Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 12.uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic od 13. ure dalje, mag. Dejan Židan od 16. ure dalje, Matjaž Han od 16. ure dalje, mag. Marko Koprivc, Mojca Žnidarič, Jurij Lep, mag. Franc Rosec in Gregor Židan.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. in 3. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta k 11. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Kolega Kordiš, postopkovno.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
V petek dopoldne je potekal Kolegij predsednika Državnega zbora, torej vaš kolegij, na katerem smo obravnavali, kako se bo časovno in postopkovno odvil ta teden. Na moje neposredno vprašanje, kdaj naj bi zasedali odbori Državnega zbora, na katerih se obravnavajo tako imenovani koronazakoni, ki naj bi jim sledila izredna seja v petek, ste odgovorili, da se bodo ti odbori zvrstili v četrtek. Danes pa potem lahko ugotovimo, da naj bi v torek – po petnajstih urah razprave v Državnem zboru, zasedal še odbor za delo, da pod drobnogled vzame korona zakone. Zna se zgoditi, da bo odbor za delo svoje delo začel šele ob polnoči in, predsedujoči, mislim, da je to neresno, mislim, da je to nevarno, in mislim, da je to tudi škodljivo za deklarirane namene v teh zakonih. Če naj se pomaga ljudem, če naj se pomaga v gospodarstvu, potrebujemo malo resnejšo obravnavo. Ta, redna seja, ki jo danes začenjamo, naj bi potekala v ponedeljek, torej danes, jutri in pojutrišnjem, izredna seja naj bi se zgodila v petek, vmes je še četrtek. Torej tisti četrtek, ki ste ga sami, predsedujoči, na moje vprašanje navedli kot dan, ko naj bi se zgodila delovna telesa Državnega zbora za obravnavo teh korona zakonov.
Predsedujoči, mislim, da bi bilo zelo odgovorno od vas, da se usedemo, če je potrebno, na vaš kolegij, Kolegij predsednika Državnega zbora, in prestavimo obravnavo delovnih teles na četrtek.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, to je zloraba Poslovnika Državnega zbora. Vi veste, da seje delovnih teles sklicujejo predsedniki delovnih teles. To, kar ste omenili, nima zveze z redno sejo, katere dnevni red določamo v tem trenutku, tako da predlagam, da se obrnete na predsednike delovnih teles, če se ne strinjate s sklicem ur oziroma datumov posameznih delovnih teles.
Kolega Kordiš, upam, da ni zloraba. Imate postopkovno.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Marsikaj se lahko v dogajanju v Državnem zboru označi kot zloraba, ampak nič od tega, kar jaz počnem, ampak vse, kar počne Vlada s parlamentarnim postopkom in kar koalicija v parlamentarnem postopku omogoča. Eden takih incidentov je tudi, kako se sklicujejo delovna telesa za obravnavo tako imenovanih korona zakonov. V torek bomo na razpravi na tej seji sedeli 15 ur. Po zaključku te razprave naj bi se zgodil odbor za delo – po petnajstih urah razprave. Svoje delo lahko začne ob polnoči. Naslednji dan se nadaljuje redna seja ob devetih zjutraj. Ne morete si umiti rok, predsedujoči, in reči, da je to stvar posameznega predsednika delovnega telesa in da to nima zveze z redno sejo. Seveda ima zvezo z redno sejo. Če bomo na seji sedeli do štirih, petih zjutraj in potem nadaljevali redno sejo ob devetih zjutraj v sredo, kako mislite, da bo to vplivalo na kakovost razprave in na kakovost obravnave zakonom? Pri tem, da v teh korona zakonih manjkajo …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … vsi ključni momenti …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ali imate kakšno …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ali mi lahko ne segate v besedo, predsedujoči? Imam tri minute za podajo svojega postopkovnega predloga …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Lahko vam sežem …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … in postajate izredno problematični, ker mi ne dovolite izvajanja poslovniških določil, ki mi omogočajo podajanje postopkovnega predloga. In zagotovo je postopkovni predlog za prestavitev delovnih teles na četrtek, kot ste sami v petek rekli, da se ob zgodila, popolnoma upravičen. Imam svoje tri minute za to, da podam utemeljitev, brez da mi vi skačete v besedo ali mi jemljete besedo, predsedujoči, ker to je potem dvojna zloraba na vladno-koalicijski strani.
Predsedujoči, mislim, da hitenje z obravnavo korona zakonov s sklicem delovnih teles v torek ob polnoči, namesto v četrtek čez dan, kot ste sami navedli, da bi bil primeren dan, v petek na vašem kolegiju, kontraproduktivno. Mislim tudi, da je to čisto politična igra, zato da se čim prej zakone, v katerih se izpuščajo pomoč in potrebe ljudi, celo gospodarstva, porine na neke termine, ki jih bodo državljanke in državljani čim težje spremljali, ter da se hkrati onemogočijo vsebinska kritika in vsebinska dopolnila k tem zakonom.
Hkrati pa je dodatna žrtev tega hitenja in manevra s postopkom tudi redna seja Državnega zbora. Če se bo Odbor za delo začel jutri ob polnoči, bo nekaj ur zasedal in bo Državni zbor redno sejo nadaljeval v sredo ob devetih zjutraj, kakšne pričakujete, da bodo razprave poslank in poslancev?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, tudi to je bila zloraba Poslovnika, zato vam izrekam opomin. / oglašanje iz dvorane/
Nimate več postopkovnega oziroma zadnjega vam dam. Če boste še tokrat zlorabljali, vam bom pa vzel besedo.
Kolega Kordiš, imate postopkovno.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči, ne morete mi vzeti besede, ker uporabljam postopkovno možnost …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ker ga zlorabljate, kolega Kordiš …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … zato da podajam postopkovni predlog. …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Zlorabljate postopkovno.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): In ta postopkovni predlog je popolnoma korekten in v gabaritih delovanja Državnega zbora …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kakšen je vaš postopkovni predlog? Povejte člen Poslovnika.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Kar ni v gabaritih delovanja Državnega zbora, je to, predsedujoči, da mi jemljete besedo, da mi skačete v besedo …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Na kateri člen Poslovnika se sklicujete?

MIHA KORDIŠ (PS Levica): …to, da dopuščate sklicevanje odborov ob polnoči, namesto v četrtek, kot ste sami dejali, da bi se moralo zgoditi …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči, še enkrat podajam svoj postopkovni predlog – prestavimo obravnavo na delovnih telesih Državnega zbora na …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ne moremo na …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … četrtek, kar je bilo v petek dogovorjeno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Poslušajte me, danes smo na 17. redni seji Državnega zbora in ne moremo prestaviti delovnega telesa, ki se tiče izredne seje. Ne moremo. Tega ni v Poslovniku, to dobro veste.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči, seveda se to lahko …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Jemljem vam besedo, kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Brez težav se to zgodi. Nehajte mi … / izklop mikrofona/ Nimate pooblastil … / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Imam. / nemir v dvorani/
Prehajamo na glasovanje. Odločamo o dnevnem redu.
Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 3.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 3.)

Ugotavljam, da je dnevni red 17. redne seje zbora določen.
Najprej bomo prešli na 1. točko, potem bom pa dal kolegi Luki Mescu postopkovno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 59 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Vložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer od 18. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Preden pa preidemo na postavitev poslanskih vprašanj ima kolega Luka Mesec še postopkovni predlog.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Moj postopkovni predlog je, da za eno uro prekinite 1. točko dnevnega reda, da skličete posvet vodij poslanskih skupin in da se dogovorite, na kakšen način bodo vsi odbori v zvezi s tretjim protikoronskim paketom obravnavani v četrtek. Kot je povedal Miha Kordiš pred mano, v četrtek ni ne redne in ne izredne seje Državnega zbora. V četrtek imamo cel dan čas, da te zakone obravnavamo in popolnoma nobenega smisla nima, da je eden od odborov jutri dobesedno ob polnoči, če bodo vsi izkoristili možnost za razpravo, ki je predvidena kar 15 ur.
Glejte, mi smo pred obravnavo tretjega protikoronskega paketa. Prva dva sta v veliki meri svoje cilje zgrešila, državljanom in gospodarstvu je bilo razdeljenih cca 20 % pomoči, zamrznjenih je bilo ca 1 % od vseh kreditov in do 15. maja ni bilo izdano nobeno državno poroštvo za zagotavljanje likvidnosti, kar pomeni, da sta bila ta dva zakona zanič. In zdaj vi tretji protikoronski paket, ki naj bi Slovenijo opremil z obrambno strategijo proti prihajajoči recesiji, ki bo najhujša v zadnjih letih, organizirate na način, da naj bi mi to razpravo imeli dobesedno v torek ob polnoči po 15-urni razpravi v Državnem zboru. P Mi se tukaj pogovarjamo o paketih, ki so vredni več sto milijonov, lahko celo nekaj milijard. Ne moremo tako pomembne razprave, lepo vas prosim, imeti v torek ponoči.
Zato vas pozivam, predsednik, kot sem rekel, da sejo prekinite za eno uro, skličete posvet vodij poslanskih skupin, če je treba tudi predsednikov matičnih delovnih teles, in poskrbite za to, da bomo lahko te zakone normalno v četrtek obravnavali. Pogovarjamo se o več sto milijonih evrov, pogovarjamo se o tem, kako bo Slovenija preživela bodočo recesijo, in ne nas postavljati v položaj, da bomo to obravnavo imeli v torek ponoči med redno sejo, ko za to ni nobene potrebe, če imamo v četrtek cel dan časa. In kaj ima to zveze s sejo? To ima tudi zvezo s to sejo, ker v sredo imamo mi nov dan, začnemo ga ob 9. zjutraj in lahko si predstavljate tudi, kako bo taka razprava v torek ponoči vplivala na kakovost razprave v sredo, ko imamo tudi na dnevnem redu te seje številne pomembne točke.
Skratka, prekinite sejo in poskrbite, da bodo odbori normalno organizirani v četrtek.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Mesec, predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa, tako izhaja iz 47. člena Poslovnika.
Kar se tiče vašega predloga o posvetu, jaz nameravam ta teden sklicati posvet. Ta posvet sem sicer nameraval sklicati za sredo, obravnavati moramo kar nekaj vprašanj. Lahko ga predstavimo na kakšen dan prej, mogoče tudi danes popoldne, ampak zato nam danes ni treba prekiniti te seje. Jaz predlagam, da nadaljujemo s to sejo, potem se pa dogovorimo z vodji poslanskih skupin glede datuma tega posveta oziroma jaz imam dnevni red že predlagan, pa ga bomo razširili tudi s to točko.
Prehajamo na prva štiri vprašanja, na katera bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Jani Möderndorfer, Jani Prednik, Violeta Tomić in mag. Marko Pogačnik.
Gremo najprej na prvo poslansko vprašanje, ki ga bo postavil Jani Möderndorfer, LMŠ.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa.
Predsednik Vlade, radi naštevate iz minulih dveh mesecev vladanja dosežke te vlade. Lahko se strinjam, da so rezultati krize, ki smo jo imeli v zadnjih dveh mesecih, celo delno po številkah tudi uspešni. Seveda pa to več ne kaže, kar se tiče javnih financ in tudi same gospodarske situacije. Zato si poglejmo, predsednik Vlade, preden vam postavim vprašanje, dejstva, na katerih smo danes.
Prvič. Izdatke državnega proračuna povečujete za dve milijardi evrov oziroma za petino. Aprilski upad pobranih davkov in dajatev je 25-odstoten. Javni dolg zvišujete kar za 16 odstotnih točk. Epidemija je pognala števec brezposelnih v nebo in smo samo v zadnjih dveh mesecih na 14 odstotnih točkah več, kot smo bili pred tem. 10 tisoč 800 delovnih mest je izgubljenih. Likvidnostna posojila s poroštvom države za zdaj nimajo pravzaprav praktično nobenega resnega učinka. Zdravstvena blagajna napoveduje za 129 milijonov minusa. Priča smo zgodovinski zadolžitvi, ki je sicer upravičena, a kljuva dvom in ustreznost samih korakov, vrstnega reda in učinka, ki bo šele sledil. In tisto, kar je najbolj pomembno, tudi vaša napoved, da bomo naslednje leto praktično že na 2 % gospodarske rasti od nule. Mi razložite, kako bomo dvignili napovedan 8-odstotni padec gospodarske rasti, kakršne Slovenija ni imela niti v najhujših časih krize.
Zato vas, predsednik Vlade, sprašujem naslednje:
Kateri bodo tisti ukrepi, ki jih bomo zaznali tudi v proračunu, ki ga boste pripravili? Ne mi pripovedovati o ukrepih, ki smo jih sprejemali v Državnem zboru, kar se tiče korona 1, korona 2, ker jih tukaj vsi zelo dobro poznamo.
Kateri so konkretni gospodarski ukrepi, ki se bodo poznali in odrazili tudi v proračunu za naslednje leto, da bomo pognali gospodarstvo?
Ukrepi iz korona 3 govorijo samo o enem delčku gospodarstva, nikakor ne o tistem gospodarstvu, ki bo še na tapeti. In tukaj bi prosil za vaš odgovor. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za vprašanje, ki je tehtno.
Podatke v smislu napovedi, ki jih navajate, to niso moje napovedi, to so napovedi institucij, ki se s tem ukvarjajo. Vlada ne gleda v zrak in potem iz zraka potegne neke številke. To so napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, so napovedi IMF in so napovedi Evropske komisije. Tista napoved, ki je nekje na sredi tukaj, je napoved Evropske komisije, da bo Slovenija letos beležila padec bruto domačega proizvoda okrog 7 %, kar je približno na povprečju Evropske unije. Ta napoved temelji na dejstvu, da ima Slovenija pretežno izvozno gospodarstvo. In če pada povpraševanje na evropskih trgih, pada tudi potreba po tem, kar mi proizvajamo in izvažamo na te evropske trge. S tega vidika Vlada jemlje to napoved za več ali manj realno, glede na to da je z evropsko statistiko tako, da je v glavnem pred našo, in tukaj nas čaka neka manjša naloga v smislu boljše organiziranosti, kar se tiče pridobivanja podatkov doma, da ne bomo capljali za evropskim povprečjem. Ampak to samo mimogrede.
Imate tudi prav, da na podlagi teh protikorona paketov, ki so bili doslej sprejeti, in tudi tega, ki ga imate že štiri dni na poslanskih klopeh, ni možno načrtovati neke velike rasti prihodnje leto, ker so to paketi za blaženje posledic krize, ki jo je povzročila epidemija pri nas oziroma pandemija v svetu in še posebej v Evropi. Od teh trgov pa smo najbolj odvisni. To so ukrepi, na podlagi katerih računamo, da bo Slovenija ohranila potenciale, s katerimi lahko naslednje leto rastemo. Napoved za naslednje leto ni napoved Vlade, mi smo samo ponovili napoved Evropske komisije, ki je javno objavljena. Evropska komisija napoveduje za letos nekaj desetink odstotne točke večji padec od 7 %, naslednje leto pa skoraj enako rast. V tej napovedi tudi piše, da predvsem zaradi ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela v smislu tega, da skuša ohraniti kupno moč in blaginjo prebivalstva in potenciale gospodarstva, in na podlagi tega, kar napovedujemo, da bomo storili.
Kateri so tisti ključni ukrepi? Enega od ključnih zakonov, ki ni tretji korona paket, je pa nekje nadaljevanje tega, tudi že imate nekaj dni na poslanskih klopeh, to je zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije. V Sloveniji trenutno po podatkih Ministrstva za gospodarstvo stoji oziroma je v času, ko smo prevzemali vlado ob začetku epidemije, stalo okrog 400 investicij oziroma projektov. Mnogi od teh projektov so imeli prostor, zagotovljene vire financiranja, produkti, ki naj bi se tam proizvajali, če bi se ti programi in projekti uresničili, so imeli svoje kupce, se pravi svoj trg, je pa vse stalo zaradi tega, ker je Slovenija država, ki ima največ predpisov na glavo prebivalca na svetu, najbrž ne samo v Evropi. S tem zakonom, ki ga boste, upam, obravnavali in sprejeli v kratkem, se za pomembne projekte določajo prioritete pri tem, kako se spravijo skozi postopke, in računamo, da če to zaženemo, in za veliko teh projektov je enak prostor tudi še po epidemiji, kot je bil prej, bo to vplivalo na gospodarsko rast v odstotkih, ne v desetinkah, ampak v odstotkih, ne da bi bilo za to treba zagotoviti kakršnakoli bistvena dodatna sredstva iz zadolževanja. Računamo pa, da bomo tudi z odpravo drugih birokratskih ovir bistveno pospešili rast v prihodnjem letu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Möderndorfer, zahteva za dopolnitev odgovora.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Kot običajno nisem dobil odgovora. Mene zanima proračun, saj sem bil zelo jasen v vprašanju. Kaj se in kako se bo to poznalo v proračunu? Danes govoriti o investicijah, za katere v bistvu pravzaprav večina v Državnem zboru niti ne ve, katere so, pa vemo, da potrebujemo tudi dodaten denar. Kaj to pomeni – novo zadolževanje? Še posebej ob zavedanju, da vsi tukaj notri zelo dobro vemo, da proračuna, ki smo ga sprejemali v lanskem letu, pravzaprav ni več. Ni ga več predvsem zato, ker so se spremenila razmerja. Spremenila so se razmerja tudi v načinu samega poslovanja tega proračuna. Veste, da Vlada po 12. členu Zakona o intervencijskih ukrepih na področju javnih financ pravzaprav omogoča tej vladi, da lahko kadarkoli kakorkoli razporeja sredstva. V bistvu bi želeli imeti en sam odgovor.
Ker iz teh bonov vemo vsi, da se nič ne bo dalo v lonec vreči pa nič skuhati – glede na to, kakšne so številke in kaj bo sledilo – ali bodo sledili rezi in zmanjševanja na različnih programih, predvsem na področju sociale?
Kako bomo reševali tudi problematiko na področju zdravstva, ki nas čaka?
Če imamo premalo prilivov in več izdatkov, in po vaše jih bomo imeli, ker bomo zagnali investicije, sicer ne vem še vedno kakšne, verjamem, da bo zakon zanimiv, pa vendar – kako se bo to odražalo na proračunu? To je ključna zadeva. Danes lahko sicer govorimo, katere organizacije in inštitucije napovedujejo gospodarsko rast, ampak dejstvo je, da so to naše inštitucije. Inštitucije, ki sem jih omenil, 8-odstnotno, Umar pa napoveduje po najslabših ocenah celo še slabšo rast, to je 15 % minusa, kar pomeni bistveno, bistveno slabšo sliko. Zato prosim za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Glejte, jaz sem tukaj že nekajkrat povedal, da so te napovedi delane na podlagi ocen posledic, ki jih lahko naredimo. Če se epidemija eventualno v drugem valu ponovi v enakem ali hujšem obsegu, kot je bila spomladi, potem lahko špekuliramo zdaj, kakšne ukrepe bo treba še sprejemati in kakšna bo nova javnofinančna normalnost v Sloveniji in Evropi. Ampak delamo na tem, da se to ne bi zgodilo oziroma da bomo val obvladali na samem začetku, ne da da bi morali javno življenje in del gospodarstva ustavljati.
Kar se pa proračuna tiče, spoštovani gospod poslanec, je pa tako, več je projektov, kjer se proizvaja nekaj, kar se lahko prodaja, se pravi, kar trg potrebuje, več davkov se od tega pobere, več ljudi je tam zaposlenih, več ljudi lahko poskrbi zase in pomaga še drugim. Več je novih delovnih mest, manjši je pritisk na socialne transferje. Več ljudi dela, več ljudi prispeva v skupno blagajno. In če je pritisk na druge javne blagajne manjši, potem ni treba iz proračuna financirati pokojninske ali pa zdravstvene blagajne. Ta računica je zelo preprosta. Kar se tiče investicij v zdravstvu. V teku so pogajanja za sklad za obnovo, ki bo nek pridružen projekt prihodnjemu sedemletnemu evropskemu proračunu. V tem skladu za obnovo bodo sredstva za investicije v zdravstvene sisteme držav članic Evropske unije prioriteta in delamo na tem, da si bomo izpogajali čim več teh sredstev. S tega vidika to, da nam Evropska komisija napoveduje nek evropsko povprečen padec bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, pomeni, da valutacija teh sredstev približno na povprečju Evropske unije, ker bo to kriterij nekega drugega delujočega inštrumenta, kot je sedemletni evropski proračun, praktično ni. Tako da del teh sredstev naj bi predstavljale tudi subvencije, ne samo posojila. Kar bo posojil po ugodni obrestni meri, pa bo pomagalo drugim državam članicam in tudi Sloveniji, da tako blaži posledice te krize zaradi epidemije kot tudi da hitreje zagotavlja pogoje za rast. Večja je rast, več je denarja v proračunu za vse potrebe. Zaradi tega vlada ne načrtuje kakšnih bistvenih rezov v prejemke ljudi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Kolega Möderndorfer, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Tako je, predsednik.
Danes je nehvaležno pričakovati, da bo predsednik vlade v petih minutah lahko razložil, kakšna bo ta nova prihodnost, glede na to da se je po tej dvomesečni krizi praktično marsikaj postavilo na glavo. Kar je še bolj pomembno, pa je, da je danes v svojem odgovoru nanizal vsaj pet različnih razlogov, zakaj je treba opraviti splošno razpravo, preden sploh pridemo do proračuna. Prvič zato, da ugotovimo, kakšne so te znamenite investicije, ali so to investicije, ki so tudi v interesu Slovenije. Ker nismo slišali podrobno, za kaj gre. Potem pa o vseh teh načrtih, ki jih slovenska javnost pravzaprav sploh ne pozna in ne ve, kako bomo do tega prišli.
Še posebej zato, ker v politiki je več kot jasno in znano naslednje. Zelo jasno in lepo je povedati, kaj se bo zgodilo čez en mesec, čez pet mesecev in čez eno leto, in potem dober politik zna zelo dobro razložiti, zakaj se vse to ni zgodilo. Zato mislim, da je nujno potrebno, da se opravi splošna razprava. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 25. maja 2020, v okviru glasovanj.
Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Jani Prednik, SD.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Takoj ko je pred dobrima dvema mesecema postalo jasno, da moramo zaradi javnega zdravja zaustaviti v naši državi vse nenujne dejavnosti, so ljudje dobro upoštevali vse vaše ukrepe, spoštovani predsednik. In predvsem to je reševalo naša življenja.
Ob sprejemanju prvih zakonskih paketov so se mnogi posamezniki, podjetja in tudi organizacije odzvali z vrsto konstruktivnih predlogov za omilitev posledic pandemije. Takoj na začetku sprašujem, spoštovani predsednik:
Zakaj niste upoštevali mnogo teh predlogov in zakaj so številni od njih ostali brez odgovorov, ne samo brez rešitev?
Kot prvi so bili prizadeti tisti, ki so vezani na zbiranja in srečanja. Ta je že 7. marca, torej 10 dni pred epidemijo, omejila Šarčeva vlada. 14. aprila vam je pisalo 27 glasbenih organizacij in festivalov. Do danes se jim je pridružilo še več kot 100. Citiram: »Prepoved javnih zbiranj je privedla do prekinitve obratovanja koncertnih prizorišč in glasbenih festivalov, odpovedi nastopov in koncertnih turnej, zaprtja glasbenih trgovin ter številnih drugih ekonomskih dejavnosti. Pod vprašajem je preživetje posameznikov številnih poklicev – od skladateljev, glasbenikov, do redarskih služb in številnega drugega storitvenega osebja. Do danes ti niso prejeli niti odgovora, kaj šele rešitve. Še več, ukrepi, ki jih je sprejela vaša vlada, recimo čakanje na delo, se zanje končujejo«.
Zakaj, spoštovani predsednik, nimate posluha za te ljudi?
Pred dnevi so vam predstavniki industrije srečanj napisali, spet citiram: »Naša panoga sicer sodi v turizem, vendar so v njej subjekti registrirani za zelo različne dejavnosti, in to panogo sestavljajo: agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki druge opreme in storitev za dogodke.« Tudi zanje ni bilo niti odgovorov, niti rešitev. Seveda pa se njihove težave nadaljujejo oziroma se bodo verjetno stopnjevale.
Tudi danes ni videti, da bi vaša vlada kogarkoli od teh slišala. V zakonu, ki ste ga poslali v Državni zbor, ni pomoči za turistični sektor razen bonov za hotelsko nastanitev in enomesečnega selektivnega podaljšanja nekaterih ukrepov, ki pa večini ne koristijo.
Za zaključek, spoštovani predsednik, vprašanje:
Zakaj ne poslušate teh predlogov?
Zakaj določene izključujete in zakaj si ne prizadevate za dialog z njimi?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
S prvim in drugim protikorona paketom je bilo takšne ali drugačne pomoči v Sloveniji deležno milijon 300 tisoč ljudi. Ta trenutek bi Slovenija imela 250 tisoč več brezposelnih, če teh ukrepov ne bi bilo, tudi v teh sektorjih, ki ste jih naštevali. Nobene razlike ni bilo – vsak, ki je bil na čakanju, je prejel pač 80 % dohodka. Tisti, ki so samozaposleni, so dobili in še vedno dobivajo univerzalni temeljni dohodek prvič v zgodovini kriz te države. Kar se tiče turizma, v prvih dveh paketih je bila vrsto ukrepov, ki so pomagali tudi turizmu. V turizmu dela skoraj 60 tisoč ljudi. Če ne bi pomagali turizmu, bi bilo ta trenutek verjetno brezposelnih še 60 tisoč izključno iz turizma pa iz teh osnovnih turističnih dejavnosti. Res je, da je na ta sektor vezano še marsikaj. Zaradi tega bo s tem, ko bodo bazične dejavnosti v turizmu oživele ali pa oživljale, več dela tudi za tiste, ki opravljajo spremljevalno dejavnost. Vendar pa ne prej, dokler za to ne bodo pogoji. Slovenija je med tistimi državami, ki lahko med prvimi sproščamo pogoje za to, da tudi dejavnosti, ki živijo od tega, da organizirajo množične dogodke, kjer je veliko ljudi, lahko živijo. Tudi v tretjem korona paketu je vrsta ukrepov, ki jim pomagajo. Zagotovo bo ostalo še nekaj segmentov. Nekje konec junija bo verjetno dovolj čista slika, nekaj segmentov prizadetosti v storitvenih dejavnostih, ki jim bo treba nameniti posebno pozornost, vendar v naprej ugibati je relativno nehvaležno, ampak za enkrat nihče ni izpuščen tudi iz teh sektorjev. Poglejte, lahko mi poveste, kako se je poskrbelo za vse te leta 2009, ko je bil padec bruto domačega proizvoda 8 % ali 9 %, koliko univerzalnih temeljnih dohodkov se je takrat razdelilo, koliko pomoči tistim, ki so bili na čakanju, koliko turističnih bonov ljudem, s tem da je bila Slovenija takrat zadolžena 22,5-odstotno, danes smo bistveno manj. Se pravi, prostor je bil ogromen. Vse kar je šlo, je šlo v banke, ki ste jih potem poceni prodali.
Zdaj pa skušamo pomagati tako, da pomoč pride do ljudi, neposredno tudi do gospodarstva. Tam, kjer je pa to bolj smiselno, pa preko ljudi do gospodarstva. Vi mi povejte, kaj je boljše: da se recimo 100 milijonov evrov razdeli ljudem v turističnem sektorju, ki sedijo doma, ne delajo, dejavnosti stagnirajo, objekti propadajo, ali da se ta denar razdeli ljudem, ki potem te objekte koristijo za svoj dopust, dejavnost živi in se lahko tudi razvija. Če bazično turistična dejavnost deluje, deluje še marsikaj. Ponekod praktično cele regije živijo od tega, in jaz mislim, da je to kar dobra rešitev, stane pa enako. Ob prejšnji gospodarski, finančni krizi se je dalo veliko denarja v banke, plačeval se je tudi skrajšan delovni čas oziroma brezposelnost, samo s temi ukrepi smo imeli najdaljšo recesijo v zgodovini oziroma med državami članicami Evropske unije. Čas je, da se nekaj od tega naučimo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Prednik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor. Sicer ste v svojem odgovoru nekoliko zašli, ampak okej. Zavedam se jaz pa zavedamo se tudi Socialni demokrati, kar smo tudi tekom sprejemanja vseh zakonov nonstop ponavljali, da je bilo opravljenega veliko dela, sprejeta je bila vrsta rešitev, ki smo jih podpirali tudi Socialni demokrati. Vsem nam je jasno, da vsega ni mogoče storiti takoj. V svojem izvajanju sem v bistvu skušal samo prijazno opozoriti na težave vseh tistih, ki jih vaši dosedanji ukrepi niso naslovili in seveda apel, da jih bodo vaši prihodnji ukrepi naslovili. Navedel sem primer vseh, ki so vezani na javne prireditve. Na njih, tukaj se lahko strinjava, predsednik Vlade, temeljita slovenski turizem in gostinstvo, ki sta izredno prizadeta. Pa to je le eden od primerov skupin, ki jih vaši ukrepi izpuščajo, in upam, da jih boste v prihodnosti naslovili. Po mojem skromnem mnenju je ključni problem v tem, da ljudje na svoje predloge ne dobijo odgovorov. Vsaj tako nam tudi ljudje iz terena sporočajo. Vsi ti so se podredili vsem ukrepom, z njimi pa z vladne strani enostavno ni komunikacije in ni odgovora. Strinjala se bova tudi v tem, da imajo ljudje trenutno resnične težave in da so dali vrsto dobrih predlogov, ki smo jih dali tudi Socialni demokrati in ostala opozicija tekom sprejemanja. In tu gre kritika, da je desna koalicija v Državnem zboru povozila čisto vse amandmaje. Če bi vsaj kakšnega sprejeli, bi verjetno kakšna težava že danes bila odpravljena.
Tako vas, predsednik, še enkrat sprašujem:
Kako boste z njimi okrepili dialog, ki ga sedaj ni bilo, in kako jim boste pri prihodnjih rešitvah tudi konkretno pomagali?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima predsednik Vlade.

JANEZ (IVAN) JANŠA: No, ni res, da ni bilo dialoga. Za pripravo prejšnjega protikorona paketa je Vlada ustanovila 5 delovnih skupin, kjer so sodelovali vsi segmenti. Tudi opozicija je bila vabljena, dobili ste osnutke predlogov, ki ste jih potem komentirali na tiskovnih konferencah. Imeli smo posebno delovno skupino, kjer je bilo vključeno tudi turistično gospodarstvo. Tudi za pripravo tega tretjega protikorona paketa smo imeli posebne sestanke s predstavniki turizma. Na sestanku, kjer so bili predstavniki zbornic, kjer sem bil jaz prisoten, smo o vseh teh stvareh govorili. Ni se možno sestati z vsakim podjetjem posebej. V Sloveniji je gospodarska pa tudi storitvena dejavnost organizirana v različne zbornice. Z vsemi temi predstavniki smo sedeli, upoštevali številne njihove predloge, povedali pa tudi, kaj v tem trenutku zaenkrat še ni možno, ker tudi ni natančne slike. In tudi za nekatere stvari še ne vemo, kako se bodo lahko sproščale, glede na to, da je od trenutne epidemiološke slike, do tega, da se stanje stoprocentno potrdi, treba počakati 10 ali pa 12 dni, pa še več faktorjev na to vpliva.
Za ta čas, ki ga še vedno živimo, do konca 31. maja pa so vse te dejavnosti bile deležne enakih ugodnosti kot vsi drugi. Nihče ni zaradi tega ostal brez dela, tudi če je bil samozaposlen. Res pa je, da se določene dejavnosti niso mogle odvijati. Ampak tukaj pa ne gre samo za organizatorje prireditev, tudi številne tovarne niso mogle delati, marsikaj ni potekalo. Ta država nima toliko denarja, pa tudi če si cel proračun sposodi za letošnje leto, da se plača vse tisto, za kar nekdo misli, da bi lahko naredil, pa v tem času ni naredil. To je tudi neizmerljivo. So pač lahko delane neke primerjave.
Še enkrat, tisto, kar lahko naredimo, je to, da blažimo posledice, da ohranjamo potenciale tudi tovrstnih storitvenih dejavnosti, o katerih govorimo. In ta vlada to dela. Vidi se to iz Bruslja, vidi se to iz drugih prestolnic. Čas bo pokazal, da se to vidi tudi iz Ljubljane.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Prednik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

JANI PREDNIK (PS SD): Hvala za besedo.
Dejstvo je, da dialog zahteva, da se dva poslušata in na tem tudi gradita dialog, ne zahteva, da se nekdo popolnoma podredi in samo hvaležno sprejme, kar v tem primeru ponuja oblast. In prav je, da so tudi ljudje do ukrepov oblasti kritični.
Veste, spoštovani predsednik Vlade, vi ste tisti, ki lahko začnete z zgledom in nadaljujete z dejanji. Kdor dvomi, sprašuje ali celo kritizira, ni vaš sovražnik, ampak vam v veliki meri želijo ljudje samo sporočiti, s čim so nezadovoljni in kaj je treba popraviti.
Jaz zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. in ne 25. maja, kot sem prej pomotoma navedel, v okviru glasovanj.
Naslednja je na vrsti za poslansko vprašanje kolegica Violeta Tomić, Levica.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Moje vprašanje predsedniku Vlade je popolnoma enostavno:
Gospod Janša, kdaj mislite odstopiti?
Vsakič, ko ste na oblasti, državo obremenite s svojimi frustracijami, zgodbicami, starimi več kot 70 let, z agresivnimi napadi na vse, ki mislijo drugače ali si vas celo drznejo kritizirati, prvorazredno nedotakljivo božanstvo, po sistemu: kdor ni z nami, je proti nam. In zato niste državnik, mogoče ste ta potencial nekoč imeli, ampak ste na žalost se odločili vso svojo energijo investirati v razdor. V Sloveniji ni bilo in ni politika, ki bi tako polariziral javnost in ki bi tako razdvajal ljudi kot vi in ki bi pri ljudeh vzbujal toliko odpora, da so pripravljeni desettisoči oditi na ulice, samo da bi se vas znebili. Vsakič, ko se pojavite na oblasti, Slovenijo za več let obremenijo korupcijske afere, izginuli milijoni, vojno dobičkarstvo, od orožja v devetdesetih, preko patrij pred desetimi leti in zdaj imamo zgodbo z maskami. Da o tem, kako si lastite državo in proračunski denar, sploh ne govorim. In mislite, da lahko izsiljujete ljudi po sistemu, kdor je prejel pomoč od države, ne bi smel protestirati ali karkoli reči.
Skratka, gospod Janša jezo, ki ste si jo nakopali, zanjo ste res sami krivi, kajti vaša oholost, sprenevedanje, cinizem, prezirljivost in vaš pogled na državljane, kot da so vaši hlapci, in vaša nedostojna in primitivna retorika je nevredna vaše funkcije.
Zdaj boste rekli, da ste edini sposobni voditi državo in da je vaša ekipa pokazala izjemne rezultate, pa naj se dotaknem tudi tega. Definitivno so vaš najvidnejši rezultat zadnjih dveh mesecev izginule desetine milijonov evrov, ki ste jih preplačali za maske, ventilatorje in ostali material. Samo za primer naj navedem, da je sosednja Hrvaška porabila 50 milijonov evrov, naša veliko manjša Slovenija pa 200 našega, ne vašega denarja. In ljudje upravičeno zahtevajo odgovore, kam je odšel ta denar, ki ga bodo odplačevali še naši vnuki. Ljudje zahtevajo tudi odgovor, zakaj ste korona krizo izkoristili za obračun z naravovarstveniki, s kulturniki, za privatizacijo vodnih virov, narave, zdravstvenega sistema, ki se je v času krize ravno zato, ker je javni, pokazal za izjemno učinkovitega. In nenazadnje odgovarjati boste morali za genocid nad starejšimi, kajti kar 80 % žrtev covida je iz domov za starejše, ki niso dobili ustreznega bolnišničnega zdravljena. Hvala za odgovore.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: To, kar je bilo prebrano, niti ne zahteva odgovora. Toliko neumnosti naenkrat je težko dati na papir, bom pa vedno branil vašo pravico, da to počnete.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Tomić, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Izjemno me veseli, da ste poudarili, da boste branili mojo pravico do drugačnega mnenja, kajti žal z vaše strani oziroma s strani vaših podpornikov ni tako. Pred nekaj dnevi sem dobila beli prah v nabiralnik. Najlepša hvala pošiljatelju.
Skratka, želim vam tudi povedati, ker imam čas in dovolite, da govorim …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Dopolnjujem vprašanje. Diskreditirate tudi ljudi, ki kolesarijo. Veste, zadnjič sem slučajno spoznala mladega gospoda, ki je naredil selfi s policajem. Zmerjate jih z lenuhi, zajedavci, kar je nedostojno. Ta isti mladi mož ima doma družino, dva majhna otroka in vstaja ob 4.15 vsak dan in me je prosil, da vam to povem. Zvečer, ko pride domov ob 19. uri, nima moči, da bi svojega otroka dvignil v naročje. Nedostojno je tako žaliti državljane in davkoplačevalce. Na cesto je šel kolesarit zato, ker si želi, da bi njegovi otroci živeli v Sloveniji in da bodo lahko ponosni nanjo. Policaj, ki je odreagiral pravilno in ga je pridržal, ko ga je zaneslo, je tarča vaših napadov. Ta isti policaj je med svojimi kolegi izjemno cenjen, tudi sam je riskiral svoje lastno življenje, ko je reševal osemletno punčko. In na take se nedostojno spravljate. Glejte, kar želim povedati, je, da je nedostojno za enega predsednika vlade, da se na tak način obnaša in da je v vojni z vsemi in potem se čudi, če ljudje odidejo na ulice.
Prosila bom za še eno dopolnitev, kajti mislim, da se o tem moramo pogovoriti v Državnem zboru.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Jaz sem pozorno poslušal, samo moram reči, da pojma nima o čem govorite. Očitno kolesarjenje samo po asfaltu ne pomaga ravno k treznemu razmišljanju, tako da bo treba malo v klance.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Tomić, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.
Vidim, da se sprenevedate do konca. Mislim tudi, da ste večkrat očitali, da vam grozi nekdo, in mislim, da če pogledate Slovar slovenskega knjižnega jezika, kaj piše pod janšizem, boste videli, da to ne pomeni grožnje vam osebno, temveč konec takim politikam, lažem, manipulacijam, razdvajanju, netoleranci, sovraštvu, netransparentni porabi našega skupnega denarja in razgradnji vsega, kar je gradnik civilizirane družbe. To je janšizem, ki je večino ljudi pognal na ulice in v popoln obup. Ker imam še malo minut, vam želim povedati, da kljub vašim prizadevanjem za spreminjanje dejstev se zavedajte, da Slovenci nikoli nismo bili del varšavskega pakta in nikoli nismo bili za železno zavezo. Nikoli. In ravno zaradi tega smo vsakič v zgodovini dokazali, da smo sposobni in da smo pripravljeni ubraniti naše demokratične pravice.
Zato vas, gospod Janša, pozivam, če vam je kaj do lepše prihodnosti za Slovenijo, če vam je do sprave, če vam je za boljši jutri Slovencev in Slovenk, zakaj ne odstopite. Prosim, da se o tem opravi razprava na prihodnji seji Državnega zbora. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Naslednji je na vrsti za poslansko vprašanje mag. Marko Pogačnik, SDS.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Malo tišine, prosim, kolega Kordiš.
Kolega Pogačnik ima besedo.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik Vlade! Slovenija sodi med najuspešnejše države na svetu v boju z epidemijo covid-19. Vladi Republike Slovenije je s hitrim sprejetjem premišljenih ter učinkovitih ukrepov uspelo obvladati epidemijo koronavirusa, hkrati pa je ohranila socialno in gospodarsko stabilnost Slovenije. Zaradi hitre priprave obeh protikorona zakonskih paketov smo med socialno in gospodarsko manj prizadetim državami. Prvi protikorona paket je bil namenjen predvsem ohranitvi delovnih mest in pomoči najbolj prizadetim skupinam prebivalstva, drugi protikorona paket pa je bil namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in zvišanju povprečnin občinam. Pripravljen je tudi tretji protikorona paket. Z njim sprejemamo dodatne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19. Z najpomembnejšim ukrepom iz tega zakona, to je delnim subvencioniranjem skrajšanega polnega delovnega časa, pa po mojem mnenju določamo tudi izhodno strategijo za čas, ko bo epidemije covid-19 ne samo pri nas temveč tudi v svetu konec.
Vendar pa se pri določanju ukrepov oziroma izhodne strategije soočamo z dvema neznankama. Prva je ta, da nihče ne ve, kdaj bo epidemije v svetu konec, druga neznanka, ki je seveda povezana s prvo, pa je ta, da zaradi tega ni možno dokončno oceniti posledic te krize in na podlagi te ocene sprejeti ustreznih ukrepov oziroma strategije.
Kakšne ukrepe in strategijo namerava ob teh neznankah v bodoče sprejemati Vlada in kakšna je ocena uspešnosti in učinkovitosti ukrepov, sprejetih v protikorona paketu 1 in v protikorona paketu 2?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima predsednik Vlade.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Zdaj vseeno dva stavka na to, kar je bilo prej rečeno. Smrt janšizmu baje ni usmerjena proti konkretni osebi. v 30. letih prejšnjega stoletja so po Nemčiji kričali Juden raus in so rekli, da ni proti nobenemu konkretno usmerjeno. Potem so jih pa 6 milijonov skurili v krematorijih. Toliko v zvezi s tem.
Kar se tiče vašega vprašanja, je pa tako, da ukrepi, ki jih bo Vlada sprejemala zato, da naslednje leto Slovenija ponovno raste, nastajajo. Niso bila vsa ministrstva v Vladi enako obremenjena z neposrednim spopadom z epidemijo in določene priprave so bile lahko izvedene. Eden od teh rezultatov je v obliki zakona o odpravi ovir za pomembne investicije pred vami in je to zelo ključna zadeva, zato da sprostimo tiste potenciale, ki obstajajo. Se pravi, kjer so finančne sheme, kjer so prostori, kjer so programi in kjer so trgi za izdelke, ki bi jih lahko prodajali, pa jih ne, ker nekateri projekti leta čakajo na razna dovoljenja.
Zelo pomembno je tudi to, da vidimo znake, ki prihajajo iz okolja, kamor največ izvažamo. Evropska komisija bo ta teden predstavila nek program za pomoč pri okrevanju evropskega gospodarstva po epidemiji. Ne bo se slučajno ta program imenoval zeleni program, kar pomeni, da se bo poskušalo tudi s tega mesta spodbujati določena prestrukturiranja v gospodarskih panogah, ki so bila nekje na razpotju že pred samo epidemijo. Če povem za primer, v Sloveniji mislim da več kot tisoč podjetij dela za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo. Nekateri malo, nekateri veliko, nekateri pretežno, smo torej zelo vpeti v to proizvodnjo. Trenutno več držav, nekatere bodo to ta teden najavile, razmišlja o subvencioniranju nakupov hibridnih ali pa električnih avtomobilov. To zahteva masovno prestrukturiranje v teh panogah. Vlada namerava z ukrepi, ki so ji na voljo, pa tudi s tem, kar se bo dalo narediti v okviru teh evropskih programov, izrazito podpreti te reformne ukrepe za prestrukturiranje, ker je to pač prihodnost. Tisti, ki bo tukaj zaostal, ne bo zaostal zaradi korone, ampak ker teh signalov enostavno ne vidi. Ta debata je recimo zdaj zelo živahna ob nekaterih zahtevah avtomobilske industrije, zato je Vlada že v tretji paket vključila tudi možnosti dodatnega kreditiranja, ugodnega kreditiranja preko SID banke prestrukturiranj v avtomobilski industriji oziroma te programe bomo v prihodnosti še razširili za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz tega zelenega načrta Evropske komisije. Ključno pa je seveda, da ustvarjamo okolje, so pa tukaj problemi, ki jih ni prinesla epidemija, ampak obstajajo v Sloveniji že dolgo, kjer je podjetništvo zaželeno, kjer se podjetnikom ne grozi, kjer se jih ne imenuje za izkoriščevalce in tako naprej, ampak kjer se ve, da denar ne raste na drevesu, da ga je treba ustvariti in da vsak, ki je podjetnik, ki skuša zagotoviti, da neki programi shodijo, zaposluje nove ljudi, prispeva k družbeni blaginji. Da odpravimo te ovire, je Vlada ustanovila tudi strateški svet za debirokratizacijo in računamo, da bomo število teh ovir, ki dušijo še posebej male podjetnike v Sloveniji, bistveno znižali oziroma bistveno zmanjšali že do konca tega leta. Računamo, da bo na ta način veliko tega, kar je potencial, pa ljudje ne vedo, ali bi začeli te programe v Sloveniji ali bi iskali kakšno boljše okolje, tisto, kar bo odločilo, da se ostane doma.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Pogačnik, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor.
Da Slovenija ohrani položaj države, ki je najuspešnejša v boju z epidemijo covid-19 v Evropi in da lahko Slovenija stopi po poti hitrega gospodarskega okrevanja, je po mojem prepričanju poleg čiste epidemiološke slike treba ohraniti tudi ugled Slovenije. Vendar pa se ugled Slovenije ruši s strani številnih deležnikov. Od opozicije, ki z umetno ustvarjeno afero nabave zaščitnih mask brutalno obračunava z vlado in jo ruši v enem od najtežjih časov za Slovenijo, preko nekaterih medijev, ki z lažnimi novicami, kot je bila ta, da upokojenci ne bodo dobili turističnih vavčerjev, zavajajo in vznemirijo slovensko javnost, do demonstracij skrajnih levičarskih skupin, s katerimi se ogroža javno zdravje in katere vodijo in usmerjajo skrajni levičarski politiki.
Kako se lahko Vlada na to odzove?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima predsednik Vlade.

JANEZ (IVAN) JANŠA: No, v svetu vseeno, ne glede na vse to, kar ste navedli, najbolj odmevajo realne stvari. Ko je vlada prejšnji teden na podlagi epidemiološke slike ugotovila, da lahko s koncem tega meseca, če se ta slika v tem času ne poslabša, razglasimo formalno konec epidemije, ker imamo na dan nekaj primerov ali pa nič primerov novih okužb, je, ne ta novica, ampak podatki o tem, kje je Slovenija, kakšno sliko smo imeli zadnjih 14 dni v primerjavi z drugimi državami, obšla svetovne medije. Prejšnji vikend je bilo 24 tisoč objav, kolikor se je dalo ugotoviti z brskalniki, s to novico. Ni pisalo, da Slovenija misli, da je konec epidemije, ampak so bile predstavljene številke, ki to dejansko dokazujejo. Moram reči, da nihče ni podvomil v slovensko stroko, da tukaj ne navaja pravih številk. Zaradi tega je bilo ogromno omemb Slovenije v pozitivnem smislu, kar samo po sebi prispeva k temu, da se tudi tujci, ko bodo za to nastali pogoji, vračajo ali pa obiskujejo naše turistične destinacije. Seveda to ni nepomemben dejavnik pri odločitvi tistih, ki v tem trenutku iščejo nove lokacije za preselitev proizvodnje, in to ne samo medicinske ali pa zaščitne opreme, ampak številnih drugih kritičnih artiklov iz Azije v Ameriko ali v Evropo. Jaz mislim, da ni denarja, ki bi ga lahko dali katerikoli svetovni piar agenciji za tako dobro sliko v državi, kot jo je ustvaril naš uspeh v boju z epidemijo. Prišle so številne čestitke od povsod. Mogoče je to celo preveč vplivalo na nekatere pri nas, ki mislijo, da je pa zdaj že vsake nevarnosti konec in da previdnost za naprej ni potrebna.
Zdaj se tudi iz številnih strokovnih krogov iz drugih držav obračajo na nas z vprašanji in primerjajo, kateri so bili tisti ukrepi, ki so omogočili, da je Slovenija brez tega, da bi razglasila izredno stanje, vojno stanje, policijsko uro, kot so delali drugi, prišla do takšne slike. Enotna ugotovitev je, da sta dva razloga za takšno stanje. Prvi je ta, da smo se pravočasno odločili za pravilen nadzor širjenja okužb, čeprav smo bili zato takrat kritizirani. Drugi razlog pa je v tem, da so bili ukrepi sprejemani pravočasno in da so jih ljudje upoštevali. Marsikje … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, se zahvaljujem za podane odgovore.
Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog.
Besedo ima kolegica Jerca Korče, ki bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Spoštovani minister, na skrb vzbujajoče razmere v domovih za starejše občane že dva meseca opozarjajo številni. Med drugimi smo na vaše ministrstvo naslovili kar nekaj poslanskih vprašanj. Prav tako je bila ta tematika obravnavana tudi na seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru. Domovi so postali žarišče okužbe, največ okuženih in umrlih pa je bilo prav starostnikov iz domov. Kljub nujnosti ukrepanja se je na žalost vaša vlada raje ukvarjala z drugimi zadevami, hkrati pa sicer poudarjala, da rešujete življenja. V domovih so zaposleni bili bitko, država pa jih je pustila prepuščene same sebi. Jaz upam, minister, da se boste na tem mestu strinjali, da bitka, ki se je bila v domovih za starejše občane, ni nikomur v tej državi v ponos, da smo tiste starejše, ki so gradili to državo, pustili nekako prepuščene same sebi. Namesto da bi te obolele stanovalce preselili v bolnišnice, ste jih raje spremenili v negovalne bolnišnice, kljub temu da so vsi vedeli, da strokovnega znanja za reševanje teh zadev v domovih za ostarele nimajo. Če ponovim večkrat slišana opozorila – domovi ne morejo zagotoviti ustrezne zdravstvene obravnave obolelih za covid-19 in tega od njih tudi nebi smeli pričakovati.
Pa če se od te tragične zgodbe, ki se je odvijala v zadnjih dveh mesecih, kljub temu znamo obrniti v prihodnost, me na tem mestu, spoštovani minister, zanima sledeče:
Ali se morda kljub vsemu do določene mere čutite objektivno odgovorni za to, kar se je dogajalo v domovih?
Ker po zadnjih podatkih oziroma če gledamo procentualno, je kar 80 % vseh smrtnih žrtev ravno iz domov. Glede na to da strokovnjaki in tudi vaša vlada napoveduje možnost drugega vala epidemije novega koronavirusa, me zanima:
Kako boste ravnali ob morebitnem drugem valu?
Ali imate pripravljene primerne scenarije, da se nam ne ponovi to, kar se je dogajalo – ali boste zagotovili bolnišnično oskrbo ali kako boste v teh primerih ravnali, jih boste osamili?
Kako na splošno boste preprečili širjenje okužb v domovih za starejše občane ter s tem posledično morebitne smrtne žrtve?
Jaz mislim, da to je tematika, ki upam, da vas v polnosti zaseda oziroma obremenjuje in da imamo resnično pripravljene scenarije, kako zaščititi tiste, ki so prepuščeni bili sami sebi, pa mislim, da je bilo to skrajno neodgovorno in neprimerno ravnanje. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa. Spoštovana poslanka, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik, prvič s tega mesta. Hvala za ta vprašanja.
Kot sem že večkrat poudaril, iz vseh podobnih vprašanj veje velika skrb za stanje starejših v Sloveniji in jaz ga tako dobronamerno tudi jemljem. Naj najprej na kratko orišem dogajanje v slovenskih domovih za starejše občane, ki niso edina oblika institucionalnega varstva v Sloveniji, kot veste, v času covida oziroma v času pandemije. V Sloveniji sta 102 domova za starejše. V teh domovih je slabih 19 tisoč oskrbovancev. Jasno je, da je to bila ena izmed prioritetnih skrbi zame kot resornega ministra in za vlado, da se zagotovi kar najvišji nivo oskrbe in zaščite za te varovance oziroma oskrbovance. V 90 % domov okužbe s koronavirusom ni bilo. V 14 domovih se je le-ta pojavila, ampak v veliki večini samo z enim ali dvema primeroma in so jih ekipe teh domov tudi uspešno zajezile oziroma stabilizirale situacijo. V tistih domovih, kjer se je virus bolj razširil, najbolj tu poznamo 4 domove po Sloveniji, pa so vse ekipe, ne samo ekipe tistih konkretnih domov za starejše, ampak tudi ekipa ministrstva za delo, ekipe lokalne civilne zaščite in ostalih, ki so sodelovali, vložile veliko napora, skrbi, veliko dela v to, da smo jim kar najbolje pomagali. To, da 90 % domov ni imelo okužbe s koronavirusom, jemljem kot znak, da so bili ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z boleznijo covid-19 v domovih za starejše uspešni. Na tem mestu naj povem, da sem ponosen in hvaležen vsem požrtvovalnim strokovnim ekipam domov za starejše, ker samo z njihovo pomočjo smo v Sloveniji uspeli preprečiti italijanski scenarij.
Kot sem omenil, so okužbo ugotovili v štirinajstih domovih. Največji izbruhi so bili v domovih starejših Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Metlika, v manjši meri tudi Horjul in enota Bokalci, to je enota doma za starejše občane Vič Rudnik. Okužbo pa so ugotovili tudi v nekaterih drugih domovih, vendar kot sem rekel, največ z enim oziroma dvema covid pozitivnima osebama.
Stanje v domovih za starejše se umirja, zato so naše trenutne aktivnosti že usmerjene v pregled uspešnosti vseh ukrepov in dobrih praks ter oblikovanje načrta za obvladovanje okužb s covid-19 ob morebitnem drugem valu. Oblikujemo delovno skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb s covid-19, v katero bo vključena stroka, predstavniki izvajalcev in obeh pristojnih ministrstev. Vemo namreč, da si pristojnost v domovih za starejše delimo z Ministrstvom za zdravje in skupaj z njimi že od začetka, od prevzema odgovornosti tesno sodelujemo pravzaprav na dnevni bazi pri pripravi in sprejetju potrebnih ukrepov in navodil. Ključna naloga te delovne skupine bo pregled vseh ukrepov in dobrih praks poteka obvladovanja okužbe covid-19 ter priprava načrta za primer drugega vala. Tako bomo oblikovali tudi protokole in usmeritve, kako naj izvajalci delujejo, ukrepajo ob morebitnem drugem valu. Cilj je, da se zagotovi varnost in zaščita naših oskrbovancev, stanovalcev in zaposlenih ter v največji možni meri, kar je tudi zelo pomembno, ohranja normalno življenje stanovalcev domov za starejše.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Korče, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja. Najlepša hvala, spoštovani minister, za ta oris stanja. Težko bi se strinjala, da v 90 % teh okužb ni bilo, da je to kakršenkoli izgovor ali pa morda celo pohvala Vladi, da je odreagirala. Če samo v enem domu ti ukrepi niso delovali, in podatki kažejo, koliko je bilo smrtnih žrtev, in domovi nam poslancem poročajo tudi, da so bili prepuščeni sami sebi, da niso imeli jasnih navodil in pa nenazadnje najpomembnejše, da je komunikacija očitno tudi z Ministrstvom za zdravje in z bolnišnicami bila na tako nizkem nivoju, da ni prišlo do tega, da bi se te oskrbovance premestilo v bolnišnice, kjer so bile kapacitete prazne. Jaz mislim, da v naši državi si vsak, ne glede na starost, gmotni položaj in še kaj drugega zasluži enakopravno obravnavo. Tukaj te enakopravne obravnave ni bilo. Pojavlja se tudi v medijih, kako so se izdelovalni neki seznami. Vse te stvari so, jaz mislim, da nevredne leta 2020 in nevredne tega, da imamo po ustavi zagotovljeno enakopravno obravnavo.
Zanima me, če lahko dopolnite odgovor:
Kdaj bodo ti protokoli pripravljeni?
Kako daleč je delovna skupina?
Kdaj bodo te usmeritve dane?
Jaz mislim, da tukaj ni časa za čakanje, za pretirano diskusijo v delovnih skupinah, ampak da dobijo domovi čim prej jasna navodila, da bo ta drugi val povsem drugačen, kot je bil prvi val. Pa niste mi odgovorili, kako čutite svojo objektivno odgovornost, ki je v politiki v takih primerih po mojem prva na mestu. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa spoštovana poslanka.
Ponovno bi želel povedati, da iz tega vprašanja in podobnih vprašanj čutim veliko skrb za oskrbo starejših, jo tudi delim in v skladu s tem tudi z ekipo delujemo. Kot veste, sva s kolegom ministrom Gantarjem že zelo zgodaj, ko se je zaznala večja okužba v domu starostnikov v Šmarju pri Jelšah, šla tja, se pogovorila z vodstvom, preverila stanje. Tudi še z nekaterimi drugimi vodstvi domov sem se sestal v času krize in ravno zaradi tega, pa bom zdaj zelo oseben, zelo težko sprejmem oceno, da so recimo ekipe domov odgovorne za te smrti. Glejte, vsaka smrt je izjemno hud udarec za vse svojce, za vse, ki so tistega, ki se je poslovil, poznali. Zagotavljam vam, da so ekipe domov za starejše nudile najvišji možen nivo oskrbe in podpore vsem, ki so oskrbo potrebovali.
V petek sem bil skupaj z varuhom človekovih pravic v domu starejših občanov v Novi Gorici. Tudi tam smo slišali zagotovilo, ki je potrdilo našo usmeritev že med pandemijo, da vsi oskrbovanci, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali, so ga tudi dobili. Prav vsak oskrbovanec, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, ga je tudi dobil. Menim, da je prav tako.
V tem smislu bi rekel, da so ekipe domov za starejše, to preizkušnjo opravile z odliko. Samo zaradi njihove požrtvovalnosti in zaradi njihove strokovnosti lahko rečem, da smo preprečili italijanski scenarij. Protokoli bodo pripravljeni v najkrajšem možnem času. Želimo pa, da so strokovni, da so dobri, da so dobro podprti z izkušnjo pandemije iz tega časa in da bodo tudi preprosti in uporabni, jasni, da bodo lahko ekipe domov za starejše in drugih oblik institucionalnega varstva tudi dobro pripravljene na morebitni drugi val.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Korče, imate postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru?

JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala.
Ekipe domov vsak dan opravljajo, tudi pred koronavirusom, ker vemo, da so podhranjeni, vsi vemo, pa za to so odgovorne vse vlade, tudi pred vami, da ne bo tukaj kakšne pomote. Zvračati zdaj odgovornost oziroma kot ste hoteli prikazati moje vprašanje, da ekipe domov za ostarele naj bi bile odgovorne, tega jaz nisem rekla. Politika je tista, ki je bila odgovorna, kakšne usmeritve so te ekipe prejele in ali so bile prepuščene sami sebi ali ne. Kolikor nam je znano, je tukaj politika postopala do neke mere ignorantsko in se tej tematiki ni posvetila takrat, ko bi se morala, ker ste se pač ukvarjali z drugimi zadevami.
Jaz mislim, da je tematika domov za ostarele tudi v času koronavirusa razgalila številne probleme, in na tem mestu podajam postopkovni predlog, da se okoli te zadeve opravi splošna razprava. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Naslednji je na vrsti za vprašanje kolega Samo Bevk, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Na območju četrte razvojne osi se izvaja kar nekaj projektov. Največji so na relaciji Želin – Most na Soči, galerija Jelični vrh v Zali, v letošnjem letu pa naj bi se po napovedih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo začela gradnja tudi med Trebijo in Sovodnjami. Nekateri odseki na tej zelo pomembni prometni osi pa so povsem prezrti. Predvsem na relaciji Želin – Spodnja Idrija, kjer se v naslednjih letih sploh ne načrtujejo novi investicijski projekti, niti načrti zanje ne, je pa ta del četrte razvojne osi danes v najslabšem stanju. Že vrsto let se načrtuje tudi obnova ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke.
Zato vas, spoštovani gospod minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, sprašujem:
Kdaj se bo začela izdelava načrtov za obnovo odseka Želin–Spodnja Idrija?
Kdaj lahko pričakujemo začetek obnove ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo?
Kako je z načrtovanjem novega dostopa do avtoceste na Kalcah, kar bi skrajšalo čas vožnje do avtoceste iz Zgornjega Posočja, Idrijsko-Cerkljanske regije ter dela Notranjske in razbremenilo promet za velik del Logatca?
Za vaše odgovore se vam, gospod minister, že vnaprej zahvaljujem. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Minister, imate besedo za odgovor.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala za vprašanje. Cenjeni in spoštovani kolegice poslanke, poslanci!
Projekt četrte razvojne osi, ki povezuje Zgornje Posočje in Cerkljansko z Gorenjsko, preko idrijsko-logaškega kraka pa naprej z osrednjo Slovenijo je bil, kot ste sami omenili, že v preteklosti, v zadnjih desetih letih deležen bistveno intenzivnejših vlaganj, kot so bili primerljivi ukrepi, na primer, tudi na ostalih razvojnih oseh. Sam se večkrat uporabnik te ceste, ko grem v Posočje. V preteklosti se je zlasti na tem spodnjem delu gradnje, kar ste tudi omenili, kar veliko postorilo, če pogledamo toliko in toliko let nazaj.
Glede tega omenjenega odseka glavne ceste Želin–Spodnja Idrija to drži. Za ta odsek ni opredeljen poseben načrt razvojnih programov oziroma z veljavnim načrtom vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki je bil sprejet v decembru leta 2019. Se pravi, ni opredeljen noben ukrep na tem odseku, tako da se vsa posodabljanja izvajajo v okviru rednih investicijskih del na državnem cestnem omrežju. Treba bo spremeniti načrt, če želimo delati večjo rekonstrukcijo tega odseka. V okviru vašega vprašanja smo idejo za določeno rekonstrukcijo v cestnem omrežju tukaj dobili. Se pravi, da se tukaj to opredeli v načrt. Je pa res, da je vse povezano na koncu s finančnimi sredstvi, ki morajo biti primerljivo vložena na vse regije po Sloveniji, na vse tako rekoč razvojne osi. Ampak poudarjam, da je ta del za decentralizacijo pomemben, ker ta del Slovenije je nekako odrezan od osrednjega dela Slovenije, zlasti je tukaj problem slaba prometna infrastruktura. Se pravi, da bi to lahko nekoč vnesli, lahko bi spremenili ta načrt, o katerem sem govoril. Ampak da ne bo pomote, vse, kar je v okviru rednih investicijskih del, se tudi na tem odseku izvaja. Res pa je, da v načrtu ni širše rekonstrukcije.
Obnova ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Vzporedno z rekonstrukcijo ceste na odseku Spodnja Idrija v tem delu, ki ste ga omenili, se pravi v dolžini 1,4 kilometra, se bo gradila tudi kolesarska pot, ki bo konstrukcijsko večinoma na konzolah, nad vodotokom, kar je pohvalno. Za gradnjo kolesarske poti so skladno z dogovorom za razvoj Goriške razvojne regije predvidena tudi kohezijska sredstva. Rekonstrukcija ceste in gradnja kolesarske poti se bo predvidoma začela sredi prihodnjega leta, se pravi leta 2021. Jaz upam, da bi ta datum lahko premaknili že kaj naprej. Se pravi, ko bodo pridobljena tudi vsa zemljišča in tudi vzporedno s tem vsa dovoljenja ter odločitev o dodelitvi sredstev EU. Splača se počakati še nekaj časa, da dobimo ta sredstva in da lahko vzporedno naredimo tudi potrebno kolesarsko pot za ta odsek.
Zelo se vam zahvaljujem pa za tretji del vašega poslanskega vprašanja, in sicer glede dostopa do avtoceste tam pri Kalcah. Načrtovanje novega dostopa do avtoceste na Kalcah, kar bi, kot ste omenili, razbremenilo velik del Logatca, hkrati bi tudi pohitrilo dostop na avtocesto s strani prebivalcev Idrije, pa naprej Cerknega in tako dalje. To se bo začelo s prostorskim umeščanjem obvoznice. Jaz sem bil na obisku pretekli teden v Logatcu in sva to diskusijo odprla z županom Občine Logatec. Mislim, da lahko tudi on potrdi, jaz sem dal naročilo Družbi Republike Slovenije za infrastrukturo, da se naredi vzporedno s tem vsa priprava, vsa potrebna dokumentacija, da se ta projekt uvrsti v proračun, kar bi bila pa osnova za začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja. S tem projektom bi razbremenili tako Logatčane, kot bi pohitrili dostop do avtoceste s strani prebivalcev Idrije, Cerknega ter celotnega tega dela Posočja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bevk, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Pozdravljam vašo namero za spremembo razvojnega načrta, ki je prezrl ta zelo pomemben in danes, bi lahko rekel, najslabši del ceste na četrti razvojni osi med Želinom in Spodnjo Idrijo. Tako da bi lahko tukaj pričakovali kakšen večji investicijski projekt, ne pa samo redno vsakoletno vzdrževanje, kar pomeni nekaj metrov nove preplastitve. Tako da to pozdravljam. Veselim se tudi, da je napoved, da se lahko začne gradnja že leta 2021 do Spodnje Idrije. To somestje med Idrijo in Spodnjo Idrijo potrebuje bolj sodobno infrastrukturno ureditev, cesto, kolesarsko stezo. En del je bil že narejen, tako da sem zadovoljen z vašimi odgovori.
Glede dostopa do avtoceste na Kalcah pa sem tako pobudo sam podal Vladi in pristojnemu ministru že pred več kot desetimi leti, vendar takrat za to ni bilo posluha. Veselim se, da so sedaj spoznali tudi v Občini Logatec, da je to nujno potrebna investicija.
Jaz sem trenutno tudi predsednik Kluba primorskih poslancev, zato nameravam v mesecu juniju na temo projektov na četrti razvojni osi sklicati tudi Klub primorskih poslancev, ki sedaj zaradi te epidemije ni mogel delovati. S tega mesta vas vabim, da se Kluba primorskih poslancev na to temo tudi udeležite. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Gospod minister, želite še dopolniti svoj odgovor morebiti?

JERNEJ VRTOVEC: Ne želim v bistvu nič dopolniti, ker mislim, da se z gospodom Bevkom tukaj strinjava, da je ta del odseka treba obnoviti, treba je narediti širšo rekonstrukcijo. Tudi glede obnove ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo, tukaj je časovnica zelo jasna, v sredini prihodnjega leta. Sem minister, ki pač zahtevam, da se speljejo stvari, ki so obljubljene, da smo tukaj učinkoviti. Verjemite, da bom jaz tisti, ki bom najbolj tečen tudi do svojih sodelavcev, da pride do izvajanja teh projektov, ki so bili obljubljeni že v preteklosti.
Kar se tiče Kluba primorskih poslancev, sam sem tudi minister s Primorske, tako da se z veseljem odzovem vašemu vabilu. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Tomaž Lisec, ki bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana ministrica, kolegi in kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!
Glede na to da sem že tretji mandat ne samo poslanec Državnega zbora, predvsem pa član Odbora za izobraževanje, sem v času epidemije še bolj pozorno spremljal vse ukrepe, ki so se dogajali na področju izobraževanja. Moram reči, da teh ukrepov ni bilo tako malo. Bi pa imel, gospa ministrica, za vas nekaj vprašanj in upam na konkretne odgovore.
Jaz zelo pozdravljam to, kar ste sprejeli tako znotraj PKP1 in PKP2 v tem času. Spremljam tudi vse odloke, ki ste jih sprejeli in so se posredno ali neposredno dotikali študentov. To je po moje populacija, ki je ravno v tem času že tako v neki krizi, stiski. Stari so približno 18 let, tudi brez epidemije bi bil pred njimi konec let, bi zdaj bili pred tako imenovanim predizpitnim obdobjem in verjetno so zaradi tega še bolj pozorno spremljali, kaj se na tem področju dogaja.
Pa me zato, spoštovana ministrica, zanima najprej glede tega solidarnostnega dodatka za vse redne, izredne štipendije.
Od kod ta pozitivna in pa smela ideja, da so tudi študenti del ukrepov, ki ste jih izvedli?
Ali imate morda podatek, če je kakšna evropska država sledila takšnemu pozitivnemu primeru, ki ste ga vi kot predstavnica Vlade in mi kot poslanci Državnega zbora sprejeli za pozitiven ukrep za študente?
Ali imate morda tudi kakšen odziv Univerze v Ljubljani na tem področju?
Me pa v tej fazi zanima tudi nekaj drugih zadev:
Ali ste bili uspešni pri tem, kar smo v zakonu napisali, na primer prilagoditev izobraževanja, praktično usposabljanje in predvsem podaljšanje statusa študentov, za katerega sam mislim, da je poleg tega solidarnostnega dodatka in pa spremembe obveznih sestavin študijskih programov eden ključnih momentov, ki je bil morda piarovsko prezrt, verjamem pa, da so ga študentje zelo dobro slišali in da bodo z njim tudi delovali?
Za začetek:
Od kod ta pametna ideja o solidarnostnem dodatku za slovenske študentke in pa študente?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, spoštovani poslanec Lisec, za vaše vprašanje. Spoštovane poslanke in poslanci!
Odločitev za enkratni solidarnostni dodatek za vse redne in izredne študente v naši državi je bila na nek način odraz ene simbolne skrbi in pozornosti, ki jo v teh težkih časih država namenja tudi tej pomembni skupini v družbi. Ni bilo nekega večjega, širšega ozadja kot zgolj v tem smislu, da jim damo tudi kot država signal, da vemo, da so tu in da želimo tudi njim to neko simbolno pozornost v tem smislu nameniti. Imate prav, po informacijah, ki jih imamo, smo edina država v Evropi, ki je tej skupini, študentski populaciji namenila kakršenkoli solidarnostni ukrep tega tipa. Kolikor mi je znano, pravzaprav naj bi bili unikum tudi v svetovnem merilu glede tega.
Mogoče nekaj zanimivih statističnih podatkov in pa glede celotnega procesa, ki je bil povezan s sprejetjem in samo izvedbo tega ukrepa, bi vam želela povedati, da smo do prejšnjega petka, 22. 5., že uspešno izplačali solidarnostni dodatek 52 tisoč 180 študentkam in študentom. Samo na prvi dan, ko se je odprla prošnja za prijavo za izplačilo tega dodatka, smo beležili okrog 35 tisoč vloženih vlog zanj. Kot zanimivost, celotna eUprava v državi je v letu 2019 skupaj prejela okoli 60 tisoč vlog. Danes je pravzaprav tisti ključni tudi datum, na katerega želim predvsem študentke in študente, ki še niso oddali svojih vlog, opozoriti, če želijo, da bodo prejeli nakazila do 1. 6., da naj te vloge oddajo prav danes.
Zdaj pa nekaj informacij še v zvezi s samim ukrepom. To je bil tudi za nas, za naš sistem en povsem nov ukrep. V luči pristojnosti in delovanja na ravni ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, je bil to ukrep, ki je pravzaprav neke vrste sestavni del sistema izplačil transferjev posameznikom in posameznicam, ki praviloma absolutno ni v tej pristojnosti, ker veste, da se transferji izplačujejo preko ministrstva, pristojnega za delo. To pomeni, da smo mi morali dobesedno čez noč kot nosilci izplačila tega ukrepa vzpostaviti celovit sistem, ki bi omogočil študentkam in študentom, da bodo lahko oddali vlogo in da bodo potem tudi v zakonsko predpisanem roku upravičeni do izplačila tega ukrepa. Tako da so predvsem zaposlene in zaposleni na Direktoratu za visoko šolstvo v sodelovanju z zaposlenimi na Ministrstvu za finance, z Upravo Republike Slovenije za javna plačila, z Ministrstvom za javno upravo in pa ekipo eUprave ter v sodelovanju tudi z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije aktivirali in postavili na noge ta sistem – sistem, ki je bil vzpostavljen od tiste prve točke elektronskega obrazca, ki je bil pripravljen 21. 4., do potem samega sistema izplačil. Tukaj mi dovolite, da se res iskreno, iskreno zahvalim in tudi pohvalim vse tiste, ki so sodelovali pri postavitvi tega sistema. Brez njih, mi verjemite, tega ne bi bili zmožni izvesti. Celo na nek način lahko rečem, da se je že celotna odločitev in kompleksnost samega sistema zdela tako široka in tako zahtevna, da je že na papirju delovala zastrašujoče, ali jo bomo zmožni izvesti v praksi. Smo pa to uspeli. Toliko, ker mi zmanjkuje časa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Imamo še zahtevo za dopolnitev odgovora.
Kolega Lisec, izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala.
Moram reči, da nisem bil do sedaj seznanjen, da je v bistvu tako velik logistični zalogaj izpeljati takšno zadevo. Zato še enkrat vsem skupaj, ki ste pri tem sodelovali, še večje pohvala in zahvala. Bi imel pa še dve dodatni vprašanji.
Zanima me:
Kako ste v tem času dobrih dveh mesecev sodelovali s Študentsko organizacijo Slovenije?
Ali so bili pripravljeni sprejeti tudi nase kakšen del ukrepov, da bodo sami pomagali študentom?
Drugo vprašanje:
Kako ste v tem času sodelovali z univerzami in fakultetami v Sloveniji?
Tretje vprašanje:

Ali imate kakšne informacije, kolikšen del študentske populacije se bo odločil za ukrep iz 49. člena zakona, podaljšanje statusa študenta?

Najlepša hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa.
V mejah seveda pristojnosti, ker veste, da je v osnovi univerza avtonomna, sodelujemo z univerzami. Smo tudi v stalnem kontaktu s predstavniki študentske organizacije. Želela bi tudi v luči tistega ukrepa, o katerem sem govorila prej, povedati, da smo imeli izjemno, izjemno pomembno in dragoceno sodelovanje tudi s študentskim e-servisom, ki nam je skupaj z mediji omogočal, da smo lahko nemoteno pojasnjevali, informirali študentke, študente v zvezi s tem izplačilom in pa tudi z vsemi ostalimi številnimi ukrepi, ki smo jih sprejeli za to, da pomagamo študentkam in študentom v teh časih in jim olajšujemo pravzaprav tudi nadaljevanje njihovega študijskega dela. V okviru teh tako imenovanih koronazakonov smo tudi aktivirali možnost podaljšanja statusa študenta, če študentke, študenti zaradi aktualnih razmer niso utegnili, niso uspeli opraviti izpitov. Olajšali smo številne tudi postopke in pa priznavanja, pa potrdila, ki jih potrebujejo, z elektronskimi lažjimi poenostavitvami. Tam, kjer smo lahko in je bilo v naši pristojnosti na ravni države oziroma Vlade, ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, smo naredili vse, kar je bilo mogoče, da študentkam in študentom olajšamo tudi to obdobje in tudi njihov celoten študijski proces. Če mi dovolite, bi prav na tem mestu vsem skupaj zaželela eno srečno obdobje opravljanja izpitov, ki so pred njimi, in potem zaslužene počitnice do jeseni. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Primož Siter, ki bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Kolega Siter, izvolte.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovana ministra, pozdravljeni!
V Sloveniji po nekaterih kazalcih se epidemija umirja, kar je dobra novica. Slaba novica pa ostaja ta, da so domovi za starejše še vedno žarišča, kar je razumljivo, starejši so rizična skupina, zato je treba z njimi posebej previdno in uvidevno. Slaba novica pa je tudi ta, da v Sloveniji, ne glede na to, da vlada rada paradira s svojimi uspehi o obvladovanju te epidemiološke krize, nas za dobro jutro zbudi dejanska statistika – 80 % vseh smrti s covid-19, ki so se zgodile v Sloveniji, so se zgodili med stanovalci domov za starejše. 87 % vseh iz domov za starejše pa ni nikoli prišlo do bolnišnične oskrbe. V teh statistikah presegamo tako rekoč vse druge države.
Problematično je dejstvo v obvladovanju epidemije v domovih, da vlada starejših ni premeščala v bolnice, ni sistematično testirala. Tudi na to smo opozorili v Levici že s sklicem nujne seje Odbora za zdravje. Posledica pa je ta statistika, visoka umrljivost posameznikov in nekontrolirano širjenje okužb med oskrbovanci in osebjem. To zdaj ni neka pavšalna ocena. O tem poročajo tako stanovalci, osebje, civilna družba, aktivisti, ki se ukvarjajo s to problematiko, na kar je v končni fazi opozorila tudi naša, prej omenjena seja, na kateri se je resnično zvrstila dolga vrsta civilne družbe in stroke. Vlada pa je bila – tukaj sem kritičen – doslej neodzivna.
Zato sprašujem v zvezi s tem ministra iz obeh resorjev, ki pokrivata domove za starejše in ki sta odgovorna za nastalo situacijo:
Zakaj je prišlo po vajinih ocenah do teh statistik?
Kateri so razlogi, da Slovenija prednjači v odstotku smrtnosti med oskrbovanci domov za starejše?
Kaj je vzrok in kako je vlada dejansko reagirala nanj?
Zakaj ni napotovanje okuženih v bolnišnično oskrbo veljalo kot splošen ukrep?
Na kakšen način in pod katerimi pogoji se oskrbovance in oskrbovanke sploh napotuje danes na bolnišnično oskrbo?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod minister za zdravje.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa tudi za vprašanje.
Me veseli, da so danes ta vprašanja na dnevnem redu, glede na to da je kar nekaj, dajmo reči, neprimernih informacij tudi v javnosti. Kot prvo, da se razumemo, kot človeku in kot zdravniku mi je seveda za vsako smrt žal, po drugi strani pa lahko rečem, da smo se od začetka, ko smo prevzeli, ko smo začeli s tem delom na področju ekonomije, zavedali tudi ranljivosti starejših v teh domovih. Lotili smo sprememb v obeh sistemih, se pravi zdravstvenem in tudi v sistemu zdravstvene varnosti v teh domovih. Bilo je potrebnih kar veliko sprememb, da smo prišli do tega, da smo nekako vsaj naredili primerna oba sistema za situacijo, v kateri smo se prvič tudi v resnici znašli. Gre za zdravstveni in socialni sistem na tem področju, ki sta bila vrsto let v veliki meri podhranjena.
Morda tudi to, da je zmoten podatek, da gre pri domovih za starejše občasne samo za socialne zavode. Treba je vedeti, da je že vrsto let financiran tudi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zdravstveni program tako za zdravstveno nego kot tudi za zdravniško oskrbo. Govorimo o populaciji, ki je tudi sicer v največji meri na eni strani izpostavljena okužbam in tudi največji umrljivosti. Seveda statistika je čudna stvar. Vi ste povedali ene podatke, jaz bi lahko statistično navedel podatke, ki kažejo na bistveno boljšo sliko. Dejstvo pa je, da je v teh domovih umrlo veliko število starostnikov, če pogledamo procentualno glede na celotno sliko.
Zdaj seveda razlogi. V enem delu je jasno, gre za starejše občane, ki so v povprečju v domovih mislim da stari okrog 86 let in jih spremljajo številna bolezenska stanja, zaradi katerih žal tudi umirajo oziroma umiramo, če dosežemo takšno starost v takšnih pogojih. V teh primerih nobeno bolnišnično zdravljenje ni tisto, ki lahko življenje še naprej vzdržuje. To je večno vprašanje, ki se dogaja pri ravnanju z bodisi hudo obolelim, hudo oslabelim, kakšno je optimalno zdravljenje oziroma oskrba. Zato smo poskušali to odločitev iz rok osebnega zdravnika, ki je odgovoren za določen dom starejših občanov, prenesti na tim, ki bi lažje odločal o tem, za koga je dejansko smiselna bolnišnična obravnava, kdo pa takšne bolnišnične obravnave ne potrebuje, ker mu ne bi kot rezultat povzročila podaljšanja življenja ali pa izboljšanja zdravstvenega stanja. To se dogaja v času epidemije, to se dogaja vedno tudi izven vsake epidemije. Zakaj pa ravno v domovih? V vseh državah, o katerih govorimo, je bilo med umrlimi največ starejših oseb. Pri nas večje število v domovih tudi zato, ker je pri nas v povprečju tudi večje število postelj na tisoč prebivalcev, kot je v drugih državah. Na primer, v Sloveniji je to 54, 4 postelje na tisoč prebivalcev, v Italiji, kjer jih je bilo bistveno manj, pa čeprav je bilo smrtnih žrtev bistveno več, pa ne v domovih, je samo 19,2 postelji na tisoč prebivalcev. V povprečju je OECD tudi nižji od Slovenije, in to je enostaven odgovor, zakaj ravno Slovenija in ravno domovi za starejše občane.
Moram ob tej priložnosti še povedati, da niti slučajno, niti v najslabšem scenariju ni bil ne naročen, ne predviden, ne izvajan nikakršen sklep o tistih, ki se jih pusti. To je sprijeno razmišljanje, ki mu odločno nasprotujem in tudi z dokazi lahko, pa zdajle zmanjkuje časa, to povemo, da temu ni bilo tako.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Siter, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Jaz bi se odzval ministru na nekaj trditev. Ko govorimo o teh seznamih, ki so v ljudskem jeziku dobili neko ime, seznami za odpis, ki so žalostna realnost te situacije, je tako. Da ti seznami obstajajo, smo izvedeli iz več virov. O tem so poročali novinarji, o tem govorijo svojci in anonimno, ker jih je bržkone strah za službo in svojo varnost, poročajo nekateri uslužbenci domov za starejše. To je ta žalostna realnost. Še bolj žalostno pri tej stvari pa je, da so se ti seznami, tako poroča teren, oblikovali brez vednosti ljudi, ki so se na teh seznamih znašli. To je problematika teh seznamov, oprostite besednjaku, za odpis.
Še na eno stvar bi odgovoril. Minister, pravite, da domovi za starejše niso samo socialni zavodi, izvajajo tudi zdravstveni program. To je res, ampak nikakor ne v tolikšni meri kakor bolnišnica, kakor ena infekcijska klinika, ki ponudi 100-odstotno kakovostno obravnavo bolnika. Ta podatek je pa še posebej pomemben ob dejstvu, da tako ministrstvo za zdravje poroča, da so kapacitete, ki so bile na voljo v bolnicah, zapolnjene samo do ene tretjine.
Ker je pred nami bržkone po nekih predvidevanjih novi val jeseni ali kadarkoli, oba ministra sprašujem:
Na kakšen način smo pripravljeni, da se tovrsten scenarij ne bo ponovil še enkrat, da ne bomo zopet priča bolnicam, ki bi lahko ponudile pomoč, in na drugi strani seznamom, oprostite izrazu, za odpis na drugi strani?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo.

