Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo sta vodila Bojan Podkrajšek, predsednik odbora in Mihael Prevc, podpredsednik odbora.
Seja se je začela ob 14.01.

1. TRAK: (AB)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Lep dober dan. Predlagam, da se usedemo. Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 29. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ter vse prisotne prav lepo pozdravljam.
Obveščam vas, da za današnjo sejo se ni opravičil nihče. Kolegica Monika Gregorčič pa nadomešča kolega Grega Periča iz Poslanske skupine SMC.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo 8. 1. 2021 posredovala Vlada po rednem postopku. Državni zbor je na 63. seji izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in 8. 3. 2021 sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Na obravnavo je bilo, za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 8. 1. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. 3. 2021, mnenje Državnega sveta z dne 17. 3. 2021, odgovor Ministrstva za okolje in prostor na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 3. 2021 ter pripombe stališča in priporočila večje število institucij oziroma zainteresirane javnosti. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija, Poslanske skupine SD, Poslanske skupine Levica in Poslanske skupine LMŠ. Prejeli ste jih tudi v pregled amandmajev z dne 3. 5. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.
Na sejo so bili k tej obravnavani točki povabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Združenje etažnih lastnikov Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katere bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državnemu sekretarju Robertu Rožacu. Še preden vam dam besedo, pa je kolega Luka Mesec prosil za postopkovno.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Zdaj, kot veste, ta hip poteka seja Kolegija Državnega zbora o razrezu

2. TRAK: (AB) – 14.05

(nadaljevanje) delovnih mest po telesih, tudi v Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. In glede na to, da tudi število delovnih mest v tem delovnem telesu ne ustreza razmerjem sil med poslanskimi skupinami in zato proti poslovniku predlagam, da mi sejo prekinemo do konca seje Kolegija predsednika Državnega zbora, ko bo jasno, kakšno število mest komu pripada.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Jaz mislim, ko bo odločitev znana na kolegiju, potem je verjetno razmišljat o tem, zdaj pa niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Kolega Mesec, niti pooblastila nimate. Začeli smo sejo, ki je bila sklicana v poslovniškem roku in …
/ oglašanje iz klopi/
Bom dal. In moram povedat, da ne bom ugodil vašemu predlogu in ne bom prekinjal seje zaradi kolegija, ki poteka istočasno v tem Državnem zboru.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Okej, poglejte, štiri točke so danes na dnevnem redu. Glasovanje je sprotno. Zdaj, če mi s to sejo nadaljujemo, pomeni, da recimo prvo točko zaključimo tej sestavi, potem Kolegij predsednika Državnega zbora določi drugačen razrez in pol se poslanci menjajo in potem bomo pri naslednjih treh točkah imeli drugačen razrez poslancev v tem delovnem telesu. Mislim, da na ta način se res ne sme delat, se ne da delat in predlagam, da date na glasovanje moj predlog, da se to prekine. Mislim, da bi bilo to najmanj higienično storit, ker drugače to ni parlamentarizem, ampak je en sam kaos.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Mesec, seveda spoštujem vašo namero. Naj vam povem, da sem že kar nekaj časa v tem Državnem zboru, nekaj mesecev vodim ta odbor in moram priznat, da so vse poslanke in poslanci tega, člani tega odbora zelo korektni vedno in da nisem niti na enem odboru zasledil, da kdo dela v nasprotju kdaj v nasprotju, kar je namen tega odbora. Zato predlagam, da je tudi današnja seja, da jo tako speljemo in moj predlog je, da zato sejo nadaljujemo, ne glede, kaj se vzporedno dogaja v tem Državnem zboru.
Željko Cigler, izvolite, kolega Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči. Kolegice, kolegi!
Dosti jasno je bilo zdajle pojasnjen zaplet do katerega lahko pride, zato, predsedujoči, v kolikor ne bomo glasovali o predlogu, ki ga je kolega Luka Mesec dal, predlagam, da če se opravi razprava, da glasovanje prekinemo do rezultata, ki bo dogovor na Kolegiju predsednika Državnega zbora, da ne pride do zapletov, na katere je prej Luka konkretno opozoril.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ja, hvala, kolega Cigler.
Še gospod Žnidar.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Ja, hvala lepa, predsednik.
Glejte, jaz mislim, da spoštovani predsedujoči, ki vodite ta odbor, da ne zdaj nasedat na nekih, bi rekel postopkovnih predlogih, ki nikakor niso v skladu, da se med že sklicano sejo oziroma že sejo, ki že poteka, da se bodo v tej seji noter menjavala imenovanja delovnih, članov delovnih teles.
Tako da to, glejte, pozabite in mi pokažite to poslovnik, da se lahko med sejo noter to spreminja. Seja že teče. In ne pozabljat, da se bo seja dokončala v takem sestavu, kot je. Med sejo se še nikoli niso spreminjala delovna telesa, ki je že tekla. To še do zdaj ni bilo. Povejte mi en primer mi povejte, navedite mi en primer v zadnjih 15 letih, ki se je med sejo, ki je že tekla, da so se spreminjali člani delovnih teles. Tega še ni bilo. Zdaj pa bi vi uvedli nek unikum. Ta seja se bo danes izpeljala v takšni sestavi, kot je že poteka. Tako da, dajte biti malo bolj strokovni, ne pa tako nekaj na pamet.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Žnidar, hvala.
Še postopkovno Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Ravno v izogib temu zapletu moj postopkovni predlog. Nikoli se ni med sejo menjalo članov delovnih teles, iz enostavnega razloga, ker je bilo to prej dogovorjeno. Tokrat smo prvič, prvič v situaciji, ko koalicija blokira nov razrez po

3. TRAK: (AB) – 14.10

(nadaljevanje) delovnih telesih, da bi se stranki SMC, ki so jo poslanci zapustili, 12 mest v delovnih telesih, ki jih ima preveč, razporedilo med druge poslanske skupine ali pa dalo skupini nepovezanih, kamor so šli. To blokirate in zato stvar ni rešena in zato ima danes v tem konkretnem primeru koalicija neustavno premoč v tem delovnem telesu, v hipu, ko obravnavamo štiri zelo pomembne predloge, na členu s stanovanjskim zakonom in Ubrom. In mislim, da v takih pogojih se ne da delat in v takih pogojih je edina higienična stvar, ki jo lahko naredimo, da sejo prekinemo, da kolegij to razreši.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Še kolega Šiško.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči, hvala.
Ravnokar sem prišel iz kolegija. Lahko vam povem, da tam se sploh ne sliši kaj se pogovarjamo. Taksisti trobijo zunaj. Imamo vsaj srečo, da tukaj se ne sliši to noter. Je pa tako, da sem tudi povedal obrazložitev, da se bomo mi vzdržali tega preimenovanja oziroma rekonstrukcije odborov iz enega samega razloga. Pa vam bom povedal katerega – Nepovezani poslanci do danes še niso sedeli s SMC-jem, da se bi uskladili katere odbore jim bi dali oziroma kateri bi jim pripadali.
Tako, da nehajte že zavajat enkrat vsi na vseh odborih, od SAB-a, ne vem koga, Levice. Danes sem tlele slišal, da ni korektno, da niso korektni odbori. Naj se oni usedejo, naj se pomenijo in potem vse ostale stranke bomo skupaj stopili in se bomo pogovorili. Dokler pa tega ni, da bom pa jaz rekel – jaz bi pa rad imel ta odbor, on bo pa rekel tega pa ne dam. Glejte, to je samo domače rečeno »zajebancija« in prosim, da nadaljujemo s tem. Ko se bo na kolegiju vse rešilo, kdaj se bo, ko se bodo uskladili Nepovezani in SMC. Desus je dal zdajle na mizo, je povedal katerim odborom, katere odbore da in to je Odbor za kulturo, Odbor izobraževanje, znanost, šport, mladino, pa Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ker so se tako dogovorili z Lepom. Ostali se pa niso pogovarjali. In mislim, da bomo zdajle tle eno leto se prerekovali in govorili ali je seja primerna, ali ni, gremo s to sejo naprej oziroma, kateri ne želi sodelovat, se pač naj odmakne. Saj to smo že navajeni, da določeni, ko povejo svoje, se vstanejo in zapustijo tako odbore, kot sejo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Šiško.
Spoštovane kolegice in kolegi, naj vas še enkrat obvestim, da smo na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor.
Besedo ima državni sekretar na ministrstvu za okolje.
/ oglašanje iz klopi/
Izvolite. Ne, ne.
/ oglašanje iz klopi/
Izvolite. Izvolite.
/ oglašanje iz klopi/
Izvolite.

ROBERT ROŽAC: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki ga danes obravnavamo, smo na Ministrstvu za okolje in prostor pripravili kot odgovor na otežen dostop do primernih stanovanj, s katerim se soočamo v Sloveniji. S predlagano novelo želimo ustaviti trend krčenja fonda javnih najemnih stanovanj ter vzpostaviti vzdržne pogoje za poslovanje stanovanjskih skladov. Novela vsebuje samo nujne spremembe zakona, ki bodo v relativno kratkem času dale pozitivne učinke in ne bodo zahtevale dodatnih administrativnih bremen.
Zavedamo se, da bodo predlaganim rešitvam morale slediti nadaljnje rešitve in nadaljnji koraki k sistemski prenovi stanovanjske zakonodaje. Takrat bomo vključili tudi veliko oziroma celo večino predlogov, ki so bili izpostavljeni na prejšnjih sejah. Glede na to, da smo o vsebini novele že razpravljali, bom samo na kratko naštel osem ključnih sprememb, ki jih s predlagano novelo vpeljujemo.
Glavna in ključna sprememba je uskladitev višine neprofitne najemnine, se pravi iz 2,63 evra na 3,5 evra. Drugič, sprememba sistema subvencioniranja najemnine. Tretjič, višje dopustnost za / nerazumljivo/ stanovanjskih skladov, s čimer bomo spodbujali investicije v gradnjo oziroma pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Četrtič, predkupna pravica pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, s čimer želimo državnemu stanovanjskemu skladu omogočiti nakup zemljišč namenjena večstanovanjski gradnji.

4. TRAK: (AB) – 14.15

(nadaljevanje) Petič, javno najemniška služba. Petič, obvezni ločeni fiduciarni izračuni. In sedmič, znižujejo se potrebna soglasja za izvedbo določenih poslov v večstanovanjskih stavbah. In osmič, možnost elektronskega glasovanja, kar bo omogočalo sklicevanje zborov etažnih lastnikov in sprejemanje odločitev etažnih lastnikov tudi v izrednih razmerah, kakor so zdaj v teh časih, ko imamo covid.
Tako kot vidite, smo, gre za zakon, ki resnično naslavlja najbolj pereča področja stanovanjske politike v Sloveniji, zato bi ga bilo po mnenju Vlade potrebno sprejeti, ter čim hitreje uveljaviti. In kakor sem že omenil, ko se bomo lotili novega zakona, bomo upoštevali večino predlogov, ki so bili tukaj izpostavljeni in so bili, bom rekel kar dobri. Ni pa nekako bilo časa za jih uveljaviti ali pa vključit v to novelo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še eno pooblastilo. Mojca Žnidarič nadomešča kolegico Matejo Udovč.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus?
Izvolite.

HELENA RUS: Hvala za besedo.
Naša služba je na predlog zakona podala pisno mnenje. Nekatere naše pripombe so upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Naš pomislek v zvezi s tretjim členom predloga zakona še vedno ostaja, saj menimo, da bi moral predlog zakona pri opredelitvi skupnega dela v celoti slediti Stvarnopravnemu zakoniku in da bi moralo to, kar izhaja iz pojasnil ministrstva, biti jasno določeno v predlaganem členu.
Opredelila bi se še do amandmaja Poslanske skupine SD k 21. členu in sicer bi v zvezi z dodanim petim odstavkom izpostavila, da je pravno varstvo najemnikov v predlogu zakona že zagotovljeno z možnostjo vložitve ugovora zoper izpraznitveni nalog. Če je najemnik vložil obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi izpraznitveni nalog in po pravnomočnosti sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Zato je ta odstavek po našem mnenju nepotreben. V zvezi z amandmajem Poslanske skupine Levica k 32. členu, ki bistveno širi predkupno pravico, ki predstavlja poseg v lastninsko pravico, se postavlja vprašanje sorazmernosti, zato bi bilo potrebno predlagano rešitev še utemeljiti iz tega vidika.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo predstavnik državnega sveta, državi svetnik, gospod Dejan Cirk (?).

DEJAN CRNEK: Hvala lepa. Dejan Crnek, ja.
Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci! Državni svet podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, s katerim se odpravljajo najakutnejše težave pri izvajanju stanovanjske zakonodaje in pomeni prvi korak pri vzpostavljanju bolj normalnih razmer na področju stanovanjske politike. Državni svet še posebej podpira dolgo pričakovano uskladitev neprofitne najemnine, ki bo omogočila pokrivanje stanovanjskih stroškov in zaustavitev trenda upadanja fonda javnih najemnih stanovanj.
Iz vidika prenove starejšega stavbnega fonda in izboljšanja bivanja, Državni svet tudi pozdravlja predlagano znižanje potrebnih soglasij za izvedbo določenih poslov v večstanovanjskih stavbah. Državni svet je bil seznanjen tudi s predlogom reprezentativnih združenj občin, da bi sredstva za subvencioniranje najemnikov neprofitnih stanovanj zagotavljal državni proračun in predlogom za črtanje 32. člena zaradi nasprotovanja predlagani predkupni pravici stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri nakupu zazidljivega zemljišča, ki je v lasti občin in je s prostorskim aktom opredeljeno za gradnjo večstanovanjskih stavb.
Glede teh predlogov smo v Državnem svetu prejeli pojasnila predlagatelja, ki so podrobneje predstavljena v pisnem mnenju. V luči predlogov Študentske organizacije Slovenije pa Državni svet opozarja na trenutno deviacijo na področju najemanja in oddajanja stanovanj, saj so zaradi finančno donosnejšega kratkoročnega oddajanja nepremičnine v turistične namene, stanovanjske kapacitete za študente in ostale mlajše populacije nedostopne. Pri tem praksa kaže, da se v turistične namene oddaja tudi neprofitna najemna stanovanja, kar je nedopustno.
Državni svet pričakuje, da bo reforma stanovanjske zakonodaje naslovila tudi tovrstne težave in jih z vzpostavitvijo ustreznih ukrepov tudi odpravila. Državni svet pričakuje, da bo Vlada oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor v najkrajšem možnem času pristopili k celoviti reformi stanovanjske zakonodaje in poiskala usklajene ter kompromisne rešitve glede odprtih vprašanj med vsemi deležniki na področju stanovanjske politike ter končno uredila razmere na stanovanjskem področju

5. TRAK: (AB) – 14.20

(nadaljevanje) v skladu s cilji, ki si jih je država zadala z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavi za magnetogram z imenom, priimkom ter institucijo iz katere prihaja.
Izvolite.

MILOŠ ŠENČUR: Ja, lep pozdrav vsem skupaj. Miloš Šenčur iz Združenja mestnih občin Slovenije.
Mi seveda predlagane rešitve skorajda v celoti podpiramo. Ne moremo pa se strinjati s predlagano rešitvijo, to je predkupno pravico v korist državnega stanovanjskega sklada in sicer z predkupno pravico, ko gre za prodajo občinskih nezazidanih zemljišč. Dobro veste, da je pač materialna podstat temelj lokalne samouprave, temelj samoupravnosti vsake občine in sem sodi tudi stvarno premoženje. In v okviru stvarnega premoženja so nepremičnine pomemben vir financiranja občin. Pomemben vir financiranja za dejavnosti, ki sodijo v tako zvano jedro lokalne samouprave. To ni samo zagotavljanje neprofitnih stanovanj, ampak seveda še vrsta drugih dejavnosti, dejavnosti, določenih z zakonom. In seveda občina, to je kar je v skladu tudi z evropsko listino o lokalni samoupravi, mora imeti na voljo čim bolj fleksibilne vire financiranja in s tem, ko se občina omejuje pri razpolaganju z njenimi nepremičninami, se posega tudi v te predpise. Posega se v lastninsko pravico občine. Dobro pa veste, da je za omejitev lastninske pravice, pa naj si gre za zasebno ali pa javno lastnino, potrebno imeti stvarne utemeljene razloge.
In kar je seveda svojevrsten nesmisel, je, da je v javnem interesu predvidena omejitev javne lastnine in to zgolj za en subjekt, torej za občino in v korist zgolj enega subjekta, državnega sklada. Glede na vse to se postavljata najmanj dve vprašanji, ali je državni stanovanjski sklad edini in izključni subjekt, ki je po zakonu poklican, ali pa po resolucijo o stanovanjskih vprašanjih poklican, da skrbi za gradnjo neprofitnih stanovanj. Ni. Vsi dobro vemo, da ni in da so predvsem občine in mestne občine tiste, katerih izvirna pristojnost je prav zagotavljanje neprofitnih stanovanj.
Poglejte, že 154. člen stanovanjskega zakona opredeljuje cel nabor nalog občin, povezanih z reševanjem stanovanjskega vprašanja. Naj jih naštejem samo nekaj. Sprejema občinski program, zagotavlja sredstva za graditev in oddajanje neprofitnih stanovanj, spodbuja različne oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj, je soinvestitor s stanovanjskim skladom države in tako naprej in tako naprej. In drugo vprašanje, zakaj torej tudi občina nima predkupne pravice kadar zazidljivo zemljišče prodaja država ali pa njen stanovanjski sklad. Zakaj na primer nima predkupne pravice, ko prodaja zemljišča Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki tudi prodaja nezazidana stavbna zemljišča. Gre torej za ureditev, ki je po našem mnenju diskriminatorna, arbitrarna. Poglejte samo primer, da ponazorim, ZUreP-2, torej Zakon o urejanju prostora omogoča občini, da določi predkupno pravico na svojem območju. Kdorkoli pač se najde v vlogi prodajalca zemljišča, stavbnega zemljišča na njenem območju, ima občina lahko ima občina predkupno pravico. A obenem ta isti zakon te možnosti občini ne dovoljuje,

6. TRAK: (AB) – 14.25

(nadaljevanje) kadar je kupec država ali pa oseba javnega prava, katero ustanovi država. Torej imamo opravka z dvojnimi merili.
Torej, ni videti razumnih razlogov zakaj bi bil poseg v občinsko lastnino potreben, sploh potreben, kaj šele neizogiben. Veste, za da se izpolni temu elementu sorazmernosti, torej neizogibnosti, je potrebno pač tehtati težo posega na eni strani in na drugi strani varovano dobrino. Za to dolgo smo ugotovili, da je cela vrsta vzvodov, ki omogočajo zagotavljanje neprofitnih stanovanj. Država bi se morala vprašati kaj je z nepremičninami, s katerimi že sedaj razpolaga sedanji sklad. Nepremičnine, ki jih je pridobil do leta 2018, nepremičnine, ki jih je pridobil 2018, 2019 od DUTB, kaj je sicer s praznimi nepremičninami, ki jih država pusti propadati.
Torej, spušča se … najlažje je seveda v zakon zapisat predkupno pravico, zato ker to, ker na ta način ravnaš po liniji najmanjšega odpora, ker ni se potrebno preveč trudit. Ampak proti taki rešitvi govorijo tudi povsem praktični razlogi. 212 občin bo moralo vsakokrat, ko bo imelo namen prodat tovrstno zemljišče, tega ponudit državnemu skladu. Kaj ima … kaj državni sklad razpolaga s takšnimi kapacitetami, s takšnim obsegom sredstev, da je to smiselno? Ni, ni smiselno. Namreč dovolj je, če pogledamo poslovno politiko sklada, ki jo je sprejela Vlada za naslednjih 5 let, iz katere izhaja, da ima sklad različne možnosti zagotavljanja teh sredstev.
Torej z ureditvijo, z določitvijo predkupne pravice se ustvarja samo še enega od tovrstnih vzvodov, kar samo potrjuje tisto, kar sem že omenil, da ne gre za neizogiben nujen ukrep. In tudi glede načela sorazmernosti oziroma sorazmernosti v ožjem pomenu besede, kot tretjega elementa tega načela sorazmernosti enako velja. Zakonodajno-pravna služba sicer pravi v svojem poročilu, da je predlagatelj predvideni ukrep utemeljil iz tega ukrepa, kar pa ne drži. Navedel je le, da občina pri prodaji ne bo oškodovana. Pa tudi to ne drži, še zlasti, ker je določba skrajno podnormirana, pomanjkljiva. Občina bi lahko za takšno zemljišče na javni dražbi iztržila bistveno več. Iz predloga zakona pa ne izhaja, da bo najprej opravljena javna dražba, dosežena višja cena od izklicne in potem po teh pogojih podana stanovanjskemu skladu. Nasprotno, ko se občina odloči, da naj bi prodala tako zemljišče, ko ima cenitev, ko so znani pogoji, bomo rekli bistveni, takrat mora ponudit skladu. Torej, bo oškodovana.
In še za konec ravno to, kar se tiče te podnormiranosti, te rešitve. Kdaj, vrsta vprašanj se odpira, kdaj bo sklad plačal kupnino občini.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še želi kdo od ostalih vabljenih?
Izvolite.

BOŠTJAN UDOVIČ: Hvala za besedo.
Moje ime je Boštjan Udovič, prihajam pa iz Zbornice zaposlovanja z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Zdaj, ta novela stanovanjskega zakona oziroma predlog zakona, ki ga imate na mizi, močno

7. TRAK: (AB) – 14.30

(nadaljevanje) zadeva, bom rekel področje dveh naših interesnih združenj, to je Združenja upravnikov nepremičnin in Združenja stanovanjskih skladov, zato bi vam na kratko predstavil naša stališča, ki so nekoliko različna zaradi specifik, ampak v osnovi se pa vsi naši člani strinjajo, da je ta zakon treba sprejet in da mora bit sprejet čim prej, da bi moral bit sprejet v bistvu že pred petimi ali pa desetimi leti v taki obliki. Ne glede na to, so naši člani v postopkih, ki smo jih imeli, ko smo obravnavali to gradivo, izrazili nekaj pomislekov. Jih bom kljub vsemu na hitro naštel. Čeprav smo se na koncu tudi v razpravi z ministrstvom in po obljubah, da bo takoj po sprejetju in uveljavitvi tega zakona sprožen nov postopek, v katerem se bodo začele pripravljati celovite spremembe stanovanjskega zakona, smo to nekako sprejeli. Kljub temu, pa se mi zdi prav, da na tem mestu še enkrat opozorim na tiste ključne pripombe, ki jih naši člani imajo. Ponavljam pa, da predvsem zaradi uskladitve višine neprofitne najemnine in nekaterih drugih ukrepov v smislu stanovanjske politike, je sprejetje tega zakona nujno in sem zelo zadovoljen v bistvu in tudi naši člani so zelo zadovoljni, da očitno po rezultatih prve obravnave obstaja kar precej visoko soglasje v tem Državnem zboru, da bo ta zakon sprejet. Upam, da bo tako tudi ostalo.
Člani Združenja stanovanjskih skladov so kljub temu torej, kar sem rekel, da podpiramo, da se ta zakon uveljavi, izpostavili nekaj vprašanj, ki jih zakon ne ureja, pa smo mogoče upali, da jih bo. Kot rečeno pa zdaj iz tistih amandmajev, ki so pač pripravljeni, ki smo jih preučili, ne izhaja, da bi bila ta vprašanja, da bi se jih dotaknili. Tako da bi jaz zelo na kratko bom preletel.
Prva stvar, ki jo seveda pričakujemo, da bo ob sistemskih spremembah stanovanjskega zakona urejena, je zagotovitev sistemskega vira financiranja stanovanjskega področja. Te rešitve, ki jih ta novela predvideva oziroma, ki jih bo uvedla, bodo v veliki meri nekako ozdravile tiste akutne probleme ali pa vsaj v določeni meri ozdravljajo akutne probleme stanovanjske politike, ki se nabirajo že praktično od uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 2004. Ta zagotovitev sistemskega vira financiranja pa bo nujna, če želimo tudi na dolgi rok stanovanjsko politiko vodit oziroma, če želimo zagotavljat sredstva, ki jih ta potrebuje.
Potem seveda pričakujemo, da se bodo realizirale vse ostale zaveze iz resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, predvsem uvedba stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka, čeprav zdaj, če se bo neprofitna najemnina uskladila z rastjo življenjskih stroškov na tak način, kot je predvideno, se bo indeksirala, bo stroškovna najemnina v bistvu bistveno manj potem predstavljala bistveno manjše povečanje takrat, ko bo uvedena.
Potem pogrešamo ureditev stanovanjskih skupnosti in stanovanjskih zadrug. Tukaj vem, da so tudi številni drugi deležniki na to opozarjali. Strinjamo se, da je tudi to lahko eden od vzvodov za zagotavljanje dodatnih stanovanj, tako da pričakujemo. Lahko bi sicer tudi že ta novela to urejala, ampak razumemo tudi stališče ministrstva, da to bolj sodi v celovito reformo.
In pa naši člani opozarjajo, da je potrebno tudi uredit status izvajalcev stanovanjske politike, ki niso stanovanjski skladi. Imamo namreč različne gospodarske družbe, ali celo recimo nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je organiziran kot gospodarska družba, pa so v bistvu namenjeni predvsem izvajanju stanovanjske politike oziroma zagotavljanju teh ciljev, so pa nekako v sedanjem stanovanjskem zakonu spregledani, tako da pričakujemo, da se bo tudi temu vprašanju ob celoviti reformi namenilo ustrezno pozornost. To je, kar se tiče Združenja stanovanjskih skladov.
Sicer sem rekel, ta uskladitev višine neprofitne najemnine je že dolgo nujna. Pozdravljamo tudi uvedbo javne najemne službe, čeprav opozarjamo ali pa smo večkrat že opozorili na to, da verjetno v takšni obliki, kot je zdaj predvidena, ni pričakovati nekega velikega učinka, vsaj ne na kratki rok. Razumemo pa tudi to idejo, da če bo potrebno in kar bo potrebno, se bo usklajevalo kasneje, da je treba pač s tem modelom začet in preizkusit teren.
In pozdravljamo tudi višje, dopustitev višjega zadolževanja stanovanjskim skladom.

8. TRAK: (AB) – 14.35

(nadaljevanje) Tudi to bo lahko premostilo vsaj nekaj let teh potreb po sredstvih, ki jih pač stanovanjski skladi potrebujejo za izvajanje stanovanjske politike oziroma za gradnjo stanovanj. Potem pa kot rečeno, bo potrebno razmislit o sistemskem viru, ki bo dolgoročen.
Kar se tiče Združenja upravnikov nepremičnin, bom rekel je bilo bistveno več pripomb na ta predlog zakona, ker vsebuje zelo malo tistega, na kar smo mi opozarjali skozi leta. Kljub temu te rešitve, ki so na nek način, pozdravljamo. Predvsem pozdravljamo recimo uvedbo elektronskega odločanja, pozdravljamo nižanje soglasij za sprejemanje določenih odločitev, pozdravljamo tudi krepitev inšpekcijskega nadzora in bom rekel strožje določbe, kar se tega tiče. Tukaj računamo tudi, da bo izpolnjena obljuba, ki je bila nekako dana, da bo bistveno okrepljena stanovanjska inšpekcija. V tem delu je bilo zdaj zaradi njene podhranjenosti precej težav. Mogoče tri največji problemi, ki so jih naši člani zaznali, ki bi jih lahko uredili s to novelo, pa jih nismo ali pa smo jih celo na nek način zdaj malo pokvarili.
Meni se zdi najbolj pereče vprašanje zahtevanega soglasja za najem kreditov v breme rezervnega sklada. Ne glede na to, da se določene odločitve olajšujejo zaradi nižanja soglasij, se na drugi strani bistveno bolj zapira prostor za etažne lastnike glede najemanja kreditov. Zdaj, vem, da so tukaj čisto teoretični pravni pomisleki, ki jih verjetno v taki noveli jih je težko naslovit v tako kratkem času. To razumemo, opozarjamo pa, da lahko na drugi strani tisti pozitiven učinek nižanja potrebnih soglasij za sprejemanje določenih odločitev izničimo s tem, ko bomo za najemanje kredita v breme rezervnega sklada zahtevali še vedno stoprocentno soglasje in hkrati z bolj rigidno dikcijo te določbe tudi onemogočamo, da bi se etažni lastniki znašli drugače, recimo s kakšnim odkupom terjatev ali kaj podobnega, kar je zdaj v praksi funkcioniralo. Zdaj, mogoče se bo izkazalo v praksi, da to ne bo tako velika težava, ampak zna biti.
Tudi ugotovili smo, da v drugih evropskih državah, vsaj kolikor je nam znano, te zahtevane večine niso tako visoke. Pri nas smo pa zelo, zelo previdni pri zaščiti manjšinskih etažnih lastnikov.
Druga stvar, ki bo v praksi verjetno povzročila velike težave, je črtanje določbe o poenotenemu … je v bistvu poenoteno upravljanje, ki ga uvajamo. Zdaj to je sicer bil že interes zakonodajalca takrat, ko je bil stanovanjski zakon uveljavljen, ampak interes etažnih lastnikov pa je bil, da ohrani upravnike svoje in tudi upravljanje recimo po vhodih, po nekih zaključenih celotah, ki ne predstavljajo samostojne stavbe. Iz čisto sistemskega vidika se sicer strinjam, da je bolj primerno, da se na enoten način uredi upravljanje vseh stavb, ampak iz življenjskih situacij ali pa iz prakse nam je jasno, da etažni lastniki pogosto želijo imeti možnost uveljavit določene specifike. Včasih to narekuje tudi čisto arhitekturna zasnova določene stavbe, tako da tukaj smo ministrstvo opozarjali na to, da bi bilo pametno dopustit možnost, da etažni lastniki še vedno imajo upravnika tudi po vhodu. Če pa že ne upravnika, pa da bi vsaj omogočili bolj prilagojeno zbiranje in porabo sredstev rezervnih skladov. Se pravi, da bi se ti zbirali po vhodih. Verjetno je res težko v nekem kratkem času z eno tako novelo osmisliti neko tako spremembo sistema, ki bi šla v tej smeri, ampak bi se dalo. Zdaj, verjetno ne z nekimi amandmaji, v postopki, ko se je zakon pripravljal, bi se mogoče dalo.
In pa težave vidimo, prepoznavamo še mogoče pri tem upravljanju skupnih delov več večstanovanjskih stavb. Predvsem je naše člane zmotil način odločanja z večino vseh etažnih lastnikov in ne po stavbah. To dejansko lahko pomeni … se pravi, želeli so, da bi se lahko odločalo z večino vseh etažnih lastnikov in ne po stavbah. Tako kot je zdaj zapisano, mora biti pa večina dosežena v vsaki od stavb, ki jim ta skupni del pripada, kar lahko pomeni, da bo stavba, ki edina recimo v tem skupku oziroma v tem zbiru nima interesa, da se nekaj uredi, lahko imela praktično neko pravico veta, na to, da se določene investicije ne bo izvedlo. Vedno, ko smo o tem z ministrstvom govorili, smo bili seveda soočeni s to možnostjo, da grejo pač etažni lastniki

9. TRAK: (ŠZ) – 14.40

(nadaljevanje) na sodišče v nepravni postopek, kar drži, je res in tudi sodišča so že v podobnih primerih odločala. Tudi tisto kar sem prej rekel, nadomeščanje sklepa, soglasja posameznega etažnega lastnika se je že zgodilo takrat, ko večina ni imela možnosti recimo najeti kredita, pa je iz določene investicije, ampak to so dolgotrajni postopki in če se le da, bi se jim bilo pametno izogniti. Tako, da spet, gre za eno tako stvar, ki se bo mogoče izkazala v praksi, da ni taka kot smo jo mi prepoznali, je pa velika verjetnost v zvezi s tem, da bodo težave pri izvajanju. Tako, da ponavljam, tudi na združenju upravnikov nepremičnin imamo tudi številne druge predloge, ki smo jih tudi na tem mestu mislim, da že pojasnjevali. Eden od glavnih je uvedba določenih pogojev za upravljanje dejavnosti in zato nam nič ni nobenih pogojev. Tudi tukaj je bilo nekaj posluha z ministrstva, pa smo ugotovili, da bo zelo težko to z eno tako novelo urediti. In pa še določene druge predloge, pa predvsem poseben zakon, ki bo uredil upravljanje vseh stavbah z več lastniki, ampak kot rečeno smo se nekako podredili temu, ugotovili, da je zdaj ključno, da se ta novela res sprejme in da nekako sprejmemo obljubo oziroma to zagotovilo s strani ministrstva, da se bo takoj začela pripravljati celovita reforma in tudi upamo, da bomo v teh pripravah lahko strokovno sodelovali, tako kot smo bili tudi zdaj pri pripravi te novele, moram reči korektno povabljeni, da smo izrazili svoja stališča in bom rekel marsikatero zadevo smo tudi skupaj lahko uskladili strokovno. Tako, da na tem mestu, v tem smislu priprave te novele izrekam priznanje.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še želi kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne, 3. maja 2021. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi in posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora v vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 1. in 2. člen h kateremu ni bil vložen amandma. Zdaj prvi je k razpravi prijavljen kolega mag. Andrej Rajh. Zdaj preden pa dam besedo kolegu Rajhu pa je prosil državni sekretar, kot predlagatelj za nekaj dodatnih pojasnil. Izvolite, državni sekretar.

ROBERT ROŽAC: Se opravičujem, nisem dobro slišal. Jaz sem želel samo odgovoriti na pomisleke o predkupni pravici. V tej državi ni dosti ljudi, ki ima več izkušenj od mene z gradnjo večstanovanjskih in takih in drugačnih stavb. Mislim, botroval sem gradnji več kot 1500 stanovanj in tudi prodaji teh stanovanj in vedno smo se srečevali s problematiko zagotavljanja ustreznih zemljišč. Zdaj to smo pač počeli kot neke privatne organizacije in smo dostikrat zaradi tega spreminjali prostorske plane, za kar smo porabili zelo veliko časa in tudi stroški financiranja so zaradi tega leteli v nebo, ker so bili dražji kakor so oziroma višji kakor so danes. Tukaj pa ne razumem pomislekov občine. Zdaj občina, če bo gradila stanovanja ali pa njen stanovanjski sklad ne prodaja in tudi republikanski sklad ne more ničesar s tem pridobiti. Če pa občina prodaja na trgu in kupi zadevo stanovanjski sklad, je občina prodala za tako ceno, kakor bi se sicer prodala. Vsi v tem Državnem zboru govorimo o tem, da moramo zagotavljati stanovanja za mlade, za študente, čim več takih stanovanj in ugotavljamo, da je teh stanovanj mnogo, mnogo premalo in ta zadržek se mi zdi tako ne čisto v redu, ker občina svoj cilj, da proda zemljišče ga bo dosegla, ali ga bo prodala stanovanjskemu skladu ali pa nekomu drugemu. Če pa bo stanovanjski sklad šel kupit zemljišče, pa šel spreminjati namembo zemljišča to traja leta in leta in stroški se povečujejo. Tako, da res ne vidim razloga za to, če je namen samo prodati zemljišče. Samo toliko sem hotel.

10. TRAK: (ŠZ) – 14.45

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Sedaj pa ima besedo kolega mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo tudi v mojem imenu. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, državni sekretar, vabljeni gostje, kolegice poslance in poslanci.
Res ta tema je zelo pereča in veliko besed smo že na to temo v Državnem zboru izrekli. Meni se v grobem, bom kar direktno povedal zdijo vse te rešitve zelo primerne, razen določenih bom povedal kaj, ker v bistvu zavedati se moramo, da je v Sloveniji skoraj 200 tisoč stanovanj nezasedenih. Mislim, da je to ta podatek, ki se v javnosti premalo poudarja in ker se ne poudarja se ustvarja vtis, da stanovanj v Sloveniji preprosto ni in to vse nekako kreira ta mehurček, ki smo mu priča, da kljub temu, da se število nezasedenih stanovanj iz leta v leto povečuje. Cene stanovanj in najemnin rastejo in mislim, da je to ena zadeva, ki bi jo morala država, pa tudi lokalne skupnosti jasno poudarjati. Mislim, da je en splošen problem, ker ne država, ne lokalne skupnosti nimajo pravega pregleda, nimajo ustreznega pregleda nad trgom in dogajanjem nepremičnin. Poglejte, jaz sem v občini iz katere prihajam vprašal kako je možno, da se statistično število prebivalcev zmanjšuje, stanovanjska gradnja pa cveti. A veste to sem vprašal in tega odgovora ne dobiš. In ko sem vprašal občino na kakšen način načrtuje potrebe po neprofitnih, pa socialnih stanovanjih, če ne pozna podatka koliko je nezasedenih tudi ni bilo odgovora in če takega odgovora ne dobiš v mestni občini, potem veste kakšen je šele kaos na manjših občinah, kjer nimajo teh služb, ki bi to morale obvladati in poznati. Samo nekaj podatkov, da ljudje vedo kakšne podatke imam. Uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2011, 2015 in 2018 pa bom podal podatek na primer za Mestno občino Celje je bilo leta 2011 2700 stanovanj nezasedenih, 2018 3285. V Kranju 5958, v Ljubljani je bilo leta 2011 22 tisoč stanovanj nezasedenih, 2018 24 tisoč. V Mariboru 8746 2011, leta 2018 9854. V Ptuju iz 1373 na 1687. V Novi Gorici iz 2313 v 2318, torej prazna stanovanja, prazna in nezasedena stanovanja v občinah so in se je treba tudi vprašati kaj je vzrok, da so prazna. Zdaj nekdo bo rekel podatki niso čisto ažurni, nekdo na črno daje, ampak tako masovnega oddajanja na črno si jaz preprosto ne znam predstavljati.
Predstavljajte si v Mariboru, če je 10 tisoč stanovanj nezasedenih, pa da nekdo reče, da je 10 tisoč stanovanj v mestu na črno oddanih, kje je potem tu povprečnina za občino, občina bi od vsakega morala dobiti pri vsakem stanovanju en prebivalec, pa da lažje računamo 700 evrov na glavo, sedem milijonov evrov povprečnine, če bi le bil prijavljen notri. Kaj je šele zadeva s FURS-om. Tudi tega se bom dotaknil in mi moramo preden govorimo o vseh zadevah dobiti prave podatke in to mora biti vitalni interes in občine in države, da ve kaj se dogaja, ker ni samo problem izpad davka od oddajanja, ki ga, če nekdo na črno oddaja, ampak torej tudi dohodnine in povprečnine lokalne skupnosti. In tu morajo občine tudi narediti svojo vlogo in tudi v tem smislu se strinjam, da lahko tudi lokalne skupnosti ustanovijo svojo najemno službo. Jaz proti temu nimam nič, ampak pravim, to mora v bistvu biti ena zadeva, ki jo lokalne skupnosti morajo same ustvariti, torej mi jih pri tem seveda podpiramo zakonodajni predlog v tem smislu jih ne omejuje in v bistvu dobiti pregled nad stanjem na trgu. Ker če nekdo načrtuje v prostorskem načrtu

11. TRAK: (ŠZ) – 14.50

(nadaljevanje) občine za nove objekte, pa pravi, da se ljudje izseljujejo, potem je to neracionalna raba prostora. In tu bi morali biti prvi alarm kaj se s trgom dogaja. Tudi v bistvu zelo velik problem na občini, če ima vsaj 10 ali pa 20 tisoč prebivalcev, ki občini povzročajo strošek, pa ne dobi povprečnine od njih. In to je ena zadeva, ki bi občina, torej govorim za primer Mestne občine Maribor, en primer ki se mora nasloviti. Druga zadeva sicer ni točno, mi smo zdaj govorili o obdavčenju dogodka od oddajanja nepremičnin v najem. Meni se zdi ena zadeva zelo problematična na kakšen način se računa in odmerja davek od dodajanja nepremičnin v najem. Torej davčna osnova se zmanjša, je 90 % prejetega najemnine in od nje odmeri 27 % davek. Po mojem, ker mi vemo kaj pomeni stroškovna najemnina. Torej stroškovna najemnina je po definiciji neprofitna in če mi vemo, da je neprofitna najemnina stroškovna med pet in sedem evrov, zdaj na pamet govorim, se bi davek od oddajanja nepremičnin v najem moral obračunavati od najemnine, ki je dosežena na trgu do razlike do neprofitne stroškovne najemnine. To pomeni, če imate vi, če je neprofitna stroškovna najemnina, zavedati se moramo, izhajati moramo iz gradbene cene stanovanj je okoli tisoč evrov na kvadratni meter. Če vzamemo 60 kvadratno stanovanje je stroškovna najemnina okoli 300 evrov. To pomeni, da lahko lastnik, torej stanovanjski sklad lahko to državni ali pa občinski na ta račun z enim doglednim časom, v enem obdobju 30 let zamortizira in obnovi stanovanje in pri tem bom rekel nič ne zasluži in na ta način ustvarja eno vzdržno stanovanjsko politiko. Jaz mislim, da se je v preteklosti ustvarila ena zelo, bom rekel ene nepremišljene poteze, s tem ko se neprofitna najemnina ni usklajevala, ker to pomeni, da stanovanjski skladi niso mogli upravljati svoje osnovne funkcije, celo manjšali so fond.
Torej če bi pravilno prikazovali stroške, ki jih imajo, bi morali vsi poslovati negativno, pa so potem pozitivno poslovali s tem, ko so odprodajali premoženje in s tem so se ustvarili pogoji za stihijo na trgu s stanovanji. Samo zaradi tega, ker se neprofitna najemnina ni leta in leta usklajevala. In če bi se ta neprofitna najemnina usklajevala, bom rekel s stroški življenjskimi in bila nastavljena na to, da se lahko z njo v enem doglednem 30 letnem obdobju obnavljajo ta stanovanja, potem sem jaz prepričan, da bi danes bila tržna najemnina in cene stanovanj vsaj 30 % nižje. In to je treba jasno povedati, da je to nasprotovanje usklajevanju neprofitnih najemnin povzročilo to, da imamo danes, bom rekel anomalije na trgu, ko cene letijo v nebo in si mladi preprosto, če začne delati ne more plačati, najeti stanovanja, ne more ustvariti družine in je preprosto prisiljen k temu, da se izseli in poišče svojo prihodnost v tujini. Mislim še enkrat se moramo zavedati, izhajati moramo iz tega, da imamo ogromno praznih stanovanj, da je ogromno stanovanj tudi v lastništvu upokojencev. Njihova povprečna starost je 72 let, vemo kakšna je matematična življenjska doba in mi bomo še po drugi strani dobili prazna stanovanja. In ne zdi se mi korektno, da se mladi postavljajo v eno pozicijo, da dedek pa babica umreta, pa podeduje po njih stanovanje. Danes pravzaprav družba na en tak način, perverzen način funkcionira, ker drugače ne moremo, drugače nekdo z eno normalno plačo, z enimi normalnimi potrebami si teh ne more ustvariti. Zato se mi to zdi potreba po uskladitvi iz 2,63 na 3,50 točke zelo dobra.

12. TRAK: (ŠZ) – 14.55

(nadaljevanje) Tudi vzpostavitev javne najemne službe se mi zdi zelo dobra in Dejan to smo mi že v prejšnji vladi enako podprli in tudi imamo v svojem volilnem programu, da moramo za mlade ponovno vzpostaviti ukinjeno stanovanjsko shemo in dati tudi eno vzpostavitev garancijske sheme za nakup prvega stanovanja. In seveda ena od teh možnosti je to, da se te najemnine, ki so lahko v enem obdobju poračunajo torej, da najprej plačuješ najemnino in ti na primer stanovanjski sklad ponudi, da tako stanovanje po desetih, 15-ih letih če želiš, odkupiš. Pač v Sloveniji imamo to navado, da želi biti vsak lastnik stanovanja, ampak če bi bile najemnine normalne, torej pomeni za 60 kvadratno stanovanje okoli 300 evrov. potem nihče ne bi imel potrebe po lastništvu, ampak bi rekel tu bom najel stanovanje, ko rabim službo, lokalna skupnost, tudi podjetja bi taka stanovanja gradila. Ker imamo mi danes eno zelo tako zelo absurdno situacijo, da se praktično nobeno profesionalno podjetje ne ukvarja z gradnjo stanovanj za najem. Vsi gradijo za trg, da se proda, zato da nima problemov. In zdaj si predstavljate kakšno je življenje v 20 nadstropni stolpnici. A veste takšna stanovanja danes prihajajo na trg in to seveda ni humano. In jaz zaradi tega to seveda podpiram, da se te zadeve naredijo, da se stanovanjskim skladom omogoči, da gradijo stanovanja. To bi apeliral, da se uporabijo tudi evropska sredstva za okrevanje in odpornost. Ta sredstva bodo zelo verjetno zelo ugodna, dolgoročna in se lahko v tem smislu tudi uporabijo za to in prav bi bilo, da država z enimi ukrepi pove kakšna je pa ciljna cena najemnine, najprej najemnine, potem če želite cene stanovanj, da se to doseže.
Pravim, če ima nekdo 1100 evrov neto plače ne more dati 600 evrov za najemnino stanovanja, potem ne more živeti. In potem je slej kot prej prisiljen svojo prihodnost poiskati nekje drugje. Prav bi bilo, da država tudi s to shemo stanovanjsko, ne samo stanovanjsko, ampak najemniško shemo, to je malenkost višja najemnina, ki je pa še zmeraj bistveno nižja od tržne, to je treba jasno poudariti, ker mi imamo problem dve skrajnosti. Neprofitno najemnino in tržno najemnino. Tržna najemnina je absurdna, neprofitna je bom relativno ugodna in mi moramo pogledati kako lahko nekoga, ki je izobražen, ki konča fakulteto, zadržimo v Sloveniji, v Mariboru, v Ljubljani, Kranju, Kopru, da lahko s prihodki, ki jih ustvarja si tu ustvari eno življenjsko osnovo. Mislim, da je ta zadeva dobra, jaz bom to seveda, ta zadeva kar se najemne službe zagotovo podprl. Bi pa še enkrat poudaril. V bistvu mi kot družba premalo smo dali poudarka na to, da imamo zelo velik stanovanjski fond, prazen, potreben obnove, da se lahko zgodi en zelo velik bum, torej balon, bok balona, ko bodo ta stanovanja vsa prišla na trg. Nemška centralna banka opozarja, da so cene nepremičnin glede na gospodarske in demografske trende v Nemčiji za 30 % precenjene. Jaz za to stališča Banke Slovenije, ki govori, da so cene nekako v Sloveniji uravnotežene preprosto ne razumem, še posebej ker imamo mi slabšo demografsko sliko, slabše gospodarske kazalnike, tako da je v bistvu po moje ima to eno odgovornost tudi Banka Slovenije, da preveri svoja stališča glede cen stanovanj. Ker če stane cena stanovanj bom rekel v Mariboru proti dva tisoč evrov, v Ljubljani pa dosega celo tri, štiri tisoč evrov, pa to taka stanovanja, ki so

13. TRAK: (ŠZ) – 15.00

(nadaljevanje) znucana, zamortizirana, potem jaz ne razumem kako lahko nekdo tak stavek, torej kako lahko nekdo iz uradne inštitucije zapiše v svoje poročilo tako trditev, da so cene uravnotežene. In da sploh ne zazna teh tveganj dolgoročnih, če nekdo vzame 30 letni kredit, kaj se bo zgodilo, ko bo na podlagi staranja prebivalstva prišla ena porcija stanovanj na trg, ko se bodo sprostila, mislim sprostila ta prazna, nezasedena stanovanja in da ta tveganja, ki so sploh v uradnih poročilih državnih inštitucij tudi neodvisnih, da se zastopimo niso zaznana. Kaj se mi zdi malo sporno je skrajševanje odpovednih rokov. Glede na to, da mi nimamo očitno ustrezno delujočega trga, se mi v tem primeru to ne zdi preprosto primerno, ker je še posebej v smislu enega preprostega dejstva, ker tudi če mi napišemo da je odpovedni rok 15 dni, vemo da niti 90 dnevni ni izvršljiv sodno in je tu problem sprejemati eno zakonodajo, ki se ne izvršuje in ki še, bom rekel v teh tehničnih lastnostih, mislim na tak način slabša pogoje lastnika oziroma najemnika v tem primeru. Druga zadeva, kar se mi zdi zadeva, bom rekel v redu sicer, ampak ne vem kako bo imela to učinka je povečano zadolževanje stanovanjskih skladov. Zavedati se moramo, da banke stanovanjskim skladom odobrijo kredit na podlagi denarnega toka. In zdaj če ima nekdo neprofitno najemnino in zdaj si predstavljajte na neprofitno najemnino 50 kvadratno stanovanje 150 evrov, mu bo banka kredit odobrila na 150, torej na denarni tok 150 evrov ali pa bom rekel potem tudi mesečno in potem tudi stanovanje, ki bi danes bilo na primer v 50 kvadratno stanovanje v Mariboru na primer 80 tisoč evrov, v Ljubljani pa 150 tisoč evrov, ga v jamstvo vzame po bistveno nižji ceni, manj kot polovico, torej po tretjinski ceni. In samo to povišanje možnosti zadolževanje z zastavo nepremičnin, ki imajo v praksi 20, 30 % vrednosti ne bo teh težav rešila.
Ena zadeva, ki v teh zakonih ni naslovljena je tudi poglejte, ker vemo da stanovanjski skladi vemo na kakšen način je sestavljena neprofitna najemnina, ker so ti elementi zelo taksikativno našteti. Ampak če vemo, da je upravljanje rezervni sklad in vse te zadeve treba od tega odvajati, stanovanjski skladi za svoje delovanje na primer, za stroške izvršbe, za inženiring in vsega tega od države ne dobijo nobenega plačila. In to seveda mora ali zagotavlja posebej občina ali pa gre to v breme tega, da se stanovanja ne gradijo, ampak se odprodajajo. In v tej luči je treba povedati, da ene občine, ki stanovanjskih skladov nimajo so v tem smislu na boljšem, ker nimajo stroškov. Jaz sem bil zelo kritičen, da ko se je sprejemal zakon o lokalni samoupravi, da je dovoljeval ustanovitev občin brez vseh funkcij, ki jih druge občine opravljajo. Potem se pač zgodi, da ko se komu kaj v tisti občini zgodi, morajo nato k njemu priskočiti na pomoč dobri ljudje, ne pa lokalna skupnost, ker nima tega aparata vzpostavljenega, kot so na primer stanovanja. In pravim, tu bi nekako morali za te občine, ki imajo stanovanjske sklade nekako najti neka dodatna sredstva. Ker če bi poslovanje stanovanjskih skladov bilo korektno poknjiženo potem bi vsi poslovali negativno. In ko se viša povprečnina občin ali kar vsem enako linearno, mislim da to ni korektno do tistih občin, ki opravljajo funkcije, ki imajo stroške, pa jim tega nihče ne prizna.

