Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 20. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Jože Tanko do 18. ure, Vojko Starović, Franc Kramar, Samo Bevk do 14. ure in Zmago Jelinčič Plemeniti.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2020–2022.
Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer mag. Andreju Širclju, ministru za finance.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Dovolite mi, da vam predstavim Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do leta 2022, s katerim v letu 2020 omogočamo višjo porabo državnega proračuna, kot je predvideno v rebalansu in zdravstveni blagajni.
Predlog spremembe odloka spremljata dva dokumenta, ocena predlagane spremembe s strani Fiskalnega sveta in mnenje Vlade Republike Slovenije v zvezi s to oceno.
Odlok 2020–2022 se zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, v letošnjem letu spreminja že drugič. Državni zbor je namreč 11. maja 2020 sprejel prvo spremembo odloka, s katerim se je v letu 2020 omogočilo večje izdatke zaradi epidemije in njenih posledic. Ker so se okoliščine, vezane na ukrepe za spopadanje s covidom-19, od spomladi spremenile – med drugim je prišlo do krčenja gospodarske aktivnosti za 7,9 % v prvi polovici leta 2020 v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 ter implementacije ukrepov do sedaj –, se hkrati z rebalansom državnega proračuna za leto 2020 predlaga sprememba odloka. S predlaganimi spremembami Odloka za pripravo proračunov sektorja država 2020–2022 se bo za leto 2020 zgornja meja izdatkov sektorja države povečala s 23 tisoč 630 milijonov na 24 tisoč 650 milijonov evrov, ciljni saldo pa z 8,1 na 8,6 % bruto družbenega proizvoda. Po denarnem toku se bo dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala z 12 tisoč 525 na 13 tisoč 395 milijonov evrov, ciljni saldo pa z minus 8,1 na 9,3 % bruto družbenega proizvoda. Zgornja meja za izdatke zdravstvene blagajne se bo povečala s 3 tisoč 320 na 3 tisoč 370 milijonov evrov.
Lahko soglašamo, da je leto 2020 izjemno, to pa se odraža tudi v javnih financah. V takšnih izjemnih primerih tako nacionalna pravila kot tista na ravni Evropske unije dopuščajo odstopanje od sicer veljavnih fiskalnih pravil. S tem se omogoča, da države skozi fiskalno politiko v letu 2020 hitro in v znatnem obsegu ukrepajo za odpravo ekonomskih posledic krize, ki jo je povzročila epidemija covid-19.
Izvajanje ukrepov se sprotno spremlja in bodo analizirani tudi v prihodnjih proračunskih dokumentih. Tako lahko povem, da analiza s konca avgusta kaže, da je 25 % izmed skoraj 40 tisoč poslujočih gospodarskih družb z več kot enim zaposlenim koristilo državno pomoč za delavce na čakanju ter skoraj 50 % za izplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skoraj 80 % podjetij, ki so koristila pomoč za čakanje na delo, je hkrati koristilo tudi plačilo prispevkov.
Tudi simulacije Fiskalnega sveta kažejo in dokazujejo, da je dosedanje ukrepanje Vlade Republike Slovenije ublažilo padec gospodarske aktivnosti za približno 1,5 %. Fiskalni svet v svoji oceni predlaganih sprememb odloka tako meni, da je najvišji dovoljeni obseg izdatkov ustrezen.
Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na ravni Evropske unije prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega ravnotežja. Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih oziroma letih znaten vpliv na javne finance držav članic, to pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil ter tudi od pravil srednjeročnega načrta. Ob vseh negotovostih, prihodnja gospodarska gibanja, nadaljnji potek epidemije, vhodni podatki, ki so potrebni za izračune, naj še enkrat poudarim, da je v tem trenutku nemogoče določati zanesljive ocene srednjeročnih fiskalnih ciljev in poti za njihovo doseganje. Kot rečeno, tudi Evropska komisija te okoliščine priznava in iz tega razloga ne ocenjuje strukturnega položaja države in ne pravila dolga. Fiskalna politika v prihodnjih letih bo naravnana k okrevanju.
Spoštovani poslanci, število novih okuženih narašča. Nekateri že pričakujejo drugi val epidemije. Potreben je odločen odziv za ublažitev posledic in spodbuditev okrevanja. Predlagana sprememba odloka to omogoča, zato predlagam, da jo podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 44. nujni seji 11. septembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračuna v sektorju država za obdobje od 2020 do 2022.
V poslovniškem roku je Poslanska skupina Levica k predlogu sprememb odloka vložila dva amandmaja, in sicer k 1. in 3. členu.
V uvodni dopolnilni obrazložitvi k predlogu odloka je državna sekretarka Ministrstva za finance predstavila vsebinske spremembe in vzroke zanje, saj gre za že drugo spremembo predloga odloka v štirih mesecih. V nadaljevanju je predstavila tudi pisni odziv Vlade na oceno Fiskalnega sveta. Predsednik Fiskalnega sveta je predstavil pisno oceno sveta ter ob tem izpostavil, da je predlog spremembe odloka vezan le na leto 2020, zato bi Fiskalni svet pričakoval strategijo in srednjeročni vidik oziroma namene Vlade, glede na povečanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Menil je tudi, da izjemne okoliščine še trajajo. Prav tako je izrazil zahtevo po večji preglednosti porabe sredstev, v nadaljevanju pa je podal priporočila Vladi, ki se nanašajo na podlage za določitev odhodkov, namen porabe rezerv, razlike v spremembah obsega izdatkov sektorja država ter spremembah obsega odhodkov državnega proračuna in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter glede dinamike dolga državnega proračuna. Predstavnica Urada za makroekonomske analize in razvoj je povedala, da je v odloku upoštevana poletna napoved urada, kjer je napovedan 7,6 % padec bruto domačega proizvoda. Naštela je predvsem dejavnosti, ki jih je epidemija covid-19 najbolj prizadela, to so turizem, storitvene dejavnosti, transport, tudi predelovalne dejavnosti ter izvoz in uvoz. Prav tako so se zmanjšale investicije in zasebna potrošnja, saj so razmere še vedno precej negotove. Ob tem pa je opozorila, da se zaznava ponovna aktivnost, saj kazalniki zaupanja ob sprejemu obsežnega finančnega paketa na ravni Evropske unije naraščajo oziroma rastejo.
V razpravi je bilo izpostavljeno dejstvo, da se Predlog spremembe odloka za obdobje od 2020 do 2022 obravnava hitro in ločeno od predloga rebalansa, ter dejstvo, da je to že druga sprememba odloka v štirih mesecih. Izpostavljena je bila tudi skeptična ocena Fiskalnega sveta ter trajanje izjemnih okoliščin, saj je bila epidemija covid-19 preklicana v mesecu maju. V razpravi sta bila predstavljena tudi oba amandmaja Poslanske skupine Levica za povečanje sredstev za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V okviru razprave je državna sekretarka odgovorila na zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložena amandmaja Poslanske skupine Levica k 1. in 3. členu in ju ni sprejel.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka skupaj in jih sprejel.
Ker k predlogu odloka na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Jože Lenart.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Spoštovani predsednik, minister in predstavniki Vlade!
Prva stvar, ki jo je treba izpostaviti, je to, da sprememba izdatkov sektorja država presega skupno spremembo odhodkov državnega proračuna in odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v predlogu okvira, in sicer za 100 milijonov evrov.
Druga problematična stvar je, da je Predlog spremembe odloka za obdobje 2020 do 2022 obravnavna hitro in ločeno od predloga rebalansa. Običajna praksa je bila, da je to storjeno na isti seji odbora, ko se praktično razpravlja o obeh zadevah, saj vsebinsko ni mogoče ločiti razprave v okviru proračuna od razprave o rebalansu proračuna.
Sicer gre že za drugo spremembo odloka v štirih mesecih, tokrat se izdatki za državni proračun dvigujejo na 13,4 milijarde in izdatki za zdravstveno blagajno na 3,37 milijard. Okvir je popravljen samo za leto 2020, a kot opozarja Fiskalni svet, bo ta sprememba vsekakor vplivala tudi na razmere v leto 2021. Tako da pravzaprav ne vemo kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih, kakšna bo fiskalna politika v prihodnjih letih. V letu 2020 bomo očitno ustvarili velik primanjkljaj in pa izjemno visok javni dolg. Fiskalni svet vas je na seji Odbora za finance opozoril, da mora Vlada pojasniti namen porabe pri postavki rezerva, ki je izjemno visoka, torej več kot milijardo, da pojasnite razlike o spremembah obsega izdatkov sektorja država in spremembah obsega odhodkov državnega proračuna in pa odhodkov zdravstvene blagajne in da pripravite pričakovano dinamiko dolga državnega proračuna oziroma sektorja država. Ob tem naj dodamo še to, da je Janez Janša v torek zatrjeval, da, citiram: »… lahko Vlada natančno do vsakega evra pojasni, zakaj bodo porabljena ta sredstva.« Konec citata. In kaj je dejala državna sekretarka na Odboru za finance ob obravnavi spremembe odloka, ponovno citiram: »Glede rezervacije covid-19, ja, se strinjam, res je, da morda iz same številke, iz samega zapisa ni povsem razvidno, za katere namene bo šlo.« Konec citata. Torej, ni povsem razvidno, a predsednik Vlade Janša lahko pojasni do zadnjega evra. Torej spet nepreklicno preklicujem svoj nepreklicni odstop ali kako naj to razumemo.
Gremo naprej. Po oceni Ministrstva za finance bo neposredni učinek ukrepov za omejitev posledic covid-19 na odhodkovni strani v celem letu 2020 znašal 2,6 milijarde, a pazite, le dobra polovica tega zneska je bila realizirana v prvih osmih mesecih leta. V teh osmih mesecih pa se je tudi iztekla večina veljavnih ukrepov z največjim predvidenim javnofinančnim učinkom. Od preostale 1,2 milijarde, ki je predvidena za ukrepe covid-19 v zadnjih štirih mesecih leta, veliko večino predstavlja rezerva, to je kar 953 milijonov. Dodajmo temu še 80 milijonov za rezervo za vse nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Vse to znotraj dviga obsega zadolževanja na strahotnih 7,28 milijarde. Če potegnemo črto pod prvo Janševo vlado, so se prekomerno zadolževala podjetja. Pod tretjo Janševo vlado pa se bo prekomerno zadolževala država. In to bomo prekomerno spet odplačevali državljani in državljanke.
Takega okvirja za pripravo proračunov v Listi Marjana Šarca vsekakor ne nameravamo podpreti nepreklicno, brez kuverte, in to mislimo resno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovani!
Odlok o okviru za pripravo proračuna je del proračunskih dokumentov od uveljavitve fiskalnega pravila naprej. Njegov smisel leži v upoštevanju razpoložljivih sredstev pri pripravi proračunskega razreza. Na ta način se z uporabo formul fiskalnega pravila pred oblikovanjem proračuna, bom še enkrat ponovil, pred oblikovanjem proračuna in drugih javnofinančnih politik najprej določi zgornja meja dovoljenih izdatkov, nato pa se pripravi razrez po politikah, programih, ministrstvih in drugih proračunskih uporabnikih. Tak pristop zagotovi, da se ob pripravi proračuna ne preseže zgornje meje dovoljenih izdatkov, proračun pa tako ostaja srednjeročno vzdržen. Letošnje leto je zaradi nove pandemije seveda posebno. Fiskalna pravila v taki situaciji dopuščajo začasno odstopanje od načela uravnoteženega proračuna. Vendar kljub izjemni situaciji in primanjkljaju proračuna ne bi smeli pozabiti na previdnost in preglednost. Temeljna logika določitve zgornje meje izdatkov v javni blagajni je v tem, da se najprej, bom še enkrat ponovil, najprej omeji zgornja višina izdatkov in šele nato razdeli proračunska sredstva. Vendar tudi dnevni red te seje pove, da se je Vlada tega lotila v obratni smeri. Najprej je korenito preoblikovala proračun, v katerem zeva ogromen primanjkljaj, zdaj pa z odlokom za nazaj ugotavlja vsoto vseh porabljenih sredstev. Na ta način se vračamo nazaj v preteklost, ne le v obdobje pred fiskalnim pravilom, temveč v obdobje pred programskimi proračuni. Vračamo se torej nazaj na logiko, da se najprej zadolžimo, nato razdelimo sredstva, nato pa ugotavljamo, kolikšen je primanjkljaj. Morda je to primerno za izjemne okoliščine, vendar se moramo zavedati, da smo fiskalno pravilo, pa naj nam gre še tako na živce, uzakonili z razlogom, da bi ohranili dolgoročno vzdržne javne finance in ne zapravili več, kot zmoremo plačati. Kot je v proračunski razpravi jasno povedal finančni minister, ni res, da fiskalno pravilo ne velja več, le začasno ni potrebno upoštevati nekaterih njegovih določil. Zato nas upravičeno skrbi, da se odlok o proračunskem okvirju obravnava kot gola formalnost, ki na koncu velikega razdeljevanja zgolj ugotovi vsoto porabljenih sredstev, namesto da bi izjemnim okoliščinam navkljub izbrali drugačno smer in se vsaj za silo držali duha omejitev, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju javnih financ.
Izbrani način sprejemanja je slaba popotnica transparentnosti in dolgoročni vzdržnosti proračuna, zato seveda v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlogu odloka ne moremo dati svoje podpore.
Mimogrede, gospod minister, smo že v drugem valu epidemije covid. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo Poslanska skupina Stranka modernega centra, mag. Dušan Verbič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsednik. Minister za finance in vsi ostali prisotni, prav lep pozdrav!
Sprememba 148. člena Ustave je omogočila sprejetje Zakona o fiskalnem pravilu, ki vsebuje temeljno načelo upravljanja z javnimi financami na ravni celotnega sektorja države. Vloga Državnega zbora je tu jasno določena. V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu Državni zbor s posebnim aktom oziroma odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja države postavi ključne javnofinančne okvire, ki jih je treba zasledovati pri javnofinančnem načrtovanju, in sicer ciljni saldo sektorja države kot celote in posameznih blagajn javnega financiranja ter najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne. V odloku za obdobje od 2020 do 2022 se določata ciljni presežek in najvišji obseg izdatkov sektorja države ter posameznih javnih blagajn. Obravnavano obdobje predvideva povečanje primanjkljaja sektorja države v primerjavi s predhodnim odlokom v višini 0,5 % BDP ter povečanje izdatkov za državni proračun glede na prejšnje obdobje v višini 1,2 % BDP.
Stranka SMC je z vodenjem fiskalne politike v preteklosti dokazala, da smo zagovorniki vzdržne in odgovorne fiskalne politike. Fiskalna politika vlade, ki jo je vodila SMC, je bila skladna glede pravila pakta rasti in stabilnosti kot tudi s fiskalnim pravilom. Slovenija je zato v letu 2018 ustvarila najvišji presežek v zgodovini države in znašal je 303 milijone evrov oziroma 0,7 % BDP, potem ko je bil v letu 2017 saldo države praktično izravnan. Tudi dolg države se je zmanjšal za 3,9 % točke na 71,1 % BDP. Odgovorno lahko trdimo, da stranka SMC na podlagi preteklega dela v tej vladi podpira vodenje fiskalne politike, ki nam zagotavlja stabilnost in ras tudi v prihodnje. Zavedati se moramo, da so izjemne okoliščine, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, omogočile odstopanja od fiskalnih pravil s ciljem stabilizirati javne finance, ohraniti človeška življenja in preprečiti izgubo delovnih mest. Vlada se je na dogajanje odzivala ažurno in odgovorno na potrebe ljudi in tako uspešno zajezila rast števila okuženih. Z odgovornim delom je preprečila izgubo delovnih mest ter tako zagotovila še nadaljnje prihodke v zdravstvo, šolstvo in socialno blagajno.
Skladno z navedenim je potrebno dodati še naslednje. Skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka programa stabilnosti 2020 in Predloga odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje od 2020 do 2022 je Fiskalni svet v oceno skladnosti s fiskalnimi pravili prejel Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države. Po oceni Fiskalnega sveta z dne 17. 3. 2020 predstavlja izjemne okoliščine, kjer je skladno z 12. členom Zakona o fiskalnem pravilu omogočeno začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. V takšnih razmerah je obsežno in večstopenjsko ukrepanje fiskalne politike ustrezno in tudi potrebno, vendar ne sme ogroziti srednjeročne vzdržnosti javnih financ.
Na podlagi dane obrazložitve smo na stališču, da nam predmetni odlok zagotavlja stabilne in razvojno usmerjene finance. Zato bomo predlog odloka v SMC podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Proračunski dokumenti niso zgolj odraz zgrešenih političnih prioritet Janševe vlade, ampak odražajo tudi avtoritaren in konspirativen slog njenega vladanja. Na eni strani proračun ne zagotavlja dovolj sredstev za javno zdravstvo, reže sredstva za kulturo ter siromaši znanost in požiga razvoj. Na drugi strani pa tako rebalans proračuna kot odlok predvidevata izredno visoke izdatke za namene, ki niti javnosti niti pozornemu bralcu proračuna niso pojasnjene. Saldo državnega proračuna naj bi letos izkazal primanjkljaj v višini 9,3 %, ukrepi za omejitev posledic epidemije pa naj bi stali 2,6 milijarde evrov ali nekaj manj kot 6 % BDP. Njihova realizacija v prvih osmih mesecih znaša le dobro polovico tega zneska, tako da ni jasno, kako in za kakšne namene naj bi Vlada v preostalih štirih mesecih porabila približno 1,3 milijarde evrov proračunskih sredstev za, menda, omejevanje epidemije. Rezi v že tako podhranjeno kulturno in znanstvenoraziskovalno dejavnost so izredno škodljivi. Toda sredstva, ki jih bo Vlada privarčevala na račun oškodovanja kulture in znanosti, znašajo manj kot 30 milijonov evrov, kar je kaplja v morje v primerjavi z ogromnim povečanjem načrtovanih izdatkov proračuna. Selektivni proračunski rezi zato nikakor niso odraz racionalnega omejevanja porabe, temveč odraz politične odločitve, politične odločitve za opustošenje znanstvene in kulturne sfere z namenom doseganja partikularnih političnih ciljev vladajoče garniture. Ali povedano bolj plastično, Janez Janša in njegova kriminalna klika na oblasti ne marata pametnih ljudi. Hkrati Vlada močno povečuje izdatke za proračunsko rezervacijo in nenamenska sredstva. Covid-19, postavka na Ministrstvu za finance, znaša kar 1,6 milijarde evrov, kar je več kot 11 % celotne načrtovane proračunske porabe. Način in namen porabe teh sredstev ostajata zavita v meglo. V preteklosti smo že bili priče kriminalni kanalizaciji sredstev s proračunske rezervacije in drugih postavk na Zavod za blagovne rezerve, kjer se je nato javni denar za zaprtimi vrati pretakal v žepe zasebnih posrednikov, seveda tistih blizu vrha Janševe vlade, ki so nato zdravstveno in gospodarsko krizo izkoristili za vojno dobičkarstvo.
Vlada si je z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju že marca letos podelila absolutno pravico samovoljnega prerazporejanja pravic porabe med proračunskimi postavkami brez kakršnekoli odobritve izvoljenega parlamenta in brez kakršnihkoli omejitev. Ker o porabi proračunskih sredstev ni več odločal parlament, ampak Vlada, je de facto prišlo do privatizacije proračuna. Ni šlo več za javno porabo javnih sredstev, ampak je vladajoči politični razred z Janezom Janšo na čelu z javnimi sredstvi razpolagal kot s svojo zasebno lastnino. Vlada je s tem legalizirala korupcijo, ki jo je nato začela z nabavo zaščitne opreme tudi dosledno izvajati.
Po tem istem Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju neomejena pravica Vlade do prerazporejanja pravic porabe poteče ob sprejetju rebalansa proračuna. Toda Vlada si bo prav s sprejetjem rebalansa to pravico de facto podaljšala, saj si je zagotovila več kot milijardo nenamenskih evrov, ne da bi določila, zakaj in kako točno jih bo porabila. S tem si je ustvarila pogoje, da z javnim denarjem še naprej ravna kot s svojo zasebno lastnino.
V Levici tudi iz tega razloga niti rebalansa proračuna niti odloka ne bomo podprli. Pod vlado Janeza Janše je pač proračun milijardna črna luknja, ki pleni javno dobro. Kaj to v praksi pomeni, pa pri dosledno koruptivni zgodovini SDS tako vemo in smo lahko že izkusili v orožarskih aferah, v tem mandatu pa pri nabavah mask in ventilatorjev. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa najprej za razkuženo govornico. Hvala vam za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Fiskalna politika je v letu 2020 v evroobmočju prilagojena trenutnim razmeram in je osredotočena na ukrepe za preprečitev širitve covida-19 in okrevanje gospodarstva ter na dohodkovni položaj posameznikov. Nedavno je tudi na EU ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje. Vsi ti ukrepi imajo oziroma bodo tudi v naslednjih mesecih imeli znaten vpliv na javne finance, zato je tudi omogočen začasni odstop od pravil iz razloga izjemnih okoliščin, nezanesljivosti parametrov ocenjevanja javnofinančne politike, dovoljenih odstopanj od fiskalnih pravil na nacionalni in EU ravni ter osredotočenja na ukrepe, povezane z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19, se pač predlaga sprememba odloka le za leto 2020, se pravi za letošnje leto. Priprava srednjeročnih sprememb je v tem trenutku zaradi negotovosti makroekonomskih gibanj otežena, poleg tega še ni objave revizije bruto domačega produkta za leto 2019, prav tako še ni pripravljena jesenska napoved UMAR.
Ob upoštevanju vseh navedenih predpostavk se uveljavlja tako imenovani princip izjemnih okoliščin in splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije, s katerima je dopusten začasni odstop od fiskalnih pravil. Na predlagani Odlok o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 se seveda veže tudi rebalans državnega proračuna za leto 2020, ki ga bomo danes sprejeli.
Zdaj pa konkretno k okviru oziroma k okvirom. Poglejmo najprej sektor država. Ciljni saldo sektorja država se za leto 2020 zniža z minus 8,1 % BDP na minus 8,6 % BDP. Najvišji obseg izdatkov sektorja država za leto 2020 se poviša z 23 tisoč 630 milijonov evrov na 24 tisoč 650 milijonov evrov. Razlika je torej tisoč 20 milijonov evrov. Poglejmo državni proračun. Ciljni saldo za državni proračun za leto 2020 se zniža z minus 8,1 % BDP na minus 9,3 % BDP. Najvišji obseg izdatkov za državni proračun za letošnje leto se poviša z 12 tisoč 525 milijonov evrov na 13 tisoč 395 milijonov evrov. Razlika torej 870 milijonov evrov. In poglejmo še zdravstveno blagajno. Najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2020, torej za letošnje leto, se poviša z 3 tisoč 320 milijonov evrov na 3 tisoč 370 milijonov evrov. Torej razlika plus 50 milijonov evrov.
Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati bo Odlok o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 podprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, Marko Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani predsednik, minister, kolegi!
Predlog odloka temelji na določilih Zakona o fiskalnih pravilih, skladno s katerimi se lahko odstopa od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračuna države ali v primeru izjemnih okoliščin, med katere sodi tudi epidemija covid-19. Spomnimo, da je to že druga sprememba odloka v zadnjih štirih mesecih. Majska sprememba je prinesla dvig izdatkov sektorja država za nekaj več kot 2 milijardi. Sedanja pa izdatke dviguje še za dodatno milijardo. Vlada dviguje tudi sredstva zdravstvene blagajne za 50 milijonov evrov z namenom povračila materialnih stroškov, ki so jih zaradi epidemije covid imeli izvajalci zdravstvenih storitev. Pod črto so v letošnjem letu planirani izdatki v višini 13,4 milijarde evrov.
Vlada pri pripravi spremembe odloka ni pripravila osvežene napovedi sektorja država za leti 2021–2022, enako kot je ni pripravila pri majski spremembi odloka. Jasno je, da ne moremo pričakovati, da spremembe v letošnjem letu ne bodo vplivale na razmere v prihajajočih let, zato bi od Vlade že prej, še pred sprejemom proračuna, pričakovali okvir, v katerega bi bil umeščen tudi srednjeročni aspekt za vsaj naslednji dve leti.
Vse to v SAB lahko razumemo, saj je bilo za zajezitev širjenja okužbe nujno hitro in učinkovito sprejemanje ukrepov. Ne moremo pa razumeti, da nam Vlada v dokumentih, ki jih je pripravila, še vedno ni uspela pojasniti, kako namerava to težko situacijo rešiti. Skrbi nas, da ta vlada nima vizije, kako bo reševala krizo, kljub temu pa jo to prav nič ne ovira pri nadaljnjem zadolževanju tudi v smislu povečevanja odhodkov, ki s covidom nimajo veze in niso nujne.
Ob tako drastičnem poslabšanju stanja javnih financ bi od Vlade pričakovali zmanjšanje izdatkov na odhodkovni strani. V nasprotju z navedenim pa se odhodki za zadnje tri mesece v letu nesorazmerno in neekonomično povečujejo pri uporabnikih, kot so recimo Kabinet predsednika Vlade, vladnih služb ter vladnega Urada za demografijo. Odgovornost te Vlade je, da ob rekordni zadolžitvi zagotovi vnovično gospodarsko rast in transparentno porabo kriznih sredstev. Pričakujemo transparentne dokumente, iz katerih bo izhod iz krize nedvoumno jasen. Zaskrbljujoče je, da sanacijski načrt do tega trenutka sploh še ni znan. Zato ponavljam, da se nam upravičeno poraja vprašanje, po kateri poti bo šla Slovenija. Ali lahko res pričakujemo Zujf dva in ponovno znižanje plač, predvsem pa pokojnin? Kaj bo z državo in gospodarstvom? Upravičeno pričakujemo odgovore, ki pa jih na žalost od Vlade ne uspemo dobiti.
Glede na vse navedeno predlog spremembe odloka v SAB ne bo dobil podpore. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Robert Polnar.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Proračunski okvir, ki določa zgornjo mejo izdatkov, je eden od ukrepov, ki povečujejo proračunsko preglednost in izboljšujejo planiranje odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja. Izhodiščna točka vsake veljavne fiskalne politike je obseg javne porabe. Tega obsega pa ne določajo potrebe fiskalne politike same po sebi, ampak jo določajo potrebe družbe po javnih službah in storitvah. Predlog odloka določa ciljni saldo in najvišji obseg izdatkov sektorja država kot celote ter državnega proračuna in zdravstvene blagajne. Odlok o okviru za pripravo proračuna v sektorju država za obdobje od 2020 do 2022, katerega spremembe so predmet današnje obravnave, je bil sprejet 25. 4. 2019 ob načrtovani takratni gospodarski rasti za 3,1 % v letošnjem letu. Takrat, pred letom in pol torej, smo med drugim ugotavljali tudi tole: strukturni saldo se bo izboljševal za 0,1 % bruto domačega proizvoda na letni ravni, takšen fiskalni napor ne bo negativno vplival na gospodarsko rast. Politika zmanjševanja strukturnega primanjkljaja je zastavljena tako, da bodo izdatki sektorja država rasli počasneje kot nominalna gospodarska rast in počasneje kot prihodki sektorja država. Predvideno je, da bo do leta 2022 presežek sektorja država dosegel 1,2 % bruto domačega proizvoda. Potem pa se je zgodil virus in 11. 5. 2020 smo prvič spreminjali odlok. Danes na podlagi najnovejše napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj pričakujemo padec gospodarske rasti za 7,6 %. Globina padca bo predvsem odvisna od trajanja epidemije ter okrevanja mednarodnega okolja. Napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj predvideva tudi zelo velik upad izvoza, za 15,9 %, in uvoza realno za 16,2 %. Padec investicij naj bi bil 15,5 % ter zasebne potrošnje 6,9 %. Državna potrošnja kot kompenzacijski učinek vsemu temu naj bi v letu 2020 realno zrasla za 3 %, kar bo prispevalo k omilitvi padca gospodarske rasti.
V Poslanski skupini Desus se nam zdi pomembno izraziti zadržanost do projekcij gibanja makroekonomskih agregatov, ki jih pripravljajo domače in tuje institucije. Svoje projekcije izdelujejo v trenutku, ko se ne ve, kako dolgo bo trajala pandemija, kako globoka bo kriza, kako bodo na gospodarsko dejavnost vplivali ukrepi, ki jih uporabljajo in izvajajo države, in predvsem, kakšna bo prihodnja interakcija svetovnih ekonomij.
