Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 15. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Tadeja Šuštar, Nada Brinovšek in Mateja Udovč od 15. ure dalje.
Vse prisotne še enkrat vljudno pozdravljam!

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VIŠINI POVRAČIL STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložilo 5 tisoč volivk in volivcev, zato dajem besedo predstavnici predlagatelja gospe Majdi Marolt.
Gospa Majda, 5 minut je vaših. Izvolite.

MAJDA MAROLT: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi prisotni!
Vesela sem, da vam lahko danes predstavim Predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki je rezultat sodelovanja Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in Zbornice komunalnega gospodarstva. Predlog zakona je bil vložen s podporo preko 7 tisoč overjenih podpisov volivk in volivcev. Osredotočam se le na komunalno dejavnost, glede na to, da sva predlagatelja reprezentativna organizacija delojemalcev in delodajalcev s področja dejavnosti komunale, vendar pa enako smiselno velja za vse dejavnosti, na katere vpliva Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov.
Glavni namen predlaganega zakona je odprava omejitev kolektivnega dogovarjanja in odprava neenake obravnave zaposlenih v komunalni dejavnosti. Ob tem je treba še posebej poudariti, da gre za dejavnost, v kateri delo opravljajo delavci, katerih fizični napor je zagotovo treba upoštevati pri odmeri višine povračila stroška za prehrano. Poleg tega pa je tu še dejstvo, da pretežna večina delavcev svoje delo opravlja po terenu, delo se opravlja vse dni v letu in v vsakršnih vremenskih pogojih. Zakon o delovnih razmerjih je koncipiran na način, da se socialni partnerji, glede na specifičnost posameznih dejavnosti, dogovorijo o načinu in višini povračil stroškov prehrane. Temeljni instrument za urejanje povračila stroškov je skladno z navodilom Zakona o delovnih razmerjih ureditev v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Predlagana sprememba Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, bo omogočila skupini državljanov, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, da si bodo med delom lahko zagotovili primerno prehrano. Socialnim partnerjem bo omogočena svoboda pri usklajevanju višine prejemkov zaposlenih. Socialni partnerji, sindikati in delodajalci, smo se namreč dogovorili za primerno višino povračila stroškov prehrane za zaposlene v komunalni dejavnosti in ob tem seveda upoštevali specifike dejavnosti, vendar pa ta hip še velja zakon, ki preprečuje, da bi dogovorjena višina povračila stroškov prehrane, veljala za vse zaposlene.
Zaposleni v podjetjih, ki so v pretežni lasti lokalnih skupnosti, tako prejemajo nižje povračilo stroškov prehrane kot zaposleni v podjetjih, ki so v zasebni lasti. Predlagana sprememba zakona odpravlja prav te omejitve, ki neutemeljeno povzročajo neenakosti med zaposlenimi v komunalni dejavnosti, ki jih zavezuje kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti. Obenem pa predlagana sprememba zakona preprečuje nastanek pravne praznine, s tem ko zakon ostaja v veljavi za vsa tista področja oziroma dejavnosti, kjer ni socialnega dialoga oziroma ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti. V takem primeru bo še vedno moč uporabiti določila zakona.
Poudarjam, da se s to predlagano spremembo Zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov odpravlja neenaka obravnava zaposlenih v komunalni dejavnosti, ki opravljajo nevarna in težka fizična dela v težkih pogojih dela, zato je nujno, da imajo zagotovljeno ustrezno prehrano. Najlepša hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa Maroltova, za vašo obrazložitev.
Pristojno delovno telo je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato predajam besedo predsedniku gospodu Vojku Staroviću.
Gospod poslanec, izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve, invalide kot matično delovno telo. Predlog zakona je Državnemu zboru na podlagi 88. člena Ustave in 58. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in 114. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložilo več kot 5 tisoč volivcev. Pri odboru so sodelovali predstavniki predlagateljev, predstavniki Vlade, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnica Državnega sveta in predstavnik sindikata. Predstavnika predlagateljev sta predstavila predlog zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so s predlaganimi amandmaji njihove pripombe ustrezno upoštevane. V redakciji pa bodo ustrezno popravili tudi naslov. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki ga je na seji odbora predstavila njihova predstavnica, v svojem imenu predlog zakona podpira. Vlada v pisnem mnenju, ki ga je na odboru predstavil državni sekretar, obravnavi predloga zakona ne nasprotuje.
V razpravi so vsi razpravljavci podprli predlog sprememb. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da se socialnim partnerjem pušča določena avtonomija pri urejanju delovnopravnih razmerij. Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in Zbornica komunalnega gospodarstva sta vložila več kot 7 tisoč podpisov za spremembo zakona. Vsi razpravljavci so se strinjali, da je smiselno in pravično, da se ugotovljena diskriminacija odpravi, seveda pa želijo, da sprememba ne bi vplivala na povečanje stroškov dela, tako da bi se vsi stroški prilili na končne uporabnike in bi se zvišale cene komunalnih storitev, na kar je v svojem mnenju opozarjala tudi Vlada.
Vlada v okviru iskanja rešitev z razveljavitvijo obravnavanega zakona tudi opozarja, da se vse več veljavnih predpisov sklicuje na ta zakon, zato bi zgolj z razveljavitvijo brez predhodne ureditve tega vprašanja nastala pravna praznina, ki bi povzročala težave pri izvajanju teh predpisov. V nadaljevanju razprave je bilo poudarjeno, da je neenakopravno obravnavo zaposlenih v družbah na tem področju treba odpraviti. Ne nazadnje ima tud kakovostna prehrana neposredni vpliv na zdrave delavce, ki bi morala biti cilj vsakega delodajalca.
Odbor je sprejel svoja amandmaja in glasoval o vseh členih skupaj ter jih sprejel. Pripravljen je dopolnjeni predlog zakona. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik, odbora za predstavitev stališča odbora.
S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na obrazložitev stališč poslanskih skupin. Še pred tem pa dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju.
Izvolite.

MAG. URBAN KRAJCAR: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Glede sprememb in dopolnitev Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki jih Državni zbor obravnava danes, želimo uvodoma pojasniti, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na predlog Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice komunalnega gospodarstva in sindikalnih organizacij že v letu 2017 pripravilo Predlog zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, s katerim bi se veljavni zakon razveljavil.
V okviru medresorskega usklajevanja je bil nato v zvezi z ureditvijo prejemkov delavcev, ki so zaposleni v družbah, za katere velja ta zakon, izražen pomislek, da je pri oceni položaja teh delavcev treba upoštevati manjšo podvrženost tržnim tveganjem in s tem povezano vprašanje, ali je zakonska ureditev vprašanj, ki jih ureja zakon, še potrebna. Pogosto gre namreč za subjekte, ki so ustanovljeni s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, in ki ne delujejo v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti. Obenem je bila predlagana možnost, da se sprejme nov zakon, ki bi nadomestil Zakon o prejemkih poslovnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti in katerega vsebina bi bila razširjena z vprašanji, ki jih ureja Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov.
Na 314. seji Ekonomsko-socialnega sveta je bila Vlada Republike Slovenije nato pozvana k pripravi ustreznega predpisa, na podlagi katerega bo prenehal veljati Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Med vsemi udeleženimi resorji je potekalo iskanje najustreznejših rešitev v smeri alternativnih možnosti normativne ureditve prejemkov delavcev v družbah, za katere velja predmetni zakon. Prav tako je bil pripravljen tudi pregled posledic vpliva na prejemke delavcev v primeru prenehanja veljavnosti zakona, kar je postala podlaga za pripravo ustreznih rešitev.
Že pred zaključkom procesa priprave vladnega predloga zakona pa je bil 4. novembra 2019 vložen predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki ga je vložila skupina volivk in volivcev. Na podlagi rešitve, ki jo predvideva predlog spremembe zakona, bodo delavci, zaposleni v gospodarskih družbah, ki jih zavezuje Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, upravičeni do povračila stroškov v višini, kot je določena z zakonom oziroma na njegovi podlagi le, če ne bi bila s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določena drugačna ureditev.
Vlada predlogu sprememb in dopolnitev, kot smo slišali, ne nasprotuje. Treba pa je opozoriti, da bo sprememba pomenila povečane stroške za nekatera povračila zaposlenim v organizacijah, ki spadajo v širši pomen javnega sektorja, ter s tem dodaten pritisk na zvišanje cen storitev opravljanja javne službe. Ne glede na izjavo predlagatelja, da predlog nima neposrednih posledic za državni proračun, bi bilo treba za ustrezno odločitev ugotoviti tudi morebitna tveganja oziroma vpliv na proces pogajanj s sindikati javnega sektorja. V povezavi z zavezo Vlade Republike Slovenije v Sporazumu o razreševanju stavkovnih zahtev, da bo začela pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, bo namreč predmet pogajanj tudi vsebina, ki je predmet tega gradiva. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod državni sekretar.
Zdaj smo pa res pri stališčih poslanskih skupin.
Prvi imate besedo gospod Vojko Starović, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Izvolite, gospod poslanec.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala, predsedujoči. Še enkrat pozdrav!
Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije je septembra lani skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva vložil predlog za začetek postopka za spremembo Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih. Omenjeni zakon je bil sprejet leta 1997 z namenom enotne ureditve izplačila določenih stroškov v zvezi z delom na področju negospodarskih dejavnosti. Dvakrat so bile nato sprejete njegove spremembe, z Zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet maja 2012, pa je veljavnost zakona prenehala za vse druge subjekte razen za delodajalce, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države. Prejemki se za te delavce izplačujejo pod pogojem in na način, določen s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, vendar v višini, ki je določena v zakonu, ta pa je 4,61 za prehrano, za razliko od drugih, kjer je 6,12 evra.
V Poslanski skupini SAB pozdravljamo iniciativo sindikata in zbornice po odpravi omejitev, ki neutemeljeno povzročajo neenakosti med zaposlenimi. S spremembo zakona se socialnim partnerjem priznava pristojnost avtonomne ureditve pravic in obveznosti iz delovnih razmerij in se jim omogoča svoboda pri odpravi socialne neenakosti med zaposlenimi, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. S predlogom se tako uveljavlja načelo in favorem, iz katerega izhaja splošno delovnopravno pravilo, da se pravice in obveznosti ne določajo kot maksimalni, ampak kot minimalni delovni standard, ki jih je mogoče na kolektivni ravni nadgraditi oziroma urediti za delavca ugodneje. Višina povračil stroškov, določena s tem zakonom, veljajo le, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Predlagane zakonske spremembe predstavljajo ustrezno začasno rešitev, ki omogoča upoštevanje dogovorov, dorečenih v okviru socialnega dialoga in določb zakona, ki ureja delovna razmerja, dokler se v vladnem medresorskem usklajevanju ne doreče primernejša in bolj celovita rešitev.
V Poslanski skupini SAB smo zadovoljni, da je predlog sprememb nastal ob širšem soglasju vseh deležnikov, Vlade, sindikata, delodajalcev in tudi Ekonomsko-socialnega sveta. Ob tej priložnosti pozivam Vlado naj čim prej pristopi k celoviti rešitvi problematike. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospod poslanec.
Gospod Jurij Lep, v imenu Poslanske skupine Desus, izvolite.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, predlagateljica, kolegice in kolegi!
Predlog spremembe Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov je eden v nizu treh zakonskih besedil, ki odpravljajo različnost ureditve, ki na pravice in položaj delavcev delujejo diskriminatorno. Spornim naj na decembra sprejeto spremembo zakona o delovnih razmerjih v zvezi s prostim dnem za starše prvošolce, jutri pa bomo obravnavali in predvidevam, da tudi sprejeli, še eno zakonsko besedilo, prav tako vezano na neenakost staršev pri pravici do dopusta za otoke. Ta zakon, ki ga obravnavamo danes in velja samo za nekatere delovne organizacije ter ureja med drugim tudi višino regresa za prehrano med delom, je v veljavi od leta 1997. Od uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ pa zavezuje le še subjekte v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države. Med ta podjetja sodi večina komunalnih podjetij v Sloveniji. Ker zaradi različne statusno pravne organiziranosti komunalnih podjetij oziroma njihove lastniške strukture prihaja v tej dejavnosti, ki imajo značaj dejavnosti posebnega družbenega pomena, do različne obravnave delavcev, je takšno stanje treba odpraviti. Pri izplačilu povračila stroškov za prehrano je namreč prikrajšanih skoraj 10 tisoč komunalnih delavcev. Mesečno vsak od njih lahko prejme tudi do 30 evrov manj, če primerjalno gledamo njihove kolege iz zasebnih komunalnih podjetij, ki pa jih določila tega zakona ne omejujejo. Razlika v dnevnem povračilu za njihovo prehrano v višini 1,5 evra nedvomno lahko občutno vpliva na kvaliteto malice v času službe, ki si jo ob sedaj priznanem regresu lahko privoščijo, zlasti ob dejstvu, da plače v komunalne dejavnosti niti približno niso v slovenskem povprečju. Kakovostna prehrana pa je eden ključnih dejavnikov ne samo za zdravje, ker vemo, da vrsta dela oziroma težavnost dela, ki ga zaposleni v komunali opravljajo, terja primerno prehranjenost, slednja pa odločno vpliva na njihovo delovno učinkovitost. Seveda je smiselno, da se takšne anomalije in diskriminatorne prakse odpravijo.
V Poslanski skupini Desus se absolutno strinjamo in soglasno stojimo za predlagano spremembo zakona, ki v večji meri dopušča dialog s socialnim partnerjem. Pozitivno presenečenje pri tem predlogu zakona je, da sta pri prizadevanju zanj moči združili v obe strani, delojemalci in delodajalci, ki običajno pri delovnopravnih temah težko najdejo skupni jezik. Na primer, ob vsakem poizkusu dviga minimalne plače se je slišalo nemalo negodovanja ali celo grožnje po odpuščanjih, danes pa smo priča zlorabam oziroma iskanju možnosti, kako ne spoštovati novo zakonsko ureditev, ki je začela veljati z letošnjim letom. Priča smo tudi prenosu posledic zvišanja minimalne plače na končnega uporabnika. Posebej so to v preteklosti že občutili oskrbovanci domov za starejše, enako se dogaja tudi letos. Zaradi zakona, ki ga sprejemamo danes, se lahko zgodi enako, torej dvig cen komunalnih storitev. Seveda poslanci Poslanske skupine Desus pričakujemo, da se to le ne bo zgodilo.
V poslanski skupini bomo glasovali za predlagani zakon. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod Dušan Šiško, Poslanska skupina SNS.
Izvolite, gospod poslanec.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj!
Problematika neenakega povračila stroškov prehrane delavcem v komunalnih podjetjih se vleče že kar nekaj časa in prav je, da se to vsaj začasno sistemsko uredi, čeprav ne vem, kje ste bili do sedaj vsi. Ni pravično, da delavci, ki opravljajo primerno delo v okviru izvajanja javne gospodarske službe, prejemajo različne zneske pri povračilu stroškov prehrane samo zaradi različne statusne oblike oziroma lastništva. Delavci v komunalnih podjetjih, ki so v zasebni lasti, namreč prejemajo precej višji znesek povračila stroškov prehrane med delom, kot ga prejemajo delavci, ki so zaposleni v komunalnih podjetjih, ki so v javni lasti.
Prvi prejemajo povračilo stroškov prehrane v skladu s kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti, drugi pa v skladu z veljavnimi določbami zakona. Se pravi, da za isto delo prejme komunalni delavec 2 evra manj za malico samo zato, ker je zaposlen v javnem podjetju. Gre za povsem neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo zaposlenih v družbah, ki jih zavezuje ta zakon, v primerjavi z ostalimi delavci, ki so zaposleni v isti dejavnosti.
Komunalni delavci opravljajo delo na terenu v težkih in neugodnih pogojih. Da lahko opravljajo svoje delo, morajo biti prehranjeni in fizično pripravljeni. To si lahko zagotovijo le z ustrezno in redno prehrano. Razlika v izplačilu stroškov prehrane je približno 2 evra, kar pa ni malo. Torej prvi gre lahko na topel obrok, drugi pa samo na sendvič oziroma vsak drugi dan na topel obrok. Če preračunamo, na letni ravni to za komunalnega delavca v javnem podjetju pomeni 400 evrov nižje nadomestilo za prehrano, kot ga prejme komunalni delavec v zasebnem podjetju. Prav je, da se socialnim partnerjem dopusti svoboda pri usklajevanju višine prejemkov zaposlenih. Tako bi rešili neenako obravnavanje zaposlenih, ki jih omejuje veljavni zakon. Anomalije se seveda pojavljajo tudi na drugih področjih in ne samo na področju komunalne dejavnosti. Sprememba zakona bi tako vsaj začasno sistemsko rešila vsa področja, za katera velja trenutno veljavna zakonska ureditev.
Kljub temu da je predlog dober, pa imamo seveda pomisleke. Nikjer ni namreč podana ocena finančnih posledic. Sprememba bo vsekakor imela finančne posledice za določene delodajalce, in sicer v tistih dejavnostih, kjer kolektivne pogodbe določajo višje zneske izplačil, kot jih določa veljavni zakon. Vprašanje je, kako bodo delodajalci rešili finančno breme, ki bo nastalo kot posledica višjih izplačil za povračilo prehrane. Verjetno bodo zvišali cene storitev, kar bo pa spet povzročilo splošno nezadovoljstvo. In smo spet tam, kjer ne vemo, kaj bomo počeli, če se bo dvignila cena storitev. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev.
Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite, gospa poslanka.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Zbornica komunalnega gospodarstva in sindikat komunale sta s 7 tisočimi overjenimi podpisi volivcev v Državni zbor vložila zakon, ki je danes pred nami. Sprememba zakona se nanaša na odpravo omejitev pri kolektivnem dogovarjanju na način, da se socialnim partnerjem omogoči, da se bodo sami za delavce v komunalni dejavnosti dogovarjali o višini prejemkov zaposlenih. Trenutno velja diskriminatorna obravnava delavcev, ki delajo v komunalnih podjetjih v lasti lokalnih skupnosti, napram tistim, ki delajo v komunalnih podjetjih s koncesijo. Tisti, ki so v lasti lokalnih skupnosti, lahko izplačajo povračilo za malico zgolj v višini 4,2 evra, medtem ko imajo drugi povračilo stroškov za prehrano v višini 6,12 evrov, kot je dogovorjeno v kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti.
V Slovenski demokratski stranki se strinjamo, da povračilo za malico v višini 4,2 evra za fizične delavce ne zadostuje in da je 6,12 evra minimum, ki si ga zaslužijo. Moti nas pa, da Vlada ni realizirala sklepa, ki je bil sprejet na Ekonomsko-socialnem svetu, in sicer 30. 3. 2018, ki jo je zavezoval k pripravi ustreznega predpisa, na podlagi katerega bi prenehala veljavnost določb zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterimi drugimi prejemki, ki se nanašajo na delo na področju negospodarskih dejavnosti. 16. novembra 2018 po nastopu vlade Marjana Šarca je bila ta točka ponovno izpostavljena, a zgodilo se ni nič. Zakon, ki je danes pred nami, za določeno skupino ljudi sicer rešuje izpostavljeno problematiko, žal pa ne za vse. Kot je bilo izpostavljeno že na matičnem odboru za delo, zakon ne bo rešil problema za vse, ki so sicer tudi dali svoje podpise k tej zakonski pobudi. Svoje podpise so namreč dodali tudi zaposleni, ki prav tako delajo v težkih pogojih, to so zaposleni na podjetju Dars. A ker podjetje Dars ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, za njih problem ostaja. Zaposleni podjetja Dars tako tudi naprej ne bodo mogli prejemati višjega povračila za malico. Ker so prispevali svoje podpise k tej zakonski pobudo, imajo seveda upravičena pričakovanja, in prav bi bilo, da se ta problem uredi tudi za njih.
V Slovenski demokratski stranki bomo podprli pobudo, ki je zaradi nereagiranja prejšnje in trenutne vlade v odhodu bila vložena s podpisi volivcev. Pričakujemo pa, da se bo v najkrajšem možnem času uredila diskriminatorna ureditev za vse, da bodo tudi fizični delavci, ki so zaposleni v podjetju Dars, deleži večjega povračila za malico. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Besedo ima gospod Aljaž Kovačič iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.
Izvolite, gospod poslanec.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS Levica): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana predlagateljica, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Za vsako naseljeno območje je nujno potrebna zagotovitev osnovnih materialnih pogojev, saj le z urejenim bivalnim prostorom z vso potrebno infrastrukturo lahko omogočimo razvoj vseh ostalih dejavnosti. Tako kot se je struktura naselij razvijala vzporedno z njihovim razvojem, so se razvijale in spreminjale tudi različne dejavnosti, povezane z urejanjem okolja in prostora oziroma komunalne dejavnosti. Komunalna dejavnost je torej za sleherno državo izjemnega pomena. Zaposleni v tej dejavnosti pa za javno dobro delujejo v vseh mogočih vremenskih razmerah, poleti in pozimi.
V Sloveniji je žal prišlo do situacije, ko so delavci v javnih komunalnih podjetjih postavljeni v neenak položaj napram tistim, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Razlika v nadomestilu stroškov za prehrano je namreč več kot 400 evrov za opravljanje istega dela, pod istimi pogoji, in to le zato, ker so eni zaposleni v podjetju katerega lastnik oziroma večinski lastnik je država ali občina, drugi pa so zaposleni v zasebnih podjetjih. Slednji imajo namreč skladno s kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti, ki med drugim določa tudi višino povračila različnih stroškov delavcem v zneskih, kot so bili dogovorjeni s strani reprezentativnih sindikatov in delodajalskih organizacij, povračilo stroškov prehrane med delom določeno pri dobrih 6 evrih dnevno. Na drugi strani pa komunalni delavci, zaposleni v podjetjih v lasti ali pretežni lasti države oziroma lokalne skupnosti, zaradi določb trenutno veljavnega zakona prejemajo nekaj več kot 4 evre dnevno. Naj poudarim, da pri teh omejitvah ne govorimo o omejitvi na podlagi dejansko opravljena dela oziroma vrste dela, temveč na podlagi načina organizacije oziroma statusa.
Danes je pred nami novela Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, s katero bomo izenačili povračilo stroškov prehrane med delom delavcev v zasebnih komunalnih podjetjih in delavci v javnih komunalnih podjetjih. Z novelo bomo tako odpravili omejitve pri izvajanju kolektivne pogodbe in socialnim partnerjem dali proste roke, kar se tiče uveljavljanja višine prejemkov zaposlenih. Pri tem pa se bo ureditev omenjenega zakona ohranila v veljavi v tistih dejavnostih, ki niso urejene s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V zvezi s tem pa od pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujemo, da v bodoče pripravi ustrezen predpis, s katerim bo prenehala veljava Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, k čemur poziva tudi Ekonomsko-socialni svet. Veseli nas, da danes obravnavana novela zakona uživa podporo tako vlade, sindikatov kot tudi delodajalcev. Poleg tega pa je bil predlog zakona soglasno podprt tudi na matičnem delovnem telesu.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca bomo predlog tudi danes podprli, pri čemer pozivamo vse pristojne, da zaradi sprememb ne bodo zvišali cen komunalnih storitev.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo ima gospod Soniboj Knežak iz Poslanske skupine socialnih demokratov.
Izvolite, gospod poslanec.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovane, spoštovani!
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterimi drugimi prejemki, ki veljajo za zaposlene v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, agencijah, javnih zavodih in javnih podjetjih ter v bankah, ki so v večinski lasti države, med drugimi stroški, povezani z delom, določa tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in malico. Namen predlagane spremembe zakona, ki ste ga predlagala sindikat komunalnih delavcev in zbornica komunalnih podjetij s podporo 5 tisoč volivcev, je izenačenje zaposlenih pri povračilu stroškov v zvezi z delom v javnih in zasebnih podjetjih, ki opravljajo komunalno dejavnost. Sindikat in zbornica predlagata spremembo zakona, ki bi določil, da višina povračila stroškov v zvezi z delom, ki jih določa zakon, velja po zakonu, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V primeru komunalnih delavcev je namreč problem, da kolektivna pogodba za zaposlene v komunalni dejavnosti določa višino malice v višini 6,12 evra, vendar takšno višino malice prejemajo samo delavci v zasebnih komunalnih podjetjih. V javnih komunalnih podjetjih, ki so v lasti občin in so zavezane spoštovati zakon, ki ga obravnavamo danes, pa določa višino povračila za malico v višini 4,20 evra. Pri povračilu stroška za malico so tako zaposleni v komunalnih podjetjih neupravičeno ločeni glede na status podjetja, v katerem so zaposleni, ne glede na dejansko obliko dela, ki ga opravljajo. Vsi zaposleni v komunalni dejavnosti namreč opravljajo isto ali podobno delo, dobijo pa različno povračilo za malico. Poleg tega sindikati in zbornica opozarjata, da gre v primeru komunalnih delavcev večinoma za zaposlene, ki opravljajo fizično zahtevnejša dela na terenu, kjer je težko zagotoviti ustrezno malico za samo 4,20 evra.
Socialni demokrati predlagano spremembo podpiramo, ker bomo s tem priznali pristojnost socialnih partnerjev, da avtonomno uredijo pravice in obveznosti iz delovnih razmerjih, jim omogočili, da se dogovorijo za drugačno rešitev, kot jo trenutno določa zakon. Predlog podpiramo tudi zato, ker sledi splošnemu načelu v delovnem pravu, ki določa, da se pravice in obveznosti v delovnih razmerjih ne urejajo v obliki maksimalnih delovnih standardov, ampak kot minimalna delovna pravila, ki jih je mogoče nadgraditi na kolektivni ravni s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in delavci. Namen tega načela je, da je vedno možno, če pride do dogovora med socialnima partnerjema, urediti ugodnejše pravice za vse delavce. S predlagano spremembo sledimo temu načelu in dopuščamo socialnim partnerjem svobodo pri usklajevanju višin prejemkov ter odpravljanju omejitev, ki neupravičeno povzroča neenak položaj pri povračilu stroškov za malico med delavci v komunalni dejavnosti, glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju.
Kolega Predrag Bakovič je v mesecu decembru 2018 tovrstno problematiko naslovil tudi na Vlado Republike Slovenije, od katere je dobil odgovor, da bodo v najkrajšem času pripravili ustrezen zakon. Žal mi je, da do tega ni prišlo in da so morali sindikati organizirati zbiranje podpisov, me pa veseli, da bomo končno to nepravilnost z današnjim dnem tudi odpravili.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospa Mojca Žnidarič ima besedo v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite, gospa poslanka.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala predsednik. Spoštovane in spoštovani!
Socialni dialog je namenjen temu, da se strateška vprašanja in ukrepi, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, obravnavajo v sodelovanju in doseganju soglasja z delodajalci, delojemalci in Vlado kot tretjo udeleženko. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, je pozitiven primer takšnega socialnega dialoga, in celo primer, ko se z namenom doseganja skupnega cilja na isto stran postavijo tako sindikati kot delodajalci. To pravzaprav kaže, da je socialni dialog še vedno živ in predvsem možen, s čimer smo v Poslanski skupni SMC zadovoljni in podpiramo odpravo diskriminacije, ki jo zakonska sprememba naslavlja. Prav je, da se socialnim partnerjem dopušča določena avtonomija pri urejanju delovnih razmerij oziroma se jim omogoča svoboda kolektivnega dogovarjanja, kar je tudi glavni namen predlaganih zakonskih sprememb, ki jih danes obravnavamo.
Posledica veljavne ureditve je namreč takšna, da delavci v komunalnih podjetjih prejemajo različno plačilo regresa za malico glede na statusno obliko delodajalca, pri katerem so zaposleni. S tem se pravzaprav že vrsto let omogoča neutemeljeno razlikovanje med delavci in različen socialni položaj zaposlenih v komunalnem sektorju, ki večinoma opravljajo zahtevna fizična dela. Razlike se v praksi kažejo v tem, da delavci podjetij v lasti lokalnih skupnosti na letni ravni prejmejo približno 340 evrov regresa za prehrano med delom manj, kot ga prejmejo delavci v podjetjih zasebnega sektorja.
V poslanski skupini SMC smo že na seji matičnega delovnega telesa izrazili pričakovanje, da se višji stroški dela ne bodo prevalili na končne uporabnike. Ne želimo si, da bo današnja sprememba zakona rezultirala v višji ceni položnice, ki jo državljanke in državljani plačujejo za komunalne storitve. Ta odgovornost sloni na samih komunalnih podjetjih, in to naše pričakovanje izražamo tudi danes. Predlogu zakona pa izrekamo podporo, saj smo podporniki predlogov in rešitev, ki temeljijo na načelih enakega obravnavanja, pogodbene svobode ter prostega socialnega dialoga. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Gospod Miha Kordiš, Poslanska skupina Levica.
Izvolite, gospod poslanec.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Zakon, o katerem se danes pogovarjamo, od sprejetja Zujfa ne velja več za javne uslužbence. Velja pa za delodajalce v večinski lasti države oziroma občin, med drugimi tudi za komunalna podjetja, torej za delavce, ki delajo v podjetjih v večinski državni oziroma občinski lasti. Kaj zakon počne? Omejuje višine izplačil in delodajalcem preprečuje, da bi izplačali višja povračila stroškov, povezana z delom. Če so, denimo, višja izplačila dogovorjena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ta za delavce v občinskih podjetjih ne more veljati. Tako delavci v občinskem komunalnem podjetju dobijo nižje nadomestilo za malico kot delavci v podjetju s koncesijo ali v privatnem podjetju. S to novelo pa se predlaga, da se lahko višina na ravni kolektivnih pogodb določi drugače.
A vendarle gre za parcialno rešitev, saj tisti delavci, ki spadajo pod ta zakon, a na drugi strani nimajo kolektivnih pogodb, s katerimi bi bilo določeno višje nadomestilo, bodo ostali na istem. Se pravi, samo če za njih veljajo ugodnejša določila v kolektivnih pogodbah, bodo prejeli višja povračila za malico, drugače bodo še vedno prejemali povračilo v višini 4,2 evra.
Problem, ki ga opisuje predlagatelj, citiram, »gre za fizično zahtevna dela in ustrezne prehrane za 4,2 evra ni mogoče zagotoviti«. Konec citata. Torej vztraja za delavce v ostalih panogah. Višina povračila za malico se denimo ne bo spremenila za delavce Darsa. Pa je to samo en primer. Če torej s 4,2 evra ni mogoče zagotoviti ustrezne prehrane, potem to ne more veljati samo za nekatere delavce, ampak mora veljati vsaj za vse delavce, ki opravljajo fizično zahtevna dela.
Čeravno gre za parcialno rešitev, ki izboljšuje položaj le določene skupine delavcev, in čeprav pri tem uporablja argumente, ki veljajo za vse, bomo ta zakon podprli. Sindikate pa pozivam, da naj zahtevajo več. In politiko, da jih pri teh pozivih sliši. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Kkot zadnja imate besedo, to je velika čast, gospa Iva Dimic, poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Predlog zakona je Državnemu zboru predložila skupina 5 tisoč volivcev. Predlagatelji z zakonom želijo odpraviti omejitve pri kolektivnem dogovarjanju o usklajevanju višine prejemkov zaposlenih, ki jih zavezuje kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti. S sprejetjem zakona bi se socialnim partnerjem dopustila svoboda pri usklajevanju višine prejemkov zaposlenih. Odpravile bi se omejitve, ki trenutno neutemeljeno povzročajo socialne neenakosti med zaposlenimi. Skupini državljanov, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, bo omogočeno, da si bodo med delom omogočili primerno prehrano.
Bitka za odpravo krivične anomalije, ki delavce, ki opravljajo primerljivo delo v okviru izvajanja javne gospodarske službe, postavlja v neenak položaj, kar se tiče povračil stroškov prehrane med delom, se bije že od leta 2016. Po mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva in Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami gre za neutemeljeno razlikovanje, ki je še zlasti neprimerno zaradi vrste dela, ki ga opravljajo delavci komunalnih podjetij večinoma na terenu, gre za težko fizično delo in neugodne pogoje, kar terja primerno prehranjenost. Predlagana ureditev omogoča, da se pri zagotavljanju povračil določenih stroškov v zvezi z delom upošteva ureditev, kot jo socialni partnerji dogovorijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, in se socialnim partnerjem prizna, da avtonomno urejajo pravice in obveznosti iz delovnih razmerij.
V Novi Sloveniji poudarjamo, da morajo delavci za svoje delo dobiti pošteno plačilo. Njihova zaposlitev jim mora nuditi ustrezno raven varnosti in stabilnosti. V Novi Sloveniji podpiramo kolektivne pogodbe kot pomemben pravni vir in socialni dialog, kot obliko sodelovanja in sporazumnega reševanja sporov, zato bomo predlog zakona podprli.

PREDSEDNIK DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka, tudi za vašo predstavitev.
S tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 29. januarja 2020, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. IN 9. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE IN PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU.
V skladu z dogovorom na seji Kolegija predsednika Državnega zbora 17. januarja 2020 bomo k tema točkama dnevnega reda v uvodni obrazložitvi predlagatelja, predstavitve stališč poslanskih skupin in splošno razpravo opravili skupaj.
Oba predloga zakonov je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakonov je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru gospodu Boštjanu Pokljukarju.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN POKLJUKAR: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!
Danes vam želim predstaviti razloge za dopolnitve Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje. Prvi odmevni primer tako imenovane Štajerske varde je bil zaključen s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, v kateri sta bila Andrej Šiško in Matej Lesjak spoznana za kriva k ščuvanju k nasilni spremembi državne ureditve. Kljub pravnomočni sodbi sodišča pa Štajerska varda nadaljuje z aktivnostmi preko spletnega omrežja in novači svoje nove člane. Ob tem so postali previdnejši in ne pozivajo več k rušenju ustavne ureditve ali prevzemanju nalog državnih organov. Obljubljajo predvsem pomoč in obveščanje državnih organov policije, kar pa je sicer do neke mere celo zaželeno, ampak na način, da to storijo občani, ki sicer živijo na teh območjih in zaznavajo pojav nezakonitih migrantov. Problematična je predvsem preteklost obsojenih voditeljev varde. Policija ugotavlja, da so spremenili obliko delovanja, aktivnosti in tudi javno retoriko do tiste meje, ko njihovega ravnanja praviloma ni mogoče prepoznati kot kaznivega dejanja ali prekrška po veljavnih predpisih. Policija ugotavlja, da se ob povečanju števila nezakonitih prehodov državne meje krepi interes za delovanje različnih uradnih in neuradnih gibanj, iniciativ, združenj tako imenovanih vard. Kljub zanikanju, da bi se združevali in delovali z namenom prevzema obrambnih nalog ali varnostnih nalog oziroma nalog varovanja državne meje, je iz njihovega povezovanja s tako imenovanimi samoiniciativnimi pregledniki državne meje, vaške straže, ter z njihovim združevanjem in načinom gibanja na obmejnih območjih moč razumeti njihova ravnanja kot izvajanje ravno takšnih nalog.
Njihova ravnanja, pojavnosti in način delovanja imajo posamezne znake širjenja sovražnosti, javnega poveličevanja, upravičevanja nasilja in njihove uporabe. Ob takšnih ugotovitvah je policija že večkrat obveščala krajevno pristojna okrožna državna tožilstva, vendar tožilstva do sedaj niso prepoznala vseh potrebnih znakov kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, zato ni prišlo do uvedbe predkazenskih postopkov.
Tovrstne obhode državne meje izvaja tudi Štajerska varda s svojimi člani oziroma podporniki. Tem je skupno, da so oblečeni v enaka oblačila in pokrivala, ki dajejo videz uniform. Ko se pojavljajo v javnosti, v medijih ali na družbenih omrežjih, uporabljajo tudi simbole, kot so grbi in zastave, s tem pa si ustvarja vtis močne hierarhične ureditve znotraj teh organizacij. Neredko uporabljajo tudi zasebna vozila, na katerih so nameščene njihove prepoznavne oznake. V javnosti to početje povzroča napačne predstave o njihovih pristojnostih, zato je treba tovrstna ravnanja opredeliti kot kazniva, da se lahko učinkovito preprečujejo in onemogočajo. Opisana ravnanja organiziranih oziroma samoorganiziranih skupin so v nasprotju z ustavno in demokratično ureditvijo Republike Slovenije, ki varuje predvsem spoštovanje človekovega dostojanstva in z njim neločljivo povezane človekove pravice in varnost.
Kot minister za notranje zadeve menim, da moramo glede na spremenjeni način delovanja skupin temu primerno prilagoditi tudi zakonodajo. Naš skupni cilj mora biti onemogočanje delovanja paravojaških in podobnih skupin, pa četudi te le opazujejo in obveščajo policijo. Dejstvo je, da s svojo uniformirano obliko in delovanjem skušajo ustvariti vtis, da opravljajo naloge varovanja državne meje, kar pa je izključno v pristojnosti državnih organov. Ob tem po veljavnem zakonu o nadzoru državne meje ni kot kaznivo opredeljeno ravnanje skupin in posameznikov, ki posnemajo delovanje policije ob državni meji oziroma policijo s svojim ravnanjem še dodatno ovirajo pri nadzoru državne meje. Policisti morajo najprej ugotoviti razloge za zadrževanje takšnih skupin in posameznikov ob meji oziroma se odzvati na klice občanov, ki opazijo gibanje tovrstnih skupin, ne želijo pa nastopiti kot priče v postopku. Navedena ravnanja skupin in posameznikov kot taka praviloma niso opredeljena kot prekršek, dokler opisana ravnanja pri posamezniku ne povzročijo občutka ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Navedena početja pa preidejo iz prekrška v kaznivo dejanje šele potem, ko kdo opravi kakšno dejanje, ki ga sme upravičeno opraviti samo uradna ali vojaška oseba, torej izvede v zakonu navedena pooblastila oziroma izvede uradno poslovanje ali pa uresniči znake kakšnega drugega kaznivega dejanja. Takšnega mnenja so tudi določena okrožna državna tožilstva v Republiki Sloveniji. Zaradi navedenih razlogov s ciljem zagotovitve učinkovitega varovanja državne meje in jasne razmejitve pristojnosti varovanja državne meje se v predlogu novele Zakona o nadzoru državne meje jasno in nedvoumno določa, da je prepovedano vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki se izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje.
Veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru posamezniku na javnem kraju prepoveduje nošnjo, razkazovanje ali uporabo dekorativnega orožja, imitacije orožja ali drugih predmetov, ki so po videzu podobni orožju, v primeru da se s tem pri ljudeh povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Ker se posamezniki, ki so ob tovrstnih dejanjih vznemirjeni ali se počutijo ogrožene zaradi strahu pred morebitnim maščevanjem ali zaradi drugih osebnih razlogov, ne želijo izpostaviti v uradnih postopkih državnih organov, policija ne more uvesti prekrškovnega postopka. Zaradi navedenega policija ljudem ne more učinkovito zagotavljati spoštovanja njihovega dostojanstva in pravice do varnosti, tistim posameznikom, ki tovrstna dejanja izvajajo, pa teh ne more prepovedati oziroma preprečiti.
V predlogu novele Zakona o varstvu javnega reda in miru, se zato določa, da je tako imenovano imitacija orožja prepovedano nositi, razkazovati ali uporabljati na način, da se vzbuja videz, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb, razen če se uporabljajo kot rekvizit nastopajočih na prireditvah in je s programom prireditve tako tudi določeno.
Določa se tudi nov prekršek, ki se nanaša na uporabo maskirnih oblačil, uniform ali oblačil, podobnih uniformi uradnih ali vojaških oseb. S predlogom je določeno, da je prepovedano nošenje navedenih oblačil, če posameznik vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, razen če se uporabljajo kot rekvizit nastopajočih na prireditvah v skladu s programom prireditve.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci! Verjamem, da boste predlagane spremembe Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje podprli. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister, za obrazložitev.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Kot prvi imate besedo gospod Robert Polnar, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo. Gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke in gospodje poslanci!
Vlada je že v preteklem letu vložila v zakonodajno proceduro po nujnem postopku dve noveli zakonov, ki se nanašata na strožjo obravnavo oziroma sankcioniranje samoorganiziranih skupin državljanov, ki imajo namen varovati državno mejo. Predlog o vrsti postopka ni bil sprejet, zato bomo danes v okviru splošne razprave odločali, ali sta predloga zakonov primerna za nadaljnjo obravnavo.
V Poslanski skupini Desus smo podprli nujnost postopka, podpiramo tudi predlagane določbe v obeh zakonih. Sodobno teoretično oporišče pojma države je vsebovano v določitvi države kot monopola na legitimno uporabo sile. V modernih državah je pravica države in njenih organov do uporabe sile regulirana z zakonom. Represija je legalna možnost države in njenih organov, da uporabi sredstva prisile za ohranitev ureditve in splošnega reda. Ta legalna možnost pod nobenimi pogoji ne more preiti v roke spontano organiziranih skupin državljanov. Jasno in brez slehernega dvoumja moram poudariti, da podpiramo vse napore Vlade in pristojnih ministrstev, v prvi vrsti Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za obrambo, da onemogočijo organiziranje in delovanje paravojaških in parapolicijskih skupin.
Vladni predlog novele Zakona o nadzoru državne meje vključuje prepoved vsakršnega ravnanja posameznika ali skupine, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje, ali pa na način, ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje. Za to kršitev je predvidena globa za posameznika najmanj tisoč evrov, če posameznik stori dejanje v skupini, pa najmanj tisoč 500 evrov.
S spremembami Zakona o varstvu javnega reda in miru pa Vlada predlaga, da dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za alarm ali signaliziranje, in druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, da je torej vse te predmete prepovedano nositi, razkazovati in uporabljati tako, da se vzbuja videz, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb. Izjema velja, če se ti predmeti uporabljajo kot rekvizit nastopajočih na raznih prireditvah. Predvidena globa za kršitev posameznika je od 500 do tisoč evrov. Če je dejanje storjeno v skupini, se posameznik kaznuje z globo od tisoč do 2 tisoč evrov. Poslanci Poslanske skupine Desus opozarjamo, da trenutno veljavna zakonodaja o prekrških ne vsebuje določil glede ukrepanja zoper takšne skupine. Motivacijo za samoobrambno organiziranje državljanov pred ilegalnimi migracijami je, posplošeno rečeno, možno opredeliti v popolnoma nasprotujočem si pogledu na stvarnost. Del državljanov očita oblasti, da ne razume položaja, da je dvignila roke od ambicioznejše zaščite slovenske južne in vzhodne meje ter da je zadovoljna z obstoječim stanjem. Funkcionarji na oblasti so po tem razumevanju voditelji v ignoriranju dejstev in v objavah optimističnih napovedi brez pokritja. Razumni optimizem sicer ne moti, pri tem pa je treba imeti mero. Kakorkoli, po tem naziranju je na dlani, da oblast zamenjuje stvarno stvarnost z nekakšno boljšo imaginarno stvarnostjo. Če v taki stvarnosti oblast lahko živi vsaj nekaj časa, državljani ne morejo. Ignoriranje in zanikanje stvarnosti je še bolj moteče kakor življenje v njej. V slabi stvarnosti je sicer mogoče živeti, če obstaja upanje, kadar državljani vidijo, da je država na pravi poti in da je profesionalno opravljena. Toda v slovenskem primeru naj ne bi bilo tako in vztrajno odklanjanje države, da se resno spoprime z ilegalnimi migracijami, destimulira in deprimira do te mere, da se je treba samoorganizirati in pri tem izkazovati nespregledljivo mero agresivnosti.
Gospe in gospodje! Funkcionalna demokracija pa nikoli ni spontana, vedno je nadzirana, ima določene okvire in omejitve, zato država mora reagirati. Ni mogoče pričakovati, da se bo skozi izogibanje represiji prej opisani trend razblinil sam od sebe, da bo poniknil samo zato, ker se ga ignorira in se mu ne pripisuje ustreznega pomena. Dosedanji pristop, ki se osredinja na zanikanje in blagohotnost, ne daje nikakršnih rezultatov. Državljani, kakršne simbolizirajo organizatorji samozaščitnih enot, bodo agresivni do mere, do katere bo država tolerantna do njihove agresivnosti. Ugotoviti moramo, da je tukaj in zdaj državni prag tolerance neobičajno visok. Naša naloga je, da z zakonskimi spremembami ta državni prag tolerance spustimo oziroma znižamo. Res je, da veljavna kazenskopravna zakonodaja predvideva sankcioniranje ravnanja posameznikov ali skupine posameznikov pod pogojem, da slednji ščuvajo k nasilju ali so nasilni, javno spodbujajo k sovraštvu in nestrpnosti. Takšna ravnanja posameznikov ali skupine ljudi, to je treba posebej poudariti, lahko predstavljajo kazniva dejanja zoper javni red in mir, kazniva dejanja zoper človečnost in kazniva dejanja zoper suverenost republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev. Poudariti pa je treba, da govorim v pogojniku. Zakaj torej pogojnik? Treba je namreč dokazati, da je bilo ravnanje hoteno, namensko, da povzroči ogroženost drugih oziroma ogroženost suverenosti države. O dolgotrajnosti predkazenskih in kazenskih postopkov in potrebnem času, da pride do sodnega epiloga, je v takšnih primerih nepotrebno govoriti. Gre za leta.
Poslanci Poslanske skupine Desus menimo, da je imperativ države, da delovanje samoorganiziranih skupin nadzira, predvsem pa sankcionira. Slovenija ni v vojnem stanju in ni vojaško ogrožena. Svojo varnost zagotavlja z izvajanjem varnostnih in obrambnih nalog preko Policije, Slovenske vojske in Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki jih sestavljajo poklicne in prostovoljne enote.
Poslanci Poslanske skupine Desus bomo podprli predlog Vlade, da se zakonodaja dopolni na način, ki omogoča odločno ukrepanje zoper take vrste izzivalna ravnanja posameznikov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.
Besedo imate gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, Poslanska skupina SNS. Izvolite.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Lep dober dan!
Vidim, da se smejete, ampak smejete se uniformi Slovenske vojske. In to bo zdaj prepovedano in ni rečeno, da me minister za notranje zadeve ne bo dal aretirati, ker bom šel ven v uniformi, ki spominja na vojsko, ki lahko neti sovraštvo, ki lahko dela zgago v državi in tako naprej. Na žalost je uniforma dobila grd madež. Madež dezerterstva, za kar bi morali naš generalštab okarati in mu vzeti kompetence, ravno tako pa tudi predsedniku države in gospodu Erjavcu, ki so zahtevali, da profesionalci zapustijo svoje delovišče in odidejo domov. Dobili smo štempelj strahopetne države, posrancev in begovcev. To, kar so nekoč govorili za Italijane, zdaj na žalost nosimo mi. Ampak mi bomo vse prepovedali. Glede na to, da mi zdaj čuvamo šengensko mejo napram Hrvaški, bi morali podpirati vse tiste, ki želijo tudi v civilu nositi take uniforme ali pa podobne in biti ponosni na slovensko vojsko. Ne, mi moramo to prepovedati. Verjetno nam je že kdo dal navodilo, da moramo to narediti. Kakšen LGBT iz Evrope ali kaj podobnega.
Kako mi cenimo ljudi, ki čuvajo šengensko mejo, se vidi. In se ve. Pljuvajo po njih. In to ne samo migranti, žal tudi naša oblast. In jim ne da zagotovila, niti dobre hrane jim niso dali, niti vode jim niso dali, ko so čuvali, migranti so imeli vse. Ko so migranti v naše policiste in vojake metali hrano, vodo in ne vem kaj še vse, se naši niso smeli niti braniti, kajti gre za človekove pravice migrantov. Kaj pa naše pravice, kaj pa pravice Slovencev in Slovenk? Kaj pa naši državljani? To ni nič pomembnega, kakor kaže. Avstrijci so 10 let po naši 10-dnevni vojni podelili tistim svojim vojakom, ki so bili pripravljeni braniti Avstrijo, takele medalje. Na njih piše städt bereit – smo pripravljeni, stojimo pripravljeni. Kaj pa pri nas? Kaj damo mi tem ljudem, ki se trudijo? Da bi jim dali vsaj en domovinski znak, eno medaljo v zahvalo, da pljuvajo po njih okuženi migranti. Tudi vojakov je že dosti okuženih. Zdravstvena služba se ne zaveda nevarnosti tega, tako kot se tudi ni zavedala nevarnosti, ko je šel cel avtobus Kitajcev iz okuženega mesta čez Slovenijo. K sreči okužb ni bilo, ampak Hrvatje so takoj reagirali. Mi niti vedeli nismo za kaj takega.
Druga zadeva. Tukaj se hoče udariti po tistih, ki so pripravljeni pomagati državi, da ne bi vdirali v državo migranti kar tako. Lansko leto jih je približno 15 tisoč registriranih prišlo čez mejo, kar pomeni, da jih je čez mejo prišlo vsaj še dva do trikrat toliko neregistriranih. In že za večino registriranih sploh ne vemo, kje so. Nimamo nobenih spiskov, kam je kdo šel, kaj je kdo delal in tako naprej.
