Javna predstavitev mnenj - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil mag. Branislav Rajić, predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Seja se je začela ob 10.01.

1. TRAK: (VP)

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Pričenjam javno predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe, ki jo organizira Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, kot matično delovno telo Državnega zbora za obravnavo teh področij. Odbor je odločitev za organizacijo javne predstavitve mnenj sprejel na 17. nujni seji 29. oktobra 2019.
Pozdravljam vse prisotne udeleženke in udeležence javne predstavitve mnenj, predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vse vabljene predstavnike sredstev obveščanja ter gledalke in gledalce, ki nas spremljajo preko TV zaslonov.
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede področij, kot so informirano ustvarjanje politik in sistemska transformacija družbe. Javna predstavitev bo skušala podati odgovore na naslednja vprašanja.
Znanje in znanstvena dognanja eksponencialno naraščajo vendar se njihova uporaba pogosto omejuje le na akademsko skupnost. Kako lahko z večjim upoštevanjem znanosti izboljšamo transparentnost in posledično zmanjšamo možnost prevlade interesov, ki niso v dobrobit javnega? Kako uporabiti znanost pri ustvarjanju in implementaciji politik? Kako ustvariti pogoje in kako ustvariti družbo, kjer pripravljavci politik – politiki in zakonodajalci – v splošnem prepoznavajo potrebo po uporabi najboljšega znanja. Kako doseči trajni mehanizem informiranega odločanja? In končno, kako vzpostaviti sistem informiranega odločanja v Sloveniji.
Še nekaj tehničnih napotkov: v uvodu vas bo vse pozdravil predsednik Državnega zbora magister Dejan Židan. Sledili bodo pozdravni nagovori državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Štromajerja, vodje enote H1 – znanje za politiko, skupno raziskovalno središče v Evropski komisiji Davida Maira in direktorja Službe Evropskega parlamenta za raziskave Direktorata za vrednotenje učinka in evropsko dodano vrednost Wolfganga Hillerja. Temu pa bodo sledile predstavitve strokovnjakov, ki bodo podali nekaj ključnih poudarkov glede dveh glavnih tem: prva, boljše politike za boljšo družbo, znanost za politiko, politika za znanost. In druga tema: družbeni transformaciji naproti. Uvodnemu delu bo sledila razprava udeleženk in udeležencev. Vse, ki bi radi razpravljali prosim, da izpolnite prijavnico k razpravi, ki jo imate pred seboj na klopeh, ter jo oddate strokovnim sodelavkam tako, da bom lahko vsako napovedano razpravljavko ali razpravljavca tudi predstavil. Vse vas pa prosim, da zaradi velikega števila udeležencev svoje razprave omejite na največ 10 minut.

2. TRAK: (SC) - 10.05

(nadaljevanje) Izjemoma bo daljša razprava dovoljenja članoma Evropskega parlamenta ter komisije, saj združujeta več predstavitev v eno ter predstavitev direktorja Evropskega instituta za inovacije in tehnologije. Obveščam vas tudi, da je zagotovljeno tolmačenje, odmor ni predviden si pa lahko med potekom predstavitve mnenje v avli pred dvorano postrežete s pijačo. Naš hišni red pravi, da ni dovoljeno nositi hrane in pijače v dvorano.
Prehajamo na uvodno predstavitev današnje javne predstavitve mnenje.
K uvodni besedi vabim predsednika Državnega zbora, mag. Dejana Židana.
Predsednik, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje
Prijazno pozdravljeni v prostoru slovenskega parlamenta torej Državnega zbora in že drugič. Prvič smo se v podobno zasedbi srečali 2017 in vesel sem, da to sedaj ponavljamo.
Čeprav mogoče zgleda, da je med politiko in znanostjo velika razlika pa vsaj eden od naših ciljev povsem skupen in to je, da delamo v dobro ljudi, dobro družbe in tudi države, kjer delujemo. V slovenskem parlamentu se zavedamo, da odločitve, ki jih sprejemamo ne smejo biti na podlagi instant informacij. Res je, da živimo v času, ker so informacije pogosto ne poglobljene, kratke in s tem tudi površne. Sam sem vesel, da imamo v našem parlamentu tudi usposobljeno raziskovalno sodišče, raziskovalni oddelek Center, ki nam pomaga, da so nekatere odločitve tudi z lastnim znanjem poglobljene. Seveda si pa sam želim, da bi tudi poslanke, poslanci tudi izvršilna veja oblasti imeli na razpolago več informacij, stališč in na neki način tudi usmeritev, ki so posledica trdega, raziskovalnega in znanstvenega dela, zato sem vesel, da danes smo prisotni tako predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti iz Slovenije in iz Evrope, Evropske unije prav tako pa tudi predstavniki raziskovalnih, znanstvenih institucij, da se bomo lahko pogovorili.
Sami, spoštovani gospe in gospodje, ste verjetno opazili, da smo v slovenskem parlamentu od nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, kakor jih sami razumemo začeli razpravljati glede dosedanjega dela na neobičajni način. Včeraj ste verjetno opazili smo imeli pomembno razpravo v tem Državnem zboru in to je razprava, ki je bila tokrat prvič organizirana s strani parlamenta, Vlade in kar je posebej pomembno tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi nevladnih organizacij v istem prostoru, spoštovane gospe in gospodje, smo sedeli predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih, raziskovalnih institucij in obeh vej oblasti. Razprava, ki je seveda razprava, ki je namenjena informiranju, dogovarjanju in na ta način tudi oblikovanju novih politik, kar se bo dogajalo v nadaljevanju je bila šele začetna. Tovrstne razprave, spoštovane gospe in gospodje, bodo potekale vso naslednje leto o najpomembnejših družbenih, okoljskih vprašanjih naše države in tudi širše.
Že sedaj dovolite, da vas vljudno povabim. Včeraj ste napolnili ta Državni zbor, napolnili ste plenarno dvorano, napolnili ste balkon in prosim, da je takšna udeležba tudi v prihodnje. Vem, da bomo danes skupaj iskali način kako naj bodo znanstvena dognanja, strokovne utemeljitve nam, ki moramo odločati, nam, ki pogosto moramo odločati tudi s premalo časa na razpolago bolje in bolj funkcionalno na razpolago, zato bodo rezultati tudi današnjega srečanja za kvaliteto sprejemanje odločitev pomembni. Pri vašem delu vam želim vse dobro in še enkrat dovolite, da povem kot

3. TRAK: (TB) – 10.10

(nadaljevanje) prvi med enakimi v slovenskem parlamentu, iskreno dobrodošli tudi v prihodnje.
Hvala vam. / aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, spoštovani predsednik.
Sedaj pa k nagovoru vabim državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Štromajerja.
Izvolite.

DR. JERNEJ ŠTROMAJER: Spoštovane, spoštovani.
Dovolite mi, da najprej iskreno pozdravim pobudo Znanost sreča parlament, ki jo je pred štirimi leti podalo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, skupaj s panelom Evropskega parlamenta za znanost in tehnologijo. Še kako pomembno je namreč povezati znanstvenike in oblikovalce politik, tako na ravni Evropske unije, kot na nacionalni ravni.
Zato dovolite, da se še posebej zahvalim predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Odbora za izobraževanje, znanost, mladino in šport, ki sta danes na široko odprla vrata znanosti v parlament. Dovolite mi tudi, da se iskreno zahvalim sodelavkam in sodelavcem na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki so »odvirali« veliko delov pri pripravi našega dogodka. Brez njih današnji dogodek ne bi bil možen in se jim iskreno zahvaljujem. Hvala.
Družbeni izziv, tako globalni kot lokalni, predstavljajo vedno večjo in težavnostno nalogo snovalcem politik in »odločevalcev«, saj so vedno bolj kompleksni in vedno bolj usodni za našo družbo. Od nas zahtevajo težke, nujne in včasih tudi hitre odločitve, ki vplivajo na življenje ljudi v državah, regijah, včasih celo kontinentih. Odgovornost in kompleksnost odločanja postajata vedno večja, oblikovalci politik pa so oziroma smo, pod dnevnimi pritiski. Ker izobraženost državljanov postopoma narašča, ti pričakujejo vedno bolj premišljene odločitve ter od »odločevalcev« zahtevajo več znanja oziroma, več tehtnih informacij, ki temeljijo na znanju. Odgovore lahko ponudimo le z družbo, ki bo temeljila na znanju, tako v Evropi, kot na nacionalni ravni.
Oblikovalci politik, nosilci političnega odločanja in celo izvajalci sprejetih politik, se nenehno srečujemo tudi z dilemami znotraj samega procesa odločanja in ustvarjanja politik. Številčne različne družbene skupine, politične, tudi »kvazi« politične, zavzemajo in zagovarjajo zelo raznovrstna in raznolika stališča. Celotna družba je soočena s poplavo informacij in mnenj, ki so kompleksna in marsikdaj kontradiktorna. Količine informacij in znanja strahovito narašča, med njimi je mnogo lažnih novic in namernih manipulacij. Ob tem, pa odlično znanje hitro raste, postaja pa hkrati vse bolj kompleksno, vendar pa njegova uporaba, žal pogosto omejena zgolj na akademsko skupnost, lahko bi rekli, da je zaprta v slonokoščenem stolpu.
Vključevanje različnih sodobnih kriterijev, kot sta ustrezna vključenost širokega kroga deležnikov in njihova uravnoteženost, kar od nas seveda zahteva koncept vključujoče družbe, vnaša v procese odločanja še dodatno kompleksnost in tudi zahtevnost. Prihaja do povečanega navzkrižja interesov. Oblikovanje politik danes torej ni več tako preprosto oziroma, je manj preprosto, kot je bilo nekoč. Osveščenost in občutljivost družbe, sta se bistveno povečali, svojo vlogo pa pri tem močno opravljajo tudi kritično, včasih pa tudi zelo nekritični, mediji. Povečana kompleksnost in zahtevnost družbenih problemov večkrat žal povzročata zamudnost in prenizko ambiciozno spremljanje politik, ki so posledično včasih preveč rutinske in žal ne temeljijo na najnovejših spoznanjih. V teh primerih ne moremo govoriti ne o sistemski, ne o strokovni, ne neodvisni, pa žal tudi ne o kakovostni pomoči »odločevalcev«.
Čeprav, se moramo zavedati, da odlično znanje in odlične rešitve, v družbi danes že obstajajo. Če želimo preseči rigidnost in povprečno rutino, tako pri oblikovanju družbenih in sektorskih politik, kot pri političnem odločanju ter s tem prispevati k višji kakovosti življenja vseh državljank in državljanov, si moramo prizadevati za vzpostavitev čim bolj trajnih in povezanih mehanizmov informiranega odločanja, ki bi bili v konstantno in strokovno neodvisno podporo politikam in politikom. Ti mehanizmi morajo biti sistemski, transparentni in seveda tudi strateški. Vključevati morajo tudi analitični aparat, ki bo preoblikoval znanstvene rezultate v konkretne opcije za polovično odločanje. Ta proces je pa izjemno zahteven, saj zahteva odlične strokovnjake.

4. TRAK: (SB) – 10.15

(nadaljevanje) Učinkovitost takih mehanizmov potrjujejo številne raziskave, publikacije, poročila, pa tudi konkretni primeri, ki so jih v preteklosti izvedle različne evropske in pa tudi nacionalni inštituti. Odlična znanstvena dognanja so seveda nujni pogoji kakovostnega odločanja, vendar niso zadostni pogoji. Kot rečeno nujno potrebujemo strokovnjake, ki bodo iz tega znanja izluščeni in oblikovali opcije političnim odločitvam. Vprašajmo se, je slovenski sistem znanstvenega / nerazumljivo/ ustvarjanje politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan. Je, a upal bi si trditi, da vsekakor ne dovolj. kako bi lahko pri nas ustrezneje uporabili tuje izkušnje na področju na znanju temelječega informiranega oblikovanja politik.
Najprej, kar delamo tudi danes, jih seveda moramo poznati, nato pa še na primer način prenesti v naše okolje. Okrepiti moramo zavedanje, da potrebujemo oblikovanje politik, ki bo temeljilo na znanju ter se naučiti poslušati, ampak tudi slišati znanstvenice in znanstvenike, pa naj gre za ukrepanje, ko nas strokovnjaki, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebij sprememb javno pozivajo k sprejetju takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilaganje nanj ali pa, kot mi je pred kratkim zapisala slovenska doktorska študentka biomedicine in raziskovalka v New Yorku na vodilnem inštitutu za področje molekularne biologije in genetike, izobrazite narod, da se ne bodo bali cepiti otrok. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi v Sloveniji prepoznali pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik.
Naše ministrstvo bo v okviru programa predsedovanja Svetu Evropske unije na področje raziskav in inovacij posebno pozornost posvetilo prav procesom družbenega preoblikovanja oziroma transformacije kot to imenujejo v Bruslju. Še posebej se bomo dotaknili vloge posameznika in njenih potencialov pri ustvarjanju prebojnega znanja in družbeni preobrazbi. Znanstvene rezultate ne pozabimo vedno ustvari človek, pa čeprav še na tako idealni raziskovalni infrastrukturi oziroma ob idealnih raziskovalnih pogojih. Ob tem pa se moramo zavedati, da znanost v procesu snovanja politik lahko politiko zgolj podpira z znanjem, rešitvami, scenariji in modeli, ki so osnova kvalitetnemu na znanju temelječem in sistemskem odločanju. S krepitvijo uvajanja podpornih znanstveno svetovalnih mehanizmov v politiki je upravičeno pričakovati, da bo informiranje odločanje vstopalo v center snovanja politik prihodnosti. Le z odgovornim procesom odločanja lahko omogočimo sistemsko družbeno preobrazbo, s tem pa omogočimo odgovorno trajnostno družbo ter razvijamo trajnosti, globalni, družbeni eko sistem upravljanja z ljudmi in naravo.
Vsem nam želim uspešno delo, veliko koristnih novih spoznanj, srečanj in da bi se znanost in parlament čim večkrat srečala. Hvala.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Zdaj pa k nagovoru vabim vodjo enote H1, znanje za politiko, Skupno raziskovalno središče evropske komisije gospoda Davida Maira.
»Mr. Mair, take the floor.«

DAVID MAIR: Najlepša hvala, gospod predsednik, za vaše vljudno vabilo, zato, da lahko spregovorimo o tako zanimivi in pomembni temi kot je znanost v politiki.
Dovolite mi, da začnem z eno zgodbico. Če greste na Kreto in tam obiščete muzej v Heraklionu, boste v tem muzeju videli tudi ostanke prve evropske civilizacije, ki jo je uničil potres. Njene ostanke so odkrili med arheološkimi izkopavanji in ko si to ogledujete kar na enkrat zagledate ostanke pločevin ne kateri vidimo tudi prve zapise v evropskih jezikih. Nekaj tega je bilo tudi prevedenega v tem muzeju in ko si pogledamo kaj tam piše vidimo, da je pravzaprav vse tam o obdavčevanju, obdavčenju oljčnega olja, ne o nekih bogovih, ne o nečem drugem.
Torej, že tukaj vidimo, da od samega začetka smo razvijali znanost in tehnologijo zato, da bi podpirali vlado in vladne odločitve, tako da že tukaj vidimo kako so Vlade vselej znale uporabljati znanje, da bi bolje vladale. Le na ta način zares merimo napredek. V tem trenutku smo v težki situaciji, po vsem svetu se politiki soočajo z

5. TRAK: (VP) - 10.20

(nadaljevanje) velikimi izzivi. Tukaj so podnebne spremembe, tukaj je digitalna preobrazba, tukaj so težave vezane na učinkovito gospodarstvo in preživetje, številne težave so. Težave, s katerimi se soočamo, pokrivajo številne resorje, ne le enega samega. Sedaj pa imamo ogromno znanja, več kot smo ga imeli kdajkoli v preteklosti. Več vemo o našem planetu, več vem o gospodarstvu, o družbi, več vemo o sebi kot kdajkoli prej. Ne bomo pa mogli rešiti vseh teh groznih težav, če vsega tega znanja ne bomo znali pripeljati v vladanje, da bomo prepoznali težavo samo in razvili rešitve. Težave pa so v tem, da ta dva svetova se dostikrat ne poklopita. Znanost in politika dostikrat ne najdeta načina komunikacije med seboj. Seveda je tukaj treba nasloviti takšna vprašanja, kot so zaupanje – zaupanje je spodkopano zaradi tega, ker imamo danes veliko lažnih novic. Zato tako, kot potrebujemo, da se približata svet politike in svet znanosti, je to težko, še posebej v tem širšem političnem kontekstu, ki je zelo sovražno nastrojen. Ko državljani vidijo znanost, vidijo v znanosti nekaj odmaknjenega. Tako se moramo vprašati kako to storiti.
Moja organizacija nekaj poskuša na tem področju narediti. Dejansko vidimo politične snovalce kot tiste, ki lahko na podlagi znanstvene podpore vidijo kaj je na razpolago zato, da bi skupaj poiskali tista dejstva, ki bi politikom pomagala sprejemati boljše odločitve. Tako, da mi smo tisti, ki dejansko delujemo med politiko in znanostjo zato, da obema svetovoma poskušamo pomagati razumeti jezik, ki ga oba svetova govorita. Tako, da delamo na teh odnosih, pri tem pa je potrebno, da sodelujejo tudi državljani – tako pri ustvarjanju nove znanosti in pri razumevanju znanosti. Državljani ne bodo razumeli znanosti, če ne bodo razumeli od kod znanstvena odkritja in spoznanja prihajajo, če ne bodo vedeli kako je bilo spoznanje doseženo. Obenem moramo razumeti, da obstajajo določene skrbi, ki jih ljudje imajo, prepoznati moramo kaj je za ljudi pomembno. Treba je prepoznati katera so bila dokazana znanja na samem začetku procesa zato, da potem ljudje razumejo kako deluje celoten proces in kako se je do spoznanj prišlo. In potem, če tudi ljudje ne bodo zadovoljni s končno odločitvijo, s končno rešitvijo bo jasno, da je to najboljša možna rešitev v tem primeru. In že zaradi tega bo bolj podprta.
Veselim se današnjega dne in tudi sodelovanja z vami. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Vabim k besedi še direktorja Direktorata za vrednotenje učinka in evropsko dodano vrednost Službe Evropskega parlamenta za raziskava, gospoda Wolfganga Hillerja.
»Take the floor please.«

WOLFGANG HILLER: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, predsednik odbora, spoštovane gospe in gospodje, dragi kolegi.
Očitno je, da je današnji dogodek pomemben. Znanost sreča parlament, ki je pobuda, ki smo ji močno zavezani pri Evropskem parlamentu. Zato smo zelo hvaležni, da ste organizirali današnji dogodek. Kaj je najpomembnejše pri tem? To, da ste prišli v tako velikem številu in da ste se pripravljeni angažirati v dialogu med raziskovalci in znanstveniki ter politiki in parlamenti na drugi strani. Potrebujemo se – znanstveniki potrebujejo dostop do politikov, politiki pa potrebujejo podporo s strani znanosti in raziskovalcev. To je v današnjem času potrebno, nujno, saj danes naslavljamo vsak dan številne izzive. Nanje je treba najti odgovore.

6. TRAK: (DAG) - 10.25

(nadaljevanje) Gre za izzive, ki se nanašajo na gospodarske spremembe, na družbene spremembe, na geopolitične razvojne dogodke. Govorimo pa tudi o izzivih, ki izhajajo iz neverjetnih tehnoloških sprememb, med njimi je treba omeniti še posebej digitalizacijo. Vse to nosi v sebi potencial, spremeniti svet, v katerem danes živimo, v katerem danes delamo, v katerem danes smo. Posledično se morajo zakonodajalci odločiti o raznih temah, ne da bi bili na teh področjih poznavalci, zato potrebujejo podporo. To je resnica, ki velja na splošno, še posebej pa ko govorimo o tehnologiji. Prav zaradi tega je že dolgo časa vzpostavljeno sodelovanje med znanostjo in poslanci v Evropskem parlamentu. Pred 30 leti je Evropski parlament vzpostavil posebno službo za raziskave, znotraj nje redno organiziramo srečanja med znanostjo in parlamentom. To je potem pripeljalo do prvih srečanj na ravni današnjih srečanj Znanost sreča parlament leta 2015. Takšna srečanja omogočajo razpravo o različnih temah, ki so pomembne za zakonodajalce, ki so pomembne za državljane in tudi za same parlamentarce. Evropski parlament je seveda del širše mreže služb, ki se ukvarjajo z raziskavami, z namenom, da bi s svojimi dognanji podprli sprejemanje odločitev, ki so pomembne za nadaljnje razvojne dogodke. Odločamo se tako o metodoloških vprašanjih, zato da bi politične odločitve temeljile na boljših podatkih, na boljših informacijah in na sistemu bolj informiranega odločanja. Tako že Evropski parlament kot vsak parlament potrebuje podporo pri sprejemanju in snovanju politik. Naša služba tako ponudi smernice v kompleksnem okolju, ponudi analitične študije, da lahko sprejemalci odločitev prejmejo potrebne poglobljene informacije. Znanstvena podpora in informacije, ki jih dobimo, so v marsičem odvisne tudi od politične situacije, vsi parlamenti se razlikujejo namreč med seboj. In v današnji situaciji je pomembno sodelovanje, je pomembna izmenjava znanja. To lahko pomeni, da morajo sodelovati vlade in parlament, to lahko pomeni tudi sodelovanje med parlamenti različnih držav, to lahko tudi predstavlja sodelovanje med različnimi ravnmi sprejemanja odločitev znotraj, recimo, same države članice. Znanost sreča parlament - to so srečanja, kot je današnje, ko se srečajo tako politiki kot znanstveniki in raziskovalci, zato da se sprejemajo odločitve, ki trajajo še dolgo.
Najlepša hvala za vse. Veselim se današnjih razprav in marsikatere dobre misli in ideje. Hvala.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Odpiram prvi sklop predstavitev na temo, ki smo jo poimenovali Boljše politike za boljšo družbo.
K besedi vabim izvršno direktorico Evropskega konzorcija raziskovalne infrastrukture, in sicer Srednjeevropski konzorcij raziskovalne infrastrukture, dr. Jano Kolar.
Izvolite.

