Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Edvard Paulič, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 11.34.

1. TRAK: (TB)

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Spoštovani, pričenjam 30. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas vse vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje, prav lepo pozdravljam! Lep pozdrav tudi predstavnikom javnega obveščanja!
Obveščam vas, da sta se za današnjo sejo opravičila Vojko Starović in pa Predrag Baković, imam pa tudi eno pooblastilo in sicer, na mesto poslanca Jožeta Lenarta na današnji seji prisostvuje poslanka Lidija Divjak Mirnik.
Preden pričnemo z delom, dajem besedo gospodu Janezu Erjavcu, predsedniku uprave Pomurskega sejma in pa našemu današnjemu gostitelju, ki se mu ob tej priložnosti v imenu vseh nas tudi zahvaljujem.
Izvolite.

JANEZ ERJAVEC: Ja, hvala za besedo, spoštovani predsednik, gospod Edvard Paulič.
Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod dr. Jože Podgoršek, dame in gospodje!
Lepo in prisrčno vas pozdravljam v imenu Pomurskega sejma in seveda v svojem imenu in moram reči, da sem zelo vesel, da vas po dveh letih lahko ponovno pozdravim tukaj, na tej seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Letošnjo Agro smo pripravljali v nekih posebnih razmerah, zato tudi rečemo, da je letošnja Agra nekaj posebnega. Nad nami je ves čas visela epidemija in z njo povezani ukrepi, ki nam niso dajali veliko upanja in tudi neke motivacije, vendar, mi smo vztrajali. Vztrajali smo zato, ker se takšnega sejma, kot je Agra, ne da organizirati v enem mesecu, niti v pol leta. Drugič smo vztrajali zato, ker so vztrajali tudi kmetje in celotna živilska industrija,2. TRAK: (TB) – 11.35

(nadaljevanje) kajti, tudi brez hrane in seveda pijače, bi težko preživeli to krizo in seveda, zato moramo še posebej tudi čestitati in se zahvaliti kmetom in živilski industriji, da so v tem času skrbeli tudi za našo prehrano. Vztrajali smo pa tudi zato, ker čutimo poslanstvo in odgovornost do kmetijstva in podeželja in nenazadnje smo vztrajali tudi zato, ker so z nami vztrajale tudi inštitucije, tako Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot Kmetijsko gozdarska zbornica, Zadružna zveza, Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Zavod za gozdove in številni drugi in seveda, na stotine naših zunanjih sodelavcev, ki pripravljajo strokovne programe, ki pripravljajo razna ocenjevanja, mednarodna ocenjevanja.
Tako da, seveda, se lahko ob tej priliki zahvalim tudi tem vsem inštitucijam in še posebej ministru, dr. Jožetu Podgoršku, ki je tudi predsednik programskega sveta sejma in seveda, nam je dal neko dodatno motivacijo, da vztrajamo. Nenazadnje je to tudi priložnost, sejem priložnost, da se tukaj sreča z vsemi deležniki kmetijstva, gozdarstva in prehrane in v teh dneh bo verjetno lahko imel priložnost soočiti probleme in seveda tudi ideje, za kar bi mogoče potreboval v normalnem času, več mesecev. Tako da, hvala tudi ministru.
Seveda, ne bom dolg. Jaz upam, da si boste sejem lahko po seji tudi ogledali. Želim vam seveda uspešno sejo. Za na konec bi pa se želel zahvaliti Dragani Čuljković, ki že desetletja skrbi za to povezavo med Odborom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa seveda Pomurskim sejmom in ji zato podarjam en srebrnik, kot znak pozornosti in zahvale za dolgoletno sodelovanje. / aplavz/
Lep dan še naprej! / aplavz/

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Zahvaljujem se gospodu Erjavcu za ta uvodni nagovor.

Prehajamo torej na obravnavo PREDLOGA STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023-2027.
Na začetku bi podal samo nekaj tehničnih informacij. Seznanil bi vas, da imamo čas za razpravo nekje do 16. ure. Seja se snema, magnetogram seje pa bo v najkrajšem možnem času objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Vse, ki boste razpravljali, prosim, da se za potrebe magnetograma predstavite z imenom, priimkom in pa navedete inštitucijo, iz katere prihajate. Za razpravo se prosim prijavite z dvigom rok, vaš prispevek pa lahko predstavite ali za govornico ali pa za mikrofonom na vaši desni. Vseeno imamo neke higienske ukrepe, ki se jih moramo držati. Prosil pa bi vse, bom rekel, vabljene, da se pri svoji razpravi omejite nekje na 5 minut. Če se bodo v razpravi oblikovali morebitni predlogi sklepov, predlagam, da bi odbor o teh sklepih glasoval na prvi redni seji odbora v Državnem zboru, sprejete sklepe pa bomo poslali vsem, ki ste bili vabljeni na današnjo sejo, bodo pa tudi objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Toliko glede tehničnih vprašanj.
Na sejo sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Franca Bogoviča, poslanca Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, Marka Boris Andrijaniča, ministra za digitalno preobrazbo, prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, dr. Luko Juvančiča, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije,

3. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in pa Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije. Naknadno sem povabil še predsednika Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Cveta Zupančiča, ter 20. 8. še Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Kot gradivo ste s sklicem prejeli Predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, naknadno pa še mnenje Državnega sveta.
Preden dam besedo dr. Jožetu Podgoršku, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, jaz predlagam, da Strateški načrt na kratko predstavi, posebno pozornost pa predlagam, da nameni pojasnilom glede danih pripomb in predlogov iz javne razprave o tej skupni kmetijski politiki oziroma o predlogu strateškega načrta.
Tako da, bi zdaj na kratko samo povzel te glavne, bom rekel, pripombe, iz javne obravnave. To so pripombe, ki so nam bile tudi nekje javno dostopne. Številni deležniki so prepričani, da je Predlog Strateškega načrta brez usmeritve napisan za izbrana kmetijska podjetja, ki bodo upravičena do velikih podpor, tako na površinah, v okviru prvega stebra, kot na javnih razpisih, kmetje na hribovskih in gorskih kmetijah pa so obsojeni na propad. Pripombe so dane glede kazalnikov učinkov ukrepov, saj so ukrepi zastavljeni v teoriji in se ne ve, kako bodo delovali v praksi. Predlog govori o uporabi denarja, ne pove pa nič o izboljšanju, na primer, biodiverzitete v okoljskih ukrepih.
Izražena je bojazen, ali bodo sredstva sploh porabljena ali pa se bodo prelila v druge nekmetijske dejavnosti. Ministrstvo naj ne bi pripravilo ustrezne analize o tem, kaj bo prinesel predlagani strateški načrt. Ena od vsaj zame ključnih pripomb, ki sem jih zasledil, je ta, da večina deležnikov izrecno nasprotuje prenosu sredstev. Govorimo, če se ne motimo, o 150 milijonih evrih, iz prvega v drugi steber. Sredstva za drugi steber naj se zagotovi iz drugih virov, se pravi, ali v okviru EU ali iz našega proračuna. Logično bi bilo, da vsa sredstva iz prvega stebra, ki so namenjena kmetijskim površinam na območju z omejenimi možnostmi za kmetovanje ostanejo nespremenjena, v nasprotnem primeru se bodo te površine še hitreje zaraščale.
Potem je bilo izraženo nezadovoljstvo z dejstvom, da podpore prejemajo pravne osebe, ki obdelujejo zemljišča sklada. Ob tem jim je namenjenih preveč sredstev v okviru javnih razpisov. Velika posestva dobijo ca 40 % skupnega denarja, fizične osebe, torej kmetje, pa 60 %, pri čemer ti prvi, se pravi pravne osebe, obdelujejo le 4 do 5 % kmetijskih površin. Izraženo je strinjanje, da mladi čimprej prevzamejo kmetije, odprto vprašanje pa je, kako naj preživi tisti, ki kmetijo preda pri starosti 55 ali 60 let in še ni upravičen do pokojnine.
Dokument ne daje odgovora na vprašanje, ali bo Slovenija po petih letih prehransko bolj stabilna ali bomo pridelali več zdrave hrane in ali bomo manj odvisni od uvoza. Opozorjeno je na nizko samooskrbo s sadjem in vrtninami, pogreša se spodbujanje pridelave, medtem, ko so podprte številne druge vzporedne dejavnosti, ki jih ne bo, če ne bo te osnovne pridelave. Predlagano je, da se morajo zavarovana kmetijska območja in njihovo financiranje, kakor tudi okoljska plačila, prenesti na Ministrstvo za okolje in prostor, s čimer bi ostalo več sredstev za podporo pridelave. Kmetje s Primorske opozarjajo, da je v novem programskem obdobju premalo denarja za namakanje, se pravi, namakalni sistemi. Predvidenih je 20 milijonov evrov, potrebnih naj bi bilo vsaj 60 milijonov evrov. Za prestrukturiranje kmetij v ekološko pridelavo naj bi bilo namenjeno premalo denarja, če je cilj, ki je zastavljen in ga mnogi ocenjujejo kot zelo ambicioznega, povečanje deleža ekološke pridelave.
Predlagano je, da se v zaščito živali pred divjimi zvermi vključi tudi zaščito pridelkov pred divjimi zvermi,

4. TRAK: (TB) – 11.45

(nadaljevanje) zlasti na Primorskem so škode zaradi divjih živali na pridelkih velike. Izražena so nasprotovanja uvedbi vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, ki bo po mnenju nekaterih izničil več desetletij razvoja javno dostopne storitve kmetijskega svetovanja in pa zadnja, bom rekel, pripomba, ki sem jo nekako zasledil, izpostavljeno je, da se v strateškem načrtu načrtuje delitev sredstev, nimamo pa definicije upravičenca aktivnega kmeta.
Zdaj, to je bil kratek povzetek pripomb in zdaj bi na tem mestu najprej besedo dal ministru. Bi ga prosil vsaj za okvirno opredelitev. Verjamem, da tudi časovno obdobje od oddanih pripomb pa do danes ni bilo tolikšno, da imate odgovore na vse te pripombe, ampak vsaj na nekaj teh pripomb bi vas prosil, hkrati bi vas pa tudi prosil, če se opredelite do, bom rekel, področja digitalizacije v tem dokumentu, glede na to, da ministra za digitalno preobrazbo, kolikor vidim, danes tukaj ni.
Tako da, minister, na kratko, če… Imate besedo, izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki, predsednik Komisije za kmetijstvo Državnega sveta, predstavniki nevladnih organizacij, da ne bom vsakega našteval, lepo vas pozdravljam!
Mislim, da je razprava okoli strateškega načrta v tem trenutku res na vrhuncu in prav je tako. V vsem tem času, dobrih šestih tednih te razprave, smo pričakovali, vsaj osebno sem pričakoval, približno podoben odziv, kot je na koncu narejen. Naj pa vendarle, dovolite mi nekaj misli, kako je ta strateški načrt nastajal. Strateški načrt nismo naredili v pol leta, ampak je strateški načrt nastajal na podlagi več let trajajoče SWOT analize, skupaj z vami, z vsemi deležniki, kjer smo opredelili, katere ukrepe, tudi finančne ukrepe, je potrebno v novem programskem obdobju dodatno nasloviti in jih tudi podkrepiti.
Ravno tako je strateški načrt nastal na podlagi Resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, ki je bil mimogrede sprejet tudi v aktualnem Državnem zboru in pa v prejšnji Vladi. Torej, to so bili strateški slovenski dokumenti, s katerimi smo naslavljali ta strateški načrt, na drugi strani pa seveda politični dogovor, ki se je zgodil 29. junija letošnjega leta. Zato strateški načrt ni mogel it ne prej v javno razpravo, ampak šele po zaključku tega političnega dogovora, med Evropskim parlamentom, Svetom ministrov in komisijo in smo ga dali v javno razpravo zgolj nekaj dni po zaključenem tem političnem trialogu na nivoju EU.
Zakaj pa je razprava, javna razprava, bila tako kratka? Zato, ker se vse države članice moramo do novega leta poslati strateški načrt na Evropsko komisijo. V tem času, po javni razpravi, ko se bomo uskladili o ključnih vprašanjih, nas čaka še celovita presoja vplivov na okolje za celoten dokument, vsi izračuni po enoti površine, seveda se moramo pa najprej dogovorit, ali in če sploh premeščamo sredstva iz prvega v drugi steber in tako naprej, torej si moramo najprej odgovorit na ta ključna vprašanja, potem gremo v detajlne izračune in nekje v sredini oktobra načrtujemo novo javno razpravo celovitega dokumenta s celovito presojo vplivov na okolje, z vsemi detajlnimi izračuni. Tista bo verjetno krajša, kot je bila ta, ne verjetno, zagotovo bo krajša, kajti, v tem času nas čaka tudi medresorsko usklajevanje in sprejem na Vladi in potem do novega leta oddaja na Evropsko komisijo.
Torej, naša želja je in tudi sem prepričan, da smo to sposobni, kajti z našimi deležniki, ključnimi predstavniki, smo že pred sejmom sedeli skupaj, po zaključku javne razprave, torej, z obema zbornicama, torej Zbornico kmetijsko živilskih podjetij, Kmetijsko gozdarsko zbornico, sindikatom, mladimi kmeti in Zadružno zvezo in mislim, da smo že odprli nekatera ključna vprašanja in tudi menim, da v nekem grobem delu, mislim, da že, ne bom rekel še uskladili, ampak, smo že na zelo dobri poti, da na koncu pripravimo v zelo kratkem času ali pa zaključimo, nekatera ta ključna izhodišča, za strateški načrt.
Jaz tem razpravam, ki jih delamo, ne rečem pogajanja, kajti strateški načrt ni moj, ni naš, ampak je od deležnikov.

5. TRAK: (TB) – 11.50

(nadaljevanje) No, recimo, da sem kot kmet tudi jaz deležnik in je v enem majčkenem delu tudi moje, ampak, strateški načrt je naš skupni in naša naloga je, da se soodgovorno odločamo, kaj, kako razporejat ta sredstva. Za naslednje programsko obdobje imamo 1,2 milijardi sredstev na razpolago. Prej smo govoril 1,8, ampak, 2 leti jih že porabljamo, 2021 in 2022, zažiramo že nov proračun, novega programskega obdobja in tečemo še po starih pravilih. Torej, imamo 1,2 milijardi na razpolago in k temu bomo morali tako ali tako dodati, ocenjujem, okoli 250 milijonov nacionalnih sredstev, ki je obvezen prispevek za črpanje teh sredstev. Torej, zgolj prvi steber je v celoti financiran iz EU, zgolj neposredna plačila so financirana, 100 procentno, iz EU sredstev, v drugem delu pa mora tudi Republika Slovenija zagotavljati lastno udeležbo in v novem programskem obdobju tudi na novo, drugačno od vzhodne in zahodne regije in zato govorimo o nacionalnih sredstev zgolj o oceni. Jih ne znamo izračunat, ker ne vemo, kdo bo končni prejemnik, kdo bo tisti, ki bo uspešno oddajal investicijske vloge in od tega bo odvisno tudi delež sofinanciranja.
Že v uvodu, ko je predsednik odbora, gospod Paulič, govoril o nekaterih izhodiščih, o pobudah strateškega načrta, nam je verjetno vsem jasno, da ni enostavne in enoznačne rešitve. Na nek način pričakujemo več za hribovita območja, več za podnebne spremembe, več za namakanje, več za ekološko kmetijstvo, denarja je pa toliko, kot ga je in mi dovolite morda najprej odgovor na to vprašanje, zakaj smo predlagali premeščanje iz stebra neposrednih plačil iz prvega stebra, v drugi steber, v program razvoja podeželja? Zato ker je SWOT analiza pokazala, zato ker ob vsaki objavi javnega razpisa ugotavljamo, že sedaj, pri ukrepih, pri javnih razpisih za ukrepe je recimo 4.1, 4.2, ki so najpogostejši, za podnebne spremembe in tako naprej, da je sredstev premalo in se vedno znova pogovarjamo o tem, tudi, mislim, da smo že mi tudi na odboru govoril, da je običajno oziroma da je velikokrat ta lestvica, vstopni prag za uspešno prijavo na razpis izjemno visoka, bistveno višja od minimalne, ki jo postavljamo mi, kot tisti vstopni prag, da je nekdo sploh primeren za investiranje, ampak, se ta lestvica vedno dviguje glede na število vlog in sredstev, denarnih sredstev, ki so naložena na nek ukrep in vedno znova ugotavljamo, da je teh sredstev premalo.
Poleg tega vemo, da moramo naslovit v novem programskem obdobju, zagotovo tri ključna vprašanja oziroma tri ključne investicijske ukrepe. Eno je zagotovo prilagajanje na podnebne spremembe. Tukaj nimamo več umika, podnebne spremembe so tukaj. V letošnjem letu je prikaz vsega – pozebe, poplave, suše, požari -, okej, v malo širšem konceptu Evropske unije oziroma sosednjih držav, toče, da ne pozabim, da, in v ta namen bomo morali vlagat sredstva, ampak zato je …, to je prvi steber. Namakalni sistemi, že omenjeni, mreže proti toči, protipozebna zaščita z reševanjem(?), ki je bila tudi letos v nekaterih predelih uspešna, bomo tudi nekaj slovenskega zdravja obrali, zahvaljujoč tudi tem mehanizmom, rastlinjakom, torej za zavarovanje te naše pridelave.
Drugo izjemno pomembno področje je dobrobit živali. Mi vemo, da je čedalje več iniciativ. Tudi, zdaj, na naši prvi seji, pod slovenskim predsedovanjem, v julijski seji Sveta EU, je komisija že podala odziv na evropsko državljansko pobudo za, končajmo dobo kletk. Torej, ne glede na to, kateri sektorji so vključeni ali bodo vključeni v dobrobit živali, je ključno, da tudi pri vseh ostalih sektorjih v živinoreji, govorimo o investicijah v dobrobit živali. Mi se bomo morali prilagajat, mi bomo morali investirat in v tem delu moramo to začet čimprej, ne šele takrat, ko bomo rekli, čez 5 let bo pa se to zgodilo. To je prekratka doba za to, da prestrukturiramo, »preinvestiramo«, preuredimo naše živinorejske objekte.
In tretji pomemben investicijski ukrep, ki ga bomo morali vpeljati v bodoče, je zagotovo posodabljanje opreme, modernizacija v kmetijskem in živilsko predelovalnem sektorju. To so zagotovo ključna vprašanja. Da ne omenim modernizacije, digitalizacije, robotizacije… Prihaja tudi to v kmetijski sektor in za to posodabljanje, seveda, so potrebna zadostna sredstva in s temi ambicijami,

