Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Robert Polnar, predsednik Odbora za finance.
Seja se je začela ob 9.00.

1. TRAK: (NB)

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Spoštovani gospe in gospodje, poslanke in poslanci, vsi povabljeni na sejo! Dobro jutro.
Pričenjam 34. sejo Odbora za finance. Za enkrat nisem prejel obvestila, da bi bil kdo zadržan, prav tako za enkrat še nisem prejel pooblastil za nadomeščanje. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Vse skupaj vas obveščam, da ste včeraj, 5. maja, prejeli s strani Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke tudi predlog za umik 3. točke dnevnega reda seja odbora. Ta predlog oziroma ta točka dnevnega reda se nanaša na predlog Zakona o spremembi zakona o dohodnini v drugi obravnavi.
Sprašujem, ali želi predstavnik predlagatelja pojasniti razloge za umik točke? (Ne.)
Zato dajem besedo oziroma sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko gospo Katarino Šteblaj, ali želi besedo? (Da.) V tem pogledu, gospe in gospodje, imamo možnost, da se izrazi predstavnik Vlade in predstavniki poslanskih skupin. Vsakdo ima na razpolago tri minute.
Gospa državna sekretarka, izvolite prosim.

MAG. KRISTINA ŠTEBLAJ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Vlada podpira umik tega zakona. Vlada je ravno včeraj sprejela svoj zakon o dohodnini, ki je nekoliko širši, zajema pa tudi tematiko, ki je predmet zakona, ki je bil danes na dnevnem redu, s tem, da povzema še nekoliko širše, tako da Vlada se strinja oziroma podpira to, če bi bil ta poslanski zakon umaknjen iz našega dnevnega reda in se pač kasneje ta tematika obravnava širše v sklopu še drugih rešitev Zakona o dohodnini.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Šteblaj.
Hkrati tudi opravičilo, ker sem vas prekrstil, lapsus se mi je zgodil. Vi ste seveda Kristina in ne Katarina. Se opravičujem.
Preden nadaljujemo, imam pooblastilo: poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo iz Poslanske skupine SNS.
Kolega Bandelli, videl sem, da ste dvignili roko. Želite v zvezi s predlogom za umik točke dnevnega reda v imenu poslanske skupine? (Da.)
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala predsednik.
V zvezi s Predlogom zakona o spremembi Zakona o dohodnini seveda.
Tukaj zdaj je vse skupaj malo čudno, glede tega. SDS je zakon za to dvigniti splošno olajšavo iz 3 tisoč 500 na 4 tisoč 826 predložil že 22. 1.. To se pravi, v tistem trenutku, ko je bil v opoziciji, zdaj pa že dvakrat, to se pravi, dvakrat, se pravi, umika 11. marca je umikal, 8. septembra umika, sedaj smo slišali besede državne sekretarke, da je bilo na Vladi sprejeto nekaj, česar ne vemo kaj. Zdaj tukaj se morajo malo, mislim, da se to počne namenoma. S tem zablokiramo, predsednik, praktično vso drugo proceduro z ostalimi zakoni, ki so tudi zelo pomembni. Tako da bi, ki bi urejalo praktično to področje. Saj jaz verjamem tudi besedam Vlade kar je, mi v Poslanski skupini SAB, socialnih liberalcev, mi ta zakon podpiramo v vsakem primeru, ker mislim, da je tudi prav, saj smo ga vedno podpirali, ampak vi ga neprestano umikate in očitno, da je bil vložen ta zakon od SDS ena velika floskula, to je bil en populistični nagovor, en piar, dajmo reči, in zdaj zato tega umikate. Tako da jaz, spoštovani predsednik, predlagam, da daste na glasovanje sklep v skladu z drugim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer, da se opravi razprava in da se po njej glasuje o sklepu, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. To je naš predlog. Toliko z naše strani.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, potem prehajamo na odločanje.

In sicer, odločamo o predlogu za umik 3. točke z dnevnega reda seje odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)

2. TRAK: (NB) – 9.05

(nadaljevanje) Ugotavljam, da je predlog za umik 3. točke dnevnega reda sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel nobenih drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen dnevni red ,kot vam je bil poslan z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJEMU PREDLOGA ZAKONA O NACIONALNEM DEMOGRAFSKEM SKLADU.
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim poslancem Luko Mescem.
Gospod Bandelli, ali želite vi proceduralni predlog? (Da.)

MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja.
Jaz bi proceduralni predlog, samo obvestil vas, da smatramo v stranki SAB, da ta odbor v vsakem primeru v tej sestavi ni legitimen, ni pravičen, ni prav, da je v taki sestavi. Sam ste videl na prejšnjem glasovanju dnevnega reda, 11 proti 2. To pove tudi vse, kakšna je demokracija v tem Državnem zboru, to je praktično ugrabitev Državnega zbora in svoje moči in svojega demokratičnega delovanja ostro protestiramo glede tega, ampak ne pomaga nič. Mi vemo, da so to take procedure / nerazumljivo/ iz stranke predvsem vladajoče, največje stranke SDS in tako, da tudi vse ostalo kar se bo danes dogajalo je praktično rezultat že na mizi povedan. In upam, da se bo kmalu ta farsa, kar se dogaja tukaj, to je čista farsa, tudi če bo nov predsednik ali pa, če ne bo, da bo to spremenil to zadevo, ker to je zdaj že smešno v očeh Evrope.
Toliko z moje strani. Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro. Hvala lepa.
To ni bil postopkovni predlog. Jaz vas prosim, kolegice in kolegi, v bodoče, da vendarle postopkovne predloge ne uporabljate za razpravo, ampak izključno za to, da se podajajo postopkovni predlogi.
Za razpravo je seveda dovolj prostora in dovolj časa v okviru časa, ki je namenjen razpravi.
Postopkovno poslanka Monika Gregorčič.
Prosim.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik. Dovolite mi prosim samo odziv na mojega predhodnika.
Želela bi poudariti, da je sestava tega današnjega Odbora za finance neoporečna, zato ker kot je poslanec namigoval na predlog o spremembi razreza delovnih teles verjetno, naj poudarim…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Poglejte gospa poslanka, prosim vas, postopkovni predlog, to kar zdaj vi počenjate, je razprava…

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ne.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Razprava ni smiselna. Zdaj ni smiselna. Sem povedal, zakaj ne. Dajte, prosim vas, postopkovni predlog. Zdaj vi trenutno kar počnete, polemizirate oziroma replicirate poslancu, ki je malo prej zlorabil postopkovni predlog in jaz, ker nisem telepatsko zmožen, nisem tega mogel predvideti. Zdaj, ko pa slišim kaj vi govorite, vas pa moram opozoriti, da vam ne morem dovoliti, v kolikor boste nadaljevali z razpravo, da jo nadaljujete, zato ker ste zaprosili postopkovni predlog. Razprave še ni. Tako, da vas prosim, da podate postopkovni predlog.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ja, moj postopkovni predlog je samo obrazložitev, da je sestava tega odbora legitimna in ni bila predvidena niti sprememba v tistih okvirjih, ko se sedaj dogajajo politična pregovarjanja, tako da…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro. Hvala lepa. To ni bil postopkovni predlog.
Zaključujem s to zadevo in prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda.
K obravnavi te točke so bili povabljeni poslanec Mesec v imenu predlagatelja, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno gradivo, ki ste ga prejeli, gospe in gospodje, je mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. marca letos in mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 7. aprila letos.
Prehajamo na razpravo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu.
Za uvod, prvi ima besedo predstavnik predlagatelja, to je poslanec Luka Mesec. Prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!
V Levici s podporo celotne opozicije predlagamo, da se o…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Samo trenutek, gospod Mesec.
Kolegice in kolegi! Šele začeli smo, pa je že malo preglasno vse skupaj v dvorani. Besedo ima predlagatelj. Po moji oceni predlagatelj zelo pomembnega predloga in najmanj kar lahko storimo je, da njegovo razlago poslušamo v miru in tišini.

3. TRAK: (NB) – 9.10

(nadaljevanje) Hvala lepa.
Kolega Mesec, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Ja, hvala lepa. V Levici s podporo celotne opozicije predlagamo, da se o tako pomembnem vprašanju kot je ustanovitev demografskega sklada razpiše posvetovalni referendum. Ocenjujemo, da bi bilo to najmanj korektno, ker demografski sklad in njegova ustanovitev je bržkone najpomembnejša odločitev ali pa najpomembnejši akt te Vlade v kolikor bo to izvedeno. Gre za to, da se bo celotno državno premoženje od velikih državnih podjetij kot je Telekom, pa do konec koncev medijskih agencij kot je Slovenska tiskovna agencija dalo vse na en kup in vsemu državnemu premoženju dalo enotno upravljanje, ki ga bo praktično v celoti postavila Vlada in koalicija. To pomeni, da bomo dobili popolno politično komando nad državnim premoženjem in sodeč po dosedanjih praksah, sploh če pogledamo kako ta Vlada kadruje v državna podjetja, nas je lahko upravičeno strah, da bo to pomenilo tudi vladni prevzem državnega premoženja oziroma kadrovanje v vse pore kjer bo to šlo. To po eni strani povečuje seveda korupcijska tveganja o katerih se je treba pogovoriti, po drugi strani to povečuje tudi privatizacijske apetite. Namreč predlog zakona o demografskem skladu konec koncev spreminja kriterije za to kaj je pomembno in kaj je strateško podjetje, pomembnih po novem ni več strateška, se po novem lahko preoblikuje tako, da se država pod določenimi pogoji umakne večinsko iz teh podjetij in konec koncev to, da se temu skladu reče demografski, je več ali manj, kako bi rekel, šminka. Ta sklad ne bo reševal demografskega vprašanja, ne bo uspel krpati lukenj pokojninske blagajne. Samo lani je imela pokojninska blagajna preko ene milijarde primanjkljaja.
Demografski sklad ne bo prinesel novega denarja, pač pa bo denar, ki se zdaj izteka preko dobičkov državnih podjetij v državni proračun, preusmeri v drug državni žep, to je demografski sklad in od tam izplačeval nekaj za družinsko politiko nekaj za gradnjo domov za starejše in nekaj za pokojnine, ampak tega denarja ne bo prav veliko. V proračunu za leto 2021 je predvideno, da se bo iz naslova kapitalskih naložb države v proračun izteklo 171 milijonov evrov, se pravi, tam okrog 15 % primanjkljaja, ki ga ima samo pokojninska blagajna. Če bi vse ambicije, ki jih Vlada tukaj zlaga na kup, retorično pokojnine, družinsko politiko, domove za starejše zložili na kup in vprašali pristojna ministrstva koliko denarja bi te politike potrebovale, če bi hotele uresničiti svoje ambicije, pa če bi hoteli pokriti luknjo v pokojninski blagajni, pa pridemo do številke že trenutno okrog 2 milijardi evrov na leto. Torej kar hočem reči je, da ta sklad ni demografski oziroma se mu samo reče demografski, njegov namen je drug in to je koncentracija državnega lastništva pod komando Vlade. In mi predlagamo, da preden se s tem zakonom in s tem postopkom nadaljuje, se na referendumu vpraša ljudstvo, če se s takim predlogom strinja.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Nadaljujemo s predstavnico Zakonodajno-pravne službe, v tem primeru je to gospa Valentina Marolt.
Izvolite prosim, imate besedo.

VALENTINA MAROLT: Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je predlog za razpis posvetovalnega referenduma pregledala z vidika svojih pristojnosti. Ugotovili smo, da je vložen v skladu z zakonom in tudi, da sledi v večjem delu Poslovniku. Smo pa izpostavili vprašanje jasnosti. Predlagano referendumsko vprašanje je sestavljeno iz dveh delov, iz navedbe predloga zakona, ki je v obravnavi in iz interpretacije vsebine tega akta. O mnenju smo glede prvega dela referendumskega vprašanja opozorili, da mora biti vprašanje postavljeno tako, da je jasno izražena vsebina o kateri se odloča, ne navedba predloga akta.
V drugem delu je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, saj pomeni interpretacijo vsebine pravnega akta

4. TRAK: (NB) – 9.15

(nadaljevanje) z vidika izrekanja o politiki aktualne Vlade in tako zastavljeno ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma. Državni zbor namreč z določitvijo jasnega in celovitega referendumskega vprašanja omogoči jasen referendumski izid in prepreči različne interpretacije izida. Namen tega je tudi v tem, da je mogoče ugotoviti kako dejansko realizirati vsebino posvetovalnega referenduma z zakonom, ki ga potem sprejeme Državni zbor.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Marolt.
Nadaljujemo s predstavnikom Vlade, konkretno Ministrstva za finance.
Z nami je državni sekretar, gospod Peter Ješovnik.
Prosim.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Hvala za besedo.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Lukom Mescem, je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Vlada Republike Slovenije je predlog skrbno proučila in podala utemeljeno mnenje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji uvodoma Vladi očitajo, da je potekal postopek sprejemanja Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu brez poglobljene javne razprave, in da ni bil usklajen s socialnimi partnerji v Ekonomsko socialnem svetu. Vlada ta očitek odločno zavrača, saj Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o Slovenskem državnem holdingu že od leta 2013 oziroma 2014 določata, da se s posebnim zakonom uredi delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada. V tem času je ves čas potekala javna razprava o oblikovanju demografskega sklada, saj so v tem času zakonodajni postopek Predloga Zakona o demografskem skladu vložile poslanke skupine Desusa, SDS in nazadnje še SDS skupaj s SAB in to ob široki javni razpravi.
Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu za katerega se sedaj predlaga posvetovalni referendum in članom Ekonomsko socialnega sveta osebno predstavil predsednik Vlade Janez Janša skupaj z Ministrom za finance. Na to je bil predlog zakona predstavljen še enkrat na redni seji Ekonomsko socialnega sveta in obravnavan na petih sestankih pogajalske skupine Ekonomsko socialnega sveta. Poleg tega je potekala javna obravnava v okviru razvojnih okroglih miz na katerih so sodelovali priznani strokovnjaki iz prakse in akademskega sveta. Predstavljen in obravnavan je bil tudi na sejah dveh komisij Državnega sveta in na 37. seji Državnega sveta. Obe komisiji sta predlog zakona podprli, prav tako ga je podprl Državni svet, ki je v svojem mnenju med drugim zapisal, citiram:
»Državni svet ugotavlja, da obravnavani predlog zakona doživlja podobno usodo kot Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo katerega sprejem se je prav tako odmika že več let, saj so interesi posameznih interesnih skupin tako raznoliki, da ni možno najti soglasja v glavnih vprašanjih njegove vsebine in implementacije.« Nadalje predlagatelji posvetovalnega referenduma v tem kontekstu neutemeljeno navajajo, da so predstavniki zainteresirane javnosti na predlog zakona podali številne tehtne pripombe in komentarje, ki jih je Vlada ignorirala. Vlada to utemeljeno zavrača, saj so bili po tehtanju Vlade upoštevani vsi tisti predlogi deležnikov, ki prinašajo dodano vrednost celovitosti zakonskega predloga. Vlada je tako upoštevala zgolj tiste predloge, ki jih je bilo mogoče smiselno umestiti v logični okvir vladnega predloga. Na predlog Komisije za preprečevanje korupcije in Združenja nadzornikov Slovenije so bile z amandmaji v drugi obravnavi sprejete vsebinske dopolnitve z uvedbo kadrovske komisije sklada, pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, nadzor nad premoženjskim stanjem poslovodstva in članov organa vodenja in nadzora te dolžnost razkritja in izogibanju nasprotja interesov. Upoštevane so bile tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in mladinskega sveta Slovenije, ki je predlagal prilagoditev kriterija za člana nadzornega sveta sklada. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, ki ga predlagatelj referenduma navaja med subjekti, ki jih Vlada ni upoštevala, je podal pisno stališče, citiram: »Podpiramo rešitve, ki jih prinaša Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu za trajno ureditev zagotavljanja prihodkov iz naložb države predvsem za sedanje in prihodnje generacije upokojencev in invalidov ter za izvajanje ukrepov družinske politike, ki se nameravajo predvsem za zagotavljanje dodatne socialne varnosti v sedanjo in prihodnosti.«
Predlagatelji posvetovalnega referenduma v svojem pisnem predlogu zavajajoče navajajo, da predlog zakona ne more izboljšati klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Vlada želi najprej izpostaviti vprašanje, čigava izhodiščna odgovornost za slab materialni položaj upokojencev. In drugič, verjetno težko očitate tej Vladi, da je narobe, da si prizadeva na različne načine, da bi popravila slab materialni položaj upokojencev. Vlada tako dodatno pojasnjuje, da je v Beli knjigi o pokojnina, ki je nastala leta 2016, jasno zapisano, ustanovitev rezervnega sklada ne sme biti izgovor za nespreminjanje pokojninskega sistema v bodoče. Potrebno je opozoriti, da je namen rezervnega demografskega sklada le v tem, da posluša glede na finančno nevzdržnost pokojninskega sistema zgolj finančno razbremeniti,

