Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 20. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Samo Bevk do 14. ure, Jože Tanko do 18. ure, Bojana Muršič, Vojko Starović, Franc Kramar, Mateja Udovč, Lidija Divjak Mirnik, Mihael Prevc, Zmago Jelinčič Plemeniti, Nada Brinovšek, Andrej Černigoj od 10.00 do 14. ure, Iva Dimic od 17. ure dalje, Mojca Žnidarič od 17. ure dalje in Marjan Šarec od 12.00 do 14. ure.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.
Predlog rebalansa proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za predstavitev Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 dajem najprej besedo predsedniku Vlade Janezu Janši.
Gospod predsednik Vlade, lahko greste tudi za govornico, če želite.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Takoj ko je vlada nastopila svoj mandat, se je soočila s povsem novo situacijo, v kateri je morala najprej reagirati s prerazporejanjem sredstev za nabavo zaščitne opreme in za kritje najbolj nujnih stroškov za spopad z epidemijo, kar je takoj povzročilo neskladje s tem, kar se je sprejelo v smislu javnih financ oziroma proračuna za letošnje leto. V zakonskih rokih je zato potem Vlada pripravila rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga imate pred sabo in ki po tem, kar je pač možno oceniti na podlagi makroekonomskih napovedi, realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku. Verjamem, da bomo v skladu s temi predvidevanji lahko leto tudi zaključili. Bolj pod vprašajem so naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo ta izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo Vlada predložila proračunske dokumente za naslednje leto oziroma za naslednji dve leti.
Kar se tiče rebalansa, mi dovolite, da osvetlim v tem uvodu predvsem razloge za proračunski primanjkljaj, o katerem se je tudi največ govorilo, ker proračunski primanjkljaj je nominalno dejansko visok. Je pa – in to poudarjam na samem začetku – v skladu z normativo, ki ureja zlato fiskalno pravilo v Sloveniji tako z ustavnim določilom kot z zakonom, ker ta zakon predvideva izjeme v času izjemnih situacij, in je tudi v skladu z evropsko regulativo, ker je Evropska komisija sprostila okvire, kar se tiče javnega dolga, zadolžitev za to izjemno situacijo. Torej, rebalans proračuna je v skladu z ustavnimi in evropskimi formalnimi okviri, kljub temu pa je treba razložiti, iz česa je sestavljen oziroma zakaj ta visoki primanjkljaj. Na začetku ugotavljam, da je najbrž prvič v zgodovini te države, ko lahko Vlada natančno do vsakega evra pojasni, za kaj so bila oziroma za kaj bodo porabljena ta sredstva. To zvišanje proračunskega primanjkljaja za v grobem 4,5 milijarde evrov oziroma ta proračunski primanjkljaj, ki prej ni bil predviden, je nastal zaradi tega, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki in ker so se hkrati povečali odhodki. Doslej je bilo iz tega okvira, 4,6 milijarde, že izplačano neposrednim uporabnikom za blaženje posledic epidemije covida-19 do začetka tega meseca skoraj 1,6 milijarde evrov, in sicer predvsem naslednjim skupinam. Delavci oziroma zaposleni so neposredno prejeli skoraj 500 milijonov evrov iz naslova povračila čakanja na delo, začasnega čakanja na delo, ko pač zaradi višje sile ni bilo možno opravljati dela, pa tudi iz naslova prekomerne obremenitve zaradi obvladovanja epidemije, se pravi skoraj 500 milijonov evrov je bilo izplačanih za ta namen. Poleg tega je bilo istim prejemnikom, se pravi zaposlenim ali pa gospodarstvu v širšem smislu, oproščenih okrog 560 milijonov evrov v obliki oprostitve plačila prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, nadomestil bolniške od prvega dneva odsotnosti in zvišanja premoženja nekaterih skladov za blažitev posledic epidemije v gospodarstvu. Samozaposleni in kmetje so iz tega naslova dobili okrog 130 milijonov evrov v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitve plačila socialnih prispevkov, neposrednih nadomestil zaradi izpada dohodka in nadomestil bolniške od prvega dne odsotnosti. Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli oziroma jim je bilo izplačanih skoraj 70 milijonov evrov v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka. Okrog 30 milijonov evrov je bilo izplačanih ostalim ranljivim skupinam, kot so študenti, socialno ogroženi člani kmetij in velike družine. V obliki turističnega bona je bilo državljanom do začetka tega meseca izplačanih okrog 60 milijonov evrov, do današnjega dne skoraj še enkrat toliko, in kot veste, smo s tem ukrepom v veliki meri uspeli rešiti tudi turistično sezono in turistično gospodarstvo ohraniti pri relativno zdravi kondiciji, v turističnem gospodarstvu pa dela okrog 60 tisoč ljudi. V tem času smo zagotovili tudi dvig povprečnine občinam, v skupni višini finančnih posledic za letošnje leto okrog 145 milijonov evrov. Ta denar so občine delno porabile za blažitev posledic epidemije, delno pa tudi za druge potrebe. Seveda je kljub vsem tem ukrepom nekoliko narastla brezposelnost. Zaradi tega so se povečali tudi socialni transferji za brezposelne. V ta namen je šlo okrog 45 milijonov evrov. In zaradi intervencij predvsem v zdravstveni pa delno tudi pokojninski blagajni je šlo tja preko 270 milijonov evrov. Ker določeni ukrepi iz prvih štirih protikoronapaketov še vedno veljajo, ker je v pripravi in bo v kratkem na vaših klopeh tudi peti, ker pač ta nevarnost še vedno ni minila in je treba omiljevati posledice, je za tovrstne ali pa za nepredvidene stroške, povezane z epidemijo, povečana tudi splošna proračunska rezervacija v tem rebalansu, ki je pred vami, in sicer za dobro milijardo evrov.
Če k tem sredstvom, ki so bila omenjena, prištejemo še nižje prihodke, glede na to, da smo tako gospodarstvo kot posameznike za določen čas oprostili plačevanja davkov in prispevkov, se bo letos v proračun od državljanov nateklo za okrog 230 milijonov evrov manj dohodnine, za okrog 720 milijonov evrov manj DDV in za okrog 170 milijonov manj trošarin. Ta sredstva, ta denar, ti milijoni evrov so ostali pri državljanih, pri gospodarstvu in zaradi tega so vsi ti subjekti tudi bistveno manj čutili posledice epidemije. Tudi podjetja bodo letos plačala za okrog 370 milijonov evrov manj davka od dohodka pravnih oseb, kar dodatno ohranja slovensko gospodarstvo pri ustrezni kondiciji. Sicer smo šele v devetem mesecu, ampak kljub temu je možno reči, da so ukrepi, ki so bili finančno ovrednoteni na način, ki sem ga predstavil, bistveno olajšali situacijo in splošno gospodarsko in socialno sliko v državi. Da so bila ta sredstva uporabljena gospodarno, lahko, kljub temu da leto še ni končano, ponazorimo z nekaj podatki oziroma dejstvi. Če ne bi sprejel vseh teh ukrepov, potem bi slovensko gospodarstvo ali pa vi v Sloveniji v tem času trajno ali začasno izgubili okrog 150 tisoč delovnih mest. Vsi, ki bi izgubili delo, bi tako ali tako prišli v socialno mrežo, se pravi, bi morali bistveno dvigniti prispevke za brezposelnost, kar bi enako povečalo proračunski primanjkljaj, hkrati pa bi imeli v slovenskem gospodarstvu več kot 100 tisoč manj zaposlenih, kar pomeni, da bi bili prihodki še bistveno manjši. Se pravi, tudi če ne bi ukrepali, bi bil proračunski primanjkljaj enak ali pa še bistveno večji, hkrati pa bi bili, kar se tiče gospodarske in splošne kondicije države, na neki točki, ko bi zelo težko računali na kakršnokoli okrevanje v naslednjih letih.
Naslednji podatek, ki govori o tem, da je Vlada ravnala gospodarno, so ocene domačih in evropskih institucij glede padca bruto domačega proizvoda oziroma splošne prizadetosti standarda v Sloveniji v primerjavi z drugimi. Mislim, da Evropska komisija v zadnji oceni ocenjuje padec Slovenije oziroma bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letošnjem letu na 7 %. Naše institucije so še nekoliko bolj optimistične, pa vzemimo oceno Evropske komisije, kjer jo lahko primerjamo tudi z drugimi državami. Povprečni padec za letošnje leto je v celotni Evropski uniji ocenjen na 8,3 % BDP, za evroobmočje celo več, 8,7 %, recimo za našo najbolj razvito sosedo Avstrijo na 7,1 %, se pravi še nekoliko več kot pri nas, v Franciji je ta padec skoraj 11-odstoten, v Italiji več kot 11 % in na Hrvaškem skoraj 11 %. Se pravi, primerjalno je, če se bodo ti primerjalni podatki z ostalimi državami članicami Evropske unije potrdili tudi ob koncu leta, Slovenija relativno dobro prišla čez to obdobje epidemije oziroma pandemije, kar se letošnjega leta tiče, in lahko bolj optimistično zre v naslednja leta. Naslednje leto je napoved za Slovenijo pozitivna. Se pravi, lahko pričakujemo ne ravno tako visoko rast, kot je bil letošnji padec, ampak blizu tega. Če se bomo še dodatno potrudili, mogoče lahko ta cilj celo dosežemo. Če bi se to zgodilo, bomo ena od redkih evropskih držav, ki je v relativno kratkem času enega leta pa še malo nadoknadila ta padec. To, da smo lahko optimisti v smislu približevanja temu cilju, kaže tudi relativno hitra oziroma realistična možnost hitrega črpanja evropskih sredstev iz naslednje sedemletne finančne perspektive oziroma evropskega proračuna in sklada za okrevanje, Vlada vlaga ogromne napore v to, da se usposobimo za to, da bomo sposobni ta sredstva ne samo počrpati nominalno, ampak jih tudi gospodarno investirati. Če bomo to sposobni, potem bo ta letošnji padec dejansko kratkotrajna epizoda v javnofinančnem življenju te države. Jaz upam, da bomo tudi s tem, kar bomo zapisali v proračuna za naslednji dve leti, lahko zakoličili ambiciozno rast s popravljanjem tudi nekaterih mankov ali pa z nadomeščanjem nekaterih mankov ali pa popravljanjem nekaterih tako imenovanih nereformiranih področij, kjer se dolga leta v Sloveniji razen govorjenja in študij ni nič dogajalo, in zaradi tega imamo tudi večje probleme, vsaj ko gre za spopad z epidemijo, v smislu kapacitet zdravstvenega sistema, oskrbe starejših in tako naprej. Toliko o tem.
Več, kot rečeno, o perspektivah in proračunih za prihodnost že v kratkem, Vlada bo do konca tega meseca te dokumente predlagala. O nekaterih podrobnejših usmeritvah rebalansa pa v nadaljevanju minister za finance. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Za predstavitev Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 dajem besedo ministru za finance … / oglašanje iz dvorane/
Gospod Bandelli, kakšno postopkovno imate v tej fazi postopka? Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Eno postopkovno, prosim.
Mene zanima, spoštovani predsednik, glede na to, da je bila včeraj prireditev Olimpijskega komiteja v Ljubljani – tukaj vidimo – brez mask, povejte, ali je zdaj obvezno, da nosimo maske mi tukaj notri, ali je to samo zaradi tega, ker se to želi. Poglejte …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani, gospod Bandelli, to je zloraba poslovnika. Včeraj tukaj ni bilo Olimpijskega komiteja, kakšna pravila so v Državnem zboru, vam je pa znano.
Za besedo bi prosil ministra za finance Andreja Širclja, da nam predstavi predlog rebalansa proračuna.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, kolegi ministri in ministrice, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je popravek oziroma rebalans proračuna za leto 2020, ki je nastal na podlagi izjemnih okoliščin, ki je nastal na podlagi tega, da je država v tistem trenutku, ko je bila razglašena epidemija – v tistem trenutku je dejansko ta vlada tudi prevzela vladanje. S tega zornega kota je na začetku, na prvi seji nove vlade prišlo do ukrepa, s katerim se je zagotovila proračunska rezerva za nakup nujne medicinske opreme in za izvajanje nujnih medicinskih storitev. S tega zornega kota so bile številne nejasnosti in na ta ukrep tudi številne pripombe, vendar je bil ta ukrep nujen, zato da smo lahko takoj zagotovili boljše zdravje ljudi in omilili posledice epidemije. S tega zornega kota je do danes potekalo proračunsko financiranje tako, da je Ministrstvo za finance oziroma Vlada s prerazporeditvami zagotavljala financiranje tistih dejavnosti in tistih programov, ki so bili za to potrebni, vendar, večina financiranja je šla za zdravstvene storitve. Ob tem bi rad povedal, da je ta epidemija in ta kriza popolnoma drugačna, tudi izvor je popolnoma drugačen, kot je bila kriza v letu 2008, 2009 in se je potem pri nas nadaljevala še v letih 2012 in 2013. Če je za tisto krizo značilno, da je prišlo do tega, da se je povečevalo povpraševanje, da so se povečevali krediti, da se je zmanjševala likvidnost, potem je za to krizo značilno, da se je predvsem zmanjševalo povpraševanje ljudi oziroma gospodinjstev, da so se na drugi strani povečevali depoziti, da se je zaradi tega povečala likvidnost, in kot nadomestilo se je povečevala potrošnja države. To je tudi v ekonomski teoriji znan model, kako reševati krizne razmere v takšni situaciji, zaradi tega danes ne pričakujte in danes dejansko ni novega zujfa. O tem govorim, ker je bilo o novem zujfu tudi v tem državnem zboru veliko govora. Na tej podlagi ga dejansko ni in ga tudi v prihodnje ne bo.
Poleg tega, da je prišlo do povečanja porabe, je Vlada takoj na začetku preusmerila svoje delovanje tudi v zagotavljanje dodatne likvidnosti in zaradi tega se je dodatno zadolžila. Ta zadolžitev je v okviru tistega, kar določi Državni zbor, v okviru tega zneska, ki je določen in dejansko zagotavlja likvidnost ne le državnemu proračunu, ampak tudi občinam, zdravstvenemu zavarovanju, pokojninski blagajni, skratka vsem elementom tako imenovane javne porabe. Bistvo ukrepov, ki so bili sprejeti v zakonih, v štirih protikoronskih zakonih, sedaj je na poti peti zakon, je zagotavljanje delovnih mest in je blaženje nezaposlenosti oziroma to, da podjetja ne zapustijo trga. Večina podjetij tudi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Vlada, ni zapustila trga, lahko da so zmanjšali proizvodnjo, lahko da so jo začasno zaustavili, vendar likvidnost je zagotovljena. V ta namen sta bila sprejeta tudi dva zakona, ki sta zagotavljala dodatne garancije za kredite, ki so dani podjetjem. Tukaj bi rad poudaril naslednje – da je en zakon, ki daje državno poroštvo kreditom, dejansko malo izkoriščen, vendar predvsem zaradi tega, ker poslovne banke same dajejo kredite in ne pošiljajo teh kreditov na SID banko. Zaradi tega, bom rekel, same poslovne banke zadovoljivo rešujejo likvidnost predvsem tistim podjetjem, ki so dobro ali srednje stoječa podjetja. Vsekakor pa moramo reševati tudi z državnimi garancijami likvidnost tistih podjetij, ki so bila že pred krizo slaba podjetja.
Prihodki rebalansa proračuna so doživeli izjemen padec. Tukaj bi omenil predvsem davek od dohodkov pravnih oseb, ki je padel za eno tretjino. Omenil bi dohodnino, ki je je manj za 16 %, trošarine za 13,5 %, davka na dodano vrednost za 11,4 %. Ta padec je bil načrtovan tudi zaradi tega, ker so bili sprejeti številni ukrepi, ki so podjetjem omogočili odlog davkov, ki so omogočili podjetjem, da so davčne obveznosti prenesla v prihodnost, in ne nazadnje, ti davki bodo prišli v proračun v času, ko bodo podjetja v boljšem položaju in ko bodo dejansko na tistem starem poslovanju, na tistem poslovanju, ki so ga imela prej, in bodo lahko vlagala tudi v razvoj. Vlada je, ko je zadržala delovna mesta in ko je zadržala podjetja na trgu, dejansko omogočila to, da je tudi tujina odgovorila pozitivno. To kažejo tudi ocene različnih bonitetnih agencij. In če pogledamo te ocene, potem lahko ugotovimo, da so ocene v večini primerov enake tistim, ki so jih te bonitetne agencije dajale v letu 2019. S tega zornega kota pričakujemo tudi v nadaljevanju, da se ocene bonitetnih agencij ne bodo spreminjale na slabše, ampak kvečjemu na boljše. To kažejo tudi obrestne mere, po katerih se Slovenija zadolžuje. Te obrestne mere so stabilne, okoli 0 za 10-letno obveznico. To pomeni, da Slovenija in slovenska Vlada uživata zaupanje v finančnih krogih doma in v tujini in da ti finančni krogi verjamejo v pravilnost politik, ki jih ta vlada izvaja.
Če gledamo odstotke, potem lahko rečemo, da se je Slovenija zadolžila na 82,4 % bruto družbenega proizvoda, vendar imamo tu dve spremenljivki. Na eni strani imamo zmanjšanje bruto družbenega proizvoda in na drugi strani imamo povečano nominalno zadolžitev. Sedaj govorimo o zadolžitvi 82,4 % bruto družbenega proizvoda, to pa nas še vedno uvršča med države, ki so na zgornjem delu lestvice med evropskimi državami po najmanjšem zadolževanju. S tega zornega kota pričakujemo ugodne razmere za naprej in pričakujemo, da bodo tudi v nadaljevanju bonitetne agencije upoštevale dejansko stanje. Primanjkljaj proračuna, ki znaša 4 milijarde 202 milijona evrov, je velik. Je velik, vendar pričakujemo, in tako tudi mednarodna javnost, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in da bo prišlo do tega, da bomo v določenem obdobju tudi v skladu s fiskalnim pravilom prišli na manjši primanjkljaj, in na koncu do tega, da bo primanjkljaj izenačen oziroma da bomo lahko govorili o presežku. To je tudi naša naloga v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Vlada bo to nalogo izpolnila. Z drugimi besedami, Fiskalnemu svetu bo predložila način zmanjševanja primanjkljaja in tudi časovni okvir tega zmanjševanja primanjkljaja. Tako lahko rečem, da je ta primanjkljaj začasen in rezultat izjemnih okoliščin. Zgornja meja izdatkov v državnem proračunu je določena v višini 13,3 milijarde evrov, primanjkljaj je določen v odstotku bruto družbenega proizvoda 9,3 % bruto družbenega proizvoda. S tem, ko se bo v naslednjem obdobju, v naslednjem letu – in takšne so tudi napovedi – bruto družbeni proizvod izboljšal, povečal, bo tudi ta odstotek oziroma to razmerje manjše. Glede na to, da se bodo prihodki ravno tako stabilizirali, pričakujem, da bo to ravno tako pozitivno vplivalo na primanjkljaj oziroma bilanco javne porabe. Zadnji podatki glede prihodkov kažejo, da so davčni prihodki v mesecu avgustu že na ravni oziroma za 1,5 % presegajo prihodke v avgustu leta 2019. Lahko je to tudi rezultat enkratnih dogodkov, da je večina državljanov v mesecu avgustu trošila v državi, v Sloveniji, ali pa veliko več državljanov je trošilo v Sloveniji kot avgusta leta 2019, vendar če vzamemo še julijske podatke, potem lahko rečemo, da se prihodki stabilizirajo. Stabilizirajo pomeni, da prehajajo na raven leta 2019, in takšen trend pričakujem tudi v zadnjih mesecih tega leta.
Iz državnega proračuna so bili kriti izdatki za pokojninsko blagajno in bili so kriti izdatki za zdravstveno blagajno ter tudi nekateri izdatki za občine. Vse tri blagajne so stabilne. Iz državnega proračuna je bilo tako za povečanje izdatkov v pokojninsko blagajno izplačanih 611 milijonov evrov. Pričakujemo, da bo ta znesek tudi na koncu leta nekoliko večji, kot je bil v letu 2019, predvsem zaradi tega, ker je pokojninska blagajna dobila manj prihodkov iz naslova prispevkov, govorimo o teh že znanih oprostitvah. Za zdravstveno blagajno ravno tako državni proračun zagotavlja tekoče prihodke in v letih 2019 in 2020 krije tudi primanjkljaje v tej zdravstveni blagajni. S tega zornega kota pričakujem, da se bo v letu 2021 in v letu 2022 izboljševala napoved za bruto družbeni proizvod, za gospodarski razvoj tudi zaradi koriščenja evropskih sredstev, tudi zaradi tega, ker ta evropska sredstva zagotavljajo povečanje investicij, zagotavljajo predvsem to, da se z njimi lahko financirajo reforme, ki so nujno potrebne tako na zdravstvenem področju kot na pokojninskem področju, ter tudi investicije predvsem v infrastrukturo in energetiko so v tej državi nujne. S tem se bo izboljševala in povečevala dodana vrednost, kar bo vplivalo na življenje ljudi, kar bo vplivalo na kvaliteto življenja.
Če strnem, potem lahko rečem, da so ukrepi, ki jih je Vlada sprejela, zagotovili delovna mesta, obstoj večine delovnih mest, da so zagotovili ustrezno zdravstveno kvaliteto, zagotavljajo tudi v nadaljevanju investicije in nove investicije. Vlada bo pri tem stremela k temu, da bo zmanjšala administrativne ovire in da bo lahko dejansko prišlo do povečanja investicijske dejavnosti. Finančni sistem je stabilen, likvidnost je visoka in s tega zornega kota pričakujem v naslednjih letih ugodne trende in tudi boljše rezultate, kot so bili v letu 2020, kjer nas je presenetila, na nek način, epidemija. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog rebalansa proračuna je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju … / oglašanje iz dvorane/
Kolega Rajh, postopkovno.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz ponavljam postopkovni predlog poslanskega kolega gospoda Marka Bandellija. Jasno je vprašal, naj se Vlada izjasni, ali je nošenje mask obvezno ali ne. Včeraj smo …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Rajh, to je zloraba postopkovnega. Izklopil vam bom mikrofon.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): To je pomembno tudi za vodenje te seje, ali moramo mi to danes nositi ali ne. Včeraj je bil v živo televizijski prenos, ko najvišji predstavniki Vlade niso nosili mask, in to ministrica za šolstvo.
To ni zloraba poslovnika. Ministrica za šolstvo včeraj ni nosila maske, jih je pa zapovedala učencem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Rajh, to je zloraba postopkovnega. O redu v Državnem zboru odločamo mi in ne Vlada. Kot vam je znano, smo se na Kolegiju predsednika Državnega zbora oziroma na posvetu dogovorili, da bomo nosili maske, tudi za govornico. In to je edino pravilo, ki tu velja. Kaj se je dogajalo na drugih dogodkih, pa presojajte kje drugje.
Kolega Polnar, imate besedo.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 25. seji 19. septembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru so bila posredovana mnenja vseh zainteresiranih delovnih teles, ki k predlogu rebalansa niso oblikovala svojih amandmajev. Prav tako smo bili seznanjeni z mnenjem Državnega sveta, ki predlog rebalansa podpira. V poslovniškem roku so kvalificirani predlagatelji vložili 62 amandmajev, od tega sta bila dva amandmaja spremenjena.
V uvodni predstavitvi je minister za finance povedal, da že sprejeti proračun za leto 2020 v danih razmerah ne odraža dejanskega stanja, zato je zaradi epidemije nujen rebalans. V nadaljevanju je predstavil okoliščine tako v Sloveniji kot mednarodno, ki so nastale zaradi razglašene epidemije. Povedal je, da so se državni prihodki znižali od marca do junija skoraj za eno tretjino. Zaradi transparentnosti se sredstva za izdatke za epidemijo vodijo na ločenih postavkah. Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj je povedala, da predlog rebalansa temelji na izhodiščih iz poletne napovedi Umarja za leto 2020, in predstavila trenutno ekonomsko situacijo. Napovedi mednarodnih inštitucij za glavne trgovinske partnerice Slovenije se izboljšujejo, zato so tudi kazalci zaupanja boljši in se iz meseca v mesec zvišujejo. Predsednik Fiskalnega sveta je uvodoma povedal, da so izpolnjena merila iz 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki zaradi izjemnih okoliščin omogočajo začasen odstop od dolgoročne uravnoteženosti javnih financ. Fiskalni svet bo za prihodnji proračun zaprosil Vlado za oceno glede nadaljnjega obstoja izjemnih okoliščin. Opozoril je tudi na potrebo po še večji transparentnosti, še posebej proračunskih odhodkov proti koncu leta, ki niso povezani s posledicami epidemije. Minister za finance je v odzivu na oceno Fiskalnega sveta pojasnil, da Vlada z vso resnostjo proučuje njegovo oceno, in bo tudi upoštevala predlagane ukrepe. Opozoril pa je, da vsi predvideni v štirih protikoronskih zakonih še niso realizirani, in dejal, da izjemne okoliščine še obstajajo, s preklicem epidemije namreč niso prenehale.
V razpravi so nekateri poslanci menili, da predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, saj povečuje odhodke, in sicer tudi tiste, ki niso povezani z epidemijo. Prav tako so menili, da sta postavki za covid-19 in za rezerve zelo veliki in da sam prikaz odhodkov ne zagotavlja dovoljšne preglednosti. Glede zmanjševanja postavk so izpostavili področja kulture, znanosti in razvoja, digitalizacije, železniške infrastrukture, okolja ter kreiranja novih delovnih mest. Nasprotno so drugi člani odbora pozdravili povečanje sredstev za ceste, dvig povprečnine za občine, uvedbo bonov za turizem ter opozorili, da predlog rebalansa odraža dejansko stanje glede na trenutno stanje epidemije covida-19, njegove izjemne okoliščine, predvsem pa, da zajema celotno proračunsko leto 2020. Poudarili so socialno naravnanost rebalansa ter ob tem omenili subvencije zasebnim podjetjem in tudi transfere posameznikom in gospodinjstvom. Opozorili so, da je preglednost zagotovljena, saj Vlada poroča Državnemu zboru o porabi sredstev. Minister za finance, predsednik Fiskalnega sveta ter državni sekretarji z različnih ministrstev so sproti odgovarjali na zastavljena vprašanja in podajali dodatna pojasnila.
Odbor se je v nadaljevanju opredelil do vloženih amandmajev kvalificiranih predlagateljev, vloženih v skladu s 166. členom Poslovnika Državnega zbora, in ni podprl nobenega amandmaja. Po razpravi je odbor sprejel naslednji sklep: Odbor za finance podpira predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, Felice Žiža.

FELICE ŽIŽA (PS IMNS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani minister za finance, spoštovana ostala vlada, spoštovani kolegice in kolegi! Egregio Presidente della Camera di Stato, egregio Presidente del Governo, egregio Ministro delle finanze, egregi deputati! Tisztet Hölgyeim és Uraim!
Kljub izjemnim okoliščinam, ki so bile povezane z epidemijo covida-19, za sprejetje proračuna za letošnje leto ob financiranju nujnih ukrepov, ki so bili vezani na reševanje in omilitev posledic covida-19, se stanje proračuna ni spremenilo. Ob vseh upoštevanjih sprememb, ki so bile uresničene in povezane z omenjenimi ukrepi, je seveda bilo nujno potrebno predlagati in pripraviti rebalans proračuna za leto 2020.
Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti podpira Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. V naši poslanski skupini smo zadovoljni glede predlaganih sredstev za uresničevanje ustavnih in zakonskih določb ter področnih in sistemskih politik, ki gredo v smeri varovanja posebnih pravic ustavnih in zakonskih določb ter ostalih pravic narodnih skupnostih v Republiki Sloveniji in njunih pripadnikov. Ob tem je tudi element, ki predstavlja uresničevanje zastavljenih nalog, ki izhajajo iz dogovora med poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti, tudi v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, mag. Marko Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice, kolegi!
Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je potreben zaradi posledic, ki jih je povzročila epidemija covida-19. Rebalans proračuna za leto 2020 pomeni uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Končni rezultat rebalansa je primanjkljaj, ki znaša nekaj več kot 4 milijarde evrov in je posledica nižjih prihodkov od načrtovanih, ki so posledica epidemije covida-19, in višjih odhodkov, ki so prav tako posledica epidemije covida-19. Epidemija covida-19 ni prizadela samo Slovenije, ampak tudi druge države Evropske unije, Evrope, Azije, Amerike in posledično je bila v svetu razglašena pandemija. Prihodki bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov, odhodki pa 13,4 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj za letošnje leto znaša tako 4,2 milijarde evrov. Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica zaustavitve gospodarstva v času epidemije covida-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva. Vlada v času krize ni pozabila na državljanke in državljane ter podjetja. Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna je bil pripravljen v negotovih razmerah in po nenadni ter zelo hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. To je povzročilo velik ekonomski šok, po zadnji napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj se bo bruto domači proizvod letos znižal za nekaj več kot 7 %. V času epidemije je tako prišlo do izrazitega upada proračunskih prihodkov, hkrati pa do rasti izdatkov zaradi sprejetih ukrepov Vlade za omilitev posledice krize in ohranitev gospodarske aktivnosti. Prihodki v rebalansu bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 oziroma za 1,6 milijarde evrov. To odraža predvsem nižjo potrošnjo, nižjo stopnjo zaposlenosti in slabše poslovne rezultate podjetij. Večji odhodki proračuna so posledica ukrepov, ki jih je morala sprejeti Vlada v boju proti virusu covid-19. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili sprejeti s ciljem zaustavitve in širjenja covida-19, zaščite slovenskega gospodarstva in delovnih mest ter pomoči podjetjem, ki jim upada poslovanje. Z epidemijo covida-19 se je dejansko čez noč zaustavilo življenje in gospodarstvo v Republiki Sloveniji in posledično so se znižali glavni prihodki proračuna, to so trošarina, davek na dodano vrednost, dohodnina in davek od dobička pravnih oseb.
Vlada je sprejela štiri pakete tako imenovanih protikoronaukrepov, protikorona ukrep 1, 2, 3, 4. Večina teh ukrepov se je pripravila za ljudi. Denar se je dal tistemu, ki ga je najbolj potreboval, torej ljudem. Za razliko od prejšnjih kriz se tokrat ni reševalo finančnih inštitucij. Rebalans proračuna za leto 2020 je verjetno v zgodovini države Slovenije do sedaj najbolj socialno naravnan in usmerjen proračun. Ukrepi od PKP1 do PKP4 so bili za zaščito državljanov in gospodarstva ter blažitev negativnih posledic epidemije in za zaščito najbolj ranljivih skupin. Navedel bom nekaj ukrepov, ki jih je Vlada sprejela v vseh štirih protikoronapaketih. Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene, delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, odlog ali obročno plačilo davkov za največ 24 mesecev, zadrževanje davčnih izvršb, oprostitev plačila akontacije davka na dohodek pravnih oseb, odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za espe, 700 evrov. 328 tisoč 780 upokojencev z nizkimi pokojninami je prejelo enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah, 300, 230 in 130 evrov. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za javne uslužbence in zasebne izvajalce. Solidarnostno pomoč v višini 150 evrov so prejeli upravičenci do starševskega dodatka, dodatka za nego otrok, družinski pomočniki in rejniki. Do enkratne socialne pomoči so bili upravičeni tudi starši in druge osebe, ki prejemajo otroške dodatke. Vlada je v paket pomoči vključila tudi študente, ki jim je izplačala solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Oprostitev plačila najemnin najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali lasti samoupravnih lokalnih skupnosti. Poroštvo Republike Slovenije je bilo dano za poroštvene obveznosti za banke in hranilnice, izdani so bili turistični vavčerji, dvignila se je povprečnina občinam. Treba je poudariti, da so bili vsi protikoronaukrepi sprejeti tudi s pomočjo opozicije in da je bila večina predlogov opozicije vključena v enega izmed štirih paketov ukrepov, ki jih je do sedaj sprejel Državni zbor.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da so ukrepi dobri in uspešni ter učinkoviti. Da so bili ukrepi uspešni, nedvomno kaže primerjava padca bruto domačega proizvoda pri državah Evropske unije in Evrope. Iz teh številk je jasno razbrati, da je Slovenija beležila manjši padec bruto domačega proizvoda kot druge države in da bi jo lahko uvrstili med uspešnejše države. Za primerjavo, največji padec beležijo predvsem države, ki so turistično orientirane, Grčija, Španija, Italija, Francija. Slovenija se je odločila, da uvede turistične vavčerje, izkazalo se je, da smo z njimi na nek način ohranili turizem v Sloveniji in s tem bistveno zmanjšali padec bruto domačega proizvoda. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so bili vsi sprejeti ukrepi bistveno prijaznejši do ljudi in do gospodarstva kot v večini držav Evropske unije. Pomembno je, da se bonitetna ocena Slovenije v danem trenutku ni spremenila in da ostaja na isti ravni, kar je nedvomno dokaz, da je Slovenija na pravi poti v boju proti covidu-19. Pomembno je, da se najpomembnejši prihodki za proračun v zadnjih mesecih vračajo na višino planiranih prihodkov oziroma na višino prihodkov, ki so primerljivi z letom 2019, in da je finančni sistem stabilen. Kar vsekakor ni primerljivo z gospodarsko krizo v letu 2011. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da ni bojazni, da bi Državni zbor v naslednjih mesecih moral sprejemati zujf-2. V rebalansu proračuna se zagotavljajo dodatna sredstva predvsem za najbolj ranljiva področja, kot so gospodarstvo, sociala in zdravstvo. Zdravstvo bo z rebalansom proračuna za leto 2020 v primerjavi s planiranim dobilo več kot 200 milijonov dodatnih sredstev. Treba je še enkrat poudariti, da govorimo o rebalansu proračuna za leto 2020, kar pomeni uskladitev z dejanskim stanjem. Trije meseci so še pred nami s tem proračunom in vsekakor se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne moremo strinjati z nekaterimi poslanci opozicije, ki govorijo, da rebalans proračuna ni razvojno naravnan. O razvojno naravnanem proračunu bomo lahko govorili v naslednjih mesecih, ko bo v Državni zbor prišel spremenjen proračun za leto 2021.
Ne moremo mimo dejstva, da je bil poleti sprejet večletni finančni okvir in zagotovljen rekordni znesek za Republiko Slovenijo za obdobje naslednjih sedem let. Republika Slovenija bo iz naslova večletnega finančnega okvira Evropske unije prejela več kot 10 milijard evrov denarja. To so najpomembnejši viri, s katerimi lahko Slovenija zviša prihodke v proračun in zviša standard življenja. Potrebno je zagotoviti projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v proračun Republike Slovenije. Hkrati bi pozval vse poslance opozicije, da resno pristopimo k uspešnemu črpanju evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na razpolago. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so bili vsi ukrepi, ki so bili sprejeti, PKP1, PKP2, PKP3, PKP4, sprejeti za ljudi in za reševanje slovenskega gospodarstva. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je rebalans proračuna za leto 2020 verjetno do sedaj najbolj socialno naravnan in usmerjen proračun v zgodovini Republike Slovenije. Pomembno je, da smo z ukrepi, ki so bili sprejeti, pomagali ljudem, gospodarstvu, da se gospodarstvo ni zaustavilo, da imamo v Sloveniji danes delujoče gospodarstvo in da se prihodki v proračun postopoma iz meseca v mesec izboljšujejo. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so vsi ti ukrepi, ki so bili sprejeti v letu 2020, odskočna deska tudi za pripravo spremembe proračuna za leto 2021, kjer je ključna zadeva, da imamo uspešno, učinkovito, delujoče gospodarstvo, ki bo generiralo višje prihodke v proračun, in da imamo stabilen zdravstveni sistem.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog rebalansa proračuna podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, Igor Peček bo predstavil stališče.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani ministrski zbor, kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo rebalans proračuna, ki bi v bistvu moral biti tehnični dokument, fino usklajevanje proračuna, ki ga je sprejela koalicija pod vodstvom gospoda Marjana Šarca. Trenutna vlada bi morala vzeti tam, kjer ne bo porabila, in dati tja, kjer bo denar potrebovala. A ni tako, Slovenija se že drugič doslej sooča z neslutenim padcem bruto domačega proizvoda. Prvič je bilo to v obdobju, ki je sledilo prvi vladi Janeza Janše, ko ste dopustili, da so se podjetja prekomerno zadolžila, zdaj pa smo se znašli v situaciji, ko je padec bruto domačega proizvoda pravzaprav zgodovinski, največji doslej, tolikšen ni bil niti v času finančno-gospodarske krize. Načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2020 znaša strahotnih 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda. Za primerjavo, proračun, ki ga je vlada Marjana Šarca sprejela lansko jesen, je za leto 2020 predvideval 514 milijonov evrov presežka.
Prvi velik problem, ki ga vidimo v Listi Marjana Šarca, je ta, da ko enkrat odštejemo sredstva za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije, projekcije iz rebalansa še vedno nakazujejo višjo rast odhodkov kot lani in kot v sprejetem proračunu. Na to opozarja tudi Fiskalni svet, prav tako pa Fiskalni svet opozarja tudi na visoko zadolževanje v letošnjem letu, ki, citiram, in to je zelo pomembno, »proračunskih potreb ne odraža v celoti«. Nadalje tudi pravi, da »kljub trenutno ugodnim pogojem financiranja rebalans prinaša dodatne stroške, zgodovinske izkušnje pa kažejo, da je nižanje dolga zelo zahtevno«. Zadolžili smo se prekomerno in to bomo morali v prihodnje odplačevati. Dolg državnega proračuna se je v sedmih mesecih letos neto povečal kar za 5,1 milijarde evrov. Po predlogu Vlade bi se lahko v celem letu povečal kar za 7,3 milijarde. Pod prvo Janševo vlado so se torej prekomerno zadolževala podjetja, pod to vlado pa, kot kaže, se bo prekomerno zadolžila država. Med odhodki bode v oči predvsem to, da niso v zadostni meri pojasnjene predvidene rezerve, ki so zelo obsežne. Po oceni Ministrstva za finance bo neposredni učinek ukrepov za omejitev posledic covida-19 na odhodkovni strani v celem letu 2020 znašal 2,6 milijarde evrov. Samo dobra polovica tega zneska, to je 1,4 milijarde, je bila po podatkih Ministrstva za finance realizirana v prvih osmih mesecih tega leta, ko se je tudi iztekla večina veljavnih ukrepov z največjim predvidenim javnofinančnim učinkom. Od preostale 1,2 milijarde, ki je s predlogom rebalansa predvidena za ukrepe covid-19 v zadnjih štirih mesecih leta, velika večina predstavlja rezerve. To je kar 953 milijonov evrov. Fiskalni svet ocenjuje, da bo od te rezerve realiziranih okoli 350 milijonov. Večji znesek do konca leta je pričakovan pri subvencijah in pričakovanih nadaljnjih nakupih zaščitne opreme. Če bodo nakupi zaščitne opreme potekali tako kot do sedaj, se tega lahko samo bojimo. Ostane torej nepojasnjenih 600 milijonov evrov.
Če pogledamo rebalans podrobneje, imamo opraviti z občutnim izpadom prihodkov in ogromnim porastom izdatkov. Prihodki so načrtovani v višini 9,2 milijarde in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 za 14,7 nižji oziroma za 1,6 milijarde. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova davka na dodano vrednost, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna iz Evropske unije. In prav prihodki iz davka na dodano vrednost so bistveno nižji od planiranih – za 722 milijonov. Padec je odraz manjše zasebne potrošnje, na kar v Listi Marjana Šarca opozarjamo že od začetka epidemije. Z novelo zakona in s predlogom uvedbe začasnega mesečnega univerzalnega dohodka, ki smo ga obravnavali v Državnem zboru, smo želeli povečati zasebno potrošnjo, vendar žal tudi ta predlog kot precej drugih ni bil sprejet. Odhodki rebalansa državnega proračuna v višini 13,4 milijarde evrov so od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde oziroma za 29,3 %. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 21. novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijarde evrov. Dejanski proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde pomeni, da bo ob koncu letošnjega leta vsak državljan Republike Slovenije zadolžen za dodatnih 2 tisoč 100 evrov oziroma za pokritje tega primanjkljaja bomo morali vsi, ki lahko, delati dobre tri mesece brez plačila.
Spoštovani, v rebalansu ni nobene razvojne usmeritve, nobenega ukrepa za vnovičen zagon gospodarstva. Kje so investicije v javno infrastrukturo? Odsotnost razvojne usmeritve je za nas zaskrbljujoča. Močno upamo, da bo predlog proračuna za naslednje leto drugačen. V rebalansu celo zmanjšujete sredstva za pomoč malim in srednjim podjetjem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poleg tega poroštvena shema za ohranjanje likvidnosti gospodarstva ni zaživela. Ovrednotena je bila na 2 milijardi, a je do sedaj rezultirala v borih 75 milijonih podeljenih kreditov. Ob sprejemanju le-te smo v Listi Marjana Šarca predlagali amandmaje, ki bi olajšali dostopnost in razumljivost sheme, a je Vlada, ki tako na glas govori o debirokratizaciji, vztrajala na svojih okopih in naših predlogov ni upoštevala. A po našem mnenju zdaj ni čas za okope, čas je za skupne premike.
Če povzamem še dve stvari, ki sta v rebalansu za leto 2020 najbolj kričeči. Zmanjšujete sredstva za izobraževanje, znanost, raziskave in razvoj, kot da so res naši možgani tisti, ki morajo prvi na shujševalno dieto. Zmanjšujete sredstva, namenjena kulturi, čeprav vsi vemo, kakšne multiplikativne učinke ima kultura na ostale gospodarske dejavnosti. Stranki iz trenutne vlade, še posebej vi, gospod finančni minister, sta prejšnji vladi populistično očitali neustavnost rebalansa, pa vas je Ustavno sodišče demantiralo, zdaj pa dajete vtis, kot da je višina primanjkljaja nepomembna. Milijarda gor ali dol, vtis neke brezbrižnosti, včasih celo vehementnosti, zasledujoč splošni mir. Za vsak močno povečan izdatek, kot bo na primer 780-milijonska investicija v vojsko, slišimo isto mantro – sredstva obstajajo. Seveda, vsi vemo, da sredstva obstajajo, a verjetno je ključno vprašanje pri tem, za kaj bomo ta sredstva porabili, če se nameravamo zadolževati. Je res nujno potrebno te investicije izpeljati sedaj? Zdravstvo nam poka po šivih, vi pa kupujete osemkolesnike, pri tem pa še navajate, da bomo te nakupe financirali s pomočjo evropskih sredstev. Stalno uporabljate izraz, »toliko, kot je ta vlada dala ljudem, še nobena vlada doslej ni dala«. Ljudje so tisti, ki so dali ljudem, Vlada deli naš denar in mi smo tisti, ki bomo to vračali.
Poleg tega rebalans po našem mnenju vsebuje kup vsebinskih nelogičnosti. Manj sredstev namenjate za programe aktivne politike zaposlovanja – zakaj? Ali Vlada pričakuje čudežni porast zaposlenosti? Je ukrep čakanja na delo pravzaprav čakalnica za zavod? Manj namenjate za štipendije ter za izobraževanje, a le znanje nam bo na dolgi rok dvignilo dodano vrednost. Nižate sredstva za vojsko, a hkrati predlagate 780-milijonski nakup orožja. In ne nazadnje, zmanjšujete sredstva Komisiji za preprečevanje korupcije, Državni revizijski komisiji, inštitucijam, ki opravljajo izjemno pomembno nadzorstveno funkcijo. A glede na vse afere in sume na korupcije, ki so bili razkriti v zadnjih mesecih, nas to pravzaprav niti ne čudi. Ste pa za čas treh mesecev za 24 milijonov, to je za 160 %, dvignili postavko popravka preteklih krivic in odškodnine. Na seji Odbora za finance pa se vam o razlogih za tak enormni dvig sploh ni zdelo vredno odgovarjati.
Spoštovani, takega predloga rebalansa, ki niža sredstva za znanost in raziskave, izobraževanje in štipendije, za kulturo, hkrati pa se nepojasnjeno zadolžuje, niti ne pojasni, zakaj rezerve v višini skoraj milijarde evrov, v Listi Marjana Šarca ne moremo podpreti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Jani Prednik.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani predsednik, spoštovani minister in ostali ministrski zbor, kolegice in kolegi!
Letošnji rebalans sprejemamo v nenavadnih in nestabilnih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija nove bolezni. Istočasno z izbruhom epidemije pri nas smo dobili tudi novo vlado, novo koalicijo, ki ima v marsičem drugačne poglede in cilje. Ko je država soočena s krizo takih razsežnosti, barva vladne koalicije naj ne bi bila pomembna. Pomembno bi moralo biti zaščititi zdravje ljudi, okrepiti zdravstveni sistem, zavarovati delovna mesta, posvetiti posebno pozornost tistim področjem, kjer je epidemija razkrila slabosti v sistemu, na primer zdravstvu in oskrbi starejših. Proračunski primanjkljaj in trošenje države v okoliščinah, kot jih imamo, sta logična in razumljiva in popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši, četudi to počnejo tisti, ki so še pred dvema letoma vlagali ustavne presoje zaradi minimalnih odstopanj proračunskih okvirov. V krizi je pač treba ublažiti njene posledice, investirati v okrepitev in odboj, z dodatnimi sredstvi, tudi z zadolževanjem, omiliti najhujše posledice krize. Ob površnem pogledu na višino razporejenih sredstev bi lahko celo rekli, da Vlada in koalicija razumeta svojo vlogo v epidemični krizi na opisani način. Velika večina proračunov uporabnikov in programskih postavk se povišuje, Vlada namerava trošiti, to je nesporno.
Že ob prvi poglobitvi v podrobnosti rebalansa pa si človek ne more kaj, da se ne bi spomnil na tvit podpredsednika Državnega zbora in poslanca SDS gospoda Jožeta Tanka iz časa nastajanja te desne vlade. »Čas je za hitro in temeljito čiščenje državnega proračuna,« je napisal gospod Tanko 24. marca letos. Očitno so bile to besede preroka, le nekaj dni kasneje smo sprejemali protikoronski paket, ki je Vladi dal posebna pooblastila za razpolaganje s proračunom mimo Državnega zbora, sklicujoč se na epidemijo. Slab mesec kasneje so mediji razkrili tudi nemarni način, na katerega so drago kupovali zaščitno opremo. Trošenja je bilo veliko, nabavljene opreme malo, preglednosti pa skoraj nič. Od tedaj smo sprejeli že štiri protikoronske pakete, s katerimi naj bi ukrepali proti posledicam epidemije, epidemije, ki jo je Vlada skupaj s pomočjo za samozaposlene končala že meseca maja. Epidemije je formalno konec že od pomladi, izjemne okoliščine pa še trajajo, čeprav ne vemo točno, kako jih imenovati. To omenjamo zato, ker rebalans, obravnavan septembra nepričakovano kriznega leta, v mnogo čem odraža tudi sredstva, ki so že bila porabljena, ne le tistih, ki šele bodo. Tega se moramo zavedati ves čas njegove obravnave, saj je veliko denarja, ki naj bi ga danes razporejali, že zapravljenega. Ena od največjih programskih postavk proračuna je 230401 Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. Sicer so v ta podprogram res razporejena velikanska sredstva, a poslanke in poslanci pa tudi javnost imamo že ves čas trajanja te vlade težave s transparentnostjo njihove porabe. To je druga pomembna okoliščina obravnave tega rebalansa.
Spoštovane in spoštovani, nekateri kolegi občasno povedo, da gre pri proračunu za ideološki dokument, v njem se hočeš nočeš najbolj jasno pokažejo vrednote in prioritete vladajočih. V tem proračunu z rekordnimi odhodki v času največjega upada gospodarske rasti se sredstva povišujejo skoraj vsem ministrstvom, a pod gladino je stvar bolj razburljiva. Dovolite mi, da preletim posebni del proračuna in vam navedem tistih nekaj uporabnikov programov in podprogramov, ki bodo kljub vsem dodatnim sredstvom v letošnjem letu izgubili del predvidenih proračunskih virov. Seznam poražencev je namreč mnogo daljši od kulture in znanosti, o katerih se zadnje dni veliko govori, a sta žal le najbolj vidni posledici vladnega čiščenja proračuna. Pri nevladnih proračunskih uporabnikih se sredstva zmanjšujejo skoraj vsem, na prvi pogled logično, v krizi naj parlament, vladne službe, volilna komisija in podobni dobijo nekoliko manj sredstev, toda Vlada sredstva zmanjšuje tudi: Varuhu človekovih pravic in Informacijskemu pooblaščencu, ob vseh spornih in nikoli doslej preizkušenih situacijah na robu človekovih pravic, ki jih je potrebno dodatno presojati, Računskemu sodišču, KPK in Državni revizijski komisiji, katerih naloga je bdeti nad tokovi javnega denarja in korupcijo ter razreševati konflikte pri javnih naročilih, Fiskalnemu svetu, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti javnih financ. Pri vladnih proračunskih uporabnikih se zgodba zanimivo ponavlja. Sredstva se zmanjšujejo vladnim službam, na primer Generalnemu sekretariatu, Sovi, SVRK za več kot 60 milijonov, povečujejo pa se le Kabinetu predsednika Vlade in vladnemu uradu za komuniciranje in seveda vladnemu uradu za demografijo, ker so stolčki za to koalicijo očitno pomembnejši od ustanovitve pravega demografskega sklada. V veliki ekonomski negotovosti in globalni prekinitvi gospodarskih tokov pa Vlada zmanjšuje sredstva za Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnemu uradu. To sta dve ustanovi, ki ju nujno potrebuje za pravilnost svojih ekonomskih izračunov.
Če preidemo na ministrstva, se sredstva sicer skoraj na vsakem ministrstvu povečujejo, a tudi tu ne gre brez žrtev. Ministrstvo za finance kljub skoraj podvojenemu proračunu zmanjšuje sredstva za urejanje javnofinančne politike in za fiskalni nadzor, ki ga upravlja Urad za nadzor proračuna. Na področju notranjih zadev se zmanjšujejo sredstva za nadzor, na področju zunanjih zadev pa se jemlje iz postavke za predsedovanje Svetu Evropske unije in se jih namenja za multilateralno sodelovanje, kamor sodijo tudi aktivnosti tako imenovane Višegrajske skupine. Ministrstvo za obrambo, ki mu skušajo vladajoči s posebnim spornim zakonom zagotoviti stabilno financiranje v prihodnjih letih, je letos žrtev 30-milijonskega reza, tretjino od tega na opremi in pripravljenosti Slovenske vojske in slabo tretjino iz naslova varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se ne ozirajo na druge tegobe in epidemije. Sredstva gospodarskorazvojnega resorja se krepijo za skoraj tretjino, a le na račun nedefinirane postavke za epidemijo covid-19, medtem ko so žrtve tega prerazporejanja sredstva za razvojno infrastrukturo, za ustvarjanje novih delovnih mest ter za mala in srednja podjetja, ki so njihovi največji ustvarjalci. Vse to v času, ko je brezposelnost začela spet rasti in je vsako delovno mesto dragoceno, medtem pa ni jasno, kako bo Zavod za blagovne rezerve plačal vse nabave, ki jih je izvedel spomladi letos. Tudi povišana sredstva namreč ne zadostujejo niti za del njegovih pomladnih spornih nakupov zaščitne opreme. Infrastrukturni resor se ponaša z višjim proračunom, a znotraj njega se povečujejo sredstva za ceste, zmanjšujejo pa tista za gradnjo železnic. Prav tako se zmanjšujejo tudi programi za učinkovito rabo energije, obnovljive vire in načrtovanje prometne politike. Tudi po številkah se vidi, da ta vlada okolja in trajnostnega razvoja nima med svojimi prioritetami. Enako je na Ministrstvu za okolje in prostor, zmanjšujejo se sredstva za sanacijo rudarskih škod, za ohranjanje biotske raznovrstnosti, za upravljanje s prostorom in za upravljanje z vodami oziroma poplavno varnostjo. Ministrstvo za delo, soočeno z vrsto novih izzivov zaradi naraščajoče brezposelnosti, je sicer deležno nominalnega povišanja, a zmanjšujejo se sredstva za ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje, za štipendije, za centre za socialno delo. Še posebej je težko verjeti, da Vlada zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo za več kot 3,5 milijona evrov, medtem ko smo stalnega krčenja sredstev za delovni inšpektorat žal že skoraj navajeni. Ministrstvo za zdravje bo dodatna sredstva prejelo le za epidemijo covida-19, medtem ko se zmanjšujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah. Ministrstvo za javno upravo je praktično edino, ki se mu razpoložljiva sredstva zmanjšujejo, hitro ugotovimo, da na račun znanosti in informacijske družbe, konkretneje na širokopasovnih omrežjih, ki so nam v času epidemije prišla tako prav, a še zdaleč niso na zadovoljivi ravni. Tudi na tem resorju se Vlada ni izognila rezanju sredstev za novonastala podjetja in posledično nova delovna mesta. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je znanost največja žrtev, kar 22 milijonov se jemlje področju, ki je odvisno od stabilnega financiranja. Še posebej bode v oči 11 milijonov manj za šolsko prehrano. Že v skladu z ideologijo te vlade je manj denarja tudi za podporne dejavnosti in celo za športno infrastrukturo. Največji poraženec pa je seveda Ministrstvo za kulturo, ki izgublja dragocenih 8 milijonov evrov, kljub temu da v sami obrazložitvi rebalansa Vlada navaja, da to prizadeto področje lahko prenese le 5-milijonsko znižanje sredstev. Vse postavke se znižujejo in tega preprosto ni mogoče razumeti drugače kot politično kaznovanje področja, ki vladajočim ni po volji. Ob vsej prizadetosti in razpoložljivih sredstvih za spopad z epidemijo ima Vlada vse argumente, da bi financiranje celotne kulture za letos uvrstila med krizne postavke, kot je tista za 1,6 milijarde na finančnem ministrstvu, toda za to ni bilo volje. Vladajočim je kaznovati neposlušnost in kritičnost pomembneje kot pomagati prizadeti kulturi.
Spoštovani, vse navedeno jasno kaže, da pri tem rebalansu še zdaleč ne gre samo za interventna sredstva za epidemijo, gre za ideologijo in gre za maščevalnost. Desna vlada dela točno tisto, česar smo se bali, in reže tam, kjer sama vidi sovražnike. Ali bi bilo mogoče ta rebalans sestaviti drugače? Vsekakor. Na prvem mestu je nujna preglednost porabe, ki je doslej nismo bili deležni. Poročila, ki jih o izjemnih vladnih pooblastilih prejema Državni zbor, so skopa in brez obrazložitev, vsebujejo le sezname prerazporejenih sredstev. S takimi obeti ne moremo biti optimistični glede preglednosti porabe. Obstoj ogromne programske postavke za epidemijo covida-19, ki je, ponavljam, bila preklicana že meseca maja, samo še povečuje to tveganje. Socialni demokrati pa tudi opozicija skušamo s svojimi dopolnili vsaj nekoliko spremeniti smer, v katero so zaplule javne finance. Naši amandmaji niso nerazumni, tudi ne pretirano visoki. Zahtevamo le nekaj enostavnih, a pomembnih rešitev: da se vrnejo sredstva za kulturo in znanstveno raziskovanje, ker na njunem stabilnem financiranju počiva naša prihodnost; da se ne zmanjšuje sredstev za zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest; da se pomladanskega zaprtja šol ne jemlje kot priložnosti za varčevanje iz naslova šolske prehrane in da se otrokom kljub temu zagotovi dnevni topli obrok; da se izvedejo razpisi za sofinanciranje gradnje vrtcev in šol, ki so bila pod prejšnjo vlado že razpisana, pa je ta vlada razpise ustavila; in ne nazadnje, da se izvede nekaj ključnih investicij, kot so tiste v železniško infrastrukturo, v začetek gradnje domov za ostarele, in druge nujne investicije, ki zaradi zdravstvene krize ne morejo zastati. V Poslanski skupini Socialnih demokratov si želimo, da ob obravnavi rebalansa najdemo tudi posluh za izboljšave. Z njihovim sprejetjem bi desna koalicija dokazala, da sliši stiske ljudi in konstruktivne predloge, pa četudi niso zrasli na njenem zelniku. Pokazala bi, da ji gre tudi za resnično pomoč ljudem, ne le za ideološke cilje in temeljito čiščenje proračuna.
V tem primeru bi tudi sami lahko podprli načrtovane spremembe letošnjega proračuna, sicer se bojimo, da ta rebalans ne more računati na našo podporo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Monika Gregorčič.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani minister in vladna ekipa!
Pred nami je rebalans proračuna za letošnje leto. 9,2 milijarde evrov prihodkov in 13,4 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj v višini kar 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto družbenega produkta. To so številke, ki zaznamujejo ta rebalans, in za te številke bi na hitro, čez palec seveda lahko rekli, da so zaskrbljujoče ali celo alarmantne. Razlog zanje je seveda epidemija covida-19. V SMC nismo nikoli pristajali na pavšalne kritike, temveč smo v težkih situacijah vedno prepoznali predvsem izzive, namesto preprek pa raje iskali rešitve. In tudi tokrat se ob sprejemanju tega rebalansa zavedamo, da ga sprejemamo v izjemno težkih oziroma izjemnih okoliščinah, ki terjajo tudi izredne ukrepe. Zavedamo se, da tako povečan proračunski primanjkljaj pomeni odstop od fiskalnega pravila, a prav zaradi tako izjemnih okoliščin je zeleno luč na nacionalni ravni temu že prižgal Fiskalni svet. Ta odločitev pa je tudi v skladu z začasnim odstopom od pravil Pakta za stabilnost in rast na ravni celotne Evropske unije.
Ključna pri odzivu na krizo, ki je nastala zaradi upada povpraševanja – kajti gre za zunanji nenadni šok brez primere v dosedanji zgodovini – je bila hitra reakcija države, torej priprava ukrepov za omilitev krize, za ohranitev delovnih mest in za ponovni zagon gospodarskih aktivnosti. Ti tako imenovani antikoronaukrepi pa so povzročili oziroma imajo predvsem finančne posledice. Čeprav je epidemija povzročila gospodarsko krizo, te ne gre enačiti s finančno krizo pred desetletjem. Tedaj je morala država svoje izdatke zmanjševati, tokrat pa za uspešno soočanje s posledicami krize država uspešno intervenira s povečanjem svojih izdatkov. Ključni cilj je bil in je v največji možni meri zaščititi ljudi. V negotovih razmerah brez primere se je bilo potrebno z vedno novimi ukrepi prilagajati dnevno. Zelo težko oziroma pravzaprav nemogoče je bilo predvideti, kaj bo prinesel naslednji dan, zato so tudi pravne podlage za vedno nove ukrepe nastajale sproti, marsikateri ukrep pa je bil tudi deležen večkratnih sprememb. Če poenostavim, priročnika, predvsem ekonomskega priročnika, kako ravnati v pogojih covidepidemije, ni bilo. Prav tako je s časom izbruha epidemije sovpadala tudi zamenjava oblasti in tedaj je umanjkala osnovna politična higiena, imenovana sto dni miru, kar veliko pove o nivoju politične kulture na strani opozicije. Del kritične oziroma kar kritizerske javnosti je ob spodbudi tistih, ki so v vsem videli samo slabo, antikorona odzive dojemal kot neustrezne, nestrokovne in celo kot omejevanje demokracije. A vseeno, velika večina državljanov se je odzvala pozitivno in odgovorno v skrbi za skupno zdravje in za socialno varnost. Številke seveda govorijo same zase, pred njimi si ne moremo in tudi ne smemo zatiskati oči, vsak oboleli, vsak, ki je izgubil boj za virusom, ter tudi vsak, ki je ostal brez dela ali zaposlitve, je preveč, ne dvomimo pa, da je Vlada na razmere v državi odgovorila hitro, odgovorno, ustrezno glede na vse okoliščine.
Številni ukrepi, zaradi katerih gospodarski padec ni bil tako boleč, so bili sprejeti hitro. Za blažitev posledic epidemije je bilo do sedaj namenjenih kar 3,1 milijarde evrov, torej skoraj 19 % vseh izdatkov tega proračuna. Govorim o sredstvih za omejevanje negativnih vplivov epidemije, o ukrepih za ohranjanje gospodarske aktivnosti in delovnih mest. Odgovorno lahko trdimo, da ta rebalans odgovarja na trenutna pričakovanja in potrebe prebivalstva in gospodarstva. Pričakovano se zato s tem rebalansom najbolj povečuje poraba ministrstva za finance, kar za 2,5 milijarde evrov, opazna pa je tudi rast odhodkov ministrstva za delo, ministrstva za zdravje, ministrstva za šolstvo pa tudi ministrstev za gospodarstvo ter za kmetijstvo in infrastrukturo. Zaradi negotovih in nepredvidljivih razmer so vse, tudi zelo kratkoročne napovedi gospodarskih gibanj do konca tega leta za dobre tri mesece zelo negotove. V takšnih razmerah je zato logično, da so tudi postavke proračunskih rezerv načrtovane občutno višje kot sicer. Poleg skrbi za vzdržen zdravstveni sistem je ključna tudi skrb za okrevanje gospodarstva, ki potrebuje predvsem zadostno domače in tuje povpraševanje. Naj spomnim, ukrep turističnih bonov je tu odigral pomembno in zelo pozitivno vlogo.
A kriza je lahko tudi priložnost tudi za potrebno prestrukturiranje. Ne smemo spregledati poročila Umarja, ki opozarja, da je kriza pokazala tudi na področja, na katerih je Slovenija bolj ranljiva oziroma kjer smo v preteklih letih bolj ali manj zaspali. To so: digitalizacija, trajnostni razvoj, bolje velja izkoristiti našo strateško geografsko lego, saj prihaja do skrajševanja dobavnih verig, nasloviti moramo demografske probleme pa tudi strateško načrtovati samooskrbo z zaščitno medicinsko opremo. Ukrepi morajo biti zastavljeni v smeri reševanja ključnih razvojnih izzivov. V Stranki modernega centra pri tem zagovarjamo socialne, razvojne in trajnostno naravnane politike.
Spoštovani, ob sprejemanju proračuna za leto 2020, to je bilo konec novembra lani, si prav nihče ni mogel predstavljati, kaj nas čaka na začetku tega leta. Krize, s katerimi so se države soočale do sedaj, so si bile na nek način podobne, vsaj v tej meri, da so jih strokovnjaki bolj ali manj točno napovedali, predvideli njihove vzroke in okvirno trajanje ter tudi priporočali ukrepanje. A tokrat je vse drugače. Epidemija ne ogroža le našega zdravja, temveč tudi ekonomsko zdravje, posledično tudi zdravje naših javnih financ. Vendar lahko s perspektive prihodnjega finančnega obdobja Evropske unije v prihodnost zremo z dokajšnjo mero optimizma. Za Slovenijo je bil izpogajan zelo spodbuden finančni paket in pred nami je sedaj ključno vprašanje: kaj oziroma kje želimo biti, ko se bo obdobje te finančne perspektive zaključilo? Za Stranko modernega centra ni nobenega dvoma. Želimo biti država, temelječa na petih stebrih. Potrebujemo uspešno gospodarstvo, pravičen socialni sistem, odličen izobraževalni sistem ter varno in zdravo okolje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ta rebalans proračuna naravnan tako, da si bomo od šoka epidemije lahko čim prej opomogli in da se bomo že v prihodnjem letu lahko vrnili v čim bolj normalne življenjske okvire.
Prihodnjih dogodkov tudi kratkoročno sicer nihče ne more napovedati z veliko mero zanesljivosti, a z vso odgovornostjo lahko rečemo, da je ta rebalans v danih razmerah najboljši možni kompromis, zato ga bomo poslanci Stranke Modernega centra podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo kolega Miha Kordiš za Poslansko skupino Levica.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije. Na letni ravni bo znašal kar 4,2 milijarde evrov, kljub temu pa se je Vlada odločila za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev. A gremo po vrsti. Za primerjavo: ko smo lani, še v sodelovanju s Šarčevo vlado, pripravljali ta proračun, ki je zdaj predmet rebalansa, je bila ena od najbolj žgočih tem ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po ocenah Ministrstva za finance bi odprava položnic za dopolnilno zavarovanje povzročila okrog 60 milijonov izpada v centralnem proračunu, zaradi teh 60 milijonov pa smo celo jesen poslušali, da se bomo znašli v fiskalnih neravnovesjih. Letos se soočamo s stokrat večjim primanjkljajem, pa o tem praktično ni ne opozoril ne resne razprave. V Levici seveda razumemo, da smo soočeni z izrednimi okoliščinami zaradi gospodarskih posledic epidemije, a to še ne pomeni, da milijardnih ukrepov, ki jih sprejema ta vlada, ne moremo kritično pretresti. Nasprotno. Posledice vladnih ukrepov bodo daljnosežne, bistveno bodo vplivale na državni dolg in investicijske zmožnosti države v naslednjih letih. Nujnost, da postavke temeljito preprašamo in da jih pristojna ministrstva pojasnijo, je očitna.
Primanjkljaj je prva kritika, ki jo naslavljamo na pripravljavce tega proračuna. 4,2-milijardni minus je povsem nezadostno pojasnjen. Ukrepi, sprejeti v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, so povzročili 2,2-milijardni izpad, za dodatni 2 milijardi pa pojasnil praktično ni. Za kakšne ukrepe bo ta denar porabljen? Zakaj sta predvideni 2 milijardi, ne pa recimo 1 milijarda ali 3 milijarde evrov? Na seji odbora v soboto na ta vprašanja nismo dobili odgovorov. Minister Šircelj je le naštel, kateri ukrepi so bili izvedeni, ni pa predstavil nobenih projekcij, kakšni ukrepi bodo potrebni v teh preostalih mesecih do konca leta, niti analiz, kako učinkoviti so bili ukrepi prej. 2 milijardi evrov težka tema, skratka. Za primer, kaj vse se v tej proračunski temi lahko skriva, naj povem naslednje. Analize kažejo, da so se ob rekordnem padcu gospodarske rasti zaradi državnih pomoči likvidnostne rezerve podjetij v prvi polovici leta povečale kar za 600 milijonov evrov. To je maščoba iz državnih subvencij, nakopičena sočasno, kot so izginjala delovna mesta. Minister je na vprašanje o 1,6 milijarde evrov težki postavki, ki si jo je lagodno rezerviral na svojem ministrstvu za potrebe boja proti covidu-19, odvrnil le, da smo v izrednih okoliščinah zaradi epidemije. Medtem so koalicijski poslanci dajali vtis, da nas to ne bo nič stalo, ker bomo dobili 10,5 milijarde iz Evropske unije. Vse to je popoln blef. Iz Evropske unije Slovenija ne bo dobila 10,5 milijarde, ampak zgolj 3,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Iz sklada za okrevanje ne bo priteklo 5,7 milijarde, pač pa le 2,1 milijarde, ostalo odpade na posojila. Pa še teh 2,1 milijarde evrov smo že porabili za ukrepe v prvi polovici leta. Preostali denar odpade na naslednji sedemletni proračun EU, kjer ima Slovenija na voljo 4,8 milijarde, a bo v istem obdobju 3,7 milijarde vplačala. Se pravi, 1,1 milijarde v sedmih letih plusa – drobiž. Za povrh to niso sredstva, ki bi se stekla v naš proračun, pač pa se bo denar razdeljeval namensko prek razpisov. Skratka, Janša in Šircelj nista izborila nikakršnega zastonj kosila v Evropski uniji, kot veselo lažeta. Še večino tistega, kar bo prišlo, je Vlada praktično že porabila. Kako učinkovito je to storila, pa kot rečeno niti ne vemo, saj minister pojasnil ne daje. Vemo samo, da sedi na 1,6 milijarde, ki jo bo očitno razporejal, kot mu paše. Kaj svoboda z malho denarja v dosledno skorumpiranih vladah Janeza Janše pomeni, pa tako vemo. Mimogrede, za bianko menico 2 milijard evrov primanjkljaja, kot jo zahteva Vlada, bi lahko zgradili 30 tisoč javnih najemnih stanovanj.
Še bolj kritično sliko, gospe in gospodje, dobimo, če gremo pogledat posamične postavke. Medtem ko Vlada od nas hoče soglasje za porabo dodatnih 2 milijard evrov oziroma za dodatni 2 milijardi evrov primanjkljaja, strada nekatere ključne sektorje. Zdravstvo, za začetek. Zdravstvo je bistveno za uspešen spopad z epidemijo. Vlada zdravstva v prvi polovici leta niti približno ni usposobila za to nalogo. Čakalne vrste se daljšajo, bolniki s kroničnimi obolenji na zdravljenje ali pa celo na diagnoze čakajo po več mesecev, a Vlada bo v drugi polovici leta stanje še poslabšala. Čeprav se hvali, da bo proračun Ministrstva za zdravstvo povečala za 140 milijonov evrov, to ne zadostuje niti za pokritje tekočih stroškov, ki po ocenah znašajo za okrog 250 milijonov evrov. Torej, imamo dodatni 2 milijardi primanjkljaja oziroma porabe, od tega 1,6 milijarde v nedefinirani postavki Ministrstva za finance, za zdravstvo pa bo zmanjkalo. Ne bo niti za tekoče stroške, kaj šele za investicije. Kam gospe in gospodje Janševe vlade merijo s takim programom, je razvidno iz predloga petega paketa protikoronskih ukrepov – privatizacija zdravstva. V vaši bolni fantaziji, gospe in gospodje, naj bi privatizacija magično odpravila probleme zdravstva. A ravno dozdajšnja privatizacija jih je povzročila, dodatno jih bo seveda še pospešila. Odlivanje zdravnikov iz javnega v zasebni sektor bo še večje, javno zdravstvo pa se bo znašlo pod še večjimi pritiski. Na kar, vem že zdaj, boste zopet odgovorili s težnjami po še več privatizacije. To, gospe in gospodje, je vse del proračuna. Bomo privatizaciji zdravstva molče pritrdili? V Levici jo poskušamo preprečiti z amandmajem, ki so ga sopodpisale vse opozicijske stranke, a ga koalicija in Vlada, kakopak, zavračata. Ne, ne bomo mirno gledali, kako vlada Janeza Janše koruptivne prakse, izpiljene na maskah in ventilatorjih, na zdravstveni dejavnosti sedaj legalizira.
Andrej Šircelj, aktualni minister za finance, je, dokler je bil opozicijski poslanec, vsak proračun komentiral, da je nerazvojen, da v njem ni vizije, precej upravičenega očitka je bilo v teh njegovih komentarjih. A v proračunu, ki ga je ta isti Andrej Šircelj sestavil sam, je vse samo še huje. Omejitev financiranja letos ni, pa proračun vseeno prinaša 23-milijonski rez v znanost in 8-milijonski rez v kulturo. Z vidika proračuna gre za majhen denar, za ta dva sektorja pa so ti rezi kaj lahko usodni. Boste še naprej preprečevali izobraženim mladim, da najdejo delo v Sloveniji? Boste še naprej hirali kulturnike? Že zdaj več kot četrtina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom tveganja revščine. Zakaj zažigate slovensko knjigo in film? Govorite o izhodu iz krize, hkrati pa ste zamrznili sredstva dvema ključnima inštitucijama v kulturi – Filmskemu skladu in Javni agenciji za knjigo. Edina razlaga za tako ravnanje je, da je to stvar izbire, vaše ideološke izbire. Proračun je pač najboljši odraz ideologije vsake vlade, očiščen vseh šumov in navlake. In vaša vizija razvoja je očitno: Slovenija z manj znanosti, Slovenija z manj kulture. Ne ogrožajo pa nas samo vladna nesposobnost v rokovanju z epidemijo, še posebej v domovih starejših občanov, pa privatizacija zdravstva, izganjanje razvoja in rezanje kulture. Od 1,15 milijarde investicij, ki so bile predvidene za letos, jih je bilo po podatkih spletne strani proracun.gov.si realiziranih le za slabih 400 milijonov. No, Vlada ob tem dodatno reže investicijo v slovenske železnice za kar 110 milijonov evrov. A sočasno v postavko za ceste meče dodatnih 40 milijonov evrov. Vlada, ki ne verjame v podnebni zlom, je res najboljši prijatelj asfaltne mafije. In ne nazadnje, najbolj presenetljivo je, da SDS, ki se vseskozi sklicuje na pomen prostovoljnih gasilskih društev, ne pomaga niti prostovoljnim gasilcem. Vsa gasilska društva po državi so se letos znašla v hudih finančnih težavah. Zaradi prepovedi prireditev, iz katerih se sofinancirajo, so bila tudi ob polovico dohodkov. Čeprav gre za največjo solidarnostno mrežo v državi, ki se je nagarala tudi v epidemiji, ste gasilce pustili na cedilu. Tudi to v Levici rešujemo z amandmajem za 7,8 milijona evrov, 1 % zneska, ki ga, gospe in gospodje, nameravate vreči skozi okno za nakupe nepotrebnega orožja.