Ko smo v Sloveniji sprejemali zakon o osebni izkaznici, v tistih spiskih nismo smeli napisati notri maternega jezika in nacionalnosti. Zakaj? Verjetno zaradi tega ker imamo v Sloveniji v vladnih organih ljudi, ki niso Slovenci, ki nočejo biti Slovenci in ki so vse drugo, kot da bi bili državljani Slovenije. O teh podatkih, o katerih sem govoril in pri nas jih ne smemo zbirati, zbira vse OECD. Na OECD dobite vse podatke o tem, o čemer sem govorili. Pri nas je to prepovedano. Kdo pa potem zbira pri nas te podatke? Ne vem. Kakšne ilegalne organizacije? Morda kakšne nevladne organizacije, ki so zelo dobro poučene o tem, kaj se dogaja v Sloveniji, kje je pot za peljati migrante čez mejo, kako jih je treba peljati, kaj jim je treba dati, vse povedati, od kod in kam naj vodi njihova pot. Dajo jim napotke, denar, pozicije, kje se naj javijo. Ampak to je zgleda v redu. Čeprav gre tukaj za protidržavno delovanje. Ampak Ministrstvo za notranje zadeve ne bo sankcioniralo tega, da neke organizacije delujejo direktno proti naši državi. Ne, oni bodo lovili vardo. Vardo, ki dela bolje kot marsikakšen državni organ. To so ljudje, to so prostovoljci, ki so pripravljeni sami za svoje stroške kontrolirati mejo in obveščati policijo. Morda je pa to narobe, ker bi hoteli obveščati policijo. Morda je pa tukaj zraven že kakšna politična opcija, ki želi, da se migranti prevažajo čez mejo. Konec koncev ujeli so visoko predstavnico stranke Social demokratov, celo kandidatko na nekaj volitvah, kako je švercala migrante. Pa nikomur nič. Morda so tudi te politične stranke vpletene s kakšnimi nevladnimi organizacijami, ki jim dajejo mesto v medijih, kolikor si ga želijo, da lahko pljuvajo pa naši državi. Milijarda evrov, ki jo damo vsako leto za te nevladne organizacije, od tega je zagotovo vsaj 600 milijonov za takšne, ki delajo škodo in ki delujejo proti državi, pa nič. Stroški, ki jih imamo za te migrante, so ogromni. Ampak ti stroški se delijo tudi na zdravstvo, na policijo, na druge organe. Najbolj zanimivo je, da ravno za policiste in za vojake gre najmanj. Največ denarja gre za oskrbo migrantov. Kajti takoj ko pride migrant ilegalno čez mejo, reče azil in ga lepo pospremijo v zdravstveni dom, kjer ga pregledajo, ga oskrbijo, potem ga pa vprašajo, kaj rabi, kaj hoče in potem ga peljejo v azilni dom, kjer ga nastanijo in tako naprej. V zahodnoevropskih državah takim migrantom najprej poberejo zaradi nadaljnjih kontaktov telefone in denar. Ti ljudje ne pridejo sem goli in bosi. Ti ljudje v glavnem pridejo z veliko denarja. In ne pridejo z dobrimi nameni. Pridejo ustvarjat spalne celice, ki bodo čez čas udarile tukaj. Ampak mi bomo prepovedali, kakor piše tukaj, »kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem na določenem kraju ali z uporabo opreme« in tako naprej. Ti bodo kaznovani. Ti bodo plačali od tisoč do 2 tisoč evrov kazni. Ilegalni migrant, ki gre čez mejo, pa dobi denar. Kje je sedaj tukaj logika? Kje je logika pri naši vladi, da se spušča v take bedaste zadeve?
Zanima me, kaj sploh to pomeni. Vsi ti, ki so šli čez mejo, so pravzaprav v prekršku ali v kaznivem dejanju. Brez dokumentov vstopajo in Evropa sedaj celo predlaga, da bi tem ljudem izdali evropske dokumente. Kakor kaže, bodo ti ljudje vsi rojeni 1. 1. 2020 ali pa 1. 1. 2015 in se bodo deklarirali kot mladoletni in tako naprej, Evropa jim bo to dala. Prva od Evrope bo pa verjetno naša Slovenija, ki jim bo to dala še z večjim veseljem.
Nimamo potrebnih tehničnih sredstev za kontrolo meje. Nimamo. Notranje zadeve so kupile neke drone, od katerih jih je več kot polovica pravzaprav igračk. Namesto da bi kupovali profesionalne drone, s katerimi bi res lahko kontrolirali vsaj določen del meje, ne, mi smo kupili neke igračke, ker je nekdo imel nekaj denarja zraven. Kupili smo helikopter, ki smo ga plačali več kot 5 milijonov dražje, kot firma prodaja ta helikopter. Pa še ta helikopter je v popravilu. Kdo je tukaj kriv? Ali je tukaj kriva varda ali so krivi kakšni gospodje, ki sedijo na Vladi ali pa so sedeli na Vladi? Mislim, ministrstva. Kdo? Zakaj pa nam Evropa, ker ščitimo zunanjo mejo Evrope, šengensko mejo, ne da denarja za helikopterje? Zakaj nam ne da vsaj tri helikopterje, da bi lahko kontrolirali? Zato ker na slovenski strani nihče tega niti ne vpraša, niti ne zahteva. Zato ker si ne upajo reči! Zato ker moramo biti hlapci, ponižno gledati v tla, kajti že tu piše, da kdor s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem daje občutek, da je moški, da je dedec, da je pripravljen braniti domovino, že to je kaznivo. Bomo morali hoditi s sklonjeno glavo in biti čisto tiho. Tako daleč smo prišli.
Varda je pametna stvar. Po deklaraciji Združenih narodov se ima vsakdo pravico braniti sebe, svojo domovino, svojo družino in svojo lastnino. Pri nas to prepovedujemo. V bistvu so varda neki prostovoljci, ki bi jih morala policija vključiti v svoje enote, jim dati neko oznako in jih potem uporabiti kot informativni sistem. Imeli bi radijske sprejemnike in oddajnike in bi javljali policijskim silam, kje so. Vojski ne moremo javljati, kajti vojska nima nobenih pooblastil. Vojaka lahko migrant udari, ustreli, zakolje in se tudi braniti ne sme. Policisti bodo pa v veliki meri, kot že poznamo primere, namesto da bi obranili svojega kolega, ki so ga napadli, se enostavno podelali v hlače, namesto da bi sesuli tistega, ki je to naredil. Ampak mi bomo kaznovali Slovence in Slovenke in tiste, ki smo pripravljeni braniti domovino.
Maskirna oblačila, takale, bodo prepovedana. In bom kaznovan, če bom šel po cesti takle. Ampak burke, nikabi in podobno, to je pa v Sloveniji dovoljeno. Nekdo s kapuco čez glavo in s cotami okrog sebe ima spodaj lahko pet kil TNT ali pa C-4 ali pa šmajser. Šmajser težko, ker to je že zgodovinsko orožje, v uporabi so kalašnikovke. Ampak tudi to bomo mi prepovedali. Še zbiralci ne bodo smeli imeti teh zadev. Ampak teroristi bodo to lahko imeli. In mi se gremo tule pravičnike in tolčemo po lastnih ljudeh! Grozljivo. Najprej kapitulacija generalštaba, kapitulacija predsednika države, kapitulacija ministra za obrambo, zdaj pa še z Ministrstva za notranje zadeve te zadeve, ki prepovedujejo čisto vse. Jaz mislim, da je vsaka vojska v svetu ponosna, če njena mladina obleče kakšen del uniforme, se z njim sprehaja in hodi naokrog. Mi bomo zdaj stali pred srednjimi šolami in bomo dijake, ki bodo imeli zgornji del uniforme, zaprli, kaznovali s tisoč do 2 tisoč evri kazni in verjetno v naslednjem koraku še prepovedali govoriti slovensko, ker to bo nekoga zmotilo, ker bodo rekli, »ja, veste, mi smo multikulti, moramo govoriti vse druge jezike, samo slovenskega ne, ker slovenski žali ne vem koga«.
Zanima me tudi, kako je zdaj s temi stranišči. Na FDV mečejo ven moška stranišča, na Filozofki fakulteti v Ljubljani gre tudi v tej smeri. Ja, kaj zdaj, ali bomo prepovedani biti moški? Pa kaj se gremo?! Kaj se gre ta država?! Kaj se gre ta država?! Gremo v en ekstrem, v eno totalno zblojenost, katere edini cilj je razpad države, uničenje države in potem razprodaja še tistega malo, kar je ostalo.
Tukaj notri se v glavnem spreminjajo razni členi, in sicer kaznovalni členi, kjer se je višina kazni povečala že od leta 2006 sprejetega zakona, ki je bil totalno bedast, ampak takrat Slovenske nacionalne stranke ni bilo v parlamentu, ko se je višina kazni zvišala še za približno 20 %. Ali imamo mi v državi kakšen zakon, ki bo ljudem pomagal? Ali imamo samo zakone, ki bodo ljudi tolkli po glavi, po denarnici, jim pobirali še tisto malo, kar jim je ostalo? To ni namen neke vlade, to ni namen neke države, razen če je država že v izhodišču prodana nekomu in podrejena kakšnim čudnim variantam. Ne vem, kako bodo to gledali razni, bi rekel, kar tisti, ki prihajajo sem, migranti. Z nasmehom na ustih. In se bodo smejali, češ, fino, saj nam ni treba nič narediti, saj že vlada dela za nas, saj država Slovenija dela za nas. Kar je res. Kar je res.
Zanimivo je to, da policija zahteva od ljudi, da na 113 javljajo vse, kar vidijo, kar se jim zdi sumljivo in tako naprej. Tam je napisana celo anonimna številka za prijave. Prijavi, pa noben ne bo vedel, da si prijavil, pa bomo ukrepal. Aja? Ko pa potem kdo javi na meji, da hodi ena horda migrantov čez mejo – kaj se zgodi? Nič. Ker policijske sile so premajhne. Policije manjka že v v notranjosti Slovenije, kaj šele, da bi jih imeli tam dovolj. In razširjajo se droge, kriminal, vse mogoče. Posilstva, ki jih delajo migranti, niso kaznovana. Spusti se jih domov, in to verjetno še s kakšnim napotkom, kam naj gredo, da se bodo »fajn« imeli. In to naj bo država?
Še enkrat pravim, da morali varde vplesti noter kot pomožno formacijo za obveščanje. To je edina rešitev, edina rešitev, kajti lahko se zgodi marsikaj. Glede na Zakon o orožju, ki je tudi bedast preko vseh meja, se je že začelo ilegalno oboroževanje slovenskega prebivalstva. Če se spomnimo nazaj, smo ne vojska, ne policija, slovenski narod je obranil in pripeljal Slovenijo v samostojnost. Policija in vojska sta bili obrobni zadevi, ki sta sodelovali v uporu slovenskega naroda. Morda se pa ravno tega zdaj boji sedanja oblast, da bi morda ljudje naredili tisto, kar bi morala država in česar država ne naredi. Država ni sposobna niti tem ljudem, ki so bili na meji, dati eno odlikovanje, čast, da poveš nekomu, »ja, hvaležen sem ti, da si se postavil na mejo in da si v svojih močeh branil in ščitil ostali slovenski narod«. Fučka se jim! Fučka se jim Kupovali bodo helikopterje, pa razliko od 8 milijonov 700 pa tja do 15, 16 milijonov vtaknili v žep. In ko človek vpraša, kako je to mogoče, je milijon izgovorov. Saj nima niti smisla govoriti. Milijon izgovorov je. Kriv ni nihče.
Policisti so slabo oskrbljeni. Policistov je premalo in morali bi izrabiti vse mogoče resurse za obrambo naše domovine. Verjetno bo tudi gasilcem prepovedano nositi uniforme. Vprašanje je, če bodo gasilci smeli gasiti, recimo, v Črnomlju kakšno hišo, ker bodo takoj rekli gospodje, »ja, neki individuumi, ki se obnašajo in hodijo in se premikajo kot vojaki, imajo uniforme, imajo v rokah ene čudne brizgalnike, ne vemo, za kaj so«. Ali bomo tudi tisto prepovedali? In potem bo pridrvela policija in jih zagrabila. Preden bodo ugotovili, da so to gasilci, bo trajalo nekaj časa. Med tem časom bo pa 200, 300 migrantov mahalo takole, ko bodo hodili mimo in šli v center Slovenije. To, da ropajo, da požigajo, da uničujejo, da posiljujejo, to naši mediji skrivajo. Teh podatkov ne dajo v javnost. Žal je pa tudi naša javnost tiho. Namesto da bi vzrojila ob takih svinjarijah, je tiho. Človek bi rekel, da tudi mediji bi lahko posvetili več prostora takšnim zadevam. Razen nekaterih redkih medijev, ki o tem poročajo.
Ne vem, kaj bi rekel. Konec koncev se človek vpraša, ali ima smisel govoriti tukajle, kajti toliko bedarij, toliko udarcev po lastnem narodu, kot jih zmore ta vlada oziroma ne vem, če je še ali je ni več ali kako je, ta vede vlada, toliko udarcev ne vem, če jih lahko prenese narod. Pa ne vem, če katerakoli druga država tako tolče po svojih ljudeh. Seveda Nemčija, Švedska in te države, ki se gredo multikulti varianto, te ja. Ampak te države bodo umrle. Te države razpadajo in v teh državah lahko pričakujemo revolt ljudi. Temu se bližamo. Ta revolt ljudi ne bo nežen. In je prav, da ne bo nežen, kajti ne moreš gojiti nekega tujka v svoji nacionalni biti, če ne računaš na to, da se bo ta tujek razrasel in da te bo pojedel. To je tako, eno gnilo jabolko v košari, zgnijejo vsa jabolka. In mi smo na tem. Pri nas ni gnilo eno jabolko, pri nas je gnilo že pol košare. Če ne bomo tega sčistili, bomo zgnili vsi. Tudi tisti, ki jim je danes malo mar za to, kar se dogaja z našimi ljudmi.
Zdaj je bila razprava o tem, da bi bilo treba uvesti služenje vojaškega roka. Absolutno. Absolutno. Vlada in določeni mediji lažejo, ko merijo med ljudmi razmišljanje o tem in pravijo, da je 60 % ljudi proti temu, da se uvede. Ni res! Proti temu so določene nevladne organizacije, LGBT organizacije in podobni skupki. Večina normalnih ljudi v Sloveniji je za to, kajti naša mlada populacija je razvodenela. To so en pusi, pa drug pusi, trije pusiji, mogoče med desetimi najdeš enega moškega. Morda. Bi celo rekel, da je med ženskami več takih trdnih punc kakor pa med moškimi. Tako daleč so pripeljali, in to z namenom in pod komando Evropske unije, ki ji je vseeno, kaj se dogaja znotraj katerekoli države, samo da bodo lahko imeli korist od tega in da bodo svojo deviantnost lahko širili na vse konce sveta. Hvala bogu, imamo tukaj države, ki na to ne pristajajo. To je Višegrajska skupina, to je Rusija in dokler bodo oni hoteli in bili normalni v skladu z naravnimi načeli, toliko časa bomo mi imeli še malo možnosti, da se izvlečemo iz tega sranja. Ampak po drugi strani pa imamo celo kopico ljudi, ki jim je malo mar za to, ki jim je vseeno in ki razmišljajo samo to, kje bi kaj profitirali. Ne vem, kaj se bo iz tega razvilo. Kaj dobrega sigurno ne.
Če grem še malo naprej v to spremembo zakona, je zanimiva še ena stvar. Piše: »Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.« Skratka, če komu ne boš všeč, ti bo lahko opilil kazen, kakršna se mu bo zdela. In kam se boš pritožil? 27a. člen to pravi. In konec. Ljudem jemljemo, ljudje ne morejo živeti, ljudje nimajo za hrano, nimajo za elektriko, nimajo za plačilo položnic, ampak to ni važno, še tam ga bomo udarili. Zgodilo se bo pa tako, kakor se je zdaj, ko je tista državna tožilka v Krškem spustila dva migranta, naredila sta prometno nesrečo in enemu z ukradenim avtomobilom razbila avto do konca. In potem – »kar pojdita lepo domov, si bo on že sam kupil svoj avto, mi bomo pa že nekako naredili«. To je varovanje slovenske države in varovanje slovenske meje? To ni varovanje slovenske meje. Mejo bistveno bolj varujejo Hrvatje, slovensko mejo, kot jo varujemo mi. Italijani nameščajo kamere in termokamere na meji, Avstrijci imajo mejo zaprto, Bolgari na meji streljajo in zato v Bolgarijo migranti ne hodijo. Mi imamo odprta vrata in jim puščamo, češ, pridite, dobrodošli. Zdaj edino, kar se je zgodilo, da so iz nemščine prevedli v slovenščino dobrodošli.
Še prej sem rekel, da je že osnovni zakon bedast, ker pravi, recimo, da se z nikomer ne smeš kregati, kajti če se kregaš, si že storil kaznivo dejanje. Če si malo bolj glasen, si že storil kaznivo dejanje. Če komu kaj zabrusiš nazaj, si že storil kaznivo dejanje. Če se s kom stepeš, sta oba storila kaznivo dejanje. Ja, pa kje smo? Uničujemo bit slovenskega naroda. Tamle gor je zdajle prišla mladina noter, pa upam, da bo kaj slišala, pa da bo šla na naslednje volitve, pa da ne bo podlegala tem LGBT variantam, ki jih vlada širi po dolgem in počez. In da bodo fantje fantje in punce punce. Če ne drugače, naj si pogledajo med noge, kaj imajo tam in kaj jim je narava dala. Ne pa, kaj jim bo dala razna FDV ali pa Filozofska fakulteta. Kajti gre za namerno uničevanje slovenskega naroda. Tega ne smemo dovoliti, temu se moremo upreti. In od velike večine ljudi danes tukaj v parlamentu ne morem tega pričakovati. Lahko od mladih, če bodo trezno razmišljali. Če bodo gledali in če bodo hoteli imeti bodočnost v Sloveniji. Žal mladi odhajajo. Najbolj propulzivni, najbolj razgledani, najbolj delavni in najboljši odhajajo v tujino. Kaj bo ostalo? Ne vem. Cerar je začel s tem, da je začel uvažati Šiptarje v Slovenijo in zdaj imamo že cela področja, kjer se slovensko ne govori več, kajti kupujejo se hiše, najprej ena, potem pa sosednja, in to na podeželju. Imamo že enklave, kjer se govori albansko in kjer Slovencev ni več. Ampak to ne sodi v varovanje države – ne, ne, to je, kaj jaz vem, to so človekove pravice. Pride najprej eden in ker moramo glede na zakone Evropske unije združevati družine, za njim pride potem njegova žena, pa trije otroci od prve žene, pa druga žena s petimi otroki, pa stara mama, pa brat od strica, pa stric od brata, pa ne vem kaj še vse. In zadeva se širi. Potem pa vidimo v zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici v albanščini napisano navodilo, kako se naj borijo proti ošpicam. Imamo pa zakon o slovenskem jeziku in imamo zakone, ki zahtevajo, da se vse dogaja v slovenskem jeziku. Ampak ne, mi jih bomo pripeljali in mi bomo pokleknili. V Slovenski Bistrici so bile tudi zahteve, da se uvede albanski jezik v osnovno in v srednjo šolo. Pa kje ste to videli? Kje ste to videli? Ampak takih krajev je več, to ni samo Slovenska Bistrica, Kranj, Velenje, Tržič, Novo mesto, da ne naštevam. To se dogaja v naši deželi. Mi bomo pa prepovedali, da nekdo pride v uniformi in ga bodo zaprli. Saj mogoče me bodo že čakali tam zunaj žandarji pa me bodo vklenjenega peljali pred sodnika, ki mi bo zaračunal 4 do 5 tisoč evrov kazni, ker sem nosil slovensko uniformo. Saj ne vem, mogoče se pa kdo ne bi razburjal, če bi oblekel belogardistično, saj zdaj smo v tem trendu, na žalost edini na svetu.
Mi ne bomo podprli teh zakonov. Ni šanse, da podpremo zakona, o katerih razpravljamo, niti enega, niti drugega. Oba zakona kažeta na kapitulanstvo slovenske države pred slovenskim narodom, kažeta na pritlehnost Vlade obenem s klanjanjem Evropski uniji, ki od nas tega eksplicitno ne zahteva. Ampak dajte razmislite Slovenčki o tem, pa naredite nekaj, da bo lepo, da bomo mi veseli. In potem naši gospodje in gospodje v vladni strukturi vse skupaj še zategnejo, pa še zašraufajo, bomo mi brez skrbi v Bruselj sporočili, brez skrbi bomo mi Slovence še malo udarili, kolikor si vi sploh mislite. In to se dogaja. Naš narod je pa tiho. Ta generacija, vmesna, je kilava generacija. Žal ta kilava generacija rezultira nadaljevanje kilave generacije in posluša naši mladini vcepiti to kilavost. Vendar upam, da ne bodo tega akceptirali, da boste pametno gledali na svet. Svet ni lahka zadeva. In domovina, če jo enkrat imaš, jo drži, je ne prodajaj. Naša država prodaja svojo domovino. Državo so že prodali, pokradli so jo, olupili so jo skorajda do kosti, nekaj malega je še ostalo, to bodo še v kratkem pokradli, ostala nam je pa domovina. Ampak domovina ni samo jezik pa slovenska pesem, kot hoče Rimskokatoliška cerkev povedati. Domovina je državnost in Slovenci imamo državnost. Naša državnost se je začela s Karantanijo, ki jo danes slovenski zgodovinarji negirajo. Hrvatje pa govorijo v svojih knjigah, da gre za »hrvatsku Karantaniju«. Tako daleč so pripeljali naši profesorji, naši zgodovinarji, kilavci, izdajalci in strahopetci. In ta naša državnost se je vlekla čez slovenske dežele. Žal so nam ubili Celjskega, tako da ni imel moškega potomca, ki bi dedoval te dežele, tako da so jih podedovali Habsburžani. Ampak vendar tudi v Avstriji vedo, da so to slovenske dedne dežele. Tega pa ne vedo v Sloveniji, ker je v Sloveniji to prepovedano govoriti. V Sloveniji se ne sme govoriti o državnosti slovenskih dežel. Ne sme se govoriti o tem, da ne da smo letos praznovali 100-letnico Univerze v Ljubljani, slovenske univerze. Visokošolski študij v Ljubljani je bil že 400 let prej. Hrvatje praznujejo približno 400-letnico svojega visokošolskega študija, v Sloveniji si ne upamo, pa smo starejši od njih, ampak si ne upamo, mi praznujemo takrat, ko je prišel kralj Aleksander, ujedinitelj prvi, v Ljubljano in so po njem poimenovali to univerzo. Ampak kam so dali univerzo? Univerzo so dali v Državni zbor dežele Kranjske, v parlament dežele Kranjske, zato da so Slovencem odrezali državniško bit. In to se dogaja od takrat naprej. Leta 1918 se je začelo razvrednotenje in uničevanje Slovenije, ki se je potem nadaljevalo po koncu prve svetovne vojne, ko so administrativno delili državo, in to se nadaljuje še danes, ko večina naših, tudi poslancev, ne razume, kaj je to državnost, ne razume, kaj je država, ne razume, kaj so atributi države in ne razume tega, da brez tega lastne države ne bo. Žal tega ne razumejo tudi na ministrstvih. Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve ne. Morda pa tam še najmanj. Tam je pravzaprav v veliki meri dosti še vedno tistega miličniškega kadra, ki mu je bila sveta nekdanja skupna država, ki pa, jaz sem tudi takrat živel, lahko rečem, da je bila bistveno bolj urejena in bistveno bolj konsistentna, kakor je današnja Slovenija. V bivši državi smo imeli v kazenskem zakoniku tudi člen o izdaji in o veleizdaji. Danes v slovenskem kazenskem zakoniku teh členov ni. Namerno jih ni, da so si lahko nekateri privoščili že prej, pa tudi da si že zdaj lahko privoščijo izdajo lastne domovine.
Jaz samo apeliram na vas, na mlade tamle gor, ki sedite, razmislite in bodite zavedni Slovenci in Slovenke. Ne podlegati raznim politikantskim nakladanjem o ne vem čem še vse, ne podlegati raznim variantam o multikulti, kako bo to dobro, in ne verjeti, da vam bodo migranti prinesli kaj dobrega. Prinesli vam bodo bolezni, ki jih ne poznamo, prinesli vam bodo posilstva, prinesli vam bodo uboje, prinesli vam bodo vse tisto, česar bi se morali bati.
Še enkrat, ne enega ne drugega zakona ne bomo podprli.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vse vas prosim, da vzdržujemo kulturo govora in da s svojim govorom ne sejemo sovraštva. To je naša naloga.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Predsednik, nehajte bedarije govoriti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Nimate besede, gospod poslanec. Še enkrat prosim, da se v Državnem zboru obnašamo tako kakor državnemu zboru pritiče.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Jaz se obnašam v redu v skladu s slovensko bitjo.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Besede se ne smejo jemati.
S tem predajam besedo mag. Branku Grimsu, Poslanska skupina SDS.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Najprej vsem zbranim prav lep pozdrav! Poseben pozdrav tudi mladim, ki nas spremljate in še prav poseben pozdrav vsem, ki imamo radi našo domovino Slovenijo.
Včeraj je bil lep dan. Ne vem pa, če ste se vsi zavedali absurdnosti trenutka. Edina res državniška, za celotno Slovenijo dobra poteza, ki jo je naredila zdaj že propadla vlada Marjana Šarca, je bila ta, da je priznala svojo nesposobnost in odstopila. Eden od dokazov je tudi to, kar je danes pred nami, oba zakona, za katera je težko najti kakšno dobro besedo.
Kaj je bila rdeča nit vlade Marjana Šarca ves čas njenega obstoja? To, da je vlada Marjana Šarca z vsakim ukrepom, vsako minuto, vsak dan vedno znova dokazovala svojo razvojno in varnostno impotenco. Veste, to je bil skrajni čas, da je odšla. Žal leto in pol prepozno.
Ronald Reagan je nekoč dejal, da država, ki ni sposobna braniti svoje meje, učinkoviti braniti svoje meje, zaščiti svoje državljanke in državljane, dejansko sploh ne obstaja. Ne obstaja niti mednarodna skupnost, ki tega ni sposobna. Po teh kriterijih vsi vemo, da sta Slovenija in, če želite, tudi celotna Evropska unija v velikih težavah. Dnevno se dogajajo masovne migracije,. Vsi, ki so po tistem prvem valu verjeli, da se bo to ustalilo, ste se zdaj že lahko prepričali, kako prav sem imel, ko sem svaril, da se za Slovenijo niti še začelo ni. Danes so številke neizprosne – v Slovenijo je lani nezakonito vdrlo več kot 16 tisoč ilegalnih migrantov. Toliko so jih prestregli, po ocenah služb je šlo še tri do desetkrat toliko ljudi več preko slovenske meje, ne da bi jih pri tem zabeležili oziroma vrnili nazaj, od koder so prišli. Še huje je, da je Slovenija postala ciljna država za ilegalne migracije, kar dokazuje podatek, v katerega skoraj ne bi verjeli. Ampak ta podatek, gospe in gospodje, je objavil OECD, pa še nekatere druge mednarodne institucije. To je podatek, da po številu vlog za azil ilegalnih migrantov je Slovenija v lanskem letu prehitela celo Nemčijo in Francijo. To pomeni, da nekdo vali vse težave, predvsem pa varnostno, ekonomsko, socialno, vso drugo težo ilegalnih migracij na Slovenijo. Namesto da bi Vlada Republike Slovenije v tem času svojega obstoja storila vse, da bi učinkovito zaščitila slovenske meje, in vedno trdim, da bi slovenska vojska in policija lahko učinkovito zaščitili slovenske meje, če bi jim za to vladajoča koalicija, vlada, dala ustrezna pooblastila. Ampak vlada in njena koalicija se delajo norca. Pošiljajo slovensko vojsko na slovensko mejo, ne da bi ji dali kakršna koli pooblastila. Fantje, ki so šolani, ki so vrhunsko izurjeni, tam lahko opazujejo in eventualno opozarjajo, kaj so videli. Ne smejo pa v nobenem primeru reagirati – ne smejo nikogar zaustaviti, ne smejo zaščititi Slovenije, slovenske meje, ne smejo delati tistega, za kar so vendar edino usposobljeni in kar želijo delati. Saj zato so šli v vojsko, ker so domoljubi. Ampak politika jim tega ne pusti. Vlada Marjana Šarca je v resnici ves čas financirala na LGTB ideologiji utemeljene nevladnike, in to obilno, v stotinah milijonov evrov – torej prav tiste, ki pospešujejo ilegalne migracije. S tem je vlada Marjana Šarca dejansko s financiranjem na LGTB ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij pospeševala ilegalne migracije, ne pa omejevala. S tem je neodgovorno, nesramno, izdajalsko še dodatno izpostavljala Slovenke in Slovence nevarnostim, ki jih te ilegalne migracije prinašajo. V tem času je za hrbtom državljank in državljanov, v nasprotju s kristalno jasnim zakonom o zunanjih zadevah, vlada pristopila k razvpitemu marakeškemu tako imenovanemu globalnemu sporazumu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Edina v tem okolju. Edina. Tukaj v tem parlamentu se je pa sprenevedala, da če tega ne bo storila, bo Slovenija postala osamljen otoček, ker vsi to tako želijo. Zdaj je res Slovenija osamljen otoček in v očeh ilegalnih migrantov, ki so vrhunsko plačani, niso nobeni begunci, to poganja denar velekapitalistov oziroma finančnih špekulantov tipa Soros, pa seveda arabski denar. V njihovih očeh je Slovenija obljubljena dežela. Vsi so opremljeni z novimi iPhoni. Zmeraj je zanimivo, da izgubijo svoje osebne dokumente, izgubijo svoje družine, ampak nikoli pa ne izgubijo novega iPhona. A ni to zanimivo? Kdo k nam prihaja? Begunci? Kdor to reče, je lažnivec, javno povem, da je lažnivec. V zadnjem obdobju prihajajo samo in izključno ilegalni migranti, in to dobro organizirani, organizirajo jih nekatere tajne službe, ki so med sabo povezani s sredstvi javnega obveščanja, z omrežjem, z iPhoni in vsem, kar si izmislite, in ki imajo tu peto kolono v obliki tistih nevladnikov, ki jih plačuje ta vlada in se s tem na svojih spletnih straneh celo hvali. Oni jih opremljajo z informacijami, načrti, opremo, ki jih čaka tukaj. Ko so enkrat v Sloveniji, jim pa pomagajo zavlačevati postopke, kar Slovenke in Slovenci strahovito drago plačujemo. To je realno stanje, s katerim se sooča Slovenija. Na isti seji, na kateri Vlada predlaga, da se preganja tiste – o vardah nekoliko kasneje – ki bi lahko kdaj poskušali braniti Slovenijo ali želeli uresničevati pravico do samoobrambe, ki je temeljna človekova pravica, če kdo tega ne ve, bodo zavrnili predloge, ki bi šli v smeri zaostritve azilne zakonodaje in nekaterih drugih stvari, ki so jih že vse sosednje države naredile, samo Slovenija jih ni. Potem se čudimo, če vsak ilegalni migrant, ki ga v Bosni vprašajo, kam želi priti, reče: »Ou, Slovenija, Slovenija!« Ja, seveda, ker dol hodijo plačani aktivisti, jih usmerjajo, jim razlagajo vse mogoče, Slovenke in Slovenci pa kot davkoplačevalci zaradi vlade, propadle vlade, kakršna je bila, in zaradi njene koalicije vse to plačujemo.
Kar se vard tiče, je situacija zelo zanimiva. Če želiš skriti svojo lastno nesposobnost, taktika slovenske propadle vlade Marjana Šarca, mimogrede, stara je 70 let pa še malo več, je, da preusmeriš pozornost. In potem si izmisliš varde. Kaj pa so pravzaprav varde? Ker sem prepričan, da se bo še kdo našel danes, ki bo kaj pametnega povedal na temo desnega ekstremizma, bi vam najprej citiral Viljka Brusa, Poziv borcem za vrednote NOB k podpori Andreja Šiška za predsednika: »Pozivam vas zato, ker je Andrej Šiško in njegove vrednote bolj skladen z NOB in bolj predan NOB kot vsi drugi, ki so nam ponujeni. In zato, da bomo uresničevali vse to, vas pozivam, da glasujete vsi za Andreja Šiška.« To je bilo v zadnji volilni kampanji, ko je bil Andrej Šiško kandidat za predsednika države. Toliko, če bo kdo govoril kaj o kakšnih desnih ekstremistih ali čem podobnem. Vilko Brus je to povedal zelo lepo, je rekel: »S to rdečo zvezdo, ki jo imam na čelu, vas pozivam, da glasujete za Andreja Šiška, ker je on bolj predan tem vrednotam,« torej rdeči zvezdi, »kot vsi ostali.« Toliko, da bo jasno, kam varde sodijo, če komu slučajno še ni.
Kdo pa je sploh skrajnež? S tem je tudi v Sloveniji zelo veliko težav. Skrajnež je tisti, ki je pripravljen za doseganje svojih političnih ciljev poseči po nasilju. To je definicija, ki velja po celem svetu. Kdo pa je to v Sloveniji? Enkrat se je to zelo lepo videlo. To je bilo na Kotnikovi v Ljubljani. Tam so na eni strani stali levičarski skrajneži antifajevci s koli v rokah, postavljeni v kordon za obvladovanje množic, kot se temu strokovno reče, se pravi, so tudi trenirali, so vedeli, kaj počnejo, pripravljeni uporabiti silo proti lastnemu narodu za korist tujcev, na drugi strani so bili pa Slovenke in Slovenci, vmes pa ne vem kakšni konjeniki in vsi obrnjeni proti tem Slovenkam in Slovencem, ki so nosili slovenske zastave, prepevali pesmi in brali Zdravico. Kdo je tu skrajnež, gospe in gospodje? V Sloveniji desnih skrajnežev sploh ni, levih skrajnežev pa kolikor hočete. Nekateri sedijo tudi v tem parlamentu, po tej definiciji. Kajti za tistimi v prvi vrsti s koli v rokah, so stali tisti, ki so bili njihovi neposredni podporniki, nekateri iz Levice, pa Tanja Fajon, pa zadaj še Milan Kučan, pa predsednik sindikata šolnikov in tako dalje in tako dalje. Da gredo človeku lasje pokonci! Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Sicer pa, ali je to v Sloveniji kaj novega? Ko je Vilko Brus pozival k podpori za gospoda Šiška, ker da je bolj skladen z vrednotami revolucije – vrednote revolucije ležijo v šeststo jamah po Sloveniji, nepokopane. Še otrok, dojenčkov, ki so jih zverinsko pobil partizani na Igu, se še danes ne sme pokopati na pokopališču na Žalah v Ljubljani, kot bi si ja zaslužili dojenčki, ljudje božji. Javno se pa kregajo, tega ne dovoli Janković, pa tega ne dovoli Kučan. V vsakem primeru sramota vseh sramot. Ampak veliko pove o tem, kdo je kdo v Sloveniji.
Ravno tako kot zelo veliko pove ta zakonodaja. Namesto da bi vlada preganjala tiste, ki k nam ilegalno vderejo, to je vdor na ozemlje demokratične države Slovenije, preganja tiste, ki se poskušajo samoorganizirati, da bi se zaščitili. Čeprav je samozaščita, samoobramba, še enkrat povem, temeljna človekova pravica, ki izhaja iz temeljnih mednarodnih aktov, ki urejajo to področje. Če ne verjamete, pojdite jih brat. Pa mimogrede preberite še kaj o ustavnem pravu.
Zakaj je torej vlada uporabila te varde in jih razpihnila, kot da so ne vem kako pomembne? Ja zato, ker gre očitno za nekaj, kar je njim blizu. Z rdečo zvezdo na čelu, z vrednotami NOB je nekaj, kar je obvladljivo. Morda so tudi računali, da bo kdo na naslednjih volitvah izpadel iz parlamenta, pa so hoteli to dvigniti na ta način umetno, da bi s tem pridobili nekaj podobnega ali pa nekaj še bolj obvladljivega, kot imajo ta trenutek. To je bil po mojem mnenju cilj. Drugače si tega preprosto človek ne more razložiti.
Še bolj zanimivo je, da je zelo veliko informacij bilo o tem, da so v vrhovih vard nekateri, ki so bili obsojeni kriminalci in menda tudi kakšni, ki so bili plačani sodelavci kriminalistične policije. Tako na koncu ne veš več, ali vlada to organizira ali preganja, če je kaj od tega res. Ampak o tem pač ne morem soditi, ne morem niti pregledati, ker nisem več predsednik KNOVS. Drugače, verjemite, bi se tudi s tem že zdavnaj ukvarjal, že takrat, ko so se prvič pojavile, da se je preusmerila pozornost od nedemokratične izdaje volivcev, na osnovi katere je sploh nastala taka vlada, kot je. Takrat so se v resnici te varde prvič pojavile. Drugič so se pa takrat, ko se je izkazalo, da so slovenske meje popolnoma nezaščitene, da dere čez vse, kar leze in gre – čez 16 tisoč prestreženih, ljudje božji. To je po uradnih ocenah, ki jih imate dosegljive. Je pa še nekajkrat toliko tistih, ki niso bili zabeleženi in so prešli slovensko mejo. Koliko teh je bilo procesiranih, kaznovanih? Najbrž nič. Vem, da so bili izdajani neki nalogi, ampak nihče od teh menda niti na koncu ni bil kaznovan, ostaja tisoče praznih nalogov, kjer torej ostajajo očitno sami sebi namen.
Kar je pa še huje, ne samo da se ne dovoli s strani vlade in vladajoče koalicije slovenski vojski in slovenski policiji, da bi učinkovito zavarovale slovensko mejo, kar se zna v primeru, da pride še do kakšnih hujših stvari, še kako maščevati, ampak tukaj ne bo očitno za zaščito slovenskih državljank in državljanov poskrbel celoten sistem pravosodja. In o tem bi se morali pogovarjati, gospe in gospodje. Ali se sploh zavedate, kaj se dogaja pod to vlado v sistemu slovenskega pravosodja? Ne zaradi raznih vard, ampak zaradi tega ker ilegalni migranti, ki so bili neposredno zaloteni pri kaznivem dejanju, niti niso dani v pripor. Nasprotno. Dajo jih lepo v azilni dom, še malo jim napolnijo njihove iPhone, da gredo potem lahko mirno na pot nekam v tujino in potem tožilka zaustavi pregon z obrazložitvijo, da bi bil pregon nesorazmeren s storjenim kaznivim dejanjem. Storjeno kaznivo dejanje pa je, da sta dva ukradla osebni avto znamke Audi, povzročila hudo prometno nesrečo, ga razbila, to se pravi, najmanj dve očitni kaznivi dejanji – odtujitev vozila in pa uničenje tuje stvari, in to ne v neki bagatelni vrednosti, ampak gre za znamko Audi … Kaj je tukaj signal? Tukaj je kristalno jasen signal vlade, ki je za to področje odgovorna kot za vsa druga področja življenja, ministrstva za pravosodje in vladajoče koalicije: ilegalni migranti lahko počnejo, kar hočejo, vzamejo vaš avto, ga razbijejo, vam kradejo, vas ropajo, ne bo se jim nič zgodilo. Nihče vas ne bo zaščitil. Slovencev in Slovenk ne bo nihče zaščitil, mi ščitimo samo tujce. To je signal, ki ga iz tega lahko dobi vsak. In verjemite, da so ga ilegalni migranti znali zelo dobro prebrati, Slovenke in Slovenci ga pa tudi zelo jasno razumemo. Taka vlada ni nič vredna. Taka vlada deluje v nasprotju z ustavnimi načeli. Kje je tukaj načelo enakosti pred zakonom, da spustim vse ostalo v tem trenutku? Kje je tukaj načelo enakosti pred zakonom? Kar vi, kdorkoli iz koalicije, vzemite avto svojega soseda pa se zabijajte z njim pa bomo videli, kako se bo končalo. Ali bo zavržena obtožnica zoper vas, ker bodo rekli, da je to zanemarljivo kaznivo dejanje, da bi bilo nesorazmerno potem preganjati tistega, ki je to storil? Najprej mu pa seveda omogočiš, da ga daš v dom, da gre lahko v tujino, da lahko pobegne, da je težje dosegljiv, potem ga pa niti preganjaš ne več. Čeprav, mimogrede, v Evropi, kot vsi dobro vemo, obstaja zelo dober sistem pregona in mednarodne tiralice in podobno, in to sploh ni vprašanje. Če se seveda to hoče. Hoteti, gospe in gospodje, je problem! Tukaj se hoče stvari ne samo delati v korist ilegalnih migrantov, v bistvu kriminalcev, ampak očitno se hoče to tudi skrivati pred javnostjo. Zato je bilo govora o sovražnem govoru. To besedo ste tudi že danes slišali v tej dvorani. Kaj pa je sovražni govor, gospe in gospodje pravniki? Ni definiran, sploh ne obstaja. Sovražni govor je floskula, s katero se levičarji borijo proti resnici že dolga leta in potem to skrivajo za raznorazne izraze. Sovražni govor je v resnici vsa tista resnica, ki moti levičarje. To je definicija sovražnega govora, če odstranimo vse tiste velike besede. Potem se zgodi, da ilegalni migrant pride iz zapora in namesto da bi ga poslali, od koder je prišel, že prej mu je bila zavrnjena po poročanju medijev njegova zahteva za azil, se pravi, da bi moral biti že zdavnaj v tujini, ampak ne. Pusti se ga v Sloveniji. Čudno, da se ga še ni pripeljalo v slovenski parlament, da bi ga malo sprejel predsednik parlamenta pa še nekateri, ki to radi počnejo. In on izkoristi to za to, da posili dve slovenski dekleti, vsaj ena je bila mladoletna. V enem primeru je šlo še za hudo nasilje z nožem. Kdo je za to odgovoren? Jaz trdim, da tisti na Vladi, gospe in gospodje, in tisti kot uradne osebe, ki so opustili svojo dolžnostno ravnanje. To ni samo politična, to je že tudi kazenska odgovornost. Ampak kaj je še bolj srhljivo pri tej zgodbi? Te podatke se skriva. Ko se pa končno začne zadeva razgaljati, se pa izkaže, da je ta migrant bil pravnomočno obsojen in da je bil dve leti v zaporu. Ko vprašam Vlado, kdo bo odgovarjal za to, da ni bil takoj po prestani kazni poslan, od koder je prišel, ker bi že itak zdavnaj prej moral biti po vseh dosegljivih podatkih, Vlada odgovori, da ni bil obsojen na stransko kazen izgona. Čakajte, kot da je to edini razlog oziroma edina pot, po kateri lahko nekoga izženeš iz države. Ali se vi delate norca? Iz koga? Iz ljudi, iz njihove varnosti? S temi zakoni, ki so danes pred nami, se zanesljivo delate norca iz navadnih državljank in državljanov. Namesto da bi preganjali kriminalce, jih ščitite in se obračate proti lastnim državljankam in državljanom. Kaj se je še izkazalo pri tem ilegalnem migrantu? Na koncu se je izkazalo celo to, da še to kaznivo dejanje – šlo je za izredno nasilen rop dveh žensk, pri čemer je eno vrgel po tleh in ima trajne posledice – da je bil že prej pravnomočno obsojen, vendar na pogojno kazen še za druga kazniva dejanja. Ampak niti ene od teh sodb ni mogoče v celoti dobiti, da bi jih predstavil javnosti. Niti novinar Peter Jančič jih ni mogel dobiti kljub zahtevam. Gospa Prelesnikova, ki je bila nekoč v tem parlamentu generalna sekretarka, danes pa naj bi ščitila informacije kot informacijska pooblaščenka, pa odgovori: »Ja, saj res ni mogoče tega dati, ker informacijski sistem pravosodja ne omogoča, da bi našli te sodbe.« Če je to res, potem je treba ministrico takoj zamenjati. No, saj je itak padla s celo vlado, ki je propadla v celoti. Ampak to seveda ni res. To je norčevanje iz ljudi. To se pravi, vse institucije, pravosodje, informacijska pooblaščenka, vsi se delajo norca iz slovenskih državljank in državljanov načrtno, sistematično v korist tujcev. To je pa realno stanje, s katerim se soočamo danes v Sloveniji. In potem Vlada predlaga, da je treba ukrepati proti tistim, ki nosijo otroške igračke in imitacijo uniforme. Poglejte, jaz sem samo v zadnjih letih videl na desetine prireditev, ena je bila zadnjič v Dražgošah, kjer so paradirali ljudje v pravih uniformah pa s pravim orožjem, kar je, mimogrede, po sedanji zakonodaji prepovedano. Kdor ne ve tega, je po sedanji zakonodaji prepovedano nositi tudi onesposobljenega orožja, na javne prireditve, kjer se zbira večje število ljudi in podobno. Ali je policija ukrepala? Ne. Ali je minister za to odgovarjal? Ne. Ali je bil opozorjen? O, ja, je bil, pa mnogokrat. Ali je to vznemirjalo ljudi? Verjemite, da zbiranje tipov, ki so po vojni zverinsko pomorili in celo žive zazidali mladoletna dekleta tam v Hudi jami, pa nosijo orožje, zagotovo vznemirja vse tiste sorodnike, ki so še živi iz tistega obdobja, pa še koga drugega tudi. Se pravi, kadar kakšen tak zakon predlagate, dajte se najprej nehati delati norca iz ljudi pa iz samih sebe, pa malo premislite, kaj pravzaprav počnete. Tudi takrat, ko je Veljko Brus hvalil gospoda Šiška, je bilo tam veliko takih z uniformami in orožjem tam okoli. To seveda ne vodi nikamor. Tukaj bo treba imeti končno enaka merila za vse in se vrniti na izhodišče, ki ga zahteva slovenska ustava. To se pravi, da zakon brez izjeme velja za vse in za vse na enak način. Če nekdo stori nekaj nezakonitega in se to ugotovi, je to treba sprocesirati, za to mora človek odgovarjati in za to se izreče kazen. Če je nekdo protizakonito vdrl čez mejo, se ga pošlje, od koder je prišel. Potem se pa izvrši ustrezen postopek. Ta postopek je nedopustno zavlačevati na račun slovenskih davkoplačevalcev in nehati je treba financirati vse tiste, na LGTB ideologiji utemeljene, nevladne organizacije, ki ne delajo drugo, kot da pospešujejo vdore na Republiko Slovenijo in pa potem da so ti ilegalni migranti, ki vsi po vrsti masovno zlorabljajo pravico do azila, o čemer je že prejšnja notranja ministrica gospa Györköseva zelo jasno in zelo veliko je imela povedati, da se jih neha financirati. In to v celoti, in to takoj. Ljudem je treba pustiti, da se sami branijo, če za to ni sposobna država. Zakaj so bile pravzaprav te varde uporabljene s strani vlade? Ker jaz mislim, da to je vse skupaj medijski in vladni konstrukt skupaj. Zaradi tega da ne bi res nastalo kakšno resno samoorganiziranje ljudi, ki pa so ogroženi. Če vam vsak dan pod oknom topota na desetine ali pa na stotine nekih ilegalnih migrantov, seveda samih za boj sposobnih moških, tistih, ki kažejo še danes slike žensk pa otrok, to je, boljše da v slovenskih razmerah tega ne komentiram, to so vojaki, ki prihajajo. Saj to je lepo Erdoğan povedal, mošeje so naše trdnjave, kupole naše čelade, verniki so naša vojska. In tudi njihova služba, verjemite, še kar dobro sodeluje pri vsej tej zgodbi. In on lepo sedaj spušča, Evropo izsiljuje s temi ljudmi in kasira denar, ampak ta zavesa ne deluje več dobro, to vsi veste, zaradi tega ker ima drugačno računico, on ima težave notranje politike pa pokaže, da je on gospodar Evrope za svojo notranjo publiko. Nekdo, ki se enkrat pusti izsiljevati, bo vedno izsiljevan, gospe in gospodje. Najprej in osnovno bi se morala država zavedati, da je pravica, temeljna pravica vsakega Slovenca, vsake Slovenke, vsakega slovenskega otroka, da živi varno. Vsak ima pravico do osebne integritete, in to je dolžna kot prvi in brezpogojni ukrep izvesti katerakoli vlada v največji možni meri, ne pa da financira nevladnike, pošilja na mejo vojake brez pooblastil, ne poskrbi za ustrezno plačevanje tistih, ki izpostavljajo svoje zdravje in življenje, zato da v takih razmerah še vedno po najboljših močeh zaščitijo Slovenijo in vse nas. In jim, verjemite, res iskreno izrekam velik hvala. Samo jaz bi želel, da se jim omogoči, da to tudi v resnici učinkovito opravljajo, ker so ti ljudje tega sposobni, to želijo, in še veliko takšnih bi lahko dobili, če bi peljali ustrezno politiko. Ampak takšni zakoni, kot so danes pred nami, zanesljivo ne vodijo v to smer, ampak popolnoma nekam drugam, ker tej vladi to ni v interesu. Kaj pravzaprav želijo levičarji? Levičarji zanalašč plačujejo nevladnike, na ideologiji LGBT utemeljene nevladne organizacije, da hodijo dol, novačijo, pospešujejo udor ilegalnih migrantov v Slovenijo in potem da ja zavlačujejo, da jih čim več tukaj ostane pa da to čim več stane. Zakaj? Ker dolgoročno oni, levičarji, vidijo v teh ljudeh svoje bodoče volivce, kratkoročno pa denar.
Kajti vsa zgodba s tako imenovanimi begunci seveda zvodeni. Beguncev ni. To edini trdim vsa leta brez izjeme, nikoli nisem pristal na to, da imamo neke begunce tukaj. Kakšne begunce? Imeli smo begunce, ja, takrat ko so bili iz nekdanje Jugoslavije, ženske, matere z otroki, starejše. 72 tisoč jih je bilo, lepo smo jih sprejeli in velikanska večina je potem tudi zelo hitro odšla tja, od koder je prišla, ker so bili to res begunci. To, kar pa danes prihaja, so pa za boj sposobni in usposobljeni zdravi moški, velikanska večina med 18. in 40. letom starosti, in to praktično vsi iz držav, kjer niti slučajno ni kakšne vojne. Iz katerih držav pa je največ ilegalnih migrantov, ki vderejo v Slovenijo? Ali jih naštevam? Vsi dobro poznate. Pakistan, pa potem vse od Maroka do, če hočete, Egipta, pa še ne vem katerih držav v tem trenutku, ker se stvari malo menjajo, Alžirija recimo. Kje pa so tukaj tiste silne vojne, ki bi pognale te množice? Kako je bilo s Sirci, pa vsi vemo, v ladijskih kontejnerjih so vozili kopije oziroma takrat kar originale, ker je itak država razpadla, svojih dokumentov in so jih potem po Turčiji prodajali, in znano je, da so bili vsi Sirci. In zato imajo tudi vsi rojstni dan 1. 1. in podobno in zato se potem ti dokumenti zelo hitro izgubijo, kadar se hoče kakšna resna kontrola narediti. Saj sam dokument je originalen, samo napisano je potem malo tako po domače. Seveda ti ljudje z begunstvom nimajo nobene zveze, še večja bedarija je tisto, da bežijo pred podnebnimi spremembami. Ja, seveda, pa kaj še. To pogajanja denar. Ali vi veste, da so našli marsikoga, ki je imel pri sebi tudi 300 tisoč evrov gotovine? Pojdite vi s 300 tisoč evri gotovine tukaj čez mejo pa boste videli, kaj se vam bo zgodilo. Pa ste državljani EU. Nekoliko manjše vsote so imeli pa v določenih delih te zgodbe skoraj vsi pri sebi. Vmes so tudi taki, ki nimajo toliko, ampak ne govoriti, da so to neki reveži pa begunci pa ne vem kaj.
