Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora.
Seja se je začela ob 10.03.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi!
Začenjam 116. sejo Kolegija. Včeraj ste bili z dopisom podpredsednica Jožeta Tanka obveščeni, da bo na dnevni red uvrščena tudi naslednja točka, 1.a dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora in vam je bilo hkrati posredovano gradivo k 1. točki dnevnega reda. Obveščam vas, da kolegica Tina Heferle po pooblastilu nadomešča Braneta Golubovića, kolegica Tadeja Šuštar Zalar pa Jožeta Horvata.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČK DNEVNEGA REDA 25. SEJE DRŽAVNEAG ZBORA, KI SE BO ZAČELA V PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 2021.
Gradivo k tej točki ste prejeli včeraj. V zvezi s predlogom Zakona o debirokratizaciji, ki je v prvi obravnavi uvrščen na predlog dnevnega reda 25. seje, bi rad opozoril na potrebno večino s katero bo zbor odločal o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona o debirokratizaciji določa med drugim tudi prenehanje veljavnosti zakona o načinu glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu. Ta zakon je Državni zbor v skladu s petim odstavkom 90. člena Ustave sprejel z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Za sprejetje zakonov o debirokratizaciji, ki vsebuje razveljavitev zakona o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, je zato potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.
Odpiram razpravo. Kolegica Alenka Jeraj.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Torej mi ocenjujemo, da je to nepravilna ugotovitev, da bi bila potrebno dvotretjinska večina, namreč govorimo o zakonu, ki je urejal le referendum v letu 1996 in ni v bistvu, torej ne tangira nobenega kasnejšega ali pa kakršnegakoli prihodnjega zakona oziroma z

2. TRAK: (TB) – 10.05

(nadaljevanje) referendumom povezanih dogodkov in zato ocenjujemo, da pač bi na ta način v bistvu kršil Ustavo, ker Ustava pravi, da je dvotretjinska večina potrebna samo za zakone, ki so s področja referenduma, tukaj pa nobene take zakonodaje ne spreminjamo, ampak samo preneha veljat ta zakon, ki je bil tehnični zakon in je veljal za referendum leta 1996 in nikoli več ne bo veljal in je že zdaj v bistvu ocenjen kot konzumiran, torej zakon, ki ni več živ ali kako bi rekli, ni v uporabi.
Tako da se nam zdi, da je zadeva no malo, torej, da ni potrebna taka večina no. Res je bil takrat sprejet s tako večino, vendar, kot sem rekla, je veljal za tisti primer in se ga ne uporablja za noben drug referendum, bodo pa še pojasnil no, pravniki, mogoče se bolj…

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dr. Katja Triller Vrtovec, imate besedo.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem! Hvala za vabilo na kolegij.
Tudi jaz bi poudarila, da tukaj se sklicujete na peti odstavek 90. člena Ustave, ki pravi, da poslanci o zakonih, ki urejajo referendum, odločajo z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. To gre za izjemo od splošnega pravila, ki zahteva navadno večino in izjeme je treba razlagat zvezujoče(?). V tem primeru gre za ta tako imenovani omnibus zakon, ki ureja oziroma spreminja in dopolnjuje 20 različnih zakonov. Med njimi Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki na splošno, za vse bodoče primere za naprej, ureja referendum. Tega zakona ni navedenega. Res je, da je v 59. členu predloga zakona naveden ta zakon, ki je urejal samo način glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu. Šlo je takrat za enkraten zakon, začasni, v letu 1996 in je že od nekdaj tudi v tem, za naprej ne ustvari nobenih pravnih posledic, je tudi naveden v tem »pisu«(?) kot konzumiran in zato mislim, da bi šlo, če bi to razlagal tako široko, da bi zdaj cel zakon zapadel pod to dvotretjinsko večino, da bi šlo v bistvu za zlorabo tega petega odstavka 90. člena Ustave in dejansko za oviranje zakonodajnega postopka.
Zdaj, če bi, to v bistvu izhaja tudi iz okoliščine, da če bi zdaj Zakon o debirokratizaciji razveljavil formalno ta zakon, ne bi posegel v nikogaršnji pravni interes, ki bi ga morali pobudniki oziroma predlagatelji izkazat, če bi šli na primer pred Ustavno sodišče, saj ničesar več ne ureja ta zakon že več kot desetletje. Tako da, predlagam, da se pač popravi ta na navadno večino.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem Zakonodajno-pravni službi.
Gospa Voršič, imate besedo.

