Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Skupno sejo sta vodila mag. Marko Pogačnik, predsednik Odbora za zadeve Evropske unije in Monika Gregorčič, predsednica Odbora za zunanjo politiko.
Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (TB)

PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 87. sejo Odbora za zunanjo politiko!
Ob začetku seje vas vljudno naprošam, da kot običajno, tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske. Prav tako vas prosim, da preverite, ali imate s seboj identifikacijsko kartico oziroma, da sedite na svojem stalnem sedežu.
Obveščam vas, da je z današnje seje upravičeno odsoten dr. Matej Tašner Vatovec iz Poslanske skupine Levica. Na današnji seji pa s pooblastili sodelujejo: iz Poslanske skupine LMŠ, gospod Igor Peček nadomešča gospoda Marjana Šarca, gospa Andreja Zabret nadomešča gospoda Nika Prebila, iz Poslanske skupine mag. Marko Pogačnik nadomešča gospo Evo Irgl, ter iz Poslanske skupine NSi, gospod Andrej Černigoj nadomešča gospoda Jožefa Horvata. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni predstavniki Urada predsednika republike, Kabineta predsednika Vlade, ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam!
Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil poslan s sklicem.
Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, mag. Marku Pogačniku.

PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana, hvala za dano besedo.
Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 110. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!
Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne morejo udeležiti gospa poslanka Violeta Tomić in imamo pa kar nekaj nadomeščanj in bi jih v nadaljevanju tudi prebral: poslanka gospa Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca gospoda Nika Prebila, gospod poslanec Matjaž Nemec nadomešča poslanca gospoda dr. Trčka, gospod mag. Branislav Rajić, kvota Nepovezani, gospod Franc Kepa nadomešča poslanca gospoda Janeza Moškriča in pa poslanec gospod Ljubo Žnidar nadomešča poslanca Leona Merjasca.
Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade, ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 22. JUNIJ.
Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 17. junija, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.
Naprošam predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, dr. Stanislava Raščana, da nam predstavi izhodišče za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

DR. STANISLAV RAŠČAN: Hvala lepa, gospod predsednik.
Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani obeh odborov!
Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo potekal 22. junija 2021 v Luksemburgu. Kot običajno, bom ob predstavitvi sledil točkam, kot so določene v dnevnem redu, ki je priložen in dokaj obsežen.
Državni sekretar Gašper Dovžan bo v luči bližajočega se predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije na kratko predstavil štiri prednostna področja slovenskega predsedovanja, ter povabil ministre za evropske zadeve na neformalno zasedanje Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 23. junija v Sloveniji. Prva točka je priprava Evropskega sveta 24. in 25. junija 2021. V okviru te točke bo Svet za Splošne zadeve obravnaval osnutek sklepov za zasedanje evropskega sveta.