Vprašajte se tudi, kakšni so ljudje, ki prihajajo, če pustijo svoje družine – kot recimo razvpiti ljubljanski brivec Ahmad Šami po lastni izjavi – tam, kjer je vojna, kjer divjajo spopadi, kjer naj bi oni živeli, pa pusti svoje otroke in ženo tam, namesto da bi jih pripeljal s seboj ali pa zaščitil z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Vprašajte se, kakšni so potem ti ljudje, kaj to Evropa uvaža, kaj vi uvažate. Dajte se malo to vprašati, po človeški plati. Mogoče vam bo počasi kaj kapnilo. Problem tega, kar v resnici Evropa dela, je čisto drugje. Je problem radikalne islamizacije Evrope. Islam se po celem svetu radikalizira in žal moram reči, da je ravno Erdoğan, s katerim se Evropa tako rada pogovarja, tisti, ki je k temu verjetno še največ pripomogel, ker je popolnoma uničil Atatürkovo sekularno dediščino Turčije. Kajti za Atatürka je bil radikalni islam razpadajoče truplo. Njegov izraz imate na internetu. Morate se zavedati, da je šeriat z modernim pojmovanjem prava, s človekovimi pravicami popolnoma nezdružljiv. Ti ljudje, ki prihajajo, pa so s področja radikalnega islama in se čutijo zavezane šeriatu. Še več, njim je vzpostavitev šeriata tu, na naših tleh, cilj.
Kar je meni osebno srhljivo, sem bil pa sam temu priča, pri nas se pojavljajo razprave, kjer sodelujejo ustavni pravniki, vrhovni sodniki, univerzitetni profesorji, in to najuglednejši, kjer mrtvohladno razpravljajo, kako čim bolj učinkovito vključiti šeriatsko pravo v sojenja naših sodišč. Prosim? Vključitev šeriatskega prava, gospe in gospodje, v delo sodišč pomeni popolno negacijo pravne države in modernega prava po vsem, kar vemo. Ampak tudi drugače mu jaz osebno povem v obraz, da laže. To je popolnoma nemogoče, da bi to dvoje imeli združeno. Dokler velja, da je zakon enak za vse, in dokler velja, da mora biti predpis javno objavljen, preden začne veljati, in dokler veljata pravni red in ustavni red države, šeriatsko pravo tu ne more imeti nobenega prostora, na slovenskih sodiščih zagotovo ne. Se pa potem, če se takole razpravlja, ne čudim več temu, da dajejo slovenskega pravosodja pod vodstvom ministrice Katičeve iz SD signal ilegalnim migrantom: kradite, ropajte – tako kot so nekoč njihovi predhodniki po drugi svetovni vojni – jemljite lastnino slovenskim državljankam in državljanom, uničujte jo, nič se vam ne bo zgodilo, mi vam bomo omogočili, da boste lepo mirno odšli, potem bomo pa itak zadevo ustavili, da ne bo problema. To je nedopustno! To je kriminal sam po sebi. To je opustitev dolžnostnega ravnanja pa malomarno ravnanje odgovorne osebe. V Kazenskem zakoniku imate člene, ki to jasno opredeljujejo, samo zdaj je tisto, kdo bo tukaj koga sledil. Katičeva sama sebe gotovo ne, pa ostali odgovorni na Vladi tudi ne pa v njegovi koaliciji pa vsi, ki so jim podrejeni, ker to je potem tako, kot bi kuža lovil svoj rep, ki ga nikoli ne ujame. Ampak to je nedopustno. Jaz upam samo, da ljudje to gledajo in da razumejo.
In kaj se potem dogaja? Dogaja se postopna radikalna islamizacija Evrope, tudi v Sloveniji. Še ko sem bil predsednik Knovsa, sem opozarjal, da so se razvile celice radikalnega islama v Sloveniji, od Jesenic, Ljubljane, Celja, Maribora do Novega mesta, lahko še naštevam, če želite. Ko se to združi s tistimi, ki so usposobljeni za boj, ki imajo vojne izkušnje, iz tega nastane najbolj nevarna kombinacija, ki je v preteklosti pripeljala na primer do bataclana, do pošastnega poboja, kjer se je tudi takole, kot se skriva v Sloveniji pred javnostjo, kaj prinašajo ilegalni migranti, skrivalo to, da se je ljudi tam ne samo pobilo, ampak se jih je tudi strahotno mučilo, da se je ženske žive rezalo tam, pa da ne govorim vsega ostalega, ker ne vem, če bi mi verjeli. Ampak imate vse to v uradnih poročilih, ki se pa skrivajo pred javnostjo. V čem je problem radikalne islamizacije? Za radikalni islam se svet deli na dva prostora, to je svet na miru, ki je samo svet radikalnega islama, z vsem drugim pa so oni v vojni, vse drugo je svet vojne. Oni so z Evropo, z vsemi vami, tudi z vami, ki jih podpirate, v vojni. Tudi če danes to prikrivajo. Za to imajo celo poseben izraz. Oni se tako tudi obnašajo in se bodo, verjemite, prej ali slej. Tu se pa govori o religiji miru in se za silo zatira vse, ki opozarjamo na to nevarnost. Še znotraj samega islama obstajajo struje, recimo v Indoneziji, ki opozarjajo, kako je to pomembno, da je treba to spremeniti. In zakaj se ne spremeni? Problem je, da je radikalnih islamistov milijardo in pol.
Ne tega mešati s kakšnimi našimi Bošnjaki, ki jih je nekaj milijonov. In potem si ljudje naivno predstavljajo, če poznam Bošnjake – in so super, jaz imam tudi nekaj kolegov tam – potem so vsi v redu. Ja, seveda, pojdite vi malo dol enkrat! Jaz sem tam tudi živel in sem si kaj ogledal. Ko vidiš, ko nekdo mlati z metrskim polenom ženo v burki, pa slišiš, kako pokajo kosti, pa bi rad pomagal, pa ne moreš, ker sta zraven dva z orožjem v rokah pa ga uperita vate, takrat se pa vprašaš, kje živiš. To je za Evropo popolnoma nerazumljivo. Ampak ali bi vi verjeli, da se je to zgodilo v Turčiji? Vem, sem bil v Turčiji pred nekaj leti. V neki stranski ulici, in to v Istanbulu, ki je najbolj evropski del Turčije. Da si boste predstavljali, kako so se stvari spremenile in kako se svet spreminja. O tem bi morali mi danes govoriti. To je varnostni izziv. To je najhujši varnostni izziv, ki ga je kdaj imela Evropa od konca druge svetovne vojne. Ta izziv je tu in zdaj. Kajti če prevlada radikalni islam, Evropa ne bo več Evropa. Evropa je danes Evropa, z evropsko civilizacijo, z doslednim varovanjem človekovih pravic, z vsemi, kar je, samo zato, ker je ostala krščanska Evropa in se je z vojsko obranila islama, takrat ko je prodiral. Tudi pri Sisku smo Slovenke in Slovenci, Kranjci, so takrat rekli, premagali turško vojsko in branili Evropo. Čas bi bil, da se iz zgodovine kaj naučimo.
Ta pot, spoštovani minister, ki ste jo tukaj ubrali, je popolnoma napačna. Najprej morate vi storiti svoje, najprej morate biti vi kot minister sposobni zaščititi državo Slovenijo, zaščititi mejo, zaščititi vsakega prebivalca, zapreti mejo za ilegalne migracije v res največji možni meri, šele potem lahko greste pogledat, kaj vsi ostali počnejo. Na pa, da se preusmerja pozornost od tistega, kar je resnična in realna nevarnost, na tamle neke parade ljudi, ki pač dvigujejo pozornost, vi jim pa pri tem pomagate, zato ker je to bolj fino, da se ne vidi, kaj se zadaj dogaja. Zdaj imate že dva mehanizma, eno je tisto, sonce nas bo skurilo, pa vsi gor gledajo in ne vidijo, da jim migranti pred nosom hodijo, vi boste pa rekli, glejte, tisti vardisti tamle paradirajo, da bodo vsi tja gledali, da ne bodo videli, kako migranti tule čez mejo hodijo. To ne vodi nikamor. Najprej mora Vlada poskrbeti za vse tisto, kar ji narekujejo ustava in zakoni. Vsa leta se zavzemam samo za eno stvar – da bi morali dosledno spoštovati pravni red. Če bi spoštovali pravni red v Evropski uniji kot celoti, na čelu z dublinskim sporazumom, za vse enako, za vse brez izjem, če bi spoštovali pravni red Republike Slovenije, se nič od tega, kar se je zgodilo, sploh ne bi moglo zgoditi. Stvari so se pa pod vašo vlado odvijale v popolnoma napačno smer in zdaj smo praktično obdani z državami, ki se poskušajo zaščititi. Avstrija sploh ne bo več sprejemala beguncev, niti v okviru evropskih programov ne več, to so zdaj že javno povedali, tudi nova vlada ne, če je kdo morda mislil, da bo drugače, se je hudo zmotil. Tako ostane edino upanje to, da se začnemo sami organizirati, opirati na svoje sile v Sloveniji, seveda na zakonit način, in iskati prijatelje v tujini tam, kjer jih v resnici imamo, predvsem v Višegrajski skupini, ki jo vi zasramujete, pa včasih kakšni še glasujete proti in podobno. Samo tam imamo realne prijatelje v teh razmerah v Evropi. Evropa se sploh ne more več poenotiti pri tem vprašanju. Zakaj? Ker ene države imajo že toliko migrantov, da enostavno ne morejo več nekaterih ukrepov sprejeti, Francija, Nemčija v veliki meri, Velika Britanija. Kako bodo oni rešili ta problem, nočem niti razmišljati, ker ga ne bodo. Kako se bo to končalo, tako ali drugače, na dober način se ne more, pa si mislite, kar hočete.
Slovenija je še vedno v območju, kjer lahko brez problema zaščiti svoje meje, kjer lahko brez problema poskrbi za varnost državljank in državljanov, ampak opreti se mora sama nase, ne čakati, kaj bo Evropa naredila, pa ne vem kakšna evropska – iz tega ne bo nič. Evropa, če bo šlo tako naprej, verjemite, ne bo prav dolgega veka, kar je škoda, ker Slovenija potrebuje Evropo, ker je izvozna država. Ampak te stvari so tako močne, da trgajo narazen. Preden se karkoli takega sprejema, je treba poskrbeti za varnost, je treba poskrbeti za zakonitost. To je odgovornost, gospod minister, najprej vas in vlade, tudi če je vedejevska, in je bila ves ta čas, bo pa pač ostalo to naloga za naprej. In jo bo treba izpeljati tako ali drugače, ne čakati, da bo nekdo drug to naredil namesto Slovenije. Vse ostalo, kar pa je, se ukvarjate s tem, da poskušate preusmeriti mnenje, da prikrivate postopke. Kajti to je dejansko vladna politika. Če ne, bi vi že ukrepali. Če sodišče, ki ima v ustavi člen, da je dolžno poskrbeti za javnost sojenja in za javno razglasitev sodbe, noče v postopku, ki ni bil zaprt za javnost, povedati niti, kašna je bila sodba, niti je noče – mislim, to … Itak pa izjeme, kdaj se lahko na sodišču nekaj zapre za javnost, določa zakon, in te izjeme so zelo tesno napisane. To je takrat, ko imaš recimo mlajše mladoletnike in podobno kot žrtve, ne pa, če ti dva ilegalna migranta pajsneta avto ali pa storita hudo kaznivo dejanje ropa, pri tem telesne poškodbe, dve ženski napadeta oziroma migrant, in se potem to prikriva. In potem se še prikriva za nazaj, da je bil že prej obsojen.
Se pravi, da je to načrtno, in za to je odgovorna Vlada. Vlada bi morala ukrepati, če to ne bi bila njena politika. Če pa ne ukrepa, je pa objektivno dejstvo, da je to postala njena politika. To je podobno kot pri tistem razvpitem sramotenju, ki si ga je privoščil državni sekretar, ki je bil na ministrstvu za šolstvo, za božič. Vlada ni ukrepala. S tem je objektivno šla odgovornost na celotno vlado in njeno koalicijo, ne glede na to, da je zdaj vlada propadla pa je odstopila. Zdaj ste vsi odgovorni, ker niste ukrepali. Isto je tukaj, pri ilegalnih migracijah – če se ne ukrepa, nosite odgovornost, če se dovoljuje, da sodišče načrtno skriva stvari pred javnostjo, če se prikriva stvari, nosite odgovornost. Če je to politika v tistih medijih, ki so plačani iz javnega denarja, ste tudi vi soodgovorni v tistem delu, ko je to pristojnost Vlade. Zakon je tukaj kristalno jasen. Za vsako področje družbenega življenja je odgovorna Vlada v tistem delu, ki sodi pod njeno pristojnost, in tisti minister, v pristojnost čigar posamezni ukrepi sodijo.
Zaradi tega, spoštovani gospod minister, SDS seveda ne bomo podprli takšnega zakona. Kajti dokler Vlada plačuje na ideologiji LGBT utemeljene nevladnike, da pospešujejo vdor ilegalnih migrantov v Slovenijo in da zavlačujejo postopke potem v Sloveniji, kar Slovenci drago plačujemo, s čimer se zmanjšuje tudi varnost vseh Slovenk in Slovencev, dokler ne poskrbite za ustrezna pooblastila, za ustrezno plačo, za vse pogoje tistih, ki ščitijo državo Slovenijo na slovenski meji in znotraj njenih meja, toliko časa je tak predlog sramoten. Prav sramoten je in pomeni samo preusmerjanje pozornosti, hkrati je pa tudi v nasprotju s tistim, kar, še tretjič ponavljam, je načelo, ki ga poznata tudi mednarodno pravo in ustavno pravo. Pravica do samoobrambe, gospe in gospodje, je človekova pravica, tudi če je v slovenski zakonodaji kdaj to malo čudno napisano. To je nad to zakonodajo, ker gre tukaj za stvari, ki se dotikajo temeljnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodne odnose po celem svetu v obdobju po drugi svetovni vojni, in se lahko uporabljajo po slovenski ustavi tudi neposredno, kadar gre za tak tip akta, da je to možno. Zaradi tega vam predlagam, da se sami opredelite tako, da odpoveste tale zakon in da enostavno zaključimo s tem, ker je to blamaža za vlado, je blamaža za državo, je blamaža za vas osebno. To ne vodi nikamor. Danes bi se morali pogovarjati o zaostritvah azilne zakonodaje, o zaostritvah tistih pravnih aktov, ki urejajo združevanje družin. To so naredile že vse sosednje države, Slovenijo to še čaka. Morali bi se pogovarjati o odgovornosti tistih, ki skrivajo podatke o kriminalu ilegalnih migrantov pred javnostjo, ki skrivajo sodbe, ki ravnajo v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije – o tem bi se morali danes pogovarjati. Ne pa o tem, kar je danes pred nami.
Zaradi tega teh zakonov seveda v SDS ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednje stališče bo predstavil gospod Igor Peček, in sicer stališče Poslanske skupine LMŠ.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Slovenija je suverena država. Njena nacionalna suverenost je zapisana že v preambuli ustave, nato pa še v njenem normativnem delu. Beseda suverenost sicer izhaja iz latinske besede suveralus, ki v direktnem prevodu pomeni najvišji. Ena izmed najstarejših rab tega pojma pa se nanaša ravno na državno oblast. Suverenost torej predstavlja ključno, največjo, najvišjo, najmočnejšo lastnost državne oblasti. Ne samo na zunaj, takrat ko govorimo o mednarodnem odnosu do skupnosti, pač pa tudi v odnosu na znotraj, ko država monopolno razpolaga tudi z obliko fizične prisile. Varnost je dandanes dobrina, ki v družbi pomeni veliko, če ne največ. Veliko je tudi pojavnih oblik družbene varnosti in je ena izmed najpomembnejših kot državna varnost kot celota. Navsezadnje se posameznik v družbi lahko počuti varnega le in izključno takrat, kadar živi v državi, ki je varna. Obe definiciji varnosti, tako za posameznika kot za državo, sta med seboj tako močno povezani, da nikakor ne moremo govoriti ne o eni ne o drugi, ne da bi se pri tem neposredno zadevali ena na drugo. Ni naključje, da v naši državi praznujemo dan suverenosti kot državni praznik ravno na dan, ko je Slovenijo zapustil še zadnji vojak, ki je v Sloveniji izvajal agresijo nad ljudmi in premoženjem.
Kot že rečeno, se suverenost neke države med drugim kaže predvsem v njenem obrambnem in varnostnem sistemu, ki mora biti v modernih oblikah demokratičnih držav v popolni in izključni pristojnosti države. Zgolj in samo država, torej tudi vsakokratna oblast, je tista, ki sme in mora zagotoviti celovit in enovit nacionalnovarnostni sistem. Ta mora temeljiti na treh podsistemih. Prvi je obveščevalni podsistem, drugi je notranjevarnostni podsistem s policijo in tretji je obrambni podsistem z vojsko. Obrambna in varnostna naloga in vloga države je, da jasno – in če smo odgovorni nosilci oblasti v nobenem primeru ne smemo dopustiti kakršnegakoli nedovoljenega poseganja v operativno sestavo in delovanje nosilcev obrambnih in varnostnih funkcij naše države. V tem kontekstu si kot resna država, kot samostojna, neodvisna in suverena republika ne moremo privoščiti nikakršne tolerance do snovanja raznih samooklicanih vaških straž in vard. Te s svojimi dejanji posnemajo delo policije in prevzemajo naloge, ki so izključno v pristojnosti državnih varnostnih organov.
Posebej bi radi poudarili, da naš državni ustroj jasno daje monopol nad uporabo sile in prisile le Republiki Sloveniji. Za še bolj jasen in nedvoumen pravni okvir danes sprejemamo noveli dveh zakonov, ki bosta tovrstna združevanja civilnega prebivalstva nedvoumno opredelili kot nezakonita. V predlogu gre torej za dopolnitev veljavnega Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o varstvu javnega reda in miru tako, da prepoveduje in sankcionira posameznika ali skupine ljudi, ki bi z nošenjem maskirnih oblačil, uniform oziroma uniformam podobnih oblačil ter z uporabo dekorativnega orožja, imitacij orožja, ki so po videzu podobne orožju, izvajale naloge, ki so izključno v pristojnosti uradnih ali vojaških oseb Republike Slovenije. Predlagani ukrepi pa ne veljajo za posameznika ali skupine posameznikov, ki navedena oblačila in predmete nosijo, razkazujejo ali uporabljajo kot rekvizit na prireditvah, kot del programa in so organizirane v skladu z zakonom, ki urejajo javna zbiranja. Kot že rečeno, kakršnekoli oblike paravojaških enot, ki s svojim ravnanjem želijo izvajati naloge, ki so izključno v pristojnosti državnih varnostnih organov, prej kot zagovarjanje varnosti in miru za državljane povzročajo destabilizacijo, z nespoštovanjem formalne zakonodaje pa se pri tem lahko pojavljajo tudi oblike ekstremizma in nasilništva. Morda se ne zavedamo, kako ključno je, da varnostni organi pri svojem delu zagotavljajo varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da spoštujejo človekovo osebnost in dostojanstvo. Slovenske varnostne organe sestavljajo osebe, ki odgovorno spoštujejo vse naštete. Te se za izvajanje svojih nalog ustrezno izobražujejo, se strokovno usposabljajo in izpopolnjujejo ter razvijajo znanja, ki so potrebna za opravljanje tako zahtevnih uradnih nalog. Varde oziroma samooklicane vaške straže seveda tega ne zagotavljajo.
Zaradi vsega povedanega aktivnosti omenjenih skupin nedvoumno pomenijo kršitev ustavnih in demokratičnih načel, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, na katerih temelji ureditev naše Republike Slovenije, zato smo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca mnenja, da je noveli potrebno sprejeti, in ju bomo seveda tudi podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Podpredsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Državni organ, pristojen za nadzor državne meje, je Policija, in če se na državni meji nedovoljeni prehodi prekomerno povečujejo, lahko Policiji pri obvladovanju nadzora pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Državni organ lahko na predlog Vlade aktivira tudi 37.a člen Zakona o obrambi in pripadniki Slovenske vojske za omejen čas dobijo izjemna pooblastila za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja. Ta ukrep je bil sprejet konec leta 2015, ko se je proti Evropi preko ozemlja Republike Slovenije zgodil polmilijonski begunski val. Eno izmed zelo pomembnih področij dela Policije je tudi področje javnega reda in miru ter varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Med številnimi nalogami, ki sodijo v navedeno področje dela, je tudi nadzor nad javnim zbiranjem in združevanjem ljudi. Prav zaradi tega je nujno, da Policija v skladu s svojimi pooblastili zamaskiranim posameznikom ali skupinam v uniformah ali z orožjem ali imitacijo orožja ustrezno prepreči, da s paradiranjem vznemirjajo prebivalce ali pa se celo razglašajo za varuhe državne meje. Obenem na nek način celo ovirajo delo uradnih oseb pri varovanju meja.
Predlagani noveli zakona o nadzoru državne meje in zakona o varstvu javnega reda in miru sledita dogodkom na južni meji, na meji z Republiko Hrvaško. V mesecu septembru prejšnjega leta je bilo na tem območju opaženo delovanje varde. Njeni pripadniki so se na tem območju zadrževali, in kot so sami pravili, se urili in obenem pomagali nadzirati mejo. Paradiranje zamaskiranih moških, oblečenih v vojaško uniformo, z zakritimi obrazi in z orožjem v rokah oziroma z replikami, so med prebivalce tega območja po mojem prepričanju upravičeno zasejali vznemirjanje in tudi strah. Prebivalci tega območja dobro vedo, da je Policija tista, ki je po zakonu dolžna varovati državno mejo, in z njo tudi dobro sodelujejo. Prav tako poznajo sodelujoče pripadnike Slovenske vojske, ki s svojo navzočnostjo pomagajo policistom in ne nazadnje tudi prebivalstvu.
Po poročanju medijev in postavljanju poslanskih vprašanj je pristojno ministrstvo za področje nadzora državne meje in varovanje javnega reda in miru pripravilo noveli zakona z željo, da se glede na situacijo predlagane rešitve obravnavajo po nujnem postopku. Žal predlog na Kolegiju predsednika Državnega zbora ni dobil ustrezne podpore. Predlagani noveli zakona bosta po mojem mnenju in po mnenju predlagatelja ustrezno rešili vprašanje, komu je prepovedano vsakršno ravnanje, ki bi ga z namenom nadzora državne meje izvajal na enak ali podoben način, kot ga v skladu z zakonodajo izvaja za to pristojni organ v Republiki Sloveniji. Posamezniki ali skupine, ki bi oziroma bodo s svojo dejavnostjo dajali ali zbujali videz, da se izvajajo uradne naloge uradnih ali vojaških oseb, bodo na podlagi predlagane zakonodaje ustrezno sankcionirane. Predlagane rešitve bi sicer lahko že stopile v veljavo, če bi noveli obravnavali po nujnem postopku, kot je to predlagala Vlada, vendar je predlagatelj zahteve za splošno razpravo začutil priložnost za nadaljevanje retorike širjenja strahu pred begunci, migranti ter ocenjevanja, kdo je boljši in večji Evropejec na eni strani, na drugi strani pa gre za poveličevanja paravojaške ali kakšne druge samooklicane domoljubne skupine.
Socialni demokrati bomo podprli sklep, da sta obe zakonski noveli primerni za nadaljnjo obravnavo. V nadaljnjem zakonodajnem postopku pa pričakujemo od Vlade in pristojnega ministra, da bo interpretacija predlaganih novel jasna in določna. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINE HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Vlada je državnemu zboru v obravnavo posredovala predloga novel o nadzoru državne meje in o varstvu javnega rada in miru, ki naj bi omogočila pregon oziroma omejitev delovanja tako imenovanih vard ali vaških straž. Vlada opozarja, da policija že drugo leto zapored v povezavi s povečanim številom nezakonitih prehajanj državne meje zaznava tudi vse pogostejše ustanavljanje različnih gibanj, tako imenovanih vard. Veliko ravnanj teh samoorganiziranj občanov pa ima posamezne elemente prekrškov. Kot sporni se izpostavljajo predvsem nošenje imitacij uniform in imitacij orožja. Posamezna ravnanja takšnih skupin pomenijo varnostna tveganja za državo, saj bi se lahko pod pretvezo samoorganiziranja varnosti posamezniki pravzaprav združevali z namenom izvajanja obrambnih in varnostnih nalog države in varovanja državne meje, kar pa je izključna pristojnost državnih organov. Dosedanja ravnanja nekaterih skupin na mejnih območjih bi lahko razumeli kot prav taka.
V SMC menimo, da so navedeni opisi Vlade preblagi in da gre v omenjenih primerih za paravojaške in parapolicijske enote. Paravojaška enota je vsaka organizirana skupnost, ki ima hierarhijo, ki je oborožena in ima simbole in uniforme kot simbol enotnosti ter želi nepooblaščeno opravljati naloge državnih varnostnih organov. Do tovrstnih poskusov oblikovanja paradržavnih formacij po navadi prihaja v času vojn, a Slovenija ni v vojni niti ni varnostno ogrožena. Po naši oceni gre za posameznike z radikalnimi in ekstremističnimi prepričanji, ki v družbo vnašajo nemir, strah, sovraštvo, nestrpnost in ogrožajo tako našo varnost kot tudi demokratični ustroj naše družbe. Ni se nam treba ozreti daleč nazaj v zgodovino, da bi se lahko zavedali, da so za zločin v Srebrenici soodgovorne oziroma da so pri pokolu muslimanskih moških sodelovale tudi paravojaške in parapolicijske, ali če želite, parapolitične enote. Če pa se vrnemo v čas druge svetovne vojne, smo podobne paravojaške enote poznali tudi Slovenci, in sicer so bili to tako imenovani raztrganci ali po nemško Gegenbande, majhne paravojaške enote, ki so bile izurjene za protigverilsko bojevanje zoper partizane, ki jih je organiziral gestapo na področju Gorenjske in Štajerske. Zato ostro nasprotujemo ustanavljanju tako imenovanih vard in vaških straž.
V SMC imamo ničelno toleranco do pobud posameznikov in skupin, ki željo prevzemati naloge v pristojnosti države. Zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi. Samoorganiziranje posameznikov oziroma skupin z orožjem, ki opravljajo naloge državnih organov, je nedopustno, še posebej pa v družbi ne bi smelo biti sprejeto kot primerno pozivanje k nespoštovanju ustave in zakonodaje. Slovenija je varna država z ustavnopravnim redom, ki smo ga dolžni spoštovati vsi njeni prebivalci. Slovenija je varna država, sodobna in urejena demokracija, v kateri ni nikomur, ki ni za to pooblaščen, dovoljeno skrbeti za varnost države in njenih meja. V takšni državi so jasne pristojnosti in naloge vseh delov nacionalnega varnostnega sistema. Naš nacionalni varnostni sistem je kos varnostnim izzivom, s katerimi se trenutno soočamo, zato ni potrebe po skupinah, kakršne so varde ali vaške straže. Državni varnostni sistemi obvladujejo situacijo, takšne paravojaške ali parapolicijske skupine pa varnosti ne zagotavljajo, temveč jo ogrožajo.
Zato v Poslanski skupini SMC podpiramo predlog Vlade, ki bo omogočil pregon delovanja tako imenovanih vard ali vaških straž. Opozarjamo, da je bil vodja tako imenovane Štajerske varde Andrej Šiško obsojen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in mu je bila izrečena pravnomočna kazen zapora. Šiško in njegovi somišljeniki so ustanovili Deželo Štajersko, ki jo dojemajo kot vzporeden pravni sistem, štajersko pravdo, ki nima neposredne povezave z Republiko Slovenijo, ni pa v nasprotju z njenim pravnim redom. Ker mora imeti vsaka dežela svoje obrambno-varnostne sile, ki so sposobne zagotoviti javni red in mir ter nadzor na mejah, pa so ustanovili Štajersko vardo oziroma stražo. Ustava Republike Slovenije v 42. členu zagotavlja svobodo zbiranja in združevanja. Zavedamo se omenjene ustavne pravice posameznika do združevanja, vendar le do takrat, ko takšno združevanje ne posega v naloge, ki jih lahko izvajajo le državni varnostni organi.
SMC zato poziva vse državljanke in državljane, da ne nasedajo tovrstnim radikalnim idejam oziroma ekstremističnim skupinam. Te skupine dajejo vtis, da je v državi vse narobe, da državni organi na področju nacionalne varnosti ne opravljajo svojih nalog in da država ni sposobna skrbeti za varnost nas vseh. Pripadniki varnostnih in obrambnih državnih organov so edini zakoniti varuhi države. Vsaka druga oblika je nezakonita in spodkopava ustavnopravni red. Ravnanja vard in vaških straž so v nasprotju z ustavno in demokratično ureditvijo Republike Slovenije, posebej pa tudi človekove pravice do varnosti, saj je ne zagotavljajo, marveč jo ogrožajo.
V zvezi s tem bi opozorili, da je bila v mandatu od 2011 do 2014 odrejena parlamentarna preiskava o delovanju ter aktivnostih ekstremističnih skupin v množičnih ljudskih protestih zoper aktualno izvršilno oblast in nekje tudi lokalno oblast, ki so od konca novembra 2012 potekali v različnih mestih po Sloveniji in so se začeli v Mariboru. Preiskovalna komisija je končala le prvi del preiskave, v katerem je ugotavljala, kakšno varnostno tveganje za državno varnost v Republiki Sloveniji predstavljajo ekstremistične skupine in ali je za preprečitev delovanja in nadzor nad ekstremističnimi skupinami potrebna sprememba zakonodaje. Državni zbor je januarja 2014 sprejel vmesno poročilo. Komisija oziroma Državni zbor je tako ugotovil, da se tako na ravni Evropske unije kot tudi v posameznih državah članicah – pri čemer Republika Slovenija ni izjema – krepi ekstremizem, da v Republiki Sloveniji obstajajo ekstremistične skupine, ki predstavljajo tveganje za državno varnost in demokratični ustroj družbe, in da orodja, ki jih imajo državni organi za boj proti pojavom ekstremizma in delovanju ekstremističnih skupin, niso dovolj učinkovita. Preiskovalna komisija je v vmesnem poročilu zapisala, da vsi obveščevalni in varnostni sistemi ugotavljajo obstoj ekstremističnih skupin v Sloveniji in da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje, kar se je v primeru tako imenovanih vard ali vaških straž sedaj izkazalo za resnično.
Zavedati se moramo, da Slovenija ni imuna na različne oblike radikalizacije in ekstremizmov, ki spodkopavajo ustavni red ter širijo ideologijo rasizma, ksenofobije, antisemitizma, homofobije in tako dalje, ter da vse to zahteva resen odziv državnih organov ter tudi naš premislek o tem, ali smo naredili dovolj za preprečevanje tovrstnih pojavov. Nekatere države so delovanje določenih radikalnih ali ekstremističnih skupin celo prepovedale, njihove pripadnike pa kazensko preganjajo. Nemška vlada je pred kratkim naznanila prepoved neonacistične skupine Combat 18 z utemeljitvijo, da v njihovi družbi ni prostora za skrajno desni ekstremizem in antisemitizem. Nemška domača obveščevalna služba, Zvezni urad za zaščito ustave, pa je okrepila nadzor nad politično stranko AFD zaradi sumov o sodelovanju z ekstremističnimi skupinami. Da ne omenjamo, da so v Grčiji sodili poslancem skrajne politične stranke Zlata zora.
Omenjena mednarodna praksa kaže, da torej orodja, kot jih ima sedaj na voljo Slovenija, niso učinkovita, zato bomo na podlagi vseh teh argumentov v SMC oba predloga zakonov podprli. Bi pa dejala še nekaj. V predhodno predstavljenih stališčih poslanskih skupin je bilo zaznane toliko nestrpnosti, toliko sovraštva, da tega ne bi mogli opredeliti kot svobodo govora, in zaradi tega odločno protestiram. Hkrati pa bi želela tudi, da se poslanski kolega Jelinčič, ki je predstavljal stališče Poslanske skupine SNS, ne čuti moškega zgolj zato, ker opravlja potrebo na moškem veceju.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja bo stališče predstavila gospa Nataša Sukič, stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav!
Vse skupaj se je začelo jeseni 2018, ko so po socialnih omrežjih zaokrožile fotografije oborožene skupine, ki naj bi se urila v štajerskih gozdovih. Skupina se je poimenovala Prostovoljna obrambna skupina svobodnih ljudi Dežele Štajerske, s kratkim imenom Štajerska varda. Takrat je bila varda, naj se takole izrazim, specializirana za neki drugi namen – branila in udejanjala naj bi idejo Dežele Štajerske. S to idejo ni vzbudila kaj več kot posmeh javnosti, zato je zelo hitro prilagodila svojo taktiko. Kot se spodobi za vsakega resnega radikalnega desničarja, je kot podlago za svoje delovanje določila sovraštvo in nestrpnost in za svojo osnovno dejavnost lov na ljudi. Od vsega začetka se je javnost nad Štajersko vardo zgražala, spraševala se je, kako to, da policija ne ukrepa. Zaradi pomanjkljivega nadzora so očitki leteli tudi na Sovo. Policija se je nato končno zganila, samooklicani vodja varde in eden izmed članov izvršnega odbora podmladka SDS sta bila na koncu obsojena. Vodja Štajerske varde je danes v zaporu.
Vse nasilne, na sovraštvu zgrajene skupine imajo skupno lastnost – vse prihajajo z desne strani politične provenience. Denimo ko so bili leta 2012 v Ljubljani največji protesti, ki so odnesli vlado Janeza Janše, je mala skupina desnih ekstremistov sprovocirala sprožitev celotnega represivnega policijskega aparata. Medtem ko se je represivni aparat na množico protestnikov, ki niso naredili popolnoma nič narobe, spravil s solzivcem, pendrekom in na koncu celo z vodnim topom, se tisti skupinici desnih ekstremistov seveda ni zgodilo nič. Enako je bilo v Mariboru. Že leta 2013 je bila nato v Državnem zboru ustanovljena preiskovalka o ekstremističnih skupinah v Sloveniji. Komisija je ugotovila, da je Sova prikrivala podatke o obstoju ekstremističnih skupin in konkretnih povezav s točno določeno politično stranko. Lahko ugibate, direktor Sove je bil Damir Črnčec, povezava pa je bila med podmladkom SDS in neonacistično skupino Blood and Honour. Danes imamo enako situacijo – imamo desno ekstremistično skupino, ki se po gozdovih ob meji sprehaja oblečena v uniforme, v rokah drži imitacijo kalašnikova in javno razglaša dejstvo, da se gredo lov na ljudi, svetovalec predsednika odstopljene vlade Marjana Šarca za nacionalno varnost pa ni nihče drug kot Damir Črnčec. Ta isti Črnčec, ki je kot direktor Sove prikrival podatke o obstoju desničarskih ekstremističnih skupin. In prav ta svetovalec odstopljenega predsednika vlade kot odgovor na Štajersko vardo napove spremembo zakonodaje, češ da drugače ne moremo ukrepati. Predlaga pa dva zakonska predloga, ki ne rešujeta v resnici ničesar oziroma nič drugega, kot da nasitita apetite predlagateljev, ki bi se z represivnim aparatom radi spravili še na koga drugega, na primer na mirne protestnike, ki protestirajo za kakšno povsem drugo zadevo.
Najprej poglejmo, zakaj zakona v resnici ne rešujeta ničesar. Policija bi že danes lahko ukrepala, to je dejstvo. To dejstvo jasno in nedvoumno potrjuje podatek, da je glavni vardovski šerif v zaporu. Vse, kar potrebujemo, da ukrepamo, torej danes že imamo – imamo prekršek in imamo kaznivo dejanje. Vlada pa zdaj predlaga, da bi lov na ljudi, ki se ga gredo vardisti, namesto kot kaznivo dejanje obravnavali kot prekršek, in to je skrajni absurd. V Levici smo prepričani, da bi policija lahko ukrepala že danes. Ta isti člen zakona o javnem redu in miru že imamo, obstaja danes. Po naših podatkih pa na podlagi tega člena žal do danes ni bil kaznovan noben samooklicani vardist. Pa mi odgovorite na ta absurd, če lahko. In ne samo to, dejanje, ki ga že danes Kazenski zakonik določa kot kaznivo, torej izdajanje za uradno osebo, boste po novem očitno opredelili kot prekršek. Nekdo, ki bi torej moral v zapor, bo namesto tega zgolj oglobljen. Zelo zanimive rešitve predlagate s temi zakonodajnimi predlogi. Enako je s prepovedjo uporabe maskirnih oblačil, uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformam. Če nekdo vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, je to že danes kaznivo dejanje. Ampak ne, po novem bi ga torej odstopljena vlada želela obravnavati kot prekršek. Poleg tega pa predlaga, da se zakon obravnava po nujnem postopku, ker da so ogroženi interesi države. Mislim, če to ni absurdno in popolna zmešnjava, potem ne vem, kaj to je. Še enkrat poudarjam, po novem naj bi bila bolj primerna globa in nekaj bi bilo okarakterizirano za prekršek, namesto da bi bilo kaznivo dejanje in kazen temu ustrezna.
Absurdov pa seveda še ni konec. Zakon o nadzoru državne meje že danes določa, da mejo nadzoruje policija, določa tudi kazen za posameznike, ki bi se želeli igrati nadzornike meje. A tudi tukaj odstopljena vlada pravi, da ta določba ni dovolj jasna in da je treba bolj jasno določiti, da lahko nadzor meje opravlja zgolj in samo policija. Lepo vas prosim, bolj jasno je torej treba to določiti. Skoraj tako, kot da bi poleg določbe, kdo je poslanec, izrecno zapisali še podatek o tem, kdo ni poslanec. Tega danes namreč nimamo zapisanega nikjer. In po tej isti logiki odstopljene vlade je torej samo še vprašanje časa, kdaj bo lahko zaradi pomanjkljive zakonodaje kdorkoli vkorakal v to dvorano in odločal. Enako se lahko seveda zgodi tudi predsedniku vlade. Takšna je logika vaših zakonodajnih predlogov. To je dejansko absurdno, ampak pustimo, dajmo malo šalo na stran. Dejstvo je, da sem vam do zdajle predstavila argumente, ki jasno dokazujejo, da predlogi v zvezi s Štajersko vardo v resnici ne spreminjajo popolnoma ničesar.
Naj pojasnim še, kaj pa bi odstopljena vlada lahko dosegla s predlaganimi spremembami zakonov. Vemo, da policija, vojska, prejšnja ministrica, zdajšnji minister za notranje zadeve, vlada Mira Cerarja in sedaj še odstopljena vlada Marjana Šarca zadnjih pet let begunsko krizo spretno izrabljajo za povečevanje represije in pooblastil represivnih organov. Govorim o represivnih ukrepih, ki so v resnici naperjeni zoper vse državljanke in državljane – paralizatorji, uporaba vojaške opreme, IMSI-lovilci, droni, obrazna prepoznava, masovni nadzor nad avtomobili, nad letalskimi potniki in tako naprej in tako naprej. Vsi ti ukrepi, ki sta jih prejšnja in sedanja vlada sprejeli v zadnjih petih letih, veljajo v resnici za nas vse, spoštovane državljanke in državljani. Nikar se ne slepimo, da ni tako. Danes je točno takšen primer pred nami. Tukaj ne govorimo o neki zakonski definiciji paravojaških enot ali ekstremističnih skupin, ukrep v resnici ni naperjen zoper vardo, nanjo namreč ne bo imel nikakršnega posebnega učinka, nikakršnega dodatnega učinka, da takole rečem. Nanaša se v resnici na nas vse.
Konkretno v predlogu sprememb Zakona o nadzoru državne meje na primer naletimo na zelo sporno dikcijo, ki bo represivnemu aparatu prišla še kako prav. Pa ne zaradi varde. V spremenjenem 46.a členu namreč piše, navajam: »Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki z namenom nadzora državne meje ravna na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje,« zdaj pa pozor, »ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje.« Konec navedka. Torej ne Štajerska varda, tukaj bo policija dobila pooblastilo za ukrepanje zoper na primer povsem mirne protestnike na meji, pa naj gre za odprtje dodatnega mejnega prehoda, obnovitev mejnega prehoda, na primer za kakšne okoljske protestnike ali pa tiste, ki protestirajo proti policijskemu nasilju nad begunci, proti žici na meji, proti spodbujanju utopitev v Kolpi in tako naprej. Ta pooblastila bo s tem zakonom, če bo tukaj sprejet, v resnici dobila policija. Kakorkoli, kar bo pač policiji tisti trenutek ustrezalo. Ta ukrep torej v resnici ni namenjen vardi, ampak najverjetneje tem drugim za oblast motečim skupinam.
Če pogledamo trenutno ureditev, lahko ugotovimo naslednje. Kazenski zakonik v 305. členu določa, da se, kdor se, zato da bi sebi ali drugemu pridobil kakšno korist ali da bi komu prizadejal škodo, lažno izdaja za uradno ali vojaško osebo ali neupravičeno nosi oznake uradne ali vojaške osebe, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. To piše v Kazenskem zakoniku, v 305. členu, že danes. »Enako se kaznuje, kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba.« Konec navedka. Veljavni Zakon o nadzoru državne meje določa, da je za nadzor državne meje pristojna policija. Samo policija lahko torej nadzoruje državo mejo. Če nekdo opravi dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba, se kaznuje z zaporom do enega leta. To že imamo! Varda opravlja nadzor meje, ki ga lahko opravlja samo policija – torej? Mislim, da je razlaga, kaj iz tega sledi, jasna. Kdo torej ščiti vardo? Za kaj se varde v resnici ne preganja? Ni zakonodaja tista, ki bi bila že danes tako naravnana, da bi ščitila vardo. Zakonodaja ne, ker je popolnoma jasna in nedvoumna, kot sem vam dokazala. Ni pa to edini primer, ko je oblast v resnici popolnoma dvolična.
Naj navedem še ta primer. Ko govorimo o problematiki pregona in sankcioniranja sovražnega govora ali pa groženj in podobnih zadev, vlada, ministrstva in policija največkrat rečejo, da ne morejo storiti ničesar. Tudi tukaj potem večkrat govorimo o potrebah po spremembi zakonodaje. Ljudje na socialnih omrežjih širijo vsesplošno sovraštvo zoper begunce, Rome, skupnost LGBT, celo revne in invalide. Nekateri vidni člani SDS so na primer na Twitterju pozivali celo k streljanju na begunce – nobenemu se ni zgodilo nič. Na drugi strani pa imamo takšne bizarnosti, kot je recimo primer nekoga, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, in ne za prekršek, govorim o 62-letnem brezdomcu iz Maribora, ki je žalil Janšo in Gorenaka. Zdaj pa se vprašajmo, kje imamo v resnici v tej družbi problem.
V Levici obema predlogoma nasprotujemo, ker menimo, da gre za res zelo proslulo piarovsko potezo, za slepilni manever, ki prikriva resnično dogajanje oziroma ki nekako maskira dosedanjo neaktivnost pristojnih organov, ki bi morali ukrepati in ki bi lahko ukrepali, ker vse podlage v zakonih že imamo.
Naj za zaključek dodam še nekaj. Odkar se je pojavila Štajerska varda, smo lahko tudi s strani nekaterih vladnih predstavnikov in predstavnikov koalicije slišali, da se tako začne fašizem. Mar res? Tako se začne fašizem? Ne, dragi moji, fašizem se začne v državnih uradih, začne se v policiji, v vojski in tako naprej. Skratka, začne se najprej v državnih pisarnah, da tako rečem. Lahko potegnemo kar paralelo, če mi ne verjamete, in sicer iz polpretekle zgodovine, ki je nikakor ne bi smeli pozabiti, pa je videti, da jo ves čas še kako pozabljamo. Rjavosrajčniki, paravojaška milica, so v kristalni noči razbijali izložbe židovskih trgovin. Formalnopravno to ni bilo dovoljeno, takrat so bili sicer že v veljavi nekateri protižidovski zakoni, ki so denimo prepovedovali poročanje Arijcev in Židov in podobno, a še vedno ni bilo legalno razbijanje izložb. Nemška država je imela takrat – tako kot ima slovenska država danes – na voljo vse vzvode, da bi dejanja te paravojaške milice nemudoma kaznovala, pa jih ni. Sprenevedala se je, kot se sprenevedamo tukaj. Lahko se torej vprašamo, zakaj Vlada in njen represivni aparat tovrstne pojave tolerirata. Zakaj se že danes ne uveljavljajo kazni? Zakaj se te kazni, ki se zdaj spreminjajo iz tolarjev v evre in se jih malce dviguje, celo prekvalificirajo v prekrške? Vprašajmo se vse to. To so tista vprašanja, ki bi se jih morali pravzaprav vprašati.
Naj se vrnem nazaj k Nemčiji, k tistemu žalostnemu obdobju takratne Nemčije. Kaj je pravzaprav takrat omogočilo vzpostavitev totalitarne države, v kateri so lahko paravojaške milice vladajoče nacistične stranke nekaznovano, da se po domače izrazim, harale? Kaj drugega kot krepitev represivnega aparata, policije, se pravi gestapa, vojske in tako dalje, tako kot to danes delate vi? Ograjevali so prostor z bodečo žico – tako kot to danes delate vi. In zraven so se še na polno oboroževali – tako kot to danes delate vi. Zakoni, ki jih predlagate, bodo najverjetneje udarili po ljudeh, ki bodo protestirali proti vašemu zapiranju meje, proti vaši bodeči žici, proti okrepljenemu represivnemu aparatu. V tej luči v resnici varda ni osnovni problem, varda je v resnici družbeni simptom. Problem ste vi, dragi moji. In ne, nismo v istem čolnu. Vi in varda ste v istem čolnu, ob tem čolnu pa se ljudje v Kolpi dobesedno utapljajo. Vodja samooklicane Štajerske varde je danes v zaporu – pravne podlage za pregon vardistov torej so, če jih le želimo uporabiti. A četudi je v zaporu, dokler ne bo prišlo do spremembe v politiki, se bomo še naprej soočali z raznoraznimi vardami. Desnica straši in seje sovraštvo proti beguncem, to smo danes tukaj slišali v izdatni meri, ponovno. Vlada pristaja na to retoriko in sprejme celo paleto ukrepov, na katere bi bila ponosna vsaka desničarska vlada, in ko ta val sovraštva zajahajo še razni šiški in drugi skrajni desničarji, se čudite, kako je lahko do tega prišlo. Vi se čudite. Naj ponovim, problem ni varda, varda je simptom. Problem ste vi, odstopljena vlada in koalicija. Bojim se, da ta simptom ne bo izginil, ampak se bo še bolj oplajal v družbi, dokler boste vodili takšne politike, ne glede na to, ali bo vlada rekonstruirana znotraj tega sklica Državnega zbora ali pa bomo kmalu dobili kakšno novo. Če boste nadaljevali na tak način, se stvari gotovo ne bodo spremenile. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Jernej Vrtovec.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): En lep dober dan, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Če pogledamo, kaj so cilji zakona, uresničevanje zakona, lahko hitro ugotovimo, da gre v obeh primerih za zakonodajo, ki je usmerjena k preprečevanju ustanavljanja različnih oblik pri civilnem nadzoru, tako imenovanih vaških straž na naši južni meji ali pa kjerkoli drugje. Če preberete sam zakon, dopolnjuje se v petih členih, lahko vidimo, da gre za zakonodajo, ki je usmerjena proti tako imenovanim vardam, Štajerski vardi, ki samooklicano varuje južno mejo. Gospod minister, ogromno truda, zato da daste tem oblikam samoorganiziranja, posebnežem, zelo veliko pozornosti, ki jo lahko potem pridno izkoriščajo v okviru volilne kampanje in tako naprej. Trdim to, da si ti ljudje in njihovo organiziranje ne zaslužijo takšne pozornosti, kot jim jo vi namenjate, resnično. Zaradi tega ker tudi če pogledamo pojave teh vaških straž oziroma vard, je po eni strani nujno potrebno pogledati v okviru tega, kako učinkovito se država bori z migrantskim valom, balkanskim tokom in tako naprej. Pojave vaških straž oziroma vard je torej nujno povezati z neučinkovitostjo pristojnih služb. Rešitev ni prepoved, bičanje nekoga, ki se sam organizira – čeprav sam to obsojam, jaz mislim, da so to naloge policije – ampak rešiti moramo, gospod minister, skupaj, zlasti pa ste prvi v vrsti vi, ta temeljni problem, in sicer slovenska policija, varnostni organi morajo učinkovito preprečevati nelegalne migracije, ne pa da je ljudi v Beli krajini strah, kaj se dogaja. Zavarovati moramo južno mejo, slovensko mejo in zagotavljati varnost državljank in državljanov. To je naloga policije, vse ostalo pa je nepotrebno oziroma ne bi smelo biti potrebno. Ampak če se pa pet posameznikov zbere in se igrajo, tako kot se igrajo otroci, pa si ne zaslužijo pozornosti, da je minister cel dan danes tukaj z nami.