14. TRAK: (ŠZ) – 15.05

(nadaljevanje) In tudi apeliram javno, da ko se sprejemajo zakoni, da se prilagaja povprečnina, da se te zadeve preprosto ovrednotijo ali pa pogledajo ali pa tudi zakonsko, da loči da mora tudi tista občina, ki nima svojega stanovanjskega sklada povedati kje bo to storitev zagotavljala. In tisti občini to nekako sofinancirati. To se mi zdi taka zadeva, to je vprašanje koliko se boste to v občinah med sabo pripravljeni kregati. Ampak pravim, zdi se mi nekorektno do državljanov ali pa občanov, da se ne pove, čuj, v naši občini pa stanovanjskega sklada nimamo in če se ti bo kaj zgodilo ne moreš računati na pomoč občine, ampak dobrih ljudi. In to, da po drugi strani država drugim recimo občinam, ki pa imajo to pa nalaga poslovanje z izgubo, pa tega ne pokrije, pa tudi se mi zdi, da je prav. Toliko za zdaj. Torej da še enkrat strnemo za nas v SAB-u, socialno liberalni stranki je zelo pomembno, da se rešijo stanovanjski problemi mladih družin in tistih, ki si rešujejo stanovanjski problem prvič in da se sprejmejo določeni ukrepi, ki bodo cene najemnin in stanovanj znižali tudi do 30 %. Na to nas opozarja nemška centralna banka, v bistvu kot generator gospodarske aktivnosti v Evropi in seveda pričakujemo tudi od Banke Slovenije, da določena stališča pojasni, kako lahko v svojih stališčih pravi, da so cene uravnotežene, cene tri, štiri tisoč evrov na kvadratni meter uravnotežene, iz tega se generira potem tudi najemnine in bistvu od države, da bo potem skladno s temi priporočili oziroma z dopolnitvami spremembami naredila okolje, da bodo cene stanovanj vzdržne, predvidljive in da se bodo ljudje jih lahko preprosto privoščili in tudi tu ustvarili, torej svoj življenjski cilj.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Rajh.
Pri 1. in 2. členu je še prijavljen kolega Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala za besedo in lep pozdrav.
Zdaj kot je že kolega Rajh pred mano lepo opisal so razmere na slovenskem nepremičninskem trgu, sploh v urbanih predelih katastrofalne. V Ljubljani je bila leta 2018 narejena raziskava, opravila sta jo FDV in Inštitut za politike prostora, kjer so na podlagi analize najemniških cen na trgu ugotavljali kdo si ta stanovanja lahko privošči po zmerni ceni, kar pomeni 30 % njegovega dohodka ali pa gospodinjskega dohodka največ gre za najemnino, kar naj bi po mednarodnih standardih bilo nekje v rangu normalnega. Ugotovili so, da je v Ljubljani od 336 stanovanj, ki so bila objavljena oktobra 2018 na Nepremičnine.net, samo 26 takih, ki si jih lahko privošči nekdo s povprečno plačo, če najema sam. Se pravi po neki zmerni ceni. Se pravi 300 za najemnino, plus stroški 500 evrov na mesec, to približno znese in nekdo s tisoč evrov plače pomeni, da mu to ostane 500 evrov za ostale dobrine v mesecu. Samo 26 od 336 stanovanj na Nepremičnine.net je bilo oktobra 2018 takih, da bi jih lahko za ta denar dobil, kar pomeni, da je nekaj hudo narobe. Do stanovanj ne morejo mladi, do stanovanj ne morejo mlade družine, tisti ki najemajo plačujejo oderuške rente, kot vidite najemodajalci dobesedno lahko organizirajo avdicije in si zbirajo najemnine. Če hočete nepremičnino kupiti ste verjetno v kreditu za 20, 25 let in to enako visokem kreditu, enakem mesečnem obroku kredita, kot znašajo te najemnine, tako da stanovanja dejansko postajajo nedostopna ljudem. Po drugi strani pa, to povem iz osebne izkušnje, ker imam dva zelo dobra prijatelja, ki sta pravkar prodaja stanovanje v Ljubljani, se pa vrstijo tisti, ki stanovanja kupujejo kot investicijo.

15. TRAK: (ŠZ) – 15.10

(nadaljevanje) Onadva sta prodajala tri mesece in praktično imela sta po dva, tri obiske vsak dan. Sploh ni bil problem od družin, ki bi kupile stanovanja v Ljubljani, zato da ga oddajajo, do Rusov, ki zdaj po Ljubljani na veliko kupujejo nepremičnine in tako naprej. Vsi so prišli. In odgovor je bil zelo pogosto enak zakaj kupujete, kupujemo kot investicijo, kupujemo zaradi tega, ker vemo, da se tukaj stanovanja lahko za dober denar odda in kupujemo zato, ker vemo ali pa pričakujemo, da bodo cene še naprej rastle, se pravi tudi če drago plačamo, lahko čez tri leta ko ne bo več treba plačati davka na dobiček, če to stanovanje prodamo, ga dobro prodamo. In to mislim, da je srž problema. Stanovanja v Sloveniji so postala izključno blago. In tako ga dojema naš pravni red, tako ga dojema Ustavno sodišče, tako jih konec koncev dojema tudi parlament.
Ko smo v Levici predlagali po nemškem zgledu oziroma natančneje berlinskem zgledu, da bi se omogočilo občinam, tam kjer so najemnine preveč podivjale, da bi vzpostavile kot rečejo v Nemčiji temu zavoro na rast najemnin, smo praktično iz vseh strani slišali, da je to poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki je v Sloveniji ustavna kategorija. Se pravi, s stanovanjem lahko počneš karkoli, stanovanje je blago, ki se ga na popolnoma nereguliranem trgu prodaja in bog ne daj, da bi kdorkoli posegal v nepremičninski trg s kakršnokoli regulacijo. To je mantra. Posledica je pa ta, da si ljudje, ki stanovanja potrebujejo v Sloveniji si jih je morejo več privoščiti, zaradi česar seveda pač pada kvaliteta življenja, mislim ljudje dobesedno po pol plače dajo za to, da odplačujejo kredit, 20, 25 let ali pa da plačuje najemnino. In ne presenečajo me podatki o izselitvah iz Slovenije, ker poznam, tudi imam precej kolegov v Berlinu. Tam imajo malo boljše urejeno mestno stanovanjsko politiko, najemnine so približno podobne ljubljanskim, plače pa seveda tam enkrat višje. Na Dunaju zelo podobno, pa nočem zdaj delati reklame, da bi kdo šel ven. Hočem povedati, da se da te stvari urediti boljše. Tako, da v tem smislu jaz večino rešitev, ki so v temu zakonu podpiram in tudi takrat, ko smo mi še v sodelovanju z vlado Marjana Šarca na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljali nov stanovanjski zakon, smo precej teh rešitev, ki so tudi tukaj vnesli vanj. Se pravi zelo podpiramo, da se končno uredi neprofitna najemnina, ker to tudi sami razumemo kot eno od zavor zakaj se stanovanj ni gradilo, če vprašate sklade so trenutno neprofitne najemnine na taki ravni, da niti amortizirati ne morejo stanovanj, ki jih imajo v lasti, kaj šele, da bi investirali, zato so se zatekali konec koncev v gradnjo luksuznih stanovanj za trg, zato da so potem tisto z debelimi maržami prodali in potem so s tistimi maržami upravljali v bistvu nazaj svojo osnovno dejavnost, se pravi to je gradnja stanovanj, ki naj bi bila dostopna.
V tem smislu podpiramo tudi, da se omogoča večja zadolžitev teh skladov. Mi podpiramo tudi večino tistih stvari, ki so glede sprememb upravljalcev v tem zakonu. Zdaj kakorkoli, bomo pa našo podporo ali pa ne podporo zakonu vezali na amandmaje. Kar nekaj stvari pa je v tem zakonu, ki mislim, da ne samo da niso smiselne, ampak so korak v napačno smer. Prva taka stvar so deložacije zaradi neplačila najemnine. Na internetu najdete na strani Global property guide pregled evropskih zakonodaj in ocene glede na to v katero smer, komu te evropske zakonodaje služijo nepremičninske. In ta raziskava ugotavlja, da imajo v Evropski uniji 15 držav zakonodajo, ki je ugodna za najemnike, šest držav ima zakonodajo nevtralno, šest držav pa ima zakonodajo nagnjeno v korist najemodajalcev in Slovenija je seveda med temi zadnjimi šestimi državami, kot država, ki ima izrazito nagnjeno zakonodajo v korist najemodajalcev. Razlogi so očitno.

16. TRAK: (ŠZ) – 15.15

(nadaljevanje) Če spet greste povprašati v Berlin, vam bodo ljudje povedali, da so tam pogodbe sklenjene, najemne pogodbe na zelo dolgi rok, da so usklajevanje, če se hočejo višati, da imajo ljudje, ne vem še iz 90-ih sklenjena najemniška razmerja in tako naprej. Pri nas jaz ne poznam, ne vem ali vi poznate, ampak jaz praktično nikogar na zasebnem trgu ne poznam, pa tudi sam sem najemal deset let v Ljubljani, ki bi dobil pogodbo za več kot eno leto, mogoče dve, načeloma za eno leto. Kar pomeni, da vsako leto so licitacije o novih cenah, vsako leto si lahko izseljen, vsako leto je v bistvu najemodajalec tisti, ki ti lahko določa nove pogoje. Tako, da najemodajalci so pri nas zaščiteni, mislim so pri nas v popolnoma prostih rok in zato ne razumemo zakaj se jim zdaj daje še dodatne moči s tem, da če nekdo ne plača najemnine, jim ne bo niti več treba izstavljati opomina z opozorilom, da bodo izseljeni v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, no to se zdaj črta, v bistvu lahko po novem 112.a členu najemodajalec najemniku da odpoved že takoj naslednji dan po preteku pogodbeno določenega roka za plačilo najemnine. To se nam zdi popolnoma nezaslišano. Sploh, če vemo, da kriza, ki jo imamo je tudi socialna kriza in da se je število registriranih brezposelnih samo od decembra 2019, pa do februarja letos povečalo za 17 % oziroma za 13 tisoč oseb. Zakaj bi zdaj te ljudi, ki verjetno težko shajajo brez služb v bistvu še v tem smislu, če so najemniki potiskajo na cesto. Druga s tem povezana stvar je krajšanje rokov za odpovedi na strani najemodajalca, kjer se jih krajša iz 90 na 60 dni, tukaj tudi ne razumemo zakaj bi to delali. Razloge za to sem opisal.
Tretji amandma, ki ga dajemo je dvig praga za upravičenost do neprofitne najemnine, kjer predlagamo, da se z amandmajem zakon popravi tako, da se pri izračunu upravičenosti do subvencije neprofitne najemnine upošteva 40, namesto 30 % ugotovljenega dohodka, razlika glede na zdajšnje stanje pa bi bila ta. Zdajšnje stanje oziroma vaš predlog, resda dviga neprofitno najemnino, kar mi podpiramo in po drugi strani popravlja subvencijo na način, da vsaj tisti socialno najšibkejši tega dviga neprofitne najemnine ne bodo občutili. Mi pa predlagamo, da se ta prag izračuna upravičenosti dvigne na 40 %, zato da doseže tudi, kako bi rekel nižji srednji razred, da malo gre čez tisti eksistenčni minimum. Potem pa četrti amandma, ki ga dajemo in to mislim, da bi bilo zelo koristno, pa tudi večkrat smo že o tem govorili v Državnem zboru, da bi v zakonu gradili mehanizem, ki bi stimuliral občine, da gradijo javna najemna stanovanja. In sicer bi to naredili takole. K 25. členu smo dali amandma, da se subvencije neprofitnih najemnin v celoti krije iz državnega proračuna, subvencije tržnih najemnin pa morajo prevzemati občinski proračuni. Kar pomeni, da v občinah, kjer je velika potreba po subvencioniranju tržnih najemnin, mora to kriti občina oziroma občina je na ta način stimulirana, da gradi javna najemna stanovanja, ker javna najemna stanovanja se bo pa subvencioniralo iz državnega proračuna in se na ta način občina razbremenjuje svojih stroškov, če gradi javna najemna stanovanja, kar bi morala biti ena od nalog občin. In pa zadnja stvar. Črtali bi javno najemno službo, ki je vzpostavljate z 31. členom predloga zakona, ker mislimo, da izhaja iz napačnega branja. Vaša javna najemna služba bi delovala tako, da najamete prazna stanovanja, teh je v Sloveniji res ogromno, samo v Ljubljani naj bi se število praznih stanovanj od leta 2011 do 2018 povečalo iz 22 tisoč 300 na 24 tisoč 400, kar je fenomen ob tej nori rasti cen nepremičnin, nori rasti cen najemnin, imamo hkrati povečanje števila praznih stanovanj.

17. TRAK: (VP) 15.20

(nadaljevanje) Kar mislim, da že samo po sebi pove, da to niso stanovanja, ki bi jih imele v lasti neke stare ženice, ki se jih bojijo dati na trg zaradi tega, ker ne vedo ali bodo uspele pobirati najemnino, ali bodo uspele pač opravljati svoje naloge najemodajalca. Mislim, da se število teh stanovanj povečuje predvsem zaradi tega, ker je vse več stanovanj, ki jih ljudje kupujejo kot investicijo. Tukaj spet, imam kolege, na Bavarcu imajo podjetje, na Bavarskem dvoru; pod njimi je celo tretje nadstropje prazno, ker je pred leti nekdo to kupil kot investicijo, mislim, da tam 2014, 2015, ko so bile cene nepremičnin najnižje, se mu v bistvu niti ne splača oddati, ker je cena ta čas tako zrasla, da bo samo s prodajo tega prostora mastno zaslužil.
Tako, da mi ne vidimo nobenega smisla, da bi se tem ljudem, ki kupujejo kot investicijo, v bistvu dajalo še ta proračunski obliž, da lahko potem vse skupaj pač oddajo državi. Država bo, kot piše v zakonu, samo da poiščem točno dikcijo, piše: »lastniki stanovanj bodo razbremenjeni vseh poslov in tveganj povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov«. Se pravi, če ti kupiš stanovanje kot investicijo, pričakuješ, da se ti ga izplača držati, ker cene rastejo, in praksa kaže, da cene rastejo, vmes ga oddaš državi, z njim nimaš absolutno nobenega dela, dobivaš pa 30 % več od neprofitne najemnine. Mislimo, da to lahko pelje v še večji razmah te slabe prakse, tj. kupovanje stanovanj kot investicij, zato predlagamo, da se to črta.
Tako, da tukaj nekako bi se ustavil. Bi pa za nadaljnje razmišljanje o tem, kaj narediti z našim stanovanjskim trgom, rekel naslednje. Mislim, da je nujno to, kar je že gospod iz gospodarske zbornice omenil, da je treba zagotoviti sistemski vir financiranja za gradnjo stanovanj. To moramo narediti čim prej. Potem mislim, da je treba v nepremičninskem davku uvesti progresivne davke, se pravi stopnjujoče se davke, na lastnike več in večjih stanovanj. In pa konec koncev začeti razmišljati o omejitvah, koliko stanovanj v mestu lahko imaš. Nekje sem prebral, da v Koebenhavnu lahko kupiš kot fizična oseba eno stanovanje, kar bi se meni tudi zdelo pošteno. Nihče kot fizična oseba ne rabi več kot enega stanovanja v enem mestu. Če se greš pač neko nepremičninsko posredništvo, potem pa pač odpri podjetje in plačaj ustrezne davke. Ampak mi imamo zdaj trenutno pač razmah tega modela, da fizične osebe, ki so kreditno sposobne, kupujejo stanovanje izključno kot investicijo, na drugi strani imamo pa cele kohorte mladih, mladih družin, ljudi s povprečnimi plačami, lahko celo nadpovprečnimi, ki do stanovanj enostavno ne morejo več. In to stanje je nevzdržno. Mislim, da je to ena od največjih socialnih krivic v tej državi, ki jo je treba nemudoma začeti odpravljati.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Naslednji je k besedi prijavljen kolega Boštjan Koražija, pripravi se kolega Ljubo Žnidar.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Se bom kar navezal na kolega in tovariša Luko. Glejte, dejansko že včeraj smo bili na enem odboru in smo dejansko razpravljali o lesu oziroma tudi o lesnopredelovalni industriji. In sem takrat izjavil, da bi bilo nujno, da se ne glede na to, da obstaja prosti trg, da se vsaj naredi neka delna, če ne kar prava, regulacija takšnega trga. In tudi mislim isto glede nepremičnin v Sloveniji. Glejte, zdaj ta, bom rekel kalvarija s stanovanji, se je začela s privatizacijo tega javnega stanovanjskega fonda. In kot je že prej tudi Luka omenil, imam tudi kar nekaj izkušenj oziroma tudi ljudi poznam na Dunaju in Berlinu in v teh večjih avstrijskih oziroma nemških mestih, in kar je zanimivo, v našem, bom rekel v naši 30-letni samostojnosti se glede teh regulacij oziroma tudi tega javnega

18. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) stanovanjskega fonda ni naredilo pravzaprav skoraj nič.
Kaj šele, da bi govoril o nekih stanovanjskih zadrugah, o katerih bi bilo potrebno začeti razmišljati in tudi precej stvari že na tem, bom rekel področju ne samo odpreti, ampak jih začeti delati. Stanovanjske zadruge oziroma tudi stanovanjske skupnosti, če hočete, so prihodnost. Ne samo prihodnost, ampak nujnost. Ker glejte, zadeve so take, če je kaj tale korona kriza pokazala, je ravno to. Kljub temu, da se držimo vseh teh raznoraznih, bom rekel ukrepov, katere pač moramo spoštovati, kljub temu smo socialna bitja oziroma smo tudi bitja, ki moramo znati in tudi si upati poskrbeti oziroma smo tudi dolžni poskrbeti drug za drugega. Ker je to tudi bistvo same odprte družbe oziroma družbe, v kateri živimo, da si pomagamo, da gledamo drug na drugega oziroma da smo si tudi v oporo oziroma pomoč. In te stanovanjske zadruge, zadruge, o katerih sem prej govoril, tudi omogočajo tem različnim družbenim strukturam, omogočajo v bistvu te socialne stike, pomoč in vse ostale stvari, ki sem jih prej naštel. Zdaj, enostavno sem pričakoval tudi glede te novele, da bo več v tej smeri oziroma da bo tudi kakšna možnost oziroma že tudi kaj bolj konkretno nakazane rešitve. So stvari, ki so dobre, t tudi že prej omenjene, so pa stvari tudi, ki so zelo problematične.
Zdaj, ena izmed teh, s katero imam tudi sam izkušnje kar precej, je dejansko tole vzdrževanje večstanovanjskih stavb. Zdaj, to je konstantna dilema oziroma tudi, bom rekel teh naših sestankov v teh večstanovanjskih stavbah, na katerih pride do izraza pravzaprav točno to, kar smo prej razlagal – 30 let ne-dela glede zakonodaje oziroma tudi ureditve tega stanovanjskega trga oziroma tudi ureditve javnih stanovanjskih fondov oziroma tudi etažnih lastnikov. In tu mislim, da še bo potrebno tudi v bodoče kar precej stvari, bom rekel ne samo dodelati, ampak tudi spremeniti, pa tudi prilagoditi času primerno. Zdaj, saj tudi sami poznate zgodbe, ki so se dogajale, sploh v Ljubljani, pa tudi, kolikor vem, v Celju, če se prav spomnim, ko so bili tile upravitelji dejansko kar tako pod roko določeni oziroma brez nekih konkretnih obveznosti, katere imajo in bi se jih tudi morali zavedati, in so po tem ti stanovanjski fondi oziroma rezervni fondi po domače povedano kar izginili oziroma izpuhteli. To je bilo v Celju, ne? Ja.
In jaz mislim, da tudi v tej smeri sem pričakoval, da bo bolj nekih, bom rekel ukrepov, rešitev, možnosti. Ker problem teh večstanovanjskih stavb v Sloveniji je pač to, da nekaj nas je lastnikov, nekaj pa je tudi najemnikov, se pravi, ki so najeli javna najemniška stanovanja. In super, da jih imamo, jaz bi si želel, da bi jih imeli nad 60 %, kot je tudi mogoče to v kateri drugi državi oziroma tudi katerem večjem mestu, ampak mislim, da do tja bo še kar trnova pot oziroma bo še kar precej stvari treba spremeniti. Ampak še enkrat ponavljam, mislim in menim, da bi bilo potrebno tudi že v tem Stanovanjskem zakonu oziroma v tej noveli in bi bilo glede teh stanovanjskih zadrug, ki meni osebno zelo ležijo na srcu, ker sem imel tudi možnost spoznati to v živo od blizu in tudi, bom rekel začutiti sam potek teh stanovanjskih zadrug. Upam in želim si, da bo v tej smeri tudi več storjenega oziroma pripravljenega. Sploh Ljubljana je tako mesto, ki bi lahko s principom stanovanjskih zadrug precej stanovanj oziroma javnih stanovanj pridobilo, uredilo, sploh za mlade oziroma za mlade družine, o katerih se kar precej v tem Državnem zboru govori, naredi se pa nič. In stalno, ko mi pridemo s kakšnim predlogom glede tega, da se uredi status mladim, da se uredi status mladim družinam, se nekaj govori, potem pa ko se gre na glasovanje, se pa stisne proti. To je pač staro znana zgodbica, ki jo že poznamo, zdaj sploh v zadnjem letu smo jo doživeli kar precejkrat na svoji koži. In če tudi gospodje iz druge strani dostikrat veliko vejo in tudi verjamem, da veliko vejo, ker jih poslušam, ampak dostikrat potem tisto, kar vejo, dostikrat zanikajo. Kar je škoda, ne?

19. TRAK: (VP) 15.30

(nadaljevanje) V glavnem, želim si več stanovanjskih zadrug oziroma tudi več tega razvoja. Predvsem pa, dejansko prej je tudi Luka zelo lepo povedal, v resnici ogromno mladih, pa tudi mladih družin, dejansko ker je to največji vložek, ki ga imamo, po moje, v življenju, je pač nakup stanovanja oziroma gradnja hiše ali nakup hiše ali kakorkoli že, česarkoli že v smislu bivalne enote, potem raje odidejo v tujino tudi zaradi tega, ker imajo pač lažji dostop do stanovanj oziroma tudi cenejša stanovanja so. Oziroma tudi možnost dobiti kvalitetno stanovanje je boljša kot v Sloveniji, ker v Sloveniji je v bistvu ni. Tako pač je. In ja, to bo tema, ki mislim, da bo kar zelo pereča sploh v naslednjih nekaj letih, ker enostavno, če se ne bomo lotili tega, bomo izgubili ne samo generacijo, ampak generacije. In jaz se bojim, da smo že izgubili kakšno generacijo, dve, zaradi tega, zaradi ne-gradnje neprofitnih stanovanj oziroma tudi stanovanjskih zadrug vključeno v to. In jaz si ne želim več izgubljati generacij, ker sem tudi bil ena izmed tistih generacij po osamosvojitvi, ki so nam rekli generacija y, in želel bi si, da bi bile bodoče generacije takšne generacije, ki bi se lahko, ko se bodo spomnile na svojo generacijo s ponosom, z nekim, ja, veseljem spomnili na ta del, bom rekel odraščanja in tudi šolanja in vseh ostalih stvari in doživljanja sveta, ne pa da se bodo spomnili samo nekih slabih, grdih in še kaj hujših stvari. Tako, da ja, želim si več diskusije na to temo v tem Državnem zboru, pa tudi da se prisluhne mladim. Pa še splošno tistim, ki žal jih imamo preveč, in to so revni v naši družbi, to so tudi zaposleni revni, zaposleni revni, zaposleni revni. In mislim, da je res Slovenija prišla v neki, bom kar rekel v neke škarje oziroma škarnice, kjer se je toliko stvari nabralo, da bo potrebno stvari reševati celostno in se ne bati stvari pogledati tudi iz različnih kotov. Pa tudi če kakšne stvari ne naredimo takoj dobro, je važno, da smo želeli dobro narediti, pa tudi če jih potem lahko popravimo zaradi tega.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Koražija.
Naslednji je, kot zadnji pri 1., 2. členu, prijavljen kolega Ljubo Žnidar.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.
Moram reči, da danes prav z zadovoljstvom pozdravljam tole dobro in konstruktivno razpravo o stanovanjski problematiki. To kaže, da je, bi rekel ta segment izjemno podhranjen in izjemno nujen sprememb. Tako, da ta predlog zakona seveda podpiram.
Je pa potem seveda še drugi del po sprejetju tega zakona v Državnem zboru, da ta zakon, seveda pač s popravki, spremembami in tako naprej, ko bo sprejet, da v praksi tudi realno zaživi. Kajti veliko je teh sprejetih zakonov, ki potem v praksi ne funkcionirajo tako kot bi morali. Jaz bi rekel, da obstoječa zakonodaja sedanja dejansko omogoča, da ase na tem stanovanjskem segmentu izvajajo špekuliranja, taktiziranja in tako naprej, da se dogajajo anomalije, imamo ogromno praznih stanovanj in tako naprej, skratka jaz bi rekel veliko veliko neke neurejenosti. Ne vem, men je zelo všečen avstrijski model. Oni so najprej, bi rekel uredili status stanovanj. Za to imajo Avstrijci tri zakone. Imajo zakon o lastništvu, zakon o najemnih pogodbah in zakon o neprofitnih stanovanjih. Ko so to popredalčkali, dejansko je potem naslednji korak, kako financirati,

20. TRAK: (VP) 15.35

(nadaljevanje) subvencionirati, bi rekel ta stanovanja, to se pravi, ko se uredi lastništvo in uredi dejanski za namen, ali gre za tržno, neprofitno in tako naprej. To se pravi, na urejeno področje se stopi. Ta model je, bi rekel zelo, zelo dober. Seveda absolutno sem zagovornik, da je država tista, ki je skrbnik v največji meri za t.i. socialna stanovanja. In tu je seveda bistvenega pomena zagotovitev sistemskega vira, brez tega dejansko tu ne bo šlo. Nikakor nisem zagovornik, bi rekel tržnega stanovanjskega, tržne stanovanjske politike, ker tu pa je že, bi rekel kalkulacije in tako naprej, tako da brez, bi rekel s tem, da sežemo v žep, se stanovanjske politike v državi ne bo dalo urediti.
Zdaj, kaj ta zakon tudi prinaša? Zdaj, kolega Mesec je rekel, kako imajo to zadevo urejeno v Berlinu. Enih par primerjav tudi jaz lahko dam, primerjavo z Berlinom, kjer sem dve leti služboval in sem bil najemnik. V Berlinu je mestna agencija, ki ti odda stanovanje. To se pravi, ni direktnega kontakta z lastnikom in z najemnikom, ampak ti pooblaščena agencija odda stanovanje. Pooblaščena agencija od mesta. To se pravi, ni tveganj ne za lastnika ne za najemnika, temu se izognemo. In ravno to rešitev prinaša tudi ta zakon, kajti tako občinski kot republiški stanovanjski zakon lahko izvajaj javni najem stanovanj. In potem se izognemo tu kar celi vrsti nekih špekulacij in mahinacij, če tako po domače rečem. In potem ne bo toliko teh kratkih oddaj za kratek čas, ne bo izigravanj z neplačili, potem ne bo težav z deložacijami in tako naprej. Treba je iti od začetka, in če imamo mi dobre temelje, potem se vsem tem težavam v nadaljevanju rešimo, teh težav dejansko se izognemo, jih anuliramo. In prehajamo, jaz bi rekel na neko pošteno poslovanje s stanovanjskim fondom, ki ga imamo v državi. Seveda je Ljubljana, bi rekel tisti zajeten delež, zajeten okraj, zajetno glavno mesto, ki na nek način, bi rekel dirigira tudi stanovanjsko politiko, bi rekel v naši majhni Sloveniji. Meni je zelo žal, da se ni sprovedel izgradnje študentskega, bi rekel kompleksa Gina, ki ga je vodil že seveda propadli gradbinec Vegrad, kjer je predvideval 2 tisoč 400 sob, to se pravi za 4 tisoč 800 študentov, in na ta način bi se kar polovica stanovanj v Ljubljani izpraznila. Polovica. Odnos do oddaje bi se čez noč spremenil čisto v drug status. To samo navajam enega od primerov. Zakaj se ta projekt ne izvaja, zakaj to ne prevzame drug investitor ali to, bi rekel ljubljanska občina sedaj drži na nazaj, da se to ne sprovede, čeprav vsi zelo dobro vemo, da je izjemno veliko pomanjkanje študentskih sob, bi rekel jaz zdaj tu prejudiciram, da to občina drži nazaj, da se to v Ljubljani ne sprovede, če je bil že projekt, bi rekel dodelan, da ne rečem že z dokumenti, s projekti in tako naprej, zemljiščem. Zakaj se ta zadeva ne sprovede, to je, bi rekel, zame bistveno vprašanje. Ker bi se naenkrat v Ljubljani sprostilo, ne vem, blizu 5 tisoč postelj. Tako, da tu imam, seveda dobro, to je vprašanje za župana in za njegove odgovorne v Ljubljani, ampak dejansko, bi rekel, kar to zelo vpliva na status in seveda na koncu koncev tudi ceno najemnih razmerij v glavnem mestu.

21. TRAK: (VP) 15.40

(nadaljevanje) Skratka ta zakon podpiram. Jaz verjamem, da vse rešitve tu niso čisto optimalne, ker, kakor sem v začetku navedel, bi bilo treba res stvari postaviti, bi rekel, še bolj na trdne temelje in potem iti, dejansko pridemo do še boljših rešitev. Tako, da zakon absolutno podpiram. Če bo treba, se še bo kaj dopolnil, tako da vidim svetlo prihodnost za stanovanjsko politiko v prihodnosti.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Žnidar.
Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 3. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj, preden nadaljujemo z glasovanjem, bi jaz prosil mojo sodelavko Sašo Virant, da preddverju pove, tistim, ki čakajo na naslednjo točko, da poteka tukaj seja, pa da jih prosimo za manjše tone.
V razpravo dajem 4. in 5. člen, h katerima ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 6. člen in vloženi amandma Poslanske skupine SD ter predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ta amandma je bil predlagan oziroma vložen po objavi pregleda amandmajev, zato ga v pregledu amandmajev ni.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Najprej dajem na glasovanje predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če je ta amandma sprejet, je amandma Poslanske skupine SD k temu členu brezpredmeten.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 7. in 8. člen, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 9. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 10. in 11. člen, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 12. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 13. do 18. člen, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 19. člen in vloženi amandma Poslanske skupine SD k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. / oglašanje iz dvorane/
Kolega Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Ja, poglejte, ta 19. člen govori, da se iz 90 dni na 60 dni skrajša odpovedni rok za najemnika, če ni drugače dogovorjen v najemni pogodbe. In piše, da se s tem omogoča večja fleksibilnost odpovedovanja najemnega razmerja. Meni se zdi v teh razmerah, ko najemni trg ne deluje tako kot bi moral kljub številnim nezasedenim stanovanjem in ko so cene absurdno visoke, to skrajševanje, bom rekel ponesrečeno, milo rečeno ponesrečeno. To lahko nekoga, lastnik, ki ugotovi, da lahko na trgu začne oddajati stanovanje po višji ceni kot je najemnik sposoben plačati, mu odpove najemno pogodbo, tega najemnika spravi v eno stisko, on pa si ne more, novega bo dobil, ta pa si ne more v tem času najti

22. TRAK: (VP) 15.45

(nadaljevanje) stanovanja. In v tem kontekstu se mi to krajšanje odpovednega roka iz 90 na 60 dni zdi, milo rečeno, neprimerno. Treba je pa povedati, da je teh 30 dni, ki jih ima zdaj najemnik več, zaradi tega neko stanje lastnika ni bistveno poslabšano. Lastniki imajo druge probleme, zaradi katerih se ne upajo ali pa nočejo oddajati stanovanj, in ta člen tega problema, zakaj lastniki stanovanj ne oddajajo, ne rešuje. Jaz bom zaradi tega proti temu členu glasoval.
Tako, da toliko, to je obrazložitev glasu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh.
Torej na glasovanje dajem 19. člen in vloženi amandma Poslanske skupine SD.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 20. člen in vloženi amandma Poslanskih skupin SD in Poslanske skupine Levica k temu členu.
Želi kdo razpravljati?
Kolega Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Gre za isto stvar kot jo je omenil kolega Rajh, se pravi krajšanje odpovednih rokov iz 90 na 60 dni. Kot sem prej povedal, to izhaja iz napačnega branja problema praznih stanovanj. Stanovanja niso prazna, ker bi bili najemniki pri nas preveč zaščiteni ali pa ker bi bili odpovedni roki prekratki. Stanovanja so pri nas prazna zaradi tega, ker jih ljudje kupujejo kot investicijo. In zato se, tudi če pogledate trende zadnjega desetletja, število teh povečuje. Tako, da kar se tiče najemnikov, sem pa tudi že prej rekel. Po vseh mednarodnih standardih in kazalcih smo med tistimi šestimi evropskimi državami, ki imajo zakonodajo najbolj ukrivljeno v korist najemodajalcem in najbolj na škodo najemnikom. Tako, da ne razumem, zakaj bi delali še dodatne korake v tej smeri. Najemnike je treba zaščititi, najemna razmerja je treba urediti in zato predlagamo amandma, da se črta to predlagano krajšanje odpovednih rokov.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Amandmaja Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Levica sta vsebinsko enaka, zato o njiju glasujemo skupaj.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 21. člen in vložena amandmaja Poslanske skupine SD ter Poslanske skupine Levica in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Želi kdo razpravljati?
Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Tudi ta amandma predlagamo, da se črta ukrep v zakonu, ki gre v dodatno škodo najemnikom. Kot sem že prej povedal, po trenutni ureditvi 103. člen Stanovanjskega zakona predvideva, da mora najemodajalec, če želi najemnika izseliti zaradi recimo neplačila najemnine, mu izdati najprej opomin, kjer se napove odpovedni rok in odpovedni razlog, rok pa ne sme biti krajši od 15 dni. To zdaj je v tem zakonu črtano in najemodajalec ni več dolžan izstaviti opomina, ampak lahko takoj naslednji dan po preteku roka za plačilo najemnine enostavno da najemniku odpoved pogodbeno določenega, mislim odpoved najemnega razmerja. Mi predlagamo, da se to črta, ker to je, ponavljam, še en ukrep v smeri zmanjševanja pravic najemnikov in povečevanja moči najemodajalcev, ki je že tako ali tako v Sloveniji močno v korist najemodajalcev. In ponavljam, najemnike je treba zaščititi, to jih pa v bistvu še bolj potiska v nepredvidljiv položaj.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Kolega Koražija, izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Jaz bom pa zelo na kratko, glejte.
V tem času mislim, da je prav, da podprete ta amandma. Ker časi so res nepredvidljivi.

23. TRAK: (VP) 15.50

(nadaljevanje) In vsa skrajševanja rokov dejansko lahko pripeljejo do zelo tragičnih zgodb in tudi nekaj stvari smo že tudi videli oziroma so bile tudi javno izpostavljene. In prav je, da bi podprli ta naš amandma in da zadeva ne bo prišla oziroma da ne bo še več težav in problemov, ki jih že tako in tako imamo zaradi korona krize.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Koražija.
Prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih.
Najprej glasujemo o amandmajih Poslanske skupine Levica k temu členu. Če je te amandma sprejet, sta amandmaja Poslanske skupine SD in amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k temu členu brezpredmetna.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SD k temu členu. Če je ta amandma sprejet, je amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu brezpredmeten.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 22. člen in vloženi amandma Poslanske skupine k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 24. členu. Če ta amandma ni sprejet, je amandma istega predlagatelja k 24. členu brezpredmeten.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 23. člen, h katerem ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 24. člen in vloženi amandma Poslanske skupine Levica k temu členu.
Želi kdo razpravljati?
Kolega Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Zdaj, kot sem prej povedal, podpiramo dvig neprofitne najemnine in podpiramo tudi ustrezen dvig subvencij. Problem pa je, da te subvencije po predlogu zakona dosežejo samo oziroma zaščitijo pred dvigom samo najbolj socialno ogrožene, mi pa predlagamo, da se pri izračunu upravičenosti do subvencije neprofitne najemnine upošteva 40 namesto 30 % ugotovljenega dohodka, kar bi pragove raztegnilo tudi na tiste, ki niso na povsem minimalnih plačah, ampak so vseeno na podpovprečnih. In mislimo, da bi bilo korektno, da se vgradi tudi socialna varovalka za njih v zakon.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 25. člen in vloženi amandma Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Levica k temu členu.
Želi kdo razpravljati?
Kolega Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Ja, ta člen govori o tem, da tržne subvencije oziroma subvencije k tržnim stanovanjem plačajo občinski proračuni, subvencije k neprofitnim javnim stanovanjem pa plača državni proračun. To bi naredili zato, da se občine spodbuja, da gradijo javna najemna stanovanja, ker se na ta način znebijo dolgoročnega stroška plačevanja tržnih subvencij za najem stanovanj in jih lahko, če izgradijo namesto tega javna stanovanja, v bistvu strošek prevalijo na državo.

24. TRAK: (VP) 15.55

(nadaljevanje) To mislimo, da bi bila pametna stimulacija, da se v občinah pospeši gradnja javnih najemnih stanovanj, zato seveda predlagamo, da amandma podprete.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih. Amandmaja Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Levica sta vsebinsko enaka, zato o njiju glasujemo skupaj.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandmaja nista s prejeta.

V razpravo dajem 26. do 30. člen, h katerem ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 31. člen in vloženi amandma Poslanske skupine LMŠ in Poslanske skupine Levica k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Kolega Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Kot sem prej povedal, predlagamo, da se črta javna najemna služba. Skrbi nas, da se bo ta škodljiv model kupovanja stanovanj kot investicijo še zaostril, če bomo ljudem omogočili, da enostavno ta stanovanja potem oddajo državi, brez kakršnegakoli dela s temi stanovanji dobijo neprofitno najemnino plus 30 %, hkrati pa špekulirajo z rastjo cen nepremičnin in trgujejo s temi stanovanji kot z blagom še naprej. Tako, da se strinjam sicer s tem, kar je prej kolega Ljubo Žnidar, povedal, da bi bilo smiselno agencije, ki bi te stvari regulirale, imeli, ampak ta s konkretno tem mandatom se mi pa zdi, da lahko pomeni korak v napačno smer.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Mesec.
Prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih. Najprej glasujemo o amandmajih poslanske skupine Levica k temu členu. Če je ta amandma sprejet, je amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu brezpredmeten.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (12 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo še na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k temu členu.
Želi kdo ...? Ugotavljam, da ne.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 32. člen in vloženi amandma Poslanske skupine Levica k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 33. člen, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 34. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 35. do 42. člena, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 43. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 43. do 45. člena, h kateremu ni vložen amandma.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 46. člen in vložen predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ta amandma je bil predlagan oziroma vložen po objavi predlaganih amandmajev, zato ga v pregledu amandmajev ni.
Kdo želi razpravljati?

25. TRAK: (DAG) – 16.00

(nadaljevanje) Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 47 do 50, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 51. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 52. in zadnji, 53. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
S tem smo zaključili razpravo o členih in glasovanje o amandmajih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.
S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.
Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena poslovnika določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo odbora na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam kot predsednik odbora. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, ki ga je 10. 12. 2020 Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala Vlada.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 88. seji, 21. 12. 2020, glasoval o predlogu predlagateljev, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, in ga ni sprejel. Zato se predlog zakona obravnava po rednem postopku.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 10. 12. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. 3. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 3. 2. 2021, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije z dne 22. 12. 2020, pripombe več sindikatov k predlogu zakona z dne 4. 5. 2021 in poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot zainteresiranega delovnega telesa k predlogu zakona z dne 4. 5. 2021.
V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, Nova Slovenija, poslanskih skupin Levica, LMŠ, SAB in SD, Poslanske skupine LMŠ in Poslanske skupine SAB k 11. členu, ki je bil 22. 4. 2021 umaknjen. Prejeli ste tudi predlog amandmajev z dne 3. 5. 2021. Po objavi predlogov amandmajev je bil 3. 5. 2021 vložen tudi predlog amandmaja za amandma odbora poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k 3. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.
Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za promet, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Sindikat taksistov ter Zakonodajno-pravna služba. Včeraj, 3. 5. 2021, so bili dodatno vabljeni še: Danijel Avgadić,

26. TRAK: (DAG) – 16.05

(nadaljevanje) AV Living Lab, d.o.o., Marko Grobelnik, Laboratorij za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, Marko Guček, GoOpti, d.o.o., ter dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznim členom ter o členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, gospodu Jerneju Vrtovcu, ministru. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci ter ostali prisotni, vabljeni na današnjo sejo Odbora za infrastrukturo!
Pred nami je obravnava Zakona o prevozih v cestnem prometu. Obširno razpravo o celotnem zakonu smo opravili že na včerajšnji izredni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer smo izpostavili in razblinili vse dvome glede statusa oseb, ki izvajajo prevoze, bodisi taksi prevoze ali prevoze preko aplikacij, in glede delovnopravnih oblik zaposljivosti teh oseb in tako naprej. Zdaj pa bom šel podrobno skozi vse rešitve zakona, ne glede na včerajšnjo razpravo. Kljub temu si želim, da bo ta razprava tehtna, da se pogovarjamo o stvareh, ki jih res zakon prinaša, ne pa o tem, kaj se bo zgodilo, če bo ne vem kaj. Tako bi prosil najprej za prezentacijo, predsedujoči, če lahko.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Minister, samo trenutek.

JERNEJ VRTOVEC: Torej, na področju prevozov potnikov, kaj prinašajo spremembe zakona. Prvič, naše spremembe prinašajo tri ključne stvari. In sicer, uvajamo novo obliko prevozov potnikov, najem vozila z voznikom, ki se izvaja s pomočjo elektronske aplikacije. Danes se najema vozila z voznikom za eno osebo, tega v naši zakonodaji ne poznamo, samo z eno osebo. Če kdorkoli najame vozilo z voznikom, je v nelegalnem stanju, tega ne more najeti, lahko najame samo taksi prevoz. Tega do zdaj ne poznamo in končno to pravno praznino urejamo, umeščamo in nenazadnje tudi po dolgih letih, ko smo tudi sami poslanci, recimo, naročali prevoze iz Državnega zbora, to plačevali, pa se je vozila ena oseba, a veste, to ne gre, tega zdaj v obstoječi zakonodaji ne poznamo.
Drugič. Za taksi prevoz se omogoča, da se bo cena določila bodisi s pomočjo taksimetra – to, kar poznamo že sedaj – bodisi s pomočjo elektronske aplikacije. To je ta novost. Na eni strani imamo že zdaj sistem tako imenovane obračunske storitve taksimetrov, in samo to, nimamo pa možnosti aplikacije natančno določene cene, vnaprej znane cene, ne samo okvirne cene med 15 in 20 evrov, ki je lahko na koncu 25 evrov, ampak natančno ceno, ki ti jo ponuja mobilna aplikacija tovrstne storitve. Te vrste mobilne aplikacije, platforme, poznamo in uporabljamo na vrsti drugih področij. Verjetno ste že mnogi slišali za Booking.com, za Airbnb, mnogi ste že slišali, na primer, za platformo GoOpti – to so vse platforme. In ni prav, da se pred tovrstnimi platformami, ki jih v bistvu vsi uporabljamo, pred tovrstnimi aplikacijami, tako straši. Torej, na eni strani imamo že zdaj mogoče možnosti, da imamo dispečerske centre, in dobimo taksi, ko pokličemo dispečerski center, in tisti, ki opravlja taksi prevoz, to seveda mora biti zaposlena oseba temu dispečerskemu centru plačuje določeno ceno. Na drugi bomo sedaj imeli namesto tega možnosti digitalne aplikacije, ki bo tudi tista, ki bo določila ceno med uporabnikom ter mobilno aplikacijo oziroma tistim, ki bo imetnik licence.

27. TRAK: (DAG) – 16.10

(nadaljevanje) Kot tretjič, urejajo se vsi pogoji za delovanje in uporabo elektronske aplikacije, kar vidite tudi gledalke in gledalci na svojih zaslonih, ter njeno združljivost z zahtevami davčne zakonodaje. Glejte, mi imamo v tem zakonu eksplicitno napisano, da se spoštuje davčna zakonodaja Republike Slovenije. In tu je res priložnost digitalizacije, ki se nam ponuja. Mnogi izmed vas se peljete s taksijem, pa veste, da morate sami povprašati za račun, večkrat, kot pa vam ga sam taksist izda. Drži? In še potem čakamo, pa se dvakrat ustavi vmes, preden pridemo do tega računa. Ampak nič ne de, preko elektronske aplikacije, tisti, ki uporabljate tovrstne platforme, recimo, pri nastanitvah ali kjerkoli drugje, sami lahko ugotovite, da se vam račun avtomatsko izda ob tem, ko se celotna uporaba izvrši in pride do transakcije, ko vam je poslan tudi račun na vaš mail ali pa sms in tako naprej, in avtomatsko ta aplikacija mora biti povezana tudi z našim Fursom. Torej, več davkov se bo plačevalo, več računov se bo izdajalo, kajti sistem bo veliko bolje optimiziran; tako kot je, recimo, optimiziran pri nastanitvenih obratih, če želite. Torej, mi smo tudi z Ministrstvom za finance ta zakon usklajevali in tudi to eksplicitno opredelili, zaradi tega, ker davki morajo ostati v Republiki Sloveniji.
Kot četrtič, izenačujejo se pogoj za vse oblike prevozov, torej za obe obliki prevozov, tako za taksi kot za najem vozila z voznikom. Oboji, tako taksisti, tisti, ki imajo obračun preko taksimetra, kot tisti, ki ima obračun preko aplikacije, morajo imeti licenco in dovoljenje občine. Torej, da se razumemo, tisti, ki opravlja storitev samo preko aplikacije, to, kar se očita v javni razpravi okrog tega zakona, mora imeti oziroma je izenačen, tisti, ki ima to licenco, je izenačen s tistim, ki ima licenco za taksimeter. Se pravi, enaka pravila za vse, in nič drugega.
Kot petič, zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksi dejavnosti.
Kot šestič, občinam se podeljujejo pristojnosti za predpisovanje standarda kakovosti za avtotaksi storitve in najem vozila z voznikom, starost vozila, vrsta pogona, stopnja izpustov po EU, izpust CO2, izgled vozila. Ne more pa občina biti tista, ki bo omejila število izdanih dovoljenj, in ne sme določiti, na primer, znamke vozila, kar so bile in so ideje, s katerimi se ti prevozi izvajajo.
V razpravi bi danes, recimo, glede na situacijo, ki je v Evropi in svetu, glede izpustov CO2, bi bila zelo primerna diskusija o tem, ali bi mi v dveh velikih mestih omejili, kot imajo že nekje v tujini, green vozila znotraj notranjega ringa, na primer, na okolju prijazen pogon. Mi smo o tem na ministrstvu zelo razmišljali, žal pa infrastruktura, polnilnice in vse ostalo, ta trenutek, recimo, v centru Ljubljane še ni tako optimizirana ali pa v Mariboru še ni na takšnem nivoju. Verjamem pa, da to bo, na primer, leta 2024, da bi lahko ta del zakona ali pa da bi to občina, na primer, tudi sama uredila, lahko tudi naredimo to z zakonom takrat in rečemo, da znotraj strogega centra imamo samo taksi vozila, green in pač vozila, ki vozijo preko aplikacij. Da imamo izključno zelo zelena, na primer, okolju prijazna in tako naprej.
Kot sedmič, občinskim redarjem se dodeljujejo dodatne pristojnosti na področju nadzora izpolnjevanja pogojev za izvajanje taksi prevozov in najem vozila z voznikom, ali imajo licenco in dovoljenje občine, ali zagotavljajo standarde kakovosti, ali sta taksimeter oziroma elektronska aplikacija ustrezna in se ustrezno tudi potem uporabljata. Ureja se tudi sam nadzor, ki ga izvaja naš inšpektorat, torej Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,

28. TRAK: (DAG) – 16.15

(nadaljevanje) Furs, URSM, redarji, policija, ter potem posebej globe za prekrške.
To so ključne spremembe zakona.
Dragi prisotni, če dovolite, bi v nadaljevanju rad opozoril na določene stvari, ki se očitajo, da jih ta zakon prinaša, pa jih dejansko ne prinaša, ravno na tem segmentu, kjer govorimo o vpeljavi elektronske aplikacije. Glejte, smo v 21. stoletju in pogovarjamo se o tem, ali lahko pri tako reguliranem trgu, kot je Slovenija, se odločamo o uporabi elektronske aplikacije z vnaprej znano in točno določeno ceno, ocenjevanjem vozila, voznika in vse ostalo, kot to poznate, ko greste preko Airbnb, Bookinga in drugih aplikacij, platform, v tujini ali pa doma. O tem se danes v bistvu pogovarjamo. Popolnoma pa izenačujemo pravila igre, ki so za vse enaka, za tiste, ki bodo vozili preko taksimetra, in za tiste, ki bodo vozili preko mobilnih aplikacij; nihče ni v privilegiranem položaju.
Anomalija številka ena: »Zakon o prevozih v cestnem prometu zmanjšuje delavske standarde in širi prostor za prekarne oblike dela.« Ne! Ne! Ne drži. Zakona o delovnih razmerjih se Ministrstvo za infrastrukturo sploh ne more dotikati, ker nisem minister za delo. To je mit, ki se ga pač prodaja. Vse ostaja enako. Vse, kar se bo spremenilo, je torej dvoje, ali lahko preko aplikacije naročiš in plačaš prevoz, in to tako, da je bolje za uporabnike, da ceno vedo vnaprej, da vedo, kje se bodo peljali, kdo jih bo peljal, ali je ta voznik morebiti kadilec ali je čistoča avtomobila in vse ostalo, in tudi, seveda, kdo je uporabnik, to je pa dobro za voznika. Torej, Zakona o delovnih razmerjih se ne dotikamo.
Pozor! (To je pa zdaj naprej, naslednji slajd.) Poglejte, včeraj je bila zelo učinkovita razprava o prekarizaciji, o espejih. Delovnopravna zakonodaja Republike Slovenije je s tem zakonom spoštovana. Kdorkoli bo opravljal prevoze, bodisi preko aplikacije bodisi preko taksimetra, bo moral biti zaposlen v Republiki Sloveniji, v eni od obstoječih oblik možnosti zaposlitve, lahko je to redno zaposlena oseba, lahko ima podjemno pogodbo, tisto pogodbo, tretjo pogodbo, lahko je to espe, d.o.o. Če pa vi očitate, da je nekdo, ki je zaposlen kot samozaposlen preko espeja, če kdo to očita, potem pa predlagam, da se zelo hitro pripravi novela zakona s strani teh, ki to očitate, da se espeje v Republiki Sloveniji in se dobi neko drugo obliko, za katero smatrate, da je bolj primerna. Jaz imam v družini ljudi, ki imajo espe, prijatelje, ki delajo preko espeja. In tudi večina taksistov, ki delajo preko dispečerskih centrov, bodisi je to Laguna, Metro, Cammeo, kar želite, so espeji. Meni se zdaj očita, da bo tisti, ki bo preko aplikacije, espe. Mižimo pa pred tistimi, ki delajo taksi storitve preko espeja. Zakaj? Če je kaj narobe z espeji, ki so, na primer, tudi gostinci, piarovci, če želite, in novinarji, ki snemajo naše izjave zdaj, to so tudi espeji, če se njim kaj očita in če je to diskriminacija, če to pomeni, da jih bomo imeli še več, potem dajmo spremeniti delovnopravno zakonodajo, ampak ne tega zakona.
No, torej, v nadaljevanju, MIT številka naprej, če gremo po MIT-ih, če jo daste… / slikovni prikaz/ »Zakon o prevozih v cestnem prometu z digitalizacijo taksi storitev predstavlja nelojalno konkurenco.« Ne drži. Zakaj ne drži? Torej, ponavljam, vsi vozniki bodo morali imeti sklenjeno delovno razmerje po delovnopravni zakonodaji, z vsemi dovoljenji, kar izključuje delo na črno.