DR. JANA KOLAR: Hvala za besedo.
Najprej si bomo ogledali kratek video.
/ ogled videa/

7. TRAK: (DAG) - 10.30

(nadaljevanje) Zvočni posnetek videa: / manjka delček začetka/ » … oblikovanju in ustvarjanju politik soočajo z različnimi mnenji, pritiski ter velikim številom kompleksnih informacij in znanja. Soočajo se z znanstveno negotovostjo, z družbenopolitično dvoumnostjo in nejasnostjo. Poleg vsega znanje in informacije eksponentno naraščajo, postajajo vse bolj zapleteni, njih uporaba pa ostaja pogosto omejena na akademsko skupnost. Potrebno vključevanje najširše družbe v proces odločanja predstavlja dodaten izziv, kako vanj vključiti številne deležnike in sooblikovalce, na katere bo imela politika vpliv, saj imajo ti pogosto nasprotujoče si, a legitimne interese in jih je zato še težje usklajevati. Praksa kaže, da se kompleksnost, negotovost in dvoumnost odražajo na zamudnosti, togosti in neoptimalnosti procesa snovanja politik, ki posledično ne sloni vedno na informirani odločitvi. In kako se znajti v poplavi znanja, kdo sistemsko, neodvisno in celovito podpira odločevalske procese z ustreznim informiranjem. Odločanje zgolj na podlagi empiričnih podatkov ne zadostuje. V izogib okornosti sistema je treba graditi na trajnih in integriranih mehanizmih informiranega odločanja, ki so v trajno in neodvisno podporo politikam, ki so sistemski, interdisciplinarni, transparentni, predvsem pa neodvisni, obenem pa tudi vključujoči, zaupanja vredni, skrbni in odgovorni. Premostitev sistemskega razkoraka med znanostjo in snovalci politik je bistvena. Številne raziskave, poročila in ekspertize s področja potrjujejo učinkovitost, smiselnost in potrebo po tovrstnih mehanizmih. Širom Evrope se tako nadaljuje institucionalizacija novih oblik integriranih podpornih svetovalnih mehanizmov, ki so komplementarni obstoječim in skrbijo, da so snovalci politik pred odločitvijo opremljeni z ustreznimi opcijami, možnimi rešitvami ter njihovimi dolgoročnimi in kratkoročnimi učinki in posledicami. Tovrstni mehanizmi ustvarijo most in optimalen dialog med znanstveno in politično sfero, filtrirajo podatke, iz njih izluščijo smisel in sporočilo, ki je nato temelj snovanju učinkovitih in transparentnih politik. Torej, kaj lahko znanost ponudi politiki? V procesu snovanja politik lahko politiko podpira z znanjem, rešitvami in usmeritvami, integracijo in kokreacijo, opcijami in modeli, ki so temelj kakovostnega, na znanju temelječega in sistemskega odločanja, tako imenovani »think tanki«, »pering« sheme, laboratoriji javnih politik in »forsight« centri so le nekateri komplementarni inovativni pristopi, ki poleg obstoječih klasičnih mehanizmov svetovanja vzpostavljajo mostove do informiranega snovanja politik. S krepitvijo tovrstnih pristopov ter sistemskega uvajanja podpornih znanstveno-svetovalnih mehanizmov v politične procese pričakujemo, da bo informirano odločanje postalo center snovanja politik prihodnosti. Le z odgovornim, torej ustrezno informiranim odločanjem opolnomočimo sistemsko družbeno transformacijo in omogočimo odgovorno trajnostjo družbo, globalni družbeni ekosistem. Dajmo prihodnosti pravo energijo!« / konec zvočnega posnetka videa/

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, predsednik odbora, predstavniki ministrstev, cenjeni gosti in gostje!
Najprej se vam zahvaljujem za vabilo. Današnja tema je izjemnega pomena. Civilizacija se srečuje z naraščajočo kompleksnostjo in problemi, ki jih prav gotovo moramo ustrezno rešiti v čim krajšem času oziroma reševati čim bolj ustrezno, saj potencialno vplivajo celo na naš obstoj. Zato je izjemno pomembno, da politiki sprejemajo kvalitetne odločitve, in znanstveniki s svojimi rešitvami jim pogosto lahko pomagajo. Žal pa snovalci politik in znanstveniki stojijo pogosto vsak na svojem bregu.

8. TRAK: (VP) - 10.35

(nadaljevanje) In povezave med njimi so pogosto premalo dobro razdelane za to, da bi politiki lahko izrabili te znanstvene rezultate. Kaj bi lahko na to temo naredili, je tema današnjega pogovora. Vsekakor so že gostje pred mano omenili neke ključne izzive, ki temeljijo tudi na primer na pomanjkanju zaupanja med znanstveniki in politiki – to zaupanje izhaja tudi iz tega, da znanstveniki ne znamo dobro podati svoji rezultatov in da celotni sistem prenosa, podajanja rezultatov, organiziranost, kako prenesti do politike prava sporočila, ki jih ustvarjajo znanstveniki, ni. K temu ne pripomore tudi kompleksnost današnje družbe, kot so bile na primer omenjene že lažne novice.
Če na primer izpostavim samo primer klimatskih sprememb, kjer imamo po mojem mnenju na tem področju najbolje razdelan prenos znanstvenih dognanj politike prek IPCC, kjer znanstveniki letno v poročilih pripravijo obširna priporočila, ki jih potem sprejmejo države članice. To je zelo dober sistem. Pa vendar kljub temu, da je 90 % znanstvene skupnosti enotne, da h klimatskim spremembam danes prispeva človek, to verjame zgolj 50 % populacije. Torej, ne glede na to kako enotni smo si v raziskovalni skupnosti v tem, še vseeno tega ne moremo dovolj jasno posredovati javnosti, kar pomeni tudi politiki ne. zato je prav gotovo izjemnega pomena, da danes posvečamo posebno pozornost kako bolje povezati obe skupnosti – kako se organizirati, kako čim bolje podajati znanje, na primer tudi preko posrednikov znanja, kako pravočasno ustvarjati relevantne vsebine za politiko. Veseli me, da imamo danes med nami številne ugledne goste iz tujine, ki bodo predstavili pristope na tem področju iz tujine. Potem pa tudi domače goste, ki bodo to znanje dopolnili z informacijami o trenutnem sistemu v Sloveniji.
S tem zaključujem to svojo kratko uvodno predstavitev.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa gospa Kolar.
K besedi vabim gospo Jutto Schulze-Hollmen, direktorico Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za raziskave Direktorata za vire. Naslednji bo na vrsti direktor Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za raziskave, gospod Wolfgang Hiller.
Torej gospa Schulze-Hollmen, izvolite.

JUTTA SCHULZE-HOLLMEN: Spoštovani predsednik parlamenta, predsednik odbora, članice in člani odbora. Hvala lepa za povabilo na to javno predstavitev. Hvala lepa, da ste povabili tudi Evropski parlament.
Moje prosojnice se še vedno nalagajo, zdaj jih že vidite na ekranu.
Dovolite mi, da se predstavim. Sem Jutta Schulze-Hollmen, sem direktorica v okviru Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za raziskave Direktorata za vire. Danes bom predstavila interne rešitve Evropskega parlamenta. Mi smo zakonodajni in proračunski organ, kot verjetno veste, na ravni Evropske unije. Povedala vam bom kakšne rešitve smo mi našli na področju prenosa znanj. Kot je rekel že gospod Štromajer – ogromno dobrega znanja imamo ampak vprašanje je kako vse to znanje prenesti pravočasno na vse tiste, ki sprejemajo in oblikujejo politike. To je pomembno – pravočasnost. Še ena pripomba v zvezi z menoj – sama sem Nemka, verjetno ste že razbrali

9. TRAK: (VP) - 10.40

(nadaljevanje) moj nemški naglas. Sem pravnica, sicer pa tudi zelo dolgo že delam v Evropskem parlamentu.
Tako, kaj vidite zdaj na ekranih? Naslovnica moje predstavitve, toliko da vas malce ogrejem za vse tisto, kar bom še predstavila. Sem direktorica Direktorata za vire in v okviru našega Direktorata za vire so najpomembnejši seveda kadrovski viri – približno 350 oseb dela v okviru našega direktorata EPRS, če ga lahko imenujem kar s kratico. Naši sodelavci delajo tako v Bruslju kot v Luksemburgu. Da pa ne bom tratila preveč vašega časa, bom poudarila tiste zadeve, ki se mi zdijo pomembne in relevantne za vas. Mi večinoma delamo seveda za Evropski parlament, vse bolj pogosto pa delamo tudi za širšo javnost. Imamo zelo aktivno politiko na področju doseganja tudi akterjev izven parlamenta. Zdaj vidite par številk – delamo v 24 jezikih, seveda to tudi do določene mere zaplete naše vsakodnevno delo, po drugi strani je pa to tudi nekaj zelo zanimivega. Seveda znotraj EPRS večinoma uporabljamo angleščino, je pa res, da lahko vsak v okviru EPRS zastavi vprašanje v svojem maternem jeziku in tudi prejme odgovor na vprašanje v svojem maternem jeziku. Mi delamo tako za člane parlamenta kot tudi za posamezne odbore.
Ne bom začela z letom 1953, ko smo nastali ampak naj povem vseeno namen našega obstoja. V letu 2012 smo opravili nekaj primerjalnih analiz. Preverili smo kaj vse je na voljo v drugih parlamentih za člane parlamenta. Zajeli smo tudi Kongresno raziskovalno službo v Washingtonu. Do kakšnega rezultata smo prišli? No, malce zaostajamo za nekaterimi akterji. Člani parlamenta pa menijo, da bi potrebovali znotraj parlamenta veliko več ad hoc strokovnega znanja. Strokovnega znanja, ki bo kljub temu, da je ad hoc, zanesljivo, objektivno, neodvisno, analitično. Potrebujemo strokovno znanje, ki bo na voljo našim članom. Na tej prosojnici vidite kakšen je naš mandat – mi moramo članom zagotavljati neodvisno, zanesljivo analizo, jim pomagati pri iskanju, pri raziskavah v zvezi s političnimi vprašanji. Kaj to pomeni za naše vsakodnevno delo? Mi skušamo opolnomočiti člane parlamenta s pomočjo znanja, to je naš slogan. Seveda zbiramo tudi povratne informacije s strani naših strank, torej s strani poslank in poslancev. Mi smo enotna vstopna točka. Kaj to pomeni? To pomeni, da lahko člani Evropskega parlamenta do nas dostopajo preko različnih kanalov – preko družbenih omrežij, preko elektronske pošte, preko telefona. Imamo eno samo vstopno točko ravno z namenom, da se poveča učinkovitost našega delovanja. Mimogrede, vse bolj pogosto prejemamo tudi prošnje za ustne predstavitve. Svet se vrti čedalje hitreje, tudi na globalni ravni se vse bolj hitro in pogosto zadeve spreminjajo. To pomeni, da smo bili zaradi teh sprememb na globalni ravni tudi mi vse bolj pogosto naprošeni, da pripravimo strokovno znanje, informacije in podobno za posamezne člane in da prilagodimo vse te informacije in »briefinge« za te posameznike.
Ne bom vas zdaj dolgočasila preveč še s tem organigramom. Gospod Tistell, naš britanski generalni direktor, vidite ga na ekranu, njegova fotografija je na tej prosojnici. Imamo 4 stebre: raziskovalna služba za člane, polovica naših zaposlenih pravzaprav dela v okviru te službe, raziskovalne službe za člane parlamenta. In ta »direktorat a« je namenjen zgolj poslankam in poslancem. »Direktorat b«, kolega Wolfgang je direktor tega direktorata, pa je namenjen temu, da posreduje

10. TRAK: (TB) – 10.45

(nadaljevanje) informacije članicam in članom parlamenta, preko horizontalnih proizvodov. »Ex ante ex post« cene, verjetno ste s tem seznanjeni… Če slučajno s tem niste seznanjeni, se kar obrnite na nas, v Evropskem parlamentu. Več kot 7 tisoč dokumentov smo že objavili na tem področju.
Na splošno velja, da objavljamo vso strokovno znanje in poročila. Res je, da so vprašanja poslancev in poslank zaupne narave, enako velja tudi za odgovore, ki jih pošljemo na njihova specifična vprašanja, ampak, vso raziskovalno gradivo pa je na voljo javnosti. Konkretno bi rada omenila še člane slovenske države, torej slovenske poslanke in poslance. V Direktoratu B smo zbirali tudi vaše konkretne izkušnje, z izvajanjem evropske zakonodaje. Za nas je namreč zelo pomembno, s kakšnimi težavami se soočajo nacionalni parlamenti pri izvajanju evropske zakonodaje in v enoti za »ex post« evalvacijo oziroma ocene, smo se veliko ukvarjali s tem, ali je bilo izvajanje zakonodaje na nacionalni ravni uspešno ali je bilo neuspešno, s kakšnimi težavami ste se soočali. Ali je treba karkoli posodobiti, ali je treba karkoli spremeniti. Vse to so pomembne informacije tudi za naše člane, zato ker nas resnično zanima, kako lahko izboljšamo, ne samo spoštovanje evropske zakonodaje, dosledno prenašanje zakonodaje, temveč tudi konkretno izvajanje evropskega pravnega reda, če lahko povem malce bolj na široko.
Tretja zadeva. Imamo tudi raziskovalno službo in knjižnico v okviru našega direktorata. Mi skušamo združiti vso strokovno znanje, v okviru enega samega direktorata. Kolegi so predvsem zadolženi za čitalnico, za knjižnico, tudi za digitalno knjižnico, ta postaja vse bolj pomembna. Ta digitalna in fizična knjižnica soobstajata, ampak vsi vemo, kakšni so trendi na tem področju. Vidite tudi, kako je sestavljen moj direktorat, iz štirih enot – kadrovski viri, finančni viri, upravljanje z zmogljivostmi. Tu ne gre zgolj za vprašanje logistike, gre tudi za to, ali so naši kolegi zadovoljni na delovnem mestu, kako se počutijo, fizično, mentalno in podobno, ali so zadovoljni z zgradbami v katerih delamo, ali so zadovoljni z medsebojnimi odnosi… V parlamentu se veliko ukvarjamo tudi, seveda, z »renovacijo« zgradb, z vzpostavljanjem novih zgradb. Želimo si, da bi bili ti naši delovni prostori oblikovani na tak način, da bi sodelavci lahko bolj sodelovali, da bi na nek organski način vzpostavili boljše ekipno delo.
Tu vidite nekaj naših proizvodov, kaj vse pripravljamo, kakšne storitve ponujamo – imamo »novičnike«, lahko so dolgi 1 stran, 7 ali 8 strani… imamo tudi obsežne dokumente. Določeno delo na tem področju, seveda, damo tudi v podizvajanje. Mi sicer skušamo pripraviti čim več stvari sami, ampak, glede na to, da imamo samo dobrih 300 zaposlenih, se moramo včasih obrniti tudi na zunanje izvajalce. Je pa tudi res, da se včasih na nas obračajo kolegi z zelo specifičnimi zahtevami in vprašanji, na katere je treba prav tako odgovoriti. Organiziramo tudi veliko dogodkov, ki se jih udeležijo člani parlamentov. Tu vidite naše zaposlene.
Zdaj bom na hitro preletela te prosojnice, knjižnica »ex ante ex post« evalvacije. Že prej sem povedala, da gre tu za specifične proizvode, ki so namenjeni poslancem in poslankam. Verjetno ste seznanjeni z »ex ante in ex post« evalvacijami. Pomembno je, da si naši kolegi redno ogledujejo predloge komisije, jih obravnavajo, jih spremljajo, ker je zelo pomembno, da vsi na enak način razumemo sprejete

11. TRAK: (SC) - 10.50

(nadaljevanje) predloge. Dobro je, da tudi našim članom ponudimo prvo oceno na primer posamičnih zakonodajnih predlogov, izpostavimo tudi področja, ki jih morda niso dovolj dobro obravnavali ali so jih premalo upoštevali. Prej sem že omenila tudi Direktorat za vira - malce bom sedaj pospešila - kakšne vire imamo na voljo. Zaposlenih nekje 300. Moram reči, da sem zelo ponosna, da so pri nas tudi trije slovenski kolegi, ki delajo v istem nadstropju kot jaz. Pri nas imamo zaposlene torej posameznike iz skoraj, da vseh držav članic samo iz Luksemburga nam še nekdo manjka. Naš proračun je 10,3 milijone evrov v to finančno malho ne sodijo finančni viri za zaposlene. Več kot 90 odstotkov zaposlenih je v Bruslju, imamo pa še dve manjši službi v Luksemburgu. Veliko od nas pa seveda vsak mesec potuje tudi v Strasbourg kjer potekajo plenarna zasedanja. V okviru Službe za raziskave imamo tudi ekipo, ki se specifično ukvarja z člani parlamenta v smislu, da spremljajo v okviru te enote kaj se dogaja z zahtevam, z vprašanji poslancev in poslank ali so prejeli odgovore na vprašanja, spremljamo tudi kaj se dogaja z vsemi poslanci in poslankami - 751 jih je v parlamentu - in želimo stopiti v stik z vsemi. Nekje 60 odstotkov poslancev je novih v tem sklicu, zato za enkrat še ne moram napovedati ali se bo naše delo kakorkoli spremenilo, zaradi spremembe sestave parlamenta.
Kaj še ponujamo z vidika storitev? Posamične zahteve poslancev naslavljamo, veliko objavljamo, spremljamo tudi kaj se dogaja v komisiji: kakšne načrte ima komisija, srednje in dolgoročno gledano, kateri zakonodajni predlogi so že v pripravi, kateri bodo kmalu objavljeni. Poskušamo se ustrezno pripraviti v naprej, sistematično spremljamo posamezne korake v okviru zakonodajnega postopka, poslanke in poslance redno tudi obveščamo v vsaki fazi postopka. Imamo tudi veliko različnih virov, kjer se lahko pridobivajo podatki in strokovno znanje v knjižnici, v digitalni knjižnici, lahko opravimo tudi iskanja preko namenskih portalov. Naše stranke so seveda članice in člani parlamenta, ampak poleg poslank in poslancev sodelujemo seveda tudi z njihovimi asistenti in zato je zelo dobro, da ponudimo vsem tem posameznikom tudi določene usposobljene, da bodo lažje znali uporabljati storitve, ki jih ponujamo. Še par statističnih podatkov. Več kot 5 tisoč publikacij smo objavili od leta 2014. Od 1. novembra 2013 se ukvarjamo s tem torej šesto obletnico smo ravnokar imeli. Aktivni smo tudi na družabnih omrežjih, imamo tudi skupno blagovno znamko, če ji lahko tako rečem ponujamo različne produkte. Naš namen pa je kot rečeno, da ugodimo vsem raznolikim zahtevam poslancev in poslank na različnih področjih. Lahko znotraj specifičnega tematskega področja v posameznem odboru na plenarnem zasedanju itd… Zelo priljubljene so tudi naše publikacije v zvezi s plenarnimi zasedanji in za vsako plenarno zasedanje

12. TRAK: (JJ) - 10.55

(nadaljevanje) pripravimo poseben dokument, novičnik s tem v zvezi. Redno spremljamo tudi kaj se dogaja na področju redakcije dokumentov. Želimo zagotoviti čim bolj kakovostne publikacije.
Za zaključek naj povem še to, da se resnično trudimo ugoditi vsem zahtevam poslancev v okviru zakonodajnega postopka v celoti. Mi kot parlament si želimo sodelovati tudi pri oblikovanju Agende. Ko pa naši člani postanejo bolj aktivni v okviru zakonodajnega postopka, ko vlagajo predloge sprememb jim poskušamo čim bolj pomagati. Ko pa je zakonodaja sprejeta pripravimo tudi analizo, stvari podrobno preverimo ali so novi zakonodajni predlogi resnično v skladu z našimi cilji na področju čim boljšega sprejemanja evropske zakonodaje.
Še eno zadevo bi rada omenila. Mi poslankam in poslancem pomagamo tudi pri delu, ki ga opravljajo v okviru svojih volilnih okrožij. Sprejemamo tudi vprašanja s strani državljanov. Imamo tudi ekipo ASKP v Luksemburgu, ki se ukvarja s tem, da redno obvešča državljane, zlasti na primer na področju terorizma, migracij, zunanjih meja. To so trenutno aktualne tematike in moram reči, da so vsi zelo zadovoljni, da jim ponujamo informacije tudi v tem kontekstu.
Za nas pa je tudi pomembno, da redno spremljamo kaj se dogaja, da smo v koraku s časom. Naše publikacije morajo biti na voljo preko različnih kanalov, tudi preko različnih orodij IT, torej na iPhone, iPade, na pametnih telefonih, na različnih računalnikih, tablicah in podobno, morajo biti naše publikacije na voljo, tako da bodo lahko vsi posamezniki dostopali do teh publikacij, pa je vseeno ali so na spletu ali niso na spletu, ali sedijo v kavarni in podobno.
Manjša ekipa dela tudi na področju državnih omrežij. Lahko nas najdete na različnih kanalih in platformah, tako da vas lahko zgolj še povabim, da nas tam poiščete, če pa imate kakšno vprašanje pa kar na plan z njim.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala gospa Schulze-Hollmen.
K besedi vabim gospoda Wolfganga Hillerja. Naslednji bo na vrsti gospod David Mair.

WOLFGANG HILLER: Najlepša hvala za besedo. Poglejmo si sedaj primer STOA panela za presojo znanstveno tehnoloških opcij pri evropskemu parlamentu. Tako da se sedaj spet vračamo na znanost.
Torej STOA pomeni panel za presojo znanstveno tehnoloških opcij. Deluje znotraj evropskega parlamenta. / Samo, da ugotovim kako deluje tehnika - pravi govornik/ Zakaj imamo takšen panel. Nobenega dvoma ni, da živimo v času nenehnih sprememb in tudi v času zelo velikega znanstvenega delovanja. Ta proces znanstvenega delovanja lahko pomaga družbi, lahko predstavlja pa tudi določena tveganja, zagotovo pa vpliva na naš način razmišljanja za to, da bi imeli večji potencial zahtevamo in pričakujemo, da bo politika bolj temeljila na znanosti in tehnologiji, še posebej

13. TRAK: (JJ) - 11.00

(nadaljevanje) v tem času, ko se najbolj hitro širijo lažne novice. To je bilo danes že večkrat omenjeno. To pa spodkopava zaupanje, zaupanje tudi v sprejemanje odločitev.
Lažne novice in nezaupanje v vlade in v tiste, ki raziskujejo je žal del vsakdana. Zakonodajalci pa morajo nasloviti različne izzive na katerih se navezujejo tudi na raziskave in znanost. In to seveda vpliva na vse. Zakonodajalci niso znanstveniki in tudi obratno to velja. To pomeni, da neki vmesnik lahko pomaga, da so oboji opremljeni s potrebnim znanjem in poznavanjem. In prav zaradi tega je evropski parlament vzpostavil znotraj samega sebe, znotraj parlamenta posebno telo, ki se imenuje Panel za presojo znanstveno tehnoloških opcij STOJO torej. Ta je zadolžena za to, da pravočasno do snovalcev politik in političnih določevalcev pridejo potrebne informacije. Tako vsi tisti poslanci, ki jih to zanima imajo dostop do teh informacij. Ta panel se odloča o tem katere so prednostne naloge, v katero smer naj bi šli pri sprejemanju odločitvah. Sedaj, ko je evropski parlament po novih volitvah na novo vzpostavljene je bil vzpostavljen tudi na novo panel SAM. Nobenega dvoma ni, da ostajajo še vedno utemeljeni razlogi za delovanje STOJE tega panela. Zaradi tega, ker je prav STOJA tista, ki ponuja neodvisne informacije na področju kmetijstva, varne hrane, izobraževanja, zdravja in tako naprej. Panel je tudi zelo aktiven pri spodbujanju znanja, ki temelji na dokazih, skrbi tudi, da je vse znanje dostopno vsem. Glede na to, da je toliko izzivov utemeljenih in vezanih na znanstveno delovanje, je potrebno da STOA še kako sodelujejo v raznih parlamentarnih razpravah.
STOJO podpira tudi administrativni oddelke, ki se imenuje Služba za predvidevanje. Ta je tista, ki je del Direktorata za vrednotenje učinka in evropsko dodano vrednost. Seveda pa vse to ni dovolj za to, da bi panel dobro deloval, sodeluje z raznimi drugimi institucijami in je v stalnem stiku z drugimi deležniki znotraj raziskovalne in znanstvene skupnosti v Evropi in tudi zunaj nje. Tukaj je treba omeniti EPTO, to je enota za tehnološko ocenjevanje znotraj evropskega parlamenta. Ta preučuje kakšen je učinek evropskih politik. V tem je več članic. Nekateri so iz Evropske unije, lahko pa prihajajo pridruženi člani tudi iz drugih delov sveta, kot je recimo Koreja, kot je Kanada, kot so ZDA. Pri tej enoti nam je v veliko Švedska. Pa si poglejmo spet panel STOA. Kakšno je naše poslanstvo? To, da podajamo strateške informacije, predvidevanja. Za to zbiramo podatke, znanje pridobljeno v interdisciplinarnih raziskavah. To pokriva številna področja, informacijsko družbo, življenjske znanosti, sodelovanje z raznimi mrežami. Prepričani smo, da ni treba le izmenjevati informacije med politiko in znanstvenimi skupnostmi, potrebno je delovati interdisciplinarno, še posebej glede na to, da posamezne panoge prevečkrat delujejo osamljeno. Zato poskušamo to nasloviti, tako da se deluje interdisciplinarno, tako da vzpostavljamo mostove med posamezniki in raznimi

