Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 12.30.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 80. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ivan Hršak, dr. Matej T. Vatovec, Boštjan Koražija in Miha Kordiš.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo ter kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, Marka Borisa Andrijaniča, k 3. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 80. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 5. julija 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanske in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti 3.
(Za je glasovalo 76.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je dnevni red 80. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO.
Predsednik Vlade Janez Ivan Janša je Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, imenuje Marka Borisa Andrijaniča. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predsedniku Vlade Janezu Ivanu Janši.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za besedo.
Spoštovani!
Za ministra brez resorja, ki bo koordiniral digitalno preobrazbo v okviru Vlade Republike Slovenije, predlagam gospoda Marka Borisa Andrijaniča. Kandidat se je ravnokar uspešno predstavil na matičnem odboru in dobil dvotretjinsko podporo. Dovolite mi nekaj besed v obrazložitev potrebe po ustanovitvi te koordinacije znotraj Vlade. Evropska komisija je pred kratkim potrdila program za okrevanje in znotraj tega programa bo Slovenija v naslednjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. To je ključen razlog za to, da v tem času, ko je še manj kot leto do konca mandata, uvajamo to koordinacijo, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da pri digitalni preobrazbi Slovenije nismo bili ravno uspešni. Tule je graf – ne vem, ali ga boste lahko videli -, ki veliko pove. Slovenija ima trenutno visoko gospodarsko rast, nizko brezposelnost, smo peta najmirnejša država v svetu, med desetimi državami po trajnostnem razvoju. Hkrati pa smo v Evropski uniji država, kjer je delež posameznikov, ki mislijo, da tehnologija pozitivno vpliva na razvoj, na repu, smo zadnji, 27. Približno polovica ljudi v Sloveniji misli, da tehnologija lahko pospešuje razvoj, polovica pa misli praktično obratno. Zaradi tega smo tudi po digitalnem indeksu v Evropi na 16. mestu, pod evropskim povprečjem, in v Sloveniji je le slabih 5 % vseh upravnih storitev opravimo elektronsko. Srečujemo se z velikim pomanjkanjem kadra za področje informacijske tehnologije, otežena je izvedba postopkov na sodobnih napravah zaradi zapletene zakonodaje, ZUP, Uredbe o upravnem postopku in tako naprej. Imamo sicer mnogo izdelanih in drago plačanih strategij, ampak te so brez ključnih korakov in brez realizacije. Srečujemo se z odporom do sprememb, ki prinašajo večjo preglednost, in digitalizacija

2. TRAK: (TB) – 12.35

(nadaljevanje) prinaša večjo preglednost, hkrati pa tudi večjo odgovornost za sprejete odločitve, zato so tu odpori. Naš cilj je do sredine septembra izdelat predlog digitalizacije države, s ciljem, da se Slovenija uvrsti med prvih 5 držav v Evropski uniji po DESI indeksu, do konca leta 2026 in omogočit dosledno izvajanje temeljnega načela vitke države, ki je, v vseh upravnih postopkih je državni organ tisti, ki mora pridobiti vse potrebne podatke za izvedbo postopka, če podatki obstajajo kjerkoli v uradnih bazah podatkov. Z uresničevanjem tega cilja, s pomočjo digitalne preobrazbe, bomo državljankam in državljanom prihranili na milijone delovnih ur ali pa ur prostega časa, zato je digitalna preobrazba v tem času nekaj, kar ni zgolj prostovoljna izbira, ampak je dejstvo, ki ga je potrebno sprejet, če želimo, da se bo Slovenija v prihodnje normalno razvijala.
Aprila je bil ustanovljen Strateški svet Vlade za digitalizacijo. Gospod Andrijanič je v rekordnem času, v tem svetu, organiziral delo tako, da je Vlado že pred mesecem dni potrdila prvi paket ukrepov. Bili so podrobneje predstavljeni, ravnokar na hearingu. Mislim, da ste lahko vsi slišali, kateri konkretni predlogi so tukaj. Gre za nekaj, kar potrebujemo vsi, v tej državi, kar nima nobene veze z takšno ali pa drugačno politično barvo. / znak za konec razprave/ Gre enostavno za to, da je te stvari potrebno naredit, če želimo, da bo Slovenija lovila korak z razvito Evropo in z razvitim svetom in glede na to, da so na voljo, ne šele naslednja leta, ampak že letos, naslednje mesece, znatna evropska sredstva, je horizontalna koordinacija znotraj vladnih resorjev nujna, zato, da ne bomo ponavljali napak iz preteklosti.
Tako da, se priporočam za podporo kandidatu, / znak za konec razprave/ ki je nedvomno dober.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora, se je kandidat danes, 16. julija 2021 predstavil na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora.
Poročilo in mnenje odbora ste prejeli. Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo predstavil podpredsednik odbora, mag. Dušan Verbič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik Državnega zbora.
Lep pozdrav predsednik Vlade, vsi prisotni, tudi vam prav lep pozdrav!
Predsednik Vlade je 12. 7. 2021 predsedniku Državnega zbora poslal predlog kandidata za ministra, s katerim predlaga, da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo imenuje Marka Borisa Andrijaniča.
Mark Boris Andrijanič se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije, ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, 16. 7. predstavil članicam in članom Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ter odgovarjal na njihova vprašanja. Kandidat za ministra je po kratki predstavitvi življenjepisa in povzetku delovnih izkušenj, v uvodni predstavitvi predstavil glavne poudarke oziroma cilje njegovega ministrovanja. Poudaril je, da je digitalizacija ena izmed ključnih področij, da postanemo moderna in uspešna država, v kateri bodo lahko vse generacije izkoristile svoje talente in živele lepo ter dostojno življenje. Digitalizacija je namreč mogoče orodje, s katerim se lahko bistveno olajša življenje državljanov, obenem pa povečuje dodano vrednost na zaposlenega, kar posledično vodi v višje plače in pokojnine.
Kandidat za ministra je poleg prioritet, ki jih je podal že v uvodni predstavitvi, dodatno odgovoril na postavljena vprašanja članic in članov odbora, ter jih seznanil s svojimi pogledi, mnenji in stališči, kot tudi s predlogi za ukrepanje na posameznih

3. TRAK: (SC) – 12.40

(nadaljevanje) izpostavljenih področjih svojega delovanja. Po končani predstavitvi je odbor z 10 glasovi za in 5 glasovi proti sprejel naslednje mnenje: »Predstavitev Marka Borisa Andrijaniča kandidata za ministra brez resorja pristojnega za digitalno preobrazbo je bila ustrezna.«
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Še enkrat prav lep pozdrav vsem.
Na današnji seji Državnega zbora bomo glasovali o predlogu, da Mark Boris Andrijanič postane minister brez resorja, ki bo usklajeval delo ministrstev na področju digitalne preobrazbe Slovenije ter vodil Službo Vlade za digitalno preobrazbo, ki se na novo ustanavlja. Gospod Andrijanič se je izkazal za zelo kompetentno osebo že na čelu strateškega sveta za digitalizacijo, ki je pred mesecem predstavil prvi paket ukrepov za digitalno in moderno Slovenijo. Paket ukrepov je do danes podprlo več kot 30 različnih organizacij, gre za 40 rešitev na uresničevanje katerih se bo Slovenija osredotočila v prihajajočih mesecih in s katerimi se bo pospešili digitalizacija javne uprave, gospodarstva, zdravstva, izobraževanja in družbe kot celote. V sklopu teh rešitev je kandidat za ministra izpostavil ukrepe za državljane kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik kot tudi ukrepe za podjetja, ki naj bi med drugim poenostavili poslovanje za državo ter spodbudili nastajanje zakonskih podjetij. Kandidat za ministra je prav tako izpostavil ukrepe na področju zdravstva, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju. Dotaknil se je tudi področja izobraževanja, kjer je napovedal uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne, srednje šole.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra podpiramo idejo o ministru brez resorja, saj tudi po naše mnenju digitalizacija potrebuje posebno pozornost in medresorsko usklajevanje. Ob enem si obetamo, da bi novi minister dobro sodeloval tudi z ministrom za javno upravo. Današnje zaslišanje Marka Borisa Andrijaniča je potrdilo, da gre za mladega in uspešnega strokovnjaka, ki ima izkušnje na mednarodnem trgu in dobro razume delovanje samega svetovnega gospodarstva. Danes torej vsak glas za pomeni postavitev interesov Republike Slovenije v ospredje. V tem primeru ne gre za nič drugega kot za željo, da Slovenija čim bolj učinkovito porabi sredstva namenjena digitalni transformaciji in da se povzpne visoko na lestvico digitalno razvitih evropskih držav.
Zaključil bi z današnjimi besedami kandidata za ministra, ki je povedal, da digitalno preobrazbo vidi kot ekipni šport, v katerem lahko zmagamo le, če držimo skupaj in pod pogojem, da začnemo že danes. Ob zavedanju, da ima Slovenija na razpolago vsa potrebna sredstva za uspeh imenovanje ministra pa bi proces le še izboljšalo v Poslanski skupini Stranki modernega centra bomo kandidat za ministra Marka Borisa Andrijaniča podprli.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovana poslanke, spoštovani poslanci.
Digitalizacija je vedno naprednejše informacijske tehnologije izrazito vplivajo na naše vsakdanje življenje. Tako javno kot tudi zasebno poslovanje se prenaša na omrežja, na računalnike in nenazadnje tudi na umetno inteligenco. Umetna inteligenca naj bi čez nekaj let razsojala že celo v sodnih postopkih. Tudi Evropska unija daje vedno večji poudarek digitalni preobrazbi saj jo je uvrstila celo med svoje prednostne naloge. ZDA in Kitajska vztrajno povečujeta svoje tehnološke moči in če želi Evropska unija ostati konkurenčna mora slediti trendom razvoja.

4. TRAK: (NB) – 12.45

(nadaljevanje): V SAB se zavedamo pomena digitalne preobrazbe, ki bo med drugim okrepila zmožnost dosega podnebne nevtralnosti in s tem ustvarjanje boljšega jutri za vse. Nobenega dvoma ni, da gre pri digitalni preobrazbi za izjemno pomembno temo, ki je ne smemo prezreti. Zanimivo pa je, da smo za novega ministra pristojnega za digitalno preobrazbo prvič slišali šele pred dnevi, in da je predlog zakon kot strela z jasnega prišel v Državni zbor ravno takrat, ko je Vlada doživela velik in odmeven fiasco na referndumu. Prav tako je v tem tednu na časovnem razporedu tudi ponovno odločanju o Zakonu o nalezljivih boleznih, ki je bil deležen burnih odzivov javnosti in je včeraj doživel klavrn razplet. Vse to kaže na dejstvo, da si Vlada v bistvu želi samo preusmeriti pozornost.
Predlaganega kandidata naj bi uradno predlagala Nova Slovenija in ob tem se v SAB sprašujemo ali gre morda za nekakšen kompromis za uravnoteženje koalicijskih moči. Koalicija je namreč dvakrat neuspešno poskušala razrešiti predsednika Državnega zbora katerega bi naj zamenjal ravno poslanec NSi. Pa je res imenovanje novega ministra tako nujno? 9. aprila letos je bil namreč res ustanovljen strateški svet za digitalizacijo, ki ga vodo ravno gospod Andrijanič. Svet je razdeljen na šest delovnih skupin in šteje 47 članov, njegov poglavitni namen pa naj bi bil popeljati Slovenijo med pet najbolj uspešnih držav na področju digitalizacije. Pred kratkim se je javnosti celo predstavilo 40 ukrepov, ki naj bi Slovenijo pripeljali do zastavljenega cilja. Nekateri ukrepi so sicer obetajoči, vendar v stranki SAB opozarjamo, da se tej Vladi pač izteka rok trajanja in zato v tem trenutku ne vidimo prav nobenega, prav nobenega smisla po potrjevanju novega ministra. Tej Vladi nasprotujemo od začetka in si prizadevamo za predčasne volitve.
Trudili smo se tudi, da bi nastanek te Vlade preprečili. Takoj po padcu prejšnje Vlade smo predlagali namreč alternativno in neke vrste prehodno Vlado. Naši glasovi za konstruktivno nezaupnico so prav tako ves čas na voljo, še posebej, ko se je sedaj pokazalo na referendumu kakšna je volja ljudi in kako nasprotujejo tej Vladi. To je bila dodatna nezaupnica, zato je predlagati novega ministra v tem trenutku milo rečeno smešno. Prezrti ne moremo tudi dejstvo, da gre za človeka, ki se je na vse prizadeval v svoji prejšnji funkciji, za prihod korporacije Uber Slovenija. V kolikor bi se to zgodilo, bi prišlo do nelojalne konkurence in izrazitega poslabšanja naših slovenskih taksistov. Prav tistih taksistov, ki so ravno na minul referendumsko nedeljo za razliko od multinacionalk pokazali, da imajo veliko srce. Nesebično so upokojence katerim je bilo glasovanje po pošti onemogočeno, prevažali do volišč in s tem zagotavljali, da so uresničili svojo volilno pravico. S tem se pokaže večjo državotvornost kot jih premore večina vladnih predstavnikov.
Več kot očitno so pogledi naše stranke, stranke SAB o tem kakšno državo si želimo, bistveno različni od kandidatovih in od tistih v tej Vladi. Zdi se, da tudi kandidata socialni aspekt ne gane preveč. V stranki SAB pa se zavzemamo za prihodnost, za dobrobit upokojencev, za javno zdravstvo, za javno šolstvo, čisto pitno vodo in kar je v zadnjem času posebej ogroženo, demokratične standarde na najvišji ravni. V SAB bomo zato glede ministra brez resorja pristojnega za digitalno preobrazbo glasovali proti. Da bi bila digitalna preobrazba uspešna, bi naša država šla po pravi poti, ne potrebujemo nobenega ministra.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Digitalizacija je naša velika priložnost, zato ker prinaša nered kot temelj nove organizacijske paradigme. Po tem paradigmi je stvarnost kompleksna in jo je mogoče razumeti le s sočasnim razumevanjem te kompleksnosti. Stvarnost razume kot nedoločljivo urejenost je iluzija. Mnoge države definirajo nered kot največji izziv digitalne revolucije, za Slovenijo pa to ni izziv, marveč priložnost

5. TRAK (VI) 12.50

(Nadaljevanje) zato, ker je pri nas nered običajna stvar. Že desetletja živijo v družbi, kjer je nered standard. Končno lahko nekaj, kar je bila naša stalna pomanjkljivost, izkoristimo kot primerjalno prednost. Sliši se precej smelo, gre pa za velik nesporazum. Natančneje rečeno, za mešanje tehnike in tehnologije z odgovornostjo in zakonom. Digitalna preobrazba je pomemben del vsake razvijajoče se družbe. Digitalizacija je ena od prioritet tudi načrta za okrevanje in odpornost, zato bodo med drugim namenjena tudi sredstva iz evropskega mehanizma za okrevanje. Vlada je aprila letos ustanovila in imenovala strateški svet za digitalizacijo, kot posvetovalno telo, posvetovalno telo vlade z določenimi delovnimi področji ter nalogo, da v roku petih mesecev pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave ter da predlaga konkretne ukrepe in pravne akte s področja digitalizacije. Cilj ustanovitve tega sveta je bil jasen: podati predloge kar se da konkretnih rešitev, s pomočjo katerih se lahko Slovenija zavihti med pet digitalno najbolj naprednih evropskih držav že do konca leta 2026. Število članov sveta na začetku je bilo 30, sedaj jih je že 47.
Gospe in gospodje, Vlada Republike Slovenije je organizacijski sistem. Kot vsaka organizacija ima tudi vlada prostost pri oblikovanju svoje strukture organiziranosti. Organiziranje je proces urejanja organizacije, proces njenega delovanja in razmerij med ljudmi. Struktura organiziranosti je izid tega procesa in odseva statični vidik organiziranosti odnosov med nosilci organizacijskih nalog. Struktura organiziranosti je ustroj oziroma smotrna razporeditev organizacijskih zmogljivosti po različnih organizacijskih osnovah. Organizacijske zmogljivosti pa predstavljajo vse kadrovske, materialne, finančne in druge razpoložljive vire v organizaciji, ki zagotavljajo uresničevanje organizacijskih ciljev. Predlagana sprememba strukture organiziranosti z uvedbo novega ministerstva, natančneje rečeno službe vlade brez resorja pristojnega za digitalno preobrazbo, je zelo pomembna. To je še posebej izrazito, če upoštevamo časovni horizont delovanja te vlade. Do konca mandata pod rednimi pogoji je preostalo namreč samo še nekaj mesecev. In v teh nekaj mesecih bi bilo mogoče morebitne organizacijske probleme razrešiti tudi z uporabo ad hoc pristopa, po katerem odločevalci disfunkcijo v organizaciji, ki so posledica delovanja zunanjih in notranjih relevantnih vplivnih dejavnikov razrešujejo z intervencijami znotraj in v okvirih obstoječe strukture. Digitalizacijo naše družbe dojemamo tudi sicer preveč tehnično tehnološko in pri tem se pri nas izrazito pozablja, da je digitalizacija predvsem vrednotni fenomen. Sodobna tehnologija tudi nikakor ni nujen in nezadosten pogoj za, denimo, učinkovito in odgovorno javno upravo. Če govorimo o digitalizaciji v funkciji kreativnosti in inovativnosti, potem se lahko zlahka sprevže v kreativnost in inovativnost javnih uslužbencev pri izogibanju svojim obveznostim. Digitalizacija je kot vsaka druga tehnologija, kakor denimo smodnik. Lahko ga uporabimo tudi kot pomoč, da zgradimo hišo, lahko ga pa uporabimo tudi na način, da ta isto hišo pošljemo v prafaktorje. Kako bo digitalizacija uporabljena je najbolj odvisno od zakonskih

6. TRAK: (ŠZ) – 12.55

(nadaljevanje) okvirjev v katerih se gibljejo oblast in državljani. Drugače bo z digitalizacijo nered ostal to, kar je bil prej, le da bo tokrat nered v digitalni obliki. Poslanci Poslanske skupine DeSUS imamo na opisane odprte zadeve različne poglede in stališča, ki se bodo odrazila tudi pri tem, kako bomo glasovali o tem ali je kandidat primeren za ministra ali ne.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev.

JANJA SLUGA (PS NP): Vladno novelo Zakona o vodah je na referendumu zavrnilo 678 tisoč 400 volivcev oziroma 86,69 % vseh, ki so se glasovanja udeležili ob 46 % volilni udeležbi. To pomeni, da so nasprotniki novele presegli kar dva kvoruma. Za kar sedemkrat kvorum oddanih glasov za in za skoraj dvakrat potreben kvorum za zavrnitev. Poleg tega je bila referendumska udeležba druga najvišja doslej. Nedeljski referendum je bil nekaj posebnega, saj so imeli volivci prvič v tem epidemičnem času možnost, da so se izrekli o delu oblasti. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev menimo, da referendumski rezultat predstavlja jasno in nedvoumno sporočilo, saj ne pomeni zgolj nasprotovanja noveli zakona, temveč pomeni nezaupnico vladi. Takšen referendumski rezultat bi mogli v državah, kjer negujejo visoke demokratične standarde imeti tudi politične posledice. Tako pa smo, kot že velikokrat doslej doživeli odziv predsednika vlade, ki nam sporoča, brez drame. Že dan zatem pa je v Državni zbor poslal predlog za imenovanja Marka Borisa Andrijaniča za ministra brez resorja, ki bo usklajeval delo ostalih ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije. Če bo imenovan, bo kandidat postal 17 minister te vlade. S tem bo vlada zapolnila možno zakonsko kvoto ministrov brez resorja, ki so dopuščeni. Sprašujemo se ali to dokončno pomeni, da se je vlada odrekla Uradu za demografijo, ki bi ga vodil minister brez listnice, glede na to, da je bil rok za začetek njegovega delovanja že dvakrat preložen, kvota pa je sedaj zapolnjena. Ali to pomeni, da je ta vlada spremenila svoje prioritete in meni, da si bolj, kot urejanja položaja starejših, zasluži svoj ministrski resor, vprašanje digitalizacije. In če bo predlagani kandidat danes izvoljen, bomo s tem pravzaprav dobili ministra na zalogo, brez svoje oziroma vladne službe, brez fikusa in brez tajnice. Predlog predsednika vlade torej predstavlja dimno zaveso s katero želi zakriti svoj poraz na nedeljskem referendumu in kot je povedal sam vršiti absolutno kontrolo, milijarde evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji. Da gre za samostojno politično pobudo predsednika vlade, ki je ni usklajeval s političnimi partnerji kaže tudi dejstvo, da koalicijska pogodba o ustanovitvi vladne službe za to področje za razliko od demografije sploh ne predvideva oziroma se bo vanjo dodala ad hoc. Pri tem velja spomniti tudi na to, da je vlada letos že ustanovila posvetovalno telo z imenom strateški svet za digitalizacijo. Takrat je predsednik vlade ocenjeval, da vladne službe za digitalno preobrazbo ne potrebuje in da bo zadostovalo, da to telo do septembra pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije gospodarstva javnega sektorja in državne uprave. In to posvetovalno telo je svojo nalogo delno že opravilo.

7. TRAK: (DAG) – 13.00

(nadaljevanje) Strateški svet je namreč predstavil prvi paket ukrepov. Zato je bilo moč pričakovati, da se bodo posamezni ministri lotili implementacije posamičnih rešitev iz nabora teh ukrepov, ki jih je svet predlagal, a se jih bo, kot kaže, lotil kar gospod Andrijanič.
Področje digitalne in informacijske družbe spada v področje Ministrstva za javno upravo, ki ga vodi minister iz kvote SMC, in da ne bo pomote, predstavlja zelo pomemben del tega ministrstva. SMC-jev minister bo najbrž moral v novo službo oddati del Direktorata za informacijsko družbo. Poleg tega pa programe digitalizacije pripravljajo tudi na ministrstvih za gospodarstvo, izobraževanje in tudi za pravosodje. Digitalizacija je ena od prioritet načrta za okrevanje in odpornost, po katerem naj bi Slovenija iz Evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Z digitalizacijo je v načrtu povezanih več ključnih naložb, med njimi digitalizacija železniške infrastrukture, posodobitev izobraževanja, javne uprave, infrastruktura na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, e-zdravje in širokopasovne povezave. Bodo torej ostali ministri te projekte kar prepustili? Ali pa bodo dopustili poseganje v njihove projekte in s tem povezan velik denar in kar je najpomembnejše, izvajalce oziroma hišne izvajalce po meri nekaterih političnih strank.
V Poslanski skupini nepovezanih poslancev želimo spomniti, da na indeksu digitalnega gospodarstva Slovenija zaseda 16. mesto med 28. Po digitalni razvitosti se torej uvršča Slovenija malo pod sredino; ni slabo, ni se pa tudi moč pretirano hvaliti. Ponovimo nekatera dejstva, ki so sicer bila danes na odboru že izrečena. Prva Janševa Vlada je ob nastopu mandata 2004 ukinila Ministrstvo za informacijsko družbo, ki ga je ustanovila Drnovškova Vlada. Od leta 2004 pa do danes je bila edina omembe vredna Vlada, ki se je bolj kot omenjene zavedala pomena digitalizacije, zgolj Cerarjeva, ki je poleg naprezanj takratnega ministra za javno upravo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ustanovila Slovensko digitalno koalicijo, digitalna.si, ki je bila namenjena usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti, Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev se zato zavedamo, da je digitalizacija izjemnega pomena za prihodnost Slovenije. Strinjamo se tudi s tem, da mora biti digitalni preboj Slovenije prioriteta. Ni nam niti težko podpreti mnogih od omenjenih 40 ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Tudi nimamo nič proti gospodu Andrijaniču kot vodji tega sveta. A njegova kandidatura kaže na njegovo politično neizkušenost, saj je nanjo pristal, še preden je sploh vedel, za kaj bo pristojen oziroma o čem bo kot minister sploh lahko odločal, saj je njegova vladna služba zaenkrat samo še v glavi predsednika Vlade. Naš glas proti imenovanju gospoda Andrijaniča ne bo glas proti njemu kot kandidatu in ne glas proti njegovemu delu in delu strateškega sveta. Nasprotujemo pa političnim improvizacijam, saj ne novi minister in ne nova vladna služba nista odločilni pogoj za nadaljnje korake pri digitalizaciji. Poleg tega pa menimo, da gre za piar zgodbo, saj predsednik Vlade po porazu na nedeljskem referendumu, katastrofalnem pričetku predsedovanja Evropski uniji, odločbi Ustavnega sodišča in na njej temelječi noveli Zakona o nalezljivih boleznih, PKP5, ki je naletel na neodobravanje gospodarstva, pa še bi lahko naštevali, potrebuje pozitivno politično zgodbo, da bi se njegova Vlada, čeprav je izključujoča, reakcionarna oziroma obrnjena v preteklost, prikazala kot progresivna in moderna Vlada, ki razume trende prihodnosti in ima na te trende pripravljen odgovor.