V spremembi odloka se izdatki sektorja država dvigujejo za milijardo 20 milijonov evrov, na 24 milijard 650 milijonov s 23 milijard 630 milijonov. Dvig izdatkov sektorja država je predvsem posledica dviga izdatkov državnega proračuna, ki naraščajo za 870 milijonov evrov na skupnih 13 milijard 395 milijonov. Tako se delež izdatkov državnega proračuna v celotnih izdatkih dviguje na 54,3 %, kar je glede na primerjavo z dosedanjimi odloki rekordno visoka vrednost. Dvigujejo se tudi izdatki zdravstvene blagajne za 50 milijonov, na skupno 3 milijarde 370 milijonov evrov. Pri vsem tem kajpada ni mogoče zaobiti razprave oziroma natančneje rečeno, opozarjanja pred različnimi oblikami tveganj nedoseganja sicer realnih merljivih in dosegljivih ciljev. Gospe in gospodje, najbolj tvegana stvar pa je ne prevzeti tveganja, toda to je kratkovidno, najbolj tvegano je ne delovati.
Ravno zato, ker delujemo, bomo poslanci Poslanske skupine Desus soglasno podprli predlog sprememb odloka. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, mag. Marko Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Pred nami je sprememba Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020−2022. Vzrok spremembe je seveda epidemija covid-19, ki je prizadela Slovenijo, pa ne samo Slovenije, ampak tudi druge države sveta. Iz sprememb odloka se vidi, da se povečujejo izdatki, povečujejo se izdatki za zdravstveno blagajno v višini 50 milijonov evrov, kar je vsekakor pozitiven korak naprej.
Skozi stališča smo danes lahko poslušali, kako vlada nima vizije in ne ve, na kakšen način se rešuje covid-19. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da ima vlada Janeza Janše in koalicije jasna stališča, jasne cilje, kar se vidi tudi z ukrepi, ki so bili sprejeti do sedaj. Glavni cilj je zaustavitev širjenja epidemije covid-19 in pomagati najbolj ranljivim skupinam, pomagati ljudem, pomagati gospodarstvu in ohraniti delovna mesta. To so vsekakor ukrepi, ki so se pokazali kot uspešni in učinkoviti. Nenazadnje, pri padcu bruto domačega proizvoda je Slovenija med boljšimi državami.
Nedvomno lahko rečemo, da je rebalans proračuna 2020, ki je povezan tudi s spremembo Odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja države za obdobje 2020−2022 jasno razvidno, da je ta rebalans socialno usmerjen, usmerjen v ljudi in usmerjen v pomoč gospodarstvu. Vsekakor so to ukrepi, ki bodo pripomogli, da se v prihodnosti povečujejo tudi prihodki, prihodki, ki so zaradi covida-19 v danem trenutku najbolj padli. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, zaradi danih ukrepov vsekakor v prihodnosti ne pričakujemo, da bi se moral zaradi tega sprejeti novi Zujf, kar je omenil tudi že minister za finance.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Odlok o spremembah o okviru za pripravo proračuna sektorja države za obdobje 2020−2022 podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu odloka. Ugotavljam, da je precej od najavljenih poslancev odjavljenih, eden izmed takšnih, ki ga ni, je Jani Möderndorfer. Marko Bandelli, je tu?
Imate besedo.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.
No, saj tudi jaz nima dosti kaj več kot tisto, kar sem v svojem stališču že povedal. Mene edino skrbi tukaj, to je zdaj sprememba, to je že druga sprememba tega odloka. Prva sprememba, ki nam je jasno pokazala, da sta potrebni dve milijardi, naslednja pa še eno milijardo, pa se sprašujem, če je sploh to dovolj, če bo to dovolj ali pa bo zahtevalo še kakšno spremembo tega odloka. Ker sedaj, kot vidite, je vse oproščeno, se pravi, vse je dovoljeni, če bi tako rekli, ker so te izjemne okoliščine, če bi tako rekli. Ampak koliko je ta meja, do kam se bomo mi spustili? Saj vsi ploskajo, veste. Včeraj je celo kolega govoril, da je rebalans socialno naravnan. Rebalans ni socialno naravnan. Normalno je, da ste vi poskrbeli, da lahko na tak način pomagate vsem kategorijam, kar je tudi pravilno. Jaz se tudi s tem strinjam. Ampak koliko še bo treba tega? Ali je to prav res potrebno? Ali smo že v tej fazi ali verjetno tudi tista rezervacija, ki jo imamo v rebalansu, ki še danes niso pojasnjene, točno kam in zakaj bodo namenjene. So zelo visoke, glede na to, kar je potrebno tukaj. Veste, s takimi injekcijami so vsi zadovoljni, normalno, da morajo biti zadovoljni z določenimi očmi. Po drugi strani pa gledam ukrepe v vseh protikorona zakonih, od prvega do četrtega, ne vemo, kaj nas čaka v petem. In se je pomagalo, seveda se je pomagalo, jaz moram to potrditi, da se je pomagalo. Ampak se ni pomagalo popolnoma vsem kategorijam in dosti reči, ki so bile tudi obljubljene, ni bilo narejenih, najemnine na primer, obrtniki, mali podjetniki niso prišli do tega, tisti, ki ne morejo koristiti skrajšanega delovnega urnika, tisti, ki ne morejo izkoristiti manj delovnih dni, to je problem. Ampak tisti so prav tako utrpeli škodo in prav tam smo mi dajali predlog, da bi lahko bil tisti famozni bon malo razširjen tudi na področje predvsem tistih trgovin, ki so bile prisilno zaprte, ker ni res, da trpi samo en sektor, kot ste povedali včeraj, seveda določen več, določen manj, ampak ne samo tisti. S temi boni je zaenkrat tako, da mi gledamo samo turizem, kar se strinjam in sem zelo zadovoljen, da je sploh prišlo do tega in da smo tudi vnovčili kar nekaj bonov. Upajmo še več, upajmo, da boste toliko razsodni, da bo doba koriščenja tega bona lahko še v naslednjem letu ali pa še za kakšne druge zimske možnosti, na primer za nabavo smučarskih kart, če dam primer. To je bila tudi ena dobra ideja, da poženemo spet ljudi na smučišča, če bodo odprta. Bomo videli, kakšni bodo razlogi in kaj bo kazala tudi sama epidemija.
Zdaj sicer govorimo o tem odloku. Edina skrb, ki jo imam, tako kot sem tudi že povedal, čakam, resnično čakam od vas, od vlade, od resorjev neko luč na koncu tega tunela, kako nameravate to težko situacijo rešiti. Na kakšen način se misli iz te zadeve priti ven. Nimate nobene vizije, kako reševati to krizo. Samo denar, se zakreditirati in pomagati določenim kategorijam. Ampak to ni reševanje. To je mašenje lukenj, bi rekel jaz. Tako se zamaši luknjo, ki pušča z več krajev, jih zamašimo. Ampak kako napraviti, da se bo tisti vodni stolpec spet dvignil gor. To je pa problem, če me razumete, minister. In to vas sprašujem že ves čas. In ne dobim nobenega odgovora. Upam, da bo v naslednjih mesecih prišlo kaj ven, kakšna aktivnost, kakšna pobuda, kakšen sprejem. Res pa ne bi jaz želel, da bi to šlo v smisel krčenja, stiskanja, zmanjševanja spet kakšnih plač, pokojnin in omejevanja določenih drugih zadev, tako kot smo že videli leta 2012. Toliko z moje strani, predsednik. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh. / oglašanje iz dvorane/ Gospod minister imate besedo, če želite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala, predsednik.
Jaz se javljam predvsem zaradi tega, ker je gospod Bandelli danes že nekajkrat povedal, da ne dobi nobenih odgovorov. Jaz sem včeraj dajal zelo natančne odgovore. Dajal sem jih v soboto, zelo natančne odgovore na vprašanja. Jaz mislim, da tudi lahko gremo pogledat magnetogram, kaj sem vse povedal glede vizije, glede strategije, glede tega, ali bo drugi Zujf ali ne bo drugega Zujfa. Težko pa razpravljam tako na splošno v tem smislu, da bi na eni strani rekel, poglejte, mene zelo skrbi, da se tako veliko odhodkov daje za določene namene, za katere niti ne vemo, kam jih dajemo in tako naprej. Tukaj malo povzemam to vašo razpravo, spoštovani gospod Bandelli. Na drugi strani pa rečemo, veste kaj, ampak nekateri pa še rabijo in nekateri bi še dobili in je treba še več odhodkov. To sta dve popolnoma različni zadevi. To se pravi, na eni strani je treba še malo več dati, na drugi strani pa v bistvu ne moremo več dajati, ker gre to predaleč. Ampak jaz stalno govorim in zdaj bom še enkrat ponovil, prvič, da so ti ukrepi, ki so bili narejeni v PKP1, 2, 3, 4 osredotočeni na to, da se ohranjajo delovna mesta, da se ohranjajo podjetja, da podjetja ne gredo v stečaj. In če pogledamo podatke o tem, koliko jih je šlo zaradi tega, ko je dejansko gospodarsko življenje zastalo za tri mesece, lahko ugotovimo, da je šlo neko normalno število, morda nekoliko povečano, vendar ne toliko, kolikor je kazala celotna situacija, ko je življenje, gospodarsko, socialno in tako naprej, zastalo. Ta podjetja delajo še naprej in zaposlujejo in trend nezaposlenosti se je začel zmanjševati. To je bila strategija v prvem trenutku, v prvih tednih, v prvih mesecih. Zdaj smo prišli ven iz tega. Ne rečem, da ni treba še komu pomagati. Včeraj sem govoril o sektorski naravi te krize, o tem, da nekateri so bolj prizadeti kot drugi, in da zaradi tega, na primer, tudi turizmu pomagamo. Lahko, da je treba pomagati še komu, tukaj se strinjam. Ampak na drugi strani pa dejansko imamo pod nadzorom tudi celotno zadolževanje in celoten primanjkljaj. Kar pomeni, da to ne gre nekam in da ne vemo, za kaj.
Za rezervo je bilo povedano, namenja se izključno za covid, za omilitev posledic covida. Ve se, kaj je to, posebni konti so to, posebni konti so v tretjem delu proračuna, kjer lahko vidite po posameznih postavkah, po posameznih členih, kam dali denar, koliko denarja je za kaj šlo. Jaz sem v tem državnem zboru ob proračunskih sejah že verjetno petkrat bral posamezne številke, koliko je kaj šlo. Ampak morda lahko še enkrat to naredim. In navsezadnje jaz mislim, da če povem, če je to napisano, če je to dokazano, da potem to šteje. Lahko se pa vrtimo stalno v istem, kako tega ni. Ampak to je. To je v tretjem delu proračuna dejansko napisano.
In do kam bomo šli, točno se ve. Pravite, ne vemo, do kam se bomo zadolžili. Danes sprejemamo odlok o tem, kaliko lahko uporabimo, kar pomeni, da danes vemo zakaj in včeraj smo ravno tako vedeli. In strategija je tudi v tem, da sedaj odpravljamo administrativne ovire, birokratske ovire zato, da bomo lažje investirali v infrastrukturo, cestno in železniško, v domove za starejše, v zdravstvene domove. Ampak to bo moralo biti ovito z reformnim projektom, da bomo lahko koristili evropska sredstva. In točno se ve, kam se gre. In točno se ve, da se gre za to, da se bo zagotovilo boljše zdravje ljudi, kvalitetnejše zdravje, kvalitetnejše zdravstvene storitve, da se bo zagotovila primerno življenje v starosti, da se bo zagotovil določen standard ljudi, da se bodo povečale plače. Točno se ve, kam se gre, in tudi točno se ve s čim. S tem, da bomo povečevali tudi produktivnost, s tem, da bomo upoštevali v vseh industrijah, v vseh sektorjih življenja in gospodarstva čim več digitalizacije, to je pač tista perspektiva, ki je določena, in da bomo varovali okolje, tudi to se ve.
Jaz sem zdaj še enkrat ponovil, nekoliko sem strnil vse tisto, kar sem že posamično povedal. Za nazaj so jasno razvidni vsi odhodki za posamezne namene. Za naprej so opredeljeni natančneje tudi v zakonu kot odhodki za omilitev covidkrize. Za ljudi. Za ljudi. Tako da s tega zornega kota sem zdaj na začetku te razprave še enkrat povedal, ker pač enostavno ne vem, se mi zdi, da včasih nisem slišan, lahko pa še enkrat ponovim vse. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, minister.
Včeraj sem zelo dobro poslušal, ampak nič niste povedali konkretnega. Vedno, poglejte si konte, poglejte si tam, poglejte si številke, kar je. Ampak tam notri, ko gledaš obrazložitve, ni jasno, ni jasno, sem opravičujem, ampak ni jasno. Tudi včeraj ste govoril in ste zagotovili, da Zujfa dva na bo. Dvakrat ste omenili to zadevo. Veste, jaz sem bil za razliko od drugih tukaj notri, in res ste omenili, da ne bo Zujfa dva. Jaz mislim, da je s črtanjem sredstev za kulturo že skoraj začetek tega. Da niste omogočili financiranje projektov, ki so že pridobljeni v kulturi, to je tudi začetek tega, in to je tudi resnica. So ustavljeni projekti. Filmska produkcija je ustavljena. Povejte, ali ni to to? Ali ni to to? Vas samo sprašujem.
Poglejte, s široko odprtimi rokami čakamo predlog gospoda Simiča za debirokratizacijo. Tukaj bo verjetno ena od pomoči, in to jaz čakam, osebno čakam, ker mislim, da je on strokoven človek in ve, kaj dela. Jaz ga zelo spoštujem in čakam njegov predlog na mizo. Za mikro in mala podjetja so zelo malo koristili ugodnosti in ukrepe, in to veste sami. Vam povem iz prve osebe, ne bom govoril, ker ne morem, ampak vam povem iz prve osebe. Težko je bilo in težko je priti do tistega obljubljenega kredita, s katerim lahko premostiš zadeve. Lahko vam bom povedal na štiri oči primer, da boste videl, zakaj gre, ampak pustimo stati.
Rezerve, ki ste jih omenil. Kam je šel denar? Seveda, kam bo šel denar. Upajmo, da ne za maske ali pa za te toliko imenovane respiratorje, ki jih je samo dobrih 16 na 400, pa to slišimo vsak dan, celo škodljivo so nekateri, ki so zaprti in zapakirani. Če je denar namenjen tem rezervam, se opravičujem, pa ni niti lokacije, kam bi lahko dali vse te bolnike, upam, da boste to rešili.
Vi morate, minister, dati možnost ponovnega zagona potrošnje. Upam, da vas skrbi tako, kot nas skrbi 722 milijonov manj DDV. To je čisti dokaz plašenja ljudi, ki se bojijo potrošiti. In, če ne boste spet zagnali potrošnje na katerikoli način, to je vaša naloga, ne moja, če bi bil jaz na vašem mestu, bi dal določene pogoje in predloge, ampak če ne boste uspešno potrošnje zagnali, prihodkov ne bo. In ne bomo nikoli sanirali te ogromne luknje, ki jo imamo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Še enkrat bom ponovil nekatere ukrepe, za katere poslanec pravi, da jih ni.
Za interventni ukrep povračila nadomestila plače, začasno čakanje na delo − število ljudi, ki je koristilo ta ukrep, 147 tisoč 466. 278 milijonov 65 tisoč 770 smo dali za to. Število upravičencev za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka − 51 tisoč 495 upravičencev, 83 milijonov 175 tisoč 277. Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja − 454 tisoč 615 upravičencev, 124 milijonov 601 tisoč 767 evrov. Tako da s tega zornega kota vsi podatki, ki jih tukaj želite, so. Tukaj lahko berem še 40 tovrstnih podatkov. So transparentni, so javni in ravno tako so napisani v tretjem delu proračuna. V tretjem delu proračuna po posameznih zakonih. Se pa dopolnjujejo ti podatki.
Drugo, kar pravite, mikro in mala podjetja. Ja, mikro podjetja, če gledamo do 100 tisoč evrov, imajo pavšalno obdavčitev, 4 % obdavčitev približno, ena najugodnejših glede tega je.
Gospod Simič je že predložil vse predloge, tako da ti so že 14 dni v javnosti in v javni obravnavi. S tega zornega kota glede tega ni, bom rekel, so že, treba je čakati.
Glede potrošnje, potrošnja, davek na dodano vrednost, če gledamo davek na dodano vrednost kot davek na potrošnjo, lahko ugotovimo, da se je v avgustu povečal glede na mesec avgust 2019, se pravi, primerjava avgust 2020, avgust 2019, za 1,3 %, kar z drugimi besedami pomeni, da se povečuje. Tudi to sem že včeraj povedal, kar pomeni, da potrošnja raste. Tako da tukaj neki podatki so, tudi za julij je bolje, kot je zdaj. In v tem smislu seveda sem vesel, da se je potrošnja povečala ob obstoječih davčnih stopnjah davka na dodano vrednost. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rajh, imate besedo.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Spoštovani minister, vsi prisotni!
V SAB nismo a priori kritični do vseh ukrepov, ki jih sprejema Vlada in tudi v tej luči smo pozdravili turistične bone, ki so zagotovo zelo pripomogli k ohranjanju vitalnosti slovenskega turizma in tudi k avgustovski rasti potrošnje in tudi avgustovski rasti višine DDV, ki je celo za dober odstotek, koliko sem razumel, presegel lansko stopnjo pobiranja davka.
Vsekakor pa bi se rad navezal na mojega poslanskega kolega Bandellija. V bistvu se kolega Bandelli zagotovo zaveda, kolikšna je zadolžitev v letošnjem letu, in ve, da bo dosegla 82,4 % bruto domačega proizvoda. To je tudi sam večkrat v svojih razpravah povedal. Se je pa v dokument letošnjega rebalansa proračuna, ne bom rekel prikradla, ampak je bila vključena tudi napoved za naslednje leto. Za naslednje leto so se glede na planirane odhodke, tako kot smo v dvoletnem načrtu predvideli, ti odhodki prav tako povečali za 3 milijarde evrov. In če bi bili enaki prihodki, kot smo jih lani planirali, bi ta luknja bila ravno tako 3 milijarde evrov. So pa tudi, spoštovani minister, vaše besede glede prihodkov naslednje leto bistveno manj določne. Govorite, da bomo v prihodnje ta minus, ki smo ga zdaj ustvarili, nekako poplačali. In tudi prihodki proračuna naslednje leto niso tako enoznačni, da bi lahko kar tako govorili, da naslednje leto pa primanjkljaja ne bo. Na podlagi teh podatkov, ki so na voljo, lahko sklepamo, da bo zadolževanje enakega velikostnega reda kot letos. Kolega Bandelli je ravno o tem govoril, koliko časa se lahko Slovenija še tako zadolžuje, da bomo verjetno konec naslednjega leta govorili, da smo presegli zadolženost preko 100 %. In potem se bo treba vprašati, kdo nam bo sploh še posojal denar za refinanciranje projektov. In ko govorimo, kakšna je ta prihodnost, kako bomo te dolgove poplačali, je to seveda širši izziv. Tudi v luči tega, kako bomo ta evropska sredstva porabljali, je veliko vprašanj. Tu bi rad izpostavil slabe prakse v Sloveniji − mi smo z evropskimi razvojnimi sredstvi na lokalnih skupnostih financirali projekte, ki se praviloma financirajo iz komunalnega prispevka. Torej, nekdo si je zgradil hišo in ni plačal ustreznega komunalnega prispevka, da bi lahko dobil kanalizacijo, cesto, tako smo s tem denarjem, ki bi moral biti razvojno usmerjen, v bistvu okoljska bremena reševali, medtem ko so v Avstriji umazano proizvodnjo modernizirali in tako ohranili ali pa ustvarili nova delovna mesta. In to je bistvena razlika. Zato tu poudarjam, da je zelo pomembno, kako bomo ta sredstva trošili. Mi do zadolžitve, ki je zdaj nastala, nismo a priori kritični, poudarjamo pa, da je treba na podlagi te zadolžitve, ki je rekordna, ustvariti gospodarsko rast, da bomo lahko te dolgove, ki zdaj nastajajo, v prihodnosti poplačali. To pa je vaša odgovornost in mi pričakujemo, da bo tako, kot je bilo leta 2013, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, se je zadolžila, ampak potem je sledilo sedem let gospodarske rasti. Enako pričakujemo od vas. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani kolegice in kolegi, ugotavljam, da imamo samo še dva prijavljena, Alenko Jeraj in mag. Marka Pogačnika. Ni želje po razpravi. Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik Vlade. Gospod minister, želite besedo?
Imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Glede prihodnosti. Glejte, glede prihodnosti in glede naslednjega leta, se pravi leta 2021 in 2022, čez približno en mesec boste, spoštovani poslanci in spoštovane poslanke, dobili podatke o načrtih prihodkov in načrtih odhodkov za leto 2021 in 2022. Moram reči, da bodo za leto 2021 pripravljeni ob tem, da ne načrtujemo ali pa ne predvidevamo, se pravi, gledamo z optimizmom naprej, neke krizne situacije v smislu, da bi epidemija povzročila kakršnakoli zapiranja in tako naprej. Bo pa treba vsekakor dati veliko denarja za zdravstvo. Vsekakor bo treba izboljšati zdravstvene storitve, kar pomeni, da bomo večji del sredstev namenili tudi za zdravstvo. To vsekakor je eden izmed ključnih izzivov tudi za Slovenijo, ker če gledamo zdravstvo, lahko ugotovimo, da pri financiranju zdravstva, glede na delež v bruto družbenem proizvodu, smo med tistimi državami v Evropi, ki dajejo manj za zdravstvo.
Drugo, kar bi rad povedal, začeli bomo koristiti − že letos in seveda v prihodnje še več − denar Evropske komisije, da tako rečem, evropski denar. Povečevali bomo investicije v infrastrukturo, povečevali bomo investicije za oskrbo starejših občanov, za izobraževanje. Tako da s tega zornega kota vidim možnosti v Sloveniji tudi za to, da se izboljša kvaliteta življenja in tudi da se investira v tiste projekte, o katerih se že dolgo govori, pa je vedno bilo nekaj vmes, da se jih ni moglo narediti, ali je bilo to kakšno dovoljenje ali je bilo to kakšna administrativna prepreka, skratka nekaj, da se to dejansko ni dalo delati. Sedaj se bo. Odpravljali bomo administrativne in birokratske ovire in se bo to tudi zgodilo.
Skrbeli bomo seveda za pokojninsko blagajno. Pokojninska blagajna ima svoj vir, ima prispevek, dobi denar tudi od Kada. Potrudili se bomo, da bo tega denarja še več. S tem, da bi donose od premoženja, ki ga ima država, namenili za pokojnine, namenili za to, da bi bil to še dodaten vir za pokojninsko blagajno, tudi zaradi demografske slike, kakršna je. O njej ne bi sedaj več govoril.
Skratka, čez približno teden, dva boste dobili lahko že prve dokumente oziroma dokumente, ki bodo pokazali, kako bomo gospodarili v letu 2021 in v letu 2022. Tam bo tudi predvideno zadolževanje oziroma kakšen odstotek BDP bo imel javni dolg. S tega zornega kota bodite prepričani, da je smer jasna, da so cilji glede tega jasni in da so nenazadnje jasne tudi poti, kako bomo prišli do teh ciljev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Ugotavljam, da ja. Če želi razpravljati tudi predstavnik Vlade, prosim, da se prav tako prijavi s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobi besedo kot zadnji. Prijava za razpravo poteka.
Besedo ima Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa.
Seveda je ob sami razlagi ves čas, že drugi dan, ministra za finance več kot jasno, da na več kot polovico vprašanj pravzaprav sploh ni odgovoril, ni želel odgovoriti ali pa je govoril posplošeno. Kar ja pa še bolj grozno, je pa grozno predvsem to, da govori drugače kot njegova državna sekretarka. Namreč, ena od stvari, ki smo jo lahko zelo pozorno sledili, je, če seveda vidimo, kaj je rekel predsednik Vlade včeraj. In je rekel: Ob tem naj dodamo še to, da, citiram, »lahko Vlada natančno do vsakega evra pojasni, zakaj bodo porabljena vsa ta sredstva«. Se pravi, v vsem tem paketu, kar govorimo že drugi dan. Državna sekretarka pa na odboru zelo jasno pove naslednje in zanika: »Se strinjam, res je, da morda iz samih številk, iz samega zdajšnjega zapisa dokumentov proračuna ni povsem razvidno, za katere namene bodo šla sredstva.« Sedaj se pa odločite minister, kdo sedaj laže – Janez Janša, vi ali imate nesposobno državno sekretarko. Ampak jaz v to ne verjamem, državni sekretar prekleto dobro pazi in ve, kaj govori. In ne govori neumnosti. Kar pa seveda ne morem trditi za vse ostale.
Če gremo pogledati pa sam odlok, vam je že v bistvu Fiskalni svet zelo jasno povedal, da ga niste planirali tako, kot bi ga v resnici pravzaprav morali. Govorite samo o letu 2020. Odlok pa ima zelo jasen naslov: Odlok za pripravo okvira proračuna sektorja države za obdobje 2020–2022. Mi bomo čez 14 dni dobili dokument od Vlade, se pravi proračun 2021–2022. Ali čez 14 vam bo pa ta slika kristalno jasna in bomo šli spet popravljati odlok ali kako? Ene stvari jaz preprosto več ne razumem. Če gremo pogledati številke, bomo pa videli, da v 1. členu govorite o plusu, se pravi dodatnih sredstvih čez milijardo, v 3. členu pa govorite o zdravstveni blagajni oziroma dodaten znesek, ki se poveča tako, da se spremeni iz 3,320 na 3,370, kar pomeni, malo več kot 900 milijonov vam strižejo številke. Vam je izginilo nekaj milijonov. Ali boste popravljali z odlokom ali pa niti ne veste, kaj pišete, ali pa ste namenoma naredili par stvari simbolično, kot bi rekel koleg Pogačnik, saj to je sam papir, saj to so samo številke. In danes je rekel stavek, ki je meni zelo zvenel v ušesih, pa ga večkrat ponavljate, ki se dobro sliši: Za ljudi delamo, za ljudi. Dajte mi povedati, minister, kaj konkretno za ljudi. Ne mi govoriti covid-19, ker v ta covid-19 ste zapakirali vse, predvsem tisto, kar mi ne vemo, kaj to je. Bodite jasni. Če imate pogum. Ker drugače si ne predstavljam, kako bo tekla razprava o proračunu za 2021–2022 čez en mesec in pol, ko bodo številke že popolnoma drugačne. Ne vem zakaj, če znate tako dobro prognozirati, kako je treba splanirati leto 2020, in to z odlokom predvidevate zato, da imate te okvire narejene, zakaj tega ne morete predvideti za naprej? Zato, da boste tudi videli, kako bomo prišli iz tega gepa in minusa, katerega ta vlada zdaj ustvarja. Kajti razlagati, da bomo dobili ne vem koliko denarja iz EU, ob tem pa oba dobro veva, da bo treba še razpise narediti, da bo treba tudi uspeti na razpisih in jih upravičiti in nenazadnje tudi več kot polovico vrniti tega denarja, in to bistveno dražje, kot če bi šli marsikje v komercialne kredite. In vse to dobro veste. Še več, gre za čisto razgradnjo javnega zdravstvenega sistema. Večina medijev tega sploh ni zaznala, v ponedeljek je predsednik Vlade na odgovor moji kolegici zelo jasno povedal naslednji stavek: »Začenjamo priprave in pogajanja za izločitev storitev delov javnega sektorja, administrativnega dela plačnega sistema za vzpostavitev novih pogojev.« Veste kaj to pomeni? Konec plačnega sistema v Republiki Sloveniji. Konec javnega zdravstvenega sistem, začetek brutalne privatizacije. Vi pa danes tukaj že dva dni, že drugi dan ponavljate, kako boste več naredili za ljudi. Mi se vračamo oziroma bomo … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Včeraj je bilo tudi povedano in jaz mislim, da spremljate vse dokumente, ki jih Vlada pošilja v Državni zbor za nazaj, ker to je tudi s sklepom Komisije za nadzor javnih financ, in do 30. 6. imate v Državnem zboru popolnoma natančno navedeno, za katere namene je bil porabljen dosedanji denar. Glede proračunske rezerve je bilo tukaj večkrat povedano, tudi jaz in tudi drugi, da je tveganje v današnjem času takšno, da je treba povečati proračunsko rezervo za neke namene, ki niso danes jasni v povezavi z epidemijo, v povezavi z obolelimi, v povezavi s tem, da danes ne živimo v razmerah, da bi točno vedeli, kako se bo ta virus širil in s kakšno močjo se bo širil. To je načelo previdnosti. To je načelo previdnosti, da to lahko naredimo, da nam ne bo treba narediti to, kar smo naredili na prvi seji Vlade v sredini marca, ko smo bili sredi epidemije in nismo imeli nič rezerv, zelo malo rezerv za zdravila, za maske, za respiratorje, za ventilatorje, za medicinsko opremo. Takrat smo morali z odlokom povečati rezervo, ker prejšnja vlada nam na rezervah ni pustila zadosti denarja, da bi lahko zagotovili ljudem nujno medicinsko pomoč. Takšne neodgovornosti si sedaj ne moremo privoščiti, enostavno si je ne moremo privoščiti. Razmere na področju zdravstva doma in v svetu so takšne, da so tveganja velika. S tega zornega kota je tudi načrtovana rezerva, o kateri se danes govori, v proračunu. Samo za to. In to je tudi navedeno. Dejansko pa ne moremo navesti, točno kakšno opremo, kakšen sanitetni material, kakšen zdravstveni material bomo kupili ali pa bo država kupila za ta denar. Tega pa ne moremo narediti, ker ne vemo, kakšne bodo zelo natančne potrebe. In ne vemo, kako se bo ta zdravstvena kriza dejansko razvoja.
Tako da so s tega zornega kota proračunski dokumenti transparentni in navedeno je, da se bo to porabilo za zdravstvo, za gospodarstvo, izključno za namene, povezane z odpravo posledic epidemije. V programski strukturi proračuna, če si ga pogledate, spoštovani poslanec, je zelo na drobno navedeno, zakaj se je vse porabilo. Zelo na drobno.
S tega zornega kota vam kot minister lahko zagotovim transparentnost in seveda tudi veljavnost teh številk, ki so danes predlagane v tem proračunu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem splošno razpravo.
Odločanje o predlogu odloka bomo opravili čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega red in 20. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali čez pol ure, to je ob 10.55.