Ker je južna meja hkrati tudi šengenska meja, je nujno potrebno izpostaviti tudi mednarodne posledice omenjenega dejstva. Avstrija še vedno nadzoruje severno slovensko mejo, Italija pa, pazite to, v sodelovanju s Slovenijo izvaja tako imenovane mešane patrulje, ki naj bi zajezile prehod ilegalnih migrantov. Pomanjkljivo varovanje naše južne meje torej ima posledice. Posledice ima to, da imamo še vedno vzpostavljeno dejansko mejno kontrolo z našo severno sosedo Republiko Avstrijo. V Novi Sloveniji se zavzemamo za takšno politiko do notranje varnosti, ki bo državljanom zagotavljala visok nivo varnosti in s tem tudi ustrezno kvaliteto življenja. Zagotovo je izziv. Izzivi za zagotavljanje primarne varnosti so zagotovo tudi migracije in z njimi povezana integracija priseljencev. Nezakonite migracije, spoštovane gospe in gospodje, je pač potrebno ustaviti in preprečiti, za osebe, ki imajo ustrezen status mednarodne zaščite, pa mora Republika Slovenija zagotavljati tudi ustrezno integracijsko politiko. V Novi Sloveniji menimo, da morajo priseljenci, ki pridejo na ozemlje Evropske unije, spoštovati naš ustavni red, našo kulturo, naš jezik in naše običaje. Uspešna integracija je zelo pomembna za vse priseljence.
Predlagani ukrep, gospod minister, je pa najprej izboljšanje pogojev za delo policije. Za nemoteno in učinkovito delo slovenske policije je namreč potrebno nemudoma izboljšati pogoje za njeno delo. Kljub nekaterim nakupom, ki so se zgodili, ki so modernizirali del opreme, ima slovenska policija namreč še vedno slabo in zastarelo opremo, ki mnogokrat ne ustreza niti osnovnim standardom. To je potrebno nedvoumno čim prej popraviti in zagotoviti boljšo opremljenost slovenske policije. Drugi pomemben dejavnik, ki ga je potrebno vzpostaviti, je pa sprememba azilne zakonodaje. Republika Slovenija mora po zgledu nekaterih evropskih držav azilno zakonodajo dodatno zaostriti, zagotovo, namreč zaostriti pogoje za pridobitev statusa azilanta, nadalje redefiniranje pravic, do katerih so upravičene osebe z mednarodno zaščito, in potrebno je tudi pospešiti same postopke za mednarodno zaščito. Hkrati trdimo, da mora tudi Slovenija uvesti ustrezne varovalke za onemogočenje zlorabe instituta mednarodne zaščite, kar se dogaja. Mnogi, ki pridejo sem, namreč zlorabljajo celotno azilno politiko, celoten postopek mednarodne zaščite, in to je potrebno preprečevati, kajti potem tisti, ki so pa potrebni mednarodne zaščite, je zaradi morebitnih dodatnih kvot in tako naprej lahko tudi ne dobijo, kar je velika škoda. Zato v Novi Sloveniji poudarjamo, da je potrebno ločevati med begunci na eni strani in med ekonomskimi migranti, ki prihajajo zlasti po boljše življenje, ne bežijo pa iz vojnih razmer, na drugi strani.
Statistika, gospod minister, je pač neizprosna. Če na hitro preberemo policijsko poročilo glede migracij od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2019, ugotovimo, da se je število povečalo za 71,8 %, pri čemer je najvišji trend povišanja zaznan po juliju 2019. Število ilegalnih prehodov meje je torej za 71,8 % večje napram lanskemu letu. Izziv, gospod minister, pri tem ni, kako bomo mi preprečevali nekaj posameznikov, ki se nonšalantno igrajo po južni meji, ampak kako boste okrepili delo slovenske policije, kako boste zagotovili boljše pogoje za delo slovenske policije in preprečevali ilegalne prehode meje. To pa je vaša naloga še za naslednji mesec, dva.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kot zadnji bo mag. Andrej Rajh predstavil stališče Poslanske skupine Alenke Bratušek.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi!
Vlada nam je v odločanje predložila dva zakona, ki bosta po mnenju predlagatelja pripomogla k učinkovitejšemu spoštovanju dostojanstva ljudi in njihove pravice do varnosti. Cilj je predvsem zagotoviti učinkovitejše varovanje javnega reda in miru ter zagotoviti slovenski policiji učinkovito izvajanje dolžnosti in učinkovito vodenje prekrškovnih postopkov. Tako imenovana Štajerska varda namreč izvaja aktivnosti z jasnim in prikritim namenom nadzora državne meje. Pri tem pa nosijo enaka oblačila in pokrivala, ki spominjajo na uniforme uradnih oseb. Poleg tega uporabljajo tudi simbole, kot so grbi in zastave. Tovrstne samooklicane vaške straže so največkrat neobvladljive in posledice njihovih aktivnosti so zelo nepredvidljive. Dejstvo je, da je varovanje državne meje v vsaki normalni državi izključno pristojnost policije. Policija je za izvajanje teh nalog tudi posebej usposobljena. Monopol nad represijo in uporabo prisile pripada izključno državi. Ministrstvo za notranje zadeve je v zadnjem času večkrat zagotovilo, da ima policija pod nadzorom razmere na meji in situacijo obvladujejo. S tem, da skušajo vaške straže posegati v pristojnosti in naloge policije, ovirajo njeno delo, pri tem pa po nepotrebnem vznemirjajo širšo javnost.
V praksi so se pokazali problemi pri pregonu pripadnikov takšnih straž. Kazniva dejanja namreč postanejo taka dejanja šele v trenutku, ko neka oseba opravi dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba. Posledično se okrožna državna tožilstva niso odločala za kazenski pregon na podlagi obvestil policije. Policija ima v takih primerih tako rekoč zvezane roke, prebivalci ob južni meji pa se zaradi aktivnosti in delovanja vaških straž počutijo ogrožene. Vlada tako predlaga, da se v zakonu o nadzoru državne meje jasno in nedvoumno določi, da je prepovedano vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak oziroma podoben opravljanju nalog v pristojnosti policije. V zakonu o varstvu javnega reda in miru pa predlagajo prepoved nošenja, razkazovanja ali uporabe dekorativnega orožja, imitacij orožja oziroma drugih predmetov, ki so podobni orožju. Izjemoma se bodo lahko predmeti, podobni orožju, še naprej uporabljali kot rekviziti nastopajočih na prireditvah. Za obstoj tega prekrška se po zakonu dodaja še pogoj, da se pri nošenju oziroma uporabi predmetov, podobnih orožju, vzbuja videz opravljanja nalog uradnih ali vojaških oseb. Predlog zakona vsebuje tudi nov prekršek, ki se nanaša na uporabo maskirnih oblačil, uniform oziroma oblačil, ki so podobna uniformam uradnih oziroma vojaških oseb. Dejstvo je, da je treba organiziranja tovrstnih družb oziroma straž preprečiti, saj niso dovolj usposobljene niti pooblaščene, poleg tega pa puščajo nepredvidljive posledice.
V Poslanski skupini SAB bomo oba predloga zakona podprli, saj nikakor ne podpiramo ravnanj, ki so v nasprotju z ustavo in demokratično ureditvijo Republike Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINE HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogih zakonov. Kot prvi dobi besedo gospod Dušan Šiško, pripravi pa se gospod Zvonko Černač.
Izvolite, gospod poslanec.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo.
Najprej bi gospe Sukič povedal, da vsi Šiški nismo v vardi in se tudi vsi med sabo ne poznamo. Ne nas dajati v isti koš. Mogoče ona kot Sukič pozna celo svoje drevo, ker vemo, kam hodi.
Spoštovane državljanke, državljani, Slovenke in Slovenci, kdor nas spremlja, s tem zakonom nas bo danes država slekla. Oziroma mene ne, ker ne nosim takih oblačil, nosil sem jih 1988, ko sem bil v JNA, in potem na orožnih vajah, imam doma še nekaj teh oblek, zdaj jih ne uporabljam več. Ampak tisti – nedolgo nazaj, tukaj smo imeli redno sejo, noter je prišel fotograf, oblečen v uniformirane hlače. Mene zanima, zakaj niste prijeli tudi njega, ne samo Zmaga, ko je imel prej stališče. In koliko je takih ljudi, če gremo danes po Ljubljani! Potem me zanima, ali boste vsem trgovcem prepovedali to prodajo in kdo jim bo plačal to blago, ki so ga že kupili. To se zdaj nekaj kar na vrat na nos meče, ne vem, zakaj. In otroci – kaj pa delajo danes? Igrice na telefonu, na računalniku pa se streljajo tam. Mislite, da se goli streljajo? Uniforme si dajo, pobarvajo se, marsikakšno oblačilo dajo na sebe. Ko boste pa srečali migranta, oblečenega v uniformo – a njega boste kaznovali? Ne, ne boste, oprostilno sodbo bo dobil. Tako kot tisti migrant, ki je doli v Brežicah ukradel avto in se zaletel. Naša vrla sodnica v Krškem je rekla: »Ne moremo ga iztožiti oziroma kaznovati.« Tako imamo mi v naši ljubi državi.
Minister, o temle vas je nekdo zelo zelo zapeljal, vam moram povedati. Vi verjamem, da tega niste pripravljali, ampak tisti zadaj, ki že 20 let sedijo notri in vam, sem že ničkolikokrat povedal, samo dajo neke stvari … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec, čas vam je potekel. Še ob delitvi časa morda.
Naslednji ima besedo gospod Zvonko Černač, pripravi pa se gospod Gregor Perič.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministru!
Danes obravnavamo novelo Zakona o nadzoru državne meje in novelo Zakona o varstvu javnega reda in miru. Lani novembra smo bili seznanjeni, da se je na zelo nujni seji na zahtevo predsednika Vlade gospoda Šarca, in to brez predstavnika opozicije, ki je po zakonu član Sveta za nacionalno varnost, sestal Svet za nacionalno varnost, in ugibali, kaj tako strašnega se je vendar v tej državi zgodilo, da je morala biti tako visoka stopnja konspirativnosti in da opozicija tega ni smela slišati. In potem smo čez nekaj ur izvedeli, da se je Svet za nacionalno varnost sestal zaradi tega, ker so nekateri odrasli taborniki spremljali in lovili metulje ob južni šengenski meji. Resnično smešno in žalostno obenem. Torej, ne samo v tem primeru, tudi v številnih drugih primerih se je ta vlada ukvarjala z žal nepomembnimi stvarmi, ne pa s tistimi, ki so pomembne tako za državo kot za ljudi. Ta vlada se je tako v tem primeru kot v drugih primerih ukvarjala s posledicami, namesto da bi se ukvarjala z vzroki. Nobene novele Zakona o nadzoru državne meje v tej smeri ni potrebno in nobene novele Zakona o varstvu javnega reda in miru. Danes je bilo že večkrat povedano, da imamo v zakonodaji vse urejeno. Če želi oblast to zakonodajo tudi izvajati in če meni, da so ti ljudje, ki so se poimenovali za vardo, problematični, bi lahko oblast tudi ukrepala. Ampak tukaj ni šlo za to, šlo je za druge stvari.
Na drugi strani smo pa še vedno priča vsakodnevnim množičnim nezakonitim prehodom šengenske meje. Številni tudi niso evidentirani, tako da prave slike sploh ne poznamo. V zadnjem letu, dobrem letu dni, je Slovenska demokratska stranka vsaj petkrat zahtevala od Vlade in od pristojnega ministra, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo zaščitili hrvaško-slovensko mejo, šengensko mejo, in da se sprejmejo ukrepi, ki bodo preprečevali množične zlorabe azilne zakonodaje in azilnega postopka, Zakona o mednarodni zaščiti, ki se vsakodnevno množično dogajajo, in številke, uradne številke policije to potrjujejo – od preko 3 tisoč vlog jih je manj kot 100 upravičenih, vse ostalo je zloraba azilnega postopka. Država na plečih davkoplačevalcev nudi tistim, ki te postopke zlorabljajo, gratis prenočišče v azilnem domu na Viču. Da ne govorim o vseh drugih stvareh. Se pravi, ta oblast z neprimernim ravnanjem in z neodzivnostjo davkoplačevalcem in ljudem povzroča nepotrebne dodatne stroške, istočasno pa je sprejela takrat po nujnem postopku, novembra lani, ti dve noveli zakona in šele Kolegij predsednika Državnega zbora je ta postopek spremenil v redni postopek, hvala bogu. Na koncu mislim, da je potrebno ta postopek danes pri glasovanju zaključiti, ker sta ti dve noveli ne samo nepotrebni, škodljivi in smešita tudi ne samo trenutno oblast, ampak celotno državo pred mednarodno javnostjo.
Namesto da bi Vlada in pristojno ministrstvo na eni strani zagotovila normalne pogoje tistim, ki so dolžni po zakonu državno mejo varovati in vzpostaviti vse zakonodajne mehanizme, ki jih imajo pri tem na voljo, smo bili v zadnjem letu dni priča, da vsi poskusi, ki so bili pripeljani tudi do te mere, da smo o posameznih zakonih v Državnem zboru že odločali – med drugim smo odločali o noveli Zakona o mednarodni zaščiti in je bila zavrnjena in na tej seji imamo tudi seznanitev, da je bila ponovno zavrnjena, tokrat je bil predlagatelj te novele Državni svet. Torej, vse, kar je bilo predlagano s strani opozicije, predvsem s strani Slovenske demokratske stranke, in je šlo v smeri učinkovitejšega nadzora hrvaško-slovenske državne meje, je bilo zavrnjeno. Vemo pa, da ni glavni problem pri nezakonitih prehodih državne meje samo to, da se dnevno množično krši 2. člen zakona, ampak ena zelo razvejana in izjemno donosna trgovina z ljudmi. In kar je najbolj narobe, podpirajo jo slovenske nevladne organizacije, ki so izdatno financirane iz slovenskega državnega proračuna, torej iz denarja davkoplačevalcev, in Vlada pri tem ne stori nič. Najmanj, kar bi morali storiti, je, da bi jim ta sredstva in to financiranje ukinili, drugi korak bi pa bil procesiranje vseh teh, ker delajo proti državi, ker ti pa dejansko rušijo nacionalno varnost, ampak tega ni. Kako naj bomo temu priča, če smo brali v lanskem letu, da so bili v tej trgovini z ljudmi aktivno udeleženi posamezni pripadniki posameznih političnih strank, ki sedijo danes tukaj v Državnem zboru, in so preprečevali sprejemanje teh odločitev? Brali smo o gospe, ki je bila kandidatka Socialnih demokratov na enih izmed evropskih volitev, nekdanja vinska kraljica, ki so jo prijeli, ker se je ukvarjala s to nezakonito trgovino z ljudmi, z nezakonitimi prehodi meje, z nezakonitimi migranti. Kako naj torej računamo na to, da bo politična opcija, katere pripadniki se s tem ukvarjajo, glasovala za zakone in za odločitve, ki bi to preprečili? Očitno zelo težko.
Zakon o nadzoru državne meje je v 2. členu nedvoumen in jasen in pravi, da se nadzor opravlja z namenom, da se preprečujejo nedovoljene migracije – in ta del se ne izvaja tako, kot bi se moral izvajati – da se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, preprečujejo in odkrivajo druge nevarnosti za javno varnost in red. Se pravi, ta zakon se množično krši, vi pa prihajate z neko novelo nekega drugega člena, ki govori o tem, da so za to državo problem tisti, ki so nekako začutili dolžnost, da pomagajo ljudem na območju, kjer se čutijo ogrožene, in po moji oceni ne predstavljajo nobene nevarnosti ne za javni red in mir ne za kaj drugega. Predstavljajo pa zelo veliko nevarnost za javni red in mir in za prebivalstvo ti nezakoniti prehodi meje, še posebej bodo to nevarnost predstavljali takrat, ko bo naša zahodna meja proti Republiki Italiji, ki je danes še vedno dokaj odprta, postala bolj zaprta, kot je danes, kar se bo zgodilo v relativno kratkem času po političnih spremembah v sosednji državi, če Republika Slovenija ne bo zaščitila šengenske meje. Potem bomo pa imeli v Sloveniji dejansko kaotično situacijo in jaz sem že nekajkrat povedal, da ta vlada tega problema ne bo rešila. In hvala bogu, da te vlade ni več. Ker ko bo prišla nova vlada, kakršnakoli že bo, mislim, da je to ena izmed stvari – med drugimi, ki so pomembne za ljudi – ki jih je potrebno urediti. Se pravi, na eni strani zavarovati šengensko mejo, na drugi strani spremeniti azilno zakonodajo na tak način, da zlorabe ne bodo možne in da bodo do mednarodne zaščite upravičeni samo tisti, ki jo res potrebujejo – in kot vidite, teh ni veliko, manj kot 100 primerov je bilo naštetih v lanskem letu – in na drugi strani, da bodo sankcionirani tisti, ki sodelujejo pri tej mednarodni trgovini z ljudmi, v največji meri žal tudi pripadniki številnih slovenskih nevladnih organizacij.
Ti dve noveli, ki ju imamo danes na mizi, pa ne govorita o tem, ampak se ukvarjata z nekimi posledicami. Nobene varde ne bi bilo potrebno, če bi bila hrvaško-slovenska meja zaščitena, če bi imela policija možnost, da učinkovito varuje to mejo, in če bi bili vzpostavljeni vsi ostali mehanizmi, ki jih država ima na voljo, da bi se ta meja zaščitila, da bi se preprečila nezakonita trgovina z ljudmi, ki ne nazadnje povzroča tudi druge, ne samo finančne posledice. Tako da ti dve noveli ne odpravljata nobene izmed težav, slišim pa, da se nekateri v borčevskih organizacijah počutijo zelo prizadete, ker na teh revolucionarnih paradah, ki zlorabljajo nekdanji partizanski boj, vidimo posameznike, ki bodo sedaj očitno sankcionirani, če se bodo še takole oblečeni pojavili na njih, ker ta zakonodaja, ne vem, če ste jo dobro prebrali, govori, da niso sankcionirani samo tisti, ki so del progama. Tamle tisti, ki smo jih gledali v družbi ministrice Katičeve in še nekaterih drugih, tudi v družbi gospoda Šarca, niso bili del programa, ampak so pač prišli na te prireditve in zdaj boste seveda s to novelo sankcionirali, in to ne z malo evri, svoje lastne somišljenike oziroma pripadnike. Kar niti ni tako pomembno, ampak pomembno je, da s temi novelami streljate v prazno, da bi se bilo potrebno ukvarjati s popolnoma drugimi zadevami, zaščititi ljudi ob meji, zaščititi državo, preprečiti trgovino z ljudmi, poskrbeti za varnost in preprečiti množične zlorabe azilnega postopka, gospodarno ravnati z denarjem davkoplačevalcev. Kajti silni milijoni, ki gredo za te nepotrebne aktivnosti, so denar davkoplačevalcev. Namesto da bi ga porabili za tiste, ki nimajo, predvsem tiste z nizkimi dohodki, ki si zdaj v zimskih mesecih zelo težko plačajo celo kurjavo, se ta denar troši za nepotrebne aktivnosti, ker ta vlada in vodstvo te države nista sposobna opraviti osnovne naloge, ki jo nalaga Zakon o nadzoru državne meje, torej nista sposobna zaščititi državne meje in nista sposobna zaščititi ljudi v tej državi. Tako da jaz upam, da bosta ti dve noveli danes končali svojo zakonodajno pot. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINE HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Gregor Perič, pripravi naj se gospod Jernej Vrtovec.
Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem, ministru, sodelavcem, kolegicam in kolegom!
Tako bom rekel. Problem, s katerim se danes soočamo oziroma o katerem je danes dejansko govora, to je problem migracij, zlasti nelegalnih, v Sloveniji, zelo različno percipiramo v odvisnosti od tega, kje živimo. Tisti ljudje, ki živijo ob meji, se zagotovo pogosteje srečujejo s tem fenomenom, nič novega ni, tudi poznamo vzroke zanj, poznamo njegove posledice, vemo, da tega fenomena ni povzročila Slovenija kot država s katerimkoli svojim dejanjem, ne notranjepolitično ne zunanjepolitično, se pa moramo z njim soočiti, tako kot se soočajo številne države v Evropi, tudi širše v regiji ali pa po svetu. Morda se lahko dotaknemo te problematike, da se različne države članice Evropske unije na različen način soočajo s problemom ilegalnih migracij, kljub temu da smo vsi enakopravni oziroma polnopravni člani šengenskega sistema. Lahko si postavimo tudi neko vprašanje, ali drži, da je Hrvaška res zrela za vstop v šengenski sistem, čeprav vemo, da velika glavnina teh ljudi prehaja prav preko Hrvaške. Tukaj se odpirajo številna vprašanja. Pri teh dveh novelah, s katerima se danes ukvarjamo, se pa ukvarjamo bolj, drži, z neko posledico. Bom tudi utemeljil, zakaj se moramo ukvarjati tudi s to posledico, če se že Slovenija kot taka – pa tukaj ni osamljena – ne more osredotočiti na to, da bi odpravila razlog. Ker je ta razlog zelo širok, zelo težko odpravljiv, v končni fazi je potrebno neko širše soglasje, kjer bi morale številne države, ki so neprimerno večje od Slovenije, odigrati svojo vlogo, pa je ne, ker se tukaj izgubljamo v raznoraznih preigravanjih.
Ko se je ta fenomen vard pojavil, morda bom dal neko drzno trditev, je neka pomoč, neka podpora, ki so je deležne naše službe, torej policisti, na terenu, vedno dobrodošla, da lažje opravijo svoje aktivnosti. Ker vemo, že kar nekaj let se soočamo s tem, da je težko pridobiti nove sodelavce v policijo, ker smo v preteklosti, kar nekaj let nazaj, ravno na policiji in vojski zelo intenzivno varčevali, tako v kadrovskem smislu kot v smislu opreme, in to so te posledice, ki jih bomo čutili še nekaj časa. Že v prejšnji vladi so bili vloženi številni napori, da se to odpravlja, ta vlada je te aktivnosti nadaljevala, ampak ko nekaj porušiš, potrebuješ kar nekaj časa, da to ponovno postaviš na noge. Kot rečeno, vsaka podpora, ki je je policija deležna, je dobrodošla in koristna, se pa moramo zavedati enega drugega vidika, in sicer, ali so take strukture, ki niso pod nekim javnim nadzorom, ki niso ne pod civilnim nadzorom ne pod političnim nadzorom, nekaj, kar si dejansko v Sloveniji sploh želimo. Moje mnenje je, da ne. Če govorimo o neki represiji, če govorimo o uporabi takih in drugačnih sredstev, orožja ali pa zgolj imitacije orožja, potem se okrog tega, mislim da, kaj dosti nimamo pogovarjati in je to nekaj, kar pritiče zgolj tistim, ki so pod nekim zelo resnim nadzorom, kot rečeno, tako javnosti kot tudi Vlade kot take, ki odgovarja za vse poteze in aktivnosti, ki se odvijajo, in navsezadnje tudi pod nekim demokratičnim nadzorom politike. Pa tu ne mislim samo ene ali druge strani, ampak celotnega Državnega zbora, ker je tako edino prav in je tako urejeno tudi po vseh državah sveta, vsaj tistih, po katerih se tako zelo radi zgledujemo.
Če vzamem en primer iz Italije, ki ni neposredno povezan s to današnjo problematiko. Če gremo kdaj v Italijo, bomo videli, da imajo Italijani zelo veliko nekih policistov, karabinjerjev in drugih služb. Zgodovina Italije je bila taka, da so se spričo neke politične nestabilnosti razdelile te službe na vsaj dve ministrstvi, na ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo, da se ne bi preveč neke moči skoncentriralo samo na eni točki, da je tega demokratičnega nadzora, da je te razpršenosti veliko več. To je nek korak naprej v smislu nekega nadzora policistov oziroma vseh tistih, ki imajo neka represivna pooblastila. Da pa bi v Sloveniji naredili korak nazaj, torej da bi omogočili, da ima nekdo, čigar ne poznamo ne imena ne nekih resnih namenov, povsem prosto pot, da se organizira in počne tisto, kar mu je ljubo, in da si jemlje neke pravice, ki pritičejo samo parlamentu in samo vladi, ki sta legitimno in legalno izvoljena s strani ljudi, mislim, da je ta smer razvoja nekaj, kar ni dobro za Slovenijo, ni dobro za nobeno oblast. Ker tako kot se lahko pojavi neka taka skupina na eni strani političnega prostora, se lahko pojavi tudi na drugi strani političnega prostora. In samo predstavljamo si lahko, kako se lahko taka komunikacija oziroma tak »družbeni dialog« razvije. Zagotovo so to neke smeri razvoja, ki si jih ne želimo in jih tudi ne potrebujemo.
Kot rečeno, jaz si želim, da našo državno mejo nadzoruje policija. Če ugotovimo, da pride do takih okoliščin, da policija svojega dela ne more opraviti, obstajajo mehanizmi, ki so bili vzpostavljeni, da jim na pomoč priskoči tudi vojska, z nekim ustreznim soglasjem in tudi odgovornostjo same politike, z ustreznim nadzorom. Sicer pa neko prosto organiziranje v tem smislu ni v redu. Torej, mi se moramo zavedati tega, da je eno podpora nekim aktivnostim, drugo je pa, kadar hodimo po robu. Naše sodišče je tudi izdalo neko sodbo, kjer je nekaj povedalo. Navsezadnje je pred nekaj tedni tudi naša policija odkrila kar zanimiva skladišča pri nekaterih pripadnikih določenih skupin, o katerih sicer danes slišimo, da bi želeli biti v podporo policiji, pa se skoraj zdi, da predstavljajo neke vrste konkurenco. Kot rečeno, aktivnosti v tej smeri, izven nekega demokratičnega nadzora tako Vlade kot parlamenta in navsezadnje ljudi, niso v redu, so slabe za našo državo, navsezadnje tudi za stabilnost in zaupanje v same institucije, in je potrebno take aktivnosti spraviti v nek demokratičen okvir.
Zato bom jaz ta prizadevanja Vlade podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec se je odjavil od razprave, tako da dobi besedo gospa Suzana Lep Šimenko, pripravi pa se gospod Predrag Baković.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Jaz se seveda v prvi vrsti na tem mestu sprašujem, zakaj spremembo teh dveh zakonov sploh potrebujemo. Enostavno namreč ne razumem, glede na to, da imamo v 305. členu Kazenskega zakonika jasno zapisano, da se, kdor se lažno izdaja za uradno ali vojaško osebo ali neupravičeno nosi oznake uradne ali vojaške osebe, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Enako se kaznuje tudi, kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba. Zakona, ki sta danes pred nami, sta s tega vidika popolnoma neupravičena in seveda tudi nepotrebna. Lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo imamo namreč že jasno opredeljeno kot kaznivo dejanje. In seveda se na tem mestu sprašujem, ali državna meja pa ne spada v ta okvir, ki spada nekako pod ta člen. Popolnoma nelogično mi je, zakaj danes o tem sploh tukaj govorimo. Drugo, kar se je potrebno vprašati, je pa tudi to, zakaj je do vaških straž sploh prišlo. Jaz resnično ne vem, ali se na ministrstvu zavedate, ampak verjemite mi, sama prihajam iz ene občine, ki je ob južni meji, in državljani ob južni meji se ne počutijo varne. Pa nismo na tistem območju, kjer so prehajanja ilegalnih migrantov najbolj obsežna, ampak dogajajo se že leta in leta v večjih ali manjših količinah in nekako, bom rekla, so se na nek način ljudje tega navadili, na drugi strani pa seveda to tudi vzbuja velik strah, bojijo se za svoje otroke. Želijo si neke dodatne ukrepe, želijo si cestno razsvetljavo, kjer je nikoli ni bilo in je na nek način tudi nesmiselna, zaklepajo se hiše, ko se prej niso, ko so na primer ženske šle na vrt, so bili pač ljudje na podeželju nekako navajeni, da so hišo pustili odprto, ko so se sprehajali po dvorišču. Žal danes ni več tako, in to je seveda zaskrbljujoče.
Drugo, kar me dejansko pri vsem tem skrbi, so pa vaši podatki, ki jih javno objavljate. V lanskem letu sem dvakrat postavila poslansko vprašanje, vezano na število ilegalnih prehodov v tistih naših koncih, konkretno na območju PP Ormož, Gorišnica in Podlehnik. Če od 1. 1. do 30. 11. seštejem, je bilo po vaših odgovorih teh ilegalnih prehodov tisoč 699. Ko pogledamo podatke, ki ste jih dali delovni skupini, ki ste jo ustanovili za proučitev vplivov nezakonitih migracij v obmejnih občinah, pa so te številke bistveno nižje, razlike je kar za 342. Govorim o območju PP Ormož, Gorišnica in Podlehnik. Mene zanima, na kakšen način – to so podatki, s katerimi ste odgovorili na moje poslansko vprašanje, pod te podatke je podpisan minister, drugi podatki naj bi bili pa vir policije – kako lahko pride to takšnega razhajanja samo na tem območju. Takšne in podobne situacije pa jaz verjamem, da pri ljudeh vzbujajo na nek način strah in tudi nezaupanje v samo delo, ki ga policija izvaja. Na drugi strani pa jaz zelo razumem policiste, ki so na tej južni meji. Nedolgo nazaj samo lahko v medijih brali o plačah, ki so v Policiji na Ministrstvu za notranje zadeve, in tukaj je 100 najbolje plačanih, katerih plače se gibljejo med 4 tisoč 300 in pa 5 tisoč 800 evri bruto, na drugi strani imamo policista nadzornika meje, ki dobi tisoč 85 evrov bruto. Jaz vem, da je policija en glomazen aparat, ki ga seveda državljani potrebujemo, ampak mene zanima, kakšno je razmerje ljudi, zaposlenih v policiji, ki dejansko sedijo v pisarnah pa gredo redko na teren, in tistih, ki so dejansko dnevno zunaj na terenu. Številčni podatki me zanimajo, koliko je enih in koliko je drugih, zato ker se mi zdi, da imamo pa resnično preglomazen aparat, na drugi strani pa vemo, sami ste dali te podatke v lanskem letu, da potrebujemo tisoč 500 policistov. Še kako jih potrebujemo! Teh, ki so operativno vpeti in ki so konkretno na južni meji, zagotovo potrebujemo več. Tako da njihovo delo izjemno cenim in spoštujem, ampak na drugi strani se je pa glede tega, kar dela samo vodstvo, za vprašati in ne uživa mojega zaupanja.
Če pogledamo malo te zakone. Šla bom skozi oba zakona, ker to je, bom rekla, kar takšno zabavno branje, ampak se resnično vprašam, spoštovani minister, ali ste vi sploh prebrali to, kar ste dali iz rok. Šla bom najprej k zakonu o nadzoru državne meje, stran dve. Zapisano imate: »Osnovna dolžnost in naloga ter poslanstvo policije je zagotavljanje varnosti posameznikov in skupnosti, zato je zakonsko področje treba nadgraditi s kaznivostjo določenih ravnanj.« Kaj pa 305. člen Kazenskega zakonika? Ali ni dovolj določen glede kaznivosti? Zakaj je potrebno to dodatno nadgrajevati? Kot rečeno, do vaških straž sploh ne bi prihajalo, če bi se ljudje počutili varno. Jaz mislim, da je na mestu vprašanje, kdo se zdaj tukaj čuti ogroženega. Drugo, kar je zanimivo, cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovitejše varovanje državne meje. To zelo podpiramo, resnično, ampak mene zanima, kje so ukrepi za zagotavljanje učinkovitejšega varovanja državne meje. Kateri so ti ukrepi? Jaz bi bila vesela, če tudi pri finančnih učinkih ne bi pisalo, da nima finančnih posledic za državni proračun, zato ker bi pa seveda na drugi strani vsebovali posamezne ukrepe, ne vem, kupili bomo še nekaj dronov, zaposlili bomo dodatne policiste, nabavili bomo to opremo, postavili bomo še dodatno mejo ali kakorkoli, vezano na učinkovitejše varovanje državne meje. Ampak v tem zakonu ni v zvezi s tem popolnoma nič.
Spremembe, ki naj bi jih prinašale, pod 2.3, pod poglavitnimi rešitvami – zelo zanimivo: »Za zagotovitev učinkovitejšega varovanja državne meje in rasne razmejitve pristojnosti varovanja državne meje se …« Pa potem navedete to edino spremembo, ki je. Ampak kar je zanimivo, pišete, »jasne razmejitve pristojnosti«. Med kom? Vi torej zdaj priznavate na eni strani – kaj? Policijo pa civilno družbo? Pristojnosti med kom vi razmejujete v tem zakonu? Resnično zanimivo. Na nek način očitno priznavate še nekaj drugega, da jih razmejujete. Tako da o tem bi resnično prosila za pojasnila. Potem naprej, pri prikazu ureditve v drugih pravnih sistemih grem skozi vse te države, ki jih navajate, ampak enostavno jaz iz vseh teh primerjav ne vidim, kje je zdaj tukaj vloga civilne družbe. V nobeni državi nimajo podobne ureditve, kot jo zdaj vi v tem zakonu predlagate. Če pogledamo sam člen, ki se spreminja, je tudi zanimivo: »Prepovedano je vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje.« Torej ne smejo delovati zgolj na državni meji, v globini pa lahko delujejo, ali kako? Spet zelo nelogičen zapis. Če pogledam naprej v sami obrazložitvi. Tukaj navajate, da trenutna pomanjkljiva zakonska urejenost s področja javnosti povzroča vznemirjenost. Mene zanima, koliko državljanov Republike Slovenije je občutilo to vznemirjenost. Ovira delo policije – v kakšnem smislu? Jaz si res ne znam predstavljati, kako lahko to ovira delo policije. Če mi lahko to pojasnite. »In bi lahko negativno vplivali na ugled Republike Slovenije.« Jaz mislim, da na ugled Republike Slovenije pa negativno vpliva vse kaj drugega, kot pa to, kar vi tukaj navajate, tudi da kaj takega sploh pošljete v Državni zbor.
Ko pogledamo drugi zakon, zakon o varstvu javnega reda in miru, kjer uvajate nov prekršek, ki se nanaša na uporabo maskirnih oblačil pa na dekorativno orožje. Zelo zanimiva mi je ena fraza, in sicer: »Prepovedano je nošenje navedenih oblačil, če posameznik vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb.« Zdaj mene zanima, kaj pomeni, da vzbuja videz. Kako boste vi to pojasnili policistom, kaj morajo oni? Boste izdali nek priročnik za vzbujanje videza ali na kakšen način bo to definirano? Res ne vem, kako si vi to sploh predstavljate. Je smešno, ampak po drugi strani je pa katastrofa. Ali si vi predstavljate – ko beremo obrazložitev k temu členu, tukaj zelo jasno piše, da je izključno v oceni policista. On je tisti, ki bo ocenil, ali nekdo vzbuja takšen videz. Če boste dali to nalogo policistom, kako jim boste to pojasnili, na kakšen način? Ker namreč državljana, ki bosta obravnavana v Lendavi ali v Kopru, morata biti enako obravnavana po zakonu. Na kakšen način boste vi to zagotovili, s takšnimi frazami, kot ste jih zapisali v sam zakon? Drugo pa je, da prekršek ni omejen na javni kraj. Dajte mi to pojasniti, kaj zdaj to pomeni. Da boste tudi po zasebnih hišah, stanovanjih gledali, kaj imajo ljudje oblečeno ali, ne vem, s kakšnimi plastičnimi, lesenimi pištolami paradirajo po hiši? Mislim, to je res groteskno. Popolnoma nesprejemljivo. Na drugi strani, tisto, kar se mi pa res zdi, je, da se vi s tem zakonom norčujete iz samih policistov. Navajate, kaj vse spada pod dekorativno orožje, med drugim sem dajte tudi lov s harpuno, in predpisujete, da je nošenje tega prepovedano. Ne vem, ali ste že videli policista ali vojaka ob državni meji, ki bi se sprehajal s harpuno? Jaz ne vem, kakšno zvezo ima to s tem zakonom? Iz koga se vi norca tukaj delate?
In tudi takšne fraze, kot so: uniforme ali oblačila, podobna uniformam vojaških oseb – kaj so zdaj to, podobne uniforme? Kaj? Jaz si ne znam prestavljati. To je po eni strani res smešno. Minister, jaz vam priporočam, da vi ta zakon preberete. Verjamem, da ga niste, ker ga sicer ne bi dali naprej. Jaz res upam, da so ga prebrali tudi poslanci. Pa saj take fraze ne morejo iti naprej, norčujete se iz ljudi, norčujete se iz policistov. In na nek način – kaj želite s tem? Predpisati, kako naj se nekdo oblači? Kaj so maskirna oblačila? Lovci bodo morali paziti, tisti, ki so tam ob meji, kako se sprehajajo, kako nosijo svoje orožje, verjetno bo hitro nastal problem. Da ne govorim o vseh drugih uniformah, ne vem, kakšen gasilec gre domov v uniformi, bog ne daj, da ima še kakšno plastično ali pa leseno puško od otroka v roki. Ker policist je tisti, ki bo na koncu ocenil, ali bo nekdo naredil prekršek ali ne. Ampak to je popolnoma nesprejemljivo. Ne more biti zakon napisan na način, da se dejansko presoja po prostem preudarku, da je možna tukaj neka subjektivna ocena posameznika. Resnično, vse, kar lahko rečem, je to, da ko ste pisali te zakone, kdorkoli jih je pisal, zagotovo pri tem ni uporabljal niti malo zdrave pameti. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Predrag Baković, pripravi pa se gospa Mateja Udovč.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Ko sem spremljal tole razpravo – pravzaprav razumem razprave nekaterih v smislu, pustite vardo in podobne organizacije pri miru pa potem ne bomo imeli ilegalnih prehodov, ne bomo imeli migracij, ne bomo imeli tatvin avtomobilov, ne bomo imeli vlomov v vikende, ne bomo imeli, ne vem, posilstev, karkoli ste že navajali. In med drugim potem nekateri razpravljate o alternativi, da že imamo to določeno v določenih predpisih in da so pravzaprav te stvari brezpredmetne. Nekateri navajate: kaznivo dejanje lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo, potem zakon o varstvu javnega reda in miru, zakon o nadzoru državne meje. Kar se tiče Zakona o nadzoru državne meje, lahko povem, da tam seveda piše, da je varovanje meje v izključni pristojnosti policije, vendar pa do zdaj ta zakon ni poznal materialne in kazenske določbe v zvezi s tem, da bi nekdo opravljal neka policijska dela oziroma neke oblike policijskega dela. Kar se tiče lažnega izdajanja za uradno osebo, pravzaprav je tam podan v prvem odstavku en element, in sicer to, da je potrebna neka protipravna korist. Torej, nekdo se izdaja za uradno osebo z namenom, da dobi neko korist zase ali koga drugega, oziroma gre za to, da nekomu naredi škodo. Kaj to v praksi pomeni? To v praksi pomeni v tistih primerih, ko se nekdo izdaja za policista pa opravi nek osebni pregled nekoga pa mu pobere denarnico in gre. To je recimo eden od teh primerov. Drugi odstavek seveda govori, »kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba«, gre za konkretno dejanje. Če se nekdo, kot pravijo, sprehaja po meji, zelo težko rečemo, da opravlja neko uradno dejanje. Zato je tukaj dikcija in določba, da vzbuja, da vzbuja videz.
Kar se tiče zakona o varstvu javnega reda in miru, 11. člen, drugi odstavek govori, kot ste že nekateri povedali, o uporabi dekorativnega orožja ali pa nekih predmetov, ki so podobni pravemu orožju, in da se s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Kje je problem? Problem je v tem, da kadarkoli se nekdo počuti vznemirjenega in ogroženega, mora to nekomu jasno povedati, in to pove seveda policistu. Policist pa v zvezi s tem napiše plačilni nalog, karkoli že, in podatki o tej osebi se tudi navedejo v tem plačilnem nalogu. Če pa potem pride do zahtevka za varstvo zakonitosti, torej ugovora na te akte, ki jih policist spiše, pa pride do neke obravnave tudi na sodišču za prekrške, kjer se mora ta oseba izpostaviti. In zdaj vas jaz sprašujem, kako bo ta oseba, ki jo to vznemirja in se počuti ogroženo, zadevo predstavljala na sodišču, ker vemo, kakšna je situacija, kar se teh stvari tiče. Podobno zadevo imamo tudi, kar se tiče hrupa. Jaz bi predlagal, da se tudi tukaj zadeve lahko spremenijo. Torej, stanujete v nekem stanovanjskem bloku, kjer sosed glasno predvaja glasbo, in vi pokličete policista anonimno, ker se ne želite izpostaviti, zaradi tega ker boste potem deležni nekih takšnih ali drugačnih povračilnih ukrepov s strani tega soseda. In ko pride policist, policisti se pripeljejo z avtomobilom, ta oseba vidi, da se peljejo, in glasbo zmanjša. Policisti pridejo in glasbe sami ne zaznajo. Ker je ne zaznajo, ukrepa ni. In seveda, slaba volja človeka, ki celo noč zaradi tega ne more spati. Tukaj je ta situacija, o kateri se govori, da se sedaj prenaša odgovornost za utemeljitev prekrška z osebe, ki je vznemirjena ali ogrožena, na policista, ki to zazna. Samo to je pravzaprav tisti bistveni del te zadeve.
Samo po sebi je problematiziranje, takšno ali drugačno, ali pa simpatiziranje z nekimi paravojaškimi oblikami lahko zelo problematično. Uporabil bom metodo, ki smo je pravzaprav večkrat deležni z druge strani, ampak jaz bom pokazal neke stvari. Glejte. / pokaže fotografijo/ Tole je fotografija pripadnikov varde, ki so v Kočevski Reki korakali po sredini ceste, po sredini javne lokalne ceste. Druga fotografija tudi kaže neke stvari, ki jih lahko razumemo tako ali drugače. Jaz tukaj vprašam, ali so smeli korakati po cesti, ali so imeli morda dovoljenje za parado, ali so imeli morda dovoljenje za zaporo ceste, da so si to privoščili. Predstavljajte si ljudi, ki v teh hišah tukaj živijo, ko jim vojaški škornji korakajo pod oknom, pa vedo, da to ni policija, pa niti vojska ni. Kako to doživljajo? In predstavljajte si človeka, da bi se po obstoječi zakonodaji toliko izpostavil pa rekel, pri meni pa hodi neznana sila pod oknom in mene je strah, zavedajoč se, da bo moral povedati svoje ime in priimek, da bo moral povedati bivališče, da bo moral povedati svoj EMŠO pa morda še kaj. In to, spoštovani kolegi, ureja. Pustimo ob strani migrante in problematiko, ki je, osredotočimo se na situacijo, ki jo poskuša ta zadeva urejati.
Kar se tiče same varde. Če smo spremljali te zadeve po medijih, smo se eni tako, drugi drugače odzivali na to. Lahko se spomnimo izjave nekaterih pripadnikov z naslednjo noto: policija ne obvladuje situacije, ker je ne more, sploh pa ne preprečuje ilegalnih migracij, ker tega ne dopušča zakon. In jaz se zdaj tukaj sprašujem, kako bodo potem pa oni lahko preprečevali ilegalne migracije, če jih po njihovih besedah že sama policija ne more. Morda z nekimi novimi pravili? Morda z nekimi novimi zakoni? Veste, jaz sem razmišljal, zakaj se člani varde ne prijavijo kot rezervni policisti, če že imajo tako silno željo pomagati policiji. Mislim, da je odgovor enostaven – ker takrat ne bi bili več deležni neke medijske pozornosti, ne bi bili nekaj posebnega, tudi njihov poveljnik ne bi bil zvezda oziroma ne bi imel nobene pozornosti. In res je, da varnostna situacija na meji ni dobra. Seveda se dogajajo nelegalni prehodi, posamezni vlomi, ugrabitev je bila in tako naprej, nočem reči, da to ni problem, seveda je. Veste, ampak v naši državi, zlasti na jugovzhodnem delu Slovenije, imamo področja, kjer je varnostna situacija mnogo slabša, kot je tukaj na državni meji. V mislih imam problematiko, s katero se ukvarjam v Pododboru za spremljanje romske tematike, torej v bližini romskih naselij, kjer je varnostna problematika izjemno slaba. Ampak tam razen policije ni nikogar. Tam je edino policija tista ključna, ki lahko, seveda kolikor orodja ima na razpolago, učinkovito preprečuje, odkriva, sankcionira in daje v postopek osebe, ki kršijo. Drugega tam ni. Jaz vem, zakaj ga ni, pa verjamem, da tudi vi. Če pa kdo ne ve, mu pa bog pomagaj, bom rekel. Torej, vsi ti dogodki, ki se vrtijo okrog varde, so za ene smešni, za druge provokativni, za tretje resni, jaz sam pa pravim, da so izjemno nevarni in kažejo na pot, po kateri je človeštvo nekoč že šlo, pa se je vse skupaj zelo slabo končalo. In tudi tokrat se bo, če ne bomo pravilno ukrepali.
Zato bom oba zakona podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister in predstavnik ministrstva, kolegice in kolegi!
Migranti, nezakoniti prehodi državne meje niso nekaj novega – so bili, so in bodo. Bili so tudi takrat, ko varde še ni bilo ustanovljene, zato pri obravnavanju te problematike, ki jo imamo danes, resnično ne bi smeli imeti prevelikih težav. Če samo osvežim en star in odličen pregovor na to temo, da je zgodovina naša odlična učiteljica, potem je stvar povsem jasna. Paravojaške, parapolicijske, vaške straže, razne namenske vode in druge grupacije ustanavljajo določene ciljne skupine z namenom, da prevzamejo del izvršilnih pristojnosti države, predvsem vojske in policije, seveda vedno z dobrim namenom. Opravičujejo ga s prepotrebno pomočjo državi in državljanom, da bodo bolje in varneje živeli. Vendar pa so običajno dejanska ozadja in nameni teh oseb bistveno drugačni in se prepoznajo šele kasneje, včasih žal tudi prepozno. To potrjujejo tudi besede Andreja Šiška, ustanovitelja Štajerske varde, ki je izjavil, da gre za prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi Dežele Štajerske, ob tem pa dodal, da so že ustanovili Deželo Štajersko z vzporednim pravnim sistemom, štajersko pravdo. In za osvežitev spomina – Andrej Šiško je predsednik stranke Zedinjena Slovenija, ki je na zadnjih predsedniških volitvah kandidiral za položaj predsednika republike! Tu gre za očiten primer, kako lahko posamezni vodja izkoristi določen del navijaške skupine in prične ustanavljati vardo, gardo, državo! Ti vzorci so nam že znani iz naše bivše države, ko so bile navijaške skupine izrabljene za destabiliziranje države in doseganje političnih ciljev. Tega si jaz ne želim več. Slovenija je varna država, organi pregona pa uspešno obvladujejo vse varnostne izzive, ki se pojavljajo znotraj države in ki pretijo zunaj naših meja. To dokazuje tudi uspešno obvladovanje begunske krize, ki se je pojavila pred leti. Slovenska policija se je odločno, odlično in strokovno odzvala na to problematiko in jo v danem zakonodajnem okviru tudi izvajala.
Zato sem odločno proti ustanavljanju kakršnihkoli vard, vaških straž in podobnih združenj, ki bi organizirano ali neorganizirano izvajala kakršnekoli naloge in aktivnosti iz pristojnosti vojske ali policije. Vsako razkazovanje moči in jemanje pravice v svoje roke je nedopustno in škodljivo tako za državljane kot za ugled naše države, pa tudi če je to z imitacijo orožja ali oblačil. Običajno je samo vprašanje časa, kdaj bodo to zamenjali za prave. V tem času, ko prihajajo begunci in pribežniki, je odlična priložnost za nastajanje in rast tovrstnih struktur z različnimi ideološkimi predznaki, ki pa ne spadajo v ta čas in v to našo družbeno ureditev danes. Prepričana sem, da vsak zaveden državljan rad po svojih močeh pomaga policiji pri zagotavljanju varnosti države, tako ob meji kot v notranjosti same države. To ni nič novega. Koncept pomoči in sodelovanja s policijo, ki se izvaja v različnih oblikah, poznamo že vrsto let, vsekakor pa gre za sodelovanje, ne pa za prevzemanje njihovih nalog. Iz prakse lahko povem, da je na obmejnem območju reke Kolpe to sodelovanje na dobri ravni. Domačini, lastniki zidanic in zemljišč obveščajo policiste o vseh sumljivih osebah, ki se zadržujejo na tem območju. In to ne le danes, temveč so to počeli tudi že leta 1990.
Pa če se povrnem k vzroku za spremembe zakonodaje, o katerem danes razpravljamo. V prvi vrsti mislim, da posvečamo veliko preveč medijskega prostora in pozornosti samooklicanemu vodji Štajerske varde in podobnim primerom. S tem le populariziramo njihova dejanja in obnašanja. Policija in pravosodni organi morajo v takšnih primerih odreagirati hitro in učinkovito ter v skladu z veljavno zakonodajo. Če je ta neustrezna, pa jo je potrebno po hitrem postopku spremeniti, tako da že v osnovi zajezimo vsa dejanja, ki so uperjena proti državni ureditvi in delovanju pristojnih državnih organov.
Zato bom predlog sprememb obeh zakonov z veseljem podprla, saj si lahko le na ta način zagotovimo uspešnejše delovanje organov pregona, varnost države in ugled v mednarodni skupnosti. Še posebej pa je pomembno, da to storimo sedaj, v tem času, ko se nam približuje predsedovanje Svetu Evropske unije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa.
Besedo ima Žan Mahnič, pripravi naj se Nik Prebil.
Izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani Boštjan Poklukar, ki vzbuja videz ministra za notranje zadeve!
Včeraj je kalimero, ki sliši na ime Marjan Šarec, v svojem žalnem govoru, preden je odstopil, naredil neko analizo tega mandata in dejal, kaj vse so naredili tudi za to, da bi nekako okrepili policijo. Če bi bilo to res, potem kolegice in kolegi danes na mizi ne bi imeli teh dveh zakonov, ki sta posledica ravno te problematike – da se ljudje ne počutijo varne ob meji, da je meja propustna za ilegalne migrante in da policija pač, ne bom rekel, da ni sposobna, ker v naše policiste verjamem, verjamem, da so sposobni zaščiti mejo, tudi verjamem, da jih je verjetno za to nalogo skupaj z vojsko dovolj, problem pa je v politiki. Ker dokler minister za notranje zadeve ne da pooblastil, dokler minister za notranje zadeve oziroma Vlada Republike Slovenije ne zavaruje meje na način, da se ljudje ne bi več počutili ogrožene, se pravi, da bi se meja zavarovala tako, kot jo je zavarovala sosednja Madžarska – potem tudi danes ne bi imeli tega zakona na mizi. Jaz mislim, da se danes sprašujemo o napačnih stvareh. Bistvena stvar, o kateri bi se danes mi morali vprašati, je, zakaj državljanke in državljani Republike Slovenije raje gredo v Štajersko vardo kot pa v Slovensko vojsko ali slovensko Policijo. Ta vlada v letu in pol ni našla odgovora na to. Namesto da bi s tako imenovano Štajersko vardo in tudi preostalimi vardami iskali nek konsenz, da bi poskušali na podlagi obstoječega zakona najti dogovor za neko sodelovanje, ste si vardo postavili za nasprotnike. Jaz mislim, da v Sloveniji še vedno velja Zakon o društvih, da je glede na Ustavo Republike Slovenije še vedno dovoljeno svobodno zbiranje, organiziranje, delovanje, združevanje, in ta zakon je šel ravno proti temu.
