Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Bojan Podkrajšek, predsednik odbora.
Seja se je začela ob 9.01.

1. TRAK: (VP) 9.00

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, pričenjam 32. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.
Obveščam vas, opravičenih za današnjo sej ni. S pooblastilom je pa naša poslanska kolegica Nada Brinovšek z nami, ki nadomešča poslanskega kolega Franca Rosca.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 16. 7. 2021 po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji 114 31. 8. 2021 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 16. 7. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9. 9. 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanske skupine SDS, Nove Slovenije in SMC k 8., 10. in 15. členu. Vsa navedenega gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.
Na sejo si bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varnost pred sevanji in Zakonodajno-pravna služba.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za okolje in prostor, državnemu sekretarju gospodu Robertu Rožacu.
Izvolite.

ROBERT ROŽAC: Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnost je bil sprejet 2018 in prvič spremenjen

2. TRAK: (VP) 9.05

(nadaljevanje) in dopolnjen leta 2019, spremembe in dopolnitve pa so se tedaj nanašale na področje varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki delajo v jedrskem objektu ali sodelujejo pri prevozu jedrskih snovi.
Razlog za tokratne spremembe in dopolnitve zakona je uradni opomin Evropske komisije z dne 30. 10. 2020, s katerim je bila Republika Slovenija pozvana za odpravo nedoslednosti pri prenosu direktive Sveta 2013/59/Euratom o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji. Predlog sprememb in dopolnitev tako vključuje dopolnitve za odpravo kršitev v zvezi s prenosom navedene direktive, ki se nanašajo na 3., 42., 49., 54. in 137. člen obstoječega zakona. Gre za manjše, vsebinsko manj pomembne, nedoslednosti pri prenosu. Dodatno je bilo ustrezno popraviti tudi določbe glede reguliranih poklicev v 13., 14. in 15. členu, saj so vsebovali med drugim tudi sklice na člene, ki reguliranih poklicev ne urejajo, ter terminološko uskladiti besedili 158. in 159. člena zakona. Dopolnjena je tudi določba o preverjanju učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje koncentracij radona v 68. členu zakona ter terminološko usklajeno besedilo 66., 70. in 181. člena zakona. Dodana je določba glede inšpekcijskega nadzorstva ter gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Z novelo zakona se spreminja tudi pristojno ministrstvo za nadzor nad poslovanjem izvajalcev obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
To je za uvod. V nadaljevanju vam bomo, če bo potrebno, s sodelavci iz Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Uprave za varstvo pred sevanji podali odgovore in pojasnila na vaša morebitna vprašanja, vezana na vsebino predlaganega zakona.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, državni sekretar.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus?

HELENA RUS: Hvala za besedo.
Naša služba je v pisnem mnenju podala manjše nomotehnične pripombe, ki pa jih amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavnik komisije Bogomir Vnučec?
Izvolite.

BOGOMIR VNUČEC: Hvala. Spoštovani članice in člani.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta podpira predlog zakona in na njega nima pripomb. Na vprašanja so nam predstavniki ministrstva in agencij ustrezno odgovorili, tako da zakon podpiramo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavi za magnetogram z imenom in priimkom ter institucijo, iz katere prihaja. Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
V razpravo dajem od 1. do 7. člena, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
V razpravo dajem 8. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Zaključujem razpravo ter začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 9. člen, h kateremu ni vložen amandma. želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
V razpravo dajem 10. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

3. TRAK: (VP) 9.10

(nadaljevanje) Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 11. do 14. člena, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? ugotavljam, da ne.
V razpravo dajem 15. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 16. in 17. člen, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
S tem smo zaključili razpravo o členih in glasovanja o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga skupaj.
Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjeni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.
Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi bil to naš podpredsednik odbora Mihael Prevc. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala vlada.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 4. 6. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2021 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 20. 8. 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija ter Poslanske skupine Levica. Prejeli ste tudi predlog o amandmaju z dne 5. 10. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.
Na seji so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba. Z dne 4. 10. 2021 sem dodatno vabil še: GIZ – Gospodarsko-interesno združenje distribucije električne energije, Sindikat delavcev energetike Slovenije.
Prehajamo na drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznih členi in o členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, gospodu državnemu sekretarju Blažu Košoroku.

BLAŽ KOŠOROK: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni kolegi.
Pred vami je predlog Zakona o oskrbi z električno energijo. To je eden izmed šestih, oziroma dva sta že sprejeta, zakonov, s katerim na nek način razgrajujemo energetski zakona EZE-1. Sama zakonska ureditev področja oskrbe z električno energijo v naši državi v celoti temelji na pravni ureditvi tega področja v Evropski uniji. Ta ureditev se s sprejemom paketa ene direktive in vsaj treh uredb je spremenila leta 2019. Temeljni cilj predloga zakona je prenesti seveda v naš pravni red novosti, ki jih prinaša direktiva 2019/944 evropskega parlamenta in sveta iz 5. junija 2019, se pravi o skupnih pravilih notranjega trga električne energije.
Skupaj s to direktivo

4. TRAK: (VP) 9.15

(nadaljevanje) so bile sprejete tudi tri evropske uredbe in zakon na ta način ureja izvajanje teh uredb, kar je potrebno, to je predvsem tam, kjer je potrebno. To pa je predvsem na skupnem trgu z električno energijo, naprej o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.
Zdaj, samo področje oskrbe z električno energijo je, kot sem uvodoma omenil, v tem trenutku urejeno v EZ-1, se pravi Energetskem zakonu 1. Ta zakon ureja več področij in z leti je postal, lahko rečemo, zelo obsežen in tudi zelo težko obvladljiv. Zato je drugi temeljni cilj našega predloga Zakona o oskrbi z električno energijo, da se področje oskrbe z električno energijo izloči iz zakona EZ-1 in prenese njegovo vsebino v samostojni zakon. Nekako v samostojni zakon je bilo že leta 2019 sprejetem zakon o učinkoviti rabi energije preneseno področje le-te, v letu 2020 pa je s spremembo oziroma z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije bilo preneseno v samostojni zakon. Po sprejemu ZOE, se pravi Zakona o oskrbi z električno energijo, se bo postopek delitve EZ-1 nadaljeval s sprejemom Zakona o oskrbi s plinom, Zakona o oskrbi s toploto in pa še končno zaključil s sprejemom Zakona o energetski politiki. Gre torej za obsežen, zelo koordiniran projekt delitve Energetskega zakona EZ-1 in hkratnega prenosa več novih direktiv.
Zakon je organiziran tako, da prvo poglavje prevzema temeljno ureditev celotnega področja, nekdanja poglavja pa podrobno urejajo posamezna področja. Nekaterih področij direktiva in posledično zakon praktično ne spreminjata, to so osnovna načela delovanja trga, delitev na tržne in regulirane dejavnosti, pravna ureditev distribucijskega in sistemskega operaterja ter način določanja omrežnine. Direktiva in posledično zakon pa uvajata nekatere pomembne novosti, povezane s podnebnimi spremembami, ukrepi ter cilji, ki jih Evropska unija sprejema v zvezi s tem. Zakon, bi rekel, tako uporabnikom prinaša nekatere novosti, to je pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravice do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, potem pravica do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in / nerazumljiva/ kaj je energetska revščina in pa dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektro-energetskih podjetij s končnimi odjemalci, to je urejeno v drugem poglavju. To poglavje, kot sem rekel, podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov. Nadalje, uvaja se pravica do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo dogajanjem na trgu. Za končne odjemalce se uvaja tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju in zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Agregatorji so izvajalci energetskih storitev, ki povezujejo posamezne uporabnike sistema. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg z električno energijo, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja. Zakon nadalje uvaja pojem aktivnih odjemalcev, to so odjemalci ali pa to smo odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo, lahko pa po potrebi prilagajajo svoj odjem. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, pa je njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Predlog zakona zdaj to ureja v celoti in ne glede na izvor električne energije. Novosti so tudi t.i. energetske skupnosti državljanov, ki jih predlog zakona ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Področje uvajanja naprednih merilnih sistemov se ohranja oziroma se nadgrajuje. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabiti napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz direktive. Nekoliko se spreminjajo določbe za izdajo energetskega dovoljenja, dodatnih pa je tudi osem členov o izvajanju mehanizma za zagotovitev zadostnosti oskrbe, ki jih sicer natančno določamo v uredbi o skupnem trgu z

5. TRAK: (VP) 9.20

(nadaljevanje) električno energijo. Zakon še tudi podaljšuje obstoj obstoječih oziroma zaprtih distribucijskih sistemov, a ne omogoča novih podelitev statusa.
Torej, spoštovane poslanke in poslanci, sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja, razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Prav tako pa bi želel opomniti oziroma opozoriti, da je rok za prenos te direktive, o kateri govorimo, že potekel konec lanskega leta in da je sprejem zakona nujen tudi, da se ustavijo vsi postopki, ki ugotavljajo kršitev, s strani Evropske komisije, ki je bil že sprožen proti naši državi. Tako, da upam in verjamem, da si zasluži široko vašo podporo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, državni sekretar, tudi vam.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Valentina Marolt?
Izvolite.

VALENTINA ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, iz katerega bom izpostavila nekaj poudarkov.
Pripombe pravno-sistemske narave, ki smo jih dali v mnenju, večinoma izhajajo iz dejstva, da se s predlogom zakona, kot je rekel že gospod državni sekretar, ureja vsebina, ki je bila do zdaj urejena v Energetskem zakonu, ki delno to področje ureja še naprej, delno pa to že urejata iz energetskega zakona izhajajoča Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in Zakon o učinkoviti rabi energije. Upoštevati je treba tudi, da sta v zakonodajnem postopku predloga Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, s katerima mora biti predlog zakona usklajen. Nekaj pripomb se je nanašalo tudi na ureditev prekrškov. Pripombe so se nanašale tudi na notranjo skladnost predloga zakona. V zvezi z varstvom končnih odjemalcev smo izpostavili vprašanje, kakšne stroške menjave dobavitelja ali agregatorja nosijo, ter da je čas, ki poteče od obvestila o odklopu do odklopa gospodinjskega odjemalca, krajši kot je bilo to določeno z Energetskim zakonom.
Vloženi amandmaji treh poslanskih skupin, SDS, NSi in SMC, odpravljajo večino naših pomislekov. Glede nekaterih pa smo v času, ko so se pripravljali amandmaji, dobili neformalna pojasnila. Glede na to, da je v sistem vložen tudi že predlog z amandma odbora poslanskih skupin LMŠ in Nepovezanih poslancev, bi pa rada povedala samo to, da zanj velja enaka pripomba kot smo jo dali k 167. členu predloga zakona, in sicer da je to že urejeno v 72. členu Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in da gre za podvajanje vsebine.
Toliko. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, gospa Marlot.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik gospod Bogomir Vnučec?

BOGOMIR VNUČEC: Predsedujoči, hvala za besedo.
Komisija podpira predlog zakona, kajti menimo, da je to ključen zakon pri nadaljnji modernizaciji slovenskega trga z električno energijo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, gospod Vnučec.
Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim vas, da se prijavite z dvigom rok, z imenom in priimkom ter institucijo, iz katere prihajate, za magnetogram. Pa bi prosil, da se nekje omejimo od 5 do 7 minut. Kdo želi prvi?
Izvolite, gospa direktorica.

DUŠKA GODINA: Hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi udeleženi današnje seje. Moje ime je Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.
Državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo je že podrobno predstavil vsebino, področje in razloge za sprejem tega zakona, zato v izogib podvajanju želim zgolj poudariti, da je zakon resnično nujen, ne samo zaradi skorajšnjega poteka roka za prenos direktiv in tudi zaradi dosledne ureditve področja energetske zakonodaje, kot je bilo že omenjeno, razpada energetski zakon na 5 področnih zakonov, nujen je predvsem zaradi cilja, ki ga ima Evropska unija in s tem tudi vse države članice Evropske unije, to pa je doseganje podnebno nevtralne družbe. Zakon o oskrbi z električno energijo je tretji v nizu in skupaj z Zakonom o učinkoviti rabi energije in Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije pomembno dopolnjuje zakonodajni okvir. Nanaša se na ureditev novega modela trga, uvaja nove vloge na trgu, v središče postavlja aktivni odjem in razvoj trga s prožnostjo. Vse skupaj bo pomembno prispevalo k čim večji in učinkovitejši in hitrejši vključitvi obnovljivih virov energije v sistem in prilagajanju rabe energije dejansko samemu sistemu. S tem bomo zagotovili

