Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (TB)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 25. seje Državnega zbora!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jože Lenart od 10. do 15. ure, Aleksander Reberšek do 12. ure, mag. Andrej Rajh, Dr. Matej T. Vatovec.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 5 tisoč volivk in volivcev. Predlog zakona je na 36. seji 7. 9. 2021 obravnaval Odbor za finance, kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dobro jutro. Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Pred nami je novela s spremembami in dopolnili Zakona o dohodnini. V pravni red vnaša nekaj ključnih sprememb; dvig splošne dohodninske olajšave na 7 tisoč evrov, ukinitev povišane splošne olajšave, znižanje najvišje 50 odstotne dohodninske stopnje na 43 odstotno, ponovna uvedba rednega usklajevanja davčnih olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin in izvzem obdavčitve za dohodek od tujega delodajalca v tujini ali tuje države, pri čemer se dohodki, prejeti v tujini, upoštevajo pri izračunu davka za dohodke, prejete v Sloveniji. Celoten dohodek delavca bi se tako, ne glede na izvor, davčno obravnaval kot dohodek, prejet v Sloveniji.
Kot smo se na novelo zakona že odzvali v odborni razpravi, za sladkimi besedami, gre za brezsramne davčne odpustke najbogatejšim, na škodo revnim. Naj razložim. Najprej. Pri predlogu dviga splošne olajšave iz sedanjih 3 tisoč 500 na 7 tisoč evrov, gre na prvi pogled za všečen ukrep, ki bo koristil vsem davčnim zavezancem, toda, gre za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, medtem ko bodo nekateri najslabše plačani delavci celo na slabšem. Na primer, menedžer z 10 tisoč evri bruto plače bo dobil 292 evrov več na mesec, delavec, ki v povprečju zasluži 850 evrov, pa bo na mesec dobil 13 evrov manj.
Poleg tega je predlagano še znižanje stopnje najvišjega dohodninskega razreda iz 50 na 43 odstotkov. Zopet, davčno darilo, ki bo koristilo zgolj in samo bogatim. 0,3 odstotka zaposlenih z najvišjimi plačami v državi bo profitiralo. Težko bi si zamislili bolj nepravične davčne ukrepe. Takšnih predlogov smo sicer vajeni od aktualne Vlade ali Gospodarske zbornice, ki konsistentno zagovarjajo interese kapitala in bogatih, zato ne čudi dejstvo, da predlog prihaja s strani sindikata, tesno povezanega z vodilno vladno stranko. A sindikati bi morali ščititi pravice delavcev.
Predlagane spremembe zakona so škodljive tudi, ker bi iztrošile državni proračun in proračune občin. Povzročile bi javnofinančni primanjkljaj v višini okrog 600 milijonov evrov, redno, letno. Zaradi ogromnega izpada dohodnine pa ne bi prišlo zgolj do ogromnega primanjkljaja v državnem proračunu, temveč tudi do velikega izpada davčnih prihodkov občinskih proračunov. 54 odstotni delež realizirane dohodnine predpreteklega leta je namreč največji lastni vir financiranja občin. In ošibljeni občinski proračuni se prevedejo v manj denarja za vrtce, šole, ceste, komunalno infrastrukturo, gradnjo neprofitnih stanovanj, zdravstvo in skrbstvo. Zaradi krize, povezane z epidemijo Covid-19, je že lansko leto proračunski primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov, v proračunu za leto 2021 pa je predviden dodaten primanjkljaj, v višini 2,7 milijarde evrov. Ob tem je treba poudariti, da je že v prvih sedmih mesecih leta 2021, Vlada pridelala primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov, kar pomeni, da bo na koncu letu primanjkljaj mnogo višji od pričakovanega.
Če hočemo v takšni situaciji ohraniti javni pokojninski in zdravstveni sistem in druge stebre socialne države, bo treba zagotoviti nove davčne prilive, ki ne bodo bremenili najšibkejših, temveč kapital in premoženje bogatih. Nikakor pa ne smemo pristati na to,

2. TRAK: (VP) 10.05

(nadaljevanje) da se na račun davčnih odpustkov bogatim in kapitalu dodatno izčrpava državni proračun in dolgoročno osiromaši javno socialno in razvojno infrastrukturo celotne države.
Ob tako ogromnem izpadu davčnih prihodkov bi se morala vlada bodisi dodatno zadolžiti bodisi nadomestiti izpad s krčenjem proračunskih izdatkov, kar pomeni, da bi se skrčil tudi obseg socialne države. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo zlasti najšibkejšim državljanom, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do obsežnega preusmerjanja premoženja od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga z davčnimi odpustki podarimo bogatim, je cent manj za razvoj javne infrastrukture, za razvoj socialne države. vsak cent, ki ga država pokloni / znak za konec razprave/ bogatim za luksuz, je cent manj za preživetje revnih.
Glasovali bomo proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci in predstavniki vlade.
Novela Zakona o dohodnini je bila v zakonodajni postopek vložena s podpisi več kot 5 tisoč volivcev, naslavlja pa problematiko obdavčitve dohodkov t.i. delavcev migrantov. Gre za slovenske državljane in davčne rezidente, ki večinoma dnevno ali pa tedensko migrirajo na delo v sosednje države, največ v Republiko Avstrijo. Ker pa je obdavčitev dela v sosednjih državah praviloma nižja od obdavčitve v Sloveniji, šele letni obračuni dohodnine tem delavcem migrantom pokažejo, kako visoke so njihove davčne obveznosti za doplačilo dohodnine. Že sama beseda doplačilo tudi pojasni, da ne gre za dvojno obdavčitev, kakor je bilo velikokrat napačno interpretirano. Predlagane rešitve današnje novele tako zasledujejo cilj čim nižje davčne obveznosti oziroma doplačila na način, da bi se dvignilo splošno olajšavo na 7 tisoč evrov, da bi se davčne olajšave usklajevale s koeficientom rasti cen življenjski potrebščin ter da bi se del prejetih dohodkov, ustvarjenih v tujini, izvzel iz obdavčitve, kar naj bi po mnenju predlagateljev omogočilo pravilno obravnavo stroškov povezanih z delom. Predvsem gre tu za povračila stroškov prevoza na delo in za stroške prehrane na delu, saj teh kategorij tuje delovnopravne ureditve praviloma ne poznajo. S tem bi po oceni predlagateljev izenačili položaj delavcev v Sloveniji z delavci zaposlenimi v tujini. predlagatelji tudi pojasnjujejo, da bi se s takšno spremembo zakonodaje, torej z znižanjem obdavčitve dela, efektivno povečale plače vsem zaposlenim. S tem pa bi se povečala potrošnja in gospodarska aktivnost. V Poslanski skupini Stranke modernega centra se s to zadnjo trditvijo sicer lahko strinjamo. Prepričani smo, da naša davčna zakonodaja potrebuje posodobitve v smeri, ki bodo naše poslovno okolje naredilo bolj konkurenčne in atraktivno za tuje investicije in za ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tistih z dodano vrednostjo. Zato je vlada že pripravila zakonske rešitve, ki bodo delo davčno razbremenile. Spremembe pa se bodo uvajale postopoma, tudi s ciljem, da se ne ogrozi javnofinančne stabilnosti. Po drugi strani pa je potrebno opozoriti, da bi uveljavitev novele zakona o dohodnini predstavljala tudi kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, saj bi za eno skupino fizičnih oseb oziroma za eno kategorijo njihovih dohodkov določili odstop od mednarodno uveljavljenega načela obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku.
Na podlagi vsega v Poslanski skupini Stranke modernega centra tega predloga zakona na seji odbora za finance nismo mogli podpreti.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