TOMAŽ GANTAR: Še enkrat odločno nasprotujem tej teoriji o seznamih. Na drugi strani pa moramo vedeti, da je covid-19 bolezen, ki lahko poteka na različne načine, od asimptomatske okužbe do blagega respiratornega infekta pa vse do težje ali pa najhujše oblike, kjer je potrebno intenzivno zdravljenje, vključno z asistiranim dihanjem. In vsak, ki je takšno zdravljenje potreboval, je bil tudi v bolnišnico premeščen. V lažjih oblikah brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice hospitalizacija ni bila primerna. Rešitev je, da se v teh domovih odpravijo predvsem v tem času anomalije, ki so prisotne že vrsto let, se pravi kadrovska stiska na vseh nivojih zdravstvenega in nezdravstvenega osebja in ustrezna edukacija, kjer je to možno. Tudi v bodoče pa bo za vsakega, ki bo potreboval bolnišnično zdravljenje, le-to namenjeno in na voljo v takšni obliki, kot bo posamezni bolnik to potreboval.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Še minister za delo Janez Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, poslanec Siter.
Veliko je povedal že kolega minister Gantar. Iz svojega resorja lahko zgolj zagotovim, da smo bili od prvega dne prevzema odgovornosti res tesno v stikih s skupnostjo socialnih zavodov in z vsemi vodstvi domov, še posebej pa jaz osebno tudi s tistimi direktoricami in direktorji domov za starejše, kjer se je pojavil covid-19. Osebno sem bil v stisku z vsemi, lahko jih vprašate, in vam bodo povedali. Skupaj smo iskali rešitve za njihovo situacijo. Nekateri domovi zaradi arhitekture, nekateri zaradi pomanjkanja kadrov ali pa drugih težav, ki se kopičijo že več kot desetletje, morda dve, niso mogli zagotoviti vsega, kar smo skupaj z Ministrstvom za zdravje v navodilih napisali. Ampak lahko vam povem, da so skupaj z nami iskali primerne rešitve, da bi tem oskrbovancem, ki pri njih živijo, in to je zelo pomembno, dom starejših občanov je za oskrbovance njihov dom, da bi vsem njim zagotovili čim bolj normalno življenje in čim višji nivo oskrbe. In tu so opravili dobro delo. Vsak, ki v domovih za starejše v Sloveniji potrebuje bolnišnično oskrbo ne samo v času pandemije tudi sicer, pa bolnišnično oskrbo dobi in jo je dobil.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Siter, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa. Postopkovni predlog in še pred tem si dovolim en povzetek. Prevzemanje odgovornosti. Dober primer za prevzemanje odgovornosti je švedski premier, ki je pred nedavnim rekel: »Okej, naredili smo napako, napačno smo reagirali.« Oni so imeli 50-odstotno smrtnost oziroma 50 % vseh umrlih s covid-19 je bilo iz domov za starejše in je zato namenil 208 dodatnih milijonov za naslednji val in 10 tisoč novega kadra. Samo toliko o prevzemanju odgovornosti.
Slovenija ni med uspešnimi državami, kot pravi Vlada, v premagovanju epidemije. Poglejte statistike v domovih, se pravi 80 % vseh smrtnih žrtev, 87 % vseh teh ni prišlo do bolnišnične oskrbe. Vlada je z nekim dogovorom na eni strani omejila dostop do zdravljenja, na drugi strani pa s tem, ko ni preselila obolelih v bolnišnice, tvegala množične okužbe v domovih še naprej, medtem ko so bolnice zapolnjevala eno tretjino svojih kapacitet.
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je Vlada brez vednosti pacientk in pacientov oblikovala te neke sezname, neke nedopustne triaže, odrekanje oziroma odredila neko paliativno oskrbo, še enkrat, brez vednosti, brez soglasja pacientk in pacientov, kar je pa najmanj nemoralno pa tudi zakonito ni. Zato pa imamo v končni fazi statistike takšne, kot so.
Zato da Vlado pokličemo na odgovornost je moj postopkovni predlog, da na naslednji seji poslanke in poslanci opravimo razpravo na to nadvse pomembno temo, sicer pa se vidimo tudi na eni nujni seji Odbora za zdravstvo in Odbora za delo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Naslednji za poslansko vprašanje je kolega Franc Kramar, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister!
Jaz vam bom zastavil kar dve vprašanji, obe pa se vežeta na Gorenjsko. Najprej me seveda zanima:
Kje so postopki za izgradnjo južne razbremenilne ceste na Bledu? Ta obvoznica ima res dolgo brado. Prvi dokumenti o tej blejski južni obvoznici so bili sprejeti že leta 1969. Dejstvo je, da se Bled v poletni turistični sezoni duši s prometom, da je ena izmed znamenitosti Bleda poleg gradu in otoka to, da je v poletni sezoni promet skozi Bled skorajda nemogoč, in to se vleče že leta in leta. Sam vem, da so se že zbirala soglasja lastnikov zemljišč za to izgradnjo in da se je tam zadeva zapletla. Ampak dejstvo je, da je vaša predhodnica Alenka Bratušek zatrdila, da naj bi se dela izvajala fazno. To pa pomeni, najprej izgradnja krožišča v Betinu in pa potem po fazah naprej do Mlinega, kjer naj bi bil priklop na cesto za Bohinj.
Druga stvar, ki me zanima, je izgradnja gorenjske železnice. Zanima me:
Ali je podpisana že kakšna pogodba?
V mesecu februarju je bilo objavljeno javno naročilo za nadgradnjo gorenjske železnice, ampak samo za odsek Lesce–Podnart. Sami vemo, da je ta nadgradnja nujna, saj se izkoriščenost obstoječe proge ocenjuje na več kot 90 %. Zanima me, gospod minister:
Ali je kakšna opcija, da bi to celotno gorenjsko progo lahko naredili v enem koraku ali pa se bo to gradilo po trasah?
Za vaš odgovor se vam zahvaljujem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. Hvala, gospodu Kramarju za to vprašanje oziroma dve vprašanji.
Na Ministrstvu za infrastrukturo, gospe in gospodje, se zelo dobro zavedamo pomembnosti nove južne blejske obvoznice, saj je to edina rešitev, ki bi prometno zelo učinkovito razbremenila turistični biser Bled in tudi Bohinj. Tisti, ki gre v Bohinj, trpi v nedogled, da pride do končne turistične destinacije. Če želimo biti turizmu prijazna država, potem moramo temu prilagoditi tudi infrastrukturo. Govorimo o tej cesti. Obvoznica je načrtovana z OPPN Občine Bled že dolgo časa in je investicijsko ocenjena na nekaj manj kot 40 milijonov evrov. Na tej trasi, dolgi 3,3 kilometra, je vključena gradnja večjih objektov, in sicer pokritega okopa dolžine 468 metrov, predora Megre dolžine 283 metrov in potem viadukta preko Jezernice, ki je dolga 108 metrov.
Glede odkupov zemljišč, kar ste omenili, za izgradnjo celotne trase južne razbremenilne ceste na Bledu, je treba pridobiti dokazila o pravici gradivi na zemljiščih v velikosti kar 181 tisoč 545 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je treba pridobiti dokazila za 350 parcel. To ni tako malo. Do sedaj so na celotni trasi podpisane pogodbe v skupnem obsegu za približno 273 parcel, to je zdaj zadnja številka. Objekti, predvideni za rušitev, so vsi odkupljeni oziroma je lastnik tudi potem preseljen v nadomestni objekt. Drži, da se nadaljuje gradnja po fazah. Na prvi fazi, ki predstavlja potek novogradnje dostopnega krožišča na Betinu do predora, je treba pridobiti še 14 parcel. Ko bomo to dobili, jaz upam, da bo to čim prej, je pa en problem, da za 8 parcel poteka postopek razlastitve. Veste, ti postopki niso tako hitri in enostavni. Na drugi fazi, ki predstavlja potek novogradnje od predora do priključitve na obstoječo regionalno cesto na Pristavi, so prebivalci Mlina zavrnili podpise, ker se ne strinjajo s potekom same trase. In tukaj imamo osnovni problem. Zaradi tega s pridobivanjem zemljišč na drugi fazi nič ne napredujemo oziroma postopki so se tam ustavili in krajani Mlina združeni v civilni iniciativi odločno nasprotujejo poteku trase na svojem območju. Občina Bled se je že odločila, da poišče predhodna mnenja nosilcev urejanja prostora na nove variantne rešitve spremenjenega poteka trase na tem območju. O zaključkih novih projektih rešitev, gospod Kramar, ter s predhodnimi mnenji na ministrstvu oziroma DRSI še nismo seznanjeni. Ko bomo s tem seznanjeni, vam pošljem dopis, kaj je glede tega.
Kar se tiče gradnje. Takoj po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja bomo začeli graditi, ker to drugače ne gre. Ampak predpogoj za to je, da pridobimo dokazila o razpolaganju z vsemi potrebnimi zemljišči, in to drugo fazo, da se občini s prebivalci Mlina tudi potem dogovorita.
Kar se tiče gorenjske železniške proge. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je 12. februarja tega leta objavila javno naročilo za nadgradnjo omenjene proge Podnart–Lesce Bled. Vlada, še ta vlada, to je bila ena izmed prvih sej te vlade je sprejela NRP o tem, da je ta del umestila, za kar sem hvaležen kolegicam in kolegom, brez tega tudi tega javnega razpisa ne bi mogli zaključiti. 22. 4. je potekel rok za oddajo ponudb. Prejeli smo dve ponudbi, in sicer ena ponudbo z vrednostjo 46 milijonov 899 tisoč in drugo ponudbo 52 milijonov 974 tisoč evrov. Trenutno sta v teku pregled in analiza ponudb. Začeli bomo graditi takoj, ko pride vsa pravnomočnost.
Kar se pa tiče ostalih odsekov, je veliko odvisno od finančnih sredstev, ampak predvidoma najprej začnemo ta del.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega poslanec, izvolite.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Ni vprašanje, ampak bi dal pobudo. Pri južni razbremenilni cesti na Bledu, sem jaz osebno prepričan, da bi ta bila že kdaj narejena, če ne bi lastniki temu nasprotovali. Problem te ceste je lastniški. V vseh teh letih so vedno znova in znova bila nasprotovanja tej cesti. Tako jaz razmišljam o tem, če ne bi prišlo do tega, da se dobi lastniška soglasja, da se gre v razlastitev. Vem, da traja, ampak vseeno je to po moji oceni na tem območju edina rešitev za prihodnost te južne razbremenilne obvoznice.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Se strinjam, saj za 8 parcel tečejo postopki razlastitve v tem delu, ker se drugače ne da dogovoriti. Če pa želimo narediti nekaj v javnem interesu, in izgradnja te ceste južne obvoznice je v javnem interesu, se moramo posluževati v okviru zakonskih aktov, podaktov vseh pravnih elementov.
Še glede železniške proge Podnart–Lesce. Jaz se strinjam, da bi bilo bolj enostavno, da bi sedaj, ko se bo zaradi obnove zaprl predor Karavanke, tudi to bomo obnavljali, da bi v tem delu obnovili celotno gorenjsko progo. Ampak žal ni predvidenih finančnih sredstev za ta namen. Zaradi tega bomo šli po etapah, in sicer najprej Podnart–Lesce in ko se s tem zaključi naredimo nek dogovor, da se izvede še ostala obnova. Je pa res vse odvisno od denarja. če bi mi imeli neomejen vir finančnih sredstev za obnovo železniške in cestne infrastrukture, verjemite, da bi bilo lažje, ampak ne gre. To tudi ni bilo v proračunu v prejšnjem mandatu dogovorjeno. Žal, če nekaj ni v proračunu, tudi dvomim, da bomo mi zdaj v takih javnofinančnih časih, kot smo, lahko nekaj naredili z rebalansom proračuna. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec mag. Branislav Rajić bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
Izvoli.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, nekoč sva bila koalicijska sokolega, tako da mi je danes lahko, da govorim in vas prosim za odgovor na to vprašanje.
Decembra lani sem vašega ministrskega predhodnika spraševal glede normativne ureditve področja psihoterapije. Konkretno sem spraševal, ali se nadaljuje delo delovne skupine, ki je bila v letu 2018 ustanovljena za namen priprave Predloga Zakona o dejavnosti psihoterapije in svetovanja. Skrajni čas, da bi ta delovna skupina s svojim delom že zaključila, se je verjetno iztekel. In če je zaključila delo, me zanima:
Kakšni so zaključki njenega dela?
Če ni, potem verjetno ni perspektivna. Ne smemo obstati pred izgovori, da se stališča različnih strok, ki sodelujejo pri oblikovanju zakonske podlage za ureditev psihoterapije, niso zbližala.
Ali namerava torej Ministrstvo za zdravje v primeru nedoseženega soglasja različnih strok prevzeti nekoliko aktivnejšo vlogo pri pripravi izhodišč za ureditev področja psihoterapije?
S strani takratnega ministra sem v zvezi z zastavljenimi vprašanji prejel le skop odgovor, iz katerega je razbrati, da se je delovni skupini mandat iztekel in da se je stroka znotraj delovne skupine pokazala neenotna. Hkrati je minister Šabeder v odgovoru zapisal, da je bila javna razprava predloga normativne ureditve načrtovana za leto 2019, vendar so bile na normativni program dela Vlade uvrščene druge nujne zadeve. Zaradi tega Ministrstvo za zdravje gradiva ni uspelo pripraviti in se je priprava normativne ureditve področja psihoterapije prenesla v leto 2020.
Ne glede na to, da so do sedaj vse aktivnosti trenutne Vlade bile usmerjene v boj proti koronavirusu, me zanima časovnica priprave normativne ureditve področja psihoterapije.
Kdaj lahko pričakujemo ustrezno zakonsko ureditev?
Ali boste pri pripravi zakona upoštevali izsledke te delovne skupine?
Če načrtujete ustanovitev nove delovne skupine, kako boste preprečili škodo, ki bo nastala zaradi zamude na tem področju?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa za besedo. Hvala tudi za vprašanje.
V resnici gre v bistvu za dokaj zapleteno področje, kar se je izkazalo v teh zadnjih nekaj letih. Po drugi strani pa za vsebinsko vprašanje nacionalnega pomena. Zaradi tega je bila tudi sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja že v letu 2018 in takrat je bilo tudi nekako ugotovljeno in rečeno, da je za ureditev tega področja potreben zakon o dejavnosti psihoterapije. Delovna skupina je kar dolgo časa poskušala najti rešitev. Res je, ta vprašanja so bila že postavljena maja lani in tudi februarja letos in nekega jasnega odgovora pač enostavno verjetno ni na vidiku. Namreč problem ni samo v različnih pogledih znotraj posameznih resorjev, ki imajo interes, da bi ta zakon zaživel oziroma da bi resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja zaživela, se pravi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na drugi strani je tudi Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport in na koncu tudi Ministrstvo za zdravje. Problem, ki se je pojavil, in tudi sami ste to omenili, je, da so predvsem znotraj stroke različni pogledi na ureditev tega področja. Medtem ko zdravstvo smatra psihoterapijo kot zgolj zdravstveno metodo, zagovarjajo drugi to kot samostojno znanstveno disciplino in je določitev psihoterapevta predvidena kot samostojen poklic izven zdravstva. Tu prihaja do različnih stališč, medtem ko pa imamo že danes mislim da dva akreditirana programa za psihoterapevte pri dveh različnih zavodih in spadata na področje psihologije.
Jaz tu težko vidim pravo rešitev. Želel bi si seveda konsenz znotraj stroke. Na koncu je vedno politika tista, ki je kritizirana in odgovorna. Težava pa je na eni strani, kadar stroke ne posluša, v tem primeru ima pa sama politika težavo z različnimi stališči na področju stroke. Jaz mislim, da je tu vseeno vredno napraviti še en napor znotraj same stroke, da poskušamo vsaj približati stališča. Gre namreč za zelo različna dela, ne samo same ozko usmerjene psihoterapije, ampak tudi psihosocialnega svetovanja, kjer je v Sloveniji kadrov za obe področji premalo. Zato se mi zdi tudi kreganje, kdo sme in na kakšen način sme to delo opravljati, na nek način nesmiselno, ker nihče od teh dveh različnih pogledov ne more v celoti pokriti vseh teh potreb. Verjamem, da bi lahko do nekega konsenza prišlo, če bi se te vsebine malo bolj natančno opredelile.
Tako da moje mnenje je še enkrat dobiti morda nekaj novih udeležencev, kar se tiče same stroke. Če tudi tu ne bo možno približanje stališč, bo treba sprejeti zakon, ne glede na razhajanja. Težko pa zdaj obljubljam kdaj, glede na to da ne vemo še, kakšno bo nadaljevanje te okužbe s koronavirusom in spremembami, ki so potrebne. Mislim, da ima prioriteto nekaj drugih zakonov, predvsem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo tudi tisto področje urejal. Dejstvo pa je, da ne podcenjujem niti tega psihosocialnega svetovanja in psihoterapije, ki je v resnici potrebno in se bomo skušali tudi res, čim bo šlo, tudi tega vprašanja še enkrat lotiti. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Rajić, imate besedo za dopolnitev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala, gospod minister.
Razlog, da vendarle vztrajam s tem vprašanjem, ni samo ta zakonska neurejenost psihoterapije, temveč nuja kritično naraščajoče potrebe po psihoterapevtski pomoči zlasti pri mladini in zlasti zdaj v času epidemije, ko je skokovito narasla. V Mariboru denimo poročajo o neštetih primerih klicev na pomoč srednješolcev. Nekaj, kar je zagotovo nujno, je, da se zamislimo nad tem dejstvom. Bojim, da neobstoj zakona o psihoterapiji odpira možnosti nestrokovnim zaslužkarjem, ki se osebi v stiski predstavijo kot takoj dostopni, cenovno ugodni in prepričljivi, pacient pa nima možnosti, da preveri njihovo strokovnost in nehote v obupu pade v še večjo globel. Zaradi dejstva, da nimamo zakona o psihoterapiji, ne smemo kot družba dopustiti mazaštvo in neodgovornost. In ob viski stopnji samomorilnosti se bojim, da z inertnostjo samo pomagamo, da se ta porazna statistika nadaljuje in poglablja.
Zato vas res prosim, da presekate to vrzel med različno mislečimi, izhajate iz stroke in uradne doktrine, omogočite napol ilegalno zaslužkarstvo samooklicanim mentalnim zdravilcem in jasno opredelite, da sta psihiatrična in psihološka stroka pridobljeni na univerzah, združenih v poklicno zbornico, edini merodajni za najhitrejšo možno pomoč ljudem, ki brez nje ne zmorejo živeti kakovostno, ne zmorejo naprej in eni celo ne zmorejo živeti nasploh. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Lahko se strinjam, da v tem, dajmo reči, na nek način prestižnem strokovnem prerekanju pobirajo tisti, ki dejansko s stroko nimajo veliko skupnega. Na drugi strani je dejansko tudi veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, bodisi psihoterapijo ali ustrezno svetovanje. Slovenija je država, ki ima še vedno težave od samomorilnosti do raznih odvisnosti do težav starostnikov kot posebne skupine in v resnici ta dejavnost tudi sodi med osnovni del pravic, do katerih bi morali ljudje imeti dostop. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da izobrazimo zadostno število strokovnjakov za to področje. Strinjam se, da ga moramo res čim prej urediti. Jaz bom skušal narediti, kar lahko, kar je pač v moji moči.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Dušan Šiško bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči in vsi ostali, lep pozdrav vsem skupaj.
Na dan, ko je moje vprašanje potovalo v Državni zbor, ste se odpravili v moje mesto in Posavje z namenom, da se bolje seznanite s problematiko energetike. Jaz sem vam še na zaslišanju rekel, da je za novinca na tem področju to zelo zahtevna tema, ne glede na dejstvo, da ste na novinarski konferenci, ki je bila 7. maja 2020 na TV Slovenija, govorili tudi o nujnih interventnih intervencijah v energetiki. Navedli ste tri intervencije, katerih vrednost naj bi bila preko 260 milijonov evrov, in sicer: hidroelektrarna Mokrice, daljnovod proti Madžarski in odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ob tem ste omenili, da gradnja odlagališča v Vrbini ni tako urgentna.
Gospod minister, seveda se zelo strinjam z vami, da je nujna gradnja hidroelektrarne Mokrice, vendar pa ne morem pristati na vaše stališče, da ni nujna tudi gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, na katerega čakamo Krčani in sama elektrarna že 40 let. Na to sem večkrat opozoril tako predsednika prejšnje vlade kot pristojne ministre za okolje in prostor ter za infrastrukturo, pod katero spada energetika. Dobil sem številne obljube, med drugim tudi napoved, da bo odlagališče ta čas že sredi gradnje, naslednje leto pa v poskusnem obratovanju.
Sprašujem vas:
V kakšni fazi je projekt izgradnje končnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini?
Kaj je z novelacijo programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister izvolite, imate besedo.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. In hvala za vprašanje.
Drži, v petek smo bili v Krškem. Gospod Šiško, jaz se opravičujem, ker nismo poslali obvestila poslankam in poslancem, da bi se vzporedno s tem, ko smo bili v Krškem, lahko v zvezi z aktualno problematiko sestali tudi z vami. To sem že opozoril prej, ko smo se pogovarjal na hodniku o tem, naše službe, da ko gremo na teren, ste poslanci vključeni. Glede na varnostne razmere, ki so bile v Krškem in na sploh, so morda zaradi tega odločili, da ne.
Vrbina, odlagališče srednjeradioaktivnih odpadkov, to je urgentna stvar, ki jo nujno potrebujemo. To sem poudaril tudi v petek na obisku. Kar se pa tiče celotne zgodbe glede samega projekta, mora Slovenija mora izpolniti vse zaveze iz meddržavne pogodbe z NEK in najkasneje do leta 2025 prevzeti svojo polovico odpadkov s trenutnega skladišča, na lokaciji NEK. V ta namen je realizacija odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini nujna. Po informacijah, ki so trenutno na voljo vsaj na našem ministrstvu, se trenutno zatika predvsem pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo. To smo izpostavili tudi na novinarski konferenci.
Za pospešitev tega projekta je ministrstvo z vsemi vpletenimi vzpostavilo aktiven dialog, naredili smo redno koordinacijo na mesečni ravni, da skupaj s pristojnimi okoljskimi organi, tukaj imam v mislih zlasti ARSO, najdemo ustrezne rešitve, ki bi lahko omogočile pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2020. Brez veze, da operiramo samo s fakti, ampak je prav, da tudi to časovno umestimo. Jaz verjamem, da se tudi kolega minister za okolje in prostor zaveda te problematike, da če želimo naredit korak naprej, potem odlagališče nujno potrebujemo tudi za morebitno odločitev o umeščanju NEK-2. To eden izmed pomembnih pogojev.
Kot vam je verjetno tudi znano, sta po neverjetnih 15 letih za dokončno potrditev pripravljena, kar ste tudi omenili, oba zahtevana programa po meddržavni pogodbi, torej program razgradnje NEK in program odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz izrabljenega jedrskega goriva. Prešla sta tudi že vse notranje postopke, predelali so ju v obeh državah, tako na Vladi Republike Slovenije kot tudi v hrvaškem Saboru. Kot novoimenovani predsednik slovenske delegacije meddržavne komisije si bom pač prizadeval, da se meddržavna komisija, ki je v skladu z meddržavno pogodbo odgovorna za njun dokončen sprejem, čim prej sestane. Naj pa povem, da z naše strani smo pobude že dali, da pride do srečanj s hrvaško stranjo, kajti zavedam se namreč, da je dokončno potrditev obeh programov prvi ključni vsebinski korak, ki bo izpolnil vsa potrebna pričakovanja v zvezi z zagotavljanjem najvišje možne jedrske varnosti v državi.
Če zaključim. Vrbina je nujna tudi iz naslova, da se zažene investicijski tok. Zagotovo. Investicije potrebujemo, jo potrebujemo. Takrat sem to omenil na novinarski konferenci, kot ste me citirali, da to ni tako urgentna stvar, zlasti ker vem, koliko časa se pridobivajo okoljevarstvena dovoljenja. In mi tukaj čakamo. Jaz pozivam tudi ARSO in vse vpletene, da čim prej naredimo korak naprej. Po gradbenem dovoljenju, ko pridobimo soglasje s strani ARSA, se lahko začne graditi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Naslednji bo postavil vprašanje … / oglašanje iz dvorane/
Ja, oprostite, niste dvignili roke.
Kolega Šiško, izvolite, imate dopolnitev vprašanja.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala.
Spoštovani minister, jaz sem vesel, da ste mi pojasnili, kaj ste počeli v Krškem v mojem Posavju. Jaz osebno sprejemam opravičilo, z ostali štirje poslanci stega območja smo bili začudeni, da nas niste povabili in verjamem, da to ni vaša naloga. Kot sem prejšnji vladi govoril, da zagovarjam ministre in državne sekretarje, da tisti, ki pa notri delajo, ki so pa odgovorni, nič ne odgovarjajo, vi se pa kot ministri potem menjate kot po tekočem traku. Ampak pustimo to.
Poglejte, še posebno poslanec Tomaž Lisec je dolgo spremljal posavsko energetiko, jaz kot Krčan pa sem neposredni udeleženec v procesu umeščanja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, kar smo na občinskem svetu že zdavnaj potrdili in se ne bom v to spuščal. Sicer se mi zdi v redu, da ste v izjavi po obisku v Krškem kot pogoj za odločitev o drugem reaktorju navedli zgraditev odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke in skladišče za izrabljeno gradivo. Vendar pa vsaj v medijskih objavah ni bilo moč zaslediti, kako boste rešili problem s tistim delom odpadkov, ki pripadajo Hrvaški. O tem se nihče ne pogovarja. Tudi zunanji minister Logar in Radman pred dnevi nista niti omenila tega problema, ki imata mednarodne razsežnosti. Tudi onadva bi morala o tem spregovoriti. Sam ves čas opozarjam, da se Hrvati sploh še niso resno lotili tega vprašanja in bo zaradi tega njihov del odpadkov tudi po izgradnji odlagališča v Vrbini ostal na dvorišču elektrarne, kar pa je nespremenljivo. In o tem se je treba začeti pogovarjati. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Hvala.
Mi se želimo pogovarjati. Dejal sem, da smo hrvaški strani dali pobudo, da pride čim prej do meddržavnega srečanja, kljub temu da so oni na vrsti, da bi se sestali oziroma oni nam poslali vabilo. Zdaj so na Hrvaškem tudi volitve. Verjamem, da je ogromno drugega dela, ki ga ima tam hrvaška politika, upam pa, da čim prej pride do tega srečanja tudi s hrvaško stranjo, da lahko odgovorimo na to vaše vprašanje.
Naša stran pa vse odgovore ima. Vse odgovore imamo tudi za Vrbino.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Šiško, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala.
Tudi v minulih 40 letih so vse vlade in predstavniki in ne vem kdo še vse hodili v Posavje. Pogovarjali so se tako v Krškem, na Bledu, na Mokricah – vsepovsod, da ne bom katerega sponzorja omenjal kaj preveč. In do danes niso čisto nič naredili. To je dokaz, da se slovenska politika in država ne zaveda resnosti problematike, ki že obstaja, in še manj tiste, ki lahko nastane, če bi prišlo kaj narobe. V minulih tednih smo kljub vsem hvalam na račun rezultatov ob epidemiji koronavirusa lahko spoznali tudi številne slabosti in nepripravljenost našega sistema zaščite za take primere.
Gospodje z vlade, kolegice in kolegi, ali ste se v tem času morda kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi prišlo do manjše nesreče v jedrski elektrarni in samo malega onesnaženja okolice z radioaktivnim sevanjem? Niste. Seveda vem, da imajo na vseh ravneh od občine do države načrte in usposabljanja za tak primer, a mnenja o tem, kako bi se to odvijalo v praksi, so žal različna. Že v prejšnjih nastopih v zvezi s problematiko jedrske energije sem predlagal širšo razpravo v Državnem zboru, a to ni bilo sprejeto. Zato se tudi sedaj sprašujem, če bi dal predlog, pa da ne bom kršil poslovnika, bom dal predlog, da se opravi razprava po 246. členu. Tudi glede na vsa zagotovila ministra Vrtovca, bom to predlagal in upam, da se bomo enkrat začeli pogovarjati tukaj notri, da ne bo tako, kot mi je gospa bivša ministrica govorila, da niso določene stvari resne, za kar sem imel tudi dokumente. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Brane Golubović bo postavil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani minister! V zadnjem času vse več vidnih članov koalicije zagotavlja, da je sedaj čas, ko je treba fokus iz zdravstvene krize usmeriti v uresničevanje koalicijske pogodbe. V to smer gredo tudi moja vprašanja.
Vašega resorja se dotika 2. poglavje koalicijske pogodbe, Mladi, družina, pokojnine in socialne zadeve, ki ima 19 ambicioznih ciljev oziroma obljub, ki ste jih dali javnosti ob podpisu te koalicijske pogodbe. Na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom ste 10. marca samozavestno napovedali, da boste, to so vaše besede, takoj začeli delati po znanem programu, ker je koalicijska pogodba vaš vozni red. Lahko razumem, da se je izvajanje koalicijskih obljub zaradi covid-19 zamaknilo za nekaj časa, a verjamem, da so vaše službe tako na domu kot na ministrstvu v času epidemije pripravile potrebne spremembe in dopolnitve zakonodaje, podzakonskih aktov in nekaterih drugih sistemskih dokumentov, ki so pomembni, da lahko sedaj, ko se končuje ta zdravstvena kriza, uresničite obljube oziroma zaveze iz vaše koalicijske pogodbe.
Spoštovani minister, prosim vas za odgovor:
Katere ukrepe iz že omenjenega poglavja 2 koalicijske pogodbe boste uresničili?
Še zlasti me zanima:
Kaj lahko pričakujejo upokojenci, ki ste jim poleg zdaj že pokopane višje uskladitve pokojnin obljubili tudi hitrejši dvig odmernega odstotka na 63,5 % v štirih letih, višjo minimalno pokojnino, ureditev vdovske in kmečke pokojnine, poleg tega tudi dokončanje dveh domov za starostnike in graditev najmanj petih novih domov in lahko bi še kaj naštel?
Prosim vas za odgovor:
Kaj od zapisanega v koalicijski pogodbi, in strinjamo se, da je vse zelo pomembno in marsikaj od tega bi moralo biti že uresničeno, boste v tem letu in v naslednjem letu začeli uresničevati?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hvala lepa, gospod poslanec Golubović za to vprašanje.
Kot ste sami omenili, je bil fokus od začetka našega prevzema odgovornosti na boju za zajezitev posledic epidemije covid-19 in obenem na učinkovitih hitrih ukrepih za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Še vedno smo z velikim ali pa večjim delom svojih moči in svojega fokusa usmerjeni v pripravo ukrepov za izhodno strategijo. Kot veste, je tudi Ministrstvo za delo nosilec tega tretjega ukrepa paketa zakonodajnih predlogov za čas po epidemiji.
V zvezi z vašim poslanskim vprašanjem glede uresničitve teh zavez iz drugega poglavja, ki nosi naslov Mladi, družina, pokojnine in socialne zadeve, lahko rečem, da smo te prioritete imeli na nek način pred očmi že v času epidemije. Kot ste lahko videli, smo z ukrepi v prvem in drugem protikorona paketu pomagali ali pa odgovorili na potrebe milijon 300 tisoč ljudi. Vključili smo številne ranljive skupine, pomagali smo ohraniti 200 tisoč delovnih mest, pomagali s tem gospodarstvu, da bo kar najbolje pripravljeno na čas po krizi.
Osredotočeni smo bili na najranljivejše skupine, ki so tudi izpostavljene v 2. poglavju koalicijske pogodbe. Sedaj ko prihaja do umiritve, kot ste dejali, in normalizacije razmer, bo moje ministrstvo pristopilo k realizaciji v koalicijski pogodbi navedenih predlogov, pri čemer bo upoštevalo tudi spremenjene razmere zaradi epidemije. To je zelo pomembno zaradi tega, da bomo lahko ponudili dolgoročne učinkovite rešitve, ki bodo odgovorile na te nove razmere. Morda izpostavim dve vidnejši dejavnosti, dve vidnejši prioriteti iz koalicijske pogodbe, na katerih že delujemo.
Prvi del bi nekako strnil pod naslov Celostna skrb za starejše. Vsi vemo, da se je v času koronakrize še posebej pokazala ranljivost domov za starejše, kadrovska podhranjenost in tudi finančna podhranjenost. Tako da bomo morali ponuditi rešitve, ki bodo takšne, da bodo odgovorile na te izzive. To se je nabiralo sedaj že več kot 10 let, tako da gotovo v kratkem ne moremo vsega rešiti, bomo pa tu imeli posebno pozornost. Zagotovili bomo dodatna mesta v domovih za starejše občane, in sicer dve dokončanji domov in pet novih domov, nekaj s podelitvijo koncesij in z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev, pa tudi kakšen javni dom bomo zgradili, ki ni bil zgrajen v Sloveniji že 14 let. Tukaj imamo tudi nekaj projektov, ki so vezani na zagotovitev dodatnih kapacitet za dnevno varstvo in deinstitucionalizacijo.
Drugi vidik naše pozornosti, našega dela, ki smo ga začeli že v času epidemije, je pregleden in uporabniku prijazen sistem socialnih pomoči. Naše aktivnosti so že usmerjene v debiroratizacijo sistema uveljavljanje pravic iz javnih sredstev s ključnim ciljem, ki sem ga izpostavil tudi že na zaslišanju v Državnem zboru, narediti sistem bolj pregleden, uporaben in uporabniku prijazen, skratka bolj življenjski. Raziskujemo tudi dodatne možnosti za boljše povezovanje evidenc, kar bi vodilo do boljše in hitrejše odzivnosti pri pomoči brezposelnih oseb.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Golubovič, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa, minister, za vaš odgovor.
Vseeno bi želel, če se da, če mi odgovorite:
Kdaj predvidoma pričakujete, da boste lahko spremenili zakonodajo, s katero se bo dvig odmernega odstotka na 63,5 % zgodil v štirih letih?
Kdaj bo minimalna pokojnina za polno pokojninsko dobo dosegla prag tveganja revščine?
Ker ste kar nekaj časa namenili v odgovoru tudi domovom za starostnike, me zanima vaše mnenje oziroma neko stališče. Kot veste, smo v Listi Marjana Šarca zagovarjali, da se zemljišča, stavbe in finančna sredstva, ki so znotraj DUTB oziroma slabe banke, enostavno prestavijo ali stanovanjski sklad ali na nek nepremičninsko- stanovanjski sklad, iz katerega bi se lahko nato financirala tako stanovanja za mlade, to imate pod 1. točko v vašem poglavju, kot tudi varovana stanovanja ali sredstva za domove za starostnike. Veste tudi, da sta domova za starostnike v Vrtojbi in pa v Osilnici, če se ne motim, znotraj tako imenovane slabe banke.
Zanima me:
Kdaj bo dvig odmernega odstotka, kdaj bo minimalna pokojnina prišla do praga tveganja revščine? To so vaši cilji.
Kakšno je vaše mnenje, da se sredstva in pa zemljišča iz DUTB namenijo za domove za starostnike in stanovanja za mlade?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Kot vidite, je v koalicijski pogodbi cilj tudi časovno opredeljen, namreč za dvig odmernega odstotka, in sicer se bo v štirih letih dvignil s hitrejšo dinamiko, bomo pa v najkrajšem možnem času pripravili tudi zakonske predloge za dosego te rešitve.
Pri točki glede minimalne pokojnine in njenega približevanja pragu revščine je tudi opomba, da je dinamika pogojena z gospodarsko rastjo in s proračunskimi možnostmi. Glede tega ohranjam dobršno mero optimizma kljub zelo slabim napovedim glede gospodarske rasti za leto 2020, ker je globalno za Evropo in tudi za Slovenijo optimistična napoved glede stopnje rasti BDP za leto 2021. Tako za enkrat ob predpostavki, da ne bo kakšnih novih epidemij oziroma pretresov, bi lahko veliko večino ciljev iz koalicijske pogodbe tudi rešili.
Glede nepremičnin, ki so na slabi banki, vam lahko povem, da Vrtojba je na DUTB, Osilnica ni. Vsekakor pa z ekipo, s sodelavci iščemo rešitve, ki bi bile za javne finance najbolj smotrne in obenem tudi preproste, učinkovite, da bi lahko čim prej zaključili te kapacitete, ki so nujno potrebne za Slovenijo, in vselili nove stanovalce. Morda omenim še, da bo v letih 2020 in 2021 na podlagi že objavljenega javnega razpisa zagotovljenih oziroma zgrajenih predvidoma 600 novih mest. Javno mrežo institucionalnega varstva pa načrtujemo razširiti še za dodatnih tisoč 100 mest, ki jih je že odobrilo Ministrstvo za zdravje. Razpis za podelitev teh koncesij pa bomo objavili do poletja 2020. Naš cilj je, da zagotovimo dovolj mest in da odgovorimo na to povpraševanje po oskrbi starejših.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se o odgovoru ministra opravi razprava na naslednji seji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanca Tadeja Šuštar bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Spoštovani minister! Zakonski paketi za preprečevanje širjenja in omilitev posledic epidemije covid-19 so vsebovali tudi številne ukrepe na področju trga dela in zaposlovanja. Zanima me:
Kakšni so rezultati teh ukrepov in katere pozitivne učinke ste od njihove uveljavitve zaznali na trgu dela?
Kakšnih pozitivnih učinkov se na področju zaposlovanja nadejate od tretjega zakonskega paketa za omilitev posledic covid-19, v katerem je eden ključnih ukrepov subvencioniranje skrajšanega delovnega časa?
Za vaše odgovore se vam že v naprej zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala predsedujoči. Hvala lepa gospa poslanka Tadeja Šuštar!
Že sprejeti ukrepi iz prvega in drugega protikorona paketa so zajeli milijon 300 tisoč ljudi. Glavni nosilni ukrepi v teh dveh zakonskih paketih za zajezitev učinkov in omilitev posledic epidemije so bili: čakanje na delo oziroma sofinanciranje čakanja na delo, začasno denarno nadomestilo in napotitev brezposelnih oseb na opravljanje začasnih ali občanskih del v kmetijstvu, oprostitev obeh prispevkov za pokojninsko zavarovanje delodajalcem in obveza, da tistim, ki delajo v času epidemije, izplačajo krizni dodatek 200 evrov.
Seveda je bilo poleg ukrepov za trg dela še veliko ukrepov za številne ranljive skupine, ampak v vprašanju ste se osredotočili na trg dela. Te ukrepe smo ciljali tako, da bi ohranili čim več delovnih mest in zmanjšali priliv v evidenco brezposelnosti in obenem zagotavljali materialno varnost, finančno varnost brezposelnih. Vlada je pri pripravi teh ukrepov v prvem in drugem korona paketu reagirala hitro, temeljito in ravno zaradi tega je zaznati začetek umirjanja naraščanja brezposelnosti v mesecu maju. Manj je prijav v evidenco brezposelnih in ta medletna rast priliva v evidenco brezposelnih se je precej zmanjšala. V mesecu aprilu je bila medletna rast 190 % priliv in v prvi polovici maja se je ta rast znižala na 6 %. Beležimo tudi več odliva v zaposlitev, in sicer se je v primerjavi z aprilom meseca maja zaposlilo skoraj 40 % več brezposelnih. Delodajalci so ukrep subvencioniranja čakanja sprejeli dobro. Po začasnih podatkih smo na Zavodu za zaposlovanje do 18. maja prejeli več kot 45 tisoč vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za skoraj 265 tisoč delovnih mest. S tem ocenjujemo, da smo obvarovali trg dela hujšega pretresa. V evidenco brezposelnih se je v tem času korona epidemije prijavilo okoli 14 tisoč novih oseb, večinoma so to zaposleni, ki so se jim v tem času se iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Bistveno je tudi zagotavljanje materialne varnosti brezposelnim osebam, zato smo sprejeli začasno krizno denarno nadomestilo za brezposelnost osebam, ki so izgubile zaposlitev, pa ne izpolnjujejo pogojev po Zakonu o urejanju trga dela za prejem denarnega nadomestila. Do sredine meseca maja smo prejeli 630 vlog za to krizno nadomestilo.
Vprašali ste me tudi po tretjem zakonskem paketu. Za ta zakonski paket smo nosilci na Ministrstvu za delo, nosilni ukrep za izhodno strategijo, kakor tudi ta tretji paket imenujemo, je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Namen tega ukrepa je predvsem ohranitev zaposlitev še naprej, kot je bilo v prvem in drugem protikorona paketu, in hkrati pomoč podjetjem pri premostitvi poslovne škode in hkrati zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zaposlenih. Predvidevamo približno 65 tisoč vključitev v ta ukrep skrajšanega delovnega časa mesečno. Predvidevamo, da bi lahko skupaj do konca leta, kakor smo ciljali, s tem ukrepom zajeli okoli 180 tisoč ljudi. Naša želja je spodbuditi gospodarstvo tam, kjer je le mogoče, k čim hitrejši aktivaciji, zato smo prešli iz doplačevanja oziroma subvencioniranja čakanja na delo na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Izkušnje Avstrije, Nemčije ter nekaterih ostalih evropskih držav kažejo, da bi to lahko bil najbolj učinkovit ukrep za izhodno strategijo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanka mag. Meira Hot bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovec.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Lokalno prebivalstvo, turistično gospodarstvo, župani, ne nazadnje tudi poslanci slovenske Istre že vrsto let opozarjamo na problematiko in negativne posledice uporabe vinjet na hitrih cestah med mejnim prehodom Škofije do Izole. V prejšnji sestavi vlade smo na takratno ministrico za infrastrukturo naslovili tudi pobudo s predlaganimi rešitvami, ki pa žal ni bila implementirana. Težko pričakovana dograditev predora Markovec na obalni hitri cesti je sicer pomenila priložnost, da se bistven del slovenske obale razbremeni dnevnega in tranzitnega prometa ter tako izkoristi potenciale, ki jih je pred tem dolga desetletja ovirala neustrezna prometna infrastruktura. Kljub temu da se je uredila dotrajana in prepotrebna infrastruktura, pa negativni vplivi na lokalno prebivalstvo, obiskovalce in lokalno gospodarstvo ostajajo.
Zaradi neposrečenega vinjetnega sistema mnogi vozniki še vedno uporabljajo lokalne regionalne ceste skozi naselja namesto zgrajenih hitrih cest. Ob sprejemanju prostorskega načrta za izgradnjo zadevnih hitrih cest je bilo sicer jasno rečeno, da je namen izgradnje razbremenitev naselij tranzitnega potniškega in tovorniškega prometa, a vendarle je z uvedbo vinjetnega sistema dejansko stanje ostalo isto ali pa še slabše. Nastajajo torej izjemno škodljive posledice tako na lokalno prebivalstvo kakor tudi na okolje. Zelo negativne posledice pa veljavna ureditev povzroča tudi turizmu, saj nakup tedenskih vinjet za enodnevni obisk slovenske Istre odvrača obiskovalce z italijanske strani meje, ki so tradicionalno pomenili pomemben delež gostov našega turističnega gospodarstva čez vse leto in ne samo v turistični sezoni. Na koncu torej država ne dobi ne prihodkov iz naslova vinjet, ne prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost, ki bi ga lahko turistično gospodarstvo ustvarilo. Trenutno veljavna ureditev torej ne spodbuja italijanskih gostov z druge strani meje, da bi svoje občasne enodnevne obiske na slovenski obali spremenili v večdnevne. Nasprotno, po našem mnenju veljavni sistem te goste aktivno odvrača od obiskov ali pa jih preusmerja stran od slovenske obale, ki je bila desetletja reden cilj njihovih turističnih obiskov.
Zaradi zdravstvene krize, ki smo jo utrpeli v zadnjih dveh mesecih in ki je imela uničujoč vpliv na naš turizem in na panoge, ki so z njim tesno povezane, je treba ponovno premisliti in sprejeti nove ukrepe, ki bodo našemu turističnemu gospodarstvu pomagali premagati naslednje zelo težke mesece. Vsak ukrep, ki bi privabil dodatne goste in ki bi našo destinacijo revitaliziral, bo dobrodošel. Osebno menim, da bi bil eden izmed tovrstnih smiselnih ukrepov za lažjo premostitev težav turizma slovenske Istre tudi ukinitev obveznosti nakupa vinjet za osebna vozila na celotni trasi od mednarodnega prehoda Škofije do Izole.
Zatorej vas sprašujem, spoštovani gospod minister:
Ali ste naklonjeni temu, da se na omenjenem odseku ukine obveznost uporabe vinjet za osebna vozila in se tako pomaga tako turizmu ter se razbremenijo lokalne ceste.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. Hvala poslanki za vprašanje.
Uvodoma je treba poudariti, da smo imeli v Sloveniji pred uvedbo vinjetnega sistema tako rekoč mešani cestninski sistem, odprti, zaprti. Navedeni sistem cestninjenja je bil popolnoma nepravičen, saj je bilo dejansko cestninjenega samo 65 % prometa, ki se je odvijal na avtocestah, 35 % prometa pa ni plačevalo cestnin. Z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja so vinjete postale dobesedno obvezne na vseh cestah, ki so v upravljanju in vzdrževanju družbe Dars, d. d. Torej to pomeni, da so vinjete postale obvezne na kar nekaj cestnih odsekih, na katerih osebna vozila pred njihovo uvedbo niso plačevala cestnine. Primer je tudi ta del hitre ceste, cestninski odsek med Škofijami in Koprom. Ampak ob tem je treba poudariti, da so kriteriji za določitev cestninske ceste določeni z Zakonom o cestninjenju. Ta zakon ureja tudi ta del hitre ceste H5, ker izpolnjujeta ta dva odseka kriterije za obvezno cestninsko cesto, torej to pomeni, da predlog glede ukinitve vinjet oziroma izvzema cestnega odseka med Škofijami in Izolo iz vinjetnega sistema cestninjenja ne more biti sprejemljiv. Moramo iti direktno v spremembo zakonodaje. Ena od sprememb zakonodaje se bo dogajala zelo v kratkem v tem delu zakona, ko bomo sprejemali e-vinjete. Ob tem naj poudarim, da je pravna ureditev Zakona o cestninjenju tudi v skladu z osimskimi sporazumi, saj v osimskih sporazumih ni mogoče najti nobene določbe, iz katere bi lahko izpeljali obvezo katerekoli države pogodbenice, da na obmejnem območju ne uvaja cestnin. Razumem turistični potencial na Obali, prepletenost italijanskih gostov, ki pridejo na mejni prehod Škofije in morejo potem kupovati vinjeto. Ampak ali veste, kakšna bojazen tukaj obstaja? Kakršenkoli poseg v obstoječi cestninski sistem z namenom drugačne ureditve, ki bi bila geografsko omejena na posamezne predele znotraj Slovenije, bi lahko povzročil stanje, kot smo ga imeli dejansko pred uvedbo vinjet, torej stanje, v katerem bi bili uporabniki posameznega geografskega območja iz neupravičenih razlogov v privilegiranem položaju. O tem tehtamo ta cost-benefit. To bi zelo verjetno vodilo v razpad enotnega cestninskega sistema, za katerega smo si prizadevali celo desetletje, saj bi se tovrstne težnje iz različnih razlogov pojavile v več predelih Slovenije. Ne bi šlo več potemtakem samo za ta del, potem bi se pogovarjali Brnčičeva-Tomačevo, cel rondo Tomačevo, na primer, pa ljubljanska obvoznica. Odprli bi Pandorino skrinjico, kje je upravičenost in kje neupravičenost uporabe. Na ministrstvu se zavedamo težav, ki jih je povzročila epidemija zlasti turizmu in gospodarstvu na Obali, vendar to ne sme biti in ne more biti razlog za uvajanje ad hoc rešitve. O tem se je treba bolj temeljito pogovoriti. Ena izmed priložnosti bo tudi, kot sem že povedal, da bo vlada v bistvu odprla to zakonodajo sama od sebe.
Tako da lahko o tem diskutiramo, ampak dajte se, gospa poslanka, res zavedati, da lahko to odpre dolgo verigo vprašanj o tem ali pa pobud, kje vse bi lahko izvzeli cestnine. Mislim, da se tega vsi skupaj zavedamo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.
Hvala za odgovor, spoštovani gospod minister, ki moram reči, da je bil pričakovan. Ta pobuda seveda ni nova, ni ad hoc, ta pobuda je stara najmanj 10 let in jo vztrajno ponavlja tako lokalno prebivalstvo kot gospodarstvo, kot pravi lokalna politika in tudi navsezadnje predstavniki v Državnem zboru.
Treba je vedeti, da moramo prometno situacijo na tem področju, ki ga povezujeta obalni hitri cesti, gledati celostno in v luči specifik tega za celotno Slovenijo strateško zelo pomembnega območja. Gre za območje, kjer je prostor posebej dragocen in ga moramo v dobro vseh upravljati tako, da bomo kar najbolj zajezili škodljive vplive in izkoristili potenciale, ki jih Sloveniji in slovenski Istri prinaša zgrajena infrastruktura. Preusmeritev tovornega in tranzitnega prometa na hitre ceste pomeni izboljšano prometno varnost v okoliških naseljih, olajšanje dostopa do slovenske Istre pa dodatno poslovno priložnost za lokalno turistično gospodarstvo, ki tradicionalno ustvari pomemben del prihodkov z enodnevnimi obiski gostov iz italijanske strani meje. Mi vseeno menimo, da je legitimna pobuda in da je tudi podlaga v osimskih sporazumih, ki govorijo, da se bosta obmejni državi zavezali k izboljšanju sodelovanja na področju turizma in cestne infrastrukture. Ne smemo pozabiti, da je na italijanski strani 50 kilometrov avtoceste do Škofij brezplačne, kakor tudi na goriški strani od Vrtojbe do Villesee. Potrebno bi bilo v duhu morda tudi dobrih medsosedskih odnosov načelo vzajemnosti vzeti v obzir. Torej mislimo, da gre za izjemo, ki pa je upravičena, gre za območje, kjer še sedaj vinjet ne kupujejo, ker se v bistvu porabniki izogibajo hitre ceste in uporabljajo lokalne ceste. Torej država ne vidi prihodkov iz naslova vinjet, bi pa dobila dodatne prihodke iz naslova davka na dodano vrednost, ki bi ga lahko ustvarilo turistično gospodarstvo, če mu boste dali priložnost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Seveda je pobuda popolnoma legitimna in terja, da se enkrat resno pogovorimo o tem. Lahko v klubu primorskih poslank in poslancev ali pa iz Istre, da pridemo s kolegicami in kolegi na te pogovore, ker velja terjati. Ampak potrebujemo pred odločitvijo nekaj številk. Se pravi, kakšne bi bile finančne posledice tako za družbo Dars, ko bi tri, štiri mesta vozila brez vinjet. Govorimo o celem Kopru, Izoli, Piranu, to so tri velike občine, ki ne bi bile vključene v vinjetni sistem. Saj sem rekel, da moramo imeti več številk na razpolago in meni se zdi pobuda popolnoma legitimna, ne morem pa danes samo v okviru poslanskega vprašanja podati odgovor o tem, ali bo se ministrstvo odločilo, da bo v okviru odprtja tega zakona, ko bomo umeščali e-vinjete, se odločilo tudi za to, da H5 in H6 izvzame iz cestninske ceste. To je preuranjeno, da danes na to odgovorim. Je pa pobuda legitimna, poudarjam, o njej se moramo pogovarjati, ker če to pomeni, da spodbudimo dodatno turizem, da bo več italijanskih gostov pri nas, potem sem jaz prvi za. Ampak prej pa potrebujemo več podatkov. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Saj mi je v bistvu že spoštovani gospod minister podal iztočnico, ker ste lepo ugotovili, da je potrebna širša razprava, prava razprava, ki bo imela tudi neko osnovo v številkah, da bomo končno lahko res preučili vse vidike te pobude, ki je tako stara, ki pa je, resnično menim, da legitimna. Dajmo zato opraviti tudi eno razpravo v Državnem zboru.
Zato predlagam, da se opravi razprava v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Poslanka Nataša Sukič bo postavila vprašanje ministru za zunanje zadeve, dr. Anžetu Logarju.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani.
Predsednik madžarske vlade Viktor Orban si je 6. maja letos ponovno privoščil svojo znano provokacijo z objavo zemljevida Avstro-Ogrske s tako imenovano veliko Madžarsko, torej v mejah pred letom 1920, tokrat ob nagovoru bodočim maturantom, ki jih je spomnil, da sta bili Madžarski po zaključku 1. svetovne vojne s Trianonsko pogodbo odvzeti dve tretjini ozemlja, med drugim tudi del iz slovenskega ozemlja oziroma konkretneje Prekmurje. Podobno provokacijo si je Orban privoščil že večkrat. Recimo tudi lani, pred 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini.
Minister, to, da ste z Ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da tako kot v preteklosti javno ne komentirate objav zgodovinskih zemljevidov v tujini v različnih kontekstih, kot so raziskovalni, šolski in razstavni, če te niso povezane z jasno namero ali omembo revizionizma, sicer vemo, a vendar s to izjavo grobo zavajate javnost in manipulirate. Vlade so se v preteklosti odzivale na podobne provokacije. Spomnimo se samo Antonia Tajanija in njegove podobno provokativne izjave v zvezi z italijansko Istro in Dalmacijo.
Takrat je zunanje ministrstvo konkretno izjavilo, citiram, »da je prišlo do poskusov enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Slovenije in Italije«, konec citata, ki niso v duhu evropskih vrednot. Torej nikakor ne drži, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ob tovrstnih primerih molčalo. Ni. Molči pa seveda sedaj, ko se vam kot ministru očitno šibijo kolena ob provokaciji, ki si jo je privoščil Viktor Orban, tesen zaveznik – to ni nobena skrivnosti – aktualnega slovenskega predsednika Vlade in človek, ki – tudi to ni skrivnost – omogoča finančno napajanje medijev, ki delajo v korist stranke SDS.
Zanimivo je še nekaj. Kot zunanji minister ste nemudoma po oblikovanju oziroma nastopu vaše vlade na prvi obisk sprejeli madžarskega zunanjega ministra, kakor da je Slovenija že nekakšna madžarska provinca, ne pa samostojna država. Zakaj se je tako mudilo, veste samo vi.
Zato vas sprašujem:
Ali je madžarski predsednik vlade slovenski, očitno marionetni, vladi, že izstavil prvi račun?
Ste zato tako pohlevni in si ne upate v Budimpešto odposlati primernega diplomatskega odziva ali v izjavi za javnost vsaj izraziti zaskrbljenosti?
Sprašujem:
Kdaj se boste na provokacije končno primerno odzvali?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala predsedujoči. Hvala za vprašanje.
Dvostranski odnosi med Slovenijo in Madžarsko so odlični. Odlikuje jih dobro sosedsko in dobro razvejano sodelovanje ter redni politični dialog. To so glavni poudarki, ki jih je ob svojem komaj drugem obisku v tujini izrekel nekdanji predsednik Vlade Marjan Šarec in poudaril potrebo po dobrem sodelovanju še naprej z Madžarsko. V nadaljevanju tudi zato, ker je Madžarska ena od ključnih trgov oziroma virov slovenskega turizma. Jaz verjamem, da so odnosi s sosedami zelo pomembni in verjamem, da to tradicijo, o kateri je govoril predhodni predsednik vlade, velja nadaljevati tudi v tem mandatu.
V zvezi z omenjenim tvitom, ki ga izpostavljate, in sicer zemljevid ogrskega dela Avstro-Ogrske monarhije, je Ministrstvo za zunanje zadeve v sporočilu za javnost povedalo, da gre za objektivni prikaz politične geografije obdobja 1867–1918 in je prikaz politične geografije določenega zgodovinskega obdobja, ki sam po sebi ne predstavlja zgodovinskega revizionizma oziroma ozemeljskih pretenzij Madžarske, kot poskušate nakazati v svojem poslanskem vprašanju. MZZ doslej ni javno komentiral teh objav zgodovinskih zemljevidov, če le-te niso bile povezane z jasno namero revizionizma ali ozemeljskih pretenzij. Ker bo Madžarska 4. junija 2020 obeleževala 100. obletnico podpisa Trianonske mirovne pogodbe – nekateri med vami veste, kaj je to, nekateri pa tudi ne vedo – bo Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem pozorno spremljalo dogajanje na Madžarskem tudi v povezavi z obeleževanjem omenjene obletnice. Vsaka država in narod ima pravico obeleževati svoje zgodovinske dogodke, seveda pa Ministrstvo za zunanje zadeve pričakuje, da bodo te obeležitve potekale v duhu skupnih evropskih vrednot in spoštovanja zgodovinskih in drugih držav oziroma narodov. V tem pogledu nameravamo pozorno spremljati tudi v prihodnje dogajanje z vsemi našimi sosedami.
Vprašanje je še bilo, da sem prvi obisk sprejel s strani Madžarske. Drži. Na prošnjo madžarske veleposlanice in potem madžarskega kolega sem sprejel to, da madžarski zunanji minister pride na obisk v Slovenijo. Če vmes ne bi udarila pandemija covid-19, bi zagotovo v teh dveh mesecih sprejel še bistveno več zunanjih ministrov. Tako pa te obiske v bistvu načrtujemo v prihodnjih tednih in mesecih, če, v tem se v vladi trudimo z vsemi močni, ne bo prišlo do kakšnega drugega izbruha pandemije covid-19.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala. Hvala, minister.
Seveda so dobri sosedski pomembni, ampak ravno takšne provokacije jih lahko krepko skalijo. Na to vas je, spoštovani minister, opozorila celo vladna NSi, ki je opozorila na to Orbanovo provokacijo in je zapisala na svojem Twitterju, »da pričakuje, da bo slovenska diplomacija ustrezno odreagirala in opozorila sosednjo Madžarsko na nesprejemljivost tovrstnega pouka zgodovine, ki sodi v šole, zagotovo pa ne v sodobno politiko«. Konec citata. Na to je opozoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki je napovedal, da bo na to provokacijo opozoril svojega madžarskega kolega Janosa Aderja ob načrtovanem uradnem obisku julija letos. Na to se je odzval tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je Orbanu vrnil kar v njegovem stilu, tako da je hrvaškem maturantom sporočil, da imajo številne države v svojih arhivih zgodovinske zemljevide, ko so posedovale večja ozemlja. Tudi Hrvaška. Citiram: »To so provokacije tistih, ki dobro vedo, da bodo ti zemljevidi ostali v omarah. Učite se iz zgodovine, vendar glejte v prihodnost.« Konec citata. Tako je tvitnil Zoran Milanović. Tovrstne incidente, spoštovani minister, ki dejansko razpihujejo nacionalistična čustva, kadar jih izrekajo tako pomembne politične osebnosti, kot je premier neke države, je zmeraj treba nemudoma ostro obsoditi. In to je jasno vsem, samo vam očitno ne, zato vas ponovno sprašujem:
Boste končno začeli opravljati dolžnost zunanjega ministra ali boste še naprej molčali, kot molčite tudi ob nedavni nemški provokaciji, ko nas Nemčija recimo ni uvrstila na seznam schengenskega območja?
Se boste še naprej raje ukvarjali z depešami, ki nas sramotijo v tujini, ali nas boste ubranili pred tovrstnimi provokacijami?
Sprašujem še enkrat:
Kdaj boste na to ponavljajočo se provokacijo Viktorja Orbana primerno odreagirali?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnilni odgovor. Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala, predsedujoči. Hvala za to dopolnitev vprašanja.
Sam opravljam nalogo zunanjega ministra od trenutka, ko sem prisegel tu v Državnem zboru, tako da časovna komponenta, kdaj bom začel opravljati funkcijo ministra za zunanje zadeve, ni vprašljiva. Kar se tiče reakcije na posamezne poskuse spreminjanja zgodovine v sedanji debati minister za zunanje zadeve vedno odreagira, kadar oceni, da je treba odreagirati. Je pa treba opozoriti, da poznamo politični odziv in diplomatski odziv. Prej ste navedli nekaj političnih odzivov, diplomatski odzivi so pa drugačni. Na vsak način je dobro, se mi zdi, da v tem mandatu se je začelo o zunanji politiki v Državnem zboru precej pogovarjati, ker končno posamezniki potem lahko ugotovijo, kaj je depeša, kaj ni depeša, se spoznajo z delom zunanjega ministra. In tudi ta razprava je dobrodošla, da se pove, da recimo kar se tiče podobnih zemljevidov s strani Madžarske, moji predhodniki na podobne zadeve niso diplomatsko reagirali, lahko so politično reagirali, niso pa diplomatsko reagirali. Mi pa smo diplomatsko reagirali. Na kakšen način pa diplomacija reagira, pa veste, da je več postopkov – od klica veleposlanika do poziva oziroma povabila veleposlanika na ministrstvo, do klica državnega sekretarja in tako naprej, stopnjevanja. Lahko vam zagotovim, da je Ministrstvo za zunanje zadeve diplomatsko odreagiralo na to vprašanje, je pa res, da iz tega ne želim delati političnih odzivov kot morebiti kakšen drug zunanji minister. Javnosti je bilo sporočeno, da prejšnji zunanji minister pa je odreagiral na eno od podobnih zadev. Ne boste verjeli, diplomatsko ni odreagiral, je pa en tvit napisal, zato da je za domačo javnost uradno odreagiral.
Ampak, oprostite, politične diplomacije ne potrebujemo, diplomacija deluje po svojih zakonitostih, po svojih postopkih in samo ti postopki so lahko diplomatsko učinkoviti, hkrati pa ohranjajo strateške cilje posamezne države, kot jih je, kot sem uvodoma povedal, že jasno izpostavil prejšnji predsednik vlade v odnosih s sosednjo Madžarsko.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Hvala.
Vsekakor gre za ponavljajočo se provokacijo in treba bo tudi politično jasno in transparentno odreagirati, tako da bo javnost vedela, da se znamo postaviti zase. Viktor Orban je namreč v preteklosti že objavljal te podobne zemljevide velike Madžarske. Lani nas je razburjal z objavo ob madžarskem prazniku narodne povezanosti, decembra je objavil fotografijo sestanka svoje stranke FIdes pod spornim zemljevidom. Velika Madžarska je za Orbana očitno prava opsesija. Leta 2018 je nastal recimo diplomatski škandal, ko je bila objavljena slika Viktorja Orbana, ki je poljskemu predsedniku vlade Mateuszu Jakubu Morawieckemu kazal zemljevid Hungarije Magne, velike Madžarske, ki je vključevala tudi danes romunsko Transilvanijo denimo. Medtem ko slika dele Slovenije kot ukradene Madžarski, pač očitno morate, minister, ne vem, zakaj, morda zaradi vašega šefa, ki mu Orban polni z evri vaše medije in s tem tudi žepe, pohlevno molčati. Jaz verjamem, da ste morda nekaj diplomatsko v ozadju počeli, ampak mi o tem ne vemo nič.
To, kar počne Viktor Orban, seveda ni nenevarno, kajti tako se začenja vsak iredentizem. Najprej z idejo, nato z etično homogenizacijo, nato z revizijo zgodovine in na koncu v primernem trenutku tudi s spreminjanjem meja. Bili bi naivni, če bi mislili, da se v primernem zgodovinskem trenutku to ne more nikakor zgoditi. Zgodovina nas uči, da se lahko. Prav zato bi bil vaš odziv, ki bi bil transparenten, da bi vedeli tudi mi državljani zanj, in seveda odziv Slovenije, nujno potreben. Pa ga žal nismo dočakali. Minister se raje ukvarja z neko tajno diplomacijo, s sramotnimi depešami, ki v tujini blatijo naše medije in sodstvo. Minister, ki bi pravzaprav moral ščititi ugled naše države navzven, državo namesto tega sramoti z lažmi, ki jih trosi naokoli. Minister, ki bi moral ščititi našo suverenost in nedotakljivost meja, molči ali pa se gre tajno diplomacijo ob ekspanzionističnih eskapadah madžarskega premierja Orbana in relativizira njegove provokacije, češ, da gre za neko učno vsebino.
Takšna drža zunanjega ministra je nedopustna in skrajno zaskrbljujoča, zato predlagam, da se o tem v okviru Državnega zbora opravi splošna razprava. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Robert Pavšič bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, predsedujoči. Minister lep pozdravljeni!
Več stvari se je zgodilo v preteklih dveh mesecih, ki zbujajo vsaj dvom o kakovosti podatkov, ki nam jih kot Vlada posredujete v obravnavo in analizo. Še posebej se je to izkazalo na področju nabav in stanja zaščitne ter medicinske opreme.
Na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom 13. marca, torej na dan prisege aktualne vlade, ste takrat še kot ministrski kandidat dvakrat omenili, koliko ventilatorjev je na voljo državi. Obakrat ste navedli številko 168 in pojasnili, da je prostih 20 ali 30 ventilatorjev ali nekaj več ter da jih bomo v kratkem potrebovali preko 200. Številko 168 vlada ponavlja tudi v svojem poročilu o stanju, zalogah in tako naprej. Vendar pa nekaj javno dostopnih podatkov kaže, da je bilo 13. marca vendarle na voljo znatno več ventilatorjev.
Sprašujem vas:
Kolikšna je ta številka?
Podatek ste zagotovo izvedeli od direktorjev bolnišnic, ki ste jih 15. marca sklicali na skupni sestanek, da bi, navajam zapis na vaši spletni strani, »natančno ugotovili, česa bolnišnicam primanjkuje, predvsem v zvezi z zaščitno opremo«. Konec navedka. Zgovorna je tudi izjava dr. Bojane Beović, vodje strokovne posvetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, izrečena po sestanku, češ, da je opreme dovolj. In še, navajam, »za respiratorje so podatki, koliko jih je, torej koliko je intenzivnih postelj v Sloveniji, ki so predvidoma opremljene, moramo ponovno identificirati vse tiste potencialne respiratorje, ki se sedaj uporabljajo v kakšen drug namen«. Konec navedka.
Spoštovani minister Gantar:
Koliko ventilatorjev so 13. marca dejansko imele slovenske bolnišnice – oba univerzitetna klinična centra, 10 splošnih bolnišnic in Klinika Golnik?
Kakšne podatke o številu ventilatorjev po posameznih bolnišnicah so navajali zavodi, bodisi direktorji na sestanku ali v odgovoru na pisni poziv vašega ministrstva, naj poročajo o zalogah?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo. Izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa za besedo. Hvala za vprašanje.
Dejansko 13. 3. ni bilo na ministrstvu za zdravje podatka, koliko je v resnici respiratorjev na razpolago. Zato smo potem začeli zbirati podatke po eni strani preko informacij direktorjev bolnišnic in na drugi strani preko tudi teh, ki so z njimi rokovali oziroma delali z njimi v enotah za intenzivno terapijo. Jaz sem res ob hearingu dobil informacijo, da naj bi jih bilo 168, kar ni držalo. Pozneje je bilo rečeno, da je bila to ocena, koliko bi jih še dodatno potrebovali. Ampak kakorkoli, številka ni bila prava in tudi številke, ki smo jih dobivali iz bolnišnic, so bile zelo različne. Če lahko verjamem podatkom, ki sem jih potem uspel dobiti predvsem od koordinatorja za intenzivno terapijo v času epidemije, jih je bilo takrat v bolnišnicah, to je nekje sredi marca ali konec marca, 281. Od tega jih je potem še v marcu klinični center sam za svoj račun kupil šest, se pravi 287 nekje do konca marca. Potem je bilo poleg teh 287 nabavljenih in razdeljenih še 136. Se pravi, da pridemo skupaj na številko 423 konec aprila. 30. 4. je torej 423 respiratorjev ob 257 intenzivnih posteljah za odrasle v Sloveniji. Potrebno število respiratorjev pa je bilo ocenjeno na okrog 400, in sicer iz razloga, da je velik del respiratorjev v normalnem delovanju zdravstvenega sistema zaseden tudi z necovid bolniki in da so mnogi respiratorji med temi, ki so v uporabi, stari tudi 15 in več let in že praktično amortizirani ter tudi ne v celoti primerni za zdravljenje bolnikov s covid-19. Tako da jaz mislim, da je veljavna trenutna številka 423 tista, ki bi morala zadoščati. Kljub vsemu pa še vedno pričakujemo in znotraj UKC in tudi v okviru izvedenih postopkov v času epidemije, da jih bomo dobili še mislim da 90.
V tem trenutku je to ta številka in jaz mislim, da je prava, glede na to, da prihaja od ljudi, ki s temi aparaturami tudi delajo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja. Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala za odgovor.
Povedati moram, da sem kar malce šokiran, pretresen. Zakaj? Ker je očitno, da je celotna vlada, zdaj ne bom rekel samo vam, zelo mrcvarila resnico. Namreč ta številka 168 se pojavi tudi v poročilu Vlade 5. maja. In to poročilo Vlade ste pripravljali medresorsko. Tako je bilo nam zagotovljeno. Nihče ni bil pod tem poročilom podpisan. Zdajle mi govorite, da smo imeli mi konec meseca marca 281 ventilatorjev ob 257 posteljah, je bila pa takšna panika in »dajte nam mir, ker mi rešujemo življenja«. Zdaj se je pa dejansko izkazalo, da te zadeve pri nabavi opreme nikakor niso štimale. Zdaj pa ni več suma, zdaj pa ne gre več samo za objektivno politično odgovornost, zdaj gre pa tukaj za subjektivno odgovornost. Pod to poročilo, ki smo ga obravnavali, ste podpisani kot član vlade tudi vi. Tega ni nihče zanikal.
Zdaj vas prosim, da se opredelite do tega, kolikšno odgovornost nosite sam kot minister in kolikšno odgovornost za zavajanje javnosti nosi celotna vlada.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo. Izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Kar se tiče respiratorjev, absolutno nimam niti jaz slabe vesti in tudi ni treba, da jo ima Vlada Republike Slovenije. Treba je pač vedeti, da začetne nabave, ko, prvič, niso bili jasni podatki tudi od prej, točno s čim se razpolaga, in, drugič, da smo bili priča, ko smo začeli delati v okviru te epidemije, ač eksponentni rasti števila okuženih, kar bi na primeru Lombardije, če to preračunamo na naše razmere, se pravi z 10 na 5 milijonov prebivalcev potrebovali samo za covid najmanj 240 respiratorjev in še za ostale bolnike, se pravi ocena je bila tukaj napravljena, da bi primeru slabega scenarija, ki ga takrat nismo mogli izključiti, potrebovali približno 400 respiratorjev. Nabavljenih je bilo 136. Tukaj je 281, ki je podatek z nekje sredi marca, in s številko, s katero razpolagamo, je 423, se pravi, da nabavljeni respiratorji, ti, ki so bili do zdaj, so bili smiselno nabavljeni, potrebni in tudi potrebni za morebiten drugi val epidemije, da jih pač imamo na razpolago in nenazadnje z njimi nadomeščamo tudi tiste, ki so že bili predvideni za odpis, glede na to, da v sklopu odpisanosti medicinske opreme so tudi respiratorji na zelo visokem nivoju preko 80 %. Tako da ja za tukaj ne vidim nobenega zavajanja in tudi ne nepotrebne nabave teh medicinskih aparatov. Res pa je, da tisti, kjer smo pogodbo potem prekinili oziroma vrnili, da v tem trenutku v resnici ne bi bili potrebni. In zato je bila tudi takšna odločitev.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
O tem, da niste zavajali, se ne bova strinjala. Zavajali ste nas poslance najmanj v tem, ko ste nam dali napačen podatek v poročilu, s katerim ste zagotavljali, vam bom kar prebral: »Poročilo o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme«. Torej o stanju, razlogih, zalogah. Ključen podatek se razlikuje za več kot 100 %. Če to ni zavajanje, potem pa ne vem, je popolnoma vseeno. In zdaj zvračati spet celotno zadevo z nekimi retoričnimi poskusi na covid … Stroka vam je rekla, da nekateri od teh ventilatorjev brez dodatne opreme niso primerni za obravnavo covid pacientov. Stroka je tako rekla. Od dodatne opreme sem v vašem poročilu videl samo 4 komade, če govorimo o Sirius R30 ventilatorjih. Boste pa demantirali svoje lastne podatke.
Zato, gospod predsednik, skladno s Poslovnikom predlagam, da se ta zadeva razčisti javno, tako kot je treba in da se končno enkrat ali sumi potrdijo ali pa zavržejo. Niste mi pa odgovorili, pa boste lahko mogoče, če bo šla ta zadeva skozi, pa verjamem, da ne bo šla, na naslednji seji o tem, ali kdo tukaj nosi politično odgovornost. To smo se spraševali, ker druge odgovornosti bodo ugotavljali drugje in vidimo, da se napak pojavlja nešteto. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Soniboj Knežak bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči. Spoštovani minister!
Po dolgih desetletjih rudarjenja in stotinah kilometrov izkopanih rudniških jaškov se prebivalci občin zasavske regije že srečujemo s številnimi težavami, ki so posledica rudarjenja, od udorov, plazov pa vse do vdiranja podtalnice v same stanovanjske objekte. Vse to je, kot sem rekel, posledica dolgoletnega rudarjenja. Letos konec leta Družba RTH končuje s svojim poslovanjem. Zato prebivalci Zasavja opozarjamo, da še ni bila realizirana obljuba prejšnjega ministra Zajca in tudi njegovega predhodnika, da se bo do zaprtja in tudi uradne likvidacije RTH sprejela ustrezna zakonodaja, ki bo urejala tudi področje monitoringa rudniških površin. Žal se to do danes še ni izpolnilo, se pa približuje 31. 12., ko bo RTH tudi uradno končal s svojim delovanjem.
Zaradi tega vas sprašujem sledeče:
Ali ste seznanjeni z zahtevami lokalnih skupnosti po sistemski ureditvi monitoringa okolja, ki naj bi zagotavljal ustrezen nadzor nad rudniškimi površinami, uredil odgovornosti nosilca izvajanja monitoringa in seveda zakonsko uredil tudi financiranje sanacij degradiranih površin?
Kdaj lahko pričakujemo pripravo zakona o izvajanju monitoringa, pri katerem bi seveda želele sodelovati tudi lokalne skupnosti?
Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec.
Da, odgovor na prvo vprašanje je – da, seznanjen sem s pobudami. Seznanjen sem tudi z dogovorom, ki ste ga imeli lani, med lokalnimi skupnostmi in tudi prejšnjim, takrat je bil še državni sekretar. In ste se lepo dogovorili, ker tudi sami veste, da ta problematika sodi pod drugo ministrstvo, to je Ministrstvo za infrastrukturo, ki je trenutno tudi nosilec aktivnosti in politik do zapiranja rudnikov, zaposlovanja rudnikov na splošno in je tudi v okviru tega ministrstva nastal ta program monitoringa 2018–2023, ki se odvija oziroma ki naj bi se odvijal preko sedanje družbe RTH. In da se je ta pobuda rezultirala v iniciativo, ki naj bi jo tudi Ministrstvo za infrastrukturo kot matično, resorno ministrstvo pripeljalo do Ministrstva za okolje in prostor v povezavi s problematiko izvajanja monitoringa po obdobju, ko bo rudarska pravica usahnila oziroma ko bo to zgolj opazovanje površine po sanaciji. Do te pobude s strani Ministrstva za infrastrukturo še ni prišlo. Ko bo prišlo, se bomo z veseljem tudi glede tega pogovorili. Seveda je pa to povezano z dodatnimi sredstvi zagotavljanja za ta monitoring. Gre za kar nekaj sto tisoč evrov, če ne celo o milijonih letno. Gre torej za geotehnično opazovanje, gre za tudi opazovanje izcednih voda, podtalnice in podobno. In če bomo z Ministrstvom za infrastrukturo v tem letu, ko je to treba urediti, urejali, bomo tudi uredili. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Spoštovani minister, jaz se vam zahvaljujem za ta odgovor. Upam, da bomo razrešili to pristojnost med enim in drugim ministrstvom, ker v kratkem nameravamo v okviru Kluba zasavskih poslancev sklicati koordinacijo, da ta obljubljeni projekt peljemo naprej oziroma da pride do realizacije tistega, kar si v Zasavju tudi zaslužimo. Sami veste, da smo bili energetsko zelo obremenjena regija, da imamo centre mest, najsibo v Hrastniku najsibo in v Trbovljah, dobesedno nad kilometri rudniških jaškov, ki so v glavnem zaliti z vodo; in da so posledice. kot sem rekel, resno se že včasih ogroža tudi varnost teh prebivalcev. Jaz od vas ne prosim oziroma tudi ne bom v nadaljevanju zahteval razprave, ker vsaj iz tistega, kar ste mi povedali, vidim, da se zavedate te težave. Upam, da se bo zadeva, kot je bilo nekako obljubljeno, v letošnjem letu uredila. Pogledal sem malo za nazaj. V prvotni verziji zakona o zapiranju RTH je bil urejen tudi ta monitoring, potem pa mi nihče ne zna v tej državi razložiti, zakaj je ta en člen zakona, ki to ureja, izpadel.
Ne gre za nobeno posebno zahtevo, ampak le željo po tem, da nam država, ko končuje neko dejavnost v našem kraju, tako kot vsem ostalim v tej državi, zagotovi ustrezne, predvsem zdrave in varne pogoje za bivanje. Naj vam povem, verjetno poznate podatek, da nam po zaprtju termoelektrarne Trbovlje, ki jo država tudi uspešno razgrajuje, ostaja velik ekološki dolg – hrib z devetimi milijoni ton elektrofiltrskega pepela, za katerega nam vsi trdijo, da ni nevaren. Podatki NIJZ nam pa govorijo, da imamo bistveno povečano število rakavih obolenj in še kaj. Zasavci nismo ravno ne vem kako zaupljivi. Skratka, ne bom podal zahteve za razpravo; upam pa, da bomo to letos uredili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister tudi ne želi nič dodati, zato gremo naprej.
Poslanec Luka Mesec bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister!
Slovenija, slovenska vlada se dostikrat pohvali, da smo prvi v Evropi. Prejšnji teden smo lahko brali v domačih in tujih medijih številne samohvale, predvsem premiera Janeza Janše in govorca Vlade za covid-19 Jelka Kacina, v čem vse naj bi bili vse najboljši, ampak pozabila sta pa povedati eno stvar. In to je, da smo v Sloveniji drugi v Evropi po enem kazalniku, ki nam nikakor ne more biti v ponos – in to je skok brezposelnosti. Evropska komisija je aprila opravila raziskavo, v kateri so raziskovali, koliko ljudi je v posamičnih državah Evropske unije med koronakrizo izgubilo službe. Izkazalo se je, da jih je več kot v Sloveniji, kjer je več na vprašanje, ali so izgubili delo oziroma odpoved pogodbe o delu, pritrdilno odgovorilo samo še v Grčiji, in sicer 41,8 %; pri nas pa je tako odgovorilo kar 36,8 % vprašanjih. Tudi domači kazalci niso ravno spodbudni. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v prvih mesecih letošnjega leta, se pravi od januarja do aprila, na zavodu na novo prijavilo 38 tisoč 727 brezposelnih oseb, kar je 46-odstotni skok glede na enako obdobje lansko leto. To se ni zgodilo samo po sebi, ampak se je zgodilo predvsem v luči vladnih ukrepov. Vladni ukrepi so, kot sem danes enkrat že povedal, v veliki meri zgrešili tarče. V prvem protikoronskem zakonu ste obljubljali od 2 do 3 milijarde evrov pomoči državljanom in gospodarstvu. Do 15. 5. je bilo izplačanih zgolj 350 milijonov oziroma okoli 20 % tega zneska. V zakonu o odlogu kreditov ste obljubljali, da bo vlada omogočila zamrznitev plačil kreditov za podjetja in prebivalstvo. V Sloveniji imamo skupni obseg bančnih kreditov okoli 20 milijard evrov, banke pa so do 15. 5. zamrznile samo dobrih 260 milijonov kreditov oziroma 1,3 %. Zakon za zagotavljanje likvidnosti podjetij je mesec in pol zamujal v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami in do 15. 5. ni bilo izdano niti eno državno poroštvo za zagotavljanje likvidnosti podjetij.
Zato me zanima, gospod minister:
Kakšne so vaše projekcije za naslednje mesece, kaj naj ljudje pričakujejo, kakšno brezposelnost, kakšno gospodarsko krizo?
Kaj nam je lahko garancija, da bo s tretjim koronapaketom drugače, kot je bilo s prvima dvema?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vprašanje.
To vprašanje je res zelo zanimivo. Tudi ocena teh ukrepov oziroma paketov. In seveda ocene, ki jih dajejo nekatere inštitucije. Tako dajejo nekatere mednarodne institucije oceno, koliko je posamezna država namenila denarja za ljudi in koliko za podjetja. In v eni od teh je Slovenija na 7. mestu na svetu. Tukaj je seveda stvar metodologije. Če pogledamo druge institucije, koliko je dejansko tega denarja šlo v gospodarstvo in med ljudi, potem je prav tako Slovenija med vodilnimi na tem področju, kar boste seveda na drugi strani lahko problematizirali, ko boste rekli, da je dejansko deficit prevelik in v zvezi s tem tudi vsa poraba v zvezi s tem. Kot ste omenili, obstaja tudi neka anketa, jaz te ankete ne poznam, na podlagi katere so ljudi spraševali, kdo je izgubil službo; in je tukaj pač 36 %, kot sem razumel. Podatki so na Zavodu za zaposlovanje in vsekakor ti podatki niso ohrabrujoči. Na nek način, glede na krizo, ki se je ob tej koronaepidemiji pojavila, verjetno pride do tega, da se gospodarstvo na takšen ali drugačen način prilagaja in da se seveda zaposlovanje zmanjšuje oziroma nezaposlenost povečuje.
V zvezi s tem, ali so ti koronaukrepi razlog za to; jaz bi rekel, da ne, ker po podatkih, ki jih imam tukaj, je več kot 33 tisoč samozaposlenih v mesecu aprilu prejelo izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. 33 tisoč v obliki temeljnega dohodka. V maju – več kot 35 tisoč samozaposlenih. Kar pomeni, da je ta ukrep v obliki temeljnega dohodka dosegel svoj cilj. Z drugimi besedami, toliko in toliko ljudi je izpolnilo tisto izjavo in so ta ukrep dejansko dobili. Prav tako je dobilo v mesecu aprilu solidarnostno pomoč 51 tisoč 581 študentov in 303 tisoč 224 upokojencev. Zato se jaz vsekakor ne morem strinjati, da ti ukrepi niso dosegli tistega, kar bi dejansko morali. Seveda pa takšni ukrepi, kot je bilo rečeno, v prvem in drugem paketu so bili zato, da so preprečil zdravstveno tragedijo, usmerjeni so bili predvsem v financiranje zdravstva; in to, da bi se zaradi tega povečalo bistveno večje število nezaposlenih, kot se dejansko je. Danes je bila že omenjena številka 250 tisoč, nikoli pa nismo trdili, da bi s takšnimi ukrepi dejansko preprečili povečanje števila nezaposlenih. Pravzaprav je to nemogoče, tega ne zdrži nobena ekonomija, da bi ob epidemiji, ob tem, ko dejansko zaustavljamo podjetja, ko so zaustavljena podjetja, ko je zaustavljeno javno življenje in tako naprej, več ljudi dejansko dobilo delo. S tega zornega kota je to nemogoče. Je pa seveda mogoče, da je bilo olajšano življenje ljudem, saj je bil povečan dodatek za veliko družino izplačan 29 tisoč 150 družinam; enkratni solidarnostni dodatek ranljivim skupinam za 48 tisoč 710 ljudi. In še tisto, kar je morda tukaj najpomembnejše, ko odgovarjam na to vprašanje, 151 tisoč zaposlenih je dobilo izplačano nadomestilo za čakanje na delo. 151 tisoč. In prav tako so bili za 160 tisoč ljudi izplačani prispevki za socialno varnost. Ti ukrepi so dosegli ljudi in so izboljšali … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
To raziskavo, ki jo omenjam, je delala Evropska komisija in ne verjamem, da jo je delala kar prek prsta, ampak imajo verjetno za tem neko zanesljivo metodologijo. Drugič, ko govorite o učinkovitosti pomoči, ste v bistvu našteli izključno socialne ukrepe – temeljni dohodek, solidarnostni dodatek za upokojence in študente, čakanje na delo za zaposlene. Jaz sem vas vprašal predvsem po učinkovitosti vaših ukrepov za gospodarstvo, kjer pa je slika taka, kot sem prej opisal. Izplačano naj bi bilo 2–3 milijarde protikoronskega paketa, izplačil je bilo 350 milijonov, odlog kreditov ni zaživel, shema državnih pomoči tudi še ni zaživela in z njo ste dva meseca zamujali, ker ste šele 13. maja sprejeli potrebno uredbo, s katero je lahko šele stopila v veljavo. V tem smislu me ne skrbi, da Slovenija kot socialna država ne bi bila sposobna izplačevati pomoči za tiste, ki bodo ostali brez dela; me pa skrbi, koliko ljudi bo ostalo brez dela. In to je bistvo mojega vprašanja, gospod Šircelj.
Zanima me, če ponovim:
Prvič, kakšne so vaše projekcije, kaj naj ljudje v naslednjih mesecih pričakujejo, kakšen skok brezposelnosti, kakšno globino recesije, kdaj bo odboj?
In drugič, kako naj se zanesejo, če gospodarski ukrepi v vašem prvem in drugem paketu niso delovali, da pa v tretjem bodo?
Ker sprejemamo ga, kot sem danes zjutraj povedal, na žalost na zelo podoben način kot prejšnja dva. Preko noči, seja naj bi bila jutri kar po seji ob polnoči, tako je predvideno. Verjetno je to narejeno z namenom, da se čim bolj od odločanja odrine opozicijo in zainteresirano javnost ter da se sprejme take zakone, kot ste jih pripravili na vladi, kjer pa ste v prvem in drugem poskusu pokazali, da … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Bom dopolnil svoj odgovor. Po treh dneh je ta vlada sprejela zakon za gospodarstvo, in sicer o odlogu vseh davkov in hkrati tudi o zamrznitvi kreditov za gospodarstvo in za prebivalstvo. Ne me zdajle držati za besedo, v koliko dneh, ampak mislim, da je bil ta zakon sprejet v prvem tednu, ko je vlada dejansko prišla. In to je bil ukrep za gospodarstvo. To je ukrep, ki posredno vpliva tudi na likvidnost in predvsem na likvidnost. Skratka, podjetjem ni treba več plačevati davkov, če poenostavim; in ni jim treba več vračati kreditov. To sta bila prva dva ukrepa in dva prva zakona. Potem je bil paket ena in bil je paket dva. Že v paketu ena je bilo dano poroštvo za gospodarstvo v višini 200 milijonov evrov. In ta zakon se dejansko izvaja. Ne rečem, da je to na dolgi rok ali pa na srednji rok dovolj; kasneje smo sprejeli še en zakon, ampak ta zakon se izvaja. In na podlagi te zakonodaje, na podlagi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev je bilo prejeto 22 tisoč 230 vlog za odobritev odlogov plačil in 267 milijonov evrov obveznosti. Takoj smo reagirali. Če bi kakšna druga vlada odreagirala tako hitro, verjetno potem ne bi mogli tako hitro priti do tega. In to je bil nemuden ukrep za gospodarstvo. Takoj so nehali plačevati vse davke in niso več plačevali kreditov. Sedaj pridejo ukrepi preko SID banke, o tem bom danes tudi še govoril, ker je še neko vprašanje v zvezi s tem; in pridejo seveda še drugi ukrepi za likvidnost. In pridejo ukrepi za to, da se bo povečala potrošnja, in pridejo vavčerji na področju turizma in tako naprej. Oprostite, mislim, da so bili ti ukrepi premišljeni, strateško naravnani, nismo začeli s tretjim paketom kot s prvim ukrepom. Ti ukrepi gredo zdaj v to, da bodo povzročili zagon gospodarstva in da bodo na podlagi zagona gospodarstva tudi povečali proizvodnjo, prodajo in na tej podlagi seveda zmanjšali nezaposlenost oziroma da se bo ta nezaposlenost dejansko zmanjševala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Gospod minister je obakrat izkoristil odgovor na moje vprašanje predvsem zato, da bi pokazal učinkovitost ukrepov, za katere je kot prvi mož iz vladnih vrst on sam. Ni mi pa odgovoril na vprašanji. Vprašanji, ki sem ju dvakrat zelo jasno postavil, sta dve. Prvič, kakšne so projekcije za naslednje mesece? Kaj naj ljudje pričakujejo, v smislu – kakšna brezposelnost, kakšen gospodarski padec, kdaj odboj? In drugič, kako naj se zanesejo na to, da bodo ukrepi za gospodarstvo bolj učinkoviti, kot so bili v prvih dveh paketih. Če še enkrat obnovim, številne pomoči so ostale neizkoriščene iz prvega protikoronskega zakona, iz zakona za zagotavljanje likvidnosti in tudi iz zakona za zamrznitev kreditov. In skrbi me, da bo vlada tudi v tretjem paketu pripravila sicer nabor predlogov, ki bodo pa v veliki meri v praksi ostali neizkoriščeni. V prvih dveh paketih se je izkazalo, da so ukrepi pogosto preveč birokratizirani, preveč strogi in preveč omejevalni. In ker se bomo soočali – vsaj tako napovedujejo domače in svetovne makroekonomske inštitucije – z najhujšo recesijo v zadnjih letih, bi bilo nujno, da se o tem, ker minister nima jasnega odgovora, pogovorimo v Državnem zboru, kako se bomo soočili s to recesijo in kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih. Ne samo minister za finance in vlada, to smo mi vsi dolžni sporočiti ljudem. Ljudje morajo vedeti, kaj je pred njimi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Nik Prebil bo postavil vprašanje ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju.
Izvoli.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Kolegice, kolegi, spoštovana ministra!
Nov koronavirus je resnično spremenil večino delovnih procesov, v nekaterih dejavnostih se je ta proces zmanjšal, medtem ko se je na drugih tudi močno povečal. Zaposleni so bili povrhu še celo bolj izpostavljeni tveganju, da zbolijo za novim virusom. Zaposleni v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih ter tudi preostanek javnega sektorja vemo, da so upravičeni do dveh dodatkov. Prvi je tisti dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga ureja že Kolektivna pogodba za javni sektor; in nov začasni dodatek za varnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki pa znaša do 100 % urne postavke in je bil uzakonjen s prvim protikorona zakonom. Odločitev, kdo je do tega upravičen in v kolikšni meri, je v rokah predstojnika, vendar naj oba skupaj ne znašata več kot 100 % urne postavke. V Poslanski skupini LMŠ smo že od vsega začetka spremljali to zadevo in ob vseh zagotovilih, ki so prišla s strani predstavnikov Vlade, da je tega denarja dovolj, da bo delo ustrezno nagrajeno, celo dvojno plačano, če bo treba, smo se resnično nadejali, da bo država s to vlado na čelu zagotavljala neko ustrezno pot in poskrbela za preobremenjene in tiste zaposlene, ki so v času epidemije resnično izgoreli in so se izpostavljali za druge.
Žal pa ugotavljamo sedaj, da je realnost drugačna. Kot se izkazuje do sedaj, vlada kar precejšnja zmeda pri izplačilu teh dodatkov, v nekaterih ustanovah zaposleni namreč niso prejeli nobenega dodatka, nekje so dodatek dobili izplačan samo za nekaj ur, ne za ves delovni čas, ponekod zgolj po kolektivni pogodbi in nič po interventnem zakonu, to je recimo UKC Maribor. Nekje pa spet obratno, nekateri zavodi pa niso prejeli nikakršnih finančnih sredstev s strani države. Tudi domovi upokojencev na splošno, sploh pa v času epidemije, kot smo jo izkusili sedaj, vemo, da so ena ključnih institucij v državi, starostniki pa morajo biti ena od primarnih skrbi vlade. Domovi starejših občanov so postali nekakšno žarišče okužb in zaposleni pri svojem delu so bili resnično obremenjeni, za to pa ne v celoti plačani.
Zato vas, spoštovana ministra, sprašujem konkretno, pa bi prosil, da se mi ne opirata na posamezne člene zakonov iz kolektivne pogodbe, ker to poznamo:
Koliko proračunskih sredstev ste za plačilo obeh dodatkov namenili zdravstveni blagajni oziroma zavodom neposredno ter koliko za zaposlene v socialnem varstvu in domovih starejših občanov?
Kakšna je sedaj ta nova finančna injekcija države za nagrajevanje v epidemiji najbolj izpostavljenih?
In prosil bi še, če se lahko opredelita:
Kako vidva kot ministra vidita te razkorake med izplačili in arbitrarnostjo nagrajevanja?
Ali je to pravično urejeno sedaj in zakaj že ni bilo?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej dajem besedo ministru Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav, poslanke in poslanci!
Danes sem prvič v tej vlogi. Hvala tudi poslancu gospodu Prebilu za vprašanje. Bom poskušal biti čim bolj koncizen. Vseeno pa moram poudariti, kot ste omenili oziroma sami pojasnili, da imamo dva dodatka. Vlada je zagotovila sredstva iz državnega proračuna za oba. En dodatek je iz kolektivne pogodbe za javni sektor, kjer so upravičenci izključno javni uslužbenci, ki niso direktorji, in ta dodatek se je aktiviral prvič v zgodovini. Tisto, kar je ključno, pogoj za izplačilo tega dodatka je, da se konkretno delo opravlja v nevarnih pogojih dela v skladu z razlago komisije. Samo razglasitev epidemije ni zadosten razlog, torej ni avtomatizma. Drugi dodatek je po 71. členu ZIUZEOP, to je bil povsem nov dodatek, ki ga je vlada uvedla za nevarnost in posebne obremenitve izključno za čas epidemije. Do tega so, to je potencialno, upravičeni vsi zaposleni v javnem sektorju, vključno s poslanci. Pogoj pa sta nadpovprečna izpostavljenost oziroma prekomerna obremenitev zaradi obvladovanja epidemije. Kot ste sami poudarili, skupna oziroma stična točka je, dodatka se med seboj ne izključujeta, skupaj pa lahko dosežeta zgolj 100 % urne postavke. Tisto, kar je vlada storila, je to, da je zagotovila sredstva. Vprašanje je, zakaj niso vsi tega dodatka prejeli. Odgovor je precej preprost. Predstojniki teh zaposlenih niso oddali zahtevka na Ministrstvo za finance. Po podatkih s konca preteklega tedna je manj kot polovica upravičencev – s področja zdravstva so denimo prišli zahtevki pretežno za bolnice – vložila ta zahtevek. In logično je, da brez zahtevka ne more biti izplačila. Na podlagi zahtevkov pa bodo dodatki poračunani za nazaj, torej od 13. marca, od razglasitve epidemije. Zaenkrat je bilo za mesec marec in april porabljenih približno 37 milijonov evrov, toliko zahtevkov smo prejeli. Od tega jih je 30 milijonov za dodatek po kolektivni pogodbi in 7 milijonov za dodatek po ZIUZEOP.
Zakaj so razlike pri izplačilih? Moj odgovor je splošen, ne nanaša se na posamezen resor oziroma dejavnost. Razlike izhajajo najprej s tega dejstva, da je upravičeno domnevati, da obstajajo razlike od delodajalca do delodajalca in razlike tudi znotraj delodajalcev glede izpostavljenosti tveganju za zdravje in glede obremenitve. In to delodajalci najbolj vedo sami. Usmeritve Ministrstva za javno upravo in posameznih ministrov so pa bile, da so predstojniki tisti, ki te okoliščine poznajo, naravo dela posameznika poznajo, vpletenost posameznika v delovanje njihove institucije v času epidemije najbolje poznajo oni; in ti so tisti, ki morajo to določiti. Osnovna merila so bila dana. Prejeli smo razlago komisije za razlago kolektivne pogodbe. Kot rečeno, predstojniki pa so tisti, ki poznajo posamezne okoliščine. Glede zavodov s področja socialnega varstva pa bi predal besedo kolegu Ciglerju Kralju.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima minister Janez Cigler Kralj.
Izvoli.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa, kolega Koritnik. Hvala, poslanec Nik Prebil, za vprašanje.
Kolega Koritnik je globalno sliko zelo dobro predstavil. Kar se tiče socialnih zavodov ali pa socialnovarstvenih zavodov, zato ker v napovedi vprašanja piše v zdravstveni dejavnosti. Za zdravstveno dejavnost, saj se razumemo, jaz nimam pristojnosti govoriti. Kar se pa tiče socialnovarstvenih zavodov, kot je kolega minister za javno upravo povedal, smo posredovali navodilo z napotilom, da naj zaradi namena transparentne razdelitve sredstev pripravijo interni akt predstojniki. In v tem naj opredelijo vse kriterije, na podlagi katerih bodo za posamezne skupine zaposlenih utemeljili, da bodo le-ti prejeli te dodatke. Ministrstvo je določilo obseg sredstev po posameznih proračunskih uporabnikih in izdalo sklepe. Do prejšnjega tedna je prejelo približno 90 % zahtevkov za nakazilo sredstev za mesec marec 2020. Zaenkrat pa z vrednostjo še ne razpolagamo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Poslanec Nik Prebil, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa. Hvala tudi za odgovor.
Bi pa vseeno želel dopolniti svoje vprašanje. Prejel sem številna sporočila, kot verjetno tudi kolegi, od medicinskih sester, zavodov in zdravnikov, da pač nastajajo težave, da nekih jasnih informacij ni, da imajo bolnišnice in zavodi tako ali drugače težave s tekočo likvidnostjo, kar seveda znese tudi problem na izplačevanje teh dodatkov. V javnosti smo lahko videli tudi številna različna izplačila, recimo med direktorji zavodov in medicinskimi sestrami, in sicer da so tisti, ki so bili v neposrednem stiku z obolelimi, dobili manjši dodatek po tem prvem koronazakonu kot na primer direktorji, ki so si izplačali višjega. In ta razkorak se meni osebno zdi nepravičen in nekorektno urejen, če lahko tako rečem. Tak razkorak nekako ne pritiče neki demokratični družbi, kjer bi morali imeti stvari jasno urejene – kdo, kdaj in kako je obremenjen oziroma izpostavljen.
In še enkrat me torej zanima:
So po vašem mnenju sedaj ti ukrepi – glede na to, kar opozarjam – ustrezni ali ne?
Imate namen kaj popravljati?
Kako boste, še enkrat, zagotovili to, da bodo tisti, ki so bili preobremenjeni in bolj izpostavljeni, to tudi dobili izplačano?
Verjamem, da je bil namen tega vsekakor dober, morda pa slabo izpeljan. To, da ste odgovornost v celoti vrgli na predstojnike, se zdaj kaže tudi v tem, da določeni predstojniki imajo to arbitrarnost in te dodatke nakazujejo po principu – ti si mi všeč, ti mi nisi. Dogaja pa se tudi izkoriščanje delavcev, da so delali čez vikende brez aneksov k pogodbi, nato so morali koristiti te ure, dopust in tako dalje. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Minister Boštjan Koritnik, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
Hvala za to dopolnitev. Vsekakor se zavedamo težav na terenu, konkretnih težav. Informacije prihajajo tudi do nas in v okviru naših pooblastil se mi dnevno trudimo informirati predstojnike. Tukaj bi vas moral malenkost korigirati. Takšna odgovornost je bila na predstojnike dana že v skladu z veljavno zakonodajo, z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, torej delodajalec oziroma njegov predstojnik ocenjujeta nevarnost oziroma tveganje na posameznem delovnem mestu. Tisto, kar ste omenili, da je razkorak v tem protikorona dodatku, če lahko tako rečem, torej v odstotku, ne smemo pozabiti, da imamo dva dodatka. Direktorji do dodatka po kolektivni pogodbi niso upravičeni, kar pomeni, da zaposleni, torej zdravstveni delavci, ta dodatek lahko dobijo. Jaz tudi mislim, da večina, vsaj za UKC Ljubljana vem, je to prejela, kar pomeni, da v osnovi več kot 35 % le-ti ne morejo dobiti, torej 35-odstotni dodatek je maksimum, ki njim pripada; medtem ko direktorji – pa ne govorim o nobenem konkretnem primeru, ker ti podatki prihajajo na Ministrstvo za finance oziroma na posamezne resorje – te omejitve niso imeli, ker dodatek po kolektivni pogodbi njim ne pripada. Vsekakor pa verjamem, da z dnevnim informiranjem tudi novinarjev, mi smo na ministrstvu pripravili poseben brifing, usmeritve tudi za novinarje, da razumejo, kje je tukaj odgovornost predstojnika, kako je bil narejen razrez. Verjamem, da bomo s tem zagotovili v najkrajšem možnem času izplačilo vsem, ki jim ta dodatek pripada. Posamezne anomalije, to, kar ste omenili glede koriščenja letnega dopusta, pa – roko na srce – niso vezane na epidemijo. Veljavna zakonodaja že omogoča preganjanje tovrstnih dejanj. Če je to v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in gre za javni sektor, bomo seveda na vsako takšno informacijo ustrezno in hitro reagirali. Hvala. Predajam še besedo kolegu ministru.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Minister Janez Cigler Kralj, imate besedo.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Kratka dopolnitev. Kot veste, je pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kar nekaj proračunskih uporabnikov. Kot ste že sami rekli in je kolega Koritnik utemeljil, o višini dodatka v skladu z zakonom odloči predstojnik oziroma funkcionar. Po naši izkušnji od tega, kar smo do zdaj dobili povratnih informacij, dobri predstojniki to odgovornost sprejemajo in se je tudi zelo dobro zavedajo. Morali bodo transparentno utemeljiti in pojasniti z internim aktom, opredeliti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, naloge, kjer so bili zaposleni nadpovprečno obremenjeni, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal dela in naloge v nevarnih pogojih dela oziroma bil nadpovprečno obremenjen; ob upoštevanju vseh relevantnih specifik, vezanih na posamezne poklicne skupine zaposlenih. Verjamemo, da bo s tem zadoščeno pogoju transparentne in pravične razdelitve. Če pa temu ne bo tako, kot je dejal kolega Koritnik, pa že obstajajo mehanizmi za preganjanje drugih anomalij.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
V enem delu se z ministroma vsekakor lahko strinjam, v enem delu se pa nekako ne morem, ker mislim, da bi vsaj v tistem drugem delu dodatka morali to bolj jasno urediti v zakonu, ki je bil sprejet, na kar smo tudi opozarjali, pa žal bili neslišani. Mislim, da si ljudje vseeno zaslužijo, sploh tisti, ki so delali, če se lahko tako izrazim, v prvih bojnih vrstah, da dobijo odgovore, predvsem pa da prejmejo to, kar jim je bilo obljubljeno, saj to sedaj pričakujejo. Vemo, da so bile te zadeve zelo opevane na začetku, celo predsednik Vlade je tvital, da bodo vsi dobili vse plačano dodatno, celo dvojno. Na začetku se je govorilo celo o 200 % dodatka, pa je potem nekako to izpuhtelo.
Zaradi teh nejasnosti, ki se še vedno pojavljajo in na katere opozarjajo tudi socialnovarstveni zavodi, bolnišnice in tudi drugi zdravstveni zavodi, bi želel, da potegnemo neke jasne zaključke in morda pridemo skupaj do ene rešitve, ki pa bi bolj celostno in bolj natančno zajela izplačevanje takšnih dodatkov, predvsem pa da damo ljudem in delavcem odgovore. Zato bi, predsedujoči, prosil, da v skladu z 246. členom Poslovnika Državni zbor opravi glasovanje o tem predlogu. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Jožef Lenart bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni gostje, ministrica in ministri, spoštovani minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospod Janez Cigler Kralj.
S protikoronskimi paketi je Vlada Republike Slovenije namenila zajetna sredstva za ohranjanje delovnih mest v obliki povračil za čakanje na delo. Kljub temu zaposleni v kovinski industriji in gradnjah opozarjajo na kršenje delovnopravne zakonodaje in predpisov, povezanih z ukrepi za ublažitev posledic po koronazakonu med epidemijo. Zaposleni v kovinski industriji pri delodajalcu iz Maribora je povedal, da je bil v prejšnjem mesecu nekaj dni na čakanju, nekaj dni pa je delal. Za čakanje na delo je bilo izplačano tako imenovano nadomestilo plače v višini 80 % plače, za opravljene delovne dni pa naj bi v njihovem podjetju bili plačani premalo, torej 80 % običajne plače plus krizni dodatek. Verjetnost je torej, da je bil delavec prijavljen na čakanje, je pa delal, sicer ne gre skupaj, kako bi imel sedaj 20 % manjšo plačo kot prej; pogodba se mu namreč ni nič spremenila. Podoben primer smo slišali še za delodajalca s celjskega območja, potem je bilo tudi nekaj namigov na gradbeništvo, da so bile tudi določene napake. Torej delodajalci so deloma varčevali na račun teh naših ukrepov. Izvedel sem, da so dejansko nekateri beležili, da so bili delavci zaradi zaščite pred okužbo doma, delodajalci so tako zanje dobili povračilo, dejansko pa so nekaj od tega časa tudi delali.
Zanima me:
Kako naj ti delavci, ki so bili oškodovani, ukrepajo v obeh primerih?
Ali je za nadaljnji nadzor nad podobnim kršenjem delovnopravne zakonodaje zagotovljenih dovolj kadrovskih resursov, da boste to spremljali?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa, poslanec Jožef Lenart, za to vprašanje.
Gre za pomembno področje in seveda je naša skrb poleg tega, da ohranimo zaposlitve s tem prvim in drugim protikorona paketom, tudi tretjim, tudi to, da se ti ukrepi ne bi zlorabljali. In to se ne sme dogajati. Imamo pa, kot bom prestavil v odgovoru, tudi nekaj varovalk v samem zakonu, da do tega ne bi prihajalo, oziroma če se odkrije, se ustrezno sankcionira. Nadzor nad izvajanjem interventnega zakona za zajezitev epidemije covid-19 v delu, ki se nanaša na povračila nadomestil plače delodajalcem za začasno čakanje na delo in odsotnost iz razlogov višje sile ter glede kriznega dodatka, kar urejajo 21.–31. člen in drugi odstavek 33. člena, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Zato naj se delavci v primeru kršitev obrnejo na inšpektorat po kateremkoli komunikacijskem kanalu ali pa na pristojne območne enote Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Tudi v vseh ostalih primerih kršenja delovnopravne zakonodaje se naj delavci obrnejo na Inšpektorat za delo.
Če delodajalec delavcem na izplačuje nadomestil plače, odreja nadurno delo ali ne obvešča zavoda za zaposlovanje o tem, da je delavce pozval nazaj na delo, kot ste vi predstavili, mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini. Ko smo snovali zakonodajo, smo dali po zgledu nekaterih evropskih držav kar visoko zagroženo globo. Trikratna višina vrnjenih sredstev je gotovo visoka in ocenjujemo, da zadostna zagrožena kazen. Prav tako se poleg vračila v trikratni višini za te ugotovljene kršitve izreče globa v višini 3 tisoč do 20 tisoč evrov, pri čemer lahko inšpektorat izreče globo v katerikoli predpisani višini. Za neizplačilo kriznega dodatka za tiste, ki delajo v času epidemije, je prav tako zagrožena globa od 3 tisoč do 20 tisoč evrov. Inšpektorat je, kot sem redno obveščen, z nadzori izvajanja teh ukrepov po zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije že začel, vendar postopki večinoma še tečejo, niso zaključeni; zato vam konkretnih podatkov o ugotovitvah še ne morem dati. Administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalcev pa po zakonu opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Vprašali se tudi, ali je Inšpektorat za delo kadrovsko ustrezno okrepljen za izvajanje tega nadzora. V zadnjih dveh letih se je povečalo število inšpektorjev, inšpektorat pa si tudi z različnimi organizacijskimi ukrepi prizadeva za svojo čim večjo učinkovitost. Ocenjujem, da imajo trenutno za potrebe nadzora nad izvajanjem teh zakonov in celotne delovnopravne zakonodaje ustrezno kadrovsko popolnitev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa še enkrat za besedo in tudi, gospod minister, hvala za vaše odgovore.
Čisto odkrito, me veseli, da imate zadeve pod kontrolo, imam pa še eno kratko podvprašanje. Imeli ste učinkovite ukrepe, veseli me, da je dejansko manj ljudi na zavodu za zaposlovanje, kot bi jih sicer bilo, če teh ukrepov ne bi bilo. Ampak še enkrat, v mesecu marcu smo imeli 75 tisoč brezposelnih, sedaj jih je okoli 90 tisoč. Rekli ste, da so se ukrepi dobro prijeli.
Zanima me:
Ali je med temi, ki so zdaj brezposelni, še nekaj takih, ki se dejansko še vračajo, ker so bili na tako imenovanem čakanju ali pa mogoče začasno brezposelni?
In tudi tole bom rekel, da bi lahko bilo aktualno, če smo za nekaj dejansko namenili kar veliko sredstev, potem seveda moramo te zlorabe vnaprej preprečevati, da ne bi bili naši proračuni pa naša državna blagajna še bolj oslabljena, kot bo sicer. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa, gospod poslanec Lenart, za to dopolnitev vprašanja.
Kar se tiče ukrepov za trg dela, so bili zelo ciljani. Na začetku oziroma sredini marca, v začetku našega mandata smo ocenili, da bi lahko bilo v teh mesecih epidemije ogroženih okoli 260 tisoč delovnih mest. Z ukrepi dejansko pokrivamo okrog 260 tisoč delovnih mesec, očitno gospodarstvo je prejelo to, kar potrebuje za ta čas epidemije; zaradi tega je tudi priliv v evidenco brezposelnih gotovo bil manjši, kot bi bil sicer. Res je, število prijavljenih v evidenco brezposelnih se je nekje od sredina marca do danes povišalo s 76 tisoč na okoli 90 tisoč. Razveseljivo pa je to, da je že vedno več odliva v zaposlitve, da se je rast prijavljenih v evidenco brezposelnih umirila že nekje v začetku maja, proti sredini maja in zaenkrat ni pričakovati večjega porasta. Z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga pa pripravljamo kot nosilni ukrep izhodne strategije zdaj v tretjem protikorona paketu, pa odgovarjamo na potrebe gospodarstva, posledično trga dela, tako da se tudi to število v evidenci brezposelnih ne bi dvigovalo. Ocenjujemo, da bo lahko ta ukrep skrajšanega delovnega časa koristilo do konca leta do okoli 180 tisoč zaposlenih. Menimo, da bomo s tem ohranili veliko število zaposlitev, kar je pa ključni cilj naše zakonodaje, ki se nanaša na trg dela.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper bo postavila vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministrica, lep pozdrav tudi v mojem imenu!
Jaz sem že sredi aprila na vas naslovila poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na to, kdaj se lahko pričakuje, da se bodo posamezne kategorije otrok vračale v šolo. Prosila sem tudi za neko informacijo o tem, kakšna so vaša razmišljanja, kateri dejavniki so ključni pri odločitvi, kateri otroci se bodo v šolo vrnili in kateri ne. Dobila sem precej splošen odgovor, in sicer da je morebitna vrnitev učencev v šole odvisna od zdravstvene stroke. V delu, ko sem vprašala, kako si vlada zamišlja, da bodo posamezniki, ki so že ali še bodo pričeli z normalnim delom, poskrbeli za varstvo in starševsko skrb za otroke, pa ste vi – oziroma vem, da vaše službe – odgovorili, da varstvo za učence v času šolskih počitnic ni urejeno niti v obveznem niti v razširjenem programu osnovne šole; glede na predpise pa osnovna šola lahko organizira tako imenovane nadstandardne programe. In potem nekaj o teh nadstandardnih programih. Skratka odgovor, ki ga nisem niti razumela, na kaj se nanaša. Glede na povedano in glede na to, kaj vse se je zgodilo vmes, danes ponavljam svoje vprašanje. Tukaj smo v Državnem zboru in mogoče je to tudi pravi trenutek, da poveste, ali je že kaj več znanega o tem. Osebno mislim, da se pri odločanju, kdaj in kateri otroci se bodo vrnili v šole, kot družba ne moremo zanašati samo na zdravnike, konkretno na NIJZ. Njihovo mnenje je seveda zelo dragoceno in zelo pomembno, vendar pa so tukaj tudi drugi dejavniki, na katere zadnje čase opozarja strokovna javnost, in sicer psihološki, vzgojni, izobraževalni dejavniki, ki tudi morajo vplivati na to, kdaj in kako se bodo otroci vračali v šole.
Zato v tem prvem delu morda vaš prvi občutek ali pa odziv na to:
Kako je potekal ta prvi teden, kako je bilo s tem?
V nadaljevanju pa imam potem še vprašanje glede nadaljnjih načrtov:
Kakšna bodo vaša prizadevanja pri nadaljnjih aktivnostih?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC LIPICER: Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Spoštovana poslanka Kociper, spoštovani ostali poslanke in poslanci!
Mogoče najprej nekaj številk, zato da boste videli, kako je izgledal prvi teden tega tako imenovanega postopnega in delnega vračanja v vzgojno-izobraževalne ustanove, kot ga imenujemo. Bom tudi razložila potem, zakaj prav takšno poimenovanje. Kot veste, v vrtce se je vrnilo toliko otrok, kolikor so bili vrtci pod vsemi temi smernicami, ki jih je postavil NIJZ, zmožni, da se jih vrne. Nekje polovica vseh vrtčevskih otrok se je vrnila, to je tudi tisti maksimum pod še sedaj veljavnimi smernicami NIJZ, ki ga tudi vrtci, institucije ter zaposleni v njih premorejo, zato da lahko ta vzgojno-izobraževalni proces v vrtcih teče nemoteno. Kar se pa tiče osnovnih šol, pa so se vrnili učenke in učenci prve triade. To vračanje je bilo, moram reči, zelo uspešno. 95 % vseh šolajočih iz prve triade se je vrnilo v prejšnjem tednu, od tega skoraj 60 % med njimi tudi tistih, ki so bili vključeni v podaljšano bivanje. V šole se je vrnilo skupaj tudi 11 tisoč 170 učiteljic in učiteljev, kar pomeni skoraj dve tretjini vseh učiteljic in učiteljev v državi, ki so potem opravljali vzgojno-izobraževalno delo bodisi v šolah bodisi iz šole za učenke in učence na daljavo. Kar se tiče srednjih šol oziroma zaključnih letnikov, okoli 90 % vseh tistih dijakinj in dijakov, ki so v zaključnem razredu oziroma maturantk in maturantov, se je prejšnji teden vrnilo, prvenstveno seveda z namenom, da utrjujejo svojo snov in se pripravljajo na maturo oziroma na zaključni izpit.
Zakaj smo lahko in zakaj smo vračali v tem recimo prvem časovnem valu na takšen način, kot smo? Po eni strani smo seveda morali slediti ocenam in usmeritvam epidemiološke in zdravstvene stroke, pod katerimi pogoji je to vračanje lahko varno, seveda z vidika prvenstveno zdravja vseh tistih, ki so v te procese vključeni, in seveda vseh tistih, s katerimi so potem le-ti kasneje v socialnih stikih, ko pridejo ven iz vrtcev in šol. Tule je bila potrebna ta, recimo temu, zelena luč. Na drugi strani pa govorimo o pedagoški stroki ali pa, recimo temu, menedžmentu samih šol, kjer smo pa morali najprej dobiti argumente, zakaj in pod kakšnimi pogoji, katere so tiste generacije oziroma tiste skupine šolajočih, ki najbolj nujno potrebujejo izobraževanje v razredu. In to so seveda tisti šolajoči, ki šele vstopajo v prvo obdobje vzgoje in izobraževanja in za katere je neposreden kontakt v šoli ključen. Po drugi strani pa smo morali biti tudi v stalnem kontaktu z ravnateljicami in ravnatelji, da so nam povedali, kolikor so oni zmožni pod vsemi temi tako imenovanimi epidemiološkimi zahtevami in zmožnostjo nemotenega, običajnega delovnega ritma in delovne obremenjenosti svojih zaposlenih izpeljati celoten proces tako, kot je treba, da je izpeljan dobro in kvalitetno. In tule je prišlo potem do te prve ocene, na podlagi katere smo se potem odločili za ta prvi možni korak, ki se je skozi stalno spremljanje, opazovanje, tudi zbiranje vtisov in informacij pokazal kot zelo dober v prejšnjem tednu, kot pozitiven, kot izjemno izjemno potreben tako z vidika samih šolajočih, otrok v vrtcu kot vseh vzgojiteljic, vzgojiteljev, učiteljev in učiteljic, ki so seveda srce tega izobraževanja. Nesporno se je potrdilo, pokazalo, življenje se je vrnilo v te institucije in to je tisti naravni prvi prostor, kjer morata potekati vzgoja in izobraževanje.
Toliko mogoče zdaj, pa potem še v drugem delu nadaljujem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, kot napovedano bi želela zdaj svoje vprašanje še razširiti in prosila bi za odgovor.
Ministrica, vi ste zdaj razložili te zdravstvene dejavnike in tudi rešitve, predlagane s strani menedžmenta šol. Jaz bi pa zdaj nekaj minut, ali sekund v tem primeru, posvetila drugi problematiki, vezani na nezdravstvene aspekte. Pred sabo imam kup člankov, med drugim Društvo psihologov opozarja, pa nekateri ravnatelji, posebno peticijo tudi imamo in tako naprej; vsem je ista skupna nit – ne gre samo za zdravstveno stanje otrok, gre tudi za psihološka stanja otrok in za to, čemu vse so prikrajšani s tem, da ne gredo v šolo. Nekateri ob tem govorijo celo o kršitvi pravic do obiskovanja šole in ustavne pravice do izobraževanja, da se izobraževanje omogoča samo nekaterim, drugim pa ne. Jaz morda ne bi šla tako daleč, da gre tu že za kršitev ustavnih pravic; je pa dejstvo, da so do šolanja upravičeni vsi otroci. Po mojem mnenju šolanje na domu nikakor ni primerljivo s šolanjem v šoli. Vi ste sicer enkrat rekli, da je povsem primerljivo. Jaz in mnogi mislimo, da ni; sploh glede na to, da šole to šolanje zelo različno izvajajo. Veliko se pogovarjamo tudi s starši, tudi jaz s kolegicami mamicami. Ponekod šole omogočajo tudi predavanje preko internetnih povezav, v kakšnih drugih šolah, na primer tako je tudi v moji, razen tega, da otroci dobijo, kaj si naj preberejo in kaj naj pogledajo, ni te direktne izmenjave informacij. Oziroma izmenjava informacij je samo v tem smislu, kako vam gre, ne pa da bi jim nekdo predaval snov, tako kot je to v šoli treba. Ker tukaj govorim zlasti o otrocih od 4. do 9. razreda in ker so vsi ti strokovnjaki opozorili, kako velike posledice lahko ima to, da toliko časa ne gredo v šolo in so socialno izključeni, in glede na včerajšnjo izjavo … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC LIPICER: Hvala lepa.
Mogoče naj nadaljujem s tem, rekla sem, da smo različni stebri strok skupaj prišli do odločitve, ki je ta trenutek, v danih razmerah, predvsem ob stanju epidemiološke slike, takšna, kot je. Verjamemo, da se bo v prihajajočem obdobju, zelo kmalu ocena te slike izboljšala in v tem primeru bomo dobili veliko več manevrskega prostora, da bomo v resnici vrata lahko še bolj na široko odpirali. Ker imam podobno vprašanje tudi vašega kolega zelo kmalu, bi mogoče tam malo več ali pa še dlje od tega govorila. Tule bi vam pa samo eno stvar želela pojasniti. Vse, kar smo naredili, smo naredili na podlagi smernic, usmeritev, priporočil, ki so jih seveda ti stebri stroke pripravljali. Po eni strani je tukaj ta zdravniški del, zdravstveni epidemiološki del preko NIJZ. Po drugi strani je pa tukaj predvsem Zavod za šolstvo tisti, ki je te pedagoške smernice in navodila pripravljal. In Zavod za šolstvo je to delal v široki skupini strokovnjakov – strokovnjakov, ki prihajajo iz univerz, iz fakultet, ter različnih profilov strokovnjakov. Med njimi so seveda v vseh teh dokumentih zraven aktivno sodelovali tudi psihologi, ki ste jih izpostavljali.
Tisto, kar smo morali narediti, je nekaj, kar je v danih razmerah najbolje za vse. Morali smo se po eni strani, čeprav smo razumeli osebne poglede, osebna pričakovanja, osebne stiske, na nek način dvigniti nad to in poiskati neke rešitve, za katere smo lahko ocenili, da so najboljša možna usmeritev v danih okoliščinah za vse skupaj. Seveda nismo mogli vseh zajeti; ker če bi to želeli, potem imamo premalo učiteljev, imamo premalo šol. Ampak verjamem, da bomo z nekim razumevanjem, potrpežljivostjo in tudi zaupanjem lahko tudi tole obdobje prebrodili in ga še nadaljevali v tisto najboljšo pravo smer. To pa je smer vzgoje in izobraževanja v ustanovah, v institucijah. Tudi moja osebna prizadevanja bodo zanesljivo šla in gredo že od samega začetka v to smer. Vendar pa me morate razumeti, da imamo vsi skupaj sedajle določene omejitve, v končni fazi tudi mi tule sedajle sedimo z maskami, pa verjamem, da si nihče od nas tega ne želi. In sedimo na zelo nenavaden način. V šolah je prav tako ta osebni kontakt med ljudmi tisti, ki je glavni in edini; in ga moramo ta trenutek spoštovati, želeli ali pa ne. Absolutno pa lahko trdim, delamo najbolje v danih okoliščinah … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Žal je tudi vam zmanjkalo časa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Tako je, gospod podpredsednik.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena poslovnika predlagam, da si za to zelo kompleksno vprašanje vzamemo več časa in se pogovorimo v okviru Državnega zbora. Gre namreč za klasično tehtanje med vrednotami, kaj je v tem trenutku bolj pomembno za otroke, da so doma, da se s tem zmanjša možnost okužb, vendar da so hkrati izolirani. Ne gre namreč samo zato, da proces učenja ne poteka enako, kot bi potekal sicer; ampak gre za mnogo več, kot je opozoril bivši minister Pikalo. Šola je tudi socializacija, je proces učenja, razreševanja medsebojnih konfliktov, je učenje o tem, kaj je moralno prav in narobe, je nadomeščanje primanjkljajev, ki jih imajo otroci doma, izenačevanje različnih kulturnih kapitalov, nekateri otroci imajo podporne družine, ustrezne situacije za učenje in tako naprej. In mislim, da bi se bilo treba pogovoriti o tem, katera vrednota tukaj prevlada. Kajti najbolj me skrbi, da poleg tega, da še do konca šolskega leta ne vemo, kako bo, ampak da se govori tudi o nadaljevanju ukrepov v prihodnjem šolskem letu.
Jaz sem malo razočarana, ker sem upala, da boste izkoristili to priložnost in s stališča svoje avtoritete, v tem trenutku najvišje na področju šolstva, povedali, ali bodo otroci od 4. do 8. razreda šli 1. junija nazaj. Ker če bomo prav dolgo še razmišljali o tem, nazaj ne bodo mogli več iti, ker bo šolskega leta konec. Osebno mislim, da bi bilo to, da se še malo podružijo in da gredo iz tega okolja, v katerem so sedaj že dva in pol meseca, zelo koristno. In temu mnenju se očitno pridružuje vedno več strokovnjakov, saj pravim, nekateri strokovnjaki, učitelji, psihologi, nekateri ravnatelji. Po drugi strani sem pa na seji, ki smo jo imeli tukaj, lahko sama slišala, da nekateri učitelji niso naklonjeni tej rešitvi, kar me zelo moti. V vrtcih, v vrtčevskih organizacijah so se predstavnice vrtcev takoj odzvale, rekli so, da razumejo, da otroci in starši rabijo to varstvo; in to bi pričakovala tudi od učiteljev. Če vsi lahko delamo v rizičnih razmerah, potem lahko delajo tudi učitelji. Če nekaj velja, naj velja za vse. Zato pričakujem, da bo zaradi predvidljivosti dela države, učiteljev ter zaradi predvidljivosti pri učencih in starših čim prej jasno, ali se bodo vsaj učenci od 4. do 8. razreda vsaj za tri tedne vrnili v razred, da nekako normalno končajo to šolsko leto. Da ne omenjam, kar sem omenila na začetku, ali kdo razmišlja o tem, kako je s temi starši, ki že normalno delamo in moramo vmes skrbeti še za otroke. Vsak dan skuhati kosilo, vsak dan jim pomagati pri učenju, odpošiljati izdelke, pomagati pošiljati neke pdf, ena različica in druga. To seveda slabo vpliva na delovni proces in mislim, da bi se šole morale iz vseh teh razlogov odpreti za vse otroke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
Slovenija ima Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki se je začela urejati leta 2007, nazadnje je bila sprememba leta 2013. V tem času je prišlo na tem področju do velikih tehničnih izboljšav, razvoj je šel naprej in zadevo je treba urediti tako, kot je potrebno. Onesnaževanje s svetlobo v Sloveniji je grozljivo in tukaj je treba spremeniti. Treba je dosledno uresničiti določbe veljavne uredbe in tudi znižati ciljne vrednosti za razsvetljavo. To je potrebno zaradi delovanja svetlobe na žive organizme in sploh na naravo ter tudi na človeka. Treba je tudi povezati kategorizacije javnih cest in cestne razsvetljave. Merila za kategorizacijo javnih cest so sicer okvirno določena, morala pa bi biti upoštevana pri kategorizaciji vseh javnih cest. Tega pa ni. Nikjer ni tudi določeno, kdo odloča o javni razsvetljavi v posamezni občini, zato ima vsaka občina nekaj po svoje. Zato bi morala država predpisati minimalne standarde, ki bi se jih občine držale. Na ta način bi naredili tudi tako, da bi povezovali urejanje cestne razsvetljave na podlagi kategorizacije oziroma kategorije posamezne ceste oziroma poti.
Javna razsvetljava bi morala biti digitalizirana, tako da bi se prižigala in ugašala senzorsko, in sicer ko se pojavi predmet ali pa oseba na območju senzorja, bi se javna razsvetljava prižgala, drugače ne bi bila prižgana. Te zadeve so danes zelo poceni. V Radencih je gospod Leljak to uvedel. In da ne bo kdo mislil, ena svetilka s solarno celico na vrhu ne stane 2 tisoč evrov, ampak 270 evrov, to pomeni, da bi se tukaj lahko marsikaj naredilo. Pa še nekaj, v Sloveniji te zadeve koordinirajo oziroma nekako imajo pod komando tri ministrstva: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za javno upravo. Skrajni čas je, da se to združi pod eno kapo, kajti drugače se zadeva samo razprši in denar odteka povsod naokrog.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Poslanec je že v svojem vprašanju orisal sistem in omenil to veljavno uredbo, katere nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor. Ve se, kdo je krovno ministrstvo; res pa je, da gre za medresorski izziv, ki ga pokriva več ministrstev, zato je tudi ustanovljena koordinacijska skupina za delovanje pri teh rešitvah. V celoti se strinjam z navedbo, da je marsikatero določbo uredbe in tudi tehnično rešitev čas povozil ter da je prostor in smisel nadgraditi rešitve, jih izboljšati tudi v smislu napredka stroke. Nenazadnje so bila tudi priporočila Računskega sodišča, kajti tudi ta predmet je bil predmet revizije. Kar se tiče nosilnega ministrstva, definitivno je to Ministrstvo za okolje in prostor, ker gre za onesnaževanje. Cilji so evidentni in jasni, da se prepreči svetlobno onesnaževanje nasploh in tudi kakršnokoli moteče onesnaževanje živih organizmov s svetlobo. Mi smo seveda dovzetni do slehernih predlogov in smo tudi že pristopili k novelaciji te uredbe, tako da so vsaki predlogi dobrodošli in jih bomo upoštevali.
Ureditve pa niso vsepovsod tako slabe. Poslanec je omenjal dobre zglede, imamo v Republiki Sloveniji tudi občine, ki so temu posvetile veliko pozornosti in tudi marsikaj naredile pri osvetljevanju, zlasti javnih površin, iz njihovih pristojnosti. Tega se zaveda tudi Družba za avtoceste, ki skrbi za cel naš avtocestni križ z vsemi svetlobnimi telesi, ki so tam; in še marsikateri drug upravljavec infrastrukture, kot so Slovenske železnice in podobno. Je pa res, da je ključna ta uredba in mejne vrednosti ter tudi vključevanje dognanj stroke v to uredbo, zato smo seveda to pripravljali in bomo to še v letošnjem letu nadgradili.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa, gospod minister.
Res je, nekatere občine so se lotile tega in so dobro uredile. Vendar Slovenija ima 212 občin in od tistih, ki tega niso uredile – nekaj jih je – dela vsaka malo po svoje. Mislim, da je treba to urediti na nivoju države, da se bo vedelo. In recimo občina, ki se ne bo držala nove uredbe, popravljene uredbe, tiste, ki bo konsistentno držala vse skupaj, bi naj ji država na stroške občine uredila to zadevo. Vedeti je treba, da pri teh modernih svetilnih telesih je tudi prihranek elektrike ogromen, ogromen prihranek, kar pomeni tudi izboljšavo ogljičnega odtisa. Pa še ena zadeva je, Evropska unija bo potrebovala neko idejno zasnovo. Evropa nima idej, kako bi izboljšala naše stanje, zato mislim, da bi za Vlado bilo dobro in priporočljivo, da ta segment – obdelan in dodelan – predstavi na naslednjem predsedovanju Evropski uniji kot slovenski projekt. Mislim, da zadeva bi šla v to smer. Konec koncev je Slovenija zelena dežela in ohranimo jo tako. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Da, recimo tipičen primer, kjer lahko veliko naredimo tudi zaradi tehnološkega napredka. V Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je določena tudi ciljna vrednost letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin. Gotovo so bile te ciljne vrednosti deset let nazaj povsem drugačne, kot so lahko zdaj, podobno velja tudi za osvetljevanje pomembnih kulturnih spomenikov in ostalega, kar je praksa v Sloveniji. Prostora za izboljšavo je torej veliko, zlasti z uporabo obnovljivih virov, kot ste omenili, v kombinaciji s svetlobnimi paneli in posledično določenimi baterijami ter posledično neko avtonomijo, ker ni treba voziti kablov in vsega tega. Da, sprejemamo ta izziv in smo tudi poslancu hvaležni za vse predloge v smislu izboljšave obstoječega stanja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gregor Perič bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala, podpredsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem, kolegica in kolegi, zlasti minister!
Moje vprašanje je vezano na ureditev statusa e-skirojev to je električnih skirojev. Kot vemo, je ta vrsta skirojev postala v zelo kratkem času naša realnost na naših ulicah, pločnikih, tudi na površinah, ki so namenjene zgolj pešcem, pa tudi na površinah, ki so namenjene zgolj vozilom. Tukaj imamo neke vrste tudi izziv oziroma težavo. So nekaj pozitivnega, ker omogočajo boljšo mobilnost zlasti v urbanih območjih, za sabo pa nosijo tudi določena tveganja, ker so hitri, imajo majhna kolesa, so zaradi tega tudi v primerjavi s kolesom manj stabilni; in hitro pride lahko tudi do kakšne nesreče, poškodbe in podobno. Že pri nakazovanju smeri v primerjavi s kolesom je zaradi drugačnega težišča veliko večja verjetnost, da izgubimo ravnotežje in se hitro kaj zgodi. Leta 2019, sicer po nepopolnih podatkih, ki jih imam, so v UKC Ljubljana zabeležili več kot 300 nesreč, ki so vezane na uporabo skirojev. Ob situaciji, v kateri smo, ko smo se znašli v novi normalnosti, pa je ta vrsta mobilnosti še toliko bolj pomembna. Če potegnem neko analogijo z Italijo, recimo Italija ponuja nek vavčer oziroma subvencijo v višini 500 evrov, da za občine, ki imajo več kot 50 tisoč prebivalcev, subvencionirajo do 70 % stroška nakupa kolesa, skiroja, električnega skiroja, hoverboarda ali segwaya in podobnih reči, kar imamo v tem trenutku na voljo na trgu. Oziroma zaradi tega, ker je zaradi zdravstvenih razmer javni potniški promet omejen, gradijo pa tudi dodatne kolesarske steze. Neka čisto nova realnost, s katero se soočamo, in tudi realnost, torej težave z nesrečami in tudi neurejenost področja, ker nam zakonodaja v tem trenutku ne omogoča, da bi v okviru zakona električni skiro sploh uporabljali, nam predstavlja nek izziv, ki ga moramo in v vladi in v državnem zboru rešiti tako, da lahko potem tudi na nek pameten način te nove oblike trajnostne mobilnosti tudi uporabimo in zlasti prebivalcem urbanih okolij olajšamo življenje. S tem je povezan ne samo nižji ogljični odtis, ampak tudi manjši pritisk na vozila, na površine za parkiranje in podobno.
Zato je moje vprašanje, spoštovani minister:
Kakšne načrte imate s predlogom zakona zlasti v časovnem smislu?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala najprej za vprašanje, ki je zelo akutno, ker je lepo vreme in je še sedaj javni potniški promet takšen, kot je, in da se veliko uporabnikov poslužuje trajnih oblik mobilnosti.
Zavedamo se problematike trenutne neurejenosti področja, kar se tiče uporabe e-skirojev oziroma električnih skirojev. Te dni zakon dokončno usklajujemo tudi znotraj ministrstva. Čeprav je bil že prej usklajen tudi medresorsko, smo ponovno odprli razpravo o nekaterih segmentih. Zaradi tega v bistvu še čakamo na dokončne postopke, ampak verjemite, da konec tega tedna ali pa na začetku naslednjega tedna bo zakon poslan v medresorsko usklajevanje, se pravi v ponovno medresorsko usklajevanje; in potem po postopku sprejemanja na Vladi Republike Slovenije v Državni zbor. Novela Zakona o pravilih cestnega prometa uvršča električne skiroje med lahka motorna vozila. Glede na zadnji osnutek besedila, to je bilo danes dopoldan, so določbe o njihovi udeležbi v cestnem prometu v novem 97.a členu zakona. Skladno s pomenom izraza so lahka motorna vozila invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro in niso širša od 80 centimetrov ter so izvzeta s področja uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov. Med lahka motorna vozila torej štejemo vse skiroje na motorni pogon, tudi tako imenovane e-skiroje, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro ter niso širša od 80 centimetrov, torej rolke na električni pogon in podobne stvari.
Vozniki lahkih motornih vozil morajo voziti po kolesarskem pasu – in to predvideva tudi predlog, o katerem govorim, da bo naslednji teden lahko prišel v nadaljnjo proceduro –, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Ne glede na to določbo je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na motorni pogon tudi na vozišču ceste v naselju, namenjenemu prometu motornih vozil, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 70 kilometrov, ali cest izven naselja. V teh segmentih bomo na ta način legalizirali oziroma vključili skiroje, električne skiroje v cestni promet. Danes je to področje popolnoma neurejeno. Električni skiroji tudi tam, kjer je pešpot in tako naprej, drvijo mimo. V tem primeru pa je ključnega pomena osveščanje varne uporabe električnih skirojev in to, da ne pride do predelave električnih skirojev. Nekateri električni skiroji grejo tudi 40 kilometrov na uro. Tukaj pa pride do kaznovalne politike oziroma do palice, če pride do te prekomerne uporabe oziroma do predelave električnega skiroja.
Naslednji teden ali pa konec tega tedna pride zakon v ponovno medresorsko uskladitev, tudi glede na to, kako bojo potekala nadaljnja pridobivanja nekaterih dokumentov o obveznosti čelad. O tem se odpira diskusija, ali obvezne čelade enako kot pri kolesih ali obvezne čelade enako, kot jih imamo na primer pri mopedih, ki ne presegajo hitrosti 25 kilometrov na uro, kar smo sprejeli v prejšnjem mandatu, ko je čelada tudi obvezna. O tem poteka diskusija, so pa številke pomenljive, prihaja do veliko nesreč, poškodb glave, ker so pri električnem skiroju kolesa zelo majhna; že zaradi najmanjše poškodbe cestišča ali vozišča, kjer se pelje ta e-skiro, pride lahko do hudih poškodb, zlasti glave, in udarov, kajti ti priletiš, pa gre naprej. Naslednji teden bo to medresorsko usklajevanje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa.
Ja, se zahvaljujem za vsa pojasnila s strani ministra. Imam pa morda še eno dodatno vprašanje, vezano predvsem na odgovornost. Odgovornost vidim najprej s strani uporabnika do samega sebe. Ne glede na to, kakšna rešitev bo na koncu predlagana s strani stroke, s strani Vlade in potem tudi sprejeta tukaj notri, mislim, da bi bilo pametno, da vsak uporabnik ne glede na vse uporablja čelado, ker je to najbolj odgovorno do samega sebe. Se pa potem odpira tudi vprašanje odgovornosti do tretjih oseb, kadar pride do kakšnega neljubega dogodka, in potem nek uporabnik e-skiroja povzroči bodisi neko materialno škodo bodisi neko poškodbo pri nekem udeležencu oziroma pešcu ali kaj podobnega; in tukaj lahko zneski zelo hitro zrastejo. Neke ocene iz prakse so, da se pri teh poškodbah odškodninski zahtevki takoj dvignejo na 3 oziroma 4 tisoč evrov.
Pa me zanima:
Ali ste morda razmišljali na ministrstvu oziroma z vašimi strokovnimi skupinami, kako se lotiti tudi tega vprašanja?
Kakšen pogled imate na vprašanje zavarovanja odgovornosti do tretje osebe s strani uporabnika e-skiroja?
To je moje vprašanje, sicer pa podpiram ta prizadevanja ministrstva v smeri tega, da se to področje uredi, ker nekatera druga mesta oziroma kraji po Evropi, recimo Madrid oziroma Milano, so ravno zaradi takih nesrečnih dogodkov, v nekem trenutku tudi zelo tragičnih, prepovedali uporabo e-skirojev, kar se mi zdi, da bi bila vsekakor škoda.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Jaz nisem pristaš, da moramo nekaj prepovedati, če ne moremo zakonsko urediti. Glede uporabe oziroma odgovornosti je za prebivalce Republike Slovenije, ki so uporabniki tovrstnih vozil, če smemo temu tako reči, potrebno ozaveščanje, da so odgovorni pri uporabi, da imajo čelade, da ne predeljujejo tega motornega kolesa ali pa e-skiroja, da takšnega, kot ga kupijo, tudi dosledno uporabijo, da ne pride do zlorabe potem. Vi ste zdaj omenili še eno drugo odgovornost, ko pride do poškodb na tretjih predmetih oziroma osebah. Če bi želeli, da to uredimo, kar ste vi omenili, potem to pomeni, da bi morali skiroje na električni pogon, ki ne presegajo hitrosti 25 kilometrov na uro, prijaviti v promet, kar na primer velja tudi za skuterje in tako naprej. To pa pomeni tehnični pregled pa zavarovanje. Razmišljamo, če bi to naredili, naredimo korak nazaj pri trajni mobilnosti. Naša ocena je, da je poškodb zaradi e-skiroja na tretjih predmetih ali osebah, na tretjih, tako majhna, da ni to potrebno, da je to nesorazmeren ukrep, da bi bilo treba e-skiro registrirati. To pomeni, da bi vsak uporabnik električnega skiroja le-tega prijel pa ga peljal na tehnični pregled, zavaroval pa tako naprej. Tole je problematično. Jaz bolj mislim, da je treba ljudi ozavestiti tako kot na smučiščih, da so uporabniki čelad. Saj na smučiščih ljudje uporabljajo čelade, če pogledate, starejši od 18 let; ni obvezna, pa jo. Se pravi, da zlasti to, da ljudi opozorimo na to, da so odgovorni pri uporabi tovrstnih vozil, ki bodo v prometu. Ta trenutek je prvi korak tak, kot sem omenil, in sicer da sploh e-skiroje uvrstimo v ta segment. Res, posamezniki morajo odgovorno postopati ob vsem tem. Posamezniki, ki so lastniki e-skiroja. Koleščka so zelo majhna in do nesreč pride zelo zelo hitro. Zelo hitro.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Poslanec Igor Peček bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Spoštovani minister mag. Šircelj, če pogledamo stanje prihodkov v proračunu Republike Slovenije na dan 18. 5., se nam pokaže, da je bilo do tega datuma zbranih 3,1 milijarde prihodkov od skupno načrtovanih 10,8 milijarde v letu 2020. Od tega smo z DDV zbrali 1,03 milijarde, s trošarinami 0,41 milijarde in tako naprej; sredstev, prejetih iz Evropske unije, pa je bilo na primer le 0,26 milijarde od predvidenih 1,07, kolikor jih nameravamo počrpati do konca leta. Točnih podatkov, kakšni so bili prilivi v proračun v kritičnih mesecih, to je marca in aprila, pa žal nimamo. Imamo pa nekaj drugih dostopnih podatkov. Konec aprila 2020 je bilo registriranih 88 tisoč 648 brezposelnih oseb. To je 10 tisoč 793 oseb oziroma 14 % več kot marca 2020 in 14 tisoč 683 oseb ali za skoraj 20 % več kot v istem obdobju lani. Od vključno 4. do 8. maja – 1. in 2. maja, vemo, je bil praznik, 3. maja pa nedelja – se je v evidenco brezposelnih na novo vpisovalo med 350 pa tudi do 700 oseb dnevno, po tem, ko se jih je na začetku aprila vpisovalo kar po tisoč in več na dan. Če povzamem, je tako do 8. maja 2020 na seznam brezposelnih, ki ga vodijo na zavodu, na novo vpisanih 2 tisoč 813 oseb. Zaradi izpada prihodkov in vseh dejavnosti gospodarstva ter zmanjšanega povpraševanja se bo, predvidevamo, povečevalo število brezposelnih, primanjkljaj vplačil prispevkov pa bo večji od pričakovanega.
Zato bi od vas želel izvedeti:
Kakšni so bili prilivi v državni proračun v mesecu marcu in aprilu?
Dostopni podatki namreč kažejo na to, da je stanje v proračunu slabo, in tudi razglasitev konca epidemije je bila bržkone do neke mere tudi politična odločitev. Ne želim sicer predvidevati in domnevati, vendar mogoče je za odločitev končanja financiranja ukrepov iz protikorona paketa verjetno botrovalo tudi stanje v proračunu.
Glede na to, kar sem povedal, minister, vas prosim za komentar in odgovor na prvo vprašanje:
Kakšni so bili prilivi v mesecu marcu in aprilu?
Kaj predvidevate za naslednja dva meseca, to je junij in julij?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani poslanec!
Prihodki v proračunu v mesecu marcu in v mesecu aprilu – in takšni so tudi v mesecu maju – so načrtovani. Slabi ali boljši ali kakršnikoli že, bistvo je, da so načrtovani in nadzorovani. Z drugimi besedami, ko ste v tem državnem zboru sprejeli prvi zakon, ki je omogočil odlog plačil davkov, ob tem zakonu smo se verjetno zavedali, da bodo prihodki v proračun manjši. Zaradi tega so tudi načrtovani in zaradi tega so nadzorovani. Šlo je za odlog, kar z drugimi besedami pomeni, da ko bo gospodarska situacija boljša, ko bo gospodarstvo okrevalo in ko bodo minili tudi ti ukrepi o odlogu, bodo ti prihodki dejansko plačani. To je glede tega, ali so bili slabi ali dobri in tako naprej. In sicer so bili v mesecu marcu ti prihodki za 93,4 milijona evrov ali 11,3 % manjši, kot so bili v primerljivem obdobju lanskega leta; oziroma aprila so bili nižji tudi za 351 milijonov ali 35,3 % glede na april lanskega leta. To vse drži. Bili so nižji zavestno, ker ste tukaj sprejeli te zakone zaradi tega, da ni še večje nezaposlenosti, ki bi lahko bila nekajkrat večja, če tega ne bi naredili in če bi šla podjetja v stečaj. Ampak mi smo ohranili ta podjetja pri življenju tudi s tem, da smo jim odložili plačilo davkov; še več, tem podjetjem smo tudi plačali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plače in tako naprej, da ne naštevam vsega. In ja, zaradi tega so bili prihodki manjši.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani mag. Šircelj, za odgovor.
Ja, se strinjam z vami. Podjetja smo z odlogom na nek način obdržali pri življenju, tako kot ste rekli. Vendar se nam vseeno število brezposelnih na zavodih povečuje. Na to sem tudi opozarjal in to je bilo tudi razvidno iz mojega vprašanja oziroma nadaljevanja vprašanja. Ne glede na to bi nadaljeval. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujejo, to je podatek, ki smo ga izvedeli prejšnji teden, da bodo ob koncu leta imeli okoli 130 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja zaradi epidemije. Lahko se zgodi, upam da ne, da v decembru lahko financiranje postane ogroženo, lahko se zgodi, da bodo omejevane nekatere pravice, kot so na primer dostop do zdravil, bolniška nadomestila in tako dalje. Absolutno se zavedam, da je vedeti eno; drugo pa je to isto, kar veš, če to tudi poveš.
Zato vas sprašujem, spoštovani minister:
Ali na primer nameravate ta primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pokriti v okviru rebalansa državnega proračuna?
Če da, potem me zanima, če lahko poveste:
Kje in komu boste ta sredstva vzeli oziroma kje se bodo delali rezi?
Kje je tega, kar recimo lahko nadomestimo s čim drugim, malo več kot pa nekje drugje?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
V tem državnem zboru ste sprejeli odločitev, da je treba rebalans pripraviti do 1. 9., do 1. septembra tega leta. In v okviru tega bomo pripravili rebalans. In če bo treba narediti kakšne prerazporeditve, jih bomo naredili v okviru prerazporeditev. Rebalans bo po običajnem postopku predložen Državnemu zboru, nekaj vam pa zagotavljam, vsem Slovenkam in Slovencem, da ni treba popolnoma nič strašiti nikogar, da bi zaradi tega prišlo do slabšega dostopa do zdravil, da ne bi prišlo do plačil bolniških nadomestil ali do kakršnihkoli drugih vprašanj na področju zdravstva, na področju pokojnin ali na kateremkoli drugem področju. To so dejansko popolne insinuacije in s tega zornega kota vam zagotavljam, da je zagotovljena stabilnost zdravstvenega sistema, kot je bila tudi zagotovljena stabilnost zdravstvenega sistema, ko je bila moč epidemije največja in ko dejansko smo prišli na vlado in ni bilo ne opreme, ne sredstev in ne denarja za zdravstvo. V proračunski rezervi je prejšnja vlada pustila 9 milijonov. In če bi pustili tako, kot je bilo, potem bi pa res bil kolaps zdravstva. Ampak to se ni zgodilo pod to vlado, ker smo denar preusmerili na tista področja, kjer je bil najbolj nujen; in zaradi tega, ker bo tako tudi v prihodnje. Zdravstveni sistem in ostali sistemi v tej državi bodo delovali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Imate postopkovni predlog?
Izvolite, gospod poslanec.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa še enkrat.
No, minister Šircelj, oba dobro veva, da ni bil namen mojega vprašanja strašiti ljudi s kolapsom zdravstvenega sistema. Ampak vseeno, moje vprašanje je šlo v smeri, iz kje se bo pokrival ta primanjkljaj. Dejstvo je, da na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujejo, da bo ob koncu leta okoli 130 milijonov nepokritega primanjkljaja. To je bila osnova mojega vprašanja. Zdi se mi zelo pomembno, da te stvari tudi v okviru rebalansa potem tudi dogovorimo na ustrezen način. Manka v zdravstveni blagajni vsekakor ne sme biti, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se o mojem vprašanju in predvsem odgovorih ministra za finance gospoda Širclja opravi razprava na eni od naslednjih sej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanka mag. Bojana Muršič bo postavila vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister!
V času epidemije covida-19 se je izkazalo, da imamo v Sloveniji relativno dober zdravstveni sistem, ki nam ga celo zavidajo marsikatere razvitejše države. Predvsem zaradi tega, ker so se zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem sistemu odlično odzvali, koordinirali in se soočali z vsakodnevnimi težavami, ki so prizadele z virusom covid vse. Torej univerzalni in dostopni javni zdravstveni sistem je ključen element stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga moramo ohranjati, in po večletnih ugotovitvah za javno zdravstvo tudi nameniti absolutno več sredstev. A nesporno dejstvo je, da je prav zdravstvena blagajna v tem času najbolj obremenjena, na kar vas že od vsega začetka sprejemanja protikoronskih zakonov opozarja direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije gospod Sušelj. Po zakonu o interventnih ukrepih gredo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje nadomestila od dela zaradi bolezni ali poškodbe od prvega dne bolezni, kar bi naj sicer vlada zagotavljala iz proračuna, a povečani odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje niso pokriti iz proračuna države. Skrbi me, da vse do danes vlada ni spremenila obsega izdatkov za zdravstveno blagajno. Posledično je zaradi tega skrb vzbujajoča napoved, katere smo bili deležni v zadnjem času, da bo nov način dela v zdravstvu zato terjal tudi več denarja, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo mogel zagotoviti; in v okviru nujne reforme zdravstvenega zavarovanja je pričakovati zmanjšanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prikrajšani bodo najranljivejši, saj si bodo storitve po teh okvirih lahko privoščili zgolj in le tisti, ki bodo storitve tudi plačevali. Napoveduje se, da se bo odvzela, prvič, pravica do prevoza, ki je izjemno izjemno pomembna, predvsem za najšibkejše in najranljivejše skupine ljudi, posebej za tiste, ki nimajo prevoza in so brez sorodnikov; drugič, okulistični pregledi in sofinanciranje očal, ki naj bi bilo ukinjeno; še grozljivejše napovedi se napovedujejo na področju bolnišničnega zdravljenja, kjer naj bi se ukinili plačani obroki; in četrto, napoveduje se, da se bo odraslo zobozdravstvo povsem privatiziralo.
Zdravstvo je ključ socialne varnosti, zato me, spoštovani minister, zanima:
Kdaj in od kje boste zagotovili dodatne finančne vire, da bo v prihodnje zdravstveni sistem finančno vzdržen, stabilen ter košarica osnovnih zdravstvenih storitev ostala v vsaj enaki višini kot danes?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa za besedo in hvala za vprašanje, mag. Muršič.
O tem govorimo sicer že vrsto let, ne glede na sedanjo epidemijo. V vseh teh letih se soočamo z večjimi potrebami v zdravstvu zaradi tega, kar ves čas poudarjamo – demografije, novih tehnologij, novih zdravil, novih možnosti. In seveda financiranje temu že vrsto let tudi ne sledi. Da predstavlja naš sistem financiranja zdravstva težavo, se je izkazalo tudi že v času finančne krize v letih do 2013, ko smo imeli velike težave in je bilo v resnici prilivov v zdravstveno blagajno 700, 800 milijonov manj kot danes. In tudi ta sedanja kriza, epidemija, bo imela za posledico verjetno po projekcijah Zavoda za zdravstveno zavarovanje za 200 milijonov manj prilivov ob koncu leta. To je pač ocena, ni nujno, da je to dejansko stanje. To, kar je bilo ugotovljeno v analizi WHO, ki je bila opravljena, je ena osnovnih zahtev, ki žal ni bila potem vključena tudi v dolgoročno strategijo, to je diverzifikacija virov financiranja v zdravstvu, ker se je izkazalo, da samo pretežni del financiranja iz zdravstvene blagajne ZZZS na osnovi prispevkov seveda ne zadostuje. In dejansko bo treba razmišljati o več virih financiranja, če želimo dolgoročno finančno vzdržnost. To pomeni, o dodatnih sredstvih, saj stroški v zdravstvu naraščajo približno 2 %, 3 % letno. Na drugi strani pa bo treba tudi zdravstveni sistem prilagoditi novim razmeram, če želimo to finančno vzdržnost doseči. Eno je vzpostavitev še boljšega zdravstvenega sistema na primarnem nivoju, ki pač zagotavlja večjo racionalnost pri porabi sredstev; in drugo je seveda vlaganje v javno zdravje in s tem zagotavljanje daljšega obdobja zdravega načina življenja. Brez vsega skupaj bomo težko vzdrževali tak javni sistem, kot si ga želimo, se pravi dostopen, solidaren, kakovosten.
Možnosti je seveda več, to je stvar – jaz mislim – širšega konsenza. Mi smo predlagali in predlagamo predvsem tudi zaradi Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je del paketa, tudi dvig prispevne stopnje vsaj na povprečje Evropske unije. Po drugi strani bo treba tudi doseči dogovor, kaj pomeni financiranje direktno iz proračuna. Danes dajemo direktnih sredstev iz proračuna manj kot večina evropskih držav, bistveno manj. In tretjič, da brez nekih dodatnih zavarovanj verjetno tudi v tem primeru ne bo šlo. Ne poznam sistema javnega zdravstva, sploh zdravstvenega sistema, ki bi funkcioniral tudi brez zasebnih sredstev. In bojim se, da nas čaka temeljita razprava na to temo, kaj je tisto, kar smo sposobni omogočiti s pomočjo javnih sredstev – in ta v največji meri tudi definirajo javni zdravstveni sistem –; kaj je pa tisto, ki je morda lahko dodana vrednost, pa ne vpliva bistveno ali ključno na zdravstveno stanje posameznika. Treba se je zavedati, da tako obsežna košarica, kot jo imamo v tem trenutku, lahko neupravičeno jemlje možnost potrebnega zdravljenja tistim, ki brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bi zmogli oziroma katerim še s težavo zagotavljamo potrebno zdravljenje na najzahtevnejših področjih, recimo onkologije, kroničnih bolezni in podobno.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za prvi del odgovora.
Sicer mi niste povedali, kdaj boste zagotovili ta dodatni denar, kajti absolutno nesporno dejstvo je, da vse slabša ekonomska dejavnost, brezposelnost, odlog plačila prispevkov zahteva, da se za zdravstvo v proračunu zagotovi več sredstev, ker enostavno drugače Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tega ne bo zmogel. Res je, kot ste povedali, posledica bo zmanjšanje za okoli 200 milijonov evrov, kar ni zanemarljivo. In na tem mestu sem vam tudi postavila vprašanje, če tega denarja Zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo dobil, kaj to pomeni za uporabnike oziroma za bolnike, ki se bodo soočali s tem, ali bo prišlo do teh rezov, o katerih sem govorila – do zmanjšanja števila prevozov, do zmanjšanja oziroma ukinitve v zvezi z okulističnimi pregledi, s hrano v bolnišnicah, da si jo bodo morali uporabniki oziroma bolniki sami plačevati, do tudi tega, da se bo odraslo zobozdravstvo povsem privatiziralo oziroma bo treba plačevati za vse storitve iz svojega žepa. To posledično pomeni, da če bo prišlo do tega, bomo imeli več nezdravih ljudi oziroma več gnilega zobovja. Absolutno, absolutno se bodo z vsem skupaj tudi podaljšale čakalne dobe, treba pa je poudariti, da javni zdravstveni zavodi v času virusa covid-19 niso izvajali vseh storitev. Njihova dejavnost se je izjemno izjemno zmanjšala, povečale so se pa tudi izgube.
Zato me zanima:
Ali imate namen, kdaj in kako boste pomagali tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bodo lahko v prihajajočih mesecih normalno izvajali zdravstvene programe?
Hvala lepa zaenkrat.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

