Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo sta vodili Eva Irgl in Mateja Udovč, predsednici odbora.
Seja se je začela ob 9.01.

1. TRAK: (AB)

PREDSEDNICA EVA IRGL: Dober dan, lepo pozdravljeni!
Začenjam 53. nujno sejo Odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da ni nihče zadržan, torej se noben ni opravičil, vendar pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Marka Koprivca je z nami Jani Prednik, namesto Marijana Pojbiča je z nami Nada Brinovšek, namesto Andreje Zabret Edvard Paulič, in namesto Jerce Korče Jože Lenart. Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro in kvalitetno razpravo, v kolikor bodo razpravljali. Sedaj pa besedo predajam kolegici Mateji Udovč, predsednici Odbora za gospodarstvo, ki bo tudi vodila današnjo skupno sejo.
Izvoli.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolegica. En lep pozdrav tudi z moje strani, en lep pozdrav vsem navzočim.
Začenjam 32. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da zadržanih tudi na Odboru za gospodarstvo ni. Kot nadomestni člani na Odboru za gospodarstvo pa so naslednji: mag. Meiro Hot nadomešča poslanec Jani Prednik, Franca Rosca nadomešča mag. Karmen Furman, Roberta Polnarja nadomešča poslanec Branko Simonovič, Suzano Lep Šimenko nadomešča Lidija Ivanuša, pa Mihaela Prevca nadomešča Aleksander Reberšek.
Prehajamo na določitev dnevnega reda skupne seje. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Ukrepi za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige. Ker do pričetka seja nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen skupne seje, kot je bilo določeno s sklicem seje.

Tako prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA. Poslanske skupine SD, LMŠ, SAB in Levice so 23. 3. 2021 na Odbor za gospodarstvo ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovile zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo predlagateljev za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov. Na sejo so bili vabljeni predstavnik predlagatelja Jani Prednik, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, predstavnik Ekonomsko-socialnega sveta, predstavnik sveta delavcev Adient Slovenj Gradec, predstavnik sveta delavcev Safilo Ormož, ki se je opravičil, in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

2. TRAK: (AB) – 9.05

(nadaljevanje) Vse udeležence prosiva, da upoštevajo medsebojno razdaljo in uporabljajo zaščitne maske.
Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi?
Gospod Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani obe predsednici, spoštovani predstavniki Vlade, gostje, kolegice in kolegi, en lep dober dan želim!
Vzemite to nujno sejo tega odbora oziroma tega skupnega odbora kot dobronamerno. Ta odbor je sklican z namenom, da se pogovorimo kaj se dogaja v gospodarstvu in kam želimo gospodarstvo in to barko peljati v prihodnjih letih. Žal lahko ugotovimo, da se po letu dni še vedno na žalost trajajoče epidemije soočamo s tistim, česar smo se takoj na začetku epidemije najbolj bali. Soočamo se z veliko negotovostjo za več tisoč delovnih mest širom po Sloveniji. In verjetno se vsi skupaj strinjamo, da so pred vsemi nami zelo negotovi in zelo težki časi, morda celo najbolj negotovi v času slovenske samostojnosti. In posledice te, kot že rečeno, trajajoče epidemije, so na žalost udarile z vso silo, ne samo na področju zdravstva, ampak na žalost tudi na področju gospodarstva in žal se je že pričel nek val nekih napovedi zaprtja številnih tovarn in obratov širom po Sloveniji. In seveda je z zaprtjem oziroma napovedjo o zaprtju teh obratov ogroženih veliko delovnih mest. Tu naj povem, da v določenih okoljih, v teh podjetjih niso zaposleni samo posamezniki, ampak ponekod tudi celotne družine.
Zdaj, za povrh vsega tega pa so te napovedi o zaprtju teh tovarn odjeknile v razvojno najbolj ogroženih območjih Slovenije. Pred mesecem dni je svoje zaprtje oziroma selitev proizvodnje napovedalo podjetje Adient iz Slovenj Gradca na Koroškem, kjer bo brez dela ostalo 430 zaposlenih. Pred tem je zaprtje že napovedalo podjetje Safilo iz Ormoža, ki je prav tako razvojno ogroženo območje, kjer bo delo izgubilo več kot 550 ljudi. In seveda vse te napovedi že za tako ali tako razvojno prikrajšana območja pomeni pravo socialno katastrofo. In če se bo to nadaljevalo, če bo to pomenil nek modus operandi v prihodnje in nek domino efekt, pa to ne bo samo problem lokalnih okolij, ampak bo to postal problem celotne države in celotnega sistema.
Seveda ti dve podjetji Adient in Safilo nista edina primera odpuščanj. Tu naj naštejem še nekaj podjetij, kot recimo podjetje Boxmark s 600 zaposlenimi. Res je, da je Boxmark v tem obdobju tudi že prejel nekaj novih naročil in poslov. Potem Cimos Maribor 100 zaposlenih, april 20, Alpina (?) 20 in Gardenia približno 70 ljudi. In poslovanja teh omenjenih podjetij za razliko od gostincev, turizma in industrije srečanj ni bilo, ni bilo omejeno z vašimi vladnimi odloki o prepovedi poslovanja in zbiranja. Ker pri teh podjetjih gre za predelovalno industrijo, se pravi za tisto industrijo, za katero gospodarski minister, minister Počivalšek trdi, da je treba na vsak način pomagati in da tudi izvzeti iz vseh omejevalnih ukrepov. In kljub temu in kljub dejstvu, da jim je tudi na voljo vsa pomoč v že sprejetih PKP-jih, ki smo jih sprejemali v zadnjem letu pa ta podjetja sedaj zapirajo svoja vrata oziroma selijo proizvodnje v tuje države. Na nek način pa je nek občutek, da se slovenska država na to ne odziva, ali se prepočasi odziva oziroma premalo odziva.
In kar je pri teh podjetjih najbolj zaskrbljujoče je to, da pri teh podjetjih ne gre nujno za podjetja, ki imajo težave. Ta podjetja tudi nimajo zmanjšanega obsega dela. Ta podjetja so tudi del neke širše mednarodne verige in pri teh podjetjih gre samo in zgolj za optimizacijo, finančno optimizacijo lastnikov podjetij. Posebej moram tu izpostavit, da so mnoga ta prizadeta ali na podoben način ogrožena podjetja, imajo še druge skupne lastnosti. Recimo so del dobaviteljske verige, ki so tudi pod vplivom pandemije močno spreminja, saj se krajša in seli s periferije v centre. Njihovi produkti so pogosto del prestižnih blagovnih znamk, ki imajo visoko dodano vrednost. Gre za podjetja z usposobljenimi in izobraženimi zaposlenimi, ki so veljala za stabilna in

3. TRAK: (AB) – 9.10

(nadaljevanje) so vlagala v ljudi in razvoj, pogosto, pozor, tudi z državnimi pomočmi. Pogosto gre za dele velikih korporacij, ki bi jih še nedavno označili za tako imenovane strateške lastnike podjetij s sedežem v Sloveniji. Gre za industrijske dejavnosti, ki jih omejitve gibanja, zbiranja in prodaja blaga in storitev niso neposredno in najhuje prizadele, kar sem že omenil. In seveda gre za izvoznike, katere rast in razvoj Republika Slovenija vedno poudarjala in skušala tudi pospeševati, kar je seveda pravilno.
In z ozirom na vse to, se zdi, da sedimo na neki tempirani bombi, za katero ne vemo kdaj se bo sprožila, kje se bo sprožila, v kakšnem obsegu se bo sprožila in vse to zbuja neko negotovost in po mnenju Socialnih demokratov in tudi celotne opozicije se bo morala naša država in trenutno vladajoči bolj proaktivno lotiti teh zadev, kot ste se to lotili v zadnjem letu. Ker se verjetno vsi strinjamo, da ta val ne bo pojenjal sam od sebe, ampak ga bo potrebno ustaviti z neko hitro in dobro načrtovano akcijo, intervencijo države z vsemi danimi možnostmi in vzvodi, ki jih naša država pač enostavno ima.
Jaz se zavedam, da čarobne palice ni. Nimate je niti vi, nimamo je niti mi, pa vendar smo vsi videli, da zgolj splošno paketno ukrepanje za ohranitev brezposelnosti, kot ga je Vlada predvidela v teh sprejetih PKP-jih, kot kaže sedaj eno leto po začetku epidemije enostavno ne bo dovolj. In kljub našim opozorilom in pozivom skozi celotno preteklo leto, ste se vladajoči odločili drugače, niste podprli nobenega predloga, da bi se pomoč kakorkoli vezala na dolgoročno ohranjanje zaposlenosti. Danes je eno leto po začetku te epidemije, oziroma nekoliko več, pa se žal pojavljajo primeri, da dejavnost opuščajo podjetja, ki so še nedavno, kot rečeno, koristila državno pomoč. Pa ne le za zaposlovanje, ampak so to pomoč koristila tudi za naložbe in za razvoj.
In ta paketni paket predvsem ne naslavlja problema, ki ga ta epidemija vedno bolj kaže, to pa je deglobalizacija. Ko so se prekinili do sedaj vzpostavljeni globalni tokovi in podjetja svojo dejavnost usmerjajo v neke druge, jedrne države. In zapiranje teh industrijskih dejavnosti pri nas kaže, da Slovenija žal, na žalost v tem trenutku ni percipirana kot neka jedrna država, saj ti industrijski obrati pri nas postajajo žrtve tako imenovanih optimizacijskih procesov, ki jih seveda izvajajo lastniki oziroma tuji lastniki.
Tu je treba poudariti, da tu ne gre za nek nov pojav. Ta trend se je pojavil skoraj nemudoma in vzporedno z izbruhom epidemije in so ga takoj prepoznale tudi določene institucije, tudi določene mednarodne ustanove. Tu naj omenim, da je julija 2020 Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD označila deset trendov za značilnost krize, v kateri se še vedno nahajamo. Te krize še ni konec. In sicer, prvo – močna gospodarska recesija, dva – večja zadolženost držav, podjetij in gospodinjstev, tri – nižje obrestne mere za »daljšoročnost« in nekonvencionalna denarna politika, štiri – rizik prehitrega izhoda iz ustanovitve aktivnosti socialnega distanciranja in obratno, pet – spremembe v dobaviteljskih verigah kot grožnja in priložnost, šest – spreminjanje investicijske odločitve, ki jih je težko napovedati, sedem – manj priložnosti za migracijske delavce v tujini, osem – nižje cene surovin kot pozitivna olajšava, devet – vse več populizma in ekstremizma, in deset – okrepljene globalne varnostne tenzije med ZDA in Kitajsko z učinki seveda na celoten svet.
In v vezi s to tem, temu zahteve za sklic te seje lahko izpostavim predvsem točke 5., 6. in 7., torej spremembe v dobaviteljskih verigah, spreminjanje investicijske odločitve in manj priložnosti za migracijske delavce v tujini. Spremembe v dobaviteljskih verigah so namreč priložnost le, če po spremembi ostaneš njihov del, če ne, nastane seveda problem. Investicijske odločitve, ki se spreminjajo izjemno hitro, pa pomenijo več negotovosti tako za zaposlene in tudi za okolje, v katerem je investiran ta kapital in seveda je v tem primeru potrebno bolj aktivno delovanje države za zagotavljanje neke stabilnosti. In če se bo ta prej omenjeni trend nadaljeval in ki se na žalost že kaže tudi pri teh napovedih zaprtja podjetij Adient in Safilo, pa naši državi seveda to lahko skupaj ugotovimo, preti velika nevarnost, da postane država nekega obrobja in ne jedrna država, kar bi si vsi v naši državi seveda želeli.
In grem proti koncu, tu bi gospoda državnega sekretarja, gospoda

4. TRAK: (AB) – 9.15

(nadaljevanje) Zajca bi na tem mestu vprašal, ker gospoda ministra Počivalška žal ni. Minister Počivalšek je ob obisku Slovenj Gradca ob napovedi zaprtja tega podjetja 23. marca povedal, da se investitorji zanimajo za podjetje Adient, da bi vstopili v to podjetje in me zanima kako daleč je to, kdo so ti investitorji in predvsem iz kakšne branže prihajajo. Zdaj, če ne morete povedati kdo so ti investitorji, pa lahko poveste iz kakšne branže prihajajo. Zakaj je to pomembno – to je pomembno zato, da ne bomo spet čez leto, dve ponovno prestrukturirali teh podjetij in seveda, ko začnemo prestrukturirat podjetja, delavce odpuščamo, jih damo na zavod in potem nazaj v podjetje in s tem nastajajo tudi drugi stroški in seveda stres za te ljudi. In ob zaprtju določenih podjetij je pač … je potrebno potem pač poskrbeti tako za te delavce, kot tudi za celotne njihove družine.
In naj bo to za nek uvod to. Mi smo pripravili osem sklepov, ki jih sedaj ne bom bral, so precej dolgi. Dobili ste jih na mizo. Jaz upam in pričakujem, da jih boste v dobri veri tudi koalicijski poslanci podprli. V opoziciji smo te sklepe pripravili dobronamerno, ne z namenom obračunavanja z Vlado, kajti ohranjanje delovnih mest je prioriteta tako vladajočih, kot trenutne opozicije. Na to smo tudi v opoziciji celo leto opozarjali. Žal večkrat nismo bili slišani, vendar pa na tem mestu moramo narediti vse, da ta delovna mesta ohranimo, da odpiramo nova, kajti če imamo dobro delujoče gospodarstvo, potem bomo imeli tudi dobro delujoče javne sisteme in podsisteme. Če nam klecne gospodarstvo in začne brezposelnost rasti, potem bodo začeli hirati tudi vsi javni sistemi.
Predsednica, hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa predlagatelju za vašo dodano obrazložitev.
Preden nadaljujemo s sejo, bi želela prebrati še eno pooblastilo, mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec Marko Bandelli. Sedaj bi predala še besedo kolegici Evi Irgl.
Eva, izvoli.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.
Tudi mi imamo še eno pooblastilo. Namesto gospoda Primoža Siterja, ki je sicer naš član, je z nami gospod Boštjan Koražija, ki ga lepo pozdravljam.
Izvoli.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Tako, nadaljujemo s sejo. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo?
Državni sekretar Simon Zajc, beseda je vaša.

SIMON ZAJC: Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni, dober dan!
Soočanje s posledicami globalne pandemije covid-19 je sicer eden zadnji v vrsti izzivov, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo. Podnebne spremembe, dostop do strateških surovin in druge trajnostne zahteve, demografski trendi povezani s staranjem prebivalstva, urbanizacija, nova industrijska revolucija, nevzdržne zadolženosti, vse večji ekonomski nacionalizem in trgovinski protekcionizem, geopolitično merjenje moči ter negotova gospodarska politika so že pred globalno zdravstveno krizo izjemno vplivali na mednarodno trgovino, ki v letu 2020 beleži izjemen upad. Tudi sedanji upad svetovne trgovine z blagom in storitvami sledi večletni negativni ali pa stagnirajoči rasti tujih neposrednih naložb, ki je posledica prej omejenih izzivov, predvsem pa nestabilnosti v globalnem poslovnem okolju.
Zavedamo se, da je zaradi odvisnosti od zunanjih trgov in močne vpletenosti v globalne verige vrednosti Slovenija še posebej ranljiva za globalna dogajanja. Ravno zato smo v vseh razvojnih strategijah upoštevali aktualne trende in razvili ukrepe za posodabljanje in prestrukturiranje ter odpornost gospodarstva za hitrejši zeleni in digitalni prehod, katero bo bolje pripravljeno na tveganje, ki jih prinaša vpetost v globalne verige vrednosti.
Vsakršno odpuščanje proizvodnih aktivnosti oziroma prenehanje dejavnosti, kot sta recimo omenjena Safilo in Adient, nas seveda izjemno skrbi in delamo vse, kar je v naši moči, da do tega ne bi prišlo. Vendar pa se moramo zavedati, da v samo odločanje lastnikov pa Vlada ne mora in ne sme posegati. Je pa ključna naloga Vlade vzpostavljanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja.

5. TRAK: (AB) – 9.20

(nadaljevanje) Verjetno bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata, še mnogo, mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je, kot tudi sami ugotavljate, ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest.
V primeru podjetij, kot so Safilo in Adient, je Vlada Republike Slovenije takoj odreagirala. Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta se takoj sestala z vodstvom podjetja z namenom iskanja rešitev za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji. Glede na to, da je poslovna odločitev lastnikov sprejeta, se zavzemamo za iskanje potencialnih novih investitorjev, ki bi na teh lokacijah vzpostavili podobno ali drugačno proizvodnjo ter omogočiti možnost posodobitve vzpodbud in pridobitve vzpodbud za nove domače ali pa tuje investicije.
Zdaj vprašanje je bilo vmes kdo se zanima. Jaz v tej, na tej točki na to vprašanje ne bi odgovarjal. Ko bomo tako daleč, da bomo lahko kaj več povedali, bomo takrat seveda z veseljem obvestili javnost. Poleg tega pa ima država za primer odpuščanja delavcev pripravljene sistemske ukrepe in to so prekvalifikacije in usposabljanja presežnih delavcev z namenom pridobitve novih in potrebnih kompetenc, aktivno iskanje novih delovnih mest ter s tem prezaposlitev v druga podjetja, spodbude za zaposlovanje pri drugih podjetjih v regiji in izven regije.
Vsekakor bomo aktivno pomagali podjetju, podjetjem in sodelovali z lastniki, da bi preprečili gospodarsko in socialno škodo v regiji. Pomembno je, da bi prišlo do dogovora o novem investitorju. Takrat, če pride do tega, lahko vzpodbudimo podjetje s sofinanciranjem stroškov investicij. V kolikor pa obstaja interes podjetja in njegovih lastnikov ali pa potencialnega novega investitorja za novo investicijo, se bomo pogovarjali v smeri finančnih spodbud, kar lahko ponudimo po Zakonu o spodbujanju investicij, ali pa po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
V kolikor pa do dogovora glede morebitnih novih investicij oziroma pomoči podjetju ne bo prišlo, pa je ključno, da se tudi vodstvo podjetij čimprej poveže z regijskimi zavodi Republike Slovenije za zaposlovanje in pripravi program reševanja presežnih delavcev. Le na ta način lahko pomagamo brezposelnim tako na socialnem področju, kot tudi pri iskanju nove zaposlitve. Na tem področju ima država že sistemske ukrepe in te ukrepe je smiselno v takšnem primeru izkoristiti.
Slovenija je v zadnjih nekaj letih uspela izjemno povečati pritok tujega kapitala, med drugim tudi večje multinacionalke, naj bo / nerazumljivo/ sta Yaskawa in Magna, zato ne drži, da Slovenija ne zna izkoristiti in privabljati tujih neposrednih investicij in da se investitorji selijo v druge države. Tako zgoraj omenjeni podjetji nista izbrala nam konkurenčnih držav ali pa katero drugo državo za svojo novo lokacijo, ampak prav Slovenijo in to zaradi znanja, kompetenc, delovne sile, odličnih strokovnjakov oziroma inštitutov na področju razvoja in raziskav, geografske strateške lege in pa, kar ni zanemarljivo v teh primerih – zelo pomembno, da se tudi državni organi proaktivno odzovejo in tudi občinski, tam, kjer se da, kjer so tudi na občini zainteresirani, se potem marsikaj, marsikateri investitor lažje odloči za investicijo.
Od leta 2017 do 2020 smo uspeli tako privabiti in podpreti šestnajst novih investitorjev. Tudi od zadnjega kvartala lanskega leta je v fazi odločanja za investiranja v Sloveniji okrog dvajset potencialnih investitorjev, tako domačih kot tujih, in sicer govorimo o vsaj desetih manjših in pa kar je pomembno, desetih večjih investicijah. Z različnimi ukrepi še naprej aktivno delujemo na področju privabljanja novih tujih investicij z višjo dodano vrednostjo, saj se zavedamo, da preusmeritev multinacionalk na geografsko bližje dobavitelje, kar se dogaja povsod po svetu, ne samo pri nas, predstavlja priložnost prav za naša slovenska podjetja, ki bodo ustrezno avtomatizirana in digitalizirana, saj danes multinacionalke dajejo večjo prednost večji varnosti oskrbe, pa čeprav to pomeni nekoliko višje stroške.

6. TRAK: (AB) – 9.25

(nadaljevanje) Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo smo spremenili tudi del Zakona o spodbujanju investicij, ki se nanaša na pogoje za dodelitev spodbud na področju števila novih delovnih mest, ohranitev obstoječih delovnih mest in vrednosti investicije po posameznih panogah.
Namen predlagane spremembe je tako podpora ohranitvi števila delovnih mest v večjih gospodarskih sistemih v spremenjenih gospodarskih okoliščinah zaradi covida, kot tudi spodbujati investicije z višjo dodano vrednostjo. Višja dodana vrednost je tesno povezana z višjo produktivnostjo. To pa je najlažje povečati s pravilno usmerjenimi investicijami, tako da bi podjetja reinvestirala čim več dobičkov v nove projekte z visoko dodano vrednostjo. Hkrati pa moramo kot država ohranjati stabilnost vladne politike, povečati učinkovitost sodnega sistema, transparentnosti, zmanjšati birokracijo pri pridobivanju dovoljenj, zagotoviti ustrezno finančno in davčno okolje, ter povečati ukrepe za krepitev talentov in ohranjanje bazena talentov v Sloveniji. Tega se zavedamo in ravno na tem delamo tudi v sklopu vladne strateške skupine.
Zavedati se moramo, da bodo spremembe na področju pretoka kapitala tudi v prihodnje obstajale in se bodo dogajale ne samo v Sloveniji. Vendar smo si po našem mnenju začrtali prave smernice in trdno verjamem, da bomo v Slovenijo uspeli privabiti visokotehnološke trajnostne investicije z višjo dodano vrednostjo.
Hvala, gospa predsednica.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala, državni sekretar Simon Zajc za predstavitev stališča Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Sprašujem, želi besedo tudi predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državna sekretarka Mateja Ribič?
Beseda je vaša.

MATEJA RIBIČ: Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi gostje, lepo pozdravljeni!
Skupna seja Odbora za gospodarstvo in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bila sklicana, da proučimo oziroma opravimo razpravo o ukrepih za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetjih, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne vidike. Gibanje brezposelnosti je v večini primerov odraz gospodarskih razmer, pri čemer pa se soočamo s situacijo, ki ni specifična le za Slovenijo, temveč je zajela globalni trg. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi padca gospodarske aktivnosti tako močno vplivali tudi na gibanje na trgu dela, ne samo v Sloveniji, temveč na ravni celotne Evrope. Da bi preprečili negativne posledice epidemiološke krize na zaposlovanje in podjetja, je Vlada Republike Slovenije uvedla ukrepe namenjene tako podjetjem s ciljem pomagati gospodarstvu, ter pomagati pri ohranitvi delovnih mest, kot posameznikom, s ciljem ublažitve socialne stiske.
V Sloveniji sta bila že ob prvem valu epidemije sprejeta dva ključna ukrepa za pomoč pri ohranitvi delovnih mest in pomoč gospodarstvu, in sicer nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, ter subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki sta preprečila še večji priliv v evidenco brezposelnih ter bistveno pripomogla k ustalitvi števila na današnjih 80 tisoč registriranih brezposelnih.
Naj še poudarim, da je število brezposelnih še konec leta 2020 preseglo 90 tisoč registriranih brezposelnih oseb, napovedi pa so bile še slabše. Kljub temu pa že od januarja dalje beležimo konstanten upad števila registriranih brezposelnih oseb. Da sta ta dva in pa tudi drugi ukrepi učinkoviti, pa nenazadnje kažejo tudi odzivi delodajalcev, ki se ukrepov množično poslužujejo ter tudi vseskozi podpirajo morebitno podaljševanje. Ob rednem spremljanju odzivov delodajalcev tako ugotavljamo, da sta ukrepa ne le dobro sprejeta, temveč tudi pogosto uporabljena, s čimer se tudi dosega njun namen.
Izpostaviti je potrebno tudi, da so interventni ukrepi oblikovani ob upoštevanju preteklih izkušenj in ob upoštevanju sprejetih primerljivih ukrepih držav članic Evropske unije. To je vsekakor pripomoglo k temu, da so učinkovitost obstoječih ukrepov za ohranitev delovnih mest prepoznale tudi številne evropske oziroma mednarodne institucije, ki Sloveniji priznavajo učinkovito spopadanje z epidemiološko krizo iz vidika trga dela.