5. TRAK: (NB) – 9.20

(nadaljevanje) sklad pa nikakor ne sme reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljšanjem življenjske dobe s čimer se mora ukvarjati sistemski zakon in s tem naslednja reforma pokojninskega sistema.
Nadalje predlagatelji posvetovalnega referenduma prav tako zavajajoče navajajo, da je Vlada Janeza Janše prižgala zeleno luč privatizaciji 49 % deleža družbe v Slovenske železnice tovorni promet. Vlada glede tega pojasnjuje, da je bila pot k privatizaciji tovornega prometa Slovenskih železnic odprta s sprejetjem strategije upravljanja kapitalskih naložb države v letu 2014, v katero je bila zapisana možnost vstopa novih družbenikov Slovenske železnice in njene hčerinske družbe. Ta pot je bila nadalje razširjena in dejansko omogočena s spremembo Zakona o družbi Slovenske železnice v letu 2016, s katero je bila črtana določba, da je družba Slovenske železnice edina lastnica odvisnih družb in svojega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. Vse te rešitve in odločitve so bile sprejete v času nekih drugih vlad, zato je sedaj nekorektno navajati, da Vlada Janeza Janše daje zeleno luč privatizaciji družbe tovornega prometa v Slovenskih železnic. Predlagatelji posvetovalnega referenduma menijo tudi pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, pri čemer Vlada pojasnjuje, da družba 2TDK ni predmet predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, saj je iz njega izvzeta in ne pride v last in upravljanje nacionalnega demografskega sklada. Temu sledijo navedbe predlagateljev, da nacionalni demografski sklad predstavlja nov vzvod za privatizacijo državnega premoženja, kar med drugim utemeljujejo z določbo predloga zakona, da se 40 % kupnin od prodaje državnega premoženja namenja pokojninski blagajni. Vlada pojasnjuje, da je predlog Zakona o slovenskih demografskih rezervah, ki sta ga v letu 2020 vložili poslanski skupini SD in SAB in za katerega je Državni zbor izglasoval, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo določal, citiram:
»Kupnine za temeljne demografske naložbe so v celoti, torej 100 % stalni vir in prejemek sklada, kot dodaten vir financiranja sklada pa je določal tudi 70 % prejetih kupnin od prodaje drugih kapitalskih naložb Republike Slovenije.« Torej ta predlog poslanskih skupin SD in SAB glede na višino odstotka kupnin od prodaje predstavlja mnogo večjo motivacijo in tveganje za privatizacijo, če logično sledimo sami argumentaciji predlagateljev referenduma, zato je Vlada še toliko bolj presenečena, ko ta ista opozicija uporablja lahkotne obtožbe o domnevni zavezanosti privatizacije sedanje Vlade. Glede privatizacije Vlada izpostavlja dejstvo, da so bile v času vlad od leta 2013 naprej prodane kapitalske naložbe Republike Slovenije v kar 45. družbah, da ne omenjamo poleg tega še prodajo naložb v lasti Slovenskega državnega holdinga in kapitalske družbe, ki je med drugim v letu 2018 omogočila prevzem Gorenja. Na podlagi sklepa Državnega zbora o privatizaciji 15. družb in strategije opravljanja so bile v času vlad koalicijskih strank kateri poslanci so podpisali, podali podpise za posvetovalni referendum, med drugim prodane naložbe države v družbah NLB, NKBM, Abanka, Gorenjska banka, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Žito, Elan, Adria Airways tehnika, Adria Airways, Paloma, Cimos, Dom upokojencev Idrija in kot že rečeno, Gorenje. Predlagatelji razpisa posvetovalnega referenduma utemeljujejo tudi zaradi izključitve predstavnikov delavcev iz nadzornega sveta sklada, čeprav enako ureditev predpisuje tudi Zakon o Slovenskem državnem holdingu, in čeprav je pobudo za presojo ustavnosti izključitve delavcev iz nadzornega sveta SDH prav Ustavno sodišče že v letu 2018 zavrnilo kot neutemeljeno. Predlagatelji referenduma navajajo tudi ukinjanje številnih zakonov, med drugim Zakon o preoblikovanju kapitalske družbe, ki v povezavi s statutom omogoča, da imajo zavarovanci oziroma predstavniki sindikatov polovico članov v nadzornem svetu Modre zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je že leta 2016 opozorila, da takšno ureditev glede nadzornega sveta Modre zavarovalnice v Zakonu o SDH in Zakonu o preoblikovanju KAD, odstopa od ureditve Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o zavarovalništvu. Po mnenju AZN ravno takšno ureditev omejuje republiko Slovenijo pri upravljanju te naložbe, s čimer so po mnenju AZN postavlja vprašanje dejanske moči in posledične odgovornosti imetnika. Poleg tega Vlada pojasnjuje, da Modra zavarovalnica ni lastnik sredstev krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ampak je le njegova upravljavka.
Da zaključim. Glede samega predlaganega referendumskega vprašanja je potrebno na koncu opozoriti še, da slednje ne izpolnjuje osnovnega standarda načela jasnosti, ki velja v slovenskem pravnem redu, čemur pritrjuje tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, zaradi česar je po mnenju Vlade potrebno predlog za razpis posvetovalnega referenduma zavrniti.
Predsednik, hvala za pozornost.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni sekretar.
Gospe poslanke, gospodje poslanci, zdaj počasi prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Mi danes razpravljamo predvsem o tem, gospe in gospodje, ali je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu primeren ali ne. O takšnem predlogu mnenja bomo na koncu tudi glasovali, to pa omenjam predvsem zato, ker bi želel, da bi tudi razpravo vodili v teh okvirih.

6. TRAK: (NB) – 9.25

(nadaljevanje) Najprej sprašujem predlagatelja, če želi besedo? (Da.)
Gospod predlagatelj, poslanec Luka Mesec, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Bom na kratko odgovoril na kritike našega predloga.
Prvo. Jaz vztrajam pri tem, da javne razprave v pravem smislu o tem predlogu ni bilo. Na Ekonomsko socialnem svetu, ki ste ga poudarili, ste resda prišli enkrat novembra zakon predstaviti, ampak kot so opozorile vse sindikalne centrale, niste socialnih partnerjev na noben način povabili v sodelovanje pri pripravi zakona ali pa usklajevanje o njegovih določbah in členih. Vse kar je bilo tam storjeno je, da ste enostavno socialne partnerje postavili pred izvršeno dejstvo. Tako zakon imamo, tak zakon bo. To je bilo se.
Kar se tiče ostalega. Okrogle mize, ki jih omenjate, to sem že večkrat slišal na tem odboru, da je bil nek zoom sestanek ali pa dva, kjer je bilo čez 300 udeležencev, jim zelo težko rečemo javna razprava. Ni bilo pa javne razprave, najprej v parlamentu je bila praktično samo na Komisiji za nadzor javnih financ, ki smo jo sklicali iz opozicijskih vrst, da so lahko prišli deležniki povedati kaj si o tem mislijo, prave javne razprave pa o tako pomembnem vprašanju ni bilo in ne moremo kupiti argumenta, da naj bi ta potekala že sedem let, od leta 2014, ker od takrat je bilo, resda kot sami ugotavljate, nešteto predlogov rešitev demografskega sklada, ampak ta rešitev, ki ste jo vi napisali, je specifična in o tej rešitvi se je treba pogovoriti, zato referendum. Gre pa za temeljno vprašanje kako bo urejeno in opravljano državno premoženje.
Drugič. Pravite, da zavajamo, da ta predlog ne more popraviti slabega materialnega položaja upokojencev. Tudi pri tem vztrajamo. Ta predlog ne prinaša dodatnih novih sredstev v državni proračun ali pokojninsko blagajno. Ta predlog sem preusmerja sredstva, ki se že zdaj iztekajo v državni proračun preko ovinka nazaj. Ta predlog tudi na srednji rok, se pravi, do leta 2040, ne bo bistveno izboljšal položaja pokojninske blagajne. Inštitut za ekonomske raziskave ocenjuje, da bo takrat luknja v pokojninski blagajni velika okrog 2,4 milijarde evrov. Ta predlog bo, ker ima praktično nima akumulacijske dobe in samo 40 % sredstev naj bi se oplajajo in hranilo, bo lahko po ocenah takrat pokril nekje 8 % tega predvidenega primanjkljaja pokojninske blagajne. Ne bo pa noben upokojenec v Sloveniji ne danes ne čez pet let in ne čez 20 let zaradi tega imel, ne vem, za 15 evrov višjo pokojnino. Ne bo.
In zadnjič, ko pravite, privatizacija in Modra zavarovalnica. Poglejte, pri Modri zavarovalnici imate prav, da ta odstopa od ureditve, ampak odstopa na pozitiven način. Na način, da imajo predstavniki zaposlenih v javnem sektorju tam notri večji delež kot bi jim pripadal po zakonu in to ima pozitivne učinke. In sicer, da z upravljanjem tega premoženja v zadnjih letih ni bilo večjih problemov. Jaz nisem zasledil nobenega resnega korupcijskega škandala. In da se zaposleni v javnem sektorju tudi počutijo, da so ta sredstva, ki jih vsi vplačujemo, ki smo zaposleni v javnem sektorju, kot del pokojninskega zavarovanja na nek način varna. Ne vem pa, če se lahko počutimo, da bodo varna, če dopustimo, da nekdo po svoje to upravljanje, ki trenutno deluje neproblematično, uredi povsem drugače in nastavi tja ljudi, ki so mu politično blizu ali pa kako drugače interesno z njim povezani. To je pa moja glavna skrb glede tega sklada in sicer, da bo omogočil bistveno večja tveganja za politično korupcijo, in da bo omogočil vladno upravljanje državnega premoženja brez resnega nadzora.

7. TRAK: (NB) – 9.30

(nadaljevanje) Tako da, zato ponavljam, mi vztrajamo pri predlogu, da je treba s tem na referendum in se javno pogovoriti o tem kako naj bi, če bomo že imeli demografski sklad, taka inštitucija izgledala kako bo opravljena, kako nadzorovana.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
K razpravi smo prijavljeni zaenkrat trije; poslanec Han, poslanec Verbič in jaz sam. Ali še želi kdo besedo? (Da.) Poslanec Bandelli, poslanec Horvat.
Tako, gospe in gospodje. Za predlagateljem je prvi na vrsti poslanec Matjaž Han, za njim poslanec Dušan Verbič.
Kolega Han, prosim. Preden gospod Han vi začnete, pa dovolite samo še tole. Poslanka Karmen Furman nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS.
Kolega Han, prosim.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, predsednik.
Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Meni je seveda žal, da niso v tej dvorani prisotni tudi socialni partnerji, ki bi lahko na temo posvetovalnega referenduma tudi rekli kakšno besedo, ampak na tem odboru je pač praksa takšna, da predsednik ne vabi drugih udeležencev ali pa drugih, ki bi lahko kaj povedali. Verjetno bo to na dolgi rok tudi slabo, ampak pustimo zdaj, da se ne bomo na tej temi kregali, ker nima smisla.
Jaz sem poslušal stališče Vlade. Seveda me, moram reči, da me čudi. Niti v nobenem primeru me ne čudi, ker verjamem, da imate težave predvsem s stališči kaj bodo ljudje rekli, ker če že v parlamentu nam ne daste možnosti, da bi vsi poslanci lahko glasovali in delovali na odborih, mi je jasno, da se ljudi še toliko bolj na nek način bojite in zato ste proti posvetovalnemu referendumu. Jaz nisem velik zagovornik referendumov, čeprav je to največja draž demokracije, ampak včasih se mora opozicija tudi tega inštituta na nek način, mora tudi ta inštitut zagrabiti. Jaz bi bil bistveno bolj zadovoljen, da bi v tem Državnem zboru na nek demokratični, pluralni in ne vem še kakšen način razpravljali o teh konceptih, o demografskem skladu, ker se mi zdi, da je to bistveno bolj pomemben zakon kot si mogoče ta moment ljudje sploh to predstavljajo. Pa me je strah tudi, da se nekateri v tem Državnem zboru ta moment ne predstavljajo o čem se mi pogovarjamo. O zakonu, ki bo generacijam za nami pomagal, da bomo lahko na nek način, da bodo ljudje prišli do svojih zasluženih pokojnin. Ampak Socialni demokrati s stranko SAB smo pokazali svoj koncept, seveda je bil s hitrim načinom preglasovan. Moram pa reči, da je bistvena razlika med našim konceptom in tem kar se danes pogovarjamo o tem, da bi vi demografski sklad kljub tem, pustimo da bi seveda radi upravljali in nastavljali svoje ljudi in sledili konceptu agencij, se pravi, vse ugasniti pa postaviti samo eno ekipo, bi vi radi s tem demografskim skladom naredili eno stvar, da je ta demografski sklad lastnik vseh kapitalskih naložb, kar je za moje pojme slabo. Lastnik kapitalskih naložb v državi bi morala biti država in ne ta demografski sklad. In drugo, kar je za mene seveda najbolj sporno, sploh pa v času, ko smo se v tem letu zadolžili in vemo, da bomo v naslednjih desetih, petnajstih letih zelo težko financirali vse kar smo si v zadnjem letu spomnili in kar imamo že pridobljenih pravic, da bi vi s tem demografskim skladom sprotno, z dobički sprotno financira tekočo porabo. In kaj se bo naredilo? Ko bo minilo teh 20 let, v bistvu sploh sredstev za tisto kar je ta demografski sklad namenjen, se pravi, za pokojnine, več ne bo. In zato mislim, da je prav, da se ljudje seznanijo s tema dvema konceptoma,

8. TRAK: (NB) – 9.35

(nadaljevanje) seznanijo kaj je sploh demografski sklad, zakaj bo sploh demografski sklad služil in na posvetovalnem referendumu dajal na nek način usmeritev zakonodajalcu, da gre potem v tej smeri. Če nismo bili sposobni v politiki in to je tudi samokritika zadnjih petnajst let to narediti, ker bi že to morali narediti, potem tudi v tem letu mislim, da ne bo nič škodovalo, če gremo na posvetovalni referendum in ljudje povedo kaj si mislijo o tem. Seveda nas boste danes preglasovali. Saj meni je to jasno. Tudi vemo zakaj in na kakšen način nas boste danes preglasovali, ampak verjemite mi, da ne bomo na nek način odnehali. Tako da, jaz o vsebini, ker sem poslušal tudi predsednika in prav, da o vsebini bo še čas, jaz mislim, da je prav, da damo možnost, da gremo na posvetovalni referendum, da tam na nek način predstavimo koncepte, ki si jih predstavljamo in da nam ljudje postavijo vsem nam ogledalo kam gredo, kam hočemo iti. Zdaj seveda eni bodo rekli, ja pa saj ljudje nič ne vedo… Verjemite mi, da državljanke in državljani bistveno več vedo kakor pa si mi domišljamo. Včasih me je strah, da mi premalo vemo.
In še nekaj. Veste, da na tem odboru ni nobenih socialnih partnerjev, da ni sindikatov, kljub temu, da smo imeli željo, da bi prišlo kar nekaj central. Verjemite, da s tem samo spodbujamo, ker pač ne morejo svoje poglede razložiti, spodbujamo še večjo, na nek način jezo med ljudmi. Ampak, če to odmislim, gre za tako pomemben zakon kot je ta zakon, demografski sklad, se mi zdi prav, da gremo na posvetovalni referendum in ljudje naj povedo kaj si o tem mislijo, mi pa moramo na nek način jasno povedati kaj je demografski sklad, čemu bo demografski sklad služil in v bistvu, da ne bomo s tem demografskim skladom, z vašim konceptom v bistvu cilj, ki je, da bo po 20. letih kar bomo akumulirali denarja, probal na nek način dofilati pokojninsko blagajno, da je ne bomo spraznili. Zaradi tega, ker vašem konceptu jasno piše, da bomo s tem demografskim skladom, ki bo ustanovljen, financirali tekočo porabo in to se mi zdi ključno, da je to najslabše. Tekočo porabo se pač financira iz naslova proračuna, se pravi, proračun pa vi veste kako se fila, z davki, dohodnino, itn., ne pa s tem, da bomo prodajali kapitalske naložbe in da bomo dobičke, ki bi morali ostati v demografskem skladu in akumulirati, zapravljali za tekočo porabo. To pa se mi zdi nekorektno in zelo slabo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Dušan Verbič, za njim sem sam na vrsti.
Kolega Verbič, prosim.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo.
Prav lep pozdrav predstavnikom Ministrstva za finance, članom tega odbora in tudi predstavnici ZPS!
S pozornostjo sem poslušal vsaj s strani predlagatelja kot tudi Zakonodajno-pravne službe. Po eni strani sem vesel, po drugi strani pa žalosten glede tistega uvodnega sporočila s strani spoštovane kolegice, pa samo v enem stavku bom navedel to kar je ona omenila. Dejstvo je, da je bilo rečeno, da s tem predlogom za razpis posvetovalnega referenduma so iz pravno-strokovnega vidika ugotovili, da po eni strani ta predlog sledi Poslovniku, glede same vsebine pa je zelo kritično nejasno in zavajajoče. Več o tem prav gotovo v nadaljevanju v moji razpravi in predsednik, bom se zelo dosledno držal moje razprave, ki bo namenjen temu kot ste tudi uvodoma zaprosil razpravljavce, da se nekako bolj fokusiramo na predmet te točke.
Nekoliko me je presenetilo, da na tako izdano mnenje Zakonodajno-pravne službe s strani predlagatelja popolnoma nič besed,