2. TRAK: (TB) – 10.05

(nadaljevanje) Agenda voditeljev predvideva obravnavo Covid-19, gospodarskega okrevanja po pandemiji, migracije, odnose Evropske unije s Turčijo in odnose Evropske unije z Rusijo. Več o samem zasedanju in podrobnejših stališč Republike Slovenije, bi, če se strinjate, predstavil pri naslednji točki, v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade Janeza Janše na rednem zasedanju Evropskega sveta, 24. in 25. junija v Bruslju, predvsem zaradi tega, ker imajo ta vladna izhodišča stopnjo tajnosti interno.
Druga točka je širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. Svet za Splošne zadeve bo naslovil tudi stanje širitvenega procesa. Slovenija podpira obravnavo širitve na Svetu za Splošne zadeve, ker je na tem področju po sprejemu okrepljene širitve metodologije marca 2020 prišlo do zastoja. Tudi zato je pomembno, da se razprave ohranjajo na agendah visokih predstavnikov Evropske unije. Slovenija meni, da je napredek Zahodnega Balkana potreben proaktiven angažma Evropske unije, širitev ni zgolj politika, temveč je strateška odločitev Evropske unije, ki je velikega pomena za varnost in stabilnost Evropske unije. Menimo, da je pomembno, da je Zahodni Balkan tudi trdno zasidran v širitvenem procesu. Podpiramo napore portugalskega predsedstva za dosego dogovorov o sprejemu pogajalskih okvirov za Severno Makedonijo in Albanijo.
V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bomo nadaljevali z delom na tem področju, gre za proces, ki temelji na izpolnjevanju pogojev in mora ostati kredibilen na obeh straneh, torej tudi na strani Evropske unije, ki mora ob izpolnjenih pogojih biti sposobna sprejeti odločitve in odobriti širitvene korake. Menimo, da širitveni proces potrebuje ustrezno aktivno dinamiko z mednarodnimi konferencami, ter odpiranji in zapiranji poglavij. Prav zato smo zadovoljni, da bosta po zasedanju tokratnega Sveta za Splošne zadeve potekale medvladni konferenci s Srbijo in s Črno goro. Tovrstna jasna politična sporočila so velikega pomena. Kot veste, bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021, obravnavala širitev kot prioriteto in kot proces, ki je v geopolitičnem interesu Evropske unije. Prav zato bomo tudi gostili vrh Evropske unije Zahodni Balkan.
Naslednja točka bo konferenca o prihodnosti Evrope. Člani Sveta za Splošne zadeve se bodo seznanili s potekom prvega plenarnega zasedanja konference o prihodnosti Evrope. To prvo zasedanje je potekalo v Strasbourgu 19. 6. Pred tem je portugalsko predsedstvo 17. 6. v Lizboni gostilo tudi vseevropski državljanski dogodek. Portugalsko predsedstvo bo v razpravi ministrov predstavilo možnosti za vključitev dodatnih predstavnikov socialnih partnerjev, regionalnih in lokalnih oblasti, ter civilne družbe v plenarne razprave. Države članice so tej možnosti naklonjene, dodatno pa bo predsedstvo predstavilo pobudo o vključitvi držav regije Zahodnega Balkana plenarne razprave. Slovenija pozdravlja začetek plenarnih zasedanj konference in njihovo širitev na dodatne predstavnike prej omenjenih interesnih skupin. Prav tako podpiramo ustrezno vključitev predstavnikov držav Zahodnega Balkana, v kontekstu širitvene perspektive regij namreč govorimo tudi o njihovi prihodnosti.
Naslednja točka je pravna država na Poljskem, obrazloženi predlogi v skladu s členom 7/1 pogodbe v EU in vrednote unije Madžarske, »obrazložitveni« predlogi v skladu s členom 7/1 pogodbe EU. Svet za Splošne zadeve bo nadaljeval s postopkom po 7. členu pogodbe o Evropski uniji. Prvič bo na istem zasedanju zaporedno potekalo zaslišanje Poljske in Madžarske, zoper katere poteka omenjeni postopek. Zaslišanje po 7. členu pogodbe o Evropski uniji bo potekalo v skladu s standardnimi modalitetami, ki jih je Svet potrdil julija 2019. Septembra 2020, v času nemškega predsedovanja je potekal postopek v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji v obliki seznanitve s stanjem zadev. / nerazumljivo/ zaslišanje za Madžarsko pred tem(?) je potekalo decembra leta 2019. Zaslišanje lahko poteka namreč le na zasedanju Sveta v fizični obliki, večina samih zasedanj pa je zaradi epidemije Covid-19 potekalo v obliki avdio video konferenc. Obseg zaslišanj bo za obe države v postopku skladen z obrazloženima predlogoma, ki se v primeru Poljske osredotoča predvsem na ogrožanje neodvisnosti sodstva na več določbah sprejetih pravosodnih reform.
V primeru Madžarske pa »obrazložitveni« predlog Evropskega parlamenta obsega 12 področij, na katerih so zaznana tveganja hujših kršitev.