7. TRAK: (AB) – 9.30

(nadaljevanje) Ocenjujemo, da bi brez ukrepov za ohranitev delovnih mest število brezposelnih zagotovo močno narastlo in se približalo številkam registriranih brezposelnih oseb v času recesije, to je preko 120 tisoč oseb vpisanih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Očitno je, da je država odreagirala pravočasno in kljub trem epidemiološkim valom brezposelnost utegnila obdržati na sprejemljivi in obvladljivi stopnji.
Danes smo z ukrepi dosegli, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji nižja kot brezposelnost na ravni Evropske unije. Sezonsko prilagojena stopnja anketne brezposelnosti, ki jo na osnovi podatkov ankete o delovni sili izračunava Eurostat, je bila konec februarja 2020 v Sloveniji 4,9 odstotkov, kar je pod povprečjem Evropske unije, v kateri je bila stopnja 7,5 odstotkov. Že ta podatek kaže, da se je ministrstvo tega vidika epidemije lotilo primerno in učinkovito. Omenjenim ukrepom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so komplementarni še številni drugi ukrepi, ki jih je oblikovalo Ministrstvo za delo in ki pomembno dopolnjujejo interventne ukrepe drugih resornih ministrstev. Na ta način smo lahko naslovili vse vidike epidemije v okviru danih zmožnosti.
Univerzalni temeljni dohodek za samozaposlene, izplačilo fiksnih stroškov za upravičena podjetja, turistični vavčerji, solidarnostni dodatki za različne upravičence in še bi lahko naštevali številne ukrepe oblikovane na ravni države. Prizadevanja ministrstva za ohranitev delovnih mest pa niso nastala zgolj na ravni interventnih ukrepov. Ažurno smo namreč že pred epidemijo, še bolj pa vse od pričetka epidemije prilagajali že obstoječ sistem aktivne politike zaposlovanja trenutnim razmeram na trgu dela. Ena izmed takih sprememb, ki jo lahko omenim, je razširitev naborov upravičencev pri subvencijskem ukrepu »zaposli.me«, ki prispeva k zaposlovanju brezposelnih oseb za nedoločen čas. Ciljna skupina subvencioniranja zaposlitev po spremembi tako niso več le dolgotrajno brezposelni, temveč tudi osebe, ki so izgubile delo iz poslovnih razlogov, zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, kot posledica epidemije covid-19.
Sprememba bo vsekakor imela pozitiven učinek pri hitrejšemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle na seznamu presežnih delavcev v podjetjih, ki v zadnjem času odmevajo po medijih. To je Adient in Safilo. Kar želim na tem mestu poudariti je, da država tako z interventnimi ukrepi, kot s prilagodljivim sistemom aktivne politike zaposlovanja, ki je bil vzpostavljen že pred pandemijo, lahko učinkovito naslavlja izzive, s katerimi se sooča. In ravno temu je sistem aktivne politike zaposlovanja namenjen – prilagodljivem odzivanju na vseskozi spreminjajoč se trg dela.
Poleg podrobnega spremljanja premikov in anomalij na trgu dela, ministrstvo tudi intenzivno sodeluje s preostalimi ministrstvi. Še posebej bi želela izpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo. Obe ministrstvi sta se namreč v preteklem letu intenzivno lotili reševanja vsakršne problematike, ki nam je prišla na pot. V medijih se morda ne pojavljajo številni tedenski sestanki in delovna srečanja, ki sta jih ministrstvi na strokovni ravni imeli s sindikati, vodstvi podjetij, Zavodom za zaposlovanje in vsemi ostalimi institucijami, kar pa ne more biti merilo za to, da se ustvari vtis, da se problematika zanemarja. Ministrstvo ima vzpostavljen mehanizem odzivanja na razmere, ki teče, ne glede na medijske pritiske in katerega cilj je, da se pomaga pri ohranitvi delovnih mest, posameznikom pa zagotovi socialno varnost v teh kritičnih časih. Ravno intenzivno delo ob vsakršni napovedi odpuščanja, je privedlo med drugim tudi do tega, da Gorenje, ki je še pred nekaj meseci napovedovalo odpuščanje presežnih delavcev, danes ponovno zaposluje. Da je temu tako, ni naključje, temveč plod trdega dela, angažmaja pristojnih ministrstev in že vzpostavljenega sistema, ki se hitro odziva na morebitne šoke in anomalije na trgu dela.
Ministrstvo se sooča tudi z očitki, da bi moralo zaostriti pogoje za prejemanje državne pomoči in podaljšati obdobje prepovedi odpuščanja zaposlenih. Na tem mestu je potrebno jasno povedati, da je obdobje prepovedi odpuščanja v času trajanja koriščenja ukrepa, rezultat pogajanj s socialnimi partnerji, sestavljenimi tako iz predstavnikov delodajalcev, kot predstavnikov delavcev.

8. TRAK: (AB) – 9.35

(nadaljevanje) Kar nekaj zakonskih rešitev je tako tudi posledica sindikalnih pogajanj in kompromisnih rešitev, ko je učinkovito potrebno nasloviti tako zahteve delodajalske, kot sindikalne strani, zaradi česar v takih primerih ni mogoče slediti očitkom o neprimernosti ukrepov.
Obstoječa zakonska rešitev je tako kompromis vseh udeleženih s strani in ne enostranska odločitev brez utemeljene podlage. Če ob tem pogledamo še statistiko upadanja števila registriranih brezposelnih oseb v evidenci Zavoda za zaposlovanje, pa je povsem jasno, da zakonska določba ne preprečuje učinkovite ohranitve delovnih mest. Dejstvo je, da bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata še mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest. Tudi danes, ko se ponovno soočamo s problematiko napovedi odpuščanja zaposlenih v nekaterih javno izpostavljenih podjetij in pritiski, da državne pomoči niso učinkovite pri ohranjanju delovnih mest, ne smemo pozabiti – država se lahko na več ravneh učinkovito spopada s temi izzivi, obenem pa ima tudi možnost, da ta sistem nadgrajuje s prilagoditvijo ukrepov glede na trenutne razmere na trgu dela.
In točno to je ministrstvo že storilo in vseskozi tudi počne. S sodelovanjem z drugimi ministrstvi pa lahko s komplementarnimi ukrepi kar najbolje naslovimo izzive, ki so pred nami. Naj ponovno izpostavim, primernost in učinkovitost ukrepov nam priznavajo tudi evropske institucije. Registrirana brezposelnost v Sloveniji pa je skoraj 3 procentne točke pod registrirano brezposelnostjo v Evropski uniji. Zgolj od januarja pa do sredine aprila se je število brezposelnih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje znižala za več kot 9 tisoč oseb, to je 10 odstotkov glede na prijavljeno število brezposelnih v evidenci na začetku tega leta. V kolikor ukrepi ne bi bili učinkoviti, bi bila krivulja vsekakor obrnjena v drugo smer. Prav odzivnost tega sistema je pripomogla k hitrejšemu ponovnemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle v evidenci brezposelnih in prav ta sistem se je izkazal za učinkovitega, ko pogledamo statistiko padanja števila registriranih brezposelnih oseb.
Prilagodljivost in hitra odzivnost sistema se je nenazadnje pokazala v sposobnosti Zavoda za zaposlovanje, da je praktično preko noči prevzel pomembno vlogo dodeljevanja in izplačevanja številnih državnih pomoči, kljub temu, da je njegova osnovna dejavnost prvenstveno namenjena drugim vsebinam. Ministrstvo in Zavod za zaposlovanje sta tako v le nekaj dneh poskrbela za vzpostavitev sistema, ki uspešno izpolnjuje svojo nalogo že vse od marca 2020 dalje, in se preko noči nadgrajuje ob vsaki zakonski spremembi. To med drugim kaže tudi število vlog, o katerih je zavod odločil v preteklem letu dni in pa višina izplačanih sredstev, ki že presega 570 milijonov evrov. Naj poudarim, da gre za sredstva, ki predstavljajo državno pomoč in niso povratna, skupaj z ostalimi ukrepi pa bodo imeli od teh sredstev korist tako delodajalci, kot njihovi zaposleni.
Zavedati se moramo, da odpuščanj žal ni mogoče povsem preprečiti, nenazadnje pa mora država spoštovati tudi ustavno pravico svobodne ustanovitve gospodarskega subjekta in pa njegovo vodenje v skladu z ekonomski načeli, upoštevaje prisilne predpise. Odpuščanje tako ostaja pravica posameznega gospodarskega subjekta, pri čemer pa je še vedno podvržena prisilnim predpisom Zakona o delovnega razmerja. Na kratko; nobeno podjetje ne more delavca odpustiti, če za to niso izpolnjeni zakonski pogoji v temeljnem delovnopravnem zakonu. Kot ministrstvo si lahko prizadevamo, da se ohrani kar največje število delovnih mest, ter da se izvaja dosleden nadzor nad morebitnimi, neutemeljenimi odpuščanji, kar tudi sicer že počnemo. Ali to pomeni, da na področju ni več možnosti za napredek? Vsekakor ne. In k napredku ter izboljšanju ukrepov sledi tudi Ministrstvo za delo. Navsezadnje smo tekom sprejemanja interventnih zakonov vseskozi prilagajali ukrepe izkazanim potrebam oziroma oviram, ki so se pokazale pri njihovih izvajanjih, neprestano pa prilagajamo tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
V luči predhodno navedenega tako tudi ne moremo podpreti številnih predlaganih sklepov v predloženem gradivu za sklic seje. Vezano na predlagano prvi sklep bi želeli opozoriti, da navedbe v sklepu ne držijo, saj so bili ukrepi tudi na mednarodnem parketu prepoznani kot učinkoviti,

9. TRAK: (AB) – 9.40

(nadaljevanje) zaradi česar ga ni mogoče sprejeti. Celo Mednarodni denarni sklad, ki je podrobno več mesecev ocenjeval interventne ukrepe države, je ocenil, da je Slovenija na negativne posledice epidemije odgovorila s hitrimi, obsežnimi in dobro usklajenimi ukrepi, ki so ublažili gospodarske in socialne učinke krize.
Prav tako ni mogoče podpreti tretjega sklepa, saj je ministrstvo v preteklih letih, predvsem pa mesecih že večkrat prilagodilo programe aktivne politike zaposlovanja, ter s tem omogočilo reintegracijo oseb, ki se znajdejo na seznamu presežnih delavcev. Tudi sicer ima ministrstvo vzpostavljen obsežen sistem v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki se aktivira že takoj ob ogroženosti delovnega mesta, ter oseb, ter osebi, ki bo postala iskalec nove zaposlitve nudi usposabljanje, prekvalifikacijo, izobraževanje, pridobivanje specifičnih kompetenc, potrebnih za zaposlitev pri novem delodajalcu, nenazadnje pa tudi subvencijo ob ponovni zaposlitvi. Naj tu omenim, da se je tak sistem aktiviral pri Adientu in se bo tudi pri Safilu, kjer bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v poslovne prostore podjetij namestil svetovalce, ki bodo delavcem na voljo neposredno v podjetju, ter jim tako vsakodnevno pomagal pri vključevanju v navedene programe ter pri iskanju nove zaposlitve. Ministrstvo je mnenja, da je potrebno ukrepe pripeljati k ljudem in to z zavodom tudi uresničuje.
Iz vidika našega ministrstva tudi ne moremo podpreti sklepa številka 6, saj ukrepe, ki se lahko financirajo iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, že sofinanciramo iz drugih virov in sicer iz ekonomsko-socialnega sklada. V primeru hkratnega financiranja iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, bi to pomenilo dvojno financiranje, kar pa uredba striktno prepoveduje.
Nenazadnje ni mogoče podpreti niti osmega sklepa, saj Vlada vseskozi že zagotavlja potrebno financiranje vseh programov. Ministrstvo je tako med drugim že večkrat poskrbelo za zagotovitev dodatnih sredstev in tudi za dodatno financiranje subvencijskih programov, pri katerih so bila porabljena vsa sredstva. Dodatno je namenilo sredstva tudi za programe javnih del. Ministrstvo že vseskozi skrbi za zadosten dotok sredstev pri vseh programih, ki presegajo zastavljene kazalnike vključitev oziroma kjer je potem glede na stanje na trgu dela potreba. To je ministrstvo počelo do sedaj in to bo počelo tudi v prihodnje.
Naj še omenim, da so ukrepi in programi aktivne politke zaposlovanja živa materija in ne le črka na papirju. Prilagajajo se na mesečni ravni in vseskozi nadgrajujejo in ravno to je specifika aktivne politike zaposlovanja, ki ministrstvu in Zavodu za zaposlovanje omogoča, da se odzove na spreminjajoče izzive na trgu dela. Vezano na preostale sklepe izpostavljamo, da ne sodijo v pristojnost Ministrstva za delo in skladno s tem ne podajamo podrobnejše obrazložitve.
Na koncu bi želela ponovno poudariti, da se Ministrstvo za delo za rešitev izzivov epidemije ne zanaša le na interventne ukrepe, temveč je komplementarno dopolnjuje z že obstoječimi ukrepi v okviru sistemske ureditve, vseskozi pa tesno sodeluje tako z Zavodom za zaposlovanje, kot drugimi ministrstvi. Skupek tega sodelovanja pa se odraža v pozitivnem trendu zmanjševanja števila brezposelnih v evidenci Zavoda za zaposlovanje.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa državni sekretarki za vaše stališče.
Kdo od vabljenih želi besedo? Vidim, da ja. Prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom, ter navedete institucijo iz katere prihajate. Hkrati bi vas želela opozoriti, da ker imamo sejo časovno omejeno, vabljene prosim, da svoje razprave strnejo oziroma stališče na cirka 5 minut.
Izvolite, beseda je vaša.

JAKA ŠILAK: Lepo pozdravljeni. Sem Jaka Šilak iz Zveze svobodnih sindikatov iz področja Podravja in Koroške.
Zdaj, mi se moramo zavedati, da recimo en Adient pomeni za Koroško kar 3 odstotke delovno aktivnega prebivalstva. Če pa še povzamemo bolj območje, kjer živijo ti delavci, Mislinjsko dolino, je pa to po moji oceni malo manj kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. In vsekakor je to en ogromen šok za to področje. Zdaj, kjer se ponujajo nove zaposlitve, so zelo oddaljene za te zaposlene. 40 minut je recimo

10. TRAK: (AB) – 9.45

(nadaljevanje) do Velenja ali do Raven ali do Mežice ali še dlje kam. Hkrati smo že tako Korošci omejeni z možnostjo zaposlitve zaradi slabih cestnih povezav. Zato bi tukaj nekako predlagal državi, da res pospeši to prodajo teh prostorov, enako za Ormož in poskuša najti nove vlagatelje, ki bi prišli sem z višjo dodano vrednostjo in bi se potem ta podjetja tudi v teh okoljih ostala.
Višjo dodano vrednostjo pravim zato, ker podjetja, ki imajo malo dodano vrednost, sedaj govorijo, da je strošek dela nekako predrag v Sloveniji, ampak to nikakor ni res, ker morate se zavedati, da tam, kjer imajo malo dodano vrednost, same stroške proizvodnje že tiščijo v strošek plače. In to se dogaja. Jaz mislim, da bi bilo prav tudi, da Ministrstvo za gospodarstvo nekako zrahlja te administrativne ovire, da poenostavi pridobivanje raznih dovoljenj, da se zaženejo bolj intenzivna umeščanja v okolje vseh teh tovarn podobno.
Zdaj, govori se tudi o teh nekih subvencijah za tuje vlagatelje. Tukaj moramo biti zmeraj zelo previdni, po mojem mnenju. Ali je prav, da jim damo velike subvencije, da pridejo ali s tem hkrati ne ustvarjamo neke nelojalne konkurence za podjetja, ki so že tukaj v tem prostoru. Hkrati pa tem podjetjem omogočimo, da imajo tisti skok recimo, kot se pravi, da imajo nekje tuja podjetja v Sloveniji 9 odstotkov nekje višje plače, ali to pokrivajo samo s tem, ali s čim drugim.
Vsekakor je pri teh subvencijah treba biti še bolj previden. Jaz mislim, da je prav, da se še dajo močnejše varovalke noter, da ne bo tako lahko subvencij pridobiti, hkrati pa, ko bojo ti roki potekli, oditi. Če pogledamo en preprosti primer, en kmet, ki kandidira na nekem razpisu in da dobi neki majhen delež denarja, mora svojo zagotavljat, da bo svojo proizvodnjo ohranil 3 ali 5 let. Zakaj se to tudi ne zgodi za te, te, ki dobivajo neke večje vsote denarja. A veste, tuj lastnik pač ni domačin, ne hodi po tej pokrajini in ni čustveno navezan na to pokrajino. Kot drugo, kapital nima čustev. Kot tretje, smo pa država, ki ima prelahka odpuščanja in pa prepoceni odpuščanja. Naša odpuščanja so veliko cenejša kot kje drugje in zato tujci to z lahkoto naredijo.
Jaz moram povedati, da smo se v obeh dveh podjetjih, v Safilu in v Adientu spogajali za boljše odpravnine. Tujci so pripravljeni dati več, da bodo lahko odšli mirno, da bodo imeli socialni mir do konca in da bodo nekako proizvodnjo speljali do konca. Mi smo se predvsem borili za ljudi, ki so nad 50 stari, ker ne vemo kako bo z njihovimi zaposlitvami. Mi smo računali, da nekdo, ki še mu pripada 19 mesecev zavoda, pa še mu potem manjka neke dve leti ali pa leto dni do upokojitve, da bo lahko s to odpravnino nekako preživel. Na tem mestu pa imamo tudi neko prošnjo, da bi se mogoče te ljudi oprostilo dajatve davkov. Toliko z moje strani.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Še kdo želi besedo?
Izvolite.

BOJAN ROŠER: Bojan Rošer, predstavnik delavcev podjetja Adient Slovenj Gradec.
Kot vidite, se v tej fazi zapirajo večja podjetja oziroma največja v regiji. To mislim, da bi država morala prisluhnit in tudi ukrepat. Težko je prepričat lastnika, da bo ostal tukaj, ampak moramo narediti vsi skupaj vse, da bodo delavci, da bomo delavci,

11. TRAK: (AB) – 9.50

(nadaljevanje) da bomo delavci imeli delo v regiji, da se ne bomo vozili v Avstrijo, nosili denar ven iz države. Mi želimo tukaj ustvarjati prihodnost za naše otroke. V našem podjetju, ki ima stalež še 60 let in več, smo prišli do dna. Zapiranje, tukaj smo delavci, starejši nad 50 let, kaj s tem delavcem. Delodajalci se jih izogibajo, ker smo zgarani, ampak zgarali smo se pri tem lastniku, ki nas je imel.
Res je, ko je že moj kolega rekel, ponudil nam je nekaj več, kot zakon zahteva. Delavci bodo verjetno zadovoljni, ko bodo videli oziroma izvedeli kaj se bomo izpogajali, ker pač še imamo nekaj stvari za uredit, preden bodo informacije prišle v javnost. Ampak tukaj je spet prispevek države, ki ga želijo od nas, da smo se s trudom pogajali, s težkimi pogajanji in zato je res prošnja, da prisluhne država in tem deležu se tudi odpove in ga damo delavcem, da bodo lahko preživeli do svoje starostne pokojnine, ki pa bo nizka. Zato apeliram na vse, ki imate glas, da ga usmerite v to, da bomo državljani Republike Slovenije nekako mirno prišli do svoje pokojnine in pa tudi z maksimalnimi trudi pripomorete do novega investitorja, vsaj za tiste delavce, ki bodo še lahko delali na tej lokaciji.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vašo predstavitev.
Zanima me, a mogoče predstavnik Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje želi besedo?
Izvolite.

MITJA BOBNAR: Hvala lepa. Tudi pozdravljeni vsi prisotni z moje strani.
Ja, takole. Zelo zanimiva razprava tale, ko jo poslušam do zdaj. Tudi res moram se zahvalit gospe državni sekretarki Ministrstva za delo glede sodelovanja, ki je res zelo plodovito na dnevni bazi. Težka situacija za vse nas, da ne rečemo, vsem kolegom iz gospodarstva in ljudem, ki so v neki možnosti izgube službe, ali pa so jo celo izgubili.
Zdaj, moje videnje je sledeče, da kakšne posebne romantike, ko govorimo o gospodarstvu in o vseh teh zadevah, ki se zdaj pogovarjamo, pač ni. Tako da, kolega predstavnik delavcev iz podjetja Adienta, je res, da mogoče ni idealno, če vsi ti novi delodajalci, ki moram reči, da po naših informacijah zelo intenzivno povprašujejo po tudi zaposlenih, ki ne bodo več v Adientu potencialno. Je, bi rekel tudi njim ena največjih ovir, če je recimo nova zaposlitev, nekje bi rekel tudi teh 40 minut ali več, ker hočem pa reči, da je treba tudi majčkeno iz pozitivne strani zadevo gledat, da resnično potrebe po taki delovni sili so. In okej, če je majčkeno dlje, je pač dlje. Kot gledam recimo tudi v Sloveniji ali pa moje sodelavce, ki se vozijo tudi uro do dve uri na svoje delovno mesto. Da ne govorim o tujini, bil sem na Parizu v začetku lanskega leta, so to dnevne migracije, ki tudi po tri ure so ti prevozi. Tako da nekako ne vidim, da bi bila to sicer največja ovira.
Druga stvar mogoče, ki bi jo želel vzpostavit, so bili omenjeni starejši zaposleni. Je res, da ne sprašujejo vsi delodajalci po tej skupini, vendarle pa, glede na to, da je veliko pomanjkanje delovne sile, da je velik pritisk seveda uvoza te delovne sile, moram reči, da zaznavamo v zadnjih letih na Zavodu za zaposlovanje čedalje večjo vrednost teh ljudi. Ker to so ljudje z izkušnjami, ljudje, ki poznajo stvari. Seveda je potem neka potrebna prilagoditev delovnega mesta in tako naprej in daleč od tega, da so to nezaposljivi ljudje. Ker moram reči, ta epidemija je naredila svoje, dnevno pregledujemo kateri so tisti najbolj ogroženi in niso bili najbolj ogrožene tiste skupine, najbolj ogrožene, ki so starejše. Najbolj ogroženi so bili delavci med 30 in 40 let, ti so izgubljali službe, tudi kasneje jih dobili. Potem naslednja skupina med 40 in 50 let. Se pravi, ti dve skupini sta bili daleč najbolj pod ogroženimi, da ne rečem seveda mladi.

12. TRAK: (AB) – 9.55

(nadaljevanje) Ker vsi ti izhodi oziroma vstop v naše evidence brezposelnih oseb, so se zgodile ne toliko s samim odpuščanjem, o čemer danes govorimo. Tega je bilo relativno malo. V bistvu bom rekel zelo, zelo malo, glede na to, kar kaj smo vsi skupaj doživeli. Zgodile so se v treh četrtinah primerov iz naslova, ker enostavno delodajalci niso podaljševali pogodb tem mlajšim skupinam. Vemo, da največ delodajalcev, da mladim ljudem pogodbo za določen čas in te se niso podaljševale in to je skoraj tri četrtine. Tako, da mogoče toliko na kratko, pa se še kasneje vklopim, h kakšni konkretni zadevi.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: / izklopljen mikrofon/ ne, kasneje ne bo več možno.

MITJA BOBNAR: Aha, okej.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: / izklopljen mikrofon/ mikrofon. / vklopljen mikrofon/ mikrofon.
Hvala lepa za vaše stališče. Samo za magnetogram sporočam, da je stališče Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje predstavljal Mitja Bobnar. Zanima me, predstavnica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, želite besedo?
Izvolite. Za magnetogram prosim ime in priimek.

MARIJANA BEDNAŠ: Hvala lepa. Marijana Bednaš, direktorica Umar.
Zdaj, glede na temo, o kateri se danes pogovarjamo, bi izpostavila nekaj naših ugotovitev. Z vidika same gospodarske slike, lani seveda je pandemija močno prizadela gospodarstvo in videli smo po globokem upadu v drugem četrtletju, je bilo okrevanje lahko rečemo na nek način dvotirno. Se pravi, izvozni sektor, gospodarstvo, tudi gradbeništvo je okreval praktično v celotni drugi polovici leta in tudi v začetku letošnjega leta.
Na drugi strani so dejavnosti, zlasti tiste, ki so povezane s turizmom, gostinstvo, vse storitve, kjer je potreben osebni kontakt, se pravi to so tako imenovane kontaktne storitve, industrije srečanj, razvedrilne, športne, rekreacijske aktivnosti. Celoten ta segment je bil globoko prizadet, z njim se je zmanjšalo tudi trošenje gospodinjstev in to je marsikatero dejavnost spravilo v težak položaj. Sprejeti so bili številni ukrepi za blaženje posledic epidemije.
Po naši oceni so ublažili upad gospodarske aktivnosti za vsaj 4 odstotne točke, se pravi, da bi bil upad BDP lani lahko tudi blizu 10 odstotkov. Tudi za ohranjanje delovnih mest je bilo namenjeno praktično polovica celotnih sredstev. So pa seveda določene dejavnosti zlasti v teh segmentih, ki sem jih omenila, v težkem položaju. Stečajev je bilo lani sicer manj kot leto prej, tudi zaradi nedelovanja sodišč, zaradi podpornih ukrepov, vendar se tveganje zato povečuje, oziroma je razmeroma visoko in tu sta pravzaprav nekako dve smeri.
Na eni strani tiste dejavnosti, ki bi lahko okrevale z umirjanjem epidemioloških razmer. Za te dejavnosti je pomembno, da se ukrepi umikajo postopno, premišljeno, da ne pridejo v položaj, ko bi lahko okrevale, vendar potrebujejo še nekaj podpore v tem začetnem času, v tem času začetnega okrevanja. Na drugi strani so pa tudi dejavnosti, pri katerih se je pokazala potreba po prestrukturiranju in pri delavcih tudi pri preusposabljanju, po nadaljnjem izobraževanju. Tu ugotavljamo, da je vključenost odraslih v izobraževanju vseživljenjsko učenje v Sloveniji razmeroma nizko in to je tudi glede na hitro spreminjajoče se razmere, tehnološki razvoj, je to nujno pospešiti.
Morda samo še glede globalnih verig vrednosti. Mi smo lani v poročilu o produktivnosti podrobneje obdelali tudi to temo. Z epidemijo so se pojavile res hude motnje v proizvodnih procesih do oteženega delovanja prodajno nabavnih verig in tudi do pospešitve oziroma preoblikovanja globalnih verig vrednosti v smislu selitve bližnjim lokacijam. To po angleško se uporabljata izraza »nearshoring« in »reshoring«, se pravi selitev v bližnje lokacije ali celo nazaj v matične države. Ta proces skrajševanja globalnih

13. TRAK: (AB) – 10.00

(nadaljevanje) verig vrednosti se je začel že pred epidemijo, saj je povezan tudi z uvajanjem novih tehnologij. Pandemija je to seveda pospešila. Je pa to za naša podjetja tudi priložnost, da se repozicionirajo v teh globalnih verigah vrednosti, kjer je to možno. Podatkov o tem še nimamo, vendar po nekaterih informacijah so nekatera podjetja uspela pridobiti tudi nove posle, tudi z nudenjem digitalnih storitev, tako da to je tudi priložnost in ne samo tveganje in pa neka grožnja.
Toliko za uvod. Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vaše stališče.
Vsi prisotni vabljeni so dobili besedo, zato sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odborov.
Prvi k besedi se je prijavil Andrej Černigoj. Beseda je vaša.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovana gospa sopredsedujoča, spoštovana državna sekretarja, spoštovane kolegice in kolegi!
Vlada je dokazala, da je blizu ljudem in to je tudi osnovni slogan Nove Slovenije – Krščanskih demokratov, ki se je izkazal zelo za zelo pomembnega v tej krizi. Nova Slovenija je pomemben člen te Vlade in še nikoli, nikoli v zgodovini samostojne Republike Slovenije ni nobena Vlada v času gospodarskega krča zaradi epidemije nastopila s tako obsežnim programom spodbud. Če se tukaj lahko vprašam, smo te spodbude zajeli vse segmente, mogoče smo kakšnega pozabili, ampak lahko na tem mestu trdim, da je ni Vlade v Sloveniji in na celem svetu, ki bi uspela zajeti vsakega posameznika. Lahko pa trdim, da jih ta Vlada, kot nobena Vlada, morebitna druga Vlada ne bi zajela toliko segmentov, kolikor jih je ta Vlada.
V preteklosti smo imeli samo eno spodbudo. Ta denar je šel v banke, ker smo reševali bančni sistem. Mi pa smo pokazali, da znamo prisluhnit ljudem in podjetjem, ko je to potrebno. Država res ne more rešiti vsakega človeka in vsake težave, smo pa s temi paketi ukrepov za omilitev posledic epidemije zajeli večje skupine ljudi. Statistični podatki kažejo, da smo ohranili več kot 300 tisoč delovnih mest, številna podjetja, obvarovali družine in z veliko ukrepi poskrbeli tudi za najranljivejše skupine ljudi v Republiki Sloveniji.
V Novi Sloveniji – Krščanski demokrati verjamemo v potenciale vsakega izmed nas. Ljudje za razvoj svojih talentov potrebujemo prostor in svobodo in država v to ne sme posegati. Mi vidimo državo kot subjekt, ki ga potrebujemo za varnost, kot varnostno mrežo, v katero se ujamemo, če pademo, nato pa spet odskočimo. To je primarna naloga države. Mogoče v nadaljevanju povem to, da to, ta sedanja Vlada to dela in me zelo veseli, da so nekateri moji predhodniki v razpravi omenili tudi … to se pravi izgradnjo tretje razvojne osi, to se pravi, sedanja Vlada dela, da povezuje boljše povezave znotraj Slovenije in s tem omogoča gospodarstvu boljši razvoj. To se pravi, cestne in železniške povezave.
Tukaj me zelo veseli tudi to, da je namera sedanje Vlade in tudi jaz to podpiram in ministrstva, da se bo zgradila avtocesta Postojna-Jelšane, kjer bo tudi mojemu lastnemu domačemu kraju omogočale eksponentno gospodarski razvoj. Tukaj bi mogoče poudaril še to, da z nekaterimi ukrepi, kot je debirokratizacija, želimo v sedanji Vladi narediti to, da bi naredili gospodarsko okolje bolj privlačno za gospodarstvenike, predvsem pa, da bi končali z nekaterimi nesmisli in ki trenutno so v Republiki Sloveniji. Tako bi postali bolj privlačni za razvoj Slovenije, za razvoj gospodarstva in tudi bolj odprti za tuje vlagatelje. Mogoče samo ena