3. TRAK: (SB) – 10.10

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovane kolegice in kolegi! Predlog sprememb dohodninskega zakona je v parlament vložil sindikat delavcev migrantov. Njegove rešitve se nanašajo na dvig splošne davčne olajšave iz sedanjih 3500 na 7 tisoč evrov, kar pomeni višje neto plače za vse državljane. Nadalje. Predlagajo znižanje dohodninske stopnje v najvišjem razredu iz sedanjih 50 % na 43 % ter ponovno uvedbo letno usklajevanje davčnih olajšav s koeficientom rasti življenjskih potrebščin. Stranka SDS je v času Vlade Marjana Šarca vložila identični Zakon o dohodnini, s katerim je nagovarjala svoje potencialne volivce – delavce migrante. Danes, ko ta ista SDS vodi Vlado in ima škarje in platno v svojih rokah zavrne vsebino zakona, ki jo je le nekaj časa nazaj predlagala in goreče zagovarjala sama. Tako je Vlada februarja letos praktično zavrnila svoje rešitve zaradi izredno visokih finančnih posledic okoli 600 milijonov, saj bi predstavljali veliko tveganja za stabilnost javnih financ. Ob tem se je sklicevala tudi na priporočila fiskalnega sveta, ki Vladi zaradi slabega stanja javnih financ odsvetuje sprejem ukrepov, ki bodo tudi po krizi imeli daljnosežne finančne posledice. Argument stanja javnih financ in primež epidemije, ki bi lahko sprejeli kot zadosten razlog za preobrat SDS, vendar tudi ta kaj hitro splava po vodi, ko Vlada zgolj tri mesece kasneje in v nasprotju z lastnim mnenjem v zakonodajni postopek vloži svojo novelo Zakona o dohodnini. Bistvene rešitve današnjega predloga močno spominjajo na vladni zakon, ki je bil vložen maja letos. Enako kot Zakon sindikatu delavcev migrantov tudi vladni zakon pomeni višje neto plače, ki splošno olajšavo postopkoma dviguje na 7500 evrov, znižuje dohodninsko stopnjo v najvišjem dohodninskem razredu na 45 % in uvaja obvezno letno usklajevanje davčnih olajšav. Poleg tega pa vladni predlog poleg nižje obdavčitve plač prinaša tudi nižjo obdavčitev kapitalskih dobičkov, dividend in najemnin. Vladna novela skupaj z ostalimi spremljajočimi zakoni, ki tvorijo novo Janševo davčno reformo, krepko presega strošek zakona, ki so ga vložili migranti in kar na enkrat si lahko Slovenija z rekordnim javnim dolgom lahko privošči še dodaten izpad prihodkov v višini 1 milijarde. Vendar vlada SDS ljudem obljublja višje plače, nižje davke med in mleko. V SAB smo prepričani, da ta vlada nima resne agende, da bi dejansko sprejela spremenjeni dohodninski zakon, če bi jo imela bi Zakon delavcem migrantom modificirala s peščico dopolnil in uresničila tisto za kar trdi, da se zavzema – dvig splošne olajšave na več kot dvakratnik sedanje, dohodninska razbremenitev najvišjega razreda in uvedba obveznega letnega usklajevanja olajšav. S tem bi bila en korak bližje svojemu zatrjevanemu cilju, a tega seveda ni naredila. Glede na dejstvo, da stranka SDS prednjači s pestrostjo svojih predvolilnih in opozicijskih obljub nas navedeno ne preseneča. Dovolite, da se dotaknem samo nekaterih točk. Vsi upokojenci bodo prejemali božičnice v višini 500 evrov, mandat se izteka a o božičnici še vedno ni ne duha ne sluha. Cene vinjet bodo pod vlado SDS stale 55 evrov. In sedaj, ko imamo vlado SDS a še vedno plačujemo za vinjeto 110 evrov oziroma smo v letu 2020 plačali najvišje cene vinjet glede na dejstvo, da zaradi zaprtja države avtocestnih prevozov nismo mogli uporabljati mesece. SDS neutrudno nagovarja volivce s sloganom manj za davke več za vas, ki se nanaša na obljubo znižanja DDV na pred krizno raven. In ja, ni prav nobeno presenečenje, da niti ta obljuba do danes ni bila materializirana. Potrditev, da SDS ne uresničuje svojih obljub je tudi / nerazumljivo/ fiasko. SDS je zakon, ki je vložil tik pred prevzemom mandatarstva in ki je ljudem obljubljal višje plače zaradi dviga splošne olajšave, zavrnil. Ta farsa se bo zapisala v zgodovino našega parlamenta. Stranka SDS predlaga zakon in stranka SDS glasuje za zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SAB predloga zakona nismo podprli, tudi mi si želimo, da imajo ljudje v naši državi višje plače in nižje davke, vendar ohranjamo odgovorno držo do javnih financ, katerih vzdržnost je nujna, če želimo ohraniti blaginjo, javno zdravstvo, javno šolstvo in številne socialne pravice. V času, ko je stanje javnih financ slabše, kot je bilo kadarkoli v zgodovini samostojne Slovenije, proračun ne bi prenesel še dodatnih 600