3. TRAK: (TB) – 10.10

(nadaljevanje) V obeh državah članicah so pomembna pravna osnova tudi sodišča Evropske unije, sodbe sodišča Evropske unije, ki ugotavljajo kršitve prava Evropske unije na področjih iz »obrazložitvenih« predlogov. Po oceni institucij Evropske unije, se razmere glede na vladavine prava, prav tako na Poljskem, kot na Madžarskem, ne izboljšujejo. Menijo, da za obe državi članici obstajajo jasna tveganja za kršitev načel vladavine prava, zato portugalsko predsedovanje nadaljuje s postopkom po 7. členu pogodbe o Evropski uniji, v skladu s pogodbami.
Slovenija podpira spoštovanje vladavine prava v uniji v državah članicah in institucijah Evropske unije. Zaščita vladavine prava kot temeljne vrednote je skupna odgovornost vseh držav članic in institucije Evropske unije, ter je ena glavnih podlag za medsebojno zaupanje in delovanje Evropske unije, kot celote. Pozdravljamo odprto izmenjavo mnenj, v duhu konstruktivnega in enakovrednega dialoga, z namenom prispevanja h krepitvi spoštovanja vladine prava v Evropski uniji. Ob nadaljevanju postopkov v skladu z 7. členom pogodbe o Evropski uniji, ne gre pozabiti na dolgoročno potrebo, da v Evropski uniji dosežemo večjo konvergenco pogledov in razumevanje vladavine prava, kot temeljne vrednote, ki nas medsebojno povezuje. Ključnega pomena je, da je postopek voden verodostojno, nepristransko in pregledno, pri tem pa zagotavlja določen napredek in rezultate. Postopek je potrebno upoštevati tudi v dopolnjevanju z drugimi mehanizmi, kot na primer, mehanizem pregleda z letnim poročanjem in geologom, ter uredbo o pogojevanju.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala, dr. Raščanu za to uvodno predstavitev.
Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil gospod Andrej Černigoj.
Beseda je vaša.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi, en lep dober dan!
Moram reči, da točke, ki bodo bile na zasedanju v Luksemburgu, so vse zanimive in zelo pozdravljam v bistvu prizadevanje, da Slovenija pozdravlja prizadevanje Evropske komisije za čim hitrejšo pripravo predlogov izvedbenih sklepov Sveta za načrte za okrevanje in odpornost. Zelo bom bil vesel podrobnejše razlage tudi v drugem delu, ampak, sedaj bi se rad bolj podrobno poglobil v naslednji dve točki. In to je, iz samega poročila sem izvedel, da je izvršni odbor konference na zasedanju 26. maja 2021 sprejel fleksibilni koledar dogodkov v zvezi s konferenco o prihodnosti Evrope. Jaz bom bil zelo vesel oziroma vas naprošam, da mogoče, če bi lahko člane odbora bolj podrobno obveščali o katerih informacijah, o tem fleksibilnem koledarju dogodkov, glede te konference, ker mislim, da je ta konferenca zelo pomembna za prihodnost Slovenije in tudi prihodnost Evropske unije. Mene veseli, da je ta konferenca nekako od spodaj navzgor in zvrha navzdol in želim si, da bo na tej konferenci o prihodnosti Evrope, bilo doseženo veliko, veliko pozitivnih predlogov, kako skupaj z Evropsko unijo naprej. Tako da, tukaj vas naprošam za malček več informacij oziroma o konstantnem spremljanju tega področja, pa obveščanju članov odbora.
Pod zadnjo točko ste omenil, Evropska komisija bo po napovedih predstavila pod točko razno, na kratko predstavila stanje odnosov evropske zadeve s Švico. Mene ta točka mogoče malček skrbi. Zakaj? Mogoče zaradi tega, ker sem bil zelo aktivno vpet tudi z Brexitom. Ne bom rekel, da imata ti dve točki veliko skupnega, ampak, mogoče so pa nekatere vzporednice. Jaz sem tukaj, ta teden, prebral en zelo dober članek na Euronewsu, ki nekako celoten problem osvetli z različnih kotov. Mi sami vemo, da nekako Švica in Evropska unija so začeli 1972, podpisali, nekako prvi sporazum, ki so ga nadgradili leta 1990. Od takrat naprej pa potem je bilo pa vsaj na strani Švice začutiti neko nelagodje, neko, mogoče tudi nestrinjanje z nekaterimi deli