9. TRAK: (NB) – 9.40

(nadaljevanje) predvsem pa fokus te uvodne predstavitve Zakona o demografskem skladu. Več ali manj je tako ali drugače, tako v Državnem zboru kot tudi v javnosti bilo že marsikaj zapisanega, tudi seznanitev kritično, nekritično in podobno, saj vendar smo v pluralizmu in tukaj nimam nobenega problema. Se pa preprosto ne morem zelo mirno dotakniti zadeve takrat, ko je tak predlog, ki se naslavlja dobesedno določena vsebina na volivce. In ravno zaradi tega si bom dovolil prebrati, ker mislim, da ni namen, vsaj s strani predlagateljev, kakorkoli danes razpravljati o zapisanem mnenju in stališču Zakonodajno-pravne službe, kajti za tako pomembno vsebino postopka, ki se naslavlja na volivce, menim da preprosto ne moremo mimo te kaj šele, da danes spregovorimo več besed. In ravno iz tega naslova bom prebral celotni zadnji odstavek stališča Zakonodajno-pravne službe.
»Pri posvetovalnem referendumu se volivci prehodno izjasnijo o posameznem jasno izraženem vprašanju, v oklepaju (vsebini), ne pa o pravnem aktu. Zato bi bilo treba referendumsko vprašanje v prvem delu zapisati tako, da bi bil poudarek na vsebini in ne na aktu. Drugega dela predlaganega referendumskega vprašanja ni mogoče razumeti kot povzetka vsebine Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ampak pomeni interpretacijo njegove vsebine z vidika izrekanja o politiki aktualne Vlade. Poleg tega predlagano referendumsko vprašanje ni enako vprašanje, ki je navedeno v obrazložitvi predloga. V drugem delu je torej referendumsko vprašanje nejasno ter zavajajoče in tako zastavljeno ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma.«
Moram priznati, da se močno zahvaljujem glede na to, da Zakonodajno-pravna služba, vsaj nekateri me kar poznajo, da sem marsikdaj tudi kritičen ne glede na to kakšno stališče zavzamejo, in v tem primeru lahko, sem na stališču zelo pohvalnosti, predvsem o poglobljenem razmišljanju in zapisanim kar se tiče tega pomembnega vprašanja.
Kaj lahko sklepam iz tega zapisanega ali zapisane ugotovitve Zakonodajno-pravne službe? Osebno moram priznati, da kar ne morem verjeti temu stališču, da ste podpisniki tega predloga na referendumu, za referendum tako imenovana skupina KUL, tako nestrokovni in da tako pomemben akt kot je referendumsko vprašanje, ki je namenjen in naslovljen na volivce, državljane, pripravljeni tako, če lahko blago rečem, amatersko. Kolikor se dnevno soočam na raznih odborih, nekateri člani poslanskih skupin tega članstva KUL, lahko rečem, da so zelo strokovni v svojih razpravah in zato je moje pričakovanje, da so vsaj ti isti poslanci še posebno pozorni na tako pomembne in na svoji vsebini občutljive dokumente kot je danes pač ta akt pred nami s katerim se naslavlja, kot rečeno volivce in celotno slovensko javnost. Lahko rečem, da je to zgolj en pogled na referendum, ki je pred nami, predlog referenduma in iz tega vidika je moja ocena, da ni pomembna vsebina zapisa tega akta, temveč sporočilo javnosti in državljanom dosedanja Vlada Republike Slovenije in sedanja koalicija v tem Državnem zboru želita preprosto sprejeti neko odločitev, ki ne gre v korist države oziroma njenega premoženja. Lahko rečem iz svojega skromnega vidika, da je to nesramno zavajanje podpisnikov tega predloga in dokaz temu je stališče Zakonodajno-pravne službe,

10. TRAK: (NB) – 9.45

(nadaljevanje) ki s svojo strokovno presojo je dobesedno raztrgalo vsebinsko pripravljeni dokument. Lahko rečem, da tako mnenje Zakonodajno-pravne službe na taki pomemben dokument v tem Državnem zboru se še nisem soočil v tem, če lahko rečem, pet oziroma šestletnem obdobju kot pač sem na mestu poslanca. Kot sem že uvodoma omenil, to je en moj pogled ali vidik na vloženi referendumski predlog vlagatelja, pa ne bom posebno še poudaril kateri so ti vlagatelji.
Drugi vidik, ki ga vidim, pa je naslednji. Vloženi dokument naslavlja na volivce in njena vsebina tega dokumenta je očitno irelevantna, nepomembna in kot že prej sem nekoliko nakazal, osnovni namen ali bistvo je očrniti delo Vlade ne glede na lastne posledice. In rdeča nit ali vsebinsko sporočilo tega predloga je, da ustanovitev demografskega sklada kot je v zakonodajnem postopku, ni primerna, je škodljiva in podobne navedbe. Ta drugi pogled, vsaj po mojem mnenju pa vsebinsko ocenjujem še z naslednji. V zadnjih desetih letih v Republiki Sloveniji je na račun korupcije še posebno v povezavi z državnim premoženjem država izgubila nekaj milijard evrov. In se sprašujem, ali ni to skrajni čas, da se na tem področju upravljanja z državnim premoženjem sprejmejo odločitve, ki bi nekako preprečevalo odtekanje državnega premoženja ali denarja različnim osebam in skupinam tako, da državi ostaja relativno ali bistveno manj kot pa bi moralo pripadati. Govorim pa o načelu odgovornega lastnika in vsi tisti, ki želijo ali želite, zelo dobro razumejo ali razumete kaj pomeni upravljanje državnega premoženja kot odgovorni lastnik. Ravno s tem namenom je Vlada Republike Slovenije v ta Državni zbor vložila ta Zakon o demografskem skladu in združevanje, lahko tudi rečemo koncentracija upravljanja državnega premoženja je na enem mestu in to je tisto kar je danes, če lahko temu tako tudi rečem, jutri potrebno v Republiki Sloveniji, da se sledi kot že omenjam, temu načelu odgovornega lastnika preko koncentriranega upravljanja. Očitno ta odločitev močno moti v tem primeru opozicijo v Državnem zboru, ker jim ustreza, očitno jim ustreza tako imenovana razpršenost upravljanja in marsikatero odtekanje državnega denarja v privatne žepe. Tukaj ne bom navajal konkretne primere, kot sem rekel predsednik, fokusiram se zgolj na ta predlog. Tako sklepanje mi temelji na spoznanju, da se ne želi preprosto nič spremeniti in naj se ne uvede novi, če sem zelo nekako v ozkem smislu povedanem, tako imenovani nek nov poslovni model, preprosto naj še naprej ostane tako kot je, izgublja naj se državni denar po poteh tako imenovane korupcije in vseh mogočih obidov, da državi ostane relativno malo. In ravno to me prepričuje ta vaš vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki je kot rečeno, uvodoma in sem si dovolil, kar nekajkrat omenil, kar nekajkrat označil s stališča ZPS, praktično je pravno raztrgano tako s strani pravne službe in lahko rečemo, da najverjetneje obstaja verjetnost, da ste predlagatelji želeli biti všečni zgolj neukim volivcem

11. TRAK: (SB) – 9.50

(nadaljevanje) in javnosti. Še bi lahko okoli tega kakorkoli komentiral, vendar se bojim, da bi zašel iz tega bistva kot ste predsednik želel uvodoma naslavljati kako naj se razprava odvija. Zato lahko rečem, da tovrstnem zavajanja javnosti s tako pripravljenim predlogom za razpis posvetovalnega referenduma, ki vsebinsko je neprimeren, da tega predloga preprosto ne moremo podpreti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Gospod Han, prej ste dvigovali roko, zdaj me zanima ali je to za razpravo ali za repliko? Dobro, hvala lepa. Potem bom zdaj podal nadaljnjo dispozicijo. Za menoj so na vrsti za razpravo prijavljeni poslanci Bandelli, Horvat in Siter in poslanka Monika Gregorčič.
Kolegice in kolegi, gospe in gospodje, razpravo bom orientiral predvsem na dveh predpostavkah, ki sta izpostavljeni v predlaganem referendumskem vprašanju, in sicer v tistem delu, ko referendumsko vprašanje zatrjuje, da Predlog zakona o nacionalnem demografske skladu ne razrešuje problema financiranja pokojnin, pač pa Vladi Janeza Janša še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo. Prej je državni sekretar na Ministrstvu za finance pojasnil genezo oziroma časovno premico sprejemanja različnih oblik Zakona o demografskem skladu in vse imajo eno skupni imenovalec, da niti ena ni predvidevala, da bi s svojimi učinki do konca razrešila problem financiranja pokojnin v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tistem delu, ki je pokrit iz državnega proračuna in se giblje v vrednostih recimo od milijarde, dobre milijarde 600 milijonov evrov v letu 2013, pa do nekoliko manj ko milijarde evrov v letu 2019. Pri čisto vseh konceptih Zakona o demografske skladu tudi pri tem, katerega danes obravnavamo, gre zgolj za sofinanciranje oziroma delež sofinanciranja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za izplačevanje pokojnin. Naslednja zadeva. Ali je, gospe in gospodje, vlad Janeza Janše entiteta, ki je časovno neomejena? Mi vsi dobro vemo, da ni, ta vlada ima mandat kot katerakoli druga vlada v parlamentarni demokraciji in v najbolj optimalnem primeru bo ta vlada zaključila mandat prej kot v enem letu. Ali lahko po tem obdobju kdorkoli z gotovostjo predvidi, da bo vlada Janeza Janše v kakršnikoli obliki s predsednikom Janezom Janšo nadaljevala? Mislim, da ga ni, ki bi kaj takega lahko predvidel.
Tisto, kar se mi kaže pa kot najpomembnejše pri predlogu in pri izpostavitvi predlagatelja pa je problematiziranje koncepta upravljanja oziroma bolje rečeno korporativnega upravljanja državnega premoženja v Sloveniji. To pa je tisto kar je po moje bistveno in kar je treba vendarle tudi malo bolj natančno obrazložiti in to je najbolj natančno mogoče obrazložiti z dvema segmentoma predloženega zakona, ki se nanašata na organe sklada in ki se nanašata na akte upravljanja naložb. Tu moramo biti jasni in tu je treba stvari povedati. Gre za razmerje med Državnim zborom in Vlado, gre za razmerje delitve moči med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Pri organih sklada imamo tri organe. Skupščino, nadzorni svet in upravo. Skupščino bodočega sklada bo predstavljala Vlada. Nadzorni svet bo imenovan s strani Državnega zbora in Vlade, imel bo 11 članov, od tega jih bo 7 imenoval Državni zbor, 4 pa Vlada.

12. TRAK: (SB) – 9.55

(nadaljevanje) 63 % članstva v nadzornem svetu bo imel Državni zbor. 5 od teh jih bodo predlagale poslanske skupine, po enega pa Zveza društev upokojencev Slovenije in Mladinski svet. Se pravi v nadzornem svetu kot ključnem nadzorstvenem organu upravljanja sklada bo imel Državni zbor večino, vendar to samo po sebi ne pomeni nič. Gre za to kakšni ljudje bodo kooptirani v nadzorni svet, ti ljudje morajo zadostiti nekaterim zelo zahtevnim pogojem, med drugim morajo imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj iz vodenja, upravljanja ali pa nadzora gospodarskih družb in morajo imeti osebno integriteto, poslovno etičnost in morajo imeti izkušnje in na podlagi teh izkušenj potrjeno poslovno uspešnost in ugled. To vse bo silno pomembno takrat, ko bodo poslanske skupine predlagale člane za nadzorni svet in še določilo, da mora biti nadzorni svet sestavljen po določenih kriterijih, in sicer mora vsaj 4 kategorije strokovnjakov imeti v svoji sestavi, in sicer strokovnjake za finance, za korporativno upravljanje, za upravljanje obveznosti in premoženja in za korporacijsko pravo. To je silno pomembno, zato, ker, kot bom v nadaljevanju predstavil pri aktih upravljanja naložb, nadzorni svet kot tisti, ki ima večinsko sestavo s predstavniki Državnega zbora odloča o izjemno pomembnih zadevah.
Kar se tiče Nadzornega sveta kot nadzornega organa je pomembno določilo tudi to, da se njegovih sej lahko udeležuje predsednik komisije in da nadzor javnih financ Državnega zbora, ki je vedno predstavnik opozicije in na ta način opozicija tudi dodatno nadzira poslovanje uprave demografskega sklada. Uprava sklada ima tri člane, imenuje jo Nadzorni svet in tu je, gospe in gospodje tisto ključno in bistveno določilo in odgovornost Državnega zbora, Državni zbor bo imel škarje in platno preko predstavnikov v Nadzornem svetu. Kdo bo tisti, ki bo upravljal posle demografskega sklada? Kdo bo ti tisti, ki no najprej pripravljavec, potem pa na podlagi odločitve Državnega zbora tudi izvrševalec aktov upravljanja naložb, tisti trije ključni ljudje, ki bodo sedeli v upravi, za katere so tudi zelo visoko nastavljeni pogoji, najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih in tako naprej. Tukaj bi izpostavil še eno sila pomembno zadevo zapisano v 57. členu, da je možno določiti po operaciji med upravo in nadzornim svetom, da se določi možnost, da sme uprava nekatere vrste poslov opravljati samo v soglasju z Nadzornim svetom sklada. In ponovno poudarjam v Nadzornem svetu imajo večino tisto predstavniki, ki jih je imenovala zakonodajna veja oblasti, ne Vlada, ne izvršna veja oblasti.
Kar je pomembno poudariti še gre tudi za določilo, da je Računsko sodišče dolžno enkrat letno opraviti pregled poslovanja, se pravi revizijo smotrnosti in pravilnosti poslovanja demografskega sklada in o tem poročati tudi Državnemu zboru enkrat letno, ne samo v skladu s programom revizij kot jih ima Računsko sodišče po svojem Zakonu o Računskem sodišču, ampak enkrat letno, se pravi Vrhovni državni revizijski organ bo pravilnost in smotrnost poslovanja tega sklada pregledal enkrat letno, to zakon predvideva.
Gospe in gospodje, naslednja pomembna zadeva so pa akti upravljanja naložb. Osnovna je strategija opravljanja naložb, ki je pravzaprav srednjeročno gledano tisti akt, ki določa poslovanje sklada, pripravi jo sklad, se pravi uprava sklada, predlog pošlje Ministrstvu za finance, ki je seveda v sestavu Vlade, Vlada pripravi dokončni predlog strategije in zdaj tisti najbolj bistveno, kar je tudi v neposredni povezavi z vprašanjem ali pa vsaj zadnjim delom referendumskega vprašanja.

13. TRAK: (SB) – 10.00

(nadaljevanje) Ko Vlada pripravi strategijo jo pošlje v Državni zbor in Državni zbor jo sprejme z večino glasov navzočih poslancev. Ali je torej možno strategijo upravljanja naložb v demografskem skladu sprejeti brez soglasja Državnega zbora? Ni mogoče.
Naslednji pomemben akt, ki izhaja iz strategije upravljanja naložb, je letni načrt upravljanja naložb, ki ga na podlagi strategije pripravi uprava sklada, vendar tega ne more storiti brez soglasja Nadzornega sveta. V Nadzornem svetu pa, kot rečeno, imajo večino predstavniki, ki jih je imenoval Državni zbor ne pa Vlada. Govorim o letnem načrtu upravljanja naložb. Ko je na Nadzornem svetu to sprejeto ta letni načrt pošlje Vladi, Vlada pa ga pošlje v seznanitev Državnemu zboru. Naslednji pomembni akt je politika upravljanja naložb. Uprava jo mora pripraviti najmanj enkrat letno in jo tudi spreminjati v kolikor to zahtevajo spremenjene gospodarske razmere, toda tudi k politiki upravljanja naložb daje soglasje Nadzorni svet in v Nadzornem svetu, ponovno poudarjam, imajo večino predstavniki, ki jih je imenoval Državni zbor. Enako velja tudi za kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo sklada, tudi ta ne more biti sprejet brez soglasja nadzornega sveta. In zdaj bistveno. Gospe in gospodje, ali lahko Vlada samostojno odloča o povečanju osnovnega kapitala sklada? To je strateško gledano najbolj ključno vprašanje. Vlada tega samostojno ne more storiti zato, ker Republika Slovenija lahko na predlog Vlade samo s sklepom Državnega zbora izvede povečanje osnovnega kapitala sklada. To se pravi tudi tukaj ima zadnjo besedo Državni zbor ne Vlada, zakonodajna veja oblasti ne izvršilna veja oblasti. Govorimo torej o povečanju osnovnega kapitala sklada. In uprava tričlanska ima še eno silno pomembno kompetenco zato je tudi zelo pomembno kdo bodo tisti ljudje, ki bodo v tej upravi sedeli. Gre za izdelavo načrta upravljanja tveganj, gre za zelo pomembno zadevo, ki se tiče cele serije različnih vrst tveganj orientirani pa morajo biti predvsem na likvidnostna tveganja, na kreditna tveganja, na valutna tveganja, obrestna tveganja in pa vsa tveganja povezana z dolžniškimi vrednostnimi papirji. In zato vidite je vloga Državnega zbora tukaj izjemno pomembna, ker bo preko svojih predstavnikov v nadzornem svetu, ki bodo imeli večino, odločal o tem kdo bodo člani uprave.
Gospe in gospodje, mislim, da dejansko razpravljamo predvsem o najbolj pomembni reči, ki se ji pravi korporativno upravljanje državnega premoženja v bodoče. Tukaj bi veljalo obuditi spomin na vsaj tri zadeve, za katere mislim, da smo jih v Sloveniji zdaj v zadnjih 10-ih, 15-ih letih se dobro naučili, pa nisem čisto prepričan, če smo si jih tudi zapomnili. Gre namreč za to, da je korporativna praksa in v bodočem nacionalnem demografskem sladu bo predvsem korporativna praksa najbolj pomembna, Ahilova peta kapitalističnega sistema, kakršnega na slovenskem tudi poznamo in ta Ahilova peta zna biti tudi glavni vzrok vseh gospodarskih ali pa iz gospodarskih izhajajočih kriz. Zato je tudi silno pomembno kdo so tisti, ki so ključni odločevalci v takšni gospodarski družbi oziroma v takem skladu. Vse delovanje tržne ekonomije je namreč dejansko odvisno od odločitev podjetij in bank, od nefinančnih in finančnih inštitucij, predvsem pa o finančnih nosilcih odločitev.

