Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 21. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Eva Irgl, Gregor Židan, Anja Bah Žibert, Mojca Žnidarič, Franc Kramar, Zmago Jelinčič Plemeniti, dr. Franc Trček in mag. Dejan Kaloh.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SLOVENSKI TISKOVNI AGENCIJI, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem.
Predlog zakona je na 10. seji 7. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, katere stališče bo predstavil mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lepo pozdravljeni vsi skupaj, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Državnega zbora!
Danes vsakršno spremembo zakona, ki se dotika medijskega prostora, spremljamo z največjo mero skepse in se sprašujemo, kakšna je v resnici politična volja. S spremembo Zakona o Slovenski tiskovni agenciji vsebinsko posegamo le na eno dopolnitev zakona. Z namenom zagotavljanja obveščenosti mednarodne javnosti o dogajanju v nevladnem sektorju v Sloveniji širimo opredelitev javne službe objavljanja in arhiviranja vsebin v angleškem jeziku o delovanju nevladnih in prostovoljskih organizacij.
Predstavnik Vlade na seji odbora predloga zakona pričakovano ni podprl, ker da naj bi zakon že primarno sledil ciljem, navedenim v predlogu. Argument pa je sledeč: možnost poročanja o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah se nahaja v zakonski dikciji drugega odstavka 4. člena Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, in sicer v osmi alineji In druge vsebine. Če je področje nevladnih in prostovoljskih organizacij pri dikciji poročanja v slovenskem jeziku konkretno opredeljeno, zakaj se pri poročanju v angleškem jeziku skriva v alineji drugih vsebin? Vlada Janeza Janše bi vse partnerice, ki se po njegovih besedah redijo na žuljih davkoplačevalcev, potihoma izbrisala. Vendar pa pozablja, da so nevladne organizacije tiste organizacije, ki jim je ta status podelila država. Nevladne organizacije pomenijo enega treh glavnih stebrov sodobne družbe, so nosilke načela participatorne demokracije, sestavljajo civilno družbo, brez katere razvoj demokracije v Republiki Sloveniji ni mogoč.
S tem razlogom v SAB podpiramo vsakršen razvoj, rast in, bodimo realni, tudi prilagajanje nevladnih organizacij potrebam trga, kar pa je danes brez dometa v mednarodni javnosti sila oteženo. Trditev poslanke SDS na Odboru za kulturo, da ni res, da ne bi podpirali nevladnih organizacij, je daleč od tega, prav daleč, gotovo. Po besedah poslanca Branka Grimsa leta 2018 med volilno kampanjo bo SDS, ko bo na oblasti, ukinila javno financiranje nevladnih organizacij, češ da se milijone meče skozi okno, Slovenija pa da od njih nima nobene koristi. Kar 59 % državljanov Evropske unije meni, da so podnebni protesti mladih imeli vpliv na politike Evropske unije, kar kaže na korist dobro organiziranih shodov tudi v Sloveniji.
Predlog zakona nima finančnih posledic. Zakonodajno-pravna služba nima pripomb na omenjeno spremembo, ima pa vsebinsko velik pomen. V Stranki AB podpiramo idejo, da je mednarodna javnost obveščena o dogajanju na področju prostovoljstva in nevladnih organizacij. Ravno te prepoznavajo in zadovoljujejo potrebe, ki jih država sama ne zadovoljuje, so pa koristne za vse prebivalce Slovenije. V vladajoči stranki, kot je dejal Janez Janša, izhajajo iz tega, kar je dobro za državljane, ki so jih izvolili. V Stranki AB pa izhajamo iz tega, kar je dobro za vse državljane.
Predlog zakona bomo zato podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavil Jurij Lep.

JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Slovenska tiskovna agencija ima pomembno službo ažurnega obveščanja javnosti o najbolj relevantnih temah iz različnih področij, politika, gospodarstvo, kultura, prostovoljstvo, nevladne organizacije in še mnogo drugih za slovenski narod zelo pomembnih tem. Verjamemo, da je Slovenska tiskovna agencija eden izmed najbolj nevtralnih medijev. Urednikom, novinarjem in celotni ekipi bi na tem mestu veljalo dati pohvalo za svoje delo, ki ga opravljajo.
Glede predloga o poročanju STA o temah prostovoljstva in nevladnih organizacijah v angleškem jeziku v Poslanski skupini Desus nismo imeli enotnega mnenja. V razpravi, ki smo jo opravili znotraj naše skupine, so se pokazali tako argumenti za podprtje predloga kot tudi za zavrnitev predloga. V končni fazi je prevladalo večinsko mnenje, da predloga na matičnem delovnem telesu ne podpremo.
Seveda je najpomembnejše, da se o aktualnih temah najprej osvešča slovensko javnost, kar je primarna naloga tudi Slovenske tiskovne agencije. Poudariti namreč moramo, da je kot vir za navajanje novic uporabila precej manjših portalov, ki skrbijo za obveščanje na bolj lokalni ravni in ki si zaradi svojega dosedanja financiranja ne morejo v večji meri privoščiti lastnega novinarja za vsako področje. Tako lahko do vsakega državljana pridejo vse najpomembnejše informacije.
V Poslanski skupini Desus zato poudarjamo pomembnost nevtralnega javnega servisa STA. V tem duhu smo tudi zahtevali daljšo javno razpravo o tako imenovanem medijskem trojčku.
Predlagatelj je v svoji obrazložitvi pojasnil, da bi iz predlogov novele STA dobil zakonsko nalogo, da poroča o prostovoljstvu in nevladnih organizacij v slovenskem in tudi v angleškem jeziku. Kot primer je podal projekt Ekologi brez meja in njihovo akcijo Očistimo Slovenijo ter model prostovoljnega gasilstva, vendar je ta praksa na angleškem delu STA že prisotna. Tako je lahko zainteresirana javnost v angleščini brala o čistilnih akcijah v Sloveniji in tudi o gasilskih dogodkih ter določenih posredovanjih prostovoljnih gasilskih enot. Dodatna zakonska opredelitev bi bila tako nepotrebna, kar je pojasnil tudi predstavnik Vlade.
Prostovoljne in nevladne organizacije imajo v sodobnem času prostega pretoka informacij mnogo možnosti, da se njihov glas sliši tudi v drugih jezikih. Prvenstveno najpomembnejša pa je obveščenost slovenske javnosti, ki se iz dela prostovoljnih in nevladnih organizacij lahko še veliko nauči. Zato vsem organizacijam in prostovoljcem, ki s svojim delom spreminjate svet na bolje, lahko rečem le hvala.
Za zaključek pa naj izrazim še kritičnost poslancev Poslanske skupine Desus nad ravnanjem predlagatelja. Novelo, ki jo obravnavamo in ki danes zaključuje svojo zakonsko pot, ste vložili v začetku julija. Še pred končanjem obravnave tega zakona ste 14. 10., to se pravi pred šestimi dnevi, že vložili isti zakon s popolnoma identičnim besedilom. Takšna praksa v tem kriznem času ni primerna. S podvajanjem popolnoma identičnih vsebin še v teku obravnave enake vsebine ni smiselno in tudi ne modro. V Poslanski skupini Desus upamo, da takšna neprimerna praksa ne bo postala stalnica v našem parlamentu. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Predlagatelj želi, da se Slovenski tiskovni agenciji naloži dodatno delo, in sicer poročanje v angleškem jeziku na področju prostovoljnega dela in nevladnih organizacij. Takšna ureditev je popolnoma nepotrebna, kajti že sedanji zakon v 4. členu določa o poročanju o drugih vsebinah. Pod te vsebine spadajo nedvomno tudi nevladne organizacije. Namen predlagatelja je bil ta, da se problematizira položaj, ki pa je že urejen. Sporno se nam zdi to, da se predlagatelj ukvarja s takšnimi temami v času korone, kot da drugih vsebin ne bi bilo. Menimo tudi, da je poročanje v angleškem jeziku nepotrebno, saj je slovenski jezik uradni jezik v EU in enakovreden vsem preostalim jezikom v Evropi. Uporaba angleškega jezika je ponovno klečanje pred tujino. Gre za Slovensko tiskovno agencijo in ta naj poroča v slovenščini. V družbi bi morali biti ponosni na slovensko kulturo in na bogat slovenski jezik, ki je le del te. Po drugi strani si pa ne znamo razložiti, zakaj se ponovno odpirajo teme z nevladniki. V naši državi je registriranih nekaj manj kot 28 tisoč nevladnih organizacij. Takšno število te družbene sfere je občutno previsoko. Ozirajte se na velikost naše države. Te organizacije dobijo vsako leto ogromno denarja od države in s tem denarjem navsezadnje tudi same poskrbijo, da so njihove dejavnosti primerno prevedene v druge jezike. Iz tega razloga ne vidimo nobene nuje po dopolnitvah zakona. Največji problem je z naravovarstveniki, ki so proti vsemu novemu in proti razvoju gospodarstva, gospodarstvo pa je nujno za delovanje države. Še ta mesec smo imeli problem z odločilnim nasprotovanjem nevladnikov pri obetajoči se gradnji hidroelektrarne na Savi. Vemo, da energetske oskrbe dolgoročno nimamo rešene, zato je treba poiskati nove vire pridobivanja električne energije.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke se zavzemamo za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri na podoben način, kot je to urejeno v sosednji Avstriji. Gre za čisto energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Takšni projekti so dobri za celotno državo. Naravovarstveniki s prvo udeležbo v raznovrstnih upravnih postopkih zavirajo normalno delovanje gospodarstva. Navsezadnje pa to niso naravovarstveniki, temveč osebe, ki se prijavijo v te postopke z namenom pridobitve lastne koristi. Poznamo več primerov, ko so bili posamezniki v medijih zelo glasni in grajali umestitve raznovrstnih objektov v prostor, nato pa so naenkrat izginili in jih ni nikjer. Navsezadnje, uredniki odločajo o tem, kaj se bo objavljalo. V svoji državi imamo zelo velik problem z objektivnim poročanjem o aktualnem dogajanju. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mojca Škrinjar bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Predlog zakona o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji agenciji v okviru javne službe nalaga objavljanje novic v angleškem jeziku o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji v 4. členu določa dejavnosti agencije. Tako STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku iz naslednji področij: politika, gospodarstvo, kultura, izobraževanje, zdravstvo, kronika, šport, dogodki iz sveta, znanost, prostovoljsko delo in nevladne organizacije, razvedrilne in druge vsebine. V drugem odstavku istega člena zakon določa, da STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji v angleškem jeziku ter našteje nekaj področij, o katerih poroča v angleškem jeziku, ostale pa povzame z izrazom druge vsebine.
Predlagatelj Stranka Levica je vložil v zakonodajni postopek dopolnitev zakona, v katerem decidirano izpostavi tudi prevode poročanj o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah.
V Slovenski demokratski menimo, da obstoječi zakon že zagotavlja možnost, da se prevajajo prav vsa področja, o katerih STA poroča, zato ni potrebe za dopolnitev obstoječega zakona. Nasprotno, menimo, da gre za nepotrebne dopolnitve in s tem povečano birokracijo.
V Sloveniji je na 10 tisoče predpisov, zakonov, pravilnikov in uredb, ki s svojo številčnostjo vedno ne povečujejo varnosti in udobja državljanov in državljank, temveč jim zaradi nastale nepreglednosti včasih celo otežujejo življenje. Iz koalicijske pogodbe izhaja in vidimo lahko, da se Vlada Republike Slovenije trudi izpeljati svojo obvezo o debirokratizaciji, kar podpiramo, in v tem duhu menimo, da je bolj potrebno usmeriti moči v rešitve in zakonske podlage, ki ustvarjajo nove možnosti državljanom in državljankam za boljše življenje.
Zato predloga predlagatelja ne podpiramo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Lidija Divjak Mirnik bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Dober dan, gospod predsednik. Lep pozdrav, spoštovani kolegice in kolegi!
Predlagani popravek zakona je dober, razširil bi namreč področje, o katerih Slovenska tiskovna agencija poroča tudi v angleškem jeziku, to je pravzaprav vse, kar bi storili s to spremembo zakona. Samo to. Tudi v tujini bi tako lahko izvedeli še kaj o nevladnih organizacijah v Sloveniji, ki delajo zelo dobro. Vendar seveda ne. Okrepili bi namreč javno službo in ji s tem dali še večjo težo. Vendar cilj te vlade ni to, niti žal ni cilj njenega predsednika krepiti, pač pa slabiti, slabiti ne samo Slovensko tiskovno agencijo, ampak tudi RTV. Spodkopavati je treba verodostojnost vseh medijev, utišati jih je treba in jim natakniti nagobčnike. Za to pravzaprav v resnici ni. Na Twitterju predsednik Vlade to demonstrira vsak dan znova in izkazuje svoj odnos do svobode medijev, do novinarske neodvisnosti in pa tudi do uredniške avtonomije. Vse našteto je zanj moteče, ker nastavlja ogledalo, ker dopušča kritiko in pluralnost mnenj, ker spodbuja enoumje. In prav enoumje je tisto, kar želite, enoumje po vzoru Madžarske. Naj spomnim, kaj se je zgodilo na Madžarskem, kaj je storil tamkajšnji režim z njihovo tiskovno agencijo. Najprej jo je prevzel kadrovsko, da so tisti novi nastavljeni ta pravi kadri pregnetli in presejali vsebino, ostalo je samo tisto, kar je bilo vladi naklonjeno, in tisto, kar je bilo prikrojeno. Nato so novice začeli ponujati domala brezplačno, za drobiž. Ugibam, da to skušate narediti tudi s Slovensko tiskovno agencijo, potem pa prevzeti še preostale medije, prevzeti nadzor nad informacijami in seveda njihovo interpretacijo. Gledano širše pa želite prevzeti nadzor nad vsemi sistemi in podsistemi. In takšne načine vladanja v zgodovini poimenujemo diktatura.
Naj za konec rečem samo še to, v Listi Marjana Šarca pričakujemo, da se boste vsaj v času epidemije, ki ste jo razglasili, vzdržali in brzdali svoje skušnjave po kadrovanju in po sprejemanju spornih zakonov, sploh tistih, ki s covidom pravzaprav nimajo popolnoma nobene veze. Tako boste ljudem pokazali, da gre za res, da je tudi vladna prioriteta boj zoper virus, tisti bolezenski virus. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Samo Bevk.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Pred nami je seznanitev o tem, da predlog novele Zakona o Slovenski tiskovni agenciji na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet. 9 glasov za, 9 proti, žal. Namen predlagane dopolnitve zakona je bil, da se mednarodno javnost obvesti tudi o delu nevladnega sektorja v Sloveniji, o dogodkih nevladnih organizacij pri nas, o vsebinah, ki jih nudijo, in težavah, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delovanju. Sedaj se o delovanju nevladnih in prostovoljskih organizacij poroča le v slovenskem jeziku. Z dopolnitvijo drugega odstavka 4. člena obravnavanega zakona pa bi STA mednarodno javnost o delu prostovoljnih in nevladnih organizacij obveščala tudi v angleškem jeziku. Žal se vladi o tem ni zdelo pripraviti niti svojega mnenja.
Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ta predlog novele zakona obravnavala in ga tudi podprla. Iz mnenja komisije pa je moč razbrati, da se predstavniki Ministrstva za kulturo načeloma strinjajo z vsebino predloga, a dvomijo v smiselnost sprememb zato, ker je v postopku vladni predlog zakona sprememb o Slovenski tiskovni agenciji, v katerega bi se lahko po njihovem mnenju vključila tudi sedaj predlagana vsebina. To seveda težko verjamemo, ko dosedanja praksa kaže, da koalicija ne sprejema praktično nobenih predlogov opozicije k vladnim zakonom.
Da Vlada predloga zakona ne podpira smo izvedeli na Odboru za kulturo. Po mnenju Vlade naj bi že veljavni zakon STA omogočil, da ta pokriva vsa področja prostovoljnega dela tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Ob nestrinjanju Vlade s predlogom sprememb ne moremo mimo vprašanja, ali se Vlada morda boji ogledala, ki ji ga nastavljajo prostovoljske in nevladne organizacije, in odseva, katerega kaže, na spodkopavanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Predvsem pa, ali se Vlada boji, da bi jo ob tem grajala evropska demokratična večina.
Žal je pomen obveščanja mednarodne javnosti o slovenskem prispevku k širjenju prostovoljstva in delovanja nevladnih organizacij prepoznala le ena koalicija poslanska skupina.
Spoštovani! Slovenska tiskovna agencija se je v letih delovanja razvila v sodobno multimedijsko družbo, ki poleg javne službe obveščanja javnosti skrbi za informiranost večine nacionalnih in lokalnih medijev. STA si je s svojim verodostojnim delom pridobila velik ugled, zato Socialni demokrati menimo, da bi bilo prav, da svoje delo v čim večji meri predstavi tudi mednarodni javnosti, med drugim tudi glede delovanja prostovoljskih in nevladnih organizacij.
In za konec. Strah in nelagodje Vlade pred tem, da se STA okrepi, nas ne vdaja s pretiranim optimizmom, da bo koalicija pri obravnavali vladnega predloga zakona o STA morebiti prepoznala svojo zmoto in STA le omogočila nadaljnji razvoj v mednarodnem okolju. Pri tem pa ne gre samo za STA, temveč za izredno zaskrbljujoč trend vladnega ravnanja v odnosu do celotne medijske krajine v Sloveniji, ki terja vso našo pozornost in skrb ne glede na to, kdo je opoziciji in kdo v koaliciji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, gospod predsednik. Dobro jutro vsem!
Novela Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, ki jo danes obravnavamo, vsebuje eno samo spremembo – alinejo, ki je pri nekaterih povzročila tako velik upor, da se je na neki točki zazdelo, da ne govorimo vsi o enakem predlogu zakona. S predlagano novelo se je želelo doseči, da STA, ki v naši družbi velja za objektiven vir poročanja, zagotavlja vsebine s področja prostovoljstva in nevladnih organizacij tudi v angleškem jeziku. Izbor teh novic ne bi delale nevladne in prostovoljske organizacije same, temveč bi bilo to v pristojnosti STA. Ta vidik legitimnosti, objektivnosti in premišljenosti pri izboru in podajanju informacij v angleškem jeziku je za SMC odločilnega pomena.
Drugi vidik, ki ga pri obravnavani noveli velja izpostaviti, pa je mednarodna razsežnost delovanja prostovoljskih in nevladnih organizacij. Teh mednarodnih razsežnosti ne moremo gledati zgolj skozi prizmo števila objavljenih prispevkov v angleškem jeziku na spletni strani STA, ampak skozi uporabniško izkušnjo teh objav v smislu, da lahko pripomorejo k izmenjavi dobrih praks in promocij slovenskega prostovoljstva ter nevladnih organizacij v tujini. Nekaj takega v današnjem času in sredi evropskega prostora ne bi smela biti več dilema, še manj pa onemogočanje ustvarjanja mostov in mejnih prehodov, sploh pa ne na področju, kjer povezovanje predstavlja krepitev osnovnih civilizacijskih vrednot.
Tretji vidik, ki ga želimo izpostaviti, je odnos družbe do nekega področja. Danes je ta odnos postal jasen – področje prostovoljstva in nevladnih organizacij je v preteklosti bilo deprivilegirano, in sicer v smislu pomanjkanja sistemskega vlaganja v razvoj, promocijo ter tudi prepoznavnost pozitivnih učinkov prostovoljskega dela in dela nevladnih organizacij na družbo.
Smo pa vendar naredili en pomemben korak naprej s sprejetjem Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Imamo tudi Svet za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, ki deluje že deset let in služi izmenjavi stališč med ministrstvi, nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami. Nenazadnje imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, ki je bil sprejet leta 2011, in Zakon o nevladnih organizacijah, ki pa je bil sprejet nekoliko kasneje, leta 2018.
Menimo, da je vendarle čas, da tudi STA, ki ima nalogo opravljati javno službo stalnega, celovitega in objektivnega zagotavljanja informacij, razširi svoje poročanje v angleškem jeziku tudi na področje prostovoljskega dela in nevladnih organizacij. Kot je bilo že mnogokrat povedano, je ustvarjanje novic o dogajanju v Sloveniji v angleškem jeziku pomembno okno v svet, skozi katerega je Slovenija del mednarodnega prostora.
Na podlagi navedenih razlogov smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona na matičnem delovnem telesu podprli, vendar, žal, predlog zakona ni dobil zadostne podpore. Glede na izenačen izid glasovanja se bomo v prihodnje o tej temi morali še pogovarjati, saj, kot kaže, zadeve niso tako enoznačne. Predvsem se bomo morali dogovoriti glede obsega javne službe, ki naj jo STA zagotavlja tudi v angleškem jeziku, in kakšen pomen imajo prostovoljstvo ter nevladne organizacije v naši družbi. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi!
8. julija 2020 smo vložili Predlog zakona o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji po skrajšanem postopku. Predmet zakona oziroma cilj zakonske spremembe je, da se poročanje o prostovoljstvu in nevladni organizaciji v angleškem jeziku vključi kot del javne službe, predpisane Slovenski tiskovni agenciji. STA je obvezana poročati o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah, a je po obstoječem zakonu dolžna o tem poročati le v slovenskem jeziku. Novela zakona ta del javne službe širi še na angleški jezik, torej zagotavlja obveščenost o dogajanju tudi mednarodni javnosti, kar je tudi lahko v pomoč ambasadam v Sloveniji. S to predlagano spremembo se avtonomne samoiniciative medijsko tudi mednarodno postavijo kot relevantni deležniki civilne družbe in eden od temeljev našega družbenega organiziranja, ki v Sloveniji deluje že stoletja. Pa naj vas spomnimo, gre za gasilce, kulturno umetniška društva, gledališka društva, humanitarna društva in tako naprej. Slovenska tiskovna agencija opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, posredovanja in arhiviranja novic o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku s področja politike, gospodarstva, kulture, izobraževanja, zdravstva, kronike, športa, dogodkov iz sveta znanosti, prostovoljskega dela in nevladnih organizacij, razvedrilnih in drugih vsebin. Prav tako STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic o dogajanju v Republiki Sloveniji v angleškem jeziku s področij politike, gospodarstva, športa, zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti, kronike in drugih vsebine. V okviru javne službe objavlja tudi besedila radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. STA mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti, vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebino za tujo javnost v Republiki Sloveniji. Zagotavljati mora tudi dolgoročno hrambo dokumentiranega in arhivskega gradiva, ki nastaja v okviru produkcije različnih programskih vsebin v okviru javne službe, skladno z določbami zakona, ki ureja ravnanje z arhivskim gradivom. V zakonu je izrecno določeno, da STA v okviru javne službe brezplačno razširja vsebine preko svoje spletne strani ter da so te dostopne vsem pod enakimi pogoji.
Skratka, Zakon o STA pa v okviru javne službe zdaj ne nalaga objavljanja novic v angleškem jeziku o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah. V Sloveniji ima prostovoljstvo 100-letno, večstoletno tradicijo, je izjemno razširjeno, predvsem na podeželju. Seveda je prav, da je mednarodna javnost obveščena tudi o teh izjemno pozitivnih zgodbah, ki so na nek način tudi specifične za Slovenijo, in prostovoljci si to zaslužijo. Ampak žal trenutna vlada bije vojno z nevladniki, nezavedajoč se, da ravno nevladni sektor pokriva velik del potreb državljank in državljanov, ki ga država enostavno ni zmožna pokrivati. Zato je bil seveda rezultat na matičnem odboru tesen, 9 : 9, in zato v Levici ne mislimo odnehati in bomo zakon vložili znova. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija − krščanski demokrati bo predstavila Tadeja Šuštar.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Predlog Levice obravnava Predlog o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, ki širi področje javne službe STA v angleškem jeziku tudi na področju nevladnih organizacij. Slovenska tiskovna agencija opravlja javno službo poročanja o pomembnih temah. Ustvarja, pripravlja, arhivira in posreduje povzetke novic o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu. Novice se dotikajo različnih področij: politike, gospodarstva, kulture, izobraževanja, zdravstva, kronike, športa, mednarodnega dogajanja, znanosti, prostovoljskega dela in nevladnih organizacij, razvedrilnih in drugih vsebin. Večino od teh tematik, STA pokriva tudi v angleškem jeziku.
Vprašanje pri tem predlogu Levice, ki se zastavlja, pa je, kako široko bomo vlogo države v tem primeru poročanja STA določili, saj predlog predvideva, da se prevajanje oziroma pisanje novic v angleškem jeziku širi na teme, ki sedaj niso zajete, in sicer na poročanje v angleščini o dogodkih nevladnih organizacij.
Po našem mnenju, poročanje o nevladnih organizacijah v angleščini ne spada med aktivnosti, za katere bi morala skrbeti država prek STA. Nevladne organizacije, ki želijo imeti svoje sporočilo v angleškem jeziku, lahko za to poskrbijo same in se tako predstavijo mednarodni javnosti. Zastavlja se namreč tudi vprašanje, novice katerih nevladnih organizacij se bodo sestavljale v angleščini in katerih ne, saj smo po zadnjih podatkih CNVOS, ki je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, 30. septembra 2020 imeli registriranih 27 tisoč 970 nevladnih organizacij. Nekatere nevladne organizacije že na razpisih dobijo dodatna sredstva za prevajanje, za oblikovanje spletnih strani in poročanje v angleščini. S podporo temu predlogu, bi se iz državnega proračuna enake aktivnosti financirale dvakrat. V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih smo zato predlogu Levice nasprotovali, saj smo mnenja, da je v skladu z načelom subsidiarnosti ustrezneje, da za ta del poročanja skrbijo nevladne organizacije same. Iz proračuna namreč prejemajo tudi sredstva, ki jih lahko razporedijo tako, da same na primer urejajo svoje angleške različice spletnih strani in tako poskrbijo za obveščenost mednarodne javnosti o njihovih dejavnostih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev, s prvopodpisano Natašo Sukič.
Predlog zakona je na 21. seji 6. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Stališče bo predstavil Ivan Hršak.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
V okviru danes obravnavanega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu se pogovarjamo o metodi pridobivanja zemeljskega plina, ki se imenuje hidravlično lomljenje oziroma fracking. Fracking je proces, v katerem se mešanica vode, kemikalij in peska vbrizga v podzemne plasti kamnin. To povzroči lomljenje teh plasti, kar na površju sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini.
Predlagatelji, ki s to novelo zakona predlagajo trajno prepoved uporabe te metode v Sloveniji, navajajo njene izrazito negativne vplive, ki jih ima na okolje. Z uveljavitvijo novele bi zaustavil tudi vse postopke izdaje dovoljenj, ki so trenutno v teku, torej bi posegli tudi v že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.
V Poslanski skupini Desus ugotavljamo, da so mnenja poznavalcev glede frackinga pogosto precej nasprotna in kot laiki težko presojamo, kakšen učinek ima dejansko na okolje. Tematika se trenutno najbolj nanaša na Petišovsko polje. Ustavno sodišče je pred časom razsodilo, da mora britanska korporacija, ki namerava tam izvajati omenjeno metodo, predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Britanci, ki so pred leti že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za postavitev obrata za prečiščevanja zemeljskega plina, so za tem sprožili postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji zaradi kršenja dvostranskega sporazuma. V sam projekt so namreč že vložili enormna sredstva.
Ker je bil postopek obravnave zakona na matičnem delovnem telesu zaključen, se danes do njega ne opredeljujemo z glasovanjem. Odbor za infrastrukturo je namreč večinsko sprejel pojasnila Ministrstva za infrastrukturo, ki že pripravlja celovito novelo Zakona o rudarstvu. Razlogi za pripravo novele so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami. Predstavniki ministrstva so ob obravnavi tega predloga zakona na matičnem delovnem telesu obljubili temeljito preučitev problematike in njeno vključitev v sistemski zakon, ki je v pripravi.
V Poslanski skupini Desus razumemo, da si prebivalci na tem območju želijo živeti v zdravem okolju. Potencialni razvoj Prekmurja prepoznavamo v smeri kmetijstva in turizma. Ker vemo, da je metoda hidravličnega lomljenja v nekaterih državah že prepovedana, investitorji pa trdijo, da je morebiten negativen učinek na okolje odvisen od geološke sestave tal, še na tem mestu pozivamo pristojno ministrstvo k temeljiti preučitvi problematike in k čimprejšnjemu sprejetju sistemskega zakona. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsednik. Spoštovani!
Na perečo temo frackinga oziroma po slovensko hidravličnega drobljenja, stimuliranja vrtnin je bilo napisanih kar nekaj člankov s pomenljivimi naslovi. Med drugimi je eden, ki se glasi, citiram: »Britanci na Otoku prepovedali fracking, v Sloveniji bi z njim črpali prekmurski plin.« Vidi se, da smo Slovenci neumni in neuki, saj bi plin skupaj izkoriščali družba Geoenergo in britanska korporacija Ascent Resurces plc, pri tem pa naj bi šlo najmanj 90 % vseh prihodkov britanski korporaciji. Pri tem naj bi proizvodnja pokrila največ 10 % slovenske porabe zemeljskega plina.
Naše države ne smemo pustiti v krempljih multinacionalk, proti katerim se ne moremo braniti. Osnovni problem je, zakaj se je dovoljenje sploh izdalo, da je do tega sploh prišlo. V Sloveniji se nafta in zemeljski plin rudarita v Petišovcih za Pomursko regijo, ki je ekosistemsko zelo občutljiva. Zaradi spornega frackinga je bila vložena tudi pritožba pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Škodljiv vpliv sega tudi na območje Natura 2000 in Biosfero Mura.
V Slovenski nacionalni stranki smo absolutno proti, da se uničujejo naše okolje, narava, prostor in najboljša kmetijska zemljišča na tistem koncu Slovenije. Treba je narediti odločen korak k razogličenju, da se prepreči podnebni zlom. Druge države postajajo ozaveščene, zato se jih vse več odloča za prepoved ali omejevanje tega načina pridobivanja ogljikovodikov, prav zaradi preventivnega delovanja, da se zaščitijo tako okolje kot zdravje in premoženje ljudi. Raziskave o posledicah frackinga govorijo o potresih tam, kjer jih prej ni bilo, o onesnaževanju podtalnice, uhajanju plina v ozračje, o metanu, ki gre ven iz vodovodnih pip. Zavedati se moramo, da je hrana strateška zadeva in manj kot je bomo imeli zaradi degradiranega območja, dražja bo. Ne smemo dovoliti, da se Pomurje pridruži Anhovemu, Velenju, Vrhniki, Celju in še drugim občinam. Slovenija ni samozadostna država, zato je še kako pomembno, da vsaj nekaj pridelamo na naši čisti zemlji. Britansko podjetje je več kot očitno zavajalo svoje investitorje in prebivalstvo na tem območju. Zato je na prvo mesto naših državljanov in državljank potrebno dati zdravo življenjsko okolje, varnost in pravico do pitne vode. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Franci Kepa bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav kolegicam, kolegom!