29. TRAK: (DAG) – 16.20

(nadaljevanje) Tu pa prihajamo v tisto razliko, ki se meni očita, eno aplikacijo na temo, ki se začne na »U«. In ta aplikacija, platforma, pada ravno zaradi delovnopravne zakonodaje, na primer, v Veliki Britaniji in tako naprej. Pozor! V Ameriki, v Združenih državah ali pa v kateri drugi državi, ni nujno, da je nekdo zaposlen in vozi preko aplikacije. Na podlagi tega zakona bo morala biti to zaposlena oseba, kar izključuje delo na črno. Enako velja, poudarjam, že danes za taksiste, pri delu uporabljajo svoj avto, imajo espe, najemajo usluge dispečerskih centrov, ki jim gre vsak mesec določen znesek.
Naprej: »Ministrstvo pripravlja teren za prihod ameriške korporacije Uber.« To bomo danes slišali petnajstkrat, vsaj. Glejte, spremembe zakona bodo omogočale naročanje in plačevanje prevozov preko aplikacije za vse ponudnike, za vse ponudnike, ki to pač ponujajo. Še vedno bodo vozili samo licencirani vozniki, samo tisti, ki dobijo licenco, dovoljenje občine. Zavarovanje za voznika in potnike ostaja popolnoma nespremenjeno. Formalnopravni status voznika ostaja povsem enak. Vsi potniki v avtomobilu bodo zavarovani. Vse bo enako, tako kot velja zdaj. Enako, kot velja za tiste, ki bodo vozili taksije. V Zagrebu, recimo – govoril sem tudi z ministrom Butkovićem tri tedne nazaj o tem -, v Zagrebu je, denimo, s spremembo zakona prišlo do večje konkurence, boljše ponudbe in tako naprej. In dajmo to omogočiti tudi v Republiki Sloveniji. Aha, še to, to bomo tudi danes slišali vsaj petkrat, kar smo včeraj slišali – da je bil nek lobist Ubra, kot da je moj sošolec. Gospod Andrijanič, to ne drži, dve leti je starejši kot jaz, ga pa poznam iz študentske politike, ko sem bil jaz predsednik podmladka stranke, on pa moj nasprotnik, ki je bil predsednik Študentske organizacije ŠOU v Ljubljani. Ampak sva bila na nasprotnih bregovih. Da ne bo pomote. Strokovni sodelavec v SD to dobro ve, ker sem bil jaz večkrat z njim na isti strani kot pa na Andrijaničevi. Samo da povem, gospoda seveda poznam že 15 let, ampak ni bil moj sošolec, niti ni pripravljal tega zakona. Da pa je on v tem svetu digitalizacije, to ni moja zgodba, dajte, no, in ne gre za noben lobističen zakon, nobene stvari. Če bi šlo za lobističen zakon, bi to po mojem mnenju že trikrat ali pa desetkrat hitreje to raztrgali, vsi. Torej, da razbijemo še ta mit, da bo morda potem razprava v nadaljevanju krajša.
Še to: »Ponudniki storitev ne bodo spoštovali davčne zakonodaje.« Naj še enkrat povem, jo bodo morali spoštovati. Vsi ponudniki bodo morali spoštovati vso slovensko zakonodajo. Digitalne platforme bodo potnikom morale omogočiti plačilo z bančno kartico, kar bo povečalo varnost in tudi sledljivost transakcij. Pojdite danes v taksi, do Domžal pa nazaj, pa dajte malo večji bankovec, pričakujete gotovino - najprej je ne bo, potem pa bo, potem je spet ne bo, kakorkoli, pri nekaterih bo, pri nekaterih je ne bo. Teh stvari… Tisti, ki najemate storitve preko aplikacije, preko platform, veste, da je to drugače in da to poteka mnogo bolj hitro. Zlasti pa je sledljivost mnogo večja. In zmanjšuje se tudi poraba gotovine in tako dalje.
»Ministrstvo za infrastrukturo sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu ni uskladilo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.« Ne drži. To smo uskladili. Vsak zakon mora biti medresorsko usklajen. In mi imamo potrdilo, da je ta zakon medresorsko usklajen.
Nadalje, MIT: »Ne potrebujemo modernizacije taksi prevozov, saj že sedaj obstajajo aplikacije, ki pred vožnjo zaračunajo znesek, ki ga bo uporabnik poravnal po koncu vožnje.« Drži, imamo nekatere aplikacije, ki so, zelo približno, med 15 in 20, lahko pa pride tudi 25, pa še vedno ne vemo, koliko pride, pa kje gremo, pa kdo nas pelje, pa kako gremo in kako ga potem ocenjujemo in kakšna potem stvar na koncu ven pride. Glejte, to ne drži. Aplikacije izračunajo okvirno ceno, ki je lahko na koncu vožnje veliko večja kot na začetku.

30. TRAK: (DAG) – 16.25

(nadaljevanje) S spremembami tega zakona, ki omogoča naročanje in plačevanje prevozov preko aplikacije, bodo uporabniki še pred vstopom v taksi poznali do centa natančno ceno vožnje, ki se med vožnjo torej tudi ne bo spremenila.
Poudaril sem te ključne MIT-e, ki se jih nekako polaga.
Na temo prekarizacije bi dejal še nekaj, pa tudi na temo nelojalne konkurence, če dovolite.
Prekarizacija. Glejte, prevoz lahko izvaja le oseba, to je espe ali gospodarska družba, podjetje, ki je pridobilo licenco in dovoljenje občine, če ga je občina predpisala. To je zelo regulirano, tega v Združenih državah Amerike ni. Ali bo Uber zainteresiran, da pride pod takimi pogoji v Slovenijo? Jaz ne vem, ampak dvomim, no. Meni je za to vseeno. Želim pa si, da domačini, naši podjetniki ustvarijo močne mobilne aplikacije za naše ljudi, za starejše ljudi, za podeželje. Zakaj pa ne?
Kje je zaposlen voznik. Voznik mora biti zaposlen bodisi pri podjetju, ki ima licenco za prevoz potnikov, ali pa je registriran kot samostojni podjetnik posameznik in ima za to pridobljeno licenco. Še to, aplikacija je mišljena – to se vedno poraja -, ali je lahko nekdo zaposlen v aplikaciji, o tem je bila včeraj razprava. Glejte, v aplikaciji ne more biti noben zaposlen. Mora pa tisti, ki uporablja aplikacijo kot platformo, če hoče upravljati s to platformo, imeti ustrezno licenco. Če pa hoče imeti ustrezno licenco, pa mora biti zaposlen, mora imeti sklenjeno delovnopravno obliko, kot veleva naša zakonodaja. In imetnik aplikacije je lahko katerokoli podjetje, lahko je to prevozno podjetje, ki ima licenco in izvaja prevoze. V vsakem primeru pa je jasno, da lahko prevoz izvaja podjetje le s sedežem – poslanke in poslanci, poslušajte -, le s sedežem v Republiki Sloveniji. Kje je registrirana ta platforma, je končno vseeno. Posameznik, ki pa izvaja prevoze, to podjetje, pa mora imeti sedež v Republiki Sloveniji. Če bo kdorkoli želel v Sloveniji izvajati prevoze, bo moral ustanoviti podjetje, pridobiti licenco, lahko bo Bolt, na primer, Uber, kdorkoli, ne vem, Zuber, kar želite, v Sloveniji zgolj ponudil platformo, prevoze pa bodo izvajala prevozna podjetja. Glejte, kot to počnejo že dandanes taksisti, ki najemajo dispečerske centre oziroma jim plačujejo določene zneske; jaz se ne bom ukvarjal, koliko denarja jim dajo, ker to je stvar posameznika, koliko denarja nekomu da. Tudi ne vem, koliko bo neka aplikacija zaračunala posamezniku. To je potem odločitev posameznika, ki bo še vedno imel možnost odločiti se, ali bo vozil preko aplikacije ali pa preko taksimetra. Ampak sedež podjetja bo v Republiki Sloveniji.
In tudi glede nelojalne konkurence. Glejte, tu smo resnično pazili, da ne bi prihajalo do te nelojalne konkurence med različnimi oblikami storitev. Zato so taksiji, najem vozila z voznikom, postavljeni torej pod enake tržne pogoje, drage poslanke in poslanci, oboji morajo imeti sedež v Sloveniji, licenco za prevoz potnikov, dovoljenje občine, če je seveda to predpisano.
Kaj pravi javno mnenje. Valicon - lahko si preberete -, raziskovalna družba, je naredil raziskavo: 69 % vprašanih podpira spremembe zakonodaje, ki sem jo pravkar predstavil; 57 % jih meni, da bi prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij ali pa drugih mobilnih aplikacij pozitivno vplival na kakovost storitev na področju taksi prevozov; 52 % naših državljanov pa meni, da so storitve taksijev, taksistov, preplačane, že sedaj. In če greste dvakrat po isti trasi, z enega konca Ljubljane na drugega, nikoli ne dobite iste cene.
Toliko o tem delu zgodbe tega zakona.
Želim si spremembo zlasti zaradi tega, ker bomo naredili preskok naprej pri digitalni Sloveniji. Pa ne govorimo samo o digitalizaciji,

31. TRAK: (DAG) – 16.30

(nadaljevanje) kajti strinjam se s tistimi, ki pravijo, da to ni digitalizacija, da je to zelo »švoh« digitalizacija. Ja, strinjam se s tem, digitalna Slovenija je lahko mnogo več. In zmore Slovenija mnogo več, ampak mi še tega nimamo. Poslanec SD, moj prijatelj, je leta 2016 predlagal ureditev zakonodaje na področju Airbnb, pa mi še danes pri tem nimamo urejene zakonodaje, če želite. Tu bomo imeli to urejeno, bolj kot imamo druge stvari, pa se izvajajo v Ljubljani, pa v Kopru in povsod. In ima prav, da bi morali to urediti. No, mi bomo tu to zakonodajo uredili v smeri moderne Slovenije, ki si jo vsi želimo. Naj povem, da tovrstne oblike zakonodaje imajo v Belorusiji. Jaz sem nekoč obiskal Belorusijo, pa se tam lahko voziš s tovrstno aplikacijo. Ko sva se z enim od poslancev SD nekoč pogovarjala, da bi šla v Bangladeš, kjer smo imeli neko pot, so imeli tudi tam Uber. V Bangladešu! Torej, ne moremo govoriti samo o kapitalizmu. Če govorimo o Rusiji, kjer imajo, recimo, to možnost, pa mislim, da je neka družba Yandex, ali kako že, nekaj takega. Solastniški delež te družbe Yandex ima Uber. Ampak to deluje v Rusiji, pa deluje v Združenih državah Amerike. Drži pa nekaj - da je treba spoštovati slovensko zakonodajo, davčno, in ljudje morajo biti zaposleni, da se s tem prepreči nelojalno konkurenco. In to je v tem zakonu popolnoma, popolnoma urejeno.
Druge stvari. Če gremo en slajd naprej, prosim. S tem zakonom tudi poenostavljamo sistem enotnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa. S podzakonskim predpisom bo torej urejen uporabnikom prijaznejši sistem subvencioniranih vozovnic. Število vrst vozovnic se bo zmanjšalo, uporabnikom se bodo ponudile torej bolj privlačne vozovnice v okviru obstoječih sredstev. Spremembe bodo uveljavljene takoj v novem šolskem in študijskem letu.
Uvaja se tudi pravna podlaga za določitev snopov linij kot enot za oblikovanje sklopov, ki bodo razpisani v okviru koncesij za izvajanje gospodarske javne službe medkrajevnega prevozna potnikov.
Torej, toliko za uvodno predstavitev tega zakona.
Tudi to drugo točko glede koncesij bi rad odprl. To je pomemben del, linijski prevoz potnikov. Mi razpisujemo nove koncesije in želimo, da tudi manjši igralci na tem področju, ki imajo sila velike težave s konkurenčnostjo, zlasti zdaj po padcu turizma in tako naprej, da so tudi oni enakovredni na tem trgu. Zdaj imamo dva velika playerja, mi pa želimo na tem področju sistem malce bolj razpršiti in ga nenazadnje tudi ustrezno urediti, da bodo tudi manjši prevozniki prišli do te pogače pri linijskih prevozih. To je pa ta druga pomembna točka, tudi za slovensko obrtništvo, podjetništvo in gospodarstvo.
Podpiram tudi amandma nekaterih poslanskih skupin, da se v tem zakonu opredeli možnost brezplačnega prevoza za potnike, upokojence, invalide, ki so starejši od 65 let, v mestih Ljubljana in Maribor. Ta amandma je dobronameren napisan, ravno zaradi tega, ker bomo lahko še vedno z Mestno občino Ljubljana in Maribor uskladili, da tudi obe občini prispevata svoj delež pri subvencioniranju teh vozovnic. Lahko država prevzame vse breme, ampak to je zelo veliko denarja. Toda v zelo kratkem času bomo morali, če želimo spodbujati javni potniški promet, preiti na sistem več subvencij, subvencioniranje javnega potniškega prometa, da nekako zmanjšamo pritisk avtomobilov in izpušnih plinov, torej onesnaževanje zraka, na mestna središča.

32. TRAK: (DAG) – 16.35

(nadaljevanje) In če bodo imeli upokojenci te možnosti, potem bodo tudi javni potniški promet v večji meri uporabljali.
Torej, spoštovane gospe in gospodje, poslanke in poslanci, jaz se danes veselim te razprave. Na eni strani se pogovarjamo o Sloveniji, in želim, da se pogovarjamo o Sloveniji napredka, o družbi razvoja. In to je eden izmed kamenčkov, ki jih še nimamo urejenih, ker se pogovarjamo o tem, ali bomo preko mobilne aplikacije lahko obračunali svojo storitev prevoza. In to je tista Slovenija, ki si jo jaz želim. To je ta vizija, in si zaradi tega želim konstruktivne debate. Želim si tega, kar piše v zakonu, ne pa tega, da nekdo govori o prekarizaciji, ki je v tem zakonu ni. In zaradi tega je naslednji element, če želite, da bom jaz tisti v koaliciji, ki bom rekel, če je espe prekarizacija, potem gremo skupaj, vsi poslanke in poslanci, če smo enotni, to rešiti. Ampak tu zelo dobro piše, da se spoštuje delovnopravna oblika, uveljavljena v Republiki Sloveniji. Očitek, »zdaj bo pa še več prekarizacije,« pa ne vzdrži. Potem smo dolžni, da jo rešimo. Že to, kar imamo danes na ulici, kar imamo danes med novinarkami in novinarji, kar imate že danes v političnih strankah, zaposlene ljudi preko espejev. Ampak ne, vsako delo je častno.
Najlepša hvala, predsednik, za to priložnost.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, minister, za uvodno predstavitev.
Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Mira Palhartinger? Izvolite.

MIROSLAVA PALHARTINGER: Dober dan! Hvala za besedo.
ZPS je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje. Glede na to, da je v okviru predlaganih amandmajev upoštevan v bistvu le del naših pripomb, bi kratko povzela tiste, glede katerih predlagatelj ni vložil amandmaja ali podal svojih dodatnih pojasnil.
Uvodoma bi opozorila na 3. člen. Gre za rešitev, ki kot pogoj za pridobitev licence za izvajanje prevozov z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev, opušča zahtevo ustreznega finančnega položaja in zahtevo strokovne usposobljenosti. Glede predlagane rešitve ZPS ugotavlja, da ta ni ustrezno obrazložena. Posebej pa smo opozorili tudi na vidik enakosti pred zakonom, zaradi česar bi bilo treba posebej izkazati obstoj razumnih in stvarnih razlogov, ki utemeljujejo, da se za to kategorijo vozil oziroma prevozov določi odstop od siceršnje ureditve, ki naj bi veljala za vsa podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prometa.
Naslednja pripomba je pripomba k 7. členu. Gre za ureditev, ki določa način določanja cene s taksimetrom ali elektronsko aplikacijo. Tu ugotavljamo, da iz določbe ni razvidno, kdaj naj bi bil uporabljen kateri od obeh načinov določanja cene in s čim naj bi bila ta izbira pogojena, tudi čigava naj bi bila, saj sta navedeni kot enakovredni alternativi. Zato bi bilo smiselno to določbo dograditi in jo seveda tudi ustrezneje obrazložiti.
Obrazložitev izpostavljamo tudi v zvezi s predlagano opustitvijo veljavne določbe, na podlagi katere je občina lahko predpisala maksimalno tarifo izvajanja avtotaksi prevozov za vožnjo, ki se začne in konča na njenem območju; ta del namreč ni obrazložen.
Najobsežnejše so naše pripombe k 8. členu. Gre za določbe, ki urejajo uporabo elektronske aplikacije. Tem določbam pravzaprav ZPS v svojem mnenju očita pomanjkljivost, saj je v predlagani ureditvi izostala opredelitev vseh bistvenih elementov te zakonske ureditve, kar seveda vpliva v posledici tudi na njeno vsebinsko jasnost in določnost.

33. TRAK: (SC) – 16.40

(nadaljevanje) Tako predlagane določbe ne vsebujejo jasnih rešitev, ki bi definirale kdo je upravljavec aplikacije in čigava naj bi bila odgovornost za zagotovitev ustrezne strojne in programske opreme, kdo je njen imetnik, pod kakšnimi pogoji se uporablja in tudi razmerja med posameznimi subjekti po naši oceni niso dovolj jasno in ustrezno določena. Posebej smo se v mnenju ukvarjali tudi z vprašanjem zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Gre namreč za ureditev, ki v okviru aplikacije predvideva zbiranje podrobnih podatkov o poteku poti, času prihoda, prevozniku, vožnji, lokaciji in vstopa, izstopa o poteku vožnje, datumu, času trajanja in ceni in seveda tudi o zgodovini voženj posameznega potnika. Glede na takšno ureditev smo opozorili, da je zahteva po jasnih in po imensko določljivih določbah tukaj bistvena te morajo zagotavljati učinkovit pravni nadzor, določati tudi učinkovita sredstva zoper morebitne zlorab. Pravna ureditev mora določati tudi jasna, natančna pravila o namenu in obsegu zbiranja podatkov, načinu uporabe, hrambi, uporabi, dostopu tretjih oseb in tudi postopkih za zagotavljanje celovitosti in zaupnosti teh podatkov. Na to vprašanje smo dodatno opozorili tudi z vidika dejstva, da so kršitve določb tega člena o predlaganih kazenskih določbah določene kot prekrški, zanje so predpisane globe in zato smo opozorili na načelo zakonitosti v kaznovalnem pravu, ki terja, da je pravna ureditev določna. Naš sklep je v bistvu v zvezi s temi določbami, kar se tiče osebnih podatkov, da te določbe niso dovolj jasne, natančne in izčrpne, da bi zadostile zahtevam, ki jih pač nalaga zakonodajalcu 38. člen Ustave. Pripombe smo sicer podali tudi k 9. členu. Tukaj gre za urejanje enotnega pristopa glede dejavnosti prevozov v okviru večjih občin. K 11. členu, kjer smo ugotovili, da se je predlagala tudi sprememba upravičencev, opustile so se osebe, ki se izredno izobražujejo po programu osnovne šole za odrasle, vendar razlogi za to spremembo niso predstavljeni. Kar zadeva pooblastilo ministru smo izpostavili načelo legalitete, zaradi česar bi bilo treba že naravni zakon določiti vsaj okvirne kriterije za tako podzakonsko urejanje. Tukaj bi ugotovila, da je bil vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki pa tega vprašanja ni uredil, ampak je določba pravzaprav še razširil na postopek sklepanja pogodb, pri čemer se je utemeljitev sklicevala na zagotovitev pravne podlage za sklepanje pogodb z občinami, vendar se hkrati sklicuje na že obstoječo in že veljavno določbo 114.c člena. Kar se tiče kazenskih odločb smo opozorili na vprašanje, ki ga je treba dodatno proučiti. Ali je za delovanje aplikacij in s tem tudi za kršitev lahko v celoti odgovoren le prevoznik ali morda tudi drugi subjekt, katerega v položaju predlaganih določbah ni urejen? 16. člen ureja zamik začetka uporabe posameznih določb zakona, kjer smo opozorili, da ustaljena nomotehnična pravila ločeno urejanje začetka uporabe dovoljujejo le izjemoma in razlogi, zaradi katerih bi bilo to v tem primeru nujna niso predstavljeni.
Za zaključek še prehodne določbe. Teh namreč predlog zakona ne vsebuje, zato smo priporočili razmislek ali je treba prilagoditev na spremenjeno zakonsko ureditev predvideti v zvezi s posameznimi vprašanji recimo uskladitvijo predpisov ministra, uvedbo nove oblike

34. TRAK: (SC) – 16.45

(nadaljevanje) prevoza potnikov, sprememb vodenja evidenc in morebitnim dokončanjem že začetih postopkov.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državni svetnik Dejan Crnek podati svoje mnenje? Izvolite.

DEJAN CRNEK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister! Hvala lepa za besedo.
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravno in regionalni razvoj tokrat ni podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Komisija ugotavlja, da se predvsem mestne in večje občine, kjer se v večji meri izvajajo avto taxi prevozi soočajo z omejitvami pri urejanju nadzoru tovrstnih prevozov, saj trenutna ureditev organizacije in dejavnosti avto taxi prevozov razpršena med državo in občinami. Večina članov komisije so argumenti Združenja mestnih občin Slovenije, kjer predlagajo prenos pristojnosti urejanja avto taxi prevozov na občine prepričali in zato menijo, da bi moral predlagatelj upoštevati njihov predlog saj sodi v dejavnost avto taxi prevozov med lokalne zadeve. Nenazadnje je urejanje taxi dejavnosti v pristojnosti lokalnih skupnosti tudi v mnogih drugih pravnih sistemih. Komisija sicer ugotavlja, da je sodelovanje resornega ministrstva z občinskimi pristojnimi institucijami intenzivno že več kot leto dni, vendar pa do bistvenega napredka v prid občinam v tem času kljub številnim pobudam občin ni prišlo. Komisija poudarja, da posledice anomalij pri izvajanju avto taxi prevozov ne čuti država, ampak občine, ki pa na tovrstne težave ne morejo odreagirati s polnimi pooblastili. Če bi lahko občine same uredile področje avto taxi prevozov bi lahko določile na primer enotno barvo vozila, ne tipa barvo v okviru ustreznega nadzora pa lažje sankcionirali slabe prakse in odpravile anomalije kot so previsoke cene ali delo na črno, ki mečejo slabo luč na podobo občin oziroma mest in posledično tudi podobo celotne države, saj so velikokrat v normalnih pogojih seveda prav taksisti tisti, ki naredijo prvi vtis na obiskovalce naše države in naših mest. Na ta način bi lahko pripomogle k izvajanju kakovostnejših ter uporabnikov bolj prijaznih in pravičnih avto taxi storitev.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavite za magnetogram z imenom in priimkom ter institucijo, iz katere prihajate. Prvi je bil prijavljen na moji levi. Preden začnete razpravljati, ker je kar nekaj vabljenih bi vas vljudno prosil, da se omejite nekje od 5 do 7 minut. Izvolite.

DEJAN JEFIM: Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Pozdrav ministru, pozdrav predsedniku.
Jaz sem imel sicer pripravljen govor, ampak se bom direktno na ministra, njegove mite, slajde in vse to kar je povedal eno pa po eno, ker je pač bilo veliko soočanja. Minister se ni upal na realno soočenje tako, da bom sedaj odgovoril na vse te njegove mite.
Pravite nova oblika prevozov pač tukaj se skriva vse. Ta oblika se imenuje voznik z vozilom. Kaj je taks? Ali je konj? Taksi meter je verificirano, plombirano merilno sredstvo, ki zagotavlja točnost meritve. Je isto digitalna platforma, ki ima možnost povezave z bilo katero aplikacijo, ki je v vozilu in te aplikacije vsak taksi v Sloveniji ima, praktično vsak. Imajo tudi aplikacijo za naročanje. Pač razlog je v tem, da sistem taksi metrom ne da delati dumping, ne da se delati prekarizacije, kar bom, potem kasneje povedal. Primerjajte dispeč z ne vem čem. Dispeč se plačuje nekje pred 5 %. Teh 5 % se plačajo davki v Sloveniji. Uber bo recimo vzel 30 % in od teh 30 % davek si bo plačal gospod minister ali veste kje na Nizozemskem. To vi dobro veste. Ve tudi vaš kolega gospod / nerazumljivo/ zaposlen pri Ubru

35. TRAK: (SC) – 16.50

(nadaljevanje) znan njihov lobist, poznava se midva posredno že 5 let tudi vidva pa se še več. To ni res, kar ste povedal.
Račun ste rekli, da bo fiskalizirani pri Ubru. Se gremo staviti kolikor hočete, da ne bo, ker ni. Trenutno imate vsak račun v našem taksiju fiskaliziran gospod minister vsak. Vam ga pokažem, se greva peljati? Če imate vi slabo izkušnjo se morate obrniti na pristojne institucije tako kot se bomo mi za tole korupcijo. Jaz bi jih sedaj takoj pozval policijo, tožilstvo, specializirano državno tožilstvo in pa Urad za preprečevanje korupcije, ker ta zakon je bil napisan / nerazumljivo/. Davek sem vam že povedal. Se pravi vi govorite o davkih katerih plača zaposlen. Ja seveda te davke bo plačal v Sloveniji njihov voznik. Od provizije 30 %, v Južni Afriki pride do 50 % provizije ali veste gospod minister? Od tega davek se ne bo plačal v Sloveniji, ker Uber ne bo registriral pri nas pravne entitete, ker je nikjer ni, nikjer je še ni in tudi pri nas je ne bo. Enaka pravila zelo lep argument. Gospod minister ali veste kaj se bo zgodilo prvi dan veljave tega zakona? Taksi v Sloveniji ne bo obstajal več. Ali veste kdo bo poskrbel za to? Jaz osebno. Ne bo več, nobeden ne bo imel table, nobeden ne bo več taksimetre, ker ta tehnologija, ki jo trenutno uporabljajo že omogoča obračunavanje cene preko aplikacije, naprej, v nazaj. Ja, bova šla pogledati, če hočete? Ja, sigurno je. Vse to že imajo fanti v avtih. Teli, ki so bili danes od zunaj ste jih mogoče slišali vsi so imeli digitalne aplikacije, vsi so imeli fiskalne račune, vsi so imeli davčne blagajne. Vse lahko naročite na aplikacijo in ni res, da se cena laže. Cena je določa po tarifah, cena je določena po zakonodaji tako kot v vsaki panogi, v vsaki storitvi, pri vsakem blagu lahko pogledamo storitev oziroma ceno v naprej edino pri Ubru ne bomo mogli. Zmanjšanje ovir seveda zmanjšanje ovir je, zato da se bo povečalo čim več vozil, ker Uber gre na / nerazumljivo/ dement se pravi oni bodo zaposlili 300 tisoč voznikov, če jih bo mesto rabilo. Kako bo to vplivalo na CO2 pa na te stvari si lahko sami mislite. Občine sedaj ne vem kakšen argument za občine, ampak načeloma je to spet eden od Ubrovih trikov, ker Uber hoče čim manj čim manj regulacije, čim manj zakonodaje, da lahko delajo kar hočejo. Cel svet se proti temu bori, ko ste omenjali svet tudi v Bangladeš. Polnilnice, CO2, mobilnost pa te stvari. Seveda dajte / nerazumljivo/ taksist poglejte v Beogradu so celemu mestu kupili avte. To nima nobene veze s polnilnicami kakšne veze to je deregulacija cene, deregulacija zakona gospod minister. Booking ne vem kakšne vaze ima ali booking ni taksi to so hoteli. Mene ne zanimajo ne vem kaj vpletate tukaj, ker vi znate govoriti samo aplikacija aplikacija aplikacija. Vam bom pokazal aplikacijo, ki smo jo naredili posebej za vas in boste videli potem.
Prekarizacija. Se bom tukaj ustavil, ker sem videl, da ste se vi fejst namatrali, da bi se opravičili od tega. Ali veste zakaj gre tukaj za prekarizacijo? Ne zaradi tega, ker vi pravite, da bodo te ljudje pač ne bodo zaposleni ne bodo imeli espejev. Vse bodo to imeli, ker pač Slovenija je bila resna država včasih. Gre se tukaj za prekarizacijo, ker pri Ubru zaslužek voznika določa algoritem, to je novi nivo prekarizacije. Vi nimate nobenega vpogleda v svoj zaslužek koliko bo jutri zaslužek, nimate. Če ne pridete na delo imate pa tukaj sistem rating, ki vam bo vzel točke in boste dobili manj voženj se pravi boste imeli še manj zaslužka se pravi vas prisilili, da pridete na delo in vam nikoli ne bo povedal ne boste vedeli koliko boste zaslužili naslednji teden recimo. Če bo dež boste veliko, če bo sonce tako kot je danes boste vozili pod mejo preživetja in to Uber dobro ve oziroma on ima to narejen algoritem, ker to spreminja sproti.

36. TRAK: (SC) – 16.55

(nadaljevanje) Tukaj se govori o prekarizaciji gospod minister. Nima to veze z nobenimi espeji, z ničemer to je še eno vaše zelo lepo zavajanje tako kot s taksimetri tako kot z novo obliko vozila tako kot z vsem, kar je v tem zakonu, kar se tiče taksija, da ne bo pomote. Nelojalna konkurenca seveda veste zakaj vam to očitajo? Spet ste zavedli vse ljudi tukaj. Očitajo vam zato, ker Uberov poslovni model temelji na dumpingu. Ali mogoče veste takšen je bil njegov poslovno izid lani? Ne veste, ne veste nič o / nerazumljivo/ verjetno. Njegov poslovni izid je bil dan 6 milijard izgube ravno, zaradi tega, ker spušča ceno toliko časa, da uniči konkurenco. Pred lanskim je bilo 9 milijard mislim da. Mislim, da še naša država ima konkurenco. Seveda ta dumping je ključen, zaradi tega se spreminja zakona upam, da vam je vsem jasno. Vse, kar je njim pomembno je dumping. Oni sponzorirajo. Sedaj vam lahko povem gospod minister je prej omenil / nerazumljivo/. Jaz sem njim štartal talin za Ruse tam je Bold doma, če veste mogoče, njihov / nerazumljivo/. Tam je bila cena ista kot v Sloveniji 5 evrov povprečna tam tam. Tam smo vožnjo, ki smo jo mi naredili kot direktorji podjetja smo dobili ceno 50 % vavčer dva pa pol. Voznik je dobil osem evrov. Veste tolikšen dumping se dela tu. To je z zakonom prepovedano včasih bilo ali ni bilo, je bilo.
Naprej ste omenili Zagreb. V Zagrebu je zaslužek voznika mislim, da tri evrov na uro v Ubru. Moj dober prijatelj je partner. Vam lahko isto zrihtam intervju. Mislim pa, da so tudi naši novinarji dobili mene za Hrvaško. Tam je bil medtem, ko se je Uber štartal so prekršili vse zakone zahvaljujoč taksi podjetju Cammeo, ki ga vi sedaj dajte kot primer oziroma vašo poslanko kot primer izkoriščanje delavcev. Ja taksi Cammeo jih izkorišča, fejst grdo. Tudi pri nas … V Srbiji so pa njihovo vodstvo zaprli tudi ni član sindikata.
Gospod Adrijanič vsi vedo, ki so v tem poslu več kot dva dni, da je on najbolj znan lobist daleč okrog. Vi ste ga, kar postavili na sejo sveta za digitalizacijo. Pa bo Uber izvedel kaj ste vi delali s tem black piar kakor oni temu pravijo proti meni osebno, proti sindikatu proti še komu. Ga bodo odpustili, ko bodo izvedli un Uber v Ameriki ne ta na Poljskem, s katerim vi sodelujete. Ne vem kako ste se vi distancirali od njega. On je bil član SDS mislim, da. Vi ste kar neke svoje stranke omenil. SDS mislim, da je bil, podmladek SDS. In ni res, da se ne poznate.
Davki, zakonodaja. Davki bodo šli sem že večkrat povedal v tujino. Uber ne plačuje davkov nobene te korporacije ne plačujejo davkov ne vem ali ste vi od včeraj ljudje? Zakaj bi oni plačevali davek, zakaj, če imajo na Nizozemskem? Ne bo DDV, ne bo davka na dobiček ne nobenega drugega. Posebej so pa še oni znani tako kot ste rekli, da v Ameriki lahko delaš brez pogodbe pa brez tega. Ja res je tudi Rusija recimo lahko to. Oni bodo to isto delali pri nas. Oni se ne bojijo naših kazni še posebej, če imajo pa takšno sodelovanje države, ki jo izgledajo imajo pri nas.
Sledljivost pravite sledljivost. Vsi taksiji v Ljubljani so digitalno opremljeni. Sledljivost je zagotovljena 100 %. Furs je bil v naši firmi ne vem kolikokrat že. Dam mu vse podatke iz centra iz aplikacij in iz taksimetrov in iz povsod. Vsak račun je fiskaliziran. Ne vem kakšno sledljivost ste vi tukaj prinesli, ampak definitivno ne nekaj kar že ni javno tukaj. Cena aplikacij so povečali. Že vaš odnos do taksija je zelo nespoštljiv, ker ni vreden nekega ministra moram povedati, ker ste večkrat užalili taksiste. Če ste se vi petkrat peljali ne vem iz neke žurke s taksijem to še ne pomeni, da vsi taksisti goljufajo. Inšpekcije v taksiju so rigorozne v Sloveniji. Kazni je bilo polno, vsi sodelujemo z državo.

37. TRAK: (SC) – 17.00

(nadaljevanje) Ne vem od kje vse to ste si izmislili.
Licence še eno zavajanje. Se pravi licenca ja nobeden vam ni rekel, da kakorkoli okoli licenc. To se je Uber avtomatsko brani, ker on misli s temi licencami iz Amerike ali pa Nemčije, ki so po sto tisoč milijon dolarjev. Ta naša se čisto hitro dobi pa vi ste jo pa še malo bolj sprostili. Sprostili ste recimo ekonomsko sposobnost, kar smo spet nazaj pri prekarizaciji točno to Uber hoče. Ljudi iz ekonomskega dna, ki nimajo nobene druge službe niti mogočnost dobiti druge službe, ker so ekonomsko nesposobni ste umaknili to ven ali ne in to je njihov zaposlen. Pojdite pogledati Južno Afriko ljudje in boste videli kaj nam boste prinesli sem. Tudi cena se nič ne poveča. Vi imate cenik naliman tam imate v aplikaciji ceno pač nemogoče je po našem zakonu v naprej izračunati, ker ne veste koliko časa bo trajala vožnja. Pač Uber tu regulira tako, da prebije še malo zraven pa je seveda, ker nima cenika, ker boste vi to sedaj vrgli ven iz zakona. Vam ni vseeno ali pride Uber. Dvomim, da vam ni vseeno resno. Jaz bi še enkrat pozval institucije, da se pregleda kako se je tole delalo, ker jaz sem skoraj prepričan, ko bo z nami delovanje dobro kot ste sam rekel 30 % je bil solastnik Ubra mislim / nerazumljivo/ Uber. Poznam veliko Uberašev. Nič se ne bo … Pač tukaj so sedaj čisto v korupciji, če mene vprašate. Vi ste ta zakon vzeli, ste ga poslali na Poljsko. Tam je nekdo še napisal Uber in ste ga poslali vsem članom Vlade ali je tako? Uber pomišljaj ZZSP.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Samo trenutek. Jaz sem uvodoma vas prosil vse vabljene goste, da se nekako osredotočite pet do sedem minut.

DEJAN JEFIM: Samo še tole do konca, če mi dovolite.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Naj povem. Ko smo se pripravljali na to sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor seveda so poslanske skupine imele predloge koga povabimo. Vse predloge smo upoštevali. Sedaj tisti, ki boste v naprej razpravljali oziroma boste imeli poglede iz institucij, ki prihajate na ta zakon ni mišljeno, da sedaj vi polemizirate z ministrom, ker to bo težko. Jaz vas prosim, jaz vas ne bom omejeval pa prekinjal, da poveste svoje poglede na predlog zakona in da ste seveda kulturni, da nikogar ne žalite v tej dvorani, ker to so poslanci odbor šteje 19 poslank in poslancev to jaz tudi pričakujem seveda vedno tudi od poslank in poslancev tako tudi od gostov. Skratka, želim tudi če minuto kdo podaljša nimam težav, ampak vi ste sedaj že 14 minut govoril vmes pa slišim veliko žaljivk. Tega ne bom na tem odboru dopuščal in vas prosim, da končate v minuti pa da niste žaljiv niti do ministra niti do nikogar, ki je v tem Državnem zboru tako na levi isto na desno.

DEJAN JEFIM: Hvala lepa, gospod predsednik.
Jaz nisem nobene žaljivke danes tukaj izrekel, nobene jih je pa minister, da taksisti kradejo in take stvari.
Bom zaključil še prej kot v minuti. Rad bi še povedal za nekatere tukaj, ki so prišli govoriti v imenu taksija. Nimajo nobene izkušnje v taksijih kolikor jaz vem saj bodo povedali sami so pa zelo dobri v pregledovanju izgube tako kot Uber. Recimo GoOpti je / nerazumljivo/ in strankam in taksistom. Lahko gremo tudi naprej, če hočete. Samo še enkrat bi pozval institucije, da se pogleda kako je bil zakon napisan. Naj se najde človeka, ki ga je napisal, prosim, ker to naj bi bil Slovenec, naj bi bil eden od strokovnih verjetno, ker jaz vem, da nimate vi strokovnjaka, ki bi ga napisal v Sloveniji in ste ga dali napisati na Poljsko v Uber, kjer so ga dali nazaj in ste ga prevedli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Naslednji ima željo na moji desni.

38. TRAK: (SC) – 17.05

DANIEL AVDAGIČ: Hvala za besedo.
(Moje ime je Daniel Avdagič.) Prihajam iz družbe AV Living Lab in smo tudi v bistvu se ukvarjamo z raziskavami razvojev na področju mobilnosti od svoje ustanovitve.
Tako smo leta 2018 kot prvi pripeljali tudi avtonomno vozilo v Slovenijo, v Ljubljano in tudi izvedli kratko raziskavo kaj si prebivalci mislijo o novih oblikah mobilnosti, kar definitivno je avtonomna vožnja in pred vožnjo … V enem dnevi smo prevozili tisoč 100 oseb približno, opravili 254 vprašalnikov in vprašali smo pred in po in zanimivo je bilo videti, da pred vožnjo so bili ljudje večinoma skeptični, ker ni voznika, ni volana, z dotikom na zaslon te avtonomno vozilo samo pelje, po vožnji pozitivni odzivi. To je eden od trendov avtonomna vožnja. Leta 2019 smo z častnikom Finance Toyota Adria Slovenija izvedeli eden preizkus sopotništva, da se zaposleni skupaj zapeljemo na delo, s tem dvignemo neko motivacijo, se pogovorimo, krajšamo si čas v zastojih in s tem izboljšamo klimo v podjetju in tudi to raziskavo smo naredili. Leta 2019 smo pripeljali v Slovenijo in v Jugovzhodno Evropo kot prvi leteči taksi, air taksi verjetno ste slišali za njih. Električni bodo, pripeljali bodo od enega potnika do štiri. Nemški izračuni kažejo, da razdalja München Ingolstadt, kjer po cesti greš eno uro po zraku greš do 20 minut lahko pride na potnika 45 evrov. To je nova mobilnost torej tudi take stvari smo. In seveda, ker so nam na področju mobilnosti dogaja se revolucija ni samo prehod iz lastništva vozil na delitev lastnine torej deljeno ekonomijo delitev torej šeranje voženj so v bistvu štiri trendi. Eden je avtonomno vozilo, ki sem ga že omenil, drugo je elektrifikacija, tretje so povezana vozila in deljene vožnje. Na zadnjih dveh, ker Zakon o testiranju avtonomnih vozil leta 2018 ni bil sprejet in 2019 smo se, potem preusmerili na povezana in deljeno mobilnost smo seveda tudi naročniki bili te raziskave, ki jo je v našem imenu opravila Družba Valicon. Tako da bi sedaj se dotaknil te raziskave, ker sem tudi izvoljen član mestnega sveta na Listi gospod Zorana Jankovića in nekako ta zadeva in to bo tudi edina stvar, ki bi jo tako bolj neformalno povedal. Ko je mestna občina želela v sodelovanju s taksi družbami urediti taksi tako izgled kot obliko kot pogone so bili deležni raznoraznih tudi osebnih bom rekel neprimernih izjav nekaterim smo tudi danes priča. Prav tako, ko je minister Boris Koprivnikar želel vpeljati podoben zakon je bilo marsikaj za prebrati in slišati iz vrst družb, ki se ukvarjajo s taksi prevozi in ravno, zato sem se opogumil se nimam težave se izpostaviti in deliti z vami naše ugotovitve. V anketi je reprezentivni vzorec sodelovalo 825 oseb, po spolu uravnoteženo 52, 48 po starosti mladi, ki vsi mislimo saj mladi si to želijo, ker to poznajo, ker so že digitalno native rojeni torej med 18 in 24 let samo 13 odstotkov jih je bilo vključenih. 51 odstotkov jih je bilo starejših od 45 let. 25 odstotkov starejših od 55 let. Skratka dajmo prisluhniti njihovim ugotovitvam in bom zelo kratek, da dam še drugim razpravljavcem priložnost. Mi smo jih vprašali na več načinov, da pridemo do njihovega mnenja. In prvi je bil takšen, da smo jih vprašali po pomembnosti kako pomembna se jim zdi faktor cena in odločali so od pet najbolj ena sploh ne. Ko smo mi nekako šteli pet torej zelo pomembno

39. TRAK: (SC) – 17.10

(nadaljevanje) 52 skupaj še štiri skupaj 91 odstotkov je povedalo, da jim je cena pomembna. Čas prihoda taksija 91 odstotkov, potem plačilo storitve preko digitalne aplikacije 65 odstotkov, trajanje vožnje 75, točen potek vožnje 71. Potem pa smo jih vprašali obratno. Kakšna je pa vaša percepcija vas državljanov Slovenije na temo cene torej kako bi ocenili trenutno stanje taksi storitev v Sloveniji glede na naslednje elemente. Skratka to ni mnenje mene, ki ga imam tudi izdelanega o tem, ker gostimo tudi tuje delegacije pa nam sporočijo o svoji izkušnji. Slišali ste mene, ministra. Skratka ne gre tukaj za ministrovo mnenje ali moje govorimo sedaj tukaj o osebah, ki so sodelovali v anketi. Torej na vprašanje percepcije trenutnega stanja taksi storitev so ceno kot odlično ocenili samo 2 odstotka, ko dodamo še štiri to je kot dobro govorimo o 21 odstotkih. Naj vas spomnim, da ko smo prej povedali kaj jim je pomembno, ko naročajo je bilo 91 sedaj pa, ko jih vprašamo kakšno je danes stanje govorimo o 21. Stopnja digitalizacije storitev na taksi prevozih 3 odstotke in tako naprej. Preglednost plačila storitev 5 odstotkov govorim kot odlično. Potem pa seveda smo jih vprašali o vplivu na odločitev. Skratka, da dobiš pravi odgovor moraš vprašati malo po eni strani malo po drugi strani, da si ustvariš, potem mnenje torej vpliv posameznih elementov na odločitev spet smo šli, ponavljali zadevo, cena je 75 odstotka vpliva na odločitev, dostopnost storitve 73, kakovost 55 in tako naprej. Sedaj vprašanje je bilo tudi o zakonodaji in na celotnem vzorcu 825 vprašanih jih 69 podpira spremembo zakonodaje. Od tega pa tisti, ki pa že imajo izkušnjo s platformami v tujini se ta delež dvigne ne 81. Tisti, ki pa imajo to izkušnjo pa trdijo kot ena, da to sploh ni pomembno je pa odstotek samo tri. Skratka, tisti Slovenci, ki imajo to izkušnjo v tujini samo 3 odstotki so v bistvu proti sprejemu te zakonodaje. Potem govorimo o mobilni aplikaciji. Namena uporabe mobilne aplikacije na področju taksi prevozov. 74 pravi, da bi zagotovo bi verjetno bi torej pet, štiri ena, da ne bi 3 odstotke. Tisti, ki imajo izkušnjo se dvigne ne 88 % in tako naprej. Bom malo pohitel, da ostanem znotraj tega okvirja, ki ga imam. Ključna stvar je torej mobilna aplikacija in taksi meter ali podpirate možnost, da se poleg taksi metra tudi omogoči mobilna aplikacija 83 odstotkov podpira 1 odstotek ne podpira. Ta raziskava je tudi javno dostopna in si jo lahko v miru pogledate in s tem bi jaz v bistvu tudi, kar se tiče raziskave v bistvu zaključil.
Sedaj govorimo predvsem o tujih družbah. Pri tujih družbah se nismo dotaknili tudi primera v Nemčiji, ki imajo podobno raziskavo, ko je nemški avtomobilski velikan Diner Mercedes Benz kupil taksi podjetje Mein Taxi skratka zgodila se je konsolidacija trga seveda je ta velikan avtomobilizma poskrbel za vrhunsko storitev in preporod. Danes ima ta aplikacija 47 milijonov uporabnikov, je v 150 mestih in 15 državah. Seveda so tukaj še drugi primeri kot je Cani Baile v Španiji, kjer je imel v 85 mestih in predvsem so se fokusirali na neurbani del države na rural, na podeželje, ker na podeželju je problem, da javni potniški promet je težko vzpostaviti. Taksi službe niso dovolj razvite in tovrstne platforme lahko zapolnijo ta vrzel in v bistvu se tam izvajajo tovrstne storitve. Seveda bi pa šel sedaj na Slovenijo, da ne bi samo o tujini poslušal še o Boltu pa Liftu pa Grebu pa Didiju in podobnih platformah

40. TRAK: (SC) – 17.15

(nadaljevanje) teh platform je res veliko. Bi se pa dotaknil Slovenije. Ta zakonodaja zakaj jo podpiram in smo tudi bili pobudniki javne podpore, kjer je poleg ene organizacije še šest podjetij pristopilo. Podjetij bi bilo še več, če imeli več časa, ampak dejansko smo si dali tako v bistvu kratek čas, da ujememo ta odbor je situacija sledeča. Mi imamo prevoze pika ork s sprejemom te zakonodaje dejansko ti prevozi lahko še razširijo svojo ponudbo lahko dejansko še dodatno obogatijo in so popolnoma lahko legalni. Kolega Marko Guček iz GoOptija bo sam povedal. Jaz si želim uspešnih slovenskih podjetij, ki bi v Sloveniji razvili mobilnosti rešitve in podobno kot je Bolt, ki je estonsko podjetje uspešno v tujini, da je GoOpti po tem vzoru uspešen in ustvarja še več delovnih mest v Sloveniji. Seveda imamo primer ljubljanskega potniškega prometa, ki je Škofljici izvajal pilot prevozi na klic. Predvsem so ga uporabljali starejša populacija in dejansko zaposleni pri ljubljanskem potniškem prometu imajo urejana delovna razmerja tako, da govorimo, da vsi, ki se bodo ukvarjali z mobilnostmi platformami so grdi in slabi po mojem mnenju ne drži. Potem imamo tudi primer Toyota Adria Slovenija, ki je sopotniki naredila medgeneracijsko sodelovanje prevozi. V času Covida ste videli, da potrebujemo te aplikacije. Ljubljanski potniški promet je opravljal prevoze zaposlenih na delo v Klinični center, je opravljala prevoze zaposlenih na domove in starejših občanov in podobno.
Naprej, če bi šel zakaj v bistvu podpiramo zakonodajo je pa zadeva zelo preprosta. Ta zakon prispeva k modernizaciji in digitalizaciji Slovenije in digitalizacijo imamo bom rekel v trgovini torej imamo spletno nakupovanje, imajo jo v turizmu bilo je že rečeno booking in / nerazumljivo/, imajo jo v financah, v mobilnosti je pa skrajni čas, da kot ena zadnjih držav v Evropi to vzpostavimo, zato da lahko slovenski prebivalci dobijo bolj dostopne storitve za vsakogar kjerkoli in da lahko slovensko poslovno okolje ustvarja rešitve, ki bodo lahko postale referenčne, prebojne, izvozne in ustvarjamo delovna mesta.
V ta namen bi še za konec dodal, da si zelo želim, da mesta in občine se začnejo povezovati med seboj, da dogovorijo barvo, tip, starost vozil, da se to poenoti, ker sam, ko grem v tujini iščem vedno mestni taksi, ker tujine pač vedno ne poznamo in navodila imamo, da dejansko poskrbimo seveda skrbimo za svojo varnost, ker smo v tujini, iščemo mestni taksi. Pri nas je težava situacija kot jo jaz razumem je od 90-ih enak vse barvne palete, vsi tipi, vsi pogoni in čas je tudi, da naredimo korak naprej pri elektrifikaciji. Na voljo so subvencije, spodbude in s tem lahko naredimo tudi mobilnost, trajnost. Stališča prebivalcev pa tudi ta raziskava je pokazala, da si želijo konsolidacijo teh aplikacij, da z čim manjšim številom aplikacij čim več tipov transporta na enem mestu, da čim bolj enostavno gremo od točke A do točke B za znan denar, z visoko kvaliteto, s transparentnimi stroški in na neki bom rekel zdrav način.
Tako da s tem bi zaključil svojo razpravo in se vam zahvaljujem.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Sedaj je najprej gospa na moji levi, potem pa gospod na desni.
Izvolite.

SAŠKA KUMER: Najlepša hvala. Saška Kumer, Sindikat delavcev prometa in zvez.
Sedaj tako težko je verjetno tako na hitro odgovoriti na vse te napačne navedbe, ki smo jih slišali danes s strani Ministrstva za infrastrukturo se pa na tem mestu mogoče zahvaljujem tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je pravzaprav lepo izpostavila tiste pravne pomanjkljivosti in s temi se lahko samo strinjamo. Bom šla kar po vrsti.
Tisoč in enkrat smo ponovili in dejansko bi res rada, da se nehamo sprenevedati, da gre za digitalizacijo, da gre za

41. TRAK: (SB) – 17.20

(nadaljevanje) digitalizacijo, da gre za zakon, ki prinaša tehnološki napredek. Digitalizacija je že tukaj, aplikacije imamo, obstajajo in jih je veliko. Ali jih Ministrstvo za infrastrukturo podpira, ali podpira njihov nadaljnji razvoj, jih podpira strateški svet za digitalizacijo? Povejmo tako kot je. Ne podpira jih, ker mu je za digitalizacijo taksi prevozov pravzaprav vseeno. In te aplikacije, ki delujejo znotraj obstoječega zakona, so plod slovenskega zakona. In ta zakon je potrebno spremeniti samo zato, ker mi Slovenci prilagajamo svoj zakonodajo poslovnemu modelu, ki ga uporabljajo te multinacionalke o katerih je bilo danes veliko govora. In oni ne želijo obvezne uporabe taksimetra, ker taksimeter teče vedno enako in to je tisto bistvo zaradi katerega smo danes tukaj. In da bodo Slovenci sedaj razvili dobro aplikacijo, da bomo konkurenčni na tujih trgih in tako naprej, 20 jih že imamo in vse delujejo znotraj tega obstoječega zakona. Konkurenčnost, razbijanje monopolov, stotine poslovnih subjektov imamo trenutno na trgu taxi prevozov in če bomo s prihodom Ubra ali katerekoli od teh platform razvili monopol in prinesli konkurenčnost na tem razdrobljenem trgu, zdaj, če snovalci zakona niso prej pogledali čez planke, smo vam tudi mi tekom razprave večkrat pojasnili kako je s tem v drugih državah. Uber in ostale multinacionalke pridejo, zalijejo trg s kapitalom, subvencionirajo cene dokler ne izrinejo ostalih prevoznikov, nato pa se začne dvigovati cene in stiskati šoferje in to je definicija monopola. In če še naprej gledamo čez planke. Zdaj veste kaj se dogaja z Ubrom in s podobnimi, ki vsepovsod po Evropi izgubljajo tožbe, ko se zapirajo vrata v marsikateri državi in v marsikaterem mestu in sedaj, ko to veste še vedno vztrajate, da je potrebno spremeniti našo slovensko zakonodaj zato, da jo prilagodimo poslovnemu modelu teh multinacionalk. In to vprašanje nikakor v nobenem smislu ni povezano s konsolidacijo z enotnim izgledom z zeleno energijo in tako naprej. To so pomembna vprašanja in jih je za podpreti, ampak ne v okviru uvajanja tega novega poslovnega modela. In kot smo že včeraj na Odboru za delo ugotovili na Ministrstvu za infrastrukturo se strinjam niste odgovorni za celotno področje platformnega dela. Taksisti so delček tega kar prihaja. Ministrstvo za delo je tisto katerega naloga bi morala biti boriti se proti tem negotovim oblikam dela, proti izrivanju zaščite delovnega prava pa očitno gleda stran in platformno delo je evropska tema, je tema prihodnosti in v Sloveniji mu je nujno potrebno dati en ustrezen pravni okvir iz naslova zaščite delovnih razmerij in se je treba pogovoriti kdaj je ponudnik teh platform avtomatsko delodajalec, pod kakšnimi pogoji in kdaj se lahko skrije za neko digitalizacijo in organizira tak poslovni model, da lahko zanj delajo samo espeji, študenti, prekarci. Tako, da lahko do neke mere razumem neko naivnost ali pa nepoznavanje te teme, ampak sedaj veste in še vedno vztrajate. Sindikati smo že sami predlagali, da se ta sprememba zakona umakne dokler Ministrstvo za delo in ostali partnerji ne najdemo nekega ustreznega pravnega okvirja za te izzive, ki so pred nami, ker s tem se cefra trg dela s taksisti, z dostavljavci hrane in jutri prihajamo na vrsto tudi mi ostali. In ne drži, da bodo tisti, ki bodo izvajali prevoze, sklenili delovno razmerje, lahko tudi recimo s platformo, tega v zakonu ni, voznik že sedaj lahko opravlja delo tudi v drugih oblikah dela kot samostojni podjetnik, kot upokojenec v zakonskem okviru in tak naprej. Tako, da nove zaposlitve s tem nimajo kaj veliko veze. In platforme kot jih imajo tuje multinacionalke, ki jim zdaj prilagajamo zakon, one tega ne počnejo, ne zaposlujejo svojih ljudi. Vozniki bodo verjetno v tem okviru espeji, kot so tudi zdaj mnogi taksisti, kot ste pravilno ugotovili, preveč je prekernega dela na trgu taxi prevozovo in preveč navideznih samozaposlitev, preveč zlorab, predlogi delovniki in noben jih ne zna v tej državi nadzorovati. In zdaj poglabljamo to brezno s prilagajanjem naše slovenske zakonodaje tujim multinacionalkam, potem pa mrtvo hladno rečemo, da imajo delavci v takem primeru na voljo delovno inšpekcijo, da imajo na voljo tudi sodno varstvo in tako naprej kot da je do sedaj to krasno in brezhibno delovalo. In tudi razumem, da ne poznate problema, ki ga pomenijo prisilni espeji v naši državi in je bilo zdaj govora »ja, potem pa kar ukinimo vse epseje, pa ukinimo svobodni trg in tako naprej«, ne prisilni espeji so težava te države. Zato ponavljamo, da tukaj se mora aktivirati delovnopravna stroka in mora dati odgovor

42. TRAK: (SB) – 17.25

(nadaljevanje) na vprašanje kaj platforma je ali je delodajalec ali ni. Ker to kar ste prej omenjali booking, rbnb in tako naprej, to so izredno slabi primeri, ker tukaj ste se že v naprej v bistvu postavili na stališče, da te platforme, da so to zgolj posredniki, da niso delodajalci v nobenem primeru, ampak mi nismo še tam, tukaj ste prešli svoje področje dela, to je stvar, ki še ni urejena v našem slovenskem pravnem redu, zato pravimo, da je ta zakon absolutno preuranjen. Pa smo spet še pri tej anketi, če se samo še na hitro te ankete dotaknem. Veliko smo o njej že govorili tudi v pretekli soočenjih, češ javno mnenje je pokazalo, da ljudje so za Uber in za podobne platforme. Javnost bo verjetno tudi če jo vprašate, ne vem, ali se mu zdi cena kruha previsoka bo verjetno rekla da in javnosti ni potrebno vedeti vseh teh temnih plati o katerih mi govorimo, temnih strani multinacionalk, ni jim treba poznati vseh strokovnih stališč nas pravnikov delovnega prava, ampak tisti, ki pa zakon spreminjate, jih pa morate. In morate se odločati za skupno dobro državljanov na podlagi nekih strokovnih kriterijev. Če pa gremo v neko splošno javno mnenje in v ankete in spreminjamo zakon in se odločamo na podlagi javnega mnenja, lahko pogledamo tudi javnomnenjsko anketo o tem koliko odstotkov ljudi še podpira Vlado v tej Republiki Sloveniji. Tako, da lahko tudi sledimo javnemu mnenju. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Gospod, izvolite.