Za zaključek. Proračun, ki je pred nami, prinaša rekordne 4,2 milijarde primanjkljaja ob hkratnem zanemarjanju ključnih področij družbe. Zdravstvo, znanost in kultura bodo kljub razvezani denarnici letos še bolj na udaru, kot so bili v preteklih letih. Ta nesprejemljivi rebalans kaže pravo naravo te vlade. Namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize smo dobili napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve. Le upamo lahko, da ta denar ne bo spet končal v preplačanih ventilatorjih, maskah in žepih posameznikov, a je to upanje bolj podobno lisici, ki straži kokošnjak. Medtem ko se po lisičje oblizujete, javnosti mečete pesek v oči z obljubami o magičnih milijardah iz Evropske unije. In seveda niste niti toliko pošteni, da bi predstavili resnično sliko – za boj proti covidu Slovenija ne bo dobila 10,5 milijarde, kot vztrajate, pač pa le že v osnovi porabljenih 2,1 milijarde. V Levici z amandmajem poskušamo popraviti vsaj največje nesmisle, kolikor nam parlamentarni postopki to omogočajo.
Ampak ta nevarni rebalans, v katerem izginjajo milijarde, je treba zavrniti, vlado, ki ga je pripravila, pa odsloviti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Prosil bi, da poslanca Levice opozorite na 8. člen Etičnega kodeksa, ki govori o dostojanstvu in spoštljivosti poslancev. Namreč, psi lajajo, ljudje pa govorimo, pojemo, vriskamo in podobno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Moškrič, mislim, da to ni … / oglašanje iz dvorane/ Glejte, ne bomo nadaljevali s temi postopkovnimi, ker se bomo zaciklali. Kolega Moškrič …
Spoštovana Violeta Tomić, prosim, da ne govorite, ko govorim jaz. Prosim vas.
Spoštovani gospod Moškrič, to ni bilo postopkovno. Med govorom kolega Kordiša ni bilo nič problematičnega v tem pogledu. Če kdo od vas oceni, da je bil kršen kodeks poslanske etike, seveda lahko da predlog za takšno proceduro, ampak tukaj ni bilo nič spornega.
Naslednji ima besedo kolega Jožef Horvat iz Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najprej prav lepa hvala naši sodelavki za razkuženo govornico. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani minister za finance, drage kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Nova Slovenija je proučila rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2020, enako so storili tudi naši strokovni odbori, in odločitev je, da ta rebalans proračuna podpremo.
Poglejmo, kaj pravzaprav pomeni rebalans v razlagi pojmov v Zakonu o javnih financah, pa če hočete tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Gre za akt države o ponovni prilagoditvi predvidenih odhodkov in izdatkov proračuna države na dejansko stanje, in to v tekočem letu. Kdo pa je pravzaprav diktiral dejansko oziroma realno stanje? Realno stanje je diktirala, žal, velika nesreča, ki se ji reče pandemija oziroma novi virus SARS-CoV-2. Mi smo vedno spoštovali in tudi tokrat spoštujemo fiskalno pravilo oziroma meddržavni sporazum, fiskalni pakt, ki pa seveda v svojih določbah – in tako tudi naša ustavna in zakonska rešitev – upošteva nastanek izrednih razmer. Imamo izredne razmere, ne sicer v ustavnem smislu, ampak v javnofinančnem. Gotovo je epidemija tista, ki diktira te izredne razmere, kar seveda ima izjemen vpliv tudi na javne finance. Kritike na povečanje dolga države mi sicer sprejemamo, ampak bi jih morali slišati od sedanje opozicije najprej takrat, ko je nastala bančna luknja. Za bančno luknjo smo krivi sami – no, ne vsi, banksterji so krivi. Koliko pa jih danes sedi za zapahi? To je zdaj seveda vprašanje za neko drugo vejo oblasti. Ali smo sami krivi tudi za epidemijo? Tu je odgovor ne. In mi smo v Novi Sloveniji zadovoljni, da je vlada praktično že po 100 urah, odkar je prisegla v tej dvorani, prišla pred Državni zbor s prvim zakonskim paketom, ki je šel v smeri pomoči ljudem in v smeri pomoči slovenskemu gospodarstvu. Dejstvo je torej, da je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 zaznamovan s posledicami covida-19, lahko pa smo zadovoljni – in to oceno dajejo inštitucije Evropske unije, ne mi sami – da je Slovenija, če upoštevamo podatke padca bruto domačega produkta v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem letos, med državami, ki so pri blažitvi padca nadpovprečno uspešne. Nadpovprečno smo torej uspešni. Podatki so znani, nimam toliko časa, da bi vam jih razlagal. Še drugo, kar je pomembno na tem mestu poudariti, je, da so bonitetne hiše dejansko ohranile oziroma niso poslabšale bonitetne ocene naši državi.
Slišali smo kar nekaj očitkov, da Vlada nekako skriva, kam troši ta sredstva, in tako naprej, sredstva za blaženje posledic covida-19. Naj spomnim, da je 8. septembra zasedal Odbor za finance, ki je pri 7. točki dnevnega reda obravnaval Poročilo o obsegu izvedenih prerazporeditev pravic porabe za namen zagotavljanja sredstev za izvajanje ukrepov, povezanih z epidemijo v obdobju od 7. 5. 2020 do 30. 6. 2020. Izjemno strukturirano, pregledno poročilo, dolgo najbrž nekaj čez 100 strani, je pripravila država, in pri tej točki dnevnega reda na Odboru za finance ni bilo prav nobene razprave. Seveda se pričakuje in se je pričakovalo, da bo opozicija spraševala – nihče ni razpravljal. Kar se nas tiče, koalicije oziroma Nove Slovenije, nam so zadeve jasne, smo jih preštudirali in pričakujemo, da bodo tovrstna poročila tudi v tej, ravno v takšni obliki posredovana tudi v bodoče Odboru za finance. Veliko političnih, pravzaprav vse politične opcije, vse politične stranke veliko govorijo o pokojninah, o upokojencih in tako naprej. Go-vo-ri-jo. Govorijo. Pri nas štejejo dejanja in ta koalicija je samo za letos v letošnjem letu, 2020, zagotovila ali bolje rečeno bo do konca leta zagotovila za upokojence dodatke, dodatna izplačila, torej izven rednih pokojnin, v skupni vrednosti približno 470 milijonov. Seveda ob pogoju, da bo na tej seji sprejet zakon, ki bo omogočil tudi izredno uskladitev pokojnin za 2 %, torej zvišanje vseh pokojnin za 2 %. Se pravi, nismo pozabili v tej epidemiji na nikogar, čeprav smo tudi kritike poslušali ravno zaradi upokojencev. Mi smo bili zadovoljni, da smo tudi za upokojence z zakonom določili solidarnostni dodatek. Skratka, skupaj za upokojence v tem letu dodatno, izven pokojnin približno 470 milijonov do konca leta.
Seveda so prikladne kritike, da so nekatere postavke zmanjšane glede na proračun 2020. Ja, kdor razume, da se vse aktivnosti zaradi epidemije preprosto niso mogle izvesti, ni bilo možnosti, mu je potem normalno, da je denar na tisti postavki ostal. Je ostal. Ker če gledamo rebalans, je zelo pomembna komponenta tudi čas. Koliko časa imamo do konca leta? Efektivno imamo tri mesece. In zdaj lahko neko postavko dvignemo na nenormalno višino, lahko damo dodatne milijone, damo 100 milijonov dodatno za raziskave in razvoj recimo, ampak moramo se vprašati, ali bo ta denar porabljen. Ali bo ta denar porabljen. No, če sem že pri znanstvenoraziskovalni dejavnosti, naj potem samo majčkeno spomnim: rebalans proračuna za prejšnje leto, 2019, 262 milijonov; rebalans proračuna 2020, ki ga je pripravila naša vlada, 272 milijonov. Se pravi 10 milijonov več. In poglejmo še recimo podporo tehnološkim in razvojnim projektom. Rebalans proračuna za 2019, prejšnja vlada, 53 milijonov, rebalans proračuna 2020, naša vlada, 65 milijonov. Se pravi, dobrih 12 milijonov več dajemo za podporo tehnološkim in razvojnim projektom. Obstajajo natančni izračuni, natančni pregledi, zakaj smo v od PKP1 do PKP4 zagotovili finančna sredstva in kakšna je bila realizacija. Morda o tem v nadaljevanju, ampak kljub vsemu, če pogledamo samo delovna mesta. Interventni ukrep povračila nadomestila plače, začasno čakanje na delo: 278 milijonov in več kot 147 tisoč upravičencev. In če pogledamo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Dobili so ga tisti, ki so pač bili do njega upravičeni, in teh je več kot 51 tisoč. Za to smo dali 83 milijonov. Tudi za kulturnike. Prvič v življenju in morda nikoli več ne bodo dobili temeljnega mesečnega dohodka. In tako naprej. Torej, prosim, ne govoriti kar tako na počez, da izdatki iz proračuna niso pregledni. Vse je pregledno do dveh decimalk natančno.
Ponavljam, Nova Slovenija bo ta rebalans podprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Marko Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani kolegi!
Poglavitne spremembe v strukturi proračuna so povezane z epidemijo covida-19. V SAB se zavedamo, da mora država v krizi pomagati ljudem in gospodarstvu. Tega smo se zavedali že leta 2013, za razliko od stranke SDS, ki je takrat glasno obsojala vsako pomoč države na račun zadolžitve. Dejstvo je, da v Sloveniji beležimo zgodovinsko, najvišjo zadolžitev v višini 7,6 milijarde evrov. To pomeni, da bo vsak Slovenec zadolžen za približno 20 tisoč evrov. Odgovor na to, kdo je najbolj zadolžil državo, je jasen – Ivan Janez Janša. Tu je tudi graf, ki ga lahko pogledate, in vidite zadolževanje, in tu vidite, ko je bila predsednica Alenka Bratušek, in sedaj smo šli na sramotnih 82,5 % zadolževanja. Mislim, da je tu jasno vidno, in enkrat nehajte vsi govoriti, koliko se je zadolžila vlada Alenke Bratušek, ker takrat je bilo samo zaradi inkompetence prejšnjih vlad in predvsem inkompetence vlade Janeza Janše. Tako kot se dogaja zdaj. Tukaj vidite točno vse. Nujno potrebnim zadolžitvam v SAB ne nasprotujemo, a ob tem spominjamo, da je bila zadolžitev države še pred nekaj leti, ko Vlade ni vodil Janez Janša, nekaj groznega, kar vodi državo v prepad. Tako ste nam namreč govorili poslanci SDS, danes, ko ste na vladi vi, je očitno vse drugače. Pa je to res?
Očitkov na račun rebalansa za leto 2020 je v strokovni javnosti veliko. Kot prvi je povsem na mestu očitek netransparentnosti proračunskih dokumentov. V času, ko bi morala Vlada premišljeno obrniti vsak evro, se nekateri odhodki, ki niso povezani z epidemijo, povečujejo tudi za dvakrat glede na sprejeti proračun, in to ne da bi znala ta velika povišanja pojasniti. Netransparentne in nepojasnjene so tudi obsežne rezerve, ki si jih je Vlada pridržala pod pretvezo epidemije. Izginjanje sredstev pod pretvezo izrednih razmer in epidemije smo v SAB skušali preprečiti že ob sprejetju prvih interventnih ukrepov. Vztrajali smo pri ustanovitvi posebnega proračunskega sklada. V njem bi se do centa natančno beležili odhodki, ki so nujno potrebni za gašenje krize ob epidemiji. Žal takrat nismo uživali podpore opozicije, potrditev, da je bil tak sklad potreben, pa danes izhaja iz s strani Vlade pripravljenih proračunskih dokumentov in ocene Fiskalnega sveta. Vlada je v rebalansu proračuna določila odhodke države v višini 13,4 milijarde evrov, ob tem, da imamo samo 9,2 milijarde evrov prihodkov. Iz tega je jasno, da bo primanjkljaj proračuna visok kar 4,2 milijarde evrov. Zgodovinsko visok primanjkljaj. Odhodki iz naslova obresti se dvigujejo na 25 milijonov. Če predpostavimo, da je povprečna obrestna mera za 10-letno zadolžitev 0,5-procentna in zadolžitev države visoka kar 7,6 milijarde, bomo samo za poplačilo dodatnih obresti za javni dolg, ki smo ga najeli letos, porabili dodatnih 400 milijonov evrov proračunskih sredstev v 10 letih. Zato je še kako pomembno, da so odhodki preudarni in transparentni, saj se bo obseg zadolževanja povečal že zaradi samih obresti.
Vsak proračun je slika prioritet posamezne vlade. Skupaj z opozicijo smo z vloženimi dopolnili želeli prerazporediti zgolj 188 milijonov evrov znotraj 13,4 milijarde načrtovane porabe za izrazito podhranjena področja, a žal v koaliciji ni bilo posluha niti za eno dopolnilo. V Poslanski skupini SAB smo se ob podpori celotne opozicije z dopolnilom zavzeli za program Starejši za starejše. Dokler se v zakonu o dolgotrajni oskrbi le pogovarjamo, je nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva programom, ki starejšim lajšajo vsakodnevno bivanje in vključevanje v družbo. Z dopolnili smo si prizadevali zagotoviti brezplačne maske za učence, dijake in upokojence, ohraniti kulturno dediščino in skrajšati čakalne vrste na področju zdravstva. Epidemija je čakalne vrste dodatno podaljšala, zaradi česar nas upravičeno skrbi rast umrljivosti v prihodnje, še bolj pa nas skrbi, da tej vladi za to sploh ni mar. Ta vlada največ jemlje področju znanosti, raziskav, razvoja ter kulture. Glede na družbena in politična dogajanja na področju kulture in medijev v povezavi s petkovimi protesti te odločitve vlade ne moremo razumeti drugače kot obračunavanje s tem segmentom družbe. Rebalans na področju sredstev za knjigo, film, umetnostne programe in varstvo kulturne dediščine jemlje kulturi kar 8,3 milijona evrov. S tem se poglablja dolgoletna kulturna kriza, ki smo jo začeli odpravljati v prejšnjih vladah. Z odvzemom sredstev na področju kulturne dediščine nam ta vlada daje jasen signal, da ne samo, da nima občutka za ohranitev tistega, kar je izjemnega nacionalnega pomena, temveč da na tem področju nima nikakršne razvojne vizije. Vlaganja v kulturno dediščino namreč predstavljajo multiplikator razvoja drugih dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na gospodarski razvoj Slovenije. Glede na to, da so do konca leta 2020 še štirje meseci, je nujno potrebno, da se ta sredstva zagotovijo za nadaljevanje načrtovanih del, ki so bila že začeta.
Ravno zato smo v Poslanski skupini SAB skupaj s celotno opozicijo predlagali dopolnilo, s katerim kulturni dediščini, zgodovinskemu in knjižnemu gradivu vračamo nekaj več kot 2 milijona sredstev. V Poslanski skupini SAB Vlado znova pozivamo k uvedbi kulturnih vavčerjev, s katerimi bi pomagali zelo prizadeti in osiromašeni panogi kulture. Z njimi bi lahko financirali abonmaje ali družinske vstopnice, tudi denimo za Postojnsko jamo, Park Škocjanske jame, Lipico in druge znamenitosti. Rezi na področju znanosti, raziskav in razvoja v višini kar 35 milijonov evrov prav tako kažejo na nerazvojno naravnanost te vlade. Slovenija je v Evropi na samem dnu po vlaganju v raziskave in razvoj, zato je dodatno krčenje teh sredstev nesprejemljivo. Za povrnitev sredstev si je SAB prizadeval skupaj s celotno opozicijo, a tudi za ta dopolnila s strani koalicije ni bilo posluha.
V SAB poudarjamo, da do nujno potrebne zadolžitve, s katero se pomaga državi in ljudem, nismo kritični. Kritični pa smo do netransparentnosti proračunskih dokumentov, iz katerih izhaja, da javni denar pod pretvezo epidemije odhaja neznano kam, posledice takšnega ravnanja pa bomo odplačevali dolga desetletja. Ocenjujemo, da rebalans ni ambiciozen, še najmanj pa je razvojno naravnan. Kar je največji problem, pa je to, da nam Vlada ne zna pokazati poti, po kateri bo našo državo popeljala nazaj na pravo pot.
Zaradi vsega navedenega takšnega rebalansa proračuna ne moremo podpreti. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji bo gospod Robert Polnar predstavil stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Proračunska strategija v predstavljenem rebalansu proračuna za leto 2020 je popolno nasprotje strategiji, ki je bila zamišljena ob sprejemanju prvotnega besedila. Takrat je veljala fiskalna konsolidacija kot Arhimedova točka celotne državne ekonomske politike. Z današnjim rebalansom Vlada formalizira pred pol leta aktivirani reševalni proračunski paket za ublažitev in omejitev posledic pandemije. V obeh primerih smo bili in smo soočeni s potrebnostjo ukrepov, toda vrstni red in njihova kombinacija sta predmeta razlikujočih se pogledov. V zmedi drsečih in spreminjajočih se kriz se izgubljajo tako teoretska konsistentnost njihovega pojasnjevanja kot tudi jasnost ukrepanja in kredibilnost reševalcev. Tako enkrat zdravimo bančno in finančno krizo, drugič spet socialno krizo in brezposelnost, tretjič nas skrbita rast in konkurenčnost. Potem bi se pa naenkrat radi rešili proračunskega deficita in javnega dolga. Izgleda, da se vedno bolj vrtimo v začaranem krogu. Vlade proti finančnim trgom, korporacije proti regulaciji trga, sindikati proti delodajalcem, interesi mladih proti družbi starih. Vsi smo proti vsem in nihče ni več za. Vsak bi reševal sebe na račun drugih. Hkrati pa smo zmedeni zaradi nerazumevanja lastnih spreminjajočih se interesov in preferenc in ne vemo, ali je tisto, kar hočemo, sploh uresničljivo. Osrednji problem postaja politično uravnoteženje ekonomskih protislovij, politična vzdržnost iskanja ekonomskih izhodov iz krize. Skupni imenovalec vseh teh prelaganj ekonomske odgovornosti na druge pomeni moralni hazard te krize. Moralni hazard pomeni, da se za interesi skupnosti skrivajo interesi posameznih skupin ali posameznikov, da skupnost poravnava njihove račune in pokriva zasebna tveganja.
Vlada si z vidika vodenja ekonomskih politik ne sme zadati preveč ciljev glede na število razpoložljivih instrumentov in možnosti ukrepanja, zato da se izogne zanki vodenja ekonomskih politik, kjer njihovi učinki ne pridejo sočasno z ukrepi in njihovimi stroški. Usklajevanje javnih prihodkov in odhodkov je najpomembnejša naloga proračunske politike v posameznem proračunskem letu. Letošnji rebalans proračuna je neprimerljiv s katerimkoli drugim v preteklosti, saj je nastal v okoliščinah socialne, gospodarske, finančne, posplošeno povedano vsestranske škode, ki je nastala zavoljo epidemije. Dobra dva meseca in pol je bilo delovanje državljank, državljanov in celotne države v veliki meri zaustavljeno. Zavoljo navedenega Vlada načrtuje odhodke v višini 13 milijard in 391 milijonov evrov, kar je za 3 milijarde in 479 milijonov več, kot je načrtovano s sprejetim proračunom. Prihodki rebalansa proračuna so ocenjeni na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč in ravno tako na novo definiranih politik na področju davčnih, nedavčnih in drugih prihodkov. V razmerju do sprejetega proračuna se celotni prihodki znižujejo za milijardo in 583 milijonov evrov, kar je malenkost manj kot 15 % manj od načrtovanega. Ocenjena vrednost je 9 milijard in 189 milijonov. V strukturi prihodkov praktično ni konta, vsaj takega ne, na katerem je za celoto pomemben sestavni del, kjer ne bi bilo načrtovanega znatnega upada. Razen pri nedavčnih prihodkih, kjer je Ministrstvo za finance z uporabo različnih finančnih inštrumentov in njihove časovne koordinacije ustvarilo dodatnih 196 milijonov evrov prihodkov. V tej fazi Vlada ne nadomešča izpada davčnih prihodkov z novimi davčnimi viri. Izvaja torej nevtralno fiskalno politiko, ki ima poglaviten smoter v spodbujanju okrevanja gospodarstva.
Poslanci Poslanske skupine Desus smo prepričani, da je v strukturi celotnih prihodkov potrebno izrazito pozornost nameniti tistim davčnim vrstam, ki predstavljajo najpomembnejše vire financiranja proračuna. To so po vrsti: davek na dodano vrednost, dohodnina, trošarine in davek od dohodkov pravnih oseb. V danih okoliščinah ni prostora za eksperimentiranja z davčnimi stopnjami in njihovimi negativnimi posledicami za izvajanje fiskalnih ukrepov. Samo davek na dodano vrednost denimo predstavlja 38 % celotnih prihodkov proračuna. Odhodki so načrtovani za slabe 3 in pol milijarde evrov višje kot v prvotnem predlogu. Gre za državno potrošnjo, ki nadomešča zmanjšano potrošnjo gospodinjstev in ima sekundarni cilj prispevati k pogojem za ustvarjanje nove gospodarske rasti. Sporočilo je jasno: državna intervencija, največja v slovenski gospodarski zgodovini, enakomerneje razporeja poplačilo sedanje krize, potrebujemo več zasebne in več javne potrošnje. V tej daritveni ekonomiji pa ni pomembno samo to, koliko damo, temveč kako to naredimo in kdo sodeluje. Zato je reševanje oziroma razreševanje epidemiološke krize civilizacijsko in ne zgolj političnoekonomsko vprašanje. Odhodki za obresti so za 25 milijonov višji in znašajo 776 milijonov evrov. V primerjavi z realiziranimi odhodki v zaključnem računu proračuna za leto 2019 pa so nižji za slabih 9 milijonov, kar je nazoren pokazatelj nižjih stroškov zadolževanja. Neposredni covidukrepi predstavljajo 2 milijardi in 582 milijonov evrov, posredni ukrepi pa še dodatnih 500 milijonov, kjer gre za povečanje nadomestil za brezposelnost, pokrivanje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Rebalans proračuna ima izrazito socialno orientacijo. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so višji za 460 milijonov evrov. Sprejeti proračun je predvideval milijardo in 331 milijonov evrov, rebalans milijardo in 792 milijonov. Še veliko več, kar dvakratnik prej omenjene vrednosti, 922 milijonov evrov pa je namenjenih subvencijam. Po sprejetem proračunu 522 milijonov, po rebalansu milijardo 444 milijonov. To pa so odhodki, namenjeni podpori gospodarskim subjektom pri ohranjanju delovnih mest.
V Poslanski skupini Desus posebej izpostavljamo povečanje odhodkov državnega proračuna za sofinanciranje pokojninske blagajne za 215 milijonov evrov. Sprejeti proračun je predvideval 940, rebalans milijardo in 155 milijonov. Nikomur ne pride na misel, da bi omejeval socialne pravice upokojencev. V letošnjem letu je bilo izvedeno redno usklajevanje pokojnin za 3,2 %, kar pomeni 172 milijonov evrov. Upokojencem z višino pokojnine do 700 evrov je bil izplačan solidarnostni dodatek v skupini višini 66,5 milijona evrov. Izplačan je bil redni letni dodatek v višini 138 milijonov evrov, na tej seji pa bomo odločali še o izredni letni uskladitvi pokojnin za 2 %, ki je vredna približno 95 milijonov evrov. In vse to, gospe in gospodje, ni samoumevno, marveč je posledica političnih odločitev v času izjemno hude krize. Zato si je dobro priklicati v spomin leta 2012, 2014 in 2015, ko ni bilo opravljenih nobenih usklajevanj pokojnin. V slovenski politiki smo se nekaj naučili iz pretekle finančne krize – zamisel, da bo zmanjšanje javne porabe in primanjkljajev pospešilo ekonomsko rast in vzbudilo zaupanje finančnih trgov, je neumnost. Kadar država popravlja svoj proračun z varčevanjem, takrat neizogibno trpijo proračuni gospodinjstev in gospodarskih družb. Osrednje sporočilo našega današnjega tukaj in zdaj je: narava je močnejša od ekonomije. Še tako močni so v teh razmerah majhni in nebogljeni. In samo upamo lahko, da bo trdnost ljudi to tragedijo napolnila s solidarnostjo in skupno razvojno priložnostjo. Problem Slovenije ni toliko makroekonomska izbira ukrepov, temveč politična sposobnost njihovega uveljavljanja. Zato je zaradi tragedije skupnega – in epidemija je tragedija skupnega – nujno sodelovanje.
Gospe in gospodje, poslanci Poslanske skupine Desus bomo soglasno podprli Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
In še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine SNS predstavil gospod Dušan Šiško.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani minister in vsi ostali prisotni!
V Slovenski nacionalni stranki smo že pri pripravi proračuna za leti 2020 in 2021 opozarjali na izredno visoke odhodke. Minister Bertoncelj se je hvalil z rekordnimi prihodki, rekordnim odhodkom pa ni dajal posebnega pomena. Tudi naša vprašanja o zniževanju proračunskih odhodkov je dosledno ignoriral. Še enkrat, prihodki so vedno ocena in ocena prihodkov za leto 2020 je bila napačna. Drži, zgodil se je nepredvidljiv dogodek epidemije. Če Vlada ne bi sprejela tako strogih ukrepov za zajezitev epidemije, do padca prihodkov morda sploh ne bi prišlo. Proračunski odhodki za prihodnja leta so skoraj vedno gotova dejstva. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije so se le-ti enormno zvišali. Mi mislimo, da teh odhodkov ne bi bilo treba tako napihniti. V Slovenski nacionalni stranki smo že marca letos opozarjali aktualno vlado na to, da je treba o proračunskih izdatkih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem tehtno premisliti. Mislimo, da je bila država preveč radodarna. Veliko proračunskih sredstev so dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. Vprašanje je, koliko pomoči je gospodarstvo resnično potrebovalo, če imajo številna podjetja polne bančne račune.
Vsi ekonomisti so hvalili slovensko gospodarstvo, kako je tokrat pripravljeno na ohlajanje gospodarstva, na padec BDP zaradi epidemije. Podjetnik, ki nima rezerve vsaj za tri mesece, je zelo slab podjetnik. Pomagati bi morali le tistim gospodarskim panogam, ki so bile res prizadete, in to so turizem, gostinstvo, organizacija dogodkov. Vlada se je z uvedbo turističnih bonov izkazala, to je res treba priznati. Večina gospodarstva pa je na račun državne pomoči zgolj prihranila nekaj denarja, ki si ga bodo lastniki drugo leto izplačali v obliki dobičkov. Večina slovenskega gospodarstva je imela dovolj sredstev za tri mesece, za kolikor so bili sprejeti najbolj strogi ukrepi za zajezitev epidemije. Vprašanje je tudi, koliko Slovencev je dejansko potrebovalo finančno pomoč v času razglašene epidemije, saj smo bili vsi večinoma doma. Od proračunskih odhodkov prebivalstvu ni bilo nikakršnega učinka. Če ljudem zgolj nekaj daš, je to izgubljen denar. Država bi morala na svoje prebivalce gledati kot na investicijo. To pomeni, da bi jih morala opremiti z znanjem in motivacijo za delo, vlagati v njihovo znanje ter v nova, boljša delovna mesta, da bodo ti ljudje ob naslednji krizi lahko sami prebrodili finančne pretrese.
V Sloveniji imamo eno veliko težavo. To je, da sploh ugotovimo, kdo v Sloveniji potrebuje proračunska sredstva in zakaj. Na eni strani imamo prave mlade bogataše. Slovenci imamo na bankah shranjenih več kot 21 milijard evrov. Slovenska podjetja imajo na svojih bančnih računih milijarde evrov. Po nekaterih informacijah naj bi bili slovenski upokojenci lastniki večine nepremičnin v Sloveniji. Ne pozabimo, da so tudi te nepremičnine vredne milijarde evrov. Po drugi strani pa imamo številne revne otroke in upokojence. Kako je to sploh mogoče v isti državi, med 2 milijonoma ljudi? Očitno se slovenska politika še ni naučila, da večino denarja, ki ga država da ljudem, ti shranijo in ga ne porabijo. Potem pa naši ekonomisti govorijo, da se je povečala potrošnja – ni res, ne v Sloveniji. Mi imamo upokojence, ki so sposobni s 500 evri pokojnine še kaj prihraniti za hude čase. Slovenci ogromno prihranimo, ker imamo lastne nepremičnine, ker se kar nekaj hrane pridela na naših vrtovih in tudi v gozdovih.
V Slovenski nacionalni stranki menimo, da bi morali več porabljenih sredstev nameniti za zaščitno opremo delavcev, da bi lahko delali naprej, pa za varna delovna mesta, da ne bi zapirali podjetij. Ali smo v zadnjega pol leta zgradili dovolj zdravstvenih kapacitet, da bomo lahko oskrbeli vse okužene? Ne! Upam, da imamo zdaj vsaj dovolj medicinske opreme in pripomočkov, da bomo pomagali okuženim. Če ne bi sprejeli tako strogih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so povzročili ustavitev gospodarske aktivnosti, bi imeli več prihodkov in manj odhodkov. Mi ne trdimo, da Vlada pri boju z epidemijo ni bila uspešna, trdimo pa, da bi lahko porabili manj proračunskih sredstev. Naša država se je samo v tem letu zadolžila za 7 milijard. Spoštovani kolegi, 7 milijard. Če upoštevamo še 28 milijard dolga iz preteklih let, potem smo spet prezadolženi. Če bi bila proračunska sredstva investirana, torej bi se povrnila v obliki nekega gospodarskega učinka, potem ni problema, tako pa je država podeljevala tako imenovana nepovratna sredstva. To vsekakor ni bila najbolj pomembna poteza. Z današnjega vidika je bila popolnoma nora zahteva za ustavno presojo rebalansa proračuna za leto 2019, ko smo imeli proračunski presežek. Danes imamo 4,2 milijarde primanjkljaja, pa nihče ne vlaga podobnih zahtev za ustavno presojo. Prej ali slej bodo potrebni varčevalni ukrepi za zniževanje javnega dolga, ki običajno najbolj prizadene tiste z najnižjimi dohodki. V proračunu je zelo nenavadno, da se je tako zelo povišala masa plač za javne uslužbence, čeprav je bila večina javnih uslužbencev v času epidemije doma.
Če smo lahko spomladi še govorili o izrednih razmerah, danes ni več tako, danes ne sme biti tako. Epidemija je spet med nami, okužbe se povečujejo iz dneva v dan, s tem bomo morali živeti in temu prilagoditi svoje delo. Ne bo dovolj, da se bomo izgovarjali na izredne razmere, to je naš vsakdan, zato mora biti ekonomska politika države usmerjena na varno delo, dela pa se nikakor ne sme več omejevati. Pred Vlado so pomembne reforme na področju trga dela, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema, finančnega in fiskalnega sistema, zmanjšanja administrativnih ovir. Ko govorimo o reformi trga dela, v Slovenski nacionalni stranki sploh ne razumemo, o čem govorimo. Mi moramo najprej usvojiti osnove – to je, da mora delavec biti dostojno plačan in da plačo sploh dobi. Usposobljenih delavcev imamo premalo, ker imamo napačno gospodarsko strategijo. Če so danes vsi mladi visoko izobraženi, bi potrebovali tudi takšno gospodarstvo, pri nas pa imamo proizvodnje, kjer delajo tuji delavci. O dolgotrajni oskrbi ne bi izgubljal besed. Če ne bi zapravili vsega nekdanjega družbenega premoženja, če ne bi razprodali vseh državnih podjetij, če bi odpravili korupcijo, bi imeli dovolj sredstev za pokojnine in dolgotrajno oskrbo. Reforme zdravstvenega sistema ne bo, ker se noben zdravstveni minister ne upa zoperstaviti koruptivnim dobaviteljem in zdravnikom. Naši zdravniki imajo vsak mesec po 400 ur. Kdor dela 200 ur na mesec, tega ne zdrži več kot nekaj let. Naši zdravniki pa vse zmorejo. Delajo 400 ur na mesec, plačo imajo preko 10 tisoč evrov, delajo popoldne, delajo za vikende, delajo pri zasebnikih, delajo na fakultetah, predavajo na farmacevtskih konferencah, zraven tega imajo 60 dni dopusta. Na tak način, spoštovani kolegi, ne more iti. Vsa leta se v zdravstvo stekajo milijoni, učinka pa nobenega. Čakalne vrste so vse daljše.
Vsaka vlada obljublja odpravo administrativnih ovir, ampak mi še vedno stojimo v vrstah pred državnimi organi, še vedno telefoni zvonijo v prazno ali pa se javni uslužbenci petkrat prevežejo, ker ne vedo, kdo je za kaj pristojen. Posamezniku bi morali omogočiti, da bi z eno samo številko, na primer z EMŠO ali z davčno številko, dostopal do vseh javnih baz podatkov in vse vloge oddajal elektronsko. Pri nas imamo še vedno toliko birokracije. Naj omenim Furs, kjer uslužbenci še vedno zahtevajo vse mogoče podatke, čeprav razpolagajo z vsemi podatki. Ker so inšpektorji nedotakljivi in obdavčujejo vse po vrsti, potem se pa še po dolgih letih izkaže, da so ravnali nezakonito. Če prideš osebno na upravno enoto v Ljubljani, pravijo, da se moraš naročiti. Dobiš telefonsko številko, potem jih pokličeš in se spet nihče ne javi. Nemogoča situacija, res začaran krog! Po ministrstvih se v času uradnih ur nihče ne javi. Enkrat so dopusti, drugič bolniške, tretjič malica … Veste, dobro je vsaj to, da imajo avtomatske odzivnike in slišiš tam nežen ženski glas. Vsaj to te malo razbremeni in sprosti. Navadni državljani res težko pridemo do javnih uslužbencev, ki bi morali biti ljudem v pomoč. Tako pa se ne javljajo na telefon, nimajo informacij, povezujejo telefonske linije. To ni servis državljanom. Res ni servis. Slovenija ima v treh virih EU redni proračun EU, načrt za okrevanje, popandemični sveženj, rezerviranih rekordnih 11,3 milijarde evrov. Pozor, rezerviranih! To ne pomeni, da bo ta sredstva dobila avtomatično Republika Slovenija, ima pa možnost črpati ta sredstva in jih pametno porabiti. Toda, pozor! Slovenija še vedno ni počrpala 1,8 milijarde evrov iz proračuna EU za obdobje 2014–2022. To po naši oceni kaže na to, da so pretekle vlade slabo črpale evropska sredstva. Mi pa smo v septembru leta 2020 in ni več ostalo veliko časa, da bi to počrpali.
Se pravi, denar je, treba je imeti tudi ideje in dobre projekte. Če bi imela slovenska politika dolgoročno vizijo, bi vsak minister za finance prišel v Državni zbor in povedal, kje vse so prihranki v proračunu, katere stroške je znižal, koliko javnih uslužbencev je odpustil, ker so preslabo delali oziroma niso več potrebni, katere vse so birokratske ovire, ki jih je Vlada odpravila, koliko tujih investicij je Vlada pripeljala v Slovenijo. Pri nas pa minister za finance zgolj predlaga nove in nove davke in druge dajatve. Ne gospodarstvo ne delovno aktivno prebivalstvo ne zmoreta delati samo za to, da bi lahko pokrili državne primanjkljaje. Ljudje bi radi zadihali, kaj zaslužili, si kaj privoščili. Naj zaključim. V Slovenski nacionalni stranki se zavedamo, da je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 namenjen zgolj, poudarjam, zgolj uskladitvi sprejetega proračuna z dejanskim stanjem. Sprejemamo nekaj, kar bo učinkovalo zgolj še zadnje tri mesece, kajti smo že v septembru, sredi septembra 2020.
Zato predlogu rebalansa proračuna ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo predstavitve stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o posameznih delih predloga rebalansa. Kot posamezni del se štejejo splošni del predloga rebalansa, posebni del predloga rebalansa in načrt razvojnih programov.
Prehajamo na razpravo o splošnem delu predloga rebalansa. Kot prvi je prosil za besedo gospod minister.
Izvolite, gospod Šircelj.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Moj odziv je namenjen nekaterim mislim v stališčih poslanskih skupin. Tukaj bi omenil predvsem to, da je tehnično možno primerjati rebalans prejšnje vlade, vlade Marjana Šarca, s proračunom, ki ga je predstavila ta vlada, vlada Janeza Janše. Vendar samo tehnično. Lahko samo številčno, če ob tem pač ne upoštevate tega, da smo imeli razglašeno epidemijo in da zaostrene zdravstvene, družbene, gospodarske razmere potekajo še danes oziroma so še danes v veljavi. Življenje je drugačno tako na gospodarskem, socialnem kot družbenem področju, zaradi tega je primerjava brez vsebine, jaz mislim, samo tehnična, številčna, kjer lahko primerjate na eni strani presežek, na drugi strani primanjkljaj. In verjetno bi bilo podobno, kot je bilo takrat, še sedaj, če ne bi bilo covida. Rekel sem podobno. Tukaj ne govorim o isti zadevi.
Ta rebalans kaže realnost, kaže realno stanje. Prejšnji proračun ni kazal realnega stanja danes, ker ga ni mogel. Ker nihče ni predvideval, da bo dejansko prišlo do epidemije. Tako da je s tega zornega kota ta primerjava, še enkrat, lahko tehnična, vendar ni vsebinska, ali pa z drugimi besedami, vsebinsko to ni primerljivo. Ravno tako ne, posledično, zadolževanje. Ali je zadolževanje prekomerno ali ni prekomerno – z zadolževanjem mi danes v pretežni meri financiramo tiste izredne odhodke, ki so posledica epidemije, posredne in neposredne. Financiramo delovna mesta, financiramo obstoj delovnih mest. Ti ukrepi, ki so določeni v zakonih PKP od 1 do 4 in zdaj bo prišel 5, so namenjeni temu. In namenjeni so temu, da se zagotavlja zdravje ljudi. Tukaj mislim, da obstaja nek širok konsenz glede tega, zakaj je treba porabiti ta denar. V tretjem delu proračuna imate navedene zneske, ki so bili izplačani po posameznih ukrepih. Vsi zneski so dokazljivi, primerljivi. Vlada v Državni zbor stalno pošilja posebne tabele, evidence, vsebine glede tega, kako se ta denar porablja, Komisiji za nadzor javnih financ. Odbor za finance tega Državnega zbora je obravnaval prerazporeditve, vse prerazporeditve v tem letu. Žal ni bilo nobene razprave s strani poslancev glede tega in ta točka je bila sprejeta zelo hitro. Bilo pa je gradiva za več kot 100 strani. Tako da o netransparentnosti tukaj težko govorimo. Lahko tudi, tako kot sem na Odboru za finance, še enkrat ponovim, koliko upravičencev, koliko ljudi je koristilo določen ukrep. Interventni ukrep povračila nadomestila plače, začasno čakanje na delo: 147 tisoč 466 upravičencev. Mesečni temeljni dohodek: 51 tisoč 495 upravičencev. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, ki delajo: 479 tisoč 13 upravičencev. In tako naprej. Če koga zanima, vsi ti podatki so na razpolago in so javni.
Primerjava s krizo 2008–2009 in posledično 2012 in 2013. Lahko tehnično primerjamo določene številke, vendar razlogi za tisto krizo in sedanjo krizo so popolnoma drugi in značilnosti prejšnje krize so popolnoma drugačne in reševanje prejšnje finančne krize je bilo popolnoma drugačno. Takrat so rasli krediti, takrat je rasla potrošnja, takrat so se ustvarjali baloni, takrat se je zmanjševala likvidnost. Govorim o letih 2007, 2008 in potem posledično 2012. Danes imamo veliko likvidnost tako prebivalstva kot gospodarstva, to ste nekateri tudi omenili. V krizi se je zmanjšala potrošnja prebivalstva in na drugi strani se je kot ukrep povečala potrošnja gospodarstva. Likvidnost je velika, zadovoljujoča. S tega zornega kota, še enkrat, tehnično lahko vse primerjate, to so pač neki spomini na preteklo desetletno obdobje, ekonomski, gospodarski, socialni, kakorkoli že, vendar ostajajo samo spomini, ni pa primerjave. Mislim, da sem več kot petkrat ali skoraj desetkrat tukaj odgovarjal opozicijskim poslancem, ali bo novi zujf, ali bo novi zujf, ali bo novi zujf. Jaz to jemljem kot del strašenja javnosti, »glejte, spet se bo zgodilo tako, kot se je zgodilo leta 2008, spet bodo manjše pokojnine«, in tako naprej. Kot vidite, tudi zaradi narave te krize tega dejansko ni. Je pa primanjkljaj, ki je zgodovinski primanjkljaj, kot vi pravite, 4,2 milijarde. Mimogrede, ocenjeni so nekateri predlogi, tudi opozicije. Če bi bili ti predlogi sprejeti, bi bilo primanjkljaja za skoraj milijardo 700 milijonov več. Primanjkljaj ne bi bil 4 milijarde 200, bil bi blizu 6 milijard. Recimo, nek ukrep univerzalnega temeljnega dohodka, četudi trimesečen, bi tudi ob upoštevanju povečanega trošenja povečal primanjkljaj za več kot pol milijarde. Tako je tukaj seveda na eni strani povečanje potrošnje, na drugi strani povečanje primanjkljaja, če se nekaj da. Ampak toliko bi ta ukrep dejansko prinesel, če govorimo o temeljnem dohodku 100 evrov na mesec in upoštevamo tri mesece. In upoštevamo, da bi bilo 35 milijonov dejansko povrnjenih iz naslova davka na dodano vrednost zaradi tega ukrepa. 35 milijonov mesečno, kar pomeni nekaj čez 100 milijonov trimesečno. In ob tem bi bil primanjkljaj seveda še večji. Tukaj govorim pač o nekaterih ukrepih, ki jih koalicija ni sprejela, bili so pa to predlogi ukrepov opozicije.
Zakaj so takšne rezerve? Govorimo o teh 953 milijonih evrov. Enostavno zaradi tega, ker epidemija ali pa zaostreno stanje na področju zdravstva zaradi virusa ni končano. Zaradi tega, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo na področju števila prebivalstva, ki je okuženo s tem virusom. In dokler ne bo zdravila oziroma cepiva za ta virus, toliko časa bodo verjetno tveganja večja in toliko časa bo treba imeti določene rezerve. Ker če se bo epidemija v Sloveniji in v Evropi še bolj razširila, če bo še močnejša, lahko to vpliva tudi na finančne trge in na obresti, ki bi se, logično, v takšnem trenutku povečevale. Z drugimi besedami, to je likvidnostna rezerva za slabe čase, če želite. Morebitne slabe čase, ki si jih nihče ne želi. Vendar neodgovorno od te vlade bi bilo, da tudi takšnega scenarija ne bi predvidela, ob želji, da se to ne zgodi. Omenil sem že, da prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v mesecu juliju in v mesecu avgustu kažejo na stabilizacijo zasebne potrošnje na ravni leta 2019 in da se ti viri povečujejo. Pričakujem, da se bodo povečali tudi v mesecu septembru in do konca leta, če ne bo prišlo do nekih nepredvidenih ukrepov zaradi zdravstvene situacije.
Poroštvena shema, o tem je tudi veliko govora. Tukaj je treba povedati, kako deluje ta poroštvena shema. Poslovne banke se odločijo, da določen kredit uvrstijo na poroštveno shemo, in to kreditno mapo, če želite, predložijo SID banki. To poslovna banka lahko naredi, lahko pa ne naredi. Poroštva dobijo podjetja, ki se uvrstijo v kategorijo A ali B, se pravi dobra podjetja, poslovne banke pa lahko same dajo kredit brez poroštva. In to se dejansko dogaja. To se dogaja. Likvidnost gospodarstva je. Tudi če gledate podatke Banke Slovenije, potem ti kažejo, da se je likvidnost celo povečala, tudi tukaj je nekdo omenil, povečala se je za 600 milijonov v določenem časovnem obdobju. Tako da jaz bi samo rad, da prikazujemo realistične podatke, realistične razmere, kje dejansko smo. In seveda ne rečem, da neko podjetje, da nek samostojni podjetnik danes nima težav s kreditom. Lahko, da jih ima, vendar gledano za celotno državo sta finančni sistem in likvidnost stabilna. Če govorimo o tem, ali je to razvojni proračun ali ne, to sem že omenil tudi na odboru – ta proračun je predvsem socialen. Za socialo in za zdravstvo je šlo ogromno denarja, zato da smo reševali ljudi, zdravje ljudi in zato da smo blažili socialne situacije, ki so nastale zaradi covida-19.
Vprašanje je tukaj tudi, če gledamo institucionalni del proračuna, da imata dve ministrstvi manj denarja, ali pa je bilo vsaj omenjeno, da imata manj denarja. To sta kultura, znanost, in potem še nevladne institucije. Pa še komentar glede tega. To je letni proračun in tukaj so letni odhodki. To ni trimesečni proračun. Nekateri, imam občutek, da mislijo, da je to trimesečni proračun za naprej – ne, to je letni proračun. In v tem letnem proračunu ni prišlo do tega, da bi se izvedla določena dejanja, ki so bila načrtovana. Ni se šlo na mednarodni sejem, ker je bil sejem odpovedan zaradi covida. Zaradi tega denar ni bil porabljen in zaradi tega je ta denar prenesen v leto 2020. To je na področju kulture. Ali prenesen v kohezijo. Tudi na področju znanosti. Omenjene so bile šolske malice. 11 milijonov manj naj bi ta vlada dala za šolske malice. Ta proračun kaže odraz stanja. Šolskih malic ni bilo, ker so bile šole zaprte, in to se odraža v proračunu. Ne moremo napisati, da so šolske malice bile, če jih ni bilo. Ne moremo potrošiti denarja za malice, ki jih ni, ki jih otroci niso prejeli. Morda se to sliši popolnoma drugače, če zdaj rečemo, ja, vlada Janeza Janše pa daje manj za šolske malice. Šole so bile zaprte in ni jih bilo. Bili so posebni ukrepi. Zaradi tega še enkrat, govorim o tem, da ta proračun prikazuje realnost, ne more prikazovati nerealnosti. Druge inštitucije, kot so Fiskalni svet, Računsko sodišče, KPK, Revizijska komisija in tako naprej, tukaj so bile navedene, dobijo manj. Vse nevladne inštitucije dobijo toliko, kolikor so predlagale ali zahtevale, če želite. Enega evra ni Ministrstvo za finance ali Vlada Republike Slovenije na tem področju vzela nikomur. Vendar, realno so ocenili svoje potrebe v danih razmerah. In če so bile določene inštitucije v celoti ali deloma zaprte, niso delale zaradi koronavirusa, zaradi epidemije, in ker niso delale, tudi niso potrošile. Tukaj ne gre za nobeno ideološkost, ne gre za nobeno ideologijo. Gre za stvarnost in realnost. Ne moremo napisati, da je bilo nekaj potrošeno, če ni bilo. Tako da s tega zornega kota dajem dodatne informacije, lahko jih dam še bolj natančno v zvezi s tem.
Zakaj imamo primanjkljaj 4,2 milijarde? Zato, ker nam to omogoča Zakon o fiskalnem pravilu, kjer je opredeljen tudi Fiskalni svet. Zato ga imamo. In Zakon o fiskalnem pravilu v 12. členu, prvi odstavek, določa, da v takšnih trenutkih veljajo izjeme za klasično fiskalno pravilo, da morajo biti odhodki enaki prihodkom. In to je bilo odobreno tako s strani Fiskalnega sveta kot tudi na ravni Evrope. Zaenkrat se predvideva, da bo to odobreno tudi za leto 2021, vsaj v Evropi. In zaradi tega imamo ta primanjkljaj, ne zaradi tega, ker je prišla vlada Janeza Janše. Verjetno bi druga vlada imela tudi primanjkljaj. Verjetno bi delovala v tej smeri, da bi zagotavljala dodaten denar za zdravje ljudi in da bi se odhodki povečali. Če ne, pač predlagam, recite, da bi nekdo drugače naredil. Možno je tudi drugače – da ne bi dajali dodatnega denarja, ob znižanih prihodkih za zdravje in socialno varnost ljudi. Samo jaz ne verjamem, da je tukaj v Državnem zboru kdorkoli, ki bi to zagovarjal. S tega zornega kota je takšna politika po mojem upravičena, je pa seveda tudi odgovornost te vlade in finančnega ministra, da navedeno situacijo sanirata v smeri, da se bo ta primanjkljaj začel zmanjševati, ko bodo razmere normalne in ko ne bo več grožnje epidemije. Tako da s tega zornega kota Ministrstvo za finance in Vlada opozarjata tudi na to.
Analize. Želite analize, Levica želi analize o porabljenem denarju. Ukrepi še trajajo, in kako delujejo ukrepi, se analizira tudi s socialnega vidika, in z ekonomskega vidika. Minister za delo je ocenil, da smo preprečili, da bi bilo več kot 200 tisoč ljudi nezaposlenih. Ocenjuje se, da so številna podjetja obstala na trgu, da številna podjetja danes delujejo zaradi teh ukrepov. To nam nakazuje tudi Evropska komisija. Fiskalni svet je ocenil, da je zaradi ukrepov od PKP1 do PKP4 padec bruto družbenega proizvoda za 1,5 odstotne točke manjši, kot bi bil sicer, če teh ukrepov dejansko ne bi bilo. Te analize obstajajo. Narejene bodo tudi dokončne, zaradi tega, ker ukrepi še trajajo. To, da je blef, da smo dobili evropski denar – s tem se ne morem strinjati in tudi zavračam tiste, ki govorijo, da lažemo. Brez kakršnekoli osnove govorijo o tem. Denar odhaja neznano kam – to je bilo tudi rečeno danes. Za vsak evro lahko dokažemo, kam je šel denar, sproti dokazujemo to v Državnem zboru, pišemo poročila Komisiji za nadzor javnih financ, predlagamo dokumente Odboru za finance, ki jih tudi obravnava, in pojasnimo lahko karkoli. Tako na pamet govoriti o tem, da denar odhaja neznano kam, pa je, bom rekel, neosnovano, brez podlage.
S tega zornega kota bi dal ta dodatna pojasnila oziroma dajem dodatna pojasnila kot odziv na nekatera stališča poslanskih skupin. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Odpiram prvi krog prijav za razpravo. Prosim, prijavite se.
Imamo 10 prijavljenih razpravljavcev. Kot prvi dobi besedo gospod Aljaž Kovačič, pripravi se mag. Dušan Verbič.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Proračun je takšen, kot je. Vsaka vlada, ki ga pripravi, trdi, da je dober, da je najbolj optimalen, ampak bomo o tem sodili v bodoče, kaj bomo od tega proračuna imeli prebivalci Republike Slovenije. Dejstvo je, da številke ne lažejo. Primanjkljaj je, tako kot je tudi minister povedal, 4,2 milijarde evrov oziroma 2,3 BDP, kar pomeni, da se je s tem proračunom vsak državljan Republike Slovenije zadolžil za dodatnih 2 tisoč evrov. Vemo, kakšna je minimalna plača v Sloveniji, vemo, kakšna je povprečna plača v Sloveniji, in ni težko izračunati, koliko bi moral vsak Slovenec dati na stran, če bi sploh lahko dal, da bi pokril ta svoj dolg, če ga lahko tako imenujem. Dejstvo je, spoštovani gospod minister, da nihče ne trdi, da delate v istih razmerah, kot je delala vlada Marjana Šarca. Predvsem govorimo o razliki, ki jo je vlada Marjana Šarca pridelala, se pravi nekaj manj kot pol milijarde. Govorimo o tem, da kažemo nekako vašo dvoličnost. Se pravi, ko je bil proračun veliko veliko v plusu, ste dali to v ustavno presojo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo, sedaj pa ni problem države zadolžiti. Zavedamo se, da so po eni strani izredne razmere in da si to lahko država zakonsko dovoli, vendar moramo tudi opozoriti, da včasih nismo imeli fiskalnega pravila, pa vemo, kam so nekateri predsedniki vlad zapeljali našo državo in koliko let je bilo potrebnih, da smo prišli na zeleno vejo.
Kar se tiče proračuna, bom predvsem govoril o področju, ki smo ga nekako v Listi Marjana Šarca poimenovali hujšanje možganov. Se pravi tam, kjer vaša vlada jemlje vsem, ki bi jim morala dajati, da bi lahko iz te krize prišli bolj uspešni. 22 milijonov evrov jemljete oziroma delate rez v znanstvenoraziskovalno dejavnost, se pravi znanstvenoraziskovalno dejavnost, tisti aspekt, kjer se raziskuje, kjer bodo ljudje raziskovali tudi za tako imenovano novo zdravilo za covid-19, se pravi vsem znanstvenikom, ki delajo na različnih področjih in lahko pomagajo tudi v tej krizi. Glede na to, kakšen je status predvsem mladih raziskovalcev v Sloveniji, si najverjetneje ne obetajo nič dobrega v prihodnosti oziroma bodo še bolj številno odhajali v tujino, kot so do sedaj.
Ne samo ta vlada, nasploh politika kaže dvoličnost tudi pri športu. Včeraj smo tu poslanci Državnega zbora ponosno ploskali uspehom slovenskega športa, obenem pa slovenska politika že več kot 30 let zanemarja šport nasploh. Predstavniki najvišje veje oblasti se radi slikajo ob takšnih in drugačnih športnih uspehih, ko pride do neke finančne spodbude, pa bi lahko vsak športnik v Sloveniji spregovoril, koliko mu je bilo od države dano, da je prišel do takšnega uspeha. In tudi na to smo v Listi Marjana Šarca opozarjali, ko se je dajalo v PKP za različne ljudi pomoč, da se je dejansko na šport popolnoma pozabilo. V Sloveniji imamo mogoče do pet profesionalnih klubov na najvišjem nivoju, vse ostalo so polprofesionalni klubi, ki dejansko živijo od sponzorskih sredstev. Vemo, v kakšnem stanju so danes podjetja in koliko so sploh sposobna dati nekakšnim športnim kolektivom. Obenem pa na priporočilo NIJZ in te vlade dejansko vsi ti polprofesionalni klubi in nasploh klubi v Sloveniji na svojih tekmah ne smejo imeti gledalcev, da bi si lahko vsaj nekaj zaslužili. In če je imel neki klub, ki ima dvorano za 800 ljudi, bolj ko ne to dvorano v preteklosti polno, danes pa lahko na tribune pripelje 100 gledalcev, si lahko izračunate, koliko sredstev dobi ta klub – niti toliko, da bi lahko pokril delegata in sodnike. Se pravi, klubi si delajo minus in tu se je ponovno na šport pozabilo, tako v vseh PKP kot tudi v tem proračunu. Da o samih objektih, ki so nekako na lokalnih skupnostih, niti ne govorimo. Upam, da bo, ko se bodo naslednjič spet vsi radi hvalili in se veselili uspeha slovenskega športa, ki je v prvi vrsti uspeh vsakega posameznika, vsak tudi napisal še, kaj predlaga, na kakšen način bi se pomagalo športu. Kajti moramo vedeti, prav danes oziroma ta teden smo začeli proslavljati, če lahko tako rečem, teden športa. Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja je bil včeraj v Sloveniji. Koliko mladih se ukvarja s športom in le redko kdo od teh mladih bo postal profesionalni športnik. Je pa v prvi vrsti to nekako zdravo za telo, če se lahko izrazim tako, kot so se izražali v stari Grčiji. Predvsem si ne smemo privoščiti, da bi vsi ti kolektivi propadli, kajti vemo, kakšno število mladih se ukvarja s športom in uživa v teh športnih kolektivih.
Druga veja, na katero ste popolnoma pozabili, po mojem niti ne toliko kot šport nenačrtno, ampak načrtno. Glede na to, kako pristojni minister vodi Ministrstvo za kulturo, dela vse, da dejansko uniči kulturo v Sloveniji, se niti ne čudim, na kaj vse ste pozabili, če lahko tako rečem. Tako kot vsi športni klubi, športna tekmovanja so bile tudi vse kulturne ustanove v Sloveniji več mesecev popolnoma zaprte. Dejansko še danes ne morejo zagotoviti istega števila udeležencev na svojih prireditvah, kot so jih v preteklosti. Na primer SNG Maribor, ki sodi v sam svetovni vrh po kvaliteti – tudi po številu zaposlenih mislim, da je med največjimi, če ne celo največja ustanova v Sloveniji – že do sedaj ni imelo 100-procentno pokritih plač svojih zaposlenih. In če vemo, da lahko na eno gledališko predstavo pride 20 % od udeležencev, kolikor jih je bilo prej, se sprašujem, kje bodo dobili sredstva za plače svojih zaposlenih in kje bodo dobili sredstva, da se bodo lahko še naprej razvijali. Da sploh ne omenjam vseh organizatorjev prireditev, ki dejansko še vedno ne smejo organizirati ničesar. Organizatorji prireditev so tisti, ki so po navadi na neki prireditvi skriti v ozadju, se pravi, da se organizira prireditev. Ne vem, kdo so vsi, neki tehnični mojstri, lučkarji, vsi ti, ki so bolj kot ne prekarni delavci, ki imajo espeje, dejansko že mesece in mesece životarijo, kajti ne morejo organizirati popolnoma nobene prireditve. Upam, da se bo tu našlo denar, ampak dvomim, glede na to, da je ministrstvo za kulturo oziroma minister za kulturo najverjetneje edini minister na svetu, ki podpira to, da njegovo ministrstvo dobi manj denarja kot v preteklosti. Manj denarja se namenja tudi za varstvo kulturne dediščine, kar kaže spet na neko dvoličnost. Po eni strani se hoče zagnati turizem, ampak kaj hodijo turisti gledat? Neko kulturno dediščino. Vemo, kakšna je slika kulturne dediščine v Sloveniji. Mislim, da smo v tem mandatu imeli že dve ali tri seje glede bežigrajskega stadiona, Plečnikovega stadiona, ki pa še zdaleč ni edini kulturni objekt v Sloveniji, ki ne le propada, ampak je kulturno popolnoma propadel. Sprašujem se – glede na to, da spet manjšamo, se moramo zavedati, da ko enkrat kulturna dediščina propade, jo je zelo težko obnoviti, lahko pa tudi tako propade, da je dejansko ni mogoče vrniti. Tudi to je po eni strani turizem – da ljudje hodijo gledat te znamenitosti. In če jih ne bo, bodo najverjetneje še več doma.
Tretja zadeva, ki se jo vedno izpusti, pozabi, pa so mladi. Najverjetneje zato, ker so mladi toliko neodgovorni, da ne hodijo v zadostnem številu na volitve in niso tako zanimiva volilna baza, kot so mogoče starejši, ki imajo v sebi to, da hodijo bolj redno na volitve. Ko smo imeli te PKP-je, sem vas, spoštovani gospod minister, opozarjal, da boste na mladih veliko več privarčevali, kot jim boste dali. Prav to se kaže v omenjenem proračunu oziroma v številkah. Država je mladim vzela ogromno, vse, kar jim je dala, je to, da je dala dijakom in študentom 150 evrov. Kot sem že prej govoril, povprečno so mladi zaslužili veliko več, kot so dobili. Ja, strinjam se s tem, da imate v proračunu tudi, da gre manj denarja za študentske bone, kar je logično, kajti mladi tri ali štiri mesece niso mogli jesti prek študentskih bonov. Ampak vseeno pa so ti mladi imeli stroške, kajti tudi doma so morali nekaj jesti, se pravi, so dali neka svoja finančna sredstva, da so lahko sploh vsak dan jedli. Glede na to, da študent porabi povprečno 500 evrov na mesec, po raziskavi Eurostudenta, vi pa ste jim dali enkratni znesek v znesku 150 evrov, deljeno s 3 to pomeni, da bi moral študent in dijak preživeti s 50 evri mesečnega denarja. Prišparali ste tudi pri štipendijah. V proračunu predvidevate 10 milijonov evrov manj za štipendije. Pristojno ministrstvo sicer trdi, da bodo štipendije izplačane vsakemu, ki pride v te kriterije, da jo dobi, ampak sprašujem se, ali je enako tudi pri Zoisovih štipendijah. Ministrstvo, pristojno za to področje, smo v Listi Marjana Šarca opozarjali, da se s tem, ko ne boste upoštevali izjemnih dosežkov dijakov in študentov za zadnje koledarsko šolsko leto, lahko zgodi, da bo marsikateri mladi izgubil to štipendijo. Tudi tu me zanima, ali imate podatek, ali je kateri zaradi tega kriterija, ki ste ga izvzeli, izgubil štipendijo, oziroma zakaj je potem bilo 10 milijonov evrov manj izplačanih štipendij. Ali je dejansko toliko manj revnih, če se lahko tako izrazim, da ste ponovno prišparali 10 milijonov evrov? In tretja zadeva, ki je ne najbolj spodbudna za mlade. Veliko denarja ste vložili, s tem da ste, kot sami trdite, ohranili delovna mesta. Sam bi rekel, da jih niste ohranili, ampak ste jih bolj zamrznili, kajti v zadnjem letu se je, če primerjamo današnji mesec napram lanskemu letu tega meseca, brezposelnost zvišala za več kot 20 %. Se pravi, več kot 20 % več je brezposelnih, torej potem ne zdrži vaša teza, da ste delovna mesta ohranili, ampak ste jih le za tisti kratki čas zamrznili. Zakaj govorim o tem? Ker ste obenem v proračunu zmanjšali sredstva za spodbudo za zaposlovanje. Se pravi, mladim, ki težko dobijo zaposlitev, ste vzeli to spodbudo, da bi lahko prišli do neke zaposlitve. To je še en dokaz, da bodo mladi v prihodnjih letih živeli težko, podobno kot so težko živeli po Zujfu. Upam, da se ne bo zgodilo to, da bomo izgubili mnogo mnogo mnogo generacij, ki si niso mogle ustvariti svojega doma, niso si mogle zagotoviti službe in so dejansko izgubljene v življenju.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo magister Dušan Verbič, pripravi se gospa Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, podpredsednica. Prav lep pozdrav, minister za finance in ostali prisotni!
Za uvod. Jaz se bom zelo držal, spoštovana podpredsednica, tega, kar ste tudi izpostavili – da se pogovarjamo o splošnem delu rebalansa proračuna za leto 2020. Uvodoma bom poudaril, pa v nadaljevanju prav gotovo še nekajkrat, da je bistvo tega, preprosto povedano, popravek obstoječega veljavnega proračuna, z velikim poudarkom, da se pogovarjamo o zgolj treh mesecih tega leta. Ne morem, da se ne bi dotaknil besed, ob pozornem poslušanju predstavitev poslanskih skupin, da je bila ta predstavitev v marsikaterem primeru namenjena lastnim potencialnim volivcem iz programa posamezne politične stranke in zelo malo ali bore malo vezana na točko dnevnega reda, in to je rebalans proračuna za leto 2020. Tukaj takoj poudarjam, ponavljam, pogovarjamo se o proračunu za zgolj tri mesece tega leta. Takoj moram poudariti tudi naslednje. Tistim od prisotnih, ki smo želeli in želimo slišati vsebino razloga za ta proračun, je bilo podrobno predstavljeno s strani ministra za finance. Govorim pa o vsebini, razlogih, objektivnih dejstvih. In ko sem že ravno omenil njega, bi rad izpostavil dve ključni točki, o katerih menim, da sta za poslance Državnega zbora ta hip zelo pomembni. Prvič je izjavil naslednje: finančni sistem v Republiki Sloveniji je stabilen. In to je še kako pomembno. In drugič, da predlog rebalansa proračuna za leto 2020 temelji na realni in objektivni osnovi. Mislim, da se tega zavedamo ne glede na to, kako posamezni poslanci, ali je pozicija ali opozicija, razmišljajo glede na posamezne postavke programa. To menim, da je ključno, ti dve izjavi ministra za finance. Ker sem prej omenil te uvodne predstavitve posameznih poslanskih skupin – kaj je ključni očitek predlogu rebalansa za leto 2020? Če zelo strnem, to sta preprosto dve zadevi. Prva je očitek, in sicer padec bruto domačega proizvoda. Ta očitek, lahko rečem, ne temelji na objektivnih dejstvih. In drugi očitek: preveliko zadolževanje. Tukaj moram priznati takoj – najverjetneje se s tem ne strinjajo predvsem poslanci, ki bodo v nadaljevanju razpravljali – da se preprosto zanemarja in sploh ne daje nobene pozornosti objektivnemu dejstvu. To objektivno dejstvo za ta rebalans proračuna je covid, lahko rečemo epidemija ali preprosto povedano tako imenovani virus.
Vseeno nekaj besed, kar se tiče tega splošnega dela. Dejstvo je, da je ta splošni del sestavljen, kot je nekako razvidno iz gradiv, iz bilance prihodkov in odhodkov, drugi del pa je načrt razvojnih programov. Če nekaj besed namenim predvsem temu, kar se tiče bilance prihodkov in odhodkov. Že kar velikokrat je bilo povedano, da je na prihodkovni strani daleč od načrtovanih, ampak to je to, kar sem ravnokar omenil – so zelo jasna objektivna dejstva, zakaj je do tega prišlo. Neposredno povezano s tem imamo tako imenovane odhodke, ki pa so močno presegali pričakovanja. To je neposredno povezano, kot sem ravnokar omenil. Logično in nujno je, da je prišlo do tega popravka, in to je bistvo tega rebalansa proračuna. Dejstvo je, da so v sprejetem proračunu, sedaj veljavnem za leto 2020, projekcije prihodkov proračuna temeljile na makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi Umarja iz leta 2019 in so izhajale tudi iz realizacije prihodkov za tisto leto. Dejstvo je, da se tukaj preprosto ne moremo izogniti temu, da so bila ta izhodišča tekom letošnjega leta bistveno spremenjena. To je ključni razlog in to, kar sem tudi že omenil, objektivno dejstvo, da se pogovarjamo o tej točki dnevnega reda.
Vseeno pa moram priznati, da sem tudi na matičnem Odboru za finance pogrešal nekoliko več besed o drugem delu splošnega dela, in sicer o načrtu razvojnih programov 2020. Kljub temu da ni bilo tej temi namenjene skoraj nič razprave, moram priznati, da sem zadovoljen, da je ta predlog načrta razvojnih programov sestavni del rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020, pa čeprav se pogovarjamo zgolj za te dobre tri mesece. Tisto, kar želim izpostaviti, je, da se to področje ni zanemarilo in je kontinuiteta načrta razvojnih programov od leta 2020 do 2023 vključena tudi v ta rebalans. Glede na to, da smo bili člani Odbora za finance seznanjeni tudi s strani predsednika Fiskalnega sveta s stališčem, ki ga je predstavil – stališče Fiskalnega sveta je, če temu lahko tako rečem, zelo dobro in pozitivno sprejema ta predlog proračuna. Dejstvo je, da nam je predsednik Fiskalnega sveta predstavil oceno, da je razglasitev epidemije v Sloveniji predstavljala tako imenovani neobičajni dogodek, ki po drugem odstavku 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe, namenjene blaženju posledic takšnega dogodka, in posledično odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Tisto, kar je bilo meni zelo pomembno, je njegovo sporočilo, da je Vlada pripravila ta predlog spremembe proračuna za leto 2020 skladno z 12. členom Zakona o fiskalnem pravilu.
Glede na to, da se v razpravi zelo malo, sploh pa s strani opozicije, omenja razlog, bom tudi tukaj kar malce ponovil predstavitev in besede ministra za finance, za kaj in v katerem delu je namenjena tako imenovana večja poraba denarnih sredstev. Kot rečeno, rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati so se povečali izdatki zaradi, kot že omenjeno, sprejetih ukrepov Vlade izključno za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. In tukaj sta dva segmenta. En segment so v tem predlogu rebalansa sredstva, namenjena za omilitev epidemije in odpravo epidemije, in predvsem interventni ukrepi povračila nadomestila plač, se pravi začasno čakanje na delo. Potem oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja za osebe na začasnem čakanju na delo, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Pa še bi lahko našteval, vendar menim, da smo bolj ali manj poslanci kar seznanjeni s tovrstnimi zadevami, če se želimo s temi zadevami seznaniti ali pa biti seznanjeni. Tukaj bi omenil še eno stvar, ki je sila pomembna v današnjih časih, turistični boni in podobno.
V drugem sklopu, kar se tiče teh intervencijskih ukrepov v rebalansu, pa bom omenil zgolj dve zadevi. In sicer povečanje povprečnin občinam s sedanjih 589,1 evra na 624 evrov. Tukaj ne bom izgubljal besed, kajti zelo dobro se zavedamo, kaj to pomeni za slovenske občine, ki se jim je dvignila povprečnina. Veseli me pa tudi naslednje področje, in sicer tekoče izvajanje kohezijske politike glede na zatečeno stanje. Verjamem, da v teh treh mesecih najverjetneje ne bo nekih bistvenih premikov, ampak glede na intenzivnost aktivnosti lahko pričakujemo, da se bo do konca leta na tem področju prav gotovo še kaj zgodilo. Moram priznati, kar se tiče tega proračuna, da smo lahko tudi zadovoljni, kajti pozitivno stališče Državnega sveta do tega rebalansa je dobro, s tem smo se tudi seznanili – da Državni svet predlog rebalansa podpira.
Za konec bi vseeno nekaj besed namenil še tako imenovanim finančnim ali kreditnim, kakorkoli že, razmerjem, o katerih je bilo na matičnem odboru in tudi danes že nekaj omenjeno. Dejstvo je, da Republika Slovenija in Vlada v finančnih krogih, na svetovnih finančnih trgih – treba je priznati – uživa relativno veliko stopnjo zaupanja. To se odraža tudi v procesu zadolževanja Republike Slovenije. Verjamem, da tu lahko marsikdo od nas nekoliko drugače na zadevo gleda, vendar je to specifika. To se dokazuje tudi z višino obrestne mere za posamezna kreditna razmerja. Lahko smo kar optimistični, glede na to, da je tukaj obrestna mera okoli nič ali povsem nič. Zato menim, da je to spodbudno in je prav, da Vlada oziroma minister za finance to situacijo izkoristi, kajti to je s stališča zadolževanja ta hip zelo ugodno. Kako bo to v prihajajočih obdobjih, praktično nihče ne ve, zaradi tega sem na stališču, da se je tega treba lotiti razumsko. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker – spomnimo se, kakšne so bile tako imenovane obrestne mere za zadolževanje Republike Slovenije na svetovnih trgih v letu 2012 in v naslednjih letih. Strinjam se, da so bili okoliščine, dejstva krize v popolnoma drugačni konstelaciji, vendar je realnost taka, da jo je potrebno tudi izkoristiti. Zato menim, da je za dobrobit države, se pravi Republike Slovenije, potrebno izkoristiti in se, kot rečeno, pametno zadolžiti na svetovnih finančnih trgih.
Za zaključek. Menim, da je nujno, da se podpre in sprejme ta proračun za naslednje tri mesece. Tudi pri pregledu drugega dela splošnega dela tega akta sem na stališču, da je ta sestavljen po principu in temelju, kot ga je minister za finance uvodoma predstavil, se pravi, temelji na realni in objektivni osnovi. In če zaključim, sledi se temu, da je finančni sistem v Republiki Sloveniji stabilen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Suzana Lep Šimenko, pripravi pa se gospa mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki Vlade!