6. TRAK: (VP) 9.25

(nadaljevanje) učinkovit prehod na podnebno nevtralno energijo oziroma na čisto energijo z vse nas.
Omenjeni zakon ureja tudi področje reguliranja Agencije za energijo. Naj poudarim, da zakon v celoti prenaša določbe, ki se nanašajo na izvajanje reguliranja naravnih monopolov na področju prenosa in distribucije električne energije. Določbe so skoraj povsem enake kot so že v obstoječem zakonu in na ta način zagotavljamo stabilno in predvidljivo regulacijo še naprej, predvsem pa regulacijo, ki je v javnem interesu, to pa pomeni v interesu odjemalca, ki mu moramo zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo ob nenehni rasti kakovosti oskrbe in seveda tudi po primerni ceni.
Agencija za energijo zato zakon v celoti podpira. Ministrstvo za infrastrukturo je zakon sprejemalo transparentno, z vključevanjem zainteresirane javnosti. Pripombe in predlogi dopolnitev Agencije za energijo so bili skoraj v celoti sprejeti v konstruktivnem dialogu, zato menimo, da zakon, takšen kot je pripravljen, je ustrezen in upamo, da bo kmalu zagledal luč sveta, da bo sprejet tudi v Državnem zboru.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, gospa Godina.
Še želi kdo od ostalih vabljenih? Je kakšna želja, da ne bomo potem koga spregledali. Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne 5. 10. 2021. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
V razpravo dajem 1. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati?
Kolega Edvard Paulič, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Zdaj, jaz bom v okviru tega člena razpravljal malo širše, kot je tudi praksa v tem Državnem zboru.
Na začetku naj povem to, kar je tudi omenil državni sekretar, da jaz razumem namero vlade, da se ta obstoječi energetski zakon razdeli po tematskih sklopih v več samostojnih zakonov. Je pa treba tudi povedati, da to ni v skladu s tem, kar govorite. Govorite o debirokratizaciji, hkrati boste iz enega zakona napravili pet oziroma šest zakonov. In tukaj moram reči, da ste vsaj malo kontradiktorni. Ampak bom to temo pustil.
Zdaj, dejstvo je, da smo potrošniki v vlogi odjemalcev električne energije bolj ali manj pasivni. Zdaj, ta količina elektrike, ki jo porabljamo, se čez dan spreminja, na splošno pa velja, da je največja poraba zjutraj in pa zvečer, ko je večina elektrike pridobljena iz neobnovljivih virov energije. Dejstvo je tudi, da je naše elektro-energetsko omrežje še vedno relativno togo in je zelo podvrženo nenadni povečani porabi, nenadni povečani hipni proizvodnji električne energije, recimo iz sončnih elektrarn, in to omrežju povzroča velike probleme. In zato je potrebno čim bolj uskladiti povpraševanje na eni strani in pa ponudbo na drugi strani z namenom, da se električna energija porablja takrat, ko je je v omrežju dovolj, predvsem iz obnovljivih virov energije in pa zmanjšati porabo, ko je povpraševanje veliko. In rešitev za to je digitalizacija energetskega sektorja. En tak lep primer so recimo pametni števci, ki se v našem omrežju že vgrajujejo in ki samodejno odčitavajo porabo električne energije, s tem pa lahko dobavitelji si pomagajo pri pripravi novih ponudb za potrošnike, recimo s prilagodljivimi storitvami ali pa z dinamičnimi tarifami. Če dam en primer. V času največje porabe električne energije bo, recimo, potrošnik po elektronski pošti dobil obvestilo s predlogom, da za krajši čas izklopi večje porabnike, pri čemer pa bo lahko deležen določenih bonitet.

7. TRAK: (VP) 9.30

(nadaljevanje) Ali pa si boste lahko izbrali možnost, da boste električni avtomobil polnili takrat, ko bo električna energija cenejša, ko bo električna energija iz obnovljivih virov in tako naprej. Ampak pogoj za to so dinamične tarife. S tem bomo dejansko dosegli dvoje – gospodinjstvu bomo omogočili, da energijo porabljajo takrat, ko je na voljo iz obnovljivih virov energije in pa cenejša, hkrati bomo pa tudi razbremenili to naše elektroenergetsko omrežje in s tem povečali zanesljivost preskrbe z elektriko. Nenazadnje je to skladno z okoljskimi cilji in pa tudi s prehodom v brezogljično družbo. In današnji zakon daje in pa seveda prenos evropske direktive daje pravno podlago za te napredne storitve, o katerih sem ravnokar govoril in ki bodo v korist potrošnikov.
Že državni sekretar je omenil, da s prenosom te direktive zamujamo že skoraj leto dni, da smo prejeli uradni opomin Evropske komisije in da bi morali pač to direktivo prenesti že konec leta 2020. In tu je moj očitek vladi. Namesto, da bi se ukvarjala v zadnjem letu z reševanjem epidemije, s stvarmi, ki so v korist državljanov, kot je recimo ta današnji prenos direktive, se ukvarjate z novimi kadrovskim zaposlitvami. Lahko smo slišali, da ste sprejeli pravno podlago za 600 novih zaposlitev v javni upravi, hkrati govorite o debirokratizaciji. Pa potem produciranje nezakonitih odlokov, kršenje zakonov, izčrpavanje STA. In tukaj bi lahko našteval res še kar nekaj časa, ampak bom vseeno šel nazaj na današnji zakon.
Zdaj, ključne novosti, ki se s to direktivo prenašajo in imajo, moram poudariti, pozitiven vpliv za končne potrošnike, so možnost sklepanja več odprtih pogodb z različnimi dobavitelji o dobave električne energije, možnost sklepanja pogodb z dinamičnimi cenami. Potem možnost sklepanja pogodb o agregiranju in pa možnost članstva v energetski skupnosti državljanov. Gre torej za neke nove pravice potrošnikov, ki si lahko na ta način v končni fazi znižajo račun za električno energijo, in to je v teh časih, ko se cene energentov drastično višajo, še kako pomembno.
In zato bi se navezal na 167. člen zakona, ki po mojem mnenju, pa tudi po mnenju še nekaterih strokovnjakov, ni v celoti skladen z direktivo, ki se jo prenaša. Namreč ugodnosti, ki jih ta direktiva prinaša potrošnikom, ne bodo na voljo vsem končnim odjemalcem. Z drugim odstavkom 167. člena boste tistim končnim odjemalcem, ki se bodo do konec leta 2023 registrirali kot končno odjemalci s samooskrbo po uredbi o samooskrbi, se pravi tem aktivnim odjemalcem, boste odvzeli možnost izvrševati nekatere pravice, ki jih ta direktiva prinaša in ki sem jih tudi prej naštel, pa čeprav ste jih dejansko dolžni zagotoviti vsem odjemalcem. Jaz sem potem pogledal obrazložitev tega 167. člena. Moram reči, da je ta pomanjkljiva in pa nedoločna, kar je v nasprotju z pravili priprave zakonov. Namreč obrazložitev je sestavni del predloga zakona in mora biti argumentirana in pa zelo določna. In vi ste v tej obrazložitvi zapisali samo to, da je uveljavljanje vseh novih pravic za določene aktivne odjemalce nezdružljivo z novo ureditvijo. In ni bilo nekih tehtnih argumentov niti ni bilo neke pravne podlage, ki se nahaja v direktivi, ki jo prenašamo. Zdaj, če sem čisto konkreten. V Sloveniji je danes nameščenih skoraj 10 tisoč privatnih sončnih elektrarn. Govorimo seveda o teh sončnih elektrarnah na privatnih hišah, na strehah. Ta številka se bo do leta 2023, se pravi do trenutka, ko se te nove pravice omejujejo, se bo povečala, ne vem, ugibam, 20, 30, 40 sončnih elektrarn. In vsem tem odjemalcem se s tem novim zakonom

8. TRAK: (VP) 9.35

(nadaljevanje) onemogoča uveljavljanje ugodnosti, ki jih prinaša ta direktiva. Prej sem omenil dinamične cene, to so pogoji za to, da boste lahko električni avtomobil polnili takrat, ko bo elektrika najcenejša. Sklenitev pogodb z dobavitelji. En kup ugodnosti, ki jih ta direktiva prinaša, ti lastniki sončnih elektrarn ne bodo deležni. In zdaj, če malo zbanaliziram, pa morda tudi vprašanje za državnega sekretarja, se pravi, če bo nekdo postavil sončno elektrarno 31. 12. 2023, ne bo deležen ugodnosti, če jo bo postavil 1. 1. 2024, pa bo deležen teh ugodnosti oziroma zakon tega ne prepoveduje. In po mojem mnenju je to diskriminacija, da niti ne omenim, da se v zakonu sklicujete na uredbo o samooskrbi, katera sploh ne velja več. Kolikor sem jaz preveril, pa me popravite, če se motim, je prenehala veljati 7. 8. 2021.
Zato v LMŠ in pa skupaj z Nepovezanimi poslanci vlagamo amandma, ki bi to potencialno diskriminacijo odpravil in bi vsem uporabnikom pravice iz evropske direktive omogočil pod enakimi pogoji. In treba je vedeti, da pod črto te nove pravice končnim potrošnikom prinašajo nižje račune za električno energijo, in to je ključ. Jaz mislim, da moramo vsi delovati v korist končnim potrošnikom.
Hvala, predsednik.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, kolega Paulič.
Še želi kdo besedo pri 1. členu?
Na glasovanje dajem pri 1. členu vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin.
Začenjam glasovanje.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Se opravičujem, predsednik. Nisem slišal, o čem glasujemo. Ali ne glasujemo? Se opravičujem, res nisem slišal. Pardon.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: K 1. členu vloženih koalicijskih poslanskih skupin. Bom ponovil glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 2. do 18. člena, h katerim ni vložen amandma. želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 19. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 20. do 23. člena, h katerim ni vložen amandma. želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 24. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 25. do 28. člena, h katerem ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 29. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 30. do 34. člena, v katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 35. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

9. TRAK: (VP) 9.40

(nadaljevanje) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 36. člen, ki ni vložen amandma. želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 37. člen in vloženi amandma Poslanske skupine Levica k temu členu. Ker je amandma Poslanske skupine Levica k 37. členu vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k od 38. do 44. člena z amandmaji, ki v naslovu v prvem oddelku oddelka ter naslovom prve, druge, tretje in četrte pododdelka tretjega poglavja, dajem v razpravo tudi 38. do 44. člen ter amandma poslanske skupine Levica k temu členu ter k naslovu k prvem oddelku in štirih pododdelkih tretjega poglavja. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da kolega Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi.
Nekatere stvari, ki jih danes obravnavamo tukaj in jih predlog uvaja oziroma bolje rešuje, smo v preteklosti že predlagali v Levici, samo da omenim skupnostno oskrbo / nerazumljivo/.
Ima pa ta zakon tudi eno novost, s katero se v Levici ne strinjamo in vidimo v njej možnost za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. Gre namreč za t.i. mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti CRM. Namreč uvedba tega mehanizma je po mnenju Levice v nasprotju s cilji pariškega podnebnega sporazuma in s cilji prehoda v nizko-ogljično družbo. In mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti omogočajo, da pač velika energetska podjetja služijo s subvencijami in tako troši javni denar za vzdrževanje nedobičkonosnih, onesnažujočih elektrarn. In financiranje umazane energije, pač to vemo, pregreva naš planet, onesnažuje okolje in pač tudi ogroža človeška življenja. Zato podpiranje premoga, zemeljskega plina in jedrske energije poleg tega tudi upočasnjuje prehod na 100 % obnovljive vire energije, kar je ključnega pomena za preprečitev podnebnega kaosa, ki ga Evropejci že nekje doživljamo praktično v vsakodnevnem življenju. In mehanizmi za zagotavljanje proizvodne zmogljivosti se, pač pod pretvezo zagotavljanja stabilnosti trga z električno energijo, pogosto uporabljajo za ustvarjanje pogojev za subvencioniranje ogljično intenzivnih proizvodnih zmogljivosti in izključevanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije. In to je najverjetneje tudi razlog, da uvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti ni bilo vključeno v zakon, ki je bil dan v javno obravnavo, ampak se je v njem znašel šele zdaj po sprejemu na vladi. In rad bi rekel, da izkušnje držav, ki so mehanizme za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti že uvedle, kažejo, da se operaterji sistema pogosto preprosto zanašajo na izključevanje variabilnih obnovljivih virov energije takrat, ko se jim pač to zdi potrebno, namreč če bi bila proizvodnja električne energije prevelika, načeloma pa so elektrarne, ki subvencije prejemajo, izkoriščene zelo redko, nekatere pa tudi sploh nikoli. In ena od neželenih posledic je tudi ustvarjanje prevelikih zmogljivosti, kar pa je drago za potrošnike. In čeprav je prvi oddelek 3. poglavja zelo splošen in ni jasen, kakšno obliko mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti namerava vlada sploh uvesti, so kot splošna slabost vseh tovrstnih mehanizmov kažejo mnogokrat omenjene tudi potencialno drage transakcije, ki so z njimi povezane in pa težave pri odpravljanju mehanizma, ko je enkrat vzpostavljen.
Glejte, v Sloveniji takšne zmogljivosti predstavljajo bloki Termoelektrarne Šoštanj, ki je popolnoma nerentabilna. To je dokazano, mediji nas o tem vseskozi s številkami seznanjajo. In zaradi

11. TRAK: (VP) 9.45

(nadaljevanje) nasedle investicije v šesti blok elektrarne se ustvarjajo milijonske izgube in TEŠ ne more več poslovati brez državne pomoči in bi moral po besedah ministra za infrastrukturo gospoda Vrtovca prihodnje leto v stečaj. Uvajanje mehanizma za zagotavljanje zmogljivosti pa pomeni novo obliko državne TEŠ-u, ki jo bodo na položnicah za elektriko morali plačevati vsi odjemalci električne energije v Sloveniji. Gre za direktno finančno obremenitev odjemalcev električne energije, kot sem prej rekel, za plače investicije, ki se je izkazala za eno največjih korupcijskih afer v zgodovini države. In TEŠ in premogovnih Velenje je treba po jasno ugotovljenih podatkih čim prej pač zapreti. In državne subvencije za prestrukturiranje Šaleške regije so nedvoumno nujne, ampak te subvencije ne morejo in ne smejo biti usmerjene in namenjene nadaljnjem obratovanju termoelektrarne, ampak njenemu zapiranju, prezaposlovanju, upokojevanju in socialni varnosti delavk in delavcev, ki so zaposleni v TEŠ-u in premogovniku, za sanacijo rudniških površin in pa za gospodarski razvoj in pa spodbujanje gradnje proizvodnih kapacitet na obnovljive vire energije v naši državi.
Zato v Levici predlagamo, da se možnost uvajanja mehanizma za zagotavljanje dodatnih proizvodnih zmogljivosti iz predloga zakona črta.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Cigler.
Glasujemo o vloženem amandmaju Poslanske skupine Levica k 37. členu. Opomba: amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k členom od 38 do 44 in amandmaju k naslovu prvega oddelka ter naslovom prvega, drugega, tretjega in četrtega pododdelka 3 poglavja. Če ta amandma ni sprejet, so vsi omenjeni amandmaji istega predlagatelja brezpredmetni. Glasujemo.
Kdo je za? (2 člana.) Proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem od 45. do 50. člena, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 51. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 52. do 56. člena, h katerim ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 57. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 58. do 62. člena, h katerem ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 63. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 64. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