4. TRAK (VI) 10.15

(Nadaljevanje) milijonskega izpada prihodkov. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Davki so tisto kar plačujemo za civilizirano družbo. Obdavčevanje je pravzaprav odločanje oblasti o tem, kako pridobiti potrebna sredstva od podjetij, gospodinjstev in posameznikov in jih naložiti v kolektivno potrošnjo in investicije. Denar pridobljen z davki je sredstvo s katerim se realni finančni vir prenaša iz zasebnih rok v javno dobro. Duh nekega naroda, njegov kulturni nivo, njegova družbena struktura, dejanja, ki jih lahko izvede nacionalna politika, vse to je zapisano v narodovi fiskalni zgodovini. Tisti, ki zna poslušati ta sporočila sliši grmenje svetovne zgodovine jasneje, kot kjerkoli drugje. Tako vlada kot izvršna oblast države izpolnjuje svoje gospodarske odgovornosti. V tem ni nikakršne čarobne skrivnosti. Država zbira denar z obdavčevanjem. Dohodnina je po svoji velikosti drugi najpomembnejši davčni vir za davkom na dodano vrednost. Leta 2019 so prihodki od dohodnine obsegali 2 milijardi in 591 milijonov evrov. Razporeditev med državnimi in občinskimi proračuni je bila izvršena v razmerju 54 % država in 46 % občine. V tem mandatu smo v Državnem zboru obravnavali serijo predlogov sprememb dohodninske zakonodaje, ki bi davčne prihodke državnega proračuna zmanjšali za nekaj sto milijonov evrov letno. Tokratni predlog z dvigom splošne dohodninske olajšave s 3 tisoč 500 na 7 tisoč evrov in z znižanjem davčne stopnje v najvišjem razredu za 7 odstotnih točk ter še nekaterimi drugimi modifikacijami bi te prihodke zmanjšal za 620 milijonov evrov. Se pravi, četrtino letne vrednosti. Vsi ti predlogi pa imajo eno skupno značilnost. Popolnoma nedefinirane in kvantitativno neopredeljene nadomestitvene učinke. Pričakovanje, da do z znižanjem dohodnine povečana kupna moč prebivalstva in tako spodbujena potrošnja s katero se bodo davčni prihodki nadomestili z večjimi prihodki od davka na dodano vrednost je iluzorno in brez vsake stvarne podlage. Zvišanje razpoložljivega dohodka posameznikov bi lahko imelo vpliv na večjo zasebno potrošnjo, kar bi pomenilo višje prilive davka na dodano vrednost. Razbremenitev dohodnine pa ima najmočnejši vpliv v nižjih dohodkovnih razredih, ki so v večji meri kot ostali dohodkovni razredi likvidnostno omejeni in ves dodatni dohodek porabijo za potrošnjo. V največji meri je potrošnja te skupine zavezancev povezana z nakupi blaga, ki ima nižjo davčno stopnjo, zato ni mogoče pričakovati, da bi se dohodki iz davka na dodano vrednost lahko povečali za vrednost celotnega izpada dohodnine. Tu iv tem primeru pa je potrebno znova poudariti bistveno. Dohodnina je temeljni davčni vir financiranja lokalne samouprave. Po obsegu je tako velik in pomemben, da ga je nemogoče nadomestiti z drugim virom. Tisti, ki pravijo da je kaj takega mogoče storiti z uvedbo davka na nepremičnine samo dokazujejo vseobsežno razkošje svoje nekompetentnosti. Povejmo torej neposredno, zniževanje dohodnine pomeni z demagoškega stališča privlačno politično idejo. S stališča praktične politike pa je neposreden napad na finančno avtonomijo lokalne samouprave, predvsem na načelo usklajenosti med finančnimi viri in pristojnostmi. Temeljni smoter avtonomne lokalne samouprave je doseganje večjih narodno gospodarskih koristi, merjenih z gospodarsko rastjo in socialno enakostjo ter učinkovitejše zagotavljanje lokalnih javnih dobrih, kot pa če bi jih zagotavljala centralna oblast. Finančni viri lokalnih skupnosti morajo zato biti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata Ustava in zakon. Vemo, da se to načelo v Sloveniji ni upoštevalo. Šele v preteklem letu smo stopili na pot, ki obeta, da vsaj srednjeročno lokalna samouprava

5. TRAK: (NB) – 10.20

(Nadaljevanje) ne bo več finančno pod kapacitirana in prav nobenega razloga ni, da postavljene temelje začnemo sami podirati.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

JANI IVANUŠ (PS SNS): Hvala lepa predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj prisotnim!
Pred sabo imamo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Predlog spremembe zakona so pripravili v Sindikatov delavcev migrantov. Slovenski delavci, ki delajo v tujini, pri nas plačujejo ceste, davke, za stavbno zemljišče, dohodnino, prav tako kot vsi ostali slovenski državljani. Delavec migrant ob izgubi službe, ki bi bil upravičen do višjega zneska nadomestila, zdaj tega ne dobi. Sredstva, ki bi mu jih nakazal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, se lahko refundirajo iz tuje blagajne, pa se Slovenija očitno raje odpove tudi tujemu kapitali za pomoč lastnim ljudem. Otroci nekaterih delavcev migrantov kljub plačevanju dohodnine v Sloveniji, obiskujejo vrtce in šole tudi v tujini. Prav tako je tudi vsa njihova potrošnja v Sloveniji kjer živijo, lahko smatrana kot uvoz denarja iz tujine, kar je pozitivno za slovenski bruto družbeni proizvod. Skratka, za Slovenijo, njihovo domovino, niso niti slučajno škodljive, ravno nasprotno. Za Slovenijo so iz finančnega vidika koristni, mi pa jih skušamo kolikor se da obremeniti. Bi bilo slučajno boje, da bi bili ti Slovenci v domovini in na socialni podpori? Odločili so se, da mogoče tudi ne po lastnih krivdi, da bodo delali v tujini, poleg tega pa so še prispevali lastni državi. Naj omenim visoke številke brezposelnih v preteklosti na Štajerskem in v Prekmurju in posledično so se ljudje odločali za iskati v tujini službe. Morda imate nekateri raje tiste, ki od nas države le črpajo in črpajo denar do onemoglosti, še posebej pa tisti, ki niso niti slučajno Slovenci, ampak prišleki iz tujine. Takim bi seveda šli na roke na vsakem koraku in bi jim nudili vse.
Slovenska nacionalna stranka je vložila amandma, ampak ste ga kot ponavadi zaradi lastnih piarovskih koristi tukaj v Državnem zboru zavrnili. Želeli smo, da se delavcem migrantom, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja, s tujim delodajalcem od izračunane dohodnine odštejeta vsaj prehrana in prevoz. Če bi odšteli strošek prehrane med delom in strošek prevoza na delo, bi s tem naredili sicer majhen korak, a vseeno vsaj malo šli v smeri pravičnosti do teh naših ljudi, ki delajo v tujini. Omogočili bi jim, da bi dobili povrnjene stroške v neto znesku, kar je omogočeno le tistim delavcem, ki prejemajo dohodek od slovenskega delodajalca. Delavci migranti, ki so na naši slovenski rojaki, so tako v tem privilegiranem položaju. Ob enakem bruto dohodku, enakih prispevkih in enakih ali celo višjih priznanih stroških, imajo primerjalnost z delavcem zaposlenim pri nas na koncu nižji razpoložljivi dohodek. Slovenija več kot očitno veliko raje skrbi za lenuhe, brezdelneže, tujce in vse tiste, ki lastni domovini škodujejo. V SNS se bomo kljub nepodpori v Državnem zboru še naprej borili za delovni slovenski narod, še posebej za tistega v tujini, ki se je tam znašel v veliki meri ne po lastni krivdi.
Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jure Ferjan bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi, ki nas spremljate, lepo pozdravljeni!
Predlagatelji Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini med drugim predlagajo odstop od prvega odstavka 5. člena zakona, ki določa, da je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in tudi, ki imajo vir izven Slovenije. Navedena določba vsebuje mednarodno uveljavljeno načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku, ki je bilo v sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino, prvič, nekako celovito vneseno z Zakonom o dohodnini, ki je v veljavo stopil 1. januarja 2005. predlog določbe s katero se predlaga odstop od tega, za določeno kategorijo zavezancev je tako sporen z vidika enakosti pred zakonom, ker bi zgolj eno kategorijo dohodkov fizičnih oseb določil

