprejeta je bila tudi uredba, ki pomembno zaostruje pogoje skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala za prvi del odgovora.
Navezal se bom na Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. Se pravi, v treh letih. V bistvu tudi že zdaj preverjate izvedbo te uredbe, kajne? Ali boste počakali … Se pravi, že zdaj preverjate za ta triletni mandat, v tem obdobju, to uredbo? Aha, okej, v redu. Tu je dejansko še eden izmed problemov, ki se tudi pojavljajo ravno zaradi tega. Zadeva je taka, da se, saj veste, vsi ljudje, ki živijo ob teh deponijah, normalno, bojijo za svoje zdravje, za zdravje svojih družin. Dostikrat pride pri samovžigih oziroma pri požarih na teh deponijah tudi do onesnaženja pitne vode, se zgodi.
Zanima me še:
Kakšni ukrepi so bili naloženi upravljavcem deponij?
Kakšne sankcije oziroma kazni so dobili?
Prej ste že omenjali število, pa vas bom tudi potem prosil še v pisnem poslanskem vprašanju, da bi še mi podrobneje odgovorili.
V zvezi s tem me zanima tudi:
Ali imate celo že sami kakšne podatke, kakšne kazni so bile izdane zaradi nespoštovanja zakonodaje?
Ali se razmišlja v smeri, da bi se zakonodaja kaj dodatno spremenila?
Ker ste prej tudi še dodatno govorili o embalaži, ki jo je pač treba urediti, pravilno deponirati ali pa kakorkoli ekološko in trajnostno sortirati. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, tudi mi delimo z vami skrb, da do teh neljubih dogodkov ne prihaja in ne sme prihajati. Zato bomo seveda nadaljevali poostren nadzor. Verjamem, da je rezultat nadzora tudi to, da v letošnjem letu ni bilo zaznanih večjih problemov. Omenili ste en primer na Ptuju, sicer ni bilo teh primerov. In zato bomo s tem nadzorom nadaljevali, kar je najboljši porok za to, da se promptno in sproti odpravljajo nepravilnosti. Glede posameznih kategorij nepravilnosti vam težko v tem trenutku odgovorim in vam bom z veseljem odgovoril na pisno poslansko vprašanje, kjer bo inšpekcija tudi pripravila poročilo glede tega.
Kar se pa tiče normativne ureditve za naprej, bo pa že ta teden obravnava novele Zakona o varstvu okolja, ki uvaja razširjeno proizvajalčevo odgovornost, ko govorimo o odpadni embalaži, ki je prepogosto vzrok za te požare. Pripravljamo tudi uredbo, ki bo dodatno – oziroma, uredba je že v javni obravnavi. To uredbo moramo še notificirati na Evropski komisiji in potem bo predvidoma do konca leta tudi sprejeta. V njej razširjamo odgovornost za plačilo embalažnine za vse, ki dajejo embalažo na trg, ne samo tiste, ki dajejo nad 15 ton. Skratka, tudi s to razširjeno proizvajalčevo odgovornostjo želimo, da bodo tako finančno kot organizacijsko odgovorni tisti, ki dajejo odpadke oziroma tudi odpadno embalažo na trg. Znova in znova se dela prvič na tem, da bi bilo teh odpadkov vse manj, če pa že so, da so ponovno uporabljivi, reciklabilni, reuse, in šele na koncu koncev da gre to bodisi za termično obdelavo ali deponiranje. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Kot sem že prej tudi gospodu ministru za delo in družino rekel, da mislim da je prav, ko tudi koalicija dostikrat poziva opozicijo k temu, da bi se sodelovalo, tudi jaz pozivam koalicijo, da sodeluje z opozicijo, sploh ko gre za tako pomembne teme, kot je onesnaževanje okolja oziroma tudi deponiranje odpadkov. Dejstvo je, da smo civilizacija odpadkov in v zadnjih letih oziroma desetletjih smo bolj kot z nekimi pomembnimi stvaritvami ta planet zaznamovali s samimi odpadki.