4. TRAK: (TB) – 10.15

(nadaljevanje) samega sporazuma. Vemo, so, da številke so zelo jasne. V naciji, Švicarji… V naciji je 8,6 milijonov prebivalcev. Nekako, v tej državi dela 1,4 milijone evropskih državljanov, to se pravi, v Švici, na drugi strani pa le 450 tisoč Švicarjev dela v celotni Evropski uniji. Vemo, da v vsej tej, zgodovini, od 1972. leta naprej je bilo sprejetih, nekako potrjenih, več kot 120 sporazumov, moram pa reči oziroma dat eno tako pobudo no, ki želim, da se ne bi zgodila, kot se je pri Brexitu. Evropska komisija in Evropski parlament so se pri Brexitu odločili za tako malo bolj umaknjeno pozicijo, to se pravi, niso aktivno zagovarjali svojih stališč, predvsem na otoku, kar se je po mojem mnenju izkazalo za napačno odločitev. Jaz bi si tukaj želel, tudi na obeh straneh, da Slovenija oziroma Evropska unija, Evropska komisija, so proaktivni, da obveščajo o teh zadevah, bolj aktivno, državljane Evropske unije, kot na drugi strani tudi državljanke in državljane same Švice.
Jaz zelo pozdrav…, vemo, da na koncu bodo tudi sami, verjetno tudi sami državljani Švice odločali na referendumu, kako naprej, pa bi si želel, da bi ta referendum bil pozitiven, ne pa negativen, kot smo bili priča pri Brexitu.
Hvala za razpravo, za poslušo…, …

PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala poslancu Černigoju.
K besedi se je javil še mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci!
Zdaj bi se rad samo dotaknil, v bistvu zelo pomembnega stališča, torej, ki je bilo povedano in se nanaša na Poljsko in nadaljevanje tega postopka, zaradi kršenja vladavine prava. Zdi se mi zelo pomenljivo tudi, v bistvu stališče, da je potrebno nekako poenotit kriterije, kaj pomeni vladina prava in spoštovanje vladavine prava in glede na to, da se ti postopki nadaljujejo in da je očitno v Evropski uniji sprejeto jasno stališče, da ga Poljska krši, kajne, potem se mi zdi tudi pomembno, da se tega zavedamo v Sloveniji in nekako, da se postavimo na pravo stran, z našimi stališči. Torej, gre za to, da ne sodelujemo pri tem, da se vladavina prava nekako načenja, da se krši, ampak da stopimo na tisto stran, kjer je to jasno in logično definirano, da ne bi v naš sistem, ki temelji od Lizbonske pogodbe dalje, vnašali kakršnekoli dvome in ga na tak način spodkopavali.
Meni se zdi zelo ponesrečeno, da imamo članice, ki na tak način očitno funkcionirajo in ni prav, po mojem mnenju, da se na njihovo stran postavljamo in tudi, ne samo, da se na njihovo stran postavljamo, kot država, ampak da njihove vedenjske vzorce prenašamo v naš prostor.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala poslancu mag. Rajhu.
Vidim, da interesa za razpravo ni, zato na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 22. 6. in jih podprl.« Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Besedo dajem predsednici Odbora za zunanjo politiko, gospe Moniki Gregorčič.

5. TRAK: (TB) – 10.20

PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Preden nadaljujemo, še eno obvestilo o sodelovanju na seji s pooblastilom, in sicer, mag. Marko Koprivc nadomešča mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD.
Tudi jaz ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 22. 6. 2021.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Obveščam vas, da sejo obeh odborov prekinjam za 10 minut in v nadaljevanju bo seja za javnost zaprta.
Sejo bomo nadaljevali ob 10. uri in 30 minut.
Hvala.

Odprti del skupne seje se je končal 18. junija 2021 ob 10.21.