6. TRAK: (TB) – 11.55

(nadaljevanje) da bi na te tri ključne ukrepe naložili zadosti sredstev, da bi vendarle lahko morda odgovorili na nekaj ključnih vprašanj, smo šli ambiciozno v ta predlog premeščanja dela sredstev iz prvega v drug steber.
Naj pa kar takoj dodam, da povsem razumem vse pomisleke, ki smo jih v javni razpravi dobili, da pa vendarle v tem trenutku govorimo o tudi neki potrebi po zagotavljanju dohodkovne podpore kmetijskim gospodarstvom in da vendarle na koncu govorimo o tem, da je tudi slovenski kmet na polici, na enotnem konkurenčnem trgu, tudi s kmeti sosednjih držav in če imajo sosednje države praviloma drugačno razdelitev prvega in drugega stebra, več sredstev naloženih na prvi steber, kot v drugem, razumem tudi to, da je prav, da smo pri teh enotnih plačilih na enoto površine čim bolj primerljivi s sosednjimi državami in zato mislim, da je že danes lahko zelo jasno in javno povem, da sam kot minister nimam namena vztrajati niti pri eni zahtevi, pobudi, predlogu, ki smo ga dali v strateški načrt, ampak bomo, vztrajam pa pri tem, da se moramo skupaj odgovorno odločiti, kako naprej. Ne bo premeščanja 150 milijonov.
Na jutrišnji seji Sveta za kmetijstvo in podeželje, kot mojega posvetovalnega organa in potem še v širši javni razpravi, nam bo Biotehniška fakulteta pokazala simulacije, izračune, kaj pomeni premeščanje nič sredstev iz prvega v drugi steber in morebitno 50 milijonov iz prvega v drugi steber. To pomeni 10 milijonov na leto. Kakšen vpliv bo to imelo na kmetijska gospodarstva? Kajti tudi nič premeščanja bo imelo vplive, v novem programskem obdobju, kajti, skupaj z deležniki, pa mislim, da je to pa že bolj ali manj dogovorjeno, smo se odločili, da ukinemo klasične stare zgodovinske plačilne pravice, torej še vedno bodo neposredna plačila, ampak, sam sistem plačilnih pravic ukinjamo, mislim, da je to dogovorno, ker bo sistem bolj pregleden, bolj enostaven in s tem se tudi izognemo težavam, ki jih imamo danes, da ne nekaterim sektorjem, kot so krave dojilje, ne moremo pomagati, ker je bilo pri prehodu v to programsko obdobje, to vkalkulirano v plačilne pravice, dejstvo je, da 30 procentov približno tistih, ki imajo višjo plačilno pravico danes, nima več krav dojilj, vstopajo pa novi, ki pa te podpore ne morejo dobit.
Torej, enotno plačilno pravico, pardon, enotno plačilo na enoto površine, ravno tako za vse hektarje, ki jih nekdo dobi, tudi danes verjetno je tudi ta sistem plačilnih pravic včasih kriv za, bom rekel v navednicah, tako imenovane kavč kmete, torej tiste, ki ne obdelujejo, pa vendarle še vedno vlagajo subvencije, kajti nov kmet, ki nove površine dobiva, v kolikor ni ekološki ali mladi prvi prevzemnik, ne more dobit plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Takšna je ureditev v tem programskem obdobju in menimo, da to ni dobro in zato tukaj to brišemo in v vsakem primeru bo že to ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic imelo vplive na sektorje na posamezne tipe kmetijskih gospodarstev in tako naprej. Torej, to bo prva odločitev, za katero jutri upam, da bomo zbrali to moč in energijo, da se bomo odločili, kajti odločiti se je treba čim prej, zato, da mi lahko nadaljujemo z vsemi pripravami teh dokumentov.
Naprej, v strateškem načrtu vendarle naslavljamo tiste vsebine, ki jih moramo, glede na politični odgovor. 25 % neposrednih plačil moramo nameniti za cilje podnebja okolja sonaravnega kmetovanja, varovanja naših virov, torej tal, vode, zraka in to moramo narediti v našem strateškem načrtu iz kmetijskega denarja, če sem zelo iskren. Kljub pobudam, razumem pobude, da naj bi okoljske vsebine moral financirat nekdo drug, vendar, tisti, ki nam ta denar dajejo, to so evropski plačevalci, davkoplačevalci - tudi mi smo med njimi – zahtevajo, da iz skupne kmetijske politike financiramo ta sredstva. Torej mi tega dela ne moremo prenesti, ker potem strateškega načrta ne spravimo čez komisijo. To je naša zahteva. Mi to moramo imeti v našem strateškem načrtu in zamejitev 25 % prvega stebra je namenjeno tem vsebinam. To je dejstvo. In naša naloga in tudi že smo dogovorjeni, da bomo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico poiskali tiste ukrepe, ki bodo na koncu izvedljivi, kajti želimo si, da bi v okoljske ukrepe, temu rečemo Shema za podnebje in okolje oziroma SOPO kratica, verjetno ste že slišali za to, da bi v te ukrepe SOPO vstopala številna kmetijska gospodarstva in da bi v te ukrepe povzeli večino zemljišč v Republiki Sloveniji.

7. TRAK: (TB) – 12.00

(nadaljevanje) Torej, je naša naloga, da naslavljamo te vsebine, za zmanjševanje rabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, vezavo ogljika v tleh in tako naprej. Torej, to je že praktično dogovorjeno tudi z zbornico, da bomo skupaj v teh dneh sedeli in bomo morali poiskati te rešitve.
Bom šel kar malo po vrsti, tudi po moji, tej, mislim, da bom odgovoril na večino vprašanj. Zame presenetljivo, pa dokaj enotno pobudo smo dobili in jo izjemno cenim, da znižamo stopnjo sofinanciranja. Večina pobudnikov je predlagalo, da znižamo stopnjo sofinanciranja v drugem stebru, torej Programu razvoja podeželja, do največ 25 %, z dodatkom za mlade kmete in za, recimo, območja z omejenimi dejavniki, kot je tudi sedaj. To je bilo zame presenetljivo zato, ker smo ravno pri osmi spremembi v letu 2019 odgovarjali na ravno drugačne zahteve in smo dvignili varovanje domačih živali pred zvermi in okoljske ukrepe, investicije na celo do 90 % stopnje sofinanciranja. Razumem, presenetljivo moram bit iskren, ampak mi je ta pobuda logična, razumljiva, kajti s tem bomo tudi dejansko doumeli in mislim, da je prišel čas, da smo razumeli, da sredstva skupne kmetijske politike niso več odločujoči faktor za prestrukturiranje, za ne vem kaj, na kmetijskih gospodarstvih, ampak da moramo, to moramo narediti zaradi drugih ekonomskih interesov, seveda pa sredstva skupne kmetijske politike pomagajo pri teh zadevah in sedaj smo prišli, verjetno vsi skupaj, pri tej pobudi, do tega, da si dajmo pomagat.
Nadaljujem. Ena od kritik, ki je bila izpostavljena v tej javni razpravi, je bilo, da imamo preveliko število ukrepov. Se strinjam. Še posebej ob tej pobudi, da ne prenaša sredstev iz prvega v drugi steber, torej bo treba poiskati način, kako v drugem stebru nasloviti te tri ključne vsebine, ki sem jih že prej omenil in zato smo šli iz 48 predlaganih ukrepov v drugem stebru, mislim da mi je kolegica rekla, da smo prišli na 29 ali 30 ukrepov. Torej, zmanjšujemo število ukrepov. Poslušali smo, da nekatere finančne ukrepe prenesemo tudi na resorno ministrstvo, ko govorimo o hudournikih in tako naprej, ki so bili v tem strateškem načrtu. Torej, da nekatere te ukrepe umaknemo iz tega našega strateškega načrta in ta sredstva premeščamo na tista, da vendarle dvignemo te milijone za novo programsko obdobje.
Razumeli smo tudi o vrnitvi, zelo dobro pobudo o vrnitvi integrirane pridelave, nazaj v okoljske ukrepe. Tukaj seveda moramo vedet, da parametri za integrirano pridelavo več ne bodo enaki, kot so bili v prejšnjem programskem obdobju, v tem jih ni, kajti nekateri standardi so postali že standardi pridelave, torej bo treba it naslednji korak, k še bolj učinkoviti rabi fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in tako naprej, torej k majčkeno drugačnim izhodiščem, pa vendarle to vračamo. Še vedno je odprta razprava okrog ohranitvenega kmetijstva, na kakšen način tudi morebiti to podpreti. Pri ekološkem kmetijstvu imamo v strateškem načrtu napisan cilj 18 %. Naj omenim, da je v / nerazumljivo/ v akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo, ta cilj še malo višji, na 20 %, v Evropski uniji - govorimo do konca leta 2027 -, v Evropski uniji pa je cilj, da pridemo do konca leta 2030 do 25 %, v celotni Evropski uniji.
Tukaj lahko poudarim, da komisija od nas ne pričakuje že kar takoj 25 %, ker je to izjemno težko, pa vendarle smo že v tem trenutku ena od držav oziroma, smo država, z nadpovprečnim deležem ekoloških površin, s slabimi 11 %, površin je že danes v ekološkem kmetijstvu. Evropska komisija pričakuje od nas približno podoben trend, kot ga imamo, pa vendarle smo bolj ambiciozni, kot to pričakuje komisija. Temu bo potrebno nameniti tudi sredstva, da. Ampak, tukaj imamo zdaj vprašanje, ki ste ga tudi, predsedujoči, naslovili, kako zagotoviti več sredstev, na drugi strani imamo pa številne pobude, ki ravno temu nasprotujejo in na tem delu je včasih nemogoče uskladiti ta mnenja, vprašanje je samo, s katerim sogovornikom se pogovarjamo.
Potem imamo proizvodno vezana plačila. To je večna tema usklajevanj, pritiskov, na ministra, na ministrstvo, na kolege, ki na tem ministrstvu delamo ali pa bodo tudi delali, ko bomo mi odšli in zato smo se, skupaj z deležniki odločili oziroma so deležniki od nas zahtevali,

8. TRAK: (TB) – 12.05

(nadaljevanje) da proizvodno vezana plačila določimo na podlagi matematike, ekonomskih izračunov. No, in jutri pričakujemo te prve ekonomske izračune tudi s strani agrarnih ekonomistov Biotehniške fakultete. In na podlagi tega se bomo odločili, kajti to je tudi zame najboljša rešitev, kot minister resornega v tem danem trenutku in verjetno za vse nas, kajti prepričan sem, da v kolikor bomo začeli v tem delu izbirat druge parametre, kot zgolj ekonomske izračune, kateri sektorji so v težavah, potem bomo imeli neskončno debato. Verjetno bo vsak, od vas poslancev, prišel z drugo idejo za drug sektor, do ministra, da je ta sektor v težavah in da mu moramo pomagat. To so potem, mislim da, druge odločitve, ne več zgolj strokovne. Torej, odločili smo se, da k temu pristopimo na ta način.
Že zdaj lahko omenim, no, da prvi izračuni, kot kaže, prvi, preliminarni, jutri bomo dobili dokončno situacijo na tem popoldanskem dnevu, kažejo, da naj bi bili trije sektorji res na izjemno težkem položaju, ko govorimo o bruto dodane vrednosti, torej, plačilo za uro vloženega dela, bomo tako rekli, in to so trije živinorejski - krave dojilje po vsej Sloveniji, pitanje govedi po vsej Sloveniji in mlečne krave na gorskih območjih. Za te tri menim, v tem trenutku, na podlagi zdaj zbranih informacij, da bodo to verjetno sektorji v, tisti, ki bodo deležni proizvodno vezanih plačil, menim pa, osebno, da več kot 4 sektorje v tem delu naj ne bi imeli, ker bomo potem ta sredstva razpršili in ne bo na koncu nobenega učinka. Sredstva so pa omejena, 13 % prvega stebra, torej ovojnice za prvi steber. Ostalega 2 % sta namenjena beljakovinskim krmam, beljakovinski komponenti, torej stročnicam in smo se odločili, da vse stročnice pokrijemo iz tega, metuljnice, no, vse rastline, ki vežejo dušik, pokrijemo iz te ovojnice 2 %.
Prej sem omenil, ja, proizvodno vezana plačila. Dogovorjeni smo, že sedaj, in mislim, da nam bo Evropska komisija to omogočala, v tem programskem obdobju je, da tekom izvajanja novega programskega obdobja, naredimo sredi tega obdobja nov presek, kateri sektorji so v težavah, morda bo kdo izplaval, morda se bo kaj spremenilo in da potem tudi te sektorje v težavah na novo določimo. Mislim, da je to korektno in tudi pošteno. Zaenkrat, kot kaže, nam bo komisija to dovolila. Zaenkrat še ni nobenih informacij, da temu ne bi bilo tako.
Vprašanje kapice, degresije. Zopet bom rekel, odvisno od tega, s kom se pogovarjamo. Če se pogovarjamo z Gospodarsko zbornico, temu nasprotuje, če se pogovarjamo z našimi predstavniki kmetov, to zahtevajo in verjetno se boste tudi vi pogovarjali in z enimi in z drugimi in do ministra prišli, enkrat s kapico, drugič brez kapice in degresije. Zato bo to na koncu naša skupna odločitev. Tega bremena, mi verjemite, ne želim prevzet samo na svoja pleča, pa ne odhajam, ne bežim od odgovornosti, ki jo imam, kot kmetijski minister v tem trenutku, pa vendarle bo to naša skupna odločitev. Pričakujem jutri pestro razpravo tudi na to temo. Še vedno jo, če že gremo v kapico, dobili smo jasno pobudo, degresijo pri 60 tisoč evrih za prvi steber in kapice na 100 tisoč evrov, brez upoštevanja delovne sile, gospodarska zbornica temu nasprotuje.
Ravno tako smo dobili nekatere pobude za kapico tudi na…, oziroma za degresijo na KOPOP ukrepih, in še vedno je odprto, degresija na OMD območjih. Z degresijo na OMD območjih, kjer bomo namenjali 44 milijonov evrov za novo programsko obdobje na leto, lahko pridobimo, če damo degresijo na 30 hektarov, kar smo opredelili v strateškem načrtu, odgovorimo na točno to vprašanje, kar je predsedujoči uvodoma izpostavil – kako pomagati malih gorskim kmetijam. Torej, z degresijo pri 30 hektarov, znotraj teh 44 milijonov, po zdajšnjih analizah pridobimo okoli 5 milijonov na leto, ki bi jih preusmerili točno tja, na najtežje pridelovalne pogoje na gorska območja. V kolikor bo ta degresija višje, bo teh sredstev manj, v kolikor bo tako, kot je sedaj - govorim v primerjavi s tem programskim obdobjem -, v kolikor bo tako, kot je sedaj, degresija je na 70 hektarjih, potem te dodatne pomoči za gorske kmetije ne bo,

9. TRAK: (DAG) – 12.10

(nadaljevanje) kajti samo dodatnih pobud za dodatna sredstva, pač na koncu enostavno je vreča takšna, kot je. Torej, vsaka takšna odločitev, o kateri zdaj govorim, na koncu prinese nek konkreten učinek na posamezna kmetijska gospodarstva. Torej, ali bomo za kapit, za degresijo pri 30 hektarjih na OMD območjih, zato da odgovorimo na vprašanje dodatnih sredstev, 5 milijonov v tem primeru, v primerjavi z zdajšnjim in lanskim obdobjem, za najtežje gorske kmetije, za najtežje pridelovalne pogoje. Če se s tem ne bomo strinjali, potem bo to skupna odločitev, ne moja, naša skupna odločitev, ki jo bomo sprejeli z našimi deležniki.
Mladi bodo podprti v prvem stebru in v drugem stebru. In na novo razmišljamo, ne razmišljamo, v strateškem načrtu je že opredeljen tudi tako imenovani ukrep mentorstvo. To ni ukrep, kot je bil v prejšnjem programskem obdobju čisto na začetku, ukrep zgodnje upokojevanje, kjer so prenosniki dobili penzijo iz tega ukrepa, ampak gre za – ker tega je Evropska komisija nam prepovedala izvajati, zato ga ni, že v prejšnjem programskem obdobju, mislim, da je tekel samo nekaj let, potem se je zaključil, potem ga nismo izvajali, ker ga nismo smeli, ker gre za nek socialni transfer, za nek socialni vidik, in to ni bil takrat predmet SKP. Zato zdaj v strateškem načrtu smo opredelili tudi intervencijo, ki ji rečemo mentorstvo. Torej vendarle neka finančna pomoč tistemu, ki je kmetijo predal nasledniku, zato da vsaj delček teh vprašanj poskušamo rešiti tudi na ta način.
Ko govorimo o nekaterih vstopnih pragovih. Zdaj smo imeli tako imenovani model primerljivih kmetijskih površin, PKP, pa niso to protikoronski paketi, okej / smeh/, smo imeli podobno kratico, primerljivih kmetijskih površin. Že Zakon o kmetijstvu, ki smo ga sprejeli sredi julija, za kar sem izjemno hvaležen tudi vsem poslancem, ki ste to podprli, smo v Zakonu o kmetijstvu dali novo podlago za drugačne vstopne pragove. Ne več po hektarjih, ampak po tako imenovanem standardnem outputu, torej standardnem prihodku. In to je tudi opredeljeno v enem delu v strateškem načrtu. Naj omenim, da smo se tudi že na podlagi pripomb, pobud odločili, ja, in podpiram te pobude, da v ta standardni output vključujemo tudi gozdove in tudi dopolnilne dejavnosti. Torej, da bomo vendar, moram poudariti, do tistega trenutka, ko je še vedno dohodek standardni output iz kmetijstva večinski, torej več kot 50 % standardnega outputa mora biti za ukrepe skupne kmetijske politike narejenega iz kmetijskega naslova. Pa vendar, imamo številne tudi mešane kmetije, tudi na gorskih območjih, in sem prepričan, da bo marsikatera kmetija, ki je sedaj izpadla iz nekaterih ukrepov zaradi nedoseganja vstopnega praga, lahko uspešneje kandidirala tudi na ukrepe kmetijske politike, in še mehanizem je malce bolj pošten.
Vavčerji. Tu bi želel poudariti, vavčerji nikakor niso vzporednica obstoječi javni službi kmetijskega svetovanja. Sam kot minister niti pod razno ne razmišljam o ukinitvi javne službe kmetijskega svetovanja in tudi v proračunu za naslednja leta je predvidena enaka količina sredstev za to zadevo. Vendar pa so vavčerji odgovor na številne pobude, tako ekoloških kmetov kot tudi nekaterih drugih, da preko vavčerjev poiščemo morda tudi drugje, ne zgolj v javni službi kmetijskega svetovanja, nekatera izjemno specialna znanja. Govorim, izjemno specialna znanja. Tudi če govorimo o digitalizaciji, tudi če govorimo o modernizaciji, ekološkem kmetijstvu. Skratka, nekako naši deležniki pogrešajo možnost iskanja še nekaterih izjemno specialnih znanj drugje. In zgolj temu so namenjeni vavčerji. Torej, to je bil odziv na številne pobude, ki smo jih prejeli še pred pripravo strateškega načrta. In vavčerje, mimogrede, bodo lahko izkoriščali tudi svetovalci javne službe kmetijskega svetovanja. Tu ni dileme, to ni razgradnja javne službe, to moram poudariti, ker kot minister točno vem, kaj nam ta javna služba pomeni in katere naloge opravlja, in ni dileme, to moram poudariti. Gre torej za nek manjši fond denarja,

