Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 13. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti mag. Matej Tonin in mag. Meira Hot do 10.30.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina vseh 90 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Gospe poslanke in gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 15. seji 6. novembra letošnjega leta kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. V dopolnilni obrazložitvi je predlagatelj predloga zakona poslanec Golubović predstavil cilj in namen predloga, ki predvideva znižanje obdavčitve knjig in drugih publikacij s sedanjih 9,5 na 5 %, ter poudaril, da je predlog zakona podpisalo vseh 90 poslank in poslancev. V nadaljevanju je predstavil vsebinske rešitve v predlaganih amandmajih odbora, ki so dobile široko politično podporo. Glede predloga zakona je menil, da bo znižana stopnja davka na dodano vrednost za knjige in publikacije olajšala delo tistim, ki se ukvarjajo s tem poslovnim področjem. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je v svojem mnenju opozorila na problematiko prepogostih sprememb, tudi novouveljavljenih rešitev v predpisih, saj to vpliva na pravno varnost. Glede dobave blaga je opozorila na direktivo Sveta Evropske unije, iz katere izhaja, da sta dobava digitalnih publikacij na fizičnih nosilcih in elektronska dobava primerljivi. Državna sekretarka Ministrstva za finance je pojasnila mnenje Vlade, ki predlogu zakona ne nasprotuje, in ob tem opozorila na javnofinančni vidik predlaganega znižanja davka, saj je DDV največji davčni vir financiranja proračuna. Predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je povzel pisno poročilo, v katerem komisija predlog zakona podpira.
V razpravi je bila izražena podpora članic in članov odbora predlogu zakona, saj je znižanje davčne stopnje z 9,5 % na 5 % korak v pravo smer. Izpostavljena je bila pomembnost celotne obravnave področja kulture, krepitve slovenskega jezika ter pomembnost bralne kulture in s tem razvijanja bralnih veščin. Nekateri so menili, da bi moral biti dolgoročni cilj ničelna stopnja davka za knjige, kot je nekoč tudi že bila. Nadalje so bila izpostavljena vprašanja glede možnosti zlorab pri opredelitvi dobav blaga in glede razločevanja oglasnih vsebin od strokovnih vsebin. Nekateri člani so izrazili pomislek, ali bo znižana davčna stopnja tudi povzročila znižanje maloprodajnih cen knjig, ter izpostavili vprašanja znižanja davčnih stopenj tudi za nekatere druge dobrine, med drugim za oskrbo s pitno vodo. Postavljeno je bilo vprašanje, katere države članice Evropske unije imajo tri različne davčne stopnje. Med razpravo in po njej je državna sekretarka odgovorila na zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, Desus, SAB, SNS in Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti k 4., 5. in 6. členu predloga zakona in jih sprejel. Odbor je v skladu z osmim odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in sprejel naslednja predloga za amandma odbora, in sicer k 2. členu in k Prilogi številka 4. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki Ministrstva za finance Nataliji Kovač Jereb.
Izvolite.

NATALIJA KOVAČ JEREB: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Poslanci s prvopodpisanim Branetom Golubovićem so Državnemu zboru predložili Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Cilj predloga je uvedba druge dodatne nižje stopnje davka na dodano vrednost v višini 5 % za dobave tiskanih knjig, časopisov in periodičnih publikacij, od katerih se po trenutni uveljavitvi plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Predlagano znižanje stopnje davka na dodano vrednost po mnenju predlagatelja predstavlja korak k reševanju razmer, v katerih so se znašli tiskani časopisi, knjige in publikacije. Vlada predlogu zakona ne nasprotuje, ob tem pa v svojem mnenju o predlogu zakona izpostavlja predvsem javnofinančni vidik uveljavljanja dodatne nižje stopnje davka na dodano vrednost. Strinjamo se sicer lahko, da je javnofinančna situacija trenutno ugodna, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na temeljno načelo odgovorne javnofinančne politike. Javnofinančna politika temelji na spoštovanju fiskalnega pravila, hkrati pa je pomembno, da se v času gospodarske rasti le-te ne spodbuja z dodatnim nižanjem davčnih obremenitev, temveč z ohranjanjem splošne ravni obremenitve, zagotavljanjem ustvarjanja prihrankov, ki bodo v času krize omogočili izvajanje vseh javnih politik brez nepotrebnega krčenja obsega pravic. Treba se je tudi zavedati, da bo posledica uvedbe dodatne nižje stopnje v višini 5 % za predlagane dobave publikacij na fizičnih nosilcih povzročila izpad prihodkov z naslova davka na dodano vrednost v višini 8 milijonov evrov na letni ravni. Uveljavitev dodatne nižje stopnje v višini 5 % tudi za dobave elektronskih publikacij, kar se napoveduje s sprejetjem amandmaja, ki je bil napovedan že na Odboru za finance, bo pomenila še dodatnih 400 tisoč evrov nižjih prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost. Kot je Vlada sicer že večkrat poudarila, bi bilo treba razpravo o spremembi seznama dobav, ki so v Sloveniji obdavčene z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, oziroma razpravo glede števila nižjih stopenj primerneje opraviti po sprejetju reforme posodobljenega sistema davka na dodano vrednost z vzpostavitvijo dokončnega sistema davka na dodano vrednost za čezmejno trgovanje znotraj Evropske unije, v okviru katere je načrtovano tudi preoblikovanje okvira sistema stopenj davka na dodano vrednost.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada je glede na izpostavljene zadržke že povedala, da predlogu zakona ne bo nasprotovala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lepo dobro jutro vsem skupaj. Upam, da bo tudi dan dober. Spoštovani prisotni!
Pred sabo imamo stališče o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. V Slovenski nacionalni stranki ta predlog zakona ocenjujemo kot simbolično gesto vseh poslancev, da bi se pocenile knjige in druge publikacije. V mislih smo imeli tudi moderno generacijo, ki bere v elektronski obliki. Zavedamo se, da sprememba zakona ne bo nujno pocenila knjig. Če se bodo založniki tako odločili, bodo pač zvišali davčno osnovo in bo cena knjige enaka, le država bo pobrala manj davka. Določene raziskave kažejo, da ljudje premalo berejo. Osebno menim, da samo morebitno znižanje davka na knjige ne bo dovolj; ljudje bodo brali, če jim bodo knjige oziroma publikacije zanimive, ljudje bodo brali, če bodo imeli čas za branje. Dokler se bodo ljudje v Sloveniji po dve uri vozili v službo, osem ur delali pa še kakšno naduro in se potem še dve uri domov vozili, ne pričakujte, da bodo potem še brali doma. Zanimivo je, da predlog zakona podpira Vlada. Prvič, gre za delni, parcialni ukrep, nanaša se samo na knjige. Če že uvajamo nižjo davčno stopnjo, bi jo lahko uporabili tudi za osnovna živila, na primer kruh, mleko, sadje, jajca, zelenjava in druga osnovna živila. Danes stane kilogram kruha iz kamutove moke 6,80 evra. Naši ljudje si ob teh nizkih plačah sploh ne morejo več privoščiti kakovostne hrane. In drugič, Vlada pri vsakem predlogu zakona poudarja, da mora biti ukrep proračunsko nevtralen. V tem primeru gre za proračunsko negativen ukrep, to pomeni, da se vlada odpoveduje nekaj milijonom evrov pri DDV. Pa še nekaj, jaz nisem navdušen nad tem, da uvajamo novo davčno stopnjo pri DDV. Meni se zdi nesmiselno uvajati novo davčno stopnjo samo za eno vrsto blaga. Ta petodstotna davčna stopnja je pač konsenz 90 poslank in poslancev. Če bi bilo po moje, bi bile vse knjige, ki so napisane v slovenščini, oproščene plačila davka na dodano vrednost. Tudi na seji Odbora za finance je bilo slišati nekaj poslancev, ki so enakega mnenja; očitno pa večina ni za to.
V Slovenski nacionalni stranki bomo predlog zakona vsekakor podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Alenka Jeraj bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav!
Slovenija se uvršča med države z nadpovprečno visokim davkom na knjige in časopise. Podatki o časopisnem knjižnem trgu kažejo, da je v Evropski uniji med leti 2012 in 2016 naklada tiskanim dnevnim časopisom v povprečju padla za 21,2 %, v Sloveniji pa za kar 27,7 %. Prav tako je slabo stanje na področju slovenske knjižne produkcije, o čemer smo govorili tudi na eni od sej Odbora za kulturo. Od leta 1991 do 2011 je knjižna produkcija naraščala, od leta 2011 pa se je izdajanje slovenskih knjig zmanjševalo. Leta 2016 je izšlo 5 tisoč 319 slovenskih knjig, kar je 23,5 % manj kot sedem let prej, ko je izšlo največ knjig in brošur doslej. Torej spremembo sprejemamo prepozno. Mi smo na to vsaj nekajkrat opozorili in vložili zakon, ki je bil večkrat zavrnjen. V koalicijski pogodbi vlade Marjana Šarca je navedeno, da bo koalicija omogočila ničelno stopnjo DDV za knjige, tudi elektronske, in revije. Pričakovali bi, da bo na podlagi te zaveze pričela pogovore z Evropsko komisijo, da se spremeni direktiva Evropske unije oziroma dovoli izjemo, kjer je možna samo najnižja stopnja obdavčitve, to je največ 5 %. V resnici je bilo to samo zapisano v koalicijski pogodbi, ni pa bilo resničnega namena, da se to realizira. V letu in pol delovanja vlade nič v zvezi s to zavezo ni prišlo kot predlog v Državni zbor; pač pa smo sedaj poslanci predlagali, da se v sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV v Sloveniji uvaja posebna nižja, petodstotna stopnja DDV za dobave, vključno s knjižnično izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij. Na podlagi dopolnil na seji odbora se uvaja znižana stopnja tudi za elektronske knjige, časopise in publikacije.
Vlada se strinja, da bi sprememba stopnje DDV v smeri dodatne nižje stopnje v višini 5 % za publikacije na fizičnih nosilcih imela javnofinančni učinek, ki bi bil lahko še obvladljiv. No, ob enakih predlogih Slovenske demokratske stranke tega ni napisala, pač pa vsakokrat, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kako pomembno je, kdo kaj predlaga in da se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne motimo, ko opozarjamo, da so predlogi zavrnjeni samo zaradi predlagatelja, dokazujejo naslednja dejstva. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prvič vložili novelo zakona o DDV, v katerem smo med drugim predlagali znižanje stopnje DDV za knjige na 5 %, v prejšnjem mandatu, 16. 11. 2017. Določili smo dodatno, tretjo stopnjo DDV v višini 5 %, kamor smo uvrstili knjige, časopise, osnovne življenjske potrebščine, dobavo vode in elektriko. Poleg tega smo predlagali, da se ostali stopnji DDV, torej 22 in 9,5 %, vrneta na predkrizno raven na 20 oziroma 8,5 %. Takrat Vlada ni napisala, da bi nižja obdavčitev knjig imela javnofinančni učinek, ki bi bil lahko še obvladljiv, pač pa je napisala, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. In koalicijski poslanci, ki ste danes tako navdušeni nad znižanjem stopnje davka na knjigo na 5 %, ste takrat glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Nato smo zakon še enkrat ponovili čez mesec dni, 20. 12. 2017. Odgovor vlade enak – koalicijski poslanci proti. In ker smo pred letom in pol dobili novo vlado pod vodstvom Marjana Šarca, za katerega predvidevam, da ima malo več posluha za kulturo in knjige kot njegov predhodnik, saj izhaja iz kulture, smo ponovno predlagali spremembo zakona o DDV, tudi zato, kot sem rekla, ker je v koalicijski pogodbi vlade Marjana Šarca navedeno, da bo koalicija omogočila ničelno stopnjo DDV za knjige, tudi elektronske, in revije. Novelo zakona smo predlagali 4. 10. 2018. Tudi tokrat smo poleg znižanja DDV za nekatere druge storitve predlagali znižanje DDV za knjige na 5 %. Tudi tokrat nismo bili uspešni. Vlada je podala mnenje, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, in koalicijski poslanci ste glasovali za to.
V Poslanski skupini SDS podpiramo dobre rešitve, zato bomo zakon podprli. Si pa želimo, da v prihodnje ne bi bila podpora odvisna od tega, kdo kaj predlaga, pač pa da bi podpirali dobre rešitve. To je bistvo, da poslanci sprejemamo dobre rešitve, ne pa da je podpora odvisna od tega, kdo jih predlaga.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lidija Divjak Mirnik bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice, dobro jutro!
Danes je dan, ko se bodo tiskani slovenski besedi in kulturi vremena nekoliko razjasnila, če parafraziram našega gospoda Prešerna. Tudi Slovenija se pridružuje tistim, ki bodo imeli petodstotni davek na tiskane knjige, časopise in periodične publikacije. S 1. januarjem 2020 namreč uvajamo znižanje stopnje davka z 9,5 % na 5 %. Tako podpiramo knjigo in njen doprinos k izoblikovanju slovenskega naroda. Knjiga, napisana v slovenskem jeziku, je bila za naš narod vedno najmočnejše orodje. Pisana beseda je postavila temelje naše narodne identitete in nas uvrstila med tiste narode, ki imajo srečo, da lahko zgodbe in pesmi zapišejo v svojem materinem jeziku. Primož Trubar kot začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika je Slovencem v roke dal knjigo, prvo tiskano knjigo, jih učil brati in jih tudi povezal s svetom. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo lahko upravičeno zelo ponosni. Uči nas spoštovati svoje korenine, ob tem pa lahko odkrivamo tudi lepote drugih kultur ter narodov. Tako kot knjige so tudi tiskani mediji hrbtenica intelektualnega razvoja družbe. Interes vsake države pa mora biti, da imajo njeni državljani dostop do verodostojnih informacij, s čimer se krepi tudi njihova zmožnost kritične presoje. To je še posebej pomembno v času tako imenovanih lažnih novic, ko pri nekaterih medijih namesto preverjenih informacij štejejo zgolj branost in kliki, pri čemer seveda stavijo na senzacionalne vsebine, po možnosti izmišljene.
Z nižjim petodstotnim davkom za knjigo in druge tiskane medije podpiramo medije, ki ustvarjajo zanesljive vsebine, novinarstvo, in druge ustvarjalce, ki so del založniške panoge. Menimo, da se v trenutnih gospodarskih razmerah ta ukrep kaže kot prava smer in da bo prispeval k izboljšanju založniške in časopisne panoge, ki je zaradi padanja naklad v hudih težavah. Beremo namreč tudi o tem, da na marsikateri časopisni hiši odpuščajo delavce. Na ta način bomo pomagali zaščititi tiste medije, ki ne širijo sovražnega govora in kljub spopadu za oglaševalce vztrajajo na kakovostnih vsebinah, ki jih slovenski bralci več kot potrebujemo. Z znižanjem davka za knjige, časopise in periodične publikacije smo dokazali, da se zavedamo izzivov na področju produkcije in distribucije vsebin ter da si dolgoročno želimo imeti založbe, medijske hiše ter inovativne ustvarjalce, ki bodo pripravljali relevantne in kakovostne vsebine. Obenem verjamemo in upamo, da bodo založniške in medijske hiše dodatna sredstva vlagale v razvoj, kadre, raziskovalno novinarstvo in tudi v pisatelje. Želimo si, da se bo v bližnji prihodnosti spet mogoče na obrobju mesta odpraviti v knjigarno ter kupiti knjigo in da se bo knjigi v javnem prostoru namenilo več prostora, kot se ji ga namenja danes. Knjige so znanje, ki ga potrebujemo, če želimo postati kritični bralci. Brez te veščine v sodobni demokraciji ne bomo znali prepoznati politične propagande, populizma in zavajajočih informacij. Res je, da smo majhna država z majhnih številom prebivalcev, vendar smo velik narod z bogatim jezikom, ki ga moramo negovati in ohranjati za naše otroke ter predvsem za naše vnuke.
V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca bomo predlog novele zakona podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo Bevk bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Vseh 90 poslank in poslancev se je podpisalo pod predlog zakona, ki bi v Sloveniji uvedel nižjo obdavčitev pisane besede, kot jo poznajo drugje v Evropi in kot jo dopušča tudi evropska zakonodaja. Doslej so bili v Sloveniji knjige in časopisi, natisnjeni na papirju, obdavčeni z nižjo, 9,5-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost, medtem ko ta nižja stopnja ni bila v veljavi za vedno bolj razširjene elektronske verzije. Vlada je s svojim predlogom redne novele tega zakona nekoliko prehitela poslanski zakon. Že v vladnem predlogu, ki smo ga sprejeli pred dvema mescema, se je stopnja davka za elektronske publikacije izenačila s tisto za tiskane knjige in časopise. Poslanski predlog zakona pa gre še dlje, uvaja novo, posebej znižano petodstotno stopnjo davka na dodano vrednost, ki bo poslej v veljavi za pisano besedo ne glede na medij. Na ta način bomo pomembno razbremenili izdajatelje in založnike; na simbolni ravni pa pokazali, da slovenski narod temelji na pisani besedi, na kulturi ter na podpori pismenosti in prizadevanju za izražanje v materinem jeziku. Veseli nas, da niso prevladala črkobralska tolmačenja, s katerimi bi se še naprej ohranila delitev na knjige in časopise, tiskane na papirju, in na tiste, ki jih prinašajo elektronski mediji. Tako delamo pomemben korak naprej za promocijo slovenske kulture in gospodarstva.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov bomo predlog zakona, ki uvaja posebej znižano stopnjo davka za knjige in časopise, soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mateja Udovč bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani!
S predlogom zakona se v sistemu obdavčevanja dobave blaga in storitev z davkom na dodano vrednost v Sloveniji uvaja nova, posebna, nižja, petodstotna stopnja DDV za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij, vključno s knjižnično izposojo, na vseh fizičnih in tudi elektronskih nosilcih. Vključitev nižje stopnje tudi za elektronske nosilce je bila sprejeta na matičnem delovnem telesu, in sicer na podlagi dopolnila Poslanske skupine Nove Slovenije. V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo dopolnilo podprli, ker smo želeli, da temu ukrepu, ki nima ideološke vsebine, ne bi nasprotoval nihče in bi bil soglasno sprejet. Ker je v koalicijski pogodbi zapisana zaveza k izboljšanju položaja slovenskih založnikov in avtorjev, Poslanska skupina Stranke modernega centra pri obravnavi tega zakona nastopa kot sopredlagateljica. Direktiva Evropske unije omogoča, da ima država lahko največ dve znižani stopnji DDV-ja in da najnižja praviloma ne sme biti nižja od 5 %. Primerjalno gledano pa velika večina držav članic Evropske unije uporablja nižjo stopnjo DDV ali pa celo ničelno; kar 18 držav članic uporablja dve nižji stopnji DDV, od tega večina drugo nižjo stopnjo uporablja za knjige in tiskane medije. Slovenija ne more imeti super znižane ali ničelne stopnje, razen če se bo Evropska unija v okviru predlogov širše reforme DDV odločila, da bi imele posamezne države članice več možnosti pri določanju stopenj DDV.
V Stranki modernega centra pričakujemo, da bo Vlada to stališče zagovarjala tudi na ravni Unije. Vsi dosedanji ministri za kulturo so se zavzemali za ničelno stopnjo DDV za knjige, kar bi pomenilo večjo dostopnost za bralce, večjo promocijo branja in na dolgi rok rast bralne kulture. Analize kažejo, da je znižanje davčne obremenitve eden od najbolj nevtralnih in uporabljenih ukrepov, s katerimi države članice Evropske unije pomagajo knjigotrštvu ter časopisni industriji znotraj Evropske unije. S tem se bo olajšalo publiciranje dnevnih, informativnih, poljudnih, izobraževalnih in kulturnih vsebin. Znižanje DDV je potrebno predvsem zaradi težkega stanja v tiskanih medijih, predvsem dnevnih časopisov in tednikov, ki se soočajo z manjšim zanimanjem oglaševalcev in upadanjem naklade. Ocenjujemo, da v tem primeru ukrep znižanja stopnje davka ne bi predstavljal privilegija glede na ostale; ampak gre za konkreten in nujen ukrep podpore države za izboljšanje razmer na tem področju. Seveda je potrebnih še veliko drugih ukrepov, ki bodo izboljševali slovensko medijsko krajino ter okrepili slovensko knjigo. Sedaj bi povzročili izjemno škodo, če možnosti, ki jo trenutno imamo, ne bi izkoristili. Pri tehtanju stroškov oziroma izpada davčnih prihodkov in koristi se tehtnica zagotovo usmeri v smer koristi. Zato naj bo država radodarna vsaj toliko, kot ji to dopušča evropska direktiva. V Stranki modernega centra smo prepričani, da je ta ukrep treba gledati širše, predvsem z vidika okrepitve bralne kulture ter ohranitve slovenskega jezika; in ne le z vidika izpada proračunskih prihodkov. Dejstvo je, da pisana beseda predstavlja hrbtenico kulture in javne razprave, zato ne gre le za ukrep za pomoč knjigotrštvu in medijski panogi, temveč veliko več. Od tega se izboljšuje status javne besede, razvoja jezika, kulture dialoga, sposobnosti kritičnega razmišljanja, javne razprave, nadzora nad oblastjo in tako dalje. Knjige, časopisi, publikacije širijo naša obzorja, krepijo duha, intelekt, omogočajo razvoj. Zato v Poslanski skupini Stranke modernega centra vprašanje, ali se plača brati oziroma ali je vredno brati, jemljemo kot retorično in nanj odgovarjamo afirmativno, odločno, pritrdilo. V Stranki modernega centra tudi upamo, da bo zakon izboljšal delovnopravni in socialni položaj novinarjev. Zato obžalujemo, da nekateri tiskani mediji oziroma njihovi izdajatelji, ki so napovedali odpuščanje novinarjev ali pa so z njim že pričeli, niso počakali na to, da bi bil zakon sprejet in da bi pričel učinkovati. Po naši oceni bi morali finančne učinke zakona, ki gredo v njihov prid, uporabiti za izboljšanje položaja novinarjev ali pa za vlaganje v bolj kakovostno novinarsko poročanje.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo na podlagi navedenih argumentov zakon seveda z veseljem podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Violeta Tomić bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice in kolegi!
V Levici podpiramo uvedbo posebne petodstotne stopnje DDV na knjige, časopise in periodične publikacije ter njihove elektronske različice. Gre za nujen krizni ukrep, s katerim lahko vsaj začasno pogasimo požar, ki pustoši na knjižnem in založniškem trgu v Sloveniji. Založništvo in knjigotrštvo se namreč soočata z drastičnimi spremembami bralnih navad, nižanjem standardov in slabljenjem panoge. Od časa krize se je promet založniške panoge prepolovil, število izdanih knjig pa se je zmanjšalo za petino, sredstva Javne agencije za knjigo pa so se skrčila za 30 %, prav tako so se znižala sredstva za odkup novega gradiva v knjižnicah. Ukrepi za izboljšanje položaja pisane besede so zato nujni. V Levici smo zato že 10. maja letos na Odboru za kulturo predlagali sklepe, ki smo jih tudi uskladili z Ministrstvom za kulturo. Predlagali smo uvedbo dodatne znižane petodstotne stopnje DDV, zahtevali smo tudi več proračunskih sredstev za delovanje Javne agencije za knjigo in dejavnost javnih knjižnic, pripravo ukrepov za izboljšanje dostopnosti knjig in promocijo branja ter dodatne aktivnosti na ravni Evropske unije, ki bi omogočile izvedbo ničelne stopnje DDV na knjigo. Znižanje stopnje predvideva tudi besedilo koalicijskega sporazuma, kjer je zapisan ukrep ničelne stopnje DDV za knjigo. Knjižni in časopisni trg sta v krizi utrpela dodatne izgube, številni slovenski časopisi in revije pa so na robu finančnega zloma. Prodaja časopisov se je med letoma 2012 in 2016 zmanjšala kar za 27 %, založniška dejavnost pa je po krizi upadla kar za polovico, s 120 milijonov na zgolj 60 milijonov. Če hočemo obdržati knjigo in tisk, ki predstavljata intelektualno hrbtenico družbe, bo morala država te dejavnosti podpreti. Knjiga je od nekdaj predstavljala mesto družbene kritike, a izdanih knjig je v Sloveniji vsako leto manj, avtorji vse težje izdajajo svoja dela, bralcem pa so knjige vse težje dostopne. Od leta 2009 do 2017 se je število v Sloveniji izdanih knjig zmanjšalo za petino, prav tako upada tudi prodaja.
Vzporedno s tem padajo tudi bralni dosežki prebivalcev in prebivalk, kar je pokazala raziskava PIAAC v letu 2016, ki je ugotovila, da četrtina odraslih Slovencev težko razume celo preprosta besedila, kar bi nas moralo izjemno skrbeti. Odziv države je bil doslej neprimeren. Po krizi so tudi knjigo doleteli varčevalni ukrepi in Javna agencija za knjigo ima kar 30 % manjša sredstva kot leta 2010. Padec sredstev Javne agencije za knjigo z dobrih 7 na slabih 5 milijonov evrov leta 2012 v sklopu varčevalnih ukrepov do vključno leta 2019 še ni bil nadomeščen. Država mora ponovno začeti investirati v knjigo in sprejeti ukrepe, ki bodo založbam in avtorjem omogočili izdajo knjig ter povečali dostopnost in prodajo. Uvedba znižane stopnje DDV je eden od korakov na poti k temu cilju. Toda v primerjavi z vojsko, ki bo v naslednjih dveh letih dobila za 100 milijonov več proračunskih sredstev, ali pa s privatnimi podjetji in zasebniki, ki bodo naslednje leto prejeli skoraj pol milijarde evrov subvencij, bo kulturna dejavnost še naprej ostala finančno podhranjena. Šarčeva vlada je v proračunih za leto 2020 in 2021 zelo dobro poskrbela za orožarje, katerih posel bo še naprej cvetel, in za zasebni kapital, ki se bo okoriščal z brezplačnimi darili državljanov; za kulturnike pa precej manj. Prav tako je Šarčeva vlada z nedavno dohodninsko reformo prejemnikom najvišjih plač v državi podarila več kot 130 milijonov evrov proračunskih sredstev; z znižanjem DDV za knjigo pa daje le 8 milijonov evrov. V teh številkah se žal še vedno odražajo napačne proračunske in davčne prioritete sedanje vlade, ki jih bo treba v prihodnje radikalno spremeniti. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, dragi kolegice in kolegi!
Danes sem prav pozitivno razpoložen, ker imamo na mizi poslanski zakon. To je šolski primer, kako lahko poslanci, če stopimo vsi skupaj, naredimo nekaj dobrega, nekaj konkretnega za naše državljane; zato smo nenazadnje in samo zato smo tukaj. Poslanski zakon, ki smo ga podpisali seveda tudi poslanci Nove Slovenije, je prvotno predvideval znižanje stopnje DDV za knjige, časopise, publikacije na fizičnih nosilcih ali bolj točno – na papirju. Nova Slovenija je šla tukaj še naprej, mi smo pred leti v okviru Evropske unije sprejeli oziroma bi morali aplicirati tudi v naše življenje, gospodarstvo – ja, tudi kulturo – digitalno agendo. Seveda nismo spregledali dogovora lanskega oktobra na Svetu za ekonomske in finančne zadeve, Ecofin, kjer sedi tudi naš minister za finance. In na tem Ecofinu je bil 2. oktobra lani sprejet dogovor, ki državam članicam omogoča uporabo nižjih, zelo nizkih ali celo ničelnih stopenj DDV za elektronske publikacije ter s tem uskladitev pravil o DDV za elektronske in fizične publikacije. Mi smo v Novi Sloveniji razumeli to kot pomemben napredek v prizadevanjih za posodobitev sistema DDV znotraj Evropske unije za digitalno dobo, če hočete. V skladu s sedanjimi pravili o DDV so elektronsko opravljene storitve obdavčene po splošni stopnji DDV, to je najmanj 15 %, medtem ko se za publikacije na fizičnem nosilcu lahko uporabljajo nestandardne stopnje.
Vlada je pred časom, kot je bilo s tega mesta že povedano, Državnemu zboru predlagala novelo Zakona o davku na dodano vrednost, kjer pa je nekako pozabila, da v Evropi ustvarjamo enotni trg, enotni digitalni trg. In ta dogovor, ki sem ga omenjal, na Ecofinu oktobra lani je potem rodil evropsko direktivo, ki pa prinaša naslednje rešitve. Za fizične publikacije, knjige, časopise in revije imajo države članice možnost, da uporabijo nižjo stopnjo DDV, to je najmanj 5 %. Nekaterim je bilo odobreno, da uporabijo zelo nizke stopnje DDV, to je pod 5 %, ali ničelne stopnje, ki vključujejo odbitek DDV. Zanimivo, ta direktiva je imela prav prvi rojstni dan na dan seje Odbora za finance, ko smo obravnavali to novelo Zakona o davku na dodano vrednost, ta direktiva bo državam članicam, ki to želijo, omogočala uporabo nižjih stopenj DDV tudi za elektronske publikacije. Zelo nizke in ničelne stopnje bodo dovoljene le državam članicam, ki jih zdaj uporabljajo, za fizične publikacije. Skratka, Nova Slovenija je pomagala, da smo poslanski zakon nadgradili, tako da imamo zdaj petodstotno stopnjo DDV ne samo za publikacije na fizičnih nosilcih, na papirju, ampak tudi za publikacije v elektronski obliki. Nam ni bil problem, da smo naš amandma umaknili na odboru, umaknili, ob predhodnem dogovoru, da naš amandma podprejo vse poslanske skupine. In tako se je tudi zgodilo, potem smo vse poslanske skupine vložile ta amandma, ki sledi dejansko digitalni ekonomiji, digitalni družbi. To je en primer, še enkrat, kako lahko, če stopimo skupaj, naredimo nekaj dobrega. Tudi če je zaenkrat stališče še takšno, da amandma poslanske skupine ni dober; no, če ga pa vsi podpišemo, potem pa je dober.
Povsem normalno je torej, da bomo novelo Zakona o davku na dodano vrednost poslanke in poslanci Nove Slovenije podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Franc Kramar bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Spoštovani predsedujoči, kolegice poslanke, cenjeni poslanci!
S Predlogom zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost v nacionalni pravni red prenašamo najnovejše spremembe evropske zakonodaje na davčnem področju. Tako s predlogom zakona za vse knjige, časopise in publikacije ne glede na vrsto nosilca, stopnjo DDV z 9,5 % znižujemo na nižjo, to je petodstotno stopnjo. To pomeni, da bo ta poslej veljala za vse knjige, časopise, publikacije na fizičnih in e-nosilcih. Da za elektronske in tiskane knjige, časopise, publikacije velja enaka davčna stopnja, so finančni ministri evropske skupnosti odločili oktobra lani po več letih neuspešnih poskusov. V dogovoru smo s predlogom zakona, ki je pred nami, sledili tudi v Sloveniji. V resnici ni logično, da bi bila knjiga, ki jo prebiramo na elektronskem zaslonu, drugače obdavčena od njene tiskane različice na papirju. Članice Evropske unije lahko za elektronske in tiskane publikacije uporabljajo znižane stopnje, nekatere države pa poznajo tudi super znižane in ničelne stopnje DDV. Na Hrvaškem, Cipru, Madžarski, Malti, v Italiji, Litvi in tako naprej že sedaj uporabljajo petodstotno davčno stopnjo. Nižja, petodstotna davčna stopnja za knjige, časopise in publikacije v fizični ali e-obliki bo imela za slovensko besedo in bralno kulturo daljnosežne pozitivne posledice. Znano je namreč, da smo si v Sloveniji v preteklih leti premalo prizadevali, da bi bile knjige dostopnejše širši publiki. Prav tako je delež ljudi, ki pri nas konzumira zahtevnejšo vsebino in literaturo, relativno majhen; a zavedati se moramo, da je branje knjig osnova izobraževalnega, radovednega in empatičnega človeka. Mi pa smo tisti, ki se moramo odločiti, kakšni posamezniki in družba želimo postati. Če je leta 2008 povprečno gospodinjstvo za nakup časopisov in drugega periodičnega tiska porabilo 146 evrov, jih je leta 2015 le še 96. Številke so zaskrbljujoče. V zadnjem desetletju so močno zdesetkali tudi novinarska uredništva. Veliko tiskanih medijev se je znašlo v težavah; po drugi strani pa smo bili priča poplavi informacij in moštvu zavajajočih, velikokrat brezplačnih internetnih vsebin. Prav tako ukrepa ne gre jemati kot privilegij, ampak kot nujno in konkretno podporo države medijem, novinarstvu, založnikom, pisateljem in drugim ustvarjalcem vsebin. Gre za spodbujanje ustvarjalnosti vsebin, izboljšan položaj avtorjev in založnikov ter krepitev slovenskega jezika in bralne kulture v najširšem pomenu besede. In tudi za ohranjanje kritičnih in intelektualnih bralcev; kajti kdor bere, ta misli, kdor bere, bolje razume samega sebe, druge ljudi in svet, v katerem živi. Branje pomembno prispeva k razvoju vseh ostalih jezikovnih zmožnosti in k osebnemu razvoju posameznika, zato je zelo pomembno, da otrokom že v zgodnjem otroštvu, ko se razvija interes za branje, približamo knjigo in jih spodbujamo k branju. Slovenski jezik se je v zgodovini obdržal kot samostojni jezik in iz jezika kmetov prerastel v poglavitni temelj naroda. Je del narodne identitete, na katerega moramo biti ponosni in ga za vsako ceno ohraniti.
Verjamemo, da bo ta uvedba nižje davčne stopnje za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih in e-nosilcih slovenski besedi dala novi zagon, zato v Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek predlog zakona soglasno podpiramo. Naj na koncu dodam, da smo se pod predlog zakona podpisali vsi poslanci Državnega zbora, kar ocenjujem kot zelo pozitivno in državotvorno. Znova smo dokazali, da znamo preseči lastne politične interese, stopiti skupaj in sprejeti ukrep za dobrobit državljanov in slovenske kulture. Želel bi si, da bi bilo tovrstnih predlogov in sodelovanja še več.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Besede so naša stvar. Z današnjo spremembo in dopolnitvami Zakona o davku na dodano vrednost se opredeljujemo do pismenosti, ustvarjalne domišljije in do literarne umetnosti. Ljudje smo zgovorna vrsta. Pismenost ne more biti potrebna zgolj za to, da preberemo navodila za uporabo. Besede so krila, s katerimi letita razum in domišljija. Mislim, da je domišljija najkoristnejše orodje, ki ga ima na voljo človeška vrsta, pomembnejše celo od palca na roki. Mogoče si je zamisliti življenje brez obeh palcev, nemogoče pa si je zamisliti življenje brez domišljije. In potem slišim glasove pritrjevanja. Ja, seveda, ustvarjalna domišljija je izredno koristna za biznis, cenimo kreativnost, celo nagrajujemo jo. Beseda kreativnost danes na tržišču pomeni proizvajanje idej, ki jih je mogoče uporabiti pri praktičnih strategijah povečevanja profita. Izkrivljanje njenega pomena traja tako dolgo, da ta beseda ne more še bolj globoko pasti, zato je raje ne uporabljam več, prepuščam jo kapitalistom in profesorjem, naj jo zlorabljajo po mili volji. Domišljija pa ni sredstvo za grmadenje denarja in ni zapisana v slovarju ustvarjanja profita. Ni orožje, čeprav je bila povod za nastanek vseh orožij in čeprav sta od nje odvisna uporaba ali neuporaba teh orožij; enako velja tudi za orodja in njihovo uporabo.
Domišljija je temeljni način mišljenja in bistveno sredstvo pri nastajanju in ostajanju biti človek, domišljija je orodje uma. Kadar otroke spodbujajo, da poslušajo in se učijo o književnosti svojega naroda, da jo berejo in razumejo, dobiva njihova domišljija potrebno vajo. Za poučevanje uma, da se odlepi od neposredne stvarnosti in se vanjo vrne obogaten z novim razumevanjem in novo močjo, ni ničesar boljšega kakor pesem ali zgodba. Branje je sredstvo poslušanja, branje ni tako pasivno kakor poslušanje ali gledanje, to je dejavnost; nekaj, kar delamo. Beremo s svojim tempom, z lastno hitrostjo, brez neprestane bučne in brbljave, nesmiselne hrupnosti medijev. Sprejemamo tisto, kar želimo sprejeti; ne pa tistega, s čimer nas obkladajo hitro, močno in glasno, da se komajda zmoremo ubraniti. Kadar beremo zgodbo, nam nekdo nekaj pripoveduje, ničesar pa nam ne prodaja, nihče nam ne pere možganov, nihče nas ne novači in izkorišča, povezani smo samo z dejanjem domišljije. Največji del književnosti se upira novačenju preprosto zato, ker so te knjige napisali ljudje, ki niso več med živimi in zato že po definiciji niso pohlepni. V primerjavi z drugimi rečmi so knjige, začuda, še vedno poštene in zanesljive; jasno, ni nujno, da so to le knjige na papirju, lahko je tudi utripanje elektronike na dlani. Elektronsko založništvo ponuja tistim, ki beremo, novo močno sredstvo aktivne skupnosti navkljub njegovi komercializiranosti, razjedenosti s pornografijo, blebetanjem in reklamami. Ni pomembna tehnologija, pomembne so besede, deljenje besed, aktiviranje domišljije s pomočjo prebiranja besed. Pismenost je pomembna, ker je književnost navodilo za uporabo, najboljši priročnik, ki ga imamo, najkoristnejši vodič za svet, na katerega smo prišli kot obiskovalci, vodič za življenje. Z zakonskimi spremembami določamo, da bo književnost obdavčena po najnižji možni davčni stopnji, toda naš cilj mora biti, gospe in gospodje, da književnost sploh ne bo obdavčena.
V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA V DRUGI OBRAVNAVI.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za javno upravo Rudiju Medvedu.
Izvolite.