8. TRAK: (TB) – 13.05

(nadaljevanje) Iz vseh navedenih razlogov, v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev seveda predloga za imenovanje ministra, ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zmago Jelinčič Plemeniti bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Pozdravljeni!
Danes bomo dobili novega ministra, ki bo zagotovil digitalno preobrazbo v Sloveniji. Mi to potrebujemo. Marsikaj je treba narediti na tem področju in birokratski aparat se bo s tem lahko tudi zmanjšal. Dejstvo je, da državna uprava ima celo vrsto ljudi, ki sedijo, ki se čohajo po spodnjem delu hrbta in ki ne opravljajo naloge, za katero so tam. Oni ne hodijo na delo, oni hodijo v službo. To lahko dober minister, ki bo danes potrjen, zagotovi, da se to ne bo več dogajalo. Skrajšali se bojo roki in uradniški postopki, ki so zdaj neskončno dolgi. Papirologija se prestavlja iz kota v kot, vračajo se dopisi zaradi manjkanja ene vejice in podobno. To, mislim, da je tudi naloga tega ministra, da bo uredil. S tem pa se bo seveda prihranilo ogromno denarja državi in pa ljudem, je pa res, da bo marsikakšen birokratski škric, lahko izgubil svojo službo, kajti, v tem procesu digitalne preobrazbe ne bomo rabili lenuhov, ki jih imamo že tako ali tako preveč. Res je, da bo treba imeti stalno kontrolo tudi nad delovanjem tega ministra in seveda, čim več uporabljati zdravo kmečko pamet, ki v Sloveniji izginja in izumira, če ni že skoraj izumrla.
Strateški center za digitalno preobrazbo, ki ga je vodil gospod Andrijanič, je pokazal dobre rezultate, sam kandidat, gospod Andrijanič, pa je tudi izredno sposoben, mlad strokovnjak, kakršne potrebujemo. Zato je smiselno, da ga potrdimo in da v tem času, ki ga še imamo, do naslednjih volitev, naredimo marsikaj. V teh mesecih se da narediti še ogromno stvari, ogromno, seveda, s tem, da ne mečemo temu ministru brez resorja, polen pod noge. Res je, sem že povedal, kontrola je obvezna, uporaba zdrave kmečke pameti tudi in mislim, da ravno pri gospodu Andrijaniču te zdrave kmečke pameti ne manjka.
Mislim da je smiselno, če hočemo modernizirati svojo državo, da danes potrdimo gospoda Andrijaniča. Še ena zadeva je tukaj, Evropska unija ima v tistih tako imenovanih evropskih mehanizmih za okrevanje ogromno denarja, pripravljenega ravno za ta resor in ravno za te potrebe. Mislim, da ni smiselno zavračati nečesa, zaradi politikantskih interesov, ampak je smiselno potrditi in tudi pobrati tisti denar iz Evropske unije, ki bo drugače šel v kakšno drugo bolj pametno državo.
Mislim, da nima smisla kaj na dolgo in na široko še razglabljat, dejstvo je, da v Slovenski nacionalni stranki bomo kandidata podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav!
Ko gre za visoke tehnologije, mnogi niti ne vedo, da je Slovenija tu bila in je še vedno, na nekaterih področjih, prav v svetovnem vrhu. V Sloveniji obstajajo podjetja, ki na področju digitalnih tehnologij sodelujejo z Naso, z Nato paktom, Pentagonom, z nekaterimi najuglednejšimi inštitucijami po svetu in se torej lahko upravičeno postavljajo v vrh

9. TRAK: (SC) – 13.10

(nadaljevanje) svetovnega pač področja digitalnih tehnologij. Visoke tehnologije vključno z digitalizacijo in digitalnimi tehnologijami so lahko razlog, da smo upravičeno ponosni na našo domovino Slovenijo. Žal prihaja do procesa, da mnogi najuglednejši strokovnjaki odhajajo v tujino, kar pač samo področje digitalizacije kljub temu, da obstajajo tako dobra podjetja, ko gre za državno raven ne sledi v tiste hitrosti ali pa s tisto hitrostjo kot bi si to želeli v siceršnjemu razvoju same znanosti. To naj bi sedaj popravil. Vlada Republike Slovenije se je odločila, da predlaga ministra za področje digitalizacije in Mark Boris Andrijanič je zagotovo oseba, ki je za to področje izjemno kompetentna. Ima strokovno izobrazbo Pravne fakultete v Ljubljani, ki jo je opravil z odliko in potem Master of Public Policy s stopnjo, ki je je opravil na Oxfordu. Njegove številne izkušnje tako v podjetju Uber kot v Martinus Institut in nekaterih drugih evropski inštitucijah, kjer se je ukvarjal s področjem digitalnih tehnologij in pa ekonomijo so zagotovo ustrezna podlaga, da bo svoje delo ustrezno opravljal. Da je kompetenten je dokazal že z delom v strateškem svetu Vlade za digitalizacijo, kjer je v rekordno kratkem času pripravil več 10 predlogov paket približno 40 predlogov je bil že sprejet in se torej te njegove ideje že začenjajo uresničevati. Sedaj bo prevzel vlogo, ko bo lahko še bistveno bolj pripomogel k uresničevanju digitalizacije kot procesa na vseh področjih družbenega življenja v Sloveniji, kjer je seveda to smiselno in mogoče. Treba je vedeti, da nobena tehnologija ni vsemogočna tudi digitalna ne in da včasih lahko pride tudi do okoliščin, ko posamezna tehnologija, če jo uvajamo pomeni še celo, potem dodatni problem, zato se od kandidata opravičeno pričakuje, da bo maksimalno pospešil proces digitalizacije na vseh tistih področjih, kjer je to smiselno in mogoče in da bo seveda s tem pomagal in bistveno pripomogel, da se Slovenija preoblikuje na digitalnem področju kot celota v državo, ki bo odražala ves svoj znanstveni potencial, ki ga je imela in ki ga ima v minulih letih. Še enkrat povem Slovenije je bila od začetka razvoja digitalnih tehnologij v samem svetovnem vrhu. Naše matematične fakultete in vsi ki so se tam izobraževali so v samem svetovnem vrhu. Znanstveniki, ki so to opravljali v Sloveniji, ki so se izobrazili v Sloveniji, ki so si tukaj nabirali izkušnje dokazujejo svoje znanje v Sloveniji in drugod po svetu. Imamo podjetja, ki so v svetovnem vrhu. Sedaj je torej res pravi čas, da se vse to poveže. Da se to poveže v smiselno digitalno celoto, da se postavi Slovenijo bistveno višje na evropski lestvici digitaliziranih držav, da se torej digitalizacija kot tehnologija vzpostavi v vsakodnevnem življenju še enkrat poudarjam, kjer je to mogoče in kjer je to smiselno. Kandidatu Marku Borisu Andrijaniču želim uspešno delo in čim več uspehov v naši domovini Sloveniji in na področju visokih tehnologij in digitalizacije še v naprej. V SDS bomo kandidata enotno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Eden lep pozdrav vsem skupaj.
Po referendumskem fiasku bi bilo prav in pravično, da bi predsednik Vlade, če že sam nima poguma in odgovornosti odstopiti predlagal razrešitev vsaj dveh ministrov,

10. TRAK (VI) 13.15

(Nadaljevanje) ministra za okolje, se pravi ministra Vizjaka, ki je lomastil in še vedno lomasti po okoljski zakonodaji, in je skupaj s koalicijskimi poslanci soodgovoren za slab, škodljiv zakon o vodah, ki je padel na referendumu in pa ministra Cigler Kralja, ki je starejšim v domovih brezsrčno onemogočil glasovanje v DSO. No, seveda predsednik vade tega ni storil, nasprotno. Namesto očiščenja oziroma prevzemanja odgovornosti, kot se spodobi to v urejeni demokraciji, naj spomnim pri nas ta vlada z nič nikoli ni kriva, predsednik vlade deset mesecev pred rednimi volitvami, širi svojo ekipo.
Kandidat je v tem trenutku nepomemben, kajti njegova vloga, njegov položaj pri tem oklepanju oblasti seveda, če bo izvoljen, je že znan. Kot je znana tudi njegova vloga v času volilne kampanje, ki nas čaka. A vseeno se za trenutek ustavimo pri njem in področju, ki naj bi ga ta kandidat, v kolikor bo seveda izvoljen, vodil. Kandidat, katerikoli kandidat, da ne bo pomote, ne more dobiti podpore LMŠ, ker oseba, ki verjame v človekove pravice in svoboščine, ki spoštuje pravni red naše države, ki verjame v demokratična načela in javno dobro, ta oseba si nikoli ne bi želela postati član te vlade. Te vlade, ki vse našteto grobo krši in skuša podrediti vse in vsakogar. Z državo upravlja z argumentom moči in strahu in z nespoštovanjem do ljudi. Poleg tega pa kandidat upravičeno, upravičeno, vzbuja še dvom, da bi kot lobist multinacionalke Uber, delovno razmerje, smo danes slišali, je prekinil pred enim tednom, zmogel, hotel in znal delati v korist države, družbe, posameznika. Mi menimo, da ne bi zmogel, znal delati v korist države in posameznika. Za konflikt interesov gre, bo šlo, za dvom.
Minister za digitalno preobrazbo bi, po našem mnenju, moral biti človek širokih pogledov in novih naprednih idej, z vodstvenimi izkušnjami in avtoriteto na svojem področju ter občutkom za državo in javno dobro. Kandidat ima nekatere dobre lastnosti, a to ni dovolj za ministra. Njegova dosedanja služba je bila nasprotje tega, kar po mnenju LMŠ, država potrebuje na tem področju. Usmerjen je bil v prodor ene ideje za eno podjetje, cilj pa prilagoditi oziroma podrediti pravni okvir države potrebam poslovnega modela njegovega naročnika oziroma tega enega podjetja. Menimo tudi, da kandidat na digitalizacijo gleda skozi prizmo potreb podjetij, ne pa skozi prizmo potreb ljudi, uporabniške izkušnje, razvoja družbe. Temu pa je digitalizacija namenjena. Potrebe ljudi morajo biti na prvem mestu. Narobe je, da bi razpise in tega denarja bo iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in odpornost za digitalizacijo ogromno, prilagajali točno določenim ponudnikom. Ponudnikom, ki so vladi lojalni, ne da bi se ta vlada vprašala, ali bodo rešitve učinkovite za ljudi, za uporabnika. Zato je digitalizacija namenjena predvsem ljudem, uporabnikom, ne podjetjem. Ravno podpora kandidatu za ministra, ki mu jo posredno izreka eno od gospodarskih združenj preko svojih članov pomeni tudi, kar seveda to združenje na nek način podpira tudi ukrepe in ravnanje vlade Janeza Janše, kaže na velik interes podjetij, tudi tujih, da bi imela vpliv v naši državi. Zakaj vpliv? Zato, da si pridobijo kos pogače iz načrta za okrevanje in odpornost. V LMŠ ne nasprotujemo, da podjetja sodelujejo. Moteče pa je, če dobimo

11. TRAK: (ŠZ) – 14.20

(nadaljevanje) občutek, da določena podjetja in združenja vodijo ministrstvo ali celo državo. Kaj ni kaplja čez rob že to, da imam občutek, da vladno politiko na EU parketu vodi Madžarka? Vtis nepristranskosti delati z javno dobro in razvoj vseh je še kako pomemben v teh kriznih časih. To kar se dogaja danes pa je le še eden v nizu dokazov, da aktualna vlada in to povsem načrtno dela zase, za lastne interese po meri svojih prijateljev in nikakor ne za ljudi. Države in ljudi pač ne postavlja na prvo mesto, ne postavlja je niti na drugo. V času, ko se Francija učinkovito spopada z davčnimi privilegijami multinacionalk, naj spomnim samo na kazen Googlu, Slovenija na ministrsko mesto postavlja nekdanjega lobista multinacionalke UBER, ki je v Sloveniji ta multinacionalka pred kratkim uspela prilagoditi zakon svojim potrebam. V LMŠ-ju digitalizaciji ne nasprotujemo, ravno obratno, zdi se nam, da je pomembna. Nasprotujemo pa dogmi vlade, da je to čudežna, domala edina rešitev za nas zaostanek. Ni ne prvo, ne drugo in tudi ne bo, dokler je fokus odločevalcev kapital, ne pa človek in narava, če dodamo še to z vidika referenduma, ki se nam je zgodil pred tednom dni. Informacijska tehnologija mora predvsem reševati probleme, olajšati življenje, ne sme generirati novih ovir in ne more reševati strukturnih težav. Informacijska tehnologija ne rešuje strukturnih težav. Le v Silicijevi dolini so prepričani in nekako logično je to, da vse težave na tem svetu reši aplikacija.
Dobro, tudi naša vlada je bila prepričana, da bo aplikacija Ostani zdrav rešila problem epidemije. Pa temu ni tako. Posledice teh platform, ki legitimno zasledujejo svoje patikularne interese, so vedno nove krivice in težave, ki pa padajo v breme države. Spoštovane kolegice in kolegi, kolikor vas je, Slovenija ima problem, a tega problema ne bo rešil nov minister za digitalizacijo. Temu problemu se reče zaupanje v vlado, zaupanje v parlament, zaupanje v politiko. Na žalost pa je vlada s svojimi dejanji in ravnanji povzročila tudi vele padec zaupanja v stroko in tudi v policijo. In vse to so ljudje zelo jasno povedali v nedeljo na referendumu. Za rešitev tega problema ne potrebujemo nove aplikacije, ne potrebujemo novega ministra, potrebujemo namreč predčasne volitve in to takoj. Le te bodo dvignile zaupanje ljudi in s tem normalizirale stanje v državi, ki pa je nujno za razvoj celotne družbe. V LMŠ zaradi naštetega ne bomo podprli kandidata za novega ministra, mu pa ne glede na današnji rezultat želimo vse dobro.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dr. Franc Trček bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
V stališču Socialnih demokratov ne bom politično partikularno zgrabil in prigrabil izplen zadnjega referenduma, četudi je zlasti naš mladi forum pri tem zelo aktivno sodeloval. Dejstvo je, da nekomu teče voda v grlo. Čeprav gre za stališče Socialnih demokratov bom v startu nekoliko oseben. Ko sem bil še mlad in celo nekoliko lep, vem da si to težko predstavljate, sem tam nekje v jeseni leta 1997, v nekem znanstvenem članku zapisal, da Slovenija je, kar se zadeve informacijskega razvoja v leru, v prostem teku. Kmalu bo skoraj četrt stoletja. V takšnem času so se izmenjale takšne in drugačne vlade, tudi obe predhodni Janševi vladi in mi smo tam nekje kjer smo. Seveda lahko razumemo in razumem neke apetite teh, kot jaz rečem penez,

12. TRAK: (NB) – 13.25

(nadaljevanje): ki prihajajo, pa ni prvič, da se neka gospodarska združenja priklonijo kandidatu za ministra. Spomnim se kako je v delu izšla neka zahvala gospodu Virantu takrat, ko je bil minister, ki je to pokrival. Dve področju sta v razvitih družbah med katere Slovenija spada, ker se lahko zelo legalizirano vršijo pajdaško koruptivne zgodbe. Eno je področje zdravstva in zdravja, drugo je področje seveda informatike v najširšem smislu. Tukaj ni Slovenija nobena izjema. Tukaj se vrtijo velika sredstva in zato sebe misleče se resne države in politika je javna raba uma, se temu ustrezno zaščitijo. Ja, digitalizacija s četrt stoletja zamude je izziv, dajmo reči, naslednjih 10, 15 let v Sloveniji. Ja, imamo ogromno krasnih zgodb, če niste malo doma iz te strani ulic ali pa iz koroške ceste, ker ena taka vrhunska zgodba v Mariboru, da zato mogoče niti ne veste. Naloga politike katerekoli, ne vem, kakorkoli se bo to že obrnilo naslednje leto ali mogoče celo malo prej je, da to poskuša razumeti in bom povedal s teorijo množic, da te zgodbe postanejo unija in ne zgolj politični presek, pa še ta politični presek zoža na način, da bomo šli gledati katero partijsko izkaznico ima kdo ali pa kateri stranki je mogoče pred volitvami neke peneze nakazal ali pa kakšne jumbo plakate stiskal pa se ti dolgovi nikoli ne bodo plačali. Zdaj na mestu te zgodbe, ki jo neki utrujeni politični veteran za katerega bi bilo boljše, da gre gledati sončne zahode in plezati ne preveč zahtevne smeri ponuja, bi bil nek model, ki bi ga moral v bistvu zagrabiti kandidat za ministra, saj navsezadnje je študiral na Oxbridgu, bi bil model neke agencije, ki ne bi bila agencija zaradi agencije, ampak neka agencija, ki bi imela svojo avtonomijo, svoj proračun, svojo odgovornost, svoj resni nadzorni organ in bi izpeljala oziroma bo morala izpeljati ta zahtevni proces.
Druga zgodba je ta, da bi ta sinergijski učinek bil ustrezen. Mi potrebujemo tudi nekako to kar so doumeli in razumeli v Švici, če že radi govorimo ali ste govorili nekateri, da bi radi bili druga Švica, da ta sektoralni model zvrnemo horizontalno. Seveda verjetno ob Socialnih demokratih bomo tukaj bolj osamljeni, ker potem bo zmanjkalo ministrskih mest, ki bi jih kar tako malo talali. V Švici imajo 7 ministrstev pa še malo drugače se imenujejo. Smo v 21. stoletju in najmočnejša naravna danost, ki jo imamo v Sloveniji je to kar imamo tukaj, možgane in temu je potrebno nameniti to preobrazbo. Zdaj tisti, ki govorite vključno s predsednikom Vlade kako boste nekaj naredili vitko pa debirokratizirali, itn., v bistvu nimate pojma o politikah informatizacije. Res nimate pojma. Veste, ker za te procese rabite ljudi. Lahko se reče ja, bomo naredili e, ovo, uno, peto, šesto, zadaj potrebujete ljudi in ljudje so najbolj ozko grlo. Če hočemo, da bodo ti procesi potekali kot to naši otroci rečejo twenty foru seven, mora nekje zadaj stati ne pa, da potem klopne karkoli. Smo v blaznem zaostanku, seveda, mi smo na začetku epidemije ugotovili, da tista naša, manjši avtobus epidemiologov in epidemiologinj še vedno na roke gleda in prešteva zadeve, da je na številnih ministrstvih na ravni digitalizacije se zadeve zaključijo že pri kakšnih exscellih, že kakšno bolj kompleksno formulo spisati je včasih že problem. Imamo neke zgodbe. Gledam tukaj kolega, njegova žena recimo je v enem delu Slovenije z neko ekipo informatikov zagnala nek regionalni register sladkornih bolnikov, ki ga še vedno nimamo v Sloveniji, čeprav je to po celi vrsti čez 200 rakov neko

13. TRAK: NM – 13.30

(nadaljevanje) epidemiološko področje, ki nas bo spremljalo in ki se bo pospeševalo za razliko od Sars virusov. Neka cela vrsta izzivov pred nami. Ja, verjetno bo treba tudi prenoviti niz birokratskih služb in struktur. Tukaj bomo trčili ob to, ker vsak ve, ki je kdaj v srednji šoli poslušal sociologijo, Weber, železna kletka birokracije, ki se bo temu zelo upirala tudi iz zelo preprostega razloga, ker se potem približa komu, ki to dela na tekočem traku, monitoring bo tam, zelo jasno se bo potem videlo, kdo koliko dela, kaj dela, kako dela. In jaz ne bi vnaprej pometal kot kaka tukaj plemenitost v imenu Socialnih demokratov in žugal ljudem. Verjetno imamo na ministrstvu krasne ljudi, ki ste jih po Petrovem načelu eni, drugi, tretji dali na stranski tir, ker so razmišljali lastno glavo. Navsezadnje se je to tudi zgodilo pri zakonu, ki je včeraj padel, je tudi kdo kaj povedal svoje. Tako da gre za preveč zapletene in zahtevne zadeve, da jih bi prepuščali nekim šalabajzerskim politikam. Zelo rado se omenja in govori o Estoniji brez tega, da se kaj dosti ve, kako so se Estonci tega lotili. Pa bom še enkrat ponovil, tam je bila v nekem trenutku, ko so za razliko od nas šli čez neko Saksovo šok reformo. Tolika zrelost v politiki, da so se vodje vseh političnih parlamentarnih strank srečali in najprej v nekem zaprtem okolju se resno pogovorili, kaj in kako naprej z Estonijo. In brez tega nekega resnega, pa ne v zaprtem okolju zaradi tega, da bi se šli neko zaroto, ampak da se zadeva premisli in seveda to tudi ustrezno skomunicira. In tudi dandanes ta dežela, ki je po številu prebivalcev kar občutno manjša od Slovenije, išče in poskuša delegirat svoje najboljše talente kamorkoli, poglejte tudi malo EU. Pri nas pa se od takih ljudi raje poslovimo ali se pa ti ljudje poslovijo od nas, ko jih na neke dobre funkcije nekam, dejansko tudi v tej bajti požegnamo, pa tukaj kaj podpišejo. Vse so to zgodbe, vse so to izzivi pred nami. In seveda Socialni demokrati kot resna politična sila in – upam – ključni član bodoče vlade in koalicije ne bomo kupili zgodbe, da bo nekdo prišel, ki ima seveda svoje interese, dajmo čim prej nekaj kupit, neki software, ki bo na pol deloval, ali neko opremo, ki jo potem v bistvu ne bomo uporabljali. Ti procesi so tudi zahtevni. Spomnim se tiste zgodbe, ko je šla Slovenska vojska v informatizacijo, pa so neki kekci govorili, kako bojo to v slabem letu uštimali. Pa kdorkoli se malo spozna na te procese, je rekel, 6, 7 let, da zadeva koliko toliko deluje. Ja, v Sloveniji je kar ogromno ljudi, ki se na to spozna, ampak preveliki del teh ljudi ti reče, veš, Franjo, jaz sem najbolj »happy«, biznis delam zunaj, tukaj imam pa gmah(?), ker je v Sloveniji lepo živeti. Zdaj politika mora razumeti to sporočilo in tudi nekako mora v bistvu dojeti, kaj nam hočejo sporočati. A veste, pa če malo grem proti koncu, po eni strani bomo mi za digitalne nomade, sočasno bomo pa zahtevali od tujih študentov pretežno zahodnega Balkana, da morajo 5 tisoč evrov pokazat. V tej škrbini od predloga boste zahtevali od nekega digitalnega nomada, da mora imeti trikratnik slovenske plače. Pa kak predsednik Državnega sveta bo malo tako desničarsko aludiral na »black lives matter«, da on kleči samo pred ženo in pred bogom. Verjetno ni prav zelo poglobljen Kristjan in Katoličan za razliko od mene, ker je to neka univerzalna religija, pa ne bom o tem, ker živimo v sekularni družbi. Ampak to so tudi neke zadeve, ki nekoga privlačijo ali odbijajo. Če bo nekdo gledal v Twitter zgolj predsednika vlade ali pa, kaj že, državnega sekretarja za nacionalno varnost, pa bo razmišljal, a pride v Slovenijo ali pa v Estonijo. Tudi če boste na penezih in na davkih mi pred njo, bo verjetno rekel, jaz v neko tako runklasto državo ne grem, se opravičujem.

14. TRAK: (SC) – 13.35

(nadaljevanje) To so neke zgodbe in izzivi, ki so pred resno slovensko politiko tako sam kot Socialni demokrati si želimo, da se ta neki intermezzo zdrsa v primitivnost, v arogantnost ugledanje na državo kot na neki privatni espe enega človeka čim prej končna, potem pa ne zavihamo roke, ampak zavihamo možgane. Vse digitalne rešitve so v osnovi najprej razumeti neke probleme, vedeti kje imaš ozka grla, kam bi lahko prišel, s katerimi resursi, katero znanje imaš doma, katera moraš poiskati zunaj, kako boš našel kapital, kako boš to multipliciral to se vse začne v glavi in ti algoritmi se najprej v glavni naredijo, potem ali jih vržete na papir ali jih vržete na tablico. Sprogramirati nekaj, kupiti, potem neko ustrezno opremo seveda zavedajoč se tudi ustrezne zaščite, ker dan danes kot med najbogatejše družbe spadamo naše vojne bodo kibernetske vojne. V bistvu že to kako so nas Hrvati ujeli z ameriškem / nerazumljivo/ pri arbitraži je kibernetska vojna. To pride, potem sekundarno in to je manjši problem.
Mi bomo glasovali proti. Upam pa, da nas kmalu sreča mišljenje v tem hramu demokracije.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Lep pozdrav!
Vemo kako je Mark Boris Andrijanič prišel do tega, da postane minister brez resorja zadolžen za področje digitalizacije. S položaja Uberjeva lobista z vzhodno Evropo je prišel napisati zakon, ki je olajšal korporaciji Uber prihod v Slovenijo. Od tega, da nam lobisti pišejo zakonodajo smo torej prišli do tega, da je Vlada Janeza Janše kar neposredno imenuje za ministre. Zakaj bi izgubljali čas z umestnim slojem politikov, ki izdajajo tukajšnje družbene potrebe, če lahko predstavniki korporacij, kar sami odločajo o spreminjanju zakonodaje v skladu z njihovimi interesi. Kandidat za ministra Andrijanič je na odboru sicer zanikal tezo, da je pomagal pri pisanju zakona, ki utira pot Uberju v Sloveniji. Prav, v Levici sicer ne verjamemo v čudežna naključja in naključno časovno sovpadanje po javnosti kandidata za ministra in lobista Uberja v eni osebi kakorkoli naj si vsakdo ustvari sodbo sam.
Nam pa primer Uber jasno kaže kaj se skriva za visoko letečimi izrazi digitalizacija in debirokratizacija. Če bi Uber želel bi lahko že zdavnaj prišel v Slovenijo in tekmoval proti drugim ponudnikov prevozov, ampak Uber si je namesto tega leta prizadeval za obvod mimo tukajšnje socialne, delavske in prevozniške zakonodaje, ki bi mu omogočil nelojalno konkurenčno prednost pred ostalimi prevozniki takšno izogibanje in lobiranje proti zakonski regulaciji je natanko bistvo Uberjeva poslovnega modela in razlog zakaj ga drugod mestne metropole in celotne države izganjajo namesto, da ga vabijo k sebi. Žrtev tega izogibanja bodo delavci, taksisti, vozniki kombijev in ostali, ki se preživljajo s prevozi, eden najbolj prekariziranih poklicev pri nas ne potrebuje prehoda izkoriščevalske in utajevalske korporacije, ki bo predstavljala še dodatni pritisk proti organiziranju s strani voznikov za svoje delavske in socialne pravice. Prekarizacija, nacionalizem, globalna konkurenca vse to zavito v lepo besedo digitalno. Kako je lahko lobist korporacije hkrati kandidat za ministra? Preprosto zato, ker je to Vlada za korporacije. Dokončno bomo postali globalna periferija, Janša bo na prihodkovni strani popolnoma razbremenil kapital, prihodki bodo usahnili, infrastruktura solidarnosti in sistemi socialne varnosti pa se bodo sesuli kot hišica iz kart. Postali bomo država luksuznih avtomobilov in neskončnih vrst pred Karitasom, država kjer imajo prvo in zadnjo besedo tuje korporacije.

15. TRAK: (ŠZ) – 13.40

(nadaljevanje) Država socialne stratificije, država neskončnih premoženjskih razlik. Vse to v imenu digitalizacije, vse to prinaša Mark Boris Andrijanič. Želi nas prepričati, da bo izvedel digitalni prehod. Kam pa? Pa poglejmo nekatere od kandidatovih predlogov za digitalni preboj. Recimo izboljšanje digitalne pismenosti za vse segmente prebivalstva. Upokojence bi učil uporabo spletnih brskalnikov in zato bi pobirali javni denar, subvencije za podjetja, ki bi za digitalno izobraževanje izkoriščala brezposelne mlade in prostovoljce. Digitalna pismenost ne bo pomagala upokojencem, ki stojijo in bodo še naprej stali v vrsti za Rdeči križ, ne bo pomagala 97 tisoč upokojencem, ki živijo z dohodki nižjimi od praga tveganja revščine. Ali pa recimo s pomočjo tehnologije do boljše dostopnosti zdravstvenih storitev. Precej cinično. Nimamo zdravstvenega kadra, infrastruktura se sesuva. 130 tisoč ljudi nima osebnega zdravnika, vse več je doplačil, lekarniški trg se odpira tujim korporacijam, ljudem se dobesedno krade z oderuškimi premijami, za dopolnilno zavarovanje od česar nimajo nič. Zavarovalnice in privatniki si manejo roke, nastajajo privatni zdravstveni centri, dogaja se akumulacija zasebnega kapitala na zdravstvenem trgu. vlada sesuva javno blagajno in pripravlja zakonodajo s katero si bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije popolnoma podredila, ampak Mark Boris Andrijanič pravi, da to ni važno, ker bomo lahko zdravnika kontaktirali preko aplikacije. Aplikacije, ki jo bo državi za masten denar prodala ali oddala tuja korporacija. Ampak če nimaš zdravnika ga niti preko aplikacije ne moreš kontaktirati. In če nimaš zdravnika, težko izboljšaš dostopnost do njega. Enotna mobilna aplikacija za vse oblike javnega prevoza, pa e-osebna izkaznica in e-gradbeno dovoljenje in tako naprej. Tega ukrepa ne bi smelo biti težko izpeljati, glede na to, da bi ta vlada javni prevoz ukinila in ga nadomestila z UBER-jem in podobnimi izkoriščevalskimi storitvami, ki prekarizirajo trg delovne sile in povečujejo izkoriščanje delavk in delavcev. Cilj v resnici ni digitalizacija, ampak lajšanje pogojev za vstop tujega kapitala in tujih korporacij na slovenski trg. S tem bodo usahnili davčni prihodki države, trg se bo monopoliziral, vloga države pa zmanjšala. S tem se bo povečala prekarizacija, kar pomeni manj delavskih pravic, nižje dohodke delovnih ljudi, zaostreno konkurenco na trgu delovne sile, odpravo že pridobljenih pravic in s.p. zacijo. Ali lahko prosim predsedujoči, da malo utišate kolege, ker je res moteče.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Prosim, če ste malo tišji.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): S tem bo prišlo do končnega razsutja obeh največjih sistemov socialne varnosti, pokojninskega in zdravstvenega. Pokojnine že zdaj ne zagotavljajo varne starosti, pokojninska blagajna že zdaj milijardo letno prejme iz državnega proračuna. Po uvedbi socialne kapice bo potreba po transferju iz proračuna še večja, po uvedbi davčne reforme pa proračun tega ne bo več zmogel. Vlada bo kot odgovor vse bolj v ospredje porivala tretji steber, raznorazne sklade in govoričila o prihrankih, medtem pa bodo upokojence učili googlanja. Še huje je na področju zdravstva. Razlog za to je, da tu obstaja manevrski prostor za razvitje zasebnega zdravstvenega trga. Ta vlada to aktivno počne in je že marsikaj storila in beseda digitalizacija je tudi tu primerna krinka za privatizacijo in liberalizacijo. Vlada želi zasebno, profitno naravnano zdravstveno prakso in vlada želi javno blagajno, ki se bo obnašala kot navadna zavarovalnica. Oboje pa bo vodilo v kolaps sistema in amerikanizacijo zdravstva. Vse v imenu digitalizacije. Ne, v resnici ne gre toliko za digitalizacijo, gre za dokončno razprodajo vsega skupnega. In kandidat, ki uteleša jasno izčrtane gospodarske poglede, ki

16. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) širijo agendo privatizacije in svobodnega trga, ki ne upošteva socialnih aspektov teh procesov, bo pri tem odličen asistent. Ni prvič, da se najbolj konservativne sile kitijo z najbolj naprednimi stališči. Upamo, da bodo mediji in ostale stranke sposobni prepoznati konkretne družbene in materialne učinke, z ukrepi, ki jih predlaga ta Vlada, ti kompradorji, ki so takšno razprodajo želeli že pred tridesetimi leti, na čelu s Peterletom in Jeffreyem Sachsom.
Mark Boris Andrijanič, po tem mandatu, ne bo imel težav z iskanjem zaposlitve. To težavo bodo imeli delavni ljudje, ki jim bo preostalo zgolj odpiranje s. p.-ja in zdrs v revščino. V enem od intervjujev je Mark Boris Andrijanič izjavil, navajam: »Kot otrok sem ogromno bral in sanjaril o daljnih časih, ter krajih. Želel sem postati pustolovec, ki odkriva nove svetove po morju, zemlji in zraku. Prav tako sem želel postati vojskovodja, kasneje seveda tudi rock zvezda. Sicer se za enkrat ni uresničilo še nič od tega, a upanje umre zadnje, me pa še vedno žene pustolovski duh.« (Konec navedka.)
Verjetno še nikoli ni bil tako blizu uresničitvi svojih sanj. Z imenovanjem za ministra bi postal pravi slovenski Chicago boy. Svetoval je že Sierra Leonskemu predsedniku in zagotovo bo z njegovimi nasveti tudi Slovenija postala nova Sierra Leone. Pa da ne bo pomote, seveda potrebujemo digitalizacijo družbe. Seveda potrebujemo tehnološki preboj, napredek, razvoj, delovna mesta z dodano vrednostjo, a ne na način ad hoc improvizacije, kot smo ji pravkar priča in ne na način nehigienskega pajdaštva, z lobisti tujih korporacij.
Imenovanju gospoda Andrijaniča na položaj, s katerega bo pod bliščem digitalizacije nadaljeval z desetletja trajajočimi procesi »izvotljevanja« in izogibanja delavskim pravicam, bomo zato v Levici jasno in odločno nasprotovali.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora.
Dragi kolegice in kolegi! Spoštovani kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, gospod Mark Boris Andrijanič!
Dovolite mi, da najprej slovensko javnost obvestim, da na tej seji Državnega zbora, pri tej točki dnevnega reda, obravnavamo predlog kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Nikakor ne govorimo in ne analiziramo fikcij o morebitni škodljivosti slovenskih, zelo uspešnih, kadrov strokovnjakov, ki delajo v tujini. Ravno tako ne govorimo o tem, da je tuji kapital, ki prihaja v Slovenijo, škodljiv, ker je ravno nasprotno in protestiram proti vsem tistim, ki mislijo in trdijo, da je Šarčevo vlado vodilo švicarsko podjetje, ki se imenuje, Lek. Ni res.
Gospe in gospodje, digitalizacija spreminja vse, zares prav vse. Temeljito spreminja podobo gospodarstva, politike in družbe. Digitalna revolucija prinaša nove izzive in odpira nove priložnosti. Digitalizacija vstopa v vse pore našega življenja, postavlja nove zahteve in odpira popolnoma nove možnosti. Naš cilj je, da je Slovenija na strani zmagovalcev digitalne revolucije in da izkoristi njene priložnosti za razvojni preboj. Danes tako potrebujemo le eno poslovno idejo, da močno spremenimo celotne gospodarske panoge. Možnosti za nove tehnologije, nove izdelke in nove trge neizmerno rastejo. Naslednja pomembna ločnica med uspešnimi in manj uspešnimi državami, ki bodo začele izgubljati v svetovni gospodarski tekmi, bo prav na področju digitalizacije in razvoja novih tehnologij.