TOMAŽ GANTAR: Mislim, da je v tem trenutku sigurno neumestno ali pa bistveno prehitro, da bi govorili o kakršnihkoli rezih, zmanjševanju pravic in vsem tem, kar pač omenjate, ker v tem trenutku tudi ni razloga za to. Res je, da se obseg dela ali pa način dela spreminja za javne zavode, nihče ne ve napovedati, za koliko časa bo takšen način dela veljal. Mislim, da bi v tem trenutku še vedno lahko nadoknadili obseg dela, ki je bil predviden v večini primerov, če se bodo seveda razmere umirile. Mi smo pa na drugi strani poskrbeli v financiranju, da bodo javni zdravstveni zavodi in tudi ostali lahko naprej normalno delovali, in sicer smo zagotovili oziroma predvideli, prvič, v tem tretjem koronapaketu, da bo 80 % tistih vrednosti storitev, ki niso bile opravljene zaradi omejitev dela, pač financirano iz proračuna. Na drugi strani smo tudi dali predlog v splošni dogovor, ki je zdaj v obravnavi, da tudi po tem, ko bi ob koncu junija Zavod za zdravstveno zavarovanje preverjal realizacijo, se na ta način to ne bo zgodilo in da pripadajo potem tudi javnim zavodom do konca leta enaki avansi, kot so pripadali že prej. Jaz tukaj ne vidim, da bi smeli v velike finančne težave zaiti po tej strani. Po drugi strani pa bomo v tem času tudi videli, kaj se bo v resnici dogajalo zaradi okužbe s tem novim koronavirusom. Vzporedno pa bo morala potekati tudi razprava glede teh dodatnih možnosti financiranja glede na programe, predvsem dolgotrajno oskrbo, in tudi glede na te programe, ki so kriti z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zdaj tudi financirani od 10 do 100 % iz OZZ ter seveda določen delež tudi z naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa.
Minister je lepo povedal, da bo potrebna širša razprava, zato menim, da je treba uporabiti pri tem vprašanju drugi odstavek 246. člena in opraviti na naslednji seji razpravo o tej tematiki. Kajti veseli me, da ni razlogov za reze, o katerih sem govorila; in upam, da bo tako tudi ostalo, kajti drugače je to skrb vzbujajoče.
Glede tega, kar je pa bilo navedeno, da bi obseg dela lahko javni zdravstveni zavodi nadomestili do konca leta, pa imam velike pomisleke, kajti zdravstvene storitve, ki jih sedanji kader izvaja, so se bistveno podaljšale. Z vsemi ukrepi, ki jih morajo upoštevati pri izvajanju storitev, je njihov čas bistveno daljši. Predvsem na področju zobozdravstva, kjer se je treba primerno obleči, skafandri, ko pacient zapusti ordinacijo, je zračenje. Ob obstoječem kadru je to enostavno nevzdržno oziroma se ne bo izšlo. Pogovarjala sem se z zobozdravniki; zobozdravniki enostavno več kot delati ne morejo. Lahko delajo tudi v popoldanskem času, lahko delajo tudi sobote, ampak dejansko rabijo tudi počitek. In na področju zobozdravstva bodo v prihodnjih mesecih izjemno velike težave, predvsem na področju specialističnega zobozdravstva, kjer ena storitev ne traja 10 minut, ampak traja bistveno več časa, skoraj uro ali pa 45 minut. Po tem času je bistveno več potrebnega časa, in to je izjemno težko. Zato še enkrat menim, da je to izjemno pomembna zadeva, o kateri je treba začeti govoriti danes, kajti preden bomo prišli do vseh ustreznih sprememb, bo še dolga pot. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Lep pozdrav gospe ministrici!
Že dolgo pred začetkom te zdravstvene krize, ki se pa zdaj žal preveša v ekonomsko, gospodarsko, smo mnogi opozarjali, tudi ministrica obenem, na izostanek načrtnih in ciljnih ukrepov na področju prehranske samooskrbe Slovenije. Ne želim zdaj tu izpostavljati podatkov, ker mislim, da bo tudi ministrica operirala s podatki, želim pa od gospe ministrice slišati predvsem rešitve, ki se bodo danes in jutri začele dejansko izvrševati v praksi Kriza je tudi pokazala, da razpršenost sektorja kmetijstva morda le ni tako slaba ideja, čeprav smo venomer poslušali o majhnosti slovenskih kmetij kot o slabosti. Je pa res, da te kmetije potrebujejo spodbude v smeri pomoči pri zagotavljanju rentabilnih odkupnih cen, pri trženju produktov, pri naložbah v preventivne ukrepe na področju podnebnih sprememb, v sonaravne tehnologije, ki povečujejo izkoristek obdelovalne površine in po drugi strani zmanjšujejo stroške pridelave.
Zato me zanima:
V kolikšni meri in na kakšen način bo ministrstvo pomagalo pri zagotavljanju rentabilnih odkupnih cen kmetijskih proizvodov in pri trženju slovenskih produktov?
Mnogi potrošniki tudi v tem zadnjem času opozarjajo in tudi ugotavljajo, da so se v tej krizi znatno povečale cene določenih živil. Tudi na globalni ravni se že napovedujejo višje cene živil, vsaj nekaterih.
Zato me zanima:
Kaj boste storili, da bo v končni ceni domačega živila vsaj tolikšen delež, ki je odmerjen prodajalcu in eventualnemu predelovalcu ali distributerju, namenjen tudi osnovnemu proizvajalcu, torej kmetom na začetku verige?
Sploh ko govorimo o tej prehranski samooskrbi, z mesom smo, kolikor vemo, bolj ali manj stoodstotno samooskrbni v Sloveniji, problem je zelenjava in sadje. V tej smeri tudi sprašujem največ, ker mislim, da bo to tudi globalna hiba na splošno.
Zanima pa me tudi še:
Ali se razmišlja o kakih posebnih strukturah v Sloveniji oziroma tudi v kmetijstvu glede združevanja v zadruge oziroma zadružne strukture?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanec Koražija, hvala za vprašanje.
Res je, da je zdajšnja situacija, to je pojav epidemije, še dodatno senzibilizirala ves slovenski prostor, ki se je začel še bolj intenzivno kot prej ukvarjati z vprašanjem, v kolikšni meri smo v Sloveniji samooskrbni; kajti že ob nekem manjšem pojavu ali pa motnjah pri pretoku blaga preko meja – bodisi znotraj Evropske unije bodisi tudi iz tretjih držav – bi seveda v Sloveniji nastala tudi motnja pri dobavi kakšnega od izdelkov. Določene motnje so se, čeprav smo na ministrstvu skrbno bdeli nad čim bolj nemoteno preskrbo, vseeno zgodile. Predvsem so se zgodile v prvi fazi motnje v tistih sektorjih, ki so presežno samooskrbni, torej kjer smo več kot stoodstotno samooskrbni. Najprej so bile težave na področju viškov mleka in kasneje pri reji govejega mesa, kjer prav tako Slovenija dosega izjemno visoke stopnje samooskrbe. Na drugi strani smo pa ves čas bolj ali manj vsi trepetali, kaj se bo zgodilo na področju rastlinske pridelave, preskrbe s sadjem in zelenjavo, kjer v Sloveniji dosegamo precej nizke stopnje samooskrbe. Lahko bi v povprečju rekli okoli 30 ali pa nekaj več odstotkov, odvisno seveda od posameznega kmetijskega pridelka.
Na tem področju imamo v Sloveniji določene omejitve in tudi določene težave. Omejitve predvsem pri obsegu kmetijskih zemljišč, s katerimi Slovenija razpolaga, in zaradi te omejitve v obsegu kmetijskih zemljišč seveda Slovenija ne more biti tako ambiciozna, da bi kadarkoli bila popolnoma samooskrbna. Seveda pa na drugi strani težave povzroča tudi izrazito ozka časovna omejitev, se pravi sezonskost pridelave sadja in zelenjave, kjer mi v nekem obdobju postanemo izrazito visoko samooskrbni. To obdobje na primer prihaja zdaj, ko pridelamo izjemno veliko solate, in najbrž poslušate, da tudi že pridelamo viške. In na drugi strani potem izven tega tipičnega obdobja, ko je sezona pridelave, seveda tega nimamo in smo vezani na uvoz. Kakšni so ukrepi? Mi smo nemudoma pristopili že pri kreiranju skupne kmetijske politike za prihodnje obdobje, da bi se čim boljše lotili in čim bolj strateško usmerjali vse investicije v krepitev teh deficitarnih področij. Zato smo že v okviru tudi tega protikorona paketa tri predvsem predvideli določene administrativne in birokratske olajšave postopkov, kajti na voljo imamo še kar nekaj sredstev, tudi iz obstoječe finančne perspektive, ki jih želimo usmeriti v postavite rastlinjakov in druge tehnološke izboljšave, ki bodo seveda čim bolj vplivale na to, da bi v Sloveniji lahko izven sezone pridelali čim več sadja in zelenjave; bodisi da gre za uporabo biotermalne energije, za kar smo prav tako predvideli to možnost v zakonu. Potem pa v nadaljevanju želimo predvsem investirati v tehnologije namakanja, zaščite pred točo, pred pozebo in v tiste druge tehnologije, ki bodo zmanjšale tudi možnost podnebnih vplivov.
Prav tako je treba veliko pozornosti nameniti vzpostavljanju verig od pridelave preko odkupnih sistemov, zadružnih sistemov živilskopredelovalne industrije, vse do vstopa na trg; vendar moram tukaj opozoriti, da niti država niti ministrstvo nimata pristojnosti, da bi kakorkoli vplivala na oblikovanje cen. Potrebno pa je znotraj verige preskrbe s hrano vzpostavljati takšne pogoje in voditi postopoma do tega, da med deležniki nastanejo korektni in pošteni poslovni odnosi, da so potem tudi plačila med njimi razporejena na način, da so vsi za to primerno plačani. Zato smo v Zakonu o kmetijstvu kot ena prvih ali pa celo prva evropska država oblikovali statut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in prav tako tudi vnesli nepoštene prakse, ki se jih sankcionira. Za to skrbi agencija za varstvo konkurence, ki je določena kot prekrškovni organ. Ko pride do zaznavanja teh nepoštenih praks v verigah, ima agencija to pristojnost, da tudi sankcionira takšne prakse.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala.
Ko govorimo o teh priložnostih, ki so v bistvu sploh spregledane, po navadi pomislim na moje Haloze, Ptuj, spodnje Podravje. Čeprav so Haloze zelo hribovite, pa tudi dajejo možnost ravno določenim rastlinskim in zelenjavnim kulturam, ki bi zelo dobro uspevale oziroma že uspevajo tudi v tej regiji.
Zato me tudi zanima:
Ali bodo kakšne določene spodbude tudi za ta predel Slovenije, predvsem za Haloze in spodnje Podravje, sploh ko gre za prehransko samooskrbo?
Pa omenil bi še pravno podlago za prednostni odkup gozdnih zemljišč s strani države ali lokalne skupnosti, zlasti ko gre za varovalne gozdove s posebnim pomenom ali večje od 30 hektarjev. Mislim, da bi veljalo premisliti tudi vrstni red upravičencev za nakup kmetijskih zemljišč.
Ali se kaj v tej smeri razmišlja, vsaj pri določenih vrstah teh zemljišč?
Pa tudi manjše kmetije bi bilo po mojem mnenju tudi smiselno odkupovati preko nekega državnega sistema, subvencij in jih potem ponuditi tistim, ki se želijo vrniti na podeželje oziroma ki si želijo kmetovati in biti prehransko samooskrbni ali pa celo živeti od pridelovanja sadja in zelenjave.
Na koncu pa me še zanima:
Kako boste, morda s kakšnim posebnim projektom ali celo subvencijami, še posebej zagotovili možnost obdelovanja zemlje sploh tistim, ki si s prehransko samooskrbo poskušajo zagotoviti preživetje oziroma ki tudi poskušajo poskrbeti za sebe, da so prehransko samooskrbni za svojo družino?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Hvala za vprašanje.
Čeprav je zelo kompleksno, bi zahtevalo veliko več časa za odgovor. Tudi za hribovske kmetije, za posebna območja ali pa območja z omejenimi dejavniki, kot je območje Haloz, so seveda namenjeni prav posebni razpisi. Nekaj teh sredstev je, kot sem že rekla, ostalo tudi v tej finančni perspektivi, predvsem pa jih bomo usmerjali v deficitarna področja, kar pomeni, da se ravno za te namene pridelave sadja in zelenjave lahko prijavijo tudi kmetije s tega področja. Sploh del severovzhodne Slovenije je pretežno bolj ravninski del, je izrazito primeren za rastlinsko pridelavo, seveda govorim o sadju in o zelenjavi. Kar se tiče možnosti odkupa kmetijskih zemljišč ter tudi gozdov, predvsem tistih s posebnim namenom, ali gre za zavarovana območja Nature 2000 ali za druge zavarovane oblike zemljišč; prav posebno pozornost pri tem odkupu se namenja temu 10-kilometrskemu pasu okoli meja Slovenije, da bi s tem tudi v smislu nacionalnega interesa zaščitili ta strateško pomembna zemljišča. Pri tem si Sklad kmetijskih zemljišč in tudi slovenska družba za upravljanje z gozdovi prizadevata čim več teh površin odkupiti. V lanskem letu je bilo odkupljenih petkrat več kmetijskih površin, se pravi kmetijskih zemljišč, kot v preteklem letu. V lanskem letu, v letu 2019 je bilo odkupljenih 640 hektarjev kmetijskih površin in tudi kmetij. Prvič se je zgodilo, da je Sklad začel kupovati tudi opuščene kmetije, ki jih potem revitalizira, obnovi, izvede komasacijske postopke na zemljiščih, če je to potrebno, in potem namenja v nadaljnji zakup. Na ta način je tudi revitaliziranih veliko več opuščenih kmetijskih in gozdnih zemljišč, seveda z namenom, da se čim bolj zmanjšuje površina zaraščenih kmetijskih zemljišč. V sprejemanju je tudi uredba o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki smo jo na ministrstvu pripravili in prinaša določene administrativne poenostavitve ter višjo stopnjo financiranja. Sedaj je znašala 3 tisoč, od sedaj naprej 5 tisoč evrov stroškov na hektar, kar pomeni tudi večjo možnost za vlaganja. Potem je možen tudi brezplačen zakup zaraščenih kmetijskih zemljišč pod pogojem, da jih zakupnik znova obnovi, revitalizira; in dviguje se višina odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za 100 %, kar naj bi tudi zmanjšalo to spreminjanje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Kot ste že sami rekli, predlagam, da v Državnem zboru nujno opravimo širšo razpravo na temo prehranske samooskrbe. Pa ne zato, ker ne bi bil zadovoljen z odgovori gospe ministrice, ampak ker mislim, da je res to taka zadeva, s katero se bomo morali vsi soočiti pa tudi širše razpravljati. Prehranska samooskrba oziroma vsaj približevanje popolni samozadostnosti s hrano pomeni – oziroma pomeni zaradi gospodarskih in drugih kriz, ki se vrstijo – razliko med preživetjem in lakoto. Če smo še decembra lahko mislili, da imamo še kakšno leto za pripravo za kakšno boljšo strategijo prehranske samooskrbe, nam je tale zadeva z virusom izstavila jasen opomin. In čas za ukrepanje je sedaj, ne brezglavo, ampak jasno in ciljano. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Marko Bandelli bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister!
Epidemija covida-19 je v letošnjem letu povzročila velik ekonomski šok, zaradi česar smo se v letošnjem letu zadolžili za 3,5 milijarde, sledi še zadolžitev v višini 2,5 milijarde. To pomeni, da se bo javni dolg v letošnjem letu zvišal z 66 % BDP, ko ste postali minister, na rekordnih 82,4 % BDP; oziroma se bo dolg zvišal z 31 milijard na kar 37 milijard. Vsak Slovenec bo zadolžen za 19 tisoč evrov. Tudi v letih 2013 in 2014 se je država soočala s kriznimi razmerami, reševanje države in ljudi je prav tako terjalo hitro ukrepanje in dodatne zadolžitve. Konkretno se je javni dolg zvišal z 26 milijard na 30 milijard. Takrat je bila naša vlada deležna številnih kritik Slovenske demokratske stranke, torej vaše stranke, gospod minister, ko so dnevno ponavljali, da je tako visok dolg za Slovenijo katastrofa.
Ker bomo v letošnjem letu beležili najvišjo rast javnega dolga v zgodovini Slovenije, me, spoštovani minister, zanima:
Kako to, da je bila v letih 2013 in 2014 višina javnega dolga, ki je sicer bila nižja od letošnje, tolikokrat poimenovana kot katastrofa za Slovenijo?
Kakšna je naša, odnosno vaša, izhodna strategija in po kateri poti bo šla Slovenija?
Kakšen bo naš dolg v naslednjem letu?
Ali lahko pričakujemo ZUJF-2 ter ponovno zniževanje pokojnin in plač?
Kako, s kakšnimi ukrepi boste sanirali javni dolg in obenem zagotovili enak standard socialne države, kot jo poznamo danes?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠRICELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec.
V letošnjem letu se je vlada Janeza Janše zadolžila za nekaj manj kot 3 milijarde, okoli 3 milijarde, kot ste rekli, v okviru dovoljene zadolžitve. Dovoljena zadolžitev je bila določena v zakonu o izvrševanju proračuna. 1,7 milijarde se je v letošnjem letu zadolžila prejšnja vlada in ni bilo takrat epidemije. Res je, v zakonu je še možnost. Govorim o možnosti, da se vlada zadolži še za približno 2 milijardi. To ne pomeni, da se bo zadolžila. To pomeni, da je Državni zbor dal Vladi možnost, da se v tem okviru zadolži, lahko seveda tudi manj. Izhodna strategija je najbolj prikazana v napovedih in ocenah Evropske komisije, in sicer ko je Evropska komisija ocenila padec gospodarske rasti v letošnjem letu za nekaj več kot 7 % in dvig gospodarske rasti v naslednjem letu za 6,7 %. To pomeni, da se ta padec v letošnjem letu približno izenači z rastjo v naslednjem letu. Rast v naslednjem letu seveda pomeni tudi večje prihodke, večjo zaposlenost, več dela in tudi zagotavlja blaginjo ljudem. In zagotavlja tudi neko gotovost, da bodo prihodki, ki jih bodo dejansko imeli in ki jih imajo, ostali takšni, kot so. In ker že nekajkrat v tem državnem zboru odgovarjam o tako imenovanem ZUJF-2, katerega jaz ne poznam, katerega morda poznate vi, jaz ga ne poznam, s katerim naj bi se zmanjšale plače in pokojnine, tudi tega ZUJF-2 ne poznam. Vlada ne načrtuje v letošnjem letu nekih bistvenih sprememb na področju plač in pokojnin, z drugimi besedami, zagotavlja gotovost. Je pa seveda res, da izhodna strategija bo takšna, da mora vlada v okviru Zakona o fiskalnem pravilu narediti izhod ali pa izhodno strategijo, in sicer v kolikšnem času bo zmanjšala deficit državnega proračuna, ki ga ravno tako načrtuje, kar pomeni, da je načrtovan, nadzorovan in zavesten, ker je odložila številna plačila prispevkov, davkov in tako naprej, o tem sem že govoril pri odgovoru na prejšnje vprašanje. In zaradi tega so tudi manjši prihodki v proračunu. In ker so manjši prihodki v proračunu, bo ravno tako nastal odmik od fiskalnega pravila. In je že nastal – dovoljen, načrtovan in nadzorovan tudi s strani Fiskalnega sveta. Kot izhodno strategijo bo Vlada pripravila in poslala v Državni zbor načrt, v kolikšnem času bo ta deficit dejansko odpravljen. To Vladi nalaga Zakon o fiskalnem pravilu. In v tem načrtu bo točno razvidno, kdaj bo Slovenija prišla na izenačitev prihodkov in odhodkov. V skladu s tem in na podoben način bo izhodna strategija tudi zato, da se bo zmanjšala zadolženost Slovenije; gospodarska rast se bo dvigala, na drugi strani pa se bo seveda tudi zadolževanje realno zmanjševalo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.
Minister, dajmo se gledati v oči in si povedati. V tem trenutku delate luknjo v luknje, če bi tako rekli. Če navedem samo primer tega vavčerja ali pa tega bona, ki je za moje pojme samo en velikanski nateg, in se nabira na tak način neke politične točke in konsenz državljanov; ampak mislim, da se ne bodo za 200 evrov prodajali. Ta vaš vavčer absolutno ne bo spodbudil zagona in tega manka, ki je nastal pri hotelirjih. Jaz sem v to prepričan. 345 milijonov. Tega vavčerja na primer ljudje z domov upokojencev ne bodo koristili; tisti, ki so na čakanju, tudi ne, brezposelni tudi ne. Tisti, ki so na minimalnih plačah, ki komaj pridejo skozi mesec, ne bodo šli nikamor, bodo pa lahko naredili trgovino s temi boni. Država bo itak ob ta denar, ampak nekdo se bo okoristil s tem. Ta bon oziroma ta vavčer, ki bi bil lahko tudi dobra ideja, ampak – ker sem omenil mahinacije – ne bo, pomeni tudi eno diskriminacijo, in to je diskriminacija vseh ostalih dejavnosti, ki ravno tako niso operirale v tistem času, kadar je vlada zahtevala, naj zaprejo dejavnosti. Kot je bil na slabem eden, je bil na slabem tudi drugi.
Zdaj pa povejte vi meni:
Zakaj vavčer na konec naslednjega meseca?
Jaz vem verjetno, zakaj; ker so hotelirji dali akcijo že prej, so znižali cene in so rekli – Počakajte malo, gospod minister, dajmo to akcijo konec meseca, tako da mi najprej pokompenziramo prvi del, kjer smo dali nizke, prenizke cene. Itak je vavčer od države in lahko pokasira enako v dveh dneh namesto v štirih, pa je človek manj časa tam. Malo je za razmisliti o vsem tem.
Glede zujfa 2 mi še niste odgovorili, ampak dejansko je že, smo videli na odboru.
Zaenkrat nisem zadovoljen z vašim odgovorom. Prosim za dopolnitev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanec!
Jaz sem dobil napoved vprašanja v zvezi z javnim dolgom. Sedaj sem dobil vprašanje glede vavčerjev, kako bodo delovali in kako so ti vavčerji nesmiselni. To je popolnoma druga tematika In tukaj vidim nek odstop. Povezava med vavčerji in javnim dolgom je edino v tem, kot ste omenili, da je ta maksimalni znesek, za katerega naj bi država dejansko plačala 345 milijonov; in iz tega lahko posledično nastane javni dolg. Zdaj sem jaz v bistvu povedal povezavo med vavčerji in javnim dolgom, vse ostalo ni glede tega. V zvezi z javnim dolgom lahko samo še to povem, da tako, kot je izhodna strategija za zmanjševanje prihodnega deficita, bo zmanjšan tudi javni dolg, kot sem že napovedal, in sicer v smeri, da bo ob večji gospodarski rasti manjše realno zadolževanje. To je eno. In drugo, optimiziranje obresti javnega dolga, z drugimi besedami, zelo poenostavljeno povedano, ampak razumljivo, da se posamezni dolgovi, ki imajo na primer višjo obrestno mero, zamenjajo z dolgovi, ki imajo nižjo obrestno mero. S tem se zmanjšuje obrestne odhodke, s tem se zmanjšujejo obresti in na podlagi tega bomo sledili tem maastrichtskim kriterijem, ki določajo 60 % javnega dolga v bruto družbenem proizvodu. Rad bi povedal, da glede javnega dolga smo še vedno v prvi polovici držav Evropske unije. To ni nobena tolažba, samo kot statistika, v prvi polovici teh držav. Ker so tudi ti vavčerji, ki ste jih omenili, namenjeni zagonu gospodarstva, to seveda pomeni, da bo turistično gospodarstvo ne glede na to, kdo bo zdaj koristil te vavčerje ali ne, zaradi tega delalo z večjo dinamiko, z večjo rastjo. In to bo seveda prispevalo tudi k temu, da bomo dobili več prihodkov, da bo država dobila več prihodkov, kot jih dobi na primer aprila, da bo zaradi tega tudi več zaposlenih, da bo zaradi tega lahko tudi večja dodana vrednost in tudi večja konkurenčnost, kar bo zmanjšalo javni dolg. Ta ukrep, vavčerji, je ukrep, ki je namenjen zagonu turizma, da dejansko turizem ustvari dodano vrednost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Omenil sem vavčer, za katerega sem upal, da je to ena vaša izhodna strategija iz te krize, če jo tako imenujem. Zato sem jo omenil kot eno od možnosti, ena od tolikih. Čakal sem od vas kakšen odgovor – bolj konkreten, otipljiv, oprijemljiv. Ne govoriti od kreditov, od subvencij, ker itak plačamo vse, banke nudijo zdaj boljše kredite kot tiste, kar ste nudili vi v tistem zakonu o likvidnosti. Jaz tukaj ne vidim nobenega konkretnega izhoda, kakor samo zadolževanje, to je prva reč. Odgovorili mi niste, kakšen bo naš dolg v naslednjih letih, ste samo rekli – predvidevamo, verjetno, da bo toliko manj letos BDP-ja, tako da bi se moralo skompenzirati drugo leto, ampak brez konkretnih zadev. Saj mi tudi ne morete v eni minuti odgovoriti, to jaz tudi razumem. Omenili ste, da ne pričakujemo zujfa 2, jaz vam pa povem, da smo že v fazi zujfa 2, imenujmo ga tako, kakor vi hočete, ampak jaz ga imenujem zujf 2, ker ga poznamo pod tem imenom. Dokaz temu, ki smo ga imeli na Odboru za kulturo, kjer ste glede razpisov zavrnili 70 % sredstev, ki so bila že odobrena. Dam primer. Se pravi, tudi tukaj nekaj ne gre. Ste rekli, da niste slišali za zniževanje, ampak jaz resnično upam, da ne boste šli v zniževanje plač in pokojnin. Nič ni bilo povedano glede saniranja tega javnega dolga. Zanima me – in to res, zato bom tudi predlagal v skladu s poslovnikom, da se opravi javna razprava –, ali boste zagotovili enak standard socialne države, kot ga poznamo danes. Je pa prav to demantiral prej minister, ko je rekel, da nič ne bo enako, kot je bilo. To se pravi, da moramo pričakovati, da se bodo storitve, zdravstvene na primer, povišale ali pa bomo morali seči v naše žepe. Ni problema, samo vedeti moramo, kaj nas čaka in kaj pričakujemo.
Zaradi tega, predsednik, prosim, da bi opravili razpravo na naslednji seji. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec Rudi Medved bo postavil vprašanje ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister!
Po zmedi, če ne že kar kaosu, pri izplačilih dodatkov zaposlenim v javnem sektorju, tistim najbolj obremenjenim in izpostavljenim, je med zaposlenimi, predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu, policiji in gasilcih, precej nejevolje in razočaranja. Posebej preseneča podatek, ki ste ga danes povedali na tej seji, da je prišlo doslej s strani predstojnikov le kakšna polovica zahtevkov za izplačilo teh dodatkov. To pravzaprav res preseneča, ker jaz dvomim, da predstojniki, ki poznajo napore, ki so jih imeli njihovi sodelavci v tem času epidemije, ne bi poskrbeli, da bi ti prišli pravočasno tudi do neke satisfakcije, ker vemo, da v finančnem smislu ne gre pri tem za ne vem kakšen denar. V glavnem je toliko preračunavanja, da so nekateri predstojniki tudi kar obupali. Ampak zakaj to omenjam? Zaradi tega, ker po teh izkušnjah lahko upravičeno z nekim nelagodjem 180 tisoč zaposlenih v javnem sektorju pričakuje drugo polovico leta, ko se sprosti še eden od zadnjih, če ne zadnji, varčevalni ukrep, ki ga je prinesel ZUJF, to je izplačevanje delovne uspešnosti med zaposlenimi v javnem sektorju. Po osmih letih, po osmih letih odpravljamo – če odpravljamo – ta ukrep, ki ga je prinesla kriza. In zdaj po načrtih in po dogovorih s sindikati bi ga ravno na pragu krize spet uveljavili.
Zato me zanima, spoštovani minister:
Ali obstajajo ustrezni kriteriji za pravično izplačevanje delovne uspešnosti?
Ne glede na to, da je minister pred vami rekel, da novega zujfa ne bo, ali obstaja bojazen, da kriza lahko celo prestavi začetek izvajanja izplačevanja tega dodatka?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala, predsedujoči. Hvala tudi gospodu poslancu za njegovo vprašanje.
Najprej bi rad poudaril, da bi bilo zelo koristno, če bi v skladu z dolgoletno prakso Državnega zbora gospod poslanec posredoval konkretno vprašanje. Dobil sem vprašanje glede prenove plačnega sistema v javnem sektorju, sedaj govorimo pa o dodatkih in izplačilu dodatkov, ki seveda s prenovo samo nimajo ničesar. In tudi ta osemletni zamik izplačevanja enega dela delovne uspešnosti, torej od treh segmentov, ni povezan s prenovo plačnega sistema. V osnovi lahko odgovorim tudi na to vprašanje in bom. Za podrobnosti pa lahko pripravim tudi pisni odgovor. Ampak kot rečeno – vprašanje, ki mi je bilo posredovano kot ustno poslansko vprašanje, se je nanašalo na prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Kar se tiče dodatkov, to sem danes že pojasnjeval, in to mi ni težko, ker upam, da bodo ti predstojniki, ki ste jih imenovali, to poslušali in prevzeli končno odgovornost. Omenili ste, da niti 50 % zahtevkov na Ministrstvo za finance ni bilo dano, takšni so podatki preteklega tedna za področje zdravstva. To sem tudi poudaril pred kakšno uro. Na primer s področja socialnega varstva je bilo teh zahtevkov 90 %. Kjer pa apeliram na vas in vas bom prosil za pomoč, omenili ste, da so nekateri predstojniki obupali pri tem; jaz bi si želel konkretnih podatkov. Če je kateri od predstojnikov v sistemu, kjer mu je vlada zagotovila sredstva za oba dodatka, tudi za tistega, kjer bi moral po kolektivni pogodbi zavod sam zagotoviti sredstva, ob vseh navodilih, ki smo jih dali na Ministrstvu za javno upravo, ob dveh vzorcih sklepov na naših spletnih straneh, pojasnilih in napotitvah s strani resornih ministrstev, da ne govorim o pritisku sindikatov, javnosti, medijev, tudi vas poslancev in nas, da se ti dodatki morajo izplačati v skladu z napovedjo in izjavo predsednika Vlade. In če je kateri od predstojnikov obupal, bi bil res zelo hvaležen za konkretna imena, konkretne primere tega neizplačila. In kot sem že večkrat poudaril, ta odgovornost predstojnikov oceniti nevarnost delovnih okoliščin oziroma delovnega mesta ni nekaj novega, tega si ni izmislila ta vlada, to je bilo že prej v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Predstojnik mora biti sposoben prevzeti te odgovornosti in razdeliti ta denar, saj edini pozna, kaj konkretno je kdo počel v času epidemije. Ne jaz kot minister, ne vlada, ne vi kot poslanci ne morete vedeti, kaj je kdo konkretno počel in koliko je bil obremenjen. Le predstojnik lahko in mora prevzeti to odgovornost. In če je ne bo, mislim, da je odgovor na dlani – tak predstojnik pač ne more biti več predstojnik. Drugo je zamik v izplačilih. Domnevam, da v tem času epidemije – za nekatere vem, za druge lahko domnevam – je bila osredotočenost na reševanje težav te epidemije. In tisto, kar smo zagotovili kot vlada, so sredstva, poračun bo; kot rečeno, vsi mi skupaj pa lahko izvajamo nadzor nad tem, da bodo predstojniki svoje delo opravili. Če bomo imeli konkretne podatke o tem, kdo tega ni napravil, bomo ustrezno reagirali.
Kar se tiče plačila delovne uspešnosti, kot rečeno, eden od treh možnih izplačil oziroma treh vrst nagrajevanja je bil zaustavljen. Ta naj bi se sprostil. Razlogi, da je to bilo 8 let v mirovanju, so vam kot ministru celotnega mandata prejšnje vlade gotovo bolj poznani. Ključno je, da karkoli se bo spreminjalo – torej v duhu osnovnega vprašanja prenove plačnega sistema –, bo potekalo v komunikaciji in dogovarjanju s sindikati javnega sektorja. Ključna stvar, ki jo tudi sam zagovarjam, je usklajenost, povezanost rezultatov dela z plačilom delovne uspešnosti; seveda pa to ne sme povečati mase plač. Moramo izhajati iz javnofinančne vzdržnosti plačnega sistema. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Jaz vem, moje vprašanje je bilo, gospod minister, vezano na prenovo plačnega sistema, ampak na tisto pred več kot desetimi leti, ker delovna uspešnost praktično ni nikoli v praksi res tudi zaživela, torej je še vedno vezana na prenovo plačnega sistema pred desetimi leti. Niste mi odgovorili na vprašanje, ali obstaja razmišljanje, da se morda izplačevanje delovne uspešnosti, kot je bilo nekako dogovorjeno s sindikati, ne bi začelo zaradi javnofinančne slike, kakršna je in kakršno lahko še pričakujemo. Mislim, da je to izredno pomembno in zanima 180 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Drugo, kar pa je vezano tudi na plačni sistem, premalo časa imava, da bi obdelala vse teme, ampak ravno te dni je na eni od sej odbora obrambni minister jasno povedal, da bo v relativno kratkem času izpostavil vprašanje izločitve Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, da je tovrstnih pritiskov od zadaj še veliko več, vendar so sedaj v času te krize ti pritiski malo v ozadju. Takoj ko se bodo stvari malo sprostile, boste deležni teh pritiskov, to verjetno veste.
Zato me kljub temu tudi zanima:
Kako boste vi odreagirali na te zahteve, saj je vaše stališče do samega enotnega plačnega sistema nekako znano, ste ga večkrat javno izpostavili?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Na tem mestu se s kolegom Medvedom strinjam. Enotni plačni sistem je bil leta 2008 pohvaljen, tudi po ocenah OECD je vnesel red v dotedanji nered glede plač v javnem sektorju, predvsem glede visoke stopnje transparentnosti, ki jo je zagotavljal, pa tudi javnofinančne obvladljivosti. Dejstvo pa je, kot ste tudi sami omenili, da se že od leta 2008, torej od uvedbe, pojavljajo posamezne zahteve po izstopu iz tega enotnega plačnega sistema, predvsem pri zdravnikih, policistih, vojakih. Dejstvo je, da nobena od dosedanjih vlad ni sprejela nobenih ukrepov v zvezi s tem. Tisto, kar jaz zagovarjam, je, da tudi morebitni izstop ne sme pomeniti ugoditev zahtevam posameznih skupin po višjih plačah. To pač ne more biti enačaj, masa plač se mora ohraniti. To je moje stališče. Moram pa reči, da to ni tema, o kateri bi diskutirali na sejah Vlade. Gre za moje osebno stališče in stališče ministrstva.
Kar se tiče pa morebitnega pojava razmišljanja o ukinitvi oziroma zadržanju dogovora s sindikati, pa moja glava tega razmišljanja ni bila deležna, tudi nihče od kolegov v vladi na to temo ni meni ničesar omenil. Ali je potekalo kje kakšno razmišljanje, tega pa žal ne vem. Ampak kot rečeno, o tem se nismo pogovarjali, tega ni v nikakršnih načrtih. To je vse, kar lahko v tem trenutku glede tega povem. Ukvarjali smo se z epidemijo, se še ukvarjamo z epidemijo in ključno je, da zagotovimo, kot ste sami rekli, ustrezno plačilo za vse tiste, ki so bili v prvih bojnih vrstah. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite besedo za postopkovni predlog.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Ker vprašanj, povezanih s plačnim sistemom v javnem sektorju, nikoli ne zmanjka, cel kup jih je še. Lahko rečemo, da bo letošnje leto tudi za plače v javnem sektorju eno od zelo pomembnih, vsaj tako so ves čas pred krizo napovedovali sindikati, tudi kar zadeva sam obstanek enotnega plačnega sistema, ker so v vladajoči koaliciji vendarle o tem precej različna mnenja, medtem ko je minister za javno upravo večkrat javno povedal, da je naklonjen ohranitvi enotnega plačnega sistema. To, da bi prihajalo do zahtev po izstopu brez zahtev po zvišanju plač, je tako ali tako misija nemogoče. To veva oba, gospod minister. Po drugi strani največja vladna stranka absolutno zagovarja izstop nekaterih skupin iz enotnega plačnega sistema in boste morda, minister, lahko dobili kar befel, da to tudi uredite. Ko se bodo pa dvignili sindikati, boste pa tako ali tako vi krivi za situacijo. Na tem področju lahko pričakujemo kar živahno dogajanje v prihodnosti, zato predlagam, da o situaciji znotraj samega plačnega sistema v javnem sektorju opravimo razpravo na prihodnji seji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Matjaž Nemec bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku ter ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa. Spoštovana oba ministra, dober dan in lep pozdrav!
Odprl bom temo, ki je verjetno ena od starejših tem v Državnem zboru, prvič omenjena že leta 2007. Toliko o tem, kako pomembno je ponovno govoriti o eni temi, ki nas Primorce že več kot dobro desetletje bega. Govorim o akumulacijskem jezeru Vogršček; verjetno spoštovani ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec nekoliko bolj poznana tema, ministru Vizjaku mogoče malo manj. Dovolite mi, da v minuti orišem dogajanje v zadrževalniku, ki dejansko napaja predvsem kmetijstvo in sadjarstvo na območju zaenkrat samo spodnjega dela Vipavske doline, tega dela tako rodovitne primorske zemlje, do katere pa žal država ali pa vse vlade – leve in desne – v preteklosti niso imele pretirane empatije do tega vprašanja zaradi takšnih in drugačnih okoliščin. Če skrajšam, leta 2018 je bil končno dosežen dogovor med dvema ministroma, med ministrom Židanom in gospo Majcen, da se takrat zagotovijo sredstva iz proračuna. V skladu z dogovorom o samooskrbi, potrebi po prehranski varnosti, po potrebi po okoljskih in podnebnih spremembah se zagotovi ne samo spodnji, ampak tudi zgornji Vipavski dolini na področju predvsem kmetijstva dovoljšno mero potrebe po tem, da se zadovolji kmetijstvu ustrezne pogoje. 7. januarja 2020 sta ministrica Pivec in takratni minister za okolje in prostor Zajc podpisala pogodbo o začetku obnove tega akumulacijskega jezera z v proračunu zagotovljenimi sredstvi. Spoštovana oba ministra, danes smo praktično meseca junija, mesec junij je pred vrati. 23. aprila je ministrica za kmetijstvo obiskala severno Primorsko oziroma goriško regijo in dejala, če citiram: »Ni več stvar mesecev, temveč dni.«
Moje vprašanje je, spoštovana oba ministra:
Kako poteka pridobivanje gradbenega dovoljenja oziroma kdaj lahko predvidevamo začetek obnove resnično potrebnega Vogrščka, zato da ohranimo v tem delu Primorske pridelavo sadja in zelenjave med tistimi deli kmetijske panoge, ki dejansko zagotavlja primorskemu kmetu v Vipavski dolini obstoj in prihodnost?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kdo želi prvi besedo?
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za to vprašanje.
Vsi se zavedamo pomena te pregrade in lahko vam postrežem s temi informacijami, da je vloga za gradbeno dovoljenje vložena, da je bilo nekaj dopolnitev in predvidoma prihodnji teden sledi izdaja gradbenega dovoljenja. Vsa zemljišča so pridobljena, podpisane so pogodbe z izvajalci za izvedbo del, predviden začetek del je avgust letošnjega leta. Prioritetna raba te infrastrukture je seveda namakanje in tudi zmanjševanje poplavne ogroženosti; kar se pa tiče ostalih namenov uporabe, pa ni nobenih sprememb kot doslej.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovani poslanec, spoštovana predsedujoča, hvala tudi za mojo možnost odgovora.
V letu 2018 je bilo res podpisano pismo o nameri, vendar v tistem času še ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev za sanacijo. Finančna sredstva, ki sta jih kasneje zagotovili obe ministrstvi, so v razmerju 85 % proti 15 %, kajti 85 % pade približno na potrebe namakanja in 15 % na potrebe protipoplavne zaščite. Finančnih sredstev je bilo kasneje ocenjenih kot veliko premalo, kajti vrednost investicije po natančnem pregledu stanja na pregradi Vogršček je narasla na približno 8,02 milijona evra oziroma celo 9,8 milijona evrov skupaj z DDV. Ministrstvo za okolje in prostor se je nato zavezalo, da bo razliko v sredstvih zagotovilo iz vodnega sklada; in to je v bistvu potem tisti dokončen dogovor, znotraj katerega se zdaj izvajajo aktivnosti. Kot je že povedal minister, so še do meseca aprila potekali zadnji dogovori z lastniki zemljišč. Zaradi omejitev tudi v delovanju upravnih enot nekaterih dokumentov ni bilo moč overiti. Tudi mene je razveselila informacija, da v prihodnjem tednu lahko pričakujemo gradbeno dovoljenje. V postopku je pa še nekaj podpisov pogodb z podizvajalci. Pogodbo z glavnim izvajalcem del je Direkcija za vode že podpisala, je pa še nekaj podpogodbenih izvajalcev. In jaz bom resnično zelo vesela, če bodo ta dela do poletja stekla, kajti nujnost oziroma potrebe kmetijskega sektorja v tistem delu so tako izrazito nujne, pa ne samo zaradi namakanja, ampak tudi zaradi možnosti za postavitve sistemov oroševanja, ki jih bo obnovljena pregrada prav tako dala.
V tem obdobju smo z nujnimi investicijskimi vzdrževalnimi deli ves čas to vzdrževali v okviru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. S tem je začel že v letu 2019, v letu 2020 bo posegel tudi v samo krmiljenje sistema ter računalniško vodenje in upravljanje, ki je prav tako potrebno na nekaterih obnovitvenih delih. Veseli nas tudi, da sta se naknadno v severni vod oziroma v širitev tega sistema namakanja priključili še občini Ajdovščina in Vipava. S tem bomo znatno povečali tudi obseg namakalnih površin, ki je sedaj približno tisoč hektarjev, ter se tema občinama, odvisno nekoliko še od interesa samih pridelovalcev, razširja. Takoj ko bodo stekla gradbena dela, bomo tudi pripravili osnutek pogodbe o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja namakalnega sistema na lokalne skupnosti, kar je z lokalnimi skupnostmi že dogovorjeno; in prav tako tudi zagotavljali v okviru prihodnje finančne perspektive sredstva, ki se jih bo potem vlagalo bodisi v obnovo starih namakalnih sistemov bodisi v izgradnjo novih na severnem kraku.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala obema ministroma za te spodbudne novice.
Gotovo je prvovrstna naloga tega akumulacijskega jezera predvsem ohranjanje in krepitev kmetijstva na tem območju ter zagotavljanje nadaljnjega delovanja kmetijstva, tako sadjarstva in predvsem pridelava sadja in zelenjave. Dovolita mi, da se vama zahvalim za odgovore z dobrim upanjem, da bomo v naslednjih mesecih, ko se bo začela obnova in tudi prenos upravljavskih pravic na lokalne skupnosti, lahko pogovarjali tudi o drugih aktivnostih na tem območju. Kajti če bomo dejansko dosegli takšno stopnjo kakovosti tega akumulacijskega jezera, ki bo zadovoljevala predvsem potrebe kmetijstva, se bi lahko pogovarjali naprej. Občine že leta izražajo intence o tem, da bi na tem objektu spodbujali tudi športne in druge aktivnosti, kajti fizionomija tega akumulacijskega jezera bi dopuščala po zgledu nekaterih drugih, že poznanih, akumulacijskih jezer drugod po Sloveniji, da bi se tam izvajale tudi podobne aktivnosti.
Spoštovana ministra, zadovoljen sem z odgovorom in upam, da bo sezona dovolj prijazna do kmetovalcev, da bodo meseca avgusta lahko stekla gradbena dela in da ne bo prevelike potrebe po vodi v tistem obdobju. Hvala za odgovor obema.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Želi morda še kdo kaj dodati? Ne. Potem nadaljujemo.
Naslednji bo postavil vprašanje gospod Aljaž Kovačič, in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi!
V Listi Marjana Šarca dejansko od začetka, ko so se zaprle vse vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji, opozarjamo, da bi država in predvsem ministrstvo moralo predstaviti različne načrte, na kakšen način se bodo odpirale šole glede na epidemiološko sliko. Ker teh odgovorov nekako ni bilo, smo potem sklicali tudi odbor, kjer je bila zelo zanimiva debata. Tudi ministrica je na nekaj vprašanj odgovorila, predvsem pa nas je veselilo, da smo na tistem odboru nekako začeli javni diskurz, na kakšen način bi se šole odpirale; in nekaj odgovor je tudi prišlo. Trenutno je situacija v Sloveniji dobro znana; odprli ste vrtce, odprli ste prvo triado, prav tako so se v šolo vrnili četrti letniki, ki se pripravljajo na maturo, ter danes prvič tudi devetošolci. V tem času sem ponovno opravil kar nekaj pogovorov z ravnatelji, tudi z učitelji. Prav tako pa sem se sprehodil mimo vrtcev in videl, da v praksi mogoče zadeve ne funkcionirajo na takšen način, kot bi morale. Predvsem se mi zdi, kar so omenili tudi učitelji, da jim nekako ni v prvem planu poslanstvo učitelja, ampak nekako delujejo kot neki varnostniki, policisti, da lahko ugodijo vsem tem zahtevam, vsem navodilom, ki ste jih poslali. Želim povedati, da so v praksi ta navodila ki so prišla – in še vedno je moje mnenje, da ne pridejo pravočasno, da so učitelji prepozno glede njih ozaveščeni in se ne morejo na njih tudi pripraviti –, neživljenjska, ker jih je pripravil NIJZ, ki pa ima zelo malo stika s samo realnostjo. Zaradi tega se mi zdi, da bi ministrstvo moralo tukaj prevzeti pobudo, poslušati zdravstveno stroko, kdaj se šole lahko odprejo. Seveda pa bi se moralo pri teh navodilih bolj vključiti in navodila bi morala biti takšna, da se v praksi lahko izvajajo. na primer če gresta dva sošolca v šolo skupaj, v šoli pa mora biti med njima 1,5 metra razdalje, celo vrtec sem recimo videl, da so se v krogu vrteli, zelo je težko, da se med seboj ne dotikajo. Učitelji tudi govorijo, da si dejansko celotni pouk le umivajo roke.
Sproščajo se mnogi ukrepi, zato me zanimata dve konkretni vprašanji:
Prvič, kaj bo do konca tega šolskega leta z učenci, glede na to, da smo danes 25. maja?
Drugi teden je 1. junij in dejansko še vedno ne vemo, kaj bo s temi učenci. Vemo pa, da se konec junija dejansko že zaključi izobraževanje.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC LIPICER: Najlepša hvala, gospa predsedujoča. Spoštovani poslanec, spoštovani ostale poslanke in poslanci!
Prvi teden postopnega in delnega vračanja v vzgojno-izobraževalne ustanove v naši državi je zaključen, je za nami. Vstopili smo v drugi teden, v katerega smo dodali še zelo zelo pomembne nove skupine učenk in učencev, tudi dijakinj in dijakov, devete razrede in seveda vse tiste, ki potrebujejo še dodatno učno pomoč in neke usmeritve, zato da bodo lahko uspešno zaključili svoje šolanje. Na nek način po tem prvem valu odpiranja in po smernicah, ki smo jih sprejeli v tistem času, vzgojno-izobraževalni proces poteka. Moram reči, da sem tudi sama v preteklem tednu kar veliko časa namenila temu, da sem osebno obiskala vrtce, osnovne šole, srednje šole in gimnazije ter da sem se o tem, kar govorim, tudi iz prve roke prepričala. S strani učiteljic, učiteljev, profesoric, profesorjev dobivam tudi številne povratne odzive, pisma; seveda tudi ravnateljev, ravnateljic, tudi vzgojiteljic in vzgojiteljev. In tisto, kar lahko brez kančka dvoma zagotovim in zatrdim, je, da je delo, ki ga opravljajo v teh novih razmerah, drugačno, je bolj zahtevno; vendar ga absolutno opravljajo profesionalno, odgovorno, predano in zelo zelo srčno. Smernice, ki jih pri tem vodijo, so na eni strani pedagoške narave in so prvenstveno vezane na to, kako otroke pripeljati po tem času nazaj v okolje vrtcev in šol, kako jim pomagati, da ponovno zaživijo in začnejo delovati v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa po tem času in v teh drugačnih, novih okoliščinah. Zanesljivo ni lahko, ne morem pa reči, da je težko. Gre za en dodaten izziv, ki ga vsi skupaj z velikim razumevanjem in, kot sem rekla, zelo profesionalno dojemajo in k njemu tudi pristopajo.
In v tej luči je bilo tudi skorajda navodilo, ki smo ga dali tudi na ravni dialoga, ki smo ga imeli na ministrstvu z različnimi strokami, ki so pripravljala te smernice, da naj bodo seveda strokovne, odgovorne tudi z vidika zagotavljanja ustreznih varnostnih ukrepov za zdravje vseh, ki se vračajo; vendar pa naj bodo človeške in naj bodo življenjske. Seveda smo tudi ves čas budno budno spremljali, in to počnemo tudi sedaj, kako je ta prihod nazaj potekal, kje so se kazale tovrstne zagate, tudi stiske in težave, ki jih omenjate. Bile so povezane spet z življenjskimi vprašanji in pozivi, zakaj je treba nositi maske, zakaj je distanca takšna, kot je, ali smo vsi varni v sistemu, v katerega smo ponovno vstopili. Da, v vseh teh primerih je odgovor – da. Hkrati pa smo tudi v luči zelo zelo ugodne epidemiološke slike v zadnjem tednu naredili poziv nazaj tudi temu delu stroke, ali lahko te smernice še malo bolj omehčamo, naredimo še malo bolj življenjske aktualnemu stanju razmer in lahko v prvi vrsti ocenimo, ali je možno, da te razrede, ki so zdaj razdeljeni, to je tudi eden večjih profesionalnih, strokovnih, pedagoških problemov, ponovno združimo; in je dovolj ohraniti neko redefinirano socialno distanco, kar bi omogočalo še bolj nemoten in še bolj običajen vzgojno-izobraževalni proces. V tem tednu se na ta način v to smer pogovarjamo in v primeru, da dobimo zeleno luč tega dela stroke, da je to možno in izvedljivo, potem bomo zanesljivo lahko pripravili tudi predloge za nadaljnjo, spet postopno, dokončno odpiranje vrtcev in šol še za vse druge razrede, kot rečeno postopno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospa ministrica.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala še enkrat za besedo.
Popolnoma se z vami strinjam glede tega, ko ste rekli, da učitelji opravljajo profesionalno in zelo srčno to delo. Dejstvo je, da lahko primerjamo s tem, kar so zdravstveni delavci naredili na področju zdravstva, dejansko bi bil tudi kolaps v šolstvu, če se ne bi prilagodili in na ta srčen način tudi to zadevo izvajali. Žalosti me, kot sem že rekel, glede teh navodil, da je mogoče premalo vključena pedagoška stroka, na kar opozarjajo tudi predstavniki tega izobraževalnega dela, predvsem učitelji praktiki, ki bi povedali, kaj sploh je možno opravljati v praksi. Kajti vemo, da papir prenese vse, nek zdravnik lahko napiše, kaj vse moramo narediti, da bodo naši učenci varni, ampak v praksi pa je to nekoliko težje izvajati. Tudi ko se bodo vrnili drugi učenci, bo dejansko nemogoče ta zdravstvena pravila izvajati v šoli že iz popolnoma praktičnih zadev, ker v šoli nimajo dovolj učilnic, nimajo dovolj vhodov, niti dovolj učiteljev, ki bi lahko to izvajali. V Listi Marjana Šarca si predvsem želimo, zdaj smo kar nekaj časa izgubili, da bi bili na to pripravljeni, ampak novo šolsko leto se začne septembra. Ne želimo si, da bi se v mesecu avgustu, 20. ali 25. avgusta pogovarjali podobne zadeve, imeli podobno nejasnost za tekoče leto, kot jo imamo danes.
Zato me zanima:
Ali imate že pripravljene konkretne načrte za izvajanje pouka od 1. septembra 2020 dalje?
Ali veste, na kakšen način se bo izvajal pouk?
Ali imate, kot sem že rekel, več načrtov, če bo epidemiološka slika ugodna in v kakšni obliki?
Kaj bo v primeru drugega vala, o katerem mnogi tako radi govorijo?
Ne vem, če si ga nekateri res želijo ali samo opozarjajo.
Kaj bo v tem primeru?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC LIPICER: Hvala lepa.
Mogoče še dva vidika dodatnega vprašanja. Želela bi izpostaviti, ne govorimo o navodilih, ampak govorimo o smernicah, recimo temu o pripomočkih, priporočilih, ki smo jih dali na šole; ne pa o teh klasičnih, težkih, kaj je prav, kaj je narobe, tega tipa navodilih. V vseh teh dokumentih je sodelovala zelo zelo različna in raznolika stroka. Prej ste rekli, da učitelji niso imeli možnosti sodelovati. Da, imeli so možnost, kar nekaj predstavnikov ravnateljskih vrst – osnovnošolskih, vrtčevskih, tudi srednješolskih, gimnazijskih – je sodelovalo; psihologi, akademska srenja je sodelovala, tako da smo imeli glede tega kar veliko zastopanost. Kar se pa tiče prihodnosti, absolutno se strinjam z vami, jesen nas ne sme več presenetiti. Tega se močno zavedamo in tudi moramo prevzeti kot država odgovornost za to. Po eni strani je zelo zelo pomembno, da natančno spremljamo prav izkušnje sedanjega vračanja otrok nazaj v šole in vrtce, zato da lahko vidimo, kaj funkcionira, kje pa so stvari, kot tudi sami pravite, ne dovolj življenjske, da bi sploh upravičevale vzgojno-izobraževalni proces v šolah. Ta del zelo spremljamo in bomo te izkušnje absolutno uporabili in jih upošteval pri scenarijih, ki jih bomo delali.
Scenariji so pa treh vrst. Eden je ta, da se v šole vračamo običajno kot vsako leto 1. septembra; drugi je ta, da bomo v šole šli, če bo epidemiološka slika spet manj ugodna, s kombinacijo delnega izobraževanja v ustanovah in delnega izobraževanja na daljavo. Tretji scenarij pa je, da bomo pod zelo zelo jasnimi zaščitnimi ukrepi lahko spet kot celota še vedno hodili v šole in vrtce. Skratka, zelo je odvisno od aktualne tedanje situacije. Naša naloga ta hip – in to bomo delali skupaj – pa je, da bomo pripravili prvi, drugi ali pa tretji scenarij. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, postopkovni predlog.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala, ministrica, za odgovor.
Ker pa res gre za zelo občutljivo temo, ki se tiče vseh naših najmlajših, ki se izobražujejo, ter tudi njihovih staršev, in ker je dejansko nemogoče v teh sedmih minutah, ki ste jih imeli, odgovoriti na vsa vprašanja in se poglobljeno lotiti tega problema, bi na podlagi poslovnika želel, da se na eni od naslednjih sej opravi tudi razprava o odgovoru ministrice. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.
Dr. Franc Trček bo postavil vprašanje ministru za javno upravo Borisu Koritniku ter ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Pozdravljena oba ministra!
V bistvu bo nekoliko obratno. Imam dvodelno vprašanje, ki se dotika covida-19.
Prvo vprašanje se nanaša na zapiranje intenzivnih oddelkov, namenjenih covidu-19, v teh štirih bolnišnicah.
Če pravilno razumem, bo od 1. 6. odprt samo oddelek covida v UKC Ljubljana. Odkrito bom povedal, da mi je v zadnjih dneh kar nekaj zdravnic in zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev, zlasti s primarne ravni, pisalo, tako ali drugače stopalo v stik z menoj, nekako v smislu, gospod Gantar, kaj pa to zdaj pomeni, če bo nekdo v tem drugem valu, s katerim se grozi, v Beli krajini, na Kozjanskem, Koroškem, Pohorju, Slovenskih goricah kazal znake, kam ga lahko napotim.
Drugi del vprašanja se nanaša seveda na te famozne covid-19 dodatke.
Minister za javno upravo je že nekaj ubesedoval o tem. Dejstvo nekako je, da je takrat sveži predsednik Vlade gospod Ivan Janez Janša rekel: Ja, vsi v prvih bojnih vrstah boste dobili – če sem malo obramboslovski tudi sam – od 100 do 200 % dodatka. Zdaj imamo pa nekaj, čemur zdravstveni delavci in sindikalisti pravijo kažin; vlada pravi – skoraj problema nema. Če se tukaj srečamo nekje na sredini, če sem vljuden v izreki, pomeni težavo. Sedaj se to nekako vali na predstojnike. V nekem prejšnjem odgovoru je minister za javno upravo rekel, da predstojniki prevzamejo odgovornost in tako naprej. Kakorkoli, ogromno neke slabe volje je, ogromno težav že znotraj ceha zdravnic in zdravnikov, kaj šele ko vedno malo pozabimo na tudi druge zdravstvene delavce. In ti ljudje si zaslužijo odgovor, kaj je s tem in tudi kdaj bodo te peneze videli. Veste, v praksi to tako poteka tako, kot sem se jaz pogovarjal – Janša je nekaj obljubil, vodstvo je dobilo, sedaj nam pa vi ne daste. In sedaj imamo ogromno neke slabe energije, če se tako izrazim, v nekem času, ko bi pa morali zagnati tudi nek drug del zdravstva, ki nam zelo zamuja. Lahko bi imel še podvprašanje o ukvarjanju z rakom in tako naprej. Upam, da bom dobil zadovoljive odgovore, ne le jaz, ampak cela vrsta zdravstvenih delavcev. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospoda ministra. Kdo bo prvi?
Gospod Gantar, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa, predsedujoča. Hvala za vprašanje.
Morda najprej glede zapiranja teh intenzivnih oddelkov. Oddelki se seveda se ne zapirajo. Gre pa predvsem za to, da se ponovno zdravstvo vrne v ustaljene tirnice, ker smo dovolili ponovno, in to med prvimi s temi ukrepi za sproščanje, da se začnejo tudi elektivne operacije izvajati in da je potrebno tudi dodatno število postelj za intenzivno nego za ostale programe. Sicer pa smo v času epidemije razdelili oziroma rangirali bolnišnice in klinične centre glede na to, kdo bo po prioriteti sprejemal bolnike s covidom-19, ki potrebujejo bodisi hospitalizacijo bodisi zdravljenje v intenzivnih enotah. In še vedno to velja. Prva, ki bo sprejemala tudi v tem obdobju, je infekcijska klinika v Ljubljani. V primeru, da se bodo zmogljivosti te infekcijske klinike zmanjševale zaradi novega priliva pacientov, kar je sedaj še vedno v upadu in zasedajo izredno majhno število postelj v intenzivnih negah, šele v primeru naraščanja tega števila ima ponovno smisel, da zagotavljamo dodatne postelje tudi v intenzivnih enotah. Drugače pa je pametno, da se koncentrirajo znotraj ene institucije, dokler je število primerno, ker je osebje temu namenjeno, da ne bo posebnih ukrepov v vseh slovenskih bolnišnicah. Trenutna epidemiološka situacija tak način dela dovoljuje. In ker redno še naprej testiramo vse, ki imajo znake respiratornega infekta ali težave, in spremljamo tudi epidemiološko situacijo, se nam zdi, da je to varen način; predvsem pa da s tem tudi res omogočamo nadaljevanje zdravljenja vsem tistim, ki so bil sedaj na tako imenovanem čakanju zaradi takšne epidemiološke situacije.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod Koritnik, izvolite.