11. TRAK: (VP) 9.50

(nadaljevanje) V razpravo dajem od 65. do 68. člena, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 69. člen in vloženi predlog amandmaja za amandma. Želi kdo razpravljati?
Mag. Dejan Židan, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik.
Samo kot informacija. Ko smo Socialni demokrati ugotovili, da ste vi v imenu odbora kot predsednik odbora vložili eno skupino amandmajev, ki smo jih tudi mi podobne mislili vložili, smo celo vložili in smo jih potegnili nazaj, ker v bistvu isto temo na podoben način naslavljajo. Tako, da v imenu Socialnih demokratov samo povem, da bomo to, kar ste vi kot predsednik odbora vložili, bomo tudi podprli.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Židan.
Izvolite, kolega Žnidar.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa.
Ja, nekako nadaljujem, kar je kolega Dejan Židan že predstavil. Pred nami je 8 amandmajev, ki so podani ravnokar danes na seji na mizo, in to kot predlog odbora, to se pravi vseh nas. Ministrstvo je te amandmaje pripravilo in seveda nekako vsi vidimo, da so amandmaji bi rekel nujno strokovno pripravljeni in seveda v pomoč, bi rekel, v sistemu, ki je dejansko del tudi evropske direktive, da se distribucijskim družbam, to se pravi elektro podjetjem, v soglasju z Vlado, daje določena pooblastila. Tako, da predlagamo, da se vseh sedem amandmajev podpre in s tem omogoči, bi rekel, še boljše strokovno, pregledno, evidentno delovanje distributerjev.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Žnidar.
Državni sekretar želi?

GOSPOD __________: Kratko pojasnilo. Ministrstvo ni pripravilo teh amandmajev. Jih je pregledalo in nekako ne nasprotujejo konceptu postavljenega zakona. Samo v vednost. Smo pa z njimi bili seznanjeni in ne nasprotujejo konceptu zakona.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še kdo? Glasujemo o amandmaju odbora k 69. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (12 članov.) Proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 70. do 71. člena, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 72. člen in vloženi amandma odbora. Želi kdo razpravljati?
Zakonodajno-pravna služba, izvolite.

VALENTINA ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.
V zvezi z amandmajem k 72. členu bi rada opozorila samo na to, da je treba premisliti in morebiti v prihodnjih določbah določiti, kakšne so posledice to nove spremenjene ureditve za obstoječo koncesijsko pogodbo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Na glasovanje dajem 72. člen in vloženi amandma odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (13 članov.) Proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 73. do 77. člena, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 78. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.

12. TRAK: (VP) 9.55

(nadaljevanje) Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 79. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 80. do 93. člena, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 94. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 95. do 110. člena, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 111. člen in vloženi amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Glasujemo.
Kdo je za? (13 članov.) Proti? (3 člani..)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 112. člen, h katerem ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Se opravičujem, k 112. členu je vložen amandma odbora. Zato dajem to v razpravo. Ugotavljam, da tu razprave ni. Direktorica energije?
Izvolite.

DUŠKA GODINA: Hvala za besedo.
V zvezi z danes vloženim amandmajem kot regulator podjetij, ki so naravni monopolisti in katerih regulacijo Agencija za energijo izvaja že 20 let, kot sem v uvodnem nagovoru povedala, v javnem interesu, sicer v interesu podjetij, da lahko nemoteno izvajajo svojo dejavnost, in pa seveda v javnem interesu s ciljem varovanja potrošnikov, odjemalcev, ki plačujejo oskrbo z električno energijo, menim, da je ta amandma potrebno zavrniti in da je pravilno, kljub temu da agencija že 20 let stroške, ki so tukaj navedeni, v svojih splošnih aktih ne uvršča med nujno potrebne stroške za izvajanje dejavnosti, temveč gre za dovoljene stroške, ki vir za pokrivanje teh stroškov je donosnost podjetij, ki je visoka, in glede na to da so velika prizadevanja ves čas regulacije, da se te stroški vendarle priznajo kot nujni stroški izvajanja dejavnosti. Menimo, da je z vidika varovanja javnega interesa določbe, ki jih agencija vsa leta ureja na podzakonskem aktu, treba dvigniti na zakonski nivo in tako še dodatno zaščititi javni interes, pri tem pa dati tudi pomemben signal sindikalnemu udejstvovanju, kjer so pravice v okviru kolektivnih pogodb zelo dobro zagotovljene, energetika je bogata panoga. Zato predlagamo, da enostavno preprečimo dvigovanje bonitet oziroma morebitna prizadevanja, da se na sodiščih izpodbija veljavnost splošnih aktov agencije, ki tovrstnih stroškov ne uvršča med nujne stroške za izvajanje dejavnosti, temveč jih uvršča med stroške, ki se pokrivajo iz donosnosti podjetij. Zato še enkrat predlagam razmislek ob tem amandmaju in predlagam zavrnitev navedenega amandmaja z vidika zagotavljanja javnega interesa odjemalcev, med njimi tudi takšnih, ki životarijo in jim oskrba z energijo predstavlja minimum dostojnega življenja.
Hvala.

13. TRAK (VI) 10.00

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi za vaše pojasnilo. Gospod Paulič, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči. Jaz bi ime postopkovni predlog, da se pred odločanjem o tem amandmaju določi 5 minut pavze.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Želi še kdo razpravljati na ta 112. člen, h kateremu je vložen amandma odbora? Če ne, potem odrejam 5 minut pavze.
Sejo bomo nadaljevali 10. uri in 5 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 10. uri.)

14. TRAK (VI) 10.05

(Seja se je nadaljevala ob 10.06.)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Nadaljujemo prekinjeno sejo.
Naj spomnim, da smo pri 112. členu in vloženem amandmaju odbora. Ima še kdo na ta amandma obrazložitev glasu? Ugotavljam, da ne. Začenjamo glasovanje.
Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 13. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem od 114. do 123. člena, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 124. člen in amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 125. do 138., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 139. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 140. do 142., h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 143. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 144. do 149., h katerimi ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 149. člen amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Kolega mag. Andrej Rajh. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Jaz se s členom seveda strinjam. Zdi se mi zelo logično, da lahko distributer, ki opravlja

15. TRAK (VI) 10.10

(Nadaljevanje) neko javno funkcijo, neko javno nalogo tudi pod enim avtomatizmom dobi podatke iz katastra nepremičnin, ki je seveda potreben in nujen zato, da lahko ustrezno načrtuje razvoj elektroenergetskega sistema na lokalni ravni. Vemo, da prihaja digitalizacija in informatizacija družbe, da bodo potrebna velika vlaganja v razvoj elektroenergetskega nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. In seveda je zato potrebno tudi dostop do teh podatkovnih baz in se mi v tem smislu ta člen zdi zelo smiseln in je prav, da 149.a člen določa in opredeljuje tudi v vsebinskem smislu dostop do podatkov iz samega katastra nepremičnin. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh. Želja je tudi, da damo besedo Zakonodajno-pravni službi.

ANAMARIJA VALENTINA MAROLT: Hvala za besedo, gospod predsednik. S predlaganim amandmajem se ureja obdelava osebnih podatkov, zato je treba upoštevati standarde varstva osebnih podatkov, ki izhajajo iz 38. člena Ustave in zakona o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega, da se določeno opredeli kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati in za kakšen namen in v ustreznem obsegu je treba določiti tudi nadzor na obdelovanjem osebnih podatkov, varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov in rok hrambe. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Na glasovanje dajem 149.a člen ter vložen amandma odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem od člene od 150. do 153., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 154. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 155. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da Zakonodajno-pravna služba. Izvolite.

ANAMARIJA VALENTINA MAROLT: Hvala za besedo. Glede na to, da je bil spremenjen tretji odstavek 69. člena z amandmajem odbora je treba temu prilagoditi tudi četrto alinejo prvega odstavka prekrškovne določbe 155. člena. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala za vašo pripombo, ki seveda je utemeljena, zato odrejam 10 minut pavze, da to uredimo.
Sejo bomo nadaljevali 10. uri in 25 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 10.14.)

16. TRAK (VI) 10.25

(Seja se je nadaljevala ob 10.25)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovani poslanke, poslanci, cenjeni gostje!
Predlagam, da nadaljujemo prekinjeno sejo.
Naj vas spomnim, da smo ostali pri 155. členu, na katerega je imela Zakonodajno-pravna služba utemeljeno pripombe. Med tem deset minutnim odmorom smo dobili na mizo predlog amandmaja na amandma, seveda vsebinsko popravljen s pripombo Zakonodajno-pravne službe. Dajem ta amandma na glasovanje.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 156. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 157. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 158. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 159. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 160. do 163., h katerimi ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 164. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 165. do 166, h katerimi ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 167. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Ugotavljam, da želi besed državni sekretar gospod Košorok.

BLAŽ KOŠOROK: 167. drugi odstavek, sem prav slišal?

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Izvolite. 167…

BLAŽ KOŠOROK: …drugi odstavek, to je od LMŠ? …/Oglašanje iz klopi/ Pardon, se bom kasneje oglasil, pri drugem odstavku od amandmaja LMŠ. Pardon.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Odpiram razpravo. …./oglašanje iz klopi/ O obeh… Kolega Paulič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo. Jaz sem že uvodoma kar nekaj besed namenil temu 167. členu in bom še enkrat se fokusiral samo na ta člen. Gre za to, da direktiva, ki bi jo morali prenesti, pa že zamujamo, določa neke pravice končnim odjemalcem. Pravice, ki so v skladu z, bom rekel, razvojem tehnologije, ki potrošnikom omogočajo napredne storitve, ki bi jih ponujale dobavitelji. In seveda zakon v določeni meri te pravice prenaša. Problem pa je, da jih ne prenaša vsem. In bom zelo plastično še enkrat povedal,

17. TRAK (VI) 10.30

(nadaljevanje) mi po eni strani spodbujamo uporabo obnovljivih virov energije, spodbujamo postavitev sončnih elektrarn fizičnih oseb. Po drugi strani jim pa s tem členom, kot ga predlaga vlada, kratimo pravice, ki jih prinaša direktiva. In te pravice so pomembne, ker konec dne lahko pomenijo nižji račun za potrošnika. Seveda sedaj teh odjemalcev danes imamo cirka 10 tisoč sončnih elektrarn. Do leta 2023, do katerega se ta pravica omejuje, jih bo več, ampak razumem, je zanemarljiv del nekega volilnega telesa in razumem zakaj se bo tem uporabnikom te pravice kršilo. Mislim razumem neko tendenco. Bom še to omenil, da direktiva, ki se jo prenaša sicer dopušča neke izjeme od prenosa koristi za potrošnike. Ampak te izjeme so zelo natančno definirane. In ko sem šel jaz pogledati kaj vi omejujete našim potrošnikom in pa kakšne so dovoljene izjeme za omejevanje teh pravic našim potrošnikom, teh izjem v direktivi ni. Jaz bi res prosil državnega sekretarja, da se do tega opredeli. Se pravi, ali drži, da vsi lastniki sončnih elektrarn do leta 2023 ne bodo imeli ali pa ne bodo deležni ugodnosti, kot jih ponuja ta direktiva. To je zelo preprosto vprašanje. In pa če to drži, kakšni so pravni in tehnični argumenti zakaj to ni mogoče.
Bom še to omenil, da po uredbi o samooskrbi, ta uredba sicer dopušča neke skupnostne samooskrbne enote. Teh, kolikor jaz poznam, ni veliko. Večina samooskrbnežev oziroma aktivnih odjemalcev je takšnih, ki imajo sončno elektrarno postavljeno, ki, ko proizvedejo več elektrike kot jo porabijo jo oddajo v omrežje. Ko jo proizvedejo manj jo iz omrežja odvzemajo. In jaz ne vidim nobene težave zakaj ne bi mogli imeti tukaj dinamičnih cen, pogodbe z več dobavitelji, postavitev hranilnika električne energije. En kup stvari je, ki jih ti lastniki sončnih elektrarn ne bomo, ne bodo deležni. Toliko zaenkrat, predsedujoči.
Še to sem pozabil povedati. Mi smo predlagali amandma s katerim bi pač vsem potrošnikom v Sloveniji pod enakimi pogoji omogočili koriščenje teh ugodnosti direktive, če tako temu rečem. Hvala, predsednik.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Paulič.
Naj še enkrat povem, da imamo pri 167. členu dva amandmaja. Najprej bomo glasovali o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin. Če je ta amandma sprejet, potem je amandma Poslanske skupine LMŠ brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 167. člen v katerem je vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem ugotavljam, da je amandma Poslanske skupine LMŠ brezpredmeten.
V razpravo dajem člene od 168. do 169., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 170. člen h kateremu je vložen amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o amandmaju odbora k 170. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 171. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

18. TRAK (VI) 10.35

(nadaljevanje) Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 172. do 174. člena, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 175. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 176. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 177. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 178. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 179. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 180. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 181. do 183., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 184. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem še zadnji, 185. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
S tem zaključujem razpravo o členih in glasovanje o amandmajih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o oskrbi z električno energijo na matičnem delovnem telesu.
Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.
Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam, kot predsednik tega odbora. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.
Vsem gostom se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PREPOVEDI PRODAJE PLASTIČNIH PROIZVODOV ZA ENKRATNO UPORABO, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO 11. 6. 2021 POSREDOVALA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV S PRVOPODPISANO MAŠO KOCIPER.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 11. 6. 2021, mnenje Vlade z dne 8. 7. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne

19. TRAK: (NB) – 10.40

(Nadaljevanje) 21. 9. 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 28. 9. 2021.
Cenjeni gostje, v poslovniškem roku so bilo vloženi amandmaji poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k naslovu 1., 2., 3., 5. in 6. členu ter za nov 5.a člen.
Pa sprememba amandmaja k 3. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na seje so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja mag. Andrej Rajh. Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zakonodajno-pravna služba, naknadno smo 5. 10. 2021 pa še povabili Tamara Kolarič in Domen Bogdan, dijaka četrtega letnika Gimnazije Franca Miklošiča, Ljutomer, ki jo prav lepo pozdravljam v Državnem zboru ter na našem odboru.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona skupina poslank in poslancev v imenu skupine poslank in poslancev, mag. Andrej Rajh. Izvolite, beseda je vaša.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar, vabljena gosta!
Danes je pred nami ponovna obravnava Zakona o prepovedi uporabe nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. V stranki SAB kot predlagatelju in sopodpisnikih strankah LMŠ, SD in Levica želimo na zakonski ravni v slovenski pravni red prenesti del evropske direktive s katero želimo zmanjšati onesnaženja s plastiko v oceanih in morjih. Zavedati se namreč moramo, da je tudi Jadransko morje, še posebej njegov severni del, spada med bolj obremenjena morja z mikro plastiko in mikrodelci. In marsikdo med nami se seveda vpraša kaj ima Slovenija s problemi svetovnih morij in oceanov. Mikroplastika in njeni delci zaidejo v svetovna morja in oceane preko vodotokov in jezer in kot bosta potrdila tudi vabljena sogovornika iz gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, ki sta v svoji raziskovalni nalogi glede prisotnosti plastike v vodnih organizmih, imamo v Sloveniji resen problem. Praktično ni slovenskega vodotoka, ki ne bi bil obremenjen z mikrodelci in te delce sta dijaka opazila oziroma našla in identificirala v reki Muri, slovenski ekologi pa v vseh slovenskih rekah, pri čemer pa prednjači reka Sava. Zavedati se moramo, da mikroplastika prehaja skozi vodo, vodne organizme tudi v človekov prebavni sistem, torej v prehransko verigo in seveda predstavlja tudi zdravstveno tveganje in med mikroplastika, ki jo ponovno, ki jo največkrat najdemo v svetovnih morjih, predstavljajo prav izdelki za enkratno kratkotrajno uporabo bistveni, skoraj polovični delež in zato je prav, da njihovo uporabo omejimo. In še posebej v Covid razmerah smo seveda opazili vso razsežnost embalaže za enkratno uporabo in seveda je prav, da te zadeve tako tudi naslovimo in nasloviti moramo te zadeve torej tudi v Sloveniji zato, da bodo naše okolje, naše rekel zdravi in varni.
Glede na to, da to počenjamo z, torej to želimo seveda storiti tako, da pripravimo zakon in da na zakonski ravni

20. TRAK: (NB) – 10.45

(Nadaljevanje) zaščitimo naše okolje s prenosom določenih členov direktive. Vemo, da se je rok za prenos direktive v slovenski pravni red iztekel 1. julija letos, da je evropska komisija ni pripravila vseh podlog, zato smo v stranki SAB pripravili predlog zakona. Vlada je sicer v tem času pripravila dve uredbi, ampak mislim, da je to en način, ko se lahko v bistvu ideja uredbe še dodatno zaščiti z zakonom. In to kaže na eno našo proaktivnost. Z zakonom tako prepovedujemo dajanje na trg vseh proizvodov iz okso razgradljive plastike in naslednjih najbolj pogosto uporabljenih izdelkov oziroma proizvodov za enkratno uporabo. Sem spada vsem dobro znani jedilni pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov ter seveda posode za živila iz ekspandiranega poliestra. Predlog zakona je v Državnem zboru na prejšnji seji na prejšnji obravnavi dobil zeleno luč, da je primeren za nadaljnjo obravnavo in predlog zakona smo do današnje druge obravnave dopolnili skladno s pripombami pristojnih strokovnih služb. Dopolnili in oziroma spremenili smo naslov zakona, uskladili uporabljene termine z uredbo in direktivo, omogočili tudi enostavnejše spreminjanje in dodajanje, nadaljnje dodajanje, torej spreminjanje zakona in nadaljnjo dodajanje prepovedi določenih izdelkov, ko bo glede tega obstajal konsenz in seveda izvedli določene manjše nomotehnične popravke tehnične narave. In na to, da smo te zadeve nekako uredili, pripravili in tudi v kolikor se bo tekom razprave pokazalo, da je potrebno popraviti še kakšne manjše, izvesti manjše dopolnitve, bomo to tudi pripravili in izvedli do naslednje obravnave v Državnem zboru.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Rajh. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Špela Maček Guštin? Izvolite.

ŠPELA MAČEK GUŠTIN: Hvala lepa. Torej v mnenju smo opozorili predvsem na neprimerno oblikovano besedilo v 1. členu predloga zakona, ker bi lahko bistveno vplivalo na jasnost predlagane ureditve. 1. člen se namreč po vsebini prekriva z 2 členom, ki določa pojme, vzpostavlja pa tudi spodbujevalne mehanizme, ki v predlogu zakona niso urejeni oziroma razčlenjeni s posameznimi določbami in ostajajo torej nedefinirani. Poleg tega bi se po našem mnenju moral predlog zakona opredeliti tudi do vladne uredbe, ki že velja in dejansko ureja isto materijo, čeprav nekoliko drugače, zato je v tem oziru vprašljivo tudi spoštovanje načela pravne države in načela enakosti pred zakonom. No, lahko povem, da so naše pripombe načeloma ustrezno upoštevane z amandmaji poslanskih skupin opozicije, vendar je treba glede amandmajev k 1. členu pripomniti, da je njegovo besedilo še vedno nejasno, torej zdaj pa iz drugega razloga, ker zdaj hkrati vključuje pojem zmanjševanja vpliva na okolje in pojem zmanjševanje negativnega vpliva na okolje, kar pa ni nujno isto. Izrecno določene razlage pa ta amandma nima ne v normativnem delu niti v obrazložitvi.
Pri novem 5.a členu, ki se dodaja z amandmaji, pa opozarjamo na možnost, da vladan uredba ne bo usklajena v tam predvidenem roku, zato lahko kljub tej določbi pride do nespoštovanja načela pravne države in načela enakosti, kar bi bilo treba reševati na nedvoumen način, na primer tako, da se določi prenehanje veljavnosti ozirom vsaj uporabe te uredbe v delu v katerem se po vsebini prekriva s tem predlogom zakona in to do njene uskladitve s tem zakonom, zgolj zapovedana uskladitev

21. TRAK: (NB) – 10.50

(Nadaljevanje) uredbe, ki že veljajo. S tem zakonom namreč nima enakega učinka.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Gospod Bogomir Vnučec. Ugotavljam, da ne. želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ker smo že na začetku te točke ugotovili, da sta… / oglašanje iz ozadja/ Pardon, se opravičujem. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, gospod Robert Rožac. Se opravičujem, ker sem prej spregledal, pa vam dam zdaj besedo. Se opravičujem.

ROBERT ROŽAC: Je že v redu, predsedujoči. Hvala za besedo.
Naš generalni cilj je splošno zmanjšati potrošnjo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in jih nadomestiti z resnično trajnostnimi večkrat uporabljivimi izdelki in tudi spremeniti potrošniške navade, tako da se ta vnos mikroplastike evidentno zmanjša.
Na prejšnji seji smo obravnavali ta zakon in smo povedali, da imamo v pripravi, da je pripravljena uredba, ki bo sprejeta na Vladi. Ta uredba je bila sprejeta 20. 8. 2021, tako da je že ustrezno prepovedala dajanje na trg proizvodov za enkratno uporabo. In smo takrat nekako nasprotovali predlogu zakona, zdaj pa s tem kar je poslanec gospod Rajh povedal in gospa iz Zakonodajno-pravne službe povedala, da je zadeva praktično usklajena z uredbo, ki jo je pripravila Vlada, nekako nimamo razlogov za nasprotovanje, sploh pa, če bo še usklajeno z zadevami, ki jih je povedala gospa iz Zakonodajno-pravne službe, tako da se v delu zakona določi kaj se ureja z uredbo in kaj z zakonom oziroma, da se določi prenehanje uporabe uredbe v določenih zadevah. Sploh pa smo danes dobili še na mizo spremembo amandmaja k 3. členu, kjer piše, da Vlada podrobneje določi z uredbo vsebino proizvodov, ki se jih daje na trg. To se nam zdi pravilno, ker bi bilo prekomplicirano vsakič sprejemati na Vladi vsak predmet, ki ga bi, mislim spreminjati zakon za vsak predmet, ki ga bi dodajali v prepoved, tako da za enkrat hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, državni sekretar. Pa še enkrat opravičilo, ker sem prej spregledal.
Zdaj pa imata besedo, ugotavljam, da naša dva cenjena gosta, dijakinja in dijak. Kdo bo prvi? Izvoli.

DOMEN BOGDAN: Najprej hvala za besedo. Pozdravljeni! Sem Domen Bogdan, zraven mene pa sedi sošolka Tamara Kolerič. Sva dijaka 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki sva se v šolskem letu 2020/2021 odločila podrobneje raziskati onesnaženo sladkovodnih rib z mikroplastiko. Raziskovalno nalogo sva izvedla s pomočjo mentorice dr. Marije Meznarič in somentorice iz Inštituta za vode Republike Slovenije, gospo dr. Manco Kovač Viršek. Danes vam bom jaz kot prvi predstavil problem mikroplastike na splošno, nato pa bo Tamara prešla na same ugotovitve raziskovalne naloge.
Torej proizvodnja plastike se je iz 1,5 milijona ton v letu 1950 povečala na 368 milijonov ton v letu 2019, s tem pa sta vedno večja grožnja za okolje, večina pa se ne zaveda problema skritega našim očem, mikroplastike, ki je onesnažila celoten planet, od najnižje do najvišje točke. Našli so jo na Mont Everestu in v Marjanskem jarku. V zadnjih letih je sicer število študij ugotavljanja količine mikroplastike naraslo, vendar je večina teh izvedena v morjih. Ker pa 80 % vse mikroplastike v ocene pride iz rek, so raziskave v sladkih vodah enako oziroma še bolj pomembne. Do začetka leta 2020, je bilo v Evropi narejenih komaj pet študij, ki so ugotavljale količine mikroplastike v sladkovodnih ribah, niti ena od teh pa ni bila izvedena v Sloveniji. To, da je najina raziskava pilotska, naju je le bolj spodbudilo pri raziskovanju te nove

22. TRAK: (NB) – 10.55

(Nadaljevanje) problematike. Torej, mikroplastični delci so plastični delci velikosti od enega mikrona do 5 milimetrov. Poznamo več kategorij mikroplastike, med drugim so to fragmenti, vlakna, peleti, itd. Mikroplastika se formira na več načinov. Najbolj pomembni pa so razpadanje večjih plastičnih delcev, neposredni izpusti vodne poti in nenamerna izguba industrijske surovine. Ko mikroplastika pride v okolje, najprej preide v manjše organizme, nato pa z bioakumulacijo večje, nazadnje pa v človeka. Ima veliko negativnih vplivov na organizme. Delijo jih na fizične. Primer tega so mehanske poškodbe, iluzija sitosti, poslabšanje imunskega sistema, itd. Nato kemijske, primer tega so organska onesnaževala in aditivi, ki so dodani plastiki in ko so enkrat v notranjosti organizma, začnejo izločati škodljive snovi. Ter biološki vplivi, primer tega pa so bakterijski patogeni organizmi, na primer aeromona salmonicida, ki povzroča frunkolozo. Prav tako je na ribah bila dokazana nevrotoksičnost mikroplastike, ki jo ta povzroča preko acetil hulin esteraze. Podobne učinke bi mikroplastika lahko imela tudi na človeka, vendar zaradi majhnega števila raziskav v tem z gotovostjo še ne moremo trditi. Zagotovo pa imamo v telesu, saj so med drugim zasledili oziroma odkrili že v placenti nosečnic.