Zaradi tega bi rad, da se na to temo opravi širša razprava v Državnem zboru. Bom pa še prosil gospoda ministra in mu bom potem tudi poslal pisno poslansko vprašanje. Glede na to da je bil pripravljen, da bo odgovoril, se že veselim odgovorov, da bomo lahko tudi potem v tej smeri naprej udejanjali neke zadeve, pa tudi izboljševali kvaliteto življenja, sploh teh državljank in državljanov, ki živijo ob teh deponijah in se dostikrat upravičeno bojijo za svoje življenje, zdravje. Tudi zaradi tega nastaja zmeraj več takšnih civilnih iniciativ. Zato je prav, da se opozori na probleme, ki nastajajo v lokalnem okolju, sploh ko se gre za onesnaževanje okolja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Mateja Udovč bo postavila vprašanje ministru za kulturo, doktorju Vasku Simonitiju.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani minister, v avgustu 2019 so minister za kulturo Zoran Poznič, župan občine Žirovnica Leopold Pogačar in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Majcen podpisovali pogodbo o nakupu nepremičnin z lastnikoma Janezom Arkom in Tanjo Pangrec. Gre za nepremičnine v neposredni bližini Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Ministrstvo in občina sta se za odkup nepremičnine odločila, ker sta prepoznala možnost za uresničitev dolgoletnih prizadevanj po zagotovitvi nemotenega dostopa do spomenika državnega pomena v Vrbi. To je Prešernova rojstna hiša, vaška lipa in cerkev svetega Marka. Na občini Žirovnica želijo objekte usposobiti in uporabljati za prezentacijo kulturne dediščine, zgodovine in razvoja kulturnega turizma na tem območju. Občina je že pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta, Revitalizacija objekta Vrba 1, večnamenski objekt v sklopu Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Pripravila je tudi poziv promotorjem za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za revitalizacijo in zagon gostinske ter ostale dejavnosti v objektu, kateraga je lastnica občina. Za uspešno prezentacijo časa, v katerem je Prešeren je živel in delal, s kulinariko in tedanjimi običaji želijo objekt revitalizirati v gostinski lokal najvišje kakovosti.
Zadeva je pomembna tudi z vidika usklajenega delovanja občine in države, saj je ta del Vrbe razglašen za spomenik državnega pomena. S Prešernovo rojstno hišo pa na podlagi pogodbe z Ministrstvom za kulturo upravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Če so Prešernova rojstna hiša, lipa in cerkev svetega Marka razglašene za spomenik državnega pomena, bi bilo korektno od države, da bi pomagala občini in izkoristila njeno pripravljenost za sofinanciranje v zaščiteno območje. Vse to je izjemno pomembno, če želimo razvijati, predstavljati in ohranjati našo kulturno dediščino v Vrbi.
Za uspešno realizacijo projekta in usklajevanja aktivnosti med ministrstvom in občino je bila na Ministrstvu za kulturo ustanovljena delovna skupina, ki pa je zelo neodzivna in neaktivna. Že več kot pol leta niso izvedli nobene aktivnosti na tem področju. Po drugi strani pa Ministrstvo za kulturo projekta obnove odkupljenih objektov, ki so v njihovi lasti, ni uvrstilo niti v načrt razvojnih programov.
Sprašujem vas:
V kateri fazi je postopek ureditve navedenega objekta na naslovu Vrba 1?
Zakaj je delovna skupina, ki jo vodite na ministrstvu, tako neodzivna, nekompatibilna in neaktivna?
Ali imate v proračunu predvidena sredstva za revitalizacijo objekta Vrba, katere ste lastnik?
Na kakšen način boste v bodoče sodelovali z občino Žirovnica in usklajevali aktivnosti?
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

VASKO SIMONITI: S problemom, s katerimi ste seznanili zdaj širšo javnost v Državnem zboru, moram reči, da sem bil sam seznanjen šele poleti v enem celovitejšem pogledu. Tako da prej tega problema nisem poznal. V zvezi s tem bi vam odgovoril takole. Že v letu 2019, kot ste rekli, torej že v začetku lanskega leta je mag. Zoran Poznič imenoval strokovno komisijo za pripravo vsebine projektnega natečaja za zasnovo celostne ureditve spominskega območja rojstne hiše Franceta Prešerna, Vrba 1. Naloga komisije je bila, da v enem letu pripravi izhodišče za arhitekturno in krajinskoarhitekturno rešitev oziroma da pripravi strokovne podlage za izvedbo javnega natečaja za takšne rešitve. V petčlanski komisiji sta bila imenovana dva zaposlena na Ministrstvu za kulturo, trije s strani občine Žirovnica oziroma občinskega javnega zavoda za turizem in kulturo in ena članica s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Kolikor mi je znano, komisija v tem predvidenem času ni končala svojega dela, hkrati pa tudi vodstvu ministrstva ni podala predloge za podaljšanje mandata ali za prenehanje delovanja. Ne glede na to, pa je Zavod za varstvo kulturne dediščine poleti, 22. 6. 2020, pripravil varstvene usmeritve za idejni načrt urejanja tega območja. V njem je poudaril, da odkupljena hiša Vrba 2, skupaj z gospodarskim poslopjem, predstavlja zaokroženo celoto gorenjske kmečke domačije, ki jo sestavljajo vsi značilni elementi: bivalni objekt, gospodarsko poslopje z dvoriščem, vrt z vodnjakom in sadovnjak. S tem se ponuja realna možnost, da se tudi okolica domačije ponovno odpre za obiskovalce Prešernove rojstne hiše in da se primerno uredi vzhodni del vasi Vrbe.