BOŠTJAN KORITNIK: Predsedujoči! Hvala tudi kolegi poslancu za vprašanje.
Kot ste že sami omenili, sem danes že nekajkrat pojasnil ozadje tega, kot pravite, famoznega dodatka. Nič famoznega ni v tem, da je vlada za oba dodatka zagotovila sredstva iz proračuna. Tudi v tem ne, da je postopek zelo jasen: zahtevek javnega zavoda, sredstva dobijo. Omenili ste, da v nekaterih zdravstvenih zavodih poteka debata o tem, da je vodstvo denar dobilo, sedaj ga pa zadržujejo. Jaz mislim, da je komunikacija ključ vsakega odnosa, tudi med vodstvom in zaposlenimi. In če so sredstva prejeli, je po mojem prepričanju samo še vprašanje časa, kdaj bodo ta sredstva na računu teh zaposlenih ali pa kdaj bo vložena kazenska ovadba zoper tako vodstvo. Tisto, česar sam ne razumem v vseh teh debatah, je trditev, da vlada ni dala ustreznih meril za enotenje. Ne vlada ne Ministrstvo za javno upravo ne moreta ukazovati, kako poenotiti neka merila v praksi, ampak merila v zakonu so bila jasna – nadpovprečno izpostavljen tveganju, prekomerno obremenjen. Če smem potegniti analogijo, to je tako kot z zakonom o varnosti v cestnem prometu, kjer je treba hitrost vožnje prilagoditi razmeram na cesti. To ne pomeni, da vlada predpiše, da morate ob pol litra dežja na kvadratni meter voziti 50 kilometrov na uro. Ne, treba se je prilagoditi konkretnim okoliščinam, to je stanju cestišča, kakovosti gum avtomobila, tudi odzivnemu času voznika. In to je tisto, kar je vlada naredila, dala je sredstva in navodilo; sedaj pa je na predstojnikih kot že po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, da ocenijo te konkretne okoliščine in da zagotovijo enotnost. Mi smo objavili dva primera sklepa na spletnih straneh, dajali navodila, usmeritve. Jaz res ne razumem, tudi sam kot predstojnik sem moral sprejeti to odgovornost za svoje zaposlene, ker sem vedel, kdaj in koliko je kdo delal ter v kakšnih okoliščinah. In preprosto, avtonomija in odgovornost gresta z roko v roki. Tak predstojnik je z razlogom na mestu predstojnika. Tudi plačilo temu ustreza. Tudi odgovornost mora prevzeti. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev?
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Po šestem letu v politiki mi je že jasno, da karkoli se pogovarjamo, vedno pridemo do metafor o avtomobilih. To je že za žile rezati. Pogosto so tudi težave, kdo se bo potunkal v predstojnika. Pogosto so v praksi težave, kar vam lahko kolega Gantar pove, da imaš tudi kot predstojnik nižjo mezdo kot prej, ko nisi bil predstojnik, in še bi nadaljeval. Verjetno se tudi vlada premalo zaveda kadrovske prikrajšanosti, iztrošenosti opreme, ti ljudje niso, naj mi bo oproščeno, fantazirali, ampak so v glavnem garali. V čisto nekem drugem filmu sem prejšnji teden bral neko resno študijo korejskega inštituta za razvoj. Velja za enega najboljših umarjev na svetu, za enega najboljših think tankov, seveda svetuje korejski vladi. Tista študija se je nanašala na smart industries in eno od glavnih sporočil je bilo, da gospodarstvo od vlade pričakuje jasne, enoznačne informacije. In zdi se mi, če jaz neko analogijo razvijam, v kateri ne bom omenjal avta, da tudi slovenski javni zdravstveni sistem pričakuje isto; in se to v bistvu ni zgodilo.
Minister Gantar, od vas bi pa rad še odgovor:
Kaj zdaj to pomeni, če recimo bo nekdo v moji rojstni vasi Zilje v Beli krajini imel vse znake covida-19, bo okužen s SARS-CoV-2, ali bo organiziran nek prevoz do infekcijske v Ljubljani in kako?
Ne bom zahteval splošne razprave, že vnaprej povem, ker se mi že malo blede od teh splošnih razprav. Pa lahko rečem, da tudi tak tip poslanskih vprašanj, ko nas 6, 7 sedi v dvorani, ni ravno ekološki, da ne rečem kaj drugega. Zahvaljujem se za odgovore.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Gantar, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa.
Prvo to, nekdo, ki bo imel znake in se bo lahko tudi izkazalo, da ima covid-19 oziroma da je okužen, se bo seveda moral najprej obrniti na svojega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Po dobljenem rezultatu bo od tam lahko napoten na infekcijsko kliniko, kar je še vedno glede na sedanje število smiselno. Morda še nekaj glede te delitve za te dodatke. Verjetno se vsi strinjamo, da si dodatke zaslužijo tisti, ki so bili v resnici bolj obremenjeni in tudi bolj izpostavljeni tej okužbi in ki so dejansko več delali, ker je bilo v času, ko smo nekatere programe zaustavljali, med njimi lahko precejšnja razlika. Mi smo javne zavode razdelili v tri kategorije po tem, kako so bili obremenjeni, in sicer tiste z največjimi, srednjimi in tudi z manjšimi obremenitvami. In na podlagi tega je bilo tudi določeno v faktorju izračuna teh dodatkov, kje, na katerem delovišču so delali. Težava v zdravstvu pri dodatkih in obremenitvah je, da je na primer v primerjavi z vojsko ali policijo bistveno več delovnih mest, delovišč različne vrste. Mislim, da ne samo predstojniki in direktorji, pač pa celotne ekipe, ki vodijo bolnišnice, verjetno vedo in morajo vedeti, kdo je bil v resnici bolj izpostavljen ali pa na najbolj izpostavljenih mestih. Ne govorim tukaj o niansah, ali dobi 0,5 ali pa 0,10 dodatka več, ampak kljub vsemu mislim, da bi mi na ministrstvu ali pa tudi na javni upravi težko to delali za posamezne hiše. In nekateri so delo opravili zelo korektno, nekateri manj. Morate vedeti, da nekateri, ki niso videli bolnika s covidom-19, so si naračunali bistveno več kot tisti, ki so recimo bili polno obremenjeni. In od tod tudi razlike ali pa zamiki pri izplačilih, s tem da sem prvi, ki zagovarja, da tistemu, ki je bil obremenjen in je delal, raje malo več kot pa manj. Definitivno so si zdravstveni delavci zaslužili te dodatke.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.