6. TRAK: (VP) 10.25

(nadaljevanje) odstop od obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku. Poleg tega pa bi predlog za določene kategorije dohodkov zavezancev glede na sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja pomenil tudi dvojno ne-obdavčitev dohodkov.
Mednarodno gledano večina držav, med njimi praktično vse države OECD, uporablja dva kriterija pri obdavčevanju dohodkov, in sicer rezidenstvo in vir dohodka. Izvzem enega tipa dohodka iz načela obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku bi tako pomenil odstop od enega ključnih mednarodno uveljavljenih načel obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, prav tako pa bi pomenil kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom.
Spoštovane in spoštovani, glede na povedano v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ne podpiramo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Andreja Zabret bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegice, kolegi in predstavnica vlade, pozdravljeni.
Predlog zakona, ki je bil sicer zavrnjen že na matičnem delovnem telesu, predvideva povečanje sedanje splošne olajšave s 3302,70 evrov letno na enotno olajšavo 7 tisoč evrov letno. Predlaga tudi znižanje 50 % dohodninske stopnje na 43 ter ponovno uvaja usklajevanje davčnih olajšav s koeficientom rasti življenjski potrebščin. Vlada je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila na visoko fiskalno tveganje in ohranjanje dolgoročne stabilnosti javnih financ. Naj ob tej priliki spomnim, da je ta ista vlada maja vložila novelo zakona o dohodnini. Splošna razprava, ki smo jo zahtevali v LMŠ, bo kmalu na vrsti. Ki prav tako, sicer postopoma, zvišuje splošno olajšavo in znižuje obdavčitev v 5. dohodninskem razredu na 45 % in katere finančne posledice je Fiskalni svet v svoje julijskem mnenju ocenil na kumulativnih 2 milijardi do leta 2025. Nekonsistentno in licemersko je torej, da v predvolilnih bombončkih, ki jih ponuja, ta vlada sama niti z besedo ne omenja stabilnosti javnih financ, ne ponudi nobenih izračunov in zatrjuje, da se bo vse, ponavljam, vse vrnilo v proračun z dvigom potrošnje, enako kot to trdi tudi predlagatelj obravnavane novele. Torej vse na ramenih gospodarstva, ki bo moralo krepko dvigniti rast BDP oziroma dodano vrednost vsaj na raven povprečja BDP in pri tem krepko dvigniti tudi plače, pokojnine, da zagotovimo potrošnjo. Vse to je sicer prav, vendar moramo tako postati gazela med članicami EU - ali je to realno, pa je drugo vprašanje. Torej v pisanju mnenja februarja je to vlado torej še skrbela javnofinančna vzdržnost, maja, ko so vložili svojo novelo, pa nič več.
V LMŠ razumemo prizadevanje predlagatelja Sindikata delavcev migrantov, da bi si z dvigom splošne olajšave s 3302,70 evrov na enotno olajšavo 7 tisoč evrov zmanjšali doplačilo dohodnine v Sloveniji, kjer je njihovo stalno bivališče in tudi njihove družine. Razumemo tudi, da imajo delavci migranti višje stroške prihoda na delo zaradi oddaljenosti v drugi državi. Žal pa je predlog določbe, ki pomeni odstop od mednarodno uveljavljenega načela obdavčenja po svetovnem dohodku za rezidente zgolj za določeno kategorijo zavezancev, sporen z vidika enakosti pred zakonom. Zato smo že na matičnem odboru predlagali, da bi bilo morda vredno razmisliti o reševanju te problematike na ravni EU, s spremembo konvencije, ki bi sledila cilju, da se del davkov, v našem primeru dohodnine, prenese v državo delavca migranta.
V LMŠ smo bili načelni in smo v obeh primerih glasovali proti predlogu zakona, saj bi njegov sprejem pomenil odstop od mednarodno uveljavljenega načela obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in predstavljal tveganje na področju predpisov, ki urejajo ustanavljanje podjetij in zaposlovanja delavcev v tujini.
Hvala.