NATAŠA VORŠIČ: Hvala lepa.
Če začnem, bi morda samo na začetku kar pojasnila, da je ugotovitev predsednika ustavnopravno pravilna, in sicer, iz razlogov. Najprej morda samo glede koncepta Zakona o debirokratizaciji. Če Zakon o debirokratizaciji ničesar ne spreminja, potem v tem delu niti ni potreben, če pa razveljavlja zakon, potem je pa za njegovo sprejetje potrebna enaka večina, kot za njegovo sprejetje. In še naprej, Ustava ne razlikuje med tehničnimi in drugimi zakoni. Za vse določa enako, enako večino za sprejem in enako večino za razveljavitev. In še, peti odstavek 90. člena Ustave ne razlikuje med splošnimi zakoni o referendumu in drugimi zakoni. Za vse velja enaka večina.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Ne, zaključujem razpravo. /…oglašanje iz dvorane/
Ja, kolegica Alenka Jeraj.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Mislim, ali zdaj sploh vidimo, zakaj rabimo Zakon o debirokratizaciji? Mi imamo v našem pravnem redu zakone, ki so že mrtvi, ne veljajo, ampak, jih štejemo, ker jih nismo nikoli razveljavili ali

3. TRAK: (SC) – 10.10

(nadaljevanje) pa prekinili torej kljub temu, da jih ne rabimo in da ne veljajo ne urejajo ničesar jih imamo in zato rečemo, da imamo 20 tisoč predpisov po nepotrebnem. Sedaj bomo eden tak predpis recimo, če pač ne bo dvotretjinske večine bomo tega plus še cel kup zakonov, ki ne veljajo, ki jih ne potrebujemo, ki ne urejajo ničesar bomo še vedno imeli v upravnem redu. Meni se zdi to itak neumno, da neka stvar, če se izteče njen rok trajanja, da avtomatično ne preneha, ampak očitno imamo tako, da je pač treba to razveljaviti, ampak zato pa imamo toliko zakonov, če to, kar vlečemo kljub temu, da ni nobenih mislim, da ga ne rabimo. Mislim, da je urejal referendum kako se bo izid glasovanja ugotavljal leta 1996. Nikoli več ne bomo tega rabili mislim ne vem kje je tukaj logika, mislim to je res debirokratizirana država do konca. Jaz mislim, da ne vem mene argumenti Zakonodajno-pravne službe ne prepričajo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Da ne pozabim še eno pooblastilo imam in sicer Jani Ivanuša po pooblastilu nadomešča Zmaga Jelinčiča.
Najprej ima besedo Matjaž Han, potem Maša Kociper.

MATJAŽ HAN (PS SD): Saj bolj, zaradi javnosti.
V tem Zakonu o debirokratizaciji je v bistvu vpetih več kot 20 zakonov, drži? Dajte mi povedati zakaj ste pa, potem dali ta referendum notri samo to mi povejte zakaj je, potem potrebno posebej bi šli? Kaj sedaj problematizirate? Posebej bi šli. Ali bo ta izbris oziroma anoliranje tega zakona rešil debirokratizacijo ne bo. Zakaj ste pa, potem to dali v ta zakon? Sedaj pa pač imate to, kar imate. Prej bi morali to razmišljati in ker prej niste razmišljali seveda vam je dve tretjine sedaj priletelo. Ven bi dali pa bi šli posebej pa bi bilo 19 zakonov. Ne sedaj delati iz tega veliko dramo zopet ste se zaplezali.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Saj točno to sem hotela reči. Kaj se sedaj na nas jeziš Alenka nekdo je slabo premislil pa, zaradi brez zveznega zakona, ki je notri ogrozil cel zakon na tistega bodi jezna. Če bi dali to ven bi imeli navadno večino bi mogoče šlo skoz tako pa več sreče prihodnjič.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Janja Garvas Hočevar.