Zavod za varstvo kulturne dediščine predlaga tudi to, da je treba pred izvedbo natečaja pridobiti osnovne podlage, geodetske in arhitekturne posnetke, načrte komunalnih vodov in podobno. Hkrati pa tudi, da se pripravi načrt upravljanja spomeniške celote, katerega del je tudi načrt konservatorskih del in načrt interpretacije celotnega območja. Tako je Ministrstvo za kulturo pridobilo osnovne usmeritve za ureditev območja spomenika in vsebino same rojstne hiše, za katero se predvideva, da postane izključno spomenik in iz katerega se izvzamejo vse ostale vsebine. Prav tako se pripravlja razpis za pridobitev idejne zasnove ureditve spomenika in območja, ki bo usklajen s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Žal pa zaradi zadržanja proračuna v času pandemije, torej v teh pomladanskih mesecih tja do poletja, ni bilo mogoče naročiti potrebnih strokovnih podlag, pri čemer vsekakor pričakujemo tudi finančno sodelovanje občine Žirovnica. Tako predvidevamo objavo javnega razpisa v naslednjem letu, še zlasti glede na to, kar smo sprejeli zdaj v teh dneh.
V letošnjem letu smo uspeli počistiti okolico, kjer smo pridobili določeno lastnino v Vrbi, pridobiti smo uspeli varstvene usmeritve in smo v pripravi za razpis. Zavodu za varstvo kulturne dediščine bomo tudi predlagali, da v svoj program dela za leto 2021 vključi tudi pripravo načrta upravljanje za spomeniško območje Prešernove rojstne hiše. Predlagali bomo tudi, da se sodobna interpretacija Prešernove rojstne hiše vključi tudi v program promocije Prešernove Zdravljice, ki je letos pridobila znak evropske kulturne dediščine.
Želimo si torej, da se zgodba o uspešnem in na sodoben način predstavljenem najpomembnejšemu spomeniku na Gorenjskem zaključi v čim krajšem času, v zadovoljstvo domačinov Vrbe in vseh, ki nam je Prešeren kot simbol slovenstva in pa kot velik pesnik blizu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani minister, najlepša hvala vam za podane odgovore. Veseli me, da bomo nadaljevali s projektom, ki smo ga začeli še v prejšnji sestavi vlade. Me pa zanima, če sem vas prav razumela:
Ali je ustanovljena komisija na vašem ministrstvu že prenehala z delovanjem ali bo komisija lahko delovala še naprej?
Hvala lepa za odgovor.

VASKO SIMONITI: Komisija bo vsekakor lahko nadaljevala delo še naprej. Jaz v tej komisiji ne vidim kakšnih problemov, razen seveda v tem, da je bila v tem letu relativno neuspešna. Nekatere ljudi, ki se na ministrstvu v zadnjem času niso preveč izkazali, in tak občutek imam tudi, ko smo gledali nazaj, smo zamenjali, tako da bomo komisijo tudi z nekaterimi ljudmi, ki so na ministrstvu, dopolnili. Je pa še en problem ali pa nekaj pozitivnega. Kot ste sami omenili in tudi sam sem omenil, da je del področja v lasti tudi Ministrstva za kulturo, ki razpolaga z določenim vplivom v tem prostoru. Sam se nagibam k temu, da bi celotno območje, ki je sedaj celovito in vredno celovite obravnave, in to, kar ste sami povedali, predvideva tudi določene gostinske usluge in podobne zadeve, kar bi omogočalo, da se ta zadeva sama kompetentno, bi človek rekel, lahko vzdržuje. Sam bi po istem vzoru, bom videl pravzaprav, ampak vendarle po istem vzoru, kot se je zgodilo z blejskim gradom, ki smo ga predali že pred desetletjem in več občini, da bi celotno območje pravzaprav dali v upravljanje ali da bi celotno območje prevzela v upravljanje sama občina in s tem potem prosto razpolagala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani minister in vsi ostali prisotni!