Vse, kar vzbuja videz nekih vojaških uradnih oseb, govorili ste celo o paravojskah danes – jaz upam, da se strinjamo, da je ISIS paravojska, Islamska država ni uradna država, skratka gre za neke paravojaške enote. Ženske v teh paravojaških enotah imajo oblečeno – kaj? Burke. Se pravi, burka je potemtakem lahko uniforma paravojske, ki sliši na ime ISIS. Ali boste sedaj vi te burke še tolerirali, če bo ta zakon sprejet? Ali boste tolerirali te maskirne uniforme paravojaške enote ISIS, da ali ne? Jaz mislim, da v tem zakonu niste zajeli vseh aspektov. To, kar je kolegica Lep Šimenko prej govorila, vzbujanje videza – veste, ta vlada poslancem LMŠ vzbuja videz sposobnosti, poslancem SDS ta vlada vzbuja videz nesposobnosti. Kdo ima zdaj prav? Če boste tam ob meji videli neko zamaskirano osebo v vojaški uniformi, ali vzbuja videz nekoga, ki izvaja uradne naloge, ali ne vzbuja videza nekoga, ki izvaja uradne naloge? Kako boste to ocenjevali? Ker tisti ne bo sam priznal, tako kot predsednik Vlade včeraj, ko je odstopil, da je nesposoben. Kako bo, glede na zakon, 100 metrov od meje lovska preža? Ko bo nekdo na preži, mu bo lahko nekdo trdil, ne, nisi prišel čakat divjadi, ampak opazuješ mejo, da boš potem javljal naprej v primeru ilegalnega prehoda migrantov. Zakon, ki je bil napisan samo zato, da se je nekaj naredilo za javnost, je zakon, ki v tem parlamentu ne bi smel biti sprejet. Če ga bo koalicija danes potrdila, imamo hvala bogu tudi še Državni svet, 46 glasov pa ne boste dobili.
Res je nesmiselno, da se ukvarjamo s takšnimi predlogi, ki jih je gospod, ki po tem zakonu vzbuja videz ministra za notranje zadeve, pripravil zato, ker je bil sklican nek Svet za nacionalno varnost brez predstavnika največje opozicijske stranke, ker je bil v tem mandatu sklican Svet za nacionalno varnost ne za neke resne probleme, ki pestijo to državo, ampak zaradi vpliva nekega hrvaškega župnika na POP TV, in s tem ste tudi dokazali, kakšno varnostno kulturo premorete in kaj vam je prioriteta. Hvala bogu, da bo, potem ko ta vlada gre, ne glede na to, kako se bodo potem karte po volitvah premešale, nekdo šel spet rajši nazaj golaž kuhat ali pa stole odmikat. Ker marsikdo je stopil v prevelike čevlje. Ko bi vsaj lahko delal to, kar mora delati, ne pa tega, kar mu je rečeno, da naj dela.
Jaz mislim, da ta zakon ni pripravljen, da bi se onemogočilo samo neki določni del, ki se je pojavljal v medijih, pač pa je namenjen temu, da se onemogoči kakršnokoli samoorganiziranje državljank in državljanov, tudi če je dobronamerno. Tudi če je dobronamerno. Dokler so varnostni organi države pripravljeni braniti državljanke in državljane, njihovo varnost, njihovo lastnino – kajti po mojem trdnem prepričanju je lastnina tisti temelj vsake nadaljnje svobode, tudi osebne – toliko časa je državljankam in državljanom potrebno dopustiti, da se branijo tudi sami. Če bi pa mi imeli zaščiteno mejo, če bi imeli sprejet zakon že v prejšnjem mandatu, kakršnega smo imeli na mizi in katerega popravke je potem predlagala ministrica za notranje zadeve, se pravi, da nihče iz varne države ne more priti k nam, pa danes ta zakon ne bi bil potreben. Imamo vojsko, imamo policijo – kaj ste v tem mandatu naredili za vojsko in za policijo, da bi bil status boljši? Več ste naredili za policijo kot za vojsko, to drži. Oprema je boljša, tudi plače so šle gor, tukaj vendarle ne gre vsega kritizirati. Mogoče je tudi to pokazatelj, da je bil minister za notranje zadeve iz iste stranke kot minister za finance in predsednik Vlade, žal pa tega ne moremo reči za obrambo. Če minister za obrambo nima podpore ali če tudi sam ne želi, je pač situacija v Slovenski vojski potem takšna, kot je danes. Verjemite mi, da bi ljudje na meji veliko raje videli vojake s pooblastili, kakršne smo v prejšnjem mandatu, govorim o 37.a členu, uzakonili v Državnem zboru, kot pa da gledajo, kako ta vojska hira in kako vse skupaj izgleda bolj siromašno. Seveda ne zaradi vojakinj in vojakov, ampak zaradi vladajoče politike, ki temu problemu ne prisluhne.
Po mojem trdnem prepričanju so zakoni v Sloveniji, kar se tega področja tiče, dobri. Ni potrebno nobeno zaostrovanje. Jaz ne vidim, kaj je Štajerska varda kriminalnega naredila na meji. Če se lastniki zemljišč strinjajo, da je tam neko društvo oziroma da je tam neka skupina, ki se uri v takšnih ali drugačnih veščinah, potem naj se uri. Kaj pa, če bo neko društvo izvajalo kakšne druge aktivnosti ob meji, kaj vem, s katanami ali pa kakšnimi drugimi rekviziti, ki vzbujajo videz orožja, ali da ta skupina vzbuja videz nekoga, ki se izdaja za nekaj, kar ste ubesedili v te člene tukaj? Skratka, gre za zakon, ki je v bistvu edino, kar je to ministrstvo sproduciralo, da je nekaj omembe vrednega in da ni zamrznilo Ustavno sodišče do svoje odločitve, govorim o tistih IMSI catcherjih, kjer ste želeli loviti, pa bom tako rekel, najprej svoje koalicijske partnerje, predvsem iz SD, potem tudi vse druge, ampak vam vsaj po uradni poti tisto ni uspelo. Zdaj pa želite kakršnekoli oblike tistih, ki se želijo združiti, ne proti vladi, ne proti parlamentu, ne proti oblasti, ne proti Ljubljani, ampak izključno samo zato, da zaščitijo svojo lastnino, da zaščitijo tiste, ki jih imajo radi, da zaščitijo svoje družinske člane. Sodišče je pač obsodilo Šiška za neko rušenje ustavne ureditve, karkoli že to pomeni. Jaz še nikoli nisem slišal, da bi nekdo v državi razglasil državo v Sloveniji, čeprav je bil baje nek istrski parlament – kako je s tem? Mislim, da so iz Nacionalne stranke takrat na kolegiju postavili to vprašanje. Različne interpretacije, različni odgovori, različna pojmovanja. Ta zakon bo vnesel samo zmedo, in tisto, kar želite narediti, vam tudi po tem zakonu ne bo uspelo. Še vedno bo lahko nekdo iz takšnega ali drugačnega razloga patruljiral, če tako rečemo, ob meji. Bo pa to delal brez maskirne uniforme, bo to delal brez replik orožij. Ampak namesto da bi vi vsakemu, ki želi pomagati varovati državno mejo, ki je civilna družba, ki želi pripomoči k varnosti te države, k varnosti naših državljank in državljanov, ponudili roko, s takšnim zakonom ljudi odvračate od sebe, jih delate za sovražnike, jih postavljate na nasprotno stran. Mislim, da bi se Šiškova varda, ker zaradi tega je to nastalo, veliko bolj koristno počutila, če bi ji Ministrstvo za notranje zadeve dalo roko, glejte, fantje, punce – ne vem, ali so tudi punce tam, fantje, vem, da so –, dajte vi statut spremeniti tako, da bo v skladu z zakonom, ki omogoča sodelovanje civilno med Ministrstvom za notranje zadeve in to vašo organizacijo, društvom, karkoli že je, ta del boste patruljirali, javljali nam boste, kje so ilegalni prehodi meje, mi vam bomo pa dali za tisto malico.
Tako bi neka resna vlada k temu pristopila; vlada, ki bi se morala zavedati, da obstaja kadrovsko pomanjkanje tako v policiji kot tudi v Slovenski vojski in da brez nekih resnih tehničnih preprek, ki so predpogoj, da lahko učinkovito zadržimo ilegalne tokove, ne moremo govoriti o učinkovitem varovanju državne meje, če potem še kadrovsko obeh teh organov ne okrepimo. Zato bom sam glasoval proti zakonu.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil, pripravi naj se Franci Kepa.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi, lep dober dan!
V Državnem zboru se o določenih zadevah kdaj pa kdaj s kolegi strinjamo, na eni in drugi strani pa pač pridejo trenutki in zakoni, kjer se ne, in to je eden tistih, o katerih se verjetno ne.
Govora je bilo o tem, da vojska na meji nima pooblastil. Minister in generalna direktorica policije sta povedala, da bi, če bi policija to zahtevala, ta pooblastila vojska na meji tudi dobila. Ker te zahteve ni bilo, teh pooblastil vojska na meji nima. Zdaj govorite, da je meja prepustna. Kolikor vem, sta tam dve meji, ena je slovenska in ena je hrvaška. Kolikor je meni znano, pride zelo, zelo, zelo veliko ilegalnih migrantov ravno skozi hrvaški filter, ker ga tam ta obramba ne zaznana. Mislim, da en del težave sloni tudi na državi, ki naj bi izpolnjevala neke schengenske kriterije, ki jih po mojem mnenju ne. Vlada je s to novelo dveh zakonov praktično poslala nek predlog, ki je odziv na oblikovanje teh tako imenovanih paravojaških in civilnih gibanj, ki s svojim delom ovirajo delo policije pri varovanju meje in posnemajo neke oblike policije in njihove naloge, ki so v izključni pristojnosti državnih varstvenih organov, kot sta policija in pa vojska. Tukaj se danes lahko pogovarjamo o tem, ali je delo policije učinkovito in dovolj dobro, jaz vsekakor se s kolegom Mahničem strinjam in verjamem, da je delo policije dobro in da se za svoje naloge trudijo, nikakor pa ne moremo tukaj polemizirati o tem, kdo bo te stvari izvajal v naši državi, ker so za to pristojni varnostni organi, ki smo jim ta pooblastila tudi dali. In ja, v proračunu so šla sredstva Ministrstva za notranje zadeve gor, kupila se je nova oprema, policisti so dobili višje plače, kar omogoča njihovo kvalitetnejšo izvedbo in seveda boljše delo. Zdaj pa ne glede na to, da so številni strokovnjaki podali svoje mnenje na to, kar danes obravnavamo, se je odzval tudi Varnostni svet Združenih narodov in povedal, da so tovrstne enote milice ali karkoli lahko destabilizator miru in lahko pomenijo neke nove oblike ekstremizma, nasilništva in nespoštovanje nekih vojaških formacij. Mislim, da se vsi tukaj zavedamo, da so določeni podobni dogodi, ki so šli v neko drugo smer – ne govorim, da se bo zgodilo ali pa, da bi se lahko, ampak vemo, v kakšno smer so šli in kakšno zgodovino so nam takšni dogodki prinesli. Ne nazadnje se takšnih ukrepov poslužujejo tudi druge evropske članice, med njimi Francija, ki je bistveno zaostrila kazni, bolj kot so v tem predlogu zakona predlagane, namreč leto dni zapora, 15 tisoč evrov za podobno zadevo. Nemško ministrstvo za notranje zadeve je povedalo, da začetek takšnih skupin pomeni potencialni ekstremizem in da ne gre samo za to, da gre za neko ustavitev migracij ali pa ustrahovanja, ampak da gre tudi za kontrolo nad političnimi nasprotniki.
Mene pojav takšnih organizacij skrbi, lahko upravičeno ali neupravičeno, me pa tudi skrbi neodzivnost Evropske unije do tega migrantskega vprašanja v preteklosti in upam, da bo s to novo Evropsko komisijo temu bolje in da bomo dobili na celotni evropski ravni nekakšno zakonodajo, ki bo to zadevo omogočila. Vsekakor pa ni to razlog, da bi zdaj ljudi samovoljno jemali zakon in policijske naloge v svoje roke in pač okoli paradirali z orožjem, kakršnimkoli pač že. In vsekakor, če želijo kakšni posamezniki državi pomagati, vedo, kje je to mesto in se naj pridružijo tako policiji kot vojski in bodo lahko v imenu države ustrezno varovali in zasledovali cilje, katere pač zasledujejo.
Se pa strinjam, da je neko nujno varnostno preverjanje ljudi, ki vstopijo v našo državo, potrebno. Ne nazadnje se lahko strinjamo, da tisti, ki v našo državo pridejo legalno in z nekim namenom oziroma razlogom, so lahko dobrodošli in tisti, ki sem vstopajo ilegalno, niso in se jih tudi ustrezno sankcionira in pač vrne tja, od koder so prišli. Vemo tudi, kakšna je težava v mednarodni zaščiti, ne nazadnje je bila pred kratkim tukaj komisarka za notranje zadeve in je jasno povedala, da se skupni azilni sistem bo spremenil, ker je trenutno ne najbolj učinkovit in da Evropska unija ni v celoti pripravljena na neke podobne scenarije, kot so bili leta 2015 in 2016.
To, da govorite, da se ljudje ne morejo braniti, mislim, da se ima vsakdo pravico braniti v skladu z zakonom, in se osebno bojim, da bi lahko takšne skupine v naši državi vzbudile neko nelagodnost prebivalstva in pripeljale do nečesa, česar si v naši državi ne želimo. Je pa res, da bo skladno s tem zakonom tudi vsak primer, ki bo policiji prijavljen, obravnavan posamično in se bo ljudi kar zapiralo, vsakega po vrsti, ko bo šel na javno zbiranje, ker je to v skladu z zakonom še vedno dovoljeno in tudi bo, tako da, ne vem.
Kot rečeno, bom tudi sam v skladu s poslansko skupino predlog zakona podprl. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Franci Kepa, pripravi naj se Jožef Lenart.
Izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav sekretarju, kolegicam in kolegom!
Jaz ne podpiram teh dejavnosti Vlade s tem zakonom, ne kazni niti dejavnosti. Ker sedaj imamo in policijo in vojsko na meji in vardo imamo na meji, pa je še zmeraj premalo. Ker, če se nam povečujejo begunci, vsakoletno dvakratno, trikratno, se pravi, da je nekaj narobe in da mi ukrepamo proti nekim skupinam, ki so se organizirale in so šli na pomoč na meji, mislim, da je ta zadeva neumestna in nepotrebna. Če bi zadeva bila dobra in bi funkcionirala na meji, da bi policija redno in dobro varovala mejo, tega ne bi bilo treba. Ne bi bilo treba niti zraven še poklicati vojsko, da pomaga. Vojska nima pooblastil, nima niti orožja, tako da je vse skupaj to kot neka maškarada, bi rekel človek po domače. Mi bi morali mejo bolj zapreti oziroma postaviti ljudi ali tehniko, pomoč, da preprečimo ilegalne migrante, da pridejo k nam. Nekateri pridejo z bojišč, imam svoje mnenje, da kjer je vojna in da pridejo k nam kot begunci, bi bili dobrodošli oziroma bi jim nudili pomoč za nekaj let, da se zadeva opomore na ozemlju, kjer je vojna. Ampak prihajajo pa k nam večinoma mlajši moški, kateri bi morali biti dol na bojišču, ne pa ženske pa starejši, kakor je bil primer, ko smo nudili pomoč preko 70 tisoč ljudem v času vojne v Bosni in Hercegovini. Takrat niso bili pri nas mlajši moški, pa tudi starejši ne, večino so bili starci, ženske z otroci. To število je bilo zelo veliko, preko 70 tisoč ljudi, kot sem omenil, Grki pa jokajo pa jamrajo, če jih je tam 35 do 40 tisoč, pa delajo vik in krik in kako to težko prenašajo. Mislim, da zadevo bo treba obvezno, tudi ko bo prišla nova vlada, novi minister, notranji minister s pomočjo vlade. Ta zadeva je zelo pereča in to zadevo bo treba izpeljati boljše, kakor je sedaj. Varovanje mora biti bolj efektno, ker to, kar je zdaj, ni podobnemu nobenemu. Ker, evo, 50 kilometrov živim stran od meje, pa že redno srečujemo begunce, podnevi jih srečujemo v kraju na ulici. Zadnjič je šel kolega s psom ob potoku, trije šotori so bili postavljeni zvečer. Se pravi, da bo tudi tega čedalje več in se bo zvečer že nevarno sprehajati se po lastnem kraju, 50, 60 kilometrov v središču od meje. Mi se pa tukaj igramo z nekimi kaznimi ljudem, ki hočejo pomagati. Ali je ta način pravi ali ni, če bi zadeva delovala, če bi vojska pa policija dobro delovala, tega ne bi bilo treba.
Kar se pa tiče teh uniform. Te uniforme so tudi kje drugje, tam kot maškare stojijo pri kakšnih spomenikih, ko so NOB prazniki, pa so tudi puške, celo prave puške ali pravo orožje, o tem pa ni nič govora. Zakaj se to ni naredilo že 15 let nazaj? 15 let te maškare stojijo tam zraven. Zdaj je pa to potrebno. Jaz tega ne bom podprl. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jožef Lenart. Pripravi pa naj se Igor Peček.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav gostom iz ministrstva. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci!
Torej imamo v obravnavi Zakon o nadzor državne meje in Zakon o zagotavljanju javnega reda in miru. Pomembna sta že po samem imenu, in sicer gre za pravila, kako bomo dejansko pazili na naše ozemlje, in za pravila, kako bomo zagotavljali javni red in mir na tem našem ozemlju. Za katere spremembe torej gre? Pri Zakonu o javnem redu in miru gre za spremembe o uporabi nevarnih predmetov, po novem tudi za neke replike orožja, se pravi lažno orožje, ki se ga več ne bo smelo nositi, če bi se z njim povzročalo, vzbujalo pozornost, kot da gre za uradne osebe. Če se dotaknem teh nošenj in teh videzov ljudi, ki se potem tudi včasih gibljejo po naših gozdovih. Teh je veliko in prvo, kar je, kazni so visoke, zakona sta pa pisana preveč obširno, preveč široko, nedoločeno. Zaradi tega bo samo izpeljevanje in potem tudi izvajanje ter kaznovanje kršilcev dokaj težavno.
Zaradi tega mislim, da zadeva ni zrela za nadaljnjo obravnavo, kazni pa, recimo, med dvesto in tisoč evrov zelo visoke in potem verjamem, da je minister povzel nekatere predloge s strani koalicije in predvsem tistih, ki so se nekako ustrašili. Imam občutek, da tudi stroka, ki prikimava temu zakonu, je cela prestrašena, pa takšen občutek mi danes daje tudi minister in njegova pomoč, da so naši policisti prestrašeni, kar je res res slabo. Kakšen signal mi sedaj dajemo tem našim bodočim prišlekom ilegalnim, da smo vsi prestrašeni in da bodo še bolj prihajali? In tudi našim otrokom. Slovenci smo bili leta 1991 strašansko korajžen narod in smo tudi pokazali, da znamo biti enotni. Ne vem, kje bi bila naša država danes, verjetno je ne bi bilo, če bi bila takrat tako šibka ta korajža.
Oba predloga zakona sta odziv na dogajanje in strah pred ustanavljanjem teh neuradnih združenj, nekih civilnih združenj, pa tudi te tako imenovane Štajerske varde. Se pravi, strah pred Štajersko vardo povzroči, da pišemo neke zakone, jih zakompliciramo sto na uro in potem želimo, da bi policija na ta način imela večji uspeh pri varovanju naše meje. Namreč, sedaj se postavlja vprašanje, kako ločiti med temi, ki povzročajo oziroma delajo javni nemir, in temi, ki se dejansko nekako družijo. Imamo različna združenja, ki so enotno oblečena, med temi bom naštel odrasle slovenske skavte, odrasle slovenske tabornike, potem društvo Sokol – mislim, da imajo lepe uniforme, enotne vsaj, ali pa več kot sto let so stare – in tako naprej. In sedaj, kdo so tisti, ki dejansko ne smejo nositi takšnih oblačil; ali so to tisti zeleni, pa maskirni ali tisti rdeči. Na splošno, moram se še dotakniti tega, da imamo nekako nujnost, ne vem, zakaj takšna nujnost za ta zakon tudi v tem zadnjem dogajanju, ki se bo verjetno razpletlo šele v naslednjih dneh, ko se Vlada umika, mi pa dejansko sprejemamo neke stvari, ki sploh niso pomembne, ne lotimo se pa problema zavarovanja našega ozemlja na južni meji, kar pomeni, da imamo slabo varovanje. Povzel bom eno izjavo iz komentarja bralca na članek na Portalu 24ur. In sicer pravi: »Poslanci bi koristneje porabili čas, če bi se ukvarjali z vzrokom za pojav vard kot pa s Štajersko vardo samo, ki je samo posledica dogajanja na meji. Če bi prej prav poskrbeli za našo mejo, potem tudi te in nobene druge varde ne bi bilo. Vsak tak zakon se bo nam, poštenim državljanom, vrnil nazaj v obliki omejevanja svobode … » in potem konec komentarja. Se pravi, omejevanje svobode oblačenja. Popolnoma se strinjam z njim. In sicer večini državljanov, predvsem tistim ob meji z Hrvaško, se pravi schengenski evropski meji, predvsem tistim je jasno, da slabo skrbimo za mejo. Če bi dobro skrbeli, ne bi bilo tako, kot je danes, da je prišlo v letu 2019, do konca novembra so podatki, 15 tisoč ljudi nelegalno v Slovenijo in potem naprej. Kar pomeni 15 tisoč ljudi, 4 tisoč približno ima prebivalcev ena občina iz mojega becirka. Približno 18 tisoč ima moj volilni okraj prebivalcev. Se pravi, te številke so približne; za en volilni okraj prišlekov je prišlo. Koliko jih je še prišlo nam nevidno? In sedaj se ti lahko sprehajajo po naših haloških gozdovih, po vinogradih, po, ne vem, visoko zasajeni koruzi in nihče nič, nismo uspešni, tukaj pa delamo veliki kraval zaradi teh oblečenih, bom rekel, društev. Med njimi je tudi eno tako društvo, ki se mu reče, ne vem, Airsoft društvo – ti fantje dejansko imajo dober način rekreiranja, zdravega načina življenja, oblečeni so pa podobno kot Štajerska varda. Se pravi, Airsoft društva takoj prekiniti delovanje ali pa celo, ne vem, vodje zapreti. Mislim, malo, bom rekel, da smo mimo. Sedaj se sprašujem, ali bo ta nov zakon veljal tudi za tiste tujce, ki se oblačijo po svoje in enotno.
Moram še reči, da je moja naloga v tem parlamentu popolnoma znana; to je, da se zavzemam za državljane in državljanke Slovenije, za našo Slovenijo, tudi za slovensko Štajersko in v tem notri sedaj ne vidim nobenega takšnega indica, da bi to bilo podobno tistemu, za kar se zavzemam.
Zaradi tega bom odločno proti in zakona ne bom podprl.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Igor Peček. Pripravi naj se Marko Bandelli.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi!
Ne želim se prav pretirano navezovati na razprave kolegic in kolegov, ki so bili pred menoj. Mislim, da se vsi zavedamo, kakšen je interes vseh nas, ne glede na to, s katerega področja prihajamo in kakšen je namen našega dela.
Vseeno pa bi se tukaj na začetku le navezal na nacionalno varnosti, tisto, o kateri smo se nekje z različnih kotov do nje opredeljevali oziroma se je na nek način dotikali. Ne smemo pozabiti oziroma verjamem, da ne pozabljamo, da je zagotavljanje nacionalne varnosti ustavna kategorija in je izogibanje dejstvu, da je zgolj in samo vezana na državno oblast, nemogoča in nepravična, nepravilna tudi. Suverenost države, naj jo ocenjujemo z notranjega vidika ali pa zunanjega, se pravi, ko se opredeljujemo do določenih mednarodnih odnosov oziroma do mednarodne skupnosti, razpolaga tudi z določenimi elementi in oblikami, ki so vezani na takšno ali drugačno obliko prisile. Nihče nima pravice, da bi s svojim delovanjem, kakršnokoli to delovanje že je, oviral delo policije pri varovanju državne meje oziroma na kakršenkoli način posnemal delo policije in prevzemal njene naloge. V predlogu obeh zakonov gre za eno ključno stvar – gre za prepoved in sankcioniranje posameznika ali skupine ljudi, ki bi s takim vedenjem, bodisi z nošenjem maskirnih oblačil, z nošenjem ali uporabo imitacij orožja, ravnal tako, da bi s svojim delovanjem posegal v naloge in pristojnosti, ki so izključno v domeni uradnih varnostnih oziroma policijskih oziroma vojaških organov. Slovenske varnostne organe sestavljajo osebe, ki se za izvajanje svojih nalog ustrezno izobražujejo, strokovno usposabljajo, urijo, imajo vse potrebne kompetence in znanja, da te naloge lahko izvajajo. So zahtevne in razumemo tudi morebiten strah, ki se, recimo, na območjih, ki so blizu meje, pojavlja pri ljudeh, ko se srečujemo z nelegalnimi migracijami.
Rad bi se navezal na izjavo nekaj strokovnjakov, ki so se do take oblike, kjer se določene skupine urijo, patruljirajo, izvajajo nadzor ali celo zasede, opredelili tako, da je to zelo problematično. Gre za izvajanje nalog, ki so tipične vojaško-policijske naloge. Delati primerjavo z nekim društvom, ki se ukvarja, ne vem, skavtskimi dejavnostmi, in to primerjati z obleko, recimo, maskiranih vojaških – v narekovajih – pripadnikov nekih skupin, mislim, da ni primerno.
Naloge, ki so in se izvajajo izključno v pristojnosti varnostnih organov in se poskušajo opredeliti oziroma izvajati tudi v obliki oziroma z izvajanjem ravnanj nekaterih drugih skupin, vse prej kot da prinesejo mir in dodatno varnost, povzročajo destabilizacijo. Mir in občutek varnosti se izgublja, pojavljajo se različne oblike ekstremizma in nasilništva, lahko se zgodi tudi, da pride do odpora pri nasilnih ravnanjih tistih, ki se jih obravnava na takšen način, kar je, po neki strani, razumljivo, ker največkrat takšno ravnanje izhaja iz občutka nemoči, je posledica strahu, posledice, ki pa so potem lahko tudi kritične za obe strani, pa lahko postanejo usodne. To smo videli tudi na primerih, ki so se v bližnji preteklosti zgodili, recimo, tudi na območju Evropske unije oziroma posameznih državah članicah.
Kar se tiče sankcij oziroma kazni – ja, lahko bi si tudi delil mnenje, da so v določenih primerih še celo prenizke, kadar bi prišlo res do primera izrabljanja takšnih skupin, ki bi lahko vodila tudi potem v nek skrajni ekstremizem, ki bi lahko postajal tudi neobvladljiv. Ne zanemarjam pa uspešnega dela uradnih varnostnih organov takrat, kadar gre za sodelovanje s področnimi prebivalci oziroma tudi, če želite, širšo javnostjo. Posredovanje informacij o povzročenih prekrških, kaznivih dejanjih uradnim varnostnim organom olajšuje njihovo delo. To je tudi minister večkrat povedal, da sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, tako s prebivalci, kar nekaj aktivnosti je bilo izvedenih v tej smeri, in izvajanje ukrepov, ki pa potem temu sledi, pa menim, da mora ostati izključno v pristojnosti varnostnih organov. Ni potrebno, da je izpolnjen pogoj, da za to, da lahko sodeluješ z varnostnimi organi, nošenja kakršnihkoli maskirnih oblačil, ne glede na to, na koga nas spominjajo, niti imitacij raznih orožij oziroma oblik orožij, saj tudi na ta način povzročamo nemir in izgublja se občutek varnosti, ki je nujno potreben za prebivalce na teh območjih.
Še enkrat poudarjam, absolutno sem prepričan, da ima zgolj policija vse potrebne kvalifikacije, izkušnje in znanja za to, da lahko izvaja takšne naloge. Hkrati pa ne zanemarjam oziroma to smatram tudi na način, da ko bo prišlo do ustrezne odločitve, da se ta nadzor mora povečati tudi s sodelovanjem vojske, ki je eden izmed treh podsistemov poleg obveščevalnega in notranje varnostnega, lahko sestavimo – oziroma ga že imamo – enovit varnostni sistem in le v okviru tega smemo izvajati določene aktivnosti, ki so vezane na varovanje državne meje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli. Pripravi naj se Nataša Sukič.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Zelo kratek bom, povedal bom samo malo bistva tega tukaj. Izredno pametna zadeva, da imamo pred sabo ta vladna dva zakona, za katera mislim, da bosta urejevala končno to zadevo. Zdi se mi sploh absurdno, če se sprašujemo tukaj: varda ja, varda ne. Saj varda nima kaj delati! Kdo si je izmislil te zadeve tukaj? Na kakšen način se mi sploh sprašujemo o tej zadevi in dajemo toliko pomena vsemu temu; dajemo jim toliko časa tudi na televiziji, pa reklamo si delajo nekateri na ta račun in vse drugo, kar je treba. Absurdno! Absurdno, da imamo tukaj 8 ur razprave glede tega. Komu pa? Saj to je čisto jasno! Nesprejemljivo je, da se organizirajo neke paravojaške samooklicane organizacije, da bodo one varovale naše meje. Ma, kdo je to rekel, kje se to vidi? To ni bilo nikoli v nobeni državi prisotno – take zadeve. Samo tukaj si moramo vedno izmišljati neke posebne stvari. Vojska pomaga. Ali ni vojska že tu, da pomaga? Sem bral, ravne ceste, da bo boljši prevoz za policiste, mislim sodeluje z njimi, nima pooblastil sicer, ampak sodeluje, kar je tudi prav, to jaz podpiram absolutno, še bolj bi moralo biti. In skupaj naj naredijo to.
Policija ima to nalogo in policija naj spravi do konca to zadevo, ki jo je treba. Če ima probleme policija, se je pa treba dogovoriti, kje so te težave. Določenih vprašanj ne razumem. Kako lahko sploh dovolimo kaj takega? Moramo zakone sprejeti, da to … Mislim, ni razumljiva ta zadeva tukaj. Veste, ker sem bil župan, sem imel en primer zelo eklatanten; kradli so in vlamljali po hišah po celi občini Komen. Ko so šli v 14 dneh šestič v hišo, sem naredil občinski zbor v Štanjelu, na televiziji je bil direkten prenos na Slovenija 1. In kaj so oni mislili, da bomo mi organizirali kakšne vaške straže? Ne, mi smo hoteli, da policija pride tja in da pove občanom, na kakšen način se je treba vesti, kako je treba to upravljati, na kakšen način se zaščitimo, kaj naj pazimo, kaj naj naredimo. Ker je naloga policije. Ni bila naloga, da ustvarimo neke straže take in drugačne. Isti problem je tukaj pri nas: imamo organ, ki se s tem ukvarja, če je problem notri, ga je treba rešiti, je treba povedati, kar je – jaz zaupam ministru v vsakem primeru, ker vem, da on ve, kako se to naredi. Mislim, da je tudi zakon v redu. Zgubljamo tukaj ure in ure, ne vem zakaj, ker je popolnoma brez zveze. Najbolje je, da bi vsak individualno začel ščititi svoj dom – ali kaj? Kaj smo v letu 1800 na Far Westu?! Ne vem, kaj mislimo. Si bomo zdaj pištole nabavili? Italija je sprejela en zakon, ki se mu reče samoobramba – ne vem, če veste – Salvini ga je sprejel. Tudi Salvini je malo po svoje, tak svojevrsten človek, da si lahko vsak doma dela svojo obrambo, tako kot hoče. Mislim! Potem pa vidimo, kakšni dogodki so po svetu, oni je ustrelil soseda, oni je ustrelil ne vem koga, pa tisto tretje, pa nesreča je bila, pa vemo, da ni bila nesreča ali kar je. Mi smo v Evropi tukaj, smo v Evropi! Zato tudi zahtevamo, seveda, od naših organov, policistov, da nas ščitijo. Ma ne rabimo nobenih vard! Ali veste, kakšen preplah imajo ti ljudje na meji? Saj se bojijo bolj vard, kot ko vidijo tam tiste štiri migrante, ki pridejo skozi. Revežev konec koncev. Saj je res, saj jim je nedovoljeno, da pridejo noter, tudi jaz se strinjam, tu je treba paziti, ker pripeljejo za seboj tisoč problemov, takih in drugačnih.
Ampak ni to problem! Mi imamo določene organe in ti organi se morajo ukvarjati z našo varnostjo. Če je to pomanjkljivo, je pa drugo vprašanje, to bomo reševali na drugi instanci, ampak ne mi dajati tukaj pogoje varda ja, varda ne. Ma kakšna varda? Kdo je ta varda? Kaj ji dajemo sploh toliko pomena? Brez zveze! Potem si nekateri, kar je največji absurd od absurda, delajo reklamo na tak način, pa si delajo propagando, politične poti in iščejo konsenz med ljudmi, da je to ne vem kaj in kar je za reveže, ki pridejo čez. Seveda jih treba ustaviti, seveda jih je treba nadzorovati, jaz sem prvi, ki to reče, absolutno. Jaz sem že trikrat v parlamentu rekel, da imigracijo morajo regulirati. Mi rabimo kontroliran zakon za imigracijo, ne rabimo pa varde in ne vem česa. Mi imamo toliko deficitarnih poklicev, ki bi jih lahko na drugačen način dobili notri. Saj migrant je Bosanec že v bistvu, saj ni v Evropski uniji. Se pravi, da rabi že drugačne dokumente pa vse, kar je treba. Pa bi s širokimi rokami sprejeli marsikoga, ker so pridni fantje za delati. Take zadeve bi morali mi sprejeti tukaj in govoriti o tem, ne pa, varda ja ali varda ne. In se sprašujemo, kaj je in kaj ni in kdo bo sedaj ščitil naš dom. To je naloga policije in policija ima nalogo, da nas ščiti in nas varuje pred vsem.
Upam, da bo sedaj s tem zakonom drugače, zato bom tudi podprl to zadevo. Toliko z moje strani. Hvala, podpredsednik.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa.
Izvolite, postopkovno.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala, gospod podpredsednik.
Z ozirom na to, da smo slišali od predhodnikov, da je ta seja, ki traja, brezzvezna, tudi predlagam, ker je brezzvezna, da jo prekinete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa za vaš predlog.
Besedo ima Nataša Sukič. Pripravi naj se mag. Branko Grims.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala za besedo.
Čeprav ob grozi, ki jo poslušam, bi človek dejansko najraje obmolknil, ker takšnemu teatru absurda pa zlepa nisem bila priča, ampak jasno, ko sem na tapeti teme, ki te slej kot prej pripeljejo do beguncev oziroma migrantov, ko je taka agonija proti njim ves čas, je to čudovit milje za to, da se razcvetličijo spet raznorazni sovražni govor tukaj v Državnem zboru in da se prodaja megla, zakaj so ti zakoni, ki so tukaj pred nami na mizi, pravzaprav potrebni, čeprav sem jasno danes dokazala in pokazala, da seveda niso potrebni, ker mi ustrezno zakonodajo že imamo. Ne mi reči, da leta 2020 Slovenija nima ustrezne zakonodaje, ki bi preprečila delovanja neke paravojaške formacije na učinkovit način, če bi le hotela. To se ja morate hecati! Leta 2018 so se pojavili, vsi smo gledali fotografije, kako se urijo na Pohorju v gozdovih; neka formacija z uniformami tam dobesedno hara s puškami, se šopiri, sedaj napoveduje jasno, glasno in javno lov na ljudi. In mi se tukaj sprenevedamo. Zakaj se sprenevedamo, sem tudi povedala, zato ker če ti nisi ukrepal na podlagi tega, kar ti zakoni že danes omogočajo, potem morate izvesti slepilni manever. To je en razlog. Ta slepilni manever je sedaj, kot da neka boljša zakonodaja, ki bo pa sedaj naenkrat razrešila problem varde, ampak sem prej jasno povedana, na koga je naperjena ta zakonodaja. Seveda je tako veselo zapeljana, da bo na koncu sankcionirala tiste protestnike, ki bodo mogoče imeli proteste za čistejše okolje, za čistejšo Kolpo ali bodo protestirali proti rezilni žici ali nekaj. V glavnem, vse boste dali na isti imenovalec. Vardistom se pa na koncu koncev ne bo nič zgodilo. Ti ljudje paradirajo ob meji v uniformah z imitacijo nekih kalašnikov v roki in tako dalje. Ne mi reči, da policija, ko zagleda takšno formacijo, nima pooblastil, da ukrepa. Samo ne mi, prosim, takšnih stvari prodajati oziroma prodajati takšnih stvari slovenski javnosti, no! Ker to pa je višek. Glejte, če si ti za glavnega varnostnega svetovalca izbereš nekoga, ki je bi direktor Sove in ki je pred tem prikrival podatke, v prejšnjih mandatih, o obstoju ekstremističnih skupin, potem, oprostite, ne moreš pričakovati drugega kot takšne absurdne predloge, ki – kaj počnejo? Kazensko dejanje spremenijo v prekršek, tisto, kar bi morala biti zaporna kazen, se spremeni v globo. To naj bi zdaj zaustavilo vardo? Mislim, če bo pa to zaustavilo vardo, potem pa ne vem. Pazite, kaj počne še varda? Ne samo, da paradira v maskirnih uniformah pa z nekimi lesenimi ali pa pravimi puškami v rokah, celo z letalom nadzira občasno mejo. Celo krši naš zračni prostor – tudi tukaj očitno ta država nima pravnih podlag, da bi ukrepala. Ja pa jaz ne vem, v kakšni državi mi potem živimo in kaj se pravzaprav gremo!
Konec koncev, če so bile zadeve tako urgentne in resne, kot vi zdaj hočete to prikazovati – varda se je pojavila leta 2018. Vlada je svoje delo vendarle nastopila pred slabim letom in pol. Leto in pol ste rabili, da ste zdaj neko urgenco začeli izvajati, kaj vse rabite. Kot da nimate dovolj že paralizatorjev, IMSI lovilcev, dronov, ni da ni, česa nimate, kakšnih pooblastil niste že dobili, ampak vi bi še več pooblastil. Jasno sem pokazala, kakšna je logika, kje se v resnici začne dogajati fašizacija družbe – v uradih, z zakoni, ki so tako napisani, ki omogočajo krepitev represije na takšne načine, kot smo jih priča. Prej sem lepo pokazala na primeru znanega zgodovinskega primera, ki je, oprostite, svet plačal ceno, celoten svet je plačal ceno v obliki 50 milijonov človeških žrtev. Do takšnih stvari na koncu pripelje. Včeraj smo tukaj obeleževali spomin na holokavst in vsi se tukaj pridušamo v en glas, kako se to ne sme nikoli in nikdar več ponoviti. Vsi, levi, desni, vsi tukaj se strinjamo, da se to ne sme ponoviti, Ampak to se ponavlja, nam pred očmi! S tem ko smo si nove dežurne krivce izbrali, in to so pač zdaj ta trenutek begunci, ki, jim nekateri pravijo, da so to neki bleferji in ekonomski migranti in ne vem kaj vse. V resnici, kaj pa lahko pričakujemo od neke vlade, ki je sedaj sicer odstopila, ki ni naredila nič, da bi to sramoto, ki jo je prejšnja vlada postavila na našo mejo, se pravi rezilno žico, da bi se raje s tem ukvarjala, da bi takšne popolnoma antihumane ukrepe in to sramoto, dobesedno zgodovinsko sramoto, ki se je bodo sramovali naši zanamci čez 20 let ali pa čez 30, enostavno odstranila. Ne. Mi bi še več pooblastil, še več represije in sprenevedali bi se, da mi nimamo dovolj zakonskih podlag, da lahko ustavimo neko vardo, ki se gladko nam smeji v obraz. Njihov šerif je sicer za zapahi, ker naj bi poskušal rušiti ustavno ureditev, ampak njegovi soldati veselo paradirajo in eni tukaj celo pravijo, kako so v pomoč. Ja, potem pa dajmo, vsak od nas se bo oblekel v maskirno uniformo, si nabavil orožje in vsak se bo postavil pred svoj prag, če smo tako ogroženi pred hordami, ki prihajajo ne vem od kod, in nas bodo zarazili z raznimi nalezljivimi boleznimi in ne vem š čim vse nas bodo zarazile horde, ki prihajajo.
Mislim, to je resnično taka … Ne, res! Tukaj bi človek pravzaprav lahko samo še obmolknil. Ker to je pa resna groza. Istočasno, ko vidite, kaj se je dogajalo v nacistični Nemčiji, boste zdaj podobne metode uvajali – v imenu česa? V imenu humanosti ali česa drugega v resnici?
Tako poglejte, to je taka sramota, da se bom na tej točki ustavila in ni več vredno komentirati, pa če me stokrat zdajle z replikami tule tolče kdorkoli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Kot zadnji med prijavljenimi razpravljavci dobi besedo mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Vsem, ki govorijo o holokavstu, bi svetoval, naj najprej proučijo izvir te besede in izvir teh dejanj. Kajti Karl Marx je tisti, ki je izumil besedo holokavst in je prvi, ki jo je tudi uporabil v tej zvezi, ko je dejal, da tisti manj razviti narodi, bil je velik rasist, morajo izginiti v ognjenem holokavstu. Kar pobrskajte po internetu. V resnici sta nacizem in socializem samo dva obraza enega in istega zla, enega in istega totalitarnega zla.
Opletati s fašizacijo. Kdo je pravzaprav izumil to opletanje? Saj ne boste verjeli, neki Stalim tam v Rusiji je to zelo rad uporabljal in to zato, da je diskvalificiral svoje nasprotnike. Kaj pa pravzaprav fašizem pomeni? Tudi fašizem je, mimogrede, utemeljen na istem nauku, s tem da je potem še okrepljena vloga države in pa pač nekaterih institucij, ampak osnova je spet ista. Ali ni to zanimivo? Zakaj se toliko poudarja, kdo je bil proti fašizmu pa nacizmu? Ja zato, da ne bi opazili, da je nacizem eno pa isto! Vse skupaj je točno en in isti zločin, eno in isto zlo in Evropa, kar se Evrope tiče v pozitivnem pomenu besede, je to že zdavnaj razčistila. Zaradi tega je bila evropska resolucija proti totalitarizmu, ki je ta parlament žal – sam sem bil dvakrat predlagatelj – nikoli ni uspel potrditi, da bi s tem enako obsodil zločine fašizma, nacizma, komunizma, vsega, kar je v resnici v svojih globinah utemeljeno na Karlu Marxu, njegovem ogabnem rasizmu in na njegovem izumu holokavsta. Karl Marx je tisti, ki je izumil holokavst in on je odgovoren v temelju za to, kar se je dogajalo kasneje.
Kar se tiče nekaterih razprav, so bile zelo slikovite. Dogajalo se je točno to, kar sem tudi predvidel, da se začenja potem opletati z nekim fašizmom pa ne vem s čem. Bi vas še enkrat spomnil na besede Vilka Brusa, ki je dejal pod rdečo zvezdo, jaz podpiram najbolj gospoda Šiška, ker on je bolj predan vrednotam NOB, izročilu NOB kot vsi tisti, ki so uradni kandidati, med katerimi je, mimogrede, tudi Borut Pahor. To veliko pove. Še več, če želite vam pove tudi prikaz vard, tamle v Dražgošah, pa imate, recimo, šefa kranjske varde, vojvodo Kastigarja s Tanjo Fajon ali pa, recimo, s predsednikom Državnega zbora pa tukaj ga imate tudi, recimo, z gospodom Kučanom, pa še bi vam lahko kaj pokazal. Tako tisti, ki govorite o navijačih, ki stojijo za vardo, je teh navijačev očitno zelo veliko. Toliko.
Zdaj se pa lahko začnemo resno pogovarjati. Varde v resnici sploh niso problem. Problem je to, da je ta vlada bila nesposobna zagotoviti varnost državljank in državljanov, zlasti tistim ob meji. Veste, ko vam neznanci sredi noči topotajo pod oknom in ženske ne upajo več same ven, ko vam kamnajo otroka, ki se s kolesom pelje v šolo, eno mlado deklico, ker se je vse, kot dobro veste, že zgodilo, takrat seveda je vsake šale konec. Če ni sposobna država tega preprečiti, se ljudje poskušajo organizirati sami in to preusmerjanje pozornosti z vardami je samo zato, da ne bi res do česa resnega prišlo, po mojem mnenju, to sem že prej povedal.
Kaj so v resnici vaške straže, ki so se pojavile? To je kronski dokaz popolne nesposobnosti Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca. Če bi bila varnost zagotovljena, kaj takega sploh nikomur ne misel ni prišlo. Priznanje tega je včerajšnji odstop Vlade. Samo, na žalost, veliko prepozno. Tisto, čemur bi v kuhinji, tudi politični kuhinji, rekli redukcija ali ostanek, potem ko stvari povrejo, sta pa ta dva zakona tista prava sramota. Namesto da bi se pogovarjali danes o tem, kako zaščititi mejo, kako zaščititi ljudi, kako zaostriti zakonodajo proti tistim, ki masovno zlorabljajo pravico do azila, in seveda proti vsem tistim, ki pri tem bogatijo – kajti samo za denar gre, levičarji. To je samo denar, vaš denar, tisti, ki ga vi poberete iz žepov navadnih državljank in državljanov, pa potem razdelite raznim na LGTB ideologiji utemeljenim nevladnikom, zato da potem oni zavlačujejo postopke, da hodijo dol in dajejo informacije, programe in vse ostalo ilegalnim migrantom, da lažje prebijejo zaščito na meji in pridejo v Slovenijo. Potem jih pa tu prodajate in vodite v parlament, kako so oni reveži in ne vem kaj še vse, svoje otroke pa po lastni izjavi pustijo tam, kjer naj bi bilo vojno stanje – če je to resnica, ker je potem itak bolj ali manj vse zlagano. To je v resnici tisto, o čemer bi se mi morali danes pogovarjati, kako prekiniti to financiranje teh nevladnikov, ki odkrito – s tem se celo hvalijo – pomagajo pri vdoru ilegalnih migrantov v Republiko Slovenijo. Vrhunec vsega je to, da so si zadnjič na neki tiskovni konferenci dovolili še celo dati zahtevo, da naj se tisoč ilegalnih migrantov kar takoj sprejme iz Bosne in Hercegovine. Zdaj pa morate nekaj vedeti. V Bosni in Hercegovini so vseh teh že dobro siti, ker so zagrešili neverjetno število kriminalnih dejanj, nasilništev, pretepov, in tiste najhujše so še celo za nekaj časa odpeljali malo stran, so jih tam imeli v nekem posebnem taboru – ta je sicer zdaj opuščen. Ampak, kdo v resnici zdaj prihaja? Prihajajo zelo zanimivi in problematični ljudje, in vse to je nepreverjeno. Med njimi so ves čas bili tudi aktivisti ali vojaki, če želite, čeprav je vojak tu preveč lep izraz, recimo, teroristi, to bi bil pravilen izraz, ISIS. Po uradni izjavi – preverite jo, če meni ne verjamete –, ko je bil takratni predsednik britanske vlade na obisku na Bližnjem vzhodu, je ob odhodu bil opozorjen, da med temi, ki masovno odhajajo v Evropo, je najmanj 2 % ljudi, ki so dokazano ali sami teroristi ali pa neposredno povezani s teroristi ISIS-a oziroma Al Kaide. 2 %! Če kdo misli, da je to malo, to je dovolj, da se naredi mreža po celi Evropi, to je pri tej masi, ki je v Evropo prišla, vsaj deset, verjetno pa vsaj dvakrat toliko tisoč ljudi. In to je vojska, ki je pripravljena. Evropa jih s svojimi norimi potezami še sama pomaga razporejati. To je tako, kot bi sovražnika, ki te hoče napasti, sam razporedil na strateške pozicije, da te bo lažje napadel.
Kajti, še enkrat vam povem problem tega. Če bi vse to, kar se dogaja, bili, recimo, ljudje iz nekega kulturno podobnega okolja, kot je, kaj vem, Ukrajina, sploh ne bi bil problem. Bi se lepo integrirali, bi se ujeli, to vidimo na Poljskem, poiskali delo in nobenega problema. Problem je, da je to, kar prihaja, gospe in gospodje, radikalni islam. O tem odločajo in govorijo v glavnem tisti, ki pojma nimajo, kaj radikalni islam je – zanje je svet vojna, zanje smo mi z njimi v vojni. Tu pa poslušamo govorjenje o religiji miru in ne vem kaj vsem. In potem, kadar omeniš kaj takega, se sklicujejo, recimo, ljudje po navadi na Bosno. Bošnjaki so za te, ki prihajajo, krivoverci, to morate vedeti, in ti se ne integrirajo, se nikoli ne bodo integrirali. Kdor to misli, naj si pogleda, kdo je bil tisti najbolj razvpiti Džihad Joe, klavec, ki je rezal vratove v živo na ISIS filmih, ki so jih lansirali. To je bil v resnici nek kirurg iz dve generaciji že živečih radikalnih muslimanov v Veliki Britaniji, ki je bil najbolj perspektiven otroški kirurg v Britaniji. Ko pa se je reklo: džihad, je pa mrtvo hladno šel, pustil vse, kar je bilo, in je šel rezat vratove. To je, gospe in gospodje, pa radikalni islam! Ta se nikdar ne integrira, ta samega sebe getoizira, se zapre, zato prihaja potem do vseh tistih zločinov iz časti, kot se temu reče, ko starši lastno hči ubijejo zaradi tega, ker je pač šla z nekom, ki po njihovi oceni ni dovolj radikalen musliman.