14. TRAK: (DAG) - 11.05

(nadaljevanje) idejami. Znotraj STOA-e delujejo izvoljeni poslanci, seveda pa poskušamo iti tudi onkraj tega. Da bi bil učinek našega delovanja čim večji, izvajamo tudi tako imenovano strategijo sifonskega cevovoda in tu uporabljamo same silose, zbiranje podatkov, tako da potem informacije podeljujemo naprej, zato tudi ta cevovod. Z drugimi besedami, čisto po domače, vse temelji na sodelovanju. Na ta način poskrbimo, da je pretok informacij neprimerno višji in večji tudi za snovalce politik in odločevalce. Naš cilj je, da bi poskrbeli na ta način za razne dejavnosti, in sicer tu govorimo o objavah, raziskavah, blogih, delavnicah, dogodkih, konferencah, obiskih delegacij tudi zunaj Evropske unije in tudi o komunikaciji.
Raziskave so seveda najpomembnejše. Mi smo tisti, ki ponujamo in pripravljamo tehnološke ocene, te ponujajo odgovore na srednjeročne in dolgoročne kompleksne teme in izzive. Potem so pa tu še študije predvidevanj, te so drugačne, tu uporabljamo metodologijo predvidevanja. Pri tem preučimo razne družbene in tehnološke trende, pri katerih je mogoče včasih tudi treba regulativno ukrepati. Predvidevanje ne pomeni, da predvidevamo prihodnost, ogledamo si in preučimo pa različne opcije, da vidimo, kako lahko nanje vplivamo, in tudi tako vplivamo na prihodnost. Ponosni smo na številne publikacije, ki so nekatere daljše, kompleksne, z več sto stranmi, nekatere pa tudi manjše, zgolj z nekaj stranmi gradiva. Obravnavajo različne teme, od umetne inteligence do tako imenovanih verig »blockchain« in druge teme.
Pomembna dejavnost, s katero se ukvarjamo, je tudi organizacija dogodkov. Med njimi je tudi vsakoletno predavanje, ki ga organiziramo. To je dogodek, ki omogoča našim poslancem, študentom, znanstvenikom in drugim deležnikom, da prisluhnejo znanim znanstvenikom, prejemnikom Nobelove nagrade, ki govorijo o pomembnih temah, kot so informacijska družba, trajnost, napredek znotraj medicinskih raziskav in drugih znanstvenih dosežkih. Leta 2018 smo govorili o kvantnih tehnologijah ter kibernetski varnosti. Organiziramo oziroma sodelujemo pri organizaciji srečanj Znanost sreča parlament in podobnem. Sodelujemo torej zakonodajalci. Velikokrat znanstveniki in zakonodajalci živijo v različnih okoljih, le težko razumejo jezik drug drugega, pa vendar sta to svetova, ki potrebujeta drug drugega. Politika potrebuje na dokazih utemeljene informacije, pomaga pa tudi, če bolje razumejo znanstvene poglede. Zato Evropski parlament podpira vse pobude, pri katerih se svet politike in znanosti približata. Nobenega dvoma ni, da je treba razvijati tesne stike med znanostjo in politiko, le na ta način pride do boljšega in hitrejšega pritoka informacij. Zato smo se zavezali, da bomo ta pretok omogočili v obe smeri. To pomeni med drugim, da smo razvili posebno shemo za naše poslance. Obstajajo torej različne iniciative. Pri Znanost sreča parlament se srečajo znanstveniki in poslanci na nacionalni ravni, tako kot danes.

15. TRAK: (DAG) - 11.10

(nadaljevanje) Potem imamo pa še to shemo, ki je omejena na Evropski parlament, znotraj nje se znanstveniki srečajo z izvoljenimi evropskimi poslanci. Potem poteka tudi znanstveni teden, letos je potekal februarja meseca, pri njem je sodelovalo okrog 50 sodelavcev. V sklopu tega tedna znanstveniki podelijo informacije, vezane na vse politike. Namen vsega tega je, da bi prišlo do dolgotrajnega sodelovanja med politiko in znanostjo. Kako se to pozna, kakšne so prednosti tega, kakšne so koristi - številne. Zakonodajalci tako bolje razumejo znanstvene postopke in procese in obravnave, to omogoča tudi boljši proces vstopanja znanstvenega svetovanja v politično sfero. Tako tudi politiki izvedo več znanstvenih podatkov o pomembnih političnih temah. Komunikacija gre pa tudi v drugo smer, tako da tudi znanstvena sfera zna bolje komunicirati s politiko. Tako tudi znanstvena sfera bolje razume, kdaj in kako je treba komunicirati z znanstvenim delovanjem. Naša shema vse to prestavlja v prakso. Nekateri raziskovalci lahko celo pomagajo neposredno zakonodajalcem, tako da jim pomagajo osnovati in oblikovati znanstvene ter politične tekste. Vsemu temu sledijo še dodatna srečanja. Sam in moja služba že leta delamo na tem, da bi se obe sferi bolje razumeli. V današnjem svetu pa se vse bolj zavedamo, da je treba imeti tudi odprt dialog z mediji in z državljani. Mediji so zelo pomembni in včasih je celo težko za povprečnega državljana, da bi znotraj vsega, kar je na voljo, prepoznal znanstvene podatke. Ko, recimo, govorimo o podnebnih spremembah, se velikokrat celo postavi podvprašanje, ali podnebne spremembe so in tako naprej. Zato smo vzpostavili posebno medijsko vozlišče, kjer mediji lahko komunicirajo z znanostjo oziroma pridobijo bolj znanstveno utemeljene informacije. Kako bomo to naredili? Seveda, mrežimo po eni strani, zato da bi postavili mrežo, ki bi vključevala snovalce politik, znanstvenike ter medije. Obenem spremljamo medijske objave, uporabljamo pa tudi razna orodja. Obenem pa tudi usposabljamo posebne komunikatorje med nami, ki bodo sodelovali z mediji. Če kot primer navedem našo poletno šolo, vozlišča za mlade novinarje. Ta je prvič potekala letos v Strasbourgu, želimo pa, da bi potekala redno vsako leto; izkazalo se namreč je, da so mladi novinarji nadvse zainteresirani za takšna izobraževanja. Imamo tudi posebno spletno stran, kjer redno objavljamo članke o znanstvenih dognanjih in tehnologiji, ti so še posebej namenjeni medijem in državljanom, tu najdete marsikaj o številnih zanimivih temah. Ti članki so zapisani tudi s pomočjo znanstvenih novinarjev, tako da je vse napisano strokovno poljubno. Obenem imamo ob člankih tudi več povezav, ki omogočajo pridobitev nadaljnjega znanja. Obljubljamo, da bomo na tem portalu imeli najbolj zanimive teme z najboljšimi članki, zagotovo; če to želite, samo pojdite na to spletno stran in

16. TRAK: (SB) – 11.15

(nadaljevanje) se naročite na naš novičnik.
Kako poteka sporazumevanje? Seveda je spletna stran le eno izmed orodij, obstajajo še druge oblike sporazumevanja in komunikacije, uporabljamo račun na Twitterju. Na tem računu smo zbrali zelo zanimiva sporočila, ki jih spremlja zelo angažirana skupnost. Vljudno vas vabim, da se pridružite. Ob enem tudi izdelujemo razne pod kaste, naše izdelke, naše publikacije najdete tudi na spletni strani ne samo pri nas tudi drugje.
Nenazadnje je treba omeniti tudi, da smo razvili vizualna orodja, namreč nekatere naše izdelke smo poskušali prenesti v videoposnetke in tudi te videoposnetke lahko najdete na posebnem YouTube kanalu. Seveda je pomembno, dejstvo, da poskušamo narediti naše izdelke ne le tako, da jih proizvedemo in damo na polico, ampak da jih posredujemo ljudem, ki jih potrebujejo. Zato se moramo posluževati jezika, ki je vendarle poljuben, ne smemo namreč pisati zgolj v znanstvenem žargonu. Res je, da je lahko znanost nekaj o čemer govorimo v dokaj kompleksnem jeziku, vendar jo je treba tudi prenesti v druge funkcijske zvrsti. Tako poskušamo uporabiti dokaj inovativne formate pri predajanju znanstvenih sporočil in znanstvenih spoznanj tudi z novimi orodji za sporazumevanje in komunikacijo. Kako to počnemo? Za vse to bi potreboval še en cel nov dogodek, bom pa povedal to, nadvse na kratko in sicer bom samo poudaril, da so vse naše publikacije na spletni strni, tam najdete tudi povezave na YouTube kanal, kjer so razni videoposnetku, na voljo so tudi številni pod kasti in številni drugi formati publikacij.
Naj na koncu povem, da z našim delovanjem se svet znanosti in politikov bolje razumeta, pri tem uporabljamo razne vire, na podlagi katerih se oba svetovala približata. Tudi današnji dogodek je temu namenjen, zato bi se še enkrat vam želel zahvaliti, da sem lahko predstavil delovanje STOA, da sem lahko predstavil delovanje panela za presojo znanstveno-tehnoloških opcij pri Evropskem parlamentu.
Hvala še enkrat za pozornost.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: K besedi vabim gospoda Davida Maira. Naslednja bo na vrsti gospa Cliona Howie.
»Mr. David Mair, take the floor, please.«

DAVID MAIR: Še enkrat hvala za besedo.
Na kratko vam bom predstavil nekatere zadeve, ki jih izvajamo znotraj našega skupnega raziskovalnega središča. Rad bi vam tudi povedal pa ne le kaj počnemo, ampak tudi kako razumemo to težavo zakaj je tako težko povezovati znanost in politiko. Seveda je dobro to početi in dobro bi bilo, če bi bile povezave med tema svetovoma še večje in boljše, prepoznati pa moramo tudi da obstajajo razlogi zakaj to samo od sebe v preteklosti ni delovalo in zakaj moramo veliko truda vložiti v to, da bi to potekalo tako kot je treba. Najbrž dobro veste, da tukaj sodeluje tudi Evropska komisija, da je eno od teles Evropske unije poleg sveta in parlamenta. Naše središče ne deluje kot posebna agencija temveč smo del evropske komisije, kar pomeni, da smo po eni strani del izvrševalske veje oblasti, po drugi strani pa smo tudi del znanstvene

17. TRAK: (SB) – 11.20

(nadaljevanje) skupnosti, saj smo sklenili partnerske sporazume s številnimi raziskovalskimi in tudi znanstvenimi inštitucijami po vsem svetu, tako da imamo tako edinstveno zmožnost, da smo z eno nogo v znanstveni sferi, z drugo nogo pa v politični sferi in tako lahko delujemo dejansko kot most med obema.
Naša organizacija ima precejšnji proračun in ima tudi precej dejavnosti. Zaposlujemo 3 tisoč ljudi, objavljamo številne publikacije, imamo tudi zelo dobre raziskovalne možnosti, delujemo pa v šestih državah. Večina nas je sicer pa Bruslju. Naša delo se usmerja v iskanje znanja za snovanje politik. Kar je zanimivo je tudi to, da pravzaprav delamo in pripravljamo stvari za skorajda vsa evropska telesa, zaradi tega smo v edinstvenem položaju zaradi tega, ker ni drugega telesa, ki bi dejansko prineslo znanje iz vseh znanstvenih panog, jih povezovalo in potem delalo tudi za vse obstoječe politike. Tako, da delujemo znotraj nadvse kompleksne stvarnosti, kjer znanje iz vseh možnih disciplin prinašamo na edinstveni način snovalcem politik, ki delujejo na vsem spektru, ob enem smo tudi organizacija, ki lahko naslavlja vse možne organe in entitete.
Menim, da moramo sedaj spregovoriti o tem, zakaj je težko povezati ta dva svetova znanosti in politik. Seveda se moramo najprej vprašati kaj želi narediti znanosti in kaj želi narediti politika. Da bi razumeli, da pravzaprav v svoji osnovi počneta ta dva svetovala različne stvari, znanost želi vedeti stvari, želi poznati resnico, za znanost ni pomembno, da je nekaj narejeno na podlagi tega znanja, znanost želi proizvesti več znanja, politika pa poskuša nekaj drugega, poskuša vzpostaviti stvari, ki bi izboljšale življenje ljudi, zato ni nujno potrebno dobro znanje, velikokrat, ko se sprejemajo politične odločitve se sprejemajo brez potrebnega znanja.
Tako, da ti dve skupnosti ne same po sebi potrebujeta druga drugo, za znanost je potrebnega več raziskovanja, za politike pa velja, da je treba nekaj narediti. Dejstvo tudi je, da znanost ne more odgovoriti na politična vprašanja, lahko nam ponudi informacije, ne more nam pa povedati kaj naj se naredi, kaj je treba narediti, to je politično vprašanje, tako da znanost ne mora odgovarjati na politična vprašanja. Lahko pa informira o razumevanju težave in pristopih. Tako, da v sami srčiki tega odnosa moramo prepoznati, da obstajajo razlike med vrednotami in dejstvi, ne politika ne znanost si ne moreta pomagati, ko mešamo in ne razumemo teh dveh pojmov. Politika je tukaj vodena preko znanosti, včasih pa je to težko zaradi tega, ker so včasih znanstvene študije in ugotovitve, ki so diametralno nasprotne, trdijo nasprotno in tekmujejo med seboj in medtem se je politično težko znajti.
Zato je treba najprej priti do soglasja kakšne so težave, kakšne so opcije, temu pa potem sledi politična razprava o tem kam se želimo in v katero smer se želimo razvijati kot družba. Številni so govorili o težavah, ki jo predstavlja velika zapletenost obstoječe stvarnosti. Kaj to pravzaprav pomeni? PO eni strani imamo ogromno znanstvenega znanja, pravo eksplozijo le tega, žal ni vse to znanje enako kakovostna in vse težje je prepoznati kaj je dobro in kaj ne, če nismo strokovnjaki na določenem področju. Za sprejemanje političnih odločitev in snovanje politik pa je treba pridobiti znanje iz številnih disciplin na katere se ne spoznamo, tako da tukaj smo pod dvojnim udarom, imamo ogromno znanja, težko pa je vedeti kaj je kvalitetnega med tem ali kaj sploh ni primernega včasih.

18. TRAK: (VP) - 11.25

(nadaljevanje) Druga težava, ki jo imamo je, da je znanje, ki ga potrebujemo, velikokrat zaprto v slonokoščene stolpe, v silose, kar je nevarno zaradi tega, ker znanstveniki radi vrtajo v svoje področje in velikokrat se ne povezuje med področji, medtem ko je potrebno povezati znanosti z različnih disciplin. Vendar pa z vse več znanja je to vse težje, ljudje ne poznajo drug drugega, ne znajo govoriti drug z drugim, nimajo skupnega jezika. Zato moramo vlagati v ljudi in v organizacije, ki lahko povezujejo te silose znanja v skupno znanje.
Seveda je tukaj še izziv, ki je vezan na samo znanost. Znanost sama po sebi ni popolna, tukaj je ogromno znanstvenega delovanja. Tako, da znanost mora še marsikaj narediti za to, da bo vse manj slabega znanja in da bo znanstveni sistem boljši in da bo postal tako dober, kot bi moral biti.
Na strani politike pa so izzivi drugačni. Tukaj imamo krasen prikaz kako poteka politični cikel, ki zgleda nadvse preprost ampak resnica je pa čisto drugačna. Zadeva izgleda malce drugače in precej bolj kot ta slikovni prikaz. Tukaj so številne zanke, tako da ko si znanstveniki to pogledajo si rečejo »pa kje za boga pride tukaj v poštev znanost?«. Se pravi tukaj je ogromno povratnih zank, kar je pravi izziv za znanstvenike. Kaj torej potem počnemo mi? Vem, da tudi to ni najlažje prebrati ampak poskušal vam bom to predstaviti. Mi po eni strani poskušamo ugotoviti kako bi lahko opremili znanstvenike s potrebnimi spretnostmi in veščinami in znanji, da bi komunicirali s snovalci politik. Znanstveniki morajo vedeti, da morajo razumeti politike, da morajo se znati angažirati z znanostjo, z javnostjo, da potrebujejo dobre veščine medsebojnega sporazumevanja.
Dejstvo je, da je ogromno raziskav, ki so obsežne, lahko tudi na tisoče in tisoče strani, nekdo pa mora to pregledati zato, da ve kaj je sploh relevantno za politike. Obenem je treba tudi razviti veščine za to, da bo celotna skupnost bolje delovala. Nekdanje znanje je zakopano, ko je bilo znanje drago se ga je skrivalo. Ampak danes je pa ogromno znanja, danes je dejansko čas za to, da se povezujemo, da znamo povezati, poklicati tiste, ki imajo znanje. In ko te osebe pridejo in so skupaj z nami v istem prostoru, se je treba z njimi pogovarjati na tak način, da imamo potem na koncu nekaj večjega, nekaj boljšega kot pa prej, ko smo vsi govorili drug mimo drugega. Tako, da za to je treba poiskati prave strokovnjake za razna področja in potem to znanje tudi uporabiti. Seveda je treba se tudi naučiti kako se pogovarjati s politiki, snovalci politik zaradi tega, ker ne moremo z njimi govoriti tako kot govorimo z drugimi znanstveniki. Gre pa povsem drugačen diskurz. Tako, da mi usposabljamo ne le znanstvenike na tem področju, temveč tudi usposabljamo tako znanstvenike kot snovalce politik tako, da imamo številne dogodke, naslednji bo januarja v Firencah, če poznate mlade raziskovalce, ki delajo na področju naravnih in drugih katastrof in naslavljanju le teh, je to forum zanje. Obenem poskušamo spraviti na kup različne akterje, vse akterje, ki imajo znanje in ki delajo na snovanju politik.
Morda še nekaj kar velikokrat pozabljamo. Ne gre za težavo, ki je težava na strani dobave. Veliko raziskovalcev bo prišlo in bodo rekli »odgovor na to vprašanje je več raziskav, več znanosti«, medtem ko snovalci politik naj bi samo prisluhnili njim. Da, res, na neki točki je to potrebno. Ampak obenem je tudi zelo pomembno, da si pogledamo kakšne so potrebe po tem znanju.

19. TRAK: (VP) - 11.30

(nadaljevanje) Dejstvo namreč je, da politiki, snovalci politik se utapljajo v informacijah in v znanju in težko prepoznajo že kaj so dobre zadeve. Zato moramo usposobiti tudi snovalce politik zaradi tega, ker vi imate splošno znanje, vi niste strokovnjaki za vsako področje, preprosto ne morete biti. Kako torej usposobiti snovalce politik, da bodo lahko ugotovili katero je znanje, ki ga potrebujejo, kateri so strokovnjaki, ki jih potrebujejo in kako ga ovrednotiti, da bodo recimo rekli »ne, ne, ne – tista raziskava, ki je prišla iz industrije, je malce pristranska, medtem ko tista pa ni«. Se pravi kako to narediti? V tem trenutku, kot del našega programa, razvijamo usposabljanje, ki je zaenkrat v pilotski fazi, znotraj katerega bomo poskušali razložiti kako učinkovito prepoznati potrebno strokovno znanje za sprejemanje odločitev.
Prosili ste me, da povem še par besed o modeliranju. Tudi ta vidik je zelo pomemben ko gre za prenašanje znanosti v politiko. Obstajajo kompleksna znanstvena področja, kjer se prepletajo različni interesi in različni družbeni sektorji, kar pomeni, da bomo morali najprej oblikovati modele, ki bodo uskladili vse te različne vidike – kje lahko kaj damo, kje lahko kaj vzamemo in vzpostavimo ravnotežje. Zato je to modeliranje zelo pomembno. Je pa to izjemno velik izziv z vidika preglednosti pri oblikovanju modelov. Ne moremo namreč državljanom zgolj pojasniti, da se bodo sprejele odločitve, ki bodo bistveno vplivale na njihova življenja in da bodo te odločitve sprejete zgolj zato, ker to zahteva model ali nek algoritem. Ali bo potem algoritem rekel, da je potrebno ukiniti delovno mesto ali da je treba povečati cene ali da je treba storiti karkoli drugega? Tako, da kadarkoli se sprejemajo modeli, moramo v tem postopku zagotoviti ustrezno preglednost. Imamo tudi podatkovno zbirko Midas – v tej zbirki najdete vse modele, ki jih Evropska komisija uporablja pri zakonodajnem postopku. Tesno sodelujemo s parlamentom zato, ker želimo, da bi bilo vse odprto in dostopno v smislu, da lahko vsak preveri kaj vključimo v model in kaj pride iz modela. Če ne bomo delali na tem temeljnem načelu preglednosti in sledljivost, potem bodo rezultati teh kompleksnih modelov zavrnjeni, ker ne bodo demokratično sprejeti.
Prosili ste me tudi, da spregovorim o delu na področju politik in političnih laboratorijev. Najprej je treba seveda odpraviti kakršne koli pomisleke v zvezi s tem. Namreč tovrstni politični laboratoriji niso zdravilo za vse, niti niso nepregledni. Gre za to, da skušamo vzpostaviti partnerstva med različnimi deležniki in akterji znotraj teh laboratorijev. Poleg tega skušamo v tem kontekstu sprejeti težavne politične odločitve, pri katerih se nam je enostavno zataknilo in smo zašli v slepo ulico. Skušamo torej vključiti nove metode, nove discipline, novo znanje. Ti laboratoriji pa so tudi prostor kjer lahko oblikujemo eksperimente, da bomo lahko našli inovativne rešitve. Kar nekaj dobrih izkušenj imamo na tem področju, če želite izvedeti več o tem kako se povezati s to skupnostjo političnih laboratorijev, vam moji kolegi lahko povejo več. Smo pa že slišali, da moramo stopiti tudi korak nazaj in razumeti, da tematika o kateri govorimo, ni neka suhoparna tehnična tematika.
Kako lahko prenesemo znanje v politiko? To je osrednje vprašanje na katerega bo treba odgovoriti v trenutni demokratični krizi. Ogromno akterjev, t. i. iliberalni populisti delujejo na svetovni ravni in ti napadajo ne samo civilno družbo, neodvisne medije in pravosodje, temveč menijo, da je neodvisno znanstveno dognanje jasna grožnja za njihove trditve, da vedo kaj je prav in kaj je narobe.

