Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje

Vsebina zapisa seje

Sejo je vodil mag. Dušan Verbič, podpredsednik odbora.
Seja se je začela ob 11.04.

1. trak: (SC)

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Spoštovani, še enkrat prav lep pozdrav.
Nadaljujemo s prekinjeno 49. nujno sejo Odbora za notranje zadeve javno pravo in lokalno samoupravo.
Preden začnem to, kar je bilo tudi pred prekinitvijo sporočeno še enkrat pooblastila: Dejan Kaloh nadomešča Anjo Bah Žibert, Mojca Škrinjar nadomešča Branka Grimsa, Mojca Žnidarič je iz kvote SMC, dr. Franc Trček nadomešča Predrag Bakovića. Nadaljujemo kot je bilo rečeno spoštovani kandidat, prosim za odgovore.

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Najlepša hvala tudi vsem govorcem od prej za zelo vsebinska vprašanja in razmišljanja.
Najprej bi želel odgovoriti na vprašanje glede moje zaposlitve v Uberju.

2. TRAK: (SC) – 11.05

(nadaljevanje) Kot sem poudaril že prej od začetka tega tedna nisem več zaposlen pri Uberju. Moje delovno mesto ni zamrznjeno, kar pomeni, da me služba pri Uberju ne čaka ne glede na današnje glasovanje.
Druga stvar bi želel odgovoriti na hitro na vprašanje gospod Medveda v zvezi z ukinitvijo tiste vladne službe leta 2004. Jaz sem bil takrat star 21 let tega moram priznati se niti ne spominjam niti ne morem komentirati bi pa rekel, da je digitalizacija danes mnogo mnogo bolj pomembna kot je bila takrat pa je bila že takrat zelo pomembna. Zdi se mi, da je ta pandemija samo pospešila ta digitalni prehod, ki se je pospešeno odvijal že zadnjih nekaj let in da je ta služba najbrž danes potrebna bolj kot kadarkoli prej še posebej, če vzamemo v obzir tudi velika evropska sredstva, ki jih bomo pridobili prav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih letih. Z gospodom Trčkom se praktično v vsem strinjava. Mogoče bi samo poudaril, da nisem delal za / nerazumljivo/ institut, ampak to niti ni tako pomembno. Tudi želim poudariti, da s tem, ko bi se ustanovil samostojni center za uporabno umetno inteligenco ne bi seveda prišel do nikakršne privatizacije, še vedno bi stvar ostala bi rekel v lastništvu Instituta Jožefa Štefan skratka ne bi šlo za nikakršne zasebne ali kakršenkoli druge kombinacije. Gre samo za to, da je trenutno na instituti, kar nekaj različni iniciativ, oddelkov, sektorjev in tako naprej, kar pomeni, da je ta pozornost malce razpršena v okviru bom rekel samostojne institucije, ki bi bila namenjena uporabni umetni inteligenci pa bi bil ta fokus lahko bistveno večji, zato se nam zdi ta rešitev boljša in ta rešitev je konec koncev tudi takšna kot jo predlagajo Marko Grobelnik in ostali, ki soustvarjajo še danes ta Unesco center za umetno inteligenco, ki se mi zdi ogromna pridobitev in smo nanj lahko zelo ponosni, da ne bo nobene pomote.
Strinjam se tudi z vami glede tega, da je ta razdrobljenost digitalnih naporov znotraj države naša rak rana. Vemo, da je digitalizacija razbita na desetine različnih služb, direktoratov in ne vem česa še vse skratka manjka robustna koordinacija, ki bi na koncu sproducirala rezultate. Zakaj je temu tako ali zato, da ljudje ohranjajo svoje vrtičke ali, zaradi nečesa drugega niti ne bom špekuliral je pa trenutna ureditev slaba, kar kažejo koncev tudi rezultati še posebej uvrstitev na desni lestvici. Skratka lahko bi rekel, da bo vsaka sprememba obstoječega stanja sprememba na bolje.
Strinjam se glede Agencije za digitalizacijo kakšna bi bila prava forma v nekem dolgoročnem smislu je stvar razprave sigurno pa mora biti to bodisi samostojna služba ali pa agencija ali kaj tretjega.
Najlepša hvala glede komentarja v zvezi s profesorjem Kalinom in profesorjem Gantarjem. Naj poudarim, da niti slučajno niso v strateškem svetu zbrani vsi največji strokovnjaki, ki jih imamo na tem področju teh je seveda mnogo mnogo več bi pa poudaril, da smo bili ves čas odprti za vse deležnike in tudi ne člane. Srečevali smo se z desetinami ne članov tudi s strokovnimi združenji in tako naprej. odprti pa smo bili tudi za predloge državljanov, zato smo tudi konec koncev vzpostavili elektronski naslov digitalizacija©gov.si, na katerega smo prejeli ogromno najrazličnejših pripomb pa tudi odličnih predlogov. Naša vrata so odprta in ostajajo odprta za vse ne glede na to kdo je član in kdo ni. Isto velja tudi za to novo vladno službo, če bom seveda danes izvoljen odprti bomo za vse dobre ideje in za vse bom rekel zagnane ljudi, ki želijo soustvarjati to našo zgodbo. Prav tako se strinjam z vami glede potrebe po medgeneracijskih centrih in povezavi z civilno družbo to je ključ. Ta prenos znanja iz ene generacije na drugo je bom rekel ključen za digitalno opismenjevanje in tudi bom rekel za socialno kohezijo v družbo, to je absolutno potrebno spodbujati.
Kar se bonov tiče. Videli smo pri drugih primerih, da so se boni prejeli, da jih imajo ljudje radi, so enostavni za uporabo,
3. TRAK: (SC) – 11.10