Seveda, to je za Evropo popoln samomor. To je največja nevarnost v resnici, ker pomeni izbris vsega, kar se nam zdi samoumevno. To pomeni konec Slovenije, to pomeni konec človekovih pravic, to pomeni konec evropske civilizacije. To se morate zavedati, s čim se ukvarjate, ne takoj, ampak postopno, samo to se že dogaja. Zato se skriva podatke, kar sem povedal prej, zato se skriva sodbe sodišč, zato se prihaja v parlament s takimi zakoni, kot je danes pred nami. To je vse eden in isti projekt, ki ga na nek način, sramotno, pač, simbolizira razvpiti marakeški globalni sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah. Je seveda vse prej kot to, s čimer bi vse, kar se dogaja, postalo legalno, kajti zdaj ni. To je v resnici vse nezakonito, Za to bi moral nekdo odgovarjati in namesto da bi se pogovarjal o tem, se pogovarjamo o takih neumnostih, kot je ta zakon oziroma zakona, ki sta danes pred nami.
Trdim, da kdor je sodeloval pri pripravi teh besedil, pri njihovem sprejemanju, za hrbtom javnosti, za hrbtom parlamenta – parlament o tem ni vedel – takrat, ko se je potrjevalo besedilo in pripravljalo te zadeve. To, to je veleizdaja, bi moral za to odgovarjati, tudi kazensko. Kdor pa spušča ljudi čez mejo in pri tem počenja vse mogoče, bi moral pa odgovarjati, če ne drugega, zaradi malomarnega dela v službi. Precej nerodna zadeva, pa to ne govorim o tistih, ki na meji delajo, kar lahko, kajne, in delajo noč in dan in nekateri delajo brez hrane, pijače, dobesedno, samo da bi ščitili Slovenijo. Ampak, o tistih, ki ste odgovorni, tu, v koaliciji in Vladi, pa jim ne zagotovite tega, kar bi jim morali: ustreznih zamenjav, podpore, financ, plače, vsega, kar potrebujejo za svoje delo, predvsem pa vojski pooblastil.
Zdaj, Vlada je odstopila. To je bilo kronsko priznanje nesposobnosti te vlade, leto in pol prepozno, ampak zakoni so pa še kar pred nami. Še vedno poslušamo, kako je treba, ne vem, v imenu nekega lažnega humanizma dajati še več denarja tem nevladnim organizacijam, zato da bodo še lažje, ne vem za koga, delali. Za tujce. Po domače vam pa enkrat povem, gospe in gospodje levičarji, pojdite delat, no! Delajte nekaj dobrega za Slovenijo in nehajte delati samo škodo. To velja za vse tiste v nevladnikih noter, LGBT ideologije, ki se ukvarjate z ne vem čim vse, samo s stvarmi, ki bi bile v korist Slovenije, pa prav zagotovo ne. In ne govorite mi o človekovih pravicah, ker praviloma še sami ne veste, kaj to je!
Kaj pa so človekove pravice? Prva in temeljna človekova pravica vsake slovenske državljanke, vsakega državljana, vsakega otroka, je, da ima pravico živeti varno, je pravica do osebne integritete. To je temelj vsega in vsaka vlada bi morala najprej storiti vse, da zagotovi to. Zdaj pa, ker je vlada tukaj odpovedala, so se nekateri začeli sami organizirati, to se je še malo prepotenciralo zdajle za piar in zdaj prideš s takimi zakoni. Ti zakoni so v resnici nepotrebni. Če bi hoteli sankcionirati kakršnokoli lažno predstavljanje za uradno osebo, pa že omogoča sedanji zakon, če gre za predstavljanje za lažno osebo. Če bi hoteli sankcionirati nošenje orožja na javnem mestu in podobne stvari, to vse sankcionira že veljavna zakonodaja. Seveda pa veljavna zakonodaja ne sankcionira takih neumnosti, kot se je z njimi smešila slovenska vlada, ko smo lahko v sporočilu za javnost prebrali, »da je bila zaplenjena plastična otroška igračka, imitacija orožja, in poslana v nadaljnjo preiskavo.« Konec citata. Mislim, kakšno preiskavo? Tako zapravljate vi naš denar? Tistega, ki bi ga morali uporabiti za to, da bi zaščitili te ljudi ob meji, pa jim nič od tega, o čemer danes govorimo, niti na misel ne bi prišlo. To je pa realno stanje.
Omenjena je bila Švedska. Evropska komisarka za tako imenovane migrante, begunce ali kakorkoli jim že rečete, beguncev itak ni, v Evropi gotovo ne, razen tistih Ukrajincev, ki so pobegnili pred proruskimi enotami potem na Poljsko, pa še v nekatere druge države – tisti so edini begunci v Evropi, vse ostalo je seveda zloraba azilnega sistema, pa čisto nič drugega. Tudi to, da se dovoljuje, da se kar sprehajajo okoli in greš čez 10 varnih držav, tudi članic Evropske unije, potem pa prideš v Slovenijo in tukaj daš vlogo za azil. Temu se reče uradno, v pravu, če kdo pozna malo pravo, azilni shopping. To je kaznivo dejanje, to se jih je preganjalo kazensko do pred nekaj leti. Celo mednarodni seminarji so bili o tem, kako preprečevati azilni shopping. Danes pa eni to ponujajo kot človekovo pravico tukaj. Pa ne se zafrkavati, no! To je še vedno nelegalno, samo problem te vlade in te Evrope je, da lastnih zakonov ne spoštuje več; za tujca vse, za domače pa nič. Ali pa: domači plačajte posledice tovrstne politike.
Kar se tiče Švedinje, ki propagira sprejemanje beguncev in napoveduje ne vem kakšne ukrepe. Prvič bi ji jaz zelo hitro pokazal vrata, pa z vsem dolžnim spoštovanjem osebno, drugič pa naj oni najprej pometejo malo pred svojim pragom. Imam dva bratranca na Švedskem pa slučajno vem, kaj se tam dogaja. Tam imaš preko 50 no goo con ,v katere policisti ne upajo niti z oklepniki. Tam imaš gostilne, kamor gredo mlade Švedinje, ki so vse življenje … najbolj normalna stvar: grem na eno pivo, pa pride šeriatska policija samozvana, zagrabi kozarec, ga razbije na dekletovem obrazu, iztakne oko, jo iznakazi za celo življenje in potem, ko pokličejo policijo – ja policija ne ugotovi, kdo je storilec. Da oznambo, da je treba iskati neznanega storilca, in niti v enem primeru, kolikor je meni znano, v takih stvareh niso našli, kdo je to storil. Ja to pa je problem, gospe in gospodje! In to Slovenijo čaka, če ne bo konca te norosti, ki smo ji bili delno priča danes tudi tukaj in ki se dogaja zdaj, žal, kar nekaj let.
Problem bo tudi, kaj bo na koncu z Evropo. Trdim, da nobena stvar ne bi smela imeti prednosti pred tem vprašanjem. Ukvarjamo se z vsemi varnostnimi problemi, ampak Erdoğan je bil kristalno jasen, kdor ga hoče poslušati. Mimogrede, tisto, kar sem prej citiral, gospoda Erdoğana, so besede enega njihovega pesnika še iz časov osmanskega imperija, ki ga je Erdoğan ponovil, ped njim pa še nekateri drugi. Ampak je silno pomemben, ker je to izrekel Erdoğan. Ponovimo to: »Mošeje so naše trdnjave, kupole so naše čelade, verniki so naši vojaki.« Pa še nekaj je rekel, kar bi nas moralo še veliko bolj skrbeti, če bi razumeli, kaj je radikalni islam. Rekel je Erdoğan naslednje, citiram po spominu: »Zmerni islam je samo psovka, prav islam je vedno radialen.« Konec citata. Kar poiščite ga na internetu, če ne verjamete. In s tem se Evropa pogaja, seveda jo v resnici izsiljuje. Zaradi tega Evropa vedno potegne ta kratko in bo potegnila ta kratko. To je miselnost tega, on to doma še čisto drugače prikazuje. Kdor zna malo brati tiste njihove strani pa malo zna tudi prevod v angleščino narediti, si lahko ogleda, kako oni v resnici publicirajo v Turčiji te stvari. Ko pride gospa Angela Merkel k njemu in potem tukaj slišimo, kako se je čudovito izpogajala, je objava v Turčiji približno taka: »Križarji so že prišli poklekniti pred noge sultana Erdoğana.« Tak približen je prevod tistega, kar oni objavljajo, da si boste sploh lahko predstavljali, kakšna je ta mentaliteta. Problem tega je, da se to radikalizira in to se ne bo končalo in se ne more dobro končati.
Kaj mora torej narediti Slovenija? Opreti se mora, še enkrat povem, sama nase, poskrbeti najprej za ustrezno zakonodajo in seveda mora poskrbeti za to, da bodo tisti, ki bodo na vladi to zakonodajo tudi dosledno spoštovali. Nič ne pomaga, če imaš vlado in ti pravosodje in organi pregona ne delujejo tako, kot je treba. Kaj je pravosodje v tem času storilo? Pravosodje je začelo skrivati sodbe, pravnomočne sodbe o ilegalnih migrantih brez vsakega pravnega razloga. Ampak, enostavno zaradi tega, ker to nekomu ne paše, ker se hoče govoriti, kako smo tisti, ki opozarjamo, da je to neumnost, kar se dogaja, in da se nam bo hudo maščevalo, da smo grdi grdi, oni, ki pa prihajajo, so pa super. Tako se ustvarijo v resnici kategorije dveh vrst ljudi, kar je skrajno nedopustno, pa je vedno bilo, pa vedno bo. To se v Slovenji že dogaja pod to vlado, za to je odgovorna ta vlada. Če recimo nekdo, ki sedi zdajle nasproti mene, odpre frizerski salon, bo priletela inšpekcija, preverila, koliko so visoki stropi, ali so ta pravi pulti, ali je pravo orodje, ali je vse ustrezno razkuženo, ustrezno normativom. Ko pa to naredi Ahmad Shamieh, ki bi moral biti že zdavnaj izgnan, pa ni, pa lahko na ulici brije, kasira, ne izdaja računov. Furs – saj to je pa ilegalen migrant, a ne. Tu pa ni problema, pa lahko krši vse zakone, a ne, še sosedu naj ukrade avto, pa naj ga razbije, saj itak bo sodnija potem že poskrbela, da ga bodo nekam dali, da bo lahko šel naprej, pa bodo ustavili postopek. Tako se pa v resnici dogaja.
Gospe in gospodje, točno ista fora je bila na Švedskem. To je proces švedizacije Slovenije, kar se zdajle dogaja. Zaradi tega se zdaj iz Švedske mladi izseljujejo, najbogatejše družine se izseljujejo, podjetja bežijo ven, vse se seli na Poljsko, na Madžarsko, v tiste države, ki so varne. Prihaja pa, seveda, še več ilegalnih migrantov. In če uvažaš tretji svet, dobiš tretji svet. Švedska danes postaja na žalost pred očmi celotne Evrope tretji svet. Eden je prej kot sklicevanje na kulturo in ustrezno dejavnost, navedel tudi Marconovo Francijo. Če pogledate odnos, kaj dela Macron s policisti, s svojimi lastnimi državljani, konkretno z rumenimi telovniki, do kakšnega nasilja – zadnjič smo lahko videli, kako so tolkli kot nori eno 85-letno starko. Nedolgo nazaj je zaokrožil posnetek, ko so nekoga, ki je samo držal en transparent in bil na invalidskem vozičku, človek je bil popoln invalid, se ni mogel braniti, ničesar ni mogel narediti komurkoli, samo izražal je neko mnenje v okviru legalnega protesta, ki mu pripada kot pravica po temeljni listini človekovih pravic, so ga prevrnili, ga tolkli po tleh in še, mimogrede, posuli s solzilcem, pa še kaj sem pozabil. To je pa ravnanje Francozov oziroma Macrona do njegovih lastnih državljanov! Zato, lepo prosim, ne to dajati kot zgled, kako bi morala delovati Evropa. Ker potem bi pa jaz začel kaj govoriti o fašizaciji, ne?
Vse je bilo mogoče pred nekaj leti še v Sloveniji brez najmanjšega problema urediti, če bi se takrat ukrepalo pravočasno. To se je zamudilo in zdaj je seveda situacija taka, kot je. Zato je zdaj treba storiti drugače. Prvo, kar je, je treba tele zakone pospraviti v smeti. Kar je tukaj problematičnega, že itak sankcionira obstoječa zakonodaja. Za pregon nekoga, ki se lažno predstavlja kot uradna oseba, ni potrebno spreminjati zakonov. Če pa se nekdo nekaj igra, je pa to druga zgodba.
Zadeva ima pa še nekaj elementov, ki niti niso smešni, žal so prej tragični – da to predlagajo tisti, ki potem sami paradirajo na raznih prireditvah, kjer pa ljudje nosijo pravo orožje. Potem pa zmeraj vprašam, ali je onesposobljeno. Pa tudi če je, saj ne boste verjeli, Zakon o orožju preberite, ta pravi, da je, karkoli storiš z orožjem, prepovedano storiti na tak način, da vznemirjaš javnost. In verjemite, da tisti, ki so sorodniki vseh tistih stotisoč Slovenk in Slovencev, ki so jih po vojni zverinsko pomorili, so žive, mladoletne zazidali v Hudo jamo revolucionarji oziroma partizani, kakorkoli jim že rečete, tisti so hudirjevo vznemirjeni takrat, kadar prihaja do teh parad. Te parade se zanalašč dela na ta način, zato da provocira. Saj tudi Dražgoše – kaj imamo Dražgoše za proslavljati? Tu ni bilo nobene zmage, tam je bila strahotna tragedija domačinov, ki jo lahko samo obžaluješ, da se to zgodilo, ne pa nobena zmaga. Samo iz tega se je naredilo potem lažno legendo. Če enkrat to veš, potem se vprašaš, kaj pravzaprav ta država hoče.
Ta država je postala čuden rdeč otoček, edini, prestopila je za hrbtom ljudi, proti volji lastnih državljank in državljanov. Kar vprašajte jih, jaz sem rekel, da razpišimo referendum h marakeški pogodbi oziroma globalnemu sporazumu o varnih in urejenih in zakonitih migracijah, kot se pompozno imenuje. Zaradi tega smo čedalje bolj osamljeni. Avstrijci so že zdavnaj ustrezno zaščitili mejo in so zdaj tudi javno povedali, da ne bodo sprejeli prav nobenega migranta več, niti v okviru evropskih kvot ne več. Preberite in premislite, kaj to pomeni. Italijani bodo ravnokar dali strahotni čevelj sedanji vladi in potem bo nazaj prišla povezava Salvinija, Berlusconija pa še nekateri manjših strank. Sedaj samo tam, kjer so bili najbolj rdeči deli, kot je Emilija-Romanja, dosegajo neverjetne uspehe blizu polovice, včasih so bili pa tam vsi desni skupaj na 15 %, da si boste predstavljali, kakšen premik je to. Ko bo to, bo Slovenija ostala tako osamljena, da ne bo vedela kaj več narediti. Za božjo voljo, obrnite se v Vladi, ne glede na to, da ste sedaj samo vedejevci, in iščite partnerje tam, kjer imamo v resnici edine iskrene zaveznike. To je pa Višegrajska skupina. To so edini iskreni zavezniki, vedno sem jih branil in vedno jih bom. Lahko zaradi mene Evropski parlament sprejme še 50 resolucij proti Poljakom, pa me sploh ne zanima, kdo je za to glasoval, ali pa proti Madžarom, ali pa proti komurkoli pač, so še vedno ti lahko za zgled Evropi. Zaradi tega, ker vedo, kako se zaščiti lastni narod, ker ščitijo svojo identiteto, ker ščitijo svoje ljudi, ker ne dajejo prednosti tujcem. To je velik problem.
V kakšni državi smo se znašli, če si tujci lahko privoščijo, da ukradejo enega audija A3, ga razbijejo in ta država, namesto da bo jih priprla, kar je najbolj normalno v takem primeru, jih lepo da v azilni dom in jim omogoči, da odidejo čez čas, sicer formalno mora sprožiti postopek, potem pa tožilka ugotovi, da pač so že odšli in da bi bilo nesorazmerno sprožiti tak postopek glede na minornost storjenega kaznivega dejanja. Mimogrede, koncepta tega kaznivega dejanja sploh ni več notri v Zakoniku, preberite to. Ne vem, kaj dela pravosodno ministrstvo, ampak tisti, ki je to napisal, bi moral, kakor sem tisto na hitro prebral, malo odgovarjati za to pa malce sem samo olepševalno dodal, ker morali bi odgovarjati vsi; tako vlada, ministrica pa še kompleten sistem pravosodja, ki tak eksces omogoča. Kaj je v resnici naredilo pravosodje? Omogočilo je direkten beg, to je omogočanje bega, to ni, da je dovolilo, ampak omogočila je beg človeku oziroma dvema osumljenima za očitno kaznivo dejanje. Tukaj ni bilo nobenega dvoma, človeka sta bila aretirana in flagranti pri uničenju tuje stvari – beri sta razbila avto, sama sta povedala, kje ste ga ukradla, to je potrdil lastnik – vse stvari so bile kristalno jasne. Naslednji dan bi moralo biti pri sodniku in obsojena kot primer in v poduk, v preventivo vsem drugim, ki bi jim mimogrede še na misel prišlo. Kako je ravnala Vlada Republike Slovenije Marjana Šarca? En audi A3 sta samo razbirala, ukradla, to pa res ni problem. Izvolite v azilni dom, to je kot hotel, imata frej izhod, veste, lahko potem tudi greste, kamor želite, vam bomo še napolnili ruzak in vaše ta drage iPhone … Sedaj ste pa šli. No, adijo! Potem pa, ko gredo, eden menda nekam na Špansko, potem pa čez nekaj časa le začne tožilka nekaj ugotavljati, da bi bilo dobro proces narediti, in na koncu tožilka v zadovoljstvo vseh zavrže. Poglejte, saj niso več tukaj, šli so. To je norčevanje iz Slovenk in Slovencev. To je norčevanje iz državljank in državljanov. To je poponoma nedopustno ravnanje za kogarkoli, ki je uradna oseba in za vlado kot celoto in za to bi moral nekdo zelo kazensko odgovarjati.
Drugi tak primer. Imaš nasilnega ilegalnega migranta, ki vdere v Slovenijo. Naredi kaznivo dejanje, pravnomočno je obsojen. Za takšno kaznivo dejanje bi marsikateri Slovenec šel sedeti, kot je bilo tam v igri. On dobi pogojno in ga ne izženejo. Vlogo za azil je dal, vloga je sicer zavrnjena, ampak ta država ga ne izžene, saj pravim, čudno, da ga ni še gospod predsednik parlamenta pa še kdo sprejel tukaj kar v parlamentu. On to izkoristi in poišče dve mlajši državljanki in jih oropa in pri tem je strahotno nasilen, tako da pri eni ostanejo, kolikor vem, tudi trajne posledice in za to dobi v naslednjem sojenju dve leti zapora. Pravnomočno sodba. O tem nihče nič ne ve, pa imamo v slovenski ustavi člen, ki pravi: »Sojenje je javno in izrek sodbe mora biti vedno javen.« Izjeme – gre, recimo, za mlajše mladoletnike – dopušča zakon. Nič se o tem ne ve. Odsedi dve leti. A ga je ta vlada izgnala takoj, kot bi vsaka normalna ja zaščitila svojo državo? Ne! Spet lepo pridejo … Dobro, da ga ni gospod Židan povabil v parlament še drugič. In kaj naredi? Posili eno mladoletno slovensko dekle, poizkusi posiliti še drugo oziroma jo posili, pri tem jo strahovite napade še z nožem. In kaj je potem? Nič! Vse to se poskuša prikriti! Recimo, ko en novinar, ki odgovorno opravlja svoje delo – za razliko od svojih kolegic in kolegov, ki mnogi ne delajo na ta način –, prosi za sodbe, da bi vsaj celo zgodbo razgrnil javnosti, da bi videla realno sliko tega, kako se tukaj dela in kakšno vlado imamo, ja mu to zavrnejo in na koncu informacijska pooblaščenka gospa Prelesnikova, ki je bila generalna sekretarka prav točno tega parlamenta, reče da je to čisto v redu, če mu niso dali, ker imamo tako zanič sistem, informacijski na sodišču, da itak niso mogli najti pravnomočne sodbe. Temu se reče pa že, niti ne več norčevanje, ampak delati se norca iz ljudi.
Zato bi morali vsi ti, ki sem jih naštel, fejst odgovarjati: pravno, politično, kazensko na vse možne načine in odškodninsko, po mojem mnenju. Dalo bi se najti elemente za to. Pa še vse uradne osebe, ki svojega dejanja niso opravile, kajti malomarno delo – ne boste verjeli – uradne osebe je kaznivo dejanje po obstoječem Kazenskem zakoniku, ni potrebno nobenih takih sprememb zakona. Ali je kdo odgovarjal? Ni, ne. Še več, opustitev dolžnostnega ravnanja je tudi kaznivo dejanje. Ali kdo odgovarja? Da bi jaz vedel, ne. Po vsem, kar je bilo javno objavljeno, niti slučajno nihče. Čakajte no! Če nekdo nekomu z malomarnostjo, z opustitvijo dolžnostnega ravnanja omogoči, da opravi kaznivo dejanje, je on po Kazenskem zakoniku sokriv za to kaznivo dejanje. Ali to veste? To ne zadeva samo te primere, ki sem jih zdajle navedel, ampak vse tiste, ki jih tako lahkomiselno tukaj sprejemamo, pa jim omogočamo, da vlagajo prošnje za azil, čeprav vsi vedo, da je to larifari, in da gre za grobo zlorabo, masovno zlorabo pravice do azila. Ali pa jih malo zamiži na eno oko, da gre tam nekje čez mejo in naprej, in potem ti ljudje naredijo huda kazniva dejanja, je tudi za te soodgovoren tisti, ki je tako ravnal. Ups, tukaj je pa že zelo nerodna situacija, ker potem to tangira celo vlado. Zagotovo prejšnjega in sedanjega predsednika Vlade na prvem mestu. Jaz vem vsaj šest primerov, vsaj šest, ko so bili ljudje, ki so šli preko Slovenije, udeleženi v najhujših kaznivih dejanjih potem v drugih državah: terorizem, umori in tako naprej. Če ne verjamete, prosim, vprašajte službe. Prepričan sem, da je tega še veliko več, ampak za šest garantiram, ker vem. Kdo je za to odgovoren? Tisti, ki je opustil dolžnostno ravnanje, pa ki je malomarno opravljal delo v službi. Pa se o tem danes pogovarjamo? Ne, danes se pogovarjamo o tem, da je treba kaznovati tiste, ki nosijo neke uniformam podobne uniforme … Prosim? In ki nosijo plastično imitacijo otroških igrač, kot da gre za neko orožje. Se pravi, če bi otroci v vrtcu korakali, potem ne vem, ali že pridejo pod to ali ne. In to govorimo v državi, kjer ljudje skačejo okoli in paradirajo s pravim orožjem – to pa ni problem!
Skratka, dvojna merila kamorkoli se obrneš. Kje je tukaj ustavno načelo, da imajo ljudje pravico vedeti stvari, ki so pomembne za njihovo izvrševanje pravice do oblasti? Kajti oblast ima ljudstvo, ne vi, gospe in gospodje. Vam jo je samo delegirala. To je ustavna pravica. Ta ustavna pravica je, če se skriva pravnomočne sodbe zoper ilegalne migrante, kršena, to trdim z vso odgovornostjo. Grobo kršena. Zato bi morala odgovarjati ministrica. Morali bi odgovarjati vsi tisti, ki so to pokrili, ki so to naredili. Ali je kdo odgovarjal? Kršena je ustavna pravica do varnosti – ali je kdo za to odgovarjal? Ni. Kje je enakost pred zakonom? Temelj pravnega reda moderne Evrope, temelj slovenske ustave, izrecno zapisan v sami ustavi, je, da smo pred zakonom vsi enaki. Zakon mora veljati enako za vse in vsakogar, za vse na enak način. Ali je to spoštovano? Kako pa potem tisti gospodje, ki bi morali biti izgnani, niso bili izgnani? Kako potem lahko Ahmad Shamieh brije sredi ulice in ne izdaja računov, tamle so pa zadnjič naredili racijo v enem od privatnih frizerstev in so ga zaprli, zraven pa še sosednji lokal malo naprej, ker baje, da nekomu niso izdali računa za nek čajček ali za eno striženje je bil napačen račun ali ne vem kaj, neka taka neumnost. Tu se naklepno uničuje razvojni potencial Slovenije in za to ste vi odgovorni. Ampak, kar je najhujše, to pomeni, da se sistemsko uvaja neenakost pred zakonom. Samo te zakone, ki veljajo, pa mednarodne sporazume, ki zavezujejo Slovenijo, bi morali dosledno izvrševati, in to velja za prejšnjo in sedanjo vlado enako. Pa se nič od tega, kar se danes pogovarjamo, nikoli ne bi moglo zgoditi, nikoli, ker je to vse nezakonito. Vsi prehodi čez mejo so nezakoniti. Ves tisti Cerar ekspres, kot smo mu popularno rekli, to je bilo vse nezakonito, izrecno protipravno, skregano z Dublinskim sporazumom, pomenilo je neizvrševanje varnostnih sporazumov, kršitev zakonodaje Republike Slovenije – je kdo za to odgovarjal? In danes ponujate tu kot rešitev tega problema to, da se bo preganjalo tiste, ki nosijo plastične igračke in zganjajo cirkus. Osebno mislim, da samo zato, ker veste, da vam je popolnoma spodletelo pri izvrševanju temeljne ustavne funkcije vlade, da zagotovi varnost državljankam in državljanom, da zagotovi enakost pred zakonom, vsem in vsakomur na isti način. Zdaj pač to poskušate na ta način prekriti in se s tem hvalite. Dobro je edino v tej zgodbi, da je ta vlada že padla.
Samo upam in iskreno verjamem, da so ljudje tako modri, da bodo naslednjič izbrali tako, ki bo razumela, da noben tujec in nobena pravic nobenega tujca ne more biti nad ustavno zagotovljenimi pravicami Slovenk in Slovencev in da mora biti temeljno vodilo vsakogar v politiki, vsake vlade, vsakega poslanca tisto, ki ga ponavljam že toliko let: Najprej Slovenija!

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima Nataša Sukič. Se odpovedujete, hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v kateri dobi besedo še predstavnik Vlade.
Gospod minister, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Današnja razprava je bila živahna. Naj najprej povem, da v slovenski policiji ni fašizma, prav tako ga ni v Ministrstvu za notranje zadeve, in verjamem, da ga v Sloveniji in nikjer na svetu nikoli več ne bo. Tudi pojavnih oblik ni, tako ste tu lahko pomirjeni, in vas pravzaprav o tem tudi uradno obveščam, da ne bi bilo kakšne napačne interpretacije.
Pristojnost varovanja državne meje je v izključni pristojnosti policije, na južni meji sodeluje tudi Slovenska vojska kot pomoč policiji pri varovanju zaradi intenzivnih migracij in ilegalnih prehodov državne meje. Cilj obeh novel zakonov je, da se ne odmikamo od bistva, ki sem ga povedal v uvodu razprave, ko sem pojasnjeval cilje zakonov, in sicer da onemogočata delovanje paravojaških in podobnih skupin, ki s svojo uniformirano obliko in delovanjem skušajo ustvariti vtis, da opravljajo naloge iz pristojnosti državnih organov. Verjamem, da bosta oba zakona dobila tudi vašo podporo pri glasovanju, kajti policija nujno rabi orodje, da lahko izvaja nalogo, kajti, paravojaške oziroma skupine varde, samoorganizirane skupine, obremenjujejo delo policije na meji in posegajo v pristojnost države, izvajajo naloge, ki niso v nobeni drugi pristojnosti kot v pristojnosti države, v tem primeru državnih organov, policije in pa seveda Slovenske vojske.
Policija aktivnosti tako imenovane Štajerske varde oziroma teh skupin, organiziranih, samoorganiziranih, spremlja in redno obvešča državna tožilstva. Državna tožilstva niso ugotovila znakov kaznivega dejanja, zato policija tudi nima ustreznih orodij, da bi lahko ukrepala. Ukrepa po veljavnih zakonih, vendar mora biti element vznemirjenosti občanov in ko ta element nastopi, policija potem tudi ukrepa. Že prej sem navajal, da potem imajo pri pričanju tudi državljani nekako zadržke, da bi te stvari tudi iz nekih maščevalnih razlogov pojasnjevali na pristojnih institucijah.
Ker policija nima orodij, smo na Ministrstvu za notranje zadeve, so strokovnjaki tako ministrstva kot policije pripravili obe noveli zakona. Predlagali smo tudi na Ministrstvu za pravosodje spremembo Kazenskega zakonika s tega področja. Verjamem, da se je današnja razprava dotikala tudi vseh teh dilem, katere imate, vendar, glede na to, da sta zakona šla tudi čez obe, tako vladno kot parlamentarno zakonodajno službo, verjamem, da so ti zakonski pomisleki minimalni in da je tukaj potrebna samo tista parlamentarna večina, da obe noveli teh zakonov sprejmemo.
Naj povem, da slovenska policija skupaj s Slovensko vojsko obvladuje našo južno mejo, dela dobro in varuje našo schengensko mejo, mejo z Republiko Hrvaško. Res je, v letu 2019 se je število ilegalnih prehodov državne meje povečalo. Policija je prijela okoli 16 tisoč ilegalnih migrantov, nekaj več kot 16 tisoč, in tudi v letošnjem letu pričakujemo tako kot v zadnjih štirih letih, da se bo število ilegalnih prehodov še povečalo. V tem trenutku ne beležimo večjih ilegalnih prehodov meje. Je zima in ti prehodi so na nizki intenziviteti.
Policija je prejela tudi več kot 450 tihotapcev ilegalnih migrantov in jih seveda sprocesirala v skladu z obstoječo zakonodajo in predala tudi sodiščem. Res je, okrog 4 tisoč – 3 tisoč 800 – je bilo prošenj za mednarodno zaščito. Slovenija spoštuje Zakon o mednarodni zaščiti, je pa res, da je problem te zlorabe azilnega postopka ne samo v Sloveniji, ampak v vseh državah Evropske unije. O tem razpravljamo na svetih Evropske unije in seveda verjamem, da se bodo ministri za notranje zadeve tudi v naslednjem sklicu, v naslednji vladi, o tem tudi pogovarjali.
Vlada Marjana Šarca je znatno okrepila materialni status policistk in policistov, povečali smo plače, tudi o tem je bilo danes govora in jaz sem pravzaprav kot minister za notranje zadeve na to tudi najbolj ponosen, kajti policisti opravljajo zahtevno delo tako na meji kot v notranjosti države in prav je, da so po dolgih letih finančne podhranjenosti ustrezno plačani. Seveda je Vlada namenila tudi dodatnih 15 milijonov evrov za povečan obseg dela pri varovanju schengenske meje. Tudi zaradi tega so plače policistk in policistov boljše. Še enkrat povem, da sem kot minister za notranje zadeve na to tudi ponosen.
Ne nazadnje se moram zahvaliti tudi vam, spoštovani poslanke in poslanci, kajti, v tem državnem zboru ste sprejeli dva ključna dokumenta oziroma dva proračunska dokumenta za leto 2020 in 2021, ki omogočata normalno in stabilno financiranje Ministrstva za notranje zadeve, predvsem pa policije. Še enkrat, po dolgih letih finančne krize je sedaj že četrto leto stabilnega financiranja, povečujemo investicije in vlaganja na področju policije in dobivamo v Sloveniji moderno evropsko policijo, na katero smo lahko kot državljani in državljanke tudi ponosni. Mi smo v temu mandatu nabavili številno zaščitno opremo za policiste, nabavili smo novo specialno policijsko opremo, nabavili smo številna vozila, drone in tudi helikopter, ki bo kmalu prišel v operativno uporabo. Res je, kar nekaj težav je bilo, vem, da pri novem sredstvu je to vedno tudi včasih problem, kajti zadeva je v garanciji in proizvajalec napako tudi odpravlja oziroma je že odpravil po mojih informacijah. Na južni meji postavljamo videonadzorni sistem, ga tudi dograjujemo. Nabavili smo videokamere, postavljamo 40 kilometrov začasne tehnične ovire, panelne ograje na predlog policije na tistih mestih, kjer so večji prehodi, kjer policija na nek način kanalizira državno mejo in te ilegalne prehode. Vemo, da ograja nobena ni neprehodna, tudi slovenska ni, ampak vseeno ta začasna tehnična ovira pomaga pri varovanju in pri delu policije.
Konec leta smo v policiji imeli več priliva zaposlenih kot odliva. Tudi to po dolgih leti. Lahko rečemo, da gre za uspeh aktivne politike zaposlovanja v policiji, ti mehanizmi delujejo. Še posebej sem na to ponosen, kajti policisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje, se ne upokojujejo in mladi se pridružujejo policiji. Tako v Policijski akademiji šolamo policiste tako v prvem letniku kot v drugem letniku. V tem trenutku poteka intenzivna kampanja na informativah, kajti smo pred vpisom na Policijsko akademijo oziroma na višješolsko izobraževanje in mladi se imajo možnost, tudi zaradi dobrih pogojev, stimulativne plače in seveda ustrezne in moderne opreme v policiji, pa a tudi dobrih odnosov in pa seveda dobre klime, ki vlada slovenski policiji, možnost, da se prijavijo in vesel sem, da to tudi počnejo.
V policiji moramo v prihodnje dobiti sodobna pooblastila, kajti sodobna pooblastila so tista, s katerimi lahko policija tudi zakonito deluje. Vemo, da so komunikacijska sredstva danes digitalna, da potekajo na temnem spletu, kjer kriminalci in kriminalne združbe tudi poslujejo, komunicirajo in tukaj bo treba narediti tudi tisto, kar smo že v tem mandatu poskušali, pa vseeno ni bilo te ustrezne večine, da bi te stvari razumeli. Verjamem, da bo ta razprava, tako kot o vsakem zakonu, ki se dotika policijskega dela, burna in kar dolgotrajna. Pa vseeno verjamem, da se bodo vse politične skupine v Državnem zboru strinjale, da policija potrebuje sredstva oziroma sodobna pooblastila in na drugi strani mehanizme nadzora: tako v policiji, kot na Ministrstvu za notranje zadeve, kot tudi parlamentarni nadzor, nadzore sodišča in seveda tudi medijski nadzori varuha in vse tiste zakonite nadzore, ki tudi obstajajo in jih je treba seveda spoštovati, in slovenska policija jih tudi spoštuje in vedno je na te nadzore se tudi odzivala.
Moram povedati, da Ministrstvo za notranje zadeve vodi dialog z lokalnimi skupnostmi povsod tam, kjer je varnostna problematika – tako na območju občin, ki so obremenjene z ilegalnimi migracijami, kot tudi na območju občin, ki imajo romsko problematiko. Tudi sam sem obiskal številne občine, kjer sem se seznanil na terenu, kakšna je situacija, in kjer smo slišali tudi problematiko tako županov kot posameznih deležnikov v lokalni skupnosti. Večkrat sem bil tudi s strani civilnih iniciativ opozorjen na določene zadeve in poskušali smo tudi tukaj narediti korak bližje en k drugemu in to nam je v tem mandatu vlade tudi uspelo.
Na Ministrstvu za notranje zadeve sem v imenu Vlade Republike Slovenije koordinator skupine s strani Vlade, ki se pogovarja z župani objemnih občin, katere vodi župan Občine Kostel. Rešujemo to problematiko, vendar verjamem, da bomo sedaj nekoliko upočasnili, pa razumemo vseeno župane, da imajo problematiko in poskušamo kot Vlada tudi priti nasproti. Tudi z nevladnimi organizacijami vodimo dialog, kar je novo na Ministrstvu za notranje zadeve. Vsake pol leta se sestanemo, se dobimo, se pogovorimo, zadnjič so bili pri meni iz nevladnih organizacij Amnesty International pa seveda s Pravno-informacijskega centra, kjer smo razpravljali o problematiki, in prav je tako. Mislim, da samo z dialogom lahko rešujemo zadeve. Ne želim odgovarjati na očitke na nevladne, ki sodelujejo v različnih zgodbah. Moram pa povedati to, kar sem vedno tukaj povedal tudi v poslanskih vprašanjih, da če bo katerakoli nevladna organizacija nezakonito opravljala svojo dejavnost oziroma bosta njihova dejavnost in delo nezakonita, bo slovenska policija ukrepala. Tudi v eni od nevladnih organizacij se je pojavil sum tega. Policija je seveda poslala, delala skupaj z okrožnim državnim tožilstvom, vendar je državno tožilstvo potem tudi ugotovilo in sporočilo, da to ni kaznivo dejanje in da ne gre za kaznivo dejanje. Še enkrat poudarjam, če bo prišlo do nezakonitih praks, bo policija ukrepala.
Moram tudi povedati, da oba zakona na nek način ne posegata bistveno v pravico do združevanja, tudi to sta obe zakonodajni službi potrdili, in zato sta danes zakona tukaj pred vami. Mislim, da je slovenska policija sorazmerna v svojem delovanju in tudi zna presoditi, kdo je samo v oblačilih, ki so podobne uniformi, kdo pa so pravzaprav tisti, ki so v neki vojaški formaciji, s čini, delujejo na vojaški način in podobno. Ne nazadnje tudi sam sem nosil uniformo skoraj 25 let, uniformo Slovenske vojske, in vem, kako se je treba obnašati v uniformi, kako je uniforma označena. Ne nazadnje sem nosil s ponosom in s častjo znak Slovenske vojske od leta 1991, prej še znak Teritorialne obrambe, Slovenske vojske, tudi znak Nata in pa seveda s ponosom Slovensko vojsko na rami uniforme. Uniforma je čast, uniforma je ponos in ne nazadnje v Republiki Sloveniji se točno ve, kdo je uniforma in kateri so tisti uniformirani poklici, ki pripadajo posamezni skupini; ali je to Slovenska vojska, ali je to slovenska policija in pa seveda vsi tisti poklici, ki so uniformirani. Niso pa to nikakršne skupine, ki želijo opravljati delo, ki ga opravlja država, za katerega ima za to tudi pooblastila in verjamem, da boste tudi ta pojasnila, ki sem jih sedaj dal, upoštevali pri vašem glasovanju. Hvala lepa in želim vam lep dan.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIĆ: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati. Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem splošno razpravo.
O predlogih sklepov, da sta predloga zakona primerna za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 29. januarja 2020 v okviru glasovanj.

S tem prekinjam 8. in 9. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet. Predlog zakona je na 14. seji 15. januarja 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj!
Pred kratkim smo v Poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke prejeli pismo ogorčenega Ljubljančana, ki živi na območju Viča. Omenja, da je situacija na Viču nevzdržna, saj se migranti v večjih skupinah prosto, brez nadzora sprehajajo po ulicah in nadlegujejo žene, dekleta, se zadržujejo pred šolami, na igriščih. Zaradi tega si nihče več ne upa na sprehod, otrokom ne dovoljujejo na igrišče in podobno. Zato naj vam preberem, kar smo prejeli. Citiram: »Na vas se obračam z namenom, da izpostavim situacijo, ki se dogaja v tem delu Ljubljane, ki je preplavljena z migranti; namreč, ne vem, na koga naj se obrnem. Počasi postaja nevzdržno. Migranti prosto po Prešernu tavajo po Tržaški, pred osnovno šolo igrajo nogomet, to po 10 in več komadov, ogovarjajo žene in dekleta, brskajo po smeteh, da ne naštevam. Peljem oni dan svojega mulca k verouku, evo, na lepem se pojavi četa onih in zasedajo ploščad pred cerkvijo. Naši otroci vsi prestrašeni. Enako na igrišču pred OŠ Vič. Popolnoma brez nadzora! Otroci se bojijo, mi se bojimo za svoje otroke, dekleta, žene, enostavno svojim ne dovolim več, da bi se zvečer zadrževali tam zunaj, kjer je že prišlo do situacije, ko so ogovarjali mojo ženo. V svoji državni se ne počutimo več varne. Kaj bo hudega migrantu, ko bo zagrešil kaj groznega? Dobil bo streho nad glavo ter popolno oskrbo in sploh se ne bo sekiral.« Konec citata in pisma.
Resnično ne vem in ne razumem, kako lahko to nekateri tu v dvorani odobravate. Ali vam res ni mar za Slovenijo in slovenske državljane? Nihče več se ne počuti varno. Ljudje ne zaupajo državi, to je povsem nedopustno, kmalu si res nihče več ne bo upal zapustiti lastnega doma. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu sami iskali mednarodno zaščito.
V Slovenski nacionalni stranki obžalujemo, da predlog zakona na odboru ni bil sprejet. Dejstvo je, da se je v zadnjih mesecih zopet povečalo število ilegalnih prehodov meja. V času od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 11 tisoč 786 nezakonitih prehodov, a vsi vemo, da je številka precej višja. To je namreč samo število prijetih prebežnikov. Nihče ne ve, koliko se jih ta trenutek nahaja v slovenskih gozdovih. Po podatkih, ki jih imamo, se je na hrvaški meji približalo že okoli 6 tisoč migrantov, v sprejemnih centrih v Bosni in Hercegovini je še okoli 10 tisoč migrantov in vsi bodo prej ko slej prišli na območje Republike Slovenije in vložili prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Zanimivo, da večina nezakonitih prebežnikov prihaja iz držav, kjer ni vojnega stanja, ali pa na slovensko ozemlje vstopijo preko tako imenovanih varnih držav.
Že če pogledamo Zakon o mednarodni zaščiti, in sicer del, ki govori o konceptu varne tretje države in evropske varne tretje države, je jasno, da Slovenija ni dolžna vsevprek podeljevati mednarodne zaščite. Pristojni organ lahko prošnjo s sklepom zavrže kot nedopustno, če se država, iz katere prosilec prihaja, šteje za varno tretjo državo ali se ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica Evropske unije in pristopnica k uredbi EU. Glede na to, da večina ilegalnih prebežnikov pride na slovensko ozemlje iz in preko varnih tretjih ter varnih evropskih držav, kjer so imeli možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega niso storili, je povsem jasno, da gre le za ekonomske migrante, ki pa nimajo pravice do mednarodne zaščite. Dokaz je tudi število ustavljenih postopkov za mednarodno zaščito. V prvi polovici je bil delež ustavitve postopkov za mednarodno zaščito kar 85 %, to je tisoč 535 prošenj, in to samo v prvi polovici leta. Se pravi, da smo tisoč 535 nezakonitih migrantov nastanili v azilni center, jih odpeljali k zdravniku, jih živeli na račun davkoplačevalcev. Medtem so brez nadzora postopali naokoli, nadlegovali okoliške prebivalce in nazadnje popihali naprej proti zahodu.
S spremembo oziroma dopolnitvijo zakona bi število prosilcev omejili, zmanjšali stroške in ne nazadnje zmanjšali število postopkov. Po zakonu se prošnja šteje kot neutemeljena, če je prosilec nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije ali ni podal prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času glede na okoliščine njegovega vstopa. Če bi imela oseba res namen zaprositi za zaščito in ostati na ozemlju Republike Slovenije, bi to storila takoj, ne pa, da ilegalno vstopi in nato se skriva po gozdovih, vlamlja v hiše in vikende. Hvala lepa, ker ste me pustili …

PREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Malo je bilo dolgo, ampak bomo potrpeli in pretrpeli tudi to.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo. Vsem še enkrat prav lep pozdrav!
Se zavedate, kakšen absurd je, da potem ko se v vladajoči koaliciji hiteli izražati podporo popolnoma nepotrebnemu, z mnogih vidikov pa absurdnemu zakonu, ki je uperjen proti tistim lastnim državljanom, ki bi se poskušali organizirati in zaščititi sami sebe, čeprav je pravica do samoobrambe neodtujljiva človekova pravica, zdaj ko gre za predlog, po katerem bi zaostrili politiko do tujcev, do tistih tujcev, ki grobo zlorabljajo pravico do azila, napovedujete, da tega ne boste podprli. Na samem odboru ste podrli vse člene, se pravi o tem naj ne bi danes več niti odločali, ob tem, ko je predlog, ki je bil pred vami, popolnoma razumen. Bil je izjemno upravičen in je odraz realnega stanja.
Prej smo ogromno povedali o rdeči niti, ki jo je propadla vlada Marjana Šarca vlekla ves čas svojega obstoja – to je, da preprosto ni bila sposobna poskrbeti za varnost slovenskih državljank in državljanov, za zaščito slovenske meje in pa za blaginjo ljudi. Kajti treba se je zavedati, da slovenski davkoplačevalci vse to, kar vlada počne, še kako drago plačujemo. Vlada sploh nima svojega denarja, da ne bi kdo rekel, da je to državni denar, ali pa to je vladni denar. Ne, to je denar slovenskih davkoplačevalcev, to je tisti denar, ko ti levičar poseže v žep in ti potegne denarnico ven in jo izprazni in potem moraš biti še zadovoljen, če en majhen kovanček nazaj dobiš. To je politika levičarjev. Edino, kar je dobrega, je to, da se vse to dogaja pozimi. Ker je zima edini letni čas, ko vidiš levičarja, ko ima roko tudi v lastnem žepu.
Danes pravzaprav ne bomo odločali o tistem, o čemer bi morali. Odločali bomo samo o tistem, o čemer v normalni državi, kjer bi spoštovali lastne državljanke in državljane in se vlada iz njih ne bi delala norca, sploh ne bi nikoli odločati. Morali pa bi odločati o stvareh, po katerih bi se približali ureditvi, ki so jo že uvedle praktično vse sosednje države, ki so bistveno zaostrile pravico do azila, postopke, pač, pri pridobivanju azila in to iz preprostega dejstva, ki ga je lepo opisala že prejšnja ministrica za notranje zadeve, gospa Györköseva, ki je povedala naslednje, »da prihaja do masovne zlorabe pravice do azila«. Tukaj ne gre za nobene človekove pravice, pa lažni humanizem, pa ne vem kaj še vse, tukaj gre samo, v resnici, za zlorabo. In ta zloraba je masovna, ta zloraba strahovito veliko stane. Koliko stane? Izračun preprost. Po uradni ugotovitvi Računskega sodišča Republike Slovenije vsak mesec, ko je en ilegalni migrant na ozemlju Republike Slovenije, stane slovenske davkoplačevalce tisoč 963 evrov. To je isti mesec, ki ga mora en povprečen slovenski upokojenec preživeti z nekaj sto evri. To ne samo, da je svinjarija, ampak je tudi nečloveško; je neetično in trdim celo, da je protiustavno. Me samo zanima, če bi Ustavno sodišče zmoglo poguma in o tem tudi javno odločilo. Kako lahko nekdo, ki pride preko meje, pri tem krši zakon, očitno zlorablja nek institut, kajti pride iz varne države, to se pravi gre avtomatično za zlorabo, potem lahko uveljavlja, da ima večje pravice kot slovenski državljani. In to ne samo, ko gre za stroške, tukaj je še veliko stroškov, ki jih Računsko sodišče niti upoštevalo ni. Ali veste, kako zgleda, ko pride nekdo iz azilnega doma v zdravstveni dom? Ali mislite, da on čaka, skupaj s Slovenkami in Slovenci? Ah, kje pa! Lepo gre preko vrste, pa pri zobarju tudi … To se dnevno dogaja, kar pozanimajte se, boste videli, ni treba čakati, posebej če ga policisti pripeljejo, takrat ima absolutno prednost. Je lahko eden v šoku tam, pa bo šel naprej, razen če bo res v smrtni nevarnosti, takrat bodo verjetno dohtarji odreagirali. Pa še vprašanje, če imajo taka navodila.
To je nedopustno, gospe in gospodje. To vse nas strahovito veliko stane; to nas stane razvojnega potenciala, zaradi tega so davki previsoki, zaradi tega slovensko podjetništvo ne more živeti, ne more zadihati s polnimi pljuči, ne more biti tisto, kar bi slovensko podjetništvo moralo biti. To je, da se danes seveda suverenosti ne brani samo z vojsko, ampak brani se tudi z dobrim podjetništvom in seveda gre za tisto neodtujljivo pravico, o kateri danes govorimo že cel dan – pravico do varnosti ljudi. Nad to pravico ne more biti nobena pravica nobenega tujca. Gospe in gospodje, še enkrat: Najprej Slovenija!

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Podpredsednik, hvala lepa. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Predlagana sprememba zakona je še ena v vrsti od predlaganih sprememb s področja migrantske zakonodaje, ki po mnenju predlagatelja rešuje migrantsko problematiko in temelji na podatkih poročila o vloženih, odobrenih, zavrnjenih in zavrženih prošnjah za priznanje mednarodne zaščite.
Državni svet Republike Slovenije v predlogu izraža skrb nad povečanjem odstotkov ustavitve postopka za priznanje mednarodne zaščite, ki je kot posledica zlorabe postopka na način, da oseba pri nezakonitem prečkanju države meje zaprosi za mednarodno ali subsidiarno zaščito ter še pred končanjem postopka zapusti teritorij Republike Slovenije. Po mnenju predlagatelja veljavni zakon vseeno dopušča navedene zlorabe, ki še dodatno obremenjujejo azilni sistem in podaljšujejo postopke reševanja vlog oseb, ki mednarodno zaščito res potrebujejo. Državni svet je tako predlagal, da se ne prizna status begunca in se ne podeli subsidiarna zaščita osebam, ki so nezakonito prečkale državno mejo oziroma tistim osebam, ki so prišle iz tretje varne države, ter osebam, ki niso podaljšale prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času.