S terena dobivamo številne pritožbe zoper delo Inšpektorata za delo. Inšpektorji zelo strogo nadzirajo nošenje mask, postavitve razkužil, razdaljo med osebami, prezračevanje prostorov. Nadzirajo in oglobijo obrtnike, trgovce, gostince. Tiste torej, ki jih je epidemija že tako ali tako najbolj prizadela. Jaz sem mislil, da se bo Inšpektorat za delo osredotočil na probleme delovnopravne narave, ne pa, da se ukvarja z maskami in razkužili. Po podatkih Vlade je brez letošnjega regresa še vedno več kot 110 tisoč delavcev, več kot 60 tisoč delavcev še vedno čaka na regres za leto 2019, mi smo pa konec leta 2020. Delavci še vedno ne dobijo pisnih obračunov plač, letos so bili številni delavci odpuščeni, pa še sami ne vedo, kako in zakaj. Dokler bo to največji problem, da nekdo ne nosi maske, in ne to, da delavci ne dobijo plače ali regresa, potem je Inšpektorat za delo popolnoma zgrešil namen svojega obstoja. Osredotočeni so na popolnoma napačno področje. Zato me zanima:
Kakšna navodila ima Inšpektorat za delo glede nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu?
Ali ste vi, minister, ali vlada dali kakšna dodatna navodila oziroma usmeritve inšpektoratu za poostrene nadzore?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Hvala lepa spoštovani gospod poslanec Šiško za tole pomembno vprašanje.
Da greva kar k zadevi. Glede navedbe o številnih delavcih, ki še čakajo na regres za leti 2019 in 2020, bi najprej predlagal, če in kdor ima kakšne konkretne primere podatkov, da se krši delovnopravna zakonodaja, da z njimi seznani pristojne, da to prijavi inšpekciji, ki lahko potem tudi zadeve obravnava. Tudi glede pritožb zoper delo Inšpektorata za delo bi predlagal, če imate kakšne konkretne primere, ker ste rekli, da dobivate pritožbe, da z njimi seznanite vodstvo inšpektorata, da jih lahko tudi obravnava. Če pa gre na drugi strani za nestrinjanje zavezancev, delodajalcev z izdanimi ukrepi, pa imajo ti pravno varstvo tudi v obliki pritožbe zoper izdan ukrep oziroma v obliki zahteve za sodno varstvo.
Podatki inšpektorata sicer kažejo, da se na leto v okvirno 15 tisoč nadzorih prejme nekje med 20 in 30 pritožb, kar je precej malo, na delo inšpektorjev. Zahteve za sodno varstvo pa so prejete le za okoli 2 % izdanih ukrepov. Pristojnosti in pooblastila inšpektorjev so opredeljeni v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Ta velja praktično za vse inšpektorate. V teh predpisih so opredeljene ključne podlage in načela za delo inšpektorjev, poleg tega še v Zakonu o prekrških in v materialnih predpisih, ki jih nadzira inšpektorat.
Če se osredotočim na nadzore s področja varnosti in zdravja pri delu, ki ste ga posebej izpostavili v vašem vprašanju, inšpektorji prednostno opravljajo nadzore v povezavi z varovanjem življenja delavcev ter zagotavljanjem njihovega varstva. V zadnjem obdobju, torej v korona obdobju, pri nadzorih predvsem veliko pozornost namenjajo preprečevanju širjenja koronavirusa. To je izjemno pomembno tudi v luči tega, da so vse aktivnosti našega ministrstva in vlade in širše usmerjene k temu, da omogočimo in zagotovimo čim boljše in čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva. Delovna mesta, ki jih s tem zaščitimo, so neprecenljiva pri tem, da ohranjamo našo kondicijo in nenazadnje smo tudi z ukrepi Vlade Republike Slovenije ublažili padec BDP.
Zaradi tega je tudi zelo pomembno, da inšpektorji preverjajo in namenjajo veliko pozornost preprečevanju širjenja koronavirusa. Konkretno to, kar ste izpostavili – uporaba zaščitnih mask, zagotovitev distance, prisotnost razkužil. Verjamem, da tudi zaradi tega v prvem valu epidemije nismo imeli izbruha v gospodarstvu, pa tudi zdaj, ko smo v drugem valu ali pa v vmesnem obdobju, večjih zgodb, ki bi ogrožale širše gospodarstvo, ni bilo. Šlo je za posamezne zgodbe, ki so pa se pa zaenkrat, hvala bogu, tudi srečno zaključile.