14. TRAK: (SB) – 10.05

(nadaljevanje) In te nosilce odločitev bo ključno besedo pri njihovi izbiri bo imeli Državni zbor ne Vlada. Korporativne odločitve pa v vsakem primeru omejujejo zakonski okviri, in sicer zakonski okviri držav, interesi delničarjev in deležnikov, predvsem pa, in to bo tudi s stališča predlagateljev, članov nadzornega sveta, z vidika Državnega zbora, po moji oceni tudi najpomembnejše omejevanje na nivoju etične samo odgovornosti korporativnih upravljavcev in vodstev podjetij. Ključna je namreč zavezanost pravnim proceduram in etičnim ravnanjem, predvsem pa spoštovanju zlatega pravila, da se uprave in nadzorni sveti pa tudi drugi deležniki vključno z lastniki, da so zavezani primarnim razvojnim ciljem kapitalske družbe ne pa lastnim interesom. Kdor te lekcije ne razume temu ni pomoči, morda je pomoč samo v tem, da še enkrat pregleda izročilo škotskih razsvetljencev ali pa recimo pozitivno korporativno prakso zadnjih nekaj desetletij tudi na slovenskem, predvsem pa izven Slovenije. In zdaj, če povzamem. Ali je odgovornost, ki jo ima zakonodajna veja oblasti za konstitucijo organov upravljanja ali je naloga organov upravljanja pri izvajanju aktov, naložb oziroma vseh aktov, ki se nanašajo na poslovanje demografskega sklada, lahko vprašanj za referendum? Lahko je, ker vprašanje je lahko praktično vse.
Vprašanje pa je, ali so to teme, ki tako natančno zanimajo širšo javnost in s katerimi se je širša javnost pripravljena do podrobnosti spoprijeti. Gre namreč za to, da mi lahko napišemo še tako kvaliteten zakon, da lahko določimo v tem zakonu ne vem kako natančna pravila, ampak na koncu bo vedno tako, da bo menedžment sklada tisti, ki bo odločal o poslovnih potezah, predvsem o tem na kakšen način bo skrbel za donose in na kakšen način bo skrbel za povečanje premoženja sklada, gre torej za čisto klasična poslovna vprašanja, ki so zelo ozko omejena na visoke strokovne, specialne sposobnosti tistih, ki bodo sedeli v upravi bodočega Demografskega sklada, ali pa je to lahko tema za referendumsko vprašanje, to pa je drugo vprašanje.
Hvala lepa.
Predlagatelj, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
V bistvu zadnji dve razpravi sta šli v smer kdo bo v resnici imel moč v tem demografskem skladu, kdo je tisti, ki kadruje Nadzorni svet in kdo je v končni inštanci tisti, ki postavlja Vlado.
Zdaj, gospod predsednik, vi ste šli v tezo, da to ni Vlada, ampak Državni zbor. Če pogledamo ta zakon na papirju bi lahko temu pritrdili, 4 člane Nadzornega sveta postavi Vlada, 7 članov Nadzornega sveta postavi Državni zbor, to drži. Ampak treba se je vprašati drugače kdo je tisti v Državnem zboru, ki bo te ljudi imenoval. Po navadi ni opozicija tista, ki bi imela 46 glasov in redko se zgodi, da če nekdo potrebuje z vladne strani 46 glasov kot neko gesto dobre volje, odstopi kakšnega člana Ustavnega sodišča, programskega sveta RTV ali pa kakšne druge inštitucije kamor Državni zbor imenuje opoziciji. In mislim, da lahko povsem utemeljeno na podlagi prakse zadnjih desetletij sklepamo, da to pomeni, da bodo imele koalicijske stranke v parlamentu 5 članov in da bodo koalicijske stranke izbrale tudi predstavnika upokojencev in predstavnika mladinskih organizacij po lastnem okusu, kar pomeni, da bosta imela Vlada in koalicija 11, vseh 11 članov nadzornega odbora,

15. TRAK: (SB) – 10.10

(nadaljevanje) nobenega člana ali pa mogoče enega, če se bomo že zmenili za kakšno gesto dobro volje, bo imela opozicija, nobenega člana ne bodo imeli predstavniki zaposlenih in nobenega člana javnost v kakršnemkoli drugem smislu ali pomenu besede. In mislim, da nas v tem primeru, če pogledamo ali pa če se vprašamo kako bo ta razrez deloval v praksi, povsem utemeljeno skrbi, da to pomeni politično podreditev državnega premoženja ne samo pod to vlado, ampak na sploh. Moje osebno mnenje je, da bi bilo treba med vlado in kadrovanje v državna podjetja postaviti še kakšno ograjo več kot trenutno stoji, ne da tiste, ki so podremo in da v bistvu prepustimo vse političnemu interesu. To se mi zdi nevarno in to se mi zdi, da ustvarja zelo plodna tla za nadaljevanje najslabših praks, ki smo jih videli v upravljanju državnega premoženja v zadnjih treh desetletjih. Ko govorimo o korupciji največji del te korupcije je bil politične narave v državnih podjetjih in mislim, da se boste s tem lahko vsi strinjali. In ko je bil ustanovljen SDH je bil ustanovljen nekako z argumentom, da to postavlja vsaj neke prepreke politiki, da bi lahko prosto kadrovala po državnih podjetjih, demografski sklad pa v bistvu to revarzira na način, da vse dobi pod komando Vlada. Ob tem je treba opozoriti tudi da se znižujejo kriteriji za to kdo lahko sedi v nadzornem svetu, treba je opozoriti, da se suspendira Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke teh ljudi in treba je opozoriti, da se ukinja še tisto malo delavskega soupravljanja, ki trenutno v ureditvi SDH obstaja, to je ekonomsko socialni strokovni odbor, ki socialnim partnerjem nudi nekako posvetovalno vlogo v nadzoru in upravljanju po novem predlogu demografskega sklada takega organa ni več. To je moja sodba oziroma moja ocena kam bo ta stvar šla in jaz vztrajam pri tem, da se je treba o takih stvareh javno pogovoriti. Že tukaj vidimo, da obstajata dve zelo različni interpretaciji, vem, da se bo javnost ne bo strokovno poglabljala v ta zakon, je pa prav, da se javno pogovorimo in predstavimo poglede na to kako bo ta stvar delovala in da jim pustimo pravico do odločitve ali bi tako upravljanje državnega premoženja imeli ali ne ali ga ocenjujejo kot dobro ali ne.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod predlagatelj.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli, za njim poslanec Jožef Horvat.

Kolega Bandelli, prosim.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala predsednik za besedo.
Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Danes tukaj obravnavamo v resnici tako kot ste povedal na začetku, predsednik, ja ali ne referendum o tem zakonu, ker hvala bogu smo ga ustavili pri tretji obravnavi, tako da vsaj nekaj šans imamo. Težko, ker vemo kako so porazdeljeni glasovi v tem odboru, nepošteno, ampak preglasovali boste itak na koncu, ampak vsaj imamo možnost, da bomo povedali kakšno je naše razmišljanje glede tega.
Naj začnem prvo z besedami, ki ste jih vi povedal, predsednik, izredno mi je pasalo, ko ste rekel, da verjetno ta vlada ne bo zdržala še eno leto, hvala bogu, upajmo, čim manj škode.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Samo trenutek, kolega Bandelli, če bo vse normalno bodo volitve med 22. aprilom in 7. junijem drugo leto, tako da na to sem mislil.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Saj je prav, mi pozdravljamo to vašo misel.
Državni sekretar, eni, ki ne poslušajo verjetno niso slišali, ampak vi ste prebral trikrat že eno in isto zadevo, trikrat, trikrat smo tukaj na tem odboru, ko govorimo o demografskem sladu in ste trikrat malo zamenjal besede, ampak ste povedal isti, prebral ste tisto isto reč, kar je treba.

16. TRAK: (SB) – 10.15

(nadaljevanje) Jaz / nerazumljivo/ saj je v redu, vse prav, ampak, veste, mi poslušamo te zadeve. Moram omeniti kolega Verbiča, saj kolega Verbič, jaz sem vaše besede zelo natančno poslušal, 30 let biti v javni upravi sigurno je en plus, znate dosti glede javne uprave, ma gospodarstvo je pa drug planet. In tukaj pa moramo tisti, ki smo gospodarstveniki, tisto malo kar nas je tu v Državnem zboru, vemo kaj se dogaja tu. Ime demografskega sklada nima blage veze s tistim kar se bo tu dogajalo, tu je osnova vsega, to moramo razumeti. Mi bi lahko imenovali državni premoženjski sklad z neko nemoteno odprodajo premoženja državljanov, tako bi ga lahko imenovali, v tem smislu bi ga lahko imenovali, ker z demografijo tukaj in s tem kar rabimo, je zelo malo ali pa nič. To je moje razmišljanje in mislim, da je tudi mnenje marsikoga drugega. Res je, korporativno opravljanje, ki ste ga omenil, predsednik, se strinjam z vami, ampak žalostno bo to, ker bo peščica ljudi, samo peščica ljudi bo odločala praktično o premoženju davkoplačevalcev, ker se bo skoncentriralo vse skupaj v en tako imenovan sklad, ki ni noben sklad in ena peščica bo odločala o vsemu temu. Ta zakon, naj bo jasno ljudem, ki nas poslušajo in ki nas gledajo, bo samo bremenil, naj bo to jasno, tu ne bo reševal demografije, ne bo reševal demografskega vprašanja, ker nima kako, je treba druge oprijeme tukaj za reševati to zadevo. Demografski sklad, če ga imenujejo kot takega in to kar mi zdaj delamo so dve reči popolnoma različne. Nas v SAB-u tukaj moti, da se bodo sredstva sklada po tem vladnem predlogu lahko uporabljala za veliko drugih namenov, sigurno za veliko drugih namenov, zelo malo za pokojnine in to vemo in to je tisto kar mi govorimo skoz. Najbolj žalostno od vsega tega je pa, da je bil zakon porinjen praktično v to proceduro brez javne obravnave, mislim, govorimo o premoženju države, o državni srebrnini, govorimo o vsem temu brez nobene razprave. Ali je to normalno? Mimo socialnih partnerjev, če bi tako rekli, brez sodelovanja deležnikov medgeneracijskega dialoga, ne vem. Nobene javne predstavitve ne ustrezne obravnave na ekonomsko-socialnem svetu in še bi lahko našteval, nič od tega ni bilo, nič. Ali je to demokracija? Se gremo še demokracijo? Če malo razmislimo samo kakšen je smisel demografskega sklada. Zakaj toliko časa govorimo to je demografski sklad? Tudi jaz sem presenečen, da se toliko let, predsednik, dela, kot ste vi rekel tudi, nič se ni reševalo v prejšnjih / nerazumljivo/ jaz sem prvi, ki rečem, da je to res. Ampak smo imeli na mizi tudi drugačen predlog in tisti predlog je bil zame, za moje pojme, kot podjetnika in gospodarstvenika, boljši predlog, ker ta predlog, ki je zdaj, ponavljam, tu ni demografski sklad. Demografski sklad mora biti, da obstaja neka redna akumulacija sredstev, redna. Kaj je redna tukaj v tem kar piše tu notri v dokumentu? Nič. In ta sredstva, ki se morajo nakladati, če bi tako rekel, ta demografski sklad, nič drugega ne smejo biti namen kot pokojninam, samo pokojninam, zdajšnjim pokojninam in bodočim predvsem, predvsem tistim čez 20, 30 let. Mislim, da tu je treba povedati jasno. Jaz sem prepričan, da ne sedanji niti bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič, to naj bo jasno in to bom tudi pokazal, da tudi to kar je. Me pa zanima nekaj, nekaj me preseneča tukaj, se sprejema določene zakone ali pa bilo kaj se sprejema zdaj zadnje čase tukaj v tem parlamentu v smislu kot da vi mislite, da boste vedno vi eni in isti na vladi, tukaj bo držalo tu za vekomaj. Politika je eno kolo, ki se vrti, zdaj ste vi, jutri bo spet drugi, pa bo tretji, pa boste potem spet vi, upam, da ne, ampak tako je. In če se naredi nekaj pametnega / nerazumljivo/ za državo, mora biti nekaj narejeno s smislom. V tem primeru, jaz se opravičujem, ne vidim smisla tega demografskega sklada imenovanega kot takšnega.
V naši stranki SAB, mi smo socialni liberalci,

17. TRAK: (SB) – 10.20

(nadaljevanje) mi nimamo, nismo ekstremisti, nismo nič, ampak za nas so pri sprejemanju in oblikovanju tega sklada ključne štiri reči, vam bom povedal takoj katere. Premoženje sklada mora obstajati in ostati mora v lasti države, to je prva zadeva. Sklad bi morali le upravljati, nič drugega, upravljati ne prodajati. Ta sredstva sklada morajo biti namenjena samo pokojninam, tu je cilj tega, zato delamo en demografski sklad, ki to ni to. Da bi se sredstva sklada pred porabo na primer kumulirale vsaj 20 let, da se ne tika, ne da se z njimi upravlja in potem se delo investira / nerazumljivo/, ki se bo mislilo, da bo prineslo kaj notri. To ni to. In potem se skladu zagotavljajo dodatni viri, tu je treba zagotavljati dodatne vire temu skladu. Kakšni so dodatni viri za ta sklad? Jaz nisem videl nobenega pametnega predloga. Mi v stranki SAB smo dali predlog. Mi smo dali na primer en predlog iz naslova omrežnine. Jaz zdaj dajem določene predloge na mizo, dostikrat jih dam jaz predloge, saj tudi upoštevate kakšnikrat, sem zelo zadovoljen glede tega, ampak na primer iz naslova omrežnine voda je ena reč, ki se uporablja vedno, veste sami, da je vpisano tudi v Ustavo, tu bi črpali redna sredstva, ampak bi bila namenska, namenjena samo za sklad, tu je en primer. Pa je prišel en predlog tudi za dvig prispevkov na breme delodajalcev, tudi tu bi lahko bil en dodaten vir za ta sklad, ki ga ustanavljamo. Jaz sem za, jaz kot podjetnik sem za takoj, ker ne smemo mi razbremeniti plače na akumulaciji penzij, če bi tako rekel, prispevkov, ne, moramo dobiti druge naslove, da razbremenimo plače, ne s temi, to je zgrešeno bilo narejeno pred ne vem kolikimi desetletji, ko je bila znižana tista stopnja mislim, da iz 15 na 8,5, ne vem na pamet, se ne spomnim točno, in zdaj je bil tudi predlog, da bi se to verjetno spet zvišalo za ene 3,5 točke, 3, 5 %. Jaz sem za. To je redni priliv, namenjen za sklad, čisto za sklad, ker vemo sami, da je primanjkljaj tam notri v blagajni. Tako, da dam malo v razmislek kakšne so lahko poti tudi drugačne.
Zakaj bi človek rekel, da ne podpiramo tudi ta zakon? Jaz bom tudi rekel zakaj zakon, če ne podpiramo zakona, pomeni, da podpiramo referendum, ki naj bi bil, da bi ustavili to zadevo. Zasnova tega demografskega sklada, ki temelji praktično na ideji največji vladni strani, to vemo, od vedno. Za naše pojme predstavlja nek izrazit poskus demontiranja zdajšnjega sistema upravljanja državnega premoženja, to naj bo jasno, sigurno. Drugo, omogoča popolnoma razprodajo strateškega gospodarstva, omogoča politični nadzor nad državnim premoženjem, politični nadzor in tu je tisto kar me moti. Tako kot je povedal Luka Mesec prej zelo jasno kdo nastavi nadzornike. Politika. Se pravi nekateri, ki ste imeli velike slogane, tudi politika ven iz gospodarstva, potem ste prvi šli politično v gospodarstvo, ampak eno se govori pred kampanjo in drugo se dela potem na Vladi. Kar je pa dobro omenil, da / nerazumljivo/ po našem mnenju odpira vrata z nenadzorovano privatizacijo, to je največji problem, kar je in jaz sem skoraj prepričan v to. Zamenjava garniture nadzornikov vseh državnih podjetij, veste zdaj vsako podjetje je imelo neko svojo avtonomijo in je bilo kar je bilo, zdaj jih bomo spravili vse skupaj na en kup in ena peščica ljudi bo lahko opravljala in zamenjavala ljudi tukaj, po želji. Ali je to prav? Saj eden bi rekel ja, saj je država lastnik, država mora tako delati in kaj je treba. Seveda mora, je tudi prav, ampak na kakšen način. Ta način po mojem mnenju ni pravilen, sigurno bo preveč politično vplivalo na samo upravljanje teh določenih podjetij, ki bo ključno cel krog, kličimo ga demografskega sklada, ki nima veze z demografskim skladom, nek premoženjski državni sklad bi ga jaz imenoval. In kaj zdaj s sprejemom zasnove tega zakona / nerazumljivo/ črtamo vse varovalke,