17. TRAK (VI9 13.50

(nadaljevanje) Digitalna preobrazba Slovenije mora postati naš skupni strateški cilj, ki go presegel nekatere notranjepolitične delitve. Slovenska politika se mora zavedati izzvov časa in oblikovati tretje nacionalno soglasje za digitalno preobrazbo Slovenije, če je bilo prvo nacionalno soglasje plebiscit in drugo nacionalno soglasje referendum o vstopu Slovenije v EU in Nato. Potreben je digitalni preporod, da bomo soustvarjali globalno, digitalno in tehnološko prihodnost.
Gospe in gospodje, drage kolegice in kolegi, tisti, ki smo bili danes na pristojnem odboru, ki je opravil pogovor oziroma tako imenovano zaslišanje kandidata za ministra, smo imeli privilegij. Že dolgo nismo prisostvovali tako odlični predstavitvi kandidata za ministra in odličnemu poznavanju materije, za katero bo, če bo potrjen v Državnem zboru, tudi odgovoren. Jaz se zahvaljujem vsem kolegicam in kolegom za konstruktivno, racionalno in spoštljivo razpravo na tem pristojnem odboru. Ponovno sem zadovoljen in me ni strah za prihodnost Slovenije na tem področju. Predvsem poslanci so pokazali veliko znanja, veliko kompetenc na tem področju in to me navdaja za nekim pogumom. Trdim, da Slovenija že dolgo ni imela tako kvalitetnega kandidata za ministra kot ga imamo danes in to za področje horizontalnega usklajevanja in pospeševanja digitalne preobrazbe Slovenije. Še nikoli tudi, kolegice in kolegi, kakšen ministrski kandidat, vsaj ne spomnim se, da bi dobil takšno podporo s strani stroke, s strani Slovencev, ki delajo v tujini, in s strani seveda tudi gospodarskih organizacij. To me navdaja s ponosom in pogumom.
Res je, bili smo del koalicije v mandatu 2004-2008, poslušali smo očitke, da je takratna naša vlada ukinila ministrstvo za informacijsko družbo. Ampak ta vlada oziroma takratna vlada, ki je ukinila ministrstvo za informacijsko družbo je med drugim, prvič, vzpostavila projekt E-storitev javne uprave VEM vse na enem mestu, drugič, omogočila ustanavljanje espejev in deoojev preko spleta v pol ure, tretjič, ukinila obvezno dohodninsko napoved. Te rešitve so dobile, saj se spomnite, neko nagrado Organizacije združenih narodov. Lahko kdo našteje primerljive dosežke Ministrstva za informacijsko družbo? Težko. Zakon o vladi v organizacijski shemi vlade, gre za 8. člen, dopušča postavitev še enega ministra brez resorja. Tako da zakon o vladi daje podlago, da se ustanovi služba vlade za digitalno preobrazbo Slovenije.
Kolegice in kolegi, če malo pogledamo časovnico kaj se je dogajalo v Sloveniji, pa tudi v Evropi, na področju digitalizacije. Poglejmo najprej v Bruselj. Evropska komisija je 19. maja 2010, minilo je torej 11 let, objavila sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij evropsko digitalno agendo. Torej, minilo je 11 let od objave evropske digitalne agende. Z velikim navdušenjem jo je predstavljam, se spomnim, predsednik komisije gospod Barosso. Takrat smo izračunali, da bi za implementacijo digitalne agende, tako kot je postavljena, v Sloveniji v obdobju 5 let potrebovali dodatnih 3 tisoč 600 IKT strokovnjakov. Gremo naprej po časovnem poltraku. Septembra 2019 je Nova Slovenija

18. TRAK: (SC) – 13.55

(nadaljevanje) pripravila zelo odmevno in medijsko neverjetno dobro podprto programsko konferenco z naslovom Pametna Slovenija september 2019. Rekli smo in to tudi sam v moji razpravi večkrat ponavljam saj poznate tisti, ki ne bo digitalen tistega ne bo. Februar 2021 torej letos 12. februarja je bila podpisana Uredba o instrumentu za okrevanje in odpornost. Vsaka slaba stvar prinese tudi nekaj dobrega. Epidemija Covid-19 je slaba stvar. Razkrila, razgajila pa je vse slabe rešitve v naših podsistemih včeraj smo ugotavljali v zdravstvu, v šolstvu in tako naprej prav vseh družbenih sistemih in hvala bogu so se evropski voditelji dogovorili za ta instrument za okrevanje in odpornost. 1. julija letos torej pred dobrimi 14 dnevi je Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2 milijard in pol evrov. Evropska komisija je dala pozitivno oceno načrta Slovenije za okrevanje in odpornost, ki je osnova za izplačilo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, ki jih bo Evropska unija nakazala Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. S temi sredstvi se bo podprlo izvajanje ključnih naložbenih in reformnih ukrepov iz načrta Slovenje za okrevanje in odpornost. To bo Sloveniji omogočilo, da bo ob izhodi iz pandemije Covid-19 močnejša. Na vseh nas, na slovenski politiki, na celotni slovenski politiki je, da ta sredstva čim bolj racionalno in učinkovito izkoristimo. Komisija ugotavlja, da je v evropskem načrtu 21 % skupnih dodeljenih sredstev namenjenih za ukrepe, ki podpirajo digitalni prehod med njimi so prizadevanja za digitalizacijo javne uprave, naložbe v povezljivost in digitalna znanja in spretnosti ter digitalizacija podjetij. Že večkrat je bilo povedano pa dovolite mi, da ponovim pred kakšnimi 3 meseci je Slovenska vlada ustanovila Strateški svet za digitalizacijo. Izjemno vesel sem in v Novi Sloveniji smo izjemno zadovoljni, da so se pro bono, prostovoljno brez kakšnega plačila v ta strateški svet … Zadovoljni smo, da so se v ta strateški svet vključili pravzaprav najboljši slovenski strokovnjaki, ki delajo doma v Sloveniji pa tudi tisti, ki delajo v tujini se pravi predvsem tukaj mislim na tiste, ki delajo v tujini in računam na kroženje možganov. Veliko moramo v tej državi narediti in to smo se danes tudi na pristojnem odboru pogovarjali kako privabiti nazaj slovenske strokovnjake z izkušnjami in znanjem, ki jih pridobijo v tujini, da bodo ustvarjali tukaj doma. Bila je nakazana samo ena rešitev to je davčna oziroma dohodninska stimulacija. Vesel sem, da imamo v tujini veliko naših strokovnjakov, računam še enkrat ponavljam, da bodo enkrat prišli domov ali pa morda iz tujine delali za Slovenijo, za svojo domovino torej ljudi, ki ne samo, da imajo močno nakodrane možgane, ampak imajo tudi veliko srce. Iz tega mesta mi dovolite, da se iskreno zahvalim vsem članom vsej tej ekipi 47 in še več strokovnjakov, ki sestavljajo Strateški svet za digitalizacijo. To, kar so naredili in kar še bodo naredili bo v Sloveniji ostalo. Ja tudi po tem, ko bo ta Vlada zaključila svoj mandat.

19. TRAK: NM – 14.00

(nadaljevanje) To je valuta, ki bo v Sloveniji ostala. In res, prav iskrena hvala vsem. Ko sem se sprehodil na hitro skozi časovni poltrak in nanizal nekatere pomembne faze oziroma korake v digitalizaciji Slovenije in Evrope, potem, kolegice in kolegi, je na tem časovnem poltraku kot nek logični korak prav današnja izvolitev oziroma imenovanje ministra, ki bo na horizontalni ravni usklajeval in pospeševal digitalizacijo oziroma digitalno preobrazbo naše države in naše domovine. Poslanske in poslanci Nove Slovenije mu bomo danes dali podporo in mu želimo veliko uspehov. To bodo uspehi za našo državo, to bodo rezultati, ki jih bodo uživali vse državljanke in državljani.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu kandidata za ministra. Prvi ima besedo Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Bom še enkrat vrnil spomin na minuli ponedeljek, kaj smo pričakovali oziroma kaj bi državljani pričakovali na tak ponedeljek po nedeljskem referendumskem potresu. Enega ministra manj bi pričakovali ali pa morda celo še kakšnega manj, to bi bilo nekako logično, to bi bilo logično. Ampak seveda ni drame, je rekel predsednik vlade in enega ministra še dodal. Po tem nizu popotresnih sunkov po nedeljskem potresu torej predsednik vlade Janez Janša na vsak način hoče ustvariti vtis, da je vse v redu, da je vse v redu, da vse teče normalno. In vlada si bo pač privoščila še enega ministra. In ustanavlja zdaj službo, vladno službo z ministrom, ustanavlja, pravim, ker danes boste potrjevali tukaj ministra, ker te službe sploh še nima, ta služba še ni ustanovljena. Po drugi strani pa tam obstaja Urad za demografijo, ki naj bi ga prav tako vodil minister, ampak tam pa ministra ni, urad je, pa ministra ni, tukaj pa minister bo, pa službe ni. Mislim, cela zmešnjava, ampak ni pomembno, tudi če bo na koncu dren s temi ministri, morda bo še kakšen preveč tale brez listnice na koncu, važno je, da je vtis, da je vse v redu. In ustanavljamo, ustanavljate ministrstvo, mu rečemo na kratko, za digitalizacijo, čeprav, in to ni nepomembno, seveda ni nepomembno in je treba večkrat ponoviti, da je prav vlada pod vodstvom Janeza Janše Ministrstvo za informacijsko družbo, ustanovljeno leta 2000, leta 2004 ukinilo to Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bi v minulih 15 letih seveda lahko peljalo in izpeljalo vrsto nalog s področja tudi digitalizacije, je bilo takrat razformirano zaradi vitkejše javne uprave, zaradi vitkejše javne uprave. In še aprila letos, mislim, če se dobro spomnim, je predsednik vlade prav tako govoril o vitkejši javni upravi, k njej bo pripomogel tudi strateški svet za digitalizacijo. No in ta napoved je potem pripeljala, napoved vitkejše javne uprave je potem pripeljala, glej no, do ustanovitve novega ministrstva. Kandidat za ministra sodi v kvoto Nove Slovenije. Jaz sem to prebral v nekem mediju, da

20. TRAK: (ŠZ) – 14.05

(nadaljevanje) ga v poslanski skupini, dokler niso izvedeli, da bo kandidat za ministra, niti niso poznali, tako sem zasledil v medijih in mi je potem Janez Janša povedal, da bo njihov minister in da so ga tudi na predstavitvi prvič srečali. Zato to lahko nekako vzamemo kot neko kompenzacijo, potem ko je Nova Slovenija ostala brez predsednika Državnega zbora. zasledil pa sem tudi eno zanimivo, ne vem, zanimivo označbo nekaterih teh novih politikov v Novi Sloveniji, da teh novih fantov v Novi Sloveniji politika niti ne zanima, da jih zanima lobiranje, da jih zanimajo interesi kapitala. Zdaj, kandidat za ministra se bo hočeš nočeš zelo težko znebil tega pečata, ki mu je že pritisnjen v javnosti, da je pač lobist UBER-ja, torej ne katerikoli lobist, ampak lobist UBER-ja, ki si ga njegov kolega na infrastrukturi tako goreče želi pripeljati v Slovenijo, češ da gre za enega izmed viškov digitalizacije. In kaj češ lepšega, potem vse štima od strankarska kolega, interesi pa se pokrivajo. Zdaj kot je zamišljeno bo minister, če bo potrjen neke vrste nad minister, kar seveda za same odnose in učinkovitost vlade navadno nikoli ni bilo dobro in če bo seveda deloval tako, kot je deloval strateški svet skupaj s predsednikom vlade oziroma vlado, bo to seveda res nad minister, ki bo dobesedno vodil preostale resorje, vsaj kar zadeva področje digitalizacije.
Namreč, strateški svet za digitalizacijo se ni usklajeval z nikomer, ko je pripravljal ta sveženj ukrepov, z nikomer znotraj vladnih resorjev, pa bi to že po Poslovniku vlade bilo praktično nujno in nič od tega ni medresorsko usklajenega in nobena pravna podlaga pri tem ni preverjena. Torej, ko smo kandidata za ministra danes seveda na hiringu vprašali kakšne so časovne dimenzije uresničevanja teh 40 in nekaj ukrepov, je seveda zelo optimistično napovedoval, da bo to vse skupaj uresničljivo do marca prihodnje leto, kar seveda sem prepričan tudi sami snovalci teh ukrepov zelo dvomijo. In seveda tudi ko smo načeli vprašanje financiranja, nekega jasnega odgovora nismo dobili. Zdaj ta evropska sredstva tudi ne bodo kar začela teči jutri. Težko se človek znebi vtisa, kot da če bodo hoteli kaj od teh ukrepov začeti uresničevati, da bo treba nekje denar vzeti in najbrž ga bodo vzeli Ministrstvo za javno upravo, SMC-ju, ker je to ministrstvo zdaj nekako skrbnik digitalizacije v tej državi. V vsakem primeru, ko gledamo spisek teh ukrepov gre za zelo trženjski pristop k digitalizaciji. Vse bomo naredili z aplikacijami, aplikacije stanejo, seveda in podjetja, ki bodo deležna, bodo doživela ta blagor, da bodo lahko delala, so morda na marsikaterem področju že vnaprej znana. Tudi nekatere stvari na tem spisku so odkrivanje tople vode, ker že obstajajo, rešitve že obstajajo. Recimo vloge za otroške dodatke,

21. TRAK (VI) 14.10

(Nadaljevanje) enkrat jo oddaš in je ni treba seveda nič več vlagati. Torej, to že obstaja, pa je na tem spisku kljukica že narejena. Pri gradbenem dovoljenju na primer je seveda bolj kot kaj koli drugega pomembno, kako hitro pride človek do gradbenega dovoljena, kako hitro. Je že v redu, če lahko na daljavo vidiš kakšen je status tvoje vloge, ampak predvsem je pomembno ali se s temi ukrepi, s tem konkretnim ukrepom skrajšuje čas za pridobitev gradbenega dovoljenja. In še in še je tudi kritik na račun nekaterih ukrepov s tega spiska, tako da je lahko več organizacij in podjetij nad tem navdušenih. Obstajajo pa seveda tudi kritiki. Tako da je ironično, da je sedaj kandidat razlagal neko vizijo digitalizacije, nek program, ki seveda ni uresničljiv v teh par mesecih, kolikor bo na tem mestu. Zato seveda je ustanovitev samega tega ministrstva eno samo spuščanje megle in zakrivanje vseh teh hudih porazov vlade in vladajoče koalicije in dejanja vtisa, da stvari normalno tečejo. Vlada ni verodostojna, to se je videlo predvsem po dogajanju tudi v tem parlamentu ta teden. In predvsem nima podpore ljudstva in nima tudi podpore poslancev. Nima podpore poslancev, če pride v situacijo, da poslanci koalicije glasujejo proti njenim zakonom, potem tudi podpore poslancev nima. Mi bomo seveda v Listi Marjana Šarca zaradi vsega navedenega glasovali proti imenovanju tega ministra.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Aleksander Reberšek, pripravi se gospa Mojca Žnidarič.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala, podpredsednica, za besedo.
V Novi Sloveniji smo pred leti predstavili naše videnje glede digitalizacije pod naslovom Nova Slovenija za digitalni preboj Slovenije. Mi smo že takrat opozarjali, da je Slovenija v globalni tekmi. Na področju digitalizacije zaostaja za večino evropskih držav. DESI index Evropske komisije nas uvršča, pazite, šele na 16. mesto med državami članicami, kar je pod povprečjem Evropske unije. Zato sem zelo vesel in pa ponosen, da tisto kar govorimo v poziciji, da to počnemo tudi takrat, ko imamo škarje in platno v svojih rokah. Vesel sem pa tudi, da so številne organizacije podprle čimprejšnjo realizacijo ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo in to kar 32 uglednih organizacij v naši državi. 32 uglednih organizacij v naši državi. Digitalizacija postaja nacionalna prioriteta te vlade in projekt, ki bo povezal celotno družbo. Digitalizacija ne more biti leva ali desna. Digitalizacija je stvar celotne družbe, je stvar naše skupne prihodnosti in je stvar razvoja. Lahko imamo drugačna stališča, ampak tukaj se enostavno moramo poenotiti. Digitalizacija mora biti interes vseh državljanov, levih, desnih, sredinskih, vseh. Če ne začnemo danes, bomo zaostajali samo še bolj. In vsako leto se iz te države izseli več kot 15 tisoč prebivalcev. To je več kot je prebivalcev Vrhnike oziroma Postojne. Glavni problem pa ni v tem, da gredo mladi v tujino po nove izkušnje. Glavni problem je v tem, da se ti mladi ne vrnejo več nazaj v svojo domovino. Vsak teden ko odlašamo mi te ljudi izgubljamo, mlade, izobražene, v katere smo tudi ogromno vložili. Zato podpiram ukrepe na področju digitalizacije, da izboljšamo standard naših državljanov za uporabnike, za naše državljane, za naše davkoplačevalce.
Slišali smo, da prihajajo rešitve na veh področjih, E-gradbeno dovoljenje, hitreje, enostavnejše in preglednejše do gradbenega dovoljenja, davčni trajnik, to pomeni avtomatsko plačevanje davčnih in ostalih obveznosti do države, informativni izračun otroški dodatkov – super za vse

22. TRAK: (TB) – 14.15

(nadaljevanje) starše prihranek časa, aplikacija e-zdravje, enostavneje in pa lažje do zdravnika, Center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, spremenimo beg možganov v kroženje možganov. Vse to, da se ti mladi izobraženi vrnejo nazaj, v svojo domovino. Digitalni bon, digitalne veščine, za vse generacije in prva stopnička je postavitev odgovorne osebe, avtoritete, vodje, ki bo poskrbela za to digitalno realizacijo. Vprašanje, ki se dejansko postavlja vsakemu državljanu, je seveda, zakaj, ampak res, zakaj, aktualna opozicija v vsem res dobrem vidi vse samo slabo. Ali je problem v tem, da smo to naredili mi in ne vi? Predvidevam, da je temu tako. Vem, da se je težko boriti proti argumentom, da je nekdo spet prišel do dobre službe, do dobre plače. Zelo težko se je proti temu borit, ampak v Novi Sloveniji ne počnemo nekaj samo zato, da bi prinašalo politične točke, ampak delamo zato, ker verjamemo, da je to prav in verjamemo, da digitalizacijo v naši državi potrebujemo.
Postavljamo tudi temelj. Tudi včeraj smo postavili en temelj, in sicer, glede investicije, desetletne investicije v zdravstvo, kamor bomo namenili slabi dve milijardi za naše bolnice, za naše zdravstvo in en temelj bomo položili tudi danes, to bo zaveza za vse prihodnje vlade. Podobne vladne službe ali ministrstva, imajo tudi ostale države, s katerimi se tako radi primerjamo, Avstrija, Italija, Velika Britanija, celo Japonska. Le mi vedno nekaj capljamo zadaj in vedno zamujamo. Le zakaj je temu tako? In ta Vlada ima seveda odgovornost, začeti pa bi to morali že pred desetletji, pika.
To, da ustanavljamo takšno službo, pove več o nas, kot o vas, ki seveda temu nasprotujete. Razumem opozicijo, da kandidata za ministra ne podprla. Predvsem ga ne bo podprla zato, ker imamo v Novi Sloveniji že sedaj uspešen trio in ta trio res odlično dela, ima kaj pokazati v svojem zelo kratkem času in temu triu se bo danes pridružil še minister brez listnice za digitalizacijo in sedaj bomo imeli kvartet, kvartet, ki bo dihal za Slovenijo, v to sem trdno prepričan.
Ker sta za krščanske demokrate kakovost in pa vsebina na prvem mestu, smo ponosni, da smo to mesto lahko ponudili nekomu, ki je to povabilo tudi z veseljem sprejel in spoštujem ljudi, ki niso preračunljivi, kajti do konca mandata je, kot sami ugotavljate, manj kot leto dni in ker so svojo uspešno poslovno pot v tujini zapustili, zato, da pomagajo domovini. In vse, kar želim še sporočiti, je to, spoštovani minister Mark Boris Andrijanič, z dejanji odgovarjajte našim državljanom in opoziciji.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja razpravljavka je gospa Mojca Žnidarič, pripravi se gospa Janja Sluga.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala lepa. Hvala za besedo.
No, ko sem danes dopoldan z zanimanjem poslušala predstavitev gospoda Andrijaniča, torej kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, sem v bistvu zraven razmišljala, tako mlad, predvsem mlad politiko, za to tako visoko funkcijo, kot je minister in s toliko bogatimi izkušnjami. Z moje strani res vse pohvale za odlično predstavitev in z veseljem bom glasovala za njegovo ministrovanje.
Kot smo slišali, je gospod Andrijanič zadnje mesece uspešno vodil Strateški svet, z 47 izjemnimi strokovnjaki, ki so v kratkih nekaj mesecih že pripravili in v juniju predstavili 40 rešitev za izboljšanje digitalizacije in cilj kandidata za ministra je, da čim več teh skupnih rešitev tudi izpelje. Naj izpostavim le nekatere, ki jih je tudi kandidat sam predstavil na predstavitvi. Na primer, s področja javne uprave je izpostavil elektronsko gradbeno dovoljenje in pa informativni izračun otroških dodatkov. Potem, predvsem s področja zdravstva nas že zelo dolgo zanima tudi ta e-oskrba starostnikov, torej, da bodo starostniki lahko tudi zaradi te e-oskrbe čim dlje ostali v svojem okolju in bodo na tak način tudi ves čas nadzorovani. Če kdo pade ali kakorkoli, se takoj sproži alarm in se gre tudi starostnika domov preverit. Potem portal e-zdravja in e-naročanja. V zdravstvu je vsekakor potrebno, zelo potrebno,

23. TRAK: (SC) – 14.20

(nadaljevanje) da se elektronske storitve izboljšajo. Z zanimanjem sem prisluhnila tudi rešitvam na področju gospodarstva in sicer to, kar podjetnike res zelo bremeni to različno poročanje non-stop različnim organom z različnimi poročili torej predstavil je ukrep enotno poročanje podjetij državi, potem tudi e-storitve, e-notarske storitve in pa davčne spodbude za strokovnjake, ki se vračajo v Slovenijo. Mi imamo težavo in to je tudi izpostavil torej mladi nam zelo odhajajo v tujino in če je to eden izmed načinov, da jih lahko privabimo domov sem vsekakor vesela, da ga tudi izkoristimo. Tudi na področju izobraževanja je zelo zanimiva ta uvedba digitalnega bona za pridobivanje e-veščih. Kot vemo so se boni do sedaj torej turistični sedaj bodo pa ti zelo dobro prijeli med ljudi in na ta način bodo torej vsi državljani imeli možnost digitalnega izobraževanja posebej se bo posvetilo tudi da se bo državljane usposabljalo za te veščine, ki jih bodo, potem s sodelovanjem z državo rabili in pa, kar je zelo pomembno in sem tudi že kot mama večkrat povedala, da to manjka v osnovnih šolah to je računalništvo in informatika. Sedaj, ko so otroci imeli pouk na daljavo smo lahko videli, da tistih res osnovnih računalniških znanj pa nekako niso imeli oziroma so jim primanjkovale. To je vsekakor tudi eden izmed načinov, ki se da izboljšati torej digitalnost. Pri mladih je treba začeti, učiti pa seveda tudi starejše.
Kaj bi še dodala? Gospod Andrijanič smo lahko videli v različnih člankih, je že v preteklosti in tudi danes politiko večkrat pozval k sodelovanju in preseganju delitev. Prav tako več njegovih podpornikov tudi strokovnjakov iz Strateškega sveta, prejeli smo tudi nekaj pisem podpore, kjer nas ti mladi strokovnjaki vabijo, da bi se enkrat le združili in nekako ne glede na opozicijo in koalicijo podprli kandidata, ki je strokovne. Tudi osebno si to ves čas torej cel čas mandata želim, da bi torej delovali konstruktivno in da bi se znali torej poenotiti, skupaj stopiti vsaj pri tistih najbolj pomembnih temah za državo in naše državljane in digitalizacija vsekakor je ena od zelo pomembnih tem. Res je kot je dejal kandidat za ministra v svoji predstavitvi, da je digitalizacija eno ključnih področij, da postanemo moderna in uspešna država, v kateri bodo lahko vse generacije izkoristile svoje talente. Torej posebna priložnost je tukaj za mlade, ki nam žal kot sem rekla prevečkrat odhajajo v tujino in le redki se vračajo. Gospod Andrijanič se na srečo je, zato mu dajmo to priložnost. Prav vseh so nas običajno polna usta, dajmo priložnost mladim, a ko jo imamo, ko imamo mladega, ambicioznega kandidata pa v opoziciji žal iščete različne izgovore zakaj ga ne boste podprli. Ni osebno, ste zelo dober kandidat, ampak ne bomo vas pa podprli, žalostno.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja razpravljavka je gospa Janja Sluga, pripravi se mag. Dejan Kaloh.