14. TRAK: (AB) – 10.05

(nadaljevanje) taka primera. V … mi si želimo tudi, da se bi recimo gradbena dovoljenja za izgradnjo tovarn pohitrila. Gradbeno dovoljenje v Avstriji se ga dobi v nekaj mesecih, v Italiji. V Sloveniji pa skoraj nekaj, nekaj let. To so taki nesmisli. Da ne govorim o podjetju Pipistrel, da ne govorim o raznih … podjetju Rutar, ki je recimo v Avstriji našil zaščito za patente in o nekaterih pivovarjih, ki so dobili hitrejše, hitrejšo možnost razvoja čez mejo. To si želimo, da se bi taki nesmisli odpravili in da bi naredili Slovenijo bolj konkurenčno, predvsem pa, da bi Slovenija znala bolj prisluhniti gospodarstvu v Sloveniji.
Mogoče, če se vrnemo malček nazaj, v leto 2012. Sam prihajam iz Vipavske doline, tam je bila tudi ena socialna bomba oziroma katastrofa, ki se je zgodila s Primorjem. Jaz se ne spomnim, da bi bila kadarkoli sklicana izredna seja. Ampak Ajdovščina je tudi lahko izjemen zgled, dober zgled kako se po taki socialni katastrofi lahko obrne trend v pozitivno smer. Tukaj ni samo vprašanje kaj lahko država naredi za Vipavsko naredi, kaj lahko država naredi za Ajdovščino, to se pravi, kaj država lahko naredi za celotno Slovenijo, ampak na tem primeru lahko izjemoma lahko vidimo kako je s pravimi ključnimi odločitvami lokalnega, lokalnih odločevalcev, se pravi župana in občinskega sveta, s pravimi potezami so naredili, da se je ogromno, ogromno novih delovnih mest vzpostavilo in lahko rečem, da postaja občina Ajdovščina en izjemen primer dobrega povezovanja gospodarstva, lokalne skupnosti in države.
Tukaj bi res rad se strinjal, velika negotovost, mladi in so pomembni faktorji v … vsaj zame, zame. Mogoče zavedam se, da številke ne bodo rešile številnih stisk državljank in državljanov, vendar so dober pokazatelj stanja v Republiki Sloveniji. Tukaj bi mogoče samo izpostavil, da zmanjševanje števila brezposelnih in povečanja zaposlenih se nadaljuje tudi v mesecu aprilu. Tukaj lahko s strani opozicije pride tudi do nekih pozitivnih podpor, da sedanja Vlada dela v pravo smer. Mogoče imam tukaj podatke za 16. 4. 2021, je bilo registriranih 80 tisoč 608 brezposelni oseb. To je neuraden začasen podatek, kar je 2,5 procenta manj, kot konec marca 2021, ker jih takrat jih je bilo pa brezposelnih 82 tisoč 638 brezposelnih oseb.
Če malček pogledamo širšo sliko brezposelnost Slovenije v Evropski uniji. Mislim, da podatki so za mesec marec, takrat smo imeli 4,9 procentov brezposelnost, na ravni Evropske unije je bila takrat 7,5. Se pravi, smo zelo boljši pod evropskim povprečjem. Če pogledamo malček … s strani predstavnika Umarja smo dobili tudi neke podatke, ampak zame so pomembne predvsem te številke, da v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj se napoveduje, da bo zaposlenost letos ob umirjanju epidemioloških razmer nadalje postopoma okrevala. Brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. To se pravi, stopnja registrirane brezposelnosti pa naj bi se v letu 2021 celo znašala 8,5, v letu 2022 pa naslednje leto pa celo manj, 8,1 odstotek.
Za konec bi rad poudaril še to, da seveda vsi stremimo k možnosti za napredek in izboljševanja stanja tudi v sedanji Vladi. Na tem mestu bi rad predvsem pozdravil pravočasne in hitre ukrepe obeh ministrstev, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Iz konkretnih primerov se vidi, da obe ministrstvi se hitro odzivata.

15. TRAK: (AB) – 10.10

(nadaljevanje) Tukaj bi gospa državna sekretarka je že podala primer primera Gorenja, s katerim je s hitrim odzivom se nastala situacija, ki ni izgledala rožnata na začetku, obrnila in podjetje, kot smo že prej slišali, ponovno zaposluje. Tukaj res iskrene, iskrene čestitke. Jaz moram reči, da obe ministrstvi delujeta proaktivno, so preprečili še večjo socialno katastrofo. O tem ni dvoma in na to tudi kažejo sami statistični podatki.
Glejte, le sodelovanje, pogovor, predlogi bo Slovenijo potegnilo naprej in tukaj sem jaz trdno prepričan. Na drugi strani si želim pa, da bi takih izrednih sej mogoče tudi malček s piar učinkom ne prinaša želenega učinka. Tudi na strani tistikrat, ko je bilo Primorje, ga ni bilo, ampak še večje razočaranje državljank in državljanov.
Za konec bo pa to rekel; Vlada bo še naprej in je z osmimi paketi že poskrbela za gospodarstvo in ljudi in to delovanje in to skrb bomo ohranjali tudi v prihodnosti.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za besedo.
Članice in člane odborov bi rada prosila, da res je, da je prometna infrastruktura gre z roko v roki z gospodarstvom, pa ker imam danes sejo časovno zelo omejeno in ker mislim, da je vsem cilj, da sejo danes zaključimo, saj tako mi prikimava tudi predlagatelj, da vas prosim, da v svoje razprave se osredotočite na točko dnevnega reda in to je ukrepi za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij, ohranjanja gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige. Ker tema je široka, če pa preidemo še na infrastrukturo, potem pa mi verjemite, da ne bomo zaključili niti v treh dneh.
Postopkovno je prosil Ivanuša.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, predsedujoča. Ivanuša sem drugače.
Ravnokar kaj ste povedali, ste sicer povedali to, kar sem jaz mislil povedati. Vse je lepo pa prav, če se stvari tudi pohvali, ampak moj predhodnik poslanec je govoril o vsem drugem, samo o tistem, kaj je danes na dnevnem redu in to so dve firmi, ki sta v velikih težavah in še mogoče katero, ki mogoče v prihodnosti niti ne vemo za katero sploh … ki bo prišla na dnevni red. Tako da jaz sem pač imel občutek, da so volitve za dva meseca, ampak vseeno, dajte se malo osredotočiti na to, da govorimo o tem, kar se je zgodilo v Slovenj Gradcu in v Ormožu.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa.
Naslednji na vrsti od prijavljenih je Jože Lenart.
Beseda je vaša.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav.
/ oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Se opravičujem, kar nadaljujte.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Dobro, hvala, ker sem začel. Če je bil vrstni red zamešan, pa kolega, mislim, da vsi bomo prišli na vrsto.
Ja, pozdravljam vse goste, predvsem kolege iz Koroške, ki prihajate iz podjetij, ki seveda ta seja namenjena vam zaposlenim v teh podjetjih. Vidim pa, da vseh predstavnikov ni na to, kar se zdaj dogaja. Glejte, presneto razumem ta ponos zaposlenih v podjetju Adient, kjer ste danes prisotni, kajti poznam zgodovino tega podjetja. Seveda je to špica znanja v Mislinjski dolini in tudi širše na Koroškem. In gledam tudi iz tega vidika zelo človeško, spremljam iz dneva v dan, ponujajo se nova delovna mesta, ampak žal tista, bom rekel za stroji.
Izviseli pa bodo žal tisti, ki imajo največja znanja, to se pravi razvoj in ostalo in upam, da bo država pristopila, videla tudi to in poskušala tudi na tem področju izkoristi ta potencial, ki ga to podjetje danes, ki so ostali brez, ki bodo ostali brez zaposlitve, da jih lahko izkoristimo in naredimo kaj več.

16. TRAK: (AB) – 10.15

(nadaljevanje) Tudi tisti, ki imajo namen prehajat, verjetno to vidijo, poznam ta podjetja kako delajo raziskave, da se nekdo odloči kam prihaja in kaj lahko s tem naredi in predvsem delovna sila je tista, ki je verjetno, ki je vsekakor potem najbolj odločilna, da nekdo pride in ponudi novo delo. To je eno, vendar jaz bi želel danes razpravo peljati v malo drugi smeri. Ne samo to, jaz verjamem, da bomo Adientu, tudi ostalim podjetjem znali pomagat. Ampak glejte, v celem zgodovinskem obdobju te osamosvojitve so bile številne seje tudi v tem Državnem zboru – pomagajmo, pomagajmo, pomagajmo. To ni tista rešitev in zato želim razpravo peljati globlje, drugam, da bo slovensko gospodarstvo bolj odporno v bodoče, da bi bilo čim manj takšnih zadev, kjer gasimo in da bomo na vse to bolje pripravljeni.
Glejte, želim takole, malo zgodovine na kratko, ampak vse spada v tem kontekstu, da ne bo kdo rekel, da zahajam. Treba je povedat, da po osamosvojitvi z razpadom jugoslovanskih trgov se je in se še slovensko gospodarstvo prestrukturira in išče svoje prednosti, ki bi bile odporne in zanesljivejše na dolgi rok. Glejte, seveda je slovensko gospodarstvo po svojem obsegu v skupnem evropskem in svetovnem prostoru specifično, med najmanjšimi. S svojo zgodovino in nahrbtnikom, ki smo ga gradili v skupni državi Zahodnega Balkana to nosi svoje posledice.
Znanje iz preteklosti, še iz Avstro-ogrske kot naravna bogastva smo takrat dobro izkoristili in bili gonilna sila razvoja v tem prostoru tega jugoslovanskega trga, od kraljevine pa potem do same Jugoslavije. Po osamosvojitvi so se pa pokazali veliki problemi, predvsem zaradi izgube zanesljivega trga in drugo, ugotovili smo, da smo s svojo tehnologijo in kakovostjo postali nekonkurenčni na širših trgih. Predvsem smo zaostajali zaradi produktivnosti in kljub nižjim stroškom dela, ki so še danes prednostni, zato prihajajo v Slovenijo, ker pač sami ne znamo, smo bili konkurenčni … nismo bili konkurenčni na teh novih trgih, ki smo jih seveda nujno potrebovali.
Pomagali smo in pomagali, to vemo. Bilo je veliko podobnih sej današnjim. Reševali smo delovne intenzivne panoge v tekstilni, obutveni, lesni in številnih drugih panogah. Za vsem tem so številna imena podjetij, ki so v teh 30-ih letih propadala, žal. Reševali smo seveda s tem socialne stiske z nizko dodano vrednostjo in v te dejavnosti vlagali obsežno finančno pomoč, ki pa je žal bila uspešna le v manjšem obsegu.
Zdaj, če želiš seveda dohitevati razvoj držav Evropske unije, ne moreš tekmovati z delovno intenzivnimi panogami. To mislim, da smo do tega spoznanja vsi prišli. Trg je naredil svoje, neizprosno, zato so ta podjetja kljub našim prizadevanjem, da pomagamo, pomagamo in pomagamo, niso zadostovala in smo pač mogli priznat, da v tem evropskem prostoru to ne gre. In sledilo je naslednje – ker ima seveda Slovenija tudi ugodno lego v tej Evropski uniji, v bližini razvitejših držav in smo tudi glede na svoje izkušnje, pridnost in znanje zanimivi za te države, tudi zaradi cenejše delovne sile, ki so imajo svoje omejitve potem, smo potem zagnali neko drugo področje. To nas je seveda nekako reševalo. Postali smo zanesljivi dobavitelji s polizdelki in storitvah za avtomobilsko industrijo in tudi kovinsko predelovalno industrijo, ki mi pomeni še več, predvsem na to dodano vrednost in s tem znanjem, ki ga Slovenija tu zna izkoristiti.
Tako smo uspešno obvladovali zmanjševanje brezposelnosti, ki je seveda nastajala ob propadanju delovnih intenzivnih panog v vsem tem obdobju. Seveda tudi precej svetlih izjem, kjer podjetja z lastnim znanjem za svoj proizvodi in storitvami uspešno konkurirajo na svetovnih trgih in postajajo prepoznavni v svetovnem

17. TRAK: (AB) – 10.20

(nadaljevanje) merilu in s svojo nadpovprečno dodano vrednostjo bistveno pripomore k dvigu BDP-ja slovenskega gospodarstva in pa seveda s tem približevanju Evropske unije. Če tega ne bi omenil, bi bili danes krivični, ker je tudi veliko teh podjetij.
Žal pa ima takšna strategija gospodarstva v tistem prvem delu na eni strani svoje prednosti, na drugi strani pa pomanjkljivosti in pa nevarnosti, ki so še posebej problematična v času krize, ki smo ji priča tudi danes. Odvisnost od drugih tujih lastnikov, korporacij, ki seveda gledajo na svoj dobiček, varujejo svoj kapital, je pač tisto dejstvo proti kateremu ne moremo nič in danes, ki se vi borite za te večje odpravnine, vsekakor je treba to podpreti. Ampak glejte, tuje korporacije saj spoštujejo to zakonodajo, da potem izpolnijo vse te svoje obveze, ki jih imajo, pa jih potem jutri ni več. Naša podjetja, ki so pa propadala, pa včasih delavci še tega niso dobili. Vemo kaj je ostajalo na teh pogoriščih iz teh stečajev, likvidacij in tako naprej.
Glejte, kot vidimo, smo spet na tej točki, kjer moramo sami kot država pomagati brezposelnosti, brezposelnim, ki v teh razmerah žal potegnejo najkrajše. To je tisto. Iz tega, glejte, bom zelo konkreten zdaj v nadaljevanju, postavljam vprašanje, sprašujem po strategiji razvoja slovenskega gospodarstva, slovenskega razvoja, ki bo Slovenijo peljala v smeri večjega preboja, večje varnosti, s trajnejšimi delovnimi mesti. Vlada ima na mizi nove strateške elemente razvoja slovenskega gospodarstva. Ali so, sprašujem, v smeri stabilnejšega, trajnejšega razvoja, ki bodo bolj odporni na krize, ki prihranijo, ki prihajajo seveda v teh valovih, da bomo nadalje bolj uspešni. Oziroma a že imate zadeve tako daleč, da tudi v teh primerih – vsi vemo, da tu še ni konec, da so v nevarnosti tudi druga podjetja, ki so vezana podobno kot Adient, Safilo, da lahko jutri izgubimo še na tisoče delovnih mest. Na to bi želel bolj konkretne odgovore s strani državnih sekretarjev obeh ministrstev, ki ste danes prisotni.
Kje so razvojne spodbude, brez katerih ne more biti preboja. Okrog teh razvojnih spodbud smo tudi pri sprejemanju teh strateških dokumentov proračunskih opozarjali, da je tega premalo. Brez tega ne gre. Imamo denar za vojsko in ne vem kakšne druge zadeve, tu pa bi morali dajat več. In zato pravim, da danes zopet gasimo in nismo pripravljeni, pa ne glede na to – vse Vlade nazaj, se je v to premalo vlagalo.
Želim pa še eno bolj konkretno zadevo izpostaviti in sicer vprašanje glede naravnih bogastev, ki jih Slovenija ima in jih ne samo, da jih ne znamo izkoristiti, ampak smo jih celo zanemarili. Glejte, poleg vode, ki jo Slovenija ima, to je bogastvo, ima potem gozdove. Smo tretja država v Evropi po gozdnatosti. Po predelavi lesa na prebivalca pa na zadnjem mestu. Tu je eno takšno vprašanje. Zakaj to tudi izpostavljam – ker je to zelo boleča rana tudi na Koroškem. Poznamo, da je Lesna v 90-ih letih, v začetku 90-ih let zaposlovala 3 tisoč zaposlenih skupaj z gozdarstvom, kar je pomenilo celo 7 procentov vseh v teh dejavnosti v Sloveniji, da je bila gozdno-lesna veriga kot dober primer prakse, ne samo v Sloveniji, tudi širše. In da nam je vse skupaj to propadlo. Dobro, ne bomo zdaj o vzrokih pa te lesne industrije, ampak to se pravi skoraj 45 tisoč ljudi je imelo delovna mesta v gozdno-lesnih verigah ali gozdno in pa v lesno predelovalni dejavnosti pred osamosvojitvijo. Danes jih je manj kot 15 tisoč. Govorim o naravnem bogastvu, ki ga Slovenija ne zna izkoristiti. Ne znamo tega zagnati. Tudi, ko se pogovarjaš s predstavniki Gospodarske zbornice, na tem področju govorijo, da žal to ni perspektiva za Slovenijo. Jaz temu ne verjamem. Zakaj – Avstrija ima manj gozdov procentualno glede na svojo, 44 procentov, Slovenija ima 59, Koroška ga ima 66.

18. TRAK: (AB) – 10.25

(nadaljevanje) Na pragu smreko podreš in jo že lahko obdeluješ, ker so te tri doline, ker padajo v te centre, če bi tako rekel, če bi seveda bila ta zadeva postavljena pravilno.
Ampak glejte, Avstrija je svoje gozdove zaščitila, svoje to naravno bogastvo že leta ’89 v prejšnjem tisočletju. In tudi sama lepo ugotavlja, da dodana vrednost je pod povprečjem njihovega gospodarstva. Ampak ne znamo si zamislit, da tvoje naravno bogastvo, ki ga imaš, potem odhaja preko mej neobdelano in potem to, končne izdelke potem uvažamo nazaj v Slovenijo. Pa to tu … enkrat mi je minister za gospodarstvo v tem prostoru rekel – ja, boli, to boli in moramo to zadevo prestaviti. Zakaj to izpostavljam danes – glejte, 2012 je Vlada takrat sprejela ta akcijski načrt in zadolžila dva Ministrstva za gospodarstvo in pa za kmetijstvo, da iz tega naredi nekaj več. Cilj tega akcijskega načrta je bilo 22 tisoč delovnih mest do lanskega leta. Ni približno niso ti cilji doseženi. Ne rečem, da se ni kaj naredilo. Vsaj zaustavilo se je tisti trend propadanja lesno predelovalne industrije v Sloveniji. Zaustavilo se je in taki rahli vzponi so danes. Preboja pa ni, žal ga ni. Teh 22 tisoč delovnih mest bi danes moglo bit vsaj približno cilj dosežen.
Jaz sem v tem Državnem zboru že ničkolikokrat pozival, da želimo analizo kaj je ta akcijski načrt prinesel oziroma zakaj ni prinesel. Pa te analize ni in verjemite mi, da bo v tem Državnem zboru pa bomo mi sami napravili to analizo, če ga ministrstva nočeta dati na mizo. Mislim, namerno govorim o tem, da so to tiste rešitve, ki bi morale biti dane že na mizo, da bi jih takoj iz rokava potegnili in reševali potem take zadeve. Večja odpornost našega gospodarstva in seveda zanesljivejša, trajnejša delovna mesta. Pa ni samo to področje. Verjetno je tudi tu še logistika, informatizacija in ne vem kaj še vse, ker lega Slovenije ima svoje prednosti in zato želim, spoštovana državna sekretarja, da okrog tega več rečeta, da ne govorimo samo o tem, kako bomo danes pomagali. Zanima me tudi kako bomo jutri pomagali, ker ta trend se bo žal nadaljeval. Tu, o tem se moramo pogovarjat.
Še enkrat, verjamem pa polno, da bomo Adientu in Safilu in tudi drugim podjetjem pomagali. Ne bomo jih pustili na cedilu, to je dejstvo. Ampak to ni tista končna rešitev. Zato želimo več, globlje. Vaši dokumenti, ki jih imate na mizi, ali rešujejo to problematiko? To želimo danes slišati.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vaše besede.
Preden nadaljujemo, bi rada prebrala le eno pooblastilo. Andreja Černigoja nadomešča poslanka Tadeja Šuštar.
Naslednji po vrsti je Jožef Lenart. Beseda je vaša.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom iz ministrstva, spoštovani ostali gostje!
Torej naša današnja seja Odbora za delo in Odbora za gospodarstvo, ukrepi za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij in tako dalje. Predlagatelji dejansko opozarjajo na odpuščanje in pa na odhod nekaterih podjetij in prestavitev dejavnosti v druge države. Iz tega vidika moram reči, da je seveda seja vredna razprave, kot tudi vsaka seja našega odbora, da pač vidimo kje smo. Medtem pa seveda med drugim, ko prebereš pa zahtevo, pa potem res iščeš notri argumente, ali je situacija tako huda, potem pa opaziš, da je v obrazložitvi vse skupaj zmetano v en koš in sicer, poročila in napovedi Zavoda za zaposlovanje. Ne gre skupaj. Gremo v poročila, gremo statistike, leto 2019 okvirno 76 tisoč brezposelnih, leto 2020 okvirno 87 tisoč. Proti koncu leta 1990 okoli novega leta 1990 vzroki različni, med drugim tudi gradbeništvo pozimi reče malo počiva

19. TRAK: (AB) – 10.30

(nadaljevanje) in potem sedaj v marcu 2021, 82 tisoč 683. In potem je tule noter navedeno »kljub 10 tisoč več brezposelnim, ni aktivne politike zaposlovanja«, se pravi zmanjšana aktivna politika zaposlovanja. Ampak glejte, težko je to razumeti, če se kdo kaj spozna, aktivna politika zaposlovanja je aktualna takrat, ko imamo dolgotrajno brezposelne osebe in seveda ta moment imamo čisto dovolj novih brezposelnih, zato je ta aktivna politika malo, bom rekel bolj blaga. Ni potrebe po večji.
Potem recimo je od očitkov tudi, bom rekel nekako priporočil kaj je potrebno narediti, nemudoma povečati kapacitete programov zaposlitve, kako ukrepati za zaščito delovnih mest. Seveda priporočila dobrodošla, razprava dobrodošla, ampak ko pride do odpuščanja, seveda niso vzroki samo v epidemiji, ampak so tudi drugi vzroki. Gre za pogoje takrat, ko firme dejansko odpustijo ljudi. Tudi mislim, da ni nekega hudega razloga za preplah. Je pa tisto, kar se je zgodilo v Safilo Ormož 557 ljudi dejansko pa tudi zelo šibka gospodarska aktivnost severovzhodne Slovenije, Ormoža, Murske Sobote, Ptuja, je pa potem to vzrok za preplah, ker tam je pa potem situacija še slabša, kot je povprečje slovensko. Tako da seveda moramo reševati ta delovna mesta, moramo iskati nova delovna mesta, če se nekdo odloči. Ampak ker je noter v tejle zahtevi za sejo pa obrazložitvi tudi naveden Boxmark, katerega bom rekel mogoče malo boljše poznam, ker je iz mojega okolja.
Boxmark je odpuščal lani, mislim da 300 oseb in je navedel – vzroki so finančne izgube iz zadnjih dveh let. To se pravi, je seveda težka situacija zaradi epidemije, ampak pri Boxmarku, ki je pač proizvajalec nekih artiklov za avtomobilsko industrijo, je bil vzrok ohladitev avtomobilske industrije. In sedaj, če pač je za tisti kraj to podjetje velik zaposlovalec zelo pomembno, spet pravim, da ni »fair«, da se potem vse zmeče v en koš, pa se našteje noter kdo je vse odpuščal zaradi epidemije. Realna situacija torej.
In še bom rekel o nekih planih, če tako rečemo, te aktualne Vlade, pa potem očitki zakaj se toliko vlaga v beton in asfalt. Ja, glejte, predlagatelji in spoštovani iz opozicije. Želite stanovanja za mlade. Mi jih tudi vsi želimo. To pomeni, da moramo dat tudi nekaj v beton in gradnja in gradbeništvo je neke vrste motor gospodarstva. In če danes pač govorimo, da je cilj, da bo čim več ljudi zaposlenih, potem je seveda tole noter v tej … ali pa rečem očitek takšen je brezpredmeten. Spet težko razumeti. Jaz mislim, da situacija, ko se bo epidemija dejansko zaustavila, ne bo tako drastična, kot smo slišali poročila in seveda sekretarja državne niso napovedi tako hude za naprej. Trenutna situacija je, če primerjamo Evropsko unijo pa anketno brezposelnost pa Slovenijo celo nekako bom rekel še ugodno. Upam, da se ne poslabša in seveda s korajžo gremo naprej. Čim prej pa seveda ustavimo epidemijo, toliko boljše bo tudi za naše gospodarstvo za tok denarni in za zaposlovanje, ki se bo v tem primeru večalo, BDP pa rastel.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vašo razpravo.
Naslednji po vrsti je Miha Kordiš. Beseda je vaša.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Že več kot leto dni lahko v tej državi spremljamo kako Vlada Janeza Janše zasleduje dve temeljni prioriteti in