Jaz verjamem, da nihče izmed nas, in tudi ne takratna vlada, leto nazaj, ko se je sprejemal proračun za leto 2020, niti pomislil ni, da bi nas v letu 2020 lahko doletela epidemija covida, ne samo nas, temveč tudi celoten svet, in da bodo dejansko potrebni čisto drugi pristopi, drugačna ukrepanja in ne nazadnje tudi čisto druge politike. Okoliščine letošnjega leta so tako rekoč že od samega začetka izredne, izjemne in tega enostavno ni bilo moč predvideti. Zato tudi rebalans, ki je danes pred nami, enostavno ni rebalans politike te vlade, ni rebalans nekih programov, ki bi si jih ta vlada želela uresničevati, to lahko pričakujemo pri spremembi proračuna za prihodnje leto. V tem rebalansu je dejansko šlo zgolj za uskladitev predvidenih prihodkov in odhodkov, ki so bili narekovani zaradi same situacije, to pa je blaženje epidemije zaradi koronavirusa. Tako da težko govorimo o neki razvojni naravnanosti. Tako kot je že sam minister tudi danes povedal – proračun je bistveno bolj socialen. Je pa res tisto, kar je resnično pomembno, temeljno vodilo pri vseh teh ukrepih je pa bilo vseskozi, da se ohrani čim več delovnih mest. Prej je bilo v razpravi izpostavljeno, da se je brezposelnost glede na enako obdobje v lanskem letu nekoliko dvignila. Res je, dvignila se je, lahko bi bila pa še bistveno višja, če mi tudi tukaj v Državnem zboru ne bi sprejeli vseh teh štirih paketov PKP, protikoronskih paketov zakonov, s katerimi smo bistveno ublažili situacijo.
Če malo pogledamo številke in primerjamo, kje se je največ sprememb zgodilo, vidimo, da so prihodki – primerjamo lahko obdobje, ki je že za nami, to pomeni od januarja do konca avgusta – v letošnjem letu napram lanskemu letu bistveno padli. Največji padec imamo na dohodnini, za 130 milijonov, davek od dohodka pravnih oseb za 222 milijonov, davek na dodano vrednost 287 milijonov, trošarine 136 milijonov in tako naprej. Na drugi strani so se bistveno dvignili nekaterih odhodki, tekoči transferji. Iz 3,6 milijarde v lanskem letu za prvih osem mesecev smo jih v letošnjem letu imeli kar za 5,2 milijarde. Največja razlika je v subvencijah gospodarstvu, tukaj kar za 850 milijonov več kot lani, in pa v transferjih posameznikom in gospodinjstvom, govorimo o več 300 milijonih. Ko govorimo o pomoči gospodarstvu, to ne pomeni, da je šlo za pomoč, da bi dejansko pomagali razvoju gospodarstva, ampak gre za ohranjanje delovnih mest. Na nek način lahko sem štejemo tudi subvencijo posameznikom in gospodinjstvom, na tak način vsaj vidimo, ker so številni ljudje namreč ravno zaradi tega ohranili delovno mesto, ki ga sicer ne bi. Kot že rečeno, tukaj v Državnem zboru smo sprejeli štiri protikoronske pakete, peti je v pripravi in bo verjetno kmalu na naših mizah. V tem rebalansu pa se mi zdi ključno, in velikokrat je bilo izpostavljeno – ja, imamo velik primanjkljaj, se predvideva. Ne želimo si ga, vendar je bil nujen ravno zaradi tega, da smo nekako splavali. Kakorkoli, mi imamo, resnično imamo padec bruto domačega proizvoda, ampak smo bistveno bistveno boljši od povprečja držav v Evropski uniji. Verjamem, da ne bi bilo tako, če ne bi sprejeli pravih in pravočasnih ukrepov.
Mogoče nekaj številk, da boste vedeli, kam so šli ti milijoni ali lahko rečemo kar milijarde. Za začasno čakanje na delo do konca avgusta 147 milijonov, za oprostitev plačila prispevkov, isto za čakanje na delo 124 milijonov. Za tiste zaposlene, ki so dejansko delali, pa so bila podjetja oproščena plačila prispevkov, podjetja in oni sami za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 435 milijonov. Pomoč espejem kot mesečni temeljni dohodek 83 milijonov evrov, dan je bil enkratni solidarnostni dodatek za ranljive skupine, na primer upokojenci so tako prejeli 67 milijonov evrov, študenti so že bili danes tudi omenjeni, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve 191 milijonov evrov. Turistični boni. Do zdaj, do 19. 9., smo namenili že kar 100 milijonov evrov, in sicer je 733 tisoč upravičencev koristilo turistične bone. Jaz mislim, da je to eden izmed ukrepov, ki ste ga pohvalili ne nazadnje tudi bolj ali manj vsi v opoziciji, in dejansko smo s tem bistveno pripomogli k manjšemu padcu bruto domačega proizvoda. In ne nazadnje verjamem, da je marsikdo tudi s tem odkril kakšen nov lep kotiček v naši prelepi domovini. Poleg vseh teh interventnih ukrepov in povračil nadomestil plače tudi zaradi karantene, pokrivanja izpadov dohodkov javnih storitev, zavodom, vrtcem, osnovnim šolam in tako naprej, pa rebalans upošteva tudi to, da je dejansko potrebno zagotoviti dodaten denar v pokojninsko blagajno, za plače, transfere, da je potrebno pokriti premalo načrtovana sredstva v sprejetem proračunu v višini 200 milijonov evrov, in ne nazadnje to, kar je že bilo rečeno, tudi dvig povprečnine občinam s 589 na 624 evrov, kar sama osebno izjemno podpiram in me veseli, da je do tega dviga prišlo. Ne nazadnje se razvoj naše države, zlasti razvoj podeželja dogaja ravno v lokalnih skupnostih.
Moram pa reči, da sem bila na nek način – glede na to, da imamo rebalans 2020 in da smo konec meseca septembra – presenečena v soboto na Odboru za finance, kjer smo s strani opozicije prejeli kar 62 amandmajev. Nekateri amandmaji, bom rekla, so morda na mestu, večina od njih pa je zgolj neka piarakcija vas posameznikov ali pa vaših strank. In če vemo, da imamo do konca leta še dobre tri mesece, jaz vem, da tudi vi ne verjamete v to, da bi določene od teh amandmajev lahko analizirali, še posebej, ko gre, ne vem, za izgradnje kakšnih objektov. Zato seveda ocenjujem, da je to na nek način neresno, verjamem pa, da je bolj piarpoteza in da se tega ne nazadnje tudi sami zavedate.
Jaz rebalans proračuna seveda podpiram in ga bom jutri na glasovanju podprla. Pri spremenjenem proračunu za naslednje leto pa se veselim tistih sprememb, ki dejansko pomenijo neko spremenjeno politiko, ki se tudi izraža in dejansko poteka v tej vladi. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo mag. Elena Zavadlav Ušaj, pripravi pa se gospod Matjaž Han.
Izvolite.

ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za besedo. Prav lepo pozdravljeni predstavniki ministrstev in tudi vsi kolegice in kolegi!
Pred sabo imamo rebalans. Še enkrat ponavljam, rebalans. Ker marsikdo v tej dvorani ne razume oziroma ne želi razumeti, da govorimo le o uskladitvi prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Torej, spreminjanje in prilaganje že sprejetega proračuna za leto 2020 razmeram, ki so nastale predvsem zaradi epidemije virusa covid-19. Ta rebalans je vzel tam, kjer se je pokazalo, da sredstva nikakor ne bodo porabljena, in se jih je preusmerilo tja, kjer so nujno potrebna, torej za zagotovitev pomoči državljankam in državljanom ter gospodarstvu. Predvsem se s prerazporeditvami zagotavlja stabilnost javnih blagajn, in sicer na področju zdravstva, sociale in tudi pokojninske blagajne. Tudi občinam se je z dvigom povprečnin priskočilo na pomoč. Res je, da gre za večje zadolževanje, ampak z razlogom – zato, ker so makroekonomske razmere še vedno negotove, saj virus covid-19 še vedno pustoši tako po svetu kot tudi v Sloveniji.
Zadolževanje je torej predvsem za ustvarjanje rezerv na področju zdravstva, da bomo lahko pomagali prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije v primeru širjenja virusa in tudi za zagotovitev transferov na področju zaposlovanja. Bistvo je tudi, da ostaja likvidnost gospodarstva stabilna. Kljub večkrat ponovljenim razlagam rebalansa opozicija še vedno želi prikazati, da se v rebalansu jemlje kulturi, šolstvu, znanosti. Ampak tu gre za veliko zavajanje. Pa poglejmo zakaj. Javni zavodi na področju kulture v celoti ohranjajo programska sredstva zaradi finančne stabilnosti zavodov. Prejeli so tudi nadomestila plače, samozaposleni na področju kulture so prejeli sredstva tudi iz drugih ministrstev, prejeli so temeljni dohodek, imeli so plačane prispevke in tudi ostale pomoči, ki so bile namenjene vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, kot so na primer turistični boni. Vedeti pa moramo, da tako kot tudi ostale gospodarske panoge, ki so se morale čez noč prilagoditi razmeram, se mora prilagoditi tudi kultura. In nekateri so se in so vzeli te razmere kot izziv in nove priložnosti. Tako da tu ne gre posploševati. Seveda nekaterih projektov zaradi epidemije žal ni bilo mogoče izvesti in v takem primeru se je ta sredstva prerazporedilo na druge postavke. To pa se je zgodilo tako na področju kulture kot tudi na področju znanosti, pa tudi na področju šolstva se ne morejo ohraniti sredstva na postavkah, ki se niso realizirale.
Glede investicij je pa seveda povsem razumljivo, da so se razpisi zaradi negotovosti ustavili. Ampak to ne pomeni, da investicije ne bodo izvedene, pač pa bodo proračunska sredstva racionalnejše porabljena v kombinaciji s kohezijskimi sredstvi, ki jih je vlada Janeza Janše več kot uspešno izpogajala, saj bo izpogajan večletni finančni okvir nekaj več kot 10 milijard evrov zelo dobrodošel pri izhodu iz krize, ki jo je epidemija povzročila. S pomočjo teh sredstev in razvojno naravnanega proračuna za naslednje obdobje, torej od leta 2021 dalje, se bodo lahko pognali razvojni projekti, ki bodo zasledovali glavne cilje. Ti cilji pa so naslednji. Zagotavljanje tako obstoječih delovnih mest kot tudi novih, skrb za starejše ljudi, predvsem za dolgotrajno oskrbo, ki se je prejšnja vlada ni lotila, kljub temu da je to pereč problem, ta vlada pa je le v nekaj mesecih že zagotovila sredstva in tudi vizijo za reševanje te problematike. Naslednji cilj: za gospodarsko rast bo izvedena debirokratizacija in zagotovljena bo tudi zajezitev širjenja epidemije.
Na koncu lahko zaključim tako, da se vladi Janeza Janše v imenu državljank in državljanov zahvalim, ker so nas v času epidemije uspešno vodili, saj je Slovenija kljub velikemu padcu prihodkov ohranila bonitetno oceno na isti ravni, torej, še vedno je v prvi polovici najmanj zadolženih držav in tudi padec BDP je manjši kot v sosednjih evropskih državah. Zaradi ukrepov, sprejetih v vseh protikoronapaketih, pa je uspela ohraniti socialno varnost ljudi, preprečiti zapiranje podjetij ter pospešiti zasebno potrošnjo. Zato v Slovenski demokratski stranki vidimo, da vlada že s tem rebalansom kaže na zaveze, ki jih je dala svojim državljankam in državljanom.
Zato tak rebalans tudi sama podpiram. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Matjaž Han, pripravi se gospod Robert Pavšič.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Moram reči, da je bilo zelo lepo povedano, moja predhodnica je zelo lepo povedala. Jaz se zahvalil nobenemu ne bom, je pa treba biti na nek način realen, pa bom povedal zakaj. Meni je kristalno jasno, da se letošnji rebalans sprejema zaradi posebnih okoliščin, za to verjetno ni treba biti najbolj pameten na tem svetu, glede na to, da smo bili, svet, v največji krizi po drugi svetovni vojni, imeli smo zdravstveno krizo, ki se ji reče covid. Svet se je na nek način ustavil in jasno je, da so proračuni po celem svetu padli, da se je bruto domači proizvod po vseh državah enormno znižal. Na to, na kakšen način in za koliko se bo BDP znižal, žal nobena vlada ni imela vpliva. Seveda je odvisno od tega, kako so bile države pripravljene na to krizo oziroma v kakšni kondiciji so bile. Moram reči, da je bila naša država – pa bi bilo fajn, da to priznajo tudi na drugi strani – v zelo dobri kondiciji. Ne nazadnje smo imeli lansko leto presežek, 300 milijonov, mislim da, je bilo presežka. To je tudi fajn povedati in mogoče tudi pohvaliti. Jaz sem bil v prejšnji vladi poslanec in vem, kako smo se poslanci kregali, ko smo sprejemali proračune, za kak milijonček, za kakega pol milijona se pač ni dalo, zato ker smo morali imeti tudi zaradi Fiskalnega sveta in zaradi Zakona o fiskalnem pravilu določene zadeve, kjer smo morali imeti presežek. In takrat pri vsem tem denarju ni bilo moč dobiti kakega milijona za, kot vi pravite, neke piarakcije posameznih poslancev. In bi bilo tudi dobro, tako kot bom jaz eno vašo stvar pohvalil, bi bilo tudi fajn, da mogoče vi pohvalite prejšnjega ministra pa prejšnjo vlado, da je bilo verjetno gospodu Širclju zdaj malo lažje.
Strinjam se s tem, kar je rekel gospod Verbič. Rekel je, da imamo rebalans in se pogovarjamo o vključno zadnjih treh mesecih. Saj, valjda, o čem se pa pač pogovarjamo? Rebalans pa seveda sprejemamo zato, ker smo pač padli v to krizo, in tudi zaradi ukrepov, ki smo jih zdaj sprejeli. O teh ukrepih se pa lahko pogovarjamo dva dni, ali so ti ukrepi prijeli, ali so bili ti ukrepi dobro ciljani, ali so ti ukrepi, kakršne smo sprejemali tudi v tem državnem zboru, imeli tisti glavni cilj. Ker če gledamo številke, tega, kar smo hoteli, potrošnjo zagnati – te potrošnje žal nismo zagnali. Ker gospodarska logika proračuna ali pa, bom rekel, državna logika proračuna pa gospodinjska logika, dragi moji, sta drugačni. Ves denar, ki smo ga dodatno dali ljudem, so ga na nek način, to kažejo tudi podatki, dali v depozite. Mi imamo v zadnjih treh mesecih za milijardo pa še nekaj več depozitov. Hvala bogu, ljudje bodo s tem mogoče kaj privarčevali, ampak to, kar je verjetno gospod Šircelj želel, pa Vlada, se ni najbolj izšlo. In zato imamo takšen primanjkljaj. Seveda, Fiskalni svet je dal odvezo gospodu Širclju oziroma Vladi – prav je, vse države so to naredile – in zdaj se zadolžujemo. Zelo pomembno je, kakšne ukrepe bomo sprejemali, in zato je tudi pomembno, kaj bomo zadnje tri mesece delali. Jaz ne bi kar z roko zamahnil, tako kot zdaj večina vas opozicijskih poslancev reče, »saj so zadnji trije meseci, se nič ne da«. Naredi se lahko še velika škoda. Pa bom povedal zakaj. Mi nekontrolirano, dragi moji, sprejemamo nekatere zakone, ki si jih v prejšnjih mandatih nismo nikdar upali sprejeti. Tudi kakšne pravice popravljamo zdaj, se strinjam, ampak v zlatih časih teh pravic nismo popravljali. Ker pa vzamemo kredite, pa naj košta, kolikor košta, je pa možno vse. Zato jaz nisem jezen na politika Širclja, ki to dela, jaz sem jezen na strokovne službe na ministrstvu za finance, na ministrstvu za delo in na še kakšnem ministrstvu, ker zdaj je vse mogoče, zdaj ni več nobenega problema. Mogoče pa zato, ker je vezivo, da vlada mora skupaj ostati. To je po mojem.
Kar se tiče ukrepov, ki smo jih sprejemali, smo sprejeli takšne, kot smo. Za nekatere smo soodgovorni, ker smo jih tudi podprli. Videli smo, da nekaterih ciljev nismo dosegli, tistih, ki smo jih mislili, na primer potrošnjo zagnati. Problem pa je, da zdaj ena ekipa, finančna, gospodarska ekipa, dela neke ukrepe, zdravstvena ekipa pa vsak dan sprejema neke ukrepe, ki ne bodo koristili pri potrošnji, in bomo morali na koncu leta mogoče še kakšen rebalans sprejeti ali bomo pa pri zaključnem računu videli, kje smo ga na nek način pihnili mimo. In to je problem. Po eni strani bi radi reševali turizem, gostinstvo, po drugi strani ga ob pol enajstih zapiramo. Po drugi strani rešujemo – pozdravljam, pozdravljam te vavčerje, ampak ti vavčerji, tako kot je rekel gospod Batagelj zadnjič na televiziji, so samo zlate pipe. Mi zlate pipe in lepe sobe po hotelih rešujemo. Res je, lepe kotičke v Sloveniji smo vsi spoznali, hvala bogu, ampak drugi del turizma, ki se mu reče avtobusni prevozniki, ki vozijo turiste, ki sem mu reče gostinci, ki prodajajo hrano, pijačo in tako naprej, imamo potem tretje, naravne in druge kulturne dediščine, ki jih imamo zaprte – a to pa ni del turizma? Tega pa ne rešujemo! Ne, zdaj še več, strašimo jih, »strašimo«, delamo neke ukrepe, kjer ne bo pomagalo naš GDP ali pa proračun polniti. Eni mi bodo rekli, ja, zdravje je na prvem tiru – absolutno se strinjam, ampak ali je vse dovolj premišljeno? Tega pa jaz ne vem. Ker do desetih ni covida, po deset trideset je covid. Potem bodo rekli, ja, ljudje se po enajsti zvečer sprostijo in se drugače objemajo – jaz mislim, da so bili ljudje, tako kot ste vi rekli, v tej covid varianti zelo zelo zelo disciplinirani. Imamo pa posameznike, ki pač ne spoštujejo nekih pravil, ampak to je pri vsej zakonodaji. Tako da jaz sem tukaj malo skeptičen. Zelo je pomembno, na kakšen način bomo ukrepe še sprejemali in kakšno zakonodajo bomo ne glede na to v teh naslednjih mesecih še sprejeli. V zadnjem tednu, v zadnjih 14 tednih smo sprejeli ali pa bomo na tej seji sprejeli ukrepe, ki bodo, če ne proračunske blagajne, pa koštali blagajno ZPIZ ali pa zdravstveno blagajno. Saj na koncu koncev so to blagajne, ki morajo biti na nek način relativno dovolj polne.
Druga stvar. O tem bi pa res rad vprašal ministra za finance. Osnova vseh teh proračunov in tako naprej je vendarle tudi, da se spoštuje zakonodaja. Mi imamo zakonodajo, ki jo je treba spoštovati. Zakon o javnih financah se mi zdi, da je temeljen, brez tega zakona pač ne morete nič narediti. Oblikovanje in uporaba sredstev za proračunske rezerve – vi točno veste, kaj v 48. členu in 42. členu piše. Morali mi boste povedati, na kakšen način imamo lahko danes več kot milijardo rezerv, če vemo, da v členih zakona piše, da imaš lahko rezerv samo 2 % glede na BDP. V prejšnjem proračunu je bilo to cirka 150 milijonov. Pri vseh teh zgodbah – in jaz vem, da je težko – minister, je potrebna transparentnost. Narod mora vedeti, poslanci moramo vedeti, javnost mora vedeti, kam gre vsak evro. To se mi zdi ključno. Jaz vem, da tudi danes ne morete vsega pokazati pa povedati, ker se razmere še spreminjajo, na koncu bomo to videli v zaključnem računu. Ampak se mi zdi, če hočemo vedeti, za kaj gre, da je transparentnost glavna.
Zdaj bom pa še nekaj pohvalil, ker meni ni težko pohvaliti. Čestitam glede lokalne samouprave. Naredili ste tisto, česar mi nikdar ne znamo, zato ker vedno gledamo denar. Seveda so tudi rezultati zaradi tega, so bili presežki, ampak vi ste občinam dali. Prav je tako, ker mislim, da občine znajo na relativno dober način investirati, od tega ljudje nekaj imajo. In za to vam jaz tu čestitam. In prav je tako. Ko je bila kriza, huda kriza, so bile lokalne samouprave v letih 2008–2012 edine, ki so bile motor nekega razvoja. Ali se mi strinjamo z vsemi pločniki pa vsemi kandelabri in tako naprej, je druga stvar, ampak takrat so bile občine motor razvoja in to jim moramo priznati. In če bodo občine zaradi tega, ker bodo imele več lastnih sredstev, tudi porabile na pameten način evropska sredstva, je Slovenija na pravi poti. In tu moram reči – super. Vse ostalo pa ni tako super. Zdaj mi lahko rečete, da imamo mi tudi nekaj amandmajev, da so to piarvariante – niso! Jaz ne bom zdaj, tako kot so na oni strani čakali, ali bo Han podprl amandma, ki ga je tisti dal, ker se jaz po neki cesti vozim in tako naprej – to je brez zveze. Pa da bomo gledali, ali bomo zdaj ta amandma podprli ali ne in tako naprej. Jaz se tega ne grem. Mi smo dali take amandmaje, o katerih mislimo, da bi lahko s spremembo rebalansa več naredili. Seveda pa verjetno zaradi tega, ker smo v opoziciji, ne bomo uslišani. Ampak jaz se tistih igric pač ne grem. Da so potem, ker nisem kakšnega od amandmajev, ki jih je takrat vaša opozicija dala, podprl, po gostilnah govorili: »Ja, saj Han pa ni podprl tele ceste.« Danes pa vprašam iste poslance pa pravijo: »Veš, nismo dali noter, sem se zmenil jaz na ministrstvu, da bo cesta naslednje leto.« To hočem povedati, ta dvoličnost. Predolgo sem že v parlamentu pa kot župan sem sprejemal proračune in približno vem, kako se dela.
Za nekaj sem vas pohvalil, za nekaj mislim, da ni dobro zagrabilo. Verjetno tudi niste vedeli, kako bo zagrabilo, da bo rezultat boljši. Nekje pa je treba spoštovati tudi zakonodajo, zato me zanima glede proračunske rezerve. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
K besedi se je javil gospod minister.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Na nekaj bi odgovoril, potem bom pa prosil še državno sekretarko, da me dopolni oziroma odgovori na nekatera vprašanja, tudi glede parcialnih zadev in glede ostalega. Dolžan sem odgovora na dve vprašanji. Prvi je glede proračunske rezervacije. Tukaj je tudi – najbrž ste zasledili – amandma koalicije, predlagan k ZIPRO, ki določa odstop od 2-odstotne proračunske rezervacije, ki je določena v Zakonu o javnih financah. In če bo to sprejeto, bo tudi v skladu s temi pravili. ZIPRO pa bo glede na izjemne razmere določal – in tudi decidirano navajamo – za kaj se bo ta rezervacija dejansko porabljala, se pravi, gre za epidemijo, kot sem tudi rekel. Toliko glede pravne podlage.
Drugo vprašanje je glede potrošnje in porabe, ali se je že sprostila, ali je je več. Še enkrat, julijski in avgustovski podatki glede davka na dodano vrednost kažejo, da je potrošnja na ravni iz leta 2019, julij 2019, avgust 2019, in to sem tudi omenil. Podatek je, da je prihodkov v mesecu avgustu iz naslova davka na dodano vrednost več za 1,3 %, kot jih je bilo v avgustu 2019. Govorimo o nominalu, ne govorimo o predvidenem povečanju v letu 2019, ampak o tistem, kar je dejansko bilo. Kar z drugimi besedami pomeni, da se potrošnja sprošča, in kot sem omenil tudi že v uvodu, je lahko to tudi zaradi tega, ker je na primer v juliju in avgustu večja potrošnja turističnih bonov in tako naprej. Ker so ljudje, kot jaz razumem, preživeli počitnice v Sloveniji v večjem številu kot v juliju in avgustu 2019. Ampak zasebna potrošnja se sprošča, tista nadomestitev, ki je pa ni bilo, predvsem v mesecih marec, april, maj, deloma tudi junij, je nadomeščena z državno potrošnjo. Se pravi, povečanje državne potrošnje v tem pogledu je bilo. Tako enostavno uravnavamo tudi te makroekonomske agregate in računam, da bo v mesecih september, oktober in november ta potrošnja sledila avgustovski ravni. S tega zornega kota, še enkrat, mi moramo – mislimo, da je to tudi upravičeno­ – narediti rezervo izključno za zdravstvene namene, glede na to, da so tveganja velika, tveganja obstajajo. Na eni strani seveda želimo sprostiti življenje, to pomeni tudi večje prilive, pomeni večjo potrošnjo, na drugi strani pa moramo biti previdni, zato da se virus ne širi oziroma da se omeji. Tako da toliko.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Han ima repliko.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): O tem, kakšna bo potrošnja v septembru pa oktobru, se bova pogovarjala verjetno v decembru, ko boste dobili podatke, definitivno pa so, hvala bogu, tudi vavčerji svoje naredili. Ampak ukrepi se zaostrujejo in ne verjamem, da bo takšna potrošnja, iz tega preprostega razloga. Ampak si želim, iskreno.
Drugo pa je, minister, saj jaz vem, da imate vi večino in lahko vsak člen spremenite v vsakem zakonu, pod vsakim amandmajem lahko spremenite obstoječi člen. Ampak če se bomo mi na tak način šli, da bomo zakon o javnih financah na tak način sprejemali, z nekim koalicijskim amandmajem in da lahko rezervo namenjamo za karkoli hočemo, to ne bo v redu. In drugo. Mi smo tudi letos naredili to, da bomo imeli – pa sem ga podprl – usklajevanje izrednih pokojnin, o katerem je v osnovnem zakonu pisalo, da se bodo izredne pokojnine usklajevale, če bo gospodarska rast 2 %, zdaj imamo pa 9 % minusa, pa jih bomo 2 % uskladili. Jaz vem, da se vse da z glasovanjem, ampak na koncu bomo vendarle morali za generacije naprej tudi malo poskrbeti, da si ne bomo zavezali, bom rekel, štrika okoli vrata in naslednjih 10 let ne bomo mogli nič narediti. Zato, da bo, ker bo mogoče koalicija zdržala še do konca leta ali pa še leto pa pol skupaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Samo komentar na to, kar je poslanec Han rekel. Tu se jaz strinjam, ampak mi imamo danes izredne okoliščine, to lahko priznamo. Jaz mislim, da je upravičeno tehtati med tem, ali je nekaj, bom rekel, če želite, pravno nehigienično, da se naredi ali kakorkoli, da se spremeni neka zakonodaja, na drugi strani pa gledati na vsebino, ali bomo s tem zagotovili denar za omilitev posledic covida, ali bomo s tem zagotovili denar za zdravje, ali bomo zagotovili denar za življenja – jaz se bom vsekakor odločil za to drugo. Se pravi, da tudi če bo kaj pravno nehigienično – ne pa nepravilno, da razumemo – bom vsekakor na strani življenja in zdravja. Tako da tukaj se z vami strinjam, da to je. Bomo videli, kako bo, v sredini oktobra, kakšna bo potrošnja v septembru, pa bomo videli, kako se razvija potrošnja v Sloveniji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Gospod Robert Pavšič ima besedo, pripravi se gospod Jože Lenart.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Treba je jasno povedati, bi bilo potrebno najprej spremeniti Zakon o javnih financah, ne pa sprejeti nezakonit rebalans pa potem popravljati s sprejetjem ZIPRS. To je pa pač vaš način, ampak okej, saj rezultat je konec koncev isti, ker nas boste s svojim glasovalnim valjarjem vse povaljali ne glede na to, ali pri nas veljajo kakšne pravne norme in etika ali pa tudi ne. O tem se pogovarjamo danes, o rebalansu za leto 2020, ne za tri mesece, za leto 2020, o odloku v sektorju država in o ZIPRS, o vsem skupaj. Ker ne moremo gledati samo enega dokumenta, ampak vse skupaj, da dobimo celo sliko. In v tej moji zeleni mapici je jasno to, da vam ni nič jasno – niti kje smo niti kam želimo. Vam je pa jasno, kam gremo, in to za vsako ceno. Vzeli ste prihodnost. Ker to ni samo za tri mesece, to je prihodnost Slovenije, državljanov, naših potomcev. Vzeli ste prihodnost zato, da ste skušali biti všečni v sedanjosti. Virus je bil na žalost samo izgovor. Če virusa ne bi bilo, bi pa pač našli kakšno drugo orodje ali pa kakšen drug vzvod. In glede na dolgoročnost teh dokumentov lahko osebno trdim, da je tej vladi v samo nekaj mesecih uspelo uničiti javne finance. Ta vlada je zadnja, ki lahko govori o kredibilnosti in verodostojnosti. V zadnjega pol leta so poslali dve poročili o prerazporeditvah v parlament, čeprav bi jih morali pošiljati vsak mesec. Dve poročili. In potem se minister hvali, kaže tabelice, grafe, kako je vse to izjemno transparentno porabljeno. Ta vlada je zadnja, ki lahko govori o kredibilnosti in verodostojnosti, o resničnosti podatkov, o resničnosti razmer. Kako naj bo kredibilna, če en minister nepreklicno odstopi, potem pa ne odstopi? Jutri lahko tudi ta dokument vzamete nazaj. Boste že našli kakšen način, kako ga boste zapečatili v kuverto in je ne boste odprli. Kredibilnost? Poročilo o nabavah – nismo ga še pozabili, maja smo ga obravnavali. Ali ste se opravičili za dokazane napake v njem? Niste. Jaz se lahko opravičim. Zadnjič sem na televiziji rekel, da ta vlada ustvari 150 tisoč evrov minusa na uro. Zdaj sem še enkrat preračunal, ker tistikrat sem malo na pamet rekel, pa ni 150 tisoč evrov, zato se opravičujem, ampak 300 tisoč evrov na uro ta vlada izgubi. Pa da to prenesemo v neko malo bolj otipljivo zadevo, to sta dve dvosobni stanovanji na uro. 300 tisoč evrov na uro, dve dvosobni stanovanji na uro ta vlada zapravi.
In virus je seveda krasen izgovor, kako se rešuje – te mantre smo tudi že slišali – življenja in zdravje ljudi. Življenje so si ljudje reševali sami, ne z vašo pomočjo in tistimi 17 predihovalniki, ki so še uporabni v tem sistemu. Zdravje pa je reševal en drug sistem, ki diha na škrge, ampak tudi tega ne vidite. Še več, za pomoč temu sistemu ste uvedli svoje mehanizme samo zato, da so vaši prijatelji lahko kakšen evro oziroma kakšen milijon evrov več vtaknili v žep, verjetno ne zastonj. Zato mi ne govoriti, prosim, o kredibilnosti in verodostojnosti, dokler ne bo šest poročil oziroma čez 14 dni sedem poročil o prerazporeditvah! Ne gre. Slišali smo že marsikaj, ampak to, da se pa vsak dan pa tudi s tem dokumentom zdaj rešuje življenja – dajte, lepo vas prosim, no. »Ohranjamo delovna mesta« ­– ne, zamrznili ste jih! Samo zamrznili. Ali je to prav? Ja, seveda je prav, da ste jih zamrznili, ampak ne govoriti, da ste rešili to državo pred odpuščanjem – niste. Ko se bo izteklo podaljševanje teh ukrepov zamrznitve delovnih mest, bo pri nas zelo na hitro nastala velika zaposlitvena kriza in posledično tudi socialna kriza. In tega se vi zavedate. Minister je zdaj šel ven, ampak v tem dokumentu notri – je kaj? Sredstva za brezposelnost je ta vlada, ki je nominalno desničarska, povečala s 54 milijonov na 200 milijonov. In sredstva za denarne socialne pomoči z 61 milijonov na 333 milijonov. Potem seveda lahko govorijo o nekem socialnem rebalansu in socialnem proračunu – zakaj? Zato, ker se zaveda, da bo počilo jeseni. Ne zna pa pokazati tega, kaj se bo pa zgodilo po tej jeseni, kako bomo mi zagnali to državo naprej in vrnili zaupanje ljudi.
»Potrošnje ni.« Seveda ni potrošnje! Indeks potrošniškega zaupanja kaže na stabilnost politike v neki državi in na žalost, dokler politika v tej državi ne bo stabilna, tudi ljudje ne bodo zapravljali. Raje bodo hranili denar in se pripravljali na hude čase, za katere vsi vedo, da prihajajo. Ta rebalans je tudi po vaših navedbah samo papir. Vsa ostala vaša dejanja pa kažejo na pravo agendo. Omenil sem že nakupe zaščitne pa medicinske opreme. 17 ventilatorjev, o katerih je včeraj premier rekel, da se norčujemo. Ne, mi se ne norčujemo. Mene je iskreno strah, da bi bilo treba te ventilatorje res uporabiti. In potem se mi norčujemo, če opozarjamo na to, da se dogajajo nečednosti, če se zelo milo izrazim? Menjave na Sursu, Fursu, na NPU – to je samo posledica tega dokumenta, da boste še lažje prikrivali dejansko stanje, kam želimo to državo pripeljati. Ker finance so osnova. Jaz ne vem … Ali naj vam še narišem? In potem nas poslanci koalicije učijo, da mi ne razumemo, kaj je rebalans, kaj je proračun. Mislim, lepo vas prosim, no. Marsikaj sem že slišal, takega poniževalnega tona pa že dolgo ne. Pa ne samo, da je poniževalno, tudi tukaj sem se bolj milo izrazil. Dvignejo se sredstva za vladne proračunske porabnike. Samo za zunanjo politiko 2,2 milijona. Mislim, res rabimo v teh treh mesecih zdaj, kakor se vi izgovarjate, 2,2 milijona več za zunanjo politiko? Verjetno za kakšno agencijo, da bo kakšno depešo še napisala pa da nas bo še prekleto sram pred normalnimi – da uporabim to zelo zlorabljeno besedo v zadnjem času – sosedami, ki jih še imamo v tej Evropi, hvala bogu. Seveda se pa niža za nevladne proračunske uporabnike, ker mi kontrole pa ne rabimo. Vi je ne rabite. Ne, da je ne rabite, vi je nočete.
Vse skupaj kaže na to, da so ukrepi všečni le navzven. Na to vas opozarja tudi Fiskalni svet, ki vam, če smo popolnoma iskreni, z roke jé. Mi smo samo koalicijsko pogodbo podpisali pa je bilo že: uh, halo, to je grozljivka, vi boste uničili javne finance. Koalicijska pogodba, ki je spisek želja oziroma kam bi to državo radi pripeljali. Za sprejet proračun ste sprožili ustavno presojo. Ste želeli, ste jo sprožili, na koncu seveda proračun ni bil protiustaven, saj je imel planirane skoraj pol milijarde presežka. Vaši ukrepi je pa res, da so všečni. Fiskalni svet vam je rekel, da pričakuje pred tem, ko boste Državnemu zboru predložili proračunsko dokumentacijo, v naslednjih devetih dneh – tudi to sem včeraj slišal, v devetih dneh bomo mi dobili predlog proračuna za naslednji dve leti. Fiskalni svet pričakuje od Vlade verodostojne ocene javnofinančnih učinkov. To pomeni, Fiskalni svet vam je rekel, da vam ne verjame več, in potem naj bi vam jaz verjel?! Ni šans! 50-procentni izkoristek PKP1. 50-procentni, tako čez prst. In 76 milijonov realizacije za 2,2 milijarde vredno jamstveno shemo. Potem pa minister govori, saj banke, veste, poslovne banke to vzamejo, če hočejo, če nočejo. Jaz to že razumem, kako deluje jamstvena shema, samo potem se ne hvaliti, dali smo 2,2 milijarde za gospodarstvo – nič niste dali! Banke so vzele kredite in tiste poslovne banke, ki pač te jamstvene sheme ne rabijo, dajo kredit firmi, ki že tako ali tako dobro stoji. Da bo pa podjetje jemalo kredite zaradi tega, da bo pokrivalo tekoče izgube iz poslovanja, tega pa noben pameten podjetnik ne bo naredil. Posojila se vzame za investicijo, ne pa tako kot vi, zaradi izgovora borbe z virusom! Razumel bi recimo kakšno milijardo. Milijarda je tisoč milijonov, mimogrede. Dajmo rajši pozabiti besedo milijarda. Tisoč milijonov. Zato je mene že danes strah, kaj bo dejansko s tem proračunom in ali vam je sploh verjeti glede na vse te spiske želja infrastrukturnih projektov. 7 milijard, 9 milijard – te milijarde se mečejo okrog, kot da so neki bombončki. Pa tukaj notri ste sami povedali, službi vlade za kohezijo ste vzeli letos 70 milijonov evrov, za 90 % ste zmanjšali sredstva. Ali pol leta ni bilo nobenega dela za črpanje sredstev iz kohezije? 12 milijonov – jaz ne vem. In vi se hvalite zdaj, da boste iz nič naredili 10 milijard ali pa 10,5 milijarde blazno, fenomenalno dobro izpogajanega kohezijskega proračuna. Pa dajte no, lepo vas prosim, vsaj resno nas jemljite.
In kaj se še napoveduje v naslednjem letu? Socialna reforma, zdravstvo, jemlje se že letos politiki zaposlovanja. Več se pa daje. Več se pa da ministrstvu za finance, 2,2 milijarde, in ministrstvu za gospodarstvo, ki se je res izkazalo pri obvladovanju te naše krize – niti ene aferice ni bilo, niti najmanjšega suma ni bilo glede ministrstva za gospodarstvo v tej državi. Ampak dobili so pa 137 milijonov za obvladovanje krize. Ena postavka, 137 milijonov za financiranje epidemije piše notri. Torej, ministrstvo bo financiralo epidemijo – kaj, da se bo bolj širila? 137 milijonov. Za državne rezerve je pa 6,7 milijona. Kdo zdaj koga farba? Ali bo še en obvod nekje narejen, da boste malo te tokove skrili? Zato se tudi jaz sprašujem, ali je ta rebalans sploh potreben. Jaz sprašujem ministra, ki ga ni, ali smo mi ta denar že porabili, ali mi to sploh rabimo. Glede na protikoronsko zakonodajo ga ne rabimo, zato ker vi do konca tega leta lahko počnete, kar hočete, s tem proračunom. Dejansko gre samo za papi pa da na koncu upravičite, ja, toliko smo dobili, toliko smo pa porabili. Ma, dobili ste recimo eno enoto, porabili ste jih pa 15. Ni uporabno. In če se že zdajle pri rebalansu pojavljajo taka vprašanja o kredibilnosti in verodostojnosti, pa ne samo s strani opozicijskih poslancev, Fiskalni svet je rekel Vladi v obraz med vrsticami – niti ne med vrsticami, kar lepo piše, poglejte, pojdite na spletno stran Fiskalnega sveta. Fiskalni svet pričakuje, zahteva verodostojne podatke in verodostojne ocene javnofinančnih ukrepov pred obravnavo proračunskih dokumentov. Ali boste vi to zmogli v 10 dneh? To je retorično vprašanje, mi ni treba niti odgovarjati. In ja, še enkrat bom ponovil: vsako uro dve dvosobni stanovanji. Vsako uro dve dvosobni stanovanji, 300 tisoč evrov na uro. In vi pričakujete, da vam bomo mi, ne vem, ploskali, kako ste se odlično spopadli s to krizo, kako ste reševali življenja in ne vem, kaj še vse. Če parafraziram – saj se boste spomnili posnetkov – ta rebalans je čisto v redu, samo gumica oziroma mapica bi morala biti bele barve, pa bo vse v redu.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Res je ta rebalans proračuna nekaj posebnega in ga je težko primerjati z enim rednim proračunom, normalnim letom, s tem se strinjamo in zato se tudi toliko vrtimo okrog vsega. Ko sem danes poslušal uvodno poročilo predsednika Vlade in tudi finančnega ministra, sem dobil en tak resen občutek, da je tudi Vlado začel skrbeti ta visoki primanjkljaj. Morda se motim, ampak nekako sem iz tega razbral tako za te 4,2 milijarde oziroma 4,6 milijarde evrov primanjkljaja, če upoštevamo še presežek proračuna, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Seveda gre tu za nove zadolžitve, 7,3 milijarde, tako se povečuje na preko 80 % BDP in 20 tisoč na prebivalca, kar smo danes že slišali. Na drugi strani povečujemo odhodke za 3 milijarde, kar je 30 % več od prvotnega proračuna. Seveda se od tega 2,6 milijarde nanaša na covid-19, na te ukrepe, kar je po svojem treba razumeti. Ampak glejte, na drugi strani izpad prihodkov DDV za 722 milijonov, davka od dobička pravnih oseb za 370 milijonov, dohodnine za 233 milijonov, trošarin za 177 milijonov in tako naprej bi lahko naštevali, da pridemo do tega celotnega zneska. Prihodki: celoten izpad 1,6 milijarde ali 14,7 % več od prvotnega proračuna.
Zakaj takšen primanjkljaj, to je bistvo. Seveda je ta primanjkljaj odvisen od ukrepov Vlade na zatečeno situacijo, ki je vezana na ukrepe vseh držav naše skupne družine Evropske unije, če se omejimo samo na to. Predvsem pa na vsebino ukrepov v Sloveniji, ki se nanašajo na porabo. Opozarjam pa pri tem na nesorazmernost ukrepov glede varovanja zdravja ljudi, pa ne bom podrobno našteval tega. Samo na to bom opomnil, da smo pri tem spregledali določene skupine. Naj ponovno omenim samo kulturo, do katere se zelo mačehovsko obnašamo, pa še do kakšnih drugih skupin, za katere vemo, kolikokrat smo na njih že opozorili. Torej, več je ukrepov. In če so ukrepi preveč usmerjeni na zastoj gospodarstva in življenja in na neracionalno trošenje za ta namen in pri tem še za druge namene, kot so oborožitev, nepotrebne in nekoristne ter predrage opreme, krepitev posameznih resorjev za moč politike vladanja, je proračunska luknja pač takšna, kot je. Pri tem ne spreglejmo, da rešujemo državljanke in državljane pred virusom covid-19, s temi ukrepi pa preprečujemo dostop državljank in državljanov do zdravnika, podaljšujemo čakalne vrste. To je pa tisto resno vprašanje, ki ga moramo upoštevati. Se pravi, ta nesorazmernost ukrepov, na eni strani samo za covid-19, na drugi strani pa bistveno poslabšujemo osnovne pravice do zdravstva, na katere javnost in tudi samo zdravstvo že krepko opozarjata.
In ko slišim danes ministra za finance ob vsem tem, da je primanjkljaj le začasen in da je likvidnost države zelo dobra, se resno sprašujem, komu je ta informacija namenjena in zakaj. Ko slišim, kako dobra je ta vlada, saj je iz mehanizmov Evropske unije pridobila rekordnih 12,5 milijarde za naslednje sedemletno obdobje, me pa resno zaskrbi, ali Slovenci pravilno razumemo teh 12,5 milijarde. Moramo se zavedati, da so vse države dobile zaradi situacije, kot je, več. Teh 12,5 milijarde pa ni dane od boga. Seveda je razdeljeno na nepovratna sredstva, ki pa nikoli niso nepovratna, na vsak način so od nekod morala priti. Na drugi strani pa vemo, da moramo tudi v blagajno Evropske unije dajati, in ta zadeva se potem že tu praktično izniči, preostanek pa je odvisen od tega, kako dobro ga bomo znali porabiti. Vse ostalo so krediti, ki jih bomo mi v svojem življenju, in tudi naši otroci, morali nekoč vrniti. Dejstvo je, da je tudi Vlada sama priznala, da smo pri zadolžitvi na BDP že na 80 %, vprašanje pa je, kje bomo v prihodnosti. Pomembno je naslednje: kakšna je rast Slovenije in naš razvoj napram Evropski uniji, BDP na prebivalca, dodana vrednost na zaposlenega. To so tisti ključni kazalci, ki jih spremljamo in ki res kažejo na našo uspešnost. Na Odboru za finance so bili prisotni tudi predstavniki Umarja, Fiskalnega sveta, ki tudi operirajo v glavnem s temi številkami. To je potem posledica vsega in na to bomo morali počakati, da bomo lahko znali oceniti, kako je ta vlada uspešna oziroma kako vsi skupaj uspešno ukrepamo v tej situaciji.
Dejstvo je, da se je Slovenija ob vsaki krizi zelo slabo odrezala. Pomembno je, kako se bomo odrezali tokrat. To pa bomo lahko spremljali le na daljši rok. Kakšna bo brezposelnost, ko bodo prenehali veljati ukrepi subvencij za delavce – to bo prvi jasni pokazatelj zdravja slovenskih podjetij, na katerih se gradi razvoj. Ne pozabimo, da vsi živimo od vitalnosti gospodarstva, in to so tiste prave smernice, ki jih moramo spremljati. Zanima me, kakšna rast BDP, dodane vrednosti bo v prihodnje, kakšna bo povprečna plača. Ozrimo se nazaj – to je poudaril tudi Umar – ne pozabimo, da je bila leta 2000 Slovenija na 80 % doseženega BDP na povprečje Evropske unije. Leta 2008 na 90 %, ampak tej številki ne moremo verjeti, ker je bilo slovensko gospodarstvo takrat najbolj pregreto, najbolj zadolženo, in zato tudi tak padec potem na 82 %. Šele v letu 2019 smo ponovno prišli na 88 % tega povprečja Evropske unije, kar je pa še vedno manj, kot se je prikazovalo takrat v letu 1990. To se pravi, še tistega obdobja pred krizo nismo uspeli ujeti. Zato govorim o teh številkah – da ko bomo potem primerjali, kje smo v primerjavi s povprečjem Evropske unije konec leta 2020, to bomo videli šele nekje avgusta oziroma junija, julija in pa potem naslednja leta, bomo lahko rekli, kakšni so ti ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo. Ne samo ta vlada, tudi mi v tem državnem zboru smo soodgovorni, zato se tako trudimo in opozarjamo na zadeve, ki jih želimo izboljšati, oziroma sprašujemo, zakaj to, zakaj ono oziroma te negotovosti, ki so v tem proračunu razvidne.
Osnovni cilj, ki si ga je zadala že prejšnja vlada, da do leta 2025 dosežemo cilj 60 tisoč dodane vrednosti na zaposlenega, danes dosegamo 47 tisoč, in da do leta 2030 dohitimo povprečje Evropske unije, šele dohitimo povprečje, to nas zanima, s kakšnimi ukrepi bomo to dosegli. To je cilj vlade, je bilo razvidno, da ste si ga zadali. Je pravzaprav nadaljevanje tudi ciljev preteklih vlad. Morda je jasno, kdo in koliko je lahko dobil in kdo ni dobil iz PKP-jev, to se pravi štirih oziroma zdaj je peti, ki se pripravlja, koliko je kdo dobil kratkoročno, kar je predsednik Vlade danes uvodoma tudi povedal. Strinjam se s tem, da ste določene zadeve zelo jasno prikazali, nikakor pa niste jasno pokazali, komu je namenjena visoka likvidnost iz zadolžitve, kam so namenjene tudi te visoke postavke rezerv. To pa ni jasno. To se pravi, dolgoročnih ukrepov, ki jih imate, o katerih toliko sprašujemo, pa niste jasno opredelili. In to je to. Kratkoročno je, to je seveda tudi iz mehanizmov Evropske unije, vse države se nekako podobno tu obnašajo, vse ostalo je pa še velika neznanka. Cilji prejšnje vlade, seveda v nekih drugih časih, so bili v rasti na vseh področjih, v zagotavljanju presežka, zmanjševanju zadolženosti, kar je bilo tudi neminovno doseženo. Ta vlada pa nam predstavlja zelo nejasno sliko, ki ne opozarja na doseganje cilja, vašega cilja, cilja temeljite reorganizacije proračunskih postavk in njenega čiščenja, če se grobo izrazim, da državo spremenite do temeljev. To smo tudi iz javnih medijev nekako razbrali in bojim se, da je vaš cilj res v tem.
Takšnega proračuna, s temi nejasnostmi jaz ne morem podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Kolegice, kolegi!
Pred nami je rebalans proračuna za leto 2020. V stališčih poslanskih skupin je bilo marsikaj povedanega. Dejstvo je, da rebalans proračuna za leto 2020 pomeni uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Večkrat je že bilo povedano, kaj so glavni razlogi za rebalans proračuna. Glavni razlog za rebalans proračuna je covid-19. Zaradi covida-19 so se od planiranega bistveno znižali prihodki državnega proračuna, najvišji izpad je bil iz naslova trošarin, davka na dodano vrednost, dohodnine in pa davka od dobička pravnih oseb. Bistveno od planiranega so se pa povišali odhodki. Odhodki proračuna so se zvišali predvsem zaradi sprejetja ukrepov. Večina ukrepov, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije in sprejel Državni zbor, je šla v tri, štiri smeri. Prvi ukrepi so bili za zajezitev širjenja epidemije covida-19, vsi naslednji ukrepi so bili pa usmerjeni v ohranitev delovnih mest, ohranitev slovenskega gospodarstva in nadaljevanje proizvodnje.
V določenih stališčih smo poslušali marsikatere zadeve. Mene je nekako najbolj zbodlo stališče Socialnih demokratov. Res, bi rekel, udarec pod pasom, da so operirali s tem, da Vlada jemlje 11 milijonov za tople obroke v osnovnih šolah. Jaz mislim, da je to zelo nizek udarec, ki ga nisem pričakoval od tako velike stranke, da v svojem stališču to poudarja. Še enkrat bom rekel, gre za rebalans, uskladitev prihodkov in odhodkov. Če so bile šole zaradi lockdowna zaprte v mesecu marcu, aprilu, maju in deloma tudi v mesecu juniju, je verjetno vsakemu jasno, da so iz tega naslova potem tudi manjši odhodki za malice in tople obroke v osnovnih šolah – ker jih pač ni bilo. In da Socialni demokrati v svojem stališču potem trikrat ponavljajo, da se z rebalansom jemljejo obroki in zmanjšujejo sredstva za tople obroke v šolah, mislim, da je pa res skrajno podcenjujoče in skrajno zavajajoče. Nikdar in nikoli si nisem mislil, da boste operirali s takšnimi zadevami. Pričakoval bi, da boste rekli, »glejte, ti ukrepi, mi se z njimi ne strinjamo, mi bi naredili drugače«, ampak da pa zavajate z otroki, mislim, da je skrajno neprofesionalno. Mogoče ste se zmotili in mislim, da boste imeli možnost skozi razpravo, ki je je še približno 14 ur, to zadevo demantirati.
Dejstva so, da so bili vsi ukrepi sprejeti večinoma za ljudi. V prejšnji krizi smo iz proračuna reševali bolj ko ne finančne inštitucije, tukaj so bili pa sprejeti ukrepi, ki so se direktno dotaknili slovenskega gospodarstva, slovenskih delavcev. Nekaj ukrepov bom naštel. Povračilo nadomestila za plače za začasno čakanje na delo, povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene, delno subvencionirano skrajšanje polnega delovnega časa, odlog plačila ali obročno plačilo davkov za največ 24 mesecev, zadrževanje davčnih izvršb, odlog prispevka za socialno varnost samozaposlenih, oprostitev plačila prispevka za socialno varnost, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za espeje v višini 700 evrov. 328 tisoč 780 upokojencev z nizkimi pokojninami je prejelo enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah, 300 evrov, 230 evrov, 130 evrov. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za javne uslužbence, zasebne izvajalce, solidarnostno pomoč v višini 150 evrov so prejeli upravičenci do starševskega dodatka, dodatka za nego otrok, družinski pomočniki, enkratna socialna pomoč, upravičenci starši ali druge osebe, ki prejemajo otroški dodatek. Pomoč študentom v višini 150 evrov, oprostitev plačevanja najemnin najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, poroštvo Republike Slovenije za prevzem obveznosti za banke in hranilnice, turistični vavčerji, dvig povprečnin občinam.
Torej, z eno besedo, kot sem že tudi v stališču Poslanske skupine SDS povedal: ta proračun je izrazito socialno naravnan. Jaz sem prepričan, da Republika Slovenija v svoji zgodovini še ni imela tako socialno naravnanega proračuna, kljub temu da je bilo v zgodovini največ levih vlad. Ampak v tem primeru je prav, da so se ukrepi in sredstva namenili za ljudi, kajti ti ukrepi so vsekakor odskočna deska za to, da se slovensko gospodarstvo ni ustavilo, da ni bilo izgub delovnih mest v še večjem številu, kot je sedaj, in da bo to odskočna deska pri pripravi spremembe proračuna za leto 2021. Pomembno je, da se slovensko gospodarstvo ni ustavilo. Dokaz, da je Slovenija uspešna pri teh ukrepih, je vsekakor primerjava padca bruto domačega proizvoda med državami Evropske unije in Evrope. Tukaj vidimo, da je Slovenija tista, katere padec je bil med najmanjšimi. Najvišji padec so vsekakor doživele države, ki so bolj kot ne direktno povezane s turizmom. Grčija, Španija, Francija, Italija so države, ki so imele najvišji padec BDP. V Sloveniji se je s turističnimi boni nekaj naredilo, zmanjšal se je padec BDP, ohranilo se je marsikatero delovno mesto in ta pomoč turizmu je bila na mestu.
Poslušali smo, da je ta proračun netransparenten. Jaz bom omenil samo eno zadevo. Vlada mesečno poroča Državnemu zboru, Komisiji za nadzor javnih financ, kakšne so bile prerazporeditve sredstev. Za zadnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ je Vlada pripravila gradivo, ki je obsegalo več kot 120 strani, temeljito poročilo. Komisija za nadzor javnih financ ima več članov s strani opozicije kot s strani koalicije in ne boste verjeli, pri tej točki ni bilo razprave. Ni bilo razprave. Danes pa poslušamo od opozicije, da proračun ni transparenten. Spoštovani, imeli ste možnost, imate možnost, vedno, s pregledom gradiva, z vprašanji, in na vseh teh sejah so prisotni predstavniki Vlade. Bode verjetno tudi, da ste se opozicijski poslanci lotili depozitov državljank in državljanov Republike Slovenije, da ste se lotili sredstev gospodarskih družb, da so se povečali. Glejte, hvala bogu, da so se povečali. Kdo v teh negotovih časih bo nenormalno trošil? Kdo bo trošil nenormalno? Nihče ne bo. In jaz sem prepričan, da so se depoziti državljank in državljanov Republike Slovenije povečali tudi zaradi tako imenovanih turističnih vavčerjev. Dvig povprečnin občinam je vsekakor ukrep, ki je na mestu, ki bo zagotovil razvoj in višji standard državljank in državljanov Republike Slovenije. Vsekakor je potrebno omeniti rekordni izpogajan znesek v Bruslju s strani vlade Janeza Janše za večletni finančni okvir za obdobje od leta 2021 do 2027, in sicer v višini več kot 10 milijard evrov. Prepričan sem, da je te projekte potrebno umestiti in denar, ki bo na voljo, tudi ustrezno počrpati, predvsem za projekte, ki bodo imeli multiplikativni učinek za proračun in ki bodo na nek način zvišali standard državljank in državljanov Republike Slovenije. Pri tem vsekakor poziv tudi opoziciji, da poskušamo s skupnimi močmi počrpati ta sredstva. Vsekakor sem prepričan, da tudi s strani opozicije lahko pridemo do takšnega projekta, ki je zanimiv. Ne nazadnje se je to pokazalo tudi pri ukrepih, zaradi katerih sprejemamo v večji meri danes ta rebalans proračuna. Protikoronapaket 1, 2, 3, 4 je bil dosežen tudi s sodelovanjem z opozicijo. Veseli me, da večini teh ukrepov, tako paketu 1, paketu 2, paketu 3 kot paketu 4, niste nasprotovali. V vse te štiri pakete je bil vključen tudi marsikateri vaš predlog oziroma večina vaših predlogov.
Jaz osebno bom ta rebalans proračuna podprl. Še enkrat, rebalans proračuna se nanaša na uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Dejansko so tukaj še trije meseci in vsekakor ne razumem opozicije, da na nek način poskuša povedati, da je ta rebalans proračuna nerazvojno naravnan. Verjetno težko umestiš še kakšen razvojni projekt v naslednje tri mesece. Pomembno se mi zdi, da je ta rebalans lahko odskočna deska, odskočna deska predvsem za gospodarstvo, da gre gospodarstvo naprej, da se zagotovi ohranitev delovnih mest, da imamo delujoče gospodarstvo in pa predvsem stabilen zdravstveni sistem. Hkrati je pa potrebno povedati, da z rebalansom proračuna za leto 2020 pridobivajo tisti najbolj ranljivi deli, to pomeni gospodarstvo, sociala in pa zdravstvo. Samo zdravstvo bo z rebalansom tega proračuna dobilo več kot 200 milijonov evrov. Kolegica Sukič se s tem ne strinja. Glejte, 200 milijonov več bo namenjenih, kot je bil prvotni predlog tega proračuna.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo. Spoštovani minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Kljub temu da govorimo o rebalansu kot tehničnem dokumentu ali uskladitvi stanj, vendarle govorimo tudi o prioritetah vlade, ki so razvidne iz priloženih dokumentov. Mnenje Fiskalnega sveta o rebalansu proračuna je zelo nazorno in tokrat tudi zelo objektivno. Če se spomnimo na sprejemanje rebalansa proračuna za leto 2019, je bil Fiskalni svet zelo kritičen, da ni v skladu z zakonom, kljub temu da smo izkazovali presežek. To so takratne opozicijske stranke, ki so danes v koaliciji, SDS in NSi, izkoristile in vložile oceno ustavnosti rebalansa, da se ugotovi, ali so proračunski dokumenti v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da rebalans ni v neskladju niti z zakonom niti z ustavo. Takrat je poslanec, danes minister za finance, gospod Šircelj dejal, da »148. člen Ustave določa usklajenost odhodkov in prihodkov« in da »gre za to, da se uvede fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari.« Konec navedka. Zanimivo. Kaj pa danes? Govorimo milijarda gor, milijarda dol, pa nobeden nič. Vse je okej. Zelo zajetno trošimo več, kot ustvarimo, in na to opozarja tudi Fiskalni svet, pa mu kot strokovnemu organu lahko verjamemo. Fiskalni svet tudi opozarja, da stroški, ki niso povezani s covidom, nesorazmerno rastejo in da je problem pojasnitve te pospešene implicitne rasti proračunskih odhodkov v zadnjih mesecih leta. Zato bi, preden nadaljujem, rada povedala, kot sem tudi že na Odboru za finance povedala, da cilj ne opravičuje sredstev. Kaj mislim s tem? Vlada pripravo dokumentov osmisli z dejstvom, da je rebalans pripravljen v času negotovih makroekonomskih razmer in da obstajajo izjemne okoliščine, da sta dala Fiskalni svet in EU zeleno luč, da je dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil, kar po domače pomeni, da lahko uporabimo več, kot ustvarimo. Vse to sicer drži, ampak to velja le za odhodke, ki so povezani z epidemijo covida-19 in so posledica izjemnih okoliščin, in to ne pomeni, da lahko Vlada dela, kar hoče, in da Vlada lahko s pravico prerazporeditev, to, ki si jo je izglasovala v Državnem zboru do konca tega leta, netransparentno prerazporeja sredstva.
Tu bi replicirala kolegu Pogačniku, ki je rekel, da Vlada mesečno poroča glede teh pravic prerazporeditev. Moram ga popraviti. Vlada je v šestih mesecih dala dve poročili, in to je od 16. marca do 6. maja, ki ga je Vlada, mislim da, na Vladi obravnavala 13. maja. In drugo poročilo je bilo od 7. maja do 30. junija, na Vladi pa je bilo obravnavano 23. julija. Tako da Vlada ni poročala mesečno, temveč smo samo dvakrat dobili zdaj ti poročili. Tako da tudi iz teh poročil težko govorimo o kakršnikoli transparentnosti. Prav tako tudi iz dokumentov, ki jih imamo pred seboj, zelo težko razberemo, koliko in kaj so covidizdatki, ker Vlada tega ne obrazloži niti v splošnem delu obrazložitve rebalansa. Zato res težko verjamemo predsedniku Vlade, ki je tudi danes ponovno poudaril, da je to edina vlada do zdaj, ki lahko dokaže za vsak evro, kam je šel oziroma kam bo šel. Morda res za kakšen evro, ne more pa za milijon ali dva ali tudi več. Namreč, še do danes ne vemo, kako so potekale nabave zaščitne opreme prek blagovnih rezerv. O milijonih in milijardah govorimo tako, kot da rastejo na drevesu. Vse to kaže na netransparentnost, na kar opozarja tudi Fiskalni svet, ki pravi, da je glede na to, da gre za izjemno povečanje odhodkov in javnega dolga, za to potrebna še večja transparentnost kot v normalnih pogojih.
Upravičeni pomisleki, ki jih imamo v Listi Marjana Šarca, so tudi naslednji. Ali ima Vlada strategijo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih? Kakšna bo fiskalna politika v naslednjih letih? Kako bo sanirala največji dolg do zdaj v zgodovini Slovenije, glede na to, da je v letošnjem letu pridelala 4,6 milijarde minusa, ne 4,2? Proračunski primanjkljaj bo res 4,2 milijarde, vendar to zato, ker bo Vlada porabila presežek, ki ga je ustvarjala vlada Marjana Šarca in finančni minister Bertoncelj. Mislim, da nas vse zanima, kaj vlada Janeza Janše počne z javnim denarjem. V preteklih dneh smo veliko slišali od Vlade in koalicijskih poslancev, kako dober je rebalans in zakaj ga je smiselno podpreti. Nekako razumem, saj podpirajo svojo vlado, a pri tem veliko stavijo na svojo interpretacijo. Saj vemo, vidiš lahko napol poln ali napol prazen kozarec. Zato si je treba naliti čistega vina in jasno, s podatki in kontekstom spregovoriti o finančni situaciji naše države, trenutnem rebalansu proračuna in evropskih sredstvih, ki so Sloveniji na voljo. Če bi seštela vse izjave ministrov sedanje vlade in tudi poslancev, ki vsi v en glas hitijo pripovedovat, kako dobro je predsednik Vlade Janez Janša Sloveniji izpogajal evropska sredstva, lahko ugotovim, da teh sredstev praktično ni več na voljo. Namreč če seštejem, kaj vse bodo financirali iz teh sredstev, lahko ugotovim le, da so ta denar že vnaprej zapravili – od nabav za Ministrstvo za obrambo do dolgotrajne oskrbe in da ne naštevam. Ob tem pa je potrebno poudariti, da nismo še prav nič dobili, prav tako država še nima izdelanih konkretnih projektov, na podlagi katerih bo sredstva tudi počrpala, in ta so najbolj pomembna. Od tega je odvisno, kako uspešni bomo. In še nekaj. Ne smemo pozabiti, da bodo sredstva EU skoraj 100-procentno pogojena s spoštovanjem vladavine prava, in le upamo lahko, da Slovenija pri tem ne bo imela težav. Vemo, zakaj.
Kar se tiče pogajanj o višini sredstev, je vseeno potrebno povedati, da so se pogajanja za večletni finančni okvir začela že leta 2017 in niso trajala le štiri dni. Res pa je, da so do zdaj, v teh štirih dneh, potekala težka dodatna pogajanja za dodatni sklad za okrevanje in odpornost ter sklad SURE, ki sta posledica covida in ju takrat ni bilo. Sigurno je k temu pripomogel, kar se tiče pogajanj, tudi predsednik Vlade Janez Janša. Kar se tiče 10 in pol milijard, ki nam jih bo dala EU, upam, da kdo res ne verjame tega, da nam bo kdo kaj dal. Od 10 in pol milijard je nepovratnih sredstev le 1,6, in to iz sklada za okrevanje, ostalo so večinoma posojila, za katera pa ne vemo, ali jih bomo koristili. Večletni finančni okvir za leta 2021–2027 v predvideni višini 4 milijarde in pol pa bo pravzaprav bolj izravnan. Vse je odvisno od naših projektov in tega, kako bomo sposobni to počrpati. Vsekakor pa moramo vedeti, da v proračun EU nazaj vplačamo najmanj 500 milijonov letno. Ta znesek se bo sigurno še dvignil zaradi brexita, kar pomeni, da v sedmih letih vplačamo nazaj skoraj toliko, kot dobimo. Seveda smo zaenkrat še vedno neto prejemnica, vendar je vse odvisno od nas, koliko bomo sposobni počrpati. Glede na to, da sta od prejšnje perspektive, 2014–2020, ko smo dobili 4 milijarde, nepočrpani še slabi 2 milijardi, nam pravzaprav ne gre tak dobro. Pri vsem tem pa se mi zdi najbolj nevarno to, da Vlada s tako lahkotnostjo razlaga, da si ljudje zato predstavljajo: »Saj bomo dobili evropske milijarde in bo vse okej«. Ne, ne bo okej. Ta denar bomo morali enkrat vrniti in ta denar ni zastonj, ni nepovraten in nihče nam ne bo nič dal. Tudi vse turistične bone bomo enkrat plačali.
Pa da se vrnem na interpretacijo in primerjavo številk posameznih zagovornikov rebalansa. Potrebno je pogledati tako prihodkovno kot odhodkovno stran rebalansa in izključna primerjava le ene strani ni relevantna. Pri sprejemanju rebalansa, ki je bolj tehnične narave in ga praktično sprejemamo le za tri mesece in v izjemnih okoliščinah zaradi covida, pri samih prihodkih res lahko naredimo bolj malo, razen če se zadolžuješ vsepovprek, kar pa tej vladi ni tuje. Saj ni prvič, da nas bo vlada Janeza Janše tako zadolžila – spomnimo se leta 2008. Lahko pa marsikaj naredimo na odhodkovni strani, se pravi pri stroških, vendar tudi tu ne smemo kar po dolgem in počez. Na spletni strani proracun.gov.si, ki je bila projekt vlade Marjana Šarca, lahko državljani in državljanke dnevno spremljajo, kakšno je stanje javnih financ. Danes je stanje recimo minus 2,8 milijarde. Ogromna številka. Vseeno pa se sicer upravičeno vprašam, za kaj vse bo Vlada še porabila denar, da bomo prišli na koncu leta do minus 4,6 milijarde primanjkljaja. Namreč, prihodki se že nekoliko stabilizirajo, kar je danes omenil tudi minister za finance, in prihajajo na lansko raven. Ukrepi se počasi ukinjajo. Res pa nas v prihodnosti čaka visoka nezaposlenost, kar se vidi že iz rebalansa, ko Vlada jemlje pri aktivni politiki zaposlovanja, daje pa za transferje za nezaposlene. Ravno narobe. Glavni proračunski prihodki so davki, zato je davčno izpolnjevanje obveznosti zelo pomembno. Trenutni davčni dolg je 1,2 milijarde, od tega sicer samo 600 milijonov izterljivega, kar je še posebej zaskrbljujoče. Tu bi država morala biti bolj konkretna in bolj ostro odreagirati, da se bo ta dolg izterjal. Vendar ne morem mimo tega, ko se brez razloga in čez noč menja direktor na davčni upravi in se s tem vzbuja dvom, predvsem zaradi tega, kar poslušamo iz medijev. Gospod Snežič, ki si pravi doktor davčnih utaj, ali mu tako pravijo drugi, ki je tudi svetovalec predsednika Vlade, je javno povedal, da dolga do Fursa ne bo plačal, pa če mu napišejo 800 tisoč ali 10 milijonov. To povzroča veliko zaskrbljenost.
V nadaljevanju smo na odboru opozorili tudi na visoko stopnjo zadolževanja. V samem ZIPRS ponovno dvigujemo zgornjo mejo zadolževanja z 1,6 milijarde na 7,3. Se pravi, možnost dodatnega zadolževanja, ki ga ima Vlada, je kar za 5,7 milijarde večja od sprejetega proračuna za leto 2020. Številke tudi ne gredo skupaj, kolikor Vlada pravi, da potrebuje za covidukrepe, in kakšen je predviden izpad v proračunskih prihodkih in sami višini zadolževanja. Zdi se mi, da se Vlada zadolžuje kar na zalogo. Pravzaprav bi dala za primerjavo: če kupuješ avto za 30 tisoč evrov, se verjetno ne zadolžiš za 80 tisoč. In še nekaj. Vlada na vsak način želi upravičiti tako veliko zadolževanje v trenutnem rebalansu in posledično tudi leta 2008 s tem, da pravi, da je trenutna kriza drugačna, kot je bila leta 2008. S tem se lahko strinjamo, seveda je drugačna. Vendar leta 2008, pravi minister Šircelj, da je bilo povečano povpraševanje, ustvarjanje balonov, povečevala se je zadolženost podjetij oziroma gospodarstva – ja, točno to se je zgodilo. Ampak ali ni Vlada tista, ki je zadolžena, da z gospodarskimi ukrepi prepreči pretirano zadolževanje podjetniškega sektorja? Tako bi moralo biti, vendar je vlada takrat počela ravno obratno in tudi to še danes plačujemo.
Vsaj na eni točki se vsi strinjamo – da se je treba zadolžiti, ker bo potrošnja države za navedene ukrepe višja od pobranih davkov, in da je bil državni intervencionizem v času covida in zaprtja celotnega gospodarstva potreben. Prav tako so bili potrebni vsi interventni PKP od 1 do 4, vendar če ne bi tako hiteli in bi poslušali tudi Listo Marjana Šarca in vse ostale opozicijske stranke, ki smo vlagale amandmaje, pa jih niste upoštevali, bi bili določeni ukrepi lahko bolj učinkoviti, na kar opozarja tudi Fiskalni svet. Na neučinkovitost ukrepov kaže tudi to, da so se v tem času vloge prebivalstva samo na bankah povečale za dobri 2 milijardi, kar pomeni, da so ljudje varčevali zaradi strahu in niso trošili. In to bi lahko celo pomenilo, da se je država zadolževala zato, da so ljudje varčevali. Zato smo v Listi Marjana Šarca pri PKP3 predlagali amandma za univerzalni dohodek za obdobje treh mesecev do konca leta, ki bi ga morali ljudje potrošiti in ga ne bi mogli privarčevati. To bi pomenilo, da bi šel denar v obtok, država bi dobila prilive iz davkov, gospodarstvo se ne bi ustavljalo. Vsekakor bi bil multiplikativni učinek večji. Tu moram posebej poudariti tudi neučinkovitost ukrepa likvidnostnih posojil za podjetja s poroštvom države, ki še danes ne funkcionirajo, in mislim, da je bilo dejansko odobrenih le 21 milijonov, ostalo pa je bilo za moratorij odplačevanja posojil.
Glede vprašanj postavk na Ministrstvu za finance, ki dobi dobri 2 milijardi več, je bila predvsem splošna proračunska rezervacija za dodatne 1,1 milijarde. Rezervacija se v rebalansu s 152 milijonov povečuje na 1,3 milijarde, na kar opozarja tudi Fiskalni svet, ki pravi, da naj Vlada pojasni namen porabe pri postavki rezerve. Za tako visoke rezervacije Vlada nima pravne podlage. Na to, da bi bil rebalans lahko nezakonit, sem opozorila tudi na Odboru za finance v soboto. Ker vemo, da Vlada v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah lahko da največ 2 % celoletnih prihodkov na rezerve, kar bi bilo v tem primeru le 180 milijonov, ne pa 1,1 milijarde. Zato je stranka SDS v soboto vložila amandma in to tudi odpravila. No, malo pa smo le pripomogli vsaj k zakonitosti rebalansa. Vendar sem, kar se tiče teh rezerv, vseeno mnenja, da si Vlada s tem po nepotrebnem zopet pridobiva pravice, ki ji ne pritičejo, da si ustvarja tako visoke rezerve in bo zopet lahko prosto razpolagala s temi sredstvi. Namreč, rebalans se sprejema le za tri mesece, če pogledamo plačilni rok in zamike plačil za 30 dni, gre praktično za dva meseca, in tu mislim, da ni potrebe, da se tako velika rezerva vzpostavlja oziroma pojavlja v rebalansu. Za drugo leto pa nas itak čaka nov proračun in se lahko vsi ti bodoči prihodki predvidijo v proračunu, ki nas čaka v oktobru.