MARKO GUČEK: Dober dan. Spoštovani, hvala za povabilo. (Marko Guček iz Go-Opti). Mi podpiramo ta zakon. Zakaj? Ker je predvsem strhaičen in se strinjam, da pravzaprav veliko še različnih drugih področij je treba urediti poleg tega, ampak ta je zelo pereč za na nas, če začnem z zgodovino. Leta 2011, ko smo mi začeli z neko tako inovativno idejo kako bi lahko delali neke take dinamične prevoze pravzaprav se nismo nikakor mogli najti v tem zakonu in potem z neko to pravno akrobacijo smo prišli do teh občasnih prevozov tega člena za občasne prevoze, kjer gre pa za skupino prevozov in zdaj takrat nekako smo rekli v redu, tukaj notri mi itak bomo vozili predvsem skupine in smo ta člen začeli zlorabljati, ampak ta člen sigurno ni bil narejen za to kar pomeni, da tukaj je nek manko predvsem zaradi tega, ker je jasno, da, kot je že minister rekel, gre za veliko več nekih akterjev v Sloveniji, ki jih tukaj ni, ki se ukvarjajo z najemom vozila z voznikom, ki vozijo tudi za ministrstva, za podjetja, za vse možno in tudi Go-Opti seveda kdaj tudi pelje enega, ker ni drugih potnikov notri v vozilu in tukaj smo v tej neki čudni situaciji in tukaj je nekaj kar si mi želimo, da se uredi, da bomo vsaj vedeli kako je treba delati. Na drugi strani, če se mogoče malo dotaknem prihodnosti. EU je rekla, da bo do leta 2030 za 55 % treba zmanjšati emisije in ko gremo gledati statistiko koliko je promet 50 % v Sloveniji in potem, ko gremo naprej kakšen delež je cestni promet in kakšen delež so osebna vozila, vidimo, da če bom hoteli karkoli narediti bomo mogli na koncu začeti delati na osebnih vozilih, da jih ne bo več toliko in to z nekim spodbujanjem javnega potniškega prometa obstoječa zakonodaja, ki pozna samo redne linije in taksimeter pač ne bo mogoče, zaradi tega, ker na tak način ne bomo mogli pripeljati neko to svobodo, ki osebni avto nudi in zanesljivost z neko drugo storitvijo. In zdaj te nove oblike, ki prihajajo v svetu ali pa pustimo te stare, to so zdaj že stare platforme, zdaj so veliko boljše VIA in druge, ko gre za dinamičen »šatel«, ki delajo podobne stvari kot mi, samo pač mi zakaj smo ostali na letališčih. Zaradi tega, ker tam so nas pustili na miru, zaradi tega, ker tam nismo nobenemu šli v zelje, zaradi tega, ker smo lahko z zlorabljanjem tega člena to delali, ampak smo imeli skoz inšpektorja, ki so to pregledovali in so mogli skoz izkazovati, da slučajno ne vozimo mi med mesti, da bi konkurirali javnem potniškem prometu in tako naprej. Tako, da tukaj je problem in mi smo ostali na teh letališčih. Prihodnost pa je v dinamičnih »šatlih« tudi med mesti in znotraj mest, primestja, mesta ruralno, urbano, ker na eni strani tukaj imamo zdaj trenutno avtobuse, ki se prazni vozijo okoli po tisti redni liniji, ki blazno onesnažujejo, so totalno neekonomični in nimamo možnosti, da bi lahko nekaj drugega naredili, pa smo to lahko ali mi ali Net informatika ali drugi novi start upi, ki bodo prihajali,

43. TRAK: (SB) – 17.30

(nadaljevanje) full nas je lahko, ki bomo tukaj lahko kaj dobrega naredili, samo rabimo pa imeti tukaj neko možnost, da bomo lahko sploh delali, ker trenutno sploh ne moremo, lahko smo samo redni avtobusni prevoz, ker ne moremo sploh notri priti, ker sta dva velika, plus to, da niti nočemo na tak način delati, ker je arhaičen in vemo, da je prihodnost transportov prihodnost v nekih takih dinamičnih manjših zadevah, ki se bodo prilagajale željam potnika. In na koncu tukaj vidimo, da bomo zamudili en vlak, ker mi smo zdaj tudi Net Informatika, tudi mi smo nekje na začetku tega kar se dogaja v svetu, ker trenutno še vedno v Sloveniji 88 % ljudi uporablja osebni avto, kar pomeni, da ta trg je ogromen za vse, za taksiste, za busarje, za kombijaše, za čisto vse in za različne platforme, ki bomo lahko tukaj sodelovali in glih ta sodelovanja bodo omogočala, da bodo res lahko imeli alternativo osebnemu avto, ker bom rekel okej, ta moment grem peš, ta moment zdaj skočim na električni bicikel, ta moment grem na taxi, ker se mi mudi oziroma zdaj grem pa nekaj tja z dinamičnim shuttlom, ker sem malo fleksibilen, u tukaj je pa direktna linija avtobusa čez tri minute, super grem gor in to je prihodnost tega transporta in ga moramo nekako omogočiti, da se začne ustvarjati, kar pa se tiče mogoče na hitro teh espejev. Mi imamo s tem veliko izkušenj. Mi smo lega 2014 bili kot eni prvih napadanih, ki smo imeli espeje, ampak takrat so bili espeji čisto povsod vključno z državnimi inštitucijami podjetji, novinarji, ki so nas snemali so bili na espeju, ampak mi smo bili pa prikazani kot neka grozna platforma, ki prihaja in zlorablja, seveda tega nočeš delati in seveda mi smo takrat rekli »potem pa ne, bomo pa zdaj to ukinili« in smo takrat z d.o.o. torej večnim prevoznim podjetjem, ki mora imeti večino svojih ljudi zaposlenih vsaj glede na te neke koliko imajo dela čez celo leto, dovoljujemo, da jih ima več dodatne samo takrat kot je dodaten bafer za vikende oziroma poleti, ko je dvakrat več povpraševanja kot pozimi, ampak moram reči, da je to spet nek drug zakon, ampak zdaj do covida smo mi bili edin norci, ki smo še vedno tako delali medtem ko smo videli, da je pa tega espeja drugod še vedno je oziroma na drugi strani Prevoz URG, ogromno firm dela tam biznis, saj to je full luštna platforma sopotnik, za sopotništvo, ampak na drugi strani tam je blazno zdaj / nerazumljivo/ dela čisto na črno, ki nima nobene licence, ki ne plačuje nobenega, torej niti nobenega davka ne DDV-ja, ne na dobiček, niti nobene dohodnine, nič in nobene regulacije in tudi pijani lahko vozijo oziroma karkoli drugega in z njimi konkuriramo. Tako, da ta del je potrebno, da se uredi. Ampak, če se vrnem na te espeje, dejansko, ko smo mi takrat spremenili sistem, da smo šli iz epsejev stan, smo izgubili kar nekaj najboljših voznikov. Ker kaj? Večina voznikov je hotelo delati kot s.p., zaradi tega, ker na tak način so zaslužili več, mogoče niso imeli te varnosti, ampak kratkoročno jim je bilo to bolj všeč in takrat je bilo prav škoda videti, ker smo jih kar nekaj izgubili. Na hitro, to sem kar se mene tiče. Mogoče glede Go-Optija, Go-Opti je pripeljal v Slovenijo več kot 5 milijonov tujega kapitala, do covida nismo bili nobenemu nič dolžni, seveda covid je poskrbel svoje, ampak k sreči zamenjava lastništva / nerazumljivo/ smo dobili dodatna sredstva, da smo lahko tudi večino naših dolgov poravnali predvsem pa do države. Tako da glede tega in tudi upamo, da zdaj pridejo počasi nazaj počitnice in potovanja in pa tudi možnost, da bomo lahko to našo tehnologijo in znanje uporabili še na kakšni drugi možnosti, ne samo na letališča, ampak mogoče tudi kje drugje med mesti, primestje, sigurno vidimo, da je možnost in prihodnost tega. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. / nerazumljivo/, izvolite.

MARKO GROBELNIK: Hvala lepa. Sicer sem iz Inštituta Jožef Štefan, imam še pozicijo nekakšnega digitalnega glasnika v Sloveniji, pa tudi član tega parkrat omenjenega sveta za digitalizacijo, sem tako kot / nerazumljivo/ se ga bom dotaknil čisto na koncu. Torej, jaz bom poskušal iz svojega zornega kota malo samo povedati o tej temi. Jaz razumem, da ima cela stvar več elementov, ta socialni element, tehnološki element absolutno in seveda je zelo veliko teh deležnikov in seveda vsak

44. TRAK: (SB) – 17.35

(nadaljevanje) bi si želel nekako svoj tisti maksimum narediti. Ampak širši kontekst je v resnici kar se pogovarjamo, to kar je gospa že prej omenila, je ta platformna ekonomija, tukaj se strinjamo se mi zdi. Zdaj, to kar je zanimivo, je, da ta platformna ekonomija se nam je priplazila v naša življenja na vseh koncih, torej večina od vas ali pa vsi imamo mobilne telefone, torej vse kar delamo tam je natanko platformna ekonomija, s tem smo dali precej svojo avtonomijo že stran. Je tako? Samo nevidno je, podobno je to e-mail, ko gmail uporbljate date od sebe precej več avtonomije kot pa recimo, če greste s taxijem, ali pa fotografije družinske ali pa spletni iskalniki in tako naprej, socialna omrežja, oglaševanje, da ne bom sploh kaj govoril. To je vse platofrmna ekonomija, ki je kontrolirana iz močnih centrov, ki pa puščajo dolgi rep za inovacije. Torej, prevozi so zares samo en sklop v tem eko sistemu v katerem živimo.
Zdaj pa zakaj je digitalizacija prometa pomembna? Jaz se strinjam, da je cel kup teh aplikacij že, tu ni nobenega dvoma. Je pa, zdaj jaz nisem toliko s tega področja, vsi ti prevozi in tako naprej, zdaj ta liberalizacija po mojem mnenju predvsem prispeva k temu, da je osnova za inovacije, ki lahko pridejo, ki jih lahko gradimo na vrh tega. Torej brez teh primerno digitaliziranega transporta bom rekel, pa zdaj taxiji so res en delček tega, te nadgradnje postajajo nemogoče. Kaj so zdaj te nadgradnje v resnici? To so lahko tehnološke, v bistvu Go-Opti je v dobri meri tehnološka inovacija. Socialne inovacije recimo, se jih nismo dotaknili danes še oziroma Danijel, ti mislim, da si omenil ta ruralna področja in tako naprej, tam kjer izrazito zahtevajo socialne inovacije. Meni vedno na misel pride ta prostofer(?); ne vem koliko je to znano v tem krogu, ki ga mislim, da minister bivši Koprivnikar vodil preden je minister postal, kjer je krasen primer socialne inovacije, kjer mlajši upokojenci vozijo starejše upokojence, s tem se zmanjša pritisk na domove za ostarele, socializacija se poviša in skratka vin, vin, vin, torej nihče ne zgublja. To je predpogoj za take socialne inovacije in verjetno jih je še več. Glede na to, da iz instituta prihajam pač inovacije to je nekaj kar delamo ves čas. To je nekako, se mi zdi, normalno. Torej, Danijel je že prej omenil, ves čas se o tem Ubru pogovarjamo, meni je tako hecno to, zato, ker ogromno potujem takrat, ko ni korone. In ne vem, ko sem v New Yorku Uber je pač eden od njih, Lift je morda celo malo bolj popularen tam, ampak / nerazumljivo/ taxi in tako naprej. Didi, nihče ne omenja Didi oziroma si ga omenil prej, v bistvu je večji kot Uber, ki ravno tako lahko pride in tekmuje s temi ostalimi in še, da ne govorimo o ostalih. Torej te kompeticije je kar nekaj. Ta Uber je samo ne vem zakaj razvpit pa dober piar imajo, pa market, kapitalizacija je pa zelo velika, četudi to izgubo generirajo market kapitalizacija, sem prej preveril, je okoli 100 milijard mislim, da.
Samo še zadnja točka. Kaj pa prihodnost? Danes se tukaj pogovarjamo o nekem Ubru ali ne Ubru. V naslednjih 5-ih do 10-ih letih po vseh kazalnikih se bomo pogovarjali o najprej elektrifikaciji prometa, ki bo zavezala ne samo zaposlitve nekaterih ljudi, močno tudi v energetiko in vse ostale stvari, pač trenutno z Elesom pripravljamo simulacijo kako sploh lahko bo ta prihodnost zgledala recimo ko bo elektrificirana. To je ena stvar. Druga stvar, ki bo še bolj zarezala predvsem v ta socialni del trg zaposlitev so avtonomni avti, to je neminovno, verjetno bomo, ne vem med 5- in 10. leti od zdaj naprej verjetno

45. TRAK: (SB) – 17.40

(nadaljevanje) tukaj sedeli ali bodo eni sedeli tukaj in razpravljali ali je zdaj to dobro imeti avtonomen avto ali ne. Dejstvo je, da ti avti bodo prišli in da bodo odvzeli delovna mesta tistim, ki vozijo, tisti bodo pa morali narediti ta »reskiling« kot rečeno, to mislim, da se bo to zgodilo, zdaj pa vseeno ali se temu upiramo ali ne, tko da to je dobro pogledati. Leteči avti, Danijel je spet prej omenil, super primer za mogoče ne čez 10 let, mogoče še kakšno leto kasneje, ampak to bo postalo tudi normalno. V celem tem skopu vsega kar se zdaj pogovarjamo pravzaprav ta problem se meni zdi zelo majhen. In pripravljenost na spremembe je nekaj kar.. Glejte, zakaj sem na začetku naštel vse te platforme? Zato, ker to so vse spremembe, ki smo jih mi sprejeli v resnici, … zato, ker nam je paslo, torej vse platforme, ki jih uporabljamo, zdaj se pa samo o eni izmed 20-ih pogovarjamo. Tako, da to je to.
Samo še svet za digitalizacijo, ki je bil omenjen. Nismo mogli dati še nobenega mnenja, ker se nismo zares niti še sestali. Torej, četrtek, petek, ponedeljek bomo prve sploh sestanke imeli delovne skupine,, tako da takrat se bodo začeli prvi predlogi formirati in verjetno bodo te teme tudi na programu, tako da to dvomim, da bomo ignorirali. Je pa prej bilo še omenjeno, da je Mark Boris Andrijanič(?) on je tam kot on sam, on je zelo sposoben človek, zdaj to, da v Ubru dela, glejte, vsak mora nekje delati, tako, da jaz bi samo rekel toliko sposobnih ljudi nimamo toliko veliko, da bi jih lahko kar recimo ignorirali, tako da samo toliko kot komentar na tisto prej. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Še želi kdo od vabljenih? Izvolite.

PETER MIRT: Lep pozdrav, gospod predsednik, gospod minister, ministrska ekipa, poslanke, poslanci in ostali vabljeni. Moje ime je Peter Mirt, prihajam iz Obrtne zbornice Slovenije, bom pa delil tudi mnenje Gospodarske zbornice. Sam sem iz Obrtne zbornice sekcije za promet in bom delil mnenje Gospodarske zbornice združenje za promet, ker je kolega odšel, ker je malo dolgo trajalo, pa je imel nujno obveznost.
Poglejte, kot reprezentativna zbornica v tej državi je vedno z vsako vlado sodelovala, za vsako vlado dajala pobude, za vsako vlado poskušala skrbeti za vsakega podjetnika, za vsako zdravo podjetje, predvsem za malo podjetje. Že v začetku nastajanja Predloga zakona o prevozih v cestnem prometu smo ga že kmalu prebrali že v nastajanju in smo že v nastajanju dali nekaj pobud, pobude smo dali tam kjer je izhajal ne na Poljsko, ampak na ministrstvo v Slovenijo. Mi smo prebrali, da je zakon nastajal, pobuda za spremembo Zakona o prevozu v cestnem prometu na Ministrstvu za infrastrukturo v Sloveniji in tam smo dajali pobude. Po dobro prebranih predlogih, danih pobudah, usklajevanjih, smo ugotovili, izmenjavi mnenj, da je bilo kar nekaj ali pa večino naših pobud pomislekov štartu razmišljanja usklajenega in ga je bilo tudi vnesenega. Zato, da tudi po štartni skepsi, če jo vzamemo ravno čez noč, smo bili, lahko rečemo, negativnega mnenja, ampak kot rečeno po razmišljanju in po danes slišanih iz ene strani, z druge strani razno raznih mnenj, glejte platformska tehnologija je tukaj in po premisleku kaj to prinaša, da je to konec koncev platformska tehnologija, da je to mobitel s katerim se upravlja, danes dobimo pa je povezava ali kakorkoli ni povezava in pica in hotel, konec koncev ja, tudi prevoz bo šel na platformo in dejansko prav je tako. In zato osnova kot tega zakona v združenju za promet v Gospodarski zbornici

46. TRAK: (SB) – 17.45

(nadaljevanje) in sekcije za promet pri Obrtni zbornici jasno povem, da podpiramo, vseeno pa dajemo še nekaj poudarkov, ker zaupamo v pravno državo vsake vlade, vsakršne vlade, kot sem prej povedal, z vsako smo sodelovali, neke poslance vidim z ene, z druge, z tretje strani, vedno se je dalo sodelovati, pač z nekaterimi več, z nekaterimi manj, ampak smatramo, da le v pogovoru in sodelovanju in v konstruktivnih pobudah je lahko rešitev in je lahko rešitev za vse tiste katere smo dolžni kot vi politiki kot ministri in tudi mi, ki strokovno tako ali drugače sodelujemo v teh okvirjih, da naredimo nekaj dobrega za nas vse in konec koncev smo tudi mi potrošniki. Nekaj sem prebral, zasledil tudi v pripombah oziroma izpostavitvi Zakonodajno-pravne službe, dve točki sta tukaj katere smo tudi mi še dali pobudo in tiste bom samo poudaril, mi želimo in predvsem se nam zdi ključno, da je dostop do trga vseh možnih oblik bodisi platformskih bodisi taxi, bodisi ostalih enak. Omenja se, da bodo enake, omenja se, da bodo popustili standardi. Mi smatramo, da se še razmisli koliko tega, da naj bodo enaka, ampak da se naj standardi ne popuščajo, ker že danes smo dosegli nek, predvsem to mislim na finančno dostopnost in strokovno dostopnost. Mi poudarjamo, če bomo zadržali standard, ki ga danes imamo v dostopnosti do panoge, to pomeni in finančno in strokovno bomo zožali krog pomislekov kateri so prihajali in da bomo imeli zelo, zelo malo teh pomislekov. Žal pomisleki so in pomisleki bodo tudi v danes delujoči taxi službi ni vse črno, so dobra podjetja, so dobri taksisti, so pa žal tudi slabe / nerazumljivo/, ki pa mečejo luč na celotno branžo. In tudi danes taksisti marsikateri ne delujejo že skladno z današnjo zakonodajo, točno vemo, da se licenca in vozilo ne prenašata na drugega, če nekdo ni sposoben licenco dobiti za taxi službo, pa je tega zelo, zelo veliko. Tako, da dejansko moramo velikokrat pred svojim pragom pomesti, potem pa iti pred drugega in če bomo vsak svojega bomo imeli vse čisto na vseh področjih, bodisi gospodarskih, političnih pa še marsikje. Torej, mi želimo in še enkrat poudarjamo, da je platformska tehnologija bodočnost, da z njo se moramo soočiti, poudarjamo pa da, še enkrat, je dostopnost enaka, da ima ta dostopnost nek nivo, da ni kar dostopna vsakemu in na koncu koncev mi vedno, vedno poudarjamo nadzor, mi smo vedno nad tem nadzorom, dobro je, ko da ko bomo zaključevali vse te zadeve, da bo spisano tako, da bo jasna in čista za nadzorne organe, kajti nimamo mi težave, vedno govorimo »saj sem imel nadzor, jaz sem imel nadzor« tudi jaz izhajam iz podjetništva, sam sem podjetnik, delam v javnem potniškem prometu že 30 let in tudi to korono smo preživeli, pa še upam, da bomo marsikaj, pa še nasledstvo imam in tudi delam kot s.p. in želim, da se ti s.p.-ji ohranijo, kajti s.p. so takšne in drugačne oblike in vsakdo dobrovoljno in prostovoljno deluje na trgu in ne verjamem, da v družbi, sploh pa ne takšna kot je slovenska, nekdo nad nekom s pištolo stoji in ga sili v nekaj, vsakdo se odloča lastno po svoji presoji, po svoji vesti in po svojih izkušnjam, na koncu pa je nekdo bolj ali manj zadovoljen. Žal takšna družba smo, živimo v takšni družbi in tega se izogniti ne moremo. Kot sem dejal inšpekcijske službe, vsekakor se bo ta zakon dodeloval, da se naredi vse tako, da bo nadzor resnično viden, da bo nadzor resnično mogoč in da bo nadzor učinkovit. Kot sem hotel reči vsi imamo nadzore, ampak žal ugotavljamo storjena na več področjih, da so ti nadzori zgolj zato, ker so nadzori in na koncu ne prinesejo učinkovitosti in ne prinesejo ključnega namena.

47. TRAK: (SB) – 17.50

(nadaljevanje) Jaz velikokrat povem iz vasi sem doma, iz kmečke družine, jaz bi že danes lahko nehal določene, razen sodobne zakone pisati. Če bi mi samo današnje zakone upoštevali, samo današnje tiste osnove, saj jih ne rabimo kaj veliko več, samo mi že tiste današnje ne upoštevamo, zato pa vedno kot predstavnik zbornice, predstavnik malih prevoznikov želim, da smo vsi, ki delamo na trgu v vseh oblikah veliki in mali, srednji, vsi se trudimo in delamo po različnih močeh, da imamo enako možnost in tukaj je Državni zbor, vi zakonodajalci, da se trudite, da predpiše in obkljukate enake možnosti za vse dejavnike na trgu in da jih skladno s tem tudi pošteno, korektno in učinkovito nadzirate. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Ugotavljam, da smo izčrpali vse prijavljene goste. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo 18. členov in je večje število vloženih amandmajev k različnim členom med seboj vsebinsko povezanih, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi najprej opravili glasovanje o amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo. Preden pa odprem razpravo, ki je prva prijavljena kolegic Tadeja Šuštar, pa je k besedi prijavljen predlagatelj minister Jernej Vrtovec. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. Jaz se zahvaljujem vsem vabljenim za diskusijo tudi tistim, ki zakona ne podirate, cenim to, da pride v hram demokracije in da o tem govorite. Bi pa rad opozoril na eno stvar. Glejte, jaz kljub svoji relativni mladosti takšne diskusije pri pripravi zakona o javni obravnavi nisem bil v preteklosti vajen, pa sem bil piarovec parlamentarne stranke dolga leta, / nerazumljivo/ vrnitev v parlament že prej tudi tiskovni predstavnik, bil vajen vseh novinarskih spotik in dela vsega ostalega kar pa se je odvila diskusija pri pripravi tega zakona pa ne. Moram povedati, da to, ne vem, mogoče tisti, ki ste bili ministri, veste kako to je, ni pa to najbolj enostavno. Ko gre za žaljive, žaljivke so eno in jih sprejmeš, grožnje so pa nekaj drugega in grožnje so nesprejemljive. Ko pride do obračunavanja groženj s človeškim življenjem, da nekdo, ne vem, preberem, po srbohrvaško piše »majmune jedan, izađi na ulicu ako smeš, z glavo bomo igrali pingpong« pa tako naprej, to niso heci. Škoda, ker je šel gospod / nerazumljivo/ ven, on je včeraj zvečer meni na Facebook direktno napisal: »Cameo taxi ni prišel na opozorilne vožnje, z njim bomo obračunali, najprej pa z vami.« Kaj pomeni, da bo nekdo z mano obračunal? Kako si to predstavljamo to diskusijo v parlamentarni demokraciji? In enostavno ne bom rekel, ne bom se opredeljeval ali mi kaj delamo prav ali ne, ker jaz sem prepričan, da delamo prav kar predlagam, ampak potem dajmo mi soočiti argumente ne pa izvajati grožnje, naj povem, da sem vesel, da se soočimo lahko v parlamentu, na ulici pa se ne bomo, ker mislim, da na ulici ni mesto za to, če pa želi kdo oblast spreminjati, pa so za to volitve ali pa kakorkoli znotraj parlamenta, ulica ni rešitev, grožnje in streženje po človeškem življenju pa še manj. In tukaj ni pomilovanja govoriti o tem ganjeni so in tako naprej, ne.
Kar se tiče zdaj še samega zakona. Pri pripravi tega zakona so sodelovala druga ministrstva, to sem že dejal, sodelovala je posredno tudi javnost, bil je zakon v javni obravnavi, usklajevan dolgo časa. Očitek o tem, da je to vzporedno s svetom z digitalizacijo,

48. TRAK: (SB) – 17.55

(nadaljevanje) ta zakon je v parlamentarno proceduro bil poslan v začetku meseca decembra, žal je parlamentarni postopek tako dolg, da je to trajalo pet mesecev, da je prišlo do tega tudi zaradi vložitve drugega zakona in tako dalje. Je pa zakon pripravljen v smeri, da naredimo en korak naprej k digitalni Sloveniji, kajti sicer, prej sem videl, ko sem šel po hodniku od Wolta vrečko, ne bom se opredeljeval kdo je to preko platforme nakupil, ampak potem smo bili dolžni, da mi to rečemo vsem platformam ne, pa je bila ta od Wolta vrečka v Državnem zboru. Jaz to naročamo vsak dan preko Wolta, e-hrana in uporabljam tovrstne platforme in želim si, da smo tako odprti tudi na področju prevozov zaradi posameznikov, ki niso taksisti, pa so njihov reprezentativni sindikat, ki, kot sem dejal, grozijo, pa se ne bom ustrašil oziroma se z ekipo ne bomo ustrašili in je prav, da naredimo spremembe naprej in odpremo Slovenijo digitalizaciji. Hvala vsem vabljeni, tudi gospodu Jefimu(?) za razpravo, tudi sindikatom, nasprotnikom tega zakona, cenim, da pridejo ljudje v parlament in o tem tukaj kjer je prostor spregovorijo, kot tudi tistim, ki zakon podirate. Vabim pa poslance, da odpremo dobro diskusijo o tem.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, minister.
V razpravo dajem vse člene predloga zakona in vse vložene amandmaje. Prva je v razpravi prijavljena kolegica Tadeja Šuštar, pripravi se koleg Miha Kordiš.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala, predsednik za besedo.
Danes govorimo o spremembah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Javnosti je vse prevečkrat izpostavljena samo ena odrešitev, ki se zakona dotika, poglavitne rešitve zakona so med drugim tudi pravica do brezplačnega oziroma subvencioniranega prevoza za športnike. Na predlog Nove Slovenije se uvaja tudi subvencionirana brezplačna vozovnica za invalide, za vojne veterane, za upokojence nad 65 let v mestnem prometu. Poenostavljajo se postopki za pridobitev licence, za izvajalce avto-taxi prevozov in občasnih prevozov, uvaja pa se tudi nova vrsta prevoza, na primer najem vozila z voznikom, ki omogoča bolj prilagodljiv način prevoza enega do največ 9-ih potnikov. Predvideva se, da se število vrst subvencioniranih vozovnic za dijake in študente bistveno zmanjša in se uporabnikom v okviru predvidenih sredstev ponudi tudi privlačnejše vozovnice, ki bodo širile širšo uporabo javnega linijskega prevoza. Za dijake in študente se bo odpravila tudi omejitev 10 voženj na mesec, zagotovila pa se bo tudi subvencionirana vožnja preko poletnih počitnic. Največ prahu je dvignila sprememba o taxi prevozih, pa naj vam povem še svojo izkušnjo s področja, ko sem bila zaposlena v taxiju. V taxiju sem bila zaposlena od 27. septembra 2017 do 1. septembra 2018, kar pomeni, da to področje poznam precej dobro. Pogodbo v taxiju sem podpisala za nedoločen čas za polni delovni čas, to je 40 ur na teden. V tem času sem delala po 5 dni na teden po 12 ur, od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer, ni bilo pomembno ali so bili to delovni dnevi, prazniki, sobote, nedelje. Včasih, recimo ob novem letu, ko je bilo povpraševanje po taxi storitvah ogromno, smo delali tudi po več kot 12 ur. Edina izjema, za katero sem sem morala posebej dogovoriti, je bilo meseca maja, junija 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za 8-urni delovnik, da sem potem po službi lahko še delala kampanjo. V taxiju smo delali neprenehoma od jutra do večera, niso nam dovolili, da bi imeli odmor, kosilo, malico, kavo, ne rečem, da sama nisem šla na kosilo, sem šla, ampak so nas vmes klicali zakaj ne delamo, zakaj ne vozimo. Torej sem kršila pravila taxija, ker sem šla jest.

49. TRAK: (DAG) – 18.00

(nadaljevanje) Poleg tega so od nas tudi pričakovali, da imamo čiste avtomobile - prali smo jih vsak dan oziroma vsak drugi dan -, in zahtevali, da to opravimo izven delovnega časa. Spomnim se, da sem se enkrat prijavila na delo petnajst minut čez šest zjutraj in so me spraševali, zakaj sem petnajst minut zamudila. Sem rekla, da sem zjutraj prala avto, pa so rekli, opravi to izven delovnega časa. Sama nisem nikoli vozila ponoči. Tisti, ki so delo opravljali ponoči, so morali avto prati podnevi. Naša plača je bila 25 % od našega zaslužka. Po nekem času, ko smo se temu uprli, so nam zvišali na 30 % od prometa. Kar je pomenilo tudi, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj takrat nismo nič zaslužili, in 30 % od zaslužka je bila naša plača. Plačanih nismo imeli nadur niti regresa, ta regres je bil prikazan vsak mesec sproti, kot višek od minimalne plače, če smo seveda imeli toliko prometa.
Februarja oziroma marca 2018 smo se organizirali in se odločili, da stopimo skupaj in zahtevamo normalne delovne pogoje. Še vedno imam 18 kontaktov, 18 ljudi, ki to zgodbo lahko potrdijo, ne enega, 18. In smo želeli preko sindikata zahtevati normalne pogoje. V tistem času ni bilo nikjer sindikata taksistov, ki ga zdaj velikokrat vidimo na televiziji, in se zdi, da se je ustanovil samo zato, da bi nasprotoval temu zakonu. Takrat sem se dvakrat ali trikrat dobila s Sindikatom avtoprevoznikov, s katerim tudi nismo prišli skupaj, saj so želeli, da se vsi včlanimo v sindikat in mesečno plačujemo članarino, česar pa nihče ni bil pripravljen storiti, saj če smo preračunali naš zaslužek, je bil ta 2,5 evra na uro. Sama sem takrat zaključila s svojimi sindikalnimi aktivnostmi, ker se mi je zdelo vse skupaj brezveze, saj se je videlo, da se nikamor ne pride. So se pa sodelavci odločili, da podajo prijavo na delovni inšpektorat, oni pa so tudi rekli, da se s tem ne bodo ukvarjali in da naj se obrnejo neposredno na policijo. V taksi službi, vsaj v Ljubljani, so res katastrofalne razmere. Nam, navadnim taksistom, če lahko tako rečem, je bilo prepovedano stati na nekaterih postajah v Ljubljani, ki so bile najbolj donosne. Tu lahko omenim glavno železniško in avtobusno postajo v Ljubljani, pred hotelom Union, pred Državnim zborom na Šubičevi, pred Kliničnim centrom Ljubljana. Tega pravila seveda ni bilo nikjer zapisanega, ampak so nas z grožnjami opozarjali, da tam ni naše mesto. Sama sem doživela, da sem neko jutro, zjutraj ob šestih, stala na tako imenovanem prepovedanem mestu UKC Ljubljana in se mi je v avto usedla medicinska sestra iz nočne izmene. Do mene je pristopil drug taksist in mi stranko dobesedno vleke iz avta. Odprl je vrata in jo za roko vlekel ven, pri tem je tudi grozil. Takrat sem jaz hitro odpeljala, seveda pa ni ostal prijeten občutek.
Zato kot bivša taksistka popolnoma podpiram ta novi zakon, ker prinaša preglednost. In iz dobrih izkušenj iz tujine, recimo, v Varšavi, Bruslju, vem, da je ta sistem zelo dober, brez nepotrebnih stroškov in je zelo predvidljiv, tudi s strani izvedbe prevozov. Ti točno veš, kdo te bo peljal, po kateri poti, s kakšnim avtom in kakšna bo cena prevoza. Poleg tega pa bo ta zakon prisilil tudi aktualne taksiste, da spremenijo svoj odnos do strank, do svojega dela, in bodo zaradi konkurence izboljšali svoje delo, prisiljeni bodo izboljšati svoje delo. Če sprememb zakona ne bomo sprejeli, pomeni, da podpiramo aktualno stanje, podpiramo to izkoriščanje, ki se zdaj dogaja; ni vse tako, kot je prikazano, da je to področje urejeno. Če tega ne bomo podprli, ne želimo sprememb, ne želimo napredka, ampak si zatiskamo oči pred tem izkoriščanjem. Hvala za tak sistem, ki zdaj obstaja.

50. TRAK: (DAG) – 18.05

(nadaljevanje) Sama bom zagotovo ta zakon podprla, danes sicer nimam glasovalne pravice, ampak v Državnem zboru.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Naslednji je k besedi prijavljen kolega Miha Kordiš. Pripravi naj se Ljubo Žnidar.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Moram reči, da se me je zgodba kolegice iz Nove Slovenije, ki je pred vstopom v Državni zbor vozila kot taksistka, dotaknila. Ni se me dotaknila zdaj, dotaknila se me je že takrat, ko sem jo prvič slišal, ker se mi zdi zelo reprezentativen primer, kako težak je taksistični kruh v ekstremnih kapitalističnih pogojih. In taksisti v teh pogojih delajo že zdaj. Delajo na espejih, kot prekarci, dan in noč, na bolniško ne morejo, njihove delavske pravice niso upoštevane in niso spoštovane. Marsikdo od teh taksistov bi moral dobiti pogodbo za nedoločen čas, pa je ne dobi, je prisilno na espeju. Ampak vse to, kar je kolegica iz Nove Slovenije opisovala, je zaenkrat po slovenski zakonodaji vsaj v pretežni meri nelegalno. Te oblike izkoriščanja, te grozne oblike izkoriščanja so nelegalne in so načeloma pregonljive. Kar imamo pa danes na mizi, je zakon njenega strankarskega kolega, ministra Vrtovca, lobističen zakon, pisan po meri Uber korporacije, ki bi te malverzacije, ki danes v zakonodaji tudi veljajo kot malverzacije, de facto legaliziral. In institucionalni ustroj, v katerem poteka in se dela panoga taksi prevozov, še bolj dereguliral in vse te najslabše prakse institucionaliziral. Ker vse te najslabše prakse, od socialnega dumpinga naprej, so v srcu Uberjevega poslovnega modela. Pa hiti minister Vrtovec - zdaj že, ne vem, kolikokrat sem imel priložnost to slišati, desetič mogoče – zatrjevati, da to ni lobističen zakon, da to ni Uberjev zakon, da ni pisan po meri Uber korporacije. In ravno tako sem že večkrat ministra Vrtovca vprašal - in ostal brez odgovora -, ker po mojih informacijah so na ministrstvu tekom priprave zakona o njem govorili kot o Uber zakonu. V usklajevanje je bil posredovan kot Uber zakon. Je to res ali to ni res, minister Vrtovec? Tako se glasi vprašanje, na katerega minister Vrtovec do zdaj ni zmogel odgovora. Namesto tega raje zavaja, zraven še malo laže, in tako. Tako, minister Vrtovec, če nimam prav, prosim, zanikajte – ali se je tekom priprave tega zakona na ministrstvu o njem govorilo kot o Uber zakonu? Ali je šel naprej v usklajevanje kot Uber zakon? Navsezadnje – to je tako, za češnjico na torti – poleti lansko leto, ko je minister Vrtovec dajal intervju na enem izmed kvazi medijskih kanalov, je sam dejal, da »na ministrstvu pišejo zakonodajo, ki bo pomenila prihod Uberja v Slovenijo,« verbatim, citat, neposreden citat. To je dejal za strankarsko trobilo Novo24TV, tam pa so povzeli to tudi kakšni drugi mediji. Danes pa pravi, da ta isti zakon, o katerem je takrat tekla beseda, da to ni Uber zakon, da lahko pride kdorkoli, pa da v osnovi vse ostaja enako, da pa te spremembe, recimo, preprečujejo delo na črno. Ne vem, gospod minister, prilagajanje zakonodaje in standardov v tej državi eni korporaciji, predatorski, plenilski, kot je to Uber korporacija, ne preprečuje dela na črno, ampak v resnici delo na črno legalizira.
Preden nadaljujem o konkretnih določbah zakona in z odzivi na navedbe, ki jih je natrosil minister Vrtovec in nato še kdo drug, se bom malenkost zadržal pri Uberjevem poslovnem modelu, ki je v vseh državah, v katerih se pojavi, popolnoma enak. Za začetek, prva informacija, ki jo moramo imeti in kar moramo vedeti, je, da Uber v celoti ni rentabilna firma. Predstavnik taksistov prej je navedel celo točno številko, koliko je bil v preteklem letu v minusu, mislim, da je bila ta številka 6 milijard ali 8 milijard, nekaj takega. / oglašanje v dvorani/ Osem? Ja, 8 milijard v minusu. V celoti to ni

51. TRAK: (DAG) – 18.10

(nadaljevanje) rentabilni poslovni model. Rentabilen postane šele pod pogojem, da si v neki državi, v katero vstopi, zagotovi monopolni položaj, potem pa iz tega monopolnega položaja mezde šoferjev taksistov pribije navzdol do asfalta, cene za stranke pa dvigne. Da pa sploh lahko operira na tak monopolno-dumpinški način, pa je najprej lobistično potrebno iz zakonodaje v posameznih nacionalnih državah odstraniti varovalke, ki tovrstno predatorsko ravnanje preprečujejo in ščitijo nek standard dela in standard opravljanja taksi prevozov. V vseh državah je enako. Pri nas ta hip spremljamo, kako se po meri Uber korporacije spreminja zakonodaja in se iz nje mečejo varovalke. Uber bi že sedaj lahko prišel delat v to državo. Cammeo, sicer problematičen Cammeo, kot sem se še posebej uspel podučiti v zadnjih 24 urah, je prišel iz tujine k nam in je prišel tudi z aplikacijo. Ne gre torej za vprašanje tehnologije, ampak za vprašanje družbenih odnosov. In ti Uberjevi družbeni odnosi so totalna prekarnost. So popolnoma deregulirana, najbolj groba različica kapitalizma, v kateri taksi vozniki dobijo bore malo, zagotovo ne dovolj za preživetje. In iz tega ne dovolj za preživetje pa odmerjajo svoj delež kolača za Uber. Sami morajo tankati avtomobile, sami morajo vzdrževati svojo pravno osebo, pri nas so to espeji, avtomobil morajo kupiti in tako naprej. Včasih za Uber niti ta monopolni položaj v neki državi, ki si ga izbori potem, ko zlobira zakonodajo, da iz nje letijo varovalke, ni dovolj, da bi izkazoval rentabilnost. Se pravi, niti ta dumping za Uberjev poslovni model včasih ni dovolj, zato lobira naprej. In imamo primere posameznih mest v Združenih državah Amerike, kjer je Uber odstrelil javni prevoz v teh mestih. Si je zlobiral to pozicijo, v kateri so potem mesta »odkoncesionirala« službo javnega prevoza Uber korporaciji. In kaj je končni cilj, ključni cilj te strategije, silno predatorski, zelo grob in družbeno uničujoč – zavleči se v vse mogoče pore v neki panogi, kot je to panoga prevozov, in na ta način strukturno pridobiti enormno moč, ker taka platforma, taka korporacija postane neobhodna za to, da neka osnova sistem sploh še deluje. Če nimaš drugih taksi služb, če nimaš vlakov, če nimaš avtobusov, in vse, kar imaš, je nek Uber, in je ta Uber delujoč na javnih financah, potem ni država tista oziroma neka politična skupnost ni tista več, ki bo določala pravila – Uber je tisti, ki bo določal pravila, ker je vse od njega odvisno, cel promet v nekem mestu, da pride od točke A do točke B, je odvisen od Uberja. In to je v srcu Uberjevega poslovnega modela. Prej sem dejal, da je to socialni dumping, to je v prvi fazi. V drugi fazi pa je to, da razpre svoje lovke vsepovsod po družbi in po prevozih, kjer jih lahko, se prilepi na javne finance, potem pa tako šoferje kot potnike, kot posamezne skupnosti in politične enote izsiljuje. Saj pri nas vemo, kako take zgodbe potekajo. Recimo, imamo primere zdravniško-zavarovalniškega lobija, kjer so desetletja razpisovali premalo specializacij, zato da si je tam par privilegiranih posameznikov na račun ostalih delavcev v zdravstvu in ostalih zdravnikov v zdravstvu zagotovilo neobhoden položaj, potem pa gospod Kuštrin in drugi predstavniki tega zdravniško-zavarovalniškega lobija izsiljujejo državo in paciente. Točno to, samo v globalnem obsegu na področju javnega prevoza, pomeni Uber korporacija in Uber platforma. In zato se ogromno nekega finančnega kapitala steka v to platformo, ne glede na to, kakšne minuse sicer beleži.

52. TRAK: (DAG) – 18.15

(nadaljevanje) 8-milijardni minus, samo lani, ali kako, kajne. Ker se nadeja tega, da bo Uber zlobiral v vseh državah, kjer deluje, tako močan položaj, da bo potem lahko izsiljeval države za javna sredstva in za mobilnost državljanov in na ta način prinesel noter profite, ki se bodo dolgoročno povrnili investitorjem v to platformo. To je popolna destrukcija praktično vsega. Zato je noro! Ne uničuje se panoge taksi prevozov samo zato, da bo nekdo kar takoj tukaj zaslužil, ampak se jo uničuje pod pogojem, potencialno, če se dosti dobro zlobira, da bo nekdo nekoč, down the line, šele zaslužil. Hujše perverzije praktično ni. In ni čudno, da so prenekatera mesta tudi v Evropi delovanje Uber korporacije prepovedala - kratko malo, cuf, ven -, ker so bile posledice tako hude oziroma so vedeli, kakšne posledice jih čakajo. Barcelona, Frankfurt, Sofija, pa kar cela Danska, ki Uberja sicer ni prepovedala, Uber je na Danskem delal, potem se je pa Danska odločila, vzlic vseh posledic, da bo svoje taksiste bolje zaščitila, kot so bili, vpeljala taksimetre, in Uber je spakiral kovčke in odšel iz države. Zakaj? Ja, ker njegov poslovni model socialnega dumpinga in sesuvanja standarda taksistov ni bil več mogoč, ker se je regulacija zaostrila, nadzor se je zaostril, položaj taksistov pa se je posledično izboljšal. In Uber ni več mogel nadaljevati s to svojo destruktivno strategijo. Pri nas, očitno, kljub temu, da vemo, kaj Uber pomeni, iz praktično vseh drugih držav, kjer Uber deluje, stopamo v to eno in isto past, zavestno, zlobirano in cinično. Še tako malo standardov, kot jih trenutno varuje taksiste - in njihov kruh je boren -, umikamo iz zakonodaje, ki je prav taksistom in cestnim prevozom na splošno sploh namenjena. Zaposlitveni režim bo ostal enak, kot je sedaj, pravi minister Vrtovec. Še enkrat poudarjam, slab status, kot ga imajo prevozniki zdaj, je v veliki meri nastal zato, ker delajo v prikritih delovnih razmerjih, na espejih, čeprav bi morali imeti redne pogodbe in vse pravice, ki iz tega izhajajo. Ampak jih nimajo, je pa to vsaj pregonljivo, proti temu se lahko organizirajo, proti temu lahko ukrepa delovna inšpekcija in tako naprej. Po novem pa bodo te oblike dumpinga v resnici legalizirali. In da tudi Uber ni prekarizacija, nadaljuje minister Vrtovec. Gospe in gospodje, Uber deluje v polovici državah tega sveta; ne razpolagam s povsem točno informacijo, mislim, da je teh držav okoli 70, 80, ali je to mogoče, med eno tretjino in polovico držav. Povejte mi eno in eno samo državo, v kateri je Uber prostovoljno in iz lastnega vzgiba svojim šoferjem dal pogodbe o zaposlitvi! Eno samo državo, en sam primer, povejte mi! Gospe in gospodje, pri teh desetinah držav en sam primer, kjer je Uber iz svoje dobre volje šoferjem izročil pogodbe o zaposlitvi. In zavladala bo tišina, ker takega primera ni. Prej so ti primeri obratni. Velika Britanija, Uberjevi šoferji tožijo platformo, da zanjo delajo kot, saj veste, zaposleni, običajni zaposleni, in da jim morajo zato pripadati tudi pravice. Uber se brani, da oni so v resnici digitalna platforma, da oni niti niso delodajalec. Uber tožbo izgubi.