Ob tem sicer moram izpostaviti, da inšpektorji delujejo tako represivno kot tudi svetovalno, in to je tudi moja doktrina oziroma sem tudi sam pristaš takega delovanja inšpekcije. To delajo odvisno od razmer na terenu in dejansko ugotovljenega stanja. Zakon tudi določa, da lahko poleg opravljanja inšpekcijskih nadzorov daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti.
Tako da razumem, da so nekateri neprijetno presenečeni, da je predmet nadzora Inšpekcije za delo v tem času tudi najbolj aktualno preverjanje uporabe ali pa možnosti preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ampak hkrati pa kot minister ocenjujem, da je na nek način to čisto v smislu preventive, kar nam uspeva vsem skupaj, izjemno pomembno, da zadržimo gospodarstvo delujoče, v čim boljši kondiciji.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Šiško, imate besedo za dopolnitev vprašanja. Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsedujoči.
Poglejte, minister, tri leta sem že skoraj tukaj notri in vedno sem zagovarjal tako ministre kot državne sekretarje. Tisti glavni, ki pa vam pripravljajo, so pa pripravili tako, kot da bi šel k otroku v 9. razred pa mu rekel, naj mi da odgovor. Oprostite, niste vi krivi, tako kot sem rekel. Vam bom povedal, na kaj se bo naprej nanašalo.
Pred poletjem sem bil na Inšpektoratu za delo. Glavni inšpektor Jadranko Grlić samo tarna nad pomanjkanjem kadra, nima pa nobenih organizacijskih in motivacijskih rešitev. Glede na to, koliko kadra je že zamenjala ta vlada, bi bilo dobro razmisliti tudi o osvežitvi inšpektorata za delo. Inšpektorice so se pohvalile, da so na inšpektoratu že 15, 20 let. Zaposliti bi morali mlajši kader, ki ima izkušnje v gospodarstvu in je motiviran za delo.
Minister, v Državnem zboru ste kot strokovni sodelavec dolgo časa spremljali poročilo Inšpektorata za delo.
Kako ste vi zadovoljni z njihovim delom oziroma njihovo učinkovitostjo in koliko novih inšpektorjev boste zaposlili v letu 2021 glede na to, kar sem vam ravnokar povedal?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Hvala, spoštovani poslanec Šiško, za dopolnilno vprašanje.
Zdaj lahko polemizirava o tem, kako ali pa kdo ali pa kakšna so stališča glede inšpektorata. Seveda, vedno so razmere take, da se da še kaj zoptimizirati ali pa izboljšati. Morda glede zaposlitev, kadrovske popolnjenosti. Kadrovski načrt Inšpektorata za delo je v zadnjih dveh letih že povečal za dodatnih 15 zaposlitev, tako da je konec leta 2019 bilo zaposlenih 91 inšpektorjev. Vendar pa seveda na drugi strani tudi število poslovnih subjektov, ki jih nadzira Inšpektorat za delo, iz leta v leto narašča. V poslovnem registru je bilo ob koncu leta 2019 registriranih 220 tisoč 236 poslovnih subjektov. Inšpektorat pa letno prejme okrog 7 tisoč prijav – v letu 2019 7 tisoč 215, letos že do konca septembra 7 tisoč 190, torej bo teh prijav še več. Pri čemer jih približno 80 % odpade na inšpekcijo nadzora delovnih razmerij. Vsebina prijav je zahtevna. Inšpektorji se vse pogosteje soočajo z zavezanci, ki se izogibajo inšpekcijskemu nadzoru, vključevanje odvetnikov v postopke pa te pogosto podaljšuje, tako da je za dokončanje posameznih nadzorov potrebnega vse več časa. Res pa je, da bomo z nekaterimi rešitvami poskušali pomagati Inšpektoratu za delo. Zdajle smo v okviru skupnega kadrovskega načrta na Ministrstvo za delo prejeli 10 kvot in bomo iz tega tudi po naši oceni, kolikor bo potrebno, pomagali inšpektoratu.
Ni pa vse samo v dodatnih kadrih, to ste pa tudi sami ugotovili, ampak je potrebno tudi na terenu v postopkih zadeve tako zoptimizirati, da bodo inšpektorji učinkoviti, da se bodo hitro odzivali in da bodo tudi lahko, tako kot ste rekli, strokovno in učinkovito, tudi energično, z neko avtoriteto odpravljali kršitve in pa tudi preventivno delovali na terenu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Šiško, želite še postopkovni predlog?