BOŠTJAN KORITNIK: Hvala.
K temu, kar je bilo povedano od kolega Gantarja, bi samo dodal, da anomalije so in jih tudi mi zaznavamo. Prvo vodilo je torej, da so sredstva zagotovljena, da morajo vsi, ki so bili dodatno obremenjeni in ogroženi, dobiti to plačilo. In tudi inšpektorji za plače v javnem sektorju, ki so torej pristojni za nadzor nad izvajanjem zakona glede dodatka, bodo svoje delo oziroma svojo vlogo zagotovo odigrali. Vse pa terja svoj čas. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Gospod Jože Lenart bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku, ki je odsoten; zato, poslanec, še povejte, ali želite pisni ali ustni odgovor na naslednji seji.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednica.
Žal že tretjič v tem mesecu opozarjam na tole preglednico, infografiko, ki jo Vlada Republike Slovenije še vedno zavajajoče predstavlja na svojih portalih. In žal se z ministrom ne morem glede tega soočiti. V preglednici primerjave povprečnih cen dobavljene zaščitne opreme vlade Janeza Janše in vlade Marjana Šarca, ki jo Vlada Republike Slovenije še vedno prikazuje na svojih portalih brez popravkov, ki ste jih kot minister priznali na 37. izredni seji Državnega zbora, kjer se priznali vsaj to, da ste cene mask FFP2, ki ste jih naročili in delno dobavili v 14. vladi Janeza Janša, prikazovali brez DDV. Poleg tega ste napačno in zavajajoče izračunali povprečne cene ventilatorjev, kjer niste upoštevali temeljnih izhodišč pogojev nabav. Primerjati nabavo mask tipa FFP2, nabavljenih v času vlade Marjana Šarca, v višini 100 tisoč kosov v treh naročilih z vsemi stroški in DDV, dostavljeno v skladišče zavoda blagovnih rezerv, po ceni 4,64. Na drugi strani prikazujete podpisana naročila in delno dobavljene maske tipa FFP2 vlade Janeza Janše v višini, ki presega 15 milijonov mask, od več dobaviteljev. Prikazane povprečne cene nabave vlade Janeza Janše so prikazane brez DDV. Več podpisanih naročil, kar 8 milijonov kosov, to je več kot 50 % skupnih nabav, prevzeto – lokacija Kitajska, kar predstavlja ceno brez prevoza v Slovenijo in ostalih stroškov uvoza z vsemi riziki dobav. Strošek prevoza in uvoza nosi država, piše v pogodbi dobavitelja Acron. 20. 3. in 26. 3. sta bili dve naročili v višini 3 milijonov kosov mask, in to po najnižjih cenah od vseh, to je po 2,25 in 2,30 brez DDV, žal pa s pripisom – stornirano. In to ste kar lepo upoštevali v izračunu povprečnih cen. Vaše količinsko primerljivo naročilo z vlado Marjana Šarca 31. 3., dobavitelja Medicop, za 49 tisoč mask, vaša cena je kar 6,28 brez DDV, nabavna cena vlade Marjana Šarca v skladišče z vsemi stroški in DDV pa je 4,64. V preglednici za ventilatorje ste primerjali le en dobavljen ventilator v času vlade Marjana Šarca, ki je bil najvišjega ranga ter primeren za varno in učinkovito uporabo. Na drugi strani ste pa primerjali naročilo vlade Janeza Janše za 323 ventilatorjev različne kakovosti in namena uporabe ter seveda tudi različnih cen.
Ministra sprašujem:
Zakaj je prišlo do tako velike netransparentnosti in zavajanj na področju primerjave cen in količin v obdobju prejšnje in trenutne vlade? / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec. Čas vam je potekel.
Sprašujem še, če želite pisni ali ustni odgovor ministra. Na kratko, gospod poslanec, pisno ali ustno? Ustni odgovor. Hvala lepa.
Nadaljujemo. Gospod Željko Cigler bo postavil vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Gospod minister, kolegice in kolegi!
Za nami je zdravstvena kriza, kjer je bilo Ministrstvo za zdravje praktično postavljeno dosti v zaledje; zdravstvena kriza, kjer je z zdravstveno stroko pometla politika in kjer so bile sploh v domovih za starejše, kar je bilo že danes večkrat izpostavljeno, s strani različnih strank storjene napake. Pred nami pa je kriza zdravstvenega sistema, za katero odgovornost nosi vlada, katere pomemben del in nosilec na tem področju politike ste. Kriza zdravstvenega sistema, ki prihaja, pa je posledica tega, da v interventnih ukrepih za zdravstveni sistem zaenkrat še niste poskrbeli, čeprav ste nekaj glede tega prej kolegici Muršič odgovarjali, vendar me zanima. Niste poskrbeli niti za kadre niti za infrastrukturo. En paradigmatski primer tega so že omenjeni domovi za ostarele. Javni zdravstveni zavodi in tudi zdravstvena zavarovalnica Slovenije so se znašli pod težkim finančnim bremenom, ampak tega v paketih ukrepov niste naslovili. Zaenkrat niste niti predlagali proračunskega financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in niste predlagali dodatnih namenskih sredstev za bolnišnice. Ste pa nedavno na svętu stranke Desus sklenili, da je treba povečati prispevno stopnjo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
V zvezi s tem, spoštovani gospod minister, me zanima:
Katere prispevke točno boste dvignili in za koga?
Kdaj točno nameravate to storiti?
Prosim za okviren koledarski termin, ne v smislu odgovora, ko bo čas za to; ker situacija je precej zahtevna.
Ali imate v tem podporo tudi v vladi, ker to podporo se bo seveda potrebovalo?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa, podpredsednica. Hvala za vprašanje.
Če bi mi obljubljali zdaj, da bomo lahko dodatne kadre ali infrastrukturo z interventnimi ukrepi reševali, bi bilo to v tem trenutku neresno, ker veva oba, da to v kratkem roku enostavno ni možno. Glede infrastrukture predvidevamo – in je že nekako opredeljeno, da z denarjem, ki ga bo namenila Evropska komisija zaradi covida-19 – za nekaj novogradenj infekcijske klinike v Mariboru, v Ljubljani in še nekaj drugih projektov. Glede kadrov čudeža preko noči ne moremo narediti, lahko poskušamo v okviru socialnovarstvenih zavodov zagotoviti morda nemedicinski kader, če bo zagotovljeno tudi dodatno financiranje, in z naše strani preko splošnega dogovora nekaj večje standarde, kar se tiče zdravstvene nege. Dodatna sredstva za delovanje javnega sistema zagotavlja, prvič, protikoronski paket, ki bo v tem tednu v obravnavi, to sem danes že odgovarjal, in sicer gre za več kot 100 milijonov, kar pomeni 80 % plačanega nerealiziranega programa zaradi omejitev, ki so posledica covida-19. In drugič, nadaljnje financiranje po avansih, kot poteka v prvi polovici leta, še za drugo polovico leta, da imajo le nekaj več časa tudi zdravstveni zavodi, da se prilagodijo novim in drugačnim razmeram. To bi moralo v letošnjem letu zagotoviti zadostno financiranje, da pridemo do neke bolj sistemske rešitve na daljši rok.
Omenili ste prispevno stopnjo, ki je naša želja, predlog naše stranke, med drugim je to tudi v koalicijski pogodbi omenjeno kot možnost dodatnega financiranja, ni pa to še dogovorjeno. Da je potrebno dodatno financirane za zdravstvo, je jasno. Vedeti moramo, da se škarje razpirajo in izdatki za zdravstvo se povečujejo, zmanjšuje se tudi na dolgi rok število aktivnega prebivalstva, kar pomeni seveda hude finančne težave v naslednjih letih ali desetletju, če ne bo spremembe financiranja; in to smo že enkrat izkusili v času krize. Na eni strani bo opcija zagotavljanja dodatnih javnih sredstev za javni sistem, za kar si prizadevamo; na drugi pa seveda to, kar se ne sme zgoditi, in sicer poseg v pravice, kar je zame nesprejemljiva možnost. Povišana prispevna stopnja je pač sistem, ki ne terja veliko nove administracije in je daleč najbolj solidaren ter enostaven mehanizem. Če primerjamo države Evropske unije, je Slovenija med tistimi, ki namenja podpovprečno prispevno stopnjo v primerjavi z ostalimi. Če že poudarjamo na vsakem koraku javno zdravstvo, mislim, da bi bilo pošteno, da tudi s tega naslova zagotavljamo večji delež sredstev. Poleg tega pa je problem, da bo treba doseči tudi neko diverzifikacijo financiranja v zdravstvu, ker je sistem, ki je financiran pretežno iz enega vira, pač bolj izpostavljen tveganju, kakršnekoli težave, pa naj bo to gospodarska kriza ali karkoli. To smo občutili nedavno, v letih 2012–2013.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani gospod minister.
Vaš odgovor dajem v kontekst intervjuja gospoda Marjana Šušlja, ki ga je imel za Večer 25. 4., kjer je opozoril, da je bil izpad dohodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje okoli 205 milijonov zaradi manjšega plačevanja prispevkov in odloga le-teh. Drugič, ker zdravstveni zavodi niso opravljali storitev, niso upravičeni do okoli 95 milijonov evrov sredstev. In naprej, da se bo število obravnavanih zmanjšalo za več kot polovico od zdaj naprej, kar bo zopet pomenilo zahtevo po določeni optimizaciji.
In zdaj bi vprašal:
Katere prispevne stopnje iz Zakona o prispevkih za socialno varnost nameravate dvigniti in za koliko, če gre za dolgotrajno oskrbo?
Koliko prispevkov delodajalcev in koliko prispevkov delavcev ter koliko prispevne stopnje za druge skupine zavarovancev?
Ali nameravate uvesti tudi novo prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo ali prispevno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje?
In še enkrat vprašam:
Kdaj bomo imeli te predloge na mizi?
Ali se da dobiti koledarski datum?
Spoštovani gospod minister, zavedamo se, da je zdravstveni sistem Slovenije odigral pomembno vlogo; in pomembno vlogo mora igrati še naprej. Še posebej zaradi tega, ker mora odpraviti tudi velike zaostanke rednega programa, ki se za časa koronavirusa niso izvajali. Prosim.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa.
Nedorečenost financiranja ali pa neuspeh pri doseganju nekega konsenza je rezultat tega, da že 20 let govorimo o zdravstveni reformi. In to, kar sem vam tudi omenil, kar je naša stranka Desus predlagala, med drugim tudi dvig prispevne stopnje, to je predlog. Predlog, za katerega obstaja možnost tudi v okviru koalicijske pogodbe, medtem ko zaenkrat dlje od tega – glede na to, da smo se ukvarjali z drugimi težavami v zadnjih dveh mesecih – nismo razpravljali in bomo morali tudi to diskusijo odpreti. Mene veseli že to, da je ta možnost ostala v koalicijski pogodbi kot ena od teh, ki so res pravične in solidarne. Na vprašanje, ali bo v resnici do tega prišlo in za koga – za delodajalce, za delojemalce, za oboje, na kakšen način –, pa v tem trenutku seveda ne morem odgovoriti.
Še enkrat, vidim pa potrebo po tem, da bi se to zgodilo, predvsem ob dejstvu, da bomo morali končno sprejeti tudi dolgotrajno oskrbo, ki je obveza in v katero sodijo tudi domovi, za katere smo danes videli oziroma vemo, da se soočajo z res izrednimi stiskami glede prostora, kadrov, cen in tako naprej. Treba bo verjetno najti en kompromis v okviru vseh možnosti zavarovanj, doplačil, proračuna, prispevnih stopenj, nekje bo treba denar zagotoviti, če smo v resnici socialna država in če v resnici želimo javno in dostopno zdravstvo ter seveda tudi dostopno dolgotrajno oskrbo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Škoda, da je Desus takrat, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nekaj malega povečanje prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja, tega ni podprl. Bi pa rad zdajle spomnil na to, da ko ste se kot pristojnemu Odboru za zdravje predstavil kot kandidat za ministra, ste povedali, citiram: »Dejstvo je, da imamo danes verjetno najmanj javnega zdravja v naši preteklosti.« Povedali ste tudi, da je javno zdravstvo na najnižjem nivoju. Povedali pa ste tudi, da je Slovenija država, ki zdravstvu namenja praktično najmanj proračunskih sredstev; in s tem se vsi strinjamo, cel odbor se je strinjal. In celo Evropska komisija je Slovenijo v Poročilu o državi za leto 2020 opozorila, da je financiranje slovenskega zdravstva preveč ciklično, torej preveč odvisno od prispevkov. In v zadnji krizi, o tem sem prej že govoril, se je pokazalo, do kakšnih upadov virov lahko dejansko pride, v roku dveh mesecev 205 milijonov, če je že številka končana. In ker po tridesetih letih javno zdravstvo, kot tudi vi sami priznavate, počasi razpada in ker vlada ni sposobna podati celovitih ter dokončnih odgovorov, kako namerava to preprečiti, predlagam, da Državni zbor o tem opravi splošno razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.
Naslednja je na vrsti gospa Andreja Zabret, ki bo postavila vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister!
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 je pri nas stopil v veljavo 1. maja, čeprav so nekatere države članice Evropske unije tak ukrep sprejele že meseca marca. Vlada je v drugem svežnju protikorona ukrepov podjetjem, ki nimajo denarja za plačilo tekočih obveznosti do dobaviteljev, obljubila hitra likvidnostna posojila. Banke naj bi jih odobravale po skrajšanem postopku, denar pa bi tako prišel do pomoči najbolj potrebnim. Šele 13. maja pa je Vlada sprejela uredbo o izvajanju ukrepa poroštva po tem zakonu. Banke zato skoraj v dveh tednih kljub kritičnim razmeram v gospodarstvu niso odobrile še nobenega posojila s poroštvom države. V vmesnem času so čakale na jasna in nedvoumna pravila, po katerih se bodo odobravala državna poroštva in bi jih morala pripraviti vlada, a si je le-ta vzela dva tedna čas za razmislek. Pravzaprav ravno toliko, kot je rabila za pripravo poročila o spornih nabavah medicinske zaščitne opreme. Dodatno je v medijih in neformalnih pogovorih moč zaznati informacije, da podjetja od najema posojil s poroštvom države odvračajo visoke obrestne mere, ki naj bi bile tudi po dvakrat višje od tistih na trgu. Zato se raje odločajo za navadna posojila, saj so cenejša, a do njih lahko dostopajo predvsem dobrostoječa podjetja.
Zato vas, gospod minister, sprašujem:
Kakšen je izplen tega zakonskega predloga, ki smo ga v Državnem zboru sprejeli že 28. aprila ob zavedanju, da gre za res nujen ukrep, ki bo pomagal gospodarstvu?
Sprašujem vas tudi:
Kakšno število posojil je bilo podeljeno podjetjem, na podlagi Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledice epidemije COVID-19?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Jaz sem dobil najavo ustnega poslanskega vprašanja gospe Andreje Zabret v zvezi z odkupom in prodajo terjatev s strani SID banke. Tako da bom sedaj v zvezi s tem vprašanjem vsekakor dal tudi ta odgovor. Se opravičujem, še eno vprašanje je glede dodatne likvidnosti.
Glede tega, kar ste rekli, spoštovana gospa Andreja Zabret, drži. Vendar drži tudi to, da smo v koronapaketu 2 že in ste v Državnem zboru potrdili jamstvo oziroma garancijo, poroštvo v višini 200 milijonov evrov. In za tisto poroštvo, ki ga ravno tako daje država, ni bilo nobene posebne uredbe in že na podlagi zakona banke pristopajo k dajanju takšnih kreditov.
S poroštvom država garantira, da bodo banke dobile del kredita povrnjenega, če seveda ne bo prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti pri tem dajanju kreditov. In seveda s tem poroštvom daje država bankam dodatno varnost. S poroštvenim zakonom pa banka ni prisiljena v nobenem primeru, da to naredi ali da to ne naredi. To je stvar politike bank. Banka oziroma država oziroma Vlada pa ji da tukaj v bistvu neko dodatno garancijo. S tega zornega kota tudi že sam zakon daje zadostno pravno podlago za to, da banke dajejo posojila oziroma kredite. Tudi že sama dejavnost bank je takšna, da banke lahko dajejo posojila. Res je problem tukaj likvidnost, res smo šli bankam tukaj nasproti in res je tudi to, da dejansko imamo stike z bankami v zvezi s tem, v zvezi s to uredbo. Seveda upamo, da bodo banke pač izkoristile to, da je. Ampak Vlada ni več v situaciji, da bi kakorkoli prisilila banke, da dajejo določene kredite. Vlada je tukaj oziroma Državni zbor je sprejel to zakonodajo, s katero je prišlo do tega.
Tukaj vi pravite, da smo kasnili. Še enkrat, v prvem zakonu je Vlada predlagala in Državni zbor sprejel poroštvo za 200 milijonov. In kot vem, se na podlagi tistega zakona dejansko zadeve odvijajo. Strinjam pa se, da je tudi v drugem zakonu določba, kjer je možnost, da dobijo kredit po tistem zakonu predvsem tista podjetja, ki so boljše stoječa podjetja. Jaz si težko predstavljam, da bi nekemu podjetju, ki je ne zaradi epidemije v slabšem stanju, sedaj banka odobrila kredit s poroštvom države, kar z drugimi besedami bi enostavno to slabo terjatev prenesla na državo. Nismo v situaciji, da bi dejansko Vlada lahko prevzemala tudi takšna tveganja, nenazadnje se je to že dogajalo oziroma veliko slabih terjatev je bilo preneseno takrat na Družbo za upravljanje terjatev bank ravno zaradi tega, ker so bili slabi krediti. S tega zornega kota mi sodelujemo z bankami in sodelujemo tudi z njihovim združenjem in tako naprej, odvijajo se sestanki v zvezi s tem, ne moremo pa nikogar prisiliti, da bo dajal te kredite.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate dopolnitev vprašanja?
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala.
Prvo poroštvo, o katerem ste govorili, minister, za 200 milijonov, v bistvu gre za poroštva, pravzaprav za kredite, ki so bili že dani. In največ gre pravzaprav za odlog plačil kreditov za 2 leti. To, kar vas pa jaz sprašujem, gre pa za dodatno likvidnost gospodarstva. In na te kredite, ki bi jim pomagali pravzaprav prebroditi težave, v katerih so se znašla, so pač podjetja čakala, pa se pravzaprav teh kreditov ne morejo posluževati, ker kot sem že omenila, je pač Vlada dala prepozno uredbo. Tudi ta druga uredba, ki jo je Vlada dala, očitno še ni zadostna, da bi se shema aktivirala. Tudi ko sem se pogovarjala s podjetniki, pravzaprav govorijo, da bi bilo njim morda lažje, da bi bila subvencionirana obrestna mera in pa nižji stroški odobritve posojil. Namreč ti stroški niso tako majhni, tudi do nekaj tisoč evrov so lahko pri določenih bankah.
Zato me, glede na to, da je ta uredba prišla zelo pozno in da mehanizem nikakor ne deluje, v bistvu zanima:
Kaj boste naredili, da se ta mehanizem pospeši in pridejo podjetja do teh likvidnostnih posojil?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za dodatno vprašanje.
Ja, seveda je ogromno mehanizmov in nenazadnje ti mehanizmi obstajajo in ti mehanizmi obstajajo že danes. V PKP-2, to se pravi v tem drugem sklopu ukrepov, so zajeti ukrepi za povečanje likvidnosti in poleg poslovnih bank država pomaga podjetjem tudi z ukrepi prek SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada in tretje inštitucije, Slovenskega regionalnega sklada. Tako SID banka zagotavlja, razvojna banka zagotavlja: neposredno financiranje podjetij v času izbruha covida-19, financiranje naložb in obratnega kapitala za trajnostno rast turizma, prilagojeni program posrednega financiranja prek poslovnih bank in hranilnic, odlog plačila kredite za obstoječe komitente, dodatna ponudba zavarovanja kreditov za blažitev posledic epidemije, zavarovanje bančnih garancij, zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz, prilagojene pogoje zavarovanj. To je v okviru SID banke. Slovenski podjetniški sklad zagotavlja: nadgradnjo ukrepov garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – o tem, kar ste ravnokar govorili; se pravi, imamo tudi to možnost –, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje največ 12 mesecev, nadgradnjo garancijske sheme za mala in srednja podjetja, ki je lahko namenjena tudi financiranju izključno obratnih sredstev – se pravi tudi tisto, kar določa ta zakon, o katerem vi pravite, da dejansko ni dovolj hiter in tako naprej; to že vse obstaja v podjetniškem skladu –, podaljšanja veljavnost garancije za trajanje odloga plačila, odobritve dodatnega moratorija na obroke glavnice kredite za dobo od 3 do 6 mesecev. Skratka, s tega zornega kota, kar ste me vprašali za ta predlog, vam dejansko dam in seveda opozarjam na to, da so poleg poslovnih bank tudi Slovenska izvozna in razvojna banka, Slovenski podjetniški sklad, ostali skladi, ki dejansko skrbijo za likvidnost slovenskega gospodarstva.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate postopkovni predlog, izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
V Sloveniji smo očitno predvsem pri poroštvenih shemah, kot že morda leta 2008, izredno neučinkoviti in nepravočasni. In v tem trenutku ne vidim, da bi ukrep zagotavljanja likvidnosti deloval. Pravzaprav tudi nisem dobila odgovora, kakšen je izplen takšnega zakonskega predloga in kakšno število posojil je bilo podeljeno podjetjem, zato predlagam v skladu s poslovnikom splošno razpravo, na kateri bomo lahko dobili več odgovorov o tem. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Naslednji je na vrsti gospod Vojko Starović. Postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
Izvolite, gospod poslanec.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoča. Vsem lep pozdrav, tudi ministru, ki je danes kar cel dan z nami.
Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja dokaj veliko prisotnost starizma, torej pojava neupravičenega diskriminatornega odnosa do starejših. Ta pojav je bolj malo prepoznan in viden, ne tako kot, recimo, seksizem ali pa rasizem, vendar gre tudi tu za nesprejemljivo diskriminacijo. Pričujoča pandemija je v ospredje ponovno postavila osnovne potrebe ljudi po hrani, stanovanju, zdravstveni zaščiti, varnosti, čistoči, ampak je tudi ponovno postavila v ospredje skrb za starejše in odnos do starejših. Ocena je, da smo s krizo pandemije, vsaj kar se tiče zdravstvene dimenzije primerjalno gledano, na splošno dokaj dobro in uspešno izpeljali. Izgleda pa, da nam je povsem spodletelo ravno pri varovanju starejših, ki so najbolj ogroženi, in to pri stanovalcih domov starejših občanov. Od vseh umrlih v Sloveniji za covidom-19 je namreč velika večina umrlih prav iz vrst stanovalcev domov za starejše občane. Po podatkih, jemljem jih iz RTV Dnevnika izpred dvema dnema, od 106 umrlih jih je kar 86 iz vrst stanovalcev domov. Torej je vseh ostalih le 20, se zamislimo. In od teh 86 umrlih jih je v bolnicah umrlo le 10. Za teh 10 lahko rečemo, da so bili deležni ustrezne bolnišnične nege, za ostale pač ne. Tako močan vzorec ne more biti naključje. To kaže na to, da nekaj nismo delali prav.
V SAB se sprašujemo in sprašujemo tudi vas, gospod minister:
Ali nista bila tem ljudem odtegnjena dostopnost do najvišje možne stopnje zdravja in načelo avtonomije, torej da si sami izberejo rešitve oziroma sorodniki, če sami ne morejo?
Ali niso bili ti ljudje morda deležni skupinske diskriminacije oziroma staristične obravnave, sistemskega zapostavljanja zaradi osebne okoliščine – starosti?
Na neustrezen pristop so opozorili tudi sami stanovalci domov. Oskrbovanci doma v Poljčanah so v pismu vam in kolegom zapisali, da so zgroženi nad načinom obravnave starostnikov, ki so oboleli za covidom-19.
Kakšno poravnavo lahko … / izklop mikorofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec, čas vam je potekel.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa.
Covid-19 seveda je bolezen, ki v daleč največji meri prizadene starejše ne samo v Sloveniji, ampak v vseh državah. Jaz tu lahko, kot sem že v eni podobni razpravi rekel, seveda mi je žal za vsakega umrlega, enostavno pa mislim, da tu ni šlo in da ne gre za diskriminacijo do obravnave starejših. Če pogledam kakšno drugo državo, na Švedskem, recimo, jih je 90 % umrlih starejših od 77 let, v Belgiji iz domov 77 %, v Italiji, zato ker imajo domske oskrbe zelo malo, majhno število postelj, 40 %, sicer pa starejših seveda tudi podobno. Se pravi, govorimo o številkah, ki so nekje logične, glede na to, da gre dejansko za starejše osebe, ki imajo vrsto spremljajočih drugih bolezni. Jaz si upam trditi, da je bila pri nas kar velika pozornost usmerjena tudi v domove starejših občanov, ob tem da je bilo treba najprej prilagoditi seveda zdravstveni sistem razmeram. Morate vedeti, da seveda vedno o tem, kdo sodi v bolnišnico in kdo ne sodi v bolnišnico, odloča zdravnik. In da smo v tem primeru omogočili, da ne bodo tudi sami zdravniki v preveliki stiski, dejansko multidisciplinaren pristop, timsko obravnavo s strani zdravnikov, specialistov na nivoju bolnišničnega zdravljenja, za vse tri domove, kjer je bilo največ težav, in seveda tudi vso ostalo obravnavo, od epidemiologov do paliativne medicine do zdravstvene nege, ki je bila poudarjena, povečana in dejansko usmerjena v domove starejših občanov. V teh domovih je bilo tudi procentualno daleč največ testiranj opravljenih. Zato je delež ugotovljenih in okuženih v domovih nedvomno večji kot v ostalem deležu populacije. In upam si seveda trditi, da so zdravniki seveda znali oceniti, tako kot morajo vedno znati, kateri bolnik sodi v bolnišnico, kateri bolnik pa je lahko tudi v okviru zdravstvene nege in nadzora v domu starejših občanov. Namreč domovi niso samo socialni zavodi, ampak imajo tudi zdravstvene programe in covid-19 poteka tudi kot blaga oblika nekega respiratornega infekta ali celo asimptomatsko. V tem primeru seveda govorijo temu v prid tudi številke. Če pogledamo med temi, ki so ostali v domovih, jih je v bistvu med okuženimi 214 ozdravelo brez potrebe po bolnišničnem zdravljenju, 55 je pa res, da jih je tudi v domovih umrlo, s tem da žal ne razpolagam z ustreznimi podatki, ali so vsi umrli zaradi covida ali vzporedno s covid okužbo, kar je velika razlika. Na drugi strani je bilo 54 hospitaliziranih in med temi je bil delež umrlih bistveno večji, se pravi, 23 jih je zapustilo bolnišnico, 31 jih je pa v bolnišnici umrlo, kar pomeni ponovno, bili so težki bolniki, nedvomno so sodili v bolnišnično zdravljenje. In iz tega, bi težko rekli, da smo zapostavili starejše. Če gledamo generalno podatke, od 18 tisoč 800 oskrbovancev v domovih je bilo okuženih samo 1,7 %. 1,7 %. In največji delež res v treh domovih, kjer so bile v vsakem posebej okoliščine res specifične. V Metliki je šlo za začetek epidemije, kjer še dejansko ni bilo jasno, kaj se dogaja v samem štartu in seveda ni bilo na razpolago tudi zaščitne opreme, ki bi bila v zadostni meri, in treba je bilo šele organizirati način dela. So pa tudi tu sodelovali bolnišnici zdravniki iz Novega mesta. In podobno bi lahko opisal tudi, kaj se je dogajalo v drugih dveh domovih, ki sta prispevala k temu velikemu odstotku umrlih v domovih. Še enkrat pa zavračam to, da so bili zapostavljeni.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod minister.
Gospod poslanec, želite dopolnitev vprašanja?
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa.
Jaz sem uporabil ta problem s stanovalci domov za starejše občane v povezavi s starizmom, ker dejansko že desetletja čakamo na neke ukrepe v tej državi, da bi zdravstvo okrepili in še druge javne službe. Na Zakon o dolgotrajni oskrbi čakamo tudi že desetletje in več, čakamo tudi na demografski sklad, ki naj bi pomagal tudi pri usklajevanju odmernega odstotka in tako naprej. To kaže nek odnos, da nimamo razumevanja do starejše populacije, in to je nek znak starizma in mi se moramo zamislit in moramo nekaj naredit.
Minister, postavljam vam vprašanje:
Ali vi ne sodite oziroma nimate občutka, da je v naši družbi prisotna diskriminacija starejših?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa.
Jaz mislim, da se je naša družba v vseh letih pokazala kot ne dovolj senzibilna za probleme starejše populacije in tudi seveda za probleme, na katere opozarjamo vsa leta tudi v zdravstvenem sistemu. Tudi v tej krizi sta bila oba v bistvu najbolj zajeta in najbolj prizadeta. V resnici so domovi za starejše občane institucije, ki so kadrovsko in finančno podhranjene ob tem, da so še tudi finančno težko dostopne za starejše državljane. To sodi sicer v drugi resor, pa nočem tu deliti krivde, v resnici je naša odgovornost, da najdemo vir in način financiranja in seveda, da uredimo razmere. Namreč, vedet morate, da tudi ob pomoči zdravstvenih delavcev, ki je bila kar obsežna, vsaj v teh najbolj kritičnih domovih, so ugotavljali, da v bistvu manjka tudi predvsem osebja za osnovne potrebe teh starejših ljudi – kdo ga bo umival, kdo ga bo nahranil, kdo ga bo dvignil, kdo ga bo peljal do veceja, ker ni vse naloga zdravstvenih delavcev. Tudi prostorski pogoji so marsikje, bom rekel, zgledni, v večini primerov bistveno manj. dejstvo je, da je to posledica nedela na tem področju zadnjih, verjetno, 10, 20 let. Starostna struktura oskrbovancev se je v tem obdobju povečala, tudi zahtevnost nege se je povečala, niso se pa spreminjali standardi za njihovo obravnavo. Na to področje kot država dolgoročno seveda ne moremo biti ponosni, da smo dopustili, da je do takšnih razmer prišlo. V trenutku epidemije pa smo seveda lahko reševali to, kar je bilo pač možno reševati. In zaradi tega, kot že rečeno, zajela je epidemija dva sistema, ki sta v vseh letih na nek način zapostavljena.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Gospa Lidija Divjak Mirnik bo postavila … / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Gospod Starović, imate postopkovni predlog? Ja, dvignite roko naslednjič.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Jaz bi predlagal razpravo v skladu z poslovnikom. Očitno tudi iz govora ministra sledi, da smo na tem področju dejansko stvari precej zapustili, in to nas tudi tepe. Po moje država, ki slabo ravna s svojimi državljani, nekoč ustvarjalnimi, zdaj ostarelimi ljudmi, nima prave prihodnosti. Gre za naše očete in matere, gre tudi za njihove starše, ki jim pripada polno spoštovanje njihove identitete. Gre za ljudi, ki so pustili za seboj veliko dela, prizadevanja in znanja, katerega sadove tudi mi uživamo. Oni so tisti, ki so nam zgradili univerze, bodimo pošteni, elektrarne, železnice, vrtce, ceste, da ne rečem, bolnice in oba univerzitetna klinična centra. Če nimajo tega dostopa, enakovrednega, tako kot so pisal iz doma v Poljčanah, potem tu nekaj ni v redu, to je proti vsem etičnim normam.
Menim, da moramo v bodoče posvetiti posebno skrb za starejše, njihovi vlogi v družbi, poznavanju in razumevanju problemov, ki se s tem pojavljajo, in starizmom ter našim strahovom pred starostjo, ker to je tudi vzrok tega pojava starizma. Zato mislim, da je povsem na mestu predlog, da tu v Državnem zboru ta problem obravnavamo in se mu posvetimo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, v okviru glasovanj.
Zdaj pa nadaljujemo. Gospa Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, kolegice, kolegi, kar nas je ostalo!
Moje vprašanje se glasi takole. Kako pomemben je neodvisen javni RTV servis, se je še posebej izkazalo v tem zadnjem času, v času epidemije. Novinarske konference, ki jih je Vlada začela izvajati na daljavo, je omogočil prav RTV. Tudi v času, ko so se zaprle šole, so na RTV pripravili posebno oddajo Izodrom. Da bi maturantom pomagali pri pripravi na esej iz slovenščine, pa so v televizijski program umestili tudi Cankarjeva dela. To je na eni strani delo RTV. Na drugi strani pa imamo odnos vaše stranke, spoštovani gospod minister, do medijev, kar je razvidno iz besedila, poslanega Svetu Evrope, in objav na družbenih omrežjih, kar z neposrednimi grožnjami novinarjem in pritiski nanje ter z obračunavanjem za javnim zavodom RTV Slovenije ogrožate svobodo in neodvisnost novinarskega dela, da teženj po vmešavanju v uredniško politiko niti ne načenjam. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je nekdanji direktor Nove24 danes celo minister za notranje zadeve, pa sploh ni edini predstavnik Vlade, ki je povezan z mediji. Ni se mogoče niti izogniti občutku, da je nenaklonjen odnos do medijev le korak k poskusu discipliniranja in prilagoditve medijske krajine po okusu največje vladne stranke, ki je hkrati tudi najglasnejši kritik medijev. Dejstvo je, da slovenska medijska zakonodaja potrebuje spremembe, a takšne, ki bodo zagotavljale, a, pluralnost medijev, b, svobodo uredniške politike in, pod c, novinarskega dela.
Ne glede na vse povedano vas pa, gospod minister, sprašujem:
Kakšne zakonske spremembe Zakona o Radioteleviziji Slovenija, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakona o medijih pripravljate?
Katerega naj prvega pričakujemo?
Lahko glede na predčasno razrešitev treh nadzornikov RTV Slovenija in imenovanja novih, glede na poskus predčasne razrešitve dveh nadzornikov na predlog stranke SDS, ki je seveda po mnenju Zakonodajno-pravne službe protizakonita in neustavna, in glede na imenovanje novih programskih svetnikov RTV sklepamo, da bo prvi na vrsti Zakon o Radioteleviziji Slovenija? Ali se mogoče motim?
Jaz bi vas vljudno prosila, da so vaši odgovori zelo konkretni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Gospa poslanka je govorila o neposrednih grožnjah novinarjem, o vmešavanju v uredniško politiko in podobnih stvareh. Jaz zdaj tega ne poznam, ne vem o čem govorite, zlasti na RTV. RTV dela po mojem mnenju na podlagi Zakona o RTV, ki z nekaterimi popravki velja že od časa prve Janševe vlade pred 14 leti. Prav tako velja tudi Zakon o medijih. In oba zakona sta seveda tako dovolj dobra, da sta z nekaterimi novelami veljavna še danes. Seveda vse vlade, ki so bile doslej, niso uspele pripraviti novih zakonskih besedil in so le novelirale obstoječe zakone v nekih detajlih, bi človek rekel, ki niso ključni. Zdaj kar naenkrat slišim, ne vem, jaz nisem bral, so neki predlogi po spremembi RTV zakona s strani opozicije, da treba spremeniti svét. Torej ne vem, ne poznam tega. Dejstvo pa je, da je seveda treba spremeniti v določeni meri Zakon o medijih. Kot veste, se je ta medijski zakon pripravljal že, preden je nastopila ta vlada, predvsem zaradi tega, ker mora odgovoriti na izzive časa, zlasti v zvezi z digitalno realnostjo, če tako rečem. In ta zakon, to novelo je pripravila prejšnja vlada, predvsem v javni razpravi je zbrala pravzaprav približno tisoč strani nekih pripomb. Mi na ministrstvu seveda te pripombe zdaj skrbno preučujemo, torej strokovni sodelavci to delajo. Upam, da bodo to medijsko novelo pripravili v tem smislu, da niti ne bo potreba predstaviti v tolikšni meri, da bo potreben nov zakon, ampak da ga bomo zgolj novelirali. Te pripombe, ki so bile tukaj dane, segajo globoko čez običajno normo in bi bilo treba spremeniti cel zakon. Jaz mislim, verjetno, torej ne znam povedati, ne bo potrebno, vsekakor bo treba zagotoviti neke spremembe v zvezi z regionalnimi mediji, z lokalnimi mediji, jim dati veljavo, kot jim gre, in seveda s tem v zvezi verjetno tudi spremeniti do določene mere Zakon o RTV, ki bo morala prevzeti verjetno delež financiranje teh medijev, kar sedaj temelji pravzaprav na državnem proračunu. Vendar državni proračun po letu 2004 do 2008 ni nikoli zagotovil dovolj sredstev, toliko, kot je pri zakonu predvideno, pa se nihče v zvezi s tem nič spraševal. Edina vlada, ki je to storila, je prva Janševa Vlada, ki je zagotovila toliko ali pa še celo več sredstev, kot je bilo.
V zvezi z zakoni o medijih moram povedati, da se pripravlja tudi novela Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo upoštevala pravzaprav vse tiste zadeve, ki zadevajo evropske direktive in ki jih je treba implementirati še v letošnjem letu, torej uresničiti zaradi tega, da ne bomo plačali seveda določene kazni. Seveda bo potrebno spremeniti do določene mere tudi RTV zakon, spremembe bomo predlagali v parlament. Narava samega televizijskega medija se je v dobi interneta in digitalizacije precej spremenila in ob vseh tehničnih spremembah seveda moramo ohranjati tudi značaj javne televizije, radiotelevizije na ravni časa in izzivov časa.
Jaz mislim, da bo do določenih sprememb prišlo. To, kaj točno se spreminja, prepustimo strokovnim službam, ki niso končale še niti osnutkov. Upam, da bo to kmalu jasno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, želite zahtevo za dopolnitev odgovora?
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Dejali ste, da bi naj prišlo tudi do sprememb RTV zakona, vendar da še to strokovne službe pripravljajo, da ne veste, zakaj.
Mene pa zanima zelo konkretno:
Kdo pripravlja te spremembe zakonodaje?
Ali drži, kar se šušlja, da to počnejo v strogi tajnosti dva, trije ljudje, bog ne daj, da pride ven kakšna informacija, in da vi sploh niste med njimi?
Ali drži to, kar piše danes v Dnevniku, to pa je, da pripravljate teren za zamenjavo generalnega direktorja RTV in da je to edina sprememba, ki jo pripravljate?
Ali boste podprli predlog LMŠ, ki smo ga mi vložili v proceduro, da bi se spremenil Zakon o Radioteleviziji Slovenija na način, da bi se zmanjšal vpliv politike na delovanje, predvsem Programskega sveta, ker se nam zdi ključno, da civilna družba res imenuje svoje predstavnike v Programski svet, ne pa civilna družba, v navednicah, seveda tista, ki jo odkljuka politika in se jo tudi izvoli v samem Državnem svetu?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Kdo pripravlja? Pripravljajo sodelavci, ki so v službi na Ministrstvu za kulturo. Ponavadi se to vedno pripravlja v določeni manjši skupini, tako je ponavadi vedno. Oziroma, tako bi rekel, ali pa ni bilo vedno ponavadi, ponavadi so dajali zakone pisati ven za recimo 30, 40 tisoč evrov kakšnim in so potem to pisali, pa zakoni potem niso bili niti sprejeti, niso so se dolgo niti uveljavili. Zakon ki še danes velja, je bil tudi pred 12, 14 leti napisan na Ministrstvu za kulturo, tako da jaz mislim, da ne vidim nobenega problema.
Ne vem, če se pripravlja zamenjava generalnega direktorja, skozi zakon se ne more. Ne vem, ali nima Programski svet vlogo, da ga razreši. Mislim, da se ga je pred dobrim letom želelo razrešiti. Konec koncev ta direktor ni dobil niti, kako bi rekel, odkljukan ni bil niti s strani Nadzornega odbora lansko leto, izkazal je seveda tudi izgubo. Jaz ne bom o tem sodil. Mislim, da so ga želeli tudi odpoklicati, pa je en glas zmanjkal že lansko leto, da bi ga, ali predlanskim, ne vem, da bi ga odpoklicali. Verjetno tega zaupanja ni imel tudi s strani takratnega programskega sveta, vsaj v taki meri, da se je obdržal za en glas. Vemo, da je svet sestavljen iz 29 članov, mislim, da je bilo 14 članov za to, da se ga zamenja, en glas je bil pa proti. Torej verjetno ni vlival kakšnega posebnega zaupanja. To, kar gledam jaz, je nerelevantno v tem trenutku, da povem. Generalnega direktorja zamenjuje oziroma postavlja Programski svet.
Kot slišim, bi naj vaša stranka zmanjšala vpliv politike na programski svet. Torej predvsem očitno iz tega vašega izhaja, da politika na Programski svet vpliva tudi danes, če hočete zmanjšati. Izredno zanimivo. In hočete, da se zmanjša. Torej, še vedno želite, da je vpliv politike, seveda pa manjši, ampak verjamem, da iz drugih razlogov, kot bi bili verjetno potrebni, da tako rečem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Gospa poslanka, imate postopkovni predlog, izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Ja, vroča tema je to. Zelo vroča. Sploh glede na to, kar je gospod minister povedal, da najprej ni točno vedel, da so neke spremembe, potem je že takoj vedel, kaj hoče stranka LMŠ. Jaz predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika opravimo o tem razpravo, ker je nujna. Medijsko zakonodajo očitno bodo spreminjali in se mi zdi pomembno, da teh zadev ne počne krog dveh ali treh ljudi, med katerimi sploh ministra ni, ampak da o tem tudi v Državnem zboru opravimo razpravo, se odločimo, ali želimo, da ima politika vpliv na Programski svet ali pa ga nima. Kar se mene tiče, smo v Listi Marjana Šarca jasno povedali, mi želimo, da politika nima vpliva na Programski svet in seveda posledično s tem nima vpliva na direktorja. Zato, kot rečeno, predlagam, da o tem opravimo razpravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu bomo odločali v sredo, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Na tej seji bomo obravnavali spremembe Zakona o ohranjanju narave, s katerim oblast želi izločiti naravovarstvenike iz sodelovanja v upravnih in sodnih postopkih pri projektih, ki so škodljivi oziroma potencialno škodljivi za naravo. Napor Vlade proti okolju vodi kar minister Vizjak, ki zaseda mesto okoljskega ministra, na podlagi izkušenj, ki ste si jih, gospod Vizjak, pridobili kot vodja projekta za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za Hidroelektrarno Mokrice v HES. Soglasje vam je takrat odpravilo Upravno sodišče po tem, ko vas je tožila ena od naravovarstvenih organizacij. Ta tožba je bila uspešna, ker naravovarstveni cilji za tam živeče populacije rib niso dovolj dobro postavljeni in ker vi na HES niste dovolj dobro postavili izravnalnih in omilitvenih ukrepov, ki bi jih izgradnja te elektrarne imela. Na Agenciji za okolje in ministrstvu, ki ga sedaj vodite vi, so za vas mižali na obe očesi, Upravno sodišče pač ne. V triintridesetem odstavku sodbe piše naslednje, citiram: »Ko bo razčiščeno, kaj so varstveni cilji obeh posebnih varovalnih območij, bo mogoče presoditi, ali so predvideni ukrepi omilitveni ali izravnani ukrepi iz prvega odstavka 102. člena ZON.« Gre za varstveni območji Spodnja Sava in Krka s pritoki, obe del Nature 2000. Cilji so sicer določeni v programu upravljanja za obdobje 2000, a kot izhaja iz sodbe, so ti cilji preveč nedoločni in zato tudi ni mogoče vedeti, ali so predvideni izravnalni in omilitveni ukrepi pravilno ali napačno postavljeni oziroma se jih med sabo sploh ne loči. Vi želite sedaj onemogočiti naravovarstvenike, da vam novega okoljevarstvenega soglasja ne bi več mogli zrušiti na sodišču in seveda nato na hitrico zgraditi elektrarno in pogaziti vse okoljske standarde. Pač največji lobist energetike je sedaj minister.
Tega ministra zato sprašujem:
Ali boste ustrezno dopolnili cilje programa upravljanja Natura 2000 za območje Spodnja Sava in Krka s pritoki?
Ali se boste glede ustreznosti varstvenih ciljev, ki jih je treba na novo določiti, posvetovali z Evropsko komisijo, k čemur je Ministrstvo za okolje in prostor večkrat pozval tudi Zavod za varstvo narave Republike Slovenije?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za to vprašanje.
Moram pa povedati, da ste zelo šibko poučeni o tem primeru, kajti ni nas tožila nevladna organizacija, ampak Agencijo Republike Slovenije za okolje, ki je izdalo okoljevarstveno soglasje. Tožba je bila torej usmerjena zoper izdano in preverjeno okoljevarstveno soglasje na Ministrstvu za okolje in prostor. Investitor je bil zgolj pobudnik oziroma vlagatelj vloge za okoljevarstveno soglasje. Torej, ni pobudnik oziroma investitor napačno kaj opredelil, ampak je očitno ARSO napačno to povzel v odločbi, ki jo je tožba napadala in je bila v bistvu uspešna v samo enem procesnem delu, potem je pa sledilo nekaj napotkov. In ta procesni del je bil samo ta, da to društvo, ta tožnik ni dobil na vpogled neke študije, ihtiološke študije, ki je pravzaprav sploh ni od Agencije Republike Slovenije za okolje terjal, ki je vodila postopek, ampak jo je terjal od izdelovalca te študije. Jaz se ne bom spuščal v to sodbo Upravnega sodišča, ampak najmanj kar je pa za podčrtati, v sodbi sodišča ni nikakršnega očitka, da je s tem projektom v naravovarstvenem smislu in okoljskem smislu kaj narobe. Gre samo za eno procesno dilemo glede definicije o omilitvenih in izravnalnih ukrepih. Ribam je čisto vseeno, ali se imenuje en ukrep omilitven ali izravnalni. Važno je, da je ukrep narejen, važno je, da je ukrep narejen učinkovito, in važno je, da živi organizmi tako v reki kot okoli nje imajo ustrezne habitate oziroma ustrezne pogoje za življenje.
Še nekaj bi podčrtal na tem mestu, za hidroelektrarno Mokrice je bil sprejet državni prostorski načrt leta 2013. Sprejet je bil na podlagi pozitivnega okoljskega poročila. Torej, lokacija hidroelektrarne in vse ureditve, povezane s hidroelektrarno, so del slovenskega pravnega reda, saj je Vlada takrat sprejela uredbo. Takrat ni bila vlada Janeza Janše, ampak je bila ena druga vlada, ki so jo vodile, recimo temu, ideološko leve stranke. Skratka, ta projekt presega Andreja Vizjaka, presega tudi neko politično opcijo, ki je ta trenutek na oblasti, ampak je ta projekt v bistvu uzakonjen z Zakonom o pogojih koncesije za izgradnjo hidroelektrarne na Spodnji Savi. Torej, hidroelektrarna Mokrice je dobila pozitivno okoljsko poročilo, vsa pozitivna soglasja tudi Zavoda za ribištvo. Naknadno je bila na tem istem odseku Save razglašena Natura, leta 2014, kljub temu da je Zavod za ribištvo v študiji leta 2011 podčrtal, da uvedba Nature za platnico na Savi ni smiselna. Torej trdim z vso odgovornostjo, da je bila Natura razglašena na pamet, brez strokovnih podlag na tej reki in je povzročila številne zaplete, pravzaprav ne vsebinske, ampak bolj ali manj procesne narave v tem smislu, kaj so nekateri ukrepi, ali izravnalni ali omilitveni. Povem vam lahko, da je projekt še danes enak, kot je bil takrat, ampak minilo je ne vem koliko let in Posavci oziroma vaščani vasi so izpostavljeni poplavam, ki jim sicer ne bi bili izpostavljeni, če bi bili protipoplavni nasipi, ki so sestavni del tega projekta, tudi zgrajeni. Torej gre pravzaprav za izpodbijanje enega projekta brez resnih vsebinskih razlogov, brez naravovarstvenih razlogov, ampak bolj ali manj zaradi načelnega nasprotovanja tega društva vsem jezom na rekah in tudi na reki Savi, brez da se pri tem upošteva že sprejete odločitve Vlade in parlamenta.
S spremembo Zakona o ohranjanju narave ne želimo izločiti naravovarstvenikov, prav nasprotno, želimo imeti odgovorne okoljevarstvenike, ki bodo predstavljali nek minimalni obseg javnega interesa, kar prepoznavamo v 50 aktivnih članov. Ne želimo imeti pa subjektivnih posameznikov, ki blokirajo projekte iz bolj ali manj načelnih ne pa vsebinskih razlogov.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Na prvi pogled morda res lahko rečemo, da je šlo pri sodbi Upravnega sodišča za procesne napake, a takoj ko pobrskamo po drobovju vemo, da to ni res. Za temi procesnimi napakami se namreč skriva cela lobistična veriga prilagajanja odločitev in dokumentov pritiskom energetskega lobija, tudi takim, ki jim je načeloval gospod minister, sedaj minister Vizjak. Skratka, procesna napaka je vrh ledene gore, za katero se skriva cela zgodovina namernega pripravljanja potrebnih dokumentov na način, da so kolikor se da ohlapni. Vse, kar je bilo do zdaj narejenega v programu upravljanja Nature 2000 za spodnjo Savo in Krko s pritoki, je bilo narobe. In zato so napačni tudi vsi dokumenti, kjer se ta program upošteva. Iz priporočili Evropske komisije glede umeščanja v prostor zelo jasno izhaja, da so cilji varstva narave nad ciljem postavljanja hidroelektrarn. In vi kot minister za okolje bi morali, če bi hoteli, da se elektrarna Mokrice zgradi po predpisih, najprej jasno določiti cilje programa opravljanja, kot je to od vas zahtevalo sodišče, potem pa bi firma, iz katere ste prišli na Ministrstvo za okolje in prostor, morala na novo določiti izravnalne in omilitvene ukrepe, šele nato, ko bi vse to štimalo in bi bile populacije rib res zaščitene, bi lahko začeli graditi, če bi lahko gradili.
Zanima me:
Če Natura 2000 ne bo ustrezno zaščitena in če ne bodo upoštevani vsi naravovarstveni podpisi in standardi, ali lahko pričakujemo, da kdo v zvezi s temi nepravilnostmi sproži postopek pred Evropsko komisijo?
Ali jamčite, da bo Hidroelektrarna Mokrice zgrajena v skladu z vsemi naravovarstvenimi standardi?
Ali boste bi osebno plačali kazen, ki jo bo Sloveniji naložila Evropska komisija, če oziroma ko bodo ugotovljene vse nepravilnosti v zvezi s Hidroelektrarno Mokrice?
Pridigate o odgovornosti nevladnih organizacij, ki jih po koncu držijo aktivisti, ljudje iz prepričanja, ljudje, ki niso zares plačani.
Boste za kazen Evropske komisije vi, minister Vizjak, toliko odgovorni in jo boste poravnali z lastnega žepa ne iz proračuna Republike Slovenije?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej še enkrat naj podčrtam, da je bil državni prostorski načrt za Hidroelektrarno Mokrice na podlagi pozitivnega okoljskega poročila in pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora vključno z Zavodom za ribištvo in Zavodom za varstvo narave sprejet leta 2013. Vsi so se strinjali s tem projektom. Kje so bile te nevladne organizacije, ki so po vaši oceni ključni branik naravovarstva, takrat, ko se je sprejemala ključna odločitev za ta projekt. Kje so bili takrat, če je res toliko vse narobe? Sedaj v finalni fazi, izdaja okoljevarstvenega soglasja, je pa vse narobe. Ne ni, spoštovani poslanec, vse narobe. Narobe je le to, da so se danes pojavili nekateri, ki se združujejo v okviru asociacij, kot je Balkan River Defence, ki a priori ne glede na ukrepe za zaščito rib, nasprotujejo vsem jezovom na vseh balkanskih rekah, vključno s Hidroelektrarno Mokrice in ostalimi hidroelektrarnami. Za to gre, to dobro veste. In se sklicevati na branik naravovarstva ob tem projektu, kjer je maksimalno poskrbljeno za vse ukrepe v smislu varovanja narave, je neodgovorno in ni utemeljeno in jamčim vam, da bodo pri tem ukrepu ob izdaji dovoljenja spoštovani najvišji naravovarstveni okoljski standardi, ki morajo biti. Kolikor sem seznanjen, je v pripravi seveda ponovna obravnava tega predloga in dopolnitve tudi v skladu s priporočili Upravnega sodišča, da bo res brez kančka dvoma to jasno, kar govorim, da bo poskrbljeno za ribe, ki so zdaj očitno edini problem pri hidroelektarni Mokrice, pa ni temu tako, tam je vrsta še drugih, pomembnih naravovarstvenih in okoljskih vprašanj, da bo skratka poskrbljeno za ribe v največjem možnem smislu glede na projekt izgradnje hidroelektrarn.
In spoštovani gospod Kordiš, enkrat se boste tudi morali odločiti, na kakšen način boste v prihodnje polnili telefon in uporabljali računalnik. Ali boste uporabljali energijo iz obnovljivih virov ali boste delali s telefonom samo takrat, ko dela sonce in ko piha veter, ali bomo imeli zanesljivo in stabilno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo, ob upoštevanju vseh naravovarstvenih standardov.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima gospod Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Seveda minister za okolje ne razume, kako delujejo naravovarstvene organizacije, če ne, ne bi tu na ves glas vzklikal, kje so bili, ko se je sprejemalo to pa to. To so skupine ljudi, ki iz prepričanja, zaščite in varovanja okolja, poleg vseh ostalih življenjskih pritiskov preživetja sebe in družine poskušajo še narediti takrat, ko se da kaj narediti takrat, ko imajo zmožnosti v svojemu življenju, ponavadi kot aktivisti, kot prostovoljci, medtem se pa minister Vizjak redi iz rente energetskega lobija in ta minister bo zdaj tem okoljevarstvenim bojevnikom pridigal, kdo oni so pa kdo niso pa česa so vredni.
Še malo ozadja o tem konkretnem projektu, o Mokricah. Natura 2000 na območju Spodnje Save ni bila razglašena na predlog Slovenije, kot se to ponavadi dela z Naturo 2000, ampak je bilo vključeno na predlog Evropske komisije. Država se je odzvala tako, da ni zaščitila biodiverzitete na svojem ozemlju, kot bi bilo to normalno, ampak se je na vse pretege potrudila, da je to območje čim manjše, da se je iz programa varovanja izločilo čim več ribjih populacij in zdaj sta na tem območju zavarovani samo še dve vrsti. Potem je država zelo nedoločno postavila cilje varstva teh populacij, kar je navsezadnje ugotovilo tudi Upravno sodišče. Vsa ta zbloda z dokumenti in omejevanje zavarovanega območja je bilo narejeno z namenom. Z namenom, da so takšni lahko tudi omilitveni in izravnalni ukrepi, ki jih je treba izvesti ob gradnji hidroelektrarn. In potem je tu prisotni gospod Vizjak začel pridobivati okoljevarstveno soglasje za Mokrice. To soglasje je za šalo padlo na Upravnem sodišču. Krivda je seveda na agenciji na Ministrstvu za okolje, kjer so se cilji zaščite Nature 2000 postavili tako, kot so se, in kjer so očitno mižali na obe očesi in gledali stran, ko jim je zdajšnji minister Vizjak vodil roko, s katero so šli podpisovat okoljevarstveno soglasje. Po sodbi Upravnega sodišča, bi morali ministrstvu, ki ga vodi Vizjak, natančno določiti naravovarstvene cilje, se o tem posvetovati z Zavodom za varstvo narave, Evropsko komisijo, ribiškimi družinami in naravovarstvenimi organizacijami. Minister Vizjak, sedaj v tej ministrski ne več neposredno lobistični vlogi, je to naredil? Ne. Sedaj hoče naravovarstvenike odrezati iz upravnih in sodnih postopkov, potem pa na hitrico zgradit elektrarno, pri tem pregaziti vse naravne vrednote in znamenitosti pa še malo zakonov in ostale zraven. Pa tudi to še ne bo konec zgodbe. Ko bo nekdo sprožil postopke pred Evropsko komisijo, bo ta seveda ugotovila sistemsko kršenje predpisov in uničenje enega od zavarovanih območij in račun izstavila državi kot kazen. In Mokrice bomo plačal trikrat – s samo gradnjo, z uničenim okoljem in zdesetkanimi ribjimi populacijami in z kaznijo Evropske komisije. Zato o tem moramo opraviti splošno razpravo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, v okviru glasovanj.
Nadaljujemo. Gospod Edvard Paulič bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo gospodu Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister!
Verjetno se vsi strinjamo, da so v teh časih koronakrize investicije izjemnega pomena za zagon gospodarstva. Nedolgo nazaj, smo tudi iz vaše strani, gospod minister, lahko slišali, da je sedaj pravi čas za pospešitev infrastrukturnih projektov. Na tem mestu lahko rečem, da se s tem absolutno strinjam. Če pa se vrnem v čas, ko ste bili še v opoziciji, skupaj s strankarskim kolegom ste izpostavljali resne pomisleke glede poteka trase na severnem delu tretje razvojne osi. Govorim o odseku od Šentruperta do Velenja, tako imenovana trasa F2-2. Zagovarjali ste alternativno traso od Arje vasi do Velenja, ki naj bi bila po vašem mnenju bistveno cenejša, izgradnja pa hitrejša in okolju bolj prijazna. Ta trasa naj bi stala 200 milijonov evrov manj, zgrajena pa naj bi bila v letu in pol. To vprašanje je bilo izpostavljeno tudi na zaslišanju, ko ste bili kandidat za ministrsko funkcijo. Takrat ste povedali, da gre za prioritetno zadevo, in obljubili, da boste v roku 14 dni po prevzemu funkcije preverili, ali vse, kar ste zagovarjali kot tedanja opozicija, tudi drži. Se pravi, da bi bila sprememba trase bistveno bolj primerna tako z ekonomskega kot tudi z okoljskega in pa tudi časovnega vidika.
Danes sta minila dobra dva mesca od nastopa vaše funkcije, zato vas, gospod minister, sprašujem:
Ali ste uspeli narediti revizijo projekta tretje razvojen osi, še posebej odseka trase Šentrupert−Velenje?
Do kakšnih ugotovitev ste ob tem prišli?
Ali še vedno vztrajate pri vaših tedanjih navedbah, da je sprememba trase bistveno bolj ekonomična za projekt tretje razvojne osi?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala in hvala za to pomembno vprašanje glede tretje razvojne osi.
Tretja razvojna os ni le ta del vprašanja, se pravi od Šentruperta do Velenja, ampak je mnogo več. Gre za ključen infrastrukturni projekt Republike Slovenije. Gre za to, da si Korošci in Belokranjci zaslužijo normalne cestne povezave z osrednjim delom Slovenije. In vedno govorimo tudi, pa se opravičujem, ampak vedno govorimo samo o enem odseku, nimamo pa pred očmi tega, da v bistvu se na določenih odsekih, zlasti na južnem delu tretje razvojne osi od Gorjancev pa do hrvaške meje, do danes še vedno Dars ni tisti, ki bi s tem upravljal oziroma da bi Dars imel integriteto, da bi na tem delu začel delati, pa bo to naša vlada spremenila in spremenila resolucijo. Investicije so zagotovo ključni del izhoda Slovenija iz krize. Se pravi, gradbeništvo ima močne multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo. Tako ni le v Sloveniji, tako je povsod po svetu, da se z zagonom gradbeništva, z dodatnimi investicijami izkoristi še dodaten potencial, ki ga ima gospodarstvo. Zaradi tega sem takoj na začetku koronakrize, ko smo prišli v določene težave, ko so bile napovedi makroekonomistov sila neugodne, sem bil eden izmed prvih, ki sem poudaril pomen gradbeništva in zagona gradbeništva. Kar se tiče pa tretje razvojne osi sever, dela, o katerem ste vi spraševali. Glejte, jaz upam, da bomo čim prej dobili razpis, zaključek in začetek del, najprej na odseku Gaberke in potem naprej, kar Dars že projektira. To je ključen element. Kar se tiče trase od Šentruperta do Velenja. Rekli ste mi, da sem jaz karkoli kaj zagovarjal, pa temu ni tako. Nikoli osebno nisem zagovarjal, da bi bila katerakoli trasa cenejša ali pa dražja. Lahko je bil to moj poslanski kolega, jaz pa ne. Zaradi tega sem sam odprl razpravo o tem, da se ponovno prouči umestitev trase ali iz Šentruperta ali iz Arje vasi proti Velenju. Okoli tega so številne dileme, ne samo kar se finančnih sredstev tiče, so še druge dileme. Tudi celotna stroka okoli tega ni enotna. Ampak nič ne bomo naredili zato, da bi potem bil severni del tretje razvojne osi prikrajšan, se pravi, da bi prišlo do odprtja z zakasnjenim obdobjem. Nič. Najprej moramo mi urediti stvari od Velenja, Geberke, ko okoljevarstveniki oziroma okoljevarstvene organizacije blokirajo na gradbenem dovoljenju. Kar se tiče še tega dela Šentrupert in ta del, ja, mi imamo odprto diskusijo okoli tega. Tudi številni inženirji nam dajejo podatke, kaj bi bilo modro, kaj ne bi bilo modro. Odprti so pač pogovori, ampak ne ozirajte se pač samo na ta del trase, ker ta je mnogo bolj enostaven, kot pa so težki problemi, kot jih imamo na severu z viadukti in mostovi od Velenja pa do Slovenj Gradca, da ne govorim še naprej.
Ne bom dopustil, da bi prišli v izostanek pri razvoju tretje razvojne osi zaradi tega dela, ko tudi nekatere civilne iniciative protestirajo pri umeščanju v prostor, ne glede na to, iz kje kateri poslanec prihaja. Ampak ker mi je ključno, ko govorim o tretji razvojni osi, ker mislim, da je to ključen infrastrukturni projekt v tem desetletju, moram odpreti diskusijo, gospod kolega poslanec, gospod Pavlič, še za južni del. Ali veste zakaj? Zaradi tega, ker je to nefer, da se pogovarjamo samo o severnem delu, o južnem delu pa ne, za Belokranjce. Že več kot leto in pol se ukvarjamo z okoljevarstvenimi dovoljenji, imamo že evropska sredstva, da pridemo do izgradnje od od izvoza za Novo mesto vzhod do Osredka, kjer je tovarna Revoz, to je prvi del, in potem naprej do predora Malin. Blokirani smo na vseh področjih. In jaz vas tukaj prosim za podporo, tudi poslance …/ izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa.
Saj glede pomembnosti izgradnje tretje razvojne osi se oba strinjava definitivno in pa tudi drugih večjih investicij, drugi tir, predor Karavanke. Jaz sem vam to vprašanje zelo konkretno postavil zato, ker je bila to tema na vašem zaslišanju za ministra in ste tam dali obljubo, da boste v 14 dneh preverili točno to tras Šentrupert−Velenje oziroma Arja vas−Velenje. Res je, da je vaš strankarski kolega izpostavil te prihranke in pa tudi hitrost izgradnje, ampak tudi vi ste na Komisiji za nadzor javnih financ te navedbe do neke mere potrdili. Tako da bi vas glede na to vašo obljubo in na pomembnost tega projekta vseeno prosil, da se revizija, kar se tiče tega odseka, opravi in bi vas pa tudi naprosil, da me o ugotovitvah pisno obvestite in pa da dostavite tudi strokovne podlage za vašo odločitev.
Bi pa želel v tej luči opozoriti še na eno dejstvo, in sicer Vlada je v proceduro vložila zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij. Ta zakon med drugim predvideva obvezno uporabo smernic Evropske komisije pri udeležbi izvajalcev iz tretjih držav. Bistveno pri tem je, da se lahko izloči ponudnika iz tretje države, če ne upošteva evropskih socialnih in delovnopravnih standardov. Iz izkušenj v preteklosti pa vemo, da so bile ponavadi ponudbe domačih podjetij lahko tudi precej višje od tujih ponudb, kar bi pomenilo podražitev projekta.
Zato mi, gospod minister, povejte:
Kako bo po vašem mnenju omenjeni zakon vplival na projekt izgradnje tretje razvojne osi?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Super diskusija in upam, da bi jo lahko večkrat ponovili, ker je to zelo pomembna stvar.
Poglejte, če vam nisem nič sporočil glede tretje razvojne osi, potem vemo, kaj velja, katera trasa velja. Vemo, saj določena je pač umeščena oziroma o določeni se pogovarjamo.
Drugo, kar mi sporočamo oziroma kar sem na samem zaslišanju govoril ali pa že prej v preteklosti moj kolega, takrat poslanec Reberšek je govoril o neki drugi umestitvi. Zaenkrat velja to, kar je bilo takrat umeščeno. Mislim, da je bila to leta 2008 oziroma 2007 ta trasa, katera je obstoječa. Velja pa resen razmislek o vsaki pobudi, ki jo kdorkoli, ali je to poslanec ali je to civilna iniciativa, poda. In takrat sem pač bil dolžan oziroma sem še dolžan vsaki pobudi prisluhniti kot demokrat, kot politik, ki spoštujem različna mnenja. In mislim, da je tako tudi prav.
Ja, jaz se strinjam, takoj, ko bi karkoli šlo narobe, gospod Paulič, kot nekdanji predsednik Odbora za infrastrukturo in član odbora, mislim, da se tudi sedaj komot sestaneva, pa bom tudi to vam konkretno sporočil z veseljem, da bo vsem jasno.
Glede smernic Evropske unije. Glejte, te smernice Evropske komisije so hkrati zelo enostavne in imajo jasno sporočilnost, ki ne veljajo, upam, da ne veljajo samo za zgodbo o tretji razvojni osi, ampak tudi za druge projekte, da pridobimo multiplikativen učinek skozi gradbeništvo v polnosti. Niso same sebi namen, tudi Evropska komisija ni sama sebi v namen teh smernic zapisala, ampak jih je zapisala s točno določenim namenom leta 2018. In jaz podpiram to, da so sedaj v novem Vizjakovem zakonu. Naj povem, da o tem sva z gospodom Vizjakom večkrat govorila. Kajti če teh smernic ne bomo zapisali za pomembne infrastrukturne investicije, potem vprašanje, če bomo dobili celoten multiplikativen učinek skozi gradbeništvo, ki sem nam ponuja, kot bi ga lahko sicer dobili. So še druge poti, da bi lahko te smernice nadomestili, ampak ta trenutek se meni zdi najbolj pomembno to, da smo te smernice nekako implementirali skozi to zakonodajo, ki je bila predlagana in sprejeta s strani Vlade in pa sedaj v Državnem zboru. Se pravi, na ta način pomagamo celotnemu slovenskemu gospodarstvu s to vzajemnostjo in to se meni zdi zelo pomembno. Tu lahko dodatno zvišamo GDP Republike Slovenije na ta način.
Hvala za vprašanja. Glede smernic je to zelo pomembna diskusija o tem in mislim, da smo se okrog tega v preteklosti premalo pogovarjali, kaj te smernice pomenijo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