Postavka, ki bode v oči, je tudi izredno povečanje na postavki pravosodja. Ob vprašanju, za kaj točno gre, mi je minister prebral, kaj spada pod ta konto, kar znam prebrati tudi sama. Vendar, številka je res drastično povečana, gre za dodatnih 24 milijonov, in me še vedno zanima, čemu je to namenjeno. Pri postavki pravosodje gre za denacionalizacijske zahtevke, popravo preteklih krivic in me pač zanima, kaj točno. Pričakujte kakšno posebno tožbo oziroma izplačilo oziroma zakaj so tako povečana sredstva na tej postavki, glede na to, da gre za le tri mesece? Ko govorimo o transparentnosti, tudi ne moreš ugotoviti, na kateri postavki se vidijo nakupi blagovnih rezerv in koliko točno je bilo porabljeno, ali bo še za nakup zaščitne opreme, za katero vemo, da še do danes ne vemo, kaj vse točno ste kupovali. Naslednja postavka, ki bode v oči, je urad za demografijo. Uradu za demografijo je namenjenih 450 tisoč evrov. Tu bi najprej izpostavila predvsem vprašanje, ali ta urad potrebujemo ali gre za nov poligon trošenja javnega denarja in ustvarjanje ponovne netransparentnosti in zagotavljanje služb določenim ljudem. Naloge urada, ki naj bi jih izvajal, so naloge, ki jih že zdaj opravljajo določena ministrstva oziroma bi jih lahko izvajala že obstoječa ministrstva. Kar se tiče samih sredstev, 450 tisoč evrov v treh mesecih, bi želela pojasnilo, čemu so ta namenjena. Ker če samo preračunam, da naj bi bilo na uradu zaposlenih 15 ljudi, in odštejem nekaj fiksnih stroškov, kot so najemnine in elektrika in take stvari, bi ti ljudje imeli zelo zelo visoke plače. Naslednja postavka so pokojnine, za katere se predvidevajo dodatna sredstva v višini 215 milijonov in pol. In me tudi zanima, kaj točno je v teh sredstvih predvideno.
Na kratko, kot zaključek. Zdi se mi prav, da država ljudem in gospodarstvu pomaga, in da je bil intervencionizem države v teh časih nujen. Tako je v teh trenutkih in trenutnih razmerah odreagirala tako rekoč vsa Evropa, a poudarjam, da je najpomembneje, kako ta denar porabimo – ali investiramo le v kratkoročne ukrepe in gašenje požara ali gledamo naprej in z ukrepi spodbudimo gospodarsko rast. Pomembno je tudi, da vlagamo v znanost in raziskave. Tu se bom navezala še na današnje uvodne besede predsednika Vlade, ki pravi, da so ukrepi zagotovili obstoj večine delovnih mest, ustrezno zdravstveno kvaliteto, da zagotavljajo investicije in nove investicije. Težko bi se strinjala z vsem tem, da so vsi ukrepi tako učinkoviti, kot jih želi Vlada prikazati. O tem sem že govorila, tudi Fiskalni svet na to opozarja. Rebalans ni razvojno naravnan, saj se zmanjšujejo sredstva za raziskave, manj je za kulturo, manj za aktivno politiko zaposlovanja, več pa za transferje nezaposlenim, iz česar se vidi, da Vlada pričakuje večjo nezaposlenost. Na žalost pa je verjetno tudi kruto dejstvo, da se bo to res zgodilo, ko bodo nehali veljati vsi ukrepi, ko se bodo začeli tudi stečaji podjetij v prihajajočih mesecih. Zato lahko le upam, da se besede predsednika Vlade pozlatijo, ko pravi, da smo lahko optimistični za naslednje leto, da če bomo dobro delali, lahko v naslednjem letu dovolj hitro nadomestimo padec BDP, ki se je zgodil v letošnjem letu. Rečeno je bilo tudi, da moramo vsa sredstva dobro investirati. Ja, in to je vsa zgodba, ki se mora zgoditi tako, da bo prinašala Sloveniji gospodarski napredek in blagostanje in bo cilj te vlade čim manjši proračunski manko. Vendar zaradi vseh netransparentnih poslov z maskami, netransparentnosti rebalansa tej vladi težko verjamemo. Bojim se, da bomo zaradi nepremišljenih ukrepov ta račun odplačevali veliko dlje kot bi ga, če bi Vlada izbrala nekoliko drugačne, učinkovitejše ukrepe in jih tudi bolj dodelala. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo.
Kolegica Zabret, jaz mislim, da se morate odločiti – v eni sapi razlagate, da je ves denar, ki je bil izpogajan v večletnem finančnem okviru s strani Evropske unije, že zapravljen, in potem v nadaljevanju razlagate, da iz Evrope tako in tako nismo nič dobili. Zdaj se odločite, ali bomo teh 10 milijard dobili ali je teh 10 milijard že zapravljenih. Dejali ste: »Toliko, kot nas je zadolžila Janševa vlada leta 2008, nas ni zadolžil še nihče.« Spoštovana kolegica Zabret, prvi mandat Janševe vlade se je začel leta 2005 in takrat je bil konsolidirani bruto dolg države 7,68 milijarde, ob koncu mandata Janševe vlade 2008 pa je bil konsolidirani dolg države 8,28 milijarde. To pomeni malo več kot pol milijarde zadolžitev v celotnem mandatu. Danes je pa Slovenija zadolžena za krepko čez 30 milijard. Ne zavajati. Po drugi strani razlagate, kakšen primanjkljaj je, v poletnih mesecih je pa prav vaša stranka prednjačila s predlogi, ki bi ta primanjkljaj še povišali. Spomnimo se samo, da so bile vaše ideje o povečanju višine vavčerjev na 400 evrov pa univerzalni temeljni dohodek. Odločite se, no, v katero smer greste. V obe smeri ne morete iti hkrati.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Naslednji je minister Šircelj.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Jaz se nekaterim opravičujem, ker se bom ponavljal, glede na to, da se ponavljajo vprašanja, na katera sem že odgovoril, glede na to, da se berejo podobni ali isti govori, bom tudi jaz podobno govoril oziroma odgovarjal. Najprej neke zadeve glede kratkih odgovorov. Štipendije se ne zmanjšujejo, samo vir je drug, ker je proračunski sklad tisti vir za štipendije, tam se zbirajo tudi koncesnine od študentskega dela. Tako da nobeden ne bo ostal brez štipendije, je pa vir drug, ker je tam, na tem skladu precej denarja. Drugo. Kje so maske? Maske so pod številko 2304, Intervencijski programi in obveznosti. V sprejetem proračunu je bilo stanje nič, zdaj je 137 milijonov 445 tisoč 750. Med tem zneskom je tudi znesek, ki se nanaša na maske in blagovne rezerve, o katerem je bilo tukaj govora, da ni transparentno. Skratka, nekatere stvari so zelo transparentne, samo treba je pogledati proračunske dokumente. Tukaj pač ne morem zdaj reči tudi glede zadolževanja in primerjave zadolževanja z letoma 2008 in potem 2009 in tako naprej.
Poslanka Zabretova je rekla: »Ali ni Vlada tista, ki prepreči zadolžitev podjetniškega sektorja?« Lahko še rečemo: »Ali ni Vlada tista, ki prepreči zadolžitev gospodinjstev?« Vlada ni tista, ki to preprečuje. Vlada se ne more mešati v to, ali bodo posamezniki ali podjetja pri bankah jemali kredite, v tržnem gospodarstvu in v Evropi ne. Minili so časi izpred 50 let, ko je morda kakšen direktor poklical bankirja in rekel, da rabi kredit, ali pa kakšen politik zraven še poklical tega bankirja in rekel, daj temu in temu kredit. Če že ne drug, je tukaj Centralna banka tista, ki uravnava posojilno politiko poslovnih bank. Zaradi tega odgovarjam še enkrat in citiram: »Ali ni Vlada tista, ki prepreči zadolževanje podjetniškega sektorja?« Ne, minili so ti časi izpred nekaj desetletij. V tržnem gospodarstvu tega ni, ima pa Centralna banka lahko tukaj določene ukrepe. Zaradi tega je kriviti Vlado za tisto zadolževanje v letu 2008 ali letu 2007 milo rečeno nestrokovno. Milo rečeno nestrokovno. Imamo tudi druge inštitucije, ki dejansko o tem odločajo, in tudi o kreditih gospodinjstvom. Vlada, predsednik Vlade ali minister ni tisti, ki bo določal, ali lahko posameznik vzame kredit za televizor ali za otroški voziček ali za avto. Ni. Tako da tukaj bi dejansko bilo dobro, da se dejansko to loči.
Rebalans ni narejen za tri mesece. Rebalans je narejen za celo leto in pomeni prilagoditev odhodkov in prihodkov na letni osnovi in ni to delano za tri mesece. Je prilagoditev teh številk, prilagoditev prihodkov in odhodkov dejanskemu stanju, pomeni realnosti in stvarnosti za celo leto, ker v celem letu se tukaj kaj spremeni. In zaradi tega, še enkrat, tudi ni določenih izdatkov, ker jih ne more biti. Na primer na področju kulture, ker ni bilo Frankfurtskega knjižnega sejma, ne more biti izdatkov za Frankfurtski knjižni sejem. Ker so bile zaprte šole, ne more biti izdatkov za malice. Zato je proračun realen. Če bi pisalo notri, da so bile malice in da je nekdo šel na Frankfurtski knjižni sejem, ki ga ni bilo, potem bi bil ta proračun nerealen. Potem bi bil zmoten. Najbrž bi rekli še marsikaj drugega glede tega, da tega ni. In to je prilagoditev. Mi nič z lahkotnostjo ne govorimo o zadolžitvi in tako naprej, kar vi pravite. Jaz mislim, da se bolj z lahkotnostjo govori o strašenju, kaj vse se bo zgodilo, tako kot se je govorilo o zujfu-2, pa se ni zgodil. Tako da s tega zornega kota, in tudi če gledamo politiko zadolževanja, bi bilo nestrokovno in bilo bi zelo tvegano, da bi prišla neka potreba po dodatnem denarju recimo danes in bi se danes popoldne Slovenija za to zadolžila. Obrestne mere bi bile v tem primeru izredno visoke. In tukaj je res, politika zadolževanja je takšna, da se išče najugodnejše trenutke za zadolžitev. In res je tudi, da tisti denar ni takoj v celoti porabljen. Če pogledate politiko zadolževanja, potem tudi vidite, da se je nekaj 10 milijonov dejansko prihranilo na stroških zadolževanja v preteklosti. Tudi pod vašo vlado. Dejansko delajo tam isti ljudje, na tej politiki. In ti stroški zadolževanja in tudi dolg se je zmanjševal ravno zaradi tega, ker se ne more zadolževati tako, da rečete, glejte, danes rabimo nekaj več denarja za pokojnine in jutri se bomo zadolžili. Ne, ne gre tako. Ne gre tako, kot gre morda v gospodinjstvih. Morda je v gospodinjstvu to lažje narediti, pri zadolževanju države so postopki nekoliko drugačni in zmanjšujejo se tudi tveganja glede tega, da bi se zadolževali po previsokih ali pa po visokih obrestnih merah, glede na to, kako trg dejansko kaže.
Glede evropskih sredstev in tako naprej, »ne vemo, ali jih bomo dobili« in »z lahkotnostjo smo dobili 10,5 milijarde« in tako naprej in »v bistvu je vse že porabljeno«. Skratka, tukaj so neke nasprotujoče si trditve – da nimamo projektov, pa vse je že porabljeno. To je bilo zdaj, jaz sem tako razumel gospo Zabretovo, različni stavki so bili tukaj povedani. Za te projekte se bomo morali potruditi v tej državi, tako da jih bomo spravili dejansko v reformne programe. S temi projekti bomo lahko reformirali zdravstvo, bomo zagotovili sredstva za dolgotrajno oskrbo. Kot projekti. In so seveda namenjeni zelenemu in digitalnemu. V okviru tega, in Evropa si je izbrala te cilje, bodo tudi ti projekti izvedljivi. Tukaj se bo treba precej potruditi. Zakaj je zdaj ta denar ugodnejši kot nek drug denar? Zaradi tega ker se pričakuje, da se bo Evropska komisija zadolžila po nižji obrestni meri, kot bi se najbrž katerakoli država ali pa vsaj večina držav članic Evropske unije. Ker bo imela boljšo bonitetno oceno in jo ima najbrž že danes, kar je popolnoma razumljivo na finančnih trgih. S tega zornega kota je dejansko ta večletni finančni okvir dal Sloveniji in seveda tudi drugim državam prvič možnost, da prek Evropske komisije koristijo ta denar. V informacijo, ta denar bo morala tudi Evropska komisija vrniti, zaradi tega tudi Evropska unija išče nove vire za to financiranje. Govori se o davku na finančne storitve, govori se o davku na digitalne storitve in govori se o davku na izpuste. Tako da s tega zornega kota je to popolnoma jasno.
Glede mojih besed glede prejšnjega proračuna in 148. člena Ustave in tako naprej. Ja, takrat, v tistem trenutku so bile te besede, ko smo govorili o fiskalnem pravilu, da morajo biti odhodki enaki prihodkom. Še danes trdim to, s tem da je vmes prišla epidemija in imamo prvi odstavek 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, po katerem to fiskalno pravilo ne velja več niti v Evropi niti v Sloveniji. Strinjam se glede transparentnosti porabe. Transparentnost porabe imate navedeno v vseh treh delih proračuna, tudi v prvem delu, splošnem delu na 27. in 28. strani. V tretjem delu proračuna na koncu, kjer so podani odhodki po posameznih ukrepih, po posameznih členih zakonodaje PKP 1, 2, 3, 4, 5 in tako naprej. Jaz sem tudi že bral nekajkrat v Državnem zboru, koliko je šlo za posamezni ukrep in koliko upravičencev je prejelo ta posamezni ukrep. In tako bosta ministrstvo in Vlada tudi nadaljevala. Se pravi, da bosta transparentno poročala Državnemu zboru. Državni zbor ima podatke, kako je bil porabljen ta denar do 30. 6. V dveh poročilih, kot ste rekli, ampak do 30. 6. imate vse podatke in imate vse prerazporeditve, o katerih ni bilo razprave v Državnem zboru, na Komisiji za nadzor javnih financ. Tako da ti očitki – povejte, kateri podatek še želite, poleg teh, ki so že tukaj. Se bomo potrudili in ga bomo dali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Jaz bi samo na kratko, glede na to, da sta me gospod Pogačnik in minister narobe razumela glede teh 10 milijard in pol. Jaz sem govorila hipotetično, da smo jih že porabili, ker če ste dobro poslušali, sem tudi rekla, »če bi seštela vse«. Namreč, tudi vi, minister, ko vas je na Odmevih vprašala novinarka, kako boste sfinancirali dolgotrajno oskrbo, ste rekli, da bomo dobili evropska sredstva in da se Slovenija trenutno lahko tudi zelo poceni zadolžuje. To je že nek vir, s katerim – seveda, v bodoče so ta sredstva namenjena tudi za dolgotrajno oskrbo, ampak vse, tudi minister Tonin je rekel, da se bo vojaška oprema in tako naprej financirala iz evropskih sredstev, in če si to vse seštel, si lahko videl, da je to že krepko več kot 10 milijard in pol.
Ko sem rekla, da še nismo dobili, sem pa mislila predvsem na to, da evropski proračun še ni sprejet. Poleg tega se govori, da bodo skoraj 100-procentno sredstva pogojevana z vladavino prava. Vemo, kam nas trenutno Evropska unija uvršča, in sem izrazila tudi dvom, kako bo s tem.
Ker ste me vprašali, katere podatke bi še rada, bi pa predvsem rada obrazložitev glede teh 24 milijonov na postavki pravosodje. Zakaj je ta postavka tako povišana? Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Robert Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Jaz mislim, da je tudi tukaj prišlo do nesporazuma – pri poročanju Vlade Državnemu zboru me niste razumeli. Ali pa niste razumeli zakona, ki ga je ta parlament dejansko sprejel. Kaj pravi zakon v PKP1? Vlada mesečno poroča Državnemu zboru o proračunskih prerazporeditvah. Zdaj ste se sami pohvalili, do 30. 6. smo mi kot dobili te podatke. Katerega smo danes? 22. 9. Torej spet zamujate že za tri mesece. Ne mi prosim govoriti o transparentnosti, če je ni! Konstantno zamujate in kršite zakon, ki ga je ta parlament sprejel s pomočjo vaše koalicije. Če je to transparentnost …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo. Spoštovani kolegi, spoštovana Slovenija, ki nas gleda tukaj!
Mi danes dejansko beležimo eno zgodovinsko zadolžitev. Zgodovinsko. In to v višini 7,6 milijarde evrov. To je podatek. Iz tega izhajamo v teh razpravah, to je to. Veste, če se navežem samo na en stavek, prej ste rekli, minister, bom poenostavil besede, da ljudje razumejo: »Ja, a vi mislite, da se mi kar tako zadolžujemo? A vi mislite, da se lahko mi kar tako zadolžujemo kot nekdo doma?« Ja, tako izgleda, veste. Prav tako izgleda! Vsakih nekaj mesecev pridete sem z enim odlokom, pa 2,2 milijarde pa zdaj spet 1 milijarda in ne vem koliko, čez kakšen mesec boste verjetno spet jokali in boste prišli sem: »Ne moremo drugače, moramo pomagati.« »Ker je socialno naravnan rebalans,« je nekdo rekel prej. Je popolnoma vse drugo, kot da bi bil socialno naravnan, ta rebalans. In boste spet prišli s kakšnim odlokom in glede na to, da imate večino – pač jo imate – bomo spet verjetno morali biti priča enemu zadolževanju, nesramnemu, nepremišljenemu, po mojem. Razumete? Kdo je kriv, da se to dela? Saj je jasno, tukaj je brez zveze, da mi iščemo, kar je. En človek vodi zdaj to državo in en človek je normalno, da mora prevzeti svoje odgovornosti – Ivan Janez Janša. Jaz sem prej povedal, jaz sem to prej izpostavil v stališču in bom vedno govoril to, glavni dosežek te vlade bo, po mojem, zgodovinska zadolžitev za 7,6 milijarde evrov.
Pokazal bom eno zadevo. Lahko, verjetno ni tako – vi ste prej rekli, ja, številke so realne, ampak ni res, da to izgleda tako, kakor je, ali pa ni res to, kar je, ampak številke so pa ta prave. Ja, saj vem, da so številke prave, veste, minister. Poglejte ta graf. To je čisto enostaven graf gospodarske rasti. Poglejte, kdo je na slikici tukaj spodaj – gospod Ivan Janez Janša. Poglejte, to so popolnoma rdeče številke, gledamo leto 2012, potem je na srečo prišla Alenka Bratušek in je globoke negativne številke pripeljala v lepo pozitivne in tako je šlo potem naprej vsa leta. In zdaj poglejte tukaj, leta 2020 smo spet v eni katastrofalno rdeči fazi. Mislim, da je to zelo jasno. Boste rekli: »Ja, saj to so številke, ampak ne odražajo resnične slike tega, kar se dogaja zdaj v luči covida.« Lahko, ampak glejte, to je realnost. Številke so številke. Vi lahko interpretirate to zadevo, kolikor hočete, ampak to je to.
Veste, človek reče, kje smo pa zdaj. Kje smo zdaj? Zdaj pa nismo drugje kot v drugem grafu, tistem, ki sem ga tudi že prej pokazal v razpravi. Zelo enostavno. Saj graf je eklatanten, poglejte, zelo je enostaven: zadolževanje in zadolževanje. 12 tisoč in 700 na osebo, skoraj 20 tisoč na osebo, to bo rezultat te vlade. Vi vse to opravičite. To zadolževanje je jasno. Če bo ostalo kaj v zgodovini te vlade tukaj, bo, kakor sem prej rekel, zgodovinsko, zgodovinsko zadolževanje v višini 7,6 milijarde. Pa ne verjamem, da je to že vse. Osebno ne verjamem, da je to že vse. Za ta rebalans verjetno, ampak potem čakamo, čez 14 dni, se mi zdi, se bo že začelo govoriti o novem proračunu, kar mislim, da bo, za naslednja leta. Ampak to so smernice in jaz sem prepričan, da bo še kakšen odlok priletel na mizo in bomo videli še kakšno milijardičko. Tako, ljudje itak … Zdaj ne govorimo več o milijonih, milijonov ni več! Ko smo mi imeli, ko smo bili na Vladi, za dobiti 2 milijona, 3 milijone, ste vi skakali v zrak: od kod denar, kje bomo dobili denar, na kakšen način se bomo zadolžili! Ne ne, je bilo prihodkov krepko več kot odhodkov. Takrat. Zdaj pa beležimo negativno zadevo. Ampak pustimo. Veste, to je, jaz bom tako omenil, skoraj bi lahko rekli eno brutalno in nedostojno zadolževanje te vlade. Moje besede, osebno moje besede.
Šel bom na konkretno zadevo. Govoril bom o naših amandmajih, ker mislim, da imam pravico tukaj povedati, tudi na Odboru za finance smo obravnavali te naše amandmaje. Veste, z našimi amandmaji in opozicijskimi partnerji smo želeli prerazporediti kakšnih 188 milijonov na 13,4 milijarde. Vi ste govorili, da če bi bile vse naše želje tukaj izpolnjene, bi bilo treba imeti še ne vem koliko milijard zraven. Ampak to so laži. To govorite svojim. To govorite svojim, svoji strani, ne nam. Mi imamo številke v mezincu, mi točno vemo, za kaj gre, naši amandmaji so točno pisani. 188 milijonov znotraj 13,4 milijarde – zdaj, vas vprašam, zakaj razmišljate na tak način. Kar je bilo najbolj – ne bom rekel drugega izraza – presenetljivo: niti enega, niti enega amandmaja. Niti enega! Ali smo mi res toliko negativni, smo toliko slabi?! Mislim, ne vem … So bili ti naši predlogi tako porazni, da bomo pri 13,5 milijarde, pri 7,6 milijarde, kolikor smo minusa naredili, zdaj mi gledali za nekaj, zakaj ne? Nič od niča. Nič! Veste, kaj pomeni to? Nič. Niti na eno dopolnilno. Niti na eno. Kaj je bilo bistvo v teh amandmajih? Mislim, da je prav, da to omenim, da ljudje, ki nas gledajo v Sloveniji, razumejo, kaj je bilo bistvo. Jaz govorim o naših amandmajih, od SAB, Stranke Alenke Bratušek. Prvi amandma, ki je bil, je bil dodaten denar v programu Starejši za starejše. Kaj je tu slabega? Kaj je tu slabega, povejte vi meni. Mi se samo pogovarjamo o zakonu o dolgotrajni oskrbi, nič ne delamo še na tem, nič, samo govorimo – upam, da pravočasno bo – ampak po mojem rabimo denar za lajšanje vsakodnevnega bivanja starejših. Nismo govorili o milijardah, veste. To je bil en pameten amandma za starejše ljudi.
Drugi amandma. Vprašali smo in dali pobudo z dopolnilom, da bi dobili brezplačne maske. Kdo bi dobil brezplačne maske? Tisti, od katerih Vlada zahteva, da jih nosijo. To so učenci, dijaki, upokojenci, kamorkoli gredo. Samo za to smo dali predlog. Kaj je bilo slabega v tem predlogu? O drobižu govorimo. Ampak ne, iz principa niste tega hoteli, ker vaš princip je ta, da kar opozicija reče – ne damo. Tudi če je dobro, ne damo. Za princip gre. Ne za pravičnost ne za poštenost, za princip. In kaj se zgodi danes oziroma včeraj? Hah, ravno tistemu, ki je zahteval od dijakov in učencev, da nosijo maske, se zgodi to. Jaz upam, da bo ta ženska, ta gospa odstopila, ker Phil Hogan je za manjšo zadevo odstopil. Za manjšo zadevo je odstopil. Ona zahteva, da naši učenci in dijaki nosijo maske in trpijo s tistimi maskami v šolah, a zdaj pa tu – evo, to je zdaj to. To je to. Še premier Janez Janša se je opravičil, je bil v zadregi prej tukaj, ko sem pokazal to. Ampak Zorčič ni hotel razumeti, me je ustavil pri besedi. On me je ustavil. Seveda, ker je ista kvota, saj vemo, da ne more on, to je treba malo drugače, kajne, ista kvota, moramo paziti mi na svoje ljudi. Ampak ne glede na to mislim, da sem izpostavil eno zadevo pošteno. Ali se vam zdi to prav? Ali se vam zdi to prav?! Videl sem premierja tukaj, v zadregi je bil in je tudi tvitnil potem. Je tvitnil …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani poslanec Bandelli …

MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja, se bom osredotočil na rebalans. Se opravičujem, podpredsednik.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Prosim, ja. Hvala lepa.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Mislim pa, da je tako prav. Je za Slovenijo, veste, to je za Slovenijo prav … / oglašanje iz dvorane/ Mislim, da je prav, no.
Zdaj pa gremo naprej. Spoštovani minister Šircelj, s tretjo zadevo nismo nič drugega hoteli kot enostavno ohraniti kulturno dediščino. Sami veste, kakšen multiplikator je to, saj ste bili tam, saj ste bili v poslu, saj ste delali tam. Hvalite se tudi, da ste bili velik finančnik, vsepovsod. Kako da ne razumete zadeve? Veste kaj? Ja, vi že razumete, ampak tak je nalog – ne smemo pustiti skozi nič, tudi dobrih idej ne. »Verjetno bo prišel peti zakon, pa bomo upoštevali mi to v petem zakonu.« Upajmo, saj mi to želimo! In bomo pohvalili, saj vas bomo pohvalili, če bo to notri. Ampak vse to, za kar ste obljubljali pri prejšnjem zakonu, da bo v naslednjih – še zdaj nekatere zadeve niso, veste. Niso. In se hvalite, da rešujemo podjetja, 150 tisoč delovnih mest. Laž. Laž! To je dobra volja ljudi, samo dobra volja podjetnikov in obrtnikov! Poglejte, prej vam je dala ona cifre in številke, koliko je bilo v zakonu za likvidnost – nič. Nič. In sem vam povedal, ko smo imeli tu razpravo – že pred šestimi meseci, petimi meseci smo imeli razpravo o zakonu o likvidnosti – da je to popolnoma brezzvezen zakon. Koliko so koristili mala, srednja podjetja, mikro podjetja, samostojni podjetniki?! To je bilo zame pomembno videti, kaj je, kaj ni. Saj ste mi poslali, saj sem poslal na ministrstvo za gospodarstvo tudi podatke, so odgovorili. Oho, joj, kako so oni … Ma, oni so res koristili neverjetne denarje in vse, kar je bilo treba. Bomo obravnavali tudi tisto na naslednjem odboru, saj bomo, saj bomo. Da res vidimo, kolikšne so cifre. Ampak to sem hotel povedati, tam ni treba ohraniti kulturne dediščine in teh zadev, je treba metati ven denar, kot da tisto ni bistvenega pomena.
Zadnji smo predlagali še, da bi bilo malo denarja prav za tisti namen, zdaj bom govoril zelo enostavno, v zdravstvu, za skrajšanje čakalnih vrst – tudi to ni pomembno. Ni pomembno. Tudi to ni pomembno. Tudi proti temu ste bili. Pa ne bom toliko govoril o tem, ker nima smisla zdajle. Kar je pa zanimivo, je pa denar za zadnje tri mesece. Za zadnje tri mesece smo dobili 450 tisoč evrov denarja za demografski urad. Za tri mesece. Koliko jih bo delalo tam? Koliko jih bo delalo tisto, kar že zdaj delajo, praktično to, kar se že dela? Pojma še nimate, ali bo ministrstvo, ne veste še, ali bo direktorat ali kaj bo. Še sami ne veste, ampak točno 450 tisoč evrov ste zrihtali, da bodo na tej postavki za to. Je tako, minister? Saj je res, 450 tisoč je, kajne? Saj vemo. Ne 300, 150, pol milijona – točno 450 tisoč. Se vam ne zdi malo čudno to, da je to taka čudna cifra? Koliko ljudi bo tam delalo? Ali pa res, ker se toliko grebejo vsi, da bi bili notri v tem demografskem uradu, verjetno že vedo, da bodo kakšne zlate službe, take dobre, dobre službe? Jaz mislim, ne vem. Ljudje morajo vedeti, ker nikjer ne piše, koliko bo zaposlenih, kaj bo, kaj se bo delalo, na kakšen način in kar je. Tako da se mi zdi malo tako … Pa saj je več takih cifer. Mislim, da je celo na ministrstvu za gospodarstvo predvidenih 137 milijonov in ne vem koliko, do 50 evrov točno je napisano, koliko več denarja je treba. Od kod te cifre? Mislim, res ste neverjetni. Do 50 evrov, koliko je potrebno dati v rebalans.
Dobro, jaz bom zdaj to kmalu zaključil, zato ker mislim, da sem povedal, kar sem mislil, druge reči sem povedal na odboru. Najbolj eklatantno pa je to – veste, kaj je najbolj zaskrbljujoče, kar je tukaj? Kako, na kakšen način sploh razmišljate, da nas spravite spet v prave tirnice, bom tako rekel. Nobenega sanacijskega programa nimate. Ga nimate, noben resor ga ni predstavil, niti en. Pridete sem s programom, milijardnim odlokom, dvakrat tu, enkrat milijardnem, enkrat dvomilijardnem, ampak da bi pa kakšen povedal, na kakšen način se bo to saniralo, na kakšen način bomo prišli nazaj v prave cifre, v tiste tirnice, ki sem jih prej omenil … Nobene sanacijske strategije nimate. Nimate! Nobeden še ni dal ven! Ker ti, kadar vzameš kredite in reči, kadar je problem, takšen in drugačen, vam jaz povem kot podjetnik, seveda – zakaj vzameš kredite? Za en namen, za en čisti namen – da boš s tistim poslom, ki si ga ti predvideval, tudi vračal. Ampak tukaj ni tega. Tukaj ni tega, minister. Dajemo socialno naravnan rebalans, v redu, pomagamo ljudem, se zadolžimo. Seveda nam rating ne kaže dobro, saj so vse države v Evropi isto zadolžile in zato je vsem padlo. Saj bo verjetno tudi – ne vem, čakamo, kaj bo rekla Evropa pri tem. Jaz si lahko zamišljam, kaj bo verjetno. Vi tudi računate na kakšen, ne vem, generalni odpis po celi Evropi ali kaj takega, ali pa dvig tistih parametrov, ki so bili postavljeni takrat, ali kar je. Ampak ne glede na to, v tej fazi, kjer ste vi, vladajoči fazi, se je zdaj najbolj enostavno zakreditirati. Tako izgleda. Pa še Fiskalni svet je zaskrbljen. Ampak to zamolčimo, tega ne povemo na glas. Razumete?
Najbolj žalostno pa je to, kar je ta resnica, ki sem jo povedal zdaj – da morajo vsi koalicijski partnerji, ker so podpisali en koalicijski dogovor, kimati. Potem imate še enega partnerja, ki niti ne ve, kaj dela za partnerja, vsemu prikimava, vse potrdi, karkoli, lahko ga popljuvate, vse, kar je, oni bodo rekli vedno ja in bodo vedno potrdili in stiskali plus. Tako da to brez … Ne vem, ste se morali nekaj dogovoriti, da ste naredili to uslugo, da prav vse, popolnoma vse, karkoli, tudi tisto, kar ni v koalicijski pogodbi, potrjujejo?! Tako da vi ste res fenomenalni, res ste dobri, res. Lepo znate to delati, manipulirati z ljudmi. Ampak tako je. O tem vam moramo dati prav. Jaz bom tako rekel, spoštovani minister, da bom zaključil. Dajte nam enkrat pokazati, ali pa vsaj resorji naj nam nakažejo, na kakšen način mislijo priti spet nazaj v te, kakor sem prej omenil, tirnice, te pozitivne tirnice ali pa v kakšno sanacijsko strategijo, kakšen plan, kakšen program. Na kakšen način. Ker če mislite, da boste dvigovali davke ali kaj takega, je pa to ravno kontra tistemu, kar ste vi vedno govorili. Čakali smo tudi, da boste znižali DDV. V končni fazi ste ga že trikrat predlagali. Trikrat ste ga predlagali, trikrat. Tu je bila skozi, vsak teden je bila debata o DDV, saj na ta način ste tudi pridobivali svoje volivce. Da ne govorimo o migracijskih problemih in vseh rečeh – pustimo stati, ker ne funkcionira. Ampak to je to.
V glavnem, to je slika naše vlade danes in mislim, da odgovornost za te 7,6 milijarde, ki smo jo prej omenili, ne bo odgovornost nobenega drugega kot samo vaša in vaše vlade in vaših koalicijskih partnerjev. Hvala, podpredsednik.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo.
Repliko bi razdelil v dva sklopa. Kolega Marko Bandelli, vi govorite o primanjkljaju, vi govorite o zadolževanju. Zanima me … Primanjkljaj, posledica teh zadolževanj v danem trenutku, je verjetno posledica epidemije covida-19 in ukrepov, ki so bili sprejeti, PKP1, PKP2, PKP3, PKP4. Zanima me, kolega Bandelli, pri katerem od teh ukrepov ste glasovali proti. In verjetno ste se pri teh ukrepih vi zavedali, kakšne bodo posledice teh ukrepov.
Drugi sklop replike je pa, spoštovani kolega Bandelli – Slovenija ne obstaja samo od leta 2013. Korektno bi bilo, da te svoje tabele pokažete od leta 1991. Kolikor jaz vem, je predsednik SDS Janez Janša trikrat vodil vlado. Na teh slikah je bila po navadi samo ena njegova slika. To, kar vi delate s tem zavajanjem, je podcenjujoče – do državnega zbora, do ministra. Trikrat, kajne? / oglašanje iz dvorane/ Kolega Bandelli, zavajate …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod Bandelli, prosim, da spoštujete poslovnik in ne motite govornika, ko govori.
Hvala lepa.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Verjetno se od vas lahko tudi kdo v Severni Koreji nauči kaj. Ker tako zavajanje, kot se ga greste – da prikazujete tabele od leta 2013 do zdaj, da povzamete samo en sklop, ki je za vas ugoden, za druge pa ne – mislim, da je skrajno podcenjujoč do državnega zbora, do ministra in ne nazadnje do volivk in do volivcev, ki mislim, da bodo znali tudi nagraditi delo v Državnem zboru in delo vlade in koalicije.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima minister mag. Andrej Šircelj.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala.
Poslanec Bandelli je dal nekaj iztočnic – zdaj je zapustil dvorano, tako da ne vem, ali me sliši ali ne, najbrž težje. Kakorkoli že. Rad bi govoril o zakonu o poroštvu, o katerem je veliko besed, ker gre za nerazumevanje. Na eni strani tudi številni poslanci rečejo, likvidnost v gospodarstvu se je povečala in to kažejo podatki in to je realnost, to so podatki bank; in likvidnost v gospodinjstvih se je povečala in to kažejo podatki bank, na drugi strani pa zakon o poroštvu ni zaživel. In zdaj je tukaj neka nelogičnost. Prvič. Zakon o poroštvu ni bil narejen zaradi tega, da nekdo mora vzeti kredit. Tukaj ne gre za to. Drugič. Na podlagi tega zakona je sam postopek še nekoliko drugačen kot pri običajnem kreditu. Postopek je tak, da kreditojemalec gre v banko, v poslovno banko, tam vzame kredit in potem ta poslovna banka to kreditno mapo, ta kredit prenese na SID razvojno banko in tam se odvije postopek, ali bo zdaj ta kredit dobil državno jamstvo ali ne. Če poslovna banka oceni, da za neki kredit ni treba imeti državnega jamstva, da je kreditojemalec tako zanesljiv, da poslovna banka ne rabi tega jamstva od države, potem tega kredita pač ne prenese na SID banko. Z drugimi besedami, tudi jamstvo države – in v tem zakonu je navedeno, da jamstvo države – velja le za tista podjetja, ki so razvrščena med boniteto A in B, skupino A in B. Tako da tukaj je nerazumevanje v tem, da imamo na eni strani dokaj dobro likvidnost gospodarstva in prebivalstva in na drugi strani se zdaj govori o tem, da jamstva ne zaživijo. Ampak tukaj gre za nelogičnost v tem, da če imamo mi politiko poslovnih bank tako, da dajejo kredite, in kot kaže, dajejo kredite in verjamejo kreditojemalcem, je to seveda samo dober znak. Ne rečem, da vsako podjetje, da vsak samostojni podjetnik dobi tak kredit, ampak tukaj govorim v splošnem.
Seveda tukaj morda koga motijo nekatere nove inštitucije – to je naslednje vprašanje – ki naj bi bile financirane, ne vem, demografski sklad in tako naprej. Glejte, imamo zaključni račun in v zaključnem računu proračuna bo točno vidno, koliko denarja bo za kaj potrošenega. Jaz tudi mislim, da vsak zaključni račun da na koncu rezultat tega, ali je bilo potrošeno ali ni bilo potrošeno. In če ni bilo potrošeno, zakaj ni bil potrošen ves denar. Tako da o teh številkah seveda najbrž potem tam. Tukaj gre zdaj za ocene. In še enkrat, če govorimo o poti, o kateri je bilo tudi večkrat na Odboru za finance v soboto govora – ja, v tem obdobju Vlada rešuje delovna mesta in podjetja. In v tem obdobju Vlada pripravlja investicije in že zaganja investicije. Pripravlja podlage za te investicije, pripravlja podlage za infrastrukturne investicije, za investicije v zdravstvo, če želite, v reševanje problema starejših. Pripravlja se te podlage. Tudi s tem, da administrativno in birokratsko poenostavlja poslovno okolje s ciljem zdravja in večje blaginje ljudi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati. Vidim, da je interes. Prosim za prijavo. Prvi dobi besedo Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi!
Te številke, ki jih danes že cel dan poslušamo in so jih predstavili z Vlade, so pravzaprav same po sebi dovolj zgovorne. Izkazan je velik proračunski primanjkljaj, ki sicer v teh danih razmerah ne bi smel biti posebej problematičen, če ne bi kazal na neko intenco, kako disciplinirati tiste, ki vladi na nek način grenijo življenje. Tukaj bi se najprej ustavil pri nevladnih organizacijah in nevladnih proračunskih uporabnikih, kjer se sredstva zmanjšujejo mnogim. Še posebej pa me skrbi, ker se sredstva zmanjšujejo Varuhu človekovih pravic, Informacijskemu pooblaščencu, Računskemu sodišču, KPK, Državni revizijski komisiji, Fiskalnemu svetu. To so tiste ustanove, ki pazijo na porabo javnega denarja, ki se borijo proti korupciji, ki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti javnih financ, in to se mi zdi pravzaprav nedopustno in seveda tudi nevarno. Tudi pri vladnih proračunskih uporabniki je situacija nekako podobna. In sicer se sredstva zmanjšujejo Generalnemu sekretariatu, Sovi, SVRK, povečujejo pa se Kabinetu predsednika Vlade in vladnemu uradu za komuniciranje. Sredstva se zmanjšujejo tudi Umarju ter Statističnemu uradu. To sta dve ustanovi, ki ju država nujno potrebuje za pravilnost svojih ekonomskih izračunov. Potem se pojavljajo pa še dodatne anomalije tudi znotraj Ministrstva za zdravje, kjer se zmanjšujejo sredstva za program zdravstvenega varstva in delovanja zdravstva v kriznih razmerah, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se jemlje precej denarja, najhuje pa je na Ministrstvu za kulturo, kjer bo 8 milijonov evrov manj, in to pri kulturi, ki je v času pojava virusa covid-19 že tako ali tako ena od največjih žrtev te situacije. Po drugi strani pa se pušča nedotaknjene nekatere inštitucije, ki so pod patronatom te vlade. Recimo Študijski center za narodno spravo, ki je bil ustanovljen leta 2008. Ministrstvo za pravosodje zagotavlja plače za 12 uslužbencev in za materialne stroške, ob tem pa je notranja revizija, ki je bila letos opravljena, pokazala na kup hujših nepravilnosti, vključno z izplačevanjem previsoke plače direktorici. Kljub temu je Vlada direktorico ponovno imenovala na čelo zavoda.
Zaradi tega smo tudi mi v naši poslanski skupini, in hkrati tudi v opoziciji, pripravili nekaj amandmajev, ki bi te izpostavljene anomalije odpravili. Med njimi bi izpostavil tiste, ki zagotavljajo, da se vrnejo sredstva za kulturo in znanstveno raziskovanje, tiste, ki ne zmanjšujejo sredstev za zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest, in tiste, ki bi dosegli, da se izvedejo razpisi za sofinanciranje gradnje vrtcev in šol, in seveda tiste, ki bi dosegli, da se izvede nekaj ključnih investicij tako v železniško infrastrukturo kot v infrastrukturo, ki se tiče starejših oseb, torej domove za ostarele in druge nujne investicije.
Toliko na kratko, seveda pa bom kasneje ob amandmajih predstavil tudi amandmaje, ki sem jih vložil v ta namen, da se te stvari popravijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima minister Andrej Šircelj.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Opravičujem se, ker se spet ponavljam, ker sem na to vprašanje že odgovarjal. Tako imenovane nevladne inštitucije, KPK, Računsko sodišče, Fiskalni svet, protikorupcijska komisija in tako naprej – vse te nevladne organizacije dobijo toliko denarja, kot so ga predlagale, in toliko denarja, kot so ga zahtevale. Vsekakor pa so okoliščine covida pripeljale do tega, da so sami ocenili, da bodo potrebovali manj sredstev do konca leta. Tako da tukaj te intence, spoštovani poslanec, dejansko ni – da bi tukaj Vlada želela karkoli narediti. Kolikor so zahtevali, toliko so dobili.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika.
Gospod Predrag Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Spoštovani minister, mene veseli, da ste to pojasnili na neki način. Ne vem pa, ali ste morda pozabili pojasniti tisti del, ki se nanaša na Študijski center za narodno spravo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči.
Naj najprej uvodoma dodam jaz še svojih pet centov k razpravi o 10,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Uvodoma, potem pa malo podrobneje o proračunu. 21. julija 2020 je bil na vrhu EU v Bruslju sprejet dogovor o evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in skladu za okrevanje. Takrat se je premier Janša pohvalil, kako bomo mi dobili 10,5 milijarde evrov, minister Tonin pa je šel še korak naprej in je trdil celo, da bomo dobili 12 milijard evrov. To je trdil, 3. 9. 2020 je to večkrat zatrdil, ko je bila obravnava Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Seveda ne Janševe ne Toninove trditve v resnici ne držijo. Zdaj bom podrobno razčlenila, zakaj ne in za kakšno zavajanje gre. Seveda se lepo sliši, če ti ljudstvu sporočiš, da boš dobil 10,5 milijarde evrov oziroma celo 12 milijard, kot je trdil minister Tonin. To je navadno zavajanje, kajti Slovenija bo v naslednjih sedmih letih dobila dobre 3 milijarde evrov, kar v resnici ne zadostuje niti za pokritje letošnjega proračunskega primanjkljaja, ki znaša 4,2 milijarde evrov. In kot da to še ni dovolj, se v vsem tem času napoveduje trošenje 780 milijonov evrov za nepotrebno vojaško opremo, ki bo uporabna na tujih Natovih misijah, kar je pa sploh absurd. Ampak zdaj bom to razložila, da ne boste rekli, minister – pa me zanima, kaj boste pa res rekli potem – da jaz tukaj zavajam. Ne. To so zavajanja, poslušajte tole. Vrednost celotnega evropskega proračuna znaša za sedemletno obdobje tisoč 74 milijard evrov, vrednost celotnega sklada za okrevanje znaša 750 milijard evrov, sredstva iz proračuna EU pa se posameznim državam članicam razdelijo glede na njihov delež v BDP. Slovenija tako dobi 0,34 %, kar pomeni, da bo iz proračuna Sloveniji v naslednjem sedemletnem obdobju sicer pripadlo 4,8 milijarde evrov, ampak ne pozabimo, da bo Slovenija v tem istem obdobju morala v proračun Evropske unije nazaj prispevati približno 3,7 milijarde evrov. Iz tega potem jasno sledi, da bo neto izkupiček Slovenije iz tega naslova zgolj 1,1 milijarde evrov in čisto nič več. Pa poglejmo zdaj še sklad za okrevanje. Poleg proračunskih sredstev bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva iz tako imenovanega sklada za okrevanje v skupni višini 5,7 milijarde evrov. Toda večina teh sredstev, to je 3,6 milijarde evrov, bo na voljo v obliki posojil, ki se vštevajo v javni dolg in ki jih bo na neki točki treba vrniti. Prednost posojil, ki jih bo državam članicam zagotovila Evropska komisija, bo sicer v tem, da bodo obrestne mere nižje kot pri posojilih, ki jih posamezne države članice najemajo na trgu, vendar bo to skupno zadolževanje koristilo – komu? Koristilo bo zgolj tistim državam članicam, ki se trenutno zadolžujejo po nadpovprečno visokih obrestnih merah, to sta denimo Italija in Grčija, ne pa tudi nam, Sloveniji, ki se že zdaj lahko zadolžuje po nadpovprečno nizkih obrestnih merah, trenutno, recimo na dan 4. 9., ko smo mi to analizirali, danes je verjetno malo drugače, donosi na desetletne državne obveznice v Sloveniji znašajo –0,058 %, kar pomeni, da se Slovenija lahko zadolžuje po negativnih obrestnih merah. Iz tega sledi, da Slovenija od teh posojil, ki bodo na voljo iz sklada za okrevanje, ne more pričakovati nobenih javnofinančnih koristi, ker ne bo ugodnejših posojil od teh, ki jih že itak trenutno najemamo za financiranje tekoče porabe. Je tako? Me boste pa demantirali, minister, če se mogoče motim.
Če grem dalje. Od 5,7 milijarde evrov sredstev, ki so na voljo Sloveniji iz sklada za okrevanje, bo le 2,1 milijarde evrov na voljo v nepovratni obliki. Se pravi te 2,1 milijarde plus tisti neto, ki sem ga prej povedala, 1,1 milijarde evrov. In to je to v resnici, spoštovani. Tako da Slovenija od Evrope v resnici ne bo dobila 10,5 milijarde evrov, kot trdi in se postavlja naš premier Janša, kaj je izposloval, kaj šele 12 milijard, ki jih omenja Tonin, ampak 3,3 milijarde evrov. To je to, kar bomo mi dobili. Poudariti je treba, da gre za 3,3 milijarde evrov v sedemletnem obdobju, kar nadalje pomeni, da na letni ravni to pomeni nekje 470 milijonov evrov, samo letošnji proračunski primanjkljaj pa bo znašal 4,2 milijarde evrov. In če tu zdaj ponovno omenim, na žalost moram omeniti, napovedanih 780 milijonov, ki se jih bo pa trošilo v naslednjem obdobju za vojsko, poglejte, so to res absurdi. In potem se čudimo, da smo kritični do tovrstnih projekcij, napovedi, navsezadnje tudi tega rebalansa, ki je po svoje delno netransparenten, na kar so opozarjale že kolegice in kolegi pred mano.
Predvsem pa je v tem rebalansu, če ga dejansko pogledaš, takoj očitno, da ne zagotavlja dovolj sredstev za zdravstvo – pa bom to tudi utemeljila, ker pravite, da dajete več, ampak bom povedala, kje dajete več in kje ne dajete nič, pa bi morali dati – režete sredstva za kulturo, režete sredstva za znanost, ko režete sredstva za znanost, režete tudi sredstva za razvoj, režete sredstva za tisto dodano vrednost, ki jo prinaša znanost s svojimi izsledki, patenti in tako naprej. Če se samo ozrem na Ministrstvo za zdravje, 196 milijonov evrov se resnično povečuje na 336 milijonov evrov, drži, in na prvi pogled je to videti super in seveda se zato vi hvalite, vaša vlada, da ste z rebalansom zdravstvu priskrbeli dodatnih 140 milijonov. Ja, po številkah to drži, ampak se je treba vprašati, kaj se pa za temi številkami skriva. Dejstvo je, da to v resnici ne zadostuje niti za pokritje tekočega primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ta znaša 250 milijonov evrov. Praktično so vsa ta dodatna proračunska sredstva namenjena financiranju ukrepov iz protikoronskih zakonov, to so recimo dodatki k plači, za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, to so nadomestila prispevkov za zdravstveno zavarovanje, bolniška nadomestila in tako naprej. Žal pa medtem Vlada s tem rebalansom – upam, da bo z bodočim proračunom drugače – ni zagotovila nobenih dodatnih sredstev za investicije v izboljšanje zdravstvene infrastrukture, ki vemo, da te investicije krvavo potrebuje. Vemo, kje so problemi v javnem zdravstvu in treba jih bo reševati, pa če imamo epidemiološko situacijo ali je nimamo. Tega se je žal treba zavedati in je treba imeti to v mislih, ko nekaj takšnega projektiraš. Kot sem rekla, pozablja se na investicije v javnem zdravstvu, reže se že prej preveč skromna sredstva za znanost in žal se tudi res, tako kot so že kolegi pred mano omenjali, sistematično … Prav sistematičnost, se pa zdaj vidi, napada in uničuje kulturo. Znotraj kulturnega ministrstva je dobršen delež sredstev namenjen medijem in vemo, kaj se trenutno dogaja – pogrom proti javni Radioteleviziji Sloveniji in drugim medijem, ki niso povšeči vladajoči stranki SDS. Med njimi sta izrazito na udaru recimo tudi POP TV in Kanal A. Spomnimo se, žal se reže tudi knjigi in pa filmu. Zakaj, ne vem, bo minister Simoniti verjetno znal obrazložiti. Spomnimo se – mimogrede lahko omenim, to je to predmet za drugo razpravo bolj kot za to – da minister Simoniti kar samopašno odloča o že odobrenih statusih samozaposlenih, jih ne podpiše. Preprosto jih ne podpiše, ker se njemu zdi, da je tega preveč, pa čeprav je komisija medtem ljudem to že odobrila. Tako daleč smo prišli, tako da ne se sprenevedati, da to ni napad na kulturo.
Da ne omenjam tega, da se to dolgo čakanje na ureditev dolgotrajne oskrbe še kar vleče in bomo videli, ali se bo res razrešilo ali ne. Govorite že o tem, upam, da se kaj bo. Kar se ključnih infrastrukturnih projektov tiče, pa moram reči, da jim v tem rebalansu kaže slabo. Bom povedala, zakaj. Če se samo ozrem na stanovanjsko politiko, ki je pravzaprav nimamo že ves ta čas, že vse prejšnje vlade – enostavno je nimamo. Nekoč ste bili v stranki SDS upravičeno kritični do tega, da tega ni, in tukaj smo tudi mi bili vedno kritični in tukaj smo se celo strinjali, da nimamo ustrezne stanovanjske, davčne in tudi ne prostorske politike, ki bi spodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj. Tu smo si bili enotni. Na tem področju je dejstvo, da v Sloveniji dejansko vlada kaos in zaradi tega smo se pravzaprav znašli v vseh neslavnih statistikah Evropske unije, od najhitreje rastočih cen stanovanj do izjemno pozne osamosvojitve mladih, da bi lahko šli na svoje. Po številu stanovanj neprimernih za bivanje, smo tudi na vrhu teh statistik, po številu družin, ki živijo v stanovanjski revščini in tako naprej. Skratka, izjemno neslavna statistika. V zadnjih 10 letih, da ne omenim, nismo za gradnjo novih stanovanj namenili niti enega evra. Res je, v tem rebalansu se znajde celo nekih 6 milijonov evrov, ampak lepo vas prosim, pri krizi na tem področju bi bilo treba mogoče malo drugače usmerjati sredstva. Ker po podatkih Stanovanjskega sklada namreč ta trenutek primanjkuje najmanj 9 tisoč 100 neprofitnih stanovanj, samo v Ljubljani jih primanjkuje več kot 4 tisoč. Dejstvo je, da ste v rebalansu, kot jaz vidim, temu sicer namenili, ja, malo manj kot 6 milijonov evrov, kar pa ne zadostuje niti za izgradnjo 100 dostojnih stanovanj. Nekaj je, več kot nič, bom rekla, ampak še zmeraj praktično nič. Če se malo pohecam, prejle je kolega omenjal, da na uro izgubimo 300 tisoč evrov, to sta dve povprečni dvosobni stanovanji, se pravi, na dan je krat 24, to je 48 dvosobnih stanovanj. Tako je vsaj kolega to prej slikovito opisal. Potem se lahko samo vprašam, v koliko dneh bi mi lahko enkrat za vselej razrešili stanovanjski problem. Ampak pustimo to, to je bilo zdaj malo takole ob strani.
Zelo me lahko, nas lahko skrbi tudi druga zadeva glede infrastrukture. O infrastrukturi malo več govorim, ker sem sama članica Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vemo, kaj se je zgodilo, kako so se izključile nevladne organizacije iz raznih postopkov pri pridobivanju gradnje, torej pri spremembah gradbene zakonodaje. Žal je videti, da vaša vlada nekako – že itak deklarativno pravite, da podnebnih sprememb ni. Jaz vam pa moram reči, da infrastruktura niso samo ceste in beton. Ker tukaj v tem rebalansu proračuna je videti, da ste povišali sredstva za obnovo cest in za gradnjo novih cest za 40 milijonov, medtem pa ste na žalost znižali sredstva za investicijsko vzdrževanje in nadgradnjo železnic za kar, mislim da, 112 milijonov evrov. Glede na to, da nas nekako loči desetletje od – vsaj znanstveniki tako pravijo – precej verjetnega podnebnega zloma in je treba skrbeti za to, da se izpusti v ozračje zmanjšujejo, in to radikalno zmanjšujejo, navsezadnje je pred nedavnim Ursula von der Leyen napovedala, kje so prioritete Evropske unije, za koliko je treba zmanjševati izpuste, kako je treba iti v zeleno in tako naprej, je res popolnoma nerazvojno in celo škodljivo, da takšno diskrepanco opaziš v tem rebalansu.
Zanima me vaš komentar. Dejstvo je, da nas je covidkriza resnično vse skupaj prizadela, ampak da bi se pa samo na covidkrizo izgovarjali vsakič, ko bi vlekli poteze, ki niso strateške, ki niso vsaj srednjeročne, če ne celo dolgoročne, pri takih zadevah, kot so infrastrukturni vložki in podobno ali pa investicije v javni zdravstveni sistem ali pa navsezadnje zdaj že razgradnja kulture, s katero se pa vendarle ponašamo vsake toliko, ko nas kot ambasadorji predstavljajo v svetu tako umetniki kot tudi športniki … Takrat se seveda spomnite ali pa se vse vlade spomnijo na njih, saj ne samo vaša. Žal covid-19 ne more biti odgovor in izgovor za vse. Zanima me predvsem vaš komentar glede evropskih sredstev, kaj je v resnici realno stanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod državni sekretar, imate besedo.

DAMIR OREHOVEC: Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Že v prejšnji razpravi je bilo rečeno, da se je vzelo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Jaz bi seveda moral reči, da ni tako, saj so se sredstva z rebalansom na naši postavki povečala za 65,6 milijona evrov, kar je 3,2 našega celotnega proračuna. Res je, da so se integralna sredstva povečala za 87 milijonov evrov pa namenska za 7,8 milijona, seveda so se pa na drugi strani tudi zmanjšala sredstva, ki se tičejo kohezijske politike. Mogoče malo razložim. Pomembno je, da so se zagotovila zakonska sredstva, da so lahko normalno funkcionirali osnovne šole, glasbene šole in zavodi s posebnimi potrebami. Na drugi strani so bila že s sklepom Vlade 13. 3. prerazporejena sredstva v višini 14,1 milijona v rezervo za obvladovanje epidemije. To so bila sredstva, ki so bila namenjena v investicije za vrtce, osnovne šole in športne objekte. Ta sredstva se bodo v naslednjih letih, 2021, 2022, 2023 in tako naprej, ponovno vrnila in bodo te stvari lahko lokalne skupnosti črpale. Kar se tiče 11,8 milijona, kolikor je bilo povezano s prehranjevanjem, torej s subvencijami za prehrano. To, kot je že minister prej rekel, ni bilo izvedeno in so se ta sredstva namenila za druge socialne transferje v smislu obvladovanja covida.
Kar se pa tiče znanosti, bi rad najprej povedal to, da se integralna sredstva za znanost vsekakor v teh letih ne manjšajo, ampak vsako leto rastejo. Je pa res, da so se ta sredstva, ki so bila namenjena za določene projekte, evropska sredstva, zmanjšala zaradi tega, ker v teh časih ni možno teh projektov, gre za osem projektov, izvesti. S tem se pa ta sredstva ne ukinjajo, ampak se samo zamika njihova dinamika v leti 2021 in 2022. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika.
Kolegica Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani, če vas prav razumem pri znanosti, pravite, da se zamikajo. Dobro, tega se zdaj tukaj ne vidi, ampak vem pa, da gre za 23 milijonov manj. Prej je bilo zagotovljenih 295 milijonov evrov, v rebalansu jih je zgolj 272. S tem da bi rada opozorila, da je na splošno pri nas problem vlaganje v znanost, v raziskave in razvoj, ker jim mi namenjamo samo 0,6 % BDP, kar je recimo krepko pod povprečjem Evropske unije, ki namenja 1,4 %. Zato bi bilo dodatno krčenje, če gre za to – sicer pravite, da ne – res kar katastrofa. Rajši je treba optiko obrniti in razmišljati, da je treba več vlagati v znanost v bodoče. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, želite besedo? (Da.) Imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo.
Nekaj komentarjev bi vsekakor dal poslanki v zvezi z več stvarmi. Najprej glede evropskih sredstev. Slovenija je neto prejemnica, kar z drugimi besedami pomeni, da tudi če ne govorimo zdaj o tem zadnjem paketu 750 milijard, je še vedno neto prejemnica in tukaj se izračunava tisto, kar Slovenija dejansko plačuje, in tisto, kar dejansko dobi od tega denarja. Če pa zdaj vzamemo skupaj še celoten paket, da tako rečem, teh 750 milijard, ki se potem deli, kot ste tudi povedali, potem je to dejansko dodaten denar. In ta dodatni denar se deli na nepovratna sredstva in na povratna sredstva, tako kot je bilo tudi dejansko s strani Vlade povedano. Moj komentar glede nepovratnih sredstev je: vsa sredstva so na nek način povratna, če želite. Navsezadnje Evropa za to predvideva nove davčne vire, mislim, da sem jih že omenil, o treh se govori: davek na finančne storitve, davek na digitalne storitve in zeleni davek oziroma davek na izpuhe. Tako da s tega zornega kota ta denar je na razpolago.
Ko govorite o obrestnih merah. En del bo nepovraten, kar pomeni, da bo neposredno financiran z viri Evropske unije po teh novih davkih, nekaj jih je že, govorimo zdaj o novem davku, enem ali več. In drugo, seveda še zmeraj obstajajo vse ostale politike, kohezijska politika in tako naprej, kmetijstvo, skratka, to vse obstaja in to je v bistvu samo neka nadgradnja tega. Ko pravite obrestne mere. Mi smo ravno tako naredili neko analizo glede obrestnih mer in smo prišli do ocene, če gledamo to tudi na srednji rok in tako naprej, na neko daljše obdobje, da obstaja možnost, da bodo krediti s strani Evropske komisije nekoliko cenejši, da tako rečem, kot krediti, ki bi jih mi vzeli na finančnih trgih. Vsekakor bo pa tveganje manjše. Kar pomeni, tveganje, da bi se spremenila obrestna mera za kredite Evropske komisije, bo manjše kot tveganje, kjer se spreminja obrestna mera posameznih držav. To je popolnoma razumljivo. Tako da s tega zornega kota smo dejansko preučili tudi ta vidik. Mislim, da je tudi v smislu solidarnosti – veliko se je govorilo o solidarnosti Evropske komisije, Evropske unije in tako naprej. Glede Evrope je to neki novi element, da je komisija posegla v to, da bo dejansko prvič zagotavljala kredite državam članicam po kakršnihkoli pogojih in tako naprej. Ampak to je nov element in po mojem osebnem mnenju povezujoč element Evrope. Navsezadnje imamo zdaj tudi nekaj več skupnega, če želite, skupni kredit ali kakorkoli že za reševanje covidkrize. Tukaj je solidarnost v povezavi predvsem s tem, da če govorimo za nekatere države, Španija, Italija in tako naprej, ki so tudi zelo prizadete zaradi covida, potem dejansko to po mojem pomeni pozitiven element tudi v Evropski uniji.
Glede zdravstva in glede 250 milijonov ali 200 milijonov. Glejte, jaz različne številke slišim glede tega, ampak treba je pač upoštevati, da bo Republika Slovenija oziroma državni proračun pokrival tudi sredstva za zdravstvo v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna. Tam je še 50 milijonov. Gre seveda za to, da imamo različne pravne podlage, kako financirati Zavod za zdravstveno zavarovanje. Neposredno ga prek proračuna težko, zaradi tega rabimo nove pravne podlage, ampak tam so še namenjena sredstva, vsekakor tolikšna, da bo zdravstvo zagotavljajo nemoteno zdravstveno delovanje, zdravstveno oskrbo ljudi in tako naprej. Tako da to smo tudi že do sedaj delali. Glede teh minusov Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa sem jaz tukaj nekoliko previden oziroma te bilance bi bilo treba po mojem mnenju še pogledati, in tudi za katero obdobje in tako naprej. Tako da glede tega brez skrbi, država bo zagotavljala denar za zdravstvo.
Potem imamo tukaj še tudi ta očitek: za železnice manj kot za ceste in tako naprej, infrastruktura. Glejte, ta proračun in vsak proračun, posebej pa, če gre za popravek proračuna, za rebalans proračuna, bom rekel, v tem trenutku ne izraža tega, da zdaj Slovenija ne bi v železniško infrastrukturo vlagala. Kot vem, Ministrstvo za infrastrukturo zelo veliko naporov in vlaganj daje v to, da se vlaga v železniško infrastrukturo. Kakorkoli vzamemo, lahko imamo različno mnenje tudi o drugem tiru, ampak tudi to je železniška infrastruktura. S tega zornega kota se vlaga. So pa v tem proračunu tisti projekti, ki so v bistvu pripravljeni. In veste, priprava projektov traja zelo dolgo časa, vsa dovoljenja, lastniška vprašanja in tako naprej. Seveda ne želimo zdaj iz tega izkazovati, da bomo dajali noter neke projekte, ki ne bodo izvedljivi. V marsikateri proračun so se dali tudi takšni projekti, ki so bili potem neizvedljivi ali pa se niso izvedli v tistem časovnem obdobju. Govorim o marsikaterem proračunu, lahko rečem vseh vlad. Ampak ne vidim smisla, da bi dali zdaj neke projekte, ki so neizvedljivi, v ta proračun. Ne izraža pa to intence Vlade, da ne bi vlagala v železniško infrastrukturo. Mislim, da bo slika čez en mesec, ko boste imeli na mizi proračun za leti 2021 in 2022, nekoliko drugačna. Je pa to popravek proračuna in pač vprašanje izvedljivosti projektov. Toliko bi jaz imel glede komentarja glede vaše razprave.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bevk, imate besedo.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Največji poraženec tega rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je prav gotovo Ministrstvo za kulturo. Žal je iz rebalansa proračuna za leto 2020 razvidno, da kultura ni prioriteta te vlade. Sektor kulture je prav gotovo tisti segment naše družbe, ki ga je epidemija koronavirusa najbolj prizadela. Nekatere dejavnosti, predvsem na področju žive kulture, so v krču že od vsega začetka te epidemije. Najbolj sta prizadeta kreativno-kulturni sektor in industrija srečanj. Rad bi citiral poslanskega kolega Prednika, ki je v imenu poslanske skupine v našem stališču danes dopoldne dejal, da, navajam: »Ob vsej prizadetosti in razpoložljivih sredstvih za spopad z epidemijo ima Vlada vse argumente, da bi financiranje celotne kulture za letos uvrstila med krizne postavke, kot je tista za 1,6 milijarde na Ministrstvu za finance, toda za to ni bilo volje. Vladajočim je kaznovati neposlušnost in kritičnost pomembneje kot pomagati prizadeti kulturi.« Tako je dejal kolega Prednik. Ob tako velikem, večmilijardnem, visokem primanjkljaju se 8,3 milijona evrov, ki so bili z rebalansom odvzeti, sploh ne bi poznalo, če bi jih Ministrstvu za kulturo pustili, da bi normalno oddelali že sprejeti proračun za leto 2020. Je pa recimo Francija priskočila na pomoč muzejem, spomenikom in katedralam s kar 614 milijoni evrov v okviru 2 milijardi težkega projekta za sanacijo francoske kulture. Lahko bi se malo zgledovali po Franciji. Mogoče sta kaj o tej temi rekla tudi oba predsednika pred nekaj dnevi.
Sam sem predlagal tri amandmaje k rebalansu državnega proračuna za leto 2020. Prvi se nanaša na izdelavo projektov in dokumentacije za začetek gradnje sprejemno-informacijskega centra Partizanske bolnice Franja. Namreč, po velikopotezni sanaciji leta 2010, ko je bila tri leta prej skoraj v celoti uničena zaradi uničujoče poplave in rušilnega vala, se žal ni zgradil tudi informacijsko-sprejemni center. Tako se je takrat sanacija spomenika končala nekako na pol poti, čeprav so bili že takrat izdelani idejni osnutki za center. Je pa Občina Cerkno letos kupila gostinski objekt s sanitarijami na parkirišču pred bolnišnico za 100 tisoč evrov, ker je uveljavljala predkupno pravico. S tem amandmajem, ki ga predlagam, bi zagotovili sredstva za izdelavo projektov in dokumentacije za začetek sprejemno-informacijskega centra Partizanske bolnice Franja.
Moj drugi amandma se nanaša na izdelavo projektov in dokumentacije za začetek del na državni cestni med Želinom in Spodnjo Idrijo na območju četrte razvojne osi, kjer se sicer izvaja kar nekaj projektov. Nekateri odseki na tej zelo pomembni osi so povsem prezrti, predvsem na tej relaciji, kot sem povedal, Želin–Spodnja Idrija, kjer se v naslednjih letih sploh ne načrtuje novih investicijskih projektov niti ni pripravljene dokumentacije zanje. Je pa ta del 4. razvojne osi danes v daleč daleč najslabšem stanju na celotnem območju. S tem amandmajem, ki ga predlagam, bi pospešili izdelavo projektov in dokumentacije za začetek del na relaciji med Želinom in Spodnjo Idrijo.
Tretji amandma, ki sem ga predlagal, je amandma za proračunska sredstva za sanacijo rudarske škode in degradiranega območja v mestu Idrija. Namreč, zaradi dolgoletnega rudarjenja je potrebno zavarovati območje neposredno nad rudnikom živega srebra v Idriji in obvarovati mesto Idrija pred posedanjem in drugimi posledicami, ki so nastale zaradi dolgoletnega rudarjenja in se odražajo v rudarski škodi in degradiranem okolju na vplivnem območju rudnika na območju mesta Idrije. Da ne bom šel bolj natančno v razlago tega amandmaja, jaz sem predlagal amandma v višini 545 tisoč evrov, na podlagi katerega bi Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo sredstva za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja. Zadnja rudarska škoda je bila namreč izplačana leta 2014 v višini 254 tisoč evrov, potem pa je država rudnik likvidirala kot podjetje in danes pravi, da ni več naslovnika, ki je povzročil škodo. Ampak jaz mislim, da bi moralo biti na podlagi Zakona o varstvu okolja zaradi degradiranega območja to s strani države poravnano. Toliko z moje strani zaenkrat in hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Meira Hot.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Sami rekordi. Lansko leto rekordni proračun za leti 2020, 2021 s presežkom 425,2 milijona evrov, do rebalansa z rekordnim primanjkljajem 4,2 milijarde. Rekordno hitro rešimo težavo z epidemijo, čudežno v Evropi, nato rekordno število okužb ob rekordnem številu izvedenih testov. Skratka, danes smo slišali, da je rebalans proračuna, ki ga obravnavamo, rezultat bistvenega znižanja prihodkov in izjemnega povečanja odhodkov, ki so se zgodili zaradi izjemnih in izrednih okoliščin, v katerih živimo. Sama običajno ne polemiziram, ampak na tem mestu se moram res vprašati, v kakšnih časih mi sploh živimo, če so dopustni izjemni omejitveni ukrepi in prepovedi, ki posegajo v naše ustavno zagotovljene pravice in svoboščine, ne da bi bila razglašena kakršnakoli epidemija oziroma izredne razmere. Vsak četrtek tako dobimo neka nova navodila, kako živeti, in to kljub preletu letal, hkrati pa ni nikakršne pravne podlage v obliki razglašene epidemije oziroma izrednih razmer. Epidemija je bila dokončno preklicana 31. maja 2020. Vprašajte samozaposlene, ker ti s 1. junijem niso imeli več na razpolago absolutno nikakršnih podpornih ukrepov, niso imeli več zagarantiranega temeljnega prihodka, odpustka obveznih prispevkov. Veste, česa tudi niso imeli več? Marsikateri ni imel več dela, nikakršnega. Avtobusni in turistični prevozniki, turistični vodniki, deležniki v industriji srečanj in podobno. Vsi tisti, ki si osnovni kruh služijo kot samostojni podjetniki, so se 1. junija zbudili v nov dan, dan, ki jim je prinesel eksistencialne težave. Mnogi izmed njih so nato morali svoje dejavnosti zapreti, ker druge izbire niso imeli. Mi iz opozicije smo vas pozivali, da zadevne ukrepe, podobno kot ukrep čakanja na delo, podaljšate in na ta način tej skupini ljudi pomagate, a smo vsakič naleteli na gluha ušesa. Zdaj sicer slišimo, da se razmišlja prek novega protikoronapaketa 5 vseeno tej skupini pomagati – odlično, pohvalno, ampak marsikdo od teh, ki so bili primorani zapreti dejavnost, se sprašuje, kaj pa oni, ali je kdo mislil na njih, kako njim pomagati, torej tistim, ki so morali zapreti. Zame je to prepozno, premalo in nedoločno.
Tako bi opisala tudi ta rebalans proračuna, ki nikakor ni eden najbolj socialno naravnanih ali pa najbolj razvojno naravnanih. V bistvu je nek alibi za izvedene netransparentne porabe izjemnih količin denarja v času sprejemanja in izvajanja protikoronskih paketov, nabav mask, zaščitne opreme, kvazipomoči gospodarstvu. In resno mislim na kvazipomoč, kajti poroštvena shema, likvidnostni krediti in vsi podobni ukrepi, s katerimi se tako radi pohvalite, v realnosti ne delujejo, niso delovali. V resnici so podjetja tista, ki so drugo drugemu najbolj pomagala. Ker ko se pogovarjate s posameznimi predstavniki gospodarstva, boste izvedeli, da je bilo največ posojil, ki so podjetjem sploh pomagala osnovne, takojšnje ovire preskočiti, danih med seboj, da so si gospodarske družbe med seboj pomagale. Ker si zaupajo, ker ni nobenih birokratskih ovir in ker je bila pomoč takojšnja. Na drugi strani jih je čakalo večmesečno čakanje na objavo razpisov, čakanje na ukrepanje s strani Vlade, izjemno zbirokratiziran postopek, nejasen postopek, ki je odpiral več vprašanj, kot dajal odgovorov, in to kljub zagotovilom, da gre za zelo enostaven postopek in takojšnjo pomoč, zagotovilom z vaše strani. Velika večina podjetij se seveda potem niti ni prijavila na te kvazipomoči, ker niso imeli znanja, niso imeli časa, da bi te postopke sploh zmogli. Zato bo po mojem mnenju v bistvu najbolj zanimiv podatek, koliko podjetij je v resnici s temi poroštvenimi shemami oziroma likvidnostnimi krediti sploh premagalo krizno stanje, koliko jih je sploh pridobilo. Ker se mi zdi, da ko bomo dobili ta eksaktni odgovor, bo ta precej porazen, bo pokazal nasprotno sliko od tiste, ki jo vi želite prikazati, kar seveda obžalujem.