20. TRAK: (AB) – 10.35

(nadaljevanje) obe te temeljni prioriteti bi označil kot družbeno škodljiva. Prva je to, da se poskuša na vse kriplje zabetonirati na oblasti in si podrediti vse vzvode oblasti, ampak ta ni razlog zakaj danes tu sedimo. Razlog je ta druga, da izkorišča svoj položaj, svojo moč in epidemijo covida-19, da tovori ustvarjeno bogastvo od kapitalističnega, od delavskega razreda h kapitalističnemu razredu. Bodisi na način izčrpavanja državnega proračuna z neposrednimi subvencijami, bodisi s predvračanjem stroškov na pleča države, stroškov, ki nastanejo sicer v zasebnemu sektorju. Konkretno – 400 milijonov evrov in več je šlo za subvencioniranje ukrepa čakanja na delo. 400 milijonov in več izgub zasebnega gospodarstva, ki ga je država nacionalizirala. Te pomoči niso bile izstavljene pod kakršnimikoli pogoji, da se recimo zavaruje delovna mesta, kot vladni funkcionarji radi trdijo. 400 milijonov evrov je bilo izstavljenih na lepe oči. Šlo je dobesedno za subvencioniranje kapitala, njegovih dobičkov, lastniške strukture, ne pa za to, da bi se delovna mesta in proizvodne linije ohranilo.
Že takoj smo v Levici, kot socialisti opozarjali na to, da mora biti vsaka pomoč izstavljena pogojno. Da se tudi po izteku prejemanja pomoči v podjetjih ta delovna mesta ohrani. Na vsa ta opozorila je veste kako odgovoril minister Cigler Kralj, minister za delo – verjamem, da se kljub manku varovalk to ne bo zgodilo. Pa se je in zato danes tu sedimo. Ameriški Adient, 766 tisoč evrov subvencij, sedaj odpušča. Italijanski Safilo, 650 tisoč evrov subvencij, zapira vrata. Francoski Treves, 252 tisoč evrov. Ko so se torej sheme državne pomoči iztekle, so lastniki teh podjetij kratko malo spakirali kovčke in tisoč 100 delavcev postavilo na cesto.
To niso posamezni primeri, to niso izolirani primeri, ampak gre za začetek trenda, popolnoma predvidljivega trenda, ki smo ga že lansko leto v Levici napovedali kaj se bo zgodilo. Medtem, ko se Vlada hvali z ohranjanjem delovnih mest, je recimo dalje izgubilo delo 600 delavcev Boxmarka, več kot 200 delavcev v Alpini, Cimosu, v aprilu v Gardeniji. Ta državna pomoč, ki so jo podjetja prejela in naj bi bila ohranjanja, namenjena ohranjanju delovnih mest in kot taka jo je Vlada tudi promovirala, so se izkazala kot gole subvencije za kapital, zaradi tega ker vanjo niso bile vključene ustrezne varovalke. Kljub temu še kar nadaljuje Vlada, zanjo predvsem minister Cigler Kralj s samohvalo kako so z interventnimi ukrepi ohranili 300 tisoč delovnih mest, kar je mimogrede čisto zavajanje. Banka Slovenije recimo je v decembrskih napovedih makroekonomskih gibanj ocenila, da so vladni ukrepi uspeli ohranit zgolj 16 tisoč delovnih mest. Se pravi, dejanska matematika, dejansko gospodarstvo 400 milijonov evrov in več je šlo za ohranitev 16 tisoč delovnih mest, pri temu, da so se zdaj začela odpuščanja, v obraz te realnosti pa Vlada nadaljuje s svojim zavajanjem, da so zavarovali 300 tisoč delovnih mest. Skratka, prazna vladna propaganda, ki ne preživi srečanja realnosti in s katero se delavski razred v tej državi nima kaj za pomagat, ker ostaja brez dela in ostaja brez kruha. In je pričakovano, da je porastlo število registriranih brezposelnih, marca letos v primerjavi z marcem lani za 11,5 odstotkov oziroma 9, več kot 9 tisoč novih brezposelnih. Vse to, ponavljam, kot posledica temeljne vladne usmeritve, da bo epidemijo covida-19 in socialno gospodarsko krizo, ki gre z njo, izkoristila za to, da bo ustvarjeno bogastvo pretovorila od delavskega h kapitalističnemu razredu, namesto da bi samo gospodarstvo rekonstruiralo na način, da bi zadovoljevalo potrebe, ki jih v tej družbi imamo in ne,

21. TRAK: (AB) – 10.40

(nadaljevanje) da servisira dobičke lastnikov, recimo tujih multinacionalk, ki pridejo v državo samo zato, da izžamejo ljudi, da opustošijo okolje, počrpajo kar se iz državnega proračuna da, potem pa ko jim nič več ne ostane, ko precenijo, da to njihovo delovanje ni več rentabilno ali pa ponavadi ni več dovolj rentabilno, zaprejo vrata, za posledice pa pustijo še naprej državnemu proračunu in socialni sliki v Republiki Sloveniji.
Gospe in gospodje, to so ti vaši tuji investitorji, v imenu katerih neposredno in neprestano posegate v okoljske standarde, jih znižujete, fleksibilizirate delovnopravno zakonodajo in tako naprej. Dovolj zgovorno je, da multinacionalke, ki so prejele državne milijone, zdaj pa delavce mečejo na cesto, po večini sploh niso podjetja, ki bi bila v težavah. Proizvodnjo ne zapirajo zaradi tega, ker bi bilo pod vsemi kategorijami rentabilnosti, da bi jo še naprej ohranjala. Ne, ne, ne, zapirajo jo zato, ker ni več dovolj rentabilna glede na njihove apetite po dobičkih, ki naj jih iz teh podjetij izžamejo. In temu rečejo poslovna strategija optimizacij stroškov.
Načrtno tovrstne multinacionalke iščejo lokalna območja z visoko brezposelnostjo in sicer slabo in na splošno slabo socialno sliko in načrtno iščejo tudi države s servilnim političnim razredom, ki je pripravljen te tuje investitorje ne le sprejet z odprtimi rokami, ampak jih bogato nagradit z deregulacijo, s tem, da jim gre na roko z zakonskimi »loophole-i« za socialni damping, neposrednimi državnimi subvencijami in tako naprej. To so ponavadi tudi območja in države, ki so šibke iz vidika inšpekcijskega nadzora in težko zagotavljajo dejanski delavski standard, kot je morda še ohranjen v zakonodajnih določbah. In seveda so tovrstne tarče, tovrstne države tarča tujih multinacionalk, zato da se v njih naselijo, izčrpajo, poberejo kar se da, stroške pa v teh državah pustijo, same pa popakirajo dobičke v neke davčne oaze.
Točno s takimi primeri imamo opravka v slučaju Adienta, Safila, Trevesa, ki so izkoristili domačo delovno silo na socialno degradiranih območjih, na vrhuncu epidemije še s koriščenjem širokogrudnih državnih pomoči, zdaj pa spet z motivom ohranjanja lastnih dobičkov odhajajo v … naj gre za Koroško ali Spodnje Podravje. In mislim, da bi morali te multinacionalke preganjati. Izkoristili so javna sredstva, ki so namenjena ohranjanju delovnih mest. Isto sekundo, ko teh sredstev niso več prejemala, so mrtvo hladno cinično zaprla svoja vrata, začela z množičnim odpuščanjem in tu mislim, da bi bilo nam mestu, da odškodninsko odgovarjajo za oškodovanje financ, ki so jih povzročile v tej državi.
Čisto operativen zaključek, ki ga lahko iz tega ven potegnem. V resnici ni nekaj novega. Že dvakrat sem izpostavil, da smo v Levici opozarjali tekom sprejemanja PKP paketov na deficite vladnega rokovanja z gospodarsko krizo. Vladne sheme pomoči podjetjem, ki omogočajo takšne škodljive prakse na račun javnega interesa v tej državi, naj se gre za javne finance ali za delovna mesta, je potrebno nasloviti takole. Prvi problem je v tem, da Vlada pri večini ukrepov ni dala praktično nobenih omejitev pri odpuščanju. Vse, kar od delodajalcev zahteva za izstavljeno državno pomoč je, da v času prejemanja povračil nadomestil ne smejo odpovedati pogodb o zaposlitvi delavcem, ki so na čakanju. Se pravi, takoj ko se te pomoči iztečejo, ljudje lahko končajo na cesti, kar je natančno to, kar se je tudi

22. TRAK: (AB) – 10.45

(nadaljevanje) zgodilo. Drugi problem je v tem, da Vlada večino državnih pomoči podjetjem namenja v obliki nepovratnih sredstev. Ta sredstva bi morala biti povratna, morala bi se konvertirati v lastniške deleže v slučajih, ko jih podjetja ne morejo vrniti. Na tak način bi država lahko pristopila k aktivnemu upravljanju s proizvodnimi verigami in si za merilo postavila družbeno korist. Da se neka proizvodnja naprej razvija, ne da vztraja na linijah z nizko dodano vrednostjo. Da se razvija na način, da je okoljsko vzdržno, da se ohranja delovna mesta, da so plače dobre in tako naprej.
Zasebni kapital, tuje multinacionalke tega seveda ne bodo storile. To, kar se zdaj dogaja, konkretni primeri, o katerih se danes pogovarjamo, so pravilo in logično posledica tržnega ustroja gospodarstva in ne kakršnakoli izjema. Ampak namesto, da bi Vlada krizo izkoristila za reorganizacijo gospodarstva, v katerem bi spet država kot akter v javnem interesu prevzela nase aktivno lastniško upravljavsko vlogo, da zagotovi zaposlenost in razvoj, je potegnila črto pri deljenju javnega denarja zasebnikom, ki ob prvi priložnosti bežijo v tujino. Vsem ostalim milijonom ljudi v tej državi pa izstavljajo račun za sanacijo socialne gospodarske škode, ki jo sami pustijo za sabo.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: … Kolega …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … da tem operativnim nastavkom damo, za obe smo v Levici predložili tudi tri sklepe, ki jih predlagamo kot sklepe odbora in se glasijo, da naj Vlada, to je prvi sklep, delodajalcem, ki prejmejo državno pomoč prepove odpuščanje delavcev vsaj tri mesece po izteku prejemanja pomoči, ker se samo na ta način ukrepi namenjeni ohranjanju delovnih mest dejansko pokoristijo kot ukrepi za ohranjanje delovnih mest, ne pa zgolj kot en, še en izmed kanalov za subvencioniranje dobičkov zasebnikov.
Drugi sklep, ki ga predlagamo; Vlada naj namesto nepovratnih pomoči podjetjem zagotovi povratno pomoč v obliki kapitalskega vložka države. Skratka, namesto, da se nacionalizira izgube, kot se to dela sedaj, pa kot se je to delalo tudi v zadnjih krizah kapitalizma, naj se nacionalizira produkcijska sredstva velikih tujih multinacionalk in naj se nacionalizira dobičke, iz tega pa zagotovi razvoj, zaposlenost in gradnjo nekega narodnega gospodarstva, ki bo servisiral potrebe ljudi, ne pa bančne račune v davčnih oazah.
In še tretji sklep; Vlada naj preišče možnosti za odškodninske tožbe tujih multinacionalk, ki so po prejemu državnih pomoči z množičnim odpuščanjem delavcev oškodovale javne finance Republike Slovenije. Sklepe imam kot, sklepa odbora imam tule, jih bom nesel na mizo predsedujoči, da vam jih razdeli, si jih lahko preberete in morda vas v nadaljevanju razprave, odvisno kako bomo s časom, še dodatno nagovorim k podpori in glasovom za te sklepe.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolega Miha za vaš del razprave.
Ja, sklepe bi prosila, če mi lahko prinesete. Hvala lepa.
Naslednji na vrsti je kolega Marko Bandelli. Beseda je vaša. Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednica za besedo. Spoštovane obe predsednici!
Zdaj, ta argument, ki imamo danes tukaj na mizi, izgleda navidezno enostaven, ampak v resnici je zelo kompleksna zadeva, izredno kompleksna zadeva. Zdaj, sklican je bil v luči dogodkov, ki smo videli zadnje čase kaj se resnično dogaja v naši državi. Zakaj določena podjetja zapirajo svoja vrata, odpuščajo. Človek bi rekel zakaj so se naveličale poslovati v naši državi. Ampak jaz mislim, da so odgovori bolj zahtevni in ta razprava, ki je danes tukaj, bo zahtevala verjetno še krepko in dodatne, drugačna razmišljanja in poglabljanja v to situacijo. Verjetno ne toliko na nivoju Državnega zbora, ker tukaj potem sprejemamo neke že

23. TRAK: (AB) – 10.50

(nadaljevanje) zaključene zadeve ali pa vsaj tiste, ki so že namenjene to zaključno fazo. Jaz mislim, da ta razprava bo morala biti konkretno obravnavana predvsem na matičnih resorjih, to se pravi na gospodarstvu predvsem, v sodelovanju tudi z drugimi resorji. Seveda delo kot tako, ki je tukaj.
Zdaj, jaz mislim tukaj že sam naslov sklica te seje je zelo širok. In širok, ki lahko na katerega se obračamo in govorimo in razglabljamo, razmišljamo, razpravljamo kolikor hočemo, ker je res globok, širok. Je pa mislim zelo pomemben v luči tega, kar se danes dogaja in se ne dogaja slučajno. Dogaja se predvsem zaradi pandemije, ki jo imamo in to sem jaz prepričan in zaradi novih strategij, ki nastajajo globalno v Evropi. Jaz bom naredil en korak nazaj, ker en plus tega, da smo na odboru, je to, da lahko razmišljamo malo drugače in da povemo tudi zadeve na to, kakor svoje izkušnje imamo, na tem, kar delamo, kar opravljamo vsak dan. Tako da tudi ta tema, ki je danes tukaj, mi je bila izredno zanimiva. Bolj kot ukrepi za preprečitev teh zapiranj v predelovalnih podjetjih, kakor je sam naslov, ali pa ohranitev gospodarske dejavnosti, ki vemo sami. Mene mi je zelo žal, kolegi, ki so tukaj glede firm, kar se je zgodilo. Ampak kadar je enkrat prepozno, je prepozno. Država tukaj malo lahko naredi ali pa prepreči intenco multinacionalke, ki zaradi njihovih lastnih internih strategij spremeni sistem in razmišljanja o poslovanju internacionalizacije.
In prav ta beseda je tukaj danes po mojem temeljna za vse. Internacionalizacija, beseda, ki marsikaj tudi ne ve kaj točno to pomeni. Človek ve samo tako približno. Pride podjetje, pride na naša tla, zaposli sto ljudi, po par letih odide, jih pusti na cesti, katastrofa. Zdaj tukaj moramo gledati iz več vidikov vso to zadevo. Ni tako enostavna ta reč tako. Če govorimo tudi iz političnega vidika kaj to pomeni, je normalno, da nekdo bo to obtožil in bo rekel takoj katastrofa za državo, katastrofa za firmo, za matično firmo, za multinacionalko, ki je prišla, naredila, kar je naredila, odšla. Po drugi strani so drugi ekstremi, ki vidijo to itak kot en navaden proces poslovanja. Jaz mislim, da je to, da je to ena procedura, na katero bo prav v luči tega, te pandemije se spremenila v bodoče. Jaz sem to vse prepričan.
Zdaj, internacionalizacija kot taka, jaz mislim, da je absolutno cilj in želja vsakega podjetnika ali pa lastnika. Kakšni so motivi internacionalizacije, zakaj so te firme prišle v Slovenijo, kakšne težave so pol ugotovile in zakaj so se odločile, da zaprejo obrate. In to ni, kar bom jaz zdaj govoril, ni to strogo in striktno obrnjeno na ti dve firmi, ker ti dve firmi sta samo dve od tolikih firm, ki se je že zgodilo prej in se bo tudi zgodilo jutri še bolj. Zakaj pride firma v drugo državo, se sprašujemo. Kaj firma išče, zakaj pride firma iskat poslovne priložnosti v tujino, v drugi segment, ker ve samo, da večkrat pride tudi do težave. Verjetno gre zaradi – jaz si mislim zasičenosti trga v lastni državi. To je ena od možnosti, iskanje novih priložnosti. Mislim, da je tudi ena od pogojev iskanje nove lokacije zaradi konkurenčnosti in paziti moramo pa tukaj, ker to je težka beseda. Kaj resnično konkurenčnost pomeni.
Zdaj, jaz bi rad samo eno reč vam povedal. Jaz ne bom tukaj vam delal zdaj eno univerzitetno predavanje, kar je, tudi če sem, kakor veste

24. TRAK: (AB) – 10.55

(nadaljevanje) sami, to je prav moj posel. Jaz sem magister mednarodnega poslovanja, tako da točno vem kar govorim in ne govorim v tem smislu, ampak govorim o 30-letnih izkušnjah, za katere sem sedem multinacionalk pripeljal v Slovenijo, zato vem kaj govorim. Vem kakšna težava je bila prepričati določene realnosti, da so prišle v našo državo in tudi zelo dobro vem zakaj so določene od teh odšle iz naše države.
Jaz mislim, da to je pa ta argument, ki je ta drugi del tega, kar piše tukaj v našem sklicu, vključenost slovenskih podjetij v deglobalizacijo globalne verige. Kaj narediti, kako spremenit, sekretar. Vi verjetno niste o tega »foha«, ste verjetno bolj od turizma in drugih reči in kar je, ampak je zelo pomembna zadeva na kakšen način take realnosti, ki so začele pri nas in so zaradi njihovih internih strategij se odločile, da odidejo iz naših krajev, obdržati vsaj delno poslovno odličje in predvsem ljudi, ki je največje bogastvo, kar lahko eno podjetje ima. Mi moramo začeti razumeti, da je delovna sila ključ vsega. Seveda podjetje, ki pride iz drugega kraja v naše kraje, pride zaradi … išče inovativnost, ker jo ima in pride na naše tržišče, ker pokaže nekaj novega. Fleksibilnost, če bi tako rekli, fleksibilnost išče v državi, v kateri gre in verjetno je tukaj dobila določeno fleksibilnost in ta fleksibilnost je zelo širok pojem, veste. Je lahko davčna fleksibilnost, je lahko olajševalna fleksibilnost, zaposlitvena, če bi tako rekli in ni res, da govorimo, da ima Slovenija zelo lahek sistem odpuščanja. Slovenija nima lahek sistem odpuščanja, obratno. Če bi imela zelo lahek sistem odpuščanja, bi še drugače lahko bilo, bilo bolj, še bolj aktivno pri določenih podjetjih, ki si želijo internacionalizacijo v naši državi.
Zdaj, zakaj pridejo ta podjetja, zakaj ta podjetja pridejo k nam in kaj bi radi tukaj naredili. Nekatera, kakor je Safilo, pride verjetno v proizvodnjo, se pravi v sam proizvodni proces zaradi izvoza. In to podjetje je verjetno videlo določene priložnosti v naši državi, ki jih danes ne vidi več. Verjetno se tudi strinjam s kolegom Kordišem, ki je rekel, da verjetno nimajo več tistih tudi profitov kot takih. Ampak jaz ne bi govoril od profita, veste tukaj. Jaz bi govoril od priložnosti. Od priložnosti, katere se taki koncerni, veliki koncerni multinacionalk zelo hitro obrnejo. Predvsem v luči tega, ker se spreminja lastniška struktura. In kadar ti spreminjaš lastniško strukturo kot tako, ko pride nov lastnik noter, je zelo odvisno kdo ta nov lastnik je. Ali je to samo finančni kapital in vložek, neki / nerazumljivo/, ali pa da so lastniki nov tisti, ki je že v tem poslu bil in tukaj je ta razlika v naši državi kaj se lahko dogaja.
Naša naloga in naloga Ministrstva za gospodarstvo, moje razmišljanje je to, da mora ugotovit na kakšen način da ustavi ta proces segregacije, če bi tako rekli, samih podjetij, multinacionalk, ki prihajajo k nam in pol izstopijo. Obljub je veliko, kadar pridejo k nam. Obljub je ogromno. Mi iščemo kapital zunanji, je malokaj govorit. To je naša naloga. Iščemo, ker ga nimamo dovolj pri nas. Ampak veste, ga nimamo dovolj, veste zakaj ga nimamo dovolj – ker ne verjamemo dostikrat tudi v naše realnosti. Mi imamo možnosti financirati tudi naše dobre ideje, inovativne ideje tukaj. Ampak večkrat je preveč ovir do tega in zato iščemo pol zunanji kapital, da bi investiral v ta naš sektor.
Malo kakšenkrat pride neko podjetje v Slovenijo, da vam povem multinacionalke, ker išče priložnost zaradi,

25. TRAK: (AB) – 11.00

(nadaljevanje) zaradi … kako bi rekel, povečanja njihovega prometnega deleža ali pa njihovega poslovanja. Pred desetimi leti vam lahko povem tudi zelo pošteno in to se je dogajalo, ampak ta podjetja so obstala. Več kot 10, verjetno 15 let nazaj, ko so se prodajale firme, ki so imele že osvojen trg bivše Jugoslavije in to je bila zelo pomembna zadeva. Oni so iskali odskočno desko, ki je bila praktično Slovenija kot baza, ker so imeli že svoje dobre prilike tudi s poslovanjem na bivšem trgu naše bivše Jugoslavije. Katere so se pol spremenile, ker pol so začeli razmišljati drugače in so tam postajale nove realnosti. To, kar tudi v Sloveniji se dogaja. To moramo vedeti, da se dogaja.
Zdaj, kaj narediti tukaj. Tukaj biti pameten danes pri temu, je res velika zadeva. Jaz mislim kaj narediti tukaj … jaz mislim, da je treba tukaj napravit par korakov nazaj in ustaviti zadeve, odnosno ne ustaviti proces. Ni interesa internacionalizacije drugih multinacionalk, ampak obratno. Dati možnost, da pridejo k nam čim več, ampak se prehodno se je treba zaščititi. Mi moramo se zavedat nekaj, da ves denar, tudi cel denar, ki pride iz načrta za odpornost in okrevanje, v končni fazi je davkoplačevalski denar. Se pravi, ves je naš denar. In v tem denarju, če je treba videti priložnosti, se pravi, glede na to, da je to denar naš, popolnoma vseh, pri katerikoli novi dejavnosti, ki jo ustvarjamo v naši državi, se je treba vsaj toliko garantirat, da ta firma, kadar konča projekt, da ne odide, ker to se je zgodilo. Ker jaz sem prepričan, da se večkrat zgodi prav to.
Financiramo določene projekte, ki so po koncu, ki dela in delujejo samo za tisti čas, dokler je sofinanciran kapital. Zaradi tega pridejo, veste. Jaz imam več kot en primer tukaj, ki me kličejo in iščejo, iščejo oportunitete, se pravi prilike in prvo delo, ki vprašajo kakšne so možnosti sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Zanimivo, ne. Mislim, veste, to je bistvo vsega. In pol se dogaja to. Kadar konča potem denar, ti ljudje ostanejo na cesti, ker ne dobijo več določenih subvencij. To se večkrat dogaja.
Kakšna je zdaj naloga naša tukaj. Zdaj našega odbora je ta razprava v bistvu. Mi to zdaj samo razpravljamo in vidimo kaj naredimo, nič ne bomo naredili danes tukaj. To bomo samo povedali za kaj se gre ljudem, ki nas gledajo po televiziji, da razumejo, da smo nekateri, ki se ukvarjamo s temi posli in ki vemo za kaj se gre. Nekateri pa tudi verjetno bodo govorili, ki niti ne vejo za kaj se gre. In ni nič hudega, nič hudega to. Nismo vsi, eni so pravniki, eni so ekonomisti, eni so lahko strokovnjaki pri kmetijstvu, čisto pošteno, noben problem pri temu. Ampak če naredimo eno tako razpravo, jaz mislim, da iz te razprave glede sprejemanja določenih sklepov, ki so priporočila bolj kot drugo, naj bodo ta priporočila v smislu resnična priporočila Vladi, da začne razmišljat, glede na to, da ima možnost, ker sredstva so na razpolago. Predvsem ta sredstva, ki so zdaj namenjena za odpornost in okrevanje, da jih obrne na tak način, da zaženemo določene proizvodne procese, katere smo v tem trenutku videli, da je bilo pomanjkanje.
Covid nam je dal, nam je odprl oči pri marsikateri zadevi. Covid nam je dal možnost, da vidimo kaj v resnici je bilo nujno potrebno v teh letih, prejšnjih letih, da smo sploh proizvajali, trgovali, prodajali, in nudili delo. Zdaj, v luči tega, kar se je zgodilo zdaj, smo mi videli kje je naše pomanjkanje, kje so naši minusi. Točno smo videli kje nam manjka moč in to je zelo pomembna zadeva, ugotovit katere projekte, na kakšen način, kako sestavit strategijo ponovnega zagona naše države v tej situaciji, ki se zdaj dogaja, da bomo