RUDI MEDVED: Spoštovani podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vlada Republike Slovenije je na 42. redni seji 5. septembra letos določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru. Predlog zakona, ki je pred vami, naslavlja po našem prepričanju nekaj pomembnih rešitev. V prvi vrsti z vidika večje učinkovitosti pravnega varstva ta zakon po novem ne omogoča več podvajanja pritožbenih zahtevkov v isti zadevi in navajanje novih in novih domnevnih kršitev, četudi bi ali je ponudnik zanje vedel že prej. Vlagatelj ne bo mogel navajati istih kršitev večkrat v istem postopku, niti v ponovljenem niti v nadaljevanem postopku, kadar je nadaljevanje nekega postopka seveda po zakonu možno, če je zahtevek umaknil ali je bilo o kršitvi že enkrat odločeno; predvsem pa, če je za kršitev vedel ali bi lahko vedel že prej, že ob vložitvi prvega zahtevka. Predlog zakona tudi določa, da se bodo presojale zgolj bistvene kršitve postopka, torej le tiste, ki imajo pomemben in dejanski vpliv na postopke javnega naročanja. Vlada je tudi ocenila, da rokov, ki jih mora za odločanje upoštevati Državna revizijska komisija, to je 15 dni z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15 dni, zaradi zagotavljanja kakovosti odločanja ni primerno krajšati. Je pa določila, da se bodo pritožbe večjih projektov, kot to velja že danes pri naročilih, ki so sofinancirana z evropskimi sredstvi, obravnavale prednostno.
Za pospešitev postopkov je pomembna tudi novost, ki jo je Vlada sprejela, in sicer določitev roka za ponovno odločanje naročnika, potem ko je Državna revizijska komisija vrnila zadevo naročniku v ponovno odločanje. Po Zakonu o javnem naročanju je sicer določeno, da mora naročnik v 90 dneh od prejema ponudbe sprejeti odločitev o naročilu. Če pa ta odločitev postane predmet revizije in jo Državna revizijska komisija razveljavi, pa nov rok za naročnika doslej sploh ni bil določen; sedaj je ta 30 dni. Novela zakona ureja tudi večjo avtonomnost in strokovnost organa pravega varstva, torej Državne revizijske komisije. Ker gre za organ, ki ima v skladu s pravom Evropske unije naravo sodnega telesa, je prav in je nujno, da se imenovanje in razrešitev uredi na način, ki bo primerljiv imenovanju sodnikov. Zato se v presojo kandidatov uvaja posebna komisija, ki je sestavljena iz članov Sodnega sveta in ki bo na podlagi vlog in razgovorov preverila izpolnjevanje določenih posebnih pogojev, kot so delovne izkušnje in strokovna ter osebnostna primernost. Vlada je s to rešitvijo zagotovila, da bo presoja izpolnjevanja pogojev kandidatov strokovna in neodvisna; imenovanje izmed vseh strokovno usposobljenih kandidatov pa se, tako kot velja tudi za sodnike, še vedno prepušča temu zboru in pristojnemu delovnemu telesu. Poleg tega se zvišujejo pogoji za imenovanje, kandidati bodo po novem morali biti stari vsaj 35 let in na področju javnega naročanja imeti najmanj 9 let delovnih izkušenj. Nazadnje, pa morda še najbolj pomembno, zakon uvaja tudi sodno varstvo. To je zelo pomembno zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja. Vlada s predlogom zakona sodno varstvo ureja tako, da je zoper odločitev Državne revizijske komisije dovoljen upravni spor pred Upravnim sodiščem. Tožba na Upravnem sodišču, ki je mogoča v 30 dneh od vročitve odločb Državne revizijske komisije, pa zaradi zagotavljanja hitrosti in učinkovitosti v postopkih javnega naročanja nima suspenzivnega učinka, torej ne vpliva na konkreten postopek, saj to ne bo ustavilo postopka; in naročnik lahko pogodbo podpiše.
Ob koncu, spoštovani poslanke in poslanci, prosim Državni zbor, da v skladu s 138. členom Poslovnika opravi tretjo obravnavo predloga sprememb zakona že na tej seji, s čimer bi omogočili čimprejšnjo uveljavitev predlaganih rešitev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Zvonku Černaču.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim, kolegice, kolegi, spoštovani minister!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je novelo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja obravnaval na 12. seji 6. novembra letos. V poslovniškem roku je amandmaje vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 10. do 14. členu in k 17. členu zakona; vloženi pa so bili tudi predlogi za amandmaje odbora na predlog poslanskih skupin vladne koalicije k 1., 4., 11. in 14. členu. Minister za javno upravo je predstavil glavne cilje novele. Dodal je, da Vlada pripravlja tudi novelo Zakona o javnem naročanju. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pripombe k 4., 14. in 20. členu predloga zakona. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije za državno ureditev, ki predlog zakona podpira. Predsednik Državne revizijske komisije je pojasnil, da so sodelovali pri spremembah predloga zakona. Poudaril je, da je na področju javnih naročil kot eno od glavnih težav izpostaviti pomanjkanje poslovne ter javnonaročniške kulture in etike. V razpravi je predstavnica Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek poudarila, da izvajanje velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji traja nenormalno dolgo. Izrazila je prepričanje, da bi bilo za sodno varstvo bolj primerno Vrhovno kot Upravno sodišče. Predstavnika Poslanske skupine Stranke modernega centra sta izrazila prepričanje, da sodno varstvo ne bo skrajšalo rokov, ampak jih bo podaljšalo; vendar pa je treba zagotoviti pravno varstvo ter s tem ne zmanjšati učinkovitosti javnega naročanja in zagotoviti, da bodo javna sredstva uporabljena v skladu z načeli zakonitosti, gospodarnosti in transparentnosti. Strinjala sta se s predstavnico Poslanske skupine SAB, da bi moralo pravno varstvo biti v pristojnosti Vrhovnega in ne Upravnega sodišča.
Predstavnika Poslanke skupine Slovenske demokratske stranke sta pojasnila, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke januarja letos zahtevala sklic nujne seje Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ glede revizije javnih naročil, na kateri je bil nato sprejet sklep, s katerim je komisija med drugim pozvala Ministrstvo za javno upravo k spremembam na področju revizije javnega naročanja, tako da nad Državno revizijsko komisijo ne bo samo modro nebo. Novela zakona prinaša nekatere dobre rešitve, na področju imenovanja pa po nepotrebnem komplicira postopek in brez utemeljenih razlogov širi sestavo Državne revizijske komisije s 5 na 7 članov. Druga slaba rešitev, ki sta jo poudarila predstavnika Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, pa je pravno varstvo, ki sta ga problematizirala tudi predstavnika SAB in SMC. Iz tega razloga je Poslanska skupina SDS vložila amandmaje, s katerimi predlaga, da naj pravno varstvo zagotavlja Vrhovno in ne Upravno sodišče. Poudarila sta tudi, da predlagana rešitev nima suspenzivnega učinka, ter pri tem opozorila, da bi morali uvesti institut, ki bo zagotovil, da bo postopek dokončno rešen, preden se bo začelo z deli na določenem projektu, sicer bodo odškodnine plačevali davkoplačevalci, kar pa je neodgovorno. Predstavnica Poslanske skupina Levica je opozorila na nujnost spreminjanja poslovnih praks in kartelnega dogovarjanja. Opozorila je na preplačila iz javnih sredstev na vseh področjih. Novela zakona po njenem mnenju težav ne rešuje, zato je v Poslanski skupini Levica ne bodo podprli.
Predstavnik Poslanske skupine Socialnih demokratov je dejal, da predlog zakona razume kot poskus povečanja neodvisnosti, učinkovitosti in strokovnosti v postopkih pravnega varstva javnega naročanja. Predstavnika Poslanske skupine Liste Marjana Šarca sta opozorila, da v javnosti prevladuje prepričanje, da je v Sloveniji na področju javnega naročanja vse narobe; pa temu še zdaleč ni tako, saj v samo 2 % javnih naročil o njih odloča Državna revizijska komisija. Tudi zakonodaja na področju javnih naročil ni slaba. Predlog zakona prinaša večjo učinkovitost postopka; preprečitev podvajanja vlaganja revizijskih zahtevkov pa bo povečala hitrost postopka. Odbor je ob zaključku razprave na predlog poslanskih skupin koalicije sprejel amandmaje k 1., 4., 11. in 40. členu novele zakona in na predlog istih poslanskih skupin še amandma na amandma odbora k 14. členu zakona. Odbor pa ni sprejel nobenega od amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki so bili vloženi k 10., 12., 17. členu, brezpredmetni pa so postali zaradi nesprejetja teh amandmajev amandmaji k 11. členu ter amandmaji Poslanske skupine SDS k 11., 13. in 14. členu zakona. Po razpravi je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih z 11 glasovi za in 3 glasovi proti sprejel.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Zvonko Černač.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo novelo zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Želeli pa smo spremeniti nekatere slabe rešitve v tej noveli, zaradi tega so bili tudi vloženi amandmaji, ki pa žal niso bili sprejeti. In jih v tistih členih, ki so ostali odprti zaradi sprejetja amandmajev poslanskih skupin koalicije, ponavljamo in predlagamo, da se jih vsaj na plenarni seji podpre. Gre za nekaj amandmajev, kjer je bila, kot ste slišali v predstavitvi poročila odbora, izražena podpora tudi dveh poslanskih skupin koalicije, to je Stranke Alenke Bratušek in Stranke modernega centra. Ko pa je prišlo do glasovanja o teh amandmajih, gre predvsem za prenos pritožbenega postopka z Upravnega na Vrhovno sodišče, pa predstavniki teh poslanskih skupin žal teh amandmajev niso podprli. Zdaj so ti amandmaji ponovno vloženi in predlagam, da jih podpremo, ker mislim, da postopek pritožbe oziroma revizije, tako kot je urejen zdaj v zakonu, s pristojnostjo na Upravnem sodišču in s tem, da ni suspenzivnega učinka, ni ustrezen. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo 18. januarja letos vložili zahtevo za obravnavo problematike revizije postopkov javnega naročanja na Komisijo za nadzor javnih financ. Ta obravnava je bila 24. januarja letos. In po tej obravnavi, ki je bila sprožena predvsem zaradi čudnih odločitev Državne revizijske komisije v zadnjem obdobju, predvsem pa čudne odločitve v primeru revizije projekta druga cev predora Karavanke, so bili sprejeti tudi trije sklepi.
Prvi od teh sklepov je govoril, da komisija pričakuje od Ministrstva za javno upravo, da v roku 8 dni pisno predstavi predlog zakonskih rešitev s področja revizije postopka javnega naročanja, ki bodo sledile zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine. To je bilo januarja letos. Kot vidite, te novele nismo dobili ne v osmih ne v osemdesetih dneh od sprejetja tega sklepa; smo jo pa dobili prej kot v osemsto dneh, to je pa tudi pozitivno. Takrat smo poudarili, da bo največji problem z neustreznimi zakonskimi rešitvami, kar se tiče revizije, imela vlada, ker bo zaradi teh neustreznih rešitev oteženo izvajanje predvsem velikih infrastrukturnih projektov, ki naj bi se izvajali v prihodnjih letih. In kot vidite, je to dejstvo. Podirajo se vsi postopki, ker gre za več interesov in ker gre za velika javna sredstva, in tudi zaradi tega, ker stvari v postopkih revizije ne potekajo tako, kot bi morale. Iz tega razloga smo predlagali dve spremembi, ki jih prinaša novela zakona. Ena sprememba, ki se nam zdi bistvena in ki ni bila sprejeta, je sestava Državne revizijske komisije. Na primeru predora Karavanke se je izkazalo, da je Državna revizijska komisija interesno zelo čudno sestavljena. Trije člani od petih sodijo v milje politične stranke Socialnih demokratov, dva sta nekdanja kandidata na lokalnih volitvah, ena članica je bila visoka funkcionarka, vezana na zaupanje, ko je bila ministrica za delo, Anja Kopač Mrak. Ena od teh petih, se pravi, da jih imamo že štiri od petih, pa je partnerka enega od vodilnih v koncernu Kolektor, za katerega pa vemo, da je eden večjih uporabnikov pritožbenih storitev na nivoju Državne revizijske komisije. In zaradi tega smo predlagali, da se ta senat prečisti in da se to zakonsko reši. To ni bilo sprejeto. Predlagano je, da se še razširi za dva člana s pet na sedem.
Predlagan je tudi izjemno kompliciran postopek imenovanja, ki je nepotreben, preko komisije Sodnega sveta, čemur se tudi Sodni svet upira, kot ste videli v njihovem mnenju. Želijo dodatne kadre, dodatna sredstva, to je vse nepotrebno; in zaradi tega predlagamo z amandmajem, da naredimo postopek imenovanja podobno kot pri Računskem sodišču, ko na predlog predsednika imenuje Državni zbor. Zdaj poteka neposredno na nivoju Državnega zbora, ampak če je problem v tem, da naj se zagotovi večja neodvisnost; mislimo, da je s tem zagotovljena in to z amandmajem predlagamo. In druga zadeva, ki sem jo že omenil, je pa revizijski postopek, kjer mora biti suspenzivni učinek. Jaz si ne znam predstavljati situacije, da se bo nekje zgodila neka pritožba oziroma tožba na Upravnem sodišču, ki bo zaključena po osmih do desetih letih, projekti bodo izvedeni, pritožniku bo dano prav. In kdo bo plačal odškodnino na koncu? Davkoplačevalci. To ne more biti. Zaradi tega je treba te postopke zaključiti dokončno, preden se začne z deli, in postaviti v zakonu, kar tudi z amandmaji postavljamo, roke, v katerih naj bi bilo to izvršeno.
V Poslanski skupini SDS bomo, če bodo ti amandmaji sprejeti, novelo zakona podprli; v nasprotnem primeru pa je žal ne moremo podpreti, ampak ji tudi ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Podpredsednik, hvala lepa. Spoštovani minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem!
Poslanska skupina Liste Marjana Šarca bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja podprla. Podprla ga bo zato, ker prinaša kar nekaj rešitev na področju javnega naročanja, in naj jih omenim samo nekaj. Odpravlja pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi, zmanjšuje možnosti za zlorabe postopkov, povečuje učinkovitost javnega naročanja, če govorimo o tistih največjih projektih, povečuje neodvisnost in strokovnost organa pravnega varstva, torej Državne revizijske komisije, in ureja sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije. In kot sva s kolegico povedala že na odboru, moram povedati tudi sedaj, da se res v Sloveniji vse prepogosto meni, da je nasploh vse narobe. A vendar se lahko strinjamo, da so na številnih področjih potrebne spremembe; da pa bi na splošno govorili o nekem izredno slabem stanju, pa se vsekakor ne morem strinjati. In če pogledamo sistem javnega naročanja, v letu 2018 je bilo izvedenih 6 tisoč 739 postopkov, oddanih 16 tisoč 865 naročil, od tega pa je bilo že vloženih 246 pritožb. To pomeni glede na število posameznih sklopov, kamor se pač to vloga, da so se ponudniki pritožili na manj kot 2 % javnih naročil oziroma je 98 % naročil takšnih, kjer pritožb ni bilo. Še enkrat, pritožbe na 2 % javnih naročil in 98 % takšnih, kjer pritožb ni. In res je, da največ težav nastane v tistih največjih postopkih, postopkih večje vrednosti, predvsem infrastrukturnih, kar je nekako lahko razumljivo, saj pri teh postopkih sodeluje bistveno več ljudi, njihova realizacija in priprava pa sta tudi bistveno daljši. No, ravno te težave pa naslavlja ta novela zakona, saj se pričakuje, da bodo postopki javnega naročanja učinkovitejši; delo, zlasti na večjih infrastrukturnih projektih, pa se bo z vidika pravnega varstva optimiziralo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na vsake dve leti izda poročilo z naslovom Government at a Glance. In ta je za Slovenijo v prvi vrsti izpostavil ravno sistem javnega naročanja, kjer izstopa predvsem transparentnost. Po tem poročilu smo ena redkih držav, kjer so informacije o javnih naročilih v tolikšnih meri dostopne javnosti. In to je vsekakor pohvalo. A pri vsem tem se nam državljanom ob poročanju medijev o enem ali dveh večjih infrastrukturnih projektih, kjer nastanejo težave, zdi, da država na tem področju naredi premalo, da bi morala storiti več, da bi projekti tekli brez težav. In skozi samostojno pot je Slovenija ustvarila sistem, na katerem stojimo danes, spoštovani; sistem, ki je bil narejen na praksah naprednejših držav in kasneje dopolnjen z izkušnjami slovenskih strokovnjakov in mnenj iz tujine. In ob situaciji, ki jo imamo, ne moremo govoriti zgolj o krivdi države. Del odgovornosti za sistem, ki navsezadnje seveda ni popoln, nosi tudi slovenska družba, njena kultura na področju gradbeništva, poslovanja in javnega naročanja.
Prepogosto spoznamo, da so v ozadju težav in zapletov parcialni in finančni interesi nekaterih posameznikov in družb, ki projekte zaustavljajo, rušijo postopke zgolj in predvsem zaradi tega, ker pri določenem postopku niso bili izbrani. In to gre nekako po principu – Če nimam jaz, ne boš imel niti ti. In to seveda omejuje razvoj družbe in je na dolgi rok škodljivo. Naj spomnim še eno dejstvo, dotika se slabih plačnih navad v Sloveniji. Na plačilo računov v povprečju čakajo slovenska podjetja kar 81 dni. To državo uvršča na dno evropske lestvice o plačnih navadah. Je pa res, da so ti računi vseeno poplačani v 89 %. Verjamem in tudi prizadevam si, da bi v okviru te splošne gospodarske kulture posamezniki in tudi država lahko storili več za izboljšanje. Ob zaključku naj povem še, da Slovenijo čakajo resnično trije veliki infrastrukturni projekti in več tisoč manjših. Ti veliki so drugi tir, 3. razvojna os in druga cev predora Karavanke. Graditi se morajo začeti takoj, ko bo v prid izbranega ponudnika – in to bo omogočala ta novela – revizijska komisija zavrgla pritožbo pritožnika. V tem primeru se bodo infrastrukturni projekti gradili in tudi dokončali, saj ponovna pritožba v isti zadevi ne bo več mogoča, presojale pa se bodo zgolj bistvene kršitve, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila, mogoč pa bo upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, kjer se bodo postopki sicer nadaljevali, a gradnja bo tekla. To danes namreč ni mogoče.
Resnično je čas, da se neha zavlačevanje, in to ponujajo te spremembe v zakonodaji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Spoštovani podpredsednik, hvala lepa za besedo.
Slovenska ureditev postopkov javnega naročanja je skladna s pravom Evropske unije, vendar se mnogokrat vprašamo, kje torej so problemi, da se postopki javnega naročanja, še posebej pri projektih večjih vrednosti, vlečejo pri nas v nedogled. Iskanje izvajalcev za gradnjo druge cevi karavanškega predora se je začelo decembra 2017. Danes po dveh letih še vedno ne vemo, kdo bo izvajalec in kdaj se bo pričelo z deli, čeprav vemo, da je bil dogovorjen rok, da se druga cev karavanškega predora zgradi v petih letih. Medtem pa naši severni sosedi – predvidevam, da po istih zakonskih predpostavkah – končujejo svoj del. Lani se je v Genovi zgodila huda tragedija, zrušil se je 51 let star viadukt, ki je pomembna poslovna, gospodarska in tudi turistična avtocestna povezava z jugom Francije. Zdaj napovedujejo, da bo nov viadukt zgrajen v enem letu. Spoštovani, tudi če bo gradnja trajala dve leti, je to za naše razmere gradnja s svetlobno hitrostjo. Od načrtovanja do končanja nekega večjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji preteče preveč časa, to hromi razvoj naše države, traja, preden se sploh odločimo, kaj potrebujemo, zapleta se pri izbiri trase ali pri izbiri lokacije, pri načinu izvedbe, pojavljajo se ogrožene živali ali rastline. Dodatna leta pa seveda potem izgubimo še pri izbiri izvajalca. Vsakršno zavlačevanje hromi razvoj države, kar neposredno vpliva na razvoj posameznika. Ko pa se že za kaj odločimo, ugotovimo, da nas je prehitela tehnologija.
Minister je dejal, da je novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki jo danes obravnavamo na plenarnem zasedanju, odgovor na mnoge težave na področju javnega naročanja. S predlagano novelo bomo zagotovili večjo neodvisnost Državne revizijske komisije. To naj bi dosegli tako, da bomo preko neodvisne komisije, ki bo sestavljena iz članov Sodnega sveta, imenovali člane Državne revizijske komisije. S povečanjem števila članov v tej komisiji in z zaostrovanjem pogojev za imenovanje le-teh bodo postopki presojanja krajši. K hitrejšemu končanju postopkov revizije bo pripomogla prednostna obravnava revizijskih postopkov večjih projektov. Uvedli bomo sodno varstvo z namenom zagotavljanja večje pravne varnosti. Zoper odločitev Državne revizijske komisije bo dovoljen upravni spor, o katerem bo odločalo tudi Upravno sodišče. Socialni demokrati smo na seji matičnega odbora razpravljali predvsem o izvedbi ustne obravnave, omogočanju prednostne obravnave in o dilemi, kdo naj odloča o tožbah – Upravno ali Vrhovno sodišče. Izrazili smo bojazen, da bi se v primeru pogostejših ustnih obravnav postopek lahko podaljšal in strošek povečal. Glede prednostne obravnave smo izpostavili, da je delež javnih naročil v letu 2017 v bruto domačem proizvodu znašal skoraj 11 %. V letu 2017 so javna naročila predstavljala več kot polovico odhodkov državnega proračuna naše države. Pri tem je bilo število pritožb manj kot 2 %, je pa zaznati precej večji pripad zahtevkov za revizijo pri naročilih najvišjih vrednosti, ki znaša pa okrog 20 %; in zaradi tega se nam prednostna obravnava teh primerov zdi smiselna. Glede dileme o tem, kdo bo pristojen za tožbeni postopek, Vrhovno ali Upravno sodišče, se nam zdi izjemno pomembna uvedba instrukcijskega roka, ki bo Upravnemu sodišču nalagal, do kdaj mora odločiti v zadevi. Samo novelo zakona razumemo kot poskus povečanja neodvisnosti, učinkovitosti in strokovnosti v postopkih pravnega varstva javnega naročanja, vendar pa poudarjamo, da še tako dobra Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ne bo mogla preprečiti na nek način neodgovornega delovanja posameznih akterjev v postopkih javnega naročanja, če se ne bo spremenila tudi poslovna etika v vseh fazah javnega naročanja.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo glede vloženih amandmajev sledila mnenju Vlade in amandmajev ne bomo podprli; bomo pa podprli dopolnjen predlog novele zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Dober dan vsem skupaj!
Pred nami je zakon, ki ureja stvari, kar se tiče postopka, ker je v zadnjih mesecih nastalo kar nekaj diskusije , češ da se v tej državi, kar se tiče javnih naročil, dogaja vse narobe, vse je koruptivno in vedno stojijo za tem neki botri in strici, ki že vnaprej vedo, kaj bodo dobili in česa ne. Je res problem v tej državi Državna revizijska komisija? Ne, nasprotno, številke govorijo nekaj popolnoma drugega. Državna revizijska komisija svoje postopke od prejete dokumentacije celotnega spisa pa do končne odločitve v povprečju odloči v najkrajšem možnem času v Evropi, kar pomeni v povprečju 14 dni. Če primerjalno gledamo v številkah, kaj to dejansko pomeni v številu pritožb, danes smo slišali o 2 %, v resnici gre za 5 %. Če je 6 tisoč javnih naročil, od tega jih pride približno 300 na leto na Državno revizijsko komisijo, pomeni to bistveno manjši pripad, kot je situacija in diskusija v javni debati, češ da je vse narobe. Res pa je, če bi si mižali pred očmi, da se ta zakon ni spreminjal tudi zaradi karavanškega predora oziroma vsega tistega, o čemer je tekla javna diskusija. Danes smo že slišali, da je Dars šele pred kratkim, nekaj tednov nazaj, povabil k sodelovanju tri partnerje, ki naj bi se z njimi pogajali, kdo bo pravzaprav izvajalec karavanškega predora. To, da se je pa vse skupaj začelo že decembra 2017, vse jasno govori, da je nekaj hudo zelo narobe. Danes smo tudi slišali, kaj smo debatirali in kaj smo podprli na odboru za notranje zadeve. V Stranki modernega centra smo predlagali amandma, kar se tiče pritožbenega roka, v katerem naj bi sodišče odločalo. Res pa je in o tem bomo več razpravljali tudi v razpravi o predlogu Slovenske demokratske stranke, ki je predlagal zelo podobno razmišljanje, kot ga imamo v naši stranki. Na koncu se nismo odločili za podporo tega predloga iz enega preprostega razloga, saj je šlo za razliko v konceptu. Res pa je, da smo vsi skupaj prepričani, da je Vrhovno sodišče tisto, ki lahko bistveno bolj kvalitetno odloča od Upravnega sodišča, vendar smo na koncu podprli predlog Vlade, da skupaj z našim predlogom, kar se tiče instrukcijskega roka, lahko zadostimo med kvaliteto in tistim, kar je bistvo za nas vse skupaj, to pa je čas. Smo pa še vedno prepričani, da ta zakon ne bo bistveno skrajšal časa odločanja. Kajti čas je že danes zelo kratek in ga bo kvečjemu podaljšal na posredni in neposredni način. Neposreden način, ker uvajamo pravno varstvo tega postopka; posreden pa zato, ker bodo dejansko naročniki sedaj čakali s končno odločitvijo sodišč in s tem seveda preprečili sami sebi stroške, če bi se izkazalo, da ima prav tisti, ki se je pritožil na sam postopek.
V Stranki modernega centra bomo podprli ta zakon. Opozarjamo pa, da je to šele začetek, kajti bistvene stvari se bodo morale spremeniti v Zakonu o javnih naročilih. Še enkrat ponavljam in s tem zaključujem, krivec ni Državna revizijska komisija, ampak predvsem naročniki, ki iščejo obvode, luknje in krajše poti, kako priti do posla. In to je seveda srž problema. Izvajalci in naročniki so tisti, ki se bodo morali v tem postopku bistveno bolje obnašati, kadar govorimo o javnih sredstvih.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegice in kolegi!
Obstaja skoraj 5 milijard razlogov, da je treba biti pri urejanju področja javnega naročanja izjemno pazljiv. Takšen je namreč obseg javnih naročil na letni ravni. To je več kot polovica celotnega državnega proračuna. 5 milijard evrov je seveda zelo konkreten razlog za velike apetite na vseh straneh. Ocene, koliko javnega denarja odteče v privatne žepe, pogosto celo mimo javnih naročil, še vedno nimamo. Pri tako velikih količinah denarja se, če je zakonodaja slaba, postopki pa so netransparentni, zelo hitro pojavi korupcija, pojavi se kartelno dogovarjanje in s tem povezane družbeno škodljive in nesprejemljive prakse. Na slabšem smo na koncu vsi. Ob vsakem večjem projektu se pojavijo tudi kritike na račun nenehnega pritoževanja neizbranih ponudnikov in s tem zavlačevanja izvedbe projektov. Posledica je, da ves čas skušamo postopke pohitriti z nenehnimi spremembami zakonodaje. Opozoril, da je kar polovico vseh zahtevkov pred revizijsko komisijo rešenih pozitivno, skorajda ni slišati oziroma so izjemno redka. In to ob dejstvu, da je kar v polovici primerov z razpisom ali z izbiro izvajalca nekaj hudo narobe, ob dejstvu, da je kar polovica revizijskih zahtevkov upravičenih. In prav tukaj tiči največji problem. Zadev se lotevamo na napačni strani. Namesto nadzora in sankcioniranja koruptivnih praks, kartelnih dogovarjanj, odtekanj denarja, sklepanj aneksov vrtoglavih vrednosti s tem predlogom zakona v glavnem iščemo rešitve, ki bi postopek javnega naročanja in pritožbene postopke pohitrili.
Situacija je še bolj nenavadna. Pred nami je namreč zakon, nad katerim očitno nihče ni posebej navdušen. Glavnina razprave se vrti okrog tega, katera sodišča naj odločajo o sporih glede javnih naročil, pri čemer se celo tisti, ki zakon podpirate, sprašujete, ali bo od sprememb sploh kakšna korist. Še enkrat, govorimo o polovici državnega proračuna, o več kot petih milijardah evrov, o nenehnih sumih korupcije, o vnaprej dogovorjenih razpisih, o kršitvah socialnih in okoljskih klavzul, o izkoriščanju podizvajalcev, o izkoriščanju delavcev in še in še bi lahko naštevala. Spremembe zakona pa se nanašajo na spremenjeno število članov Državne revizijske komisije in na okrnitev možnosti za vlaganje revizijskih postopkov ter skrajševanje rokov za pritožbene postopke. V Levici smo prepričani, da je glede na 50 % pozitivno rešenih zahtevkov za revizijo problem drugje. Problem tiči v odgovornosti oziroma v umanjkanju odgovornosti. Vprašati se je treba, je kdo odgovarjal za TEŠ 6, je kdo odgovarjal za nakup patrij. Koliko največjih afer, povezanih z javnimi naročili, se je končalo z obsodbo na sodišču? Rezultat bo popolnoma enak tudi po sprejetju tega zakona. Še huje; če so rešitve nepremišljene, se bo stanje kvečjemu poslabšalo.
V Levici predloga zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jernej Vrtovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi, lep dober dan!
Ključno je to, da rabimo boljšo zakonodajo glede javnega naročanja in tudi glede pravnega varstva pri javnem naročanju, kot jo imamo sedaj. Kajti to, kar imamo sedaj, omogoča sistem, ki je netransparenten, sistem, ki je zelo počasen in se vleče v nedogled. Potrebujemo sistem, ki bo bolj varen in v katerem bo manj korupcije. In če primerjamo to zakonodajo, ki jo imamo sedaj v državi, ali pa zakon, ki je zdaj na mizi, potem je odločitev Nove Slovenije zelo jasna. Sedanji zakon je boljši od tistih ukrepov ali pa tiste zakonodaje, ki velja dandanes. In skozi oči Nove Slovenije ima ta zakon zagotovo elemente, da se pohitrijo postopki, da se poveča na eni strani tudi hitrost samih postopkov. To je ključnega pomena, da se nam stvari ne vlečejo v nedogled, na primer predor Karavanke. Medtem ko imamo v Avstriji izvajalce gradbenih del, ki bodo kmalu na polovici, se mi še vedno ukvarjamo s tem, kdo bo ta javni razpis dobil; pa se vprašajmo, če smo pri tem učinkovita država. Nismo učinkoviti. Ta zakon je tudi pripravljen za pohitritev postopkov. Kar je pri nas ključno, je to, da v primeru revizijskega postopka, v katerem DKOM razveljavi naročnikovo odločitev, določa krajši rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev. Po predlogu se s sedanjih 90 dni ta skrajšuje na 60 dni. Če bi bilo v resničnem, še večjem interesu, bi ta rok 60 dni lahko skrčili tudi na 30 dni; zakaj mora biti tudi 60 dni, bi še dodatno lahko pohitrili postopke. Ampak kar imamo na mizi, je boljše kot to, kar sedaj velja.
Druga pomembna stvar, ki jo vidimo kot cilj sprememb, je tudi pomembno povečanje strokovnosti Državne revizijske komisije in tudi neodvisnosti. Tudi samo imenovanje; če pogledate, kako so bili člani revizijske komisije v preteklosti prepleteni s strankarskimi interesi, potem boste hitro videli, da je sistem, ki je podoben imenovanju na primer KPK in drugih podobnih institucij, boljša rešitev, kot pa jo imamo v obstoječi zakonodaji. Ampak nič se ne bo spremenilo brez odgovornosti slehernega posameznika, zagotovo. Nadalje velja še izpostaviti zlorabo pravice do pravnega varstva in tako imenovano veriženje. Tu se strinjamo s predlogom amandmaja glede Vrhovnega sodišča s strani Slovenske demokratske stranke. V Novi Sloveniji bomo ta amandma glede pravnega varstva podprli, ker je to pomemben element pri nadaljnjem nošenju odgovornosti. Zakon, ki je na mizi, je boljši od obstoječe zakonodaje in ga velja podpreti; z vključenjem amandmaja Slovenske demokratske stranke pa bo zakon še boljši. Ni nujno, da bo ta zakon ne vem kako učinkovit, je pa pravi korak naprej, če želimo priti do učinkovitejših sprememb zakonodaje na področju javnega naročanja.
V Novi Sloveniji bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Franc Kramar bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala, podpredsednik. Spoštovani!
Osnovni namen in najpomembnejši cilj sprememb, predlaganih s strani Vlade, je večja učinkovitost javnega naročanja. V praksi so se, kot nam je vsem znano iz aktualnega primera gradnje druge cevi karavanškega predora, pokazale številne pomanjkljivosti, predvsem nedopustno zavlačevanje in zamik izvedbe gradbenih del pri infrastrukturnih projektih. Vlada je zato pripravila predlog sprememb, ki bi v praksi odpravile sistemske anomalije. Podatki kažejo, da se sicer v manj kot 300 primerih od skupno okoli 6 tisoč javnih naročil letno postopki končajo z revizijo na Državni revizijski komisiji. V polovici od 300 primerov gre za večje infrastrukturne projekte, pri katerih so v igri velike količine davkoplačevalskega denarja. Posledično prihaja do zastojev v izvedbi naročil, kot smo lahko priče v primeru gradnje drugega tira in že omenjenega predora Karavanke. V večini primerov prihaja do zlorab postopkov s strani naročnikov in s strani ponudnikov, a takšne zlorabe žal trenutna zakonodaja dopušča. Problematični so zlasti pritožbeni postopki. S predlogom sprememb se med drugim naslavlja ureditev sodnega varstva zoper odločitev Državne revizijske komisije. Slovenija je edina članica Evropske unije, katere zakonodaja ne predvideva takšnega sodnega varstva. Veljavni zakon namreč ne predpostavlja rednih ali izrednih pravnih sredstev, prav tako ni dopusten upravni spor zoper odločitev komisije. Gre za občutljivo področje, saj se pojavljajo številna vprašanja, ali bo to sploh doprineslo k učinkovitejšim postopkom; ali jih bo le še naprej poslabšalo.
V fazi sprejemanja zakona smo tako z več strani slišali očitke, da uvedba sodnega varstva ne bo pripomogla k hitrejši izvedbi postopkov, ampak celo obratno. Tovrstne pomisleke smo imeli tudi v naši poslanski skupini, vendar so predlagatelji poudarili, da sprožitev upravnega spora ne bo imela odložilnega učinka, zato ne bi smela bistveno vplivati na podaljšanje postopkov. Sodno varstvo vsaj na začetku morda res ne bo bistveno pripomoglo k skrajšanju postopkov, a je na tem mestu ključnega pomena sodna praksa, ki se bo oblikovala in prispevala k večji pravni varnosti. Kot nosilca sodnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije je ministrstvo s predlogom zakona določilo Upravno sodišče. Na ta račun je bilo izpostavljenih kar nekaj dilem. Tudi v Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek smo dvomili, da bo sodno varstvo pred Upravnim sodiščem pozitivno vplivalo na hitrejši potek postopkov. Postopki pred tem sodiščem namreč v praksi v povprečju trajajo okrog 500 dni, kar je absolutno predolgo. V zvezi s tem so bili izraženi predlogi, da bi bilo morda bolj primerno Vrhovno sodišče. Na seji matičnega delovnega telesa je bilo prav tako sprejeto dopolnilo, ki določa 90-dnevni rok, v katerem bo Upravno sodišče moralo oblikovati odločitev. Predvidena je tudi kadrovska okrepitev, kar ocenjujemo kot dobro. Predlog vsebuje rešitve, ki bodo pripomogle k večji neodvisnosti in strokovnosti Državne revizijske komisije. Spreminja se način imenovanja njenih članov in predsednika komisije, prav tako se povečuje število članov z obstoječih 5 na 7. Zaostrujejo se pogoji za imenovanje, kar bo doprineslo k večji strokovnosti.
Med drugim nas v Stranki Alenke Bratušek veseli rešitev, ki predvideva, da bo komisija o projektih, vrednih več kot 10 milijonov evrov, odločala prednostno. Z namenom preprečitve zlorabe pravnega varstva se bo presojalo le ob bistvenih kršitvah, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila. Postopki javnega naročanja v naši državi resnično trajajo predolgo. Kot že omenjeno, posebej velik problem predstavljajo večji infrastrukturni projekti, pri katerih se postopki nedopustno zavlečejo tudi po več let. V Sloveniji za to potrebujemo sistemske rešitve, ki bodo področje javnega naročanja celovito uredile. V Stranki Alenke Bratušek ocenjujemo, da je dolgotrajnost pritožbenih postopkov ena od večjih ovir hitrejše izvedbe velikih infrastrukturnih projektov. Zato pričakujemo, da bo novela, ki je danes pred nami, to anomalijo odpravila in pripomogla k hitrejšemu zagonu strateških projektov, kot so drugi tir Divača–Koper, 3. razvojna os in druga cev karavanškega predora.
V Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek bomo predlog zakona podprli, saj si resnično želimo hitrejših in bolj transparentnih postopkov javnega naročanja, predvsem, ko so v igri za državo pomembni infrastrukturni projekti. Želimo si, da bo sprejetje predloga k temu tudi dejansko pripomoglo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala, gospod podpredsednik. Minister s sodelavko, kolegice in kolegi!
Področje javnih naročil je področje, ki ga vsakokratna vladajoča koalicija skuša spraviti v neke normalne okvirje. Javna naročila spadajo med največje izdatke države. V Sloveniji imamo na leto več kot 6 tisoč javnih naročil, skupaj vrednih okoli 5 milijard evrov; naših, skupnih 5 milijard evrov. Zato so transparentnost, gospodarnost in racionalna poraba javnih sredstev osnovni cilj, ki ga skušamo doseči z zakonodajo s tega področja. Ob tem moramo dodati in priznati, da se ti cilji ne zasledujejo zgolj z zakonodajo, temveč tudi z vsebino, načrtovanjem in poznavanjem razmer na trgu in tudi s tem, da ne dajemo posameznim ponudnikom prednosti. Ravno v tem delu po oceni poslancev Poslanke skupine Desus prihaja do korupcijskih tveganj, nasprotij interesov ter posledično negospodarne porabe javnih sredstev. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je praktično sopotnik osnovnega zakona o javnem naročanju, ki ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa kot takšnega. To pravno varstvo je urejeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, nadalje v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddajanja javnih naročil, ter v nadaljevanju v samem sodnem postopku.
Od prej omenjenih 6 tisoč javnih naročil, skupaj vrednih okoli 5 milijard evrov, je zoper približno 300 primerov, to predstavlja 5 %, vložena pritožba na Državno revizijsko komisijo. S ciljem učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v teh postopkih je ministrstvo pripravilo novo novelo zakona. Ključni sta dve predlagani rešitvi: uvedba polnega sodnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije v obliki upravnega spora ter, drugič, povečanje neodvisnosti in strokovnosti Državne revizijske komisije. Glede predvidene možnosti sprožitve upravnega spora je treba poudariti, da le-ta ni dovoljena za javna naročila male vrednosti ter za postopke zbiranja ponudb po predhodni objavi. Pravica do sodnega varstva pa je omejena tudi s tem, da se s tožbo lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti odločbe Državne revizijske komisije; ne pa morebiti tudi njeno odpravo, spremembo ali celo povračilo stroškov. V tem delu so nekateri pravniki, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja, v dvomih in so izrazili pomisleke. Glede predvidenega novega načina postopka imenovanja sedmih članov Državne revizijske komisije pa smo tudi v Poslanski skupini Desus med oblikovanjem besedila zakona sicer izpostavili pomisleke; del teh je bil vključen v dopolnjen predlog zakona. Še vedno pa na tem mestu izpostavljam vprašanje, ali bo ministrov predlog res vodil k večji neodvisnosti in strokovnosti članov komisije. Po našem prepričanju neodvisnost ter strokovnost članov te komisije sploh ne bi smela biti vprašljiva. Očitek političnosti imenovanja članov pa bo prisoten za vsako osebo, ki bo imenovana ali voljena v Državnem zboru.
Ne glede na naše izražene pomisleke bomo poslanci Desusa predlagane rešitve podprli v upanju, da bodo prispevale k še večji transparentnosti, gospodarnosti in sploh racionalni porabi javnih sredstev. Hkrati pa pričakujemo od ministrstva, da v primeru, če se ti izraženi pomisleki kasneje v praksi izkažejo kot utemeljeni, v najkrajšem možnem času pristopi k oblikovanju novih rešitev. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja so pripravili zaposleni za javno upravo, ne pa minister. Če bi pri trenutni oblasti obstajal kanček pameti, bi se v sam postopek vključilo tudi Ministrstvo za pravosodje. Področje je problematično, vlada pa dela izključno po resorjih. Bivši minister, ki je mislil, da ve vse, kaj se dogaja z javnim naročanjem, je naredil veliko napako. Predsednik Državne revizijske komisije je že na odboru pojasnil, da je glavni problem pomanjkanje poslovne ter javnonaročniške kulture in etike, ki se bo po sprejetju zakona nadaljevala. To je sramota. Zakaj potem sploh delamo neke popravke? Že sedaj je jasno, da zakon ne bo prinesel zaželenih učinkov. Pravila javnega naročanja naj bi bila v tem, da sta oddaja in izvedba javnega naročila hitra in učinkovita. Ena od tragičnih zgodb je zgodba s karavanškim predorom. Avstrijci so že skoraj končali, mi pa smo na začetku. In kaj nam počenja Kolektor? Vedno se na razpis pritoži, seveda zaradi tega, ker ni izbran in ima prevelike apetite. Tudi na Hrvaškem je Sveti Rok odprt že več 10 let, pa še vedno nima uporabnega dovoljenja. Tudi tam so na razpis pritožbe odprte, ampak skozi njega se lahko vozimo. Temeljno vprašanje za nas v Slovenski nacionalni stranki je, kaj bo imel povprečen državljan od sprejetja tega zakona. Popolnoma nič, ker se sistem javnih naročil ne bo spremenil na boljše. Ne zagotavlja se rešitev problemov, ki so trenutno aktualni, in sicer hitrost postopka in primerno sodno varstvo. Dejstvo je, da trenutno ni zagotovljeno polno sodno varstvo pred sklenitvijo pogodbe zoper odločitve Državne revizijske komisije. Takšen sistem ima samo še Malta. Mislim, da se ne moremo zgledovati po Malti. Ta zakon pa prinaša ureditev le delnega sodnega varstva, in sicer le ugotovitveno tožbo. S tem se ne rešuje nič, le krpa pokvarjen sistem, ki ga je prejšnji minister uvedel in ni bil seznanjen z delom javnega naročanja; on ali pa tisti, ki so mu pripravljali.
Trenutno je tudi kršena ustavna pravica do polnega sodnega varstva, kar je po našem mnenju ustavno sporno. V novem zakonu se tudi širi število članov Državne revizijske komisije, kar bo po našem mnenju privedlo do še bolj nepoenotene prakse. V poslanski skupini se zavedamo, da se uredi postopek pravnega varstva v postopkih javnega naročanja pred Upravnim sodiščem. Takšno ureditev imajo v Avstriji, Franciji in še kje drugje. Zato je treba nujno ukiniti Državno revizijsko komisijo in ostale paradržavne organe, kot je to KPK, in njihovo pristojnost po vzorih demokratičnih držav prenesti na sodno vejo oblasti. Le na tak način bomo zagotovili, da bomo pravna država, in zagotovili delitev oblasti. Sporna pa je tudi višina sredstev, namenjenih za delovanje Državne revizijske komisije; ta problem pa bi odpadel z že omenjenim prenosom pristojnosti na sodstvo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. novembra 2019.
V razpravo dajem 11. člen ter amandma Poslanske skupine SDS.
Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interesa več, zato bomo začeli s prijavo.
Prvi dobi besedo Zvonko Černač.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ko smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili zahtevo za obravnavo problematike revizije postopka javnega naročanja na seji Komisije za nadzor javnih financ januarja letos, se je kot eden od temeljnih problemov izkazalo dejstvo, da nad odločitvami Državne revizijske komisije ni neke druge instance, se pravi, da je nad temi odločitvami samo modro nebo. Če bi bila sestava tega senata ustrezna, mogoče to ne bi bila največja težava, ampak v razpravi ob obravnavi konkretnega primera revizije, to je v primeru javnega naročila druge cevi predora Karavanke, se je pokazalo, da seveda temu ni tako, da je problem tudi sestava Državne revizijske komisije. Kot veste, je spomladi letos odstopil nekdanji predsednik Državne revizijske komisije, vendar pa je sestava ostalih članov senata ostala enaka, nespremenjena, štirje člani senata, ki so tako ali drugače, v narekovaju, okuženi. Ko se je odločalo o Karavankah, so v tem senatu sedeli trije člani senata, vsi iz miljeja Socialnih demokratov. Mateja Škabar je kandidirala na eni od lokalnih volitev na listi stranke Socialnih demokratov, članica senata oziroma predsednica v tem primeru. Gregor Šebenik je bil svetnik stranke Socialnih demokratov, član senata v tem primeru. Tadeja Pušnar je bila generalna sekretarka na Ministrstvu za delo, ko je bila ministrica Anja Kopač Mrak, iz stranke Socialnih demokratov. Vemo pa, da gre v primeru generalnega sekretarja za človeka, ki je vezan na zaupanje, in po navadi si ministri izberejo nekoga, ki približno enako politično gleda na zadeve, tako kot gledajo sami. In od takrat se je zgodila samo ena sprememba – zamenjal se je predsednik Državne revizijske komisije, nov je. In vidimo, da so bile odločitve po tistem kar naenkrat drugačne, kljub tej okuženosti. Kako je to mogoče?
Naj skrajšam, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali dvoje: spremembo senata, popolno spremembo senata, ki naj jo omogoči zakon, z zaostritvijo pogojev za imenovanje, ker večina od teh ljudi tudi nekih temeljnih pogojev ne izpolnjuje, jih izpolnjujejo po sedanjem zakonu, pa še to glede izkušenj dvomljivo, za lase privlečeno; in drugo, kar smo predlagali, je bila ta revizija oziroma pritožbeni postopek. Predlagali smo, ker je bilo predlagano Upravno sodišče, da se to dogaja na Vrhovnem sodišču, ampak je bilo to na odboru zavrnjeno; čeprav sta Stranka modernega centra in Stranka Alenke Bratušek v razpravi to našo namero podprli, jaz tega ne razumem. Moram povedati celo, da so predstavniki teh strank vsebinsko še bolj utemeljevali kot mi, zakaj je treba ta pritožbeni oziroma revizijski postopek prenesti na Vrhovno sodišče, s številkami, koliko trajajo postopki na Upravnem sodišču in tako naprej. Z amandmajem pač predlagamo, da o teh pritožbah oziroma revizijah odloča Vrhovno sodišče. In drugo, kar je pomembno, da dokler ta odločitev ni znana in dokončna, ni mogoče nadaljevati z javnim naročilom, ker po tem, kar je sedaj v zakonu, bomo imeli primer, ko bo pač nekdo sprožil postopek pred Upravnim sodiščem. Ker ni suspenzivnega učinka, lahko naročnik sklene pogodbo z izbranim izvajalcem, ki ni ta, ki se pritožuje oziroma je sprožil upravni spor, nek projekt se bo izvedel. Zelo malo je projektov, ki trajajo več kot 5 let, tudi velikih. In po šestih, sedmih, osmih letih bo Upravno sodišče sprejelo odločitev, ki bo v prid temu, ki je sprožil ta spor.
Milijonske odškodnine, milijonske, ki jih bodo morali plačati davkoplačevalci, nihče drug. Saj vidimo, kaj se dogaja, ko gre za krivo sojenje, kjer bi morala biti neposredna odgovornost tistih, ki so krivo sodili; kajti eno je, če se sodnik zmoti, drugo pa je, če krivo sodi. Če krivo sodi, je neposredno osebno odgovoren in tak sodnik bi moral izgubiti premoženje, ker je krivo sodil, ker je nekaj počel namerno, ne zaradi tega, ker bi bil v zmoti. Tukaj bo nekaj podobnega. Na koncu bodo škodo za vse to prevzeli davkoplačevalci in to ni prav. Poglejmo nekaj konkretnih primerov, saj jih imate na ministrstvih. Jaz poznam en konkreten primer, ki poteka na Upravnem sodišču proti Ministrstvu za infrastrukturo že šesto leto. Gre za zelo enostaven primer prevzema neke koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin v enem kamnolomu, ker je šlo prejšnje podjetje v stečaj. Petkrat se je že zadeva vrnila z Upravnega sodišča na ministrstvo in še do danes ni po vsebini odločeno. Na koncu, ker je bil ta koncesionar v tem izkoriščanju omejen šest let, koncesije pa se iztečejo čez dve leti, leta 2021, bo treba plačati zelo zelo veliko odškodnino. Spet jo bodo morali plačati davkoplačevalci in ne tisti uradniki, ki odločajo napačno. So razlogi, da tudi Vrhovno sodišče ni primerno, ampak je pa bistveno bolj primerno kot Upravno sodišče, da odloča o teh sporih. Najbolj pa je pomembno, da je treba določiti rok, ki mora biti obligatoren, neinstruktiven. In treba je določiti, da vložitev take zahteve za revizijo pomeni suspenzivni učinek in da ni mogoče nadaljevati z naročilom, dokler o tej zadevi ni odločeno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči.
Ta diskusija je zanimiva. Ravno ko sem predstavljal stališče, sem dobil vmes še en SMS, kjer me nekdo sprašuje, ali zagovarjamo mi Državno revizijsko komisijo, ali zagovarjamo naročnike, ali zagovarjamo izvajalce, ali koga hudiča mi tukaj zagovarjamo. Mi zagovarjamo javna sredstva, predvsem to mora biti vsem pred očmi. Zato ta predlog, ki je bil podan, in sedaj imam čas in bom malo bolj podrobno razložil, zakaj imamo skupni imenovalec za razliko od končne odločitve, kakor smo se odločili, da smo zagovarjali; in vam povem, da še danes še vedno zagovarjam, da bi bila boljša odločitev, da gre na Vrhovno sodišče, vendar smo sprejeli kompromis, kompromis znotraj koalicije, da podpremo predlog Vlade, ker so bili razlogi tehtni. Pa bom sedaj razložil, v čem je razlika. Mi smo predlagali, tako kot SDS pravi, in zagovarjali stališče, da naj odloča Vrhovno sodišče, ker bistveno bolj kvalitetno odloča. Tudi časovno gledano v primerjavi z Upravnim sodiščem, naj mi bo oproščeno, ampak tukaj je res poziv ministrici za pravosodje, spremeniti bi morali pravosodni sistem, če že ne drugega, vsaj kar se Upravnega sodišča tiče, ker je to nerazumno in nemogoče, kar počne Upravno sodišče. 500 dni potrebujejo povprečno za odločitev ene zadeve, Državna revizijska komisija pa povprečno 14 dni. Vrhovno sodišče pa bistveno manj od Upravnega sodišča. Kje je še druga prednost? Na Vrhovnem sodišču v primerjavi z Upravnim sodiščem prihajajo kvalitetne odločitve, ampak časovna dimenzija, in sedaj prihajamo na ta catch, klič bi rekli po slovensko, kje je razlika.
Predlog Slovenske demokratske stranke pa govori, tega pa mi nismo zagovarjali, da zadrži končno odločitev Državne revizijske komisije. Kaj smo pa potem naredili, če smo pa hoteli postopke s spremembo tega zakona doseči?! Samo podaljšali smo jih, če bi to sprejeli. S tem potem obrnemo vse na glavo, kar pomeni, da če bi dokončne odločitve; dam pa sedaj praktični primer, ker smo pri Karavankah, ker je bilo to moderno in smo se vsi pogovarjali, decembra 2017 da Dars ven javno naročilo. Dva tedna nazaj je Dars šele povabil tri ponudnike, da naj se odločajo, vmes so se pa zgodili pritožbeni postopki. Če bi pa še zaustavil postopek, to pomeni, da Dars sploh ne bi 14 dni nazaj tega mogel narediti, ampak bi čakali še kakšno leto ali dve. In to je problem in zato mi tega predloga ne moremo sprejeti. Zdaj pa kontra vprašanje, ki ga bom lahko dobil s strani Slovenske demokratske stranke. Če bo pa ta predlog, da bo Upravno sodišče, tvegamo pa, da bojo daljši postopki, to, kar sami pravite in ugotavljate. In drugo, na kar smo mi opozorili tudi na razpravi na odboru, to pa je, da se bo kljub temu, da gremo zdaj po pravno varstvo na sodišče, in to Upravno sodišče, ogromno naročnikov odločilo, da bo počakalo z nadaljevanjem postopka do končne izbire, ker ne bo hotelo tvegati – točno to, na kar opozarja tudi kolega Černač v svoji razpravi –, da bi seveda prišlo do raznih odškodninskih zahtevkov, ki bi bili posledični, odvisno od odločitve sodišča. To je pa tisto, kar sem vam v obrazložitvi stališča tudi povedal, da se bo čas za odločitve podaljšal posredno in neposredno. Neposredno s tem, ker smo zagotovili pravno varstvo na sodišču in ni več samo modrega neba na Državno revizijsko komisijo; posredno pa s tem, ker bojo naročniki čakali. In to je seveda srž problema. Zakaj potem takšna odločitev? Odgovor je na dlani, ker še vedno tehtamo med tem, ali bomo na koncu šli v smer, kjer bomo zavestno podaljšali nemogoče postopke v dolgotrajnost, v večnost; in na drugi strani seveda samo odločitev. In računamo in upamo, da Upravno sodišče izboljša svoj postopek, ker ne morem do smrti biti nezaupljiv do vseh in večno v vseh primerih. Pa vendar bo čas pokazal in mi smo kljub temu skeptični, moramo pa odločitev sprejeti.
Kar se tiče sprememb, ki jih imamo v zakonu, mi računamo tudi na to, da bo končno Državna revizijska komisija to, kar je do zdaj delala nemogoče, to pa je, da je odločala po navadi o eni kršitvi znotraj postopkov, o eni sami. In kaj je naročnik naredil? Pritožil se je drugič, pritožil se je tretjič in Državna revizijska komisija je odločala vsakič znova o neki novi kršitvi, čeprav je že prvič, ko je dobila spis, že videla vse kršitve, ki so notri; ampak ne, ni odločala. In to je bilo slabo delo Državne revizijske komisije, pa se lahko tukaj pogovarjamo tudi o večnosti in tako naprej, ker ni res. In zato se tukaj seveda to popravlja. Bilo je omenjeno tudi glede imen. Ja, res je, Državna revizijska komisija je bila imenovana po postopku v Državnem zboru, ki je bil zakonit in veljaven. Posamezne poslanske skupine so predlagale kandidate, ki so prav tako morali izpolnjevati pogoje iz obstoječe veljavne zakonodaje. In tisti trenutek, ko je nekdo nekoga predlagal ali podprl – se bolj opravičujem, podprl, ker to je ključno –, je dobil znamko, čigav je. Mimogrede, da si bomo na jasnem, bila je omenjena Mateja Škabar. Mateja Škabar je bila članica Socialnih demokratov, ker je kandidirala na listi, ampak podprla jo je pa takratna Pozitivna Slovenija, sploh ne SD. Čigava je zdaj? Če smo že ravno pri tem imenu. Se pa strinjam, hvala bogu … / oglašanje iz dvorane/ Kolega Černač, nič naša, vaša. Moja ni, jaz je v žepu nimam, slišala se nisva več let. In kako naj nanjo telepatsko vplivam, ali kaj. Jaz ne vem, kakšne predstave imate. Mogoče pa vam to v vaši stranki uspe, ker to zmorete, ker imate te posebne sposobnosti, ki jih jaz ali pa vsi ostali nimamo. Ampak ne glede na to, je zelo pomemben ta postopek, se spreminja. Res je, Sodni svet pravzaprav ne bi nič novega vzel in opozarja, da ima premalo ljudi, denarja in tako naprej.
Mi smo prepričani, da bo to izboljšalo kvaliteto postopka, tudi pogoji se spreminjajo, kar je tudi dobro. In zato verjamemo, da bomo prihajali z leti do vedno bolj kvalitetnih oseb. Kar je še bolj pomembno pri celi zadevi, pa je to, da ne smemo pozabiti, tudi ko spreminjamo to področje, Ustavno sodišče že odločalo enkrat o tem, ali je Državna revizijska komisija primerna oblika odločanja na način tribunala, tako kot ga poznajo v Evropi, in je primerljiva s sodnim sistemom. In je odločilo, da je vse okej. Tega ne smemo pozabiti. To pomeni, da je bila ta oblika organiziranosti že enkrat na ustavnem preizkusu in preverjanju zakonitosti ter skladnosti z našo ustavo in pravnim redom. Kaj pa potem danes počnemo? Ja, izboljšujemo. Predvsem sem zadovoljen, da ni več modrega neba nad Državno revizijsko komisijo. Še enkrat pa opozarjam, to ne bo skrajšalo postopkov, ker so v tem primeru že bili najkrajši. Problem je tudi v naročnikih in problem je predvsem pri izvajalcih, ki se tepejo za posel, za javni denar in počnejo mogoče in nemogoče zadeve. In zato je bistvo, kje preprečiti tisto, kar se dogaja – koruptivno, vsi so z vsakim zlizani, vsi se poznajo v tej ljubi mali Sloveniji, kjer je 2 milijona prebivalcev, vsi so prepričani, da lahko samo dežurni izvajalci izvajajo določene posle in podobno in podobno. In kasiramo vsi v tej dvorani z javnim prepričanjem, da smo mi tisti, ki vse to naredimo. In ne samo da to počnemo, smo dežurno tudi odgovorni, tako kot smo krivi za vreme, če je slabo v tej državi, je ta dvorana kriva oziroma vsi sedeči smo krivi, ker nekaj ni prav.
Vnebovpijoči so posamezni ekscesni primeri in kar je še bolj grozno, za ogromno denarja gre, ker so veliki zneski; pa vendar številke govorijo nekaj drugega. Če imamo 6 tisoč javnih naročil in od tega 300 primerov pred Državno revizijsko komisijo, se pravi 5 %, to ne pomeni, da je pri nas vsesplošna kraja in ljudsko posploševanje. Zanimivo bi bilo pa videti podatke v številkah, kaj pomenijo posamezna naročila, ki pridejo na Državno revizijsko komisijo. Dvomim, ker ne vem, ta hip na pamet govorim, ne vem, kaj to pomeni v številkah. In še ena pomembna zadeva je. Marsikdaj je nekdo pripravljen sprejeti naročilo, govorim o izvajalcih, ki mu bo naredilo izgubo. Ampak ali veste, zakaj ga bo sprejel. Da bo dobil referenco, da bo lahko konkurirali na drugih pomembnejših zadevah, kjer bo pa dobil dobiček. Dars je ena tipičnih zgodb, ki se ji je točno to zgodilo. Jaz sem prepričan, da se bo s spremembo tega zakona nekaj stvari izboljšalo, bo pa treba spremeniti Zakon o javnih naročilih. Tukaj, minister, je izziv predvsem za vas, to je zakon, kjer vsi pristavljajo svoje lončke. Na Ustavnem sodišču imamo ta hip v presoji odločitev, ki jo je sprejel Državni zbor in greni življenje naročnikom od tu pa do vrha plafona, ki ga več niti ne vidijo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Zvone Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Moram reči, da je kolega Jani Möderndorfer v delu, ko govori o pritožbenem oziroma revizijskem postopku, govoril argumente, ki govorijo v prid potrditvi tega našega amandmaja; in ne obratno. Če vas moti suspenzivnost te odločitve, potem podprite amandma v drugem branju in v tretjem vložite amandma na amandma in bo zadeva urejena. Drugače pa ste bili sami s seboj v nasprotju, ko vas je motila časovnica. Rekli ste, da se bo s postopkom pred Vrhovnim sodiščem in s to suspenzivnostjo postopek podaljšal. Mi določamo 15 plus 60 dni, to je 75 dni. Za maksimalno 75 dni se bo ta postopek podaljšal. Istočasno ste pa rekli, da ko gre za postopek pred Upravnim sodiščem, ker ni tega suspenzivnega učinka, bodo pa naročniki itak čakali, da bo Upravno sodišče odločilo; tam ste pa sami povedali, da je povprečen čas odločanja 500 dni, 500 dni. Ti argumenti so, oprostite, v prid potrditve našega amandmaja in ne obratno.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo.
Jaz sem že na odboru, ko smo obravnavali to novelo, povedala en podatek, ki se mi zdi izredno zanimiv, pa ga bom danes še enkrat ponovila. V Sloveniji imamo na letni ravni nekaj več kot 6 tisoč javnih naročil in od tega samo 2 % takšnih, ki se končajo s postopkom pred Državno revizijsko komisijo. Kolega Möderndorfer je imel tukaj malce drugačen odstotek, jaz sem dobila številko z ministrstva, tako da ji verjamem. Moramo vedeti, da pri tem gre za takšna javna naročila, ki so večje vrednosti, večmilijonska infrastrukturna javna naročila. Normalno je, da je obnašanje ponudnikov pri tovrstnih javnih naročilih drugačno kot pri javnih naročilih male vrednosti. Želim povedati, da je v naši državi zakonodaja, ki ureja javna naročila, dobra. Ni slaba. Zakon o javnem naročanju, ki kljub svojim številnim spremembam, vemo, da imamo že ZJN-3, je še vedno življenjski in je tudi kompatibilen z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. To, kot že rečeno, potrjuje dejstvo, da imamo zelo majhen odstotek takih javnih naročil, ki končajo pred Državno revizijsko komisijo. Kar se tiče tega dodatnega pravnega varstva, ki ga v okviru tega amandmaja obravnavamo in ga novela ureja, meni se zdi to pozitivna pridobitev, ker to pravno varstvo ni dobrodošlo le z vidika ponudnikov, ki imajo to dodatno pravno varstvo, ampak je dobrodošlo s širšega vidika, kar sem tudi na odboru že pojasnila. Odločanje Upravnega sodišča v okviru tega pravnega varstva bo omogočalo vzpostavitev neke enotne sodne prakse, ki bo dobrodošla ne samo za ponudnike, kot sem rekla, ampak tudi za naročnike, ki bodo vzpostavljeno enotno sodno prakso upoštevali že pri pripravi razpisnih dokumentacij, potem v odločanju v predrevizijskem postopku in nenazadnje bo dobrodošlo tudi za Državno revizijsko komisijo, ko bo, če bo odločala v revizijskem postopku.
V okviru tega, kar sem povedala, je tudi dejstvo, da se v tujini že kaže pozitiven učinek takšne ureditve. Bilo je vloženo manjše število revizij. Kot že rečeno, ko je vzpostavljena neka enotna sodna praksa, se ene in iste napake ne ponavljajo. Zakaj Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče? Tukaj je po mojem razumevanju argument čisto preprost. Ta odločitev je bila sprejeta v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in pri tem je treba izhajati iz vloge, ki jo Vrhovno sodišče v našem pravosodnem sistemu ima. Njegova vloga je predvsem v poenotenju sodne prakse višjih sodišč, ne v odločanju v posamičnih primerih in v vsebinskih sporih. To sem tudi že povedala na odboru za notranje zadeve in bom še enkrat poudarila, da z zadnjo novelo Zakona o sodiščih so bile tovrstne pristojnosti, se pravi po vsebinskem odločanju, Vrhovnemu sodišču odvzete in prenesene na Upravno sodišče. Zato je takšna ureditev, ki jo imamo pred nami danes, kot jo predlaga Ministrstvo za javno upravo, po mojem mnenju sprejemljiva in primerna. V tej luči govoriti o nekih vračanjih zadev v ponovno odločanje in kako bi to zavlačevalo te postopke javnega naročanja, s tem se malo zavaja, ker ureditev, ki jo imamo predlagano, ne bo vplivala na oddajo javnega naročila, ker Upravno sodišče ne bo vsebinsko odločalo o oddaji oziroma odločitvi ponudnika oziroma naročnika, ampak bo sodba Upravnega sodišča zgolj ugotovitvena, kar pomeni, da ne bo vplivala na odločitev, ki jo bo Državna revizijska komisija sprejela, in bo postala pravnomočna in dokončna.
Naj mimogrede tudi pojasnim in pokomentiram očitke glede nekih visokih odškodnin. Kot sem rekla, sodba Upravnega sodišča bo ugotovitvena, kar ne pomeni avtomatske odškodnine, s tem se ne prejudicira neke odgovornosti naročnika, da je ponudniku povzročil premoženjsko škodo. Ponudnik bo v vsakem primeru moral vložiti civilno tožbo, moral bo dokazovati, da mu je nastala poslovna škoda, vzročno zvezo med ravnanjem naročnika, in dokazati, da v tisti grupi ponudnikov bi bil ali pa je bil prav on tisti, ki pa bi moral dobiti to javno naročilo, in mu je zaradi tega nastala neka poslovna škoda. Ponudnik bo moral vložiti kar nekaj napora, da bo v civilnopravnem postopku dokazal neko odškodnino, ki mu pripada. Strah pred podaljšanjem postopkov javnega naročanja – ta časovna komponenta med Upravnim sodiščem in Vrhovnim sodiščem ni ravno primerljiva, ker moramo se zavedati, da postopki pred Upravnim sodiščem terjajo malce drugačno postopanje, imajo ugotovitveni postopek, zaslišanje prič pa še kakšne procesne aktivnosti, kar seveda podaljšuje postopke pred Upravnim sodiščem. Pa ne želim biti neka odvetnica Upravnega sodišča, ampak treba se je zavedati, da postopek pred Vrhovnim sodiščem poteka bistveno drugače, predvsem na podlagi stanja spisa; in ni nekih drugih procesnih dejanj, ki bi podaljševala ta postopek pred Vrhovnim sodiščem. Zato je ta primerjava, kot bi primerjali hruške pa jabolka. Glede škode sem že povedala, kar sem ocenila, da je treba poudariti. Glede tega poudarjanja o ne vem kakšnih milijonskih odškodninah, ki naj bi jih potem izplačevali naročniki, se mi zdi, da je prejudicirano govoriti o tem. Zato amandmaja, kot je predlagan, ne bom podprla, ker se mi zdi, da je bolj primerno urejanje tega dodatnega pravnega varstva pred Upravnim sodiščem. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod Černač ima repliko.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi tu moram navesti dodatne argumente za podporo temu amandmaju. Ampak najprej ena napaka, ki je bila izpostavljena, da je namen Vrhovnega sodišča njegov samo poenotenje sodne prakse na nivoju sodb višjih sodišč. Saj ni res, Vrhovno sodišče odloča o konkretnih zadevah vsak teden, vsak mesec. Naj povem svoj konkreten primer. Mene je leta 2011 tožil eden od nekdanjih sodelavcev Sove za odškodnino 20 tisoč evrov, ker naj bi ga razžalil z razpravo v Državnem zboru. Okrožno in Višje sodišče v Kopru sta mu dosodila odškodnino, sem mu jo moral celo plačati; Vrhovno sodišče je odpravilo sodbo Okrožnega sodišča. Vrhovno sodišče je odpravilo sodbo Okrožnega sodišča. Tu ni nobene dileme o tem, ali Vrhovno sodišče sme o takih zadevah, kot jih mi predlagamo, odločati ali ne, ker mu s tem zakonom tudi dajemo pooblastilo za to. In druga zadeva, ugotovitvena naj bi bila odločitev Upravnega sodišča. Seveda. In potem bo moral iti ta, ki mu bo ugotovljeno, da bi moral biti izbran, pa ni bil, po 500 dneh, kot pravi kolega Möderndorfer, jaz pravim po sedmih letih, ker sem povedal konkreten primer, ki še danes po šestih letih ni zaključen, torej po 2 tisoč 500 dneh bo šel na redno sodišče in redno sodišče mu bo dosodilo odškodnino in zakonite zamudne obresti za sleherni dan od takrat, ko bi moral ta posel dobiti, pa ga ne bo dobil, ker bo ugotovitvena sodba Upravnega sodišča, da ima prav. Ali to želite v tem zakonu? In potem se boste spraševali, zakaj v denacionalizacijskih postopkih pripadajo upravičencem zamudne obresti. Ker jih vi sami povzročate s svojim ravnanjem in se potem spravljate na tiste, ki te obresti dobijo. Oni so do njih upravičeni, ampak vi z zakonskimi mehanizmi to omogočate. In tak mehanizem se naj bi uzakonil zdaj s tem členom, če amandma ne bo sprejet.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavko, dragi kolegice in kolegi!
Mislim, da je vsake toliko časa treba slovenski javnosti povedati, da ne obravnavamo Zakona o javnem naročanju, da pa obravnavamo ravno tako zelo pomemben, sicer nekoliko manjši zalogaj, to je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Ja, res je, gre za izjemno veliko javnega denarja, gre za približno 5 milijard evrov na letni ravni, kolikor so finančna težka javna naročila v naši državi. Že nekaj let je to razmerje konstantno, namreč razmerje med proračunom Republike Slovenije in obsegom javnih naročil. Vedno so javna naročila nekje na eni polovici letnega proračuna Republike Slovenije. Jaz se tukaj strinjam s tistimi, ki pravijo, da samo z zakoni se določenih postopkov ne da rešiti, temveč je v postopkih javnega naročanja – torej med drugim tudi v postopkih javnega naročanja –zelo pomembna kultura. Kultura. Kakšna kultura? Najbrž poslovna kultura, potem je potrebna poštenost ali pa drugače rečeno, pravičnost seveda, zakonitost, vse to; torej neka kultura, neka družbena klima. Danes je tako. Če vi dobite, če ste uspešni v nekem javnem naročilu, marsikdo vam takoj prilepi etiketo, da ste nekoga podkupili, da ste bili uspešni. To ni dobro. Imamo kljub vsemu veliko veliko večino izvajalcev, ki so pošteni in na našem področju delajo že veliko veliko let. Kartelni dogovori gotovo ne spadajo v to kulturo, o kateri govorim. In nagajanje neizbranega izvajalca izbranemu izvajalcu gotovo ne spada v to kulturo, o kateri govorim. Ali pa še bolj konkretno, v to kulturo gotovo tudi ne spada veliko primerov, ko izvajalec preprosto ne plača podizvajalcev in le-ti propadejo. Imamo veliko družinskih tragedij zaradi tega in tako dalje.
In konkretno, Stožice so gotovo med drugim tudi spomenik nekulture v sistemu javnega naročanja. Ne bom šel v podrobnosti, kaj vse se je tam dogajalo, kakšne tragedije in tako dalje. Zaupanje je torej tukaj tudi izjemnega pomena. Seveda pa smo zakonodajna veja oblasti in kot mi v Novi Sloveniji razumemo, s predlogom zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja dejansko želimo doseči uveljavitev večje odgovornosti, pospešitev postopkov, učinkovitejša javna naročila, večjo neodvisnost Državne revizijske komisije in dodatnega sodnega pravnega varstva večjih projektov zoper odločitve komisije. In tukaj pozdravljam napore ministra gospoda Medveda in njegove ekipe. Pozdravljam tudi to, da je pogledal, kakšne so dobre prakse v nekaterih državah, s katerimi se velikokrat mi primerjamo; predvsem vidimo tukaj, da je šlo za aplikacijo nekaterih dobrih rešitev naše severne sosede Avstrije. Kar zadeva amandma Slovenske demokratske stranke, kot je kolega Vrtovec že rekel, mi smo temu amandmaju naklonjeni. V dosedanji razpravi smo že videli, tudi s strani koalicije, kar nekaj pozitivnih ocen tega amandmaja. Frapanten je podatek, ki ga je kolega Jani, ki to področje odlično pozna, izpostavil – Upravno sodišče v povprečju odloča v petstotih dneh. V petstotih dneh vsak vlak odpelje, tudi tisti, ki ima veliko zamudo. In gotovo se tukaj s kolegom Möderndorferjem strinjam, da Vrhovno sodišče daje kvalitetnejše odločitve. Če je tukaj prava politična volja, če ima kdo iz koalicije še kakšne težave s tem amandmajem, mislim, da bi preko razprave in v tretjem branju lahko te rešitve še izboljšali, kot pa rečeno, mi smo temu naklonjeni.
Kot mi vidimo, se s predlogom zakona povečuje učinkovitost javnega naročanja in njegovega pravnega varstva, in sicer na način, da se v revizijskih postopkih presojajo le bistvene kršitve, ki imajo dejanski vpliv na postopek; ne pa tiste, ki takšnega vpliva nimajo in ga ne morejo imeti. Poleg tega je določeno, da mora Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil revizijske zahtevke v večjih projektih nad 10 milijonov evrov obravnavati prednostno; onemogoča pa se tudi večkratno vlaganje in podvajanje zahtevkov v istih zadevah. Še nekaj želim povedati, kaj pravzaprav pomenijo neke napake, neke nezakonitosti, nepravičnosti ali kakorkoli že bi to imenovali v javnih naročilih. Če bi imeli samo 1 % teh napak, pa ne govorim za statistično napako, to so dejansko napake, ali gre za nezakonitost, nepravičnost, nepoštenost, 1 % v tem 5-milijardnem kolaču pomeni 50 milijonov evrov. To je natančno tisti znesek, o katerem smo včeraj imeli maratonsko razpravo, o izrednih uskladitvah pokojnin. Mi bomo, kot rečeno, ta zakon podprli. Tukaj cenimo, kot rečeno, napore ministra oziroma ministrstva. Pred nami je seveda še večji in zahtevnejši zalogaj, to pa je Zakon o javnem naročanju, ki ga tudi pričakujemo na poslanskih klopeh. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima minister za javno upravo Rudi Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Kot prvo bi najprej rad povedal, da samih postopkov, ki jih vodi Državna revizijska komisija, seveda s to novelo zakona ne moremo pospešiti, ker, kot je bilo rečeno, ti postopki na Državni revizijski komisiji tečejo relativno zelo hitro. Treba je gledati celotni postopek posameznega javnega naročila, celotni postopek; pa da ne bom spet tega zloglasnega postopka, ki ga vedno omenjamo, še jaz omenjal, ampak celotni postopek, pa to bo pospešilo. To mi je večkrat v pogovoru potrdil tudi predsednik Državne revizijske komisije, s katerim smo se o vsebini teh zakonodajnih sprememb tudi veliko pogovarjali. Jaz sem ga preprosto na podlagi predlaganih rešitev vprašal, kje bo v teh konkretnih postopkih ta zakon prijel. Kje bo prijel, da lahko rečem, da smo nekaj premaknili na bolje? Ravno v tem preprečevanju teh nenehnih pritožb na iste stvari, ponavljanje pritožb. In hkrati seveda sili tudi Državno revizijsko komisijo, da ne more, ko dobi spisek pritožb, odločiti o prvi in vse skupaj vrniti nazaj naročniku; ampak da tudi Državna revizijska komisija, če dobi spisek nekih pritožb, mora odločiti o vseh. Tukaj smo prepričani, da ta zakon te anomalije, ki se pojavljajo v teh velikih, razvpitih postopkih, da ta zakon te stvari rešuje. Res je, šli smo tudi po vzoru, kako imajo to po svetu urejeno. Zelo dobro smo tudi pogledali, kako imajo v Avstriji to urejeno, glede na to, da nam je Avstrija sedaj nekakšen primer tukaj čez Karavanke, kako tam peljejo te stvari. Oni imajo, pa ne samo Avstrija, kar večina evropskih držav ima to sodno varstvo urejeno na tak način, kot ga mi predlagamo.
Spoštovana poslanka Tina Heferle je prej zelo dobro in natančno ponazorila, zakaj ne Vrhovno sodišče v tem primeru, ampak da je instanca sodnega varstva Upravno sodišče – seveda je pravnica, pa to zna bistveno bolje razložiti kot jaz, ki nisem pravnik. Zelo preprosta je ta razlaga: Vrhovno sodišče je Vrhovno sodišče, ni sodišče na prvi stopnji. Drugo, kar je, Vrhovno sodišče bo …Nikoli se ne bi javno opredeljevati, katero sodišče je boljše, katero je slabše, katero izdaja boljše sodbe, katero izdaja slabše sodbe. Tisti, ki izgubi, za tistega je verjetno vsaka sodba na vsakem sodišču slaba, tisti, ki dobi, pa o tistem sodišču morda meni drugače. Ampak, Vrhovno sodišče bi vračalo v veliki večini primerov, saj smo bili tudi z njimi v dialogu, ko smo iskali rešitev za sodno varstvo, saj si ga nismo kar tako izmislili in nismo pisali te novele zakona v pisarni, ampak resnično v pogovorih z vsemi, ki bi nam lahko kakorkoli pomagali, da bi prišli do čim boljše rešitve.
Ne rečem, da je to idealna rešitev, je pa neka kompromisna. Ker nam je bilo pa iz vsega tega jasno, da bi se pa, tudi če bi bilo Vrhovno sodišče tista sodna instanca, dejansko ti postopki podaljševali. V večini primerov bi dobila Državna revizijska komisija na mizo, ali pa naročnik, ali pa ponudnik, v večini primerov pa seveda Državna revizijska komisija, da naj ponovno odloči. Niti Vrhovno niti Upravno sodišče ne bi vsebinsko odločalo. Vsebinsko je poklicana in strokovno usposobljena, da odloči, Državna revizijska komisija. Gre pa za postopek. Se pravi, pritožbe na postopek, ki ga vodi Državna revizijska komisija. Tu pa so bile marsikdaj že v preteklosti zamere na račun posameznih odločitev ali pa vodenja postopka Državne revizijske komisije, pa se nima naročnik ali ponudnik pritožiti, razen, kakor smo že to večkrat slikovito opisali »modremu nebu« – nikomur. In nimamo sodne prakse, tako kot jo imajo v sosednji Avstriji več kot 10-letno, ker nekaj več kot 10 let imajo podobno ureditev in imajo sodno prakso. V teh 10 letih se je izoblikovala. Pri nas se bo šele zdaj začela oblikovati, ker nikoli ni bil storjen tisti korak, da pridemo do tega sodnega varstva v takšni obliki, kot ga predlagamo. Seveda je kompromisna rešitev ravno zato, da ne bi še podaljševali teh postopkov.
Veste, ker zdaj, v celoti gledano, postopki javnega naročanja v Sloveniji so po dolžini pod povprečjem Evropske unije in to je dokazano, to ni, da želimo olepševati situacijo na področju javnega naročanja, ampak dejansko so pod povprečjem. Potem pa pridemo do teh nekaj zloglasnih, razvpitih postopkov, ki to sliko javnega naročanja v Sloveniji popolnoma izmaličijo.
Kar zadeva sestavo oziroma naravo in postopek za imenovanje Državne revizijske komisije. Res je, Državna revizijska komisija je organ, z naravo sodnega telesa in Ustavno sodišče je ugotovilo, da je nesporno, da je tukaj z ustavnopravnega vidika vse v redu. Gre za postopek imenovanja. Tudi če ne bi bilo karavanških predorov in vseh teh silnih projektov, postopkov z anomalijami, bi v vsakem primeru morali in bi odprli zakon tukaj, ker tukaj nas pa dejansko Evropska komisija že dolgo dolgo opozarja, da postopek imenovanja uskladimo z evropsko prakso. Ker ima državna revizijska komisija naravo sodnega telesa, mora biti tudi postopek v skladu s to naravo sodnega telesa. To je popolnoma jasno, da bi slej kot prej morali to urediti, da se gre v smeri večje avtonomije in večje strokovnosti članov in članic Državne revizijske komisije, pa mislim, da nikakor ne more biti nič narobe in sporno. Torej, nič zelo ne zapletamo tega postopka. Tudi za marsikakšen drug organ v tej državi ali pa za kakšno drugo funkcijo so postopki lahko približno enaki s temi vmesnimi instancami, pa tukaj nismo tega postopka nič zapletli.
Na koncu morda samo še to, kot pravite, da je Državna revizijska komisija komisija s svojimi odgovornostmi v teh postopkih javnega naročanja. Ampak svoje odgovornosti imajo v prvi vrsti in predvsem naročniki in ponudniki. Ko boste kdaj vprašali kakšnega izmed članov Državne revizijske komisije ali pa predsednika, s čim vse se srečujejo, s kako slabimi, nestrokovnimi razpisi in projekti in potem morajo o tem odločati, in tudi s ponudniki, z vsemi žavbami namazanimi. Ponudniki vse slabosti naročnikov relativno hitro prepoznajo, imajo odlične odvetnike in jih na ta način tudi zlomijo. V kakšnem postopku kdaj se zgodi tudi, da ponudnik kihne, pa naročnik spremeni kakšno odločitev, ponudnik kihne, naročnik se pa prehladi. Tudi takšne primere imamo. Ali pa, ko naročniki skupaj s ponudniki iščejo veter v jadra. Tudi to se dogaja. Tako ko govorimo o postopkih javnega naročanja v Sloveniji, lahko napišemo še kakšen zakon, tega, o čemer govorimo, da se v praksi dogaja, seveda noben zakon ne bo normiral in že kar obrabljena je ta fraza o kulturi javnega naročanja. Ampak to je res, ampak to je preprosto res. In verjamem, da kapital prevlada v večini primerov in težnja po poslu in dobičku prevlada nad našim stremljenjem za nacionalnim interesom. Verjetno se jim zdimo, tistim, ki se pritožujejo, zato da bi prišli do posla, se jim zdimo veliki idealisti, ko govorimo o nacionalnem interesu in kakšna nacionalna škoda se dela. Verjetno so nam včasih tudi malo smejijo in gre karavana naprej in pritožbe se nadaljujejo.
Če kaj, te pritožbe in to nenehno pritoževanje, to pa bomo omejili, to pa bomo omejili in po drugi strani tudi Državno revizijsko komisijo – ne bom rekel – prisilili, ampak z nekimi jasnejšimi navodili vendarle usmerili, da naj spoštuje tudi obstoječo zakonodajo. Kdaj pa je Državna revizijska komisija ugotovila v postopku, da gre za zlorabo tega instituta? Pa ima vse zakonske podlage! Vse zakonske podlage ima, da bi lahko v mnogih primerih preprosto ugotovila, da gre za zlorabo. Torej, odločno bi se postavila na stran zakona, ki ji to omogoča. Državna revizijska komisija tudi ne pozna pojma neobičajna nizka cena. To smo slišali od ponudnikov neštetokrat. Za njih je, če neka stvar stane 1 evro, je to trg. Trg je ponudil 1 evrov, tudi če je sto evro. In neobičajne nizke cene ne priznavajo v teh postopkih, pa imamo to zakonsko vse urejeno. Torej, odgovornost vseh; odgovornost, spoštovanje zakonov in mnogo mnogo zdrave pameti. Kako bi pa to v zakon prelili – če imamo idejo, bomo prelili v zakon še to. Te nam pa resnično manjka.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Poglejte, spoštovani minister. Vi ste omenili, da je problem, ker se bo ponovno vračalo z Vrhovnega na Državno revizijsko komisijo in bo to še podaljševalo postopke. Samo enkrat. Vaš zakon odpravlja ponovno pritoževanje, večkratno, o istih zadevah in tako naprej. Dve situaciji bosta: lahko bo Vrhovno sodišče zavrnilo tega pritožnika, zadeva bo itak v tem primeru končana, lahko bo pa ugodilo in vrnilo Državni revizijski komisiji, kjer ste pa sami omenili, da ni problema in da več ali manj postopki tečejo v 15 dneh ali pa največ 30. To ni problem in to ni ovira, da se ne bi ta sprememba institucije, ki odloča o pritožbah, spremenila tako, kot predlagamo, ker bi bile te odločitve bolj kvalitetne, predvsem pa v korist tako naročnika kot izvajalca.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da. Prosim za prijavo.
Prvi ima besedo gospod Igor Zorčič.
Izvolite.

IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani, hvala za besedo.
Danes bom ta zakon podprl. Mislim, da prinaša nekaj koristi k celotnemu postopku javnega naročanja. Dejstvo pa je, tako kot je bilo že omenjeno predhodno, sam postopek na Državni revizijski komisiji ni toliko problematičen z vidika same časovnice teh postopkov, kolikor bi človek sklepal iz teh naših razprav, češ da se bodo postopki bistveno pohitrili. Mislim, da ta zakon ne bo popoln, če se ne bo v bližnji prihodnosti spremenil tudi Zakon o javnih naročilih. Težko se je pogovarjati samo o postopkih sodnega varstva, ne da bi se hkrati pogovarjali o samem javnem naročanju in o določbah Zakona o javnih naročilih. Številni primeri slabe prakse prihajajo iz raznoraznih občin, seveda, največji primeri iz mestnih občin, pa tudi iz manjših. Mislim, da bo moralo ministrstvo tu narediti pošten korak naprej, da ne bomo priča takšnim zgodbam, kot je na primer ta, da kot zavezanec javnega naročanja neko javno podjetje večkrat razveljavi določen razpis, dokler se ne prijavijo tisti pravi ponudniki, ali pa, da je pravi ponudnik vedno hčerinsko podjetje tega javnega podjetja in da se potem, ko to hčerinsko podjetje dobi ta posel, na koncu med prijatelji zmenijo, kako in kaj naprej. Če izpostavim še en primer, ki sem se ga pravkar spomnil. Imate tudi primere, ko je na razpisu uspelo podjetje, ki je na črni listi Finančne uprave, ki ima določene obveznosti do države, neplačane davke, ko potem zavezanec ugotovi, da ima tako podjetje, ki mu je pač uspelo na razpisu, razpis razveljavi, ponovi razpis. In poglejte, kdo zmaga; ja, podjetje, ki ga je ustanovil tisti ustanovitelj po svojih osebah, ki je že prejšnjič zmagal. Skratka, povsem novo podjetje zmaga ponovno na razpisu. To so nekatere zadeve, za katere mislim, da jih boste morali omejiti vsaj z nekim pogojem, da podjetje deluje vsaj šest mesecev, da je plačalo nekaj davkov, ne pa, da se na lokalni ravni dela po kavbojsko in smo potem priča takšnim primerom od teh nekih najmanjših, ko gre mogoče za kakšno asfaltiranje kakšne ceste, pa do velikih infrastrukturnih projektov, ki se izvajajo v posameznih mestnih občinah.
Skratka, če ne bomo hkrati ali pa v neki bližnji prihodnosti uredili tudi Zakona o javnem naročanju, tudi ta zakon ne bo k celotnemu javnemu naročanju prinesel tistega, kar mogoče danes ob tej razpravi pričakujemo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jani Möderndorfer. (Se je odpovedal.)
Anja Bah Žibert, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Kolega Jani me je malo presenetil, ker se je odpovedal razpravi. Ampak ravno on je tisti, ki me je nekako nagovoril, da sem se prijavila k tej razpravi. Povedal je – to je bilo danes že omenjeno –, 500 dni rabi Upravno sodišče, spoštovani. Sami jim nekako dajemo vedeti, da z njihovim delom nismo zadovoljni. Je tako? Gre ne nazadnje tudi za sojenje v razumnem roku pri teh vprašanjih in vendar bi zdaj ravno tem sodiščem dali novo obveznost. Se pravi, nismo zadovoljni s tem sodiščem, ne dela dobro oziroma njihov čas je predolg in to ni dobro, to je ne nazadnje tudi ustavno sporno, in bi jim dali zdaj novo zadolžitev. In tu vidim tisti catch, jaz ga pa tu vidim, ker je zelo pomembno, da gre to direktno na Vrhovno sodišče. Z našim amandmajem so tudi ti roki povsem jasni, 15 dni do vložitve revizije in potem 60 dni, da Vrhovno sodišče odloči o zadevi. Glejte, to je popolnoma kratko. In ko gre za velike projekte, kjer vemo, da se ne začnejo kar čez noč, in tu je vedno največji srž problema, potem vemo, da s tem še kako skrajšujemo postopke. Skrajšujemo, hkrati pa vemo, da imamo pred sabo odločitev, ki je dokončna in jasna. Zato potem ne bo nekih odškodnin, ki jih moramo zopet plačevati davkoplačevalci.
Toliko za sedaj. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Podpredsednik, hvala lepa.
Saj sem že prej v stališču večinoma povedal vse, pa se nisem mislil oglasiti, ampak se bom vseeno odzval na določene zadeve.
Poglejte, na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podobna razprava o amandmaju že potekala in je bila dokaj burna razprava o tem, ali je za odločanje bolj primerno Upravno ali Vrhovno sodišče. Minister je izredno lepo, plastično razložil, kaj te stvari pomenijo, zakaj je ta zadeva v zakon vnesena tako, kot je. Predvsem pa zato, ker je bila usklajena z vsemi deležniki. In pri tem, kar je govoril kolega Šiško, da v ta proces niso bili vključeni drugi deležniki in pravosodni organi, naj povem, da so bili vključeni, skozi celoten postopek je Ministrstvo za javno upravo sodelovalo s pravosodnimi organi. Ne nazadnje imam tule pred sabo odziv Sodnega sveta, ki pravi, da Sodni svet v načelu podpira to rešitev predloga zakona. Tako osebno menim, da je zakon, ki je pred nami, resnično dober zakon, prinaša nekatere učinkovitejše rešitve v postopku javnega naročanja, pa naj še enkrat povem tiste ključne. Vlagatelj, ki se bo želel pritožiti, bo moral v tisti pritožbi izkazati vse bistvene kršitve, ki naj bi se zgodile, ne bo pa mogel ponovno navajati istih kršitev znova in znova in s tem zavlačevati postopka, ker se resnično prevečkrat potem spozna, kaj je v ozadju; to, da pač nekdo hoče samo posel dobiti, ne glede na to, da je za to predrag, da nima ustreznih kvalifikacij ali karkoli drugega, in se postopki zavlačujejo mesece, leta, pa ne nazadnje lahko tudi desetletja pri kakšnem postopku.
Kolega Horvat je govoril o poslovni kulturi, o tej kulturi sem govoril tudi sam, ko sem predstavljal stališče naše stranke. Strinjam se, ja, imamo povsem poštene podjetnike, pa pač imamo tudi nekaj tistih, ki niso ravno tako zelo pošteni, a vendar, spoštovani, poglejte, začne se vedno pri vsakemu posamezniku in v njegovi glavi. Če to pri ljudeh ni jasno, da je pač treba račun plačati, da je storitve treba pokriti, da je treba dela, za katera si dobil, recimo, predplačilo, tudi narediti, potem imamo težavo. Mislim, da se zadeve izboljšujejo, ne glede na to kažejo poročila OECD, bo pa treba nekaj še narediti. Ena od teh rešitev je sigurno predlagana novela zakona, ki jo bom seveda tudi podprl. Ne bom pa podprl amandmaja, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka, zaradi tega ker sem še enkrat povedal, da se mi zdi, da je bolj primerno vseeno Upravno sodišče, ker je bila pač zadeva z njimi usklajena, ne glede na to, kakšno mnenje se o Upravnem sodišču v javnosti pojavlja, in da bo s tem zadeva naredila z vsem, kar se praktično predlaga v tem zakonu, da bo postopek in proces tega javnega naročanja, predvsem pa izvedbe infrastrukturnih projektov in tistih največjih, ki jih v državi večkrat potrebujemo, pohitrila in naredila bolj učinkovite. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Igor Peček.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Dovolite mi na začetku čisto malo uvoda, podobno, kot so to storili moji kolegi. Dejstvo, da je v postopkih javnega odločanja vse slabo, vsekakor ni res. Vrednost poslov, ki pa jih naročniki oddajajo ponudnikom v postopkih javnega naročanja, pa le znaša 5 milijard in to je 11 % GDP. Ko se postopki znajdejo v fazi, ko ponudnik ali naročnik zahteva pravno varstvo, je pa tega relativno malo. Kolegica Tina Heferle je omenila 2 % oziroma 300 takih tožb oziroma pritožb, ampak problem, ki je tukaj, je pa bistveno večji kot pa številka 2 %. Tukaj gre za velike zneske in takrat se pa pozna tudi ta manko poslovne kulture, katero sta že dva kolega prej v razpravi omenila. Razumem tudi, recimo temu, manko poslovne kulture takrat, kadar se ponudnik bori oziroma želi pridobiti posel, ker meni, da je boljši od tistega, za katerega se pričakuje ali pa je bil izbran. To je normalno v vsakem poslovnem okolju. Ne podpiram pa takšne poslovne kulture, ko gre za nagajanje, takrat ko eden izmed neizbranih nagaja tistemu, ki je bil izbran, samo zato in zgolj zato, da posla ne bi dobil. Vsi poznamo zgodbo o dobri vili, sosedu in kralju, pa je ne bi tukaj navajal. Ampak to je problem, še hujši problem od tega je pa takrat, ko se naročilo izvaja in se izbrani ponudnik ne drži tistega, kar je s pogodbo podpisal in se obvezal, da bo naredil.
Predlagani zakon je vsekakor korak naprej v pravo smer, potrebno je biti korekten in, spoštovani minister, mislim, da ste se potrudili na tem delu in greste v pravo smer. Jaz v tej smeri vidim dve ključni oziroma dve pomembni stvari, ki se mi zdita najbolj ključni; zagotavljamo pravno varstvo za ponudnike in naročnike, druga pa je tudi v večjem številu članov senata, tudi v načinu imenovanja le-teh in v tem delu vsekakor upam na večjo strokovnost pri sklepanju odločitev, hkrati pa to zagotavlja tudi eventualno pluralnost pri odločanju. Veliko je bilo pomislekov, ali je predlagana instanca Upravno sodišče prava odločitev ali bi bilo morda postopke v primerih, kadar se stranke odločijo za zagotavljanje pravnega varstva, prenesti na Vrhovno sodišče. Obe instanci imata svoje prednosti in slabosti. Ministrstvo se je odločilo za Upravno sodišče predvsem zaradi tako imenovane ugotovitvene razsodbe in jaz v tem vidim smisel in ga podpiram.
Prekluzivni rok 90 dni in prednostno odločanje v zvezi z naročilom nad 10 milijonov je dobro, se pa vsi, ki sedimo tukaj in vsaj približno poznamo postopek oddaje, zavedamo dvoreznosti tega. Namreč, lahko se zgodi, da zaradi hitrosti trpi strokovno odločanja. Praksa v drugih državah je res drugačna, to je kolega Horvat povedal, tudi vi, gospod minister, ste to povedali. Če vzamemo Avstrijo – tam govorimo o predvsem drugačnih rokih, kadar se sprejemajo oziroma da prihaja do odločitev. Obe tisti instanci, do katerih smo se tekom teh razprav opredeljevali, sam upam, da ne ena ne druga ne bosta samo pesek v oči in da bomo deležni takšnih pravnih učinkov, ki bodo prinesli enotno sodno oziroma pravno prakso, ne glede na to, da bo pri vsaki odločitvi šlo za tako imenovani interparty spor, kljub temu menim, da neke pravilnosti oziroma neki postopki se bodo tukaj lahko vzpostavili.
Argumentov in prednosti, ki jih vidim v že predlaganih spremembah in v samem zakonu, je več kot slabosti, v to sem prepričan. Zakon bom brez vloženega zadnjega amandmaja podprl. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ja. Prosim za prijavo. Imamo enega razpravljavca.
Gospod Jani Möderndorfer, izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Kar nekajkrat je bilo omenjeno teh 500 dni in v bistvu se govori samo o tem in zato je treba še enkrat pojasniti, zakaj Upravno sodišče in zakaj ne Vrhovno sodišče.
500 dni naj bi bil povprečen rok odločitve Upravnega sodišča v primerjavi z Vrhovnim sodiščem, ki ima ta rok bistveno krajši. Ne bomo podprli predloga amandmaja SDS zato, ne zaradi roka. Zaradi roka smo mi dodatno v bistvu dodali instrukcijski rok 90 dni, ker smo Upravnemu sodišču zapovedali, kakšen je ta rok, v katerem naj sprejme svojo odločitev. Ampak zaradi drugega razloga: zato, ker bi pritožba na Upravnem sodišče po tem predlogu oziroma Vrhovnemu sodišču, ker oni predlagajo Vrhovno sodišče, zaustavila postopek javnega naročila do končne odločitve. To je bistvena razlika in o tem noče nihče govoriti. Mi hočemo pa v bistvu, da se ne podaljša zavestno postopek. Ja, res je. Večkrat sem ponovil danes in že na odboru, da v vsakem primeru, kakršnakoli odločitev bo sprejeta, s tem zakonoma ga mi v bistvu zavestno podaljšujemo za ceno tega, da zagotovimo pravno varnost. Vendar pa ne za takšno obdobje, da bi pravzaprav bilo mogoče to še bistveno bolj podaljšati, predvsem zaradi tega, ker naročnik ne bi mogel oddati svojega naročila. Sem kontradiktoren v svojih izjavah. Rekel sem na začetku zelo jasno, da obstajajo podaljšani roki odločanja zaradi neposrednih učinkov in posrednih odločitev. Ja, res je, špekuliram, vendar čas bo pokazal. Tudi ta odločitev pa potegne za seboj ceno, ki jo bomo plačali vsi, tudi v času, to pa je, da se bodo naročniki sami odločali in ne bodo oddajali naročila toliko časa, dokler ne bo končne odločitve na sodišču, ker ne bodo hoteli tvegati, da bi morali plačati odškodnino in spreminjati in nositi finančne posledice, ki so za državo in za lokalno skupnost lahko zelo velike. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Černač.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Še enkrat.
Vzemite si, spoštovani kolega Jani Möderndorfer, magnetogram pa predno bo odločanje popoldan, si še enkrat preberite, kaj ste zdaj in prej povedali. Vi ste kontradiktorni v tem izvajanju. Oprostite, kar vi govorite, je v prid amandmaju, ki ga predlagamo. In če vas moti suspenzivnost, sem vam povedal, v tretjem branju vložite amandma na amandma in bo zadeva, kar se tega tiče, rešena. Ampak, kar se rokov tiče, vi predlagate instrukcijski rok 90 dni – Upravno sodišče, mi predlagamo obvezen rok 75 dni – Vrhovno sodišče, se pravi krajši. In vi govorite, da pri nas se bo postopek podaljšal. Kako? Na drugi strani pa govorite 500 dni je povprečen čas reševanja. Povedal sem vam konkreten primer, kjer ni 500 dni, ampak traja od leta 2013 in zadeva še ni zaključena na Upravnem sodišču, torej je preko 2 tisoč dni. In ste rekli, da saj naročniki itak ne bodo sklenili pogodbe, ampak bodo čakali, da Upravno sodišče odloči. Saj; v 500 dneh povprečju ali 2 tisoč, kot je v tem konkretnem primeru, bodo čakali. Torej, kje je daljši rok, oprostite? Ves čas argumentirate v prid temu amandmaju in istočasno govorite, da ga ne boste podprli, ob tem da veste, da imate možnost v tretjem branju tisti delček, ki vas moti v tem členu, spremeniti z amandmajem na amandma.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo.
Gospod Jani Möderndorfer, izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Saj, priznam, se moram nasmehniti. Če ne razumeš, pač ne razumeš, pač nisem odgovoren za to. Četrtič ne bom ponavljal. Ampak, pomembno pa je, da nekdo ne loči … Ni problem v tem, da so podali krajše roke kot mi, ki smo predlagali instrukcijski rok 90 dni. Problem je v tem, da oni zaustavljajo postopek. Zgodbe in pravljice o tem, to sprejmite, pa boste potem popravljali. Glejte, po 10 letih v to več ne verjamem, ker na koncu bodo še vedno proti. Čas bo naredil svoje. Prepričan sem, da je to dobra kompromisna odločitev. V politiki ni enoznačnih odločitev.
To smo sprejeli in se dogovorili v duhu kompromisa zato, da spoštujemo zakonitost, da spoštujemo razum in tudi neke določene omejitve. S tem smo podprli to tezo, da je takšna odločitev v redu. Četrtič ne morem in ne bom ponavljal več.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Černač.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Saj tudi dosti več časa vam ni ostalo, 15 sekund, tako da zelo težko boste kaj v teh 15 sekundah povedali.
Ampak res je, če ne razumete, ne razumete. Jaz sicer tega ne razumem, da ne razumete, mogoče boste lažje razumeli, če si boste po mojem nasvetu sprintali magnetogram tega, kar ste povedali, pa ga počasi, v miru v naslednjih petih urah pred odločanjem prebrali. Mogoče boste takrat razumeli, da ničesar ne zaustavljamo s tem amandmajem, ampak govorimo točno s tem amandmajem točno v prid temu, o čemer ste vi razpravljali na seji odbora in o čemer je razpravljala Maša Kociper iz Stranke Alenke Bratušek. Točno isto govorimo s tem amandmajem in vi ga ne želite podpreti zaradi tega, ker se bojite, da bo Vlada padla ali ne vem, zakaj.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Izvolite, postopkovno.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, na kaj je bila to replika? Kolega ni bil niti omenjen, niti ni pojasnil stališč, če bi hipotetični bil omenjen. Tako ne vem, na kaj je bila ta replika, ampak poslovnik je jasen, replika je, če si bil nekje slabo razumljen in se nanaša na točno določeno razpravo na točno določeno osebo.
V tem primeru nisem nobenega omenil; če sem ga, se opravičujem, ampak mislim, da imam izredno dober spomin.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želite postopkovno?
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, to je vaša naloga, da pojasnite poslancu poslovnik, ker očitno tudi poslovnika ne razume – ali kaj? Prej je rekel, da ne razume našega amandmaja, ne razume zakona, podpira v razpravi cel čas naš amandma – ga ne bo podprl. In očitno tudi poslovnika ne razume. 70. člen Poslovnika pravi: »Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana«. Točno to sem pojasnil v odgovoru, v repliki, v skladu s poslovnikom.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Ali želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, zaključujem razpravo o tem členu, sicer pa nadaljujemo.
V razpravo dajem 14. člen in amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ja, zato prosim za prijave.
Besedo ima Zvonko Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa, še enkrat …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Mikrofon, prosim.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Se opravičujem. Zgleda, da je bil nekdo vklopljen, pa je potem izklopil, ker sem bil na začetku vklopljen.
V Državnem zboru lahko sprejemamo še tako dobre zakone ali pa novele teh zakonov, na koncu so ljudje tisti, ki te zakone izvršujejo. In v primeru javnega naročanja in revizij teh postopkov je to še toliko bolj pomembno. V zadnjem letu dni smo videli, kaj se zgodi, če ljudje, ki so plačani s strani države in bi morali biti do te države tudi odgovorni v svojih ravnanjih, teh zakonov ne izvršujejo tako, kot jim ta zakonodaja in pravila njihovega ravnanja – etika, če želite – veleva. Govorim o Senatu Državne revizijske komisije, ta člen se pač na sestavo tega senata nanaša.
Največja odgovornost je seveda pri naročnikih. Večina naročnikov v tej državi po mojem mnenju ravna tako, kot sem enkrat že povedal, kot da bi šlo za njihov denar, ko gre za javni denar, in to je dobro. Večina jih tako ravna, o tem govori tudi statistika glede števila revizij, ki je majhno, in tako naprej. Se pa zgodijo primeri, kjer naročniki ne ravnajo tako, in zaradi tega imamo te pritožbene instance. Narobe pa je, če naročnik ravna tako, kot da bi šlo za njegov denar, kar je bilo v primeru odločitve Darsa glede druge cevi predora Karavanke, in jih od Državne revizijske komisije dobi po glavi, zaradi pik in vejic, ki so nepomembne v tem postopku. To pa je narobe. In na drugi strani pa je še huje, če se ugodi nekomu, ki te postopke, ki so mu na voljo z zakonom, zlorablja. In če to naredi državna institucija, kot je Državna revizijska komisija oziroma senat treh, kot sem prej omenil, vseh iz miljeja stranke Socialnih demokratov. To pa je narobe in tega ne more preprečiti noben zakon. Mi sicer lahko celoten senat zamenjamo, s tem zakonom bi ga lahko, pa je za to že prepozno, ker je zaprt ta člen, ki smo predlagali, da se bistveno zaostrijo pogoji in da se zgodi zamenjava senata. Ampak tudi če bi prišli novi ljudje, če niso zavezani tem standardom, tega ni mogoče storiti. Zaradi tega je po mojem mnenju ost nekaterih, ki ste jo danes uperjali v ponudnike, napačna. Bil je omenjen konkreten ponudnik, ki je pogosto udeleženec v teh postopkih in pač izkorišča vse pravne možnosti, da bi do posla prišel. Ampak tega mu, glejte, ne gre zameriti, on pač išče vse možnosti, da bi do posla prišel. Zameriti gre Državni revizijski komisiji, ki bi te špekulativne namene, ki niso bili utemeljeni na ponudbi, lahko že zdavnaj preprečila. Spet govorim o konkretnem primeru Karavank. Če bi Državna revizijska komisija oziroma ta senat dveh gospa in gospoda, ki izhajajo iz ene politične skupine, te namere pred letom dni preprečili z drugačno odločitvijo, kajti tista, ki je bila, ni bila utemeljena ne na zakonu, ne na etiki, ne na morali, potem bi se danes predor Karavanke že lahko gradil. In da se v bodoče ne bi podobni primeri dogajali, bi bilo prav, da se v tak senat imenujejo ljudje, ki so zavezani nekim etičnim standardom in ki sledijo temu, kar sem uvodoma povedal – skrbi za to, da ravnajo z javnim denarjem in z vsem ostalim v interesu tistih, od katerih ta javni denar je. Se pravi, v interesu davkoplačevalcev.
Prej je bilo povedano, da saj ni problem Državna revizijska komisija, kar se sestave tiče, saj nima toliko zahtevkov, da bi bil problem tukaj, tudi ni nekih časovnih problemov, kar se tiče Državne revizijske komisije – je povedal minister in to drži. Kolegica Tina Heferle in kolega Nik Prebil sta sicer malo napačne podatke navajala glede teh številk. Če imamo 6 tisoč naročil letno in če je teh revizijskih zahtevkov bilo v letu 2018 247 – to poročilo smo na Odboru za notranje zadeve obravnavali sredi letošnjega leta, člana sta oba –, to pomeni 4,16 %, ne pa 2 %. Tako tisto, kar je govoril kolega Jani Möderndorfer, je bližje temu, kar je uradna statistika. 247 revizijskih postopkov v letu 2018, povprečno 20 mesečno. Se pravi, tu ni problem. In slišali smo, da tudi pet ljudi lahko ta zalogaj zmore. In vi zdaj z zakonom širite na plus dva. Čemu torej? Predlagali smo, da se to ne zgodi, pač pa, da se za te ljudi, ki so zdaj v tej Državni revizijski komisiji, za katere se je večinoma vsaj za štiri od petih, kajti samo predsednik je odstopil in je zdaj nov predsednik, za vse ostale štiri se pa je izkazalo, da niso več zaupanja vredni, da se pač z zakonom nastavi mehanizem, da se te ljudi zamenja. To se ni zgodilo, zaradi tega v amandmaju predlagamo, da se vsaj nastavi mehanizem, da vsaj postopek imenovanja novih članov ne bo po nepotrebnem zakompliciran, kajti do zdaj smo imeli imenovanje preko Mandatno-volilne Državnega zbora in Državnega zbora, zdaj ste ga pa vi zakomplicirali z imenovanjem preko neke komisije Sodnega sveta. Se pravi, Sodni svet bo imenoval neko komisijo, ki bo pregledala te kandidature, jih bo dala spet Mandatno-volilni komisiji, ki bo na koncu tako in tako odločala. Sklicevali ste se na to, da od vas to zahteva evropska regulativa, češ da gre za instanco, ki je primerljiva s sodnimi oblastmi in tako naprej. Dobili ste mnenje Sodnega sveta, ki pozdravlja novelo zakona, istočasno pa pravi, s tem se nam pa nalagajo nove naloge, se pravi, zdaj bodo oni zaradi tega, ker bodo enkrat na leto, ne vem, opravili mnenje – ne enkrat na leto, enkrat v 9 letih ali koliko je že mandat –, opravili ta postopek, imeli ne vem kakšne nove naloge in zahtevajo dodatna sredstva in dodatne zaposlitve. Lepo vas prosim! Pa čemu to počnete? Ali bo zaradi tega sestava te komisije kaj bistveno bolj kvalitetna?
Predlagamo seveda tudi, da se pa spremenijo pogoji za imenovanje v to komisijo, s tem pa bi bila bolj kvalitetna, da niso notri samo, ne vem, varstvoslovec ali kaj je eden zdaj trenutno, obrambni varstvoslovec, bil je strokovnjak za požare v predorih. Pa da niso samo pravniki pa da niso samo filozofi in ne vem kaj, ampak da je tudi kakšen človek, ki se konkretno ukvarja z največjim obsegom naročil, ki so predmet revizijskih postopkov, se pravi, da je kakšen gradbeni inženir, strojnik pa stroke, to predlagamo. Pa kakšen ekonomist seveda je prav, da je zraven poleg pravnikov. Se pravi, predlagamo, da se dvigne kvalitativni nivo Državne revizijske komisije in da se poenostavi postopek imenovanja. Ker vas je skrbelo, da bi lahko bili deležni iz naslova evropskih institucij graje o tem, da nimamo pravilno urejenega tega postopka, smo zdaj z amandmajem predlagali imenovanje na primerljiv način, kot imamo to urejeno za člane Računskega sodišča. Torej, predsednik Republike objavi poziv prijave, predlog Državnemu zboru, Mandatno-volilna komisija. Imamo postopek jasen, čist, ni treba nobenih novih dodatnih zaposlitev in nobenih dodatnih sredstev, da se to uredi. Imamo zagotovljeno neodvisnost, nepristranskost, nek postopek, ki bo tekel dvostopenjsko, najprej na instanci predsednika države in potem še v Državnem zboru. Predlagamo, da se pač ta amandma podre, ker samo na ta način vidimo, da se bo vsaj v neki manjši meri lahko izboljšala kvaliteta odločanja Državne revizijske komisije. Ne moremo pa predlagati, ker je tisti člen pač zaprt, da ni potrebno zaradi tega širiti tega senata. Ta zadeva ostaja, ampak v končni fazi ni toliko problematična. Mislimo pa, da je problematično to, da se postopek imenovanja po nepotrebnem komplicira. S tem kompliciranim postopkom imenovanja pa nič ne pridobimo na kvaliteti. Razumeli bi, da bi se postopek kompliciral, če bi s tem tudi zagotavljal višjo kvaliteto imenovanja teh članov, pa je žal ne zagotavlja. Predlagamo, da razmislite o podpori temu amandmaju.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. /oglašanje iz klopi/ Pri razpravi o tem amandmaju niste še razpravljal, ampak k 11. členu. To je pa 14. člen. /oglašanje iz klopi/
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ja. Prosim za prijavo.
Besedo ima Anja Bah Žibert.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ko gre za imenovanje Državne revizijske komisije oziroma predlaganje imen v to komisijo, je zelo pomembno, kakšne ljudi v njo vključujemo. Mislim, da ni številčnost tista, ki bo zagotovila kakovost, ampak bo zagotovila kakovost delovanja kakovost in kvaliteta posameznih kandidatov. Meni se zdi najbolj smešno to, da se je nekako Vlada oziroma pristojno ministrstvo odločilo, da v okviru imenovanja teh kandidatov za revizijsko komisijo to nekako da ali pa zadolži neko novo komisijo, ki bo sestavljena v okviru Sodnega sveta. Sodni svet, njihova primarna naloga je vezana na delovanje sodne veje oblasti. Gre za to, da predlagajo v imenovanje sodnike, gre za to, da gre za ocenjevanje in tako naprej. Skratka, je vezana na delovanje sodne veje oblasti. Sedaj bodo pa ti ljudje po novem ocenjevali tudi strokovnjake, ki ne prihajajo iz teh voda. Se pravi, elektroinženirje, gradbene inženirje in gledali njihovo kakovost in kvaliteto oziroma primernost za opravljanje te funkcije. To je povsem skregano z zdravo kmečko pametjo. Pustite, naj to opravi Državni zbor oziroma tako kot mi predlagamo, da to opravi predsednik države, in potem seveda gre vsa zadeva v Državni zbor in se imenuje ta revizijska komisija in zato ne potrebujemo povečanja števila njenih članov. Ga ne potrebujemo. Pomembno pa je, da so ti ljudje v tej komisiji zanesljivi ljudje. Ljudje, je prej povedal lepo minister, ki bodo prevzeli tudi neko odgovornost. Zato moramo biti pa še toliko bolj tresoči pri sprejemanju te zakonodaje. Naša roka naj bo še toliko bolj tresoča, ko bomo pritiskali na tipko. Ali je takšno imenovanje, ki je sedaj predlagano, res koristno? Vam povem, da ni. Kajti, Sodni svet, še enkrat, za moje vedenje in glede na vsa njihova določila v skladu z zakonom in pristojnostmi, ki jih ima, Sodni svet ni primeren organ, da bi odločal o primernosti kandidatov v Državni revizijski komisiji. Ne rečem, da bi bil kakšen član notri, absolutno. Tudi iz te veje naj bo nekdo prisoten, ko gre za ocenjevanje te stroke in teh članov. Vendar pa mora biti, če bi bilo že tako, takšna komisija povsem drugače sestavljena.
Tako tukaj seveda podpiram amandma Slovenske demokratske stranke, da ta postopek poteka drugače, kot smo povedali, drugačna pot, da ne širimo članov komisije, ker zato ne bo nobene dodatne kakovosti.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa.
Rad bi samo pojasnil še prej za eno zadevo, katero je omenil gospod Černač. Rekel je, da sem navajal napačne podatke, pa bom še enkrat prebral odlomek iz svojega stališča. Rekel sem, da po letu 2018 je bilo izvedenih 6 tisoč 739 postopkov javnega naročanja in od tega 16 tisoč 865 naročil, od katerih je bilo pritožb 246; in to je, teh 246 pritožb na 16 tisoč 895 naročil, manj kot 2 % tistih. Če ste pa mislili postopke, če bi šli pa na postopke, to pa je nekje okoli 4 %, ampak govoril sem o številu javnih naročil in ta so uspešne v 98 %.
Zdaj pa, ker sem ravno pri razpravi, bom pa vseeno še pokomentiral ta člen amandmaja, ki je bil vložen. Nekako se ne morem strinjati s tem, kar ste predlagali, namreč glede na imenovanja sodnikov, na katerih naj bi to imenovanje v državni revizijski temeljilo. S tem vašim predlogom se odstopa od nekih ustaljenih praks tudi z vidika prava Evropske unije, kar so pojasnili tudi s strani opozoril Evropske komisije, ne nazadnje je bila neka podobna zadeva vložena že pri prejšnjih postopkih spreminjanja tega zakona, kjer so bile ugotovitve zelo podobne. Tudi zato tega člena ne bom podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Želi … Repliko? / oglašanje iz ozadja/
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Ja, glede na število naročil se nanaša ta statistika, mislim postopkov, ne pa konkretnih naročil, ampak ni toliko bistveno to. Bolj bistveno se mi zdi ta drugi del. Mislim, če je postopek za evropske institucije pri imenovanju članov Računskega sodišča – okej. Mi predlagamo enak postopek za Državno revizijsko komisijo, potem ni vrag, da bo ta postopek vzdržal tudi za Državno revizijsko komisijo. Se mi zdi, da je Računsko sodišče vseeno bolj pomembna institucija v tej državi in če tam postopek predlaganja predsednik Republike–Državni zbor ustreza, potem je seveda formalno tudi v tem primeru ustrezen in tukaj ne sme biti zadržka za odklonilno stališče pri podpori temu amandmaju.
Tako tudi tukaj predlagam, da se usedete pa do konca razprave pogovorite. Mislim, da bi bilo dobro, da bi te naše amandmaje podprli, tako ene kot druge.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim eno roko. Gospod Černač, izvolite. Sta dve roki. Se opravičujem. Prosim za prijavo.
Besedo ima Tina Heferle.
Izvolite.

TINE HEFERLE (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Bom čisto kratka. Glede imenovanja članov Državne revizijske komisije mislim, da smo prej slišali malce zavajajoča ali pa netočne podatke. Postopek imenovanja, pa da mi ne bo časa zmanjkalo, komisija, ki je sestavljena iz članov Sodnega sveta, bo podala samo mnenje o kandidatih, imenoval bo pa kandidate še vedno Državni zbor, kar je nekako v skladu z evropsko direktivo za postopke imenovanja tudi članov tribunala, kot je Državna revizijska komisija. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Černač, izvolite. Vidim samo vašo roko.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
Naj ob zaključku te razprave ponovim, da smo po približno slabem letu dni dočakali novelo tega zakona, ki smo jo zahtevali na Komisiji za nadzor javnih financ v januarju letos in da smo računali, da bomo lahko to novelo tudi podprli, ker novela gre v pravo smer – to je treba še enkrat poudariti. V teh določbah, ki smo jih omenjali, pa žal odstopa od te prave smeri in bo, v kolikor ti amandmaji, ki jih predlagamo, ne bodo sprejeti, sfižila te dobre namere, iskrene namere, ki jih ima minister pri ureditvi tega področja. Zaradi tega vseeno še enkrat predlagam, da do popoldne razmislite, če je kakšen del teh amandmajev problematičen, ga je mogoče v tretjem branju – minister je tako in tako predlagal, da se to branje opravi še na tej seji – ga je mogoče v tretjem branju tudi popraviti.
Ampak, še enkrat, kar se tiče pristojnosti za pritožbo oziroma revizijo, ste v razpravi večinsko ugotavljali, da je bolj primerno Vrhovno kot Upravno sodišče, istočasno pa nekateri pravite, da ne moremo tega podpreti, ker naj bi to postopke podaljšalo, kar ni res, kar ni res. Postopke bo to skrajšalo, predvsem pa bo postopke zaprlo, predno se bo dela začelo izvajati. V tem primeru, kot ga imate pa vi na mizi, bomo imeli pa zelo zelo velike težave v prihodnje, ko bo treba plačevati odškodnine, in to milijonske odškodnine, v primerih, ko bo pritožnik na koncu s to pritožbo oziroma tožbo na Upravnem sodišču in potem na rednem sodišču uspel.
Druga zadeva glede sestave Državne revizijske komisije, tudi ta amandma je zelo pomemben, ker na nek način dviguje kvaliteto. Prej sem omenjal, da je bila v primeru predora Karavanke sporna odločitev pred letom dni sprejeta v sestavi senata: Mateja Škabar, Socialni demokrati, kandidatka 2010 – danes smo slišali Janija, da je kasneje pristopila v Pozitivno Slovenijo –, Gregor Šebenik, svetnik Socialnih demokratov, Tadeja Pušnar, generalna sekretarka na Ministrstvu za delo, ko je bila tam Anja Kopač Mrak –, Socialni demokrati. Trije iz stranke SDS so odločali v senatu. Lahko, da to ni nič problematično, ampak glejte, že vnaprej je dan nek dvom nepristranskosti, predvsem pa se je ta dvom potrdil po tistem, ko se je ugotovilo, da je bila ta odločitev, ki je podaljšala za eno leto odločitev o izbiri naročnika, izjemno problematična, tako formalno kot po vsebini, kajti ni temeljila na nobenem utemeljenem razlogu, da je bila sprejeta taka, kot je bila. Če te odločitve ne bi bilo, bi se ta predor Karavanke, druga cev, tudi v Sloveniji, s cenejšim izvajalcem, ki bi bil pripravljen v rokih izpeljati posel, že lahko gradil. Tako pa tega ni. zaradi tega je, vsaj za naprej, prav, da se ta novela zakona sprejme, če bodo ti amandmaji, ki jih predlagamo, sprejeti, pa tudi delno korigirani v tretjem branju, bomo zakon tudi podprli, v nasprotnem pa mu ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Anja Bah Žibert ima postopkovni predlog.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa.
Prosim, predsedujoči, da opozorite gospo kolegico Tino Heferle, kajti ni poslušala razprave in potem se je oglasila in zgleda, da potem tista osnovna razprava nekoga postane zavajajoča. Jaz sem natančno povedala, da se bo začel postopek preko te komisije, ki bo v okviru Sodnega sveta. Problematizirala sem ravno to, kaj bo prišlo iz te komisije naprej. Kajti, tukaj notri bojo odločali sodniki, ki primarno odločajo o ostalih sodnikih in na nek način, predvsem kar se dela tiče, sodne veje oblasti in da je to narobe, kajti morali bojo nekako odločati tudi o ljudeh, ki ne prihajajo iz te stroke. Tukaj sem povedala slabost, absolutno pa vem, da potem postopek roma v Državni zbor. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Zgleda, da je poslanka Tina Heferle slišala vaš postopkovni predlog.
Izvolite, postopkovno.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Gospod podpredsednik, na tem mestu bi morali intervenirati, ker je gospa Anja Bah Žibert očitno zlorabila postopkovni predlog za neko repliko. 69. člen, gospa poslanka, govori o tem, da kdor želi govoriti o uporabi poslovnika, mu da predsedujoči besedo takoj. Vi niste govorili o uporabi poslovnika, ampak ste govorili o vsebinski razpravi, ki sem jo imela pred vami.
Postopkovni predlogi niso za vsebinsko komentiranje in zato je moj postopkovni predlog, da date gospe Anji Bah Žibert, ker se to vedno znova in znova ponavlja, opomin.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Upam, da ste slišali.
Gospod Černač, roko ste vzdignili. Ne? Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. točko dnevnega reda – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZPLAČILU NEIZPLAČANEGA DODATKA ZA NEGO OTROKA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, to je Urbanu Krajcarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.

MAG. URBAN KRAJCAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Danes je pred nami Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. Naj uvodoma omenim, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v mesecu decembru 2018 pristopilo k reševanju problematike staršev slepih in slabovidnih otrok. Gre za starše, ki so v dolgem obdobju vse od leta 2003 dalje izbirali med dvema dodatkoma, in sicer dodatkom za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in dodatkom za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Predlog obravnavanega zakona zajema dve skupini oseb. Poleg slepih in slabovidnih otrok so v zakonu vključeni tudi otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu.
Od 1. januarja 2003 so se določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tolmačila na način, da lahko upravičenec slep oziroma slaboviden otrok uživa le eno pravico, bodisi dodatek za nego otroka bodisi dodatek za pomoč in postrežbo. Na podlagi takšnega tolmačenja, ki ga je izvzelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centri za socialno delo niso priznali dodatka za nego otroka, če je upravičenec prejemal dodatek za pomoč in postrežbo. Leta 2012 je Višje delovno in socialno sodišče razsodilo, da je upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo otrok, medtem ko je upravičenec do dodatka za nego otroka starš tega otroka. Na podlagi navedenega se omenjena dodatka med seboj ne izključujeta. Zatem je v mesecu juniju 2015 resorno ministrstvo vsem centrom za socialno delo poslalo dopis, da starši in otroci lahko uveljavljajo oba dodatka.
Druga skupina otrok, ki jih ureja predlog zakona, so tisti, ki so se izobraževali v posebnem programu. V takratnem stališču Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so lahko osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po 18. letu starosti nadaljevale z izobraževanjem v posebnem programu največ do svojega 26. leta starosti, vendar na ta način niso obdržali statusa učenca. Status učenca pa je pogoj za pridobitev in upravičenost do pravice do dodatka za nego otroka. V letu 2015 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport stališče spremenilo in je odločilo, da imajo tudi otroci, ki se izobražujejo v posebnih prilagojenih programih, status šolanja, s tem pa jim pripada tudi pravica do dodatka za nego otroka.
Predlog zakona tako predstavlja pravno podlago za izplačilo dodatka za nego otroka, ki bi moral biti izplačan v obdobju 2003 do konca leta 2015, pa zaradi takratnega tolmačenja ni bil. Če zaključim, predlog zakona upravičencem omogoča povračilo neizplačanih dodatkov za nego otroka od leta 2003 dalje, hkrati pa zakon daje pravico do uveljavitve povračila sodnih in izvršilnih stroškov, ki so upravičencem nastali v tožbah zoper državo.
Hkrati bi rad izrazil tudi hvaležnost, da je pozitivna parlamentarna razprava pripomogla k temu, da bo verjetno zakon sprejet, kar nas na ministrstvu še posebej veseli. Hvala lepa vsem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Vojku Staroviću.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po rednem postopku.
Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Državnega sveta, predstavnica oškodovanih staršev in drugi oškodovani starši ter predstavnik Socialne zbornice Slovenije.
Predstavnica predlagatelja je predstavila novelo. Predsednik Državnega sveta je predstavil mnenje in povedal, da je komisija Državnega sveta predlog zakona podprla. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so v mnenju podane pripombe pretežno zakonodajno-tehnične narave in so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v veliki večini ustrezno upoštevane. Nepojasnjeno pa ostaja vprašanje, ali so vsi upravičenci, ki so bili primorani izbrati le enega od obeh dodatkov, izbrali dodatek za pomoč in postrežbo, in če niso, kako se ureja položaj tistih, ki so ves čas prejemali dodatek za nego in varstvo otroka, pa niso prejemali dodatka za pomoč in postrežbo.
V razpravi so se vsi razpravljavci strinjali, da je treba otrokom in njihovim staršem končno popraviti krivice, na katere so že dolgo opozarjali. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kdo je za nastalo situacijo odgovoren in zakaj je trajalo tako dolgo, da ni prišlo do poprave omenjenih krivic. Problematiko je dvakrat obravnavala tudi Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki si je prizadevala za njeno čimprejšnjo rešitev. Ministrica je povedala, da je z namenom iskanja rešitve in pomoči staršem sklicala sestanek z Državnim odvetništvom in Varuhom človekovih pravic, kjer se je iskalo pravno podlago za pripravo posebnega zakona. Predstavnica oškodovanih staršev je povedala, da so pobude in prošnje za ureditev problematike naslavljali na vse mogoče naslove, a jih, razen zdajšnje ministrice za delo in Komisije za peticije, ni nihče upošteval. Izpostavljeno je bilo, da je obveznost povrnitve stroškov nastala zaradi napačne interpretacije upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo ter dodatka za nego otroka. Zakon je pravzaprav posledica odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je razsodilo, da se pravica do dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ po veljavnih zakonih nista izključevali. Upravičenci do plačila bodo po predlogu zakona tako tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tisti, ki je niso, so pa izpolnjevali pogoje.
V nadaljevanju je bilo izpostavljeno vprašanje, kaj je z višino obresti, ki bi jih po mnenju razpravljavcev bilo treba vključiti. Ministrica je povedala, da so se raje kot za obresti odločili za upoštevanje današnje višine dodatka, saj menijo, da bodo tako starši dobili več. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s starši, ki ne bodo oddali vloge, je ministrica pojasnila, da nimajo uradne evidence, zato drugače kot na vlogo stranke ni mogoče urejati zadeve. Je pa poudarila, da bodo skozi različne kampanje poskrbeli, da bodo oškodovani starši o tem obveščeni.
Odbor je sprejel vložene amandmaje. Pripravljen je dopolnjen predlog zakona. Amandmaji za sejo Državnega zbora niso bili vloženi. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca nam bo predstavila Nina Maurovič.
Izvolite.

NINA MAUROVIČ (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani!
Pred nami je nov zakon, ki ga je pripravila naša vlada, s katerim bomo odpravili krivice, ki so bile v preteklosti storjene staršem predvsem slepih in slabovidnih otrok v zvezi s prejemanjem dodatka za nego otroka. V letu 2003 je prišlo do napačnega tolmačenja zakonodaje, ki je imelo nedopustne posledice. Prevladalo je namreč mnenje, da naj bi se starši morali odločiti med prejemanjem enega izmed dveh dodatkov, to je med dodatkom za pomoč in postrežbo ali dodatkom za nego otroka, čeprav so bili upravičeni do prejemanja obeh. Kot mama se lahko postavim v kožo staršev, ki se jim je dolga leta godila evidentna krivica. Predstavljam si vse stiske, razočaranje, boj za pravico tudi po sodnih poteh, mukotrpne poti od Poncija do Pilata, katerim so bili v iskanju pravice podvrženi, in ne nazadnje vse to ob skrbi za otroka, ki kljub okrnjeni pomoči države zagotovo ni bil nič manj predana in kvalitetna.
Na tej točki želim poudariti, da se mi zdi nezaslišano, da je do napačnega tolmačenja zakonodaje sploh prišlo. Pri tem se neizogibno zastavlja tudi vprašanje odgovornosti. Kako se je to lahko zgodilo, kdo je za to odgovoren, bo kdaj kdo za to dejansko odgovarjal? Pa ne bi želela s prstom kazati na nekoga; kar je bilo, je bilo, vendar se kaj podobnega ne sme nikoli več ponoviti.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca se zavzemamo za odpravo krivic na vseh področjih in za zaščito najranljivejših, zato seveda pozdravljamo in podpiramo danes obravnavani predlog zakona. S tem bomo slepim in slabovidnim otrokom ter otrokom z motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu oziroma njihovim staršem omogočili izplačilo dodatka za nego otroka, ki jim je pripadal med leti 2003 in 2016. Poleg tega bo z zakonom mogoče uveljaviti povračilo sodnih in izvršilnih stroškov, ki so upravičencem nastali v tožbah zoper državo.
Izjemno nas veseli, da bomo končno uredili to področje in staršem, ki so vsa ta leta vztrajali in se borili za svoje pravice, dali vsaj minimalno zadoščenje. Vsekakor pa od ministrstva in pristojnih centrov za socialno delo pričakujemo, da bodo po sprejetju zakona z ustreznimi mehanizmi zagotovili, da bodo prav vsi upravičenci seznanjeni, da jim izplačilo neizplačanega dodatka pripada. Nikakor si namreč ne moremo privoščiti, da kdo izmed upravičencev o sprejetem zakonu ne bi bil obveščen in bi zato zamudil rok za vložitev vloge za izplačilo.
Veseli nas tudi, da je bil zakon na odboru potrjen brez glasu proti. Ni pa prav – in to se v tej hiši dogaja prepogosto –, da se celo najbolj občutljive teme izrabljajo za samopromocijo. Pa vendar naj še enkrat izrazim zadovoljstvo ob sprejemanju tega zakona in se v imenu vseh nas vsem prizadetim staršem in otrokom za storjeno krivico globoko in iskreno opravičenim.
Kot že omenjeno, v Poslanski skupini Listi Marjana Šarca obravnavani zakon seveda podpiramo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Meira Hot.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Naj že na začetku izpostavim, da si vsekakor ne morem niti predstavljati v kako težkih situacijah so slepi, slabovidni ter ostali bolni otroci, v kako težkih situacijah so njihovi starši in koliko krivic so utrpeli v preteklih letih, ko so se borili zgolj za priznanje tistega, kar jim je po zakonu v bistvu že pripadalo. Zato Socialni demokrati seveda pozdravljamo in podpiramo današnji predlog zakona, ki bo staršem slepih in slabovidnih otrok izplačal neizplačane dodatke za nego otroka ter tudi povrnil vse stroške pravdnega postopka, ki so jim nastali. 65 staršev slabih in slabovidnih otrok bo tako prejelo dodatek za nego otroka.
S tem zakonom se ureja tudi izplačilo neizplačanega dodatka za otroke s težkimi duševnimi motnjami, ki so se izobraževali v posebnih prilagojenih programih in jim ni bil priznan status šolajočega. Dodatek bo tako prejelo okoli 336 staršev teh otrok. Vendar, in to moram poudariti, se danes poleg že omenjenega tudi upravičeno sprašujem, kaj je z ostalimi otroki, ki si prav tako zaslužijo oba dodatka; tako dodatek za pomoč in postrežbo kot tudi dodatek za nego otroka. Na ministrico za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti sem že letošnjega marca in kasneje avgusta naslovila vprašanje oziroma pobudo, kaj torej z ostalimi otroci, s tistimi, ki potrebujejo 24-urno posebno nego in varstvo: invalidni, gluhi, tetraplegiki in podobno. Ti otroci za razliko od slepih in slabovidnih po ZPIZ-2 niso upravičeni niti do dodatka za pomoč niti za tistega za postrežbo, a prav tako potrebuje 24-urno nego oziroma oskrbo. Dejstvo je, da če živijo doma in ne v zavodu, za njih skrbijo starši, pri čemer pogosto nimajo nobene pomoči. Tudi Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo v začetku tega leta, določa, da je do osebne asistence upravičen zgolj tisti, ki je dopolnil 18 let. Kar pomeni, da mladoletni invalidi in otroci enostavno nimajo pravice do osebne asistence oziroma jim zakonsko ne pripada. Veliko je tudi staršev, ki si ne morejo privoščiti pomoči, saj ne zmorejo plačevati nekomu, ki bi skrbel in negoval otroka, zaradi česar, ker jim drugega ne preostane, zanje skrbijo sami. Še posebej mora biti težko enostarševskim družinam. Ti otroci in njihovi starši bi še kako potrebovali dodatek za pomoč in postrežbo oziroma še več, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna pravica, ki bi morala pripadati tudi tem otrokom. Višje delovno in socialno sodišče je v svoji odločbi iz leta 2012 zapisalo, da je pravica do dodatka za neko otroka pravica staršev, ki je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa je osebna pravica, pravica otroka. Sodišče je torej jasno povedalo, da gre za dve pravici, ki se med seboj ne izključujeta.
Spoštovani, pomembno je vsem tem hudo bolnim otrokom in njihovim staršem v največji meri zagotoviti ustrezno finančno pomoč in podporo. Pa ne samo finančno pomoč, ampak tudi podporo na vseh drugih področjih – socializaciji, ustrezni vključenosti teh otrok in njihovih staršev v družbo, da ne ostanejo sami. Takšnim otrokom moramo, ko odrastejo in če so zmožni in si to želijo, nuditi tudi ustrezno vključenost v delovno okolje in prilagojena delovna mesta. Tem otrokom moramo omogočiti nove tehnološke rešitve in ustrezne pripomočke, ki, recimo, tudi slepim in slabovidnim omogočajo ustrezne pogoje dela. Po mojem mnenju so ti otroci neupravičeno diskriminirani in bi jim v celoti morali priznati pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in do nege otroka na isti način, kot to priznavamo slepim in slabovidnim otrokom.
Varstvo in pomoč ranljivim skupinam sta ena izmed temeljnih elementarnih elementov socialne države. Glavna naloga države pa je, da svojim prebivalcem, še posebno svojim otrokom, zagotovi možnosti za dostojno življenje. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani!
Z današnjo obravnavo in sprejemom Predloga zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka se končuje agonija nepravilnega in predvsem nečloveškega tolmačenja veljavne zakonodaje, s katero so dolga leta bili prizadeti slepi in slabovidni otroci ter njihovi starši. Ti so se namreč zaradi nepravilne razlage zakonov za vrsto let morali odpovedati enemu od dodatkov oziroma predvsem dodatku za nego otroka, ki je sicer uzakonjen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, in vrsto let so se starši in otroci pri uveljavljanju svojih pravic borili z mlini na veter. Odgovornost za takšno stanje se zagotovo zrcali v imenih in priimkih tistih, ki so takšno nepravično in tudi nezakonito stanje vzdrževali. A to je danes pravzaprav drugotnega pomena. Mnogo pomembneje je, da se krivica končno odpravlja, a hkrati tudi trkanje po prsih ne bo koristilo nobenemu, saj že stara misel pravi, da ponižnost stopa pred častjo.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo vse napore in prizadevanja, ki so bila v zadnjem letu storjena za to, da se problematika razreši. Končni rezultat teh aktivnosti je danes pred nami in prizadetim staršem ter otrokom vrača tisto, kar jim pripada. Priprava predloga zakona je zaradi pravne kompleksnosti in občutljivosti problematike terjala svoj čas in široko paleto vključenih deležnikov. To delo je z osebnim, strokovnim in v končni fazi predvsem političnim angažmajem koordinirala aktualna ministrica za delo. Le vestno delovanje ter medsebojno sodelovanje vseh treh vej oblasti, predvsem pa bolj življenjska interpretacija in implementacija zakonskih določb lahko državljanke in državljane utrdi v prepričanju, da smo pravna in socialna država. Predlog zakona tako omogoča izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka ter povrnitev pravdnih in izvršilnih stroškov, ki so upravičencem nastali v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka.
Vrnitev dodatka prav tako ne bo vplivala na dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ta sredstva prav tako ne bodo obremenjena s plačilom dohodnine. Ker pa se je staršem želelo omogočiti najugodnejšo rešitev, je predvideno izplačilo dodatka po trenutno veljavnem znesku. Potrebno se je namreč zavedati, da vsebina zakona ni vezana na priznavanje odškodnine oziroma dosojene obresti, temveč izplačilo neizplačanega dodatka. Glede na ustaljeno sodno prakso bi do obresti bili upravičeni zgolj tisti starši, ki so tožbe vlagali in jih tudi izgubili, ti pa so v manjšini. Zato je predlagana ureditev za večino ugodnejša, kot bi bila v primeru izplačila zamudnih obresti. Ne nazadnje predlog zakona predvideva vračilo sodnih stroškov tistim posameznikom, ki so državo tožili in pri tem niso bili uspešni.
Država danes prevzema breme lastnih napak iz preteklosti in prav je tako. Poleg tega je prevzemanje tega bremena tudi znak odgovornosti in zrelosti Državnega zbora kot zakonodajalca in s tem hkrati vračanje občutka pravičnost in zaupanja do kakovosti dela državnih organov. Naj se takšne napake ne ponovijo več.
V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanke skupine Levica bo predstavil Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav!
Starši slepih in slabovidnih otrok so upravičeni do dveh dodatkov: do dodatka za nego otroka in do dodatka za pomoč in postrežbo. Ti dve pravici se ne izključujeta. To je leta 2012 tudi potrdilo Višje delovno in socialno sodišče. V nasprotju s tem so bili starši slepih in slabovidnih otrok vse od leta 2003 s strani centrov za socialno delo prisiljeni v izbiro med dodatkom za pomoč in postrežbo in dodatkom za nego otroka. Družine, ki so do leta 2003 prejemala oba dodatka, pa so se morale enemu odpovedati. To pomeni, da so te družine izgubile tudi 200 evrov mesečno oziroma do 200 evrov mesečno v zadnjih 16 letih. Gre za ogromno finančno oškodovanje družin s slepimi in slabovidnimi otroki. V velikem deležu gre v teh primerih za enostarševske družine. Veliko teh družin se oziroma se je v tem obdobju preživljala z mizernimi zneski. Vsak evro v tem obdobju je bil odločujočega pomena za dobrobit in razvoj otroka, terapije in pomoč otrokom. Danes, 16 let kasneje, je v mnogih primerih žal prepozno.
Starši so proti tej krivici seveda protestirali in Višje delovno in socialno sodišče jim je pritrdilo, a tudi po sodni odločbi iz leta 2012, da se dodatka ne izključujeta, je pristojno ministrstvo potrebovalo skoraj tri leta, da je z okrožnico pristojne organe obvestilo o pravnem tolmačenju zakona v praksi. Starši, ki bi lahko vsaj od leta 2012 prejemali, kar jim po zakonu pripada, so bili tako še naprej prikrajšani. Danes, 16 let po tem, ko se je zgodila prva krivica, imamo pred seboj zakon, ki staršem za nazaj izplačuje vse neizplačane dodatke in stroške, ki so nastali na sodiščih. A tem staršem niso bila odvzeta zgolj sredstva; odvzeti so jim bili dostojanstvo, čas in priložnost, da bi lahko svojim otrokom v tem dolgem obdobju ponudili več in osnovno.
Ta zakon zato v resnici ne popravlja krivic, kot se predstavlja, ne predvideva odškodnin za vse oškodovane starše in njihove otroke, ampak zgolj vrača tisto, kar jim je bilo nezakonito odvzeto. Država škode, ki je v resnici neizmerljiva, s tem zakonom niti ne poskuša odpraviti. Pri popravi krivic od sebe ne zahteva tega, kar sicer zahteva od vseh prebivalcev – vsi moramo plačevati zamudne obresti za pretečene terjatve bodisi za plačilo računov ali prometno kazen. Vsakršen, še tako majhen dolg slehernega zna država učinkovito in na stroške dolžnika izterjati skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi.
V Levici smo na pristojnem odboru zahtevali pojasnila, zakaj v povračilu niso vštete tudi zamudne obresti za neizplačane dodatke. Ministrica je v odgovoru navedla, da so na ministrstvu izračunali, da je trenutni predlog za upravičence finančno bolj ugoden. V Levici smo zahtevali te izračune in ugotovili, da to sploh ne drži. Za vse skupine upravičencev bi bilo izplačilo glavnice z zamudnimi obrestmi bolj ugodno. Pojasnilo Ministrstva, da je predlagana rešitev za starše bolj ugodna, ne drži. Ministrstvo bi lahko našlo kakšno drugo rešitev, kako na pravno ustrezen način pri izplačilu neizplačanih dodatkov upoštevati tudi vrednost obresti oziroma na drugačen način upoštevati dejstvo, da so bile te družine 16 let prikrajšane za pravice, ki bi jim morale pripadati.
V upanju, da starši in otroci s tem zakonom pridobijo vsaj kanček pravice in dostojanstva, bomo ta predlog podprli. Smo pa zgroženi nad odzivnostjo naše države, bivše politike in ministrstva, ki od leta 2003 dalje za slepe in slabovidne otroke potrebovalo 16 let, da jim bo končno vrnilo teh 6 milijonov, za banke pa je v štirih letih bilo porabljenega 5 milijard evrov. Koga torej ščiti ta naša država in katero ustavo izpolnjuje, vas sprašujem!