18. TRAK: (SB) – 10.25

(nadaljevanje) mi s tem črtamo vse varovalke, ki upravljanje državnega premoženja ločijo praktično od politike, predvsem pa od koruptivnih tveganj, tu so, tu je problem. Določene korupcije, nepotizmi, favoritizmi in druge reči, ki se dogajajo notri, ko vemo točno kaj je. Jaz to vidim na tak način in zaradi tega zakona mi kot takšnega absolutno ne moremo v takšni luči podpreti in podpiramo morebitni referendum, ki pa, kot kaže zdaj slika tega glasovanja, ki imajo nekatere stranke krepko več predstavnikov v določenih odborih kot bi jih morali imeti in preglasujejo praktično na vseh odborih.
Toliko z moje strani, predsednik. Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Kolega Verbič, če sem vas prav razumel, želite repliko? (Da.)
Izvolite, imate repliko, 3 minute.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa, predsednik.
Moram se odzvati glede na to, da me je spoštovani poslanec Bandelli omenil in je izjavil, lahko rečem nekako lažno zavaja in moram dati ta popravek.
Omenil je, da sem v javni upravi 30 let, kar je popolna laž, če lahko temu rečem grobo, kajti to je žalitev, ne glede na moje razprave, razmišljanja in podobno. In menim, da je ta izjava iz nevednosti ali pa je zavestno omenil to neresnico. Dejstvo je, da v javni upravi sem bil dobrih 6 let preden sem stopil v te čevlje poslanca, drugače sem pa 35 let bil v privatnem sektorju in moram priznati, da sem ponosen na moje delo v privatnem sektorju v teh dobrih 35-ih letih. Če bi poslanec nekako želel se seznaniti z mojo preteklo aktivnostjo bi preprosto pogledal v portal Državnega zbora, kjer je lepo zapisano, vsaj za večino poslancev kaj smo delali v preteklosti in ne bi potem tako s takimi izjavami govoril, glede na to, da dostikrat omenim v svoji razpravi, da je premalo duha in tudi razprave v tako imenovanih temah bližje gospodarstvu kot pa javnem sektorju.
Toliko in bi prosil, da v bodoče niso taka zavajanja.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Jaz prosim predvsem vse skupaj, da malo bolj tolerantno pristopamo k zadevam. Javni sektor, privatni sektor, to razlikovati, vsakdo je pomemben, vsak zaposlen v vsakem sektorju je pomemben, danes še toliko bolj kot kdaj koli drugje. Samo dovolite še opazko kako bi pa tako moderna družba kot je slovenska funkcionirala brez javnega sektorja? To si poskušajmo zamisliti, ki je tolikokrat tako omadeževan in omalovaževan.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Jožef Horvat, za njim poslanec Primož Siter.
Kolega Horvat, prosim.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!
Občutek je, da je v Sloveniji zelo težko stvari premakniti na bolje, zelo težko. Karkoli predlagaš so vedno blokade takšne ali drugačne. Ni dobro, če digitaliziraš, ni dobro, če moderniziraš določen podsistem, ni dobro, če zagotavljaš sredstva v sistem infrastrukture, obrambe, zdravstva, nič ni dobro. Verjamem, da bo tudi Zakon o dolgotrajni o skrbi, ki bo, če bo vse po sreči, po 15-ih letih zagledal luč sveta, da bo tudi šel na referendum, ker ga je pač treba blokirati, ker enostavno tej vladi ne sme uspeti, ne, ne, Sloveniji ne sme uspeti, takšne so nekatere razprave.
Zdaj pa na predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o nacionalnem demografske skladu. Seveda sem šel podrobno analizirati referendumsko vprašanje. Z vidika pravne stroke ga je odlično analizirala in komentirala naša Zakonodajno-pravna služba. Tudi jaz se strinjam s kolegom Verbičem, da ga je raztrgala.

19. TRAK: (SB) – 10.30

(nadaljevanje) Referendumsko vprašanje po moji oceni, po mojem skromnem mnenju morajo referendumska vprašanja, ki jih mi politika, ker pač menda sami določenih stvari ne znamo rešiti, ki jih mi postavljamo pred ljudi, morajo biti sila preprosta in razumljiva kot na primer tisto iz 23. decembra 1990, ki se je glasilo: ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. In vsi so razumeli in se večinsko odločili za. Ali pa primer iz tujine iz junija 2016 v Švici: ali naj Švica uvede univerzalni temeljni dohodek, in so ga vsi oziroma pardon velika večina 77 % so ga zavrnili, so vsi razumeli. Zdaj pa to vprašanje ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranja pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo. Ki ne rešuje problema financiranj pokojnin. Ja seveda ne, saj ta sklad ne bo prinesel 6 milijard, ker toliko potrebujemo za penzije. Saj smo delali razno razne simulacije kakšen bo prispevek nacionalnega demografskega sklada oziroma poslovanja teh poslovnih subjektov v pokojninsko blagajno iz naslova dividend, za nianso v najboljših letih, v najboljši konjunkturi ga bomo lahko povečali. Gospod predsednik je že povedal, da vlada Janeza Janše, torej ta naša aktualna vlada, slovenska vlada ne bo neskončno časa vladala. Res je, volitve so maja, junija naslednje leto, torej še maksimalno eno leto. In ne zamerite predlagatelji, vprašanje je izrazito tendenciozno. Pa zakaj ga niste za božjo voljo poenostavili in zapisali ali ste za to, da naj vlada, ta vlada odide ali naj ostane? Ker to je vsebina. To bo referendum, če bo predlog sprejet, to bo posvetovalni referendum o vladi ali ste za to vlado ali pa niste za to vlado. Nalijmo si čistega vina, saj smo kolegi in prijatelji, pa ne zavajati. Tudi sam sem si posebej »sprintal« člene zakona, ki govorijo o nadzornem svetu, ker je uvodoma gospod predlagatelj, gospod Mesec v imenu predlagateljev povedal nekako tako, da bo nacionalni demografski sklad praktično vedno podvržen, če sem prav razumel, Vladi oziroma koaliciji.
Čeprav je gospod predsednik odbora že zadeve ovrgle, pa bom še enkrat, ker »repeticio mater studiorom est«, je treba ponavljati, da se laži ne primejo. Nadzorni svet sklada ima 11 članov, 7 jih imenuje Državni zbor, in sicer 5 na predlog poslanskih skupin upoštevaje število njihovih poslancev. Ali je to samo koalicija ali je to Vlada? Ni. Enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Ali je to Vlada? Ali ZDUS Vlada, ali je ZDUS koalicija? Ni. Ne more Državni zbor nekoga imenovati, če ga ZDUS ne predlaga. In vi ste rekli ne, da bo to po našem okusu oziroma po okusu. ne po našem, po okusu vsakokratne koalicije, ko bo tem nadzornikom mandat pretekel in bo potrebno imenovati nove. Enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije. Ali je Mladinski svet koalicija? Ni. Ali je Mladinski svet Vlada? Ni. Takšna zavajanja me bolijo. Izjemno cenim vse napore, ki so bili v teh letih, itak že 6 let kasnimo, ki so bili vloženi v teh šestih letih s strani SD, Desusa, SDS se mi zdi, da je tudi predlagal enkrat nek Zakon o nacionalnem demografskem skladu,

20. TRAK: (SB) – 10.35

(nadaljevanje) sicer so imeli drugačna imena. Pozdraviti je treba te napore, ampak v šestih letih se ni zgodilo nič. Zdaj, če bo vse po sreči bomo ta zakon imeli, noben zakon ni idealen in tudi ta ni idealen, ampak parlament bo imel možnost, da ga bo popravljal. 2012 smo sprejeli zakon o SDH, potem ga je naslednja vlada, Vlada Alenke Bratušek popravila, ker ji nekaj ni bilo všeč, pa smo 2012 sprejeli Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, pa ga je potem tudi naslednja Vlada popravila in kaj okej, vedno večina v parlamentu odloča. Naprej. 4 člane imenuje Vlada, to pa je res vlada in sicer po enega na predlog Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo ter Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo, ki je že ustanovljen in ima sedež v Mariboru, kot piše v koalicijski pogodbi. Tako, da lepo prosim, dajmo razlagati ljudem, ker zdaj bomo, menda, če boste predlagatelji uspeli, bomo šli na referendum, na posvetovalni referendum, potem je pa treba tam ljudem razložiti kaj v zakonu piše, razen, če kdo mislim, da bodo naši spoštovanja vredni volivke in volivci šli brati vseh skoraj ne vem koliko členov tega zakona…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: 87.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Ker tudi je korektno povedal gospod Luka Mesec javnost se ne bo strokovno opredeljevala. Aha, torej se bo politično. Torej še en dokaz, da bo to referendum o Vladi. Pošteno povedano.
Danes smo že slišali in sam vem na vrhu koalicije smo se pogovarjali, predsednik Vlade in minister za finance sta ekonomsko-socialnemu svetu razložila na podlagi sprejete in podpisane koalicijske pogodbe sta razložila osnutek Zakona o nacionalnem demografskem skladu, pravzaprav je že takrat bil predlog. Sam bom te dni sprejel tudi sindikate, želeli so, jutri jim ne odgovarja, naslednji teden se dobimo. Se veselim te debate in si domišljam, da razumem poslanstvo sindikatov, si razmišljam, da razumem in sem idealist. Neverjetno čas gre hitro, kot rečeno, mi smo decembra 2012 v 427. členu takratne pokojninske reforme ZPIZ2 določili, da se s posebnim zakonom v roku dveh let po uveljavitvi teh zakona, ZPIZ2 namreč, uredi delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada, ampak se to do danes ni uredilo. In zdaj še naj vlečemo ali pa bi bilo bolj enostavno, da gremo pa ta ZPIZ2 oziroma 427. člen razveljavimo? Mi pa smo prepričani, da je dobro, da to državno premoženje optimalno, kar bo določila strategija upravljanja, optimalno upravljamo po strategiji upravljanja, ki jo sprejme Državni zbor, ampak najprej mora sprejeti Zakon o nacionalnem demografskem skladu, mi bomo rekli kako naj upravlja in če bi bilo po naše bi, ko je toliko govora tudi o plačah, bog ne daj, da bi kdo ime pri nas kakšno malo višjo plačo, pa tudi če je zelo dober, bog ne daj, najrajši gre ven, ker bog ne daj, da bi davke v Sloveniji plačeval, naj gre ven, da se tu imenuje zdaj nek ne vem čigav zakon že. Ampak upravi bi bilo potrebno dati neko zmerno plačo, če bodo pa rezultati dobri, pa en močan stimulativni dodatek. Tako se dela v razvitih državah in tam so toplo vodo odkrili. Zakaj ne bi mi tega povzeli? Torej, to bo, če boste dobili dovolj glasov, to bo referendum o Vladi, ampak referenduma o Vladi formalno ni, imamo volitve za to, na volitvah se določi sestava Državnega zbora, ki pa potem določi Vlado.

21. TRAK: (NB) – 10.40

(Nadaljevanje) Imamo seveda tudi konstruktivno nezaupnico, kar veste kako funkcionira. Kdo pa razpiše volitve, pa je tudi jasno, to verjetno ne bomo zdaj pri tej točki razpravljali. In še nekaj kar kaže na to, kar kaže na potencialno kampanjo referendumsko, kaj vse se bo govorilo v tej kampanji in s katerimi dejstvi oziroma lažmi, lažmi se bo ljudi zavajalo. Poglejte, ljudje niso ovce. So časti vredne naše državljanke in državljani. Recimo, kar na enkrat se notri potegne drugi tir. Piše, poleg tega je Vlada v parlamentarno proceduro vložila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Prvič, gospe in gospodje, to je interni dokument in gre za zaledne države. Potem bi bilo potrebno pošteno napisati, ne pa, tukaj ste se razpisali o Orbánu. Očitno bo ta še tisoč let vladal. Če bi imeli poštene namene, o tem govorim, ali so pošteni nameni. Če bi imeli poštene namen, bi napisali, da je v interesu Republike Slovenije in v tej smeri gre ta pobuda sprejeta na Odboru za zunanjo politiko, da povabimo zaledne države, ne toliko za to, da bi dali nek finančni vložek v podjetje 2TDK, ampak da delajo posle z Luko Koper.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Kolega Horvat, zdaj že državni sekretar prej je omenil, da družba 2TDK ni predmet kapitala, se pravi, Nacionalnega demografskega sklada. Vem, da citirate sicer gradivo, ki ga je pripravil predlagatelj, ampak morda bi to lahko preskočili in se orientirali na nacionalni demografski sklad. Prosim.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Bom spoštoval, gospod predsednik, vaš predlog.
To kar sem govoril je zapisano v 4. točki. V peti pa samo omenjam. Govorim o gradivu, ki ga imam pred seboj. Demografski sklad je nov vzvod za privatizacijo državnega premoženja. To zelo težko poslušam. Sploh nam se očita, da Nova Slovenija bi vse razprodala. Mi nismo prodali ali pa, še manj pa razprodali niti enega državnega podjetja. Poznam pa predsednico Vlade, ki je v Državni zbor prinesla sklep, ki je bil sprejet, spoštujem, seznam petnajstih državnih podjetij za prodajo. Tukaj končujem in napovedujem naše ostro nasprotovanje temu posvetovalnemu referendumu.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Primož Siter, za njim poslanka Monika Gregorčič.
Kolega Siter, izvolite prosim.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Dober dan!
Najprej, preden začnem s tistimi točkami, ki sem jih želel izpostaviti, bi se samo oprl na nekaj točk, ki jih je izrekel moj predhodnik. Jaz se z gospodom Horvatom strinjam v delu, da so ključna vprašanja, ki jih danes ali pa v zadnjem letu o katerih razpravljamo, da jih je slovenska politika uspela degradirati iz strokovnosti na zgolj in samo golo politikantstvo. To je nekaj kar, to je boleča ugotovitev tudi pri meni. Tudi sam pogrešam strokovno razpravo, tudi sam pogrešam upoštevanje glasu stroke in na vseh ravneh zdaj, morebiti najbolj alarmantna je seveda obvladovanje epidemije, ki je vse prisotna in pomanjkanje stroke na tem naslovu pred nekaj tedni je glavni epidemiolog iz države zapustil podajanje glasu stroke v politične odločitve. Pa ključen problem, družbeni problem s katerim se srečujemo je demografija oziroma dolgotrajna oskrba, domovi za starejše, tudi tam skupnost socialnih zavodov, ki je ključni strokovni faktor v oblikovanju. Do zdaj je bila politik in naslavljanju tega problema. Tudi oni konstantno izstopajo iz pogovorov z Vlado,

22. TRAK: (NB) – 10.45

(Nadaljevanje) itn., zato ker niso slišani, itn., itn. In to je seveda strah vzbujajoč trend. Je pa seveda tudi zelo pomenljivo ali pa logično, niti ne preseneča tako zelo, da če pa trenutna Vlada noče se niti s stroko pogovarjati o stvareh, kaj šele potem iskati širši konsenz ali pa odobritev za pomembno vprašanje kar se navadno zgodi na referendumu. In zdaj, pred nami je seveda ogromno politično vprašanje ali pa ogromen politični korak, ogromna politična odločitev, ki je upravljanje z državnim premoženjem in zopet tukaj vprašanje ali ga podredimo v trendu dogodkov iz zadnjih let, popolnoma podredimo samo in izključno arbitrarni odločitvi politike ali pa tako velik korak, torej upravljanjem z državnim premoženjem ostane v nekem polju javnega konsenza. Jaz sam načeloma z vsem srcem zagovarjam referendum, neposredno demokracijo vseh njenih pojavnih oblikah in priložnosti za čim širši konsenz in skupno neko sprejemanje odločitev, pa če hočete temu reči švicarski model ali islandski model ali skandinavski model ali ustanavljanje nekih referendumskih dni kot to poznajo v Švici, jaz sem takoj za. Še posebej in sploh pri odločitvah, ki so tako kolosalno velike in še enkrat, govorijo torej o upravljanju z državnim premoženjem. S premoženjem, ki ga gradimo vsi mi in v sadovih katerega se razume, da tudi kot skupnost vsi lahko uživamo. In zato je še toliko bolj boleče, da pri toliko pomembnem vprašanju in pri takšni priložnosti za širok konsenz ni te želje in tudi vidimo, da v sprejemanju v celotnem zakonodajnem postopku sprejemanja tega predloga zakona dejansko ni bilo javne razprave. Že prej je Luka seciral to časovnico in poudaril, da je bila neka s strani opozicije sklicana seja Komisije za nadzor javnih financ in ena Zoom konferenca. Toliko o javni razpravi, ko govorimo torej o upravljanju z državnim premoženjem.
In predvsem seveda je pa, tukaj zopet odgovorim gospodu Horvatu, hvala ker ste mi dali tako lepo iztočnico in preidem na bistvo, na bistvo svoje razprave, ki se naslanja na tri točke, ki jih to predlagano referendumsko vprašanje odpira. Torej. Na kakšen način predlagana zakonska sprememba oziroma ustanovitev demografskega sklada rešuje problem financiranja pokojnin? Kaj je s povečevanjem možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacija?
Ena najbolj bolečih točk je seveda dejstvo, da ta predlog ne rešuje, čeprav v imenu nosi demografijo, dejansko ne rešuje problema financiranja pokojnin. Še vedno imamo deset oziroma tudi po ustanovitvi tega sklada bo še vedno deset oziroma 12 tisoč ljudi, ki bo čakalo na posteljo v domu za starejše, še vedno bo 240 tisoč upokojencev, ki bo prejemalo pokojnine, ki so nižje od 600 evrov, itn. Neposrednega pozitivnega učinka na življenje ene upokojenke ali upokojenca, ustanovitev takšnega sklada ne bo imelo. Kar je boleče pri celotni tej ideji je pa tudi, in to smo tudi že danes poudarili, neustrezna struktura organov sklada in popolna izključitev zaposlenih iz nadzora upravljanja sklada. Res, kot je tudi predsednik že poudaril in seciral, v vodstvene strukture oziroma v strukture organov sklada je napotenih, so napoteni predstavniki Vlade, so napoteni predstavniki Državnega zbora, mladinskega sveta in upokojencev, ideja pa ne zagotavlja vključenosti predstavnikov zaposlenih, kar pogrešamo in pri čemer seveda zagorijo alarmi,