(Seja je bila prekinjena ob 10.22 in se je nadaljevala ob 10.55.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora.
Preden preidemo na postopek glasovanja, vas želim obvestiti, da bo Državni zbor glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 4., 2. in 3. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje Državnega zbora o predlogih odločitev.
Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda – Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmaji h končni določbi pa niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 24.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo prekinjeno 2. točko dnevnega reda – Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.
Prehajamo na odločanje o splošnem delu predloga rebalansa proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 31.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je splošni del predloga rebalansa proračuna sprejet.

Prehajamo na odločanje o posebnem delu predloga rebalansa proračuna.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. 9. 2020.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1312, Računsko sodišče. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k podprogramu Dejavnost Računskega sodišča.
Besedo ima kolega Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: V svojem imenu ali v imenu poslanske skupine?

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Verjetno v imenu stranke, saj sem se včlanil pred kratkim, kajne. / smeh v dvorani/ Ja, v imenu Socialnih demokratov, seveda.
Pretekli teden smo imeli Komisijo za nadzor javnih financ, kjer smo se ne glede na koalicijsko-opozicijsko prečenje strinjali, da je Računsko sodišče nek avtonomen organ, ki zelo kvalitetno opravlja svoje delo. Vsled tega ga je za 25-letnico obstoja ustrezno nagradil predsednik Republike Slovenije; v marsičem se ne strinjamo z njim, glede tega se. In na tisti seji je bilo jasno vidno, da dobesedno Računsko sodišče nima penez za razvoj, za izobraževanje, za nadgradnjo informacijskega sektorja. Oni 92 % porabijo za plače, potem je nekaj procentov materialnih stroškov, in to je to. Če kdaj potrebujemo kvalitetno delujoče Računsko sodišče, ga potrebujemo sedaj, saj so navsezadnje tisti prvi over-scrutinizer – zunanji, za Državnim zborom – javnih financ.
Zato tudi ta amandma v višini 610 tisoč evrov, ki bi ali bo Računskemu sodišču omogočili, da se relativno mlada ekipa izobražuje, da so še boljši revizorji in revizorke, da so še boljše revizije, in tudi ustrezno nadgradnjo informatike, ker imamo vsi polna usta te digitalizacije. Upam, da boste to podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Državna revizijska komisija. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB k podprogramu Pravno varstvo in nadzor v postopkih oddaje javnih naročil.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Komisija za preprečevanje korupcije. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k podprogramu Odprava in preprečevanja koruptivnih dejanj.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD k podprogramu oprema in infrastruktura.
Gospod Siter.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa v imenu poslanske skupine.
Postojnčani živijo s Počkom, z vojaškim vadbiščem, na katerem že leta in leta poka, na katerega se vozijo kolone vojaških vozil in zaustavljajo postojnski promet, preko katerega preletavajo letala. Postojnčanke in Postojnčani že vrsto let opozarjajo na ta problem. Država jim je pred časom kot neko kompenzacijo za nevšečnosti ponudila financiranje gasilskega centra v Postojni. Pa se dogovora ni držala. Z občino so se igrali pingpong, ki se vleče že leta in leta. Postojnčanom je prekipelo in so na nek način rekli, država, dosti vas imamo, ampak gasilski center so pa postavil, gasilski center, katerega sofinanciranje s strani države je težko 250 tisoč evrov. Za ta denar niti enega konkretnega družinskega stanovanja v Ljubljani človek ne dobi. Postojnčanom je, kot rečeno, prekipelo. Prekipelo jim je zaradi vsega onesnaževanja, zvočnega, družbenega, onesnaževanja zraka, vode, podtalnice in zemlje. In zaslužijo si financiran gasilski center, da ne omenim dejstva, da ta gasilski center stoji v požarno najbolj ogroženem delu države, pokriva Primorsko, Notranjsko in Kras.
Naš amandma poziva Vlado, da izpolni obvezo države, ki jo je do Postojnčank in Postojnčanov že izrekla, da izpolni ta financijski del financiranja in končno nameni teh 250, poudarjam še enkrat, 250 tisoč evrov, kar je proračunski drobiž, za normalno operativno delovanje postojnskega gasilskega centra, da ne bo prepozno. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Še kakšna obrazložitev v imenu poslanske?
Kolega Pavšič.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Kot Postojnčan dobro poznam zgodbo o Počku in zgodbo o financiranju oziroma sofinanciranju gasilsko-reševalnega centra s strani MORS oziroma te države. En del obveznosti je država izpolnila v prejšnjem mandatu, za teh 250 tisoč evrov razlike pa država vedno znova išče birokratske ovire, kako tega pač ne realizirati. Gasilsko-reševalni center je v celoti plačan, je v celoti operativen, ampak gre za vprašanje higiene, gre za vprašanje odnosa te države do lokalne skupnosti in do zavez, ki jih je država dala lokalni skupnosti. Dejansko gre res za proračunski drobiž, ampak simbolno bi teh 250 tisoč evrov veliko pomenilo ljudem na Postojnskem in Pivškem, ker ne smemo pozabiti, gasilsko-reševalni center skrbi za požarno varnost celotnega območja, tudi za požarno varnost na Počku ima sklenjeno pogodbo z MORS. In verjemite mi, da ob kakršnihkoli aktivnostih na Počku vedno gori. Ampak ljudje so to sprejeli kot neko novo normalnost, ne morejo pa sprejeti tega, da država vedno znova zapostavlja, zamuja s sprejetjem okoljskih dokumentov, še vedno čakamo na DPN Poček, še vedno čakamo na vodovarstveno uredbo. Teh 250 tisoč evrov bi pomenilo ne samo izpolnjevanje finančnih obveznosti, ampak to, da dejansko državo sliši, razume in čuti z ljudmi. V zadnjih nekaj dneh preletavajo Postojno zlo-glasna letala – besedna igra malo: zelo glasna in zloglasna letala – in ne da se živeti popoldne, otroci jočejo. Seveda se ustrašijo. Imamo bolnišnico, imamo dom za upokojence, pa niti toliko ni, da bi konec koncev dali teh ubogih 250 tisoč evrov.
Zato vas, kolegi poslanci, vsi v opoziciji, predvsem pa kot Postojnčani pozivamo, dajte vsaj enkrat pritisniti tisti plus, ko gre za 250 tisoč evrov. 250 tisoč evrov pri rekordno velikem proračunu in rekordno velikemu primanjkljaju. Pa verjetno upamo, da do tega ne bo prišlo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper v imenu poslanske.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa, predsednik.
Jaz bi na vse, kar je bilo že rečeno v zvezi s tem amandmajem, rekla samo še nekaj. Seveda vsi v tej hiši vemo, kaj je koalicijska disciplina in kako se potrjujejo proračun in rebalans in podobni dokumenti. Ampak ne tako dolgo nazaj, če se spomnite, smo se mi kolegi, isti, ki sedimo danes v tej dvorani, znali pri nekem drugem proračunu, ki ga je pripravila vlada Marjana Šarca, poenotiti o točno enem podobnem amandmaju. Tisti amandma je bil isto minimalne vrednosti in nanašal se je na požgano ali kako je že bila poškodovana, ne vem, na kakšen način, koča na Mangartu. Takrat smo se lepo združili levi in desni in podprli eno tako zadevo. In to je priložnost, da na isti način, z minimalnim denarjem pri rekordnem proračunu vsaj eno gesto pokažete, tako, da vsaj pri malih stvareh znamo glasovati. Takrat smo stopili nasproti mi, se pravi tisti, ki smo bili v koaliciji s predsednikom Marjanom Šarcem, in danes bi lahko to naredili vi.
V SAB bomo seveda ta amandma podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
V imenu poslanske Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Ni problem 250 tisoč. Verjamem, da bo Ministrstvo za obrambo to zadevo rešilo, ampak treba je pogledati tudi drugo stran, če hočete pravno državo. Občina Postojna je vložila na Okrajnem sodišču v Ljubljani za izterjavo zneska sofinanciranja v višini 300 tisoč evrov. Zoper sklep o izvršbi številka ta in ta je Ministrstvo za obrambo prek Državnega odvetništva vložilo ugovor na sodišče dne 6. decembra 2018. Okrajno sodišče v Ljubljani je sklep razveljavilo in odločilo, da se odločanje nadaljuje v pravdnem postopku. Ministrstvo za obrambo je v okviru predloga za mirno rešitev spora pred uvedbo pravdnega postopka zaradi plačila 252 tisoč evrov občini Postojna predlagalo nov začasni dogovor, ki bi predstavljal podlago za izplačilo zneska 252 tisoč evrov. Občina Postojna je z dopisom z dne 15. januarja letos sklenitev začasnega dogovora zavrnila in s tem so se ustavili postopki za mirno rešitev spora glede plačila zneska 252 tisoč evrov. Ministrstvo za obrambo pa je v letu 2018 prek Državnega odvetništva vložilo tudi tožbo za delno razvezo pogodbe o sofinanciranju lokalne javne infrastrukture za leti 2017 in 2018 na podlagi spremenjenih okoliščin, in sicer zaradi sklepa Občinskega sveta Občine Postojna za odpoved dogovora z dne 23. decembra 2018. Se pravi, odprta so torej druga pravna vprašanja, če hočete, ne gre zdaj samo za denar. In dokler se te zadeve ne bodo rešile in jaz verjamem, da se bodo v doglednem času in da bo teh 252 tisoč tudi ministrstvo nakazalo. Ampak v okviru pravne države, kot radi vsi poudarjamo. Zato naš proti za ta amandma. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/. Najprej kolega Kordiš v lastnem imenu, potem Cigler in pa Trček.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ministrstvo za obrambo pokriva celo paleto nalog. Ni vojska edina naloga Ministrstva za obrambo. Pod Ministrstvo za obrambo sodi tudi zaščita in reševanje, znotraj zaščite in reševanje tudi gasilci. Sočasno, ko se sprejema tale rebalans proračuna, se sprejema tudi poseben zakon, ki bo omogočil nabavo 780 milijonov evrov orožja Ministrstva za obrambo. Sedaj pa imamo na mizi amandma za gasilski dom v Postojni za borih 250 tisoč evrov, ki jih ta temeljna infrastruktura zaščite in reševanja potrebuje. Bo ta amandma za gasilce sprejet? Glede na obrazložitev, ki smo jo ravnokar slišali, kaže temu zelo slabo. Pri tem, da gre za denar, ki je že obljubljen, teh 250 tisoč evrov za gasilski dom v Postojni. Ampak v tej državi obljube političnega razreda, zaveze, če želite, lastnim državljankam in državljanom ne veljajo nič. Edine zaveze, namišljene ali dejanske, ki karkoli veljajo, so zaveze Nato paktu, povezane z nakupi orožja.
V Levici zagovarjamo diametralno nasproten pristop k družbenim prioritetam. Prva stvar, ki bi nas morala skrbeti, prva stvar, za katero bi morali v politiki delati, je blaginja državljank in državljanov. Tudi njihova varnost. Ampak to je varnost, ki je ne prinese noben oklepnik, ne prinese je nobeno orožje. To je varnost pred naravnimi nesrečami, ki dejansko varuje življenja državljank in državljanov in njihovo imovino. Da pa to varnost lahko imamo, potrebujemo infrastrukturo.
Seveda bom podprl amandma za 250 tisoč evrov, ki naj se jih nameni gasilskemu domu v Postojni. Tukaj se nimamo kaj igrati politike.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani!
Ta amandma bom podprl zaradi tega, ker z njim dokazuje Državni zbor, ko bo potrjen, da obveze države do lokalnih skupnosti morajo držati. Še kar nekaj amandmajem je, o katerih bomo danes govorili, ali mislimo resno, ko dajemo obljube in zaveze lokalnim skupnostim.
In drugič, rad bi rekel, ko je gospod minister Tonin zagovarjal investicije 780 milijonov za orožje, je še posebej izpostavil vlogo zaščite in reševanja. In gasilsko-reševalni center v Postojni izvaja to funkcijo.
Dalje, rad bi rekel, da sem bil neposredni uporabnik terena Poček, bil sem vojak JLA v Postojni. Tam smo streljali, tam smo metali strupe, tam so pokala razstreliva, tam smo sekali in klestili drevesa, tam so preletavala letala in bilo je ogromno požarov zaradi tega. Vse to se dogaja v Krasu, kjer je spodaj pod terenom Poček, okoliški ljudje so seveda poslušali in bili deležni vseh teh detonacij in tako naprej, spodaj se pa nahaja vodovarstveno območje Krasa. In Slovenija ima na Obali in na Krasu velike težave z vodo. Zato je treba takšno stvar, kjer gre za gasilce, za gasilsko-reševalni center, ki pomaga v primerih težav, absolutno držati obvezo, ki jo je država dala leta 2004. Pravna podlago za to ne sme biti problem najti. In gospod minister ima rezervo državnega proračuna 1,6 milijarde evrov, iz katere 250 tisoč za izpolnitev nujne obljube do lokalne skupnosti Postojna in prebivalcev, ki tu živijo, ne sme biti težko. Jaz bi rekel, da vadišče Poček praktično pomeni vojaško Anhovo, vojaško Velenje, kar se tiče onesnaževanja, vojaško Celje. In to moramo sofinancirati.
Zato bom ta amandma podprl. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima kolegica Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Bom zelo kratka. Sprašujem predstavnike NSi, ki se izgovarjate na… no, ne bom spraševala, pač pa bom seveda podprla amandma. Kajti zdi se mi nezaslišano, da se bomo tukaj šli nek pravniški pingpong. To je tako, kot da bi bil požar tamle v območju Postojne in bi v gasilskem domu Postojna rekli, ja, bomo pač počakali, da se te stvari razrešijo, pa naj tam gori. Mislim, 780 milijonov evrov očitno ni problem za orožje, ki se bo v glavnem uporabljalo na tujih Natovih misijah, ki bo popolnoma neuporabno za domačo varnost in zaščito. Problem pa je borih, ubogih 252 tisoč evrov.
Prosim, poslanke in poslanci, da dobro premislite in ta amandma podprete. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Besedo ima Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo.
Poglejte, mi ponavadi rečemo država, država je teritorialno organizirana, ni potrebe, da ste prostorski sociolog, da bi to vedeli. Država so tako lokalna oblast kot, če hočete, to, kar se gremo mi tukaj, kot izvršilna veja oblasti. In, kršenmatiček, po 30 letih je že skrajni čas, da se dve teritorialni ravni oblasti nehata vesi kot neka Vojna zakoncev Rose, da se bomo tam nekaj kregali po sodiščih. V vsakem občinskem proračunu so četrt milijona veliki penezi, tudi v Mariboru, tudi v Ljubljani, nehajmo se slepiti. Zdaj bom jaz tudi še malo oseben. Moj pradedek je eden od začetnikov gasilstva v Sloveniji. Nekaj časa sem bil celo najmlajši gasilec v Vinici. Mi smo tudi imeli tam strelišče pri Drežniku, ker je skoraj vedno gorelo. In ni prijetno, da kot najstnik s tisto metlo mahaš pa ti pride ogenj za hrbet. Pa ponavadi ne paradiram tukaj v gasilski uniformi, paradirate na tisti strani. Zdaj se izkažite.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Še kdo?
Kolega Pavšič, v lastnem imenu.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Zakaj bom glasoval za in to z lahkoto? MORS je kršil dogovor z Občino Postojna, zato je Občinski svet sklenil, da bo odstopil od tega dogovora. Pa še nekaj je potrebno pojasniti, v term dogovoru ni bilo besede o gasilko-reševalnem centru, ampak samo o nekaj drobiža vsako leto, pa še tega se je MORS do pred kratkim izogibal. In če je bila pogodba med MORS in Občino Postojna podpisana, delno realizirana, je ne more en predhodni akt, ki je bil tako ali tako škodljiv, preprečiti.
In vse, kar v bistvu pričakujem od vas, spoštovani kolegi, je, da znate enkrat oceniti, da je tega maltretiranja s strani močnejšega do šibkejšega enkrat končno dovolj. In bi to ne samo na simbolnem, tako kot je rekel kolega, 250 tisoč evrov je za proračun Občine Postojna ogromen denar, ki ga je morala tako ali tako založiti, da so dokončali gasilsko-reševalni center. In koliko je uporaben in koliko je dober, se izkaže nenehno, ne samo ob največji prometni nesreči, ki je bila pred dvema ali tremi leti, ne samo ob žledolomu, ampak tudi ob požaru, ki je ogrozil zdravje in premoženje marsikoga pred slabim mesecem dni. 250 tisoč evrov je danes simbol tega, ali vi podpirate gasilstvo na Notranjsko-primorskem in na Kraškem ali pač ne, in to samo zaradi nekaterih zelo za lase privlečenih pravnih ovir.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Boštjan Koražija v lastnem imenu.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Zelo kratko bom povedal. Čas je, da v tem državnem zboru končamo z iskanjem izgovorov proti, ampak dejansko moramo začeti z iskanjem odgovorov za. Dejansko, poglejte, ta državni zbor ni samo 90 poslancev, ampak zastopamo v bistvu preko 2 milijona državljank in državljanov. In ko gre za lokalno skupnost oziroma ko gre za te lokalne probleme, ki jih pravkar nazivamo, je žal res. To sem tudi večkrat slišal na kolegiju županov Spodnjega Podravja, da država pozablja, dostikrat tudi namerno, na lokalne skupnosti, na občine in dejansko na težave občank in občanov.
V tem primeru seveda bom podprl amandma in tudi upam, da ga boste drugi. Da ne boste samo govorili, da podpirate lokalne skupnosti, lahko zdaj tudi stisnite da, pa boste podprli direktno glede tega gasilskega doma. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Primož Siter v lastnem imenu.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Postojnčanom je prekipelo. Prekipelo jim je zaradi tega konstantnega pingponga. Na eni strani so Postojnčani, ki so investirali svoj čas, trud, projekt in tudi sredstva v ta center. Na drugi strani je tukaj MORS, ki, da rečem po domače, hvata krivine že cel čas. In isto zgodbo počne zdaj. Jaz ne morem pristati na te pravne in politične izgovore, na katere se švercajo poslanke in poslanci NSi. Ni pravne podlage, smo tudi poslušal na Odboru za obrambo, ko smo obravnavali ta amandma, s strani predstavnika Vlade. Pravna podlaga je stvar politične volje. Poglejte pravno podlago za 3 milijarde težke protikoronske ukrepe. Brez težav, stvar politične volje. Poglejte pravno podlago za 780 milijonov evrov težko nabavo nekega nepotrebnega orožja. Brez problema ustvarjena pravna podlaga. Pravna podlaga za nekaj, kar je težko 250 tisoč evrov, kar reši požarno varnost celotnega najbolj požarno ogroženega dela države, tukaj pa naletimo na takšne težave. Pa se ne more spisati zakona, se ne more spisati nekega majhnega podzakonskega akta niti neke pogodbe za nazaj, kar bi Vlada z lahkoto lahko naredila in Postojno odrešila teh finančnih muk. 250 tisoč evrov, lepo prosim.
Jaz bom ta amandma podprl. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško v lastnem imenu.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsednik hvala. Spoštovani kolegi, kolegice!
Prihajam iz Posavja, iz Krškega, imamo letališče, ob četrtkih imajo dnevno vaje tako helikopterji kot avioni. Potrebujemo gasilski dom tudi v Krškem in v Brežicah. In ne boste verjeli, 8 let je krška občina šparala in šla sama v investicijo, da bo zgradila ta gasilski dom. In prosim, ne zdaj tukaj nekaj od Nata, nekaj od tega, tako da, jaz se bom pri tem glasovanju, kolegi iz Levice, žal vzdržal, ker imate tudi vidnega člana v Brežicah, pa ni dal pobude, da bi še pri Krškem kaj primaknili zaradi letališča in vsakodnevnih preletov in tudi vaje ima Nato tam večkrat po moje kot na Počku.
Hvala. Moj glas bo vzdržan.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Luka Mesec, v lastnem imenu.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala za besedo.
Letos ima proračun rekorden primanjkljaj 4,2 milijardi in ob tem ste poslanci koalicije, ki ste lani zganjali vik in krik zaradi ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v proračunu sploh ne bi prinesel minusa, zdaj ob 4,2 milijardah samo skomignili z rameni. In jaz res ne razumem, kako lahko isti poslanci, ki ste govoril, ko ste bili v opoziciji, da je popolnoma nezaslišano, da vam sredinske vlade nikoli ne podprejo nobenega amandmaja, zdaj ne najdete niti politične volje, da bi stisnili gumb za teh 250 tisoč evrov. Pa saj o enem ubogem gasilskem domu govorimo, ki je bil obljubljen občini, ki ima tam vojaško vadbišče! In vi med 4,2 milijardami primanjkljaja, v postavki na Ministrstvu za finance za 1,6 milijarde, ki je kar ena med stotinami postavk, se potem znajde 1,6 milijarde nerazporejenega denarja za namene boja proti epidemiji, vi v vsem tem denarju ne najdete 250 tisoč evrov, da bi lahko sfinancirali nek gasilski dom oziroma da bi lahko dal vsaj neko minimalno koncesijo opoziciji, ki je ta amandma v imenu lokalne skupnosti skupaj predlagala. Jaz tega res ne razumem.
Bom pa seveda amandma podprl.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.) Ne. Glasujemo o proračunskem uporabniku Ministrstva za obrambo, podprogram Oprema in infrastruktura.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 46.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in na Podprogram Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB, k temu podprogramu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslancev, za je glasovalo 29, proti 39.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Kordiš v imenu poslanske.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Prostovoljna gasilska društva so največja solidarnostna mreža v tej državi. V razmerah epidemije covida-19 so prenekatera izgubila tudi do polovico svojih sredstev, ker so bili, jasno, iz razlogov javnega zdravja dogodki prepovedani, dohodki iz gasilskih veselic pa so zato izpadli. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi odzvala država in prostovoljnim gasilcem priskočila na pomoč. Navsezadnje so se tudi oni v epidemiji nagarali, še posebej v kakšnih manjših skupnostih so bili tisti, ki so za najbolj ogrožene prebivalce svojih vasi organizirali preskrbo in podobno. Pa vendar ukrepov vlade ni na vidiku.
V Levici zato s tem amandmajem namenjamo 7,8 milijonov evrov za pomoč in podporo prostovoljnim gasilcem in njihovim društvom. To je obliž na rano, to je neka nemudna pomoč, je 1 % tega zneska, ki ga namerava isto ministrstvo za obrambo, ista vlada Janeza Janše vreči skozi okno za nakupe nepotrebnega orožja. Gospe in gospodje, kje je bilo to vaše orožje in vaši oklepniki na vrhuncu epidemije covida-19 v njenem prvem pomladnem valu? Pomagali so nam zdravniki, medicinske sestre pa tudi prostovoljni gasilci. Najmanj kar je, je, da jim država v svoji proračunski politiki vrne uslugo in jih s temi sredstvi podpre.
Slišal sem že kakšno kritiko na ta naš amandma, da ta rešitev ni sistemska. Res je, ta rešitev ni sistemska, zato ker obravnavamo rebalans proračuna ne pa kak področni zakon, ki ureja delovanje sektorja zaščite in reševanja. In k rebalansu proračuna se prilagajo dokumenti, ki usmerjajo sredstva, ta sredstva pa na to izvršna oblast pretaka dalje. Natančno to v Levici počnemo. Torej 7,8 milijonov evrov za nemudno pomoč prostovoljnim gasilskim društvom.
Tudi ne zdržijo kakšne obrazložitve predstavnikov izvršne veje oblasti, ki pravijo, ja, saj bomo pa pomagali naslednje leto. Gospe in gospodje, če bo gorelo, boste čakali na naslednje leto, da vam gasilski tovornjak pogasi hišo? Ne boste. Lahko pomagamo takoj. To ni nek velik znesek, gasilska društva pa ta sredstva res potrebujejo.
7,8 milijonov evrov za prostovoljne gasilce – to je naš amandma in v Poslanski skupini Levica ga bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Še kdo v imenu poslanske? Kolega Černigoj, v imenu poslanske? V svojem? Potem pa kolega Siter, najprej.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Havla lepa za besedo.
Prostovoljna gasilska društva v Sloveniji niso zgolj in samo gasilska društva, so neko jedro zaščite in reševanja. V marsikateri mestni skupnosti, krajevni skupnosti, vaški skupnosti, v marsikaterem naselju so pa bistveno več. Prostovoljna gasilska društva so jedro življenja v marsikateri skupnosti. So jedro družbenega življenja, tudi zabave, če hočete, solidarne pomoči in kot taka tvorijo same skupnosti. Stvar politične odločitve je, ali bo država živela v blaginji ali v revščini, v varnem ali v nevarnem okolju, bodo državljani deležni solidarnostne pomoči ali pa ta do njih ne bo prišla. Jaz v dobre namere gasilcev ne dvomim, tudi brez finančne pomoči bi iz svoje požrtvovalnosti stopili na pot solidarnosti. Ampak brez finančne opore pa prostovoljna gasilska društva enostavno ne morejo funkcionirati. Epidemija jih je prizadela tam, kjer najbolj boli, torej v njihovem financiranju. Vedno je seveda stvar politične odločitve, da jim teh 7,8 milijona, kar je, še enkrat ponovim, samo en odstotek tistega, kar Ministrstvo za obrambo namerava porabiti za nakup dodatnega orožja. Samo en procent tistega.
Tudi ta sistemski dvom, da kako pa bomo mi zdaj to razdelili, glede na to, da so prostovoljna gasilska društva različno financirana, nekje jih občina financira več, pa je več prihodkov iz naslova njihove dejavnosti, veselic, prodaje koledarjev ali ne vem česa še vsega – tudi ta dvom je odveč. Amandma in pobuda vladi, ki smo jo v Poslanski skupini Levica naslovili, pravi: Vlada, rezervirajte ta sredstva za Gasilsko zvezo, oni so strokovnjaki, najbolj množična organizacija v Sloveniji. Oni so strokovnjaki, naj osmislijo ključ, po katerem se bodo ta sredstva razdelila, da bodo pravično prišla do vsakega prostovoljnega gasilskega društva, enim več, drugim manj, odvisno od tega, kakšna je potreba.
Seveda bom glasoval za podporo temu amandmaju.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Andrej Černigoj, v svojem imenu.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Hvala, predsednik, za besedo.
Sam bom glasoval proti temu amandmaju, ker ne pristajam na populistične rešitve, ki se le na prvi pogled zdijo dobre, pa niso niti obliž, potrebujemo namreč kvalitetno opremo in državno usklajen sistem. Iskanje pozornosti, v tem primeru Levice, ki ni bil usklajen niti z Gasilsko zvezo Slovenije, kaže na neresnost predloga.
Zato bom, še enkrat, glasoval proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, v Anhovem prostovoljno gasilsko društvo s cisterno razvaža vodo ljudem, ki v tem kraju nimajo zagotovljene pitne vode. Ko je gorelo letališče Levec pri Celju, so pomagala profesionalnim gasilcem prostovoljna gasilska društva, tudi iz Petrovč. Ko prihaja do potrebe oskrbovanja, kot je bilo prej povedano, v času epidemije – ne vemo, kako bo ta zgodba potekala do konca letošnjega leta – pomagajo gasilska društva. Pri reševanju, pri gašenju, pri pokrivanju streh, ki jih raztolče kjerkoli po Sloveniji toča, pomagajo prostovoljna gasilska društva. To je prostovoljstvo, solidarnost v tej državi, ki jo je treba podpreti. Praktično gre za organizacije in ljudi, ki brezplačno, prostovoljno tudi žrtvujejo svoja življenja, kadar v nevarnih pogojih pomagajo reševati ali gasiti, imenovani so prostovoljni gasilci, in tem je treba vsaj z nekim minimalnim suportom iti naproti. Spomnil bi vas, da smo obravnavali kar nekaj zakonov, ki se tičejo tudi pravil o cestnem prometu in voznikov, in smo posebno pozornost izpostavili in dali gasilcem.
Podprl bom ta predlog zaradi tega, ker pomaga prostovoljnim gasilcem tako v Krškem kot tudi na Postojnskem. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Kolega Boštjan Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo.
Glejte, nismo vsi doma iz Ljubljane ali pa iz nekih velikih mest, nekateri prihajamo iz čiste periferije. Jaz osebno prihajam iz Haloz, zdaj sem sicer na Ptuju in vam lahko povem, da so prostovoljna gasilska društva v resnici prva, ki priskočijo na pomoč v vseh primerih, naj bodo to naravne nesreče, požar ali katerekoli druge nesreče. In brez teh ljudi, ki dejansko žrtvujejo svoja življenja v prvi vrsti, ker se stalno podajajo v nevarne razmere in v nevarne situacije, smrtno nevarne situacije pravzaprav, da rešujejo življenja drugih, dajejo svoj čas in se odpovedujejo tudi svojim družinam. In v takem primeru, da država reče oziroma da vlada reče pravzaprav, da dviga roke nad tem oziroma da jim ne želi pomagati, je dejansko neokusno. Neokusno. Glejte, prostovoljci si želijo samo to, da bi lahko pomagali. Ne želijo finančnih spodbud za sebe, dejansko želijo finančne spodbude za to, da bodo lahko pomagali, se pravi, da si bodo lahko kupili opremo, ki jo potrebujejo, avte in ostale zadeve. Ne pa da morajo od vrat do vrat prodajati koledarje in organizirati neke povprečne veselice, da dobijo nekaj drobiža. Tudi na odboru sem povedal, ko je gospod Bandelli komentiral te zadeve, da bi morala biti prostovoljna gasilska društva 100 % financirana direktno od države in dejansko imeti konstantno podporo, ki jo potrebujejo, naj bo to finančna ali kakršnakoli druga, ves suport.
Seveda bom podprl ta amandma, ker podpiram ne samo prostovoljne gasilce, ampak podpiram, da si ljudje pomagamo med seboj in da smo solidarni. Če komu tukaj ni jasno, potem pa res ne vem. Solidarnost je na prvem mestu, da smo drug drugemu v oporo in pomoč. Če ne bomo tega naprej gojili oziroma se žrtvovali za te zadeve, potem ta Državni zbor nima smisla.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Kolegica Violeta Tomić v lastnem imenu.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Jaz bom ta amandma podprla.
Čudi me, da se na desni strani ljudje posmehujejo, nam govorijo, da smo populisti in tako naprej. Pa ravno vi najbolj poudarjate, da potrebujemo varnost. Ampak naša varnost nikakor niso oklepniki tam nekje v Afganistanu, naša varnost je, da nam pomaga nekdo, ko nam zagori hlev, ko nam zagori hiša, ko nam toča razbije streho, ko se zgodi prometna nesreča, ko je izliv strupenih tekočin v pitno vodo, ko pride do suše, ko pride do žledoloma in še in še bi lahko naštevala. To je varnost vsakega Slovenca in Slovenke in njihovih domov. In to bi morala biti prioriteta vsake vlade. Tako da res ne razumem teh vaših posmehljivih tonov s tiste strani.
Prostovoljno gasilsko društvo je mreža, najbolj bogata in najbolj razvejana mreža društev po celi Sloveniji in ima ne samo solidarnostno funkcijo in reševalno funkcijo, ampak ima tudi funkcijo največjega, bi rekla, lepila skozi stoletja, kajti vemo, da so bili gasilski domovi edini kulturni domovi, edini centri srečevanj in zabave. Gasilci so si sami vedno pomagali z veselicami, srečelovi. Vedno so bili to na podeželju veliki dogodki, pa tudi v Ljubljani. In zdaj pač zaradi covida ne morejo teh prireditev organizirati in zato je skrajni čas, da razumemo njihovo stisko in da jim sistemsko priskočimo na pomoč. Tale rebalans je dobra priložnost za to. Vemo, da so podnebne spremembe, mogoče jih vi zanikujete, ampak so stalnica in bodo vse hujše in tukaj bodo gasilska društva še kako potrebna za brambo in čuvanje naših domov. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Miha Kordiš v lastnem imenu.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Osebno nisem ravno človek, ki bi zahajal na gasilske veselice, čeprav se je že zgodilo, da sem šel kdaj na kakšno pivo na Grenc, ko je bila tam veselica, vem pa, kaj je solidarnost. In vem, da so prostovoljna gasilska društva največja mreža solidarnosti, ki jo v tej državi premoremo, ki je preživela in se vključevala v razno razne politično-ekonomske sisteme. Ta pobuda za 7,8 milijonov evrov, s katerimi naj se podpre prostovoljne gasilce, ni zrasla na mojem zelniku, ampak smo jo v parlamentarno proceduro vložili na pobudo naših članov, članov iz Levice, ki tudi delujejo kot prostovoljni gasilci, aktivno, na gorenjskem koncu. Oni so nas seznanili s težavo prostovoljnih gasilskih društev, nam pomagali pri pripravi vladne pobude in navsezadnje tudi pri oblikovanju tega amandmaja.
Res je, še enkrat ponavljam, to ni sistemska rešitev, ampak področje financiranja prostovoljnega gasilstva pri nas sistemske rešitve, resne sistemske rešitve in podpore na nacionalni ravni že tako nima. Z rebalansom proračuna rešujemo samo tisto, kar se v letu 2020 rešiti da. In prostovoljna gasilska društva imajo ta problem, da jim je korona skupaj s prepovedjo dogodkov odnesla polovico njihovega dohodka. In ravno država je tista, ki je najbolj in prva poklicana, da taki solidarnostni mreži njihovo požrtvovalnost vrača, ko sama zaide v težave. Ne pa da imamo zdajšnjega ministra na resorju, ki ravno pokriva področje zaščite in reševanja, da rola in streže pivo na gasilskih veselicah, ko je potrebno prostovoljnim gasilcem nameniti sredstva, pa je skrinjica z mošnjo denarja zaprta.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Aleksander Reberšek v lastnem imenu.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.
Jaz občudujem vašo skrb v Levici, ker tako sočustvujete z nami gasilci. Vam pa svetujem, da greste najprej pred Državni zbor in rečete vašim, naj nehajo kuriti pred Državnim zborom. Stop poceni populizmu! Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Robi Pavšič v lastnem imenu.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): No, saj današnja seja poteka pričakovano. Zavrnili ste že ohranjanje sredstev za Računsko sodišče, za Državno revizijsko komisijo. To razumem, vas je pač strah, da bi vam kdo bolj podrobno gledal pod prste. Ne razumem pa, kako lahko zavrnete 250 tisoč evrov za gasilsko-reševalni center, med drugim tudi z obrazložitvijo zaradi kvazi pravnih ovir in z obrazložitvijo, da drugi tudi tega niso dobili. No, naj vam povem, da je Krško v lanskem letu dobilo 800 tisoč evrov, Pivka 600 tisoč evrov, Ilirska Bistrica 300 tisoč evrov, Postojna pa nič evrov. In zdaj se počasi približujemo temu, da bomo odvzeli še sistemu, celotnemu nacionalnemu sistemu 8 milijonov evrov z rebalansom zaščite in reševanja. 8 milijonov evrov. Dajmo biti jasni. Mi tukaj ne dajemo dodatnega denarja sistemu zaščite in reševanja, ampak poskušamo ohraniti tisto, kar je že bilo v proračunu. Na račun Covida, na račun tega izgovora se jemlje povsod, pa bi razumel neke marketinške akcije, ozaveščanje tega pa onega, kar vam gre tako ali tako na jetra, čeprav je lahko večkrat koristno, ne morem pa razumeti, da se odreka sredstva ljudem, ki skrbijo za vse, ki so v tej državi, najsibodo to državljanke, državljani ali pa tudi tisti, ki pridejo na obisk. Odrekate jim sredstva za normalno delo. In glede na celoten znesek vsega skupaj, je to dejansko tudi teh 7,8 milijona, je dejansko drobiž. Včeraj smo se pogovarjali o milijardah, kot da so bombončki, ki rastejo na drevesih, tako lahko se jih je razmetavalo. Danes pa do sedaj nismo niti približno niti na 20 milijonih z vsemi amandmaji, pa vseeno ne.
Jaz bom vsekakor to potrdil z veseljem in vedno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Rudi Medved v lastnem … /oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, kolega Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Moj postopkovni predlog je, da se seja nadaljuje v skladu s Poslovnikom. Mi smo sedaj v fazi glasovanja o amandmajih. Razpravo smo imeli včeraj. Nekateri so jo prešpricali, upravičeno. Nekoč je dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, povedal: Obrazložitev glasu pomeni, da se vsak ukvarja s svojim glasom. In prosim, da nadaljujemo striktno s Poslovnikom. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Horvat, jaz mislim, da ravnamo v skladu s Poslovnikom. Moramo pa si vsi priznati, da je to vprašanje zelo delikatno. In če se bom jaz spuščal v vsakega, kaj govori, in ga ocenjeval, ali obrazloži svoj glas na pravilen ali nepravilen način, potem ne bomo danes do polnoči končali tega glasovanja. Jaz mislim, da je bila ta obrazložitev povsem korektna in da ni potrebe za kakršnokoli intervencijo.
Kolega Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
Se bom ukvarjal izključno s svojim glasom. Seveda pa bom omenil problem, o katerem govorimo. To pa je verjetno razumljivo. Neverjetno je, kako se marsikateri politik ob kakšni naravni nesreči hitro rad preobleče v uniformo Civilne zaščite in se slika z gasilci, treplja po ramah in seveda poje hvalospeve našim junakom. Ko pa je treba iti korak dlje, pa nastane problem. Veste, gasilske veselice danes niso več tako, kot so bile pred mnogimi leti, da se jih pač organizira v počastitev nakupa nove brizgalne. Vi veste, da gasilska oprema je danes mnogo zahtevnejša in mnogo dražja in pomoč, kot jo predlagamo s tem rebalansom, je pravzaprav tudi pomoč občinam, saj občine v največji meri financirajo prostovoljna gasilska društva. Občine so imele in še imajo v tem času koronakrize zelo velike izdatke, ki jih tudi na račun povprečnine ne bo mogoče kompenzirati, prav tako seveda posledično tudi gasilci. Ko pa slišim, da bomo nekaj rešili sistemsko, potem pa nas izkušnje učijo in tudi sam imam kar nekaj takih izkušenj, ko rečemo, da bomo nekaj rešili sistemsko, pomeni, da tega ne bomo rešili. In podpora temu amandmaju bi bila pravzaprav neka prisila in neko simbolično dejanje, da se pa financiranje prostovoljnih gasilskih društev v tej državi enkrat za vselej uredi tudi, kot se temu reče, sistemsko.
Zato bom seveda podprl ta predlog.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Nataša Sukič? (Ne.) Ne, še kdo? (Da.)
Kolegica Mateja Udovč, v lastnem imenu