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Predlog zakona določa izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka, v tem primeru slepih in slabovidnih, ter povrnitev stroškov pravnega in izvršilnega postopka, ki so upravičencem nastali v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka. Napačno tolmačenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 2002, da je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe otroke po ZPIZ-1 in pravica do dodatka za nego otroka po ZSDP samo ena in da lahko upravičenec, otrok uživa le eno pravico, je povzročila veliko krivic slepim in slabovidnim otrokom ter otrokom z zmerno ali težjo duševno motnjo v razvoju.
V letu 2003 je bilo to tolmačenje posredovano vsem centrom za socialno delo po Sloveniji, ki so na podlagi tega tolmačenja odločali v posameznih primerih vse do leta 2015. Začela se je kalvarija ter sodna in upravna bitka staršev, katerih osebne zgodbe so bile tragične in še danes odražajo veliko stisko. Prišlo je celo do sodnih procesov, izterjav, blokiranih računov in sprašujem se, kdo jim lahko danes poplača vse te stiske in krivice. Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka bo popravil, odvedel krivice in upam tudi, da bo čas zacelil duševne in duhovne stiske staršev.
V Novi Sloveniji - krščanski demokrati, ob tem primeru opozarjamo in pozivamo vse odločevalce, da so pri pripravi predlogov zakonov strokovni in imajo vedno v ospredju človeka in njegovo dostojanstvo. V Novi Sloveniji bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Franc Kramar.
Izvolite.

FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala, predsedujoči. Spoštovani!
Predlog zakona rešuje problematiko neizplačanih dodatkov za nego otroka in za pomoč in postrežbo, s katero so se srečali starši slepih in slabovidnih otrok. Leta 2003 je v veljavo stopila novela pokojninskega zakona, na podlagi katere so centri za socialno delo od staršev zahtevali, naj izbirajo med dodatkom za nego otroka in dodatkom za pomoč in postrežbo. Večina staršev se je odločila za slednjega. Kljub temu so nekateri centri za socialno delo staršem izplačevali oba dodatka, pozneje pa je država v vlogi upnika od staršev terjala vračilo prejetih dodatkov. Odločitev enega od staršev, da v sodnem postopku skuša doseči svojo pravico, je botrovala odločitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča leta 2012. To je razsodilo, da je pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, ki potrebuje posebne nego in varstvo. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa je na drugi strani osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Prav tako je do leta 2015 veljala drugačna razlaga drugega odstavka 75.a člena Zakona o osnovni šoli in z njim povezane določitve statusa učenca, ki v primeru osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju služi kot podlaga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka. Do 2015 je namreč veljalo, da so prej navedene osebe z 18. letom starosti kljub nadaljevanju izobraževanje v posebnem programu, ki je možno do 26. leta starosti, izgubile status učenca. Od takrat naprej so lahko uveljavljale pravice po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Istega leta je na to Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavzelo stališče, da je glede na Zakon o osnovni šoli možno sklepati, da je zakonodajalec status učenca predvidel tudi v času podaljšanega izobraževanja. Posledično so osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju tudi med 18. in 26. letom starosti, če nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu, upravičene do dodatka za nego otroka.
Vse navedeno ter mnogo pogovorov in razprav med politiko in različnimi deležniki je na koncu pripeljalo do točke, kjer smo danes. Kot že rečeno, s predlogom zakona urejamo pravico do izplačila neizplačanih dodatkov za nego otroka in pa vrnitev sodnih stroškov, ki so staršem nastali v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka. Poleg tega se državi nalaga dolžnost, da poravna obveznosti, ki so izhajale iz veljavne zakonske ureditve. Po predlogu zakona bodo upravičenci tako starši otrok, ki so pravice do dodatkov uveljavljali, kot tisti, ki je niso, pa so bili do nje upravičeni. Skupne finančne posledice bodo znašale dobrih 5 milijonov evrov, sredstva pa so v proračunu že zagotovljena.
V Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek predlagani zakon podpiramo. Ob tem poudarjamo dejstvo, da izplačani denar ne bo mogel izbrisati vseh stisk, ki so jih starši čutili zaradi napačnega tolmačenja zakonskega predpisa in počasnega delovanja državnega aparata. Da bi se takšnim in podobnim primerov v bodoče izognili, moramo učinkovitejše upravljati državne institucije in oblikovati kakovostnejše javne politike, ki se bodo na spremembe odzivale hitreje. Pri tem nikakor ne smemo zanemariti tudi prevzemanje odgovornosti za sprejete odločitve. S krepitvijo odnosa med državljani in institucijami krepimo tudi zaupanje državljank in državljanov v javne sisteme in storitve. Zaupanje pa je temelj demokracije in tudi tisto, kar jo pomaga ohraniti.

PODPREDSEDNIK BRAKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Jurij Lep.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gostje z Vlade, kolegice in kolegi!
Družine s slepimi in slabovidnimi otroci bi morale biti upravičene do dveh dodatkov; to je do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dodatka za nego otroka na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Več kot celo desetletje pa je veljalo napačno tolmačenje zakonodaje, da se mora izbrati med obema dodatkoma in se torej odločiti samo za enega. Leta 2012 je Višje delovno in socialno sodišče pripoznalo in razsodilo, da je upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo osebna pravica, ki pripada otroku, medtem ko so upravičenci do dodatka za nego otroka osebe, ki dejansko negujejo otroka ali pa skrbnika – starša ali skrbnika. Kdo in zakaj je napačno interpretiral upravičenje, je v tem trenutku postransko vprašanje.
V naši poslanski skupini se zavedamo, da je s to napako bila povzročena huda krivica mnogim otrokom in njihovim staršem. Utrpeli so materialno škodo in bili tudi drugače upravičeno prizadeti v vseh teh letih do 2003 do 2015, ko je bila končno dana zelena luč za izplačilo obeh dodatkov s strani resornega ministrstva. Res je tudi, da se resorno ministrstvo ni pravočasno odzvalo na sodbo sodišča in ni takoj odreagiralo ter popravilo napake. Kljub vsemu temu zavedanju je poslancem v Desusu v tem trenutku najbolj pomembno, da se napaka s tem predlogom zakona popravlja. V naši poslanski skupini se v celoti strinjamo, da se prizadetim s tem zakonom tudi za nazaj povrne vse, za kar so bili prikrajšani, vključno s stroški, ki so jih imeli na sodiščih. Prav tako pozdravljamo rešitev v predlogu zakona, ki krog upravičencev širi še na otroke z zmerno, težjo in težjo motnjo v duševnem razvoju. Izobraževali so se v prilagojenih programih in dodatka prav tako niso prejemali na podlagi navodil drugega od pristojnih ministrstev.
Naj zaključim s tem, da bodo vsi starši po tem zakonu upravičeni do izplačila tako dodatka za pomoč in postrežbo kot dodatka za nego otroka za nazaj in v zneskih, kakšni veljajo danes. S tem se v Poslanski skupini Desus absolutno strinjamo, to je tudi prava pot, saj se na predlagani način doseže vsaj delno zadoščenje za storitve krivice v preteklosti. Zakon bomo seveda podprli, ne moremo pa mimo tega, da ne bi izrazil obžalovanja in kritike. Pomisleke imam nad tem, da se tovrstne zgodbe o takih ali drugačnih napakah izvršilne veje oblasti, o spornem ali celo različnem razlaganju zakonodaje tistih, ki jo izvajajo, nesporno nesprejemljiva praksa delovanja in jih moramo zato odpraviti. Ena od rešitev bi morala biti, da bi zakonodaja morala biti spisana na preprostejši način in tudi jasno obrazložena. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani podpredsednik, vsi prisotni!
Krivice so se že od nekdaj dogajale in se še dogajajo predvsem najšibkejšim v naši družbi, zato jih je treba odpraviti, saj v 2. členu Ustave Republike Slovenije piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Če je temu res tako, jih je treba nujno popraviti. Govorimo o pravici staršev, osebi pravici, na katero resorji niso bili pozorni, kar je nedopustno, kajti vlada mora sistemsko gledati na vse zakone, da se ne bodo dogajale anomalije. Zaradi države, ki je naredila veliko napako, je bila otrokom, staršem povzročena finančna škoda. Njihove pravice so bile dolgotrajno kratene. Poleg slednjega so obupani, prizadeti starši doživljali tudi psihične in socialne težave. Naslavljali so pobude, a slišal jih ni nihče, razen ministrice za delo, ki se je aktivno zavzela, in Komisije za peticije. Veliko vlad se je zamenjalo v tem času – nobeden ni tega rešil, prevzel odgovornost za zatečeno stanje. Centrom za socialno delo oziroma socialnim delavcem naj bi ljudje zaupali, k njim hodili po nasvete, informacije in pomoči, a glej ga zlomka, dogajala se je različna praksa na različnih centrih za socialno delo, kar je velik lapsus. Namreč, starši slepih in slabovidnih otrok so morali od leta 2003 odločiti med dvema dodatkoma, dodatkom za pomoč in postrežbo ter dodatkom za nego otroka. Večina se jih je odločila za prvega, ker je bil višji znesek. Zabeležili so en samcat primer, ko so starši izbrali dodatek za nego ter ga bodo rešili individualno.
Zaradi napačnega tolmačenja, da dodatka nista združljiva, centri za socialno delo niso priznali dodatka za nego, če so starši prejemali dodatek za pomoč in postrežbo. Po sodni odločbi in leta 2012 se dodatka ne izključujeta, sramotno pa je, da so jim centri za socialno delo sporočili šele tri leta pozneje. So morebiti želeli perečo zadevo pomesti pod preprogo, se sprašujem, in da ne bi bilo izvršeno. Končno je luč sveta ugledala novela zakona, s katero bodo starši upravičeni do izplačila obeh dodatkov za nazaj. Poleg slednjega bodo imeli tudi pravico do uveljavitve povračila sodnih in izvršilnih stroškov, ki so jim nastali v tožbah zoper državo Republiko Slovenijo. V zakonu pa so vključeni tudi otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti oziroma 18. letu nadaljevali izobraževanje v posebnem programu. Na podlagi podanih pripomb v času javne obravnave se širi krog upravičencev do dodatka za nego otroka, kar pomeni, da bodo upravičenci do izplačila po noveli zakona tako tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tisti, ki je niso, so pa izpolnjevali njeno pogodbo. Če potegnemo črto, bo to ministrstvo namenilo skupaj 5 milijonov 180 tisoč evrov.
Predlog zakona izboljšuje socialni položaj upravičencev in popravlja ogromno krivico, ki se jim je v življenju zgodila. Prav bi bilo, da še ostale morebitne predloge zakona dobimo in jih čim prej odpravimo.
V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli predlog.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima stališče gospod Marijan Pojbič v imenu Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovani!
Pred nami je Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, s katerim se bodo poskušale popraviti krivice, ki so se zgodile staršem zaradi neizplačila dodatkov za nego otroka, hkrati pa tudi povrnili morebitni stroški sodnih postopkov, ki so jih imeli v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka. V danih primerih gre za krivice, ki so se staršem zgodile zaradi tega, ker je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podal napačno tolmačenje, da staršem oziroma otrokom, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, ne more hkrati pripadati dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo, ki se je uveljavil v letu 2003. Takšno napačno tolmačenje je bilo posredovano tudi vsem centrom za socialno delo, ki so pri odločanju o obeh pravicah to napačno tolmačenje tudi upoštevali. Starši otrok, ki so bili po zakonu upravičeni do teh dodatkov, tukaj gre predvsem za slepe in slabovidne otroke, so bili od leta 2003 zaradi administrativne napake oškodovani pri izplačilu pravic iz javnih sredstev. Številni starši se s tem niso sprijaznili in so vložili tožbe zoper takšno odločitev centrov za socialno delo. Tako je Višje sodišče v Ljubljani šele sredi leta 2012 odločilo, da staršem oziroma otrokom pripadata oba prejemka, to je dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo.
Vse do danes so morali starši čakati na to, da Vlada predlaga zakon, po katerem jim bo popravila krivice in to kljub temu da so prizadeti starši opozarjali od leta 2013 pa do 2018 takrat pristojno ministrico Anjo Kopač Mrak na pravnomočno odločitev Višjega sodišča. Ignoranca s strani vlad od leta 2013 je šla celo tako daleč, da so se starši slepih in slabovidnih otrok zbrali na protestu pred Državnim zborom v decembru lanskega leta. Takrat jih je sprejela predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti gospa Eva Irgl, čeprav sestanek ni bil vnaprej dogovorjen. Prepoznala je njihovo stisko in sklicala sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je obravnavala navedeno problematiko. Po dveh sejah so sprejeli sklepe, da predlagajo Državnemu odvetništvu prekinitev vseh postopkov izvršbe zoper starše ter da ministrstvo v štirih mesecih pripravi zakon za odpravo krivic. Rok za pripravo zakona je potekel junija letos, obravnavamo pa ga šele danes. Navkljub dodatni zamudi pri odpravi krivic smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zadovoljni, da pozivi Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti tokrat niso naleteli na gluha ušesa, kot v številnih drugih primerih.
Uvodoma sem povedal, da bo zakon samo poskušal popraviti krivice, ki so nastale staršem, saj jim bo povrnil le finančno izgubo zaradi neizplačila vseh pravic iz javnih sredstev, nikakor pa ne bo mogel povrniti občutka zoperstavljenosti, diskriminacije, obupa in časa, ki so ga morali žrtvovati starši, da so si izborili popravo krivic.
Prav tako ta zakon žal ne bo mogel tem otrokom povrniti vsega tistega, za kar so bili v času odraščanja prikrajšani in jim starši niso mogli omogočiti. Upamo, da se takšna praksa ne bo ponovila na kateremkoli področju, še posebej ne na socialnem področju, in Vlada ne bo nikoli več odlašala z odpravo diskriminacije otrok in njihovih staršev.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zakon seveda podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O POSTOPKU SODNEGA IN IZVENSODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK.
Državni svet je na 6. izredni seji 28. oktobra 2019 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavnici Državnega sveta mag. Mariji Lah.

MAG. MARIJA LAH: Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki Vlade Republike Slovenije!
Državni zbor je 22. oktobra letošnjega leta sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada Republike Slovenije in čigar namen naj bi bila implementacija odločbe Ustavnega sodišča številka 295/13, s katero zakonodajalec zamuja že več let. Odločba Ustavnega sodišča je posledica zahteve Državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti določenih členov v Zakonu o bančništvu, saj se Državni svet že od leta 2013 ukvarja s problematiko razlastitve nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, pri čemer je poskušal s svojimi pripombami, stališči in mnenji aktivno sodelovati tudi pri obravnavi omenjenega zakona na delovnih telesih Državnega zbora, in sicer s ciljem doseči resnično implementacijo omenjene odločbe Ustavnega sodišča.
V Državnem svetu menimo, da sprejete zakonske rešitve ne le ne odpravljajo ugotovljenih neustavnosti, temveč lahko povzročijo tudi morebitne nove neustavnosti. V zvezi s tem opozarjamo predvsem na pomisleke glede: izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks, uporabe postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in ne nazadnje vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Navedeni pomisleki po mnenju Državnega sveta lahko vodijo do kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva, kršitve načela enakosti, načela enakega varstva pravic, informacijske zasebnosti in pravice do svobodne gospodarske pobude. Obenem opozarjamo tudi na številne pomisleke, ki so vsebinsko v veliki meri sorodni pomislekom Državnega sveta in so bili podani s strani zainteresirane javnosti. Prav tako pa je iz dopisov Vrhovnega sodišča in Okrožnega sodišča v Mariboru razvidna neusklajenost zakona s sodno vejo oblasti, saj le-ti v svojih dopisih opozarjajo na veliko breme, ki ga bo implementacija omenjenega zakona povzročila za sodstvo kot celoto. V Državnem svetu tako menimo, da zakon ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe Ustavnega sodišča, saj ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako pa tudi menimo, da sprejetje dodatne nove zakonodaje, ki bi odpravljala težave tega zakona, ne predstavlja ustrezne zakonske rešitve. Zato predlagamo, da Državni zbor ponovno premisli o sprejetih zakonskih rešitvah. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato za predstavitev mnenja odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Robert Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 16. seji 12. novembra letos kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 12. seji 22. oktobra letos.
Predstavnica Državnega sveta je v uvodni dopolnilni obrazložitvi opozorila na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Predstavila je pretekle aktivnosti Državnega sveta, ki se navezujejo na področje, ki ga ureja predlog zakona. Izpostavila je predvsem odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu leta 2013 ter zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov tega zakona. Prav tako je pojasnila, da Državni svet meni, da predlog zakona sodnega varstva nekdanjih imenikov kvalificiranih obveznosti bank ne ureja na ustrezen način. V nadaljevanju je predstavila pet ključnih pomislekov Državnega sveta, ki so vezani na ureditev izključne pristojnosti sodišča v Mariboru, sodnih taks, postopka pri gospodarskih sporih, varstva osebnih podatkov ter izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim imetnikom.
Državni sekretar na Ministrstvu za finance je pojasnil, da je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo, ker Zakon o bančništvu ni urejal sodnega varstva imetnikov, ne pa zaradi retroaktivnosti, kar je bil eden od glavnih očitkov Državnega sveta. Poudaril je, da je Državni svet vložil tudi svoj predlog zakona, predstavil je aktivnosti Vlade glede predstavitve vladnega predloga zakona ter mnenja, s katerimi se je Vlada odzvala na nekatere pomisleke Državnega sveta. Poudaril je, da je namen predloga zakona urediti učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov obveznosti bank in delničarjev, ne pa ugotavljanje politične ali pa kazenske odgovornosti.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v pisnem mnenju ugotovila, da navedbe Državnega sveta v zahtevi sovpadajo s pisnim mnenjem o predlogu zakona z dne 14. junija letošnjega leta ter pisnim mnenjem o nekaterih amandmajih z dne 6. septembra letos.
V razpravi je bilo opozorjeno, da lahko zaradi zamud pri ureditvi področja pride tudi do odškodninske odgovornosti države. Glede izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru je bilo pojasnjeno, da jo je predlagalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Skrb za nemoteno delovanje sodstva pa mora biti predvsem v domeni sodne veje oblasti, pri čemer so se pri usklajevanju pojavljale določene težave. Izpostavljeno je bilo tudi mnenje, da je bilo na vse pomisleke Državnega sveta v dosedanjem postopku že odgovorjeno. Z vidika morebitnih ustavno spornih rešitev je bilo v razpravi pojasnjeno, da zakon ureja posebno vrsto odgovornosti, o kateri Ustavno sodišče še ni odločalo. Glede varstva osebnih podatkov tožnikov pa je bilo opozorjeno, da je zaradi visokih zneskov izkazan javni interes, saj je treba ugotoviti, kdo bi lahko na ta način pridobil.
Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov, 10 glasov za in 5 proti, sprejel naslednje mnenje: Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je ustrezen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Metodi Dragonji, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.
Izvolite.

METOD DRAGONJA: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana predstavnica Državnega sveta!
Državni svet je kot predlagatelj odložilnega veta navedel pet vsebinskih razlogov, da Državni zbor še enkrat pretehta rešitve o predlogu zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada. Odgovore na pomisleke Državnega sveta je Vlada oblikovala v pisnem odzivu dne 7. 11. 2019. Predvsem Vlada zavrača enega ključnih očitkov Državnega sveta, da so izvedeni izbrisi pomenili retroaktiven poseg v premoženjske pravice izbrisanih imetnikov. Ustavno sodišče je opredelilo, da pričakovanja vlagatelj v podrejene obveznosti bank, da bodo poplačani iz javnih sredstev, niso bila pravno varovana pričakovanja. Osnovni namen in cilj zakona, kot smo vsakokratno znova poudarili, je zagotoviti sodno varstvo nekdanjim imetnikom podrejenih obveznic in delničarjem bank, ki so delili breme z državo v procesu sanacije bank. Odsotnost učinkovitega sodnega varstva zaradi izbrisov, ki jih je naložila Banka Slovenije, je poglaviten problem vse od izdaje ustavne odločbe leta 2016. Poslanke in poslanci imate možnost, da sodno varstvo nekdanjim vlagateljem zagotovite s potrditvijo tega zakona. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so se obrnili nekateri prizadeti vlagatelji. Odločitev ESČP je nepredvidljiva in se lahko razteza od zneskov za pravično zadoščenje, za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pa do splošne sodbe v smeri sprejetja ali spremembe zakonodaje. To pomeni, da se nam lahko ponovi sodba Alešić proti Republiki Sloveniji iz naslova deviznih hranilih vlog hrvaških in bosanskih varčevalcev, ki je imela za Slovenijo velike javnofinančne posledice. Državni svet po mnenju Vlade v ospredje postavlja določbe, ki bi bile v izrazito korist izbrisanih vlagateljev in s tem po našem mnenju želi zasledovati parcialne interese določenih interesnih skupin, ki so vršile pritisk tako v javni obravnavi s svojimi javnimi objavami kot tudi z obsežnimi lobiranji.
Zakon, o katerem ponovno odločate danes, ne posega retroaktivno v ureditev v času izbrisa, kar je ključno pričakovanje nasprotnikov tega zakona. Na opozorila Banke Slovenije o monetarnem financiranju in poseganju neodvisnost centralne banke in s tem povezanimi očitki o neustavnosti teh določb smo argumentirano odgovorili. S tem zakonom Banka Slovenije ne prevzema nobene obveznosti države. V tem zakonu dosledno uveljavljamo načelo odgovornosti Banke Slovenije za izvršene izredne ukrepe v letih 2013 in 2014. Tako obliko odgovornosti je naložilo Ustavno sodišče v 124. točki obrazložitve ustavne določbe, ki pravi: »Zaupanje vlagateljev sedanjih in bodočih v razumno varnost naložb v kvalificirane obveznosti bank lahko ustvari le ureditev, po kateri bo morala Banka Slovenije izkazati, zakaj je bil ukrep, ki je prizadel vlagatelje, v okoliščinah primer potrebe.« (Konec navedka.) Ustavno sodišče je v svoji 120. točki obrazložitve opredelilo, da gre v tem primeru za posebno urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije.
Z zakonom dosledno sledimo Ustavi odločbi iz leta 2016, zato prosimo, da poslanke in poslanci s ponovno potrditvijo tega zakona pravno varstvo, naloženo s strani Ustavnega sodišča, vzpostavite. S tem bi dokazali, da delujemo kot zrela država in zagotavljamo razumno varstvo vlagateljem tudi v bolj tvegane finančne naložbe. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sedaj dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Gospo Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovani predstavniki Vlade, predstavnica Državnega sveta!
Danes na zahtevo Državnega sveta ponovno odločamo o potrditvi predloga zakona, kateri edini namen je zagotovitev sodnega varstva vsem tistim, ki so zaradi ukrepov Banke Slovenije morali sodelovati pri sanaciji bank in pri tem izgubili veliko večino sredstev, ki so jih vložili v tako imenovane podrejene obveznice bank. Zakon je bil pripravljen in sprejet zato, ker je Ustavno sodišče leta 2016 presodilo, da so bili ukrepi Banke Slovenije zakoniti in skladni z ustavo, da pa so bile imetnikom kvalificiranih obveznosti kršene ustavne pravice s tem, ko jim ni bila zagotovljena možnost pred sodišči izpodbijati odločb bančnega regulatorja, ker oškodovanci niso imeli ne dostopa do podatkov, na podlagi katerih bi lahko pripravili tožbo, ne procesnih možnosti, da bi tožbo zavarovanja svojih pravic lahko vložili. Zakon, o katerem moramo danes ponovno odločati, dostop do podatkov omogoča in dajem podrejenim možnost, da svojo pravico iščejo pred sodišči.
Državni svet v svoji zahtevi za ponovno odločanje izpostavlja vrsto očitkov, zaradi katerih meni, da se zakon ne bi smel uveljaviti. Med drugim problematizirajo pristojnost sodišč, dostop do podatkov, pravila za vodenje sporov, javno objavo podatkov tožnikov in odsotnost odškodninskih izplačil za določene oškodovance, zato Državni svet meni, da sprejeti zakon nekdanjim imetnikom ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva. Pričakovanje nekaterih do tega zakona so seveda velika. Nekateri so mnenja, da bi moral zakon oškodovancem vrniti vse njihove vložke, saj naj bi šlo pri bančni sanaciji za kriminal, dirigiran iz tujine, spet drugi menijo, da je država ravnala ustrezno, ko je sanirala banke. tretji trdijo, da razlogov za sanacijo sploh ni bilo. A ta zakon ureja le pravico oškodovancev, da svojo pravico iščejo na sodišču. In prav to ureja ta zakon; oškodovancem daje dostop do podatkov in možnost za vložitev in združevanje tožb pred pristojnim sodiščem v Mariboru, ki ga je zaradi zasedenosti drugih sodišč in zahtevnosti postopkov sugerirala prav sodna veja oblasti.
Zahteva Državnega sveta izpostavlja tudi odsotnost vračila izgubljenih sredstev za določene vlagatelje in večkrat izpostavlja nesorazmerno močan položaj bančnega regulatorja v primerjavi z vlagatelji, pri tem pa spregleda dejstvo, da je bil ta zakon v obravnavi dopolnjen prav z možnostjo poravnane z najmanjšimi vlagatelji, za katere je mogoče glede na njihov materialni položaj upravičeno domnevati, da ob nakupu vrednostnih papirjev niso sodelovali s špekulativnimi nameni. Nikakor pa ni Državni zbor dolžan sprejeti zakona, s katerim bi vlagateljem a priori povrnil vsa vložena sredstva, saj je Ustavno sodišče jasno presodilo, da so bili ukrepi izbrisa zakonito in ustavno skladni. Še več, sodišče je jasno povedalo, da iz ustave ne izhaja obveznost države, da posamezniku povrne investicije, ki so se izkazale za ekonomsko neuspešne.
Zaradi vsega navedenega menimo, da imamo pred seboj ustrezen zakon, ki bo končno zagotovil pravico do sodnega varstva, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tudi v ponovnem odločanju zakon podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in Državnega sveta!
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo vseskozi konstruktivno sodelovali pri usklajevanju tega predloga zakona in dobronamerno opozarjali na nekatere še sporne določbe, zato nas odločitev Državnega sveta ni pretirano presenetila in Državni svet je v svoji utemeljitvi odložilnega veta izpostavil nekako pretežno enake očitke.
Tako kot Državni svet smo tudi v Poslanski skupini SMC še posebej podvomili v organizacijsko zmožnost mariborskega sodišča in vložili celo amandma, ki bi pristojnosti sodišča v Mariboru razpršil tudi na ljubljansko in celjsko sodišče. Tako bi sledili kriteriju sedeža banke izdajateljice podrejenih vrednostnih papirjev, kar bi po naši oceni vsekakor prispevalo k hitrejšemu sojenju, vendar je bilo strokovno stališče Vrhovnega sodišča drugačno in je vztrajalo na izključni pristojnosti mariborskega sodišča, a nedavno je po očitno zelo tehtnih premislekih tudi na Vrhovnem sodišču prišlo do zanimivih zasukov, zato upamo, da bodo vsi novoizraženi procesni pomisleki odpravljeni do uveljavitve oziroma pričetka uporabe tega zakona. Od izvršne veje oblasti namreč utemeljeno pričakujemo, da bo, potem ko je zakon pripravila in ga parlamentu posredovala v sprejetje, tudi poskrbela za ustrezno implementacijo oziroma izvedbo zakona. To pa očitno vključuje tudi koordinacijo s sodno vejo oblasti, kot to predvidevajo določbe tega zakona.
Drugi ključni očitek Državnega sveta, je bilo neustrezno varstvo osebnih podatkov tožnikov. Pri tej problematiki smo se tudi na podlagi opozoril Zakonodajno-pravne službe zavedali, da je njihova javna objava z vidika ustavne skladnosti lahko problematična, a vendar je prevladalo prepričanje, da javni interes zaradi izjemno visoke finančne izpostavljenosti takšna razkritja osebnih podatkov več kot upravičuje. Ker gre za potencialno zelo velike vsote javnega denarja, smo ta javni interes za razkritje podatkov še dodatno in izčrpno utemeljili. Prepričani smo, da imamo davkoplačevalci pravico vedeti, kdo od pretežno poučenih vlagateljev bi rad svoje finančne izgube pokril na naš račun. Prav tako smo prepričani, da bo tako dodatno argumentiran javni interes vzdržal tudi morebiten test pred Ustavnim sodiščem.
Še najbolj nas glede ustavne skladnosti skrbijo določbe glede možnosti poplačila s pavšalnim nadomestilom, ki so bile v zakon vnesene proti koncu zakonodajnega postopka z amandmaji in bi lahko pomenile kršitev načela enakosti. Zanimivo pa je, da Državni svet ni opozoril na neusklajenost predloga zakona z Banko Slovenijo, ki naj bi bila plačnik odškodnin razlaščencem. Ta določba namreč vsekakor ostaja glavni razlog, da bo uveljavitev zakona zaradi postopkov, ki bi jih Banka Slovenije lahko sprožila, zelo vprašljiva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Luka Mesec. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav!
Ta zakon ima neposredni namen zagotoviti sodno varstvo za razlaščene lastnike podrejenih obveznic v slovenskih bankah med njihovo sanacijo, ampak če želimo ta problem razrešiti, se je treba vrniti k ključnemu vprašanju, ki je: Kako je potekala sanacija slovenskih bank? Kako je nastala ocena slovenske bančne luknje? Ali so bili ti ljudje protipravno razlaščeni? To je prvi problem, ki ga imamo v Levici s tem zakonom.
V prvem osnutku so bili sicer v zakonu nastavki, ki bi podlago za revizijo ocenitve bančne luknje in postopkov, ki so bili takrat izvajani, omogočili, ampak so zdaj izključeni in se vse skupaj, brez jasne pravne podlage prepušča sodiščem. Zaradi tega je to prvi razlog, zakaj bomo danes veto podprli. Namreč, prepričani smo, da mora zakonodajalec ustvariti jasno podlago za revizijo te sanacije bančne luknje, njene ocene in spornih delovanj institucij. Vemo, da je bilo »uvadeno« s strani tožilstva vodstvu Banke Slovenije. Ogromno se govori o spornih praksah Evropske komisije, Evropske centralne banke, revizijskih hiš in vlade Alenke Bratušek ter njenih naslednic.
Sume nepravilnosti v Državnem zboru slišimo praktično že skozi zadnjega pol desetletja. Govori se o tem, da so vrednost AQR bank takrat ocenjevali čez palec, da so revizijske hiše dobesedno najemale ljudi, ki so s tako imenovano mimobežno metodo, se pravi, mimo so se peljal z avtom in skozi okno pač ocenjeval vrednost nepremičnin in tako naprej, in dokler ne pridemo tem stvarem do dna, dokler ne vemo, kako je bila izvedena revizija te bančne luknje, obstaja ogromno indicev, da ni bila izvedena v skladu s tedaj veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi. Do takrat ne moremo vedeti, ali so bili ljudje, ki jih ta zakon naslavlja, protipravno razlaščeni ali ne. Zato je treba najprej odgovoriti na to ključno vprašanje, ki je tako zakonsko vprašanje kot do neke mere tudi politično vprašanje, in to mora priti v zakon.
Drugi problem s tem zakonom pa je, da ne ločuje vlagatelje kot fizične osebe in institucionalne vlagatelje, pri čemer smo v Levici prepričani, da bi tako razlikovanje morali omogočiti. Namreč, fizični vlagatelji so bili s precej večjo verjetnostjo protipravno razlaščeni ali pa zavedeni, ko so kupovali bančne obveznice. Slišali smo zgodbe, kako so v NKBM, NLB in tako naprej svojim komitentom na bančnih okencih predlagali, naj svoje depozite konvertirajo v obveznice, v podrejene obveznice, in kakšno leto kasneje so svoje premoženje, svoje prihranke izgubili zaradi tega, ker so jih banke razlastile oziroma ker je Vlada potegnila sklep o razlastitvi. Zato bi bilo treba – to je drug komentar – tako razlikovanje v zakon dati.
Tretji komentar je, dokler ne razrešimo teh vprašanj ali pa vsaj damo nastavke zanje v zakon, bo verjetno takole: tisti vlagatelji, ki si bodo lahko dolgotrajne sodne postopke privoščili, bodo šli iskat pravico pred sodišče, tisti manjši, ki bi jim v resnici moral biti v glavnem namenjen ta zakon, pa bodo najverjetneje enostavno stvari pustili tako, kot so, oziroma se raje ne bodo spuščali v dolgotrajne in tudi finančno zahtevne sodne procese, ki bi jih s tem zakonom naložili sodiščem.
Zato bomo danes v Levici veto Državnega sveta podprli, ker menimo, da je treba ta zakon napisati bolje, kot je zdaj. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jernej Vrtovec bo predstavil stališče Poslanske skupine NSi.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Dober dan, kolegice in kolegi, državni sekretar!
Ponovno se pogovarjamo o tej temi, ki bi jo po mojem mnenju morali rešiti mnogo prej, vsaj dve leti nazaj. Odločitev Ustavnega sodišča, da rešimo ta problem, ima letnico 2016, mi pa smo še vedno pred dilemo in kot kaže, bomo še naprej pred dilemo, pred tem istim problemom. Zagotovo se ta stvar vleče tudi zaradi politične perspektive, se pravi, različnih političnih interesov. Vse se vleče še iz obdobja sanacije bančnega sistema, danes imamo v bistvu posledico takratnega pomanjkljivega odločanja. Zagotovo bi lahko že mnogo prej, že pred letom 2016 ali pa vsaj takrat, ko je Ustavno sodišče to odločitev sprejelo, če bi želeli poplačati to najranljivejšo prvo skupino imetnikov podrejenih obveznic, ki so bili potem izbrisani s sklepom Državnega zbora oziroma s sprejetjem te zakonodaje, bi lahko že mnogo prej poplačali. Namreč, ti ljudje so bili resnično na bančnih okencih zavedeni. Tam so imeli vpogled, na primer, več kot 70, 80 strani materiala, banke so jim priporočale, naj varčujejo, da je to njihova naložba, v podrejenih obveznicah, in ljudje so bili dejansko zavedeni.
Če bi želeli to prvo skupino imetnikov podrejenih obveznic poplačati in če bi bilo to res v interesu države, bi to lahko naredili že davno, po sistemu, kot je bil, na primer, v Španiji, Italiji, pa tudi kje drugje. Ampak vedno bolj se nam zdi, da ni v prvotnem planu tako Vlade kot interesnih skupin, ki so zelo močne v tem pogledu, ta prva skupina imetnikov podrejenih obveznic, ampak zlasti tretja skupina, to so pa tako imenovani poučeni vlagatelji, špekulanti, ki so preko Luksemburga, se pravi, preko fiduciranih računov postali imetniki podrejenih obveznic, in danes imamo ravno zaradi teh ljudi problem – plačujejo v Sloveniji številne lobiste in tako ali drugače vplivajo na sprejetje zakonodaje.
Kar bode najbolj v oči, vse ostalo je bilo že na odborih v preteklosti povedano okrog tega zakona že večkrat, najbolj, kar je problematično, je morebitna neustavnost tega zakona tudi v bodoče. Ta zakon se je takrat, leta 2013, sprejemal tukaj v tem državnem zboru, novembra meseca 2013, na vrat na nos. Prejšnji teden je minister Čufer, gospod državni sekretar, dejal, da če bi še enkrat moral odločati, bi se drugače odločil tudi zaradi tega pravnega varstva. Drugače bi se odločil. In že takrat so bile vsaj iz vrst opozicije opozorila, kako bomo zagotovili pravno varstvo ob tem izbrisu, pa noben ni poslušal. Ampak ključni problem je poplačilo odškodnin. Zakonodajalec oziroma zdaj Vlada nalaga poplačilo teh odškodnin Banki Slovenije. To bo zelo težko vzdržalo, če veste, da je bil ta zakon sprejet tukaj v Državnem zboru, ki je predvideval izbris. Tudi ko rečete, nad Banko Slovenije je samo modro nebo, v tem primeru to ne drži, nad Banko Slovenije je Evropska centralna banka. In če ta stvar pade spet na Ustavnem sodišču, bodo najbolj tisti nasrkali, ki so bili nepoučeni vlagatelji na okencih, ki upravičeno pričakujejo svoj denar. Ta tretja skupina pa mene resnično ne zanima, najprej naj povejo, od kje jim sploh premoženje, da so lahko naredili izmenjavo preko fiduciarnih računov.
Še ena pomembna stvar je poleg problema ustavnosti, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, pa spet nočemo poslušati, je pa dolgotrajen postopek. A veste, marsikateri mali, zlasti mali vlagatelj v teh postopkih ne bo učakal, žal ne bo učakal, da bo sodišče izračunalo na podlagi tiste metodologije iz leta 2013 novo bančno luknjo. Se pravi, delali AQR, ne vem od kje, kako bojo lahko dobili vhodne podatke, delali stres teste. To bo trajalo 10 let. To so dolgotrajni postopki in vprašanje, kako bojo bili sploh točni ti postopki, na kakšen način se bo dokazovala sanacija bančne luknje.
Tako v Novi Sloveniji, kot smo prvotno že sporočili, tudi tokrat se s tem zakonom ne moremo strinjati in pač mu bomo še naprej nasprotovali, dokler ne bo zagotovljena ustavnost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SAB bo predstavil gospod Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci!
Danes znova odločamo o sicer že sprejetem predlogu, ki velja za eno najzahtevnejših pravnih materij v tem mandatu. Stroka je predlog pripravljala več kot dve leti. Dolgotrajnost postopka priprave zakona gre pripisati različnim okoliščinam, zlasti medresorskemu usklajevanju in iskanju dialoga s predstavniki stroke in zainteresirane javnosti. Ustavno sodišče je namreč leta 2016 razsodilo, da ukrep tako imenovanega izbrisa podrejenih obveznic slovenskih bank v letu 2013 ni bil protiustaven. Odločilo pa je, da je treba glede na specifiko tega ukrepa z zakonom določiti ustrezno pravno varstvo. In ravno naloženo sodno varstvo naslavlja vladni predlog zakona, ki je ponovno tu pred nami. 22. oktobra letos smo na 12. seji Državnega zbora tretjič odločali o tem zakonu in ga tudi sprejeli. Državni svet je na drugi strani ocenil, da zakon postopka pravnega varstva ne ureja na ustrezen način. Izpostavili so predvsem pomisleke glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v tovrstnih sporih in določanje sodnih taks. Po njihovem mnenju je problematična tudi uporaba postopkov za sojenje v gospodarskih sporih predvsem zaradi neravnotežja med položajem strank. Državni svet opozarja na spornost določb, ki predvidevajo javno obravnavo podatkov o tožnikih. Menijo namreč, da zakonodajalec ni dovolj argumentiral sorazmernosti predlaganih ukrepov, ki predstavljajo poseg v ustavne pravice.
Mi v Stranki SAB smo še vedno trdno prepričani, da je objava tožnikov v javnem interesu, saj se bo dokončno razkrilo, kdo so bili dejanski imetniki kvalificiranih obveznosti bank. Tukaj ciljam predvsem na imetnike iz tujine, saj so njihovi pritiski najmočnejši.
Drugič. V naši poslanski skupini smo se tekom celotnega zakonodajnega postopka zavzemali za možnost posebne poravnave za socialno šibkejše vlagatelje, in sicer za fizične osebe, katerih dohodki v času vlaganja niso presegli povprečno letno bruto plačo v državi. V drugem branju je prav po zaslugi Stranke SAB del zakona postala rešitev, ki nudi možnost posebne izvensodne poravnave za tiste vlagatelje, ki so v socialno šibkejšem položaju. Za tiste osebe, ki so vlagale svoje prihranke v dobri veri, da gre za varno naložbo in ki si ne morejo privoščiti dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov ali pa si tovrstnih postopkov niti ne želijo. Te fizične osebe imajo možnost takojšnjega izplačila pavšalnega nadomestila v višini 80 % vrednost instrumenta drugega in tretjega reda, ki so ga vplačali ob nakupu, vendar ne več kot 20 tisoč evrov za vsak posamezni red. Višina 20 tisoč evrov je določena glede na višino povprečne letne bruto plače leta 2013 in se smatra kot ustrezen socialni korektiv. Pavšalno nadomestilo tako ne predstavlja klasične odškodnine ali priznanja terjatve po temelju, temveč korektiv za reševanje socialnih posledic, katerega namen je sanacija poslabšanega socialnega položaja fizičnih oseb. Fizične osebe niso subjekti konkurenčnega prava, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, zato predlagana ureditev ne predstavlja tveganja za nastanek nedovoljene državne pomoči. To je v primeru Italije ugotovila tudi Evropska komisija. Dejstvo pa je, da posebna poravnalna shema ni namenjena tako imenovanim velikim vlagateljem, ki so z nakupom podrejenih obveznic špekulirali in pričakovali, da bo država z davkoplačevalskim denarjem banke rešila in njihov vložek najmanj podvojila. S posebno izvensodno poravnalno shemo bi prispevali k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju sodnih sporov, s čimer bi državljankam in državljanom povrnili tudi zaupanje v slovenski finančni sistem.
Tretja bistvena rešitev, za katere se je Poslanska skupina SAB zavzemala od samega začetka, je omejitev odškodnine na nakup vrednost finančnih instrumentov in ker gre za plačilo odškodnine, višina nadomestila ne sme biti večja od škode, ki so jo utrpeli posamezni imeniki podrejenih obveznic. V Poslanski skupin SAB tudi danes stojimo na stališču, ki smo ga zagovarjali tekom celotnega zakonodajnega postopka, predlog zakona soglasno podpiramo in se v imenu malih fizičnih vlagateljev znova zahvaljujemo vsem poslankam in poslancem, ki bodo storili enako.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Razlastitev imetnikov obveznic in delnic pri sanaciji slovenskih bank leta 2013 in 2014 je v resnici problem politično-ekonomske suverenosti Republike Slovenije v okviru Evropske unije. Politični okvir delovanja Evropske unije se odraža skozi pravno presojo, ali so mnenja Evropske komisije zavezujoč pravni vir za Slovenijo. Evropska komisija je namreč avgusta 2013 sprejela pravila za državno pomoč bank, kjer odgovornost za sanacijo bank ne prevzema niti centralna banka kot zadnji posojilodajalec niti država, temveč prvenstveno lastniki. Podrejeni dolgovi morajo biti odpisani ali spremenjeni v lastniške deleže. Jeseni leta 2013 je to priporočilo postalo sestavni del Zakona o bančništvu. Dobili smo sporni izbris. Tedaj je veljal za priporočilo, danes je to sistem delovanja bančne unije.
Dve zadevi sta pomembni pri sanaciji slovenskega bančnega sistema. Prvič, ali je sama Evropska komisija v svojih sporočilih o bančništvu in postopkih glede državnih pomoči prekoračila pristojnosti evropskih pogodb in je torej zahtevala preveč na napačen način. Drugič, ali sta slovenska politična in monetarna oblast zaradi zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema posegli po čezmernih ukrepih, uporabili sporno retroaktivnost in nedopustno posegli v zasebno lastnino. Postopek za oceno ustavnosti se je nanašal na sklep o prenehanju obveznosti bank do svojih komitentov v posebnih okoliščinah in ob izrednih ukrepih Banke Slovenije. Ta ukrep namreč ne omogoča učinkovitega sodnega varstva zaradi izbrisov in tudi ni pravih možnosti za pritožbe zoper sklepe in ukrepe Banke Slovenije. Pravna država je tu ključnega pomena. Ustavno sodišče je ubranil v imenu zaščite pravice razlaščenih imetnikov kvalificiranih obveznosti. Odločilno vprašanje je dejansko legitimnost, ekonomska, politična, procesna, vsiljenih evropskih rešitev presoja nadrejenosti pravil meja pravne in politične odgovornosti za posledice določenih odločitev Evropske komisije in Evropske centralne banke. V primeru sanacije bančne krize je pomembna usoda izbrisanih, toda ključna je obramba slovenske ekonomske suverenosti, temeljnih postulatov tržne ekonomije, kakršni sta lastnina in obligacijska razmerja. Uzakonitev postopka sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank je temeljni namen zakonskega predloga, o katerem danes ponovno odločamo. Zagotovitev popolnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom se nanaša na ocene vrednosti bank, na ocene vrednosti sredstev bank, na rezultate pregleda kakovosti sredstev in na rezultate testiranj odpornosti na makroekonomske šoke za vsako banko. Na podlagi opravljenih vpogledov je zagotovljen zadostni čas za pripravo tožbenega zahtevka.
Med zakonodajnim postopkom ni bilo vloženih amandmajev samo na pet členov predloga zakona, zato je precej očitno, da bomo tudi v prihodnje soočeni z različnimi pogledi in alternativami na naslednjih pomembnih področjih: uporaba pravdnega postopka v gospodarskih sporih, določitev izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru, vzpostavitev virtualne podatkovne sobe podatkov, ki so v njej objavljeni, in dostopa do teh podatkov, o ureditvah določanja sodne takse, o financiranju izplačila morebitnih odškodnin in o izvensodnem izplačilo pavšalnega nadomestila. Gospe in gospodje, mi ne smemo biti preračunljivi, iskati moramo pravilno izbiro. Izvedba posamezne alternative vedno pomeni določeno tveganje, ki je sestavljeno iz obsega možnih posledic, ki jih prinese odločitev. Tako nastopi točka, ko imamo izoblikovano mnenje o alternativah in se znajdemo pred njihovo izbiro oziroma odločitvijo. Od tukaj dalje prevzemamo odgovornost nosilci odločanja. Zagata, s katero smo soočeni, je posledica nedorečenega prenosa suverenosti med državo in Evropsko uniji toda prav slovenski izbris podrejencev je dokaz, kako nevarno smo zgrešili v oceni, kaj je in kaj zmore Evropska unija. Zato je odgovornost slovenske politike nesporna in zato je naš imperativ omogočiti sprejetje zakona in njegovo aplikacijo. V nadaljnjih presojah pa se bo videlo, v kolikšni meri so izbrane alternative locirane med sprejemljivostjo in izvedljivostjo.
Pri ponovnem odločanju o zakonu bomo v Poslanski skupini Desus glasovali za. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani predstavniki Vlade in vsi prisotni!
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo, kot je to v naši navadi, za razliko od drugih držali besedo in ponovno podprli zakon.
Državni svet je sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Seveda je to ustavna pristojnost Državnega sveta, vendar menimo, da v tem primeru nima prav. Pomisleki Državnega sveta, da sprejetje Zakona o postopku pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno, niso pravilni. Ponovno poudarjam, da je kljub zavezi, ki jo je naložilo Ustavno sodišče, pravično, da sprejemamo zakon, s katerim se nekdanjim delničarjem omogoči povračilo škode, ki jim je nastala z odvzemom vrednostnih papirjev. Obravnavani zakon ureja ustrezno pravno varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank, in sicer vzpostavlja potrebne procesne določbe, s pomočjo katerih bodo lahko vsi upravičenci ustrezno uveljavljali svojo pravico. Vsak nekdanji delničar ima sedaj pravico bodisi do izplačila pavšalnega nadomestila bodisi do plačila odškodnine.
Ker sem že opozoril na prejšnji seji, sedaj spet pozivam vse nekdanje imetnike podrejenih obveznosti bank, da izkoristijo svojo pravico, ki jim je s sprejetem današnjega zakona na dosego roke.
Po vašem mnenju se bo zakon praktično dotaknil skoraj vsakega gospodinjstva v Republiki Slovenije. Banka Slovenije je še do pred kratkim veljala za nedotakljivo, sedaj to spreminjamo. Odškodninsko je odgovorna Banka Slovenije in ne Republika Slovenije, kar je prav, saj je Banka Slovenije tista, ki je kot samostojna in neodvisna pri svojem delovanju marsikomu povzročila škodo. Najpreprostejši način za malega človeka je, da kot nepoučen vlagatelj, ki je kupil omenjene vrednostne papirje, zahteva izplačilo pavšalnega nadomestila. To pravico mu daje prav ta zakon, zahtevek pa naj upravičenci naslovijo na Banko Slovenije in to v najkrajšem možnem času. Ta zakon je prva stopnička do tega, da bo ljudem vrnjeno tisto, kar jim je bilo neutemeljeno odvzeto.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, bomo zakon ponovno podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi!
Pred nami je ponovno odločanje o Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo rekli »črni petek za slovenske davkoplačevalce«, december 2013, mineva že več kot 6 let od bančne sanacije in pa od izbrisa imetnikov podrejenih obveznic in delničarjev. Vlada Mira Cerarja ni opravila svoje naloge in v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da tudi vlada Marjana Šarca ni opravila svoje naloge. Ne preseneča nas, da naloga ni opravljena, kajti ekipa, ki je pripravljala ta zakon, je pripravljala tudi zakon v vladi Mira Cerarja. In ta ekipa, ki je pripravljala ta zakon, ki ga danes obravnavamo, je sodelovala tudi pred šestimi leti pri sanaciji bančnega sistema in izbrisu podrejenih imetnikov obveznic in pa delničarjev bank.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da predlagani zakon ne vsebuje določb in odločbe Ustavnega sodišča, ki narekuje, da se mora imetnikom podrejenih obveznic omogočiti kvalitetno sodno varstvo. Ta zakon ima vrsto pomanjkljivosti in v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da ta zakon ne bo omogočil kvalitetnega sodnega varstva imetnikom, kar določa tudi določba Ustavnega sodišča, in da se bo s tem povzročila še večja škoda.
Zaradi vseh teh razlogov v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlaganega zakona ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
In še kot zadnja bo stališče Poslanske skupine LMŠ predstavila gospa Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Predstavniki Vlade, kolegi in kolegice!
O zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, o katerem smo že odločali na seji Državnega zbora, danes ponovno odločamo, saj je bil podan veto s strani Državnega sveta. Državni svet je kot predlagatelj odložilnega veta navedel 5 vsebinskih razlogov, da Državni zbor še enkrat pretehta rešitve v predlogu zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada. Da na kratko osvetlim, za kaj gre. Predlog zakona se navezuje na problematiko sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih bančnih izbrisov, ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 v še takratni Banki Celje. Cilj predloga zakona je uzakoniti in zagotoviti čim bolj učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki bo upošteval odločbo Ustavnega sodišča. To je ugotovilo protiustavnost 350.a člena Zakona o bančništvu, ki je določal, da delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Ministrstvo za finance je predlog zakona pripravilo po temeljitih usklajevanjih z zainteresirano in strokovno javnostjo ter opravljenih medresorskih usklajevanjih.
Do poglavitnih rešitev smo se že opredelili, zato se na tem mestu ne bi spet ponavljali. Pri amandmaju SAB, ki omogoča zunajsodno poravnavo za določeno skupino vlagateljev, smo se na Odboru za finance vzdržali, saj smo se strinjali z Zakonodajno-pravno službo, ki je opozorila, da predlagana ureditev odpira vprašanje skladnosti s splošnim načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. In če bo podana pobuda za ustavno presojo te določbe, bo o tem presodilo Ustavno sodišče.
V primeru, da zakona danes ne podpremo, se nam lahko zgodi, da dobimo neugodno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so se obrnili že nekateri prizadeti vlagatelji. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice je zelo nepredvidljiva in lahko pride do odločitve za plačilo premoženjske ali nepremoženjske škode ali pa do splošne sodbe v smislu sprejetja ali spremembe zakonodaje. Spomnimo se sodbe Ališić proti Republiki Sloveniji iz naslova deviznih hranilnih vlog hrvaških in bosanskih varčevalcev, ki je imela za Slovenijo velike javnofinančne posledice, in verjetno si ne želimo, da se nam zgodi kaj podobnega.
V Listi Marjana Šarca bomo predlog zakona podprli, saj smo to tematiko že večkrat obravnavali in je prav, da se končno uredi. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ponovno odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA – PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH ZAKONA O URAVNOTEŽENJU JAVNIH FINANC.
Državni svet je na 6. izredni seji 28. oktobra 2019 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah Zakona o uravnoteženju javnih financ.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavnici Državnega sveta mag. Mariji Lah.
Izvolite.