(nadaljevanje) niso povezani z ne vem koliko birokracije skratka to bi lahko bil neki način, da bi te digitalne veščine lahko maksimalno popularizirali.
Kar se tiče ostalih zadev še posebej digitalnih / nerazumljivo/. Tukaj vam lahko iz prve roke povem moja partnerka je Indijka in obožuje to državo tako, da ne bo težav dobiti strokovnih in tudi sicer sposobnih tujih strokovnjakov k nam. Imamo prekrasno naravo, smo urejena država, družba, ki je solidarna, kar nam pa manjka bom rekel konkurenčnejše poslovno in podjetniško okolje in pa več priložnosti za naše mlade. Absolutno se strinjam, da je pravzaprav dobro, da gredo mladi v tujino. Kroženje možganov je nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi velikemu ali pa majhnemu narodu. Problem, ki ga pa mi imamo je pa drugačen. Pri nas imamo problem z begom možganov. To, da ljudje odhajajo in se ne vračajo tako, da bo to tudi eden izmed fokusov mojega dela, ker to situacijo zelo dobro poznam na lastni koži.
Kar se tiče majhnih in srednje velikih podjetij. To je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Dejstvo je, da je tam največji digitalni manko. Velika podjetja imajo velike resurse in veliko lažje vlagajo v digitalne rešitve, zato me zelo veseli, da bomo tudi v okviru nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje zagotovili veliko sredstev prav za pospeševanje digitalizacije pri srednjih in pa majhnih podjetjih.
Kar se tiče vprašanj na področju izobraževanja se absolutno strinjam, da je treba tukaj postopke pospešiti jasno v sodelovanju z andragoško in vso drugo stroko bi pa poudaril eno stvar. Marsikatera od teh rešitev že deluje v državah, ki so bistveno bolj razvite od naših in če delujejo dobro v Švici, v Avstriji, v Nemčiji, na Švedskem, potem bodo delovale odlično tudi pri nas tako, da včasih moramo zaupati izkušnjam drugih držav in kot je povedal Trček ne izumljati na novo kolega, odkrivati Amerike oziroma tople vode. Tako da s tem se strinjam.
Rad bi mogoče še dodal, kar je omenil gospod Kaloh, da ima cela Slovenija ogromen inovativni potencial, da ni bom rekel Ljubljana edina, ki poseduje te talente, te inovacije. Zadnjič smo imeli fantastični obisk v Mariboru ne samo v podjetju Skylabs, ampak tudi v Ferriju, ki je ena izmed naših najboljših tovarn tehničnih talentov in inovacij. Jaz sem bil šokiran nad tem kar počnejo pa jih spremljam že zelo dolgo tako, da mislim, da mora biti tudi eden izmed ciljev vsake Vlade in tudi takšne službe, če bom izvoljen, da se bom rekel ta dovoljšna pozornost tudi drugim delom Slovenije, da se spodbuja talente in pa podjetja na vseh koncih in krajih in da se koncev izobraževanje ne samo podjetniški sistem decentralizira in približa vsakemu Slovencu.
Strinjam se tudi z vami, digitalizacija ni in ne sme biti politična tema, ampak to sem danes omenil že velikokrat. Mogoče gospa Škrinjar, kar se tiče pametnega prometa. Tukaj je možnosti za izboljšave ogromno je pa to nekaj, kar se ne da narediti čez noč in eno leto tukaj ne bo dovolj, ker bo potrebno zelo intenzivno sodelovanje ne samo med različnimi resorji na Vladi, ampak predvsem med lokalnimi skupnostmi in Vlado to pa kot vemo lahko, kar nekaj časa traja. Da ne bo pomote nekaj ukrepov teh, ki sem jih danes izpostavil v uvodu ni mogoče realizirati v enem letu nekatere tudi ne v dveh letih. Uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike absolutno ni možno narediti v tako kratkem času lahko pa že sedaj začnemo s postopki, postavimo temelje, da bo ta reč čez 3 leta že v naših osnovnih in srednjih šolah. Če ne bomo naredili danes pa se bomo tega lotili čez eno leto bo pa to prišlo na vrsto šele čez štiri leta.
Toliko mogoče z moje strani za enkrat.
Hvala.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Hvala lepa tudi vam. Nadaljujemo. Preden dobi besedo mag. Bojana Muršič, še informacijo prijavljene poleg nje imamo še mag. Eleno Zavadlav Ušaj, Natašo Sukić ter Andrej Černigoj.
Kolegica mag. Bojana Muršič, beseda je vaša.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa podpredsednik za besedo.
Spoštovani kandidat, kolegice in kolegi, vsem skupaj eden lep pozdrav!
Danes že poslušamo v bistvu to