JANJA SLUGA (PS NP): Ja, jaz se strinjam, da je žalostno več kot strinjam se. Žalostno je ta neresnost kakor potegneš asa iz rokava, ko se trudiš seveda zmešati meglo in z dimno zaveso zakriti tisto, kar se ti dogaja, res je žalostno, ker se, potem pogovarjamo točno to, kar se danes pogovarjamo. Vi grda opozicija ste proti digitalizaciji in vi grda opozicija ste proti odličnemu kandidatu. Nepovezani poslanci smo v svojem stališču zelo jasno povedali, da je daleč od tega, da bi nasprotovali digitalizaciji, daleč od tega. podpiramo jo kot eno izmed prioritet je pa skrajno neresno dati digitalizaciji 6 mesecev, skrajno neresno in zato smo proti. Nismo proti digitalizaciji nismo proti kandidatu smo proti tej neresnosti, ki ima eden sam namen obvladovati 2 milijardi evropskega denarja in lastnoročno s strani predsednika Vlade kljukati kateri projekt bo ta / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

24. TRAK: (ŠZ) – 14.25

(nadaljevanje) Čas se vam je iztekel. Naslednji razpravljalec je mag. Dejan Kaloh, pripravi se mag. Marko Koprivc. Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa za besedo.
Zdaj, že na hiringu, ki sem se ga danes tudi udeležil, smo poslušali mantro, da imamo kandidata za ministra, ki lahko dela samo deset mesecev do naslednjih rednih volitev. Zdaj, jaz vam moram spoštovani opozicijski kolegi povedati, da ta vlada ne odhaja nikamor, zaradi tega ni treba biti ekstra zaskrbljen, kakor tudi mislim, da bo zaradi dobrega dela nadaljevala s svojim delom tudi po naslednjih državnozborskih volitvah. Tako, da ta skrb, da spoštovani kandidat, ne bi uspel narediti nalog, ki si jih je zadal v teh naslednjih desetih mesecih, so res povsem odveč. Zdaj, naj povem, da z gospodom Andrijančičem sem konec junija sam obiskal visokotehnološko podjetje v Mariboru, to je podjetje SkyLabs, kjer dela deset plus doktorjev znanosti, kjer so visoko usposobljeni za vesoljsko tehnologijo in me res veseli, da so takšni prebojniki tudi v mojem rodnem Mariboru. In kot je povedal kandidat, ta digitalizacija se bo seveda izvajala po vsej Sloveniji in malo bo ubesedovanja, kot pravi dr. Trček in dosti seveda dela in tudi dosti se bo naredilo. Zdaj, Slovenija na področju digitalne preobrazbe dejansko zaostaja. Zaostaja za evropskimi državami, zato je ustanovitev tega ministrstva po moji oceni več kot nujna. Tukaj se ne bo samo dvignila raven vseh prebivalcev, državljanov Republike Slovenije, zaradi tega se bo tudi izboljšalo gospodarsko okolje, manj bo birokracije, seveda tudi zdravstveni sektor bo lahko nudil bolj kvalitetno oskrbo in tako dalje. Naj tudi izpostavim kvalitetnejši, hitrejšo obravnavo v pravosodnem eko sistemu, kjer je tudi, bi rekel še vedno neka rak rana slovenske družbe. Kot je bilo rečeno, gre za novo vladno službo, kjer bo seveda minister brez listnice usklajeval obstoječa ministrstva, tukaj vidim to njegovo povezovalno vlogo, tako kot sem rekel gospodarstva, javnem uprave, praktično vseh družbenih podsistemov. In kaj je pomembno, da v razrezu sredstev, ki jih bomo dobili s strani Evropske unije, bodo ta sredstva na voljo že v letošnjem letu, kar se mi zdi tudi ključno, seveda brez denarja ni mogoče delati. Zdaj, če malo še referiram na te poklicne izkušnje kandidata, tu pa smo bili vsi enotni, hvala bogu vsaj pri nečem, tako v koaliciji, kot v opoziciji, da gre za kandidata, ki je dejansko pri svojih 38-ih letih zelo izkušenj, ima torej te mednarodne izkušnje, kjer jaz pravim, da v tem našem slovenskem okolju včasih komu manjkajo, ker vseeno ljudje, ki so delali v tujini in to odpira nek dodatek zorni kot, širino na problematiko v Sloveniji in mislim, da potem še lažje nekako s temi veščinami opravlja dobro svoje naloge. Kandidat je res kvalitetno, koncizno, strokovno, večplastno, podrobno zaokrožil vsa ta področja, ki jih naslavlja digitalna preobrazba in jaz mislim, da tukaj spoštovani kolegi iz opozicije ni polje političnih obračunavanj, političnih konfliktov, generiranja spet nekih novih razlik na temo digitalizacije, saj si verjetno vsi želimo, da bo Slovenija postala tudi na tem področju uspešna država. Tu je idealna priložnost, da spet, tako kot smo se nekako poenotili pri nujnosti cepljenja proti covidu-19, da tudi tukaj se trudimo povezati vso slovensko družbo in stopimo korak izza te siceršnje, bi rekel politične omejenosti, ki nas včasih preveč tišči na oba bregova. Zdaj, kot rečeno kandidat je res zadovoljivo odgovoril na vsa vprašanja, ki ste jih imeli tudi v opoziciji, ena manj, druga bolj pomembna in gospod Andrijanič seveda ima enotno podporo naše poslanske skupine in trdno verjamem, da bo danes izvoljen in da bo z vladno posadko, z

25. TRAK: NM – 14.30

(nadaljevanje) zagonom te mladosti je za številnimi izkušnjami delal v dobro naši domovini Sloveniji.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Marko Koprivc, pripravi se gospa Violeta Tomić.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci.
Poglejte, ob vsem tem, kar se dogaja, se ne morem znebiti občutka, da gre dejansko pri tem tako hitrem, tako rekoč čez noč predlogu za imenovanje novega ministra brez listnice, pristojnega za področje digitalizacije, na nek način za neko dimno zaveso, namreč, kot smo bili priče zadnje dneve, so se začele Vladi Janeza Janše podirati stvari ena za drugo, kot se podira hiša iz kart, namreč v nedeljo je celotna koalicija doživela velik poraz proti združenemu ljudstvu na referendumu, kjer je več kot dve tretjini državljank in državljanov povedalo, da je Zakon o vodah, katerega ste zelo zavzeto podpirali, neprimeren, in povedalo, da želijo pač neko javno dobro, ne pa ljudi, ki delujejo za interese kapitala, za interese lobistov in tako dalje. In zato, spoštovane in spoštovani, se je predsednik vlade čez noč odločil, da bo preusmeril pozornost in da bo predlagal ministra za digitalizacijo kljub temu, da je ves čas pred tem govoril, da se je za to ustanovil strateški svet in da minister za to področje kot tak ni potreben. Ob tem je treba izpostaviti, ne vem, če je bilo danes že povedano, da tudi pristojnosti niso jasno razdeljene med ministrom Koritnikom, ministrom za javno upravo in tem novim ministrom brez listnice, ob tem da me čudi, da stranka SMC in predvsem minister Koristnik, ki sem ga na nek način cenil, kljub temu, da ni bil ne obveščen o tem dejanju predsednika vlade, tej kadrovski potezi, da ga očitno to ne moti, da očitno na to pristane. Konec koncev očitno mu je glavno to, da bo morda lahko še nekaj mesecev minister, a veste. In absolutno jaz se strinjam, da digitalizacija je in mora biti ena izmed prioritet. O tem je govoril tudi predsednik vlade. Je pa res, da me nekoliko čudi. Na eni strani govori, da je to prioriteta, da je potrebno ministra ustoličiti zaradi načrta za okrevanje in odpornost, na drugi strani pa številke kažejo, da smo v Republiki Sloveniji za to področje iz programa za okrevanje in odpornost namenili tako rekoč najmanj denarja, spodnji minimum, ki ga določa Evropska unija. Evropska unija določa, da je potrebno znotraj tega programa nameniti 20 % za to področje, mi smo namenili 21 %, se pravi minimum. In tukaj nekaj ne gre skupaj. Je prioriteta, lepe besede, lepo se sliši, digitalizacija mora biti prioriteta, prihodnost in bla, bla bla, na drugi strani pa ste za to področje namenili najmanjši delež denarja oziroma 1 % več, kot je minimalno, kar zahteva Evropa. Zdaj, veliko smo danes že poslušali o kompetencah, o tem, kako je to mlad, sposoben človek. Je, saj težko rečemo, da ni sposoben, pač neoliberalec, ki je deloval v tujini v korporacijah in tako naprej, to je dejstvo, ampak spoštovane in spoštovani, moram pa priznati, da neke »Amerike«, v narekovajih, pa tudi danes ni odkril na zaslišanju, a veste. Govoril je o stvareh, ki v Sloveniji že obstajajo in ki potekajo, kot je na primer IKT za starejše. Uvedli bomo IKT za starejše, delali bomo na tem področju. Konec koncev je o tem, te stvari uvedlo oziroma namenila sredstva iz evropskega denarja že naša ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Govoril je o tej medicini, o e-zdravju, da je potrebno uvesti IKT v osnovne šole. A veste, pa to so stvari, ki se vlečejo že desetletja in obstajajo, IKT v osnovnih šolah na primer. Številni projekti že iz prejšnjih in predprejšnjih perspektiv so se ukvarjali s temi stvarmi. Tako da ja, saj zna leporečit in verjamem, da ima marsikatero dobro idejo, ampak bi pričakoval neke bolje konkretne in inovativne ideje. Ampak saj pravim, tukaj jaz mislim, da se vsi zavedamo, da ne gre za neko resno željo o tem, da bi se stvari spreminjale, namreč vladi so tako ali drugače šteti dnevi. V najboljšem primeru bo vlada operativna še 6 mesecev in nekoliko smešno je, da bi pričakovali, da bo vlada začela določene ministre umikat, vlada predlaga v imenovanje nove ministre. Ampak kot rečeno, to je naredila zato, da je preusmerila pozornost iz velikega poraza proti

26. TRAK (VI) 14.35

(Nadaljevanje) ljudstvu na referendumu, kot vemo je včeraj doživela ponovno dvojni poraz oziroma taktični umik je naredila pri nacionalnem demografskem skladu, kjer je bilo ves čas govorjeno, kako je to super zadeva in kako je treba nujno to zadeve sprejeti in pri protiustavnem zakonu o nalezljivih boleznih. Ustrašili ste se ljudstva, konec koncev ste se ustrašili tudi parlamenta. Jaz ne vem, čigava vlada je še to, če se konec koncev ne upate soočiti z lastnim parlamentom. In danes bo, kolegice in kolegi, zadeva podobno se bo končala, 3:0. Skrajno čas je, skratka, da se ta vlada umakne, da gremo na volitve in da se potem začnemo v nekih normalnih razmerah pogovarjati o prioritetah Republike Slovenije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Violeta Tomić, pripravi se gospa Iva Dimic.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Kakorkoli pogledamo je dejstvo, ki je neizpodbitno, da ta vlada izgublja tla pod nogami. Vse te akcije so akcije obupanca. Tukaj so že parkrat naštevali referendumsko voljo ljudstva, ki je rekla ne korporacijam. In umik demografskega sklada in protiustavnega zakona o nalezljivih boleznih, to nismo videli še v parlamentu, da ravno tisti, ki goreče zagovarjajo nekaj, naslednji trenutek ne zagovarjajo več tega, kar pomeni, da ste vodeni na Joystic iz ene in edine komande. Mislim, tukaj pa človeka potem zaskrbi, koliko je kredibilna takšna bodisi poslanska skupina, bodisi poslanci, ki so po Ustavi neodvisni. Skratka, imamo kar naprej in poslušamo neke zlajnane zgodbe o digitalizaciji in zelenem preboju. Pa če pogledamo pod te bleščeče naslove, ki so totalna piar akcija, ki jo nekateri tako goreče zagovarjajo, celo s sloganom verjamem, največkrat seveda v laži. Ljudje ne verjamejo več tem lažem in noben slogan verjamem vam ne pomaga, čeprav seveda Janez Janša bogato nagrajuje lojalnost, zelo bogato. In tukaj seveda pridemo do sprivatiziranega šolstva, prispevkov za RKC in podobno. Skratka, bogato nagrajeni tudi kadrovsko. Nekateri mislijo, da bodo te dobre službe in plače dejansko večno imeli. Kajti, če bi res delili usodo državljanov, potem bi verjetno se odločali drugače. In ne bi vodili neke lobiste, ki pišejo zakone o Uberju, pa dobro veste, da je Uber zaradi kršitve delavskih pravic pregnan iz mnogih evropskih mest, mi pa še vedno neoliberalno se uklanjamo lobistom. Sedaj seveda ni problem funkcija in ministrstvo za digitalizacijo. Problem je, kje najdete te osebe. Kje najdete takšen kader? Mislim, če je lahko minister za pravosodje nekdo, ki je bil lastnik slamnatega podjetja in je konstantno hodil po robu zakona je minister za pravosodje, sedaj pripeljete lobista, da bo delal pač digitalizacijo Slovenije. Ja, očitno je sposoben. Ravno tako se spomnim, da je Nova Slovenija pripeljala Bajuka, ki je bil mogoče takrat prvič v Sloveniji in ni vedel čisto dobro kam je prišel. …/oglašanje iz klopi/
Torej, zakaj mi zaostajamo pri informacijski družbi? Vidim, da skačete ob omembi Bajuka. Pa bom rekla, ko je bil na Gorjancih v gostilni Badovinac, kjer se hecamo, da je meja, ke tako grdo dela ta država z Belokranjci, mu je legendarni direktor Kovačič Krke rekel, pač, da je na meji in je vaš Bajuk dejansko pasuš ven vlekel in mu je rekel: E, moj Bajuk, enkrat te bom peljal malo okoli, da boš videl čega si sploh predsednik. Toliko anekdotično. Kje najdete te kadre? In ne mislite, da v Sloveniji odhajajo mladi iz države zato, kot vi pravite, ker ni dovolj, ne vem, neoliberalizma in nižjih davkov. Odhajajo

27. TRAK: (TB) – 14.40

(nadaljevanje) zato, ker je klima obupna, kdo ustvarja to klimo, pa dobro vemo. Zakaj zaostajamo pri digitalizaciji? Mi smo že imeli ministrstvo za informacijsko družbo, v Sloveniji. Imeli smo jo, med leti 2000 in 2004. Kam je izginilo ministrstvo za digitalizacijo? Ja, ukinila jo je prva Janševa vlada in smo izgubili 17 let in smo izgubili kvalitetne mlade kadre in smo izgubili strokovnjake in smo izgubili človeški potencial in vse to smo izgubili, da zdaj vi pridete, leta 2021, z veliko rešitvijo, kako boste digitalizirali Slovenijo. Ne, ni prepričal na hearingu, vaš kandidat. Govoril je o stvareh, ki se v Sloveniji valjajo 15 let že in se govori o njih, operativno pa seveda, mislimo, da je treba k stvarem popolnoma drugače pristopat, predvsem seveda v misli na dobrobit državljanov. Kader, ki pride, ko dobimo evropske milijone ali milijarde in kjer bi si jih potem delili, veste, to mene močno, močno, skrbi. In tukaj, prejšnjo nedeljo, so ljudje pokazali, da se jih ne da stiskat v nedogled. Kako daleč lahko stiskate ljudi in tudi vi ne boste večni privilegiranci, čeprav mislite, da boste in tako delujete, vendar, lobistični interesi ne vzbujajo zaupanja in ne vzbujajo kredibilnosti, veste in floskule, ki jih poslušamo, pač nihče ne bo več kupil.
Tako da, mi bomo odločno proti lobistu in ministru, ki mu ne moremo zaupat, sploh pa ne verjamemo v to, da bi naredil karkoli dobrega, za Slovenijo, predvsem pa za državljane in državljanke.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Iva Dimic, pripravi se mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Je potrebno povedat kakšno besedo, da ne bo obveljalo vse tisto, kar mogoče v opoziciji govorijo, kako in kaj je potrebno, ampak glejte, kot predsednica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, v zadnjem letu, sem bila kar nekaj sklicev sej opozicije, ki so očital, da v Sloveniji ni mogoče izvajat pouka na daljavo kvalitetno in s tem se strinjam, ker nimamo enakomerno razvitega, tako mesta kot podeželje, ni dostopa do informacijske tehnologije, ni dovolj računalnikov, ni dovolj internetnih povezav. Glejte, to je bil vaš očitek.
Sedaj, ko uvajamo, ko bomo danes potrjevali, bom rekla, ministra brez listnice, ki ima mednarodne izkušnje, ki ima svetovno priznane, bom rekla, diplome in seveda se spozna tudi na digitalizacijo, so očitki povsem kontradiktorni. Slovenija potrebuje preboj na tem področju, če želimo, da bomo stopal v korak s časom, v korak s tem, kar počnejo druge države. Kolega Jože je že prej omenil in naštel, pametna Slovenija, pametna digitalizacija. To, o tem se bo, bom rekla, v prihodnjih desetih letih govorilo in na tem področju se bojo države zagotovo razvijale. Kar se mi zdi pomembno je, če sem poslušala, pa sem res nazorno poslušala te vaše besede, da ne potrebujemo, da digitalizacijo lahko speljemo sami… Ja, saj jo bomo sami izpeljal.
Kandidat za ministra brez listnice, Mark Boris Andrijanič, je seveda, naše gore list, naše gore list in mi bomo sami to izpeljal, mi to ne bomo »outsorce-al«, mogoče želi to kdo »outsource-at«, nekomu drugemu, ampak, tukaj, z našim znanjem, seveda, ki ga je pridobil na mednarodnih univerzah, bomo pisali lahko svojo zgodbo, uspešno zgodbo, in jaz res ne razumem, zakaj po drugi strani očitate, kako je Slovenija nepripravljena, ne vem kaj, ko pa rečemo, Slovenija se bo pripravila, pa najdete tisoč in en izgovor in seveda, to, kar je bilo že danes, glejte, saj mi nimamo nič proti vam, nič proti vašim kompetencam, ampak, ne bomo vas podprli. To je ena navadna laž in sprenevedanje. Sprenevedanje. To, ja, zdaj pa, tuja podjetja bojo imela vpliv na Slovenijo. Jaz ne vem, zakaj smo imeli en mesec nazaj en sklic ene seje,

28. TRAK: (ŠZ) – 14.45

(nadaljevanje) ko se je neko tuje podjetje odločilo, da se bo umaknilo iz Slovenije. Jaz res ne razumem te opozicijske kontradiktornosti. Glejte, Jure Leskovc, prof. dr. Jure Leskovc. Največji strokovnjak za umetno inteligenco. To so priznali tudi tisti, ki so pri nas v Sloveniji postavili sledilnik. Že tri leta v Sloveniji ne dobi habilitacije, da bi lahko na naših univerzah, državnih univerzah lahko poučeval predmet umetne inteligence. Ne dobi tri leta že. In kdo zdaj tukaj govori, da kdo pošilja mlade v svet, da ne morejo te strokovnjaki priti nazaj? Kdo jim ne dovoli? Dajte no mir no. Samo eno sprenevedanje. Pa še nekaj. Ko sem jaz kot članica mednarodne skupine, pa tukaj sedi na moji desni tudi Vojko Starović, pa tudi Alenka Jeraj, ko smo mi obiskali Lizbono smo hkrati bili deležni tega in jaz sem zelo hvaležna temu, da smo imeli možnost stopiti v eno izmed zasebnih klinik v Lizboni, kjer dejansko imajo že uvedeno digitalizacijo v področju zdravstva. To je prednost. Mi smo še, lahko rečem kar nekaj let za njimi. Tam imajo v kliniki pametne sobe, kjer bolnika lahko gledajo, če pade, vse se zazna, ker imajo praktično da ne obremenjujejo ljudi z raznimi pripomočki, z prehodi iz nadstropja v nadstropje in tako naprej, imajo nekega robotka na katerega vtipkajo kaj morajo pripeljati in ta jim pripelje iz skladišča, pripelje med sobami. Mislim, mi smo za njimi kar nekaj let. Glejte, digitalizacija prinaša prednosti tudi na področju zdravstva in to rabimo in moramo iti v korak s časom. Portugalska, Lizbona je pred nami nekaj let. Čas je, da ji sledimo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh ima besedo, pripravi se gospod Franc Breznik. / oglašanje iz dvorane/ Ja ne vem. Prosim? Kdo kaj želi? Repliko. Ja, izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Ja, hvala lepa.
Posredno sem se čutil izzvanega, ko je gospa Dimic govorila o tem, da o problematiki, o dejanski problematiki v času šolanja na daljavo, da smo v opoziciji opozarjali, da v Sloveniji primanjkuje računalnikov za pouk na daljavo in pa internetnih povezav, kot ste rekli na določenih koncih in da je zato bil ogrožen pouk na daljavo. Gospa Dimic, s tem se strinjam in na to smo opozarjali in ta situacija je bila res izjemna, ta pouk na daljavo in je tudi po mojem mnenju trajal mnogo, mnogo predolgo. Ampak zdaj če pa malo za šalo, malo zares parafraziram to, kar ste vi rekli na nek način, bomo potem sedaj dobili ministra pristojnega za nakup računalnikov in pokrivanje sivih lis, tam kjer ni internetnih povezav. Kolega Prednik je sicer zadovoljen, ker pravi, da je na Koroškem še marsikje veliko teh sivih lis, ampak ne vem, če dejansko za to potrebujemo ministra. Predvsem bi potrebovali prioritete države, prioritete in finančna sredstva za to. To jaz mislim, da je tisto ključno. / znak za konec razprave/ Zdaj ministra za to imeti, pa mislim, da ne, predvsem pa še enkrat, gre za neko dimno zaveso, ko hoče Janez Janša preusmerjati pozornost. Dajmo se o teh stvareh pogovarjati po volitvah in to naj bo čimprej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zdaj pa ima res besedo mag. Andrej Rajh, pripravi se kot naslednji gospod Franc Breznik. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Poglejte v stranki SAB smo jasno povedali, da ministra ne podpiramo, zato ker ne podpiramo te vlade in ker je tej vladi na nedavnem referendumu z veliko referendumsko večino, nezaupnico izreklo slovensko ljudstvo. In zdi se nam, bom rekel nekorektno do slovenskega ljudstva, da eno leto pred volitvami, manj, torej deset mesecev pred volitvami ob taki nezaupnici na mesto, da bi vlada odstopila, snuje ustanavljanje novega ministrstva oziroma resorja brez listnice. Tudi v sami predstavitvi kandidata

29. TRAK: (SC) – 14.50

(nadaljevanje) za ministra je kar nekaj takih nedorečenosti, všečnosti. Res je, vodil je strateški svet, ki je za digitalizacijo to je v bistvu eno skupino, ki je funkcionirala oziroma deluje na prostovoljni bazi. Jaz osebno menim, da zadeve in odločitve, ki so pomembne za prihodni digitalni razvoj mora ustvarjati profesionalna ekipa in da to ne more biti predmet enega volentarizma ali pa v bistvu prostovoljnega dela popoldne kolikor ima pač kdo popoldne časa, ker potem tudi niso jasne kakšne so obveznosti do koga, kakšni morajo biti rezultati dela take skupine. Več zadeve je pritegnilo mojo pozornost tudi to, da je v bistvu predstavitev potekala na način, da bo digitalizacija slovenske družbe potekala preko aplikacij torej da glavni razvoj digitalizacije predstavlja razvoj različni aplikacij to je v bistvu ena zelo sicer všečna zadeva, ampak to ne predstavlja nekega razvojnega preboja. Nekaj takega se nam trenutno dogaja na področju elektrogospodarstva, ki ga kandidat za ministra ni posebej izpostavil, čeprav bo zahtevalo 50 milijard evrov vložkov v prihodnjih letih, v prihodnjih desetletij, kjer imamo bomo rekel pametne števce pa rezen tega, da inkasant ne prihaja več ročno popisovati porabe električne energije s tem nič ne delamo, ker imamo spletne aplikacije za to. To je žal trenutno edini dosežek, ki iz tega izhaja in na takem nivoju tudi predstavlja ukrepe, ki jih bo izvajal. Eno od takih tudi na primer e-gradbeno dovoljenje. Glavni problem pri dolgotrajnih postopkih gradbenega dovoljenja so v bistvu neurejena komunalna zemljišča in bom rekel s tem dolgotrajni postopki pridobivanja vseh soglasij. Torej, če želimo gradbene postopke pospešiti, potem moramo zagotoviti, da je gradnja možna izključno na komunalno urejenih zemljiščih drugače bo ta aplikacija ratala samo v bistvu ena aplikacija, po kateri bi lahko z elektronsko pošto vročal gradbeno dovoljenje in ne bo nobenih vsebinskih premikov. Tudi govori o e-oskrbi na daljavo. To seveda je ena od prihodnosti, ki jo bo treba bom rekel brezpogojno podpirati. Tukaj bi kolege iz koalicije zelo rad opozoril, da ko je prejšnja ministrica izvajala pred bom rekel pilotski projekt, kjer je dva ali tri tisoč oskrbovancev imelo neko tako telemedicino doma ste to zasmehovali in se iz tega norčevali danes pa to predstavljate kot eno od prioritet torej pomembno je konsistenca in da to kaj se govori v opoziciji, da potem tudi to govori v koaliciji in da določenih zadev bom rekel, da se ne spreminja mnenje. Torej tudi danes imamo že elektronski izračun otroškega dodatka to pomeni samo, da je kandidat za ministra govoril nekaj na pamet.
Glede privabljanja strokovnjakov se seveda strinjam, da je treba privabiti, da je potrebno ustvariti potrebno okolje se pa moramo zavedati kaj je tisto, kar bo strokovnjaka privabilo v Slovenijo torej, da bo lahko tukaj normalno živel, da bo, potem ko bo plačal najemnino, vrtec mu še ostal neki denar, da bo lahko šel na dopust ali pa si dal kaj na stran. To je to, kar moramo ustvariti.
Po drugi strani je spustil eno zelo pomembno zadevo to je vzpostavitev ustreznega pravnega okvirja za vse te spremembe. Prav tako se je izognil sektorju prometa in v tej luči smo tudi izpostavili, da gre za kandidata, ki je želel v Slovenijo pripeljati korporacijo Uber in v kolikor bi se to zgodilo bi seveda do slovenskih taksistov prišlo do nerealne konkurence in izrazitega poslabšanja pogoja dela za njih in to govorimo o tistih taksistih, ki so ravno minilo nedeljo

30. TRAK: (NB) – 14.55

(nadaljevanje): za razliko od multinacionalk pokazali, da imajo veliko srce in so nesebično pomagali upokojencem katerim je bilo glasovanje po pošti onemogočeno in to na način, da so jim omogočili brezplačen prevoz do volišč. To so sicer eni razlogi vse skupaj zaradi česar mi kandidata ne bomo podprli in v bistvu imamo torej vsebinske in tudi načelne razloge, načelne razloge za to, ker ne podpiramo te Vlade, zato ker so volivci na nedavnem referendumu izkazali referendumsko podporo nepodpori tej Vladi in tudi zaradi vseh teh naštetih vsebinskih razlogov.
Hala lepa.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Reberšek.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala lepa za besedo.
Spoštovani poslanec Andrej Rajh! Ne mi govoriti o rezultatih referenduma o vodah, in da naj Vlada odstopi. Vi v stranki SAB skupaj s KUL opozicijo ste za predsednika Vlade predlagali Karla Erjavca, ki je na volitvah dobil 300 glasov. Vse jasno?