7. TRAK: (TB) – 10.30

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!
Predlog dopolnitev in sprememb Zakona o dohodnini je vložila skupina 5 tisočih volivcev, katerih namen je bil odpraviti po njihovem mnenju krivično ureditev za tako imenovane delavce migrante, slovenske državljane in državljanke, ki se dnevno vozijo na delo v druge države, predvsem v Avstrijo. Zaradi razlik v standardu, uzakonjenih minimalnih plačil in razlik v višini davčnih stopenj v obeh državah, morajo mnogi delavci doplačevati razliko med davkom, ki so ga že plačali v sosednji državi in davkom, ki ga morajo plačati kot slovenski davčni rezidenti. V praksi to pomeni, da v Sloveniji plačujejo več davka, kot bi ga plačevali, če bi v državi, kjer delajo, tudi živeli.
Omenjeni problem obstaja že dolgo in različne so tudi interpretacije, ali je trenutna ureditev pravična. Dejstvo je, da morajo delavci migranti zaradi svoje specifične situacije v Sloveniji dodatno plačevati davčno razliko. Za ureditev njihovega položaja je bilo že več poskusov, a vsi so bili neuspešni, bodisi zaradi intervencij Ustavnega sodišča, ki posebnih rešitev za delavce migrante ni dopustilo, bodisi zaradi presplošnih rešitev, ki ne bi pomagale prizadetim, temveč bi povzročile prevelik splošen upad davčnih prihodkov.
Oba zakona, ki ga je pripravila skupina volivcev, bi zato pričakovali iskanje usmerjene in odmerjene rešitve, ki bi olajšale položaj prizadetih delavcev in delavk, brez širših vplivov. Žal pa je pristojni odbor lahko ugotovil le, da pred nami je nova rešitev, ki ne bi zgolj reševala položaja delavcev migrantov, temveč bi vplivala na vse davčne zavezance, imela pa bi tudi velikanski negativen vpliv na prihodke proračuna.
Spoštovani, z dohodnino letno zberemo milijardo in 600 milijonov evrov, rešitev, predlagana z zakonom, pa bi pomenila, da bi se ta znesek letno zmanjšal za več 560 milijonov ali skoraj eno tretjino. Zakon ne bi vplival le na davke in delavce migrante, temveč bi z velikim povišanjem splošne davčne olajšave vsem zmanjšal davčno obveznost, pri tem pa osiromašil proračun. Kot vedno, pri uporabi te rešitve bi to pomenilo še, da bi večino davčne razbremenitve prineslo do najbolje plačanih oziroma tistih, ki padejo v najvišje davčne razrede. Zakon bi torej, da bi izboljšal položaj ene skupine, znižal davke vsem, pri tem pa je(?) državni proračun osiromašil do te mere, da bi bilo lahko ogroženo delovanje države in tudi občin, ki so prejemniki polovice tako zbranih sredstev.
Zaradi vsega naštetega, predlog zakona na matičnem odboru ni dobil podpore in danes zaključuje svoj zakonodajni postopek. V Poslanski skupini Socialnih demokratov pa zato menimo, da je rešitev za delavke in delavce migrante potrebno iskati po okviru posebnih rešitev, ki bodo prepoznale njihov specifični položaj, ter z manj škode za skupno dobro, pravično uredile njihov status.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslank in poslancev, s prvopodpisano Mašo Kociper. Predlog zakona je na 31. seji 8. 9. 2021 obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo.
Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi!
Predlagatelj Zakona o prevozih v cestnem prometu predvideva brezplačen prevoz v mestnem prometu mestnih občin za upokojence, starejše od 65. let, invalide in vojne veterane. Predlaga se, da se prevoznikom sredstva za financiranje brezplačnega prevoza v mestnem prometu zagotavlja iz državnega proračuna in sicer, v višini prihodkov, ki so jih prevozniki ustvarili s prodajo vozovnic, navedenim upravičencem v letu 2020. Način in postopek izvajanja brezplačnega prevoza za mestni linijski promet podrobneje predpiše minister. Predlaga se tudi, da so študentje in dijaki v času počitnic upravičeni do brezplačne vozovnice za celotno območje Slovenije.
V juliju letošnjega leta je bila sprejeta

8. TRAK: (SB) – 10.35

(nadaljevanje) novela Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je določila, da minister pristojen za promet, predpiše postopek za sklenitev pogodbe v zvezi z brezplačnimi prevozi upravičencev v mestnem prometu. Minister je nato sprejel dopolnjen pravilnik o izvajanju subvencioniranega prevoza. Na podlagi pravilnika je minister za infrastrukturo že sklenil pogodbo z izvajalcema mestnih prevozov in sicer v Ljubljani in Mariboru z ljubljanskim potniškim prometom /nerazumljivo/ in pripravlja potrebne tehnične rešitve, da bo podobne pogodbe za brezplačne prevoze upravičencev v mestnem prometu sklenilo še z ostalimi upravljavci mestnih prevozov v Sloveniji. Poleg tega se je na podlagi sprememb in pravilnika izvedla tudi poenostavitev sistema subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih ter registrirane športnike. Namesto dosedanjih relacijskih vozovnic od doma do šole je študentom in dijakom s 1. 9. letošnjega leta na voljo vozovnica Slovenija, ki omogoča neomejeno število voženj na celotnem območju Slovenije. Letna vozovnica je veljavna celotno šolsko oziroma študijsko leto tudi med počitnicami. Sprememba je bila uvedena brez zahtev za dodatno plačilo upravičencev in brez dodatnih obremenitev proračuna Republike Slovenije. Ker predlog zakona tako posega v že sprejete poenostavitve sistema vozovnic, ob enem pa prenormira področje subvencioniranih vozovnic, ki se ureja v podzakonskih aktih, v Novi Sloveniji smatramo, da njegov sprejem ni smiseln in smo ga tako na matičnem delovnem telesu tudi zavrnili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Leta 2019, konec leta 2019 smo soglasno potrdili zakon, ki omogoča upokojencem brezplačne prevoze s to kartico na medkrajevnem potniškem prometu, na avtobusih in vlakih, vsem upokojencem ne prvorazrednim da, drugorazrednim ne. Naš cilj z zakonom, ki smo ga vložili, je, da bi zaokrožili in bi se upokojenci lahko tudi na mestnih prevozih, tam kjer so organizirani, ker samo dve občini sta dolžni po zakonu to javno službo izvajati, to sta Ljubljana in Maribor, da bi se vsi upokojenci na mestnih prevozih, tam kjer so organizirali, lahko vozili brezplačno. Zakon smo zdaj vložili že drugič, že drugič nas je obstoječa koalicija zavrnila. Res je, delna rešitev, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo našlo, je podpis pogodb z izvajalci, ki danes izvajajo mestne promete, na žalost samo v občini Maribor in Ljubljana. Skratka, upokojence delite na prvorazredne, tisti, ki se lahko po celi Sloveniji vozijo zastonj, in na drugorazredne tisti, ki morajo mestne promete še vedno plačevati. Še več, tudi občine delite na prvorazredne in drugorazredne, ker nekaterim Ljubljani in Mariboru subvencionirate te mestne prevoze, druge občine Velenje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto pa te prevoze plačujejo same. Zato je potreben zakon, da se sistemsko uredi financiranje brezplačnih prevozov za upokojence. Žalosti nas, da je pot tega zakona končana, veseli bi bili, če bi tako enotno kot smo leta 2019 podprli brezplačne medkrajevne