4. TRAK: (SC) – 11.15

(nadaljevanje) predstavitev kandidata in tudi njegovo odgovarjanje dobre tri ure in ja vsi skupaj tako opozicija kot koalicija smo vsi enakega mnenja, da je digitalizacija absolutno potrebna, da je to razdrobljeno po vseh resorjih. A vendar moram poudariti, da je Vlada Janeza Janše pred 17 let ukinila Ministrstvo za informacijsko družbo in ja prav ta Vlada, ki ga bi danes rada ponovno ustanovila oziroma ustanovila pač imenovala ministra za digitalizacijo. Kandidat popolnoma razumem vi ste bili takrat še mladi in nam na to sploh ne morete odgovarjati in tudi na to ne rabite niti ne odgovarjati, ampak če bi mi pred 17 leti nadaljevali s to digitalizacijo, s preobrazbo mislim, da bi danes bili kar daleč daleč in daleč, ampak pustimo, situacija je takšna kot je. Danes ta Vlada predlaga predlog kandidata za ministra za digitalizacijo žal 10 mesecev pred parlamentarnimi rednimi volitvami se pravi dela je približno se bo delalo nekje okoli 6 mesecev. Moram reči, da če bi bila iskrena želja te Vlade in prednostna naloga te Vlade, da se nekaj naredi na tem področju bi to storila ob nastopu mandata pa, če že ne ravno ob nastopu mandata pa vsaj po prvem valu epidemije, kajti jasno se je pokazalo v prvem valu epidemije, da še kako potrebujemo ustrezno digitalizacijo in korak naprej na tem področju. Lahko v bistvu, če ni bilo takrat predloga za ministra ali za ministrstvo pa, če že ne to bi pa lahko bila takrat vsaj poskrbela, da bi obstoječe institucije kot so Direktorat za informacijsko družbo, Direktorat za informatiko na MJU dobili več sredstev, izboljšali kadrovsko strukturo, prednostno financirali nujno potrebne projekte, pripravili izboljšave na področju strateških dokumentov in naredila vse, da v teh ključnih trenutkih, katerimi smo bili priča v prvem, drugem, tretjem valu. Ja, kaj se je še zgodilo? Ravno sedaj v zadnjem trenutku še posebej v času referenduma, da portal e-uprava ni deloval, zato se mi res danes postavlja vprašanje zakaj danes. Naj ne zveni preveč / nerazumljivo/ ali kako drugače, ne mi zvezi za slabo morebiti za to, da Vlada pokrije črni mladež, ki ga je digitalizaciji v 17 letih Slovenije naredila ali pa mogoče zato, da poplačajo kandidata za njegovo delo v Svetu za digitalizacijo, kajti povedali ste, da je bilo to delo vaše pro bono ali mogoče celo zato, da svoj bom rekel bogat življenjepis dopolnite še s to funkcijo ministra? Ali pač, zato da se preusmeri pozornost državljank in državljanov drugam po njihovem fiasku v tem tednu? Naj bo to s političnega stališča dovolj.
Digitalna preobrazba je orodje za razvoj ter družbeni in ekonomski napredek. To sem že omenila, da se je v času epidemije še kako pokazalo na področju šolstva, podjetij so v času epidemije večinoma vse poslovale preko digitalnih orodij in tako smo, kar se da dejansko poganjali to družbo naprej. Ja, bilo veliko težav na področju uvajanja šole na daljavo, kjer se je pa pokazala težava z zmogljivostjo serverjev in prilagajanje učnemu procesu je bilo težko tako za otroke tako za starše. Če se je na začetku tako dobro izkazalo, da pač imamo učenje na daljavo je kasneje z časom to nekako tudi pri učencih nekako upadlo, kajti bilo jih je treba pritegniti in s tem učnim procesom na daljavo so bile velike težave, torej pokazalo se je v vsem tem času, da ima Slovenija na tem področju veliko hibo. Vsak, ki zna uporabljati družbena omrežja, brskati po internetu bi moral biti v času šolanja na daljavo strokovnjak. Starši so morali nuditi pomoč pri uporabi elektronske komunikacije,

5. TRAK: (SC) – 11.20

(nadaljevanje) če so seveda imeli, marsikatera družina ni bila sploh ne z računalniki podprta, ampak pri tem učenju na daljavo se je pozabilo, da večina staršev ni vešča ravnanja z računalniki, kajti vsi starši niso tam do 40, starejši so starši manj so računalniško opismeni pa to še ni vse. Ob tem se v Sloveniji tako kot ste tudi že sicer omenili se pojavljajo bele lise, kjer ni dostopa do interneta in ljudje so se znašli v tistem času v izjemno izjemno veliki stiski prav tako, da niso imeli ne printerjev pa da ne omenjam hitrost prenosa podatkov pa da ne bom še nadaljevala tudi profesorji vsi niso računalniško opismeni tako kot bi si vsi skupaj želeli. Tako da ja, spoštovani kandidat, na tem področju nas čaka veliko dela. Prav tako to pomeni, da če nekdo uporablja družbeno omrežje pa brska po spletu še ne pomeni, da je strokovnjak za digitalizacijo ali digitalno preobrazbo.
Omenili ste v svoji predstavitvi v teh 40 točkah, ki jih je pač Strateški svet pripravil informatizirani izračun otroškega dodatka. Jaz bi tukaj zgolj omenila, da vloga se danes že odda enkrat, potem se sploh ne dajo več vloge, ampak avtomatsko se podaljšuje otroški dodatek tako je danes. Jaz sem pričakovala, da boste šli pri tej digitalizaciji oziroma pri informativnem izračunu dlje, da boste delali v smeri informativnega izračuna vseh prejemkov iz javnih sredstev, kajti tukaj smo se pogovarjali že pred leti nazaj, da bo eden premislek in čim prej, da bomo prišli do tega, kajti vse podatke tako kot je imajo centri za socialno delo na razpolago.
Potem ste omenili e-zdravje. Na tem mestu me zanima na kakšen način boste zagotovili varnost dostopa do vseh teh podatkov. Danes že sicer imamo, ampak jaz menim, da varnost ni dovolj zagotovljena. Ob tem se mi postavlja vprašanje kaj pa s tistimi, ki tega ne bodo želeli uporabljati, ker se jim pač to še vedno ne zdi dovolj varnost kaj boste pa s temi naredili oziroma pri e-zdravju je še večji problem, ker imamo populacijo 65 plus sicer moram reči, da se zelo uveljavljajo ti računalniški tečaji v okviru vseživljenjskega učenja in takrat ljudi opismijo? Bom rekla lokalne skupnosti celo gredo tako daleč, da potem tudi iz javnih institucij pridobivajo računalnike, ki jih, potem tem starejšim razdelijo to smo imeli tudi pri nas takrat, ko sem bil direktorica občinske uprave eden projekt in smo zagotovili 40 računalnikov, starejših je bilo bistveno več, ampak 40 računalnikov smo jim zagotovili, da so pač nekako ljudje stopili v korak s časom, ampak nekateri pa res niso zato. Jaz moram reči zgolj moja mama, moji mami sem jaz ponujala računalnik vsaj malo za družbo, da se bi, ampak niti slučajno ne bo uporabljala računalnika pri svojih letih kaj šele e-zdravje. Tukaj se postavlja spet vprašanje.
Omenili ste tudi te bone. Sedaj bone že imamo tako ali tako turistične bone, sedaj smo dobili še ene bone, sedaj bodo še eni boni glede na situacijo, ki jo pa imamo trenutno v Sloveniji imamo epidemijo in jaz moram reči, da sem bila včeraj prepadena, ko je v bistvu predsednik Vlade omenil pa to razumem, da mora biti PCT pogoj za vsak vstop v namestitveni objekt, v gostinski lokal sedaj po mojem tudi bo po vsej verjetnosti tudi na kakšne izobraževalne seminarje, ampak se pa nekaj pozablja cepljeni, prebolevniki, na drugi strani imamo pa testiranje in ko predsednik Vlade omeni, da testiranje ne bo več brezplačno se je usul na moj elektronski naslov kup sporočil. Zakaj smo tisti ljudje, ki smo