Skupina poslancev se v predlogu zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov s tako imenovano fracking metodo, s tem, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za pridobitev ogljikovodikov. Ta predlog zakona o teh spremembah in dopolnitvah se je proučilo in je Vlada mnenja, da se predloga v tej fazi ne podpre. Ministrstvo za infrastrukturo že nekaj časa pripravlja novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o rudarstvu in bo pripravljeno tudi za javno obravnavo, kjer se bodo še dodali novi predlogi za izboljšanje predlaganega zakona. Zakon ni dobro spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba pristopiti celovito in kompleksno. Paziti je treba, da s hitrimi parcialnimi posegi ne delamo škode že nekaterim pridobljenim pravicam in s tem spravljamo zadevo v težak položaj. Bistveni razlogi za odpravo nekaterih pomanjkljivosti trenutnega zakona, sorazmerja pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic z izkoriščanjem mineralnih surovin in izboljšanje ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami.
Naša stranka tega predloga ne bo podprla in bomo počakali na celovito izdelan zakon o rudarstvu, ki ga pripravlja Vlada in naj bi v kratkem bil pripravljen. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jerca Korče bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!
Danes se o frackingu v tej dvorani sploh ne bomo pogovarjali. Zakaj? Razlog je to, da je koalicijski stroj to zadevo, torej prepoved frackinga, povozil že na samem odboru. Glavni argument je bil ta, da je potreba po sistemski ureditvi. Kakšno sistemskost terja zgolj ena povsem enostavna ureditev, in to je prepoved frackinga v naši prelepo zeleni Sloveniji. Tega enostavno v Listi Marjana Šarca res ne razumemo. Veste, vprašanje varovanja narave ni stvar sistemske ureditve. Je pa vsekakor stvar sistema vrednot.
Pa si poglejmo čisto enostavno, kako zadeve stojijo. Torej, britanska vlada prepove oziroma zamrzne izvajanja frackinga v svoji državi. Potem privatna firma iz Britanije najde, logično, neko lokacijo, kjer bi to lahko izvajala. In najde jo na našem ozemlju. Kot da v Sloveniji nekako ne bi živeli v isti galaksiji, se na drugi strani vlaga velike napore v razvoj turizma ravno tam, kjer naj bi se izvajal fracking. In to turizma, ki naj bi temeljil na zelenem, bil naravnan trajnostno, torej zeleno in trajnostno. Hkrati pa se dopušča, da se bo izvajalo oziroma v zakonodaji to obstaja, nekaj, za kar obstajajo posledice na okolje in ljudi. Še več, hkrati z dopuščanjem razvoja dejavnosti, kot je fracking, se dopušča možnost za vzpostavitev novega degradiranega območja v Sloveniji. In še več, hkrati z dopuščanjem nove degradacije na drugi strani potekajo razprave in razni ukrepi o odpravi posledic na uničenih območjih, ki so posledica preteklega neodgovornega ravnanja, in na drugi strani seveda tudi manjše količine znanja glede posameznih posegov v okolje. V Sloveniji imamo veliko bolečih zgodb, zgrešenih odločitev politike v preteklosti. In vse te odločitve so neka rakrana naše sedanjosti. Očitno se nismo dovolj naučili iz zgodb, kot so Anhovo, Vrhnika, tudi TEŠ 6. Danes imamo več znanja, imamo dognanja, na vpogled imamo tudi raziskave, kakšne so posledice frackinga v drugih državah. In zelo pomembno, danes vemo, kaj je previdnostno načelo, in v tem danem primeru menimo v Listi Marjana Šarca, da bi ga bilo še kako smotrno uporabiti.
Spoštovani! V Listi Marjana Šarca res ne vidimo nobene potrebe, da fracking postane del našega lepega Prekmurja. In ja, ko boste naslednjič, spoštovana koalicija, ubesedovali pomen zelenega razvoja, trajnosti in peli hvalospeve ohranjanju naše narave, se spomnite, kako lahkotno ste na odboru zavrnili predlog, ki bi zgolj prepovedal tuji firmi, da zgolj za lastni dobiček uniči našo zemljo in ogrozi našo vodo. Tako enostavno je to. Opozicija bo v tem primeru vsekakor vztrajna. Verjamem, da zgodba borbe za prepoved frackinga še ni končana. Zavedati se moramo, da ko imamo znanje, ko vemo, da nekaj lahko povzroči negativne posledice, ne more politika dovoljevati, da to dopuščamo na našem območju. Hkrati pa, ja, govorite o sistemskosti, govorite o tem, kako se bo opravila javna razprava. Za tako majhno zadevo, kot je samo prepoved frackinga v enem zakonu, mislim, da če kdo, pa obstoječa koalicija ne more govoriti o sistemskosti. Pri vseh nesistemskih posegih skozi PKP, ki se jih izvaja za to epidemijo, za razne gospodarske zadeve, pa je ta izgovor, češ, kako bo Vlada pripravila zadeve, res kratkomalo smešen. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dejan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar, državljanke in državljani!
Seveda, ko se pogovarjamo o frackingu, če hočete priznati ali pa ne, spoštovani poslanke in poslanci, se pogovarjamo o položaju Prekmurja v Sloveniji, kako vi, ki niste Prekmurci, vidite nas v Prekmurju. In seveda ob tem našem grenkem zavedanju iz preteklosti, da pred 101 letom, ko se je Prekmurje uspelo priključiti Sloveniji, ni bilo pomoči iz Ljubljane. Bilo je samo zavedanje nas oziroma naših prednikov, ki so živeli na tem območju, ne samo v Prekmurju, tudi v Prlekiji, bilo je zavedanje, da se je treba pogovarjati z Američani pa še z marsikom drugim, ampak Ljubljana nam takrat ni pomagala. In čez 101 leto smo, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, na povsem isti točki. Fracking nam grozi v Prekmurju. Fracking je potencialno umazana tehnologija. Zaradi previdnostnega načela in tudi zaradi dokazov so ga prepovedali v Franciji, na Irskem, v Nemčiji in celo v Veliki Britaniji, od koder prihaja gospodarska družba, ki želi poslovati v Prekmurju. Vi pa nič. V Prekmurju, ki vidi svojo prihodnost v turizmu, v sonaravnem kmetijstvu, ki ima Naturo 2000, Biosfero. Temu Prekmurju ne omogočite, da bi bilo varno pred umazanimi tehnologijami.
Spoštovane in spoštovani, v Državnem zboru smo že zmogli velike korake. Nenazadnje, mislim, da aprila leta 2011, ko so po Sloveniji na veliko umirale zaradi multinacionalk čebele, ste mi v Državnem zboru dali popolno podporo, da sem tudi s to podporo brez težav lahko kot prvi v Evropi prepovedal nevarne snovi za čebele. In čez nekaj mesecev so nam sledili Francozi in nato druge evropske države. Ampak zakaj o tem govorim, spoštovane in spoštovani? Dva razloga sta pomembna. S pogumnim korakom je bilo omogočeno, da smo Slovenke in Slovenci s Slovenijo kot državo nadaljevali pot, ki je pripeljala do uresničitve pobude za svetovni dan čebel, slovenske pobude. Ampak še nekaj drugega je pomembno. Ko smo takrat prepovedali nekatere nevarne substance – kaj so takrat govorili ekonomski interesi proizvajalcev? Niso nevarne, se hitro razgradijo. Nič od tega ni držalo. Torej, ko ekonomski interesi spregovorijo, je potrebna previdnost nas odločevalcev. Zato obstaja tako imenovano previdnostno načelo. Previdnostno načelo pri hidravličnem lomljenju ali frackingu je potrebno, zato ker fracking ne povzroča samo nevarnosti v lokalnem okolju, preko možnosti onesnaževanja podtalnice lahko zajame nevarnost bistveno širše področje. Pa nenazadnje, gre za fosilna goriva. Mi želimo postati brezogljična družba. To je ravno v nasprotju s tem, kar ta tehnologija govori.
Seveda, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, argument, bomo pripravili sistemsko zakonodajo nekje, je argument, ki je v politiki zlorabljen. Tako se prevečkrat govori takrat, ko se ne želi ničesar storiti. Vendar, tudi na mojo, našo pobudo, smo poslanke in poslanci opozicije, tokrat vsi, ponovno podpisali predlog zakona in ga ponovno dali v proceduro. Preden se boste, spoštovani poslanke in poslanci koalicije, odločali, da pritisnete gumb ne, vas prosim vsaj naslednje, preden to stisnete, nas obiščite v Prekmurju in se pogovorite z ljudmi, ki tam živimo. Hvala vam.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, državni sekretar! Hvala za besedo.
S predlaganimi spremembami Zakona o rudarstvu Levica predlaga prepoved frackinga. Fracking oziroma hidravlično lomljenje je bil do nedavnega za naše državljane popolnoma neznan pojem. Več pozornosti se je frackingu namenilo v trenutku, ko je nekdanji minister za okolje gospod Jure Leben javnosti naznanil, da naj bi s strani britanske družbe Ascent Resources plc, ki je na Petišovskem polju nameravala izvajati hidravlično lomljenje, deležen pritiskov in groženj. Kako so se potem stvari odvijale v nadaljevanju, si sicer lahko preberemo, nekoliko bolj se moramo potrudit, da te podatke najdemo.
Zakon o rudarstvu obravnava energetske surovine kot surovine strateškega pomena. Sem sodijo tudi ogljikovodiki in njihova nahajališča v severovzhodni Sloveniji, in to je jasno zapisano tudi v Državni rudarski strategiji, ki jo je vlada Marjana Šarca sprejela oktobra 2018. Tako da tu velja malo spomnit oziroma osvežiti naš spomin. In osvežimo spomin tudi glede tega, da se plin v Petišovcih črpa že več kot 7 desetletij. V tem obdobju so med drugim v vrtinah izvedli tudi več hidravličnih frakturiranj, hidravlična stimulacija manjšega obsega pa se redno izvaja v naši neposredni bližini, na Madžarskem in na Hrvaškem. Ne glede na to, je fracking v Sloveniji dobil negativno oznako, saj se ga večkrat primerja s frackingom v ZDA, ki ima bistveno drugačne značilnosti. Zatrjevani negativni vplivi na okolje, so tudi glavni razlog, da se v naši državi povečujejo težnje po prepovedi te tehnike pridobivanja nafte in plinov. Jasno pa je, da imamo opravka z okoljevarstvenim vprašanjem in ne toliko z vprašanjem pogojev za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, kar določa Zakon o rudarstvu. In predlagatelji, kolegi v Levici, to dobro vedo, saj so do zdaj vsa vprašanja v zvezi s frackingom naslovili na Ministrstvo za okolje in ne na Ministrstvo za infrastrukturo in dobili tudi jasen odgovor, da ima ureditev tega vprašanja mesto v Zakonu o varstvu okolja.
V SMC opozarjamo tudi na to, da uzakonitev prepovedi frackinga na tak način lahko odločilno vpliva tudi na izid tožbe, ki jo je proti Sloveniji napovedala družba Ascent Resources plc. S takšnim obračunavanjem s tujim investitorjem na javni sceni dajemo tudi zelo jasno sporočilo ostalim tujim investitorjem: Ne hodite v Slovenijo, ker vsa ne potrebujemo. Menimo, da bi bilo v zvezi s pridobivanjem nafte in plinov s pomočjo frackinga treba opraviti tudi resen razmislek o tem, ali lahko z razpoložljivimi naravnimi viri oplemenitimo premoženje demografskega sklada in posledično zagotovimo dodatna sredstva za dostojne pokojnine, za sofinanciranje politike za skrb za starejše in za ukrepe družinske politike. Zanimivo pa, da del najglasnejših nasprotnikov frackinga ne omenja previdnostnega načela v primeru kanala C0 nad ljubljanskim vodonosnikom. Nekateri temu projektu sploh ne nasprotujejo.
V SMC prepoved frackinga podpiramo. Vendar pa predlagani zakon odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Zato tega zakona ne moremo podpreti. Kot vse kaže, se bomo s frackingom in njegovo prepovedjo ukvarjali še naprej, saj je Levica v zakonodajni postopek ponovno vložila spremembe Zakona o rudarstvu in ne Zakona o varstvu okolja. Ne glede na se dileme, ki se v zvezi s tem pojavljajo, sta predloga zakonov identična. To samo dokazuje, da gre za piar manever predlagatelja, ki očitno ni zmožen doumeti, da se okoljevarstvena vprašanja ureja v drugem zakonu. Morda pa lahko s strani predlagatelja pričakujemo, da bo naslednjič prepoved frackinga želel urejati v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj naj bi fracking imel tudi vpliv na zdravje ljudi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Spoštovani!