Dejstvo je torej, da je ta predlog rebalansa de facto že bil izveden, ker je Vlada imela polna pooblastila za razpolaganje s sredstvi in prerazporeditvami brez kakršnihkoli omejitev, in da danes s tem rebalansom v bistvu dobivate samo še tisto pravno podlago, da se vsa ta dejanja legitimira. Tista, ki pa jih pač ne morete, enostavno prerazporedite na izjemno postavko, in sicer postavko proračuna 230401 Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. To je neka čudežna postavka, ki je ni potrebno podrobneje obrazložiti javnost in ki ne zahteva potrebne transparentnosti. In seveda potem v opoziciji zatrjujemo, da je ta rebalans netransparenten – ker je enostavno to tako. Govorimo o rebalansu, v resnici govorimo o večinoma že porabljenih sredstvih, vladnih prerazporeditvah in bistvenem nižanju sredstev tistim deležnikom, ki morda niso najbolj pogodu trenutni strukturi vladajočih, torej Varuhu človekovih pravic, Informacijskemu pooblaščencu, Ministrstvu za kulturo, kar je že omenjal kolega Baković. In če držijo vaše navedbe, da je vsak posameznik dobil tisto, kar je zahteval, potem sem osebno šokirana nad Ministrstvom za kulturo, ki na eni strani navaja, da prenese samo 5-milijonsko znižanje, pristane pa na 8-milijonsko znižanje. Potem se vprašam, ali gre tu za neko malomarnost ali kaj, ker enostavno mi je nevzdržno.
Tako da absolutno takega rebalansa, ki je zame res alibi za netransparentno delovanje sedanje oblasti, nikakor ne bom podprla in ga ne morem podpreti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Predsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi, minister!
Pri vsakokratnem rebalansu gre pač za igro z novci. Nekje novce vzameš, jih nekam daš in obratno. Prej ste rekli, minister, da rebalans prikazuje realnost. Ja, prikazuje neko hudo realnost in s tem hud primanjkljaj, ki je v višini – če vzamemo še tistih 400 milijonov presežka, ki so bili v proračunu pod vlado Marjana Šarca – 4,6 milijarde evrov. Ali se mi zavedamo, koliko je to denarja – 4,6 milijarde evrov?! To je skoraj polovica proračuna 2020. In to enormno porabo, oziroma jaz temu pravim luknja, ki jo je ustvarila ta vlada, pač utemeljujejo z dodatnim zadolževanjem, to pa vemo, kam vodi in kakšen slab učinek ima. Nenazadnje pa vas na to opozarja tudi Fiskalni svet, in sicer da takšno zadolževanje ne odraža proračunskih potreb; prinaša pa visoke dodatne stroške. Mislim, da se čisto vsi tukaj zavedamo, kako zahtevno je zniževanje javnega dolga. In ne glede na vse, karkoli govorite, je vlada Marjana Šarca pripomogla k znižanju javnega dolga, in to zelo blizu maastrichtskega kriterija, kar je 60 % zadolženosti. Vidi pa se, da boste vi na koncu leta na 83 %. In kako bomo pa prišli do znižanja tega javnega dolga, sicer se govori o nekem izboljšanju gospodarske klime, a vendar ne vemo. Nekako pač dobivamo vtis, da vam višina tega enormnega primanjkljaja enostavno ni pomembna, češ saj se bo uredilo. Jaz lahko nekako razumem, da je ta rebalans odraz trenutne situacije, da je pomoč ljudem in gospodarstvu nujna, da so bili tudi nekateri sprejeti ukrepi pravilni, a vendar; ukrepi morajo biti narejeni preračunljivo in z multiplikativnimi učinki, ker vemo, kaj ti učinki na koncu gospodarsko prinašajo.
Po drugi strani pa zmanjšujete tam, kjer je najmanj treba, torej v znanosti, raziskavah. Jaz sem že zadnjič na odboru očital ministru za javno upravo, da se zmanjšujejo sredstva na področju digitalizacije in aktivnega zaposlovanja, ravno tam, kjer on sam govori – in s tem tudi cela vlada –, da je treba največ vlagati. Enostavno s tem, kar je pred nami, ne vidimo tistega nujno potrebnega razvoja za zagon gospodarstva, še manj pa nekega vlaganja v mlade, ki ga več kot potrebujemo, da bi država še več pridobila v državno blagajno in s tem izboljšala status državljanov. Kot so že rekli kolegi pred mano, se bom tudi sam obregnil v te slabo pojasnjene obsežne rezerve, ki so v višini 953 milijonov, kar je spet skorajda milijarda evrov, spoštovani. Veste, koliko je to denarja? In mi pravimo – ja, bomo to porabili, če bomo porabili, ne vemo točno, kam bo šlo, ker so zadeve nepredvidljive, ampak vseeno, govorimo o milijardi evrov, spoštovani. In ne glede na vse, po novem letu bo pred nas prišel nov proračun, tako da ta rebalans predstavlja ukrepe za naslednje tri mesece. In jaz mislim, da verjetno vemo, kam bodo zadeve šle vsaj približno do konca leta. In ne glede na vse, v razpravi se je tudi nekako pokazala dvoličnost in zavajanje, nenazadnje je bila s strani vlade zavračana vsakršna pomoč, dialog in predlogi s strani opozicije. Tudi tokrat nobeni predlogi amandmajev s strani opozicije niso bili sprejeti, tako kot številni drugi predlogi ne. V LMŠ smo predlagali ukrepe za dvig domače potrošnje, ki pa so, kot vse ostalo seveda, bili preslišani. In točno ta ukrep recimo spodbujanja čakanja na delo, a veste, minister, to je pravzaprav ena koma, ki se ustvarja v naši državi, ker takoj in v sekundi tistega trenutka, ko bo tega ukrepa konec, boste imeli na tisoče brezposelnih na zavodu. To je tisto, kar vam hočemo povedati, da samo neko vlečenje te situacije enostavno ne zadošča in da morate pred Državni zbor priti s številkami. Ne bi v bistvu danes o tem govoril, kako opevani so bili paketi pomoči in koliko so realno dosegli, ker je pač to manj od tega, kar se je govorilo in kar se je želelo prikazati. Tudi pri črpanju evropskih sredstev je minister na lastni koži opazil, da le ni to tako enostavno in da zadeva ne gre tako perfect, kot si je on zamislil, na kar je opozoril tudi Fiskalni svet, čeprav bistveno bolj milo kot takrat, ko je šlo za nekaj deset milijonov v Šarčevi vladi. Glede na vse, kar je že bilo povedano, da ne bom predolg, jaz enostavno na podlagi takih podatkov in s takimi igricami ne morem zaupati, da bodo ta sredstva, ki so še toliko višja, kot so bila, in sredstva, ki ustvarjajo dodatnih 7 in plus milijard dolga Republiki Sloveniji, enostavno ne morem podpreti takega rebalansa proračuna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jure Ferjan.

JURE FERJAN (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, gospod minister in ostali gostje pa seveda tudi vsi, ki nas spremljate, prav lepo pozdravljeni!
Pred nami je rebalans proračuna za leto 2020. Čeprav imam občutek v teh šestih, sedmih urah razprave, da govorimo o proračunu. Rebalans proračuna je uskladitev prihodkov in odhodkov na realno stanje na letni ravni. O tem je danes pravzaprav govor. Kot vemo, je za nami epidemija. Smo še vedno v času tako imenovane koronakrize in seveda temu podrejeno ter temu usmerjeno je bilo tudi do sedaj delo vlade. In je še vedno in posledično se to odraža tudi v rebalansu proračuna za letošnje leto. Z ukrepi vlade se je znižal drastičen dvig brezposelnosti, ki bi bil sicer še bistveno višji. Pomagalo se je tudi občinam, ki so del sredstev zagotovo namenile za blaženje posledic epidemije in ukvarjanje s koronakrizo, del sredstev pa zagotovo tudi za svoje stroške in verjetno tudi kaj za investicije, ki jih na lokalni ravni nikoli ne primanjkuje oziroma sredstev nikoli ni dovolj. Prav tako pa so državljanke in državljani Republike Slovenije dobili veliko pomoči. Veliko pomoči so dobili ljudje, gospodarstvo, pravzaprav številni sektorji v naši državi in tja je šel denar.
Ker danes vsaj pol časa v teh sedmih urah poslušamo o tem, kam je šel denar, pa bom zato v nadaljevanju svoje razprave tudi še nekoliko bolj podrobno obrazložil, kam je šel denar. Sem razmišljal, ali naj grem tako podrobno, pa vendarle mislim, da si je vredno vzeti čas in tudi nekaj številk konkretno povedati. Me veseli, da me v tej nameri tudi kolega Trček podpira. Preden grem na to temo, pa bi se rad v dveh, treh besedah, dotaknil malo razprave, ki smo jo danes že slišali. Jaz opažam pri nekaterih opozicijskih poslancih, da se na vsake toliko časa – pa ne samo danes, ampak tudi v zadnjih tednih, mesecih – res trudite, da bi zmanjšal uspeh Vlade Republike Slovenije oziroma predsednika Vlade, glede izpogajanih sredstev v Bruslju. Namesto da bi bili zadovoljni, da bi bili veseli, da bi delal na konkretnih predlogih, kako čim bolj sredstva počrpati, pa se trudite – saj pa to sploh ni tak uspeh. Ta vlada si želi ta sredstva tudi optimalno počrpati in jaz se ne spomnim, da bi bilo v preteklosti v tako kratkem času, kot je konec koncev zdaj, v času trajanja tretje Janševe vlade, toliko sestankov in pobud, nenazadnje tudi z župani slovenskih občin. Mislim, da je ta komunikacija izjemno pomembna in te komunikacije je v preteklosti primanjkovalo.
Danes je bilo tudi kar nekaj govora, kdaj se zadolžiti, kako se zadolžiti. Saj smo dobili kar zelo nazorno pojasnilo s strani ministra, pa vendarle še beseda ali dve. Seveda je razlika, ali se zadolži posameznik oziroma neko gospodinjstvo, ali se zadolži podjetje ali pa država; seveda je tudi drugačen pristop in postopek. Definitivno pa vsak, ki se zadolži, se želi zadolžiti po čim nižji obrestni meri. Po domače povedano, da je ta izposojen denar čim bolj poceni, in to je zagotovo neka osnovna logika, ki spremlja tudi dejanja te vlade, in kot vidimo tudi po konkretnih podatkih – za enkrat zelo uspešno. Želel bi še nekaj povedati glede javnega dolga države, danes smo videli tudi nekaj slikovnega gradiva, kar je sicer zelo fino, zato da si lahko gledalke in gledalci, ki nas spremljajo, pa tudi mi, poslanke in poslanci, ki smo tukaj, še bolj konkretno pogledamo te številke ali odstotke. Prikazano je bilo malo manipulacije s številkami, zato sem jaz malo poguglal stvari in si bom zdaj sposodil en članek iz maja 2018, na Siolu je objavljen, in sicer tukaj je konsolidiran bruto javni dolg, to je dolg sektorja države, in sicer na tem grafu gre za odstotke. Pa si lahko pogledate, kakšni so odstotki. Zdaj mogoče bolj relevanten del, ker novejši del smo danes že videli, tukaj pa vidimo, se pravi prav vlada Alenke Bratušek, iz katere kolega Bandelli prihaja. V Janševi vladi leta 2012 je bilo 53,8 % BDP, potem leto kasneje – 70,4 % in še leto kasneje 80,3 % BDP. Kar je pa še bolj relevantno, je pa konkretno v milijardah, torej v evrih, ker na odstotek bruto domačega proizvoda vplivajo še nekateri dejavniki. Tukaj pa vidimo; leta 2012 iz 19,4 milijarde potem v času 2013 na 25,51 milijarde in leta 2014 – 30,20 milijarde; torej iz dobrih 19 milijard v dveh letih na dobrih 30 milijard. Toliko nas je zadolžila vlada Alenke Bratušek. Pa tistega denarja, kolikor se spomnim, niso dobili ljudje, ga ni dobilo gospodarstvo, ampak so ga predvsem dobile banke. Toliko v konkretno pojasnilo s statističnimi podatki. Danes je bilo kar nekaj govora tudi o ukrepih, kako je s protikorona paketi, kakšne analize in tako naprej. Jaz sem prepričan, da bo časa za še bolj konkretno in precizno analizo v prihodnjih mesecih ali pa letu, dveh še več kot dovolj, bi pa naredil en tak hiter pregled. Mislim, da so ti podatki narejeni na podlagi meseca avgusta oziroma na začetku septembra, tako da je kakšna številka zagotovo tudi že bolj aktualna, pa vendarle so za nek občutek ti podatki zagotovo relevantni. Uspehi protikorona paketov 1, 2, 3 in 4 pri sami realizaciji, se pravi pri delovnih mestih, za začasno čakanje na delo je bilo izplačanih preko 278 milijonov evrov. Potem izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka – več kot 83 milijonov evrov. Potem kar se tiče oprostitve plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja – skupaj v višini dobrih 124 milijonov evrov; in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki so delali, – kar 434 milijonov evrov, potem še plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje – 3 milijone, plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – 29 milijonov; in povračila nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanja za 13 milijonov evrov. Pa da nadaljujemo s solidarnostnimi dodatki iz protikorona paketov. Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, ki ga je prejelo več kot 300 tisoč upokojencev, je znašal skupaj skoraj 67 milijonov evrov. Enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine pa je v skupni vrednosti znašal skoraj 25 milijonov evrov. Govorimo potem tudi o dodatkih k plačam, se pravi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ti so skupaj znašali kar 191 milijonov evrov do danes, izpad prihodkov je tudi bil delno financiran iz protikorona paketov, in sicer pokrivanje izpada prihodka za zasebne vrtce – dobra 2 milijona, potem izpad nejavnih virov za zavode s področja srednjega šolstva – 265 tisoč evrov in še nekaj, oprostitev plačila staršev za vrtec – 2,4 milijona in še nekaj ter pokrivanje omenjenega obsega storitev dijaških domov v višini dobrih 700 tisoč evrov. Tudi na kmetijstvo Vlada Republike Slovenije ni pozabila in finančna nadomestila zaradi izpada dohodka so znašala dobrih 6 milijonov evrov. In še izvajanje javnih storitev, tukaj je bilo skupaj kar dobrih 20 milijonov evrov. Tudi na področju sociale je bilo ogromno narejenega.
Izpostavil bi povečan znesek dodatka za veliko družino – dobrih 3,5 milijona evrov. Upravičencev je bilo več kot 30 tisoč. In začasno denarno nadomestilo v skupni višini skoraj milijon evrov. Za gospodarstvo so nekako najbolj tudi javno viden ukrep zagotovo turistični vavčerji. Po podatkih izpred zadnjih nekaj dni naj bi bilo unovčenih več kot 730 tisoč vavčerjev, kar v skupni višini pomeni več kot 100 milijonov evrov. Jaz sem prepričan, da se bo ta ukrep tudi v prihodnjih mesecih še izvajal in da ima številne multiplikativne učinke. Potem je bilo tudi povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava za 24 milijonov evrov. Pa povečanje namenskega premoženja javnega sklada Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva v višini 10 milijonov evrov. In povečanje namenskega premoženja Slovenskega regionalnorazvojnega sklada za dobrih 14 milijonov evrov. Izjemno pomemben dejavnik, sploh v času soočanja s tako imenovano koronakrizo, je zdravstveni resor. Tukaj govorimo o povračilu sredstev programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti v višini več kot 90 milijonov evrov trenutne realizacije. Potem povračilo izpada opravljanja zdravstvene dejavnosti na področju koncesionarjev – nekaj čez 4 milijone evrov, in povračilo izpada opravljanja zdravstvene dejavnosti – več kot 86 milijonov evrov. In tukaj bi seveda lahko še marsikaj povedal in marsikaj naštel. Vsi, ki bomo še naprej verjetno tu v teh 11 urah in pol, kolikor je še predvidene razprave, bomo zagotovo vsaj še nekajkrat slišali, kam je šel denar, ki ga sedaj usklajujemo s tem rebalansom proračuna, pa si lahko v magnetogramu preberete, kaj sem pravkar naštel, pa tudi že v uvodu sta predsednik Vlade in minister za finance stvari nazorno pojasnila.
Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki ga imamo pred seboj, je izrazito socialno naravnan. Lahko rečemo, da morda celo najbolj socialno naravnan v celoti zgodovini Republike Slovenije. K temu je seveda tudi botrovalo to, da smo se soočili z epidemijo koronavirusa, da smo še vedno v tako imenovani koronakrizi. In da se je vlada z vsem tem soočila na način, da bodo posledice in nekako bolečino te krize najmanj čutili posamezniki, posamezna gospodinjstva ter podjetja in seveda v končni fazi tudi država; in da se bo iz te krize čim prej okrevalo. Zato bom rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2020 podprl.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Robert Pavšič.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala.
No, če se deklariran desničar izjavi za socialno naravnanega, potem morajo res nam vsem skupaj zazvoniti popolnoma vsi alarmi. Vam bom jaz povedal, kam je šel tudi denar. Ne samo za te pozitivne zadeve. Šel je v Hmezad, šel je v Geneplanet, šel je v Acron pa verjetno še v kakšno firmo, kar se bo ugotavljalo oziroma kar boste sami ugotavljali, kam je šel denar pa če je šel prav. To boste sami ugotavljali. Ampak še dobro, da zraven to ugotavljajo tudi druge inštitucije, ki jih seveda tudi skušate podrediti svoji mentaliteti in svojemu načinu razmišljanja, kako je to vse fino, oh, prav, lepo in sploh. Tudi če milijonkrat ponovite nekatera vam, v navednicah, znana dejstva, ne morejo postati resnica. Ti PKP-ukrepi, tudi minister lahko potrdi, se podaljšujejo iz meseca v mesec, nadomestila pa ne vem kaj še vse. Enkrat bo tega konec. In takrat bo počilo. To je tisto, kar vam govorimo. Pa ne želite slišati tega. Saj ni nič narobe, če se sedajle zamrzne ta delovna mesta. Ampak povejte mi, kaj se bo zgodilo po tem. Tega načrta, te daljnosežnosti, te daljnovidnosti pa ta vlada ne premore. In razprava se razvija v zelo zanimive zadeve, ko nam – pa ne samo nam, tudi na vladni strani ali pa med koalicijskim poslanci – zmanjka tem iz rebalansa, ki je pravzaprav samo papir, popolnoma nepotreben, lahko tako ali tako delate, karkoli hočete, se vse spet koncentrira v slepitvi javnosti. Odpirajo se namere, dejansko. Minister je rekel, da se bo z EU-sredstvi izvajalo zdravstveno reformo, dolgotrajno oskrbo, zeleno politiko. Pa dobro, glede na izkušnje, ki jih imamo iz te države, bi bilo to krasno, če bi bilo res; pa vsi vemo, da ne more biti res. Že letos ste do sedaj zamudili pol leta oziroma sedem mesecev, SVRK-u vzeli 90 % proračuna, a cel svet se bo začel vrteti, sploh pa ta Slovenija, s 1. 1. naslednjega leta oziroma s sprejetjem proračuna za naslednje leto. Ker za letos je že vse zamujeno. Seveda bodo zdaj izgovori, da letos se pač ni delalo zaradi ne vem kakšnih razmer in ne vem česa še. Ja, virus je krasen izgovor za vse to, kar bi želeli prikriti ali pa zakriti. In spet se hvalite z neko transparentnostjo. Pa če že ne daste odgovorov Državnemu zboru in spet zamujate tri mesece s poročili, pa dajte odgovore vsaj Fiskalnemu svetu. Kdaj mu boste oddali po njihovih zahtevah verodostojna poročila, kdaj boste oddali od sebe verodostojne ocene in napovedi tega enormnega, rekordnega zadolževanja te države? Blaginja in zdravje – ste izpostavili kar nekajkrat, te mantre moramo tudi mi poslušati. Zakon o dolgotrajni oskrbi. Če se ne morete trije ministri …, pa kaj mislite, da mi ne spremljamo dogajanja v javnosti?! Na hitro je potihnilo. Trije ministri ste govorili o zakonu o dolgotrajni oskrbi, dva sta imela celo novinarsko konferenco, a kasneje se izkaže, da pravzaprav zakona nista prebrala, ker nista imela finančne konstrukcije. Vi govorite eno, minister Gantar govori drugo, minister Cigler Kralj govori pa tretje. Ampak se ne gre na novinarsko konferenco, če se še med sabo niste dogovorili. Spet sami ste rekli: »Slišim različne številke.« Ampak verjetno jih vi samo ne slišite, tudi komunicirate jih. Če gledamo spet Fiskalni svet, da ne boste rekli, da se mi izmišljujemo: za nakup zaščitne opreme je bilo do konca avgusta po podatkih Ministrstva za finance namenjeno 67 milijonov evrov, po podatkih Zavoda za blagovne rezerve pa je bilo samo izpolnjenih pogodb v višini 84 milijonov evrov, dodatnih 26 milijonov evrov pa predstavljajo delno izpolnjene. »Na osnovi tega ocenjujemo,« piše Fiskalni svet, »da se bodo dejanski odhodki za te namene do konca leta še povečali.« Ali je možno, da Fiskalni svet dobi bolj verodostojne in bolj točne podatke od Zavoda za blagovne rezerve kot od Ministrstva za finance? Dajte mi to razložiti, prosim. Ali pa se spet nekaj prikriva. In ko govorimo mi o zadolževanju. Približno ena milijarda bo šla v rezerve, nekaj manj, zaokrožujemo. BDP je letos –9,2 %, zadolženost 82,4 %. To je zdaj moja teorija zarote, ampak čisto možno, da se bo uresničila. Naslednje leto bo BDP, ker bo kriza izzvenela, seveda višji, in čez noč bo brez kakršnihkoli vaših ukrepov zadolženost padla na osnovi rasti. In vi se boste spet lepo, brez kakršnegakoli dela, trkali po prsih – mi smo pa zdaj manjšali zadolženost. Niste je. Niste je. Ne bo šlo tako hitro. In to konstantno hvalisanje, kaj smo mi, kaj ste vi. Tri vlade Janeza Janše so bile do zdaj, vsako je zaznamovala ena zelo velika afera, najmanj ena. Saj tudi druge, ampak tako odmevnih in tako velikih kot v treh mandatih Janeza Janše pa ni bilo. Spomnimo se: orožarska, Patria, klicanje trojke, zdaj ventilatorska ter maske in ne vem kaj še vse. Enkrat bo tudi te zadeve treba očistiti za nazaj. Se strinjam, ne samo s te strani, tudi s kakšne druge.
In ko ste govorili prej o maskah pa zaščitni opremi – zdaj pa moram biti malo, bom rekel, žleht –, da jih je dovolj, da so bile pravilno nabavljene, da jih boste še nabavili, če bo treba, tudi ostalo opremo, čeprav zdaj to nabavljajo še vedno zavodi oziroma verjetno ste se že vmes premislili pa boste spet sami začeli. Ampak očitno teh mask ni dovolj, predvsem jih ni dovolj za otroke v šolah, ker bi jih morali, če smo jih že predpisali, vsi dobiti brezplačno, in to kar nekaj; ni jih dovolj za upokojence, predvsem pa jih ni dovolj za ministre. Očitno ministrica včeraj ni imela maske. Eno bi lahko vzeli iz Roj ali pa iz kakšnega drugega skladišča pa ji dali eno masko, da ne bi sramote delala vašim lastnim ukrepom. In zdaj jaz predlagam javnosti, ko jih bo naslednjič ustavil policist ali pa zdravstveni inšpektor, opozoril in naložil globo, o ker se ne nosi maske tam, kjer je vlada zapovedala, da se samo opravičijo pa rečejo – U, sorry. Če bo pa dobil globo od današnjega dne naprej kdorkoli v tej državi, eno globo, da se samo še izda zaradi maske, mora pa ministrica takoj odstopiti. Ker če je opravičilo državljana manj vredno od opravičila ministra, potem je ta država res šla pregloboko. Jaz priporočam vsem, da se opravičijo, če bodo kršili vaše odloke. Jaz se ne strinjam z njimi pa masko nosim, pa imam zaradi maske velike zdravstvene težave, ampak to je pač manjšina. Nekaterim tudi škodijo maske, ampak zaradi večine se temu prilagodim. Zdrav človek pa se temu očitno ne more in se potem še opravičuje, kot da je Nacionalni inštitut za javno zdravje rekel, da pa na tem dogodku ni treba nositi mask. Jaz ne vem, kaj je zdaj več – ali vlada pa njihov odlok ali NIJZ. In opravičilo bo, izgleda, dovolj.
Pa še ena stvar glede rezervacij. Vaša sekretarka je to povedala, zdaj citiram: »Glede rezervacij za covid-19, ja, se strinjam, gospod predsednik, res je, da morda iz same številke, iz samega zdajšnjega zapisa ni povsem razvidno, za katere namene bo šlo, zagotavljam pa, da bo šlo to izključno za namene, ki so bili sprejeti s protikoronskimi zakoni.« Konec citata. Nekaj v tem stilu ste tudi vi povedali danes. Tudi vaš predsednik je rekel, da za vsak evro točno ve, kam je šel, ampak mi še nismo zaključili tega leta. Vi že vnaprej veste, kam bo ta denar porabljen in za kakšne namene. Zelo lahko se je v javnosti hvaliti, kaj vse je bilo narejeno in kaj ni bilo narejeno, ko pa je treba to malo bolj argumentirati, pa argumenti padejo, ker jih pač ne more biti. Nobeden ni tako jasnoviden, da bo za vsak evro vedel, kam bo šel do 31. 12. letošnjega leta. Niti vi, gospod minister, niti vaš predsednik, čeprav vsi mislite, da je ne vem kako vsemogočen. Tega pač ne more. Zato ne morete in nehajte zavajati ljudi, bodite res realistični pa realni, ker vem, da znate biti zelo domiselni pri iskanju možnosti odpiranja vrat za prihodnja dejanja. Skratka, ta rebalans, še enkrat, samo kaže na to, da navzven izgleda, da nimate pojma, kje smo; ko se pa malo poglobiš, pa dejansko vidiš, da vi točno veste, kje smo, še bolj pa veste, kam bi želeli priti in nas žejne peljati čez vodo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Se opravičujem, ne bom populističen kot nekateri pred menoj. Oh, moja doma bi me zdaj kregala, ker bom to spet ponovil, delal sem srednjo naravoslovno, smer – uporabna matematika, dobro, tudi kar nekaj sem šprical vmes, odkrito priznam, ampak se moram koncentrirati, da si te milijarde predstavljam. Tista Šarčeva vlada je padla na enih desetih milijonih na DZZ-ju. Bolj sta jo dva ministra iz LMŠ sesula kot kaka Levica ali kdor drugi, zdaj se pa o teh milijardah pogovarjamo, kot da so to frnikole. Ko poslušam danes to dokaj sproščeno narazen debato, se spomnim nekega intervjuja, ki sem ga pred kratkim bral s trenutno najbogatejšim državljanom Hrvaške, ki si je tisti denar zaslužil z delom in vlaganji. Oni so že spucali njihove barabe pa USKOK tudi zadnje dneve ali tedne zelo dobro dela, če se tako izrazim. In je rekel nekako takole v tistem intervjuju; Gospodarsko srednjeročno lahko preživi le nekaj, kar izhaja iz komparativnih prednosti. Naše komparativne prednosti niso nafta, niso rudna bogastva, niso redke zemljine. Naša komparativna prednost ne bi smela biti prepoceni, čez mero izkoriščana delovna sila. Nekako se bojim, pa nisem tega zgolj jaz ugotovil, da ta covid zgodba odpira nekaj, kar se je vedelo že prej – razvojno neugodno strukturo slovenskega gospodarstva, ki ima tudi ne tako majhne težave s produktivnostjo. In s tem se bi moral ukvarjati ta rebalans in s tem bi se morala ukvarjati naslednja dva proračuna.
Če sem malo šegav, lahko rečem, da zdaj vemo, koliko stane tri mesece Desusa v tej vladi – 450 tisoč. Skratka, do rednih volitev, če boste obstali, nas bo Desus stal 3 milijone. Situacija je takšna, da je bilo treba iti v nekaj, kar jaz imenujem gasilski ukrep, ampak to ne pomeni, da se odpovemo zaradi tega mišljenju. Prezgodaj je še, da bi se kdorkoli hvalil, koliko delovnih mest je rešil, kaj je super pa kaj ni super; to bomo še videli. Tudi premier Janša je še rekel, da ne vemo, koliko časa bo virus še tukaj. Zelo realne ocene so, pa z virusi se ukvarjajo virologi, epidemiologi, mikrobiologi, bolj kot obramboslovci, da se bomo še vsaj celo naslednje leto; pa če se zelo vzamemo v roke, strinjam se z resornim ministrom, da se bo za projekte treba potruditi, se bomo s tem ukvarjali vsaj še naslednji dve vladi. o so neka dejstva. Vedno pozabim tisto firmo iz Lendave, Virs, kajne, kolega Jože, zlata gazela preteklega leta, ko je prokurist Virsa rekel – Mi preveč delamo zgolj z rokami; pa premalo z glavo. To so neke zadeve, s katerimi se bi morali ukvarjati. Tete so me šegavo povzele na Facebooku, če bi zdaj nek marsovec padel v to dvorano, ki bi prej upošteval nasvet Janeza Janše in se zelo dobro naučil našega lepega jezika – slovenščine, bi pogledal ta rebalans proračuna in bi rekel – U, pišuka, to mora biti pa neka zelo kulturno in znanstveno-raziskovalno razvita družba in država, da lahko znižuje na teh postavkah. Ali če to obrnem drugače, v prihodnost bomo šli nerazmišljujoče nekulturni. Ali kako? Očitno, ker prevečkrat ta vlada oziroma določeni njeni ministri kažejo, pa ne mislim tukaj na vas, kolega minister, če se odkrito izrazim. Če gremo naprej na ta evropska sredstva, ki ste jih številni omenjali gor in dol. Odkrito, jaz bi bil srečen, če bi Slovenija dobila še manj teh evropskih sredstev. Zakaj? Ker bi ratala neto plačnica. In tisto, kar je zelo lepo govorila Suki, kar so ji pripravili moji bivši strokovci, pa tudi zdaj imam dobre, je nekaj pozabila povedati – neto plačnice si pridejo denar tudi iskati. Da zelo preprosto povem – gradimo železniško infrastrukturo, evropskih sredstev bomo dobili toliko, nekaj bomo verjetno najeli kredite, nekaj bomo dali iz proračuna. In potem bo kaj? Prišel bo Siemens ali pa kako drugo tako podjetje in bo gradil ali gradilo recimo informatiko, zapornice in tako naprej. Potem bomo imeli davčno optimiziranje. V Mariboru smo to doživeli. Koncern Henkel je začel malo drugače knjižiti zadeve, če povemo v ljudskem jeziku, pa je iz enega leta v drugo leto priliv v naš proračun drastično padel. To je pač nek svet, v katerem živimo. Imenuje se kapitalizem in moramo znati ustvarjati kapital. Tu pa nismo zelo močni. Tisti plus, ki ga je imela predhodna vlada, plus to, kar smo se do zdaj zadolžili, je tam nekje, kolikor je imelo v rekordnem lanskem letu celotno gospodarstvo dobička. A je podatek za lansko ali za predlansko leto? Za lansko, se mi zdi. Tako nekako, da si znamo predstavljati.
Dobra zadeva tako imenovanih evropskih sredstev je v tem, kot je rekel moj kolega – a veš, Franjo, to je pa slab denar. Pa nadaljeval –slab denar za barabe. S sredstvi iz evropskega fonda se ne da tako kot s tujim onetom po domačih koprivah, kar je ta koalicija in vlada pokazala že v prvih tednih svojega vladanja z afero mask. Ampak če se tako lahkotno o milijardah govori, kaj pa je potem, da bi recimo toliko milijonov, kot je stal razpad bivše vlade, zaslužila neka firma, kjer je slučajno zaposlena mama enega od podpredsednikov Vlade. Potem je mala malica, če bi 100, 200 tisočakov zaslužil bratranec drugega podpredsednika te vlade, kaj šele nekaj deset tisoč evrov – stara zgodba –podpredsednice te vlade. Saj če je milijarda mala malica, tisti sendvič, če se spomnim LMŠ-jeve vlade, to so potem za vas očitno nepomembni penezi. In težava se mi zdi, da tu zganjamo nek prazni populizem pa zdaj za nazaj gledamo. Pa kaj naj jaz zdaj pridem sem z neko sliko pa kažem Janeza Janšo, ko so ga vrgli iz Zveze komunistov. Potem bo Marko verjetno vesel, ko bom šel dovolj nazaj v čas, v leto 1985. Sedmo leto sem že tukaj in kot eni idioti – se opravičujem, če bo kdo užaljen – sedem osmin časa se ukvarjamo za nazaj, kdo česa ni naredil, kdo kaj je naredil. Naloga politike je, da neke napake, ki so se zgodile v preteklosti, v sedanjosti poskušamo razumeti in soustvarjati prihodnost. Tega jaz ne vidim ne v tem rebalansu proračuna ne v 97 procentih debat, ki jih že sedmo leto spremljam tukaj. Potem nekako pravi premier, da to je prva vlada, ki vse podatke do vsakega evra pojasni. Še vedno imamo cente, mimogrede. Če se dotaknem teh vseh podatkov, ki jih pojasnite v tisti tabelici, se napiše – drugi blok nuklearke bo stal čez 20 milijonov. Pa iz koga se norca delate. Več kot 20 milijonov bo stala ena dobra risk study tega projekta. Ali pa odgovor na poslansko vprašanje. Gospa Pivec je bila v zadnjih treh letih na 126 službenih poteh in to je stalo stroškov, tako ste mi zapisali, malo manj kot 210 evrov. Pa pol jo moramo pelcati, pismo. Ena njena službena pot stane 1,35 evra. Mislim, to je genialno. Saj nam ni treba govoriti o digitalizaciji pa o Zeleni Sloveniji, dajmo klonirati dva milijona Aleksandre Pivec pa bomo svetovni prvak. Če to drži, ne bi se rad norčeval iz gospe, ampak to je uradni podatek. Skoraj edini kolikor toliko še normalni način komuniciranja, ki ga imam kot poslanec s to koalicijo in vlado, so poslanska vprašanja. Preverite, ali ste se zmotili. Mogoče ste se zmotili, ne vem. Ja, ste preverili, da drži. Okej, super. Potem se moramo vprašati, kdo je pa plačal ostale stroške. Drugi zakon ekologije – brezplačnega kosila ni.
Naj grem na sam rebalans. Kolegi so že govorili dosti, neko tudi kritiko podali. Spomnim se takrat, ko je bil še veliki SMC, pa so takrat esemcejevci kot lajna ponavljali, da ne morejo nobenega amandmaja opozicije sprejeti, ker bo to podrlo fiskalno pravilo; pa bi jim takrat morali vzeti mandat že zaradi neprištevnosti. Upam, da se tukaj strinjava, kolega minister, v proračunskih amandmajih, tudi v tem rebalansu, samo premikamo po postavkah. Mi ne spreminjamo okvira, ki je bil dan in ki je tukaj. In takrat je SDS nekako ubesedovala – ko smo pa mi bili za časa te pa te Janševe vlade, bla bla, ali pa nekako tudi v tej smeri, ko pa ali če še bomo, se ne bomo vedli tako, da bi vse amandmaje opozicije povozili, kar se bo pa verjetno zgodilo. Saj na Odboru za finance se je zgodilo. Tukaj moram parafrazirati vas, kolega Šircelj, saj vi ste nekako rekli – Ko smo v opoziciji, udri, ruši; ko smo pa na ablasti, je pa vse drugače. Ko je kolega Bevk že nekako tudi v tej splošni razpravi načel neke amandmaje, jaz sem omenil te amandmaje, ki sem jih v osnovi jaz prispeval k temu šopku amandmajev, bom šel od tistega finančno najbolj zahtevnega do tistega z manj; 25 milijonov – KOGE. KOGE je klinični oddelek za gastroenterologijo. Če ste dolgo v parlamentu, boste imeli težave z želodcem pa žolčem, če niste pozabili biti človek. Kot predsedujoči Odbora za zdravstvo sem bil s kolegico Ivo iz NSi tam na jutranjem kolegiju, 40 let že obstaja, štiri generacije krasnih zdravstvenih delavcev in delavk, zavzetih znanstvenikov, delujejo – koliko je zdaj – v že dobrih sto let stari spomeniško zaščiteni Fabianijevi bajti, ki je, z vsem dolžnim spoštovanjem do Fabianija, primerna zgolj za muzej razvoja medicine. Za časa lockdowna v letošnjem letu, kot imam zadnje podatke, 4 tisoč 500 manj pregledov, okrog 70 % njihovih pregledov gre za takšne in drugačne oblike določenih, tudi zelo agresivnih rakov. Če smo za zdravstvo in za zdravje, mislim, da tukaj ni kaj za debatirati; in da boste ta amandma podprli, čeprav nisem pretirano optimističen. To je eden od treh, štirih najbolj žarečih infrastrukturnih problemov slovenskega zdravstva in tukaj se ne moremo več pogovarjati, da bomo pa to mogoče čez pet let ali čez deset let, tudi makroekonomsko, če gledamo, ker to pomeni vsako leto toliko pa toliko stroškov pa tudi toliko pa toliko mrtvih ljudi. Druga zgodba, 10 milijonov premikamo znotraj tako imenovanega pobarvanega denarja, tiste velike rezervacije. Prvenstveno namenjeno zdravstvenemu domu, zdravstveni postaji Tezno. Tistih dobrih deset dni, ko sem šel na dopust, pa enkrat vmes pogledam telefon pa vidim, da je skoraj pregorel tam na Teznem, bile so tri, štiri evropalete na soncu in dva majhna sončnika pa ljudje, ki čakajo na testiranje za covid. Mislim, da mi tudi ni treba razlagati. Tretja skromna postavka, v bistvu začetek teh naših amandmajev, uporabnik Računsko sodišče, 610 tisoč evrov. Zakaj? Na zadnjem KNJF smo imeli Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2019, vsi smo se strinjali, da je to eden najbolj vzornih pri nas delujočih avtonomnih organov, tudi v luči vseh teh minusov, tudi v luči dejstva, da je, kot se temu reče – over-scrutinizer javnih financ; v kleni slovenščini, malo se hecam, ampak smrtno resno mislim. Skratka, tisti organ, ko gleda, ali res peneze smotrno koristimo in ali so v zakonodaji in tudi kakih podzakonskih aktih neke težave, zaradi česar temu ni tako. Celo poslanka SDS jih je zelo pohvalila, kako župani pravijo, da jim zlasti koristijo v razreševanju številnih dilem v zakonodaji.
V tistem poročilu za lansko leto me je presenetilo, da oni skoraj nimajo sredstev za izobraževanje, za razvoj, za nadgradnjo informatike. Iz tiste proračunske postavke gre skoraj 93 % za plače, nekaj so materialni stroški in potem skoraj nič ne ostane. Zato dejansko ta amandma, da se jim nekako za slabih 10 % dvignejo sredstva, ker gre za neko resno, tudi po starosti relativno mlado ekipo, kar je v redu. Se mi zdi, da nujno potrebujemo možnost in ta sredstva, ki sem jih omenjal, za izobraziti neke kvalitetne revizorke in revizorje. Da ne bom predolg, pa lahko bi vsaj še uro govoril, če resno mislimo s to transparentnostjo podatkov, potem se strinjam s tem, kar je zapisala v zadnji Sobotni prilogi dolgoletna skrbnica proračuna, tudi državna sekretarka, zdi se mi, da je zdaj tudi kandidatka za viceguvernerko, gospa Saša Jazbec, da je treba povezati aplikacijo pa bazo proračun in Erar ali nekdanji Supervizor, pa ne s predolgo zamudo, idealno bi bilo on-time, pa bomo dejansko videli, ali se nekaj preliva do, če hočete, vašega ali našega malega bratranca, ki fugira; ali gredo neka proračunska sredstva nekomu, ki najboljše fugira ali betonira, če se že tako izrazim. Kar zadeva, s tem bom tudi končal, jamstveno shemo, vseeno na nek način razumem izplen ali rezultat, kot je bil, ker številni znanci, s katerimi se pogovarjam, ki so tudi v biznisu, si niti ne upajo iti v nekaj. In kar me je danes zelo razočaralo, časi so težki, tudi zaradi tega sem tisto Janši rekel, ko ste ga požegnali, pa se je s temi pubeci razšel pol leta prepozno, v njihovo in moje dobro. Ampak današnji jutranji govor predsednika Vlade je bil tako anemičen, da bi si človek žile rezal. Ablast, katerakoli že, mora nekako tudi upanje dejati, ker ekonomija je na ta način tudi civilna religija. Če se politika vede tako, kot da ni upanja, potem je tako, kot je rekel en moj frend – Bom pa rajši firmo dol zaprl, saj nekako že bo. In tega se vsi premalo zavedamo, ko zdaj kažemo, da eden je bil na koncertu Cece, ta je bila na tistem koncertu. Pa dajte, prosim, zaletite se v steno, ne morem drugega reči, dajmo se že zresniti. In verjetno boste tudi v ta peti protikoronc notri spet spustili eno finto pa bomo vsi bevskali kot ena ščeneta okoli nje, ne se pa dejansko ukvarjali, kaj bi pa dobrega ta peti protikoronc prinesel. Tako ste naredili v vseh štirih dosedanjih protikoroncih, pa Tonin pa Počivalškov Zdravc pravita, da se pa Janša po šestdesetem ne bo spreminjal. Nekega blaznega upanja nimam. Tudi sem v veliki meri razočaran nad delom vaše hiše, kolega minister, in nad Umarjem. Verjetno bom tudi malo že o statistiki začel dvomiti, ko ste politično nastavili direktorja, ali tisti podatki res pijejo vodo ali ne. Pa kar nekaj mojih bivših študijskih kolegov dela v vseh treh ustanovah in vem, da je tam kar nekaj gospodov in dam, ki znajo računati zadeve in ki znajo modelirati. Mi se tukaj pogovarjamo na osnovi enega procentka, koliko bo šel BDP gor pa dol; pa koliko rečejo naši pa koliko reče Evropska unija. Veste, lahko v nekih državah, zlasti koalicijski poslanci ste to govorili pa tudi sam premier – Vau, celo v Avstriji je šlo malo več dol kot pri nas. V Avstriji bo šlo tudi hitreje gor, ker ima boljšo strukturo gospodarstva in ker ima boljšo produktivnost. In kdor tega ne razume, ne bi smel biti svetnik v mestni občini, kaj šele poslanka ali poslanec Državnega zbora. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
V zadnjih razpravah je bilo postavljenih nekaj tez ali pa vprašanj, na katera želim odgovoriti oziroma pojasniti nekatere stvari. Ena od tez je bila, da podaljšujemo obstoječe ukrepe. Tukaj je najbrž mišljeno predvsem čakanje na delo in tudi ostale. In da dejansko to pomeni prikrito nezaposlenost in da se to lahko spremeni in zgodi in tako naprej. Vsekakor ta teza obstaja, ob tem pa bi rad povedal, da ne govorimo samo o enem ukrepu, ampak da je v protikoronskem paketu tudi inštitut tako imenovanega polovičnega delovnega časa. In ta inštitut polovičnega delovnega časa bo vsekakor dal možnost podjetjem, da bodo koristila tudi ta inštitut. Jaz mislim, da bi lahko ta inštitut lahko postal, to je moje osebno mnenje, tudi trajen, kar pomeni, da bi bilo to zapisano tudi v nekem sistemskem zakonu, vsaj ta možnost, da povečamo fleksibilnost dela. In ne misliti, da želim s tem zmanjšati komurkoli kakšne delavske pravice, ampak enostavno časi so taki, da včasih nekdo ima delo, včasih ga nima, včasih se mu zmanjša; in ta fleksibilnost bi bila prav koristna. Tukaj odgovorim predvsem zaradi tega, ker je poslanec govoril o tem, kaj se bo zgodilo in kaj lahko podaljševanje teh ukrepov dejansko pomeni. Ne, tukaj je vizija v to, da se prebrodi to krizo. Najbrž bo trajala toliko časa z različno močjo, dokler ne bomo našli zdravila oziroma cepiva za ta virus; ali če bi ta virus čudežno izginil, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Tukaj so ti ukrepi načrtovani tako, da omogočajo nek lahek izhod ali pa lažji izhod iz krize in da potem gospodarstvo začne popolnoma normalno delovati. Rad bi povedal tudi to in to je tudi moje osebno mnenje, da ta primerjava z letom 2019 ni vedno umestna, kar pomeni, da včasih nekaterih stvari ni možno primerjati s tem, da rečemo – glejte, mi smo leta 2019 končali, potem je še nekaj mesecev 2020, prišel je virus in zdaj traja virus in zdaj se bomo vrnili na leto 2019. Mislim, da se bo tudi v strukturi mednarodnega, evropskega in seveda tudi slovenskega gospodarstva in življenja marsikaj spremenilo. Če govorimo o tej krizi, in jaz sem že naredil danes primerjavo te krize s predhodno krizo ali pa s tisto krizo iz leta 2008–2009 in tako naprej, potem je treba tukaj povedati še eno razliko, ki je do sedaj nisem povedal danes. In to je, da prejšnja finančna kriza je bila splošna, približno enako je prizadela vse sektorje gospodarstva, medtem ko ta kriza je sektorska, kar z drugimi besedami pomeni, da nekatere gospodarske panoge, dejavnosti prizadene bolj kot druge; ali pa še bolj kot druge, kakor želite. In s tega zornega kota so nekateri sektorji bolj prizadeti. Tukaj mislim na prevoz, mednarodni prevoz, vse vrste prevozov, turizem, verjetno še kakšna dejavnost, ki je bolj prizadeta kot drugi. Zaradi tega morajo biti tudi ukrepi. In tudi mislim, da v protikoronskem paketu 5 bodo ti ukrepi, in že zdaj nekateri so, osredotočeni, če uporabim slovensko besedo, ali pa fokusirani, targetirani, s tujko, in tudi na tem področju bo vlada delala in dela še naprej. Zdaj lahko govorimo o bonih, ki imajo nek pozitiven rezultat. In nekateri ukrepi, tudi jaz mislim, v PKP5 bodo osredotočeni na določene panoge, ki so bile tudi omenjene danes v vaših razpravah. Z drugimi besedami tudi hočem povedati, da na nek način je načrt, je vizija. Ni mišljeno, da delamo to kar na pamet nekaj; in da vemo, kaj se lahko zgodi, in da negativne stvari lahko preprečimo oziroma izboljšamo situacijo, pogoje poslovanja, tako da te ukrepe tudi osredotočimo na posamezne sektorje dejavnosti in tako naprej.
Potem je bilo spet vprašanje glede evropskega denarja – 10,5 milijarde. Ja, mi imamo pri tem denarju spremenjene projekte, to so novi projekti in ta denar se bo lahko koristil tudi za zdravstvene projekte, lahko se bo koristil tudi za dolgotrajno oskrbo. Ampak te zdravstvene projekte, dolgotrajno oskrbo, turizem in še marsikaj, je treba seveda povezati s cilji, ki jih je tukaj določila Evropska unija oziroma Evropska komisija. To pa je zeleno in digitalno. In v tej povezavi je tudi vse te projekte treba pripraviti. In vlada jih pripravlja v tej smeri, in sicer v smeri, da ni to samo izgradnja ene stavbe, ki se bo uporabljala za karkoli že, ampak da je ta stavba povezana z digitalnim, z zelenim in da je ta stavba povezana z neko reformo, ki jo mi tako ali tako imamo, v bistvu jo imajo vse vlade v svojih programih. S tega zornega kota pač želim pojasniti to, da pri tem denarju gre za nekoliko drugačno črpanje oziroma drugačna merila je treba izpolnjevati, da se bo ta denar dejansko lahko črpal. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vidim, da je še želja po razpravi. Repliko ima kolega Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Čisto na kratko, gospod minister, saj jaz nisem hotel primerjati lanskega in letošnjega leta, se strinjava tukaj metodološko, da ni mogoče. Hotel sem samo narediti primerjavo obsega denarja. Toliko smo se zadolžili, kolikor je gospodarstvo v preteklem letu ustvarilo dobička. Pa nekaj bi prosil, nehajmo se že pogovarjati o nekih občih mestih – zeleno, digitalno, pametno. Verjetno noben noče razvijati neumnih rešitev. Dandanes je verjetno neumno razvijati nekaj brezdigitalnega zraven, pa še na ravni cost-benefita verjetno nihče, ki hoče kaj koliko toliko pametnega razvijati, ne bo razvijal nekaj energetsko potratnega. Zeleno, digitalno, pametno je v bistvu bolj neko lapanje Bruslja, če malo grdo rečem, ker nima še konkretnih rešitev. Pa to so zgodbe, ki jih že 30 let poslušam, ljubi bog, odkar sem bil bruc. In tudi nobena Evropska komisija, noben OECD, noben drug nam ne bo odgovoril ustrezno na vprašanje, kaj so naše komparativne prednosti in na katerih nekaj zadevah bomo gradili, kot izrazito izvozno gospodarstvo, boljšo prihodnost. To je naša naloga. In dajmo se s tem ukvarjati, ne pa nekih slik kazati, kdo je na katerem koncertu, kdaj je bila Alenka, kdaj je bil pa ne vem kdo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Samo en stavek. Po mojih informacijah in tako, kot jaz vidim, ima Evropska komisija že zelo izdelana merila in projekte, okvir projektov, za katere bo lahko posamezna država zaprosila. In ker so merila tudi že zelo detajlna, vsebinska, je pa res, da so vsa povezana z ohranjanjem okolja in z digitalizacijo, popolnoma realno tudi na tehnični ravni. V tem trenutku jaz pač ne morem reči, da se samo govori zaradi govorjenja, da gre za nek larpurlartizem, ampak kot vidim te dokumente, gre dejansko za to.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Prožim listo, kdor želi razpravljati. Poteka prijava.
Prvi ima besedo kolega mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod minister, predstavniki Vlade, tudi vas lepo pozdravljam!
Všeč mi je bilo to, kar je moj kolega Franjo povedal, da poskusimo kakšno debato speljati takole, da nekoliko več razmišljamo za naprej, ne pa nujno 10, 15, 20, 30 ali pa 100 let nazaj. Pa se bom tega držal. Minister, če me boste poslušali, boste slišali sedaj eno pohvalo. Če pa me ne boste poslušali, pa je ne boste slišali. Minister je ne bo slišal, ker očitno ne želi, pa čeprav bi bilo dobro, minister, da poslušate, pohvalo s strani opozicije redko dobite. Ja, všeč mi je usmeritev vlade, da v tej krizi v bistvu gre tudi v zadolževanje, da v tej krizi večanje proračunske luknje ni greh, zato ker se tako pomaga ljudem, pomaga se gospodarstvu, pomaga se družbi kot celoti; in to je neka splošna usmeritev, ki jo – mislim, da tudi na tej strani tega parlamenta – podpiramo. Tudi to je bil razlog, da je bilo za večino zakonov – enka, dvojka in tako naprej, ob tem, da je povsod nekaj manjkalo ali je bilo nekaj napisano, kar nas je potem razburilo – glasovanje proti. Niste nam omogočili, da bi glasovali za, ker enostavno niste želeli, da bi bila vpeljana tudi kakšna rešitev, ki smo jo mi videli kot potrebno; vendar kljub vsemu usmeritev je bila pravilna; in to vam priznam. Druga stvar, kar mi ni bilo všeč, da enostavno niste zmogli iti iz svoje kože, da ne bi v bistvu ves čas vključevali ideološkega ali kulturnega boja. Čeprav imamo 4 milijarde evrov, ali je res bilo treba za nekaj milijonov krčiti proračun Ministrstva za kulturo? Ob tem, da imamo nekaj milijard evrov proračunske luknje, kaj vam pa je bilo? Ob tem, da verjetno se vsi tukaj zavedamo, da smo kot narod obstali samo zato – mi smo majhen narod –, ker imamo poseben odnos do svojega jezika, kulture in kulturne dediščine. Ampak kar takole, znižali ste sredstva.
Ne razumem, kaj vam je bilo, da ste – številke sicer niso velike –na posameznih postavkah zmanjševali tudi proračun na ministrstvu, ki skrbi tudi za znanost, za razvoj, za šolstvo. Pa vem, da boste rekli, da konec leta je prepozno. Zakaj pa ste marca zaustavili razpis ali aprila, mislim, da tam nekje, ki bi po enajstih letih prvič pomagal sofinancirati nekatere šolske objekte, ki jih nujno potrebujemo. Pa še kar nekaj podobnih stvari je bilo. Vendar – tu je pa ta vendar pa tukaj prosim za pozornost – opazili ste, da tokrat koalicija deluje kakor deluje, opozicija pa se je poenotila, vsaj štiri stranke opozicije, in smo skupaj vložili nekaj amandmajev, ki proti 4 milijardam evrov proračunske luknje v resnici niso tako zelo obilni. Zelo malo je potrebno, mogoče je tudi kakšna nenamerna napaka, ki jo mi opisujemo kot ideološko, kot kulturni boj, pa je mogoče samo napaka bila, da s tem, ko nas poslušate, kakšne amandmaje sprejmete, nam v resnici omogočite, da tudi ta rebalans proračuna podpremo. Jaz se povsem, tako kot vi, zavedam, da ta rebalans je v bistvu samo priznavanje obstoječega stanja. Kakšno resno politiko pa se lahko odločiš v septembru, da jo sfinanciraš in to izpelješ do konca leta?! Zato bi mogoče – to je poziv, lahko ga sprejmete, lahko pa tudi ne –, da sprejmete vsaj nekatere, vsaj tiste amandmaje, ki smo jih vložili skupaj kot opozicija štirih strank. Danes imate čas med to razpravo, tudi zvečer in zjutraj, ko se boste pripravljali, je moja pobuda – poglejte jih in če si želite, se tudi sestanite z opozicijo, smo vam na razpolago, pa nam omogočite, da skupaj sprejmemo rebalans. Tisto, česar pa, gospod minister, ne razumem, je pa denar za zdravstvo. Tega pa res ne razumem. Zavod, ki skrbi za financiranje, sporoča, da ima projekcijo luknje 270 milijonov evrov. Vem, da se potem pojavljajo vprašanja, koliko je prenesenega dobička, ampak to je bila uradna informacija, ki jo imamo vsi na poročilih STA. Tisto, kar je meni bistveno bolj pomembno, je bila prošnja, dejansko kar glasno vpitje pristojnega ministra za zdravje, da pa res potrebuje 220 ali 222 milijonov. Saj povsod, kjer pogledate njegove govore, vidite, kako zelo je vpil – nujno potrebujem 220 ali 222 milijonov evrov; pa jih je dobil 140. Gospa državna sekretarka, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, verjetno se spominjate, je skušala to opravičiti, da ta denar je nekje drugje. Kje drugje je ta denar? On pravi, da potrebuje 220, dobil je 140, potem pa ta denar je tam nekje. Če že mora biti tam nekje, pa se naj da transparentno na proračun njegovega ministrstva, saj to je sicer skupni proračun, da bo vsaj minister, za katerega verjamem, da je izjemno obremenjen, bolj zadovoljen pa bo razumel, da ga v koaliciji tudi spoštujete.
Povedal bom še eno majhno travmo, saj proti vsem tem velikim številkam ni tako zelo pomembna, povedal pa jo bom zato, ker ste tukaj prisotni nekateri predstavniki Vlade, pa vas res prosim, da jo upoštevate, ko boste pripravljali rebalans za leto 2021. Lani ravno v septembru sem ugotovil, da se je nekaj zgodilo, in da se je neko sorazmerje, neka pravičnost pri investiranju v javne zdravstvene ustanove, v resnici v bolnišnice, ki je veljalo recimo 10 let nazaj. Po podatkih ministrstva je bilo neko razmerje vzpostavljeno med leti 2009 do 2018, tudi razmerje med financiranjem v oba klinična centra. Zakaj vam to govorim? Nekateri prihajamo iz tistega dela Slovenije, ki ga ne pokriva UKC Ljubljana. Verjetno nas je tretjina takšnih, ker UKC Maribor kot terciarna ustanova pokriva tretjino Slovenije. To razmerje ena proti dva se vidi tudi približno v številu posameznih posegov, pa skorajda pri številu zaposlenih in podobno. In kaj se je zgodilo potem v letu 2019? Sploh ne razumem, kako se je to lahko zgodilo. UKC Maribor je izpadel iz tabel o financiranju. Saj potem ministrstvo kar naprej razlaga, da so pa neke skupne nabave takšnih in drugačnih aparatov, ki se potem porazdelijo po Sloveniji. Ja, ja, to je super. Ampak tam, kjer pa so neposredne investicije v posamezne bolnišnice, pa po tabelah. Jaz sem to začel septembra spraševati in po spraševanjih, pogovorih, pogovorih – javnih polemikah je prišla januarja prenovljena tabela letošnjega leta, ki ponovno to dokazuje; in neke tihe, glasne obljube, da bomo tekom leta, ker to imamo pristojnost, kljub vsemu korigirali. In na samem odboru, kjer smo imeli dosti korektno razpravo, smo vsi ugotovili, da sedaj v resnici, razen kakšne simbolne geste, za letošnje leto vsi skupaj ne moremo kaj dosti popraviti, ker so to investicije. Zakaj govorim, gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, zlasti vam, ki ste iz koalicije, ker ste bistveno bolj vplivni kot mi na tej strani; ko boste delali, pa prebral sem danes besede vašega predsednika, našega predsednika Vlade, to je skupni predsednik Vlade, če sem dobro razumel, se že dela rebalans za naslednje leto, o tednih se je govorilo, če sem dobro razumel, prosim vas, bodite pozorni tudi pri investicijah. Bistveno lažje je vam, da se te stvari dogovorite še v zaprtih sobanah, kjer lahko kdo kaj popusti, kdo kaj naredi, kakor da se potem pogovarjamo v parlamentu in da se o tem pogovarjamo na odborih. Jaz upam, da ste razumeli, da sem danes res želel govoriti takole, da ne bi zdrah, ki jih je v Sloveniji preveč, stopnjeval. Ponudil sem vam možnost, kaj se da narediti, da bi obstajala resna možnost, da tudi kot vsaj del opozicije tudi rebalans podpremo. Bom pa opazoval danes pa jutri, ali boste ponujeno roko tudi sprejeli. Hvala za besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ker me je Dejan omenil, imam tudi malo repliko. To je mogoče izgledalo, kot da mi Dejan v zelje skače, ampak mi ne. On kot predsednik Državnega zbora pa jaz kot takrat še predsedujoči Odboru za zdravstvo sva to temo načela, Imela s tedanjim ministrom Šabedrom kar nekaj bitk in bitkic, ampak saj ne gre tukaj samo za to, kdo pade pod naš UKC, kdo pade pod vašega. Jaz lahko padem tukaj skupaj, vi lahko padete v Mariboru skupaj, pa boste, kjer boste. Pa hotel sem še nekaj izpostaviti. Delno je res, kar je rekel zdaj odsotni finančni minister. Zdaj se dela tako imenovani frame green deala oziroma okvir zelene politike. Res je pa tudi, kar sem jaz trdil, ni to zraslo na mojem zelniku, pač spremljam resno evropsko politiko, da je tisti green deal, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije, neka mešanica, kot so eni rekli, premalo zavezujočnosti in preveč optimizma. In neka razprava, ki bi jo mi morali imeti tudi mogoče na kaki zaprti seji, je, koliko in kako lahko mi ter s katerimi – kot to rečemo profesorji, tangencialnimi koalicijami, s katerimi sorodnimi državami prispevamo k oblikovanju tega okvirja. Da bomo v ta okvir lahko umeščali tiste vsebine, tisti gospodarski razvoj, za katerega menimo, da je naša srednjeročna komparativna prednost. In se mi zdi, da to je neka naloga, s katero bi se morali ukvarjati, ne pa s tem, kdo hodi na Ceco, kdo pa na Ribljo čorbo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod Damir Orehovec, imate besedo.

DAMIR OREHOVEC: Hvala lepa za besedo.
Jaz se strinjam s tem, kar je rekel gospod Židan. Res je, zadnji razpis za lokalno skupnost za vrtce, osnovne šole in šport je bil leta 2011 in na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se zavedamo, da so potrebe na tem področju velike, vendar ko smo takrat vse zaprli, nismo vedeli, kako se bodo stvari odvijale: in takrat smo tista sredstva namenili za obvladovanje epidemije. In kot sem že prej pojasnil, bomo nadaljevali v naslednjih letih z investicijami na tem področju.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Aleksander Reberšek.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Ja, z rebalansom pomagamo ljudem, pomagamo gospodarstvu in s tem ohranjamo delovna mesta. Vsi PKP-ukrepi so bili v veliki meri namenjeni ravno za obnovo gospodarstva. Naj poudarim, da opozicija temu ni nasprotovala in pametovala, kot pametuje danes pri rebalansu proračuna. Edino, v čemer se strinjam s kolegom iz opozicije, s poslancem Trčkom, ki pravi, da je danes tukaj veliko praznega populizma, in resnično je danes veliko praznega populizma. Jaz verjamem, da so ukrepi kvalitetni, Slovenija je med boljšimi državami, tudi kar se izpogajanih sredstev iz Evrope tiče. V naslednjem finančnem okvirju 2021–2027 smo se zelo dobro izpogajali v višini 12,5 milijarde. Pri rekordnem proračunu in pri izpogajanih evropskih sredstvih, jaz verjamem, da bodo multiplikativni učinki na slovensko gospodarstvo, na naše zaposlene državljane in na vse ostale državljane. Da ne govorim o predlogih za zmanjšanje birokracije in davčne razbremenitve, ki prinašajo mnogo dobrih ukrepov, od katerih, sem prepričan, bo našim državljanom ostalo več v denarnici. Ljudje razumejo politiko tako, ko se primejo za denarnico. V predlogu rebalansa so sredstva za omilitev epidemije in odpravo posledic epidemije namenjena predvsem za interventne ukrepe, povračila nadomestila plače, začasno čakanje na delo, oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja in za osebe na začasnem čakanju na delo, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, povračila nadomestil za bolniške odsotnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, enkratni solidarnostni dodatek za ranljive skupine oseb, pokrivanje izpada prihodkov izvajalcem javnih storitev, to so vrtci, osnovne šole, dijaški in študentski domovi, dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, finančna nadomestila zaradi izpada dohodkov v kmetijstvu, turistične bone, zagotavljanje likvidnosti in podpore malim in srednjim podjetjem, povračilo nadomestila plače zaradi karantene, zaščitno opremo, kontrolne točke na mejah in druge ukrepe. Jaz se moram odzvati na vse očitke, da je rebalans nerazvojno naravnan in podobno. Če recimo odtipkam v Google besedo rebalans, je prvo, kar mi napiše, da je rebalans ponovna uskladitev predvidenih odhodkov in prihodkov. Rebalans je po definiciji prilagoditev številk z realnim stanjem, številk na strani odhodkov proračuna in na strani prihodkov proračuna države. In ta rebalans bo praktično veljal samo za tri mesece in mi ne moremo govoriti o neki razvojni naravnanosti ali nerazvojni naravnanosti rebalansa.
Upam pa, da se vsi tukaj zavedamo in tudi tisti, ki spremljajo sejo preko televizijskih ekranov, da je rebalans posledica covida-19, zato moram tukaj odgovarjati na vse vaše očitke, da smo pridelali 4 milijarde minusa. Seveda se to v javnosti prime. V javnosti ste všečni, ko takšne stvari govorite, ampak treba je tukaj povedati, da je predlog rebalansa zaznamovan s posledicami covida-19 in da se to vidi tudi v proračunu Republike Slovenije. Tukaj je treba biti zelo jasen in jaz upam, da ljudje tudi to razumejo. Velja pa tukaj odgovoriti na nekatere kritike, da je rebalans nerazvojno naravnan, in povedati nekatera dejstva, naliti čistega vina. Za znanstveno, raziskovalno dejavnost v tem rebalansu naša koalicija v letošnjem letu namenja 10 milijonov evrov več denarja, kot je bil rebalans za leto 2019, ki ga je sprejela takrat Šarčeva koalicija. Za podporo tehnološkim razvojnim projektom naša koalicija v letošnjem letu namenja 12 milijonov več kot lansko leto. In kar se tiče modernizacije, prometne infrastrukture na splošno, za investicijsko vzdrževanje in za gradnjo državnih cest je namenjenih 40 milijonov evrov več denarja kot v predvidenem proračunu za letošnje leto. In naš minister Jernej Vrtovec, tukaj moram to jasno povedati, krepi to področje, kar bodo čutili vsi uporabniki cest, naši državljani. Skoraj 11 milijonov in pol je več denarja za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, za zeleno mobilnost in za trajno mobilnost 6 milijonov. Danes je bilo veliko govora in tudi kritik glede sredstev za Ministrstvo za kulturo. Poslanka Levice pravi, da režemo sredstva za kulturo. Kakšna laž in kakšno zavajanje. Sredstva Ministrstva za kulturo po tem rebalansu znašajo dobrih 189 milijonov evrov. Gospe in gospodje, to je 27 milijonov evrov več, kot je na istem ministrstvu bilo realiziranih sredstev v letu 2018, po proračunu, ki ga je sprejela takratna leva vlada. Verjamem, da boste težko sprejeli to dejstvo, da ta vlada kljub padcu BDP za kulturo namenja več, kot ji je še nedavno, v času visoke gospodarske rasti, namenila leva vlada. Kar se zdravstva tiče, zelo pomembno področje. Vsi veste, da tudi zaradi covida-19 danes približno 80 tisoč ljudi nedopustno čaka na kakšen poseg oziroma na specialistični pregled. To je zelo velik problem in zaradi tega rebalans, ki ga je predlagala Vlada, namenja 140 plus 50, se pravi 190 milijonov evrov več denarja za skrajševanje čakalnih vrst. In tukaj smo zadovoljni, to moram posebej podariti, da je minister za zdravje gospod Gantar prisluhnil iniciativam Nove Slovenije, kar pomeni, da bodo na razpisu za ta sredstva za skrajševanje čakalnih vrst lahko kandidirali tudi zasebni zdravniki. V rebalansu proračuna so sredstva za sistem zaščite in reševanja ter se povečujejo za 2 milijona glede na sprejeti proračun 2020, ki ga je sprejela Šarčeva vlada. Jaz sem kot prostovoljni gasilec izredno vesel, da bo Ministrstvo za obrambo uredilo sistem zavarovanj za prostovoljne gasilce, njihovo opremo in prostore. Ministrstvo prav tako načrtuje osrednji center za skupni odziv na naravne nesreče, kjer bodo prostore dobile vse enote iz sistema zaščite in reševanja, se pravi Civilna zaščita, gasilci, jamarji, potapljači in tako dalje. Slovenija dobiva torej tri specializirane podcentre – za žled v Kočevju, za poplave v vzhodni Sloveniji in požare v naravi v Sežani. Projekt, ki se nanaša na pridobivanje kohezijskih sredstev v naslednjem finančnem obdobju 2021–2027 za vsebine zaščite, reševanja in pomoči, je ocenjen na 150 milijonov. V programu je predviden nakup specialne opreme in gradnja centrov za usposabljanje, kar bo zelo pripomoglo k izboljšanju pogojev dela gasilcev, zlasti pri zahtevnejših intervencijah.
Poslušal sem tudi poslanca LMŠ, ki pravi, da nismo nič dali. Kako nismo nič dali? Dali smo 304 tisoč upokojencem 66,8 milijona, 130 tisoč delavcem na čakanju na delo in 23 tisoč 500 delodajalcem v višini 49,2 milijona. Ta vlada je dala tudi 32 tisoč samozaposlenim in kmetom v višini 11,2 milijona, 49 tisoč 728 prejemnikom socialnih pomoči, 29 tisoč 150 velikim družinam; skupaj je bilo razdeljenih 140 milijonov. Ne pozabite tudi, da smo dali tudi lokalnih skupnostim, dvignili smo povprečnine občinam, denar smo namenili investicijam, razvoju in normalnemu delovanju na lokalnem nivoju. Predvsem, pa to bi rad posebej poudaril, predvsem pa smo dali denar ljudem in ne bankam za reševanje bančne luknje. Oziroma če želite še bolj konkretno, realizacija ukrepov za ohranitev delovnih mest, interventnih ukrepov vračila nadomestila plače za čas čakanja na delo – realizacija 278 milijonov, število upravičencev 147 tisoč in še nekaj. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka – realizacija 83 milijonov, število upravičencev 51 tisoč. Realizacija ukrepov oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja v višini 194 milijonov, število upravičencev 454 tisoč. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo – realizacija 434 milijonov, število upravičencev 479 tisoč. Prav tako na področju solidarnostnih dodatkov. Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence – število upravičencev 304 tisoč, realizacija 66,8 milijona. In enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb v višini 24,7 milijona. Prav tako realizacija ukrepov dodatki k plačam. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije – 191 milijonov. Nismo pozabili tudi na kmetijstvo. Finančna nadomestila zaradi izpada dohodka na kmetijstvu v višini 6,2 milijona. Realizacija ukrepov izvajanja javnih storitev – realizacija 20,7 milijona. Izpad izvajanja javnih storitev v dijaških domovih, v študentskih domovih, storitve šolskih kuhinj, pokrivanje izpada prihodkov za zavode s posebnimi potrebami, pokrivanje izpada prihodka za javne vrtce, pokrivanje izpada prihodkov za CŠOD, pokrivanje prihodkov na področju športa. Prav tako realizacija ukrepov na področju sociale, izjeme na področju uveljavljanja pravic po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – realizacija v višini 4,4 milijona. Povečan znesek dodatka za veliko družino v višini 3,5 milijona. Izplačilo unovčenih turističnih bonov v višini 56 milijonov, število upravičencev – 546 tisoč. In na področju zdravstva, povračilo sredstev programa izvajalcev zdravstvene dejavnosti v višini 90 milijonov. Verjamem, da so te rešitve ljudi dobro sprejeli. In ne morem, da se ne bi odzval na očitke opozicije. Eno so vaše lepe besede in vaši napadi glede rebalansa proračuna, ljudje pa točno vedo, da so enkrat v življenju tudi nekaj dobili. Dobili so finančna sredstva, dobili so bone. Jaz verjamem, da ne moremo čisto vsem v tej državi pomagati, ampak da je treba pomagati čim več ljudem, čim več skupinam ljudi; verjamem, da bomo pomagali tudi industriji srečanj, kajti oni so še vedno prikrajšani. Je pač tako, da boj z epidemijo zahteva nova sredstva, nova sredstva pa zahtevajo rebalans proračuna, zato podpiram rebalans proračuna, da bi s kar najmanj škode preživeli te težke čase, da bi ljudje čim bolj normalno živeli in delali. In vabim vse poslance, da storite enako. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Repliko ima kolega Pavšič.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala.
Mislim, da je treba dodatno pojasniti mojo trditev, da ta vlada ni dala nič. Če so vam kaj znane javne finance oziroma javnofinančni prihodki, potem vam je tudi jasno, da vlada ni dala nič. To so dali davkoplačevalci, to je dal proračun, to so dali ljudje sami sebi, tisti, ki so delali v preteklosti, tisti, ki delajo danes, in glede na zadolžitve tudi tisti, ki bodo delali še v prihodnje. Zato ta vlada ni dala nič, dali so davkoplačevalci sami sebi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Igor Peček ima besedo.
Igor Peček?

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Se opravičujem, nisem vas slišal, gospod predsednik. Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Uvodoma se bom še enkrat obrnil, ampak zelo na kratko, ker sem na Odboru za finance veliko že povedal, kaj si mislim glede teh rezerviranih sredstev oziroma ene milijarde. Povedal sem tudi gospodu ministru, da se zavedam, da je zelo težko planirati ta sredstva, v kolikšni meri in za kakšen namen se bodo uporabila. Ampak kljub vsemu neka izhodišča pa le imamo; in vemo, za kakšne namene smo jih porabljali v teh šestih mesecih. In tukaj se bom skliceval na oceno Fiskalnega sveta. Fiskalni svet ocenjuje, da naj bi v zadnjih treh mesecih porabili 350 milijonov, pa kakorkoli že obračamo te številke, rezervirano imamo več kot eno milijardo. In ko smo mislili, da gre za nepojasnjeno, smo mislili na dobrih 600 milijonov, ki jih imamo rezerviranih, v tem trenutku še ne vemo, za kaj jih bomo porabili. Problem, ki ga tudi vidim, je pa večji. Ko enkrat odštejemo sredstva za financiranje ukrepov za omilitev posledic epidemije, projekcije, ki jih izkazuje rebalans, nakazujejo višjo rast odhodkov kot lani in višjo rast kot v sprejetem proračunu. Tudi na to je opozoril Fiskalni svet. To pomeni, da bomo ob bistveno manjših prihodkih, kot jih je imel proračun 2020 in ga je pripravila vlada Marjana Šarca, vseeno porabili več, kot smo načrtovali lani. In to je dejstvo. Če lahko rahlo poenostavim, bi to pomenilo – manj bom zaslužil, lahko pa več zapravim. V določenih izjemah bi to lahko še celo bilo smiselno, ampak samo z nekim jasnim predvidevanjem, kako in kdaj bomo ta minus v prihodnje pokrili.