53. TRAK: (DAG) – 18.20

(nadaljevanje) To je ena izmed domin, ki so se začele podirati v luči Uberjevega uničevanja taksi prevozov celih mest in celih regij. Zakaj, hudirja, bi metali iz zakonodaje ven varovalke, ki domače taksiste branijo pred tovrstnimi predatorskimi praksami, v imenu ene mednarodne platforme, ki sama zase pravi, da ni delodajalec! A veste, včasih se je še posebej desna parlamentarna opcija hvalila s tem, z deregulacijami, na način, »ja, bomo pripeljali tuj kapital pa tuje investitorje v to državo, zato da bodo odpirali delovna mesta… » Seveda, iz tega nikoli ni bilo nič, zmeraj so sledila odpuščanja in tako naprej. Ampak imeli so vsaj to neko logiko, neko propagandno linijo, »ja, glejte, če pa tu odpremo zakonodajo, če pa tu zraven spustimo ta ali oni ameriški špekulativni sklad, potem se bodo pa ustvarjala delovna mesta… » Zdaj niti tega nimajo več. Prej je sam minister Vrtovec dejal, da je čisto vseeno, kje je ta platforma registrirana, pa da itak platforma, seveda, kot nekaj samoumevnega, ne zaposluje ljudi.
Če nadaljujem s podaljšanim argumentom ministra Vrtovca, kako naj bi v osnovi vse ostalo enako, samo da bomo dobili malo več konkurence, da bodo ljudje imeli možnost izbire. Če bo vse ostalo enako, mi pa, prosim, povejte, zakaj spreminjate pogoje, ki veljajo za pridobitev licence. V isti sapi minister Vrtovec zatrjuje, da bo vse ostalo enako in da bo šlo naprej s temi družbenimi odnosi, ki sesuvajo že zdaj panogo taksi prevozov in preživetje taksistov. In potem nadaljuje, da bodo ravno tako morali pridobiti licence. Kjer mu zmanjka te sape, pa je, ko je treba povedati, da v tem istem lobističnem Uber zakonu in zaradi Uberja minister Vrtovec niža standarde, ki trenutno veljajo za pridobitev licence. Iz licence, recimo, leti ven strokovni standard oziroma pogoj za strokovno usposobljenost, ki ga mora imeti nekdo v prevozniški panogi za organizacijo dela. Pa ven leti pogoj finančne zmožnosti, da če se greš ti taksi prevoze, moraš imeti na računu vsaj 3 tisoč evrov za prvo motorno vozilo oziroma za prvi avto in tisoč 500 evrov za drugi avto oziroma vsak naslednji avto; mislim, da za večje prevoze so te številke nekoliko višje.
Zakaj torej vse te spremembe, če naj bi vse ostalo isto, kot laže minister Vrtovec? Ja, zato, ker je v srcu Uberja socialni dumping kot tista njegova vstopna točka, preko katere si monopolizira trg. Da pa ti lahko izvajaš socialni dumping, pa je treba odpraviti varovalke. Med drugim te strokovne in finančne varovalke zagotavljajo, da se organizacije prevozništva in prevozniškega podjetja ne more lotiti kar čisto vsak. In sedaj po teh spremembah se bomo pogovarjali o tem, da vozijo slamnata podjetja oziroma da bo lahko vozil čisto vsak na kakršnemkoli espeju, ne glede na to, kako nizke prihodke bo iz tega ven požel. In zaradi Uberja bo požel krepko nizke prihodke. San Francisco, eden izmed krajev, ki bi ga lahko obravnavali kot rojstno mesto Uberja, tam Uberjevi šoferji vozijo za 50 centov nižjo postavko, kot velja za študentsko delo v tej državi. To hočemo? Da nas prevažajo utrujeni, izmozgani ljudje v taksijih, ki so plačani manj, kot je študentska minimalka? Pa ta primerjava v resnici ni čisto točna, je še vedno preveč v Uberjevo korist, ker v San Franciscu standard življenja ni tak kot pri nas, ampak je krepko višji, njihovi bruti so krepko nižji. Se pravi, če bi preračunal na prvo žogo, kakšno postavko dobimo, da vozijo šoferji po slovenskih standardih

54. TRAK: (SC) – 18.25

(nadaljevanje) 1 evro na uro, petdeset centov, evro pa pol? Še eno izmed takih varovalk, ki gre ven oziroma ki se odpravlja skozi to zakonodajo je opredelitev taksijev in taksi standardov vključno s tarifo, ki so pripete na te taksi standarde. Kako? S tem, da se v zakonodajno poimenovanje vpeljuje čisto novi koncept najema vozila z voznikom. Seveda se je veliko težje izpogajati s sindikati in z šoferji na način, da potem ti sindikati in šoferji rečejo ja saj v osnovi ukinite nam naše tarifne standarde, mi nočemo že sedaj po teh standardih in po postavkah, ki imamo zagotovljene delati naprej dajmo mi vsi to ukiniti in znova / nerazumljivo/, ki se mi kar ponavlja v svoji razpravi in je prav, da se ponavlja že sedaj so ti standardi ekstremno slabi za Uberjev poslovni model pa so še vedno preveč in zaradi tega jih minister Vrtovec kot Uberjev podaljšek želi obiti na način vpeljave kategorija najema vozila z voznikom. Potem je pa tukaj še naslednji korak torej po tem, ko si Uber zmonopolizira neki trg, ko začne navzdol pritiskati / nerazumljivo/ voznikov začne na drugi strani dvigati cene za običajne potrošnike šele po tem, ko se počuti močnega in varnega. Iz tega naslova je bilo potrebno iz zakonodaje odstreliti še varovalko, ki občinam daje v roke vzvode, s katerim lahko maksimizirajo ceno taksi prevoza na svojem območju in imamo komplet razsuti delavski standard, razsuta regulacija, pod katero ti lahko sploh opravljaš taksi prevoz na eni strani in na drugi strani odpravljena meja, kjer ti lahko dvigaš cene v nedogled oziroma pač toliko kolikor si neki prevoznik neka multinacionalna korporacija namisli. Vsa ta grda resnica je skrita v retoriki ministra Vrtovca za češ za aplikacijo gre. Mi smo za digitalizacijo, v osnovi je v jedru tega zakona aplikacija, ampak te aplikacije že obstajajo pri nas. Sem že včeraj na Odboru za delo povedal jaz imam ta telefonu Cameo aplikacija firma prišla iz tujine. Naložil sem si jo, zaradi tega, ker je prišla do mene informacija, da tam pa dajo neke redne pogodbe, ampak mislim, da si jo bom izbrisal sledeč zgodbi, ki jo je gospa Šuštar iz Nove Slovenije kot taksistka povedala in sledeče sem komentarjem taksistov, ki sem jih včeraj prebral na socialnem omrežju v kako groznih pogojih pa delajo Cameotovi vozniki, ampak še vedno aplikacija je. Minister Vrtovec pravi ja pa ta aplikacija ni za dosti dobra, ti se moraš biti pred aplikacije zmožen zmeniti vsega se dogovoriti za ceno videti čisto točno traso in tako naprej. V redu, ampak zakaj pa, potem tovrstne aplikacije v zakonodaji ne predpišemo, ker ta Uber Vrtovčev zakon počne vse ostalo samo tega ne. V resnici, če gre zgolj za te aplikacije in da ta aplikacija pošteno deluje kot jo predstavlja minister Vrtovec je to vse, kar je treba narediti je v zakonu ali pa celo v podzakonskem aktu zapisati, da mora biti cena točno znana v naprej, da mora biti trasa točno znana v naprej pa bodo taksi službe delali s takimi aplikacijami kot so predpisane v zakonu in je to to brez, da se tukaj ruši strokovne standarde, finančne zmožnosti, da se obhaja tarifne standarde voznikov in tako dalje. Še eden izmed ministrovih v osnovi bo vse enako samo za konkurenco gre, argumentov je tudi, da se bodo v Sloveniji plačevali davki. Kako minister Vrtovec to svoje stališče skombinira s svojim drugim stališčem, da je vseeno kje je platforma registrirana in davke plačuje tam, kjer je registrirana na dobiček recimo jaz tega ne vem. Če je Uberjeva izpostava v Evropi prijavljena v Nizozemskem kot v davčni oazi ali pa kakšna globalna izpostava še kakšne druge platforme ne samo Uberja prijavljena na Deviških otokih recimo,

55. TRAK: (SC) – 18.30

(nadaljevanje) potem bodo tam odvajali davek kolikor jih sploh bodo ne ve v Republiki Sloveniji, kjer delajo biznis, kjer delajo profit in kjer delajo socialni problem in kot rečeno to minister Vrtovec sam prepoznava in potem samega sebe zanika. Kaj bo pri nas ostalo, če ne davki na dobiček? Jaz ostali bodo taksisti espejevci, ki bodo morali biti registrirani v Sloveniji to drži in ki bodo vozili za 1 evro na uro. V Sloveniji bodo ostali uničeni ljudje in socialni problemi in ne takšni ali drugačni davki, ker kolikor bo Uber lahko izcuzal iz slovenskih šoferjev in iz slovenskih potnikov kot rečeno, ko Uber doseže enkrat monopolni položaj začne dvigovati cene toliko bo izcuzal in pretovoril v davčno oazo. Vprašanje koliko bo za res ostalo slovenskim taksistom, ki bi šli delati za Uber v taki sliki, da sploh svoje davke pa prispevke plačajo. Vprašanje koliko bi tega ostalo za res. Davki za dobiček pa je že izpostavljeno plačujejo v državi, kjer je taka firma prijavljena in take države so po navadi davčne oaze.
Nekako kronski argument, na katerega se zelo radi predlagatelji današnjega lobističnega Uber zakona sklicujejo je javno mnenje, da oni so pa naredili neko anketo, ki je izmerila, da javno mnenje podpira prihod Uber korporacije v to državo. To je precej ironično glede na to, da prihaja od stranke, ki nikakvno javno podporo in bi, zaradi tega že zdavnaj morala oditi. Nikakvo javno podporo ima, zaradi tega, ker se roga slovenskim državljankam in državljanom od nje je bora malo ali nič, zavozila je epidemijo in tako naprej. Hkrati ta argument prihaja tudi od stranke in od Vlade, ki je ljudem prepovedala referendum o nakupu orožja. 780 milijonov evrov težkemu odhodku, ki bo osiromašil državni proračun na tistih točkah, kjer bi ga najbolj rabili domovi starejših, stanovanje za mlade, okolijska prenova, trajnostna mobilnost in tako in te ljudje, ki prepovedujejo vsem ostalim dvema milijonoma prebivalcem te države, da gredo na referendum, ker se bojijo javnega mnenja, ker bi plebiscitarno izgubili referendum proti nakupu orožja sedaj se sklicujejo na neko javno mnenje in to javno mnenje uokvirjajo na način nekega vprašalnika, raziskave meritve javnega mnenja ali kakorkoli že to želimo opredeliti. Temu se po navadi reče / nerazumljivo/ vprašanja in podobno. Recimo sam se sprašujem glede na kakšne prakse v tujini ali so te anketarji in v tem vprašalniku povpraševali ljudi o alternativnih, ki obstajajo oziroma ki bi jih lahko razvili recimo o nacionalni taksi službi. So ljudje, ki ste jih spraševali bili svesni, da je taka opcija mogoča ali jo zadružnih platformah tudi to obstaja v osnovi ista kord tehnologija aplikacija in organizacija dela samo, da z njo rokuje recimo v primeru taksijev cel taksi kolektiv demokratična? In ta ista tehnologija, ki poganja Uberjeva uničevanja lahko hkrati poganja pa napredek, da je v korist in potnikov in šoferjev, kar pod Uberem ni ista tehnologija. Ste ljudi spraševali o teh alternativah? Jaz mislim, da jih niste. Tudi glede na to, kar ste sami povedali mislim, da tega niste. Morda bi bilo res preveč pričakovati, da Nova Slovenija ali za njo minister Vrtovec samo klicani krščanski demokrati posegajo po tradicijah Janeza Evangelista Kreka. Tudi on je bil katolik. Ta katolik je pomagal kmetom. Organiziral jih je v zadruge, gradil je na solidarnosti. To je bila resna krščanska demokracija ali krščanska socialna demokracija, če želite, ki je prišla iz verskega desnega tabora.

56. TRAK: (SC) – 18.35

(nadaljevanje) To so vaše lastne intelektualne korenine, ki se jih očitno jaz kot socialist zavedam in iz katerem sem jaz kot socialist zmožen črpati navdih od vaše krščanske demokracije so pa ostali samo še politični japiji. Tudi ena taka informacija, ki je zelo verjetno izpadla iz te meritve javnega mnenja, ki je osnova za sklicevanje na javno mnenje češ kako ljudje podpirajo to, da se sesuje taki prevoze v imenu Uber korporacije je kakšne so cene teh taksi prevozov otipljivo primerljivo s kakšnimi drugimi državami recimo. Ne vem, če so ljudje, ki ste jih vi spraševali bili obveščeni o tem, da je pet evrov povprečna cena v Ljubljani, da je recimo 5 evrov tudi povprečna cena tudi v Beogradu, ki ima nižji standard kot ga ima Ljubljana se pravi so tam taksisti plačani več ali ta je pa še bolj zgovorna, da dunajski taksisti vozijo za 30 evrov. Saj Avstrija ima višji standard kot ga ima Slovenija dvakrat mogoče trikrat tudi če kaj več nima pa šestkrat pa so vendarle dunajski taksisti šestkrat bolje plačani od slovenskih tako to izgleda v državah, ki imajo malo bolje urejene te stvari. Avstrija je prisila Uber oziroma jim dala pogoje, da mora svojo podružnico registrirati pri njih ne pa, da udira na avstrijski trg mimo obstoječih standardov iz neke davčne oaze tako kot bi rad minister Vrtovec, da se zgodi pri nas.
Mislim, da je bila vsebinsko moja razprava dovolj zgovorna, podkovana s podatki sedaj si pa poglejmo še kakšno konjenico je minister Vrtovec vpoklical v obrambo Uber korporacije in ki smo jih lahko slišali na začetku govoriti med vabljenimi. So zastopali vabljeni takšne ali drugačne nianse Uber korporacije. Gospod Daniel Avdagič ustanovitelj in zastopnik enega podjetja AV Living Leb leta 2018 izguba 324 tisoč evrov. Leta 2019 izguba 167 tisoč evrov. Res te ljudje nam bodo predavali kako se dela biznis. Je lastnik in zastopnik tudi še enega drugega podjetja tokrat poslovnega svetovanja / nerazumljivo/ d. o. o. Ta isti gospod je v letu 2018 na temu drugemu podjetju zabeležil skoraj 20 tisoč evrov izgube, v letu 2019 pa 18 tisoč evrov izgube, ampak tudi to še ni vse. 14 dni nazaj 22. 4. letošnjega leta je ta gospod Daniel odprt oziroma še eno podjetje, je postal njegov solastnik. O tem nimamo nikakršnega podatka, ker je bilo komaj da odprto. Glede na to kako vneto se zavzema za pravice Uber korporacije in da očitno in zanjo in za ministra Vrtovca organizira tudi ali pa bolj rečeno orkestrira meritve javnega mnenja pa se mi postavlja naslednje vprašanje. Ko je bila na vladni mizi situacija s pomanjkanjem zaščitne opreme konkretno maskami kaj se je zgodilo? Podjetja okoli Vlade Janeza Janše, ki se nikoli niso ukvarjala z dobavo medicinske opreme, ki so komaj da obstajala, komaj da prikazovala karkoli prometa kar na enkrat začela dobivati milijonske, deset milijonske posle države in zagovornik Uberja in tovrstnega delovanja, ki že po dve drugih firmah beleži težke minuse sedaj sočasno, ko se je sprejemal Uber lobistični zakon odpira še tretje podjetje seveda jaz lahko iz tega samo iz konteksta potegnem ven neke zaključke. Sami si ustvarite svojo sliko. Ne vem konkretno kaj je na stvari samo po modusu operandi Vlade Janeza Janše v zadnjem letu dni se mi zdi ta situacija precej zgovorna. Morda se motim, ampak mislim, da so tudi temu gospodu Danielu vse ostale informacije tukaj precej jasne in povedne. Pač ljudje, ki imajo dve firme s konsistentnimi minusi naj bodo iz pozicije

57. TRAK: (SC) – 18.40

(nadaljevanje) kapitalističnih japijev v rdečih številkah tukaj predavali, da moramo v državo spustiti Uber, lepo vas prosim. Sedaj ta zgodba niti ni še zaključena. Tukaj imamo gospoda direktorja GoOptija, ki je tudi naklonjen lobističnemu Uber zakonu. Sedaj jaz sem se z Go opcijem in panogo cestnih prevozov ukvarjal že preden smo na mizi dobili aktualni paket Uberjeve zakonodaje in z izven linijskimi prevozi, s katerimi se GoOpti ukvarja še posebej, zaradi tega, ker gre za malo večja vozila in ki jim padejo izven siceršnje regulacije kot bi morda veljale za kakšne taksije in delovne razmere v temu podjetju so bile strahotne. Gospe in gospodje tukaj nam danes govorijo o blago dejstvih Ubra direktor podjetja, za katerega so bili ljudje za volanom tudi po 24 ur v kosu pa 20 ur v kosu. Tukaj imam evidenčne liste gospod direktor. Lahko preberem direktno iz njih fure, ker sem bil sam predlagatelj zakonodaje večkrat in v prvi vrsti šoferjev, ki direktno ali oziroma indirektno vozijo ali pa so vozili za GoOpti. De facto sužnje lastništvo. To je ta konjenica ministra Vrtovca, ki brani Uber korporacijo. In seveda delovna inšpekcija še posebej že takrat pri GoOptiju nikoli ni za res prišla do dna, takrat jo je vodila gospa Nataša Trček, ki je imela zelo rada kvantiteto se pravi naredimo čim več pregledov čim več različnih firm ne glede na to koliko v podrobnosti se spustimo oziroma te podrobnosti kar nekako premislimo in v temu je keč. Ko imaš ti eno hobotnico sestavljeno iz različnih pravnih oseb je zelo težko prikazati in pokazati, da gre nekje za prikriti delovno razmerje in da mora eden šofer dobiti redno pogodbo o zaposlitvi seveda ker se je inšpektorjem mudilo, bilo so pod pritiskom, si niso mogli privoščiti na enemu primeru izgubiti mesece in mesece kopanja po papirjih in papirnega raziskovanja, čeprav osebno mislim, da bi to morala biti strategija delovne inšpekcije rajši ene par vzorčnih primerov, ki se jih naredi kot kronske primere kakor, da se dela površno in na široko kot je delovne inšpektorje sililo vsaj nekdanje vodstvo no trenutno čisto ne vem kakšna je situacija. GoOpti se je v resnici vzpostavil kot platforma, ki pa je nadzorovala delo šoferjev in jim ga prepisovali v celoti ne glede na to kako daleč po verigi raznih pravnih oseb so bili oddaljeni pravno-formalno od dejanskega organizatorja dela. Si imel ti platformo, potem imaš eno podjetje, ki je deoo, za ta deoo dela neki drugi deoo pa še tretji deoo pa mogoče še kakšen espe zraven, potem je pa pod temi deooji drugega ranga še kakšen espe in tako naprej se zadeva razveje in seveda ti enemu delovnemu inšpektorju praktično nemogoče razkopati in sprožiti postopke, ker ga pritiskajo, da nima mesece in mesece časa, da se s tem ukvarja. To je bilo tako namerno zamegljevanje, kopičenje podjetij pogosto tudi slamnatih podjetij, ki so stale med konkretnim delavcem in med GoOptijevo centralo, čeprav so ti delavci delali po navodilih in pod nadzorstvom GoOptijeve centrale. Zakaj to slednje tako omenjam in poudarjam? Ker je to ključna definicija rednega delovnega razmerja. Tisti, ki ti daje navodilo za delo, tisti ki ti organizira delo tisti je tvoj delodajalec ne glede na to koliko pravnih oseb in različnih / nerazumljivo/ pravnih oseb je vmes nakopičenih in potem tukaj poslušamo zagovor Uber korporacije in spremembe zakonodaje s strani predstavnika podjetja, za katerega so še enkrat poudarim pa je to samo eden primer so tudi drugi so šoferji v avtu sedeli 24 ur v kosu eden del dan, sužnje lastništvo, ampak ravno to je tako zelo zgovorno kdo je konjenica, ki pomaga ministru Vrtovcu spraviti skozi parlamentarno proceduro lobistični Uber zakon in nam izrisuje kakšna prihodnost Uber v resnici pomeni sužnjelastniško prihodnost.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Kolega Černigoj?

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Proceduralno.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Izvolite.

58. TRAK: (SC) – 18.45

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo.
Jaz se morem tukaj jasno in glasno odzvati te razpravi gospoda Kordiša. Jaz bi res prosil, da kot predsednik pozovete predhodnika in naslednje razpravljavce, da se držijo točke dnevnega reda. Pred menoj je Zakon o prevozih v cestnem prometu. Razumem pa gospod Kordiša, da če ne more operirati s podatki zelo lahko operira z Uberjem, z dostojanstvom Slovenske vojske, ker drugih argumentov nima, potem pa začne še žaliti povabljene goste. To je za mene popolnoma nevzgojenost, nevzgojenost.
Drugi proceduralni predlog. Prosim vas, da predhodnika gospoda Kordiša in njegovo razpravo v Državnem zboru po mojem mnenju krši 8. člen etičnega kodeksa dostojanstvo in spoštljivost, kjer piše: »Poslanec je dostojanstven, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren - in se končuje - in ni žaljiv«. Takega obnašanja jaz ne toleriram. Sprašujem kolegice in kolege v tej dvorni ali se mi takega diskurza takšne razprave tukaj želimo? Po mojem ne.
Še za konec in bom končal. Bom zaključil takole: »Ne bodimo Miha bodimo boljši.« Hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Sedaj če je … Potem pa naj bo kolega Cigler. Se opravičujem, da sem spregledal.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala predsedujoči za besedo.
Poglejte postopkovno je, da daš postopkovni predlog in ne da tukaj komentiraš, imaš vsebinsko razpravo in žališ predhodnega razpravljavca, ki je z argumenti nastopil in praktično razgalil eno strategijo digitalizacije v Sloveniji v narekovajih, ki gre na račun človekovih pravic in na proti kateri je kompletna javnost, stroka, Državni svet, mnenje Zakonodajno-pravne komisije. Če tega niste sposobni prenesti, potem tistega, ki ga ne razumete oziroma ne sprejemate ne žalite.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Jaz vam pa predlagam, da zavrnete postopkovni predlog, ki ga je podal gospod Černigoj. Mislim, da je bil manipulativen, žaljiv bil celo v vsebinski, čemur postopkovni predlog ni bil namenjen. Namreč jaz v svojih razpravah za vsako trditev, ki sem jo postavil dal zraven podatke. Govoril sem o evidenčnih listih v primeru GoOptija, pred tem sem govoril o konkretnih številkah pri Uberju po konkretnih mestih in posledicah, ki jih je Uber pustil v teh mestih in poslovnih modelih, ki jih je izkazal z imeni držav, z imeni mesti in tako naprej. Tako da mislim predsedujoči, da ta postopkovni predlog od gospoda Černigoja zavrnete in tudi zaščitite mojo integriteto kot poslanca, ko me tako grdo in podlo napadajo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Kordiš. Danes sem že enkrat popoldne povedal, ko je eden od gostov bil nespoštljiv začel žaliti razumite me, da ne bom niti posegal v besedo poslanke ali poslanca. Pozivam vas pa, ker smo pri zahtevni točki pred nami zahteven zakon, da smo spoštljivi eden do drugega pa moj predlog je, da sejo nadaljujemo v takšnem tonu kot smo jo tudi začeli. To velja tako na desni kot na levi. Dam besedo kolegu Žnidarju, pripravi se kolega Boris Doblekar.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Poglejte iz današnje razprave je moč razbrati, da je ureditev na področju taksi prevozov v Sloveniji slaba. Bili so danes našteti primeri izkoriščanja šoferjev. Jaz bi rekel izražam vso spoštovanje do vseh taksistov do vseh šoferjev, da opravljajo to izkoriščevalsko delo v Sloveniji. Oni so tukaj prave žrtve. Bi rekel v ozadju so pa tisti skrivni elementi, ki jim pa ta anarhija odgovarja, ta anarhija jim odgovarja. Odgovarja jim to neurejenost to jim pa odgovarja.

59. TRAK: (DAG) – 18.50

(nadaljevanje) Odgovarja jim tudi zmanjšana konkurenca, to jim tudi odgovarja. In danes zagovorniki, nasprotniki te zakonodaje, zagovarjate zmanjšanje konkurence, to anarhijo, to izkoriščanje taksistov, šoferjev, ki so izkoriščani, zelo slabo plačani, kot smo slišali danes, ne dobijo niti letnega regresa in tako naprej. Same kršitve, in vi danes to zagovarjate. To je super sistem, da ta sistem naj ostane. In z vsemi se branite, bi rekel, uvedbe novitet, nove mobilnosti. Poglejte, pred kratkim smo uvedli skupno vozovnico v javnem potniškem prometu - izboljšala se je mobilnost -, da se zmanjša število osebnih prevozov po sistemu vsak s svojim avtomobilom. In tu se uvaja nova tehnologija, pač, ena od aplikacij. Danes slišimo samo Uber pa Uber pa Uber… Takih platform je ogromno, ni samo Uber, veliko jih je. In kaj dejansko ta zakon zagotavlja? Ta zakon zagotavlja, da se upošteva delovnopravno zakonodajo v Sloveniji, da imajo te platforme sedež v Sloveniji, pa ne glede, ali gre za svetovno ali katerokoli, in da v Sloveniji plača vse davke. To je bistvo. In zdaj ti manipulanti, ki sedaj obvladujejo te taksi prevoze, okrog prinašajo državo, ker ne plačujejo davkov, ker izkoriščajo delavce, ne plačujejo jim regresa in tako naprej. In zdaj vi to zagovarjate, da naj to ostane. Jaz vas ne razumem. Čez pet, deset, petnajst let se bomo pa s taksi avioni vozili po Sloveniji. Vi pa, ne, nismo zdaj za korak k novi mobilnosti, ampak, ne, naj ostane ta, ne vem, vožnja s taksijem za tri kamenčke ali pa za pet kamenčkov in tako naprej. Jaz vas res ne razumem. Pa danes iz razprave ne razberem, pet voženj na isti relaciji, boste dobili tri različne cene. Pa nobenega ne obsojam, ampak to je dejstvo, to so realna stanja, to je praksa. To se dogaja, in vi to zagovarjate, to anarhijo, to neurejenost. Glejte, država, z Državnim zborom, z zakonodajo, je regulator, ki regulira korektnost in poštenost na vseh segmentih. To je zakon. In na tem področju se stvari urejajo, dajejo določene pristojnosti tudi občinam. Poglejte, zakaj se ne bi uredila pristojnost, ne vem, stopnja onesnaženosti z avtomobili. Občina mora imeti pristojnost, koliko procentov bo imela električnih taksi vozil. Naj to odloči občina, zakaj pa ne, naj bo to njena pristojnost. Lokalna samouprava je del državne uprave. In s tem zakonom dobi lokalna samouprava določena pooblastila in odločanje in pristojnosti. Naj jih ima, naj odloča, kakšne avtomobile bodo imeli, ali bodo imeli električne ali bodo čez deset let imeli taksi avionske prevoze. Če v tem razvoju ne vidite nekaj pozitivnega, potem jaz lahko ocenim, da imate slab pogled. Edina točka, ki pa je slaba, ki jo znate narediti, je pa samo Uber, pa je takih platform sto. Tako da jaz, bi rekel, vidim v tem zakonu… Jaz sem gradbinec po osnovnem fohu. To je isto, primerjavo bi dal, kot da bi v Sloveniji imeli samo enega gradbinca, pa da ne bi imel nobene konkurence. Poglejte, če samo ocenim, je v Sloveniji, ne vem, pet, sedem, osem večjih gradbincev, pa nobeden ne izkorišča

60. TRAK: (DAG) – 18.55

(nadaljevanje) delavcev, pa vsi dobijo plačan regres, pa vsi delajo osem ur, pa vsi dobijo plačane nadure. Povejte mi en primer v gradbeništvu, da tega ni. Tu v taksi prevozih imamo pa enega izvajalca in same kršitve. Vi pa to zagovarjate. Ne razumem.
Bi pa imel naslednje vprašanje. Koliko sestankov s tem lastnikom ste imeli in koliko ste jih prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije? Da zagovarjate takšne nepravilnosti, vas je moral nekdo usmeriti in ste se morali z njim sestajati. In po zakonu ste kot poslanci dolžni Komisiji za preprečevanje korupcije prijaviti vsak tak sestanek. In moje vprašanje je, koliko sestankov ste imeli in koliko ste jih prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije, da zagovarjate takšne anomalije. Ne razumem razprave, ki jo danes tu poslušam.
Jaz verjamem, da ta zakon ni maksimalen, da ga bo treba v nadaljevanju… Skratka, vemo, da se vedno še odkrijejo kakšne napake, da se te napake vedno s popravki odpravljajo v nadaljevanju, vidim pa korak k pravičnemu delu vseh teh taksi šoferjev. In, konec koncev, do vseh uporabnikov, da ne bo za isto relacijo na petih vožnjah plačal tri različne cene, kar smo danes tu slišali v razpravi. To je cilj, pošteno delati, pošteno biti za to plačan in ne države okrog prinašati. To je cilj zakonodaje. In jaz verjamem, da je ta zakon dober, in ga bom seveda z veseljem podprl.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Žnidar.
Naslednji prijavljeni k besedi je kolega Boris Doblekar. Pripravi naj se Soniboj Knežak.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister z ekipo!
Prej sem res užival v tisti razpravi poslanca Kordiša, ki je imel tule razne disertacije okrog buržoazije, kapitalizma, socializma in teh zadev. Mislim, ne vem, če še v katerem parlamentu v Evropi to poslušajo.
Malo me žalosti, ker ne vidim več med nami nekaterih ali pa tistega šefa sindikata, ki je bil precej glasen pri tem zakonu, ki je velik napredek v smeri digitalizacije. Prej sem tudi poslušal razpravo poslanke Nove Slovenije - verjetno ste jo tudi sami že vsi slišali, mogoče že drugič -, ko je govorila, kako dejansko zgleda poklic taksista. To ste najbrž vsi poslušali, čeprav ste se mogoče nekateri delali, da ne slišite, ali pa niste potem v razpravi tega niti povzeli niti dotaknili se. Jaz se pa bom. Povedala je, kako zgleda poklic taksista v Ljubljani. In ravno tisto, kar je poslanka govorila iz lastnih izkušenj, ko je opravljala to delo, zato da je zaslužila denar ali pa vsaj mislila je, da ga bo zaslužila, sem potem ravno to, kar je ona govorila, poslušal v razpravah oziroma v razpravi poslanca Levice. Ampak ni govoril za razmere, kakršne so zdaj, oziroma o taksi službi, kot zdaj obstaja, pač pa seveda o nekih drugih zadevah, namišljenih. No, in lepo je povedala, da nekoč, takrat, ko je delala, tudi ni bilo tako organiziranega tega sindikata taksistov in se ni nihče postavil za njo. Nobeden ni zastavil besed za njo, da bi ji pomagal pri tem, kar je vse doživljala tam v tisti taksi službi.

61. TRAK: (DAG) – 19.00

(nadaljevanje) Od tega, da je delala za… ne vem, kaj naj rečem, no, za mezdo ali kako bi temu kdo rekel. No, in zdaj ta sindikat, ki je zdaj ustanovljen, seveda ima vso pravico tukaj ta gospod, ki nam je tu predaval, je predsednik sindikata, ki niti ni taksist, ampak je pač prodal neko aplikacijo oziroma trži to aplikacijo taksistom po Ljubljani. To se pravi, verjetno je ni dal zastonj. Ali imate vi podatke mogoče tamle na levi, da je to zastonj dal, to aplikacijo, podaril, ne vem, doniral. Ta gospod je predsednik Sindikata taksistov, se pravi, delavcev, ki vozijo avtomobile, ki vozijo taksije, vozijo ljudi, prevažajo, delajo za slabe plače, imajo slabo urejene pogoje, ne dobijo vsega tistega, kar bi jim pripadalo. To je ravno tako, kot da bi na železnici bil predsednik sindikata nekdo, ki je prodal železnici aplikacijo za evidentiranje delovnega časa, recimo. / nasmeh/ Hm, ne vem, če bi ga mi gledali dolgo na železnici. Skratka, zdaj s to novo zakonodajo, ki prihaja in ki bo, verjamem, tudi ugledala luč sveta, je bistveno, da je tu napredek, da gremo naprej z razvitim svetom. Da se bomo nekako otresli teh monopolov, da se bo to nazadnjaštvo, staromodno poslovanje, izkoriščevalsko poslovanje prekinilo. Da bodo urejena delovna razmerja, tako kot je povedal minister že neštetokrat. Da bodo uporabniki, ljudje, ki se bodo vozili, ki se vozijo s taksijem ali pa ki se vozimo, imeli možnost uporabe taksimetra ali pa aplikacije; odločitev bo v njihovih rokah najbrž, kajne, jaz ne vem, ali je to tak problem razumeti, ali kako.
Veliko je bilo o prekarizaciji. To ne drži. Vemo, da ne drži, ampak to drži zdaj, to, kar se dogaja zdaj. Cena bo znana, kar je bistveno. To se pravi, da bo uporabnik vedel točno do centa natančno, kje se bo peljal, s kom se bo peljal, kakšen bo avtomobil, kakšna bo pot začrtana in kakšna bo cena. Se pravi, bo točno vedel, za kaj gre, ne tako kot zdaj.
Davčna zakonodaja bo še bolj spoštovana, kot je to doslej. Torej, pobranih bo več davkov, kar je bistven podatek.
Kar se tiče teh oporekanj, da espeji, pa da bo preveč espejev, pa ne vem kaj vse se znese ven, kot da bi nek hudournik nanesel kup nekih polresnic in nekih zavajanj. Morajo imeti prav vsi, ki se s tem ukvarjajo, firmo, podjetje, espe, saj to je popolnoma jasno. Tudi zdaj, ko vozijo taksisti za te večje firme, Metro in tako naprej, imajo vsi espeje, ali kako. Ali vozijo, ne vem, popoldansko obrt ali kaj, kako vozijo, ne vem, iz ljubega dolgčasa ali kako imajo to urejeno. To se pravi, je treba imeti te stvari pošlihtane, potem pa lahko voziš, kajne. Pridobili bodo licenco, torej z aplikacijo. Občina bo morala izdati dovoljenje, in ne vem, kaj je tu narobe. Nikjer ne piše, da bo to Uber, to so mokre sanje, ki prihajajo tamle z leve strani, že vse odkar smo se začeli s tem zakonom ukvarjati. Vsaka druga beseda je Uber, vsaka tretja je kapitalizem, potem pa še malo socializma, pa smo nekako zaključili razpravo. Se pravi, to bo lahko opravljal kdorkoli.
Aplikacija bo povezana s Fursom, kot Booking. Najbrž Booking tudi uporabljate, kajne, sploh ti mladi poslanci in poslanke. Po vsej verjetnosti ste to že uporabljali in najbrž se zavedate in veste, da je zadeva zelo uporabna, da se da nekako hitro, učinkovito ali pa pravočasno, pa še zelo sigurno rezervirati neko turistično destinacijo, jo plačati, prej ali potem,

62. TRAK: (VP) 19.05

(nadaljevanje) ali kakorkoli, skratka vemo, da stvar špila in da ni nobenih problemov. Ne vem ali boste začeli s kampanjo za ukinitev bookinga ali kako. Tako, da jaz tukaj res ne vidim nobenih težav. Povečana bo torej tudi varnost in sledljivost. Zakon je tudi medresorsko usklajen, to je treba še enkrat povedati, da ne bo kakšnih dvomov, da to ni.
Aplikacija, ki že obstaja oziroma ki je bilo tudi govora o tej aplikaciji, ki jo taksisti že bojda imajo, in to je ta aplikacija, ki je, mislim, da od tega predsednika sindikata, torej ta aplikacija ne zagotavlja uporabniku taksi storitve cene, zajamčene cene, koliko bo plačal, če se bo peljal od Ljubljane do Škofje Loke. Ni zajamčena cena, torej se ne ve, ne ve se vnaprej, kakšna bo cena. In ne vem, zakaj bi morali taki monopoli pač imeti neko absolutno ekskluzivno, ali kako naj temu rečem, pravico, da lahko takšna aplikacija, samo ena od teh aplikacij, obstaja. Zakaj nebi bilo to odprto tudi za druge, torej da bi bila tukaj konkurenca, da bi bili tako, se pravi, zadovoljni in uporabniki, kar je bistveno, da so uporabniki zadovoljni, da je cena nižja, in da so zadovoljni tudi nosilci dejavnosti. Saj, če komu ne bo šlo, bo pač verjetno nehal voziti. Saj kje pa piše, da to mora za primej početi? Ne vem, tako ustvarite v teh razpravah neko sceno, da mogoče mislite, da bo kdo verjel, da moraš to delati, ne vem, pa celo življenje ali pa samo to bom delal in nič drugega. Saj, če ne bo to, bo pa kaj drugega, ne? Saj ljudje moramo biti fleksibilni. Vsaj tisti, ki smo se morali truditi za to, da smo delali nekje ali pa da delamo, da smo iskali službe, to poznamo. Tisti, ki niste ali pa ki nimate teh izkušenj, ki se nekako sučete, ne vem, ali po politiki ali kjerkoli, torej brez posebnih izkušenj, tega ne razumete. Jaz vam za to nič ne zamerim, jaz vam nič ne zamerim tega, če tega ne veste.
Torej govora je bilo tudi oziroma pri samem zakonu torej o enotni vozovnici. Ne vem, kaj je tukaj narobe s to enotno vozovnico. Jaz to pozdravljam.
Pozdravljam tudi te namere, da se ustanovijo koncesijska območja. Predvsem gre tukaj za prevoznike s turističnimi avtobusi, da se tudi pomaga, da se tudi mogoče malo razbijejo določeni monopoli in da bodo lahko tudi manjši imeli kaj od tega, ne samo veliki, ki jih v Levici zagovarjate. Zagovarjate velike, manjše pa pozabljate.
In jaz zato mislim, da ljudje komaj čakajo, da se ta zakon sprejme. Zato bi bilo tudi zelo dobrodošlo, da se dejansko ljudem, državljankam in državljanom uporabnikom taksi službe, na nek realen, pravi način predstavi, kako zadeva izgleda, tako kot je minister povedal in kako je tudi v samem uvodnem govoru oziroma v predstavitvi predstavil zadevo, dejansko takšna, kakršna je. Vsa tista zavajanja je ovrgel z argumenti, ko zavajate. Tako kot to ni edini zakon, ko pač zavejte in bega ljudi, da bi vam verjeli, ali jaz ne vem, zakaj to počnete, ker točno veste, da ni res. Tako, da treba je tudi prebrati zadevo, in ko prebereš , ti je takoj popolnoma jasno. To je nekako podobno kot je pri Zakonu o vodah, kjer se je ljudi zbegalo, da je zakon škodljiv za čisto pitno vodo, pa nikjer o čisti pitni vodi sploh nič ne piše notri. Mislim, to pri tem primeru o tem zakonu je pa popolnoma isto.

63. TRAK: (VP) 19.10

(nadaljevanje) Tako, da jaz sem zelo vesel, da se stvari premikajo, da se je tudi tukaj naredil en tektonski premik naprej in da to ljudje podpirajo. Videli smo, poslušali smo tudi tukaj goste, ki so povedali, imamo tudi javna pisma podpore prehodu na digitalno mobilnost v Sloveniji. Res ste tudi v Levici dobili ta pisma in to so pač podjetja, posamezniki, ljudje, ki delajo, ljudje, ki ustvarjajo, ljudje, ki imajo pogled usmerjen naprej, ki niso nazadnjaški, niso staromodni, ki gredo po svetu, ki želijo tehnologijo, primere dobre prakse prinesti tudi k nam v Slovenijo, in takim je treba tudi kaj verjeti, menda. Ne bomo verjeli menda samo nekim floskulam in litanijam o kapitalizmu, socializmu, marksizmu, buržoaziji in ne vem kaj vse. Ne vem, to lahko govorite, pa mogoče bo kakšen nasedel, ampak to ne pije vode, od tega ne bomo nič imeli. Slovenija od tega nima nič, to je mlatenje prazne slame. In kako spretno znate vse tiste svoje potem povezati notri v katerikoli zakon. Katerakoli sprememba, ki se naredi, ene in iste stvar potem notri vključujete in poskušate to malo premleti, premešati in ljudi zbegati in mislite, da vam bodo verjeli.
Torej jaz zadevo vsekakor podpiram. Podpiram tudi to, da bodo delavci imeli boljše pogoje za delo, da bodo imeli delo plačano, da bodo ustvarjeni res tisti pravi pogoji, takšni kot morajo biti, ne takšni kakor smo prej poslušal od poslanke, ki je vozila taksi, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja pri opravljanju te službe. To smo vsi slišali, da ne bo nesporazumov. To, kar pa vi govorite, nekaj virtualnega, iz risank ali iz kakšnih, ne vem, kje to poberete, nekih znanstvenofantastičnih filmov, ali pa najdete nek primer neke prakse v svetu, ki se mogoče zgodi eden ali pa dva zaradi takih in drugačnih razlogov, ki jih nikakor ne moremo povezovati s Slovenijo oziroma sploh ne danes s tem, ker sploh tega zakona sploh še nimamo. Nekaj privlečete iz petne žile, neko zadevo, in poskušate potem prodati, ja, to je pa po celem svetu zdaj vse narobe. Mislite, da bo kdo kupil to? Ja, ne vem, težko. Težko. Torej sem za to, da grejo stvari naprej, da se premaknejo, da gre na bolje pri tej dejavnosti, da bo več poštenosti, to se mi zdi bistveno, in da bo več izbire. In da bo za ljudi, predvsem tudi mlade, ceneje. In da bomo to, ko govorimo stalno o trajnostni mobilnosti in o zelenem in vse to, da bomo dejansko to tudi vključili tudi pri tej zakonodaji, in to se mi zdi bistveno. In pa da gremo s to digitalizacijo, ker gredo tudi povsod po svetu, naprej ne nazaj. Ne nazaj v Kremenčkovo dobo, ampak naprej. In še to čisto za konec. Če pač zadeva ne bo funkcionirala, če se bodo te strašne grožnje, ki ste jih tamle, na Levici predvsem zaenkrat, uprizarjali tukaj, šlogali ali kakorkoli bi že temu rekel, nekaj, kar sploh ni, neki navidezni strahovi, če se bo to uresničilo, se lahko s to zadevo takoj tudi prekine. Kje pa piše, da je to spet zabetonirani za veke vekov? Saj zakoni so živa stvar, pa lahko delamo spremembe. Dajmo pustiti času čas, dajmo iti z napredkom naprej in probajmo, kako bo zadeva špilala. In verjamem, da boste tudi sami uporabljali to. Tako kot uporabljate booking, boste uporabljali tudi to. In verjamem, da vam bo všeč, da boste zadovoljni in da se bodo vse te vaše besede, razprave, vse te bojazni, grožnje, strahovi, fobije razblinile in jih ne bo nikjer več. In Slovenija bo lepša in boljša.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Doblekar.
Predvidevam, kolega Kordiš, da ste bili napačno razumljeni? Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Na več kot eni točki. Se bom potrudil strniti v tri minute vso to ogromno plejado točk, kjer sem bil očitno napačno razumljen. Mislim sicer, da sem bil namerno napačno razumljen in da ima danes desna tribuna tekmovanje, kdo bolj laže.
Recimo, za začetek, jaz nič ne šlogam o tem, kaj Uber pomeni. Vse, kar rabim naresti, je pogledati v druge države, v katerih Uber deluje. V vseh teh državah taksisti protestirajo in nasprotujejo popolnoma nereguliranemu Uberju – v vseh.

64. TRAK: (VP) 19.15

(nadaljevanje) In to ne glede na to ali imajo neke oblike dispatcherskih centrov, kakor so obstoječi gazdi, tukaj stiskajo taksiste pa v zdajšnjemu sistemu v Ljubljani, ali tega nimajo. Še več, tam, kjer so najbolj svobodni taksisti, tam, kjer imajo najmanj pritiska, tam so najbolj proti Uberju. Zdaj, kdo se je za kolegico nekdanjo taksistko zavzel? V njeni lastni stranki očitno ne. Zavzel sem se pa jaz, preden sem sploh vedel, kdo ta poslanka je, ker sem že v prejšnjem mandatu serijsko skliceval seje na temo položaja šoferjev, od avtobusnih do Go Opti prevoznikov, in tudi o taksistih smo se pogovarjali.
Dalje, ne, da ne gre za prekarizacijo. Točno gre za prekarizacijo. Trg dela na področju taksi prevozov je že zdaj prekariziran, ampak na način, da taksisti delajo v raznoraznih s.p.-jih, de facto v prikritih delovnih razmerjih. Oni bi morali imeti redno pogodbo o zaposlitvi z vsemi pravicami, ki jim pripadajo. To je nezakonito, to je pregonljivo, tukaj se da ukrepati z delovno inšpekcijo. Kar pa vi počnete, je, da tega stanja ne popravljate, ampak ga legalizirate. S to spremembo Uberju omogočate, da ni delodajalec, čeprav je de facto delodajalec in ima šoferje, ki vozijo za Uber, ne? In ker po vaše Uber ni delodajalec, ampak neka platforma, potem ni delodajalca. Ker ni delodajalca, tudi delovnega razmerja ne more biti. In ker ni delovnega razmerja, ni delavskih pravic – in Uber lahko dela kar hoče. In gre nižje in hujše v izkoriščanje taksi delavcev kot so izkoriščani sedaj.
Če nadaljujem, kje pa piše, da morajo šoferji voziti za Uber? Ja, kje pa piše, da morajo zdaj šoferji v izkoriščevalskih pogojih voziti za dispatcherske centre? In ravno na te dispatcherske centre in zdajšnjo situacijo voznikov taksistov se vi sklicujete. Nikjer, pa vendarle to počnejo kljub slabemu položaju. Zakaj? Zaradi tega, ker morajo preživeti. In na tak način deluje ta kapitalizem, še posebej njegove nebrzdane različice kot so skoncentrirane dandanes v raznih platformah, tudi v Uber korporaciji. Delaj za pest riža ali pa crkni – to je edina izbira, ki jo v resnici imaš, ne glede na to, koliko poslanci SDS-a postavljajo retorična vprašanja, da kje pa piše, da ljudje morajo voziti za pest riža. Saj pravim, njihova alternativa je, da preprosto crknejo.
In še čisto za zaključek. Gospod Doblekar je dejal, da ljudje pa ja vendarle moramo biti fleksibilni. Da če nam pri Uberju ni všeč kot šoferjem, da lahko gremo nekam drugam. In se mi zastavlja naslednje vprašanje. Čakajte malo, ljudje, taksi šoferji, ki že zdaj nič nimajo, morajo biti fleksibilni, vi pa fleksibilizirate in prilagajate zakonodajo večmilijardni tuji korporaciji? Halo?! Mi naj se prilagodimo temu, da bodo neki ameriški japiji, ki s firmo delajo minus, sami sebi pa izplačujejo več-desetmilijonske bonuse, lahko udobno izkoriščali slovenske taksiste? Ampak taksisti so pa tisti, ki morajo biti fleksibilni, za korporacijo se pa posebej napiše zakone in se v teh zakonih navrta varovalke, ki ščitijo delavske pravice, kolikor sicer jih že zdaj ščitijo precej slabo in jih ščitijo premalo.
In še čisto, čisto ta zadnja stvar, ker očitno kolega Doblekar ne ve, o čem govori. Vaša analogija na področju turizma z Uber korporacijo ni booking, ki dela pretežno z industry, se pravi hoteli, organizirane nastanitve, itd., vaša analogija je AirBnb – še ena platforma, še ena predatorska korporacija, ki ravno tako kot Uber dela minus in izriva prebivalce iz njihovih lastnih mest.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja. S tem zaključujem.
Mogoče še čisto zabavna informacija, ki utegne priti prav v nadaljevanju razprave. Taksi prevoz Ljubljana-Škofja Loka pride 25 evrov tam, kjer je poštena cena. Če je 20 evrov, je to dumpinška cena. Zelo verjetno tisti taksist vozi na črno ali pa če si zelo, zelo dober prijatelj s taksistom, te bo peljal za 20 evrov. Če te bo peljal za 30 evrov, tam te je pa že obral. Ampak resnici na ljubo jaz se nikoli na relaciji Ljubljana-Škofja Loka nisem s taksijem peljal za kakršenkoli drugačen znesek kot za 25 evrov.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Nadaljujemo z razpravo. Naslednji je kolega Soniboj Knežak, pripravi se Mihael Prevc.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, predstavniki ministrstva.
Zdaj, debata, ki jo imamo v tem Državnem zboru oziroma na odborih zdajle že dva dni,

65. TRAK: (VP) 19.20

(nadaljevanje) vsaj kar se mene tiče, smo s to debato v bistvu načeli ta prave teme, no. Včerajšnja zahteva, ki smo jo dali Socialni demokrati, za sklic izredne seje Odbora za delo, družino in socialne zadeve, kjer smo tudi posredno obravnavali tisto, kar se danes pogovarjamo. Danes, če bi čisto tehnično gledal, se pogovarjamo o aplikaciji, o kateri imamo določene pripombe, ampak aplikacija ni potem problem. Problem je tema, ki smo jo včeraj, pa jaz mislim, da, vsaj kar se mene tiče, odkar sem v Državnem zboru, je bila ena boljših debat tri ure. Bila je vsebinska, odpirali smo pa teme, ki so oziroma ki bodo v naslednjih letih več kot aktualne. Glejte, jaz sam sem bil 36 let poklicne kariere v gospodarstvu. Od leta 2010 sem bil član ožje ekipe, ki smo sanirali eno veliko slovensko podjetje, delovno intenzivno, pred tem, da ga bomo zaprli, 700 zaposlenih in še več. In kako smo se ga lotili? Dva dela. En del je bil komuniciranje z zaposlenimi, priprava na spremembe – tega nam manjka tudi v tem primeru. O čem se danes pogovarjamo? O skrbi in strahu taksistov. Druga stvar je pa bila / nerazumljivo/, da smo morali podjetje, ki je temeljilo na rokah in na, ne vem, digitalizirati. Danes je podjetje uspešno sanirano z nekaj manj zaposlenih. Pa še jutri, danes vseh teh ljudi za štiri-izmensko delo ne dobiš, ampak / nerazumljivo/ je to podjetje, v katerem delajo roboti, so stroji, skratka digitalizacija. To je proces, za katerega sem prepričan, da ni bilo ravno po mojem dobra izbira, da smo začeli ta proces kot ga zagovarja minister Vrtovec, te digitalizacije, vi s tem nesrečnim Uberjem, no. Jaz sem večkrat vesel, da so se odločili in da so ustanovili ta strateški svet, od katerega veliko računam, res veliko računam. In če ne bomo kot družba, kot Slovenija na tem področju naredili en korak naprej, mi ne bomo v koraku s časom. Podjetja delajo svoje; če se nebi prilagajala, če se nebi digitalizirala, nebi preživeli na trgih. Mi se pa danes relativno o neki enostavni platformi, ki sicer ene korporacije tuje, ki nima ravno sloves nekega dobrega zaposlovalca oziroma kamorkoli je prišla, je s sabo prinesla slabe prakse, mi smo ta proces na žalost začeli z nedobro izbiro tega, no. Mi je žal, minister Vrtovec. Jaz se popolnoma strinjam in delim tudi vaše poglede okrog tega, da želite, da je Slovenija napredna družba razvoja. Mi se v tem Državnem zboru zelo malo pogovarjamo o prihodnosti, kaj bo jutri, se pa veliko pogovarjamo, kaj je bilo pred petimi, desetimi, da ne bom rekel pred tridesetimi leti. Včasih se sprašujem ali sem prišel v društvo zgodovinarjev ali v Državni zbor. Digitalizacija je nuja, jaz se tega zavedam in upam, da se vsi tukajle notri zavedamo, ampak treba bo skomunicirati zadeve. Saj poglejte, kaj pa delamo. Tako kot so danes že vsi mi omenili telefon. Super NLB Klik, fajn. Število zaposlenih na bankah se je verjetno spremenilo, ne, jih ni več tukaj, ne? E-maili, poštne storitve zmanjšale, zapiramo. Se bomo morali tudi kot družba vprašati, ne vem, ali bomo še imeli po podeželjih, kjer jih zapirajo, želimo še / nerazumljivo/ storitve, se bo morala Pošta preoblikovati, kako dela na tem. Nenazadnje nam pa zakonodaja, vsaj tisto, kar se tiče mojega pogleda s strani delovnopravne zakonodaje, pa ne sledi tem trendom. Zato je bila ta seja včeraj namenjena. / nerazumljivo/ vi danes saj ne morete človeka prinesti, zaposliti v firmi za 6 ur, ker morate prispevke plačati, ker imamo 8 ur opredeljeno za plačila prispevkov. Nonsens. Smo rešili druge težave, pa so tudi enostavne. Pred 10-imi leti so nam vsem dali vodstvenim strukturam telefone v roke – super. Ja, čez en teden smo se zavedali, da pričakujejo od nas, da sem sobote, petek in svetek kadarkoli dosegljiv na ta telefon. Isto so prenosni računalniki zdajle aktualna zadeva. Imamo urejeno zakonodajo in spodbujamo delo od doma? Nima, koliko ur, kdaj je odklop? Te zadeve moramo misliti, o teh se moramo pogovarjati. Digitalizacija ali ne, to je neumno vprašanje. Digitalizacija je tukaj. Jaz sem bil na enem posvetu, kaj se bo na področju digitalizacije naredilo čez pet let. Ej, glava nas bo bolela, ni vprašanje. Mi se pa danes ukvarjajo z zares enim neposrečenim primerom ene aplikacije Uber, ki sem trdno prepričan, da ni tu glavni problem na področju digitalizacije Slovenije. Nismo dobro začeli s tem primerom. Pa da ne bom rekel, od pomislekov, ki so danes, pa smo jih včeraj slišali, da pač predvsem tega strateškega sveta bo predstavnik Uberja.