Levica predlaga zakonsko prepoved frackinga. Bivši minister za okolje in prostor Jure Leben, to je bil kot član Stranke modernega centra, je bil zaradi nestrinjanja s frackingom nekoč ustrahovan. Ugibalo se je, da prav s strani te korporacije. Danes ista stranka, čeprav pravi, da nasprotuje frackingu, praktično fracking podpira. Spremembe so zanimive. Črpanje zemeljskega plina s frackingom se je v številnih državah izkazalo za pogubno za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva in kar 16 držav Evropske unije je že prepovedalo ali uvedlo memorandum na fracking. Naj jih naštejem: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Slovaška in Švedska. V Sloveniji želi fracking v Petišovcih izvajati britanska korporacija Ascent Resources plc v spregi s slovensko družbo Geoenergo. Ministrstvo za okolje in prostor jim je pred tem naložilo izvedbo presojo vplivov na okolje. Tega niso hoteli storiti, a je odločitvi Ministrstva za okolje in prostor potrdilo še Upravno sodišče. Zato sedaj Ascent Resources grozi s tožbo Sloveniji pred neimenovanim mednarodnim tribunalom, sodiščem, podlago za to pa išče v Pogodbi o energetski listini. Nismo prva država, ki bo žrtev plenilskih apetitov transnacionalnih korporacij. Te so na podlagi te listine že tožile suverene države zaradi njihovih okoljevarstvenih predpisov in te tožbe, žal, dobile. Zato bi bilo modro, smiselno vsaj proučiti tudi možnost odstopa od tega pogodbe, kot sta to storili Italija in Rusija. Potem ko je Ascent Resources izgubil tožbo Upravnega sodišča je z olajšanjem pozdravil nastop vlade Ivana Janeza Janše, v katero ima očitno večje zaupanje, da bo projekt sprejel vsaj potrebna dovoljenja. In odziv Vlade in koalicije na predlog novele Zakona o rudarstvu, ki smo jo predlagali v Levici, to zaupanje Ascenta nekako potrjuje. Vlada in vladajoča koalicija našega zakona ne podpirata. V mnenju je Vlada zapisala, da ni racionalno zakon spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k problematiki pristopiti celovito, bomo pa predlog poslancev detajlno proučili in ga vključili v pripravo novele Zakona o rudarstvu. Mislim, da pri tem najbolj bode v oči, da bo Vlada naš predlog šele proučila, s problemom pa se ukvarjamo že kar nekaj časa. To bi seveda morala narediti, preden je svoje mnenje sploh napisala. In tipičen primer sprenevedanja, ko hočete po eni strani ugajati prebivalkam in prebivalcem, volivcem, ki si ne želijo, da neka tuja korporacija uniči njihovo zdravje in okolje, po drugi strani pa že vnaprej poklekate pred interesi tujega kapitala, ki si bo v Petišovcih, če bo do frackinga prišlo, prisvojil debelih 90 % dobička, a pri tem Ascent Resource noče opraviti analize presoje vplivov na okolje, češ da ne gre za novo metodo, ki je ne bi že uporabljali, in da ne gre za drobljenje kamnine, s čimer na debelo zavaja javnost in kar je navadna laž. Raziskave o posledicah hidravličnega lomljenja govorijo o možnosti potresnih sunkov med samim hidravličnim lomljenjem ali pa kasneje, ko se kamenine sesedajo. Govorijo o nevarnosti onesnaževanja podtalnice. Raziskave govorijo o uhajanju plinov v ozračje, govorijo o povečanih zdravstvenih težavah lokalnega prebivalstva in raziskave govorijo o povečani prometni obremenjenosti okolja. In situacija v Petišovcih je povsem primerljiva s situacijo na plinskem polju Groningen na Nizozemskem, kjer je fracking povzročil pogoste in močnejše potrese, ki so pustili hude posledice na okoliških zgradbah. In fracking se izvaja na velikih globinah na Petišovskem polju, kjer je na dveh vrtinah že prišlo do poskusnega izvajanja frackinga na globini 3 tisoč 500 metrov. Če zaradi posledic frackinga na teh globinah pride do uhajanja tudi manjših količin ogljikovodikov ali vbrizganih kemikalij ali drugih strupenih snovi v zemljo in podtalnico, je kakršnokoli izvajanje popravljalnih ali omilitvenih ukrepov tako globoko praktično nemogoče. Kaj bi to pomenilo za zdravje in premoženje ljudi in kaj za naravovarstveno zaščiteno območje, to je za Biosferno območje Mure v bližini Petišovskega polja, ki ga je leta 2018 za to proglasil Unesco, si lahko samo predstavljamo. Frackingu je »ne« pred nedavnim izrekel tudi Občinski svet Občine Lendava.
Ko gre za zaščito zdravja lokalnega prebivalstva, za zaščito Biosfernega območja reke Mure in za zaščito nacionalnega interesa pred izsiljevanjem tuje korporacije, ki jo zanima zgolj sla po dobičku in ki v svoji državi Britaniji frackinga ne more izvajati, ker je tam prepovedan, v Levici ne bomo odnehali. Zato smo ponovno vložili novelo Zakona o rudarstvu, ki prepoveduje izvajanje frackinga v Sloveniji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep dober dan vsem skupaj!
V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu se predlaga prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo tako imenovanega frackinga na način, da se onemogoči pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi. Gre za postopek lomljenja kamenin z vbrizgavanjem vode in kemikalij pod velikim pritiskom vrtine, ki pa ima lahko škodljive posledice za okolje in zdravje ljudi. Predlagatelj sprememb zakona tudi navaja, da so nekatere evropske države prepoznale škodljive posledice frackinga in so zato že prepovedale ali delno prepovedale tovrsten način pridobivanja fosilnih goriv. Predlagana novela zakona bi tako prepovedala pridobivanje plina v Petišovcih v Prekmurju, kjer s hidravličnim lomljenjem oziroma vbrizgavanjem vode plin pridobivajo že od leta 1956. Cilj zakona naj bi bilo torej zagotavljanje zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da bi vprašanje hidravličnega lomljenja kamenin in posledično negativnega vpliva na okolico in zdravje ljudi morala reševati stroka ni ne politika. Tako so v primeru črpanja plina v Petišovcih povsem strinjamo z mnenjem Agencije Republike Slovenije za okolje, da je pred izdajo dovoljenj treba izvesti presojo vplivov na okolje. Tudi Resolucija evropskega parlamenta z dne 21. 11. 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavcev na okolje potrjuje izhodišču, da je to strokovno vprašanje, pri katerem je potrebno preveriti vse vplive na okolje, javno zdravje in tudi podnebne spremembe. Podobno zagovarja tudi priporočilo Evropske komisije z dne 22. januarja 2014 o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje plina iz skrilavcev, pri katerih se uporablja hidravlično lomljenje, in državam članicam priporoča, da izvedejo strateške presoje vplivov na okolje. Iz družbe Geoenergo, ki ima koncesijo za črpanje nafte in plina, pa smo bili tudi poučeni, da zaradi geološke strukture v Prekmurju za črpanje plina potrebujejo izredno majhno stimulacijo z majhnimi količinami vode, ki ima minimalen vpliv na okolje.
V Novi Sloveniji se zato strinjamo z mnenjem Vlade Republike Slovenije, da predlog sprememb samo z reševanjem ene problematike ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Z Ministrstva za infrastrukturo smo dobili zagotovilo, da že pripravlja celoviti prenovo Zakona o rudarstvu, saj je potrebno odpraviti pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje minimalnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje.
Ker naj bi bila novela zakona s celovitimi rešitvami pripravljena že do konca leta, v Novi Sloveniji predlogu zakona v tej fazi ne moremo dati zelene luči za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani državni sekretar, predsednik Državnega zbora, kolegice poslanke in poslanci!
Fracking oziroma z drugimi besedami hidravlično lomljenje je metoda pridobivanja ogljikovodikov z lomljenjem kamnin, v katerih se ti nahajajo. Gre za okolju zelo škodljivo metod. Poglavitni cilj predloga zakona, ki na matični seji delovnega telesa žal ni dobil zadostne podpore za nadaljnjo obravnavo, je prepoved frackinga. S tem bi zagotovili zdravo in čisto življenjsko okolje za lokalno prebivalstvo. Gre namreč za izredno invazivno metodo pridobivanja zemeljskega plina, kar je nedavno pokazal tudi primer z Nizozemske. Tam je namreč metoda frackinga povzročila vse pogostejše in vse močnejše potrese, ki so pustili posledice na okoliških zgradbah. S hidravličnim drobljenjem se ogroža podtalnica in s tem pitna voda, uhajanje ogljikovodikov lahko povzroči tudi onesnaženje zraka. Glede na vse našteto škodljive posledice niso nezanemarljive.
Predlog sledi tudi zavezam iz Pariškega podnebnega sporazuma glede opuščanja pridobivanja in uporabe fosilnih goriv. S prepovedjo hidravličnega drobljenja bi tudi prebivalcem na območju Petišovcev zagotovili ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Številne države so že ugotovile škodljive posledice za okolje in zdravje prebivalstva, ki nastanejo kot posledica frackinga, in so zato tako metodo zakonsko prepovedale, med njimi so Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Irska, Francija, Bolgarija pa tudi Velika Britanija. V Sloveniji so pogoji za tako metodo pridobivanja zemeljskega plina podani le v kraju Petišovci. To naselje leži na Biosfernem območju Mure in taki posegi v okolje bi lahko imeli hude posledice za habitate v tem naravovarstvenem območju. Izjemo za izvajanje frackinga na našem ozemlju si prizadeva pridobiti britanska korporacija. Arso je sicer odločil, Upravno sodišče pa potrdilo, da je treba za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem najprej izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Žal pa si je Slovenija zaradi take ugotovitve od prej omenjene korporacije prislužila grožnje s tožbo, v začetku oktobra je celo sprožila postopke za začetek arbitraže. Gre za svojevrsten absurd, saj država zakonito izvaja predpise o zaščiti okolja in zdravja ljudi. V normalnih razmerah, v normalnih okoliščinah bi lahko tako neželjo sodelovanja korporacije po izvajanju postopka presoje vplivov na okolje razumeli celo kot njeno željo po odstopu od postopka. In Vlado smo prav zato na razpravi pozvali, da se v izogib tožbe, da Arso končno zaključi postopek presoje vpliva na okolja in v tem postopku ugotovi, kar potihoma na glas govori, da je ta poseg za okolje nesprejemljiv in ga tako zaključi, dokončno konča. Na tak način sprememba zakona ne bi delovala retroaktivno za nazaj. Ne glede na to, je Zakonodajno-pravna služba prepoznala smiselnost in upravičenost retroaktivne veljave, saj se s tako veljavo zakona zagotavlja javni interes do zdravega okolja.
V Poslanski skupini SAB menimo, da bi tudi Slovenija morala slediti praksi držav, ki so problematiko izvajanja frackinga že prepoznale in ga posledično zakonsko prepovedale. Zato obžalujemo dejstvo, da zakon ni dobil zadostne podpore za nadaljnjo obravnavo. Prepoved frackinga bi zaščitila zdravje ljudi, njihovo premoženje ter okolje in neokrnjeno naravo. Vlada in koalicija nista imeli posluha za ureditev te problematike in sta vztrajali pri celoviti prenovi zakona. Medtem v Stranki AB menimo, da bi veljalo to rešitev obravnavati prednostno in prepovedati metodo frackinga. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Blažu Košoroku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

BLAŽ KOŠOROK: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav!
Dovolite mi, da na kratko predstavim oziroma podam obrazložitev k Zakonu o učinkoviti rabi energije.
Vlada je pripravila Predlog novega Zakona o učinkoviti rabi energije. Sam zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije, v tem okviru tudi različne ukrepe, ki spodbujajo energetsko učinkovitost v vseh sektorjih in pri različnih deležnikih. Energetska učinkovitost je v okviru energetske politike obravnavana kot eden izmed stroškovno najučinkovitejših načinov za podporo prehodu v nizkoogljično družbo in za ustvarjanje rasti delovnih mest in investicijskih priložnosti. Z direktivo o energetski učinkovitosti je bil oblikovan cilj 20 % povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030. Ta cilj je sedaj s spremembo direktive nadomeščen z ambicioznejšim ciljem, da je treba na ravni Evropske unije doseči najmanj 32,5 % povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030. Z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom si je Republika Slovenija zastavila cilj, da se bo do leta 2030 izboljšala energetska učinkovitost za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007. Energetski zakon celovito ureja področja energetike in prenaša v slovenski pravni red sicer obsežno zakonodajo Evropske unije s področja energetskega prava. Pogoste spremembe evropske zakonodaje so glavni razlog za stalno spreminjanje in dopolnjevanje EZ-1. Poleg tega pa postaja evropska energetska zakonodaja vedno bolj podrobna in obsežna, kar povečuje obseg vsebin, ki jih ureja EZ-1. Zaradi obsežnosti samega zakona postaja materija, ki jo zakon ureja, čedalje bolj nepregledna, čedalje težje je zagotavljati tudi pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red. Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike, ki je sedaj zajeta v enem zakonu, po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje Evropske unije. Temu premisleku sledi tudi predlog zakona, ki iz EZ-1 izloča področje energetske učinkovitosti in ga ureja samostojno. Nekatere določbe predloga zakona so enake določbam trenutno veljavnem energetskem zakonu EZ-1, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom ustreznega prenosa evropske zakonodaje iz področja energetske učinkovitosti v slovenski pravi red. Na podlagi posebnega zakona za to področje se ocenjuje, da bo mogoče doseči lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na te področju in pa hitrejši prenos in vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko. Na področju energetske učinkovitosti novi ukrepi prinašata dve direktivi, ki sta del zakonodajnega svežnja EU in jih v Zakonu o učinkoviti rabi energije med drugim prenaša, in sicer spremembo Direktive energetske učinkovitosti stavb in Direktive o energetske učinkovitosti. Rok za prenos teh dveh direktiv je potekel, eden je bil 10 marca letos, drugi pa je bil 25. junija letos.
Bistvene vsebine in spremembe zaradi prenosa evropske zakonodaje glede na določbe trenutnega veljavnega Energetskega zakona pa so naslednje. Dodatne zahtev glede dolgoročne strategije prenove stavb skladno z zahtevami direktive. Predlog zakona določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo ter po novem predpisuje ločeno merjenje zemeljskega plina in merjenje porabe energije za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo. Zaradi lažjega prehoda za uporabo električnih vozil se v okviru energetske učinkovitosti zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih. Zakon bo po novem zato predpisal obveznost namestitve polnilnih mest in infrastrukturnih vodov v primerih gradnje in prenove ter obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa tudi za počivališča zunaj vozišča javne ceste in za samostojna urejena parkirišča za motorna vozila. Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je nova postavljena meja 100 megavatnih ur za dobavitelje trdih govori. Nadgrajuje se sistem upravljanja z energijo v javnem sektorju s tem, da se uvaja obveznost imenovanja tako imenovanih energetskih upravljalcev, ki bodo na nivoju javnega sektorja skrbeli za izvajanje ukrepov s področja upravljanje z energijo v stavbi. Za tehnične stavbne sisteme v stavbah se uvaja zahtevo za dokumentiranje učinkovitosti delovanja sistema o spremembah, ki imajo vpliv na energetsko učinkovitost. S predlogom zakona se uvaja tudi sisteme za avtomatizacijo in nadzor, delovanje tehničnih stavbnih sistemov v večstanovanjskih stavbah ter stroškovno učinkovita alternativa za fizične preglede. Poleg navedenih je še več drugih manjših novosti, vsekakor pa je sprejetje Zakona o učinkoviti rabi energije ključen za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti ter dosego zastavljenih ciljev Republike Slovenije na tem področju.
Na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo, da se na isti seji opravi tretja obravnava predloga zakona. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Mateji Udovč.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 21. seji 6. 10. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o učinkoviti rabi energije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.
V dopolnitveni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič predstavil cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnil je, da se s predlogom zakona vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in ukrepe, ki spodbujajo energetsko učinkovitost pri različnih deležnikih. Opozoril je na smiselnost samostojnega urejanja področja, ki ga zajema predlog zakona, predvsem zaradi obsežnosti Energetskega zakona in njegovega pogostega spreminjanja. Državni sekretar je predstavil tudi bistvene spremembe zaradi prenosa evropske zakonodaje ter cilje glede povečanja energetske učinkovitosti na evropski ravni in cilje, ki si jih je v zvezi s tem zadala Republika Slovenija.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Valentina Marolt je pojasnila, da je Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju izpostavila potrebo po jasnosti in določnosti besedila predloga zakona, prostorski vidik zasebnosti in spoštovanje prepovedi povratne veljave pravnih aktov ter podala tudi nekaj pripomb nomotehničnega značaja. Poudarila je, da vloženi amandmaji pripombam v pretežni meri sledijo.
Mnenje k predlogu zakona je podal tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je pojasnil, da komisija predlog zakona podpira. Izpostavil je zgolj nekatere pomisleke glede morebitnih dodatnih obremenitev lokalnih skupnosti.
V razpravi so članice in člani podprli rešitve, ki izhajajo iz predloga zakona, pri tem pa so želeli zagotovila, da ne bo prišlo do dodatnih finančnih obremenitev lokalnih skupnosti. Zanimala jih je tudi opredelitev Ministrstva za infrastrukturo do pomislekov Trgovinske zbornice Slovenije glede dodatnih obveznosti, ki jih podjetjem nalaga predlog zakona. Opozorjeno je bilo, da lahko enkratna vlaganja na področju energetske učinkovitosti prinesejo trajne učinke.