20. TRAK: (VP) - 11.35

(nadaljevanje) Zato je pomembno, da morajo prave institucije predstavljati zanesljivo znanje, da bomo lahko oblikovali liberalno demokracijo v kateri želimo živeti. Zato se moramo boriti proti populizaciji, proti kakršnim koli lažnim novicam.
Nedavno smo pripravili tudi poročilo s tem v zvezi. Preverili smo kaj lahko znanost doprinese pri iskanju odgovora na vprašanje zakaj državljani ne želijo na primer podpreti cepljenja. Zakaj imamo tolikšne težave pri sprejemanju političnih odločitev in podobno. V okviru teh študij smo proučili tudi globoka politična prepričanja in skušali smo nekatera globoka politična prepričanja spremeniti. Znanost je tista, ki pokriva celoten spekter izobraževanja v smislu, da tudi najbolj izobraženi ljudje včasih ne verjamejo znanstvenim dognanje, ki spodkopavajo temeljna prepričanja teh posameznikov. Ker naša pamet potem zagotavlja samo dodatne razloge zakaj naj se nebi strinjali z novimi znanstvenimi dognanji, ki so v nasprotju z našimi temeljnimi prepričanji. Zato moramo storiti tudi več, ko gre za »psihologizacijo« znanosti. V poročilu smo pripravili tudi nekaj zaključkov s tem v zvezi – kako lahko znanost bolje vključimo v politiko. Tukaj ne gre za suhoparno tehnično vprašanje. Kot človeška bitja nismo seveda narejeni kot algoritmi, ne meljemo podatkov, mi smo zelo odvisni od naših možganov. Smo pa seveda tudi človeška bitja, ki živimo znotraj skupnosti, znotraj plemena na nek način in navsezadnje živimo tudi v fizičnem okolju. In to natančno fizično okolje znotraj katerega razmišljamo tudi bistveno vpliva na to kako gledamo na določene zadeve. Zato dajmo sprejemati politiko, ki bo koristna za človeštvo in pri tem naj nam pomaga tudi znanost.
Še enkrat hvala lepa za dano priložnost. Mi v skupnem raziskovalnem središču smo seveda zavzeti za to, da bi v vseh državah pomagali pri oblikovanju ekosistemov institucij, v okviru katerih bi lahko vzpostavili boljše odnose med politiko in znanostjo. Nimamo na voljo ene same rešitve za vse, vsaka država mora pripraviti svojo, sebi prilagojeno rešitev. Mi imamo na voljo orodja, določene zvijače in trike, vemo pa, da se ljudje povsod po svetu soočajo s podobnimi težavami kot vi. Zato vas skušali združiti, da se boste lahko učili drug od drugega, pa tudi mi se bomo od vas kaj naučili.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Besedo dobi gospa Cliona Howie, krožni ekonomski razvoj, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo.
Naslednji bo na vrsti vodja Observatorija za sistemsko razmišljanje, meritve in inovacijo v javnem sektorju, gospa Piret Tőnurist.

CLIONA HOWIE: Lep pozdrav vsem, hvala lepa za to predstavitev.
Sem Cliona Howie. Danes bi rada govorila o dveh zadevah, o tako imenovanih »kitsih«. Gre za projekt pri katerem sodelujemo tudi s slovensko vlado, veliko se bomo ukvarjali s tem vprašanjem tudi na področju podnebja.
Najprej na hitro par besed o tem kako te »kitsi« delujejo, zakaj smo se tako strogo tematsko osredotočili na podnebje. Tu smo se osredotočili na cilje – na gonilne sile, ki vodijo k sistemskemu preoblikovanju. Politika je seveda eno od glavnih vodil, vendar obravnavamo tudi vedenje in ravnanje ljudi. O tem smo se pogovarjali v okviru prejšnje predstavitve. Upoštevati je treba kakšna je trenutna struktura trga, kakšni so pretoki informacij, kolikšne finančne vire imamo na voljo, kje se pojavljajo vrzeli in podobno. Mi organiziramo v okviru svojega dela vse dejavnosti na podlagi trikotnika. In prišli smo do zaključka, da potrebujemo še

21. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) četrto dimenzijo, kar pomeni, da moramo sodelovati s tistimi, ki so lastniki problemov – to so vlade, lokalne vlade, regionalne vlade, mesta, občine. Imamo tako imenovani kvadratni »helix«. Nismo več trikotnik, ampak smo prešli na kvadrat oziroma na kvadratno vijačnico. Skušamo poskrbeti za večjo integracijo. Zadeve spremljamo, ocenjujemo, učimo se, ker moramo stalno spremljati, kako lahko preoblikujemo politike in kaj se lahko iz tega naučimo. Uporabljamo tudi programsko opremo, da lažje vzpostavimo povezave med temi štirimi razsežnostmi. Kje se pojavljajo vrzeli, na področju povezljivosti, kaj je treba okrepiti? Kako lahko poskrbimo za to, da bomo dosegli vse kvote tega kvadratnega »helixa« oziroma vijačnice, da bomo lahko naslovili čisto vse vidike na učinkovit način?
Danes so me prosili, naj spregovorim o tem, kako ta naš podnebni »kik« prispeva k obveščenemu sprejemanju politik. Od leta 2015 delujemo, smo tako imenovani prehodni hub vozlišče. Imamo laboratorij, ki je namenjen temu, da sodeluje s ključnimi organizacijami, ki oblikujejo in snujejo politiko. Mi smo kot neke vrste posrednik. Skušamo povezati raziskovalce, snovalce politik, v okviru teh kompleksnih vprašanj na področju trajnostnega krožnega prehoda, na primer. Skušamo zajeti to kompleksnost, ki jo je ravnokar predstavil predstavnik Skupnega raziskovalnega središča. Zavedamo se, da moramo biti praktični, da moramo ponuditi nekaj oprijemljivega, zato je to prehodno vozlišče kot neke vrste laboratorij, v okviru katerega zagotavljamo praktične, dostopne informacije za vse snovalce politike. Pomagamo tudi pri oblikovanju in krepitvi zmogljivosti.
Bolj konkretno pa skušamo poenostaviti sodelovanje med različnimi deležniki. Nudimo tehnično pomoč, zato, da premostimo to vrzel med znanostjo in politiko v praksi. Vladanje na več ravneh, kartiranje evropskih politik, oblikovanje povezav, spodbujanje sodelovanja na regionalni ravni, nudenje tehnične pomoči, opredeljevanje prednostnih nalog, da bomo lahko poskrbeli za ta prehod, da bomo skupaj oblikovali programe in politike tudi na teritorialni ravni.
Kako se tega lotevamo? Več o tem sicer malce kasneje. Imamo prototipe, na tem področju. Politično učenje, uporabljamo tudi model aplikativnega znanja, želimo vedeti, kaj potrebujejo znanstveniki, raziskovalci, politiki, analiziramo tudi vedenje in ravnanje ljudi, vedno bolj smo povezani tudi s skupnostjo, kot takšno. To je naš nov strateški pristop, ker želimo, kot rečeno, sprejeti dobre politike, ki temeljijo na informacijah.
Par besed v zvezi s tem, kako to prehodno vozlišče deluje. Sodelujemo tudi s Slovenijo, kot sem že povedala, začeli pa smo sodelovati tudi z Bolgarijo. Gledali smo, kaj vse se dogaja na področju pametne specializacije, kako lahko pripravimo strategijo na področju pametne specializacije, da bomo zagotovili tudi krožni prehod. Delamo na nacionalnih načrtih, energetski in podnebni načrt na Cipru na primer, v Grčiji obravnavamo to, kako lahko preoblikujemo strategije, zato da se bodo te bolje vključile v krožno gospodarstvo in krožni prehod. V Španiji, v nekaterih regijah, zelo poglobljeno obravnavamo prednostne naloge, preverjamo, kako skupnosti sodelujejo pri preoblikovanju politik.
Tudi na sektorski ravni se spuščamo precej globoko. Imamo vseevropski podporni politični program za področje gozdarstva, imamo, na primer, tudi delavnice na področju trajnostne rabe tal. Vemo, da se stvari spreminjajo, da se pojavljajo nove težave, tudi na ravni mest in skupnosti, se ukvarjamo s tem, kako lahko bolj vključimo mesta in skupnosti

22. TRAK: (VP) - 11.45

(nadaljevanje) v ta postopek iskanja pravilnih rešitev za družbo. Povezujemo se s posamezniki, ki jih imenujemo »lastniki problemov«. Sodelujemo tudi z župani, s Konvencijo županov kajti želimo si, da bi tudi oni kot odgovorni posamezniki na ravni mest in občin storili korak naprej pri pametni tranziciji oziroma prehodu.
Do številnih rezultatov smo prišli tudi s pomočjo skupnega raziskovalnega središča, tudi s pomočjo drugih akterjev na tem področju. Pripravljamo priročnike, želimo se bolj povezati z vsemi tistimi, ki sprejemajo odločitve na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Sodelujemo tudi z generalnim direktoratom Regio. Tudi z Evropsko okoljsko agencijo. Potem želimo storiti več tudi na področju podnebnih sprememb – ugotavljamo kako lahko krožno gospodarstvo pomaga na tem področju. Bolj konkretno pa delamo tudi s strokovnjaki na področju inovativnih politik, Dominique Foray je na primer eden od njih.
Toliko z moje strani. Veliko boste slišali kasneje danes še s strani dveh strokovnjakov, ki vam bosta predstavila kako se bodo ti »kitsi« bolje lahko vključili tudi v pilotne programe, da bomo lahko spremenili industrijske vrednotne verige tudi v Sloveniji in poskrbeli za trajnostno odporno prihodnost.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: K besedi vabim gospo Piret Tőnurist iz Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo.
Naslednji bo na vrsti gospod Casimiro Vizzini.

PIRET TŐNURIST: Lep pozdrav tudi z moje strani.
Sem Piret Tőnuritst, prihajam z Observatorija za sistemsko razmišljanje in meritve inovacij v javnem sektorju iz OECD. Vesela sem, da sem danes lahko del tako eminentne druščine v okviru se pogovarjamo o tem pomembnih vprašanjih.
Katero je naše vodilno vprašanje na katerega skušamo odgovoriti? Predvsem se ukvarjamo s tem kakšne dokaze potrebujejo snovalci politik v 21. stoletju - to je torej naše izhodišče na podlagi katerega obravnavamo vprašanja na tem področju. Naš observatorij dela v okviru OECD. Naša vloga pa je, da zagotovimo zanesljiva dognanja na tem področju, da odkrijemo kaj nas čaka v prihodnje. Na nek način napovedujemo novosti na področjih s katerimi se ukvarjamo. V določeni meri imamo vlogo prevajalca v skupnosti v smislu, da izpostavljamo ključna nova znanstvena dognanja na danem področju, dajemo navodila kako bi bilo moč najbolje zagotoviti prehod in vse to moramo posredovati z jasnimi sporočili. Čez nekaj tednov bomo objavili tudi priporočila v zvezi z umetno inteligenco in kakšen pomen ima na javnem področju, v javnem sektorju - kako lahko umetno inteligenco uporabljamo v javnem sektorju, na kaj moramo biti pozorni in podobno. Gre za izjemno kompleksno vprašanje s kompleksnega področja, ki se stalno spreminja in razvija. Mislim, da bi morali bolje osvestiti tako snovalce politik kot vse javne uslužbence s tem v zvezi. Izpostavljamo tudi nove prakse, ki se pojavljajo v javnem sektorju. Želimo si, da bi te nove prakse postale nekaj povsem običajnega, tudi na globalni ravni, znotraj javnega sektorja.
Tako, da Sloveniji lahko kar čestitam, ker ste vi že sprejeli letos maja tudi izjavo v zvezi z inovacijami. Slovenija in tudi 40 drugih vlad na globalni ravni so sprejele zavezo, da bodo storile več v tej smeri na področju javnega sektorja, da boste več uporabljali te rešitve, da jih boste testirali v okviru javnega sektorja. Pomembno je, da ne samo zagotavljate informacije temveč, da tudi sami raziskujete, da skušate sami najti rešitve za težave s katerimi se soočate.

23. TRAK: (TB) – 11.50

(nadaljevanje) Obstaja pa nekaj ključnih vprašanj, na katera je treba odgovoriti, v okviru tega področja, ki se hitro razvija. Mi se ukvarjamo tako z zelo stabilnimi političnimi okolji, kot tudi manj stabilnimi. Umetna inteligenca je nedvomno nestabilno področje, ker se izjemno hitro razvija. Mi sicer lahko pripravimo neko rešitev v tem trenutku, ampak čez nekaj mesec morda ne bo več uporabna, zato se moramo stalno soočati s spremembami, spremljati nastanek novih področij.
Dognanja, ki so na voljo zdaj, so sicer veljavna, vendar moramo biti odprti za nove rešitve in nova dognanja, ko se pojavljajo nova področja in seveda, nove rešitve. Najti moramo tudi rešitve na področjih, ki so bolj inovativna, pa tudi na tistih področjih, kjer je prisotna večja negotovost, ravno zaradi tega, ker se področja hitro spreminjajo. Ko gre za inovacije na področju javnega sektorja, je morda smiselno najprej omeniti to, da se v tem trenutku soočamo z novo vrsto težav in kompleksnih vprašanj, vloga vlad pa je, da se pripravijo na vse te izzive. Opravka imamo z varstvom podatkov, z družabnimi mediji, z novimi tehnološkimi rešitvami, z mobilnostjo, podnebnimi spremembami, staranjem prebivalstva in za vse te izzive in težave, potrebujemo nove rešitve in tudi nova dognanja, ki nam bodo pomagala pri oblikovanju rešitev.
Ni dovolj, da smo seznanjeni zgolj z učinki teh procesov, temveč moramo te procese sooblikovati, se jih lotiti na učinkovit način. Zato so inovacije na področju javnega sektorja po našem mnenju utemeljene na štirih ključnih načelih. Najprej, kako biti bolj inovativen v javnem sektorju. Kot prvo, kako lahko nekaj dosežemo, kako lahko izpolnimo zastavljene cilje, kako lahko zagotovimo želeni namen, ali želimo rešiti vprašanje revščine ali želimo zagotoviti gospodarsko rast – se pravi, opredeliti moramo svojo misijo oziroma svoje cilje.
Drugo vprašanje, v okviru javnega sektorja se glasi, kako lahko zagotovimo večjo učinkovitost? Vedno manj denarja imamo, biti pa moramo vedno bolj učinkoviti in smotrni. Potem so tu še spreminjajoče se razmere, ko gre za potrošnike in njihov odnos do novih proizvodov. Potrošniki se ukvarjajo z družabnimi omrežji, vedo, da obstajajo tudi rešitve, ki se sprejemajo od spodaj navzgor, potrebe potrošnikov se spreminjajo in temu primerno moramo prilagoditi tudi storitve, ki jih ponujamo kot javni sektor. Navsezadnje in ne najmanj pomembno pa je, kako se soočiti z novimi tveganji, kako lahko oblikujemo nove pristope.
Vsaj pri nas, v okviru observatorija, se veliko ukvarjamo s temi vprašanji, ki so pravzaprav vodilna vprašanja za vsako vlado in v teh kontekstih potrebujemo konkretne, zanesljive informacije in dognanja. Res pa je, da se moramo lotiti zagotavljanja takšnih dognanj, ki nam bodo pomagala tudi pri iskanju rešitev za težave potrošnikov in javnega sektorja. NE moremo od zgoraj navzdol vsiljevati rešitev, če ne vemo, s kakšnimi težavami se državljani soočajo. Se pravi, moramo zavzeti tudi pristop od spodaj navzgor, oblikovati si moramo nove cilje, si zastaviti novo misijo, da bomo lahko naslovili vse družbene izzive, ki so v tem trenutku prisotni.
Vloga Vlade je torej, da spodbuja raziskave na vseh teh področjih. Obstajajo tudi različni načini, kako se teh izzivov lotiti. Potrebujemo različna orodja, različne metode, za reševanje teh vprašanj, poleg tega pa moramo vse te rešitve bolje integrirati na vladni ravni. Tudi znotraj Vlade bodo potrebna nova znanja, nove veščine, da se bomo lahko prilagodili na spreminjajoče se razmere. Živimo v času, ko sta tako družba, kot javni sektor, odvisna od informacij

24. TRAK: (SC) - 11.55

(nadaljevanje) tudi ustrezno tolmačiti in do njih dostopati. Ne smemo delovati v okviru silosov, potrebujemo nekaj, kar bo temeljilo na novih zasnovah, da bomo pripravili rešitve, ki bodo prilagojene za državljane. Zagotoviti pa moramo tudi ustrezne podatkovne zbirke, na podlagi katerih bomo lahko zagotavljali storitve, ki jih državljani potrebujejo in da jih bomo lahko zagotavljali pravočasno.
Potrebujemo nove metode, potrebujemo nova orodja kot smo se že danes slišali. Ko gre za inovacije in dognanja pa ravnamo že po sami naravi politično, ker na podlagi politike, potem tudi razumemo dognanja in si jih razlagamo. Vsa orodja in metode, ki jih imamo pa se lahko seveda uporabljajo na zelo širokem področju. Tudi, ko gre za digitalizacijo je zelo pomembno, da imamo možnost preveriti različne rešitve v najkrajšem možnem času. Observatorij sam sodeluje neposredno s Slovenijo. Integriramo nove metodologije tudi v javnem sektorju. Observatorij trenutno v javnem sektorju opravlja neke vrste test na področju javnih naročil v Sloveniji. Zadevo poskušamo obravnavati z različnih vzornih kotov: z vidika tehnologije, vedenja, ravnanja, dojemanja, odgovornosti in na tej podlagi, potem rešujemo vprašanja, s katerimi se soočajo v sektorju.
Naša vloga v javnem sektorju je, da torej Vlade premaknemo z reaktivnega na proaktivno odzivanje. Ne smemo se zgolj odzivati na zunanje dogodke na primer, ko je / nerazumljivo/ nastopil v ameriškem kongresu. Mi se moramo proaktivno lotiti novih izzivov in te rešitve je treba integrirati na vladne in parlamentarne ravni, da bomo lažje dosegali cilje. Imamo tudi pobudo na področju napovedovanja tveganj in tudi potencialov, ki jih prinašajo nove tehnologije in novi izzivi. V tem trenutku se lotevamo te nove pobude. Ne ukvarjamo se zgolj z napovedovanjem in predvidevanjem, ne napovedujemo zgolj alternativnih prihodnosti temveč se ukvarjamo tudi s tem kako bi lahko mi kot javni sektor sooblikovali te nove prihodnosti. V torek bomo v Sloveniji obravnavali predvsem vprašanje starajočega se prebivalstva v javnem sektorju in veseli smo, da je Slovenija neke vrste vodilna partnerica na tem področju.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Najlepša hvala.
Casimiro Vizzini, koordinator za znanost v parlamentu Republike Italije, naslednji.

CASIMIRO VIZZINI: Dober dan vsem. (Casimiro Vizzini)
Sem tukaj kot predstavnik pobude civilne družbe, ki ima ime / nerazumljivo/ znanost v parlamentu. Smo skupina znanstvenih novinarjev. Sam sem po poklicu zdravnik. Celo svojo poklicno pot pa sem doslej preživel v Unesco prav na področju strokovnih politik.
Gre za pobudo, ki je nastala na podlagi razprave s kolegi in prijatelji iz Italije. Želeli smo si poudariti kako pomembna je pomanjkljiva struktura znotraj italijanskega parlamenta, zaradi katere ni možno podati znanstvenih informacij parlamentarcem. Po vsej verjetnosti veste, da je Italija ena izmed redkih demokracij znotraj katerih ima parlament posebno obliko, kar pomeni, da ima neprimerno večjo vlogo

25. TRAK: (DAG) - 12.00

(nadaljevanje) kot v drugih demokracijah, žal pa njegova struktura ne upošteva pomena znanstvenih informacij in urada zanje; informacije ponavadi pridejo le na podlagi svetovanja. Tako smo ugotovili, da delujemo zelo fragmentirano, informacije, ki pridejo do poslancev, niso popolne, so fragmentirane, torej zakonodajalci nimajo podatkov, ki bi jih morali imeti. Zato smo oblikovali to pobudo, oblikovali smo jo v obliki platforme. Z njo poskušamo ozaveščati, in seveda, kot najbrž veste, to počnemo predvsem pri neznanstvenikih in tistih, ki so znotraj znanosti. Največji izziv, ki smo ga imeli, pa vendar je pri snovalcih politik, da bi bili ti bolj ozaveščeni, da bi se zavedali, kako je znanost pomembna. Gre za ljudi namreč, ki niso ravno vajeni delati z znanstveno sfero. Seveda, težava izhaja iz obeh strani, kot je že bilo povedano. Tako mora biti znanost bolj komunikativna pri svojem delu, vendar pa tudi snovalci politik morajo biti bolj zmožni poslušati. Zato smo morali poskrbeti za večjo vidljivost in vidnost in zato smo začeli vzpostavljati osebne stike, saj smo pobuda civilne družbe, kar pomeni, da se poslužujemo svoje mreže, zato da širimo svoje zamisli znotraj italijanske družbe. Pridobili smo tudi podporo številnih pomembnih znanstvenih zavodov in institucij. Tu imamo, recimo, razne raziskovalne institucije, kot je Teleton, kot so fakultete in strokovne višje in visoke šole. Na ta način smo poskrbeli za svojo vidnost. Prav s podporo teh dokaj znanih institucij smo se lahko obrnili tudi na parlament in tako nam je uspelo priti do sestanka s podpredsednikom parlamenta; žal se nisem mogel udeležiti tega sestanka, zato me ni na fotografiji. Do tega sestanka je prišlo junija in to je bil tisti prvi korak, ki nam je uspel na podlagi te osebne pobude. In tako smo postali malce bolj vidni tudi znotraj javne sfere. Na podlagi tega sestanka nam je bilo omogočeno, da smo spregovorili o svoji pobudi in o raznih dogodkih. In danes bi se vam želel zahvaliti tudi za to priložnost, da lahko o tem spregovorim tudi vam.
Pomagali smo si tudi z izkušnjo naših španskih bratrancev, ki so prav tako razvili svojo pobudo, ta je bila nam navdih. In na podlagi njihove pobude, na podlagi njihovega zgleda smo videli, kako se je dobro gibati, kako je dobro ravnati. Doslej smo bili kar uspešni. Vzpostavili smo se aprila letos, takrat smo začeli delovati, pa vendar nam je že uspelo biti povabljeni na razne seje, na razne delavnice, tudi v Rimu na univerzitetni ravni. To je bila prva možnost tudi za nas, da smo res govorili o tej pobudi, da smo razširili mrežo osebnih in drugih kontaktov. Nedavno je Alessandro Allegro bil celo vabljen v Cambridge, kjer je spregovoril o znanosti v politiki v Italiji. Pred nekaj dnevi smo bili tudi povabljeni s strani fundacije Veronesi, da smo spregovorili tudi v sklopu njihovega srečanja o našem delovanju. Pomembno je dati glas takšnim pobudam, civilna družba namreč mora biti dejavna, mora biti aktivna. Ni dovolj, da zastopamo elito znanstvenikov ali

26. TRAK: (DAG) - 12.05

(nadaljevanje) elito znanstvenih novinarjev ali elito ljudi, ki delajo v znanosti na področju podnebja ali pa okolja ali česarkoli, ni dovolj zaradi tega, ker potem prepričujemo prepričane. Moramo biti glas, ki nagovarja tudi snovalce politik, tudi politike, tiste, ki sprejemajo odločitve, in s svojim zgledom, podkrepljenim z dejanji, tako kot se je to zgodilo pri španski pobudi, lahko tudi mi navdihnemo druge države.
Hvala.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: K besedi vabim gospoda Borisa Majcna, direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja. Naslednji in tudi zadnji v prvem sklopu predstavitev bo na vrsti gospod Sašo Dolenc.
Gospod Majcen, izvolite.