10. TRAK: (DAG) – 12.15

(nadaljevanje) zato da bodo nekatera kmetijska gospodarstva lahko poiskala nekatera dodatna znanja kje drugje. No, in meni, da je v strateškem načrtu tudi predvideno, so tudi predvidena sredstva za usposabljanje svetovalcev javne službe kmetijskega svetovanja. Torej, želimo tudi preko strateškega načrta nasloviti pridobivanje znanja tej službi, torej daleč od tega, da bi govorili o razgradnji, daleč od tega. In osebno, dokler bom jaz minister, ne bomo govorili o razgradnji javne službe kmetijskega svetovanja.
Spoštovani predsedujoči, mislim, da sem odgovoril na nekatera ključna vprašanja. Mislim, da tudi dokaj podrobno nekje pojasnil tudi že drugačna izhodišča, kot so bila v strateškem načrtu. Naj morda na koncu samo še dodam, res zahvala za preko 90 prejetih pobud, mnenj, vprašanj, karkoli že, ki smo jih v tem času dobili od stanovskih organizacij, tudi posamezniki so se javljali, tudi okoljske organizacije, jasno, saj to je bil namen, temu je bila namenjena ta javna razprava. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so uspeli v teh šestih tednih – ja, zgolj šest tednov je – pregledati ta kar zahteven dokument, v katerem pa, vemo, vnaprej smo vedeli, da nekaterih detajlnih izračunov še ne moremo imeti, ker še nimamo končnih izhodišč, da gremo lahko v kalkulacije. Naj omenim, da jutrišnja analiza, ki jo bo predstavila Biotehniška fakulteta, za to analizo smo z Biotehniško fakulteto kar nekaj časa skupaj sedeli. In zadnja spremenjena izhodišča smo lahko dali prejšnji teden, kajti vsaka sprememba naših izhodišč bi za njih pomenila skoraj en teden dni dela, zato da bi lahko prišli na koncu do realne analize. Torej, ta analiza bo izjemno podrobna, ki bo jutri prikazana, mislim, da so se jo izjemno resno lotili na Biotehniški fakulteti, in sem prepričan, da nam bo tudi dobra osnova za naprej. Torej, hvala za vse pobude, ki smo jih prejeli. Prepričan sem, da ima vsakdo tu še kakšen drugačen pogled, s katerim se morda sosed ne bo strinjal, ampak to je naša realnost. In takšne so tudi pobude, številne pobude so nasprotujoče, več za eko, manj za eko, več za OMD, manj za OMD, višja kapica, nižja kapica. In ko boste rekli, minister, tvoja naloga je, da to uskladiš, vam že zdaj povem, da verjetno vsega ne bomo uspeli uskladiti, ker je enostavno nemogoče. In če smo se pri Zakonu o kmetijstvu – spomnimo se razprave na Odboru za kmetijstvo, kjer smo bili povsem usklajeni z vsemi nevladnimi organizacijami, z vsemi govorniki in tudi spoštovane poslanke in poslanci, mislim, da je tudi vaša razprava pokazala, da nam je tam to uspelo narediti -, vam zagotavljam, da tega v strateškem načrtu ne moremo. To je nemogoče, ker imamo izključujoča, nasprotujoča si mnenja in jih je nemogoče pripeljati v dokument, zaradi katerega bi bili na koncu vsi veseli. In tudi zato sem se odločil, da želim dokument pripeljati do konca na podlagi dejanskih izračunov in analiz in ne zgolj na podlagi nekih političnih ali ne vem kakšnih pritiskov. Torej, nam nič ne pomaga, četudi bodo šli, ne vem… okej, jutri imamo napovedan protestni shod. Jaz mislim, da bo tudi dobra priložnost, da kmetje vendarle tudi na ta način povedo, kaj mislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva. In zato bom vesel tudi predaje, mislim, kot sva tudi s predsednikom Sindikata kmetov govorila, da naj pridem tudi do teh naših kmetov, ki jim sam ne rečem protestniki, to so naši kmetje, ki si želijo svojo dobro prihodnost in nič drugega. In je to njihova pravica in bom od njih tudi prejel njihove pobude, v kateri smeri si želijo prihodnosti slovenskega kmetijstva. Na marsikakšno vprašanje bomo lahko odgovorili, na marsikakšnega enostavno ne bomo mogli, ker je sredstev samo toliko, kot jih je. Naj pa že zdaj omenim – in upam, da bom jutri z že bolj jasnim odgovorom prišel tudi na to razpravo -, še vedno pa teče tudi razprava oziroma še vedno se trudim za to, da bi uspeli pridobiti dodatna sredstva za drugi steber, torej steber programa razvoja podeželja iz nacionalnih virov, poleg že omenjenih 250 milijonov vsaj še nekaj milijonov, ki bi zelo pomagali nasloviti tiste tri ključne vsebine, ki sem jih uvodoma naštel.
Še enkrat hvala lepa. Tudi današnje razprave se veselim, z vami bom do približno pol treh oziroma kakšno minuto prej, ker imam potem že ostale obveznosti in me bo zamenjal kolega državni sekretar, če bo razprava še tekla. Zdaj pa mi dovolite, bi se pa jaz raje usedel tja za mizo, ker si bom zagotovo kaj pametnega pisal, pa še za vrat piha tale klima. Ker bom še nekaj dni na sejmu, bi bil rad kar zdrav.
Hvala lepa.

11. TRAK: (DAG) – 12.20

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala, minister, za vašo razlago.
Besedo dajem zdaj predstavniku Državnega sveta, predsedniku komisije, gospodu Cvetku Zupančiču.

CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav poslankam in poslancem, vsem, ki smo se danes zbrali na seji odbora, tu na sejmu Radgona. Organizatorjem se zahvaljujem, kajti to je prvi dogodek v dveh letih, ko se lahko nekako v živo vidimo, srečamo. To je povsem drugače kakor preko videokonferenc. Tudi resnost je absolutno druga. To smo zelo pogrešali in se zahvaljujem organizatorjem.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo je obravnavala strateški načrt, se pravi, na 32. seji, 16. 8. 2021, in podala določene pripombe, predvsem pa nekako usmeritve, ki naj bi pri tem načrtu šle.
Ugotovljeno je bilo, da je sredstev manj. To se vidi že iz samih številk, da gre v prvi vrsti za – če smo imeli prejšnje obdobje 2014-2020 milijardo 900, imamo zdaj okrog milijardo 400. In seveda, kakorkoli to obračaš, da kmetijstvo iz naslova okrevanja ni dobilo nič, da imamo izredno težko kmetijsko situacijo, kar se tiče dohodkovno, da bo tega denarja na koncu koncev, kakorkoli ga obrneš, seveda bo zelo modro ga čim bolje obrniti, vendar ga bo manj. In če smo 2014-2020 nekako uspevali preživeti v tem kmetijstvu, bo za kakršnekoli premike, naj bo področje okolja, naj bo področje večje proizvodnje, naj bo kakršnokoli, ekološko, se pravi, ne bo mogoče. Ne bo mogoče, to se lahko vnaprej pove, čeprav so želje neverjetne, ampak enostavno ne bo šlo. Zato je seveda ključno, kako najti vzvod, finančni vzvod, ki bi to pomagal rešiti. Jaz sam pri sebi dostikrat pravim, najbrž zamujamo najboljša leta, tudi leta debelih krav se iztekajo. Tako ti dve leti tako politično kot finančno je bilo možno izpeljati kakšno kmetijsko reformo. Pa nam to nekako ni uspelo. In to bo zelo narobe. Zelo narobe, kajti tega po moji oceni ne bo mogoče popraviti. Če smo včeraj ali predvčerajšnjim poslušali podatke ekološkega kmetovanja, 260 kmetij je prenehalo. Se pravi, ni nobene ambicije. Če pogledamo gospodarstvo, neverjeten bum je naredilo gradbeništvo zdajle v zadnjem letu. Ampak na čigavo škod? Toliko kmetijskega zemljišča se je pozidalo v tem času. Na drugi strani, kdo je fizično delal, ali so to delali Slovenci, to je vse delovna sila od drugod. Če vzamemo komunalno, je vsa delovna sila od drugod. Se pravi, kmetijci smo edina delovna sila ali pa ena redkih, ki še za tako majhen denar fizično tako to počne. In to je tisto, kar nas mora skrbeti za naprej, ali smo še pripravljeni, ali bomo še pripravljeni.
Dokument, resolucija, leto in pol, kar je bil sprejet, se pravi, imenuje se resolucija Naša hrana, podeželje in viri, mislim, da se imenuje. In v tem strateškem načrtu, kako bomo mi leta 2027 kmetijstvo peljali, hrana, podeželje, viri – ni možno izpeljati tega. In tudi kaj veliko tega notri ni, da bi lahko rekel, to pa bo možno izpeljati. Ker na koncu koncev gre to vse skupaj bolj v smeri nekega gašenja. Tudi ko imamo, recimo, mi smo se na komisiji ustavili pri ukrepih, teh, ki so proizvodna vezava. Vsi ukrepi proizvodne vezave, ne gre za to, da bi bilo naše hrane več, boljša, ne vem, v to smer, ampak sektor v krizi. Se pravi, tisti sektor, ki ravno toliko, da še ni crknil, ga bomo pač rešili s tem denarjem. Nič o tem, kaj pomeni naprej. Nič pa nismo naredili v smeri, da bi lahko človek počasi začel živeti. Glejte, evropska sredstva, če ne bi bilo covida, bi imeli evropskih sredstev že bistveno manj, kot jih imamo zdaj. Pa jih je že zdaj manj, ker so bile grožnje v finančnem načrtu po bistveno večjih rezih,

12. TRAK: (DAG) – 12.25

(nadaljevanje) kot so potem na koncu nastali. Se pravi, covid je trenutno resna situacija. Naslednja leta, 2027 in naprej, bo denarja malo. Mi nismo pripravili nič. Nič. Kaj smo mi naredili? V resoluciji, če se spomnite tistega kroga, ki je bil, je bilo SKP, povezovanje, sodelovanje, ne vem kaj vse - ali je kaj od tega? Ničesar od tega ni. Ničesar. Smer opazovanja še ni dala evra. To je tisto zaskrbljujoče, kar pomeni, da iz poslovnega dela ni nobene dodane vrednosti. Glejte, koliko je še repromaterial gor, koliko je šla vsa vhodna surovina v kmetijstvu gor, odkupne cene so tam, kjer so bile. In če se to ne bo popravilo, če tu ne bomo našli vzvoda, jaz ne vem, ekonomisti, taki in drugačni, usedite se skupaj, tu je treba iskati rešitev. Mi bomo zahtevali od države še 500 milijonov, še milijardo; vem, da jih ne bomo dobili. Zahtevali jih bomo, zato da bomo preživeli. Saj bo preživelo nekaj največjih kmetij, ampak glavnina slovenskega kmetijstva je v pat poziciji. In se čudimo, kje so kmetje – obupali so. Nič več misliti, da so pasivni, pa ne vem kakšni, pa se nočejo izpostavljati – obupali so in so šli v drugo smer. Oni imajo že druge vire dohodka, nič več iz kmetijstva, zato ker vidijo, da tu ni zgodbe za prihodnost. Malce sem pesimističen, ampak rabimo to. Rabimo neko odkrito besedo. Rabimo nekaj, da se bomo streznili. Ker to, v kar gre, je narobe. Ampak na koncu koncev, seveda, jaz razumem ministra, iz tega je veliko denarja, ampak čudežev ne more delati. Se pravi, delimo tisto, kar imamo. Vendar resnično bo treba v prihodnje glave stakniti. Jaz mislim, da smo v času, ki je ključen, prelomen, in da nas bodo enkrat spraševali, kaj smo delali leta 2021 in 2022.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa tudi vam.
Zdaj bi dal besedo dr. Luki Juvančiču, da predstavi svoj pogled na dokument.
Izvolite.

DR. LUKA JUVANČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Spoštovani!
Ja, kot predstavnik raznih ekonomistov sem bil povabljen, da podam nekaj mnenj na ta strateški dokument, s katerim dejansko usmerjamo javna sredstva za razvoj za obdobje 2023-2027, se pravi, za razvoj kmetijstva, gozdarstva, povezanih verig vrednosti podeželja, če hočete. Kot vemo, so ta sredstva, grobo rečeno, namenjena dvema ključnima ciljema: eno je zagotoviti stabilnost, se pravi sektorjev, ki jih s temi sredstvi naslavljamo, drugo pa je usmerjati razvoj v smer večje odpornosti in večje dodane vrednosti, tehnološkega napredka in digitalizacije, prilagajanje podnebnih spremembam in izzivom prihodnosti, s katerimi se sooča kmetijstvo in povezani sektorji. Nekako v tem vrstnem redu bi tudi naslavljal svoja mnenja.
Kar se tiče tega dela, ki se nanaša na stabilnost, se pravi tako imenovani prvi steber. Tu bi kot prvo stvar izpostavil – sicer je že gospod minister tudi pred mano omenil, ampak dejansko se mi zdi, da je to dokaz neke zrelosti, nekega tudi zelo intenzivnega pogovarjanja in na koncu konsenza – glede reforme sistema neposrednih plačil. Se pravi, tu prihajamo, kot je bilo že rečeno, na enotno dohodkovno plačilo na hektar, večji del neposrednih plačil se bo razdeljeval z enakim zneskom na hektar, je pregledno, je razumljivo in postavlja enako startno pozicijo za vse kmetovalce. Potem je tu zavezanost okoljskim ciljem znotraj neposrednih plačil, se pravi, za ambicioznejše pridelovalce, tiste, ki tudi poskušajo potem dodajati vrednost svojim proizvodom z nekimi okoljskimi nadstandardi, jih še dodatno nadgraditi, tako imenovani SOPO paket ukrepov.

13. TRAK: (TB) – 12.30

(nadaljevanje) Potem, tukaj je tudi, se pravi, dokončen dogovor, ampak, načelen dogovor pa že je o tako imenovani kapici, se pravi, enakomernejši razporejenosti neposrednih plačil in pa tudi višje neposredno plačilo za mlade kmete, ki tudi daje signal prihodnji generaciji, ki se odloča za, se pravi, nadaljevanje kmetovanja.
Zdaj, sama odločitev glede te reforme in kako jo bomo izpeljal, ni enostavna. Novi sistem bo povzročil redistribucije, kot rečeno, z prenosom ali brez njega. Redistribucije, zelo pomembne, med sektorji, med tipi kmetij in zdaj, moje osebno mnenje je, da je treba najti in se dogovoriti za tak sistem neposrednih plačil, ki bo čim bolj pravičen. Se pravi, kjer bi se ti negativni distribucijski učinki enotnega plačila izravnali z možnostmi, ki jih imamo na voljo. Govorimo o proizvodno vezanih plačilih, govorimo o shemi za okolje in podnebje, s katerimi lahko, bom rekel, tistim sektorjem, ki zaradi spremembe neposrednih plačil beležijo največje težave pri svojem ekonomskem poslovanju, da jih rešimo skozi ta dva mehanizma.
Zelo pomembno je, da se glede tega dela, se pravi, glede neposrednih plačil, dogovorimo čim prej in potrebno energijo, se pravi, prihranimo, za nalogo, ki je potem zahtevnejša, se mi zdi, kajne, se pravi, za tisti del, ki se nanaša na usmerjanje, ki se nanaša na razvoj in zdaj, ta, tukaj je pa drugi del, saj pravim, mojega izvajanja. Tukaj, skozi branje strateškega načrta, sam, v primerjavi z prejšnjimi, bom rekel, strateškimi načrti, vidim določene kvalitativne premike. Ja, ni še do konca podprto z izračuni, niso še dodeljeni dokončni zneski, tako da, tukaj nas čaka še veliko dela, pa vendarle… Se pravi, novi poudarki. Recimo, pri okoljskih plačilih, kjer smo imeli, bom rekel, en korak nazaj, v prejšnjem obdobju, tukaj glede površin, ki so vstopale v okoljske ukrepe, je, jaz mislim, dobrodošel korak, da so ukrepi bolj vezani na plačevanje na osnovi rezultatov, ne pa predpisovanju nekih praks in mislim, da je to dobrodošel signal in upam, tudi, bo sprejemljivo za kmetovalce.
Potem, zelo močno izpostavljamo povezovanje odporne verige vrednosti, povezovanje vertikalno, med, se pravi, od, bom rekel, kmeta, do končnega potrošnika, vseh akterjev, večanje ali pa, se pravi, graditev »branda«, da temu tako rečem, slovenske hrane, kakovosten, pač, slovenske kakovosti, kajne in s tem v zvezi so izpostavljene tukaj v dokumentu, zadeve, kot so recimo, skupinske naložbe. Sam bi šel še en korak dalje, pa bi rekel, povezane naložbe. Povezane, se pravi, da je neka naložba v, bom rekel, mlekarni recimo, kajne, da je povezana z pogodbeno vezavo, se pravi, odkupa, z kmeti(?), z možnostjo investicijskih podpor za kmete, ki sodelujejo v verigi vrednosti, kot primer. Potem, kot možnost se prvič pojavljajo tudi skupinski okoljski ukrepi, ki z zaokrožitvijo nekih okoljsko občutljivih območij in kmetov, ki sodelujejo v takih ukrepih, izboljšujejo učinkovitost, se pravi teh, okoljskih ukrepov.
Potem imamo tukaj še dvig dodane vrednosti v vseh panogah, ki so povezani z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Govorim o bio gospodarstvu, govorim o tem, da tudi, bom rekel, biomasa, tako primarni proizvodi, kot tudi stranski proizvodi, vstopajo v čisto neke nove verige vrednosti, s katerim lahko na koncu,

14. TRAK: (TB) - 12.35

(nadaljevanje) se pravi dodano vrednost zvišamo z proizvodnjo, ne vem, bio kompozitov, bio plastike, se pravi bio osnovanih materialov, skozi en tak kaskadni cikel, v enih zaključnih osnovno energetskih ciklih, pridobimo ekonomsko, okoljsko in energetsko. Tako, to so dobrodošli premiki, kvalitativni. Zdaj, tisto pa, kar se moramo zdaj vprašat vsi, pa je, ali zmoremo dovolj, prvič, volje. Se pravi, solidarnosti, neke kolektivne inteligence bi temu rekel. Sedaj, v zdajšnjem predlogu, recimo, imamo tudi predlog vzajemnega sklada v sadjarstvu in zelenjavi, sta recimo, ki je seveda, katerega uspešnost je povezana z pripravljenostjo članov vzajemnega sklada, prispevajo svojih prihodkov, da ustvarijo ta finančni vzvod. Potem imamo tukaj skupinske naložbe. Se pravi, imamo tukaj tudi zadostni interes, ki ga izkazujejo, investitorji, ki grejo v skupne ali povezane investicije, da tudi dajo svoja sredstva za neko skupinsko naložbo in na ta način zagotavlja neko ekonomijo obsega.
Denimo, ena zadeva, ki nam zelo manjka v ekološkem kmetijstvu, v tem, da bi kupci dostopali do predelanih, se pravi, prehranskih proizvodov ekološkega porekla in slovenskega porekla. Volje, znanje, kajne, zlasti, bom rekel, organizacijskega. Recimo, vzpostavitev enega vzajemnega sklada, to je pač neke finančne institucije, je precej specializirana zadeva, precej organizacijsko zahtevna. Potem povezovanje(?) v medpanožne verige, kar sem že prej rekel, bio gospodarstvo, povezovanje z kemijsko industrijo, povezovanje z gradbeništvom, z energetiko… To so vse neke nove povezave in tukaj je potrebno, poleg volje, seveda, tudi znanje in pa, tretja stvar, seveda, resursi in s tem ne mislim samo finančne ampak tudi človeške in institucionalne. Se pravi, s katero zagotovimo kritično maso za povezovanje ponudbe. Recimo, ena taka dobrodošla, bom rekel, predlog, je bil povezovanje ekoloških pridelovalcev v eko regije, potem, in iz tega graditev enega »branda«, sheme kakovosti, recimo, gorski proizvodi, gorski les, recimo, je tudi ena taka možnost. Potem, že omenjeno, zadostitev finančnega vzvoda, se pravi, zadostitev zadostnega kapitala, bodisi za skupne investicije, bodisi za vzajemne sklade, konec koncev tudi za kapitalsko ustreznost take inštitucije in brez zagotovitve te ekonomije obsega(?), predvsem recimo pri bio gospodarstvu, pri vstopanju v, bom rekel, dodajanje vrednosti v novih verigah vrednosti za ekonomijo obsega, brez doseganja tega ne bomo uspešni in tukaj, to je pa še zadnja stvar, ki bi jo izpostavil, uskladitev aktivnosti med resorji, uskladitev aktivnosti med programskimi dokumenti. Recimo, dvig dodane vrednosti v verigi vrednosti lesne biomase, ga bomo težko dosegal, če ne bomo imeli, bom rekel, aktivnosti usklajenih z sektorjem lesarstva, znotraj MGRT-ja oziroma operativnega programa za regionalni razvoj.
Toliko, hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala tudi vam.
Besedo bi dal sedaj prof. dr. Lučki Bogataj Kajfež, da predstavi svoj pogled na tale dokument.
Izvolite.

PROF. DR. LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ: Dober dan vsem skupaj!
Hvala za vabilo, hvala tudi za tole priložnost.
Kolega je omenil marsikaj, kar se jaz zelo strinjam, da rabimo znanje, da rabimo voljo, ampak, jaz bi dodala pa še eno stvar, da rabimo pogum. Namreč, podnebne spremembe, ker seveda je tisto področje, ki je tukajle omenjeno, zajeto, so stvar, ki utegnejo resnično spremenit naše okolje do te mere, da mogoče na kakšnih območjih pravzaprav ne bo možno več kmetovat.