Predstavnik Ministrstva za infrastrukturo je podal dodatna pojasnila na pomisleke, izpostavljene v razpravi. Pojasnil je, da je edina novost imenovanje odgovorne osebe, kar pa ne predstavlja stroškov za lokalne skupnosti. Glede pomislekov Trgovinske zbornice Slovenije pa je poudaril, da je pripravljen amandma k prehodni določbi, ki bi lahko bil vložen v nadaljnji obravnavi predloga zakona.
Po razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih je sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so vključeni sprejeti amandmaji.
Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Duša Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, spoštovani predsednik.
Z novelo zakona se spreminja oziroma dopolnjuje kar 97 členov. Materija Energetskega zakona je zelo kompleksna in nepregledna, zato se vseskozi spreminja in prilagaja. Naša država si je zadala zelo ambiciozen cilj, da se bo do leta 2030 izboljšala energetska učinkovitost za vsaj 35 %. Sprašujem se, ali lahko to realno pričakujemo. Za izboljšanje energetske učinkovitosti in posledično zmanjšanje energetske revščine smo odgovorni vsi, zato je pomembno ozaveščanje in izobraževanje vseh deležnikov. Zdi se nam, da je realni cilj Republike Slovenije, da si želi zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 20 % ter s tem zagotoviti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov stavbah za vsaj 70 %. V Posavju oziroma Krškem opažam, da se stavbe na veliko prenavljajo in sanirajo, zato je ostalo samo še nekaj večstanovanjskih stavb oziroma blokov, ki še čakajo na fasado, da o nižjih stroških ogrevanja ne govorimo; na tem naj bi se konkretno delalo. Novi ukrepi težijo tudi k spodbujanju nastajanja pametnih stavb, ki avtomatsko oziroma samodejno prilagajajo delovanje spremembam v okolju. Uvaja se tudi obveznost sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb, kjer se med tehnične stavbne sisteme dodajajo proizvodne naprave za električno energijo. Tu je govora o sončnih elektrarnah, kjer bodo morali lastniki stavb dokumentirati vse spremembe na tehničnih stavbah, da bodo potencialni novi lastniki imeli vpogled v dejansko stanje.
Kot opažamo vsi skupaj, je na naših cestah tudi čedalje več električnih avtomobilov, zato posledično zmanjkuje polnilnic na določenih mestih. Velikokrat se tudi zgodi, da se nekam pripelješ in moraš predolgo čakati, da se avtomobil pred teboj napolni in odpelje, če je na voljo samo ena polnilnica, seveda. Podpiramo namestitev polnilnih mest in namestitev infrastrukture za napeljavo vodov za električne kable. Z električnimi avtomobili lahko vsak pripomore k prehodu družbe na čistejše vire energije, poleg tega pa prihrani pri stroških prevoza na daljšo razdaljo ali celo ustvarja pasivni dohodek.
Problem, ki ga vidimo v Slovenski nacionalni stranki, je, kam z vsemi odpadnimi baterijami po izteku njihove garancijske dobe in ko jih bo treba zamenjati. Nekateri se bojijo za 100-procentni delež električnih avtomobilov na trgu in cesti, se ne zavedajo, da naše električno omrežje tega enostavno ne zmore. Pri določanju raznih spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve ter dejavnosti deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih. Glede okoljskih zahtev na proizvode na trgu v uporabi je nadvse pomembno, da so zagotovljene jasne in razumljive informacije za končne uporabnike v slovenskem jeziku in ne v kakšnem kitajskem, ki ga noben ne razume. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Franc Rosec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Predlagatelji zakona učinkovite rabe energije ocenjujejo, da Energetski zakon postaja vse bolj obsežen, s tem nepregleden. Čedalje težje je zagotavljati pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red, kar se kaže tudi v vse bolj obsežni energetski zakonodaji Evropske unije s področja energetskega prava, katerega namen je zagotoviti in spodbuditi zmanjšanje rabe energije ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in temeljnih načel energetske politike. Cilji predloga zakona so zlasti: zmanjšanje rabe energije v stavbah za 20 % do leta 2030 glede na leto 2005 in zagotoviti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005; naslednji cilj, učinkovita raba energije, da se do leta 2030 izboljša energetska učinkovitost za vsaj 35 %, kar pomeni, da je treba s sistematičnim izvajanjem sprejetih politik in ukrepov zagotoviti, da raba končne energije leta 2030 ne bo presegla 54,9 teravatnih ur; povečanje energetske učinkovitosti s spremembo direktive, direktiva 218/202EU, je ta cilj nadomeščen z ambicioznejšim ciljem, da je treba na ravni Evropske unije doseči najmanj 32,5 % povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030; nadalje, zanesljiva oskrba z energijo, učinkovita pretvorba energije, prehod na podnebno nevtralno družbo s porabo nizkoogličnih energetskih tehnologij, zagotavljanje energetskih storitev, povečanje energetske učinkovitosti vseh deležnikov, posebej javnega sektorja, zagotavljanje socialne kohezivnosti, varstvo potrošnikov kot končnih odjemalcev energije.
Po predlagateljevem Predlogu zakona o učinkoviti rabi energije se v pravni red Republike Slovenije prenašajo direktive Evropske unije o energetski učinkovitosti, energetski učinkovitosti stavb, vzpostavitve okvira za določene zahteve za okoljsko primerne zasnove izdelkov, povezanih z energijo, spodbujanje porabe energije iz obnovljivih virov, skupni pravilnik notranjega trga električne energije in zemeljskega plina. Poglavitna rešitev ukrepov učinkovite rabe energije je izboljšanje parametrov oziroma kazalcev oskrbe in rabe z energijo v državi. Ti kazalci so zmanjšanje rabe energije, povečanje količine in delež obnovljivih virov energije, povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje vozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in drugih energetskih razlogov, ki so določeni v strateških dokumentih in akcijskih načrtih.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi!
Pred kratkim smo na svoje klopi prejeli Predlog zakona o učinkoviti rabi energije, ki je prišel izpod peresa Vlade Republike Slovenije. V predstavitvenem besedilu zakonskega predloga so predlagatelji zapisali, da je eden izmed razlogov, zakaj so predlagali zakon, med drugim tudi preobsežnost in nepreglednost sedanjega Energetskega zakona, v katerem je zakonsko urejeno celotno področje energetike. Po njihovih besedah je čedalje težje zagotavljati pravočasne prenose direktiv Evropske unije, zakonska materija pa postaja nepregledna in nerazumljiva, zato predlagajo, da se iz Energetskega zakona izloči področje energetske učinkovitosti in se le-to uredi v samostojnem zakonu.
Rešitve, ki jih prinaša zakon in gredo v smeri zmanjševanja energetske revščine in pripomorejo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter razogljičenju družbe do leta 2050, v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo, a smo med obravnavo predloga imeli kar nekaj pomislekov in tudi pripomb, ki smo jih na matičnem delovnem telesu izpostavili in od predstavnikov ministrstva zahtevali pojasnila in odgovore.
Zakonski predlog je prejel podporo Komisije Državnega sveta ter tudi Agencije za energijo. Kot rečeno, smo v zakonu določene rešitve prepoznali kot dobre in potrebne, a po pogovoru s predstavniki javnosti in stroke ugotavljamo, da je bil zakonski predlog spisan z dobrimi nameni in cilji, a se je ogromno zainteresiranih deležnikov, ki so ključni na tem področju, izpustilo v procesu priprave zakona. Namen predlagateljev, da zakonsko materijo naredijo bolj pregledno in razumljivo, pozdravljamo, vendar menimo, da bi bilo ob taki odločitvi, da se določen del zakonske materije iz sedanjega Energetskega zakona izloči in uredi kot samostojen zakon, potrebno narediti drugače, predvsem pa z vključitvijo najširšega kroga zainteresiranih deležnikov, saj bodo le ti posledice in ukrepe, ki jih zakon prinaša, najbolj občutili.
Poslanska skupina Socialnih demokratov Predlog zakona o učinkoviti rabi energije pozdravlja, a na podlagi prejetih pripomb in njene širše javnosti in stroke do njega ostaja zadržana. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Spoštovani, hvala za besedo.
Ko govorimo o trajnostnem upravljanju z naravnimi viri, ima energetska učinkovitost v okviru evropske energetske politike pomembno vlogo. Njen cilj je, da se s pomočjo učinkovite rabe energije do leta 2050 poraba energije zmanjša med 30 in 40 % glede na leto 2007. Povečanje energetske učinkovitosti je tesno povezano tudi z zanesljivo oskrbo z energijo, z regionalnim razvojem, s povečanjem konkurenčnosti gospodarstva, z novimi delovnimi mesti in nenazadnje tudi z manjšimi računi za električno energijo.
Energije nimamo v neomejenih količinah, čeprav se zdi, da se včasih pogovarjamo tukaj, kot da bi jo imeli, zato je sprejemanje ustreznih ukrepov prvi predpogoj za učinkovito rabo energije. V Sloveniji so ukrepi in mehanizmi za spodbujanje energetske učinkovitosti določeni v energetskem zakonu, na podlagi katerega se že vrsto let izvajajo razni spodbujevalni programu, vključno s finančnimi spodbudami. Energetski zakon pa ne ureja le področja učinkovite rabe energije, temveč tudi področje električne energije, zemeljskega plina, toplote, obnovljivih virov energije, energetske infrastrukture in še nekatera druga področja. Prav zaradi obsežnosti Energetskega zakona, ki ima več kot 500 členov, in pa tudi zaradi pogostega spreminjanja evropskih predpisov iz posameznega področja energetike na ravni Evropske unije, se predlaga, da se postopoma posamezna področja energetike uredi v samostojnih zakonih. Zato je danes pred nami tudi nov Zakon o učinkoviti rabi energije, ki vsebinsko ureja splošne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije, zahteve energetske učinkovitosti za proizvode ter zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb.
V SMC bomo predlog zakona soglasno podprli.
Menimo, da so ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti ustrezni in da bomo z njimi lahko prispevali k doseganju ciljev na področju evropske energetske politike. Veseli pa nas tudi, da je bil na našo pobudo oblikovan in tudi sprejet amandma, ki vključuje zahtevo, da se v primeru gradnje ali večje prenove parkirišč in počivališč, zagotovi tudi ustrezno število polnilnic za električna vozila. Mislimo, da je že čas, da naredimo korak naprej in ustvarimo pogoje za to, da naš promet ozeleni. Namreč tudi to je ključnega pomena za dosego zastavljenih ciljev, predpogoj za to pa je zagotovitev zadostnega števila polnilnic.
Kot rečeno, v SMC bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Boštjan Koražija bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo. Pa vsem lep pozdrav! Želim vam res samo zdravja in da se ne bi okužili s tem koronavirusom, v glavnem, pazite nase in na druge.
Zdaj pa k stališču. Krovni cilj predloga zakona, ki ga obravnavamo danes, je povečati energetsko učinkovitost v vseh sektorjih družbe, da se zagotovi izpolnitev energetskih in podnebnih ciljev za leti 2030 in 2050. Gre torej za enega od zakonov, ki jih bomo morali sprejeti, da se kot človeštvo izognemo najbolj črnim scenarijem, ki se nam pišejo zaradi podnebne krize. Podnebna kriza in njene najbolj vidne posledice, kot so globalno segrevanje, dvig gladine morja, taljenje ledenikov, povečano tveganje ekstremnih vremenskih pojavov in negativen vpliv na biološko raznovrstnost, so dejstvo, ki ga je znanost izpričala onstran razumnega dvoma. Prav tako je brez dvoma dokazano, da je daleč največji vzrok sedanjih podnebnih sprememb dejavnost človeka, v prvi vrsti izpusti toplogrednih plinov in sprememba rabe tal. Podnebna kriza predstavlja resno grožnjo dobrobiti človeštva in Zemlje in ogroža obstoj človeške družbe, kakor jo poznamo. Neposredno bo podnebna kriza najbolj prizadela dele človeštva, ki so že tako najbolj ogroženi in v neenakem položaju. Boj proti podnebnim spremembam, to je odprava njihovih vzrokov in prilagajanje, je zato za Levico tudi ena najpomembnejših prioritet tako družbeno kot politično. Podnebna kriza ni kriza sama zase. V sistemu globalnega kapitalizma je to tudi kriza kapitalizma, sistema, katerega edin smoter in cilj je maksimizacija dobička, kar se dosega z izkoriščanjem ljudi in naravnih virov. Kapitalizem je sistem eksponentne rasti in kapitalisti lahko v njem preživijo le tako, da z vsakim ciklom širijo obseg svojega kapitala. To širjenje pa zahteva stalne materialne investicije in povečanje proizvodnje. Kapitalizem zaradi notranje potrebe po širitvi kapitala ne more sprejeti dejstva, da živimo v in na omejenem planetu in z omejenimi nosilnimi sposobnostmi. Sprejetje tega dejstva bi za kapitalizem pomenilo namreč njegov konec.
Namen zakona, ki ga sprejemamo, je povečati energetsko učinkovitost in tako znižati uporabo energije. A samo to samo po sebi ne bo dovolj, če ne bomo hkrati z nižanjem porabe nižali tudi proizvode električne energije. Če države ne bodo močno intervenirale tudi na stopnji produkcije energije, bodo vsi ukrepi na stopnji potrošnje izničeni, edina posledica ukrepov za doseganje energetske učinkovitosti pa bodo presežki energije na trgu ter posledično padci cene energije, ki bodo spodbudili nove investicije kapitala, kar bo vodilo v nov cikel rasti na strani proizvodnje. Za ublažitev podnebne krize tako ni potrebno samo opustiti fosilne vire energije, preiti na obnovljive vire energije in doseči čim višjo stopnjo energetske učinkovitosti, ampak morajo spremembe seči v same temelje družbeno-ekonomskega sistema produkcije materialnih dobrin. Gre za to, da kot družba na novo postavljamo prioritete in na podlagi tega in v skladu z omejitvami, ki nam jih nalaga tudi Pariški podnebni sporazum, določimo, kako bomo uporabljali zelo omejene naravne vire naprej.
V Levici bomo Predlog zakona o energetski učinkovitosti podprli. Opozarjamo pa, da samo ukrepi na strani porabe energije ne bodo dovolj in da je nujno treba v čim krajšem možnem času sprejeti tudi ukrepe na strani proizvodnje kot tudi na strani distribucije in menjave. Prehod v brezogljično družbo mora biti namreč pravičen in vse ukrepe za zniževanje emisij toplogrednih plinov morajo spremljati tudi ukrepi za odpravo energetske revščine. To se že upošteva tudi v predlogu zakona, ko se določa, da se alternativni ukrep za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki se izvaja s programi Eko sklada, dopolnjuje z vključitvijo zahteve, da se pri izvajanju dela teh programov upoštevajo tudi socialni cilji, ki so povezani z ublažitvijo energetske revščine. Hvala.
Pa še enkrat, pazite nase in na druge.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik.