66. TRAK: (VP) 19.25

(nadaljevanje) Pa tudi toliko enih dvomov ustvarja in možnih manipulacij zadaj, da se potem pogovarjamo o zadevah. Nenazadnje, kolegice in kolegi, kot v posmeh. Mi smo pred parimi dnevi praznovali 1. maj, praznik dela. Zahteve po 8-urnem delavniku in ne vem 1800 ne vem katerega leta in tako naprej. Pa svet gre naprej, mi moramo pa tudi slediti in vedeti, kaj hočemo. Od šolstva naprej. Kaj je bil ta večji problem, ko so šli v lanskem letu? Mislte, da so bili otroci, kar se tiče preko aplikacij, preko Zooma in to? Ne, učitelji. Veliko učiteljev računalnika ne zna uporabljati, da ne govorim, da nimamo predmeta računalniškega opismenjevanja že v osnovnih šolah, ki bi moral biti že zdavnaj. Dve leti staro vnukinjo imam, ki takole si riše gor po telefonu, katere risanke bo gledala, mi pa iz zakonodaje z vsem tem ne gremo skozi. Ampak tisto, kar sem jaz hotel opozoriti. Nismo si izbrali dober primer, s katerim smo štartali okrog te digitalizacije, ki je nuja, ki jo potrebujemo. Morate se pa, minister, zavedati. Vi ste, tu zelo čustveno zagovarjate ta vaš zakon v tej smeri. Ampak odprli smo krati sociološke teme. Mi moramo odgovoriti kot družba tudi na te stvari, ki sem opozoril, ki sem jih jaz hotel, ki niso vaš resor. Jaz vas razumem. Kateri pa nebi podpiral tisto, kar je bilo predstavljeno. Fajn, super, nič ni treba denarja not, bo človek vedel koliko. Podpišem takoj. Saj debata včeraj na Odboru za delo, družino je šla v tej smeri. Zdaj imamo priliko, smo se s to platformo, s tem podjetjem dogovorili, če bo prišel k nam, in postavili pogoje, okej, lahko prideš na naš trg, samo, ne vem, boš ljudi, šoferje zaposlil. Nekatera mesta in države so to naredila. To sem jaz mislil, da bomo včeraj se pogovarjali, ne pa da smo zdaj nekaj mi nasprotniki digitalizacije. Daleč od tega, mi preživel ne bomo tu. Ali se na glavo postavimo, digitalizacija je del nas, jutri bo še bolj. Tako, da ena boljših potez, ki ste jih naredili, je ta strateški svet, ki tega imamo pa res pomanjkanje. Ampak imamo bistveno več tem, ki bi lahko bile boljše predstavljene, ne pa ta Uber. Jaz sem že včeraj rekel. Minister za delo ima težave, ker ne znajo 36 baz podatkov vzpostaviti, da bi lahko centri za socialno delo bolje delajo. Čakajo po dve, tri ure, da se, mislim, leta 2021, lepo vas prosim. To so teme, ki se jih bo treba lotiti.
Tako, da hočem to povedati. Strah ljudi, skomuniciranje teh zadev. V prvi vrsti, spoštovane kolegice in kolegi, mi smo tukaj, da zastopamo interese naših državljank in državljanov. Minister, jaz se popolnoma strinjam, da praviš, da si želiš Slovenijo napredka in družbo razvoja. Jaz isto. Ampak si tudi želim Slovenijo, ki bo temeljila na spoštovanju nekih delavskih pravic, ki bo temeljila na tem, da se bomo zavedali, da smo državni uradniki v bistvu v službi teh ljudi, državljank in državljanov, ki so vam dali mandat, da upravljamo to državo. V upravljanje so nam dali, ne v last. Zato bo treba pri svojih odločitvah upoštevati v prvi vrsti interes tega.
Samo toliko. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Naslednji je k besedi prijavljen Mihael Prec, pripravi se kolega Jani Möderndorfer.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister s sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi.
Ja, glejte, tale zakonski predlog, ki med drugim omogoča vpeljavo novih možnosti, ki jih prinaša digitalna doba, in sicer naročanje in plačevanje taksi storitev s pomočjo pametnih naprav oziroma pametnih telefonov, je zadeva, za katero nisem pričakoval, da bo pravzaprav tako razburkala javnost ali pa še bolj današnjo razpravo. Res tega nisem pričakoval. Prepričan sem bil, ko sem se, ko je ta predlog zakona prišel v parlamentarno proceduro, ko sem se poglobil v ta zakon, sem bil prepričan, evo, to je to, ta zakon bo šel skozi brez večje polemike. In sem seveda danes izredno presenečen, ko ob sprejemanju tega zakona poslušam toliko netočnosti, toliko zavajanja, če hočete tudi toliko laži.

67. TRAK: (VP) 19.30

(nadaljevanje) Ko sem svoji mladini doma predstavil te novosti, ki se s tem zakonom nakazujejo, mladina, ki je pravzaprav rojena v tej digitalni dobi, mladina, ki se je več ali manj že soočila s takšnim načinom prevozov v tujini, so vsi v en glas vzkliknili končno. Končno, to je pravzaprav zadnji čas. Nenazadnje tudi te javnomnenjske raziskave, ki so bile danes že do neke mere predstavljene, mogoče samo nekaj stvari še povzamem, čeprav je tamle gospod iz Ljubljane nekaj stvari o tem že govoril. To se pravi, poglejte, kar 69 % vprašanih je mnenja, da je sprememba zakonodaje, ki bi zagotovila večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij v Sloveniji, potrebna. Kar 69 %. In kar 83 % vprašanih pa podpira možnost uporabe aplikacij za določanje cene taksi storitev. In nenazadnje mogoče še nekaj podatkov, ki so za mene tudi zelo zanimivi. Več kot polovica vprašanih v tej isti anketi meni, da pogosto prihaja do preplačila storitev pri izvajanju taksi prevozov, 57 % vprašanih pa se strinja s trditvijo, da se turistom in tujcem pogosto zaračunavajo višje cene. 40 % vprašanih pa ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih vozniki pelje po daljši poti, 31 % pa, da se vožnja pogosto konča brez računa. Poglejte, to so težke številke. To so težke številke. In nenazadnje tudi izkušnje, ki jih je predstavila moja kolegica Tadeja prej na začetku, v času, ko je bila taksistka. In se mi zdi, no, glede na to, da se v tej hiši, v tem prostoru, da argumenti pravzaprav nič več ne veljajo, da se nič več ne poslušamo. Sem pa imel občutek, da ko je kolegica Tadeja prišla na dan s to izkušnjo, da smo pa vendarle tej izkušnji prisluhnili. In tisti, ki smo temu prisluhnili, nam je jasno, da je na tem področju nekaj treba spremeniti. Poglejte, in tega se je lotil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec s svojo ekipo in danes na mizo pač prinesel ta predlog, ki je dober. Ki je dober, ki ga je vsekakor smiselno podpreti. Nenazadnje vemo, vemo, da so se podobnega predloga zakona lotevale že prejšnje vlade, pa da so bile neuspešne. In pravzaprav šele sedaj nekje mi je jasno, niti se nisem poglabljal, zakaj so bile prejšnje vlade neuspešne pri tej zgodbi, in šele v teh dneh, ko je v javnosti pač prišel ta predlog zakona, enostavno ne morem verjeti, kakšen ogorčen odziv, to se pravi, kako ta ogorčeni odziv vpletenih razkriva, da so le-te, se pravi prejšnje vlade in pa tudi ta sedanja vlada, da so s tem predlogom pravzaprav nekje podrezale v hudo osje gnezdo. Pravzaprav glejte, saj se ne slišimo vsak dan, pa vendarle ne slišimo, čeprav zadnje čase skoraj vsak dan, da se preko družbenih omrežij grozi ministru in pa članom kabineta. In pa nenazadnje zelo težko, zelo težko je razumeti zmerjanje in pa primitiven govor družbenih omrežij ter vse pogostejših protestov taksistov. Tako, da se na tem mestu vprašam ali gre res za napad na njihovo eksistenco ali pa so v igri mogoče tudi kakšni

68. TRAK: (VP) 19.35

(nadaljevanje) drugačni interesi.
Dejstvo je, da ta zakon prinaša transparentnost. Ta zakon prinaša preglednost na področju izvajanja taksi prevozov. Dejstvo je, tako kot smo danes že najprej od ministra, potem pa še od mnogokaterih, slišali v nadaljevanju, da s to aplikacijo jasno vemo, kdo je tisti voznik, ki nas bo sprejel, ki nas bo vozil. Vnaprej vemo, koliko bo cena tega prevoza, in nenazadnje ta prevoz lahko potem tudi pač plačamo s telefonom, s to aplikacijo.
Danes je bilo izpostavljeno cel kup netočnosti, ki jih ta zakon lahko prinaša. Recimo, da ta zakon povzroča prekarnost na tem področju. Poglejte, ja, to ni res. Tisti, ki smo zakon natančno prebrali, v zakonu, iz zakona jasno izhaja, da za vsakega prevoznika, ki bo pač te, za vsakega voznika, ki bo izvajal te prevoze, velja, da mora biti v delovnem razmerju, in v delovnem razmerju seveda po delovnopravni zakonodaji. Nenazadnje to je danes minister sigurno že petkrat poudaril. In prepričan sem, da je večja možnost prekarnega dela omogočena sedaj, da bo potem s tem zakonom, da bo na tem področju večja preglednost. Seveda najbolj pa me motijo očitki o nelojalni konkurenci. Konkurenci ja, seveda, seveda prinaša ta nova aplikacija konkurenco, ampak o tem mi vedno govorimo. Mi vedno govorimo, da je konkurenca tista, ki je gibalo nekega družbenega razvoja. Nikakor pa se ne morem strinjati, da je ta konkurenca nelojalna. Nelojalna, ker so pravzaprav vsi, ker imajo vsi iste pogoje. To se pravi, vsi morajo izpolnjevati zakon o delovnopravnih razmerjih, vsi, ki pač, vsi morajo imeti licence za izvajanje teh storitev, in to je to. Seveda, seveda, kdo pa ponudi bolj ugodno storitev, to je pa del konkurence, o kateri govorimo, ampak to pa že ni več nelojalna konkurenca.
Tako, da glejte, jaz bom seveda ta zakon z veseljem sprejel. Moja mladina, pa ne samo moja mladina, številni tisti, s katerimi sem debatiral o teh zadevah, predvsem govorim to bolj o tisti mlajši generaciji, bi bili seveda zel, zelo razočarani, če bi ta, če ta zakon nebi zagledal danes beli dan. Ampak prepričan sem, no, da bo ta zakon tudi sprejet.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Kordiš, predvidevam, da ste bili napačno razumljeni? Samo vas pa prosim, no, da se dogovorimo za tri minute.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja, vi me, kar opomnite, če grem čez. Nimam namena iti čez, samo saj veste, sem strasten razpravljavec takrat, ko sem prepričan v svoj prav in me lahko zanese.
Želim se odzvati, ker sem bil očitno napak razumljen v točki, kako ta Uber-zakon pospešuje prekarizacijo. Glejte, na eni strani imamo ministra Vrtovca, ki pravi, da saj po tem zakonu bo vse ostalo isto, samo Uber bo lahko prišel v državo. Ja, samo če bo vse ostalo isto, kar se tiče delovnih pogojev delavcev taksistov oziroma delovnopravnih pogojev delavcev taksistov, potem to pomeni, da bo področje taksi prevozov še naprej ostajalo prekarno. Ker hkrati poslušamo, kot smo imeli zdajle razpravo poslanca iz Nove Slovenije, da je stanje na področju taksi prevozov slabo, da delajo za mizeren denar taksisti, da delajo brez socialne varnosti – kar je vse res. Samo zakaj potem v isti sapi nadaljujete, saj potem bo pa vse naprej

69. TRAK: (VP) 19.40

(nadaljevanje) ostalo isto? Dajte no, shizofreni ste v svojih razpravah, v vseh teh obupanih poskusih, da zaščitite Uber korporacijo. Prekarizacija, ki zdaj obstaja na področju taksi prevozov, je nelegalna. To so prikrita delovna razmerja, običajno zakrinkana v s.p.-je. Kaj pa vi s tem zakonom delate, pa je, da tovrstno prekariziranost legalizirate. Pravite, da Uber ni zaposlovalec, ni delodajalec, ampak da je pač platforma. To pomeni, da šoferji, ki za Uber delajo, nimajo pravno formalno priznanega delodajalca, ne glede na to, koliko so slabi njihovi pogoji, ne glede na to, če izkazujejo vse elemente delovnega razmerja. In ker nimajo delodajalca, ni mogoče niti po sodni niti inšpekcijski niti po katerikoli drugi poti zagotoviti, da bi lahko v redno delovno razmerje z vsemi pravicami, ki jih pripadajo, sploh vstopili. Ni delodajalca, ni delovnega razmerja, ni delavskih pravic. In navsezadnje sam minister Vrtovec pravi, da Uber korporacija ni delodajalec.
Tako, da v tej točki prekarnosti sem bil očitno napak razumljen. In če se bo to ne-poslušanje še naprej nadaljevalo, se bom še kdaj odzval in znova objasnil to pozicijo in te določbe, ki jih je v zakon napisala Uber korporacija, zanjo minister Vrtovec. Sicer pa predhodnemu razpravljavcu, ki prihaja iz Železnikov: jaz ne vem ali Železniki imajo kakšnega taksista; mogoče kakšnega dejansko imajo in na njem sedijo dispatcherske gazde. To je tisti človek, ki morate iti in ga vprašati, kaj si misli o Uber korporaciji.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Kolega Černigoj.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsedujoči, jaz bi prosil, da še enkrat vsi skupaj preberemo 70. člen poslovnika Državnega zbora z razlagami, kjer je napisano: vsak razpravljavec ima pravico odgovora na razpravo drugega razpravljavca – repliko, kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo. Jaz mislim, da ta replika ni bila replika, ampak razprava. In jaz res prosim, da se takega delovanja v prihodnosti ne poslužujemo. Ker potem lahko, gospod kolega Miha ga z eno besedo ni omenil in se s svojo razpravo ni nanašal na njegovo razpravo. Tako, da se takega delovanja, posluževanja replik ne poslužujemo v prihodnosti.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Černigoj, zdaj, naš mandat teče že četrto leto. Tako, da smo vsi izkušeni poslanci. Pa bi predlagal, da nadaljujemo.
K besedi se je prijavil predlagatelj, v imenu predlagatelja minister. Potem pa dobi besedo Jani Möderndorfer.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala.
Zdaj, srž problema pri obravnavi tega zakona je v bistvu ena tema, ki jo je treba res urejati v okviru delovnopravne zakonodaje. Govorim o prekarizaciji, o mizernih plačah. Ampak to je delovnopravna zakonodaja. Jaz kot minister za infrastrukturo, sem že dejal, ne morem urejati s.p.-jev in reči, da so s.p.-ji vsi prekarci, da je vse to prekarno delo. Sem že dejal, s.p.-je imate zunaj, ki pobirajo vaše izjave, in s.p.-je imamo v političnih strankah zaradi tega, ker pač ugotovijo, da tako so bolj, bom rekel tako, nekateri bolj davčno optimizirani in v bistvu pridejo, tudi na račun včasih sebi v škodo, do večjega trenutnega zaslužka.
O tem je včeraj že tekla razprava in jaz mislim, da smo danes dali temu veliko odgovorov. In to, kar je bilo rečeno s strani poslanca SD gospoda Knežaka, ki je bilo rečeno, da se zakon tega ne dotika – seveda, tega se ta zakon ne more dotikati, enostavno ne. Ampak tudi jaz ne vem, kako se bodo ljudje, ali pa ne morem vplivati zdaj na taksiste in jim reči, zakaj oni niso na Metroju zaposleni, zakaj niso v Laguni zaposleni, zakaj niso zaposleni kjerkoli drugje in zakaj niso to zaposlene osebe, ampak so recimo to v večini samozaposlene osebe. In to bo zelo težko rešiti, četudi bomo šli mi spreminjati delovnopravno zakonodajo. Kajti potem bomo pač, želim, da pač čim prej dobimo na mizo nek zakon s strani Levice recimo, ki ste tukaj najbolj glasni, ki bo predlagala, da se s.p.-je ukine za tovrstne oblike dela. Ampak saj tukaj ne gre samo za prevoze, imamo tovrstne oblike zaposlitev, ki opravljajo, še enkrat povem, dostavljavci hrane.

70. TRAK: (VP) 19.45

(nadaljevanje) Tudi te vrečke z Woltom dobivamo, so v parlamentu in kolesarji jih prinašajo v parlament. Ne trdim, da je meni to vseeno, kdo in koliko je ta osebe plačana, kaj počne in tako naprej, se pa strinjam, tudi jaz bi si to želel, da bi lahko to uredili. Ne bom govoril, koliko časa je na oblasti Nova Slovenija, okrog tega, ker bi bilo to otročje, naj pa povem, da smo v bistvu, da imamo ministra za delo, družino, socialne zadeve eno leto in da v enem letu pač se ne da vsega, tudi tega, urediti. Je imel pa kdo drugi mnogo več časa, ki bi lahko tudi delovnopravno zakonodajo v vseh teh letih uredil, ampak ne bomo se šli tega ping-ponga.
Ker vidim skozi razpravo, kaj je srž problema, bi še nekaj pojasnil. Prekarizacija. Glejte, prevoz lahko izvaja po tem zakonu le oseba, ki ima s.p. ali torej gospodarska družba, ki je torej d.o.o., gre za pravno osebo, eno in drugo, s.p. ali pa gospodarska družba, ki je pridobilo licenco in dovoljenje občine, če ga je občina za to predpisala. Ta zakon smo usklajevali dolgo časa in verjemite, da sem osebno večkrat govoril z gospodom Jankovićem na to temo. Če bi to, kar si on želi, dali vse notri, to, kar je bilo rečeno s strani združenja občin prej uvodoma že, če bi vse to dali notri, bi vi še bolj mi jih dali po glavi na to temo zaradi tega, ker to bi bilo še več, še mnogo drugače. In ne trdim, da nima v vsem tudi oziroma da nima v mnogočem gospod Janković, župan Ljubljane, tudi prav pri tem, ko bi želel urediti v mestu taksi prevoze. Torej dovoljenje občine in pridobljena licenca. In torej če grem naprej, kje je zaposlen voznik? Voznik mora biti zaposlen bodisi pri podjetju, ki ima licenco za prevoz potnikov ali pa je registriran kot samostojni podjetnik posameznik ali ima pridobljeno licenco. In tukaj v Sloveniji, če bo kdorkoli želel v Sloveniji izvajati prevoze, pa zdaj, da se ne bom naprej ponavljal še enkrat vnaprej, če bo kdo želel v Sloveniji opravljati prevoze preko aplikacije, bo moral ustanoviti podjetje in pridobiti licenco, lahko pa, to, ko se mi očita ta aplikacija na U-, lahko pa bo ta aplikacija v Sloveniji, pač ponudi platformo katerakoli, jaz si želim, da je to aplikacija, da je čim več aplikacij slovenskih ponudnikov in jih imamo, ampak ponudi platformo, prevoze pa bodo izvajala prevozna podjetja s sedežem in licenco v Sloveniji. In ta podjetja tukaj plačajo davke. Podjetje, d.o.o., plača tukaj davke kot prevozno podjetje. Aplikacije kot so, ki jih omenjate, ker ne bom omenil, da ne bom lobist za nekoga, to so samo platforme, ki ponujajo enako kot dispatcherski centri, ki so tudi lahko tuji, karkoli, to so platforme, ki nudijo tovrstne storitve. Pač se vprašajte, pa tega ne legaliziramo. AirBnb. Kje pa AirBnb plača davke? In mnogi v Ljubljani oddajajo stanovanje preko AirBnbja. Le eno leto smo mi tukaj - in ta trg še vedno ni urejen. Po tolikem času. Eno leto smo samo tukaj. Ampak noben se pa ne vpraša na tem področju, kje plačajo davke aplikacija Wolt. Ampak po tem zakonu tisti, ki pridobi licenco, mora imeti delovnopravno obliko zaposlitve in davke plača v Republiki Sloveniji. Podjetje mora pridobiti licenco, če to zahteva občina, in davki so v Sloveniji. In to bo zdaj bilo v nadaljevanju še razprava o tem, in če bodo pač davki v Sloveniji plačani in če bodo bili ljudje zaposleni, sedež podjetja bo tukaj v Sloveniji, potem je to to. Jaz ne vem, kaj lahko zakonodajalec, kako lahko zakonodajalec še bolj regulira tovrsten trg.

71. TRAK: (VP) 19.50

(nadaljevanje) Ker potem pa pričakujem ne farizejstva, ampak to, da bo, ne vem, da dajmo potem sprejeti nek, boste predlagali zakon, ki bo rekel, vse tuje platforme od Wolta, ki prinaša hrano tudi v Državni zbor, od bookinga, kar želite, Airbnbja, pa dajte predlagati, da teh več ni. Predlagajte, pa bomo bili edina država v, po mojem, da na svetu, ki bo imela to zakonsko tako regulirano, da pač jih ni. Ali pa bomo rekli samo domače bomo imeli, pa bomo bili res zelo zamejeni. Ampak ne moremo se zdaj oporekati samo in govoriti o aplikacijah, ki ponujajo prevoze, na drugi strani pa koristimo vse druge aplikacije. Še huje, tukaj smo proti aplikacijam za prevoze, v tujini pa jih uporabljamo. Včeraj sem o tem govoril, nebi se rad ponavljal, ker je brezveze, ampak jaz sem bil na eni mednarodni poti, kjer je poslanec, ki tega zakona po mojem mnenju v nadaljevanju ne bo podprl, ki je pač uporabljal Uber tudi na službeni poti / nerazumljivo/ kam. Pa saj to je legalno, saj nič ne oporekam nobenemu, samo tukaj pa smo vsi zelo pametni, na glas govorimo, kaj je prav, kaj ni prav. In zelo previdno smo napisali ta del glede pridobivanja licence, da ne prihaja do nelojalne konkurence. Kajti enako kot tisti taksist, ki ima ustanovljeno podjetje v Republiki Sloveniji in mora pridobiti licenco, bo veljalo to preko prevozov z aplikacijo - licenca tukaj pridobljena in oseba je tukaj, v Republiki Sloveniji ima ustanovljeno podjetje. Zdaj pa mi povejte, kako je potem to možno, da ne bo davkov plačal v Sloveniji, pa mi ni jasno. In tudi 3. člen tega zakona, ki ureja davčno zakonodajo, to smo nalašč oziroma namenoma res to napisali, da nebi prihajalo do tega, kakor je vsi očitki o AirBnbju in ostalih ponudnikih za nastanitve, ki je bilo v preteklosti to izraženo. In še enkrat povem, en poslanec iz tega dela Državnega zbora, se opravičujem, je že leta 2016 govoril o tem, dajmo AirBnb urediti, iz vrst koalicije takrat. Tega še vedno nismo uredili, ne plača se davkov in tako naprej. Preko tega zakona bo stvar mnogo bolj urejena kot so pa druge platforme urejene oziroma druge oblike zaposlitev preko platform, ki ponujajo kot platforme storitve. Torej vse ostalo govoriti in izkrivljati to resnico, kar sem zdaj govoril, je, lahko rečem, zlonamerno. Do kršitev ne bo prihajalo, dodatno dajemo moč tudi našemu inšpektoratu. Se pa, upam da, vsi strinjamo, da je resnično treba taksije in taksi storitve v Republiki Sloveniji absolutno urediti. S tem zakonom se ravno to počne. Možnosti tovrstne ali podobne zakonodaje, ki jo mi imamo, jo imajo povsod, v večini držav Evropske unije, večini. A mislite, da po tem, ko je bilo, kar se je zgodilo v Veliki Britaniji, se pri nas ne more zgoditi? Nam sodišče ne more tako odločiti na podlagi tega zakona, ne gre, zaradi tega, ker mora biti vsak zaposlen. Zgodba pri Uberju v Združenih državah Amerike zlasti je bila to, da so tam ljudje – to gre za nelojalno konkurenco – zaposleni, da niso zaposleni. Tukaj so zaposleni. In tam, na primer, gre nekdo iz službe in še na poti v službo pač vozi, nudi prevoz preko pač aplikacije. In ni treba, da ima, da je ta oseba, ki nudi ta prevoz, zaposlena, niti ni licenca potrebna in tako naprej. V Sloveniji je tukaj ta razlika. In ko vsi govorite, da je to Uber-zakon, jaz se bojim, da ko bo ta zakon sprejet, bo trg mnogo bolj urejen, možnost bomo imeli, možnost bodo imeli slovenski razvijalci, ponudniki tovrstnih storitev, da dodatno zaživijo, da dodatno jim damo to priložnost, da nudijo prevoze, storitve. Trg je tako reguliran, da izkrivljanja konkurence po tem zakonu

72. TRAK: (ŠZ) – 19.55

(nadaljevanje) ni mogoče. Zakaj bi bil nekdo, ki vozi preko aplikacije v boljšem, to mi odgovorite, zakaj bi bil nekdo, ki vozi preko aplikacije na boljšem, kot pa tisti, ki vozi navaden taksi preko taksimetra. Ne, enaka pravila za vse, valda morata biti zaposlena. Obadva morata dobiti licenco Republike Slovenije, v Sloveniji mora biti ustanovljeno podjetje, ki pridobi licenco. To zelo jasno tudi v samem zakonu piše. Zdaj kaj bo se zgodilo, ko bo nekdo preplavil trg in ne vem kaj, glejte, tega v zakonu ni. Zaradi tega govoriti tako hipotetično je popolnoma brezpredmetno, želim pa si, da bi čim prej res odprli diskusijo o tem, kako urediti delovno pravno zakonodajo. In glede na to, kakšne so bile vse pobude dane, jaz malo pričakujem, da bo ta pobuda prišla iz opozicijskih vrst. To res pričakujem, pa da vidimo potem kako boste s.p.-je uredili in tisti, ki imajo spet to nelojalno konkurenco. Mnogi ljudje tukaj se lahko počutijo upravičeno užaljene. To so gostinci na primer, da ne govorimo tudi o vseh ostalih ljudeh, ki svoje delo častno, časti vredno opravljajo kot samostojni podjetniki, kot samozaposlene osebe. Tako, da dajmo se držati tega okvira kar je zapisano v zakonu, ne pa maginarno govoriti zdaj o eni aplikaciji, ker imamo možnosti aplikacije, nas bodo tudi v Sloveniji in jaz si želim, da bi bili mi tako prodorni, pogovarjamo se o napredku in to bo veliko boljše kot pa o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo nekdo prišel in kaj ta nekdo dela v tujini. Tukaj je drugače in ta zakon temu tudi to onemogoča.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Nadaljujemo z razpravo.
Mogoče medklic, k besedi so še prijavljeni Andrej Černigoj, Edvard Paulič, mag. Andrej Rajh, Robert Pavšič, Franci Kepa, Leon Merjasec, Boštjan Koražija, Franc Rosec, Željko Cigler, pa mag. Dejan Židan. Kot sem napovedal že predhodno ima naslednji besedo kolega Jani Möderndorfer. / oglašanje iz dvorane/ Kolega Kordiš, jaz želim biti korekten do vseh. Seveda najprej do predlagatelj, potem do vseh gostov, tudi do vas. Zdaj, namerno sem prebral seznam tistih, ki še čakajo ves popoldne na razpravo. Jaz sem bil korekten do vas, pa sem vam vedno dal besedo, no zdaj želim pa, tudi v tem primeru vam jo bom dal, samo želim, da to ne zlorabljate. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Niti prej, niti sedaj ne mislim zlorabljati replike, ker sem bil znova očitno napak razumljen in bil sem napak razumljen namerno. Za začetek, minister Vrtovec je imel eno in eno samo vprašanje na katerega bi moral odgovoriti pa ni. To je minister Vrtovec na ministrstvu ste o tem vašem zakonu govorili kot uber zakonu, ja ali ne? V usklajevanje ste ga poslali kot Uber zakon, ja ali ne? Ker vse, kar ste vi povedal v osnovi ste se zlagali. Tudi v tistem delu, kjer ste neposredno pikirali in imenovali nas v Levici češ, ja, če so pa s.p.-ji nelegalni, potem jih je pa potrebno ukiniti in da naj v Levici predložimo zakon, ki bo to naredil. Zakonodaja to že zdaj predpostavlja. Če si ti v prekinjenem delovnem razmerju na s.p.-ju, potem moraš prejeti redno pogodbo o zaposlitvi. Kdo to zakonodajo izvaja? Ministrstvo za delo, ki ga drži vaša stranka Nova Slovenija. Znotraj Ministrstva za delo to počne delovna inšpekcija. In jaz sem bil tisti in naša poslanska skupina, ki smo od začetka, od prvega dne v Državnem zboru zagovarjali dvig pooblastil in pristojnosti delovne inšpekcije, kot obliko boja proti prekarnosti tudi med taksisti in povečanje kadrovskega števila delovnih inšpekcij. Na kateri strani debate ste bili vi, gospod minister? Tudi na področju taksi prevozov oziroma prevozniške panoge. Na nasprotni. Na tisti strani, ki je rekla, ne rabimo več nadzora nad delovnimi razmerji. Čisto za zaključek, ko pravim, da Uber ne plačuje davkov, to še vedno drži in to posredno priznava tudi minister. Samo reče, ja pa saj bodo do dela te firme, ki so v Sloveniji plačale davek. Kar pa pozabi povedati je, da po tem ko Uber zmonopolizira trg do vseh teh podjetij, ostane bore malo ali nič, da bi lahko kakršenkoli davek plačala, poleg tega ne

73. TRAK: (ŠZ) – 20.00

(nadaljevanje) moremo zares govoriti o podjetjih, ampak o s.p.-jih, o taksistih, ki delajo v s.p.-jih na prikritih delovnih razmerjih.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Möderndorfer, beseda je vaša.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
Naj vas takoj na začetku spomnim, ko boste omenjali levico, pa desnico tega prostora, dajte se še spomniti na sredino, ne pašemo ne tja, ne tja, ampak tukaj smo. To omenjam namenoma zato, ker ni nujno, da imamo podobna ali pa bom rekel enaka stališča. Imamo pa seveda zelo pomisleke ob marsikateri zadevi. Ta zakon je, čeprav je kolega Prevc neverjetno presenečen, odprl kopico vprašanj, ki se v resnici zadnjih deset let niso urejala in več in več. Odkar pač nastopa katerakoli oblika digitalizacije v tem slovenskem prostoru, smo vsi navdušeni in skočimo takoj v ponos in veselje, da to je pa napredek, razvoj in pozabimo pa seveda na posledice kaj to pravzaprav pomeni in ne prilagajamo zakonodaje sami, bom rekel novostim, ki jih uvajamo. Naj navedem samo par primerov. Mi še danes nimamo urejenih influencerjev. Vsakič ponavljam, nimamo jih urejenih. Influencerjev je v Sloveniji kolikor hočete, služijo lepe denarce, ampak mi ne znamo niti en cent pobrati od njih, zato ker oni biznis delajo. Biznis ga delajo pa tako na prefinjen in tako na eleganten način, da pravzaprav to nobenega v tej družbi niti ne zanima. Poglejmo Netflix, platforma, za ponujanje filmov. V tem Državnem zboru smo imeli že dvakrat diskusijo, eno resno, kdaj bo Ministrstvo za finance, pa to nima veze katerakoli vlada desna, leva, sredinska, kakršnakoli, mi imamo vedno problem, da nekaj čakamo. Saj poznate tisti rek, Kdor čaka, dočaka. No jaz pravim drugače, Kdor čaka, je čakalec in ostane večni čakalec. In mi smo čakalci v slovenskem prostoru, ker ne znamo niti enega centa zaračunati niti Netflixu, a vsi mladi so navdušeni, vprašajte jih, naredite anketo, vsi so zadovoljni. Ne 69 %, 99 % je zadovoljnih, ker imajo Netflix, ampak pozabljajo in ne vedo, da ne gre niti centa v državno blagajno zaradi tega. Da ne govorim kakšna je posredna škoda do ostalih distributerjev v slovenskem prostoru in providerjev, ki pravzaprav na takšen ali drugačen način ponujajo storitve. Tega pač ne naredimo. In bojim se, da bo s to zgodbo popolnoma enako. Minister sam predlaga oziroma priznava in pravi in ostali razpravljalci v končni fazi, če se pogovarjamo korektno. Saj kje pa piše, da bo to lahko tako ostalo zacementirano je rekel gospod Doblekar oziroma mogoče celo kdo drug, nisem si zapomnil, če me popravite, niti ni pomembno. Saj lahko to tudi ukinemo je rekel. Ja jaz upam, da ne bomo ukiniti nekaj, če smo s polno pametjo in zdravo, bom rekel logiko rekel, da je treba to speljati z argumentacijo, da je to super stvar. Ampak pozabljamo pa nekaj, da bo kar nekaj škode nastali preden bomo mi karkoli kaj uredili.
Veste kje je paradoks? Paradoks je, ker v bistvu ta resor oziroma dva resorja vodita predstavnika ministra iz Nove Slovenije. Imajo fantastičen gospodarski program in sami sebe kličejo po novosodobnih liberalcih, kako bodo pravzaprav vpeljali in zapeljali Slovenijo k novemu razvoju. Minister za delo, ki bi moral ščititi delavske pravice ali pa bom rekel pravno varnost, vsaj to, da ne bomo govorili o nekih socialističnih ministrih, pravno varnost zaposlenih, nasprotno, ustvarja pogoje z posredno, ko se reče, da je medresorsko usklajeno, se pravi ni pripomb in ne opozori, da je treba urediti še to, to, to, to, v bistvu dovoljuje s tako imenovano neoliberalistično politiko tudi na področju zaposlovanja. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji problem s tako imenovanim s.p.-jem, ker si ga vsak po svoje predstavlja in razlaga kaj to je. Jaz se spomnim začetkov kako se je pravzaprav sploh uvajal inštitut s.p.-ja. Inštitut s.p.-ja je bilo dopolnilno delo, kasneje se je razvilo pa v vse možne oblike.

74. TRAK: (ŠZ) – 20.05

(nadaljevanje) Nenazadnje danes pravzaprav je lahko s.p.-jevec gostilničar. Gostilničar, kar nimam osebno nič proti, ampak to ni tisto, kar je bila osnovna ideja s.p.-ja v samem začetku, za to je bil takrat namenjen d.o.o ali pa katerakoli druga pravna oblika, statusna. Zakaj? zaradi tega, ker so razlike med enim statusom ene pravne osebe in drugo. Zdaj, mi smo kar nekaj danes razprav slišali, nenazadnje tudi Zakonodajo-pravno službo, ki je opozorila čisto na konkretne stvari, na zelo eksaktne stvari. Ali veste kaj je najbolj zanimivo? Da jaz do danes ne vidim nobenega amandmaja, ki bi urejal in popravljal stvari, ki jih je povedala ZPS. Ne urejate teh zadev. Ko bi vsaj to uredili, pa bi me prepričali, ampak ne, z glavo skozi zid, dajmo, to je treba urediti, vse bomo post festum urejali. A veste, mene vedno jezi, ko nekdo reče, če ima kdo kaj proti, pa se naj pritoži, mi nismo tisti, ki razsojamo tukaj kaj je prav in kaj ne, razsoja naj sodišče, v tem primeru seveda Ustavno sodišče, če bo kdo zahteval presojo zakonitosti. In se spomnim našega bivšega kolega Viranta, ko je rekel enkrat tukaj, vse je ustavno, dokler je sprejeto, ne glede na to ali ima kdo pomisleke ali ne, Ustavno sodišče je pa tisto, ki bo povedalo ali je ustavno ali ne. In potem vidim dostikrat kolege iz SDS-a, ki to mantro ponavljajo za njim. Sicer ne povedo, da je to Virantova teza, ampak jo proglašajo za svojo. V čem je pa pravzaprav narobe? Narobe je predvsem v tem, da če je samo malo dvoma, da ene stvari niso pravno urejene in da ne stojijo in da enostavno ne zdržijo, bom rekel pravne presoje, bi se morali v bistvu zadržati in pogledati in narediti korak nazaj vsaj v tolikšni meri, da seveda tudi damo pravno podlago in zakonitost neki ideji.
Zdaj, seveda je problem v konceptih. Na koncu se vedno pri konceptih vsi razidemo, zaradi tega, ker vsak ima en svoj koncept in na koncu teramo dalje. Jaz sem danes poslušal predstavnika, mislim da je celo mestni svetnik, gospoda Danijela Avdagiča, ki je pravzaprav razlagal o tem, kako so bili taksisti ne fer in tako naprej, v času, ko se je hotela zadeva v mestu Ljubljana urediti. Jaz sem bil sam podžupan takrat in vem kaj sem s taksisti se pogovarjal in kaj je bil pravzaprav res problem. Ampak veste, problem niso bili taksisti. Taksisti so samo zlorabljali situacijo, ki so jo imeli na voljo. To je približno tako, kot veste zgodba očeta in matere. Otrok enkrat proba pri očetu, enkrat pa pri mami in če se onadva ne znata med sabo zmeniti kakšno politiko bosta vodila s tem otrokom, bo otrok zlorabljal. In to so delali tudi taksisti in to masovno. Kje sta pa tukaj oče in mati? Mi imamo danes zakonodajo urejeno, kar se taksistov tiče, vsaj do zdaj je bila vedno tako in glavnina nam bo ostala enaka, tako, da pravzaprav ene stvari ureja država, ene stvari pa ureja lokalna skupnost. In to dragi moji je popolnoma narobe, ker to tako ne more biti. Ali dajte ingerenco lokalni skupnosti, da bo urejala te stvari, seveda generali predpišete za celo Slovenijo, potem jih mora pa lokalna skupnost urejati ali pa vse naj ureja država, ne pa lokalna skupnost. Ker potem saj veste se največkrat izgovarjajo in tečejo k enemu pa drugemu in rečejo ne, ne, ne, to je stvar lokalne skupnosti, pejte k župani, pa se z županom zmenite. Po drugi strani seveda pa pridejo k županu, pa župan reče, oprostite, jaz tukaj nič ne morem, saj veste zakone sprejemajo v Državnem zboru, na Ministrstvo za infrastrukturo pejte. In v bistvu katerikoli minister do danes, katerikoli minister v 30-letni zgodovini ni želel urediti vprašanja taksistov, ker ji je bilo to sekundarnega pomena.
Vam pa povem samo enkrat, sem imel razgovor tudi s predstavnico gospodarske zbornice, tiste dela, ki ureja tudi vprašanja taksistov, zanimivo kakšno izjavo mi je dala takrat, ko sem predlagal, da je treba, da skupaj stopimo, da bomo urejali te stvari okoli taksistov, veste kakšno izjavo sem dobil takrat od te gospe? Ne, ne gospod Möderndorfer, veste, če bomo pa to tako uredili, potem pa marsikdo več ne bo mogel biti taksist. A veste to je socialni korektiv. Socialni korektiv, ste me dobro slišali, taksisti so socialni korektiv. No, tako približno se mi 30 let lotevamo in rešujemo taksiste, kar pomeni da jih sploh nikoli nismo rešili in jih niti nismo imeli namena. No, nadzor nad taksisti, no to je bila šele lepa veselica. Oprostite, vi dobro veste, da so vsi

75. TRAK: (ŠZ) – 20.10

(nadaljevanje) taksisti povezani, vsak, ki se je samo enkrat v življenju peljal s taksistom ve, da taksist je pravzaprav povezan z vsemi taksisti in pa dispečerskim centrom. Prvi taksist, ki je bil zaustavljen, so vedeli v tisti sekundi vsi taksisti, da je inšpekcija na cesti in vse kar je bilo črno, vse kar je bilo zanič je izginilo iz ceste za par ur, dokler ni bila zadeva končana. Najprej je bilo tako, potem so končno v inšpekciji ugotovili, da ne morejo tako nadzora vršiti in so naredili, začeli delati nadzore tako, da so poslali sočasno v dispečerski center, pa sočasno na cesto. Ampak tudi v tem primeru so lahko samo dispečerski center, pa določena dovoljenja pogledali, pa tistega enega ali dva taksista, ker so izginili s terena. Zdaj, imamo več vrst taksistov. Ne moremo vse taksiste metati v isti koš, preprosto ne moremo, ker zlobno in pokvarjeno bi bilo, če rečemo, da so vsi taksisti enaki, ker niso.
Imamo več segmentov in tisto, kar sem jaz seveda sam lahko ugotovil tudi kot redni uporabnik skoraj vsakodnevni uporabnik taksistov, žal sem se odločil za eno podjetje, ne za različna podjetja. Zakaj? Ker edino tako sem lahko imel pregled nad enakimi storitvami in pa seveda ponudbo tisto, ki mi jo je dajalo, vam lahko povem, da so taksisti, ki delajo kot taksisti in imajo licence. So taksisti, ki delajo in imajo licence in oddajajo svoje dodatne dva, tri, štiri, pet ali pa ne vem koliko avtomobilov, drugim taksistom, ki nimajo licence. Jaz vam povem cene kakšne so, če moreš plačati za najem avtomobila na dan, kakšna je cena na mesec, če delaš na njegovo licenco in kakšna je cena seveda s stroški še, ko pridejo seveda do točke, ko imajo seveda odnos do dispečerjev. Vprašajte te taksiste kaj bi oni najrajši. V resnici bi najrajši vsi sami delali. Ampak velika večina nima denarja za avto. Velika večina nima vseh teh pogonskih stroškov, ki jih mora imeti na začetku, da sploh začne, če bi imela svoj avto, saj veste oprema, vse kar mora imeti in tako naprej. Zraven tega je treba še kakšno znanje imeti. Oprostite, jaz pač da se usedem v taksi, pa povem ulico in številko in mi na koncu reče, dve možnosti imam, počakajte da dam v Google maps, se pravi, da bo on notri vpisal in že izgubljava čas, ker meni se mudi, ampak on še tipka notri in drug problem, kar pomeni da sploh ne pozna kraja, kjer vozi, mimogrede iz tega zakona smo mi to ruknili ven, to ni več pomembno ali ti kaj veš kaj o tem mestu ali ne in druga možnost pa je, da ga jaz vodim pa rečem naravnost, desno, še malo tja, levo in tako naprej. Stari mački, ki vozijo več kot 10, 15 let, ta pravi taksisti se temu reče, so tisti taksisti, ko mu poveš ulico in številko in te zapelje tik tak in še v ta pravo pot ti bo zapeljal. Potem imamo pa zoprne stranke. Ene hočejo to, ene hočejo to in tako naprej, ampak taksisti so navajeni vsega hudega in se prilagajajo temu in drugemu. Ne pozabite da v mestu imamo tudi lokacije za taksiste. Kaj bo s temi lokacijami, kako bo to zgledalo zdaj po ta novem. To so spet dodatni stroški. Ali bo to ta nov sistem dosegel? Bojim se, da ne, ker kdo bo pa imel denar za to dragi moji, to je spet dodaten strošek.
Skratka, tukaj je toliko enormno enih zadev, ki so odprte, da moram reči, da sem bil včeraj neverjetno presenečen nad gospod kolegico, ki je povedala kakšno življenjsko zgodbo je imela v tistem obdobju, ko je seveda vozila taksi. In se sprašujem in jo danes tudi javno pozivam. Saj ni nujno, ker je danes ni več tukaj, je verjetno prišla samo danes drugič prebrati nekaj, kar je že enako prebrala skoraj dobesedno kot en dan pred tem, pa rešpektiram to, kar je prebrala, da se ne bomo narobe razumeli. Ampak jao sprašujem ali bo pod novo platformo to delo boljše plačano, bolj pravično, bolj pošteno do tistega, ki bo vozil na enak način, kot naša kolegica Šuštar. Bojim se da ne, ker se finančno tistemu, ki bo to organiziral ne bo splačalo. Zdaj pa seveda, kolega Prevc je rekel, da otroci in mladina so bili zadovoljni in so pohvalili in so rekli, končno. Veste, to je tako kot z Netflixom, isto, da ne rečem kaj, pa veste kaj bi rekel.

76. TRAK: (ŠZ) – 20.15

(nadaljevanje) A ne. otroci ali pa mladina ali pa v končni fazi tudi mi, ko gremo v drugo državo vzamemo taksi preko aplikacije, jo naročimo in se odpeljemo. Oprostite, nihče, nikogar pravzaprav ne zanima kako ta delavec dela, pod kakšnimi pogoji, niti ga ne zanima kje se davki plačujejo, nič ga ne zanima. Njega zanima samo storitev od A do B. Ampak ta isti študent, ki se je vozil v Parizu ali pa kjerkoli, izmišljujem si kraje, da ne bom koga kjerkoli preferiral, pa recimo London, ki smo ga že danes večkrat omenili, se bo mogoče jutri znašel za vozilom in bo sam to vozil. Me zanima kolega Prevc, pa ne govorim, ne aplavdiram na otroke, daleč od tega, ampak če bi hipotetično pogledali, če bi takrat bil ta otrok še zadovoljen in bi rekel še bravo, končno. Ne bi. Zdaj a bomo mi, a smo mi v stanju, na kaj hočem opozoriti? Ali smo mi v stanju, seveda, na eni strani uvesti noviteto, istočasno pa pripeljati tudi varovalke, da ne prihaja do zlorab. Če pa niti še za inšpektorje ne moremo poskrbeti. V času covida, eno leto so vsi zdravstveni inšpektorji bili na terenu in naredili ne vem koliko pregledov nad maskami, nad pogoji, nad kršitvami in kaj ti jaz vem kaj še vse. A veste, kaj je, vse ostalo je stalo. Noben ni nadziral ali so zdravstveni domovi tisto, kar bi mogli in tako naprej, ali izpolnjujejo pogoje, ali imajo skratka vsa dovoljenja, blah, blah in vse te izpolnjujejo, bom rekel vse določene standarde in normative, ki jih pač preprosto po naši pozitivni zakonodaji morajo. V tem primeru, v primeru javnih prevozov se opravičujem, nobenega resnega nadzora ne bo, ker je že zdaj premalo inšpektorjev. Povejte mi koliko ste jih zaposlili dodatnih inšpektorjev. Kako bodo to nadzirali, kje imajo to metodologijo narejeno? No najprej se bodo inšpektorji ene dve, tri leta učili kako sploh deluje aplikacija, da bodo sploh dojeli razsežnosti, da bodo pogruntali sistem kje jih okoli nekdo prenaša. In tisto glavno, kar mene vedno in kar naprej skrbi, je seveda absolutno taki. Kaj bomo mi od tega imeli?
A veste, srbski pregovor, žal Slovenci se premalokrat vprašamo na enak način, kot država, ko reče: »A gdje se ja tu vidim?« rečejo in kje se jaz tukaj vidim, kot država bi se morali vprašati. Bomo res dopustili, da vse to seveda gre spet mimo proračunske blagajne? Ministrstvo za finance, če jih boste vprašali, bodo rekli zelo preprosto, dokler ne bo Evropska unija regulirala in uredila to vprašanje na nivoju Evrope, dajmo mi počakati, da bomo potem direktivo prenesli v zakonodajo. Enako so govorili za influencerje, enako govorijo za razne te Netflixe in podobne platforme, ki ponujajo podobne storitve, da bodo seveda bomo počakali kako bo Evropska unija to uredila. Veste kje je problem? Da ne znamo dvigniti svoje lastne riti in se organizirati sami. Mi ne moremo vsako stvar čakati Evropsko unijo. Švica, Avstrija, Italija, Anglija, vsi so določene stvari na področju digitalizacije, kjer so seveda te luknje organizirali se sami in so sami sprejeli svojo zakonodajo in bo veljala toliko časa, dokler ne bo EU končno se dogovoril in se enostavno združil in sprejel neke skupne dogovore, ki bodo veljale za kompletno državo. In to je naš problem, ker mi tega nočemo narediti.
Naslednja stvar, ki jo jaz sprašujem in se sprašujem, ko govorite kako bo to fajn vse potekalo in super, ampak bojim se, glejte, v času covida sem jaz moji mami uredil, da je končno si dala aplikacijo NLB, zato da ne bo rabila v banko hoditi, ker me je bilo strah za njo. In je ona to seveda kot gospa stara 83 let začela uporabljati NLB. A veste kje je zdaj problem? Vsak mesec k njej pridem, pa jaz plačam z njenim telefonom račune. Zato, ker si tako roka trese, da boga revica še pritisniti tega ne more, pa drugače hodi sama, pa misli sama, ni dementna, vse je sposobna sama in delam na tem, da bo čim dlje časa sama delala. Ona taksija si nikoli sama ne bo mogla preko te aplikacije naročiti. Kako si jo bo,

77. TRAK: (ŠZ) – 20.20

(nadaljevanje) pa še gluha je. Povejte mi, kako si bo to naročila. To je ena oseba, kje so še vse ostale, o katerih danes sploh nihče ne govori, kako bo to prilagojeno za njih, pa sem drugače velik podpornik digitalizacije. Zelo velik. Jaz sem fan tega, ampak vsaka taka novotarija pomeni prilagoditev naše zakonodaje in absolutno stroge varovalke po zlorabi in seveda tistih luknjah, kjer ni nič jasno zapisano. To pa seveda manjka, manjka v tem zakonu, ne v tem zakonu, ampak bi bil danes zelo vesel, če bi tukaj sedel zraven še minister za delo, ki bi povedal delavci bodo pa zaščiteni tako, tako, tako, delodajalci bodo imeli obveznosti take in take. Kje so te izračuni? Nimamo jih. Kako bo to izgledalo, ne vemo. Vse bo prinesel čas, bomo videli. Minister pravi modro, pravi, mene zanimajo platforme. Kdo bo prišel notri, glejte je nepomembno. Zaradi mene lahko jih pride čim več. Ampak roko na srce, veste to ni New York, to ni London. Mi nimamo v Ljubljani dva milijona ali pa pet milijonov prebivalcev, v celi Sloveniji jih ni toliko in verjemite mi, te platforme ne bodo drvele v Slovenijo, daleč od tega. Če bo, bo prišla samo ena. Tako, kot v Zagrebu. In ta ena bo dejansko tako, ker ima interes, bo uničila vse ostale. In ko bo sama, takrat bo pa harala, takrat bomo pa mi popravljali zakonodajo. Več kot polovico nas ne bo ali pa vas ne bo, ne vem, pojma nimam, špekuliram od kolegov in kolegic v tem Državnem zboru. Me prav zanima kdo se bo takrat spomnil na to situacijo kako smo ta zakon sprejemali. Veste, stvar ni tako enoznačna. Rad bi opozoril še, ja, na par stvari. Cenik, kaj je s tem cenikom? Kje bo to? Danes vemo, ko se usedemo v taksi mora biti cenik tam. Zdaj ga bomo imeli kje, na aplikaciji ali kako? Kdo nam bo to zagotavljal, na kakšen način? To so stvari, ki bodo morale biti zelo jasno definirane. Kaj je z zgornjo in spodnjo ceno? Kdo bo določal, kako se bo ta zadeva določala znotraj, bom rekel samega naročanja. Veste, jaz se bojim, še eno stvar sem se spomnil.
Na koncu veste, saj veste kaj pravijo kaj je dobro za dobro oštarijo? Jasno, da mora biti dober kuhar, pa da mora biti prijazna postrežba, ampak na koncu koncev šteje lokacija, lokacija in še enkrat lokacija. In enako velja za taksiste. Zakaj je v Ljubljani taksistom vedno bil prepir? Ker so oni vedeli kaj je dobra lokacija za stranke pobirati? Zakaj ponoči še danes na slovenski cesti stojijo taksisti tam, kjer ne smejo stati. Kasneje bo tu isto Uber stal. Kako se bomo znebili, jaz sem dal in včeraj po prenosu poslušal mafijaške, da so neki mafijaški taksisti. Kolegica Šuštar jih je celo omenila, da so posebne lokacije pred kliničnim centrom, pred železniško postajo, nenazadnje tudi na Brniku so samo določeni lahko, a mislite da tega kasneje ne bo? Ampak s temi vprašanji se pa ta država noče ukvarjati, da bi zagotavljala enakost. Nikoli in v 30-ih letih tega vprašanja ni nihče uredil. Tako, da a veste, jaz to predvsem pričakujem, da bi se ene stvari uredile, tako da žal me, bom rekel za enkrat bom rekel ta hitri skok, žal nekateri pravite kdo govori o Uberju, saj je lahko še kdo drug, žal so te stvari že razdeljene, pa si mi to priznamo ali pa ne. V končni fazi, a veste Uber se ne pojavlja danes, pa včeraj prvič. Moj strankarski kolega, katerega ste danes pa včeraj že kar nekajkrat omenjal, Koprivnikar mi je sam osebno razlagal kako je bilo fajn, ko so ga v Ameriki pričakali Uberovci in tako naprej in kako je bilo fajn, pa kako ta stvar fino deluje. Seveda, jasno, dali so mu najboljši avto, sedel je kot glejte v filmu.

78. TRAK: (ŠZ) – 20.25

(nadaljevanje) A mislite da niso vedeli s kom imajo opravka? Seveda so vedeli, saj so hoteli pismo o nameri z njim podpisati. En predlog zakona je že podoben predlagala SDS stranka, pa ni šel skozi in to prav od tiste stranke iz katere je Koprivnikar prihajal. Poslanci so bili proti. Zanimivo. Potem je bil pa še en poskus, seveda zaradi pisma o nameri je mogel nastati ta dokument, zato ker je nekdo dal obljubo. Veste, če jo jaz dam je to brez veze, če jo da pa minister pa to nekaj šteje, s tem da mu noben ni dal soglasja, da to podpiše, pismo o nameri. Noben mu ni dal tega soglasja. To kar minister obljublja, pa se z nekom dogovarja to mene ali pa nas vse skupaj kot poslance in poslanke pravzaprav čisto nič ne briga. In v tem je ta razlika zakonodajne in izvršne veje oblasti. In tukaj imamo mi en resen problem, konflikt interesa. In gospod Koprivnikar ga je imel. Ga ima še kdo? S tem se naj ukvarjajo drugi, jaz se ne bom. Vem pa, da ta zakon kakršen je, mi ne nudi prav nobene garancije, zaradi tega, ker niso urejene druge stvari, ki bi morale biti urejene, ne morem podpreti.