Z omenjenim se v stranki LMŠ ne moremo strinjati in, naj pojasnim, zakaj. Kot prvo, veljavni zakon že določa pogoje, pod katerimi se odobri ali zavrne vloga za mednarodno zaščito, in sicer v 52. členu, kjer je med drugim navedeno, bom citiral, »so prosilčeve navedbe očitno nedosledne, protislovne, lažne, malo verjetne in v nasprotju z dovolj preverjenimi informacijami o izvorni državi iz osme ali devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona, zaradi česar je njihova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite.« Vsebina člena tako omogoča individualno presojo osebnih okoliščin vsakokratnega prosilca za mednarodno zaščito.
Kot drugo pa je treba jasno povedati, da mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji določa skupna azilna zakonodaja in je naša država kot članica Evropske unije dolžna takšno zakonodajo tudi spoštovati. In sprejetje predlaganih sprememb bi od tega močno odstopalo in bi pomenilo neposredno kršitev konvencije kot dveh direktiv. Ko govorimo o prepovedi izročitve posameznika drugi državi in so za to izkazani tehtni razlogi, ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bo ta oseba izpostavljena nekemu mučenju oziroma nečloveškemu, ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, to namreč predpisuje 3. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in 18. člen Ustave Republike Slovenije. Skladno s prvim odstavkom 33. člena ženevske konvencije sta tako prepovedana izgon ali pa prisilna vrnitev begunca na mejo ozemlja, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja.
Nadzor nad zakonitostjo bivanja tujega državljana v Republiki Sloveniji pa v prvi vrsti naslavlja Zakon o tujcih, ki obvezuje tujca, da vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji že pred vstopom v državo. S tem se izpolnjujejo varnostni vidiki, prav tako pa je zagotovljen ustreznejši nadzor nad migracijami. Tukaj od stališča Ministrstva za notranje zadeve težko odstopamo. Tujca se v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje namreč preveri v več evidencah oziroma, če je potrebno ali zahtevano, opravi tudi varnostna preveritev, ki jo opravi kriminalistična policija. Slednja na podlagi pregleda v različnih evidencah ugotovi, ali obstajajo tudi varnostni zadrži za izdajo dovoljenja za prebivanje, kateri sledi tudi ukrep prepovedi vstopa v republiko. Zavedamo se, da bi določene postopke lahko pohitrili in jih uredili bolj učinkovite, a moramo azilno zakonodajo in mednarodno zaščito urejati skupaj s partnerji na evropski ravni.
Verjamemo, da je področje migracij eno od pomembnejših tem, vsekakor, in z njo se bomo v prihodnje soočali tako ali drugače v naši državi kot na ravni celotne Evropske unije. Živimo namreč v času neke svetovne negotovosti in izredno pozorni moramo biti na situacije, ki lahko sprožijo ponovne množične migracije po Evropi. Del rešitve pa seveda stoji na reševanju problemov v izvornih državah. Slovenija bo morala kot polnopravna in odgovorna članica evropske družine aktivno sodelovati pri predlogih in pripravah skupne azilne zakonodaje, katere celovito prenovo je ob nedavnem obisku v Republiki Sloveniji napovedala tudi komisarka za notranje zadeve. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
S ciljem, da bi se zmanjšala oziroma zmanjšal preobremenjen azilni sistem na način, da se zmanjša število vloženih vlog prosilcev za mednarodno in subsidiarno zaščito, je Državni svet pripravil novelo Zakona o mednarodni zaščiti, spremembo in dopolnitev 31. člena Zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, kdaj se status begunca prosilcu ne prizna. Predlagatelj je v ta člen dodal dva dodatna razloga, kdaj se osebi ne prizna statusa begunca in subsidiarne zaščite. Vlada in Zakonodajno-pravna služba sta v mnenju izpostavila, da so predlagane rešitve v nasprotju s Konvencijo o statusu beguncev, v katerih so navedeni razlogi za izključitev posameznika iz statusa beguncev. Ne glede na opozorila in mnenja Vlade, ki se zaveda problema zlorabe azilne zakonodaje, je treba polniti, da je po našem mnenju predlagana novela o mednarodni zaščiti zavajajoča, kajti z dodajanjem dveh izključevalnih kvalifikatorjev v zakon, se preobremenjeni azilni sistem ne bo razbremenil. Če pregledamo statistiko in izračun za leto 2019, dobrih 3 tisoč 800 je bilo prosilcev za azil, priznanih je bilo 85 prošenj za azil, kar predstavlja nekje okrog 0,5 % vseh. To pomeni, da bi po predlogu Državnega sveta ta novela urejala zgolj teh 0,5 % prosilcev. Vseskozi se srečujemo s situacijo, da v času azilnega postopka mnogi prosilci odidejo iz azilnega doma in gredo naprej proti ciljnim državam.
Kot sem opozoril že na odboru, je za hitrejše delovanje varnostnih organov na meji pri izvajanju postopkov zaradi nelegalnih prestopov meje nujno skrajšati in racionalizirati tudi postopke za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite. V tem trenutku bi postopki lahko v utemeljenih okoliščinah in z namenom zagotavljanja ustrezne in celostne obravnave prošnje za mednarodno zaščito – ti postopki lahko trajajo tudi do 18 mesecev. Še več, pristojni organ lahko odloži postopek obravnave prošnje, kadar se zaradi negotovih razmer v izvorni državi prosilca, za katerega se predvideva, da so začasne narave, od pristojnega organa ne more pričakovati, da bo o prošnji odločil v rokih. Postopek obravnavanja prošnje se mora v tem primeru končati najpozneje v 21 mesecih od vložitve prošnje.
Kot smo ugotovili, roki so dolgi. Zato se tu postavlja vprašanje, ali se lahko prosilcu za azil, ki je hkrati lahko tudi storilec prekrška nezakonitega prehajanja državne meje, omeji gibanje za 18 mesecev ali več. Najverjetneje ne. Treba bo razmisliti o tem, kako je mogoče racionalizirati postopke za skrajševanje teh rokov, ob tem pa poudarjam, da se zaradi skrajševanja postopkov in rokov ne smemo izpostaviti nevarnosti, da bomo nekoga, ki resnično potrebuje mednarodno zaščito, izključili iz tega postopka in ga pahnili v hudo nevarnost ali ogroženost. Iščimo rešitve tudi o tem, kako preprečiti zlorabe azila in kako v okviru pravnih norm omejiti gibanje nekaterim prosilcem.
Vendar je, vsaj po našem mnenju, to vprašanje tisto, ki presega odločitve Vlade Republike Slovenije. Tudi problem, s katerim se soočamo, je širši in bo treba zaradi varovanja zunanjih meja Evropske unije tudi v Uniji narediti nekaj konkretnega. Če se bomo posamezne članice Unije morale same spopadati s tem vprašanjem, se mi zdi, da problema ne bomo mogli rešiti. Problem bo ostal, tako kot bo ostala platforma za spodbujanje različnih ekstremizmov.
Socialni demokrati ocenjujemo, da pripadniki policije zaenkrat obvladujejo situacijo na državni meji in da predstavljena novela Zakona o mednarodni zaščiti v ničemer ne bi prispevala k izboljšanju azilnega postopka. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): Državni svet Republike Slovenije s Predlogom zakona o dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti predlaga dodatna razloga, na podlagi katerih se posamezniku status begunca in status subsidiarne zaščite ne priznata. V zakonu bi določili, da se statusa begunca in subsidiarne zaščite ne bi priznalo tudi osebam, ki so bile v varni tretji državi ali če so nezakonito vstopile na ozemlje Slovenije.
Mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji določa skupna evropska azilna zakonodaja. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije dolžna spoštovati evropsko zakonodajo na področju mednarodne zaščite. Zakon o mednarodni zaščiti je zato v celoti usklajen s skupnim evropskim azilnim sistemom oziroma azilno zakonodajo Evropske unije. Vsaka sprememba ali dopolnitev omenjenega zakona mora imeti podlago tudi v skupni evropski azilni zakonodaji.
SMC tako kot vlada ugotavlja, da predlagana nova razloga za izključitev iz statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite pomenita kršitev dveh direktiv, pa tudi mednarodne konvencije o statusu beguncev in seveda pomeni glede na naravo instituta mednarodne zaščite nesorazmeren poseg v pravico teh oseb. Sicer pa želimo opozoriti tudi, da je predlog Državnega sveta vsebinsko primerljiv z novelo zakona, ki jo je lani vložila Poslanska skupina SDS. Državni zbor jo je iz enakih razlogov zaradi kršitev tako prava Evropske unije kot tudi mednarodnega prava, kot neprimerno zavrnil lansko poletje.
Poleg tega pa želimo opozoriti, da je ta predlog zakona Državni svet sprejel na podlagi zakonodajne iniciative izvenparlamentarne stranke SLS, česar slednja niti ne skriva, ampak celo javno objavlja na spletnih straneh, njen predsednik pa se hvali, da imajo v Državnem svetu svetniško skupino osmih državnih svetnikov, čeprav ne zakon in ne poslovnik Državnega sveta ne poznata organizacijske oblike svetniške skupine. Takšno obliko pozna zgolj Državni zbor, in sicer poslansko skupino poslancev iz iste stranke. V SMC opozarjamo, da Ustava Republike Slovenije v 80. členu dodeljuje političnim strankam legaliteto in legitimiteto pri delovanju v zakonodajni veji oblasti. Njihovo delovanje in odločanje v Državnem svetu kot zastopstvu funkcionalnih in lokalnih interesov pa na podlagi 96. člena Ustave ni predvideno. Nasprotno, celo na spletni strani Državnega sveta je jasno zapisano, da je z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih interesov iz delovanja Državnega sveta določeno, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno in da naj bi sestava Državnega sveta nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem preko Državnega zbora vključuje v zakonodajni postopek.
Ker ta zakon predstavlja očitno zlorabo in je v nasprotju z ustavno vlogo Državnega sveta in predstavnikov lokalnih interesov, smo v SMC na podlagi navedenih argumentov zakon zavrnili že na matičnem delovnem telesu. Prav tako pa smo glasovali proti noveli zakona zaradi dejstva, da SLS vztraja pri rešitvah, ki so že v preteklosti in tudi danes še vedno predstavljajo kršitve varstva pravic na podlagi mednarodnega prava, evropskega prava in Ustave Republike Slovenije. Kljub temu da že v SDS tako leta 2015, 2018 in nazadnje 2019 niso uspeli s svojimi predlogi in ne vladajo izredne razmere, je nepojmljivo, da se jim pridružujejo tudi druge stranke desnice oziroma SLS, ki še vedno vztrajajo s podobnimi predlogi.
V SMC se zavedamo, da so današnje migracije globalen problem in s tem seveda vseevropski problem. Nobena država članica se z migracijami ne more uspešno spopadati sama, zato potrebujemo nov evropski, bolj usklajen in enoten pristop in ne delitve, ki jih vsiljujejo nekateri politiki kot so Orban, Salvini, Janša oziroma Grims in podobni. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami. Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bi pogajanja o prenovi azilnega sistema čim prej zaključili. Je pa tudi nova predsednica Evropske komisije iz vrst EPP ob izvolitvi napovedala nov pakt o migracijah in azilu, vključno z reformo dublinskih pravil.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanke skupine Levica bo predstavil dr. Matej T. Vatovec.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem!
Strašenje, ki se je začelo leta 2015, ko se je Slovenije prvič soočila s prvim večjim prihodom beguncev, in od takrat traja tudi že neprekinjeno, je pripeljalo sedaj že v resne absurde.
Če pogledamo prvega, stališča oziroma ukrepe tako imenovanih sredinskih vlad od leta 2016 dalje. Ti ukrepi, ki so jih v tujini sprejemale predvsem desničarske, skrajno desničarske vlade, je pri nas sprejela tako imenovana sredina. Prvi ukrep so bile tehnične ovire ravno vlade Stranke modernega centra, to so bile rezilne žice in panelne ograje. Sledila je uzakonitev dodatnih represivnih pooblastil policije in vojske, IMSI lovilci, paralizatorji, droni, termovizijske kamere, obrazna prepoznava, nadzor nad letalskimi potniki in kar je še podobnega. Še enkrat; to niso bili ukrepi desničarskih vlad, to so bili in so še vedno ukrepi sredinskih vlad, vključno s prekomerno zaostritvijo azilne zakonodaje v prejšnjem mandatu. Dobili smo policijsko državo, ki je obdana z rezilno žico, ki se glede na informacije s terena poslužuje nasilja in konec koncev tudi krši človekove pravice. Desnica pa istočasno po drugi strani še vedno kriči dalje, kako je vse grozno, straši pred katastrofo malodane apokaliptičnih razsežnosti. Za vse težave v državi pa na koncu seveda krivi begunce: mizerne pokojnine, plače, ki ne omogočajo dostojnega preživetja, čakalne vrste v zdravstvu, stanovanjska kriza, energetska revščina in tako naprej, na vse kriplje se trudijo prepričati javnost, da za vse to in verjetno še kaj več, da zato ni kriva politika, ampak da so to krivi begunci. Mizerne pokojnine naj ne bi bile posledice ukrepov v smeri nižanja odmernih odstotkov in ropanja pokojninske blagajne v korist kapitala, vse manj socialnih pravic ravno tako ne. Tudi 20-letna tiha privatizacija javnih storitev, predvsem zdravstva, nima nič s čakalnimi vrstami in predragimi domovi za starejše. Ne, kriv je nek namišljen zunanji sovražnik. Enkrat so bili to Romi, drugič včasih brezposelni ali prejemniki socialnih pomoči, danes so to pretežno begunci. Vlada Marjana Šarca se je tudi brez slabe vesti skrivala za dimno zaveso, ki jo v bistvu ustvarja desnica. Logično, saj je tudi sama sprejela nekatere ukrepe, ki kljub ugodnim gospodarskim razmeram ohranjajo mizerni obseg socialnih pravic, ki večino namerno duši pod pragom tveganja revščine. Odpustki in bombončki so bili ali pa so še vedno pridržani izključno za kapital in seveda za najpremožnejše. Vsej gonji se je sedaj očitno pridružil še Državni svet, ki po principu Jaz tebi – ti meni uspešno sodeluje z desnico. Cilj predloga je zelo enostaven in jasen: preprečiti sleherniku kakršnokoli možnost, da v Sloveniji zaprosi in tudi pridobi mednarodno zaščito. Še bolj kot to pa odpreti prostor v desnici, da lahko v soju žarometu nadaljuje svojo protibegunsko propagando. Da gre izključno za piar, kaže že dejstvo, da na primer Državni svet za obravnavo predlogov za odpravljanje vzrokov za množične migracije očitno nima ne časa ne volje. Recimo, priporočil Levice za takojšnje prenehanje sodelovanja Slovenije v vojni v Afganistanu Državni svet niti obravnaval ni, kaj šele, da bi jih aktivno podprl ali pa se vsaj vključil v razpravo. Lažje je pač jahati na valu sovraštva in istočasno zganjati populizem. Pa ne le desnici, tudi vladi in koaliciji je za odpravo bistvenih vzrokov za migracije prav malo mar. Čas bi že bil, da si vsi skupaj priznate, da so migracije pravzaprav dejstvo. Od nekdaj so se dogajale tudi masovne, večkrat, in tudi v bodočnosti se bodo. Če jih želite omiliti, pa morate najprej prepoznati in poiskati glavne razloge za njih: rasno, versko in politično preganjanje, vojna, lakota, ekstremna revščina, okoljsko in gospodarsko izčrpavanje. Samo v Afriki se konflikti trenutno odvijajo v tridesetih državah, v Aziji v šestnajstih, na Bližnjem vzhodu v sedmih. Skupno se v tem trenutku konflikti in vojne odvijajo v 69 državah sveta. Med njimi so tudi Afganistan, Jemen, Pakistan, Somalija, Libija in Sirija in v vseh naštetih sodeluje tudi Slovenija v okviru Nato pakta. Iz teh držav prihaja tudi večina beguncev. Če dodamo še gospodarsko in okoljsko izčrpavanje, lakoto in podnebne spremembe, ki so direktni proizvodi nebrzdanega kapitalizma, dobimo točno to, s čimer se soočamo, a to seveda ne zanima nikogar od vas.
V Levici smo predlogu Državnega sveta nasprotovali in mu še vedno nasprotujemo, vam pa dajemo dobronamerni nasvet: če nočete migracij, prenehajte podpirati in generirati razloge za njihov nastanek. Zaostrovanje azilne zakonodaje in grajenje zidov migracij namreč ne bo preprečilo, bo pa vsekakor trenutno stanje in humanitarno katastrofo, ki smo ji priča, le še dodatno poglobilo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavila Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Lep pozdrav! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Mednarodna zaščita in z njo povezana problematika je od začetka zadnje begunske krize, ki se je začela pred približno petimi leti, zelo pereča problematika ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v širši javnosti, zlasti pa v EU. Vpliv množičnih migracij se tako čuti na obremenjenosti sistemov zagotavljanja mednarodne zaščite, zlasti v državah članicah EU. Tudi Slovenija pri tej obremenjenosti in s tem v zvezi povezanimi težavami ni izjema. Kot država članica Evropske unije smo zavezani k spoštovanju njenega prava in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov. Dejstvo je, da mora Slovenija spoštovati skupno evropsko azilno zakonodajo, saj države pri urejanju tega področja nimajo veliko manevrskega prostora. Posledično je tudi Zakon o mednarodni zaščiti praktično skoraj povsem povzet iz pravnega reda Evropske unije. Ne smemo pozabiti tudi na ženevsko konvencijo oziroma Konvencijo o statusu beguncev, iz katere pa izhaja prav to načelo nevračanja. Se pravi, svoboda neke države, da samostojno odloča o tem področju in področju zakonodaje na tem področju, je znotraj EU precej omejena. Vendar pa na tem mestu morda ne bi bil odveč premislek o tem, ali je trenutna evropska zakonodaja vendarle še ustrezna in dovolj učinkovita za obvladovanje trenutnih razmer, ko so migracije, kot vsi vemo, predvsem ekonomske. Vsi ti dokumenti, o katerih je bilo govora prej, so bili namreč sprejeti v popolnoma drugačni situaciji, ki smo ji priča danes. Situaciji, ko je na mejah za prestop in v čakanju na azilni postopek oziroma postopek mednarodne zaščite čakalo nekaj 10 ljudi mesečno, ne pa nekaj 100 dnevno.
Dejstvo je, da je Slovenija še vedno samo tranzitna država in da večina tujcev, ki prečka našo državo, nima namena ostati pri nas, njihov cilj ostaja Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, na primer Belgija. Največji je problem v sistemu mednarodne zaščite zato predstavljajo zlorabe tega instituta, in to priznavajo ministrstvo in tudi ostale institucije. Tujci namreč pri nas zaprosijo za mednarodno zaščito, pa si je dejansko ne obetajo, postopek steče, medtem pa izginejo naprej, neznano kam. Pristojni organi v Sloveniji pa so dolžni v vsakem primeru postopek začeti in spoštovati načelo nevračanja. Posamezni prosilec ima namreč pravico do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem pristojni organ ugotovi vse relevantne okoliščine. To posledično tudi pomeni, da tujca ni mogoče izključiti iz mednarodne zaščite brez predhodne izvedbe postopka. Takšna je zdaj pač zakonodaja. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da vsak postopek za pridobitev mednarodne zaščite pomeni določen strošek, seveda ne samo v financah, ampak tudi v obremenitvi ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Morebitne zlorabe teh postopkov, ki so v praksi pogoste, pa upočasnjujejo celoten sistem in delajo krivico tistim, ki pa tako pomoč resnično potrebujejo, ker bežijo, na begu so iz svoje države in varujejo svoje življenje.
Tega problema ni mogoče reševati na način, ki ga predlaga predlagatelj tega zakona. To je enostavno preenostavna rešitev, ki ne pije vode. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da zakonodajalec na področju zagotavljanja mednarodne zaščite ni prepuščen zgolj svoji presoji. Predlagane rešitve so sporne predvsem z vidika načela nevračanja, ki izhaja iz 33. člena ženevske konvencije. Tudi Vlada je v svojem mnenju opozorila, da predlagana nova razloga za izključitev iz statusa begunca ter izključitev iz statusa subsidiarne zaščite pomenita nesorazmeren poseg v pravico do mednarodne zaščite. Sprejetje takega zakona bi torej pomenilo dejanje proti vsej tej obstoječi zakonodaji.
Kot sem že povedala, mora Slovenija delovati v skladu s skupno evropsko azilno politiko in spoštovati druge mednarodne dokumente, pa vendar se ne moremo vsi skupaj v nedogled izgovarjati na dejstvo, da se ničesar ne da spremeniti, ker tako pač določa Evropa. O tem večkrat razpravljam tudi sama v svojih razpravah, ko pravim, da mora tudi Slovenija v okviru svojih kapacitet, ki jih ima kot članica Evropske unije, v Evropski uniji vztrajati, da se vzpostavi sistem, ki bo primeren in prilagojen modernim časom. Sistem, ki bo omogočal spoštovanje človekovih pravic teh migrantov ter onemogočal zlorabe azilnih postopkov.
Slovenija je članica Evropske unije in tudi naš glas, glas države, ki je tranzitna in ima iz tega naslova velike težave, mora šteti. Do takrat pa v Poslanski skupini SAB takih pavšalnih predlogov, rokohitrskih, ne bomo podpirali. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Sodobne migracije so globalizacijska središčnica 21. stoletja. Migracijski procesi postajajo vedno bolj intenzivni, ker jih poganja kolo neenakega demografskega razvoja, velikih ekonomskih neenakosti in različnih potreb na trgu dela.
Predlagatelj novele Zakona o mednarodni zaščiti utemeljuje svoj predlog s smotrom razbremenitve po njegovi oceni preobremenjenega azilnega sistema. Predlaga, da se v zakon vključita dva dodatna razloga, na podlagi katerih se posamezniku ne priznata status begunca ali subsidiarne zaščite, in sicer če oseba prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo, ali če je oseba nezakonito vstopila na ozemlje Republike Slovenije, ali je protipravno podaljšala bivanje, ali pa ni podala prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času.
Poslanci Poslanske skupine Desus menimo, da zaostrovanje pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite v tem trenutku ni potrebno. Zakon o mednarodni zaščiti je v celoti usklajen s skupno evropsko azilno zakonodajo, ki jo Republika Slovenija spoštuje in izvaja. Drži pa, da se je Slovenija z brezpogojno kategoričnostjo in fanatičnim prilagajanjem Evropski uniji vnaprej odrekla svojim pogajalskim adutom in drugi strani pustila odprt prostor za različne oblike izsiljevanja.
Evropska azilna zakonodaja provocira vprašanja o naravi organizacije skupnosti držav, v kateri sodelujemo. Evropska unija je v nekaj zadnjih letih storila napake, s katerimi je poglobila krizo na svojih zunanjih mejah. Ena od takih napak je bilo brezumno rušenje libijskega režima, ki so ga zamenjale plemenske vojne in neobvladljiv kaos, druga pa sodelovanje v vojni v Siriji s podobnimi posledicami. Zato bi se morali evropski politiki globoko zamisliti in preizprašati nekompetentnost svojih politik. Evropska unija se je znašla v procesu preobrazbe od izvora stabilnosti do izvoznika političnega in ekonomskega nereda. Evropska unija nima nobenega odgovora za sedanjo migrantsko krizo, je preprosto izgubljena, brez strategije, brez idej in brez politik, problem pa v resnici ni preprost. Edini način, ki lahko pripelje do morebitne razrešitve, je multilateralni pristop, ne sme pa biti omejen samo na države Evropske unije, ampak mora vključevati vse države, iz katerih prihajajo migranti. Toda tak pristop zahteva izjemno velike napore, vložene v koordinacijo med evropskimi, azijskimi in afriškimi državami, predvsem pa v soglasje z dejstvom, da bo Evropa v prihodnjih desetletjih morala sprejeti velik priliv prebivalcev tujih držav zato, ker to zahtevajo zakonitosti demografije in ekonomske neenakosti. Niti eden od teh dveh pogojev danes še ni izpolnjen.
Kadar govorimo o dodatnih predlagateljevih vsebinskih izključitvenih razlogih, ne smemo spregledati, da sta že vključena v fazo o vsebinskem odločanju prošnje osebe, ko se na podlagi predlaganih vsebinskih izključitvenih razlogov odloči, da je prošnja nedopustna, v tem primeru se zavrže, ali pa je očitno neutemeljena, v tem primeru se zavrne. Podatki o številu vloženih prošenj kažejo, da dejansko ni potrebe po zaostrovanju zakonodaje o mednarodnih zaščiti. V letu 2019, ko je državno mejo ilegalno prešlo 16 tisoč oseb, je bilo vloženih 3 tisoč 821 prošenj, rešenih pa 3 tisoč 838, skupaj s sedemnajstimi iz leta 2018. Priznanih statusov mednarodne zaščite je bilo samo 85. Od 3 tisoč 838, torej samo 85.
Ta dejstva govorijo sama po sebi in zavoljo teh številk sem na seji delovnega telesa Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo tudi sam glasoval proti predlogu Državnega sveta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TAJNIH PODATKIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Igorju Erštetu, direktorju Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov.
Izvolite.

IGOR ERŠTE: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane gospe in gospodje poslanci!
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o tajnih podatkih ne odstopa od ciljev in načel, na katerih sloni že dosedanja ureditev tega področja. Poglaviten cilj predlagane novele je zgolj izboljšati učinkovitost sistema in posledično varnost tajnih podatkov. Prva sprememba je na področju osebne varnosti, in sicer sprememba trenutno veljavnega 3. člena zakona, ki opredeljuje osebe, ki lahko v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopajo do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. S predlagano spremembo je dostop do tujih tajnih podatkov brez opravljenega varnostnega preverjanja omogočen le osebam na najvišjih položajih, ki so opravile ustrezno usposabljanje s področja tajnih podatkov in podpisala izjavo o seznanjenosti s predpisi, ki urejajo to področje. Tako je predlog novele 3. člena primerljiv z ureditvami, ki jih imajo druge članice zveze Nato in Evropske unije.
Naslednja sprememba je na področju industrijske varnosti. Kar je največja novost, je uvedba preverjanja lastniške strukture organizacije in tako imenovanih povezanih oseb, to je oseb, ki imajo v lasti določen lastniški ali upravljavski delež organizacije, oziroma drugih oseb, ki bi lahko vplivala na dejavnost organizacije in s tem na morebitne gospodarske, varnostne in druge interese Republike Slovenije.
S predlaganimi spremembami se tudi izenačujejo pogoji za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnost interno za zaposlene v organih in za zaposlene v organizacijah. V postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev varnostnega dovoljenja za organizacije se uvajajo varnostni vprašalniki, to se pravi varnostni vprašalniki organizacije, to je po vzoru vprašalnikih, ki se uporabljajo pri postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za osebe, ki potrebujejo dovoljene za dostop do tajnih podatkov. S tem se bodo tudi pospešili upravni postopki pri izdaji varnostnega dovoljenja organizaciji.
Naslednja pomembna novost je način obravnavanja tajnih podatkov v okviru izvajanja naročila, ki lahko poteka v prostorih naročnika ali v prostorih organizacije. S tem določilom se ureja dosedanja zakonska pomanjkljivost na področju industrijske varnosti, ki je predvidevala izdajanje varnostnega dovoljenja organizacij zgolj v primerih, ko se tajni podatki višjih stopenj tajnosti organizaciji posredujejo v fizični obliki oziroma in se v organizacijah tudi hranijo.
S predlagano ureditvijo se olajšuje sodelovanje organizacij na naročilih zaupne narave, saj lahko tajne podatke v zvezi z izvedbo naročil hranijo tudi pri naročniku. Tudi s to ureditvijo usklajujemo stanje z mednarodnimi varnostnimi standardi in s tujo prakso na tem področju.
Zadnja sprememba je na področju varovanja tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih. Sedanji zakon praktično nima določb, ki bi urejale varovanje tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih in opredeljevale naše naloge na tem področju. Predlog novele zakona zato podrobneje določa sestavne dele komunikacijsko-informacijskih sistemov in potrebo po vzpostavitvi oziroma izvedbi postopka varnostnega urejanja oziroma odobritvi sistema, v katerem se uporabljajo tajni podatki. V nadaljevanju prepisuje tudi uporabo kriptografskih rešitev in postopek preverjanja ustreznosti kriptografskih rešitev za varovanje tajnih podatkov. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Niku Prebilu.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Podpredsednik, hvala lepa še enkrat!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 14. seji 15. januarja 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tajnih podatkih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so bili k predlog zakona v poslovniškem roku vloženi amandmaji Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke in poslanskih skupin koalicije. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik Vlade iz Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov poudaril, da rešitve predloga zakona ne odstopajo od načel in ciljev, na katerih sloni že sedanja ureditev tega področja. Pojasnil je, da je cilj predloga zakona zgolj izboljšati učinkovitost sistema in posledično varnost tajnih podatkov. Predlog zakona podrobno določa sestavne dele sistema in potrebo po izvedbi postopka varnostne odobritve sistemov, v kateri se obravnavajo oziroma hranijo tajni podatki. Poudaril je, da je prenos tajnih podatkov v sistem izven upravnih in varnostnih območij dovoljen le ob uporabi kriptografskih rešitev, ki jih odobri urad. V nadaljevanju je predstavil tudi novosti in spremembe tako na področju industrijske varnosti kot tudi na področju osebne varnosti.
V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe pojasnila, da je z amandmaji, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine, večina opozoril, ki izhajajo iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe, ustrezno upoštevanih. Podporo k predlogu zakona je izrazil tudi predstavnik Državnega sveta.
Nadalje je potekala razprava, v kateri so strinjanje z novelo zakona podali v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca, kjer je predstavnik dejal, da bo predlog zakona po njihovem mnenju ustrezno izboljšal učinkovitost sistema in posledično varnost podatkov. Menil je, da je treba več pozornosti nameniti kibernetski varnosti tajnih podatkov, saj tajni podatki morajo biti zavarovani, in pozdravi l izboljšanje varnosti podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih.
Predlog zakona so podprli tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov, saj menijo, da je predlog zakona korak naprej na področju varovanja tajnih podatkov in kot pomembno novost predloga zakona izpostavili industrijsko varnost in ureditev preverjanja lastniške strukture organizacij in z njimi povezanih oseb. Predstavnica Socialnih demokratov je poudarila pomen varnostne kulture za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov ter vlogo obveščanja in ozaveščanja na tem področju. V zvezi z razkrivanjem tajnih podatkov pa poudarila, da bi morala biti tovrstna dejanja ustrezno sankcionirana.
Po drugi strani Poslanska skupina Levica predloga zakona ni podprla, saj menijo, da gre v smeri manj transparentnega delovanja. Kot je dejala predstavnica, se sami zavzemajo za bolj transparentno delovanje države, predlagane rešitve pa odstopajo od transparentnega delovanja organov. Zavzela se je tudi za zmanjšanje števila dokumentov z oznako tajno in poudarila, da je veliko število dokumentov označeno s to oznako, kar še dodatno omejuje dostop javnosti ali celo najvišjim javnim funkcionarjem.
Odbor je po zaključeni razpravi v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1., 2., 3., 6. členu, 7. členu, 8., 9., 10., 12., 13., 15., 16. in 19. členu ter jih sprejel. Odbor pa ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke k 2. členu. Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih z 9 glasovi za in nič proti tudi sprejel.
Glede na sprejete amandmaje pa je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji tudi vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Objavljeno je na spletnih straneh Državnega zbora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Eva Irgl.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pri Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tajnih podatkih gre za spremembe, po katerih se podrobneje določajo sestavni deli sistema tajnih podatkov in njihove varnosti. Predlog sprememb zakona določa, da bo Urad za varovanje tajnih podatkov postal krovno koordinacijsko telo, konkretne naloge pa se bodo še naprej opravljale v okviru posameznih organov. Prav tako se določa potreba po izvedbi postopka varnostne odobritve sistemov, v katerih se obravnavajo oziroma hranijo tajni podatki. Vsi sistemi, v katerih se obravnavajo tajni podatki stopnje zaupno ali višje, morajo biti namreč zaščiteni pred neželenimi elektromagnetnimi sevanji.
Predlog zakonskih sprememb se dotika tudi področja industrijske varnosti, prav tako pa se uvajajo spremembe na področju osebne varnosti. Dejstvo je, da je po naši ureditvi krog oseb, ki lahko dostopajo do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih dolžnosti, zelo širok in odstopa od primerljivih ureditev. Zato se s predlogom oži krog oseb, ki bodo imele dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja in bodo morale pred dostopom opraviti osnovno usposabljanje.
Po našem mnenju je ta krog oseb, ki bodo lahko dostopale do tajnih podatkov v okviru opravljanja svoje funkcije, še vedno preširok in tukaj naprošamo, da bi vendarle veljalo razmisliti, da bi se ga še zožilo in naredilo mednarodno primerljivega. Sploh glede na zahtevne varnostne situacije, s katerimi se sooča mednarodni prostor. Takšne navedbe predlagatelja zakona se sicer lahko v nekem trenutku všečno slišijo, ampak kaj, ko so posamezne rešitve nepopolne in odpirajo še dodatna vprašanja glede osebne varnosti. Moramo se zavedati, da živimo v okolju, kjer je varnost krhka dobrina in jo moramo skrbno čuvati in varovati. Zato morajo biti najbolj občutljive informacije, torej tajne informacije, dosegljive le zelo ozkemu krogu ljudi. V tem primeru pa ga v nekaterih segmentih celo širimo.
Sprememba zakona bi morala določneje urediti stanje varovanja tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih in razvoju kriptografskih rešitev za zaščito podatkov. In sicer še posebej zaradi samega razvoja informacijskih sistemov, samo nastavki namreč niso dovolj. Gre za varnostno zahtevne in občutljive sisteme, ki morajo biti skrbno dodelani.
Zakonske novele v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Igor Peček.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Pravica do obveščenosti je ena izmed temeljnih človekovih pravic sodobne demokratične družbe. V praksi obveščanje predstavlja proces dialoga med različnimi javnostmi in družbenimi akterji, tudi političnimi. Zato ni pretirano, če rečemo, da se politična zrelost moderne države kaže tudi v odprtosti in razvidnosti delovanja oblasti. Le-ta pa se seveda izraža skozi dosledno uresničevanje te pravice. Da temu zadostimo, mora država zagotoviti ustrezno pravno podlago, ki pa obenem služi tudi za uravnoteženost te pravice v razmerju do zaščite nacionalne varnosti in osebnih podatkov. Slovenska ustava tako vsakomur zagotavlja pridobiti informacijo javnega značaja, za katero imamo v zakonu utemeljen pravni interes in mu poseben zakon te pravice ne omejuje oziroma ne odvzema. Takšna ustavna kategorija je izjemnega pomena, saj določa politiko odprte oziroma razvidne oblasti, ki omogoča vzpostavitev tako imenovane sodelovalne demokracije. Vendar načelo javnosti ter dostopnosti do podatkov in informacij državnih organov ni absolutno in neomejeno, zato v določenih primerih zaradi varovanja državnih interesov in koristi posamezne podatke opredelimo kot tajne, s čimer se omeji tudi njihova dostopnost. Pri tem je izjemnega pomena ustrezna pravna ureditev med obema standardoma, da morebitna določitev informacije za tajno ne postane način omejevanja javnosti dela državnih organov ali da, na drugi strani, v javnost ne pridejo takšni podatki ali informacije, s katerimi bi se lahko ogrozili interesi in koristi naše države.
Zaradi vsega navedenega je dober sistem varovanja tajnih podatkov ključen, zato v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca podpiramo današnji predlog novele zakona, ker menimo, da gre za korak naprej. V zadnjih letih se je silovito razvilo področje informatike, zato so spremembe, ki jih novela na področju varovanja tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemi na novo ureja, nujne. Veljavni zakon praktično nima določb, ki bi urejale varovanje tajnih podatkov na tem področju. Podobno se je izkazalo pri ureditvi segmenta industrijske varnosti, zato se s predlagano spremembo zakona povečuje raven varnostnih standardov na področju industrijske varnosti in jih tako usklajujemo z mednarodnimi varnostnimi standardi in prakso na tem področju.
Ne nazadnje je pomembna novost tudi sprememba na področju osebne varnosti, kjer se oži krog izjem, ko je dovoljen dostop do tujih tajnih podatkov tudi osebam brez opravljenega varnostnega preverjanja. S tem sledimo tudi primerljivim uredbam drugih držav članic.
Vse našteto bo doprineslo k boljšemu in učinkovitejšemu sistemu. Za njegovo delovanje pa so konec koncev vedno odgovorni ljudje, ki s tem sistemom upravljajo. Njihovo ravnanje je bolj ali manj odvisno od stopnje varnostne kulture, ki je prav tako eden izmed temeljnih elementov sodobnega sistema varovanja tajnih podatkov.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca se zavedamo, da nas v prihodnje čaka še nekaj izzivov na področju varnosti tajnih podatkov, zato moramo že danes poskrbeti, da se ta sistem nenehno izboljšuje, nadgrajuje in tako kontinuirano zagotavlja varnost tajnih podatkov, še posebej tistih, ki se nanašajo na nacionalno varnost. Z današnjo novelo zakona bomo naredili prav to slednje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Kako in na kakšen način se podatki in informacije varujejo in zaščitijo, je seveda odvisno od tega, v katerem časovnem obdobju se pogovarjam; pred 30, 50, 100 leti ali sedaj, ko različne informacije in z različnimi nameni potujejo po svetu s svetlobno hitrostjo, če seveda lahko tako ponazorim to zadevo. Pri izvajanju državnih nalog in nalogah, ki so pomembne za gospodarstvo in industrijo, je torej pomembno, da so dokumenti s pomembnimi podatki ustrezno zaščiteni in varovani. Informacije so bile pomembne v preteklosti in tudi danes ni nič drugače, informacija ali podatek pomeni denar in prav razvoj informacijske tehnologije se je v zadnjih 15 letih razbohotil, praktično se zadnja leta IT tehnologija razvija in spreminja dnevno, kar pomeni, da se mora delovanje celotne družbe in vseh družbenih sistemov temu primerno odzivati in prilagajati. To pa ni lahko. Še posebej mora k temu razvoju slediti tudi področje varovanja tajnih občutljivih podatkov tako zaradi nacionalne varnosti kot tudi zaradi industrijske varnosti. Pri nas se s tem področjem ukvarja Urad za varovanje tajnih podatkov, ki pogostokrat opozarja na nedoslednost izvajanja zakona. Prav tako se zaznava nedoslednost pri izvajanju pogodb, ki v svoji izvedbi omogočajo dostop do tajnih podatkov. Pomanjkljiva določila o načinih varovanja tajnih podatkov v pogodbah so pogosto vzrok za nepravilno ravnanje s tajnimi podatki in njihovo nepravilno varovanje.
Socialni demokrati bomo predlagano novelo podprli. Menimo, da gre s predlagano novelo zakona za korak naprej na področju varovanja tajnih podatkov in da se tudi s sprejetimi amandmaji na samem odboru nismo odmaknili od temeljnega cilja novele. To pa je izboljšati učinkovitost sistema in posledično varnost tajnih podatkov, ki podrobno določa sestavne dele sistema in potrebo po izvedbi postopka varnostne odobritve sistemov, v katerih se obravnavajo oziroma hranijo tajni podatki. In kot so predlagatelji novele opozorili, je treba vse sisteme, v katerih se obravnavajo tajni podatki kategorije zaupno ali višje, ustrezno zaščititi pred nezaželenimi elektromagnetnimi sevanji. Za zaščito pomembnih informacij in podatkov pa je treba ustrezno zaščititi prenos tajnih podatkov v sistem izvenupravnih in varnostnih območij. Slednje je dovoljeno le ob uporabi kriptografskih rešitev, katere pa odobri Urad za varovanje tajnih podatkov.
V tem delu bi izpostavil tudi urejanje tajnih podatkov na področju industrijske varnosti in ureditev preverjanja lastniške strukture organizacije in povezanih oseb. V trenutno veljavni ureditvi ni podrobno opredeljen obseg potrebnega preverjanja tako imenovanega ozadja poslovanja organizacije, ki bi lahko bilo v nasprotju z varnostnimi, političnimi ali gospodarskimi interesi Republike Slovenije. Posamezniki, ki se pri svojem delu srečujemo s podatki različnih stopenj tajnosti, se moramo zavedati resnosti odtekanja informacij in posledic, ki jih takšna dejanja prinašajo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Modernega centra bo predstavil Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa, podpredsednik.
Zakon o tajnih podatkih, kakršen je, je bil pravzaprav pripravljen že v prejšnjem mandatu. V resnici o njem nismo glasovali oziroma postopek se je zaključil zaradi padca vlade oziroma predčasnih volitev in v resnici zato v Stranki modernega centra pozdravljamo, da imamo na dnevnem redu prav ta zakon.
Dejstvo je, da v času, ko prihaja v bistvu do velikih sprememb in so vsi podatki lahko zelo občutljivi, je še toliko bolj pomembno, da uredimo nacionalno zakonodajo, ki ureja dostop do tajnih podatkov na področju EU. Kar pozdravljamo, je, se nobena stvar razen samih tipskih zadev z vidika vpogleda v te podatke ne bo spremenila za tiste podatke, ki so na nivoju Republike Slovenije. Dejstvo pa je, da smo bili že večkrat opozorjeni v samem nadzoru, da je treba prilagoditi nacionalno zakonodajo iz preprostega razloga, ker je bilo v bistvu preveč ljudi v razširjenem krogu, ki so imeli možnost dostopa do teh podatkov.
Pozdravljamo tudi pomembno vlogo, ki jo igra Urad za varstvo tajnih podatkov in na nek način tudi igra nacionalno varovalko oziroma nadzorstveno funkcijo in istočasno tudi koordinatorja na tem področju. Zato bomo v Stranki modernega centra vse spremembe, ki so predlagane v samem zakonu, sprejeli in jih tudi toplo pozdravljamo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo.
Zakon o tajnih podatkih predstavlja izjemo. To zagotovo ni zakon, ki bi sodil v območje transparentnosti delovanja državnih organov. V nekaterih primerih je to upravičeno, v nekaterih pa na žalost ni in služi predvsem skrivanju dokumentov in ne varovanju interesov države. Tako ni malo primerov, ko mora bodisi informacijski pooblaščenec bodisi kasneje sodišče odločiti, da ne gre za tajne podatke in da jih je nek organ kot takšne označil nezakonito.
V Levici smo se že večkrat srečali s tem problemom. Denimo, pri dokumentaciji oziroma okrog zavajanj v zvezi z drugim tirom in nujnosti, da pri tem sodelujejo Madžari. Tukaj je bilo kar nekaj dokumentov povsem brez razloga označenih za tajne podatke, a pridobili smo jih šele po pritožbi in na zahtevo informacijskega pooblaščenca. Enak primer je žica, kjer zgodba ni zaključena niti še danes. Vlada in ministrstva pri tem vztrajajo, da bi razkritje štiri leta starih dokumentov lahko škodovalo interesom države. Mogoče bi škodilo ugledu in interesom prejšnje in odstopljene vlade, to pa je tudi vse.
Še en primer škodljivih praks so nezakonita policijska navodila, ki jih poskušajo razkriti nevladne organizacije. Preden se bo sodišče dokončno odločilo, da mora policija dokumente razkriti, bo nezakonito izgnanih že na stotine ali tisoče ljudi. Še danes se pod oznakami tajnosti skrivajo tudi dokumenti o bančni luknji. V vseh navedenih primerih ne gre za zaščito interesov države, ampak bolj za zaščito interesov aktualne oblasti.
Trenutni sistem je zastavljen tako, da se mora posameznik, novinar ali kdorkoli drug konkretno potruditi in angažirati, da pride do dokumentov, glede katerih obstaja javni interes za njihovo razkritje. Organ bo dokumente skril pod oznako tajnosti, nato pa se bo odvil dolgotrajni postopek, najprej pred ministrstvom, nato pred informacijskim pooblaščencem, Upravnim sodiščem in tako naprej in tako naprej. Ko postanejo dokumenti končno javni, se vmes zamenja že celotna oblast, pridejo novi obrazi, zanimanje javnosti in aktualnost teme pa je že davno mimo.
V Levici se zavzemamo za popolno transparentnost delovanja države, zato smo seveda kritični ne le do te novele, pač pa tudi do osnovnega Zakona o tajnih podatkih. Še posebej kritični pa smo do dejstva, da je novela posledica hlapčevskega odnosa do Nata. Inšpekcija Nata bi rada čim bolj omejila dostop do njihovih dokumentov in mi smo takoj pristali na to. Če kaj, bi morali označevanje s tajnostjo omejiti na res omejeno število dokumentov, ne pa širiti možnosti za nezakonito skrivanje le-teh ter dodatno omejevati dostop do njih, in to celo najvišjim državnim funkcionarjem.
V Levici predloga ne bomo podprli, saj gre v bistvu prej v smer manj in ne bolj transparentnega delovanja države. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Blaž Pavlin.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Lepo pozdravljeni!
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o tajnih podatkih sledi temeljnemu cilju izboljšanju učinkovitosti sistema varstva tajnih podatkov in izboljšanju industrijske varnosti Slovenije kot odgovor na spremenjeno globalno varnostno situacijo ter zagotovitev večje varnosti in omejitev dostopa do tajnih podatkov držav članic EU in zveze Nato. V veljavnem zakonu je krog oseb, ki lahko dostopajo do tajnih podatkov zaradi opravljanja svoje funkcije po slovenskih predpisih, zelo širok in precej odstopa od primerljivih ureditev v državah članicah EU in zveze Nato. Slovenija je bila s strani evroatlantskih zaveznikov na to večkrat opozorjena.
Novela zakona na tem področju določa precej ožji krog izjem, ki je omejen na ključne nosilce oblasti. Osebe, ki bodo imele dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja, bodo morale z nastopom funkcije opraviti osnovno usposabljanje in se z izjavo zavezati, da bodo s tajnimi podatki ravnale skladno s predpisi. Predvidena in določena je tudi možnost preklica dovoljenja. Predlog prinaša tudi nekatere rešitve pri vzpostavitvi fizičnih in tehničnih pogojev za opravljanje in hranjenje tajnih podatkov. Izboljšuje se kibernetska varnost.
V Novi Sloveniji podpiramo rešitve, ki izboljšujejo varnostno situacijo v državi in so skladne z usmeritvami zveze Nato, zato bomo predlog novele zakona podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SAB bo predstavil Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegi!
Glavni namen sprememb Zakona o tajnih podatkih je v prvi vrsti izboljšanje samega sistema tajnih podatkov in posledično tudi varnosti. Trenutno veljavni zakon ne ureja področja varovanja tajnih podatkov o komunikacijsko-informacijskih sistemih v zadostni meri. Predlog zakona te stvari ureja, saj določa sestavne dele sistemov, ki opredeljuje potrebo po izvedbi postopka varnostne odobritve sistemov, v katerih se obravnavajo oziroma hranijo tajni podatki. Bolj eksplicitno se določajo tudi naloge Urada Vlade za varovanje tajnih podatkov, ki je krovni nacionalni organ na tem področju.
Področje varovanja tajnih podatkov je izredno občutljivo področje in glede na razvoj tehnologije moramo biti pripravljeni na vsa varnostna tveganja. V največji meri je treba preprečiti zlorabe, do katerih lahko prihaja brez ustreznih varnostnih mehanizmov, zato novela tudi določa, da morajo biti vsi sistemi zavarovani pred nezaželenimi elektromagnetnimi sevanji. Tako bo po novem prenos izven varnostnih območij dovoljen le ob uporabi kriptografskih rešitev, ki jih odobri Urad vlade za varovanje tajnih podatkov.
Predlog spreminja tudi področje osebne varnosti. Osebna varnost pomeni, da morajo biti osebe, ki dostopajo do tajnih podatkov, ustrezno varnostno preverjene. Naša zakonodaja namreč predvideva preširok krog oseb, ki lahko v okviru opravljanja svoje funkcije dostopajo do tajnih podatkov brez dovoljenja za vstop. V državah članicah EU in zveze Nato je namreč ta krog omejen na ključne nosilce oblasti. Slovenija je bila na to večkrat opozorjena, zato se ta odlog od primerljivih ureditev sedaj odpravlja. Z novo ureditvijo bi bil dostop do tujih tajnih podatkov omogočen le določenim osebam, uvaja pa tudi osnovno usposabljanje za tiste osebe, ki bodo imele dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja.
V določeni meri se spreminja ureditev na področju industrijske varnosti, s katero se zagotavlja sprejetje ukrepov za varovanje tajnih podatkov med gospodarskimi družbami in organizacijami. Podrobneje bo urejena ureditev preverjanja lastniške strukture in povezanih oseb. Posledično se bo lahko preverilo, ali gre za osebe, ki bi lahko ogrožale interese države oziroma politično-varnostnih zvez, katerih članica je tudi Slovenija.
V Poslanski skupini SAB se zavedamo, kako pomembno je učinkovito varovanje tajnih podatkov, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacije javnega značaja, za katere ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Vendar pa vsak podatek oziroma dokument ne more in ne sme biti dostopen splošni javnosti. Tajnost je določena v korist javne varnosti, obrambe zunanjih zadev ali obveščevalne in varnostne dejavnosti države. Naloga zakonodajalca je, da nedvoumno opredeli skupne osnovne enotnega sistema določanja varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov ter prenehanja tajnosti takšnih podatkov. Vsakdo, kateremu je bil zaupan tajni podatek ali pa se je seznani z njegovo vsebino, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Vzpostavitev ustreznega sistema obravnavanja tajnih podatkov je bil eden od temeljnih pogojev, ki jih je Slovenija mora izpolniti pred vstopom v Evropsko unijo in v zvezo Nato. Država je to storila na ustrezen način, kar sta obe mednarodni organizaciji tudi potrdili.
Predlog tokratne novele se nanaša na tri vsebinske sklope: na področje osebne varnosti, kjer je predloženo oženje kroga upravičencev, ki lahko dostopajo do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov; na področje industrijske varnosti, kjer se določa podrobnejša in jasnejša ureditev preverjanja lastniške strukture organizacije in povezanih oseb, ter na področje komunikacijsko-informacijskih sistemov.