Področje energetike, kamor spadajo energetska učinkovitost, energetska politika, trg z električno energijo, trg z zemeljskim plinom, oskrba s toploto, delovanje Agencije za energijo, energetska infrastruktura in inšpekcijski nadzor, je trenutno zajeto v Energetskem zakonu, ki je preobsežen in težko sledi različnim evropskimi direktivam ter uredbam. Krovni zakon tako postaja čedalje bolj nepregleden in vedno težje je zagotavljati pravočasen prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red. Zato je potrebno, da se zakonska ureditev energetike, ki je zdaj zajeta v enem zakonu, razdeli na več samostojnih zakonov. Temu razmišljanju sledi Predlog zakona o učinkoviti rabi energije, ki iz Energetskega zakona izloča področje energetske učinkovitosti in ga tako ureja samostojno. To prinaša preglednejšo strukturo zakonodaje in omogoča hitrejše vsakoletno usklajevanje nacionalne zakonodaje z evropskimi predpisi. V nov zakon je tako že vključen prenos Direktive Evropske unije o energetski učinkovitosti stavb in Direktive o energetski učinkovitosti, saj se je rok za prenos obeh že iztekel.
V Novi Sloveniji nas veseli, da so nekatere določbe v novem zakonu v primerjavi s predhodno ureditvijo jasnejše in nadgrajene ter vključujejo ambicioznejše cilje za doseganje energetske učinkovitosti na ravni Evropske unije. Prvenstveno so cilji vezani na razogljičenje gospodarstva in se podaljšujejo z leta 2020 na 2030. Prav tako so v novem zakonu bolj jasne določbe o merjenju porabe energije in informacijah o obračunih, posebej za merjenje porabe zemeljskega plina, porabe ogrevanja, hlajenja in sanitarne tople vode. Dopolnjujejo se tudi obveznosti iz Direktive o energetski učinkovitosti glede delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah s pomočjo delilnikov in daljinskega odčitavanja. Zakon delno ureja tudi polnilna mesta za električna vozila za stavbe, medtem ko bodo ostala vprašanja v zvezi z električnimi polnilnicami urejena v drugem zakonu. Iz evropske direktive izhaja tudi obveznost za zvišanje letnih prihrankov energije z 0,75 % na 0,8 %, kar je opredeljeno v 10. členu tega zakona. Ob to določbo sta se obregnila Petrol, d. d., in Trgovinska zbornica Slovenije, ki navajata, da ne pričakujeta večjih sprememb v prometu do leta 2030, kar pa ni povsem skladno s strategijami in usmeritvami države, ki predvidevajo na tem področju spremembe, med drugimi tudi povečanje števila električnih vozil.
V Novi Sloveniji smo mnenja, da cilji naše energetske politike morajo biti varna oskrba, okolju ter podnebju prijazno pridobivanje in raba energentov, primerne in konkurenčne cene. Brez trajne in varne oskrbe z energijo gospodarski, ekološki in socialni problemi ne bodo rešljivi.
Predlog zakona o učinkoviti rabi energije bomo v Novi Sloveniji zaradi vsega naštetega sprejeli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupin Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani vsi prisotni!
Predlog zakona o učinkoviti rabi energije ureja določena posamezna področja energetike, ki so trenutno zajeta v Energetskem zakonu. Vsebina zakona je precej obsežna, kar otežuje pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red, saj zakon vsebuje več sto členov. V predlog se torej iz Energetskega zakona prenaša materija, ki je vezana na učinkovito rabo energije. Nekatere določbe so spremenjene tako, da bodo bolj jasne in pregledne.
To v SAB pozdravljamo, saj moramo v luči zasledovanja pravne države in pravne varnosti strmeti k čim bolj pravni zakonodaji.
S predlogom se prenašajo določbe dveh evropskih direktiv, katerih rok za prenos je sicer že potekel. Direktivi med drugim določata višje cilje za doseganje energetske učinkovitosti. Pred spremembo direktive o energetski učinkovitosti je bil na ravni Evropske unije določen cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020. Po novem pa je na ravni Evropske unije določen cilj najmanj 32,5-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in Slovenija je pri tem že bolj ambiciozna, saj želi cilj izboljšati tako, da bo ta številka znašala 35 odstotkov do leta 2030. Primarni cilji predloga zakona so torej vezani na razogljičenje gospodarstva in se podaljšujejo iz leta 2020 na leto 2030.
Predlog vsebuje dodatne zahteve glede dolgoročne prenove stavb, bolj jasne so določbe o merjenju porabe energije, delno se urejajo polnilna mesta za električna vozila za stavbe in za počivališča zunaj vozišča javne ceste ter za samostojno urejena parkirišča za motorna vozila. S tem se bo omogočil tudi lažji prehod za uporabo električnih vozil. Spomnimo, promet predstavlja za kmetijstvom glavnega proizvajalca toplogrednih plinov, tudi zato Vlado v tej luči pozivamo, da spodbuja tako razogljičenje. In tudi prejšnja ministrica je tako zagotovila hitre avtobusne linije in brezplačne kartice za upokojence za vožnjo v medkrajevnem potniškem prometu. In prav je, da so ob vlakih elektrificirajo tudi avtobusi.
Predlog zakona podpira tudi Agencija za energijo. Trgovinska zbornica je predstavila pomisleke glede določb o prihrankih energije pri končnih odjemalcih. Predlog določa, da mora zavezanec doseči prihranke v višini 0,8 odstotka namesto do sedaj določenih 0,25 odstotka prodane energije v preteklem letu. V zvezi s trem so opozorili, da gre za izredno povečanje obveznosti v kratkem časovnem roku, kar pa se sedaj ureja z amandmajem.
Predlagatelj med drugim pričakuje tudi, da bo imel predlog pozitiven vpliv na področje reševanja energetske revščine.
V SAB podpiramo vse napore za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah. Tudi zato smo z naprednoenergetskimi podnebnimi strategijami v času prejšnje ministrice sprejeli številne ukrepe, ki že zagotavljajo ukrepe za energetsko učinkovitost gospodarstvu in mu tako v času današnje epidemije covid zagotavljajo prihranke in konkurenčno prednost. Na tem področju so možni veliki prihranki in že enkratna vlaganja imajo trajne učinke. Predlagane ukrepe zato pozdravljamo, saj si prizadevamo za trajno zmanjšanje izpustov. V prihodnosti pa si je treba prizadevati, da bomo dolgoročno čim več energije pridobili iz čistih, obnovljivih virov. Tudi zato smo že v času prejšnje ministrice Alenke Bratušek sprejeli in podrli številke zakonodajne ukrepe, ki omogočajo skupinske oblike samooskrbe prebivalcev in gospodarstva z električno energijo. To bo prineslo k učinkoviti rabi energije, saj bomo s proizvodnjo iz čistih, obnovljivih virov zagotovili čim več potreb po naši energiji.
V Poslanski skupini SAB bomo predlog zakona, ki zagotavlja prenos evropskih direktiv, podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak po predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Predlog zakona o učinkoviti rabi energije, ki ga je pripravila Vlada, in ga danes z nekaj dopolnili, sprejetimi na matičnem delovnem telesu, obravnavamo še na tem mestu, določa ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti in povečanje učinkovite rabe energije ter ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti za proizvode in stavbe.
S sprejetjem obravnavanega zakona bo področje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe energije izločeno iz obsežnega Energetskega zakona. Prenos teh določil v nov, samostojen zakon, bo pomenil večjo preglednost in lažji prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red. Evropska zakonodaja na tem področju se namreč pogosto spreminja, te spremembe pa zahtevajo pogosto prilagajanje nacionalne zakonodaje z namenom pravočasnega prenosa evropskih direktiv. V predlogu zakona so tako nekatere določbe enake določbam v veljavnem Energetskem zakonu, nekatere so spremenjene oziroma dodane kot posledica implementacije.
Poglavitni cilj predloga zakona, ki je pred nami, je povečati energetsko učinkovitost v vseh sektorjih družbe. Dotika se vseh členov oskrbovalne verige z energijo ter proizvodnje, prenosa, distribucije in potrošnje. Predlog zakona se dotika tudi stavb in posega zlasti v gradbeni sektor. Vodilno vlogo pri energetski prenovi stavb ima javni sektor. Stavbe v javni lasti oziroma uporabi predstavlja okoli 10 % celotnega stavbnega fonda v Sloveniji. Organizacije javnega sektorja lahko od leta 2018 naprej kupujejo samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Od leta 2021 dalje pa bo za vse novogradnje veljal nič energijski princip. Energija v takih stavbah bo morala biti v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije. Cilj Republike Slovenije je zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 20 % do leta 2030 glede na leto 2005.
Zakon prinaša tudi novosti pri namestitvah individualnih števcev in bolj jasne določbe o merjenju porabe energije odjemalcem, ki bodo imeli nameščene individualne števce in delilnike s funkcijo daljinskega odčitavanja. Zakon zagotavlja pravico do prejemanja mesečnih informacij o porabi toplote. Predvidena so polnilna mesta za električna vozila, in sicer bo na podlagi zahtev iz evropske direktive za posamezne primere določil različne zahteve za namestitev polnilnih mest in namestitev infrastrukture za napeljavo kabelskih vodov. Nove nestanovanjske in stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove, bodo morale imeti napeljane kabelske vode za električno polnjenje vozil.
Z dopolnilom ob obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu pa je bila dodana še zahteva, da mora investitor pri gradnji in večjih prenovah počivališč ter samostojnih urejenih parkirišč zagotoviti namestitev najmanj enega polnilnega mesta za električna vozila in zagotoviti namestitev vodov za električne kable za vsaj eno na vsakih pet parkirnih mest.
Zadali smo si nalogo, da postanemo podnebno nevtralna družba. Cilj Republike Slovenije je, da do leta 2030 izboljša energetsko učinkovitost za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007, kar je celo ambicioznejši cilj, kot je na ravni Evropske unije. Skrb za zdravo okolje in nenazadnje tudi boj za konkurenčnost podjetij nas vse zavezuje k delovanju v smeri smotrne porabe virov. Prehod v podnebno nevtralno družbo je sicer povezan s stroški in seveda z znanjem, vendar je to edina pot v boljšo prihodnost. Predstavlja se vprašanje, kako prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo porabe virov energije.
Kot zanimivost naj na koncu povem, da se na svetu na delo vozi v povprečju vozi 1,3 potnika na avtomobil. Če bi bil v avtomobilu vsaj 1 potnik več, bi prihranili kar okoli 2,4 milijona litrov bencina na dan.
V Poslanski skupini Desus bomo Predlog zakona o učinkoviti rabi energije podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. 10. 2020.
Je kakšna želja po razpravi? (Ne.) Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 78. člen. Tukaj ni želje po razpravi.
Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 96. člen in amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi. Kakšna želja po razpravi? Ne.
Ker ne želi več nihče razpravljati zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 21. 10. 2020, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTNINJENJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Blažu Košoroku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

BLAŽ KOŠOROK: Hvala lepa še enkrat za besedo, predsedujoči.
Dovolite mi, da na kratko povzamem bistvene spremembe in dopolnitve zakona o cestninjenju, ki je tokrat v obravnavi.
Obstoječi Zakon o cestninjenju daje celovito pravno podlago za cestninjenje osebnih in tovornih vozi. Gre za vsebinsko zaokroženo celoto, ki v enem pravnem aktu ureja tako elektronski sistem cestninjenja za težka tovorna vozila nad 3 tisoč 500 kilogramov največje dovoljene mase kot tudi vinjetni sistem cestninjenja za osebna vozila.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se uvaja oziroma nadgrajujejo zakonske določbe, ki izhajajo iz Direktive o interoperabilnosti cestnih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij. Na ravni Evropske unije se dopolnjujejo posamezne določbe, ki bodo omogočile bolj učinkovito interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov v Evropski uniji, poleg tega pa bo nov sistem mednarodne izmenjave podatkov omogočal učinkovitejšo izterjavo dolgovane cestnine.
Za uporabnike cestninskega omrežja je najpomembnejša novost vzpostavitev pogoje za sistem elektronske vinjete za osebna vozila. Sistem elektronske vinjete bo omogočil digitalizirano in deloma pravičnejše plačilo za cestnine za uporabo cestninskih cest. Glede na aktualne trende in prednosti sodobnih tehničnih rešitev se ocenjuje, da je čas, da se na področju cestninjenja osebnih vozil naredi korak naprej v smeri digitalizacije in namesto sedanjih nalepk uvede elektronske vinjete. Z vzpostavitvijo sistema elektronske vinjete in cestninjenja osebnih vozil ne bo dražje kot v obstoječem sistemu, saj se bo cestnina še vedno plačevala glede na čas uporabe cestninske ceste in ne po dejansko prevoženi razdalji. V veljavi bodo tako še vedno ostale enake vrste elektronskih vinjet, torej tedenska, mesečna in letna. Spremenjen bo zgolj način zaračunavanja, saj bo klasično vinjeto v obliki nalepke, ki se prilepi na vetrobransko steklo, nadomestila elektronska vinjeta v obliki digitalnega zapisa, ki bo vezana na registrsko tablico vozila. Nakup elektronske vinjete bo še vedno možen na klasičnih prodajnih mestih, torej na bencinskih servisih, prodajnih mestih družbe Dars, pri pogodbenih izvajalcih in tako dalje. Novost pri nakupu elektronske vinjeta pa bo možnost nakupa preko spleta, kar bo za marsikoga poenostavilo postopek nakupa.
Dodatna prednost za uporabnike bo tudi veljavnost letne elektronske vinjete, ki bo vezana na 365 dni od dneva nakupa, kar pomeni, da veljavnost ne bo več vezana na koledarsko leto kot v obstoječem sistemu klasične vinjete, kar pomeni, da bodo lahko uporabniki v vsakem primeru izkoristili celotno veljavnost vinjete.
Elektronska vinjeta bo vezana na registrsko označbo vozila, zato bo uporabnik ob nakupu vinjete navedel zgolj registrsko številko vozila, za katero bo kupil elektronsko vinjeto, cestninski razred vozila, se pravi enosledno, razred 2A, 2B, in vrsto vinjete, ki ga želi glede na časovno obdobje veljavnosti, torej letna, mesečna oziroma tedenska.
Ker bo cestninjenje osebnih vozil v bodoče digitalizirano, bo s tem poenostavljen tudi nadzor nad uporabniki, saj omogoča uporaba elektronske vinjete enostavnejše in bolj učinkovito nadziranje s pomočjo tehničnih sredstev. Ministrstvo za infrastrukturo si v sodelovanju z družbo Dars prizadeva, da bi se vzpostavil sodoben sistem elektronske vinjete, ki bi bil za uporabnike čim bolj prijazen, obenem pa bi na učinkovit in sodoben način zagotavljal cestninjenje osebnih vozil.
Vse aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za pripravo ustreznih pravnih podlag za uvedbo sistema elektronske vinjete, in družbe Dars, ki je zadolžena za izvedbo vseh operativnih aktivnosti za njihovo uvedbo, so vodeni na način, da se sistem elektronske vinjete vzpostavi s 1. 12. 2021. Pričakujemo, da bodo nadaljnje aktivnosti potekale v skladu s predvideno časovnico, s ciljem, da se uporabnikom v zastavljenim času roku zagotovi sodobnejši in učinkovitejši sistem cestninjenja osebnih vozil.
V skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se tretja obravnava predloga zakona opravi na isti seji Državnega zbora Republike Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINE HEFERLE: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Bojanu Podkrajšku.
Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, spoštovana podpredsednica, za besedo. Cenjeni kolegice in kolegi!