MAG. JANJA GARVAS HOČEVAR: Pozdravljeni!
Hvala za besedo.
Žal se tudi jaz ne morem strinjati z vašim tolmačenjem in tudi nadaljnjimi razpravi okoli tega. To je Zakon o debirokratizaciji pogovarjamo pa se sedaj o nekem zoženju tega člena Ustave, ki govori vsi pa hočemo narediti to, da bo debirokratizacije konec postopoma, ampak slej kot prej konec in začenja in ustavlja kot vidim se v Državnem zboru, kar ni v redu. Apeliram na ponovni premislek.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala. Dejal bi samo dvoje.
Prvič. Ta Zakon o debirokratizaciji je eklatanten primer demokratičnega delovanja. V eden zakon se je zbasalo posegov v 20 drugih zakonov in se ga poskuša iz danes na jutri stiščati skozi parlamentarni mlin. Med drugimi imamo notri tudi določbe, ki vpeljujejo bogataško kapico, kar nima absolutno nikakršne veze z debirokratizacijo, ampak sedaj se je pa zataknilo pri temu, ker ta Zakon o debirokratizaciji posega tudi v neko zelo staro zakonodajo, za katero je potrebna dvotretjinska večina. Gospe in gospodje, že od začetka tega mandata Vlade Janeza Janše vam iz opozicije govorimo, da pišete zakone šlampasto, da tega svet še ni videl sedaj pa smo prišli do primera, ko vas je ta vaša lastna šlamparija ugriznila v vašo lastno zadnjo plat.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Gregor Perič.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Dobro jutro, predsednik. Kolegice in kolegi. Hvala za besedo.
Jaz mislim, da smo sedaj videli ta pristop k temu, ko želimo eden problem rešiti pa, potem iščemo in iščemo težave, da se le ne bi lotili same vsebine. Vidimo tudi odnos do teh izzivov, ki jih imamo na področju debirokratizacije, ker opozicija imam občutek, da ni ravno naklonjena temu, da bi se te problematike sploh rešili, ker ne vem, če pogledamo neki zakon, ki je bil izčrpan več kot – koliko – 10 let nazaj se tukaj spet zatikamo in zapletamo v neke postopke. Če pa pogledamo drugače vsebine ostalih zakonov, če

4. TRAK: (SB) – 10.15

(nadaljevanje) pustimo tega na strani so spet take materije, ki se sprejemajo z manjšo večino kot je dvotretjinska večina, pa tukaj v bistvu ni težav oziroma smo to lestvico ali pa skušamo to lestvico dvigniti neprimerno višje za nekaj kar ne bo nikoli več uporabljeno, kar mislim, da ne bo nikoli več na koledarju leto 1996 ali kdaj je to bilo. Tako, da ta zakon znotraj pravnega reda več nima nobenega učinka in mi smo zdaj lahko tukaj v tem smislu konstruktivni in tudi vidimo nek namen reševanja problematike debirokratizacije, lahko pa malo skomignemo z rameni, pa rečemo, da tudi vsi ti izzivi, ki jih imamo na področju debirokratizacije, niso primerni za našo družbo, pa se malo pingpongamo v političnem smislu. Koliko bo to koristno za Slovenijo je pa drugo vprašanje. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Janja Sluga, pa potem Tina Heferle.