BORIS MAJCEN: Gospe in gospodje, lep pozdrav tudi z moje strani! Hvala predsedujočemu za besedo in seveda hvala tudi organizatorju za vljudno povabilo.
Danes naj bi predstavil slovenski nacionalni sistem zagotavljanja informiranja in ustvarjanja politik. Če pogledamo na kratko vsebino, torej, poleg uvodnih misli bi rad zelo kratko predstavil slovenski sistem in potem tudi nekaj praktičnih primerov, s katerimi se srečujemo na našem Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ki je javni raziskovalni zavod, neodvisen, neprofitna organizacija, ustanovljena s strani Vlade Republike Slovenije, in tudi naše poslanstvo je pomagati posameznim vladnim institucijam.
Če pogledamo ta uvodni del, vsekakor smo že danes slišali večkrat, da dejansko za oblikovanje politik so potrebni trdni dokazi, ocene učinka ter ustrezno spremljanje in vrednotenje. No, tu bi že takoj na začetku morda pripomnil, da je tu morda tudi en košček, kjer sistem pri nas še ne deluje, to je, da nas zmanjka potem pri spremljanju in vrednotenju, velikokrat pri posameznih sprejetih ukrepih ali reformah. No, da morajo biti znanstveni nasveti, ki naj bi jih znanstveniki priporočali in dajali snovalcem politike, neodvisni, da naj bi združevali spoznanja in dokaze različnih strok in zagotavljali ustrezno preglednost, vsekakor se strinjamo s tem. In da bo tudi visoka kakovost znanstvenih nasvetov zagotovljena ob pravem času v političnem ciklu, tudi izboljšala kakovost zakonodaje Evropske unije, pa v tem primeru tudi zakonodaje kjerkoli, v katerikoli državi.
Če pogledamo slovenski sistem, prvo vprašanje je, ali obstaja ta sistem. Danes smo že slišali, da obstaja, in jaz sam tudi verjamem, da obstaja, vprašanje pa je, do kakšne mere je že zgrajen in ali so še pomembni izzivi, ki so še pred nami, raziskovalci in tudi snovalci politik, ki bi jih bilo treba ugotoviti in tudi ustrezno do njih pristopiti. Če pogledamo glede našega sistema, jaz sem zelo kratko skušal zbrati, kdo so tisti, ki nekako tvorijo ta sistem, in se že vnaprej opravičujem vsem, ki jih tu nisem omenil, kajti papirja je malo, časa pa še manj. Tako je v bistvu jasno, da je še kar nekaj nevladnih organizacij, pa tudi, konec koncev, sindikatov in vseh ostalih, ki tudi sodelujejo v tem procesu

27. TRAK: (SC) - 12.10

(nadaljevanje) priprave strokovnih podlag in potem tudi pri odločanju. Vsekakor bi naštel na hitro pač analitske oddelke na posameznih ministrstvih: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, Nacionalni institut za javno zdravje, Institut Republike Slovenije za socialno varstvo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje itd…
Naslednji, ki je izjemno pomemben je seveda tudi Statistični urad Republike Slovenije, ki je dejansko uradna institucija, ki zbira vse informacije, podatke in pripravlja tako rekoč baze podatkov, ki so ključnega pomena pri odločanju. Ne samo pri odločanju snovalcem ekonomskih politik, ampak tudi dejansko pri delu nas raziskovalcev, kajti brez podatkov smo seveda nemočni. Potem sta tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Sedaj prihajamo na tisti del, ki nas zanima torej javno raziskovalne zavode, univerze, zasebno raziskovalne institucije in pa samostojni raziskovalci. Na koncu seveda so ad hoc in pa tudi stalne delovne skupine, ki jih posamezna ministrstva ustanavljajo pri pripravi posameznih predlogov ukrepov oziroma reform na svojem področju.
Jasno, da z vsem tem mora stati tudi bi rekel morda ne zanemarjeno, ampak napovedano torej pomembno je tudi to sofinanciranje. V tem primeru se pač osredotočam na financiranje pač znanstvenega dela tega sistema izvajalcev in tukaj seveda izhajamo našo neposredno ministrstvo je pač Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Financiranje pač poteka preko Agencije za raziskave in razvoj Republike Slovenije. Kaj je tisto, kar je seveda pomembno? Vsekakor, če hočemo pomagati, potem snovalcem ekonomske politike moramo najprej tudi nekaj znati, nekaj vedeti, zato potrebujemo čas in denar, da to lahko tudi izvedemo. To se dogaja preko financiranja in delovanja samih javno raziskovalnih zavodov in pa univerz preko raziskovalnih in infrastrukturnih programov, preko temeljnih in aplikativnih projektov in seveda tudi preko neposrednih javnih naročil posameznih ministrstev in pa seveda programi Evropske unije, ki so tudi vedno bolj in zelo pomembni pri financiranju raziskovalnega dela v slovenskem prostoru.
Če gremo še korak naprej se tukaj sprašujemo kaj moramo mi raziskovalci, znanstveniki narediti, da se bomo približali oziroma bili sposobni učinkovito pomagati snovalcem ekonomske politike in kaj je na drugi strani snovalcem ekonomske politike morajo z njihove strani narediti, da bomo prišli skupaj? Danes smo že slišali kar nekaj bi rekel razlag in tudi bi rekel podlag za to, da bi se to stanje izboljšalo. To je moje osebno mnenje, ampak kljub vsemu, ko pripravljamo naš program dela raziskovalnega, znanstvenega dela na posameznih raziskovalnih institucijah, če želimo, potem biti res praktični in tudi želimo pomagati, potem snovalcem ekonomske politike oziroma katerekoli politike dejansko potrebujemo oziroma moramo uskladiti to vsebino z jaz bi rekel državnimi pa tudi evropskimi strateškimi dokumenti. Če pogledamo samo za naš primer našega instituta to je pač vsekakor pomemben dokument Strategija razvoja Slovenija 2030, ki je v bistvu tudi temelj našega srednjeročnega programa, ki smo ga pripravili in predstavili na ministrstvu.
Potem, ko ustvarjamo novo temeljno znanje moramo pač seveda ne se ustaviti pri tem in končati z člankom objavljenem v nekem eminentni znanstveni reviji, ampak moramo poslušati ta spoznanja in tudi metodologije razvite dejansko uporabiti tudi, potem v aplikativnih in razvojnih

28. TRAK: (VP) - 12.15

(nadaljevanje) projektih oziroma v neposrednem svetovanju in pa pripravi strokovnih podlag za snovalce ekonomskih politik. To je dejansko neposredno povezovanje kar se mene tiče in je dejansko tudi najbolj učinkovito. Torej, seveda, vključevanje v delovne skupine posameznih ministrstev je dejansko tudi del tega procesa, ki se dejansko tudi v praksi zelo intenzivno dogaja in to je tudi del neposrednega povezovanja.
Tukaj seveda tudi moramo takoj povedati, da so te skupine ponavadi interdisciplinarne, da dejansko vključujejo ne samo predstavnike določenega ministrstva ampak tudi predstavnike socialnih partnerjev, vseh deležnikov, ki so pomembni v procesu odločanja in priprave določenega predloga ukrepa. In pa seveda tudi potem znanstvene skupnosti, ki ponavadi na koncu naredimo tudi kakšne, bi rekel analize, ocene in pa evalvacije posameznih scenarijev, da lahko potem sama delovna skupina pripravi ustrezen predlog, ki je seveda tudi lahko hitreje in bolj učinkovito sprejet tudi v samem parlamentu. Jasno je, da dejansko, to smo tudi danes slišali in to je tudi nekaj kar je samo po sebi umevnega, da znanost ne more odločati o stvareh, lahko pa pripravi pač analizo ali pa ovrednoti posamezne scenarije in s tem dejansko snovalcem politike omogoči razmislek o tem kateri možni scenariji so boljši, bolj smiselni, bolj realni. In odločitev dejansko je potem na strani snovalcev politike in pa končno konec koncev tudi parlamenta, da odloči o tem ali bo nek predlog oziroma reforma bila sprejeta.
Potem to posredno povezovanje, kjer predstavljamo rezultate. Jaz osebno bi rekel tako, da dejansko objavljeni članki v eminentnih znanstvenih revijah so pač na tak način tudi napisani, da so lahko objavljeni in je ta znanstveni jezik velikokrat popolnoma neberljiv za snovalce politike in težko tudi izluščijo tisto, kar bi bilo za njih pomembno. Tako, da v bistvu tukaj bi rekel, da je ta posredni kanal dejansko precej, precej slab, vsaj kar se mene tiče. Dejansko pa seveda lahko prihaja do boljše komunikacije seveda tudi na nekih mednarodnih ali pa domačih konferencah ali pa sploh delavnicah, kjer lahko posamezne inštitucije raziskovalne pač predstavljajo svoje rezultate, kjer pa pride lahko do nekega bližjega medsebojnega komuniciranja in tudi na ravni, ki je pač razumljiva tudi snovalcem politik.
No, če pogledamo potem še na kratko kakšne so naše izkušnje, našega inštituta. No, tukaj še enkrat povem, da verjetno, ne verjetno, vsekakor bi lahko marsikateri drugi inštitut ali pa članica univerze predstavljal nekaj zelo podobnega – torej njihove izkušnje na tem področju, torej pomoči, priprave strokovnih podlag za ukrepe na posameznih ministrstvih. Ampak ne časa ne prostora nebi bilo dovolj, da bi lahko vse to danes na kratko predstavili. No, kot sem že prej dejal, če pogledamo poslanstvo inštituta našega, je dejansko ustvarjanje novega temeljnega znanja in pa izvajanje vrhunskih mednarodno priznanih raziskav na področju ekonomije. Ampak tukaj ni pike, tukaj je potem še naprej: uporaba tega temeljnega znanja in zgraditev znanstvenih metod v aplikativnih in razvojnih projektih, to je pa tudi vzgoja in usposabljanje mladih raziskovalcev ter posredovanje znanj v pedagoškem procesu in visokošolskih zavodih. Tako, da v bistvu raziskovalni program, ki smo ga pripravili in tudi, ki ga že vrsto let pripravljamo, dejansko vedno sledi nekemu strateškemu dokumentu Slovenije, v tem trenutku Strategiji razvoja Slovenije 2030. In seveda z našim delom se usmerjamo v raziskovalna področja, ki so pomena za družben, ekonomski, socialni, prostorski, regionalni in pa trajnostni razvoj Republike Slovenije. In seveda, jasno, eden od pomembnih elementov je tudi razvoj ustreznih metodologij in pa modelskih orodij, s katerimi lahko potem dejansko tudi vrednotimo posamezne ukrepe.

29. TRAK: (JJ) - 12.20

(nadaljevanje) Če pogledamo nekaj primerov, ki jih ni tako malo, ampak v časih ni nič, sedaj smo pri marsikateri pripravi reforme, recimo pokojninske reforme, reforme socialnih transferjev, davčne reforme, pripravi strategije dolgožive družbe, da ne naštevam, priprava bele knjige o pokojninah itn. Zelo veliko primerov neposrednega povezovanja z nosilci ekonomskih politik, pa seveda tudi hkrati smo pri vseh teh pripravah, strokovnih podlagah in pa sodelovanje s posameznimi ministrstvi, tudi sodelovali v različnih delovnih telesih od pokojninske reforme do dolgožive družbe, socialne in družinske politike, priprava poročila o pokojninah za Age working klub pri Evropski komisiji. Sodelujemo tudi v evropskem Soshe pool networku, kjer pripravljamo ekspertize in nudimo podporo Evropski komisiji. Smo tudi član High-level group of experts one pessions, kjer svetujemo, pomagamo pri komisiji na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja in pa osebnih pokojnin.
Če pogledamo še na koncu izzive. Torej vsekakor vseskozi govorim tudi na družboslovnih znanostih imamo svoj lastni laboratorij, ki ni čisto tak, kot je na primer pri kemiji ali kjer drugje ali pri fiziki, ampak ta laboratorij dejansko se sestoji iz baz podatkov in modelskih orodij. In to je dejansko naš laboratorij, ki ga res lahko uporabljamo in tudi nudimo ustrezno pomoč.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Prekoračili ste čas.

BORIS MAJCEN: Zagotovitev stalnega spremljanja prihodnjih tehnoloških in pa socialnih in prostorskih trendov. Tokrat bi morda rekel še, da je potrebno zagotoviti sistem baz podatkov, ki sedaj ni še vzpostavljen za potrebe dela, ne samo raziskovalcev, ampak tudi samih nosilec politik. In pa vzpostavitev rednih delovnih skupin, stalnega eksperta, ne samo ad hoc ampak redne skupine, ki bi delovale lahko. To bi bilo nekaj od izzivov, jih je pa še veliko več, o katerih se lahko pogovorimo po končni predstavitvi.
Hvala lepa.
/ aplavz/.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.
K besedi vabim še gospoda Saša Majcna iz Kvarkadabre, Časopisa za tolmačenje znanosti.

SAŠO DOLENC: Najlepša hvala organizatorjem za povabilo in lep pozdrav vsem zbranim.
Pred nekaj dnevi je minilo natanko 200 let od smrti Žige Zoisa, ki velja za enega naših najpomembnejših razsvetljenskih intelektualcev. In ko smo se ob tej obletnici doma pogovarjali zakaj je prav ta učenjak in mecen za nas Slovence tako pomemben, me je hčerka prosila naj ji najprej čim bolj preprosto pojasnim kaj sploh je razsvetljenstvo. No, po krajšem razmisleku sem ji povedal, da je to obdobje v zgodovini človeštva, ko se ljudje pri pomembnih odločitvah niso več opirali na tradicionalne avtoritet, kot sta bili cerkev in stare knjige, ampak so se oprli na lastno znanje in sposobnost razumskega premisleka. Ob tem sem še dodal, da je prehod v razsvetljenstvo hkrati pomenil, da so bili ljudje za svoje odločitve sedaj polno odgovorni, saj ji ni več nihče oviral, da se ne bi odločali na osnovi temeljitega razmisleka.
Hčerka je bila s pojasnilom zadovoljna, mene pa je vse skupaj spodbudilo,

30. TRAK: (JJ) - 12.25

(nadaljevanje) da sem vzel v roke še nekaj dodatnih knjig. Ob njihovem branju sem ugotovil, da avtorji pogosto opozarjajo, da se je v obdobju razsvetljenstva poleg dobrih idej porodilo tudi kar nekaj prepričanj, ki so jih mnogi vzeli za samoumevne, a se je s časoma žal izkazalo, da niso resnične. Eno takšnih prepričanj je bilo, da je treba ljudi le dobro izobraziti in jih osvoboditi spon tradicionalne miselnosti, pa se bodo začeli obnašati kot svobodna in razumna bitja. Za učinkovito delovanje demokratične družbe naj bi bilo tako dovolj že če družbo sestavljajo dobro izobraženi in razgledani posamezniki. Ti naj bi kar najbolje vedeli katere odločitve so zanje dolgoročno najboljše.
Žal se je kmalu izkazalo, da to prepričanje ne drži. Človeštvo je v naslednjih stoletij spoznalo, da le večja izobraženost in lažji pristop do znanja nista dovolj, da se tudi dobro izobraženi ljudje ne bi še vedno nespametno odločali. Mnogi učenjaki so poskušali pojasniti zakaj se ljudje pogosto ne odločamo najbolj smotrno in ne uporabljamo razuma pri iskanju odgovorov na pomembna vprašanja, tudi če nam uporabe razuma nihče ne preprečuje. Ena od ugotovitev je bila, da na naše odločitve vplivajo tudi procesi v možganih, ki se jih večinoma sploh ne zavedamo. Danes tako vemo, da v človeških možganih vzporedno deluje veliko različnih mehanizmov, ki jih ne moremo opredeliti kot razumsko mišljenje, a so za nas vseeno izjemno pomembni. Eden takšnih je recimo sistem za prepoznavanje obrazov. Ko nekoga srečamo na cesti takoj vemo ali ga poznamo ali ne. Čeprav je to prepoznavanje ljudi v resnici zelo zahtevno miselno opravilo, ga naši možgani izvedejo v trenutku, pri čemer ne občutimo nobenega napora.
Za kako zahteven možganski proces gre, smo zelo dobro spoznali šele nedavno, ko smo za izvajanje te naloge poskušali naučiti tudi računalnike. Podobna težka opravila, ki jih naši možgani izvajajo z lahkoto in v trenutku, so tudi prepoznavanje govora, zavedanje čustvenega stanja sogovornikov, prepoznavanje hierarhije v skupini in podobno. Ker se pri teh procesih zavemo le rezultatov, ne pa tudi tega, kako smo do teh spoznanj prišli, jim običajno pravimo kar intuicija. Težava teh intuitivnih sistemov pa je, da imajo veliko napak, ki jih je mogoče tudi zlorabljati. Evolucijsko so se razvili zato, da so se naši predniki lahko hitro odzivali na nevarnosti, pri čemer je bila hitrost za preživetje bolj pomembna, kot pravilnost odziva. Za dobro delovanje družbe so pomembni intuitivni odzivi, ki nadzirajo sodelovanje med ljudmi. Vsi hitro začutimo nelagodje, če se nam zazdi, da nas poskuša nekdo prevarati ali izkoristiti. Če nekdo ni pripravljen sodelovati, ga poskušamo najprej prevzgojiti ali pa kaznovati.
Šele če pri tem nismo uspešni običajno tudi sami postopoma nehamo sodelovati. Žal so takšni odzivi učinkoviti le za majhne skupne v katerih se ljudje medsebojno poznajo. Ko so človeške skupnosti postale večje, je moralo človeštvo sovje intuitivne odzive nadgraditi in razviti nove mehanizme za spodbujanje medsebojnega sodelovanja. Sodelovanje v velikih skupinah se mora namreč opirati tudi na razum.

31. TRAK: (VP) - 12.30

(nadaljevanje) Ker uporaba zgolj intuitivnih mehanizmov največkrat ne zadošča za dobro delovanje družbe. Danes zelo dobro vemo, da demokratični politični sistem ne predstavlja naravnega stanja človeštva ampak je posledica naporov mnogih generacij, ki so se učile na svojih napakah. Za dobro delovanje demokracije se je treba neprestano truditi. Pri tem pa je ključno, da v sistem vgradimo mehanizme, ki nas vse silijo, da poleg intuitivnih odzivov čim pogosteje vklopimo tudi razumski razmislek o posledicah svojih odločitev.
Ena takšnih metod, ki se je izkazala za zelo učinkovito pri sprejemanju pomembnih skupnih odločitev, je denimo upočasnitev procesa odločanja, da lahko pretehtamo vse argumente. Razsvetljenski filozofi kot tipični predstavniki razsvetljenstva 1.0, so žal precenili pomen razuma v primerjavi s tradicijo in običaji, ki se opirajo prav na intuitivne mehanizme v možganih. Bistvo razsvetljenstva za 21. stoletje, ki mu nekateri pravijo tudi razsvetljenstvo 2.0, pa je prav v tem, da izhaja iz dejanske narave resničnih ljudi, ne iz idealizirane podobe človeka, ki ga v resničnem svetu ne najdemo.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, gospod Dolenc.
Nadaljujemo z drugim sklopom predstavitve strokovnjakov. Tema tega slopa bo »Družbeni transformaciji naproti – Sistemski pristop k ustvarjanju politik ter javno vlaganje v odgovorne raziskave in inovacije«.
K besedi najprej vabim vodjo raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora, gospo mag. Tatjano Krašovec. Naslednja pa bo na vrsti gospa Tanja Bolte.
Izvolite, gospa Krašovec.

MAG. TATJANA KRAŠOVEC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo.
Današnja javna predstavitev mnenj naslavlja zelo pomembna vprašanja o tem, kako v čim večji meri zagotoviti, da bodo znanstvena spoznanja in predlogi strokovne javnosti dosegli odločevalce v procesih oblikovanja javnih politik. Pri tem imajo parlamentarne raziskovalne službe zelo pomembno vlogo v vseh parlamentih. Na primeru Državnega zbora to vlogo opravlja raziskovalno-dokumentacijski sektor in sicer skozi 3 točke. Najprej v knjižnici, kjer imamo bogato knjižnično zbirko s področja strokovne in znanstvene literature, veliko število strokovnih, domačih in tujih, revij in dostopov do različnih podatkovnih zbirk. Knjižnica z dokumentacijo deluje že od leta 1947, torej praktično od začetka slovenskega predstavniškega telesa. Drugo mesto oziroma točka, kjer znanost vstopa v parlament, pa je prek raziskovalne dejavnosti. Opravlja jo raziskovalni oddelek v službah Državnega zbora.
Prva ideja o vzpostavitvi take službe pravzaprav sega na začetek delovanja Državnega zbora, ko smo na podlagi raziskovalnega poročila Fakultete za družbene vede z naslovom Transformacija slovenskega parlamenta in spremembe v procesih zakonodajnega odločanja prejeli tudi predlog o vzpostavitvi raziskovalne službe v parlamentu, kot eden od elementov modernizacije slovenskega predstavniškega telesa. Tretja vstopna točka pa je raziskovalni program Državnega zbora, ki ga ima naš parlament od leta 2000. Prek tega programa zagotavljamo stalno in sistematično spremljanje dogajanj in razvoja Državnega zbora kot institucije, hkrati pa v bistvu izpostavljamo tudi znanja iz katerega lahko, oziroma pridobivamo znanja iz katerega lahko črpajo odločevalci in vzpostavljamo strokovno javnost, ki pokriva parlament.
Pri vseh teh treh vstopnih točkah pa je skupni imenovalec prav raziskovalno-dokumentacijski sektor,

32. TRAK: (TB) – 12.35

(nadaljevanje) ki zagotavlja parlamentarcem in pa seveda strokovnim delavcem, raznovrstnim politično nepristranske formacije. Torej, mi smo neke vrste kontakt med dvema sferama. Seveda, nismo pa edini, ki te stvari nudimo, vendar je pa vsekakor vloga raziskovalno dokumentacijskega sektorja, po našem globokem prepričanju, pomembna.
V nadaljevanju se bom sicer osredotočala samo na raziskovalno dejavnost, ki jo opravljajo sodelavke in sodelavci v raziskovalnem oddelku. Ti pripravljamo raziskovalne naloge z različnih strokovnih področij, v večini primerov primerjalne preglede in, o ureditvah, ki so na posameznih področjih, pač, uveljavljene v drugih državah, torej v drugih pravnih sistemih. Pripravljamo seveda tudi strokovne analize o vprašanjih, ki se nanašajo na delo državnega zbora, pripravljamo poročila o delu Državnega zbora, pa seveda, opravljamo tudi nekatere druge naloge.
Zanimivo je, zakaj sem omenila primerjalne preglede, ki so tudi po obliki najpogostejša oblika nalog, ki jih pripravljamo, prav zaradi tega, ker je v Poslovniku, v 115. členu določa, da mora vsak predlog zakona vsebovat tudi prikaz ureditve v pravnih sistemih, v vsaj treh državah Evropske unije in po predlogih zakonov, ki jih vlagajo poslanke in poslance, imajo v pomembnem deležu ta del prikaza pripravljen tudi na podlagi raziskovalnih nalog, ki jih naročijo naši službi. Recimo, tudi nedavno sprejeti Zakon o Državnem zboru, je pač imel v primerjalnem pregledu opise, ki smo jih pripravili v naši službi.
Torej, več kot 80 procentov raziskovalnih nalog predstavljajo prav primerjalni pregledi. Sledijo jim naloge, kjer obdelujemo razne statistične in druge podatke in poročila o delu Državnega zbora. Kdo je lahko naročnik teh nalog? Največ nalog sprejmemo mi s strani posameznih poslank in poslancev in med njimi je, slabi dve tretjini naročnikov, iz vrst opozicije. Naše storitve uporabljajo seveda tudi poslanci koalicijskih strank in kar nas še posebej veseli, glede na to da praviloma imajo koalicijski poslanci, recimo, v večji meri tudi »suport« s strani vladnih resorjev.
Hkrati, mislim, v približno 8 procentih, pa so - vsaj v prejšnjem mandatu je tako bilo – so bili naročniki nalog tudi delovna telesa, kar ni sicer, kar je pravzaprav razumljivo, saj delovna telesa imajo možnost zahtevati podatke in informacije tudi od vseh javnih institucij, to jim omogoča Poslovnik, hkrati pa imajo, seveda, tudi svoje strokovne službe, ki jim nudijo ustrezno podporo. Zanimivo je pogledat tudi, kaj je pravzaprav vsebina nalog, ki jih pripravljamo. Slaba tretjina nalog vsebinsko zajema parlament, status poslank in poslancev, funkcije parlamenta, organiziranost parlamentarnega dela in njegovih služb. V začetku aktualnega mandata, smo pripravili nalogo o manjšinskih vladah, ki je bila potem uporabljena v razpravah ob konstituiranju takšne Vlade v primeru, v slovenskem primeru, po lanskih parlamentarnih volitvah.
Že vse od konca 90. let, pa vsebinsko podpiramo tudi aktivnosti pri oblikovanju etičnega kodeksa. Tretjina nalog se nanaša na področje socialnih družbenih podsistemov, potem sledi področje gospodarstva in financ, prava in sodnega sistema, varstva okolja in nazadnje tudi mednarodnih odnosov. Vsebine, ki so zajete v raziskovalnih nalogah, so po naši oceni in tudi po podatkih, ki jih dobimo mi, recimo, ki jih imamo v uporabi, teh vsebin, v zakonodajnem postopku, v bistvu pripomorejo k oblikovanju