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa gospod Reberšek. To ni bila replika, ker v svoji razpravi vi niste govorili o Karlu Erjavcu. Tako da, dajmo se držati replik.
Mag. Andrej Rajh, jaz upam, da bo res postopkovni predlog v zvezi z rabo Poslovnika.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz imam postopkovni predlog, da kandidata, torej da kolega Reberška opomnite, da če enemu kandidatu, ki je kandidiral na poslanskih volitvah oporekate kandidaturo za predsednika Vlade, potem nekomu, ki sploh ni kandidiral, to ravno tako odrečete.
Hvala lepa.

PODPRESEDNICA TINA HEFERLE: Mag. Rajh tudi to ni bil postopkovni predlog in jaz tako kot sem opozorila gospoda Reberška, tudi vas opozarjam, da ne zlorabljate teh institutov v prihodnje, pa upam, da to zaleže za enkrat.
Naslednji ima besedo gospod Franc Breznik, pripravi se gospod Blaž Pavlin.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Torej jaz bi se nekako skromno želel, da bi se vrnili vsaj v enem delu v neko razpravo in si še enkrat pogledali čas in prostor pred nami, ki nam odpira Slovencem in Slovenkam, lahko bi rekel neverjetno priložnost. Jaz sem od vsega svojega začetka tukaj notri v tem parlamentu, letos o skoraj deset let, govoril da se bliža nek čas, ko lahko zberemo nek skupni konsenz, ko si lahko poiščemo skupni cilju kot država na katerem lahko Slovenija zajadra v neke popolnoma druge vode in dobi nek prostor pod soncem, ki ji pritiče. Dolgo časa sem razmišljal kaj je ta prostor, kaj je ta, kje bi bila možna stična točka in mogoče osem let nazaj sem prišel na to idejo, da morda preko visokega tehnološkega preboja, ki je edina stabilnost neke države in najboljša socialna politika neke države in mislim, da se strinjate vsi kolegi, ki ste pred mano razpravljali, da znanje Slovencev in Slovenk in države je ena izmed najbolj pomembnih atributov vseh nas kot Slovenije, kot države in predvsem tudi ob lepi naravi samo za visokimi tehnologijami, ki ne obremenjujejo okolja, lahko ohranimo Slovenijo zeleno, po drugi strani pa tudi socialno. Jaz mislim, da bi to lahko bila skupna pozitivna tema nas vseh. Večkrat politika razlaga, da naj v politiko pridejo novi obrazi, neobremenjeni, z mednarodnimi izkušnjami. Kandidat, ki se nam je danes predstavil, poglejte, je prav takšen kandidat. Jaz v njem vidim tudi morda en del sebe, kljub temu, da sem starejši desetletje, da se iz njega danes nekateri tukaj norčujete recimo, da govorite, da bo to neka, da je to šlo za neki salto mortale ali pa neko zgodbo po nekem neuspelem referendumu, ki moram priznati, da ga niti nismo v koaliciji resno jemali, po pravici povedano in zato se nismo niti ukvarjali z njim. Zdaj dejansko pa bi rad povedal, da digitalizacija kot takšna, ob letos obeležujemo 50 let od kare je Intel predstavil svoj prvi procesor, Intel 4004,in po njem je stekla tako imenovana takrat tretja industrijska revolucija, ki je popolnoma

31. TRAK: NM – 15.00

(nadaljevanje) spremenila svet, navade in to je bil tudi največji kamen takratnim komunističnim državam, bivši Sovjetski zvezi in njenim satelitom. Kot je rekel Roland Reagan leta 1984 v svoji doktrini »War of the evil empire«, mi bomo speljali to doktrino in 1. točka te doktrine je bila prepoved prodaje mikroprocesorjev vsem komunističnim državam in njenim satelitom. To je bila ena največjih udarcev zaradi tega, ker so vse države zahodnega sveta, ravno zaradi mikroprocesorjev so stekle močna robotizirana proizvodnja, s tem se je povečala seveda učinkovitost, predvsem pa produktivnost podjetij, manj je bilo delovne sile, manj je bilo delovnih obolenj ali pa tistih poklicnih obolenj, večja je bila kvaliteta, storilnost in vse ostalo, kar sem pritiče. Tisto, kar se dogaja trenutno in kar jih opozarjam leta in leta, pa je, da je to za državo, ko smo jo tudi postavljali pred 30 leti, je bila največja nevarnost ravno birokratizacija te države, številne institucije, zamegljenost, odtujenost, predvsem pa tudi del monopolov. Tisti, ki se mi je zdel najbolj pomemben, ki ga marsikdo ni prepoznal, je bil monopol v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Včeraj smo imeli tu lepo predstavo, na kakšen način vi vidite izobraževanje. Jaz sem si pred nekaj dnevi pogledal večino Nobelovih nagrajencev, kje so se izobraževali, v kakšnih inštitucijah. Prišel sem do zaključka, večinoma v zasebnem šolstvu. In kam beži večinoma mladih ljudi, kam ima sanje, da bi prišel? Na zasebne fakultete, predvsem v tujino. Vem, ko sem bil otrok, so me nekoč vprašali v šoli, sem mogel pokazat s prstom, kjer so visoko razvite socialistične države, tam enega leta 1982, 1983 v osnovni šoli. In potem se moral pokazat, kje so države takozvanega izkoriščevalskega kapitalizma na karti Evrope. Naslednjo besedo sem vprašal učiteljico, zakaj vsi moji rojaki bežijo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in zakaj se noben iz Švice, Avstrije, Nemčije ne vrne v ta biser Jugoslavije, komunistični biser. To je bil prvi opomin, ki sem ga dobil v osnovni šoli. Oče je potem moral priti v šolo in tako naprej. Ampak želim povedati, da se pri nekaterih, ko poslušam razprave, pa jih ne bom zdaj imenoval, vidim podobno mentaliteto, kot je vladala takrat, kako zadržati monopole, kako razmišljat v črednem nagonu, v škatli in ne narediti nekih nekaterih korenitih sprememb v tej družbi, ki prinašajo lahko veliko pozitivnega, razbremenjujejo življenje občank in občanov, delajo boljše poslovno okolje in zaradi katerih lahko Slovenija pridobi neverjetno veliko v naslednjih letih. Moj cilj kot politika je bil, da če ostanem v politiki desetletje ali pa več, da mora biti naš končni cilj, da ima Slovenija bruto družbeni produkt 100 milijard, 100 milijard evrov. In za to, za ta načrt potrebujemo skupni konsenz. In skupni konsenz v okviru prebojnega momenta je pravkar začel svoj pohod. Vsi tisti, ki boste temu nasprotovali, metali polena, glejte, vas jemljem kot tehnološke ludiste, kot tehnološke ludiste, ki vam ni jasno, kam gre svet, v katero smer gre ta napredek in ne razumete prostora in časa, v katerem živimo. Boj Evrope, zahodne civilizacije z vsemi svojimi človekovimi pravicami, o katerih tako radi govorite, proti Kitajski, ki popolnoma izkorišča in ki je to tehnologijo, to napako, ki jo je takrat kot socialistična država naredila v letu 1984, ko je Reagan začel s svojim pohodom, se je iz te napake nekaj naučilo. Danes je Kitajska izredno tehnološko razvita, to pa zaradi tega, ker ima 2 tisoč univerz in 70 % diplomantov študira v sistemu naravoslovja in inženirskih ved, 70 %. Od tu je ta razlika in v 15 letih je ta razlika zaradi tega nastala. In panika, ki vlada v Evropi, v Ameriki, glejte, je ravno zaradi tega. In ko sem pred leti govoril, v kaj bo šla tudi Evropa, če želi preživeti, ste se nekateri tudi seveda smejali, to ni tako pomembno, je pomembno in to je zadnja velika točka zahodne civilizacije, če želi preživeti, mora v tej 4. industrijski revoluciji ponovno pridobiti tiste elemente, na katerih je vedno prednjačila v 1. industrijski revoluciji, 2. in 3. In torej kandidat, ki se je predstavil, poglejte, za mene je to kandidat, ki je neobremenjen, ki ima dobro mednarodno izkustvo, ki je optimist, ki je povezovalen in ki razume prostor in čas, v katerem živimo.

32. TRAK: (ŠZ) – 15.05

(nadaljevanje) Horizontalno povezovanje. Če ti sistemi ne bodo kompatibilni, če ne bodo funkcionirali med sabo, če ne bomo šli v smeri sukcesivne aproksimacije, kot radi govorimo tisti, ki smo kdaj koli delali izpit iz digitalnih vsebin, potem poglejte, je digitalizacija lahko v neki državi tudi neuspešna. Zaradi tega je tako potrebno. Zdaj pa ta manever o katerem ste danes govorili, da ga je predsednik vlade naredil zaradi nekega fiaskota je popolnoma ne napačen. Spremljate našo pot, spremljate pot kolega iz Nove Slovenije, zdaj so predstavili digitalizacijo SDS-a, SMC-a, poglejte si moj govor, ki sem ga imel, ko smo bili še v opoziciji, na kongresu SMC-a, govoril sem, da se bomo v prihodnosti morali povezovati na skupnih gospodarskih točkah. Mislim da je to bilo štiri leta nazaj in govoril sem, da jim čestitam, zato ker so začeli velik pohod digitalizacije in to, kar ste prej nekateri govorili in še enkrat čestitam in tudi bivšemu kolegu Poklukarju moram čestitati tudi za njegov dosežek takrat. Kljub temu, da mu marsikje nisem dal prav, to je bil en dosežek. In tudi ta del koalicije, glejte, je nastala ravno zaradi ene velike skupne točke. To je digitalizacija, prebojni moment za Slovenijo in večino teh kolegov je to razumelo. Da ne govorimo o digitalni resoluciji ka katere soavtor sem bil, je padla, v redu, sem imeli nekateri pomisleke, lahko bi jo takrat popravili, je niste želeli, ker ste to nekako zaničevali, dali v predal. Tisto, kar bi rad končal, ker imam premalo časa, bi pa s tem zaključil. Glejte, nujno je potrebno če želimo imeti ministra, dal sem predlog, dali smo predlog v SDS-u januarja meseca, mi moramo nujno ustanoviti tukaj delovno telo odbora za digitalno in zeleno preobrazbo Slovenije. Še enkrat ponavljam, upam da sliši predsednik Državnega zbora in da bo na naslednjem kolegiju sprožil postopek imenovanja. Kot danes ugotavljate gre za močno horizontalno povezavo in to ne more biti samo na Odboru za notranje zadeve. Nikakor ne. Digitalizacija v kmetijstvu bi lahko govoril eno uro. V zdravstvu ste že nekateri povedali, pametne infrastrukture, razvoja pametnih mest, vasi in tako naprej, vse to, glejte se združuje, ob digitalizaciji v industriji, o digitalizaciji lokalne samouprave in tako naprej. Torej, gre za izredno močno temo, izredno povezovalno in ravno zaradi tega s tem tudi zaključujem, še dajem apel, da Državni zbor v najkrajšem času ustanovi Odbor za digitalno in zeleno preobrazbo. S tem bom zaključil. Kandidatu želim, da je danes izvoljen, da dela dobro, da zdrži tudi vsa polena pod noge, ki jih bo dobival. Vas kolegice in kolegi, verjamem da vas je kar nekaj tudi na Levici, pa pozivam, da strnemo vrste, tako kot smo pri cepljenju, da se povežemo, da si zastavimo ta skupni cilj preboja Slovenije med ene najbolj visoko razvitih držav v Evropi, predvsem pa digitalno pismenih držav v Evropi.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Blaž Pavlin, pripravi se gospa Monika Gregorčič. Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom.
Digitalizacija vsekakor pomeni nekaj vitalnega za sam razvoj Slovenije. Osebno menim, da je prav ustanovitev posebnega, tako imenovanega ministrstva za digitalizacijo, se pravi posebne službe vlade za digitalno preobrazbo, ki bo nosilec osrednjega koncepta digitalne preobrazbe ključno za preboj Slovenije na tem področju. Vsekakor je tukaj pomembna predvsem koordinacija vseh vsebin na nivoju različnih ministrstev. Danes smo tukaj poslušali številne očitke zakaj smo to ministrstvo ukinili leta 2004, pa bi vse ostale vprašal zakaj, čeprav ste imeli možnost, vsaj v treh vlada v katerih ni sodelovala Nova Slovenija, tega niste ponovno vzpostavili. Vsakokratna razprava ob imenovanju ministra je vsekakor tudi možnost, da se znotraj različnih poslanskih skupin predstavijo pogledi na področje, ki ga minister pokriva. Do neke mere smo to danes tudi storili, obžalujem pa to, da so vsaj na strani katerih kolegic in kolegov prišlo do nekega ideološkega obračunavanja. Tukaj predvsem mislim neke neumesne pripombe glede našega bivšega predsednika dr. Andreja Bajuka. Vsekakor se je kot finančni minister v letih 2004-2008 izkazal, dobil je laskavi naziv finančni minister leta v Evropski uniji in iz tistega časa je ostala kar neka zapuščina. Takrat smo bili sprejeti v evro,

33. TRAK: (TB) – 15.10

(nadaljevanje) ostalo pa je tudi, informativni izračun dohodnine. Sam menim, da je digitalizacija tisto področje, kjer ne bi smelo prihajati do ideoloških delitev na leve in desne in bi morala biti tista stvar, v kateri, bi morali iskati nek konsenz, znotraj slovenske politike.
Pozdravljam odločitev Vlade Republike Slovenije, da je področje digitalizacije Slovenije opredelila kot strateško prioriteto naše države. Še posebej mi je blizu napoved kandidata za ministra, da se v šolski sistem uvede obvezni predmet računalništva, informatike in programiranja, predvsem na osnovnih in srednjih šolah. Glede na izkušnje v svetu in predvsem v duhu nudenja izobrazbe, ki bo mladim omogočila enakopraven položaj glede na njihove vrstnike po svetu. Naša temeljna odgovornost je, da otrokom nudimo izobrazbo, ki jim bo omogočila uspešno udejstvovanje v družbi prihodnosti, znanje računalništva in informatike pa sta pri tem vsekakor ključna.
V Novi Sloveniji želimo, da v Sloveniji postanemo oblikovalci digitalne prihodnosti in ne zgolj uporabniki tehnoloških rešitev. Vsekakor lahko veliko naredimo tudi na področju digitalizacije pravosodja, še posebej na področju digitalizacije sodnih procesov. Ravno danes, v okviru slovenskega predsedovanja Evropski uniji, na Brdu poteka neformalno zasedanje Sveta Evropske unije za pravosodje, ki razpravlja o razvoju in uporabi sistemov umetne inteligence v samem pravosodju.
In še nekaj za konec. Nikakor se ne morem strinjati z nekaterimi govorniki danes, da je premalo časa, da bi na tem področju lahko kaj konkretnega naredili. V sodobnem času, se pravi v času hitre digitalizacije, čas bistveno hitreje teče in zamujenih 6 ali 10 mesecev na tem področju, se pravi, na področju digitalne preobrazbe, pomeni bistveno večjo zamudo in lahko predstavlja nepopravljivo škodo pri samem uvajanju digitalizacije v slovensko družbo. Verjamem, da se to danes ne bo zgodilo in bomo dobili ministra za digitalno preobrazbo.
Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednja ima besedo gospa Monika Gregorčič, pripravi se gospa Anja Bah Žibert.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ja, hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Pred nami je predlog za, kandidatura za ministra za digitalizacijo, za področje, ki je ključno za naš bodoči razvoj in moram reči, da sem najprej seveda pogledala CV, sam ta predlog kandidature, ki je nekako, bom rekla, brez madeža in o strokovnosti in kompetentnosti kandidata ne moremo prav nič dvomiti. Tudi njegova predstavitev danes na Odboru za notranje zadeve je bila odlična in zelo verodostojna. Iz nje pravzaprav evidentno izhaja, da je vešč področja, ki mu bo zaupano. Še bolj pa me je razveselila neka ekipna akcija, pohvale vredna široka podpora uglednih posameznih in preko 30 pomembnih institucij. Včeraj smo namreč poslanci dobili zvečer, pozno zvečer, na naše elektronske naslove, nek skupen poziv, neko nadpolitično sporočilo, vsem nam, da prenehamo z neko blokovsko ideološko delitvijo, vsaj pri temah, ki bi morale biti v našem skupnem interesu. Definitivno digitalni napredek je tisti, na katerem bi se morala politika poenotiti, če želi ali pa če resno misli s tem, da dela, delamo za ljudi.
Tako da, spoštovani kolegi, tudi iz opozicije, danes vsekakor je priložnost tudi za vas, da dokažete in preidete od besed k dejanjem v tistem segmentu, ko se tako radi sklicujete na stroko ali pa očitate tej Vladi, da včasih premalo zaupa stroki, pred vami je izjemno verodostojen, strokoven kandidat, imate priložnost danes, tako rekoč, da potrdite to svojo zavezanost stroki.
Zakaj je

34. TRAK: (SC) – 15.15

(nadaljevanje) digitalizacija tako zelo ključno pomembna za našo bodočnost? Med drugim je to tudi od prioritet našega predsedovanju Svetu Evropske unije torej je pomembna na neki globalni ravni. Gre pa za družbeni razvoj, razvoj družbe se vedno odvija le v eno smer torej naprej, bilo bi, zato dobro da to pot poiščemo skupaj poenoteni vsaj na tem segmentu. Digitalizacija je namreč tisto orodje, ki lahko olajša naše življenje, je sredstvo za dosego večje blaginje ljudi, za boljše varovanje okolja, vzpostavi lahko učinkovitejše delovanje javnih sistemov, javne uprave, izobraževanja, zdravstva, posledično torej tudi boljše odnose med ljudmi in konec koncev tudi višjo kvaliteto življenja. Tako, da me žalosti, da sem danes, ko sem poslušala odbor, na katerem se je kandidat predstavil slišala tudi neke neprimerne očitek ali pa da gre za Uberjevega lobista, da je to neoliberalec. Veste takšne diskvalifikacije na osebni ravni so neprimerne za osebo, ki bi lahko v tem trenutku imel čisto drugačno poslovno karierno pot pa se je odločil, da bo s svojim znanjem in kompetencami pripomogel k razvoju v naši državi. Sedaj njegovi odgovori tudi na tem odboru so bili zelo koncizni, kratki, jedrnati tudi zelo pošteni konec koncev. Priznal je, da nima čarobne palice, da ve, da v nekaj mesecih ne bo mogel narediti ali pa odpraviti vseh nakopičenih težav, da pa lahko v tem času naredi dobre nastavke za razvoj tega področja oziroma za razvoj vse družbenih podsistemov za naslednji mandat oziroma v naslednjih mandatih in to bi moral biti po moji oceni fokus nas vseh ne glede na to kakšen bo izid naslednjih volitev. Zastaviti si razvojni model naše države naše družbe za prihodnje srednjeročne obdobje. Tako da moja podpora kandidatu za ministra seveda je na mestu. Je le ne strokovno kompetenten, je človek z vizijo, izobražen, razgleden, svetovljanski, če želite. Ve v katero smer se ta svet vrti, kar je lahko tudi velika prednost za tako majhno državo ali pa nacijo kot je Slovenija, ko smo vseeno malce bolj introvertirani ali pa skeptični do raznoraznih vplivov iz tujine. Ima poleg neke intelektualne tudi človeško širino, osebnostne lastnosti. Kot rečeno, da kljub nekim boljšim kariernim potencialom se odločajo, da bo sodeloval in pomagal Sloveniji. Jaz to dimenzijo tudi sama osebno zelo cenim in se mu za to odločitev tudi zahvaljujem in ga bom podprla.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo Anja Bah Žibert, pripravi se gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Jaz mislim, da danes sem tudi sama poslušala razprave tako na odboru, ki je pač nekako opravil hiring kandidata kot tukaj v Državnem zboru in mogoče nekatere razprave so dejansko bile na napačnih temeljih. Jaz mislim, da je narobe, če kdorkoli misli, da si digitalizacijo naj bi prisvajala katerikoli od političnih polj ali pa katerokoli politično polje. To enostavno ne gre in tako razmišljanje je napačno. Digitalizacija Slovenije, ki je nujno potrebna za njen učinkovit razvoj pripada Sloveniji in to mora biti izhodišče vseh nas. Se pravi ne glede na to kdo je danes ali pa kdo bo postal danes

35. TRAK: (NB) – 15.20

(nadaljevanje) minister, ne glede na to kdo bo minister jutri, pojutrišnjem, čez leto, dve, je pač digitalizacija v rokah Slovenije. Jaz bom takoj zavrgla tudi očitke tistih, ki pravijo, pa saj to je neresno, gre za zadevo za zadnjih deset mesecev. Napačno. Mi imamo tudi številna ministrstva v državi in ta ministrstva ne ugasnejo, ko se zamenja Vlada. Zamenja se neka struktura, vendar pa področje deluje naprej. Včasih bi si želeli, da bi ta področja delovala bolj kontinuirano in bi marsikaj s tem tudi privarčevali leta časa pa tudi razvoja. Ampak dejstvo je, da pač digitalizacija Slovenije je potrebna in naj se čim prej začne in naj postane to tudi eden od resorjev, ki ne bo samo v tej Vladi, ampak moj poziv, da bo tudi v prihodnjih. Prav tako so nekateri rekli, da je to povezano z nekimi drugimi manevri in ne vem, slabo kondicijo Vlade. Jaz mislim, da dobro veste, da tudi to ni res. Najprej je treba poudariti, da je, mislim da je že kolegica Monika Gregorčič omenila, da je tudi v ospredju našega predsedovanja digitalizacija. Se pravi, smo o tem tudi že govorili, ko smo pripravljali program predsedovanja in danes je tudi to pomembna točka predsedovanja.
Kot drugo. Jaz mislim, da je treba pri tej vsej zadevi poudariti, da je bil strateški svet za digitalizacijo imenovan aprila letos, res je, ampak veste, njegova naloga je bila naj v petih mesecih pripravi neke potrebne predloge za sistemsko pospešitev digitalizacije države na različnih področjih, gospodarstvo, državna uprava, javna uprava, zdravstvo, itn. V petih mesecih, spoštovani. Ampak kaj se je pravzaprav zgodilo s tem strateškim svetom, ki ga je vodil Mark Boris Andrijančič, Adrijanič, malo sem narobe izgovorila, hvala. Kaj se je zgodilo? V dveh mesecih je ta strateški svet prišel do nekih rešitev in predlogov. Junija, spoštovani, je ta strateški svet podal več kot 40 ukrepov za četrto desetletje naše države Slovenije. In to je ena od zadev, ki kaže ne samo to, da je bil ta strateški svet pomemben, ampak kako zelo učinkovit je bil, celotna skupina, veliko strokovnjakov je pri tem sodelovalo, pripravili so ukrepe na različnih področjih, zdravstvo, gospodarstvo, podjetništvo, javna uprava, itn., različne zadeve. Jaz bom tukaj zelo izpostavila tudi nove tehnologije, predvsem zato, ker ni dolgo tega ko smo pač spreminjali Ustavo in ena od novih tehnologij je tudi namenjena gluhim in naglušnim, skratka ogromno tega je in pravzaprav se je pokazala na nek način celo prava nuja, da dobimo to ministrstvo, da bo vse te ukrepe, ki so seveda iz različnih področij lahko uspešno tudi izpeljalo. In za to gre. In takšno ministrstvo je pomembno, je nujno in jaz verjamem, da bo kandidat glede na to kako uspešen je bil pri vodenju tega sveta, tudi uspešno začel z delom.
Nekateri, to sem že povedala, govorite o teh kratkih desetih mesecih. Lepo vas prosim, poglejte, to je še vedno deset mesecev, to je še vedno skoraj eno leto od štirih let, ko ima Vlada mandat in menda ja ne mislite, da se po enem letu delovanja Vlade že vse Ustavi. Ali pričakujete, da tako ravnajo tudi državljanke in državljani in eno leto

36. TRAK: NM – 15.25

(nadaljevanje) pred, ne vem, neko odločitvijo drugo kar nehajo delat. Takšne razprave so ne samo nesmiselne, ampak neodgovorne. Odgovorna politika dela od 1. dne in do zadnje minute. In tako bo delovala tudi ta vlada. In jaz res pozivam, da vendarle tukaj razmislite, da ne gre, res ne gre za nobeno od političnih opcij. Govorili ste, kako je to nekaj resorno v Sloveniji in tako naprej. To je resor vlade, to je resor, to bo resor države Slovenije in to je resor, ki nas bo popeljal v prihodnost. In morda iz tega gledišča, da vendarle se zavzemamo vsi za uspešno prihodnost, razmislite o tem, da tudi v opoziciji podprete kandidaturo. Kot rečeno, ne gre tukaj za katerokoli vlado, gre za digitalizacijo, ki je nujna za naš prostor in bo, kot je bilo danes v predstavitvi predsednika vlade povedano, prihranila mnoge tisoče ure tako zaposlenim kot uporabnikom. Čas pa je denar in čas je tudi prihodnost.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Najprej moje opravičilo kolegici Šuštar, ker sem jo na seznamu spregledala, tako da dobi besedo sedaj gospa Tadeja Šuštar, za njo pa gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo, podpredsednica.
Vesela sem, da ustanavljamo s to današnjo sejo ministrstvo brez listnice za digitalno preobrazbo. Slišali smo, kako Slovenija zaostaja za tehnološkim napredkom v digitalni pismenosti. In menim, da je pravi trenutek oziroma že zamujamo s tem, da ustanavljamo to ministrstvo. V Novi Sloveniji smo vedno poudarjali, da moramo informatiki storiti korak naprej in potrditev ministra za digitalizacijo je korak v pravo smer. Eden najpomembnejših ukrepov, ki jih je minister tudi na odboru, pa že prej v Novi Sloveniji predstavil, kandidat za ministra Mark Boris Andrijanič, se meni zdi, da je projekt e-osebne izkaznice, kjer bodo vsi podatki zbrani na enem mestu. In če se nam bodo spremenili osebni podatki, recimo ob poroki, ko spremenimo priimek ali ko se preselimo, ko spremenimo stalni naslov, da lahko vse dokumente uredimo na enem mestu, da nam ni treba hodit na upravno enoto, na banko in pač na druge urade, kjer po nepotrebnem zapravljamo čas in energijo. Druga pomembna točka programa se mi zdi tudi sprememba šolskega sistema oziroma uvajanje novega predmeta informatika v šolski kurikulum, saj se zavedamo, da je izobraževanje treba začeti v mladosti in prej, ko se digitalna pismenost začne, boljši bodo rezultati. Za starejše, ki pa tega v šolah ne bodo doživeli, pa se bo uveljavil digitalni bon in vsak si bo lahko izbral tečaj, kjer bo svoje računalniško znanje nadgrajeval, začenši s starejšimi in potem za vse zainteresirane. Verjamem, da bomo z novim ministrom hitreje zmanjšali naš zaostanek v primerjavi z drugimi državami Evropske unije in tudi po svetu na področju digitalizacije. In sama bom ministra z veseljem podprla.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Nataša Sukič, pripravi se gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa za besedo.
Najprej mogoče eno vprašanje, ker vidim, da vsi tako dogovorite, namen je digitalizacija in tako naprej. A je res? Namreč v začetku junija je iz Strateškega sveta za digitalizacijo izstopila inženirka elektrotehnike Emilija Stojmenova Duh, ki je opozorila na sledeče, da je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost predvideno bistveno manj denarja za digitalizacijo kot drugod po Evropi. In zato citiram, navajam njene besede: »Se ne morem znebiti občutka, da je strateški svet zgolj marketinška kulisa in ne strateško vključujoče in transparentno načrtovanje digitalizacije.« Konec navedka. To je povedala