Povzetek poročila k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 21. seji 6. 10. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitev Zakona o cestninjenju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.
V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič poudaril, da predlog zakona nagrajuje zakonske določbe, ki izhajajo iz Direktive EU o interoperabilnosti cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij. Vzpostavlja pa se tudi pravna podlaga za sistem cestninjenja za elektronsko vinjeto za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov, ki omogoča digitalizirano in delno pravičnejšo plačilo cestnine za časovno uporabo cestninskih e-vinjet, ki bodo vezane na registrsko označbo vozila in se ne bodo izdajale v obliki nalepke. Veljavnost letne vinjete pa bo 365 dni od njenega nakupa, torej ne bo več vezano na koledarsko leto. E-vinjeto bo možno kupiti preko mobilne ali spletne aplikacije z vpisom registrske tablice v informacijski sistem ali pri vseh zavezancih s posebno pogodbo o prodaji tovrstnih vinjet. Nadzor bo sodobnejši, v okviru video nadzora registrskih tablic, preko kamer, na portalih, nadzornih vozilih ali s pomočjo ročnega skeniranja, ki ga bodo uporabljali cestninski nadzorniki. Posebej je poudaril, da je bila pri pripravi predloga zakona posebna pozornost namenjena varstvu osebnih podatkov uporabnikov cestninskega omrežja.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Metoda Horvat Pirnat je poudarila, da so predlog zakona preučili v skladu s svojimi pristojnostmi in podali pripombe k posameznim členom, ki so bili upoštevani v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin.
Predstavnik komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Bojan Režun je poudaril, da komisija predlog zakona podpira, saj vzpostavitev sistema cestninjenja s časovno uporabo cestninskih cest z elektronsko vinjeto za osebna vozila prestavlja tehnološko sodobnejši, za uporabnike cestninskih cest pa prijaznejši način plačevanja cestnine.
V razpravi je bila v pretežni meri izražena podpora predlogu zakona. Kot prednost tega sistema je bila izpostavljena zlasti veljavnost letne vinjete, ki bo vezana na datum nakupa in ne več na koledarsko obdobje. Uvedba e-vinjete bo predstavljala tudi lažji način nakupa in montiranja e-vinjet, poenostavljen in bistveno kvalitetnejši nadzor nad uporabniki e-vinjet, več reda in lažjo kontrolo pri izvajanju nadzora nad vožnjo tujih voznikov na slovenskih avtocestah. Izražen je bil tudi predlog, da se uvede 15-dnevna toleranca po izteku veljavnosti letne vinjete ter uvedba 10-dnevne namesto tedenske vinjete. Zlasti s strani opozicijskih poslanskih skupin pa je bilo med drugim tudi opozorjeno, da e-vinjeta odpira možnost nadzora nad uporabniki, da slednje predstavlja poseg v zasebnost posameznika ter možnost zlorab podatkov. Poudarjeno je bilo, da že samo dejstvo, da bodo tovrstni podatki nekje obstajali, dopušča možnost zlorab. Poudarjeno je bilo tudi, da pri izvajanju nadzora nad uporabniki e-vinjet lahko prihaja do napak, saj optično odčitavanje nadzornih sistemov ni 100 %. Izpostavljeno je še bilo, da bo plačevanje uporabe avtocest še vedno pavšalno, obdobje veljavnosti letne e-vinjete pa bo v primerjavi z obdobjem veljavnosti sedanje vinjete dva meseca krajše.
Po opravljeni razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga skupaj in jih tudi sprejel. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Gospod Podkrajšek, vas kar vabim, da ostanete za govorniškim pultom. Sledi predstavitev poslanskih stališč in izvolite, da kot prvo stališče predstavite stališče Poslansko skupine SDS.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala še enkrat za dano besedo.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.
Predlog zakona nadgrajuje zakonske določbe, ki izhajajo iz Direktive EU o interoperabilnosti cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za sistem cestnine z elektronsko vinjeto za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3 tisoč 500 kilogramov, ki omogoča digitalizirano in deloma pravičnejše plačilo cestnine za časovno uporabo cestninskih cest. E-vinjeta bo vezana na registrsko označbo vozila in se ne bo izdajala v obliki nalepke. Veljavnost vinjete pa bo 365 dni od njenega nakupa, torej ne bo več vezana na koledarsko leto. E-vinjeto bo možno kupiti prek mobilne ali spletne aplikacije z vpisom registrske tablice v informacijski sistem ali pri zavezancih s posebno pogodbo o prodaji tovrstnih vinjet. Nadzor bo sodobnejši, v okviru video nadzora registrskih tablic, preko kamer na portalih, nadzornih vozilih ali s pomočjo ročnega skenerja, ki ga bodo uporabljali cestninski nadzorniki. Poudariti velja, da je bila pri pripravi predloga zakona posebna pozornost namenjena varstvu osebnih podatkov uporabnikov cestninskega omrežja.
Pomembno je tudi, da so vse pripombe k posameznim členom upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin.
Predlog zakona v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo, ker predstavlja tehnološko sodobnejše in za uporabnike cestninskih cest prijaznejši način plačevanja cestnine. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednji je na vrsti gospod Robert Pavšič, da predstavi stališče Poslanske skupine LMŠ.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala.
Očitno je, da klasičnih vinjet, obveznih za vožnjo po naših avtocestah, ne bomo imeli več. Po ministrovih besedah bo torej odpadla vsakoletna folklora praskanja nalepk z vetrobranskih stekel. Poleg tega dejstva, ki je vsekakor dobrodošlo, in tega, da bo e-vinjeta, torej elektronska vinjeta, veljala eno leto po nakupu in ne več za eno koledarsko leto ter tudi lažjega nakupa, ker bo mogoče e-vinjeto kupiti preko spleta, pa kakšnih večjih sprememb ali izrazitih izboljšav za uporabnike avtocest novela ne prinaša. Čeprav odpadejo namreč vsi stroški tiska nalepk, manipulacija, distribucija, bo cena za uporabnike enaka. Veljavnost bo za dva meseca krajša, hkrati pa po našem mnenju v noveli zakona manjkajo predvsem varnostni mehanizmi, ki bi preprečevali zlorabe. Prepričani smo namreč, da bodo zdaj mnogo bolj pod udarom kraje registrskih tablic in menjava tablic med avtomobili. Registrska številka avtomobila bo namreč edini identifikacijski znak, kontrola pa bo enaka kot do sedaj. Še vedno bodo patrulje po avtocestah, edino daljnogledov več ne bodo uporabljale.
Po našem prepričanju gre torej le za lepotni popravek že obstoječega sistema, ki pa bo zahteval dodatne investicije na Darsu. Identifikacija registriranih uporabnikov bo namreč potekala preko optičnega branja registrskih številk s tablic, kar zahteva sistem za optični zajem avtomobilov, torej fotografiranje, ter podporni informacijski sistem, v katerem bodo registrirani uporabniki. Potrebna bo tudi dodatna komunikacijska oprema do posameznih patrulj itd. Razpisi so že zunaj, saj se dejansko mudi. Ne gre torej za nikakršno digitalizacijo v avtocestnem prometu, cenejšo ali celo pravičnejšo uporabo avtocest, ampak gre za všečne in lepotne popravke.
Ker pa bodo imeli uporabniki vsaj malenkostno korist oziroma bo nakup e-vinjet olajšan, v Listi Marjana Šarca noveli zakona ne bomo nasprotovali. Bomo pa budno spremljali vse dogajanje ob izvajanju in implementaciji novele zakona.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SD bo predstavil gospod Soniboj Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Spoštovani!
Pravna podlaga za uvedbo nekaterih novih organizacijskih in funkcijskih metod, ki se spreminjajo tudi v tem zakonu danes, je bila zagotovljena že leta 2015 s sprejetim Zakonom o cestninjenju. Zakonski predlog, ki smo ga obravnavali na matičnem delovnem telesu in da danes potrjujemo, ni le uveljavitev novih organizacijskih in funkcijskih metod, temveč se v predlog prenaša tudi evropska direktiva, ki govori o lažji čezmejni izmenjavi informacij znotraj Evropske unije, urejamo večjo jasnost in določnost nekaterih zakonskih določb, ki bodo prispevale k večji pravni varnosti vseh uporabnikov, navsezadnje pa bo ta zakon uvedel digitalizacijo cestninjenja v obliki elektronske vinjete.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo med branjem in obravnavo zakona imeli nekaj pomislekov, ki so bili naslovljeni predvsem na morebitno zbiranje in zlorabo osebnih podatkov uporabnikov. Predlagatelji v gradivu zakonskega predloga navajajo, da je bil zakon med usklajevanjem posredovan tudi Informacijskemu pooblaščencu, ki je podal kar nekaj pripomb in pomislekov. Po navedbah predlagatelja so upoštevali vsa priporočila in pripombe, ki so prišle s strani Informacijskega pooblaščenca.
Zakonski predlog je podporo prejel tudi na komisiji Državnega sveta, kjer so ravno tako izpostavili problematiko ugotavljanja lokacije in spremljanje vozila, zbiranje osebnih podatkov, a hkrati pozdravili rešitve, ki bodo digitalizirale našo družbo in predstavljajo sodobnejši in uporabnikom prijaznejši način uporabe in plačevanja cestnine.
Socialni demokrati imamo v svojem programu med drugim zapisan tudi cilj pospešene digitalizacije, ki si ga predstavljamo kot izkoriščanje potenciala, ki nam ga digitalizacija nudi in omogoča. Večina rešitev, ki so predlagane v zakonskem predlogu, gre v smeri izkoriščanja digitalnega potenciala in možnosti, ki nam bodo olajšale vsakdanjik in način našega življenja. V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo rešitve, ki jih zakon predlaga, prepoznali kot dobre in bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju tudi podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Mateja Udovč bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani!
Ideja o uvedbi elektronskih vinjet je že kar nekaj časa aktualna. Najprej smo jo zapisali kot koalicijsko zavezo prejšnje vlade, vendar se v dveh letih na tem področju ni zgodilo popolnoma nič. Nato pa smo jo ponovno vnesli v koalicijsko pogodbo s partnerji aktualne vladne koalicije. In končno je danes pred nami rešitev v obliki Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona, s katerim se naposled le uvajajo elektronske vinjete. Digitalizacija je realnost in mora postati naša normalnost tudi na področju cestninjenja. Leta 2018 je bilo uvedeno elektronsko cestninjenje za tovorna vozila in skrajni čas je, da naredimo korak v tej smeri tudi na področju cestninjenja osebnih vozil. Anketa, ki jo je med uporabniki slovenskih avtocest lansko leto opravil Dars, je pokazala, da uvedbo elektronskih vinjet med domačimi vozniki podpira 61 % voznikov. Še precej bolj pa uvedbo elektronskih vinjet podpirajo tuji vozniki osebnih vozil, saj je takih več kot 70 %. Rezultati ankete kažejo, da je tudi javnost pripravljena na nov, bolj sodoben način cestninjenja osebnih vozil.
Po predlaganem zakonu bo vinjeta vezana na registrsko tablico, veljala pa bo 365 dni od dneva nakupa. Tako nakup vinjete ne bo več vezan na 31. januar, kar bo za uporabnike bolj pravično. Uporabnikom bo tudi prihranjeno vsakoletno odstranjevanje vinjet z vetrobranskih stekel. Zlasti bo za uporabnike sistem elektronskih vinjet bolj prijazen v primeru poškodovanega oziroma razbitega vetrobranskega stekla.
Novosti vedno prinašajo dobre stvari in, razumljivo, odpirajo tudi določena vprašanja. Ob obravnavi predloga zakona smo poslanci državnemu sekretarju Ministrstva za infrastrukturo zastavili vrsto vprašanj, ki so se večinoma nanašala na izvajanje nadzora ter varovanje osebnih podatkov. Četudi uvedba elektronskega cestninjenja s tehnološkega vidika ni problematična, še vedno enega izmed največjih izzivov predstavlja zagotavljanje učinkovitega nadzora, ta je namreč neposredno povezan s prihodki Darsa. S tega vidika je torej treba narediti vse, da bo zagotovljen učinkovit nadzor. Na odboru smo zato v Stranki Modernega centra opozorili tudi na pomen učinkovitega prestrezanja neplačnikov med tujci.
V Stranki Modernega centra smo prepričani, da so pristojni dobro proučili vse vidike uvedbe elektronske vinjete. Prav tako pa, da so dobro proučili tudi pomisleke glede nadzora in varovanja osebnih podatkov. Ne glede na to pa v Stranki Modernega centra apeliramo na ministra, da se zavzema za ohranitev obstoječega modela zaračunavanja vinjet. V Stranki Modernega centra namreč nismo naklonjeni obračunavanju na podlagi prevožene kilometrine, kot smo ga poznali pred uvedbo trenutnega vinjetnega sistema. Dejstvo je, da so se po uvedbi obstoječega vinjetnega modela lokalne ceste razbremenile, zaradi česar se je izboljšala tudi prometna varnost.
Na podlagi vsega navedenega bomo v stranki Modernega centra predlog zakona soglasno podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil gospod Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi!
Zakon, ki ga obravnavamo, postavlja pravno podlago za uvedbo elektronske vinjete. Ta je problematična iz dveh vidikov. Prvi je vidik zasebnosti. Namreč sistem sledenja registrskih tablic vozil, kar elektronska vinjeta efektivno je, po celotnem avtocestnem omrežju pomeni, da bo Dars imel podatkovno bazo vseh naših voženj. Ta vdor v zasebnost je nedopusten. Tehnično se takega sistema ne da razviti brez rizika omenjenih vdorov v zasebnost oziroma tudi če prvotni sistem ne bi imel te funkcionalnosti, jo namreč lahko skupina računalničarjev doda v roku nekaj dni. Elektronska vinjeta je sistem, ki bi omogočil novo masovno zbiranje podatkov o prebivalkah in prebivalcih države. Kljub temu da zakon predpisuje način hrambe in obdelave podatkov, že samo dejstvo, da ti podatki bodo obstajali, da se bodo nekje nahajali, odpira možnost zlorab. V zakonu sicer piše: »Prepovedana je uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene cestninjena, za druge namene, razen če tako določa zakon.« In ravno ta zanka, »razen, če tako določa zakon«, bo omogočila, da se bo preko drugih zakonov podatke o vožnjah posredovalo kdo ve katerim državnim organom vse in za katere potrebe seveda.
V Levici ne trdimo, država ne sme zbirati osebnih podatkov o osebah, ki se gibljejo po njenem ozemlju. Velikokrat je to lahko zelo koristno in prebivalkam in prebivalcem olajša prenekateri upravni postopek. Smo pa proti temu tam, kjer to ni potrebno, ker to ne prinaša nobenih koristi. In v primeru cestninjena je ne prinaša. Imamo vinjetni sistem, kjer samo nalepimo nalepko na vetrobransko steklo, brez kakršnekoli obdelave osebnih podatkov. In ta sistem deluje čisto dobro. Nobene potrebe ni, da tukaj uvajamo sistem množičnega zbiranja podatkov.