Izvolite, imate besedo.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsedujoči.
Po 246. členu Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor na seji opravi razpravo o odgovoru ministra.
Ker pa imam še nekaj časa, je pa dejansko res in se lahko pogovarjamo, da inšpektorat ne bo šel ven na teren. Če bo pa šel v podjetje, bo morala biti prijava. To pa vsi vemo tu notri, tudi zaposleni vedo povedati, če bodo prijave in bo inšpektor obiskal podjetje, bo naslednji dan tisti zaposleni že čakal na knjižico. In to je problem. Najlažje je opraviti delo inšpektoratu. Inšpektorji, ko gredo zaradi mask pogledat, če je dosti razdalje, če so razkužila na mizi, če so prave cene na artiklih. Če pa delavec ne dobi regresa, tako kot sem uvodoma rekel, tega pa ne bo šel pogledat. Tudi delo preko 184 ur se opravlja. Poznamo primere. Ampak delavci nočejo tega prijaviti, ker vedo, kaj jih bo čakalo. Sindikat potem pride sem k nam jamrat, zaprite trgovine ob nedeljah, da bi pa tam poskrbeli za delavce, ko jih odpuščajo zaradi nadur, za to pa ne poskrbi sindikat. Mislim, da bo treba v tej državi tako z leve strani kot z desne strani malo pogledati, kje so te težave. Ker tako, kot sva se pogovarjala, za leto 2019, ko je zakonsko določeno, da morajo biti regresi izplačani do 1. novembra, danes smo pa sredi oktobra 2020, pa regresi niso bili izplačani še 60 tisoč osebam. To pa je sramota. In tukaj inšpektorat po mojem videnju ne opravlja svojega dela. Hvala minister.

PODPREDSDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Opozarjam še zadnjega razpravljavca, da v primeru procesnega predloga, se naredi obrazložitev procesnega predloga, ne pa vsebinsko širi razprava.
O vašem vprašanju, spoštovani kolega, bomo odločali v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
Na vrsti je še zadnji, ki bo postavil poslansko vprašanje. To je Željko Cigler, ki bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu ter ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite, imate besedo.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala. Spoštovani! Spoštovani gospod minister Jernej Vrtovec!
Z objavami v medijih in predstavitvami nameravanega sosežiga alternativnega goriva, to je odpadkov in nevarnih odpadkov, v bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj poteka mehčanje odpora javnosti, predvsem neposredno okoljsko in zdravstveno prizadetega prebivalca iz Šoštanja in Velenja. Na spletnih straneh ministrstva, pristojnega tudi za energetiko, nismo zasledili, da bi Termoelektrarna Šoštanj zaprosila za dopolnitev ali spremembo energetskega dovoljenja, ki za sedaj za energent dovoljuje velenjski lignit z do 10 % primešanega indonezijskega premoga.
Zato vas sprašujem, gospod Vrtovec:
Ali sta Državni zbor in Vlada seznanjena s prizadevanji družbe Holdinga Slovenskih elektrarn, da bi se že v tako okoljsko degradirani Šaleški dolini sežigali odpadki?
Poudariti je treba, da se degradiranih okolij po zakonodaji ne sme dodatno obremenjevati z okoljskimi bremeni, temveč je treba degradirano območje najprej razbremeniti prekomernih okoljskih vplivov, šele potem se lahko vanj primerno posega v skladu z zakonodajo po evropskih direktivah in Zakonu o varstvu okolja. Gre za 24. člen tega zakona in povezane člene.
Naprej vprašanje:
Ali je bil do tega trenutka Termoelektrarni Šoštanj, prvič, že izdan upravni akt na podlagi 52. člena Energetskega zakona za uporabo novega energenta, drugič, preverjena prostorska situacija obremenitve okolja z emisijami iz elektrarne, tretjič, ocenjena nova tveganja ob poročilu o vplivih na okolje in pridobljeno spremenjeno gradbeno dovoljenje za ta namen, vse usklajeno z opredelitvami iz celovite presoje vplivov na okolje postopka za lokacijo Termoelektrarne Šoštanj in celovite presoje vplivov na okolje postopka za občinski prostorski akt občine Šoštanj?
Opozarjamo, da je za spremembe gradbenega dovoljenja za uporabo Termoelektrarne Šoštanj za sosežig treba voditi integralni postopek po EIA direktivi.