23. TRAK: (NB) – 10.50

(Nadaljevanje) tistih katerih socialno varnost v času starosti naj bi sploh sklad zagovarjal. Skupščina kot glavni odločevalski organa sklada je v bistvu v celoti izenačen z Vlado, po prepričanju ugotavljamo, Janševe Vlade pa lahko z državnim premoženjem, ki je, poudarjam, last vseh državljank in državljanov, upravlja zgolj in samo Vlada sama. Po vladnem predlogu torej, kot rečeno, bo v člane nadzornega sveta imenovala Vlada štiri ljudi, sedem Državni zbor, zopet kakšna je matematika, trenutna matematika moči v Državnem zboru vemo in o njej ne bom izgubljal besed. Potem pa, kot rečeno, še predstavniki upokojencev in Mladinskega sveta. Predstavniki delavcev pa so z imenovanja članov nadzornega sveta povsem izključeni, kar je narobe in kar je že samo po sebi razlog za to, da se o legitimnosti takšne ideje sploh išče najširši kontekst. Potem zakon, predlagani zakon določa tudi, da se za nadzorni svet sklada ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in da se pri določanju prejemkov uprave ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, kar pomeni, da demografskemu skladu ne bo treba upoštevati niti zakonsko zagotovljene pravice delavcev do soupravljanja, se opravičujem, niti do tako imenovanega Lahkovnikovega zakona, ki je postavil neko oziroma ki omejuje prejemke vodilnih kadrov v državnih podjetjih ne glede na to, da predstavniki vladne koalicije morebiti rečejo, »ej saj to je čisto normalna praksa v korporativnem upravljanju«. Mi govorimo o upravljanju državnega premoženja, ne o korporativnem upravljanju biznisa. Skratka, kopica argumentov je, ki so čisto, da rečem, javnofinančno strokovni in pijejo vodo, je pa seveda zopet, kot sem rekel uvodoma, odločitev padla zgolj in samo na politično odločanje. Izključevanje širšega konsenza je redna praksa v življenju te Vlade, ki traja zdaj že eno leto in upam, da mine čim prej oziroma v najslabšem primeru še slabo leto. Vlada je v tem času poizkusila združiti nadzorne agencije. Hvala bogu ni uspela na tej točki. Kompresira nadzor nad državnim premoženjem tudi s tem korakom, se izogiba referendumom, smo videli že vsaj nekajkrat, ta poizkus ni prvi. Ne bi se čudil, če bi imela Vlada tudi naslednje leto problem v razpisom volitev in iskala izgovore kako to ni mogoče, ampak, dame in gospodje, to ni demokracija. Referendum kot neko ključno orodje v demokratičnem odločanju je nuja po tem, ko politika propade in politika v Sloveniji je že propadla. Politika v Sloveniji na tej točki diha na škrge, demokracija, demokratična neka načela in standardi vidimo kako se spoštujejo, v končni fazi ena celotna poslanska skupina v Državnem zboru sploh nima svojih predstavnikov v delovnih telesih, česar še nismo videli v zadnjih 30. letih. Ultimativna rešitev bi seveda bila takojšnje volitve. To vprašanje je politično, to vprašanje je nezaupnica Vladi, ta poziv k referendumu je v političnem gledišču nezaupnica Vladi in jaz se srčno veselim dneva, ko bo kakšen referendumski klic v času te Vlade uspel, sicer pa sem navdušen nad čim prejšnjimi volitvami.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Monika Gregorčič.
Prosim.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala predsednik za besedo.
Najprej se bom navezala na zadnji očitek mojega predhodnika. Stalno se očita, da tudi sestava tega odbora ni legalna in legitimna. Še enkrat bi želela poudariti, v vseh predlogih,

24. TRAK: (NB) – 10.55

(Nadaljevanje) ki so bili v zadnjih nekaj tednih na mizi glede spremembe sestav delovnih teles zaradi ustanovitve nove Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, ni bila predvidena sprememba v sestavi Odbora za finance, nihče od nepovezanih poslancev si ni zaželel članstva v tem odboru. Verjamem, da tudi znanja za tovrstno obvladovanje materije nimajo, ker tudi do sedaj niso bili njihovi člani. Toliko, da bo to jasno. Ta sestava tega odbora je povsem v skladu z razrezom in tudi z novimi željami nepovezanih poslancev. Bi pa želela povedati še to, da me veseli, da so z nami…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Samo trenutek, kolegica Gregorčič, samo trenutek prosim.
Kolega Bandelli, dajmo te zadeve, ki so morda dvomljive, razčistiti potem zunaj. Pa še nekaj, pa še nekaj bi prosil, dajmo nehati se prepirati na Odboru za finance glede zadev, ki so v pristojnosti Kolegija predsednika Državnega zbora in razpravljamo o tem kar je tema točke dnevnega reda.
Zdaj pa nadaljujte poslanka, prosim.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ja, vsekakor, hvala za opozorilo, bom upoštevala. Sem pa samo vesela, da so danes z nami tudi poslanci LMŠ, kljub prvotno drugačnim napovedim.
Kakorkoli, ko se osredotočamo na Zakon o demografskem skladu in ko predlagatelji predlagate predhodni posvetovalni referendum o tej temi, se mi zdi, da tudi iz obrazložitev vašega gradiva izhaja, da vam gre za neko zgolj politično agitacijo, saj sami veste, da pač tudi, če bi bil takšen predhodni posvetovalni referendum opravljen, še zdaleč zadeva ni dokončna oziroma odločitev ni zavezujoča. Se pa strinjam, v kolikor, če boste po sprejemu zakona zbrali dovolj podpisov, pa bomo šli na tisti pravi referendum, ki bo odločal o dokončni uveljavitvi tega zakona. Tisto je pa potem druga materija, ampak to danes so pač politični igrice. In s temi političnimi igricami v bistvu osporavate ali pa zanikate temeljni namen in cilje tega predloga zakona, ki je premostiti demografsko vrzel, v bistvu nasloviti medgeneracijsko solidarnost, kajti ta zakon nekako v svojih nastavkih naslavlja tako problematiko mladih, mladih družin, posredno bi se jim omogočala hitrejša ekonomska in družbena osamosvojitev in vse to z namenom zmanjšati tudi vrzel pokojninski blagajni s tem, ko bi prišlo do izboljšanja demografske slike in aktivnega prebivalstva. Zdaj kako vse to doseči, mehanizem do tega pa je tudi v boljšem, bolj učinkovitem upravljanju državnega premoženja. Prenova modela upravljanja z državnim premoženjem je zgolj posledica prvotnega cilja in namena tega zakona. To je prav, da povemo in poudarimo. Država ima v lasti za nekaj milijard evrov premoženja, lastniških deležev, delnic, v gospodarskih družbah in kot lastnica je seveda dolžna s tem upravljati gospodarno. Zato je prišlo do spoznanja, da trenutni model, ki je do določene mere decentraliziran, ni dovolj optimalen in ga je potrebno optimizirati. Zato bo v ta nov koncept demografskega sklada vključeno bolj centralizirano poenoteno upravljanje državnega premoženja seveda z namenom, da bodo povečani donosi namenjeni temu, da se bo pokojninska blagajna, da se bo luknja v pokojninski blagajni zmanjševala ali pa pomagala zmanjševati tudi na račun povišanih donosov. Seveda očitki, da pa gre za nek prikrit namen vse splošne razprodaje pa privatizacije državnega premoženja, so pa zelo zavajajoči, nekorektni, kajti predvideni so strateški dokumenti,

25. TRAK: (NB) – 11.00

(Nadaljevanje) predsednik Odbora za finance je v svoji razpravi natančno razložil vse kateri dokumenti so predvideni in krovni dokument, strategijo upravljanja kapitalskih naložb bo potrdil Državni zbor, to se pravi, bo imel parlament odločilno krovno vlogo o tem kako se bo z našim premoženjem upravljalo. Jaz bi samo spomnila, prvi sistemski dokument glede upravljanja z državnimi naložbami je bil sprejet v začetku Vlade Mira Cerarja, prej smo imeli nek spisek tudi petnajstih podjetij, ki je nastal v Vladi gospe Alenke Bratušek, nek »ad hoc« spisek petnajstih podjetij za prodajo, med njimi so bile tudi Žito, Adria Airways, Helios, letališče in realizirale so se potem te prodaje, privatizacija, zato zdaj od opcije, ki je to realizirala, poslušati očitke o namenu privatizacije, je malce neresno, nekorektno, še sploh zato, ker, ne, poznamo tudi ozadja, da so se provizije od vseh teh prodaj s tega spiska stekle tudi v žepe tako imenovanih tranzicijskih tajkunov povezanih s Forumom 21. Bila sem zelo presenečena, ko sem od prvo podpisanega predlagatelja današnjega tega predloga za posvetovalni referendum tudi slišala razlage ali pa utemeljitev, da v Modri zavarovalnici so zadeve vse v redu, vse poteka pravilno, da so naši prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev na varnem. Mislim, očitno ne veste kako zelo avtonomno je tisto vodstvo Modre zavarovalnice in ste danes nastopali pravzaprav v vlogi njihovega advokata, kar me konec koncev zelo čuti, če se zavzemate za transparentnost upravljanja z državnim premoženjem. Še enkrat poudarjam, Zakonodajno-pravna služba je zelo natančno tudi opredelila, da je referendum, predlagano referendumsko vprašanje zelo zavajajoče in kot rečeno, gre za nek poizkus politične mobilizacije vašega dela volivcev. V redu, legitimen cilj, pa vendar po drugi strani neka akcija za zavlačevanje, za zavlačevanje implementacije tiste rešitve, ki bi naslovila demografski problem, ki je eden ključni problemov naše družbe.
Zato tega predloga ne bom podprla. Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.
Samo trenutek prosim. Ali še želi kdo razpravo?
Zdaj dajem besedo predlagatelju, gospod Luka Mesec, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Rad bi se odzval na par navedb. Večkrat smo slišali, da predlagatelji zavajamo, gremo se politične igrice, itn. Zdaj kot prvo, posvetovalni referendum je ustavna kategorija, je popolnoma legitimen instrument, ki ga lahko uporabi katerakoli politična stranka, če se ji zdi, da je neka tema dovolj pomembna, da bi se o tem morala opraviti najširša javna razprava in biti izveden referendum. Tako da, kdor pravi, da je zahteva po posvetovalnem referendumu zgolj neka politična igrica, v bistvu zanika eno od ustavno zagotovljenih pravic do uporabe tega instrumenta. Tako, da tega argumenta na noben način ne morem kupiti.
Drugič. Ko pravite, da zavajamo glede naših interpretacij kdo bo kadroval v nadzorni Svet demografskega sklada, se sprašujete ali je mladinski svet Vlada ali so Zveza društev upokojencev Slovenije Vlada. Ne, niso Vlada. Tudi niso koalicija. Je pa dejstvo, da oni podajo samo predlog in v končni instanci je 46 poslank in poslancev, ki jih ima praviloma koalicija,

26. TRAK: (NB) – 11.05

(Nadaljevanje) tistih ki tega človeka potem tudi postavi. Se pravi, ta predlog mladinskega sveta ali pa Zveze društev upokojencev je brez podpore 46. poslank in poslancev, v vsakem primeru ničeln. Torej če gremo, kako bi rekel, materialistično brati kdo ima moč v kadrovanju, je to izključno Vlada, ki postavi štiri člane nadzornega sveta in večina 46. poslank in poslancev, ki bo lahko imenovalo ostalih 7. zato pravimo, da je stvar netransparentna, in da je popolnoma upravičeno govoriti o povečanih korupcijskih tveganjih, ker nadzora zunaj koalicijskih in vladnih vrst na neki redni bazi praktično ne bo. Res, enkrat letno bo opravljena revizija, kot je predsednik odbora povedal, ampak v nadzornem svetu je povsem možno, da ne bo enega predstavnika opozicije, in da ne bo enega predstavnika zaposlenih, kar je zaskrbljujoče.
Drugič. Ko pravite, da ta predlog naslavlja demografsko vrzel. S tem se tudi ne morem strinjati. Razloge sem povedal že večkrat. Letos se predvideva, da bo 171 milijonov evrov izplačanih iz naslova dobičkov državnih podjetij v proračun, kar je približno milijardo manj kot je predvidena luknja v samo pokojninski blagajni in s tem denarjem tega ne moremo rešiti. Kot je tudi predsednik odbora povedal, niti en predlog demografskega sklada v zadnjih sedmih letih ni uspel ne glede na koncept pokazati kako bi lahko iz naslova našega državnega premoženja naslovili rešitev manjka v pokojninski blagajni. Tega se ne da narediti iz čisto enostavnih razlogov, ne glede na koncept smo soočeni z dejstvom, da je primanjkljaj v pokojninski blagajni nekajkrat večji kot donosi iz naslova državnih podjetij. Mi smo Norveška, tam imajo dva sklada, ki sta vsak težka po tisoč milijard evrov in seveda je to neka povsem druga pesem kot pri nas kjer imamo državnega premoženja še za dobrih 8 milijard. Če je vsak Norvežan, če bi razdelili tiso premoženje med vse državljane, vsak Norvežan dobi 400 tisoč evrov, v Sloveniji vsak državljan, če bi razdelili državno premoženje, ki se ga daje v demografski sklad, dobi 4 tisoč 300 evrov oziroma stokrat manj kot na Norveškem. To je razlika, ki jo moramo imeti pred očmi, ko se pogovarjamo o tem do kakšne mere lahko sploh demografsko vprašanje naslovimo z demografskim skladom. In zato prihajam ponovno do sklepa, da je bistvo ustanavljanja demografskega sklada drugje in to je v spremembi koncepta upravljanja državnega premoženja kjer se je pa treba pogovoriti ali se s tem strinjamo ali se ne. Jaz se ne strinjam s tem, da politika oziroma vladajoča politika dobi praktično vse vzvode, vse niti v svoje roke kako bo to v opravljano, kako se bo kadrovalo, da si pri tem še malo zniža standarde za to kdo je lahko imenovan, in da suspendira še tisto malo delavskega soupravljanja ali pa vključevanja socialnih partnerjev, ki trenutno obstaja. S tem se pa ne morem strinjati, ker mislim, da logičen korak bi bil, da se vprašamo kje so bila največja tveganja za politično korupcijo v zadnjih letih, da se naredi neko revizijo kaj je šlo narobe v dosedanjem poslovanju SDH in DUTB, in da se na podlagi tega vzpostavi sistem, ki bo minimiziral možnosti za perpetuacijo slabih praks opravljanja naprej. V tem smislu je pa moja politična ocena ta, da je demografski sklad kakršnega ustanavljate, korak v napačno smer in da pelje v več politične korupcije ne manj. Zato vztrajam pri tem, da je treba s tem iti na referendum, nenazadnje 8 milijard ni majhna vsota za to državo in 8 milijard je praktično edino premoženje, ki ga ta država še ima,

27. TRAK: (NB) – 11.10

(Nadaljevanje) zato ni nepomembno kako bo opravljen in ne moremo se delati kot da je to izključno v pristojnosti trenutne ali pa katerekoli vladajoče politike, to je verjetno eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki bi moralo biti postavljeno javnosti.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, kolega Mesec.
Kot predlagatelju se vam zahvaljujem za eno zadevo, v glavnem se z vami res da ne strinjam, ampak moram pa vam se zahvaliti za to, da ste zelo korektni in zelo umirjeni danes, mislim da to tudi prispeva k splošni situaciji v politiki in, nisem ciničen, nisem sarkastičen, to mislim resno in se vam zahvaljujem za tak pristop in nastop.
Zaprosil je za besedo še kolega Marko Pogačnik.
Prosim.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.
Kolegice, kolegi!
Jaz tega predloga za referendum ne bom podprl. Mislim, da je že Vlada veliko povedala o tem, da referendum ni primeren, predvsem pa tudi ti argumenti, ki jih navajajo predstavniki opozicije, ne držijo in mislim, da v večini primerov gre za zavajanje. Tudi recimo ta zadnja razprava kolega Mesca je šla v totalno zavajanje, že pri nadzornem svetu. Danes Slovenski državni holding opozicija nima predstavnikov v nadzornem svetu, nimajo, pa tudi bi rekel, predstavniki zaposlenih svojega člana. Tako da, ne s tem zavajati. Jaz sem prepričan, da ta zakon, ki ga je pripravila ta Vlada, zajema velik del tega, širina nadzornega sveta bo bistveno širša kot je sedaj in prepričan sem, da ta nov predlog zakona bo izboljšal tako opravljanje državnega premoženja kot na drugi strani zastavo tisti ključni cilj, ki si ga je zastavila ta Vlada, oblikovanje demografskega sklada in dodatni vzvod za večjo stabilnost pokojninske blagajne. Prepričan sem, da z uveljavitvijo demografskega sklada bodo največ pridobili tako sedanji kot tudi bodoči upokojenci, sem pa prepričan v eno zadevo, da je opozicija s tem referendumom in s temi manevri, ki jih izvaja, dela izključno v to, da se ta zakon in njegovo izvajanje zablokira. Zakaj to delate, verjetno pa najbolj jasna / nerazumljivo/.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Predlagatelj, poslanec Luka Mesec, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): kratko repliko bi dal.
Nikjer nisem rekel, da trenutna opozicija ima predstavnika v nadzornem svetu SDH ali pa, da imajo tam predstavnica zaposleni v državnih podjetjih. Tega nisem rekel, trdim pa, da je to narobe. In da, če se pogovarjamo kako preurediti upravljanje državnega premoženja, je treba vključiti tako opozicijo kot predstavnike zaposlenih v nadzorni svet, ker se bo s tem povečala transparentnost delovanja teh družb.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, poslanec Mesec.
Besedo ima zdaj poslanec Matjaž Han.
Prosim.