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo.
Danes govorimo o populizmu, je populizem, ni populizem. Govorimo o politikih, ki se radi preoblečejo, ko stopijo iz te dvorane, v uniforme, različne uniforme in se fotografijo, danes pa glasujejo proti. Ja, tudi jaz bom glasovala proti, zato ker je to en navaden populizem. Pa lahko govorim iz lastnih izkušenj. Prejšnja vlada je imela Ministrstvo za javno upravo. Oni so pripravljali zakon o razbremenitvi občin. Pa so kaj naredili za gasilce? Niso. Ko je bilo potrebno dati glasove, ko so imeli možnost dati glasove za gasilce, so bili najbolj tisti proti, ki danes vlagajo amandma, da se stvari za gasilce ne bi uredile. Nekoč so mi rekli, kje imate pravico govoriti v imenu študentov, kdo vam je dal pravico? Kdo je dal vam pravico, da danes govorite v imenu gasilcev? Oni stojijo za vami? Ja, sigurno, oni stojijo, gasilci so, smo in bomo vedno delali za ljudi, pa ne zato, ker bi bili plačani. In te stvari, kar se tiče financiranja nekaterim, resnično niso jasne. Denarja ne pobiramo po cesti in žal imajo gasilska društva različne vire financiranja. Ampak v Zakonu o gasilstvu je jasno določeno, kako morajo občine zagotavljati požarno varnost in kako morajo zagotoviti sredstva.
Zato ker je to danes populizem, zato je populizem, bom glasovala proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Glejte, mi nismo v Severni Koreji, mi smo še vedno ustavna parlamentarna demokracija, ker v 82. členu piše, da nismo vezani na nobena navodila. In po logiki, ki jo je ubesedovala kolegica, bi vsak od nas lahko govoril samo tisto, kar je prej v življenju bil. Poslanci se moramo poglobiti v tisoč in eno zadevo. In to je žalitev parlamenta in funkcije poslancev …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček, zlorabljate poslovnik.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): … s strani poslanke, ki je bila navsezadnje tudi članica tiste vlade …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kakšen je vaš predlog?

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Moj predlog je, da prekinemo sejo za pol ure in si grejo koalicijski prebrat Ustavo. Lahko jo preberejo v tem času. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: To je zloraba poslovnika, kolega Trček. Opomin.
Kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Postopkovno.
Predsedujoči, lahko opozorite predgovornico iz vrste vaše stranke SMC, da je prav vlada Mira Cerarja bila tista, ki je na polno zaratila z gasilci, sicer njenim profesionalnim delom, in jim ni želela zvišati plač. Uniformirani gasilci so se v polni postavi usuli na Gregorčičevo. Takrat smo bili v Levici tisti …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, kje je tu Poslovnik? To je zloraba Poslovnika.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zaključujem. Tisti, ki smo branili pravice poklicnih gasilcev. Danes smo spet v Levici tisti, ki branimo pravice gasilcev, tokrat prostovoljnih gasilcev, in družbeno solidarnost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, dobro veste, da je to zloraba poslovnika, zato vam izrekam opomin. / nemir v dvorani/ Prosim, malo se pomirite.
Postopkovno, kolega Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Predsednik, glede na to, da smo nekateri bili včeraj do 22. ure zvečer tukaj in smo pač obrazlagali, kar smo obrazlagali, meni so neke stvari jasne, ampak da se malo umirimo, jaz predlagam 10 minut pavze, ker drugače ne bomo prišli do konec tega rebalansa. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Je še kdo za 10 minut pavze? Jaz predlagam, da oddelamo vsaj še pet amandmajev, pa potem gremo na pavzo. Prav? Okej.
Torej, še kdo tukaj? (Ne.)
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 45.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 2130 – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in na odločanje o vloženih amandmajih k trem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku. Najprej prehajamo na podprogram Lokalno razvojna infrastruktura. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 47.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Kreiranje delovnih mest. odločamo o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 49.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Podpora malim in srednje velikim podjetjem.
Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB k temu podprogramu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 48.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 48.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za infrastrukturo in odločanje o vloženih amandmajih k tem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Obnovljivi viri energije. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB k temu podprogramu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zdaj vas pa sprašujem, glede na to, da vam je dobro steklo, 15 minut pavze? Gremo še naprej? Okej.
Prehajamo na podprogram Učinkovita raba energije.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Kolega Baković, v imenu poslanske skupine.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Bom zelo kratek.
Energetska prenova je izjemno pomembna in sam bom seveda ta amandma podprl. Nanaša se pa na energetsko učinkovitost zgradb, ki so izjemno pomembne, tako za zunanji izgled kot tudi za druge parametre. V ta namen bi namenili kar nekaj sredstev, s čimer bi lahko to situacijo izboljšali, med drugim tudi za dva objekta, ki se nahajata v Kočevju na Ljubljanski cesti.
Kot sem rekel, sam bom ta amandma podprl in prosim za podporo tudi ostale. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 1.
Kolega Baković v imenu poslanske.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Tudi tu bom kratek. Gre za to, da bi se preplastila cesta, ki je v izjemno slabem stanju. Ne gre za nek velik denar, gre za 250 tisoč evrov. Je pa cesta, ki je izjemno pomembna in se nanaša na H1 relacijo Ljubljana-Reka, čedalje bolj obremenjena.
Zato bom ta amandma podprl in seveda prosim za podporo tudi ostale. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 49.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 49).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 – Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB k podprogramu Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 47.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 47).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunska uporabnika Ministrstva za okolje in prostor in na odločanje o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Rudniki in sanacija rudarske škode. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Upravljanje z vodami. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 1.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Kočevska kot največja občina po teritoriju ima kar precej posameznih osamljenih kmetij, ki niso povezane z vodovodnim omrežjem, in je izgradnja vodnih zajetij izjemno pomembna za njih. Te kmetije predstavljajo kar velik delež kmetijskega gospodarstva. Ta izgradnja bi za njih pomenila izjemno pomembno odskočno desko tudi za naprej in za razvoj.
Zato bom ta amandma podprl in hkrati prosim za podporo tudi vas. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Navezujem se na prejšnjo. Tudi v tem primeru imajo na ribniškem območju nekaj težav z vodovodom, ki so še ostale, ker jih SORIKO ni pokril. Gre za vasi in zaselke okoli Svetega Gregorja in okolice.
Zato bom ta amandma podprl, kajti s tem bomo pravzaprav tem ljudem, ki tam živijo, omogočili dostojno življenje. Prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47).
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 3.
Kolega Matjaž Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Verjamem, da ne bom toliko čustev zbudil, kot prej pri gasilcih, pa vendarle gre za to, da prihajamo v jesen, bliža se deževje in tisti, ki ste spremljali nekaj let nazaj, Laško je ena od občin, ki je vedno najbolj poplavljena, imamo pač to težavo. In če se ne bodo vzdrževali vodotoki, in to je en problem v tej naši državi, bo teh težav še več.
Zato amandma, ki smo ga Socialni demokrati dali za samo 300 tisoč evrov, je zato, da bi se v brežini potoka Lahomščica v naselju Marija Gradec ta vodotok očistil, ker bi s tem lahko rešili tudi en del poplav. Tako da vas prosim za podporo pri tem amandmaju. Gre pa za 300 tisoč evrov, ki bi rešili en del Laškega. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Pragozd Krokar je uvrščen na Unescov seznam naravne dediščine, pomemben ne samo za občino Kočevje, temveč tudi za celo Slovenijo in Evropo. Od tam se je namreč po ledeni dobi bukev, ki je edinstvena, potem razširila ponovno tudi po celi Evropi. In zato so potrebna določena sredstva, da se postavijo vstopne točke, in pa za sistem ohranjanja pragozda Krokar na tem območju.
Zato bom ta amandma podprl in prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Željko Cigler v lastnem imenu.
ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Ta amandma bom podprl zaradi tega, ker je treba biotsko raznovrstnost in varnost naravnih vrednot zavarovati tudi tam, kjer bo danes šla ena najdražjih variant hitre ceste, to je tretja razvojna os, čez Hudi potok nad Braslovškim poljem in proti Velenju jug. Upam, da se bodo predlagatelji tega tudi zavedali in koncizno zagovarjali to svoje stališče.
Ta amandma bom podprl.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Ravnanje z odpadki. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo še na podprogram Stanovanjska dejavnost. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k temu podprogramu.
Kolegica Nataša Sukič v imenu poslanske skupine.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala za besedo.
Seveda bom skupen amandma strank LMŠ, SD, Levica in SAB podprla, predvsem zato, ker naslavlja problematiko, ki je zelo pereča, zelo akutna, pravzaprav že ves čas od osamosvojitve.
Dejstvo je, da v tej državi v resnici nimamo stanovanjske, davčne in prostorske politike, ki bi spodbujale reševanje stanovanjskih vprašanj. Prav nasprotno. Na tem področju vlada kaos in zato ne preseneča, da Slovenija vodi v vseh neslavnih statistikah Evropske unije. Govorim o tem, da smo pri vrhu pri najhitreje rastočih cenah stanovanj, pri vrhu smo pri izjemno poznem osamosvajanju mladih od primarnih družin, pri vrhu smo po številu stanovanj, neprimernih za bivanje, in pri vrhu smo po številu družin, ki živijo v stanovanjski revščini, in še bi lahko naštevala. V zadnjih desetih letih pa sploh praktično za reševanje stanovanjskega problema nismo naredili nič. In prav tako tudi v tem rebalansu, kljub temu da je bila stranka SDS, ko je bila še v opoziciji, zelo kritična, upravičeno kritična do te problematike, seveda ta rebalans praktično ostaja na tej ničli. Zdaj ste pač vse to, na žalost, pozabili in spet pometli pod preprogo, češ, smo v času epidemije. Covid-19 pač, vam moram povedati, ne more biti odgovor in izgovor za vse, česar ni. Tudi takšna vprašanja, ki so akutna, ki so pereča, je treba znati nasloviti.
Seveda bom ta amandma podprla, sploh zato ker nam ta trenutek manjka 9 tisoč 100 stanovanj oziroma samo v Ljubljani jih manjka več kot 4 tisoč, in to je resnično velik družbeni problem. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Andreja Zabret, v imenu poslanske skupine.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Kot je e kolegica povedala, gre za stanovanjsko problematiko oziroma problematiko mladih, za katero so vsi tukaj strinjamo, da je pereča. Zato tudi računam na podporo k amandmaju.
Sredstva se namenjajo za subvencije mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjsko politiko. Januarja letos je bil namreč v javni obravnavi zakon o poroštvih države za stanovanjske kredite, ki bi mladim in mladim družinam olajšal dostop do nakupa lastnega stanovanja. V obstoječem zakonu ZIPRS je za to namenjenih 200 milijonov evrov, za državna poroštva, za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in jim ta oblika zaposlitve in višina dohodka ne omogočajo, da samostojno pridobijo kredit. Trenutno glede na rebalansu žal ne kaže, da bi obstoječa koalicija sledila že začrtani smeri in nadaljevala s postopkom obravnave tega zakona o poroštvih države za stanovanjske kredite, predvsem mladim družinam, ki bi jim olajšal dostop do nakupa lastnega stanovanja.
Zato s predlogom amandmaja vsaj delno rešujemo to stanovanjsko problematiko, zato še enkrat pozivam, da ta amandma podprete. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske? Če ne, Aljaž Kovačič v lastnem.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.
Ja, vem, da smo vsi mladi bolj ko ne sami krivi, da ne hodimo toliko na volitve v takšnem številu kot starejši in zaradi tega mladi niso tako zanimiva volilna baza kot so upokojenci. Kljub temu je za mlade treba poskrbeti. Prav ta amandma govori o mladih, kajti prav mladi si zelo težko priskrbijo nek dom. Da si lahko ustvariš družino in dejansko zaživiš, je dom nek začetek vsega.
Seveda bom zaradi tega amandma podprl.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Jerca Korče v lastnem imenu.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Stanovanjska politika bi morala biti prioriteta te vlade in pa skupen cilj vseh, ne glede na to, na kateri politični strani se nahajamo. V prejšnjem mandatu oziroma v vladi Marjana Šarca smo se te problematike po toliko letih lotili z visoko stopnjo resnosti in pripravili zadeve. Danes vemo, da stanovanjski zakon in še kaj očitno stoji v predalu, ker to ni prioriteta te vlade. Na drugi strani pa ta vlada kaj hitro najde čas, energijo in še kaj za pogovore o ustanovitvi urada za demografijo, še več, v rebalansu proračuna za to nameni zelo zelo visok znesek, pa močno dvomim, da se zavedate, kaj sploh pomeni demografija. Demografija ni nekaj kar se izpolni zato, da se pokori ali pa zadovolji enega izmed koalicijskih partnerjev in nastavi nekaj stolčkov za nove službe, demografija je vse kaj drugega. Tudi stanovanjska politika države je pomemben sestavni del tega, kako se lotevamo demografskih trendov, ki jih imamo v tej državi.
Zato pričakujem podporo temu amandmaju, sama ga bom seveda podprla. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za je glasovalo 34, proti 45.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in na odločanje o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Spodbude za zaposlovanje. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD in SAB k temu podprogramu.
Kolega Aljaž Kovačič, v imenu poslanske skupine.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi!
Ja, nekoliko smešno je, če ne žalostno, koliko je ta vlada porabila denarja, kakšen je primanjkljaj – 4,2 milijardi, ampak kljub temu da so se nekatere zaposlitve zamrznile, kažejo rezultati, da ljudje izgubljajo zaposlitve. Če primerjamo število brezposelnih v primerjavi z lanskim letom, je danes več kot 20 % več brezposelnih v Republiki Sloveniji. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da v podprogramu Spodbude zaposlovanja Vlada Republike Slovenije in pristojno ministrstvo dejansko krčita sredstva.
Zaradi tega predlagamo skupaj z Poslansko skupino Socialni demokrati in Poslansko skupino SAB v Listi Marjana Šarca, da zagotovimo dodatne 4 milijone evrov, da se bo lahko spodbujalo ljudi in da se bodo lahko na novo zaposlili, kajti vemo, več bo brezposelnih, več bo šlo tudi ostalega denarja.
Zato bomo v Listi Marjana Šarca seveda ta amandma podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 44.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Štipendije. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Podporna dejavnosti na področju dela, družine, ter socialnih zadev. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD, k temu podprogramu.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Ja.
Amandma, ki se nanaša na gradnjo večgeneracijskega centra v Občini Ribnica, na mestu, kjer stoji sedaj Ideal center, je izredno pomembna. Tudi na našem koncu imamo starajočo se družbo in so ti večgeneracijski centri še kako pomembni tako za starejše kot seveda tudi za mlajše.
Zato bom ta amandma z veseljem podprl in hkrati prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Programi socialnega varstva. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica k temu podprogramu.
Kolega Rajh v imenu poslanske skupine.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako.
Rad bi povedal, zakaj menimo, da je ta amandma ne samo dober, ampak odličen. Gre za ukrep, ki bi osnovnošolcem in srednješolcem zagotovil tri brezplačne pralne maske na mesec. Vidimo, da se epidemiološke razmere v Sloveniji zaostrujejo in celo Vlada je predpisala obvezno nošenje mask v osnovnih šolah in tudi srednjih šolah. Tudi v tej luči, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, srednješolsko pa v bistvu predstavlja logično nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja, predlagamo, da se naš predlog podpre. Gre za ukrep, ki je po našem mnenju smiseln in potreben, še posebej zato, ker če država nekaj predpiše, da je obvezno, in iz te obveze rezultirajo določene materialne obveznosti, menimo, da je država potem vsaj tem najranljivejšim skupinam, mednje spadajo zagotovo otroci in mladina, dolžna zagotovit te maske.
Zato vse prosimo, da naš skupni predlog podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo še na podprogram Dolgotrajna oskrba. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pot številko 1.
Kolegica … Bojana Muršič v imenu poslanske skupine.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Po dveh mandatih bi se že lahko počasi poznali, ampak nič za to.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je več kot 424 tisoč prebivalcev starih nad 65. let. Med njimi je pa veliko takšnih, ki dejansko zaradi svojih bolezenskih in drugih stanj ne morejo živeti v svojem domačem okolju. Zato je toliko bolj pomembno, da naredimo korak naprej in začnemo graditi domove za starejše.
Zato Socialni demokrati s podporo opozicijskih strank vlagamo amandma za izgradnjo doma za starejše v edini upravni enoti v Sloveniji, ki tega doma nima, to je Upravna enota Ruše, ki šteje skupno 15 tisoč prebivalcev.
V Sloveniji primanjkuje neizmerno veliko postelj, tisoč 326. V zadnjih letih se je vlagalo v Dom Danice Vogrinec, ki bi lahko gradil dislocirane enote, in pogoji so dobri. Občina Ruše ima vse pogoje, prostor, lokacijo, tudi komunalno infrastrukturo bi uredila. Zato vlagamo ta amandma. Prav tako je ključno, kar je pokazala covidkriza – da Dom Hrastnik nujno potrebuje nove prostore. Kajti situacija, kot je bila sedaj, je pokazala, da rabimo sive cone, rdeče cone, in da je enostavno izgradnja domov za starejše nujno potrebna. Zato je toliko bolj pomembno, da zagotovimo vsa prepotrebna sredstva, da začnemo graditi domove za starejše, kajti razpis za podelitev tisoč 100 koncesij ni dovolj. Po statističnih podatkih nam primanjkuje tisoč 326 postelj. In nedopustno je, da se starejši ljudje, ko dopolnijo 65 let, vpišejo na čakalno listo, da bodo takrat, ko bodo zboleli, prišli na vrsto, lahko je to po 70. ali 75. letu, ker je čakalna doba na dom več kot deset let. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Soniboj Knežak, v svojem imenu.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik.
Samo še dopolnitev obrazložitve, kar se tiče Doma starejših v Hrastniku in potrebe po novogradnji. Saj se spomnite dobra dva meseca nazaj, ko so se v tem domu srečali s koronavirusom, in obiska obeh ministrov, ministra za zdravje gospoda Gantarja in ministra za delo, in izjave gospoda Gantarja po ogledu doma, da tak dom v Sloveniji v letu 2020 ne bi smel delovati. Standard tri- in štiriposteljnih sob, prirejen bivši dijaški dom, skratka, mislim, da sem vam že s tem podatkom več kot dovolj povedal. Zaradi tega si lokalna skupnost prizadeva že vrsto let za novogradnjo. Zato je približno 50 tisoč evrov sredstev že vložila v dokumentacijo, pripravljeno je zemljišče. Skratka, vse je v tej fazi, da se lahko z deli začne že v letošnjem letu. Zato izkoriščamo del teh prerazporejenih sredstev za to izgradnjo. Prosim poslanke in poslance za podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Matjaž Nemec, ste želeli besedo? (Ne.) Kolega Doblekar, v svojem imenu.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Jaz vsekakor podpiram gradnjo domov, takih in drugačnih domov za starejše. Tudi vlada bo, kot veste, šla v to smer, da se bodo domovi gradili. Bi pa povedal samo to, da glede na to, da tudi v Litiji nismo imeli doma za starejše, smo ravno v času, ko je bila na vladi SD, tudi prosili za sredstva, pa žal nismo bili deležni pomoči in smo se potem v lokalni skupnosti odločili zbrati sredstva, vzeti kredit in delati dom starejših občanov z lastnimi sredstvi, in ga tudi zgradili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 43.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Baković, v imenu poslanske skupine?