26. TRAK: (AB) – 11.05

(nadaljevanje) uspeli.
Zdaj, jaz sem poslušal gospo, ki je od makroekonomskih zadev to ali, ki je dala neka poročila prej, kar je gradbeništva. Veste, zelo izredno pomemben podatek, pa vam povem, kateri je, so deponirani kapitali. Če ste vi videla koliko se je povišalo v enem letu. Zdaj bom govoril enostavno, da ljudje, ki nas gledajo na televiziji, bojo razumeli. Koliko fizična oseba ima deponiranih, deponiranega denarja, privarčevanega denarja in koliko imajo podjetja? Milijarde so se dvignile. Se pravi, denar je. Saj ni imel niti kje potrošiti. Zato se je tudi pokazalo v gradbeništvu, ko ste odprli po tolikem času pri prvem zaprtju, je gradbeništvo takoj se pospešilo. Problemi so pri izdajanju gradbenih dovoljenj, če ste opazila, zaradi zaprtja javnega sektorja, če bi tako rekli, ker niso izdajali. Je ogromno liste na čakanju. Saj to je dobro, to je za ekonomijo dobro. To govorim o tem sektorju dobro.
Kjer bo bolj hudo, bo pa nekaj drugega. Kjer bo bolj hudo, spoštovani kolegi, da vas takoj naznanim na to. Problemi bodo nastali, ta dva problema, ki jih imamo tukaj zdaj danes, to je samo začetek tega, samo začetek tega. Ker vam dam samo primer Italije, Italija bo investirala neverjetne milijarde v procese, v proizvodne procese, v tistih oskrbovalnih verig, kateri so videli, da jim je zmanjkalo terena zdaj, ko je bil covid problem. Kitajska, Združene države z Brexitom.
Mi v Sloveniji smo, mi osebno, bom tudi povedal, dve podjetji smo ukinili sodelovanje zaradi Brexita. Posledično tudi ljudje, ki so delali, so ostali na cesti. Jaz govorim samo en majhen primer. In tukaj se bo treba razmisliti tudi, direktor, glede zaposlovanja, kakšne strategije zaposlovanja so zdaj tukaj. In zelo lepo povedano prej z vaše strani tudi to, ni vse v mladini, mladina se mora še naučit. Mladina pade zdaj noter v en tak sistem, aroganten sistem tudi, ker je bila preveč navajena dobro prej. V zadnjih desetih letih je mladina vedela, da pride na delovno mesto, kadar imaš ti kolokvij z njimi. Prvo reč te sprašujejo – a bom imel avto, telefon, reči, vse kar je treba. Pa se ne zavedajo, da je prvo vprašanje podjetnika, ki naredi mladini, ki pride k njemu – povej kakšno razliko boš ti napravil mojemu podjetju, da boš ti prišel delat k meni. Tega se ne razume. In kadar bomo to razumeli, bomo spremenili mentaliteto samih ljudi, mladine kot take. In zaradi tega spoštujem in zelo vidim velik potencial v petdesetletnikih, če bom tako rekel, deset let gor ali dol. Velik potencial v znanju, v pomoči, v cilju, proceduri. In to jaz vidim dobro.
Zdaj, mi bomo zagnali ta evropska sredstva in bomo začeli razmišljat na kakšen način, kaj nudit ljudem, na kakšen način zagnat sam proces strategije in razvoja v naši državi. To je tisto, kar jaz govorim večkrat tukaj. Mi smo zdaj samo dali. Vsa strategija, ki je bila zdaj bazirana v reševanju tega problema danes, je bilo damo, da obdržimo. Jaz sem prepričan, da smo dali, da obdržimo, napačno. Ne vse, delno, predvsem v turizmu. Bom povedal pošteno. Po mojem smo premalo dali, da smo obdržali. Če dam samo en plastičen primer, tisoč 500 avtoprevoznikov, turističnih avtoprevoznikov je skoraj na tleh, ki zapuščajo svojo dejavnost, to je tisoč 500 družin. Te podatke mislim, da jih imate tudi vi.
Ker smo nekako, ne rečem smo, jaz govorim smo, zato ker smo vsi parlament tukaj, ker smo vsi skupaj, Vlada verjetno tudi – naredila napako po mojem, ki je pozabila na njih. Leasinge ne obnavljajo. Italija ima zakon, je sprejela. Jaz dam zmeraj primer Italije, ker je bolj blizu mene, veste. Če je Avstrija naredila isto, Nemčija tudi, sem pregledal vse. So dali možnosti odloka leasingom, to kar Slovenija ne naredi. Ma ne naredi, zato ker je prepoved v Banki Slovenije. V Banki Slovenije je prepoved v takih operacijah. Zato je treba tukaj spremenit, tukaj, to smo pa mi nalogo, da spremenimo ta sistem razmišljanja, da damo moratorij določenim leasingom,

27. TRAK: (AB) – 11.10

(nadaljevanje) da lahko oni obdržijo dejavnost, dokler ne bo spet »zalaufal« turizem, kot tak. Ker oni so čisto odvisni od turizma, nič drugega.
Gostinstvo. Gostinstvo se je zaprlo od 8 tisoč registriranih rednih dejavnosti, 2 tisoč je pa le zraven, je 10 tisoč, jih je še več. Če gledamo hotelirstvo in to, je krat tri. Ampak čisto gostilne in bifeji in vse reči, jih je približno 10 tisoč. Tisoč 500 jih je zaprlo v zadnjih šestih mesecih. Tisoč 500 in gre naprej. Če mi ne bomo naredili eno strategijo, da bomo to jim pomagali, na kakšen način ponovni zagon, da dobijo – mi bi rekli … kako bi rekel, da bi dobili spet željo in da verjamejo v to državo, da se lahko sami postavijo na noge. Veste, najslabše je to, če mi izgubimo, da izgubimo totalno upanje v našo državo. Ampak ne smemo čakat, da bo država pomagala. Država lahko pomaga relativno malo. Ampak da izgubiš ti upanje … to je zelo slabo.
Imamo velik potencial. Jaz sem prepričan, da imamo velik, velik potencial ljudi, inovativnih ljudi, ki bi zelo radi začeli svoje dejavnosti. Se tudi odkupuje dejavnosti. Zato je tudi tukaj prišlo do določenega … zdaj ne bomo govorili o teh reči, ker tukaj bi lahko govoril eno uro, zakaj so prišli do … zakaj je prišlo do tega zaradi vračil teh pomoči iz strani države. To je verjetno debata, ki jo bomo imeli danes zvečer ob sedmi uri na istem odboru. Bom povedal tudi razloge in napake, ki so bile narejene, zakaj so bile narejene. To je hvala bogu tisto, kar je bil moj amandma sprejet, če se spomnite, z 10 procentov, ko smo rekli razlike od poslovanja, smo ga dali na 20 in je bilo še zmeraj premalo. Če bi dali 40, bi bilo. Ampak pustimo, ni to argument za danes.
Jaz mislim zdaj tukaj bo treba krepko razmišljat. Državni sekretar, jaz imam … veste sam, da jaz sem vas vedno cenil. Sem bil vedno kritičen, ampak vedno pozitivno kritičen. V smislu, sem vedno upal, da to, kar je sporočilo, da razumete, da smo ljudje tukaj noter, ki vemo kaj govorimo. V luči tega tudi se lahko zahvaljujem, da dosti reči, ki smo dali in predlagali, tudi sprejeli. Ne v tem, ne v tej zasedbi, ampak na vaši zasedbi vladni. Mene zelo zanima ukrep glede gostiln. In to vemo sami, da to ni majhna zadeva in to spada tudi v ta … dobro, tukaj so dali ohranitev gospodarske dejavnosti. Ampak gospodarske dejavnosti so vse. Gostilne spadajo izredno, izredno noter. To je en velik, velik, velik del poslovanja naše države.
Jaz vam povem, imam pripravljen en zakon, ki ga bom vložil verjetno v petek in bom prišel tudi na razgovor v druge poslanske skupine glede tega, ker ima zelo jasno sliko kako priti do določenih rešitev, ker vidim, da ni rešitev. Samo za to govorim. Ker mene najbolj me moti to, da pride kolega poslanec sem in reče koliko, in se tolče po prsih – kako smo mi pridni, kako je moj minister priden, koliko je rešil 300 tisoč delovnih mest, ki je sam, sam priznal včeraj, da niti pol od tega ni, niti pol. In pol smo mu rekli, da niti tretjino od tega. Pol ste slišali celo podatek oziroma kaj, da je še manj.
Te populistične zadeve in ti oprijemi za ljudi, ki mislijo, da verjamejo. Ampak mi nismo tukaj, veste, brez znanja. Mi točno vemo za kaj se gre. In ko ti on končno prizna, ker sem mu jaz rekel že trikrat, sem rekel ne govorit te zadeve, ker ni res, ker ti boš komaj videl potem, kaj se bo zgodilo. Ker mi smo samo obdržali delovna mesta v določenih panogah, ker je država pomagala plačevat davke, prispevke in 80 procentov plače. In kadar to ne bo »zalaufalo« in vi, direktor, točno veste kako je, če dejavnost ne bo »zalaufala«. Seveda bojo »zalaufali«, ampak veste kako bo – tisti, ki jih ima 15, jih bo rabil 10 začetka (?). tisti, ki jih ima 12, jih bo rabil 8. To se pravi, ena tretjina te delovne sile bo na borzi.
In tukaj bo pol naloga, to, kar je tudi kolega rekel prej, da moramo imet eno novo vizijo in strategijo glede zaposlovanja. Pravilno razmišljanje. In tukaj bomo mogli vsi začet razmišljat, na kakšen način napravit. Tukaj pa je stroka, tukaj pa ni več govorit populistično tukaj noter, kako smo pridni, kako smo vse

28. TRAK: (AB) – 11.15

(nadaljevanje) sektorjem pomagali. Ponavljam, jaz sem prepričan, da smo pomagali, ogromno smo pomagali, zelo dobro smo pomagali, ampak smo tudi napačno pomagali. Smo pomagali določenim kategorijam, ki ni bilo v tistem trenutku potrebno. Smo pa verjetno pozabili na druge kategorije, ki pa zdaj bodo posledice, hude posledice.
Jaz bom bolj kot drugo z mojim razmišljanjem, kar sem hotel vam povedat, zaključil. Glede teh sklepov, ki jih imamo tukaj na mizi, ki ne vem, vse kar je … mislim, to itak so samo priporočila in kar je, bom jaz to vse, sigurno se bom strinjal. In pričakujem, resnično pričakujem s strani Vlade, predvsem pa z Ministrstva za gospodarstvo, ker se bom kratko tudi srečal z vašim ministrom, ki mu bom predočil ene par zadev zanimivih za naprej, kot strategije za izhod iz te krize, ker to je kriza. In upam, da boste vsaj malo razumeli, da se da rešit tudi na drugačen način, zelo umirjen in zelo razmišljen način.
Kar se tiče multinacionalk, proces se je začel. Ta proces ni začetek, mislim ni konec, je komaj začetek. Jaz sem to prepričan. To, da obdrži multinacionalka svoje ljudi do konca leta ali do kdaj, je to zelo dobra volja od njih, da boste to vedeli. In to je zaradi pogajanj, ki lahko reče človek, kar je. Kakšna nova delovna mesta bodo ti ljudje zasedli in dobili, jaz upam, da bodo prav vsi dobili svoja delovna mesta, resnično si želim, ker sem prepričan, da so tudi kompetentni in dobri ljudje.
In za zaključek bi rad povedal, državni sekretar, dajte razmišljat, dajte resnično razmišljati na kakšen način bi lahko bil pristop države o prevzemu take dejavnosti s pomočjo interne, internega kadra. To upam, da ste razumeli, kaj sem mislil. Ne bom šel v detajle. To bomo govorili lahko v drugačnem sedežu. Ampak zdaj v tem trenutku s kapitalom, ki imamo na razpolago zaradi načrta za odpornost in okrevanje, se lahko dosti naredi, da se lahko obrne ta kapital v neprekinjene take dejavnosti, neprekinjanje takih podjetniških realnosti dobrih, dobrih, ki ima kader noter, ki zna, ki bi bil uspešen, ki bi znal zagnat naprej proizvodnje, ki bi vedel tudi kako na kakšen način. Seveda je problem, en velik problem, je problem intelektualne lastnine dostikrat. Ampak tudi to mislim, da so premostitveni problemi, ki bi se dalo / nerazumljivo/.
Predsednica, toliko zaenkrat z moje strani. Če bo še kaj, pa se bom še oglasil.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolega Bandelli za vaš prispevek.
Sedaj pa vas obveščam, da ste na mize prejeli tudi tri dodatne predloge sklepov predlagatelja, poslanca Miha Kordiša, o katerih bomo tudi po koncu razprave poslank in poslancev glasovali.
Sedaj pa nadaljujemo z razpravo. Naslednji po vrsti je Franc Breznik.
Beseda je vaša.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Torej, pred nami je – lahko bi rekel ena seja, ki odpira zadeve, ki so marsikdaj boleče. Torej, umik nekaterih podjetij zaradi številnih pomanjkljivosti, ki jih slovensko poslovno okolje v tem trenutku lahko nudi. Te pomanjkljivosti niso nastale ravno zaradi covida. So pa nekatere pomanjkljivosti se pospešile, jih je čas in prostor pospešil. In te pomanjkljivosti so tisto, o katerih sem govoril zadnjih deset let tukaj v parlamentu in teh zadev bo še več. Če želimo priti do drugačnih rezultatov v prihodnosti, potem, spoštovani kolegi, bomo morali resnično stopit korak v iskanju številnih reform, ne iskanju nekaterih sej, ki imajo neko, nek lahko bi rekel predznak, da se trudimo za neka okolja.

29. TRAK: (AB) – 11.20

(nadaljevanje) Vidim tu, da je tukaj v tej predlagatelj navajal v sklicu glede iskanja nekih priložnosti, iskanja pozitivne diskriminacije dveh regij, ki sta v tem trenutku izgubili, torej prišlo je do umika dveh multinacionalnih podjetij. Ampak predvsem iščem rešitve kot poslanec do tega, da Slovenija postane bolj konkurenčna.
Zdaj, pri obeh podjetjih gre za enak predznak, to je enak predznak je, da na področju Koroške in pa na področju Spodnjega Podravja, torej Ormoža, je prišlo v dveh podjetjih, kjer gre za izrazito malo dodano vrednost, kjer je po vsej verjetnosti kamen v krsto zabilo dvig minimalne plače, kjer Slovenija, ker je dvig minimalne plače prinesel tudi ne samo problem tudi z uravnilovko med minimalno plačo in med tistimi ljudmi, ki imajo recimo nek višji status v podjetju ali pa neko višjo ali pa dodano vrednost ali pa nek višji tudi poklicni status. In vse take zadeve ad hoc, ki se počnejo tudi tukaj v Državnem zboru, glejte, nikoli niso dobre. So morda, imajo kratkoročni učinek, neki političnemu reklamiranju nekaterih posameznikov kolegov, ampak na dolgi rok ne pripeljejo.
Mi smo v tem zadnjih dvajsetih letih imeli, lahko bi rekel kar nekaj hujših zadev v Sloveniji, kjer so propadala resna podjetja, ki so imela velik, lahko bi rekel tudi velik učinek na ostale dele gospodarstva. Spomnim se ravno v času 2009, 2010 Mure, velike tekstilnega podjetja, z – lahko bi rekel nekajkratno višjo zaposlenostjo kot ti dve podjetji. Spomnim se kolega, recimo Horvata takrat. Jaz še takrat nisem bil v parlamentu, pa tudi ostalih prekmurskih, pomurskih poslancev, ki so se nekako trudili, da bi na Vlado naslovili nekatere tudi rešitve, opozorili na izredne socialne stiske. Spomnim se potem druge Janševe Vlade. Po drugi Janševi Vladi v času Alenke Bratušek propad Primorja, pisma kolegice Irglove, kolega Černača in ostalih poslancev s področja Primorske, ki so takrat opozorili na probleme, ki lahko nastanejo. In glejte, z velikim, lahko bi rekel zanimanjem, sem poslušal tudi predstavnika teh dveh podjetij, torej predstavnika delavcev, predvsem podjetja iz Koroške, ki je pač povedal nekatere stiske, ki se dogajajo.
Zdaj tisto, kar bo moj del razprave in kjer želim povedat, da politika, ki jo sam predstavljam, je politika ne kritiziranja ene in one vlade, ampak predvsem politika iskanja alternativ, iskanja poti, zato da zaplet na Koroškem rešimo, zato da ti ljudje dobijo v najkrajšem času novo službo, da se socialne stiske sanirajo in da kot politiki k temu pomagamo. Zdaj velike filozofije kaj bi naj bilo, če bo, glejte, je težko. Zdaj, jaz bom kar konkreten in grem kar h konkretnim zadevam.
Zdaj, prvo, seznanjen sem s problemom podjetja Safilo. Torej podjetje, ki izdeluje predvsem očala, okvirje relativno z nizko dodano vrednostjo za različne proizvajalce, različnih blagovnih znamk in to takšno podjetje seveda hitro lahko preseliš v države, ki imajo izrazito, lahko bi rekel nizko delovno silo. In še posebej, če podjetje ima, lahko bi rekel dosti ročnega dela, produktivnost ni velika zaradi tega, ker pač to avtomatizirani, veliki avtomatizirani procesov ni in seveda tako podjetje išče alternativo v državah, kjer to omogočajo. Rešitev torej nastale situacije v občini Ormož, kjer sem se pogovarjal z županom, sem našel s tem, da sem povezal podjetje Carthago, ki išče v tem trenutku lokacijo. Mislim, da tudi z ministrstvom se že pogovarjajo.
Podjetje Carthago ima izrazito velika naročila, ima izrazito multidisciplinarni učinek na ostale male podjetne ali pa obrtne delavnice v okolici Ormož. Ormož je nenazadnje gre za relativno veliko občino, glede na slovenske razmere, s približno mislim da 12 tisoč prebivalci in podjetje Safilo je bilo eno izmed večjih proizvajalcev.

30. TRAK: (AB) – 11.25

(nadaljevanje) Jaz sem prosil tudi predstavnike Carthaga, da se sestanejo. Tam imamo dve lokaciji. Imamo bivšo lokacijo, ki je lokacija bivše tovarne sladkorja Ormož. Gre za skoraj, lahko bi rekel celo industrijsko cono, celo železniški tiri in tako naprej, kjer je izrazito velika prihodnost ali pa velika možnost resne proizvodnje recimo tega podjetja ali pa ostalega.
Zdaj, Koroško, glejte, poznam pač v okviru tistih statistik, ki so bile nekoč znane. Koroška je bila, glejte, znana predvsem po rudarstvu. Mežiška dolina je v 19. stoletju, kolikor jaz vem predstavljala eno najbolj razvitih področij, predvsem glede železarstva, rudarstva, nenazadnje pa lesno predelovalne industrije. Zdaj, da sem zelo natančen, zelo hiter, tudi precizen, da ne filozofiram, jemljem časa, spet govorim in je, glejte, rešitev je za Koroško vidim v naslednji zgodbi. Mi imamo podjetje Slovenski državni gozdovi. To podjetje mora poiskati štiri velike lesno predelovalne centre v Sloveniji.
Ena izmed lokacij je bil Otiški vrh. Jaz mislim, da še obstaja kakšna druga lokacija. V tem trenutku, glejte, je paradoks slovenske lesne predelovalne industrije ravno na področju Štajerske in pa Koroške v tem, da imamo v Mariboru eno najboljših podjetij skoraj bi lahko rekel na svetu, podjetje Ledinek, ki ravno v tem trenutku izdeluje celo vrsto vrhunskih lesno predelovalnih strojev na področju torej / nerazumljivo/ lepljencev, križnega lepljenca. Za laike lahko povem, torej to je osnovni lepljen les, ki je zasnovan za gradnjo lesenih hiš. Država mora spodbudit javno gradnjo lesenih objektov, če želimo postati zelena država, zelena destinacija v digitalni Evropi, o kateri največkrat govorim. In v tem trenutku ali preko javnega-zasebnega partnerstva mora stopit in mora podjetje SiDG v najkrajšem času poiskati rešitev, da vzpostavi eno izmed takih centrov, recimo za križno lepljen les, torej z neko resno dodano vrednostjo, ravno na področju Koroške.
Ne rabim ponavljat, kot je že kolega pred mano, da gre dobesedno smreke ti padejo pred prag, da imamo izredno veliko gozdno bogato regijo v Sloveniji. Ponavljal bi se tudi, če bi rekel, da so razvoj turizma, ampak glejte, tudi turizem je na določene krize dostikrat, ravno covid je pokazal, kot vidite, je izrazito pod velikim vplivom trenutne krize. Zato vidim ravno v lesno predelovalni industriji morda veliko rešitev za Koroško.
Naslednja zadeva, ki je možna v skladu za okrevanje, je izrazito, izrazito mora država v tem trenutku pomagat pri snovanju evropske elektromobilnosti. Koroška ima podjetje Tab, ki že sedaj deluje, ampak izdeluje celo vrsto baterij. Ena izmed sekcij je torej tudi litij ionske, litij polimerske baterije. Vidim, tukaj vidim naslednjo rešitev. Nenazadnje ne samo zato, ker to ta regija v preteklosti je bila bogata s svincem, ampak ravno v tej novi industriji, glejte, se bodo karte mešale na novo. Jaz sem to večkrat ponavljal to besedno zvezo in jaz vidim proizvodnjo resničnih celih vrst sklopov za avtomobilsko industrijo, predvsem iz področja v tem trenutku litij polimernih ali pa litij ionskih akumulatorjev, je po vsej verjetnosti in mora biti strateškega pomena. Zaradi česa – zaradi tega, ker se bo tudi Evropa veliko, veliko financirala točno takšno strukturo podjetij.
Zato nekako naslavljam tudi ta del moje pobude državnemu sekretarju, kolegu Zajcu, ki mislim, da to razume. Po vsej verjetnosti sem mu dal kakšno iztočnico, da bo povedal v naslednjih, ko bo dobil besedo, tudi kaj na tem področju. Rad bi povedal tudi, da ima Ministrstvo za gospodarstvo tudi svoj direktorat za lesarstvo, ki lahko poveže torej državno podjetje v stoprocentni državni lasti z morebitnim kakšnim privatnim investitorjem ravno na tem področju Koroške.
Zdaj, plus teh ljudi je, da so še v vedno v delovnem procesu in pa na tem področju pa mora aktivna politika zaposlovanja, glejte, resno pokazat tiste svoje nove vidike tudi inovativnosti. Glejte, aktivna politika zaposlovanja pomeni dejansko to, da se mi v času svoje kariere, ki jo imamo kot posamezniki, kar kaže tudi tiste najbolj uspešne države, ki se hitro prilagajajo na nekatere trende v

31. TRAK: (AB) – 11.30

(nadaljevanje) svetu, da žal moram omenjat svoj poklic. Svet se ne bo vrtel okoli našega znanja, okoli naših kompetenc. Tuja multinacionalna podjetja, o katerih največkrat teče beseda, o katerih tudi sam največkrat govorim – glejte, ne iščejo držav, kjer bi se morali oni nam prilagajat, ampak predvsem se moramo mi hitro prilagajati. In za mene aktivna politika zaposlovanja pomeni to, da delavec posameznik, tudi mi kot posamezniki, tudi gre tudi za mene, za vas, moramo dobiti nove kompetence, nova znanja.
Ampak to ne pomeni, da se bomo preko Zavoda za zaposlovanje kot zdaj je bila praksa, učili nek osnovni tečaj računalništva. Predvsem, da to učijo nekatere, ki imajo tam visokošolsko izobrazbo ali več, da se ne bomo tam učili osnovnih besed angleškega govorečega jezika ali pa pisali še enkrat svoje CV-je ali pa svoje prošnje za zaposlitev, ampak da dejansko jih pošljemo na preizobražavanje v panoge, ki v tem trenutku bodo v porastu, bodo v trendu in katere statistike govorijo. Jaz sem večkrat govoril o mehatroniki, nanotehnologijah, o bioniki, ki prihaja, kjer lahko razvijemo celo vrsto industrije na tem področju, ki bi bila dobrodošla. In samo ta industrija z večjo dodano vrednostjo lahko je največji faktor stabilnosti in tudi ključni faktor stabilnosti v okviru resnih socialnih politik.
Zato pa seveda moramo it še en trend, še en korak nazaj. Spet se vračam do besede reforma. Piarovci so mi večkrat rekli, naj ne govorim reforma, ker Slovenci vsi govorijo reforma, razen, ko se reforma začne. Potem vsak reče – samo ne pri meni začet. Zato največkrat govorimo o modernizaciji. Ampak glejte, v številnih poklicih, poklicnem izobraževanju mi moramo zarezati v to kislo jabolko. Mi nujno potrebujemo, glejte, resno reformo srednjega poklicnega izobraževanja z nekaterimi – lahko bi rekel trendi na področju vpisa tudi na fakultete, smo začeli kot vidite, odpor je bil velik, kljub temu, da še nobenemu nismo vzeli nič.
Povečali smo nekaj vpisa na IT-ju, na medicini, na dentalni medicini, ampak na področju o katerih sem prej govoril, na trendih ki nastajajo, mora Slovenija pridobit več kadra v sistemu naravoslovja. Jaz večkrat ponavljam in te statistike so bile tudi tukaj v Državnem zboru izredno zavajajoče v preteklosti. Slovenija ne more se hvalit, da ima 36 procentov približno vpisa naravoslovcev. Res, da ima Nemčija zelo podoben vpis, ampak treba se je zavedat, gre za nekajkratno večjo državo, državo, ki ima izredno dosti patentov, državo, ki ima izredno dosti multinacionalnih globalnih podjetij, ki si lahko kadre išče v številnih državah, kjer ta podjetja lahko investicije pelje v številnih državah.
Ampak mi ta, teh trgih tekmujemo s Češko, Slovaško, Poljsko, ki pa imata že v tem trenutku blizu 50 procentov tega kadra v svojem izobraževalnem procesu ali že na trgu dela. Kitajska, še enkrat ponavljam, naj bo to nam facto kot globalni igralec, kot bo, ima v tem trenutku približno na fakultetnem študiju na 2 tisoč univerzah, ki jih ima Kitajska, približno skoraj 70 procentov študija naravoslovja. In ravno tukaj, glejte,
Kitajska je postala, čeprav si zatiskamo oči, globalni igralec. Nadzoruje večina rudnikov plemenitih kovin. Evropa je, lahko bi rekel zaspala, zaspala je na področju tega, da ukinja svoje tradicionalne patente industrije, kjer je kraljevala. Govorim seveda o avtomobilski industriji, motorjih z notranjim izgorevanjem in naseda kitajski filozofiji, zato ker na koncu se je treba zavedat, da tudi v elektromobilnosti bo Kitajska glavni igralec. Prvič zaradi tega, ker bo nadzorovala vse materiale v tem trenutku, ki prihajajo v avtomobilsko industrijo na področju akumulatorjev. Afriški Kongo nadzoruje popolnoma Kitajska. Kot veste, kobalt, svetovne zaloge v Kongu so približno 65 procentov, skoraj 70 procentov kobalta. Litij ni problem, litija ima tudi Srbija mislim da približno 6 milijonov ton na zalogi, ampak vse ostalo bo problem. Zaradi tega drugi problem je seveda elektromotorji. Številni trajni magneti, sestavine trajnih magnetov, ponovno številne afriške države, rudniki, ki jih nadzoruje Kitajska. Vsi trendi, ki se v tem trenutku peljejo, ki

32. TRAK: (AB) – 11.35

(nadaljevanje) jih pelje Evropa, glejte, je nadzor nad vsemi materiali na tem področju ima že Kitajska. Zato na gre tudi za novo geopolitiko v svetu in v tej geopolitiki je covid, lahko bi rekel tudi pospešil številne te procese. Jaz zdaj sem se nekako poskušal izvzeti svoje razprave besedo četrte industrijske revolucijo, o kateri je po mojem najbolj, največkrat izražena besedna zveza v tem parlamentu v zadnjih petih, sedmih letih. Ampak to, kar sem govoril, to nastaja. In takih odpuščanj številnih podjetij, ki še imajo danes večjo dodano vrednost, ravno s strani avtomobilske industrije bo še več. Zaradi česar – ker glejte, ja, ker pač električni avtomobil ne potrebuje 5 tisoč ali pa 4 tisoč sestavnih delov, kot jih ima danes recimo Audi razreda A6 ali pa BMW serije 5 ali pa serije 4 ali pa tako naprej. Ampak bo teh delov približno tisoč 500 do 2 tisoč. Lahko si predstavljate za številna naša podjetja kovinsko predelovalne industrije v tem trenutku, ki izdelujejo številne dele za recimo menjalnike, številne avtomatske menjalnike, ročne menjalnike, številne dele motorja z notranjim izgorevanjem, njihove vitalne dele, kjer smo tradicionalno zelo dobri, zelo kvalitetni. Ampak tudi ti posli bodo v naslednjih letih upadali.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Kolega …