Poleg tega pa Fiskalni svet opozarja tudi na obseg zadolževanja, ki ne odraža proračunskih potreb v celoti. Še enkrat pa pravim, kot sem povedal v uvodu, vem, da je zelo zahtevna naloga in ne zavidam ministru, to sem povedal tudi na Odboru za finance, opravlja zelo težko delo. Vendar kljub vsemu, to so dejstva. Kar se pa tiče očitkov, izrečenih v razpravah mojih kolegov. Sam osebno nisem nikoli pavšalno govoril o tem, da so ukrepi slabi. To je bilo očitano in da so bili naši predlogi amandmajev neke piar akcije za promocijo posameznih poslancev ali posameznih poslanskih skupin. Verjemite mi, temu ni res tako. Večina dopolnil, ki so bila vložena, in teh je bilo več kot petdeset, je bila usklajena med vsemi pozicijskimi strankami oziroma poslanskimi skupinami opozicije ter imajo vsebinsko podlago in imajo vsebinsko obrazložitev. In tudi nikakor ne rušijo koncepta vašega predloga rebalansa. Mislim, da morate to priznati tudi vi. Lahko pa se seveda sprašujemo o učinkovitosti in sorazmernosti ukrepov. In dejstva na nek način govorijo temu v prid. Navsezadnje je tudi spoštovana gospa državna sekretarka na Odboru za finance med drugim povedala, zdaj bom povedal po spominu, ne citiram, da je dinamika oziroma učinek izvajanja ukrepov drugačen od planiranega. Jaz to razumem, da ne bo pomote. Popolnoma razumem. Ampak vseeno, ko smo govoril o učinku poroštvene sheme oziroma PKP2 paketu, kjer smo reševali likvidnost podjetij, je gospod minister mesec dni po sprejetju zatrjeval, da se bo ta shema zgodila, da potrebujemo nekaj časa, da je predvidena do konca leta; zdaj pa oba veva oziroma vsi vemo, da se to ni zgodilo in se tudi ne bo.
V Listi Marjana Šarca opozarjali na napačne podlage in razumljivost te sheme, predlagali tudi dopolnila, ampak saj vemo, kako je z amandmaji opozicije. Vemo, da je postopek podeljevanja kreditov drugačen. Kredit, ki ga odobri poslovna banka, se mora prenesti na SID banko, zato da potem dobiš poroštvo, SID banka pa, če povem malo po domače, potem doda še svoje zahteve. Za podjetje, ki ima relativno ugodno boniteto, je bolje in ceneje kredit najeti preko komercialne banke; je pa res, da težave imajo pa mali podjetniki, espeji, ki nimajo tako dobrih bonitetnih ocen, vendar pa si takega kredita enostavno ne morejo privoščiti. Dopuščam in toleriram napake in napačna predvidevanja, tudi svoje, se razumemo, nihče ni popoln, ampak prav bi bilo, da bi pa mogoče enkrat to priznali pa rekli –poglejte, nismo naredili prav, dajmo popraviti. Mislim, da je to racionalno, da napako popraviš, tudi če te nanjo opozori nekdo drug. Ampak takrat se je zelo na glas govorilo samo o tem, da smo gospodarstvu namenili 2 milijardi evrov. Ko sem na začetku govoril o manjših prihodkih, kot jih je imel proračun, in ko odštejemo sredstva za financiranje ukrepov, pa še vedno govorimo o višji rasti odhodkov, takrat pa ne gre več samo za rebalans. Rebalans pomeni fino usklajevanje. Se pravi, prihodki in odhodki so znani, odštejemo nepredvidljive okoliščine, kot je covid, in naredimo rebalans. Vzamemo tam, kjer imamo preveč, oziroma damo tja, kjer ocenjujemo, da bomo rabili več denarja. Ampak v tem delu ne gre za to. Kar se tiče EU-sredstev. Tudi v razpravah je bilo rečeno. Na Odboru za finance sem že povedal, tudi kolegica Sukič je povedala, na kakšen način se ta EU-sredstva delijo. Minister, vi ste sicer rekli, da so vsa sredstva povratna. Ne drži v celoti, ker ene države članice kljub vsemu plačujejo več, zato tudi imamo neto prejemnice in neto plačnice. Različni so koeficienti, ki so običajno določeni s strani Evropske komisije, na kakšen način se, vezano na bruto domači proizvod, potem izvajajo proračuni. Je pa res, prvič nam je Evropska unija omogočila posojila. Jaz ne bom ocenjeval, ali se je ceneje oziroma bolje zadolžiti samostojno kot država, se pravi kot Republika Slovenija, ali bo ceneje vzeti kredit znotraj Evropske unije. Mislim, da minister tukaj ve precej več od mene in bo ta odločitev oziroma predlog njegov, zato se v to ne bom spuščal. Definitivno pa se bodo morala sredstva v naslednji finančni perspektivi črpati drugače, ker so prioritete postavljene drugače; in tudi projekti bodo morali biti postavljeni drugače, saj vsi vemo, da skoraj 60 % teh sredstev bo šlo za zeleno in za digitalno. Hvala lepa, predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Monika Gregorčič.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa, predsednik, za besedo. En lep pozdrav vsem!
Ko danes poslušam razprave nekaterih mojih poslanskih kolegov, sem kar nekajkrat morala preveriti, če smo res pri tej točki dnevnega reda, kajti nekatere so nekako zašle čisto na politično populistično polje. In bi se vseeno rada tudi odzvala na določene navedbe, insinuacije ali očitke, kajti zašli smo na polje nabave zaščitnih mask, nošenje oziroma nenošenje zaščitnih mask s strani ministrice za šolstvo, ki je danes očitno postala neka top politična tema, celo pozivi k njenemu odstopu se zaradi spodrsljaja danes slišijo, seveda glasni pozivi s strani opozicije, ki začuda poslanskemu kolegu gospodu Janiju Möderndorferju pred nekaj dnevi ni bila sposobna nameniti niti enega opozorila. Jaz priporočam opoziciji – napišite še eno interpelacijo, mogoče se boste do konca mandata zverzirali. Bili so dani tudi nekako pozivi, naj se ne ukvarjamo s preteklostjo in da skupaj soustvarjajmo prihodnost. Opozicijske kolege bi vseeno rada spomnila, da jim je bila s strani vladne koalicije podana roka sodelovanja, pa so jo zavrnili; in raje rušijo ali pa kritizirajo vse ukrepe te vlade in niso zmožni priznati, da je bilo kar nekaj ukrepov, tudi v naslavljanju reševanja te zdravstvene in gospodarske krize, uspešnih. Jaz bom izpostavila eno res zelo pozitivno zgodbo tako imenovanih turističnih bonov oziroma vavčerjev, ki so rešili turistično sezono, delovna mesta v panogi, v kateri je zaposlenih okoli 60 tisoč ljudi, 60 tisoč delovnih mest je bilo na nek način, pa čeprav morda bolj kratkoročno, rešenih, ljudje so imeli službe. Poleg gospodarskega učinka pa so bili učinki teh bonov ali pa tega ukrepa večplastni. Tudi konec koncev socialni, poleg rednih, na primer regresa za letni dopust, ki ga zaposleni prejmejo vsako leto, je bil to nek dodatek, ki so ga vsi državljani lahko namenili prav za svoj poletni oddih, za regeneracijo. Mislim, da si je marsikdo prav zaradi tega ukrepa letos lahko privoščil nekaj dni počitnic, nekaj dni dopusta in zasluženega oddiha. Poleg tega socialnega učinka, nezanemarljivo, bi omenila izobraževalni učinek. Vsi smo imeli priložnost malce bolj spoznati našo lepo deželo, ki je prav gotovo ne poznamo dovolj, in smo imeli priložnost se malce izobraziti in spoznati tudi njene malce bolj skrite kotičke, ne samo tiste najbolj znane turistične bisere. Pa tudi zdravstveni učinek je bil tukaj v smislu preventive, malce manj smo potovali po svetu in, upam, malce manj virusa uvozili iz tujine. Želela bi si, da bi kolegi v opozicij zmogli vsaj priznati kakšen pozitiven učinek ali pa tudi izreči kakšno besedo pohvale. Ne bom dolga, bom sklenila svojo razpravo, kajti člani Odbora za finance smo že na seji odbora opravili en krog razprave, se je pa tudi tam in tudi danes izpostavilo vprašanje prihrankov, višine prihrankov, ki jih ima tako prebivalstvo kot tudi podjetja v obliki depozitov na bankah. Ko se omenja te številke, jaz se vseeno vedno malce ustrašim, saj je treba vedeti, to so osebni prihranki in z njimi država ne more razpolagati; lahko pa jih aktivira, da jih imetniki vlog, če, ob ustreznih davčnih ali drugih spodbudah lahko plasirajo v druge oblike varčevanja, na primer na kapitalski trg. Ampak zato je treba uvesti določene davčne ali druge tržne mehanizme, nikakor pa ne moremo kar tako pavšalno govoriti o višini nekih prihrankov na bankah in kako jih bomo porabili. Se bojim, da to lahko spominja na neke druge čase. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa poslanka, za vašo razpravo in predvsem za uvodno opozorilo, da se vsi razpravljavci držijo teme, ki je danes na dnevnem redu, to je rebalans proračuna. Bi pa pričakovala, da se potem predvsem vi držite teme in ne zajahate v teme, kot so maske, ministrica, interpelacija in tako naprej. Še enkrat opozorilo vsem ali pa apel, da se vendarle držimo teme rebalansa.
Gospod Han ima repliko.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Sem želel Moniki replicirati. V bistvu se je navezala na opozicijo, da pač ne govorimo o rebalansu. Jaz sem govoril izključno o rebalansu, Monika niti ene besede ni rekla o rebalansu, samo toliko. Če že nam očitaš, je dobro, da tudi sama poveš. Se strinjam z vsem, kar si rekla, ampak o rebalansu ni bilo niti enega stavka. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Se tudi jaz strinjam z vami, zato sem kolegico opozorila. Je pa res, da tudi to ni bila klasična replika, gospod Han, ampak bolj proceduralni predlog.
Gospa Anja Bah Žibert, postopkovni predlog.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Ja, proceduralni predlog.
Poglejte predsedujoča, saj ni problema, kdaj se vi vključite v samo komentiranje in usmerjanje razprave, to imate po poslovniku možnost, ampak današnja proračunska seja traja že kar nekaj ur in dejstvo je, da se o samem proračunu pri mnogih, pri mnogih, ni govorilo. Pa vendar se vam je zdelo potrebno, da se oglasite zdaj, ko je govorila koalicijska poslanka Monika. Mislim, da je to nekoliko nefer. Če je šla razprava iz tega okvirja, se morate vi, predsedujoči, zmeniti in to na začetku opozoriti. In takoj ko ta razprava gre iz okvirja, tudi nekako opozoriti na to. Ne pa da potem ravno pri eni poslanki, ki je nekoliko kritična do strani, iz katere vi prihajate, takrat pa imate občutek, da se morate oglasiti. Jaz res prosim, da se vsi predsedujoči enkrat zmenite in da začnete voditi v skladu s poslovnikom in da se držimo točk dnevnega reda in da se to opredeli že na začetku. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Anja Bah Žibert, v času, ko sem jaz vodila danes sejo, sem bila pozorna, da so vsi razpravljavci sledili temi, ki je na dnevnem redu, to je rebalans proračuna. Če ima gospa kolegica poslanka to smolo, da sem zdaj jaz na tem mestu, ko vodim sejo, in da sem jo pač prijazno opozorila, da se drži te teme, žal ne morem pomagati. Je pa res, da je moja dolžnost, da po poslovniku skrbim za to, da se držimo teme dnevnega reda; in bom vsakega v tej dvorani opozorila, ko bo preveč zašel s te teme. Res pa je ta tema široka, vendar pa ne govori o sankcioniranju poslancev, o interpelaciji ministric in tako naprej, o čemer je govorila gospa Monika Gregorčič. Bom dosledna do vseh.
Nadaljujemo z razpravo. Gospod Jožef Horvat ima besedo.
Pripravi naj se gospod Robert Polnar.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Jaz nekoliko pozitivno gledam in lahko pod črto rečem, da kljub vsem našim nasprotnim pogledom nas je ta nesreča, ta epidemija, ta novi koronavirus na nek način pa le povezal. Zakaj? Zelo cenim vsak glas za ali pa vsaj vzdržan, ko smo sprejemali pakete od 1 do 4 ter bom tudi cenil in bom hvaležen za kakšen glas za, ko bo na dnevnem redu na odborih oziroma na seji Državnega zbora tudi peti paket – PKP5. Rebalans, jaz sem pred dnevi imel priložnost, sem imel en prijeten pogovor z dr. Andrejem Bertoncljem. Vsi ga poznate. Oba sva se strinjala v dveh zadevah. Jaz sem mu priznal, da je okvir proračuna za leto 2020 on dobro ocenil, on pa se je strinjal, da je ta rebalans dejansko nujen in da je dobro ocenjen. On je strokovnjak, ga cenim že kar nekaj časa, odličen poslovnež; res pa malo manj politik, kar je tudi sam večkrat priznal; in to ga je včasih tudi na nek način odneslo v neke ultimativne pogoje oziroma razprave, kar z nekatere strani ni bilo dobro sprejeto. Ampak to sedaj ni pomembno. Morda sedaj, če sem že pri finančnih ministrih, je pa tudi neka nova in dobra praksa, priznajte, kolegice in kolegi iz opozicije, da je minister Andrej Šircelj tukaj z nami ves čas. In v soboto na Odboru za financ, in sedaj, kar posebej cenim. Vem, da ne bo aplavza, ampak to je odnos ministra do poslancev, ki ga ima nekdanji poslanec. Se ne bom odzival na neke razprave, ki so imele naslov – sami rekordi, ker to je plehkost razprav in je to brez zveze. Tako nikamor ne pridemo. Dajmo pogledati številke, dajmo pogledati, kakšna je absorpcijska sposobnost posameznih programov, podprogramov in tako naprej, kaj lahko počrpamo, kaj lahko realiziramo do konca tega koledarskega leta. Ja, jaz razumem, da gre za rebalans proračuna za leto 2020. Morda se samo z enim priporočilom dotaknem pa res ne ravno vsebine rebalansa, ampak nam je bilo očitno, da smo sprejemali ukrepe, ki so omejevali našo svobodo, kršili človekove pravice in tako naprej. Res predlagam branje, saj ni dolg članek, 20 strani, dr. Verica Trstenjak, bivša generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, ki piše maja letos o temeljnih pravicah prav v času koronakrize z vidika prava Evropske unije. Temeljne pravice v Evropski uniji so urejene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Govori tudi o omejevanju temeljnih pravic, o posebnih pogojih, pod katerimi je možno omejiti pravice, in kar se mi zdi še posebej pomembno, ker toliko govorimo o človekovih pravicah, jaz vedno pravim, da prva od človekovih pravic ali pa temeljnih pravic je zame gotovo pravica do zdravja oziroma do življenja. Tudi o tem se profesorica razpiše. Res predlagam branje tega prispevka. In samo še o enem ukrepu, o katerem smo tudi veliko govorili, najbrž je danes vsem jasno, zelo brutalno se sliši, čeprav ni bilo ravno tako, zapiranje ljudi znotraj občin v normalnih časih ne bi bilo normalno. Ampak pandemija pa gotovo ni normalni čas. In zato terja, žal, tudi izredne ukrepe, nikakor pa ne izrednih razmer po naši ustavi, ki jih je Vlada, ja, Državni zbor tudi, seveda, ampak vedno na podlagi strokovnih mnenj, tukaj mislim predvsem seveda na epidemiologe.
Nadaljujem konkretno z rebalansom, kolega Reberšek je že naštel nekaj transferjev, s katerimi smo dejansko želeli in dejansko smo pomagali ljudem in gospodarstvu. Treba je le priznati, kakorkoli, da so ukrepi Vlade oziroma Državnega zbora, Državnega zbora, bili tisti, ki so dejansko na delovni temperaturi držali slovensko gospodarstvo, da ni preveč padlo, da se ni ohladilo. Saj ne vemo, kaj bo naprej. A kdo ve povedati, koliko bo število okužb v času krompirjevih počitnic pri 3 tisoč testiranih? A to kdo ve povedati? A kdo ve povedati, koliko bo okužb za božič letos? / oglašanje iz dvorane/ Ja, kolega Polnar, ampak ne upam vprašati, ker nobenega ni. Nobenega iz levice ni, zato nimam naslova, da bi jih vprašal, koliko bo okužb v krompirjevih počitnicah ali pa za božič. Če bi mi imeli to krivuljo, potem verjemite, saj znamo v Sloveniji tudi kaj izračunati, bi temu tudi prilagajali ukrepe – ukrepe za ljudi, za zajezitev okužb in seveda tudi ukrepe za gospodarstvo. Nobenega od ukrepov, ki jih je sprejel Državni zbor ali Vlada, nismo našli in ne najdete v nobenih učbenikih. Lahko rečete, seveda, smo improvizirali. Ja, saj druge možnosti ni bilo. Res pa je, da smo se veliko pogovarjali. Saj veste, da je bil Kongresni center na Brdu pri Kranju praktično vsak dan poln; ali vlada, vlada in gospodarstvo, vlada in ne vem, zdravstveni zavodi in tako dalje, in sindikati in tako naprej. Če zdaj nadaljujem in se ustavim pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. Mnogi nam očitajo, da smo mi, desnosredinska vlada, najbolj leva, celo levičarska, da smo preveč razdelili. Ne vem, ampak ko gre za pomoč, je pomembno tudi, da je le-ta zelo hitro, da je hitro. In proračunska sredstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bodo po predlogu tega rebalansa – prepričan sem, da bo sprejet – rebalansa proračuna za leto 2020 znašala 2 milijardi 228 milijonov. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 to pomeni povišanje sredstev za kar 593 milijonov in 846 tisoč evrov. V primerjavi z rebalansom proračuna za 2019, ki ga je sprejela prejšnja vlada, rebalans 2020 ministrstvu namenja kar 629 milijonov 609 tisoč evrov več. To je šlo ljudem. Morda bo kdo rekel, da kdo ni bil do tega upravičen. Potem naj tu javno pove ali pa predlaga zakon, da bomo to vzeli nazaj. Verjamem, da ne bomo šli v tej smeri. Ne bomo šli.
In ker sem vedno bil zadnjih nekaj let tudi zelo glasen in na nek način branik ali pa varuh proračuna Ministrstva za zunanje zadeve in sem bil kritičen, da je teh sredstev premalo. Da jih je premalo in da moramo članarine za razne mednarodne organizacije in tako naprej izvzeti iz Ministrstva za zunanje zadeve, ker to ni dejavnost Ministrstva za zunanje zadeve. In da bi to šlo ven iz proračuna, ampak okej. Zdaj sem zadovoljen, da čeprav je Ministrstvo za zunanje zadeve imelo neke, jasno, omejene pogoje za delovanje, ampak kljub vsemu rebalans Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2020 je za 6 milijonov in 763 tisoč višji od sprejetega proračuna za letošnje leto. In tu moram z enim stavkom povedati, da sem zadovoljen. Zadnjič smo poslušali na Odboru za finance kritiko, zakaj zmanjšanje sredstev na proračunu Ministrstva za obrambo. Tukaj moramo biti zelo pozorni in najprej verjeti, da če hočeš nek denar počrpati, porabiti, da so prej potrebni, da se uspešno izvedejo, postopki, ki so običajno dolgotrajni. Tista finančna transakcija ali plačilo teče najhitreje. Mislim, da je kolega Bandelli iz SAB na Odboru za finance v soboto problematiziral, ob naravni nesreči je bil nek požar, o katerem je govoril, in je povedal, da ni bilo helikopterjev. In sem šel pogledat Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo z rebalansom 2020 razpolagala s 53,2 milijona evrov. Se pravi 53 milijonov 200 tisoč evrov, kar predstavlja v globalu 10,3 % finančnega načrta ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2020 je predlog rebalansa višji, višji, za 2 milijona evrov. Integralna sredstva so višja za 8,7 milijona evrov, EU-projekti s pripadajočo slovensko udeležbo so v predlogu rebalansa nižji, nižji, za 7 milijonov evrov. In zdaj pozor, največji delež sredstev je bil planiran, največji delež sredstev je bil planiran na evidenčnem projektu, saj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že v letu 2018, predlanskim, pripravljala projektni predlog za izboljšanje odziva na naravne in druge nesreče z nakupom helikopterja, izvedbo usposabljanj reševalcev ter izvedbo ozaveščanja prebivalstva o varstvu pred nesrečami – v skupni vrednosti 6 milijonov evrov s sredstvi norveškega sklada. Ampak od SVRK je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje prejela informacijo, da je bila projektna ideja zavrnjena. Torej ta projekt, torej ta proces, postopek, o katerem sem govoril, da so včasih mukotrpni, gotovo tudi zbirokratizirani, dolgi, ta enostavno se ni zaključil. In je dejansko štartal leta 2018. Ne bom na nikogar s prstom kazal, ker to ni olikano. In tako dalje. Tudi o športu je bilo govora, češ da nimamo posluha za šport in tako dalje. Vi veste, da je Nova Slovenija v prejšnjem mandatu vložila dvojček, dva zakona, novelo Zakona o dohodnini in novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kjer smo želeli donatorjem, športnim društvom za natančno določeni namen pod natančno določenimi pogoji, da ja ne bi prišlo do zlorab, davčno osnovo zmanjšati za dvakratnik donacije. Seveda ste nekateri takrat upravičeno rekli – kaj pa kulturniki. Res je, res je, kaj pa kulturniki. S to idejo gremo naprej in Strateški svet za debirokratizacijo je delno posegel tudi v spremembe davčne zakonodaje, zaenkrat zgolj še z idejami, kjer bo ta zadeva donatorstva generalno rešena. Zaenkrat smo nekje v osnutku, zametku, zgolj ideja, kakšen bo končni rezultat, kakšno bo končno besedilo, ta trenutek še ne vemo in vam žal ne morem tega predstaviti.
Veliko priložnosti pa imamo, verjemite, ker to znamo, pri spremembah proračuna za leto 2020, 2021. Mi smo že v mandatu 2004–2008 prisluhnili in sprejeli, sprejeli, pomagali sprejeti kar nekaj amandmajev na proračun; mislim, da je bilo za leto 2009 ali 2010, ne me držati za besedo, smo podprli predloge opozicije. Smo podprli. Smo prisluhnili tudi amandmajem SD, mislim, da je bilo leto 2012, smo prišli tako daleč, da je potem tudi SD proračun podprl. In je bil proračun sprejet brez glasu proti. Torej to znamo narediti. Seveda jaz nisem sam, ne morem govoriti v imenu celotne koalicije, verjemite in razumete. Rebalans je v bistvu res tehnična zadeva. In takrat bo priložnost za neko konkretnejše, seveda fair play sodelovanje. Seveda pa upam, da ne bomo permanentno poslušali, da krademo, da so ukrepi bili, najprej en pove, prehitri, drugi reče prepočasni. No, mi pa pravimo, da so bili pravočasni in učinkoviti. Naj bo Računsko sodišče tisto, ki bo pregledalo Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Računsko sodišče je tisti vrhovni revizor, ki pove, ali je bil kakšen evro, ali je bilo kakšnih 100 evrov, ali pa morda milijon neučinkovito, nesmotrno porabljenih. Računsko sodišče je tisto, to ni politični organ. Mi tu se lahko obmetavamo z grdimi besedami, ampak tako nikamor ne pridemo. Toliko, kar se tiče te faze.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo, kot smo že napovedali, rebalans proračuna za leto 2020 podprla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala.
Ja, kolega Jožef, ste omenili helikopter. Jaz sem govoril o reševalnem helikopterju za gasilne namene. In to, da bi šlo verjetno z naslova tistega famoznega zakona, ki ga bomo sprejeli, od 780 milijonov. O tem sem jaz govoril, če bi to bilo. To sem tudi ministru večkrat to omenil. Kar se tiče tega, kar ste vi sprejeli opozicijsko tista leta, kdaj je bilo, to je zgodovina. Če bi bili malo taktični, vi bi lahko tudi tukaj drugače. Vi ste zradirali popolnoma vse možne amandmaje, niti enega niste sprejeli. Bi sprejeli od vsake poslanske skupine enega in tu bi bilo polovico manj nemira. Samo to bi naredili. Samo taktike nimate, ker morate popolnoma – ne. Tak je vaš sistem in to je problem. In kar ste rekli še o poročilu Računskega sodišča. Seveda, manjka samo še to, da postavljate še nekega novega direktorja tam ali pa glavnega z izkaznico. Potem bo res poročilo nevtralno ali kakšno bo. Toliko z moje strani. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovno imate, gospod Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Prosim, da podučite kolega Bandellija, da ne Državni zbor ne Odbor za finance še ni glasoval o sprejetju niti enega amandmaja. O sprejetju amandmaja še nismo glasovali. Prosim, da ga podučite o proceduri sprejemanja proračuna oziroma rebalansa Republike Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Verjamem, da vas je slišal, tako da ne bom ponavljala, da bomo glasovali o amandmajih jutri.
Zdaj lahko nadaljujemo z razpravo.
Gospod Robert Polnar ima besedo.
Pripravi naj se gospod Jožef Lenart.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Gospa podpredsednica, naj vam kar na začetku povem, da bom govoril izključno o temi rebalansa proračuna. V zadnjem delu bom sicer teoretiziral o razmerju med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom, pa se vam bo morda zdelo, da sem zašel; pa boste videli potem v zaključku, da nisem.
Gospe poslanke, gospodje poslanci! Ko pogledam rebalans, se mi najprej prikažeta dve števili – 9,2 in 13,4. Razlika je 4,2; v milijardah evrov. Milijarda, povezana z eno valuto, je za navadnega človeka popolnoma nepredstavljivo število, razen v nekaterih redkih zgodovinskih obdobjih hiperinflacij. Toda mi danes ne govorimo o denimo družinskem proračunu, ampak govorimo o državnem proračunu. Tukaj pa je milijarda seveda nekaj čisto drugega, v slovenskem primeru tudi ne čisto neobičajnega. Tri vprašanja so, ki se mi zastavljajo pri oceni rebalansa. Ali so do sedaj izvedeni vladni ukrepi učinkoviti? Kako, na kakšne načine bo država poplačala dolgove? In kakšna je dejanska ekonomska cena vsega tega, kar je zapisano v rebalansu? Za izhodišče vzamem dve entiteti, in sicer najprej realizacijo ukrepov po posameznih protikoronskih zakonih, potem pa programske prioritete iz rebalansa proračuna. Oceno realizacije ukrepov sem izdelal na podlagi poročila Ministrstva za finance, po sedmih sklopih in ugotovil sem sledeče. Kar se tiče delovnih mest, so bili izdatki do 31. avgusta 361 milijonov in 443 tisoč evrov. Kar se tiče vseh izdatkov, povezanih s prispevki iz dela, najsibo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali pa katerekoli druge obveznosti, jih je bilo za 605 milijonov in 274 tisoč. Solidarnostni dodatki skupaj obsegajo 91 milijonov in 600 tisoč. Dodatki k plačam, to je posebej pomembno, tisti famozni 71. člen prvega protikoronskega zakona, skupaj 191 milijonov in 115 tisoč. Izvajanje javnih storitev – 20 milijonov in 768 tisoč evrov. In tisto, kar se ponavadi spregleda in kar se niti ne vidi, sofinanciranje oziroma vlaganje v gospodarsko infrastrukturo, tisto nematerialno, ampak tisto, ki omogoča delovanje gospodarstva ali pa financiranje porabe prebivalstva, 80 milijonov in 100 tisoč, pri čemer posebej izpostavljam povečanja namenskega premoženja javnega sklada Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva v vrednosti 10 milijonov evrov in povečanje namenskega premoženja Slovenskega regionalno razvojnega sklada za 14 milijonov evrov. K temu je treba dodati še tisto, kar je bilo iz proračuna nakazano izvajalcem zdravstvenih storitev in se nanaša na povračilo sredstev programov izvajalcem zdravstvenih dejavnosti v vrednosti skoraj 91 milijonov evrov.
In če to vse skupaj seštejemo, dobimo vrednost milijarda 441 milijonov evrov. Sama po sebi številka ne pove kaj dosti, jo je pa treba umestiti v določen časovni okvir in to je bilo realizirano, gospe in gospodje, v petih mesecih. V petih mesecih – milijarda in 440 milijonov evrov. Pa naj še to ponazorim z nekim bolj oprijemljivim podatkom. Govorimo torej za 5 mesecev. To je vrednost, ki je nekoliko višja, kot je povprečje petih realiziranih letnih proračunov Mestne občine Ljubljana, daleč največje, daleč najbogatejše občine v naši državi. Tu pa potem lahko vidimo, da je vendarle na področju sofinanciranja dejavnosti v boju proti epidemiji bilo narejeno ne nekaj, ampak zelo veliko in zelo konkretne reči. Zdaj prehajam na programske prioritete v rebalansu proračuna, za katerega moramo seveda vedeti, da je nastal v popolnoma spremenjenih makroekonomskih razmerah. Za ilustracijo naj vam povem, gospe in gospodje, da smo mi Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do2022 sprejemali 24. aprila 2019. In veste, kaj smo tam pisali? Da bomo imeli znižanje javnega dolga od leta 2019 iz 34 milijard na leto 2022 na 31 milijard. Mi smo tam govorili o strukturnem saldu, ki bo povišan v vsakem proračunskem letu za približno 0,1 % bruto domačega proizvoda. Potem smo pa taisti odlok spremenili 11. maja v letošnjem letu. In v tem enem letu, enem samem letu so se tiste naše krasne številke spremenile v prah in pepel; in to samo zaradi ene stvari – zaradi virusa. To si je dobro zapisati v spomin in tudi um, kadar zelo zlahka govorimo o tem, kako bi denimo vlada v tem trenutku za tri mesece naprej morala natančno vedeti, kaj bo počela in kako bi morala, recimo za september 2021, imeti vsako proračunsko odhodkovno postavko na dve decimalki natančno izračunano. Torej programske prioritete, prva Promet in prometna infrastruktura. Dvig za 29 milijonov; iz 808 na 837. Osnovno izhodišče pa je seveda, da smo v globoki recesiji in da bo negativna gospodarska rast v letošnjem letu realizirana najverjetneje med šestimi in osmimi odstotki bruto domačega proizvoda. Lokalna samouprava ostaja na enakem nivoju. 88 milijonov planiranih, toliko bo tudi realiziranih. Pri čemer je treba povedati, da bo, kar se tiče lokalne samouprave, drastičen rez oziroma poseg v strukturo razdelitve dohodnine kot temeljnega vira za financiranje povprečnine. Če bo vse normalno, bomo v letošnjem letu pobrali 2 milijardi in 650 milijonov evrov dohodnine, pri čemer jo bo približno 245 milijonov vrnjeno zaradi previsoko vplačanih akontacij. Ostalo pa se bo razdelilo po ključu: milijarda 308 milijonov za občine, milijarda 127 milijonov za državo in 15 milijonov za glavno mesto. In če seštejemo glavno mesto in občine, dobimo tistih 54 % pobrane dohodnine, kar je tudi cilj, določen v Zakonu o financiranju občin.
Programska prioriteta Izobraževanje in šport, porast za 31 milijonov in pol. Podjetništvo in konkurenčnost – iz 172 na 183 milijonov. Trg dela in delovni pogoji – iz 304 na 336, se pravi porast za 32 milijonov evrov. Je pa seveda treba povedati, da so te številke ocenjene in da bo lahko pri realizaciji prišlo do določenih odstopanj. Toda glede na to, da smo zdaj že v drugi polovici septembra, res je, da zadnji trije meseci so na odhodkovni strani proračunov vedno najbolj aktivni in intenzivni, upam, zaenkrat mi ne preostane drugega, kot da upam, da bodo ti obeti tudi realizirani. Treba je pa povedati, da so pa seveda tudi stvari, ki se zmanjšujejo. In ena od takih najbolj odmevnih stvari je proračun Ministrstva za kulturo. Načrtovan je bil v vrednosti 197 milijonov in 800 tisoč, realiziran pa bo, če bo rebalans izpolnjen tako, kot je načrtovano, v višini 189 milijonov in 500 tisoč, kar pomeni 8 milijonov in 300 tisoč manj ali 4,21 %. Na seji Odbora za finance v soboto sem poslušal državno sekretarko z Ministrstva za kulturo, ki je pojasnjevala po dolgem in počez razloge za ta štiriodstotni padec; in bilo je, kot bi zlival vodo v pesek. Potem pa sem pogledal realizacijo na Ministrstvu za kulturo po zaključnih računih proračuna za leto 2018 in za leto 2019, pri čemer zaključni račun za leto 2019 še ni formalno objavljen in so mi iz Ministrstva za finance te podatke posredovali. Če bo letos realizirano tako, kot je predvideno, bo realizacija 189 milijonov. Realizacija v letu 2018 je bila 162 milijonov, v letu 2019 pa 172 milijonov oziroma, če zaokrožim, 173 milijonov. To pomeni, da je bila realizacija v konjunkturnem letu, ko smo imeli gospodarsko rast na nivoju 2,2 %, za 15, 16 milijonov, konkretno za 9,6 % nižja, kot bo v izrazito recesijskem letu, ko bomo imeli gospodarsko rast mi negativno, se pravi minus 6 do minus 8 %. In tu se mi je seveda izrisal tisti značilni slovenski genius loci. Slovenski kulturniki namreč imajo navado in razvado, da se začnejo vedno hitro grdo držati, kadar beseda nanese na kulturo. Hudujejo se in jezijo vsepočez, vsekakor pa čez splošno omejenost, ki ne more in ne more razumeti, kako zelo je kultura pomembna za naš narodni obstoj. Ko pa smo se vendar med številnimi in nevarnimi vojaškimi narodi, med različnimi izvoljenimi in nebeškimi ljudstvi, tudi med gospodarskimi velesilami ohranili le s svojim lastnim nasmehom civilizacije, kakor se tudi pravi kulturi. Letos se še posebej obregajo ob denarno stebrovje današnje slovenske kulture; politika da zateguje kulturi pas. Ne rečem, da to kdaj pa kdaj tudi ni res. In da nas vse to peha v nevarno neobstojnostno provinco. Zato pravijo, da slovenski narod ni bil nikoli v tolikšni nevarnosti, kot je v času sedanje dokončne osamosvojenosti, tako se hudujejo; in manj talenta, kot imajo, glasneje to delajo. Ker je marsikaj od tega precej res, je dobro kdaj pa kdaj tudi povedati. Toda, gospe in gospodje, samopomembnost in samovšečnost sta nevarno in največkrat nepristno stanje, ki megli pogled in brezobzirno odrinja stran vse drugo. Ponavljam, 189 milijonov in 500 tisoč v letu 2020, 173 milijonov v letu 2019. Facti bruti, sliko naj si ustvari vsakdo sam.
Tako, gospa podpredsednica, zdaj pa prehajam na tisto, kar se mi zdi posebej pomembno poudariti in se nanaša na odnos javnega dolga in bruto domačega proizvoda, kot po mojem mnenju psihološko ekonomskega fenomena, ki ta državni zbor še posebej tare. Gre za veliko propagando in predvsem ta močno propagirana rast javnega dolga v odnosu na bruto domači proizvod je pravzaprav v domeni finančne alkemije. Temu bi lahko rekli tudi zmagoslavje metodologije nad razumom. Dolgovi se namreč vračajo z denarjem, ne pa z odstotki privida, ki se mu reče bruto domači proizvod. Mi smo danes v situaciji in Slovenija ima svoj tržni mehanizem, deluje v tržnem kapitalizmu, ko je ta tržni mehanizem z nizkimi obrestnimi merami deformiran, gospodarstvo in državljani pa se kakor narkoman privajajo na ta nevzdržni obrestni ambient. Prihodki od obresti so drastično padli, zato je finančni sektor ponovno stimuliran, da v iskanju dodatnih profitov vstopa v nov ciklus neodgovornega hazardiranja. Centralne banke so tako postale talke lastne politike, zakaj takrat, ko so obrestne mere okoli 0, monetarna politika ne bo imela prostora za velike intervencije in njihovo dodatno zniževanje pred novo krizo. Medtem ko monetarna politika poskuša doseči cilje, ki že zdavnaj presegajo njene kapacitete, in ko se nadaljuje politika proračunskega omejevanja odhodkov, pa je infrastruktura evropskih držav vse bolj zapuščena, to se zdaj spreminja. To infrastrukturo, tudi slovensko, je treba modernizirati ter jo prilagoditi tehnološkim in ekološkim izzivom sodobnega časa, toda evropske države oklevajo. Zakaj oklevajo? Formalni izgovor za izostanek kakršnegakoli investiranja je vezan na sporazum iz Maastrichta, po katerem javni dolg držav iz evroobmočja ne sme presegati 60 % bruto domačega proizvoda. Strah pred deficitom je namreč tako velik, da je Evropska unija znanstveno, kako pa drugače, predpisala, da zgornja meja javnega dolga ne sme preseči 60 % BDP. Ta trenutek se je to seveda podrlo. Za ilustracijo pa naj povem, da je pred nastopom virusa in epidemiološke krize samo nemški javni dolg dosegal ta znameniti kriterij. Francoski je bil denimo okoli 100 %, ameriški več kot 100 %, italijanski preko 130 %, japonski pa spektakularnih 238 %. In začuda, nič strašnega se ni zgodilo. Finančni trgi niso prenehali financirati teh ogromnih dolgov. Ne samo da je cena teh dolgov padala kljub povečevanju zadolževanja, v zadnjih desetih letih celo inflacije ni bilo, je ni na vidiku, četudi bi si jo centralne banke silno želele. Takšne stvari je dobro vedeti takrat, ko govorimo o višini javnega dolga. Dolgovi večine evropskih držav sedaj naraščajo in so nad maastrichtskim limitom. In tisto zakrknjeno vztrajanje, zlasti pri tem, da ni prostora za povečevanje javnih investicij, se počasi odpravlja, vendar ne zaradi ekonomskih razlogov, ampak zaradi medicinskih razlogov.
Zakaj se je to zgodilo in zakaj se to dogaja? Javne investicije so bile namreč eden ključnih elementov antirecesijske politike kot odgovor na veliko depresijo tridesetih let 20. stoletja. Vzporedno pa je prišlo tudi do drastične spremembe vloge države v nacionalni ekonomiji. Državni intervencionizem namreč ni samo pospešil agregatnega povpraševanja, marveč je povzročil tudi reformo davčnega sistema in predvsem velik dvig davčnih stopenj za najbogatejše. Razgrajevanje tako ustvarjenega sistema se je z veliko mukami in ob različnih izgovorih začelo pred dobrimi tridesetimi leti. Procesi so se začeli v anglosaksonskih državah, razširili so se tudi k nam in so danes splošno sprejeti del ekonomske doktrine. Kako se bo sedaj ta odnos izkazal v epidemiološki krizi, to bomo šele videli. Definitivno pa je, da bodo kakršnekoli spremembe v povečevanju javnih investicij in zlasti v povečevanju vloge države v ekonomski politiki prinesle spremembe. Lahko se zgodijo tudi nove socialne transformacije, ki bi ogrozile interese tistih, ki danes odločajo o usodi sveta. In to je pri tej zadevi treba poudariti. Kadar ljudje mahajo tukaj z barvnimi stolpci o višini dolga in odnosu do BDP, se morajo zavedati, da govorijo predvsem o tem, ali bomo v Sloveniji imeli svojo državo, ki bo imela avtonomno ekonomsko politiko, ali pa tega ne bomo imeli. Oprijemanje tistih famoznih 60 % kot pri pogojnem refleksu in sklicevanje na tistih 60 %, kot da gre za Sveto pismo, je po moji oceni največja neumnost, največji ekonomski idiotizem današnjega časa. Zato je priporočljiva skromnost pri oblikovanju politik in previdnost pri prevelikem posploševanju, tudi kadar govorimo o rebalansu proračuna. Vedno znova se namreč uveljavlja sklepe brez prave podlage, ki dajejo doktrinarno podporo politiki. In eden od takih so ravno maastrichtski kriteriji. Vedeti pa moramo še nekaj. Običajna modrost je nestabilna. Redno se spreminja v nekaj drugega, morebiti celo v nasprotno od prejšnje stopnje, čeprav so njeni zagovorniki spet zelo samozavestni, ko vsiljujejo novo pravovernost.
Osebno bom rebalans proračuna podprl. Vem pa tudi nekaj, gospe in gospodje, s čimer se bomo v zelo bližnji prihodnosti morali soočiti. Morali se bomo soočiti z dilemo, na kakšen način začeti odplačevati tako visok javni dolg, s kakšno kombinacijo ukrepov. Gre samo za to, da se moramo odločiti, koliko odstotkov bomo uporabili zmanjševanja javnih izdatkov in koliko odstotkov bomo uporabili zviševanja davčnih prihodkov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Repliko ima gospod Han.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Naj ne zameri, bom rekel. Robertu je težko kaj replicirati, pa vendarle. Analiza, ki jo je naredil, in pogled absolutno drži, vendar ko govorimo o samostojni ekonomski politiki, se pa vendarle moramo zavedati, da samostojna ekonomska politika stoji tudi na številkah. Žal. Ali se mi pogovarjamo o Maastrichtu ali se ne pogovarjamo o raznih pravilih, facti bruti so takšni. Dejstvo je, spoštovani predsednik Odbora za finance, da bo zaradi tega zadolževanja potrebno naslednje leto bistveno več denarja nameniti za servisiranje javnega dolga. Drži? Da bo treba zaradi zakonov, ki smo jih tudi v tem parlamentu sprejeli, dati bistveno več denarja za pokojninsko blagajno. Da ne govorim, da bo treba dati bistveno več denarja za blagajno zavoda za zaposlovanje. In potem smo pri factih brutih. Nekje bo zmanjkalo. In mogoče je to naše opozorilo, da je mogoče kakšno zadevo treba drugače ciljati. Se pa strinjam absolutno, Robert, s tabo, da če smo še včeraj mislili A, je danes lahko situacija B. Se strinjam. Ampak dejstvo je, servisiranje javnega dolga, pokojninska blagajna bodo terjali večje napore glede financiranja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Jožef Lenart.
Pripravi pa naj se gospod Rudi Medved.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav gostom, spoštovani vsi prisotni, kolegi in kolegice!
Rebalans proračuna je torej popravek nekega že sprejetega predvidevanja proračuna za leto 2020, ki je bil že sprejet v tem državnem zboru, v tej hiši, proračun pa je predlagala prejšnja vlada, rebalans pa je predlagala nova vlada, ki je na položaju od marca 2020. To je sedaj za nekatere v tej hiši malo težko sprejeti, ko sam nekaj predlagaš, glede na to, da imaš celo neko obdobje prosperitete in seveda takrat lahko suvereno predlagaš, potem pa greš stran nekako po svoji suvereni odločitvi, volji. Pride nek nov šef in potem se ti zdi, da vse ruši, kar si ti dejansko takrat postavil, ampak jaz mislim, da to ne drži. Iz tega slišanega nekako mislim oziroma sklepam, da imate v nekaterih poslanskih skupinah, med drugimi tudi v LMŠ, sedaj nek priokus, razočaranje. Vendar pa moram reči, da vse pa le ni tako črno-belo pa vse ni tako črno. Napovedi za naprej niso tako črne, kot morda izgleda na prvi pogled. V času svetovne pandemije covida-19 je Evropska komisija ocenila naslednje padce BDP članic Evropske unije, in sicer: Sloveniji se je BDP zmanjšal za 7 %, Avstriji se je zmanjšal BDP za 7,1 %, Italiji se je zmanjšal BDP za okoli 11 oziroma nekaj več procentov in na Hrvaškem je bil manjši za nekaj manj kot 11 %. V celotni Evropski uniji se je BDP torej zmanjšal za 8,3 %, kot ocenjuje Evropska komisija. Mislim, da ni fer in da je nekako potuhnjeno, da v svojih razlagah nekateri kategorično izpustite in zamolčite dejstvo – nam se je zgodila epidemija covida-19. Prav bi torej bilo, da se to v razpravah pove, ker ta devetnajstka je dejansko tudi strašansko vplivala na to, kaj imamo danes na mizi, na ta rebalans. Tale strokovnjak, naš finančni strokovnjak, minister za finance, nič ne skriva in tudi ta vlada ne skriva, da se je s tega naslova zgodil primanjkljaj. Torej epidemija covida je povzročila 9,3-odstotni primanjkljaj v odnosu na BDP oziroma imamo 9,3 % BDP dejansko primanjkljaja, kar je 4,2 milijarde evrov. Glede na desetmilijardni proračun je to res kar veliko, vendar pa je treba upoštevati, da je imela covidkriza na naše gospodarstvo nekako takšen učinek, kot bi ga imel na naš osebni račun oziroma na našo osebno finančno situacijo, če bi nam pogorela hiša. Če bi nam pogorela edina hiša, v kateri bivamo in smo jo zgradili in živimo v njej. In če vzamem enega vzorčnega slovenskega delavca, ki ima tisoč evrov neto prihodkov, on gradi hišo deset let, ves prihodek da v hišo. In jo zgradi, potem ko je zgrajena, recimo da ni zavarovana, ta hiša pogori; in seveda on mora začeti s popolne nule. In kaj naj zdaj naredi? Ja, seveda, nekako bo moral spet najeti neka posojila, nekako priti do teh sredstev, da se spet na nek način spravi na suho, pod streho; in drugega mu tudi ne preostane, kot da bo še bolj trdo prijel za delo. Ta rebalans je v večini odraz in odziv na krizo in je finančno stanje, neka napoved, ki ga ni kaj veliko več sploh mogoče spreminjati. V danem trenutku torej nekaj viškov prihodkov ni. Vendar pa ta vlada gasi požar, rešuje težavo, ki se ji reče pokoronski finančni primanjkljaj, to se pa odraža v tem rebalansu; in to ni neka muha ali neki skriti nameni. Mislim, da ni težko za razumeti, ampak če je kdo trmast, je pač trmast pa noče razumeti. Če pa smo realni, pa ta vlada s temi ukrepi in s temi stroški uspešno omiljuje posledice. Ugotavljam, da je primanjkljaj začasen ter je, kot rečeno, rezultat izjemnih okoliščin.
Kot je dejal finančni minister, pričakujejo, da se bodo prihodki v državni blagajni v prihodnjem letu zviševali in izboljšali. Zviševati pa so se že začeli v avgustu 2020. Kot rečeno, so primerljivi s tistimi iz avgusta 2019. In če sedaj ne bi naredili nič, če ne bi bilo teh ukrepov čakanja na delo, oprostitve prispevkov in odloga plačila davkov, bi seveda bila slika sedaj drugačna; dolgoročno pa verjetno še veliko slabša finančna situacija, kot bo. Napovedano je bilo, da bi lahko bilo sedaj na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vsaj 150 tisoč brezposelnih oseb, sedaj jih je 88 tisoč. Znalo bi se zgoditi, da bi veliko teh ljudi ostalo trajno brezposelnih, ker bi prišlo do 75 tisoč trajno ukinjenih delovnih mest. Nekateri se, nekateri pa se ne zavedajo teh težav, kako hudo bi torej lahko še bilo, če ne bi bilo omenjenih akcij. Za omilitev posledic je bil resor ministrstva za delo oziroma postavka zanj povečana za 594 milijonov evrov. Logično je torej, da je bilo treba za to sredstva pač nekje tudi odvzeti. Rast brezposelnosti je ustavljena in je bilo glede na mesec julij na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v avgustu prijavljenih 1,4 % manj brezposelnih oseb kot v mesecu juliju. Trend se spreminja, zaposlenost bo rahlo naraščala. Zaposlenost, govorim, bo rahlo naraščala, in če smo to rešili, da smo mogoče lahko tudi bolj vedrega obraza, saj ni oziroma vsaj kaže, da ne bo prišlo do velikega števila stečajev oziroma trajno brezposelnih in trajno presežnih delavcev, kar bi bilo izredno negativno. To bi torej vplivalo na rast BDP v prihodnjih letih in bi se zelo dolgo postavljali nazaj na noge. Vzroki za to, da se ta rebalans podpre, so in upanje, da bomo s trdim delom zmogli tudi vnaprej, v letih 2021 in 2022, je tudi. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima sedaj gospod Rudi Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Spoštovani kolega, v LMŠ nismo nič razočarani, ker se ta rebalans dogaja, in nič se nam ne podira svet. Popolnoma razumemo, da je proračun živa stvar. Tudi če ne bi bilo te situacije z epidemijo, smo lahko gotovi, da bi do rebalansa proračuna vseeno prišlo. Bi pa bile zanesljivo številke drugačne. Veste, jaz bi zelo rad delil optimizem s finančnim ministrom in s predsednikom Vlade, iz njunega uvodnega nastopa. Ne toliko optimizem je iz teh dveh nastopov vela nekakšna brezskrbnost, kot da se nam ob teh številkah, ko govorimo o primanjkljaju in pričakovani zadolžitvi, cedita med in mleko v tej državi. Mi apeliramo samo na več treznosti, na več treznosti in na takšno slikanje slike, kot v resnici v tej državi je. Treba je pač ljudem povedati, da ob teh številkah ne bo lahko, ne bo lahko, in da denarja seveda ne bo za vse. Nekje na začetku te covid krize je predsednik Vlade dejal, da bo denarja za vse dovolj. Pa recimo, da ga je bilo, ampak jaz ne vem, če ga bo še v prihodnje za vse dovolj. Vlada Marjana Šarca, o kateri imate toliko slabega za povedati, je tudi pripravljala rebalans v letu 2018 z 225 milijoni presežka, pa ni bila evforična, ni slikala ne vem kakšne polakirane slike, ampak je zelo konzervativno napovedovala prihodnost. No, pa je ta rebalans vseeno končal na Ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je potem vendarle presodilo, da rebalans ni protiustaven, ampak mi zdaj ne grozimo z Ustavnim sodiščem, mi se zelo dobro zavedamo situacije, v kakršni smo se vsi skupaj znašli in v kakršni je bilo treba ta rebalans tudi pripraviti.
Je pa res, da predsednik Vlade zna kakšno stvari tudi zelo pompozno povedati. Zelo všečno in pompozno se sliši, ko pravi, da prvič v zgodovini zna vlada pojasniti vsak evro v proračunu. Pa ni res. Rekel in ostal živ; ampak mi vsi vemo, da to ni res. Saj tudi ne more biti, saj tudi ne more biti res. In ko smo na odborih opozarjali na to – seveda zamahnete z roko, ta sitna opozicija, tako in tako vseskozi nekaj tečnari. Ampak potem je to isto stvar, kar trdi predsednik Vlade, ugotovil tudi Fiskalni svet, na katerega mnenje ta vlada, ta koalicija zelo veliko da. Prav je, prav je, nič proti, ampak Fiskalni svet je prav tako ugotovil, da so odhodki, povezani s covid krizo, v tem rebalansu na zelo zelo visoki ravni, da te visoke rezerve še zdaleč niso ustrezno pojasnjene in da je tudi dvig zadolževanja premalo pojasnjen. In isto smo mi tudi na odborih trdili, ker to pač kažejo ti papirji, ki smo jih dobili na mizo. Ampak dobro, če vse to ne pomeni veliko, je pa potem predstavnica te iste vlade na Odboru za finance rekla bobu bob. Ona je pa rekla bobu bob, predstavnica Ministrstva za finance, ki je povedala, da glede rezervacij za covid krizo iz razlage ni dobro razvidno, za katere namene bo šel denar. Vlada sicer zagotavlja, da bo šlo za protikoronske zakone. To zagotavlja, to piše. Seveda pa se nekateri protikoronski zakoni ne izvajajo s pričakovano dinamiko in da se ne da definirati, za katere ukrepe bo šlo koliko denarja. Predstavnica Vlade. Gre za milijardo in ne da se definirati, za katere ukrepe bo šlo koliko denarja. In samo na to smo mi opozarjali in opozarjamo seveda še naprej. Ne govorimo o tem, kako prvič v zgodovini vlada zna pojasniti vsak evro. Kar se tiče tega rebalansa, lahko zgodovino omenjamo samo v povezavi s 4,2- ali pa – če prištejemo še presežek – 4,6-milijardnim primanjkljajem, to pa je zgodovinsko, to pa je zgodovinsko; in z več kot sedemmilijardnim zadolževanjem. To oboje je pa resnično zgodovinsko. Ampak to je pa tudi konec, to je pa tudi konec zgodovine. Glede generatorjev tega primanjkljaja, tudi finančni minister je sam omenil, da je padec osebne potrošnje eden od večjih generatorjev primanjkljaja. Seveda se strinjamo s tem in Lista Marjana Šarca je že davno predlagala uzakonitev univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi seveda to bistveno ublažil. Seveda ni bilo sprejeto, ker je prihajalo iz opozicije. Potem vlada pač ne more reči – mi smo vam dali univerzalni temeljni dohodek; ker smo si ga pač mi izmislili. Ampak saj tudi če bi ga posvojili, nam se ni šlo za to, da ga ravno mi predlagamo, ampak da bi to imelo ugoden učinek na javne finance; in bi ga imelo. Mnogi ekonomisti so pritrdili, da bi ga imelo. No, pa se to ni zgodilo.
Bil je omenjen tudi izjemen uspeh turističnih bonov, sicer bi bila javna finančna slika še slabša. Delno se lahko strinjamo, čeprav tudi ta ideja ni zrastla na zelniku te vlade ali pa te koalicije. V začetka aprila so se v javnosti in med nekaterimi ekonomisti rojevale te ideje o turističnih vavčerjih. 21. aprila je gospodarski minister jasno dejal, da niti slučajno vlada ne razmišlja o uvedbi kakršnihkoli turističnih vavčerjev. Glej si ga no. In je potem to posvojila. V redu, je posvojila pa naj bo njeno, saj konec koncev niti ni tako pomembno. Vam je zelo pomembno, da vselej znova rečete – vlada je dala, vlada je dala; ali pa še celo bolje – SDS je dal, to se je po teh jumboplakatih videlo. Ampak nam pa ni toliko pomembno, kdo pravzaprav si je kakšno stvar izmislil, če ta pripomore k ugodnejši sliki v tej državi. Ironija teh turističnih bonov, če sem že pri njih, je pa takšna; spomladi v prvem valu epidemije smo imeli občine zaprte. Pa da se razumemo, jaz sem bil eden od tistih, ki je sam pri sebi ta ukrep pozdravljal. Sem ga pozdravljal. Meni se je zdel takrat ta ukrep smiseln. Potem tega ukrepa pač ni bilo več, ker tudi epidemije več nimamo, imamo pa zdaj drugi val, ampak ne epidemije, ampak primere, več kot sto vsak dan, ampak še zmeraj primere. In mi zdaj v tej situaciji silimo ljudi, naj potujejo s temi vavčerji po Sloveniji in naj hodijo v turistična središča in še bolj prenašajo ta virus iz kraja v kraj. Dobesedno jih silimo. Zakaj jih silimo? Ker spet ni dober predlog opozicije. Socialdemokrati so to tudi formalizirali, da se veljavnost teh vavčerjev podaljša, za božjo voljo. Ja, popolnoma normalno. Trenutno ni situacija, da bodo ljudje potovali sem in tja po državi. Pa tudi kakšnega velikega užitka nimaš v taki situaciji nekam iti.
In že zaradi tega bi bilo seveda smiselno, bi bilo seveda smiselno podaljšati veljavnost teh vavčerjev za neko obdobje, ko bo tudi bolj normalno, da bodo ljudje potovali sem in tja. Ampak ne, spet ne, ker je to spet predlagala ta vražja opozicija; in se bo gospodarski minister okoli decembra enkrat, no, okoli božiča verjetno, takrat kot bi prišli tudi golfi, okoli božiča se bo pa odločil. Okrog božiča se bo odločil. Torej je spet neko mečkanje z odločitvijo, ki bi bila smiselna, racionalna; ampak ne, ker jo je predlagala opozicija. In tako smo pač v situaciji, da finančni minister in predsednik Vlade pač slikata to situacijo, kot da je leta že konec, kot da je leta že konec; in seveda da je tudi epidemije že konec. Tako bi lahko to razumeli. In prihodnje leto bo vse, kot je bilo nekoč, oziroma še bolje. Ob tej epidemiološki situaciji so lahko seveda vsi veliki skeptiki, da bo to vse skupaj res. In na te stvari opozarjamo. Opozarjamo, da ne slepiti ljudi s pretiranim optimizmom, saj tudi sami vidijo, saj sami vidijo pravzaprav, za kaj gre. In tako mi, opozicija, pač opozarjamo in nismo slišani, predlagamo pa smo zavrnjeni. Prej je kolega Horvat rekel, da naj ne sodimo dneva po jutru in da še o nobenem amandmaju Državni zbor na plenarni seji ni glasoval, kar je res. Kar je res, ampak če se po jutru dan pozna in po vseh jutrih nekje od 13. marca dalje. In pri vseh zakonih in karkoli se je v tem državnem zboru sprejemalo in karkoli je doslej opozicija skušala amandmirati, ne zato, da nagaja, ne zato, da nagaja, ampak da poskuša pripomoči k boljšim rešitvam. Ampak mi pač imamo samo slabe rešitve, vlada ima samo dobre rešitve in potem so seveda vsi amandmajih vselej znova zavrnjeni.
Tudi tokrat odbor ni sprejel niti enega. No, bomo videli zdaj, če se res po jutru dan ne pozna; v tem primeru. Pa smo jih vložili kar nekaj, da ne bom ponavljal vsebine, pač za tista področja, kjer se nam je zdelo, da bi to rebalans prenesel; in da so področja, ki gredo nasproti ljudem, prav tako kot skušate prikazati rešitve vi. Ja, saj komu pa. Nasproti ljudem. No, bomo videli zdaj, če se bo v to smer res kaj zgodilo. Hkrati ste pa vselej znova razočarani in jezni, ker opozicija potem vaših rešitev ne podpre in si upa celo biti do kakšne stvari kritična. Saj za neko rešitev, ki bi jo recimo iskali skupaj, je potem popolnoma normalno, da pričakujemo, da bo kaj od tega, kar predlagamo, tudi sprejeto, seveda v zameno za pogled kot celoto, in da mi k tej dobri sliki prispevamo potem na ta način, da kaj tudi podpremo. Ampak dobro, ne bom prejudiciral. Kot je kolega Horvat rekel, nič še ni odločeno, bomo pač v nadaljevanju te seje videli, kaj se bo dogajalo z amandmaji opozicije. Seveda, če bomo našli skupni jezik, potem si lahko obetate tudi kakšen korak bližje, vsaj kar zadeva Listo Marjana Šarca. Če pa bo spet vse tako, kot je bilo navadno, bomo pa zelo težko, zelo težko to podprli. Pa ne iz užaljenosti ali pa iz neke resigniranosti, kot je prej rekel kolega, kako nam težko pade rebalans, ampak tudi zaradi tega, ker se nam zdi, da bi z nekaterimi prijemi, ki jih predlagamo, lahko ta rebalans še izboljšali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Če sem prej gospe Bah Žibert obljubila, da bom dosledna, bom na tej točki tudi svojega poslanskega kolega opozorila, da je zelo široko razpravljal, po mojem mnenju preširoko. Slišali smo predloge za podaljšanje bonov in tako naprej. Še enkrat tukaj apeliram, da se vsi osredotočimo predvsem na rebalans proračuna, ki je danes na dnevnem redu.
K besedi se je javil gospod minister.
Izvolite.


MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Jaz bi gospodu poslancu Rudiju Medvedu dejansko odgovoril na nekatera vprašanja oziroma nekatere dileme oziroma dal svoj pogled na to. Pri pripravi zakonov od PKP1 do PKP4 je bilo, kot jaz vem, vsaj za en predlog, ki ga je dala opozicija, vem, da je bil sprejet, tako da načeloma jaz nimam nobenih težav z avtorstvom dobrega predloga in tukaj ne vidim nobenih razlogov, da bi delili neke predloge, ki so dani, na vaše in naše. Gre predvsem za določene koncepte in gre za to, da imamo dejansko nek finančni okvir. Recimo glede predloga o univerzalnem temeljnem dohodku, ki ste ga predlagali, da bi povečali potrošnjo; mi smo ga natančno proučili. In ta predlog prinaša oziroma pomeni proračunski primanjkljaj 528 milijonov, takrat smo to tudi izračunali pa imam še zdaj te izračune, ob predpostavki, da bi se davek na dodano vrednost povečal za 35 milijonov. In to razmerje med tem primanjkljajem, kolikor bi to pomenilo za trimesečni univerzalni temeljni dohodek, si to na pamet lahko izračunate – 100 evrov krat dva milijona krat 3 je 6 milijonov. Če smo upoštevali neko potrošnjo pa povprečno stopnjo davka na dodano vrednost, mislim ponderirano, kjer izračunamo, koliko je v povprečju blaga in storitev obdavčenih po nižji stopnji, koliko po osnovni stopnji, potem dobimo neko fundirano povprečno stopnjo, bi to dejansko to pomenilo. In s tega zornega kota vprašanje; na eni strani prednosti povečanja potrošnje, kot vi pravite, da bi to dejansko maksimalno pomenilo, in na drugi strani dodatnega primanjkljaja. S tega zornega kota smo dali negativno mnenje ali pa se ni koalicija glede tega opredelila, vlada si je pa to izračunala, z drugimi besedami – danes bi potem imeli še za pol milijarde večji primanjkljaj, zdaj sem pa to rekel na pamet, tukaj imam 528 milijonov. Ne misliti, da mi ne cenimo teh predlogov in da jih tudi ne preučimo.
Drugo vprašanje, na katerega bi rad odgovoril, je glede te rezerve. Mi živimo v tveganih časih. In rekli smo, da bomo to rezervo namenili za to, da bomo omilili posledice covida. Razumite pa nas, da ne moremo napisati, koliko denarja bo šlo za teste, koliko denarja bo šlo za bolniške postelje, koliko denarja bo šlo za zdravila, koliko denarja bo šlo za drugo opremo, koliko denarja bo tudi šlo za neke ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu, na primer prevoznikom ali nekomu drugemu, ki bodo morda ja, morda ne, jaz tukaj ne bi nič prejudiciral, vključeni v prihodnjo zakonodajo. S tega zornega kota razumite; bomo pa dali vse podatke, za katere namene bo karkoli uporabljeno in za katere namene bo ta denar šel. Ampak danes ne moremo enostavno povedati, kako se bo razvil ta virus. Ne vemo, ali bo od teh 88 ljudi, ki jih je danes okuženih, trend šel zdaj navzdol ali bo šel trend navzgor. Tega ne more nihče v tej državi povedati, vsaj jaz ga ne poznam, stoodstotno. In to tveganje obstaja. In zaradi tega tveganja enostavno potrebujemo rezervo. Ko na prvi seji Vlade, pa nobenega ne krivim, kakorkoli že, ko smo pogledali rezerve, kakšne so, to je bilo nekje na sredini marca, so bile pičle. In morali smo sprejeti ukrepe, finančne ukrepe, da smo centralizirali denar in da smo ga potem lahko namenili za omilitev posledic epidemije. Če tega ne bi naredili, bi bila situacija danes veliko slabša – na zdravstvenem področju, na socialnem področju, predvsem na zdravstvenem področju. Predvsem se bojim, da bi več ljudi tudi obolelo in da bi več ljudi imelo posledice covida. In enostavno ob takih tveganjih to moramo narediti. Ne moremo pa si izmisliti, koliko postelj bomo za to namenili. Lahko približno povemo, ampak potem boste rekli – saj niste kupili zdravil, kupili ste postelje, kupili ste opremo, niste kupili tistega, kar je. In tudi ne vemo, ne vemo, v kakšni smeri se bo ta virus razvil. Zaradi tega je ta rezerva, da bomo vse, kar je v povezavi s covidom, financirali s tem, da bomo omilili posledice, da bomo preprečevali covid. Če bomo imeli cepivo, bomo dali verjetno veliko denarja za cepivo, da bo čim več ljudi cepljenih, da bo čim več ljudi zaščitenih, zato je to. Ne zaradi tega, ker na nek način ne bi hoteli, ali pa ne bi želeli, ali pa nočemo narediti. In to je specifika tega proračuna, ker ta proračun se dela v nekih posebnih razmerah, nisem hotel reči izrednih razmerah, ko nam grozi epidemija oziroma virus, zelo enostavno povedano. To je v bistvu odgovor glede te rezerve. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Popolnoma razumem, minister, in tudi ni bil moj namen opozarjati na to, da bi vi morali za vsako škatlo zdravil ali pa vsako posteljo, jaz razumem to rezervo in situacijo. Če ste poslušali od začetka, sem pravzaprav želel opozoriti na nek populističen pristop predsednika Vlade, ki tu razglaša, zgodovinsko, da prvič v zgodovini vlada lahko pojasni vsak evro in za vsak evro, kam bo šel. In seveda ne more, saj to sem tudi v razpravi rekel, seveda ne more v tem trenutku tega storiti, ker mi popolnoma razumemo to situacijo covid krize in rezervo, za katero je namenjena. Izkazalo se bo v nadaljevanju, ali je, kot opozarjajo, ta rezerva previsoka ali prenizko postavljena; ampak tudi o tem težko v tem trenutku sodimo. Torej ni bila polemika oziroma ta kritika uperjena toliko v to rezervo kot v to razglašanje, kako nekaj nepozabnega pravzaprav ta vlada počne, to, kar smo slišali na začetku. V tem je bila poanta.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Jaz bi samo dodal k vašemu to, da za nazaj pa lahko pojasnimo vsak evro, kam je šel. Za nazaj mi lahko pojasnimo, jaz sem prej rekel 30. 6. Vsak mesec moramo poročati za nazaj pa tudi bomo poročali Državnemu zboru za vsak evro, kako je bil porabljen in za kaj je bil porabljen iz te rezerve. Za naprej pa težko.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sprašujem sedaj, če je še interes za razpravo. Vidim, da je. Prosim, prijavite se. Imamo pet prijavljenih razpravljavcev.
Prva dobi besedo gospa Violeta Tomić.
Pripravi naj se gospod Gregor Perič.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča. Pozdravljen minister ter vsi kolegi in kolegice, ki ste prisotni!
Mislim, da se lahko vsi strinjamo glede ene stvari, in to je, da je vsakokratni proračun, ki ga dobimo na mizo, ideologija, prelita v številke. To se kaže v prioritetah tega proračuna in po mnenju Levice so seveda te prioritete napačne. Če se dotaknem začetnega nagovora predsednika Vlade, ki se je na nek način pohvalil, da so končno ukinili, da ste končno ukinili zlato fiskalno pravilo, se mi je takoj spomin nekako zavrtel nazaj, ko smo v prejšnjem mandatu v Levici ostro nasprotovali fiskalnemu pravilu in kako ste si ploskali – sploh večkrat se dogaja, da si ploskate pri najbolj katastrofalnih odločitvah –, in takrat ste si tudi ploskali. Ravno stranka SDS je najbolj navijala, kako mora biti zlato fiskalno pravilo in kako ne smemo več zapraviti, kot smo prislužili, in tako naprej. No, kako prikladno je zdaj, da imamo to tako imenovano izredno situacijo, kjer se lahko upraviči prav vse, tudi izjemno visok primanjkljaj. Me zanima, kako bi vi reagirali v teh kriznih, bom rekla, izjemnih situacijah, če bi bila trenutno kakšna druga vlada. Mislim, da bi skakali in bili zelo glasni. Mi nismo. Mi dajemo konstruktivne predloge, tudi dobronamerne predloge, da bi ta proračun nekako izgledal bolj pravičen; vendar na nek način naletimo vedno na zid. Preseneča me, da predstavniki te vlade enostavno ne prenesete niti dobronamerne kritike ali pa predloga. Celo slišimo – Joj, mi smo tako dobri, vi pa trpite zraven. Nič ne trpimo, želimo sodelovati, kajti delo opozicije je, da, pod ena, gledamo pod prste, kaj dela koalicija, in, pod dva, da pomagamo, da bi vendarle v tej državi živeli bolje. Ni naša prvenstvena naloga metanje polen, kajti to ni naš način. Če vi mislite, da je to edini način, potem se motite. Že pri protikoronskih paketih smo predlagali cel kup amandmajev, ki bi marsikaj preprečil, in tukaj ste kar precej sredstev dali, recimo delodajalcem, brez kakršnekoli varovalke, kaj se bo potem dogajalo. In ko smo v Levici na primer predlagali amandma, da dokler delodajalec prejema subvencijo za ohranitev delovnega mesta, ne sme zaposlenega odpustiti, vas to sploh ni zanimalo. Ampak zdaj me zanima, če sploh veste, kaj se v resnici z denarjem, ki ste ga dodelili določenim delodajalcem, dogaja; in kaj se v resnici dogaja z zaposlenimi. Na račun subvencij delodajalcem se povečujejo sredstva tudi za denarno socialno pomoč in posledično nadomestila brezposelnim. In te spremembe, ukrepi niso dokaz nekega socialnega čuta Janševe vlade, ki naj bi služili za ohranitev delovnih mest, ampak se je število revnih in brezposelnih povečalo do te mere, da so se izdatki za nadomestila brezposelnim in za socialno pomoč morali povečati za 115 milijonov evrov. O takih stvareh govorimo in na to smo vas opozarjali že ohoho nazaj.
Minister, omenili ste, na nek način ste se skorajda pohvalili z enim ukrepom, ki bi ga jaz vam res zelo očitala; in se vidi pač odnos te vlade do socialne stiske najbolj ogroženih. To je sramoten varčevalni ukrep, s katerim ste privarčevali 15 milijonov evrov na malicah in kosilih otrok iz revnih družin. Ni bilo šole, zdaj smo pa prišparali, vam se zdi logično, kolega, zato tudi prikimavate. Ker smo prišparali, mi smo predlagali amandma, da se ta denar vendarle da otrokom, kajti otroci niso krivi, da je korona, niso krivi, da so revni, in niso krivi, da so lačni. Seveda, vaša evroposlanka Romana Tomc trdi, da je to nek teater, če govorim o revnih otrocih, in da jih v Sloveniji ni, vendar so, obstajajo. Mislim, da bi bila to prioriteta vsake vlade, vsakega proračuna, da noben otrok v Sloveniji ni lačen. Mislim, da kdorkoli tukaj trdi kaj drugega, ne vem, na katerem planetu živi. Imamo podhranjeno zdravstvo in govori se o skrajšanju čakalnih vrst. Pa naj vam povem, ne samo da so čakalne vrste dolge, ampak zdravstvo sploh ne sprejema, zaradi korone je vse skupaj zablokirano in ljudje res ne dobijo zdravstvene oskrbe in umirajo za boleznimi, kot so rak, srčno-žilne bolezni in podobno. Vem iz prve roke, verjemite, zgodbe so zelo grozne in tragične. Skratka, neprimerno se vlada loteva tudi reševanja socialne in zdravstvene stiske starejših in tudi drugih ogroženih skupin, ki nujno potrebujejo trajno pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga niste uskladili niti s koalicijskimi strankami niti z ministrstvi, ste sicer napisali. Občutek imam, da je bolj neka piar poteza, kot da bi karkoli dejansko pomagal, kajti, kot vemo, po drugi strani te rešitve nočejo financirati niti s prispevki, ker temu nasprotujejo delodajalci, niti s proračunskimi sredstvi. In potem bi ga rajši, boste ga porabili za nakup orožja. In tako si podajajo ta vroč kostanj, kdo bo skrbel za te starostnike, kdo bo to plačal in tako naprej. Dobički domačih delodajalcev in tujih orožarskih korporacij bodo spet na žalost imeli prednost pred okoli 12 tisoč starostnikov, ki čakajo na dom in čaka na oskrbo. Ustvarja se vtis, da se rešuje problem dolgotrajne oskrbe, toda dejansko nismo videli prav nobenega premika. V redu. Za razvojni program dolgotrajne oskrbe za letošnje leto vlada znižuje z 51 milijonov na pičlih 33 milijonov.