37. TRAK: (ŠZ) – 15.30

(nadaljevanje) ena izmed članic tega strateškega sveta, ki je iz protesta, ker si je potem to ugotovila izstopila. Potem pa nič, ne boste rekli, kajneda? Dalje. Danes je kandidat povedal, da bo aplikacija skrajšala čakalne vrste. A res? Kdaj pa še lahko kakšna aplikacija skrajša čakalne vrste? Mislim, aplikacija lahko nadgradi portale, ne more pa odpraviti sistemskih vzrokov za te dolge čakalne vrste. Ne more spremeniti dejstva, da več kot 130 tisoč prebivalcev nima osebnega zdravnika. Da je prejšnji direktor Zavoda za zdravstveno zaposlovanje že omenjal možnost krčenja košarice osnovnih zdravstvenih pravic, da upokojenci plačajo za celo pokojnino na leto za položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da komercialne zavarovalnice od zaslužka pobranih prejemnikov pojajo zdravstvene centre. Da ti centri se bodo lahko prijavljali na razpis, ki ga bodo sofinancirale te iste zavarovalnice iz pobranih oderuških premij. Da je infrastruktura zastarane, oprema obrabljena, da so podplačane in zgarane medicinske sestre dajale odpoved in bežijo v Avstrijo in tako naprej, da nekateri zdravniki si bajne zaslužke poleg javne službe zagotavljajo kot privatniki popoldne. O vseh teh sistemskih razlogov, oprostite, nobena aplikacija, nobenega super uber ministra ne more odpraviti. Tako, da nehajte visoko doneče floskule tukaj prodajati. Na prvi dan parlamentarnih počitnic / znak za konec razprave/ ste nam vrgli zdaj v amfiteater predlog za ministra nekaj mesecev pred volitvami, ki ne bo uspel nič kaj dosti v resnici spremeniti, kar se pa tiče digitalizacije, pa ne mi govoriti, kot da se do zdaj ni delalo nič. Seveda se delajo stvari in ta minister v šestih mesecih ali pa osmih mesecih ne bo naredil čudeža, najmanj pa bo z aplikacijo skrajšal čakalne vrste za zdravnika.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Andrej Černigoj, pripravi se naslednji gospod Zmago Jelinčič.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.
Digitalizacija ni one, kar bi odrivali stran, ampak je digitalizacija sama prišla v naše življenja, da nam olajša naša življenja. Nova Slovenija postavilo digitalizacijo med prioritete svojega programa, izdali smo tudi program Pametna Slovenija, kjer to področje še podrobno predstavimo za prihodnost Nove Slovenije. zato bi tudi rekel, da je na tem mestu vprašanje kje želimo biti in kakšna bo prihodnost Slovenije. Sam točno vem po kakšni poti bi morala stopati Slovenija, kakšna bo prihodnost, pa ne prepuščamo vedeževalcem, ampak bodimo sami tisti, ki bomo krojili našo uspešno slovensko prihodnost. In med te ljudi, uspešne ljudi prištevam tudi Marka Borisa Andrijaniča. Sam vidim njega, kot človeka velikih talentov in razgledanosti, predvsem pa pozitivno naravnano osebo, ki ima tudi kanček smisla humor. Po eni strani smo v preteklih dneh na svoje elektronske naslove prejeli stotine in stotine pisem, ki so po mojem osebnem mnenju bile umetno generirana z nekaj osebami, velikokrat ta pisma so bila žaljiva in po mojem mnenju tudi nekatera so grozila. Na drugi strani smo pa včeraj dobili samo eno pismo, samo eno pismo, ki po mojem mnenju odtehta vse tisto umetno generirana pisma, kjer nas obvešča, da več kot 33 organizacij je podprlo 40 ukrepov prvega paketa Sveta za digitalizacijo. Se opravičuje. In podpirajo Marka Borisa Andrijaniča za bodočega ministra. In po eni strani kako smo si brutalno drugačni, da o organizacijah, ki so podprle sedanjega kandidata, nekateri v tem Državnem zboru vidijo popolno zlo. In tukaj so organizacije od Univerz na Primorskem, v Ljubljani, do britansko slovenske gospodarske zbornice, pa Društvo v tujini izobraženih Slovencev vtis, pa fakultete za informacijske

38. TRAK: (IP) – 15.35

(nadaljevanje) študije, Gospodarske zbornice Slovenije. Vi v vseh teh gospodarskih in organizacijah vidite veliko, veliko zlo. In naj vam, dragi kolegice in kolegi, še nekaj povem. Mladi v Sloveniji in v tujini se ne sprašujemo, kateri strani pripadaš, ampak kaj znaš ali kaj lahko pokažeš. Tukaj mislim, da bo potrebno zamenjati popolnoma celo stran in popolnoma zamenjati paradigmo, tudi za kakšnega profesorja tu v Državnem zboru. In na eni strani jaz verjamem, verjamem v program Nove Slovenije, verjamem v program pametne Slovenije, na drugi strani pa se ena stranka boji pogovarjati o njihovem programu v tem cenjenem zboru. / znak za konec razprave/
Jaz sam bom podprl kandidata in kolega Marka Borisa Andrijaniča, ker verjamem v prihodnost Slovenije. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Replika dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Zdaj ne vem, kandidat je rekel, da se v večini zadev strinja z mano. Jaz sem tule edini profesor, bo tudi on moral verjetno potem zamenjati paradigmo, kot kandidat NSi-ja.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa, kolega Trček. Zdaj sem ugotovil, da niste razpravljali, tako da ni bilo možnosti replike.
Imam še dva prijavljena, ki pa ju ne vidim, tako da to sta Zmago Jelinčič Plemeniti in mag. Branko Grims, tako da vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.
Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi kdo še na podlagi 71. člena Poslovnika. Ja. Prosim, da se prijavite, kdor želi razpravljati. Prijava poteka.
Besedo ima Janez Moškrič.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim, hvala lepa za besedo.
Jaz bom pa za razliko od ostalih poskušal biti pozitiven, ker namreč na odboru, na odboru sem z veseljem ugotovil, da smo vsi člani odbora bili soglasni, da je področje e-tehnologije, področje e-izobrazbe zelo pomembno za našo državo. Seveda je pa razlika, kako se loti zadeve opozicija in kako se je lotila zadeve ta trenutna koalicija. Razumljivo je, da opozicija opozarja, da je nekaj področij že sedaj nekako v fazi, v fazi e-razvoja, za določene zadeve pa ima pomisleke z obrazložitvijo, da je potrebno še razmisliti, da se je potrebno dogovoriti, da se je potrebno pogovarjati, mogoče beri, da je potrebno še izdelati študije, na katerih bo nekdo zaslužil.
Opozicija, opozicija pa kljub … Oziroma koalicija pa kljub malo časa, ki še ostaja tej vladi, želi ta čas izkoristiti. Namreč kandidat za področje digitalizacije je že v fazi samega izvajanja. To se je izvajalo na področju strateškega sveta, kjer je bil kandidat vključen, polno vključen skupaj z ostalimi strokovnjaki. Ugotovljeno je bilo, da so iz 120 področij izluščili za prvo fazo 40 področij, na katerih se vsi, ampak resnično vsi strinjajo, da so potrebne. Če pogledamo, če pogledamo recimo nekaj ukrepov.
Povedano je bilo, gradbena dovoljenja. Sam prihajam iz lokalne skupnosti in vem, kaj pomeni pridobivanje gradbenih dovoljenj. To področje se da v današnjem času spraviti na ta nivo, da lahko pridemo do popolne, do popolne izdaje e-gradbenega dovoljenja. Namreč, vsi lokalni, vsa lokalna, lokalne karte so že v oblikah, imamo e-zemljiško knjigo in samo združiti je treba to in ta sinergija lahko nam da, da bo določeni občan dobil e-gradbeno dovoljenje. Seveda smo še lahko daleč od tega, pa vendar.
Zdravstvo. V zdravstvu vsi vemo, da nam manjka kadra, in kaj lahko pomaga e-tehnologija? Tisto, kar je nepotrebno sedaj, obrazci, ki se zdravniki,

39. TRAK: (TB) – 15.40

(nadaljevanje) visokokvalificirani, za področje zdravja, ukvarjajo z administracijo. To je tisto, kar jih najbolj teži in tu so odprte možnosti. Tu je e-tehnologija, ki bo razbremenila število ljudi, ker namreč, kaj pomeni, ko bo država v e-družbi – da ne bomo rabili delati nepotrebnih operacij, ki jih danes podvajamo. To je bilo večkrat in stokrat povedano. S tem pomeni, da bomo družbo pocenili, tudi odgovornost bo bolj pregledna in nenazadnje tudi samo področje odgovornosti določenih vodilnih, se bo lahko razbremenilo, ker bo transparentno.
Zelo je bilo veliko na odboru tudi govora o bonih - zakaj pa je spet potrebno bone? Poglejte, lahko rečemo boni, lahko rečemo bilo kaj, kaj drugega, ampak dejstvo je, da že danes mnoge lokalne skupnosti, tudi kolegica Muršič je povedala, ki je bila na lokalnem področju, se pravi, lokalne skupnosti kupujejo računalnike, da zastonj usposabljajo recimo starejše. Se pravi, to že poteka in to želimo, se želi dvigniti, v tej državi, na raven vseh državljanov, ne da bo, bogata občina si lahko privošči nekaj izobrazbe svojih občanov, vemo, od 50 pa do 50, generacijo, bolj manjše občine pa to težje. Ne, / znak za konec razprave/ to je potrebno narediti na državni ravni in to so ta področja, to so ta področja, ki so zelo pomembna in zato je pomembno, da izkoristimo ta čas. Ker, če gledamo samo na to, kaj se lahko zgodi, če so, v gostilnah iščemo nove kandidate, potem jaz sam ne bi bil tukaj poslanec, ker že predno je ta koalicija nastala, je bilo že rušenje, ruši se od prvega dne in se bo rušilo do zadnjega dne. Tako da, ta Vlada pa dela od prvega dne in bo delala do zadnjega dne, / znak za konec razprave/ zato ima mojo podporo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.
Prej sem slišal, jaz sem zelo natančno poslušal, tukaj, vaše razprave in kar je in večkrat sem slišal tudi, da ste omenili, da se je žalilo to osebo ali da se je govorilo preko njega, mislim, jaz nisem tega zasledil, da se je to, od tega kandidata, bilo kaj govorilo slabo o njemu. Se pa zelo dobro spomnim, kadar je bila kandidatka Angelika Mlinar, kakšne besede so padale dol z vaše strani. To se pa spomnim, kajne, ampak to je, konkretno žalitve so bile takrat, toliko da, mislim, par pik glede tega…
Tisto, kar nas moti tukaj, zakaj tudi bomo mi glasovali proti tej, kajne, ampak… Zakaj ministra? Mislim, volitve so čez 10 mesecev. Bodimo pošteni. Se pravi, čez 10 mesecev imamo volitve. Zdaj imamo parlamentarni počitek, ki bi ga mogli že imet, kajne, se pravi odbij še ta 2 meseca, ostane 8 mesecev. Zdaj nisem slišal nič v njegovi razpravi, mislim, ko se je predstavil in niti zdaj, sploh o njegovi organiziranosti, njegov organigram, kakšno, kaj bo, mislim, se pravi, če bo spravil skupaj to ekipo, / nerazumljivo/ je še najmanj 2 meseca spet, kajne? Kaj ostane zdaj od tega človeka, operativno, koliko časa bo on imel na razpolago, da bo sploh digitaliziral nas, če tako, pomemben izraz zdaj v tem trenutku. Kaj bo praktično, kajne… Jaz vem, da je dosti idej padlo na mizo, ogromno reči, kar je. Mene pa bi(?) presenetila nekaj, kajne, če ima take bogate izkušnje, kakor ste vi rekli, zdaj zato, ker je vodil zdaj tisti odbor, / nerazumljivo/, tisto me, ne vidim, en velikanski plus, v glavnem, pustimo. Če ima take bogate izkušnje, je verjetno prezrl nekaj osnovnih, že vzpostavljenih, rešitev.
Na portalu, na portalu od Vlade berem tukaj, ena od njegovih prioritet, pri informativnem izračunu otroškega dodatka, želimo po vzgledu informativnega izračuna dohodnine, staršem omogočiti, da ne izpolnjujejo vsako leto ene vloge, podatki, ki jih država že hrani in te reči… To že delamo, to že ima, to že imamo, to ni nič novega… Pa gre naprej, kajne, berem drugo njegovo, spet Vlada, naša Vlada, UKOM verjetno, vzpostaviti želimo mobilno aplikacijo, s pomočjo katere bo imel posameznik enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov, zdravstvenih potrdil, napotnic, receptov. Jaz imam Gospodar zdravja, ne vem, če ga imate tudi vi. V Gospodarju zdravja je vse to že noter. Mi pokaže vse, kakšna zdravila rabiš,

40. TRAK: (AB) – 15.45

(nadaljevanje) kje si bil, kje si se slikal, kaj si naredil. Mislim, zdaj jaz ne vem. Mi govorimo zdaj tukaj o nekih, nekega strokovnjaka, ki pride nas digitalizirat v glavo praktično / smeh v dvorani/. Razumete, in zakaj vse to polovico reči, kar piše in kar je on predstavil, že imamo. Mislim, jaz zdaj se sprašujem, a je to potrebno, da mi zdaj, ker konec koncev bodo imeli štiri mesece dela, ker pol je božič in tako dalje, ampak to bo ostalo, kar je. Kaj bo ta ubogi človek tukaj nam pomagal, da bo digitaliziral nam Slovenijo.
In edina reč, ki bi bila pametna, ki je rekel, ki smo tolikokrat govorili tudi o e-volitvah, na primer ni niti omenil. To ni niti omenil. To bi lahko bila, če bi gledali po vzoru Estonije ali drugih reči, kar je. To bi bilo lahko nekaj pametnega. To se bi lahko … to rabi glih šest mesecev, da pripravi to zadevo. Če bi pripravil to reč, bi lahko napravil en dober rezultat z eno. Saj drugo ni treba, da dela, drugo je že vse, kar je rekel. / smeh v dvorani/ Je že vse noter.
Zdaj, edino … / nemir v dvorani/, edina stvar / ploskanje/ … zdaj, se vam opravičujem, ampak glejte, jaz sem realist, jaz sem operativec, jaz nimam tle časa izgubljati. Ampak glejte, jaz verjetno, kar lahko naredite, mislim jaz mislim, da pomembni sta tisti 2 milijardi, kot smo že omenili v programu, da se da roke nad njimi. Verjetno, da bo tudi vršil kakšen program, da nas bodo kontrolirali. Mislim, tudi to je možno, ne vem, taka sila. Se pokazati v Evropi tudi zdaj v tem trenutku, ki smo tukaj, ker so sredstva za digitalizacijo, da imamo organizirano ministrstvo. Ministrstvo, ki ne vemo kakšno, kaj bo. Nimamo niti finančnega, niti finančne posledice nimamo. Nič nimamo. / znak za konec razprave/
Ampak niti NSi ni znala, da bo dobila ministra, bodimo pošteni. / smeh v dvorani/ Ja, ker kar smo mi slišali po televiziji, Nova Slovenija ni niti znala, da bo dobila ministra. / smeh v dvorani/ Zdaj govorijo o četverčku, se hvalijo o četverčku, ker trojček je že tako uspešen, zdaj bo četverček glaven za vse. V glavnem, to so tisti razlogi zakaj se nam zdi absurdno, da bomo sploh glasovali in imeli novega ministra, zato bomo glasovali proti. To samo. / znak za izklop mikrofona/
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. / ploskanje/
Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, se imenuje Mark Boris Andrijanič.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske, Franc Jurša.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): V imenu svoje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Še kdo v imenu poslanske? Ne. V svojem imenu Franc Jurša.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsednik.
Moram povedat, da par dni osebno doživljam strašne pritiske na to, kako bom glasoval. Pritiski prihajajo iz vseh koncev. Enostavno jih je zelo težko prenašat. Postavljajo se nam kontrolorji glasovanja in seveda najbolj, kar me boli, da mi nekdo zatrjuje, da se »dilam«, da se »dilam«, da se odpelje v predal zakon, da se odpelje še globlje v predal drugi zakon in da potem bom glasoval za kandidata za ministra. Vse to je velika laž in zaradi tega bom glasoval za.
In predlagam, in predlagam kolegom z opozicije, tudi z njimi sem že bil v koaliciji. V kolikor želijo, da bo Jurša kdaj glasoval tudi za predloge, dobre njihove predloge, da me pustijo na miru. / aplavz/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Glasujemo. / aplavz/ Navzočih je … / nemir v dvorani/ Prosim malo tišine! Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 44.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da je Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo.
Prosim novoimenovanega ministra, da se nam pridruži, ter da v skladu s 113. členom

41. TRAK: (NB) – 15.50

(nadaljevanje) Ustave republike Slovenije priseže pred Državnim zborom.

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. / aplavz/

PODPREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ministru čestitam k imenovanju in mu želim uspešno vodenje ministrstva oziroma opravljanje dolžnosti, če sem bolj natančen.
Spoštovani gospod minister, želite nagovoriti Državni zbor?

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Cenjene poslanke, cenjeni poslanci Državnega zbora!
Iskreno se zahvaljujem prav vsem, ki ste danes glasovali za ali proti meni. Vašega glasu proti ne štejem kot glas proti digitalizaciji in Sloveniji, ki je odprta v prihodnost in razvoj. Verjamem in zato si bom prizadeval, da digitalizacija postane nacionalna prioriteta in projekt, ki združuje ne samo celotno družbo, ampak tudi celotno politiko. Vem, da to ne bo lahko, ampak sam vidim digitalizacijo kot timski šport v katerem lahko Slovenija zmaga samo, če igramo skupaj.
Najlepša hvala še enkrat.
/ aplavz/

PODPREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA TRETJO OBRANAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade in sicer dr. Božu Predaliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve.

DR. BOŽO PREDALIČ: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci!
O zakonu o katerem boste danes odločali v tretjem branju, je bilo skoraj že vse povedano, od njegove zgodovine, kdaj bi moral biti sprejet, kakšna je vsebina, amandmajih, o tem smo veliko govorili. Vsebina nam je znana. Tudi vsi, prepričan sem, da so vsi dvomi in vprašanja bila tudi tekom dosedanjih postopkov razčiščeni. Lahko rečem, da je po mojem trdnem prepričanju to eden tistih zakonov v katerem se je vršila najširša javna razprava, sodelovala je vsa zainteresirana javnost in predlog, ki je danes pred vami, ima podporo. V vsem tem času, tudi od zadnje obravnave, druge obravnave do danes, smo dobili samo izraze podpore niti ena same kritike ali predlog, da se karkoli spreminja in zaradi tega ker je ta zakon ustreza vsem ki se jih kakorkoli dotika, pa tudi zato, ker nam grozi kazen Evropske unije, ker ni bila direktiva implementirana, apeliram, apeliram na vse vas poslance, da danes pri temu zakonu pozabite na prestižne politične boje in zakon v dobro vseh uporabnikov podprete.
Hvala.

PODPREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Marko Bandelli bo predstavil stališče poslanske skupine SAB.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev zakona o orožju, se vleče kot jara kača. V zakonodajni postopek je bil vložen jeseni

42. TRAK: (ŠZ) – 15.55

(nadaljevanje) 2019, še za čas vlade Marjana Šarca. Glavni namen predlog implementacije, tako imenovane orožne evropske direktive. Njen sprejem sega v leto 2017. Temeljni cilji pa so predvsem boljši nadzor nad trgovino, strelnim orožjem, večja sledljivost, postavljanje ravnovesja, med obveznostjo zagotavljanja prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja na območju EU in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka. Z direktivo se je EU posredno odzvala tudi na napad na francoski satirični dnevnik, ki je leta 2015 terjal 17 žrtev. Napadalci so orožje namreč kupili legalno in ga nato predelali v avtomatske puške. Nekateri so sicer mnenja, da se je že EU z orožno direktivo napačno lotila urejanja zadev. Pri tej direktivi gre tako, kot pri Zakonu o orožju za legalno orožje, ne naslavlja pa problem ilegalnega orožja, ki predstavlja največjo grožnjo za varnost celotne Evrope. Kadar govorimo o orožju gre za precej občutljivo področje. V stranki SAB zagovarjamo stališče, da je treba to področje urediti na način, ki bo v največji meri preprečeval zlorabe in zagotavljal najvišjo stopnjo varnosti. Podpiramo učinkovit nadzor in sledljivost orožja, saj lahko že en kos v napačnih rokah pripelje do tragedije. V Sloveniji je precej registriranih kosov orožja, največ prošenj za posest se nanaša na lov, sledita šport in zbirateljstvo. Kot že rečeno se zakon, ki je danes pred nami nanaša na orožje v zakoniti posesti, saj ureja njegovo kategorizacijo, nadzor, nabavo in pogoj za uporabo. Strinjamo se, da je ključen tudi nadzor nad trgovinami, uporabo legalnega orožja, vendar na način, da se s tem pretirano ne ovira športnega strelstva in ne posega v že pridobljene pravice. Prvotni predlog brez naknadno sprejetih dopolnil je bistveno omejeval predvsem športno strelstvo. Glede tega zakona je bilo posledično precej lobiranja, dobili smo več opozoril in predlogov za amandmaje s strani strelskih in lovskih družin in zvez, ki so zaskrbljeno opozarjale na anomalije predlaganih sprememb. Prvotno zastavljen predlog bi onemogočil precej športnih disciplin, ki so sicer priznane tako v Sloveniji kot v tujini, oteženo pa bi bilo tudi izvajanje vadbe in tekmovanj. Iz opredelitve uradno priznane strelske organizacije bi izpadla velika večina strelskih organizacij, saj le dve izpolnjujeta pogoj, kar bi po nekaterih navedbah predstavnikov zvez pomenilo konec dinamičnega športnega strelstva v Sloveniji. Področje športnega strelstva je že sedaj dobro urejeno, kar kaže tudi rezultati naših športnikov in tudi v SAB ne vidimo potrebe po dodatnem zaostrovanju pogojev za športno strelstvo. Precej polemike je bilo okrog dušilcev zvoka. V SAB smo prisluhnili tako argumentom za, kot argumentom proti. Dejstvo je, da v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju zmožnosti okvare strelčevega sluha, čeprav ne utišajo v celoti zvoka. Prijaznejši so tudi do lovskih psov, ki so na zvok še posebej občutljivi. Evropska zakonodaja ne postavlja nobenih ovir glede njihovega nakupa, posredovanje in uporabe, njihova uporaba pa je dovoljena v vsaj 12 evropskih držav. Vendar pa v prvi vrsti prisegamo na varnost in preventivo, zato smo podprli amandma, ki je nakup in uporabo dušilcev predvideval pod določenimi pogoji. V Poslanski skupini SAB se zavedamo, da gre v prvi vrsti za implementacijo orožne direktive v nacionalni pravni red. V nasprotnem primeru bo Slovenija deležna visokih kazni zaradi neizpolnjenih obveznosti. Obenem pa nas veseli, da je bil z večino deležnikov dosežem kompromis in je bil predlog popravljen na način, da ne bo omejeval strelskega športa, ki ima v Sloveniji uspešno tradicijo. Predlog zakona bomo v Poslanski skupini SAB podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Namen Zakona o orožju je jasno določiti pravice in obveznosti oseb v zvezi z orožjem, z njegovo posestjo, nošenjem in uporabo. Temeljna smotra, ki jo zasleduje zakon sta dva, varovanje življenja, zdravja in varnosti ljudi in varovanje javnega reda. Poslanci Poslanske skupine DeSUS

43. TRAK: (SC) – 16.00

(nadaljevanje) ocenjujemo, da obstoječi Zakon o orožju to področje primerno ureja je pa z oziroma na družbene spremembe in trende potrebno pristopiti k posodobitvi zakonskih določil. Osnovni Zakon o orožju je bil sprejet leta 2000, bil je tudi večkrat spremenjen predvsem, zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami. Razlog tokratnega noveliranja zakona je ravno tako prenos Evropske direktive poleg tega pa tudi uskladitev z drugo slovensko zakonodajo in odprava nedoslednosti, ki so se pokazale pri uporabi v vsakdanji praksi. Skoraj tri četrtine leta 2019 se je Ministrstvo za notranje zadeve usklajevalo z različnimi deležniki v zadnji četrtine 2019 leta je besedilo doseglo tolikšen konsenz, da ga je potrdila takratna Vlada in ga konec oktobra vložila v zakonodajno proceduro. Decembra 2019 je bila v Državnem zboru opravljena splošna razprava. Takrat je bil tudi izražen interes, da se o noveli opravi javna predstavitev mnenj, ta je tudi bila storjena 3. maja letošnjega leta precej kasneje kot je bilo sprva predvideno, zaradi opravičljivih epidemioloških razlogov. Te javne predstavitve mnenj so se udeležili vsi povabljeni. Tam je bila tudi soglasno izražena želja v smeri razreševanja zadev glede problemov slovenskega strelskega športa. Dober mesec dni kasneje 16. junija letos je bila novela predmet obširne razprave na delovnem telesu Državnega zbora. Dopolnjen predlog pa je bil sprejet z visokim konsenzom ob pričakovanem zanemarljivem nasprotovanju. Pred tednom dni 8. julija smo opravili drugo branje na plenarni seji Državnega zbora. Meni se je zdelo potrebno povzeti vse te dogodke za voljo tega, ker je noveliranje Zakona o orožju eden tistih zakonov, ki je imel tako v procesu oblikovanja osnutka besedila kot v fazi celotnega zakonodajnega postopka zagotovljeno vseobsežno sodelovanje strokovne in laične javnosti. To je predvsem pomembno v luči slovenske folklore zlaganega ropotanja o nezmožnosti doseganja konstruktivnega dialoga. Res je, da je bil bistven razlog sprememb prenos Evropske direktive ta pa je tako splošna, da ne more zajeti vseh specifik nacionalnih ureditev in ravno to je bilo največje jabolko spora kako ohraniti slovenski strelski šport v dosedanji obliki in vsebini in zadostiti zahtevam Evropske unije.
Poslanci Poslanske skupine Desus menimo, da je skozi vso široko javno razpravo in uskladitvami med različnimi deležniki sedaj v obravnavi predlog zakona, ki upošteva evropsko direktivo, h kateri smo kot članica Evropske unije zavezani. Hkrati pa vsem zainteresiranim oziroma tistim, na katere se ta zakon nanaša omogoča še naprej izvajati svoje aktivnosti in dejavnosti. Zakon tako primerno ureja kategorizacijo orožja, nadzor nad izvozom, uvozom in tranzitom orožja, promet z orožjem, pravila o nošenju orožja in tako naprej. Bistveni novosti se nanašata na pravila glede naprav zadušitev zvoka. Te naprave bodo lahko uporabljali športni strelci in lovci in takšna ureditev bo zagotovo ugodno vplivala na neposredno okolico objektov, na katerih se ta streljanja izvajajo in mirnejše vsakodnevno življenje ljudi, ki imajo svoje hiše v bližini športnih in vojaških strelišč in ponovno poudarjam, bistvene novosti se nanašajo na ohranitev vseh raznolikih disciplin slovenskega strelskega športa in možnost njihovega nadaljnjega razvoja.
V Državnem zboru smo torej opravili obširne razprave o vseh fazah zakonodajnega postopka. Zakonsko besedilo je precej spremenjeno glede na osnovno verzijo pa je izid vseh teh opravil. Poslanci Poslanske skupine Desus bomo zakon soglasno podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala. Stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev bo predstavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo Novelo Zakon o orožju podprli.
Kot veste so predlagane spremembe in dopolnitve plod javne predstavitve mnenj in dolgotrajnih usklajevanj s ključnimi deležniki ter nenazadnje tudi burne obravnave tako na seji matičnega delovnega telesa, kot tudi