15. TRAK: (TB) – 12.40

(nadaljevanje) To je grozno, kar povem, ampak, »strateškost« tega dokumenta, naj seže malo čez leto 2027. Recimo, zelo plastično povedano, recimo, v enem švicarskem kantonu so se lotil enega takega eksperimenta, ampak je šlo za gradbena zemljišča, ne za kmetijsko, kjer so seveda naredili semafor. Vsa zemljišča so razporedil v tri kategorije – rdeča, oranžna, zelena. Zelena je klimatsko varno, karkoli se zgodi tam lahko gradiš. Oranžno, recimo, bo bolj poplavno, bo primanjkovalo vode, pazimo, kaj tam delamo in žal tudi rdeča, kjer recimo gradnja naj ne bi bila več priporočljiva. Seveda to narediti v kmetijstvu čez noč bi bila katastrofa, ampak, morda bo treba to naredit. To se pravi, tudi opuščat dejavnosti in jih zamenjat z nečim drugim. Če to naredimo 10 let prej, preden se to zgodi, v miru, strateško, je edino pošteno, kajne, kot pa da to delamo v zadnjem trenutku.
Namreč, iz tega dokumenta diha, da bomo samo reševali, mi bomo reševali po naravni nesreči, pa bomo dal neko pomoč, pa bomo reševal…, reševanje ima neko mero. Pred par dnevi sem bila tukaj na eni okrogli mizi, kjer sem rekla, pa bom ponovila, če kmet na isto parcelo že 20 let, pa šestnajstkrat je bila suša, pa bo še enkrat posejal, isto stvar, pa potem od države hotel pomoč, mislim, to ni resno, kajne, to so težke stvari, o katerih, mislim, ministrska funkcija je včasih ali pa mogoče tudi funkcija poslancev, da se komu zamerijo. Ne moremo vsega rešit in to je ena stvar, ki se mi zdi, o kateri ta dokument nič ne govori. Tudi namakanje. Ja, absolutno ja, tam, kjer je to smiselno. Ja, koruze verjetno ne bomo namakali, kajne?
Reševanje, recimo tudi, jaz nimam nič proti, nisem vegetarijanec, nisem vegan, ampak rešujemo živinorejo. Recimo, če vprašamo mlade ali pa če vprašamo kakršnekoli ukrepe za nizko ogljično družbo, pravzaprav vsi predpostavljajo bistveno več hrane rastlinskega izvora. Govorim o strateških premislekih, neprijetnih, zoprnih. Vemo, da je to za določene branže veliko bolj težavno. Tako, kot bo Primorska bolj prizadeta kot Gorenjska, saj to so dejstva, ali pa mogoče ravno tale konec, posebej tam, kjer so tla.
Tako da, ta pogum, da se zazremo v nekaj, kar prihaja in to temu to rečemo(?). Drug razmislek je seveda, vedno govorimo o večji samooskrbnosti, ja, zelo pomembno je, da tudi analiziramo, od kje mi uvažamo hrano. Podnebne spremembe ne bojo prizadele samo nas, ampak bojo Madžare še mogoče bolj, pa bojo Hrvate definitivno, pa Italijane… Skratka, te stvari se tudi strateško lahko enkrat ustavijo. Pač, nimamo kumar, bomo jih pa uvozili iz Španije. Ja, dokler jih bojo Španci proizvajal. To se pravi, en strateški premislek, kaj rabimo imet sami, ker bo ostalim se godilo podobno. Tretja stvar je pa mogoče, jaz sem zelo občutljiva na gozdarstvo, kolega je govoril o lesni verigi, ampak, mi slovenski gozd predstavljamo vedno tudi v sliki ogljične nevtralnosti kot nek strašen ponor, ki bo reševal, kajne, vedno, naše grehe emisij, pa jih ne bo. Slovenski gozd je resno prizadet in se mi zdi, da tudi ko smo velikokrat s kolegi gozdarji, pa z Zavodom za gozdove, govoril, ni neke jasne strategije, kako bomo z gozdom upravljali. Gozd nam bo gorel, smreka bo šla, mi obnavljamo gozd, pa recimo, ko so bili po žledu pristopi k obnavljanju, pa so spet sadil smreko. Recimo, to so stvari, ki verjetno v prihodnje ne bodo šle in rabijo strateške premisleke. In pa seveda mogoče tudi gozda ne bomo povsod lahko imel, kot ga imamo zdajle. In še zadnja stvar, ki se popolnoma strinjam z kolegom Juvančičem, sodelovanje med sektorji.
Ne vem, ali je tukaj kakšen predstavnik gospodarskega ministrstva, ker kmetija danes bo tudi ali pa kmetija prihodnosti, bo posegala na gospodarski resor, bo proizvajala energetiko, ki spada tja, bo turistična, ker spada tja, pa mogoče proizvajala materiale, kar je bilo omenjeno in pa seveda delila resurse z drugimi sektorji. Naj omenjam vodo, voda ni od kmetov(?), voda je od vseh in, ko pride suša, ko bomo namakal, kdo dobi vodo prvi? Ali jo dobi elektrarna oziroma, tam, kjer se proizvaja energija, pa moramo hladit ali jo bo dobil kmet ali jo bojo dobile toplice ali pa polnilnice piva.

16. TRAK: (DAG) – 12.45

(nadaljevanje) Skratka, gre tudi za neka sodelovanja, da ne postavimo teh strategij na trhla tla. In teh sodelovanj pogosto manjka, tudi, recimo, z Ministrstvom za okolje, nenazadnje. Tako bi jaz imela predvsem to pripombo, da ta dokument naj ne bo dokument, ki samo predstavlja, kako se bomo borili za denar. Tudi tu dobivam občutek v tej diskusiji, samo kdo bo več denarja dobil, ali ga bodo oni ali ga bodo ti. Naj bo to dokument, ki pravzaprav ni borba za denar, ampak je borba tudi za neko prihodnost za mlade, pa res trajnostno bolj, kot je danes.
Toliko. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa za vaš prispevek.
Zdaj bi dal besedo predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Gospod Žveglič, izvolite.

RUDI ŽVEGLIČ: Lep pozdrav vsem skupaj!
Spoštovani predsednik, poslanci, evropski poslanec, minister, kmetje, novinarji in vsi ostali, mogoče sem koga pozabil.
Strateški dokument je ključen in zelo pomemben dokument, v tem trenutku od dokumentov najbolj pomemben dokument. Na vse te rešitve, ki se bodo tu vezale, se bo vezalo tudi potem veliko odločitev na slovenskem podeželju in v slovenskem kmetijstvu. V Kmetijsko-gozdarski zbornici smo ta dokument temeljito proučili, na vseh trinajstih voljenih območnih enotah, na upravnem odboru zbornice, na Svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice, kakor tudi kup strokovnih odborov. In smo podali pripombe, pripombe smo napisali, podali, ampak še enkrat, kaj je ključno. Ključno je bilo to, da nasprotujemo temu prenosu sredstev, prenesenega ne sme biti nič. Ključna zadeva je pa tu zdaj, ko smo pri tem tako imenovanem okoljsko-podnebnem programu. Tu smatramo, da morajo biti ti ukrepi ali intervencije pripravljene tako, da bodo dostopne čim večjemu številu slovenskih kmetij, da bodo zapopadale čim več hektarjev slovenskih površin, kajti samo tako bomo naredili nekaj za okolje. Ker če bomo imeli samo par hektarjev pa majhno število kmetij, pa bodo lahko te še ne vem kako okoljsko in podnebno naravnane, se bo to potem seveda v celi zadevi izničilo. Okolje je pomembno in podnebne spremembe so pomembne. Vendar moram poudariti, da smo kmetje žrtev teh sprememb. In mi najtežje kmetujemo v tem. In samo prepustiti kmetom rešitve, mi rabimo tudi druge rešitve. Rabimo tudi rešitve stroke od drugod, kjer pa ni dovolj, da nam samo povedo, da ne smemo sejati koruze, da je treba tudi povedati, katero stvar bomo sejali. To, kar je profesorica, zelo cenjena, Lučka Kajfež rekla, da nekdo 16 let za nečem drugim seje koruzo, prosim, da tega ne govorimo več. 16 let se koruze za nečem drugim ne seje nobeden, ker je, prvič, ne sme, in drugič, se izrodi. Uporablja se kolobarjenje. Res pa je, da je 16 let za nečem drugem trajno travinje, to pa je, kajti tam, kjer je trajno travinje, kjer ni primerno za njive, tam pa je vsako leto, kajne, kaj hočemo, tako je, ne more drugače biti, lahko se samo še zaraste. Zdaj malenkostno polemiziram, čeprav mislim, da ni bilo primerno, zato se opravičujem, no.
Pri proizvodno vezanih plačilih pa je bila to tudi naša pobuda, da je treba narediti dobro analitično skupino, pravo platformo, in tisti sektor, ki je v težavah, se ga bo dodalo. Pa seveda tudi, da je možno, če se stanje na trgu popravi, ker se zdaj v tem času tudi zelo hitro dogajajo nihanja, da se lahko vmes doda drugega, pa enega… Enako podpiramo to, da je nižja stopnja sofinanciranja posameznih investicij, mogoče bi bile tudi cenejše in bolj racionalne. Vseh pripomb seveda ne bom bral, ampak to so ta ključna izhodišča.
Mi bomo še zelo trdo delali, tudi s strokovnimi rečmi, sodelovali z ministrstvom,

17. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) in upam, da bomo dobili tak dokument, ki bo dober za slovensko kmetijstvo in podeželje.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem Francu Bogoviču, poslancu Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.
Izvolite.

FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan, predsednik, minister!
Spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni, lepo pozdravljeni! Hvala za to priložnost, za vabilo, da, hvala bogu, zopet na radgonskem sejmu spregovorimo o tako pomembnem dokumentu.
Najprej naj rečem, da sem zelo vesel, da govorimo o strateškem dokumentu razvoja kmetijstva, ki je v luči priprave izhodišč za črpanje evropskih sredstev. Kajti sam sem tudi tisti veto, ko sem bil minister, pa je bilo pred neko drugo perspektivo, od svojih sodelavcev zahteval, da naredimo strategijo za posamezno panogo, za posamezna področja, kajti vse prevečkrat, mislim, da smo se v Sloveniji vdali v neko vlogo dobrega izvrševalca evropskih ukrepov, bili relativno dobri, vedno ta denar znali porabiti. Mislim pa, da je bilo teh strateških premislekov premalo in da zdaj razmislimo, kako bosta prvi in drugi steber oblikovana, kam želimo priti do 2027, pa zagotovo s pogledom tudi naprej, zelo koristno za slovenski prostor. Ta razprava se je v Evropskem parlamentu začela že v prejšnjem mandatu, se pravi, leta 2018, ko je komisar Hogan takrat dal prva izhodišča, in je, kot je minister omenil, bila 29. junija letos šele zaključena v trialogu. Zamik. Sam sem tudi poskušal, da bi bili v Evropskem parlamentu hitrejši, pa so se nekateri te hitrosti ustrašili, vendar pa je zato to obdobje krajše. Dve leti gremo še po starih pravilih z novim denarjem, kot se reče. Vendar pa nič ne de, zdaj je čas za ta temeljit razmislek.
Kmetijstvo, kot vemo, ta kmetijska politika je nastala v 60. letih, ko je bila Evropa lačna. Zato je bil ključen cilj nahraniti Evropo. V 90. letih smo dodali razvoj podeželja in v zadnjih letih je vedno večji poudarek tudi okolju, na katerega, moramo priznati, da kmetijstvo vpliva, hkrati je pa tudi velika žrtev podnebnih sprememb. Prvič, denarja je realno manj, to je dejstvo, v proračunu Evropske unije. Zato je ta pade sicer manjši, kot je bil v prvem dokumentu, vendar realno ga je manj, zato tudi na koncu moramo biti realisti. Po drugi strani pa tudi izraziti pričakovanja od države, da mogoče razvoju podeželja, kot minister nakazuje, tudi nekaj doda, kajti v tem delu je to možno.
Pri tem kmetijstvu je veliko stvari, ki vplivajo na njega, kot smo rekli, okolje. Drugo, kar mirno lahko rečemo, so te strukturne razlike, strukturne spremembe. Na eni strani se v Evropi zazna velika koncentracija kmetijskih zemljišč, predvsem v tistih državah, ki so bile včasih socialistične države, in so bili ti kombinati in ta zemljišča so postala zanimiva za nakupe velikega kapitala, ki se je iz kakšnih drugih sektorjev preselil v kmetijstvo. Zato je bil ta odgovor in poskus s to kapico, z degresijo, usmerjen v to smer, da poskušamo ta denar čim bolj pravično razdeliti, da ohranjamo tudi manjše kmetije, da bi poskušali ohraniti tip družinskega kmetovanja v Evropi kot naš osnovni način kmetovanja. Zato moram reči, da podpiram te procese in ukrepe, ki so povezani z degresijo, tudi s kapico v enem delu. Mislim, da bo tu potrebno nekaj narediti, kajti če želimo ohraniti te gorske kmetije in kmetije v zahtevnejših pogojih, bo enostavno jim treba pomagati. In to sta ukrepa, preko katerih to narediš, degresija, pa tudi kapica.
Druga strukturna sprememba, ki dogaja, je zmanjševanje števila kmetij. Ob dejstvu, da je tretjina gospodarjev na kmetijah, približno tretjina, starejših od 65 let, zelo jasno pove, da se bo ta strukturna sprememba naredila, ali mi to hočemo ali nočemo, in da se bo število kmetij zmanjševalo. Ne samo zaradi tega, ker se komu ne izplača, ampak enostavno starejši ljudje opuščajo, pri mladih je večkrat problem, da ne prevzemajo. Zato je pomemben tudi ukrep mladih prevzemnikov, iz dveh naslovov. Iz izkušenj mladih prevzemnikov vemo, da je tu cela vrsta odličnih primerov dobre prakse,

18. TRAK: (TB) – 12.55

(nadaljevanje) kjer prihajajo v sektor mladi ljudje, z znanjem, z nekim izhodiščem in bodimo pošteni, z drugačnimi pogledi, kot so bili aktualni in tradicionalni v Sloveniji, tako da, cela vrsta je dobrih primerov in na nek način je ta ukrep, kot sem že omenil, da se zaokrožuje kmetije, ciljan v to, da bi tudi mlajši imeli dostop do teh zemljišč in mislim, da nas v Sloveniji čaka pomembna naloga, da moderiramo to, da tiste kmetije, ki bodo opuščale, na nek način pridejo v roke mlajših in pa tistih, ki to prevzemajo, da bodo nadaljevali zelo(?), v neki kombinaciji, sam vidim tudi ta ukrep mentorstvo pozdravljam, mislim, da je pameten. Sam sem poskušal že v Evropskem parlamentu, nisem bil uspešen z amandmajem, kajti tu vemo, da nastaja določena vrzel.
Kar se okoljskih stvari tiče, še enkrat več, na kmetice je na nek način vržen pogled. Treba je vedeti, kaj počnemo z gnojevko, kaj počnemo z zrakom, vodo, z zemljo. Zato tu mislim, da je prav, konec koncev je tudi za sam kmetijski sektor in kmetovanje to pomembno. Pri podnebnih spremembah, pri ukrepih, podpiram integrirano pridelavo. Mislim, da je en pameten ukrep. Pač, bo treba še kakšnega dodat, ampak, sprejmimo takšne ukrepe, da jih bodo kmetje razumel. Jaz moram reči, ko sem prišel v prejšnjem mandatu v Evropski parlament, prvo sem šel na komisijo, sem rekel, enostavno, tega / nerazumljivo/ KOPOP pa nihče ne razume in to je bil ukrep, kako pobrat denar, ne pa kako bomo okolju(?) kaj veliko dobrega naredil. Zato, pojdite v ukrepe, tudi nabor teh ukrepov je zdaj narejen, ki bodo razumljivi in ki bodo imeli nek učinek, ne pa, da bo samo zgolj sredstvo za to zeleno arhitekturo, da se dobi denar v okolje.
Aktivni ukrepi, jaz mislim, da jih je absolutno potrebno z njimi nadaljevat, namakanje, proti točni sistemi, oroševanja in ti ukrepi. Sam prihajam iz posavskega konca, kjer smo znal to naredit, kar je gospa Kajfeževa omenila, da smo dali 5 kubikov vode ob izgradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi, prednostno za kmetijstvo, potem je energetika na vrsti in mislim, da to, da nam toliko vode izteče iz Slovenije, vsako leto imamo pa toliko problemov z sušo, je, mislim da, nekaj, kar enostavno nas mora nekaj v tem delu tudi naučit.
Pri zavarovanju, ker sem sam sadjar, zelo podpiram vzajemno zavarovalnico, ni je enostavno naredit, vendar pa vem, kaj pomeni izračun, ko zavarovalnica na koncu leta naredi, ker enostavno tudi njim se ta matematika ne izide. Tako da, mislim, da bi bilo to, te, tu tudi vidim ta del, hrabrosti, ki je bilo danes omenjeno in je večkrat v kmetijstvu manjkal.
Sodelovanje. Sem prebral pripombe, tudi so pripombe v tej smeri, da ne toliko favorizirat skupinske naložbe. 1996 leta je bil v Evropski uniji sprejet ukrep organizacije proizvajalcev, zato, da bi se sadjarji in zelenjadarji uprli trgovcu. Danes, ko gledate, je, kje, najbolj uspešne države imajo 90 plus procentov zelenjadarske, sadjarske proizvodnje v okviru OP-jev(?) in sam sem imel to izkušnjo, kot minister, ko sem se z zelenjadarji ukvarjal, pa je bilo zelo težko pa dobit neko organizirano pridelavo na kup. Tako da, jaz mislim, da če ukrep, sodelovanje je ukrep, ki je tudi v kontekstu odnosov v prehranski verigi, tisti učinkovit. Na eni strani imamo, ja, male, »nišna« proizvodnja, direktna prodaja, to, kar je tudi Covid prinesel in je, mislim da, neka nova priložnost za marsikoga, v resnih proizvodnjah, večjih, tam, kjer pa je na koncu izdelek v trgovskih verigah, pa sam ocenjujem, da brez sodelovanja zelo težko to narediš. Sam sem se tudi nekega, sredi devetdesetih let, pri svoji sadjarski pridelavi odločil za takšen korak in mislim, da je to korak v pravo smer. Tako da, na nek način te skupinske naložbe, predvsem za nastop v trg, pripravo produktov za na trg, bi po mojem morale ohranit neko zgodbo tudi in mesto imet znotraj tega strateškega načrta.
Sam v Evropskem parlamentu zelo veliko delam na tem konceptu pametnih vasi. Mogoče je komu nerazumljivo, ne ve, za kaj gre ali pa smo premalo jasni v pojasnilo. Sam sem eden tistih zagovornikov, ki želim in, da moramo vse naredit za to, da bo podeželje poseljeno. Podeželje ne bo poseljeno, če ne bo kvalitetne infrastrukture na eni strani, na drugi strani, če ne bo kvalitetnih poslovnih priložnosti in ko govorimo o poslovnih priložnostih, kmetici, gozdarji, vidimo najprej kmetijstvo, gozdarstvo. Sam sem trdno prepričan, da bomo imeli poseljeno podeželje, če se bo, kot je bilo že danes tudi rečeno, vključili tudi ostali sektorji. Je bio gospodarstvo, kot rabo te bio mase, s tega področja in cela vrsta drugih dejavnosti, bodisi dopolnilne dejavnosti, povezava s turizmom,

19. TRAK: (TB) – 13.00

(nadaljevanje) to kar je zdaj zelo aktualno, ker gostinci iščejo izdelke, da imamo skozi to prodajo, prehajamo v nove sektorje, že omenjeno, energetika, prehajamo v varovanje starejših in podobne aktivnosti in vse skupaj, to je tudi na nek način zaokroženo tudi v strateškem dokumentu, ki ga je komisija izdala 30. 6. v dolgoročni viziji razvoja podeželja do 2040. Če želimo to zagotovit, še enkrat več, ni dovolj kmetijstvo in pa program razvoja podeželja, zato je tu regionalni sklad, je tu socialni sklad. Danes ni bilo govora o Leadru(?). Mislim, da igra pomembno vlogo in z tem, ko bi tudi, ko boste kot poslanci razporejal sredstva v operativne programe regionalnega sklada, socialnega sklada, bodite pozorni na podeželje, tako, kot je upravičeno, da se v enem delu okolje, recimo grdo besedo, zajeda oziroma črpa del sredstev iz kmetijstva, je nujno, da za razvoj podeželja dobimo čim več denarja iz drugih skladov na razvoj podeželja.
In pa, nekaj ne pozabit, kar mislim da, sam tudi večkrat izpostavljam, nam se zdi, ki smo bližje kmetijstva, da je samo po sebi umevno, da o kmetijstvu ljudje zelo veliko vedo. Jaz trdim, da danes zelo veliko govorijo o kmetijstvu, pa malo vedo in da je naša naloga, da bodo več vedeli. Zato je ta segment komuniciranja, sodelovanja z deležniki, predstavljanja kaj delamo, sledljivosti tega, kaj počnemo, nujno, če želimo sobivanja najprej v vasi, pa potem s potrošniki ohranit. Tako da, mislim, da na tem segmentu premalo naredimo in bomo imel kakšen problem manj, če se temu več posvetimo.
Naj zaključim s tem, da zelo spremljam, sam sem tudi »iniciral« te razprave o strateškem načrtu, lahko pohvalim ministrstvo, da je resnično naredilo v optimalnih rokih, ni se dalo hitreje. To, da ste v zelo kratkem roku, ko je bil trialog dosežen, dali dokument v javno razpravo, je hvale vredno. Od vseh nas deležnikov v kmetijstvu pa je odvisno, ali se bomo dovolj aktivno vključili. Mislim, da je minister danes nakazal, da marsikatero pripombo so ne samo prebral, ampak tudi slišal, da jo bodo tudi upošteval in naredimo čim več v teh par mesecih, da potem resnično lahko šele v letu 2023 začnemo s to novo perspektivo tudi na področju kmetijstva.
Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem še predsedniku Sindikata kmetov.
Gospod Medved, izvolite.