JANJA SLUGA (NEP): Hvala. Jaz se ne morem strinjati, da smo očitno v opoziciji v tem besedilu iskali in iskali kje bomo našli zanko, ker nismo, to smo videli na prvi pogled. Na prvi pogled je bilo jasno, da je notri uvrščen zakon, ki zahteva določeno večino in na prvi pogled je bilo jasno, da so se zaplezali. In večina, s katero se odloča, ni nekaj kar bi si nekdo izmislil po prostem preudarku po nekem trenutnem navdihu, ampak je nekaj kar je strogo predpisano kot je povedala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. In tu si jemati diskrecijsko pravico ali pa oblastno pravico zato, da boste po prostem navdihu odločali s kakšno večino ali pa ne je malo preveč. Obtoževati nas, da iščemo, sem pa povedala, ne iščemo, takoj je bilo najdeno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Tudi jaz se moram tukaj pridružiti mojim sogovornikom iz opozicije. Poglejte, ne gre za to, da bomo preprosto skomignili z rameni in povozili vsa pravila, ki jih naš pravni red ima. Dejstvo je, če se nek zakon sprejema z določeno večino se ga tudi razveljavi oziroma spravi s sveta s to isto večino. In taka šlamparija kot se vam je zgodila pri pisanju tega zakona je zgolj in izključno zaradi vaše ne vem kaj vas žene, ker enako vas žene pri sprejemanju vseh teh PKP, ko rinete v nek zakon, nekaj kar tja ne sodi. Preprosta rešitev je to vzamete iz Zakona o debirokratizaciji ven, pa boste dobili tisto večino, ki jo želite imeti. In niste neki blazni veliki rešitelji, če boste zdaj v tem zakonu 20 ali 19 zakonov spravili s sveta. Slovenija ima koliko zakonov? Več kot 800, več kot 19.000 podzakonskih predpisov, skratka niti blazno ne spreminjate oziroma ne izboljšujete stanja s tem zakonom o debirokratizaciji, tako da večina s katero se odloča v zakonodajnem postopku ni nekaj s čimer bi barantali in to pa upam, da se vsi v tej sobi zavedamo, ker če enkrat pristanemo še na to, potem imate res državo v svojih rokah in bog ve kam nas boste peljali.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima dr. Vrtovec.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa. Jaz bi rada samo odgovorila na vprašanje gospoda Hana zakaj smo potem ta zakon dali notri. Vzrok je v tem, da so notri navedeni vsi zakoni, ki so zdaj v informativnem pravno-informacijskem sistemu navedeni kot konzumirani. Razlog je pa v tem, da če že govorimo o Ustavi, Ustava govori samo o veljavnih in neveljavnih zakonih. V Sloveniji pa poznamo veljavne zakone, ki se ne uporabljajo, neveljavne zakone, ki se uporabljajo, konzumirane zakone in jaz mislim, da nihče oziroma redki pravniki razumejo kakšne so razlike, kaj šele pravni laiki, ki jim to ustvarja pravno zmedo in ni v skladu z načelom pravne države. Zato je tudi v tem Zakonu o debirokratizaciji predlagana vzpostavitev uradnega registra, kjer bi vsa ta prečiščena besedila, za njih bi začelo veljati načelo zaupanja, ker za enkrat je ta pravno-informacijski sistem