6. TRAK: (SC) – 11.25

(nadaljevanje) bili za štirimi stenami mesece in mesece nismo zboleli in sedaj bomo nagrajeni s tem, da bomo morali, v kolikor bomo želeli bon tudi koristiti iti na testiranje, ki ga bomo morali pa plačati pa to ne leti ravno na vas, ampak morala sem to izpostaviti, ker so mi pač v bistvu včeraj kar nekaj sporočil sem dobila elektronskih in tudi po pošti. Tukaj je res vprašanje zakaj imamo prvorazredne državljane in drugorazredne državljane? To v razmislek, potem ko boste minister, če seveda boste, da se boste z ministrom pogovorili kako, potem te bone, o katerih govorimo jih tudi, potem vnovčiti.
V nadaljevanju bi se mogoče tudi dotaknila odhajanja mladih v tujino. Vi ste na eni strani rekli, da vas to izjemno skrbi. S tem se absolutno strinjam in tudi sama opažam, da je to velik problem predvsem, ker pač prihajam iz tega konca Štajerskega, kjer imamo avstrijsko mejo zelo blizu in strokovnjaki res odhajajo v tujino, ker so plače drugačne, boljše pa tudi zelo dobro pogoje jim dajo, ampak na drugi strani ste pa takoj rekli, da je dobro, da mladi odhajajo v tujino. Tukaj sedaj je malo kontradiktornosti. Je fajn sicer ja mogoče, da res gredo, da vidijo kako v svetu stvari stojijo, ampak kljub temu jaz mislim, da mora ostati pri nas takoj po izobraževalnem procesu mora ostati pri nas pa skrbeti za gospodarski razvoj naprej.
Ko smo tudi že govorili o tem kako privabljati pa ne bom rekla samo naše nazaj, ampak bom rekla tuje študente in tuje ljudi se mi postavlja vprašanje in tukaj imam sedaj bom videla kako mi boste odgovorili. Kakšno je vaše mnenje o Zakonu o tujcih ali ga poznate? Ker Zakon o tujcih kar bom rekla restriktivno onemogoča vsem tistim, ki prihajajo iz tretjih držav vračanje mislim prihajanje v našo državo. Se opravičujem nisem rekla vračanje sem popravila prihajanje tujcev v Slovenijo.
Mogoče bi mi lahko povedali ali čutite mogoče kakšen konflikt, potem med Ministrstvom za javno upravo, ki je kot sedaj resorni minister trenutno za digitalizacijo pač na hiringu omenil, da je eno od področij resorja Ministrstva za javno upravo digitalizacija in digitalizacija gre v roko v roki z debirokratizacijo. Tukaj me res zanima kako vi vidite vaše sodelovanje in kako boste tukaj prerezali to dobro sodelovanje v glavnem v nadaljevanju.
Ne bom več dolgovezila in vas utrujala. Dovolite mi, da še zgolj zaključim. Žal so se v tem tednu na to koalicijo, na to Vlado zgrnili črni oblaki. Bil je padel Zakona o vodah na referendumu z visoko udeležbo in plebiscitarno odločitvijo državljank in državljanov. Koalicija, ki je še strastno zagovarjala Zakon o nalezljivih boleznih po zaušnici Državnega sveta z izglasovanem vetom gorečem zagovarjanju zakona še nekaj ur pred plenarnem zasedanjem na matičnem delovnem telesu glasuje proti svojemu zakonu, ki so ga vložili v proceduro, ko koalicija umakne točko Zakona o demografskem skladu ter nima ustrezne podpore, ko se v tem tednu nekajkrat zgodilo, da so bili sprejeti amandmaji opozicije pri posameznem zakonu in ko bi bilo pričakovati odstop ministra za okolje, ki je izgubil referendum so pričakovanja volivk in volivcev bila tudi, da bi odstopila celotna Vlada žal predsednik pride, predsednik Vlade pride s predlogom ministra za digitalizacijo. Žal je za mene to najmanj neokusno in nesprejemljivo. Predlog, da bi imeli ministra za digitalizacijo najbrž ni napačen in čez vaš CV in vaša znanja absolutno nimam težav je pa izjemno izjemno napačen čas.

7. TRAK: (SC) – 11.30

(nadaljevanje) Milo rečeno lahko rečem, da je to zgolj preusmerjanje pozornosti od poraza, ki ga doživlja ta Vlada v zadnjem času.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Nadaljujemo s predstavitvijo. Naslednja je Nataša Sukič, prosim.