Zdaj grem h kulturi. Prej sem slišala, da kultura se mora prilagoditi. Kako naj se kultura prilagodi? Naj začnejo predstave igrati doma? Postavljati scenografije? Veste, uprizoritvene dejavnosti, koncerti potrebujejo publiko. In če smo, če ste uvedli vavčerje za turizem, bi lahko kakršenkoli korak naprej naredili tudi za kulturnike. Prej smo slišali predsednika Vlade, ki je rekel – pa saj so dobili, so dobili ta mesečni temeljni dohodek. Pa saj ne gre za to, da ti fizično preživiš, čeprav s tem tudi ne preživiš, če moraš plačati stanovanje in stroške, bog ne daj še kakšen kredit. Gre za ustvarjalnost in gre za gospodarsko panogo, ki je najbolj oškodovana v času korone. In najmanj razumem skrajno desno vlado v tem, da je zanemarila zaščito in reševanje, se pravi prostovoljne gasilce, ki so pa res na podeželju garant neke stoletne solidarnosti in druženja ter so pravzaprav stebri nekih pomoči, kadar najbolj potrebujemo. Za razliko od teh 780 milijonov, ki – naj poudarim – ne gredo za opremo in plače naše vojske, ampak za oklepnike. In naj vas spomnim, da patria ni nikoli vozila. Nikoli, stoji tam kot kos starega železa. In zdaj gremo v takšno novo, bi rekla, afero. In imamo respiratorje, ki tudi nikoli niso vozili, in kolikor vem, so nedelujoči. Bog ne daj, nikoli si ne bi želela, da dobim covid in da sem podvržena tem vašim nabavam, s katerimi se hvalite, da ste reševali življenja.
Namesto da bi vlada kulturnemu sektorju tako kot gospodarskemu sektorju pomagala, jih nekako še bolj sistematično napada in uničuje. Treba je povedati, da kultura, in tega se moramo zavedati, ni ne leva ne desna. Kulturniki so bili vedno kritični, vedno so stali na odru na Prešernov dan, praznik kulture, in so žugali in pač vsaki vladi povedali svoje. To ni razlog, da jih kaznujemo zaradi tega. Jaz tudi nisem vedno zadovoljna s tretmajem na nacionalki, ampak to ni razlog, da se jo uničuje. Z namenom discipliniranja neposlušnih urednikov in novinarjev ter seveda kanalizacije sredstev iz javne sfere v komercialno so se na udaru znašli tudi vsi drugi izvajalci kulturnih programov. Ministrstvo za kulturo je že v času epidemije samovoljno zamrznilo sredstva za knjige in film. Z ustavitvijo predvidenih javnih razpisov in pozivov izdajanja vseh odločb za tekoče že izvedene razpise je vlada enostavno porezala sredstva, namenjena slovenski knjižni in filmski produkciji; in to v času, ko sta ti dejavnosti že tako trpeli zaradi posledic krize, kajti vi ste dali navodilo, da ne sme biti kulturnih prireditev. Niso oni obsedeli doma zaradi lenobe. In zdaj je več kot osemmilijonski rez in je zmanjšanje sredstev ravno za kulturo v tem rebalansu proračuna. Skratka, krčijo se sredstva za umetnostne programe, za založništvo, za varstvo kulturne dediščine, za knjižnično in arhivsko dejavnost in tako naprej. Zanimivo je, da ste v vseh teh letih nekako s tako propagando proti kulturi in kulturnikom res ustvarili diskurz – Hvala bogu, da je prišla ena vlada, da jih malo ustavi, te lenuhe, ki samo nekaj hočejo. Pa veste, da na primer industrija srečanj zaposluje okoli 10 tisoč ljudi. Kaj naj zdaj oni, kako naj se prilagodijo? Naj grejo kosit travo? Saj bo zmanjkalo trave. To so ljudje, ki so usposobljeni za postavljanje odrov, ozvočenje, nastope in tako naprej. Kongresni multiplikator je 3,3. To pomeni, da slovenski turizem letno izgubi zaradi zanemarjanja tega sektorja 891 milijonov evrov. Tako, čez prst preračunano. Se pravi, da so ti ukrepi škodljivi. Ni, da kultura jamra – joj, zdaj ste nam pa vzeli, mi bi pa sedeli doma in živeli; ne, ampak enemu gospodarskemu sektorju ste odvzeli možnost živetja, preživetja in dela, kajti delo, pravica do dela je ustavna pravica.
Jasno je, da trenutna vladajoča koalicija ali pa recimo vlada ne mara kritike. To smo opazili, kako divje reagirajo na kritiko. Gospod minister za kulturo vsakič odide užaljen, če mu rečem, da kaj ne štima na kulturnem področju, in ni niti pripravljen poslušati. Ampak celo vladarji, največji vladarji, diktatorji, ki so sekali glave za vsakršno kritiko, so imeli ob sebi vedno najtesneje dvornega norca. Dvorni norec se je vedno lahko norčeval iz kralja in kralj ga je za to dobro plačeval, jedel je z njegove mize, dvorni norec. Danes ta oblast ne prenese ne satire, ne kulture, ne kritike. Recimo, zakaj ta vlada dela kar naprej neke zakone? Zdaj imamo spet Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah na mizi, čeprav smo prosili, da se ustavi to. Zakaj? Zato, da bo Arena Sport prenašala športne prireditve in da jih 40 % Slovencev ne bo moglo gledati, ker nima tega paketa. Arena Sport je pa povezana s kom? S prijateljem od gospoda Janše – Aleksandrom Vučićem. Samo za ilustracijo, kam gre ta napad na …

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa Tomić, dajte se držati teme rebalansa proračuna, prosim. Hvala.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): V redu. Ampak to je vse, veste, rebalans. In vam bom predstavila amandmaje za kulturo, ki pa so: mediji in avdiovizualna kultura. Gremo najprej na Nagrade in socialne pravice na področju kulture, za 500 tisoč evrov, kar je v bistvu drobiž, glede na vse druge izdatke. Glede proračunske postavke, zlasti glede potrebe po zagotovitvi sredstev za samozaposlene v kulturi in nevladnih organizacijah, ki jih je zelo močno prizadela epidemija covida-19, menimo, da sredstva, ki jih Ministrstvo za kulturo načrtuje za kritje tega področja socialne varnosti, ne ustrezajo dejanskim kriznim potrebam, sploh pa ne omogočajo dodatnih samozaposlitev v kulturi. Zaradi pomanjkanja teh sredstev predvidevam, da se je minister samovoljno odločil, komu ne bo plačeval prispevkov, kajti zdaj imamo okoli 50 zadržanih primerov neplačila, čeprav je komisija tem umetnikom dodelila status. Veste, zelo je neprijetno priti k zdravniku in izvedeti, da nisi zavarovan. Če bi dobili vsaj obvestilo o tem, bi šli verjetno med brezposelne ali pa na zavod in bi vsaj imeli zavarovanje. To je odnos te vlade do kulture in do kulturnikov, o tem vam govorim. Ta podpora je za njih eksistencialnega pomena, ker omogoča njihov obstoj, delovanje in razvoj. In ker smo v obdobju krize, o kateri kar naprej govorimo, potem se morajo ti krizni ukrepi poznati tudi pri samozaposlenih v kulturi, kajti oni so najbolj ranljivi oziroma v prekarni obliki zaposlitve.
Sredstva za nagrade in socialne pravice na področju kulture zagotavljamo s prerazporeditvijo teh 500 tisoč evrov s podprograma Posebne proračunske rezerve za financiranje ukrepov za odpravo posledic epidemije, ki znaša kar 1,6 milijarde. Zakaj? Namreč zato, ker v oceni skladnosti Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 s fiskalnim pravilom je – in o tem so govorili že poslanci pred mano – Fiskalni svet opozoril, da je predvideno povečanje rezerv v proračunskih dokumentih nepojasnjeno in glede na dosedanjo realizacijo tudi prekomerno. In mislimo, da bo ta denar mnogo bolj koristno porabljen, če gre na postavko, ki smo jo predlagali, se pravi Nagrade in socialne pravice na področju kulture. Citirala bom Fiskalni svet: »Ob upoštevanju dosedanje realizacije so odhodki v predlogu rebalansa, tako tisti, povezani s covidom-19, kot tisti, ki teh ukrepov ne vključujejo, napovedani na zelo visoki ravni. Med odhodki zlasti niso v zadostni meri pojasnjene predvidene razmeroma obsežne rezerve.« Grem na naslednji predlog amandmaja, in to so Mediji in avdiovizualna kultura. Rebalans predvideva res v višini 537 tisoč 526 evrov. Slovenija je pri financiranju filmske produkcije zaradi majhnosti filmskega tržišča dejansko odvisna od proračunskih sredstev. Sicer film si vedno zagotovi koprodukcijska sredstva v tujini. Vedno. Delež, ki ga tukaj prispevamo mi, je majhen. Koliko se pa potem vrne, je pa – verjemite – veliko. Tam, kjer se snema, tam se dvigne gospodarska pobuda, kmetje so zadovoljni, prenočišča in tako naprej. To je investicija. Situacija s covidom je situacijo glede filma še dodatno zaostrila, ne glede na to, da je parlamentarni odbor za kulturo že na 3. nujni seji 13. 11. 2018 soglasno sprejel sklep, tudi poslanci, ki so trenutno poslanci koalicije, so glasovali za sklep, ki poziva Ministrstvo za kulturo, naj zagotovi povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov evrov letno za filmsko in videoprodukcijo, in sicer postopno do leta 2022. In to je v skladu z Nacionalnim programom za kulturo 2014–2017, ki je za kakovostno ter raznoliko filmsko in avdiovizualno produkcijo predvidel 11 milijonov na letni ravni. Dobro vemo, da moramo digitalizirati filme, da je še vedno večina slovenskih filmov posneta na trakovih in da ti posnetki izginjajo, nepovratno in za zmeraj izginjajo. Filmski trak zbledi in izgubljamo filme, ki so pri nas v arhivih.
Naj opozorim, da tudi dodatna sredstva za to obstajajo, po našem mnenju na programu MGRT, kjer se izvaja izobraževalne dejavnosti za spodbujanje internacionalizacije gospodarstva in neposrednih tujih investicij. Pri NTI gre predvsem za ustanavljanje novih podjetij s strani tujih oseb, za prevzeme ali razširitve slovenskih podjetij s strani tujih podjetij. In kot NTI se beleži tudi privatizacija državnega podjetja tujcem. V Gospodarskih gibanjih je bila objavljena analiza osmih držav članic – kandidatk za članstvo v Evropsko unijo, ki je pokazala, da se za vsako povečanje deleža tujih naložb v BDP za odstotno točko gospodarska rast v teh državah zmanjša povprečno za 0,28 %. Torej ta program izvaja škodljive prakse. Dajmo nekaj od tega denarja raje filmom, kajti, kot sem rekla, posnetki izginjajo in s tem nepovratno izginja kulturna dediščina, za katero pa mislim, da bi morala biti v interesu prav vseh – koalicijskih, opozicijskih in vseh poslancev. Kajti tukaj smo, da delamo v dobro vseh državljanov in državljank. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
K besedi se je javil gospod minister.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Spoštovana poslanka Violeta Tomić, jaz moram dve stvari pojasniti, ki ste jih tukaj povedali.
Prvič, citiram, dejali ste, »da smo ukinili zlato fiskalno pravilo«. To ni res. To enostavno ni res. Sicer ste to kasneje pojasnili v drugačni besedni zvezi, ampak zlato fiskalno pravilo še velja, ne velja pa tisto pravilo, ki določa, da morajo biti v proračunih odhodki enaki prihodkom, zaradi teh izjemnih razmer. In drugo, ko ste govorili o malicah, ste govorili o tem, da naj bi pač ta vlada in ta minister prišparali na šolskih malicah. Mi nismo nič prišparali na šolskih malicah in tudi jaz nisem tega izjavil, navsezadnje tudi take tujke ne uporabljam. Zaradi tega mislim, da je to precej zavajajoča razlaga. In povedal sem, da šole so bile zaprte, zato šolskih malic v tem obdobju enostavno ni bilo, proračun pa odraža realno stanje, realnost in stvarnost. In marsikaterih odhodkov ni bilo tudi na področju kulture, jaz sem to omenil verjetno že osemkrat ali pa devetkrat. Enostavno se niso zgodili Proračun mora odražati realnost. Ne moremo si izmisliti, če nečesa ni bilo. Samo toliko.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospa Tomić.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.
Ja, spoštovani minister, se strinjam. Proračun odraža realnost. Otroci niso bili v šolah in s tem je vlada, je proračun prihranil 15 milijonov evrov. Vendar smo v Levici predlagali amandma, da bi se tem otrokom hrana vendarle omogočila v času, če so se morali šolati doma. Mnogi tudi niso imeli niti računalnika, da bi bilo enakopravno. Razlika med revnimi šolarji in bogatimi se je še poglobila v času covida. Da bi vsaj imeli možnost bodisi toplega obroka bodisi denarnega nadomestila za to prehrano v času odsotnosti iz šole, kajti za mnoge revne otroke je to edini topel obrok v dnevu. In to smo predlagali. Samo to sem vam hotela reči in vas na to spomniti, da je bil to amandma Levice, ki je bil žal s strani koalicije zavrnjen; za pičlih 15 milijonov, ki je lahko veliko ali malo, odvisno od tega, kako gledamo na stvari. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo.
Gospod Gregor Perič ima besedo.
Pripravi naj se mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, podpredsednica. Minister, kolegice in kolegi!
Jaz bom najprej začel z navedbo enega tvita, in sicer bom prebral prvi stavek: Do danes ne vemo, kako so potekale nabave zaščitne opreme. In potem sledi še naprej in naprej. To je bilo objavljeno ob 17.09 na Twitter profilu stranke LMŠ. Mi se pogovarjamo sicer tukaj o rebalansu, tako da jaz bi lepo prosil, da če veljajo pravila, potem naj veljajo čisto za vsakogar tu notri; mi pa poslušamo o nekih dvornih norčkih, skoraj neke pravljice in podobno. Ne vem, če je res smisel v tem, da nekomu omejujemo razpravo, spet drugim pa puščamo, da razpravljajo zelo na široko; sploh pa če so naši kolegi pred tem to že počeli in se potem iz tega delajo takšne in drugačne piarovske zgodbe.
Če se pa vrnem na proračun, kar je danes tudi tema razprave, torej točka o proračunu, moram reči, da mi je narisalo nasmeh na obraz, ko je kolegica iz Levice rekla, da želijo sodelovati. Te priložnosti Levice za sodelovanje v vladi, v vladah so bile po mojem štetju vsaj tri, od tega dve zelo resni; pa na žalost ali pa na srečo, saj ne vem, niso bile izkoriščene. Kdor res želi sodelovati, ne sodeluje samo s številnimi idejami in predlogi, ampak je pripravljen za te številne, tudi dobre ideje in predloge prevzeti predvsem odgovornost. Tu se pa začne tista prava igra in tukaj vrag vzame šalo, zato verjamem, da se predvsem na tej ločnici delimo na tiste, ki si upajo, in na tiste, ki so zagovorniki nekega bolj varnega zavetja, ne glede na situacijo, ali je ta bolj ugodna ali ni. Jaz še vedno nisem pozabil tistih dolgih nočnih sej, ko smo sprejemali PKP-ukrepe, pa ne vem, če so bile tiste debate ravno vsebinske in smo se ukvarjali s tem; ampak smo verjetno počeli kaj drugega, ko smo vsi bili v izredno neugodni situaciji in bi tudi predstavniki Vlade tisti počitek potrebovali za to, da snujejo ukrepe, ne pa zato, da poslušajo raznorazne, se opravičujem, ampak niso bile nič drugega kot neumnosti. Situacija, ki nas je pripeljala do tega, da moramo sprejemati rebalans v tako zaostrenih razmerah, je predvsem tista, na katero je vplival covid. To vemo vsi. Zaradi blokade oziroma ustavitve gospodarstva so se zmanjšale pobrane trošarine, pobran DDV, pobran davek od dobička pravnih oseb, manjša je bila pobrana dohodnina. Normalno je, da se iz teh razlogov potem pojavi neka razlika, in temu je tudi namenjen ta mehanizem rebalansa, torej nekega uravnoteženja prihodkov in odhodkov. Tukaj ugotavljamo, da neke razlike seveda so in tudi najbrž nekaj časa še bodo, dokler ne bomo spet izplezali iz te situacije. Dejstvo je, da nobena država v Evropi in tudi globalno gledano ni v idealnih razmerah. So nekatere države, ki imajo manj vpliva oziroma se lahko bolje izolirajo, zlasti kakšni otoki. Slovenija je pa, vemo, na takem območju, kjer je tranzita zelo veliko; in to normalno skupaj s potovanji potegne za seboj številne posledice. Dejstvo je tudi, da mi sveta ne moremo ustaviti, ne moremo ustaviti gospodarstva, ne moremo ustaviti izobraževalnih procesov in še številnih drugih področij naše družbe, lahko pa naredimo nekaj drugega – da upoštevamo preventivne ukrepe, ki so sila enostavni, torej socialna distanca, nošenje mask, cepljenje pa tudi uporaba aplikacije. Jaz ugotavljam in vidim, da številni tukaj notri imajo s tem velike težave.
Zakaj to govorim v kontekstu rebalansa? Ker vse to vpliva na to, kako bo naši državi šlo, kako bo šlo našim javnim financam in kako bo šlo tudi našemu gospodarstvu. Bolj se bomo tega držali, manj težav bomo imeli, več sredstev bo na voljo in lažje bomo razmišljali o temu, kaj vse moramo narediti. Javnofinančna situacija, v kateri smo in zaradi katere tudi sprejemamo ta proračun, je bila na eni strani opredeljena s samo pandemijo kot tako in na drugi strani z ukrepi, ki jih je sprejemala oziroma predlagala Vlada in potem sprejel Državni zbor. V vsem tem času sem zelo pozorno spremljal take in drugačne predloge, bil sem pa pozoren tudi na predloge opozicije. Vsi so bili dobronamerni, to je treba priznati, so pa bili v številnih primerih tudi zelo javnofinančno obremenjujoči. Zato ne razumem vseh teh očitkov zadnje dneve in tedne, torej ves čas, ko sprejemamo na odborih in tudi zdaj plenarno rebalans, kako je ta primanjkljaj kar naenkrat postal težava oziroma je zelo velik oziroma strahotno velik, ne vem kakšni pridevniki vse so se že uporabili. Če bi vlada sprejela vse tiste predloge, ki jih je, poudarjam, dobronamerno predlagala tudi opozicija, bi bil ta primanjkljaj ne 4,2 milijardi, ampak verjetno 5,2 ali pa verjetno tudi več milijard, 6 milijard. Govoriti v tem trenutku, da je ta primanjkljaj takšen, kakršen je, in na drugi strani predlagati ukrepe, ki bi še dodatno obremenili državni proračun, je seveda precej dvolično. Slišal sem tudi predloge opozicije, da bi morali na nek način upoštevati pri snovanju teh ukrepov tudi neke izravnalne ukrepe, torej kje vse bomo dobili ta sredstva nazaj. Pa sem pozorno poslušal pri vseh ukrepih oziroma dodatnih predlogih, ki jih vlada ni sprejela, ki so prihajali s strani opozicije, pa teh izravnalnih ukrepov nisem zaznal. Morda me bo kdo od kolegov popravil, ampak teh ukrepov, kako bi ta sredstva pridobili nazaj oziroma poplačali te dolgove, ravno tako ni bilo. Zaradi tega se mi zdi korektno, da se pogovarjamo znotraj nekih okvirov in se ne trudimo zgolj to, da bi bili ljudem z nekimi predlogi všečni; ampak da smo hkrati tudi odgovorni, in to velja za vse, tudi za opozicijo. Zaradi tega težko sprejmem predloge, ki so bili dani, recimo o univerzalnem temeljnem dohodku, ki so bili težki trikrat po 200 milijonov, pa potem predloge, ki so recimo bili vezani na turistične bone, ki, kot vemo, smo jih sprejeli v določeni višini, pa je bil predlog, da bi bili še enkrat višji. Že samo nabor teh ukrepov je trikrat po 200; plus do sedaj je bilo porabljenih 100 milijonov za bone, to pomeni še 100, smo na 700 milijonih evrov. In naš primanjkljaj bi bil samo s tema dvema ukrepoma namesto 4,2 milijarde skoraj 5 milijard. V tem smislu bodimo odgovorni, ampak po razpravah, ki sem jih slišal, je to zgolj neka moja želja. Jaz pričakujem od vlade, da se bo maksimalno potrudila in bila pri trošenju sredstev kolikor se da racionalna; in da predvsem usmeri svoj pogled v to, na kakšen način bomo ta sredstva uspeli poplačati. Zagotovo se to ne bo zgodilo z danes na jutri, dejstvo pa je, da bomo to najlažje naredili, če bo gospodarska rast višja, kot bo gospodarska rast prej, in lažje bomo to uspeli doseči. Če pa bo tukaj neko temeljno sodelovanje brez spotikanja s katerekoli strani, potem bo ta pot veliko lažja in krajša, predvsem pa bo v tem smislu najlažje za naše državljanke in državljane. Jaz bom ta predlog rebalansa podprl, kot rečeno, pa pričakujem od vseh odgovornih, da se maksimalno potrudijo in da ravnajo odgovorno, ker sedaj sprejemamo rebalans, v kratkem bomo sprejemali nov proračun. Izzivov, pred katerimi smo, je zelo veliko. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Repliko ima Violeta Tomić.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Kolega Perič je porabil kar velik del svoje razprave, da je obračunaval z Levico. Trikrat smo imeli baje možnost prevzeti odgovornost. Jaz se ne spomnim teh treh. Vidim, da on več ve kot mi sami. Govorite to mantro kar naprej – sprejemati odgovornost. Kdo pa, prosim vas, je v tem državnem zboru, katera vlada je sprejela odgovornost?! Odgovornost. Da ne govorim o vaši stranki, ki je imela 36 poslancev, pa kakšno odgovornost je sprejela in kakšne ukrepe s protijanša politiko, z etiko, moralo; vse ste povozili. Kje je odgovornost? Edina odgovornost je na volitvah, ki se vam pa kaže po zdajšnjem številu. Kdo je odgovarjal za Slovenske državne gozdove, kjer se krade les? Za 20 milijonov biankomenic. Kdo je odgovarjal, me zanima. Kdo je odgovarjal za nabavo protikoronskih mask in tega? Kdo je odgovarjal za divjo privatizacijo? Kdo odgovarja za to, da Prekmurje govori madžarsko? Kdo odgovarja za karkoli, kolega Perič? Ko bo politika sposobna sprejeti odgovornost za svoje odločitve, takrat bo Levica v vladi, prej pa ne. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa Violeta Tomić, to ni bila replika. To je bila razprava po razpravi. Opozarjam, da se držite replike. Kolega Perič vas ni nikjer narobe razumel.
Kolega Perič, želite?
Postopkovno, izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa.
Jaz bi samo kratko repliciral kolegici Tomić, da je postopek oblikovanja vlade zelo jasno definiran v Ustavi in v našem poslovniku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Pa tudi to ni bil postopkovni predlog. V prihodnje opozarjam, da se držite reda, 69. in 70. člena poslovnika.
Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.
Res je, razprava je kar pestra, tako kot so pestri izzivi pred rebalansom proračuna. Kolega Polnar je lepo začel svojo razpravo, ko je povedal, da predlagani rebalans proračuna definirata dve številki – 9 milijard prihodkov, okoli 13,4 milijarde odhodkov in primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov. V bistvu se moram strinjati, da je ta epidemija covida-19 zelo posegla v naša življenja in dejansko je prav, da vlada pomaga ljudem in gospodarstvu, saj je to njena dolžnost. Jaz a priori do tega proračuna niti nihče v moji poslanski skupini seveda ni kritičen. Postavljajo pa se določena vprašanja o tem, kaj so prioritete vlade, katere so tisti ukrepi, ki jih moramo oziroma ki jih vlada mora izvesti. In tudi v opoziciji smo imeli določene poglede, določene želje, določene predloge izboljšav. In jaz nekako opažam, da noben naš predlog ni bil upoštevan. Vsi so bili zavrnjeni, vsaj iz naše poslanske skupine, lahko rečem, da noben naš predlog ni bil v finančnem smislu tak, da bi nekako uničil strukturo tega proračuna. Mi smo dali nekaj amandmajev k rebalansu proračuna. Spomnimo se – program Starejši za starejše. Govorim o nekaj sto tisoč evrih. Gre za zelo pomemben program, ko starejši pomagajo starejšim sodržavljanom, torej prebivalcem, starejšim od 69 let. Za nas se zdi ta predlog zelo smiseln in pomemben, saj gre za ukrepe, ki imajo prav v teh covid razmerah posebno težo. Marsikdo ne more v trgovino, marsikdo se boji iti ven. V bistvu zelo obžalujemo, da na matičnem delovnem telesu ta predlog ni dobil podpore. Druga zadeva, ki se nam zdi zelo pomembna, so seveda maske. Mi smo predlagali, da se zagotovijo maske šolajočim se otrokom – osnovnošolcem, srednješolcem – in upokojencem. Vemo, da jih je vlada predpisala kot obvezne, in mi menimo, če se nekaj predpiše, da se mora obvezno nositi, potem mora država to tudi zagotoviti. Kot tretje, posebna zadeva, ki jo bomo pa obravnavali jutri, pa se nam zdi pomembno nasloviti probleme nedostopnosti zdravstvenih storitev. Vemo, da je bil celoten zdravstveni sistem podrejen reševanju okuženih s covidom in dejansko drugi deli zdravstva niso funkcionirali, za kar so se pa podaljšale čakalne vrste. Kot dodaten izziv se nam postavlja vprašanje okoli rezervacij sredstev za nepredvidene stroške, ki so lahko povezani z epidemijo covida. Tu bi se želel posebej dotakniti tudi izjave gospoda ministra in tudi predsednika Vlade, ki trdita, da je za vsak evro znana poraba. Tu bi želel jasno opozoriti, da na Komisiji za nadzor javnih financ z zamudo dobivamo poročila, v čudnih časovnih okvirih in da dejansko ta nadzor poteka zelo oteženo. V Poslanski skupini SAB smo predlagali – tu še enkrat ponovno poudarjam – ustanovitev posebne covid proračunske postavke in ustanovitev neodvisnega parlamentarnega nadzora, ki bi v realnem času bdel nad porabo sredstev. Danes tega nadzora ni in to kljub temu, da je enaka priporočila izdala Evropska komisija. Jaz se bojim, jaz se bojim, da se bomo po koncu te epidemije – jaz želim, da je ta konec čim prej pred nami – ponovno pogovarjali o nepravilnostih, se spraševali o tem, kam je šel denar, na koncu se bo mogoče ustanovila kakšna preiskovalna komisija, ampak vemo, da od teh preiskovalnih komisij ni pametnih zaključkov, ki iščejo politično odgovornost.
Bi pa tu zelo jasno rad povedal, da je politična odgovornost na vseh tistih poslancih, ki tega našega predloga niso podprli. Tu je enoumno jasna politična odgovornost. Neracionalna, nepregledna ali pa mogoče še druge vrste porabe, bom namignil, rabe tega javnega denarja, ki ni v skladu z zakonom, pa je stvar kakšnega drugega kazenskega pregona. Če iščemo politično odgovornost, zakaj se kakšna sredstva ne trošijo racionalno in pregledno, je odgovornost na Državnem zboru, ki ni podprl predloga Poslanske skupine SAB. Tudi sam se strinjam s kolegom Peričem, ki je rekel, da je zelo pomembno, kako se bomo iz te krize izvlekli in kako bodo ta sredstva, ki jih sedaj vlada v našem imenu porablja, za kar je tudi odgovorna, v bližnji prihodnosti ustvarila višjo dodano vrednost. Mi bomo morali ta dolg enkrat plačati in prav je, in to je tudi odgovornost vlade, da napove in predoči, na kak način bomo mi ta dolg lahko poplačali. Če bodo tudi prihodnje leto sledile zadolžitve enakega ranga, potem pomeni to v dveh letih približno 8 milijard. In če je samo enoodstotna obrestna mera na ta kredit, pomeni to, ne da bi odplačevali glavnico, 80 milijonov evrov dodatno letnega stroška za obresti. Če se pa doda k temu še odplačevanje glavnice, pa je lahko to tudi 200 ali pa 300 milijonov, bog ne daj, bog ne daj, da se obrestna mera poviša iz 1 % na 2 %, ker se potem tudi stroški z 80 milijonov povišajo na 160. To so izzivi, na katere moramo najti odgovore. Bi pa želel tu jasno povedati, da kljub temu, da se moramo zadolžiti, ker drugače v bistvu sistem ne bi funkcioniral, ljudje ne bi imeli pokojnin, ne bi imeli dostopa do zdravstva, mi do te zadolžitve nismo tako kritični, kot so bili kolegi v SDS leta 2013. Tu je en graf; leta 2013, ko je vlado vodila gospa Alenka Bratušek, je bil dolg na prebivalca približno slabih 13 tisoč evrov in potem je sledila gospodarska rast, vse do zdajšnje krize. In današnja zadolžitev je skoraj 82,5-odstotna in v bistvu javni dolg dosega skoraj 40 milijard evrov. To so izzivi, ki jih bomo morali tudi v sklopu povečevanja odhodkov za pokojninsko blagajno, povečevanja odhodkov za zdravstvene storitve kot posledice staranja prebivalstva ter tudi izzivov dolgotrajne oskrbe nekako reševati. In se tudi sprašujem, če so predhodne pobude kolegov iz SDS, da se znižajo davki, pri tem so bili tudi zelo glasni kolegi iz Nove Slovenije, da se davki bistveno znižajo, bile resne in namenske. Pred nami so, še enkrat ponavljam, številni izzivi. Mi smo v luči tega rebalansa proračuna te izzive želeli tudi dodatno nasloviti. To bom še enkrat ponovil, predlagali smo, da se programu Starejši za starejše namenijo dodatna sredstva. Predlagali smo, da se zagotovijo maske za osnovnošolce, dijake in upokojence; predlagali smo v ZIPRS dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih vrst, kar se nam zdi zelo zelo pomembno. Da pa nismo mi nekonstruktivna opozicija, pa tudi jasno povemo. Nam se zdijo določeni ukrepi, ki jih je vlada sprejela, zelo dobri in učinkoviti. Tu se spomnimo na te bone, vavčerje, ki smo jih državljani eni že v celoti, nekateri deloma izkoristili; kot smo tudi podprli, da so se upokojencem zagotovila dodatna solidarnostna sredstva. Predlagali smo tudi vzpostavitev infrastrukturnega sklada, če bi bil ustanovljen, bi se lahko v njem že začela nabirati sredstva in bi mogoče danes bil potreben rebalans nekoliko nižji. Spomnimo se, ko je vlada začela delati, je za potrebe epidemije covida zamrznila izvajanje infrastrukturnih projektov oziroma je zamrznila proračun Ministrstva za infrastrukturo. Mi menimo, da je to v bistvu tudi ena lekcija, da je prav, da se vsaj ministrstvu, ki izvaja te infrastrukturne ukrepe, zagotovi tudi v prihodnje en predvidljiv vir financiranja projektov, ki so potrebni, da se nadaljuje gospodarska rast. Kot že povedano, naši amandmaji oziroma predlogi niso bili upoštevani in to kljub temu, da to niso taki predlogi, torej niso zneskovno ovrednoteni na način, ki bi nekako porušili strukturo tega proračuna. In tudi mi zaradi tega v Poslanski skupini SAB rebalansa tega proračuna ne bomo podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Soniboj Knežak.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Naj na začetku, minister, z moje strani izrečem vso pohvalo, ker ste eden redkih ministrov, kar ni praksa v tej vladi, ki ste redno prisotni. In tudi če se spomnim za nazaj, sprejemanje PKP-jev 1, 2, 3, 4 – dolgourne razprave, ste bili tu. Tudi korektno odgovarjate na vprašanja, strokovno, tudi če bi bil sam v vaši vlogi, ne vem, če bi se lahko zadržal včasih tudi na nekorektne opazke, ki so tudi prisotne. Pohvale, sploh če vas primerjam z ministrom za kulturo, katastrofa, tako da ne boste rekli, da samo kritiziramo, tudi malo pohvale.
To tematiko danes poslušamo že, velika večina, deseto, enajsto uro, verjetno na okoli 40, 50 ur podlage tistega, kar smo že dali skozi na odborih. Jaz se s samo vsebino rebalansa oziroma obrazložitvijo popolnoma strinjam, ker smo v izredni situaciji, ukrepi so bili potrebni, če ob tem zanemarim, da ste v te protikorona ukrepe zavili tudi en del volilne kampanje, najsibo SDS ali pa ostale vladajoče koalicije, z deljenjem nekih pomoči strukturam, ki jih v bistvu koronavirus ni prizadel. Ampak okej, tudi to lahko storite, ste v tej poziciji, v končni fazi so pa tisto, kar opozarjate, da so ljudje nekaj dobili. Jaz se naprej nisem mislil javiti k razpravi danes, ko že deset ur poslušam te navdušene poslance, predvsem koalicije, kako prepričujejo slovensko javnost, ker to je danes bolj kot ne nastop za medije, kaj vse ste ji, so ji in kaj še vse ji bodo zagotovili v letošnjem letu. Navdušenje je res fenomenalno. Hudičevo malo oziroma zelo redki so pa tisti, ki bi omenjali, da vse to delamo z denarjem, ki ga v bistvu nimamo, da se rekordno zadolžujemo. Pogrešam sploh komentarje največje vladne stranke, če me spomin ne vara, so vedno bili polni ust primerjave rekordnega primanjkljaja, ko je vlado ob krizi 2008 vodil Borut Pahor; nihče pa ne omenja, da je sedanji manko več kot dvakrat višji, kot je bil takrat. Nihče tudi ne omenja, da bo verjetno pričakovani padec BDP več kot dvakrat izdatnejši. Edini, za katerega se mi je danes zdelo, da je dosti korektno in tudi odgovorno razpravljal na to temo, ki je opozoril tudi na servisiranje javnega dolga, je bil koalicijski poslanec kolega Polnar. Tisto, kar sem jaz hotel, je prav, da javnost tudi izve, če dam primerjavo, ko greš na banko po kakšen kredit ali po limit, je seveda tudi dober občutek, ko ti ga odobrijo; glava začne boleti potem, ko ga moraš vračati. Jaz mislim, da bo nas pa še naslednje sestave Državnega zbora še hudičevo bolela glava. Še enkrat, bom zaključil, pohvale vam, minister. Jaz samo upam, da se bodo delno uresničile tudi zelo optimistične napovedi predsednika Vlade v začetku te točke o tisti gospodarski rasti v naslednjem letu, ki jo bomo krvavo potrebovali. Bom počasi zaključil. Jaz samo upam, da nas ne bodo od tega navdušenja, ki ga poslušam danes in ga bom verjetno še poslušal od te koalicije, in verjamem, da bo sprejet rebalans, jutri pri sprejetju preletavala tudi kakšna vojaška letala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še zadnja v tem krogu, gospa Anja Bah Žibert.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Res je, dolga je razprava in veliko je bilo že povedanega s strani opozicije, seveda predvsem kritike, saj je to na nek način razumljivo. Po drugi strani glede na to, v kakšni situaciji smo, in to ne samo Slovenija, ampak cel svet, bi pa vendarle lahko bili vsi skupaj bolj objektivni, realni in tudi pogledali stvari iz drugačnega zornega kota. Zagotovo je drugače pripravljati proračun in rebalans proračuna v nekih izjemnih situacijah. In s tako izjemno situacijo, kot je danes oziroma kot jo imamo od začetka epidemije, se Slovenija še ni soočila, pa tudi druge države ne, vsaj v teh zadnjih desetletjih. In dejstvo je, da je pač temu primerno treba tudi reagirati. Zato bom šla nekoliko od začetka. Če ste dobro poslušali tudi predsednika Vlade, je jasno povedal, da je primanjkljaj visok, vendar je tudi jasno, da je v skladu z določilom zlatega fiskalnega pravila in je tako v skladu z zakonom kot tudi z Ustavo. Nikoli ni bilo rečeno z naše strani, da primanjkljaja ni, vendar pa se je treba zavedati, zakaj je do tega primanjkljaja prišlo. In če seštejete vse številke, vse postavke, kam je ta denar šel, potem je res neodgovorno, da danes govorite o nekih številkah, ki so rekordne. Seveda so rekordne, kako pa ne bi bile, saj je tudi situacija takšna, kot je. In na eni strani je tako, da vas človek težko razume. Bili so ukrepi, govorili ste v času sprejemanja ukrepov – še več, še to je treba dodati, še ono je treba dodati; danes, ko je primanjkljaj, pa govorite, da je primanjkljaj visok. Človek vas težko razume, razen s tistega gledišča, da gre pač za populizem. Na eni strani ste želeli dodajati ukrepe, na drugi strani, sedaj ko so številke na mizi, vam pa zopet ni všeč. Veste, primanjkljaji so že bili v zgodovini. Treba pa je vedeti, za kam je tudi denar bil takrat namenjen. Mi smo sanirali privatne banke, ostale banke. Ne vem, kaj lahko danes rečemo, da so davkoplačevalci zares imeli od tega, pa je to tudi bil njihov denar; ker sem danes slišala, da je proračun njihov denar. Seveda je, ampak za razliko od takrat se je tokrat denar vrnil direktno njim nazaj v obliki različnih ukrepov.
In danes je bilo že kar nekaj govora o teh ukrepih. Kaj bi bilo, če ne bi bilo ukrepov? Tudi o tem smo lahko danes že nekaj slišali, ampak zame so zelo pomembne številke, ki dobesedno povedo, in najverjetneje bi bila situacija še slabša ali bi bil primanjkljaj še večji, če ukrepov ne bi sprejeli. Če teh ukrepov ne bi bilo, bi izgubili približno 150 tisoč delovnih mest. Si predstavljate 150 tisoč nezaposlenih več? Kaj bi bilo, če bi ti ljudje izgubili službe? Mi lahko merimo samo to, da bi se povečali socialni transferi. To je eno. Vendar za sabo potegne izguba delovnega mesta še kaj drugega, tudi razna zdravstvena stanja, ki so zelo neprijetna ob tem, če nekdo izgubi delovno mesto in tako naprej. Jaz mislim, da bi bili ti zneski še bistveno višji. Zaradi manka tega izpada bi v slovenskem gospodarstvu bilo več kot 100 tisoč manj zaposlenih, kar pomeni, da bi bili na drugi strani tudi prihodki bistveno manjši. Tudi prihodkov ne bi bilo. In posledično se pa nihče tudi ne vpraša o tem, kaj bi to pomenilo za naprej. Zdaj smo na nek način izšli še dobro iz tega prvega vala epidemije, ampak kaj bi to pomenilo dolgoročno oziroma kaj bi to pomenilo za kondicijo države in gospodarstva v prihodnje, tudi za prihodnje proračune. To je tisto, o čemer moramo govoriti, ko govorimo o rebalansu. Današnje razprave pri nekaterih so zvenele tako, kot da govorimo o proračunu, kot da danes sprejemamo ali pa imamo na klopeh proračun. Ta še pride. Danes govorimo o rebalansu in ta je seveda za obdobje do konca leta. Mi verjamemo, da je takšen, da bomo do konca leta tudi izpeljali vse, kar nas še čaka. Seveda govorimo predvsem o tem, kar je povezano s covidom-19, se pravi z virusom, ki prinaša zelo negotovo situacijo. Veliko ste govorili tudi o različnih amandmajih, nekateri ste jih že povzeli. Vse lepo in prav, seveda so želje različne, možnost pa je samo ena sama. Žakelj je pač takšen, kot je. Ne pristanem pa na to, da se nekateri greste s temi amandmaji dobesedno finančnega kanibalizma. To se mi pa zdi pri rebalansu proračuna povsem neodgovorno. Ve se natančno, kaj lahko v treh mesecih še naredimo in kje so možnosti, in ko nekdo predlaga stvari, ki bi sodile v osnovni proračun in bi se lahko potem izvajale od začetka leta, je res neodgovorno, da se predlaga sedaj, ko gremo v iztekajoči del leta. Bilo je tudi veliko govora o bonih in nekaterih drugih ukrepih, ampak boni so očitno državljankam in državljanom zelo veliko pomenili. To govori tudi številka, koliko je bilo unovčenih. Ampak dejstvo je, da so bili ti boni namenjeni predvsem temu, da bi naš turizem v času turistične sezone obstal. 60 tisoč delovnih mest na tem področju in brez tega bi bilo seveda tudi na tem področju zagotovo zopet več tistih, ki bi bili brezposelni. Ukrep je bil več kot dobrodošel. Tudi ukrepi za pomoč gospodarstvu so bili zelo pomembni, zelo pomembni. Vemo, da so prinesli učinke, kajti ta podjetja in posamezniki so nekako, najhujši čas v tistem obdobju prešli.
Res je tudi, da opozicija vedno, ko je debata o proračunu ali pa rebalansu proračuna, želi mnogo več. Vsak bi si želel mnogo več. Ampak dejstva so taka, zajela nas je epidemija, prihodkov je manj, odhodki pa so bili nujno potrebni za ublažitev vsega, kar se je dogajalo. In to nam je uspelo. In seveda vi to težko priznate, ampak to nam je uspelo. Ublažili smo tisto najhujše, kar bi se lahko zgodilo. In seveda je pa res, da vsak tak ukrep tudi zahteva neke določene ukrepe, ki pa se lahko pokažejo tudi kot manko in so seveda nek primanjkljaj. S strani Levice sem danes poslušala te populistične izjave, da bi lahko gradili več domov za starostnike in tako naprej. Mislim, da je bila Levica stranka, ki je podprla prejšnji proračun in takrat ni podprla amandmaja Slovenske demokratske stranke, kjer smo želeli več denarja nameniti za izgradnjo novih domov za starejše. Če bi to sprejeli v proračunu, bi danes mogoče že bil nek napredek na tem področju, ampak takšnega amandmaja niste sprejeli, zato zdaj očitati tej vladi nekaj, česar sami niste storili, je malo smešno. Rečeno je bilo tudi s strani Levice, da gre za dobronamerne predloge. Veste, dobronamernost bomo videli takrat, ko ne bomo druge strani obmetavali z lažnivci. Jaz pričakujem, da se bo stranka Levica malo vzela v roke in da bomo lahko tudi njihove razprave jemali resno; sicer pa se v tem primeru, da njihov poslanski kolega z vsako drugo besedo označi govornike za lažnivce, resno ne da pogovarjati. Jaz si želim resne razprave z vsemi poslanskimi skupinami, ampak do tja moramo priti. Veliko je povedal tudi kolega Medved, ni pa povedal, da je šel denar tudi za dvig povprečnin občin, kar njemu kot ministru ni uspelo. Vemo pa, da so občine dobri gospodarji, in verjamem, da bodo ta denar znali tudi dobro izkoristiti. Ponavadi se je izkazalo, da so bili mnogo boljši gospodarji od države. Jaz pač ne bom dolgovezila, ampak, še enkrat, govorimo o rebalansu, ne govorimo o proračunu; govorimo za obdobje do konca leta, govorimo o letu, ki je imelo neke izjemne situacije; in tudi ne vemo, koliko časa bo ta izjemna situacija še trajala, ali se bo poglabljala, ali bomo vendarle našli v svetu pot do tega. Ko pa že govorimo o nekih amandmajih in se zavzemamo za določena področja, je pa prav, da gremo tudi malo iz cehovskih okvirjev, glede na to, da je Violeta Tomić zelo veliko časa namenila kulturi. O vsaki postavki se lahko zelo veliko in konkretno pogovarjamo, ampak ker je bila že toliko izpostavljena kultura in ne sprejemam tega, da nekdo pravi, da tej vladi ni do kulture, bomo pa enkrat morali tudi na mizo postaviti vprašanje, kaj je umetnost in kje se umetnost konča. 90 tisoč evrov je zadnje štiri leta dobilo neko kulturno društvo, umetniško društvo, v katerem je zdaj umetnik pred Državnim zborom pojedel živega netopirja. Jaz ne vem, če davkoplačevalci podpirajo takšno umetnost. O vsem se bomo morali enkrat pogovarjati in tudi zelo pogledati posamezne postavke, ko govorite, da temu gre premalo, onemu gre preveč. Si moramo postaviti lastna ogledala. Verjamem, da se bo tudi znotraj kulture pametno razporedil denar in da bo za vse tiste, ki se ukvarjajo s kulturo in s tistim, kar kultura je, dovolj sredstev. Jaz vse pozivam, da res razumite, da gre za rebalans, da ne gre za proračun. Nekateri ukrepi bodo še sprejeti, kmalu bo na mizi tudi razprava o proračunih in zagotovo se bomo lahko takrat tudi pogovarjali o postavkah oziroma o nekaterih amandmajih, ki so bili vloženi zdaj ob rebalansu proračuna. Ta rebalans moramo jemati kot izjemen zato, ker je situacija izjemna.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je še interes. Prosim za prijavo. En prijavljen.
Gospod Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Ja, hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo.
Bom skušal biti glede na dolgo razpravo do zdaj čim krajši, pa vendarle nekaj stvari bi želel izpostaviti še v tem splošnem delu razprave. Najprej absolutno pozdravljam ta rebalans proračuna. Nujen je bil – Slovenija, tako kot cela Evropa in svet, se je znašla res v neki hudi zdravstveni krizi, izredni situaciji, ki pa za sabo potegne tudi gospodarsko in socialno krizo. S tega vidika je ta rebalans nujen in tudi pozdravljam, da je šlo več sredstev za področje sociale. Glede na okoliščine, v katerih smo se znašli, je to res nujno. Bi pa vendarle izpostavil, da primanjkljaj je velik in tudi ta primanjkljaj je na nek način razumljiv. Ne morem pa, da ne bi omenil, da ste nasprotna stran vedno opozarjali, tudi ko ni šlo za tako velike primanjkljaje, da je treba biti vzdržen, stabilen in tako naprej; in ste proračun, ki smo ga sprejemali, še prejšnja Šarčeva vlada, na nek način kritizirali v smislu, da je preveč potrošen, da se preveč troši in tako naprej. Bi pa vendarle izpostavil nekaj stvari, ki se mi pa zdijo nerazumljive. Najprej vendarle zgleda, kot da manjka transparentnost. Ravno zaradi tega, ker gre za velik primanjkljaj, zadolževanje, bi še bolj razumeli, da se bo pazilo na to, da se vendarle vidi za vsak evro, kje in kako se bo potrošil. Tega nekako v tem predlogu rebalansa ni videti. Veliko stvari je skritih pod temi sredstvi za covid in se ne ve točno, kam gre in za kaj gre. Na to smo še toliko bolj pozorni v luči dogajanj pri nabavah zaščitne opreme, kjer je bilo – mislim, da upravičeno – kar nekaj pomislekov o sami transparentnosti teh nabav.
Druga stvar, ki bi jo želel izpostaviti, gospa Anja Bah Žibert, ne gre za kanibalizem z amandmajem, ampak zdi se mi, da ni dobro, da se zmanjšujejo sredstva za področje znanosti in predvsem investicije v šolske in vrtčevske zgradbe. Gre za to, da je namreč prejšnja vlada objavila razpis za investicije in obnovo šolskih zgradb, kar je nujno potrebno, saj leta in leta tega razpisa za sofinanciranje s strani države ni bilo. Lansko leto je bil ta razpis objavljen. Vemo in vidimo, da so marsikje šole res v prostorskih stiskah in da bi bilo nujno vložiti nekaj sredstev v obnovo le-teh. V določenih šolah, konkretno v Kamniku, poteka pouk letos celo v župnišču, ker v samem šolskem prostoru ni dovolj prostorov oziroma prostori niso primerni. Ni šlo za velika sredstva, za nekaj milijonov, pa vendarle so ta sredstva na nek način ukinjena oziroma že prej je bil razpis odmaknjen. In sedaj se v rebalansu enostavno vidi, da teh sredstev ni več. Drugo tako področje je na primer področje šolske prehrane. Res je, da v času karantene osnovne šole niso delovale in takrat tudi otroci v šolah niso imeli obrokov. Ampak vendarle se mi je zdelo smiselno, da se ta sredstva porabi za otroke, za šolsko hrano. Čeprav takrat niso jedli kosil, so morali nekje jesti in se prehranjevati. Mislimo, da ni dobro in ni pravilno, da se ta sredstva prenaša drugam. Naslednja stvar na primer – spodbude za zaposlovanje. Ravno v teh težkih časih, ko je ogromno novih brezposelnih, bi pričakovali, da bi se temu področju namenjalo več sredstev, ampak očitno vlada te potrebe ne vidi, za razliko od tega, ko povečuje sredstva inštitutu za narodno spravo. Odgovora na to vprašanje, ko je kolega Predrag Baković že pred urami vprašal, s strani ministra nismo dobili. Zakaj je ta inštitut tako nujno finančno podhranjen, da je treba zagotoviti v teh težkih časih dodatna sredstva? Krči se pa sredstva določenim nevladnim ali pa paravladnim inštitucijam. Bojim se, da zato, ker niso povsem povšeči aktualni oblasti. Kaj več bomo povedali konkretno pri razpravi o amandmajih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati?
Repliko ima Anja Bah Žibert.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Jaz se še vedno trdim, da gre za kanibalizem pa tudi populizem.
Govorite, da naj se denar, ki je bil namenjen otrokom za šolske malice, nameni otrokom na drug način. Saj se namenja. Veste, če skrbimo za delovna mesta, če skrbimo za ohranitev gospodarstva, pomagamo staršem, starši pa skrbijo za otroke. Dejstvo je, da gre ta denar tudi otrokom; in to je najbolj pomembno. Se pa glede tega z vami strinjam.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Okej, potem imamo dva razpravljavca.
Najprej ima besedo gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovana državna sekretarja, spoštovani kolegice in kolegi!
Predlog letošnjega rebalansa državnega proračuna je vlada pripravila v negotovih razmerah nevidnega sovražnika in po nenadni ter zelo hitri zaustavitvi velikega dela gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije, ki je povzročila velik ekonomski primanjkljaj. Napovedi Sloveniji napovedujejo upad BDP za 7,6 %. Upad in posledični primanjkljaj nista pojav, ki se je zgodil samo v Republiki Sloveniji, ampak je svetovni pojav, ki tare veliko večino držav sveta. Hitro ukrepanje vlade z PKP-paketi je zajezilo upad proračunskih prihodkov in obenem ustvarilo ugodno gospodarsko klimo. Sedanja vlada ne beži pred resnostjo in težo proračuna. Prihodki bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov, odhodki pa 13,4 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj za letošnje leto tako znaša 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda. Padec prihodkov v proračunu in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica šoka, ki sta ga doživela slovensko gospodarstvo in nepotrošnja v nekaterih panogah gospodarstva v času epidemije nevidnega sovražnika, in prepotrebnih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva. Vlada in Nova Slovenija – krščanski demokrati v času krize nismo pozabili na državljane in podjetja. Letošnji rebalans proračuna je najbolj socialno naravnan. Veseli smo, da smo v neprimerljivi krizi zadnjega stoletja na veliko namenili sredstva, ki koristijo denarnicam državljank in državljanov Republike Slovenije, na pa bankam, kot v prejšnji krizi. Današnji rebalans proračuna je v veliki meri posledica realizacije ukrepov PKP. Ukrepi PKP so bili po mojem mnenju uspešni, čeprav jih nismo imeli možnost skopirati iz kakšnega učbenika oziroma načrta vlade za ravnanje ob taki nepriliki, s katero se sedaj soočamo.
Današnja razprava je zelo živahna, predvsem pa velikokrat izven okvirja rebalansa proračuna, na primer omemba dvornih norcev kolegice Violete iz stranke Levica. Mi spoštujemo vse poslanke in poslance, kolegice in kolege kot enakovredne in jih cenimo, čeprav imajo drugačna mnenja. Če sem jo prav razumel, želi Levica biti dvorni norček vlade. Razumi, kdor more. Kolegi so govorili o Slovenski vojski in svojem amandmaju, ki bi pomagal gasilcem. Ne pristajam na populistične rešitve, ki se le na prvi pogled zdijo dobre. Potrebujemo namreč kvalitetno opremo in državno usklajen sistem. Iskanje pozornosti stranke Levica, ki se niso niti toliko potrudili, da bi predlog uskladili z Gasilsko zvezo Slovenije, kaže na neresnost predloga. Bolj za piarovsko akcijo kot kaj drugega. Rebalans proračuna bom z velikim veseljem podprl, saj je zagotovil dvig povprečnin občinam, kar je bila misija nemogoče v prejšnji vladi. Ta denar bodo občine znale najbolje oplemenititi in tako bodo najbolje pomagali občankam in občanom v vsaki občini. Omenil bi tudi realizacijo ukrepov v PKP, ki so z nadomestili plače in začasnim čakanjem na delo pomagali skoraj 150 tisoč prebivalcem. Za to smo v koaliciji in vladi zagotovili skoraj 280 milijonov. Podprl bom rebalans tudi zaradi tega, ker je bila izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ponujena skoraj 52 tisoč upravičencem, kar je zneslo 83 milijonov evrov. Realizacijo sklepov bi lahko še nadaljeval. Samo tukaj se bom še ustavil, oprostitev plačila prispevka za vsa socialna zavarovanja, kar je pomagalo skoraj pol milijona upravičencem in je bilo realizirano v skoraj 125 milijonih. Jaz sem vesel, da smo uspeli s PKP-zakoni pomagati državljanom in državljankam, zato bom tudi rebalans proračuna z velikim veseljem podprl. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še mag. Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik.
Želel sem samo kolegici Anji replicirati, pa nisem imel poslovniške možnosti, zato sem se še enkrat prijavil k besedi. Kolegica Anja, jaz se strinjam z vami, vsi ukrepi sigurno posredno tudi pomagajo otrokom in na nek način so s tega vidika pozitivni. Sedaj bom pa tako vprašal, čisto direktno, izpostavil sem dve stvari, in sicer šolsko prehrano pa razpis za investicije v šolsko infrastrukturo. Ali se vam res zdi, da je treba v vseh teh milijardah izločiti nekaj milijonov za namene izboljšanja oziroma izgradnje na primer nekaj novih šol? Jaz mislim, da bi lahko ta sredstva ohranili. In se vsi zavedamo, da bi lahko. In mi je res žal, da je to šlo iz proračuna ven. Ker šole pa resnično resnično potrebujejo obnovo prostorov, ker v določenih primerih je situacija že zelo zelo kritična in je treba nemudoma ukrepati. Samo to sem hotel reči. Se pa strinjam z vami in tudi načeloma mislim, da tukaj nima smisla, da nekaj preveč polemiziramo in se kregamo. Vsi želimo dobro, ampak mogoče smo pa mi z amandmaji hoteli samo določene zadeve še izboljšati; in nikakor ne gre za nek kanibalizem. Toliko. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želite besedo za razpravo?
Vzemite si čas za razpravo, bo bolj enostavno, da ne bo problem replike.
Anja Bah Žibert, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Če imam lahko razpravo, bom imela pa razpravo, da me ne bo časovno omejevalo, saj je še nekaj časa.
Jaz se strinjam z vami. Marsikaj je za narediti. Marsikaj je bilo tudi za narediti, ko je vaš minister vodil ta resor, pa je šlo vse skupaj bolj počasi. Kot sem rekla, pred nami bo proračun in se bomo lahko o teh stvareh konkretno pogovarjali. Ampak me pa čudi, da imate kot predstavniki socialdemokracije toliko pripomb, glede na to, da je ta proračun res socialno naravnan. Res je socialno naravnan. In to, hočeš nočeš, morate priznati. In bi si na nek način želela ali pa da bi vsaj na tem mestu to tudi povedali. Verjamem, da imate drugačne zadržke, politične, da tega rebalansa ne želite podpreti. Ampak, kot rečeno, vse skupaj je zelo socialno usmerjeno. Malokdaj lahko v tem državnem zboru govorimo o ukrepih, ki bi toliko pomagali na področju sociale.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati?
Predstavnik ministrstva, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Izvolite.

DAMIR OREHOVEC: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Dvakrat sem danes že pojasnil, pa bom morda še enkrat, kar se tiče malic. Kot je že minister rekel nekajkrat, zaradi situacije, ki je bila, otrok ni bilo v šoli in torej niso jedli malic; in zato je bil denar preusmerjen v druge transfere, torej socialne. Naj omenim tri največje. 20,3 milijona evrov smo namenili predvsem temu, ker so bili vrtci zaprti, namenilo se je za izplačilo zaradi zaprtja, in sicer tistega dela, ki bi ga morali starši plačati. 5,3 milijona evrov smo namenili, ker se ni izvajala dejavnost dijaških, študentskih domov in šolskih kuhinj, da so se tukaj pokrili stroški. Študentom višjih in visokih šol je bil namenjen v vrednosti 8,1 milijona enkratni solidarnostni dodatek, to so trije največji in še mnogo drugih, ki so se s prerazporeditvijo tega denarja in še z zagotovitvijo drugega namenili za blaženje socialnih stisk.
Kar se pa tiče investicij v osnovne šole in vrtce, pa se strinjam z vami, po mnogih letih je bil razpis že zunaj, smo ga morali pač zaradi situacije, ki je bila takrat, ko smo vse zaprli, prekiniti, ker je bilo treba določena sredstva prerazporediti v to, da smo blažili, obvladovali epidemijo. 13. 3. so bila s sklepom Vlade ta sredstva že na nek način preusmerjena. In kot sem rekel, v naslednjih letih bo denar za to namenjen – v lokalno infrastrukturo za šport, vrtce in osnovne šole.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa državnemu sekretarju Damirju Orehovcu z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Želi še kdo razpravljati?
Besedo dajem mag. Marku Pogačniku.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Zelo kratek komentar na razpravo nekaterih poslancev stranke Socialnih demokratov.
Jaz sem prepričan, da če kateri proračun ali pa rebalans proračuna v Republiki Sloveniji je socialno naravnan, je ta, ki ga bomo jutri potrdili. Vlada Janeza Janše in koalicija se je zavedala situacije, v kateri se je znašla država, gospodarstvo, državljanke in državljani. In kljub padcu bruto domačega proizvoda in krizi se je odločila, da z ukrepi direktno pomaga ljudem in gospodarstvu. In mogoče za razliko od vas, ki ste vlade vodili recimo v obdobju zadnjih sedmih let, prej smo verjetno poslušali pa gledali grafe, ki jih je kazal kolega Bandelli, kakšna konjunktura je bila, kakšno visoko gospodarsko rast ste imeli. Niste dvignili recimo povprečnin občinam, čeprav je bila konjunktura. Še več, vi ste v konjunkturi dvigovali davke, dvigovali ste davek na dodano vrednost, kolega Koprivc, ki je davek, ki najbolj prizadene vse ljudi. In vi zdaj očitate tukaj notri, da pa mi ne ravnamo socialno. V nobeni levi vladi takšen proračun ni bil toliko socialno orientiran, kakor je zdaj v tej. Vi pa očitate vse drugo tej vladi.
Tukaj imate spisek ukrepov – PKP1, PKP2, PKP3, PKP4. Ukrepi za ljudi, ne za finančne inštitucije. V času globoke recesije; nasprotno z vami, ko ste pa v času visoke konjunkture sprejemali samo ne teh ukrepov, ki bi se pa držali neke socialne politike, kot jo zdaj na veliki zvon obešate in zagovarjate. In jaz sem prepričan, da je bilo že na Odboru za finance in odboru za šolstvo ter danes vsaj trikrat tukaj s strani finančnega ministra povedano, zakaj se zmanjšujejo sredstva na področju šolskih malic. In mislim, da ni fer, da ni korektno, da to številko izrabljate izključno v vaše politične interese. Vse te možnosti ste imeli. Še osem mesecev nazaj ste bili v vladi. Sami ste pustili, prepustili vlado. Ni bilo neke nezaupnice v Državnem zboru, sami ste, razsuli ste se. In bodimo korektni. Ta rebalans proračuna ima posledice, kot sem pa že večkrat danes rekel v tej razpravi, da ti ukrepi so pa odskočna deska, da se nam bodo prihodki lahko v prihodnosti povečali; predvsem zaradi tega, da gre gospodarstvo naprej in da imamo stabilni zdravstveni sistem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo za razpravo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Glasovanje o Splošnem delu predloga rebalansa bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri, 23. septembra, v okviru glasovanj.

Prehajamo na obravnavo Posebnega dela rebalansa.
Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. 9. 2020.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1312 – Računsko sodišče in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost Računskega sodišča ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Želi kdo razpravljati?
Gospa Meira Hot, izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Dober večer še enkrat!
Socialni demokrati predlagamo, da se Dejavnosti Računskega sodišča s predlogom amandmaja ponovno vrnejo sredstva, ki so jim bila v predlogu rebalansa odvzeta, torej v višini 610 tisoč evrov. Menimo, da je Računsko sodišče tista institucija v naši državi, ki ima izjemno pomembno vlogo, posebno v teh izjemnih časih, ko se marsikatere nabave dogajajo na določene čudne načine in ko je njihov fiskalni nadzor še toliko bolj pomemben. Dejansko jim tudi obseg dela konstantno raste, ravno v času epidemije se je to toliko bolj videlo. Zato menimo, da jim ni utemeljeno in legitimno nižati sredstev, temveč predlagamo, da se jim povrne nazaj in da se vrne za 610 tisoč evrov v Posebnem delu rebalansa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ne želi. Ker ne želi več nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1314 – Državna revizijska komisija in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Pravno varstvo in nadzor v postopkih oddaje javnih naročil ter amandma poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB.
Želi kdo razpravljati?
Gospod Jože Lenart.
Izvolite, imate besedo.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Ja, s tem amandmajem želimo nameniti več sredstev za delovanje Državne revizijske komisije, saj v Listi Marjana Šarca menimo, da ima lahko 14-odstotno znižanje sredstev instituciji, ki odloča v postopkih oddaje javnih naročil na področju izgradnje tako velikih infrastrukturnih projektov, kot so drugi tir Divača–Koper, 3. razvojna os ter druga cev predora Karavanke, velike posledice za stanje javnih financ v Republiki Sloveniji. Zagotavljanje pravne varnosti in nadzor nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvršujejo, izdajajo odločitev, namreč predstavljajo bistven doprinos k uspešnejšemu delovanju javnega sektorja. Hkrati pa lahko ugotovimo, da Urad vlade za komuniciranje v zadnjih mesecih ne opravlja svoje naloge, saj s svojim deplasiranim komuniciranjem v slovensko in širšo javnost vnaša nemir; in bo za njegovo delovanje zagotovljeno tako dovolj sredstev. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1315 – Komisija za preprečevanje korupcije in razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Odprava in preprečevanje koruptivnih dejanj ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB.
Želi kdo razpravljati? Ne želi. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1911 – Ministrstvo za obrambo in razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Oprema in infrastruktura ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD.
Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter amandma poslanskih skupin LMŠ in SAB ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD.
Želi kdo razpravljati? Ja.
Gospod Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Razpravljal bom o drugem amandmaju pri tem podprogramu. Gre za 7,8 milijona evrov. Razložil bom, zakaj nasprotujemo temu amandmaju. Že na prvi pogled do konca leta porabiti 7 milijonov 800 tisoč ni enostavno, ampak rad bi poudaril naslednje. Vlada in koalicija ter mi, Nova Slovenija, kot sestavni del koalicije se zelo zavedamo, da je epidemija covida-19 pridobivanja lastnih sredstev dodatno otežila, saj so morala prostovoljna gasilska društva zaradi omejitev odpovedati večino gasilskih veselic, ki so ena dobra slovenska tradicija. In seveda tudi druge aktivnosti, s katerimi so zagotavljali dodatne vire financiranja. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, to je zadaj zelo pomembno, nima pristojnosti, da podrobno spremlja finančno poslovanje gasilskih enot, torej tudi prostovoljnih gasilskih društev. Prav tako ne razpolaga s podatki, koliko prireditev je bilo organiziranih v prejšnjih letih oziroma koliko jih je letos odpadlo. Še težje je zagotoviti realno oceno, koliko sredstev naj bi gasilska društva pridobila s pridobitvami oziroma za koliko sredstev naj bi bila prikrajšana. Ker pa bo zdaj zaradi moje dosedanje razprave verjetno problem, češ da smo mi, Nova Slovenija, proti gasilcem, pa želim nadaljevati takole. Vlada za prihodnje leto načrtuje petodstotno povišanje sredstev za sofinanciranje dejavnosti Gasilske zveze Slovenije in sofinanciranje gasilskih enot širšega pomena. Za sofinanciranje nabave gasilske zaščitne reševalne opreme in vozil pa je predvideno kar 29-odstotno povišanje sredstev. Povišanje za 29 %. V okviru finančnih zmožnosti bodo sredstva za redno sofinanciranje povišana za 5 % tudi v letu 2022. Poleg tega pa se v okviru predvidene finančne razbremenitve občin pripravljajo rešitve, s katerimi bi država prevzela financiranje gasilskih zavarovanj, kar bi pomembno finančno razbremenilo tudi prostovoljna gasilska društva. Upam, da bomo to vsi podprli. Zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, ni slab. Gre za zakon o razbremenitvi občin. Mi smo ga zgolj nadgradili z različnimi elementi, med drugim tudi s sofinanciranjem gasilskih zavarovanj, torej oseb, operative in opreme. In še, kar je zelo pomembno, pripravljata se dva pomembna projekta, ki naj bi se financirala iz načrta za okrevanje in razvoj, in sicer projekt, ki se imenuje povečanje odpornosti za podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji, in drugi projekt, ki pa se imenuje opremljanje enot za povečanje odziva na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji, katerih namen je zmanjševanje posledic in vplivov podnebno pogojenih nesreč na lokalni, regionalni, državni pa še meddržavni ravni ter zagotavljanje opreme, vozil – opreme, vozil – in sredstev, ki bi se v primeru podnebno pogojenih nesreč lahko porabila na celotnem ozemlju Republike Slovenije. V okviru navedenih projektov je predvidena tudi pomembna posodobitev opreme enot, vključenih v sistem zaščite in reševanje na lokalni ter tudi regionalni ravni, kar vključuje tudi gasilske enote. V zvezi z navedenima projektoma je dosežen tudi konsenz vseh ključnih deležnikov znotraj sistema zaščite, reševanja in pomoči ter že podpisan sporazum z Gasilsko zvezo Slovenije, Gorsko reševalno zvezo Slovenijo, Jamarsko zvezo Slovenije, Slovensko potapljaško zvezo, Rdečim križem Slovenije in z vsemi tremi združenji oziroma skupnostmi občin, torej Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Torej gre za en izjemen projekt, za nek novi koncept zaščite in reševanja ter zadeve se že kar dogajajo. Tukaj je, upam, dovolj razlogov, zakaj naš »ne« za ta predlog amandmaja. Hvala lepa, gospod podpredsednik.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Meira Hot, imate besedo.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.
Opozicijske stranke LMŠ, SAB, Levica in SD smo seveda vložile predlog, da se postavka Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč dvigne v okviru rebalansa za 2 milijona evrov. Ne glede na spoštljivo razpravo spoštovanega kolega je dejstvo, da v naslednjih treh mesecih nihče ne ve, kaj bo. Dejstvo, da imamo epidemijo, ne pomeni, da ne bomo imeli naravnih nesreč. Dejstvo, da je bilo manj izvedenih gasilskih veselic, ne pomeni, da se je znižal obseg dela, ki ga prostovoljni gasilci opravljajo. Mi menimo, da je tukaj absolutno nujno vrniti ta sredstva, ker ta sistem za zaščito in reševanje je treba zagotoviti. Ne vem, s kom imate vi komunikacijo, ampak dejstvo je, da je treba imeti rezerve. Kaj bo v prihodnje, bomo videli, ko bo predlog zakona na mizi, ampak v tem trenutku govorimo o rebalansu. Mi res menimo, da je nujno povrniti sredstva. Zaradi tega predlagamo zadevni amandma in upamo na podporo vseh strank v tem državnem zboru. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa še enkrat.
Zagotavljam, da ta vlada in ta koalicija gasilcev ne bo pustila na cedilu. O njih bomo govorili zagotovo tudi v PKP5, ko bo pripravljen, ko bo v Državnem zboru. Zdaj imam premalo časa, da bi širše pojasnil novi koncept zaščite in reševanja. Bodite brez skrbi, gasilcev nikoli mi nismo pozabili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ker ne, potem zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2130 – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na razpravo o vloženih amandmajih k trem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Lokalno razvojna infrastruktura ter amandma poslanskih skupin SD in SAB.
Želi kdo besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Kreiranje delovnih mest ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD.
Želi kdo besedo? Ker ne želi, zaključujemo razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Podpora malim in srednje velikim podjetjem ter amandma poslanskih skupin LMŠ in SAB ter amandma poslanskih skupin SD in SAB.
Želi kdo besedo?
Mag. Meira Hot, izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Bom zelo na kratko, vsebinsko se nanaša dejansko na vse štiri predlagane amandmaje. Mi mislimo, da je treba spodbujati predvsem malo podjetništvo, mala in srednja podjetja, v teh težkih časih, ki tudi sledijo. Z žalostjo ugotavljamo, da se tukaj sredstva nižajo. Nižajo se na nivoju malih in srednjih podjetij ter podpore, nižajo se na nivoju ohranjanja delovnih mest, zato menimo, da je treba ponovno vrniti nazaj sredstva na konkretno postavko v okviru politike, podjetništva in konkurenčnosti ter na ta način zagotoviti, da se bodo mala in srednja podjetja v času potencialnega drugega vala ohranila, da ne bomo čez nekaj mesecev ugotovili, koliko podjetij je žal ugasnilo zaradi neaktivnosti pristojnih državnih organov. Menimo, da bi bilo legitimno preko predlaganih amandmajev jim ta sredstva povrniti in zagotoviti obstoj. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne. Ker ne želi, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2430 – Ministrstvo za infrastrukturo in na razpravo o vloženih amandmajih k trem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Obnovljivi viri energije ter amandma poslanskih skupin SD in SAB ter amandma poslanskih skupin LMŠ in SAB.
Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Učinkovita raba energije ter amandma Poslanske skupine SD.
Gospod Predrag Baković, izvolite, imate besedo.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Socialni demokrati predlagamo, da se v okviru glavnega programa Oskrba z energijo in energetsko učinkovitost poveča podprogram Učinkovita raba energije za 9 milijonov in dobrih 400 tisoč evrov. V Sloveniji je še mnogo stavb, ki so energetsko neučinkovite, kar povzroča ekonomsko, okoljsko in tudi socialno škodo. Vlaganja v to energetsko prenovo stavb zmanjšujejo te učinke in imajo pozitivni učinek na vsa ta področja. Zato predlagamo ohranitev teh predhodnih proračunsko planiranih sredstev za Učinkovito rabo energije, ki se naj namenja za to energetsko prenovo, s potencialnimi dodanimi novimi vsebinami. Dva tovrstna objekta se nahajata tudi v Kočevju, na Ljubljanski cesti, kjer občina želi z energetsko prenovo omogočiti nove vsebine v teh stavbah. Zato obrazlagam ta amandma in predlagam, da se ga tudi sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja ter dva amandmaja Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo besedo?
Poslanec Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Tudi v tem primeru Socialni demokrati predlagamo, da se v okviru glavnega programa Cestni promet in infrastruktura poveča podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, in sicer za 250 tisoč evrov. Gre za državno cesto, državno regionalno cesto, ki vodi iz Štalcerjev v Kočevsko Reko ali obratno. Na tej cesti so pred časom postavili nov vodovod in – ne boste verjeli – ponovno preplastili samo polovico ceste, druga polovica pa je ostala v izjemno slabem stanju, zato je prav, da se ta zadeva poskuša čim prej urediti. V NRP je to zavedeno, vendar po letu 2023, kar se mi zdi popolnoma absurdno. Zaradi tega je treba to opraviti čim prej, in sicer zaradi ljudi, ki prihajajo, ter zaradi tega, ker je ta cesta vse bolj obremenjena tudi zaradi potovanj na morje, torej na Hrvaško, in je nujno potrebno, da se ta amandma sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 – Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB.