ANTON MEDVED: Lep dober dan!
Spoštovani poslanci, spoštovani minister, spoštovani člani nevladnih organizacij in pa ostali, spoštovani novinarji, lep pozdrav!
V Sindikatu kmetov smo temeljito preučili ta strateški načrt, tudi podali pripombe, vseeno pa menim, da je to načrt za kmeta, kmetje ga bomo morali izvajat in upajmo, da boste uradniki temu prisluhnili in da boste sledili, / nerazumljivo/ to je naša bela knjiga za naslednjih nekaj let. Zato menimo, da bi pa vseeno iz te govornice neke stvari izpostavil. Menim, da bi morali izpostavit aktivnega kmeta, da vemo, kdo bo lahko deležen teh podpor, kajti, vedno se govori o tem, kar nekaj let, spremenilo še pa se ni popolnoma nič.
V sindikatu ostro nasprotujemo prenos iz prvega stebra v drugi steber, saj menimo, da to slabi slovensko kmetijstvo, kajti, če bodo vsi 56 tisoč kmetov morali zbirat sredstva za drugi steber, / nerazumljivo/ peščico ljudi ni pošteno, ni dobro, v teh slabih ekonomskih razmerah. Zagovarjamo uvedbo kapice na neposrednih plačilih pri 60 tisoč uvesti(?) degresijo, pri 100 tisoč kapicah. Tudi pri okoljskih plačilih menimo, da bi morala se uvesti kapica, pri sto hektarjih pa posledično vsakih sto hektarjev 25 %. Zagovarjamo OMD, da ostane na 70 hektarjih, saj ti bog pomagaj, tisti, ki je v OMD dejavnikih, nihče ne ga ne bo premaknil in bo ostal tam in menimo, da kmetov ne omejevat, če si želijo obdelovat to našo ljubo Slovenijo.
Pri plačilu vezanih plačila, menimo, da bi morali tudi umestit strna žita. Strna žita v tem trenutku so v nekakšnem, pozitivni bilanci, vendar nihče na zagotavlja, kako bo naprej in na podlagi strnih žit bi dobila vsa živinoreja podporo in menimo, da je to nujno.

20. TRAK: (TB) – 13.05

(nadaljevanje) Pogrešamo ovrednotenost ukrepov, kajti finančno še vedno ni podkrepljeno. Upajmo, da bomo dobili te vrednosti jutri, da bomo lahko našim kmetom pojasnili, koliko sredstev dobijo in kako.
Glede eko naravnanosti. Ja, menimo, da bi tu morala biti neka naravna rast. Vemo, da 11 % ekoloških površin je v Sloveniji, vemo pa, da samo 2 % ekološko pridelane hrane v Sloveniji in menimo, da bi morali dat poudarek ekološko pridelani hrani, ne pa ekološki obdelavi. Teh 18 %, menimo, da je preambiciozno in bi morali to, še enkrat poudarjam, prepustiti nekakšni naravni rasti. Glede vavčerjev, menimo, da bi tu ta sredstva mogli prenesti na medgeneracijski prenos. Vemo, da v teh prenosih smo zelo slabi, napram evropskim kmetijam in bi tu morali tu medgeneracijski prenos nekako podpreti, tudi več sredstev za to nameniti. Nekmetijske vsebine bi vsekakor morali izločit iz tega strateškega načrta. Vprašam se, kako bodo delovno intenzivne kmetije, to so predvsem živinorejske kmetije, ki bodo občutile največji izpad, kako jih nadomestit. Vemo, da po naših izračunih kaže nekje 30, 40 %. Kako jim nadomestit izpad? Kajti, če bo v teh časih tako ostalo, bodo nekateri izgubili voljo. Menim, da bi te kmetije lahko izgubile največ cca 10 % na ovojnico.
Glejte, zveri, bi moral namestit za obvezo na Ministrstvo za okolje in prostor, saj vemo, če kdo vzpostavlja režim, naj tudi plača, ne pa da ostaja to na kmetijskem delu. Glede razvoja podeželja. Minister je predlagal, dobil neke predloge 25 %, mi menimo, da tu nekje 30 % bi naj bilo to opravičljivo(?), plačljivost(?) sredstev, potem pa bi dodali 10 % za OMD, pa 10 % za mladega prevzemnika, s tem, da bi namakanje, ker je Slovenija v / nerazumljivo/ napram drugim državam, nameni še vedno 100 % sredstev.
Glejte, pravično menimo, da se morajo pri teh razpisih porazdelit sredstva. Vemo, da kmetje, 95 % obdelujemo slovenskega podeželja in tako bi razpisi tudi morali bit naravnani. Se pravi, sredstev za kmetijstvo 4.1, za kmete, 95 % ne pa da se dogaja tako, kot se je sedaj zgodilo, v tem razpisu, kjer je bilo 37,5 % sredstev namenjenih za podjetja. Ja, protest smo napovedali za jutri, bomo ga izvedli, neko protestno noto tudi ministru predali(?), kajti menimo, da protest v tem trenutku je nekako opozorilo, za ta strateški načrt, da nas bodo nekdo posluša, tako, kot sem na začetku rekel, strateški načrt je za kmeta in upajmo, da bo to tudi res obveljalo.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem še dr. Tatjani Zagorc, direktorici Zbornice kmetijskih in pa živilskih podjetij.
Izvolite.

DR. TATJANA ZAGORC: Dober dan vsem skupaj, pozdravljeni! Hvala za besedo, se opravičujem za zamudo.
Pa vendarle, mi, ko se zbiramo na teh posvetih, se poznamo, vemo, o čem je govora, tako da, mislim, da je tudi v opravičilo no, za to zamudo.
Ja, bom začela malo drugače. Včeraj je v ta istem prostoru potekal posvet v organizaciji AVK-ja, Varuha in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so postregli z zanimivi podatki in to, kar bom povedala, naj služi za podlago za naprej. 87 % zelenjadarjev in sadjarjev prodaja direktno trgovcem, nezdruženo, se pravi, sami se pogovarjajo za ceno in potem veste, kaj sledi, masaker pri ceni, kajti nemoč je velika in še en drug podatek, zanimiv, so dali. 75 % le teh nima izračunane lastne cene. In spet, lahko to dejstvo samo podkrepi prejšnjo.
In zdaj, ko govorimo o organiziranosti, o sodelovanju, se tudi sprašujem, mislim, da je že 20 let, odkar sem v tem prostoru aktivna, se govori o organizacijah proizvajalcev, vidimo jih kot neko svetlečo rešitev, pa vendarle, jaz ne vem, kaj je narobe z nami, da jih ne znamo naredit.

21. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) Mogoče pa to ni čisto ustrezen ukrep za nas Slovence. Ne vem, to je ravno tako, kot da bi mogoče slikarja silili, da riše z motiko in obratno, kmeta, da obdeluje zemljo z čopičem. Pa nočem vnašat skepse, kajne. Vemo, da moramo bit združeni, da se moramo organizirat, da moramo sodelovat, pa vendarle, ne vem, zakaj nam ne rata, pogoji so taki, kot so, teh zadev naredit.
In zdaj, če sem pri sodelovanju, ki ga moramo okrepit, po verigi navzgor in navzdol, me pravzaprav na nek način zabolijo te besede. Prihajam iz, pravzaprav od tukaj, kjer smo danes, iz ruralnega področja in take težke besede, ki se, kot so izrečene, so po navadi izrečene samo v neki želji za prerazporeditev denarja. Vem, da je to težka beseda in da vsi živimo od denarja, pa vendarle, dejstvo je, da smo pa v kmetijstvu soodvisni drug od drugega. Bila sem na nekaj posvetih in proti živilski industriji je padla marsikatera težka, čeprav, potem so mi razlagali, da ni bilo tako mišljeno, pa vendarle, živilska industrija na tem prostoru 70 % svojih surovin kupi na tem področju, kjer je postavljena.
Ravno zdaj letijo vprašanja, kar se tiče cen, cen surovin. Tukaj seveda je zadeva, v tem trenutku težka, kajti, cene osnovnih surovin se dvigujejo, tudi vaši inputi se dvigujejo, tako da, jaz mislim da, pomagali si bomo edino sami lahko. Boljše sodelovanje po verigi. Nekatere verige dobro sodelujejo, druge ne. Tako da, tudi ti ukrepi, ki so v samem strateškem načrtu, jaz upam, da bodo pripomogli. Pa zopet, kajne, včasih, ko poslušam, kaj predlagate, predlagate šibo za enega, pa ne za drugega. Tako da, če malo karikiram, ampak verjamem, kmetici veste, kaj mislim.
Kar se pa tiče dveh, najtežjih vprašanj, tudi za ministrstvo. Tukaj imamo nekaj točk, kjer se pa seveda, strinjam s tem, da bi rabili izračune, da bi rabili eno transparentnejšo sliko, kajti, težko je govorit tako, brez osnovnih podatkov, da si tudi mi predstavljamo, kaj to pomeni za kmeta, kaj to pomeni za pridelovalni obrat, majhen, srednji, velik, nimamo samo velikih podjetij v Sloveniji, pravzaprav od 750 živilskih podjetij, je tam nekje 30 velikih, 30 srednjih, vse ostalo je pa malo in pa mikro, pravzaprav na ravni dopolnilne dejavnosti, če se malo plastično izrazim.
Ja, in, naj omenim na koncu eno od poglavitnih zadev o kapicah. Tukaj smo slišali kolega, predstavnika sindikata, verjetno se tudi druge stanovske organizacije z njim strinjajo v tem primarnem delu, čeprav tudi zastopajo kmetijska podjetja in pravzaprav je kapica en od tistih, kjer bi si pravičnost mi predstavljali malo drugače, se pravi, meja 100 tisoč evrov plus stroški dela, če hočemo obdržat to, kar imamo.
Druge tematike pa so strokovno pogojene, od vavčerjev in ostalih sodelovanj, tako da, mogoče še beseda drugim, da ne bom preveč časa odžrla.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zdaj vidim, da so tukaj z nami tudi predstavniki Zadružne zveze Slovenije. Tako sprašujem, če že…, (Da.)
Izvolite. Prosim pa, da se predstavite, za potrebe magnetograma.

BORUT FLORJANČIČ: Najprej lepo pozdravljeni!
[Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije.]
Spoštovani predsednik Odbora za kmetijstvo, pri Državnem zboru, hvala za povabilo, spoštovani poslanci, spoštovani gostje poslanci Evrope in vsi ostali, deležni v kmetijstvu. Jaz mislim, da to njivo, kot rad rečem strateškemu načrtu, smo že večkrat orali in tukaj po navadi zmeraj izvalovijo želje, čustva in tako, dajmo to pustit ob strani in se prepustimo dejstvom. Dejstvo na žalost mogoče prihaja kasneje na mizo. Prihajajo zdaj. Skratka, izračuni, ki bojo podlaga za odločitve. To bo točno povedalo, kaj, kje smo po posameznih sektorjih in potem mislim, da smo toliko zreli, upam, da smo, da bomo pustili politično lobiranje ob strani.
Trenutno stanje v kmetijstvu, mislim, da je jasno, kajne?

22. TRAK: (TB) – 13.15

(nadaljevanje) Cene repromaterialov so zletele v nebo, cene nekaterih živil rahlo gor ali pa tudi navzgor, skratka, ta zmaj odpira usta, kot se je izrazil dr. Kuhar.
Opažamo pa nekaj, na eni strani kar velike neurejenosti, cenovna nesorazmerja, nihanja, stisko, krizo na kmetijski strani, po drugi strani imamo pa tudi področja, ki so zadeve pa urejene ali pa vsaj bolje urejene in tudi v teh kriznih časih večjo stabilnost izražajo. Kje je to? To je tam, kjer so zadeve povezane, dogovorjene, podpisane, tudi pogodbeno. Ne govorim samo v cilju povezovanju zadruge. Tudi podjetja to ustvarjajo, vendar, prihajam iz zadružne zveze in vedno nagovarjam, če poskrbimo za primat, se pravi za kmeta, da bo lahko obstal, se pravi, prvi steber, da se bo lahko razvijal, v drugem stebru, da bomo cilje nastavili tako, da bomo nekaj premaknili, da bomo mi in naši nasledniki rekli, glejte, takrat se je to nastavilo, že, ne vem, ko sem študiral, smo govoril o namakanju, vmes sem hodil veliko tudi v Makedonijo, Makedonci namakajo, mi ne namakamo. Voda teče, tam, kamor pač teče, mi tega nismo naredil. Še veliko je teh področij, ki jih lahko zdaj zastavimo, vendar, vrtičkarstva se ne smemo it. Vemo, katere so ključne panoge v Sloveniji, od katerih živi ne samo kmetijstvo, ampak cela veriga okrog tega in tam moramo delovat.
Mislim da, kot sem prej rekel, ena stvar je res ključna, skupaj obstanemo, narazen pademo. Če bomo zmogli, pa govorimo o kmetih, o vas, ki ste lahko samostojni na trgu ali povezani, v bilo katero obliko, nastopit povezano in vzdržno tudi takrat, ko najdeš svojega kupca drugje, pa boš takrat vseeno vzdržal in držal besedo in pogodbo in nastopil na trgu povezano, boš dosegel stabilnost cene, odkupa in tako naprej in ne bomo vsako leto gasili. Lani smo gasil zelenjavo, pa krompir, potem smo imeli zgodbe s prašiči, no, tisto so tudi druge zgodbe, ne bi danes polemiziral o tem, ampak, mislim, da tukaj govorim predvsem o pozivu, da je na vas, spoštovani kmetovalci, da prepoznate združevanje kot eno osnovno potrebo, ki je bila izkazana že davno prej, pred 150. leti in da temu pristopite. Ministrstvo pa s svojimi odgovori, ki smo jih podali 41, pa ne bi rad ponavljal kolege, pa kratil čas, ker se zelo v veliki meri strinjam z vsemi deležniki, vas pa pozivam, da res, resnično usmerimo v tistem področju, ko gre za ključne investicije, ko govorimo o odkupnih centrih, predelovalnih centrih in tudi trgovskih centrih, da se investira tam, kjer kmet z svojim lastništvom obvladuje situacijo. To so zadruge.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Vidim, da so z nami predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
Gospod Beja, izvolite.

JANEZ BEJA: Ja, en lep pozdrav! Hvala za besedo, predsednik. Tudi hvala za povabilo.
Nekaj malega smo govorili tudi o gozdovih, zato bom mogoče jaz dva stavka več povedal o gozdovih. Konec koncev, del, res, en majhen del strateškega načrta zajema tudi investicije ali pa ukrepe na gozdarstvo ali v gozdove ali pa kmete, ki se ukvarjamo z gozdarstvom. Glejte, precej je bilo povedanega, zato jaz ne bom šel podrobno in vam kratil čas, da je kar nekaj intervencij bilo na gozdarskem delu, ki resnično niso tako ali drugače povezane z gozdarstvom oziroma s kmetijskim gozdarstvom, pa kmetijskim denarjem. Bilo je že omenjeno, hudourniki, omenjena ni bila proti požarna infrastruktura. Glejte, da me boste prav razumeli. Vse to rabimo, kmetje in lastniki gozdov, ampak zdi se nam pa, da je tako malo denarja na tem gozdarskem delu, da za te stvari, ki jih naštevam, da si je potrebno najti denar na okoljskem ministrstvu, na infrastrukturnem ali kjerkoli, da se te stvari naredijo in uredijo, ker, tako kot danes vseskozi se pogovarjamo, malha je kakršna je, denarja je malo, čedalje manj in se nam zdi zelo pametno, da tisti drobiž, ki ga dobimo, sploh gozdarji, da ga dobijo resnično kmetje oziroma tisti, ki se z gozdom resnično ukvarjajo.
Glejte, če nadaljujem, denar za drevesničarstvo, nujno potrebujemo sadike, ampak,

23. TRAK: (TB) – 13.20

(nadaljevanje) verjemite mi, da ta denar ne bo prišel do lastnikov. To bo prišel do določenih espejev raznih firm, tako da, prav je, da je ta denar, ampak samo v poduk, da do tega denarja kmetje oziroma lastniki gozdov ne bomo prišli. Denar za predelavo lesa, isto, prav je in mora bit predelava lesa, vemo, koliko lesa izvozimo v raznorazne države, ampak, veste, tu bojo prišle tiste velike žage, velika podjetja, d. o. o.-ji, kjer kmetje, verjetno zaradi tega ne bomo imeli evra več plačanega lesa ali pa, da bomo kaj zraven pristavili skledčko, ampak še enkrat, prav je, da je, da me ne boste prav narobe razumel, ampak samo poduk, da do teh sredstev mi, navadni kmetje in lastniki gozdov sigurno do tega ne bomo prišli.
Ena zelo pomembna stvar, ki jo pa danes žal še nisem slišal, kljub velikim govorcem, to pa je za mlade prevzemnike. To je velika, velika težava, ker, bom rekel, ta hribovski del, gorski del, mladih prevzemnikov, mladih kmetij, je po novem ta standardni dohodek 12 tisoč evrov, kjer pa ne zavzema ali pa zajema gozdarskega dela ali dopolnilnih dejavnosti in tu bi res prosil ministrstvo in seveda tudi vas, poslanke in poslanci, da najdemo eno skupno rešitev, da ne bomo v samem štartu rekli, hribovski kmet, ki ima večino gozda pa nekaj malega kmetijskih površin, ta mladi prevzemnik ne more niti kandidirati, kaj da bo šele izbran pri kandidaturi. Tu je treba najti eno rešitev. Zdaj, kaj Evropa dopušča, kaj ne, se ne bom ukvarjal, za to so drugi, ampak res apeliram na vas, da tu ne smemo, ker najslabše je to, da bomo v štartu, ko bomo vstopili v novo programsko obdobje, rekli, vsi hribovski kmetje ne morete kandidirat za mladega prevzemnika. To se mi zdi pa največji unikum, da se lahko to dogodi.
Zdaj pa, ker sem se že dotaknil malo, kako bi rekel, tega hribovskega sveta, sem tudi predstavnik malo enih hribovcev, če tako rečem, bi pa povedal naslednje. Jaz sem temeljito poslušal predsednika, gospoda Pauliča, ko je v uvodu povedal tiste stvari, ki, vas je zmotilo no. Res sem bil vesel, da večina tistih pripomb, pomislekov, sem se našel v njih, no, tako da jih ne bom ponavljal, bi pa povedal samo eno, govorimo o denarju, kam bo šel, kam ne bo šel, denarja je manj. Jaz bi vam rad, poslanke in poslanci, povedal naslednje, dva programska obdobja ali z leti 15, 17 let, se je hribovskemu kmetu znatno jemalo. Z drugimi besedami oziroma s procentom, tudi do 45 % in to, kar so že moji predhodniki pa dejali, da OMD območja, predvsem pa ta hribovski del, ne zmore več. Če mu bomo še vedno jemali, verjemite, da ne bojo 3 kmetije na leto ugasnile, ampak krat ne vem koliko. Tako da, resnično povem, da je težava, največja težava je pa ta pri mladih, ker se nočejo več odločat za kmetovanje, ker, zakaj? Prvič, od vseh ujm, pa do vsega tega, je težava nizka cena, ker, vsi vemo, kakšna je. Ko sem že pri nizki ceni, pridelava, nekje na hribovski kmetiji ali pa nekje na ravnini, je za tudi do 47 % dražja v hribovskem svetu, kot nekje na ravnini. To je celo / nerazumljivo/ izračunal, to si nisem jaz izmislil, ali veste in hkrati, hkrati pa, hribovskemu svetu jemat, govorim, subvencije.
Veliko se je tudi danes govorilo od kapice, od degresije. Ko govorimo od degresije na OMD območjih ali pa za OMD območja, pogovarjamo se samo o 2,3 % kmetij – 2,3 % kmetij -, pa jo tako nekateri zagovarjajo, da jo ne smemo znižat na 30 hektarjev, da mora ostat tako, kot je bilo, na 70,

24. TRAK: (TB) – 13.25

(nadaljevanje) pa potem neomejeno in tako naprej, pogovarjamo se o 2,3 kmetijah, procentih kmetijah.
Tako da, hvala lepa in to je to.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Jaz verjamem, da ste dobili vsi vabljeni besedo. Sprašujem, če želi še kdo besedo od prisotnih, ki niste bili vabljeni, pa morda poslušate to sejo? (Da.)
Izvolite, prosim, da se predstavite, pa za mikrofonom, ja. Pa, bi vas prosil, da nekje v treh minutah poveste oziroma vprašate.