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SAB): Da.
Tako kot sta moja predhodnika govorila o težavah, ki se nanašajo na starajočo se družbo in na domove upokojencev, se tudi v Kočevju soočamo s podobno situacijo. Sicer dom upokojencev imamo, nimamo pa varovanih stanovanj, ki jih na tem območju pravzaprav ni, od Ljubljane do nas in še naprej. Zato se nam zdi izjemno pomembno, da bi se zgradilo vsaj 49 oskrbovanih, tako imenovanih varovanih stanovanj, katerih izgradnja bi bila namenjena osebam, ki so starejše od 65 let in potrebujejo pomoč, njihovim potrebam in tudi njihovemu bivanju.
Ta amandma bom podprl in prosim tudi za vašo podpor. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti. 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB k temu podprogramu pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti. 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48 .)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pod številko 4.
Kolega Nemec.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa.
Gre za amandma, ki praktično sledi koalicijski pogodbi, ki ste jo podpisali SDS, Nova Slovenija, SMC in Desus. Gre za dokončanje dveh domov za ostarele, konkretno za socialni center v Vrtojbi in tistega v Osilnici. Minister je sicer korektno odgovoril tudi na poslansko vprašanje, iščeta se dve rešitvi, ena se nekolik odmika, to je ta, da bi iz proračunskih sredstev zagotovili dodatna sredstva za zaključek teh gradbenih del, govorim o dveh domovih, ki so z relativno majhnimi sredstvi lahko zaključeni, jih damo v uporabo. Zato pomagamo vladi na način, da se izpolnjuje koalicijska pogodba z izgradnjo, dokončanjem dveh domov za ostarele, kot že rečeno, gre za Osilnici in Vrtojbo. Zato smo vložili ta amandma, da se zagotovijo dodatna sredstva za izgradnjo in dokončane dveh domov, kar bi lahko storili v naslednjih dveh, treh mesecih, če bi zagotovili za to tudi sredstva. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti. 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47 .)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Levica in SAB k podprogramu Urejanje in nadzor na področju dela.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti. 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48 .)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zdravje in na odločanje o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Kolega Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
KOGE je kratica za Klinični oddelek za gastroenterologijo, v ljudskem jeziku povedano, če nekdo preveč gleda to, kar počnemo tukaj, obstaja velika verjetnost, da konča tam zaradi težave z želodcem ali žolčem. Šalo na stran. Večina ljudi, ki pristane tam ne pregledu, okrog 70 %, se odkrije takšne ali drugačne rakotvorne tvorbe.
S kolegico Ivi iz NSi sva bila tam in sva tubi obljubila štirim generacijam vrhunskih ekip, da jim bomo pomagali, kolikor se da. 40 let že obstaja, KOGE deluje v 100 let stari stavbi na Japljevi, kar sem tudi včeraj povedal, da je to tista stavba, ki je primerna samo še za muzej razvoja medicine v Sloveniji. V letošnjem letu seveda zaradi lockdowna celo vrsto raziskav niso mogli opraviti, vedno jih nekam premetavajo, iščejo neke zasilne rešitve, pogosto gre za zelo agresivne oblike raka, ki jih je treba pravočasno diagnosticirati in se z njimi ukvarjati. Zato tudi ta amandma, premik pobarvanega denarja 25 milijonov, da se končno ta sramota že začne reševati.
Lepo bi bilo, da ta amandma podprete, ker rak podobno kot covid oziroma SARS-CoV-2 ne izbira na osnovi partijskih knjižic.
Seveda bom to podprl. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Židan v lastnem imenu.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik. Vsem prisotnim lep pozdrav!
Želim obrazložiti, zakaj bom podprl ta amandma in tudi vse ostale, ki so pod skupino Ministrstvo za zdravje.
Prvi razlog je dosti enostaven. Če minister Tomaž Gantar vpije, da nujno potrebuje 220 dodatnih milijonov, pa jih dobi samo 140, če mu ne pomagate v koaliciji, mu bomo vsaj mi z amandmaji skušali nekaj milijonov dodatno prinesti.
Drugi je pa prav tako mogoče ena stvar, za katero se borim sedaj že eno leto, odkar sem spoznal septembra lani, kaj se dogaja v UKC Maribor, ki je bil potem, ko je bil 10 let čisto enakovredno obravnavan, kakor druge pomembne bolnišnice, enostavno izpuščen iz financiranj iz integralnega proračuna, kar dokazujejo tudi zadnje tabele. Jaz vem, da s temi sredstvi sedaj samo nakažemo dobro voljo, prave korake pa moramo narediti v rebalansu 2021 in tako naprej. In ne mi govoriti, da bo denar v koheziji, da bo denar tam nekje. Mariborski UKC ima povsem enako pravico kot ostale slovenske bolnišnice, vključno z UKC Ljubljana, tudi zato, ker pokriva eno tretjino Slovenije, ima vso pravico, da se vidi tudi v integralnem proračunu.
Zato bom glasoval za in tudi ostale poslanke in poslance prosim, zavedajmo se, da Slovenija mora biti policentrična, ne samo Ljubljana. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Bojana Muršič.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik.
Tudi sama bom amandma podprla.
Kajti UKC Maribor je bil vsa ta leta zapostavljen. Imamo prostore, ki so bili zgrajeni v času bivše Juge. In enostavno, ko vstopaš v te prostore, si zgrožen. In res, tako kot je kolega Trček že povedal, to so arhivski prostori. In enostavno ti strokovnjaki, ki delajo na tem področju, ki obravnavajo tako specifične bolnike, si tako bolniki kot tudi zdravniki zaslužijo nove prostore. To je le korak naprej.
Zato bom ta amandma podprla in pričakujem, da boste tudi drugi poslanci tako storili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 44.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Naloge javnega zdravja. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Delovanje nujne medinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah.
Kolega Baković, imate besedo v imenu poslanske skupine.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS Levica): Ta amandma se nanaša na izgradnjo izobraževalnega centra za usposabljanje prvih posredovalcev. Projekt Prvi posredovalci je pravzaprav v Sloveniji zbudil veliko pozornosti in moram reči, da je tudi izjemno učinkovit. V Kočevju so bili med prvimi, kjer so se tega programa lotili. In moram reči, da imajo strokoven kader in izjemno voljo za usposabljanje. Zaradi tega bi bila izgradnja takega izobraževalnega centra nujna in potrebna.
Zato bom ta amandma podprl in hkrati prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu.
Kolega Trček, v imenu poslanske.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Žal Maribor ni prikrajšan samo na ravni UKC, kot je prej Dejan govoril, prikrajšan je tudi na ravni občine. Mariborska občina ima dejansko največji razkorak med obveznimi nalogami in zagotovljenimi sredstvi, kar pomeni vsako leto 20 milijonov izpada, ki ga mora potem pač občina, kolikor je možno, pokrivati iz nekih pobranih sredstev, ki bi lahko šla, recimo, za komunalno in še kakšno razvojno politiko.
Zdaj v tem amandmaju v osnovi je teh 10 milijonov namenjeno eni veliki sramoti, ki se imenuje zdravstvena postaja ali, če hočete v ljudskem jeziku, Zdravstveni dom Tezno. V tistih dobrih 10 dneh, ko sem si letos vzel počitnice, grem v sredo med tem gledati mobitel in seveda so mi vsi ljudje pošiljali slike, kako na evropaletah čakajo pred tem domom in eni dve marelici sta tam stali. Zdaj to verjetno ni evropsko, s tem se vsi strinjamo, in skrajni čas je, da Mariborčanke in Mariborčani nehamo biti tretjerazredni državljani in državljanke na ravni primarne zdravstvene oskrbe.
Ne bom vas prosil, da ta amandma podprete, ker po 82. členu seveda niste vezani na navodila, ampak se vidi, da nekako krščanski demokrati sedimo v Socialni demokraciji ne pa tukaj čez ulico v tej vladi. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Lidija Divjak Mirnik v imenu poslanske skupine.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Ja, Zdravstvena postaja Tezno je rakrana vseh nas, ki smo sedeli nekaj časa v mariborskem mestnem svetu, že dalj časa. Tukaj lahko mariborski poslanci pač pokažemo, ali smo ali nismo. Jaz bom glasovala za. Želim si, da tudi Mariborčani dobijo primerno oskrbo in da ne hodijo k zdravniku v ne v socialistične čase, še hujše, ker 30 let se že v to ni vlagalo. Tako da je zadnji čas, da to zgodbo dobimo. O UKC in o tistih zgodbah je pa tako ali tako brezveze že govoriti. V tej državi pač žal nimamo samo Ljubljane. Drugo največje mesto Maribor, ki je žal doživelo skozi zgodovino to, kar je doživelo, se še ni pobralo. In glede na to, da bi se bilo mogoče fajn zavedati tudi tega, da nam bodo počasi vsi Mariborčani iz Maribora ušli tudi zaradi takšnih potez, kot se delajo, si jaz želim, da danes ta amandma podprete vsi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rajh v imenu poslanske skupine.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): V svojem imenu bom obrazložil.
Jaz bi v bistvu kot Mariborčan najprej rad povedal, da bi želel, da tudi v Državnem zboru o Mariboru govorimo pozitivno. Ne kot o mestu problemov, ampak kot o mestu priložnosti.
Prav zaradi tega tudi podpiram ta amandma, da se za področje zdravstva, primarne ravnim mestu zagotovijo dodatna sredstva, da lahko te zadeve v bistvu izpelje in zagotovi svojim občanom. Ne smemo pozabiti, da Mestna občina Maribor opravlja številne naloge tudi za občane sosednjih občin, pa teh zadev ne dobijo plačanih. Tu bi opozoril na primer tudi na Osnovno šolo Gustava Šiliha v Mariboru. To je šola s prilagojenim programom, ki opravlja storitve, ki nudi šolanje v bistvu tudi za varovance iz 30 sosednjih občin, pa je na primer vzdrževanje te šole na plečih mariborske občine. Ko v bistvu govorimo o poštenem financiranju, moramo ta zadevo nasloviti nekoliko širše.
Bi pa vseeno rad povedal, da Maribor ni mesto problemov, je mesto rešitev. V bistvu mladim ponuja priložnost, da v njem prepoznajo tudi središče svojih interesov v prihodnje. Tudi stanovanjska politika je v Mariboru bistveno bolj pluralna in efektivna kot v Ljubljani, saj so stanovanja bistveno cenejša in mladim omogočajo začetek enega kvalitetnejšega življenja.
Jaz bom ta predlog amandmaja podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 42.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za javno upravo. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB k podprogramu Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij.
Kolega Edvard Pavlič.

EDVARD PAVLIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Rebalans proračuna je podprogramu Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij vzel 5,7 milijona evrov. Sredstva so se znižala iz 6,4 milijona na 680 tisoč evrov. S tem amandmajem v poslanskih skupinah LMŠ, Levica in pa SAB namenjamo dodatna sredstva izvajanju razvojnih politik in pa strategi na področju informacijske tehnologije za čim hitrejšo digitalizacijo družbe.
Če pogledamo indeks digitalnega gospodarstva in pa družbe, Slovenijo le-ta uvršča pod povprečje Evropske unije. Nazadnje smo bili na 16. mestu. Se pa verjetno vsi strinjamo, da razvita informacijsko-komunikacijska tehnologija pomeni strateško prednost tako za državo kot tudi za podjetja. Lep primer tega je recimo Estonija, ki se na področju digitalizacije uvršča v sam svetovni vrh. V teh negotovih časih je dvig konkurenčnosti podjetij tudi na ta način zelo pomemben.
Zato bomo v Listi Marjana Šarca amandma podprli, enako pa naprošamo tudi ostale.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala Lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 45.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in na odločanju o vloženih amandmajih k šestih podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Raziskovalni programi in projekti. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB k temu podprogramu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Mesec v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. En lep pozdrav!
Postavka glede znanosti, ki jo obravnavamo, je glavni indikator, da ta proračun ni razvojen. Govorite o izhodu iz krize, govorite o visoki dodani vrednosti, govorite o digitalizaciji in ne vem kaj, ampak dejansko se investicije jemlje iz znanosti in kulture, povečujejo pa se na cestah. S tem se kaže da, čeprav ta država vsako leto izobrazi več tisoč ljudi z visokošolsko, magistrsko, doktorsko izobrazbo, si politični razred in desna vlada še zmeraj predstavljata razvoj predvsem kot naložbe v gradbeništvo in pa ceste. Razvojna os je ime razvoja. Po drugi strani pa manjka investicij ravno tam, kjer bi bile najbolj potrebne in najbolj pertinentne, se pravi v najbolj razvojne dejavnosti. Za primerjavo, v Evropi povprečna članica EU za znanost in raziskave na leto nameni 1,4 % BDP. V Sloveniji je ta številka skoraj 2,5 krat manjša, 0,6 % javnih investicij v znanost in raziskovanje namenja naša država. Lani smo poskušal v proračunu to celo nekaj povečati, zdaj pa se sredstva ponovno jemlje. Tako da jaz ne vem, kakšna je perspektiva te države s tako razvojno politiko, lahko vam pa povem, da za mlade izobražence perspektive v taki državi ni. Po podatkih SURS se je lani iz države izselilo 15 tisoč ljudi. Za primerjavo, približno 17 tisoč jih je opravilo poklicno in splošno maturo. In med temi, ki so se izselili, je marsikdo z visoko izobrazbo, ki po zaključku izobrazbe v Sloveniji enostavno ni mogel dobit dela, poklica, si ustvariti tukaj nekih materialnih pogojev, dobrega življenja ali eksistence. Ta problem je treba začeti reševati takoj.
Zato bom seveda podprl povečanje naložb v znanost in raziskovanje, saj je to predpogoj, da se sploh lahko začnemo pogovarjati o kakršnemkoli razvoju te družbe.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Kovačič, v imenu poslanske skupine? (Da.)

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo še enkrat, predsednik.
Ja, dejansko je nerazumljivo, da se področju, ki je že zdaj v krizi, še dodatno jemljejo sredstva, se ga zaničuje. To vsekakor ni dober znak za prihodnost vseh mladih, ki doštudirajo, opravijo doktorate in bi radi bili raziskovalci na različnih področjih. In še toliko bolj je nepredstavljivo, zakaj ta vlada jemlje sredstva raziskovalni dejavnosti, ko celoten svet govori o zdravstveni krizi. In sprašujem vas: Kdo bo po vašem mnenju odkril cepivo v tem primeru, kdo so ti svetovni znanstveniki, ki raziskujejo? In prav tej znanstveni sferi vaša vlada jemlje sredstva, tako da se sprašujem, kdo vam bo pomagal.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Trček v imenu poslanske skupine.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Na politični levici in v Socialni demokraciji smo za neko drugačno družbo, kot nam jo riše ta proračun. Smo za družbo mišljenja in za družbo kulture. In tisti, ki ubesedujete o pametnih vaseh, mestih, digitalizaciji in tako naprej, da bom na KOGE pristal, ubesedujete to in sočasno režete in omogočate to, kar nekako traja že dobro desetletje pri nas, jaz to imenujem hujšanje v glavo. Veste, to me spominja na tisti znani rek iz neke druge skupščine za časa Kraljevine Jugoslavije: Smo na robu prepada, moramo pogumno stopiti naprej. Kako? Nemisleče in nekulturni.
Seveda bomo to Socialni demokrati podprli, ker smo za neko drugačno, vključujočo, mislečo, raziskujočo politiko.
Z nadaljevanjem tega hujšanja v glavo bomo izgubili najboljšo četrtino mladih, ki so dejansko najboljši demografski sklad, edina prava naložba za neke penzije, ko bo čas, da bomo mi šli v penzion. Ampak jaz tega mišljenja zdaj ne vidim. Upam pa, da bo naslednja vlada izdatno dvignila tozadevne deleže BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost in jo tudi degerontizirala. Še tisto malo penezov, ki pridejo v to sfero, ponavadi pohopsajo gospodje, ki nočejo iti v penzion; saj sem delal v tej sferi, vem, o čem govorim.
Socialni demokrati bomo to podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rajh, v imenu poslanske skupine? / oglašanje iz dvorane/ Želi še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.)
Kolega Rajh, v svojem imenu.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Seveda bom ta predlog podprl. Tudi sam in v poslanski skupini menimo, da se na znanosti ne sme šparati in varčevati.
Tu bi izpostavil še malo širši problem. V Mariboru nimamo nobenega javnega raziskovalnega zavoda. Javni raziskovalni zavod pomeni ustanovitev institucije, ki bi na določenem področju lahko začela nek razvojni preboj; seveda imam tu v mislih digitalizacijo in informatizacijo. In če resno razpravljamo o digitalizaciji in informatizaciji družbe, potem bi nek tak inštitut, javni raziskovalni zavod s sedežem v Mariboru, potrebovali.
Naslednja zadeva, ki jo je treba tudi nasloviti, ki sicer ni stvar tega rebalansa, pa je mobilnost profesorjev znotraj visokošolskega prostora. Jaz obžalujem, da še zmeraj nimamo enotne državne habilitacije – profesor iz Maribora ne more predavati v Ljubljani in obratno, ker je to domena vsake fakultete oziroma univerze posebej. Seveda to predstavlja oviro pri pluralizaciji visokošolskega prostora.
Jaz ta amandma podprl, ker mislim, da krepi zadeve, ki so nam prioriteta, to je močno in vsem dostopno javno šolstvo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Kordiš, v svojem imenu.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ta rebalans proračuna je praktično neomejen. Pripoznava več kot 4 milijarde evrov deficita, Ministrstvu za finance namenja več kot milijardo in pol evrov težko nedefinirano postavko COVID, s katero bo lahko vlada oziroma minister za finance delal ravno karkoli bo želel, mimo demokratičnega nadzor, mimo vpliva izvoljenega parlamenta. In čeprav je rebalans proračuna praktično neomejen na tak način, je Vlada zrezala sredstva v višini 30 milijonov evrov na področjih znanosti in kulture. Razlogi za to torej niso finančni, niso ekonomski, so ideološki. Vlada Janeza Janše ne mara pametnih ljudi.
V Levici to držo vlade, ki ne mara pametnih ljudi, poskušamo popravljati, zato smo predložili amandma, ki na postavko za raziskovalne program in projekte vrača odvzeta sredstva. To ni naša solo akcija, to je razvojna usmeritev, pod katero smo se podpisale vse opozicijske stranke. Prispevali bomo glasove za to, da se amandma sprejme in vsaj del krivično in neumno odvzetih sredstev za področje znanosti in raziskovanja vrne tja, kamor sodijo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k tem podprogramu pod številko 1.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Prostorske stiske in neustrezni pogoji v prostorih vrtca so pravzaprav problem v celi Sloveniji. Vedno bi bilo potrebno tudi v proračunu in rebalansih nameniti več sredstev za ta namen. Tako imamo tudi v Kočevju težave z vrtcem. Nenazadnje moramo vedeti, da imamo prostorsko stisko, da imamo tudi veliko romsko skupnost, za katero je ključno, da se integrira tudi skozi vrtec in da se integrira v običajne vrtce. Pa vendar do sedaj nekega uspeha ni bilo.
Zato smo pripravili amandma, ki sofinancira gradnjo 16-oddelčnega vrtca, s katerimi bi dosegli večje standarde in normative, kajti dva od teh vrtcev jih več ne dosegata in se zna zgoditi, da bo ta zaprta in potem bo nastal problem.
Zato tukaj resnično apeliram na vse, ki vam je mar, da podprete ta amandma, kajti sam ga bom zagotovo podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD k temu podprogramu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti. 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Postopkovno, kolega Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Samo zaradi magnetograma. Jaz zdaj nisem glasoval, ker sem mislil, da ste dali obrazložitev gospodu Koprivcu, ki je rekel, ampak samo zaradi magnetograma. Hvala. Saj nisem nič rekel, samo toliko, da se ve.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Boste dali pojasnilo pri naslednjem? Okej.
Torej prehajamo na podprogram Izvajanja osnovnošolskih programov. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD in LMŠ k temu podprogramu od številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, SAB, LMŠ in Levice k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Koprivc v imenu poslanske skupine.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, predsednik za besedo.
Želel sem obrazložiti že prejšnji amandma, ampak gre za podobne amandmaje, sicer en za vrtce, en za osnovne šole. Gre pa zato, da je prejšnja vlada po dolgih letih oziroma konkretneje minister za izobraževanje dr. Pikalo zagotovil sredstva za javni razpis za obnovo šolskih oziroma vrtčevskih zgradb. Namreč, kot vsi vemo, so številne šolske in tudi vrtčevske zgradbe že zelo dotrajane. Marsikje obstaja resna prostorska stiska. Celo tako daleč smo prišli, da mora na določenih mestih, konkretno v Kamniku, letos potekati osnovnošolski pouk tudi v župnišču, kar je na nek način, bi si upal trditi, neustavno. Zaradi tega se nam zdi nesprejemljivo, da z rebalansom proračuna tista minimalna sredstva, ki so zagotovljena za investicije v šolsko infrastrukturo, umikate oziroma je razpis na nek način razveljavljen. In pozivamo pač, da se z amandmajem ta sredstva zagotovijo. Gre za res mala sredstva, 11 milijonov. Glede na primanjkljaj, ki ga s tem rebalansom povzročate, je to res minimalno. Mislim, da bi bilo prav, da se ta sredstva zagotovi in s tem morda omogoči nekaj šolam in nekaj vrtcem v Sloveniji, da se vendarle obnovijo in se tako zagotovijo normalni prostorski pogoji za delo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Cigler v imenu poslanske? Še kdo v imenu poslanske? Ne. V lastnem imenu?

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Pardon, v imenu poslanske.
Podpiramo ta amandma.
Res da se bliža šolsko leto h koncu, ampak država in šolsko ministrstvo sta obvezana, da zagotovita pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja, ki je zakonsko obvezno in ga ureja 57. člen Ustave. Kar nekaj lokalnih skupnosti, tudi manjših, ki nimajo finančnih sredstev, je prisiljenih dodaten prostor za osnovne šole in vrtce graditi pred razpisom za sofinanciranje, ki bi ga moralo razpisati šolsko ministrstvo. Še vedno je nekaj časa in posamezne občine, tudi občina, iz katere prihajam, to je Celje, bo začela z investicijo v šolski prostor. Vse te občine, ni jih veliko, je treba z denarjem, ki je na voljo v letošnjem proračunu, se pravi teh 11 milijonov, gre za osnovne šole in dva za vrtce, podpreti v njihovih naporih, da zagotovijo nujen prostor, da se lahko osnovnošolsko izobraževanje in dostopnost otrok v vrtcih v Sloveniji zagotovi.