MAG. MARIJA LAH: Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, hvala lepa za besedo. Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, spoštovani državni sekretarji, predstavniki Vlade!
Državni zbor je 22. oktobra letos sprejel Zakon o spremembah Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je v zakonodajni postopek predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Miho Kordišem. Državni svet je 28. oktobra letos sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o omenjenem zakonu. V svoji zahtevi Državni svet opozarja predvsem na dvoje, in sicer kot prvo na postopek sprejetja zakona, saj je bil ta sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obravnavajo vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko. V okviru take razprave bi namreč lahko socialni partnerji opravili celovito analizo študentskega dela v okviru veljavne zakonodaje in preko ocene prihodnjih učinkov predlaganih zakonskih sprememb tudi ocenili dejanske učinke na gospodarstvo in širšo družbo. Drugo opozorilo pa se nanaša na višino minimalne urne postavke, ki za opravljanje začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od urne postavke, izračunane iz minimalne plače. Državni svet meni, da je tako določena osnova za izračun minimalne urne postavke sporna, ker je identična urni postavki delavca z minimalno plačo, čeprav gre za različni ravni usposobljenosti za delo. Prav tako Državni svet opozarja na nevarnost, da bo več kot 10 % povečanje urne postavke za opravljanje začasnih in občasnih del veliko breme za gospodarstvo, ki bo posledično negativno vplivalo na obseg tako opravljenega dela, torej na obseg dela, ki ga opravljajo dijaki in študentje, s tem pa tudi na pridobivanje prvih delovnih izkušenj. Prav tako pa bo izenačitev urne postavke za opravljanje začasnega in občasnega dela z urno postavko zaposlenega z minimalno plačo na drugi strani destimulativno vplivala na redno zaposlene delavce, ki delovni proces poznajo in so pri svojem delu učinkovitejši. Državni svet meni, da so navedeni argumenti dovolj tehtni, da Državni zbor ponovno razmisli o sprejetih zakonskih določbah. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato za predstavitev mnenja odbora dajem ponovno besedo predsedniku odbora gospodu Robertu Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 16. seji 12. novembra letošnjega leta kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uravnoteženje javnih financ, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem in ga je Državni zbor sprejel na 12. seji 22. oktobra letos.
Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, poziv delodajalskih organizacij in stališče Vlade Republike Slovenije do mnenja Državnega sveta.
Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Državnega sveta, predstavnik predlagatelja, Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.
V uvodu je poročevalka Državnega sveta v imenu predlagatelja obrazložila zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu ter podrobno predstavila ključne argumente iz pisnega mnenja. Predstavnik predlagatelja zakona, poslanec Kordiš, se je zavzel za ponovno sprejetje zakona, saj dviguje minimalno urno postavko za študentsko delo. Predstavnica ministrstva za finance je predstavila pisno mnenje Vlade Republike Slovenije, ki ponovnemu sprejetju zakona ne nasprotuje.
Odbor je z večino glasov vseh članov, z enajstimi glasovi za in z nobenim proti sprejel naslednje mnenje: Zakon o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ je ustrezen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo Mihi Kordišu kot predstavniku predlagatelja zakona.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Danes ponovno odločamo o predlogu Levice za izboljšanje materialnega položaja študentov in dijakov, ki opravljajo študentsko delo. Glavno vodilo našega predloga je bila uskladitev minimalne urne postavke z minimalno plačo in s tem dostojno plačilo študentskih delavcev, da bodo ti lahko manj delali in več študirali. Minimalno plačilo, kot je določeno trenutno za študente, ni pravično. Minimalna urna postavka za študentsko delo je določena nižje, kot je vrednotena ura dela zaposlenih za minimalno plačo, s tem pa se krši načelo enakega plačila za enako delo. Poleg tega delodajalci študentom niso dolžni zagotavljati prav nobenih pravic, ki sicer pripadajo zaposlenim. Pri tem velja opozoriti, da se študentsko delo od rednega razlikuje samo v njegovi velikokrat navidezni začasnosti in občasnosti, vsi ostali elementi dela, vključenost v organiziran delovni proces, osebno opravljanje dela po navodilih in nadzorom delodajalca, pa so pri študentih še kako prisotni.
Prav tako je urna postavka močno zaostala za rastjo minimalne plače. Minimalna urna postavka se je od leta 2015, ko je bila minimalna postavka za študente uvedena, do danes dvignila le za ubogih 39 centov oziroma 8,6 %, medtem ko se je minimalna plača dvignila za več kot 12 %.
Zato smo v Levici na podlagi sporazuma z Vlado Marjana Šarca predlagali, da bi študenti za svoje delo morali prejeti vsaj 5 evrov neto, saj smo v ta znesek prišteli tudi stroške, povezane z delom, ki jih priznava obstoječa zakonodaja, stroške, za katere smo se v sporazumu s koalicijo dogovorili, da jih bomo študentom priznali. A koalicija je od tega dela dogovora odstopila in tudi formalno priznala, da ga ne misli spoštovati. Pa smo navkljub nespoštovanju že dogovorjenega v Levici pristali na še drug kompromis. S koalicijo smo sklenili, da se bo minimalna urna postavka z novim letom dvignila na 4,76 evra neto in se od tam dalje usklajevala z minimalno plačo. Ta sklep obstaja v pisni obliki, v zapisniku sestanka s koalicijo, ki je potekal 6. septembra letos.
V Levici smo se bili za skupne rešitve in za izboljšanje položaja študentov pripravljeni pogovarjati in pogovarjati in iskati kompromise in ne, kot rada pove koalicija, da Levica izsiljuje, pogojuje, ne dela kompromisov in ne vem kaj še vse. Vendar se pri tej liberalni koaliciji lahko zaneseš samo na eno dejstvo, da obljube, dogovori, sklepi in zaveze ne pomenijo nič. Koalicija je namreč tudi v tem primeru požrla besedo in na predlog Levice izglasovala dopolnilo, da se minimalna postavka dvigne ne na 5 evrov, kot je bilo predlagano, ne na 4,76 evra, kot je bilo v še drugem kompromisu sprejeto in dogovorjeno, ampak na končnih 4,56 evra na uro. Tu stopi v sliko Državni svet, ki bi še ta relativno majhen dvig študentom vzel. Pri tem je jasno, v interesu koga je bil veto izglasoval. Ne v interesu študentov, ampak v izključnem interesu tistih delodajalcev, ki se zanašajo na izkoriščanje študentske delovne sile v imenu in za interes kapitala. Blokado dviga študentskih plač so izsilili isti ljudje, ki so lani nasprotovali dvigu minimalne plače, ljudje, ki se ob vsakem povečanju delavskih pravic, ob vsakem izboljšanju delovnih pogojev in ob vsakem dvigu delavskih plač v obrambi lastnih, profitnih interesov postavijo na zadnje noge.
Resnično upam, da boste poslanci tudi v drugo izglasovali, da se študentom minimalna urna postavka vsaj nekoliko popravi in da se začne usklajevati z rastjo minimalne plače. To je res najmanj, kar lahko naredimo danes. V prihodnosti pa bomo tudi s povečanjem proračunskih sredstev morali vsem socialno šibkejšim študentom zagotoviti dostojne štipendije in možnosti bivanja. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo sedaj dajem predstavniku Vlade za predstavitev mnenja.
Gospod Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.

TILEN BOŽIČ: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, predstavnica Državnega sveta!
V Državnem zboru danes ponovno odločate o Zakonu o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki se nanaša na delo dijakov in študentov. Uvodoma bi želel najprej nameniti nekaj besed socialnemu dialogu. V zvezi s tem je bilo v zakonodajnem postopku izpostavljenih več očitkov. Glede tega je zagotovo treba pojasniti, da je Vlada Republike Slovenije takoj po vložitvi predloga zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina Levica, na Ekonomsko-socialni svet naslovila prošnjo za predstavitev rešitev, vključenih v predlog in stališča Vlade Republike Slovenije, kar bi omogočilo, da se o tej pomembni temi opravi ustrezna razprava. Ker pravila Ekonomsko-socialnega sveta niso predvidevala obravnave predlogov sprememb zakonodaje, ki niso vladni, je Vlada pristopila k začetku postopka spremembe pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Spremenjena pravila so bila slovesno podpisana prejšnji teden in po novem določajo, da bo Ekonomsko-socialne svet v prihodnje lahko obravnaval tudi predloge sprememb zakonodaje, ki bodo vložena s strani ostalih upravičenih predlagateljev. Skupaj z dogovorom o spremembi pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta smo se vsi socialni partnerji dogovorili tudi o sklenitvi Protokola Vlade in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Tudi protokol je bil slovesno podpisan prejšnji teden. Na podlagi protokola se je vzpostavil dogovor, da bo Vlada dosledno spoštovala in izvajala določila veljavnih pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in brez predhodne vsebinske obravnave socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu ne bo sprejemala ali predlagala v sprejem predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih v skladu s svojimi pravili obravnava Ekonomsko-socialni svet.
Kar se tiče zakonskega predloga, je bilo že v rednem, predhodnem zakonodajnem postopku glede različnosti pravnih podlag in tudi drugačne narave samega dela dijakov in študentov večkrat pojasnjeno, da je namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov. Poudarjamo še začasno in občasno naravo dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen, krajši čas ali občasno.
Predlog zakona je bil v postopku amandmiran, in sicer je bil pri izračunu višine minimalne urne postavke uporabljen standard povprečnega števila mesečnih delovnih ur, to je 174 ur. Gre za rešitev, ki upošteva predhodne pripombe Vlade. Predlog je bila amandmiran tudi v delu, ki je določal dodatke k minimalni urni postavki, in sicer tako, da so bili dodatki iz predloga črtani, saj je bistven element, ki loči študentsko delo od delovnega razmerja, njegova začasnost oziroma občasnost. Dodatki, ki izhajajo iz posebne razporeditve delovnega časa pa se skladno z delovno zakonodajo delavcu izplačujejo le za tisti čas, ko je delavec izpostavljen posebnim pogojem dela. Dijaki in študenti dela ne opravljajo na isti pravni podlagi kot delavci in posledično tudi ne v enakih okoliščinah, zato je bila takšna sprememba predloga po mnenju Vlade ustrezna.
Prav tako je v noveli predvidena navezava na rast minimalne plače, ki jo, podobno kot v primeru začasnega in občasnega dela upokojencev, štejemo za primerno.
Spoštovani! Predlog, ki ga danes potrjujete je bil v zakonodajnem postopku v pretežni meri amandmiran v skladu s pripombami oziroma priporočili Vlade, zato mu Vlada ne nasprotuje. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva dobi besedo gospa Mojca Žnidarič za predstavitev stališča Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala, podpredsednica. Spoštovane in spoštovani!
Današnja ponovna obravnava novele Zakona o uravnoteženju javnih financ je rezultat negiranja pomena socialnega dialoga v zadnjih mesecih, na kar v Poslanski skupin SMC opozarjamo že od samega začetka. Kljub temu je koalicija, katere del smo tudi v SMC, pokazala toliko kooperativnosti in želje po konstruktivnem sodelovanju z Levico, da je potrdila predlog zakona, ki zvišuje minimalno študentsko urno postavko na 5,4 evra bruto. Za primerjavo, prvoten predlog Levice je predvideval celo dvig na 6,34 evra in se je s strani predlagatelja zakona zagovarjal enako goreče kot dvig postavke na 5,9 evra in kasneje na 5,6 evra. Vsi še preostali predlogi oziroma nerealne zahteve, ki so bile zajete v noveli zakona bi po naši oceni pretirano negativno vplivale na samo študentsko delo, zato smo jim tudi nasprotovali. Že v prvem glasovanju smo poudarjali, da je bil dosežen nek kompromis, ki je realno gledano sprejemljiv za vse in da trg dela predviden dvig minimalne urne postavke lahko prenese.
Edino logično in pravično je, da se minimalna postavka določi in usklajuje glede na višino minimalne plače. Vsek, kar je več od tega, pa bi lahko predstavljalo pretiran poseg v naravo in obseg študentskega dela, ki je, če smo pošteni, trenutno regulirano in urejeno na način, da izpolnjuje svoj temeljni namen. Študentom in dijakom omogoča pridobivanje prvih delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka, delodajalcem pa selekcijo potencialnih kadrov in dovolj fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb.
Še enkrat je potrebno poudariti, da so bile na področju študentskega dela v zadnjih letih uvedene pomembne spremembe, ki so vplivale na to, da se kljub začasni in občasni naravi tega dela študentom zagotavlja zadostna raven pravic in tudi nadzora nad njegovim upravljanjem. A po naši oceni, in v tem nismo osamljeni, študentskega dela ni možno čez palec enačiti z rednimi delovnimi razmerji. Temu mnenju se v svoji zahtevi za ponovno odločanje o noveli zakona pridružuje tudi Državni svet. Pa ne le Državni svet, temveč tudi vsi ostali deležniki, ki zagovarjajo občasno in začasno naravo študentskega dela.
V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona ponovno podprli, ker smo z njim mislili resno in ker se v zrelem političnem prostoru posledice predlaganih rešitev ocenjujejo realno, s pravimi podatki in zadostno mero razuma. V tem primeru je glas razuma bila predvsem koalicija in ne zunajkoalicijski partner, ki mu je bilo blizu predvsem izsiljevanje. Prehud napad na študentsko delo in poskus njegovega postopnega izkoreninjenja zagotovo ni v duhu sklenjenega, a danes sicer že prekinjenega in s tem neveljavnega sporazuma z Levico. Če bi se v prihodnjih mesecih na podlagi realnih in zanesljivih podatkov izkazalo, da predviden dvig minimalne urne postavke bistveno draži študentsko delo in mladim onemogoča prve delovne izkušnje ter zaradi nedostopnosti slabša njihov socialni položaj, pa zagotovo verjamemo, da bomo vsi skupaj premogli toliko razuma, da bomo to preprečili. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Luka Mesec bo predstavil stališča Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Kot veste, je bil namen tega zakona dvig minimalne študentske urne postavke na 5 evrov. Tako smo bili dogovorjeni med vlado in koalicijo v sporazumu o sodelovanju in razumeli smo, da vsi vemo, zakaj to počnemo. Cilji tega zakona so bili: omogočiti študentom, ki delajo, da dostojno zaslužijo; omogočiti študentom, da so izenačeni, vsaj z minimalno plačo; omogočiti, da dobijo v urni postavki vsaj deloma kompenzacijo za to, da za razliko od zaposlenih, nimajo plačane malice, prevoza na delo, da nimajo dopusta, da nimajo nobene socialne varnosti, tudi če delajo v fiktivno rednih delovnih razmerjih po 8 ur na dan, in takih študentov ni malo. In konec koncev, namen tega zakona je bil omogočiti, da bi lahko študentje manj delali in več študirali.
Pa če se zdaj obrnem kar na ta zadnji argument, zakaj je treba manj delati in več študirati. Včeraj so po internetu krožili podatki o tem, kako zgleda povprečen slovenski moški. Star je 42 let, od doma se je odselil pri 29. Zakaj se je od doma odselil pri 29. letih? Ker je verjetno do 29. leta ali pa še prek tega delal v prekarnih zaposlitvah. In drugič, ker so stanovanja v Sloveniji nenormalno draga. Če greste pogledat za študentsko populacijo, ki pride študirat v Ljubljano, koliko stane soba, sami vpišite nepremičnine.net, kliknite soba in boste dobili 10, 12, 15 kvadratnih metrov velike sobe stanejo piši-riši 300 evrov na mesec, 350 evrov na mesec plus stroški. Se pravi, če soba s stroški stane 400 evrov na mesec in je minimalna urna postavka za študente 4,13 evra, to pomeni, da mora študent samo za to, da si plača sobo, mesečno oddelati 100 ur. 100 ur ob študiju. Zato je namen tega zakona bil, da se minimalna urna postavka za študente dvigne na vsaj 5 evrov, da bodo lahko manj delali in več študirali. Stroški jim letijo v nebo, plača pa jim stagnira.
Ali lahko to slovensko gospodarstvo prenese? Lani je beležilo slovensko gospodarstvo 4,2 milijarde evrov dobička. 4,2 milijarde. Mislim, da je bil to celo rekord. Ampak ko poslušamo delodajalce, slišimo, da bo zdaj problem z minimalnimi plačami, kjer že iščejo tisoč in ene obvode zakona, kako se izogniti izplačilu 700 evrov neto in doplačilu vseh dodatkov za nedeljsko delo in tako naprej, na to številko, kot slišimo izgovore, zakaj študentom ni mogoče izplačat 5 evrov na uro oziroma celo 40 centov več, kot so imeli prej, se pravi, po naših pogajanjih s koalicijo, je bila ta postavka zbita na 4,56 evra na uro. Se pravi, niti 4,56 evra na uro oziroma 40 centov več, kot stane ura študentskega dela zdaj, niso pripravljeni izplačati. Glede tega niti ne bi izgubljal besed.
Mi bomo seveda vetu Državnega sveta nasprotovali.
Za konec bom rekel samo to, da če je bila stara država, povojna Jugoslavija utemeljena na sloganu »Delu čast in oblast«, si lahko nova država, samostojna Republika Slovenija nadane nov slogan »Delodajalcem čast in oblast«.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovana državna svetnica gospa mag. Lah, državni sekretar, kolegice in kolegi!
Ja, res je, kolega Mesec, slovensko gospodarstvo je v lanskem letu ustvarilo dobre 4 milijarde dobička. Res je tudi to, da je slovensko gospodarstvo v lanskem letu ustvarilo 102 milijardi prihodkov. Ampak res je tudi to, kar vi pozabljate, da je pa slovensko gospodarstvo v lanskem letu investiralo za več kot 8 milijard. 8 milijard. Kar pomeni, da se je samo iz naslova DDV nateklo v proračun toliko – če bi bila samo znižana stopnja –, kot damo za obresti. Ampak to zdaj ni tema. Zdaj je tema ponovno odločanje o noveli Zakona o uravnoteženju javnih financ. Naj uvodom zelo jasno povem, da med potrebnimi 46 glasovi pri ponovnem odločanju o tem zakonu glasov Nove Slovenije ne bo.
Za kaj pravzaprav gre? Kolegice in kolegi iz Levice so pred časom v državnozborsko proceduro vložili noveliranje Zakona o uravnoteženju javnih financ, vsebinsko je pravzaprav šlo za to, da so želeli dvigniti minimalno bruto urno postavko za študentsko delo, in sicer na višino 5,9 evra na uro. Bruto 5,9 evra na uro. Mi smo v Novi Sloveniji takoj ocenili, da je v nerazvitih območjih Slovenije, ki jih je veliko – veste, Slovenija ni samo Ljubljana, imamo tudi nerazvita območja, in večji del je nerazvite, žal –, da je potem v nerazvitih območjih Slovenije konec s študentskim delom. Mi pa ne želimo, da bi bilo konec, zato ker razumemo, da je študentsko delo zgolj socialni korektiv študentov. In želimo, da to ostane, dokler imamo tako slabo študentsko politiko v naši državi.
Korektno se je na predlog Levice odzvala Študentska organizacija Slovenije, kar na 24 straneh je ta zakon, kot pravimo mi poslanke in poslanci, raztrgala. Na 24 straneh, mimogrede, zakon ima 17 strani. Ravno tako je bil do tega zakona zelo kritičen tudi Sindikat Mladi Plus, z njihove strani smo poslušali ocene, kot recimo, populistični ukrep in tako dalje. Gospe in gospodje, če se iz Ljubljane peljete do Lendave, boste ugotovili, da vam na vsak prevoženi kilometer povprečna mesečna bruto plača pade za 2 evra. Vsak prevoženi kilometer povprečna mesečna bruto plača pade za 2 evra, če se peljete iz Ljubljane proti Lendavi. Zato pravimo, da je treba za študentsko delo določiti takšno urno postavko, da bo človeka vredna, normalno, ampak da bo sploh možno študentsko delo realizirati. Hvala bogu je bilo potem toliko razuma na Odboru za finance, kar sem tudi sam podprl, da smo to urno postavko korigirali na zelo logičen način, tako da smo vzeli povprečno bruto minimalno plačo za leto 2020, ta je 940,58 evra, in to delili s 174 ur, kar je povprečna mesečna obveza, in smo dobili rezultat 5,4. Pa še to je visoko. Še to je po naši oceni visoko.
To je samo nekaj razlogov, zaradi katerih mi tega zakona pri ponovnem glasovanju ne moremo podpreti. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Gospod Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes bomo znova odločali o spremembah Zakona o uravnoteženju javnih financ. Državni svet je nanj vložil veto, ker je bil zakon sprejet brez sodelovanja Ekonomsko-socialnega sveta in ker naj bi bruto urna postavka predstavljala previsoko podražitev študentskega dela. Oporekajo tudi podlagi za njen izračun, saj je ta enaka tisti za minimalno plačo delavca. Državni svet med drugim meni, da z nepremišljenimi posegi v višino bruto postavke posegamo v zmožnost študentov po pridobivanju znanj in kompetenc in s tem tudi njihovo finančno neodvisnost.
Četudi razumemo, kaj so želeli svetniki s tem povedati, v Poslanski skupini SAB te trditve ocenjujemo kot deloma protislovne. Višja postavka namreč študentom zagotavlja več finančne neodvisnosti in ne manj. Bi pa seveda ta neodvisnost lahko bila ogrožena, če študent zaradi višje minimalne postavke dela ne bi dobil, ker ga delodajalec niti ne bi razpisal, saj bi mu bil študent pod temi pogoji predrag. Na to nevarnost smo sicer vseskozi opozarjali tudi v naši poslanski skupini. Dejansko je namreč, da uresničljivost te rešitve ni enaka po vsej Sloveniji. Pri središčih ni dvoma, za obrobne dele Slovenije pa je zgodba drugačna. Nedvomno bi lahko na novo določena postavka podjetjem, ki posluje daleč stran od mestnih središč, otežila poslovanje. Tudi iz tega razloga bomo v Poslanski skupini SAB budno spremljali, kaj bo pokazala praksa. Če bi se izkazalo, da sprejeti zakon študentom dejansko dela medvedjo uslugo, se bomo na to ustrezno odzvali.
Na sploh pa menimo, da je predlog dober, saj na eni strani izboljšuje socialni položaj dijakov in študentov, na drugi strani pa tudi delodajalcev ne prizadene v tako veliki meri, kot bi veljalo, da bi ostali pri prvotnem predlogu. Ta je namreč predvideval dodatke za praznično, nedeljsko in nočno delo. Če bi ga upoštevali, bi se minimalna postavka dvignila za skoraj 30 %. Za nameček bi se to zgodilo brez socialnega dialoga. V zvezi z nujnostjo slednjega Državnemu svetu pritrjujemo, do njega bi moglo priti.
A če se vrnem k prvotno predlaganemu dvigu. Tu je bilo razumljivo ogorčenje delodajalcev, ki so bili enotnega mnenja, za študente je tak predlog slab, v primeru njegovega udejanjanja pa so napovedali več plačevanja na roko, dela na črno, okrepitev zaposlovanja agencij delavcev ali obremenjevanje redno zaposlenih. Tudi z vidika načrtovanja sredstev bi skoraj s 30 % povišanjem delodajalce pahnili v več kot nezavidljivo situacijo. Hkrati bi bil ta pretiran in nenaden skok sporen tudi z vidika primerjave med redno zaposlenimi in študenti.
V Poslanski skupin SAB smo večkrat posvarili, da med skupinama v plačah ne more in ne sme biti popolne enakosti. Študenti imajo namreč praviloma manj delovnih izkušenj od redno zaposlenih in so zato za določeno delo praviloma tudi manj kvalificirani.
Kljub temu, da smo večkrat zastopali različna stališča, v Poslanski skupini SAB menimo, da nam je skupaj s kolegi iz Poslanske skupine Levica uspelo oblikovati dober predlog zakona. Na današnjem glasovanju bomo člani Poslanske skupine SAB zato glasovali enako kot prvič.
Moramo pa ob tem vnovič izraziti naše trdno prepričanje. Problematiko študentskega dela je treba reševati v skupnem zakonu in tako naposled preprečiti razpršenost po več zakonih, ki je trenutno značilna za njegovo ureditev. Nedvomno gre za projekt, ki bo precejšen zalogaj, a to ne spremeni dejstva, da ga bo resorno ministrstvo moralo izpeljati. Skrajni čas je, da se v Zakonu za uravnoteženje javnih financ ne ureja nobena stvar več, posebej pa ne tako obširna, kot je študentska problematika. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: hvala lepa.
Gospod Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanke skupine Desus.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, dragi gostje na balkonu!
S predlogom zakona bomo danes na novo določili višino minimalne urne postavke za delo študentov in dijakov. Konec leta 2014 se je določila višina minimalne urne postavke tako, da se je bruto plača 790 evrov delila s povprečnim številom mesečnih delovnih ur, in sicer s 174. urami. Tako je bila takrat zakonsko določena višina 4,5 evrov na uro. Določilo se je tudi, da se višina najnižje bruto urne postavke usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo izplačano za enako obdobje leto pred tem. Enkrat letno jo določi minister, pristojen za delo, najkasneje pa do 1. aprila v tekočem koledarskem letu. Tako se je zadnjič uskladila minimalna urna postavka za delo študentov in dijakov s 1. aprilom leta 2019.
V Poslanski skupini Desus menimo, da se je s predlaganimi rešitvami zakona sledilo konceptu »Vsako delo šteje«. V preteklosti je bil korak temu narejen z obremenitvijo študentskega dela s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in hkratni določitvi minimalne urne postavke na ravni 4,5 evrov. To se je zgodilo konec leta 2014. Sedanji predlog določb zakona bo omogočil določitev minimalne urne postavke za delo dijakov in študentov na ravni 5,4 evra, se pravi iz 4,89 evra, ki velja od 1. aprila 2019 na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. To pomeni rast minimalne urne postavke za 20 % po sprejemu novele ZUJF-C konec leta 2014. Tudi glede na veljavno ureditev bo rast več kot 10-odstotna. S predlaganim dvigom minimalne urne postavke se v določeni meri poenotijo različne oblike dela. Z dvigom minimalne študentske ure se tako izenačijo minimalne ure študenta z urami za minimalno plačo.
V Poslanski skupini Desus predlagane rešitve podpiramo. Vemo, da je študentsko delo socialni korektiv študenta, ki rabi dohodke ob samem študiju. Zavedamo pa se tega, da je to le občasno delo in ga ne gre nadomeščati z zaposlitvami za polni delovni čas. Vsekakor pa opravlja veliko študentov in dijakov delo preko študentskega servisa za izboljšanje svojega socialnega položaja. V letu 2018 jih je bilo takšnih 31 tisoč.
Zaradi navedenega podpiramo predlagane rešitve brez dodajanja dodatkov za nočno delo ter druge predvidene dodatke, ker bi s tem delali konkurenco zaposlitvam za določen oziroma nedoločen čas. Vsekakor ne želimo s prehitrim dvigom urnih postavk za študentsko delo onemogočiti samo študentsko delo. Zaradi tega podpiramo predlagano višino minimalne urne postavke 5,4 evrov ter ob spremembi minimalne plače določitve novega zneska minimalne bruto urne postavke s strani ministra za delo. Ob letnem usklajevanju minimalne urne postavke za študentsko delo z rastjo minimalne plače bomo prišli na enak način do usklajevanja kot v začasnem in občasnem delu upokojencev. S tem bo poenoteno občasno delo upokojencev in študentov, kar je tudi prav.
Zaradi tega menimo, da veto Državnega sveta ni upravičen.
V Poslanski skupini Desus bomo predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ ponovno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SNS bo predstavil gospod Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Spoštovana podpredsednica, vsi prisotni, še enkrat lep pozdrav!
Prebral sem zahtevo Državnega sveta, naj Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah Zakona o uravnoteženju javnih financ ali tako imenovanega ZUJF. Ko smo 22. 10. 2019 prvič glasovali o noveli zakona, je bilo prisotnih 82 poslancev. 55 jih je glasovalo za, proti pa sta glasovala le 2 poslanca Desusa. Mislim, da smo poslanci poslali več kot očiten signal delodajalcem, naj zvišajo urno postavko študentom. Z vloženo zahtevo delodajalci zgolj dokazujejo, da številk najbolj ne razumejo. Če je za delodajalce 5,40 evra bruto previsoka urna postavka, delovne sile ne bodo več iskali med študenti. Še vedno jim ostanejo upokojenci in brezposelni. Lahko pa gredo v Azijo, v Afriko, kjer je cenejša delovna sila. Mogoče pa so ravno delodajalci prosili državnega sekretarja Cantaruttija, naj pripelje 3 tisoč filipinskih delavcev. Če bi mi bili normalna država, ne bi sprejemali zakonov, ki zvišujejo prejemke v gospodarstvu. Delodajalci bi morali sami opaziti, kdaj bi bilo potrebno dvigniti plače, a se to pri nas ne zgodi prav pogosto. Iz zahteve se razbere tudi, kako delodajalci podcenjujejo študente. Citiram: »Gre za različni ravni usposobljenosti za delo.« A res? A je študentka na blagajni kaj manj sposobna kot redno zaposlena? A je razlika med redno zaposlenim študentom in delavcem v skladišču? Številni študentje opravljajo dela, ki niso niti približno povezana z njihovo smerjo izobrazbe. Študentje delajo bolj ali manj zato, da kaj zaslužijo. Tudi slovenski delavci morajo, če želijo višje plače in boljše delovne pogoje, v tujino. Ko sem pogledal poziv delodajalskih organizacij, naj poslanci zakona ne podpremo, sem zagledal Združenje delodajalcev Slovenije in gospoda Marjana Trobiša. V medijih berem, da BOXMARK Leather zapira svoj obrat v Murski Soboti zaradi zmanjšanja potrebe po delavcih. Ali je spet kriva previsoka plača teh delavcev? Vprašanje. Ali gospod Trobiš v svoji nameri po zaprtju obrata v Murski Soboti razpravljal na Ekonomsko-socialnem svetu? Če določena družba napove zapiranje svojega obrata na gospodarsko tako občutljivem območju, kot je Prekmurje, potem je to vse za 184 delavcev in njihovih družin eno izmed ključnih družbenih in razvojnih vprašanj. Delodajalci se vedno sklicujejo na Ekonomsko-socialni svet. Opozicijski poslanci žal nimamo predstavnikov tam, zato na tem mestu dajem pobudo, da se v Ekonomsko-socialni svet sestavi tako, da bo imela vsaka poslanska skupina enega predstavnika.
Se pa strinjam z delodajalci, da bi se morala opraviti celovita analiza študentskega dela. Ker tega ni, se lahko prosto manipulira z ocenami o dejanskih učinkih dviga urne postavke na gospodarstvo in širšo družbo.
V Slovenski nacionalni stranki bomo še enkrat glasovali za predlog zakona. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da je študentsko delo za študente potrebno tako z dohodkovnega vidika kot tudi z vidika pridobivanja prepotrebnih delovnih izkušenj, ki jih seveda ob vstopu na trg dela še kako potrebujejo. Treba pa se je zavedati, da študentskega dela ne moremo primerjati z redno zaposlenimi. Študentsko delo je zgolj začasne narave. Prav tako imajo študentje zelo malo ali skoraj nič delovnih izkušenj ter velikokrat potrebujejo mentorstvo in pomoč redno zaposlenih. Daje pa študentko delo študentom priložnost, da dejansko delo sploh spoznajo, da pridobijo nova znanja. Če se v času študentskega dela izkažejo, si pogosto tudi lahko v nadaljevanju zagotovijo redno zaposlitev.
Neprimerno pa se nam zdi reševanje tovrstne tematike v Zakonu za uravnoteženje javnih financ. Neprimerno je tudi dejstvo, da o izpostavljeni problematiki ni potekal socialni dialog. Razumemo študente, da si želijo bolje plačano študentsko delo, vendar pa lahko imajo posledice dviga najnižje bruto urne postavke za študente zelo kratkoročen pozitiven vpliv na študentsko delo. Žal ne moremo predpostavljati, da bodo tudi po dvigu bruto urne postavke delodajalci izkazovali enake potrebe po študentskem delu. Za številna podjetja, zlasti tista, ki so izven osrednje Slovenije, namreč to pomeni precejšnjo dodatno stroškovno obremenitev in zna se zgoditi, da bodo posledično količino študentskega dela tudi zmanjšali, kar pa pomeni, da se bodo študentom omejile možnosti za pridobivanje prepotrebnih delovnih izkušenj, ki bi jih sicer lahko pri nadaljnjem vključevanju na trg dela še kako potrebovali. Če pa je cilj predlagatelja, da se količina študentskega dela zmanjša, da bodo študentje lažje opravljali svoje študijske obveznosti, potem seveda lahko razumemo njihovo odločitev.
V Poslanski skupini SDS se tudi po vloženem vetu stališče ni spremenilo. Zakona, kot ga nismo že v prejšnji obravnavi, ne bomo podprli. Pri glasovanju se bomo vzdržali. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Aljaž Kovačič bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi!
Pred nami je ponovno odločanje o Zakonu o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bo uvedel višjo minimalno urno postavko za študentsko delo, in sicer v višini 5,4 evra bruto. Državni svet je v svoji zahtevi za ponovno odločanje navedel nekaj razlogov, zakaj nasprotuje takšnemu zakonu in rešitvam, ki jih ta vsebuje. Med poglavitnimi razlogi navedejo neusklajenost s socialnimi partnerji, pretirano podražitev ter oblike dela in neustreznost primerjave študentskega dela z rednimi oblikami dela. Poslanska skupina Levica je vložila predlog zakona, ki je v prvotni obliki predvideval dvig minimalne urne postavke na 5,9 evra bruto ter uvedbo vseh treh dodatkov, ki trenutno pripadajo redno zaposlenim delavcem.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca smo tako ob vložitvi predloga zakona ključne deležnike pozvali k oblikovanju mnenja k podanim predlogom, saj smo želeli zagotoviti socialni dialog. Po pregledu prejetih stališč smo ugotovili, da se večina deležnikov strinja z zmernim dvigom minimalne urne postavke, vendar opozarjajo, da bi pretiran dvig, kot ga je predlagala Levica, lahko imel za mlade delavce škodljive posledice. Namreč, vsak nepremišljen dvig minimalne urne postavke, bi lahko povzročil upad panoge in s tem posledično manj dela za študente in dijake. Prikrajšane pa bi bile tudi državne blagajne, saj slednji iz naslova študentskega dela prejmejo več kot 100 milijonov evrov javnih sredstev.
Zato smo koalicijske poslanske skupine predlagale kompromisno rešitev, v skladu s katero se bo minimalna urna postavka preračunala iz minimalne plače v Republiki Sloveniji, predvideni dodatki so se črtali, uveljavitev zakona pa se je prestavila na 1. januar leta 2020.
Amandmaji koalicije, ki so vsebovali te rešitve, so na pristojnem odboru in na seji Državnega zbora, prejeli zadostno podporo.
Dvig minimalne urne postavke, bo mladim zagotovil potrebno socialno varnost, delodajalcev pa ne bo odvrnil od uporabe te oblike dela, saj gre za razumen dvig. Minimalno urno postavko namreč dvigujemo za toliko, kolikor se je v zadnjih letih dvignila minimalna plača v Republiki Sloveniji. Menimo, da je ustrezno in primerno, da država določi minimalni znesek, ki ga za opravljeno uro dela mora prejeti študent ali dijak, in da za ta znesek izhaja iz proračuna minimalne plače.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca se ne strinjamo z navedbami Državnega sveta in ocenjujemo, da želijo državni svetniki izkoristiti trenutni položaj manjšinske vlade, saj se zavedajo, da ni zagotovljenih 46 glasov. Žalosti nas, da so arbitrarni politični argumenti pretehtali tudi na področju zagotavljanja socialne varnosti mladih delavcev. Nekateri državni svetniki očitno niso zmožni preseči svojih parcialnih interesov, niti pri tako malih spremembah zakonodaje.
Poslanci in poslanke Liste Marjana Šarca bomo zakon ponovno podprli, saj gre za razumen dvig minimalne urne postavke, ki ga podpirajo vsi relevantni deležniki.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine SD predstavil gospod Soniboj Knežak.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, podpredsednica. Spoštovani kolegice, kolegi!
Predlog zakona, ki ga obravnavamo, je začel svojo pot na precej nenavaden način, s poskusom spremembe osovraženega zakona, s katerim je desna vlada leta 2012 nekritično znižala javne izdatke in s tem poglobila recesijo. Že od tedaj se vsi, ki mislimo, da je bil ta zakon škodljiv, trudimo, da bi ga odpravili. Drugo, nenavadno izhodišče izvornega predloga je bila ocena o položaju študentov in študentskega dela, brez resnega upoštevanja vseh sprememb, ki so se na tem področju zgodile v zadnjih letih. Odkar je bilo študentsko delo uvedeno, brez resnega nadzora, brez davkov, prispevkov in delovne dobe, a kot socialni korektiv, ki študentom ob pomanjkanju štipendijskih sredstev pomaga doštudirati, je bila v zadnjih letih na tem področju izvedena vrsta sprememb. Koncesijska dajatev ni več le vir prihodkov in dobičkov za študentske servise in študentske organizacije. Z omejitvijo fiktivnih vpisov so se zmanjšale zlorabe in zloglasno posojanje napotnic. Na študentsko delo se plačujejo prispevki, iz njega se pridobiva pokojninska doba. Vse to pomeni, da je položaj študentov delavcev danes v mnogočem drugačen, kot ga je poznal tisti, ki je to delo opravljal pred 10 ali 15 leti. Minimalna urna postavka študentskega dela, ki je pa res določena le v enem členu ZUJF, je tako le ena od varovalk, ki so bile v zadnjem desetletju uvedene v korist študentskih delavcev. Sledeč izhodišču, da je vsak delavec enak delavcu, zakon določa, da se tudi pri minimalni urni postavki za študentsko delo sledi pozitivnim spremembam na področju dviga minimalne plače. Neupoštevanje dejanskega stanja in pomanjkanje dialoga z deležniki sta privedla do točke, ko bi namesto pozitivne spremembe za študente lahko povzročili vrsto neprijetnosti za vse.
Zato nas v Poslanski skupini Socialnih demokratov veseli, da se je razprava vrnila k bistvu, to je k plačilu za delavce študente, pri čemer se upoštevajo tudi bistvene razlike v položaju teh delavcev v primerjavi z zaposlenimi, zlasti pa dejstvo, da ima študentsko delo v svojem temelju občasno in začasno naravo. Izkoriščanje študentskega dela s prekomernimi obremenitvami je treba končati, vendar s posegi inšpekcijskih služb, ne pa z ukrepi, ki bi uničila študentsko delo in porušila odnose med delavci in študenti. Samo tako bo študentsko delo lahko postalo vstopnica v pravo zaposlitev, namesto njenega večnega prekarnega nadomestila. Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo predlog, da se višina minimalne urne postavke študentskega dela izračuna na podlagi minimalne plače tako, da se znesek minimalne plače deli s standardnim mesečnim številom ur, kako je to sicer običaj pri obračunu plačila za delo.
Zaradi tega bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tudi v ponovnem odločanju podprli predlog tega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanski skupin. Ponovno odločanje o predlogu zakona bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH.
Državni svet je na 7. izredni seji 5. novembra zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavnici Državnega sveta gospe Lidiji Jerkič.
Izvolite.

LIDIJA JERKIČ: Dober dan, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Predlog za obrazložitev državnega veta ste prejeli v gradivu. Jaz bi želela samo na kratko povzeti glavne poudarke, ki so Državni svet vodili k temu, da izglasuje predlog veta.
Zagotovo gre za ukrep, ki je v javnosti povzročil veliko razburjenje in veliko razprav. Naj spomnim, da je več kot 100 organizacij s področja humanitarnega dela posredovalo poziv, da vendarle poslanci ponovno razmislite o tem, ali je ukinitev dodatka za delovno dobo res tisti upravičen in nujni ukrep, ki ga je potrebno sprejeti v tem trenutku. Tudi sam veto je pravzaprav usmerjen na odvzem dodatka za delovno aktivnost. Naj v začetku povem, da je povprečnemu državljanu seveda težko razumeti samo področje, ki ga ureja Zakon o socialnih prejemkih. Ta zakon je nepregleden, težko razumljiv, vsebuje veliko število socialnih transferjev, ki pa tudi z vidika upravičencev niso razumljivi. Povprečni državljan ne more vedeti, kdaj je opravičen do določenega socialnega prejemka oziroma kdaj mu bo ta prejemek odvzet. Nekateri seveda pa znajo to prav dobro izračunati. Nedopustno je, da državljani nimajo enakega načina dostopa do teh informacij oziroma znanja za uporabo zakona, zato bi v prvi vrsti bilo potrebno spremeniti, reformirati ta sistem kot tak.
Drugo, kar je bil poudarek Državnega sveta, je motiv, ki je vodil predlagatelja za odvzem dodatka za delovno aktivnost, in sicer motivacija brezposelnih oseb za to, da si poiščejo zaposlitev in pač svoje življenje financirajo z delom. Pri tem ni prezreti, da je od 10 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči, kar 6 tisoč takih, ki delajo. To pomeni, da pravzaprav sam način ali pa sam motiv motivacije v teh primerih sploh ne pride v poštev. Vedeti je treba tudi, da je denarna socialna pomoč najprej kot taka samostojna pravica, da mora posameznik najprej izpolniti pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, ki so izjemno zahtevni in ki jo je lahko seveda tudi odvzeti šele, ko so upravičeni do denarne socialne pomoči in delajo, jim pripada tudi dodatek za delovno aktivnost. Tretja stvar, ki nas je vodila k temu razmisleku, je bil z amandmaji sprejet predlog o sankcioniranju tistih, ki se ne bodo udeleževali javnih del. Menimo, da je tak ukrep prekomeren, neupravičen in da pravzaprav lahko vodi v past brezposelnosti v nadaljevanju. Namreč, če se bodo udeleženci udeleževali javnih del, se zna zgoditi, da bodo pač financirana določena javna dela, udeleženci sami po sebi pa zaposlitve ne bodo dobili.
Naj nazadnje omenim še to, da gre spet za enega od zakonov, ki ni bil usklajevan na Ekonomsko-socialnem svetu, osnovni zakon je bil sprejet na tem organu, kasneje pa te spremembe niso bile več obravnavane. Prepričana sem, da bi v primeru, kadar bi socialni partnerji o tem vodili nekaj dialoga, bile te rešitve drugačne.
Zaradi navedenega Državni svet predlaga, da poslanci pri ponovnem odločanju zakona ne sprejmete. Še enkrat hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsednici gospe Mojci Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala. Lep pozdrav vsem še enkrat!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila Vlada in ga je ta sprejel na 12. seji 29. oktobra 2019.
Seji odbora so prisostvovali državna svetnica, predstavniki Vlade in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
Predstavnica Državnega sveta je v uvodni obrazložitvi podrobneje predstavila razloge za zahtevo za ponovno odločanje o zakonu. Predstavnik Vlade je na kratko predstavil mnenje Vlade. Zakonodajno-pravna služba pa je v svojem pisnem mnenju povedala, da se navedbe Državnega sveta v zvezi v zahtevi za ponovno odločanje nanašajo na vprašanja, povezana s presojo primernosti zakonske ureditve, ki so vsebinske narave. Ker tako opredeljena vprašanja presegajo okvir nalog ZPS, torej Zakonodajno-pravne službe, se do navedenih utemeljitev in s tem tudi do zahteve Državnega sveta ne opredeljuje.
V okviru razprave je bilo s strani zagovornikov zahteve za ponovno odločanje izpostavljeno stališče, da bo predvidena ukinitev dodatka za delovno aktivnost prizadela najbolj ranljivo skupino oseb in je v nasprotju s trditvami Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti eksplicitno namenjena varčevanju in nerazumni prerazporeditvi na račun socialno najšibkejših. Po njihovem mnenju gre za globok rez v socialno državo, ki bo škodoval tudi tistim, ki delajo in nimajo dovolj za preživetje, takih je skoraj 60 % prejemnikov dodatka. Ob tem pa naj bi bilo s sprejetim amandmajem uvedeno še prisilno delo. Izpostavili so, da se z aktivno politiko zaposlovanja ne more pomagati ljudem, ki so že zaposleni. Poudarjeno je bilo, da se je ob obravnavani problematiki aktivirala in angažirala širša javnost, ki je tudi opozorila na ta antisocialen ukrep. Nasprotniki ukinitve dodatka so trdili, da Vlada dodatek ukinja zgolj zato, da bi prihranila 16 milijonov evrov, pri tem pa varčuje na revnih, tudi zaposlenih. Pogrešajo širše ukrepe za preprečevanje pasivizacije prejemnikov dodatka. Izpostavljeno je bilo tudi, da je obravnavana tematika razdelila ljudi, ministrstvo pa ni našlo prave rešitve. Zagovorniki novele so menili, da je ukinitev dodatka korak k transparentnosti, pri tem ko se ukinja ta dodatek, se dohodki, ki jih bodo brezposelni dobili skozi različne programe, ne bodo upoštevali pri samem izračunu denarne socialne pomoči. Gre za prekanalizacijo sredstev v javna dela, ne pa za jemanje sredstev na račun revnih. Zagovornica novele je izpostavila, da ljudi ni mogoče trajno držati na socialnih transferjih, ampak jih je treba zaposliti, da pridobivajo delovno dobo in dobivajo jo tudi preko javnih del. Ni se strinjala s pripombami, da gre tu za neko prisilno nedostojanstveno delo. Strinjala se je, da je težko vzeti nekaj, kar je bilo pred leti dano. Res pa je, da smo tudi edini, ki tak dodatek imamo. Po razpravi je odbor glasoval o naslednjem mnenju: »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih je ustrezen.«
Odbor mnenja ni sprejel, ker zanj v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave in 84. členom Poslovnika Državnega zbora ni glasovala večina vseh članic in članov odbora.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade.
Državni sekretar, gospod Tilen Božič, izvolite.