9. TRAK (VI) 10.40

(Nadaljevanje) prevoze za upokojence na vseh vlakih in avtobusih, da bi enako soglasno podprli tudi mestne prevoze za te iste upokojence. Bom spomnila, da je danes največja vladna stranka leta 2019 želela uzakoniti in upokojencem dati samo 5 brezplačnih voženj na mesec. Mi smo takrat zagotovili popolnoma brezplačne medkrajevne prevoze za upokojence. Prvič je to, seveda, finančno ugodno za upokojence, ampak vsaj enako pomembno je tudi varnost starejših, varnost in mobilnost. In s tem ko jim zagotavljamo brezplačne prevoze jim zagotavljamo tudi varnost in večjo mobilnost. Tako da, še enkrat, iskreno nas žalosti. Dajem pa upokojencem besedo, da to ni zadnji poskus. In če ne prej, bomo v naslednji koaliciji zagotovili tudi to. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Desus podpiramo in vedno bomo podpirali rešitve, ki so v dobro starejših in socialno ranljivejših skupinam. A glede na politične in naše življenjske izkušnje ne podpiramo in ne bomo podpirali rešitev, ki zgolj parcialno urejajo določena področja ter imajo za glavni fokus predlaganih sprememb nabiranje političnih točk na kratek rok.
V Poslanski skupini Desus namreč ne ločujemo starejše na tiste, ki živijo v mestih in na tiste, ki živijo na podeželju, saj je vsak izmed njih edinstven in pomemben. Ne ločujemo starejše glede na njihovo politično prepričanje, saj je to svobodna volja vsakega posameznika. V Poslanski skupini Desus delujemo v dobro vseh upokojencev in starejših ter se za njihove in naše pravice borimo enakomerno, ne glede na vse ovire in opazke, ki se jih ob tem naposlušamo, ne glede na značke, naslove prebivališč in prepričanja. Naše delo je usmerjeno v pravičen pokojninski sistem in zagotavljanje pogojev za primerno ter dostojno starost za vse.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu je všečen, to moramo priznati. Predlagatelji se predstavljajo kao borci upokojencev, seveda po njihovem prepričanju, zavzemajo za dobrobit starejših in želijo po vzoru že nekaterih mestnih občin uvesti brezplačen mestni linijski promet za upokojence starejše od 65 let, invalide in vojne veterane ter hkrati zagotoviti brezplačen javni potniški promet za dijake in študente po celotni Sloveniji v času poletnih počitnic. Predlog novele zakona na matičnem odboru ni bil sprejet, zato se njegova pot zaključuje. Najbrž do naslednjič, ko bo podoben predlog zakona ponovno priromal na poslanske klopi. Kot že nič tolikokrat smo se tudi tokrat naposlušali lažnih očitkov, da poslanci Desus glasujemo proti izboljšanju položaja starejših. Še dobro, da je vedno moč pogledati rezultate glasovanja iz katerih je razvidno, da nismo dali glasu proti. Pa bi želel predlagatelje prijazno opomniti, da je dobro pomesti pred svojim pragom. Poslanska skupina Desus je samo v enem letu s sodelovanjem in konstruktivno držo uspela zagotoviti trikratno povišanje pokojnin skupaj za 7,9 %, da niti ne omenjamo kar dvojnega solidarnostnega dodatka in povišanja zagotavljanih pokojnin. Verjamem, da boste brez najmanjšega oklevanja in tokrat z razumevanjem pokojninskega sistema ter pokojnine, ki je pridobljena pravica, podprli naš predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s katerim bomo do konca leta v celoti odpravili krivico upokojencev v preostali višini 3 in pol procenta. To so dosežki, spoštovani predlagatelji, podkrepljeni s konkretnimi številkami.
Zavedamo se, kako pomembna je mobilnost in prevečkrat spregledan socialni vidik, še posebej v tretjem življenjskem obdobju. Zato smo bili pobudniki vzpostavitve brezplačnega javnega prevoza za upokojence in starejše, ki je nato bil z zakonom tudi uveden 1. julija 2020. Z odobravanjem smo prav tako sprejeli novico o ureditvi brezplačnega prevoza v mestih za upokojence in starejše od 65 let ob podpisu pogodb pristojnega ministrstva z izvajalcem prevozov v Ljubljani in Mariboru ter novico o poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic za dijake in študente, kar se je izvedlo v okviru dosedanje ureditve in na podlagi spremembe pravilnika o izvajanju subvencioniranega prevoza.

10. TRAK: (VP) 10.45

(nadaljevanje) Veseli nas, da vse bolj poudarjamo pomen zdravja in kot družba z ukrepi in dejanji težimo k zmanjšanju onesnaževanja okolja bodisi tako, da se od doma odpravimo peš, s kolesom, s souporabo vozil ali po možnosti s koriščenjem javnega potniškega prometa. In finančne spodbude na tem področju so zagotovo več kot dobrodošle. A spremembe se morajo v prvi vrsti pričeti pri nas, in to na strpen način, šele nato lahko s skupnim dialogom realiziramo rešitve, ki bodo imele pozitivne posledice na dolgi rok.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala, gospod predsednik. Dobro jutro vsem.
Cilj predlagane novele zakona o prevozih v cestnem prometu je zagotoviti, da bi upokojenci, starejši od 65 let, invalidi in vojni veterani bili upravičeni do brezplačnega prevoza v mestnem linijskem prometu v tistih mestnih občinah, ki izvajajo mestni promet. Predlog zakona prav tako dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih omogoča koriščenje brezplačnega integriranega javnega potniškega prometa v poletnih mesecih za vožnje po celotni Sloveniji, ne glede na relacijo, za katero so bile tekom šolskega leta subvencionirane terminske vozovnice.
V Poslanski skupini nepovezanih poslancev predlagane rešitve podpiramo tako iz socialnega kot tudi iz okoljskega vidika. S temi ukrepi bi se po našem mnenju poskrbelo za čim varnejše prevoze navedenih kategorij potnikov, le-te pa bi za njih predlagana sprememba predstavljala tudi finančno razbremenitev njihovih proračunov. Takšna rešitev bi spodbudila k trajnostni mobilnosti in večji uporabi javnega potniškega prevoza, ki bi s tem postal hrbtenica prevozov v Sloveniji. Nepovezani poslanci menimo, da bi te spremembe v prometnem sektorju v veliki meri pripomogle k razbremenitvi onesnaževanja okolja, saj je promet z največjim deležem emisij toplogrednih plinov ključni cilj zmanjšanja pri doseganju nacionalnih ciljev trajnostnega razvoja. To bi bil pomemben korak v smeri reševanja okoljske problematike. Ob tem pa dajemo pobudo, da se pripravi zakonodajna sprememba, ki bi vključevala rešitev te problematike tudi v drugih, manjših občinah. Šele takrat bi končali z to delitvijo na prvo-, drugo-, tretjerazredne upokojence.
Presenečeni smo, da vlada sprva ni imela vsebinskih zadržkov do predloga zakona in mu ni nasprotovala, sedaj pa ga kar naenkrat ne podpira več. A kljub temu, da se z današnjim dnem zaključuje zakonodajna procedura predlagane novele, nas veseli, da je tudi vlada vsaj deloma prisluhnila predlaganim rešitvam in zamislim. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč pred nekaj tedni sklenilo pogodbo z izvajalcema mestnih prevozov v Ljubljani in Mariboru o brezplačnem prevozu za mestne avtobuse za upokojence, starejše od 65 let, kar bodo lahko začeli koristiti s 1. oktobrom. Na tem mestu bi radi pozvali vlado in pristojno ministrstvo, da čim prej sklene podobne dogovore tudi z ostalimi mestnimi občinami, ki izvajajo mestni promet. Pred kratkim je bila izvedena tudi poenostavitev sistema subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih ter registrirane športnike. Namesto dosedanjih relacijskih vozovnic od doma do šole so študentje in dijaki s 1. Septembrom letos pridobili vozovnico, imenovano Slovenija, ki jim omogoča potovanje preko celega šolskega leta in na celotnem območju Republike Slovenije.
Nepovezani poslanci pozivamo tako mestne kot tudi vse preostale slovenske občine, da tudi same intenzivneje prispevajo k spreminjanju potovalnih navad ljudi in k povečanju mobilnosti njihovih občanov, med drugim z urejanjem mestnih in primestnih kolesarskih povezav in kolesarskih stez, z uvajanjem kolesarskih con in sistema brezplačne uporabe koles in električnih koles, v vzpostavitvijo souporabe električnih skirojev, električnih skuterjev in električnih vozil v sistemu Carsharing in nenazadnje z nakupom električnih avtobusov. S tem bi se zmanjšalo število osebnih vozil, znižala količina izpustov in hrupa, ki obremenjujejo mesta in okolico, le-to pa bi prispevalo tudi k lepšemu, atraktivnejšemu in sodobnejšemu videzu mesta in k povečanju kakovosti bivanja. In bi prispevalo tudi k naši kolektivni miselnosti v duhu