EDVARD PAULIČ: Hvala lepa, predsedujoči.
Kar se tiče smernic, bomo zelo verjetno opravili razpravo še ta teden, ko bo na točki dnevnega reda zakon, ki je predlagan. Sem dobil precej politične odgovore. Sem postavil dosti konkretna vprašanja. Tako da predlagam, da glede na pomembnost teme in pa tudi na vprašanja, ki se bodo morda še porajala, da se v skladu s poslovnikom opravi splošna razprava.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec mag. Andrej Rajh bo postavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana ministrica!
Epidemija covid-19 je močno posegla v naša življenja. Pokazala je kako krhki in uvozno odvisni smo kot družba. Med državami Evropske unije se je praktično za dva meseca zaustavila gospodarska aktivnost in sodelovanje, zaradi zdravstvenih okoliščin pa je v Sloveniji bilo prepovedano oziroma omejeno celo potovanje v sosednje občine. Oskrba s hrano in živilskimi proizvodi kljub temu ni bila motena in ogrožena, in to pravzaprav navkljub začetnim paničnim nakupom, ki smo jim bili priča v trgovinah. Spomnimo se, da smo v določenih trgovinah, trgovskih verigah videli izropane trgovine. Ampak zahvala za to, da smo bili prehransko varni, gre predvsem vsem zaposlenim v živilski in prehrambni industriji, zaposlenim v trgovinah in nenazadnje tudi slovenskemu kmetu. Slovenski kmet je delaven in marljiv, sooča pa se s številnimi izzivi, kot so v primerjavi z evropskimi konkurenti: relativno majhne kmetije, neugodna geografska lega, visoka starost gospodarjev, pojavijo pa se tudi še, bom rekel, nesreče, suše in škodljivci. Praktično vsi kmetje delajo v pozno starost tudi takrat, ko se upokojijo. K temu jih prisilijo slab socialni položaj in nizke kmečke pokojnine.
Spoštovana ministrica, vem, da to ni direktno vaš resor, tangira pa vas posredno. Zanima me:
Kaj boste kot ministrica za kmetijstvo storili ali predlagali, da se položaj upravičencev do kmečkih pokojnin izboljša?
Vemo, da so te zelo nizke, govorimo pa o približno 15 tisoč upravičencih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovani poslanec, spoštovani predsedujoči, hvala za vprašanje. Jaz se zelo strinjam, da je zdajšnja kriza ali pa situacija epidemije znova ali pa še bolj senzibilizrala slovensko javnost o pomenu kmetijstva in pa na splošno celotnega sektorja, torej tako kmetijstva, živilsko predelovalne industrije vzdolž celotne verige. Jaz mislim, da se je v tem času zgodilo eno zelo pomembno spoznanje, da smo znova začeli priznavati izjemno pomembnost in pa veljavo slovenskemu kmetu. Jaz upam, da ta senzibilnost ali pa občutljivost in to zavedanje seveda bo trajalo čim dlje časa, kajti nekako velja prepričanje, da ko v takšnih situacijah zelo zelo občutljivo reagiramo, to tudi zelo hitro pozabimo. Res je, da je situacija slovenskega kmeta precej težka, pa ne samo zaradi prejemanja nizkih pokojnin, ampak na splošno je priznanje slovenskega kmeta v slovenski družbi izjemno slabo. In situacija, o kateri ste govorili, da slovenski kmetijski prostor je specifičen, ima specifične pogoje za delovanje, torej majhnost, razdrobljenost kmetij, specifična geografska lega, visoka starost prav gotovo temu sektorju ali pa na splošno položaju kmeta daje še toliko težji položaj. Res je, da je situacija tudi na področju kmečkih pokojnin izjemno pereča. Jaz mislim, da se s tem ukvarja ne samo naš resor, v bistvu to, kot ste tudi sami ugotovili, ni popolna pristojnost našega resorja, ampak v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve že vse od takrat, ko so kmečke pokojnine ostale na tako nizki ravni in ko so bile ukinjene državne pokojnine.
Mi smo dali že v prejšnjem mandatu kar nekaj pobud za to, da se vendar tudi področje kmečkih pokojnin uredi. Glede na to, da ga je težko urejati znotraj obstoječega pokojninskega sistema, ker vendar gre za to, da kmetje niso plačevali polnega obsega pravic, smo predlagali, da se to ureja iz naslova socialnih transferjev oziroma z neke vrste socialnim ukrepom, s katerim bi to dvignili vsaj na raven, ki seveda omogoča neko dostojno preživetje oziroma nad raven praga revščine. Zgodba je dosti zapletena in mi smo dejansko v okviru pogovorov v prejšnji vladi zastali ravno na točki, ko je bila pobuda nekako zrela, da se jo pripravi v obliko enega zakonskega člena, za katerega jaz verjamem, da bo dovolj politične volje iz vseh strani, ker dejansko to predstavlja eno izjemno problematično področje, kjer, kot ste sami omenili, kljub vsemu veliko število kmetov živi s pokojninami od 230 pa mogoče še nekaj več evrov, kar dejansko ne omogoča nobenih pogojev za preživetje. In še en problem je. Ta na splošno težek socialni položaj seveda tudi mladi generaciji ne daje prav nobenih obetov oziroma ne kaže na takšno sliko, da bi tudi mladi želeli v tej panogi ostajati.
Kar se tiče kmečkih pokojnin, mi smo pobudo podali tudi že novemu ministru, da se to ureja s socialnim korektivom. Jaz verjamem, da bo takrat, ko bo pobuda pripeljana do točke za odločanje, podprta tudi z vseh drugih strani, kajti menim, da si ta del populacije oziroma ta slovenski sektor zasluži veliko večje spoštovanje, kot ga ima v tem trenutku, na kar je pokazala zdajšnja situacija, ko znova vsi govorimo o kmetu in o visokem spoštovanju slovenskega kmeta.
Mi smo vendar v obdobju priprave protikorona paketa predlagali, da tudi kmečko prebivalstvo, se pravi starejši od 65. let, so deležni pomoči v obliki nekega socialnega dodatka v vrednosti 150 evrov, kar seveda je neka enkratna zgodba, ampak jaz verjamem, da se da v obliki neke podobne zadeve pripeljati to tudi na neko stalno raven in jim zagotovit normalen vir preživetja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Res sem vesel, da se trudite za izboljšanje položaja upokojencev in kmetov. Vemo, da tudi kmetje delajo, tudi upokojeni kmetje delajo, prodajajo svoje pridelke na tržnicah, imajo obveznosti, tako kot vsi upokojenci, do obiskovanja trgovin, zdravnikov. To so vse obveznosti in opravki, pri katerih je obvezna uporaba zaščitne maske. Ukrepi uporabe zaščitne maske so v veljavi in kot zgleda, bodo ostali v veljavi tudi v prihodnje. V stranki SAB smo zato predlagali, da se vsem upokojencem na stroške države, torej tudi tistim, ki prejemajo kmečko pokojnino, dodeli mesečno potrebna količina te zaščitne opreme, torej zaščitnih mask, dokler bodo v veljavi te omejitve. Gre za ukrep, ki bo bistveno izboljšal socialni položaj najranljivejših članov naše družbe. Gre za skupno več kot 600 tisoč upokojencev, ki pa morajo danes mesečno namenit približno 50 evrov za to opremo, v bistvu gre za strošek, ki izniči solidarnostni dodatek.
Zanima me:
Ali podpirate predlog, ki smo ga v SAB pripravili, da bi država zagotovila upokojencem potrebno zaščitno opremo?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Hvala za še dodatno vprašanje.
Jaz sem vsekakor za to, da z vsemi ukrepi, s katerimi lahko, starejši populaciji, ki se je v tem obdobju izkazala kot izjemno občutljiva in pa ranljiva, seveda priskočimo na pomoč. O ustreznosti ukrepa, se bo pa seveda presojalo v okviru drugih teles. Jaz vsekakor bom govorila tudi z našo poslansko skupino, če bo presojeno, da je ukrep smiseln in dobrodošel, bom seveda izrazila tudi svoje mnenje, glede podpore temu predlogu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana ministrica, jaz menim, da je to tako resna in pomembna tema, o kateri bi morali razpravljat. Spomnimo se, gre za zelo ranljivo populacijo in problemov in težav in izzivov, s katerimi se ona sooča, je toliko, koliko je praktično upokojencev. Spomnimo se, tudi kmečki upokojenci začnejo delati ob petih in delajo pač dokler je potrebno. Če v SAB, na primer, ne bi opozorili, da v tem času, ko so na polju, ko so na njivi, ne morejo v trgovino, po osnovne nakupe, po zdravila, do zdravnika, na pošto, potem bi omejitev, ki je bila dolgo časa v veljavi, vsaj en mesec, bila še zmeraj v veljavi. Jaz zato naprošam tudi vse poslance, ko bomo o tem glasovali, da podprejo naš predlog po razpravi na to temo, za katero v SAB menimo, da je zelo zelo pomembna. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo glasovali v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Poslanka Monika Gregorčič bo postavila vprašanju ministru za finance, mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednik.
Moje vprašanje ministru za finance bo vezano na prihajajočo globalno recesijo, kot posledico zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa in potencialne vpetosti DUTB oziroma slabe banke v bodoče vladne ukrepe za omilitev posledic recesije.
Recesija, ki je pred nami, je oziroma bo najverjetneje najgloblja od nastanka Evropske unije in Slovenija ni osamljeni otok v tem gospodarskem sistemu, je odprta država izvoznica in bo prav gotovo delila usodo vseh svojih zunanjetrgovinskih partneric. Dosedanji hitri in učinkoviti ukrepi za pomoč gospodarstvu seveda te recesije na pragu ne morejo preprečiti. Prav gotovo se bodo naša podjetja v bližnji prihodnosti srečevala s problemi nelikvidnosti, nesolventnosti, grozili bodo v bistvu stečaji, propad podjetij in ogrožena bodo tudi delovna mesta. Ne dvomim pa, da bo Vlada tudi v bodoče namenila posebno pozornost in vložila napore tudi v nove ukrepe za reševanje pa za stabiliziranje in prestrukturiranje podjetij.
Zato me v luči bodočih načrtovanih ukrepov zanima:
Ali se predvideva tudi morebitna nova razširjena vloga tako imenovane slabe banke v okviru teh načrtovanih ukrepov?
Spomnila bi, na tej seji bomo jutri obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki proučuje nepravilnosti v tej slabi banki. Glede na to, da že obstaja zakonsko izpolnjen pogoj za predčasno prenehanje oziroma prekinitev delovanja slabe banke, kljub temu so se v preteklem mandatu prejšnje vlade porajale ideje o njeni širši razširitvi z novimi nalogami v smeri investiranja, da bi nastopala slaba banka kot investitor za gradnjo stanovanj in domov za ostarele, ampak ocenjujemo, da bi lahko prišlo potem samo do zamegljevanja in podvajanja.
Zato me zanima:
Kako vi razmišljate o vlogi DUTB v prihodnosti?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za vprašanje. Hvala lepa za ta izhodišča.
DUTB je bila ustanovljena pred mnogimi leti, in sicer njeno osnovno poslanstvo je bilo upravljanje premoženja, ki ga je prevzela od bank. Tukaj je šlo predvsem za slabe terjatve, da to premoženje maksimizira, potem ga proda in ko proda, dobi čim večjo vrednost za državo za povrnitev tistega denarja, ki ga je z davkoplačevalskim denarjem vložila v banke za dokapitalizacijo, in da iz tega čim več dobi. In tako bi se moralo v bistvu njeno osnovno poslanstvo zaključiti leta 2017. Takrat je bil spremenjen zakon in se je po mojem mnenju dala še neka določba, ki ni ustrezala temu osnovnemu poslanstvu, to je prestrukturiranje podjetij. In DUTB ima sedaj omejen rok do konca leta 2022. In osebno ne vidim nobenih razlogov, da bi se delovanje DUTB zaradi katerihkoli razlogov podaljšalo. Mislim, da je celo treba združiti vsa tista podjetja in vse tiste inštitucije, ki se ukvarjajo z državnim premoženjem. Poleg DUTB so to še SDH, potem imamo tukaj KAD, potem imamo še družbo DSU, družbo za svetovanje in tako naprej. In tako imamo precej razpršeno državno premoženje, tudi to upravljanje. Taka decentralizacija upravljanja ne vodi k večji učinkovitosti. In katerakoli vloga, ki jo ima sedaj DUTB, jaz mislim, da se mora zaključiti. Če se ne bo zaključila, se bo to preneslo na neko drugo inštitucijo, ki upravlja z državnim premoženjem. V načrtu je seveda, da se ustanovi in združi tudi demografsko-pokojninski sklad, pokojninski sklad, demografski, kakorkoli ga imenujemo, kjer naj bi to dejansko združili in kjer bi ta denar bil namenjen za reševanju težav, ki nastajajo z demografsko sliko Slovenije, in v zvezi s tem bi dejansko, tudi povečali učinkovitost upravljanja tega premoženja. Pojavljajo se v javnosti, v medijih, če želite, kjerkoli že iz različnih razlogov različne ideje, kaj bi DUTB vse lahko še delala, tudi da bi šlo za nakup in prodajo terjatev in tako naprej. Glejte, tukaj se ob vseh teh idejah pojavljajo predvsem moralna vprašanja, tudi finančna, v povezavi s tem, kdo bi dejansko garantiral za takšne posle. In najlažje je za vsakega, ki ima take ideje, da reče, da bo pa poroštvo ali pa garancija za to država. Ampak proračun ali pa denar davkoplačevalcev ni za to, da bi kril kakršnekoli tvegane posle, ki se ob tem dejansko lahko porajajo.
S tega zornega kota bi se jaz držal kar zakonske dikcije, ki jo je sprejel ta parlament, kar pomeni, da se s koncem leta 2022 DUTB ukine. Če bo pa seveda prišlo do združevanja premoženja, pa lahko tudi že prej.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Naslednji je poslanec Andrej Černigoj, ki bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PD NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Verjamem, da ste v začetnem obdobju vašega ministrovanja tudi vi pretežno obremenjeni z reševanjem posledic epidemije covid-19. Na tem mestu bi pohvalil aktivno vlogo pri pospešenemu obnavljanju cest oziroma avtocest v času epidemije, ko je bilo na cestah manj prometa in posledično manj zastojev in hitrejšo obnovo. Kljub temu pa zaradi uspešnega soočenja z epidemijo pogled že lahko nekoliko usmerimo tudi k nekaterim projektom, ki nas čakajo v prihodnosti. Že ob vaši predstavitvi kandidature za ministra za infrastrukturo ste se na pristojnem matičnem delovnem telesu zavzeli za uvedbo tako imenovane e-vinjete. Gre za dobrodošlo napoved enega od korakov, ki jih moramo narediti v naših prizadevanjih za poenostavitev naših življenj z uporabo pametnih tehnologij.
V zvezi z uvedbo e-vinjete me zanima:
Na kakšen način bo potekal nakup e-vinjete ter preverjanje vozil?
Ali bo Slovenija za to lahko uporabljala tehnologijo, s katero že razpolaga?
Ali bosta nakup ter uporabe e-vinjete prilagojena tudi za nekoliko starejše osebe, ki niso najbolj spretne pri uporabi informacijskih tehnologij?
Ali ocenjujete, da bo mogoče razrešiti večkrat precej zahtevno vprašanje ustreznega varovanja osebnih podatkov pri hrambi informacij, ki so nujne za delovanje sistema?
Ali bo prehod na elektronsko vinjeto ugodno vplival tudi na ceno vinjete?
Ali načrtujete kakšen celovit prehod na e-vinjeto ali morebiti razmišljate o prehodnem obdobju z uporabo novega in starega načina hkrati?
Si lahko državljani obetamo, da nam že v času po novem letu 2022 ne bo več treba z vetrobranskega stekla odstranjevati stare vinjete v obliki nalepke?
Za vašo odgovore se vam že vnaprej lepo zahvaljujem. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala, predsedujoči. Gospe in gospodje!
Po skoraj 12 letih, od uvedbe vinjet, je čas, da naredimo na področju cestninjenja osebnih vozil korak naprej v smeri digitalizacije in namesto sedanjih nalepk, ki jih imamo na vetrobranskih steklih, uvedemo elektronske vinjete. Bodimo družba napredka, bodimo družba digitalizacije. Poleg številnih prednosti, ki jih imajo elektronske vinjete, bo ena od prednosti tudi to, da ne bo več že sedaj tradicionalnega ponovoletnega praskanja vinjete z vetrobranskega stekla, ampak bo pač to vinjeto na vetrobranskem steklu nadomestila tako imenovana e-vinjeta. Nekatere evropske države to rešitev že poznajo.
Kako bo ta sistem deloval? Dars je že preveril sam sistem in z tehnološkega vidika uvedba elektronske vinjete ni problematična. Resnično ni problematična, bo zanesljivo delovalo. Elektronske vinjete bo mogoče kupiti tako na prodajnih mestih družbe Dars kot tudi na prodajnih mestih pogodbenih partnerjev družbe Dars doma in v tujini. V pretežni meri so to bencinske črpalke, bencinski servisi. Pomembna novost pri nakupu elektronskih vinjet bo možnost nakupa preko spleta ali pa bodisi aplikacije, kar bo v veliki meri za marsikoga poenostavilo ta celoten postopek, postopek nakupa vinjete.
Elektronska vinjeta bo vezana na registrsko označbo, zato bo uporabnik ob nakupu vinjete navedel zgolj registrsko številko vozila, za katero bo kupil elektronsko vinjeto, cestninski razred vozila, torej 2A, 2B na primer, in vrsto vinjete, ki jo želi glede na časovno obdobje veljavnosti, bodisi bo to letna, mesečna ali pa tedenska.
Ker bo cestninjenje osebnih vozil v bodoče pač digitalizirano, bo s tem poenostavljen tudi nadzor nad uporabniki, saj bo mogoče uporabo elektronskih vinjet nadzirati s pomočjo tehničnih sredstev. Enostavno se lahko sistem kamer, ki jih imamo danes že postavljene v sistemu DarsGo za tovorna vozila, nadgradi. Ta sistem kamer prepozna registrsko označbo vozila na sprednjem delu in na zadnjem delu, torej gre za napredni sistem, digitalizacijo. Kot sem že omenil, Dars je že preveril, ali bi bilo mogoče nadgraditi sistem DarsGo, ki se uporablja za cestninjenje tovornih vozil, na način, da bi omogoča cestninjenje osebnih vozil z elektronsko vinjeto, in ugotovljeno je bilo, da tovrstna storitev sicer ni predvidena, da bi to nadgradili v javnem razpisu za DarsGo sistem, zato tudi vozila niso bila vključena v pogodbo z izvajalcem cestninjenja za tovorna vozila. Šli bomo v nov razpis, v nove pogoje. In v roku 14 dni gre zakon o e-vinjeti v medresorsko usklajevanje in potem najprej na Vlado in v Državni zbor.
Kaj pridobimo z e-vinjeto? Kar je kolega poslanec vprašal. Poglejte, starejše osebe lahko to kupijo enako, kot so kupili zdajšnjo vinjeto. Zdajšnjo vinjeto se kupi na bencinskih črpalkah in nov sistem bo ravno tako deloval na ta način. Osebni podatki, usklajujemo zakon, začeli smo usklajevati zakon z Informacijsko pooblaščenko, da se podatki iz registrskih številk, označb, ne bi zlorabljali, da ne bi bilo sledljivosti vozil in tako naprej, kar je zelo občutljivo.
Cena. Za podatek, skoraj 30 % zdajšnje cene vinjete predstavlja tisk, distribucija in potem naprej preverjanja s strani Darsovih redarjev. Tega sedaj več ne bo, torej tiska, distribucije in preverjanja več ne bo. V začetku, ko bomo morali vzpostaviti software sistem in sistem kamer, bo strošek, ampak v nadaljevanju se bo ta strošek dobesedno izničil. Veliko lahko privarčujemo in jaz upam, da bodo izračuni tako ugodni, da bi lahko veliko privarčevali tudi na sami ceni vinjete, da bi lahko državljani kupovali cenejšo vinjeto.
Hvala za vaše vprašanje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo? Lahko.
Poslanec mag. Marko Koprivc bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju ter ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister gospod Cigler Kralj, spoštovani minister gospod Tomaž Gantar!
Vsekakor je dejstvo, da se je Slovenija uspešno spopadla z epidemijo covida-19 in tako uspešno vsaj ta prvi val na nek način prebrodila in ga premagala. Ta uspeh je predvsem posledica odgovornega ravnanja vseh, celotne družbe. Epidemije ni več, pravi boj za človečnost pa se očitno šele začenja. Slovenija ima namreč v spopadanju z epidemijo velik črn madež. Delež smrti starejših, ki živijo v domovih za starejše, je v skupnem številu umrlih starejših nesorazmerno visok in je mnogokratnik deležev umrlih starejših, ki niso živeli v domovih za starejše občane. Po podatkih NIJZ je bilo do 21. maja potrjenih 323 okužb pri stanovalcih in 106 okužb pri zaposlenih v domovih za starejše. Umrlo je 86 stanovalcev DSO. To je več kot 80 %, natančneje 81,13 % od skupno 106 smrti v Sloveniji. Ta odstotek je najvišji v EU, ki sicer beleži nekje okoli polovico vseh smrtnih žrtev zaradi covida-19 v domovih starejših občanov.
Spoštovani, tak vzorec ni naključje, niti ni odgovornost prejšnjih vlad. To je neposredna odgovornost te vlade in njenih odločitev. Bojim se, da se bodo tragične zgodbe za zidovi domov za starejše in žalostne posledice sprejetih ukrepov razkrivale še dolgo. Biti človek ljudem, bi moralo biti prvo načelo tistih, ki ste določali ukrepe, varnost, zdravje, a tudi in še posebej človečnost bi morala biti vodilo.
Spoštovana ministra, na vaju naslavljam naslednja vprašanja:
Ali imata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje pripravljen, usklajen načrt ravnanja ob pojavu novih okužb z virusom v domovih za starejše občane?
Kako bosta ministrstvi ravnali, da domovi za starejše ne postanejo zgolj in samo negovalne bolnišnice in da bodo ohranili in okrepili svojo funkcijo socialno varstvenih zavodov, namenjenih bivanju, torej življenju ljudi tam?
Kakšne ukrepe in aktivnosti ministrstvi načrtujeta na področju paliativne oskrbe in podpore za umirajoče v času covida-19?
Vnaprej hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister Cigler, imate besedo, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, podpredsednik. Hvala gospod Koprivc, poslanec Koprivc, za to vprašanje.
Naj uvodoma omenim, da imamo v Sloveniji 102 domova za starejše občane. V vseh teh 102 domovih je slabih 19 tisoč oskrbovancev. V 90 % teh domov okužb z virusom, s koronavirusom ni bilo. To je rezultat velikega napora vseh ekip, vodstev domov, njihovih zaposlenih, tako socialne kot zdravstvene stroke. S tem lahko tudi ocenimo, da so bili ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z boleznijo covid v domovih za starejše uspešni. V prvem valu so se seveda pojavila posamezna žarišča v domovih za starejše, večinoma so bili domovi na nek način žrtev lokalne epidemiološke situacije.
Navodila ministrstva za delo, resorja, ki ga pokrivam, so vseskozi sledila navodilom zdravstvene stroke, strokovne skupne, koordinatorjev, saj gre v primeru širjenja covida-19 primarno za zdravstveni problem. Ob izbruhu epidemije, polnem neznank, smo v Sloveniji delovali po najboljših možnostih in po ocenah, tudi mednarodno, bili z ukrepi dokaj uspešni. Obvladovanje covida-19 bi bilo precej lažje, če bi imeli predhodne izkušnje, na katere bi se lahko pri ravnanju naslonili. Ravno zato so izkušnje in primeri dobre prakse neprecenljivi pri pripravi na morebitni drugi val okužb. Kot učinkovita praksa pri preprečevanju širjenja okužbe v domovih se je izkazala pripravljenost oziroma možnost, da se prvi, okuženi prvi pozitivni umaknejo iz doma in da se s tem prepreči, da dom postane žarišče. Taki pozitivni primeri dobrih praks so dom starejših občanov Rakičan, Radovljica in Naklo, pa tudi v Metliki smo s tem lahko okužbo uspešno zajezili na taki ravni, da se ni razširila preko meja nadzora. Vsi okuženi starostniki, za katere so domski zdravniki ocenili, da bi za njih bila ustreznejša namestitev v bolnišnici oziroma da potrebujejo bolnišnično zdravljenje, so bili v bolnišnice tudi napoteni.
S ciljem izmenjave informacij in dobrih praks smo na Ministrstvu za delo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje tudi organizirali redne tedenske videokonference z direktorji socialnovarstvenih zavodov, tako da smo se skušali kar najhitreje in najbolj učinkovito odzvati. Zdaj smo že pristopili k izvajanju ali pa načrtovanju ukrepov, ki jih bomo nekako zbrali kot primere dobrih praks, analizo dogajanja v času epidemije zato, da bi preprečili okužbe in bolje pripravljeni pričakali morebitni drugi val okužb. Verjetno bo nekaj o tem povedal še kolega Gantar.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister Gantar, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa.
Žal, bolezen covid-19 prizadene predvsem starejše in treba je seveda vedeti, da ima Slovenija v povprečju 7 postelj več na 10 tisoč prebivalcev kot ostale države v EU, kar pomeni tisoč 400 več postelj v domovih za starejše občane. In če pogledamo druge države, Švedska preko 90 % umrlih je starih nad 70 let, v Belgiji 77 % umrlih v DSO in pri nas je povprečje starejših v DSO okrog 86 let. Se pravi, ne more biti presenečenje, da se je seveda največ smrti dogodilo ravno na teh mestih. Jaz mislim, da smo v okviru danih možnosti seveda optimalno organizirali tudi zdravstveno oskrbo. Namreč, treba je vedeti, da že vsa leta socialno varstveni zavodi niso zgolj samo socialni, ampak tudi zdravstveni, glede na to, da imajo že vsa leta tudi zdravstveni program, zdravstveno nego in tudi določene in opredeljene zdravnike. In v tem primeru jaz mislim, da so timi ustrezno poskrbeli za vse, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, in seveda tudi za tiste, ki so bili v samih domovih.
Kaj lahko naredimo pred morebitnim drugim valom? Se pravi, gre za razmere, ki trajajo že 10, 20 let in jih čez noč, niti v nekaj mesecih mi ne moremo spremeniti. Prostorov gotovo ne, kvečjemu da najdemo eventualno možnost kakšne negovalne bolnišnice, ene, morda dveh za celo državo. Lahko zagotovimo nekaj dodatnega programa predvsem za zdravstveno nego. Lahko poskušamo najti dodatne možnosti zaposlitev na obeh nivojih, zdravstvenem in nezdravstvenem. In jaz mislim, da to je v kratkem delu tisto, kar se da narediti, kar pa seveda rezultata tudi v tem trenutku, tudi če bi bilo drugače organizirano, zelo verjetno ne bi v večji meri spremenilo. Namreč, verjemite mi, ni rešitev, če bi bili vsi ti bolniki tudi hospitalizirani, bi bil rezultat zelo verjetno drugačen. / znak za konec razprave/ Jaz … Dobro, zaenkrat. Presegam čas. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
No, vsekakor je ta delež 80 % res zelo zelo velik in jaz mislim, da tukaj ne moremo iskati opravičila. Tudi številni stanovalci in svojci stanovalcev so se v zadnjem času oglasili in razlagali zelo grozne in tragične zgodbe in trdim, da je bila ključna napaka storjena ravno v tem, ker ste se odločili − in tukaj bi želel odgovor in jasno pojasnilo, zakaj – odločili ste se, da se stanovalcev domov za starejše občane ne bo, se pravi obolelih okuženih, ne bo vozilo v bolnišnice. To je bila zagotovo največja napaka. In tudi nobenega jasnega zagotovila nismo dobili, da bi ob morebitnem drugem valu ravnali drugače.
Poleg tega, bi vas želel vprašati:
Ali drži, da so komisije pripravljale neke liste, sezname stanovalcev, ki bodo deležni le paliativnega zdravljenja, na nek način liste za odstrel?
Jaz mislim, da se s takšnimi ukrepi dejansko krši pravilo oziroma načelo enakosti pred Ustavo Republike Slovenije. Vsekakor še enkrat poudarjam, nesprejemljivo je, da ste se odločili, tudi proti volji stroke, čeprav govorite danes, da ste vedno poslušali stroko, da ste se odločili, da teh starejših občanov, ki živijo v domovih, ne boste pošiljali v bolnice. To je tudi omejevalo normalno delovanje v domovih, za tiste zdrave prebivalce. Domovi niso bolnice, ampak so domovi, že v imenu se vidi, dom, starejši ljudje, ki se odločijo, da bodo živeli ob neki dodatni pomoči v domu. Ko gre pa za bolezen, je pa treba človeka spravit v bolnico in to je, milo rečeno, nehumano, kar se je počelo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlagam, da odgovarja minister za zdravje.
Gospod Gantar, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala.
Nihče in še enkrat nihče in še stokrat: nihče se ni odločil, da se bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, ne bo zdravilo v bolnišnicah. To je plod sprijenega razmišljanja, mogoče politikantstva, da pride taka ideja sploh kot možnost v objavo v kakršenkoli medij ali pa tudi, kar vi zdajle razlagate. Morate vedet, da, prvič, ga ne poznam, zdravnika, glede na to, da vem, kako delujemo, ki bi poslušal kakršnokoli morebitno navodilo politike, da bi, recimo, bilo izdano, pa ni bilo izdano. Na drugi strani, se za hospitalizacijo odloča zdravnik. Zdravnik, ki je zaprisežen, zdravnik, ki ima licenco in ve, kaj mora delati. In mi smo olajšali delo zdravnikov v domovih na ta način, ker so bili preobremenjeni, splošni oziroma zdravniki s primarnega nivoja, da so imeli možnost konzultacije s kolegi s sekundarnega nivoja, z zdravnikom, ki pokriva paliativno medicino, epidemiologi, diplomiranimi medicinskimi sestrami, s celotnimi ekipami. In zdaj si vi, kot razmišljate, predstavljajte ekipo štirih, petih, šestih ljudi, ki bi sprejela navodilo, da nekoga ne bo dala v bolnišnico, kamor bi sodil glede na svojo klinično sliko. Pozabite. To so pravljice. To lahko v resnici verjamete, je pa politikantsko nekorektno razmišljanje, ker se nikdar ni dogajalo v tej smeri nič podobnega.
Poleg tega je pa treba vedeti, da okužba sama na sebi ne pomeni bolezni, ampak je bolezen covid-19 tista, ki lahko poteka na zelo različne načine: od asimptomatske oblike do blagega respiratornega infekta pa do seveda težjih oblik, ki sodijo tudi v bolnišnico. In tudi podatki, ki pričajo o temu, recimo, med nehospitaliziranimi jih je v domovih res 55 umrlo, 214 pa jih je ozdravelo in niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja, zato, ker ni bilo indicirano. Nasprotno pa je bil delež med hospitaliziranimi bolniki, ki so potrebovali zdravljenje, tistih, ki so umrli, bistveno večji. Tako da pozabite na teorije zarote. Jaz mislim, da so kolegi zdravstveni delavci opravili res veliko delo in da bi verjetno težko v danih razmerah naredili karkoli boljšega, tudi če ne hospitalizirajo določenih okuženih oskrbovancev v domovih.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Prvi bo v tej seriji postavil vprašanje poslanec Robert Pavšič, in sicer ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala še enkrat, gospod predsedujoči. In še enkrat dober večer ministru!
Glavnina pozornosti zdravstva, in prav je tako, je bila v minulih dveh mesecih usmerjena v spopad z epidemijo. Ponavljam, prav je. Na drugi strani je del zdravstvene stroke opozarjal, da bi zapostavljenost nekaterih bolnikov lahko pomenila tveganje za njihovo zdravje. Še eno dejstvo je, da so se zaradi zastoja pri izvajanju večine zdravstvenih storitve čakalne vrste podaljšale. Ob tem, ko ljudje do storitev, financiranih tudi iz dopolnilnega zavarovanja, tako rekoč niso mogli dostopati, so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pred dnevi, to je 21. maja, postregli z oceno, da bo blagajna letos imela za 129 milijonov evrov primanjkljaja, če zavod ne bo smel sprostiti lastnih presežkov, pa bo minus še višji, in sicer 215 milijonov. Direktor zavoda je nedavno tudi pozval k razmisleku o tem, citiram, »katere pravice bi lahko umaknili iz javnih sredstev«. Skratka, pozval je k razmisleku o krčenju pravic. Naj ob tem zgolj mimogrede omenim, da v treh zasebnih zavarovalnicah denarja bržkone danes ne manjka, čeprav poročajo že, da naj bi se spet cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povišala.
Spoštovani minister, sprašujem jasno in tudi prosim za povsem jasne odgovore:
Kaj boste storili glede minusa v zdravstveni blagajni?
Ali razmišljate o krčenju pravic, torej o okrnitvi dostopa do zdravstvenih storitev?
Če da, konkretno katere pravice bi izvzeli iz košarice?
In še eno vprašanje. Stranka Desus, iz katere prihajate, je na seji sveta stranke sklenila predlagati zvišanje prispevne stopnje za zdravstvo. Nekaj ste o tem danes že govorili, ampak bi rad vseeno slišal:
Kolikšno zvišanje bi predlagali vi, vendarle ste minister in vaša beseda nekaj šteje?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Hvala lepa, predsedujoči, enako za vprašanje tudi.
Ja, o financiranju zdravstva smo danes že nekaj govorili. Zdaj, kot prvo bi rekel seveda, da so težke besede, ko govoriti o zapostavljenosti bolnikov. Namreč tudi v času covida-19 je bilo zagotovljeno ne samo najbolj nujno, urgentno zdravljenje, ampak tudi nekateri drugi primeri, ki pač potrebujejo takojšnje zdravljenje, medtem ko bi bilo seveda neodgovorno, če bi ne zagotovili dodatnih možnosti zdravljenja za morebitno veliko število okuženih z covid-19. K sreči se ta scenarij na ta način ni zgodil, pomenil je pa ukrep istočasno tudi zaščito zdravstvenih delavcev, ki bi jih v primeru množičnih okužb seveda začelo hitro primanjkovati.
Kar se tiče financiranja, v letošnjem letu bo zelo verjetno res izpeljanih manj programov, kot je bilo zastavljenih s splošnim dogovorom, kar pomeni seveda na drugi strani tudi manjše stroške. In mi smo za to zagotovili zato, ker je največji strošek v bolnišnicah in sploh zdravstvenih zavodih ravno strošek dela, ki pomeni v bolnišnicah tam 55 do 65 % približno, smo zagotovili, da bo s tem novim paketom 80 % nerealiziranega programa pokritega vsem izvajalcem. Poleg tega bodo tudi do konca leta glede na splošni dogovor, ki ga zdaj imamo v postopku, dobili tudi mesečni pavšal brez upoštevanja realizacije, se pravi glede na program. To pomeni, da bodo lahko delovali javni zavodi do konca leta normalno, primerno.
Glede zdravstvene blagajne pa seveda govorimo o projekciji. Točno še ne vemo, kaj se bo dogajalo, zato ker v tej prvi fazi je bilo vse, kar je bilo dodatnih stroškov, zagotovljeno s predhodnimi zakoni, da bo pokrito iz proračuna. Se pravi, lahko v naslednji fazi računamo edino znižanje prispevkov na osnovi manjšega števila zaposlenih in podobno. Kaj se bo realno dogajalo v tem času, ne vemo, dejstvo pa je to, kar lahko mirno trdim, da nihče v okviru ministrstva ni razmišljal o tem, da bi prihajalo v letošnjem letu gotovo do nikakršnih kršenih pravic iz naslova zdravstvenega varstva, ker za to enostavno ne bo razloga. Nasprotno, predvidevamo kljub vsemu razpisati kakšen dodaten program, glede na pričakovano nižjo realizacijo, da bi kljub vsemu čakalne dobe ne šle preko meje tega, kar se dogaja že vrsto let in ni bilo uspešno reševano v teh zadnjih obdobjih. Verjamem, da se to da narediti in da v tem primeru tudi je denarja seveda dovolj.
Dolgoročno pa seveda imate prav. Dolgoročno so pred nami problemi s financiranjem zdravstva. Že prej sem rekel, škarje se razpirajo, aktivno delovnega prebivalstva bo vedno manj, starejše populacije vedno več, stroški v zdravstvu neizogibno rastejo iz vsem znanih razlogov. Kot je že WHO predlagal, treba bo najti več virov financiranja zdravstva, s tem bo sistem manj ogrožen in bo seveda tudi lahko sledil razvoju in tudi v bodoče dostopen in solidaren. To pa je seveda predmet spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je pred nami, in tudi seveda zakona o dolgotrajni oskrbi. Tu pa brez rešitve in zagotavljanja dodatnih sredstev ne bo šlo. Ena od možnosti, ki je bila predstavljena in je najbolj solidarna in seveda najenostavnejša za izpeljavo, je tudi omenjen dvig prispevne stopnje. Slovenija je glede prispevne stopnje pod povprečjem EU, se pravi, mislim, da bi jo bilo korektno dvigniti vsaj v povprečje EU glede na naše stalno poudarjanje pomena socialne države in tudi javnega zdravstva. Na drugi strani smo država, ki namenja iz proračuna praktično najmanj sredstev. Tudi tu bo treba kakšno možnost najti. In potem so tu kot tretje zasebna sredstva, brez katerih praktično ni zdravstvenega sistema, ki uspešno … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate dopolnite vprašanja.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala lepa.
Jaz nisem govoril o kršenju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ampak o krčenju. Mogoče je bilo malo narobe slišati zaradi te maske. Nisem govoril, da se je karkoli v času krize kršilo, ampak dejstvo pa je, da so se čakalne dobe na nekaterih programih znatno povečale, kar je tudi razumljivo, še posebej, recimo, na področju psihiatrije so čakalne dobe zdaj zrasle v nebo, pa vemo, da bo to akutni problem. Tudi na to vprašanje ste danes že odgovarjali, tako da vas ne bom še enkrat mučil s tem.
Kar se tiče vaše navedbe, da je bilo poskrbljeno za financiranje zdravstvene blagajne v prvem in v drugem korona zakonu, pa vas moram popraviti. Res, da smo v opoziciji predlagali dve dopolnili, da bi se razlika pokrivala iz proračuna oziroma da bi lahko razliko pokrile komercialne zavarovalnice s sredstvi, ki zdaj niso bila izrabljena, ampak je koalicija to gladko zavrnila. In zdaj lahko po raznih medijih spremljamo, kako imajo zavodi likvidnostne težave. Recimo, na Golniku niso mogli izplačati dodatkov, ampak ne zato, ker si jih ljudje, ki so tam delali, ne bi zaslužili, ampak zato ker pač bolnišnica ni likvidna.
Govorili ste o 80 % financiranju nerealiziranih programov. Povejte vsaj kdaj, da bodo ljudje vedeli, kako naj se pripravijo, kdaj bodo lahko te dodatke pričakovali. Saj ideje so super, dokler jih tukaj v politiki navajamo, ampak enkrat jih je pa treba spraviti v realnost. In ta denar, sredstva dejansko potem nakazati, da pridejo do ljudi, ki so si jih zaslužili.
Samo to bi želel:
Kdaj bodo obljubljena sredstva dejansko nakazana ljudem?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

TOMAŽ GANTAR: Da se seveda ne bi sprenevedali, o pomanjkljivem financiranju tudi bolnišnic govorimo vrsto let. Mislim, da je bilo v letu 2017 ali 2018 za to namenjenih 135 milijonov, seveda samo za poravnavo obveznosti, medtem ko se bistvene spremembe pri delu niso dogajale. Se pravi, da imajo zdravstveni zavodi težave s financiranjem, to ni od danes, ni od covidkrize, ampak je to že kar nekaj časa. Enako velja tudi za čakalne dobe, s katerimi se je že v preteklih nekaj letih ukvarjalo kar nekaj vlad.
Kar se tiče teh kronapaketov, ja, določena nadomestila za bolniške in podobno so bile in tudi dodatni stroški na račun zdravljenja teh covid bolnikov so predvideni s kritjem iz proračuna. Medtem ko o tem denarju, o katerem sem govoril, teh 80 % nerealiziranih programov, to je prisotno v zadnjem paketu, o njem boste še razpravljali ta teden, in to so direktna sredstva iz proračuna. Pravila, kako bodo razdeljena, postavi Ministrstvo za zdravje glede na to, da to ne bo šlo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi nadomestila oziroma izplačila dodatkov seveda so iz dodatnih sredstev proračuna. Dejstvo pa je, da smo zahtevali od izvajalcev, da predstavijo točne podatke kdo, zakaj, na kakšen način je upravičen do teh dodatkov. Glede na to, da upam, da se razumemo, da pripadajo tistim, ki so bili v resnici izpostavljeni, ne pa tistim, ki niso bili. Za tiste, ki so te podatke sporočili, za tiste je bil tudi dodaten denar pravočasno zagotovljen. Za tiste, ki bodo to sporočili naknadno, bo zagotovljen naknadno iz proračuna. S tem, da se strinjamo vsi, seveda, da si ljudje, ki so delali najbolj v času te krize, te dodatke še kako zaslužijo.
Jaz v resnici seveda za to leto ne vidim tako črnega scenarija, kot ga želite vi prikazati. Res pa je seveda, da bo potrebno ta gordijski vozel neustreznega financiranja zdravstva enkrat prekiniti in doreči, koliko smo kot država v resnici pripravljeni nameniti denarja za javno zdravstvo, za dolgotrajno oskrbo in za to, kar ljudem obljubljamo že vrsto let. Jaz verjamem, da bomo tudi rešitev našli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, še enkrat, tokrat res zadnjič.
Gospod Gantar, lepo vas prosim, 135 milijonov letu 2017. Vsi vemo, za kaj je šlo teh 135 milijonov. Za sanacijo 30-letne zgodovine ravnanja z zdravstvenim sistemom kot svinja z mehom celotne politike. Vi ste dolgo časa v tem sistemu, tako da ga dobro poznate. Konec 2019 smo namenili 35 milijonov, se spomnim, to je bila prva stvar, ki sem jo počel kot poslanec, za krajšanje čakalnih dob. S pilotskim projektom je vaš predhodnik minister uspel skrajšati čakalne dobe na ortopediji. Prav, vi boste rekli žajfa, jaz bom rekel milo pa verjetno bova nenehno na nasprotnih bregovih.
Vlada je imela popolnoma proste roke za prerazporejanje sredstev znotraj proračuna. In za to, da imajo danes javni zavodi minus oziroma da ne morejo niti izplačati tistega, kar so po zakonu dolžni, ste pa krivi vi. Zato ker ste zavrnili oba amandmaja, ki bi zagotovila dodatna sredstva za te javne zavode. Ampak je bilo bolj pomembno nekaj drugega. In zdaj bomo v tretjem korona zakonu to šele urejali, ko je konec krize.
Jaz bom predlagal, da se opravi javna razprava z zavedanjem, da o tem sploh v tej točki zagotovo ne bomo govorili. Ampak to zdaj je bilo pa dejansko malce sprenevedanja ali pa nepoznavanja ali pa nekomuniciranja z Ministrstvom za finance. Ker ko govorimo o ukrepih v interventnih zakonih, ga predstavlja minister za finance. Vas tukaj nisem videl ne pri prvem ne pri drugem koronazakonu. In tudi zdaj pri tretjem ni Odbora za zdravstvo sklicanega.
Hvala lepa, gospod predsednik.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Poslanka mag. Bojana Muršič bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Državni zbor je 17. novembra 2016 na svoji 24. redni seji sprejel predlog za spremembo ustave, s katerim smo v ustavo zapisali pravico do pitne vode. Obenem se je takrat določil tudi 18-mesečni rok za uskladitev področne zakonodaje z zapisom 70.a člena Ustave Republike Slovenije. Ja, in 18-mesečni rok za uskladitev področne zakonodaje z vpisom pravice do pitne vode je že zdavnaj minil. Bilo je ustanovljenih kar nekaj delovnih skupin, le rezultatov v obliki zakonodaje še vedno ni na mizi. Na to opozarjam vsako vlado, odkar sem poslanka, kajti takšno nespoštovanje ustavnega določila je nesprejemljivo in vas tudi na koncu razumem, da je v skladu z vašo ministrsko funkcijo po dveh mesecih to izjemno težko zadevo rešiti. Vendar je zaščita vodnih virov in tudi oskrba s pitno vodo prebivalcev Republike Slovenije ena izmed najpomembnejših strateških nalog države. Še posebej pa se v času sprejetih protikoronskih zakonov ta problematika odpira še bolj kot kadarkoli prej, tako na področju izkoriščanja naravnih virov na potokih kot tudi na rekah.
Zato vas, spoštovani minister, sprašujem:
Ali medresorska delovna skupina deluje?
Ali ste jo mogoče v tem času spremenili?
Če deluje, ali so pripravili zakonodajo, ki bo sledila spremembi zapisa 70.a člena Ustave?
Ali bomo zakonodajo prejeli v zakonodajni postopek oziroma kakšna je časovnica?
Hvala vnaprej za odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka, hvala lepa tudi vam za vprašanje.
Vlada je v decembru leta 2018 ustanovila drugo medresorsko delovno skupino za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode z zakonodajo. Medresorska delovna skupina je izoblikovala izhodišča za spremembo zakonodaje. Medresorska delovna skupina je tudi marca letos poročala Vladi oziroma jo seznanila z vmesnim poročilom. V bistvu iz tega poročila lahko sklepamo na potrebne spremembe zakonodaje, ki bi šle v smeri povečanega nadzora, poenotenja izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo ter zagotovitve vodovodnih sistemov tam, kjer je to smiselno. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, izvolite, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za odgovor. Verjamem, da je to poročilo bolj obsežno, kot ste mi ga predstavili, in dejansko se svet resnično razvija, življenjske navade ljudi pa tudi z njimi. Porabimo več hrane, več pitne vode, odnos do vode pa moram reči, da je katastrofalen. Slovenija še sicer ni tako v zaostanku oziroma imamo še kar dosti pitne vode, vendar kljub temu v času poletja nam tudi te zmanjkuje. Obstajajo pa tudi naselja, kjer ni pitne vode. Zato je toliko bolj pomembno, da čim prej pridemo do te področne zakonodaje oziroma zakonodaje, ki jo potrebujemo, kajti to je nujno potrebno. Nujno potrebujemo zakonodajo, ki bo ščitila vodne vire, ki prednostno in trajno služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Vsekakor pa ti protikoronazakoni, pri katerih bi se lahko na rekah in potokih brez soglasja vseh soglasodajalcev postavljale vodne elektrarne, se mi zdi skrajno nedopustno. V manjših potokih je v času poletja pretok izjemno majhen in s tem se ogroža živež, ki je v potoku.
Zato še enkrat:
Minister, lepo prosim, povejte mi časovnico, kdaj lahko pričakujemo področno zakonodajo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana, osebno sem mnenja, da zakonodaja pa tudi iz te delovne skupine izhaja, da bi bilo treba dodatno zakonsko zaščititi vodne vire. Predvsem je potrebno spoštovati zakonodajo in nadzirati spoštovanje obstoječe. Kot pravim, je ključni problem v nadzoru. Nenazadnje moramo pa priti tudi, ko govorimo o zagotavljanju oskrbe prebivalstva s pitno vodo, h konkretnim projektom, zlasti na področju, kjer se desetletja ali pa še več bodejo s problemom dostopa do zdrave pitne vode. Bom navedel samo en primer, to je recimo oskrba Obale z zdravo pitno vodo iz zalednega območja. Ta projekt smo prejšnji teden končno pokrenili. Ko sem prišel na to ministrstvo sem dobil na mizo potreba po še eni študiji, to se pravi študiji na študijo, v tem smislu. Vse je bilo tam že preštudirano, ve se in potrebna je konkretna akcija.
Ko govorimo o terminskem planu zakonodaje, vam tega ne morem povedati, zaradi tega, ker ta delovna medresorska skupina ni zaključila še svojega dela. Kot sem povedal, gre za vmesno poročilo. Ko bo ta medresorska skupina zaključila svoje delo, ni pa delala zdaj tudi zaradi teh problemov v zvezi z epidemijo, ker se pač ni sestajala takrat. Spoštovana, tudi sicer je SD bil v vseh vladah doslej. Ta problem ni od danes, je od leta 2016. In zdaj seveda mene kot resornega ministra dva meseca po nastopu mandata sprašujete o tajmingu te zakonodaje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lahko nadaljujemo? Lahko.
Poslanec Željko Cigler bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.

Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Gospod minister, kolegice in kolegi!
Na spletni strani podjetja Hidroelektrarne Spodnja Sava HES, pri katerem je do pred kratkim še kot vodja investicij delal sedanji minister, in številnih objav v medijih smo razbrali, da akumulacijski bazen za Hidroelektrarno Brežice po skoraj dveh letih in pol še nima uporabnega dovoljenja. Torej akumulacijski bazen obratuje brez veljavnega dovoljenja. Ne vem, kako lahko siamski dvojček elektrarna-jez nimata urejenega tega dovoljenja. Pri pregledu državno prostorskega načrta in okoljevarstvenega soglasja za to Hidroelektrarno Brežice, smo zasledili obvezo izvedbe odtoka, ki bo služil kot habitat za ptice in bo tudi usmerjal del vodnega toka ob visokih vodah. Tega odtoka ni. Predvidena je ureditev nadomestnih površin za naravovarstveno pomembne habitatne tipe, sicer gre tukaj za šest teh habitatov, s katerimi bodo zagotovljene ugodne razmere za razvoj naravne sukcesije. Nadalje je bil izveden poseg v območje Natura 2000, in sicer je bil izveden posek 34 hektarjev topolovih nasadov in obrežne vegetacije, in to v nasprotju z omilitvenimi ukrepi okoljskega poročila, Uredbo o državnem prostorskem načrtu za brežiško elektrarno in novelirano Uredbo o območju Natura 2000. Vse kaže, da nadomestni habitati več kot tri leta po začetku delovanja Hidroelektrarne Brežice, več kot pet let po pričetku gradnje te bodisi niso vzpostavljeni bodisi njihov namen ni bil dosežen. Glejte, orhideje na nadomestnih travnikih so propadle, z gradnjo elektrarne je bilo uničenih kar 80 % mrestišč za ribje vrste, ki so zavarovani tako po slovenski kot evropski zakonodaji. V celoti je izginilo pet pomembnih habitatnih tipov. Pri sedmih habitatih tipih 80 % stvari ali več, pri dveh pa 75 %. In izdajalec ureditve, javno podjetje Infra, d.o.o., zatrjuje, da je vse navedeno skladno z državno prostorskim načrtom in okoljevarstvenim soglasjem. Uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen izda Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi ocene Agencije Republike Slovenije za varstvo okolja, ki je pa organ tega ministrstva.
Zato vas sprašujem, spoštovani gospod minister:
Kako boste zagotovili nepristransko presojo izvedbe okolja in naravovarstvenih določil z zunanjim strokovnim izvajalcem, saj Agencija za okolje kot organ v sestavi ministrstva ne more zagotoviti niti vtisa nepristranskosti?
Ali niso vaša prizadevanja za domnevni zagon gradbeništva na račun varovanja okolja in narave namenjene tudi prikritju neizpolnjenih nalog iz okoljevarstvenega soglasja za Hidroelektrarno Brežice in še nekaterih hidroelektrarn gorvodno v verigi?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za vprašanje.
Veste, težko je odgovarjati na evidentne netočnosti in neresnice, ki ste jih navedli. Namreč, trditev ste začeli s tem, da akumulacijski bazen Hidroelektrarne Brežice nima uporabnega dovoljenja. Ima ga. To uporabno dovoljenje je bilo izdano letos januarja na podlagi tehničnega pregleda, ki je bil že v letu 2017. Vmes so se dograjevale in odpravljale številne pomanjkljivosti in med drugim je bil narejen tudi naravovarstveni nadzor neodvisne inštitucije, ki je potrdil ustreznost izvedbe vseh habitatov razen dveh, za katere je pa Vlada kriva, prejšnja sicer, da je temu tako. Gre za nadomestni habitat, kjer je obstoječemu koncesionarju podaljšala koncesijsko odločbo za črpanje mineralnih surovin, na tem istem bi pa moral ta isti koncesionar omogočiti izvedbo enega nadomestnega habitata. In ker je Vlada temu koncesionarju podaljšala koncesijo črpanja gramoza, seveda tega ni bilo mogoče narediti. In to je pravzaprav edini primer, ko se ni zgodilo.
Glede odtokov vam lahko povem, da so odtoki zgrajeni v skladu z projektom in uskladitvami. So kar štirje odtoki kot gnezdila in ostali habitati za ptice. Narejenih je ničkoliko ukrepov za biodiverziteto, ohranjajo se celo industrijski nasadi topola, ki ste jih omenili. A veste, tam je topol kot industrijski nasad za bivšo tovarno celuloze Videm Krško, sedaj pa je to postala v nekaj desetletjih neka naravna vrednota. Delale so se tudi ekocelice za škrlatnega kukuja in vse žive naravovarstvene ureditve, kar se lahko spomni kdo. In naravovarstveni nadzor je pokazal, da je v glavnem večina vsega izvedena. Res pa je, da je akumulacijski bazen samo del teh infrastrukturnih ureditev in da del ureditev še ni dokončan. Ampak akumulacijski bazen ima uporabno dovoljenje, kot sem vam že povedal.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Ja, spoštovani gospod minister, podatki iz medijev in ti, ki jih dobivamo in naravovarstvenih organizacij in strokovnjakov iz tega področja, govorijo prav nasprotno.
Kar se pa tiče pa uporabnega dovoljenja za akumulacijsko jezero, smo v Levici prosili za informacije javnega značaja, da dobimo na vpogled ta dokument, za katerega vi pravite, da obstaja.
Gospod minister, vaš medijski linč in pa zakonodajna blokada okoljevarstvenih organizacij sta v nasprotju z integriteto, ki jo ministrom predpisuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. In za vas sem prej že povedal, prej ste bili na strani investitorja, torej kapitala, kljub temu da je tukaj javni kapital, to je HES. In takrat, ko je leta 2019 Upravno sodišče odpravilo izdano okoljevarstveno soglasje za izgradnjo hidroelektrarne Mokrice, je sodišče v izčrpni tudi sodbi opozorilo na številne postopkovne in vsebinske nepravilnosti, ste začeli v tem podjetju, kjer ste bili notri vodja investicij in razvoja, obtoževati naravovarstvenike, da delajo gospodarsko škodo. Danes jih kot minister s pomočjo 100.f člena koronazakona praktično na nek način izločate iz sodnih in upravnih postopkov. Moram reči, da je treba to vaše ravnanje presojati tudi, koliko je skladno z etičnim kodeksom funkcionarjev v Vladi. In zato bomo to zadevo predložili pristojnemu organu na upravnem ministrstvu oziroma kar se tiče konflikta interesov, ker ste nastopali v dveh vlogah, ki sem jih povedal, bomo zadevo sprožili pred protikorupcijsko komisijo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želite odgovoriti, minister?
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Seveda, glejte, ne vem, kaj bi po vaših merah lahko počel, preden sem nastopil to funkcijo. Bi moral bit zagrizen naravovarstveni aktivist? Jaz sem delal v gospodarstvu in sem do detajlov spoznal jalovost nekaterih postopkov, nekaterih ureditev in pravzaprav izkoriščanje postopkovnih pravic maloštevilnih nevladnih organizacij, ki so zaradi nasprotovanju projektu kar tako, ne zaradi vsebine, ampak ko a priori nasprotujejo projektu, zlorabljajo raznorazna postopkovna določila in vedno sipali pesek v kolesje, da ja ni šlo naprej. In kot človek z izkušnjami tudi na drugi strani, ki mi gre za vsebino, spoštovani poslanec, meni gre za to, da tehtamo in pretehtamo v korist narave in okolja in hkrati tudi kaj naredimo za razvoj te države ne pa, da vse blokiramo. In zato ob skrbi za okolje in naravo, moramo skrbet tudi za nadaljnji razvoj, v skladu z usmeritvami in usmeritvenimi politikami Slovenije in Evrope, zaveze po razogljičenju Slovenije, zaveze po večjem deležu obnovljivih virov, celo zavezujoče zaveze te države, ker bomo sicer plačeval kazni, če ne bomo dosegli deležev obnovljivih virov, je za mene tudi odgovornost. Zato smatram vse tiste, ki a priori nasprotujejo takim projektom in zato zlorabljajo okoljsko zakonodajo, kot nepravi pristop, ker se bom zoper te tudi jaz zoperstavil. Vi pa, če hočete, me pa prijavljajte na katerokoli korupcijsko komisijo želite.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod, malo prej dvignite roke prihodnjič. Imate, gospod poslanec, besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Rad bi povedal tole, da delamo vse v skladu z pravili v tej državi, kot pravni državni, gospod minister. Predlagamo splošno razpravo o integriteti in upoštevanju etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi in na ministrstvih pri blokadah nevladnih organizacij v intervencijskih spremembah gradbene in prostorske zakonodaje. Predlagamo, da se razprava o tem opravi na prihodnji oziroma eni od prihodnjih sej Državnega zbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu za razpravo bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Poslanec mag. Andrej Rajh bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Spoštovani minister Vrtovec, vodite zelo pomembno ministrstvo, ki prav v teh razmerah, v katerih se sedaj nahajamo, igra pomembno vlogo pri zagotavljanju in pospeševanju gospodarske aktivnosti. Ministrstvo vodite šele dva meseca. Pod taktirko vaše predhodnice mag. Alenke Bratušek so bili zagnani številni infrastrukturni projekti in ukrepi, ki utrjujejo geostrateški položaj naše države v Evropski uniji, izboljšujejo strateške prednosti našega gospodarstva in zagotavljajo blaginjo ljudi. Gradi se železniška in cestna infrastruktura in tako sta se po letih, pravzaprav po desetletjih končno zagnala dva ključna infrastrukturna projekta, drugi tir in tretja razvojna os, za katera je danes prav Ustavno sodišče potrdilo, da je ustavni zakon ustrezen. To odločitev Ustavnega sodišča jaz osebno razumem kot zmago nad tistimi, ki želijo blokirati razvoj Slovenije.
To pa niso edini projekti, v bistvu ministrstvo aktivno deluje na razreševanju prometne zagate ljubljanske regije. Nadaljuje se projekt obnove karavanškega železniškega predora, gorenjske proge, ter različnih projektov, raztresenih po državi. Uvedena je enotna vozovnica za medkrajevni potniški promet. S 1. 7. je predvidena uveljavitev brezplačnega potniškega prometa za več kot 600 tisoč upokojencev in še za nekatere ranljive druge skupine.
Zanima me:
Kako ta projekt poteka?
Ali k projektu pristopajo tudi lokalne skupnosti?
Ker prihajam iz Maribora, pa me zanimajo še drugi lokalni projekti. Predvsem me zanima dinamika izvedbe infrastrukturnih projektov. Prav v teh dneh smo priča začetku gradnje Limbuške obvoznice, nadaljevanju gradnje številnih kolesarskih poti.
Zanima me:
Kako poteka nadaljevanje projektov južne, zahodne obvoznice, podvoza Ledina, vozlišča Pragersko, železniške proge na odseku Šentilj−Maribor−Pragersko−Celje−Zidani Most?
Oči pa imam uprte tudi v delovanje mariborskega letališča, ki bi zaradi enostranske prekinitve odpovedi kitajskega najemnika skoraj izgubilo obratovalno dovoljenje in sedanja kriza v letalski industriji vnaša dodatne negotovosti.
Zato me zanima tudi:
Kdo so potencialni najemniki mariborskega letališča?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Prosim, če se, kolega, najprej izklopite.
Izvolite, minister.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala, predsedujoči.
Zakon o prevozih v cestnem prometu daje pravno podlago za brezplačno vozovnico za upokojence, torej osebe starejše od 65 let, tudi tiste, ki niso upokojenci, torej imetniki Evropske kartice ugodnosti za invalide in vojne veterane, tiste, ki imajo status vojnega veterana na podlagi zakona, ki ureja pravice vojnih veteranov. Ta zakon je v tem parlamentu podprla večina poslanskih skupin. Za ta zakon velja ena posebnost, in sicer da je bil sprejet po proračunu, kar je posebej pomembno oziroma pomenljivo. Za vse velja pogoj, da niso v delovnem razmerju, da ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe ali direktorji zasebnega zavoda, vendar to velja le za uporabo medkrajevnega linijskega prometa v Republiki Sloveniji ne pa tudi za mestni promet.
Glede mestnega prometa, gospod Rajh, toliko, da boste vedeli, smo že odprli eno diskusijo, če bi tudi na tem področju lahko kaj naredili, kaj uvedli, ampak tukaj se bo potrebno pogovarjati tudi s samimi občinami, koliko so pripravljene na soudeležbo. Namreč slednje je pač v domeni občin, ali bodo tudi one pomagale zagotoviti javni potniški promet zastonj za upokojence. Ministrstvo je takoj na začetku pod mojim vodstvom pozvalo občine, prav tako kot pod vodstvom Alenke Bratušek, pozvalo občine, da ravnajo enako, se pravi, odgovorno. Zagotovo pa bo potrebno v prihodnje aktivnosti na tem področju ter na splošno na področja javnega potniškega prometa kot celote med občinami in državo uskladiti.
Želim pa poudariti pri tem, kako poteka projekt. Covid je določene stvari malce zaustavil, zlasti zaradi dobave čipov na teh vozovnicah. O tem smo bili soočeni takoj po prevzemu funkcije ob primopredaji, to vam lahko vaša predsednica stranke tudi pove. Nadalje, to je ta težava, s katero se dandanes dobesedno soočamo. Ta trenutek nimam odgovora, kako bomo to zagotovili, ampak natočiti si je potrebno čistega vina, da imamo zaradi covida težave pri zagotavljanju te enotne vozovnice za upokojence. Zagotovo je pa to dober ukrep, ki smo ga podprli tudi v Novi Sloveniji, v moji matični stranki, ko sem bil sam poslanec. Upam, da bo to do 1. 7. uspelo.
Glede vprašanja železniške infrastrukture v Mariboru in okolici. Moj prvi terenski obisk, gospod Rajh, ne boste verjeli, ampak je bil v Mariboru, ker ste vsi mariborski poslanci tudi dobili vabilo, da si skupaj pogledamo projekte. Zakaj Maribor? Maribor zaradi tega, ker je drugo največje slovensko mesto, prestolnica Štajerske, ki je bilo dolgo leta, vsaj po mojem mnenju, tako na stranskem tiru. Prav je, da se da pozornost Mariboru. Kajti če se da pozornost Mariboru, potem se bo razvila tudi okolica. Na območju Maribora je v teku nadgradnja železniška postaja v Mariboru, o čemer sem se sam prepričal. Prihajamo v to zaključno fazo, dela potekajo v skladu s časovnico, vse se izvaja v okviru dogovorov. Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj. Potem pomembno, dela na železniški postaji potekajo, kot sem že dejal, skladno s planom. V teku je šesta faza ta trenutek od skupno sedmih faz. Ko sem bil tam, je bil začetek šeste faze, tako da dela napredujejo. Zaključek del je predvideno v mesecu oktobru 2020. V okviru projekta nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj se izvaja tudi aktivnosti za pričetek gradnje nove trase med odsekom Počehova−Pesnica. Tam nastajajo zamude zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja, kar pa žal ni pristojnost mojega resorja. Ampak povsod, moram to poudariti, spada pod drugi resor, rad bi sam rešil pa ne zmoremo, ne moremo, so druge težave. Ampak tudi v tem primeru pač gre za posledico epidemije covid-19, ker upravni roki niso tekli. Če teh problemov ne bi bilo, potem bi gradbeno dovoljenje po zagotovilih drugega ministrstva imeli. Vabila so bila z dvomesečno zamudo stranskim udeležencem poslana 21. 5. 2020. Kljub navedeni zamudi bo investicija zaključena do leta 2022, ko je rok za črpanje evropskih sredstev. V Mariboru je v zaključni fazi tudi izgradnja projekta Izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici, kjer potekajo zaključna dela. Rok za izvedbo vseh aktivnosti je bil podaljšan do konca meseca junija 2020.
Glede Edvarda Rusjana, glede na to, da mi čas potekel, lahko v nadaljevanju povem, dobili smo tri ponudbe, ampak o imenih oziroma o podjetjih ne bi zdaj govoril, ko … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za korekten odgovor.
Mogoče medklic, tudi na android se lahko naloži spletna kartica, tako kot se uporablja za različne bonitetne kartice trgovskih verig. Se pa oba strinjava, da ima vlaganje v infrastrukturo posebne multiplikativne učinke za gospodarstvo, kar je v teh časih posebej pomembno.
Jaz bi tu rad izpostavil pač en problem, s katerim se je ta vlada srečala in je povezan s covidom-19. Na svoji prvi seji je Ministrstvu za infrastrukturo za investicije odvzela 130 milijonov evrov in jih prerazporedila druga. In drži, da je pomembno bolj kot, koliko denarja je na voljo, koliko kilometrov cest in železniške infrastrukture obnovimo in zgradimo. A kljub temu tak način krčenja že odobrenih sredstev postavlja kar nekaj vprašanj in tveganj za izvajanje projektov in seveda kliče po ustanovitvi posebnega infrastrukturnega sklada.
V stranki SAB smo prav prejšnji teden vložili zakonodajni predlog o ustanovitvi namenskega infrastrukturnega sklada za financiranje izgradnje potrebne cestne in železniške infrastrukture. In predlog je pripravila mag. Alenka Bratušek še v času, ko je bila ministrica za infrastrukturo. Gre za to, da se namenijo potrebna sredstva za vzdrževanje več kot 6 tisoč kilometrov dolgega cestnega in več kot tisoč 200 kilometrov dolgega železniškega omrežja. Slovenija potrebuje kontinuiteto izvajanja investicij, potrebuje predvidljiv investicijski cikel in gospodarsko aktivnost. Zato potrebuje namenski sklad, ki ne bo podvržen prerazporejanju sredstev.
Spoštovani minister, zanima me:
Kakšno je vaše stališče do ustanovitve namenskega infrastrukturnega sklada?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Poglejte to, da se je Vlada Republike Slovenije odločila, da nameni sredstva v to skupno vrečo za covid-19, to je bilo odgovorno dejanje, da lahko potem rešujemo krizo. Vsi ti ukrepi so bili z Vlade Republike Slovenije sprejeti. Če tega ne bi storili, potem teh ukrepov ne bi bilo. Parcialni interesi posameznih ministrstev so v tem primeru nepomembni.
Se strinjam, investicije v gradbeništvu imajo poseben multiplikativen učinek, zagotovo. In ravno zaradi tega jih je potrebno zlasti sedaj v krizi dodatno zagnati. Pozor, omenili ste infrastrukturni namenski sklad iz proračuna. Jaz pa želim to vašo idejo, ki ni bila narejena sedaj, ko ste jo v Poslanski skupini Alenke Bratušek, ampak ja, takrat ko je bila Alenka Bratušek ministrica, in sem jaz ta zakon dobil v primopredaji tudi. Da ne bo pomote, se pravi, zakon, ki je nastal na ministrstvu je sedaj Stranka Alenke Bratušek vložila, nič narobe, dobra politična zgodba. S tem, da imamo sami morda malce drugačno idejo, kako bi to naredili in bomo tudi zakon v drugačni obliki predlagali. Ampak še vedno govorimo, da gre za proračunski sklad. Bistveno je tako za diskusijo, pa vas lahko kasneje zagotovo vključimo kot poznavalca gradbeništva, izvedenca gradbene stroke in tako naprej, da vas vključimo, in sicer zakaj za investicijski sklad, ki bi bil neproračunski. O tem velja razmisliti, kako bi mi doprinesli z dodatnimi viri v to, da bi imeli dodaten investicijski zagon, da bi vzdrževali to zlato infrastrukturno pravilo, ki bi bilo neodvisno od proračuna. O tem velja razmisliti. Drugače pa nimam nič proti temu, da se znotraj proračuna nameni določena sredstva izključno za zagon investicijskega toka za investicije, se pravi, da ima Ministrstvo za infrastrukturo vedno dovoljšno vsoto sredstev. Zdaj, sam vaš predlog sem pogledal zelo pavšalno oziroma seveda sem ga videl že prej, ko sem ga dobil ob primopredaji. Ne bom kolebal, če bi jaz isto naredil potem, ko bom nekoč pustil svojo funkcijo, če bi iz poslanskih klopi potem taisti zakon vložil, kajti avtorstvo je nekje drugje, ampak imamo še kakšno drugo idejo, kako bi lahko ta infrastrukturni sklad oplemenitili. Poudarek pa dajem na zagonu investicij iz B bilance, tako imenovanega investicijskega sklada. Velja pa pohvaliti pobudo tem, da skupaj razmišljamo o tem, kako bi zagotovili dodatna sredstva za investicije. Vsak takšen predlog in diskusija okrog tega, gospod Rajh, so vedno dobrodošle. Želim si čim več denarja, da ga lahko zagotovimo za investicije, za vzdrževanje te linearne premice skozi vsa leta, ne pa da imamo gor in dol, kajti potem, če smo vsakokrat odvisni od proračunskega denarja in od debelih ali pa suhih krav, potem postaja vedno večji problem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za postopkovni predlog.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Tema, ki smo jo načeli, je zelo pomembna, zato predlagam razpravo. Jaz se strinjam, da gre za zelo pomembno temo in vesel sem, da imamo v naših vrstah tako sposobno predsednico, ki se je tega spomnila. Bi pa vseeno rad poudaril, da smo v Poslanski skupini SAB predlagali prav v teh covidrazmerah ustanovitev posebnega proračunskega sklada, h katerim bi se te prerazporeditve sredstev v proračunu beležile in nadzorovale. Nas v stranki SAB zelo zanima, iz katerih projektov so se sredstva vzela in kam so se prenesla, prerazporedila in porabila. Ker se to nanaša tudi na infrastrukturne projekte, mi želimo, da se ta razprava opravi, saj nas zanima, ali so bile mogoče katere investicije ogrožene, prestavljene časovno.
Zato naprošam vse poslance, da prisluhnejo našemu pozivu in nas podprejo v poslanski razpravi na to temo infrastrukture. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Poslanec Nik Prebil bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister, dober večer.
Jaz imam eno vprašanje, ki je bilo danes sicer že izpostavljeno, ampak ga bom v malce drugačni luči izpostavil. Evropska unija, kot seveda vi to veste, mora delovati v skladus temi skupnimi vrednotami, ki so vpisane v 2. členu pogodbe o EU, in sicer da unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. In te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost oziroma enakopravnost žensk in moških. Madžarska in Poljska pa se s svojimi dejanji v okviru te Evropske unije vedno bolj oddaljujeta od teh temeljnih vrednot vladavine prava in pa vrednot EU, čemur je Slovenija kot članica zavezana s svojimi notranjimi in pa zunanjimi političnimi dejanji. Potrebno se je vprašati, kam vodi ravnanje Madžarske in tudi Poljske v okviru odnosa spoštovanja drugih držav članic EU, upoštevanja prava EU in pa spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin. Trenutno namreč, spoštovani, živimo v svetu, v katerem se še vedno soočamo s krizo covid-19 in sta medsebojno spoštovanje in solidarnost še tako bolj pomembna za ohranjanje teh evropskih vrednot. In v tistem trenutku, ko Evropska unija ne bo več držala skupaj, ne bo več delovala za skupno dobro državljank in državljanov, je po mojem mnenju obstoj takšne evropske skupnosti ogrožen. In k temu pa ravno resnično ne pripomore zadnje dejanje predsednika vlade Republike Madžarske, ki je ponovno objavil ta zgodovinski zemljevid velike Madžarske. Ne in zdi se, da bomo, če bomo takšna dejanja le mirno spremljali in se temu ne bomo pravilno odzvali kot država, da bomo nekako dopustili sosednji državi, da posega v našo suverenost. In našo suverenost, ki pa je v skladu z mednarodnim pravom, seveda morajo spoštovati. Na takšno objavo, ki seveda jo državljani in s tem tudi sam razumem kot nekakšno provokacijo s strani Madžarske, sta se odzvala slovenski predsednik Pahor in pa tudi hrvaški predsednik Milanović, ki pa jasno takšnim objavam nasprotujeta. Med drugim pa se je vlada, ki jo vodi Janez Janša, in prav tako zunanje ministrstvo, ki ga pa vodite vi, spoštovani minister, nista prav posebno odzvala. To vzbuja vprašanje, ali se morda s takimi ozemeljskimi provokacijami in dejanji strinjate.
Torej me tukaj vsekakor zanima:
Kakšno je vaše stališče, stališče zunanjega ministrstva in s tem Slovenije do takšnih dejanj predsednika Madžarske?
Nenazadnje pa smo eno takšno zadevo videli tudi v prejšnjem mandatu, na katero je bila sklicana tudi seja, in je doživela neodobravanje tudi nekaterih vaših sedanjih koalicijskih partnerjev … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala lepa.
Zdaj jaz vprašanja v tem vprašanju moram reči, da nisem zasledil, razen prvega dela predstavitve, kam vodi ravnanje Madžarske. Glejte, jaz nisem zunanji minister Madžarske. Mene zanima, kam vodi ravnanje Republike Slovenije. Mislim, da je to ključno za vse nas in da se ukvarjamo predvsem s tem, kaj se dogaja v Sloveniji. Glejte, ravno danes smo zvedeli, da je zaradi nekega, očitno izmišljenega članka, da naj bi nekdo iz Slovenske vojske na meji z Italijo s puškomitraljezom meril nekomu v glavo, postal skorajda mednarodni škandal. Si predstavljate? Zaradi domnevno izmišljenega članka. Namesto, da bi se ukvarjali s pravimi zadevami in potem nekateri, med drugim poslanci SD, to uporabljajo kot politično dejanje napada na tri ministre te vlade. Če se moramo o takih stvareh pogovarjati, brez da bi glavna tema bila, kaj je dobro za državljanke in državljane Republike Slovenije, potem je pravo vprašanje, kam vodi takšno ravnanje v Republiki Sloveniji.
Kar se tiče odnosov … / oglašanje iz dvorane/ Ali lahko?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Nemec, prosim za mir v dvorani.

DR. ANŽE LOGAR: Kar se tiče ravnanja z Republiko Madžarsko. Danes sem na to vprašanje že odgovarjal in sem že vse povedal. Tako da predlagam, da poslušamo eden drugega in da ne ponavljamo vprašanj, ki so bila že izpostavljena.
Pa bom še enkrat ponovil. Zdaj, predsednik vlade, prejšnji, preden je vrgel puško v koruzo, se je srečal s madžarskim predsednikom vlade. To je bil drugi njegov obisk, kamor je bil povabljen od sosednjih držav. In na tem obisku je jasno povedal, da to njegovo srečanje pomeni potrditev dobrososedskih odnosov, da sta predsednika vlade odnose med državama ocenila kot zelo dobre in tesne. Da je predsednik vlade Marjan Šarec poudaril, da kljub rastočemu trendu blagovne menjave med državama obstajajo številne dodatne možnosti za krepitev sodelovanja in da Slovenija v odnosih do Madžarske področje turizma uvršča med pomembnejše in obetavne panoge. To je govoril še oktobra 2019, nedavno tega, preden se je svet ustavil zaradi pandemije koronavirusa. Zdaj pa danes že iz dveh strank v opoziciji nekaj poslušam o tem, da naj komentiram kam vodi ravnanje Madžarske. In še hkrati napačno ocenjevanje, kaj je Ministrstvo za zunanje zadeve naredilo ob ravnanju oziroma objavljanju enega od tvitov predsednika madžarske vlade. Zelo dobro sem predhodno pojasnil, da poznamo politične in diplomatske metode branjenja ali pa uveljavljanja slovenskih interesov. V diplomaciji je potrebno uporabljati diplomatske metode. Če moji predhodniki ob podobnih vprašanjih ali pa, kot vi pravite, provokacijah, niso uporabljali diplomatskih poti, smo jih tokrat uporabili. Smo jih tokrat uporabili. Kot sem slišal, je tudi veliko predstavnikov političnih strank uporabilo politične metode oziroma politične poti, diplomacija pa pač uporablja tisto, kar ji je na voljo. Lepo sem razložil tudi že prehodno, da ima v diplomatskih odnosih diplomacija različne ravni reagiranja. Eno od njih smo tokrat uporabili, o tem pa seveda nismo obveščali javnosti. Za razliko od prejšnjega zunanjega ministra, ki pa ni nobene od možnih poti, je pa javno zato, da bi bili verjetno vi zadovoljni, ubral politično pot. Za zunanjega ministra pa, oprostite, tovrstna pot ni pravilna. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Minister, hvala.
Zdaj jaz ne vem, ali vi ne poslušate, ampak jaz sem jasno povedal, kakšno je moje vprašanje. In sicer, da me zanima vaše stališče oziroma stališče zunanjega ministrstva. Tukaj ste povedali, jaz imam tukaj vaš magnetogram iz prej, ja, ste povedali, da uporabljate tudi diplomatske poti.
Potem mi povejte:
Kakšno diplomatsko pot ste v tem primeru izbrali in kakšen je bil odziv?
Prej ste tudi govorili, da bi se lahko pogovarjali o stvareh, ki so dobre za Slovenijo. Ja, se strinjam, v Državnem zboru je marsikakšen dober predlog prišel s strani opozicije, pa ste ga prezrli. Tako da ne vem, če je to ravno stvar, o kateri bi se lahko pogovarjala.
Ste pa prej tudi poslanki iz Levice povedali, da nameravate pozorno spremljati dogajanje z vsemi našimi sosedami in seveda se s tem vsekakor lahko strinjamo. A vendar, kolikor jaz vem, v vladnih prostorih visijo tudi takšni zemljevidi zgodovinski Slovenije, a jih nikoli nismo objavljali na tak način, Madžarska je to sedaj storila že tretjič. In zato se tukaj postavljajo takšna vprašanja, o katerih sem vaš spraševal. Prav tako vemo, da je madžarski parlament v času covida, te krize, sprejel politično izjavo, da nasprotuje pristopu Madžarske h Konvenciji sveta Evrope, katere namen je preprečevanje in boj priti nasilju nad ženskami in družinskim nasiljem. Potem je na dan, ko je Madžarska vlada prevzela pristojnosti v parlamentu, sprejela zakonodajo, s katero so začeli s kazenskimi ovadbami državljanov, ki so na primer podali le komentar zoper vlado na spletu in tako dalje in tako dalje. Zato se v tem sklopu seveda porajajo vprašanja o spoštovanju nekih temeljnih vrednot, ki pa so jim članice Evropske unije zavezane. Minister, zdaj prosim, da mi odgovorite na ta vprašanja. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala.
Še enkrat, kot minister za zunanje zadeve Republike Slovenije bom izpolnjeval vse, kar je v moji moči, da na področju zunanje politike zastopam interese Republike Slovenije. Nekatere od teh interesov sem prej prebral v sporočilu za javnost Vlade pod nekdanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ki izhaja tudi iz strategije zunanje politike. Verjamem, če je pač v vaši stranki to veljalo kot primarni cilj in ustrezen cilj pred 13. marcem 2020, lahko enako velja tudi po 13. marcu 2020. Večinoma diplomacija ne reagira, kadar reagira, na očeh javnosti, ampak to opravi preko svojih diplomatskih kanalov. Prej sem že povedal, kakšne možnosti ima, bodisi da se pokliče veleposlanika tiste države po telefonu, bodisi da se povabi veleposlanika v prostore ministrstva, bodisi da se veleposlanik države zglasi pri zunanjem ministrstvu tuje države, bodisi da se sliši oziroma da se pokliče na ravni državni sekretar, bodisi da se pokliče na ravni ministrov za zunanje zadeve. Te ukrepe se ponavadi stopnjuje glede na odnose, ki se pri tem pojavljajo. Kot sem rekel, večinoma se o tem ne sklicuje novinarskih konference in obvešča javnosti iz preprostega razloga, ker so te metode učinkovitejše in bolj uporabne oziroma imajo večji učinek, če se jih upravlja po diplomatskih kanalih.
Govorili ste o zemljevidih, ki visijo. Slovenci imamo Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel iz leta 1864. Otroci se iz njega učijo v šolah, je dokument svojega časa in če ga boste vi objavili na svojem Twitter profilu, ne verjamem, da bo kakšna država tako odreagirala, kot pričakujete, da bo o vsaki reakciji javno odreagiralo Ministrstvo za zunanje zadeve. Še posebej pri posameznih delih, ki so del naše zgodovine.
V tem pogledu lahko povem samo še to, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve v vsakih zadevah ravnalo odmerjeno in na podlagi tega, kakor bo situacija to zahtevala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Minister prosim, če se izklopite.
Poslanec imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala predsedujoči.
Preden podam svojo zahtevo za postopkovno, mi dovolite eno kratko analizo tega odgovora.
Moram vam priznati minister, jaz se strinjam, vi ste odličen retorik in tako nekako smiselno ste tudi zapakiral ta vaš odgovor, ki ga pravzaprav niste podali. Spraševal sem vas glede na to, da ste mi povedali, da ste odgovorili diplomatsko, kako diplomatsko in kakšen ukrep je to sprožilo. Tega odgovora nisem dobil. Bi se pa navezal še na nekaj, kar ste prej omenil, pa sem pozabil glede tega dogodka na meji z vojsko in našega zunanjepolitičnega morebitnega konflikta med Italijo in Slovenijo, ki se sedaj vrti po medijih. O tem se bomo verjetno še pogovarjali, kaj je res in kaj ni. Vi ste verjetno danes o tem debatirali. Imam pa občutek, da ni bila takšna zadeva nikakor sklicana zgolj zaradi všečnosti, ampak kolikor jaz vem, so o tem govorili tudi v italijanskem parlamentu. Tako da verjetno zadeva vseeno ni tako za lase privlečena, ampak, kot pravim, se bomo o tem najverjetneje še pogovarjali. Strinjam se tudi z vami o spoštovanju strategije zunanje politike Slovenije, seveda, zato jih imamo.
Nenazadnje pa morda glede na ta, pa ne bom zdaj rekel neodziv, ker pravite, da ste se diplomatsko odzvali, ampak na ene takšne zadeve, pa morda na nekatere sporne odzive, ki vam jih v tem mandatu tudi očitamo v opoziciji, se moramo v delovanju zunanje politike in takšnih zadev, morda tudi o strategiji zunanje politike v Državnem zboru pogovoriti. Zato, predsedujoči, prosim, da v skladu s poslovnikom o takšni razpravi glasujemo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Postopkovno, Matjaž Nemec, izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.
Jaz sem se moral odzvati na to nerazumno interpretacijo ministra za zunanje zadeve, ko je dejansko, ne glede na to …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kakšen je vaš postopkovni predlog?

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Dovolite, imam svojo čas, da obrazložim …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Lahko, če vam ga bom dal …

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Prosim ne posegajte, mam tri minute časa, bom povedal vse in ne me prekinjati.
Gospod minister se je dotikal vprašanja, o katerem danes piše italijanska Ansa, to je tiskovna agencija, in to je problem ministra za notranje zadeve. Dovolite mi, da preberem: »Zaradi dogodka se je prah dvignil tudi v Italiji. Poslanka iz vrst demokratov Deborah Serracchiani je sporočila, da je v povezavi z novicami o skrb vzbujajočih dogodki na meji med Italijo in Slovenijo, na kratko že obvestila zunanje ministrstvo, zunanjega ministra Luigija Di Maia, pa bo pozvala, naj od slovenske vlade«, torej od ministrstva, torej od ministra Logarja, »zahteva pojasnilo o vseh vidikih tega dogodka, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega, kakšen je postopkovni predlog? Kje je bil v tem primeru kakšen poslovnik?

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Imam svoj čas, spoštovani predsedujoči, ne zlorabljati …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Opomin. Opomin vam dam zdajle …

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Zlorabljate svoj položaj. Moj postopkovni predlog je …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Še en opomin. Vzel vam bom besedo.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Glede na to, da niste odreagiral na … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: To ni škandal to. Lahko vas prekinem, če ne govorite o kršitvi Poslovnika. Postopkovni predlog je povezan s kršitvijo Poslovnika. / oglašanje iz dvorane/ Postopkovni predlog je povezan s kršitvijo Poslovnika. / oglašanje iz dvorane/ Lahko ti vzamem besedo. Nič ni to res. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne bo več, ker ni bilo, prišlo do nobene kršitve Poslovnika. / oglašanje iz dvorane/
Postopkovno. Kdo želi? Gospod Prebil, izvolite, samo povejte, samo povejte prosim, kateri člen Poslovnika je bil kršen. Saj vam dam besedo. / oglašanje iz dvorane/ Minister je odgovoril. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Nemec … Poglej… / oglašanje iz dvorane/ Ali se lahko odstraniš s te seje. Izvoli. Prosim, da zapustite to sejo. Pri tej točki dnevnega reda ne sodelujete več. / oglašanje iz dvorane/ Ne boste ga.
Naslednji je na vrsti gospod Brane Golubović.
Brane Golubović, izvolite, imate besedo.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Predsednik, jaz bi vseeno, da se ta stvar uredi, no, saj smo prišli do konca …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Imate besedo, izvolite, za poslansko vprašanje.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Jaz se odpovedujem, hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: V redu, potem naslednji.
Naslednja je Jerca Korče. / oglašanje iz dvorane/ Naslednja je poslanka Jerca Korče, ki bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku. Poslanke ni.
/ oglašanje iz dvorane/ Kolega Nemec, prosim, da ne žalite. / oglašanje iz dvorane/ Ne žalite, lepo … / oglašanje iz dvorane/ Normalen? Od kdaj pa ste vi zdaj zdravnik za določitev, kdo je normalen, pa kdo ni? / oglašanje iz dvorane/
Naslednja postavlja poslansko vprašanje poslanka Andreja Zabret ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite, imate besedo.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Minister za finance, imam vprašanje za njega. 9. člen, nedavno sprejetega Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 omogoča, da lahko banka še pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu uredbe SID banki ponudi odkup svojih terjatev do kreditojemalcev, v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Na seji Odbora za finance in kasneje ponovno na seji Državnega zbora sem vam postavila vprašanje, minister, zakaj bi banka prodajal terjatve pred nastopom neplačila in zakaj bi jih SID banka sploh odkupovala. Vaš odgovor je bil, da je potrebno skrbeti tudi za stabilnost finančnega sistema v prihodnosti. S tem se seveda strinjam, a ocenjujem, da taka pavšalna navedba ne odgovori mojemu vprašanju v zadovoljivi meri.
Zato vas ponovno sprašujem:
Zakaj bi SID banka terjatve odkupovala, še preden nastopi dogodek neplačila?
Kakšne so varovalke, da se v primeru SID banke ne bi zgodil podoben scenarij kot v primeru DUTB, ko naj bi se v začetku njenega delovanja nekatere terjatve pod ceno prodale povezanim osebam?
V predlogu omenjenega zakona nismo našli nobene varovalke, ki bi ščitila pred takimi prodajami, smo pa našli člen, ki bo Vladi omogočil imenovanje novih nadzornikov SID banke, čeprav to ni stvar interventne zakonodaje. Zato vas sprašujem:
Ali mislite to urediti v bližnji prihodnosti, in to na način, kakor je na primer urejeno v zakonu, ki ureja delovanje DUTB?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovana poslanka, hvala za vprašanje.
Prenos teh terjatev med poslovno banko in SID banko je urejen v uredbi, uredbi, ki je dejansko izšla na podlagi tega zakona. V tej uredbi je natančno določeno, kateri so tisti postopki, ki so potrebni, da ne bi prišlo do situacij, katere ste tudi sami nakazali, situacije, po katerih bi lahko prišlo tudi do neke terjatve, ki ne bi bila pregledana z vseh strani, ki ne bi bila pregledana s strani SID banke, poslovne banke in tako naprej. Skratka, tukaj je dejansko varovalka v tej uredbi in je točno določeno, kako poteka ta prenos. Je pa seveda res, da pri prenosu teh terjatev, če bi prišlo z poslovne banke na SID banko, je seveda potem tukaj še poroštvo države in ravno zaradi poroštva države je pomembno, da so ti postopki točno določeni.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, minister, za odgovore.
Moram reči, da te uredbe ne poznam, tako da ne vem točno, kaj v tej uredbi je vključeno. Si jo bom pridobila, da vidim. Ampak nas je že v samem zakonu v 9. členu zmotilo ravno ta člen, kjer piše, da banka lahko ponudi odkupi svojo terjatev. Zato smo tudi v LMŠ takrat vložili amandma, da se mora kreditojemalec s ponudbo za njegove terjatve strinjati, ker bi bila s tem mogoče tudi ena dodatna varovalka. Amandma je bil sicer na odboru zavrnjen. Ker v bistvu ne bi radi, da bi prišlo do situacije, če se spomnimo, da se nam ponovi zgodovina s preteklo bančno sanacijo, ko smo državljani brez lastne volje vložili v banke 5 milijard, bi res radi, da se ne zgodi, da bi SID banka postala slaba banka in pristanišče za slabe terjatve. Kljub temu, da pravite, da je ta uredba, ki naj bi vse to preprečevala, bi predlagala splošno razpravo v skladu s poslovnikom, kjer bomo lahko o teh stvareh razpravljali in razčistili o odprtih vprašanjih. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej sprašujem ministra, če želi odgovoriti na vprašanje, ker postopkovni del še ni bil na vrsti.
Izvolite minister.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Jaz bi odgovoril samo to, da je to tista uredba, spoštovana poslanka, o kateri ste že v prejšnjem vprašanju veliko govorili, tudi o tem, da je bila na nek način prekasno izdana po vašem mnenju, čeprav jaz mislim, da ne in da tudi zakon že to omogoča. To je tista uredba, ki ste jo vi sami že omenjali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želite postopkovni predlog še, kolegica poslanka?

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, saj sem ga že dala, da si želim splošno razpravo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Dobro. Potem bo Državni zbor o vašem predlogu za razpravo o odgovoru ministra odločal v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.
Poslanka Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Gospod podpredsednik, 78. člen Poslovnika ste prekršili in grozljivo je, kako si vi demokracijo predstavljate, pa ne bom o tem. Tudi to, da ministra Počivalška ni tukaj…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospa poslanka, o kršitvi Poslovnika odloča tisti, ki predseduje. Prosim, da postavite poslansko vprašanje.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Gospoda ministra Počivalška ni tukaj, čeprav je ura 22.10 in 10 sekund. Domnevam, da sedaj nima več službenih obveznosti, zato mi je žal, da ga ni tukaj. Ne glede na to, sama sem mu 14. 5. poslala pisno poslansko vprašanje o odprtju fitnesov. Nanj še nisem dobila odgovora. Zato danes ponovno to sprašujem. Od 23. maja dalje so dovoljena prostočasna športna vzgoja otrok, mladine, športna vzgoja otrok, mladine, usmerjeni kakovostni šport, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov, športna rekreacija, šport študentov in šport starejših, ni pa dovoljeno športanje v fitnesih. V ta odlok tudi niso vključeni fitnes centri in podobni centri, to so wellnessi in bazeni, čeprav je svetovalna skupina pod vodstvom Bojane Beović predlagala odprtje fitnes centrov v okviru trenutnega paketa pod podobnimi pogoji, ki veljajo za fizioterapijo, in ob upoštevanju navodil NIJZ. Državni sekretar je na moje izrecno vprašanje na 11. seji Odbora za izobraževanje pojasnil, da še vedno veljajo omejitve za fitnese, ki svojo dejavnost izvajajo kot društva, za ostale fitnese, ki pa svojo dejavnost izvajajo kot pridobitno dejavnost, torej kot gospodarske družbe, pa je to v pristojnosti MGRT in oni o tem ne morejo odločati. Njegov odgovor je seveda sprožil vrsto vprašanj in nejasnosti tako med organizatorji vadbe in pa seveda trenerji in vsemi vadečimi, kar je res zelo nenavadno, če tisti fitnesi, ki so organizirani kot društva, lahko delujejo, tisti, ki so pa organizirani kot espeji ali deooji, pa ne. Pa razumi, kdor more, to v tej Sloveniji. Ampak potem je Slovenska fitnes iniciativa pripravila smernice oziroma priporočila za upoštevanje ob ponovnem zagonu športno-rekreativnih centrov po vzoru iz tujine. Poslali so jih tudi na NIJZ.
Zato spoštovanega gospoda ministra na tem mestu pozivam, da naj takoj odpre fitnes centre tako, kot se je to zgodilo tudi v tujini, in da naj zelo konkretno, če bi seveda bil tukaj bi lahko odgovoril, zakaj pravzaprav tega še ni predlagal Vladi, ker bi to že lahko storil.
Meni enostavno ni jasno, kako je mogoče, da so fitnes centri še vedno zaprti, čeprav je dovoljeno vse ostalo in čeprav vsi vemo, da športno-rekreacijska dejavnost pravzaprav zelo oblikuje in pomaga pri psihofizičnem razvoju zdravja državljanov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo sprašujem vas, želite na naslednji seji ustni odgovor ali pisni?

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Jaz bi želela ustnega, pa upam, da bo do takrat že to mimo, ko se bomo o tem spet pogovarjali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Dobro, hvala lepa. Boste dobili priložnost, da dobite ustni odgovor na naslednji seji.
Poslanec Jože Lenart bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Spoštovani minister, Slovenija zamuja s spremembami na področju zakonodaje glede merjenja izpustov CO₂ pri novih vozilih. Mimogrede, vlada Marjana Šarca je v razpravo dala ta zakon v januarju, vendar potem zaradi odstopa nismo nadaljevali. Protokol o testiranju emisij vozil WLTP je v veljavi že več kot leto dni, država pa še ni uspela prilagoditi DMV aktualnim izpustim CO₂ vozil, ki nastajajo v realnih razmerah, in za obračun davka še vedno obračunava stari cikel NEDC, po katerem so izpusti veliko manjši, saj so jih merili v laboratorijih in ne v realnih razmerah na cesti. Če bo z novim letom v veljavi še stari zakon, bo zaradi novih WLTP pravil o merjenju emisij po napovedih kupec novega avtomobila kmalu to močno občutil na svoji denarnici, saj se bodo vozila podražila. V začetku leta je bil v javni razpravi predlog novega načina obračunavanja davka na motorna vozila, ki bi upošteval zgolj okoljske standarde. Predlagane rešitve bi omogočile, da bi se, ko bodo kupci hitreje in lažje odločili za zelena vozila, medtem ko na primer dizli, ki precej bolj onesnažujejo, ne bi bili več tako privlačni. Predlog bi tudi ukinil davek na luksuzna vozila, s čimer bi se država lahko obetala dodatne davčne prilive.
Spoštovani minister, glede na to, da s spremembo zakonodaje že pošteno zamujamo in da bi v primeru, da z nastop novega leta še vedno velja obstoječa zakonodaja, to pošteno udarila po denarnici lastnike avtomobilov vas sprašujem:
Kdaj nameravate v obravnavo poslati novelo Zakona o davku na motorna vozila in kakšne bodo njene poglavitne rešitve?
Ali bo zakon vseboval take rešitve, da se bodo kupci za to lažje odločali za nakup čistejših vozil, kot so električna, hibridna in vozila na zemeljski plin?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo in hvala lepa za vprašanje.
Res je, v javni razpravi je bila obdavčitev na motorna vozila. Ta javna razprava je zdaj končana. Prišel je virus, zato smo začasno prekinili s tovrstnimi pripravami zakonodaje. Vsekakor bomo s tem nadaljevali. Imamo v načrtu seveda med drugim analizo celotnega davčnega sistema in na podlagi te analize dati ustrezne rešitve. Vsekakor je tukaj prioriteta na tem, da se zagotovi čim večja možnost nakupa s takšnimi ali drugačnimi ukrepi tistih vozil, ki prispevajo k čistejšemu okolju.

PREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala za odgovor.
Kljub temu bi želel bolj jasen odgovor:
Kdaj se pričakuje novela, ali še v letošnjem letu glede na zakonodajo, ki jo od nas tudi Evropska unija zahteva, ali bomo sledili tem rokom?
Prosim.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Predvidevam, da če ne bo prišlo do večjih zapletov ali nesorazmerij pri tovrstni zakonodaji, da se bo takšna zakonodaja pripravila v drugem polletju tega leta in bo seveda potem tudi v razpravi v Državnem zboru.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dobro, potem prehajamo naprej. Kot zadnja bo postavila ustno poslansko vprašanje poslanka Violeta Tomić, in sicer ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.
Pred kratkim smo imeli sejo Odbora za kulturo, kjer smo obravnavali reševanje problematike žurnalizma, malih radijskih postaj in televizij s statusom posebnega pomena. V razpravi smo se dotaknili pomembnosti pluralnosti medijskega prostora za demokratično družbo. Toda nikakor se nismo mogli znebiti občutka, da gre tokrat zaradi opustitve sistemskih ukrepov na tem področju za poskus podreditve ali celo ukinitve vseh kritičnih medijev, ki tej vladi ne pišejo ravno hvalospevov. Trenutna oblast se močno zaveda vrednosti in pomena medijev, saj že leta gradi lastno medijsko mrežo, ob vsakokratni zasedbi oblasti pa smo priča velikim posegom v medijsko svobodo in lastništvo. Ravno zaradi vsega navedenega nas zelo skrbijo napadi na javni zavod RTV. Priča smo diskretizaciji novinarskega dela, pozivom k neplačevanju članarine, širjenju vpliva v programskem in nadzornem svetu, kadrovskim apetitom in tako naprej. Prva Janševa vlada je naredila grob poseg v svobodo javne RTV Slovenija, saj je Zakon o RTV spremenila tako, da je spustila vanj politiko in tako je postala javna RTV plen vsakokratne oblasti, ki želi vplivati na zaposlitve, program in usmeritve. To je nedopustno, saj na račun politikantov svoj prostor izgublja stroka. Vsebinski in upravni odbor, upravni nadzor je v rokah politike in ne stroke in civilne družbe, kot bi za resnično neodvisnost moralo biti. Absurdno je, da ravno tisti, ki TV Slovenija očitajo politizacijo, hkrati ves čas skrbijo za popoln nadzor upravljanja RTV Slovenija in s svojimi postopki in članstvom v imenovanjih v Nadzorni svet in Programski svet. Skratka, vsi si želimo neodvisno in kvalitetno javno RTV Slovenija.
Zato me zanima, gospod minister:
Kako bo Vlada s takšnim načinom delegiranja depolitizirala RTV Slovenija in ji zagotovila večji vpliv civilne sfere in javnosti v strokovnih združenjih?
Katere urgentne predloge za razrešitev tega problema predlaga Vlada?
Kako in na kakšen način bo ta vlada ta pereč problem rešila?
Hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Gospa poslanka je navrgla celo vrsto problemov, ki naj bi ogrožali javno RTV. Govorila je o opustitvi sistemskih ukrepov te vlade, napadih na RTV, diskreditacijah, na željo po neplačevanju prispevkov, kadrovskih apetitih in teh stvareh. Jaz osebno teh stvari ne poznam in jih tudi ne vem in bi bilo morda dobro slišali konkretne probleme ali konkretne zadeve v zvezi s tem, potem bi seveda lahko kaj bolje odgovoril. Šlo naj bi za grob poseg v RTV in da je Janševa vlada spustila politiko v javni servis takrat, ko je dala nov zakon. Tisti zakon je bil v času, ko sem bil jaz minister v prvi vladi gospoda Janeza Janše v letih 2004–2008. In to je bil zakon, ki je bil narejen po vseh, kako bi rekel, normah takratnega demokratičnega razmisleka o tem, kaj je javna televizija, saj je imelo kar 26 članic Evropske unije podoben ali tak zakon in ni bilo nobenih pripomb na to. Torej ne poznam zakona, kjer ne bi pravzaprav preko političnih najširših družbenih teles, kot so parlament, delegirali nekatere člane v tak svet, programski, če hočete, ali pa v nadzorni svet. Tako da v tem nobenih problemov ne vidim.
Avtonomija televizije RTV Slovenija se kaže iz več vidikov. Predvsem je finančna avtonomija Radiotelevizije Slovenijapopolna , saj s prispevki dobi okoli 126 milijonov evrov na leto. Potem imate od tega, od 126 milijonov evrov celotnih prihodkov, lahko specificiram po posameznih deležih, tako da je v RTV Slovenija v zvezi s tem popolnoma avtonomna. Zagotovljena je torej finančna avtonomija in tudi za delovanje same Radiotelevizije Slovenija je izjemno dobra finančna podstat, ki zagotavlja ustrezno uredniško in pa seveda novinarsko avtonomijo. Tako da tu imajo seveda vso prosto pot. Rekel bi celo, da gre ta pot tako daleč, da se več ne ve, da je avtonomija vezana tudi na odgovornost in se ta odgovornost ob tej avtonomiji, tej samozavesti, ki jo Radiotelevizija Slovenija izraža skozi različne programe, predvsem informativne, pravzaprav popolnoma izgubilja in prihaja do tega, da je seveda moč opaziti in tudi dokazano že z več strani, da gre za popolno pristransko poročanje te radiotelevizije in da se intenci zakona v zadnjih 10 letih ni sploh v ničemer sledilo in upoštevalo pravzaprav tisto, kar zakon predvideva, da mora biti programski svet uravnotežen. S tem bi se naj ta avtonomija pravzaprav izrazila tudi v tej odgovornosti. Ta odgovornost se seveda izgublja tudi v tem, da je novinar pravzaprav lahko vsak človek, tudi če nima ustrezne izobrazbe. In na RTV imamo pravzaprav prav pahljačo tega, da imamo ljudi od neprimerne izobrazbe do ljudi z doktorati, kar ni nič slabo seveda, ampak pri nastopanju in izražanju tega se je povsem izgubil vsakršni kriterij in je prišlo do popolne samovolje. Tako da je ta avtonomija izražena tako, da je nastal en obrambni mehanizem na RTV Slovenija, ki se je pravzaprav odpovedal odgovornosti do dela, hkrati pa se izgovarja na avtonomijo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.
Zanimivo je, minister, da govorite o avtonomiji, samozavesti in pristranskem poročanju ob tem, da imate tajnico informativnega programa, ki pod psevdonimi tvita in je zagreta članica vaše stranke SDS. Pa nič narobe s tem, vendar sovražni govor, ki ga pod psevdonimom proizvaja, je nedopusten. Veste, jaz sem veliko časa delala na javni RTV in takrat nisi mogel niti otroške oddaje voditi, kaj šele politične, če si bil član kakšne stranke. Zdaj je to zaželeno. In zdaj si delijo ta plen in se prepirajo med seboj, in to je nedopustno.
RTV očitate tudi neracionalno trošenje denarja, ob tem pa nobena vlada tudi doslej pred vami ni izpolnila svojih zavez. In prispevek, RTV prispevek je enak od leta 2012. S tem, da je javna RTV zaposlila vse prekarne sodelavce, digitalizirala in revitalizirala filmski arhiv in seveda je s tem oslabila materialno podstat za programske vsebine. Tudi zakonski dvig plač v javnem sektorju je vsem proračunskim porabnikom doslej uredila Vlada, razen RTV Slovenija, ki je to morala reševati s svojimi sredstvi. In oba organa nadzora upravljanja RTV Slovenija govorita ves čas o neracionalnem trošenju naročniškega denarja, tako da bi ljudi ja odvrnili od nacionalke. Oba pa namerno zavajata javnost, da se je RTV Slovenija znotraj obstoječih sredstev in brez pomoči države ves čas morala reševati sama.
Res vas sprašujem:
Kako mislite to vrzel zapolniti in kako mislite ta problem zdaj rešiti v vašem mandatu?
Prosim.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Ne vem, če mora minister rešiti nekaj, kar se proglaša za avtonomijo. Tukaj je treba zdaj pristojnosti ločiti. Če mislite, da je ministrstvo samo žakelj, ki nekomu daje in nima nikomur pri ničemer nobene besede, potem se seveda kaj takega ne da. Govorite o tajnici na RTV, ki nekaj tvita, poslušajte, to je argument, ki je šibak v primerjavi z enim kolosalnim velikim organizmom. Torej jaz tega niti ne vem, ker tvitov niti ne berem niti sam ne tvitam. Ampak tak primer, marginalen, dajati v kontekst pravzaprav neke inštitucije, ki ima 2 tisoč 200 ljudi zaposlenih in ima več zaposlenih kot ena petina občin v celi državi, je pa pravzaprav res izredno slab primer.
Imate Nadzorni svet, Programski svet, ki je direktorja želel zamenjati že lansko leto ali predlanskim, nekaj takega. Torej ne vem, kaj imam jaz s tem, to bi morali urediti pravzaprav vi poslanci ali pa apelirati, če mislite, da vam to spada v to vaše področje. Sicer pa ne vem, kako naj jaz rešim ta problem, pravzaprav, če je ta institucija avtonomna in skrbi za kaotično znanje in za neprofesionalnost tam delujočih novinarjev, s tem, da omogočajo pravzaprav ljudje različnih znanj in različnih izobrazbenih stopenj pravzaprav to, da lahko svoja lastna mnenja izražajo, mene kot gledalca njihova osebna mnenja niti malo ne zanimajo. Profesionalnosti manjka tej hiši, velika profesionalnost, ki se jo pa da seveda jasno definirati. Sam ne morem tega reševati, mi je pa direktor te inštitucije poslal pravzaprav prošnjo, da naj mu povrnem stroške 70 tisoč evrov, približno, za razkužila, ki jih porabil v zadnjih dveh mesecih. Če je to pravzaprav način komunikacije, potem s takim človekom nimam kaj komunicirati in naj ohranja svojo avtonomijo, kot jo želi in kot misli, da je prav. Mislim pa, da bo treba prej ali slej to televizijo urediti z določenimi spremembami, ki bodo to institucijo postavile v polje, bi človek rekel, neke demokratične, normalne, avtonomne institucije, ki spoštuje profesionalnost dela na najvišji ravni, za kar se pa zahteva seveda izobrazbo in pa določeno distanco, ki jo nudi visoka profesionalnost, ki je lahko posledica samo velike vednosti, izobrazbe in odgovornosti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Seveda zahtevam razpravo o ministrovem odgovoru, kajti vi se obnašate, kot da delite svoj denar. »Ne bom jim dal, zdaj pa on mene prosi, da mu dam za neka razkužila.« Mislim, oprostite, minister, in odhajate, poslanka še vedno govori z vami. Prosim, da se tako ne obnašate … / oglašanje iz dvorane/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim, gospod minister.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Skratka, financiranje in avtonomija ne gresta narazen eden od drugega. Vi financirate neodvisno javno RTV, ker ste minister za kulturo, ki financirate javne inštitucije z javnim denarjem ne z vašim in ne s strankarskim. In naj vam dam argument tudi RTV Slovenija je za nakup tehnologije in za zagotovitev ustreznih prostorov za revitalizacijo filmskega arhiva, za katerega res profesionalno skrbi. Vi gledate samo vaš interes, ampak javni interes je filmski arhiv, in je vložila svoja redna programska sredstva in s tem seveda je siromašila vsakoletni programski načrt in zavoljo tega je seveda v prihodnje v nevarnosti redni program in ohranitev narodovega bogastva, kar je izjemno pomembno in kar bi moralo vam kot ministru biti resnično velika skrb, ne pa da se obnašate kot užaljen otrok in se presedate in ne odgovarjate na naša vprašanja. Zavedati se moramo, da je javna RTV naše bogastvo, naše skupno bogastvo. Nikakor ne moremo dovoliti, da postane plen ambicij po moči nekih vsakokratnih oblastnikov, in tile zdajšnji imajo res veliko voljo do moči. Edina televizija je, ki nam lahko nudi kvaliteten kulturno-umetniški program in tudi regionalni program in otroški program in zabavni program, tudi informativni, dramski in podobno. O tem se pogovarjava in ne o tem, ali bo vaša ali bo naša. In pravite, da skrbi za neprofesionalnost novinarjev. Vas skrbi samo, da bodo lepo govorili o Janezu Janši, nič drugega. Ampak regionalni programi, kmetijski programi, programi za invalide, briga vas, za otroke – otroški program ima nacionalka najbolj kvaliteten, vedno ga je imela. Vse to je vezano na programska sredstva, spoštovani minister Vasko Simoniti. In naloga naše javne RTV nikakor ni tekmovanje s komercialnimi, predvsem pa ne strankarskimi televizijami in služenje raznim levo-desnim ideologijam. Zato je pomembno politiko čim prej spraviti ven iz Programskega in Nadzornega sveta ali, kot ponavadi rečemo, javno RTV je treba odgrimsati, ker vemo, kdo si je ta zakon takrat naštimal. In zato me zanima, res želim o tem razpravljati, kako boste delovali, da ne boste popolnoma uničili javne RTV. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.
Izčrpali smo listo postavljavcev poslanskih vprašanj. Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.
S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 27. maja 2020, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 17. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Lahko noč!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. MAJA 2020 OB 22.34.)