Naprej, gospod minister Andrej Vizjak. Na nedavnem posvetu strokovnjakov za ravnanje z odpadki v Moravskih toplicah je stroka, na katero se po navadi vi sklicujete, ocenila, da v vsej državi letno nastane okoli 180 tisoč ton odpadkov za alternativni energent. Celjske sežigalnica jih porabi 23 tisoč, ostane torej 157 tisoč, kar je premalo za načrtovani sežig Termoelektrarne Šoštanj, ki načrtuje, da bo pokurila letno 165 tisoč ton odpadkov. Stroka nadalje predlaga več manjših regionalno razporejenih sežigalnic. Tako bi dodatno zmanjšali obremenjevanje okolja s transporti odpadkov do oddaljenih sežigalnic ali sosežigalnic.
Kdaj bo vaše ministrstvo presekalo nerazumno trošenje javnih sredstev v Termoelektrarni Šoštanj z edino možno razumno odločitvijo o lokacijah regionalnih sežigalnic, kar predlaga stroka?
Ali je morebitni sosežig odpadkov v TEŠ smiseln ob nameravani izgradnji več sežigalnic odpadkov v Sloveniji in kakšni so izračuni študij o izvedljivosti, racionalnosti in sprejemljivosti sosežigov v TEŠ?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister Vrtovec, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Koliko je možno alternativnega goriva zaradi konkretnih tehnoloških zahtev naprav v TEŠ dejansko izkoriščati, morajo odgovoriti v TEŠ, ker to pač ni v pristojnosti ministrstva, ki ga vodim. Ali je načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdega goriva ekonomsko sprejemljiv za TEŠ, to tudi morajo presoditi pri njih samih. Ali bi se s takimi aktivnostmi poslabšale trenutne okoljske razmere v Saleški dolini, se mora preveriti v postopkih izdelave poročila predvsem vplivov na okolje. Če se bo napoved uresničila, da bi načrtovali, kar vi pravite, sosežig zmanjša negativne vplive na okolje, potem je po našem mnenju to treba podpreti. Ampak, glejte, to so stvari, ki ne spadajo v naš delokrog, ampak v delokrog, kar smo že prej se pogovarjali, nekoga drugega.
Torej za konec, če se bo napoved uresničila, da bi načrtovani sosežig lahko zmanjšal negativen vpliv na okolje, potem je po našem mnenju to za podpreti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še mag. Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Na Ministrstvu za okolje oziroma na Agenciji Republike Slovenije za okolje smo seznanjeni z interesom Termoelektrarne Šoštanj za izvedbo prilagoditev, ki bi omogočile, da poleg premogov uporabijo tudi gradivo iz odpadkov ob hkratni spremembi okoljevarstvenega dovoljenja. Tu želim podčrtati, da za takšno spremembo ali prilagoditev potrebujejo novo okoljevarstveno dovoljenje. V ta namen je Termoelektrarna Šoštanj izvedla presojo vplivov na okolje glede načrtovanega sosežiga nadomestnega goriva SRF, pridelanega iz nenevarnih odpadkov, poudarjam nenevarnih. Vloga za okoljevarstveno soglasje je tudi vložena. V tem smislu Arso vodi konkreten postopek. V okviru tega postopka bo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo možno sodelovati oziroma bo sodelovala javnost, civilne iniciative in vsi ostali zainteresirani bodo izrazili svoje mnenje. Gre pa po moji oceni za ključno in strokovno vprašanje, ali bi te dodatne obremenitve, če do njih sploh pride, dejansko povzročile slabšanje razmer v okolici ali ne. To je strokovno vprašanje, to ni politično vprašanje. Se pa zavedam tega, kar ste izpostavili, da je družbena sprejemljivost, ki je lahko tudi povsem čustvena stvar, ki ne temelji na podatkih, ki ne temelji na argumentih, tudi upoštevanja vredna, in jo je potrebno vzeti pri takih projektih v obzir.