JOŽE JERIČ: Lep pozdrav vsem prisotnim!
Bom ponavljal. [Sem Jerič Jože, predsednik Semenarstvo Slovenije GIZ.]
Ne vem, sam sem prisoten 30 let v, tako kot je država in tudi naš GIZ je star 30 let, vendar mi do zdaj nikoli nismo uspeli podreti v politiki z temo o semenarstvu. Semenarstvo je alfa in omega kmetijske proizvodne. Če semena niso zdrava, niso dovolj odporna, tudi semenske, tudi klasične, / nerazumljivo/ ni možno. In, nekako 10 let nazaj, smo v našem GIZ-u sprejeli strateški načrt, tako tudi zdaj sprejemate na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer smo se jasno opredelili, da odbiramo najboljše selekcije na področju tako zvane odpornosti na bolezni in na področju prilagajanja podnebnim spremembam in danes, verjemite, koruza ne bi bila tako zelena, če ne bi mi delali na tem planu, kajne? In druga stvar, ki je pomembna, vedno povem, da semenarji nismo nikoli prosili, niti danes ne prosimo nobenega denarja iz tega / nerazumljivo/ načrta, ki se tu pripravlja, rabimo pa stabilno politiko. Se pravi, usmerjenost na dolgi rok, da lahko seveda odbiramo in pa delamo na področju selekcije z takimi elementi, da bomo videli, kam peljemo, da se nam ne bo ponavljala zgodovina soje, da smo imeli dve leti subvencijo, uvedli smo nekaj sort, uvedli smo tehnologijo, potem pa na koncu, naredili smo celo predelovalno industrijo, potem pa na koncu subvencija ukine in danes soje skoraj ni več v našem prostoru, pa kako pomembna kultura glede strukture, se pravi, tam, pri tistem programu, ko imate za metuljnice in ali pa za ohranjevanje ali pa vezanje dušika v zemljo.
Se pravi, da je ta asortiment, tako pri ekoloških semenih, kakor tudi pri drugih vrstah usmeritve jasno napisan, da potem mi vemo, kaj moramo odbrati, kaj moramo poiskati. Vsako leto se v svetu proizvede 30 tisoč 500 kultivarjev, na novo in verjemite, da skoraj vsi razbojniki, da če so »eksponirji«(?), imajo komponento zelene tehnologije in pa prilagajanja tem podnebnim spremembam. Se pravi, da ni res, da ne bi našli asortimenta, da ne bomo govoril, da se nam mora koruza ukiniti, kajne, 40 % trenutno je v strukturi slovenske setve hibridov, ki so odporni na strese, tako imamo zdaj letos prisotno, se pravi, in da rabijo za preživetje manj vlage, da so genetsko tako pripravljene, to je samo primer, kajne, hočem reči, kako pomembno je, da semenarji vemo, kam moramo peljati svojo politiko.
Da neka sorta nastane ali pa hibrid, je potrebno minimalno 8 let. Če imamo hibrid, ne, samo še dodatna 3 leta, da proizvedemo seme, kajne. In, predsednik države nas je na otvoritveni slovesnosti opozoril, da 10 let imamo na razpolago, da se prilagodimo tem podnebnim spremembam. Če nismo štartali pred desetimi leti, mi verjemite, da ne bomo nič naredili. Zastonj govoriti o podnebnih spremembah, ne pa imeti asortimenta, kateri seveda to lahko uresničijo, s tega vidika. Vsi ostali agrotehnični ukrepi so seveda dodatna vrednost.
In še eno področje bi omenil, področje fitofarmacevtskih sredstev. Točno vemo, ni to prvi sklic Evropskega parlamenta, ko so usmerili v to, da moramo imeti zeleno kmetijstvo, da moramo manj uporabljat zaščitna sredstva in tako naprej. Slovenski semenarji smo šli v razvoj najsodobnejše tehnologije, razkuževanja(?) semena s plazmo, nima veze s kemijo. Mi smo prvi na tem področju, ki bomo drugo leto lahko aplicirali na trgu.

25. TRAK: (TB) – 13.30

(nadaljevanje) Se pravi, iščemo rešitve, ampak pravim, usmeritev mora biti jasno in glasno, da bomo vedeli, kam peljati svojo politiko.
Najlepša hvala za pozornost.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Ja, hvala lepa.
Vidim, da je še interes, tako da izvolite.

ROK SEDMINEK: Lep pozdrav vsem prisotnim!
[Rok Sedminek, kmet in gozdar.]
Par stvari me je danes zmotilo. Sem človek, ki sem zagovarjal mlade kmete, pa srečo sem imel, da sem bil v Evropski uniji, sem tudi neke stvari videl in kar pavšalno govorit do nas, tisti, ki se soočamo z dejstvi, je včasih težko. Jaz vem, da delajo tudi študije, delate na fakultetah, ampak, marsikdaj se katera študija tudi ne ujema z prakso in pa realnostjo.
Minister, na začetku bi vas opozoril, da Evropa ni prepovedala zgodnjega upokojevanja, ampak ga ne financira več. Če bi bil interes države, bi mi ta ukrep lahko izvajali še naprej. Isto, ko se dotikamo okoljskih ukrepov, glejte, bodimo enkrat iskreni, mi presegamo ali pa smo dosti bolj sonaravni, naravni, kot marsikatera razvita evropska kmetijska država, če že kar pogledamo na Nizozemsko, po nitratih, mislim, da mi smo daleč od tistih zadev, tako da, vse te omejitve, ki nas bodo na kmete dajal, razmislite, do kam som v tem trenutku prišli, pa vprašajte se, koliko bomo lahko konkurenčni kmetje v prihodnosti.
Ko je bilo prej omenjeno gozdarstvo, pa sečnja gozda, glejte, gospa Lučka Bogataj, z vsem spoštovanjem, Co2 ponor sprejemajo največ mladi gozdovi, Slovenija je znana po starih gozdovih. Ureditev v gozdarstvu, pa interes, pridemo pa spet do države, kajne. Tako, kot je gospod Luka Ivančič rekel, bilo bi zelo dobro verižno povezovanje, pa vse. Ko smo imeli vprašanje iz SiDG, državne gozdove, smo naredil firmo čez noč, nobenih problemov, smo »zaorganizirali«. Ampak to je 20 % slovenskih gozdov. 80 % slovenskih gozdov pa ni interesa pomoči države, da jih bomo »zaorganizirali«, povezali, pa da bomo delali sečne, pa da bomo… Ko govorimo o naravni obnovi, res, da imamo 89 % - pardon, 98 % - naravne obnove, ampak jaz, ki prihajam iz prakse, stopite v gozd, pa boste videli, koliko mi sekamo »lešovne«, robidovja in podobnih stvari. Se moramo spet vprašat, ali je to smotrno za gozdarstvo, ali to daje dodatno vrednost gozdarstvu ali bi bilo boljše, da se približamo enim razvitim evropskim državam, ki so pa pri naravni soobnovi pod 50 %. Mi, če bi 20 %, vsaj te gozdove, po ujmah, resnično pristopil, posadil, pa naredil, da bo…, bi naredil zelo veliko korist za okolje, pa tudi zelo veliko korist za lastnika.
Kar se tiče priložnosti v gozdarstvu, moj predhodnik ni povedal, toliko, kot imamo mi priložnosti v gozdarstvu, vzpostavit delovnih mest, jih nimamo možnosti v kmetijstvu. Kar se tiče investicij v preteklosti, smo razbral, da Slovenija je v zadnjem programskem obdobju nakupila, da lahko zmelje lesne biomase za tri Slovenije, samo morate se vprašat, kje ti stroji delajo, kje je nadzor nad njimi, pa kako imamo mi kmetje do teh strojev dostop. Mi imamo hude težave, da lahko. V ozadju vseh teh povezovanj je pa to. Naj bo zamera do plastike ali do pločevine, Slovenija smo na udarcu ene industrije, ki je bila do letošnjega ali pa lanskega leta bolj zanimiva, pa na koncu koncev do čiste energije, ki je bolj zanimiva. Imamo težave z plastičnimi okni, imamo težave s kritino, imamo težave z »voltaiko« na strehi, Avstrijci se nam pa smejijo, ko nam gnije zelena energija v gozdu, ki je ne znamo koristit. Lep primer po mojih informacijah, drugo leto se zapira ena, druga največja kotlovnica v Sloveniji, če ne bo električne energije možno več sofinancirat. Ne bom rekel imena, da ne bo kdo rekel, komu delam reklamo. To je naše okolje, ki ga politika in pa vsi ostali pripravljajo za kmete pa za verigo pa za vse.
Nisem se hotel dotaknit gospe Tatjane Zagorc, pa bom mogel reči, glejte, davnega leta 2007, v prejšnjem obdobju, tisto obdobje, ki je bilo najbolj pošteno, ki še danes govorim.

26. TRAK: (TB) – 13.35

(nadaljevanje) Za toliko, kar si proizvedel, si imel proizvodno vezana plačila, si dobil izravnavo, razliko v ceni, do živilske industrije. Ampak takrat sem jaz dobil četrto klaso bike, črno bele bike, plačane, tri nula pet, umetni gnoj, 50 kilska vreča, je pa stal 5 evrov pa pol, danes pa 25 kilska vreča stane skoraj 10 evrov kana, letošnje leto januarja sem dobil pa za prvo klaso bike, 3 evre 10, z izbrano kakovostjo 3 15. Glejte, nekaj je hudo narobe in jaz ne gledam tako, kot je rekel bivši predsednik zbornice, pesimistično, ampak se sprašujem, kaj naj svojim naslednikom rečem, kaj naj počnejo, da bojo tradicionalne kmetije ohranil naprej. Saj do dveh let nazaj se nam ni pojavljal, da ni bilo interesa mladih, s spodbudami, da bi prevzemal, zdaj se nam pa zelo pojavlja.
Minister, pred vso publiko tule pa lahko nekaj povem, ker sem sam kmečko zavarovan, pa mi je edina kmetijska in pa gozdarska dejavnost, bodo verjetno jutri v prihodnosti vaši izračuni pokazal tisti najhujši udarec, z temi ukrepi, ki so bili zadani. Najbolj prizadete bodo kmetijska gospodarstva, živinorejske panoge, od 10 do 40 hektarjev, ki jim je kmetijstvo edina dejavnost in ne vem, kdo še bo prideloval mleko, meso in podobne stvari in brez živinoreje, živinoreja je v Sloveniji prioriteta, zato ker je naravna danost taka. Brez živinoreje, gospa Lučka Bogataj, tudi kvalitetne orne zemlje v Sloveniji ni, je ni. Tisti, ki se grejo biodinamične zadeve, pa to, sem bil priča pred dvema mesecema, naj pove, da je eno leto mulčil, eno leto rahljal, trikrat zasadil, potem je pa zemlja taka, ko jo mi lahko v enem letu pripravimo, da lahko delamo in proizvajamo in tudi, največje vprašanje, nisem še slišal nobenih teh ljudi za rešitve, kaj pa naj damo namesto koruze. Jaz sem že probal, sireks, sodansko travo, vse te stvari, to ni primerljivo s tistim, da bomo lahko mi konkurenčni, da bomo lahko proizvajali ali mleko ali živinorejo, mlado pitano govedo, da bo konkurenčno in to govorit nekaj na pamet, mi je včasih zelo smešno in pričakujem od stroke, da boste povedal nam, kaj naj počnemo, pa kako naj naredimo, da bomo lahko kmetovali. Drugače pa, kar se pa namakanja tiče, je pa v letošnjem letu lep primer v Spodnji Savinjski dolini. Mi smo iz rolomatov, iz starega sistema, mislim, da zelo, zelo zmanjšal, krat štiri, porabo vode, pa si lahko pridete pogledat, kako je 900 hektarjev. Sam sem tudi rešil zelo lepo mlado hmeljišče, ko bi, če ne bi imeli tega sistema, bi se ga lahko poslovil, pa veste, kake investicije so v taki pridelavi.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zdaj, vidim, da ni več interesa vabljenih oziroma prisotnih, tako da odpiram poslank in poslancev.
Kot prva ima besedo Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!
Ja, moram reči, da na tem odboru že skoraj 10 let spremljam kmetijstvo, tudi kakšno, bom rekla, finančno perspektivo ali kakorkoli, to obdobje smo dali skozi in več ali manj že vse poznam, zato vas lepo pozdravljam, no!
Zagotovo je uspeh uskladit vse potrebe, vse želje, ki jih slovensko kmetijstvo ima in jih tudi nujno potrebuje. Tako da, minister, jaz verjamem, da je pred vami težka naloga. Že danes razprava vseh deležnikov, ki so bili povabljeni na to sejo, je to pokazala, da bo težko, če imaš manj denarja, enakovredno ga vsem razdelit, da bojo bili vsi zadovoljni. Tako da, verjetno, kot poslanci, pričakujem marsikakšen odziv, ga ne bom mogoče, ja, marsikakšen odziv, bom rekla, tudi kmetom, mogoče bo tudi kakšna seja, tako kot je bila v prejšnji finančni perspektivi.
Kar si želim, je, da bi bili ukrepi, ki bojo tudi na področju okolja, življenjski. Ne morem mimo tega, da ne bi omenila, kako smo imeli v prejšnji finančni perspektive, obore nepokošene trave, zato, da smo zagotovil zahtevam, da se tam razmnožujejo metuljčki. Jaz verjamem, da je to za metuljčke zelo dobro, ampak, ko pa smo hodil, bom rekla, sploh po mogoče po hribovskih kmetijah in ne vem, pokljuški del, je pa to malo, praktično že malo kazilo in dejansko so se tam začela pojavljat zaraščanja,

27. TRAK: (TB) – 13.40

(nadaljevanje) tudi iz tega vidika. Zato bi rada, da ne gremo predaleč in da ne obljubljamo preveč tudi Evropski uniji, kaj vse bomo naredil, ampak da smo res pri tem programu realni, pa da sledimo temu, kar je najbolj pomembno, kar ste, katere cilje ste zadal.
Zame osebno zelo pomembno je, da je v tej finančni perspektivi zagotovljeno ali pa, poudarek na družinskih kmetijah. Od nekdaj so bile družinske kmetije v Sloveniji steber slovenstva, kulturne dediščine, obdelane krajine… Skratka, tisto, kar je gonilna sila. Nenazadnje ima družinska kmetija tudi socialno enoto, kjer dejansko imaš, so starejši, so otroci, v bistvu, iz tega živi, zato se mi zdi, da je zelo pomembno, da se ta poudarek da. Ne morem mimo tega, kar se srečujemo tudi na podeželju, zveri, divjadi in Natura 2000; to so dejansko nekatere, bom rekla, naravne danosti oziroma, rečemo, ja, saj je prav, da znamo sobivat, res je, želim si, da bi znali sobivat, pa vendarle, če ti to omejuje neko kmetovanje, je to nek ukrep, ki je dejansko na tistem področju moteč. Imeli smo v zadnjih dveh letih kar nekaj sej na to temo.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je omenila, tudi jaz vam želim, spoštovani, in sem vesela, da ste prišli na ta naš odbor, meni je zelo ostal v spominu semafor, sem si ga zapisala, kako ste rekla, v nekem švicarskem kantonu. Jaz lahko rečem, tudi sama prihajam s podeželja, kjer dejansko tudi mi že dobivamo semaforje, tisti, ki živimo na, sploh na kakšnih vodovarstvenih območjih. Mi, recimo, jaz sem Notranjska, praktično, nam so dali celotno področje pod rdeč semafor, kar pomeni omejitev kmetovanja, pozidave, zato ker je vodovarstveno področje okrog Cerkniškega jezera, kar je zelo pomembno za celotno Primorsko in Slovensko Istro, napajanje vode, ali veste…. In to so neki omejeni dejavniki, ki pa ne moremo reči, zato, da bojo oni imel, mi pa ne smemo delat. Tukaj bo treba najti, bom rekla, pa to je še drugje, po Sloveniji, ne samo…, ampak jaz praktično primer povem, bo treba najti neko sobivanje, nek model, ki bo praktično vse vsem zagotovil.
Skupna kmetijska politika je res dokument, ki prinaša za prihodnjih 5 let spodbude, možnost, ohranitev slovenskega kmetijstva in je pomemben dokument – in je pomemben dokument -, prinaša tisto, kar bomo verjetno, kar bo sledilo, sama pa naj povem, tukaj je bil kmet Sedminek, ne vem, če je še med nami, marsikdo od vas res kmetuje, kmetije se zapirajo. Letos spomladi sem obiskala vas Voklje, pa Voglo in s tem tudi zaključujem. Kmet me je peljal po vasi in mi govoril, pri tej kmetiji, ta kmetija se zapira, ta kmetija se zapira… To so bile včasih znane vasi, ki dejansko delajo samo na zelju, zelenjadnicah, zdaj jih gojijo praktično samo še pri dveh hišah in to je to, kar je realnost. Slovenska vas bo živela samo še z dvema kmetijama. To je realnost, lahko pogledamo v vsako slovensko vas in jaz mislim, da to, to ni tisto, kamor bi mi stremeli, ampak, želim si, da bi bilo drugačno.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ja, hvala za besedo.
Nikakor ne bi rada, da izpade, da mi politiki teoretiziramo in ne slišimo kmetov, ki živite od zemlje in v praksi doživljate vse te težave. Daleč od tega in zato bom probala nekako vključit v svojo razpravo vsa vaša mnenja, ki sem jih poslušala in razumem vse opcije.
Vedno, kadar je denarja manj, je jasno, da se potem nekako vsak bori za čim večji kos pogače, kajti, vsak človek ve, na kakšni trdi zemlji dela in s kakšnim načinom se mora soočat s težavami. Ampak vendar, ta javna predstavitev mnenj, ki je bila do 15. avgusta, ni vključevala okoljskega poročila, ki ga pa Evropska komisija vendarle zahteva.

28. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) Jaz razumem, da konvencionalno kmetijstvo nekako je večkrat nestrpno ali pa kar jezno na te okoljske ukrepe, predvsem na varovanih območjih, kot je že kolegica Iva prej omenila, vendar se moramo zavedat, da smo tudi mi del tega kroga. Podnebne spremembe zelo vplivajo na kmetijstvo in kmetijstvo vpliva na podnebne spremembe, kot smo danes že slišali. In, ja, Slovenija je majhna, lahko rečemo, da to ni naš problem. Ravno tako, kot v oceanih plava za cel kontinent plastike, pa rečemo, saj ni to naš problem, to so druge, večje države, ki ga delajo, vendar je. Konec koncev, smo na enem planetu in nekako, vsak naj za svoj del poskrbi.
Oktobra naj bi vključili okoljske organizacije, ker tudi Evropska komisija zahteva, da bi dobili ta denar, ki nam je obljubljen, tudi okoljsko presojo in tako je prav. Po mojem mnenju, je tako nujno in prav in tega ne moremo ignorirati. Meni je všeč, da je minister rekel, da bo odločitev skupna, kajti, nihče verjetno v tej situaciji si ne bi drznil reči, da bo on odločil, kako bo. Že tako in tako, kot je prej omenil, ne bodo vsi zadovoljni.
Mislim, jaz osebno, ki vedno zagovarjam sodelovanje, da je ključ v sodelovanju in ne v izključevanju ali pa borbi za večji kos te manjše pogače in tukaj bi rada opozorila, da seveda obstaja v Sloveniji, kakor tudi drugje, intenzivno kmetijstvo, katerega mnogi živite in tudi sonaravno kmetijstvo in tukaj tega res ne smemo izključevati. Naj vas spomnim na iniciativo Ekoci, ki je tukaj na sejmu Agre tudi bila podana. Slovenija, jaz to ponavljam že 20 let, nikoli ne bo konkurenčna v kvantiteti. Ne more bit. Zaradi naravnih danosti, zaradi majhnosti, zaradi cel kup stvari. Lahko smo pa v kvaliteti in lahko smo ne samo samooskrbni, ampak tudi izvozniki ekološko pridelane hrane in tukaj je odgovor na vprašanje, kako bo preživel mladi kmet, kako preživel, ne vem, gorske kmetije in tako naprej.
Jaz ne bom rekla, da živinoreja naj ne bi obstajala, seveda mora. Dve leti nazaj smo bili tukaj in smo gledali tehnološki napredek živinoreje, kako je to vse že digitalizirano in tako naprej. Tukaj so šle določene subvencije. Zdaj, mnogi ekologi se sprašujejo, kajne, kako je to seveda racionalno in koliko neke zelene mase, ki bi bila lahko tudi uporabljena za druge stvari in za prehrano ljudi, gre za prirast kile mesa. To so tudi relevantna vprašanja, glede na današnje podnebne spremembe. In zato ne smemo izključevat tudi ekološkega kmetijstva, biodinamičnega kmetijstva, ki ga je gospod pred mano omenil, ne glede na to, če potrebuje 3 leta za obdelavo zemlje, kjer lahko intenzivno kmetovanje pač to naredi v enem letu, perma kultura, ki je vse bolj in tudi gozdni vrt, gozdni vrtovi so tudi ena zanimiva stvar in glede na podnebne spremembe se tudi razvija način razmišljanja v kmetijstvu in tako je prav. Vsaka kriza nam prinese, nas prisili, v iskanje drugačnih rešitev in Slovenija bi dejansko lahko bila zeleni vrt Evropi. Lahko bi bila in mislim, da bi bilo prav, da to izberemo za svoj cilj. I Feel Slovenia, kajne. Imamo lahko tudi blagovno znamko Health Food in, mislim, da ne bi bilo slabo.
Mislim tudi, da bo zdaj, po tej krizi, Covid nam bo prinesel, kakor nam je prinesel, da se je kmetijstvo vendarle, zemlja si je opomogla, narava si je malo opomogla, ampak bo tudi ogromno brezposelnosti in tukaj je ravno v kmetijstvu in to strategijo, pač, polagam na srce tudi ministru, da ima v mislih, da se subvencije, neke, zagotovijo za ljudi, ki bodo ostali brez delovnih mest, da bi lahko se zaposlili v kmetijstvu. Tako kot so subvencije za odpiranje s. p.-jev ali česarkoli. Po nekaterih izračunih na hektarju in pol lahko preživijo štirje ljudje in to ni zanemarljivo.

29. TRAK: (TB) – 13.50

(nadaljevanje) Tako da, če naj bom kratka, je zelo pomembno tudi, ker sem prej slišala od gospoda, ki se ukvarja s semenarstvom, slovenska semena. Pri semenu se vse začne in vse konča. Jaz sem prepričana, da v bližnji prihodnosti, ki ne bo ravno prijazna do nas – zaradi podnebnih sprememb, zaradi kriz, zaradi problematik, vojn, beguncev, česarkoli -, skratka, čakajo nas res turbolentni časi, bo tisti, ki bo imel v svoji lasti vodo in hrano, gospodar sveta in tukaj ima Slovenija izjemno veliko možnost, da postane čim bolj samooskrbna, da postane zeleni vrt Evrope in da se dejansko usmerjamo tja. Tudi Evropska unija, Evropska komisija, kateri bomo predali, kajne, decembra, ta dokument, da bo lahko začel delovati 1. 1. 2023, spodbuja to in tukaj mislim, da je priložnost za Slovenijo izjemna in da moramo začet tudi razmišljat drugače, da si smemo dovolit, da razmišljamo drugače in da iščemo izzive, ravno skozi te krizne čase, ki so že in mislim, da nas čakajo še hujši, zato vedno in še enkrat polagam na srce, sodelovanje. Mogoče bi bilo ravno sodelovanje in že podpisovanje nekih sodelovalnih pogodb, lahko tudi pogoj za subvencije, kajti, veste, ogromno subvencij je potonilo ravno zato, ker ni bilo zagotovljenega odkupa verig in tako naprej.
Tako da, nikakor res ne podpiram tega, da se konvencionalno proti ekološkemu kmetijstvu kakorkoli zoperstavlja. Z roko v roki, probajmo živeti skupaj; če so vodovarstvena območja, naj bo tam več ekološkega kmetijstva, vendar pa, bodimo usmerjeni v večji meri tja, tja, kjer pravzaprav hoče Evropska komisija in tudi kjer je lahko naša prihodnost. Da bomo rekli, oni ne skrbijo za okolje. Bodimo mi vzor, skrbimo za okolje in skrbimo za kvalitetno hrano.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo od poslank, poslancev, besedo? (Da.)
Boris Doblekar, izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.
Spoštovani minister, jaz moram reči, da ste res pred izjemno težko nalogo, glede na to, kar smo poslušal danes, pa kar poslušamo že kar nekaj časa, od različnih oddaj po televiziji, pa včeraj na Studio ob 17-ih in jaz vam res želim obilo dobrih živcev, da boste tole, vse te želje, vse te težnje in pa toliko različnih interesov, toliko različnih skupin, ki jih je, prav, da so, kajne, od sindikatov, zbornic, različnih interesnih, prav, da so, ampak, da ima čisto vsak neko svoje mnenje oziroma svoje želje, to je pa res blazno težko uskladit in ta strateški načrt, ko bo to pod streho, če bo, upajmo, da bo, da bo tako, bi rekel, konsenzualno sprejet, kot je tudi sam minister rekel, kar smo nazadnje naredil v parlamentu v politiki, bo to samo za pozdravit.
Mi poslanci smo politiki, nismo vsi s kmetij doma, pa se ne ukvarjamo s kmetijstvom, ali pa, eni se, eni smo se, eni se še, vidimo tudi na terenu, kdor se pač zanima, kako stvari potekajo, kaj pomeni pridelovat hrano ali pa mleko ali pa meso na ravnini ali pa v hribih. To sta dve popolnoma različni stvari, dva različna svetova. In jaz tudi ne vidim, ne vem, po dolinah ne boš videl propadle kmetije ali pa, zaraščene, zapuščene zemlje. Je ne boš našel, večinoma, po hribih se pa to redno dogaja.

30. TRAK: (TB) – 13.55

(nadaljevanje) Jaz lahko tudi rečem, da glede na to, da sem že tudi malo v letih, ko spremljam, kako to kmetijstvo poteka, od moje mladosti naprej, še iz časov socializma, ki je krivec, glavni krivec za to, kjer današnje kmetijstvo je. To absolutno vedno trdim in vedno bom, ker kmetijstvo po zahodno evropskih državah, če samo Avstrijo pogledate, se je razvijalo in spoštovalo popolnoma drugače, kot pri nas in mi bi mogli naredit in to tudi, kar se minister trudi, kajne, mi kar mislimo, da bomo kar naprej nadaljeval to zgodbo ali pa to politiko, o kmetijstvu, ki smo jo doslej imeli. Saj, kakšnih velikih rezov pa sprememb ni bilo. Ne vem, jaz mislim, da je zadnji čas, da se naredijo neke večje spremembe, v pozitivno stran, v smeri zahodnega razvitega spoštovanega kmetijstva, več ali manj. Tako kot ni bilo narejene ilustracije takrat, imamo, kar imamo, danes, tako ni bilo v kmetijstvu nobenih velikih sprememb in tudi vidim, da si jih mnogi ne želijo, bi kar ostali tako, kakor je, bi se kar, kar stali na mestu in neke spremembe je treba naredit in ta strateški načrt vključuje tudi nekatere malo večje spremembe, malo večje tektonske premike na tem področju, kmetijskem.
In, če res ne bomo naredil nobenih sprememb, da bomo kar ceptali na enem mestu, pa vsak svoje govoril, potem, napredka, sprememb ne bo. Jaz bi tudi rad enkrat videl, da se vsi deležniki, kolikor vas je, pa nekateri ste tukaj, mnogih tudi ni, od Kmetijsko gozdarske zbornice in tako naprej, kjer imajo nekateri mandate 5, 10, 15, 20, 30 let, spremenil se pa ni praktično nič, je treba bit tudi malo kritičen pa tudi to povedat. Vsi smo odgovorni, ne samo politiki ali pa trenutni poslanci ali pa tisti, ki bojo na novo prišli – vsi smo odgovorni za slovensko kmetijstvo. Da se vsi enkrat ali pa večkrat, takole, v taki sestavi ali kakorkoli, dobimo, dobite, pa se pogovarjate. Jaz vidim, koliko je odprtih vprašanj ali pa nekateri nekaj poveste, kar se skoraj prvič sliši, eni pa ponavljate eno in isto, saj, to lahko spremljamo. Pa se dejansko neke stvari tudi premaknejo mogoče, jaz ne vem, no, ali kako bomo, kar cepetal na mestu? In potem »skos« s prstom kazat na ministra, ki je mogoče eden redkih, ki se je zdajle lotil, zelo, zelo resno te zadeve, če ga samo pogledate, kako, pa ne da bi ga zdaj zagovarjal, pa da sem njegov odvetnik, bog ne daj, ampak, res se trudi, intenzivno se trudi, se pogovarja, posluša vse deležnike. Mislim, da je dejansko, zdajle ga boš videl tu, čez pol ure bo govoril tamle, potem tam, potem na televiziji, potem na radiu, res se trudi in potem, ne vem, ravno zdaj, kajne, v tem trenutku, v takem dogodku, ko se prej ni naredilo nič, se je samo govorilo, bomo pa malo proteste še organiziral, pa bomo majčkeno zaropotal. Ne vem, prav, vsak ima pravico, prav je tako, minister se strinja s tem, da se protestira, itak smo pa že navajeni. Zdajle v zadnjem letu, pa pol ali pa dveh, da je protestništvo in, hit, pri nas v Sloveniji. Tako da, jaz računam no, da se bo, tudi iz teh protestov rodila kakšna dobra zadeva, da bo tudi mogoče minister še kaj dodatno slišal, kakšne stvari in jih bomo spremenili v tem strateškem načrtu. Seveda pa vsi z navdušenjem pričakujemo tudi te izračune, da bomo dejansko videli, ker pravijo, številke ne lažejo in bomo videli, kje smo in kam gremo.
Tako da, jaz bom seveda budno spremljal naprej, kako se bojo stvari odvijale. Kot poslanec sem dolžan. Poslušam tudi vse pripombe, ki se na terenu pojavijo in seveda, imam o njih tudi svoje mnenje.

31. TRAK: (TB) – 14.00

(nadaljevanje) Tako da, si dejansko želim, no, da bo ta strateški načrt, kmetijski, pripravljen v čim večjem soglasju in konsenzu, da ne bo potem, ja, pa to ni bilo, pa ono ni bilo, pa to je manjkal, pa mi nismo bili upoštevani, pa ti so bili bolj upoštevani, pa proizvajalci / nerazumljivo/ … Glejte, ko bodo kmetje, mladi, ljudje začutil, da se zemlja obdeluje, da je treba delat zato, da se vsaj samooskrbuješ, če že drugega ne, ne da bodo mladi ljudje na podeželju, s kmetij, šli v lidl kupit pomfri, kajne, na primer in tako naprej, glejte, potem, do takrat ne bo kaj dosti boljše, tako da, dajmo tudi na tem delat, da bomo mlade prepričal, da je treba delat in zemljo obvladovat in še to, kmetijska zemlja, ko je prej Cveto Zupančič rekel, da se ni skoraj drugega naredilo kot pozidala kmetijska zem…, vse je kmetijska zemlja, vse, vse, kar je zemlja, je lahko kmetijska zemlja, če hoče bit, bodisi gozd ali njiva ali travnik ali kakorkoli, treba je pa tudi kaj pozidat, normalno.
Tako da, dajmo »merkat« zemljo, dajmo jo obdelovat, dajmo pazit, da se kmetije ohranjajo, pa da mlade nekako spodbudimo, prepričamo in da bodo videli, s temi pogoji, ki jih država pripravlja, da je sploh vredno delat, da se splača na zemlji bit, ne da moraš hodit v službo, zato, da lahko doma kaj narediš. Večje kmetije ali pa večji pridelovalci pa nimajo s tem tako velikih težav, tako da…
Jaz upam, da bo ta načrt – še enkrat povem, no -, ker takole, ko to poslušam, me je včasih kar malo strah, no, ne vem, da ne bomo prišli skupaj pri tej zadevi. Jaz upam, da bo dejansko usklajen in da bomo vsi, več ali manj, delno tudi zadovoljni, da ne bo kdo ostal na suhem. Je pa res, da bi se mogli evropski poslanci še bolj potrudit, da bo več denarja, tudi iz Evrope, za kmetijstvo in da bomo vsi lažje zadihal.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Mojca Žnidarič, izvoli.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Bom zelo kratka, ker želimo seveda vsi, da tudi minister da svoj odziv. Jaz bi se v bistvu zahvalila organizatorjem te seje in pa predvsem tudi organizatorjem kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni, da so ga torej letos, v teh izjemnih okoliščinah in ob vseh teh ukrepih, tudi organizirali. Naslednje leto je že 60., jubilejni. Sama na tej seji, kot članica Odbora za kmetijstvo, sodelujem prvič, ampak kmetijstvo mi je drugače sicer poznano, ker tudi sama, tako kot minister, prihajam iz kmetije. Predvsem sem prebrala vaše pripombe, ki ste jih podali na ta strateški načrt. Velika večina, se strinjam z njimi, torej, je pa nekaj tudi takšnih, ki je kontradiktornih, kot je tudi minister povedal in vsekakor jih bo treba, torej sprejeti neke kompromise. Verjamem, da vam bo to uspelo v čim večji meri. Pri Zakonu o kmetijstvu ste res bili stoprocentni, ste se uskladili. Verjetno tukaj ne bo tako, ampak, kot pravijo, torej, naj prevlada zdrava kmečka pamet. Verjamem, da je tukaj, v tem krogu, na tem področju, največ in da vam bo, nam bo, uspelo to, ta strateški načrt čim bolj uskladiti, da bo prav za vse, kajti seveda, če je sredstev manj, je potem seveda to še težje razdeliti, kot sicer.
Torej, naj prevlada zdrava kmečka pamet.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Še Jani Ivanuša. Izvoli.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim, vsem gostom!
Bom zelo kratek, ampak vseeno, se nisem mislil oglašat, pa se vseeno bom, glede tega strateškea načrta, s te skupne kmetijske politike. Bil sem na prvi razpravi v Moravskih toplicah in moram reči, da sem iz tiste razprave, ki je bila kar zanimiva, tudi videl, da je ogromno nekih interesov, interesnih skupin, ki jih je nekako treba povezati v to skupno politiko, moram pa reči, da ne bo enostavno, me je pa tudi takrat zanimalo definicija, se pravi, družinske kmetije, ki je v tej strategiji izredno ohlapno napisana, kajti, v Nemčiji, v Avstriji, se ve, kaj pomeni družinska kmetija,

32. TRAK: (TB) – 14.05

(nadaljevanje) tukaj pa ni najbolj nam definirano in me zanima, mogoče, minister, če veste kaj več v zvezi s tem povedati. Je pa zanimivo, mogoče bom tudi malo kritičen do tega načrta, ki je napisan na 368 straneh, če, mogoče v informacijo, da je nemški na stotih straneh, avstrijski pa na šestdesetih straneh.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Bomo dali sedaj besedo ministru, da odgovori na neka vprašanja, ki so se postavila tekom teh vaših izvajanj.
Izvolite, minister.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa, ponovno, in tudi za razumevanje predsedujočemu, ker so obveznosti na tem sejmu za vsakokratnega ministra izjemno pestre in mislim, da nekdanji minister, kolega Franci, lahko to potrdi, da smo ministri zelo na različnih dogodkih in prav je tako.
Mislim, da je tudi vaša razprava pokazala točno to, kar smo videli do sedaj, v vseh razpravah. Devet javnih razprav je bilo, devet javnih predstavitev je bilo. Zadnjo smo tudi zaključili z enim prihodom tudi protestnikov, kmetov, s traktorji in sam kot minister, s tem res nimam težav, sem že uvodoma danes povedal, jaz se samo bojim, da nam ta zadeva ne bo šla do te mere, da bodo naslednji teden protestniki, kjer bi želeli imeti v proizvodno vezanih plačilih žita, čez 14 dni tisti, ki bi imeli radi sadjarstvo, čez 3 tedne tisti, ki bi imeli radi zelenjavo in tako naprej in tako naprej, ker potem nam tudi predaje takšnih protestnih not ne bodo več koristile, ker vsega se ne bo dalo upoštevati.
Ravno tako je zelo jasno omenil sindikat, se zavzemamo, zahtevamo kapico pri OMD na 70 hektarjih. Ko poslušamo predsednika sveta OMD-ja, imamo drugačno stalšče. Skratka, na tem segmentu smo. Jaz verjamem, da bo tudi jutri oziroma, da se bomo še marsikaj pogovarjal, usklajevali ta mnenja. Kot sem že dejal, pričakujem nekje in tudi mislim, da smo res sposobni to naredit do konca avgusta, pripeljat ključne strateške odločitve, vsaj do nekega grobega konsenza, zato, da lahko pripravljamo vse to, kar nam še manjka in na kar nas opozarjate, torej vse izračune in vse detajlne podatke, ampak moramo res, kot je že omenila gospa poslanka, moramo na koncu odmislit, verjetno svojo lastno kmetijo, ko zastopamo neko panogo, ampak pogledat strateško, na razvoj slovenskega kmetijstva. Kajti, če gledamo svojo lastno kmetijo, bomo imeli, mi verjemite, 55 tisoč lastnih mnenj. Toliko, kot je v Sloveniji približno kmetij, ki oddajajo subvencijsko vlogo, vsako leto.
Morda sem bil tudi malo presenečen nad nekaterimi razpravljavci, zlasti predsednika Komisije Državnega sveta, kajti, pričakoval sem razpravo o sami seji. Bil sem tam, danes ni bilo praktično nič povedanega o poteku seje, ampak so bila povsem druga stališča. Predvsem me preseneča pesimizem in očitek na stanje tudi v tej zadevi in očitek o pomanjkanju strategij, od nekoga, ki je bil bistveno dlje časa v kmetijski politiki, kot pa sam, ki sem 10 mesecev in 8 dni kmetijski minister, v tem trenutku.
Torej, definicija aktivnega kmeta, strategije. Na eni strani menim, da imamo strategij v Republiki Sloveniji že zelo veliko, marsikatero s pridom uporabljamo, marsikatere pa zgolj ena strategija v predalu in, kot sem že uvodoma omenil, zato sem omenil, na podlagi česa je nastal ta dokument; nastal je na podlagi, ja, resolucije, ki jo je sprejel aktualni Državni zbor in na podlagi SWOT analiz in tako naprej. Moram pa dodati, da ko bomo zaključevali, torej, v nadaljevanju, do naslednje javne razprave tega strateškega načrta, pa bomo v uvodu podali nekaj ključnih strateških usmeritev po posameznih sektorjih, ki smo jih že pripravljali, skupaj z našimi, skupaj z vami, deležniki, in jih bomo v uvodu, vsaj nekaj ključnih izhodišč, kam želimo do konca tega programskega obdobja priti.
Ravno tako je absolutno potrebno definirati enkrat, ali aktivnega kmeta, pravega kmeta, družinsko kmetijo in tako naprej. Pa vendarle mi dovolite, da je že v tem programskem obdobju, zelo jasno, v uredbi navedeno, kdo je prejemnik sredstev in verjetno vsi skupaj razmišljamo, ne toliko o sami definiciji in tudi meni osebno, sama definicija ni toliko pomembna, kot je pomembna opredelitev, kdo je prejemnik sredstev; in že danes to piše, prejemnik sredstev je tisti, ki zemljišča obdeluje – ponavljam, prejemnik sredstev je tisti, ki zemljišča obdeluje.