FRANC BREZNIK (PS SDS): … jaz na to opozarjam …

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Kolega Breznik …

FRANC BREZNIK (PS SDS): Zaradi tega se bi vrnil torej v neke rešitve, ki jih v tem trenutku vidim. Torej še enkrat pa poudarjam, Koroško vidim v tradicionalni panogi lesno predelovalne industrije. Povežimo jo, naredite – jaz bi rekel intenzivne sestanke na področju tudi s podjetjem SiDG, ki mora vložit in pripravit torej tudi ta vlaganja. Po drugi strani pa poskušajte pridobit na Koroškem predvsem še dodatna vlaganja v proizvodnjo akumulatorjev. Tu ne govorim samo montažo, proizvodnja, ampak tudi elektronski del, elektronika je sestavni del avtomobilskega kompletnega akumulatorja, ki nadzoruje delovanje, temperaturo in vse ostale specifike, da akumulator deluje dolgotrajno in pa da deluje kvalitetno in varno.
Tako da podjetje v predvsem v blizu mene, torej v Ormožu, pa jaz mislim, da upam, da bo prišlo do kvalitetnega pogovora s podjetjem Carthago. Da podjetje Carthago vem, da ima velik interes in da pridobimo torej tudi na tem področju lahko bi rekel neko novo vlaganje na področju tiste, lahko bi rekel cone tovarne sladkorja ali pa še kakšne druge. S tem bi jaz nekako zaključil.
Jaz bi zaključil optimistično, spoštovani kolegi. Nenazadnje Slovenija ima v tem trenutku še vedno, spada med sedem evropskih držav, ki imajo najnižjo brezposelnost v Evropi. Tukaj se moramo zahvalit Vladi, njeni ekspertni skupini, Ministrstvu za gospodarstvo, kolegom, ki se trudijo cele dneve, ki delajo, zato da smo to obdržali. Zdaj bo pa čas, ko bomo morali vsi skupaj, glejte, na teh reformah, o katerih sem govoril, o reformi predvsem izobraževalnega sistema, stakniti glave skupaj, najti nek konsenz, zato da bomo postali glejte, konkurenčni.
Jaz nisem človek, tudi nisem nekako zelo kritiziral dvig minimalne plače, čeprav smo se zavedali, da bo nekaj podjetij zaradi tega odšlo ali pa propadlo. Žal je to … po vsej verjetnosti ni samo minimalna plača, ampak je še kaj drugega. Številne, tu so tudi drugi problemi. Nenazadnje vsako podjetje, vsak menedžer tega podjetja, tu imamo multinacionalke, mora glede na svojo notranjo vizijo podjetja in pa vse ostale aspekte seveda zasledovati cilj dobičkonosnosti. In tukaj je izgleda prišlo do tega, do padca teh ciljev.
Bi pa apeliral zato, da je lahko odhod takega podjetja mogoče tudi priložnost, včasih tudi v najkrajšem času, da poiščemo rešitve, ki sem jih predlagal. Glejte, nenazadnje morda v teh novih podjetjih lahko ti ljudje, ta podjetja z veseljem ali pa še kaj več, plača več kot minimalno plačo. Jaz nisem človek, ki bi želel si podjetja z minimalno plačo, ampak želim si podjetja, kjer bi bila plača dosti več od minimalne plače in kjer je bilo to podjetje tudi vedno – lahko bi rekel nekako pripravljeno na vsakršno krizo. Ker samo znanje v izdelku, večja dodana vrednost, tudi zvečana produktivnost preko avtomatizacije notranjih procesov pomeni izrazito dolgoročno stabilnost,

33. TRAK: (AB) – 11.40

(nadaljevanje) socialno stabilnost in pa seveda za državo večjo, lahko bi rekel kvaliteto življenja. Jaz verjamem, da se bodo našle rešitve v tem trenutku za Koroško. Ljudje tam so pridni, marljivi, delovni, izredni in želim jim in tudi na Vlado apeliram in tudi državnega sekretarja, ki je danes z nami prisoten, da ta trud naredimo.
Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolega Breznik.
Kolegice in kolegi, kot sem že vas obvestila, smo časovno omejeni. Obveščam vas, da imamo dvorano rezervirano do 13. ure. Tudi predlog predlagatelja je, da sejo danes zaključimo, tako da naslednje razpravljavce prosim, če lahko strnejo svoje razprave v takšen časovni okvir, ki nam bo omogočal, da bi do 12.45 lahko prešli do glasovanja in s tem tudi uspešno zaključili današnjo sklicano sejo. Ne želim jemat besede, ne želim vam posegati v besede, ampak kot sem danes že povedala, tema je široka in lahko o njej govorimo več dni in jo ne bomo zaključili. Hvala za vaše razumevanje.
Naslednji na vrsti pa je Soniboj Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča. En lep pozdrav obema, seveda tudi predstavnikom ministrstva in pa vsem ostalim vabljenim!
Jaz moram reči, da podpiram sklic te današnje seje oziroma predvsem temo in razpravo, ki poteka zdajle že od devete ure in tudi po mojem ne bo neka velika katastrofa, če nam bo, predsedujoča, ne bo to uspelo do 13. ure zaključiti, če bomo iz tega sprejeli tudi kakšne pametne zaključke.
Zdaj, če začnem s tem primerom, ki sta v bistvu nekako povod za to današnjo sejo, v bistvu odločitev lastnikov, da zapre del svojih podjetij, ki zaposlujeta kar precej delavcev, preko 400 v Adientu, Safilo preko skoraj 600. In verjamem, da je to tako, kot opozarjajo vsi za kraj, kraj zaposleni, ki so v to vključeni, velika katastrofa pač. Izguba zaposlitve, sploh za kategorijo tako, kot so tudi predstavniki zaposlenih opozarjali, 50 plus, seveda tudi za ostalo ni dogodek, ki bi se ga človek veseli.
Tisto, kar … mi se s takimi primeri danes ne srečujemo prvič, pa trdno sem prepričan, da tudi ne zadnjič. Mi bomo težko s kakršnimikoli posegi, razen morda s kakšnimi finančnimi vzpodbudami lastnikom neko obdobje podaljšali njihovo delovanje tle, ampak če jim je njihova poslovna agenda to, da bodo v Sloveniji dobili pare pridnih rok, ki bodo delali za poceni, ki bodo iskali poceni delovno silo, potem po mojem je boljše, da grejo danes, ne pa jutri.
Tako da tisto, kar bi rad poudaril, res me veseli, da so bili sindikati pri teh slabih odločitvah, kakršne pač … na katere pač nimajo vpliva, uspešni, da so vsaj uspeli dogovoriti višje odpravnine, ki bodo v končni fazi mogoče tako kot – mislim, da predstavnik Zveze svobodnih sindikatov omenil, da bodo delavcem pomagali preživeti tisto obdobje do naslednjih mesecih, ko naj bi iskali tudi neke nove zaposlitve. Ampak poudarjam, spoštovane kolegice in kolegi, da se danes pogovarjamo o primeru zaprtja dveh podjetij, ki je čisto v skladu z odločitvijo podlastnika, ki sta še izplačevala redno plače in ko so v končni fazi bila sposobna in so tudi privolila v dogovor s sindikati o višjih odpravninah. Običajno se zgodbe v Sloveniji ne končujejo tako. So brez plač več mesecev, agonije, prispevkov, skratka, odpravnine so verjetno izplačane v zelo redkih primerih in posledično seveda je zavod, ki kasneje tle pač ukrepa kolikor lahko.
Zdaj, oba predstavnika obeh ministrstev sta nekako v svojih uvodih zatrdila, da pač, če pod črto potegnem, da so uspešni, da pač se trudijo, navedla tudi kar nekaj podatkov, ki naj bi potrjevalo to njuno. Jaz upam, da se tudi strinjam z njimi, da je bilo v zadnjem letu kar precej postorjenega.

34. TRAK: (AB) – 11.45

(nadaljevanje) Veliko dobrih stvari, veliko pa tudi ukrepov, ki seveda niso dali tistega, kar smo želeli. Zdaj, kar se tiče gospodarske pomoči, jaz sem že bil kritik načina sprejemanja pomoči v gospodarstvu, ki je potekala v teh tako imenovanih PKP-jih, na način, da je šlo mimo Odbora za gospodarstvo. Matični odbor, ki se z največjimi finančnimi pomočmi, ki bi bile namenjene gospodarstvu, ni zdel kompetenten za pogovor pa za sklic seje. Drugače je Ministrstvo za delo, družino, to moram pohvalit. So bili s svojimi ukrepi vključeni, so šli ukrepi preko njih, tako da smo imeli tudi možnost biti seznanjeni in tudi možnost kake zadeve korigirati.
Zdaj, če sem pri tudi bi rekel, da nekatere projekte, ki jih je Vlada – ne govorim za ta ministrstva – sprejela v okviru reševanja te predvsem zdravstvene krize, ki je seveda potegnila zavod tudi gospodarska pa socialno krizo, so ne vem, projekti, kjer ste zagnali velike infrastrukturne projekte, ki so bili že leta ali pa da ne bom rekel nekateri še celo dalj, dlje časa v ministrstvih. Multiplikativne učinke seveda tega, bi rekel zadostnega povpraševanja po delu v gradbeništvu, seveda se čutijo tudi pri kazalnikih. Tudi ukrepi so se pokazali kot uspešni s strani Ministrstva za gospodarstvo … čakanje, v končni fazi vam številke povejo pri katerih ukrepih ste bili uspešni. Je pa res, da je od več kot … da je manj kot polovica sredstev, ki ste jih namenili za gospodarstvo, ni bila koriščena. To je tudi en podatek, ki tudi pove, da nismo bili ravno najbolj uspešni. Tako da ima zmeraj ta, bi rekel plat medalje dve strani.
V uvodu je državni sekretar med drugim omenil tudi, da so v Slovenijo pripeljali več multinacionalk. Mi se srečujemo z nekim modelom teh multinacionalk pa njihovega obnašanja, ki je v prvi vrsti samo kapitalski interesi. Jaz upam, da tisto, kar pripravljate sicer ni zdaj, je to zapakirano v projekt neke digitalizacije Slovenije, ki sploh ni, ne gre v ta resor ministra Vrtovca. Na široko odpiramo vrata z zakonom, ki ste nam ga predlagali, multinacionalki, ki ima širom po svetu, prihaja v Slovenijo z nekimi spornimi poslovnimi modeli, kar se tiče odnosa – tako na eni strani izogibanja plačila davkov v Sloveniji, govorim za Uber, kjer trdijo, da niso podjetje, so platforma. Halo. Na drugi strani pa seveda izpodbijajo dosedanjo konkurenco, ker imajo tudi obstoječi taksisti še marsikaj za postoriti. To se strinjam, niso vrhunski. Marsikaj se da drugače uredit, ampak hkrati ob vseh preko … veliko število prekarnih delavcev, ki jih imamo, seveda bomo tudi skozi to obliko definitivno pripeljali ponovno na podjetje, ki mu bo skrb za zaposlenega ne bo glih visoko na lestvici njegovih prioritet.
Zdaj, če bi se morebiti še par besed okrog Ministrstva za delo, družino. Mi se danes pogovarjamo, kot sem že uvodoma omenil, o podjetjih, ki bodo pa, gredo in bodo, sicer po zakonu so izplačali obveznosti, celo na račun sindikatov nekaj več, ampak običajno zgodbe niso take in ljudje so pol odvisni v obdobje različno od delovne dobe, od prejemanja višine nadomestila preko zavoda. Jaz mislim, da pred kratkim smo spremenili višino nadomestila tega spodnjega za čas brezposelnosti. Meni se zdi, da bi bilo korektno, da bi dvignili tudi, razmišljali tudi o dvigu maksimalnega izplačila, ker nenazadnje je to izplačilo odvisno, to je en del prispevkov, ki ga procentualno plačujemo od plače in se mi zdi, da je eden to bolj nepravičnih odločitev. Pač, če imaš že nivo povprečne plače, imaš verjetno tudi kake kredite in da znižamo, da omejujemo nekako pa ne sledimo tudi trendom dviga tega tudi najvišjega nadomestila, se mi zdi, da bi

35. TRAK: (AB) – 11.50

(nadaljevanje) bila ena izmed zadev, o kateri bi mogli tudi ministrstvo v bodoče razmisliti.
Tisto, kar se mi zdi, da premalo spodbujamo, pa pustimo te vloge, ki jih ima Zavod za … ministrstvo oziroma posredno Zavod za zaposlovanje. Tam bi se popolnoma strinjal s kolegom Breznikom, ki je pred mano razpravljal. Pa vem kaj govorim, ker sem delal zadnjih 16 let na področju kadrov. Nekaj dobrih praks ste na zavodu imeli. Jaz se popolnoma strinjam z njim, usposabljanje pri delodajalcih. Sofinanciranje tega, omogočanje tega, nove tehnologije, vse ostalo bi rekel pa niso več v fazi tega, da se uči ljudi pisat vloge. Se pravi, to so primeri, ki jih velja podpreti. Nenazadnje se mi zdi, da vsaj kar se ministrstva tiče, pa se mi zdi, da ni visoko od teme, ki jih bom naštel, niso visoko na prioriteti oziroma, če sploh te Vlade, ki bi pa po mojem jih bilo treba podpreti. Naj jih naštejem samo nekaj.
Nobenega govora ni o delavskem delničarstvu, delavskem soupravljanju, participaciji zaposlenih na dobičku, da ne govorim o zaščiti, boljši zaščiti delavskih predstavnikov. Imamo kar nekaj grdih zgodb, kar se tiče zadnjih dveh, ki kar kličejo po zahtevanih spremembah.
Zakaj govorim okrog teh tem – ker imamo v Sloveniji tudi kar nekaj dobrih praks. Sam prihajam iz Zasavja, kjer imamo več uspešnih podjetij, med njimi je podjetje Dewesoft, ga ni treba posebej predstavljat. Njegov katapult tudi poznate, mislim da je celo ministrstvo delno sofinancira njegov program. Super uvajanje in omogočanje in razvijanje podjetniških idej in to se mi zdi, da so tiste prave teme, o katerih bi morali razmišljati. Hkrati pa sta lastnika oziroma zdaj jih je že več, ampak glavna lastnika zanimiva tudi, ker tudi spodbujata delavsko delničarstvo pri njih. Vsako leto omogočajo … zmanjšujeta svoj delež in povečujeta, omogočata zaposlenim, da odkupujejo deleže. Več stvari dobiš, ostajajo v Trbovljah, so lokalni, čeprav delajo od ne vem, za Naso, za skratka za vse / nerazumljivo/. Mislim strokovnjaki, vrhunski strokovnjaki, ki bi zlahka prodali podjetje in so že tudi targetirali, pa vendarle nekako se zavedata, da verjetno nimata potrebe po 100-metrskih jahtah, da se zavedata, da izhajata iz kraja iz koder sta in da želita temu kraju tudi nekaj pomagat in da za preostanek življenja ne rabita toliko, kot sem rekel ne vem kaj. Tako da se mi zdi ta poslovni model tudi za spremembo kakšne zakonodaje pri njih se ga je vredno ogledati, pa verjamem, da ga poznate.
Bom počasi zaključil. Naj zaključim pa tako s to neko mojo mislijo, da tisto, kar bi mogla imeti Vlada pri – vsaj kar se mojih pogledov tiče – neko prioriteto, neko zeleno črto, rdečo nit svojih aktivnosti, da ne smemo ustanavljat nekih pogojih, ker bo Slovenija v bistvu postala zanimiva kot dežela bi rekel pridnih rok, lon poslov in poceni delovne sile in da morajo iti vsi ukrepi, ki jih bo Vlada sprejela, seveda v dvig kompetenc zaposlenih, usposabljanja in pa nenazadnje tako kot sem rekel, tudi v večjo vključenost tudi zaposlenih s temami, ki sem jih že omenil.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolega Soniboj za vaš prispevek k razpravi.
Sedaj je pa naslednji na vrsti Aljaž Kovačič, pripravi pa naj se Boštjan Koražija.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednica za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, vabljeni, kolegice in kolegi!
Zdaj, sklicatelji te seje nismo predlagali omenjene seje zato, ker bi v Sloveniji cvetele rožice oziroma, ker bi imeli preveč časa, ampak zato, ker se dejansko v praksi dogaja to, kar smo opozarjali ob sprejemanju vaših PKP-jev, se pravi, da pomoč ne gre na pravilen način do podjetij in do delavcev, ter zaradi tega, ker so se v praksi sedaj začele dogajati te zadeve. Zdaj, opozicija si ni izmislila, da se tovarne po Sloveniji zapirajo, ampak je to dejstvo. Dejstvo, ki ga spoznavamo vsaki dan in ki ga zelo

36. TRAK: (AB) – 11.55

(nadaljevanje) težko gledamo.
Zdaj, namen te seje je bil, da raziščemo kaj se da popraviti in da predstavniki Vlade vejo, povejo kake bodo rešitve za te delavce, ki so in ki bodo izgubili službo, kajti po mojem mnenju se pri teh dveh, treh podjetjih ne bo ustavilo, ampak bo neki domina efekt in lahko le upamo, da bo na koncu čez leto, dve teh podjetjih manj, kot pričakujemo, da jih bo. Zdaj, kot sem že povedal, sam prihajam iz Ormoža in teh 557 mest, ki bo, se pravi teh delavcev, ki bo izgubilo službo, pomeni skoraj 20 procentov delovne sile, ki je v Ormožu. In mi vedno, ko se pač pogovarjamo, se pogovarjamo o podjetjih, o lastnikih, nikoli pa o delavcih.
Zdaj, to pomeni, da bodo družine izgubile službo, se pravi dohodke. Ni tolikšen problem, da je neko podjetje propadlo oziroma zaradi takšnih in drugačnih razlogov zapustilo neki kraj. Bistven problem je, da bo oseba z imenom in priimkom brez dohodkov. In to so dejansko podjetja, v katerih dva, trije člani iste družine delajo, se pravi, imajo en vir dohodka, če tako lahko rečem. In to pomeni, da bo kar naenkrat neka družina ne le, da oče ne bo imel dohodka, ampak tudi njegova žena ali pa celo tudi otrok. In to dejansko je, bo neka katastrofa, če na pravilni način Vlada ne bo ukrepala. In pač dejstvo je vsem znano v Republiki Sloveniji, da ko izgubiš službo, lahko greš na Zavod za zaposlovanje in tam dobiš neko pomoč, ampak ko pride do take tragedije, je to veliko premalo in zato pač v LMŠ-ju od Vlade pričakujemo, da dejansko ukrepa urgentno in da se ne izgovarja na neke zadeve, ki so dejansko vsem splošno znane.
Zdaj, žalosti me, da nekateri koalicijski poslanci, če se lahko tako izrazim, trobijo eno in isto, da bi podjetij, če ne bi bilo pomoči, bilo še mnogo več in da so ohranili 300 tisoč delovnih mest. Zdaj teh 300 tisoč delovnih mest poslušamo že nekaj mesecev, čeprav se tovarne že zapirajo. Bi vsaj potem morali te delavce odšteti, ki so v tem času izgubili službo, ampak očitno je ta številka 300 tisoč tako, taka agenda tako v njihovih glavah, da jo dejansko ob vsakem nastopu morajo povedati.
Zdaj, dejstvo je tudi, kar vsi vemo, da je pravica zaprtja podjetja na strani lastnika in koga bo odpustil. Je pa na drugi strani pravice države, v tem primeru Vlade, ministrov in predstavnikov Vlade, da se odločijo komu bodo namenili neko pomoč in v kakšni meri. In zato je potem tudi odgovornost teh, ki so se pravi sprejeli na kakšen način bodo koga financirali. Kajti v Listi Marjana Šarca nismo nikoli oporekali, se pravi pomoči v PKP-jih, ampak smo opozarjali – zadolžitev bo velika, naslednje generacije bodo to zadolžitev vračali in zato je toliko bolj pomembno komu je namenjen denar in na kakšen način. In sedaj vidimo, da so vse te sanjske milijarde v veliki meri šle k tistim, ki ne bi smeli iti, kajti mislim, da je v vsakem PKP-ju bil vložen amandma, ki bi preprečil prav to zadevo. Se pravi, nekdo, ki dobi pomoč, mislim, da so bile dve ali tri različne pomoči, se naredi varovalo. Se pravi, vsaj toliko časa kot si dobival pomoč, vsaj toliko časa delavce ne smeš odpustiti.
Zdaj, danes smo že slišali, da je šlo mislim, da več kot 400 milijonov evrov za te pomoči, za ta tri podjetja, ki se bodo zaprla nekaj manj kot 3 milijone. In zato mene danes, spoštovana državna sekretarja, zanimata le dve vprašanji. Zakaj v nobenem PKP-ju Vlada ni dala soglasja oziroma se strinjala z opozicijo, da naredimo to varovalo. Se pravi, podjetje dobi pomoč za tri mesece, vsaj naslednje tri mesece ne sme delavca odpustiti. Se pravi, če mi lahko date kratek odgovor zakaj ste temu kot Vlada nasprotovali. In drugo vprašanje, pozdravljam vse

37. TRAK: (AB) – 12.00

(nadaljevanje) sestanke, ki grejo v tej smeri, da se zadeve rešujejo, ampak vemo, da od sestankov ljudje na koncu ne bodo imeli dohodkov, da bodo si lahko šli ne vem, v trgovino po kruh, ampak bo rešitev za njih, da bo neka, prišlo neko novo podjetje, nova investicija, da bodo tam tudi dobili službo. Zato me dejansko drugo vprašanje, ki pa me zanima – znano mi je pa tudi razumljivo, da danes ne boste, ne morete povedati katere, s katerimi podjetji se pogovarjate, kajti vseeno je to neka skrivnost in stvar pogajanj. Ampak na kakšen drugi način v primeru, da vam ne bo uspelo pripeljati podjetij, boste pomagali tam pač prebivalcem teh krajev. Sam sem dal že poslansko vprašanje, pobudo in tudi v svoji pobudi navedel kar nekaj rešitev. Tako da vas, spoštovana državna sekretarja, prosim za ta dva odgovora na ti dve vprašanji.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolega Aljaž za vaš prispevek.
Naslednji po vrsti je Boštjan Koražija, pripravi naj se Jani Ivanuša.
Gospod Koražija, beseda je vaša.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.
Na problem na katerega tudi danes opozarjamo tu v opoziciji, sploh za ti dve podjetji, o katerih danes govorimo oziroma tudi o dveh področjih geografskih Slovenije, se pravi o Koroški in Spodnjem Podravju oziroma podravski regiji. Na to v bistvu že opozarjam oziroma tudi opozarjamo v opoziciji vseskozi od začetka te 14. Vlade.
Zdaj, kar se tiče podjetja v Ormožu, tudi mene zanima recimo, če so kakšni bolj direktni oziroma tudi bolj otipljivi podatki glede tega, da tudi poslanec Breznik govori o nekih možnostih oziroma tudi opcijah povezovanja oziroma navezovanja kontaktov, če tudi vi veste kaj več o tem na ministrstvu oziroma, če so že tudi kakšna pogajanja oziroma pogovori stekli v tej smeri.
Je pa res, kar mene osebno tudi bode v oči oziroma tudi na splošno, ko se je zgodilo odpuščanje oziroma zaprtje, začetek zaprtja tovarne Safilo v Ormožu – dejansko župan Ormoža sploh ni dejansko vedel nič o tem, da bo do takšnih drastičnih ukrepov prišlo. To mislim, da lahko tudi poslanci, ki prihajate iz Ormoža potrdite, ker ste tudi bili po mojem v kontaktu s svojim županom. In to je tisto, kar je skrb vzbujajoče, ker dejansko, ko pridejo te multinacionalke oziroma ta tuja podjetja v ta lokalna okolja, v resnici so lokalna okolja zelo slaba obveščena, osveščena, kaj šele da bi bili v nekem bolj resnem kontaktu glede nekih gospodarskih politik v takšnem primeru, kot je to.
To je pač treba priznati in župan … kljub temu, da ne izhajamo iz politične opcije, pa je po mojem mnenju en najboljših županov tam okrog v naši regiji. In vem, da je tudi sam bil zelo v skrbeh, pa še zmeraj je, kako in kaj bodo zadeve stekle oziroma tudi me zanima, če ste bili v kontaktu z lokalno oblastjo oziroma z županom. In tudi to, kar je prej kolega Kovačič dejansko izpostavil oziroma tudi vprašal, me zanima, kakšni so dejansko potem načrt b, c oziroma v primeru, da ne pride do, bom rekel menjave lastnika oziroma novih gospodarskih možnosti oziroma zaposlitev v tem že – lahko rečemo zdaj – z junijem zaprtim podjetjem Safilo v Ormožu.
Kar se tiče … velik problem in to mislim, da so tudi že vsi prej opozarjali, pa bi še jaz opozoril še enkrat na ta, bom rekel neoliberalni del. Država mora imeti nadzor nad sredstvi, sploh nad tistimi nepovratnimi sredstvi, ki jih daje sploh tem tujim podjetjem. In jaz mislim, da je prav, da se te stvari uredijo čim prej, ker kolikor jaz vem iz podatkov, ker sem tudi gospoda ministra Počivalška, se pravi ministra za gospodarstvo na zadnji seji vprašal prav na to temo – koliko je podjetje Safilo v Ormožu dobilo nepovratnih sredstev v obdobju od leta 1998 do leta 2021. In to ne boste verjeli, znesek znaša 3 milijone in