Zato bomo v Levici ta amandma podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD in LMŠ k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Prehrana študentov, dijakov in učencev. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo še na podprogram Športna infrastruktura. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 1.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Amandma se nanaša na rekonstrukcijo ali pa adaptacijo bazena v Ribnici, ki je edini bazen na območju od Kolpe do Ljubljane in je ključnega pomena za opismenjevanje plavanja ljudi, ki tam živijo. Ne gre za velika sredstva, gre za 500 tisoč evrov. Bazen je v slabem stanju in ga velja rekonstruirati.
Zato bom ta amandma podprl in prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Ta amandma se pa nanaša na gradnjo športnega parka v Ribnici, kjer je pač infrastruktura slaba, pomanjkljiva.
In zato bom ta amandma podprl in prosim tudi za vašo podporo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 46.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB k temu podprogramu pod številko 4.
Kolega Aljaž Kovačič v imenu poslanske skupine.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.
Glede na to, da imamo danes dan slovenskega športa, ki smo ga v tem parlamentu z veliko večino potrdili, da se vsi tako radi poistovetimo s slovenskimi športniki, tudi v tem državnem zboru smo ploskali uspehom slovenskih športnikov. Slovenski športniki od našega ploskanja dejansko nimajo nič, bodo pa nekaj imeli vsi, ki se ukvarjajo v Sloveniji s športom, predvsem otroci, če potrdimo naslednji amandma, ki govori, da za športno infrastrukturo dajemo 3 milijone evrov. prav zanima me, kako bodo glasovali nekateri poslanci koalicije, ki so tudi v preteklosti, ko smo imeli izredne seje odborov, tako veliko govorili, kako so lokalne skupnosti zanemarjene s strani države.
Seveda bomo v Listi Marjana Šarca ta amandma podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne?
Kolegica Divjak Mirnik v lastnem imenu.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Seveda bom ta amandma podprla.
Včeraj smo namreč v medijih lahko videli, da po vseh merjenjih in tistih kartončkih, ki se jih še verjetno tudi vi vsi dobro spomnite, imamo vedno bolj debele otroke, ki ne znajo narediti ne prevala, kaj šele preskočiti čez kolebnico. Jaz srčno upam, da tu ne bo niti enega glasu proti. Glasovala bom pa za. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Mojca Žnidarič v lastnem.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Moram se oglasiti, ker dejansko opozicija ves čas zavaja pri ves teh amandmajih. Povedati moram, da sprejemamo rebalans za leto 2020. In pri vseh teh investicijah me zanima, kaj bi vi v treh mesecih storili. Še enega izvajalca ne morete na razpisu izbrati, ne da bi zgradili te objekte. Ne zavajajte, prosim.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Zdaj vas pa moram prositi, da … / nemir v dvorani/ Samo malo tišine preden dam besedo za postopkovni. Jaz vas moram prositi, da se pa vendarle toliko držite tega postopka, da obrazložite svoj glas in da se ne prerekate in demantirate tako, kot ste se imeli priložnost včeraj, ko je bila seja.
Kolegica Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, jaz imam postopkovni predlog, gospod predsednik, da prosite oziroma pozovete gospo poslanko, ki je ravnokar obrazložila svoj glas, pa ni povedala, kako bo glasovala pri tem amandmaju. Jaz si resnično želim vedeti, kako bo glasovala, glede na to, da je obrazlagala, kako bo glasovala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kot ste opazili, sem jaz zagovornik zelo liberalnega koncepta pri obrazložitvi glasu. Vsak je omejen s svojim časom. Pa vendarle, glede na to, da je ta čas odmerjen oziroma namenjen temu, da pojasnite, zakaj boste glasovali, se razume tudi, da pojasnite, kako boste glasovali. Prosim vas, upoštevajte vsi to načelo, in verjamem, da bomo gladko zadevo speljali do konca.
Glasujemo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ in SAB k temu podprogramu pod številko 4, da ne bo kake pomote.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslancev, za je glasovalo 32, proti 45.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstva za kulturo in na odločanje o vloženih amandmajih k devetim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej prehajamo na podprogram Podporne dejavnosti na področju kulture. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Levica in SAB k temu podprogramu.
V imenu Poslanske kolega Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Da se ne bom javljal v imenu Socialnih demokratov v celem sklopu amandmajev, ki se nanašajo na področje kulture. Gre dejansko, da s temi amandmaji zgolj kulturi vračamo tisto, kar ji je bilo obljubljeno in kar ji pripada. Zdaj nekako danes zjutraj, ko sem se vozil, sem celo slišal, da minister za kulture umuje, da Slovenija daje več kulturi kot Nemčija. Tega me je malo strah, da prvi človek za kulturo živi v nekem vzporednem vesolju, da niti tega ne ve. A veste, mi smo po eni strani seveda delno mitologizirano utemeljevali svojo nacionalno bit, če sem malo tinedebeljakovski, ravno skozi kulturo. Josip Jurčič, ki je prvi cajteng naredil v Mariboru, je rekel, če ne moremo delovati na polu, političnem, delujmo na kulturnem. Na takšen način rezati kulturo … Ne vem, a hočemo ta primitivizem, ki 500 klonov iz Trstenjakove šprica po e-prostoru, očitno razširiti čez vse? Tisti, ki bo proti tem amandmajem, ki sledijo, je dejansko za politiko primitivizma.
Mi bomo glasovali za.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Glasujemo. Navzočih je 80 poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (proti je glasovalo 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost.
Najprej odločamo o amandmaju poslanca Sama Bevka k temu podprogramu pod številka 1.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti je glasovalo 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Siter v imenu poslanske.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Kultura je v tej krizi potegnila najkrajšo. Najkrajšo vleče tudi v teh proračunskih dokumentih oziroma v rebalansu tega proračuna. Glede na to, da je utrpela največjo škodo, bi razumsko lahko pričakovali, da ji bo Vlada namenila največ ali pa vsaj dovolj pomoči, pa je s kulturnim sektorjem naredila ravno nasprotno. Ne glede na to, da venomer Vlada v tem času zagovarja stališče, da kulturi ni vzela veliko, da ji v bistvu sploh ni ničesar vzela, številke kažejo drugače. Kulturi je pobrala dobrih 8 milijonov, medijem in avdiovizualni kulturi 0,5 milijona, 2 milijona 300 varovanju kulturne dediščine, arhivom in knjižnicam, umetnostnim programom skoraj 2 milijona, založništvu tudi 1,5 milijona. Zelo na tnalu pa so programi iz področja varovanja kulturne dediščine, arhivskih in knjižničnih dejavnosti, ki so utrpeli, kot rečeno, 2 milijona 300 tisoč evrov škode.
Z amandmajem, ki ga predlagamo, kulturi oziroma temu delu umetnosti in kulture ničesar ne dajemo, samo flikamo luknjo, ki jo je skopala vlada Janeza Janše, samo vračamo tisto, kar je vlada Janeza Janše vzela. Po tem rezu, če se zgodi, če amandma ne bo sprejet, se bo to vitalno področje nacionalne kulture izrinilo na rob obstoja, da ne govorim o arhivih in knjižnicah, mi že cel čas tega mandata opozarjamo na knjižnični problem v Mariboru, recimo, pa to ni edini knjižnični problem v Sloveniji.
Skratka, če se ponovim za svojim predhodnim. Mi izbiramo prihodnost slovenske družbe, ali bo civilizirana ali pa bo barbarska. Kultura in umetnost sta tisti, ki bosta našo družbo spravili na pot civilizirane oziroma jo tam ohranili. Kultura in ne orožje je tisto, kar piše zgodovino narodov. Hvala lepa.
V Poslanski skupini Levica bomo ta amandma podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske? (Ne.) V lastnem imenu? (Da.)
Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Vlada neprestano ponavlja, kako kulturi v bistvu ni nič vzela, ampak če pa zdaj pogledamo številke, se ta »ni nič vzela« v resnici prevaja v 8 milijonov evrov. In če že tako nič nimaš, kot nič nima slovenska kultura, se teh 8 milijonov evrov hudičevo pozna. Zakaj Vlada to počne pri proračunu, ki je praktično neomejen in ki si dopušča več kot 4 milijarde evrov deficita? Enako kot na področju znanosti, kjer Vlada reže, tudi na področju kulture Janez Janša in njegova kriminalna klika ne mara pametnih ljudi. Ni absolutno nobenega drugega razloga, je izključno ideološki razlog, zakaj se področje kulture strada, enako kot se strada področje znanosti. To velja za različne sektorje dela znotraj kulture, imamo amandmaje za medije in avdiovizualno kulturo, kjer je, denimo, minister Simoniti kar meni nič tebi nič posekal sredstva za Filmski sklad.
Konkretno pri tej točki pa govorimo o amandmaju za področje kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti. Ljudje, ki berejo knjige, ljudje, ki hodijo v knjižnice, so praviloma izobraženi, razgledani ljudje, se pravi točno ta tip ljudi, ki jih SDS ne mara. In seveda ni presenetljivo, da ravno tudi na področju knjižnic SDS in njihova vlada reže sredstva. V Levici pa želimo, da smo razsvetljena družba, družba izobraženih, široko razgledanih ljudi, zato predlagamo na tem področju tudi, da se sredstva dvignejo. Enako pa se podpisujejo tudi ostale opozicijske stranke, to je neka akcija, ki jo počnemo združeno v opozicij skupaj.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, jaz vas nisem prekinil, ampak jaz vas prosim, da se vzdržite takšnih oznak, kot je kriminalna klika. Če želite karkoli s tem povedati, lahko to tudi na bolj kulturni način, če smo že pri kulturi. Tako da apeliram na vse, da prilagodite jezik tej ustanovi.
Kolega Krivec, postopkovno.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala, spoštovani predsednik.
Jaz ne vem, ali so kolegi v Levici prebrali Etični kodeks, ki smo ga sprejeli, in se v skladu s tem tudi obnašajo. Jaz nisem noben kriminalec in prosim, kolega Kordiš, da se opravičite in vzamete besedo nazaj. Mislim, da je tega že preveč, in sem videl, da ste se v nadaljevanju svoje razprave tega zavedali. Zato predlagam, spoštovani predsednik, da ga opozorite in da, ali vzame besedo nazaj in se opraviči ali pa naslednjič drugače ukrepate. Tega je mislim, da že preveč v Državnem zboru. To je postopkovni predlog.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Krivec, kolego Kordiša sem opozoril, in vse ostale.
Kolega Kordiš, ste prepričani, da želite postopkovno, ker jaz upam, da bo to? / oglašanje iz dvorane/ Okej. Dajmo potem nadaljevati. Še kdo?
Kolegica Divjak Mirnik.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Zakaj smo danes tukaj in zakaj danes tukaj govorimo slovensko? Zaradi kulture. Zakaj Vlada, pod vodstvom SDS, ne razume, da je kultura bila in bo tista, ki nas je ohranila in naredila Slovence, jaz pravzaprav ne vem. Zakaj imamo takšnega ministra za kulturo, kot ga imamo, tudi ne vem. Me je pa zanj sram. In se opravičujem na tem mestu vsem kulturnikom v državi – vsem, ne samo tistim iz Ljubljane, ampak tudi tistim vsem drugim, tudi tistim ljubiteljskim –, ker me je sram, da kulturi, ki nas je ohranila, jemljemo 8 milijonov. Jaz si srčno želim, da bodo z novim proračunom, ki ga bo pripravil ta minister, te številke drugačne.
Glasovala bom pa seveda za. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Željko Cigler, v lastnem imenu.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani!
Amandma je vložen zaradi tega, da je proračun za leto 2020, ki ga urejamo s tem rebalansom, dejansko kulturni proračun. Jaz moram reči, da s tem, da jemljemo kulturi, ki pomembno soustvarja bruto družbeni proizvod, prepoznavnost Slovenije in tudi življenja mnogih ljudi, ki nam to pomagajo soustvarjati in so svetovno uveljavljeni, da moramo to zadevo podpreti, ker v nasprotnem si jemljemo temelje v tej državi. Jaz moram reči, da bi Alma Karlin, Cankar, pokojni Logar, pokojni Simoniti, obračali v grobu ob takšnih dejavnostih, ki se zdajle dogajajo s kulturo na Slovenskem. In vedno, ko je bil ta narod ogrožen oziroma ljudje, ki tu živijo, se je najprej napadlo kulturo. Na ta način spuščamo kulturno varnost, bom jaz rekel temu, v tej državi. In zato, da se zagotovi tisto, kar temu področju pripada – danes je namreč dan športa – prihodnje leto, 8. februarja, ko bo praznik kulture, upam, da ne bomo rekli, poglejte, takšen je naš odnos do kulture, da jemljemo podstat, jemljemo sredstva.
Zato upam, da se bo ta amandma podprl in da bomo priznali mesto kulturi v Sloveniji, tudi skozi finance, ki so v tem proračunu zagotovljene. Hvala.
Zato bom podprl amandma.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo.
Jaz si bom pa drznil sposodit en izrek od moje bivše in bodoče sodelavke, pa bom s tem samo zaključil: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« In to je dejstvo, kdor ne vlaga v kulturo pa v knjige in knjižnice in ostale zadeve, v bistvu nima neke prihodnosti, kaj šele svetle. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 45.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SD k temu podprogramu pot številka 3.
Kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Omenjeni amandma se nanaša na rekonstrukcijo in adaptacijo Šeškovega doma. Vsi veste, da je od 1. do 3. oktobra leta 1943 potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda. Gre za objekt, ki je bil razglašen za spomenik državnega pomena, vendar moram reči, da država nekako ne skrbi najbolj zanj in je več ali manj vse prepuščeno na grbo občini.
Zato bi prosil, da se ta amandma podpre, kajti, sam ga bom tudi podprl. Vsekakor pa smo Socialni demokrati vložili tiste amandmaje za tiste investicije, ki imajo že večinoma gradbeno dovoljenje in so tudi izvršljive, tako da ne gre za populizem, ampak za resnično željo in aktivnost, da se določene stvari tudi sprovedejo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 47.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Mediji in avdiovizualna kultura. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu pod številko 1.
Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Levica k temu podprogramu pod številko 2.
Kolega Siter, v imenu poslanske skupine.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Oktobra 2018 smo sedeli na Odboru za kulturo in na njem soglasno vse članice in člani izglasovali, da se slovenskemu filmu od takrat do leta 2022 dodeli dodatnih 11 milijonov evrov. To ni 11 milijonov luksuza, to je 11 milijonov za golo preživetje v kulturno panogo, ki je najbolj deficitarna na celotnem slovenskem kulturnem zemljevidu. V kulturno panogo, ki pošilja na tuje največ izvrstnih ustvarjalcev. V kulturno panogo, ki je kar ne znamo in ne znamo dovolj ceniti. Pa ne govorimo samo o produkciji novih filmov, govorimo tudi o skrbi za filmske arhive, govorimo o celotnem slovenskem filmskem izročilu. Kakorkoli, na tej seji odbora smo bili vsi poslanci, z vseh strani, vseh političnih strank popolnoma složni v sklepu, da filmu podarimo dodatna oziroma nujno potrebna sredstva. Od takrat do danes se slovenskemu filmu samo jemlje. In največji odvzem sredstev za preživetje se slovenskemu filmu dogaja prav v tem rebalansu proračuna – 537 tisoč evrov iz postavke Mediji in avdiovizualna umetnost. Kot rečeno že prej, z našim amandmajem samo izravnavamo tisto luknjo, ki jo v to področje koplje Vlada s tem rebalansom proračuna medijem in avdiovizualni kulturi, tudi slovenskem filmu, za katerega smo se vsi strinjali, da rabi dodatna sredstva, pa dodajamo samo tisto, kar potrebuje za preživetje.
V imenu Poslanske skupine Levica napovedujem, da bomo seveda ta amandma podprli. Pozivam vse poslanke in poslance, da se držite svoje besede, ki ste jo dali oktobra 2018, in da končno namenimo slovenskemu filmu, kot rečeno, nič luksuza, samo tisto, kar potrebuje, da preživi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske. Ne?
kolega Kordiš v lastnem.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Vladi Janeza Janše, ki nikakor ne mara pametnih ljudi, svobodna misel seveda ni povšeči. Ne želijo, da ljudje samostojno snemajo, predvajajo in gledajo, zato ti gospe in gospodje jemljejo medijem in filmu. Ne želijo, da ljudje pišejo in berejo, zato jemljejo založništvu in knjižnicam. In navsezadnje ne želijo, da si ljudje zapomnijo, zato režejo arhivom. Vlada Janeza Janše je že na začetku svojega mandata pokazala, kako razume državo – kot svoje zasebno, personalno korito, iz katerega si kriminalno prisvaja sredstva. A to, kar je bilo do sedaj nelegalno, s tem rebalansom proračuna postaja legalno. / nemir v dvorani/
V Levici bomo seveda podprli amandma, da se vrne sredstva za področje medijev in avdiovizualne kulture. Želimo si svobode. Želimo si družbe ustvarjalnosti. In želimo si take družbe, ki oblast, katerokoli oblast prevprašuje kritično, jo spremlja in se ji lahko tudi postavi po robu. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Založništvo.
Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k temu podprogramu.
Kolegica Jerca Korče v imenu poslanske skupine.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Seveda smo v Poslanski skupini LMŠ z veseljem ta amandma vložili in z veseljem in ga bomo tudi podprli.
Kje pa drugje reže vlada Janeza Janše in njegov resorni minister gospod Simoniti kot na knjigah? In to je žalostno. In tukaj nas je 90, za katere jaz verjamem, da se jih večina še kako dobro zaveda, da je pomembno, da imamo knjige, da imamo založništvo, da narod čim več bere. Da na eni strani preberemo knjigo, s katero se strinjamo, na drugi strani pa knjigo, s katero se mogoče tudi ne strinjamo, in si na tak način ustvarjamo širino. In ja, res je, prav ima kolegica, ko je poudarila, da govorimo o rebalansu, da govorimo o treh mesecih. Ampak minister za kulturo ni prišel včeraj na ta resor, že kar nekaj časa je tam. In če je nesposoben, kar je jasno, da je nesposoben delati na Ministrstvu za kulturo, in ni bil sposoben pripraviti zadev do te mere, da se lahko ta sredstva porabijo, potem je to samo odraz njegove nesposobnosti in nikakor ne tega, da smo mi populistični. In točno pri tem amandmaju ni zaznati niti kančka kakršnegakoli populizma. Zaznati je to, da je v času covida založništvo upadlo za 90 odstotkov in da imamo 3 mesece časa, da ta trend na hitro obrnemo navzgor. In še enkrat, govorimo o knjigah, o založništvu, o nečemu, kar pa ipak upam, da je vsem nam skupno. In da nam očitate populizem pri amandmajih, pomeni samo to, da si amandmajev niste prebrali. Ker populizem, ja, je bil tisto, kar je počel SDS, ko smo bili mi na koalicijski strani, ker so tudi sami vedeli, da počnejo populizem, zato so tudi zakone pa še kaj drugega kasneje vlagali pa dajali iz procedure, pa danes niti ne počnejo teh stvari, ki so jih takrat govorili. To vse odraža, da je bil populizem. Mi pa samo vračamo odvzeti denar, ki ga jemljete z rebalansom založništvu. Samo to počnemo s tem amandmajem.
Jaz upam, da tukaj podpora bo. V Poslanski skupini LMŠ bomo seveda ta amandma podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Boštjan Koražija v imenu poslanske skupine.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Ja, glejte, zdaj smo res prišli na točko, kjer bi se lahko reklo, da to je v bistvu res točka preloma slovenske kulture. Žal je trenutno res stanje v kulturi, ne da je žalostno, ampak je dejansko nedopustno. Kar se tiče založništva oziroma izdajanja samih knjig – če hočemo biti učeča, razvijajoča se pa tudi napredna družba, bo treba spet pridati dosti več denarja oziroma tega kulturnega evra za izdajanje oziroma za založništvo. Možnosti je veliko oziroma tudi bile so možnosti pa tudi jaz mislim, da v tem rebalansu ste imeli idealno priložnost, da bi to – bom rekel – niti samo zapolnili, v bistvu popravili zadevo. Ker vem, da imate tudi sami predsednika Vlade, ki je zelo ponosen na izdajo svojih knjig, in ne razumem, zakaj jemlje ravno pri založništvu. Ne razumem. Res ne razumem.
Na koncu bom dejansko še rekel to, da pač vsaka družba ima v bistvu res svoje sanje, tako kot tudi naša. Ampak samo tista družba, ki bo vlagala v znanje in knjige, bo dejansko lahko uresničila in tudi udejanjila svoje sanje. In dejansko veste, ker pač prihajam iz poklica, kjer sem delal 20 let v knjižnici, in vem, kakšne sanje imajo mladi ljudje, dejansko nobeden ne želi ravno oditi iz naše domovine oziroma države. Dejansko bi si vsi želeli ostati tukaj. Ampak če jih bomo prikrajševali pri znanju oziroma tudi pri knjigah in knjižnicah in založništvu, ne pričakujte, da bodo ostali tu, ker bodo šli iskat znanje in delo drugam. Tako. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Sukič, v lastnem imenu.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, v lastnem imenu. Hvala lepa.
Poglejte, zarezati v založništvo je v bistvu napovedati vojno znanju, širjenju obzorij, intelektualizmu in navsezadnje tudi razvoju kritične misli. In verjetno gre za to, da enostavno minister Simoniti napoveduje vojno vsemu in vsakomur, kar bi lahko prinašalo tudi določeno mero kritike. To počasi spominja na tisto znano, znamenito distopijo oziroma antiutopijo Fahrenheit 451. Seveda minister Simoniti knjig zaenkrat še ne bo sežigal, bo pa poskrbel za to, da jih bo ravno toliko, da jih ne bo več treba sežigati.
Seveda bom ta amandma podprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Kordiš v lastnem imenu.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Glede na to, da SDS reže na področju založništva, lahko samo sklepam, da je za SDS knjiga nekaj, kar se da na krožnik, razreže in poje. Edino, kar se bere, so pa podnapisi na televiziji. V Levici tega antiintelektualnega stališča ne delimo. Verjamemo, da je bralna kultura pomembna. Če pa bralno kulturo želimo razvijati, je potrebno razvijati temeljno infrastrukturo. Knjižnice so en super primer take infrastrukture, široško dostopne. A kaj ti bodo knjižnice, v katerih se nahajajo knjige s 50, 100, 200 let zgodovine, aktualna knjižna produkcija pa stoji. Seveda tudi take na pol arhivske knjižnice imajo svojo korist. Kakovostna literatura ima stoletno, tisočletno zgodovino, kot nekdo, ki se je s primerjalno književnostjo študijsko ukvarjal, vam to lahko povem iz prve roke. Ampak če želimo, da je področje knjige, področje, ki je živo, stimulativno za doraščajoče generacije, potem je potrebno okrepiti področje založništva, ne pa da se mu sredstva jemlje. Ker sicer je morda ravno področje knjige tisto edino področje, kjer SDS-ova mantra o prvo- in drugorazrednih dosledno zdrži. Kar se tiče knjižne produkcije, je predsednik Vlade Janez Janša zagotovo nekje na mestu drugo-, če ne tretjerazrednega pisuna.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegi, obrazložitev glasu naj bo namenjena obrazložitvi glasu, se pravi utemeljevanju nekih razlogov in argumentov, zakaj boste glasovali za ali proti, ne pa obračunavanje eden proti drugemu.
Kolega Pavšič, postopkovno.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Gospod predsednik, jaz vas lepo prosim, že brez maske vas ne razumem popolnoma nič, z masko pa vas tudi ne slišim popolnoma nič. A bi lahko prosim malo bolj na glas govorili, ker jaz ne morem spremljati?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Se strinjam z vami. Bomo s službami tudi preučili možnost, da damo zvočnike malo bolj na glas.
Glasujemo. Očitno ne bo nič, ker je pravkar tehnika odpovedala.
15 minut pavze. Dobimo se 15 minut do 14. ure.

(Seja je bila prekinjena ob 13.28 in se je nadaljevala ob 13.45.)