NATAŠA SUKIČ(PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav kandidatu za ministra in vsem ostalim!
Lahko se uvodoma malo pohecam. Saj vem, da živimo v dobi hitrih kultur, hitre instant hrane pa očitno tudi hitrih instant vzpostavitev ministrstev in to, kar na prvi dan parlamentarnih počitnic, ko bi mi morali pravzaprav že nastopiti v parlamentarne počitnice se nam nenadoma zgodi ta predlog imenovanja. Malo hec, malo za hec malo pa tudi za res.
Jaz sicer razumem, da smo torej pristopili k mehanizmu za odpornost in okrevanje, kjer nas čakajo znatna sredstva za prehod v digitalizirano družbo, za prihod v zeleno in tako naprej, ampak saj premier je vendarle vedel, da koncipiramo torej, da bomo dobili ta sredstva in bi lahko se lotil resno vzpostavitve tovrstnega ministrstva vendarle nekoliko prej. Vem, da je formiral Svet za digitalizacijo tudi nekoliko pozno bomo rekli pa me zanima ne vem kako to komentirate, ker časa praktično ni. Sedaj sprašujem ali ste boste odrekli dopustu mislim, da boste lahko začel nemudoma z delom, ker glede na to, da je, če vam bomo v rednem roku šli na volitve ni niti več celega leta kaj šele, če se te volitve zgodijo nekoliko prej. Glede na majavost te koalicije se to lahko zelo zelo verjetno tudi zgodi.
Jaz ne bom vam toliko postavljala nekih detajlnih vprašanj, saj je bilo dosti odgovorjenega bolj me zanimajo neke strukturne zadeve, ki pa so izjemno pomembne, ker so pravzaprav ključne kam mi kot družba recimo gremo, kdo so nosilci, kakšni so vaši koncepti, kakšni so vaši razmisleki o družbi, ki nas peljejo pa neki / nerazumljivo/ nekam? Sedaj, če samo pogledam vaš vstop v te politične vode je milo rečeno nekoliko nenavaden oziroma bolje rečeno gre za premierovo nespodobno povabilo nekomu, ki je bil ali pa je še tega ne vem lobist neke korporacije konkretno Uber, ki si seveda želi priti v Slovenijo. Poglejmo, nobena skrivnost ni, da ste s položaja Uberjevega lobista za Vzhodno Evropo prišli nekako napisati zakon, ki bi olajšal tej korporaciji prihod v Slovenijo. Sedaj od tega, da nam lobisti pišejo zakonodajo smo mi očitno prišli tudi do tega, da sedaj ta aktualna vlada pač te ljudi se pravi sedaj konkretno vas v tem primeru, kar imenuje za ministre in to je neko jasno sporočilo zakaj bi mi sedaj izgubljali čas z nekim vmesnim slojem politikov, če lahko predstavnike korporacije sami odločajo recimo o spreminjanju zakonodaje skladno z njihovimi interesi. To kakorkoli obrnemo je precej sporna zadeva.
Rekli ste, da poleg vas v svetu sedi še 30 oseb. Praviloma iz neke podjetniške sfere tudi akademske sfere računalništvo, informatike, ostalih modernih tehnologij tudi kripto valut kakorkoli si že ob tem mislimo. Med njimi je veliko takih, ki so delali ali še delajo za močna ameriška podjetja. V tem vašem zboru je najti tudi direktorica recimo ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. To so vseeno malo sporne zadeve, če takole pogledamo in seveda kot rečeno v to kategorijo spadate tudi vi sami, ki ste pač kot rečeno bili ali ste že ne vem lobist podjetja Uber za srednje in vzhodno Evropo. Sedaj vemo, da se Uber to kalifornijsko podjetje že od samega nastanka spopada z očitki o izkoriščanju delavcev in o izogibanju plačevanja davkov, ampak sedaj očitno

8. TRAK: (SC) – 11.35

(nadaljevanje) slovenske trenutno Vlade to nekako ne moti in nekako hočejo, da se Uber širi tudi na naše ceste in ulice. Potem sem malo pogledala to vaše mreženje na najvišjih ravneh, ki je seveda vaš CV je impresiven in temu ne oporekam nikakor, da se razumemo. Izkazal ste spoštljiv nivo nekega vedenja, znanja iz tega področja, imate tudi neko zelo zanimivo mednarodno mrežo poznanstev, ki ste jo okrepili še s tem, ko ste postali štipendist programa Davida Rockefellerja in kot tak ste bili pred tremi leti soorganizator javnosti nedostopnega ljubljanskega srečanja trilateralne komisije, ki združuje zasebne lobije iz premožnega sveta in si jih je v preteklosti, zaradi svojega vpliva na odločevalce prislužila celo oznako kot nekakšna svetovna Vlada v senci. To so malo take čudne stvari pa me zanima, potem mogoče vaš komentar na koncu. To so neke stvari, ki nas lahko državljanke in državljane skrbijo zakaj ne glede na vaš kot rečeno ponavljam impresivni CV in tukaj sploh ni dvoma, ampak ni vseeno kako politični odločevalci mislijo družbo, kako razumejo, kako premišljujejo družbene odnose, kako razumejo ali pa ne socialne aspekte, večanje razrednega prepada med vse bolj revnimi in na drugi strani vse bolj bogatimi, ker pač mi pač vidimo / nerazumljivo/, po kateri stopa ta Vlada. Totalna Vlada vodi Janez Janša in Janez Janša bo tudi verjetno diktiral na neki način tudi usmeritve vaše službe. Glede na vaše koncepte dosedanje ne glede na vaše doslej zelo jasno izčrtane gospodarske poglede, ki jih predstavljate in ki širijo agendo privatizacije in svobodnega trga, ki ne upoštevajo socialnih aspektov teh procesov nas pa to lahko skrbi vse nas socialiste to pač skrbi.
Če se še enkrat vrnem k Uberju, ki ste ga vi pač vodil kot direktor za Vzhodno Evropo kar pet let, če se ne motim, od 2016 naprej pa do prejšnjega tedna. Primer Uber je jasen primer tega kaj se skriva za temi visokoletečimi izrazi digitalizacija in debirokratizacija. Recimo, če bi Uber v resnici želel bi lahko že zdavnaj prišel v Slovenijo in bi lahko že zdavnaj tekmoval tudi proti drugim ponudnikom prevozom, ampak Uber si je namesto tega očitno prizadeval za obvod nekakšen obvod mimo tukajšnje socialne, delavske in prevozniške zakonodaje, ki bi mu omogočil nelojalno konkurenčno prednost pred ostalimi prevozniki in to je tisto grdo v tej zgodbi. Takšno izogibanje in lobiranje proti neke zakonski regulaciji je natanko bistvo Uberjevega poslovnega modela in razlog zakaj ga drugod mestne metropole in celotne države izganjajo namesto, da bi ga vabile k sebi. To je tisto sporno. Žrtev tega izogibanja bo kdo? Bodo delavci bodo taksisti vozniki kombijev in ostali, ki se preživljajo s prevozi. Govorimo o enem najbolj prekariziranih poklicev pri nas, ki pač ne potrebuje prihoda neke take izkoriščevalske korporacije, ki bo predstavljala dodatni pritisk proti organiziranju recimo s strani voznikov za svoje delavske in socialne pravice. To so tiste stvari, če govorimo o strukturnem pogledu, ki mene vsaj pa naj pa verjetno še koga resnično skrbijo. O čeme govorimo? Prekarizacija, nacionalizem, globalna konkurenca vse to je zavito v to lepo besedo digitalno. Potem se pač vprašamo kako lahko lobist takšne korporacije hkrati kandidira za ministra. Malo čuden preskok iz ene sfere v drugo oziroma ali pa niti ne, če pogledamo kontekst trenutne Vlade. Sedaj vi pravite, da boste izvedli digitalni prehod, nanizali ste kar 40 nekih predlogov za ta digitalni preboj