Želi kdo razpravljati?
Mag. Meira Hot, izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ in SAB predlagamo, da se v okviru uporabnika 2431 poveča podprogram Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi za 10 milijonov evrov na način, da se pri uporabniku Ministrstvo za finance v okviru politike Intervencijski programi in obveznosti, v okviru glavnega programa Sredstva za financiranje pandemije, zmanjša podprogram Sredstva za financiranje epidemije covid-19 za 10 milijonov evrov. Menimo namreč, da železnice igrajo izjemno pomembno vlogo pri trajnostnem prometu, zato se nikakor ne bi smelo zmanjševati že tako skromnih sredstev za njihovo gradnjo. In še posebej, če se ta sredstva dejansko prelivajo od železnic k cestam. Zato menimo, da je amandma, ki ga predlagamo, legitimen predlog in upamo na podpro. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2550 – Ministrstvo za okolje in prostor ter razpravo o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Rudniki in sanacija rudarske škode ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje za razpravo, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Upravljanje z vodami ter tri amandmaje Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Želi kdo razpravljati?
Poslanec Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Najprej bi predstavil predlog amandmaja, ki se nanaša na povečanje podprograma Upravljanje z vodami za 840 tisoč evrov. Kočevska kot teritorialno največja občina ima na svojem območju kar nekaj kmetij, ki so osamljene in niso priključene na infrastrukturo vodovodnega omrežja. Zaradi tega so v izjemno slabem položaju, ne morejo se razširiti, nekateri bi želeli izvajati tudi dopolnilne dejavnosti, pa zaradi tega nekako ne dobijo dovoljenja. Zato je izjemno pomembno, da se te kmetije, ki predstavljajo na Kočevskem kar dobršen del kmetijskega gospodarstva, nekako priklopi oziroma se zgradi ustrezna vodna zajetja, ki bi rešila njihove težave, kar zadeva oskrbe z vodo.
Pri naslednjem amandmaju, ki se nanaša na isti podprogram, pa gre za to, da se poveča podprogram Upravljanje z vodami za 3 milijone evrov, in sicer gre za izgradnjo vodovoda in oskrbe s pitno vodo na območju SORIKA. Gre za nadgradnjo v Svetem Gregorju, vodovod Preska–Sveti Gregor–Brinovščica in odsek Sveti Gregor–Grebenje ter vodovod Brinovščica–Pugled–Črni Potok. Izgradnja omenjenega vodovoda na območju občine Ribnica bi zagotovila zanesljivo oskrbo z varno in zdravo pitno vodo občanom, ki nimajo ustrezno urejene dobave te pitne vode. S tem se tudi izboljša hidravlična karakteristika in omogoči priključitev novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še gospod Matjaž Han.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik.
Jaz bi predstavil amandma, ki smo ga Socialni demokrati vložili na Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer Trajnostna raba voda in upravljanje z vodami se poveča za podprogram za 300 tisoč evrov in se vzame na Ministrstvu za finance, in sicer na Poprava krivic in odškodnine za 300 tisoč evrov. Veste, da prihaja deževno obdobje, jesen je tukaj. Vsi mi v tem državnem zboru vemo, da je na nek način redno vzdrževanje vodotokov pomembno, da ne pride do poplav in do vseh zadev, ki potem spremljajo ta huda neurja. Zato bi prosil, da se ta amandma za povečanje, samo 300 tisoč evrov, sprejme, ker gre za redno vzdrževanje vodotokov in rečnih brežin v potoku Lahomnica v naselju Marija Gradec. Tam je sedaj ena velika investicija in je zato pomembno, da se to na nek način uredi, ker gre za kasnejšo rekonstrukcijo regionalne ceste, ki se bo umeščala v ta prostor. Zato prosim Ministrstvo za finance in poslance, da ta amandma podprejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Želi kdo besedo?
Gospod Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Ja, na Kočevskem je pragozd Krokar vpisan na Unescov seznam naravne dediščine, kar je seveda izjemno pomembno. In v ta namen želijo na Kočevskem urediti vhodne točke in na ta način ohraniti pragozd Krokar. In s tem amandmajev v vrednosti 3 milijone in 500 tisoč evrov bi to lahko uspešno izvedli. Ne gre samo za interese občine, lahko rečem, da gre za interes Evrope, kajti gre za Unescov seznam naravne dediščine in gre za takšno posebnost, ki je pravzaprav pomembna za vse, tako v naši državi kot tudi širše. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ravnanje z odpadki ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB.
Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Stanovanjska dejavnost ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB.
Prijavljena sta dva.
Gospa Andreja Zabret najprej.
Izvolite, imate besedo.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
Ja, gre za stanovanjsko problematiko mladih in sredstva se namenjajo za subvencije mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Januarja letos je bil namreč v javni obravnavi zakon o poroštvih države za stanovanjske kredite, ki bi mladim in mladim družinam olajšal dostop do nakupa lastnega stanovanja. V obstoječem zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je za to namenjenih 200 milijonov evrov letno, za državno poroštvo za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Trenutno žal ne kaže, da bi obstoječa koalicija sledila že začrtani smeri in nadaljevala s postopkom obravnave zakona o poroštvih države za stanovanjske kredite, ki bi mladim in mladim družinam olajšal dostop do nakupa lastnega stanovanja. Zato s predlogom amandmaja vsaj delno rešujemo perečo problematiko. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še gospod Matjaž Han, izvolite. Se odpovedujete. Hvala.
Želi še kdo drug mogoče besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na razpravo o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Spodbude za zaposlovanje ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD in SAB.
Želi kdo besedo? Gospa Andreja Zabret in gospod Matjaž Han.
Najprej gospa Andreja Zabret.
Gospa je hitrejša, Matjaž. Oprosti.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
V tem amandmaju govorimo o brezposelnih in aktivni politiki zaposlovanja. V aprilu je medletni porast prilivov v brezposelnost dosegel skoraj 9 tisoč 500 oseb. V naslednjih mesecih se je sicer priliv ob hkratnem večanju odlivov iz brezposelnosti sicer umiril, a se je stopnja registrirane brezposelnosti kljub protikriznim ukrepom junija povzpela na nekaj nad 9 %. Konec avgusta je bilo sicer po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Sloveniji registriranih 88 tisoč 172 brezposelnih, kar je za 16 tisoč 628 oseb oziroma 23,2 % več kot avgusta lani. Pri tem je vsekakor nezanemarljivo dejstvo, da trenutno nekateri protikrizni ukrepi še vedno veljajo, kot na primer ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in možnost koriščenja turističnih bonov, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali bo po prenehanju ukrepov brezposelnost v Sloveniji še naraščala. V Listi Marjana Šarca smo pri obravnavi vsakega tako imenovanega protikorona zakona predlagali dopolnila, s katerimi bi delodajalce zavezali, da bi po koncu prejemanja državne pomoči za še vsaj določeno obdobje ohranili delovna mesta za tiste zaposlene, za katere prejemajo pomoč. Izpostaviti velja tudi, da so kljub uvedbi turističnih bonov celo nekatera najboljša turistična podjetja v Sloveniji primorana v odpuščanje velikega števila zaposlenih, saj jih je ta ukrep zaobšel. Zaradi tega z amandmajem predlagamo, da se sredstva zagotavljajo po programu Aktivna politika zaposlovanja, Spodbude za zaposlovanje, saj v Listi Marjana Šarca glede na porast števila brezposelnih in negotovost ob prenehanju veljavnosti protikriznih ukrepov ne moremo pristati na to, da se z rebalansom ta sredstva celo krčijo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Matjaž Han se odpoveduje. Želi morebiti kdo drug besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Štipendije ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB.
Gospod Jože Lenart, izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Sredstva v višini 9 milijonov 896 tisoč 631 evrov želimo nameniti za program državnih štipendij in Zoisovih štipendij, kot jih ureja Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Državne štipendije predstavljajo socialni korektiv, kar pomeni, da je do štipendije upravičena oseba, ki se redno izobražuje, to so dijaki, študenti in tudi udeleženci izobraževanja odraslih, in ki s svojimi dohodki oziroma dohodki družine ne presega določenega cenzusa ter je pri izobraževanju uspešna. Zoisove štipendije so namenjene osebam, ki izkazujejo izrazito nadarjenost in dosegajo odlične rezultate izobraževanja. Sredstva se namenjajo tudi dejavnosti mednarodne mobilnosti Ad futura, ki se izvajajo preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Ker se s štipendijami spodbuja izobraževanje mladih, pomembno pa vpliva tudi na njihovo osamosvajanje, z amandmajem predlagamo več sredstev za podprogram Štipendije. Kolegice in kolegi, s kvalitetnim znanjem si zagotavljamo tudi razvoj. Tako pričakujemo, da bomo amandma podprli, kot je tudi predlagano. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi morda še kdo besedo? Ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev ter amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo besedo?
Gospod Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Občina Ribnica bo v letošnjem letu pristopila k rušenju obstoječega objekta Ideal centra, saj je stavba že več let zaprta in prepuščena propadanju. Občina na tem mestu načrtuje postavitev večgeneracijskega centra, ki bo predstavljal pridobitev za celotno občino Ribnica, saj bo zagotavljal prostor za kulturo, šport, druženje, namestitev in še kaj. Ta večgeneracijski center bo tako predstavljal osrednji prostor srečevanja v lokalnem okolju za vse starosti, s poudarkom na medgeneracijskem povezovanju, in je za te kraje pravzaprav izjemno pomemben, tako da smo predlagali, da bi se povečal podprogram Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev za 1 milijon evrov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Programi socialnega varstva ter amandma poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica. Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dolgotrajna oskrba ter amandma poslanskih skupin SD in SAB ter amandma Poslanske skupine SD, amandma poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB ter amandma poslanskih skupin SD in SAB. Želi kdo besedo?
Trije prijavljeni, gospod Soniboj Knežak, za njim pa gospod Predrag Baković in še gospa Andreja Zabret.
Gospod Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Pri podprogramu Dolgotrajna oskrba, in sicer pri uporabniku 2611 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlagamo, da se nameni 6 milijonov evrov za področje dolgotrajne oskrbe, in sicer za pričetek izgradnje novega doma starejših v Hrastniku. Pred dvema mesecema, ko so se v tem domu srečali z epidemijo koronavirusa, je bil komentar aktualnega ministra za zdravje, da domovi s takšnim standardom v letu 2020 ne bi smeli več v Sloveniji obstajati – rang tropa štiriposteljnih sob, zato predlagamo, da zagotovimo ta sredstva za pričetek izgradnje v letošnjem letu. Naj samo še povem, da ima lokalna skupnost pripravljeno vso dokumentacijo, je že kar precej sredstev vložila v to in da daje tudi zemljišče. Toliko.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Zaradi pomanjkanja prostih mest v mreži domov za starejše predlagamo izgradnjo 49 oskrbovanih oziroma tako imenovanih varovanih stanovanj na Trgu zbora odposlancev v Kočevju, kajti še v času epidemije se je pokazalo, kako pomembno je, da imamo dovolj kapacitet za ranljive skupine ljudi. In ta oskrbovana stanovanja bi bila namenjena starejšim od 65 let, ki potrebujejo pomoč, in bi bila v celoti prilagojena njihovemu bivanju in potrebam. Z izgradnjo teh stanovanj bi se pomembno razbremenil pritisk na dom starejših občanov, ki je zaradi epidemije v težavah, saj trenutno ne sprejema novih stanovalcev. Prav tako pa bi Kočevje pridobilo prva oskrbovana stanovanja tako rekoč od Ljubljane do Reke, saj jih na tem območju enostavno ni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še gospa Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik.
V današnjem času se v Sloveniji ter tudi drugod po svetu starostna skupina prebivalstva spreminja. Družbeni in gospodarski razvoj ter napredek v medicini vplivajo na to, da se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Kar pomeni, da del starejših od 65 let vse bolj narašča. V Sloveniji je skoraj ena petina oseb starejših od 65 let. Po projekcijah bi bil delež le-teh v letu 2050 že 30 %. Eden ključnih izzivov današnje družbe in tudi politike je staranje prebivalstva, saj nimamo ustrezno urejenega področja dolgotrajne oskrbe. V naši državi trenutno prevladuje predvsem institucionalna oblika storitev dolgotrajne oskrbe, manj razvit imamo sistem skupnostnih oblik bivanja in varstva. Z amandmajema zato predlagamo povečanje sredstev na podprogramu Dolgotrajna oskrba, saj menimo, da je v situaciji, ko številni starostniki ne morejo dostopati do institucionalne oskrbe, pa bi jo seveda nujno potrebovali, treba nameniti več finančnih sredstev za izvajanje enovitega sistema dolgotrajne oskrbe, investicij in opreme za dnevno ali celodnevno institucionalno varstvo, za vlaganje v zdravstveno in socialno infrastrukturo in podobno. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2613 – Inšpektorat Republike Slovenije za delo in na razpravo vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Urejanje in nadzor na področju dela ter amandma poslanskih skupin SD, Levica in SAB. Želi kdo besedo?
Mag. Marko Koprivc, izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Inšpektorat za delo že nekaj časa opozarja, da je kadrovsko podhranjen in zato prosi za več sredstev za delovanje, da bo lažje nadziral kršitve pri zaposlovanju in ostalih anomalijah pri delovnih razmerjih. Sredstva so mu bila z rebalansom ponovno odvzeta, zato predlagamo, da se z amandmajem pri uporabniku 2613 – Inšpektorat za delo v okviru politike 10 – Trg dela in delovni pogoji v okviru glavnega programa 1001 – Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju trga dela poveča podprogram Urejanje in nadzor na področju dela, in sicer za 250 tisoč evrov. Pri uporabniku Ministrstvo za finance se v okviru politike 23 – Investicijski programi in obveznosti v okviru glavnega programa Sredstva za financiranje epidemij zmanjša program Sredstva za financiranje epidemije covid za isti znesek 250 tisoč evrov. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2711 – Ministrstvo za zdravje in na razpravo vloženih amandmajih k petih podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni ter amandma Poslanske skupine SD.
Gospod Matjaž Han ima besedo.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik.
Zavedam se, da je številka oziroma sredstva, ki smo jih v ta amandma namenili – 25 milijonov evrov, v tem času veliko, vendar pogovarjamo se o gastroenterološki kliniki v Mariboru, kjer je seveda potrebna nova investicija. Zato smo namenili ta amandma za Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni za 25 milijonov, mi pa bi vzeli iz Sredstev za Financiranja epidemije in s tem bi rešili nekatere zadeve. Prosim za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Še kdo?
Jože Lenart, izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Poslanska skupina LMŠ pa z amandmajem namenja 500 tisoč evrov, in sicer za redke bolezni, ki prizadenejo zelo majhen del prebivalstva, hitro napredujejo, so kronične, pogosto življenjsko ogrožajo in so večinoma neozdravljive. Kot izhaja iz obrazložitve rebalansa, so sredstva podprograma namenjena za pokrivanje najnujnejših potreb po dragih inovativnih zdravilih za zdravljenje bolnikov z najtežjim potekom bolezni, med katerimi so tudi zdravila za zdravljenje redkih bolezni, za katera še niso zagotovljena sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali le-ta niso zagotovljena v potrebnem obsegu. V tem okviru se prav tako zagotavljajo sredstva za spremljanje učinkovitosti, varnosti ter stroškov zdravljenja z dragimi inovativnimi zdravili in podpora pri predpisovanju teh zdravil, podporo pri zagotavljanju enake obravnave bolnikov, ki bi ta zdravila potrebovali, ter enakopravnega dostopa do teh zdravil. S proračunom za leto 2020 je bilo na temu podprogramu že namenjenih 500 tisoč evrov, z rebalansom pa se jemljejo celotna sredstva na omenjenem podprogramu; ali drugače povedano – v proračunu ni več sredstev za ta zdravila oziroma sredstev za spremljanje učinkovitosti, varnosti ter stroškov zdravljenja z dragimi inovativnimi zdravili in podpora pri predpisovanju teh zdravil. Čeprav je v obrazložitvi rebalansa navedeno, da se v letu 2020 ne predvideva realizacija zdravljenja z omenjenimi zdravili, menimo, da moramo imeti v proračunu – četudi le za dobre tri mesece – zagotovljena sredstva tudi za zdravljenje bolnikov z najtežjim potekom bolezni, to je tudi za zdravljenje redkih bolezni. Nikakor si namreč ne moremo privoščiti, da bi se zaradi pomanjkanja sredstev ponovila zgodba dečka Krisa, ki smo jo spremljali v lanskem letu, torej da bi morali bolniki z redkimi boleznimi oziroma njihovi svojci ali dobrodelne organizacije zbirati sredstva za zdravljenje. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Naj vas opozorim, ta obrazložitev je bila za naslednji amandma, ga še nismo obravnavali. Nisem vas prekinil, da ste lahko v miru povedali.
Želi še kdo pri tem amandmaju? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili ter amandma poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB. Obrazložitev je bila že narejena. Želi še kdo drug besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Naloge javnega zdravja ter amandma poslanskih skupin LMŠ in SAB. Želi kdo besedo? Ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Delovanje nujne medicinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah ter amandma Poslanske skupine SD.
Želi kdo besedo? Gospod Matjaž Han in gospod Predrag Baković.
Gospod Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Ta amandma se nanaša na izgradnjo izobraževalnega centra za usposabljanje prvih posredovalcev v občini Kočevje. Občina Kočevje je k temu projektu pristopila med prvimi in glede na velikost občine, kot si že povedal, je največja občina po površini v državi, je nujno, da ima dobro pokrito mrežo prvih posredovalcev. Hkrati pa ima občina tudi izjemen strokoven kader za usposabljanje in ta omenjeni izobraževalni center bi bil zaradi vseh teh okoliščin najbolj ustrezen prav v Kočevju. Naš predlog je, da se poveča podprogram Delovanje nujne medicinske pomoči za 2 milijona evrov, in zato prosim vse za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala. Še kdo?
Gospod Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Razumemo, da je ta amandma dobronameren; rad bi pa spomnil, da je v zdravstvu v okviru rebalansa, na podlagi interventne zakonodaje, zagotovljenih 140 milijonov evrov več; z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2021 pa še dodatnih 50 milijonov evrov več za materialne stroške, ki se nanašajo predvsem na nakup zaščitne opreme – testerjev za ugotavljanje okuženosti in drugih stroškov, povezanih z obvladovanjem covida-19. Finančnih sredstev je dovolj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Sredstva za financiranje epidemije covid-19 ter amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3130 – Ministrstvo za javno upravo in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij ter amandma poslanskih skupin LMŠ, Levica in SAB. Želi kdo besedo?
Igor Peček, izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
S predlaganim amandmajem želimo povečati sredstva na podprogramu Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij, in sicer v višini 3 milijone evrov. Sredstva bodo predvsem namenjena pripravi in izvajanju razvojnih politik ter strategiji na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij, s ciljem bolj usklajene in hitrejše digitalizacije družbe. Ugotovitve Evropske komisije v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in družbe kažejo, da se Slovenija konstantno uvršča pod povprečje držav članic. Nazadnje nas je Evropska komisija uvrstila na 16. mesto. Razvoj informacijske komunikacijske tehnologije se odvija z izjemno hitrostjo, ki so mu sposobne slediti zgolj tiste države, ki se zavedajo njenega pomena in se strateško lotevajo izkoriščanj sinergij in potencialov elektronske komunikacije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na razpravo o vloženih amandmajih k šestim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Raziskovalni programi in projekti ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ in SAB ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD. Želi kdo razpravljati?
Mag. Marko Koprivc, izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Že prej v razpravi sem omenil, da je za socialdemokrate nesprejemljivo, da se manjšajo sredstva na področju znanosti, zato vlagamo naslednji amandma. Pri uporabniku 3330 – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v okviru politike 5 – Znanost in informacijska družba, se v okviru glavnega programa 0502 – Znanstveno raziskovalna dejavnost poveča podprogram Raziskovalni programi in projekti za 2 milijona 12 tisoč 878 evrov. Pri uporabniku 1611 – Ministrstvo za finance se v okviru politike 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi, v okviru glavnega programa Upravljanje z denarnimi sredstvi zmanjša podprogram Upravljanje z denarnimi sredstvi za isti znesek. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo?
Gospod Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ja, verjetno lahko tudi pri drugem amandmaju povem, da se je znanosti v tem obdobju relativno dosti denarja vzelo. Čeprav govorimo o rebalansu in zadnjih treh mesecih, predlagamo, da se z amandmaji, ki smo jih vložili Levica, LMŠ, SAB in Socialni demokrati, za znanost zagotovi vsaj 15 dodatnih milijonov; oziroma 15 milijonov od odvzetih 22 milijonov evrov. S tem bi lahko na dolgi rok tudi država profitirala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik.
Ker je v letošnjem letu res nekoliko upočasnjena dinamika izvajanja investicijskih projektov, financiranih s strani strukturnih skladov, na primer Evropskega sklada za regionalni razvoj, so sredstva planirana v skladu s spremembo dinamike financiranja projektov evropske kohezijske politike ter posledično zamaknjena v naslednja leta. V rebalansu finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se v okviru tega programa Raziskovalni programi in projekti predvideva, da so sredstva zagotovljena v zadostni višini, tako da bo možno slediti cilju postopnega približevanja državnih proračunskih sredstev do 1 % bruto domačega produkta, to je naš cilj. Integralna sredstva se na omenjenem podprogramu v predlogu rebalansa za letošnje leto glede na realizacijo lanskega leta povečujejo za 12,5 %; glede na leto 2018 pa celo za 22 %. To so razlogi, zakaj »ne« temu amandmaju.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še gospod Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Moj pogled je precej drugačen od tega, kar smo slišali v zadnji razpravi. Slovenija po investicijah v raziskovalno dejavnost in znanost šepa. Smo na repu Evrope po javnih investicijah v to dejavnost. V Sloveniji namenimo v povprečju 0,6 % BDP na leto za razvoj in raziskave, kar je dvakrat manj od povprečja Evropske unije. Tam države v povprečju namenijo 1,4 % BDP. In ne morem sprejeti dejstva, da se v znanost tudi letos reže. Lani je bil proračun za znanost povečan, če se ne motim, za 42 milijonov evrov, letos je pol tega povečanja odvzetega s tem rebalansom, kar pa pomeni, da ne bo na udaru samo znanost, ampak bodo na udaru tudi mladi, ki bodo zaradi gospodarske situacije že tako v težavah v zvezi s pridobivanjem zaposlitev. Rezi v znanost pa pomenijo, da bodo mladi izobraženci imeli še manj priložnosti, da se v Sloveniji zaposlijo; in še več jih bo kruh iskalo v tujini. Ta amandma bom vsekakor podprl. Moramo dvigniti sredstva za znanost, če hočemo zagotoviti prihodnost mladim izobražencem v tej državi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Mi smo pogledali program Javne agencije za raziskovalno dejavnost in dobili smo informacije, ki jim zaupamo in so naslednje. Izpeljane bodo vse aktivnosti, skladno z letnim programom dela Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Sredstva se bodo namenila zagotavljanju delovanja, izgradnji in vlaganju v raziskovalno infrastrukturo, opremo ter projekte, ki predstavljajo predpogoj za mednarodno konkurenčnost in prebojnost raziskovalnega dela. Seveda pa bomo v Novi Sloveniji stremeli k temu, da bomo dejansko naš cilj, torej 1 % BDP za raziskave, tudi v načrtovanem času dosegli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo ter amandma Poslanske skupine SD in amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD.
Želi kdo besedo? Predrag Baković in mag. Marko Koprivec. Želi še kdo?
Gospod Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Socialni demokrati predlagamo povečanje podprograma Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo za 4 milijone evrov. S tem amandmajem bi želeli pomagati izgraditi nov vrtec v Kočevju, s katerim bi se potem zagotovile ustrezne prostorske kapacitete za izvajanje te predšolske dejavnosti. In seveda bi se omogočil tudi vpis v vrtec vsem otrokom na območju te občine. Občina Kočevje nujno potrebuje vrtec, saj sta dva, to sta Čebelica in Kekec, že dotrajana in pravzaprav ne dosegata več standardov in normativov. Ta vrtec bi bil 16-oddelčni. V zvezi s tem prosim poslance za podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še mag. Marko Koprivc, izvolite. Kasneje? Se pravi, da tukaj ne.
Želi kdo drug besedo?
Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ja, še en amandma je, ki je v vrednosti enega milijona 970 tisoč evrov. V bistvu je to amandma, ki vrača ta denar nazaj na ministrstvo za šolstvo, če temu lahko tako rečem, ker je bil ustavljen razpis za izgradnjo šol in vrtcev zaradi epidemije. S tem amandmajem v bistvu vračamo denar ministrstvu za šolstvo in bi lahko šel v razpis za izgradnjo vrtcev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še kdo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje osnovnošolskih programov ter amandma poslanskih skupin SAB, SD in LMŠ ter amandma poslanskih skupin SD, SAB, LMŠ in Levica. Želi kdo besedo?
Mag. Andrej Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.
S predlaganim amandmajem želimo povečati finančna sredstva osnovnim šolam z namenom zagotovitve dovolj velikega števila zaščitnih mask za vse učence, saj za njih velja obveznost nošenja mask v času obiskovanja pouka. Obveznost nošenja mask je predpisana z namenom zaščite sebe in drugih; gre pa tudi za ukrep, s katerim se omejuje širjenje okužb z novim virusom ob vstopu v javne prostore, izobraževalne ustanove in tako naprej. Zaščita z masko lahko dodatno zmanjša nevarnost okužbe, seveda ob upoštevanju vseh ostalih higienskih ukrepov. V tej luči bi želeli opozoriti, da je obiskovanje osnovne šole obvezno in da je Vlada za obiskovanje obvezne osnovne šole predpisala obvezno nošenje zaščitne opreme, torej v tem primeru mask. Zato predlagamo, da država učencem zagotovi potrebne maske, zato da bodo lahko obiskovali osnovno šolo oziroma imeli dostop do izobraževanja. In ta predlog smo predlagali skupaj s Poslansko skupino Socialnih demokratov in Poslansko skupino Lista Marjana Šarca. Prosim za podporo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov ter amandma poslanskih skupin SAB, SD in LMŠ. Želi kdo besedo?
Mag. Andrej Rajh, izvolite.
Potem pa gospod Matjaž Han.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Ta amandma je podoben kot predhodni. Vemo, da predstavlja srednješolsko izobraževanje logično nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako s predlaganim amandmajem v znesku 500 tisoč evrov povečujemo finančna sredstva srednjim šolam z namenom zagotovitve dovolj velikega števila zaščitnih mask za vse dijake, saj za njih velja obveznost nošenja mask v času obiskovanja pouka. Obveznost nošenja zaščitnih mask je predpisana z namenom zaščite sebe in drugih. Torej gre za ukrep, s katerim se omejuje širjenje okužbe z novim virusom ob vstopu v javne izobraževalne ustanove in tako naprej. Zaščita z masko lahko dodatno zmanjša nevarnost okužbe, seveda tudi ob upoštevanju ostalih higienskih ukrepov. Kot sem že povedal, smo v SAB ta predlog vložili skupaj s kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov in Liste Marjana Šarca. In prav tako vse ostale poslanske kolege prosim za podporo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še gospod Matjaž Han. Se odpoveduje.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Saj ta ideja je seveda dobronamerna in je dobra in jo mi podpiramo v okviru nekih zakonskih okvirjev. Kolikor vemo, si Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prizadeva zagotoviti vire za financiranje zaščitne opreme, konkretno zaščitnih mask. Najbrž pa mi poslanci razumemo, da v okviru podprograma Izvajanje srednješolskih ali pa osnovnošolskih izobraževalnih programov enostavno ministrstvo nima ustrezne zakonske podlage za financiranje zaščitnih mask, ker osnovnošolski ali pa srednješolski program ni enako nabava zaščitnih mask. Še enkrat ponavljam, tu smo mi zadovoljni in želimo, da bo ministrstvo uspešno pri prizadevanju za zagotavljanje nekih drugih virov – ne vprašajte me, kakšnih – za financiranje zaščitne opreme. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Prehrana študentov, dijakov in učencev ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB.
Želi kdo besedo? Ne želi, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Športna infrastruktura ter dva amandmaja Poslanske skupine SD, amandma poslanskih skupin SD in SAB ter amandma poslanskih skupin LMŠ in SAB.
Gospod Predrag Baković, izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa.
Mi predlagamo, da se poveča podprogram Športna infrastruktura za 500 tisoč evrov, in sicer v namen sanacije bazena v Ribnici. Nesprejemljivo je, da se sredstva za športno infrastrukturo zmanjšujejo, velikokrat je ta športna infrastruktura potrebna temeljite obnove in občine same ne zmorejo pokriti vseh stroškov. Bazen, o katerem govorim, je edini na območju od Ljubljane do Kolpe in za te kraje igra izjemno pomembno vlogo, kajti ravno na ta način se izboljšuje plavalna pismenost. Zato predlagamo oziroma prosimo za podporo.
In v podprogramu Športna infrastruktura prosimo za povečanje za 700 tisoč evrov, kar se nanaša na gradnjo športnega parka Ribnica, ki bo obsegal zunanje športne površine, kar se je pokazalo za nujno potrebno. In zato prosim za podporo tudi tukaj. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ja, prej mi je en amandma ušel, ampak nič hudega. V bistvu tisti amandma, ko smo govorili o izgradnji novih šol in vrtcev; in tudi mi smo imeli 8 milijonov napisanih. To je v bistvu amandma, ki smo ga sprejeli v proračunu na pobudo takrat Nove Slovenije, in mi je žal, da je to šlo zdaj ven. Jaz upam, da boste ta naš amandma sprejeli, ki govori o treh milijonih, da bi se na nek način financirala športna infrastruktura v Sloveniji, glede na to, da smo zdaj športni narod. Zato bi prosil, da se tudi podpre ta amandma v vrednosti treh milijonov evrov in na nek način, Jože, kompenziramo eno stvar. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kulturo in na razpravo o vloženih amandmajih k devetim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram Podporne dejavnosti na področju kulture ter amandma poslanskih skupin SD, Levica in SAB.
Želi kdo besedo?
Gospod Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Kar nekaj amandmajev je na tem področju kulture. V zadnjih dneh so nas bila polna usta, kako je za kulturo ta moment slabo poskrbljeno, da ni dovolj denarja. Mi smo šli zaradi postavk, takšnih ali drugačnih, v te amandmaje. En amandma, ki smo ga vložili, govori, da se poveča za 910 tisoč evrov za kulturo, v bistvu vračamo odvzeta sredstva za podporne dejavnosti in prosimo za podporo temu našemu amandmaju.
In če lahko še kakšen drug amandma povem, podpredsednik, da se ne bom potem oglašal. Gre za podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost. Ta amandma je v vrednosti 2 milijona 317 tisoč evrov, ki jih tudi na nek način dajemo nazaj na kulturno ministrstvo; in bi seveda prosil za vse te amandmaje, da se tudi podprejo. Lepa hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še kdo? Ne, zaključujem razpravo.
Zdaj je na vrsti naslednji amandma, za katerega smo že slišali obrazložitev. Gre pa za podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost ter amandma poslanca Sama Bevka, amandma poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica ter amandma Poslanske skupine SD.
Besedo želi še gospod Predrag Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoči, hvala za besedo, še enkrat in zadnjič.
Predlagamo, da se poveča podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost za milijon 126 tisoč evrov. Za kaj gre? Šeškov dom v Kočevju je bil z odlokom, objavljenim v Uradnem listu, razglašen za spomenik državnega pomena. Je izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti in sodi v narodovo kulturno dediščino. Vsi vemo, da je v njem od 1. do 3. oktobra 1943 potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo pravzaprav prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi. Investicija, ki ima že gradbeno dovoljenje, naj bi zajemala rekonstrukcijo, adaptacijo dvorane, kurilnice in odrskega dela z vso potrebno scensko tehnologijo. Zato prosim za vašo podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): V Poslanski skupini SAB prav tako vlagamo amandma v podprogramu 180201 – Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost, in sicer za 2 milijona 317 tisoč 715 evrov. Gre za to, da se kulturni dediščini namenijo sredstva, ki jih potrebuje. Kultura praktično vpije po potrebnih sredstvih, saj je podhranjena. In mi s tem amandmajem vračamo kulturi sredstva, ki so ji bila odvzeta. Spomnimo se, kultura krepi narodno zavest, krepi tudi gospodarstvo in turizem. In prav v teh časih so ta vlaganja še kako pomembna. In prav tako je ta epidemija covida to zelo močno pokazala. Boni, ki so bili porabljeni za spopadanje z epidemijo covida, so to lepo pokazali. Vlaganja v turistično infrastrukturo, v kulturno infrastrukturo vsekakor komplementarno delujejo na vse prednosti slovenskega turizma. Zato prosim vse kolegice poslanke in kolege poslance, da naš predlog podprete.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo? Ne želi, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Mediji in avdiovizualna kultura ter amandma poslanskih skupin SD in SAB ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo?
Gospod Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Mi s tem amandmajem želimo pomagati slovenskemu filmu. Med karanteno v prvem valu epidemije covida so bila Slovenskemu filmskemu centru zamrznjena sredstva in zaradi tega so bili slovenski filmarji še bolj na udaru kot ostala leta. Slovenski film je že tako in tako izjemno podhranjen, država praktično že 20 ali 30 let vanj ne vlaga. Če ste že kdaj slišali tisto šalo, ki kroži, zakaj ima povprečen sodoben slovenski film eno sceno v kuhinji, drugo pa za šankom; je odgovor v tem, ker za kaj več ni denarja. En nemški celovečerni film stane toliko, kot stane cel budžet Slovenskega filmskega centra, iz katerega vsako leto nastane približno deset filmov. V filmu delajo prekarci. Prekarci so režiserji, producenti in igralci. Popolnoma nezaslišano je, da se ob vseh milijardah, ki smo jih letos vložili v gospodarstvo za omilitev gospodarske in socialne krize, ki je bila povezana s karanteno, v kulturo še dodatno reže. Zamrznjena so bila sredstva Javni agenciji za knjigo, zamrznjena so bila sredstva Slovenskemu filmskemu centru in praktično celotna kultura je podvržena zelo ostrim posegom, ki jo omejujejo. Če podam neko osebno izkušnjo, pred enim tednom sem bil v ljubljanski Drami, ki ima 400 sedežev. Zaradi covid ukrepov je morala biti vsaka druga vrsta prazna in prvih osem vrst je moralo biti praznih, vmes so morali biti prosti stoli; in na koncu je v dvorani s 400 sedeži lahko sedelo 65 ljudi. Da si lahko predstavljate, kaj to pomeni za prihodke neke inštitucije, kaj to pomeni za plače izvajalcev, kaj to pomeni za vse tiste, ki tam delajo. In ne morem mirno gledati tega, da se vlada in Ministrstvo za kulturo tako nonšalantno obnašata do tega sektorja. Če zaokrožim obrazložitev pri tem amandmaju, nujno je, da poskušamo vsaj ublažiti učinke krize na kulturne delavce, konkretno tukaj v filmu, ker zaenkrat so krizo na svoji koži občutili še bistveno bolj kot ostali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Založništvo ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB. Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Promocija in razvoj slovenskega jezika ter amandma poslanskih skupin SD in SAB. Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Nagrade in socialne pravice na področju kulture ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD. Želi kdo besedo?
Gospod Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.
Ta amandma se dotika nevladnih kulturnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki so bili kljub krizi, ki so jo prav tako utrpeli, deležni še rezov s strani vlade. Kot rečeno, to so prekarci v kulturi, ena četrtina jih živi pod pragom tveganja revščine in letošnje leto je zanje še posebej težko. Prireditve praktično niso bile mogoče, gledališča tako rekoč niso delala in so prestavljala uprizoritve, pol sezone je odpadlo, filmu so bila sredstva zamrznjena, da o koncertih in ostalih stvareh niti ne govorimo. Ne morem sprejeti tega, da ob teh dejstvih na koncu s strani države v tem jesenskem delu dobijo za nagrado še reze v sredstva, ki so zanje življenjskega pomena.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ljubiteljska kultura ter amandma poslanskih skupin SD in SAB. Želi kdo besedo? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Umetnostni programi ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD. Želi kdo besedo? Ne želi, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Štipendije za potrebe kulturne dejavnosti ter amandma poslanskih skupin SD, Levica in SAB. Želi kdo besedo?
Matjaž Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): V bistvu vsi ti amandmaji, ki smo jih vložili v opoziciji, vračajo sredstva nazaj v proračun, ki so jim bila odvzeta. Govorim tudi za izrecna sredstva s področja kulturnih štipendij, ki jih bomo v času krize verjetno potrebovali. Mi teh ljudi, kulturnikov, ne smemo pustiti samih na cedilu in se mi zdi, da je to, kar je vlada naredila na kulturnem področju, zelo slabo. Zato vse te odprte postavke in amandmaje mi vlagamo zato, da se vrača sredstva nazaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo?
Ne, zaključujem razpravo.
Glasovanje o amandmajih in o Posebnem delu predloga rebalansa bomo v skladu s časovnim poteke seje opravili jutri, 23. septembra, v okviru glasovanj.

Prehajamo na obravnavo Načrta razvojnih programov. Želi kdo besedo?
Ne želi, zaključujem razpravo.
Glasovanje o Načrtu razvojnih programov bomo v skladu s časovnim potekom zbora opravili jutri v okviru glasovanj.

Prehajamo na razpravo o Predlogu rebalansa v celoti. Želi kdo besedo?
Ne želi, zaključujem razpravo.
Glasovanje o Predlogu rebalansa v celoti bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Predlagani zakon je nujen za izvršitev poračuna države v letu 2020. Z njim se, prvič, določa možnost prevzemanja in plačevanja tistih obveznosti, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu. Na ta način se pospešuje črpanje evropskih sredstev. Ker se z dodatnimi obveznostmi ne prekoračuje obsega izdatkov v Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja države, je predlagana ureditev skladna tudi s fiskalnimi pravili. Drugič, s predlaganim zakonom se določa poenostavitev in pospešitev postopkov pri dodeljevanju sredstev za financiranje investicij iz drugega odstavka 21. člena Zakona o financiranju občin, tako da o uvrščanju in spremembah vrednosti projektov odloča Ministrstvo za finance. Vsa ostala pravila, pogoji in način pridobitve sredstev so že določena v Zakonu o financiranju občin. Tretjič, s temi spremembami zakona se spreminja največji obseg zadolževanja države za leto 2020. Zaradi nastanka izrednih okoliščin se je država v letu 2020 poleg načrtovanega zadolževanja zadolžila še za financiranje sprejetih ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 v višini 2 milijardi 167 milijonov evrov, kar je že upoštevano v proračunu. S tem zakonom se dovoljuje še največ pet dodatnih zaposlitev za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva in omogoča se financiranje materialnih stroškov, povezanih z epidemijo covida-19, za izvajalce zdravstvene dejavnosti v višini 50 milijonov evrov. Sredstva za ta namen so zagotovljena v rebalansu proračuna države. V izogib morebitnemu dvojnemu financiranju pa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu s predlaganim zakonom preverjal tudi upravičenost posredovanih zahtevkov. Predlagani rebalans državnega proračuna odraža stanje, potrebe ter prioritete financiranja iz državnega proračuna za leto 2020. Sprememba zakona o izvrševanju proračunov, ki ga sedaj obravnavamo, pa omogoča njegovo izvedbo. Zato predlagam, spoštovani poslanci in poslanke, da ta predlog podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 25. seji 19. septembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k 3., 4. in 5. členu predloga zakona, poslanski skupini SAB in SD k 5. členu, poslanske skupine SAB, SD, LMŠ in Levica k 5. členu ter poslanski skupini Levica in LMŠ prav tako k 5. členu predloga zakona. V dodatni uvodni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da je predlog zakona nujen za izvršitev državnega proračuna v letu 2020. S predlogom zakona se pospešuje črpanje evropskih sredstev ter določa poenostavitev in pospešitev postopkov dodeljevanja sredstev za financiranje investicij po Zakonu o financiranju občin. Povečuje se največji obseg zadolževanja države za leto 2020. Predlog zakona dovoljuje tudi pet dodatnih zaposlitev za potrebe Evropskega javnega tožilstva ter omogoča financiranje materialnih stroškov, povezanih z epidemijo covida-19, za izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da amandma, vložen k 4. členu, upošteva pripombo Zakonodajno-pravne službe glede podvojevanja zakonske ureditve; ni pa bila naslovljena pripomba službe glede jasnosti in določnosti prve alineje tretjega odstavka novega 67.č člena. Razprava članic in članov odbora je bila osredotočena predvsem na amandmaje, vložene k 5. členu predloga zakona, in rešitve, ki so izhajale iz teh amandmajev. Tako so posamezni članice in člani opozorili na omejen dostop do zdravstvenih storitev v času epidemije, zaradi česar bi bilo treba nameniti sredstva za skrajševanje čakalnih vrst. Predstavljen je bil tudi mehanizem, prek katerega bi državni proračun kril nekatere stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če jih ta ne bi mogel pokriti s sredstvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 3., 4. in 5. členu. Odbor ni sprejel amandmajev poslanskih skupin SAB in SD, poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica ter poslanskih skupin Levica in LMŠ. Vsi trije amandmaji so bili vloženi k 5. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani minister, kolegice, kolegi!
Osnovni cilj predlaganega dopolnjenega zakona je uzakonitev in rešitev, ki bo omogočala tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov. S predlaganim zakonom se veljavni zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije dopolnjuje z možnostjo prevzemanja in plačevanja tistih obveznosti, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države. Na ta način se bo pospešilo črpanje evropskih sredstev, predvsem na področju kohezijske politike; neposredni proračunski uporabniki pa bodo navedene obveznosti lahko prevzeli na podlagi soglasja Vlade. Predlagana sprememba Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi zagotavlja, da bodo iz državnega proračuna zagotovljena sredstva največ v višini dodatnih 50 milijonov evrov, in sicer iz rezerve, namenjene financiranju ukrepov epidemije.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog in dopolnitev sprememb zakona podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila gospa Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovani minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Novela ZIPRS, ki jo obravnavamo, spreminja največji obseg zadolževanja države za leto 2020, in sicer z zneska 1,6 milijarde evrov vlada Janeza Janše obseg zadolževanja dviguje na nepojmljivih 7,28 milijarde. Zakaj tako veliko zadolževanje? Fiskalni svet v svojem mnenju na rebalans proračuna opozarja, da je slabo pojasnjena pospešena rast proračunskih odhodkov v zadnjih mesecih, in to tistih proračunskih odhodkov, ki niso posledica epidemije. Se pravi odhodkov, ki niso posledica epidemije. Predvsem gre tu za odhodke stroškov dela pa tudi odhodke blaga in storitev, transfere v skladu socialnega zavarovanja; torej govorimo o odhodkih, ki so ločeni od tistih, ki so neposredno povezani z epidemijo. Ekstremno visoko zadolževanje v letošnjem letu ne odraža proračunskih potreb v celoti. In kot pravi Fiskalni svet, kljub trenutno ugodnim pogojem financiranja rebalans prinaša dodatne stroške. Zgodovinske izkušnje pa kažejo, da je znižanje dolga zahtevno. Zadolžili smo se prekomerno; to bomo še leta odplačevali mi in tudi naši otroci. Ampak zakaj? Glavni problem je v tem, da med odhodki niso v zadostni meri pojasnjene predvidene dodatne obsežne rezerve v višini 1,1 milijarde, za kar do vložitve amandmaja stranke SDS, na kar smo jih opozorili v LMŠ, vlada niti ni imela pravne podlage. Vlada si lahko po Zakonu o javnih financah da na rezerve le 2 % celoletnih prihodkov na rezerve, kar bi bilo v tem primeru 180 milijonov, ne pa 1,1 milijarde. Po oceni Ministrstva za finance bo neposredni učinek ukrepov za omilitev posledic covida-19 na odhodkovni strani v celem letu 2020 znašal 2,6 milijarde. A le dobra polovica tega zneska je bila realizirana v prvih osmih mesecih leta. V teh mesecih se je tudi iztekla večina veljavnih ukrepov z največjim predvidenim javnofinančnim učinkom. Res me zanima, kako boste porabili 1,2 milijarde v naslednjih treh mesecih, saj imamo namreč malo morje razlogov za skrb, sploh če boste ponovno v marčevski in aprilski maniri nabavljali zaščitno opremo.
Če potegnemo črto, pod prvo Janševo vlado so se prekomerno zadolževala podjetja, pod tretjo Janševo vlado pa se bo prekomerno zadolževala država; in to bomo prekomerno spet odplačevali državljanke in državljani. Takega ZIPRS-a v Listi Marjana Šarca vsekakor ne moremo podpreti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matjaž Han.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovani minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Zakon o izvrševanju proračunov je krovni izvedbeni zakon, ki omogoča izvajanje sprejetega proračuna. Opredeljuje ključna opravila in róke, ki jih je seveda treba opraviti, da bi bilo mogoče izpeljati proračunsko financiranje skladno, ponavljam, skladno z Zakonom o javnih financah. Tega vsakoletnega zakona zaradi njegove vsebine ne moremo povsod ločiti od samih proračunskih dokumentov. Proračunsko razdeljena sredstva so v tesni zvezi z zakonom o izvrševanju proračuna, katerega določbe tudi same vplivajo na razdelitev sredstev. Tako se na primer vsakoletna višina povprečnine za občine določi s tem zakonom, zato ima ta zakon neposreden vpliv na proračunska sredstva, ki so na voljo seveda uporabnikom. V letošnjem nenavadnem in kriznem letu je logično, da se bo proračunskim spremembam prilagodilo tudi izvrševanje proračuna. Letošnji rebalans proračuna močno odstopa od sicer uveljavljenih pravil glede primanjkljaja, zadolževanja in tudi drugih mehanizmov sofinanciranja. Prav tako mora tak zakon urediti tudi morebitna odstopanja od sistemske ureditve, določene z Zakonom o javnih financah. Omenjeno je še posebej pomembno, ker se je vlada pri svojem spopadu z epidemijo odločila za oblikovanje velike proračunske rezerve, na kar smo opozarjali tudi na sami razpravi pri rebalansu, ki pa seveda bistveno presega splošno omejitev Zakona o javnih financah, ki pravi, da proračunska rezerva ne sme presegati 2 % prihodkov proračuna. Do neke mere je taka rezerva v danih okoliščinah razumljiva, a ker je zagotovo v neskladju s krovnim zakonom, je skrajno nenavadno, da se vlada pri pripravi zakona ni spomnila na neskladje. Šele z amandmajem koalicijskih poslancev na odboru se je v zakon vključuje tudi dovoljenje za oblikovanje letošnje preobširne proračunske rezerve. Pri tem je seveda treba omeniti še rešitev, ki dviguje omejitev zadolževanja države s sedanje 1,5 milijarde na kar 7,2 milijarde evrov. Gre za zadolžitev, ki presega vse dosedanje zadolžitve v zgodovini naše države. Veliko novih rešitev ta predlog zakona seveda ne prinaša. Poleg razvezane omejitve za oblikovanje proračunske rezerve, ki prinaša tudi veliko tveganje za preglednost proračuna, prinaša ta ZIPRS tudi dodeljevanje sredstev občinam in drugim uporabnikom, ki pridobijo seveda evropska sredstva. Predlog zakona tudi prinaša dodatna sredstva za Zavod za zdravstveno zavarovanje, in sicer 50 milijonov evrov dodatnega denarja, ki pa so namenjena izključno za epidemijo covida-19.
Poslanke in poslanci opozicije smo z amandmajem želeli zagotoviti, da se ta sredstva povišajo za dvakrat, in sicer na 100 milijonov, z njimi pa se zavodu zagotovijo dovoljšna sredstva ne samo za zaščito in varovalno opremo, temveč tudi za skrajševanje čakalnih vrst. Seveda ta amandma na odboru ni bil sprejet in zaradi vsega navedenega moramo reči, da Socialni demokrati ZIPRS-a ne bomo podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Monika Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa. Spoštovani vsi prisotni!
Z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se urejajo vsebine, ki so vezane na izvrševanje letošnjega proračuna. Rešitve se nanašajo predvsem na reševanje izjemnih okoliščin ob pojavu epidemije covida-19. Med letošnjim proračunskim letom se je večina sredstev za blaženje posledic epidemije zagotavljala s prerazporeditvami znotraj sprejetega proračuna in zadolžitvami. Posledično se s predlagano novelo zagotavlja izvrševanje rebalansa tega proračuna. Glede na obravnavani rebalans smo ustvarili 9,2 milijarde evrov prihodkov, porabili pa naj bi za 4,2 milijarde več. Negotove razmere in občuten padec gospodarske dejavnosti so bili povod za krizo, ki pa ni primerljiva s tistimi v minulih letih. Priča smo bili velikemu padcu prihodkov in smo se zavedali, da ne smemo ponoviti napak reševanja krize iz preteklih let. Posledično je bilo nujno povečati odhodke, saj smo se le tako lahko izognili daljši recesiji in stalni izgubi delovnih mest. Najpomembnejše pa je, da smo s hitrim in odločnim ukrepanjem zaščitili človeška življenja. Vlada je z ažurnim in odgovornim odzivanjem na dnevne spremembe in potrebe prebivalstva uspešno zajezila rast števila okuženih in v največji možni meri ohranila gospodarsko dejavnost ter s tem delovna mesta. Ne smemo pozabiti, da je obstoj in delovanje sistemov šolstva, sociale in zdravstva življenjsko pomemben od delovnih mest. Blaginja vseh nas je odvisna od ustvarjenega in to dejstvo moramo vedno imeti pred očmi.
Poslanska skupina Stranke modernega centra zato podpira predlagane rešitve glede dopolnitve možnosti prevzemanja in plačevanja obveznosti s področja kohezije in poenostavitve postopkov financiranja investicij po Zakonu o financiranju občin. Prav tako podpiramo predlagane dodatne zaposlitve za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva in dopolnitev, ki bo omogočala financiranje materialnih stroškov, povezanih z epidemijo covida-19. Menimo, da je smiselno tudi povečanje obsega zadolževanja države. Država namreč v zadnjih letih z upravljanjem dolga znižuje obresti oziroma stroške obresti. Trenutne razmere ponujajo zadolževanje po nizkih obrestnih merah, kar je treba izkoristiti tudi za priprave na naslednje leto, ki lahko prinese določene negotovosti in nenačrtovane izdatke.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog novele ZIPRS za leti 2020 in 2021 podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Pri prejšnji točki je bila glavna kritika Levice ta, da se pri 4,2-milijardnem primanjkljaju v proračunu, največjem v zgodovini samostojne Slovenije, ni našlo denarja za kulturo, za znanost; celo rezalo se je v te sektorje. V tej točki bom pa izpostavil nekaj še bolj usodnega. Ne najde se dovolj denarja za zdravstvo. Vlada sicer pravi, da v proračunu ministrstva za zdravstvo sredstva povečuje za 140 milijonov evrov; ampak že vpogled v podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje pove, da je tega denarja bistveno premalo. Zavod letos zaradi manjših prihodkov z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in zaradi večjih odhodkov zaradi covid krize načrtuje 270-milijonsko izgubo. Zdravstvo, ključen segment, ključen sektor za boj proti koronavirusu, ostaja brez prepotrebnih sredstev in je pred tem, da mu še pred koncem leta zmanjka denarja. Vlada namenja 140 milijonov več, planirana izguba je 270 milijonov. Kaj to pomeni za ljudi? Danes je na internetu zaokrožilo pismo Kranjčanke, ki se ji je vnel slepič. Zaradi covida, izgube fokusa zdravnikov in tako naprej je potrebovala 9 dni, da je prišla do ustrezne diagnoze in do operacije. Vnetje slepiča, ki je z današnjo medicino praktično bolezen, v katero se da poseči s precej tehnično enostavnim posegom v pol ure, je pri njej povzročilo 9 dni bruhanja, omedlevanja, bila je na pragu smrti. In trenutno leži doma na petih različnih antibiotikih s popolnoma razrezanim trebuhom. To je samo ena od teh zgodb, ki se trenutno v našem zdravstvu pojavljajo. Pa se vprašajte, koliko ljudi zaradi trenutnega stanja v zdravstvu ne bo prišlo do pravočasnih diagnoz rakavih obolenj, koliko kroničnih bolnikov ne bo prišlo do ustreznih terapij in kakšne posledice na zdravje ljudi, na razpoloženje ljudi in konec koncev tudi na izdatke zdravstva v naslednjih letih. Ker kasneje ko začnete zdraviti neko kronično bolezen, težja je le-ta za zdravljenje in dražja je za zdravljenje; kaj bo vse to pomenilo. In kaj bo to pomenilo za razpoloženje v narodu. Kot je napisala ta Kranjčanka, ji je ginekologinja na koncu rekla – Veste, taki, kot ste vi, bi morali narediti revolucijo. Rešitev Levice za ta ZIPRS v pomoč stanju v zdravstvu je precej preprosta. Namesto da se za zdravstvo namenja samo 140 milijonov, predlagamo, da se za letošnje leto ves izpad zdravstvene blagajne pokrije iz centralnega proračuna, tako kot je to v praksi za pokojnine. Za pokojnine bo letos proračun namenil 1,2 milijarde evrov. Toliko jih namreč manjka v pokojninski blagajni. In ne vidimo popolnoma nobenega razloga, zakaj ne bi namenil teh 270 milijonov evrov za zdravstvo, da bo lahko vsaj približno normalno funkcioniralo. Oziroma sprašujemo se, zakaj vlada kljub temu, da je virus z nami že 7 mesecev, ni poskrbela za ustrezne investicije, da bi bile lahko razmere v zdravstvu normalne in da bi lahko ljudje – ne samo tisti, ki so zboleli za covidom, ampak tisti, ki jih mučijo različne bolezni, od kroničnih do rakavih obolenj in tako naprej – prišli do normalnih in pravočasnih terapij. To je najbrž predpogoj, da to krizo kolikor toliko in z minimalnimi bolečinami prebrodimo. V nasprotnem primeru pa bo takih zgodb, kot je zgodba te gospe, ki je na operacijo slepiča in diagnozo čakala 9 dni, ne samo do konca tega leta, ampak tudi v naslednjem letu še veliko več.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Spoštovani kolega Luka! Za kulturo je 16 milijonov več denarja v rebalansu, kot je bila realizacija lani. Treba je poslušati predsednika Odbora za finance kolega Polnarja.
Zdaj pa k stvari. Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 dopolnjuje zakon z možnostjo prevzemanja in plačevanja tistih obveznosti, ki se financirajo, prvič, iz namenskih sredstev Evropske unije, drugič, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter, tretjič, pripadajočih postavk slovenske udeležbe preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države. Neposredni proračunski uporabnik pa bo navedene obveznosti lahko prevzel na podlagi soglasja Vlade, če zaradi tega ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov sektorja država določen za državni proračun posameznega leta. Vlada to utemeljuje z željo po pospešitvi črpanja evropskih sredstev, predvsem na področju kohezijske politike. V 21. členu Zakona o financiranju občin država sofinancira investicije v lokalno javno infrastrukturo in investicije posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov občanov, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. O uvrščanju in spremembah vrednosti teh projektov po noveli odloča Ministrstvo za finance in ne več vlada. Vlada želi s tem poenostaviti postopke, kar v Novi Sloveniji podpiramo. Zaradi nastanka izrednih okoliščin se je država v letu 2020 poleg načrtovanega zadolževanja zadolžila še za financiranje sprejetih ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 v višini 2 milijardi 167 milijonov evrov. V skladu s tem se spreminja največji dopustni obseg zadolžitve države v letu. Dovoljuje se še največ pet dodatnih zaposlitev oseb za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva, ki bodo delovale v okviru Urada evropskega javnega tožilstva. Evropsko javno tožilstvo je namreč nov organ unije, ki je odgovoren za izvajanje kazenskih preiskav in pregona kaznivih dejanj v škodo proračuna Evropske unije; in bo prvo nadnacionalno javno tožilstvo. S predlagano novelo se tudi omogoča financiranje materialnih stroškov, povezanih z epidemijo covida-19, za izvajalce zdravstvene dejavnosti. Sredstva za ta namen so zagotovljena v rebalansu proračuna države, in sicer na podprogramu Sredstva za financiranje epidemije COVID-19. V izogib morebitnemu dvojnemu financiranju bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu s predlaganim zakonom preverjal upravičenost posredovanih zahtevkov.
Poslanska skupina Nova Slovenija bo ZIPRS podprla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo opozorilo. Predlagam, da se ne obračunava med stališči poslanskih skupin s predhodno poslansko skupino.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lep pozdrav, predsedujoči. Spoštovani minister, sekretarka, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
V slovenskem pravnem redu je vsakokratni spremljevalec proračuna zakon, ki določa njegovo izvrševanje, saj proračun kot tak brez sprejetja ZIPRS-a ne more zaživeti. S sprejetjem zakona se bo v letošnjem letu obseg zadolževanja povišal na visokih 7,6 milijarde evrov in s tem dvignil zgodovinsko rekordno raven zadolžitve države na skoraj 40 milijard. V vladi Janeza Janše rebalans proračuna za leto 2020 beleži rekorden javnofinančni primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov in rekordni javni dolg, ki se je le v nekaj mesecih njegovega vladanja povzpel za petino, in sicer na kar 82,4 % bruto domačega proizvoda. V SAB do zadolžitve ne bi bili a priori kritični, če bi porabljena sredstva v času najstrožjih omejitev zaradi covida-19 dosegla pravi cilj, to je čim bolj ublažiti posledice koronakrize za ljudi in gospodarstvo. Žal prvi podatki kažejo, da je nekaj gospodarskih panog na robu preživetja. Če se bodo stečaji podjetij nadaljevali in bo brezposelnost v prihodnjih mesecih narasla, finančna intervencija vlade ne bo dosegla svojega cilja, stroške te enormne zadolžitve pa bodo plačevali še naši otroci. SAB je k zakonu vložil dve dopolnili, s prvim dopolnilom namenja 50 dodatnih milijonov zdravstveni blagajni, s katerimi bi se do konca tega leta realizirali programi skrajševanja čakalnih vrst. Nujno potreben ukrep, ki ga pa koalicija na žalost ni podprla. Dejstvo je, da so se čakalne dobe zaradi epidemije znatno podaljšale, problem je nastopil že na primarni ravni, saj bolniki do obravnave na primarni ravni sploh ne pridejo, kaj šele da bi bili deležni obravnave na sekundarni ravni. Posledica tega bo poslabšanje zdravja naših ljudi, zaradi poznega zdravljenja pa lahko pričakujemo tudi marsikatero nepotrebno smrt, ki bi se ji morda izognili.
V SAB menimo, da mora biti največja prioriteta države zdravje njenih državljanov. Želimo si, da se napoved predsednika Vlade o skrajšanju čakalnih vrst, kot mi je zatrdil v odgovoru na moje poslansko vprašanje, učinkovito odrazi tudi v praksi. In to za vse paciente, ne le za covid bolnike. Naj spomnim, da je dejal, da bo vlada ta izziv reševala z dodatnimi sredstvi v prihajajočem protikoronskem paketu 5; na žalost pa to ne bo že letos, ker sicer bi morali dodatna sredstva za skrajšanje čakalnih vrst videti že v rebalansu, pa jih ne. Z drugim dopolnilom smo pokojninski blagajni namenili dodatnih 1,7 milijona evrov, s pomočjo katerih bi se upokojencem zagotovile brezplačne zaščitne maske. Nekaj mesecev nazaj smo vložili zakonodajni predlog, s katerim smo prav tako želeli zagotoviti brezplačne maske za upokojence. Žal je koalicija skupaj s stranko Desus predlog zakona zavrnila, češ da je epidemija preklicana in da maske niso več potrebne. Čeprav je danes jasno, da je nošenje mask zapovedano, so bili upokojenci znova deležni zavrnitve dopolnila, tudi s strani Desusa, čeprav bi bil glede na 13,4 milijarde odhodkov ta odhodek za državni proračun resnično neznaten.
Zaradi vsega navedenega Poslanska skupina SAB zakona ne bo podprla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Proračun kot način financiranja projektov in skupnega javnega dobra je odgovorna odločitev o tem kaj se namerava storiti in zakaj se kdo zavzema. Nestabilen obseg prihodkov in nepredvidljiva struktura porabe sta objektivni dejstvi. Pri obravnavi zahtevata previdnost pri prevelikih posploševanjih in zadržanost pri pretiranih poenostavljanjih. Uveljavitev Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije je nujni in neposredni pogoj za izvrševanje rebalansa državnega proračuna za leto 2020. V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da je lokalna samouprava izjemno pomemben državni podsistem, financiranje razvojnih nalog občin in to tistih, ki se izkazujejo kot investicijski odhodki in investicijski transferji občinskih proračunov mora biti sestavni del urejenega sistema financiranja, torej tudi tistega dela, ki je sofinanciran iz državnega proračuna. Temeljni namen, ki ga je treba doseči, je upoštevanje načela skladnosti finančnih virov s pristojnostmi. Vsi razpoložljivi viri lokalnih oblasti naj bodo v sorazmerju s pristojnostmi in nalogami, ki jim jih določa zakonodaja. Predlagana nova izjema iz nove 5. točke sedmega odstavka 31. člena zakona o izvrševanju proračunov se določa zaradi poenostavitve in pospešitve postopkov pri dodeljevanju sredstev za sofinanciranje investicij iz drugega odstavka 21. člena Zakona o financiranju občin. Posledica bo hitrejše sprejemanje odločitev za sofinanciranje občinskih investicij.
Država se za proračun leta 2020 lahko zadolži po novem predlogu zakona do 7 milijard 283 milijonov evrov; namesto dosedanje milijarde in 591 milijonov. S temi viri se bodo poravnavali presežki odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežki izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja. Je pa res, da je v tej vrednosti že zajeta tudi že opravljena zadolžitev države za 2 milijardi in 167 milijonov evrov za financiranje ukrepov, povezanih z epidemijo. Obseg zadolževanja je v resnici določen zelo visoko, ne kaže pa spregledati, da to pomeni večji manevrski prostor za refinanciranje obstoječega dolga z rokovno in stroškovno ugodnejšimi pogoji. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo iz državnega proračuna zagotovljena sredstva največ v višini 50 milijonov evrov za financiranje materialnih stroškov, ki so nastali izvajalcem zdravstvenih storitev. Vir teh sredstev je rezerva, namenjena financiranju epidemije. Cilj sprememb zakona je uzakonitev rešitev, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega rebalansa proračuna države. Računamo seveda, da bo ta rebalans jutrišnji dan tudi sprejet.
Zato in prav zato bomo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 v Poslanski skupini Desus soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členu in o vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin Levica in LMŠ, amandma poslanskih skupin SAB, SD, LMŠ in Levica ter amandma poslanskih skupin SAB in SD. Želi kdo razpravljati?
Najprej gospod Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav!
Kot sem že v stališču povedal, ta amandma predlaga, da se celoten izpad zdravstvene blagajne v letu 2020 sfinancira iz centralnega proračuna. Problem, ki sem ga opisal, je zelo jasen. Vlada sicer Ministrstvu za zdravje namenja v proračunu 140 milijonov evrov več, ampak s tem se ne bo pokrila niti tekoča luknja v Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki bo znašala 270 milijonov. Se pravi, čez palec – dvig sredstev v proračunu je za približno polovico premajhen, da bi lahko pokril celoten izpad zdravstvene blagajne letos. To pomeni, da bo zdravstvo ob koncu leta lahko ostalo brez denarja, in to pomeni, da ne bo sredstev za investicije v zdravstvene ustanove, v infrastrukturo, ki so potrebne za soočenje z epidemijo covida-19. Trenutno vsi tisti, ki ste mogoče v preteklih tednih, mesecih potrebovali zdravnika, veste, da v zdravstvu obstaja, vlada neko izredno stanje zaradi covida. Ljudje, ki imajo kronična obolenja ali pa potrebujejo diagnoze, ne morejo pravočasno do njih, ker je fokus v bistvu na zajezitvi epidemije. Država bi nujno potrebovala ločene covid ustanove, zato da bi lahko preostali del zdravstva kolikor toliko normalno deloval. Tako pa se čakalne vrste še daljšajo, vse nenujne operacije so bile med marcem in junijem praktično prestavljene, breme tega pa seveda nosijo ljudje. Teh ni v statistikah umrlih za covidom-19, so pa žrtve soočenja z epidemijo. Niso neposredno žrtve bolezni covida-19, so pa žrtve načina soočanja z epidemijo, podhranjenosti zdravstva in razmer, ki trenutno vladajo tam.
Vem, da se vsega ne da rešiti z denarjem, v zdravstvu je bistveno več težav od denarja – od organizacije do izgaranosti osebja. Če vprašate kakšnega mladega zdravnika, koliko je delal prejšnji teden, ne boste redko slišali kakšne nore številke, kot je 80 ur ali kaj podobnega, ali pa da je šel v nedeljo v službo pa prišel v sredo nazaj. Ampak trenutno smo v situaciji, ko zdravstvo nujno potrebuje denar, investicije, zato da bi lahko zgradili ločene covid ambulante, da bi preostali del zdravstva kolikor toliko normalno dihal. Tri mesece po prvem valu epidemije so ljudje še nekako stisnili zobe, v drugem valu epidemije pa ni več izgovorov, da se ne bi s tem soočali na drugačen način in da ne bi poskrbeli, da ljudje, ki ne bolehajo za covidom, ampak zaradi covida ne morejo priti do zdravljenja, do zdravljenja lahko pridejo pod nekimi normalnimi pogoji. Zato vam polagam na srce, da podprete naš amandma, ki tega seveda ne bo rešil; bo pa omogočil začetek reševanja s tem, ko bomo dali zeleno luč, da se investicije v zdravstvo pokrijejo iz proračuna in da se izpad, ki ga ima zdravstvena blagajna zaradi epidemije covida-19, v letošnjem letu pokrije iz tekočega proračuna.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Epidemija covida je dodobra spremenila in posegla v naša življenja, vsi se spomnimo pretresljivih prizorov iz domov za ostarele in bolnišnic v Italiji, Španiji in Franciji. In tudi pod tem vtisom je vlada sprejemala ukrepe na področju zdravstva in seveda močno omejila dostop do zdravstvenih storitev. Dostop do zdravnika je bil praktično omogočen le za nujna, življenjsko ogrožajoča stanja. Kontakt z zdravnikom je bil praviloma mogoč le preko telefona, in še to preko kontaktnih točk, kjer so se praviloma oglašali administrativni delavci, ki so zapisovali podatke o pacientih. In tako obdobje je trajalo dva meseca, nakar so se pričele poletne počitnice, ko ljudje praviloma koristijo dopuste. Ves sklop teh okoliščin je povzročil kar številne nevšečnosti. Prestavile so se že načrtovane operacije, pregledi, podaljšale so se čakalne vrste, onemogočen je bil dostop do primarne ravni, do sekundarne ravni, do diagnoz. Vse to je seveda tudi nekako podražilo ves proces zdravljenja, nekatere posege pa zaradi prepoznega dostopa do njih naredilo žal tudi nepotrebne. Dodatni problem je nastal tudi s pacienti, ki so bili odpuščeni z bolnišničnega zdravljenja in bi morali pričeti rehabilitacijo, mnogi tudi niso mogli v dom, ker domovi za upokojence niso sprejemali varovancev. Probleme pa so imeli tudi zdravstveni zavodi, saj niso smeli izvajati programa in so jim zato upadli prihodki ob enako obstoječih odhodkih oziroma še celo povečanih odhodkih zaradi dražjega in bolj zamudnega dela, kot je to na primer povezano z nabavo zaščitne opreme, razkuževanjem, z daljšim delom zaradi zagotavljanja higiene. To je vse en sklop zadev, ki v teh protikriznih paketih ni bil ustrezno upoštevan; in tudi zaradi vseh teh kombinacij so se čakalne vrste podaljšale. Kot sem že prej povedal, nekateri niso prišli do diagnoz. Bilo je opaženo, da je bilo diagnosticiranih 30 % manj rakavih bolnikov; in to ne zaradi tega, ker bi bilo teh bolnikov manj, ampak ker ljudje preprosto niso dobili diagnoze.
In v stranki SAB smo prav zaradi tega dejstva vložili v zakonodajni predlog ta amandma, da se zdravstvu za skrajševanje čakalnih vrst nameni dodatnih 50 milijonov evrov, in to v tem letu. Menimo namreč, da denar mora slediti bolniku in da mora pacient oziroma zavarovanec dobiti storitev takrat, ko jo potrebuje. V SAB se zavzemamo za močno, učinkovito in vsem dostopno javno zdravstvo. In tudi ta ukrep, kot ga zdaj predlagamo, razumemo prav v tej smeri, v smeri krepitve javnega, vsem dostopnega, močnega in učinkovitega javnega sistema. Aktualne razmere v bistvu krepijo širitev enega nekontroliranega paralelnega sistema, ki je vse prej kot solidaren, ki ne omogoča dostopa do javnih storitev najširši množici upravičencev; zato kolege poslance naprošam, da naš predlog podprete.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo?
Gospod Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Zelo kratko, ker vem, je ura že deset, pa ne bi rad nadaljeval.
Gre za amandma vseh štirih opozicijskih strank, ne samo SAB-a. Mi se zavedamo, da so se zaradi covida čakalne vrste po zadnjih podatkih še podaljšale. Na tem področju moramo vsi skupaj nekaj narediti. V zadnjem času sem večkrat slišal tezo posameznih ministrov, da se rešujejo življenja. Zdaj imamo priliko, da mogoče začnemo z nekimi minimalnimi sredstvi, ki se jim pa reče 50 milijonov, na nek način čakalne vrste v zdravstvu tudi skrajševati. Če ste v teh dneh spremljali medije, vidite, da je problem, da ljudje enostavno ne pridejo do splošnega zdravnika, do svojega zdravnika, ker enostavno so tudi zdravniki preobremenjeni. Zato se mi zdi, da bi z našim amandmajem Levice, Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in SAB s povečanjem 50 milijonov lahko na nek način omogočili, da se mogoče na krajši čas začnejo skrajševati čakalne dobe. Seveda pa ni vse odvisno samo od denarja, veliko je odvisno tudi od organizacije. Vendar mora pa tudi minister na svojem področju nekaj narediti, zato je ta naš amandma, ki ga tudi vlagamo skupaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo?
Mag. Andrej Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz se kolegu opravičujem, da sem pozabil omeniti.
Imamo pa mi še en amandma, ki se nanaša na zaščitne maske za upokojence, to je v znesku 1,7 milijona evrov. Kot sem že v razpravi povedal, gre za ukrep, ki upokojencem zagotavlja tri brezplačne pralne maske na mesec do konca tega leta, glede na to, da je uporaba mask obvezna, da jih številni upokojenci potrebujejo zato, da gredo do zdravnika, da jih potrebujejo zato, da gredo v mesto, v trgovino, na avtobus, v šolo ali kakšno gledališče. Ker gre za ranljivo skupino prebivalcev, predlagam, da se naš amandma v znesku 1,7 milijona evrov podpre. Gre za to, da gre za relativno majhen znesek pri skupnem znesku proračuna 13,4 milijarde evrov. In gre za ukrep, ki je nujen, ki je potreben. In tu bi še enkrat apeliral na vse, da če država nekaj predpiše, da je obvezno, potem naj tej naši najranljivejši skupini ljudi, ki je tudi statistično dokazano bolj dovzetna za posledice epidemije covida, te zaščitne maske dodeli brezplačno, da jim država to plača in da vsakemu upokojencu do konca tega leta s tem rebalansom zagotovimo tri brezplačne pralne maske na mesec. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Matjaž Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Dragi Andrej, tudi tukaj smo mi sopodpisani. Če lepo razlagaš, je lepo, da navedeš še Socialne demokrate. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ja. Takole je to. Enkrat je 100 milijonov, enkrat je 50; 1,7 pa ni. Vsaj v pregledu amandmajev tega nimam. Se morate zmeniti, kateri amandma je vložen.
Želi še kdo besedo? Ne.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prekinjam tudi 20. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 23. septembra, ob 9. uri z obravnavo Predloga odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022.
Vsem želim varno pot domov in lahko noč!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. SEPTEMBRA 2020 OB 22.02.)