V imenu Poslanske skupine Desus izpostavljam, da je predlagano zmanjševanje števila oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, premalo omejevalno. Pravzaprav se ta dostop odvzema samo županom in občinskim svetnikom. V načelu se je mogoče strinjati, da je število teh oseb treba zmanjšati, ravno tako se strinjamo z določitvijo obveznega osnovnega usposabljanja s področja tajnih podatkov, saj menimo, da je sedanja opredelitev izrazito razpršena in povsem neracionalna.
Preverjanje lastniške strukture organizacije in njegova podrobnejša ureditev je na področju industrijske varnosti nuja današnjega časa. To se nanaša tudi na povezane osebe, tiste, ki imajo v lasti določen lastniški ali upravljavski delež organizacije in bi lahko neposredno in posredno vplivale na njeno dejavnost, ta pa bi bila lahko bila v nasprotju z varnostnimi, političnimi in gospodarskimi interesi Republike Slovenije.
S predlogom se ureja obseg potrebnega preverjanja. Pomanjkljivost veljavnega Zakona o tajnih podatkih je izostanek določb o varovanju tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih. Obvladovanje tveganj pri postopkih varovanja tajnih podatkov je tako sedaj po novem zakonsko urejeno, pri čemer so tudi natančno določene naloge Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov na tem področju.
Poslanci Poslanske skupine Desus ocenjujemo, da predlagane spremembe ne predstavljajo večjih vsebinskih posegov v osnovni zakon, so pa potrebne, zato bomo predlog zakona soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj.
Danes obravnavani zakon v precejšnji meri ni izdelek sedanje vladne garniture, temveč prejšnje. V sedanjem predlogu zakona so bile upoštevane strokovne pripombe, podane tako v preteklem mandatu kot tudi v sedanjem. Pod črto gledano menimo, da je zakon strokoven in dober. Poglavitni cilj danes obravnavanega zakona je izboljšanje učinkovitosti sistema in posledično varnost tajnih podatkov. Sami smo predlagali amandma, ki na odboru ni bil sprejet. Ker je bila vsebina amandmaja vsebinsko-politična odločitev in ne strokovno-vsebinska, kljub nepotrditvi amandmaja zakon podpiramo. Kljub temu da živimo v demokratični državi je javnost delovanja in pravica dostopa do podatkov in informacij državnih organov nuja, vendar pa ta nuja ne more obstajati absolutno in neomejeno. Vedno obstojijo podatki, ki se morajo zaradi zavarovanja določenih državnih interesov in koristi določiti kot tajni. S tajnostjo se dostopnost do njih omeji. Prav je, da institut tajni podatek jemljejo predvsem resno, saj je to nuja za normalno delovanje države. Nihče si ne želi, da bi ti podatki prišli v javnost, saj bi se s tem lahko ogrozila interes in korist države. Na eni strani so tajni podatki, na drugi strani je pravica dostopa do tajnih podatkov, katera se med drugimi lahko uresničujejo preko samostojnega in neodvisnega državnega organa informacijskega pooblaščenca. Pristojnosti slednjega so, da omogoča dostop do informacij javnega značaja in da zagotovi varstvo osebnih podatkov.
Menimo, da informacijskega pooblaščenca ne potrebujemo, oziroma vsaj ne v takšni meri, kot je sedaj. Za svoje delovanje je v letu 2020 dobil znatna sredstva, katerih pa s svojim delovanjem po našem mnenju ni upravičil. Prav bi bilo, da se omenjeni organ ustrezno preoblikuje, da bo lahko dejansko opravil svojo poslanstvo, ne pa, da kot prekrškovni organ kaznuje malega človeka. Prav je, da bi informacijski pooblaščenec delal na ozaveščanju državljanov, ne pa na kaznovalni politiki. Sredstva, ki bi s odvzela temu organu, bi po našem mnenju bilo potrebno nameniti Uradu vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov.
Razvoj informatike zelo napreduje in na to se je treba v negotovih časih ustrezno odzvati. Vedno več je kibernetskih napadov, vdorov, spletnega vohunjenja, kraje intelektualne lastnine, širjenja dezinformacij, kibernetskega kriminala in terorizma, ki imajo velik negativen medpodročni vpliv. Edina rešitev je, da v ozadju deluje močan in strokoven državni organ, ki lahko prepreči takšna dejanja. Za interese države je prav, da ima striktna določila glede tajnosti, ki ji omogočajo, da varuje svoje vitalne interese.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 29. januarja 2020, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU O STRATEŠKIH USMERITVAH RAZVOJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN ŽIVILSTVA »NAŠA HRANA, PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI PO LETU 2021«.
Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem besedo predstavnici Vlade ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Izvolite.

DR. ALEKSANDRA PIVEC: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da na kratko predstavim izhodišča, ki so nas vodila k pripravi resolucije, to je novega strateškega načrta razvoja slovenskega kmetijstva za obdobje po letu 2021. V začetku dovolite, da povem, da gre za strateški politični dokument, zato v njem ne navajamo ukrepov, s katerimi bo podprta razvoj kmetijstva v prihodnjem obdobju, temveč s tem ustvarjamo zgolj podlago za kreiranje strateškega načrta, ki bo temu dokumentu sledil oziroma je že v pripravi.
Slovenski kmet kot nosilec slovenske krajine in tudi proizvodnje hrane oskrbuje s hrano slovenskega izvora in hkrati skrbi tudi za razvoj in obdelanost slovenskega podeželja. Družbeni pogledi in odnosi in s tem tudi pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se v današnjem času izjemno hitro spreminjajo. Tako se od kmetovalca pričakuje, da bodo vsi deležniki, ki z njim sodelujejo v verigi oskrbe s hrano, ob aktivni vlogi in pomoči države, prvič, zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe in ohranjali vitalno in poseljeno podeželje. Vse to je bilo vodilo, ki nas je vodilo k pripravi Resolucije o nacionalnem programu in strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja po letu 2021. Namen dokumenta je tako opredeliti temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva, živilstva in podeželja in je pripravljen kot podlaga za novo strateško načrtovanje ukrepov po letu 2021, k čemer nas seveda zavezuje priprava na novo skupno kmetijsko politiko na nivoju Evropske unije. Vlada bo pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike in podpori delovanju sektorja upoštevala vse prednostne usmeritve, ki jih navajam v resoluciji.
Vsebinski osnutek resolucije se je začel pripravljati v začetku preteklega leta. Predstavljen je bil vsem deležnikom na terenu in tudi usklajen z njimi. Pripombe, zbrane v času dvomesečne javne obravnave, so upoštevane in v drugi polovici leta je bila resolucija v medresorskem usklajevanju tudi usklajena. Tako je bil opravljen resen razmislek vseh deležnikov, kako vplivamo na prihodnji razvoj slovenske pridelave hrane in slovenskega podeželja, pregledali smo, kar je bilo narejeno dobrega v preteklosti in na podlagi analize SWOT pogledali, kaj lahko izboljšamo v prihodnosti. Pri oblikovanju resolucije smo tako izhajali na eni strani iz potreb kmetijstva in na drugi strani iz razumevanja po oblikovanju strateškega okvirja, temelječega na obstoječih družbenih potrebah.
Čemu bomo torej namenjali pozornost in sredstva v prihodnem obdobju? Ugotovili smo, da je slovensko kmetijstvo lahko glede na naravne strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmerjenosti v večjo dodano vrednosti, ki je obenem okoljsko vzdržna ter podpira potrebe potrošnika. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti, kmetijsko gospodarstvo pa naj bo pri tem dolgoročno vezano v lokalne in večje verige preskrbnosti ob sočasni aktivni vpetosti procesa izmenjave in vnosa znanj.
Poseben poudarek in pomembna količina javnih sredstev je namenjena varovanju okolja in narave, zato naj bo to naša prednost in ne ovira v gospodarjenju. Pomembno pozornost namenjamo znanju, kreativnosti, inovativnosti, podjetništvu in predvsem poudarjamo povezovanje znotraj verig preskrbe s hrano, ki naj bo gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter razvoja podeželskega prostora. Jasno je, da bo za obdelano Slovenijo treba spodbujati obe obliki kmetijstva – torej govorimo o dualni strukturi kmetijstva – tako majhne, družinske kmetije in na drugi strani večja kmetijska gospodarstva.
Širina vprašanj, ki jih neposredno in posredno zadeva slovenska pridelava in predelava hrane ter podeželja, pa zahteva bolj kot kadarkoli prej iskanje sinergij in celovit pristop na področju finančnih, okoljskih, prostorskih, regionalno razvojnih, gospodarskih, znanstveno-izobraževalnih in drugih politik. Resolucija torej odraža potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka ter zmanjševanju odvisnosti od različnih subvencijskih podpor.
Resolucija in njeni izvedbeni akti ne bodo prinesli želenih ciljev, če ne bomo izvedli resnih premikov v delovanju, vrednotah in pristopih k kmetijstvu. Treba je okrepiti skupno delovanje, prevzeti skupne cilje in v dialogu načrtovati spremembe na ravni kmetijskih gospodarstev in vseh deležnikov kmetijstva in seveda tudi vseh ključnih vladnih nosilcev odločanja. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog resolucije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Francu Brezniku.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala, gospod podpredsednik.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog resolucije obravnaval kot matično delovno telo na svoji 15. seji 15. januarja 2020. Odbor se je seznanil z mnenjem Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog resolucije podpira.
V razpravi je predstavnica Zakonodajno-pravne službe v dodatni obrazložitvi pisnega mnenja poudarila, da so njihove pisne pripombe k predlogu resolucije ustrezno upoštevane, razen pripombe k podpoglavju 3.2, ki se nanaša na prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin. Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila na veljavno zakonsko ureditev, v skladu s katero imajo posamezne gensko spremenjene rastline dovoljenje za dajanje na trg za namene pridelave. Po dodatni utemeljitvi navedene pripombe je odbor oblikoval in sprejel svoj amandma, v katerem je ustrezno upoštevana omenjena pripomba Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
V razpravi je sodeloval tudi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zbornica meni, da je besedilo predloga resolucije preveč splošno, brez rangiranih prioritet, poleg pa bi bilo treba tudi zapisati, kdo bo nadziral uresničevanje ciljev resolucije in na kakšen način bodo posamezne inštitucije odgovorne za izvajanje resolucije. Nadalje, zbornica pogreša tudi jasnejšo zavezo države za izvedbo ciljev, za kar pa je treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Manjkajo tudi kazalniki spremljanje učinkov izvajanja resolucije.
Predstavnik Sindikata kmetov Slovenije pa je v razpravi posebej izpostavil problematiko mladih družinskih kmetij, ki jim je treba zagotoviti ustrezen prostor za kmetovanje, saj se čedalje več prebivalcev iz mest seli na podeželje in tako jemlje prostor tudi za kmetovanje. Zato bi morali v resoluciji jasneje definirati, da je podeželje namenjeno kmetovanju, vsi, ki želijo živeti na podeželju, pa morajo spoštovati način življenja na kmetijah. Izpostavil je tudi nujnost povezovanja kmetov v zadruge in organizacije pridelovalcev oziroma proizvodnje verige. Nekatere verige sicer dobro delujejo, vendar kmetje ugotavljajo, da v teh verigah ni nobenega inštrumenta, ki opredeli razmerja posameznih členov znotraj verige. Opozoril je tudi na prenizke cene pridelkov, pridelanih na kmetijah, zato bi morala hrana dobiti posebno mesto v resoluciji in jo opredeliti kot dobrino, ki ima primerno vrednost, ki pa mora biti vsem dostopna. Izrazil je tudi prepričanje, da bi bilo treba slovenskega potrošnika ozavestiti, da je konvencionalna proizvodnja v kmetijstvu varna proizvodnja, brez katere ni mogoče preživeti, kar pa ne pomeni nasprotovanja ekološkemu in drugim alternativnim načinom kmetovanja.
V razpravi so člani odbora opozorili, da predlog resolucije nadomešča leta 2011 sprejeto resolucijo »Zagotovimo.si hrano za jutri«, nova resolucija pa po vsebini več ali manj opredeljuje enake politike, ki se že izvajajo. Statistični podatki tudi kažejo, da v devetih letih na področju kmetijstva in živilstva nismo dosegli pozitivnih rezultatov, zapisani ukrepi iz resolucije niso bili implementirani v zakonih s področja kmetijstva. Nadalje je bil izražen pomislek o tem, ali ni predlog resolucije vložen v zakonodajni postopek prehitro. Če so širši okviri skupne kmetijske politike znani, znano je tudi, da je v evropskem proračunu približno 20 milijard evrov manj sredstev zaradi brexita, pa še ni končnega dogovora o večletnem finančnem okvirju 2021–2027. Tako tudi ni znano, kakšna bo dokonča višina sredstev za kmetijstvo.
Člani odbora so tudi opozorili, da cilje predloga resolucije ne bo mogoče zasledovati, dokler ne bo odgovora na nekatera ključna vprašanja: kakšno prioriteto ima pridelava hrane v prihodnosti Slovenije, kakšno vlogo imajo družinske kmetije pri pridelavi hrane in kakšen bo ugled kmeta v družbi. Danes mladi več ne vidijo priložnosti v kmetijstvu, ki je čedalje bolj panoga, ki za bodoče generacije ni več zanimiva. Ker poklic kmeta izumira, bi prav predložena resolucija morala spodbuditi iskanje odgovora na vprašanje, kako zadržati mlade ljudi na kmetijah. Opozorjeno je tudi na naslednja vprašanja: problem zadružništva, katerega delovanje je treba posodobiti, na povezovanje kmetijskih pridelovalcev in živilstva in v zvezi s tem na zagotavljanje pravičnih odnosov znotraj verige, na nujnost krepitve dialoga med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Izpostavljeno je tudi področje modernizacije znanj, okrepitev učinkovitega prenosa znanja do končnih upravičencev in s tem, da je znanje treba narediti uporabno in koristno v smeri krepitve konkurenčnosti in boljšega položaja kmetov.
Nadalje je poudarjena je nujnost tehnološke prenove in inovativnega pristopa v slovenskem kmetijstvu in digitalizacija slovenskega kmetijstva. Za dvig kakovosti življenja in povečanje gospodarske aktivnosti na podeželju pa je po mnenju članov odbora treba več pozornosti nameniti spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pri tem pa moramo biti pozorni, da nekmetijske dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo tudi turistične vsebine, ne bi postale glavna dejavnost na kmetijah.
Odbor je v razpravi na podlagi pripomb sprejel dva amandmaja odbora, prav tako pa je sprejel tudi amandmaja koalicijskih poslanskih skupin. Odbor je glasoval še o vseh poglavjih predloga resolucije in jo tudi sprejel. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Poslanka Karla Urh bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.
Izvolite.

KARLA URH (PS LMŠ): Najprej lep pozdrav vsem skupaj v dvorani!
Kmetijstvo je hrbtenica vsake države. Ima velik družbeni pomen, saj zagotavlja kakovostno prehransko oskrbo prebivalstva, ohranja videz podeželja, s čimer oskrbo prebivalstva, ohranja videz podeželja, s čimer preprečuje razpad kulturne krajine in ima poleg gospodarske tudi močno socialno vlogo.
Slovensko kmetijstvo se v zadnjih letih sooča, nekako, s številnimi izzivi. Naravne razmere niso najbolj idealne. Podnebje in zemlja, prst, nista dovolj, da bi bilo kmetijstvo kar samo po sebi uspešno. Treba se je prilagajati podnebnim spremembam, varovati okolje in vodo ter ohranjati kulturno krajino. Težava je tudi v zemljiški razdrobljenosti, kar je predvsem posledica dedovanja, problem pa se pojavlja tudi v sestavi kmečkega prebivalstva, saj se večina mladih odseljuje v mesta, na kmetijah pa tako ostajajo samo starejši, ki niso več zmožni primerno skrbeti za zemljišča. Poleg tega se moramo zavedati, da tudi kmetijstvo kot ena tradicionalnih panog ni imuno na vse spremembe in nove tehnologije, ki se pojavljajo v tem času.
Z novo reformo skupne kmetijske politike se obetajo spremembe, s katerimi bomo in bodo države EU v večji meri same kreirale svojo kmetijsko politiko, zato je potreben premišljen pristop k njenemu oblikovanju. Predlog resolucije predstavlja strateške usmeritve razvoja kmetijstva in daje podlago za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov. Poudarjena je pridelava varne in kakovostne hrane s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti in povečevanja konkurenčnosti kmetijstva, obenem pa se želi doseči skladen in socialen vzdržen razvoj podeželja.
Ob upoštevanju tradicije in trajnostne rabe vseh naravnih virov, bomo morali prepoznati nove priložnosti v kmetijstvu in kmetijskih praksah, saj bo kmetijstvo lahko konkurenčno in odporno le ob usmeritvi v večjo dodano vrednost, za kar bosta potrebna znanje in inovativnost. V preteklosti je prevladovalo intenzivno kmetijstvo, danes pa je celotna Evropska unija usmerjena v sonaravno kmetovanje, torej, v bio kmetijstvo in Slovenija ima za tako kmetovanje dobre pogoje.
Poleg tega je prehranska politika Slovenije usmerjena v krajevno pridelano hrano, praviloma z manj aditivi, z bogatejšo notranjo kakovostjo in krajšo dobavno verigo. Lokalna pridelava hrane je ob nizki stopnji samooskrbe s kmetijskimi izdelki nujna, ker zagotavlja zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine, ohranja delovna mesta na podeželju, zmanjšuje družbeno neenakost, varuje okolje in ne nazadnje ohranja urejeno podeželje.
Želimo si, da bi se kmetje v prihodnosti znali še bolj povezati in skupaj nastopati na trgih, saj bodo sodelovanje in prenos znanja v prihodnosti še kako pomembni. Podpiramo večjo gospodarsko aktivnost na podeželju, zagovarjamo krepitev lokalnih pobud in usmeritev v dvig kakovosti življenja na podeželju. Zato bomo v Poslanski skupini LMŠ predlog resolucije podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Jani Prednik.
Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!
Predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je dokument izrednega pomena, saj se z njim postavljajo smernice in načine, kako se bo naše kmetijstvo, podeželje in tudi navsezadnje pridelava hrane zaščitila in razvijala v prihodnje. Tako kot je zapisano v sami resoluciji, se kmetijstvo in podeželje dotikata slehernega prebivalca Slovenije, zato je pomembno, da si postavimo cilje in načine, kako, predvsem pa na kakšen način ohraniti in zagotoviti varno in kakovostno hrano, varno in kakovostno bivanje, ter določiti in opredeliti stanje, kako dolgoročno ohraniti naše okolje in našo naravo. Ohranjati vitalno podeželje, varovati naravne vire in se ustrezno odzivati na podnebne spremembe, zagotavljati varno in kakovostno hrano ter zagotoviti ustrezno stopnjo samooskrbe so temeljni okvirji, ki jih določa nova strategija za prihodnje obdobje.
Socialni demokrati smo na kongresu sprejeli dokument z izhodišči za prenovo našega programa, kjer smo med drugim zapisali, da podpiramo popolno prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov. Treba je skladno z naravnimi zmožnostmi dvigniti raven samooskrbe in spodbujati ekološko kmetovanje za proizvodnjo lokalno pridelane kakovostne in varne hrane. V sozvočju s skrbjo za okolje Socialni demokrati želimo spodbuditi in modernizirati kmetijsko proizvodnjo. Zagovarjamo stališče, da je treba podeželska območja in kmetovanje podpirati z odkupovanjem lokalno pridelane hrane s strani javnih zavodov. Treba je strmeti k razvoju trajnostnega kmetijstva, ohranjanju podeželja ter zagotavljanju samooskrbe. V svojem programskem dokumentu smo Socialni demokrati zapisali tudi, da je treba spodbujati trajnost izdelkov in ponovno uporabo le-teh.
Predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je dokument, ki naslavlja vse cilje in tudi vse probleme, ki jih v naši poslanski skupini prepoznavamo kot pomembne in prioritetne, zato bomo resolucijo tudi podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Židan.
Izvolite.

GREGOR ŽIDAN (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, spoštovana ministrica, spoštovani poslanke in poslanci!
Kmetijstvo je imelo že od nekdaj poseben pomen za ljudi. S kmetijstvom se je v preteklosti preživljala večina prebivalcev in prav zato je kmetijstvo predvsem v preteklosti predstavljalo najpomembnejšo gospodarsko dejavnost. Ne glede na napredek, ki ga kot družba dosegamo na vseh področjih, pa se moramo njegovega pomena zavedati tudi danes, ko se soočamo s številnimi izzivi. Naj omenim samo podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na kmetijstvo, in bodo vplivale tudi v prihodnosti, če se jih ne bomo lotili na ustrezen način. V luči novih družbenih izzivov mora slovensko kmetijstvo zato postati ne samo okoljsko vzdržno, temveč tudi ekonomsko zanimivo in konkurenčno, zato v Stranki modernega centra pozdravljamo predlog resolucije, ki kot taka predstavlja strateški dokument. Predlog resolucije odraža obstoječe stanje in, kar je še zlasti pomembno, potrebe po intervencijah v prihodnje. Sama resolucija identificira usmeritev razvoja slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora. Navsezadnje pa resolucija predstavlja tudi podlago za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov ter enovit strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike. V luči pričakovanega zmanjšanega obsega sredstev v prihajajoči finančni perspektivi predlog resolucije v prvi vrsti naslavlja potrebo po zagotavljanju ustrezne ravni dohodka, pri čemer se posledično zmanjša tudi odvisnost kmetijstva od subvencijskih podpor. Zagotavljanje zadostnih virov na drugačne načine je zato nujno potrebno in predlog resolucije ta izziv ustrezno naslavlja. Prav tako predlog resolucije ustrezno naslavlja tudi pomen strukture slovenskega kmetijstva; na eni strani manjše družinske kmetije ter podjetja in živilsko predelovalno industrijo na drugi strani. Nadalje pa seveda tudi pomen odpornosti celotnega sektorja na podnebne spremembe, kar v Stranki modernega centra ocenjujemo kot zelo dobrodošlo. V predlogu resolucije so kot temeljni cilji navedeni: odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju ter krepitev oblikovanja in prenosa znanja. Dosedanje omenjenih ciljev bo seveda predstavljalo izziv ne samo z vidika vedno večjega vpliva podnebnih sprememb, temveč tudi z vidika nove skupne kmetijske politike. Neodvisno od tega pa mora Slovenija dvigniti raven samooskrbe. Slovenci pa se moramo začeti zavedati, da je domača pridelava najbolj zdrava in da s potrošnjo domačih izdelkov pomagamo slovenskim kmetom. Kmetijstvo je hrbtenica gospodarskega sistema države in poleg zagotavljanja hrane in surovin ponuja tudi zaposlitvene možnosti. V Stranki modernega centra smo prepričani, da predlog resolucije, ki ga imamo danes na poslanskih klopeh, ustrezno naslavlja vsa vprašanja, ki se nam zastavljajo ob aktualnih izzivih. Ključno pri tem pa bo zlasti to, da vsi deležniki aktivno odigramo svojo vlogo – od pristojnega ministrstva do kmetov in tudi mi, ki s svojimi vsakdanjimi navedbami odločilno vplivamo tudi na to, kakšen status ima kmetijstvo v naši družbi.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog resolucije podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila Violeta Tomić.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana ministrica, poslanke in poslanci!
Leta 2011 je Državni zbor sprejel Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, imenovano tudi »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Ni treba brati vsakoletnih poročil o stanju kmetijstva, da bi vedeli, da si hrane za danes nismo niti približno zagotovili. Raziskava, ki jo je v okviru programa »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki je danes, naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, je ugotovila, da je intervencijska logika kmetijske politike le delno oblikovana in prisotna le v sledovih. Šibek in nekakovosten pa je tudi pristop pri ciljih, ki jih z ukrepi naslavlja politika razvoja podeželja. Resolucija, s katero se je ciljalo zagotoviti hrano tej državi do danes, se izkazuje za farso. Kmetijska politika pa je pri njenem uveljavljanju pogorela na celi čeri, saj je zagotavljanje domače hrane bolj odvisno od vsakokratnih vremenskih razmer kot od same kmetijske politike. Nova resolucija, ki jo obravnavamo, imenovana tudi »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, si ne postavlja več visokih ciljev zagotavljanja nacionalne samooskrbe s hrano. Niti ne obljublja, do kdaj bo te cilje dosegla. Resolucija, ki jo obravnavamo, ni temelj neke nove kmetijske politike. Nasprotno, nova resolucija ni nič drugega kot napovedovanje izvajanja starih zgrešenih politik, ki ne omogočajo razvoja kmetijstva in povečevanja samooskrbe s hrano; ampak zgolj nadaljuje propadanje na tisoče kmetijskih gospodarstev in bohotenje peščice veleposestnikov na njihovih pogoriščih. Ta resolucija pomeni dokončno kapitulacijo slovenske kmetijske politike pred diktatom centralnih držav Evropske unije, ki kmetijsko politiko Evropske unije krojijo po svojih potrebah, na račun propadanja našega kmetstva in njegove proletarizacije.
Letos se je zmanjšalo tudi število ekoloških kmetij, kar Slovenijo odmika od rastočega trenda ekološkega kmetijstva v drugih članicah Evropske unije. Kot izhaja iz predloga resolucije, bo vso odgovornost ohranjanja, spodbujanja nacionalne pridelave zdrave in kakovostne hrane še naprej nosil potrošnik. Država se omejuje na njegovo ozaveščanje in na ozaveščanje ostalih deležnikov v prehranski verigi. Poudarja se pomen vrednot, pomen podjetništva kmetstva in tako naprej. Pri tem pa se ignorira temeljne zakonitosti kapitalističnega gospodarskega okolja, kjer ne vladajo nobene vrednote, temveč železni zakoni konkurence. Zakoni, kjer vsak tako imenovani deležnik skuša zaslužiti na račun drugega, vsi pa služijo na plečih delavca in kmeta. Resolucija je po dolgem in počez prestreljena z liberalno ideologijo, ki na piedestal postavlja podjetnega in poslovno povezanega posameznika, ki z inovativnimi tehnološkimi rešitvami uspeva na trgu. Solidarnost in vzajemna pomoč, ki sta bili stoletja temelj preživetja kmetov, sta postavljeni na stranski tir, skupaj s tem pa tudi zadružništvo, ki bi moralo biti temelj razvoja slovenskega kmetijstva. V resoluciji pa bodo prosperirali tako imenovani podjetni posamezniki, ki niso nič drugega kot z obilo državnih subvencij zasuti kmečki veleposestniki, medtem ko male kmetije izginjajo.
V odsotnosti konkretnih politik za povečanje kmetijske pridelave resolucija kmetijsko politiko v prihodnosti vse bolj umerja v širitev dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, zlasti v kmečki turizem, kjer se bo na peščici kmetij pridelovala izbrana hrana za petične gurmane, preostanek časa pa bo namenjen ohranjanju naravne kulturne krajine za namene preživljanje prostega časa in rekreacije. Nacionalna samooskrba bo samo še bežen spomin, slovenska hrana pa se bo pozlatila, ker bo počasi postala redka in draga kot zlato, prebivalci te države pa bodo eksistenčno vse bolj vezani na centralne države Evropske unije. Slovenska kmetijska politika zadnjih desetih let je bila zgrešena, resolucija, ki takšno politiko nadaljuje, betonira kot temelj prihodnosti, pa je zgrešena še bolj.
Zato v Levici te resolucije ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Slovensko podeželje je nenehno v procesu preobrazbe, saj se vsak dan v povprečju zapreta kar dve kmetiji. To zagotovo ni spodbuden podatek. Sektor kmetijstva se izdatno krči, mi pa imamo pred seboj resolucijo, ki je politično-strateški dokument brez strokovnega vidika, hkrati pa bo ta resolucija podlaga za pripravo strateškega načrta izvedbe skupne kmetijske politike, ki bo omogočala črpanje sredstev iz evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in evropskega sklada za razvoj podeželja. Evropska kmetijska politika se spreminja in pričakovati je, da se bo posledično spremenila tudi kmetijska politika v Sloveniji. Za naslednjo finančno perspektivo 2021–2027 se resno napoveduje zmanjševanje finančnih sredstev. Slovenija kot neto prejemnica je do sedaj za svoje programe prejemala sredstva, ki so omogočala obdelano podeželje in vztrajanje življenja na hribovskih kmetijah. V Novi Sloveniji se sprašujemo, ali bo to lahko ministrstvo zagotavljalo tudi v prihodnje. Resolucija ne prinaša in ne omenja rešitev, ki bi zaustavile negativne trende staranja kmečke populacije in bi delovale v smeri pomlajevanja starostne strukture kmetov. V Novi Sloveniji ponovno izpostavljamo vidik nedodeljevanja štipendij za poklic kmeta. Le-ta je zaradi nekonkurenčnih pogojev, katerim so izpostavljeni mladi kmetje v primerjavi z vrstniki v drugih poklicih, povsem nezanimiv. Izboljšanje položaja in večjega zanimanja za opravljanje kmetijske dejavnosti je mogoče le, če zagotovimo mladim, ki so zainteresirani za prevzem kmetije in s tem kmetijske dejavnosti, da bodo lahko s svojim delom na kmetiji preživljali svoje družine in tudi imeli nekaj prostega časa za družino.
V resoluciji ni zapisano, kakšen je pomen družinskih kmetij za ohranjanje poseljenosti podeželja in pridelave zdrave hrane, zato je zelo pomembno vprašanje, kakšen bo odnos do kmeta v družbi, tudi z vidika zagotavljanja varne kakovostne hrane, varovanja naravnih vodnih virov ter odzivov na podnebne spremembe. V Novi Sloveniji ne pristajamo na pritisk različnih civilnih gibanj in njihov vdor na kmetijska gospodarstva, kot se je to zgodilo v preteklem mesecu. Ne pristajamo na tak način! Iz resolucije se torej ne da razbrati, kakšne so prioritetne naloge in kam se bo slovensko kmetijstvo v prihodnjem obdobju usmerilo.
Resolucija nima opredeljenih jasnih ciljev, nima zastavljene časovnice in, kar je zelo pomembno, nima finančnega okvira; zato je poslanci Nove Slovenije ne moremo podpreti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo dokument, ki je za slovensko kmetijstvo izjemno pomemben. Ne le da je iz njega mogoče razbrati trenutno stanje v kmetijstvu, jasno tudi določa, kaj vse bo na področju kmetijstva treba storiti v prihodnje. Resolucija na pregleden način podaja razvojne usmeritve, ki jih narekujejo trenutni okviri, v katerih se giba kmetijstvo. Na podlagi teh usmeritev ne bodo nastali le dokumenti, povezani s skupno kmetijsko politiko, temveč številni drugi. Edino pravilno je, da vsi ti dokumenti temeljijo na dobro strukturiranem aktu, ki natančno opredeljuje cilje in načenja tudi vprašanje mehanizmov za njihovo doseganje. Seveda je pa glavni izziv šele pred nami – vse to udejanjiti v praksi. Dejstvo je, da je slovensko kmetijstvo pred zahtevnim obdobjem. Slovenski kmet se že vsak dan tako ali tako sooča s številnimi izzivi, ki jih bo krepilo še dejstvo, da se evropska sredstva, namenjena kmetijstvu, v prihodnji finančni perspektivi precej zmanjšujejo. Na vse te izzive bo treba znati odgovoriti v čim večji meri; da bi bilo to mogoče, pa je treba ustvariti kmetijsko politiko, ki ji bo to uspevalo. Težav, ki jim bo treba posvetiti še posebej veliko pozornosti in ki bodo zahtevale ambiciozni pristop, je več. Tako denimo slovensko podeželje že leta pesti problem izseljevanja. Kako preprečiti opuščanje kmetijstva s strani mladih in tako omejiti osiromašenje podeželskih območij? Vemo, kako tvegana panoga je kmetijstvo samo po sebi. Že od nekdaj nepredvidljive vremenske razmere s podnebnimi spremembami postajajo še bolj negotove. Trg je bolj neizprosen kot kadarkoli prej; nihanje cen na njem ter tudi zahteve potrošnikov, ki rastejo. Mladi zapuščajo kmetije med drugim ali pa v največji meri tudi zato, ker se dolge ure trdega dela in odrekanj preprosto ne odrazijo v temu primernemu dohodku.
V Poslanski skupini SAB zato pozdravljamo ključni strateški cilj resolucije, ki naslavlja potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka kmetov. Še en velik izziv, ki čaka slovensko kmetijstvo, je večanje odpornosti sektorja. Izboljšati je treba konkurenčnost kmetij, povečati tudi njihovo trajnost. Omenil sem že, da se razsežnost podnebnih sprememb poglablja, zato je nujen premislek o tem, kako se tem spremembam čim bolj prilagoditi in kako jih čim bolje ublažiti. Iskanje rešitev, ki bodo omilile izpad dohodkov in omejile škodo s tega naslova, ne bo preprosto in bo bržkone terjalo tudi precejšnja razmišljanja izven ustaljenih okvirjev. V prihodnjih letih je mogoče pričakovati tudi, da bosta samooskrba in prehranska neodvisnost še dobivali na pomenu in dragocenosti. In tudi tukaj nas čaka veliko dela. Prav tako ne gre pozabiti na pomembnost upoštevanja zahtev slovenskega potrošnika, vendar tudi na njegovo ozaveščanje o pomembnosti uporabe lokalne hrane. V resoluciji je poudarjena tudi nuja po krepitvi in prenosu znanj, pri čemer pa kot ena ključnih za prihodnost prednjači digitalizacija. Nove tehnologije korenito posegajo na vsa področja človeškega življenja in tudi kmetijstvo ni nobena izjema. Tukaj si lahko o digitalizaciji veliko obetamo, predvsem v smislu, da bo kmetu olajšala delo in ga razbremenila. Bržkone pa si je mogoče obetati tudi, da bo na ta račun na podeželju ostalo ali pa se celo nanj preselilo več mladih, ki so jim nove tehnologije blizu. Dotaknil sem se le nekaj področij, čeprav jih je ogromno. Tudi razprava na matičnem delovnem telesu je pokazala, da izzivov v slovenskem kmetijstvu ne bo zmanjkalo; prav nasprotno. Pomembno pa je, da nam vsem skupaj ne zmanjka ne moči ne zagona za njihovo reševanje.
V Poslanski skupini SAB bomo resolucijo podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Branko Simonovič.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, poslanka in poslanci!
Predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021« je dokument, ki so ga pripravili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj z vsemi deležniki na področju kmetijstva, torej tudi z nevladnimi organizacijami, ki združujejo različne asociacije na področju kmetijstva in prehrambne industrije. V Poslanski skupini Desus nas veseli, da smo na seji matičnega delovnega telesa s strani vabljenih gostov slišali, da ta pomemben, politično-strateški dokument, ki odraža sedanje stanje v kmetijstvu, predvsem pa se osredotoča na potrebe in intervencije kmetijstva v prihodnjem obdobju, podpirajo tudi tisti, ki s svojo predanostjo in trudom skrbijo, da imamo na naših mizah vedno več kakovostne, lokalno pridelane hrane, hkrati pa skrbijo za urejenost slovenskega podeželja. Ta dokument je pripravljen v času, ko se nam nezadržno približuje prihodnja finančna perspektiva, za katero je še vedno treba pripraviti ključne strateške dokumente, kakršna je ta resolucija, ki je danes pred nami. Ti dokumenti bodo predstavljali načrt za črpanje evropskih sredstev iz vseh tistih skladov, ki so kmetijstvu namenjeni, gre za evropski kmetijski sklad ter evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Resolucija v osnovi odraža sedanje stanje v slovenskem kmetijstvu, predvsem pa se osredotoča na potrebe in intervencije kmetijstva v prihodnjem obdobju. Na nek način torej ta dokument predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter tudi nadaljnji razvoj podeželskega prostora.
Ob tem je treba opozoriti, da je resolucija zgolj podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov ter hkrati podlaga za enovit strateški načrt za izvajanje skupine kmetijske politike. V resoluciji se torej še ne govori o mehanizmih in ukrepih, s katerimi bomo skupno kmetijsko politiko izvajali, ampak dejansko govorimo zgolj o usmeritvah v te ukrepe. Pristojno ministrstvo želi s predlogom resolucije predvsem nasloviti izrazito potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka kmetov in s tem zmanjšati veliko odvisnost od subvencijskih podpor; kar pa nikakor ne pomeni ukinitve le-teh, temveč na daljši rok omogočiti, da bo kmet s svojim delom in prodajo pridelkov na trgu sposoben ustvarjati primeren dohodek. Resolucija naslavlja štiri specifične cilje, ki izhajajo tudi iz temeljnih strateških razvojnih okvirov Slovenije, zapisanih v Strategiji razvoja Slovenije 2030. Ti cilji so: odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju ter horizontalni cilj, krepitev oblikovanja in prenosa znanja.
Poslanci Poslanske skupine Desus menimo, da je ministrstvo v sodelovanju z vsemi nevladnimi organizacijami s področja kmetijstva pripravilo dober dokument, zato ga bomo podprli. Obenem pa nas veseli, da se bo vzorno sodelovanje med ministrstvom, nevladnimi organizacijami in drugimi, ki želijo pri tem kakorkoli sodelovati, nadaljevalo pri pripravi strateškega načrta, tako da bo takoj po sprejetju ključnih evropskih dokumentov ministrstvo lahko zelo konkretno opredelilo različne ukrepe, zapisane v resoluciji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober večer vsem skupaj, še posebej ministrici za kmetijstvo!
V obrazložitvi je zapisano, da resolucija predstavlja politično-strateški dokument, ki odraža obstoječe stanje in potrebe po intervencijah v prihodnosti. Najprej me zanima, kdo je pripravil resolucijo? Kolikšen je bil strošek priprave te resolucije? Koliko zunanjih izvajalcev je sodelovalo pri pripravi? Predvsem pa najbolj bistveno, koliko pridelovalcev in predelovalcev hrane je sodelovalo pri pripravi resolucije? Raje bi videl, da bi pripravili pet konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja slovenskega kmetijstva, kot pa da pišete dokumente na dolgi rok, brez vsebine. Ljudje imajo dovolj leporečja, raznoraznih resolucij in drugih dokumentov, ki so brez učinka. Dotaknil se bom cene domače hrane. Prepričan sem, da bi vsi Slovenci radi jedli kakovostno domačo hrano. Problem je cena take hrane. Kilogram kruha v trgovini je evro pa pol, kilogram domačega kruha je 8 evrov. Glava solate je v trgovini pol evra, na tržnici je 3 evre. Liter mleka je v trgovini pol evra, domače mleko je evro pa pol. Kilogram svinjine v trgovini je 3 evre, domača svinjina pa stane 8 evrov. Dokler ljudje dobijo 500 evrov pokojnine ali pa 700 evrov plače, bodo kupovali poceni hrano, saj so v to prisiljeni. In tu ja začaran krog – ljudje imajo nizke dohodke in kupujejo poceni hrano. Trgovine dobavljajo poceni tujo hrano, ker je slovenska enostavno predraga. Trgovci imajo dobičke na račun poceni tujih proizvodov, slovenski pridelovalci hrane pa nimajo prometa. Ker poceni hrana ni najbolj kakovostna, imajo ljudje zdravstvene težave. Problem je v ceni hrane in ta resolucija tega ne rešuje.
Dotaknil se bom malo porabe slovenske hrane. V medijih se pogosto pojavljajo podatki o količini hrane, ki jo zavržemo. Strogo moramo slediti načelu, da se vedno najprej porabi vsa v Sloveniji pridelana hrana. Pridelovalci hrane se pritožujejo nad tem, da s svojo kakovostno hrano ne morejo prodreti v vrtce, šole, bolnišnice in tako naprej. Razlog? Spet cena hrane. Če pridelovalci hrane ne bodo prodali, bodo imeli izgube. In jo imajo. Če bodo imeli izgubo, hrane ne bodo več pridelovali. In ostane spet slaba tuja hrana. In to se nam dandanes tudi dogaja. Malo se bom dotaknil zaščite kmetijskih zemljišč. Najboljša kmetijska zemljišča naj bodo absolutno zaščitena. Za gradnjo stanovanj in tovarn imamo dovolj degradiranih območij znotraj in na obrobju mest. Pri vsaki spremembi OPN v naših občinah se zmanjša obseg kmetijskih zemljišč; in to ni prav. Žal ministrstvo na to pristaja. Obmejna kmetijska zemljišča se ne bi smela prodajati tujcem, temveč bi jih morali kupiti naši domači kmetje, država ali pa občine.
Pomoč pri prodaji. Slovenci smo znani kot zelo slabi trgovci. Težko prodajamo. Tudi slovenski pridelovalci potrebujejo pomoč pri prodaji. Kako bo država pomagala kmetom pri prodaji ne samo v Sloveniji, ampak tudi ko prodirajo na tuje trge? Imamo kar nekaj posameznih pridelovalcev, na primer vinarjev, ki so že na tujih trgih uspeli. Uspeli so sami, brez pomoči države. Država bi morala slovenske izdelke uporabljati tudi kot protokolarna darila. Prihodnje leto bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije. Upam, da bodo stregli samo slovensko hrano. Še ena zelo pomembna zadeva. Ne ubijajte slovenskega kmetijstva z birokracijo. Za to imamo številne uradnike po občinah in državnih organih, ki naj izpolnjujejo obrazce. Danes pa mora biti vsak kmet tajnik, računovodja in še podobno. Pa še nekaj o tem negativnem prizvoku izraza kmet. Žal slovenski slovar besedo kmet enači tudi z nerodnim oziroma neuglajenim človekom. Kmet ne more biti neroden, saj upravlja z živino, s številnimi stroji in obdeluje zemljo. Jaz poznam več neuglajenih ljudi med tistimi, ki ne obdelujejo zemlje, kot med tistimi, ki jo obdelujejo. Zato bi bilo treba naše slaviste malo za ušesa. Kmete bi morali zaščititi tudi pri inšpekcijskih organih. Če kmet proda en liter domačega mleka, je to takoj delo na črno in utaja davka. Če gre kmet s traktorjem po cesti do svoje njive, mu nestrpni vozniki hupajo, redarji zahtevajo, da takoj počisti blato, ki ga je prinesel na cesto, in tako naprej. Občani pa se pritožujejo, da gnoj smrdi. Kmet je v vsem v napoto, hkrati pa bi vsi imeli radi domačo hrano. Ne gre skupaj. Enostavno ne gre.
Resolucijo bomo vsekakor v Slovenski nacionalni stranki podprli, vendar pa od ministrice pričakujemo konkretne ukrepe za izboljšanje stanja slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane še v tem koledarskem letu. Lepa hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bo predstavil Ferenc Horváth.
Izvolite.

FERENC HORVÁTH (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Gospa ministrica, spoštovani kolegice in kolegi! Tisztet Hölgyeim és Uraim, sok szeretettel köszöntöm Önöket! Un cordiale saluto a tutti!
V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti pozdravljamo pripravo Predloga resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021« in jo podpiramo. Mogoče je predlog tega dokumenta prezgoden z vidika, ker še ni znano, koliko sredstev bo namenjenih za skupno kmetijsko politiko do leta 2027. Ni pa prezgoden glede na negativne trende v kmetijstvu v zadnjih desetletjih. Obseg proizvodnje hrane ne narašča, število kmetijskih gospodarstev pa upada, če omenim samo dve problematični področji. Priprava nacionalnih ukrepov in enovitega strateškega načrta za uresničevanje skupne kmetijske politike v novem obdobju je zelo pomembna in bo morala prinesti ustrezne rešitve za nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva in živilstva, ki bo postalo konkurenčno, ekonomsko zanimivo in okoljsko vzdržno. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti želiva poudariti, da je predlog dokumenta pomemben za nadaljnji razvoj Prekmurja kot žitnice Slovenije in tudi Istre. Za Prekmurje je pomembno, da se z ustreznimi ukrepi mlade zadrži na podeželju. To je mogoče doseči tudi z ustreznimi rešitvami prenosa družinskih kmetij na nove generacije in spodbujanje mladih družinskih kmetij. Potrebno bi bilo tudi povezovanje kmetov v proizvodne verige ter razvijati obrate za shranjevanje in predelavo, kar bi omogočilo pridelovalcem prodajo svojih izdelkov po višji tržni ceni. S primernimi pristopi je treba razvijati tudi vinogradništvo, tudi z združitvijo manjših in oživljanjem že zapuščenih vinogradov. Pričakujeva tudi ustrezne ukrepe zaradi škode, ki jo v kmetijstvu povzročajo zveri in divjad. Predlog resolucije ne omenja vloge Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za omenjeno obdobje kot pomembnega lastnika kmetijskih zemljišč in gozdov v Sloveniji. V dokumentu pogrešamo tudi omembo morskega ribištva v Istri z ustreznimi cilji in ukrepi. Pričakujeva ustrezno reševanje statusnih in velikih socialnih težav morskih ribičev, še posebej tistih, ki lovijo modre ribe. Tradicionalni način ulova rib v Tržaškem zalivu bi lahko postal kulturna dediščina nacionalnega pomena. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
In kot zadnje stališče je na vrsti stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki ga bo predstavil Franc Breznik.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani kolegi!
Kaj naj rečem ob Predlogu resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva? V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da živimo v svetu, ki se korenito spreminja. To udejanjamo skoraj vsak dan v Državnem zboru, kjer marsikdaj dajemo pobude, rešitve, zakonske predloge, ki so povezane s prihodnostjo Slovenije na različnih področjih; tudi na področju kmetijstva 21. stoletja. Seveda ni mogoče natančno predvideti, kaj nam bodo prinesle nove tehnologije. Torej imamo nekatere okvire, to so premiki politično-ekonomskih razmerij in spremembe tudi v naravnem okolju. To velja tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje, ki sta predmet tega strateškega dokumenta, ki ga imamo na mizi, in sta posebej občutljiv del družbenega tkiva. Posredno in neposredno se kmetijstvo in podeželje dotikata tudi slehernega prebivalca Republike Slovenije, določata kakovost bivanja in prostora za prosti čas, v določeni meri pa tudi oblikujeta stanje okolja in stanje naše narave. Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane v kmetijstvu in podeželju se hitro spreminjajo. Sodoben potrošni državljan in javnost pričakujejo, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano v aktivni vlogi države zagotavljali predvsem varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe. Varovali bodo naravne vire, se ustrezno odzvali na podnebne spremembe pa tudi ohranjali vitalno podeželje. Kmetijstvo v slovenskem prostoru poleg strateške funkcije, torej pridelave hrane, odlikuje tudi močna prostorska in okoljska vloga. Ekonomski in socialni učinek te gospodarske aktivnosti pa je izjemno pomemben gradnik gospodarske rasti, predvsem pa poseljenosti novih delovnih mest na podeželju, ki ga dodatno oblikujejo nova kmetijska gospodarstva in novi prebivalci iz urbanega okolja. Tudi na razpravi na odboru smo imeli to temo, da tudi tisti, ki so iz urbanega okolja in se v veliki meri sedaj selijo na podeželje, so lahko dobrodošli na podeželju, marsikdaj pa se ne zavedajo, da so na podeželju. Podeželje ima svoje specifičnosti. Včasih nima najbolj čistih cest, tistega mestnega vonja; ima pa nekatere značilnosti, ki so lahko dobra osnova za razvoj kreiranja novih delovnih mest in predvsem za razvoj kmeta, ki mora postati vzoren poklic 21. stoletja in čislan poklic tudi v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Torej slovensko podeželje je v procesu stalne preobrazbe. Potrebna je nova opredelitev pomena podeželja, ki kmetijstvu in kmetom dviga ugled v družbi, razvoj podeželja pa usmerja k visoki kakovosti življenja ter družbenosti, povezanosti na ravni lokalne skupnosti ter tudi odnosom med mestom in podeželjem. Izjemno raznoliko slovensko podeželje odlikuje številne krajinske posebnosti, ki odločilno vplivajo na zmožnost in kakovost bivanja, obseg in vrsto rabe zemljišč in na izbrani način kmetovanja – ekonomičnost in tudi obseg proizvodnje. Kakovost življenja na podeželskih območjih je povezana z ohranjanjem kmetijske in kulturne krajine, naravne dediščine ob ustrezni stopnji digitalizacije, mobilnosti, dostopnosti do javnih storitev in ustvarjanju delovnih mest, pri uveljavljanju in ureditvi sodobnega okoljsko vzdržnega kmetovanja in tako imenovanega krožnega gospodarstva. Kmetijstvo je gospodarska panoga po mnenju Slovenske demokratske stranke in tudi po mnenju nekaterih drugih strank, z izraziti večstrankarskimi učinki. Zato se tega v Slovenski demokratski stranki še posebej zavedamo. V vsej svoji večnamenskosti je panoga, ki že deloma izpolnjuje družbena pričakovanja, povezana s hrano, naravnimi viri in podeželjem. Z namenom krepitve te družbene vloge in obenem narediti kmetijstvo odporno, konkurenčno, ekonomsko zanimivo, okoljsko vzdržno, da bo podeželje privlačno za življenje širšega kroga prebivalstva v sožitju, se je treba torej lotiti prenove in razvojne ureditve slovenskega kmetijstva, predvsem verig oskrbe s hrano s slovenskega podeželja. Prilagoditi in izboljšati moramo kmetijsko politiko, da bo sposobna odgovarjati na nove izzive 21. stoletja, kot večkrat rečem tudi sam kot predsednik odbora. Preden bom zaključil, naj samo povem, da ta resolucija in njeni izvedeni akti ne bodo prinesli želenih ciljev, če ne bomo izvedli resnih premikov v delovanju, vrednotah in pristopih kmetijstva. Treba je okrepiti skupno delovanje in prevzeti skupne cilje ter v dialogu načrtovati spremembe na ravni kmetijskega gospodarstva.
Resolucija je prizadevanje za novo poglavje razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja. Pomeni zavestno prilagoditev na nove družbene izzive ter iskanje, zato bomo v Slovenski demokratski stranki ta predlog resolucije tudi podprli. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Amandmaji k dopolnjenemu predlogu resolucije niso bili vloženi.
Glasovanje o predlogu resolucije bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri, 29. januarja 2020, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in prekinjam 15. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Prijetno pot domov, nasvidenje!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. JANUARJA 2020 ob 17.18.)