9. TRAK: (SC) – 11.40

(nadaljevanje) pa poglejmo recimo vsaj nekaj tistih spet, ki bi jih jaz mogoče pokomentirala. Recimo izboljšanje digitalne pismenosti za vse segmente prebivalstva. Kaj to pomeni, da bi upokojence učili uporabo spletnih brskalnikov in kaj za to bi pobirali javni denar, subvencije za neka podjetja, ki bi za digitalno izobraževanje izkoriščala brezposelne, mlade in prostovoljce? Sprašujem se kaj bi to pomenilo, kajti predlog je pripravila nihče drug kot članica vašega Sveta za digitalno preobrazbo Ajša Vodnik, ki je direktorica ali ni tako? Ne vem to je moj podatek morda se motim, ki je direktorica ameriške trgovinske zbornice v Sloveniji torej Gospodarski zbornici ZDA in ženska, ki se pač specializira za organiziranje zajtrkov in lobiranje politike za te pač interese. Sedaj mi vemo upokojenci potrebujejo predvsem dostojne pokojnine, ampak ta Vlada se ne ukvarja toliko s tem raje bo uvedla davčno reformo, socialno kapico, s tem bo rezala javne prihodke, digitalna pismenost pa upokojencem ne bo pomagala tistim, ki stojijo v vrsti za Rdeči križ za hrano, za osnovne stvari pač ne bo pomagala. Ne bo torej pomagala 97 tisoč upokojencem, ki živio z dohodki nižjimi od praga tveganja revščine, ampak to očitno te Ajše Vodnik ne zanima ali kaj hočemo? / medsebojno pogovarjanje/ Ja, je članica tega strateškega sveta, o tem govorimo, in je so prispevala k tem predlogom tako, da se nehajte razburjati, ker so te stvari jasno povezane. Protestiram proti takšnemu motenju moje razprave. Jaz sem ves čas vse ure potrpežljivo poslušala molče čisto vse, kar je kdo povedal. S pomočjo, potem pravite, s pomočjo tehnologije do boljše dostopnosti zdravstvenih storitev. Sedaj to je tudi nekoliko cinično. Če pomislimo, da imamo kar 130 tisoč ljudi, ki nimajo niti svoje osebnega zdravnika ta trenutek, potem si ne predstavljam kako bo ta aplikacija, ki jo bo državi verjetno za masten denar prodala ali jo dodala neka tuja korporacija pomagala, če nimajo niti svojega zdravnika, ker ga ne bodo mogli preko te aplikacije niti kontaktirati? Tako, da poglejte je treba malo misliti na neke stvari v tej družbi, zato se mi zdi saj pravim vse lepo zveni, vse lepo tako fino, naravnano predvsem verjetno zato, da dajemo vtis navzven, po drugi strani pa kot je že kolegica opozorila gre za Janeza Janšo, ki konec koncev nekoč ukinjal ministrstvo za informacijsko družbo danes je pa ta glavni, ki nas bo digitaliziral, čeprav vemo, da digitalizacija poteka postopoma že vsa leta, vseeno ni izdal neke revolucije ustvaril. Naša ocena je, da cilj digitalizacije ni bistvo digitalizacija, ampak lajšanje pogojev za vstop tujega kapitala in tujih korporacij na slovenski trg, s čimer bi, če se do tega pride usahnili davčni prihodki države, trg se bo dodatno monopoliziral in vloga države se bo dodatno zmanjšala. Jaz sedaj naštevam kako mi vidimo vi boste pa pač pokomentiral, da se razumeva. Za naše pojme prihaja do dodatne nevarnosti prekarizacije, ker pomeni še manj delavskih pravic, kar pomeni nižje dohodke delovnih ljudi, kar pomeni zaostreno konkurenco na trgu delovne sile, odprava že pridobljenih pravic in tako naprej. povečala se bo družbena razslojenost. Na eni strani bodo pa sedaj bom res malce mogoče grobo zvenela tako imenovani kripto boysi, ki vemo, ki so nam pripeljali recimo hitre teste v Slovenijo, za katere so bili masno nagrajeni, luksuzni avtomobili, vile, poslovni zajtrki pri ameriški gospodarski zbornici na drugi strani pa revščina in beda delovnih ljudi in upokojencev. Skratka, ocenjujemo, da prihaja do dokončnega razsutja obeh največjih sistemov socialne varnosti, pokojninskega in zdravstvenega