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo.
Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Spet ne dela? Prosim, da še enkrat preverite glasovalne naprave. Prekinjam glasovanje. Zdaj dela. Prosim, da ponovno glasujete.
Glasujemo. Navzočih je 52 poslank in poslancev, za je glasovalo 20, proti 32.
(Za je glasovalo 20.) (Proti 32.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Promocija in razvoj slovenskega jezika. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Pardon, obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Ta amandma ni eden izmed amandmajev v naboru Levice, ki smo jih za področje kulture predložili. Bom pa rekel naslednje. Zakaj je bralna kultura tako zelo pomembna, se zavemo isto sekundo, ko pogledamo socialna omrežja poslancev SDS. Ne vedo, kaj je v slovenskem jeziku vejica, velike, male začetnice ne poznajo, velike težave jim delajo rodilnik in vsi ostali skloni in tako naprej. In seveda je pri taki drži precej usodno, da se sredstva na področju kulture še naprej režejo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 46.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Nagrade in socialne pravice na področju kulture. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin Levice, LMŠ, SAB in SD k temu podprogramu.
Gospod Siter, obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Nagrade in socialne pravice na področju kulture oziroma preživetje kulturnih delavcev. Če si kralj ali pa če se spogleduješ z absolutizmom, potem hočeš biti en vodja, hočeš imeti eno stranko, en prav, odobravati eno misel in vse, kar ti pri tem hodi navzkriž, je treba zrušiti. In če kaj, potem je rebalans proračuna, ki ga je pripravila SDS oziroma njihova koalicija, pokazatelj te miselnosti. Treba je zrušiti zgodovino, ker je napačna, in ji zato odvzeti iz arhivov in knjižnic dobra 2 milijona. Treba je zadušiti kritično dejavnost, pri čemer se tudi zlahka vzame 2 milijona. Potem pa najbolj ključen ukrep – treba je shirati kritično razmišljujočo družbeno opozicijo. Treba jo je dobesedno shirati. Treba jo je pahniti v revščino, v lakoto, v nepreživetje. Zato na tej postavki vlada Janeza Janše bržkone namenja preživetju samozaposlenih v kulturi in tistih, ki so zaposleni v nevladnem sektorju na kulturni strani, premalo sredstev, ki, tudi če z zelo gospodinjskim računovodstvom čez palec odmerimo, ne odgovarja dejanskim potrebam vse množice teh ustvarjalk in ustvarjalcev.
Zdaj še enkrat, mi tukaj govorimo o preživetju teh ljudi. Mi govorimo o panogi, ki jo je epidemija še posebej v tem uprizoritvenem delu najbolj oklestila. Prva je ugasnila in zadnja bo lahko začela zopet normalno funkcionirati. Govorimo o kulturi, o najbolj prekarizirani panogi že v normalnih pogojih.
V igri so štipendije in razumljivo je, da je vlada Janeza Janše, ki je predvsem kritična do vseh, ki so kritični, ki duši vse, ki so kritični, najbolj jasno in odločno udarila ravno po tem delu, po tem podprogramu kulturnega sektorja, ki torej ogrozi sam obstoj tako ljudi, kulturnih ustvarjalcev, kot preživetje celotne panoge, obstoj glavnega identifikacijskega elementa celotnega naroda. Vlade Janeza Janše ne zanima zgodovina, ne zanima nič drugega kot vlada, kot oblast in si je pripravljena z namenom doseganja tega cilja podrediti vse, tudi tiste, ki razmišljajo drugače, pahniti v revščino in lakoto.
Zato z amandmajem predlagamo dodatnega pol milijona sredstev na tem naslovu, da vsaj omogočimo preživetje velikemu številu ljudi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.)
Gospod Kordiš v lastnem imenu.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Iz pričujočega rebalansa proračuna, ki kulturi jemlje 8 milijonov evrov, in vseh zavrnjenih amandmajev, ki smo jih predložili v opoziciji, je jasno razvidno to, kar sem prej že dejal: Vlada Janeza Janše pametnih ljudi ne mara. Zato jim ne samo reže sredstva za opravljanje njihove dejavnosti, ki reflektira družbo, ne namenja jim primerne količine sredstev za golo preživetje. Vlada se je skratka odločila ne samo, da izstrada kulturo, ampak da izstrada tudi kulturnike, dobesedno. V Levici se s tem odločno ne strinjamo, si lahko predstavljate.
Zato smo za to področje socialne varnosti kulturnih delavcev predložili amandma, ki namenja dodatnega pol milijona evrov za preživetje ljudi, ki v kulturi delajo, ki s kulturo dihajo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Še gospod Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Kot je že Primož povedal, kulturni delavci so med najbolj prekariziranimi že sami po sebi. V normalnih časih jih je ena četrtina živela pod pragom tveganja revščine, govorim o samozaposlenih v kulturi. Če pogledate letošnje leto, sploh zdaj, ko ni več temeljnega dohodka za njih, pa se vprašajte, kako lahko ti ljudje preživijo. Kulturne prireditve so praktično prepovedane, koncertov ni. Če greste v gledališče, jaz sem bil prejšnji petek v Drami, ki ima 400 sedežev, mora biti prvih osem vrst praznih, vsaka druga vrsta je izpuljena, sedeži vmes prosti, na ložah po dva, trije ljudje. In na koncu imate 400-sedežno dvorano, kjer lahko sedi 65 ljudi. Kako naj take inštitucije ali pa izvajalci potem preživijo? Uprizoritve odlagajo, cele sezone odpadajo, ti ljudje pač nimajo več niti dela ne dohodka. In popolnoma nezaslišano je, da za nagrado v jeseni od vlade, ki razpolaga s tako rekoč neomejenimi sredstvi, ker 4,2 milijarde primanjkljaja pomeni dobesedno neomejena sredstva, dobijo še klofuto, in to je rez v kulturni proračun.
Jaz bom ta amandma seveda podprl, pa čeprav je samo obliž na rano. Ampak nikakor ne moremo mimo tega, da enostavno stradate ljudi, ki so med to krizo ostali brez dela in dohodka.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Glasujemo. Prisotnih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Ljubiteljska kultura. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD in SAB k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 46.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Umetnostni progami. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD k temu podprogramu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 45.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na podprogram Štipendije za potrebne kulturne dejavnosti. Najprej odločamo o amandmaju poslanskih skupin SD, Levica in SAB k temu podprogramu.
Dr. Franc Trček v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Veliko se je govorilo o kulturi. Ne delim tega mnenja kot kolega Miha, tudi s kar nekaj ljudmi iz SDS sem bil na kakšnih službenih poteh, s kakšnim magistrom sva se pogovarjala, recimo, o Zagrebačkoj školi crtanog filma, o stripih in še o čem. Ampak med osnove politične kulture v ustavnih parlamentarnih demokracijah pri proračunskih debatah spada to, da ne glede na to, kdo je na oblasti, kdo je v opoziciji, se nekako tudi, da simboliziraš, da smo vsi enako soodgovorni, ker noben dokument nobena pravna podlaga našega dela na izkazuje, da smo mi, ki smo v opoziciji, nekaj drugega kot ste vi v koaliciji in obratno, dovoli, blagovoli potrditev nekih amandmajev. Mi ne dvigujemo proračuna, dvignil ga je covid pa občasno vaša nepremišljenost, mi samo premikamo postavke. Že večkrat je bilo povedano, da ste, ko ste bili v opoziciji ravno SDS-ovci opozarjali, kako se tako dela in vede, zdaj se pa vedete nasprotno. Temu se v Slovarju slovenskega knjižnega jezika reče dvoličnost. Časi so prehudi za dvolično politiko.
Socialni demokrati bomo podprli ta amandma in tudi, ko bomo s kolegi iz Levice in sredine, upam, kmalu na oblasti, bomo tudi podprli kakšen vaš kvaliteten amandma, ne se bati tega. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o Posebnem delu predloga rebalansa proračuna v celoti.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo. Lep pozdrav!
Mi tega proračuna seveda ne bomo podprli. Proračun je nerazvojen, brezidejen in jasno kaže ideološke usmeritve in tendence te vlade. Ob praktično neomejenih sredstvih imamo rekordnih 4,2 milijardi evrov primanjkljaja. To je denar za tri in pol druge tire, recimo, toliko bo letos minusa v proračunu, se ne najde sredstev za kulturo, za znanost, za zdravstvo in za investicije. In sedaj, ko govorite o izhodu iz krize in koga boste reševali, je pomenljivo pogledati postavke, na katere smo opozarjali v naših razpravah ob amandmajih. Medtem ko praktično celotna kultura zaradi ukrepov proti covidu stoji, se dodatno reže v proračunu za kulturo. Razlog je tukaj samo en, in to je, da so pač kulturniki, kulturni delavci ena izmed tarč te vlade. Vsi, ki vas spremljamo po Twitterju, pač vemo, kakšno je vaše mnenje o njih. In nihče mene bo prepričal, da ta proračun za kulturo ni tak zaradi česa drugega kot zaradi ideološke muhe.
Drugič, kot je rekel Miha, ta vlada očitno ne mara pametnih ljudi. Jaz ne najdem druge razlage, kako ob 4,2 milijardnem primanjkljaju ni bilo mogoče najti 23 milijonov evrov za znanost. To pomeni, da bo iz Slovenije še naprej bežala inteligenca. Bežala ne bo samo zaradi vulgarnosti vodstva te države, ampak bo bežala enostavno zaradi tega, ker si tukaj ne more priskrbeti materialne eksistence.
In tretjič, o zdravstvu bom malo kasneje več povedal, ne vem, kako med 4,2 milijardami ni bilo mogoče najti niti toliko, da bi pokrili celoten predviden izpad sredstev, ki jih bo letos imel Zavod za zdravstveno zavarovanje. Govori o 270 milijonov evrov visoki luknji in v teh 4,2 milijardah ni bilo mogoče najti niti tega, da bi poskrbeli, da zdravstvo, ki je ključno za to, da epidemijo normalno preživimo, ne bi ob koncu leta ostalo brez denarja.
To so razlogi, zakaj bomo v Levici glasovali proti temu proračunu, in hkrati razlogi, zakaj in na kakšne načine ta proračun razkriva ideologijo te vlade.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Jaz se opravičujem. Želel bi eno pojasnilo. Najprej bomo odločali o Posebnem delu predloga rebalansa proračuna. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, postopkovno. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, v imenu poslanske skupine. (Ne.) Še enkrat, sem samo povedal, da glasujemo o Posebnem delu predloga rebalansa proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 31.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je posebni del predloga proračuna sprejet.

Prehajamo na odločanje o Načrtu razvojnih programov.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 31.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je Načrt razvojnih programov sprejet.

Končali smo odločanje o posameznih delih Predloga rebalansa proračuna. Ker v Predlogu rebalansa proračuna ni bil sprejet noben amandma, v skladu s prvim odstavkom 162. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavljam, da je Predlog rebalansa proračuna usklajen glede prejemkov in izdatkov ter po delih. Zato prehajamo na odločanje o Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 v celoti.
Gospod Han, obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Sicer ni pomembno, kdaj kaj poveš, kaj si misliš, ampak dejstvo je, da zdaj glasujemo o rebalansu kot celota. Najprej naj povem, da se zavedam, zakaj smo prišli do rebalansa. Prišli smo v situacijo, ko je GDP padel, ko je gospodarska ras padla nenormalno, in seveda je bilo potrebno nekaj storiti. Ali se mi strinjamo z vsemi ukrepi ali ne, smo pokazali v samem sprejemanju teh ukrepov. Naše mnenje je, da nekateri ukrepi niso zadeli pravega cilja, zato imamo tudi takšen primanjkljaj.
Vendar danes, ko sprejemamo rebalans, ne morem mimo tega občutka, da so nekatere postavke znižane zaradi – pa se vi tako radi tega izognite – ideologije. To, da smo na kulturi zmanjšali sredstva čisto na vseh postavkah, je za moje pojme nesprejemljivo. To, da smo na znanosti zmanjšali postavke na teh področjih za znanost, je za moje pojme nesprejemljivo. To, da smo šli zmanjševati postavke na osnovnošolskem izobraževanju, na vrtčevstvu, ker ne moremo zgraditi ali obnoviti nekatere vrtce, je za moje pojme nesprejemljivo. Vi ste takoj, ko je prišel covid, zablokirali na nek način proračun.
In tretje, kar bi rad rekel, tukaj pa moram biti razočaran, včeraj sva bila z Jožetom Horvatom do desetih zvečer tukaj in je govoril: »Počakajte do jutri pa boste potem govorili, če bo kakšen amandma sprejet.« Niti en amandma od opozicije ni bil sprejet. Niti najmanjši amandma, ki ga je dal Andrej Rajh za 67 tisoč evrov, tudi tega niste želeli sprejeti. Samo Bevk 45 tisoč evrov, niti ta amandma ni bil sprejet. Da z enim amandmajem, z enim amandmajem ne pokažete opoziciji, ki smo tudi del te Slovenije, da imamo mogoče kakšno stvar prav, pa je za moje pojme, najmanj kar je, politično nehigiensko. In moram reči, da tega ne razume. V proračunu, ki je v bistvu osnova za ta rebalans, smo sprejeli tri amandmaje lansko leto, celo od Jožeta Horvata za 20 milijonov za osnovne šole.
Tako da moram reči, da ne zaradi tega, nasploh zaradi rebalansa, ki za moje pojme ni v redu, Socialni demokrati tega rebalansa ne bomo podprli. In tudi ne bomo čakali na ta vaš izgovor: Saj bomo čez en mesec se pogovarjali o proračunu, pa boste takrat lahko dali svoje ideje. Že danes vam povem, že danes vem, da tudi ene, verjetno, naše ideje ne boste podprli. Toliko o tem. In potem v krizi, ko bi morali med sabo malo sodelovati, se malo truditi za to našo državo, bi bila lahko tudi gesta z vaše strani malo drugačna. Moram reči, da včasih tudi jaz politike ne razumem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: V imenu Poslanske skupine Levica Luka Mesec in kasneje še Kociper.
Izvolite, Luka.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Zgodba tega rebalansa je na kratko ta. Pojavila se je epidemija, država oziroma vlada je izvedla ukrepe za njeno zajezitev, vključno s karanteno, in v prvi polovici leta ustvarila približno 2 milijardi 200 milijonov minusa. Na podlagi tega je enostavno potegnila čez palec oceno, koliko denarja bo rabila v drugi polovici leta, in je rekla okej, še dodatni 2 milijardi minusa. In mi se zdaj tukaj pogovarjamo o milijardah pa malo skomigamo z rameni. Če se spomnite za kakšne projekte smo prejšnja leta porabili po več let, če govorimo o infrastrukturi, pa so bili lahko nekajkrat manjši zneski, hude debate, tokrat 4 milijarde in nobenega problema. Ampak kar me ob tem moti, je tole. V prvi polovici leta, ko je država porabila, ko je vlada ustvarila 2 milijardi 200 minusa za boj proti epidemiji, so se, podatki tako kažejo, za 600 milijonov evrov povečale likvidnostne rezerve podjetij. Kar pomeni, da je od pomoči, ki jih je država namenjala podjetjem, da so lahko prebrodila krizo, bil učinek ta, da so po pol leta podjetja imela 600 milijonov evrov kapitala več. Se pravi, tam ni bil problem sfinancirati toliko, da so podjetja ali pa njihovi lastniki danes bogatejši za 600 milijonov evrov, obratno, Vlada in minister Šircelj sta potegnila sklep, da bomo z enakimi ali pa podobnimi potezami šli tudi v drugo polovico leta. In tako je tukaj enostavno postavka Sredstva za financiranje epidemiji visoka milijardo 600 milijonov evrov in ko se vprašamo, kaj bo s tem denarjem, dobimo obrazložitev na približno tretjini strani oziroma skomig z rameni. Hkrati pa se ob teh sredstvih ne najde 100 milijonov evrov za zdravstvo, da ne bi blagajna ostala brez denarja konec leta. Ne najde se 23 milijonov evrov za znanost. Ne najde se 8 milijonov evrov za kulturo. Ne najde se niti 250 tisoč evrov za en gasilski dom, ki je bil Občini Postojna obljubljen. In niste pripravljeni sprejeti niti enega amandmaja opozicije, kljub temu da vam letos nihče ne glede pod prste iz Evrope, ni fiskalnih pravil in praktično lahko financirate državni proračun brez omejitev. To počnete, ampak to hočete počet popolnoma samovoljno. In to hočete početi ideološko, na kar kažejo odločitve v zdravstvu, znanosti in kulturi. In to je razlog, zakaj bomo v Levici glasovali proti.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: V imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala.
Nekateri poslanci, nekatere poslanske skupine so obrazlagale posamezne amandmaje, včasih celo več iz posamezne poslanske skupine, tako da se mi je zdelo prej, da lahko v imenu Poslanske skupine SAB, ker se nisem javila ves čas posebnega dela, obrazložim tudi naše stališče, ampak v redu, zdaj je to zamujeno. Obrazložila bom, kako bomo glasovali v SAB v zvezi z celotnim dokumentom.
Seveda v Poslanski skupini SAB tega rebalansa proračuna ne bomo podprli.
Vsak rebalans, tudi ta, izraža neko usmeritev neke vlade, vsakokratne vlade. S to usmeritvijo in s to politiko se v Poslanski skupini SAB pač ne strinjamo. Ne gre samo za to, da gre za rebalans, ki ruši vse rekorde, je rekordno visok, imamo rekordni primanjkljaj, imamo rekordno zadolžitev Slovenije. Ob tej priliki bi spomnila, da so se predstavniki največje koalicijske stranke pred leti, ko je bilo tudi potrebno reševati državo, pravzaprav, da ne rečem, metali po tleh, kadar smo govorili o zadolžitvi. Jaz hočem samo povedat, za kamere in za zgodovino: To je rekordna zadolžitev naše države in rekordno jo je zadolžila vlada Janeza Janše. Za nas v SAB to samo po sebi ni slabo, če bosta tudi po tej zadolžitvi sledila gospodarska rast in okrevanje, ki si ju vsi želimo. Ampak tudi v tem rebalansu in tudi skozi to debato ne vidimo nekih pravih usmeritev, neke jasne vizije, kako boste to naredili. Mi v SAB si želimo, da bi vam uspelo, želimo si, da bi izšli iz te koronakrize bolj močni in da bi se zopet okrepila naša država in naše gospodarstvo, vendar zaenkrat te izhodne strategije skozi dokument nismo prepoznali, zato bomo glasovali proti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Stališča Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Igor Peček.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki Vlade!
V Listi Marjana Šarca še vedno menimo, da bi rebalans proračuna pravzaprav moral biti le fino usklajevanje proračuna, ki je bil sprejet novembra lani, 2019. Predstavljamo si, da tisti, ki upravlja s proračunom oziroma trenutna vlada, vzame tam, kjer sredstva ne bodo porabljena, jih prerazporedi tja, za kamor načrtuje, da jih bo potrebovala. Vendar pa temu, žal, ni tako. In prvi velik problem, ki ga v Listi Marjana Šarca vidimo, je ta, da ko enkrat odštejemo sredstva za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije, projekcije rebalansa še vedno izkazujejo višjo rast odhodkov, višjo rast, kot je bila v letu 2019, in višjo rast odhodkov, kot je bila planirana v sprejetem proračunu. Na drugi strani pa imamo zaradi situacije, v kateri smo se znašli, manjše prihodke, in to kar za 1,6 milijarde. Drugo je visoko zadolževanje, ki po našem mnenju ne odraža potreb v celoti, in tako mnenje z nami deli oziroma tako mnenje ima tudi Fiskalni svet.
Kar se tiče dopolnil in razprave na Odboru za finance in včeraj na seji Državnega zbora – velika večina dopolnil, ki smo jih vložili, je bila usklajena z vsemi opozicijskimi poslanskimi skupinami. Imajo vsebinsko podlago in imajo vsebinsko obrazložitev in v nobenem primeru niso bila solo piar akcija, kot nam je bilo v razpravah nekaterih koalicijskih poslancev tudi očitano. Vendar, kot je bilo že povedano, niti eden od teh amandmajev ni bil sprejet.
V rebalansu se nižajo sredstva za vojsko, a na drugi strani se pripravlja podlaga za nakup orožja v višini 780 milijonov. Mi menimo, da vojska sredstva vsekakor potrebuje, hkrati pa menimo, da teh investicij ni treba izpeljati sedaj, ko bo bistveno več denarja potrebnega za druge ukrepe.
Predloga rebalansa, ki niža sredstva za znanost in raziskave, izobraževanje, štipendije, manj sredstev namenja programom aktivne politike zaposlovanja, zmanjšuje sredstva institucijam, ki opravljajo izjemno pomembno nadzorstveno funkcijo, zmanjšuje sredstva za kulturo, na drugi strani pa se po našem mnenju nepojasnjeno in prekomerno zadolžuje, v Listi Marjana Šarca ne moremo podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Obrazložitev glasu za Poslansko skupino Nove Slovenije – krščanske demokrate bo podal Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Preden obrazložim glas, mi dovolite, da povem spoštovanemu kolegu Hanu naslednje. Seveda verjamem, da je bila pozna ura včeraj, kolega Han, niste me dobro razumeli, govoril sem o spremembah proračuna 2021. Povedal sem tudi, da ne morem govoriti v imenu celotne koalicije. Nisem pa govoril za rebalans, ki je nekaj čisto drugega, rebalans letošnjega leta, ko nas do konca leta čakajo samo še trije meseci.
Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati bomo ta rebalans proračuna za letošnje leto podprli.
Ugotavljamo, da se je Vlada glede na druge države članice Evropske unije odlično odzvala na posledice epidemije covid-19. Med drugim je odličen pokazatelj padec gospodarske aktivnosti, kjer lahko rečemo, da smo nadpovprečno dobri znotraj EU. Nobenega od koalicijskih poslancev nisem slišal ne na odboru, ne včeraj, ne danes, da bi problematiziral proračun dr. Andreja Bertonclja. Ne, ker smo fer, ker je on dobro splaniral proračun za letošnje leto, seveda pa ni vedel, da prihaja in da bo prišla in tako grozovito udarila epidemija. O tem sva se tudi sama pred dnevi pogovarjala.
Gospe in gospodje, morda ste nekateri zamudili glasovanje za temeljni mesečni dohodek tudi za kulturne delavce. Mi tega nismo zamudili in so dobili v treh mesecih, marec, april, maj, tisoč 750 evrov. In prav je, da so dobili, zato smo mi tudi glasovali za.
Kar se tiče kulture, se opravičujem kolegu Polnarju, predsedniku Odbora za finance, da bom izkoristil njegovo avtorsko pravico. Njegova ugotovitev je ta: »Področje kulture, gospe in gospodje, dobiva 16 milijonov več s tem rebalansom, kot je realizacija prejšnjega leta.« 16 milijonov več. Povsem legitimni so amandmaji, ki ste jih spisali. Vem, da je tu potreben velik trud, veliko sem jih napisal. Treba pa se je zavedati časovne komponente, ali je možno 10 milijonov počrpati do konca leta. In še nekaj, vsak proračunski podprogram ima svoj program, letni program, program dela, recimo, Filmski sklad ali kdorkoli. In smo preverjali in Vlada zagotavlja, da je dovolj denarja na vseh teh proračunskih podprogramih, da se jih sfinancira, da se ti programi sfinancirajo. In potem nima smisla, da … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo podal mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SD): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovane kolegice, kolegi!
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog rebalansa seveda podprli.
Predlog rebalansa je prišel v Državni zbor predvsem zaradi vsem znane epidemije covid-19. Rebalans proračuna za leto 2020 je uskladitev prihodkov in pa odhodkov z realnim stanjem. Zdaj beležimo bistveno manjše prihodke zaradi covid-19 in bistveno višje odhodke od prvotno planiranih zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše skupaj z Državnim zborom in pa koalicijo za zajezitev epidemije covid-19. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so uspešni. Dokaz, da so ukrepi bili uspešni in učinkoviti, je bistveno manjši padec bruto domačega proizvoda v Sloveniji, kot ga imajo druge države Evropske unije.
Ne morem se strinjati s tem, da opozicija ni sodelovala pri tem rebalansu, kajti večino predlogov, ki jih je opozicija predlagala za zajezitev covid-19 in za pomoč ljudem in gospodarstvu, je vlada Janeza Janše in pa koalicija v ukrepih PKP1, PKP2, PKP3 in PKP4 upoštevala. In ti ukrepi so tudi plod rebalansa, zato se ne morem strinjati, da opozicija ni sodelovala pri tem oziroma da ni bila upoštevana. Je bila in se zahvaljujem za vse te predloge, ki so bili dani znotraj ukrepov.
Ta covidkriza, ki je zadela Slovenijo, je bistveno drugačna od prejšnjih kriz. Potrebno je poudariti, da smo v prejšnjih krizah reševali finančne sisteme, tukaj pa je vlada Janeza Janše poskrbela za ljudi, delovna mesta in pa gospodarstvo.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je ta proračun socialno naravnan. Prepričani smo, da so zmagovalci tega rebalansa proračuna predvsem področja, ki so najbolj ranljiva: gospodarstvo, sociala in zdravstvo. Zdravstvo dobiva več kot 200 milijonov evrov več.
Ključni cilj vseh teh ukrepov je, da zagotovimo delujočo gospodarstvo, da zagotovimo stabilni zdravstveni sistem in da je to odskočna deska pri pripravi spremembe proračuna za leto 2021.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Obrazložitev glasu za Poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim!
O rebalansu proračuna, ki ga imamo pred sabo, v bistvu nimamo kaj dodati, kajti številke smo vse slišali, gor in dol, plus in minus. Govorimo o rebalansu proračuna, o proračunu, ki je bil lani sprejet, ki ga je tudi Slovenska nacionalna stranka podprla, toliko v vednost, ker eni to pozabljate. Ta proračun za 2020 je Slovenska nacionalna stranka podprla. Letos smo deležni izrednih okoliščin, ki so privedle do tega rebalansa. V glavnem tako, ko je včeraj povedal gospod Polnar, narava je bila enostavno močnejša od ekonomije. To je bila njegova poanta včerajšnjega nastopa.
Kot že rečeno, v Slovenski nacionalni stranki bomo rebalans proračuna podprli, čeprav smo majhni, kajti zavedamo se, da je v malih stekleničkah strup. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Samo trenutek. Vidim, da je veliko želje po obrazložitvi glasu, zato se bomo kar prijavili.
Prosim za prijavo. Besedo ima Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Od predsednika Vlade in od ministra za finance smo včeraj lahko slišali, da ta vlada prvič v zgodovini lahko vsak evro pojasni, kam gre. Vse res, ampak to, spoštovani gospodje, da so proračunske postavke in pa posamezni konti med seboj usklajeni in se ujemajo, še ne pomeni, da znate in da boste znali pojasniti, za kaj se bo denar porabil.
Na proračunski postavki oziroma na podprogramu, iz katerega se financirajo ukrepi za blaženje posledic epidemije covid-19, ni nobene podrobne projekcije porabe tega denarja, in to seveda med drugim je tista netransparentnost, na katero smo opozicijski poslanci opozarjali ves čas in na katero opozarja celo Fiskalni svet. Taisti Fiskalni svet, na katerega se je ta vlada v času Šarčeve vlade tako rada sklicevala, je opozoril na potrebo po večji transparentnosti, še posebej pri proračunskih odhodkih proti koncu leta, ki niso povezani s posledicami covidkrize. Torej pri tem rebalansu vendarle gre tudi za to, da se povečujejo tudi nekatera druga sredstva, ki jih covidkriza ne pogojuje. Zato ta rebalans v resnici ni samo produkt epidemije covid-19, to je treba na glas povedati.
V oči recimo bode med drugim porast izdatkov na programu Poprava preteklih krivic, ki jo povečujete za kar 200 %. Torej ta rebalans ne samo, da je netransparenten, je tudi ideološki. In že res, da se v teh časih covid krize lahko krha to zlato fiskalno pravilo, zadolževala se je praktično vsa Evropa, ampak to zadolževanje, ki je mimogrede izjemno visoko, bi moralo biti samo za vzdrževanje države v kondiciji in prebivalstva pri ekonomski moči.
Torej danes tega netransparentnega, ideološkega in nejasnega, nedodelanega rebalansa ne bom podprla, ker zadolžujemo … / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
Ja, spoštovani kolegi, glejte, nismo v dobri situaciji, tako ali drugače. In, spoštovana koalicija, ponovno proti vsem amandmajem, in tukaj se jasno kaže vaša dvoličnost in zavračanje dialoga in pa kakršnihkoli predlogov, ki jih od opozicije ne sprejemate. In to je pač samo ena od tistih stvari, zakaj se tej vladi ne zaupa. In še enkrat, v slabe pol leta je ta vlada ustvarila 4,6 milijardno luknjo in dodatno se še 6 milijard zadolženosti, potem minister skomigne z rameni. Zdaj pa se spomnimo, kaj je ta isti minister počel, ko smo govorili o proračunu vlade Marjana Šarca, ki je imela 400 milijonov presežka. Zdaj pa ob 4,6 milijarde rečemo, ah, saj bo. Na številna zadolževanja in to luknjo v proračunu vas opozarjamo vsi, tudi Fiskalni svet. Kaj bo kasneje z zniževanjem javnega dolga, pač ne zna odgovoriti nihče.
Vlada jemlje tam, kjer je to najmanj potrebno, na znanosti in na raziskavah, na razvoju digitalizacije, na aktivni politiki zaposlovanja in še številnih drugih pozicijah, kamor pa bi mogli danes vlagati največ denarja, da zaženemo gospodarstvo in povečamo prilive v proračun, kar bi omogočalo tudi blaginjo vseh državljank in državljanov. In tukaj pač padete na celi črti. In tudi ta slabo pojasnjena milijarda covidrezerv kaže na to slabo transparentnost. Poglejte samo nabave zaščitne opreme, pa boste videli, kje smo.
Ne vemo, kaj bo v naslednjem letu, ne vemo, kaj bo kasneje, in se bojim, da prihajamo tja, kjer smo nekoč, ko je vodil vlado Janez Janša, že bili, leta 2008. In sedaj to vlado tudi vodi Janez Janša in se bojim, da bomo spet rabili 10 let, da pridemo na zeleno vejo.
Ker nas bo realnost vse bolela, ne samo vas, spoštovani kolegice in kolegi, jaz tega ne morem podpreti in bom glasoval proti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Silno rad bi delil optimizem, kaj optimizem, brezskrbnost tako predsednika Vlade kot tudi finančnega ministra ob včerajšnji predstavitvi rebalansa proračuna. Ob več kot 4 milijardnem primanjkljaju in več kot 7 milijardni načrtovani zadolžitvi sta v bistvu slikala situacijo v državi, kot da nam tečeta in se cedita med in mleko. Več realizma, več treznosti bi pričakovali, spoštovani minister, da enostavno povemo ljudem, da bo težko, in da, če smo v letu 2020 delili denar, da bo tega enkrat konec.
Predsednik Vlade bo šel v zgodovino tudi z izjavo, da vlada prvič v zgodovini lahko pojasni vsak evro, ki bo zapravljen iz tega proračuna. Seveda to ni res niti za naprej, za nazaj pa bo seveda mogoče o tem govoriti po tem, ko bo svoje povedalo Računsko sodišče, pa tudi kriminalistične preiskave tečejo. In v zgodovino bo seveda šlo, da je koalicija popolnoma zanemarila opozicijo v Državnem zboru in da seveda niti en sam samcat amandma ni bil vreden njihove pozornosti. Jaz bom to že športno prenesel, ampak ljudje pa to vidijo in ljudje bodo o tem tudi sodili.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala.
Prvič, epidemija covid-19 ni izgovor za nemišljenje.
Drugič, težavo te vlade najlepše izraža ubesedovanje tako predsednika Vlade kot strgana kuverta nadministra, pa navsezadnje vse do vodje poslanske skupine SMC. Janša pravi, da je odgovoren volivcem, Hojs pravi v intervjuju v Reporterju, da on nagovarja četrtino ljudi, če je bil večinski volilni sistem, bi jih 50 %, gospa Sluga pa pravi, da ste vi v koaliciji dali zavezo 400 tisoč volivcem. Vi pozabljate, da ste vlada čez 2 milijona prebivalcev in prebivalk …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Obrazložitev glasu…