5. TRAK (VI) 10.20

(nadaljevanje) zgolj informativen. Ta konkreten zakon, ki je sedaj sporen je kot konzumiranega označila služba vlade za zakonodajo in tam pa niso imeli nobene zakonske podlage, da so ga označili, ampak so ga označili. In sedaj, če izhajamo iz tega kakšno stanje je sedaj, je bil to prvi poskus k rešitvi tega vprašanja. Se strinjam, da je tukaj 200 zakonov razveljavljenih, so bili že v osnovi označeni kot konzumirani in daje še veliko korakov potrebno, da bi se res kaj debirokratizirali. Samo če se že sedaj vse ustavi na enem takem banalnem vprašanju, potem verjetno res ni upanja na uspeh, da bo Slovenija kdaj jo manj dušilo administrativne ovire. Hvala. …/oglašanje iz klopi/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolegica Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Jaz imam postopkovni predlog. Poglejte, z vsem dolžnim spoštovanjem gostov, ki pridejo v to hišo. Kolegij ni namenjen polemiki s poslanci. Vi ste tukaj v svojstvu predstavnice vlade. In ni primerno, da podučujete nas poslance, še manj pa je primerno, da podučujete Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora kaj je pravo, kakšni so pravni predpisi v naši državi in tako naprej. Jaz predlagam, gospod predsednik, da glede na to, da je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki bdi na zakonitostjo delovanja Državnega zbora, ki bdi nad postopkom zakonodajnim, ne vladna služba, glede na to, da so se v naši Zakonodajno-pravni službi že opredelili do tega postopka, do potrebne večine, predlagam, da se ta polemika, ki nima nobene dodane vrednosti, sploh pa ni v svojstvu vlade, da bi karkoli obrazlagala, da se pač zaključi. Ker s tem tudi nekako degradiramo in pustimo, da se praktično grdo ravna z našo Zakonodajno-pravno službo, z našimi strokovnimi sodelavci, ki pa zaslužijo spoštovanje, kljub…

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Imamo še nekaj prijavljenih za razpravo. Jaz bom to razpravo še malo dovolil. Mislim, da nismo v ničemer, niti vsebinsko, niti časovno presegli okvirov. Kolegica Alenka Jeraj ima besedo, potem pa Matjaž Han, če sem prav videl.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Iz razprav ima človek občutek, da zakona sploh niste prebrali. Poglejte, spreminja se 20 zakonov dejansko, ampak med njimi tega ni. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi se ne spreminja, pač pa je v poglavjih od člena 59 dalje, kjer se pa razveljavlja 231 zakonov, ki jim rečemo konzumirani. To pomeni, da so to predpisi, ki so sčasoma izgubili svoj neposredni pomen in se tudi neposredno več ne izvajajo oziroma tudi ne morejo več izvajati. O tem govorimo. O 231 zakonih, ki jih imamo v sistemu, pa jih ne uporabljamo, ker je njihov čas potekel, bi rekli, oziroma so se z novimi predpisi povozili. In samo to delamo. In če ste si pogledali zakon, 59. člen Prenehanje veljavnosti državnih predpisov s področja notranjih zadev, to je 20 zakonov, s področja obrambe 4 zakoni, s področja finance je mislim, da 92 zakonov, ki več ne veljajo in jih bomo pač dali iz pravnega reda, potem iz področja gospodarstva 20, 11 s področja pravosodja, socialnih zadev jih 16 dajemo ven, iz zdravstva 5, znanost, šport, mladina 4, iz področja okolja 20, iz področja kulture 3, iz področja kmetijstva, gozdarstva, prehrane 12, s področja zakonov, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi 18 in tako naprej. Torej, govorimo o zakonih, ki ne veljajo, ki jih ne uporabljamo. Mislim, jaz ne razumem… zato, ker imamo pač tako ureditev, da jih je treba tudi razveljaviti, sicer, torej jih kar imamo v pravnem redu, čeprav jih ne uporabljamo. In to nima nobenega smisla. Če si preberete obrazložitev 59. člena je to zelo jasno obrazloženo. Zato je bilo sprejeto stališče, da je formana razveljavitev najbolj enostaven način za prelom z obstoječo prakso. Torej uveljavljamo nekaj novega. Ali pa imejmo vseh teh 231 zakonov, ki jih ne rabimo, ki jih ne uporabljamo, ki ne tangirajo nikogar v pravnem redu in se bodo mogli vsi ukvarjati s tem na pravni fakulteti, čeprav zakoni ne veljajo in jih ne potrebujemo. Mislim jaz, ne vem, malo po zdravi kmečki pameti.
Sedaj pa še eno vprašanje za Zakonodajno-pravno službo. Torej, če pa mi ta zakon amandmiramo in damo