Druga problematična stvar v zvezi z zakonom pa je, da bo uvedba elektronskega cestninjena omogočila ukinjanje vinjetnega sistema. V zakonu namreč lahko preberemo, da bo zakon omogočil digitalizirano in deloma pravičnejše plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest. Kaj točno pomeni pravičnejše plačilo cestnine, ni nikjer pojasnjeno. Vemo pa, da si Evropska komisija že nekaj časa želi uvedbo cestninjena po prevoženih razdaljah po celotni Evropi. Vinjete so nam omogočile, da avtoceste niso nadstandardne, premium ceste za tiste, ki so premožnejši oziroma pripravljeni plačati več za hitrejšo pot do cilja, ampak so postale le najvišji rang cest, na katerega se izteka ves tranzitni in daljinski promet. V državah, kjer imajo ohranjen sistem plačevanja po prevoženi razdalji, se domače prebivalstvo avtocestam preprosto izogiba. Zakaj? Ker so predrage. Avtoceste tako, zlasti na primer na Hrvaškem, niso toliko namenjene lokalnim prebivalcem, kot turistom, ki so pripravljeni plačati več za nadstandardne storitve. Kljub temu da so avtoceste velik poseg v lokalno okolje in za njih vsi plačujemo, bodisi neposredno z nakupom vinjete bodisi posredno v obliki zdravja, pokvarjenega razgleda ali kako drugače, bi nam bile različno dostopne. Revnim tako, bogatejšim drugače. Avtoceste plačujemo vsi mi, po njih pa se zaradi nepolicentričnega razvoja Slovenije najbrž največ vozijo delavke in delavci, ki se ne vozijo zato, ker jim to paše, ampak ker se morajo voziti na delo, ker morajo peljati otroka v šolo, vrtec, na različne obšolske dejavnosti. Glede na prevožene kilometre pa med vozniki osebnih avtomobilov daleč največjo ceno glede na prevožene kilometre plačajo turisti. Vinjetni sistem je za prebivalke in prebivalce te dežele dober in nam tudi dobro služi. Res je, da zakon tega sistema ne ukinja in samo prenaša evropske direktive, a znano je, da Evropska komisija pritiska na države članice, torej tudi na Slovenijo, da bi vse uvedle sisteme cestninjenja po prevoženi razdalji. Elektronsko cestninjenje bo to omogočilo.
Zaradi tega in zaradi zadržkov v zvezi z masovnim zbiranjem podatkov v Levici tega zakona ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Mihael Prevc, da predstavi stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo. Še enkrat lepo pozdravljeni!
S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju, se sistem cestninjenja nadgrajuje v skladu s spremembami evropske zakonodaje, ki omogoča učinkovitejšo interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov na ravni Evropske unije. S predlogom zakona pa se vzpostavlja tudi pravna podlaga za sistem cestninjenja z elektronsko vinjeto za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov. Elektronska vinjeta pa pomeni velik korak v smeri digitalizacije družbe, ki tako predstavlja tehnološko sodobnejši in za uporabnike cestninskih cest prijaznejši način plačevanja cestnine. Zato v Novi Sloveniji zakon vsekakor podpiramo.
Prav tako pozdravljamo dejstvo, da bo veljavnost letne vinjete 365 dni od njenega nakupa in ne bo več vezana na koledarsko leto. Uporabnik bo lahko pri vsaki vrsti e-vinjete določil dan začetka njene veljavnosti. E-vinjete bodo v prodaji pri zavezancih s posebno pogodbo za prodajo tovrstnih vinjet in bodo zabeležene v informacijskem sistemu upravljavca cestninskih cest, s čimer se tudi poenostavlja izvajanje nadzora nad uporabniki e-vinjet, ki bo sodobnejši, v okviru videonadzora registrskih tablic, preko kamer na portalih, nadzornih vozilih ali pa s pomočjo ročnega skenerja, ki ga bodo uporabljali cestninski nadzorniki.
Še posebej pa nas v Novi Sloveniji veseli, da je Ministrstvo za infrastrukturo pri pripravi zakonodajnih rešitev veliko pozornost namenilo varstvu osebnih podatkov uporabnikov cestninskega omrežja. E-vinjeta ne sme omogočiti ugotavljanja lokacije ali spremljanja vozila na način, da bi lahko določili gibanje ali nahajanje določenega vozila. V primeru, da nadzorni sistem v okviru nadzora ne ugotovi kršitve obveznega plačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila takoj izbrišejo. Če pa nadzorni sistem zabeleži kršitev neplačane cestnine, se podatki o lokaciji hranijo do zaključka postopka. Prav tako se predlagatelj zakona zaveda, da je postopek izterjave neplačane cestnine za tuje uporabnike slovenskega cestninskega omrežja zahteven in v večini primerov neuspešen, če se tujega kršitelja ne identificira in sankcionira na ozemlju Slovenije, kar bo nov sistem videonadzora vsekakor omogočil. Enostavnejši pa bo seveda nadzor nad domačimi uporabniki cestninskega omrežja, saj bo možen vpogled v bazo registriranih vozil. Poleg tega se bodo z nadzornimi kamerami opremila vozila za cestninski nadzor, cestninski nadzorniki pa bodo uporabljali tudi ročne skenerje za odčitavanje registrskih tablic za nadzor, ki bo lahko tudi na parkiriščih.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da digitalizacija spreminja vse. Temeljito spreminja podobo gospodarstva, politike in družbe. Digitalna revolucija prinaša nove izzive in odpira nove priložnosti. Digitalizacija vstopa v vse pore našega življenja. Postavlja nove zahteve in odpira popolnoma nove možnosti. Naš cilj je, da je Slovenija na strani digitalne revolucije in da izkoristi njene priložnosti za razvojni preboj.
Ker zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju gre prav v to smer, bomo poslanci Nove Slovenje zakon vsekakor podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine SAB bo predstavil magister Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana predsedujoča, kolegice poslanke in poslanci!
Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju nadgrajuje določbe v skladu s spremembami zakonodaje Evropske unije, s katerimi bo mogoča učinkovitejša interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na ravni Evropske unije. Najpomembnejša novost, ki jo predlog vsebuje, pa je uvedba elektronskih vinjete za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov. Elektronske vinjete bodo prinesle kar nekaj ugodnosti. Tako jih bo možno kupiti na običajnih prodajnih mestih, kot novost pa bo mogoč nakup preko spleta. Na voljo bodo tedenske, mesečne in letne vinjete. Letna vinjeta bo veljala leto dni od dneva nakupa in tako ne bo več vezana na koledarsko leto. Posledično bo plačevanje deloma pravičneje.
Glede cene, nam predstavniki ministrstva niso podali natančnejših pojasnil. Zagotovili so le, da vinjete ne bo več treba nameščati na vetrobransko steklo, saj bo elektronska vinjeta v obliki digitalnega zapisa in bo vezana na registrsko tablico posameznega vozila.
Za Stranko AB je mobilnost ena izmed izredno pomembnih tem in uvedba vinjetnega sistema na naših cestah je tako bistveno pripomogla k varnosti v prometu. Tudi sistem elektronskega cestninjena pomeni korak naprej v skladu z razvojem tehnologije in digitalizacije. Med drugim bo mogočen tudi večji nadzor nad kršitelji, saj se bo uporaba vinjet nadzirala s pomočjo tehničnih sredstev.
Ob obravnavi tega predloga zakona smo v Poslanski skupini SAB dobili pomislek, da bi uvedba elektronske vinjete lahko pomenila korak k plačevanju cestnine po prevoženem kilometru. Od Ministrstva za infrastrukturo smo dobili zagotovilo, da temu ne bo tako in da bo plačevanje ostalo tako kot do sedaj, torej glede na določeno obdobje. Predlog upošteva tudi vse varovalke glede varstva osebnih podatkov, kar je potrdila informacijska pooblaščenka. Pojavila se je namreč bojazen o lokacijskem sledenju, ki pa bo onemogočeno, saj bo sistem avtomatiziran in, če ne bo šlo za kršitelja, se bodo podatki nemudoma izbrisali.
Posledica vinjet je preusmeritev prometa z lokalnih cest na avtoceste, ki so prilagojene za hitrejšo, udobnejšo vožnjo in so tudi sicer bolj varne. Posledično je boljša tudi kakovost življenja ljudi, saj se večina prometa izogne naseljem.
V Poslanski skupini SAB uvedbo elektronskih vinjet pozdravljamo, zato bomo predlog podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Ivan Hršak, predstavil bo stališča Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
Osnovni Zakon o cestninjenju celovito ureja cestninjene vozil v Republiki Sloveniji. Za vozila do 3 tisoč 500 kilogramov skupne mase se cestnina plačuje glede na določen čas uporabe, za vozila nad 3 tisoč 500 kilogramov skupne mase pa se cestnina plačuje glede ne prevoženo razdaljo. Prav tako sta bili z omenjenim zakonom v slovenski pravni red preneseni direktivi Evropske unije, od katerih se je prvo nanašala na cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, da druga pa se je nanašala na interoperabilnost oziroma usklajenost elektronskih cestninskih sistemov v Evropski uniji. S prenosom direktiv Evropske unije v naš pravni sistem je bila ustvarjena tudi pravna podlaga za uvedbo nekaterih novih organizacijskih, tehničnih, funkcijskih metod, ki so bile potrebne za prilagoditve cestninskega sistema v Sloveniji v razmerju do drugih cestninskih sistemov držav članic EU.
Verjetno se vsak izmed vas spominja podiranja cestninski postaj, kar je omogočilo, da se vozilom ni bilo potrebno več ustavljati na cestninskih postajah zaradi uvedbe tako imenovanega cestninjenja v prostoprometnem toku, ki je bilo v Sloveniji uvedeno 1. aprila 2018. Ta način cestninjenja je bistveno pripomogel k pretočnosti in varnosti in prometni varnosti, saj so bile v sklopu rušenja cestninskih postaj za zagotavljanje učinkovitega nadzora nad različnimi vrstami vozil vzpostavljene nadzorne točke, na katerih nadzorni organi, Furs, carina, prometni inšpektorat, cestninski nadzor, policija in drugi, izvajajo celotni nadzor nad posamezno vrsto vozil.
V Poslanski skupini Desus menimo, da bi s sprejetjem novele zakona, s katero bo uvedli namesto klasične tako imenovano elektronsko vinjeto, ki jo že poznajo v nekaterih drugih državah članicah EU, naredili pomemben korak k modernizaciji in načinu cestninjenja, hkrati pa tudi splošni digitalizaciji družbe in njenih podsistemov, ki jo tako radi poudarjamo. Naj samo omenim, da imajo v nekaterih članicah EU, kot so Slovaška, Romunija, Bolgarija, Madžarska, že uvedeno povsem elektronsko cestninjenje. V nekaterih članicah državah EU, kot je Avstrija, pa imajo tako imenovani kombinirani sistem oziroma možnost izbire med klasično in elektronsko vinjeto.
V noveli zakona v Poslanski skupini Desus vidimo večinoma dobre rešitve. Tu želim omeniti predvsem sistem elektronskih vinjet v smislu časovnega zakupa, prenašanje registrskih tablic med vozili v primeru, da sta obe vozili uvrščeni v isti cestninski razred, opozarjanje na potek veljavnosti elektronske vinjete. Zelo pomembna pa se nam zdi določba novele, po kateri cena bodočih elektronskih vinjet ostane na isti ravni kot do sedaj. Upamo samo, da v prihodnosti ni predvidena kakšna podražitev le-teh, kvečjemu bi lahko zaradi enostavnejšega postopka tako izdelave kot distribucije in s tem manjših stroškov po našem mnenju bila celo nekoliko nižja.
Prav tako ne smemo zanemariti okoljskega vidika, saj bi z odpravo klasičnih vinjet, kljub temu da so materiali za izdelavo klasičnih vinjet vedno bolj ekološki, vsaj delček pripomogli k zmanjševanju odpadkov in s tem k ohraniti narave.
Zadovoljni smo, da se s predlogom novele zakona strinja tako Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot tudi da drugih razen tehničnih pripomb na predlog zakona ni imela Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, zato bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestnini v Poslanski skupini Desus podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
In še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine SNS predstavil gospod Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo.
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bomo tudi pri nas dobili e-vinjete in sledili zgledu drugih evropskih držav, kot so Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Romunija. Po 13 letih je nov sistem definitivno všečen, saj vozniki ne bodo več rabili lepiti in predvsem težko odstranjevati stare vinjete. Lažje se bo tudi videlo skozi vetrobransko steklo, kajti nekateri imajo nalepljeno že celo mavrično zbirko starih vinjet. Cene ostajajo iste kot do sedaj, kljub temu da bo pri elektronskih vinjetah prihranek pri stroških tiska in distribucije. Uvedba e-vinjete ne prinaša plačevanja cestnine glede ne prevožene kilometre, kot je sprva kdo pričakoval. Veljala bo 365 dni od njenega nakupa, na primer od septembra do septembra in ne bo vezana na koledarsko leto, tako kot je bilo do sedaj. Določeni državljani in državljanke Republike Slovenije ter tudi tujci, ki samo prevozijo Slovenijo, so si že sedaj, ko imajo navadne klasične vinjete, želeli, da bi imeli na voljo enodnevne vinjete, saj se nekajkrat na leto odpeljejo, na primer, k zdravniku, na izlet, na morje. Te opcije pač ne bo. Delovala naj bi na preprost način, ker bi se preko sistema kamer, ki na avtocestah že stojijo, prepoznale registrske tablice.
V Slovenski nacionalni stranki menimo, da takšen način omogoča širok razpon zlorab, prevar in kraje avtomobilskih tablic. Kamere, če jih je sploh dovolj, naj bi snemale registrske tablice. Darsovci pa bodo budno spremljali, kdo je vinjeto plačal in kdo ne. Vendar nimamo tako močnega sistema, da bi vse kontrolirali.
Ker večina ljudi danes uporablja sodobno tehnologijo, bo nakup mogoč preko aplikacije, spleta ali po starem, na bencinskih servisih. Tisti, ki bo imel e-vinjeto, bi imel prosto pot za vožnjo po naših avtocestah, kršitelje pa bodo prepoznali in kaznovali. Zavedajmo se, da je Slovenija tranzitna država, kjer bo potreben strikten nadzor in kontrola, predvsem nad tujci. Po informacijah, ki sem jih pridobil, da se na sodišču tujcu izreče oprostilna sodba in mu ni potrebno plačati kazni do višine prekrška 80 evrov. Sedaj pa mi povejte, ali bodo tudi Slovenci imeli te ugodnosti, če se bodo peljali po avtocesti trikrat letno in dobili kazen do 80 evrov. Ni pošteno za slovenski narod, res ni pošteno. Predlog novele tako vsebuje vse varovalke, da bo sistem po preverjanju voznikov podatke v trenutku izbrisal, razen v primeru kršitelja, ampak za tujce to ne velja.
Brez skrbi, za varstvo osebnih podatkov, kjer e-vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozila na način, da bi lahko določili gibanje ali nahajanje določenega vozila, bo poskrbljeno. Ne vem, zakaj ne želite sprejeti našega predloga, da se ob registraciji vozila v cestni sklad šteje tudi e-vinjeta. Ob predpostavki, da se cestni sklad sorazmerno poveča, vendar ne več kot je sedanja cena vinjete, recimo, sedanje nekje 70 %. Za tujce pa naj bo ali e-vinjeta ali stara nalepka za lepljenje. Hvala za pozornost in srečno.

PODPREDSEDNICA TINE HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 21. oktobra, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 21. sejo zbor, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri zjutraj.
Lep dan vsem!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. OKTOBRA 2020 OB 11.43.)