10. TRAK: (SC) – 11.45

(nadaljevanje) sploh po uvedbi socialne kapice bo pa treba po transferju iz proračuna še večja po uvedbi davčne reforme, ki nam bo navrtala res hudo luknjo pač proračun vsega tega ne bo več zmogel in sedaj pač kaj bomo pa vendarle, če sem sedaj res malce cinična upokojence učili guglanja? Kaj na rečem sploh ne vem kaj naj še rečem? To, kar si Janez Janša predstavlja, da bo pol leta pred koncem svoje Vlade sedaj vzpostavil res novo službo v sistemu to na kar je opozoril tudi kolega Polnar navsezadnje to so, kar malo hudi sunki v neki sistem in je pač malo nelogično, da se to loteva sedaj in na kakšen način in kdaj tako kot so že drugi opozarjali. Pa, da bi res šlo za neko dimno zaveso, da nam odvrača pozornost od nekih drugih stvari, ki se dogajajo. Ne vem mene malo čudi, da ste na vse to pristal v vsem tem kontekstu, ki vam ga opisujem, da ste se odrekel taki super dobri službi pri taki korporaciji, ki je bila zelo dobra služba. Zanimajo me razlogi zakaj ste na to pristal? Pravite, da nimate zamrznjenega delovnega mesta tam. Do sedaj ste imeli neko dosti impresivno karierno pot me zanima kje se vidite, po tem, ker verjetno vaše ministrovanje ne bo najbolj dolgo kot rečeno več kot 10 mesecev verjetno ne? Zanima me še nekaj. Kaj ste svetovali predsedniku / nerazumljivo/ in kako si ti nasveti izboljšali blaginjo prebivalk in prebivalcev tam? Zanima me ali menite, da je življenje sedaj tam boljše kot je bilo prej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Naknadno imamo še eno prijavo in sicer Tina Heferle. Bi prijazno prosil kolikor je mogoče, da ne bi bila zelo dolga.
Hvala lepa. Beseda je vaša.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa. Bom zelo kratka, predsednik, 3 minutke. Nisem vedela, da sem čisto zadnja.
Sedaj jaz nimam posebnih vprašanj za spoštovanega kandidata se pa želim samo na kratko opredeliti glede na to, da bomo na koncu odbora glasovali o vaši podpori ali pa ne podpori. Sedaj kot strokovnjak ste se zagotovo izkazal je pa res, da v trenutku, ko ste vstopili v to igro in se usedli na ta vroč stol ste nehote postali tudi politik in politik ste postali v Janševi vladi, v Janševi politiki. Na kratko zakaj vas ne bom podprla spoštovani kandidat. Zato, ker se mi zdi ta manever predsednika Vlade, ko je predlagal vašo kandidaturo malce smešen, če se ozremo na to, da Vlada Janeza Janše dobiva zaušnico iz vseh strani od Referenduma o vodah, do neizvoljivosti ustavnega sodnika, do umika Zakona o demografskem skladu, do padca Zakona o nalezljivih boleznih skratka zaušnica z vseh strani in se strinjam s predhodniki, da gre danes v bistvu za neki spreten manever, da se pozornost malce obrne drugam. Ne me narobe razumeti se strinjam, da je vaš resor oziroma resor, ki ga boste verjetno pokrivali mislim, ki ga boste pokrivali, če boste dobili svoj mandat je zelo pomemben resor, ampak vam ne gre v prid ta kratka časovnica. Manj kot 1 leto boste imeli in o v resnici ni neki čas, v katerem bi vi lahko naredili kakšne korenite spremembe ali pa korake v naprej kljub temu, da se strinjam, da bi morali začeti že v preteklosti s tem tako, da res, da lovimo nekako ta razvoj z zamikom, ampak vseeno, če bi bila namera Vlade iskrena oziroma namera predsednika Vlade iskrena bi to moral storiti prej kot pa že bistveno prej kot pa sedaj. Tako da moje razmišljanje danes je, da bi prej kot o tem, da se pogovarjamo

11. TRAK: (SC) – 11.50

(nadaljevanje) o novem bodočem ministru bi se morali pogovarjati o tem, da bi kakšen sedanji minister moral oditi ne pa, da dobivamo nove ministre, ampak kakorkoli to je pač neki manever, ki si ga je ta Vlada sedaj privoščila. Ne gre to nič osebno na vas, spoštovani kandidat, ampak ravno zaradi teh razlogov, ki so politično zelo jasni in očitni kar bodejo v oči. Moje podpore danes ne boste dobili.
Hvala.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Hvala lepa.
Spoštovani kandidat, beseda je vaša. Jaz predlagam, če lahko v neki strnjeni obliki odgovorite na pomisleke in vprašanja dosedanjih zadnjemu sklopu vprašanj.
Izvolite, beseda je vaša.