TILEN BOŽIČ: Spoštovana predsedujoča, ponovno hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in predstavnica Državnega sveta!
Danes je ponovno pred vami novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki jo je Državni zbor že potrdil 29. oktobra. Z novelo Vlada ukinja dodatek na delovno aktivnost in predlaga nadgradnjo vzpodbud za aktivacijo brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči.
Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012, v času krize, ko je denarna socialna pomoč znašala le 230 evrov. Ker je bila denarna socialna pomoč takrat tako nizka, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje denarne socialne pomoči. Njegov namen je torej bil, da delovno aktivnim umetno poveča cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči. Danes je osnovna denarna socialna pomoč 74 % višja kot takrat, znaša 402 evra, in je za 22 evrov višja, kot je lansko leto znašala osnovna denarna socialna pomoč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost.
V danih razmerah gospodarske rasti in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile in se skoraj 50 % vseh delodajalcev sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra, se soočamo s skokovitim porastom upravičencev do denarne socialne pomoči ter na drugi strani z opozorili Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje, da uslužbenci posameznikov ne uspejo več motivirati za delo. Zato je cilj Vlade s predlagano novelo motivirati brezposelne osebe, da bi se zaposlili in bili iz naslova dela polno pokojninsko in invalidsko zavarovani. To je ključno za njihovo socialno varnost danes in tudi v prihodnje, ko bodo starejši in bodo uveljavljali pravico do pokojnine. Vlada sočasno predlaga nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije, ki jih ocenjuje za bolj učinkovite od dodatka za delovno aktivnost. Dolgotrajno brezposelne osebe, ki se bi po predlogu, ki je pred vami, vključile v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije ter bi za to prejele dodaten dohodek, ne bi bile več deležne znižanja višine denarne socialne pomoči. Ta ureditev je ključna predvsem za tiste dolgotrajno brezposelne osebe, ki danes kot prostovoljci vsak dan delajo, pa iz tega dela ne prejmejo plačila, prav tako niso pokojninsko in invalidsko zavarovani. Brezposelnim osebam se bo tako na eni strani povečal razpoložljivi dohodek, ki ne bo vplival na višino denarne socialne pomoči, na drugi strani pa bodo pridobivali znanja in izkušnje za uspešen vstop na trg dela, korak bližje trgu dela torej. Novela zakona med drugim zavezuje Vlado, da bo za dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, razpisala večje število delovnih mest v smislu javnih del. Učinkovitost teh je spodbudna. Po šestih mesecih 32 % udeležencev javnih del, po 12 mesecih pa 42 % udeležencev javnih del pridobi redno zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem opravlja javna dela, ali drugem delodajalcu. Pozitivni učinki javnih del pa se zasledujejo predvsem pri invalidih in starejših brezposelnih osebah, ki so brez javnih del na običajnem trgu dela težko zaposljivi.
Spoštovani! Denarna socialna pomoč je v svojem bistvu začasen ukrep, namenjen preživetju, in zagotavlja sredstva za premostitev, ko se posameznik oziroma družina znajde v situaciji socialne ogroženosti in nanjo ne more vplivati. Zgolj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom namenja na letni ravni približno 1,3 milijarde evrov iz svojega proračuna. Številni drugi, torej ministrstva pa tudi lokalna raven, namenjajo še dodatna sredstva v ta namen. Na ta način zagotavljamo močno varnostno mrežo, ki ima nalogo, da posameznika ujame, ko se mu zalomi v življenju, ga opolnomoči in vrne nazaj na trg dela, da bo lahko spet sam poskrbel za sebe in svoje družinske člane.
Z ohranitvijo cenzusa za pridobitev denarne socialne pomoči na 402 evra oziroma za 74 % več, kot je bila še lani maja, se je posledično povečalo tudi število upravičencev do denarne socialne pomoči, ki pa so tudi polno zaposleni. Prav s ciljem izboljšati položaj zaposlenih oseb je vlada pred predlogom ukinitve DDA že sprejela nabor številnih ukrepov za izboljšanje njihovega socialnega položaja: dvig minimalne plače, razbremenitev regresa za letni dopust, odprava vseh preostalih varčevalnih ukrepov na področju družinske in socialne politike. Temeljni cilj Vlade tako ostaja, da bo vsaka delovno sposobna oseba lahko iz naslova dela dostojno preživela sebe in svoje družinske člane in da bodo vsi, ki delajo, iz naslova dela tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani ter na starost prejeli dostojno pokojnino.
Na podlagi navedenega predlagamo, da predlog ponovno podprete. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo sedaj dajem predstavnikom poslanskih skupin, da predstavijo stališča poslanskih skupin. Kot prvi je na vrsti gospod Miha Kordiš, predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Danes imate, poslanci in poslanke, ponovno priložnost, da 24 tisoč socialno ogroženim članom naše skupnosti ne vzamete do 205 evrov pomoči, kot to od vas pričakuje Vlada. 29. oktobra 34 poslancev in poslank iz Liste Marjana Šarca, SMC, Desusa in SNS iste priložnosti ni izkoristilo. Glasovali ste za to, da se revnim zaposlenim, ki težko preživijo svoje družine, vzame ta dodatek, s katerim si življenja pokrpajo in ki ga nujno potrebujejo za golo preživetje. Pri tem ste jim s tiho podporo in odkrito trgovino pomagali v stranki Janeza Janše in v Novi Sloveniji, poslanca madžarske in italijanske manjšine pa sta celo glasovala za antisocialen ukrep.
Da je ukinitev dodatka za delovno aktivnost točno to, torej antisocialen ukrep, ki bo poglobil revščino v socialno najbolj ogroženih gospodinjstvih, so opozarjale tudi praktično vse humanitarne in številne druge nevladne organizacije, od Rdečega križa in Zveze prijateljev mladine do Karitasa. Civilna družba je razkrinkala zavajanje Ministrstva za delo, ki še danes noče jasno in glasno priznati, da je večina prejemnikov dodatka za aktivnost revno zaposlenih, toliko raje pa laže in zavaja.
Pred enim mesecem vas noben argument, četudi jasno izpeljan iz uradnih podatkov, ni prepričal. No, dan po tem ste več kot 130 milijonov evrov podarili najbogatejšim, tudi sami sebi ste podarili eno minimalno plačo več. Luknjo v proračunu, nastalo zaradi vaših lastnih privilegijev in privilegijev vaših menedžerskih prijateljev v državnih firmah, naj bi sedaj zakrpali tudi revni zaposleni.
O teh revnih zaposlenih danes odločamo ponovno. Vprašanje je preprosto, ali boste poslanci materam samohranilkam, mladim staršem, zaposlenim invalidom ter več kot 24 tisoč drugim upravičencem odvzeli do 205 evrov socialne pomoči mesečno. Odločali boste o tem, ali naj se pomoč odvzame 276 staršem, ki so zaradi majhnih otrok upravičeni do dela s krajšim delovnim časom. Odločali boste, ali bomo za pomoč prikrajšali 183 invalidov. Odločali boste tudi, ali naj se socialna pomoč zniža oziroma kar ukine za 10 tisoč 425 otrok. Ta odločitev je na mizi v času, ko so podatki o revščini še vedno srhljivi. Iz krize so bogati prišli še bogatejši, revni so postali še revnejši. Danes v Sloveniji živi 268 tisoč ljudi pod pragom tveganja revščine, kar je 45 tisoč revnih več kot pred krizo. V revščini živi 89 tisoč upokojencev, 45 tisoč otrok in kar 52 tisoč zaposlenih, to je tistih, ki delajo, pa s svojim delom ne zmorejo preživeti.
In čeprav je za ekonomiste in politike krize že davno konec, za mnoge v naši skupnosti konca krize ni na obzorju. Krivda za to je prej ko slej na politiki. A danes, danes imate poslanci še zadnjo priložnost, da zavrnete absurdni predlog, ki je ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Predlog, ki revščino poglablja tam, kjer je že sedaj največja. Predlog, ki kaznuje revne zaposlene. Predlog, ki je v sramoto tej vladi in tej koaliciji in si ne zasluži drugega, kot da ga zavrnemo z aklamacijo.
V Levici bomo glasovali proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost in za ohranitev socialne države. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Tadeja Šuštar nam bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Vlada Boruta Pahorja je pod ministrovanjem Ivana Svetlika sprejela Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki je uzakonil dodatek za delovno aktivnost že leta 2011. Takratna vlada gospodarski krizi ni bila kos in kot je videti, so se z nekaterimi ukrepi vzpostavile neenakosti, ki so še danes močno prisotne in povzročajo sistemske težave. Inštitut za socialno varstvo je v raziskavi ugotovil, da so bile, zaradi ukrepov Pahorjeve vlade najbolj prizadete družine z več otroki ter samske ženske na podeželju, kar na žalost ostaja še danes. Dodatek za delovno aktivnost je bil prvotno zamišljen kot dodatek minimalnega dohodku samske osebe oziroma posameznega družinskega člana, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Namenjen je bil spodbujanju dela oziroma ohranjanju motivacije za delo zaposlenih oseb, oseb, ki opravljajo dejavnost, k ohranjanju motivacije brezposelnih oseb za vključenost v programe izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti, k spodbujanju nadomestnih oblik institucionalnega varstva ter spodbujanju oseb, ki opravljajo neformalne oblike dela. Ministrstvo za delo nam je med drugim v gradivu predložilo tudi tabelo, kjer je jasno razvidno, kako število prejemnikov od leta 2012 narašča. Podatek, da je od sredine leta 2018 pa do maja 2019 število upravičencev narastlo za 2 tisoč 40 je zaskrbljujoč. Od januarja 2019 do maja 2019, se pravi v dobrih štirih mesecih, pa se je število upravičencev povečalo za kar tisoč 98. Danes je vseh upravičencev do dodatka za delovno aktivnost po podatkih ministrstva 9 tisoč 964. Nerazumljivo je, da v času najvišje gospodarske rasti in stopnje zaposlenosti socialni transferji tako strmo naraščajo, slovenska podjetja pa ne dobijo delavcev in jih iščejo v državah bivše Jugoslavije in na Filipinih. Denarna pomoč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost po besedah ministrstva ruši eno temeljnih načel dodeljevanja denarne pomoči, ki določa, da upravičenec do denarne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Soočeni smo s primerom, ki jasno kaže, da socialna politika v naši državi ni prava kljub temu, da so jo dobro desetletje vodili Socialni demokrati. Nadzorni mehanizmi in institucije, ki bi morale bdeti nad porabo proračunskih sredstev, so se v tem primeru izkazali za povsem nedelujoče in neaktivne. Analiza, ki jo je ministrstvo pripravilo, je še pokazala, da so v sistemu socialne politike številne nepravilnosti, ki pa jih bo potrebno odpraviti, če bomo želeli imeti ločeno družinsko in socialno politiko.
Zato Krščanski demokrati trdimo, da je največja motivacija za delo in pa moč pri hitrejši delovni aktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči višja neto plača. Višja neto plača bi omogočala višjo socialno varnost posameznikov in njihovih družinskih članov. Aktivna socialna politika v naši državi mora poskrbeti, da se bo delo izplačalo in da bo vsak, ki dela, zaslužil toliko, da bo preživel sebe in svojo družino.
Krščanski demokrati pa ne moremo povsem prezreti skrbi, da bi se z odpravo dodatka za delovno aktivnost prizadelo najbolj ranljive skupine prebivalstva. Mislimo predvsem na tiste, ki so dodatek zaradi prostovoljskega dela prejemali, pa še niso sposobni prevzeti rednega dela.
Vlada je 5. novembra 2019 k dopolnjenem predlogu proračuna 2020 in 2021 zagotovila 8 dodatnih milijonov za povečanje števila mest v programih javnih del na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Predlog zakona bomo v Novi Sloveniji podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Vojko Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!
O ukinitvi dodatka za delovno aktivnost je bilo povedano že toliko, da bi težko povedal kaj novega, zato bom le osvetlil in ponovil pomembnejše vidike predlagane spremembe.
V Poslanski skupini SAB razumemo podane argumente, tako tiste s strani ministrstva kot tiste bolj kritične, ki smo jih lahko slišali v razpravah. Zavedamo se stiske socialno šibkih, katerih prihodek ne zadošča niti za osnovno preživetje. Zato moramo biti hvaležni vsem posameznikom in nevladnim organizacijam za njihov trud, da najranljivejšim skupinam omogočajo blažitev socialnih razlik. Takšno podporno okolje mora s pravimi ukrepi nuditi tudi država. Dosedanja razprava je pokazala, da moramo na področju zagotavljanja temeljnih človekovih pravic najranljivejšim skupinam, kot so tudi upokojenci, matere samohranilke, očetje samohranilci in mladi, še veliko storiti. Seveda si vsi želimo, da bi živeli v državi, v kateri bi bile socialne in druge oblike pomoči potrebne v čim manjšem obsegu. Želimo si živeti tam, kjer bi bilo dovolj dela in bi ljudje imeli takšne plače in pokojnine, ki bi jim omogočale dostojno življenje zase in za svoje družine. Žal dejansko stanje ni takšno. Zato na tem mestu nastopita solidarnost in aktivna socialna politika.
Predmetni dodatek za delovno aktivnost je bil dodeljen v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč nizka, le 230 evrov, zdaj je preko 400. Takrat je bil dodatek za delovno aktivnost uveden zato, da bi posameznika spodbudil k delu, ohranil njegovo motivacijo in ga iztrgal in socialne izključenosti. Danes, ko krize ni več in je vključenost na trgu dela višja, obstoječe oblike denarne socialne pomoči skupaj z dodatkom za delovno aktivnost rušijo ravnotežje socialnih politik. Namen sprememb je po predlogu ministrstev opolnomočenje posameznikov, vključenih v prostovoljstvo, za ponovni nastop na trg dela in povečanje njihove zaposlenosti. Na ta način bodo vključeni v vsa zavarovanja, ki posameznikom pripadajo iz naslova delovnega razmerja. Ti posamezniki tako ne bi bili več prostovoljci, ampak zaposleni, ki jim bo tekla delovna doba. In kako zelo pomembno je, da so posamezniki zdravstveno in pokojninsko zavarovani, vemo vsi. Predlog zakona predstavlja tudi korak k preglednejši, enotnejši zakonodaji s področja socialno varstvenih prejemkov in razbremenitev Centrov za socialno delo. Znano namreč je, da je delo strokovnih zaposlenih na centrih za socialno delo dobilo administrativni kontrolni značaj. To pa nikakor ni v skladu s koncepti in naravo socialnega dela.
Na drugi strani je Državni svet na predlog zakona vložil veto. Predlog veta so predlagali predstavniki delojemalcev, ki so prepričani, da spremembe Ministrstva za delo vodijo v poslabšanje materialnega in socialnega položaja upravičencev. Med drugim so dodali, da argument o ukinitvi dodatka zaradi zlorab sistema ne zdrži, predlagajo, da se dodatek v primeru zlorab vzame le tistim, ki to počno.
V Poslanski skupini SAB prizadevanje Vlade za uvedbo bolj učinkovitega, razumljivega in enostavnejšega sistema socialne pomoči podpiramo. Razumemo pa tudi tiste, ki se dnevno borijo za preživetje in pomoč resnično potrebujejo, bodisi denarno pomoč bodisi pri iskanju dela. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Jurij Lep.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Državni sekretar, ostali gostje, kolegice in kolegi!
Dovolite, da stališče o predlogu zakona, ki bo danes potreboval 46 glasov zaradi vloženega veta Državnega sveta, začnem z zaključnimi besedami iz našega predhodnega stališča k zakonu: Delo se mora izplačati. Če je delo vrednota in vrlina Slovencev, potem naj bo razmerje med plačilom za delo in socialnimi transferji za brezposelnost temu ustrezno postavljeno in seveda posledično vzpodbudno v korist iskanja trajne rešitve iz neaktivnosti.
V Poslanski skupini Desus svojega mnenja do tega predloga zakona nismo spremenili. Naj ponovim, da dojemamo bistvo sistema socialnega varstva v tem, da je denarna socialna pomoč kot eden od socialnih transferjev inštrument države, ki je namenjen preživetju za primer, ko se posameznik najde v situaciji, ko se brez svoje krivde, po svojih najboljših močeh ne more preživeti. Ali je osnovni znesek minimalnega dohodka primeren ali ne, je drugo vprašanje. Zagotovo pa je treba ob določanju višine tega transferja vzeti v zakup višino plačila za delo, še posebej minimalne plače, in višino pokojnine, ki pa sta dohodka iz naslova posameznikovega sedanjega dela in minulega dela. Dodatek za delovno aktivnost k denarni socialni pomoči je bil uveden v času gospodarske krize v letu 2012. Osnovna denarna socialna pomoč je bila namreč takrat bistveno nižja, kot je danes. Brezposelnost je bila zgodovinsko na višku, zato je bil namen uvedbe tega dodatka izboljšati položaj socialno ogroženih in bi moral aktivirati in spodbujati brezposelne osebe k zaposlovanju ter motivirati zaposlene za delo. Danes znaša osnovni znesek, ki je potreben za preživetje, 402 evra, kar pomeni, da se je zvišal za več kot 70 %. Število prejemnikov denarno socialne pomoči pa tudi danes, ko že nekaj let beležimo gospodarsko rast in se je povpraševanje po delavcih dvignilo celo nad nivo pred krizo, še vedno vztrajno raste. Zagotovo je tak pojav nerazumljiv in to kaže na to, da je na tem področju socialne politike potrebno nekaj spremeniti. Spremeniti na način, da z ustreznimi ukrepi na področju aktivne politike zaposlovanja opolnomočimo ljudi, da bodo lahko vstopili na trg dela in zagotovili, da se bo delo izplačalo, da bo delavec za opravljeno delo dostojno plačan in da bo delo vrednoteno tako, da bodo tudi pokojnine kasneje nad zneskom praga revščine. Vsem tem želim veliko uspeha. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Prosim.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Še enkrat lep dober dan, vsem prisotnim, spoštovanemu podpredsedniku Državnega zbora, predstavnikom Vlade!
Pri tem ponovnem odločanju o predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih se lepo vidi, kako močna je koalicija – popolnoma so razklani. Vlada je predlagala zakona, ki ga koalicija ne podpira, vsaj ne večinsko. Moja pričakovanja do te vlade so le še minimalna. Bolj ali manj je jasno, da v tem mandatu ne bo sprejeta nobena pomembnejša odločitev. Škoda. Ampak krivda ni na premierju, on je uspel sestaviti vlado, krivda je na koalicijskih partnerjih, ki se že pripravljajo na predčasne volitve. Lahko bi bili vsaj malo diskretni, ne do mene, ampak do tistih, ki še nasedajo njihovim obljubam.
V Slovenski nacionalni stranki smo za znižanje socialnih transferjev, ki na dolgi rok ne pomagajo nikomur.
Denarna socialna pomoč bi morala biti namenjena le za preživetje, nekateri pa to pomoč dojemajo skoraj kot univerzalni temeljni dohodek. Nobeno delo jim ne diši in bi imeli še višjo socialno. Prejema jo preko 90 tisoč ljudi, in to v času gospodarske rasti. Ali se vam to zdi prav? Ali tu nekaj ni v redu? Jaz sem prepričan, da bi naši delodajalci za vsakega izmed njih našli delo. Ko sem predlagal ukinitev inštituta brezposelnosti, me je Ministrstvo za delo zavrnilo nekako tako, kot da sem iz nekih drugih časov, ko so bile službe umetno ustvarjene. Ampak v tistih časih se je vzklikalo – a, je, še eden od Levice – »Delu čast in oblast!« Danes smo pa v časih, ko mora Državni zbor določiti minimalno plačo pa minimalno urno postavko za študente pa minimalne pokojnine in tako naprej. A to so pa normalni časi? Jaz mislim, da ne. To so neki drugi časi, ki si jih pred 30. leti nismo predstavljali niti kot nočno moro. Če bi bilo po moje, bi teh 16 milijonov evrov, ki bi jih prihranili ob ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, namenili za dvig zagotovljenih pokojnin. To so tiste pokojnine, ki jih prejemajo vsi, ki so dopolnili polno delovno dobo. Meni se zdi sramotno, da tisti, ki dela 40 let in več, dobi 530 evrov pokojnine. Vlada je mojo pobudo za ta dvig pokojnine, gladko zavrnila.
Se mi pa ne zdi prav nizka denarna socialna pomoč v višini 402,18 evra, predvsem v primerjavi z minimalno plačo, zato ob tej višini denarne socialne pomoči, ni potreben dodatek za delovno aktivnost. Če je komu prenizka, pa naj gre delat. Verjamem, da so tudi nekateri, ki so upravičeni. V letu 2020 bo prejel tisti, ki bo šel delati, najmanj 700 evrov plače. Tudi upokojenci so aktivni, pa ne prejemajo dodatka za delovno aktivnost, pa tudi študentje so delovno aktivni, pa ne prejemajo dodatka za delovno aktivnost. Tudi vsi drugi delavci v gospodarstvu so aktivni, pa ne prejemajo dodatka za delovno aktivnost. Vsi ti dodatki so kvečjemu zakrivanje realnega stanja. Zakaj imamo povračilo stroškov prevoza in prehrane? Zato, ker so nizke plače. Če bi imeli normalne plače, se o dodatkih ne bi pogovarjali. Po mojem mnenju je za slovenske razmera neka normalna plača okoli tisoč 500 evrov neto, in to bi morala biti vizija te vlade oziroma vseh bodočih vlad. Ja, vizija. Ministrstvo za delo bi moralo narediti celovito analizo vseh socialnih transferjev in ukiniti vse tiste, ki so neučinkoviti. Več kot imamo socialnih transferjev, več davkov moramo plačati. Če bomo socialne transferje zmanjšali oziroma znižali, bomo lahko posledično znižali tudi obdavčitev, predvsem dohodkov iz dela.
V Slovenski nacionalni stranki vztrajamo pri podpori predlogu zakona. Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Aljaž Kovačič.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi!
Vsaka odgovorna politika skrbi za vse družbene skupine, tudi za socialno najšibkejše. V letu 2020 za socialne transferje in družinsko politiko namenjamo 1,3 milijarde evrov. Ker nam je mar za najranljivejše, smo po sedmih letih sprostili varčevalne ukrepe, ki so prizadeli prav najšibkejše pa tudi družine. Povišalo se je porodniško nadomestilo. Dodatek za veliko družino po novem prejemajo vse družine, prejelo ga je 4 tisoč družin več kot v preteklem letu. Višji je otroški dodatek. Zvišali smo tudi cenzus za pridobitev državne štipendije. V letu 2019 je državno štipendijo dobilo 8 tisoč 500 dijakov in študentov več, zato je v letošnjem letu namenjenih dodatnih 58 milijonov evrov. Ohranili smo višino denarne socialne pomoči, ki po zadnjih danih uskladitvah znaša 402,18 evra, maja leta 2018 pa je ta znašala 297,53 evra, za kar smo namenili dodatnih 86 milijonov evrov. S tem smo preprečili, da bi več kot 3 tisoč 600 družin izgubilo denarno socialno pomoč oziroma da bi se več kot 50 tisoč družinam denarna socialna pomoč znižala. Zvišali smo minimalno plačo, ki bo čez nekaj mesecev znašala 700 evrov neto. Iz nje bodo izvzeti dodatki, tudi dodatek na delovno dobo. Naj omenim še razbremenitev regresa. Zvišala se je minimalna zagotovljena pokojnina, ki bo po decembrski izredni uskladitvi še višja. V letošnjem letu bomo za redno in izredno uskladitev pokojnin namenili več kot 140 milijonov evrov. Pokojnine se bodo usklajevale tudi v letu 2020 in leta 2021. Danes je najnižja pokojnina za 40 let delovne dobe, 530 evrov. Februarja naslednje leto bo znašalo 557 evrov. Zvišali smo tudi sredstva za letni dodatek, tako imenovani regres. Največ sredstev prejemajo ravno upokojenci z najnižjimi pokojninami, zato je namenjenih dodatnih 17 milijonov evrov. Ohranili smo cenzus za varstveni dodatek na 577,34 evra. V zakonodajnem postopku je tudi novela zakona, ki prelaga dvig minimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelne s 350 na 530 evra. V letu 2019 bomo za socialne transfere porabili 155 milijonov evrov več kot v letu 2018. To je ob vseh naštetih ukrepih še ena potrditev, da smo socialno čuteči, in da skrbimo za najranljivejše.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako pripravilo tudi novelo zakona, s katero predlagajo ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Po njihovih zagotovilih se z novelo zagotavlja predvsem aktivacija brezposelnih oseb, da se ti vključijo v redne oblike dela in s tem v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tekla bi jim pokojninska doba, na stara leta bi imeli zagotovljeno varnejšo prihodnost za dostojno pokojnino. Največja težava tako imenovanega dodatka za delovno aktivnost pa so tisti prejemniki, ki so zaposleni, pa vendar zaslužijo tako malo, da jim država s tem transferjem omogoča lažje preživetje. Problem je tako tudi na strani delodajalcev, ki svojim zaposlenim niso sposobni ali pa ne želijo zagotoviti plačila, s katerim bi lahko dostojno živeli, da ne rečem zgolj preživeli. Gre za področje, ki bi ga ta družba kot celota morala znati ustrezno nasloviti in rešiti. In prav od resornega ministrstva zato pričakujemo, da bo tudi na tem področju prevzelo aktivnejšo vlogo.
Po izglasovanem vetu v Državnem svetu se je ministrica Ksenija Klampfer sicer odločila, da ne bo iskala vnovične politične podpore. V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca odločitev ministrice spoštujemo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Spoštovani podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Socialni demokrati svojega mnenja nikakor nismo spremenili.
Že od vsega začetka razprav o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost le-temu odločno nasprotujemo. Nasprotujemo predvsem zato, ker menimo, da njegova ukinitev ne bo prispevala k hitrejši aktivaciji dolgotrajno brezposelnih oseb, saj je večina prejemnikov dodatka že zaposlenih, kar se je sicer v javnosti drugače govorilo. Večina prejemnikov tega dodatka je zaposlenih, revnih zaposlenih, ki kljub temu, da delajo, ne zaslužijo dovolj, da bi lahko normalno preživeli sebe in svojo družino. Takih upravičencev je več kot polovica in jih je sicer kar 5 tisoč 271. Naj ponovimo, z ukinitvijo dodatka bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejema plačo 500 evrov in dodatek za delovno aktivnost v višini 107,2 evra, zdaj ta 107,2 evra izgubila. In nikjer nismo dobili jasnega zagotovila, kaj bo dobila v zameno za to, nič. Mati samohranilka z minimalno plačo in z dvema šolajočima otrokoma pa bo ostala brez 205,11 evra. Malenkost, bi morda kdo rekel. Za tajkune da, za te reveže pa nikakor ne. Upravičeno nas torej skrbi za preživetje teh posameznikov, družin in otrok. Ukinitev dodatka bi za to skupino zaposlenih posameznikov, ki prejemajo nepravično nizko plačilo, pomenilo poslabšanje njihovega socialnega položaja in jih potisnila v še večjo revščino. Obstaja tudi možnost, da bo z ukinitvijo dodatka marsikdo, ki danes dela za nizko plačilo in prejema še dodatek, raje ostal brez dela in postal prejemnik socialne pomoči v višini 402,18 evra, s čimer bi se število dolgotrajno brezposelnih prejemnikov socialne pomoči še povečalo, ne pa zmanjšalo, kakor zatrjuje Ministrstvo za delo.
Spoštovane in spoštovani! Najprej moramo vsem delavcem zagotoviti pravično in dovolj visoko plačilo za pošteno delo, ki bo vsem omogočilo dostojno preživetje, šele nato lahko razmišljamo o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.
Pa če preidemo k tisti drugi skupini prejemnikov dodatka, ki niso zaposleni. Socialni demokrati se prav tako ne strinjamo z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, ker naj bi prihajalo do velikega števila zlorab med dolgotrajno brezposelnimi, ki prejemajo dodatek za delovno aktivnost in opravljajo prostovoljno delo pri humanitarnih oziroma nevladnih organizacijah. Praksa humanitarnih organizacij je namreč pokazala, da se je vključitev v prostovoljno delo v preteklosti izkazala za zelo uspešen ukrep pri mnogih posameznikih pri ponovni vključitvi na trg dela, saj so bile te osebe ne samo pasivne in dolgotrajno brezposelne, ampak so bile že dlje časa tudi socialno izključeni in jim je ta aktivacija pomagala k sami vključitvi v normalno življenje in jim s tem tudi omogočila boljšo samopodobo, pridobitev novih spretnosti pri širjenju socialne mreže in izboljšanju kvalitete njihovega življenja na splošno.
Socialni demokrati smo v koalicijskih usklajevanjih in razpravah v Državnem zboru vedno znova zagovarjali stališče, da če prihaja do zlorab pri prejemnikih dodatka, ki opravljajo prostovoljno delo, potem naj se zaostrijo pogoji za pridobitev tega dodatka, tako kot so to predlagale tudi humanitarne organizacije same. Nepravično pa bi bilo z ukinitvijo dodatka za aktivnost kaznovati vse prejemnike samo zato, ker ta ukrep zlorablja, morebiti zlorablja manjše število le-teh.
Socialni demokrati bomo seveda ponovno nasprotovali ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, tudi zato, ker smo v koalicijskem sporazumu zapisali, da bomo dodatek za aktivnost celo dvignili. Zapisali smo, da bomo dodatek dvignili, danes ga ukinjamo s ciljem, da aktiviramo prejemnike socialne pomoči ter da bi s tem tudi prispevali k zmanjšanju tveganja revščine. Če bi sprejeli predlagano ukinitev dodatka, bi v past revščine potisnili 10 tisoč 858 odraslih in kar 8 tisoč 117 otrok, ki bi tako prejemali nižjo socialno pomoč ter 2 tisoč 397 odraslih in tisoč 752 otrok, ki bi z ukinitvijo dodatka ostali brez kakršnekoli denarne socialne pomoči.
Ukinitve dodatka za aktivnost zatorej ne podpiramo, ker bi bila njegova odprava v nasprotju z našimi skupnimi družbenimi zavezami, za boj proti revščini in socialni izključenosti.
Spoštovane in spoštovani! Verjamem, da bo prevladal razum, da ne bomo varčevali na najrevnejših, sploh v dneh, ko sprejemamo najvišji proračun v zgodovini Slovenije, in v dneh, ko smo pred nekaj tedni sprejeli davčne razbremenitve, ki so dvignile plače predvsem najbogatejšim. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani gospod poslanec, vaš čas je potekel. Hvala.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): V SMC ne pristajamo na trditev, da so vsi revni ljudje leni in da so po naravi nagnjeni k temu, da nočejo delati. Ljudi je k družbeni in delovni aktivaciji smiselno spodbujati zato, da se jim omogoči dostojno preživetje, vredno človeka, in pa varno starost. Če je takšna percepcija napačna, potem smo v naši državi temeljne postulate socialne politike in socialne varnosti že zdavnaj postavili na glavo. Država je namreč dolžna poskrbeti za ljudi, ki se znajdejo v primežu socialne ogroženosti, iz katere sami ne najdejo izhoda. Če je narobe to, da država za državljane poskrbi takrat, ko jim zmanjka rešitev za njihov tvegan socialni ter ekonomski položaj, in če je narobe to, da država v osnovi spodbuja zaposlovanje in vrednoti delo, potem bi lahko trdili, da Slovenija res ni več socialna država. A na srečo, po naši oceni, temu ni tako.
Zato je potrebno ponoviti nekatera dejstva, ki smo jih izpostavili že ob prvem sprejemanju novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Ta dejstva pa so: država za denarno socialno pomoč namenja dobrih 270 milijonov evrov, danes celo 125 milijonov evrov več, kot v času največje krize, debelo milijardo in 200 milijonov dajemo za celoten obseg socialnih transferjev. Na drugi strani narašča število prejemnikov denarne socialne pomoči, predvsem tistih dolgotrajnih. V primerjavi z leti največje gospodarske in socialne krize je število prejemnikov naraslo za dobrih 30 tisoč. Kaj počnemo narobe, se sprašujejo številne državljanke in državljani, ki za svoje preživetje pošteno in trdo delajo. Pred dobrim letom in pol smo ohranili za 30 % višjo denarno socialno pomoč, ki danes znaša 402 evra. Če bi takrat pristali na nižji znesek, bi bile negativne posledice večje. Občutilo bi jih dobrih 55 tisoč ljudi, ki bi se jim denarna socialna pomoč znižala ali odvzela. Dodatke za delovno aktivnost na drugi strani prejema slabih 10 tisoč upravičencev do socialne pomoči. Primerjava je zgovorna. Velikokrat smo slišali, da ni problem višina denarne socialne pomoči, pač pa višina plače. Pa vendar so bili tudi na tem področju storjeni določeni premiki. Minimalna plača se v dveh zaporednih korakih dviguje na 700 evrov neto. Iz nje se izvzemajo še vsi preostali dodatki. Čez dobro leto pa bo minimalna plača morala za 20 % presegati minimalne življenjske stroške. Zaradi tega bodo bolje živeli zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, in ti so po večini tudi prejemniki dodatka za delovno aktivnost. V zadnjem času so se sprostili še vsi preostali varčevalni ukrepi na področju družinske politike, zaradi katerih bodo na boljšem otroci in njihovi starši. S spremembami pokojninske zakonodaje in zakonodaje na trgu dela se izboljšuje položaj prejemnikov upokojencev in prejemnikov nadomestil za brezposelnost.
Sprašujemo se, ali je pot, s katero želi država ob zagotavljanju osnovne ravni socialne varnosti ljudi spodbujati k aktivnemu vključevanju na trg dela, res tako napačna. Ali so zgrešena tudi prizadevanja, da se odpravi nevarnost tveganja revščine na stara leta, da se posameznike vključi v socialna zavarovanja in jim omogoči dostojno plačilo za opravljeno delo? Četudi govorimo o javnih deli, tudi ta že po svoji naravi omogočajo pridobivanje delovnih izkušenj in koristijo skupnosti kot celoti. In če država zagotavlja možnosti, da se posamezniki vanjo vključujejo, potem ta pač ne morejo predstavljati elementa prisile.
V SMC smo zagovorniki pravične socialne politike, take, ki bo ljudi opolnomočila za vstop na realen trg dela, jim zagotavljala vključenost v socialna zavarovanja in dala možnost, da sami poskrbijo zase, za svojo socialno varnost in si s tem obetajo boljšo prihodnost. In pravična socialna politika mora biti tudi takrat, ko sami tega ne bodo zmožni. In to Republika Slovenija počne, ker je solidarna država in ker je socialna država in bo takšna ostala tudi v primeru ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
V poslanski skupini SMC svojega osnovnega stališča nismo spreminjali in nad njim nismo obupali, zato bomo predlog zakona danes ponovno podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ponovno odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina devetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem.
Predlog zakona je na 15. seji 6. in 7. novembra 2019 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Za poslansko skupino Nove Slovenije – krščanskih demokratov ima besedo Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Predstavniki Vlade, dragi kolegice in kolegi!
Novela zakona o prispevkih za socialno varnost je, kot je bilo pravkar rečeno, končala svojo pot na Odboru za finance, tudi s pomočjo Nove Slovenije, tako da glasovanje o tem ne bo na seji Državnega zbora. Naša ocena je, da je predlog zakona vsebinsko slab, še več, je nevaren, saj vodi v razpad zdravstvenega sistema. Posledica tega bo še slabša dostopnost zdravstvenih storitev v Sloveniji. Pravice, ki bodo zagotovljene na papirju, se bodo v realnosti odražale v daljših čakalnih dobah, izgubah zdravstvenih ustanov, neurejenih razmerjih z zdravstvenim osebjem. Rezultat bo povečano samoplačništvo, kjer bodo najkrajšo potegnili ravno socialno najbolj ogroženi deli prebivalstva. Ta predlog zakona, predlog Levice, udari po socialno najšibkejših oziroma bi udaril, če bi bil sprejet.
Ko govorimo o samoplačništvu, bi želel spomniti naslednje. Zasebnih izdatkov za zdravstvo je bilo v letu 2017 28 % in so porasli za 4,7 % glede na leto 2016. Od leta 2006 pa kar za 37,3 %. Od 3,52 milijarde evrov za zdravstvo v letu 2017 smo iz žepa državljanke in državljani prispevali kar 980 milijonov evrov.
Predloga sprememb zakonov, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o prispevkih za socialno varnost s priloženimi obrazložitvami, sta pisana izrazito ideološko, s številnimi napakami, ki so posledica nepoznavanja sistema ali pa namernega zavajanja s ciljem pridobivanja političnih točk. Gre za izkoriščanje javnosti, ker predlagatelji z všečnimi, vendar nerealnimi obljubami zavajajo, račun pa bomo poravnali na koncu vsi državljani. Gre za zlorabo socialne politike, za doseganje političnega cilja skozi iluzijo ločenosti financiranja zdravstvenih storitev od zasnove sistema zdravstvenega varstva v državi, promovirati prioritetno politiko porazdelitve namesto prioritetnega, celovitega posega, ki bi omogočil učinkovito delovanje sistema v korist njegovih uporabnikov.
Zaskrbljujoče je, da predlog ne vsebuje niti poskusa ocene nekajletne javnofinančne vzdržnosti, temveč se predlagatelj zadovolji z oceno posledic v letu 2021. S tem ignorira tveganje zagotavljanja nemotenega delovanja zdravstvenega sistema v primeru slabših ekonomskih razmer. Poleg tega v celoti zanemarja vpliv zmanjševanja aktivne populacije, ki skupaj z delodajalci nosi bistveni del financiranja zdravstva. Uveljavitev predloga predstavlja dodaten pritisk tudi na delodajalce v javnem sektorju, ki že sedaj težko pokrivajo stroške dela, zaradi česar lahko pričakujemo niz podražitev javnih storitev, na primer vrtci, domovi za starejše in tako dalje. Zaradi dodatne obdavčitve najemnin, lahko pričakujemo prevalitev stroška na najemnike, ki so praviloma mladi in ravno vstopajo na trg dela.
Kolegice in kolegi, zdravstveni sistem je preveč občutljiva zadeva, da bi ga lahko prepustili tako nedomišljenim posegom. Zdravstvena reforma zahteva celovit pristop, ker bomo morali razumeti, da lahko porabimo največ toliko, kot je na razpolago. To razume vsaka gospodinja, medtem ko, žal, predlagatelji zakona ne. In pozabljamo, ne samo za zdravstvo, zagotoviti moramo tudi stabilen pokojninski sistem, dolgotrajno oskrbo, javno šolstvo ter ekonomsko okolje, ki bo spodbujalo gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo in zaposlitve z dostojnimi plačami. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvoli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni!
S predlogom novele zakona se zaradi predloga ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predlaga povišanje prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi tako z ustreznimi dvigi prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotovili nadomestna sredstva za izvajanje dodatnih nalog zavoda.
V naši poslanski skupini ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne nasprotujemo, saj smo to zapisali v koalicijsko pogodbo. A hkrati ocenjujemo, da mora ukinitev biti premišljena in finančno vzdržna, državnega proračuna in zdravstvene blagajne ne sme ogroziti. Iz tega razloga mi dovolite, da na kratko povzamem, zakaj predloga zakona ne podpiramo.
Po oceni Vlade je v državnem proračunu zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pričakovati zmanjšanje prihodkov za slabih 65 milijonov evrov iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Res pa je, da bi se ob zvišanju razpoložljivega dohodka posameznika zasebna potrošnja lahko povečala, a to bi pomenilo le 15 milijonov prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost. Dalje, s spremembo prispevne stopnje delodajalcev bi vplivali na povečanje odhodkov za okoli 15 milijonov evrov. Nekaj dodatnih milijonov pa bi odšlo za kategorijo zavarovancev, za katere prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje država. Če vse to seštejemo, smo že na slabih 70 milijonih evrov primanjkljaja v državnem proračunu. Kje bi ta primanjkljaj nadomestili, predlagatelj ne pove. Očitno se ne zaveda, da proračun deluje kot tehtnica, ki jo skušamo uravnotežiti, in šele, ko je tehtnica uravnotežena, sta vrednosti mase na obeh straneh enaki. Podobno je s proračunom, če nekje damo, moramo drugje vzeti in obratno.
Nadaljeval bi z demografskimi trendi, s katerimi se sooča Slovenija, in ki bodo pomembno vplivala na prihodnji razvoj družbe. Demografske spremembe se kažejo v povečevanju števila starejših od 65 let, nizki rodnosti in zmanjševanju delovno sposobnega prebivalstva v starostni skupini 20–64 let. Glede na projekcije se bo proces staranja prebivalstva v prihodnje pospešil. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, pa se bo do leta 2060 povečal za približno 30 %. Takšni trendi prinašajo večje potrebe po zdravstvenih storitvah.
Ker se s predlogom dviga prispevnih stopenj za delodajalce dvigujejo tudi stroški dela, ima to lahko negativni vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Ne pozabimo, da smo že sedaj priča visokim obremenitvam iz naslova dela in da nas zato mnogi gospodarstveniki pozivajo k znižanju obdavčitev. Le globalno konkurenčen in visoko produktiven podjetniški sektor lahko omogoča financiranje kakovostnih javnih storitev za prebivalstva. Ko govorimo o vidiku delodajalcev, ne morem spregledati vidika zaposlenih, na katere bi predlog zakona tudi vplival negativno. Pretirana obremenitev gospodarstva bi se namreč odrazila v višini plač. Menim, da si tega ne želi nihče, saj učinkovito delovanje trga dela pomembno prispeva k gospodarskem razvoju in kakovosti življenja. Slednjega s predlogi zakonov, kot je ta pred nami, zagotovo ne moremo doseči.
Da sklenem. Zdravstveni sistem je za državo prepomemben, da bi se z njim igrali in vanj parcialno posegali. Potrebuje korenito prenovo in konkretne rešitve, zato ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja terja premišljeno delovanje ob upoštevanju finančnih in administrativnih posledic. Pri ukinitvi tega zavarovanja mora svoj delež oddelati predvsem Vlada, ki ima širši vpogled v stanje v zdravstvu in možnost usklajevanja z Ekonomsko socialnem svetu. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Jurij Lep.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Državna sekretarja, kolegice in kolegi!
Osrednja tema, ki se jo bomo danes naposlušali pri današnji predstavitvi stališč in ki polni ušesa že zadnjih nekaj let, je, da je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kakršnega poznamo danes. Težko bi našli politika, ki se s tem ne strinja. Tu pa se naše strinjanje tudi konča. Kajti o tem, kako to storiti in ob tem ne tvegati porušene zdravstvene blagajne, ima vsak svojo idejo in sam sebe oznanja kot najbolj modrega in edinega zveličanega poznavalca sistema zdravstvenega zavarovanja. Prav tako vsi govorimo o nujnosti sistemske ureditve in iskanja širokega družbenega konsenza glede sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja, pa vendar se vedno znova znajdemo pred vprašanji, kaj je prava rešitev, ki ne bo sesula zdravstvene blagajne, ki bo omogočila vsaj približno enako dostopnost do zdravstvenih storitev vsem, ki jih potrebujejo, in hkrati enakomerno razdeliti finančno breme za polnjenje zdravstvene blagajne med državljane in državljanke naše države.
Današnjim predlagateljem moramo priznati, da so si prvi upali ugrizniti v to kislo jabolko in začeli aktivno iskati načine za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s tem Vlado spodbudili, da je končno aktivneje pristopila k poizkusu realizirana dolgoletnih obljub o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa predlog, ki je danes pred nami, ni finančno vzdržen, saj navkljub nekaj tedenskih usklajevanjih koalicije in predlagateljev še vedno obstaja visok primanjkljaj v prilivih v zdravstveno blagajno, kar bi izničilo dobre namene predlagateljev. Če seveda verjamemo, da so njihovi nameni bili iskreni. Zakaj dvomimo v iskrenost? Eden do razlogov za dvom je ta, da njihov način dela ne omogoča kompromisne rešitve in naloge, ki smo si jo skupaj zadali. Drugi razlog je uporaba pojma ukinitev. Dejstvo je, da tukaj ne gre za klasično ukinitev, temveč zgolj za predstavitev obremenitve iz prostovoljnega v obveznega. Samo ime je drugačno, finančno breme pa ostaja. Tretji razlog je ta, da se več kot petino tistih, ki do sedaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso plačevali, praktično prisilili v to, da si povečajo stroške za zdravstveno zavarovanje, čeprav že sedaj preko obveznega zdravstvenega zavarovanja prispevajo svoj delež za zdravstvene storitve, ki jih mnogi niti ne koristijo. Četrti razlog pa je ta, da predlagatelji niso iskali konsenza socialnih partnerjev, ki so nepogrešljiv sogovornik pri uveljavljanju sprememb, ki dodatno finančno obremenijo tako delojemalce kot delodajalce. Če bi predlagatelji dejansko želeli spraviti svoj predlog do sprejetja, potem bi šli skupaj z Vlado po podporo tudi na Ekonomsko socialni svet.
Stališče naše poslanske skupine bom zaključil s tem, da pričakujemo, da Vlada in predvsem pristojno ministrstvo ne bo zopet zaspalo in čakalo na nov sunek v obliki zakonskih predlogov pozicije in bo kot tista, ki ima v rokah škarje in platno, končno pred nas prinesla za večino sprejemljiv predlog sprememb in prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, ki bo vsebovala razširjeno košarico zdravstvenih storitev pa tudi vir za financiranje dolgotrajne oskrbe, ki je brez stabilnega vira financiranja še dolgo ne bo. Čas pa neusmiljeno teče. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske Nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvoli.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Spoštovana državna sekretarja, vsi ostali prisotni, še enkrat lep pozdrav! To je petič danes, mislim, da tudi zadnjič z moje strani.
V Slovenski Nacionalni stranki smo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar ne na tak način. Levica bi obremenila stroške dela, ki bodo prizadeli tako delavce kot tudi delodajalce. Vsem bi se dvignili prispevki za socialno varnost, ki so že tako ali tako previsoki. Povišali bi se tudi izdatki državnega in občinski proračun, saj bi se povišali stroki dela javnih uslužbencev. Mi smo proti temu, da se podjetnikom, upokojencev in kmetov dvigne stopnja prispevkov za socialno varnost. Prihodki v državni proračun bi bili zelo negotovi in povsem odvisni od števila zaposlenih. Če bi se število zaposlenih zmanjšalo, bi se znižali tudi prihodki, vemo pa, da je v času krize še toliko več izdatkov za zdravstvo.
V Slovenski Nacionalni stranki imamo svoj predlog, ki bi razbremenil vse ljudi v Sloveniji. Vsem trem komercialnim zavarovalnicam, Vzajemna, Triglav in Adriatic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa bi oklestil umetno ustvarjen dobiček. Trenutno dopolnilno zdravstveno zavarovanje predstavlja podarjen dobiček za komercialne zavarovalnice. Namen komercialnih zavarovalnic je tržna dejavnost zavarovalništva in ne zbiranje sredstev za javno zdravstvo. Cena premije je v zadnjem desetletju poskočila, zavarovanci pa niso deležni dodatnih zdravstvenih pravic. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 62. členu določa: »Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja.« Skupaj z obveznim zdravstvenem zavarovanjem, dopolnilno zavarovanje predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu. Če je temu res tako, naj bo s 1. januarjem 2020 dalje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije edini ponudnik dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma naj se mu dodeli novo ime. Mi smo predlagali, da bi se ta dajatev imenovala prispevek za javno zdravstvo, le tako bi lahko zagotovili, da bi šel denar za zdravstvo res za zdravstvo. Slovenija ne more javnega interesa prenašati na komercialne zavarovalnice, ker jim gre predvsem za dobiček, to pomeni, da bi po novem vsi plačevali položnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne več komercialnim zavarovalnicam. Višino premije bi lahko znižali, ker ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije znatno nižje administrativne stroške. Zavod naj bi imel tudi obratovalne stroške manjše, v višini 3 %, komercialne zavarovalnice pa v višini 11 %. Teh 8 % razlike bi se lahko razdelilo za znižanje premije in dodatna sredstva v zdravstvu. S takim ukrepom bi bili vsi na boljšem. Šele ko bo zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa se lahko začnejo pogovori o morebitnih razlikah pri premijah. Vendar so takšne razlike vprašljive z vidika načela enakosti. Včasih so lahko dobri ukrepi tudi zelo preprosti, žal se minister za zdravje do naše pobude ni opredelil. Vlada je zapisala le, da bodo nov zakon obravnavali v mesecu juniju 2020.
Predloga zakona, ki je danes v obravnavi, pa ne bomo podprli, ker ni pravičen niti javnofinančno vzdržen. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske Demokratske stranke bo predstavila Suzana Lep Šimenko.
Izvoli.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Poslanska skupina Levica je v zakonodajni postopek vložila Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim prinaša dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezno, in Zakon o prispevkih za socialno varnost, s katerim dviguje stopnje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlagatelj predlaga dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje iz tako imenovanega drugega bruta kot strošek delodajalca iz 6,56 % na 8,16 % ter iz bruta kot stroška delojemalca iz 6,35 % na 7,36 %, dveh prispevnih stopenj, ki sta sicer v vsakem primeru strošek delodajalca, saj se vsi prispevki od plače odvajajo direktno s strani delodajalca. Predlagatelj predlaga tudi dvig prispevkov za samozaposlene za obvezno zdravstveno zavarovanje iz sedanjih 13,45 % na 16,05 %.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že vseskozi opozarjamo, da so plače bistveno preveč obremenjene s prispevki, zlasti iz naslova socialnega varstva, zato predlagane spremembe seveda nismo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Robert Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči.
Novela Zakona o prispevkih za socialno varnost predstavlja del zakonskega paketa za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na način, kot ga predlaga Poslanska skupina Levica.
Za začetek bi še enkrat poudaril; v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca podpiramo in se zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
To smo vsekakor dokazali na zadnji seji Odbora za zdravstvo pred dobrima dvema tednoma ob obravnavi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemu zavarovanju, ki ga je v zakonodajni postopek prav tako vložila Levica. Prav tako so potrditev tega namena tudi vsi napori, vloženi v usklajevanje v zadnje pol leta. Ker pa se s predlagateljem nismo mogli zediniti glede finančne konstrukcije, manka proticikličnih ukrepov in neupoštevanja demografskih sprememb, smo na Odboru za zdravje predlagali nekaj amandmajev, s katerimi bi ukinitev dodatnega zavarovanja finančno zaprli drugače in v širšem konsenzu, predvsem pa postopoma, torej v dveh korakih. Najprej s prenosom dodatnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, v naslednjem letu pa še z oblikovanjem solidarnostne lestvice, po kateri bi tisti z nižjimi dohodki prispevali manj, tisti z večjimi pa več. Osnovna izhodišča pa ostajajo enaka. Uveljavitev zakona z letom 2021 in uvedba solidarnostnega plačila.
Predlog Levice namreč predvideva dvig prispevne stopnje za delodajalce, zaposlene, samozaposlene, kmete in ostale kategorije zavarovancev, kar pomeni, da bi s tem krepko dodatno obremenili delo. Njihov predlog prav tako ne vključuje proticikličnih mehanizmov, ki so potrebni zaradi potencialnega ohlajanja gospodarstva ali celo recesije. Prav tako v predlogu, kjer se dvigujejo prispevne stopnje, niso predvidene demografske spremembe, torej staranje prebivalstva in posledično nižja zaposlenost ter še enkrat posledično manj prispevkov. Za konec pa naj omenim še to, da bi s finančno konstrukcijo, kot jo predlaga Levica, v proračun, če zanemarimo povečanje bruto mase plač javnega sektorja, skopali kar 80-milijonsko luknjo.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca si vsekakor prizadevamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bomo na tem področju tudi intenzivno delali, vendar se je potrebno zavedati, da moramo omenjeno zavarovanje ukiniti na način, ki bo finančno vzdržen. Gre namreč za pol milijarde evrov. To lahko storimo na način, kot ga je predlagalo Ministrstvo za zdravje oziroma s popravke novele zakona Poslanske skupine Levica.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca si želimo nadaljnjega sodelovanja z Levico tako pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot tudi pri ostalih projektih. Upamo, da bo zmagal razum in da bomo s konstruktivnim dialogom sprejeli ukrepe za dobro naše države in državljanov.
Zaradi vsega navedenega smo bili proti noveli Zakona o prispevkih za socialno varnost. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvoli.

JANI PREDNIK (PS SD): Lep pozdrav vsem!
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o prispevkih za socialno varnost je del svežnja dveh zakonov, katerih cilj je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegova vključitev v obvezno zavarovanje. Predlagani način za zagotovitev sredstev po novem sistemu je bil povišanje prispevkov za socialno varnost, zato torej ne bi bilo dovolj, da bi sprejeli le spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, temveč bi zaradi prehoda na sistem prispevkov morali spremeniti tudi določila krovnega zakona o socialnih prispevkih. Ključne pomanjkljivosti tega zakona, ki so se izpostavile na obravnavi na Odboru za finance, so tako povezane s pomembnimi, a še ne dorečenimi podrobnostmi predloga za preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja. Izvorni predlog namreč ustvari velik pritisk na javne finance, saj se z novo predlaganimi prispevki kljub bistveno večji obremenitvi ljudi in gospodarstva ne zbere dovolj za pokritje potreb. Veliko pripomb na predlog zakona je imela tudi Zakonodajno-pravna služba. Kljub večinski podpori, da se dopolnilno zavarovanje končno vključi v obveznega, je odbor ob koncu obravnave sprejel sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Nadaljuje pa se iskanje pravičnega, solidarnega in vzdržnega načina preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne le upamo, temveč bomo tudi tvorno in aktivno sodelovali, da čim prej pridemo do delujoče rešitve, s katero bi končno končali nepošteni način zbiranja sredstev za zdravstvo ter vzpostavili pravi solidarni sistem javnega zdravstva, ki bo dostopen za vse. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvoli.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Lep pozdrav vsem!
Novela Zakona o prispevkih za socialno varnost je del zakonskega dvojčka, s katerim so v Levici predlagali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakon predstavlja način, kako bi predlagatelj zakrpal luknjo dobrih 500 milijonov evrov v zdravstveni blagajni, ki bi nastala z njegovim načinom ukinitve tega zavarovanja. Dodatna sredstva bi se zagotovila z višjimi prispevnimi stopnjami delodajalcev in delojemalcev ter z uvedbo dodatnih prispevkov na pasivne dohodke. Takšne spremembe pa bi bile lahko izjemno problematične z več vidikov, ker so slovenske plače že sedaj preveč obremenjene s prispevki, kar dokazuje študija OECD; ker bi s tem neposredno dodatno obremenili gospodarstvo, zvišali stroške dela, povečali davčni primež, poslabšali konkurenčnost in poslovno okolje. Znižanje neto plač bi povzročilo tudi upad domače potrošnje in izničilo učinke nedavnega davčnega prestrukturiranja. Ker bi država pobrala tudi manj dohodnine iz plač, pomeni to tudi manj virov za financiranje lokalne samouprave. Predlog nikakor ni javnofinančno vzdržen in ima tudi posredne negativne učinke za druge javne politike. Na daljši rok bi povzročil upad javnih investicij, gospodarske aktivnosti in zaposlenosti. Že večkrat smo glede zakonskih predlogov s strani Levice lahko dobili občutek, da želi predlagatelj kaznovati najbolj ustvarjalne, prodorne in produktivne deležnike naše družbe, kar zavajajoče opravičuje z načelom solidarnosti. Zakonskega predloga ni moč podpreti, ker je neusklajen tudi z vsemi ključnimi deležniki, ne samo z zavarovalnicami, celo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tudi socialnimi partnerji.
Prav ta zakon je predstavljal kapljo čez rob za nedavno, sicer na srečo samo začasno, prekinitev socialnega dialoga. Izgovori predlagatelja, da Levica ni partner v socialnem dialogu in je zato dolžnost Vlade, da na ESS posreduje ne le svoje, temveč tudi poslanske, opozicijske zakonske predloge, ne vzdržijo trezne presoje. Vlada ni poštar, bi se pa v Levici tudi sami lahko malce bolj potrudili in na ESS mogoče tudi po pošti poslali predlog vašega zakona in zaprosili za obravnavo na njihovi naslednji seji. Če ste mislili resno, bi se pač za svoj zakon lahko malce bolj potrudili, da ga uskladite s ključnimi deležniki. V SMC smo in ostajamo odločni zagovorniki socialnopravične in dostopne zdravstvene oskrbe, a nas žalosti dejstvo, da se v okviru razprave o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nikoli ni opravila vsebinska strokovna debata. Tematika žal že od vsega začetka služi zgolj političnemu prestižu in tekmovanju predlagatelja, da si bi pripel zasluge za njegovo ukinitev. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako ostaja priročen poligon za izvajanje retorike ultimatov in dokaz pomanjkanja političnega razuma. V Poslanski skupini Stranke modernega centa pa še naprej sledimo koalicijski zavezi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a prepričani smo, da se mora to zgoditi na premišljen način. In verjamemo zagotovilom, napovedim ministra za zdravje, da bo to v prihodnjem letu. Minister za zdravje vsekakor lahko za izhodišče vzame že pripravljene spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v prejšnjem mandatu pripravila nekdanja ministrska ekipa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
In kot zadnji bo stališče Poslanske skupine Levica predstavil Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav!
Jaz se bom v svojem poslovilnem nagovoru od poskusa ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obrnil predvsem na koalicijo, se pravi na poslance Stranke Alenke Bratušek, Stranke modernega centra, Liste Marjana Šarca, Desusa in Socialnih demokratov. Pred osmimi meseci smo podpisali sporazum o sodelovanju med vlado in Levico. V njem smo se dogovorili kot o enem od ključnih projektov, da bomo pripravili zakon za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; dogovorili smo se, da bo ta projekt izpeljala Levica in dogovorili smo se, da bo izpeljan jeseni 2019. Zakaj smo se to dogovorili? Ker se vsi zavedamo, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje nepravično, da govorimo o najbolj nepravičnem davku v državi, ki ga morajo vsi, ne glede na svoj status, mesečni prihodek in premoženje, plačevati v enakem znesku, to je 35 evrov mesečno, 420 evrov letno. In to ne glede na to, ali ima človek prihodka 500 evrov kot kakšen reven upokojenec; ali ima 5 tisoč evrov kot kakšen član uprave. Oba plačata enako in morata plačati, če hočeta priti do zdravstvenih storitev. Lahko imate poravnane vse obveznosti z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak šele ko plačate tisto zavarovanje, ki se mu reče dopolnilno, dobite zares brezplačen dostop do zdravnika, sicer lahko k zdravniku greste samo ob doplačilih, ki pa niso majhna, ampak lahko znašajo tudi več sto ali pa celo več tisoč evrov.
Skratka, zmenili smo se, da bomo to nepravičnost po 16 let obljub slovenske politike ukinili in da bo ukinjena to jesen. V Levici smo se svojega dela dogovora držali. Pripravili smo dva zakona, enega, ki je urejal finančni del, drugega, ki ureja zdravstveni del; in od takrat naprej se je vršila strokovna razprava. Ker koalicija ni našla nemudnih izgovorov, zakaj ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi bila mogoča, so poslali nas kot predlagatelja na sestanke z ministrstvi, češ naj še uskladimo s stroko. Verjetno ste pričakovali, da se bomo v ta pogajanja zapletli, ampak glej ga zlomka, pogajanja smo v enem mesecu končali, strokovno smo stvar v več kot 90 % uskladili in strokovnih argumentov proti našemu zakonu je zmanjkalo. Potem ste obrnili ploščo in ste rekli – ne, ne, ne gre za strokovna, ampak za politična vprašanja. In tako smo prišli v drugi krog te jeseni, ko smo po šestnajstih letih čakanja dobili neko vrsto političnih zapletov, izgovorov, zakaj naj to ne bi bilo mogoče, in na koncu smo dobili tisti znan odgovor vlade, češ stvari je treba urejati sistemsko. Ampak beseda sistemsko je beseda, ki se jo je slovenska javnost v teh dobrih 25 letih parlamentarizma že dodobra najedla in sistemsko v prevodu pomeni nikoli. Zdaj smo tukaj, kjer smo. Finančni del zakona je predprejšnji teden padel, s tem nagovorom se v bistvu od njega poslavljam, preden grem, bi pa želel poslanke in poslance samo še enkrat opozoriti, da imamo 27. novembra ponovno priložnost, da sprejmemo vsaj zdravstveni del zakona in se finance pustijo odprte eno leto. Časa za uskladitev imamo do 1. 1. 2021, torej več kot dovolj.
Je pa takole, če želimo slediti namenu tega zakona, in ta namen je zagotoviti pravično financiranje zdravstva, potem je treba iti po poti, kakor smo jo začrtali v Levici. Alternativni predlog, s katerim je tik pred zdajci, potem ko je 2 meseca zatrjevala, kako se stvari ne da ukiniti, potem pa ob polurni prekinitvi na odboru prišla koalicija, pa ni ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak zgolj njegovo preimenovanje. Po vašem predlogu bi upokojenec s 500 evri plače in menedžer s 5 tisoč evri plače še naprej plačevala enak znesek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bi jim šele omogočal brezplačno koriščenje zdravstvenih storitev. To uvršča Slovenijo na svetovni rep držav glede pravičnosti financiranja zdravstvenega sistema in to je tudi razlog, zakaj je treba to nepravičnost čim prej iz sistema odpraviti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 16.45.

(Seja je bila prekinjena ob 16.11 in se je nadaljevala ob 16.45.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, verjamem, da nas boste poslušali in ne klepetali. Torej še enkrat vsem lep pozdrav!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora.
Preden preidemo na glasovanje, vas želim obvestiti, da ga bo Državni zbor danes opravil po naslednjem vrstnem redu: 4. točka, 2., 3., 5., 6., 10., 11., 15., 16., 17. in 1. točka dnevnega reda.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na glasovanja. Prosim vas, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin; v okviru nujnega postopka.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 21. 11. 2019 in je objavljen na e-klopi.
Spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SMC in Desus k 6. členu.
Gospod Simonovič, v imenu poslanske skupine ali v osebnem imenu?

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Kot poslanec bi rad obrazložil svoj glas.
Seveda bom glasoval za amandma, ki smo ga vložili. Za amandma bom glasoval iz naslednjih vzrokov. Prvič, z amandmajem, če bo sprejet, spoštujemo sistemski zakon, ki govori o usklajevanju pokojnin v svojem 105. in 106. členu. Izredno usklajevanje pokojnin je vrnitev tistega, kar upokojencem je bilo odvzeto, ker se pokojnine niso usklajevale zaradi ZUJF. Nesprejemljivo je, da nekaj, kar je bilo v odstotkih, ne izplačamo; sedaj predlog za amandma v nominalnem znesku. Naslednji razlog je tudi ta, da v principu, ko smo sprejemali ZIPRS za 2019, ko smo se pogajali, kako bomo izplačali letni dodatek za upokojence, takrat je Desus tudi predlagal več razredov, da tisti z najnižjimi pokojninami dobijo največ; in nekateri kolegi so danes mnenje čisto spremenili in sedaj trdijo drugače. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vašo obrazložitev.
V lastnem imenu, gospa Maša Kociper. / oglašanje iz dvorane/ To pa več ne gre, ker gospod poslanec se je pred tem javil v osebnem imenu. / oglašanje iz dvorane / In v tistem trenutku, ko je izgovoril, da v osebnem imenu, smo na osebnem. Gospa poslanka, imate smolo, ker jaz razlagam poslovnik. V tem trenutku se da govoriti samo v osebnem imenu, če želite. Imate možnost dveh minut.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Nasprotujem vaši odločitvi, ker šele ko je poslanec povedal, kako glasuje, je bilo jasno. Pa če mi ta čas odštejte, prosim.
V imenu Poslanske skupine SAB bi rada samo na kratko obrazložila, zakaj še enkrat prvotni amandma, ki je dobil visoko večino na odboru. Dolga leta se je tudi v tej državi razmišljalo o tem, da bi bilo morda bolj pravično vsaj v enem delu pokojnine usklajevati v fiksnih zneskih. Res je pokojnina pravica, ki so jo nekateri vplačevali dolga leta v različnih zneskih, in tega jim nihče noče vzeti. Tisti, ki ima 2 tisoč evrov pokojnine, jo bo imel še vedno toliko. Tisti, ki je vplačeval za 600, jo ima še vedno toliko. Redno usklajevanje poteka v skladu z zakonom in poteka v odstotkih, tako da se razmerja ne rušijo. Ko pa gre za izredno usklajevanje, pa zakon ničesar posebej ne določa. To je neka dobrota države, če tako rečem, v primeru, ko je dovolj sredstev, da se izredno usklajevanje opravi. In po našem mnenju je tukaj presoja zakonodajalca širša. Tukaj lahko zakonodajalec reče – Toliko denarja je in razdelili ga bomo v enakih zneskih, ker gre za uskladitev z življenjskimi stroški, ki so za mleko, kruh, elektriko za vse enaki. Tisti, ki bo imel 2 tisoč, bo dobil na mesec 6,5 evra in bo imel 2 tisoč 6,5 in tako naprej. Tisti, ki ima 600, bo dobil 6,5 in bo imel 606,5. Kje se bodo porušila razmerja? Kdo bo oškodovan? Zakaj se bodo porušili osnovni parametri zakona? Mi samo ponujamo eno rešitev … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, preden predam besedo naprej, prosim, da še enkrat preverite delovanje vaših glasovalnih naprav, ker je trenutni podatek, da je v dvorani 88 poslancev, čeprav imam občutek, ko vas opazujem, da smo danes vsi v dvorani. Prosim, preverite. Hvala.
Sedaj pa eno vprašanje, koliko se vas želi še prijaviti. Vidim, gospod Tonin. Ali še kdo? Več. Potem odpiram listo za prijave za obrazložitev glasu. Izvolite. Hvala. Imamo 4 prijave.
Kot prvi imate besedo gospod Igor Zorčič.
Sledi gospod Franc Jurša.
Izvolite, gospod poslanec.

IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani kolegice, kolegi!
Jaz bom ta amandma, ki smo ga vložili skupaj s kolegi iz Desusa, podprl. Če ta amandma ne bo podprt s strani večine poslancev, sem prepričan, da bomo naš pokojninski sistem razgradili. Večkrat je bilo že pojasnjeno, na čem temelji pokojninski sistem. Na višini prispevkov in na pokojninski dobi. In če bomo tako lahkomiselno tudi v prihodnje izredno povečevali pokojnine, se nam bo zgodilo to, da bodo tisti, ki so se potrudili in bili nekoliko dlje v pokojninski dobi, ki so nekoliko dlje časa prispevali, na enakem ali pa na slabšem kot tisti, ki so delali manj. Bistvo tega sistema pa je, da nagrajujemo tiste, ki delajo dlje, da tudi čim več prispevajo za to, da se sredstva potem nabirajo in jih bo potem mogoče razdeliti. Še en razlog je, in sicer da v zakonu piše, da se redna in izredna uskladitev odvije v odstotkih, ne nominalno, ampak v odstotkih. To piše v zakonu. Če tega zakona ne bomo sprejeli, bo seveda zakon tudi sam s seboj v nasprotju, tako da apeliram tu na zdrav razum. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo imate gospod Franc Jurša.
Pripravite se gospod Jani Möderndorfer.
Izvolite.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa.
Vsebinsko ni več kaj za povedati, ker smo včeraj pred javnostjo vse povedali. Bi pa rad vseeno poudaril nekaj, da pozivam vse poslanke in poslance, da temeljito razmislijo o tem, ali želijo tak pokojninski sistem, seveda tudi nadgrajen, če želite, v prihodnosti. Če bomo podprli oziroma boste podprli predlog Stranke Alenke Bratušek, boste enostavno in preprosto kršili zakon. Če boste kršili zakon, se bo sprožila ustavna presoja in takrat bomo zadeve morali na nek način ponovno popravljati. Prepiramo se, oprostite, za oslovo senco. Govorimo o tem, kaj je zdaj bolj ugodno, kaj ni ugodno. Ni ugodno nič bolj, če tisti, ki ima minimalno pokojnino 531 evrov, dobi 6,5 evra, če pa ima povprečno starostno pokojnino v Sloveniji, pa dobi 6,5 evrov tako ali drugače. Mi moramo stvari postaviti bistveno drugače, bistveno drugače. In to je tisto, da enkrat potem ugotovimo, koliko odstotkov imamo mi bruto družbenega proizvoda za pokojnine. To bo treba ugotoviti. In ugotovili bomo, da imamo v Sloveniji bistveno premalo, tudi v primerjavi s preteklostjo, ko smo imeli bistveno manj upokojencev, pa smo imeli bistveno višji bruto družbeni proizvod za pokojnine. Vsem tistim, ki imajo nizke pokojnine, je treba le-te na nek način ustrezno uskladiti. Pa naj bo tudi v prvi fazi draginjski dodatek. Tudi s tem bi se v naši poslanski skupini strinjali.
Še enkrat, poslanci naše poslanske skupine bomo seveda glasovali za naš amandma in seveda amandma skupaj s SMC. Vse ostale kolegice in kolege pa vabim, da nas podprejo, kajti to je edino skladno z zakonom.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, preden dam besedo naprej, pred nami je dolg večer, verjetno tudi do jutranjih ur, zato smo tukaj v Državnem zboru. Želim pa povedati naslednje. Res prosim, spoštovani poslanke in poslanci, da se držimo poslovnika. V tem trenutku več nismo v fazi prepričevanj, vabljenj, pozivov, splošnih obrazlag. Smo v fazi, ko vsak posamezno, kateri želi, obrazloži, kako glasuje konkretno. Res vas prosim, držimo se tega.
S tem dajem besedo gospodu Janiju Möderndorferju.
Pripravite se gospod mag. Matej Tonin.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa, predsednik.
Podprl bom ta amandma. Podprl ga bom preprosto zato, ker verjamem, da izredna uskladitev pokojnin ne pomeni posebne uskladitve in da to ne pomeni, da kršimo zakon. Ampak pomeni samo časovno dimenzijo, da izven rednega okvirja usklajujemo. Vsi izgovori, vsa natolcevanja, da gre za to, da bomo omogočili upokojenim za 1,5 evra razlike, za tisto, kar se tukaj pregovarjamo, je v bistvu zavajanje vseh upokojencev. Istočasno sem zelo v skrbeh, ker nas danes nekateri, ki imajo pravna znanja, tukaj prepričujejo, da gre za zakonitost. Bojim se, da ko bo zadeva pristala na Ustavnem sodišču – in zagotovo bo, ker gre za veliko upokojencev, ki bodo tukaj oškodovani –, da bodo ne samo spremenili sistem in popravljali našo napako, ampak bodo celo ob celotnih 6,5 evra, za katere se danes nekateri zelo krčevito borijo. In še enkrat pozivam, v tem državnem zboru je naša prva dolžnost, da delamo zakonito. Besede o blaginji, o pravičnosti; ja, če hočemo biti pravični, potem se držimo zakona ali pa uberimo drugo pot. Spremenimo ZPIZ pa se dogovorimo, da bodo uskladitve drugačne. Potem bo pa to zakonito. Vse ostalo so prazne besede, zavajanje in čisti, preprosti populizem, proti kateremu se nekateri borite, pa ga istočasno uporabljate.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
V tem krogu imate kot zadnji besedo mag. Matej Tonin.
Vidim pa, da bodo še prijave.
Izvolite.

MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Dober večer, poslanke in poslanci.
Slovenski pokojninski sistem enostavno ni pravičen, ker za enaka vplačila ne prinese enakih penzij. Da sem zelo konkreten, če je nekdo ima na nek dolgi rok izračunano plačo tisoč evrov in se je upokojil pod odmernim odstotkom 57 in še nekaj, ima 570 evrov pokojnine. Nekdo, ki se je morda upokojil nekoliko prej, ima odmerjen odstotek lahko 63 %, kar pomeni, da je njegova penzija 630 evrov. Razlika je 60 evrov za isto plačo. Zato trdim, da je slovenski pokojninski sistem nepravičen. In zato ne vidim nobene drame, če bomo izredno uskladitev oziroma povišanje pokojnin naredili na način, da vsi upokojenci dobijo enako, da vsi upokojenci dobijo za eno kosilo. To je solidarno in na takšen način bodo nižje pokojnine rastle hitreje. Zato bom glasoval proti amandmaju, ki predlaga usklajevanje oziroma poviševanje pokojnin v odstotkih, kar pomeni, da eden bo dobil za eno kepico sladoleda, drugi pa morda za en tretma v nekih termah. Ni pravično. Eno kosilo je pa za vse pravično.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vašo obrazložitev. Samo dovolite vprašanje. Ali je še veliko želja za obrazložitev glasu?
Če je samo ena, imate besedo gospod Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Jaz bi najprej tole rekel. Pogovarjamo se o drobižu, pogovarjamo se o 6,5 evra na mesec za upokojenca in če bi hoteli zares popraviti socialno stanje upokojencev, ste imeli pred štirinajstimi dnevi možnost podpreti naš zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi vsakemu upokojencu prinesel 360 evrov na leto oziroma 30 evrov na mesec. Tam govorimo o resnih številkah, tukaj govorimo o 6,5 evra na mesec. Zakaj bom nasprotoval temu, kar predlaga koalicija, in podprl to, kar je predlagal SAB? Govorimo namreč o tem, ali naj vsak upokojenec, ne glede na to, kakšno pokojnino ima, dobi enako; ali naj se to odmerja v odstotkih, kjer bodo ostajale razlike. Zdaj bom takole rekel, če predpostavite dva upokojenca, en ima osnovo za pokojninsko odmero tisoč evrov, drugi ima 2 tisoč evrov. Prvi bo dobil ob odmernem odstotku 63 630 evrov pokojnine, drugi tisoč 260 evrov pokojnine. Če gremo po kopitu, kot ga predlaga koalicija in je zdaj v veljavi, bo po desetih letih dvoodstotnih uskladitev prvemu pokojnina zrastla s 630 evrov na 767, drugemu pa iz tisoč 260 na tisoč 535. Prvi bo na boljšem za 137 evrov, drugi pa za 275. Se pravi, da ta sistem, ki ga imamo zdaj, bolj nagrajuje ljudi z višjimi pokojninami. In ne, ne bo nastala uravnilovka, če sistem spremenimo, da so uskladitve za vse enake; samo razlike, ki so med upokojenci, se bodo zmanjševale. Zato bomo amandmaju koalicije nasprotoval in podprl bolj pravično ureditev, ki je predlagana v tem zakonu.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec. Imamo še eno prijavo.
Gospa poslanka, izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Jaz upam, da ste si pogledali 105. člen ZPIZ, ker smo včeraj razpravljali o tem in povedali, da v 105. členu ZPIZ zelo jasno piše, da se usklajevanje pokojnin izvede v odstotkih. Še enkrat, usklajevanje pokojnin se izvede v odstotkih. Ne piše redno, ne piše izredno, piše usklajevanje. Seveda bom podprla ta amandma, ker se je neštetokrat v razpravah zavajalo, v resnici pa govorimo o razlikah med enim in drugim predlogom – evro in pol. Za evro in pol ste nekateri pripravljeni povoziti sistem, kot velja, za evro in pol. In z evrom in pol ne bo nihče prekoračil praga tveganja revščine, kot bi tudi moral. Lahko se strinjam, da je upokojenski sistem pri nas nepravično delil pokojnine, da je veliko anomalij, da so prenekatere skupine prikrajšane, ampak s tem usklajevanjem za razliko evro in pol ne bomo spremenili prav ničesar; lahko pa tvegamo ustavno spornost.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, tudi za vašo obrazložitev vašega glasu.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SMC in Desus k 6. členu.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 42.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, končali z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba in tudi ne Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020.
Prehajamo na odločanje o Splošnem delu Dopolnjenega predloga proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 41.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je Splošni del Dopolnjenega predloga proračuna sprejet.