TAMARA KOLARIČ: No, midva sva ugotavljala količine mikroplastike v ribah, rdečavkah rutilus rutilus iz porečja reke Mure. Izbrala sva si pet lokacij ulova, Sladki Vrh, zgornje Konjišče, Krastje, Mota, Gajševska jezera in Krapje. Dve od teh sta umetni jezeri, tri pa se nahajajo neposredno na reki Muri. Na vsaki lokaciji so nama lokalni ribiči ulovili po deset rib, da so podatki bili merodajni. Od 50 rib jih je kar 94 % vsebovalo mikroplastične delce, odkrila pa sva kar 239 mikrodelca. Delci so bili različnih oblik, barv in velikosti. Prevlada so vlakna po sestavi ali celulozna ali sintetična, te pa v vodno okolje pridejo z odpadno vodo iz gospodinjstev preko čistilnih naprav. Druga kategorija mikroplastike, ki sva jo odkrila so bili fragmenti. To so večji in bolj zanimivi delci zaradi česar smo jim na Inštitutu za vode Republike Slovenije določili kemijsko sestavo z metodo furlil transform infraredeči spektrum metrije. Tako smo ugotovili, da se po kemični sestavi delci razlikujejo, saj smo našli materiale kot so polietilen, poliprepilen, polietilen ter altelati, itn., fragmenti pa za razliko od vlaken v vodne poti ne pridejo preko čistilnih naprav, ampak z neposrednimi izpusti v vodne poti. Vzrok za onesnaževanje vodnih poti z mikroplastiko so tako v tem primeru plastika za enkratno uporabo, avtomobilske gume in ostali polimerni izdelki. Torej ugotovila sva, da količina mikroplastike se s tokom reke Mure navzdol sicer pač narašča, vendar med lokacijami ni bila statistično značilno pomembne razlike. Smo pa dokazali, da količina mikroplastike kolerira s starostjo rib, torej z njihovo težo in dolžino. Večje ribe so tako vsebovale več mikroplastike kot manjše. Trenutno se vlaga ogromno denarja v razvoj inovativnih orodij za čiščenje morij, ampak proizvodnja plastike pa še kar narašča in narašča, kar pomeni, da se bo le ta še naprej kopičila tudi v okolju. Recikliranje ni dovoljšna rešitev, saj se plastika lahko reciklira le nekajkrat in ne v nedogled. Če bi želeli imeti čistejši planet, bi morali korenito spremeniti svoje življenjske navade s katerimi bi zmanjšali potrošnjo plastike in obrnili krivuljo proizvodnje navzdol ali jo vsaj ohranili na nekem nivoju. Delovanje posameznika je le kaplja v morje, zato moramo sprejeti več direktiv, ki bi zmanjšale proizvodnjo in uporabo plastičnih izdelkov.

DOMEN BOGDAN: Pomembno vlogo pri reševanju in ozaveščanju problemov mikroplastike igra znanost. V Sloveniji se izvaja redni monitoring mikroplastike v morjih. Večino tega izvaja Inštitut za vode Republike Slovenije, v celinskih vodah pa tega takorekoč ni, saj je tudi najina raziskava pilotska oziroma prva te vrste v Sloveniji. Ker pa, kot sem že omenil, 80 % vse mikroplastike v morje pride iz rek, je nujen redni monitoring tudi v rekah. To pa je mogoče le, če se več vlaga v znanost, ki v prvi vrsti ugotavlja količine mikroplastike, proučuje njene vplive in navsezadnje najde tudi rešite za to problematiko.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala obema za vaš trud, za vajino predstavitev, predvsem vama pa želim uspešno šolsko leto, ki je pred vami, celi vajini šoli, da ste uspešni, predvsem pa, da ste zdravi.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. Ker ima predlog zakona samo šest členov, odboru predlagam, da se razpravo o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika.

23. TRAK: (SC) – 11.00

(nadaljevanje) Po opravljeni razpravi o členih bi najprej glasovali še o amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) V razpravo torej dajem vse člene predloga zakona skupaj. Amandmaje poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 1., 2., 3., 5., in 6. členu ter za novi 5.a člen. Želi kdo besedo? Kolega Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Okej, hvala lepa. Sem mislil, da bi raje kolegu odstopil besedo kot prvemu. V bistvu pozval bi se rad na to, kar smo slišali. Mi bomo to pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki jih je dala za dodatno še nekako dalje tudi uskladili. Menimo, da gre za zadeve, ki niso nepremostljive tore zmanjšanje vpliva na okolje in negativnega vpliva na okolje. Vemo, da v bistvu produciranje smeti ali pa odpadkov nima sploh ugodnega vpliva na okolje in bomo te termine v kolikor pač Zakonodajna služba meni, da niso dovolj jasni jih bomo tudi v nadaljevanju podrobneje definirali.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Rajh.
Naslednji je gospod Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovani gostje!
V skladu s Poslovnikom predlagam, da pred glasovanjem v Slovenski demokratski stranki predlagamo pet minut pavze.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Še kdo želi razpravljati? Gospod Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala.
Jaz sem najprej zelo vesel, ker se tudi predstavnik Vlade dejansko strinja s tem predlogom. Eden krog smo že odtekli zahvaljujem se tudi jaz našim mladim raziskovalcem, ker je očitno, da nam mora nekdo drug povedati, da imamo dejansko velike in akutne težave s plastiko in če smo znali še pred dobrimi 30 leti preživeti z veliko manj plastike kot to počnemo danes jaz ne vidim razloga, da to ne bi počeli tudi v bodoče. Seveda smo vsi razvajeni, ampak ta miselni preskok k nekemu boljšemu svetu je nujen tudi, zaradi tega, ker bo ta mikroplastika, ki je tudi že v nas ne vem nekje sem prebral, da ima vsak od nas v sebi toliko plastike, da bi lahko eno bančno kartico naredili bo z nami ostala ta plastika še kar nekaj tisoč let. Tako, da prej kot začnemo prej bomo omogočili generacijam, ki prihajajo za nami bolj čisti in bolj varen svet ne samo ljudem, ampak tudi vsem ostalim živalskim in rastlinskim vrstam. Tako da v LMŠ bomo seveda zakon tako kot smo ga podpirali že v prvem branju podprli tudi danes skupaj z amandmaji.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Še želi kdo razpravljati? Kolega Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.
To, kar imamo danes priložnost tukaj v Državnem zboru doživeti oziroma tudi slišati bi bilo fajn, da bi se dogajalo pogosteje, da nam mladi prinesejo ogledalo s strokovno obrazložitvijo kaj vse bo potrebno popraviti oziroma izboljšati na tem planetu. Jaz osebno to konstantno ponavljam, da si želim, da bi sploh mladi pa vsi, ki si želijo razpravljati tukaj v Državnem zboru, da bi tudi prišli večkrat z nami razpravljati in tudi diskutirati te strokovne stvari. Kolikor vem in poznam Gimnazijo Ljutomer, da je to ena od najboljših gimnazij v Sloveniji tudi po kvaliteti in stroki, če še ne veste. Konstantno sproduciral oziroma tudi naredi bom raje boljše se tako izrazil kvalitetne strokovnjake na

24. TRAK: (SC) – 11.05

(nadaljevanje) vseh področjih, sploh pa kar se tiče ekologije pa bioznanosti, kemije, matematike in ostalih stvari so eni od boljših v Sloveniji kolikor vem. Kot rečeno seveda me veseli, da se predstavnik Vlade strinjal s tem, da je treba stvari izboljšati in si izboljšati sedaj in neprestano čakati. Kot rečeno tudi prej je gospod Pavšič razložil, da smo že o tem konkretno razpravljali pa upam, da bomo o takih stvareh, ko bomo razpravljali razpravljali bolj pozitivno v smislu tega, da bomo zmanjševali količine plastike in v vodi in v zemlji in v prehrani, ker kot rečeno problem plastičnih izdelkov je tudi v tem, da se predolgo razgrajujejo in povzročajo preveliko škode na vseh in v živih organizmih. V Levici podpiramo in upam, da tudi vsi ostali bi rekel v koaliciji podpirate ta zakon oziroma predlog zakona in da bomo šli res k bom rekel brez ogljična družbi naproti tako kot si jo želimo in si jo predstavljamo pa sploh brez plastike.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Naslednji je k besedi prijavljan mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik, za besedo.
Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana dijaka!
Moram povedati, da sem pri tej zgodbi nekoliko čustven, ker dijakinja in dijak prihajata iz srednje šole iz gimnazije in sta jo uspešno in koristno, ko gledam sedaj njuno nadaljnjo pot končala tudi oba moja otroka tako, da tudi vama želim res vse dobro pri nadaljnjih korakih začela pa sta izjemno dobro bi rad povedal naslednje. To, ko nam mladi spregovorijo moramo poslanke in poslanci prisluhniti še bolj in na trenutke se jaz danes tukaj počitim kakor, da sem na Odboru za socialo, delo in invalide Državnega zbora namreč to je eden odbor tudi včeraj sem bil tam, ker pa tudi na neki čuden način za razliko od Odbora za zdravstvo, kjer ni nobenega dialoga med koalicijo in opozicijo, karkoli opozicija predlaga je totalni blok na oni strani na Odboru za socialo pa ne vem zakaj pa prihaja do dialoga in usklajevanja in danes sem opazil že pri enem zakonu, gospod predsednik, da je šlo v to smer in sedaj se neko upanje iz izjav državnega sekretarja je vidno, da bo tudi pri tem zakonu šlo in to je prav pot. Imam eno prošnjo za vas gospod predsednik. Pred dvema letoma smo v teh prostorih novembra prvič organizirali resno okolijsko razpravo, dvorana je bila skoraj poln prvič v zgodovini tega parlamenta. Tukaj so sedeli mladi, predstavniki nevladnih organizacij, predstavniki stroke in tudi predstavniki različnih vej politike. Če se spomnite bila je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti prisotna in kar dosti smo se pogovarjali pa dosti naprednih mislih je bilo izrečeno tudi zapisano na žalost sedanje vodstvo Državnega zbora ni čutilo potrebe, da lani novembra to, kar mislim, da je velika napaka ponovi in pač če nočejo je moj predlog, da razmislimo, da bi nekaj podobnega kot odbor ponovno naredili. Če noče vodstvo Državnega zbora smo tukaj zadosti pogumni pa to sami naredimo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala za vašo razpravo kolega Židan pa tudi za predlog, ki je nedoumno na mestu in je zapisano. Slišano in zapisano. Še želi kdo razpravljati? Kolega Rajh v imenu predlagatelja.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Želim se na koncu razprave javiti k besedi. Vesel sem, da obstaja eden splošen konsenz, da je te zadeve treba urediti in tudi, da smo nekako pripravili zakon, ki ima očitno širši konsenz, ki presega te delitve opozicija in koalicija. Zahvaljujem se tudi dijakoma Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, da sta pripravila tako kvalitetno raziskovalno nalogo iz tega področja in da sta bila pripravljena priti v Državni zbor to predstaviti. Mislim, da sta lahko vzor vsem mladim in jih nekako spodbujata na pozitivni način, da postanejo družbeno aktivni na vseh temah, ki se tičejo njihove prihodnosti in da pridejo tudi v parlament, če dobijo vabilo seveda povedati kaj si o določeni tematiki vidijo.
Kar se samega zakona tiče

25. TRAK: (SC) – 11.10

(nadaljevanje) vemo, da največ za okolje naredimo, če odpadkov ne proizvajamo, če jih ne ustvarimo in seveda je zato prvi korak vsemu temu, da začnemo večkrat uporabljati stvari torej reciklirati ali pa kupovati izdelke, ki jih lahko ponovno uporabljamo. Seveda ta epidemija Covid je pokazala na eden del razsežnosti te embalaže za enkratno uporabo in če vemo, da k temu spada šena primer jedilni pribor, krožniki, slamnice, vatirane palčke, mešalne palčke, palčke za pritrditev na balone, posode iz ekspandiranega poliestra seveda to so izdelki, ki smo jih do nedavno nekritično uporabljali zavedati pa se moramo, da je poraba energije, vode in drugih resursov za take izdelke ali pa proizvode zelo velika in prav je, da storimo vse, da ti izdelki ne pridejo v vodni krog torej v naše reke in jezera preko tega tudi v živali, podtalnico, preko prehranske verige v človeka, ker to predstavlja hudo zdravstveno tveganje in ta zakon predstavlja pa krepi tudi ustavno kategorijo pravice do zdrave, čiste, pitne vode. Jaz sem vesel, da smo našli eden tak pogum in ga skupaj pripravili, amandmirali in podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh.
Ugotavljam, da ni več prijavljenih k razpravi. Zaključujem razpravo ter prehajamo na glasovanje o amandmajih. Glede na to, da je bil predlog našega poslanskega kolega Doblekarja, da vzamemo pavzo. Odrejam pavzo do 11.25, da ne bomo se še lovili, ko začnemo. Skratka, prekinjam to sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 11.25.

(Seja je bila prekinjena ob 11.12.)

26. TRAK: (SC) – 11.30

(Seja se je nadaljevala ob 11.33.)

PREDSEDNIK BOJAN DOBLEKAR: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, državni sekretar, vsi vabljeni nadaljujem prekinjeno sejo.
Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k naslovu. Želi obrazložiti kdo svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 1. členu. Želi obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 2. členu. Želi obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.

27. TRAK: (DAG) – 11.35

(nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 3. členu. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 5. členu. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica za nov 5.a člen. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 6. členu. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo glasovanje o amandmajih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.
S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.
Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena poslovnika določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo odbora na seji Državnega zbora. Predlagam, da je to podpredsednik odbora Boštjan Koražija. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)
S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG RESOLUCIJE O PODNEBNI IN OKOLJSKI KRIZI V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Predlog resolucije je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog resolucije z dne 2. 9. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 9. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 28. 9. 2021, mnenje Vlade z dne 5. 10. 2021 ter poziv k podpori predlogu resolucije nevladnih organizacij, združenih v Mreži za prostor z dne 5. 10. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.
V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.
Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Fokus, društvo za sonaravni razvoj, in Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije.