33. TRAK: (VP) - 12.40

(nadaljevanje) odločitev in so s tem tudi posredno dejavnik v celotnem policy procesu. V nekaterih primerih so poslanci tudi izrecno izpostavili, da se opirajo na naše gradivo, recimo nekateri primeri s področja davkov, prometa in prevozov, zdravstvenih sistemov, gradbenih in uporabnih dovoljenj, kmetijske politike, kulture, politike na področju preprečevanja alkoholizma in uporabe tobačnih izdelkov, ureditve sodnih sistemov, zaposlovanja, trga dela in tako dalje. Tako, da je tudi recimo ob pojavu tako imenovanega sodelovalnega gospodarstva oziroma delitvene ekonomije, recimo obravnavali smo pojave Uberja v drugih državah, Airbnb-ja, urejanje statusa tujcev, financiranje državnih investicij in tako dalje.
Izpostavila bi še 2 nalogi. In sicer o ureditvi pravice do pitne vode in o znakovnem jeziku. Ti dve, pravica do pitne vode je že zapisana v slovenski ustavi, o znakovnem jeziku pa še teče postopek za vpis. Tudi ko se spreminja poslovnik v Državnem zboru, se velikokrat v obrazložitvah opirajo na naše naloge.
Ob koncu naj nekaj besed namenim še raziskovalnem programu Državnega zbora. Ocenjujem, da je ta program ena od tistih zelo pomembnih točk, prek katerega vstopa znanost v parlament. Od leta 2000 smo z raziskovalnimi poročili, ki so jih pripravile zunanje raziskovalne institucije, pridobili podlago za oblikovanje marsikaterega organizacijskega, vsebinskega in drugih ukrepov v Državnem zboru, naj bo tako v povezavi s prilagajanjem Državnega zbora po integraciji v Evropsko unijo, naj bo glede uporabe ustavnih ali poslovniških institutov, preučevala so de delovna telesa in njihova vloga v procesih oblikovanja javnih politik. Potem raziskovali so se dejavniki, ki vplivajo na zaupanje v Državni zbor in njegov ugled. Razvoj slovenskega parlamentarizma se je proučevalo. Potem odnose z javnostmi – kako prilagajati to komunikacijo tudi z vidika aktivnega državljanstva. Raziskovalci so proučevali sicer tudi to zgradbo Državnega zbora, likovno opremo, politično-zgodovinski okvir v katerem je nastajala. Zadnja raziskava pa je s področja avtonomije parlamenta v vseh vidikih njene pojavnosti, ki je pravzaprav tudi zelo zanimiva in v kratkem bo izšla tudi znanstvena monografija na to temo.
Glede na kadrovske vire, predvsem številčnost sodelavk in sodelavcev in glede na izražen interes naših naročnikov, torej poslank in poslancev, se do sedaj nismo usmerili v dejavnost presoje učinkov, zaenkrat tudi ne vidimo možnosti za te dejavnosti, vsaj ne v omembe vrednem obsegu. Vsekakor pa ne trdimo, da se tega ne bomo v prihodnosti lotili.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, gospa Krašovec.
Besedo ima gospa Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Naslednja bo na vrsti gospa Kirsten Dunlop.
Izvolite, gospa Bolte.

TANJA BOLTE: Hvala za besedo, spoštovani.
Izjemno me veseli, da smo se danes zbrali tukaj, da se pogovarjamo o tako pomembni temi kot je informirano oblikovanje politik za sistemsko preobrazbo družbe.
Zdi se, da opozoril znanosti še zdaj resnično ne slišimo in da kot globalna družba še nismo dovolj zreli, da oblikujemo politike, ki bodo dale ustrezne rešitve. Pri znanstvenih dognanjih pa moramo imeti v mislih, da bomo morali začeti bolje povezovati področja naravoslovnih, družboslovnih in seveda humanističnih ved, saj nam le s tehnološkimi rešitvami ne bo uspelo zagotoviti prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva povezati znanstvena dognanja in znanja pri pripravi strateških dokumentov

34. TRAK: (DAG) - 12.45

(nadaljevanje) na področju razogljičenja, izračunih ekološkega odtisa in tako dalje. Vendar pa smo na ministrstvu le skrbniki varovanja okolja in doseganja podnebnih ciljev, medtem ko okoljski pritiski nastajajo zaradi oblikovanja in izvajanja strategij, politik, ukrepov seveda tudi drugih ministrstev in lokalne skupnosti. Zaradi vsega naštetega smo se v Sloveniji odločili, da pristopimo k oblikovanju celovitega strateškega projekta razogljičenja preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki ga bodo sooblikovala vsa ključna ministrstva v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor. Pri tem bomo sodelovali s predstavniki Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter dveh evropskih javnih organov, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo in Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije; njihovi predstavniki bodo kasneje predstavili svoje poglede na sodelovanje.
Mogoče še kratko nekaj o samem projektu. Celovit strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki zahteva sodelovanje oziroma orkestrirano delovanje celotne Vlade Republike Slovenije kot tudi številnih drugih deležnikov iz vseh sektorjev in vseh ravni. Namen izvajanja je okrepiti in sistemsko povezati prizadevanja in pobude, ki se v Sloveniji na področju prehoda v nizkoogljično gospodarstvo že izvajajo, v Slovenijo pripeljati nove, inovativne pristope in rešitve, s katerimi bomo izzive tega prehoda lažje spremenili v priložnosti in vzpostavili razvojni model, ki bo skladen z ambicioznimi podnebnimi cilji do leta 2050. Sodelujemo pri tem skupnem projektu Republika Slovenija kot Ministrstvo za okolje in prostor, ki bo igralo tu vodilno vlogo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za zunanje zadeve.
Mogoče kratko še o projektu. Vsebina predlagane rešitve tega celovitega strateškega projekta je strukturirana v tri stebre, vsak med njimi pa je sestavljen iz več programov, ki so seveda medsebojno povezani in krepijo drug drugega ter jih nadgrajujejo. Prvi steber je pametne in krožne skupnosti, drugi krožni razvoj ter tretji krožno oblikovanje politik in znanost. Te tri stebre pa povezujejo trije horizontalni programi, navedena sta samo dva, za kar se opravičujem, tretjega bom povedala. Ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno gospodarstvo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih iniciativ in projektov s tega področja, potem transformacijski kapital, katerega namen je omogočiti strateško kombiniranje različnih virov, financiranje in vzpostaviti novo naložbeno logiko, da bomo s pravi sredstvi dosegli ustrezne transformativne učinke, ter krožni piloti, ki temeljijo na strategiji pametne specializacije in kažipotu Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo, z njegovim izvajanjem pa bomo prispevali k oblikovanju poti, temeljev za dekarbonizacijo in prehod v krožno-poslovne modele na relevantnih področjih industrije. Izvedba celovitega strateškega projekta prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo predstavlja sistematično, sistemsko, vključujočo in ambiciozno rešitev s številnimi pozitivnimi učinki, ne le na okolje, ampak tudi na gospodarstvo in seveda družbo. Med drugimi bo izvedba projekta prispevala k izpolnjevanju mednarodnih zavez glede regionalne vodilne politike na področju krožnega gospodarstva, oblikovanju regionalnega središča za krožno gospodarstvo, doseganje več ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030, izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in načrtovanje ukrepov za novo finančno perspektivo, doseganje ciljev in izvajanje strateških nacionalnih in mednarodnih dokumentov s področja varstva okolja, zlasti doseganje pomembnih ambicioznih podnebnih ciljev in učinkovite rabe virov, k temu, da se Slovenija še bolj pozicionira kot vzorčen primer na področju dekarbonizacije in prehoda v krožno gospodarstvo, kar bo še posebej pomembno v času predsedovanja Slovenije v letu 2021. Naslovili bomo tudi nekatere zahteve civilne družbe, seveda vključno z mladimi,

35. TRAK: (DAG) - 12.50

(nadaljevanje) in delovali v skladu s pričakovanji v javnosti. Za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo bomo lahko pridobili znatna sredstva iz drugih virov ter v času trajanja projekta bomo odpravili kadrovske primanjkljaje za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo na vseh ravneh in pri vseh deležnikih ter zagotovili ustrezno strokovno podporo ambiciozni podnebni politiki.
Hvala.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, gospa Bolte.
K besedi vabim gospo Kirsten Dunlop, direktorico Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Naslednji bo na vrsti gospod Andreas Klossek.

KIRSTEN DUNLOP: Najlepša hvala.
Članice in člani slovenskega parlamenta, lep pozdrav! Lep pozdrav tudi gostom! Se opravičujem, da v slovenskem parlamentu ne govorim slovensko, ampak angleško, toda upam, da se bom morda kdaj tudi kaj naučila. Sem Kirsten Dunlop, sem direktorica KIC za podnebje, že Cliona Howie je prej o tem govorila. Nas večinoma financira Evropski inštitut za tehnologijo in inovacije. Sama vam bom skušala podati kontekst, v okviru katerega se izvajata skupni strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo. Govorila bom v imenu KIC, zato ker želim zagotoviti nek kontekst, da boste razumeli, kako lahko znanost in tehnologijo ter tudi inovacije združimo, kako jih lahko pripeljemo v parlament. Poleg tega bom predstavila še neke vrste sliko, ki jo bosta potem dopolnila še dva kolega, tako skupni raziskovalni center oziroma njegov predstavnik kot predstavnik KIC na področju surovin bosta dopolnila to mojo sliko.
Najprej par besed o kontekstu. Zelo dobro se zavedam, da je v evropskem kontekstu raziskovalno-inovativna skupnost premalo poznana, zato je zelo pomembno, da razumemo, kaj pravzaprav ta skupnost predstavlja, tudi z vidika tega, kako lahko znanost in tehnologija srečata parlament in snovalce politik. Ti KIC predstavljajo neke vrste most, most med znanostjo, znanjem in razvojem na eni strani ter razvojem in uporabo tega znanstvenega raziskovalnega znanja na področju inovacij in potem še, kako lahko uporabljamo inovacije za to, da ponudimo nove priložnosti in razrešimo specifične družbene izzive. Gre torej za neke vrste mehanizem mediacije oziroma posredovanja med znanstveno-raziskovalno sfero, med tem, kako lahko vsa ta dognanja prenesemo v realni kontekst, kako lahko to znanje uporabimo tudi pri sprejemanju konkretnih odločitev. Gre torej za neke vrste pospešeno učenje in za nudenje podpore vsem oblikovalcem politik, tako na vladni kot tudi drugih ravneh. Pomembno je, da lahko vse te inovacije uporabimo v praksi. Ne gre zgolj za tehnološke inovacije, gre za politične, gospodarske, družbene, institucionalne, logistične, dobavno-verižne inovacije; o tem bom največ govorila.
Zelo ponosna sem, da sem lahko v Sloveniji, ne samo zato, ker smo zelo ambiciozni pri tem skupnem projektu, temveč tudi zaradi tega, ker je v naši organizaciji veliko partnerjev, številni ste danes tudi v dvorani. Tudi kolegi s področja surovin vam bodo povedali, da se slovenski akterji zelo zanimajo za sodelovanje. Najprej bom predstavila torej kontekst, kaj konkretno mi počnemo. Prosim vas, da na to gledate res kot na kontekst za to pobudo, o kateri ste že slišali. Slovenija se je odločila, da bo prevzela vodilno vlogo, še posebej glede na to, da boste predsedovali v letu 2021, je pa ta vodilna vloga pomembna tudi v okviru časovnice do leta 2030. V KIC za podnebje se ukvarjamo predvsem s podnebnimi spremembami, razogljičenjem, prilagoditvami,

36. TRAK: (SC) - 12.55

(nadaljevanje) zato smo še posebej občutljivi na spreminjajoč se kontekst. V zadnjih 12 do 18 mesecih smo opazili znaten premik. Namreč, ne govorimo več zgolj o podnebnih spremembah temveč o izrednih nujnih razmerah, ko gre za podnebje. Tehnični, politični in inovativni izzivi so veliki. Mi smo opravili tisto najlažje delo kot Evropa in tudi ko posamične državne članice ne vsi, ne v celoti, ampak v številnih primerih pa to velja. Nismo pa vsaj za enkrat še uspeli nasloviti teh izjemno hitrih in obsežnih sprememb, ki nam predstavljajo velik izziv pri doseganju zastavljenih ciljev. Globalno pa bi se prav tako morali lotiti podnebnih sprememb. Razogljičenje bi moralo potekati šestkrat hitreje kot je potekalo od leta 1990. Inovacije so tiste, ki nam lahko pomagajo pri zakrpanju te vrzeli in beseda sistemski je tukaj zelo pomembna. Ne moremo vsega početi zgolj na podlagi inovacij, zgolj na podlagi znanja. Ne moremo delovati ločeno. Znanost, inovacije, politike je treba povezati, zato smo se v zadnjih dveh letih v okviru našega / nerazumljivo/ za podnebje ukvarjali predvsem s tem kako lahko izkoristimo osem letne izkušnje, da naredimo ta preobrat, da se povežemo z državami, regijami, mesti in industrijami s tistimi, ki se zavedajo tudi svojih obveznosti na tem področju in ki že delujejo v tej smeri. Omenila sem, da imamo 10 letne izkušnje.
Veliko se ukvarjamo s tem kako lahko te izkušnje izkoristimo in uporabimo. Imamo veliko izkušenj na področju inovacij, na področju raziskav, razvoja, izobraževanja, tehnologije vse te rešitve uporabljamo pri zagonskih podjetjih, na industrijskem področju, na področju dobavnih verig, na področju tehnologije. V zadnjih 10. letih smo dosegli res veliko, razmišljamo pa tudi o tem ali bi lahko v naslednjih 10. letih storili kaj drugače, k temu se bom še vrnila. Predstavljamo več kot 2 tisoč organizacij iz cele Evrope, to je naša skupnost. Gre za organizacije, ki delujejo v okviru celotne znanosti in vijačnice, ki jo je / nerazumljivo/ že prej omenila. Sodelujemo z malimi in srednje velikimi podjetji, z zagonskimi podjetji, ti so naši najštevilčnejši partnerji. Sodelujemo z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, s civilno družbo, z nevladnimi organizacijami, z mestnimi, regionalnimi vladami tudi z nacionalnimi vladami, se pravi, smo zelo raznolika skupnost. Poleg tega je to skupnost, ki temelji na zaupanju in tudi na praktičnih izkušnjah sodelovanja.
Nam se zdi izjemno pomembno v evropskem kontekstu zlasti v kontekstu, ko so potrebe po znanju in inovacijah še toliko bolj pomembne, da delujemo pregledno, da je vse dostopno javnosti in da je dostopno na enostaven način, da ko nekaj poiščete to tudi najdete. Na voljo imamo pametno platformo in želimo si, da vsi uporabniki platforme najdejo drug drugega. Vsak se lahko prijavi na to platformo, potem pa lahko preko meja sektorjev industrij, držav silosov, pravnih sistemov iščete možnosti za sodelovanje. Fizično delujemo v Evropi, smo Evropska organizacija, naši partnerji so evropski partnerji, vendar delujemo v 34 državah povsod po svetu.
Zavzemamo sistemski pristop do inovacij, kar pomeni, da delujemo na ravni globalnih, dobavnih in vrednostnih verig. Temu boste tudi vi vedno bolj priča glede na to, da ste tako ambiciozni na področju razogljičnega gospodarstva. Delamo na področju štiri velikih sistemov: urbane spremembe, trajnostna raba tal to zajema gozdarstvo, proizvodnjo, kmetijstvo, integracija na področju upravljanja zemljišč in med urbanimi in podeželskimi območji. Kar nekaj dobrih opisov smo že slišali v zvezi s tem kako težko je sprejemati dobre odločitve. Raba tal je seveda eno od najbolj kompleksnih področjih, ko gre za sprejemanje / nerazumljivo/.
Trajnostna proizvodnja virov.

37. TRAK: (VP) - 13.00

(nadaljevanje) Aluminij, jeklo, cement – to so te večje, obsežnejše industrije, s katerimi se prav tako ukvarjamo. Imamo pa ogromno izkušenj tudi na področju inovativnih finančnih sistemov. Ko smo prej poslušali za kaj gre pri tem projektu, smo slišali, da moramo najti načine kako povezati tako javna kot zasebna partnerstva. Pomembno je, da zagotovimo ta premik od počasnega in postopnega spreminjanja do hitrejšega napredovanja. Postopen napredek je res bil dosežen v posamičnih industrijskih in drugih sektorjih, zdaj pa moramo storiti večji korak naprej. Biti moramo bolj transformativni, bolj konkretno je treba stvari preoblikovati. Razmišljati moramo v smislu portfeljev posamičnih pobud. Ni dovolj, da se osredotočamo na posamične zamisli, inovacije, da iščemo samoroge in čakamo na čudežne rešitve.
Delovati moramo tudi na terenu. Sistemske inovacije so seveda bistvenega pomena, če želimo zavzeti sistemski pristop do inovacij in sprejemanja politik. Seveda pa se moramo povezati z vladami, s podjetji, z industrijo, s tistimi, ki sprejemajo odločitve, s tistimi, ki, kot pravijo, so »lastniki problemov« in izzivov. Najti moramo tiste točke pri katerih lahko inovacije predstavljajo spremembo. Inovacije niso edini način kako doseči spremembo. Mi lahko s pomočjo inovacij odkrijemo samo vrzeli, ko ne vemo na primer kako povezati posamezne tehnologije, kako povezati ločene projekte v nek obsežnejši skupen projekt. Razmišljati moramo tudi o vzvodih, ki jih imamo na voljo za to, da sami sebe pravzaprav vzpodbudimo k temu, da spremenimo finančne tokove, metriko, svoje ravnanje in vedenje. To pa je seveda povezano še z eno veliko prednostjo – namreč učiti se moramo ob tem ko nekaj počnemo. Samo na tak način bomo tudi pridobili zaupanje in samozavest. Pri tem obsežnem mehanizmu je najbolj pomemben prav ta metodološki pristop. Dogovoriti se moramo o obsegu ambicije, narediti je treba nek zemljevid te ambicije na zelo praktičen način, preveriti moramo to kako lahko posamične akterje združimo, kako lahko uporabimo skupen diskurz pri posamičnih pobudah.
Ogromno let smo potrebovali in ogromno dela smo vložili v to, da smo prišli do tu kjer smo, enako velja tudi za Slovenjo. Preveriti je treba različne rešitve v mestih, na avtocestah, na kmetijah, na področju infrastrukture, na področju finančnih zasnov, na področju družbenih in vedenjskih sprememb. In zapolniti je potem treba to zanko, se pravi zanko je treba povezati. Imamo izkušnje na področju inovacij, vemo v kolikšni meri lahko inovacije pomagajo pri snovanju politik in v okviru te zanke je potem treba čim hitreje pridobiti tudi povratne informacije in to je bistvo tega predloga. Če povem drugače, priča smo različnim intervencam, različnim ukrepom, ki pa jih skušamo potem združiti za to, da dosežemo spremembo. Praktično smo se odločili, da bomo to partnerstvo imenovali Deep demonstrations, to so poglobljene predstavitve. Želimo predstaviti nekaj otipljivega, vidnega, s pomočjo katerega bomo vzbudili zaupanje, upanje, tudi za otroke, ki protestirajo ob petkih, za odrasle, ki jih skrbi njihova dediščina, za tiste, ki sprejemajo politike v teh težavnih časih. V začetku letošnjega leta smo sprožili osem ukrepov oziroma ukrepe na osmih področjih tega poglobljenega spreminjanja, ker nas zanima kaj lahko storimo na posamičnih ravneh, od politične do industrijske ravni.
Prej ste že slišali, na samem začetku, da sodelujemo s 15 mesti v Evropi. Vsako mesto se ukvarja s pripravo novega portfelija inovacij. Mnoga mesta se ukvarjajo s težavnimi izzivi. V primeru Amsterdama na primer se ukvarjajo predvsem s tem kaj bodo storili s površino hiš – namreč hiše v Amsterdamu so zaradi geografske lege Amsterdama tako ozke, da je težko

38. TRAK: (TB) – 13.05

(nadaljevanje) na te hiše namestiti sončne plošče. V Madridu imajo na primer težave zaradi slabe kakovosti zraka. Najbolj pomembno pa je, da sodelujemo med posameznimi silosi. Različne sektorje, različne silose je treba združiti, da bodo politično enotni, da bodo zakonodajno poenoteni in da bodo tudi gospodarsko trajnostni. Imamo tudi prikaz odpornih regij. Slovenski partnerji pri tem tesno sodelujejo, tudi zaradi številnih geografskih in geofizičnih izzivov, s katerimi se soočamo. In še Slovenija kot takšna. Na področju krožnega gospodarstva imamo prav tako en projekt »Deep transformation«, zelo pomembno je, da vse te ambicije združimo in jih povežemo. Gre za drugačno predstavitev projekta, o katerem ste slišali že prej.
Do leta 2030 želimo storiti več na področju krožnega gospodarstva in razogljičenja. Kaj si želimo mi? Mi si želimo, da bi tovrstno sodelovanje postalo bolj obsežno, da bi razmišljali vnaprej, da bi predvidevali, napovedovali, da bi povezovali politični sektor, inovativni sektor, da bi povezali in prepletli različne pobude na ravni različnih ministrstev. Na začetku smo se pogovarjali s tremi ministrstvi, potem je ta številka narastla na 6, zdaj jih je že 10. Vi ste že zgolj zaradi obsega tega sodelovanja preko posameznih meja, zgled.
Danes ne govorimo več zgolj o lepih željah, temveč o konkretnih zavezah, naš namen pa je, da ambicije združimo, da smo zelo agresivni tudi ko gre za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Je pa res, da želimo tudi na evropski ravni povezati to pobudo z drugimi pobudami na področju krožnega gospodarstva, ker bo Slovenija lahko prevzela vodilno vlogo tudi v tem oziru.
Preden pa zaključim in predam besedo kolegi, ki bo govoril o surovinah, naj povem še tole. Zagotoviti je treba ustrezno povezovanje med posameznimi akterji. Mi, kot »kids« za podnebje, smo kot neke vrste dirigent in mi skušamo najboljše na evropski in svetovni ravni pripeljati tudi v Slovenijo. Zakaj je to, kar je najboljše na evropski in svetovni ravni, tako zelo privlačno za Slovenijo? Zato, ker ste vi pokazali vodilno vlogo pri tem projektu.
Hvala. / aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, gospa Dunlop…

KIRSTEN DUNLOP: Najlepša hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: …gospoda Andreasa Klosseka, direktorja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Naslednji bo na vrsti gospod Karel Haegeman.
Izvolite.