Prehajamo na odločanje o Posebnem delu Dopolnjenega predloga proračuna. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. 11. 2019.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k podprogramu Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu.
Prvi amandma, o katerem bomo glasovali, je odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Gospod Tanko, v imenu poslanske skupine ali v lastnem? V imenu poslanske skupine.
Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Leta 2008 je bilo predvidenih za dejavnost tega urada 13 milijonov evrov. Proračun tistega leta je bil približno tretjino nižji od letošnjega oziroma vključno z letom 2020. Ko se je proračun dvignil rekordno na več kot 10 milijard evrov, mislim, da bi bilo treba tudi znesek popraviti na vsaj postavko, kot je bila v letu 2008. Prej smo slišali v razpravah, koliko so se posamezne kategorije, strukture prihodkovnega dela proračuna spremenile in povečale. Verjetno ni običajno, da bi bila to edina postavka v proračunu, ki nekega resnega, usklajenega povišanja v primerjavi z letom 2008 ne bi doživela. Naj hkrati spomnim, da so Slovenci v zamejstvu in tudi Slovenci po svetu, oboji, veliko prispevali k osamosvojitvi Slovenije, tudi veliko pomagali, tudi veliko pomagali pri mednarodnem priznanju Slovenije. Minimalni dolg države je, da se jim oddolži vsaj s tem, da financira njihovo dejavnost v zamejstvu, na Madžarskem, v Avstriji, Italiji, tudi v drugih predelih bivše države, pa tudi v čezmorskih deželah in Evropi. Ti ljudje so dali veliko in mislim, da je povsem sprejemljivo, da bi se za približno 5 milijonov evrov tudi podpora njihovi dejavnosti povečala. Marsikje ohranjajo jezik, kulturo, marsikje govorijo lepši jezik, kot se ga govori v prestolnici Slovenije, kot se ga govori recimo na ljubljanskem magistratu. Ta slovenski živelj izvaja oziroma vzdržuje res neke posebne materialne podpore. Mislim, da bi morali vse te aktivnosti, ki se vodijo z uradom, nastaviti proaktivno, ne čakati, da se ljudje pokličejo pa prijavijo, ampak Slovenija bi kot država morala tudi njihovo dejavnost spodbujati v zahodni Evropi, v čezmorskih deželah in tudi v zamejstvu. Jaz bom ta amandma podprl, naša poslanska skupina prav tako.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za obrazložitev glasu poslanske skupine, gospod poslanec.
S tem prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 52.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo sedaj o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije pod številko 2.
Gospa Iva Dimic, v imenu poslanske? Ja.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Poslanska skupina Nove Slovenije je seveda vložila amandma, ki povišuje proračun Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za 3 milijone. To je nekako proračun, ki je bil pred krizo. 12 milijonov je bil pred krizo. Čeprav so se vsa ministrstva nekako v teh letih gospodarske rasti približala ali pa še celo izboljšala proračun izpred krizne ravni, ravno proračun Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ostaja nekako na istem nivoju. Mislim, da je zelo pomembno in da so zamejci in Slovenci po svetu pomemben del narodovega telesa, pomemben branik slovenskega jezika ter da si zaslužijo tudi s strani matične države neko podporo. Predvsem gre naš amandma v smislu, da bi bilo v prihodnje mogoče nekoliko več sredstev nameniti štipendiranju mladih zamejskih Slovencev, predvsem pa tudi izmenjavi kulturnih društev med matično domovino in zamejstvom. 3 milijone mogoče v celotnem proračunu, rekordnem proračunu ni tako veliko, verjamem pa, da bi na uradu znali s tem denarjem zelo pospešiti tudi gospodarsko sodelovanje, kulturno sodelovanje. Mislim, da si urad vendarle po letih gospodarske rasti to resnično zasluži. Prosim za podporo amandmaju, ker je amandma za vse Slovence, na nobenega ne bomo pozabili, tudi v zamejstvu ne. In je prav, da začnemo tudi na njih graditi in jih spodbujati, predvsem mlade. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospoda poslanka, za obrazložitev stališča poslanske skupine.
Bi še kdo? Ne.
S tem prehajamo na glasovanje.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 52.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za finance, in sicer odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Izplačevanje pravic.
Gospod Tanko, v imenu poslanske verjetno? Ja.
Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mi smo tu vložili amandma, s katerim se vračajo sredstva vlade v sklad za sofinanciranje pokojnin upokojenih podjetnikov. To je funkcioniralo vse do leta 2016. Čeprav so proračuni rasli in se je gospodarska rast dogajala, je Cerarjeva vlada podporo pokojninam podjetnikom ukinila. Treba je povedati, da v preteklih letih v stari državi mnogo let obrtniki sploh niso mogli plačevati v pokojninsko blagajno, potem se je ta mehanizem vzpostavil. Kot rečeno, Cerarjeva vlada ga je ukinila. V tej vladi imate državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade za malo gospodarstvo in mislim, da bi vlada ta del napake, ki jo ima do bivših podjetnikov, ki so se upokojili, tudi popravila. Zaradi ukrepa prenehanja sofinanciranja vlade za ta sklad so se pokojnine podjetnikov drastično znižale, ker drugega vira za vzdrževanj ravni pokojnin ni. In s tem ste prizadeli 10 tisoč upokojencev iz naslova podjetništva. Po nekaterih podatkih so enim padle pokojnine s tem zmanjšanjem oziroma ukinitvijo sofinanciranja sklada tudi na raven 15 % prejšnjih pokojnin. Obrtno podjetniška zbornica – dobili ste vsi ta predlog amandmaja – podpira. Tudi oni želijo, da se ta problem uredi, ker se na drug način te stvari ne da urediti. Ob rekordnih proračunih, gospod minister in ostali, ki jih imamo, bi tak ukrep bil nekaj povsem običajnega. In je problem, da se v pokojninskem sistemu vzdržujejo take anomalije, kot jih imamo na področju podjetništva, tudi na področju tistih, ki so dokupovali leta, imamo probleme nesorazmerja pri kmetijskih zavarovancih. Marsikateri upokojenec ima nižjo pokojnino od denarnega socialnega nadomestila, ki ga dobijo nekateri iz proračuna Republike Slovenije, pa so za to delali 40 let in plačali vse obveznosti do zdravstvene in pokojninske blagajne ter tudi državnega proračuna. To je sramotno. Predlog je, da se enemu delu te kategorije prizadetih pri pokojninah s tem amandmajem popravi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, hvala za obrazložitev.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Izplačevanje pravic.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zunanje zadeve.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Gospodarsko sodelovanje.
Besedo predajam gospodu Jožefu Horvatu. Verjetno v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, dragi kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati je zaskrbljena, kaj se dogaja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ali bolj točno – na področju gospodarske diplomacije. Slovensko gospodarstvo je, vsi vemo, izrazito izvozno usmerjeno. V lanskem letu smo približno 80 % vsega, kar smo proizvedli, tudi izvozili. Tega je bilo za okoli 30 milijard evrov. Ampak če pogledate postavke Gospodarska diplomacija na Ministrstvu za zunanje zadeve, lahko ugotovite, da od leta 2018 do 2020, kar imamo sedaj predlog, se sredstva za gospodarsko diplomacijo znižujejo za eno tretjino. Sedaj samo en primer. Hvala bogu imamo kar nekaj dobrih investitorjev iz Japonske, a na Japonskem nimamo gospodarskega atašeja. Zakaj prav Japonsko izpostavljam? Ker je Evropski parlament, gospe in gospodje, decembra lani sprejel prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Japonsko. Gre za 635 milijonov ljudi, gre za skoraj eno tretjino svetovnega BDP. In dobre izkušnje imamo z Japonsko. Ali ne bi bilo dobro, da pospešimo te naše aktivnosti, pa ne samo tam. Grem naprej, prejšnji teden je Odbor za zunanjo politiko sprejel odločitev, da bomo krepili in razširili našo diplomatsko-konzularno mrežo. Prav. To podpiramo. Ampak to ni odgovorno, če zadaj nimate kadrovskih, materialni in finančnih spodbud za to. Se pravi, ta sklep za širitev diplomatsko-konzularne mreže je prazen. Zato smo na Odboru za finance predlagali oziroma pozvali s sklepom Vlado, da zagotovi kadrovske, materialne in finančne pogoje, da se ta širitev diplomatsko-konzularne mreže tudi zgodi. To je odgovorna politika. Če tega vlada ne bo zagotovila, ampak v proračunu tega enostavno ne vidimo, potem to ni odgovorna politika. Sem pa hvaležen, da je ta naš sklep na Odboru za finance bil sprejet, kar pomeni, da večina na OZP razume, za kaj gre in kje je problem. Kolegice in kolegi, prosim za podporo temu amandmaju. Zadeva je sicer bistveno bolj kompleksna, ampak zdaj to mogoče ni tema. Če odštejemo sredstva, ki so za leto 2020 predvidena za pripravo predsedovanja Slovenije v Svetu Evropske unije, potem bo zmanjkalo denarja v MZZ za članarine pa najprej. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Naj mi bo še enkrat dovoljeno; namen sedanjih razprav je lastna obrazložitev glasu, ne pozivi poslancem, ampak lastna obrazložitev glasu, tudi v imenu poslanske skupine, kar bi moralo biti v tem primeru narejeno.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Gospodarsko sodelovanje.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 53.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 53).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Razvojno sodelovanje in mednarodna pomoč.
Izvolite, gospod Primož Siter, v imenu poslanske skupine.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Tako. Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi, pozdravljeni!
Slovenska zunanja politika ima nekaj izzivov pred sabo, ampak morebiti črna pika slovenske zunanje politike pa je bržkone sodelovanje v vojaških konfliktih na Bližnjem vzhodu. Od leta 2015 Slovenska vojska sodeluje v misiji Odločna podpora, njena naloga tam je uriti afganistanske varnostne sile, malce dam varnostne v navednice, ker statistika pravi, da so te varnostne sile, ki jih naši vojaki urijo, pobile leta 2015 628 civilistov, lani pa že tisoč 185 oziroma 90 % več, kar je seveda nedopustno za državo mirnega formata, kot je Slovenija. Afganistan je pekel, statistika pravi, da je samo v letu 2018 zaradi vojne umrlo ali pa bilo ranjenih 11 tisoč oseb, glavnina teh je civilistov. Ti vojni konflikti ustvarjajo begunce. Begunce, ki bežijo potem k nam, mi pa jim na meji postavljamo rezilne žice, ograje in jim ne dovolimo nekega varnega zavetja v mirni državi. Torej rušimo mir na drugem koncu in ne dovolimo mira tem ljudem niti pri njih doma niti pri nas. Zato ta amandma, ki ga bomo seveda v Poslanski skupini Levica podprli in ki ga tudi predlagamo, pravi: manj sredstev za to okupacijo, manj sredstev za nakupe valukov 6x6, za katere tako ali tako Ministrstvo za obrambo ugotavlja, da ne ve čisto natančno, od kje bodo ta sredstva dobili; in sredstva proaktivno za humanitarno pomoč na teh koncih sveta. Še enkrat poudarjam, pri čemer smo mi ključni plejer v zagotavljanju nemira in nevarnosti. Najmanj kar lahko naredimo, je, da namenimo en majhen del sredstev tega rekordnega, zgodovinsko rekordnega proračuna v dejansko odpravljanje tega problema, zaradi katerega pa cela slovenska javnost jamra vsepovprek. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, torej odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Razvojno sodelovanje in mednarodna pomoč.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti 54.
(Za je glasovalo 9.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na amandma Poslanske skupine SDS k podprogramu Lokalno razvojna infrastruktura.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Učinkovito trženje in promocija Slovenije, in sicer v spremenjenem besedilu z dne 19. 11. 2019.
Tu imamo sedaj več prijav. Kdo želi spregovoriti v imenu poslanske skupine?
Gospod Peček, izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini LMŠ bomo predlagani spremenjeni amandma podprli. Vsi vemo, da je pred dobrim tednom dni javnost, planinsko še posebej, pretresla novica, da je pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, vemo pa tudi, da je leta 2017 pogorel Kocbekov dom na Korošici. Tako je Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Celje Matica izgubila dva pomembna objekta v Kamniško-Savinjskih Alpah. Oba objekta sta bila ne samo dobro obiskana, pač pa sta pohodnikom, ki opravljajo slovensko transverzalo, pomenila, da lahko pot poteka tudi po tem območju. Nadomestna gradnja bo znašala okoli 1,8 milijona evrov. Projekcije kažejo, da Planinska zveza in Planinsko društvo Celje Matica nekako lahko zagotovijo okoli 350 tisoč evrov, kar se tiče obnove Kocbekovega doma. Osnovni amandma Poslanske skupine SDS je v proračunu 2020 predlagal zagotovitev sredstev v višini 1,5 milijona. Po kasnejši študiji in analizi terminskega načrta obnove pa smo skupaj prišli do zaključka, da bi za obnovo in za začetek obnove obeh domov zadostovalo že 400 tisoč evrov v proračunu za leto 2020. Tako bi lahko s sanacijo Kocbekovega doma na Korošici začeli že spomladi 2020. Projektna dokumentacija je pripravljena. Gradbeno dovoljenje bo predvidoma izdano v začetku naslednjega leta, istočasno pa bi lahko stekle priprave projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za Frischaufov dom na Okrešlju. Naša podpora dokazuje, da ni pomembno, kdo vloži amandma, pohvaliti pa je treba prilagodljivost in razumevanje predlagatelja. Zavedamo se, da je to v določenih primerih lažje, v določenih težje, nikoli pa ni res, da se tega ne da. Izida glasovanja ne moremo napovedati, verjamemo pa, da je zavedanje v tej hiši o pomenu planinstva in slovenskega turizma dovolj visoko. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.
Kot prvo vprašanje, spoštovani poslanke in poslanci, ali še kdo želi spregovoriti v imenu poslanske skupine?
Gospod Danijel Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Sem mislil, da boste dali dami prednost, ampak nič zato.
Mi smo vložil amandma na pobudo Planinske zveze, ker se nam je zdela tematika pomembna, bili smo pa, glede na to, da imamo kilometrino, pozorni na to, kaj nekdo predlaga in kdaj je treba stvari vlagati, zato upam, da bo v koaliciji prevladala neka zdrava logika in bodo podprli ta amandma. Vesel sem, da je LMŠ tudi na nek način korigiral naš amandma. Mi smo imeli v začetni fazi določeno število podatkov oziroma nek predlog, ki je prišel iz Planinske zveze, ki se je kasneje seveda dopolnil. Mi nikoli nimamo problemov, ko je treba reševati realno situacijo in pomagati posameznim skupinam ter posameznikom in rešiti zadevo, zato pa je treba seveda vložiti amandma. Sedaj sem vesel, da smo mi to vložili in omogočili, da se, upam, s skupnimi močmi omogoči tudi Planinski zvezi, da v nadaljevanju reši problematiko teh koč, ki so na žalost pogorele. Upam, da boste to z veseljem tudi ostali podprli.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, verjamem, da sva oba kavalirja, vendar gospa Mateja Udovč želi spregovoriti v lastnem imenu, zato ste dobili poslovniško prednost.
Izvolite, gospa poslanka.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Jaz bi želela samo povedati, da kot velika ljubiteljica gora pa kot dolgoletna planinska vodnica pri Planinski zvezi Slovenije Planinskega društva Preddvor z veseljem podpiram predlagani amandma, s katerim bomo omogočili, da se bo planinska koča na Okrešlju in Korošici vrnila v prvotno funkcijo. V funkcijo planincem, turistom in vsem ljubiteljem naših čudovitih gora prijaznih koč. Z veseljem podpiram amandma. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Imamo še eno prijavo.
Gospod Jani Prednik v lastnem imenu.
Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala za besedo.
Tudi na nas se je obranila Planinska zveza in tudi mi smo zaznali problem, ki ga imajo, in ne glede na to, da ta amandma predlaga SDS, upam, da bo soglasno podprt in bomo s tem Planinski zvezi pomagali. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, zamislimo si to složnost do konca sprejemanja proračuna; z ZIPRS vred.
Sedaj prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Učinkovito trženje in promocija Slovenije v spremenjenem besedilu z dne 19. 11. 2019.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 90, proti nihče.
(Za je glasovalo 90.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.

Vzdušje se je v tej dvorani na trenutek neverjetno spremenilo. Kot predsednik sem navdušen, vendar moramo, spoštovani poslanke in poslanci, nadaljevati.
S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Upravljanje kmetijskih zemljišč.
Besedo ima gospa Iva Dimic v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
V Novi Sloveniji smo vložili amandma, da bi zagotovili sredstva temu, o čemer v Sloveniji že kar nekaj let govorimo, in to je seveda zagotavljanje, omogočanje namakalnih sistemov. Z našim amandmajem bi zagotovili sredstva, ki jih slovensko kmetijstvo, če želimo spodbuditi višjo samooskrbo, nujno potrebuje. Z amandmajem povečujemo sredstva za podprogram Upravljanje kmetijskih zemljišč, kamor spada tudi postavka obnova državnih namakalnih sistemov ter osuševalni in namakalni sistemi za obdobje 2019–2025. Lahko imamo še ne vem koliko sej na Odboru za kmetijstvu, lahko po vsaki suši razpravljamo, kaj moramo narediti, če ne bomo zagotovili sredstev v proračunu, in naš amandma ta sredstva zagotavlja, potem so vse prihodnje seje zaman, ker sredstev v ta namen ne bo. Z današnji amandmajem pa ta sredstva zagotavljamo in spodbujamo slovenskega kmeta, slovensko kmetijstvo in tudi pridelavo kvalitetne, zdrave hrane, ki jo v Sloveniji seveda potrebujemo. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Spoštovani poslanke in poslanci, odločamo torej o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Upravljanje kmetijskih zemljišč.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 43.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Odprava posledic naravnih nesreč.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 54.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 4.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 53.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 5.
Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
12. oktobra 2006 je Vlada sprejela Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. V tej resoluciji je kot eden od pomembnih projektov opredeljena tudi 3.a razvojna os, ki se začne na jugu Ljubljanskega barja, na izhodu z avtoceste za Škofljico, gre preko Ribnice, Kočevja do mejnega prehoda Petrina. Ključne stvari na tej 3.a razvojni osi v tem obdobju niso bile narejene. Manjkajo obvoznice Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, ki so nujno potrebne za izboljšanje pretočnosti prometa in varnosti. Ni dokončan tretji pas na relaciji med Smrjenami in Turjakom v dolžini več kot 11 kilometrov in tudi niso narejene še nekatere manjše zadeve na tej 3.a razvojni osi. Ta 3.a razvojna os je zdaj zajeta v amandmajih 5, 6 in 9. Ker gre tudi za pomembno turistično os, ki razbremenjuje tudi del prometa, predvsem v poletni sezoni, bi bilo smiselno, da se ureditve na tej cesti začnejo resno in tudi dokončajo. V glavnem ne gre pri umeščanju v prostor, ne pri obvoznicah, ne pri tretjem pasu za praktično nikakršne omejitve. Vse poteka po nekih gozdnih pasovih. Tudi tretji pas, ki je dolg 11 kilometrov, gre več ali manj samo po gozdu in pristop je mnogo manj zahteven, kot recimo 3. os do Koroške ali Bele krajine. Kjerkoli vzamete, je tam bolj zapleteno kot tukaj. Sredstva, ki so predvidena s temi amandmaji, predvsem za obvoznice in tretji pas, so v bistvu sredstva, ki jih je treba dati v proračun, da se začne resno delo. Mislim, da ni treba posebej opozarjati, kaj to pomeni predvsem za demografsko ogroženo, redko poseljeno področje na relaciji med jugom Ljubljanskega barja in južno mejo na Kolpi. V naši poslanki skupini bomo amandmaje, ki so povezani s 3.a razvojno osjo, podprli.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za obrazložitev glasu poslanske skupine.
S tem prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 49.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 6.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 49.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 7.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 52.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 8.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 51.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 9.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 51.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 10.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 11.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 12.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 13.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 14.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 53.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 53.)
Amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 15.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Amandma ni sprejet.

S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na glasovanje o amandmajih podprograma Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Zvonko Černač.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo vložili amandma, ki zagotavlja sredstva za gorenjsko progo. Projekt je pripravljen za izvedbo, projekt je tudi v Strategiji razvoja prometa, ki je bila sprejeta pred štirimi leti, umeščen enako, kot je umeščen drugi tir proge Divača–Koper. Podatki za leto 2009 kažejo, da se bo število potnikov na tej progi z 2 milijona letno povečalo v letu 2030 na 3 milijone 300 tisoč letno. Za primerjavo, pri drugem tiru z 260 tisoč samo na 700 tisoč letno. In da se bo pretovor povečal s 3 milijone 700 tisoč ton na 13 milijonov ton, pri drugem tiru pa s 7,8 milijona ton na 18 milijonov ton. Torej je pomembnost te proge velika, to izvedbo podpirajo tudi župani na Gorenjskem, ekonomika pa bistveno večja glede na to, da je za to progo treba nameniti v naslednjih treh letih približno 115 milijonov evrov. Kot vemo, za enotirno progo Divača–Koper desetkrat toliko, približno milijardo in pol. Zaradi tega bomo v Slovenski demokratski stranki ta amandma podprli in predlagamo, da ga podprete tudi v ostalih poslanskih skupinah, še posebej zato, ker je bil tudi deležen podpore na Odboru za finance.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za obrazložitev glasovanja vaše poslanske skupine.
S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 43.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 43.)
Amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Spregovoriti želi gospod Kordiš v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
»Ob modernizaciji obstoječih tras železnice potrebujemo načrt za hitro železnico vsaj na osnovnem železniškem križu, ob tem je potrebno izkoristiti potencial primestnih železniških povezav.« To so v svoj prenovljeni program napisali Socialni demokrati dober teden dni nazaj, ta citat najdete na 13. strani tega programa. In kot smo lahko videli pri prejšnjem glasovanju, za ekstra sredstva, ki bi omogočila posodobitev gorenjske železniške proge, zmanjkata samo dva glasova. Ta dva glasova se lahko najdeta, če bodo Socialni demokrati upoštevali ta del svojega sveže napisanega programa. Če so ga pozabili v Velenju, pa je končal v peči Teša 6, je druga stvar, ampak jaz upam, da se najde politična volja. Gorenjska železnica je namreč stara 130 let. Signalne naprave so stare 40 let, prehitevalni tiri so prekratki, zato je na določenih odsekih hitrost vlaka omejena na 50 kilometrov na uro. Pri tem je to neugodno ne samo za potniški promet, ki zadnje desetletje upada v obsegu potnikov, neugodno je tudi za gospodarstvo. Proga od Kranja naprej proti Jesenicam je zasedena v 90 odstotkih. Ob vsem tem imamo, gledamo in spremljamo že učinke podnebne krize. 39 % vseh emisij CO₂ pa pride ravno iz cestnega prometa, železnice proizvedejo zgolj 1 %, ker so do okolja veliko bolj prijazne. Če mislimo resno z geslom trajnostne mobilnosti, potem moramo dnevne migracije in dnevni tranzit prestaviti iz ceste na vagone. Ampak tega ne moremo storiti, če nimamo temeljne infrastrukture, ki bi nam nekaj takega lahko omogočila. In ravno gorenjska proga je ena najbolj kritičnih točk v tej državi, kjer se zatika in kjer bi lahko z nemudno posodobitvijo dvignili delež potnikov na relacijah za 100 %. Zelo hitro bi to lahko naredili, potem pa takoj naprej se moramo začeti pogovarjati o tem, da Gorenjska potrebuje tudi drugi železniški tir. Skratka, iz naslova udobja, iz naslova okolja, iz naslova tega, da nehajo gorenjski vlaki nonstop zamujati, gorenjska železniška proga, za katero je urejena čisto vsa dokumentacija, potrebuje proračunska sredstva. Ta proračunska sredstva jim amandma Levice omogoča, ker ni socializma za 21. stoletje, če ga ne vleče lokomotiva. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane, spoštovani!
Prosim spoštovanje do naših kolegic in kolegov na ta način, da ko govorijo, jih poslušamo in ne klepetamo. Kot drugo pa lahko povem ponovno, mi smo pri obrazložitvi posameznih glasov ali glasov poslanskih skupin, ne pa k naslavljanju drugih poslanskih skupin ali česa podobnega. Saj vem, da bom to moral ponoviti danes še verjetno stokrat, pa bom. Tudi sam sem vztrajen.
Ali želi še kdo spregovoriti v imenu poslanske skupine? Če ne, odpiram prijave za obrazložitve v lastnem imenu. Postopek poteka. Imamo dva prijavljena.
Kot prvi ima besedo dr. Franc Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.
Razlagal bom zgolj svoj glas. Vse to, kar je omenjal neki kolega, ki sedi za mano, je tudi konurbacija. Naklo, Kranj sta prepogosto v centralizirani državi tudi predmestje Ljubljane. V Medvodah so primeri, ko je vlak prepoln pa dnevni delovni migranti ostanejo zunaj. Tudi v tej luči je treba to razvijati, tudi v luči, da se bo kdo iz Ljubljane vozil na šiht na Gorenjsko. Tudi v tej luči, da se bo mogoče kdo vozil iz ljubljanske urbane regije na šiht v doglednem času v regionalno gorenjsko bolnišnico. Nič ni lepšega kot iti v hribe pa do planinskih koč najprej z vlakom iz ekoloških pa tudi societalnih vzgibov. Mogoče tudi če bi to mi počeli, bi lahko potem kakšen amandma z 90 glasovi sprejeli tudi pod višino tisoč metrov; zato bom glasoval za.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za obrazložitev vašega glasu.
Besedo imate gospod Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
V obrazložitvi svojega osebnega glasu ne bom počel kaj dosti drugega kot navajal iz dopisa, ki so ga tri dni nazaj določeni župani gorenjskih občin naslovili na Ministrstvo za infrastrukturo, na Direkcijo za infrastrukturo in na predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca, ki danes manjka, nanj osebno. »Kot smo že navedli v prvem dopisu, menimo, da bi zaradi zaprtja karavanškega predora in posledično tudi gorenjske železniške proge to bil tudi najprimernejši in najracionalnejši čas za izvedbo projekta. Gorenjske občine so se že pred časom zavezale k spodbujanju ukrepov za področju trajnostne mobilnosti. Vaša izločitev projekta nadgradnje gorenjske železniške proge v državnem proračunu pa k temu vsekakor ne prispeva. V sklopu nadgradnje gorenjske železniške proge je predvidena ureditev postajališč, izvedba protihrupnih ukrepov, ukinitev nekaterih nevarnih nivojskih prehodov, izgradnja podvozov in nadvozov ter seveda s tem povezanega izboljšanja pretočnosti gorenjske železniške proge. Vsi ti in še drugi ukrepi so na zastareli gorenjski železniški progi nujno potrebni in bi močno prispevali k večji uporabi železniškega prometa med prebivalstvom in razvoju gospodarstva v gorenjski regiji ter s tem posledično pomenili razbremenitev državnih in občinskih cest, ki se vsakodnevno dušijo v prometnih zastojih. S spoštovanjem, Mestna občina Kranj, Občina Žirovnica, Občina Naklo, Občina Radovljica, Občina Škofja Loka, Občina Jesenice, Občina Medvode.« In s takim dopisom župani ne zastopajo nekih partikularnih občinskih interesov, ampak so se postavili vsebinsko in razvojno na stran naslavljanja podnebne krize, na stran trajnostne mobilnosti in na stran tega, da Gorenjska končno dobi javni potniški promet na tirih, ki neprestano ne zamuja. Dela se lahko začnejo pred oktobrom 2020, sem naštel, katera ta dela so, ni treba čakati na zaprtje karavanškega predora, torej podprl bom ta amandma.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za obrazložitev lastnega glasu, gospod poslanec.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 55.
(Za je glasovalo 34.) (Proti je glasovalo 55.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za okolje in prostor.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Podporne dejavnosti na področju okoljske politike. Besedo v imenu Poslanske skupine imate gospod Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Gre za eksploatacijo geotermalnega potenciala. Trajnostna raba geotermalne energije je velika neizkoriščena priložnost Slovenije, ki bi omogočala skladnejši regionalni razvoj, zmanjšanje energetske odvisnosti, izpolnjevanje okoljskih zavez in razvoj visokotehnološkega ekološkega kmetijstva ter turizma. Največji potencial se izkazuje v severovzhodni Sloveniji, torej v Pomurju. Tam je povprečna temperatura pridobljene vode razmeroma visoka, ocenjuje se med 60 in 80 stopinj Celzija, na večjih globinah bistveno več. Možna je njena kaskadna izraba. Ker je področje še razmeroma neraziskano, žal, je treba definirati območja, kjer so v globini geotermalni vodonosniki. Sredstva, ki jih predlagamo s tem amandmajem, bi se namenila izvedbi študij, ki bi omogočile boljšo izrabo geotermalne vode, ter izvedbi pilotnih projektov in vrtin. Predlagamo izrabo za gospodarski in kmetijski razvoj, ogrevanje rastlinjakov, živalskih farm, ribnikov, za individualno ogrevanje hiš in javnih stavb ter za turistični razvoj regije. Tukaj, kolegice in kolegi, močno zaostajamo. Sosedje so nas že prehiteli. Kar poglejte Hrvate, kar poglejte Madžare, oboji imajo že, nekateri delajo celo drugo, morda že tretjo elektrarno, ki bo izrabljala geotermalni potencial. Mi bomo seveda ta amandma podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Podporne dejavnosti na področju okoljske politike.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 42.
(Za je glasovalo 36.) (Proti je glasovalo 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Upravljanje z vodami.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Ravnanje z odpadki.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 44.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju k podprogramu Stanovanjska dejavnost.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Zvonko Černač.
Izvolite, gospod poslanec.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala za besedo.
Ta država nima praktično nikakršne, kaj šele celovite stanovanjske politike, ki bi preko različnih ukrepov, ki bi učinkovali na stanovanjskem področju komplementarno, zagotavljala uresničevanje 78. člena Ustave, ki govori o tem, da je država dolžna zagotavljati ljudem pogoje, da pridejo do primernega stanovanja. V koalicijski pogodbi ste si zapisali, da boste stanovanjskemu področju namenili posebno pozornost, in tam ste izrecno napisali, da boste za to področje namenjali 0,4 % bruto domačega proizvoda letno; in tako predlagamo v Slovenski demokratski stranki. Predlagamo, da se stanovanjskemu področju nameni 0,4 % bruto domačega proizvoda letno, kajti znesek, ki ga trenutno namenjate za stanovanjsko področje, je tridesetkrat nižji.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 52.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 55.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 55.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Direkcija Republike Slovenije za vode.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Upravljanje z vodami.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 43.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Kreiranje delovnih mest.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Štipendije.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Programi socialnega varstva.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Gospod Tanko, izvolite, v imenu poslanske skupine.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Gre za amandma, ki se nanaša na občino Loški potok, obmejno občino, izjemno redko poseljeno, ki se sooča z velikimi problemi zaradi pomanjkanja delovnih mest, odseljevanja mladih in posledično tudi zaradi vse več ostarelih ljudi, ki ostajajo sami in brez ustreznega varstva. Občina razpolaga z enim nekoliko večjim objektom, dvoetažnim, kjer predvideva, da bi v zgornji etaži uredili stanovanja za mlade družine, v spodnji etaži varovana stanovanja za starejše osebe. Vložek za neko občino, ki je redko poseljena, z veliko infrastrukturnimi stroški zaradi vzdrževanja zimske službe, letne službe, občina potrebuje tudi določen dodatni vir. Mislim, da ne bi smela biti nobena težava, da se zagotovi občini 500 tisoč evrov, da se ta objekt usposobi in na eni strani rešuje probleme mladih družin, po drugi strani pa tudi sočasno problem ostarelih oseb. Naša poslanska skupina bo ta amandma podprla.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Torej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 41.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Gospod Tanko, izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Pod številko 2 imamo tudi primer obmejne občine. Gre za občino Osilnica. Tam je že približno 15 let do tretje gradbene faze zgrajen dom starejših občanov. Manjka mu nadgradnja, potrebnih je 4 milijone evrov za dokončanje tega objekta. Ker je objekt narejen več kot do polovice, bi bilo treba z minimalnimi sredstvi tudi zagotoviti, da se to dokonča in da se dom usposobi. Občina je, kot veste, redko poseljena, obmejna. Potrebuje infrastrukturo za dodatne zaposlitve. V primerih, ko se država odloči, da bo vlagala v socialne in podobne objekte, mislim, da je najbolje, da jih zgradi tam, kjer gre za redko poseljena področja, demografsko ogrožena področja, v katere industrija ne pride. Obrtna dejavnost v taki majhni občini pa tudi ne živi, če ni neke dodatne javne infrastrukture. Naša poslanska skupina bo ta amandma podprla. Želeli bi, da se projekt zaključi, da se tam namesti 80–100 varovancev. Tako ali tako imamo na področju sociale vrsto odprtih vprašanj in ta objekt je v Sloveniji edini, ki se lahko praktično v enem letu dokonča. Nimate v Sloveniji drugega objekta za institucionalno varstvo starejših občanov, kot je ta objekt. In mislim, da bi bilo smiselno, da se ta denar zagotovi, objekt dokonča, da možnost varovancem, da pridejo v njega, in tudi občini, lokalni skupnosti in okolici ponudi nekaj dodatnih delovnih mest. To je edini način, da bomo zadržali prebivalstvo na področju, ki je izredno podvrženo dnevnih migraciji, na koncu pa tudi trajni migraciji. Kot rečeno, mi bomo ta amandma podprli.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 42.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 4.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 5.
V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Primož Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Kako v Sloveniji skrbimo za najbolj ranljive, za ljudi, ki so žrtve nasilja, stigme, socialne izključenosti in tako naprej. Vzpostavljen imamo sorazmerno dober sistem socialnovarstvenih programov, ki je samo – en zanimiv podatek – v lanskem letu vključeval skoraj 160 tisoč uporabnikov. Načeloma so socialnovarstveni programi opisani kot neki sekundarni oziroma dodatni programi, ki pomagajo bodisi pri boju proti socialni izključenosti, v resnici pa ti programi dejansko rešujejo življenja, so v večini primerov tista prva rešilna bilka za najbolj ranljive skupine ljudi. In glede na število uporabnic in uporabnikov teh programov ter glede na dejstvo, da se od začetka krize, ko se je porezalo sredstva za te programe, ni na tem področju ničesar spremenilo, potreba pa je, v Poslanski skupini Levica prihajamo s tem amandmajem in ga predlagamo v višini drobiža za državni proračun v višini dveh milijonov, kar je, kot rečeno, za neko število 160 tisoč ranljivih ljudi ključnega pomena; za državni proračun pa ne tako zelo. Strokovnjaki, ki so steber teh socialnovarstvenih programov, odhajajo, ker nimajo v stroki zagotovljenih delovnih pogojev. To je grožnja za te programe, grožnja, upam si trditi, za socialno državo. Iz naslova zagotavljanja nekih vsaj osnovnih sredstev, tukaj ne govorimo o zagotavljanju luksuza, ampak osnovnih sredstev za normalno operacijo teh socialnovarstvenih programov, predlagamo ta amandma in ga bomo seveda tudi v Poslanski skupini Levica podprli. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 5.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti 55.
(Za je glasovalo 9.) (Proti 55.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Dolgotrajna oskrba.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 1.
Gospod Primož Siter v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Če smo o čem v Državnem zboru v zadnjih polovici leta govorili na dolgo in široko, je to dolgotrajna oskrba oziroma kako se principi dolgotrajne oskrbe prevajajo v domsko oskrbo za starejše. Država v zadnjih 14 letih ni zgradila niti enega javnega doma za starejše občane, upamo si trditi, da je tudi na tej točki brez vsakršne strategije za razvoj tega področja navkljub vsesplošnim znanim dejstvom, kako se prebivalstvo stara in da slej ko prej bomo vsi morali priti do svojega mesta v kvalitetnem javnem domu starejših občanov. Trenutno je v Sloveniji čakajočih na mesto 11 tisoč ljudi, na voljo je 0 ali 1 postelja. To je dovolj poveden podatek, ki pravi, da moramo ukrepati nujno, takoj, tukaj in zdaj; ne pa tako, kot je to država v zadnjih štirinajstih letih počela, odpirati vrata zasebnim investitorjem, ki to pomanjkanje državne vizije za reševanje tega problema izkoristijo seveda, kakopak, za svoj zaslužek. To niso plehke ali pa neke idejno politične ugotovitve ali pa matrice Levice, o vsem tem priča tudi nedavno revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki predvsem ugotavlja šokantno dejstvo, da so ta zasebna podjetja, ki so izkoristila to luknjo, to pomanjkanje vizije države na tem področju, izkoristila za svoj dobiček; svoje investicije vrgla na pleča uporabnic in uporabnikov, ki so na svojih položnicah plačevali pufe teh podjetij tudi potem, ko so bili ti pufi že odplačani. Samo en podatek v podporo dejstvu, da nujno tukaj in zdaj potrebujemo vizijo razvoja in mrežo kakovostnih javnih domov za starejše občane – trenutno, še enkrat, na posteljo čaka 11 tisoč potencialnih uporabnic in uporabnikov oziroma stanovalk in stanovalcev. V obeh proračunih je za to področje namenjenih 14 milijonov, kar je bistveno premalo. Je dovolj za popraviti kakšno streho, kakšen kozmetični popravek, bistveno premalo pa je za konkretno izgradnjo mreže javnih domov v skladu s trenutno potrebo. Mi skozi obe leti predlagamo dodatnih 60 milijonov evrov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Predvidevam, da boste tako tudi glasovali.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod zaporedno številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 55.
(Za je glasovalo 10.) (Proti 55.)
Amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Gospa Iva Dimic v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Tudi mi smo seveda predlagali amandma, ki se dotika dolgotrajne oskrbe. Obstoječa koalicija je v svojem koalicijskem sporazumu zapisala: V povezavi s prilaganjem stanovanjske politike starajoči se populaciji bomo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi razvili starejšim prijazno okolje in infrastrukturo, vzpostavili ustrezne mreže oskrbovanih stanovanj ter razvili sodobne oblike bivanja za starejše. Prav tako lahko v sporazumu najdemo zavezo, da bodo razvili skupnostne centre za dolgotrajno oskrbo, ki bodo zagotavljali različne oblike oskrbe. Urejanje bivanjskih razmer za starejše je ob kroničnem pomanjkanju mest v domovih za starejše področje, ki nujno zahteva takojšnje ukrepanje. Zaradi navedenega predlagamo obsežnejše povečanje zneska na tej postavki. O dolgotrajni oskrbi, o dostojnem staranju, o dostojni starosti vse prevečkrat govorimo; mislim, da je treba govorjenje podpreti z dejanji. In podpora temu amandmaju bo to pokazala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, za vašo obrazložitev. Predvidevam, da boste glasovali za.
Bi pa želel, da v prihodnje to tudi sami poveste, vsi skupaj, ko se javite za besedo in obrazložite, kako boste glasovali; zato dobite besedo.
In sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Urejanje in nadzor na področju dela.
Gospod Miha Kordiš ima besedo v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Delovna inšpekcija je edini organ v državnem sestavu, katerega specializirana naloga je varovanje pravic zaposlenih, 800 tisoč oseb delovno aktivnega prebivalstva. Delovna inšpekcija je žal kadrovsko podhranjena. Čeravno varuje pravice in blaginjo teh 800 tisoč ljudi na njihovih delovnih mestih, so ta delovna mesta razbita med 215 tisoč pravnih oseb. 40 in nekaj inšpektorjev za nadzor trga dela seveda vseh teh delovnih mest ne more nadzorovati, zato se množijo kršitve delovnopravne zakonodaje. Delavcem se odreka tisto, kar jim pripada, kar je navsezadnje zapisano tudi v zakonih. V istih zakonih, ki smo jih, kolegice in kolegi, pisali in sprejeli v Državnem zboru; pa se včasih izvajajo, včasih se ne. Zakaj? Ker ravno pri tako šibki delovni inšpekciji, ki se trudi, pa z danimi kapacitetami ne zmore, prenekateri slabi delodajalci vedo, da se lahko izognejo kazni, da se lahko izognejo temu, da jim nekdo gleda pod prste, medtem ko kakšnemu od zaposlenih ne plačujejo prispevkov, ko mu nelegalno podaljšujejo delovni čas, ko mu ne izplačujejo plače, kot bi bilo treba. Da ta trend obrnemo, seveda delovna inšpekcija potrebuje dodatne kadrovske okrepitve. Da do teh dodatnih kadrovskih okrepitev lahko pride, potrebuje dodatna sredstva in temu je namenjen naš amandma, ki ga bomo v Levici tudi podprli. Delovna inšpekcija lahko opravlja svoje naloge, da je kakovostni branik delavstva v tej državi in njegovih pravic, zapisanih v kolektivnih pogodbah in v delovnopravni zakonodaji, jo je treba pač okrepiti. In ta okrepitev bolj ali manj nima drugega imena, kot so to proračunska sredstva. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za obrazložitev, kako boste glasovali v vaši poslanski skupini.
Spoštovani poslanke in poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Urejanje in nadzor na področju dela.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti 58.
(Za je glasovalo 9.) (Proti 58.)
Amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zdravje.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Urejanje in razvoj na področju zdravstva.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti 55.
(Za je glasovalo 9.) (Proti 55.)
Amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Gospod Tanko, izvolite besedo v imenu poslanske skupine.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V Občini Ribnica razpolagamo z več kot 17 tisoč kvadratnimi metri površine na lokaciji bivšega vrtca. Na tem prostoru se lahko predvidi izgradnja negovalne bolnice. Ta lokacija je umeščena med zdravstveni dom, dom starejših občanov, med varstveno delovni center, tako da je vsa ta infrastruktura, ki je potrebna za negovalno bolnico, že v neposredni bližini. Predlagamo 200 tisoč evrov za začetek projekta. Je pa to eden redkih projektov, ki združuje investicije in tudi socialo, da izboljšuje investicijsko naravnanost, če ne takoj, pa potem v naslednjem koraku. In tudi naredi nekaj za to paliativno oskrbo, za katero veste, da je v Sloveniji velik problem. Stvari na področju paliative ne delujejo. Tu je en predlog ponudbe, zato da se pač s projektom tudi na tem področju začne tudi v fizični obliki, najprej prihodnje leto s projektom in potem v nadaljevanju tudi z izgradnjo. V naši poslanski skupini bomo tudi zaradi tega, ker podpiramo investicijsko naravnanost oziroma, kot vidite, smo več ali manj predlagali z amandmaji samo investicije ter tudi urejanje težav druge skupine prebivalstva, to se pravi predvsem starejših, ki potrebujejo pomoč, ta amandma podprli. Menim pa, da to ne bi smel biti noben problem, ker predvidevamo, da bi se vzelo teh 200 tisoč s postavke prostorskih in drugih pogojev za delo državnih organov. Kar zadeva razkošje stroškov na tej strani proračuna, kjer vlada predvideva relativno visoke stroške za minoren znesek, s katerim bi se lahko vzpostavil projekt, lokacija je na razpolago, kadrovska zadeva tudi, gre, kot rečeno, za področje, ki je relativno redko poseljeno. Taki projekti, ki jih država financira, predvsem s področja sociale, so v takem prostoru izredno dobrodošli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Če dobro razumem, ima besedo dr. Trček v imenu poslanske skupine.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Pri naslednjem amandmaju.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: A že vnaprej je rezervacija. V vsakem primeru bi dobili glas.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 50.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Če dobro razumem, imamo prijavo dr. Trčka v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Krasno razumete, predsedujoči. Hvala za besedo.
Na začetku tega mandata smo se vsi nekako zaklinjali, da je eno od ključnih področij področje slovenskega javnega zdravstva. Področje podobno na področju stanovanjske politike, kjer je nekdo 30 let pozabil, da čez 40 let, ali v primeru recimo infekcijske v Mariboru čez 100 let, je neka infrastruktura zastarela. Ne moreš nekaj, kar je bilo avstro-ogrsko 19. stoletje, z nekimi majhnimi flikanji spremeniti v neko bolnišnico za 21. stoletje. Če ste slučajno brali intervju z novim direktorjem ljubljanskega UKC, je odkrito povedal, da to, kar je v proračunu namenjeno infrastrukturi sekundara in terciara, je kvečjemu to, kar bi nekako potreboval ljubljanski klinični center. Ostalih 20 plus pa napol potegne kratko. Če smo se strinjali, dali smo za planinske koče, upam, da bodo šle v smeri moderne alpske arhitekture z nadometno infrastrukturo, da ne bodo gorele. Upam, da se tudi nekako bi strinjali, vsaj zaklinjali smo se nekako, da bi več denarja namenili na infrastrukturo v sekundarni in terciarni ravni našega zdravstva, in v osnovi je to ta amandma, ki se nekako približuje nekim zneskom, od katerih smo žal še preveč oddaljeni. Neka realna ocena je, da bi v roku 7 do 10 let potrebovali tri četrt milijarde, 750 milijonov za infrastrukturno prenovo sekundarne in terciarne ravni. Odkrito pa povem, danes sem se pogovarjal v UKC, ljudje iz različnih strok se vedno bolj strinjamo, da bi pa verjetno potrebovali čisto na novo sezidana univerzitetna klinična centra, ker po štiridesetih letih jih je povozil čas, v ta dva univerzitetna klinična centra bi pa lahko dali regionalne bolnišnice, paliativne oddelke, dnevne bolnišnice, dolgotrajne oskrbe in tako naprej. Mi bomo seveda glasovali za. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 54.
(Za je glasovalo 10.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Raziskovalni programi in projekti.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost.

Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Izvajanje predšolske vzgoje.

Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 53.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Povečevanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo.
Kot prvo je amandma Poslanske skupine Levica pod številko 1.
Besedo predajam gospodu Željku Ciglerju v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani!
V Sloveniji imamo zagotovljeno javno mrežo vrtcev predšolske vzgoje, v katerih je enakopravno treba zagotoviti pravico vsem staršem oziroma njihovim otrokom, da se lahko vpišejo v te vrtce. Čakalne vrste v mnogih občinah govorijo o tem, da je prostora premalo in da se otrok v vrtce ne more vpisati skladno s potrebami, še posebej ker sta zaposlena oba starša ali v samohranilskih družinah oče ali mati. Hkrati bi rad opozoril na to, da je država sprejela normative, da se z letom 2023 povečuje potreben prostor v vrtcu na otroka na štiri kvadratne metre. Če bodo hoteli vrtci funkcionirati zakonito, bodo morali zmanjšati število otrok v vrtcih, tisti, ki pa danes te normative izvaja v prostorskem smislu in mora financirati vrtce, pa so občine. Občine za to nimajo dovolj denarja, ker morajo vse te vrtce tudi investicijsko vzdrževati, in že zdaj jih same tudi gradijo, ampak denarja zmanjkuje. Zato smo v Levici pripravili amandma v tem proračunu, da se zagotovi sredstva za sofinanciranje v prihodnjem letu v programu izgradnje javnih vrtcev v občinah, da se zagotovi sofinanciranje izvedbe te otrokove pravice, ki nam jo je včeraj, ob svetovnem dnevu otrokovih pravic, predstavila trinajstletna mladenka, ki smo jo vsi z burnim aplavzom – in gledali smo jo v oči – tudi podprli. Predlagam, da to tudi konkretno danes naredimo, na ta način glasujemo v korist otrok, mladih družin, vrtcev in teh otrokovih pravic ter tudi pomagamo občinam, da zagotovijo svojo funkcijo zagotavljanja predšolske vzgoje in zadovoljivega števila prostora v vrtcih. Levica bo glasovala za ta amandma. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev. Za je glasovalo 36, proti 47.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Izvajanje osnovnošolskih programov.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Besedo ima gospod Željko Cigler v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani!
Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je zakonska obveznost, ustavna pravica in zato je treba zagotavljati pogoje, tudi prostorske. Predmetnik in različne druge stvari, skladno s pravili, kako se osnovnošolsko izobraževanje izvaja, se ureja in sprejema na državnem nivoju. Ko pa je treba zagotoviti prostor v osnovnih šolah, morajo to zagotoviti občine. Le-te, hkrati ob mnogih drugih obveznostih, ki jih imajo občine, morajo zagotavljati investicijsko vzdrževanje šolskega prostora in tudi nove prostore. Država Republika Slovenija, ki občinam nalaga obveznosti, koliko prostora je treba zagotoviti, že od leta 2011 občinam ni zagotovila niti centa za te namene skozi javno sofinanciranje. Zato Levica predlaga, da se zagotovi za lokalne skupnosti preko javnega razpisa, h kateremu se prijavijo, sofinanciranje potrebnega osnovnošolskega prostora. Tega, kot ugotavlja Ministrstvo za šolstvo, in je to javno ugotovilo na seji odbora za izobraževanje, to, na kar nas opozarjajo občine in tudi same šole, že sedaj močno primanjkuje; hkrati pa v prihodnjih letih, do leta 2023, pričakujemo 14 tisoč 500 novih otrok v šolah. To je 750 oddelkov. Če občinam država ne bo pomagala zagotavljati s svojim sofinanciranjem novega, dodatnega, potrebnega osnovnošolskega prostora, se praktično osnovnošolsko izobraževanje prostorsko ne bo moglo izvajati. Vsi poslanci vseh strank našega parlamenta smo na odboru za izobraževanje to pobudo podprli, ki jo je dalo več strank tega parlamenta. In amandma Levice govori v to smer. Predlagam, da v korist pravic otrok in izvajanja njihovih zakonskih ter ustavnih pravic do osnovnošolskega izobraževanja podpremo ta amandma, ki govori o tem, kako država mora sofinancirati osnovnošolski prostor. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 48.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 3.
V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Spoštovani kolegice in kolegi, za osnovnošolsko infrastrukturo oziroma za osnovne šole v Sloveniji predlagamo, da se postavka dvigne za 6 milijonov. To je malenkost. To je ena malo lepša, malo boljša, malo večja vaška osnovna šola. Imamo en sladek problem, je pa problem. Do leta 2023 v naše osnovne šole prihaja dodatnih 14 tisoč 251 osnovnošolčkov. Država je tista, ki mora zagotoviti osnovnošolsko izobraževanje. Žal ne po celi Sloveniji enakomerno. Recimo za Pomurje, Mursko Soboto in Ljutomer – tam bo teh otrok manj. Zakaj? Ker se regija prazni, regija se prazni. Ko smo v začetku septembra na našo zahtevo imeli zelo kvalitetno razpravo na odboru, ki je pristojen tudi za osnovne šole, je minister dr. Jernej Pikalo pojamral, da nima denarja, da rabi tam vsaj 25 milijonov v proračunu; da ima zgolj 5 milijonov, torej za eno manjšo vaško osnovno šolo. Ko se pogovarjam z ljudmi iz ministrstva za šolstvo, pravijo, da nekatera osnovnošolska poslopja nam dobesedno razpadajo. Kolegice in kolegi, če želimo imeti dobro javno šolstvo, javno osnovno šolo, kot nekateri pravite, oziroma mislite državno, potem je treba preiti od besed k dejanjem, ker vse drugo ni politika z integriteto. Politika z integriteto je tista, ki dela tisto, kar govori. Nova Slovenija bo seveda ta amandma podprla, ker če želimo biti družba znanja, moramo začeti z osnovno šolo, pri teh osnovnošolčkih, ki nas danes gledajo, njihovi starši nas gledajo ter se sprašujejo, kam bodo ti otroci šli. Potrebujemo, ja, 750 novih oddelkov, novih oddelkov, 750 razredov. To je v bistvu zelo malo denarja, res pa je, da so vlade dejansko že 8 let do občin, ki so ustanoviteljice zavodov, osnovnih šol, imele mačehovski odnos, saj je zadnji razpis za osnovnošolsko infrastrukturo, za vzdrževanje objektov, za nove objekte bil pred osmimi leti. Čas je, da tukaj naredimo vsaj majčken, in to prvi korak. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 43.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine SNS k podprogramu Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 52.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Študentski domovi.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Programske in razvojne naloge športa.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Športna infrastruktura.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kulturo.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Besedo ima gospod Tanko v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Tisti, ki ste kdaj prišli v Ribnico, najbrž poznate Rokodelski center Ribnica, ki je sodoben center. Problem tega centra je to, da izvaja celo vrsto javnih pooblastil, ki mu jih je podelila država; za izvajanje javnih pooblastil pa ni dodelila praktično nobenih sredstev. V Republiki Sloveniji imamo več podobnih zavodov, recimo ga imate v Kamniku, Škofji Loki. Ta dva zavoda za ista ali pa identična javna pooblastila dobita sofinanciranje 64–69 % proračuna zavoda iz države. Rokodelski center Ribnica pa za isti obseg 11 %, kar pomeni, da je vsa dejavnost zavoda več ali manj v celoti na bremenu občine oziroma lokalne skupnosti. S tem amandmajem predlagamo samo to, da se del financiranja zavoda prevzame država. Potrebuje se približno 250 tisoč evrov letno, da bi se vzpostavil nivo financiranja, kot je za primerljive javne zavode s podobno dejavnostjo v Republiki Sloveniji. Neprimerno je, da imamo na osnovi iste zakonodaje, na osnovi istih ali zelo podobnih javnih pooblastil za izvajanje muzejske in ostale dejavnosti tako različno sofinanciranje v državi. Poslanska skupina SDS bo ta predlog amandmaja podprla.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 52.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 52.)
Amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SNS pod številko 3.
Ali kdo želi spregovoriti v imenu poslanske skupine? Gospa Violeta Tomić, v imenu poslanske skupine? Zelo ste neizraziti ali neslišani od tukaj. Kdo želi spregovoriti v lastnem imenu? Gospa poslanka? Poglejte, dvakrat sem vam želel podati besedo in je ne sprejmete. Verjamem, da tretjič jo boste.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SNS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti 8.
(Za je glasovalo 81.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, želim si vaše pozornosti. Najlepša hvala.
Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Kaj pa če sedaj ne dam besede?
Gospa Violeta Tomić ima besedo v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik, tako sem se bala, da boste pozabili name. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci, to je pomota. Na razpolago imate točno 3 minute.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik.
V imenu Poslanske skupine Levica bom predstavila naš amandma. Kako simbolično prihaja kultura ravno na koncu tega proračuna, rekordnega proračuna, kjer je za kulturo namenjenih le borih 1,82 %. Čeprav je pri zadnji gospodarski krizi kultura utrpela največje reze in čeprav je ta koalicija obljubila, da bo to krivico popravila, v tem proračunu ni niti sledu o tem. Na postavki Mediji in avdiovizualna kultura smo zato predlagali, da se doda 725 tisoč evrov. Na Odboru za kulturo, kateremu predsedujem, smo soglasno vsi člani odbora sklenili, da je treba pomagati slovenskemu filmu in dvigniti proračun filma na 11 milijonov, postopoma, da bi s tem ustavili beg možganov naših filmskih ustvarjalcev v tujino. Imamo vrhunske ustvarjalce, povabili smo vas takrat tudi na projekcijo filma Ne bom več luzerka, ki govori o mladi generaciji Slovencev, ki odhajajo v tujino, ker tukaj ne dobijo dela. Skratka, zdaj se izvaja tudi digitalizacija kulturne dediščine, to je filmske produkcije, ki bo v tem tempu, kot se izvaja zdaj, trajala okoli 150 let. Opozoriti vas moram na dejstvo, da se filmski zapis, filmski trak briše in da nekateri izgubljajo svoj kontrast in da izginjajo celotni filmi. Zato vas nekako, ne bom rekla pozivam, vendar bi vas rada spomnila, da kultura, čeprav je zadnja na vrsti, ne sme biti nikakor zadnja v naših mislih. In ker koalicijska pogodba obljublja do leta 2020 podvojitev sredstev in o tem ni niti sledu, bomo v Poslanski skupini Levica, kjer pa držimo svoje predvolilne obljube in zaveze, absolutno glasovali za ta naš amandma. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, za obrazložitev glasovanja.
S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti 53.
(Za je glasovalo 11.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Nagrade in socialne pravice na področju kulture.
Gospa Violeta Tomić ima besedo v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala.
Tako pač je v kulturi. »Slep je, kdor se s petjem ukvarja,« sem že rekla, »Kranjec moj mu osle kaže.« V programu Kultura in civilna družba predlagamo dvig za 2 milijona. Gre za to, da v koalicijski zavezi pod naslovom Kultura za odprto družbo piše: Zagotovili bomo samostojno proračunsko postavko za nevladne organizacije. In o tem ni niti duha niti sluha. Upali smo, da po vseh letih zategovanja pasu na področju kulture, ko predsednik Vlade vendarle prihaja iz kulture kot jaz sama, da bo tokrat vendar imel več posluha; ampak žal temu ni tako. Govorimo pač o 2 tisoč 700 samozaposlenih v nevladnem sektorju, ki pa zaradi ZUJF ne dobijo drugje v inštitucijah službe. Se pravi, da nevladni sektor zaposluje kar precej kulturnikov. Ne pozabimo, kultura je gospodarska panoga, nikakor ni samo odjemalka proračuna. Žal mi je, da tukaj ni ministra za kulturo mag. Pozniča, kajti mislim, da bi se res morali postaviti na stran teh ustvarjalcev. Tukaj smo tudi na Odboru za kulturo izglasovali cel kup zadev, ki očitno ne pomenijo nič. Izglasovali smo kritiški portal, izglasovali smo, da je treba poskrbeti za normalnejše upokojevanje baletnih plesalcev. Pri 65 letih verjamem, da nihče ne more vrteti piruet. Izglasovali smo, kar precej … Pogovarjali smo se o bolniških za samozaposlene, govorili smo tudi o prej omenjeni filmski produkciji, skratka o bolniških nadomestilih, kjer bi šlo samo za 50 predstavnikov uprizoritvenih dejavnosti – nič od tega! Tako mi na postavki Kultura in civilna družba dvigamo to postavko za borih 2 milijona, ki bi nevladnemu sektorju veliko pomagal in tudi preskrbel vsaj možnost za delo vsem samozaposlenim v kulturi.
Hvala, Levica bo seveda amandma podprla.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Spoštovane poslanke in poslanci, odločamo v bistvu o zadnjem amandmaju v tem paketu, torej o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Nagrade in socialne pravice na področju kulture.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 56.
(Za je glasovalo 10.) (Proti 56.)
S tem smo zaključili odločanje o amandmajih.