6. TRAK: (NB) – 10.25

(Nadaljevanje) ta zakon ven, ali bo potem tudi potrebna dvotretjinska večina?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Zakonodajno-pravna služba ima…

ALENJA JERAJ (PS SDS): Mislim, to je čisto relevantno vprašanje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ja, ja… / oglašanje iz ozadja/ Okej. Imate besedo. Malo tišine prosim!

NATAŠA VORŠIČ: Hvala lepa za besedo.
Najprej bom pojasnila, da večina za sprejem zakona ni banalno pravno vprašanje, ampak je eno izmed najpomembnejših vprašanj zakonodajnega postopka za vsakega ustavnega pravnika in tistega, ki sodeluje v zakonodajnem postopku. In Državni zbor je samostojen in neodvisen državni organ, ki sprejema zakona, zato je odgovoren, da sprejema zakone po postopku, ki je skladen z Ustavo.
Če nadaljujem. Ta Predlog Zakona o debirokratizaciji, vsebuje spremembe in dopolnitve zakonov, takšen je njegov koncept, hkrati pa tudi razveljavitev zakonov, 255 jih je, ki v pravnem redu sploh nimajo učinka, vendar pa obstajajo in jih niti ni potrebno razveljavljati. Če pa jih Državni zbor razveljavlja, jih mora pa razveljaviti s tako večino kot jih je sprejel.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Matjaž Han.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ne rabiš biti pravnik, da veš, da na vprašanje gospe Jeraj je zelo enostavno povedati. Ti v drugo fazo sploh priti ne moreš, ker rabiš dve tretjini, tako da ne boš morala amandmaja dati. V tem je, to je zdaj največji problem. In če smo legalisti, edino pravno povem, če je bil zakon sprejet z dvo tretjino, mora biti zakon z dvo tretjino tudi umaknjen iz tega sveta. Ne gre drugače. In jaz vam svetujem, umaknite zakon ali pa ga porušite pa ga še enkrat vložite. Ni druge variante. Če želimo biti v tej državi, kljub temu, da se nekateri na pravo ne spoznamo, legalisti, spoštovati Ustavo in na Ustavnem sodišču, vi veste, saj ne pade cel zakon, pade en člen in vi ste s tem členom pač naredila eno napako. Zakonodajno-pravni službi je to ušlo. Jaz si drugače ne znam predstavljati. Tako da, jaz mislim, da je škoda, da se zapletamo. Edina varianta je, da spravimo zakon, tega, iz sveta na hitro in ga na novo vložite brez tega, bom rekel tega člena.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Samo vsebinsko bi izpostavil, da čeravno zakon nosi ime, Zakon o debirokratizaciji, v resnici ne debirokratizira ničesar. To kar danes poslušamo že od začetka tega kolegija, je v osnovi čiščenja ene tabelice zakonov, ki tako ali tako ne veljajo, v katere je pa zakamufliran poseg v zakonodajo, ki pa velja, konkretno zakonodajo na področju davkov in prispevkov, govorim seveda o bogataški kapici, ki bo osiromašila naše socialno in zdravstveno blagajno. To je tisto kar se prikladno pozablja v tej diskusiji. Tako, da v Levici mu že tako ali tako nasprotujemo.
Kar se tiče pa postopka, je pa, smo že ene trikrat danes slišali, če je bil zakon sprejet z dvotretjinsko večino, potem mora biti preklican z dvotretjinsko večino. In če ste vi kot predlagatelji dali tak zakon notri v svoj omnivus, ste naredili isto šlamparijo kakor jo počnete že leto in pol, le da ste tokrat ustrelili sami sebe ne pa ljudstvo Republike Slovenije.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa:
»Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 25. seje zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 20. septembra 2021.
Kdo je za? (Narodne skupnosti, NSi… Ja. OK. Dobro. Soglasno sprejeto.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEAG ZBORA.
V dopisu za širitev dnevnega reda seje Kolegija, ste včeraj kot gradivo ko tej točki prejeli zahtevo skupine 38. poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje. V zvezi s sklicem 82. izredne seje predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda:
Točka 1, Predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, tretja obravnava.
Točka 2, Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -

7. TRAK: (TB) – 10.30

(nadaljevanje) druga obravnava. Datum seje: sreda, 29. 9. 2021, ob 10. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo: Za poslanske skupine ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika zbora, do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagateljev predlogov zakonov in do 5 minut za predstavitev mnenja Vlade ter do 30 minut za razpravo predlagateljev predlogov zakonov in do 30 minut za razpravo Vlade, pri 2. točka.
Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Da.) Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Poseg v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo ga napisali v Levici, ker želimo odpraviti krivico do samoplačnikov, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno tudi po 1. 1. 2013, se pravi, po tem, ko se je zakonodaja, ki je samoplačništvo v prejšnji obliki onemogočila, spremenila, pa kljub temu, da so ljudje dajali denar in država po tem ni tega denarja vrnila, niti jim ni priznala pokojninskih pravic.
To ni prva vsebinska intervencija v zakonodajo na to temo. V Levici smo jo predlagali že v preteklosti. Bili smo celo dogovorjeni…

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Kordiš, imate kakšen predlog v zvezi s samim sklicem, kar se tiče zakona, boste itak na seji imeli možnost / nerazumljivo/ …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja, jaz imam predlog, lahko se zaradi mene tudi na tej seji predsednika Državnega zbora pogovorimo o temu, da naberemo glasove in ta zakon podpremo, ne pa, da sočasno vladajoči(?) »establishment« vlaga praktično isti zakon v proceduri, želi iz našega na izredni seji zrušiti, potem pa iz političnega prestiža izglasovati svoje. Ta problem, bi lahko bil že rešen, če bi se gospe in gospodje držali svojih obljub.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O tem se boste dogovorili kje drugje.
Želi še kdo besedo? (Ne.)

Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda izredne seje Državnega zbora najavijo čas, v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika zbora.« Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno sprejeto.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa soglasno sprejet.

Na glasovanje dajem še en sklep: »Za uvodno obrazložitev imata predlagatelja predlogov zakonov, Vlada in skupina poslancev, prvopodpisani Miha Kordiš, na voljo do 5 minut, za razpravo do 30 minut. Vlada ima za predstavitev mnenja pri 2. točki na voljo do 5 minut, za razpravo največ do 30 minut.« Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno sprejeto.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija.
Prehajam na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Imamo koga za predlagatelja mogoče? Ne. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.

Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se obravnava po skrajšanem postopku.« Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno sprejeto.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO.
Na Kolegij je bila naslovljena prošnja za soglasje za delo delovnega telesa po 22. uri in sicer, bo Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v ponedeljek, 27. 9. 2021 ob 18. uri začel z nujno sejo. Obstaja verjetno, da odbor z delom do 22. ure ne bi zaključil, zato predsednik prosi za soglasje Kolegija. Na seji odbora bodo obravnavali dogajanje v zvezi s srednimi protesti, ki so se odvijali pred Državnim zborom in v okolici. Predlog ste prejeli.
Želi kdo razpravljati v zvezi s tem? (Ne.)

Ne, potem dajem na glasovanje predlog sklepa: »Nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki bo v ponedeljek, 27. 9. 2021 ob 18. uri, lahko poteka tudi po 22. uri.« Glasujemo.
Kdo je za? (NSi, Narodni, DeSUS, SNS, SDS, SMC.) Kdo je proti? (?)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Želi še kdo besedo? (Ne.)