44. TRAK: (IP) – 16.05

(nadaljevanje) na plenarni seji zbora. Novelo je sicer predlagala že prejšnja vlada, a je bila njena obravnava zaradi epidemije ustavljena. Ker pa novela prenaša evropsko zakonodajo oziroma direktivo o EU o nadzoru nabave in posedovanju orožja, katere cilje je preprečiti dejanja terorizma z orožjem, kakršen je bil leta 2015 napad na redakcijo francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo in kasneje istega leta napad na pariški klub Bataclan, pri čemer se direktiva nanaša tudi na nelegalno posedovanje orožja, ravno tako na legalno.
Slovenija že skoraj tri leta zamuja z implementacijo in današnja seja predstavlja skrajni rok, v katerem mora Državni zbor sprejeti odločitev. Ker omenjena direktiva omejuje športne strelce, lovce in tudi trgovce z orožjem, je naletela na njihov kritičen odziv. V Poslanski skupini se strinjamo, da so zaradi preprečevanja terorizma in kriminala z orožjem in glede na trend razvoja in uporabe orožja za civilne potrebe, ki se proizvaja in ponuja na trgu Evropske unije in svetovnem trgu, potrebne spremembe, pri čemer pa ne smemo prezreti, da ima Slovenija dobro in restriktivno zakonodajo s tega področja, zlasti glede nadzora pridobivanja in posedovanja strelnega orožja. In tudi v praksi dejansko ni prihajalo do trgovanja s tem orožjem za potrebe terorističnih in kriminalnih organizacij.
Je pa moč ugotoviti, da v nekaterih drugih državah članicah EU temu ni bilo tako, zato se strinjamo s tem, da je bilo treba na evropski ravni sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s strelnim orožjem. Pomembno pa je, da z novo zakonodajo niso preveč restriktivno ali neustrezno, tudi brez utemeljenih varnostno-tehničnih razlogov, omejene dosedanje pravice legalnih lastnikov orožja, predvsem lovcev, zbirateljev in športnih strelcev, ter tudi izbiranje in posedovanje zgodovinskega orožja in streliva. In da se lastnikom orožja ne nalaga nepotrebno administrativno breme, ki v ničemer ne pripomore k večji varnosti. Zavedati se je treba, da se terorizem in ekstremizem ter organizirani kriminal ne oskrbuje z legalnim orožjem, temveč so njihove aktivnosti usmerjene na nelegalni trg.
Zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja kriminalu in teroristom ter ekstremistom ne bo mogoče omejiti dostopa do orožja. Na to kaže tudi nedavni primer 20-letnika iz Slovenija, ki je za k sreči neuspel poskus morilskega pohoda, ki ga je načrtoval, pridobil nelegalno orožje prek tako imenovanega darkneta iz ZDA. Terorizma in kaznivih dejanj, storjenih s strelnim orožjem, ni mogoče preprečiti z ustvarjanjem ovir za lovce, zbiralce in športne strelce, ki morajo pri nabavi, posedovanju in uporabi orožja spoštovati predpise. Legalni lastniki torej niso tak problem, kot ga nekateri predstavljajo. Slovenija tudi ni država, ki masovno proizvaja strelno orožje ali v kateri se z orožjem trguje. Zavedamo se, da orožje v napačnih rokah lahko pomeni tveganje za terorizem in kriminal, zato je zaostritev smiselna, a je treba najti pravo mero. Po naši oceni smo tako na matičnem delovnem telesu kot tudi na plenarni seji zbora opravili dobro delo in sprejeli amandmaje, ki na ustrezen način popravljajo oziroma spreminjajo, dopolnjujejo prvotne predlagane rešitve.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev smo sicer podprli tako amandmaje opozicijskih kot tudi koalicijskih poslanskih skupin, saj so prinesli ustrezen kompromis med zahtevami direktive in pa predlogi lovcev, zbirateljev zgodovinskega orožja / znak za konec razprave/ in športnih strelcev ter pravno-tehnične izboljšave novele. Obžalujemo pa le, da podpore ni dobil amandma poslanske skupine LMŠ, ki določa, da se za posebno opremo za orožje štejejo tudi dušilci zvoka, pri čemer se ti izjemoma dovoljujejo le, če so izdelani tako, da se pritrdijo, ali so sestavni del orožja, za katerega je bila izdana orožna listina. Po naši oceni bi ta rešitev bila ustrezna. / znak za konec razprave/
Kljub temu ocenjujemo, da bodo sprejete rešitve na eni strani zagotavljale dovolj visoko stopnjo varnosti pred zlorabami, na drugi strani pa ne onemogočale strelskega športa, lovstva in zbirateljstva,

45. TRAK: NM – 16.10

(nadaljevanje) zato bomo novelo podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Izvolite.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Lep pozdrav.
Zakon, ki ga imamo pred seboj, je dober, vendar še ni dovolj dober, treba ga bo še nadgrajevati, popravljati in usklajevati s slovenskimi tendencami, ne pa samo slediti evropskim direktivam. Prenosu evropske direktive je zadoščeno v tem predlogu zakona, vendar pa marsikaj bo treba še dodat. Dodali smo naprave za dušitev zvoka, kar je zbujalo precej odpora, še posebej pri policiji, vendar jaz mislim, da marsikdaj policija misli, da dušilci zvoka dejansko delujejo tako, kot vidimo v kakšnih filmih ameriških, ko se strel sploh ne sliši. Strel se z dušilcem zvoka zmanjša za približno, slišnost strela za približno 20 do 25 %. Najboljši dušilci so pa nič drugega kot navadna flaša od kokakole, ki jo sprazniš, jo natakneš na cev in ustreliš. Tisto duši še bistveno bolj kot vsi ostali dušilci zvoka. Res pa je, da je to samo za 1 strel. Še marsikaj bo treba popravit, namreč tudi na drugih področjih, v Sloveniji imamo posest orožja je pri nas zdaj kaznivo dejanje, kar je neumnost. V nekdanji Jugoslaviji, kjer je bilo vse skupaj dosti bolj restriktivno, je bil to prekršek. Pri nas je pa kar takoj trgovina in proizvodnja z orožjem, eksplozivnimi stvarmi in ne vem čem vse, tudi če kakšen zbiralec slučajno dobi kakšen kos orožja, tudi to, če kdo recimo na podstrešju najde kakšen kos orožja, je problem zaradi tega, ker ga mora dati na policijo, policija ga leto dni približno drži, ugotavlja, ali je od koga ali ni od koga, pa še sodnik ga poleg tega v skladu s tem, da je to kaznivo dejanje, kaznuje. To je že bil primer in na ta način pač ne bomo izkoreninili sivega oziroma črnega trga in pa črne lastnine orožja v Sloveniji, za katero nekateri sodijo, da je v Sloveniji preko 50 tisoč kosov orožja na črno. Marsikaj neumnega je napisala evropska direktiva in Evropska unija sama ne ve, kaj hoče. Po eni strani hočejo znižat in omejevat velikost magacinov na 10 nabojev za tiste, ki spoštujejo zakone seveda, po drugi strani pa lahko arabski teroristi brez problema nosijo okrog avtomate AK-47 z 32 naboji. Če noter dajo še prebojno Lapua strelivo, je to grozljivo orožje. Ampak te teroriste to ne bomo bremzali, bremzali bomo tiste, ki spoštujejo zakone. Zdaj, malo sem zašel na področje evropskega zakona, kar se tiče orožja. Tam je nesmislov cela vrsta, tudi to, da staro orožje se šteje tisto, ki je bilo narejeno pred letom 1873, kar je, nihče ne ve, zakaj ta datum. Ampak danes, ko je že od konca 19. stoletja več kot 100 let, bi tudi to morali že upoštevati in nekako drugače določiti. Dejstvo je, da orožje je kultura in tehnična dediščina kateregakoli naroda. Slovenci smo imeli svoje orožarje v istem času, kot so jih imeli v Nemčiji, v severni Italiji in tudi pri nas so bile narejene puške na kolesni vžig. Konec koncev Kacijanar jih je nabavil 18 za borbo proti Turkom. In o tem tudi naši zgodovinarji ne vedo kaj dosti. Skratka, da končam, zakon bomo absolutno podprli, treba ga je podpreti, vendar naj bo podpora temu zakonu pravzaprav začetek nadaljnjega dela, še dodatnega popravljanja, predvsem pa tudi sugestij Evropski uniji… / znak za konec razprave/ da naj se na tem področju vendarle strezni in začne razmišljat z glavo in magari s slovensko zdravo kmečko pametjo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke

46. TRAK: (AB) – 16.15

(nadaljevanje) bo predstavil mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!
Slovenski strelski šport, na čelu z olimpijskim zmagovalcev, gospodom Rajmondom Debevcem, je dosegel v minulih letih izjemne uspehe. In danes pri tem zakonu se moramo zavedati, da v resnici gre za šport, za slovenski strelski šport gre.
Razlog, zaradi katerega danes sprejemamo ta zakon, je v resnici evropska direktiva. Če bi šlo samo po podatkih, ki so za samo Slovenijo, kjer z legalnim športnim orožjem ni bilo niti enega, vsaj meni ni znano, primera večjega kriminalnega dejanja, zločina, niti neke hujše nesreče. Potem je seveda možno samo reči tisti rek, ki ga uporabljajo ameriški marinci – ne popravljaj nečesa, kar očitno dobro deluje. In bi morali zakon pustiti tak, kot je. Žal glede na evropsko direktivo to ni možno. Ta evropska direktiva za razliko od tega, kar so nekateri zdajle rekli, da se ne ve kaj hoče, je imela en sam cilj. Tisti, ki so to sprejemali, so se takrat hoteli slikat, zato da bi rekli – glejte, nekaj smo naredili za varnost ljudi. Žal so to naredili brez znanja, ne da bi koga vprašali. In za varnost ljudi niso naredili prav nič, kajti ta evropska direktiva se sploh ne dotika tistega, kar je realna nevarnost, to pa je nelegalno, praviloma vojaško avtomatsko eksplozivno orožje.
Sploh se tega ne dotika. Dotika se samo športnega orožja, delno tudi lovskega in potem je tega seznama že konec. In zaradi tega seveda je v celoti nepremišljena implementacija take direktive lahko pomenila izjemno škodo za slovenski šport. Imel sem čas, da sem bil v prvi osamosvojitveni skupščini, pa potem od leta 2004 do danes v Državnem zboru Republike Slovenije. Pa se ne spomnim enega primera zakona, o katerem bi potekala tako obširna javna razprava in o katerem bi na koncu dosegli z vsemi zainteresiranimi, tisti, ki jih to neposredno zadeva – se pravi strelska društva, športna društva, Olimpijski komite, z vsemi zainteresiranimi torej – tako visoko stopnjo soglasja, kot smo jo na seji ob sprejemanju amandmajev k temu zakonu.
Vsi, ki so bili tam prisotni in to so bili vsi, ki so prej dali pripombe in so se potem tudi odzvali našemu povabilu na sejo, so ob koncu, ko so bili amandmaji izglasovani, izrazili podporo sprejetemu kompromisu, ker je to dober kompromis, ki rešuje slovenski šport. Vse to so razlogi, zaradi katerih bomo v SDS ta zakon soglasno podprli. Z eno samo željo, naj še naprej zmaguje in dobro živi, dobro dela slovenski strelski šport. Srečno.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Spoštovani podpredsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Pred nami je torej zadnje dejanje novele Zakona o orožju. Tega je po dolgem usklajevanju v postopek več kot leto in pol nazaj pripeljala prejšnja, torej Šarčeva Vlada. Zakon, ki je imel široko strokovno, široko javno in pa široko politično diskusijo. In v LMŠ smo tudi prisluhnili stroki, prisluhnili smo tudi vam v takratni opoziciji, sklicali smo javno predstavitev mnenj, ki se je izkazala za koristno, a ste zakon vseeno dopolnjevali tudi na svoj način.
Zakon, ki je posledica nujne implementacije evropske direktive in je njena osnova prekategorizacija orožja, bi v prvi vrsti, kot rečeno, moral povečevati varnost. A jo po našem mnenju z nekaterimi spremembami oziroma dopolnitvami, ki jih je vnesla koalicija, žal zmanjšuje. Zakon tudi ne povečuje nadzora in sankcij nad črnim trgom z orožjem do te mere, kot bi bila ta potrebna. Mislim, da se vsi tukaj lahko strinjamo, da je varnost državljanov naše države na prvem mestu in da orožje tudi lahko predstavlja nevarnost za zdravje. To navsezadnje opisuje že obstoječ

47. TRAK: (TB) – 16.20

(nadaljevanje) zakon, in zato je nadzor potreben, potrebne pa so tudi sankcije za kršitelje. In, da bi v največji možni meri zakon izpopolnili in pa vpeljali rešitve, smo tekom zakonodajnega postopka v LMŠ vložili več amandmajev in predvsem dva sta bila za nas ključna. Prvi je bil tisti, ki uzakonja uporabo dušilcev. In tukaj smo sledili svetovnim predlogom, nismo nasprotovali uzakonitvi uporabe dušilcev poka oziroma zvoka, namreč, skoraj vsako orožje proizvaja nek nevaren in škodljiv tudi hrup, ki lahko seveda z enim strelom povzroči izgubo suha in dušilci ta zvok omejujejo. Ne moremo pa sprejeti dejstva, da lahko torej ta del orožja, opremo za orožje, kar dušilec vsekakor je, kupi kar kdorkoli. Koalicija zakon spreminja namreč na način, da je nakup dušilcev možen brez pogojev. To pomeni, da ga lahko kupi vsak, kadarkoli in kjerkoli. Tudi nekdo, ki orožja recimo sploh nima ali pa nekdo, ki ga poseduje nezakonito.
Amandma LMŠ, ki žal tekom postopka ni bil sprejet, zmanjkal je zgolj en glas, ta amandma je predvideval, da se bodo naprave za dušitev poka oziroma zvoka štele kot posebno opremo za orožje. To bi pomenilo, da bi v praksi neka oseba pred nakupom tovrstne posebne opreme, torej dušilca, morala predložiti veljavno orožno listino, torej za orožje, za katerega kupuje ta dušilec. Za dušilce bi veljala tudi ena določila, kot veljajo za orožje pri področju souporabe ali posojanja ali pa za promet. In takšna ureditev že velja v več državah članicah Evropske unije. Torej, pogojevanje nakupa dušilca, z izkazovanjem orožne listine. In to je po našem mnenju tudi edina možnost, a tega sedaj žal ne bo. Nerazumljivo nam je, da bi nekdo, ki orožja nima ali pa zanj tudi nima dovoljenja, posedoval dušilec za neko orožje, nenazadnje pa so se zlorabe oziroma predelave že pokazale, te smo že videli in torej so mogoče.
Drugi za nas izredno pomemben amandma oziroma pomembna tematika, je 17.a člen zakona, torej izredno pomemben člen za slovenski strelski šport. Ta dovoljuje izjeme, po novem, za uporabo prepovedanega orožja. To je avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje, pa polavtomatsko strelno orožje in polavtomatsko dolgo cevno strelno orožje, seveda iz razloga športa. Zgolj razlog športnega streljanja je lahko izjema za uporabo takšnega orožja. Sem sodijo posamezniki, ki predložijo dokazilo, da so člani strelske športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez ali mednarodne in uradno priznane strelske športne zveze ali strelske organizacije.
Nad vsem bi bil stavek za LMŠ sprejemljiv, ni pa in nikoli ne bo za nas sprejemljiv, bo nadaljevanje tega stavka, ki ga je vnesla koalicija, to so nam strelske organizacije tudi potrdile, torej, da lahko takšno orožje uporabljajo tudi strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. / znak za konec razprave/ Jaz pa se res sprašujem, kaj ima vladna organizacija na področju obrambe z izjemami iz razloga športa? Popolnoma nič, in vemo že danes, da gre za vsaj eno organizacijo, ki je blizu Vladi in največji vladni stranki in se bi uporaba tega prepovedanega orožja sedaj dovolila. Obstaja tudi bojazen, da bi MORS, ki ga vodi človek, ki je na zaslišanju želel vključitev paravojaških skupin v Slovensko vojsko, tej vardi, pod tem členom, dovolil, da plastično orožje zamenja za pravo in tega ne moremo dopustiti. / znak za konec razprave/
Zakon, ki sicer nudi nekaj ustreznih rešitev in v enem delu tudi upošteva direktivo, v nekem delu, se bojimo, da ne, ob predvsem tistih dveh zadevah, ki niso bile vpeljane, za nas zakon ni več ustrezen in ga zato tudi ne moremo podpreti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Ob tretji obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju, je treba še enkrat poudariti naslednje: država, kot regulator, mora z ustrezno zakonodajo, v skladu z evropskimi pravnimi normami poskrbeti za to, da bodo lahko dosedanji in tudi bodoči posestniki in uporabniki orožja, kot tudi člani športnih in drugih strelskih društev, praktični strelci, lovci, orožarji, zbiralci,

48. TRAK: (NB) – 16.25

(nadaljevanje): svojo dejavnost ali ljubiteljstvo še vedno izvajali, hkrati pa seveda, da bo poskrbljeno tudi za ustrezno varnost vseh ljudi. Če enkrat pride do zlorabe orožja na način kot smo ga na žalost že videli večkrat tudi v Evropi ob raznih strelskih pohodih in drugih tragičnih dogodkih bo prepozno analizirati zakaj in kako to, da se je zgodilo kaj takega. Zato pri spremembi tega zakona še vedno velja opozorilo, da je odločanje med varnostjo ljudi na eni strani in uveljavljanjem pravic na drugi strani kompleksno in zahtevno, vendar naj bo varnost ljudi na prvem mestu. Mnenja smo, da je vsaka zloraba orožja registriranega ali nelegalnega, nedopustna in jo je potrebno najstrožje preganjati.
Proces sprejemanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju sega v leto 2019. v splošni razpravi, javni predstavitvi mnenj, široki razpravi na odboru menim, da smo / nerazumljivo/ v to razpravo, izčrpno, odkrili tudi marsikatero po našem mnenju napačno rešitev in prav zaradi tega pri posameznih rešitvah predlaganega zakona ne moremo podpreti in to se še posebej nanaša na rešitev v novem 17.a členu, ki odloča o upravičenem razlogu za izdajo orožne listine za orožje in 6.a, 7. in 8.a točki kategorije A. Sprašujemo se zakaj strelska organizacija, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe, tiščita tja kamor ne sodijo, to je med strelske športne organizacije, ki so članice Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenje športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane Strelske športne zveze. Posameznik iz tega člena bo ob predložitvi dokazila, da je član strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe in je v okviru strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe iz prejšnje alineje, vsaj dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge vključen v proces športne vadbe, upravičen do pridobitve orožne listine za orožje A kategorije.
Drugo problematično orožje pa je uvedba oziroma legalizacija dušilcev oziroma moderatorjev zvoka. Pomembno je izpostaviti to, da dušilci ne bodo obvezni, kar pomeni to, da ne bodo prispevali k manjši obremenitvi okolice s hrupom, o čemer ste nekateri kolegi tukaj prepričani, pač pa nekdo jih bo imel, drugi jih ne bo imel in zaradi tega bo stanje konfuzno kar se tiče uporabe teh moderatorjev zvoka. V razpravah smo Socialni demokrati problematizirali to uporabo dušilcev tako z vidika varnosti kot z vidika nadzora, še zlasti zato, ker je policija kot pristojen in najbolj strokovne ter poklican organ kategorično nasprotovala uvedbi dušilcev, vendar se mnenje policije tukaj ni upoštevalo, ker je pač politika ocenila, da je uvedba dušilcev dobra. Zdaj ali je res dobra, bo pokazal čas, vendar tukaj ni ključen čas, ključne so posledice, ki pa takih nespametnih potezah lahko nastopijo in take posledice so praviloma hude in tragične in verjemite mi, če pride do posledic, bom vsakič in vedno spomnil na trenutek, ko bi te lahko posledice preprečili, pa jih niste želeli.
V Poslanski skupini SD predloga zakona ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Levica bo predstavila Nataša Sukič. Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. Lep pozdrav!
V Levici bomo seveda glasovali proti. Zakaj proti? Pred nami je odločanje o noveli zakona o orožju, ki ga je z namenom prenosa evropskih direktiv predlagala že Vlada Marjana Šarca konec leta 2019. stranke SDS in NSi sta k omenjenemu zakonu vložili številne sporne amandmaje s katerimi bi nekaterim svojim civilno-družbenim satelitom priskrbeli lažji dostop do večjega nabora sodobnega vojaškega orožja kot ga dovoljuje trenutna zakonodaja. Tega pa nas je lahko resnično strah, saj državljanska vojna na katero namiguje SDS, v predkongresni resoluciji potemtakem ni več zgolj stvar retorike, ampak napoved, da se vladajoča koalicija nanjo pripravlja tudi s podeljevanjem orožnih listov svojim somišljenikom povsem na mestu je vprašanje, so koalicijska dopolnila k zakonu

49. TRAK: (ŠZ) – 16.30

(nadaljevanje) o orožju še ena provokacija ali dobro premišljen načrt. Po predlogu amandmaja bodo po novem do orožja lahko prišli tudi člani strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe kot je primer Janšistični VSO. Kovinske teleskopske palice eno priljubljenih uličnih orožij neonacistov po novem ne bodo več smatrane za prepovedano orožje. Dušilce in nastavke za bajonete na orožju bodo po novem lahko imeli vsi športni strelci in lovci. Očitno po novem obstaja nova športna strelska disciplina, streljanje z bajonetom. Zbiratelji orožja že sedaj kot edine civilne osebe lahko posedujejo tudi vojaško orožje iz najbolj strogo regulirane A kategorije orožja. Pogoj je, da se to orožje ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija. Ta pogoj so z amandmaji SDS in NSi, črtali, zbiratelji pa bodo lahko po novem posedovali tudi najbolj sodobno vojaško orožje. Hkrati se za njih ukinja tudi določba, da morajo tisti, ki imajo več kot deset kosov orožja B in C kategorije, policistom omogočiti nadzor nad tem, kako to orožje hranijo. Jasno je, da ne gre za določbo, ki bi jo potrebovali muzeji ali zasebni lastniki zgodovinskega orožja, ampak tisti, ki zbirajo orožje za državljansko vojno. Napad desne koalicije na temelje demokracije in države se skokovito razrašča. V letu dni so si podredili policijo, na kolena spravljajo neodvisne medije in tožilce, lov na čarovnice Levica in levo opozicijo pa se je začel z objavo grožnje z državljansko vojno v resoluciji SDS za obrambo ustavnih temeljev slovenske države. Da vladajoča koalicija dela vse v smeri vse večje politične polarizacije družbe in netenja konflikta, potrjuje tudi vrsta drugih premišljenih potez vladajoče koalicije od neimenovanih evropskih delegiranih tožilcev, targetiranih medijskih objav in diskreditacij, fabriciranja pol resnic in laži, bratenja z avtokratskimi režimi, nastavljanja lojalnih kadrov in poslušnih slamnatih ministrov in tako naprej. Navsezadnje k temu prispeva tudi podeljen status društva posebnega javnega pomena združenju, ki so ga ustanovili rumeni jopiči za katere je javno razkrito, da so neonacistična skupina povezana z vladajočo stranko. Zato je še bolj zastrašujoče, da SDS in NSi pri klicanju državljanske vojne ne ostajata več na ravni izjav, ampak se nanjo očitno aktivno pripravljata z nevarno spremembo zakonodaje o orožju, ki jim bo omogočila oborožiti svoje najbolj zveste strankarske zakonite in nezakonite paravojaške združbe. Seveda bomo v Levici glasovali proti. Žal mi je samo, da ste nekateri tako naivni, da tega ne vidite.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Spoštovane poslanke in poslanci, vem, da smo po dveh tednih vsi utrujeni, ampak bodimo strpni še to malo in zaključimo sejo, tako kot se spodobi. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, postopkovno, gospa Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, tole postaja višek, to ni več ničemur podobno. Tam na desni strani ne dopustijo niti, da več prebiramo stališča in to sem doživela že pri prejšnji točki, zdaj ponovno. Prosim, da umirite te ljudi, ker to nikamor več ne pelje. Kaj nam pomagajo vsi etični, ne vem kakšni kodeksi, če se obnašajo, poglejte kako.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
/ oglašanje iz dvorane/ Še enkrat apeliram na vas, da vzdržimo se. Stališče Poslanske skupine / oglašanje iz dvorane/ Povejte želite mogoče odmor? Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije-Krščanskih demokratov bo predstavil Blaž Pavlin. Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani državni sekretar. Spoštovane kolegice in kolegi.
Po tem stališču in odzivih vidim, da smo vsi že potrebni dopusta, tako da je ta točka predzadnja v tem delu sklica Državnega zbora.

50. TRAK: (IP) – 16.35

(nadaljevanje) Glavni cilj spremembe Zakona o orožju, ki ga danes obravnavamo v tretji obravnavi, naj bi bil predvsem uskladitev z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maj 2017 o spremembi direktive Sveta o nadzoru nabave in posedovanja orožja, v našo zakonodajo pa bi moral biti z direktivo uveden oziroma bi jo morali uskladiti do septembra leta 2019. Cilj direktive je predvsem vzpostavljanje ravnovesja med obveznostjo zagotavljanja prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja in potrebo po nadzoru ter določenimi varnostnimi zagotovili. S spremembami se želi preprečiti grožnje morebitnih terorističnih napadov, kot smo jim bili priča v Franciji. Zagotavlja se boljši nadzor nad trgovino s strelnim orožjem, večjo sledljivost strelnega orožja in ukrepe v zvezi z onesposobitvijo ali predelavo strelnega orožja. Uvaja se strožja pravila za nabavo in posest strelnega orožja, prepoved civilne uporabe najnevarnejših strelnih orožij ter izboljšanje izmenjave ustreznih informacij med državami članicami Evropske unije.
V Novi Sloveniji vsekakor pozdravljamo napore Evropske komisije in Ministrstva za notranje zadeve glede zaostrovanja nadzora nad orožjem, za kar so glavni vzrok teroristični napadi v preteklih letih. Smo pa že v splošni obravnavi predloga zakona, sprememb zakona, smo se spraševali oziroma smo v svojih stališčih to tudi povedali, ali je tako zaostrovanje učinkovito, saj večino orožja, uporabljenega v terorističnih napadih, ni legalno in je pridobljeno na črnem trgu. Že dosedanja ureditev Slovenije je dokaj stroga in ni nekih indicev, da bi sama posest orožja pri nas ogrožala varnostni položaj. Pristojno matično delovno telo je pred drugo obravnavo na matičnem delovnem telesu opravilo obširno javno predstavitev mnenj, ki pa je bila zaradi epidemije opravljena šele spomladi letošnjega leta. Predhodno smo prejeli kar 32 pripomb zainteresiranih(?), združenj in organizacij. Večino pripomb zainteresirane javnosti smo s sprejetimi amandmaji v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu tudi upoštevali, tako da so s predlaganim zakonom zadovoljni lovci, športni strelci, zasebni zbiratelji in lastniki muzejev.
V Novi Sloveniji verjamemo, da bo zakon omogočil, da bomo nadaljevali odlično slovensko tradicijo vrhunskih rezultatov slovenskih športnih strelcev tako na evropski kot tudi na svetovni ravni. Glede na vse prej navedeno bomo poslanci Nove Slovenije predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil mag. Dušan Verbič.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednik, lep pozdrav, državni sekretar, kolegice in kolegi, tudi vam prav lep pozdrav.
S predlogom spremembe in dopolnitve Zakona o orožju se še bolj podrobno opredeljujejo pogoji za nakup, posedovanje in promet z orožjem, dopolnjuje se opredelitev posameznih izrazov in opredeljuje pojem bistvenih sestavnih delov orožja ter se natančno kategorizira orožje v štiri kategorije. Določajo se pogoji za izkazovanje upravičenega razloga za izdajo orožne listine za varnostno orožje za posameznike, ki zaradi narave njihovega dela potrebujejo varnostno orožje, tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja in številne druge rešitve. Posebno je pa potrebno omeniti oziroma poudariti, da v zvezi z dušilci Slovenija v tem primeru sledi zgledu številnih drugih evropskih držav. Napredek predstavlja že dejstvo, da ta del opreme ne bo več potreben oziroma dovoljen bo izključno za specialno orožje v uporabi enot vojske in policije, kar bo prineslo nemalo ugodnosti za športne strelce, lovce in okolje.
O predlogu zakona je bila opravljena kvalitetna predstavitev mnenj, kjer je bilo prisluhnjeno številnim deležnikom, civilnim strelskim društvom in Olimpijskemu komiteju Slovenije. Na pobudo slednjega predlog zakona tudi širi nabor strelskih organizacij, katerih član bo lahko izkazal upravičen razlog za nabavo orožja in pridobitev orožnega lista za določena orožja iz razloga športa. Prav tako pa se tudi natančneje opredeljujejo upravičeni razlogi za izdajo orožne listine za orožje določenih kategorij

51. TRAK: NM – 16.40

(nadaljevanje) izključno za namen športa. Koalicijska dopolnila ustrezno urejajo pomanjkljivosti v predlogu zakona kot tudi nudijo kompromis med tem, kar zahteva direktiva, ob tem pa pušča dovolj manevrskega prostora športnim strelcem, lovcem in ostalim. Slovenija ima področje športnega streljanja zelo dobro urejeno. Predlog zakona bo zagotovil, da bo slovensko športno streljanje še naprej uspešno delovalo in se tudi krepilo. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da ključnega pomena ostaja zagotavljanje varnosti v državi, ki jo bomo dosegli z dobrim nadzorom in sledenjem registriranih kosov orožja ter posledično z zmanjševanjem kosov, ki bi se lahko pojavljali na črnem trgu. Zato je pomemben tudi nadzor nad posameznikom in primerno usposabljanje vseh, ki v profesionalne in rekreativne namene rokujejo z orožjem, ter na ustrezne sankcije v primeru samih zlorab. Sprejetje novele bo določbe direktive implementiralo v slovenski pravni red, s čimer zamuja že skoraj 3 leta in s čimer se bo Slovenija izognila plačevanju visokih kazni. V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo tudi preostala, že predhodno omenjena načela novele. Zato bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju podprli.
In hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora predlog zakona neusklajen. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu v imenu poslanske?