MATJAŽ HAN (PS SD): Bom zelo kratek, predsednik.
Ker ves čas že poslušam in se v bistvu pogovarjamo samo o nekem nadzornem svetu, ki seveda je pomemben, ampak še zdaleč, da je glavni problem ali pa težava kateregakoli zakona nek nadzorni svet. Jaz nimam težav s tem, če vladajoča koalicija oziroma tisti, ki dobi večino na volitvah, sestavi koalicijo, pač Vlada dela, itn. S tem nimam težav in nimam nobenih težav, če so v nadzornih svetih kvalitetni ljudje, ki imajo mogoče celo tudi neko izkaznico nekatere stranke. Jaz o tem sploh…, in to ne problematiziram jaz osebno in smo zašli. Meni je problematičen, predsednik, se opravičuje, pa Marko, koncept vašega zakona, ker v bistvu demografski sklad želimo, še tisto kar je premoženja ostalo, v bistvu na nek način vsa sredstva, osnovna in dobičke akumulirati 20 let, da bomo lahko čez 20 let, ko se bo stanje v pokojninski blagajni zaradi, bom rekel, daljše živimo, itn., še poslabšalo

28. TRAK: (NB) – 11.15

(Nadaljevanje) in ne bom mogel verjetno proračun, kar vsak dan ali pa vsako leto dvigovati postavke zato, da bomo imeli pokojnine, smo se zato dogovorili, da bomo šli v nek demografski sklad, ustanovili demografski sklad. Problem faze koncepta pa je in tukaj se jaz ne strinjam in tukaj je za mene največ sporen, da boste vi v tej, do začetka, ko boste začeli vplačevati v pokojninsko blagajno, boste porabljali denar za sprotno porabo. Se prvi, za domove, ki jaz mislim, da jih je treba, da jih mora proračun financirati in za vse tiste zadeve, ki bi jih mogel proračun sfinancirati, ne pa ta demografski sklad in bomo enostavno, saj to je logika, denar porabljali in ga čez 20 let niti približno ne bomo imeli toliko, da bi lahko tisti delež dodali k pokojninski blagajni. In jaz se strinjam z gospodom Polnarjem, nobeden še ni iznašel takšnega demografskega sklada pa takega sistema, da bi iz tega denarja financirali pokojnine. Jaz misli, da tudi ni takega ekonomista v Sloveniji, ne v Sloveniji, na svetu, da bi našel tako varianto v tej naši državi. Jo ni. Pač mi nimamo teh danosti tako kot imajo druge države, da imajo nafto, da imajo druge surovine, mi smo pač vezani na v bistvu roke naših delavcev, ki ustvarjajo, ene dobre menedžerje, ki ustvarjajo potem iz tega tudi dobičke, da se tukaj plačuje davke in iz tega mi financiramo vse kar želimo v tej državi imeti. In samo mene moti ta koncept, da boste sproti na nek način, ne bom rekel zapravljali, porabljali denar za tekočo porabo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Zaključujem razpravo.
Gospe in gospodje, prehajamo na glasovanje. Prosim vas, da pozorno prisluhnete formulaciji predloga mnenja in sicer, bo odbor odločal o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za finance meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu primeren.« Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto.

S tem zaključujem obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključil sprejeto mnenje. Predlagam, da poročilo na seji Državnega zbora podam sam. Hvala lepa.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – gospa Zabret, samo preberem naslov – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH V DRUGI OBRAVNAVI.
Še prej pa postopkovno, poslanka Andreja Zabret.
Prosim.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala predsednik za besedo.
Ja, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
V skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika v Listi Marjana Šarca napovedujemo obstrukcijo današnje seje odbora pri vseh nadaljnjih točkah. Razlog za obstrukcijo je nerešeno vprašanje razdelitve mest v delovnih telesih. Za demokratično delovanje sodobne države je namreč ustrezen položaj opozicije nujen in zlagano demokracijo pač v LMŠ ne pristajamo.
V Državni zbor je bilo na enak način, demokratičen način izvoljeno 90 poslank in poslancev, danes jih imamo praktično v delovnih telesih le še 86. Se kdo vpraša kako je to mogoče? Enostavno, zaradi te koalicije s podporo poslanskih skupin Desus, SNS in pa dvema poslancema manjšin. Namreč ker so se štirje poslanci odločili, da ne bodo več podpirali politike Janeza Janše, je v tej hiši konec demokracije. Namerno se štirim nepovezanim poslancem odreka članstvo v delovnih telesih in to pomeni, da njihovih glasov ni.

29. TRAK: (NB) – 11.20

(Nadaljevanje) Seveda jih ni, ker jih imate vi. Vi imate njihove glasove. Vemo, da je druga obravnava zakona, ki se opravi na delovnih telesih, ena ključnih faz zakonodajnega postopka in tisti, ki Nepovezanim poslancem onemogočate sodelovanje, odločanje in glasovanje v eni izmed faz zakonodajnega postopka, ustvarjate drugorazredne poslance, pa čeprav so bili demokratično izvoljeni na isti način kot vi. Kar se dogaja je nedopustno, nedemokratično, sramotno in prvič v zgodovini Slovenije. S tem, demokracija umira in vi to mirno podpirate. Poslanci in poslanke LMŠ takšne uzurpacije zakonodajne veje oblasti ne moremo le nemo opazovati. 30 dni smo se poskušali s pogovorom, ker koalicija s podporniki ni hotela prisluhniti, smo prišli od besed k dejanjem, zato bomo zdaj z obstrukcijo na dogajanje opozarjali tako domačo in pa mednarodno javnost. Žalosti nas, da nobena druga demokratična orodja vsaj do zdaj zaradi očitno vašega oklepanja položajev še niso učinkovala. Kljub temu pa ne bomo postali pasivni, ne bomo vam nehali gledati pod prste in ne bomo nehali s poizkusi, da se je vaše škodovanje v državi konča. V LMŠ ne želimo biti del te zgodbe, ker se rušijo vsi demokratični standardi, kjer se Poslovnik z zakoni in Ustava le mrtva črka na papirju in se poslancem, ki so rekli politiki Janeza Janša ne, maši usta.
Zato smo posegli po tem skrajnem parlamentarnem orodju in to je obstrukcija.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.
Vsem trem poslancem LMŠ, želim sporočiti samo to, da preden zapustite sejo, da vaša, po moji oceni kvalitetna reakcija, ko se prej niste odzvali na provokacijo, ni ostala neopažena. Absolutno pa spoštujem vašo odločitev po obstrukciji in tudi utemeljitev, ki jo je poslanka Zabret podala. Hvala lepa.
Torej obravnavamo točko dnevnega reda – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. Predlagatelj zakona je Vlada. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. aprila letos, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 14. aprila in dopis Kmetijsko-gozdarske zbornice z dne 3. marca letos. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakone je potekel 30. aprila, amandmaje pa so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k 6., 7., 9., 17. členu za novi 20.a člen predloga zakona in k 21. členu. Ta pa je bil tudi spremenjen amandma in sicer z včerajšnjim dnem, s 5. majem.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in sicer dajem za uvod besedo predstavnici Ministrstva za finance, to je državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj.
Prosim.

MAG. KRISTINA ŠTEBLAJ: Hvala lepa za besedo.
Lepo pozdravljeni še enkrat!
Poglavitni cilj novele Zakona o trošarinah je izpolnitev obveznosti uskladitve s predpisi Evropske unije in sicer z direktivo, ki določa vključitev italijanske občine Campione di Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v območje Evropske unije in v ozemeljsko uporabo splošnih pravil na področju trošarin, ki se uporabljajo na ozemlju unije ter z direktivo, ki določa oprostitev plačila DDV in trošarin za obrambna prizadevanja v okviru EU z namenom izenačitve oprostitev ko te veljajo za obrambna prizadevanja pod okriljem Zveze Nato.
Na področju obdavčitve energentov, so v prehodnem obdobju do konca leta 2020 nadalje predlaga znižanje trošarine za zemeljski plin za pogon vozil na nič evrov. To znižanje trošarine bo omogočalo konkurenčnejše cene zemeljskega plina za pogon v obliki stisnjenega ali utekočinjenega zemeljskega plina v Sloveniji glede na cene in raven obdavčitve v sosednjih državah, s čimer se v Sloveniji spodbuja povpraševanje ter s tem ohranitev prodajnih mest zemeljskega plina za pogon,

30. TRAK: (TB) – 11.25

(nadaljevanje) ter doseganje zavez Slovenije po uporabi alternativnih goriv v prometu, kar nalaga okoljska in prometna zakonodaja unije. Finančni učinek te rešitve se bo odrazil v znižanih prihodkih državnega proračuna v višini približno 400 tisoč evrov. Na področju obdavčitve tobačnih izdelkov se z novelo zakona predlaga obveznost plačila trošarine za vsa polnila elektronske cigarete, torej tudi za tiste brez nikotina. Znesek trošarine za polnila z nikotinom ostaja nespremenjen, v višini 18 centov za mililiter polnila, medtem ko polnila brez nikotina do sedaj niso bila trošarinsko obdavčena, po novem pa se predlaga uredba trošarine v višini 8 centov za mililiter polnila.
Z obdavčitvijo vseh polnil za elektronske cigarete, se bo zvišala davčna obremenitev in posledično drobnoprodajna cena, ter s tem zmanjšala dostopnost teh izdelkov, kar je tudi cilj predloga. Finančni učinki uvedbe trošarine za brez nikotinska polnila bodo sicer zanemarljivi, pričakuje pa se pozitiven učinek z vidika javnega zdravja, predvsem zaradi dostopnosti teh polnil mladim. Ti so seveda najbolj občutljivi na spremembe cen.
Z novelo zakona se nadalje za vložnike zahtevkov za vračilo plačane trošarine, predlaga odprava vlaganja zahtevkov v papirni obliki. Letno Finančna uprava Republike Slovenije prejme in obravnava več kot 60 tisoč zahtevkov za vračilo plačane trošarine. S tem predlogom bo od 1. januarja leta 2022 za osebe, ki opravljajo dejavnost, veljala obveznost elektronske vložitve zahtevka preko informacijskega sistema davčnega organa. Predlog novele se usklajuje z energetsko zakonodajo na področju ureditve glede količine električne energije, proizvedene v naravi za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Glede na vse to predlaga Vlada, da poslanci ta predlog zakona podprete.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa državna sekretarka.
V imenu Zakonodajno-pravne službe je pri tem zakonu prisotna gospa Lenča Arko Fabjan.
Izvolite, imate besedo.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju podala pripombe k posameznim predlaganim določbam. Predvsem je bilo to vprašanje razlogov za nekatere rešitve, saj so izpuščale določene pravne položaje in ni bilo jasno, zakaj.
No, na podlagi tega dela mnenja so predlagani amandmaji treh poslanskih skupin, ki te prvotno predlagane rešitve dopolnjujejo in nadgrajujejo, še vedno pa ostaja vprašanje rešitve iz 13. člena in sicer z vidika jasnosti, saj obrazložitev zanjo poudarja, da se omogoča prodaja cigar zunaj proste embalaže po posameznih kosih, vprašanje pa je, ali predlagana rešitev to dejansko omogoča, se pravi, ali se z njo dosega ta cilj, ki ga predlagatelj zakona navaja, hkrati je pa vprašanje različne obravnave cigar in »cigarilosov«, z vidika obdavčitve oziroma omogočanja prodaje po posameznih kosih.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Arko Fabjan.
Gospe poslanke, gospodje poslanci, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne.
To se pravi, da prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.
Prvi se je prijavil poslanec Primož Siter.
Prosim.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Dober dan še enkrat!
Dejstvo je, da večina tega predlaganega zakona, kar se tiče Poslanske skupine Levica, ni sporna, celo v njej je nekaj smiselnih določb, kot je spoštovana sekretarka že naštela, v zvezi recimo z režimom obdavčitve elektronskih cigaret, kar seveda v Levici brez težave podpiramo, ne moremo pa podpret določbe, ki uvaja davčne odpustke za orožarsko industrijo. To je pa nekaj, zaradi česar je odločitev v Poslanski skupini Levica potem prišla na zaključek, da bomo zakonu nasprotovali.
Naj razložim. Zakon namreč uvaja oprostitev plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki so nabavljeni za potrebe vojske, za potrebe vojske, kadar ta sodeluje v okviru…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Misij…

31. TRAK: (TB) – 11.30

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Tako, »obrambnih prizadevanj za izvajanje…«, zdaj citiram besedilo zakona, »…dejavnosti Evropske unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU in Zveze Nato.«
Zdaj tako, medtem, ko mora vsak normalen državljan, ko gre na bencinsko črpalko napolnit tank za gorivo svojega osebnega vozila v državno blagajno prispevat svoj del trošarine, pri čemer je treba poudarit, da tisti, z manjšimi prihodki procentualno v ta namen dajo bistveno večji del svojega osebnega ali pa družinskega budžeta, kot tisti, ki imajo več, medtem, ko je to realnost življenja državljank in državljana, prebivalk in prebivalcev Slovenije, bodo lahko orožarji pri polnjenju svojih tankov, pa zdaj ne bom sploh govoril o tem, kakšna je poraba teh tankov, tudi iz okoljskega in ekonomskega gledišča in vsi ti, ki bodo potem sodelovali v nekih imperialističnih nalogah Zveze Nato pakta, svojega dela ali pa svojega prispevka tukaj opravičili, medtem ko državljan, ki prispeva v državno blagajno, ki dela, morebiti za minimalno plačo, mora velik del svojega prihodka odvesti v državni proračun, bo torej nek izvajalec Zveze Nato tega davka oproščen.
In zdaj, oprostitev plačila davkov za orožarsko industrijo so predvsem simptom zgrešene politike vlade Janeza Janše, tako na vojaškem področju, kot na področju davkov, v bistvu. Vlada je, kot vemo, v zadnjem letu, če seciramo časovnico, naredila vse, vse, kar je bilo v njeni moči – prvič, da prepreči referendum o orožarskih poslih, ki je težek 780 milijonov in bi v naslednjih letih povsem nepotrebno trošil to vsoto iz državnega proračuna, potem, Vlada je pripravila davčno reformo, ki bo na račun odpustkov najbogatejših, zavrtala milijardno luknjo v državni proračun, potem z uvedbo davčnih odpustkov za orožarsko industrijo pa zgolj nadaljuje, torej, svojo zgrešeno politiko na obeh frontah, tako javnofinančni oziroma davčni, kot orožarski, kar v bistvu pomeni, da je popolnoma izgubila kompas, še posebej v luči časa, v katerem smo, v luči krize, gospodarske, socialne, javnozdravstvene. V času, ko bi bilo treba nujno sanirat socialno zdravstveno krizo, se torej Vlada ukvarja z davčnimi odpustki za nabave vojaške in druge opreme, ki je ne kupuje z namenom obrambe države ali pa obrambe ali pa vzpostavljanja varnosti v državi, ampak samo z namenom krepitve imperialističnih apetitov zahodnih velesil in Zveze Nato.
To so te prioritete, še enkrat poudarim, v času bržkone največje krize, ki smo jo v samostojni Sloveniji bili kadarkoli priča in to je tudi glavni razlog oziroma povod, da tega zakona v Poslanski skupini Levica ne bomo podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Mi zdaj torej razpravljamo o členih od 1. do 5., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali še kdo želi razpravljati? (Ne.)

Prehajamo na 6. člen, h kateremu je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati o amandmaju? (Ne.)
Prehajamo torej na odločanje o amandmaju k 6. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k 7. členu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 7. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 9. člen in amandma k 9. členu.

32. TRAK: (TB) – 11.35

(nadaljevanje) Ker ni interesa za razpravo, dajem ta amandma na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 10. do vključno 16. člen, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 17. členu. Ni interesa za razpravo, zato ga dajem na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 18. do vključno 20. člen, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma za novi 20.a člen. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju za novi 20.a člen. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In prehajamo na odločanje o amandmaju k 21. členu, pri čemer bomo glasovali o popravku k temu amandmaju, vloženim včeraj, 5. maja. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In v razpravo dajem še 22. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.

Zaključujem razpravo o členih in o vloženih amandmajih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance.
Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da poročila odbora na seji Državnega zbora predstavim sam. Hvala lepa.

Na ta način zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - 39. IN 40. POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI. V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evroobmočju, posredovala Državnemu zboru.
K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. Kot dodatno gradivo ste prejeli oziroma smo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 22. marca letos.
Besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, državnemu sekretarju, gospodu Petru Ješovniku.
Prosim.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Dovolite, da vam na kratko predstavim vsebino združenih poročil o poroštvu Republike Slovenije, ki jih Vlada redno predlaga v obravnavo Državnemu zboru in se nanaša na odobreno finančno pomoč Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki.
Najprej bi predstavil stanje glede finančne pomoči državam, nato pa še višino poroštva Republike Slovenije, ki je bilo dano v ta namen.

33. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) Poročili zajemata pregled zadnjih dveh kvartalov leta 2020, s stanjem do konca decembra 2020. Vse države, prejemnice finančne pomoči s strani EFSF so uspešno zaključile programe pomoči, sedaj se izvaja le po programski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 % posojenih sredstev ne bo vrnjenih.
Irska je decembra 2013 uradno izstopila iz programa EFSF, iz katerega je prejela 17,7 milijarde evrov, s povprečno »vročnostjo« 20,8 let. Do sedaj je bilo opravljenih 13 pregledov, zadnji se je zaključil septembra 2020. Portugalska je junija 2014 uradno izstopila iz programa EFSF, iz katerega je prejela 26 milijard evrov, s povprečno »vročnostjo« 20,8 let. Do sedaj je bilo opravljenih 12 pregledov, zadnja misija se je zaključila septembra 2020.
Poročilo o po programskem pregledu Portugalske in Irske tako že odražata stanje zaradi pandemije. Ugotavljata, da se je gospodarstvo skrčilo in da so obeti gospodarske rasti negotovi. Pričakuje se, da se bo razmerje dolg BDP začasno povečalo, saj tudi ti dve državi izvajata ukrepe za zajezitev posledic zdravstvene krize, vendar se že na srednji rok pričakuje trend zniževanja. Portugalsko poročilo navaja, da je večina gospodarskih aktivnosti začela okrevati v tretji četrtini leta 2020, vendar se za nekatere sektorje pričakuje, da ne bodo dosegli svoje predkrizne ravni vse do leta 2022.
Kljub pandemiji ostaja nizko tveganje, da Irska in Portugalska ne bi poplačali svojih obveznosti EFSM in EFSF. Grčija je v okviru drugega programa iz EFSF prejela 141,8 milijard evrov, ter 61,9 milijard evrov s strani ESM. Po izhodu iz programa je v okrepljenem nadzoru, kar pomeni kvartalne emisije za spremljanje in nadaljevanje ključnih reform ESM programa. Četrtletno poročanje je podlaga za odobritev ukrepov za lajšanje vzdržnosti dolga, ki so vezani na izpolnjevanje programskih zavez in so bili dogovorjeni z izjavo Evroskupine 22. junija 2018.
Na podlagi izpolnitve dogovorjenih reformnih zavez, je Evroskupina novembra 2020 sklenila, da se sprosti četrta tranša ukrepov za lajšanje vzdržnosti grškega dolga. Ti ukrepi obsegajo tako, prvič, prenos dobičkov centralnih bank držav članic na grške obveznice, tako imenovane »SMPF anfa« dobički, kot tudi, drugič, odpoved pribitkov na obrestno maržo na določena posojila EFS. Vrednost ukrepa je ocenjena na 767 milijonov evrov. Zadnje, osmo poročilo je bilo izdano na podlagi misije, ki je potekala oktobra lani. Predhodno smo že poročali, da se je Grčija odzvala na pandemijo hitro in odločno, s potrebnimi ekonomskimi in fiskalnimi podpornimi ukrepi, predmetno poročilo pa je bilo pripravljeno v času, ko se večina držav članic ponovno sooča s pandemijo. Poročilo ugotavlja, da je kljub izjemnim okoliščinam, ki so zahtevalo osredotočenje na prednostne naloge, Grčija bistveno pospešila hitrost izvajanja reform. Dokončana je bila prenova insolvenčne zakonodaje, napredek pa je bil dosežen tudi na področju fiskalno strukturnih reform, energetike in javne uprave. Zaradi povečevanja primerov koronavirusa, bo okrevanje verjetno nekoliko počasnejše od pričakovanega. Napovedi so v trenutnih razmerah sila negotove. Področja reformnih zavez bodo institucije spremljale še naprej, v kontekstu okrepljenega kvartalnega nadzora.
Za konec, poroštvo Republike Slovenije za 67 izdaj dolžniških vrednostnih papirjev EFSF skupini, v skupni višini 197,08 milijarde evrov je na dan 31. decembra 2020 znašal 1 milijardo evrov, kar pokriva glavnico brez obresti. Po uveljavitvi sprememb EFSF sporazuma oktobra 2011, pa se delež porokov za izdaje po te tem datumu poveča na 120 % oziroma 165 % zaradi zagotavljanja najvišje bonitetne ocene EFSF. V teh primerih je poroštvo Republike Slovenije za glavnice znašalo 1,6 milijarde evrov.
Hvala za vašo pozornost. Predsednik, hvala za besedo.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni sekretar.
Gospe poslanke, gospodje poslanci. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, zato ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z 39. in 40. poročilom o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO GLEDE OPRAVLJENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, TER IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. 10. DO 31. 12. 2020.
V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
K tej točki so vabljeni predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank, konkretno Matej Pirc, glavni izvršni direktor,

34. TRAK: (TB) – 11.45

(nadaljevanje) ter predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance.
Za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, državnemu sekretarju, gospodu Petru Ješovniku.
Prosim.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Ministrstvo za finance je v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank pristojno za nadzor nad poslovanjem DUTB. Ministrstvo za finance vsake tri mesece s poročilom o nadzoru obvesti Vlado in Državni zbor. Tokratno poročilo se nanaša na četrti kvartal leta 2020, s katerim se je Vlada seznanila 8. 4. 2021 in ga nato posredovala v Državni zbor.
Dovolite, da vam v nadaljevanju predstavim nekaj ključnih poudarkov, v zvezi z nadzorom oziroma aktualnimi temami poročila četrtega kvartala leta 2020. DUTB je v četrtem kvartalu leta 2020 dosegla zastavljene plane iz naslova prodaja premoženja in je v tem kvartalu ustvarila 64,6 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja. Skupaj je DUTB v letu 2020 ustvarila 161,6 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 110 odstotno realizacijo letnega načrta prihodkov za leto in 7,8 odstotno celotno prenesene vrednosti. Skupni stroški poslovanja so bili v letu 2020 za 9 odstotnih točk nižji od načrtovanih, kumulativno so od načrtovanih stroškov nižji stroški svetovalnih storitev, stroški oglaševanja ter sodni in drugi stroški, povezani z vnovčenjem premoženja. Prav tako so stroški dela nižji od načrtovanih zaradi nezasedenih vseh delovnih mest.
V četrtem kvartalu 2020 je družba uspešno obvladovala stroške in število zaposlenih, saj so dosežene vrednosti nižje od sprejetega načrta za to obdobje. V opazovanem obdobju je DUTB spremenilo oziroma posodobilo večje število internih aktov, Ministrstvo za finance zato meni, da je za namene zagotavljanja preglednosti poslovanja, korporativne varnosti in sledljivosti poslovnih odločitev DUTB bistveno, da so interni akti ustrezni in pregledni in predstavljajo podlago za delovanje družbe DUTB. Glede vpliva transakcij DUTB na / nerazumljivo/ sektorja države je potrebno izpostaviti, da je Ministrstvo za finance prejete podatke preračunalo(?) skladno s posebnimi navodili ES metodologije in ugotovilo, da je / nerazumljivo/ transakcij DUTB, tako v tekočem obdobju pozitivno prispevajo k saldu sektorja države.
Pandemija Covid-19 vpliva na poslovanje družbe pri strukturiranju. Zaradi tega je po izboljšanju poslovanja nekaterih družb v tretjem četrtletju prišlo do povečanih potreb nekaterih družb po dodatni likvidnosti oziroma ponovnim prestrukturiranjem v četrtem kvartalu 2020. Tako so se družbe v storitvenem in turističnem sektorju, srečevale s podobno situacijo kot spomladi, ker so morale zaradi omejitev zaradi Covid ukrepov začasno prenehati z opravljanjem svojih dejavnosti, kar je pomembno vplivalo na izpad prihodkov in denarnega toka. Družbe so zmanjševale stroške s koriščenjem državnih pomoči čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Kljub temu, pa so rezultati nekaterih družb prestrukturirano na področju turizma boljše od planiranih v prvem valu epidemije. Boljši rezultati se pripišejo interventnim ukrepov države, visokim obiskom iz naslova koriščenja turističnih vavčerjev in glavne turistične sezone, ki je minila brez drastičnih proti koronskih ukrepov.
Glede likvidnostne rezerve DUTB je potrebno pojasniti, da se je v tem četrtem kvartalu poslabšala, v primerjavi s koncem tretjega kvartala, vendar pa je do poslabšanja likvidnostne rezerve v četrtem četrtletju prišlo predvsem zaradi predčasnega odplačila dolga. DUTB je predvsem zaradi večje dinamike prilivov v oktobru in decembru, presegla načrt prodaje lastniških nepremičnin za leto 2020, ki je predvideval v višini 6,1 milijona evrov prilivov iz naslova prodaje in oddaje nepremičninskega premoženja. DUTB je tako v letu 2020 ustvarila 65 milijonov evrov prilivov iz upravljanja premoženja in nepremičninskega portfelja. S tem je za 8 odstotnih točk presegla načrt prodaje lastniških nepremičnin za leto 2020.
Skladno s sprejetim finančnim načrtom, je DUTB v letu 2020 pričakovala 53,7 milijona evrov prilivov iz portfelja terjatev. V četrtem četrtletju 2020 je DUTB ustvarila pospešeno dinamiko prilivov iz naslova portfelja terjatev, ko je ustvaril 40 milijonov evrov priliva. Tako je DUTB ustvarila na letni ravni 88,2 milijona evrov prilivov iz naslova portfelja terjatev in presegla plan iz finančnega načrta za 64 %.
Predsednik, hvala za pozornost.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni sekretar.
Zdaj sprašujem glavnega izvršnega direktorja, gospod Mateja Pirca Družbe za upravljanje terjatev bank, seveda, ali želi besedo? (Ne.) Dobro, hvala lepa.
Odpiram razpravo o predloženem poročilu. Želi kdo besedo? (Da.) Poslanec Dušan Verbič, za njim poslanka Monika Gregorčič.
Kolega Verbič, prosim.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa, še enkrat, za besedo, predsednik.
Lep pozdrav predstavnikom DUTB in vsem ostalim prisotnim!
Samo kratko vprašanje imam v zvezi z tem poročilom. Pa bom prebral naslednje, ki iz tega poročila izhaja v uvodnem delu, in sicer, »Nadzor Ministrstva za finance obsega nadzor poslovanja DUTB.

35. TRAK: (TB) – 11.50

(nadaljevanje) Zakon o uravnavanju kreditne stabilnosti bank v navedenem členu v zvezi z nadzorom Ministrstva za finance še določa, da DUTB predloži Ministrstvu za finance vse dokumente in informacije, ki so potrebni za opravljanje nadzora, razen tistih, ki se nanašajo na zaupna razmerja.«
Kot sem že nekajkrat v tem Državnem zboru izpostavljal, da sem velik zagovornik principa odgovornega lastnika, ne bom tukaj se dotikal korporativnega upravljanja, kajti to ni s tem neposredno povezano in imam s tem v zvezi vprašanje, zaupna razmerja. Ali so to ta tako imenovana zaupna razmerja, da imajo oznake svetovalne pogodbe, posredniške pogodbe, odvetniške pogodbe, kupno prodajne pogodbe, oglaševalske in podobno, kajti sam sem močno na stališču, da lastnik in v tem primeru Ministrstvo za finance, ki opravlja vlogo, recimo temu, nadzora, v imenu lastnika nad državnim premoženjem, ali ima sploh kakršen koli vpogled, tudi nad tovrstnimi posli, kajti vemo, da se je v preteklosti, pa ne trdim ali ne sumim, da je sedaj še vedno enako, tudi na DUTB marsikaj dogajalo, predvsem z tako imenovanim odlivom, recimo temu, denarja, drugam, kot pa bi bilo namenjeno državi ali poplačilu dolga.
To je eno vprašanje. Drugo vprašanje pa, ki je v končnem delu tega poročila, navedeno, da stanje dolga, da se zmanjšuje, to moram priznat, da zelo pozdravljam, imam pa načelno vprašanje in glede na to, da zgolj iz informacij javnosti ali medijev, ne vem, če to obsega v področje tega poročila 2020, bi pa bil hvaležen, predsednik, če bi mi dovolil, če bi predsednik ali recimo temu izvršni direktor DUTB, lahko dal kako informacijo, kajti ne toliko časa nazaj, je bil zelo slikoviti primer nekega podjetja iz Ajdovščine, kjer je DUTB v tej konstelaciji, za neko minorno ceno, kot nek delež, sodeloval pri prodaji, kasneje pa se je izkazalo, da to podjetje po določenem času je na finančni borzi imel strahotno visoko ceno in tukaj so stvari, ki se dostikrat pogovarjamo, ali se te tako imenovane družbe, ki so razpršene širom po Sloveniji ali pa koncentrirane v Ljubljani, dejstvo je, da je razpršeno upravljanje in v tem kontekstu sem tudi jaz pri 1. točki razpravljal, da je eno od ključnih potrebnih aktivnosti za centralizacijo demografskega sklada, tudi to tako imenovano kompleksno upravljanje.
Zdaj, v kolikor je možno, da dobim kak odgovor, bi bil zadovoljen, če pa tega ne, bom drugič nekako lahko naslovil.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.
Obstali bomo znotraj točke dnevnega reda. Mi poročilo, ki ga obravnavamo, obravnavamo za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2020.
Gospod Pirc, izvolite, imate besedo.
Kolega Verbič, ugasnite mikrofon.

MATEJ PIRC: Lepo pozdravljeni.
Hvala za ti dve vprašanji. Glede zaupnosti dokumentov, vsi dokumenti DUTB so z internimi pravilniki označeni kot zaupni dokumenti, ampak DUTB nima problema z transparentnostjo svojega poslovanja, tako da, na prošnjo ali zahtevo lastnika oziroma predstavnika lastnika Ministrstva za finance, nimamo nobenega problema s tem, da naše poslovanje ali dokumente tudi ustrezno in transparentno razkrijemo oziroma pojasnimo.
Kar pa se tiče drugega vprašanja, pa predvidevam, da se primer iz Ajdovščine nanaša na primer, ki ni v domeni DUTB, ampak Slovenskega državnega holdinga.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanka Monika Gregorčič.
Prosim.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ja, hvala lepa.

36. TRAK: (TB) – 11.55

(nadaljevanje) Jaz bi imela pa eno zelo konkretno vprašanje za predstavnika Ministrstva za finance, gospoda državnega sekretarja, in sicer vezano na zadnji del poročila, pod točko 3, aktualne teme in aktualno stanje, v bistvu vpliv pandemije korona virusa na področje likvidacije, s področja upravljanja nepremičnin in pa upravljanja terjatev.
Iz obeh dveh sestavkov izhaja, da je DUTB kljub korona okoliščinam presegla realizacijo načrtov pri, prilivi iz naslova prodaje nepremičnin so preseženi za 8 %, iz naslova prodaje terjatev pa kar za 64 % letnega plana. Zato me zanima, ali ocenjujete, da so bili načrti postavljeni, plan postavljen, dovolj realno, objektivno ali je bilo mogoče tudi, no, ne vem, nekako podcenjeno. Namreč, glede na okoliščine, ko vemo, da je tudi eno določeno obdobje zaradi korona ukrepov bilo tudi omejeno oziroma preprečeno izvajanje ponujanja nepremičnin v smislu dejavnosti ugledov, lahko sklepamo, da ima DUTB še vedno kar nekaj rezerve pri likvidaciji svojega premoženja, pa me zanima, kako komentirate ta preseganja planov?
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.
Gospod državni sekretar, Peter Ješovnik, izvolite, prosim.

MAG. PETER JEŠOVNIK: Ja, hvala za vprašanje, gospa poslanka.
Kot verjetno veste, mi imamo redna srečanja z DUTB in na teh srečanjih, mislim, da ni skrivnost, da to poudarim, je Ministrstvo za finance ves čas priganjalo k večjim aktivnostim, še posebej na področju nepremičninskega poslovanja. S tem(?) je več razlogov. Kot veste, ta ekipa ni bila vključena v plan za leto 2020. Mi smo ga podedovali. Smo veseli, da smo to dosegli, zakaj je pa bilo to mogoče doseči, bi pa jaz prepustil kolegu Pircu, da pojasni.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni sekretar.
Gospod Pirc, glavni izvršni direktor, izvolite, imate besedo.

MATEJ PIRC: Hvala.
Dodal bi še to, da prvotni plan DUTB za leto 2020 je bil precej višji, se pravi, so bili prilivi v višini 220 milijonov evrov. To je plan, ki je bil pa pripravljen v začetku leta 2020, ko še ni bilo nobenega indica, da bo prišlo do zaostrenih gospodarskih razmer zaradi virusa korone. Po tem, po pojavu virusa, je DUTB takoj pripravila rebalans plana. Sam rebalans plana je seveda upošteval okoliščine, ki so v prvem valu korone nastale. Plan je bil pripravljen že v marcu oziroma aprilu leta 2020 in plan je bil pripravljen glede na predvidevanja, ki smo jih v tistem trenutku lahko ocenili.
Moram pa tu izpostavit, kar se tudi vidi pri poslovanju po kvartalih, da je bil pomemben delež prodaje opravljen v zadnjem kvartalu leta. Rezultat tega so aktivnosti v tretjem kvartalu leta, saj prilivi po opravljenih prodajnih postopkih, ki v povprečju trajajo med 2 do 4 mesece, sam postopek prodaje je, temu sledi še dvomesečni rok plačila. Tako da, zelo težko je napovedat, kdaj bo določen priliv realiziran, vsekakor so pa boljši rezultati od rebalansa plana, posledica povečanih aktivnosti v tretjem kvartalu, ki je omogočal normalno poslovanje DUTB,

37. TRAK: (TB) – 12.00

(nadaljevanje) medtem, ko je četrti kvartal imel zopet določene omejitve, kar se nam je poznalo v prvem kvartalu letošnjega leta, saj je bilo prilivov precej manj, kot običajno, v prvem kvartalu.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod Pirc.
Zaključujem razpravo, kolegice in kolegi in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s Poročilom glede opravljenega nadzora Družbo za opravljanje terjatev bank in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra leta 2020.

S tem zaključujem 5. točko dnevnega reda in 34. sejo Odbora za finance.

Seja se je končala 6. maja 2021 ob 12.01.