28. TRAK: (DAG) – 11.40

(nadaljevanje) Želi besedo predstavnik predlagatelja, skupina poslank in poslancev, prvopodpisani mag. Dejan Židan? Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik, za besedo.
Podnebna in okoljska kriza sta dejstvo. Škodljive posledice, ki se nanašajo na ljudi, živali, rastlinske vrste, torej naš svet v celoti, so dejstvo in so tudi dokazane. Tisto, kar je novo, je samo naslednje, da škodljive posledice prihajajo hitreje, kot se je predvidevalo mesece nazaj. Vsi se spominjamo 6. poročila skupine strokovnjakov, ki delajo znotraj Združenih narodov, ki je takšno, da kliče k alarmu. Tako se je opredelil tudi generalni sekretar Združenih narodov, gospod Guterres, tako so se opredelili tudi marsikateri drugi svetovni voditelji.
Vem, da vas zanima, zakaj štiri poslanske skupine, to smo Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek, ponovno, tretjič vlagamo identični dokument, ko že dvakrat ta dokument ni dobil na tem odboru zadostne podpore. V resnici, ko smo se pogovarjali, smo ugotovili, da sploh nimamo druge možnosti, kakor da vztrajamo. Okoljska, podnebna kriza je tako pomembna tema, da nikoli in nikdar človek ne sme obupati iskati možnosti, da vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto naredi svoj korak in še več korakov. Nekoliko upanja nam je dalo tudi dogajanje na nekaterih drugih odborih, to je Odbor za delo, socialne zadeve in invalide, kjer so predstavniki koalicije tudi prišli do opozicije in vprašali, zakaj to vlagamo, ali je kakšno točko možno uskladiti. In smo se marsikje tudi uskladili, primer je včeraj pri Zakonu o osebni asistenci. Vam povem primer. Pokliče v imenu koalicije gospa Mojca Žnidarič in pravi: »Poglejte, pogledali smo vaše predloge, smo se pripravljeni pogovarjati. Ali ste se pripravljeni usklajevati?« In smo se uskladili. In smo tri predloge skupaj podprli, o četrtem pa se bomo pogajali še naprej in upam, da bomo do plenarnega zasedanja dosegli soglasje. Seveda ni na vseh odborih tako. Na Odboru za zdravstvo opozicija nima sogovornika, je samo trden zid. Karkoli govorimo, karkoli predlagamo, ni niti možnosti za formalno ali neformalno izmenjavo argumentov. Ampak želimo si, da bi na odboru, ki je pristojen tudi za podnebno in okoljsko krizo, lahko naredili korak naprej.
V preteklih obdobjih smo slišali tudi nekatere očitke, na katere želim danes odgovoriti. Prvi očitek, ki je bil pogosto lansiran, je, da je okoljsko podnebna kriza izmišljotina levih političnih sil, strank in podobno. To je razlog, da sem tako pogosto povedal, da je ena od prvih držav, ki so pristopile k razglasitvi, bila država, ki ji ne moremo očitati, da je socialistična enklava – govorimo o Vatikanu. Nekaj dni nazaj sta minili – kot primer – dve leti, odkar je sosednja država Avstrija v parlamentu skoraj s soglasjem, samo ekstremni svobodnjaki so bili proti, vse ostale politične struje in stranke so bile za, pred dvema letoma izglasovala, da njihov državni zbor, parlament razglasi v Avstriji okoljsko in podnebno krizo. Potem so bili argumenti: »A ponovno mora biti Slovenija nekje prva, ponovno bodo neki stroški… » in tako naprej. Moram povedati, da tudi ta argument ne vzdrži. Namreč, države, ki bodo bolj prizadete, to so tako imenovane države sredozemskega pasu, med katere sodi tudi Slovenija, so zelo hitro začele v svojih državah razglašati podnebno in okoljsko krizo. In to so pomembne države, to je Italija, Francija, Španija, Portugalska, na drugi strani, recimo, Malta, ki pač ni tako zelo velika država – zato, ker poznajo prognoze. To je ta pas, ki bo najbolj prizadet. Če pogledate,

29. TRAK: (DAG) – 11.45

(nadaljevanje) kaj kažejo prognoze, ne več do leta 2050, ampak do leta 2030. Kažejo pomembno poslabšanje na zemeljski obli. In tisto, kar je ta neprijetna informacija, to neprijetno dejstvo, v tem pasu, v katerem je tudi Slovenija je pa še dvakrat slabše stanje. V tem trenutku bodo zlasti na udaru, dvojnem, gre za bolnike, gre za starejše ljudi, ki bodo izjemno ogroženi zaradi vedno več temperaturnih šokov. Če se spomnimo, in tudi ko pogledamo statistične podatke, da dnevi, ko imamo tudi v Sloveniji temperaturne šoke, pa jih je vedno več, dokazljivo predstavljajo neposredno grožnjo. V teh dneh se dogaja, da umre tudi do deset prebivalk in prebivalcev več kot v običajnih dneh, torej tudi kakšnih 50 v tistem dnevu. In te razmere se bodo slabšale. Naslednja kategorija, ki bo neizmerno ogrožena in se bo zelo težko prilagodila – in se o tem ves čas pogovarjamo, tudi ko se sprejemajo ukrepi nove kmetijske politike -, bo proizvodnja hrane. V resnici 470 tisoč hektarjev ne bo možno namakati. Ni tehnologij, ni dovolj vodnih virov. In, seveda, prizadeti bodo tudi ostali sektorji.
Pojavlja se vprašanje, ali je res ob vseh dokumentih tako zelo pomembno, da se v državi razglasi podnebna in okoljska kriza. To je treba zelo korektno povedati – to je samo eden od korakov. Sam po sebi ni zadosten, mnogo korakov je treba narediti. To tudi ni zelo operativen korak. To je tisti deklaratorni korak, ki pač pove, da najvišje telo te države se zaveda, da v vsakem trenutku, ko se pogovarjamo, kaj narediti, imamo pred sabo, da živimo v času okoljske in podnebne krize, ki nas ogroža. In da pri vsakem ukrepu, ki ga sprejmemo v tem parlamentu in marsikje drugje, je to zavedanje prisotno. Bilo je že nekaj napovedi. Ena od teh napovedi je bila, da, ja, razglasimo, ampak dajmo narediti to istočasno, kot sprejemamo podnebni zakon. Ampak potem je pač padla odločitev tistih, ki odločajo, da podnebni zakon v tem trenutku v državi ni potreben. Potem je bilo povedano, ni treba, da se ta resolucija sprejme, ker se pripravlja nova, bom povedal poenostavljeno, nova vladna do leta 2050, ki bo vse to pokrila. Pa sploh ne bom govoril, da je to dober ali slab dokument, je obsežen, posega tudi močno na področje energetike, je pa dejstvo, da tega področja ni pokrila dovolj.
Na tej točki, spoštovane in spoštovani, ker je bilo izrečenih že toliko besed, bom tudi končal. Razglasitev okoljske in podnebne krize je nujna. Na to nas opozarja, to nas prosi tudi generalni sekretar Združenih narodov. Zelo sem bil vesel soglasne podpore pristojnih na komisiji Državnega sveta, to nam mnogo pomeni; tudi sam Državni svet razumem kot neko obliko drugega doma slovenskega parlamentarizma. In vas, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, da nismo kot blok, koalicija, opozicija, ker podnebna kriza ne vpraša, ali si na levi, na sredini, na desni ali kje drugje, da tu, kakor sem povedal primer nekega drugega odbora, naredimo skupen korak danes naprej.
Hvala za priložnost, gospod predsednik, da sem lahko spregovoril.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Preden dam besedo naprej Zakonodajno-pravni službi, vas obveščam še o enem pooblastilu, in sicer poslanski kolega Igor Peček nadomešča kolega Rudija Medveda. Lepo vas pozdravljam na seji.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Špela Maček Guštin? Izvolite.

ŠPELA MAČEK GUŠTIN: Hvala lepa.
Obravnavani predlog resolucije ima identično besedilo, kot ga imel predlog

30. TRAK: (DAG) – 11.50

(nadaljevanje) akta Državnega zbora z enakim naslovom, ki je bil v postopek sprejetja vložen 15. decembra lani in ni bil sprejet. Glede na to smo tudi pri tem predlogu resolucije, ki ga imamo zdaj v obravnavi, dali enake pripombe. Opozorili smo torej, da imajo nekateri deli besedila tega akta lastnosti, ki po Poslovniku Državnega zbora spadajo v drugačno vrsto aktov, zaradi česar bi se lahko spremenil pomen in narava predlagane resolucije. Potem je v besedilu tudi nekaj pojmovnih nedoslednosti, kar bi bilo treba ustrezno popraviti. Vendar pa ugotavljam, da amandmaji, ki bi to odpravljali oziroma ta neskladja, niso bili vloženi. Drugih pripomb nimamo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar Robert Rožac? Izvolite.

ROBERT ROŽAC: Predsedujoči, hvala za besedo.
Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Sloveniji, ki jo predlaga skupina poslank in poslancev, v uvodnem delu ugotavlja, da je Republika Slovenija v stanju podnebne in okoljske krize, zaradi česar je treba prednostno izvesti ukrepe, ki naslavljajo blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Nadalje predlog resolucije priporoča konkretne podnebne cilje, potrjuje zavezanost k načelom trajnostnega razvoja, poudarja, da ambiciozno ukrepanje zoper segrevanje ozračja prinaša koristi, ter navaja ukrepe za omilitev podnebne in okoljske krize ter organiziranje v podnebni in okoljski krizi.
Na začetku želim najprej poudariti, da je 13. julija letos Državni zbor že sprejel Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Ključno je, da te ukrepe in priporočila, ki jih navaja, Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi že naslavlja in bi sprejetje predloga pomenilo podvajanje. V prvem delu že sprejete podnebne strategije ta analizira stanje in znanstvena dognanja glede podnebnih sprememb v Republiki Sloveniji predstavlja osnovno izhodišče za njeno pripravo. Za Republiko Slovenijo do leta 2050 zastavlja pomemben cilj doseganja neto ničelnih emisij oziroma dosego podnebne nevtralnosti. Cilj je nadgrajen z vizijo, ki Republiko Slovenijo v letu 2050 vidi kot družbo, prilagojeno in odporno na podnebne spremembe, s temelji trajnostnega razvoja ter pravično porazdeljenimi stroški in koristmi prehoda, z upoštevanjem tudi najranljivejših skupin prebivalstva. Temeljna usmeritev podnebne strategije oziroma njen osrednji cilj je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ostali cilji pa vključujejo še večjo snovno učinkovitost, spodbujanje nizkoogljičnih virov energetske učinkovitosti, trajnostni prostorski razvoj, trajnostno gradnjo, spodbujanje digitalizacije ter javno upravo kot vzor. Republika Slovenija tudi ne bo sprejemala politik in ukrepov ter ne bo investirala sredstev na način, ki bi škodoval zavezam Pariškega sporazuma, ter prepozna, da se poleg podnebne krize nahajamo tudi v krizi biotske raznovrstnosti, zato morajo biti morebitni posegi v okolje izvedeni s čim manj vplivi na okolje.
Sprejeta podnebna strategija ugotavlja, da začrtani cilji prinašajo tudi nekaj negotovosti, saj je prehod v podnebno nevtralnost odvisen tudi od razvoja novih tehnologij. Zato je v njej navedeno, da bo Republika Slovenija vlagala v raziskave in intenzivno razvijala novo tehnologijo. Prehod je odvisen tudi od ekonomskih razmerij ter ustrezno urejene organiziranosti države in javne uprave. Podnebna strategija že v uvodnem delu določa, da je doseganje podnebne nevtralnosti zaveza in naloga vseh ministrstev, celotne vlade in države kot celote ter da je nujno v vseh pristojnih sektorjih takojšnje izvajanje že sprejetih politik in ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, njihova nadgradnja ter prenehanje izvajanja in sprejemanja politik in ukrepov, ki so v nasprotju z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.
Podnebna strategija do leta 2030 povzema celovit nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, osrednji operativni načrt, ki ga v letu 2023 čaka posodobitev, kot narekuje

31. TRAK: (NB) – 11.55

(Nadaljevanje) uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Posledično bo pripravljen tudi posodobljena podnebna strategija. V posodobitvi bosta NEPN in podnebna strategija obdržala sprejete zakonodajne akte, svežnje pripravi se na 55, ki ga je evropska komisija predstavila v juliju 2021. Poleg resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije se izvaja tudi resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 do 2030. njeno izvajanje je usmerjeno k doseganju svetovnih ciljev trajnostnega razvoja kot so opredeljeni za Gen do 2030, saj je okolje neposredno ali posredno vključeno v večino ciljev trajnostnega razvoja. Podpira predvsem tiste cilje, ki zadevajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Tako na primer navaja podporo finančnim in drugim ukrepom, ki bodo pozitivni učinkovali na naravo, zmanjševali revščino, zmanjševali učinke podnebnih sprememb in povečali razvojno pomoč. med drugimi usmeritvami navaja tudi seznanjanje širše javnosti s povezavami med podnebnimi spremembami in njihovimi vplivi na ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Ta usmeritev je podprta s konkretnimi ukrepi v strateškem načrtu ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, nadalje resolucija o nacionalnem programu varstva okolja prepoznava okolje kot ključno vrednoto naše družbe. Iz naštetega izhaja, da so ukrepi in priporočila, ki se jih dotika predlog skupine poslank in poslancev že naslovljeni v našem podnebnem in energetskem pravnem okvirju. V skladu z navedenim, Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga resolucije o razglasitvi izvedenih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala državni sekretar. Želi še besedo kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga resolucije. Ker ima predlog resolucije samo tri poglavja oziroma razdelke, odboru predlagam, da se razprava o vseh treh poglavjih združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo vloženi, nato pa bi glasovali še o vseh poglavjih oziroma delih predloga resolucije skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
V razpravo torej dajem tri poglavja predloga resolucije. Želi kdo besedo? Kolega mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Seveda se kot predlagatelj javljam, samo da se odzovem na spoštovanega državnega sekretarja. Ta resolucija seveda ni podoben dokument kakor so drugi dokumenti, ki so sprejeti, kar se tudi vidi v resnici po dolžini. To je podoben dokument kakršnega recimo so druge države sprejele, podoben dokument kakršnega je sprejel mimogrede Evropski parlament dve leti nazaj, ni pa to dokument kakršni so operativni dokumenti, ki jih morajo Vlade z nekim drugim namenom sprejemati. Saj pravim, danes ne bom opredeljeval ali so ostali dokumenti dobri, zadosti dobri ali kakšni drugačni, ker ni stvar današnje debate. Bi pa le rad opozoril naslednje. Kot prvo. Ta dokument govori o tem kar je že pomemben del države naredil. Zbrali so pogum in povedali, živimo v času okoljske podnebne krize in so to razglasili podobno kar od nas zahteva in nas proti general in sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres. To je prosil lansko leto, ob obletnici podnebnega vrha, letos je celo govoril o rdečem alarmu, ampak to ni bilo politično obarvanje, ampak zaradi hude stiske v kateri smo. In ta resolucija je prvi dokument, ki če bo sprejet v državi, to razglaša, v skladu s pristojnostmi kakršne ima parlament, saj v vseh državah ni bil parlament tisti, ki je razglasil s svojimi pristojnostmi, nekje so razglasile Vlade. Marsikje so to z nekimi drugimi pristojnostmi razglašala posamezna mesta ali posamezne pokrajine, ampak to je pot po kateri je šel evropski parlament, pot po kateri je šla naša sosednja država s katero se pogosto primerjamo in tako naprej.
Kot drugo. Niso identične. Če pogledate drugi cilj. Prvi cilj do leta 2050 je povsem jasno, da je usklajen. To je cilj, ki ga je tudi Slovenija povsod podpirala. Drugi cilj, ki govori o 55. zmanjšanju emisij do leta 2030, čeprav glede na stanje bi moral biti še