Naj izrazim le še to, da je koncept Ministrstva za okolje glede vzpostavitve obratov termične obdelave odpadkov drugačen. Temelji na tem, kar ste tudi podčrtali, na regijskih napravah manjšega obsega.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Gospod Andrej Vizjak, minister, ali se zavedate, da je trenutni sosežig tehnološko neprimeren brez relativno drage nadgradnje termokotla Termoelektrarne Šoštanj. Drugič, po opozorilih, ki smo jih prejeli, Termoelektrarna Šoštanj sploh nima energetskega dovoljenja za rabo alternativnega energenta, kar ste mi zdajle tudi delno povedali. Verjetno niti ne okoljskega dovoljenja. To ste mi povedali, da se ta stvar dogaja. In če je to res, kar trdim, se vodijo vsi postopki brez pravne podlage, se pravi nezakonito. Ko mi je gospod Vrtovec povedal, da kako se zadeva sosežiga ekonomsko splača. Moram reči, da so v Lafargu v Trbovljah praktično ukinili izdelavo cementa takrat, ko se jim je preprečilo kurjenje nevarnih odpadkov. Nevarne odpadke tisti, ki jih dobavijo, plačajo tistemu, ki jih kuri. Skratka, gre za dobičkonosen posel in ustvarjanje ekstra dobičkov na račun sosežigov, ki v zrak spušča karcenogene nevarne snovi, zlasti živo srebro in še nekatere druge karcenogene snovi, ki hudo škodujejo okolju in zdravju ljudi. Okolje v Šaleški dolini je zdravstveno in okoljsko degradirano. In tak poseg, to je sosežig, za katerega se jasno ve, tudi po izkušnjah iz Anhovega, bo dodatno degradiral ekološko in zdravstveno že tako hudo prizadeto področje.
Spoštovani, rad bi vas seznanil tudi s tem, da ko je bila anketa v Šoštanju in Velenju narejena, je krepka večina prebivalstva proti temu, da se sosežig Termoelektrarni Šoštanj omogoči in se na tak način praktično oškoduje zdravje in posredno z ekološko degradacijo pobija ljudi v tem okolju Slovenije.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Če prav razumem, dopolnilno vprašanje je namenjeno izključno ministru za okolje in prostor gospodu Vizjaku.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Ne razpolagam s podatki, da bi Termoelektrarna Šoštanj že kurila te odpadke. Oni so v postopku, da si pridobijo okoljevarstveno soglasje. Zato je težko govoriti o namerah brez pravne podlage. Namere imajo pravno podlago. Oni lahko zaprosijo za spremembo oziroma za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. In to so tudi naredili na podlagi predhodno izdelanega poročila o vplivih na okolje. Poročilo o vplivih na okolje, glede na vsebino, ki je predpisana, mora upoštevati poleg tehničnih rešitev tudi oceno vplivov na okolje, kakor tudi omilitvene ukrepe za obvladovanje teh vplivov, da niso bistveni.
Govoriti o tem, da je neprimerno brez nadgradnje, ne da bi poznali poročilo o vplivih na okolje in vse omilitvene ukrepe, govorjenje na pamet. Jaz predlagam, da sodelujete tudi kot poslanec v okviru javnih obravnav, kajti pred izdajo okoljevarstvenega soglasja, zdaj je vloga šele v preverjanju na Arsu, bo povabljena k sodelovanju tudi javnost. Jaz zelo težko komentiram ta postopek, ki je v teku, kot primeren ali neprimeren. Jaz samo razlagam, da bo primeren prostor za strokovno diskusijo na temo vplivov tega objekta na okolje in na ljudi v času javne razgrnitve oziroma v času formalne obdelave te vloge.
Bi pa še enkrat podčrtal, da namera TEŠ po sosežigu tovrstnih odpadkov, ki predstavlja v bistvu kar eno razmeroma visokokakovostno gorivo, ne sovpada s pogledom ministrstva, kako urediti to termično obdelavo zlasti komunalne odpadne embalaže in podobnega. Kakovost tovrstne odpadne embalaže ne ustreza vhodnim parametrom, ki jih predvideva TEŠ pri svojem načrtovanem sosežigu. Gre pravzaprav za eno bolj ali manj komercialno potezo termoelektrarne Šoštanj, ki ni v konceptu in bo tudi zelo težko sodelovala na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor pri termični obdelavi zlasti te komunalne odpadne embalaže.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovani predsedujoči, predlagam da se glasuje o tem, da Državni zbor skladno z Poslovnikom 246. členom obravnava odgovor ministrov. Rad bi rekel tole, da so dosedanje analize sosežigov odpadkov v Sloveniji, še posebej v Anhovem in Trbovljah, pokazale, da gre tukaj za bistveno hujše onesnaževanje, kot je v sežigalnicah, ker je tukaj kontroliranje izpustov bistveno manj pod nadzorom. Predvsem pa se ta nadzor onesnaževanja zraka in okolice ne izvaja permanentno preko celega leta skozi delo neodvisne komisije.
Zato predlagam, da Državni zbor o tem spregovori. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 21. 10., ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 21. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Lahko noč!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. OKTOBRA 2020 OB 20.26.)