Prehajamo na odločanje o Posebnem delu dopolnjenega predloga proračuna v celoti. Glasujemo. Prekinjam.
Ali želi kdo obrazložitev v imenu poslanske skupine? Poglejte, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, naslednja seja se prične komaj ob desetih naslednji dan, časa je več kot dovolj.
Gospod Luka Mesec v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo. Lep pozdrav!
Proračuna v Levici ne bomo podprli, razloge smo v zadnjih dveh dneh precej temeljito že povedali. Gre za največji proračun doslej. Rekordna številka tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Imamo pa problem, da kljub temu pač proračun v bistvu ne prinaša nič novega v Slovenijo, ni razvojnega preboja, kar imamo, je isto kot sedaj, samo za 2, 3 odstotke večje. Nimamo pa sredstev za razvojne projekte, o katerih se pogovarjamo v tej sobi že več let od stanovanjske politike – cene stanovanj še naprej letijo v nebo. Vlada ne bo storila nič, da se stvar obrne, v proračunu imate na postavki stanovanjska politika 3,7 milijona evrov. V Levici smo poskušali z amandmaji to popravljati, žal neuspešno.
Imamo velike težave na železnicah, kjer se popravlja zgolj neke stvari, ki so uporabne za tovorni promet, delalo se bo nekaj na drugem tiru, ampak vse glavne poti, recimo Ljubljana–Jesenice, Ljubljana–Maribor ostajajo enotirne. Kot sem rekel včeraj, hitreje pridete iz Bruslja v London ali pa iz Londona v Pariz kot iz Ljubljane v Koper ali pa iz Ljubljane v Mariboru ali obratno. Na žalost smo v takem stanju in tudi po tem proračunu stanje ne bo nič boljše, ker sredstev za te namene ni in v proračunih niso bili potrjeni amandmaji, s katerimi bi lahko to spreminjali.
Potem imamo dolgotrajno oskrbo. Govori se, da bi bilo treba poiskati vir zanjo. Tega vira ni v proračunu niti ni izdatkov za gradnjo domov za starejše, čeprav jih več 10 tisoč čaka v vrstah za te domove.
Vprašanje je, kaj je uspeh tega proračuna. Finančni minister in premier pravita, da je največji dosežek presežek, ki ga bomo ustvarili. Leta 2021 bo presegel 600 milijonov evrov, se pravi, več kot 600 milijonov evrov bo več na prihodkovni strani, kot bo odhodkov. Sedaj, če je to uspeh, se je treba vprašati, od kod ta presežek pride. V proračunih je, recimo, naslednje leto za 600 milijonov manj denarja na postavki pokojnine, kot ga je bilo pred petimi leti. Se pravi, ta presežek je nekje nastal, nastal pa je predvsem z zategovanjem pasov tako prebivalstvu kot razvojnim projektom in v novem desetletju se bomo morali začeti odmikati od te šparpolitike, ki se je usedla v zadnjem desetletju k razvojni politiki, česar ta proračun ne dela, zato ga ne moramo podpreti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, preden dam besedo naprej samo, da ne bo prišlo do nesporazuma. Mi v tem trenutku ne glasujemo o Proračunu za leto 2020, to bo komaj čez nekaj ur. Mi v tem trenutku glasujemo o Posebnem delu, čez čas o Načrtu razvojnih programov, šele kasneje, ko dobimo in to bo čez nekaj ur, uskladitveni amandma Vlade, bomo glasovali o uskladitvenem amandmaju in potem bomo glasovali o proračunu za leto 2020.
Tako je moj predlog, da takrat obrazložimo glas. Najlepša hvala.
S tem prehajamo na odločanje o Posebnem delu Dopolnjenega predloga proračuna v celoti.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 41.
(Za je glasovalo 49.) (Proti je glasovalo 41.)
Ugotavljam, da je Posebni del Dopolnjenega predloga proračuna v celoti sprejet.

Prehajamo na odločanje o Načrtu razvojnih programov.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 41.
(Za je glasovalo 49.) (Proti je glasovalo 41.)
Ugotavljam, da je Načrt razvojnih programov sprejet.

S tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, končali odločanje o posameznih delih Dopolnjenega predloga proračuna.
Sprašujem predstavnico ali predstavnika Vlade, ali je predlog proračuna glede prejemkov in izdatkov ter po delih usklajen?
Gospod minister.

DR. ANDREJ BERTONCELJ: Ne ni.
Zaradi sprejetih amandmajev na Posebni del Dopolnjenega predloga proračuna za leto 2020 proračun ni usklajen, zato je treba pripraviti uskladitveni amandma.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
Na podlagi mnenja Vlade ugotavljam, da predlog proračuna ni usklajen, in Vlado prosim, da pripravi amandma za uskladitev predloga proračuna. Do amandmaja Vlade se mora opredeliti tudi matično delovno telo. Vendar, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim za pozornost! Seje zbora zaenkrat še ne bom prekinjal, saj bomo najprej opravili glasovanje o 3. točki dnevnega reda, pri kateri lahko prav tako pride do neusklajenosti predloga proračuna. Sejo bom tako prekinil po opravljenem glasovanju o 3. točki dnevnega reda in Vlada naj v tem času pripravi uskladitveni amandma.
S tem prekinjam 2. točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021.
Prehajamo na odločanje o Splošnem delu Dopolnjenega predloga proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 41.
(Za je glasovalo 94.) (Proti je glasovalo 41.)
Ugotavljam, da je Splošni del Dopolnjenega predloga proračuna sprejet.

Prehajamo na odločanje o Posebnem delu Dopolnjenega predloga proračuna. Imam pa tehnično vprašanje, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Želite mogoče 15 minut odmora? / oglašanje iz dvorane/
Odrejam 15 minut odmora in sejo Državnega zbora nadaljujemo od 19.20.

(Seja je bila prekinjena ob 19.04 in se je nadaljevala ob 19.20.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred tem smo se odločili, da začnemo. Tehnična informacija: sedaj začenjamo s 3. točko, po 3. točki bo ponovno predvidoma uro in pol dolga pavza. To samo, da si znamo načrtovati današnje in jutrišnje delo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, smo na Posebnem delu Dopolnjenega predloga proračuna za leto 2021.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. 11. 2019. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in prehajamo na glasovanje o amandmaju k podprogramu Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu, odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, spoštovani poslanke, poslanci, želi kdo obrazložiti glas? / oglašanje iz dvorane/
Izvolite, gospod Matjaž Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Predlagam 5 minut pavze pred glasovanjem. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani poslanke, poslanci, če mi dovolite, da nadaljujem. Imam vprašanje za poslanca gospoda Matjaža Hana. Imate pravico zahtevati posvet poslanske skupine. / oglašanje iz dvorane/
Gospod Matjaž Han, ali želite zahtevati posvet poslanske skupine? Ne.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, če mi dovolite, bom nadaljeval. Hvala.
Moram ponoviti, prehajamo na proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k podprogramu Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu, odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 52.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za finance, odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Izplačevanje pravic.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 53.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zunanje zadeve.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Gospodarsko sodelovanje.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 53.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 45.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Podpora tehnološkim in razvojnim projektom.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Lokalno razvojna infrastruktura.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Upravljanje kmetijskih zemljišč.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k podprogramu Odprava posledic naravnih nesreč.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 45.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 4.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 5.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 6.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 51.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 7.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 8.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 9.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 51.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 10.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 52.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 11.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 12.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 44.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Gospod Miha Kordiš v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Gorenjska železnica je že sedaj stara 130 let in v letu 2021 ne bo nič mlajša tudi po zaslugi tega, ker so vsi amandmaji v proračunu za leto 2020, ki namenjajo sredstva za posodobitev železniškega omrežja, žal padli in vlaki bodo tudi naslednje leto očitno še naprej zamujali. Promet se bo še dalje valil po cestah, ljudje bodo izgubljali živce na prometnih zamaških na Celovški in podnebna kriza bo še naprej ostala nenaslovljena. Signalne naprave bodo dalje nosile svoje štiri križe. Še naprej se bodo množile zamude vlakov zaradi okvar, a vsaj toliko dogleda lahko imamo, da sredstva za posodobitev gorenjske železnice najdemo vsaj v proračunu za leto 2021. Ker s tempom, s kakršnim ta država investira v železniško omrežje, še tako počasen vlak nikoli ne bo prišel do cilja.
V Levici bomo tudi ta amandma podprli. Verjamemo v trajnostno mobilnost, verjamemo v to, da imajo ljudje pravico do udobnega, hitrega in dostopnega vlaka. Vlak je prihodnost javnega transporta, še posebej če podnebno krizo, ki jo že vidimo, občutimo, vzamemo resno. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 54.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za okolje in prostor.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija, podprogram Podporna dejavnost na področju okoljske politike.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS, podprogram Upravljanje z vodami.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Ravnanje z odpadki.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 44.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju k podprogramu Stanovanjska dejavnost.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 53.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 44.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmajih Poslanske skupine SDS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS v podprogramu Kreiranje delovnih mest.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 53.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica, podprogram Štipendije.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih v podprogramu Program iz socialnega varstva.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 43.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 43.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 4.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 44.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Dolgotrajna oskrba.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 54.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 54.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 44.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 44.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zdravje.
Odločamo o amandmaju Poslanka skupine Levica k podprogramu Urejanje in razvoj na področju zdravstva.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti 49.
(Za je glasovalo 11.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje k podprogramu Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 51.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 51.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo … / oglašanje iz dvorane/ Aha, izvolite gospod Željko Cigler v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani!
Govorimo o financiranju vrtčevskega prostora za vse otroke v Sloveniji. V letu 2020 je bil proračunski presežek premajhen, da bi država za otroke zagotovila denar za več prostora v vrtcih, ki se nujno rabi. To potrjujejo čakalne vrste po slovenskih občinah. S tem bi vas rad … Presežek v proračunu 2021 je bistveno višji in mislim, da je tukaj dovolj prostora finančnega, da se ta amandma …

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani poslanec, imam občutek, da nismo usklajeni.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Se opravičujem.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Dobili smo opravičilo, ki smo ga tudi sprejeli.
S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, glasujemo. Še enkrat želim prebrati. Smo znotraj podprograma Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni proračunskega uporabnika Ministrstvo za zdravje.
Glasujemo torej odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 48.
(Za je glasovalo 10.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Raziskovalni programi in projekte.
Dr. Trček, izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Splošno znano dejstvo je, da je med krizo Slovenija spadala v špico držav oziroma vodilno državo, ki je najbolj hujšala v glavo, v pamet. Včeraj smo imeli vrh gospodarstva, z marsičem se ne strinjam, strinjam pa se, da nas lahko reši zgolj pamet.
Danes zjutraj na vlaku sem se pogovarjal z direktorjem enega od institutov, ki mi je nekako rekel, da je teh nekih 20 milijonov, ki se bo malo razdelilo med raziskovalce, v bistvu žalitev za njih. Zaradi tega pač mi predlagamo ta amandma. Ne bom pozival druge k pameti, mi bomo pa glasovali za. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Torej odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Raziskovali programi in projekti.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Izvajanje predšolske vzgoje.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Povečevanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 1. Stališče že poznamo? Ne še?
Gospod Željko Cigler, imate besedo.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Se opravičujem, ker sem prej malo prehitel v želji, da se otrokom v vrtcih za vrtce zagotovi dovolj denarja v tem proračunu, ki bo imel v letu 2021 še večji presežek.
Slovenska mreža javnih vrtec je poznana po tem, da zagotavlja zelo kvalitetne tako skrbstvene kot pedagoške stvari zadeve in skrb za naše otroke v vrtcih in ker je potreba po vključevanju v vrtce zelo velika, je za to treba zagotoviti denar. Občinam ne samo nalagati in novih in novih obveznosti, še posebej, ko gre za otroka, ampak občinam pomagati, da imajo za to zagotovljene finančne pogoje. Če namreč ne gremo v to, še posebej, ker v letu 2023, sem povedal, začnejo veljati normativi in standardi, ki na otroka zahtevajo več prostora v vrtcu. Ravnatelji vrtcev bodo morali zaradi tega število otrok v vrtcih zmanjšati. Če tega ne naredijo, ko pride šolska inšpekcija, so vrtci sankcionirani.
Poglejte, če ne sprejmemo sklepa, da povečamo to, se pravi amandma Levice, ki je predlagala, da se za investicijsko vzdrževanje v vrtce po občinah zagotovi dodaten denar, to pomeni, da smo se odločili za razgradnjo sistema javnih vrtcev in za njihovo privatizacijo oziroma deprofesionalizacijo.
Se opravičujem, ampak to pomeni, da nas čaka še več primerov »kengurujčkov«. Spomnite se na to! Zato bo Levica glasovala za otroke in za ta amandma. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Torej, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 1. Smo pri Povečevanju vključenosti otrok v predšolske vzgojo.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti je glasovalo 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 44.
(Za je glasovalo 33.) (Proti je glasovalo 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Izvajanje osnovnošolskih programov.
Pod prvo odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti je glasovalo 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Besedo imate gospod Željko Cigler v imenu poslanske skupine.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci!
Za otroke gre! Za naše osnovnošolce, ki jim je treba zagotoviti prostorske pogoje. Ko smo mi prej predlagali, ko je Levica predlagala amandma, je ta amandma bil težek 12 milijonov in pol plus državnih 5, je 17 pa pol. Ko je predlagala Nova Slovenija amandma, ki smo ga mi podprli, je bilo to 6 milijonov in 5 milijonov od države, to je 11 milijonov. Skratka, odločalo se je za manj denarja za investicije s strani države v potrebne osnovnošolske prostore.
Ker bo denar v presežku v letu 2021 višji, predlagam, da se nam pridružite in podprete amandma Levice za višji vložek države v potrebne osnovnošolske prostore po slovenskih občinah. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Glasujemo torej o amandmaju Poslanske skupine Levica pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti je glasovalo 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti je glasovalo 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k podprogramu Študentski domovi.
Glasujemo … Aha. Besedo imate v imenu poslanske skupine.
Gospod Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ljubljana: 40 tisoč študentov, 7 tisoč postelj v študentskih domovih. Najemnina znaša – koliko? Za eno borno sobico, za tiste, ki do študentskega doma ne pridejo, najmanj 300 evrov. Kje so šele tisti študentje, ki se zaradi splošne stanovanjske stiske niti privatnike ne najdejo in se zatekajo po postelje v hostle. Taka je slika stanovanjske krize za slovenskega študenta. Ta kriza bo očitno vztrajala dalje, če ne namenimo dodatnih sredstev, ki bi lahko zgradila študentske domove. Ker je na tovrstna sredstva v primernem obsegu Vlada pozabila, ji v Levici pomagamo tudi pri proračunu za leto 2021 in z amandmajem preusmerjamo sredstva v gradnjo študentskih domov. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica podprogram Študentski domovi.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 48.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Programske in razvojne naloge športa.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 53.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Športna infrastruktura.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kulturo.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih podprograma Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost.
Odločamo pa o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 52.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 52.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V tem sklopu glasujemo o zadnjem amandmaju, to je o amandmaju Poslanske skupine SNS pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 11.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 11.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem smo zaključili z odločanjem o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o Posebnem delu Dopolnjenega predloga proračuna v celoti, torej ne o proračunu za leto 2021.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 412.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je Posebni del Dopolnjenega predloga proračuna v celoti sprejet.

Sedaj prehajamo na odločanje o Načrtu razvojnih programov.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 41.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je Načrt razvojnih programov sprejet. Končali smo odločanje o posameznih delih Dopolnjenega predloga proračuna.

Sprašujem ministra, ali je predlog proračuna glede prejemkov in izdatkov ter po delih usklajen?
Izvolite.

DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Tudi tokrat zaradi sprejetih dopolnil na Posebni del Dopolnjenega proračuna za leto 2021 proračun ni usklajen, zato je treba pripraviti uskladitveno dopolnilo. Vlada za pripravo uskladitvenih dopolnil za leto 2021 potrebuje 45 minut.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister, da ste povedali stališče Vlade.
Na podlagi mnenja Vlade, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ugotavljam, da predlog proračuna ni usklajen. Vlada naj do 20.45 pripravi amandma za uskladitev predloga proračuna. Do amandmaja Vlade se bo opredelilo tudi matično delovno telo. Seja Odbora za finance bo ob 21.00 v veliki dvorani na Tomšičevi. Odbor se bo opredelil do uskladitvenih amandmajev k obema predlogoma proračunov.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prekinjam to točko dnevnega reda in 13. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 21.45.
Se vidimo ob 21.45.

(Seja je bila prekinjena ob 20.01 in se je nadaljevala ob 21.45.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščam vas, da sejo prestavljam na 22.15 uro.
Torej, seja bo prekinjena do nadaljnjega. Pričnemo ob 22.15. Hvala vam.

(Seja je bila prekinjena ob 21.46 in se je nadaljevala ob 22.15.)


PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovane predstavnice in predstavniki Vlade!
Obveščam vas, da ponovno premikamo pričetek seje. Nov termin je 22.30.
Lep večer naprej!

(Seja je bila prekinjena ob 22.16 in se je nadaljevala ob 22.30.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovana poslanca, obveščam vas o novi prekinitvi.
Sejo Državnega zbora pričenjamo ob 23.00.

(Seja je bila prekinjena ob 22.31 se je nadaljevala ob 23. uri)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Nič se bati, ne bom klical po imenih. Mi pa naredite veliko veselje, če se usedete. Hvala za pozornost.

Nadaljujemo prekinjeno sejo in 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020.
Prehajamo na obravnavo in glasovanje o amandmaju Vlade za uskladitev predloga državnega proračuna za leto 2020.
Ali želi predstavnik Vlade besedo? Ne želite.
Želi predstavnik Odbora za finance besedo? Gospod predsednik Odbora za finance, imate na razpolago pet minut.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!
Mi smo zdajle opravili malo daljši spoprijem z arhetipom birokratske samozadostnosti in to je trajalo več kot dobro uro. Zdaj pa podajam poročilo o tem, kaj smo počeli zadnji skoraj dve uri.
Odbor za finance je na 27. nujni seji na današnji dan kot matično delovno telo obravnaval uskladitveni amandma Vlade Republike Slovenije k Dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Na podlagi sprejetih amandmajev k Posebnemu delu Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je Vlada pripravila amandma za uskladitev Dopolnjenega predloga proračuna po posameznih delih. Odbor je uskladitveni amandma v besedilu, kot ga predlaga Vlada, soglasno podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik, za slabi dve minuti.
Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za uskladitev predloga državnega proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 90, proti pa ni bil nihče.
(Za je glasovalo 90.) (Prot nihče.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o Predlogu poračuna Republike Slovenije za leto 2020 v celoti.
Želi kdo spregovoriti v imenu poslanskih skupin? Luka Mesec in mag. Matej Tonin.
Izvolite, Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Bom obrazložil pozicijo Levice do obeh proračunov 2020 in 2021.
Narejena sta oba proračuna po šabloni, ki jo je v prejšnjem mandatu postavil minister Mramor, se pravi, gre za pokrizna varčevalna proračuna, ki si še naprej kot glavni cilj postavljata zmanjševanje javnega dolga, zanemarjata pa investicijski del. Kot smo opozarjal poslanci različnih barv, različnih ideoloških opredelitev, različnih političnih strank, ta dva proračuna nimata zagotovljenih sredstev za stanovanjsko dejavnost, nimata zagotovljenih sredstev za železnice, v njih ni vidnega nobenega načrta za razogličenje te družbe v naslednjem desetletju, v njih ni vidnega načrta za razvojni preboj – znanost, raziskovanje. Skratka, to so glavni razlogi, zakaj ju v Levici ne bomo podprli.
Ko pogledamo okrog sebe, boste lahko zelo hitro opazili, da se v Evropi ta postkrizni konsenz, ki ga uteleša naš proračun za naslednji dve leti, krha, da je celo oče fiskalnega pravila, nemški ekonomist, ki ga je predlagal, dojel, da je ta privedel v desetih letih varčevanja do tega, da se zmanjšujejo javne investicije, da se upočasnjuje evropska gospodarstva in da drvimo v novo nevarnost, ki je stagnacija – gospodarska stagnacija, družbena stagnacija, tehnološka stagnacija – in zamujanje razogličenja, h kateremu smo se, tudi Slovenija, obvezali s pariškim sporazumom. Nemčija v tem trenutku, ko mi sprejemamo ta varčevalna proračuna, sprejema investicijski načrt za naslednjih deset let, ki bo težak 457 milijard evrov. Samo investicij! Investicije bodo šle v stvari, ki jih mi omenjamo: v železnice, v razogličenje, v infrastrukturo, v stanovanja, v zelene tehnologije in tako dalje. Če bomo hoteli tudi Slovenijo postaviti ob bok razvitejšim državam, če se bomo hoteli izogniti nazadovanju te družbe v naslednjih 10 letih, bomo morali tudi mi spremeniti vzorce mišljenja, ki so se pri nas udejanjili v preteklem kriznem desetletju. Krize je konec, treba je pogledati naprej. Ta proračun tega pogleda ne ponuja, zato ga ne bomo podprli, bomo pa v naslednjih dveh letih – kljub temu da je proračun program Vlade in vemo pač, kam bo šla, kljub temu da je denarja več, bo vse ostalo približno tako, kot je – v Levici dali vse od sebe, da družbo usmerimo na čim bolj razvojno pot. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Mag. Matej Tonin, beseda je vaša.
Izvolite.

MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Pri sprejemanju proračuna se nam zdi pomembno, da pogledamo, kakšni so davčni prihodki, ki jih posamezna Vlada in posamezni proračun planira.
Leta 2014 je bilo po rebalansu načrtovanih tam okoli 7 tisoč 500 milijonov evrov davčnih prihodkov oziroma 7,5 milijard, to je 7 tisoč 500 milijonov evrov. Če pogledamo letošnji proračun, je teh za okoli 10 tisoč milijonov evrov oziroma 10 milijard. Razlika v zadnjih petih letih je približno za 2,5 milijarde evrov oziroma 2 tisoč 500 milijonov evrov. In mi, poslanci, in tudi državljani se moramo vprašati na tem mestu, kaj se je s tem denarjem zgodilo. Ali zaradi teh 2,5 milijarde državljani kaj boljše živijo, ali čakajo manj pri zdravniku, ali se naše ceste in železnice gradijo hitreje, ali se naši domovi za ostarele in pa šole sploh gradijo?
Ker je odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo s temi 2,5 milijardami evrov več pobranega denarja v državni proračun, takšen, da se ni zgodilo nič pretresljivega, je jasno, da Nova Slovenija ne more dati svojih glasov za ta proračun. Zato bomo seveda glasovali proti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Mag. Marko Pogačnik, želite spregovoriti v imenu poslanske skupine?
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke dopolnjenih predlogov proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 ne bomo podprli. Ne bomo ju podprli iz več razlogov.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da proračun ni razvojno naravnan. Dejstvo je, da vlada Marjana Šarca razpolaga z več kot 2 in pol milijardi več davčnih prihodkov kot leta 2014, za investicije pa s tema dvema proračunoma namenjate zgolj 81 milijonov več kot leta 2014. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da oba proračuna vsebujeta veliko tveganj. Dejstvo je, da se tako svetovno kot evropsko gospodarstvo ohlajata, predvsem avtomobilska industrija. Avtomobilska industrija je pa tudi nekako izvozni pogon slovenskega gospodarstva. Tukaj je veliko tveganj.
Druga zadeva, kar se nam zdi problematično, je predvsem tudi javni dolg 32 milijard in Slovenija plačuje 750 milijonov evrov obresti. Vsekakor se ne moremo strinjati z nekaterimi poslanci koalicije, da razmišljate o razrahljanju fiskalnega pravila. S tem bi pridobili približno 100 ali 200 milijonov. Na drugi strani pa ta vlada, ta koalicija ne zna pobrati 3 milijard, ki vam ležijo v Bruslju. Bruseljski denar je denar, ki je namenjen za razvoj, in je denar, ki je namenjen za razvoj in je nepovraten. Leži vam ena milijarda evrov nepobranega davka. Vi bi pa s tem radi rahljali fiskalno pravilo.
Ne strinjamo se z ministrom, ki je rekel, da je to najboljši proračun v Evropi. Spoštovani minister, s tem se ne strinjamo iz več razlogov. V čakalni vrsti za domove starostnikov čaka 11 tisoč ljudi. Ukrep Banke Slovenije je naredil, da so v Sloveniji zelo nizke plače in da 300 tisoč Slovencev ne more danes priti do stanovanjskega kredita. To so razlogi, zaradi katerih mi proračuna ne bomo podrli. Ne nazadnje, za predsednika Vlade je proračun oziroma obstoj Vlade bolj pomemben kot proračun. Po navadi je bil predsednik Vlade pri sprejemu proračuna, najpomembnejšega dokumenta za državo, prisoten. Danes predsednika Vlade ni.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Ali želi kdo spregovoriti v svojem imenu? Dr. Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo.
Poslušam tole in se spomnim, da sem 25 let nazaj kot mlad asistent pri indikatorjih družbenega razvoja razlagal, da rast ni nujno napredek in ta proračun je šolski primer tega. Mi imamo rast, imamo dva največja proračuna, sočasno imamo pa neko tipično dvoličnost slovenske politike, ko nekaj govoriš, drugo pa počneš. Načeloma smo za znanost, pametno, eno, drugo, četrto, peto, industrijsko revolucijo – znanosti ne bomo dali denarja! Načeloma smo za pošteno delo – ne bomo dali denarja za Inšpektorat za delo. Načeloma smo za zdravje – ne bodo dali denarja za zdravstveno infrastrukturo. Načeloma se boste razpočili, kako boste zlezli v zadnjo plat upokojencem – ne bomo dali denarja za dolgotrajno oskrbo. Načeloma smo za kulturo – ne bomo dali denar za to. In tako bi lahko še in še nadaljeval.
Ta proračun je dokaz, da temu četvorčku na popravnem izpitu z dodatkom šarcizma manjka politične imaginacije, mu manjka pameti, mu manjka občutek za pravičnost. To so tri dimenzije, ki jih pričakujemo od politika, katere je ubesedila meni najbolj ljuba slovenska filozofinja, lahko vam povem njeno ime, ampak vem, da je itak ne boste brali.
Glasoval bom proti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim vas, da preverite glasovalne naprave.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 41.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je Proračun Republike Slovenije za leto 2020 sprejet.

Na podlagi osmega odstavka 163. člena Poslovnika državnega zbora, predlagam zboru, da sprejme naslednji predlog sklepa. Predlog sklepa: Državni zbor pooblašča predsednika Odbora za finance gospoda Roberta Polnarja, poslanko gospo Andrejo Zabret in poslanca mag. Marka Pogačnika, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter Zakonodajno-pravno službo zbora na podlagi sprejetih odločitev zbora, pripravijo končno besedilo Proračuna Republike Slovenije za leto 2020.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, proti 1.
(Za je glasovalo 89.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021.
Prehajamo na obravnavo Poračuna Republike Slovenije za leto 2021.
Prehajamo na obravnavo in glasovanje o amandmaju Vlade za uskladitev predloga državnega proračuna za leto 2021.
Želi predstavnik Vlade besedo? Ne. Želi predsednik Odbora za finance besedo?
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 27. nujni seji danes kot matično delovno telo obravnaval uskladitveni amandma Vlade Republike Slovenije k Dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Na podlagi sprejetih amandmajev k Posebnemu delu Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 je Vlada pripravila amandma za uskladitev dopolnjenega predloga proračuna po posameznih delih. Odbor je uskladitveni amandma v besedilu, kot ga je predlagala Vlada, soglasno podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik.
Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. S tem zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za uskladitev predloga državnega proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev. Za je glasovalo 89, nihče proti.
(Za je glasovalo 89.) (Nihče proti.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021 v celoti.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 40.
(Za je glasovalo 49.) (Proti je glasovalo 40.)
Ugotavljam, da je Proračun Republike Slovenije za leto 2021 sprejet.

Na podlagi osmega odstavka 163. člena Poslovnika državnega zbora predlagam zboru, da sprejme naslednji predlog sklepa: Državni zbor pooblašča predsednika Odbora za finance gospoda Roberta Polnarja, poslanko gospo Andrejo Zabret in poslanca mag. Marka Pogačnika, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter Zakonodajno-pravno službo zbora na podlagi sprejetih odločitev zbora pripravijo končno besedilo Proračuna Republike Slovenije za leto 2021.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, nihče proti.
(Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o izvrševanju o proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 v okviru nujnega postopka.
Nadaljujemo drugo obravnavo, to je odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 21. 11. 2019, ki je objavljen na e-klopi.
S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, Desus in SAB k 50. členu.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 25.
(Za je glasovalo 56.) (Proti je glasovalo 25.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 54. členu.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev. Za je glasovalo 46, proti 42.
(Za je glasovalo 46.) (Proti je glasovalo 42.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 68. členu.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 25.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem smo, spoštovan poslanke, spoštovani poslanci, končali glasovanje o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 50., 54. in 68. členu dopolnjenega predloga zakona.
Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje.
Izvolite, gospod Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Napovedujem, da bo Poslanska skupina Nova Slovenija vložila za tretje branje amandma k 54. členu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.
Zaradi napovedi amandmaja prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 23.50.

(Seja je bila prekinjena ob 23.21 in se je nadaljevala ob 23.44.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ker smo dobili amandma Nove Slovenije z zamudo, zaradi tehničnih razlogov potrebujemo, da se vnese v sistem in vsa ostala potrebna tehnična opravila. Zato nadaljujemo sejo ob 24.00. Hvala.

(Seja je bila prekinjena ob 23.50 in se je nadaljevala ob 24. uri)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanske, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki slovenske vlade!

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, in sicer na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členih.
Spoštovane poslanske, spoštovani poslanci, v razpravo dajem 54. člen in amandma poslanskih skupin NSi in SDS.
Ali želi kdo razpravljati v imenu poslanske skupine?
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovana slovenska vlada!
Na Odboru za finance v petek je bil sprejel amandma, ki smo ga predlagali poslanci Nove Slovenije in poslanci in poslanke Slovenske demokratske stranke. Jaz sem se vam sicer že zahvalil, amandma je dobil podporo in povprečnino slovenskim občinam smo dvignili za 70 evrov po občanu na leto več, kot je bil predlog Vlade.
Nadaljujem s tem, da pravzaprav moram izreči priznanje, da je bil proračun Republike Slovenije za leto 2020 in 2021 sprejet, kar je gotovo zasluga Vlade in vseh tistih, ki ste ga ves čas podpirali in podprli.
V politiki je to, da smo najbrž velikokrat pri mnogih vprašanjih, včasih tudi banalnih, zelo daleč od vsak sebi. Potem, če je politična volja, naredimo korak za zbližanje. Mi smo zdaj naredili v tem amandmaju skupaj s SDS, kar je logično, da gremo skupaj, če smo bili na odboru skupaj, smo naredili korak tako daleč, da smo naredili aritmetično sredino. Srečali smo se v aritmetični sredini. Kaj to pomeni? To pomeni, da nismo ne na vladnem predlogu in ne na dopolnjenem predlogu, ampak v sredini. Še kaj to pomeni v evrih? To pomeni, da zdaj občan oziroma občine za svojega občana ne bodo dobile 70 evrov na leto, ampak zgolj – koliko? 35! Tako, spoštovane kolegice in kolegi, tudi obremenite proračuna ne bo 140 milijonov za leto 2020, ampak samo 70 milijonov. Če mi ne zmoremo 35 evrov dati več, kot je to predlagala Vlada, na leto na občana, potem boljše, da nas tukaj ni. Oprostite zdaj, malo trda retorika, ampak res vas prosim, da razmislite. Da razmislite. Gre za 70 milijonov za naslednje leto za 212 slovenskih občin. Na nek način tudi vsaj majčkeno pomagamo predvsem tistim občinam, večkrat govorim podeželskim, obrobnim in tako naprej. Morda Ljubljana tega ne bi potrebovala, kakšna podeželska pa, če dobi 100 tisoč, bo iz tega naredila veliko, res veliko.
To je zdaj naš predlog, upam, da ste razumeli, na kak način smo želeli priti skupaj in se na sredini – ali bolj točno na aritmetični sredini – srečati. Če nisem bil dovolj jasen, bo to najbrž mogoče v nadaljnji razpravi predstaviti.
Res vas toplo vabim k razmisleku, gre za naše občane, za 2 milijona naših občanov Republike Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav Vladi, kolegicam in kolegom!
Danes smo že kar nekaj amandmajev skupno podprli v dobro državljanov in tudi ta skupen predlog, ki nekoliko zmanjšuje tudi pritisk na proračun, kot bi lahko rekli, je skupen in verjamem, da vsi tisti, ki ste do zdaj imeli pritiske iz lokalnih skupnosti, veste, kaj to pomeni. Rečeno je bilo kompromis, ta kompromis je lahko dober, če ga bomo sedaj tudi izglasovali in s tem pomagali občinam. Mi smo naročil raziskovalno-dokumentarnemu oddelku naše hiše raziskavo o sredstvih iz državnega proračuna za investicije po občinah od leta 2007 do leta 2018 in diagram je zelo nazoren. S cirka 150 milijonov v najboljših letih, ki so bili namenjeni iz proračuna za lokalne skupnosti, smo padli pod 50 milijonov. V letu 2019 pa je to še precej slabše v tem obdobju od prvega meseca do devetega, ko so podatki znani. Na veliko je govora o tem v proračunu, kako bo treba tudi črpati evropska sredstva, ki ostajajo v Bruslju neporabljena. Če ne bomo omogočili tudi lokalnim skupnostim, da imajo neka sredstva, s katerimi se bodo na to pripravila, bo to zelo težko.
Tisti, ki poznate situacije iz pretekle finančne perspektive, se dobro zavedate, da edini, ki so bili sposobni realno počrpati sredstva, ki so ostajala v Bruslju, so bile lokalne skupnosti. Če mi tako mačehovsko pristopamo do lokalnih skupnosti, bo to zelo težko. Dejstvo je še nekaj, da se je Vlada v preteklosti, ko se je pogajala z lokalnimi skupnostmi, zagotovila, da bo pripravila nabor zakonov in sprememb uredb in drugih podzakonskih aktov, ki bodo zmanjšali pritisk na proračune občin. Sami ste v tem državnem zboru in veste, da o tem nismo nič bili seznanjeni in Vlada o tem tudi ni nič ukrepala. Zdaj imamo neko realno možnost, da tem občinam vseeno na drug način pomagamo in omogočimo, da se v finančnem smislu vsaj malo okrepijo. V proračunu 70 milijonov ni velika številka. Včeraj smo poslušali odgovore državne sekretarke, ko ni znala pojasniti povečanja za pisarniški material pa še neke druge prazne postavke v proračunu, ki jih mirne duše lahko prerazporedijo. Opozarjamo tudi na druge postavke, ki so v proračunu, pa nimajo neke jasno zavezane realizacije. Tako 70 milijonov za Ministrstvo za finance, za Vlado, za uradnike v smislu prerazporeditve na postavko, ki je namenjena lokalnim skupnostim, zato da lažje opravljajo svoje naloge, ne sme biti prevelik problem. Verjamem, da ste vsi v tem zadnjem obdobju poslušali s strani županov, kaj jim vse primanjkuje. Nismo jim pospešili in dali možnosti, da počrpajo evropska sredstva, dajmo jim vsaj možnost, da dobijo nekaj iz tega proračuna za leto 2020 in leto 2021. Mislim, da bo to koristno za vse: za vas, za nas pa tudi za Vlado.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Odločil sem se, da odprem listo za prijavo. Poslanke, poslance, ki želite razpravljati, prosim, da se prijavite.
Kot prvi imate besedo Franc Trček, nato gospod Robert Pavšič.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala za besedo.
Šesto leto že tulim v tem državnem zboru, da nujno potrebujemo reformo lokalne samouprave. Z bivšim ministrom sem se to polovico mandata poskušal pogovarjati, pa je on rajši bingljal s helikopterjem v Ameriki, če se spomnite, potem se je zaljubil v informacijsko tehnologijo, ker je videl, da so tam penezi in iz tega ni bilo nič. Nobena resna država, ki resno misli z lokalno samoupravo, ne more imeti tako butasto zadevo, kot jo imamo mi, kot da imajo vse občine isti obseg obveznih nalog. Kar jih seveda nimajo. To je dejstvo, to vemo, tudi župani nočejo iti v to in glede tega samo sameva. Nimamo rešeno vprašanje financiranje mestnih občin – dobro, pisali ste zakon. Za predsednika ste ga pisali na Kučana, za Ljubljano ste ga pisal na Jankovića, pa je potem SMC takrat amandmiral: Zoki, če boš priden, pa če ne boš drezal v državno politiko, ti bomo dali mal več. Se spomnite, mogoče ste že pozabili, na veliko malo filozofiramo o pokrajinah.
V Sloveniji imamo obvezno šolstvo. Je tako? Imamo javno obvezno šolstvo po celi državi, ki naj bi bilo isto. Za koji klinac je to na proračunih občin? To bi moralo biti na proračunski postavki Državnega zbora. Imamo razmislek, kaj bi moralo biti na proračunskih postavkah regij, a veste. In tukaj se pogovarjam sam s seboj in imam malo tega že poln kufer. Preanaliziral sem reform lokalne samouprave že ne vem koliko. Tudi župani so tukaj na nek način vredni svojih batin, moram tako reči. Številnim je težko, dobro delajo, je najbolj zahtevna politična funkcija, to vedno povem. Večina vas se lahko skrije, mogoče vas niti v domačem kraju ne poznajo – če je malo večji župan, se ne more skriti. In to zdaj nek populizem in aritmetična sredina, pa ova sredina pa tista sredina. Mislim, niste za v parlament. Res niste. Na tej tematiki nihče, mogoče z izjemo nekaj ljudi, ki so bili župani … O teh zadevah bi se bilo treba dosti bolj resno pogovarjati. Mi se doma ne pogovarjamo na takšen način, ko gremo v soboto v štacuno. Zdaj bo ena stranka frajerska, ker bo tako, pa druga bi tako, pa gor pa dol. Dokler ne bomo odprli problematike obveznih nalog občin, dejansko pogledali, od kje so penezi za njih, a jih je, a jih ni, premislili, kaj bi bilo treba centralizirati, razmišljali o resni reformi pokrajin ali regij. Vedno samo pravim: pet vrh glave. Dosti! Pa izhajam iz nekih resnih razvojnih modelov, pa se tu že znotraj Levice kregam z našimi geografi. Do takrat bo to samo nek šov in teater.
Po 25 letih nujno potrebujemo reformo lokalne samouprave in resni razmislek. Malo bolj navdahnjeno bi celo lahko razmišljali, ali smo mi dovolj bogati, da imamo dvotirni sistem. Imamo lokalno samoupravo, imamo državo, ki nam čez upravne enote pride gor.
Seveda, ko se začneš pogovarjati o tej tematiki s pravniki, ki preveč gledajo, kako bodo to zapakirali, kar se vidi tudi v razpravi o regijah, ne pa z nekimi prostorci, ne z ljudmi, ki so to živeli kot župani, podžupani, dejansko nikamor ne prideš. To je zdaj neko tako ceneno mešetarjenje. Dokler mi resno ne bomo odprl te debate, dokler se navsezadnje parlament ne bo začel zavedati, da se tam nekje dobre dve tretjine tega, kar mi zmeljemo tukaj, zvrne na lokalno samoupravo, dokler se ne bomo tudi začel zavedati, da se 80 % vsega primarno začne kuhati v Bruslju, bom tam nek idiot, ki se ob petkih zjutraj sam s sabo pogovarja. To je eno nakladanje, ki ga imam jaz že polno … Mimogrede, mama, vse najboljše za rojstni dan!
Hvala za besedo. Jaz bom zadržan glede tega predloga, ker se mi zdi nek tak aritmetični populizem prazne sredine. Rajši imam šamrolo kot Novo Slovenijo.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za vašo razpravo, gospod poslanec.
Besedo v tem krogu imate še gospod Robert Pavšič, izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Gospod Horvat, vi ste se res po odboru zahvalili vsem članom odbora, tudi tistim, ki smo glasovali proti, ampak ste zraven eno stvar pripomnili. In to je to, da bo končna odločitev bila sprejeta v četrtek. Ampak zgleda da bo v petek, ne bo v četrtek. Tako ste se vsaj enkrat zmotili.
Pravite, da ste zdaj skupaj z SDS pripravili aritmetični predlog. Pa mislim, da ga niste samo z njimi. Prejšnjega zagotovo niste samo z njimi. Ste sodelovali še s kom, je bilo potem vidno tudi na glasovanju. Najmanj z Levico, pa še z enim kolegom iz koalicije.
To, kar se zdaj dogaja, to je pa čista licitacija. Zdaj bomo mi napenjali elastiko. Do kdaj? Dokler ne poči? Ali se gremo mogoče, pred nekaj leti smo lahko na televiziji spremljali zabavno igro Moj dragi zmore in potem smo stavili, koliko lahko en sistem oziroma en človek zdrži naporov.
Že včeraj oziroma predvčerajšnjim je gospod Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije povedal, da s prvotno predlagano povprečnino občine lahko preživijo. Poudarijo, da skromno, ampak da lahko. In v zadnjem letu, kot je meni znano, je več reprezentativnih združenj na ministrstvo prineslo pet, šest različnih izračunov, kakšna bi morala biti povprečnina, da bi ustrezala potrebam občin. Kakor vem, letos prvič po dolgem času ustreza zakonski formuli in vsako leto narašča. Lani je bila odobrena povprečnina za 40 milijonov višja, letos za 40 milijonov tik pred ne sprejemom, ampak prej obravnavo je tudi zakon, ki bo občine razbremenil za dodatnih 32 milijonov, pa smo že na vsoti, ki ste jo skoraj predlagali vi in bi neizmerno, seveda bi neizmerno olajšala delo občin. Vsi vemo, da v občinah se vsak evro obrne zelo skrbno in se več od njega dobi kot iz te hiše.
Seveda bi lahko v naslednjem letu, če se navežem na kolega Trčka, dnevno sledili temu, že prej bi se morali začeti pogovarjati o tem, kako posodobiti sistem financiranja lokalne samouprave, ampak na tak način zdajle s poskušanjem, če ne gre toliko, bo šlo pa mogoče toliko in na koncu tisti, ki bomo proti, bom pa najbolj grdi od vseh in ne bomo podpirali občin, iz katerih prihajamo. Saj to bo v naslednjem koraku sledilo oziroma je že sledilo v razpravah skozi ves teden, ko se pogovarjamo o proračunu. In ni fer. Jaz bi dal tudi tisoč evrov povprečnine, če bi le lahko, pa na žalost ni mogoče.
Ko govorimo spet o amandiranju 54. člena, tudi če samo en evro danes predlagamo, pa gre skozi, ZIPRS ne bo usklajen s proračunom. Potem pa je zelo majhna pot do dvanajstin, ampak na osnovi letošnjih številk, na osnovi letošnjih številk! Jaz se ne bojim. Res se ne bojim tega. Bojim pa se, kaj bi se pa lahko dejansko zgodilo. In danes se je tako lahkotno pogovarjati o vseh teh številkah, amandmajih, milijardah, milijonih, ne vem še čim. Ni odgovorno. Ne gre za občanke pa občane, v tej hiši mora iti za državljanke in državljane, ker če bi gledali samo, od kod kdo prihaja in da bi bil vsak iz druge občine, bi bilo 90 občin v naši državi privilegiranih v primerjavi z ostalimi. Mi moramo gledati celoto, potem pa se lahko posvečamo vsakemu posameznemu delu.
Kompromis pravite, da bi bil dober. Dobro bi bilo tudi v primeru, da bi bil ta kompromis – pa nekaj kompromisov smo danes že potrdili. Če bi bil ta kompromis tako dober, kot vi pravite, potem bi tudi se vsaj vzdržali pri proračunu, ste bili pa proti, tako da ne gre. Najlepša hvala, ker ste me poslušali.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Imamo repliko.
Dr. Trček, izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.
Kolega me ni razumel, ker … In tudi ne boste nič naredili, ker ne razumete problematike. Ampak glejte, na eni strani imam prazni populizem, na drugi strani imam neko grožnjo z dvanajstinami. Veste, navsezadnje saj mi imamo v tozadevni zakonodaji možnost statusa občine s posebnim statusom, ker je tam lepo opredeljeno v členu, ampak se to nikoli ni aktiviralo. Tudi na ta način bi lahko razvojno ogrožene občine primerno financirali. Pa to, da vam mora nekdo iz Levice razlagati, da je uravnilovka na tej ravni, to je pa beyond, ampak verjetno sem edini krščanski demokrat tukaj. Hvala, še vedno bom vzdržan.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane, spoštovani, ali še želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 54. členu, torej amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija in SDS. Prosim, preverite glasovalne naprave.
Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 46.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. S tem smo končali z odločanjem o amandmaju.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravno služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev v drugi oziroma tretji obravnavi predlog zakona neusklajen.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 41.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko današnjega dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predlog zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 88, proti nihče.
(Za je glasovalo 88.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. 11. 2019.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 11. členu.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 43.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo zaključili z odločanjem o amandmajih in tudi z drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaja k dopolnjenemu predlogu zakona nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Tudi tokrat vas obveščam, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 4.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otrok v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Tudi tokrat vas obveščam, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, nihče proti.
(Za je glasovalo 89.) (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Prehajamo na ponovno odločanje o navedenem zakonu, ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora, to je 46 ali več.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 41.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, s ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ.
Prehajamo na ponovno odločanje o navedenem zakonu, želim ponoviti tudi prejšnje opozorilo, torej, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina poslancem zbora, to je 46 ali več.
Gospod Miha Kordiš v imenu poslanske skupine?
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zakon za dvig študentske minimalne urne postavke smo pripravili in vložili v Levici. Naš izhodiščni predlog in pobuda je bila 5 evrov neto za vsakega študenta, ki dela.
Potem smo se s koalicijo usedli, iskali še druge kompromise in prišli na številko 4,7 in nekaj evra neto minimalne študentske urne postavke. Ker tudi ta drugi kompromis dogovora s koalicijo, najprej zapisanega v sporazumu o sodelovanju, očitno ni zadoščal in ni bil dovolj dober, je koalicija potegnila iz žepa še dodatno karto tekom obravnave predloga na odboru in minimalno postavko oziroma njen dvig spustila na 4,56 evrov neto. Na tak način minimalna študentska urna postavka zares ne lovi istega tempa dvigovanja kot minimalna plača, čeprav bi ga morala.
Tudi študentski delavci si zaslužijo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo. Ampak danes smo se v Levici znašli kljub temu v neki nenavadni situaciji, menimo, da je takšen dvig minimalne študentske urne postavke nezadosten, hkrati pa je Državni svet izglasoval še na ta nezadosten dvig, veto na pobudo delodajalcev; tistih, ki jamrajo vsakič, ko zahtevamo, da se spoštujejo delavske pravice, tistih, ki se pritožujejo vsakič, ko se še za tako malo dvigne minimalna plača, tistih, ki navsezadnje zadnjo pridobitev, ki je redefinicija in dvig minimalne plače, poskušajo sedaj zrušiti.
Kolegice in kolegi! To je organiziran in orkestriran napad kapitala na pravice delavcev študentov, ne glede na to, kako male te pravice so. Upam, da pri tem glasovanju ne bomo popustili in študentom privoščili vsaj to oskubljeno in skromno povišico, pa vendarle povišico. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Dr. Trček v lastnem imenu, izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Ja, po osnovni izobrazbi sem naravoslovno-matematični tehnik in poslušam Miha. Leta 1994 sem imel kot študent na koncu tisoč 100 tolarjev neto urno postavko svojega študentskega dela, to je isto, kot danes mi odločamo. Vmes je minilo 25 let; tisti, ki malo dlje čičate v parlamentu, vas je lahko izjemno sram.
Glasoval bom za. Žal.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Luka Mesec v lastnem imenu.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala za besedo.
Tukaj je treba pogledati s strani ali pa skoz oči študenta. Minimalna študentska urna postavka danes je 4,13 evra. Če pogledate, kakšne stroške imajo ljudje, ki, recimo, pridejo študirat v Ljubljano, boste lahko na nepremičninah.net hitro ugotovili, da najem sobe, recimo 10, 12 kvadratov, stane nekje od 300 evrov pa gor. Se prav 300 evrov plus stroški, kar pomeni, da študent, ki ne dobiva štipendije, ki nima staršev, ki bi mu lahko pomagal in ki mora delati, zato da lahko študira, dobesedno mora na mesec opraviti skoraj 100 ur dela samo zato, da si pokrije osnovne stroške stanarine.
Zakaj je treba dvigniti študentsko minimalno urno postavko? Ja točno zato! Da bodo lahko študentje več študirali in manj dela. Ker samo, če bodo lahko dobro zaslužili ali pa vsaj bolje zaslužili kot danes, bodo lahko večji del svojega časa namenil tistemu, kar naj bi v tem življenjskem obdobju počeli, to je študirali.
Veto Državnega sveta bom seveda zavrnil, ker ne gre za nič drugega kot za navadno izsiljevanje.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Jožef Horvat v lastnem imenu.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Mi tega zakona ne bomo podprli. Osnovni zakon je Študentska organizacija Slovenije raztrgala na štiriindvajsetih straneh. Zakon ima sedemnajst strani in mi seveda, Nova Slovenija, poslušamo študente, ko gre za študentsko delo. Omenili so sami, enako tudi Sindikat Mladi plus, da gre za populistični predlog, to beremo v gradivu Študentske organizacije in Sindikata Mladi plus. Za manj razvite regije pomeni predlog Levice konec študentskega dela. Ne morejo plačati vsi delodajalci na uro 5,9 evrov. Hvala bogu smo potem na odboru to nekako racionalizirali. Ampak gre za tipično populistični projekt, ki služi edino nabiranju političnih točk in mi smo proti takšnim ukrepom, zato ker so študenti proti. Zato danes tega ne bomo podprli.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Miha Kordiš v osebnem imenu.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Poslušati Študentsko organizacijo pa reči, da poslušaš študente, je približno tako, kot poslušati Evropsko komisijo pa reči, da poslušaš Evropejce. Ena in druga stvar, dva popolnoma ločena konca palice. Zaradi dviga minimalne študentske urne postavke ne bo prišlo do kolapsa študentskega dela. Edina stvar, ki se bo zgodila, je, da se bo naredil korak naprej za študente, ki delajo, da pridejo do nekoliko bolj pravičnejšega plačila za delo, ki ga opravljajo. In ta denar študentje krvavo potrebujejo. Študenti katere strate opravijo največ študentskega dela? Tisti študenti, ki prihajajo iz najbolj deprivilegiranega okolja, iz revnih družin, in to študentsko delo potrebujejo, da sploh lahko študirajo. Še več, že nekaj let nazaj smo lahko brali v nacionalnih časopisih, kako nekateri študenti iz zaslužka iz svojega študentskega dela pomagajo preživljati svoje družine doma. Se pravi, niti ni to, da bi družina imela študenta, ki bi ga suportirala od doma. Ne. Nekdo je študent, dela na napotnico in iz zaslužka pomaga vzdrževati in izboljševati domačo situacijo. Kakšen je učinek na študijski uspeh takega študenta? Slab oziroma slabši. Še posebej, ko se obseg študentskega dela povzpne nad dvajset ur opravljenega dela na teden. V takih razmerah opazno in v korelatu učni uspeh študenta, ki dela, upade. Seštejte ena plus ena. Kdo največ dela? Revni študentje. Kdo ima potem najslabši učni uspeh? Iz naslova pritiska nujnosti študentskega dela revni študentje. Komu se zaradi tega zaprejo vrata kariernega napredovanja in v meritokratsko družbo? Revnim študentom. To je pospeševanje in utrjevanje razrednega razreza namesto družbene mobilnosti in pravičnosti. Za dvig … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Najlepša hvala.
Besedo imate gospod Aljaž Kovačič, izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala.
Na začetku naj povem, da bom ta predlog podprl. Me pa čudi, da kolega Kordiš in kolega Horvat očitno nista sledila zakonodajnemu postopku, kajti danes glasujemo o predlogu, ki je bil usklajen in ni začetni predlog Levice, ampak ga podpirajo dejansko vsi deležniki, tako tudi študentje kot Sindikat Mladi plus. Tako bom tudi sam glasoval za ta kompromisni predlog.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, obrazložili ste svoj glas.
S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na glasovanje. Prosim, preverite glasovalne naprave. Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, nihče proti.
(Za je glasovalo 87.) (Nihče proti.)
Ugotavljam, da imamo več kot 46 glasov in da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, s prekinjeno 17. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Prehajamo na ponovno odločanje o navedenem zakonu in sedaj še tretjič in zadnjič vas opozarjam, da mora pri ponovnem odločanju v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večino poslancev zbora, to je 46 ali več.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 20.
(Za je glasovalo 39.) (Proti je glasovalo 20.)
Ugotavljam, da to ni 46 ali več, zato zakon ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
Glasovanje bomo opravili na podlagi pregleda predlogov sklepov poslank in poslancev za razpravo o odgovorih predsednika Vlade, ministric in ministrov z dne 19. novembra 2019, ki je objavljen na e-klopi.
S tem prehajamo na odločanje o predlogih sklepov.

Prvi predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Marjana Šarca na poslansko vprašanje gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s priseljevanjem iz tretjih držav.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 53.
(Za je glasovalo 33.) (Proti je glasovalo 53.)
Predlog ni sprejet.

Drugi predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na poslansko vprašanje gospe Suzane Lep Šimenko v zvezi s črpanjem evropskih sredstev.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 44.
(Za je glasovalo 34.) (Proti je glasovalo 44.)
Sklep ni sprejet.

Tretji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s stanovanjskimi politikami.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 44.
(Za je glasovalo 43.) (Proti je glasovalo 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Četrti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve, gospoda Boštjana Poklukarja na poslansko vprašanje magistra Branka Grimsa v zvezi s pripravo zakonodaje glede zaostritve združevanja državljanov.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 53.
( Za je glasovalo 33.) ( Proti je glasovalo 53.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Peti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Lenarta v zvezi z izobraževalnimi programi.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 47.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Šesti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospoda Franca Rosca v zvezi s sanacijo odlagališča Ležen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Sedmi predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Miha Kordiša v zvezi z zapiranjem železniškega prehoda na Trati v Škofji Loki.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 41.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Spoštovane poslanke in poslanci, ali je mogoče, da si čestitate, ko zaključimo to sejo? Naredimo tako! Ni potrebe po pavzi.

S tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pri osmem predlogu sklepa, ki je takšen: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenije Klampfer na poslansko vprašanje gospoda Francija Kepa v zvezi s problematiko domov za ostarele.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev … / nemir v dvorani/
Spoštovane poslanke, ura je 00.43. Zelo blizu tega sem, da odredim 10 minut pavze. Ali imate občutek, da imate besedo? Če imate ta občutek, je napačen občutek.

Nadaljujemo z devetim predlogom sklepa. Ta predlog je takšen, spoštovane poslanke in poslanci: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenije Klampfer na poslansko vprašanje gospoda Primoža Siterja v zvezi z gradnjo novih javnih domov za starejše občane.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Deseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Aleša Šabedra in ministra za javno upravo gospoda Rudija Medveda na poslansko vprašanje gospoda Aleksandra Reberška v zvezi z vplivom elektromagnetnega sevanja 5G omrežij na zdravje ljudi in živali.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 46.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Enajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Aleša Šabedra na poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi z delom zdravnikov.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 44.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Dvanajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje Nataše Sukič v zvezi z novo turistično strategijo.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 44.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Trinajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo v funkciji ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi s prihodnjo finančno perspektivo.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 41.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Petnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti … /medsebojno dogovarjanje/ Kako? Se opravičujem. Imamo še štirinajsti predlog sklepa, sem ga spregledal. Gospod Breznik, ne zameriti.

Štirinajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s hitro železniško povezavo.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 42.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Petnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenije Klampfer na poslansko vprašanje Borisa Doblekarja v zvezi z institucionalnim varstvom.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 44.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Šestnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja in ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Violete Tomić v zvezi z južnim delom tretje razvojne osi.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 42.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Sedemnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrice za pravosodje Andreje Katič na poslansko vprašanje Boštjana Koražije v zvezi z zadnjimi nasilnimi napadi na istospolne osebe in skupnost LGBTQ v Sloveniji.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti 45.
(Za je glasovalo 14.) (Proti je glasovalo 45.)
Sklep ni sprejet.

Osemnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Borisa Doblekarja v zvezi z distribucijo oziroma oskrbo z električno energijo.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 43.
(Za je glasovalo 41.) (Proti je glasovalo 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Devetnajsti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospe Nataše Sukič v zvezi z regulacijo oglaševanja na prostem.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti je glasovalo 45.)
Sklep ni sprejet.

Dvajseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospoda Primoža Siterja v zvezi s strateškim reševanjem okoljske problematike v Zasavju.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 44.
(Za je glasovalo 40.) (Proti je glasovalo 44.)
Sklep ni sprejet.

Enaindvajseti predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za infrastrukturo magistrice Alenke Bratušek in ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca na poslansko vprašanje gospoda Željka Ciglerja v zvezi z zakonom o poroštvu za tri večje projekte prometne infrastrukture, med katere je uvrščen tudi odsek hitre ceste za odsek Slovenj Gradec–Velenje jug.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 44.
(Za je glasovalo 42.) (Proti je glasovalo 44.)
Tudi ta sklep ni sprejet.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, smo pri zadnjem odločanju ne danes, ampak znotraj te seje: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Aleša Šabedra na poslansko vprašanje gospe Violete Tomić v zvezi z regulacijo rastline konoplje.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 45.
(Za je glasovalo 38.) (Proti je glasovalo 45.)

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, imam obvestilo. Hvala za pozornost. Člane Kolegija obveščam, da je seja Kolegija, ki je sklicana za danes ob 9. uri, prestavljena, in sicer bo se začela danes, 15 minut po prekinjeni 13. seji zbora. Poslanke in poslance pa v zvezi s tem obveščam, da se bo 28. izredna seja zbora začela 15 minut po končani seji Kolegija in ne 15 minut po prekinjeni 13. seji zbora.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prekinjam 13. sejo Državnega zbora, ki jo nadaljujemo jutri ob desetih.
Prijetno spanje vam želim. Lahko noč!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. NOVEMBRA 2019 OB 00.55.)