32. TRAK: (NB) – 12.00

(Nadaljevanje) višji. To je cilj, ki ga v drugih državnih dokumentih ni, v dokumentih je pa to evropski cilj mimogrede. V dokumentih, ki so bili do sedaj sprejemani, so v bistvu drugi manj ambiciozni cilji. Naslednja stvar na katero pa ta resolucija zelo upravičeno opozarja, je pa to kar tudi nekateri drugi dokumenti, to je naš odnos in našo zavezo, ki jih imamo do vseh vrst habitatov, potem pa uvaja terminologijo, ki je tako zelo pomembna in to je terminologijo pravičnost pri okoljski in podnebni politiki. Zakaj je to tako pomembno? Ker ukrepi, ki ne bodo temeljili na pravičnosti, bodo v resnici v državi in državah povzročilo še dodatno socialno razlikovanje. Če pogledate tudi že kar se dogaja s pravičnostjo, ki je vezano na uporabo energentov, kakšna revščina na tem področju nastaja in nemogoče je zamišljati okoljsko podnebno politiko, ki ne bo imela na zelo visokem rangu tudi socialne pravičnosti. To bo taka škoda narejena. To bo toliko ljudi v velikih stiskah in to je tudi stvar na katero ta resolucija opozarja. V tej konkretni resoluciji seveda poudarimo 13 evro delovanja, kar ne bi smelo biti sporno in na posebno mesto dajemo družbeno partnerstvo. Vidimo, da na nek način se pri tem trudijo v neki drugi predsedniški palači, imajo tudi neki svet, ampak pravo družbeno partnerstvo, pri prejšnji točki sem govoril, je začelo nastajati, pa je na žalost bilo prekinjeno, upam, da bomo ga nadaljevali naprej. Pred dvema letoma novembra sicer, torej nekaj manj kot dve leti v tem parlamentu, ko je v tem prostoru, ko smo sedeli tako predstavniki politike iz različnih vej politike, predstavniki stroke na čelu s slovensko akademijo znanosti in umetnosti in predstavniki civilne družbe. Takrat smo začeli partnerstvo, ki pa na žalost ni bilo nadaljevano, pa upam, da bo. Ja. In res je, da ta resolucija govori o nečem kar je bilo dolgo časa ena od glavnih obljub stranke SMC iz sedanje koalicije. Govori o Zakonu o podnebni politiki. Veste, da je Zakon o podnebni politiki bil formalni razlog, da ta resolucija ni dobila soglasja, ko se je prvič glasovalo. Počakajte na zakon o podnebni politiki, da bomo šli skupaj. In tudi zaradi tega smo v to resolucijo pripeljali, da gremo nasproti koaliciji, saj nekaterim zakon o podnebni politiki. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Židan. Naslednji je k besedi prijavljen Soniboj Knežak. Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, cenjene kolegice, kolegi!
Pred dobrim mesecem, na začetku septembra smo imeli v tem Državnem zboru in v tem odboru, vsaj kar se mene tiče, eno izmed bolj zanimivih kvalitetnih razprav na temo varstva okolja. Sodelovali so številni predstavniki strokovnjakov s področja ekologije, seveda idejo smo dali tudi politiki. Skratka zanimiva razprava, ki je bila posledica tega IPPC poročila, ki je bilo izdano v mesecu avgustu, ki je alarmantno. Alarmantno predvsem iz tega, ker ne bi šle smeri, zadeve, ki so jih napovedovali zaradi posegov v okolje v smeri, ki so napovedali, pač pa zaradi tega, ker je časovnica, ki so jo še pred tremi, štirimi leti napovedovali kar se tiče segrevanja okolja s stopinjo, stopinjo pa pol, že prehiteva za dobro desetletje. Skratka, to za sabo potegne številne zadeve, predvsem pa terja od vseh, ki živimo na tem planetu tudi čimprejšnje ukrepanje. Meni je bila razprava res zanimiva, ker je osvetlila vse, od nenazadnje dejstvo, ki jih vidimo tudi preko medijev, da nam en del zemlje gori, da se nam drugi del zemlje dobesedno utaplja v ekstremnih vremenskih pojavih, da se bo, če bo šlo s tem tempom naprej, segrevanje da bo Antarktika v letu 2050 brez ledu, skratka spekter eni vprašanj, ki bodo terjale in tudi zaznamovale politiko ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni, ker bomo morali dati odgovor na številna vprašanja, ki

33. TRAK: (NB) – 12.05

(Nadaljevanje) so povezana s tem segrevanjem, ne samo okoljskih, kolega Ljubo Žnidar iz SDS je opozoril tudi na vidike gospodarstva, pomembne vidike, ki jih nismo osvetljevali s teh ekoloških zadev, neprimerne tekme z dela razvitega sveta, ki plačujemo neke davke, obremenjujemo gospodarstvo z kuponi, dočim drugi del sveta katere proizvodnja temelji še kar naprej na fosilnih gorivih in so največji onesnaževalci, pa v bistvu tako skupaj na istih trgih, to so vsa vprašanja, ki bodo terjala tudi odgovore.
Ta multidisciplinarna, vem da bodo zahtevale vključitev pri ukrepih številnih ministrstev, se pravi, sodelovanje, da imamo tudi kar nekaj ran takih, ki jih bo težko in pa potrebno razrešiti tudi v naši državi, so pa povezane tudi z delovnimi mesti, bo pa treba v to zadevo zagristi, čim prej.
Danes vem, da bodo ti ukrepi, ki bodo trajali, bodo zahtevali svoj čas, svoje vire, nenazadnje tudi neko usklajeno delovanje in tudi mednarodne skupnosti, tisto kar pa lahko danes naredimo je pa to, da naredimo prvi korak. Sprejetje deklaracije, ki je v bistvu nezavezujoč dokument, ki nakazuje smer v katero naj bi šli, mislim da bi s tem, s sprejetjem tega dokumenta danes dali tudi eno dobro sporočilo tudi našim državljankam in državljanom, Slovenkam in Slovencem, za katere se je pokazalo, da so, tudi zadnji referendum o vodah je to dokazal, da nam je mar za okolje, da nas skrbi zaščita zdravega okolja, pa da nenazadnje tudi sporočila mladim, ki so, kar se tiče te teme, precej aktivni, kar me veseli, nenazadnje tudi pri prejšnji točki smo imeli predstavnike mladih in njihove poglede in pa skrb za to. Nenazadnje je dota, ki jim jo bomo zapustili, bo okolje v katerem bodo seveda tudi živeli.
Tako, da jaz zaradi vsega naštetega bom podprl predlagano resolucijo. Bi pa želel, da damo na sporočilo, tako kot sem rekel, na čisto deklarativno na tej ravni ni zavezujoče, da damo državljankam in državljanom te države tudi s sprejetjem te deklaracije.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Kot zadnji prijavljen je kolega Boštjan Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Zdaj se bom tudi jaz navezal na prejšnjo točko pa na mlade, ki so nam predstavili problem oziroma tudi del rešitve za naprej za prihodnost, taka je tudi ta resolucija bila z namenom prinesena v Državni zbor, da začnemo zadeve reševati čim prej in čim boljše.
Zdaj se bom kar, tako bom rekel, zadevo platično predstavil, da bo mogoče tudi ljudem bolj jasno kaj bi naj ta resolucija v osnovi reševala oziroma tudi prinašala. Poglejte, dejstvo je, da tisti, ki se bo pravočasno in najprej spoprijel s temi podnebnimi spremembami, ki nas dnevno, bom rekel, ja, tudi oblikujejo in prizadajajo takšne in drugačne težave, tisti bo tudi največ prišparal, po domače povedano, ker tisti, ki bo predolgo čakal bo moral tudi največ vložiti denarja in sredstev v sanacijo škode in tudi v sanacijo oziroma tudi obnovo samih in narave in naravnih virov in potem še vse ostalo. Bom kar izkoristil priložnost, prihajam iz dela Slovenije kjer imamo konstantno oziroma tudi, bom rekel, trenutno najbolj občutimo kaj podnebne spremembe so oziroma kaj vse nam prinašajo in tam imamo konstantno in huda neurja in dobesedno ujme, ki so razdejale in še žal se bojim da bodo spet razdejale, od stanovanjskih hiš in hiš in vse ostalo in to je pač tista zadeva na katere bi rad opozoril, da ne samo, da je to naša odgovornost in dolžnost, kar je tudi ta resolucija v bistvu neke vrste, neka medgeneracijska zaveza, se pravi, da bomo mi, ta generacija oziroma, ki smo

34. TRAK: (NB) – 12.10

(Nadaljevanje) sedaj tukaj, poskrbeli, da bo generacija za nami oziroma, da bodo generacije za nami ne samo boljše preskrbljene oziroma, da bo lahko sploh imela možnost normalnega bivanja v naravnem okolju. In kakorkoli zdaj zadevo obračamo sem pa tja, v osnovi je prav oziroma bi se morali vsi in tudi Evropa je že nakazala, da se moramo vsi zavezati k temu in Slovenija bi morala biti tukaj ena izmed glavnih ali pa celo kar vodilnih članic EU, glede na to vse kakšne naravne vire imamo oziroma jih tudi posedujemo, bi morali biti pri podpisu takšnih resolucij kar tista vodilna sila oziroma prvi, ki bi morali dvigniti roko oziroma tudi zahtevati, da se take resolucije sprejemajo prav zaradi tega, ker si želimo, da se ta biodiverziteta, da se to naše naravno okolje, ki ga imamo, ne samo ohrani oziroma, da ga bomo tudi znali deliti in tudi ohraniti za naslednje generacije naprej.
Potem je to, preko te resolucije dejansko poteka res ogromno točk za boljše in bolj sonaravno bivanje človeka z naravo in z živalmi. Poglejte, če bomo začeli zdaj in čim več vlagati v te zelene tehnologije o katerih se je tudi že malo prej nakazalo oziroma poizkusijo razpravljati, bomo imeli res možnosti ne samo, da bomo na področju varstva okolja oziroma tudi varstva pred podnebnimi spremembami, bom rekel vodilni, ampak tudi pri gospodarstvu, pri razvoju zelenih tehnologij, ki pa mislim, da bi morali biti spet med vodilnimi v Evropi in v svetu. In spet ne razumem zakaj je stalno zmeraj na drugi strani takšen odpor proti takšnim resolucijam, ker vem, da dostikrat vsi ponavljate, prihajate iz nekih lokalnih okolij kjer imate čudovito naravo, ampak ko pa je potrebno to čudovito naravo zaščititi, pa je ne želite. Ne vem zakaj sicer, ampak glede na to, da vsi preživimo boj ali manj v tem naravnem okolju, je prav, da tudi vsi sodelujemo glede zaščite tega naravnega okolja oziroma biodiverzitete, ki smo jo tudi mi dobili samo na posojo in tudi jo moramo tako jemati. Bilo nam je dano v posojo in tudi zato moramo tako skrbeti, da bomo lahko naprej dali ljudem oziroma naslednjim generacijam to naravno biodiverziteto in okolje v posojo, da bodo razumeli da vsak, ki prevzame to, prevzame tudi odgovornost za zaščito narave in okolja. Seveda v Levici bomo to resolucijo podprli in želimo si, da bi tudi na drugi strani podprli, ampak glede na izjave že pred sejo, med sejo in takšne stvari se bojim, da ne bo do tega prišlo, bomo pač vlagali tako dolgo, da bodo ljudje, da boste tudi na drugi strani mogoče razumeli ali pa začeli razumeti, da v bistvu podnebna kriza je dejstvo in ni več pet do dvanajstih, ampak je dejansko že eno minuto čez dvanajst. Tisti, ki ne bo zdaj ta trenutek odreagiral, mu bo žal čas za zaščito in tudi, ja, bom rekel, ne samo za zaščito narave, se bodo tudi nekako življenjski ciklus iztega v nekem zelo neslavnem smislu. In / nerazumljivo/ tudi debate glede tega, da se politiki ne znamo pogovarjati, da ne znamo sodelovati, in dejstvo tudi, kar je prej gospod poslanec Židan govoril, dejansko narava ni od levih in ni od desnih strank ali od sredinskih, kakorkoli želite, narava je od nas vseh in če se želimo iti politiko naprej v tej naravi, moramo zelo dobro in čim prej poskrbeti in čim boljše poskrbeti za njo. Tako da, seveda, bom poslušal razpravo naprej in če bo razprava zanimiva, se bom še vključil v razpravo. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Koražija. Še kolega Ljubo Žnidar.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!
Poglejte, dejstvo je, da dejansko danes se soočamo z okoljsko in podnebno krizo, ki je seveda globalni problem in tudi Slovenija kot mali dejavnik, mala država