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Razlagam kolega. Ne me prekinjati enkrat.
70 % zadolžitve Slovenije je v rokah tujcev. O tem smo se pogovarjali z nekom od kandidirajočih za neko funkcijo na Banki Slovenije. Ali se zavedamo tega, kaj to pomeni?
In še ena zadeva, kar zelo radi tako ubesedujete, pa kaj vi sedaj gušite v opoziciji, saj gre samo za tri mesece, pa gore dole. Še mi, ki imamo zelo dobre dohodke, v družinah pred veselimi decembri delamo rebalans in tudi proračunske amandmaje. Ali je tako? Vi ste si pa naredili Dedka Mraza v dobri milijardi, ki jo imate tam pa jo boste pridni dobili.
Tudi zato bom glasoval proti tozadevnem nemišljenju, ki se ga greste.
Pa če mi že segate v besedo, izkušeni poslanec bivše številke 90 je kompletno zlorabil predstavitev poslanske skupine, je debatiral z vsemi, pa niste nič ust odprli. Najprej si ogledalo nastavite sami sebi. Osnova vsake politike.
Glasoval bom proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegi, prosim, da se držimo obrazložitve glasu. Prosim vas.
Naslednja je na vrsti Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala za besedo.
Seveda bom odločno glasovala proti rebalansu proračuna zaradi številnih razlogov.
Prvič, ta rebalans je dejansko izjemno netransparenten. Netransparenten je vsaj v obsegu 1,6 milijarde evrov, ki so kar tako na pamet parkirani pod pretvezo covida in ne vemo, kaj to točno pomeni, vsaj zaenkrat še ne. In to do konca leta, se pravi za tri mesece.
Drugič, ta rebalans je izrazito nerazvojen. Kajti, reže sredstva znanosti, ki je bila že itak podhranjena. Vemo, da Slovenija namenja borih 0,6 % BDP, kar je skrajno globoko pod povprečjem Evropske unije, ki namenja 1,4 % BDP za znanost že v dobrih časih. In zdaj to še režete.
Tretjič. Ta rebalans je dejansko izrazito ideološki in ne slepimo se, za kulturni boj gre. Gre za izražen antiintelektualizem, gre za poizkus zatrtja potencialne kritične misli. S tem, ko ti napoveš vojno založništvu, se pravi knjigi, s tem si povedal vse. In ne mi reči, kdorkoli že tukaj razlaga, da v resnici kultura dobiva več pa da zaradi epidemije ni bilo realizacije. Knjige, oprostite, se lahko pišejo v karanteni. Misli se lahko razvijajo v karanteni. Si lahko doma zaprt in vse to ustvarjaš. Tako da je to navaden blef.
Četrtič. Kako nizek je pa nivo političnega dialoga, politične kulture pri nas, pa se je pokazalo, ponovno pokazalo s tem, da niste bili sposobni potrditi, sprejeti niti najmanjšega amandmaja opozicije. In to pove o vas samih pravzaprav vse.
Seveda bom glasovala proti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Besedo ima Andreja Zabret. (Odjava)
Robert Pavšič.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Danes pred tem odločanjem ne nagovarjamo ne Vlade ne ministra, Državni zbor je tisti, ki danes odloča, in Državni zbor je tisti, ki danes prevzema odgovornost za ta rebalans proračuna. Res, da ga je Vlada pripravila in Državni zbor očitno ga bo zelo nekritično tudi potrdil. Finančna politika neke politične opcije je pravzaprav materializacija njenih dejanskih usmeritev in popolnoma jasno nam je, kam ta vlada, ta koalicija želi – v neke druge čase, čase nove normalnosti, kjer bodo o prihodnosti in o življenju odločali redki posamezniki oziroma samo eden bo odločal, kaj je prav in kaj je narobe. Pomanjkanje kredibilnosti, verodostojnosti, obrazložitev, nobene vizije ali pa pojasnil ne samo za ta rebalans, ampak za tisto, kar sledi. In ta rebalans je simbol bodočega oblikovanja in realiziranja vaših politik.
Kaj jaz lahko na splošno povlečem pod črto pod tem rebalansom – manj za vse, več za financiranje epidemije. Kaj pa je v tem financiranju epidemije, pa nihče v tej dvorani ni znal zadovoljivo ali pa vsaj minimalno razložiti. In v tem je problem. In kakšna je posledica, zaključek? Vse ste zavrnili. To pomeni, da ste sami najbolj pametni in sami boste v koaliciji prevzeli vso odgovornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prožim listo. Prijave potekajo.
Miha Kordiš ima besedo.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ta rebalans proračuna nam kaže prihodnost, ki je v Levici nočemo. Verjamem, da je noče tudi velika večina državljank in državljanov. To je prihodnost, kjer kot gobe po dežju mimo okoljskih standardov v Sloveniji rastejo neke podizvajalske fabrike, ki delajo z nizko dodano vrednostjo neke plastične ulitke, ki štancajo kovinske komade, kartonaste embalaže za neke nemške koncerne. Te podizvajalske fabrike zaposlujejo ljudi na minimalnih plačah, z nizko izobrazbo, verjetno še raje ljudi prisilno trpajo v prekarne oblike dela in so v lasti madžarskih oligarhov. To je prihodnost brez investicij v znanost in razvoj. To je prihodnost, ki na stran družbenih prioritet odrine kultura. To je prihodnost, ki ji v Levici nasprotujemo in zoperstavljamo našo alternativo. Prioritetno podporo javnemu zdravstvu za vse, prioritetno podporo široki izobrazbi in razvojnemu preboju, ne pa, kot lahko zasledimo v tem proračunu, 100-milijonski manko samo za tekoče stroške javnega zdravstva, sočasno pa se namenja dodatna sredstva za krepitev zasebnega. Ali drugače rečeno, v tem rebalansu proračuna se skriva tudi privatizacija javnega zdravstvenega sistema. Ob tem rebalans pripoznava štirimilijardni proračunski deficit, znotraj je postavka covida na Ministrstvu za finance težka 1,6 milijarde evrov, ki je tam brez kakršnekoli obrazložitve. Kaj to v dosledno koruptivnih vladah Janeza Janše pomeni, si lahko predstavljamo? To je rebalans, ki kocka in zakocka slovensko prihodnost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Besedo ima Danijel Krivec.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
O koruptivnih vladah ne bi govoril. To očitno nekdo sam za sebe ves čas misli in zato to tudi uporablja.
Kar se tiče pa rebalansa proračuna, ga bom jaz podprl, čeprav s težkim srcem se ta rebalans popravlja praktično proračun, ki ste ga vi pripravili, sprejeli in na nek način korigira samo likvidnost znotraj proračuna. Se pravi tiste stvari, ki se ne bodo mogle realizirati, jih pač prenaša v naslednji proračun v letu 2021, tiste stvari, ki se pa lahko do konca leta po tej zamakniti zaradi covida realizirajo, ponovno daje v izvajaje. Tako da me čudi, da govorite o tem, da je ta rebalans neustrezen, nerazvojen in tako naprej, če ste ga praktično vi sproducirali. Vemo, da je rebalans uskladitev posameznih postavk znotraj proračuna, in čisto nič drugega. Ko se bomo pogovarjali o proračunu leta 2021 pa bodo te kritike, če proračun seveda ne bo ustrezen, smiselne. V tem trenutku pa sami sebi streljate v koleno, ker kritizirate svoj proračun, ki ste ga lansko leto pripravili. In čisto nič drugega. Tako da jaz nimam težav s tem. Vse stvari, ki štrlijo v tem proračunu, pa so na račun krize, ki ni prizadela samo Slovenije, ampak celoten svet, še posebej del znotraj Evropske unije. Na osnovi tega so tudi te prekoračitve, o katerih smo veliko govorili. Osnovne postavke proračuna pa so vaše delo in zato streljate sami v svoje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Postopkovno.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Prosim, če opozorite gospoda Danijela Krivca, da Levica ni podprla tega proračuna niti ga ni pripravila. Proračun je bil prav tista točka, kjer se je Levica in koalicija Marjana Šarca nekoliko razšla.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, to ni postopkovni predlog. / oglašanje iz klopi/
Postopkovno? (Da.)
Kolegica Sukič, postopkovno.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Saj ste me spregledali, ker sem že zdavnaj dvignila roko.
Prosim, da opozorite kolega Krivca, da naj ne generalizira in ne posplošuje, ker dejansko v Levici nismo podprli tega proračuna, številni razlogi so bili tudi podobni kritikam, kot ste jih danes slišali. In prosim, da opozorite, da tako enostavno ne zavaja javnosti, ker to je zavajanje javnosti. Ker to je zavajanje javnosti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Sukič, naš Poslovnik ne predvideva intervencije na način, kot jo vi opisujete, da jaz poslanca nekaj opozorim. Prosim vas, da ne zlorabljajte tega postopkovnega predloga.
Besedo ima kolega Siter.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Da je ta proračunski razrez ideološki, smo danes že poudarili. Jaz bom povedal, zakaj ga ne morem podpreti – ker je pravljični. Ne morem ga podpreti zato, ker je enostavno, kot bi rekli v Zasavju, ausglajzan. Na napačnih vrednotah, na napačnih prioritetah, zašel s poti. Medtem ko imamo v Sloveniji 280 tisoč lačnih ljudi, ko čakajo ljudje na postelje v domovih za starejše, ko je zdravstvo v razsulu, se Vlada Republike Slovenije odpravi narediti to, poslušajte: »Vlada Republike Slovenije je sprejela informacijo o nameravani postavitvi slovenskega božičnega drevesa na Trgu Svetega Petra v Vatikanu konec leta 2020. 40 tisoč evrov je težek strošek poseka, 60 tisoč evrov pa okrasje in prireditve.« 40 tisoč, če se ne motim je težek amandma tamle kolega Rajha, 60 pa kolega Bevka. Ampak ne! Božično drevo v Vatikanu je bolj pomembno. Slovensko božično drevo, ki je predvideno v tem rebalansu proračuna, ker, citiram Vlado »Republika Slovenija in sveti sedež imata sorodne poglede na vrsto globalnih vprašanj. Vseskozi nas povezujejo prijateljski odnosi ter reden in konstruktiven dialog, kar je poudarjeno tudi v strategiji slovenske zunanje politike.« Pogledi, skupni pogledi na vrsto globalnih vprašanj, vseskozi povezovanje na prijateljskih odnosih in tako naprej za ceno 280 tisoč lačnih ljudi, shirane kulture, shirane infrastrukture, neskončne vrste za domove za starejše in zdravniške obravnave.
Tukaj, spoštovani kolegice in kolegi vlada Janeza Janše, so vaše prioritete, v božičnem drevescu na Trgu Svetega Petra. Hvaljen Jezus.


PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslancev, za je glasovalo 49, proti 31.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 31.)

Ugotavljam, da je rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2020 sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda – Obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 23. 9. 2020, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica k 5. členu pod številko 1.
Če bo ta amandma sprejet, postane ta amandma poslanskih skupinah SAB in SD ter amandma poslanskih skupin Levica in LMŠ k istemu členu pod številkama 2 in 3 brezpredmetna.
Obrazložitev v imenu poslanske, kolega Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Jaz bom obrazložil naš amandma, ki, če bo ta sprejet, postane nepredmeten.
Naš amandma k 5. členu je povsem enostaven. Predlagamo, da se zdravstveno blagajno, kolikor ji zmanjka denarja v letu 2020, v celoti sfinancira iz proračuna. Številke so namreč take; Vlada pravi, da za zdravstvo namenja več denarja, ker je na Ministrstvu za zdravje 140 milijonov več z rebalansom, ampak v resnici pol manjka do cilja. Zavod za zdravstveno zavarovanje namreč zaradi covida predvideva, da bo izpad bistveno presegel 140 milijonov in bo letos 270 milijonski. Rabi bistveno več denarja, kot je v proračunu. Realno stanje na terenu je pa tako – včeraj je po Facebooku in drugih socialnih omrežjih zaokrožilo pismo Kranjčanke, ki se ji je vnel slepič in je v Sloveniji leta 2020 na ustrezno diagnozo, terapijo in operacijo čakala devet dni, z razlitim slepičem. Slepič, ki v moderni medicini ne pomeni nobenega posebnega zapleta, operacija je rutinska in traja pol ure, ona je morala devet dni hoditi, vmes opravila nekaj covidtestov, bila devet dni v bolečinah, bruhala, omedlevala, lahko bi umrla od tako banalne stvari, kot je vnetje slepiča. In to je samo pač ena karikatura, en prikaz stanja v zdravstvu oziroma razmer v zdravstvu, ki je očitno zaradi covida in neustreznega ukrepanja vlade v kaosu. Vprašanje je, koliko rakavih bolnikov ne pride pravočasno do diagnoz. Nekatere številke pravijo, da mogoče celo 30 odstotkov. Koliko kroničnih bolnikov ne pride do terapij. Podatkov o njihovih boleznih in smrti ne boste našli med tistimi številkami, ki merijo covid paciente, ampak tudi oni so žrtve te krize. Oni so žrtve krize v zdravstvu, ki je posledica neukrepanja vlade. Nimamo posebnih covidambulant in celotno zdravstvo izgublja fokus in dela take napake, kot je primer te Kranjčanke, ki je z razlitim slepičem čakala 9 dni, da so jo operiral. Namesto, da bi opravili rutinsko operacijo, se pravi odstranili ta slepič, je zdaj na nekih štirih, petih antibiotikih in z razrezanim celim trebuhom. V preprečitev tega, ne bom rekel, da bo denar vse rešil, ampak proračunska varovalka, da lahko zdravstvo letos sfinanciramo tako, kot je treba, je pa absolutno nujna, da umirimo razmere oziroma kot je zapisala ta Kranjčanka, ki je govorila na koncu z ginekologinjo, je rekla, veste, taki kot ste vi, bi morali narediti revolucijo.
Amandma bom seveda podprl.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske? (Da.)
Kolegica Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, kar sem prej hotela reči, je, da seveda vsaka opozicija na vsakokratni dokument vloži kar nekaj amandmajev, raznoraznih, konec koncev pridejo na vrsto še kake ceste in zdaj mi je povsem razumljivo, da se večina ne more podpret, je pa dejstvo, da se je tokrat pa opozicija relativno hitro poenotila. Pravzaprav smo vsi razmišljali povsem enako, katere so pa tiste glavne zadeve, ki bi jih pa bilo treba uredit. In med temi – štiri smo takrat našteli, tudi predstavili – je najvišja vrednost prav amandma, o katerem govorimo zdaj, gre za 50 milijonov evrov, namenjenih za ureditev čakalnih vrst. To je tudi največji amandma po vsoti denarja in po mnenju SAB, kjer smo ta amandma pripravljali, tudi zelo pomemben. Resda je tudi v tem rebalansu precej denarja namenjenega zdravstvu, tudi sam predsednik Vlade kar naprej poudarja, da je zdravstvo njegova prioriteta, kako se veliko s tem ukvarja in tako naprej. Ampak kot je bilo že rečeno in kot je bilo zadnje dni velikokrat poudarjeno, mi ne moremo biti zdaj, vsi državljani in cela država, talec krize covid-19. Ljudje, ki čakajo na obravnavo pri specialistih, so nekateri smrtno bolni in ne morejo čakati. Ljudje, ki čakajo na obravnavo, tudi konec koncev na prvi stopnji, lahko, da so smrtni bolni, in ne morejo čakati, da covid mine in da bo vse spet po starem. Ljudje, ki čakajo na operacije, na težke operacije, že dolgo ne morejo svoje bolezni dati on hold in čakati, da covidkriza mine.
Stranke opozicije smo vse mnenja, da bi bilo treba izrecno zapisat, da gre vsaj 50 milijonov evrov pa samo in izrecno za skrajševanje čakalnih vrst. Taka izrecna določitev, kam ta denar gre, bi pač res pripeljala, upajmo, do tega, da bi se ta denar res za ta namen porabil, ne pa za vse druge, verjamem, tudi precej potrebne odhodke.
Poleg tega smo opozicijske stranke tudi zapisale, to je verjetno jasno, da je naslednja agenda te vlade, da se naj ta denar porabi tako, da se najprej izrabijo vse rezerve v javnem sektorju, se pravi v javnem zdravstvu, v mreži javnega zdravstva in tako dalje, do konca, do zasebnikov. Jaz bom tukaj povedala primer kirurga na Ptuju, ki mora septembra nehati operirati, zato ker njegova bolnica ne dobi denarja. Ne zato, ker nima on časa, ne zato, ker ni medicinskih sester, ne zato, ker je bolnica zasedena ali ker je gužva, ampak zato ker mu ta država, naša država od septembra do decembra ne zagotovi sredstev, in to je katastrofa, ki bi jo morali reševat že ves čas, in posebej jo moramo reševati, ne glede na to, ali je covid tukaj ali ni.
Amandma bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
V lastnem imenu kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Za področje zdravstva ima vlada Janeza Janše zelo jasno agendo. Ta agenda je privatizacija. Najbrž so računali na to, da bo epidemija koronavirusa slovensko zdravstvo, če ne že načela, pa vsaj počila. Pa se to ni zgodilo, ker je slovensko zdravstvo pretežno javno, ker se večino ljudi v tej državi obnaša odgovorno, je zdravstveni sistem to krizo prebrodil. Zato se je Vlada odločila, da bo proaktivno posegla na zdravstveno področje, ne da bi ga pripravila na drugi val epidemije koronavirusa, kje pa. Posegla je tako, da v tekočem proračunu pušča 100-milijonsko luknjo za financiranje tekočih zdravstvenih izdatkov, ki so pretežno izdatki javnega zdravstva na eni strani, na drugi strani pa namenja nekaj deset dodatnih milijonov, menda za skrajševanje čakalnih dob, ki gredo v žepe zasebnikov.
Gospe in gospodje, to je prvi umazani, potuhnjeni korak v smeri nadaljnje privatizacije zdravstva. Posledica je pa ta, da nam sedaj okužbe skokovito rastejo, zdravstvo pa ni na epidemijo nič kaj dosti bolje pripravljeno, kot je bilo. Oblast bi lahko zasegla kakšne turistične kapacitete, jih preuredila v dodatne ambulante, recimo, pa tega ni storila. Še ena posledica je, da je prišlo do izpada rednega programa. Ljudje, ki majo še kakšna druga obolenja, kot je tole covid-19, niso prišli na vrsto, čakajo dlje časa, tudi njihova življenja so ogrožena.
Da se temu izognemo, v Levici predlagamo amandma: tako proračunsko financiranje zdravstvene blagajne, ker zdravje državljank in državljanov ne sme biti talec take ali drugačne krize sistema, krize kapitalizma, kot tudi dodatna sredstva za storitve, ki gredo neposredno v javno zdravstvo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Željko Cigler, obrazložitev v lastnem imenu.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovani, absolutno bom podprl, da se namenijo za skrajševanje čakalnih vrst dodatna sredstva.
Vendar je treba tako tistih 42 milijonov, ki se že dajejo za ta namen, kot teh novih 50, ki so predlagani, prednostno porabiti za to, da se na njih najprej prijavljajo javni zdravstveni domovi, šele potem vsi ostali izvajalci. In Vlada in Ministrstvo za zdravje sta dolžna zagotoviti pogoje za to, da bodo zdravniki zainteresirani, in tudi ostalo zdravstveno osebje, skrajševati čakalne vrste v javnih zdravstvenih zavodih. Ti so namreč, kot je prej kolega Luka povedal, praktično za zdravstvene storitve zaprti. Javni zdravstveni zavodi tako zaradi tega, ker so jim podcenjene zdravstvene storitve, ker jim primanjkuje opreme, kadra, prostorov, preprosto ne funkcionirajo, zdravniki v njih ne morejo priti. In iz teh javnih zdravstvenih domov je lansko leto bilo 8 tisoč 70 delovnih dni zdravnikov, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu, opravljenih pri zasebnih izvajalcih. In paradoks je, da trenutno zdravstvene storitve v Sloveniji, tiste kritične, nujne, opravljajo zasebniki. V tem sistemu je očitno nekaj narobe. Javni zdravstveni sistem je tukaj zablokiran. To je treba popraviti, ker javni zdravstveni zavodi delajo za nas, zasebniki večinoma za profit. Ker, poglejte, različne programe za krepitev zdravstva izvajajo izključno in samo javni zdravstveni zavodi.
Zaradi tega bom ta amandma podprl. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Prisotnih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SAB in SD k 5. členu pod številko 2. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanskih skupin Levice in LMŠ k istemu členu pod številko 3 brezpredmeten.
Kolega Rajh v imenu poslanske skupine.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): V imenu poslanske skupine.
V Poslanski skupini SAB smo skupaj s partnerji Socialnimi demokrati dali predlog amandmaju Zakona o izvrševanju proračuna, da se za potrebe zagotavljanja varnosti in zdravja upokojencev nameni dodatnih 1,7 milijona evrov, in to za nakup zaščitnih mask. Predlagali smo, da se vsakemu upokojencu na mesec dodelijo tri brezplačne pralne maske do konca leta. Ta ukrep smo ovrednotili z 1,7 milijona evrov. Gre za ukrep, ki bi upokojencem omogočil, da imajo dostop do zdravnika, do bolnice, da lahko gredo v trgovino, da lahko dejansko obiščejo javni prostor.
Spomnimo se, Vlada je prejšnji teden sprejela zaradi razširjene epidemije covid dodatne omejitvene ukrepe. Prav zaradi tega v SAB menimo, da je ta ukrep še toliko bolj nujen in smotrn. Če država nekaj predpiše, da je obvezno, in ima ta ukrep države finančne posledice, potem mora država tej populaciji, na katero se ti ukrepi nanašajo, te zadeve omogočiti. Gre za ranljivo populacijo, gre za populacijo, ki v primeru, da postane okužena z virusom covid, lahko pričakuje težji izhod zdravljenja. Gre za ukrep, ki nekako upokojencem omogoča, da lahko v tej epidemiji in v teh omejitvah, ki jih država nekako med njih uvaja, kolikor toliko normalno živijo.
V Poslanski skupini SAB zato prosimo, da ta naš amandma podprete.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin Levica in LMŠ k 5. členu pod številka 3.
Kolega Luka Mesec, v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
To je amandma, o katerem sem prej govoril, in sicer varovalka, da se v primeru, da zdravstveni blagajni zmanjka denarja, to sfinancira iz proračuna. To ni nobena posebnost. Mi tako ureditev v Sloveniji že imamo, in sicer za pokojninsko blagajno. Če pokojninski blagajni zmanjka denarja, gre denar iz proračuna. V letu 2020 je predvideno 1,2 milijarde evrov financiranja pokojnin iz naslova centralnega proračuna. Nobenega razloga ni, da tega ne bi uvedli tudi za zdravstveno blagajno, posebej v stanju, v kakršnem se je znašla. Letos bo manj prihodkov iz naslova obveznega zavarovanja, po drugi strani pa več odhodkov zaradi izredne situacije s covid-19. Kot smo povedali številni v razpravah, zdravstvo je trenutno za dobršen del populacije praktično nedostopno. Vprašanje je, kaj bo s kroničnimi obolenji, kako se diagnosticira rakave bolnike, kaj bo to pomenilo v prihodnosti, ne čez en mesec ali dva, ampak kako se bo to odražalo v naslednjih letih. Zato je edino smiselno, da omogočimo, da se zdravstvo polno financira iz proračuna in da se v zdravstvu izvedejo prepotrebne investicije za to, da ga po sedmih mesecih končno pripravimo na soočanje s covidkrizo in pa konec koncev na to, da ljudem ne bo več treba po več mesecev čakati na diagnoze. To ne zaplete samo njihovih zdravstvenih položajev, to uničuje njihova življenja. Konec koncev, če se že pogovarjamo o proračunu, tudi draži zdravljenje. Tako da, vsak evro, ki ga bomo dali v zdravstvo, je evro v naše zdravje, našo varnost in našo prihodnost. Zato predlagamo, da se za leto 2020 zaradi izredne situacije uvede, da zdravstvo sfinanciramo iz proračuna, tako kot že leta velja za pokojninsko blagajno. To je smisel tega amandmaja.
Seveda bomo glasovali za.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Končani smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske.
Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa.
Zakon o izvrševanju proračuna, je v bistvu pravzaprav tehnični zakon. Več ali manj je jasno, da če nisi podprl Predloga rebalansa v proračunu, pravzaprav ne moreš podpreti niti Zakona o izvrševanju proračuna niti odloka, skratka vse, kar je povezano s proračunom.
Vendar, treba je ob tem povedati tudi določene nesmisle in pa tisto, kar se je pravzaprav zgodilo v zadnjih dveh dneh in kar je za mene bolj ključno, posebej pa za našo poslansko skupino. Predsednik Vlade je v svojem nastopu v odgovorih na vprašanje jasno povedal in dal zeleno luč, da gre za začetek postopka razgradnje slovenskega javnega zdravja, zdravstvenega sistema, kot ga imajo v Ameriki, ki ga podpira Trump in smo lahko v primeru covida zasledili, kaj to pravzaprav v resnici pomeni. Začela se je privatizacija in pohod na vse. Na vse, kar je pravzaprav še bilo v lasti ljudi. Dostopnost in delitev na bogate in revne pa se bo na ta način seveda tudi zelo drastično pokazala v prihodnjih letih. Kar je pa bolj grozno pa je to, da pravzaprav niti teh 50 milijonov, ki jih je namenjenih, cirka na okroglo, za skrajšanje čakalnih vrst, pravzaprav ne pomeni, da gre za to, kar so povedali že predhodniki v svojih obrazložitvah. Gre pa za nekaj drugega. Gre za to, da nekdo sistematično in načrtno dela sistem še slabši in ga še bolj rine v situacijo težav, zato da bo kasneje lažje opravičeval, zakaj je treba narediti križ čez takšen sistem. Kajti če imaš na eni strani premalo denarja, na drugi strani pa zanič sistem, potem moraš narediti popolno čistko. In točno to dela Janez Janša in vsi njegovi podrejenci, ki slepo sledijo njegovemu cilju. Skratka, naredil bo točno to, kar ni naredil v prvi in drugi vladi, in ne bo več ponavljal napak. Rine z buldožerjem čez ljudi za ceno svoje druge republike. In to vidimo tudi v tem zakonu o izvrševanju proračuna.
Sam zakon je, jasno, se ve že iz preteklih let, da nikoli ne sme biti odraz, da se dodaja z amandmaji dodatna sredstva. Vendar točno to počne vlada – 50 milijonov namenja v ZIPRS, ostali denar namenja v proračunu, kar pomeni, da bomo tudi dolgoročno v proračunu za leto 2021 in 2022 videli manjše indekse, navidezno rast, sicer na področju zdravstva, v resnici pa vedno premalo denarja.
To so razlogi, zakaj v poslanski skupini ne da ne bomo podprli, ne smemo podpreti takšnega ZIPRS, kajti to seveda pomeni tudi obliž ali pa pristanek na uničevanje javnega zdravstvenega sistema, na katerega seveda nekateri prav prisegajo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Luka Mesec. Obrazložitev v imenu poslanske skupine.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Koalicijski poslanci ste z zavrnitvijo našega amandmaja za proračunsko financiranje zdravstva v izredni situaciji epidemije covid-19 potrdili tudi moje sume, da je vaš cilj v resnici privatizacija zdravstva. Namreč, luknja, ki jo napoveduje Zavod za zdravstveno zavarovanje do konca leta je jasna in javno znana, 270 milijonov. Vi boste pokrili iz proračuna polovico te luknje, 140 milijonov. Kar pomeni, da boste rekli, ja, saj smo dali več za zdravstvo, ampak ni učinkovalo. Seveda ni učinkovalo, ker ste dali pol premalo. In ker ste dali pol premalo, se bo stanje, ki ga imamo sedaj, se pravi zdravstvo je nedostopno, čakalne vrste se daljšajo, operacije se odlagajo, diagnoz ni, zaostrovalo. In to vam bo služilo kot izgovor za to, da je treba zdravstvo privatizirati, da je treba odpravljati licenciranje za odpiranja zasebnih ambulant in da bomo dobili dvojni sistem, kakršnega poznajo v kakšni drugi državi, na eni strani bogato zasebno zdravstvo za tiste, ki si ga lahko privoščijo, kjer bodo tudi boljše plače in bodo zato zdravniki raje bežali tja v te storitvene klinike, na drugi strani bomo pa imeli izčrpano javno zdravstvo, v katerem bodo čakalne vrste dolge in na katerega bodo obsojeni vsi tisti reveži, ki si zasebnikov ne bodo mogli privoščiti. Če koga zanima, kako tak sistem izgleda, naj se oglasi pri javnem zobozdravniku v Republiki Sloveniji, pa bo videl, koliko časa bo čakal in kakšna bo storitev po tem, ko je bilo to področje sprivatizirano.
Ker v ZIPRS taka namera ni bila odpravljena, bomo seveda v Levici glasovali proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslancev, za je glasovalo 48, proti 33.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 20. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. SEPTEMBRA 2020 OB 15.10.)