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Hvala, gospod predsedujoči. Najlepša hvala vsem pred govorcem za vprašanje in komentarje.
Gospa Muršič absolutno se strinjam z vami, da mora biti končni cilj enovit informativni izračun vseh prejemkov iz državne blagajne. To, da uvajamo informativni izračun za otroške dodatek je prvi korak k temu cilju in mislim, da ga je že, zato pametno podpreti. Kot veste se kompleksne rešitve dosegajo dolgotrajno mi pa želimo stvari malce poenostaviti, razbiti na več etap tako, da bodo državljani že kmalu lahko imeli vsaj nekaj od tega, o čemer danes govorimo.
Kar se tiče e-zdravja absolutno je varnost na prvem mestu, ampak spet, če je uspelo podobne sistem in aplikacije ponuditi državam na Švedskem, v Avstriji in v Nemčiji, potem verjamem, da nam lahko uspe tudi tukaj.
Kar se cepljena tiče oziroma teh PCT testov. Naj na tem mestu kot kandidat za ministra pozovem vse še posebej mlade, da se čim prej cepijo in si s tem zagotovijo svobodno in lepo poletje.
Kar se tiče tujih IKT strokovnjakovi in Zakona o tujcih moram priznati, da nisem strokovnjak na tem področju je pa ena izmed priporočil znotraj prvega paketa strateškega sveta tudi to, da se olajša pogoje za delo in življenje v Sloveniji za kvalificirane IKT strokovnjake, ki bi opravljali poklice z visoko dodano vrednostjo. Teh strokovnjakov praktično v Sloveniji ni dovolj tudi, če bi vsi diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko ostali v Sloveniji tako, da tukaj potrebujemo pomoč od zunaj.
Kar se tiče potencialnega konflikta z Ministrstvom za javno upravo. Jaz to vidim kot sodelovanje ne kot konflikt, kot partnerstvo ne samo s tistim ministrom, ampak tudi z ostalimi pristojnimi ministri, ki bodo nepogrešljivi pri uresničevanju kateregakoli izmed ukrepov, ki sem jih razložil prej.
Gospa Sukič, kar se strateškega sveta tiče poglejte notri imamo neverjeten izbor fantastičnih posameznikov, ponosen sem, da so z nami tudi ljudje, ki delujejo v okviru najrazličnejših gospodarskih in ostalih združenj pa naj gre za Združenje podjetnikov, naj gre za / nerazumljivo/, naj gre za Gospodarsko zbornico ali pa Obrtniško zbornico. Ponosen sem, da je z nami mag. Ajša Vodnik, je izjemno konstruktivni člen tega našega strateškega sveta vodi našo delovno skupino za izobraževanje, ampak ni bila avtorica tega predloga o digitalnem bonu tukaj vas moram popraviti.
Kar se tiče kratkega obdobja. Res je nobeden trenutek ni idealen, vedno je 100 razlogov proti, ampak konec koncev je nekje treba začeti. Ne bi začel z ničle, za nami je tri mesece trdega dela v okviru strateškega sveta, kar pomeni, da vemo točno kaj je treba narediti, imamo tim in lahko začnemo delati že jutri. Najbrž letos ne bi imel dopusta v nobenem primeru, verjamem pa da oziroma lahko vam povem, da se spomladi ne bom začel ukvarjati z volitvami, ampak da bo do zadnjega dneva mojega mandata popolni fokus na digitalizaciji. Moj cilj ni, da ostanem v politiki oziroma da kandidiram za kakršnikoli funkcijo v naprej. Moj cilj je, da to nalogo opravim od začetka do konca 100 %.
Naj vas tudi popravim, da nisem nikakršen Uberjev lobist tudi nikoli nisem bil. Pravilno ste ugotovili, da sem bil direktor za korporativne zadeve v osrednji in vzhodni Evropi, nisem sodeloval pri pisanju nobene zakonodaje niti tukaj niti v katerikoli drugi državi.
Kar se tiče pa trilateralne komisije. Se prav tako ne strinjam z vami oziroma to, kar ste povedali ne drži, ampak to niti ni tako pomembno. Bolj je pomembno to kakšno svobodo da je predsednik Vlade strateškemu svetu oziroma kakšno svobodo bi imel tudi jaz pri opravljanju moje funkcije. Predsednik Vlade je strateškemu svetu že od samega začetka pustil popolno svobodo

12. TRAK: (SC) – 11.55

(nadaljevanje) ne samo pri izbiri vsebin in ukrepov, ampak tudi pri njeni implementaciji. Za nami je, kar nekaj napornih tednov usklajevanj z vsemi pristojnimi ministrstvi in njegova podpora pri tem je ne samo zagotovljena, ampak tudi nepogrešljiva tako, da jaz verjamem, da bo puščal veliko svobode pri izbiri tistih vsebinskih ukrepov, ki jih seveda Slovenija potrebuje po mnenju ne politikov, ampak strokovnjakov.
Kar se tiče vizije Slovenije. Jaz sem za razliko od vas bolj optimističen glede na še prihodnosti. Jaz mislim, da smo Slovenci na vrhuncu svoje zgodovine, da imamo končno svojo državo, ki je urejena v srcu Evrope, del vseh mogočih integracij. Mladi lahko potujemo praktično kamorkoli, študiramo kjerkoli. To je nekaj, kar prejšnje generacije niso imele tako, da jaz verjamem, da lahko bom rekel od tukaj pridemo na vrh ne v enem koraku najbrž v desetih, ne v enem letu najbrž v desetih, ampak naš cilj mora biti, da smo najboljši, najbogatejši, najuspešnejši in najbolj solidarni na svetu. Švedi na steroidih, če hočete.
Kar se tiče javnega denarja za digitalne bone. Jaz mislim, da so digitalne višine tako pomembne za vsako družbo ne samo našo, da seveda moramo zagotoviti javna sredstva za to, da se najbolj ranljivi deli družbe z njimi opremijo tako, da bom vedno zagovarjal, da se javna sredstva trošijo za takšne plemenite namene, ki bodo na koncu koristili celotni družb, gre konec koncev za neko javno in splošno dobro.
Kar se tiče digitalizacije zdravstva. Nihče nikogar ne izključuje. Gradimo paralelne sisteme, ki bodo razbremenjevali zdravstvene delavce ne ni strani in po drugi strani poenostavili stik z zdravnikom za tiste, ki bodo tako želeli. Vsakdo bo pa še vedno lahko zavrtel telefon, obiskal zdravnika in stal konec koncev pred fizičnim okencem na upravni enoti nikogar ne izključujemo. Ponujamo samo dodatna orodja, ki to želijo s tem se pa celotni sistem optimizira in razbremenjuje.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Ugotavljam, da ni več vprašanj, zato zaključujem predstavitev. Prosim, spoštovanega kandidata za ministra, v skladu s ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti predstavitve.
Spoštovani člani in članice odbora, na glasovanje dajem naslednje mnenje: »Predstavitev Marka Borisa Andrijaniča kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za digitalno preobrazbo je bila ustrezna.« Ali želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.
Prosim, da se kandidata povabi v dvorano.
Spoštovani kandidat za ministra brez resorja pristojen za digitalno preobrazbo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku 1. odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem poročevalec sam, v kolikor se s tem strinjate?
S tem zaključujem to točk dnevnega reda in 49. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vsem se skupaj prav lepo zahvaljujem za razumevanje glede časovnega poteka seje.
Hvala.

Seja je bila končana 16. julija 2021 ob 11.59