38. TRAK: (AB) – 12.05

(nadaljevanje) 800 tisoč evrov. Sicer mogoče se za to obdobje ne sliši tako veliko, ampak je kljub temu to dejansko tovarna oziroma pač tudi podjetje, ki je prišlo v to lokalno okolje z nekim namenom, kot že prej opozorjeno, žal dostikrat – bom rekel z neiskrenimi. In to jaz mislim, da mora država poseči bolj konkretno v ta razmerja med državo oziroma podjetji, ki prihajajo v ta okolja, sploh lokalno. Ker na to sem že tudi opozarjal v bistvu pol leta nazaj, da Spodnje Podravje je tik pred tem, da se zgodi socialna bomba in žal se je zgodilo. In upam, da se bo to čimprej preprečilo oziroma, da se bo tudi pomagalo tem delavkam in delavcem, ker v osnovi bi morala država najprej poskrbeti za svoje delavke in delavce pa jih zaščitit na vseh ravneh, kolikor je le to mogoče.
Obenem bo pa tudi treba razmisliti o nekih novih gospodarskih razvojnih strategijah, ki jih je pač koronakriza prinesla in se bomo mogli tudi sami s tem soočit tudi kako se, bom rekel obrniti na svoj domači trg oziroma kako biti tudi samozadostni v raznoraznih pogledih. In ja, upam, da boste tudi ostale naše tri sklepe Levice podprli, pa tudi ostale sklepe opozicije.
Tako da hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vaš prispevek.
Sedaj je pa na vrsti Mojca Žnidarič. Beseda je tvoja.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Evo, kolega Jani prihaja, pa se bo pol oglasil. Ja, ta šokantna novica je res nas poslance, posebej tiste, ki prihajamo iz Ormoža, seveda pa najbolj zaposlene podjetja Safilo doletela 11. marca in pred tem nihče, nihče, res tudi župan je tisti dan imel sestanek na podjetju v zvezi z neko drugo investicijsko zadevo, krožiščem, nekaj takega. Nihče ni niti dan prej vedel, slutil, da bo do tega zaprtja prišlo. Res je, kot govorijo sedaj delavci, je bilo dela nekoliko manj in res je, da tudi zadnja leta niso vlagali v neke nove modele očal, kar se je prejšnja leta dogajalo, tako da verjetno je načrt podjetja bil že v tej smeri. Sicer se tudi drugače po okolici že 10 let šušlja, da bo enkrat podjetje to odšlo, ker so tudi svojo enoto oziroma svoje podjetje na Kitajskem pred leti odprli. Ampak no, nekako smo vsi upali, da to ne bo tako naenkrat. Sedaj posebej pač v tej krizi pričakovalo se je neko zmanjšanje števila zaposlenih, ampak kot rečeno, nikakor seveda ne zaprtje podjetja.
No, in torej 11. marca je ta novica prišla. Jaz sem se skupaj takoj naslednji dan se je odzval tudi minister za gospodarstvo, gospod Počivalšek in se torej prišel v Ormož, se srečal z vsemi tremi župani, torej z vsemi župane Upravne enote Ormož in tudi z lastniki podjetja je potekalo srečanje preko Zoom konference. Bila sem tudi zraven prisotna in v bistvu ni bilo nobene možnosti več, da bi podjetje kakorkoli si premislilo. To poslovno odločitev so sprejeli in ne morem reči, da gre ravno zdaj za epidemijo ali pa samo vzroke povezane z epidemijo ali pa ne vem, neustrezne ukrepe covid, kot nekateri poudarjate. Ampak razlog, kot so navedli, torej odločitev o zaprtju podjetja v Ormožu je torej v skladu s poslovnimi cilji skupine Safilo glede optimizacije poslovanja in povečanja učinkovitosti proizvodnje. Tako so sporočili. Povedali so tudi, da so že lani zaprli eno svoje podjetje v Italiji in tudi eno drugo podjetje tudi v Italiji že zmanjšali. Tako da sedaj je pač odločitev bila o zaprtju tega podjetja v Ormožu.
Kot rečeno, zdaj država ali pa pač nihče od nas ne more vplivati na odločitev tujih podjetij, verjetno pa tudi nobenih drugih. Saj tudi nobeno slovensko podjetje ne bo delalo v svojo izgubo. Sreča v bistvu … no, to bi še želela povedati, ker so prej se nekateri investitorji že omenjali. Minister je v tistem prvem dnevu preden je prišel v Ormož, že kontaktiral tudi tri druga podjetja, med drugim tudi to Carthago, ki je bilo prej omenjeno s strani nekaterega. Tudi Gorenje, ampak seveda smo takoj, ko smo naslednji teden izvedeli za podjetje, ki se zapira v

39. TRAK: (AB) – 12.10

(nadaljevanje) Slovenj Gradcu, smo vedeli, da v Ormožu ne bo nobenih možnosti za Gorenje, kajti sedaj bodo zagotovo delavce imeli v svoji bližini. Interes drugih potencialnih investitorjev je na srečo precej velik in spodbuden, tako da saj sami vemo, da v zadnjih letih so se podjetja srečevala z največjimi težavami ravno s tem, da kako težko je bilo dobiti torej kader, torej s pomanjkanjem delovne sile. Tako da bi se pridružila tukaj in potrdila izjavo pač, ki jo je dal tudi direktor Zavoda za zaposlovanje, torej tudi starejši delavci se ne rabijo bati za svoje službe, kajti tudi oni so zelo iskani kot izkušeni kader. Torej, iskana delovna sila.
Predvsem pa se mi zdi pomembno tukaj mobilnost in pa fleksibilnost delavcev. Zdaj, s Koroško imamo več očitno … Ormož in Koroška imamo več stičnih točk. Ne bom šla preveč široko, ampak en stavek bom pa rekla. Vsi skupaj, torej izven te teme, vsi skupaj več kot 20 let pričakujemo neko hitro povezavo, tako mi v Ormož, kot Koroška in očitno kakorkoli gledamo, je to eden izmed razlogov, da nikakor ne moremo privabiti nekih drugih investitorjev v naše kraje. Saj, kot rečeno, 13 let sameva ena od strateških lokacij – zaprtje bivše tovarne sladkorja v Ormožu. In kljub prizadevanjem res ministra za gospodarstvo in drugih, ne moremo najti nekega potencialnega investitorja. Tako da ja, cestne povezave so pomembne in res upam, da nam bo zdaj v tej Vladi uspelo tudi to cestno povezavo narediti, da bomo potem neke nove investitorje končno v Ormož lahko dobili.
Kot rečeno, sem govorila tudi z direktorjem podjetja Safilo v Ormožu v zadnjih dneh. Trenutno zelo dobro kaže s potencialnimi investitorji, tako da jaz sem optimistična in upam, da bomo za veliko večino delavcev lahko čimprej potem tudi nove zaposlitve našli. Na srečo je pa tudi nekaj, kar lepo število takšnih, ki se bodo v roku dveh let tudi upokojili. Tako da verjamem, da bomo res za veliko večino, da se bodo našle torej priložnosti.
To, kar je v bistvu predstavnik sindikata v začetku povedal; jaz se pridružujem temu pozivu sindikatov, če so možnosti, da država pomaga in se pač odpove tej obdavčitvi odpravnin. Saj vsi vemo, da pač do mislim da deset povprečnih plač odpravnine tako ali tako niso obdavčene. Nad to višino so. Če je ta možnost, se temu pridružujem in pozivam, da se država temu odpove. Je pa res, da lahko pride do domino efekta. Verjetno bodo potem želeli to vsi in tudi, ker nekoliko bežno, malo sem že govorila o tem z ministrom za delo. Pravi tudi, da v bistvu ne gre samo za obdavčitev, ampak gre tudi za prispevke zaposlenih in tudi v njihovo pokojninsko blagajno, tako da to je treba pač preučiti, ker v škodo zaposlenih seveda ne more država odločati.
Rečeno je bilo tudi s strani predstavnika sindikatov na začetku, da se spodbujajo tuje, samo tuje vlagatelje. Zdaj jaz bi prosila tukaj, da tudi mogoče državni sekretar z gospodarstva potem potrdi, kolikor je meni znano, torej Zakon o spodbujanju investicij je izenačil investitorje, tako da se ne spodbuja samo tuje, ampak tudi pač vsi investitorji, seveda tudi domače. Tako da normalno se bojo podprli in z velikim veseljem bi sprejeli verjetno vsi domače investitorje. Vseeno je verjetno malo večji čut do lokalnega okolja in vsega. To vidimo, ker v bistvu je res, kot je bilo prej rečeno, multinacionalke nikoli niso tako vezane na tisto lokalno okolje, kot pač domača podjetja.
Zdaj, nekateri ste omenjali in oporekali, seveda s strani pač opozicije, te covid ukrepe, covid pomoči, da ni bilo omejitve glede odpuščanja. Zdaj, konkretno na tem primeru Safilo bi rada povedala. Oni so lani od aprila do septembra koristili čakanje na delo, se pravi, od septembra do junija. To je tako ali tako devet mesecev, ki niso koristili. Zdaj tisto, kar pa ljudje, če gredo v karanteno trenutno ali pa ne vem, da so doma zaradi višje sile, zaradi otroka.

40. TRAK: (AB) – 12.15

(nadaljevanje) Tisto jim pa verjetno ne moremo oporekati, ker to pač ni na njihovi strani. Tako da vsekakor bo minilo v bistvu devet mesecev od tega, torej ker s 30. 6. je napovedano zaprtje. Torej, kar devet mesecev, ne le tri od koriščenja teh pomoči, ki so jih lansko leto koristili.
Je pa res, tudi če pogledamo razlog, ki ga je navedlo vodstvo Adienta, torej zakaj oni zapirajo pravijo, torej »odločitev o zaprtju koroške tovarne med drugim utemeljujemo s tem, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država«. Tako je zapisano v enem izmed člankov. Torej zagotovo je tudi to, kar je danes že bilo omenjeno, tudi dvig minimalne plače in tudi drugi stroški najbrž prispevajo k temu, zato smo tudi v PKP-8 predvideli in pač odobrili tudi letos, torej v času te krize tudi sofinanciranje te minimalne plače. Pa bili seveda tudi deležni številnih kritik, predvsem pač s strani Levice.
Ampak če ne bi bilo tega, bi lahko bilo še verjetno še več odpuščanj. Tako da razlogov je seveda več. Res je, da vprašanje verjetno je začetek vprašanj, ni pa najbrž konec. Tako da na to bomo morali biti pripravljeni. Je pa res, da smo včasih pred leti v drugih krizah imeli na Zavodu za zaposlovanje tudi 120 tisoč ljudi. Tako da jaz res upam, da se ne bomo nikoli več tej številki približali in da smo pri teh ukrepih, kot je rekla državna sekretarka, tudi Evropska unija je pohvalila naše ukrepe in verjamem. Ne bom govorila o številkah in jih ponavljala, ki jih danes, ampak verjamem, da je Vlada z ukrepi, ki jih je pripravila, veliko večino delovnih mest torej kljub temu zadržala
Povedala bi še to, ker tudi določeni sklepi grejo v to smer. Ministrstvo za gospodarstvo že pripravlja tudi ta program, poseben program za obmejna območja, obmejna problemska območja, tako da ker nujno, najbolj nujno je to res, da mlade, da družine ohranimo v našem ruralnem obmejnem območju. Ampak brez primernih delovnih mest žal tega ne bomo storili, tako da vem, da pač ukrepi, ki jih pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo gredo v tej smeri in upam, da bodo res čim prej sprejeti. Po mojih podatkih naj bi bili nekje do sredine tega leta. To bi nekako ravno sovpadalo s tem zaprtjem, da bomo lahko skupaj res našli rešitve za čim več zaposlenih.
Toliko. Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, kolegica Mojca Žnidarič za tvoj, vaš prispevek.
Sedaj pa je na vrsti Jani Ivanuša. Jani, beseda je tvoja.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej gostom.
Saj tu nimamo kaj dosti dodati. Je gospa Mojca mislim povedala to, kar sem tudi jaz mislil povedati, pa tudi moji predhodniki, tako da se ne bi ravno ponavljali. Poslušal sem tudi goste, oba državna sekretarja, na katerih opornih točkah sta govorila, kakor gospod Simon Zajc, kakor tudi Mateja Ribič okrog tistih dveh ukrepov. Tako da, ja, dejstvo je, da se je zgodilo, kar se je zgodilo v Ormožu. Žal nam usiha edina tovarna. In tudi dejstvo je, da je zadeva končana, da je zadeva izpogojevana, kakor vem. Tudi jaz imam informacije, da so pač stvari dorečene finančno.
Je pa res, da se ljudje obračajo na mene tudi kot poslanca, mogoče tudi na druge, glih to, kar sta govorila tudi predstavnika sindikata pa sindikatov obeh in pa tudi moja predhodnica, da glede odpravnin ali bodo obdavčene ali ne. Tako da mogoče bi bilo mi nekako lažje, da če bi še imeli predstavnika za finance zraven, ki bi to povedal to možnost, ali to sploh obstaja ali ne, ali je kaka zakonska podlaga za to obstaja ali ne. Tako da se pridružujem temu, če je to možno, da se to pomaga tem ljudem, kajti pa kaj naj rečem. Zgodbe so žalostne, mi smo izredno zaostali na tem našem prleškem delu. Hitre ceste nam nikakor ne uspe že desetletja pripeljati. Če bi imeli hitro cesto, se bi, verjamem, taka zgodba bi bila čisto druga, bi mogoče imeli

41. TRAK: (AB) – 12.20

(nadaljevanje) bistveno več investitorjev v občini in potem usihanje edinega podjetja ne bi bilo tako, se pravi tako katastrofalno, kot izgleda to danes. Tako da ja, že v preteklosti so se poslovile firme Plastdispenser, tovarna sladkorja in tako naprej, pa se ne spomnim, da bi bil Odbor za gospodarstvo sklican na tako temo. Žal, seveda daleč od tega, da ne podpiram te razprave danes, daleč od tega, ampak vseeno. Je pa res, da mi danes ne bomo nič tu rešili, lahko samo / nerazumljivo/ gor ali pa dol.
Toliko. Mislim, da sem bil kar kratek, tako kot ste mi uvodoma rekli. Pa hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, gospod Jani za vaš prispevek.
Sedaj pa je na vrsti Aleksander Reberšek, potem pa smo v prvem krogu izčrpali listo. V drugem krogu pa sta še prijavljena Miha Kordiš in Jože Lenart in tako kot sem že prej opozorila, čas se nam počasi izteka. Hvala.
Beseda, gospod Aleksander, je vaša.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Vse skupaj prav lepo pozdravljam.
Ja, treba je poudariti, da smo v največji krizi, gospodarski krizi po osamosvojitvi dalje in da so danes razmere bistveno drugačne, kot so bile šele leto in pol nazaj. Gibanje brezposelnosti pa je vedno odraz gospodarskih razmer v državi in tudi širše. In glede na izjemno zahtevne razmere pa je slovensko gospodarstvo v primerjavi tudi z drugimi državami v relativno dobri kondiciji. To nam kažejo tudi podatki glede stopnje brezposelnosti in pa glede BDP-ja. Slovenski BDP je v letu 2020 padel manj kot v Evropski uniji in evroobmočju. Iz podatkov je razvidno, da je bil lanski padec slovenskega BDP-ja -5,5 odstoten. Povprečje 27 članic Evropske unije pa je bilo -6,2 odstotka.
Številke tudi kažejo, da je, da se je februarja 2021 število brezposelnosti pričelo zmanjševati, kar je zelo spodbuden podatek. Manj je novih brezposelnih in vse več se jih zaposluje. Zgovoren je tudi ta podatek, primerjava stopnje brezposelnosti na ravni Evropske unije. Februarja 2021 je bilo v Sloveniji 4,7 procenta, kar je pod povprečjem Evropske unije, kjer znaša stopnja 7,5 odstotka. Ministrstvo za delo, Janez Cigler Kralj in pa ta Vlada je namenila v osmih PKP paketih za ukrepe za ohranjanje delovnih mest, čakanje na delo za 213 tisoč zaposlenih v vrednosti 490 milijonov evrov in to 31 tisoč 500 podjetjem.
Če govorim naprej, ukrepi za ohranitev delovnih mest, karantena oziroma višja sila 44 tisoč 300 zaposlenih v vrednosti skoraj 35 milijonov evrov. Skrajšan delovni čas 47 tisoč 134 zaposlenim v vrednosti 45 milijonov evrov in to pomoč 9 tisočim podjetjem. Prav tako je ta Vlada pomagala tistim, ki so izgubili službo in so bili na dan uveljavitve mislim da PKP-8 prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb. Začasno denarno nadomestilo je prejelo preko 3 tisoč oseb, medtem ko je solidarnostni dodatek prejelo preko 9 tisoč oseb. In če seštejemo vse to skupaj, ta Vlada je pomagala 300 tisočim zaposlenim, 38 tisočim poslovnim subjektom v višini 575 milijonov evrov.
Jaz sem prepričan, da so to državne pomoči v okviru interventnih protikoronskih ukrepov pomagale zaustaviti naraščanje brezposelnosti in iz tega vidika verjamem, da so bile učinkovite. In to so ukrepi samo iz Ministrstva za delo, potem pa je tukaj še Ministrstvo za gospodarstvo. Verjetno bi bilo podjetij, ki bi zapirala vrata, še mnogo več, če ta

42. TRAK: (AB) – 12.25

(nadaljevanje) Vlada ne bi pomagala na takšen način, kot pomaga s PKP paketi. Vlada je v osmih zakonskih paketih za pomoč namenila okoli 7 milijard evrov. Do februarja je bila koriščena približno polovica sredstev, 3,5 milijarde. Vlada je seveda, kot je znano, epidemijo tudi podaljšala, s tem pa tudi ukrepe pomoči našim državljanom in pa tudi gospodarstvu. Jaz se strinjam, da vsi ukrepi najbrž niso idealni. Priznam, da je pri interventnem oblikovanju rešitev za pomoč v času takšnih razmer, kot je globalna pandemija, včasih kriterije in pa pogoje za prejem pomoči težko postaviti tako, da bi lahko zagotovili visoko raven pravičnosti ukrepov ter hkrati povsem predvideli vse posledice in pa učinke sprejetih zakonskih določb.
Vseeno pa menim, da je Vlada svoje delo opravila zelo dobro in to nam kažejo tudi številke, ki sem jih do zdaj tudi predstavil. Ne glede na vse, mi je seveda žal za vsako izgubljeno delovno mesto. Še kako se zavedam, da je lažje ohranit delovno mesto, kot pa ga je ustvariti. V tej naši državi je velik splošen problem tudi stanje našega poslovnega okolja. Delo je preveč obdavčeno, preveč je birokracije, zato v tej Vladi delamo, da stvari premaknemo naprej, tudi na področjih, na katerih se do zdaj ni delalo.
Tisto, kar smo govorili v opoziciji, želimo delat tudi sedaj, ko imamo v rokah škarje in pa platno. Debirokratizacija, poenostavitev postopkov, nižji davki, višje neto plače. Vse za to, da bo naša država prijaznejša tako za podjetnike, kot tudi za zaposlene, da ne bo nekih dolgih birokratskih postopkov, ki ovirajo razvoj in seveda odganjajo vlagatelje. Pa tudi za ukrepe, da bo našim državljanom ostalo več v denarnici, razbremeniti želimo plače in s tem postopno zvišati splošno dohodninsko olajšavo, ki trenutno znaša 3 tisoč 500 evrov in jo želimo dvigniti na 7 tisoč 500 evrov in to vse do leta 2025 za vsako leto po tisoč evrov.
Kar pa za naše državljane pomeni, da bodo ob zvišanju splošne dohodninske olajšave, kot sem rekel, imeli več v svoji denarnici. Že leta 2022 260 evrov več na leto, leta 2023 520 evrov več na leto in pa 2024 780 evrov več na leto. Leta 2025 in pa naprej pa tisoč evrov več na leto. Vse to bo ostalo v denarnici več našim državljanov zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli seveda pod to Vlado. Gre za resnično dobre ukrepe, zaradi katerih bodo naši državljani sigurno bolje živeli. Prav tako pa se bodo v boljših pogojih za podjetja tudi mladi lažje zaposlili. Izobrazba prilagojena potrebam na trgu dela je tista, ki tudi zagotavlja zaposlitev. Zagotovo je ob tem tudi pomembno, da znamo sposobnosti posameznika prepoznati in jih tudi ustrezno nagrajevati in tudi nadgrajevati. Zaposlitev je tudi pot do osamosvojitve mladih. In da če bodo mladi imeli dobre službe, bo tudi manj odseljevanja. 10 tisoč mladih se na leto izseli, to je toliko, kot je prebivalcev Postojne. In to je zelo resen problem naše družbe. Namesto, da bi se tukaj našli službe in si ustvarili družine.
In glede na spremenjene okoliščine je jasno, da bodo potrebna usklajena prizadevanja, da se zaščiti čim več, čim večji delež ogroženih mest, da se učinkovito pomaga brezposelnim do novih zaposlitev, zato bo potrebno ukrepanje na terenu. Ob vsem si tudi postavljam vprašanja, kje ste bili v opoziciji takrat, ko ste bili na oblasti, ko so propadala podjetja, kako ste takrat reševali delovna mesta paradnih slovenskih podjetij.

43. TRAK: (AB) – 12.30

(nadaljevanje) Zakaj ste recimo dobra slovenska podjetja prodajali recimo nekim skladom, neznanim kupcem, ki nimajo izkušenj iz panoge podjetja, ki so ga kupili in ki jim je bil edini cilj podjetja stečaj in pa kraja denarja.
In če se na koncu dotaknem še sklepa, ki govori o neki socialni varnosti. Stranka SD po vseh letih, ko ste obvladovali Ministrstvo za socialne zadeve, sedaj v opoziciji predlagate nadgradnjo sistemov socialne varnosti. Naj vam povem to, kar vam je povedal tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo. Ta Vlada to že dela. V opoziciji pa lahko seveda z lepimi besedami predlagate karkoli, vendar štejejo le dejanja, ko jih narediš takrat, ko za to prevzameš tudi odgovornost.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa za vaš prispevek k razpravi.
V prvem krogu se je razprava zaključila. V drugem krogu so trije prijavljeni, Miha Kordiš.
/ oglašanje iz klopi/ replika.
Aha, replika. Se opravičujem. Sem mislila, da ste se prijavili k razpravi.
Repliko ima Soniboj Knežak. Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča.
Sicer običajno te pamflete mladega poslanskega kolega iz Nove Slovenija preslišim, ker so toliko prozorni, da jih ni treba posebej prekomentirati, ampak če že sprašuje kaj je SD v preteklih mandatih delala na isto, ker se bojim, da bo tudi napoveduje ta mandat. Če bomo prevzeli v naslednjih volitvah odgovornost za vodenje te države, bo podobna situacija, kot smo jo v letu, ko smo prevzeli po drugi Janševi Vladi, ki je zapustila Zujf, število krčenih pravic na sociali, na delu, obljube po napredovanjih. Skratka, cel mandat so delali samo to. Toliko je bilo denarja, da so reševali probleme, ki jih je povzročil Zujf. In ni bilo denarja ne za domove, ne za tisto, kar stalno sprašujete.
Zdaj smo pa na isti poti. V treh mesecih imamo 800 milijonov primanjkljaja. Rekordno ste zadolžili to državo. Res delate dobro, ampak res delate dobro, zadolžujete te državljanke in državljane.
Samo toliko. Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa.
Besedo ima Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Kaj vse smo lahko slišali v tej razpravi. Vlada Janeza Janše je več kot 400 milijonov evrov namenila nadomestilom za čakanje na delo, ki so se izkazala kot točno to, na kar smo v Levici opozarjali ob sprejemanju PKP paketov. Ne varovalka za odpuščanje, ne varovalka za ohranitev delovnih mest, ampak kot subvencija za kapital. Skozi ta nadomestila za čakanje, ki jih je financirala država, je tako Vlada Janeza Janše nacionalizirala izgube zasebnih podjetij, med njimi tudi multinacionalne korporacije. Seveda ni nujno, da bi nadomestila za čakanje delovala kot subvencije za kapital. Lahko bi dejansko delovala kot varovalka pred odpuščanjem. Natančno to smo želeli doseči že v postopku sprejemanja PKP paketov, pa smo ostali neuslišani.
Vso pomoč, ki so jo podjetja prejela v krizi, bi morala tudi vrniti, ko bodo iz krize prišla. Oziroma, če bi bila ta pomoč, njeno vračilo likvidnostno preveč obremenjujoče ali pa kakorkoli preveč obremenjujoče za delovanje podjetja, bi se morala pretvoriti v lastniške deleže, na ta način pa bi država aktivno posegla v proizvodne enote in jih organizirala v smeri družbenih potreb, ne pa v smeri zasledovanja maksimalnega dobička, kot to počnejo trenutni tui lastniki s precej groznimi posledicami, zaradi katerih imamo sklicano današnjo sejo.
Po izteku prejemanja teh državnih pomoči so nekatera izmed podjetij, pa je to šele začetek, začela zapirati svoja vrata in ljudi postavljati na cesto. Nek drug tak ukrep, ki bi iz pomoči za čakanje, če naj služi ohranitvi mest, moral iti, pa je, da je podjetjem prepovedano odpuščati najmanj tri mesece po izteku programa prejemanja pomoči. To je tisti higienski minimum, če tako rečemo, ki bi moral biti vpisan v slovensko zakonodajo, ki smo ga tekom PKP obravnav v Levici zahtevali, pa se ni zgodil. In na naše pozive, naše zahteve, naše