35. TRAK (VI) 12.15

(nadaljevanje) je del tega sistema, kar nas tudi v prihodnosti čaka reševanje obstoja nadaljnjih generacij in življenja na našem ljubem planetu.
Jaz to samo resolucijo ne bi videl nobenega problema in bi jo z veseljem podprl, če bi živel v normalni državi. Resolucijo bi podprl, če bi živel v normalni državi. Tako pa ne živim v normalni državi. Pa če lepo počasi začnem zakonodaja v Republiki Sloveniji je v glavnem omejevalna, represivna, skratka ni državljanom prijazna ali tistim, na katere se dejansko nanaša. Ogromno je omejitev in dejansko se potem mi primemo neke zakonodaje, kjer nam ali politično paše ali pa zaradi tega, da smo nekje, bi rekel, prvi, ne glede na posledice. Bom samo na hitro preletel par primerov. Slovenija ima največjo površino omejitev omejeno z Naturo 2000. Pa to ne bi bilo nič narobe, če bi tudi znotraj tega območja našli kompromis z vsemi ostalimi akterji in znali s temi omejitvami, bi rekel, tudi ostale akterje uskladiti in s tem na nek način uspešno živeti tudi s to omejitvijo. Recimo Hasaps sistem, tudi prehranski del je del onesnaževanja. V Sloveniji imamo najstrožji, najvišji režim omejevanja. Smo v samem vrhu v evropskem delu evropskih držav. Pa vemo koliko to stane in kakšne omejitve to pozna. Potem ne bi se spuščal na prostorske, okoljske omejitve, ki so omejitve turizmu, razvoju gospodarstva in tako naprej. Teh primerov je še pa še. Ravno smo imeli okoljski zakon. V Avstriji vsako jezero zelo dobro izrabijo v turistične namene. V Sloveniji bog ne daj, vse je prepovedano. In potem nenazadnje ko imamo nek tak zakon, če bi živeli v normalni državi in našli kompromis z vsemi ostalimi deležniki, po tem tudi ta okoljski zakon ne bi bil nič narobe. Ampak poglejte, danes smo v Sloveniji prišli tako daleč, da najvišji vrh pravne države, od tožilcev, ustavnih sodnikov, dela pod vplivom politike, ne pa pod vplivom stroke. In sedaj naj mi sprejemamo tu neke zakone, ki danes ne vemo ali bodo delovali v vplivu stroke ali bodo delovali v vplivu politike. Če najvišji vrh tožilcev in ustavnih sodnikov deluje pod vplivom politike. To smo danes priča v Sloveniji. In se vprašam, kakšne zakona naj sploh še sprejemamo. Pa mogoče danes, bi rekel, ta zakon ni ravno najboljši primer, ampak se to vprašam. Če bi ta zakon prepustili popolnoma stroki bi ga takoj podprl. Ampak v Sloveniji sedaj, jaz nobenemu ne zaupam, če ni dejansko, v Sloveniji ne živimo več v pravni državi, kjer bi bila pravna varnost. Ravno v sled tega ne morem podpreti tega zakona. Drugače pa z veseljem.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. V imenj predlagatelja mag. Dejan Židan, potem ima pa besedo mag. Andrej Rajh.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Predsednik, jaz res nisem želel, da bi sedaj govorili o političnih temah. Res nisem želel. Opazili ste, da je bil vsak moj stavek, ki sem ga izrekel v uvodu zelo previden, mogoče

36. TRAK (VI) 12.20

(Nadaljevanje) bi kdo rekel diplomatski, ampak še vedno zadosti trden ker se tiče okoljske podnebne resolucije. Ampak mi pa se lahko tudi pogovarjamo o tem kdo krši zakonodajo, kdo ne plačuje STA in podobno. Mi se lahko potem pogovarjamo do večera, če hočete, ampak dajmo se odločiti. Jaz kljub vsemu predlagam, da ne zlorabimo te resolucije ob tem, da vemo, da je okoljsko podnebna kriza tukaj, pa da ta parlament iz neznanega razloga, saj jo bo sprejel, poglejte volitve bodo tukaj vsak čas, pa bomo vložili petič ali šestič, četudi še v tej sestavi bomo vložili, ker o tem želimo govoriti. Saj naslednji parlament bo to sprejel. Mene tega ni strah. Ni pa mi okej, da zanikamo nekatera dejstva, ki so tukaj. Strinjam se s kolegom Ljubom pa pri tem, da v bistvu nekatere stvari pri nas resnično beremo čisto po svoje in napačno. Marsikaj takšnega bi lahko ugotovili in skupaj tam naredili korak naprej. Ampak ta resolucija je nekaj drugega. Mi živimo v času okoljsko podnebne krize, pa če si to priznamo ali pa ne. Če pa si priznamo bo vsaj nekoliko lažje, ampak izjemno težko vse skupaj reševati. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Besedo ima še kolega Andrej Rajh. …/oglašanje iz klopi/ Kolega Rajh, ker bo razprava vaša zanimiva smo vas počakali. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Bil je nujen telefonski klic.
Kar se podnebnih sprememb tiče bi želel opozoriti, da smo v državnem zboru prav na našo pobudo imeli tematsko sejo o poročilu mednarodnega panela za podnebne spremembe in tudi državni zbor je sprejel eno priporočilo in se seznanil z vsemi temi ugotovitvami. In še enkrat, da nekako povzamem to poročilo. Poročilo pravi, da praktično ni koščka sveta, ki se ne bi segrel. In da karkoli bomo storili bomo leta 2030 oziroma okoli leta 2030 presegli to mejo dviga globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija. Deli sveta se segrevajo različno. In seveda ocena je, da se, torej izmerjeni podatki pravijo, da se kopno segreva dvakrat hitreje in bolj intenzivno kot se segreva povprečna globalna temperatura. In tudi v Sloveniji na območju Slovenije lahko pričakujemo, da bo dvig povprečne temperature tri do štiri stopinje Celzija do leta 2050, če ne bomo ukrepali. In seveda posledice dviga globalne temperature so seveda uničujoči. In njih praktično bomo zelo težko preprečili. Kar pa lahko storimo pa je, da se pripravimo na posledice in se začnemo prilagajati. To lahko storimo takoj in začnemo takoj izvajati ukrepe in takoj bomo videli tudi rezultate teh ukrepov. Kajti, ukrepi za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb to pa bo trajalo desetletja, da bomo sploh videli rezultat. In seveda, kolega Židan je, kot predlagatelj, lepo povedal vzroke zakaj moramo razglasiti podnebno krizo in to resolucijo.
Kar se tiče Slovenije vemo, da se v tem smislu ena celoletna količina padavin ne bo bistveno spremenila. Se bo pa bistveno spremenila njihova razporeditev. In če vemo, da bodo poletja bistveno bolj suha, bistveno bolj vroča in da lahko ti ekstremi redno začnejo presegati 40 stopinj Celzija, da to ne bo več nobena posledica, potem vemo, da imamo problem. In ta problem pomeni, da bodo k nam prišle tujerodne vrste, da bodo prišli tujerodni škodljivci na katere naše okolje ni pripravljeno. Da se bomo soočili s sušo, da bomo se soočili tudi z ekstremnimi padavinami, ki bodo strnjene v kratka časovna obdobja, takšna kot smo jim na primer prejšnji teden bili priča v Ljubljani, ko je v enem dnevu padlo za dva meseca količin dežja. Torej, v dveh treh urah. Torej, o takih ekstremih govorimo. In naša infrastruktura preprosto na te izzive ni pripravljena. In mi bomo morali na to odreagirati. In na to nas

37. TRAK (VI) 12.25

(Nadaljevanje) seveda opozarja tudi mednarodni panel za podnebne spremembe in tudi seja tematska, ki smo jo na našo pobudo imeli v tem državnem zboru.
Pomembne posledice bodo podnebne spremembe imele tudi na slovenske gozdove. To je ena zadeva, ki je nismo ustrezno naslovili, ki je tudi ne naslavljamo. Torej, če vemo, da se bo dvignila povprečna temperatura za 3, 4 stopinje, potem pomeni, da se bo tudi gozdna meja dvignila, da se bo tudi dvignila meja listavcev, meja iglavcev in to ni enostavno vprašanje.
Drugi sklop vprašanj je seveda vezan tudi na kmetijstvo. Vprašanje je, ali lahko in ali je smiselno razvijati na tak način kot do sedaj ekološko kmetijstvo, če vemo, da bodo prišle tujerodne vrste, tujerodni škodljivci. In, ali bomo ob teh spremembah, ki so najavljene in do katerih si je stroka enotna sploh lahko na tak način zadeve pridelovali. Torej, modernizacija, digitalizacija kmetijstva, zagotavljanje varnosti, prehranske varnosti, to so seveda izzivi.
Poseben izziv predstavlja grajeno okolje, kaj bo z našimi mesti, kaj bo z našo industrijo. Torej, za občutek, torej, če se kopamo v vodi, ki ima 40 stopinj je občutek, da je to topla voda. Torej, je že lahko na trenutek vroča. Sedaj si pa predstavljajte, da vas tako okolje, taka temperatura obdaja, ko greste na sprehod, ko greste v službo. Torej, pri taki temperaturi praktično ne bo mogel delati nihče. In seveda bo potrebno sprejeti ukrepe za načrtovanje v mestih. Tudi narediti analizo, kako pozidava, gosta pozidava naših mest, ki smo ji te dni priča, vpliva na lokalno akumuliranje toplote v mestih, vidimo, da se še zmeraj nekritično gradijo stolpnice, da se pozida vsak košček, kjer je le možno, zaradi hlastanja po profitu. To so zadeve, ki jih bodo morali prostorski načrtovalci ustrezno nasloviti.
Kar se pa tiče ukrepov, torej sedaj smo govorili o zadevah, ki imajo takojšnje učinke, torej o prilagajanju s posledicami, ki bodo tudi, seveda, zahtevala finančna sredstva. V drugi sklop pa spadajo seveda ukrepi, ki naslavljajo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Seveda rezultat je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne bomo videli takoj, ampak šele čez desetletja. Zato bo treba v tem smislu prilagoditi tudi gospodarstvo. Najti alternativne vire. Najti tudi postopke, da bomo preobrazbo gospodarstva in infrastrukture lahko v ustreznem časovnem okviru umestili v prostor. To je en poseben velik izziv, kako v enem kratkem času, vemo, da se podnebni cilji, da postajajo zmeraj bolj ambiciozni glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Torej, tudi to podrazumeva, da bomo morali v kratkem času določiti, prostorsko umestiti in zgraditi potrebno infrastrukturo in kako to v enem kratkem času, ki nam bo na voljo na osnovi vseh demokratičnih mehanizmov peljati v prostor. In tudi seveda izpostavil pomembno demokratičnega dialoga, ki bo strukturiran in ki bo na podlagi argumentov upošteval želje vseh deležnikov. Na razpravi pri minuli točki smo pokazali tudi, da lahko razprava civilne družbe poteka argumentirano in spoštljivo in da ne obstaja ta a priori Nimby sindrom in to je v bistvu komunikacija in razprava, ki jo moramo gojiti in negovati.
Kar se same resolucije tiče se mi zdi, da oziroma sem mnenja, da nekako logično sledi vsem tem procesom, ki sem jih prej naštel. Nekatere države so jo sprejele, mesta so jo sprejela. Po mojem mnenju je tudi prav, da

38. TRAK (VI) 12.30

(Nadaljevanje) bi se ta resolucija sprejela in potrdila. Že iz enega stališča, da vemo v katero smer moramo iti v katero smer moramo voditi in razvijati našo družbo. Meni se zdi, da je to skrajni čas, da je potrebno, da te zadeve podpremo in da začnemo ob vseh drugih že prej naštetih ukrepih, tudi sredstvi podnebnega sklada, ki ima kar konkretna sredstva na voljo, da začnemo in nekako poženemo projekte, ki bodo Slovenijo peljali po poti zelene transformacije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh. Zaključujem razpravo o posameznih poglavjih predloga resolucije.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh poglavjih resolucije skupaj. Želi obrazložiti kdo svoj glas? Kolega Židan, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Sam bom seveda razglasitev podnebne in okoljske krize v Sloveniji podprl. Pa ne gre samo zato, ker jo je podprla že dve leti pred nami Avstrija. Ne gre samo zato, ker so jo podprle najpomembnejše sredozemske države, med katere spadamo tudi mi, kot so Italija, Vatikan sicer ni sredozemska, Francija, Španija, Portugalska in tako naprej, ampak zato, ker vsak dan razmišljam kje lahko naredim vsak dan korak naprej pri svojem obnašanju, pri svojem delu v državnem zboru in korak naprej, ki ga lahko danes pri obvladovanju in borbi proti klimatskim spremembam naredim je pač ta, da pritisnem ta gum, kjer je oznaka +, torej da podprem konkretno resolucijo. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da predlog resolucije ni bil sprejet.
Na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. decembra 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Slovenij na matičnem delovnem telesu končana.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga resolucije na matičnem delovnem telesu.
Odbor bo pripravil poročilo v katero bo vključil ugotovitev in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.
Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi to bila podpredsednica Mateja Udovč. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda in 32. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Hvala za sodelovanje in ostanite zdravi!

Seja se je končala 6. oktobra 2021 ob 12.33.