ANDREAS KLOSSEK: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani člani slovenske Vlade, spoštovani gospe in gospodje, najlepša hvala za povabilo, za to, da sem lahko tu, v tem prelepem mestu, v Ljubljani.
Navezal se bom na to, kar je omenila pred mano kolegica, Kirsten, povedal bom malce več o surovinah. Tukaj je glavno vprašanje, zakaj sploh govoriti o surovinah. Govorimo tako o surovinah, kot o naprednih surovinah. Te so ključnega pomena za naš prehod v zeleno gospodarstvo. To pomeni, da bomo v sklopu tega prehoda videli prehod na surovino, ki bo ključnega pomena za to, da bo ta prehod uspešen. Pri tem prehodu na drugačno gospodarstvo, bomo prešli na gospodarstvo, ki temelji na virih. Prešli bomo s fosilnih goriv, ki jih uporabljamo doslej, na drugačne materiale, ki so potrebni tudi za baterije prihodnosti in za nove sisteme skladiščenja energije.
Govorimo torej o razogljičenju Evrope, govorimo o prehodu v zeleno gospodarstvo, ki pa bo v veliki meri odvisen

39. TRAK: (VP) - 13.10

(nadaljevanje) od materialov. In potem se moramo vprašati kje te surovine dobiti. Kako jih lahko uporabimo, kako jih uporabljamo manj, kako ustvariti in oblikovati nove surovine, kako jih reciklirati, in tako naprej. To so vprašanja, ki jih obravnavamo znotraj naše skupnosti znanja in inovacij za surovine. Dejansko predstavljamo največjo raziskovalno skupino na svetu na tem področju. Ta skupina deluje prav v Evropi – ta skupnost je tukaj in lahko smo ponosni na to kakšno odličnost smo dosegli na tem področju. Želimo, da bi surovine postale prednost za Evropo, ne samo znotraj industrije, tukaj dejansko razmišljamo tudi o tem kaj se dogaja s surovinami poprej, govorimo tudi o trajnostni oskrbi s surovinami. Tako, da vedno se moramo vprašati kako lahko trajnostno poskrbimo za dobavo in dostavo surovin, kako lahko posrbimo za krožno gospodarstvo na tem področju, kako lahko vzpostavimo takšno dobavo in dostavo surovin, naprednih in ostalih, zato da bo celoten krog deloval.
Za to deluje naša Skupnost znanja in inovacij v kateri sodeluje več kot 23 držav in kot vidite na tem zemljevidu imamo tukaj vozlišče Adria v Sloveniji, tukaj sodelujemo z ZAG-om, ki je odgovoren za geološke študije. Sodelujemo pa tudi z univerzo v Zagrebu. Zato je za nas nadvse pomembno, da se tukaj odpremo in povežemo tudi z lokalnimi deležniki. Zelo pomembno je, da naši partnerji se povežejo z lokalnimi deležniki in obratno. Tako, da naša želja je, da bi se Slovenija povezala z našo skupnostjo in da bi bila naša skupnost še bolj povezana s Slovenijo. Kaj potem počnemo, da bi to dosegli? Skupaj z našimi skupnostmi delujemo na področju izobraževanja zato, da bi vzpodbudili podjetnike, da tako delujejo, da bi ostajali tudi v Evropi in kapitalsko podprli tako zagonska podjetja kot ponudili tudi premostitveni kapital. Delamo veliko pa tudi na vseživljenjskem izobraževanju tako za podjetnike, za druge profile, kot tudi za snovalce politik. Seveda delamo tudi na inovacijah vseh proizvodov. Skratka osredotočamo se na celotno verigo vrednosti zato, ker je pomembno, da se vsi silosi povežejo med seboj.
Naš model temelji na partnerstvu – vzpostavili smo partnerstvo, ki pa je seveda odprtega tipa. Vedno smo veseli novih partnerjev, vedno smo odprti tudi za izobraževalne projekte zaradi tega, ker je pomembno, da čim bolj izkoristimo obstoječe partnerstvo. To seveda pomeni, da ves čas delamo na mreženju, ves čas vzpostavljamo povezave med posameznimi partnerji. Vsako leto organiziramo dogodke, ki so temu namenjeni. Ko si pogledamo še posebej partnerje iz Slovenije lahko tukaj vidimo organizacije, ki sodelujejo. Gre tukaj za trikotnik znanja in tukaj vidite tudi določene teme, ki jih obravnavamo skupaj s slovenskimi partnerji. Med njimi na primer je tudi projekt, ki se nanaša na mobilnost – tukaj razvijamo e-motorje, ki so potrebni za prihodnost in še posebej magnete, ki so pri tem potrebni, ki so ključni element, ki so ključni material za zagotavljanje mobilnosti v prihodnosti. In tukaj oblikujemo, načrtujemo motorje, ki potrebujejo manj surovin, ki so manj surovinsko zahtevni in ki so manj odvisni od surovin, ki prihajajo sicer s Kitajske. Želimo namreč, da bi bili zmožni pridobiti potrebne surovine iz Evrope ali tudi drugih koncev sveta. Seveda se osredotočamo tudi na industrijske odpadke. Tukaj si želimo, da bi iz industrijskih odpadkov pridobili

40. TRAK: (VP) - 13.15

(nadaljevanje) več surovin.
Raziskujemo tudi krožno gospodarstvo – tu želimo opredeliti nove rezerve iz katerih lahko pridobivamo surovine in to me pripelje do Evropske banke za obnovo in razvoj, ki vzpostavlja poseben nov sklad, ki bo omogočil raziskovanje tega področja v Evropi. Pri tem sodelujejo tudi iz Slovenije.
Podpiramo tudi lokalne inkubatorje, tudi univerzo v Ljubljani prek ljubljanskega vozlišča. Tukaj želimo vzpostaviti več zagonskih podjetij, še posebej med malimi in srednje velikimi podjetji. Obenem vnašamo inovativne politike tudi v podjetja znotraj katerih se naslavljajo surovine. Surovine pa so tudi tema, ki jo sedaj prenašamo v šole zato, da se čim prej vzpostavi potrebno znanje.
Nenazadnje želimo prispevati tudi k Sloveniji dolgotrajne vezi prehoda v zeleno gospodarstvo. S tem delamo na področju znanja, na področju trajnostnih surovin. To lahko naredimo prav zaradi sodelovanja znotraj Skupnosti znanja in inovacij. Slovenija je močno zastopana, imamo kar 40 partnerjev iz Slovenije, seveda lahko to številko še povečamo in to je naša želja. Naj bo to tudi naš cilj. Pri tem se poslužujemo vozlišča v Ljubljani, ki je še posebej potreben za to, da lahko naslavljamo študente in zagonska podjetja. Skozi to vozlišče podpiramo tudi financiranje slovenskih partnerjev. Lahko tudi povem, da se lahko pohvalimo tudi z do sedaj podano podporo politiki, saj politiko podpiramo z odločitvami za trajnostne surovine. S tem podpiramo tudi evropska podjetja. Pri tem igra Slovenija zelo pomembno vlogo, saj je tudi sama del strategije za pridobivanje virov.
Naj se vam zahvalim tudi za sodelovanje v programu za krožno gospodarstvo v Sloveniji. Zelo se veselim vsega, kar bo ta program prinesel.
Najlepša hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: …Gospoda Karla Haegemana iz Direktorata združenega raziskovalnega centra Teritorialni razvoj, raziskovalno središče Evropske komisije. Naslednja in tudi zadnja v drugem sklopu bo na vrsti izvršna direktorica Evropskega konzorcija raziskovalne infrastrukture, dr. Jana Kolar.
Gospod Haegeman, izvolite.

KAREL HAEGEMAN: Najlepša hvala za besedo.
Ker sem zadnji govornik vas ne bom zasul s preveč prosojnicami. Sem Karel Haegeman in kot vidite iz programa prihajam iz enote skupnega raziskovalnega središča B3 za teritorialni razvoj. Skupaj s kolegico Nino sva zelo vesela, da sva lahko tukaj. Hvaležna sva za organizacijo tega dogodka in za možnost, da lahko podava svoje poglede. Še posebej bi se želel zahvaliti tudi tolmačem, ki opravljajo krasno delo in to že kar nekaj časa.
Le nekaj stvari. Znotraj naše enote se osredotočamo na teritorialni razvoj, ki je delno lociran tudi v Lizboni. Tukaj imamo enoto, ki se ukvarja prav z razvojem. Kar nekaj naših dejavnosti poteka znotraj tega direktorata. Naš projekt, o katerem govorimo danes, poteka večinoma v tej enoti.
Dve stvari bi želel poudariti. In sicer bom spregovoril zakaj je to strateško pomembno. In potem bom spregovoril o tem zakaj smo danes tukaj za to mizo.
Naj najprej povem malce več o kontekstu. Nujno je, da naslovimo te teme in sedaj, ko je na poti nova komisija, se moramo

41. TRAK: (SC) - 13.20

(nadaljevanje) zavezati, da bomo še naprej predani zastavljenim ciljem na podlagi podnebnih sprememb in podobno. Še vedno iščemo načine kako bi to naredili. Želimo si, da bi bili na vodilnem mestu, kar zadeva to področje na svetu. Tudi tako znotraj Evrope iščemo ljudi, ki bi se lotili tega projekta, ki je zelo obsežen, ki še ni bil v takšni meri zastavljen, zato je znotraj evropskega konteksta in tudi svetovnega konteksta ta projekt nad vse pomemben. Splošna ambicija komisije, kar zadeve dolgotrajno razogljičenje je pomembna, saj ima številne vplive. Trije so ključnega pomena in tudi konkreten primer, konkreten projekt govori o - tukaj govorimo o koordinacijami med različnimi političnimi področji - sodelovanju na nacionalni, lokalni, regionalni, mednarodni ravni in potem je tukaj pomemben vidik trajnosti. Skupno raziskovalno središče na ta projekt gleda skozi zgodovino. Po prej smo imeli številne dejavnosti, ki jih nismo poimenovali na enak način, se pravi, nismo govorili tukaj o tem zelenem projektu. Pojavilo pa se je dovolj podpore, da bi skozi koalicijsko dejanje podprli trajno na evropski ravni in tudi nacionalni ravni.
Ena od ključnih dejavnosti seveda je pametno delovanje za potrebe trajnosti in seveda je to vse odvisno od dejanja seveda tukaj pridejo v poštev strukturni skladi. Nekatere države članice nekatere regije postanejo takoj živčne, ko se ta denar omenja, zaradi tega, ker si mislijo, da bo denarja manj, ampak ni treba toliko razmišljati o količini denarja tako, da tukaj ne govorimo o tem, da je denarja več ali manj, ampak gre za to, da ga želimo bolj kakovostno uporabiti. Ta projekt je projekt, na katerega so usmerjene vse evropske oči. To je tisto, kar sem želel povedati o strateški pomembnosti tega projekta. Zakaj pri njem sodelujemo tudi mi? Za to je, kar več razlogov. Ta pobuda je namreč del širšega konteksta. To, kar vidimo tukaj je zgolj poizkus, da bi združili nekaj pobud nekaj deležnikov, ki se ukvarjajo z inovacijami znotraj evropskega ekosistema. Tukaj je situacija zelo zapletena, veliko je partnerjev že če si pogledamo slovensko stran, ampak želimo pa zagotoviti tudi pametnejše financiranje in prav, zaradi tega želimo koordinirati delo na tem področju.
Namreč želimo podpirati strateško verigo vrednosti po vsej Evropi in zato smo se odločile, da bomo na ta način organizirali financiranje projekta, da bo financiranje temeljilo bolj na načelih in na verigi vrednosti. Zagotovo lahko pri tej pobudi odigramo takšno vlogo. Ob enem želimo na ta način udejanjati načrte posameznih regij za nadaljnji razvoj in preobrazbo. Ključnega pomena, potem tudi je to, da znotraj ekosistema Slovenije delujemo na podlagi evropskega semestra. Na njega lahko gledamo kot na nekaj, kar nam poda podatke, ampak lahko gledamo tudi na dejavnost, ki nas podpira. Prihodnost evropskega semestra kot je bilo že objavljeno s strani naslednje

42. TRAK: (DAG) - 13.25

(nadaljevanje) komisije, je, da se bomo osredotočali bolj na kvalitativne aspekte. Če si pogledamo obstoječe teme za Slovenijo v Evropskem semestru, potem bomo videli, da ta pilotski projekt, ki je obsežnejši od samo projekta, naslavlja vse tiste teme, ki se pojavljajo tudi znotraj priporočil Evropskega semestra za Slovenijo; tu govorimo o inovacijah znotraj slovenskega ekosistema, zato je to zagotovo pomemben element. Povezano s tem je tudi dejstvo, da moramo razmišljati zunaj običajnih okvirov, vse je namreč zelo zapleteno, zelo kompleksno, zato moramo iskati možnosti bilateralnega sodelovanja, zato da bi ugotovili, kako bi lahko finančno in administrativno najbolje izpeljali to sodelovanje; tudi to je nekaj novega, nobeden izmed nas nima še izkušenj s tem. Zato bomo naredili veliko za to, da bomo ugotovili, kateri so že obstoječi načini sodelovanja, in da bomo te potem tudi testirali; tu govorimo, recimo, o sodelovanju med posameznimi skupnostmi znanja in inovacij, med drugimi institucijami in tako naprej. Seveda bomo tukaj tudi pogledali, kakšne so možnosti sodelovanja z drugimi pobudami. Skratka, vse je zelo zapleteno, ampak treba je kodificirati te zadeve, to je ključnega pomena, in seveda bomo to naredili na podlagi pridobljenega znanja nas vseh.
In potem je tu še en pomemben element, ki se nanaša na pametno specializacijo. Obstaja 32 medregijskih partnerstev, ki naslavljajo različne teme, nekatere od teh partnerstev se ukvarjajo s krožnim gospodarstvom, zagotovo pa imajo vsa ta partnerstva potencial tudi krožnega gospodarstva. Tako je zelo pomembno, da se vse to poveže tudi znotraj lokalnega sistema v Sloveniji. Pomembno pa je obenem tudi, da se različne pobude vključijo v razne pristope po vsej Evropi, nekatere stvari sedaj preizkušamo v Španiji, na Portugalskem. Skratka, želimo si, da bi te pobude omogočale tudi primerjave med različnimi načini vladanja in delovanja. Ne samo, kar zadeva krožno gospodarstvo, temveč tudi, kar zadeva verige vrednosti ter tudi kar zadeva različne oblike financiranja pri posameznih vladah.
To bi bilo približno vse, kar bi danes želel povedati. Res se že zelo veselim sodelovanja. Prepričan sem, da bo vsem partnerjem, še posebej pa Sloveniji ta projekt prinesel pravi kvantni preskok.
Hvala.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Najlepša hvala, gospod Haegeman, tudi za to, da ste se točno držali desetih minut.
Zdaj vabim dr. Jano Kolar. Po predstavitvi gospe Kolarjeve bom pa odprl razpravo še za vse ostale prisotne, ki ste oddali ali boste oddali prijavnico.
Izvolite, gospa Kolar.

DR. JANA KOLAR: Hvala.
Pred menoj je nehvaležna naloga, da povzamem današnja sporočila naših uglednih domačih in tujih gostov o na znanju temelječem informiranju in ustvarjanju politik in o sistemskih pristopih k ustvarjanju politik. Tega v petih minutah seveda ne morem narediti, zato se opravičujem vsem, saj v tem času ni možno verodostojno predstaviti vseh stališč in bo moj odziv precej osebne narave.
Torej, na začetku smo slišali gospoda Davida Maira, ki je menil, da je pregovor, ki ga poznamo tudi v slovenskem jeziku, znanje je moč, danes mrtev. Pomembno je, ali politiki in državljani slišijo, kaj znanstveniki povedo, ali to verjamejo in ali temu zaupajo. Priče smo eksploziji znanosti, eksploziji znanja, pogosto

43. TRAK: (TB) – 13.30

(nadaljevanje) z nasprotujočimi se rezultati. Obdajajo nas populizem, polarizacija, dezinformacija, pravzaprav se je težko pametno odločati. V nasprotju s prevladujočim mnenjem znanstvenikov, danes številni prebivalci Zemlje, ne podpirajo cepljenja in ne verjamejo, da so današnje klimatske spremembe posledica tudi človeške aktivnosti. Kljub temu, da večina znanstvenikov temu pritrjuje. Žal tega ne moremo rešiti zgolj z boljšo komunikacijo raziskovalcev, to že dolgo vemo. Vzroki so pogosto širši družbeni, pa tudi utemeljeni v človeški naravi, ki je pogosto intuitivna, smo tudi slišali danes. Tudi pristranski smo, izbiramo tisto, kar bi radi slišali. Znanstveniki tudi niso najbolj primerni za podporo politikom, saj so njihovi motivi pri delu drugačni, nimajo pa tudi ustreznih spretnosti, zato so posredniki, ki smo jih imeli, tudi med današnjimi »predstavljalci«, nujno potrebni.
Danes smo se seznanili z aktivnostjo z delovanjem Službe za raziskave Evropskega parlamenta, pa tudi z Službo slovenskega parlamenta. Poleg služb v samih parlamentih, ki skrbijo za prenos znanstvenih informacij in za interpretacijo, ter tudi za predvidevanja, na primer, na tehnoloških področjih, članom parlamenta, pa tudi državljanom, pa so pomembni tudi drugi posredniki, to so raziskovalne inštitucije, ki imajo v svojih misijah tudi naslavljanje politikov. Tako smo slišali pristop Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, pa tudi na primer, Evropskega inštituta za inovacijo in tehnologijo, ki prispeva k tovrstnim interpretacijam. Na slovenski ravni, smo imeli lepo predstavitev, kaj lahko naredijo raziskovalci sami, v tem primeru Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki s svojimi poročili ali pa na primer, sodelovanjem v različnih odborih, lahko prispeva k boljšemu odločanju politikov.
Poleg tega pa je pomembna tudi civilna družba. Kar je lep primer, so novinarji, ki so se povezali v Italiji in komunicirajo s politiki, svoje znanje, s področja znanosti in tehnologije. Hm, Observatorij za inovacijsko platformo javnega sektorja OECD nam je predstavil, da ni pomembno samo podajanje znanstvenih informacij politikom, temveč tudi, da se moramo truditi, da bo javna, da bodo ministrstva in državna uprava, čim bolj inovativni in da so pri tem pomembni tudi številna orodja, ki jih je potrebno razvijati. Lep primer tovrstnega inovativnega kreiranja politik, je predstavilo Ministrstvo za okolje. V tem primeru je prav Slovenija ena od vodilnih, ki s holističnim pristopom kaže, kako se lahko usmeri na raziskave in razvoj tehnologij, v dobrobit družbe na določenem primeru.
V tem primeru se je Slovenija odločila in izbrala kot eno svojih prioritet, nizkoogljično krožno gospodarstvo. Ministrstvo za okolje je nosilec te prioritete in v tem primeru se je povezalo z drugimi ministrstvi, ki so ključni za izpeljavo in ustrezno naslovitev te prioritete, to so na primer, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za znanost. Poleg tega, pa so se zavedali, da je pomembno, vključiti v ta projekt tudi poglavitne akterje na tem področju v mednarodnem prostoru, saj so nosilci znanja, pa tudi povežejo naše aktivnosti z evropskimi

44. TRAK: (VP) - 13.35

(nadaljevanje) in tako doprinesejo evropsko dodano vrednost v ta naš, majhen, slovenski prostor. To je tudi v evropskem prostoru se smatra kot ena od dobrih praks in prejšnji mesec na enem od glavnih dogodkov v letošnjem letu RI Days v Bruslju, je generalni direktor bil povabljen, da to predstavi evropski raziskovalni in politični sferi. Dejstvo je, da potrebujemo več informacij za ustvarjanje politik. Še posebej sedaj, ko se soočamo z izzivi na primer na področju demografije, klimatskih sprememb in podobno. Jaz mislim, da bomo vsekakor uspeli samo, če bo vsak od nas v tej sobi lahko rečem, prispeval po svojih močeh, da bomo to tudi dosegli.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, gospa Kolar.
Odpiram razpravo še za ostale prisotne. Prijavljeni so 4 razpravljavci za zdaj. V tem primeru imate na voljo okoli 4 minute za eno razpravo. Lahko govorite iz svojih mest.
In prvi na vrsti je gospod Gregor Anderluh, s Kemijskega inštituta Ljubljana.
Izvolite.

BARBARA TIŠLER: Pozdravljeni.
Sem Barbara Tišler s Kemijskega inštituta in profesor dr. Gregor Anderluh se opravičuje, ker je moral nepričakovano oditi z dogodka. Pripravil pa je par predlogov, ki jih bom sedaj predstavila.
Profesor dr. Gregor Anderluh predstavlja tudi KOsRIS, Koordinacijo slovenskih raziskovalnih inštitutov in javni inštituti, tako kot kemijski inštitut, prispevamo levji delež k slovenskim znanstveno-raziskovalnim aktivnostim. In seveda tudi uspehom. Želimo si dialoga z odločevalci in v zadnjih nekaj letih smo ta dialog, tudi na našo iniciativo, povečevali. Zelo me veseli, da danes razpravljamo o tem za kar se tudi osebno zavzema profesor Anderluh, da bi se znanost in politika, ki se danes družita tukaj v parlamentu, v bodoče bolj pogosto srečevala in oglaševala do te mere, da bi v dobro družbe postali zaveznici. Da pa bi karseda premostili razkorak med znanostjo in politiko, bi morali s strani znanosti zagotoviti boljše razumevanje procesov odločanja in obratno, odločevalci bi morali v čim večji meri prisluhniti snovalcem novih znanj. Dopustiti bi morali, da znanstvena dognanja, ki so ključna za razvoj in napredek družbe, a vse prepogosto omejena na ozko akademsko skupnost, postanejo neizogiben del ustvarjanja in udejanjanja politik.
Menim, da v ta namen potrebujemo nekakšen centralni državni znanstveni svet, ki bi lahko svetoval politiki. Imamo sicer Svet za znanost in tehnologijo, ki kot strokovno-posvetovalno telo vlade pripravlja usmeritve nacionalnega raziskovalnega programa, ga spremlja in ocenjuje. Vendar pa je njegovo delovanje in vsebinski poudarki skoraj praviloma spregledano s strani tistih, ki bi ga pri svojih odločitvah najbolj potrebovali. Državni znanstveni svet bi, kot menim, lahko zagotavljal odlična svetovalna in usmerjevalna gradiva za najrazličnejše teme, ki so za politiko aktualne in bi jih politika morala ustrezno vključevati v pripravo in implementacijo svojih politik. Takšno sistemsko znanstveno svetovanje ni nikakršna novost.
Naj navedemo samo nekaj dobrih primerov nacionalne vpetosti znanosti v politično odločanje: zgleden primer tukaj je na primer Velika Britanija, kjer poznajo funkcijo glavnega vladnega znanstvenega svetovalca. Ta je osebni svetovalec premierja in vlade, skrbi da politika v svojih smernicah uporablja znanstvena dognanja, se pa pri tem seveda redno posvetuje z resornimi znanstvenimi svetovalci, ki so strokovnjaki za različna področja. Morda bi si takšnega svetovalca lahko omislili tudi pri nas. V Nemčiji denimo nacionalna akademija znanosti Leopoldina zagotavlja znanstvene nasvete za različna družbena in politična vprašanja. Pri oblikovanju in objavi političnih smernic se opira na mnenje interdisciplinarnih skupin strokovnjakov. In če pogledamo še izven okvirja Evrope, je dober primer Japonska.