PODPREDSEDNIK MIHAEL PREVC: Hvala za razpravo.
Naslednji se je k besedi prijavil Andrej Černigoj, pripravi pa naj se Edvard Paulič.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovani in cenjeni gostje, kolegice in kolegi.
Moja razprava današnja se bo pretežno nanašala na Zakon o prevozih v cestnem prometu. Ne želim razpravljati vse povprek, o raznih prigodah in nerešenih problemih tega zadnjih 30 let. Po mojem mnenju je to v bistvu balast, ki zamegljuje pogled na ta predlog zakona in jaz s bom bolj osredotočil na ta zakon. Slovenija mora biti na poti razvoja, digitalizacije in zelenega preboja. Tisti, ki želite tako razvojno naravnano Slovenijo, brez takih in podobnih predlogov, žal ne gre. Jaz vidim v tej dvorani, da nekateri si bolje želijo status kvo, kot premik oziroma morebitni razvoj. Brez sprememb, brez novih zadev je govoriti o razvoju le metanje peska v oči državljank in državljanov. To je moj osebni pogled. To se pravi, danes govorimo o eni zadevi, ki gleda v korak s prihodnostjo, le v Sloveniji, če to ne predlaga prava opcija, predlog ni dober. Na drugi strani se začne z emocijami in tudi kakšno teorijo zarote smo včeraj in danes slišali v tej dvorani. Mogoče bi dal samo en primer, ki se je zgodil pred kratkim. Če pogledamo kaj se je zgodilo z našimi lepimi drogovi pred Državnim zborom. Najprej je bil pogrom, potem pa so isti ljudje kar naenkrat blagodejno utihnili, ko se je javil tisti pravi, ki je te drogove postavil. Kar naenkrat so ti drogovi postali najlepši, zelo sprejemljivi, umestljivi v prostor in tako naprej. Glejte, jaz sem zelo dobro prebral ta Zakon o prevozih v cestnem prometu in bi mogoče ogromno zadev, ki je v tem zakonu sploh danes ni bilo, nagovorjeno, se kolegice in kolegi niso opredelili in kot sem že prej omenil, začeli so z emocijami, mogoče tudi s teorijami zarote. Jaz bi rad opozoril kolege in kolegice, da predvsem v tem zakonu se ureja pravica do brezplačnega subvencioniranega prevoza za registrirane športnike, se mogoče povezovanje evidence registriranih in kategoriziranih športnikov z evidenco subvencij prevoza. Podobno se evidence povežejo tudi z zagotavljanjem upravičenega subvencioniranja brezplačne vozovnice za invalide, ki so imetniki evropske kartice ugodnosti za invalide. Sedanja vlada tudi na pobudo Nove Slovenije to omogoča. Pa gremo naprej. Ta famozni 90 % govorjenja v tem cenjenem

79. TRAK: (ŠZ) – 20.30

(nadaljevanje) zboru, lahko da ta Zakon o prevozih v cestnem prometu določa, da se cena avtov, taksi prevoz določi z uporabo taksimetra ali elektronske aplikacije. To se pravi, obe opciji so mogoče. Aplikacija mora potnikom omogočiti celovito seznanjenost v ključnih vidikih prevoza tako med vožnjo in po njej. In kar je najpomembnejše, FURS bo imel možnost nadzora z neposrednim dostopom do teh podatkov. In kar ta je, ta zadnji stavek je zelo jasen 11-letniku, pa tudi najstarejši populaciji v tej državi, da če bo več računov izdanih na podlagi te aplikacije, bo več davkov pobranih. In jaz mislim, da je to nekaj pozitivnega in jaz mislim, da se moramo v dvorani vsi s tem strinjati in to podpreti. Jaz ne vidim nobenega razloga. In še ena zadeva, ki pravijo, da se nekatere stvari po 30-ih letih ne premikajo, se premikajo, tisti ki je dobro prebral predlog zakona, občinski redarji dobijo pristojnost nadzora nad izvajanjem avtotaksi prevozov in prevozov z najemom voznika vozila z vozilom. Se pravi občinski redarji, ki najbolj poznajo situacijo v vsakem mestu, ki so vsakodnevno na terenu. Jaz vam lahko povem, da mi imamo občinskega redarja v Ilirski Bistrici, ampak točno ve punkte pozna že ljudi, pozna osebe, ki vozijo kateri avto. Če to lahko v Ilirski Bistrici, prmejduš da tok redarjev, kot ima občina Ljubljana, bodo uspeli tudi tukaj narediti red ali se pa mogoče motim. Gremo naprej. Predvidevamo v tem zakonu, ker ni bil samo en razpravljalec ki je o tem govoril, predvideva se, da se število vrst subvencioniranih vozovnic za dijake in študente bistveno zmanjša, trenutno je možnih kar 69 možnih kombinacij in se uporabnikom v okviru predvidenih sredstev ponudi privlačnejše vozovnice.
Ponovno, spet ena stvar, ki je zbirokratizira in ima skoraj 70 možnih kombinacij, poenostavila in naredi uporabniku bolj prijazno. Za dijake in študente so pravi omejitev deset subvencioniranih vozovnic na mesec za prevoz med krajem stalnega, začasnega prebivališča, z naslovom bivanja med izobraževanjem. Poleg tega bodo lahko dijaki in študentje po novem subvencionirali prevoz koristili tudi v času poletnih počitnic. Tisti, ki je deloval s študentsko in dijaško problematiko ve, da so bile tudi njihove prošnje že zadnjih deset let. Noben jim ni prisluhnil, sedanji zakon o prevozih v cestnem prometu o tem prisluhuje. Pa smo tudi, mogoče se spomnite, da včasih tudi študentskih bonov ni bilo mogoče v poletnih počitnicah koristiti. Ampak, seveda ni ta zakon za nekatere samo ozkogledno ga gledajo in želijo predstaviti z velikimi emocijami in z velikimi teorijami zarote. Jaz se s tem ne strinjam in hočem gledati zakon kot celovito. Zakon je zelo kratek, ampak pokriva široko paleto različnih področij in bo uporabnikom, državljankam in državljanom omogočal in olajšal življenje v naši državi. Še malce se bom obesil, ustavil pri raziskavah javnega mnenja, ki so jasno in glasno kažejo, da si vsi, večina državljank in državljanov želijo in zahtevajo, da se na tem področju zadeve spremenijo in ta zakon to tudi prinaša. Zakon o prevozih v cestnem pa prinaša.
Še ena zadeva, ki bi jo rad izpostavil. Glejte, jaz sem danes bil prisoten še s celotno razpravo, moram povedati, da nisem član odbora, to se pravi, da nimam pravice glasovati, ampak če bi jo imel, bi z veseljem podprl ta predlog zakona. Moram pa še to reči, da kar sem gledal celotno interakcijo v sami dvorani, moram reči, da me zelo, zelo skrbi obnašanje predstavnikov in sindikatov taksistov, ki sta razpravljala, vsaj eden je razpravljal na začetku, bil je zelo, malce agresiven, pa tudi malce žaljiv, ko je pa končal razpravo je

80. TRAK: (ŠZ) – 20.35

(nadaljevanje) vstal in zapustil dvorano. Tako, da jaz sem njega imel priložnost poslušati, on mene pa ne in moram reči, da tukaj se govori dandanes o teorijah zarote, ampak jaz sem mogoče videl, da te predstavniki sindikatov, ki so na momente tudi malo, kako bi se reklo, grozijo, imajo v eni stranki v tem Državnem zboru, kako bi se reklo, so njihovi lobisti. Stranka je njihov lobist. To sem jaz videl na svoje lastne oči, pa naj me mogoče popravijo, če sem narobe videl, kar me to zelo, zelo šokira.
Zdaj za konec jaz pogledam malce po dvorani in prav malce pogrešam, da bi bili v tej dvorani kakšen tak korak, da se bi mogoče moje kolegice in kolegi bolj mlajši odločili in prišli na ta odbor in razpravljali in povedali svoje mnenje, svoje videnje. Jaz se strinjam, mogoče so zasedeni. Bojim pa se, da se ne smejo, da ne smejo priti na ta odbor, ker bi lahko povedali svoje mnenje, kako se strinjajo s tem Zakonom o prevozih v cestnem prometu. Tako, da mene žalosti. Jaz sem si prav vzel čas, da sem prišel svoje mnenje povedati, verjamem da tudi gospod Miha Kordiš si je vzel čas, ker verjamem, da ni član odbora, ampak vseh ostalih mladih kolegic in kolegov pa ni. Tako, da tukaj je tak grenak priokus. Zdaj še za konec bom to povedal, mogoče malce v zagovor ministru. Minister pri razpravi ni bil emocionalen, kot so mu je nekdo od kolegov rekel. Verjamem pa, da nisi ravno ravnodušen, če ti peščica oziroma posameznik, ki je bil tudi danes v dvorani grozi, mogoče grozi tudi s smrtjo. Glejte, temu moramo narediti odločno konec in stop. Še enkrat, državljanke in državljani želijo spremembe, zato bom, ko bo to prišlo na mizo v Državni zbor, bom imel možnost glasovanja, ta predlog Zakona o prevozih v cestnem prometu, z velikim veseljem podprl.
Hvala.

PODPREDSEDNIK MIHAEL PREVC: Postopkovno, izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Predsedujoči prosim vas, da zaščitite integriteto voznikov slovenskih taksijev, ki jim ni luštno, že zdaj jim je njihov kruh zelo težak, potem mora pa poslušati tam poslanca iz vrst Nove Slovenije, kako jih žali, ker jih ni več v dvorani, čeprav so korektno podali svoje stališče, kako jim očita, da so danes na seji grozili ministru in ne vem kaj še vse, kar je čista izmišljotina. Čista izmišljotina. Edini, ki tukaj grozi in grožnje izvaja je vlada Janeza Janše, ki je taksistom naprtila nekaj deset tisoč evrov kazni in jih poskuša bankrotirati. Vzela je kruh njim, njihovim otrokom in njihovim družinam. Jaz sem to nasilje sposoben obsoditi, ali ste ga sposobni obsoditi vi?

PODPREDSEDNIK MIHAEL PREVC: Naslednji se je k besedi prijavil kolega Edvard Paulič, pripravi pa naj se mag. Andrej Rajh.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala predsedujoči za besedo.
Zdaj, na začetku je minister razbijal mite, pa se bom še jaz do teh mitov, vsaj do nekaterih opredelil. Minister je rekel, da bo voznik lahko zaposlen v skladu z delovnopravno zakonodajo tudi redno zaposlen. Hkrati pa ta vlada v 56. členu predloga zakona briše pogoj, da ima podjetje zaposlene voznike. Se pravi čisto protislovje. Mit številka dva, pravite, digitalna platforma ni nelojalna konkurenca. Se strinjam. Ni nujno nelojalna konkurenca, ampak poslovni model enega od prevoznih digitalnih podjetij je zelo enostaven. Podjetje vstopi na trg s predatorskimi cenami, subvencionira ceno prevoza, subvencionira plačilo voznika, na ta način izrine konkurenco s trga in tukaj je treba vedeti, da je Slovenija zelo majhen in pa občutljiv trg. V naslednji fazi, ko nima več konkurence ukine subvencije za voznike, dvigne cene prevozov in na ta način ustvarja dobiček.

81. TRAK: (ŠZ) – 20.40

(nadaljevanje) Zdaj če pogledamo poslovni izid tega podjetja, v letu 2019 je imelo podjetje 8,5 milijarde dolarjev izgube. Večina te izgube gre ravno na račun subvencij in ravno na račun tega, da želi v posameznih državah, kjer je prisotno, izriniti konkurenco. Potem ste rekli, da davčne zakonodaje ni potrebno spreminjati. Zdaj tukaj je treba vedeti, da digitalne platforme so, bom rekel mojstri davčne optimizacije. Digitalna podjetja prihodke ustvarjajo v Sloveniji, davke pa plačujejo v tujini, v davčnih oazah. In če pogledamo to konkretno podjetje, ki bo verjetno vstopilo na trg, od vsake vožnje si vzame 30 % provizijo. In ta provizija pristane na računu podjetja v tujini in to pomeni, da država, slovenska država od tega denarja, se pravi od prihodka, ki je ustvarjen v Sloveniji, nima nič. Podjetje davek na dobiček pravnih oseb plača v tujini. Potem ste rekli naj predlagamo svoj zakon, ki bo rodil to področje. Ne vem, verjetno ste pozabili, ampak pred kratkim je LMŠ in ostala opozicija vložila predlog uvedbe digitalnega davka, ki bi reševal ravno te težave, pa ste bili žal proti.
Spraševali ste se ali naj rečemo vsem digitalnim platformam ne, glede na to, da jih je tudi v Sloveniji prisotnih veliko. Jaz vas vprašam ali ste še za katero od teh digitalnih platform spreminjali zakon po njihovi meri. To podjetje lahko kadarkoli vstopi na slovenski trg po obstoječi zakonodaji, to je dejstvo, tako kot so druga digitalna podjetja. Potem ste se sklicevali na javno mnenje. Rekli ste 69 % državljanov podpira spremembo zakonodaje. In jaz bi bil zelo vesel, če bi vi javno mnenje upoštevali še kje drugje. 22 % oziroma 22 % to vlado podpira, ostali ne, upoštevajte javno mnenje tudi tukaj. Rekli ste, da se ne more zgoditi enako kot v Angliji. V Angliji se je zgodilo to, da je Vrhovno sodišče odločilo, da so vozniki Uberja upravičeni do redne zaposlitve. Jaz trdim, da se to lahko zgodi tudi v Sloveniji. Namreč če jih bo imel nek prevoznik status samostojnega podjetnika, vsaj kolikor jaz poznam našo delovnopravno zakonodajo, v kolikor izkazuje elemente redne zaposlitve, se pravi delo opravlja samo za eno podjetje, je to podjetje dolžno to osebo zaposliti, kar pomeni, to se lahko zgodi in po mojem mnenju se tudi bo. V Listi Marjana Šarca nismo apriorji proti uvajanju nekih novih digitalnih platform. Absolutno ne. Ampak zagovarjamo pa to, da se to področje uredi celovito. Zakaj to govorim? Evropska komisija je v letu 2016 sprejela evropsko agendo za sodelovalno gospodarstvo. Se pravi, to je gospodarstvo, kjer kot eden od deležnikov nastopa digitalna platforma, recimo Uber, Airbnb, Netflix in podobno. In v teh svojih dokumentih Evropska komisija poseben poudarek daje varstvu potrošnikov, spoštovanju pravic delavcev, spoštovanju davčnih predpisov in pa spoštovanju varstva osebnih podatkov. In treba je tudi vedeti, da Evropska komisija se je jasno izjasnila, da te zakonodaje ne bo sprejemala na nivoju Evropske unije, ampak je reševanje odprtih vprašanj v domeni vsake posamezne države. In mi se danes ne dotikamo delavnopravne niti davčne zakonodaje, ne dotikamo se področja varstva potrošnikov, ne dotikamo se področja varstva osebnih podatkov in to ni v redu.
Zdaj, če malo špekuliram lahko rečem, da gre za lobističen zakon, ki je pisan po meri Uberja. Zakaj sem na tem stališču? Uvajate nov institut najem vozila z

82. TRAK: (ŠZ) – 20.45

(nadaljevanje) voznikom in hkrati za to vrsto prevoza bistveno rahljate pogoje, recimo spreminjate 20. člen ki govori o pridobitvi licence. Namreč podjetje, ki želi opravljati prevoze v cestnem prometu, mora po trenutni zakonodaji izpolnjevati šest pogojev. Imeti mora dober ugled, finančni položaj, strokovno usposobljenost, biti lastnik vsaj enega motornega vozila, imeti poravnane davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost in izpolnjevati pogoje glede sedeža podjetja. In vi zdaj s to novelo brišete dva od teh šestih pogojev. Dva, po mojem mnenju zelo pomembna pogoja in to je, da mora imeti podjetje ustrezen finančni položaj in pa da mora izpolnjevati pogoj glede strokovne usposobljenosti. In s tem bistveno poslabšujete kvaliteto in pa tudi varnost prevozov. Zdaj minister tudi ste v uvodni predstaviti omenjal, da licenca ne bo potrebna. V 57.c členu vi dejansko dodajate možnost, da bo nekdo takšne prevoze lahko opravljal brez licence. Prevoze bo lahko opravljal le na podlagi dovoljenja občine, pri čemer bo pa občina predpisala določene pogoje, kot so pogoj glede videza vozila, vrste pogona, izpustov CO₂ in podobno. Brišete določilo 57. člena, ki omejuje višino cene prevozov. Namreč po zdajšnji zakonodaji občina lahko za vožnjo, ki se začne in pa konča na njenem območju določi najvišjo ceno prevoza. In to pomeni neko varovalko, da cene ne morejo biti ekscesno visoke. In ta zadnji pogoj o omejitvi višine cene brišete zato, ker Uber deluje po drugačnem principu, po principu dinamičnega določanja cene glede na neke zunanje okoliščine, kot je stanje v prometu, zasedenost njihovih voznikov in podobno. In to je še en dokaz, da gre za lobističen zakon.
Skratka, bistveno rahljate pogoje, kot jih predvideva obstoječi zakon in pa tudi, še posebej pomembno, uredba evropskega sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Ta uredba v 3. členu določa minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in ti štirje minimalni pogoji so, da ima dejanski ali stalni sedež v eni od držav članic, da ima dober ugled, da ima ustrezen finančni položaj in pa ima ustrezno strokovno usposobljenost. Se pravi, mi v nasprotju tudi z uredbo Evropske unije iz zakona brišemo dva bistvena pogoja. In to je podobno, kot če bi za poklic odvetnika obstoječe pogoje zrahljali do te mere, da odvetnik ne bi več potreboval pravosodnega izpita za izvajanje svoje prakse. In jaz sem prepričan, da bi bila kvaliteta storitve takšnega odvetnika, v tem primeru zagotovo slabša. Sprašujem se tudi ali smo še vedno skladni s pravnim redom Evropske unije, glede na to, da gre pri uredbi za zavezujoč pravni akt. Uber svoje voznike tretira kot neodvisne poslovne partnerje, ki nudijo prevoze preko njihove spletne aplikacije. To v resnici pomeni, da delajo na podlagi neke vrste podjemne pogodbe, voznik je v bistveno podrejenem položaju v primerjavi z naročnikom, ne more se pogajati za ceno storitve, niti ne za delovne pogoje. Nima plačane bolniške odsotnosti, odmora za malico, izobraževanj, prevoznih stroškov in podobno.
Zdaj, že prej sem omenil sodbo, ki se je letošnjega leta zgodila v Združenem kraljestvu in sodišče je odločilo, da so Uberjevi vozniki upravičeni do zaščite, ki jo nudi delovnopravna zakonodaja, beri Uber jih je moral zaposliti v redno delovno razmerje. In pri tehtanju glede te tožbe je sodišče ugotovilo, da Uber določa ceno prevoza, kar pomeni, da določa tudi koliko bo voznik zaslužil.

83. TRAK: (ŠZ) – 20.50

(nadaljevanje) Uber določa pogoje v medsebojni pogodbi, delavec jih nima možnosti spreminjati. Lahko kaznuje voznika, če ta zavrne preveč voženj in pa spremlja voznika preko sistema ocenjevanja z zvezdicami in lahko razdre pogodbo, če se njegov status ne popravi. Za zaključek bi povedal še naslednje. Ministrstvo je še lani avgusta zatrjevalo, da prihod Uberja ni prva prioriteta ministrstva, prioriteta je vlaganje vseh naporov v izboljšanje javnega potniškega prometa in očitno se je v pol leta nekaj bistveno spremenilo. Dejstvo je, da digitalne platforme so v Sloveniji že prisotne, tako platforme za prevoze, kot tudi ostale, ki sem jih že prej omenil. In dejstvo je tudi, da bi lahko ta prevoznik prišel v Slovenijo po obstoječi zakonodaji. Ampak glede na to, da mu očitno obstoječa zakonodaja ne ustreza, se je vlada odločila, da bo zakon prilagodila po njegovi meri. In še enkrat, v LMŠ apriorji ne nasprotujemo ureditvi področja sodelovalnega gospodarstva, smo pa prepričani, da je to področje potrebno urediti celovito, se pravi tudi najmanj iz vidika delovnopravne zakonodaje in najmanj iz vidika davčne zakonodaje in zato novele zakona danes ne bom podprl.

PODPREDSEDNIK MIHAEL PREVC: Ja, hvala za razpravo.
Naslednji se je k besedi prijavil mag. Andrej Rajh, pripravi naj se pa kolega Robert Pavšič. Izvoli.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala, predsedujoči za besedo. Spoštovani gostje, kolegice poslanke in poslanci. En lep večer tudi v mojem imenu.
Mene, moram najprej povedati, v bistvu izkušnja kolegice Tadeje Šuštar me je pretresla in tudi zato smo se v stranki SAB vedno zavzemali, da bi profesionalna vozila imela vgrajen tahometer. Torej, da bi se lahko beležil čas dela in da bi se take stvari lahko preprečile in žal ta naš predlog ni bil, je bil v bistvu preglasovan, odpravljen in danes se lahko otroci prevažajo z nevarnimi, izmučenimi vozniki, ker pač ni potrebna uporaba tahografa tudi v primeru, ko se prevažajo otroci. Kar se tiče zakona, torej mi danes obravnavamo Zakon o prevozih v cestnem prometu, vsebuje kar nekaj točk in jaz se bom v bistvu dotaknil vsake posebej. Torej prva zadeva, ki se dotika vpeljevanje novih platform, ki bi naj v bistvu izboljšale uporabniško izkušnjo, tako uporabnika, kot tistega ki to izvaja. Jaz bi si želel, da ministrstvo ne sprejema ukrepov na podlagi javnomnenjskih anket, ampak na podlagi strokovnih študij. Seveda strokovna študija bi morala pokazati, torej analiza kaj na trgu manjka, kam se bo trg razvijal in kateri ukrepi so seveda potrebni. Kar se tiče teh, bom rekel različnih platform, dejstvo je, mi jih imamo, se je pa to v Sloveniji začelo na nek način odvijati z outsourcanjem čistilnih uslug, z outsourcanjem varnostnikov in mi vemo kaj se v teh sektorjih vse dogaja, kako se s temi ljudmi, ki so outsourcani pri ponudnikih obnaša. Jaz imam celo podatke, da so recimo v sodiščih te usluge outsourcanjev, pa ko so zaposleni na sodišču šli analizirati koliko stane glede na normo taka usluga, so videli, da tam zaposlena ne more dobiti niti minimalne plače. In to je srž problemov, o katerem danes seveda govorimo. Torej ena zadeva, torej socialna varnost zaposlenih, kako se bo z njimi obravnavalo in tudi o problemih, ki iz tega nastanejo. Pa če se dotaknemo platforme Airbnb, da ljudje vidijo kakšne vse težave nastanejo, če zadeva ni ustrezno regulirana in

72. TRAK: (VP) 20.55

(nadaljevanje) prepuščena trgu. Torej poglejte, mi imamo danes eno črno ali pa bom rekel eno stihijsko oddajanje nepremičnin v stanovanjskih soseskah, torej tako je treba povedati, nepremičnin v stanovanjskih soseskah, ki, sicer zdaj v tej epidemiji covid je to malo zastalo, ampak na tak način se menjuje struktura soseske, uničuje se stanovanjska klima v bloku, spreminjajo se stanovanja v hotelski tip namestitve. V njem lastnik na črno torej čisti, ne plača davkov. To so vse ene take zadeve. Nekako se je v tem času sicer probalo to celo regulirati, torej da so potrebna neka soglasja ostalih etažnih lastnikov. Pa če pogledamo, ta soglasja so po navadi enosmerna, torej da vsi drugi lastniki stanovanj dajo brezpogojno soglasje temu, da to počne ne, da bi jim on karkoli v zameno ponudil, ne da bi bile kdajkoli definirane obveznosti takega lastnika in ne da di bilo tako soglasje časovno omejeno. In če pa vidimo, koliko tu je vse nedorečenosti na taki platformi, potem vidimo, kaj se na enem takem divjem trgu lahko vse dogodi. Tudi ti, ki oddajajo stanovanje preko AirBnbja so na primer ustanovili lahko podjetje in to oddajajo na način, da ne plačujejo davka. In tudi v primeru platform, ki na tak spletni način to oddajajo, se lahko zgodi, da vsi davki ne bodo plačani. Torej ti si lahko, podjetnik, zraven priglasiš eno obrt, še dodatno storitev, pa boš štiri ure ali pa osem ur, osem ur boš v službi, pa boš, ne vem, delal računovodske storitve, potem ti bo zmanjkalo denarja, pa boš šel po službi še dve, tri ure voziti Uber. Pa je vse po zakonu, pa je tak človek na trgu vsak dan po 12 ur. In seveda je tak človek tudi utrujen. In o takih stvareh mi govorimo, o eni čudni deregulaciji, neregulaciji. In če ima nekdo, bom rekel na podlagi enega drugega delovnega razmerja dovolj prihodka, da je tam poplačal si vse prispevke, potem lahko tisti dve uri seveda izvaja storitev po dumpingški ceni. In seveda to postavlja neko tveganje, da se eno vse to, ves ta sistem, ki ga mi zagovarjamo torej v SAB-u, sistem socialne države, socialne varnosti, začne rušiti po celi črti.
Mi moramo povedati, da imamo mi že zdaj v Sloveniji spletne aplikacije, ki omogočajo različno najemanje taksi uslug, da zaradi tega mi ne potrebujemo Uberja. Da pa nekdo zdaj reče, da si pa lahko nekdo vzame eno pravico in bo rekel, jaz bom pa te od Maribora do Ljubljane pripeljal za 10 ali pa 24 evrov, tudi sam sem se na tak način na letališču Brnik z podjetjem Go Opti peljal za 24 evrov, pa je meni jasno, da sam v avto, meni je jasno po tem, ko sem to videl, da bencin ni bil plačan, kaj šele delo takega človeka. In če se to začne masovno dogajati, da je nekdo zato, da lahko, bom rekel drugega, da lahko sploh do dela pride, da začne z minusom ali pa nekaj takega ali pa z nekim takim poslovnim modelom, to odpira številna vprašanja. Jaz si seveda želim tudi v stranki SAB si želimo predvsem krepitve javnega potniškega prometa. V tej luči pozdravljamo določene ukrepe, ki smo jih tudi mi sami prej že v lanskem letu predlagali, pa so bili žal zvrnjeni. Med njimi spada seveda tudi to, da se študentom in dijakom v poletnem času zagotovi, torej imetnikom vozovnic zagotovi brezplačni, torej uporaba

85. TRAK: (VP) 21.00

(nadaljevanje) javnega potniškega prometa brezplačno. Takrat je to bilo zavrnjeno, danes je to vlada hvala bogu prepoznala kot svoje. Pozdravljamo tudi to možnost, da je vlada prepoznala, da se upokojencem, starejšim od 65 let, v mestih daje možnost za brezplačni javni potniški promet. Mi seveda to vladino namero pozdravljamo, ampak mi, še enkrat poudarjamo, smo vložili zakon, da se obvezno zagotovi brezplačni javni prevoz za starejše od 65 let, upokojence in invalide, in ta zakon je vložen v zakonodajno proceduro. Tudi pozdravljamo to, da se ponudbe, ki ste jih dali, torej da se poenotijo, da se 70 različnih ponudb poenoti in postane pregledno, ampak kot sem že prej povedal, imam nek občutek, da neke predloge, ki smo jih mi že v preteklosti dali, takrat niso bili dobri, ker smo jih dali mi v opoziciji. Danes se ti predlogi na kakršenkoli način v zakon vnašajo, ampak še to ne v takem obsegu kot smo mi predlagali, torej da se ne da zgolj možnost brezplačnega mestnega prevoza za upokojence, starejše od 65 let, invalide, ampak da to postane obvezno.
Kot tretji sklop zadev, ki jih danes tu naslavljamo, pa seveda želim izpostaviti problem, ki je na vasi. In mi si seveda želimo, da je tudi na vasi ta zadeva, torej da imajo tudi na vasi ljudje dostopen in kakovosten javni prevoz. Se pa nekako bojim, da če nekdo misli, da bo enemu starejšemu človeku to aplikacijo ponudil preko dlančnika, da si s tem ne bo mogel pomagati. In občine že imajo določene ukrepe vzpostavljene, da si lahko, da dobijo upokojenci določen bon, da lahko se v ta sistem vključijo, da dobijo te zadeve urejene. Ena pomembna zadeva, ki ste jo pa tudi nekako omenili, ko govorite o sklopih linij in ponovnem razpisu za izvajanje medkrajevnega potniškega prometa. Jaz bi tu želel opozoriti na avtobuse izvajalce. Torej vemo, da se avtobusni prevozniki delijo na prevoznike linijskega prometa in na turistične prevoznike, in ti slednji, turistični, so v tem času zelo nastradali, praktično ne morejo poslovati, ker se nikamor ne potuje. Imajo leasinge, torej ne morejo dobiti odloga plačila kredita, in mnogim bodo ti leasingi zapadli in v roku meseca, dva, se lahko zgodi, da bojo jim leasing hiše avtobuse preprosto zasegle in ob tem zasegle tudi premoženje. In tu apeliram, da se ta razpis naredi na način in v obsegu, da se lahko tudi mali avtobusni prevozniki nanj prijavijo in da začnejo izvajati te turistične, da ti izvajalci turističnih prevozov lahko sodelujejo tudi pri izvajanju medkrajevnega potniškega prometa in da to ne ostane samo v enem primatu dveh izvajalcev.
Kakorkoli že, če naredim povzetek te razprave. Jaz imam kar nekaj dvomov glede primernosti digitalizacije, načina digitalizacije ponudnikov taksi prevozov. Mi moramo vedeti, da imamo celo vzpostavljeno brezplačno bazo prevozov Prevozi.org in krasno funkcionira. Imamo spletne ponudnike, ki to ravno tako delajo z eno minimalno provizijo. In v bistvu en tak način, da se pa to piše na kožo nekemu velikemu gigantu ali pa celo ene izjave, ki smo jih lahko razumeli, da če bodo pa naši ponudniki tako dobri, pa bodo tudi boljši od teh multinacionalk, vnašajo v mene zelo veliko skrb.

86. TRAK: (VP) 21.05

(nadaljevanje) In bojim se, da tak zakon odpira številna vprašanja in da popotnica preprosto ni dobra.
Kar se tiče teh, bom rekel brezplačnih prevozov, tu želim opozoriti v SAB-u dali predlog, da se vsem upokojencem zagotovi brezplačni mestni prevoz. Mi pozdravljamo namero vlade, torej da je vlada prepoznala, da je treba upokojencem zagotoviti ali pa dati možnost brezplačnega mestnega prevoza, ampak mi želimo, da je ta možnost obvezna, torej ne da je opcijska in v enem, bom rekel odvisna od kakršnekoli dobre volje. Zato smo vložili tudi ta zakon.
Kot tretje pa bi se še enkrat dotaknil turističnih prevoznikov. In želimo, da tudi vlada razume njihovo stisko in jo naslovi.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh.
Naslednji je prijavljen kolega Robert Pavšič, pripravi se kolega Boštjan Koražija.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Dober večer vsem skupaj, ki še vztrajamo tukaj.
Vztrajamo pa ravno zaradi tega, kar je kolega Jani Möderndorfer rekel, da izvajanje taksi služb v Sloveniji je pravzaprav socialni korektiv. In dokler bomo mi to dejavnost jemali kot socialni korektiv, jo moramo še posebej ščititi ravno zaradi slabšega izhodiščnega položaja tistih, ki to izvajajo. Jaz popolnoma razumem današnje protestno trobljenje okoli Državnega zbora, kjer ga tako sami taksisti kot sindikati, kot tisti, ki so s tem poslom povezani, razumejo kot neko grožnjo z uničenjem celotne dejavnosti. Če pa ne že z uničenjem, pa vsaj z nekim grobim posegom v njihovo dejavnost, torej v eksistenco, v tisto osnovno socialno, osnoven socialni položaj. In da je do tega prišlo, je nekdo v tem procesu moral izgubiti zaupanje. Glede na to, kaj se je s taksisti dogajalo skozi vse te protikoronske ukrepe z zahtevanim testiranjem kar trikrat na teden v primerjavi z drugimi izvajalci javnih prevozov, popolnoma razumem potem, zakaj tega zaupanja ni. Ker roko na srce, prav olajšali jim dela ravno nismo. In potem se sprašujemo, kaj prinaša zakon, ki ga obravnavamo danes. Če primerjamo obstoječe stanje, ki nikakor ni tisto pravo, tisto kot bi moralo biti, in novo stanje, ki se nam obetam, potem slabemu dodajamo obete še slabšega. In pravzaprav bi nam morali zazvoniti vsi alarmi, pa nam ne.
Seveda je težava prekarizacija tega posla, s.p.-ji, ampak za rešitev tega vprašanja ne potrebujemo nivelacije zakona ali pa novega zakona, samo izvajanje obstoječega zakona. Že danes velja, da če s.p. zaznamujejo elementi delovnega razmerja, potem je to treba urediti, torej človeka zaposliti. Torej je treba samo izvajati zakonodajo, ki že danes obstaja. Pa je to sistemski problem, ni to problem te vlade, mogoče tudi prejšnje ne in predprejšnje, ampak se je razvilo in zlorabilo do onemoglosti, do skrajnosti.
In slišimo potem očitek s strani sindikatov, ki je tisti, ki bi oziroma ki se bori za pravice najbolj izpostavljenih v tej dejavnosti, to so zaposleni, niso to lastniki, da minister za delo gleda stran, kadar se pogovarjajo o teh zadevah. Ja, seveda gleda stran, saj prihaja iz iste kvote kot minister, ki nam je danes prinesel zakon na mizo.
Odločitve, zakaj je ta zakon potreben, so bile tudi zelo zanimive.

87. TRAK: (VP) 21.10

(nadaljevanje) Raziskava uporabnikov; saj vsi vemo, odvisno je, kako kaj vprašamo. Če ljudi vprašamo ali bi imeli cenejše taksi prevoze, vsi seveda ja. Če bi pa ljudi vprašali ali bi imeli cenejše prevoze, če bi s tem ogrozili preživetje tistih, ki te prevoze izvajajo, potem pa ne vem, če bi bil rezultat ravno takšen. Nebi si drznil tega trditi. Zato neke javnomnenjske raziskave ne zdržijo logične presoje.
Tudi izkušnje voznikov, kolegica Tadeja je govorila, je celo zapisala svojo težko in grozljivo izkušnjo. Ampak če je ona delala za klon, slab klon, Uberja, ki zdajle prihaja oziroma ki bi želel priti v Slovenijo, pod takimi pogoji, ali zdaj ta original bo pa boljše pogoje ponudil ali kaj? Ja ne vem, jaz mislim, da multinacionalke niso neki dobrodelneži, ki bi prihajali v Slovenijo zaradi tega, da bi nagradili tiste, ki bodo delali za njih, ampak delujejo na popolnoma tržnih principih. Zakaj tuje multinacionalke ne plačujejo v Sloveniji ljudi, recimo, če prihaja iz Nemčije, ne daje nemških plač v Sloveniji, daje slovenske plače. Ne moremo mi pričakovati neke dobrodelnosti od multinacionalk, sploh pa takšnih, ki znajo svoje poslovanje zelo dobro prikriti in zakriti v oblakih interneta oziroma spletnem poslovanju.
In najbolj zanimiv je bil pa očitek o lobiranju, koliko taksistov nas je lobiralo. Mene niti eden. Potem me je pa prav zanimalo, koliko je Uber lobiral v Sloveniji. Edini zapis je bil 19. februarja leta 2018 pri enem poslancu od DeSUS-a. Pa sem prepričan, da ni imel niti mrvice pri ustvarjanju današnjega predloga zakona. Predsednik strateškega sveta za digitalizacijo pa je zaposlen celo pri Uberju! In potem slišim s te strani, da v tem ni nič spornega, če nekdo, ki je zaposlen pri eni oziroma sodeluje z neko multinacionalko, pripravlja zakon, ki je narejen za to, da ta multinacionalnka lahko pride v Slovenijo. Ne vem, to ni popolnoma nič spornega? A smo mi res, ne vem, ne najdem niti besede. Ker pač nekje mora biti zaposlen? Ja, minister, te zadeve vsekakor bi morale, še enkrat, povzročiti vsaj to, da ena lučka zasveti in da dajmo stopiti en korak nazaj in pogledati, da se razrešijo vse zadeve, da ne bo šlo spet za neko očitanje, ne vem, koruptivnih dejanj, nepotizma. Da ne bo šlo, pravim. Vas nisem nič obsodil, za to obstajajo drugi.
Ampak pred današnjim dnem smo vedno govorili o Uberju, danes kar naenkrat govorimo o platformi za spletno naročanje oziroma aplikaciji za naročanje prevozov. Do zdaj pa smo vedno uporabljali blagovno znamko. še vedno niste odgovorili kolegi Kordišu, kako ste imenovali ta zakon v postopku sprejemanja. Ali je bil to Uber-zakon - da ali ne? Možno je to dilemo razrešiti z dvema črkama. Da ali pa ne. Pa ne poskušate tega oziroma niste, zdajle že ta tretjič. Je kolega vprašal dvakrat, jaz pa še enkrat zdajle.
In tudi tale sedežni red. Zelo zanimivo, vsi tisti, ki so zagovarjali, so se posedli na to stran. / oglašanje iz dvorane/
Predsednik? Bi prosil ...

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Samo moment, če dovolite. Zdaj besedo ima kolega in prosim vse, da poslušamo razpravo poslanca

88. TRAK: (VP) 21.15

(nadaljevanje) Roberta Pavšiča.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): No, je pa zanimiv odziv. Izgleda, da po tem, ko pa pač dregneš v osje gnezdo, nekaj os pa le prileti ven. Oziroma v sršenje gnezdo, da ne bom uporabljal ženskega spola.
Kaj je sporno? Marsikaj je sporno pri tem zakonu. In če izpostavimo vprašanja, ki nas najbolj zanimajo, pa nanje ne dobimo eksplicitnega odgovora - samo da ali ne je bil potreben, minister, če bi rekli ne, bi prihranili vsaj zdajle tri minute, pa niste.
In da mi te platforme že uporabljamo. Ja, koliko zakonov je bilo v Sloveniji do zdaj spremenjenih zaradi uporabe spletnih platform? Niti enega. So bili pa spremenjeni zakoni zaradi podjetij, ampak so se tudi drugače imenovali, so bili vsaj navzven zelo transparentni. Pa se je izkazalo, zdajle letos se je izkazalo, da je bila to popolna brca v temo. In kar še bolj potrjuje, da gre za nek lex z drugim imenom, drugače se bo končal kot se je tisti znani, je to, da to podpira celo mladina. Torej v celotnem postopku razlaganja tega v svoji poslanski skupini se je vedno govorili o eni blagovni znamki, in danes to zanikati je pač nemogoče. Ker če mladina čaka na aplikacijo za taksi prevoze, vsi vemo, kaj je sinonim za aplikacijo za taksi prevoze. Torej samo drugačno ime smo dodali oziroma danes smo generalizirali v obrambo temu, da bi ta zakon oziroma ta zakon bo sprejet. Pa me zanima nekaj, če mladina tako podpira uporabo takšnih aplikacij, a bi jih podpirala tudi, če bi jih ona izvajala v Sloveniji, če bi jih bila primorana izvajati. Vedno bolj se mi zdi, da nenehno gledamo na sosedovo travo, ki je bolj zelena od naše, namesto, da bi pomagali tam, kjer se le da svojim razvijalcem, svojim izvajalcem storitev. Vedno iščemo neke možnosti ne samo enakovrednega nastopa tujim družbam, ampak celo jim olajšamo to delo in damo boljše izhodišče. Ta zakon nič ne ureja, omogoča samo še eno dodatno pot, da se bo trg na področju taksi prevozov bolj zaostril in bodo tisti, ki to izvajajo lahko še bolj zlorabljani in še bolj izkoriščani, to je posledica, ki jo lahko jaz predvidevam. A bo uporabnik kaj od tega imel? Ja, mogoče bo celo kaj imel od tega uporabnik, pa bo vedel vnaprej, mogoče bo plačal par centov manj vsaj na začetku. Ampak uporabniška izkušnja ni vse, mi v Državnem zboru moramo gledati iz obeh strani, s ponudniške in s tiste odjemalske. Ta zakon pa je očitno pisal samo za odjemalsko stran. Ja, očitno. In všečno stran. Minister, bili ste v piarju celo življenje, veste, da dobra zgodba se prodaja, ni važno, kaj je v ozadju. Če ni zgodbe, pač tudi prodaje ni. In tudi politika je zgodba. In na koncu niso samo rezultati, ki štejejo, ampak ves proces ustvarjanja zgodbe. Saj je popolnoma vseeno na koncu ali to uspe ali ne, važno je samo, kako se vsebina predstavi ciljnim skupinam. Ampak ciljni skupini sta tukaj dve.

89. TRAK: (VP) 21.20

(nadaljevanje) So tisti, ki že opravljajo to delo, in so odjemalci.
In najbolj izpostavljena vsebina je bila ta, da ljudje pričakujejo cenejše prevoze, bolj transparentne prevoze, ne vem kaj še vse. Saj imamo davčne blagajne. Samo malo se je treba potruditi in zadevo izboljšati. Imamo delovno inšpekcijo. Samo malo se je treba potruditi in to izboljšati in jim omogočiti mogoče več zaposlitev v delovni inšpekciji in jim dati boljše orodje. Za orodja smo pa mi tukaj. Ampak ta zakon ne pomeni nobenega boljšega orodja za delovno inšpekcijo, niti za davčno.
Tako, da jaz samo to bi želel, da ne zaradi tega, da bi imeli mi na telefonu še eno aplikacijo več - med drugim ste tudi Wolt omenjali, tudi Wolt je svojevrstno izkoriščanje ljudi v stiski -, samo zaradi tega, da bomo imeli eno aplikacijo več na telefonu, sprejemamo zakon, ki lahko, ne bom trdil kategorično, ampak ki lahko prinese marsikaj slabega in nepopravljivega.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Naslednji je k besedi prijavljen kolega Boštjan Koražija. Pripravi se pa kolega Željko Cigler.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Jaz bom pa zdaj kar govoril iz svojih izkušenj, tako kot je prej gospa oziroma gospodična poslanka Šuštarjeva govorila iz NSi-ja. Glejte, zelo verjetno, da bom danes prišel nekje v Mariboru okrog pol dveh zjutraj. In ob pol dveh zjutraj bom vzel taksi in se bom peljal s taksijem na Ptuj. In ta taksist oziroma taksistka, tudi taksistk kar precej vozi, in to celo ponoči, na oba se lahko zelo dobro in učinkovito zanesem. Odlična storitev, odlični pogovori, tudi odlična cena v resnici na koncu koncev. Se pravi pravično plačilo za pravičen prevoz. In zdaj, ko govorite o teh anketah in teh zadevah, kaj je kdo kaj rekel, kdo je kaj rekel, zdaj bom pa jaz povedal iz svoje izkušnje. Dejansko z vsemi taksisti, ki sem se vozil v zadnjem času, niti eden ni rekel, da bi zagovarjal to aplikacijo Uber oziroma platformo Uber. In ne samo zaradi tega, ker je pač to Uber oziroma kakorkoli že, ampak ja, ko te ti ljudje povejo svoje zgodbe, tako kot je prej gospa Šuštar razlagala svojo zgodbo, slabo izkušnjo s taksi službo in tudi z delom, ki ga je opravljala, ti povejo marsikatero zgodbo. In potem vidiš, da to niso več samo taksisti in taksistke, tu zadaj so cele družine, to so dejansko cela preživetja oziroma tudi zgodbe, ki se lahko zelo hitro končajo, v smislu tega, če izgubijo službo, ostanejo brez vsega, ker dejansko edino trenutno imajo to, kar imajo, se pravi, da vozijo taksi in da si zagotavljajo socialno varnost. In potem ja, seveda, normalno, ni vse perfektno tudi v teh taksi službah, ampak ravno zato bi danes pričakoval, da bo gospod minister prišel z zakonom, ki se bo ukvarjal s tem, kako izboljšati pogoje tem zaposlenim oziroma tudi kako izboljšati storitev. Ne pa z, pa spet bom se kar navezal prej na gospoda Pavšiča, ko je govoril o tem, da gospod Vrtovec je bil včasih piarovec – oziroma še zmeraj je – in zna zelo dobro svoje zgodbe prodajati, in ja, zna stvari tudi, bom rekel tako po domače, bi mi bi rekli na Štajerskem okrancljati, da izgledajo kot pravljice. In to je ravno problem Uberja – na začetku izgleda zelo pravljično, na koncu se pa konča zelo tragično. Se pravi, ta pravljica nima srečnega konca nikjer, vsaj do zdaj ga ni imela. In žal glede tega, kar smo pač tudi lahko prebrali oziroma kar smo lahko izvedeli iz tujine, je kar zanimivo. Ker prej ste tudi to pozabili povedati, tudi v Budimpešti je Uber prepovedan. Zanimivo, ne, glede na to, da se ta vlada zgleduje po gospodu Orbanu, po Madžarski. V Budimpešti je Uber prepovedan, se pravi gospod Orban očitno ima nekako boljši občutek za neke stvari kot

90. TRAK: (VP) 21.25

(nadaljevanje) naš predsednik vlade oziroma naša vlada.
No, in kar gremo naprej, se bom kar tudi navezal na ta zakon.
Glejte, zdaj, če bi prišel gospod Vrtovec oziroma gospod minister za infrastrukturo v ta Državni zbor in bi nam predstavil nek projekt, da bi vsi, po domače povedano, kar dol popadali, ampak glejte, če ste bili pozorni, kaj je govoril. Konstantno zagovarja samo to platformo, ne kaj je ta platforma v resnici. Bom rekel, bolj smo vsi ugotovili, da pozitivnih učinkov nekih velikih ni. Ker če bi bili, potem bi prišel sem in bi nas dobesedno zasul z nekimi zadevami, kako je vse super, kako lahko delavci boljše prosperirajo, kako so boljši delovni pogoji, ampak žal nič od tega. Tudi te pogodbe, ki jih pač sklenejo države posamezne z Uberjem, če jih dosežejo, seveda na njihovo pobudo oziroma na pobudo tistih, ki so zaposleni, se zgodi res ne vsepovsod, ampak samo poredko kje. In tudi zaradi tega jih, bom rekel, zmeraj več teh držav oziroma tudi večjih mest jih ne želi oziroma jih pač več ne podpira v svojem okolju kot neko konkurenco, ker ne dodajajo k temu socialnemu vidiku, bom rekel tudi zaposlenih oziroma tudi temu družbenemu vidiku nekega razvoja, ampak dejansko bolj samo, kot je že prej tovariš Kordiš razlagal o prekarizaciji. In ja, glejte, Uber je dejansko kar zanimivo. Oni pač delujejo po strateškem piar marketingu. Po domače povedano, pridemo k vam, vam ponudimo zelo poceni storitev, in ko se na to storitev navadite, vam dvignemo ceno. Dejansko zelo, bom rekel čisto trgovska logika, no, pristopa k podajanju storitve. In tu je največji problem. In ko se govori o taksistih in o taksistkah, kar je kar nekaj, tudi gospa Šuštar je prej zelo dobro povedala zadeve, je treba videti zadeve bolj široko. Kot sem že prej omenil, tu niso samo taksistke in taksisti, gre se za družine, gre se za njihove otroke, gre se za njihovo eksistenco. In jaz bi pričakoval ravno v tej smeri, da bo prišel gospod minister z zakonom, ki bo ravno to predstavil, kako bo rešil ta problem, ki se že vleče leta in leta in bi ga bilo potrebno rešiti. Ampak Uber je ne samo, da dosti slabša varianta, sploh ni dobra varianta te rešitve tega problema.
In ja, lahko bi še tudi nadaljeval s temi izgubami, ki jih to podjetje pridela letno. To so 6 milijard, 8 milijard in take zadeve. Dejansko ne vem, če lahko govorimo o nekem super podjetju, ki letno pridela, ne vem, toliko in toliko milijard izgube. Žal ne. Vsaj jaz osebno ne vidim nobene logike, da bi lahko govorili o nekem dobro rastočem oziroma razvitem podjetju, ki konstantno proizvaja minus oziroma negativen profit oziroma ne profit.
In zadeve so tudi sledeče. Kar je mene osebno v tej razpravi gospoda ministra Vrtovca zmotilo danes, je bilo to, da je konstantno upravičeval predsednika tega novega digitalnega sveta gospoda Marka Borisa Adrijaniča. Jaz osebno nimam nobenega problema s tem, če sta prijatelja. Bodita, tudi jaz imam marsikakšnega prijatelja. Ampak ko pride v tem primeru gospod Adrijanič, ki je v bistvu tudi lobist za Uber, in potem celo prevzame predsedniško funkcijo tega sveta, ki z dejansko z digitalizacijo nima kaj dosti, vsaj trenutno ne, da bi se nakazovalo, in potem začne govoriti oziroma tudi razlagali in potem se še začne govoriti o tem zakonu in vsi vemo, da govorimo o Uberju, je to en velik problem. Pa ne bom zdaj govoril o protikorupcijskih in teh zadevah, saj to ste že vsi omenjali oziroma govorili, ampak to je ista zadeva kot, da bi prišel, ne vem, lobist Mercatorja v Državni zbor oziroma bi postal predsednik nekega sveta za trgovino in bi prišel z zakonom, ki bi bil strogo, ne vem, primer, pa ne bom rekel samo Mercatorja, ampak ene trgovinske verige, ki bi samo njim v prid bil zapisan ta zakon oziroma bi samo njim v prid ta zakon deloval oziroma jim tudi omogočal njihov razvoj oziroma celo prodajo. In kakorkoli, tu je problem.