11. TRAK: (NB) – 10.50

(Nadaljevanje) najvišje koristi za prihodnje generacije in celoten planet. Prerivanje za glasov upokojencev očitno dobiva svojo zeleno komponento.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Še enkrat hvala lepa za besedo. Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim tukaj v dvorani!
Pred nami je zelo všečna novela zakona, saj zadeva ranljivi skupini tako starejšo kot mlajšo generacijo. Več kot leto dni je že od tega, ko so upokojenci starejši od 65 let, invalidi in vojni veterani se lahko brezplačno vozijo na medkrajevnih progah, v notranjem cestnem in železniškem prometu. Nekateri to s pridom izkoriščajo, drugi pač ne, ker so navajeni drugih oblik prevoza pa tudi do avtobusa oziroma vlaka težko pridejo tisti, ki nimajo avtov ali pa so mogoče brez vozniškega izpita. Predlagatelj želi to razširiti še na brezplačen lokalni oziroma mestni prevoz. Spodbujala naj bi se trajnostna mobilnost, da bi bilo manj onesnaženosti zraka, manj gneče na cestah in tako naprej. Konec avgusta se je Ministrstvo za infrastrukturo z Mestno občino Ljubljana in Maribor dogovorilo o brezplačnem prevozu z mestnimi avtobusi za upokojence in upokojenke starejše od 65 let. Novo storitev bodo lahko koristili od 1. oktobra dalje. V SNS vidimo bistvo problema v tem, ker bi to veljalo za tiste mestne občine oziroma večje občine, ki izvajajo mestni promet ne pa za vseh 212 občin v Sloveniji, kar se nam zdi zelo diskriminatorno. Hkrati pa nam ob tem umanjka razpored. Ko je bilo število potnikov na javnih prevozih omejeno, je marsikateri redni zaposleni študent, dijak, poročal o tem, da je moral na kasnejši vlak, avtobus, ker so ravno upokojenci koristili svoj brezplačni prevoz. Mogoče bi začeli razmišljati tudi v smeri, da te brezplačne prevoze, če gre za družbene narave in ne za obisk zdravnika ali katere druge nujne storitve, upokojencem malce, da se jim omeji. Težavo opažamo tudi v prerivanju, verbalnem napadu pred avtobusom, kar smo videli na lastne oči, ko so upokojenci ostali pred vrati avtobusa v Ljubljani, ko so želeli iti na izlet v Portorož. Predlagamo, da razmislite o prijavah recimo za avtobus, čeravno gre za subvencionirane karte oziroma vozovnice. Enkrat ena je, da jih ne moreš stlačiti 100 gor, čeprav je mest samo za 50 potnikov, pa še sredi vrhunca četrtega vala epidemije smo zaprli vse. Menimo, da so finančne posledice podcenjene kot pri TEŠ, Premogovniku Velenje in bodo zagotovo znašale več kot 7,3 milijona evrov na letni ravni. Zagotovljen brezplačni javni potniški promet za dijake, udeležence izobraževanja, odrasli in študente po celotni Republiki Sloveniji v času poletnih počitnic je realiziralo že Ministrstvo za infrastrukturo. Finančna razbremenitev pozitivno vpliva na mobilnost mladih, jih spodbuja, da več uporablja javni potniški promet tudi v času dela preko študentskega servisa, ker niso upravičeni do povračila stroškov za prevoz na delo in iz dela. Upravičenci tako niso več omejeni na relacijo dom – šok, šola – dom, marveč lahko v prostem času brez omejitev potujejo na vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza v Sloveniji, kjer cena ostaja nespremenjena, kar je en velik plus. Potegnjeno pod črto, bo poenostavitev in pocenitev vozovnice zelo koristila mladim, ki so toliko bolj vešči spletnega nakupa, kar nam nedvomno omogoča sodobna digitalizacija. Kljub temu, da gre za velik korak naprej, se v SNS strinjamo, da je potrebno pereče zadeve v celoti spremeniti na sistemski ravni.
Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Boris Doblekar bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni!
Predlog zakona Stranke Alenke Bratušek za nabiranje političnih točk o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu smo na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor obravnavali po skrajšanem postopku. Predstavnik Vlade oziroma ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar Blaž Košorok, je na predlagateljev predlog zakona podal mnenje, da so na Ministrstvu za infrastrukturo na podlagi sprememb in dopolnitev