Zaključujem razpravo in tudi to točko dnevnega reda in 116. sejo Kolegija. / oglašanje iz dvorane/
Kolega… Okej, ajde, povejte kolega…

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Žal sem znova postavljen v položaj, ko moram opozoriti na vestnost Vlade in njenih predstavnikov pri odgovorih na poslanska vprašanja, ki jih postavljamo. To je očitno redna praksa, modus operandi in ne posamezni zdrs,

8. TRAK: (SB) – 10.35

(nadaljevanje) ki se na Vladi dogaja, recimo tu pred sabo gledam odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z vohunjenjem s programsko opremo pegazus(?) v Sloveniji, ki smo ga postavili v Levici, odgovor je potreboval 53 dni, da je prišel do nas, se pravi šel je krepko čez rok, še več, vsebinsko smo dobili odgovor, ki to ni, ima 6 vrstic, notri je dvovrstični link, glasi se: informacija o uradnem obisku predsednika Vlade Janeza Janše, v Izraelu so dosegljive na povezavi, to je nekako jedro samega odgovora. In to beremo sočasno s tem, ko se predsednik Vlade Janez Janša smejčka in rokuje z Viktorjem Orbanom v Celju, človekom, ki vohuni s programsko opremo pegazus(?) za opozicijo, nevladniki, skratka vsem, ki se mu drznejo postaviti po robu. To je popolnoma nesprejemljivo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da so vas predstavniki Vlade slišali in bodo temu ustrezno tudi ukrepali v prihodnje v zvezi s poslanskimi vprašanji.
Kolegica Maša Kociper, imate besedo.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovani predsednik, mene pa zanima, če v vodstvu Državnega zbora morda kaj razmišljate, da bi postopoma poslanci lahko nehali uporabljati maske. Namreč, mi imamo zdaj že nekaj časa vzpostavljeno PCT okolje, večina poslancev je cepljenih, mislim, da pravzaprav vsi poslanci, se pravi v tej hiši je izpostavljen nek varen mehurček in na ta način bi javnosti lahko tudi pokazali, da v okolju, kjer se spoštujejo predpisi PCT in v okolju, kjer se ljudje cepijo, se omejitve lahko postopoma ukinjajo, zmanjšujejo tako kot to že delajo na Danskem, na Švedskem in tako naprej. Skratka, glede na to, da smo nek mehurček varen, me zanima, če se o tem razmišlja. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Za enkrat o tem ne razmišljamo. Naj vam povem osebno izkušnjo. Jaz sem bil zdaj tri dni na dopustu, prisilnem dopustu oziroma v samoizolaciji zaradi tega, ker imam enega člana družine in to najmlajšega 4-letno punčko v karanteni. Jaz sem včeraj na test, danes sem dobil rezultat testa, da sem negativen, kar pomeni, da je še vedno najboljša preventiva, to je, da nosimo maske, jaz sem danes iz navadne kirurške šel na FFP, pa sem negativen. Tako, da predlagam, da se še naprej držimo vseh preventivnih ukrepov, tudi sam težko diham pod to masko, ampak vendarle se mi zdi, da ni zgled samo izpolnjevanje PCT pogoja, ampak tudi nošenja mask, pa morda še kakšen drug ukrep.
Kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Glede na to, da imate kot predsednik Državnega zbora čez evidence poteka seje in njihove udeležbe in tako naprej, če mi lahko morda razjasnite zakaj se še zlasti v zadnjem času kolega Perič iz SMC tako zelo na veliko laže o prisotnosti oziroma neprisotnosti poslancev Levice na določenih sejah?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega Kordiš, jaz vam na to ne morem odgovoriti. Mislim, da je to tudi vprašanje, ki ne sodi na Kolegij, o tem se vidva med seboj dogovorita in morda data skupno izjavo pred mediji. Toliko za enkrat. Se vidimo čez 5 minut. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 116. sejo Kolegija.

Seja se je končala 17. septembra 2021 ob 10.40.