44. TRAK: (AB) – 12.35

(nadaljevanje) amandmaje, da bodo podjetja spokala državno pomoč, pobrala javne finance, oškodovala javna sredstva, potem pa ljudi poslala na ulico, je takrat minister Cigler Kralj, v živo se ga spomnim, odgovori z – verjamem, da se to ne bo zgodilo. Danes ministra Cigler Kralja žal ni med nami, da bi odgovoril kako pa nekaj mesecev kasneje ta njegova vera vzdrži, medtem, ko nam število brezposelnih narašča.
Ne gre samo za ta konkretna podjetja od italijanskega Safila, do francoskega Trevesa in ameriškega Adienta. Število brezposelnih med lanskim in letošnjim marcem je narastlo za 11,5 odstotkov oziroma za 9 tisoč ljudi. To kljub skoraj pol milijarde evrov, kolikor je šlo iz državnega proračuna, iz javnih sredstev, iz denarja vseh državljan in državljanov v zasebna podjetja, menda ravno z namenom za ohranitve delovnih mest.
Vzorec soočanja z gospodarskimi posledicami epidemije covida-19 je natančno enak, kot je bil v preteklemu desetletju s finančnim zlomom. Ko so časi dobri, ko se poslovanje dviga, se kapitalistični razred na vse pretege otepa plačevanja davkov, pravičnega nagrajevanja delavcev in prispevka v skupnost, ki ta podjetja hrani in ki kapital lastnikov oplaja in privatizira dobičke na tisoč in en način. Ko so časi slabi, ko pride do krize, ko pride do zlomov, pa se izgube in stiske v podjetjih socializirajo na državnih plečih in račun izda vsem državljankam in državljanom. Natančno to lahko v živo spremljamo.
Prvič, podjetja so dobila pomoč države brez pogojev, brez česarkoli, direktno finančno injekcijo. Prosim, povejte mi nekoga z imenom in priimkom, običajnega delavca, ki bi dobil 766 tisoč evrov »no questions asked«, toliko kot je recimo dobil ameriški Adient. Ali pa 650 tisoč evrov, kolikor je dobil italijanski Safilo. Ja, ni ga in ne boste ga našli. Potem, ko počrpajo, kar lahko iz državnega proračuna in iz trr-ja, ki pripada vsem državljankam in državljanom poberejo, seveda zaprejo svoja vrata, preselijo proizvodnjo, iščejo naslednjo socialno opustošeno regijo in naslednjo servilno državo, v katero se lahko naselijo in jo pijejo, dobičke pa prenašajo v davčne oaze.
Svojo razpravo sem lahko, sem začel z navezavo na predgovorce, ki so nekako stisko delavcev in zapiranje podjetij zvezali z izobraževanjem, ki da ni dovolj povezano z gospodarstvom, pa s tem, da so davki previsoki in ne vem kaj še vse. Gospe in gospodje, mnogo teh podjetij, ki je pobralo državne subvencije, zaprlo vrata in odpustilo ljudi, tega ni storilo zaradi tega, ker bi njihovo poslovanje šlo po zlu. Delala so rentabilno in bi še naprej delala rentabilno, ampak pazite to, iz pozicije lastnikov ne dovolj rentabilno. Kako je torej za ta odpuščanja krivo slovensko izobraževanje ali previsoki davki. V srčiki teh odpuščanj je zgrešena logika, ki stavi – to pa čisto konceptualno, niti ni nujno vezano samo na Vlado Janeza Janše, je čisto konceptualno zgrešeno prepričanje, da mora gospodarske procese, alokacijo virov urejati trg.
Tržni mehanizem je v epidemiji covida-19 kot že nič kolikokrat prej popolnoma odpovedal. Spomnimo se samo mask, ventilatorjev in druge zaščitne opreme, ki jo je kar naenkrat po celemu svetu primanjkovalo, zaradi tega ker je trg proizvodne kapacitete preselil v jugovzhodno Azijo, družbeno uničujoče, iracionalno. Po neki tržni kapitalistični logiki pa seveda edino pametno. In medicinski delavci, medicinske sestre v domovih starejših so na višku epidemije še kar naprej ostajali brez zaščitne

45. TRAK: (AB) – 12.40

(nadaljevanje) opreme. Govorim v tistemu prvemu valu. Ali poglejmo kaj se dogaja zdaj na področju cepiv, isto, popoln kaput kakršnihkoli tržnih mehanizmov. In zato tudi socialne stiske, ki se je začela zarisovati na horizontu s temi prvimi odpuščanji, ki se bodo zgolj še stopnjevala v prihodnosti, ne moremo reševati na način, da češ, ja, to je pa nek tuj investitor, ki je zaprl vrata in je šel. Bomo dobili drugega tujega investitorja, pa mu bomo še temu namenili nekaj milijonov evrov iz državnega proračuna, bo prišel sem, izpil, pobral vse, kar lahko, zlomil ljudi, potem pa iz države odšel.
Edino racionalno je, da država začne lastniško in upravljavsko posegati v ta podjetja, ker trg sam od sebe proizvodnje, ki stavi na dobiček z vsemi groznimi socialnimi posledicami, ne bo rešil. Namesto, da se nacionalizira izgube, je potrebno nacionalizirati produkcijska sredstva in dobičke. Potem pa skupaj z delovnimi kolektivi v teh podjetjih aktivno pristopiti k restrukturiranju, k dodatni podpori, k temu, da se najde za tovrstna podjetja sedaj že pod delavsko upravo, primerne tržne niše in primerne stvari razvoja in se jih postavi na noge tako kot je treba, brez odvisnosti od kakršnihkoli tujih multinacionalk. Podjetja, ki so pod delavsko odpravo, bodo na prvo mesto postavila blaginjo skupnosti, ki ji pripadajo, v kateri delujejo, so praviloma tudi bolje vodena, kot običajna »top down« podjetja z menedžersko diktaturo. Navsezadnje so zaposleni v teh podjetjih tisti, ki najbolje vedo, kako teče proizvodni proces in so v blaginjo teh podjetij, kot podjetij, ne kot zgolj molzne krave za dobičke, tudi najbolj investirani. In to je neka smer, v kateri moramo iti. Prelomit je treba s to neoliberalno paradigmo, kjer je lastnik »bog i batina«, kjer se moramo neprestano prilagajat z zniževanjem socialnih okoljskih delavskih standardov in še kakšnih, nekim tujim investitorjem, ki jih določene politične opcije v slovenskem Državnem zboru, tudi na Vladi prodajajo kot praktično odrešenike in svetnike, v resnici so pa paraziti, kobilice in plenilci. In na noge začet postavljat narodno gospodarstvo, s sklenjenimi krogotoki dobrin, pri katerem imajo močan glas in močno vlogo delovni kolektivi, ki jim za moje pojme ta podjetja tudi pripadajo in so jih ustvarili s svojimi možgani in s svojimi rokami.
In za zaključek; epidemija covida-19 je iz vidika 21. stoletja in družbenih tegob, ki nas v 21. stoletju čakajo, prej opozorilni strel, kot nekaj, kar je prišlo in bo šlo stran. V mislih imam predvsem podnebni zlom, okoljsko krizo, ki jo moramo »nemudno« nasloviti in nasloviti jo je potrebno politično. Tržni mehanizmi so okoljsko krizo proizvedli, ne bodo jo tudi rešili. Edino država, edino planski pristop h gospodarstvu in demokracija v podjetjih nam dajeta osnovne kapacitete, da se družba v celoti, zanjo tudi gospodarstvo prilagodi na realnost podnebnega zloma, ga poskuša omiliti, kjer in kolikor se da, kjer se ne da, pa nanj prilagoditi.
Še enkrat, trg je ta problem naredil. Ne bo ga rešil, potrebna je nacionalizacija dobičkov in produkcijskih sredstev, ne pa nacionalizacija izgub. V to smer gredo tudi ti trije sklepi, ki smo jih v Levici predložili za današnjo sejo odbora. Prvi sklep pravi, da podjetja, ki koristijo državno pomoč, ne smejo odpuščati še tri mesece po izteku prejemanja te državne pomoči. Drugi sklep pravi, da naj se nepovratne državne pomoči iz interventne zakonodaje preoblikujejo v povratne pomoči, v obliki kapitalskega vložka države v premoženje delodajalca. Se pravi, da država postane solastnik teh podjetij in da začne aktivno sodelovat pri upravljanju z njimi in da v to

46. TRAK: (AB) – 12.45

(nadaljevanje) upravljanje potegne tudi delovne kolektive v teh podjetjih. Seveda tovrstnega premika ni mogoče izvesti zgolj z nekim sklepom v Državnem zboru. Potrebne so pravno-formalne podlage, zato tudi naš sklep poziva Vlado, da te podlage pripravi.
In naj na temu mestu izpostavim, da ne gre za kakšne silne precedenčne ukrepe. To ni kakšna nora socialistična ideja še bolj norega komunista Kordiša, kot bi si kdo želel v tem Državnem zboru slikati, ampak gre za neke ukrepe, katerim so bolj in bolj naklonjene tudi druge države znotraj Evropske unije. Celo predsednica Evropske komisije koketira nekje v smeri. Skratka, celo jedrne države kapitalizma so se začele zavedati, da trg kot nek kronski mehanizem alokacije dobrin ne more zdržat in prenesti srečanja s podnebnimi spremembami in da tega enako ne morejo storiti globalne neenakosti, ki so šle v nebo.
In še tretji sklep, priporoča Vladi, da pogleda kje in kako bi se dalo prožiti odškodninske tožbe zoper tuje multinacionalke, ki so pobrale državne pomoči, sesale proračun Republike Slovenije, potem pa na cesto postavile slovenske delavce, v socialno stisko še globlje potisnile odrinjene slovenske regije in oškodovale slovenske državljanke in državljane.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa.
Naslednji prijavljen je kot zadnji razpravljavec Jože Lenart.
Beseda je vaša.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.
Ja, jaz si danes ne znam predstavljati, da to sejo zaključimo, brez da ne tudi državna sekretarja bolj jasno odgovorita na vprašanje, ki smo jih postavljali. Glejte, ni današnja seja namenjena samo trem podjetjem, ki so nas opozorila na ta velik problem, ki nastaja, ampak da globalno rešimo, da trajnostno rešimo to področje in te odgovore želimo.
Glejte, kot iztočnica za odgovor, spoštovana državna sekretarka, sekretarja. Danes je bilo nič kolikokrat rečeno – minimalna plača je tista oziroma strošek delovne sile zaradi katere tujci odhajajo. Spoštovane kolegice in kolegi, ali naj Slovenija ostanemo, v Sloveniji ostanemo reveži zato, da bojo tujci ostali. Jaz mislim, da je to ključno vprašanje, ki ga moramo reševati. Mislim, da to ni ta cilj. In samo to bi še rekel, slovenski gospodarski vrh si je že v jeseni 2018 postavil za cilj 2025, da dosežemo 60 tisoč dodane vrednosti na zaposlenega. Ta cilj je povzela tudi naša Šarčeva Vlada in tudi vaša Vlada nadaljuje s tem ciljem. Zato še enkrat sprašujem, kje je potem ta strategija, te strateški dokumenti, ki smo jih delno že videli, tudi septembra lansko leto na vaši spletni strani je to gospodarstvo, v katero bo šlo. Ampak papir vse prinese. Kje so aktivnosti, kje se je začelo izvajat, da bomo te cilje dosegli. To je rešitev.
Vsekakor v delovno intenzivnih panogah ni dodana vrednost takšna, da bi ta cilj dosegli. Tudi, da bomo v / nerazumljivo/ verigah delali za tujce, to kar so zdaj nam pokazali, da smo postali predragi, ker imamo takšne cilje, da z nami ne želijo sodelovati. Tudi to ni rešitev. Zato zelo resno sprašujem, ali imate v teh strateških dokumentih res potem rešitve za to področje, da ne bomo se potem trikrat na leto srečevali na takšnih sejah in vsako podjetje potem reševali, da se bo to naprej nadaljevalo. To mislim, da je cilj te seje, da to tega pridemo. Če je danes premalo časa, spoštovana predsednica, bo treba to pač ponovit in se lahko tudi ministrstva bolje pripravi na ta odgovor. Ta odgovor iščemo. Ne samo zdaj parcialno nekaj okrog tega. Tudi lesna industrija ne bo tega rešila, ker vemo tudi v svetu ni to dodana vrednost takšna, razen speča Trnuljčica v Otiškem vrhu, tovarna ivernih plošč, ki pa je bila nadpovprečno dodana vrednost, ker pa čeprav je delala iz ostankov lesa. Tako mimogrede. Kup enih, zelo široko področje in jaz mislim, da moramo zelo resno odgovorit na to vprašanje.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa.
Izčrpali smo listo razpravljavcev. Sprašujem predstavnike Vlade, če želijo besedo. Vidim, da ja.
Dajem besedo državnemu sekretarju Simonu Zajcu.

47. TRAK: (AB) – 12.50

SIMON ZAJC: Hvala, gospa predsednica, saj bom probal bit čimbolj jedrnat, zato da bomo vseeno uspeli do enih končat to sejo.
Zdaj, kar se tiče problematike lesne industrije in Koroške kot take, mislim, da imamo sklicano sejo v naslednjih štirinajstih dneh točno na to temo, skupaj z Odborom za kmetijstvo in takrat, če se strinjate, bomo to temo delali po dolgem in počez, tako da se zdaj ne bi tega loteval. Enako, kar se tiče tematike gostinstva in turizma, imamo danes sejo in bi tudi takrat potem začeli ob sedmih na to temo več spregovorili.
Ko pa govorimo o današnji temi in dotičnima podjetjema, bi pa vseeno želel poudarit, da glede na to, da sem tukaj predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, glede točno določenih pogovorov ne bi želel bit nič bolj konkreten dokler dogovori in sporazumi niso sklenjeni. Ne želim si s svojo intervencijo kakšne stvari mogoče zakomplicirat ali pa potem celo povzročit, da do kakšnih rešitev ne bi prišlo. Lahko pa na splošno povem v katere smeri se iščejo rešitve in katere bi bilo najbolj smiselno. Najbolj smiselni sta dve. Ena je seveda ta, da okoliška podjetja v čim bližji okolici prevzamejo zaposlene, ki jim grozi ta izguba delovnega mesta, za kar interes je. Predvsem glede na to, da so to delavci, ki so zaželeni in dobri. Druga, boljša varianta pa je seveda, da najdemo investitorja, ki bo prevzel ne samo delavce, ampak tudi lokacijo. Ti dve sta najboljši. Najslabša pa je seveda to, da nič od tega se realizira in se potem sproži ostale mehanizme, ki jih naša zakonodaja v takšnem primeru predvideva in kar je tudi prej v uvodni predstavitvi državna sekretarka z Ministrstva za delo tudi pojasnila. Ampak mi delamo na tem in to v trenutku, ko je prišla ta informacija za nas, se je ena od teh dveh možnih scenarijev, da se ena od teh možnih scenarijev realizira.
Minister in tudi državna sekretarka sta se takoj aktivirala, tako da upam, da bomo kmalu lahko dali kakšno bolj spodbudno informacijo tako za Ormož, kot za Koroško. Zdaj, rečeno je bilo, da danes, pa se vam zahvaljujem vsem za zelo dobre in korektne razprave, da več od razprave sicer ne moremo doseči, ampak vam lahko povem, da boste v kratkem dobili spremembo zakona o spodbujanju investicij na vaše klopi. Ta zakon ne deli na tuje in domače investitorje, ampak je z vidika države pa tega, da investicije sofinanciramo za nas vseeno.
Bomo pa tudi na podlagi sprememb ciljev, ki si jih je tako Slovenija, kot Evropska unija zastavila glede zelenega prehoda, spreminjali pogoje za dodelitev teh državnih subvencij. In takrat bo ta razprava, ki je bila danes tukaj opravljena, verjamem, da še bolj poglobljena tudi z vaše strani, tudi s predlogi še enkrat opravljena in te pogoje za investicije, državne investicije bomo nastavili v tej smeri. Torej zelenega prehoda, trajnostnega prehoda, tudi krožnega gospodarstva in pa tisto, kar je bolečina našega gospodarstva, zvišanja dodane vrednosti. Torej, bolj bomo usmerili v to, da denar usmerjamo v investicije, ki bodo prinesle dodano vrednost in ki bodo trajnostne. Ob upoštevanju seveda tudi standarda tam zaposlenih, ohranjanja okolja in pa zmanjševanja ogljičnega odtisa.
Zdaj to, da se globalne vrednostne verige krajšajo, to je že trend ali pa želja že kar nekaj časa, ne samo zaradi covida, ampak se spomnim še v prejšnji funkciji, ko smo v gospodarstvu govorili znotraj ministrom odgovornih za podnebne spremembe, je bilo to jasno sporočilo, da bo treba industrijo pripeljati v bistvu bližje, da bo treba skrajšat vrednostne verige in predvsem pa da bo treba drugače gledat na vire. Tukaj pridemo potem seveda do tega, da ne odvržemo surovin tako hitro, kot to sedaj počnemo, ampak da se uveljavi krožno gospodarstvo in pa predvsem boljše upravljanje z viri, ne samo energetskimi, tudi snovnimi.

48. TRAK: (AB) – 12.55

(nadaljevanje) Vprašanje kako se bomo kot država odzvali v prihodnje glede teh novih realnosti, ki so bile tako z vaše strani, kot tudi zdaj z moje izpostavljene. V tem trenutku je v medresorskem usklajevanju zdaj še strategija, industrija strategije do 2030, kjer bodo naslovljeni, kjer bodo naslovljena ta vprašanja. Tako da se dela na tem.
Ni samo, da bo ta odbor zdaj šel v nič, pa da vsi samo razpravljamo, ampak se pripravlja tako zakonske podlage, kot samo strategijo zato, da naš fokus usmerimo v to prihodnost, kjer se bo potrebno zavedati, da nimamo surovin neomejeno, da je treba doseči cilje podnebne nevtralnosti in pa da želimo imeti takšno okolje, tako delovno, kot naravno, kjer bomo z veseljem živeli in pač ustvarjali družine in lahko preživljali tudi svoj prosti čas.
Bilo je še vprašanje glede varovala v PKP-jih in pa nadaljnjih ukrepov. Jaz vam lahko povem, to bomo sicer zvečer še kaj več rekli na to. Mi smo pripravili interventni zakon za gospodarstvo in pa za turizem je v tem trenutku v medresorskem usklajevanju in tam se odzivamo tudi na opozorilo, ki je bilo dano s strani Umarja, da je zelo pomembno, da nekateri ukrepi, ki so se zdaj izkazali za dobre, da ne ugasnejo prekmalu. Tako da je ta naš zakon razdeljen na dva dela. Eden se nanaša izključno na turizem pa gostinstvo, drugi pa na splošno gospodarstvo. V tem delu pa seveda nagovarjamo to, na kar nas je Umar opozoril, tako da verjamem, da bomo poskrbeli za to, da takšnih zgodb, kot je današnja, ne bo več oziroma, da jih ne bo preveč.
Zdaj, varovalo, sicer ne vem, če sem jaz pravi naslov za ta odgovor, ampak se spomnim takrat, ko smo v sklopu PKP-jev razpravljali o tem tudi s predstavniki turizma in nekaterih drugih manjših podjetnikov, so izrazili veliko skrb in tudi opozorili, da če se to pomoč veže na to, da potem ne odpuščaš, da bodo potem rajši zdaj odpustili, ker je težko za njih, če jim država v takšnem obsegu omejuje delovanje, reči, da bodo ob pričakovanju počasnega zagona, potem zmožni vse te zaposlene obdržati. Je pa seveda vedno dobrodošel tudi zdaj, ko bomo ta zakon pripravljali, dobrodošel ta razmislek na kakšne načine. Ampak, ko postaviš neko mejo, neko omejitev, bomo, sem prepričan, da bomo imeli glede ostalih omejitev zagotovo kakšno razpravo, kjer bo pa Vlada tista ta grda, ker je postavila nekatere omejitve. Ker kakor postaviš neko omejitev, je nekdo tik ali nad njo ali pod njo in so potem lahko pri posameznih primerih tudi kakšne za vse nas bi rekel nepravilnosti ali pa nepoštenosti.
Tako da še dve minuti. Ne bom šel glede sklepov. Lahko povem samo, da podpiramo sklep številka pet.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, državni sekretar, za vaše besede.
Sedaj pa predajam besedo še državni sekretarki Mateji Ribič.
Beseda je vaša.

MATEJA RIBIČ: Hvala za besedo.
Odgovorila bi na par vprašanj, ki se nanašajo na naše ministrstvo in sicer je bilo izpostavljeno kako bomo danes pomagali za naprej. Mi na ministrstvu mislimo glede samega zaposlovanja in delavcev, da je rešitev v tem, da moramo začet s povečevanjem zaposljivosti teh zaposlenih delavcev in povečevanjem zaposljivosti oseb. To pa lahko naredimo z usposabljanji, z izobraževanji, s prekvalifikacijo, kajti menimo tudi, da nekdo, ki je star 50 let, nikakor ne sme razmišljati o tem, da bo, kako bo preživel do upokojitve, ampak mora razmišljati o tem, da se prekvalificira, da se usposablja, kako bo povečal svojo zaposljivost in kako se bo lahko zaposlil pri drugemu delodajalcu.
Se pravi, da moramo iti tudi v tej smeri varne prožnosti in sicer, da gremo od varnosti delovnega mesta k varnosti zaposlitve pri drugem delodajalcu in to je tista glavna naloga, za kar si moramo vsi prizadevati, tako da na ministrstvu, Vlada, delodajalci in tudi delavci, da skrbijo za to, da so zaposljivi v vseh fazah tega svojega aktivnega življenja.
Glede samega odpuščanja in tudi tega pogoja koliko časa nekdo ne sme odpuščati, bi še enkrat želela poudariti, da to je bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji. Tukaj moramo upoštevati

49. TRAK: (AB) – 13.00

(nadaljevanje) tako mišljenja delodajalcev, kot tudi sindikalne strani. In rešitev je bila takšna, kakršna je tudi v interventnem zakonu napisana. Bi pa tudi poudarila to, kot je že bilo povedano, da podjetji Adient in Safilo nista … Adient ni uveljavljal ukrepov od decembra 2020, Safilo pa je celo nazadnje uveljavljal čakanje na delo septembra 2020, tako da je bistveno več kako tri mesece od tistega časa, ko so prejemali pomoč.
In pa še glede navzgor omejevanja nadomestila, bi tukaj želela poudarit, da navzgor omejeno nadomestilo je omejeno samo to nadomestilo, ki ga dobi delodajalec s strani države. Delavec nima navzgor omejenega nadomestila, ampak je 80 odstotkov od osnove. In še glede obdavčitve odpravnin. Naša zakonodaja pač določa, da do deset povprečnih plač, da se to ne všteva v davčno osnovo. Če je pa odpravnina plačana v višjem znesku, se pa od razlike obračuna in plača tako akontacija dohodnine, kot tudi prispevki za socialno varnost. Tako da to so ti odgovori na vprašanja, ki so bila danes zastavljena.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa.
Razprava prihaja v sklepni del, zato dajem besedo kot zadnjemu razpravljavcu, besedo dajem predlagatelju, Janiju Predniku.
Beseda je vaša.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednica, hvala.
Jaz se vsem zahvaljujem za dobro debato. Na začetku sem opozoril na to, da odbor ni namenjen obračunavanju. Na žalost tega ni »zaštekal« samo kolega Reberšek, ki izgleda ne more iz svoje kože in obračunava z opozicijo v vsaki svoji razpravi, pa ni bil to namen te seje.
Naj opozorim samo na debato o tem, da je Slovenija stroškovno neugodna. Jaz se s tem ne bi strinjal in bi postavil drugo tezo in sicer, da je Slovenija ugodna za oditi, predvsem za takšna podjetja, kot je podjetje Adient. Poglejte, v Španiji imajo zakonsko določene petkrat višje odpravnine kot v Sloveniji za takšna podjetja. In če bi bilo to tudi v Sloveniji, podjetje Adient predvidevam, da bi vsaj dvakrat, trikrat razmislilo, preden bi podjetje oziroma proizvodnjo selilo v tujino. Seveda je pa pri teh odpravninah tudi potrebno biti pazljiv, da konec leta potem davek ne udari delavca, ki to odpravnino dobi. Samo ideja, v katero smer bi lahko razmišljali.
Vsa ta podjetja, tudi podjetje Adient je prejemalo državno pomoč in tu je sklep Levice tretji, ki pravi »Odbora priporočata Vlada, da preišče možnosti za odškodninske tožbe in tako naprej«. To bi moralo biti v interesu tako Ministrstva za delo, Ministrstva za gospodarstvo, kot tudi vsem koalicijskim poslancem, da ta sklep podprete in da država ta denar, ki ga je vložila v ta podjetja, ki sedaj pakirajo kovčke in selijo podjetja v tujino, dobi nazaj in tisti denar vložite v neka druga podjetja. Tako da tu pričakujem, da ne boste podprli nobenega sklepa. Pri tem sklepu, tretjem sklepu od Levice pa pričakujem, da ga boste podprli in boste sledili temu, kar vseskozi govorite.
In kolega Reberšek večkrat reče, da je treba besedam slediti dejanje in tu imate sedaj priložnost, da to dejanje tudi dokažete.
Hvala.

PREDSEDNICA MATEJA UDOVČ: Hvala lepa, predlagatelj za vaše zadnje besede.
S tem zahvaljujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Najprej prehajamo na odločanje o osmih predlogih sklepov predlagatelja zahteve, nato pa bomo glasovali tudi o predlaganih sklepih poslanca Mihe Kordiša. Najprej vas moram obvestiti, da bomo glasovali članice in člani Odbora za gospodarstvo, zato vas prosim, da ste pozorni pri glasovanju. Glasujemo o prvem sklepu predlagateljev Poslanske skupine SDS, LMŠ, SAB in Levice.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugemu sklepu.
Glasujemo.

50. TRAK: (AB) – 13.05

(nadaljevanje) Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o tretjem predlaganem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o četrtem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o petem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti?
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Glasujemo o šestem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o sedmem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo še o osmem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem smo zaključili glasovanje o sklepih predlagateljev, sedaj pa prehajamo še na glasovanje o sklepih poslanca Mihe Kordiša.
Glasujemo o prvem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o drugem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
In prehajamo še na glasovanje k zadnjemu sklepu, to se pravi tretji sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo nujno sejo Odbora za gospodarstvo.
Besedo predajam gospe Evi Irgl, predsednici Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Sedaj bomo o predlogih sklepov glasovali tudi članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

51. TRAK: (AB) – 13.10

(nadaljevanje) Še prej pa naj povem, da gospo Mojco Žnidarič nadomešča gospa Mateja Udovč. Torej, najprej bomo glasovali osmih sklepih LMŠ, SD, SAB in Levica.
In najprej dajem na glasovanje prvi sklep, še prej pa sprašujem, ali želi kdo obrazložiti svoj glas. Če ne, potem dajem na glasovanje prvi sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
In sedaj dajem na glasovanje drugi sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep sprejet.
Na glasovanje dajem tretji sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o četrtem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o petem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In glasujemo o šestem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o sedmem, če se ne motim, sedmem sklepu. Se opravičujem.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo še o zadnjem sklepu v tem sklopu, torej o osmem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
In sedaj imamo pred seboj še tri sklepe poslanca Mihe Kordiša. Sprašujem, ali želi kdo obrazložiti svoj glas. Če ne, potem dajem najprej na glasovanje prvi sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Glasujemo o drugem sklepu.
Glasujemo.
Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
In sedaj dajem na glasovanje še zadnji, torej tretji sklep.
Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da amandma oziroma sklep ni bil sprejet.

Tako smo zaključili glasovanje o sklepih. S tem zaključujem tudi točko dnevnega reda in 53. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vsem, ki ste sodelovali v današnji razpravi, tako vabljenim, kot poslankam in poslancem, se zahvaljujem za konstruktivne razprave in vas lepo pozdravljam.
Srečno, nasvidenje.

Seja je končana 21. aprila 2021 ob 13.15