45. TRAK: (SC) - 13.40

(nadaljevanje) Njihov Svet za znanost, tehnologijo in inovacije zagotavlja nasvete na področju znanstvene, tehnološke in inovacijske politike. Svet, ki mu sicer predseduje premier sestavljajo pristojni ministri ter vodilni predstavniki akademij in industrije. Glavne naloge tega sveta so oblikovanje celovitih politik na področju znanosti, razvoja tehnologij in inovacij, oblikovanje politik dodeljevanja virov ter presoja in ocenjevanje pomembnejših znanstveno razvojnih projektov.
Kakšno je stanje na tem področju na ravni EU? Različne službe Evropske komisije so razvijale obsežen in raznolik svetovalni sistem, da bi zagotovile, da politike EU temeljijo na zanesljivih znanstvenih dokazih. To vključuje tako notranjo strokovno znanje znotraj različnih služb komisije kot zunanje strokovne znanje denimo strokovne skupine, stalni svetovalni odbori, naročene študije in znanstveni odbori. Osrednji institut je kot vemo skupno raziskovalno središče, znanstvene službe Evropska komisija, ki z neodvisnimi raziskavami in znanstvenimi nasveti sodeluje pri oblikovanju politik EU. Popolna neodvisnost znanstvenih nasvetov je temeljna zahteva znanstvenega svetovanja evropski politiki. Vzorov za vzpostavljanje sistema neposrednega svetovanja nosilcem odločanja in modelov za ustvarjanje na znanost in temelječih politik je, kar nekaj. Že omenjeni politiki laboratorij so nastajajoče strukture, ki javne politike gradijo na inovativen, oblikovalsko usmerjen način tudi z ogljičevanjem državljanov in podjetij. V Sloveniji tega laboratorija še nimamo, Anglija jih ima 20, Francija 15, Portugalska 2. Veliko je različnih pogledov na to kako znanost najbolje in na dovolj kritičen način uporabiti za oblikovanje politik. Ni univerzalno uporabnega modela za doseganje tega. Najprej s kakovostnim dialogom med znanstvenimi svetovalci in političnimi odločevalci in zagotovo v prvi vrsti s transparentnostjo svetovalnih procesov. Tako nasveti, ki jih iščejo oblikovalci politike kot tudi nasvete, ki jim svetovalci nudijo bi morale biti na voljo javnosti. Vir oziroma avtorja predloženih nasvetov in obseg njihovega upoštevanja s strani politike bi bilo treba javno objaviti. Svetovalci bi bili tako prisiljeni sprejeti visoko raven javne odgovornosti.
Naj za konec predlagam, da bi se znanost in parlament srečevala bistveno pogosteje kot se srečujete sedaj. Pod sloganom »Znanost sreča parlament« bi lahko prirejali redna morda mesečna predavanja znanstvenikov o dosežkih znotraj slovenskega znanstvenega prostora, ker smo včasih že imeli še bolje pa bi bilo predavanje o aktualnih temah, ki bi jih politika sama izbrala, znanstveniki pa bi podali mnenja in nasvete na te izbrane teme.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.
Naslednja je gospa Jožica Rejec, za njo pa poslanec Državnega zbora, gospod Vojko Starović.
Gospa Rejec, izvolite.

DR. JOŽICA REJEC: Dober dan. Hvala. (Sedaj sem na Zavodu za spodbujanju / nerazumljivo/ mladih, prej pa sem vso delovno dobro v industriji delala.)
Se strinjam, kar smo slišali kako pomembno je sodelovanje tako med znanstveniki kot tudi med vladnimi resorji. Pomembne so tudi prioritete tako, da najdlje ne samo taka srečanja, vendar zelo konkretni primeri, projekti, ki bi lahko prišli tako s strani znanosti kot s strani vlad oziroma ministrstev, zato ker za, bom rekla ni dovolj eno srečanje, ampak ena poglobljena delavnica ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, se soočati z različnimi pogoji, stališči in na koncu priti do takih rešitev, ki so dobre za vse. Zato, ker vemo neke usmeritve samo vzvodi, potem delujejo to pa pomeni ustrezna zakonodaja. Če povem samo eden primer. Nagrajevanje znanstvenikov na nagrajevanje ali pa možnost napredovanje na podlagi objavljenih člankov vemo pa, da za razvoj,

46. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) ali pa bom rekla, za visoko dodano vrednost v gospodarskih rešitvah, je izjemno pomembno vrhunsko znanje in pa pripravljenost, se učit na napakah. Kajne, to pa, če bi bilo vrednoteno tudi delo z industrijo in na podlagi, bom rekla, projektov ali pa tudi, potem, uspeha teh podjetij, da bi bilo to tudi priznano, sem prepričana, da bi bil učinek ali pa da bi industrija več imela od tega, ker če primerjamo, da Slovenija se uvršča po denarju, ki ga namenja za raziskave, bistveno višje, kot pa so učinki in tukaj mislim, da je ta vzvod lahko odločilen.
/ nerazumljivo/ za na konec mogoče še ena misel – včasih slišimo razprave med, mogoče znanostjo ali pa tudi Ministrstvom za šolstvo in pa industrijo, kaj je bolj pomembno, znanje ali pa potem tudi to, implementacija v same vrhunske izdelke. Oboje potrebujemo, kajne, ker znanstveniki potrebujejo ta pogum, da vstopajo, da uporabljajo nove tehnologije, nove materiale, nove rešitve, da pa potem rešujejo probleme, ki absolutno nastajajo, ker vemo, razvoj ne gre brez napak, za to pa potrebuje vrhunsko znanje, vendar, na ta način, da ga znajo uporabit.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, gospa Rejec.
Besedo dobi kolega Vojko Starović, poslanec Državnega zbora. Za njim je na vrsti gospod Mario Plešej.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči.
Mislim, da je prav, da se tudi kak poslanec oglasi.
Spoštovani skup, tudi sam sem prepričan, da lahko znanost odločilno pripomore k oblikovanju in sprejemanju dobrih političnih odločitev, v Aristotelovem duhu, ki politiko opredeljuje kot javno dejavnost svobodnih ljudi, ki se kaže kot prizadevanje, da bi zagotovili red, stabilnost in pravičnost v družbi. Na februarskem parlamentarnem tednu v Bruslju, letos, ko je tekla razprava o investicijskih prioritetah po letu 2020, je bilo povsem jasno izpostavljeno, da se skupna evropska vlaganja v odprto znanost splačajo in visoko obrestujejo.
Tako vlaganja v znanost ostajajo prioriteta, tudi v naslednjem obdobju 2021—2027, načrtovano je 100 milijard evrov. Tudi sam sem se vključil v razpravo, v Bruslju, Evropskem parlamentu, v kateri sem izrazil upanje in priporočilo, da bo ustrezen del vlaganj v znanost namenjen tudi za temeljne raziskave o organiziranju in delovanju družbe, njenih institucij, sistemov in organizacije, s ciljem, poiskati rešitve, ki bodo prinesle večjo učinkovitost in stabilnost institucij in celotne družbe.
Če se ozrem na zelo obsežno in temeljito študijo Svetovne banke, pod naslovom, Kateri viri ustvarjajo bogastvo narodov: merjenje kapitala v 21. stoletju, ki je bila narejena na vzorcu kar 120 držav, je jasno pokazala, da je ključni dejavnik blagostanja držav neopredmeteni kapital, to je človeški kapital in kakovost formalnih in neformalnih institucij. Ta ima pri razvitih državah, kamor spadamo po kriterijih tudi Slovenija, čez 80 % vpliv, torej neopredmeteni kapital. Medtem ko ima proizvodni kapital le 17 % vpliv in ravni kapital v razvitih državah le 2 %. Torej inštitucije so znanje, tisto, kar prinaša blagostanje narodom.
Skratka, da bi bilo zelo dobro, da bi za področje delovanja družbe, sprožili usmerjen, znanstvene temeljne raziskave, po vzorcu projektu CERN, ki je namenjen temeljnim raziskavam v fiziki. Verjamem, da lahko izsledki takega pristopa prinesejo mnoga nova spoznanja in uvide, ki lahko ogromno pripomorejo

47. TRAK: (SC) - 13.50

(nadaljevanje) k reševanju izzivov, ki jih prinaša vedno bolj kompleksna in nepredvidljiva družbena realnost. Dan danes ima znanost zlasti na področju nevroznanosti velikega podatkovna torej teorije, igre, eksperimentalne ekonomije, mogočna orodja za proučevanje delovanja človeka in družbe. Z uporabo teh orodij in sled, ko postaja socialni inženiring, če uporabim to besedo torej upravljanje človeka vse bolj učinkovit, vendar se v praksi uporablja predvsem za komercializacijo in manipulacijo v korist posamičnih interesov ne pa v skupno dobro. Kot primer lahko vzamemo nevromarketing, ki ima ta sposobno, da obide obrambne mehanizme v naših možganih. Tako potrošniki kupujemo stvari, ki jih sploh ne rabimo in za kar sploh nimamo denarja in potem pademo v zadolženost in odvisnost.
Kakor vsaka nova znanja in spoznanja, odkritje nove tehnologije se lahko koristijo tako v dobro kot tudi v slabo človeka, v dobro in tudi v slabo človeške družbe in v dobro ali slaba okolja in narave. Gre za etična vprašanja in norme kaj je dobro, kaj je slabo, kaj je zlo, kar so temelji družbe in identitete človeka. Človek je v svojem jedru namreč družbeno bitje, ki ga oblikuje kultura, ki ga obkroža. Če uporabimo besedo doktorja / nerazumljivo/ je naša identiteta pravzaprav zbirka predstav in prepričanj, ki se vedno oblikujejo v odnosu do drugih, v odnosu do kulturnega okolja, v katerega smo potopljeni. Seveda pa je dejstvo, da je človek plod evolucije ne samo kulture. Naše biološko evolucijsko dediščino pa sestavlja tako solidarnost kot sebično. Celo primati posredujejo empatijo dokler okolje spodbuja takšno obnašanje. Prejem znanosti torej vsekakor velja vpreči v projekt za urejeno in učinkovito delovanje družbe v skladu z evropskimi vrednotami in evropskim stebrom socialnih pravic. To potrebujemo vsi skupaj, saj ni enostavnih rešitev. Enostavne rešitve ponujajo samo populisti.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, kolega Starović.
Naslednji je gospod Mario Plešej in naj se pripravi gospod Rudi Panjtar.
Gospod Plešej, izvolite.

MARIO PLEŠEJ: Dober dan in hvala lepa za besedo.
Zaposlen sem na Ministrstvu za kmetijstvo, ampak tukaj bi rad izrazil svojo bolj osebno mnenje kot zaposlenega državnega uradnika tako, da ne me loviti za besedo, ne predstavljam, ne govorim tukaj v imenu ministrstva.
Z zanimanjem sem poslušal vaše predstavitve in sem se, potem spraševal kako zagotoviti neki sistem informiranega odločanja v Sloveniji in to je tudi eno izmed iztočnic za to razpravo danes tukaj. Moje mnenje je, da sta ključni dve stvari oziroma glavna stvar po mojem so usposobljeni državni uradniki, ker oni so neka vez med znanostjo in raziskovalci, strokovnjaki se pravi mi državni uradniki prevajamo znanstveni jezik v neki javno politični jezik za odločevalce, da se lahko oni informirano odločajo se pravi, je ključno imeti usposobljene in dobre državne uradnike. Poleg tega, da smo usposobljeni je pa seveda zelo pomembno, da imajo etiko, da imajo integriteto, da imajo neki vzgled, da imajo delovno etiko, da po domače povedano, ne »zabušavajo« na delovnih mestih. To se mi zdi zelo pomembno. V današnjem svetu je hektika precejšen problem in jaz opažam tudi pri svojem delu odločitve je treba sprejemati čedalje hitreje in ti se v taki hektiki res ne moreš kvalitetno odločati niti ne moreš kvalitetno pripraviti odločevalcu gradivo, na podlagi katerega se bo on lahko odločil, nemogoče.

48. TRAK: (TB) – 13.55

(nadaljevanje) Recimo, ena stvar, ki bi lahko ublažila to »hektiko«, je to, da bi bili ljudje na vodstvenih položajih v državni upravi, bolj pripravljeni na to, da bi bili usposobljeni vodje, pa opažam, da veliko ljudi na vodstvenih položajih v državni upravi teh kompetenc nima.
Zdaj, zame osebno, pa verjetno tudi za moje kolege, je zelo frustrirajoče, ko doživi to, da »odločevalec« ali pa nosilec neke pomembne politične funkcije, ne odloči na podlagi informacij in znanstvenih dognanj, ki si mu jih pripravil, ampak, na podlagi vsega drugega. Na podlagi moči, predvsem nekih interesnih skupin. Kako naj človek, ki dela v državni upravi, potem najde neko motivacijo za naprej, če njegovo delo ni cenjeno? Če se ignorira, po domače povedano?
Tako da, potem, zelo sem vesel, da je Evropska komisija oziroma ta, Skupno raziskovalno središče, pripravila nek tečaj za »odločevalce«, kako poslušat bolje svoje podrejene, pa recimo tudi tiste, ki pripravljajo neke izsledke iz znanosti, neke ugotovitve. To se mi zdi zelo dobro in bi priporočal, da v Sloveniji, »odločevalci«, da se jih čim več prijavi na ta tečaj, seminar. Druga stvar, pa se mi zdi zelo pomembno tudi krepit neko kulturo, javno politično kulturo, in etiko, v naši državi, ki bo dajala prednost odločanja na podlagi informacij in ne odločanju na podlagi moči interesnih skupin. Kako bomo to krepili, se pravi to kulturo in etiko v naši državi, to pa se mi zdi tudi eno od vprašanj, s katerimi bi se morali ukvarjati naprej.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, gospod Plešej.
Besedo ima gospod Rudi Panjtar.
Izvolite.

RUDI PANJTAR: Lep pozdrav. Prihajam iz SRIP-a tovarne prihodnosti.
Zdaj, mi to, kar so govorniki govoril, živimo že od leta 2017. Se pravi, se pomikamo v trikotniku, med podjetji, znanostjo in politiko. Zdaj, sama javnost, kot ste že sami ugotavljali, kajne, nekako ne zaupa ne znanstvenikom, sploh pa ne politikom. To je ena zadeva. Potem, ugotavljal ste, da je podajanje znanstvenih tem komplicirano, ne znajo na pravi način predstavit in te stvari. Potem, poleg tega se znanost srečuje tudi s pomanjkanjem zaupanja, ker jo včasih politika izkoristi v neke svoje namene in, to bi rekel na tak način, da politika včasih obljublja stvari, ki niso izvedljive in preglasijo glas razuma, ki ga predstavlja znanost, kar je tudi kolega lepo izpostavil, recimo, kot interesne skupine, ki nekako prevladajo nad neko razumno odločitvijo.
Potem, tukaj jaz vidim tudi različne hitrosti, ki so, recimo, najhitrejša so podjetja, ki se morajo prilagajat trgu, potem, malo počasnejša je znanost, najpočasnejša je pa politika, ki, ampak to izvira tudi iz procesnih in iz poslovnih modelov, procesnih modelov odločanj in vsega tega. Vendar, kajne, pospešitev tega bi zelo pomagala, vsaj na politični strani. Zdaj, kako pa zdaj to presekat, kajne, kot ste tudi sami omenil, mogoče, gospod iz JURC-ja(?), da rabimo neke vmesne mehanizme, ki so vez med znanostjo, politiko in industrijo in, seveda, normalno zainteresirano družbo, ki potem te zadeve spremlja.
In »sripi« so en tak model, ki stalno komunicira v tem trikotniku in obenem nudi, tako, »bottom up« informacije, kot, nekako prenaša »top down« odločitve in na nek način kompenzira, mogoče, pritiske, ki bi drugače nastajal iz nerazumevanja procesov in nerazumevanja tega, kar nekdo pove, pač, znanstveno, kar pa nekdo politično.
Kar jaz vidim tukaj je tudi zaupanje, definitivno je največji pogoj nekega sodelovanja in za zaupanjem pa stoji odgovornost, ki pa je pri politiki problematična,

49. TRAK: (SC) - 14.00

(nadaljevanje) zato ker se menja vsake štiri leta, ko so volitve. To je tudi posledica neke odsotnosti strateškega načrtovanja na daljše obdobje in to vpliva na čisto vse podsisteme družbe. To je tudi nekaj, s čimer se bo morala Slovenija zelo zelo soočiti.
Kar še opažamo pri našem delu je to, da ko gre za projekte, ki segajo v pristojnosti več ministrstev so veliki problemi, ker ministrstva do dejansko neki sinusi s svojimi financami s svojimi prepričanji s svojimi politikami pogosto strankarsko opredeljeni. Tukaj je včasih čisto človeška bariera med sodelovanje. Te bariere nekako premikati veste to je Sizifovo delo, ampak to dejansko nas čaka, če gremo po poti kot ga je recimo začrtalo ministrstvo za okolje in prostor za brezogljično družbo in jaz jim želim vso srečo pri tem.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.
S tem smo zaključili razpravo prijavljenih.
Pozivam državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Štromajerja, da poda krajše komentarje. Prav tako pozivam goste iz tujine, da se s krajšimi komentarji odzovejo, v kolikor jih imajo.
Gospod Štromajer, izvolite.

DR. JERNEJ ŠTROMAJER: Hvala, predsedujoči.
Uvodoma dovolite, da se zahvalim vsem, ki so danes sodelovali v razpravi na tej javni predstavitvi mnenj. Mislim, da so bile vse vaše predstavitve zelo kakovostne, da so imele veliko dodano vrednost za današnji dogodek predvsem pa, da so odprla neka nova spoznanja na področju sodelovanja tako znanosti kot parlamenta parlamentarizma. Tako da, hvala vsem, ki ste pomagali danes pri pripravi tega dogodka in seveda hvala vsem, ki ste vztrajali danes do popolnih popoldanskih ur.
Predsedujoči, če dovoliš bi po kratko pokomentiral razpravljavce pred menoj. Saj v bistvu danes tisti, ki smo tukaj se zelo strinjamo med seboj, imamo verjetno občutek, da prepričani prepričujemo prepričana pa vendar. Ta potreba po centralnem svetu za svetovanje politik, v katerih so volili iz kemijskega instituta je nekaj, kar smo na našem ministrstvu že prepoznali in tudi že zapisali v predlog novega Predloga Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, kjer aktualni Vladni svet za znanost in tehnologijo preoblikujemo v tako imenovani Razvojni svet Republike Slovenije, ker se zavedamo, da je to povezovanje politike, znanosti, tehnologije, inovacij še kako pomembno za razvojni preboj te države hkrati pa poskušamo te zadeve narediti več sektorske kot eden izmed govorcev je tudi poudaril, da za to področje ta fevdalizem, ki se gremo po posameznih fevdih ali pa recimo temu ministrstvih naj pokriva samo tista ministrstva, ki ima znanost v imenu, ampak da se tega zavedamo čez sektorsko in da je to nekaj, kar je odgovornost vseh resorjev ne samo našega. Hkrati pa, da se tukaj vključujejo vsi relevantni deležniki tako javno raziskovalni zavodi, neodvisni raziskovalci, mladi raziskovalci, predstavniki univerz, SAZU in še bi lahko našteval tako, da delamo tudi v tej smeri, da bi poskušali bolje integrirati znanstveno raziskovalni potencial v tej državi v odločanje politiki čemur je danes tudi eden izmed današnjih dogodkov še kako namenjenih.
To kako moramo znati uporabiti znanje kot je govoril eden izmed razpravljavcev je nekaj s čimer se zelo strinjam. Mi imamo v tej državi ogromno znanja tudi pri javnih uslužbencih kot je eden izmed govorcev povedal pa ga včasih žal ne znamo ustrezno uporabiti. Tukaj imamo vsi skupaj še veliko dela pa verjamem, da se po ugotovitvah kot so naši današnji pa tudi sama pluralizacija znanosti, znanja kot takšnega v družbi, ki se dogaja. Imeli bi samo recimo pobudo znanja na cesti, sem bil na enem zelo zanimivem predavanju ta teden in še bi jih lahko našteval. Delajo v smeri, da se znanost in znanje popularizira in da se umika iz / nerazumljivo/, kar je nujno potrebno. Poslanec Starović z vami sem še kako strinjam, da ta potreba po temeljnih raziskavah, ki potem lahko gradijo družbeni razvoj še naprej nekaj, kar moramo nedvoumno podpirati, zato je tudi želja, da bi se s spremenjeno zakonodajo zagotovilo institucionalno financiranje institucij, da bodo lahko ukvarjali se točno s to bazično znanostjo, potem pa preko raznih stripov, preko povezovanj TRL 3 do 6, z gospodarstvom, z industrijo to spravljali v življenje, v industrijo kakorkoli bi želeli. Opozoril bi, saj se vsi strinjamo, da je seveda tudi za znanost kot takšno potrebno nameniti več sredstev več pomena v družbi hkrati pa je treba tudi identificirati

50. TRAK: (TB) – 14.05

(nadaljevanje) družbeni pomen znanja in znanosti, ki mora več pridobiti na veljavi, kot bi morda rekli v preteklih skupinah, letih, za razliko od recimo nekih interesnih skupin, kot je govoril eden izmed govorcev, s čimer bi se tako strinjal in če zaključim takole – potencial sodelovanja, da znanost, znanstveniki, raziskovalci, stopijo iz slonokoščenih stolpov, da politika, »odločevalci«, se še kako zavedamo potenciala, ki ga lahko vso to znanje, vsi ti ljudje, tako doma, kot v tujini, ponudijo, je nekaj, kar bo nam vsem pomagalo pri našem delu. Nam, da bomo lažje razumeli svet, okoli katerega se, na katerem živimo in ki se zelo hitro vrti in v katerem je treba zelo pomembne odločitve sprejemati, žal v zelo kratkem času in pa tudi znanstvenikom, ki bodo razumeli, da tudi v sprejemu političnih odločitev ali pa v proces odločanja, je zelo, hm, težko in odgovorno delo, sprejemati različne odločitve, predvsem, ker so različni interesi, včasih zelo legitimni, različnih nevladnih organizacij, civilne družbe, tudi konkurenčne organizacije si med sabo…
Tako da, tukaj je iskanje nekega pravega »balansa«, najdenje sinergije, je nekaj, kar bo zagotovo nas vodilo naprej in v dogodkih, kot so današnji, »evidence based policy making«, o kateri veliko govorimo, bodo k temu vsekakor pripomogli in še enkrat hvala, predsedujoči, da ste nam danes odprli vrata v parlamentu, tako nam, na ministrstvu, kot znanosti kot takšni.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, dr. Štromajer.
Imamo še kakšen komentar? (Ne.) Če ne, zahvaljujem se vsem udeleženkam in udeležencem javne predstavitve mnenj, obveščam pa vas, preden zaključim to predstavitev, da je za vas, udeležence, predvideno kosilo v restavraciji Državnega zbora, tako da vas vabimo v restavracijo.
Hvala lepa vsem in dober tek.

Seja se je končala 15. novembra 2019 ob 14.07.