33. TRAK: (TB) – 14.10

(nadaljevanje) V uredbi imamo marsikje težavo in zato moramo tukaj intenzivno intenzivirati komunikacijo tudi z javno službo kmetijskega svetovanja v času po oddaji verjetno(?) subvencijskih vlog, ker ravno ta mreža javne službe kmetijskega svetovanja ima pregled nad tistimi, kdo oddaja subvencijo in kdo ta zemljišča obdeluje in potem, na drugi strani, tudi z kontrolo, kontrolno organizacijo, ki preverja izvajanje subvencijske kampanje. In že za naslednje leto bomo še bolj zavezujoče pri soglasju ob oddaji subvencijske vloge, v bistvu zahtevali podpis od tistega, ki subvencijsko vlogo oddaja, da zemljišča dejansko tudi obdeluje.
Izjemno sem bil vesel tudi nekaterih razprav, ki ste jasno nakazali tudi oziroma potrdili, tudi tisto smer, ki sem jo že uvodoma omenil. Torej, dajmo se odločat na podlagi dejstev. Dajmo se odločat na podlagi dejstev. In jutri bomo imeli že marsikatero novo dejstvo na mizi, od naših agrarnih ekonomistov in na podlagi tega bo verjetno marsikatera odločitev lažja ali težja. Za nekoga, ki bi želel imeti kaj, pa bo analiza pokazala drugače, bo verjetno težja, za vse nas, bo pa to verjetno lažja.
V novem programskem obdobju bo zagotovo potrebno spremljanje rezultatov. To je dejstvo, to ni več vprašanje in zato se strinjam tudi z nekaterimi pripombami, da smo v tem programskem obdobju sicer zelo dobri, nadpovprečno dobri v evropski družini, pri črpanju sredstev, kar sem že nekajkrat ponovil, vendar nam nekatere analize, od Računskega sodišča in tudi do CRP projektov, kažejo, da nekateri ukrepi niso dali želenih rezultatov. Torej, v naslednjem programskem obdobju bomo mi morali slediti rezultatom, ki si jih bomo zdaj, indikatorjem, kazalnikom, ki si jih bomo zdaj zapisali.
Zelo mi je bila všeč ideja o povezanih naložbah, moram bit iskren. Torej ne zgolj o povezovanju in skupinskih naložbah, ampak tudi povezanih, torej, da povežemo, v tem primeru, če sem pravilno razumel, živilsko predelovalni sektor s slovenskimi dobavitelji, da je to na nek način skorajda pogoj za neko, bomo rekli, povezano naložbo v sektorju navzgor. No, ta ideja mi je izjemno všeč.
Glede vzajemnega sklada, da, verjetno je bila to ena prvih zadev, ki sem jo kot minister začel propagirati tudi na mojem posvetovalnem organu, Svetu za kmetijstvo in podeželje. Kar nekaj sej smo namenili tej temi o oblikovanju vzajemnega sklada in mislim, da je profesor Juvančič odgovoril na vsa ključna vprašanja. Če želimo, da bo učinkovit, se moramo dogovorit, koliko, na kakšen način in kdo bo prispeval v ta vzajemni sklad. Če bo to prostovoljni, ne bo delovalo, ker v njem ne bo zbranih zadosti sredstev, da bi lahko karkoli učinkovitega naredili.
Zdaj moram omeniti tudi, odgovoriti tudi na pomislek o ročnosti tega strateškega dokumenta. To je strateški dokument novega programskega obdobja, do 2027. Verjetno bi si želeli kakšen drug strateški dokument, z daljšo ročnostjo, ampak, tokrat govorimo o strateškem dokumentu, ki ima zelo jasen rok trajanja – 2023-2027. Seveda lahko v njem nakažemo nekatere razmisleke, kam želimo it, ampak, osredotočeni smo na to programsko obdobje, ki je pred nami.
Glede živinoreje ne bom komentiral, ker je tudi tu interesov veliko, ampak vendarle, Slovenija ima približno dve tretjini, zaokrožujem, travnikov, od kmetijskih zemljišč v uporabi in torej tukaj rabimo in od tega zelo veliko absolutnih travnikov, torej tistih, ki jih niti ne moremo spremenit v njive, torej, bomo potrebovali travojedo oziroma pašno živinorejo, če želimo ohranit obdelanost in na drugi strani tudi poseljenost podeželja.
Gozdarstvo. Tukaj je potreben resen razmislek. V tem trenutku se v Evropski uniji obravnava EU strategija za gozdove. Tudi sam vedno znova poudarjam, da je pri gozdarstvu pomembno, da še vedno upravljamo z gozdovi, sicer bojo gozdovi, kot so v Sloveniji in še v nekaterih drugih državah Evropske unije, postali, če ne bomo gospodarili in tudi sekali v njih, bodo gozdovi postali vir izpustov Co2-ja in ne več prostor ponora, kar pričakujemo od gozdov. Naši gozdovi so stari in če prenehamo gospodariti z njimi, bodo, kot pravim, vir izpustov in to je naša naloga tudi na evropskem parketu, da poskušamo zagovarjati neko takšno stališče.
V strateškem načrtu, ja, je omenjen tudi Leader. Mislim, da je evropski poslanec, kolega Franci omenil ta ukrep in tudi sam osebno verjamem,

34. TRAK: (TB) – 14.15

(nadaljevanje) zaupam temu ukrepu, marsikakšen ukrep za razvoj podeželja lahko naredimo iz tega ukrepa in v ta del bomo namenili, kot ste videli v strateškem načrtu, celo malo več, kot Evropa minimalno od nas zahteva, zato, ker so ti projekti, od spodaj navzgor, lahko res dobra priložnost za razvoj podeželskega prostora.
Gospod Medved je že omenjal, kot sem že uvodoma začel, da pričakujem, da bo v proizvodno izvedenih plačilih tudi, da bodo tudi strna žita. Če smo se dogovorili in tudi, iz sindkata sem dobil signal, da prepustimo številkam to odločitev, potem predlagam, da pustimo to odločitev številkam. V nasprotnem primeru lahko sedimo v tej dvorani en teden, pa ne bomo našli konsenza, ker bo vsakdo želel svoje v tem delu.
Nekmetijske vsebine ven iz strateškega načrta v celoti ne gredo. Še enkrat, mi bomo morali, s finančnimi ukrepi, z razmejitvijo financ, dokazati, v strateškem načrtu, da odgovarjamo na okoljske vsebine, to je naša zahteva, torej mi ne moremo vse, kar je nekmetijskega, umaknit iz strateškega načrta. In ne morem se tudi strinjat, da nekatere vsebine, ki jih financiramo iz, oziroma ukrepe, ki jih naslavljamo preko strateškega načrta, na koncu niso namenjene kmetom. Izpostavljeno je bilo drevesničarstvo, lesno pridelovalni centri in tako naprej. Jaz pa mislim, da imajo ravno kmetje koristi od tega, za obnovo, na drugi strani pa pričakujemo še večjo obnovo, umetno obnovo, naših gozdov. Jaz mislim, da so to tako povezane vsebine, da je zelo ambiciozno reči, tega pa mi ne rabimo, tega kmetje ne bodo dobili, od tega, teh sredstev ne bodo dobili kmetje, nekdo drug, ampak, ne, okej. Torej da, denar do kmetov seveda mora priti, ampak moramo se podpirat tudi vsebine, ki bodo vzporedno pomagali kmetom. To je verjetno podobno, kot če bi rekli, živilsko predelovalnem sektorju ne damo nič, ker ta denar ne gre kmetom, pa vendarle je izjemno pomemben, ker je naslednji v koraku od nas naprej.
Ponavljam in včasih imam občutek, da se poslušamo, pa se ne slišimo. Ko govorimo o standardnem outputu, sem že uvodoma omenil in bil presenečen nad resnostjo tega ponavljanja oziroma naslavljanja, da bomo – ponavljam, bomo -, pri standardnem outputu upoštevali tudi gozdove in dopolnilne dejavnosti, ponavljam, pa sem že uvodoma to povedal, pa sem vseeno bil, zato pravim, sem malo presenečen, res pa je, da bodo v tem delu, to pa je skladno z evropskimi pravili, bo moralo kmetijstvo predstavljati vsaj 50 procentni delež v tem standardnem outputu, ampak, marsikatera kmetija, ki danes ni bila, ni izpolnila vstopnega praga, sem prepričan, da bo z uvedbo standardnega outputa, to lahko dosegla. Sem prepričan, da bo temu tako.
Več za hribovske kmetije. Da, omenil smo degresijo. Če degresijo spustimo za nekaj hekaterjev na 30 % pri OMD, potem pridobimo znotraj iste kvote denarja, dobrih 5 milijonov na leto, ki gre točno njim. Torej, to so sedaj razprave, ki bomo verjetno jutri morali počasi peljati proti koncu in ali se za to vsi odločimo ali pa se za to ne odločimo, ampak to pa potem pomeni, da se vzajemno strinjamo, da pomagamo ali ne pomagamo gorskim kmetijam. To so debate, ki jih bomo morali naredit.
Pri…. Zelo dobro sem razumel gospoda Jeriča, mislim, da se tako piše, ali je še tukaj…? Ja, tako, glede stabilnosti v pridelavi. Naj povem, da ta dva procenta za beljakovinsko komponento, ki je bilo res v tem programskem obdobju res samo kratek čas, naj bi bila po zdaj izdanih pravilih to čez celotno programsko obdobje. Torej ni več proizvodno vezano plačilo, ampak je spodbuda za beljakovinske komponente in je malo drugačna osnova, kot je bila v tem programskem obdobju, ker, ko je beljakovinska komponenta začela v Sloveniji intenzivno rasti zaradi te spodbude, nismo izpolnjevali več pogojev za to spodbudo, zato se je zadeva takrat prekinila. V tem programskem obdobju, ki je pred nami, torej v bodoče, naj temu ne bi bilo tako in bomo lahko celotno programsko obdobje, ne glede na to, koliko nam bodo beljakovinske krme – soja, grah in tako naprej – naraščale, to lahko ohranjali.
Izjemno sem vesel tudi informacije o plazmenski tehnologiji za manj fitofarmacevtskih sredstev. Jo izrazito pozdravljam, ker jo tudi osebno poznam in res podpiram nove metode za naše kmetovanje in za odgovore tudi na vse strategije, ki jih je Evropa predstavila za vse države.
Res je, strinjam se z izjavo gospoda Sedminka, da zgodnje upokojevanje ni Evropa prepovedala. Res je, prepovedala ga je samo financirati iz skupne kmetijske politike.

35. TRAK: (TB) – 14.20

(nadaljevanje) Kot socialni transfer, preko Ministrstva za delo, je ta ukrep še vedno dovoljen, vendar, kot kaže, se nismo odločili za ta del.
Kot sem že dejal, izračuni bodo jutri. Ja, potem prihajam počasi na razpravo spoštovanih poslank in poslancev. Res je, strateški načrt bo dal marsikakšen odgovor na marsikakšno vprašanje, še enkrat pa mislim da je prav, da se zavedamo, da strateški načrt oziroma finančne vzpodbude, ne bodo reševale posameznih kmetij, če ne bodo drugi vzvodi izpolnjeni, da bodo posamezne kmetije živele. Ne bo prepričal strateški načrt in zgolj te vzpodbude ne bodo prepričale mladih, da bi ostali na kmetiji, ne bodo prepričali kmetij, da bi se prestrukturirali v ekološko kmetijstvo, ker za takšne rezultate bi morali imet nekajkrat večji finančni budžet, ne 1,2, 2 milijardi plus nacionalna sredstva. Ampak bojo spodbujani in v Sloveniji nam kmetije ugašajo že zadnjih, 30 let verjetno, ali… ja, v Sloveniji zadnjih 30 let, sem pravilno povedal, letos je 30 let samostojne Slovenije in, ne rabimo it nikamor drugam, po svojih vaseh pogledamo. V moji vasi, kjer sem sam doma, je bilo pred 30. leti verjetno 25, 20 kmetij, ki so oddajale mleko, čeprav na kolesu, z majhnimi kanglicami in tako naprej, danes jih je verjetno zgolj 5, ampak ni niti en hektar pozabljen, zaraščen, ker so ostale kmetije temu primerno rastle.
Okoljsko poročilo bo, to sem obljubil in je v tem zadnjem, drugem branju, javni predstavitvi, bo okoljsko poročilo, bodo vsi podatki v njem vključeni, to, kar je spraševala gospa Violeta Tomić. Vendarle ponavljam, dokler nism usklajeni in pri nekaterih ključnih vprašanjih, prvi steber, drugi steber, od tega je odvisno tudi, kakšne in koliko ukrepov bomo upoštevali pri SOPO, torej, zeleni arhitekturi prvega stebra, koliko bo šlo v KOPOP v drugem stebru in tako naprej, od tega pa je potem tudi odvisno samo okoljsko poročilo in že v tem trenutku lahko rečem, da smo od številnih nevladnih organizacij s področja okolja pridobili tudi številne pobude, torej, vsi so bili vključeni v to javno razpravo.
Širina razprave je videti tudi tukaj. Mislim, da ste, tudi spoštovani poslanke in poslanci, ugotovili razsežnost tega strateškega načrta. Jaz se zahvaljujem za nekatere, za vaše podporne misli, da se vsi skupaj zavedamo, da to ne bo tako enostavno, da takšnega konsenza, kot smo ga imeli pri Zakonu o kmetijstvu, tukaj ne moremo sprejeti, ga ne bo, ga ne bo, mislim, da je to utopija in tudi, to pričakovati od aktualnega ministra je, sicer lahko, pričakovanja so na mizu, na mestu, ampak, vam že zdaj govorim, da takšnega konsenza ne bo, ker boste vi vsi dobili, sem prepričan, pobude posameznih skupin, za nekaj več, za posamezno skupino, sektor, tip kmetijskih gospodarstev in tako naprej in je to nemogoče uskladit, ker so si marsikje nasprotujoča mnenja in širina razprave je to že tudi na tem odboru pokazala. Že jutri sem optimist, da bomo lahko korakali že proti ciljem, proti usklajevanju in tudi sam spodbujam, da vendarle pogledamo strateški dokument strateško, ne pa iz dvorišča svoje kmetije.
Res je, dokument je dolg 368 strani, drži, ampak, ko ga bomo oddali v Bruselj, ko smo dobili njihovo podlago, »template«, kako se temu že reče, za pripravo končnega dokumenta, ki ga bomo morale izpolniti vse države Evropske unije, sem prepričan, da bo dokument žal še debelejši in tudi v sosednjih državah, ker imamo enako osnovo. Res pa je, da so verjetno nekatere države skrajšale in odprle ključna vprašanja v strateškem načrtu, ja, to se morda strinjam z vami in bi lahko tudi mi zaradi preglednosti in hitrosti pregleda tega dokumenta, lahko naredili enako, pa vendarle, že pri tako debelem dokumenu smo prišli pogosto do pobude, da bi rabili še to, pa še ono, pa še tretje in bi bilo v dokumentu verjetno tudi 500 strani premalo, če bi želeli vanj vključit vse. Se pa strinjam z vami, je verjetno preglomazen, po nekaterih delih prepodroben in težko zaradi podrobnosti slediš celotnemu strateškemu delu. To kritiko sicer sprejmemo, ne moremo je popravit, ker bo, kot sem že dejal, z okoljskim poročilom in z vsemi dodatnimi, že v uvodu omenjenimi dodatki na začetku, verjetno samo še širši.
Torej, jaz se vam res zahvaljujem, pa hkrati opravičujem, ker grem na naslednji dogodek, čez nekaj minut v bistvu vas zapuščam. Res sem vesel te razprave in četudi bo še ena, kot je že gospa Violeta, pardon, kot je gospa Iva Dimic že omenila, še ena razprava v Državnem zboru, bo ta razprava,

36. TRAK: (TB) – 14.25

(nadaljevanje) verjetno v tej drugi fazi, ko bo že okoljsko poročilo in končni izračuni in bolj detajlni izračuni, se je veselim, kajti, tudi v tem trenutku si upam trdit, da je edino razprava tista, ki bo prinesla rezultate, ne protesti, pa tudi, še enkrat poudarjam, razumem tudi sindikate in razumem tudi jutrišnje napovedane proteste, nimam težav z njimi, ker jaz jih ne imenujem ravon protesti, ampak bolj izražanje mnenj, zato, da morda razbijemo mit, da neka skupina kmetov ne bi bila slišana. Jaz mislim, da se tega nimamo kje bati. Do, vse informacije vedno znova pridejo do kmetijskega ministra, četudi včasih sedi z vami državni sekretar ali kdo iz naših direktoratov. Zato ker, želim sodelovat v tej razpravi. Ves čas sem bil zraven tudi, ko smo pripravljali ta strateški načrt. V njem je verjetno tudi kakšen, bom rekel, tak, moj mikro podpis, pustimo tistega uradnega, ampak kakšen moj pogled na razvoj kmetijstva, kakšna moja ambicija, ampak, ne glede na to.
Naj zaključim, še enkrat hvala vsem za pripombe. Izjemno sem vesel, preko 90 poslanih pripomb pobud. Hvala za današnje pripombe na tej seji in prepričan sem, da bomo zmogli napore v smeri čim večje usklajenosti, predvsem pa poiskat tisti način, da bo ta strateški načrt dobra vzpodbuda, ne pa odločitveni dejavnik, ampak dobra vzpodbuda za prestrukturiranje, za mlade prevzemnike, za družinske kmetije, ne bom našteval naprej, ker bom kaj pozabil. Torej, dobra vzpodbuda, ne pa zgolj odločitveni dejavnik. In, mislim, da moramo mi poiskati priložnosti tudi na drugih segmentih, ki urejajo kmetijstvo na trgu. Danes na začetku je ravno gospod Zupančič omenjal tržna nesorazmerja. Tega v strateškem dokumentu skupne kmetijske politike ne moremo obravnavati, razen preko vzporednih zadev povezovanja, sodelovanja in tako naprej.
Hvala lepa in vse dobro še naprej!

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa ministru.
Ker ni več interesa po razpravi, bom razpravo zaključil.

S tem zaključujem današnjo sejo odbora.

Še posebno zahvala vsem vabljenim; gospodu evropskemu poslancu Francu Bogoviču, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Juvančič in pa vsem ostalim in pa želim vam lepo popoldne!

Seja se je končala 24. avgusta 2021 ob 14.27.