91. TRAK: (VP) 21.30

(nadaljevanje) Zdaj, če si zatiskate oči pred tem, potem imamo en resen, mislim, že tako ali tako imamo ogromno resnih težav v tej državi trenutno, ampak ne vem, no. Kakorkoli. Z vsem spoštovanjem do gospoda Adrijaniča, pa tudi z vsem spoštovanjem do gospoda ministra Vrtovca, ampak ko se pojavi neko ime, za katerega vsi vemo, da je v bistvu lobist za Uber, in govorimo o zakonu o Uberju oziroma za Uber, je to, bom rekel vse prej kot etično oziroma državno, bom rekel tudi zakonsko in vse ostalo še, problematično seveda.
In ja, seveda tega zakona se v taki obliki ne da podpreti. Oziroma saj prej je tudi gospod Rajh razlagal o teh medkrajevnih povezavah oziroma o prometu, katerega tudi en del bi naj zdaj kar naenkrat ta Uber pokrival. Glejte, jaz prihajam, pač živel sem večidel svojega življenja na vasi in dejansko si ne znam predstavljati, da bi zdaj naenkrat samo v našo vas vozil oziroma pač bi imeli možnost prevoza samo z nekim voznikom, ali ga poznamo ali ne poznamo, ne vemo, zelo verjetno, da ne ali pa ja, vse ostale povezave od, ne vem, vlaka, avtobusnega prevoza, bi pa naenkrat ne bilo več oziroma te veze več nebi delovale. In ne vem, glede na to, da vsi stalno govorite, sploh tudi z desne strani je to vaša, bom rekel zelo ljubljena tema, ko govorite o decentralizaciji in o periferiji, ker vem, da tam je tudi največ vaši volivcev, ampak ne vem, zakaj bi potem ravno tem vaših volivcem zabili nož v hrbet in bi rekli, ne, ne, ne, zdaj boste ostali čisto brez vsega, še brez prevoza oziroma brez prometnih povezav. No, super, ne? Mislim, že tako ali tako smo nekje na robu, zdaj bomo pa ostali čisto na robu, ali kaj, brez vsega, z možnostjo, da si bomo z nekimi aplikacijami oziroma z neko platformo, v tem primeru Uber, omogočili oziroma pač zagotovili vsaj neko delno možnost mobilnosti. To je dejansko, bom rekel, že na robu norčevanja. Sploh do tistih ljudi, ki živijo tam v Halozah, ki živijo v Prlekiji, ki živijo tam na Goričkem recimo, gospod Židan bo to vedel, dejansko je to res dobesedno kot, da jim hrbet obrneš in rečeš, evo, znajdite se, kakor se veste in znate - in tu imate Uber, avtobusnega prevoza več ne boste imeli, tudi vlaka ne. Ja, super, no. Mislim, kot da je samo Ljubljana v tej Sloveniji ali kaj? Tudi zaradi tega se jaz dnevno vozim, ravno zaradi tega, ker želim ohranjati kontakt s periferijo, ker se počutim del tega in del tega. In ko pridete s takim zakonom oziroma s takimi predlogi zakona v ta Državni zbor, ne vem, kaj bi si mislil. Niti ne bom razlagal, kaj si ljudje mislijo o tem zakonu na periferiji. Ker mislim, da ni, kljub temu, da še ni ura 10, da ni za v ta Državni zbor.
V glavnem, kakorkoli. Ta zakon bi se temu reklo, kot rečeno, prej se je govorilo o mitih, legendah in vseh zadevah, ampak ta pravljica nima pravljičnega konca. Žal. Oziroma srečnega. In če se tega ne zavedate, potem pa mogoče res moramo začeti mi na periferiji razmišljati o kakšnih avtonomnih pokrajinah, dobesedno. Ker konstantno se nas izriva na rob, konstantno smo drugorazredni, stalno poslušamo ene in iste zgodbe, ampak ko pa se gre za te, nas drugorazredne, da se jim pomaga, da se jim odpre širina oziroma da se jim omogočijo in razvoj in vse ostale stvari, smo pa stalno odrinjeni na rob in smo stalno tam na robu. In s tem zakonom, je že bilo tudi v resnici povedano, da želi tudi minister, pa tudi s to aplikacijo, nas, ki smo že na robu oziroma pač iz tega, bom rekel obrobnih pokrajin, da tam naj tudi ostanemo - oziroma naj si naročimo Uber prevoz in mogoče se lahko potem celo pripeljemo v Ljubljano ali pa kam drugam, ne? No, to tako ne gre. Tudi ne bo šlo.
In še enkrat se bom vrnil na taksistke in taksiste. Mislim, da bi res bilo pametno, da se v tem Državnem zboru začnejo dogajati res stvari na drugačen način. Ogromno ljudi neke teoretične tu razlaga. Pa glej, saj nič vas ne stane, usedite se v taksi, peljite se, pogovarjajte se s taksistko ali taksistom, pa boste slišali marsikatero zgodbo,

92. TRAK: (VP) 21.35

(nadaljevanje) ki vam bo dala misliti. Pa ne samo zato, da bi zagovarjali svoj ceh, tako kot bi zdaj mogoče rekel. Ne zagovarjajo samo svojega ceha, največkrat zagovarjajo svoje uporabnike, kar je zanimivo. Svoje uporabnike. Kot rečeno, ni vse perfektno in jaz sem ravno pričakoval v tej smeri, da boste prišli z zakonom, ki bo ravno te probleme oziroma tudi težave, ki jih imajo taksisti, začel popravljati, ne pa, da boste pripeljali še večjo težavo v državo.
Tako, da to je to. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Koražija.
Besedo ima kolega Željko Cigler, pripravi se pa mag. Dejan Židan.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice, kolegi, ostali gostje.
Napori oziroma sile usmerjene v to, da se Uber pripelje v Slovenijo, in njegov poslovni model s tem, trajajo praktično že od leta 2017. Skratka vlagajo se intenzivni politični in tudi finančni napori, da pride do ene zadeve v Sloveniji, ki jo današnja razprava kaže v vse prej kot pozitivni luči - Seveda za tistega, ki posluša in ki je pripravljen na podlagi argumentov odločati svoje odločitve kot izvršnik, na primer del vlade. Jaz moram reči, da ko sem poslušal tako in prebral argumente Zakonodajno-pravne službe, ko sem poslušal predstavnika Državnega sveta in tudi mnenje stroke, pa tudi ljudi, v preteklih letih in sedaj v zadnjem aktualnem času, ko je zopet razprava odprta o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, so vsi proti temu, da se ta sistem v Slovenijo pripelje. Zaradi izkušenj po svetu, ker je Uberjev poslovni model marsikje zaradi kršitve tako delovne zakonodaje kot zakonodaje o prometni varnosti in standardih nekje prepovedan, kot zaradi stvari, ki jih prinaša delavcem in samemu področju taksi sistema v državi. Jaz bi rekel, da ta sistem v državi laufa, in mnogi ga uporabljamo kot del javnega prevoza. Ne bom rekel, da je popoln, vendar to je sistem, ki se mora vseskozi posodabljati, vseskozi aktualizirati s sodobnimi trendi. In prej je bilo jasno povedano, in to vemo, zadeva se naroči po digitalinih aplikacijah in platformah, se potem uporabnikom dosti zagotovi prevoz po ustrezni ceni, ki je vseskozi prisotna in vidna uporabniku skozi taksimeter, ki ga lahko gleda. Skratka in tu so tudi zagotovljeni določeni standardi, poleg varnosti v cestnem prometu, prevoza, tudi glede plač in položaja delavcev, in tega ne smemo spregledati. In to je treba nadgrajevati v pozitivni smeri.
In glejte, ko sem na začetku poslušal uvode, ki so jih dali. Ker dejstvo je, da danes govorimo o zakonu, za katerem stoji zelo močen kapitalski interes in korporacija, ki želi dobičke v Republiki Sloveniji ustvarjati skozi optimalizacijo svojega davčnega položaja tukaj, skozi dodatno izkoriščanje delavcev in tudi na račun uporabnikov, za katere vemo, da tako kot je bilo praktično v razpravi s strani predlagatelja povedano, bodo digitalne platforme praktično določale tudi ceno prevozov. In v kolikor bi se pritisk na te taksi prevoze, ki jih bo Uber izvajal, povečale, se bo temu primerno povečala tudi cena. Pred tem je bilo pa zelo jasno povedano, vsakemu polpismenemu človeku po moje jasno, da nelojalna konkurenca, ki z nizkimi cenami uniči sedanje prevoznike taksiste v Sloveniji, za katere sem rekel, da solidno opravljajo svoj posel, počisti teren, je potem sama in lahko določa nove pogoje poslovanja, torej tudi višje cene.
In ko sta prej predstavnika AV Living Laba in pa GoOptija predstavljala svojo vizijo in zagovarjala tale model, kot lobista sem jih jaz razumel, oprostite, to je, pač tako sem jaz vaš nastop dojel, me je zadeva spomnila na Odbor za izobraževanje, na katerem smo, mislim, da

93. TRAK: (VP) 21.40

(nadaljevanje) dve leti nazaj, če se nisem zmotil, ali pa leto in še malo, obravnavali prepoved uporabe pirotehničnih sredstev v Sloveniji, zlasti s strani otrok. Kaj so pa to pirotehnična sredstva oziroma eksplozivna sredstva, pa da ne boste rekli, da pretiravam, nam je pa pokazala eksplozija v Bejrutu, kjer je bil ogromen del mesta poškodovan, ogromno ljudi mrtvih, in ta pirotehnična sredstva se pri nas po marketih prodajajo. In dva predstavnika firme, ki prodajajo pirotehnična sredstva, sta imela tukajle najdaljši uvod na Odboru za izobraževanje, tako kot sta vidva danes zagovarjala, bom rekel lex Uber. In pomembno je tukaj, da se argumenti, ki se govorijo, nasproti temu oziroma vprašanja postavljajo, se preslišijo. In ko sta kolega Kordiš, še bolj pa prej tehnično izdelano Edvard Paulič, ko sta postavila dejstva in vprašanja zraven, ampak tukaj vprašanj ni skoraj potrebno imeti, gospod minister, ni bilo nobenega odgovora. Ker mislim, da se odgovora ne da tukaj dati, ker so bile analize, kaj prinaša prihod Uberja v Slovenijo, zelo jasne. In kakšne spremembe prinaša v primeru, da bo ta zakon sprejet? Mislim pa, da njegovo obdobje trajanja gotovo, če bi bil sprejet, ne bo dolgo, saj vsak, ki s svojo glavo razmišlja z minimalno razuma, ne bo podprl takšno spremembo zakona, ki je predlagana. Namreč finančne posledice bodo tako za državo, je bilo prej jasno povedalo. Sedež firme neznane je v tujini. Ustvarjal bo prihodke pri nas, kje se bodo pa dobički potem, kam bodo odhajali, kje se bodo porabili, to je drugo vprašanje. Kaj bo z zaposlitvami ljudi, njihovim prekarnim položajem, kakšen bo njihov socialni položaj in delovni položaj iz tega izšel, si sploh ne znam predstavljati. Predvsem pa se bo deregulirajo eno področje taksi službe v Sloveniji, ki zaenkrat v tem trenutku v redu teče, to lahko pove običajni uporabnik taksi službe v kateremkoli delu Slovenije.
In še enkrat bi rekel, kot sem prej gospoda Kordiša in Pauliča omenil, gospod minister, jaz bi pričakoval, da boste reagirali na te jasne argumente ali odgovorili, kaj ne drži, ali pa kot razumen človek, za kar vas jaz imam, predlagane spremembe zakona umaknili iz razprave oziroma jih potegnili nazaj. Ker rad bi tole rekel. Ko ste prisegli za ministra, ste tudi povedali, da boste delali v korist blaginje državljanov Slovenije. In ta gesta, ki jo prinaša predlog sprememb Zakona o cestnih prevozih, vse prej pomeni kot to, kar ste vi prisegali, zlasti iz stališča položaja prevoznikov, če jim še lahko rečemo taksisti, ki bodo delali pod Uberjem, ki bo to prineslo, kot tudi s stališča, kaj pomeni uvajanje takih poslovnih sistemov v držav za javne finance, za državni proračun, za prihodke, ki bi jih morali iz tega naslova pobirati.
In rad bi rekel, glejte, tole. Zakon bo omogočil še eno greenfield investicijo v Sloveniji. Če smo Magni žrtvovali, skozi lex Magna seveda, kmetijsko in vodovarstveno območje in ga uničili za veke vekov, amen, bomo očitno Uberju žrtvovali pravice, standard taksistov oziroma en taksi sešitem, ki trenutno v Sloveniji dosti dobro laufa. Kjer so pa napake, je pa vaša dolžnost, ker spada pod vas, gospod minister za infrastrukturo, da se te stvari popravijo, seveda vse v sodelovanju z izvajalci in pa stroko, ki to področje pokriva. In to so vam moji predhodniki, gospod minister Vrtovec, zelo jasno zdajle in razumljivo ponazorili. In torej, gospod minister, iz katerega razloga ne umaknete predloga sprememb zakona iz procedure? Namreč nasprotovanje zakonu, ki je bilo danes argumentirano in zelo jasno povedano, je upravičeno. In v kolikor nimate odgovorov na dejstva, ki so bila navedena, zlasti na škodo, ki bo povzročena državi, v kolikor boste ta zakon spravili skozi proceduro, od vas zahtevajo odgovor ali pa umik zadeve iz procedure.
Sigurno pa

94. TRAK: (VP) 21.45

(nadaljevanje) tega predloga zakona sam osebno ne bom podprl niti ga Levica ne podpira.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Cigler.
Besedo ima mag. Dejan Židan in zadnji prijavljeni, Miha Kordiš.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister s sodelavcem, spoštovani gosti, lepo pozdravljeni.
Takoj na začetku bom povedal, da cenim, minister, da ste tukaj z nami cel dan. To je znak, da ste bili nekoč poslanec, in to dobro prakso probajte ostalim vcepiti v glavo. Ker imamo ministre, pa kakšno ministrico, ki se Državnega zbora izogiba kakor, da je kužen, in je pozabila, da je bila tukaj izvoljena. Torej cenim, da ste tukaj z nami.
Kot drugo bi rad povedal. Ni mi super, če gre pri nekem tovrstnem zakonu v veliki meri za neko medsebojno obtoževanje ena stran drugo, druga stran nazaj, ob tem, da je pozicija moči različna. To verjetno razumete; če vi napadete sindikate, je to nekaj povsem drugega kakor, da sindikat napadejo vas – vi ste moč, vi ste oblast. In bi jaz predlagal, da se tega ves čas zavedamo tudi v tem Državnem zboru.
Naprej. Danes je bilo povedano dosti besed o digitalizaciji. Vi, gospod z računalnikom, ste zelo fino govorili in sem vam z veseljem prisluhnil. Jaz tudi verjamem v digitalizacijo. Verjamem, da bo svet tudi čez nekaj let drugačen, ob tem, da jaz ne znam povedati, kakšen bo. Saj verjetno večina ljudi ne zna povedati, vidim pa že tudi iz svojega stanovanja, da ko stopim v kopalnico, se z zvočnikom pogovarjam in mu razložim in ga vprašam, kakšno bo vreme, potem pa mi on kar sam izbere, katero glasbo rad poslušam. Pred nekaj leti nebi mogel verjeti v to smer. Torej življenje se spreminja in tudi mi se moramo temu prilagoditi. Sam bi sicer želel, da ko govorite na vladi, gospod minister, o digitalizaciji, da v prvem koraku prisluhnete zdravniškim organizacijam, ki so se danes oglasile. V zdravstvu, ki je eden najpomembnejših sistemov, enostavno še vedno mape nosijo iz enega oddelke v drugi oddelek. Znotraj velikih bolnišnic imajo različne sisteme, ki skrbijo za informatizacijo, čeprav digitalizacija je več, da pa bi bilo možno, da bi imeli enotni informacijski sistem, pa očitno bomo še sanjali. Jaz bi recimo upal, da bo to prioritetni projekt vaše vlade. Ob tem, da jaz sem se zgrozil, ko je, mislim, da včeraj ali predvčerajšnjem vaša gospa, ki vodi borbo proti epidemiji, pa ni epidemiologinja, z zanosom govorila, da bo čez kakšen teden končno informacijski sistem, ki bo spremljal vakcinacijo v državi. To bi se človek zjokal, ko to posluša. In osnovnega koraka digitalizacije, ki je tako zelo pomemben za zdravje ljudi, niste bili sposobni v enem letu narediti, sedaj pa taka panika zaradi enega ozkega področja – tega ne razumem. Vem pa, da se bo svet spreminjal tudi na področju prevozov. Jaz ne znam povedati, kakšni bodo prevozi, vi ste mogoče iz tega področja bolj učeni. Kot zanimivost, gospod predsednik, nekaj dni nazaj me je eden od novinarjev, ne vem, malo bolj šaljive sorte je bil in je nekoč tudi poslanec vprašal, če lahko naredi intervju o mojem avtu. Pa sem rekel, sicer ni problem, ampak zakaj tako previdno sprašuje. Je pa rekel, da marsikdo, ki ga vpraša, tega ne upa narediti, ker mu je nerodno povedati, kakšen avto ima. Verjetno imajo neke super avte, ne? Jaz z mojo Astro te nerodnosti pri sebi ne čutim, sem čisto zadovoljen z njo, vem pa, da jo še mislim voziti, čeprav je stara štiri leta, vsaj še enih sedem let, in ne znam opisati, kakšen bo naslednji avto ali sploh bo potreben avto. Da pa pojma nimam, če bodo takrat še delali bencinske in dizel motorje, torej se bo spremenilo in mi se moramo s tem spremeniti. Tudi storitve, tudi prevozne, se bodo spremenile. Vendar tisto, kar pa mi ne smemo pozabiti, zato je prav, da je razprava nekaj širša, pa je, da smo mi v Državnem zboru. Mi nismo društvo pesnikov, pisateljev, ki lahko razpravlja široko, in so zelo pomembni, definirajo tudi ta narod, vendar tu se sprejemajo pa odločitve, ki vplivajo na 2 milijona in nekaj državljank in državljanov. In vsaka rešitev, ki jo mi tukaj sprejemamo mora, vsaj pri poslankah in poslancih, biti v ozadju dvoje vprašanj, verjetno pa še več. Prvo vprašanje je v bistvu, kaj pomeni rešitev za vzdržnost javnih financ ali, če povem nekoliko bolj domače, za vse tri državne blagajne. To je naša dolžnost, ker v bistvu te blagajne določajo ali bo zdravstvo še dostopno ali pa celo, da bo bolj dostopno kot sedaj, šolstvo in nekatere druge javne usluge, ki želimo, da so javne in vsem dostopne.

95. TRAK: (VP) 21.50

(nadaljevanje) In tu pa že pridemo... Gospod minister, če mi date malo pozornosti. Jaz tudi mobitela v tem trenutku nimam v roki. Ker imam občutek, da me ne poslušate, če tam kar naprej nekaj pošiljate.
Tu pa je seveda velika razlika med nami in med vašo stranko, ki je legitimna. To razliko tudi na volitvah ves čas izmerimo, pa jo tudi bomo izmerili čez čas, ne? Meni je zelo jasno, da vi zagovarjate t.i. Reaganov tip ekonomije. Zdaj, če je izraz nekoliko napačen, ampak boste razumeli. To je tip ekonomije, ki govori, dajmo zmanjševati vse obremenitve zato, ker to omogoča več gospodarske pobude. Tisto, kar pa v bistvu v praksi ne deluje, je pa, da če bogatejši postanejo še bolj bogati, da bodo drobtinice letele v srednji razred in do tistih, ki jim je najtežje. To niti v teoriji ne deluje, kaj šele v praksi, in to ekonomski teoretiki znajo bolje razložiti kot jaz, ki sem po izobrazbi naravoslovec. Tu imamo razliko v pogledih. Saj ta razlika v pogledih je tudi do tega pripeljala, da ob tem, da imamo rekordni dolg države, da bo, recimo, z vsemi temi ukrepi, ki ste jih že in ki jih nameravate izvesti, boste manjšali prilive v vse tri državne blagajne vsaj za pol milijarde, verjetno pa za eno milijardo. Mimogrede, ker sem želel točne podatke, sem tudi čisto enostavno kot poslanec, vi to poznate, gospod minister, vprašal po številkah trenutnega ministra za finance. In mi je točno tako odgovoril, kakor je očitno navodilo za vas ministre – odgovoril je tako, da ni odgovoril čisto nič, razen nekaj praznih stavkov. To je sicer neka nova stopnja demokracije v tem parlamentu in odnosa med parlamentom in vlado, ampak o tem se bomo pogovorili sicer na kolegiju, pa mogoče kje drugje. Ampak definitivno z manj denarja ne morete narediti isto ali več. Seveda pa smo tukaj. Ali v bistvu so nekatere rešitve zadosti varne, da ne bodo zmanjšale priliva v državne blagajne ali pa celo, da ga bodo povečale – to je vprašanje pri današnji razpravi. Jaz ne bom govoril imen različnih platform. Imel sem srečo, da sem dobil v roke. Jaz vem, da sicer na desni strani ime ni popularno, je pa človek dosti razgledan, dosti prebere in pametne stvari napiše. Dr. Jernej Štromajer je naredil članek, ne piše sicer iz katerega leta, Avtotaksi zadruga kot alternative spletni platformi, ime pa ni pomembno. In tukaj v bistvu dosti jasno opisuje ekonomijo spletne platform in če želite, vam lahko potem ta članek tudi dostavim.
Če želite. Ne? / oglašanje iz dvorane/ Ga poznate mogoče? Ja, dr. Štromajerja? Poznate Štromajerja in članek. Super. Verjamem, da ste to izgovorili s spoštovanjem in ne z nekim takšnim specialnim tonom, kot je včasih za ministre slovenske vlade trenutno značilno.
Ampak v bistvu poglejte od zadaj ekonomijo. Zdaj, kako delujejo nekatere spletne platforme? Nekatere spletne platforme v bistvu delujejo takole, da pač v bistvu imajo izvajalce. Nekje, recimo, jih celo prisilijo države, da jih morajo zaposliti, ker gre za tipično delo za večinoma enega naročnika, in na koncu mu morajo zagotoviti pravice, ki izhajajo iz dela in sociale in tudi pravico, da je bolan in podobno. Ampak zanimivo pa je ta ostanek, ki je v nekaterih državah 30-odstoten, v nekaterih 20, verjetno je kje tudi manj. To pa je ostanek, ki v bistvu zelo zanimivo leti. Ne leti na transakcijske račune v slovenskih bankah, leti, vsaj v primeru, če niso ti podatki preveč stari, kar sem jih iz tega članka prebral, leti na Nizozemsko in od tam leti naprej. In ko to opazujete, razumete, zakaj je nova Bidnova administracija začela v bistvu, kar nas čudi, ker je popolni preobrat glede na to, kar so Združene države Amerike zagovarjale, ko je začela z razpravo o globalni obdavčitvi mednarodnih korporacij. Saj je razumljivo v bistvu. Ne more biti takole, da če se majhen podjetnik ali pa celo zaposlenec, ki si maksimalno finančno obremenjen preko prispevkov in davkov, čim večji si, tem boljše boš pa znal izmikati - in pustil pokojninsko blagajno prazno, zdravstveno blagajno prazno in tudi državni proračun, ki mora med drugim tudi javno šolstvo financirati, ne? In pri razpravi o pospešeni poti v digitalizacijo bi jaz kot prvo pričakoval, da v bistvu postavimo neke

96. TRAK: (DAG) – 21.55

(nadaljevanje) varovalni sistem, da v bistvu rešimo problem, da bo davkov in prispevkov manj. To morate razumeti, to je s stališča Državnega zbora nekaj najbolj nujno potrebnega. Mi moramo varovati to državo, mi smo dolžni, da varujemo pokojninski sistem, mi smo dolžni, da varujemo sistem javnega zdravstva, pa še marsikaj drugega. In tega ne moremo varovati tako, da bomo rekli, da nas pobrani davki ne zanimajo, nas pobrani prispevki ne zanimajo, čim manj bo pobrano, tem bolj bo nekaj delovalo. V resnici to ne drži, samo bogatejši bodo še bolj bogati in čez čas bomo ugotovili, da več ni srednjega razreda. To je legitimna razprava, ki jo moramo voditi, ko vodimo tovrstno razpravo o digitalizaciji.
Naprej. Hočeš nočeš, je prekarnost postala velik problem na svetovni ravni, na evropski ravni in tudi v Sloveniji. To, da nismo ničesar naredili, ne drži, to je treba povedati. Ena od teh stvari v zakonodaji se je delno spremenila, in ker se je ugotovilo, da nekdo preko prekarnega načina dela dela samo za enega izvajalca, inšpekcija ima svojo pristojnost, da z odločbo odredi nekatere stvari. Tudi jaz upam, da inšpekcije nekaj več delajo. Mi je pa zanimivo, da se pa očitno, kakor da imajo strah - ne verjamem, da navodilo, je strah -, da se izogibajo področju, kjer se očitno dogaja največ stvari, ki se ne bi smele dogajati. Mi smo že imeli – pa takrat, gospod minister, niste bili vi, bil je vaš državni sekretar -, ko smo se pogovarjali v mali sejni sobi tega parlamenta, ko smo se pogovarjali, ali – gospod Miha Kordiš, se spomnite, vi ste bili takrat nosilec tiste pobude -, ali v bistvu zakonodajo zaostriti. Pa če malo poenostavim – pa mi ne zameriti -, namesto enega merjenja bi imeli tri merjenja v nekem konkretnem avtomobilu, prevoznem sredstvu ali podobno. A potem je večina reklo takole: »Če trenutna zakonodaja se ne izvaja ali se izvaja slabo, je seveda slovenska posebnost, dajmo zakonodajo spremeniti.« Pa nismo rešili čisto ničesar. Državni zbor oziroma poslanke in poslanci, ki dvignejo roko za takšno spremembo, se mogoče počutijo srečne in gredo v svoj volilni okraj pa rečejo, smo naredili nekaj koristnega. Pa ste naredili škodo. A veste, zakaj? Zato, ker je pomemben postulat pri gospodarskem okolju stabilnost zakonodajnega okvira. Mi pa neke zakone spreminjamo že trikrat na leto v Državnem zboru, zato ker pač izvajanje ne deluje.
Danes sem svoji, naši sodelavki Tadeji Šuštar, ki jo neizmerno spoštujem, težko življenjsko obdobje je imela, iz nje govori tudi želja nekaj spremeniti, zelo natančno prisluhnil. Jaz verjamem, da smo različno razumeli, kaj gospa poslanka govori. Jaz sem razumel zlasti to, da pristojni dopuščajo, da se zakonodaja krši – da pristojni dopuščajo, da se zakonodaja krši. Lahko mi to zakonodajo osemkrat zaostrimo, ampak če trenutne zakonodaje ne izvajamo, s kakšno idejo sploh lahko razmišljamo, da bo sprememba zakonodaje, ki nekaj zaostri, se izvajala. Ja, ne bo se! Mi plačujemo – sicer niso verjetno zadosti cenjeni – tudi nadzorne organe v tej državi, ki morajo svojo funkcijo opravljati. In na njenem primeru se je videlo, da sistem pač ni nadzorovan. Da se dopuščajo prakse, ki se ne smejo dopuščati, pa jih trenutna zakonodaja ne dopušča. To je težava, kajne. In mi tega ne moremo spremeniti, četudi bomo rekli, da bomo zakon obrnili na glavo, če službe, ki bi morale nadzirati kršenje zakonodaje, slabo delujejo.
Vesel sem, da je z nami delila to življenjsko zgodbo, vendar ta življenjska zgodba je vsaj pri meni pripeljala do tega, da sem dodatno razmišljal o tem zlu prekarnosti. Saj, veste, večina starejših oziroma za pomemben del starejših je zgodba prekarnosti zgodba poslušanja, videnja, marsikdo pa tega ni doživel. Mladi pa s prekarnostjo živijo. In živeti s prekarnostjo v praksi pomeni to, da v bistvu živiš s tem, da si ne moreš privoščiti, da si bolan. Živeti s prekarnostjo pomeni to, da so tvoje pravice iz dela

97. TRAK: (DAG) – 22.00

(nadaljevanje) bistveno manj varovane; če bi rekel, da nič, enostavno ne bi bilo pravilno, bistveno manj so varovane, in si v neizmerni stiski. Jaz bi bil zelo vesel – je bilo v Državnem zboru tudi že nekaj pobud, ampak jaz bi bil res vesel, da bi rekli, okej, razumemo, svet se spreminja. Tudi digitalizacija bo dejstvo, pa se mi s tem strinjamo ali ne. Če ne bomo napredovali, nas bo samo povozilo vse skupaj, kajne. Ampak mi moramo varovalne stebre učvrstiti. In to, kar vam skušam povedati, en varovalni steber je, kako zajeti davke, ki jih moramo zajeti. Mislim, mi to moramo rešiti. In Državni zbor je že imel možnost, pa se tako ni odločil. Pa ne bom govoril o krivdi za nazaj, jaz vem, kako si sam predstavljam pot naprej. Prvo, mi moramo poskrbeti za ljudi. Mi moramo zagotoviti večjo varnost ljudi, ki so znotraj prekarnega dela, v tem trenutku zagotavljajo neko osebno varnost. Pa moram povedati, da rešitve niso čisto enostavne. Sam sem imel enkrat možnost, da se pogovarjam s predsednikom švedske vlade, ki je tudi sedaj predsednik vlade. Pogovarjala sva se zlasti o prekarnosti. Pa mi je povedal, kako sami rešujejo, kaj so njihove fleksibilne mreže. Seveda je potem v nekem trenutku postala razprava povsem neučinkovita, ko je ugotovil, da so pri nas različne oblike dela različno obdavčene. Potem pa začne delovati finančni vzvod. V resnici se prekarnosti ne da rešiti, če deluje v ozadju finančni vzvod. To pa je treba reševati postopoma, kar je tudi v bistvu nekoliko neprijetno. Ampak mi o tem sploh ne vodimo razprave, pa bi jo morali voditi.
Cenim gospoda, ki ga zdajle ni - ne vem, ali je direktor ali lastnik v GoOpti -, ko je povedal nekaj, kar je pomembno, in to je, da so se tudi zaradi ugleda firme, očitno, odločili, da delajo z oblikami, ki nimajo obličnosti prekarnega dela, zato ker so tam ljudje zaposleni preko pogodb, ki omogočajo pravice iz dela v celoti. To je pomembno, kar smo slišali, in to mi je bilo všeč.
Tisto, česar pa v bistvu ne smemo pozabiti, je pa, da vsaka dejavnost je povezana z nekimi konkretnimi stroški. In od razpravljavcev – mislim, da si ti, Andrej, že povedal, da si šel na pot, ker nobena ekonomska logika ne omogoči ekonomike tiste poti, ampak si lahko šel na pot. Zdaj si pa zamislite, da na ta način, če pogledate, kako delujejo nekatere svetovne platforme, zdaj si zamislite, da mi pridemo v stanje, kjer se osnovna zaščita zaposlenih, torej ljudi, zmanjšuje. Videli ste, že danes je bilo kar nekaj napadov na sindikate, to je grozno v resnici, kajne. V bližini 1. maja bi mi morali jasno in glasno pozvati ljudi, prosimo, včlanite se v sindikate, zato ker sami kot taki ste v bistvu v težji situaciji, kot če vas nekdo suvereno zastopa. Saj zato so nastala sindikalna gibanja. In tisto, kar je tudi pomembno, oblast nima pravice sindikatov deliti na prijazne, manj prijazne, dobre, manj dobre in podobno, zato ker sindikat je sindikat, to je oblika organiziranosti delavstva. In 1. maj je bil ne veliko dni nazaj, ne dosti ur nazaj, torej, pogovarjali smo se o delu. In osnovna oblika dela je zaščita delavskih pravic, v tej dvorani pa je bila danes razprava o takšnih ali drugačnih sindikatih. To ni okej. To enostavno ni okej. Druga stvar, ki pa tudi ščiti delavce, je pa reguliranost poklicev. Reguliranost poklicev seveda pomeni, da je nek poklic, neka dejavnost nekoliko manj na trgu. Ker z reguliranostjo nastane vstopni pragovi, po drugi strani pa pride tudi do tako imenovanih pozitivnih učinkov na družbo - bolj veš, kaj lahko pričakuješ, stvari so bolj transparentne, bolj si, recimo, varen in podobno. Žal se število reguliranih poklicev v Sloveniji zmanjšuje. Mogoče so najbolj reguliran v tem trenutku poklici znotraj zdravstva; jaz upam, da tudi tu ne bo nekoč nekdo prišel na misel, da je treba reguliranost nekoliko zmanjšati. Nekateri drugi klasični regulirani poklici

98. TRAK: (DAG) – 22.05

(nadaljevanje) pa so že bili žrtev – pa naj mi gospod Virant ne zameri – Virantove reforme, torej, čim bolj odpreti trg, ker bodo stvari bolje funkcionirale. Ampak v resnici potem ne funkcionirajo bolje za ljudi, temveč za neke druge.
Danes ste govorili nekaj o anketah. To je pa bilo malo pod pasom, vam moram povedati. Če ta stran da jutri anketo, ali je treba Vlado razpustiti, veste, kakšen bo odgovor. Če damo mi anketo, ali se strinjate, da se davki znižajo za tretjino, veste, kakšen bo rezultat. Če daste anketo, ali je Državni zbor sploh smiseln, da ga imamo, se tudi bojim, da vem, kakšen bo rezultat. In če daste anketo, tovrstno, ne morem drugače reči, kakor da je sicer plod dobrega marketinškega pristopa, ampak, veste, v meni je ravno ta anketa vzbudila strah. Vi se ne trudite z anketami in drugačnimi, da bi vzpostavili digitalizacijo v zdravstvu, pa bi to razumel. Vi se ne trudite z anketami in z marketinškimi pristopi, takšnimi ali drugačnimi, da bi se cepili, da bi cepilni centri funkcionirali, ne pa da je tam v nekih zabojih, ne vem, 150 ali 200 tisoč doz cepiva; pa bi bilo super, če bi se trudili. Vi se z marketinškimi pristopi trudite pri eni zadevi, ki je v bistvu s stališča države kot take, razen da je precedenčni primer, eden mnogih, v bistvu ni globalno tako pomembna, kot je, recimo, zdravje ljudi zaradi epidemije. Vlagate pa neverjetno dosti energije, marketinškega pristopa in tako naprej. Zdaj razumete, da potem začnejo zvoniti alarmni zvonci. In zelo zvonijo. Zvonijo pa tudi zato, ker se pogovarjamo o nekih konkretnih tipih digitalnih platform, ki v Evropi v tem trenutku še niso dovolj regulirane. Regulirajo jih že posamezne države. Pa da se razumemo, to tudi vam govorim, ki ste naši gostje, jaz sem pristaš digitalizacije. Tisto, česar se zavedam, pa je, da vsak korak naprej pomeni, da tudi razmisliš, kaj je treba narediti, da zavaruješ ljudi in tudi vse tri državne blagajne. To je moja naloga, jaz o tem moram razmišljati. Jaz sem tisti, ki verjamem, da je treba varovati javno zdravstvo, jaz sem tisti, ki verjamem, da je treba paziti, da v penzijski fond pride dovolj denarja. Ampak tega ni. Tega enostavno ni. Je samo ta želja po marketinškem pristopu, zdaj bomo naredili nek napredek pri digitalizaciji, pa jaz sem za digitalizacijo.
S tem, gospod predsednik, upam, da vam nisem vsem skupaj vzel preveč časa. Videli ste, da sem govoril predvsem iz srca, ker verjamem, da gremo naprej, verjamem pa, da moramo tudi varnostne okope zgraditi. Tega pa, gospod minister, v tem vašem konkretnem predlogu jaz ne vidim. In še enkrat vas prosim, kakršnakoli bo razprava, ko obravnavate sindikate, se zavedajte, da imate opravka s šibkejšo stranjo. In napadi, takšni in drugačni, na nekoga, ki ne more odgovoriti, kolikor vas poznam, to ni vaš nivo, gospod minister. Jaz vem, da kot minister marsikaj doživljate, v resnici več neprijetnega kot prijetnega. Žal, živimo v taki družbi, in jaz upam, da bo nekoč drugačna. Ampak napadi na sindikate enostavno niso primerni.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, mag. Dejan Židan.
Kolegice in kolegi, zadnji prijavljeni k razpravi je kolega Miha Kordiš. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Napadi na sindikate s strani Nove Slovenije v resnici niso nič kaj posebnega. V določenih panogah jih je v preteklosti stranka ministra Vrtovca želela celo prepovedati, v prejšnjem mandatu, spomnimo se tega. Da danes sodelujoče taksiste v razpravi označuje z nekimi buliji, nasilneži, da grozijo, karkoli takega,

99. TRAK: (DAG) – 22.10

(nadaljevanje) je torej zgolj ta isti nasledek kapitalskega sovraštva do sindikalnega organiziranja delavcev, in kot pač vemo, je Nova Slovenija klasična lobistična stranka. To izkazuje tudi z lobističnim Uberjevim zakonom, ki ga je na današnjo obravnavo prinesla v Državni zbor.
Minister Vrtovec, ob vsem svojem oglašanju v javnosti, na današnji seji, na včerajšnji seji, tudi v preteklih nastopih v medijih, ni povedal prav čisto nič konkretnega. Tam, kjer je bil konkreten, se je zlagal. Vse ostalo so bile neke floskule, očitno ima prižgano neko štoparico, kolikokrat na minuto lahko izreče digitalizacija, in nekako misli, da bo na tak način prepričal ljudi, da je Uber dobra stvar.
Druga strategija, ki jo poleg izrazitih laži minister Vrtovec kot predlagatelj Uber-lobističnega zakona ima, pa je, da napada nasprotnike. Napadi na sindikate so eno, napadi, recimo, na nas na levi strani Državnega zbora so pa drugo. Večkrat je danes v razpravi minister Vrtovec posegel po besedici farizejstvo, češ, kaj vi v Državnem zboru, ki naročate na Woltu pa na Ehrani, zdaj nasprotujete drugi digitalni platformi, ki je Uber. Prvič, za Woltovo hrano ne spreminjamo nikakršne zakonodaje. Drugič, s tem lastnim moralističnim argumentom, s katerim minister Vrtovec napada kredibilnost nasprotnika, podlo, gnilo, to je v resnici argument, ki deluje v prid nam, ki smo nasprotniki Uberja. Zakaj? Ja, če želiš v ljubljanski oštariji naročiti hrano na dom, praktično nimaš nobene druge izbire, kot sta Wolt pa Ehrana. Praktično je nimaš - dve podjetji, ki sta si podredili celoten trg dostave hrane. In stiskata potem, Wolt je še posebej predatorski, stiskata tudi posamezne gostince. In točno to je prihodnost, še nekoliko bolj zaostrena, na področju taksi prevozov, ko se pogovarjamo o Uber situaciji. Tako da to moraliziranje ministra Vrtovca o farizejskem naročanju dostave hrane preko Wolta in Ehrane, je v resnici argument, s katerim si minister Vrtovec žaga vejo, na kateri on sam sedi.
In še tretjič, če se želimo pogovarjati o dejanskem farizejstvu, pa vemo naslednje. Minister Vrtovec se je šolal v javnih šolah, na delo se vozi po javnih cestah, zdravje mu varuje javna zdravstvena blagajna, v službi ima javno vozilo z javnim šoferjem, vse to plačano iz javnega denarja, ker je človek zaposlen v javni instituciji, ki je ministrstvo. Ampak, kaj počne v tej javni instituciji minister Vrtovec – lobira in dela za zasebno korporacijo, multinacionalko, Uber korporacijo. To je resno farizejstvo. In to farizejstvo v javnih institucijah in v politiki nosi tudi eno drugo ime – temu farizejstvu ministra Vrtovca se reče korupcija, vdor zasebnega interesa v javni interes. Lobistični Uber zakon je natančno to. Morda je lobistična narava tega zakona izsledljiva celo po kakšnih legalnih poteh. Eden izmed predhodnih razpravljavcev je prej dejal – ne vem, kateri je že bil, eden od preostalih opozicijskih poslancev -, da je bil na temo Uberja prijavljen samo en in en sam lobistični stik, pa še to nekaj let nazaj, za nekdanjega poslanca Desusa. Res, črno na belem zlobirana zakonodaja pod ministrom Vrtovcem, ki nima prijavljenega lobističnega stika, čeprav je na vrhu Sveta za digitalizacijo razvpit lobist Uberja. To je nezakonito. Pa dobro, ta nezakonitost me prizadene veliko manj, kot me prizadenejo posledice, ki jih Uber zakonodaja pušča na življenja taksistov.
Če nadaljujem. Slišali smo tudi nekaj argumentov v smeri, češ, konkurenčnost pomeni razvoj in zato moramo spremeniti Zakon o prevozih v cestnem prometu, da bo Uber prišel v to državo. Kot sem prej pokazal na primeru Ehrane in Wolta, Uber ne pride za konkurenčnost, Uber pride za monopolizacijo. Monopolizacijo skozi socialni dumping, potem pa, ko monopol enkrat ima,

100. TRAK: (DAG) – 22.15

(nadaljevanje) stisne plače taksistov v asfalt, potnikom pa končne cene navije, vmes pa samemu sebi odreže veliko maržo. Da to lahko sploh v začetku stori, mu mora servilna politika odstraniti vse varovalke, ki morda obstajajo v zakonodaji in ščitijo taksiste, njihove pravice in njihovo preživetje. To umazano vlogo danes igra Vlada Janeza Janše, zanjo zlasti minister Vrtovec. Na to temo konkurenčnosti in razvoja pa vemo tudi še nekaj drugega. Digitalizacija, mobilni telefoni, mobilne aplikacije… Eh, nič od tega ni bilo razvito z zasebnimi sredstvi. Vsa tehnologija – tole je moj službeni telefon, Applov, ki ga imam kot poslanec Državnega zbora -, vsa tehnologija tule noter je razvita z javnimi financami. Vse, od procesorskega teka dalje. Zasebne korporacije samo poberejo neko temeljno, tudi strateško raziskovanje, ki je financirano z javnimi sredstvi… / nemir v dvorani/

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Gospod Kordiš, samo malo. Ali je lahko malo miru v dvorani? Je lahko še malo miru v dvorani? / oglašanje v dvorani/

MIHA KORDIŠ (PS Levica): In na njem parazitirajo. To je to. Socializacija stroškov, vsi skupaj skozi davke, skozi subvencije ne plačamo za stroške, zato da potem korporacije na tem žanjejo dobičke. Ali, v slučaju Uberja, nadalje sesuvajo socialne mreže, ki v posameznih državah obstajajo, na primeru taksistov, zato da bodo dobičke delali lahko nekoč nekdaj. Ko bodo v dovolj močnem položaju Uberjevi lobisti v posamezni državi, da bodo izsiljevali državo, ker bodo izpodrinili ne samo vsa preostala podjetja, ampak si tudi zlobirali, da zasedajo mesto javnega prevoza. Potem imajo pa strateško močno točko, s katero lahko buljajo državo, zaposlene in vse potnike: »Zdaj pa, če nam ne boste dali dodatnih subvencij, če nam ne boste pripoznali še dodatnih ugodnosti, če nam ne boste še dodatno skrčili deregulativ, potem se bomo pa mi potegnili ven iz države.« In vam se bo cel program in mreža javnega tranzita sesula. To je Uberjev poslovni model – požgati vse. To je poslovni model virusa ali pa rakaste celice. Vendar mi, državljanska skupnost Republike Slovenije, predstavljamo to telo, v katerem se virus množi in na katerega se obešajo rakaste celice. Minister Vrtovec je pa pač človek, ki drži kanon za sevanje, s katerim naj to telo mutira in ki ga bodo v prvi vrsti prestregli slovenski taksisti, nič krivi, nič dolžni.
In še kar, ne vem katerič že, naj ponovim svoje vprašanje. Minister Vrtovec, tekom priprave tega zakona, ali ste govorili na ministrstvu o njem kot o Uber zakonu, da ali ne? Ali ste ga v usklajevanje poslali kot Uber zakon, da ali ne? Gledate v telefon, cinično se smejite, odgovorili mi ne boste. Zakaj ne? Zaradi tega, ker veste, da bi vas nemudoma postavili na laž. Vi pa želite nadaljevati s svojo lažjo, propagandno linijo v resnici, ki je laž, da to ni zakon, ki je pisan po nareku Uber korporacije, da je to samo nekaj za digitalizacijo.
Še ena poanta, ki bi jo rad naslovil, licence. Tudi to je v osnovi laž. Ja, pa saj vozniki, tudi če bodo delali za Uber, bodo morali imeti licence, kaj pa je narobe, saj to so vse stvari, ki ostajajo iste v obstoječi zakonodaji. Niti enkrat minister Vrtovec ni naglas povedal, da on v tej zakonodaji, ki jo spreminja v Uberjevem zakonu, odpravlja določene pogoje, ki veljajo za pridobitev licence. Da moraš ti imeti izkazano finančno zmožnost, če želiš opravljati dejavnost na področju taksi prevozov, in da moraš imeti izkazano strokovnost in izpolnjevati določene strokovne pogoje, da lahko organiziraš taksi prevoze. To minister Vrtovec meče ven. Ampak se naredi neumnega, rekši, da »ja, pa saj tudi Uberjevi vozniki bodo morali imeti licence.«
Kako naj bi ta zlobiran Uberjev zakon ne bil zakon za prekarnost, meni nikakor ni jasno, ne iz konteksta, ne iz mednarodnih zgodb, nenazadnje iz samih zakonskih določb. Takoj na začetku seje je sam minister Vrtovec

101. TRAK: (TB) – 22.20

(nadaljevanje) dejal da, saj Uber je neka mednarodna platforma, Uber ne zaposluje svojih voznikov, skratka, postavil se je na propagandno Uberjevo linijo, da oni niso delodajalec, da oni so zgolj nek posamezen posrednik in da do »prekarizacije« zaradi tega ne bo prišlo, ker bo vse ostalo isto.
Zdaj pa, si predstavljajmo inšpekcijski postopek; nek taksist ima odprt s. p., dela za Uber, na Uberju opravi 80 % svojega prihodka. Uber je njegov nadrejeni v smislu organizacije dela, odmerja mu, kam naj gre, kako naj gre in vse ostale podrobnosti. Po vseh točkah slovenske delovnopravne zakonodaje, gre za prikrito delovno razmerje. Tak taksist bi moral dobiti redno pogodbo o zaposlitvi. Inšpektor to ugotovi, želi napisati odločbo, kakršnokoli pač že, odvisno od pristojnosti, ki so vpisane v Zakonu o inšpekciji dela. Sam bi si recimo želel, da ima delovna inšpekcija več možnosti za izdajanje prepovedne odločbe in še posebej, da lahko na licu mesta izroči delodajalcu pogodbo o zaposlitvi, ki jo mora podpisat - tudi več let se za to v Levici že prizadevamo.
No, kakorkoli, čisto vseeno navsezadnje je za ta moj hipotetičen primer, kakšno odločbo ta delovni inšpektor napiše, ker kakršnokoli napiše, kam jo bo poslal? Na koga jo bo naslovil? Uber ima TRR odprt na Nizozemskem, registriran je za Evropo na Nizozemskem, pravne formalne prisotnosti v Republiki Sloveniji nima in mu je niti ni treba imeti, ker s tem zakonom Vlada pravi in želi zagotoviti, da nobena inštanca Uberja v tej državi ne more obravnavati kot delodajalca.
Torej, taksist na s. p.-ju dela za Uber de facto v delovnemu razmerju. Delovni inšpektor to ugotovi, želi situacijo popraviti, napiše odločbo, nima naslovnika, kam naj to odločbo pošlje oziroma kolikor ga ima, je tu takoj zakonodaja lex Uber ministra Vrtovca, ki Uberju v osnovi daje imuniteto pred kakršnimi takimi odločbami. Še največ, kar bi ta inšpektor lahko naredil in ko bi to počel, bi se najbrž samemu sebi zdel butast ali bi se samemu sebi smejal, odločbo na email, na kuverto, pa poslat, po elektronski in po fizični pošti na Nizozemsko.
To je to, to so posledice tega, lex Uberja, in potem minister Vrtovec nadaljuje, kako se bodo vsi davki plačali v Sloveniji. Kdo bo plačal te davke v Sloveniji? Uber ne, zanj bodo vozili pa samo taksisti in s. p.-jih in zato, da bodo praktično vsi lahko postali taksisti na s. p.-jih, ste tudi znižali pogoje, ki so zahtevani za licenco, na katero se sicer sami sklicujete, ker Uber lahko uspeva samo na način, da se opre na največje reveže v družbi, ki nimajo ničesar, razen enega »avteka«, pa si rečejo, pismo, saj mi nič drugega ne ostane, grem jaz zdaj delat za ta Uber, ker nobene druge opcije ne vidim. Na začetku se morda ljudje še angažirajo, pa aktivirajo, zaradi tega, ker so njihove urne postavke boljše, ker pride Uber v državo z dampinškimi cenami, ampak maske padejo takoj, ko si Uber zagotovi monopolno pozicijo, takrat se pa začne gaženje naroda in izsiljevanje države.
Ministra Vrtovca to očitno ne zanima. On se je odločil, da je Uberjeva podaljšana roka v Sloveniji, slovenski taksisti so pa nekaj, kar se gazi, kar se brca, kar je potrebno zasuti z več 10 tisoč evri položnicami. Kako se počutite, minister Vrtovec, ko je vaša Vlada ne samo ogrozila taksistov, ampak svoje grožnje tudi izpeljala in jim namenila za njihov popolnoma legitimen protestni shod v avtomobilih, več 10 tisoč evrov položnic? Koliko štruc kruha je to, minister Vrtovec? Koliko otrok v »taksističnih« družinah je ostalo brez štruc kruha, minister Vrtovec? Vi pravite, da vam grozijo, vi stradate taksiste, njihove družine. Najprej s položnicami, zato ker želite ošibiti in jih zastrašiti v njihovem nasprotovanju Uber korporacijami, zdaj bi jim pa še spodrezal osnovna eksistenčna tla pod nogami, s tem, ko bi v državo

102. TRAK: (TB) – 22.25

(nadaljevanje) pripeljali Uber korporacijo, kot nelojalno konkurenco.
To je to, na tej točki bom zaključil. Mogoče samo ena čisto opomba, ki ni namenjena Vladi, ampak enemu delčku izvajanja gospoda Židana – GoOpti je zamenjal svoje poslovne prakse, ker se je znašel pod javnim pritiskom. Vozniki GoOptija so začeli razvijati razredno zavest, kdo je pa ne bi, po tem, ko iz dneva v dan vozi po 20 ur, neprestano za volanom, ne spi in tako in tako dalje, pa podrobnosti o umazanem delovanju GoOptija s hudim izkoriščanjem voznikov so začele prihajat v javnost.
Tukaj si bom en delček zaslug tudi sam, sam odrezal, ker sem v sodelovanju z GoOptijevimi taksisti oziroma šoferji, serijsko skliceval seje v prejšnjemu mandatu in obravnaval to vprašanje, zahteval, da se tudi v izven linijske prevoze in vozila za izven linijske prevoze vgradi tahografe in tako naprej, kajne, pa inšpekcije so začele malo bolj hodit v podjetje, pa tako. Pod vsemu temu pritisku se je na neki točki GoOpti, ki je imel potem že uveljavljeno pozicijo na trgu, odločil, da bo vendarle stopnjo svojega izkoriščenja šoferjev malce zamejil in takrat je potem, gospod Židan, prišlo do spremembe GoOptijevega ustroja.
To je to. Jaz upam, nimam sicer prav dobrega upanja, ko se uzrem po dvorani in malo preštejem poslanke in poslance in premislim njihove razprave, da bodo naši amandmaji sprejeti, pa vendarle, argumentiram(?), tisti, ki ima trohico vesti, bi mogel podpret naše amandmaje, ki režejo lobistične Uber določbe iz tega zakona ministra Vrtovca. Pač, Uberja v državo ne smemo spustit. Uber lahko že zdaj pride, če želi, upošteva te obstoječe, že tako minimalne, standarde, če bi pa minister Vrtovec želel taksistom pomagat, potem bi se pa dogovoril s svojim strankarskim kolegom, ki vodi Ministrstvo za delo, da se usede dol z delovno inšpekcijo in organizira usmerjene preglede in prevoze delovne inšpekcije v taksi podjetjih, vi »dispacherskih« centrih. To se ni zgodilo, to se ne bo zgodilo, ker taksisti niso nekaj, kar ministra vrtca zanima kakorkoli drugače, kot nekaj, kar je treba pohodit, zato, da bo Uber prišel do svojega kosa pogače.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Kordiš.
Zaključujem razpravo poslank in poslancev.
Ob zaključku sprašujem predlagatelja Ministrstva za infrastrukturo, ali želi besedo? (Ne.)
Zaključujem razpravo o členih ter amandmajih in prehajamo na glasovanje o amandmajih, ki ga bom vodil na podlagi pregleda amandmajev, z dne 3. 5. 2021.

Na glasovanje dajem amandma koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicijskih poslanskih skupin k 2. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za amandma odbora Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB, k 3. členu. Ta amandma je bil predlagan oziroma vložen po objavi predlaganih amandmajev, zato ga ni v pregledu amandmajev. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicijskih poslanskih skupin k 5. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

103. TRAK: (TB) – 22.30

(nadaljevanje) Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k 7. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istih predlagateljev k 8., 9., 14. in 15. členu in z amandmajem Poslanskih skupin LMŠ k 9. in 14. členu. Če ta amandma ni sprejet, ostajajo(?) amandmaji istih predlagateljev k 8., 9., 14. in 16. členu in amandmaja Poslanske skupine LMŠ k 9. in 14. členu, brezpredmetna. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicijskih poslanskih skupin k 11. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo glasovanje o amandmajih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj.
Želi obrazložiti kdo svoj glas? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu na matičnem delovnem telesu.
Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnilni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi bil to moj podpredsednik Mihael Prevc. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.
S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in prekinjam 29. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki jo bomo nadaljevali 5. 5. 2021 ob 18. uri v sejni dvorani Državnega sveta. V pisni obliki dobite jutri dopoldan tudi vabilo.
Hvala za vaše sodelovanje, pa lep večer!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 4. MAJA 2021 OB 22.33.)