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, v imenu poslanske skupine.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ne vem, zakaj bi morala biti vodja poslanske skupine, da obrazložim glas v imenu poslanske skupine.
Skratka, kot sem povedala, po predlogu amandmajev bodo po novem do orožja lahko prišli tudi člani strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. In to ni nobeno športno društvo, ko ves čas govorite, da gre za šport, ampak je obrambna organizacija. Zanimivo, kovinske teleskopske palice eno priljubljenih uličnih orožij neonacistov po novem več ne bodo smatrane za prepovedano orožje. / oglašanje iz dvorane/ Poglejte, tole nikamor ne pelje. Spoštovani, prosim, da mi date, ponovno odmerite ves čas, ker me motijo, ko govorim. / oglašanje iz dvorane/ Jemljejo mi moj čas, ki mi pripada za obrazložitev glasu in se obnašajo res katastrofalno. Čim človek se ne strinja z njimi, se obnašajo kot ena, ne vem, horda tamle. / oglašanje iz dvorane/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Lepo prosim.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Tako da prosim, da mi odmerite moje 3 minute, da v miru lahko povem.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Sem odločil, da vam se odmeri ponovno čas, gospa Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa.
/ oglašanje iz dvorane/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Evo, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Skratka, to niso nedolžne stvari. Seveda bomo v Levici glasovali proti temu zelo nevarnemu zakonu, ki zgleda seveda tako lepo poštirkan pod pretvezo, da gre za športno strelstvo in tako naprej, ampak ne vem, kaj imajo kovinske teleskopske palice opraviti s športniki, imajo pa opraviti z uličnimi neonacističnimi razbijači, ki z njimi tolčejo tudi po ljudeh. Potem ne vem, kaj imajo dušilci in nastavki za bajonete opraviti s športnim strelstvom in z lovskim strelstvom. Očitno, kot sem rekla, uvajate novo športno disciplino, streljanje z bajonetom. Vemo, čemu služijo v resnici bajoneti. Da ne govorim o tem, da si bodo lahko najnovejše orožje zbiralci privoščili, kar do sedaj ni bilo možno, ampak je bilo možno imeti samo tisto orožje, ki ga je že, ki ga več obrambne sile ali pa policija niso uporabljale. Tako da, lepo vas prosim, koga vi to zavajate? Ne vem, zakaj ljudje tega ne vidite, kar ti ljudje počnejo. In še enkrat, govorijo ves čas, kako rešujejo slovenski šport strelski, a strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na

52. TRAK: (SC) – 16.45

(nadaljevanje) področju obrambe bodo gladko lahko po novem prišli njihovi člani do orožja. Meni se to ob retoriki, ki so si jo privoščili sedaj se seveda moja kolegica Anja Bah Žibert strašno zabava vidim, ampak retoriko se si privoščili vi na vašem kongresu v vaših resolucijah tega si nisem jaz izmislila in v tem času…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovana poslanca, čas, 3 minute se je ponovno odštel.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Se je odštel. Skratka, mi bomo glasovali proti, zaradi tega, ker gre za izjemno nevaren in potuhnjen zakon.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Še kdo v imenu poslanske skupine? Ugotavljam, da ne. Gospod Kordiš, v lastnem imenu. Izvolite.
Postopkovno gospod Šiško.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči prosim, da spremljate kaj govorijo iz Levice, ker ne leti samo na desno stran, ampak leti na vse poslance in potem še na zadnje zahtevajo ponovno govor tisto, kar so že povedali v stališču, zato prosim, da jih opomnite in da ne bodo se ponavljali trikrat, štirikrat, ker vemo kdo se ponavlja trikrat, štirikrat.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. To ni bil postopkovni predlog. Gospod Miha Kordiš obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.
Skrajna desnica zbrana v SDS paradira s svojimi paramilicami v programske dokumente piše izraze o državljanski vojni sedaj pa sprošča še dostop do orožja. Kaj le kaj bi lahko šlo narobe?
Glasoval bom proti.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Še kdo?

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Še v lastnem imenu. Vam bom povedala prav z veseljem vam bom povedala še enkrat vse to, ker ste tako nestrpni.
Skratka, z vašimi amandmaji, spoštovani SDS in NSi, ste seveda pritaknili te stvari, ki ne sodijo v ta zakon notri. Najprej ni bilo nič narobe s prenosom te direktive niti ni nič narobe bilo z našim preteklim zakonom obstoječim ali ne? Ampak vi ste poskrbeli za to, da bodo vaši sateliti lahko imeli lažji dostop do večjega nabora sodobnega vojaškega orožja kot ga trenutna zakonodaja dovoljuje in tega oprostite mene je tega strah. Ne vem jaz se čutim, da ostalih ni, ampak mene je, ko pogledam to vaše prešerno naslajanje in branje raznih resolucij tako, da jaz bom gotovo odločno glasovala proti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 22.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Alešu Miheliču državnemu sekretarju na Ministrstvo za infrastrukturo.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu vključuje tudi spremembe oziroma sprejet amandma k 16. členu dopolnjenega Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa druga obravnava. S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa se s strožjo obravnavo voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu se strožja obravnava voznikov, ki se priključujejo vozilu s prednostjo, s strožjo obravnavo voznikov, ki

53. TRAK: (AB) – 16.50

(nadaljevanje) med vožnjo uporabljajo naprave, ki zmanjšujejo slušno ali vidno zaznavanje, z določene primerne bočne razdalje 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 km/h. Z določanjem pravil ravnanja v območju skupnega prometnega prostora na površinah za pešce in kolesarje, z določanjem pogojev za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, z določanjem / nerazumljivo/ ravnanja ob rdeči luči na semaforju in prometnem znaku, za vožnjo desno ob rdeči luči, ter z razširjanjem pooblastil občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov zasledujejo glavni cilji prometno varnostne politike v državi, zato je pomembno, da je predlog zakona čim prej sprejet.
Ravnanja udeležencev cestnega prometa so dejanska prometna pravila. Če bi bila ravnanja udeležencev cestnega prometa zrcalna slika uzakonjenih pravil cestnega prometa, potem v cestnem prometu skladno z načelom zaupanja v cestnem prometu, ne bi bilo škodljivih posledic, ki se kažejo v obliki materialne škode, telesnih poškodb ali celo smrti.
Predlog zakona temelji na treh glavnih načelih cestno-prometne zakonodaje in sicer na načelu defenzivnega ravnanja, načelu zaupanja in načelu varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa. Načelo defenzivnega ravnanja določa, da mora vsak udeleženec cestnega prometa ravnati tako, da cestni promet poteka nemoteno, umirjeno in varno. Pomembno je tudi drugo načelo, ki določa, da ima vsak udeleženec cestnega prometa, ki ravna skladno s prometnimi pravili, pravico do drugega oziroma drugih udeležencev cestnega prometa pričakovati, da bodo ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Tretje načelo, to je načelo varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa, pa poudarja zlasti dolžnost, s katero se vsem udeležencem cestnega prometa nalaga skrb za šibkejše udeležence cestnega prometa, kot so otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso sposobne samostojne udeležbe v cestnem prometu.
Vsak udeleženec cestnega prometa želi imeti prometni sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja. Kakovost življenja je v veliki meri odvisna tudi od varne mobilnosti, zato je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima potrebne vzvode, s katerimi je poleg posameznika, posredno ali neposredno vpliva tudi na to področje. S spremembo zakona torej uvajamo kar nekatere bistvene spremembe, ki se odražajo v razvoju prometa, hkrati pa tudi prilagajamo številne spremembe oziroma določbe zakona.
Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev bo predstavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Danes ponovno in dokončno odločamo o noveli Zakona o pravilih v cestnem prometu. Že v prejšnjem tednu smo Nepovezani poslanci do predloga zavzeli potrditveno stališče. Večina rešitev je takšnih, ki smo jih takrat še v neki drugačni sestavi predlagali in zagovarjali že v prejšnjem mandatu. Nekatere od predlaganih rešitev so danes še nekoliko nadgrajene, prav tako so dodane nekatere nove, ki pa so več kot dobrodošle. Možnost zavijanja desno pri rdeči luči na semaforju, urejanje vožnje z električnimi skiroji, uporaba zaščitnih kolesarskih čelad in tako naprej.
Tudi promet se spreminja in prilagaja novim prometnim tehnologijam in prav je, da mu pri tem sledi tudi Državni zbor kot zakonodajalec. Kot že izpostavljeno, v zvezi z vožnjo avtonomnih vozil oziroma preizkušanja avtomatiziranih vozil v cestnem prometu, velja opozoriti na ugotovitve Avto-moto zveze Slovenije, ki se je v projektu skupaj s partnerji iz tujih držav od leta 2017 ukvarja z raziskovanjem področja avtonomne vožnje.
Iz raziskav izhaja, da je odnos slovenskih udeležencev v prometu do avtonomnih vozil pretežno pozitiven, kar pomeni, da tudi Slovenci sledimo razvoju avtomobilnosti in da pričakujemo, da bo razvoj avtonomnih vozil v prihodnosti pozitivno učinkoval na prometno varnost. Vemo, da so mnenja ustreznosti zniževanja glob za prehitro vožnjo deljena. Ne glede na sprejet amandma v drugem branju, ki je

54. TRAK: (TB) – 16.55

(nadaljevanje) omogočil, da se bodo nekatere globe znižale, vse udeležence v prometu pozivamo k upoštevanju prometne varnosti, ter varovanju samih sebe in vseh ostalih udeležencev. Na ramenih pristojnih institucij pa je, da bodo za večjo prometno varnost izvajali tudi komplementarne ukrepe, ki bodo k tej prometni varnosti pripomogli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, smo v dosedanjem zakonodajnem postopku, to je v obravnavi na matičnem odboru in drugem branju v Državnem zboru, po našem mnenju nujne spremembe Zakona o pravilih v cestnem prometu, podprli. Tako bomo ravnali tudi danes, pri dokončnem sprejetju zakona. Spremembe v prometu so zaradi hitrega razvoja tehnologije, infrastrukture in razmišljanja ljudi, tako bliskovite, da trenutno veljaven zakon nujno potrebuje nekatere osvežitve, če želimo, da bodo zakonske določbe življenjske in času primerne.
Novela zasleduje temeljne cilje prometne varnostne politike v Sloveniji, s tem mislimo zmanjšanje prometnih nesreč z materialno škodo, s poškodovanimi in umrlimi. Predlagane rešitve v zakonu se nanašajo na širok spekter prometa, voznih sredstev v prometu, udeležencev v prometu, invalidov, prometne signalizacije pooblastil, uskladitev pomenov posameznih vozil, razširitve pooblastil psihofizičnega stanja voznikov, uporabe čelad pri lahkih motornih vozilih, označevanje oseb na cesti, pa vse do glob za prekrške in drugo. Velika pozornost je namenjena tudi upoštevanju pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov vozil s prednostjo.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu, ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da mora biti zakon pisan po meri vseh udeležencev v prometu. Še posebej mora zasledovati cilj, da bo na naših cestah in prometnih površinah kar najmanj nepredvidenih dogodkov, predvsem pa, kar najmanj prometnih nesreč, še posebej tistih, kjer so udeleženi šibkejši udeleženci v prometu, kot so pešci, otroci, kolesarji, starejši in invalidi. Smo tudi mnenja, da je vsaka povzročena prometna nesreča, še posebej tista, s hudimi posledicami, kot so invalidnost in smrt, veliko breme za proračun oziroma javne finance in nepopravljiva škoda, ter tragedija za svoje poškodovanih in umrlih.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pozdravljamo način priprave novele zakona, saj so pri predlogih sodelovale tako lokalne skupnosti, kot Javna agencija za varnost prometa in mnogi drugi, katerih predlogi so bili v veliki meri upoštevani. Pozdravljamo in podpiramo znižanje kazni za prekoračitev hitrosti, ki bodo po novem primerljive z evropskimi državami in predvsem tudi primerne. Smo tudi mnenja, da zgolj višanje kazni oziroma restriktivna kaznovalna politika, ne prineseta želenih učinkov, zato smo podprli amandma koalicije k 16. členu, ki je omogočil znižanje glob. Zvišujejo pa se kazni za uporabo mobilnega telefona, predvsem iz razloga, ker se zbranost voznika znatno zmanjša. Uvaja se zavijanje v desno pri rdeči luči, če je smer prosta, kar bo povečalo pretočnost prometa. Pomagamo tudi invalidom, da bodo z višjimi globami za kršitelje imeli zagotovljeno parkirno mesto. Končno so uslišani tudi kolesarji, ki bodo bolj varni na cestah, saj se uvaja meter in pol varnostna razdalja pri prehitevanju.
Ob sprejetju novele Zakona o pravilih cestnega prometa menimo, da bo ob tem potrebno še precej okrepiti vzgojo in preventivno dejavnost na področju prevelikih hitrosti vožnje, prisotnosti alkohola ter drog, pri voznikih in sopotnikih v vozilih in na splošno, v prometu, s poudarkom predvsem pri mladih voznikih in tudi pri večkratnih kršiteljih. Ob tem je potrebno kar najbolj pogosto in intenzivno poudarjati in ozaveščati vse udeležence, o spoštovanju cestnoprometnih predpisov, strpnosti in spoštovanju drug drugega, predvsem pa ranljivih skupin, kot so otroci, starejši, pešci, kolesarji in invalidi.
Ne pozabimo pa tudi, da je za večjo varnost v prometu zelo pomembna ustrezna in sodobna

55. TRAK: (IP) – 17.00

(nadaljevanje) infrastruktura, za kar se v naši poslanski skupini skupaj z vlado in ministrstvom trudimo, da končno dobi svoje mesto v proračunu in sredstvih Evropske unije. Zakon, ki vključuje veliko novih in zelo dobrodošlih sprememb, bomo poslanci Slovenske demokratske stranke / znak za konec razprave/ soglasno podprli. Ob tem pa mi dovolite, da v imenu celotne naše poslanske skupine zaželim vsem udeležencem v prometu varne korake in srečne kilometre.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo, lep pozdrav ponovno vsem.
V poslanski skupini LMŠ danes želimo ponovno poudariti, da bi bila lahko novela Zakona o pravilih cestnega prometa zgleden primer, kako bi se v našem Državnem zboru morala sprejemati zakonodaja. Naj spomnim, da smo novelo, ki jo je v zakonodajni postopke vložila vlada, v drugi obravnavi, torej na matičnem odboru, z amandmaji spremenili, po našem mnenju torej izboljšali, in preoblikovano zakonsko besedilo je postalo plod tako koalicijskega kot tudi opozicijskega prispevka. Za poslansko skupino LMŠ je bilo ključno, da smo na odboru iz zakona črtali člen, ki je po našem mnenju neupravičeno in strokovno neutemeljeno nižal kazni za prehitro vožnjo, brez da bi ob nižanju glob hkrati sprejeli kakšno drugo stransko sankcijo, ki bi zagotavljala odvračilni učinek.
Zakon je s to spremembo postal dober, s črtanjem tega člena, a so na našo žalost koalicijske poslanske skupine na plenarni seji ponovno predlagale sprejem že brisanega člena in nižanje kazni za prehitro vožnjo so bile ponovno dodane v novelo. Verjetno ni odveč ponoviti, da je previsoka hitrost vožnje eden najpogostejših razlogov za prometne nesreče, in verjetno ni odveč ponoviti, da v naselju, ko otrok steče po odbito žogo na cesto, lahko že za samo 10 kilometrov prehitra vožnja pomeni razliko med življenjem in smrtjo. V poslanski skupini LMŠ smo ves čas opozarjali na nevarnost brezglavega in neargumentiranega nižanja denarnih kazni v cestnem prometu, predvsem ko gre prehitro vožnjo, kajti psihološki učinek takšnega nižanja denarnih kazni, ko so udeleženci v prometu nanje že navajeni, so jih že ponotranjili, brez da bi ob tem hkrati predpisali kakšno drugo stransko sankcijo, ki bi, kot rečeno, zagotavljala odvračilen učinek, v takšnem primeru je psihološki učinek lahko zelo negativen. Prej bo nižanje kazni povzročilo manjšo stopnjo varnosti v cestnem prometu kot obratno.
Po našem mnenju bi moralo zato to spremembo iz zakona črtati, a smo bili žal v svojih opozorilih preslišani. Zaradi tega v poslanski skupini LMŠ žal ne moremo dati podpore sicer relativno dobri noveli zakona, a ko gre za tehtanje med 250 evrov nižjo denarno kaznijo in na drugi strani za potencialno večjo ogroženost udeležencev v cestnem prometu, je za nas odgovor jasen. Za nobeno ceno ni sprejemljivo nižati varnosti v cestnem prometu.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi predstavnikom ministrstva.
Čeprav imamo Socialni demokrati nekaj zadržkov do posameznih rešitev, gre zlasti za širjenje pooblastil občinskim redarjem in cestnim nadzornikom, pa ne bomo nasprotovali zakonu. Razlog je preprost. Sprejeti sta bili dve naši dopolnili, ki sta črtali dve potencialno neustavni rešitvi. Zato se bomo pri zakonu vzdržali.
Prijeten dan vam želim.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov …
/ oglašanje iz dvorane/ Ga ni, Levice ga ni …
bo predstavil Mihael Prevc, izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Predsedujoči, hvala za besedo, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi.
S predlogom Zakona o pravilih cestnega prometa se spreminjajo in dopolnjujejo prometna pravila s ciljem povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo

56. TRAK: (NB) – 17.05

(nadaljevanje): predlog zakona v okviru usklajevanj s številnimi deležniki in vanj vključilo tudi predloge lokalnih skupnosti, javne agencije republike Slovenije za varnost prometa in tudi drugih resornih ministrstev. Kot enega od pomembnih inštrumentov večje prometne varnosti se v zakonu predlaga strožjo obravnavo voznikov za ravnanje med vožnjo, ki zmanjšujejo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila v okviru te spremembe bo uporaba mobilnih telefonov med vožnjo precej strožje sankcionirana. Predlagatelj zakona pa izpostavlja tudi strožjo obravnavo voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki jih imajo vozila s prednostjo ter strožjo obravnavo voznikov, ki se priključijo vozilu s prednostjo ali pa ga celo prehitijo. Glede na to, da se v zadnjih letih v promet vključuje vedno več kolesarjev, zakon z vidika večje varnosti pri prehitevanju določa primerno bočno razdaljo in sicer 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, lahkih motornih koles in voznikov mopedov. Določa se tudi pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu kamor sodijo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Predlaga se, da jih lahko vozijo le osebe starejše od 14 let, ki morajo voziti po kolesarski poti oziroma ob desnem robu vozišča v naselju kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Hitrejšemu odvijanju prometa semaforiziranemu križišču pa bo doprinesel predlog, da je dovoljeno zavijanje desno ob rdeči luči na semaforju, če mu je dodan prometni znak za vožnjo ob rdeči luči in seveda če je prosto. In nenazadnje, predlog zakona znižuje nekatere globa za manjše prekoračitve dovoljenih hitrosti v območju umirjenega prometa, območje za pešce, območju skupnega prometnega prostora, območju omejene hitrosti na cesti, v naselju, na cesti zunaj naselja ter na avtocesti in hitri cesti. Ugotovljeno je bilo namreč, da sama višina kazni nima vpliva na prometno varnost, bistveno večji poudarek je treba dati izobraževanju, preventivi in varnemu ravnanju v prometu. Prepričan sem, da smo vsi poslanci tukaj v dvorani enotni, da je treba zmanjšati število smrtnih žrtev in težko poškodovanih v prometnih nesrečah. V Novi Sloveniji – krščanski demokrati zagovarjamo stališče, da prometna varnost mora zajeti najšibkejše v prometu, to so predvsem pešci, kolesarji in invalidi. Zato je treba pospešiti izgradnjo in ureditev predvsem kolesarskih in pešpoti ter odpravljati arhitekturne in komunikacijske ovire na javni mestih. Z veseljem ugotavljamo, da se prav na tem področju v zadnjem času veliko dela, še posebno pozornost pa je treba nameniti vzgoji otrok, predvsem v smislu spoznavanja pravil cestnega prometa, obnašanja v prometu in jih usmerjati k zdravemu načinu mobilnosti.
Poslanci NSi bomo zakon o pravilih cestnega prometa seveda soglasno podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SMC bo predstavila Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani! Pred nami je še tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih v cestnem prometu katerega namen je v prvi vrsti pripraviti zakonsko podlago, ki bo omogočala varno uporabo sodobnih tipov vozil v našem cestnem prometu, obenem pa predlog zakona ureja nekatera obstoječa razmerja med prekrški in globami, širi pooblastila pooblaščenih oseb ter posodablja nekatere druge omejite. Predlagani zakon razumemo kot del prizadevanj za krojenje zakonodaje po meri deležnikov v cestnem prometu in kot želja po zagotavljanju visokega nivoja prometne varnosti. Kot rečeno, novela zakona daje nujno

57. TRAK: (SC) – 17.10

(nadaljevanje) prepotrebno zakonsko podlago za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu. Predlog zakona lahko motorna vozila opredeljujejo kot vozila na motorni pogoj, ki niso širša od 80 centimetrov in katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Kljub temu, da smo taka vozila med katerimi gre posebej izpostaviti električne skiroje vse pogosteje srečevali v našem prometu do danes pogoji njihove participacije niso bili jasno specificirani. Z novelo zakona se uvajajo jasna pravila, kje in pod kakšnimi pogoji se vsa tovrstna vozila lahko uporabljajo. Z določenimi zakonskimi določbami kot je na primer uvedba sistema obračunavanja sodnih taks v primerih prekrškov pa novela ureja pravične pogoje za sodobne in trajnostne oblike transporta kot je tako imenovani car sharing oziroma deljena uporaba vozil med uporabniki.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra, da novela zakona ostaja nespremenjeno, še vedno smo mnenja, da se morajo zakoni, ki veljajo v cestnem prometu redno posodabljati, v to nas nenazadnje ne silijo zgolj sodobni logistični trendi temveč tudi tehnološke posodobitve, ki posredno vplivajo na obnašanje udeležencev v cestnem prometu. Predlog zakona vsebuje preudarne rešitve, ki do sodobnih problemov v cestnem prometu pristopajo na primeren način, zato bom na podlagi navedenega v poslanski skupini tudi tokrat novelo zakona soglasno podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci pred dopustom.
Zakon pred nami prinaša številne dobre rešitve, ki bi morale na slovenske ceste prinesti več reda, pretočnosti prometa in seveda varnosti na tem mestu poudarjam, da je velik del zakona nastal že pod taktirko predhodne ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek v na to smo v SAB zelo ponosni. Že pod njenim ministrovanjem sta se kot eni temeljnih rešitev omenjali spremenjen režim kaznovanje uporabe mobitela med vožnjo in ureditev uporabe e-skirojev. Pri obeh zadevah gre za prepotrebni in dobrodošli spremembi. Žal uporaba telefonov za volanom kljub številnim opozorilom ne upada, zato je bil zakonodajalec dolžan pristopiti k spremembam kazni. Ta ukrep v SAB pozdravljamo, da uporaba mobilnega telefona zmanjšuje zbranost voznika in njegovo pozornost na dogajanje na cesti. Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se povečuje tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč, zato je prav, da se k omejevanju uporabe ustrezno pristopi. Prav tako je zelo pomembna ureditev uporabe e-skirojev, ti so postali priljubljeno urbano prevozno sredstvo, saj so priročni, okolju prijazni in lahko z enim samim polnjenjem opravijo po več 10 kilometrov poti. Razmah električnih skirojev pa na drugi strani ni sledila zakonodaja. V današnjem predlogu so tako določeni pogoji za vožnjo lahkih motornih vozil kamor sodijo tudi električni skiroji. Zanimivo bo spremljati kako bodo te določbe zaživele v praksi, saj se pogoji precej razlikujejo od stanja na terenu. Vozniki lahkih motornih vozil bodo morali po novem voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti in torej ne več po pločnikih in po površinah namenjenih pešcem.
Ena od rešitev, ki so jo ljudje težko čakali je tudi zavijanje desno ob rdeči luči. Ministrstvo je tukaj prispevalo svoj del pretočnosti prometa sedaj pa je odgovornost preudarno in pazljivo vožnjo na voznikih, ki bomo ta ukrep morali izvajati previdno in brez objestnosti. Na tem mestu moramo znova opozoriti pred očitno popularnimi rešitvami, s katerimi se infrastrukturni minister želi prikupiti javnosti. Zmotilo nas je znižanje glob za prekoračitev dovoljenje hitrosti v praktično vseh območjih in za skoraj da vse omejitve. To vidimo kot rešitev, ki za stopnjo varnosti ni ugodna lahko je celo nevarna.

58. TRAK: (AB) – 17.15

(nadaljevanje) Na pristojnem odboru je bil sicer izglasovan amandma, ki je znižanje glob odpravil, toda koalicijski stroj je z novim dopolnilom potrdil pretekli petek.
Žal nas niste prepričali, spoštovana koalicija, da visoke kazni za prekoračitev dovoljenja hitrosti ne dosegajo svojega namena in ste jih zato znižali. Tudi v obrazložitvi za nas spornega amandmaja lahko beremo, da se globe znižujejo skladno z načelom sorazmernosti, pri čemer je podana primerjava z Nemčijo. Naj povem, da so nemške kazni resda nižje od slovenskih, a se kompenzirajo s krajšimi prepovedmi vožnje motornega vozila.
Prav tako ne gre spregledati dejstva, da je bila Nemčija leta 2019 s 37 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev precej pod povprečjem Evropske unije. Slovenija pa tik z 49 tik pod njim. Primerjava z Nemčijo torej ni najbolje uspela. Poglejmo še nekaj konkretnih primerov nižanja glob. Sprejeti amandma predvideva znižanje globe, ko nekdo v območju umirjenega prometa, kjer velja omejitev 20 km/h, to omejitev prekorači za 20 do 30 km/h. Območje umirjenega prometa nosi takšno ime z razlogom in nobene potrebe ni, da nekoga, ki pri omejitvi 20 pripelje 50 na uro, za tako vožnjo nagradimo z nižjo kaznijo. / znak za konec razprave/
Državni sekretar Mihelič nas je ob tem opomnil, da se bodo ljudje z nizkimi dohodki tako kazen težko privoščili. Strinjamo se, gre za … ne gre za nizke zneske, toda stvar je zelo preprosta. Ne glede na socialni status, moramo voziti po predpisih. Enako velja za znižanje globe za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju, kjer je omejitev 50 na uro, voznik pa lahko vozi celo 100. Se zavedamo / znak za izklop mikrofona/ do kakšnih posledic lahko pride, ko nekdo skozi naselje pripelje s tako hitrostjo? Sploh si ne upam misliti.
Da sklenem; zakon je v osnovi dober, zato nam je žal, da mu to podobo kazijo populistične, lahko bi rekel celo neodgovorne rešitve. Zaradi sprejetega amandmaja koalicije pretekli teden, ga v SAB ne bomo podprli. Varnost v prometu je na prvem mestu, šele nato želje in ugoditev voznikom.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona / nemir v dvorani/. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora predlog zakona neusklajen.
Obveščam vas tudi preden glasujemo, da če bo, imamo še en sklep po tem sklepu za sprejet, da ne zapuščate dvorane.
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, 1 proti.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga zboru, da na podlagi 153. člena poslovnika zbora sprejme naslednji sklep: »Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o pravilih cestnega prometa.«
Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 80. izredno sejo zbora.

Seja je bila končana 16. julija 2021 ob 17.20.