12. TRAK: (TB) – 10.55

(nadaljevanje) zakona že uvedli spremembe, ki so bile uveljavljene 26. junija letošnjega leta in v skladu s podzakonskimi akti že pripravili rešitev, da bodo imeli upravičenci iz osmega, devetega in desetega odstavka 114.b člena tega zakona, to velja za upokojence, osebe starejše od 65. let, invalide in vojne veterane, od 1. oktobra zagotovljen brezplačni prevoz v mestnem linijskem prometu, v Mestnih občinah Maribor in Ljubljana, kjer je to organizirano kot obvezna gospodarska javna služba.
Na Ministrstvu za infrastrukturo so z izvajalci obeh mestnih prevozov potnikov v soglasju z upravljalcem mestnega prevoza, 31. 8. sklenili pogodbi o medsebojnih obveznostih za zagotavljanja prevoza. Dogovor tudi predvideva, da če se bo število potnikov povečalo za več kot 5 %, se bodo določeni členi v pogodbi spremenili. S strani državnega sekretarja je bilo obljubljeno, da bo ministrstvo nadaljevalo dogovore in vse tehnične postopke, da bo enotno rešitev brezplačnih prevozov v mestnem prometu vključilo tudi druga mesta. Vlada ocenjuje, da je ocena finančnih posledic, ki jih je predložil predlagatelj, v višini 3,8 milijona evra za brezplačne prevoze upokojencev, vojnih veteranov, invalidov in oseb, starejših od 65. let, prenizka.
Skupna ocena ministrstva in izvajalcev je, da bo subvencija na letni ravni znašala med 7 in 10 milijonov evrov, odvisno od števila prepeljanih potnikov. Zato seveda nismo mogli podpreti populističnega predloga zakona Stranke Alenke Bratušek, ki, ko je v opoziciji, kot po tekočem traku vlaga nerazumne populistične predloge zakonov in amandmajev, ki niso realni in nimajo z realnostjo nobene veze. Poskusi Stranke Alenke Bratušek o cenejših vinjetah, brezplačnih prevozih in mnogih drugih, tudi, kot je ta, ki je bil na matičnem odboru zavrnjen, in mnogih drugih, ki so pač popolno nasprotje predlogom Stranke Alenke Bratušek o nižanju, na primer, pokojnin. Nedavno, na seji Komisije za nadzor javnih financ, v času, ko je ta Vlada, torej v času največje zdravstvene krize, ko ta Vlada dviguje pokojnine, kot še nikoli v zgodovini Slovenije. Torej, oni pa bi nižali pokojnine. Medtem, ko je Stranka Alenke Bratušek želela sramotno, v času gospodarske rasti, upokojencem dvigniti pokojnine za pičlih 6,5 evra. Da ne omenjamo njihovega dosežka, Stranke Alenke Bratušek, bančnih razlaščencev in pa polnjenja bančnih lukenj svojih tajkunov, torej, z zapravljanjem davkoplačevalskega denarja.
V SDS smo mnenja, da populistični Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu ni potreben, ker že dosedanja ureditev daje zadostno pravno podlago za ureditev brezplačnega prevoza v mestih, za navedene skupine upravičencev. Zato takšnih populističnih predlogov, predlogov za nabiranje političnih točk, predvsem v času, ko je Stranka Alenke Bratušek v opoziciji, za razliko, ko je na Vladi, pač žal ne moremo podpreti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Rudi Medved bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
V Sloveniji so v veljavi brezplačni javni avtobusni medmestni prevozi in železniški prevozi, za upokojence, ljudi, starejše od 65. let, ki niso v delovnem razmerju, imetnike invalidskih kartic in vojne veterane, starejše od 65. let. Državni zbor je to uzakonil še v času vlade Marjana Šarca. Ugodnost je do sedaj izkoristilo več kot 150 tisoč ljudi, upravičencev je okoli 600 tisoč.
In glede na dosedanje izkušnje, je predlog logično nadaljevanje, da se takšna ugodnost istim skupinam prebivalstva omogoča tudi za mestne avtobusne prevoze. Po eni strani gre za socialni značaj takšne rešitve, ta ni zanemarljiv, na drugi strani pa je javni potniški promet eden izmed stebrov trajnostne mobilnosti in takšno povečanje prevozov v javnem

13. TRAK: (VP) 11.00

(nadaljevanje) potniškem prometu, k čemur bi uvedba ugodnosti vsekakor pripomogla, bi v celoti gledano seveda razbremenilo cestni promet. To pa pomeni tudi pravo pot za dosego okoljskih ciljev, h katerim smo se pa tako ali tako zavezali in so seveda v interesu nas vseh. Ampak sedanja vladna koalicija je takšno rešitev tudi tokrat zavrnila. Večina teh istih poslank in poslancev sedanje koalicije brezplačni medmestni avtobusni prevoz podprla, mestnega pa ne. Pa prav mestni bi bil še toliko bolj upravičen, saj večina upokojencev koristi prav to. In vlada je posegla spet s prozornimi in neprepričljivimi argumenti proti, češ da parcialne rešitve pač niso dobre in da je treba k stvari pristopiti celovito. Ampak prav to, da je vlada uvedla brezplačni mestni potniški promet za upokojence v Ljubljani in Mariboru, drugod pa ne, je parcialna rešitev, kaj pa drugega. Kje pa so ostale občine in kje so ostali upokojenci? V LMŠ smo za to, da se brezplačno vozijo vsi upokojenci. V skrbi za finančni položaj občin, s katero se ta koalicija tako rada hvali, bi bilo to zagotovo blagodejen ukrep za občine. Veliko njih namreč brezplačni mestni avtobusni prevoz za upokojence, nekatere pa za vse občane in občanke, omogoča že zdaj s svojimi proračunskimi sredstvi. S prevzemom bremena bi jih država seveda razbremenila, tako da bi imel predlog blagodejne učinke tako na standard upokojencev kot tudi na prometno in okoljsko politiko, pa stroški države bi bili v primerjavi s koristmi relativno zanemarljivi. Ampak ker brezplačnega mestnega prevoza za vse upokojence ni predlagala koalicija, je to zdaj slab predlog. Ko gre za korist upokojencev, je to za vlado enkrat smotrno, drugič pa nesmotrno. In tako ta zakon znova končuje parlamentarno pot. Upokojenci, razen Ljubljane in Maribora in tam kjer za financiranje skrbijo občine, pa še naprej plačujejo vožnje v mestnem prometu. In poslušamo, kako zelo všečen je ta zakon. Ja, poglejte, če je tako zelo všečen, če vam je tako zelo všeč, zakaj ga potem niste potrdili?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi.
Pred kratkim smo v Državnem zboru potrdili zakonski predlog, s katerim smo zagotovili brezplačen javni medkrajevni potniški promet za upokojence, starejše od 65 let, invalide ter vojne veterane. Zakonska rešitev je požela veliko pohval in v praksi tudi odlično deluje. Predlagatelji zakona so ocenili, da bi bilo smiselno in koristno, da bi že omenjenim skupinam zagotovili tudi brezplačno vožnjo v mestnem linijskem prometu, vsem dijakom ter študentom pa bi omogočili koriščenje brezplačnega integriranega javnega potniškega prometa po v poletnih mesecih za vožnje po celotni Sloveniji. V Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo predlagane rešitve in cilje, saj menimo, da bi s sprejetjem tega zakona prišlo do zakonske rešitve, ki bi bila sistemska in celovita. Socialni demokrati smo predlagane rešitve pozdravili in zakonski predlog na matičnem delovnem telesu tudi podprli. A posluha za dobre ter sistemske rešitve s strani koalicije ter vlade ni bilo. Kljub temu, da vlada načeloma podpira ukrepe, ki bi jih prinesel zakon, je zakonu nasprotovala. Rešitve bi vsekakor doprinesle k varnejšim prevozom in spodbujale trajnostno mobilnost, o kateri zelo radi govorimo. Posledično bi v mestih imeli manjše izpuste toplogrednih plinov, čistejši zrak, višjo kakovost bivanja ter manjše prometne zamaške in zastoje. Predlog zakona je dobil podporo tudi na komisiji Državnega sveta, a tudi to na žalost ni prepričalo vladno koalicijo, resornega ministrstva, da bi zakonskemu predlogu stopili naproti. Vsakodnevno lahko slišimo izjavo in komentarje o trajnostni mobilnosti, zeleni prihodnosti, skrbi za starejše, skrbi za ranljive in podobno, a le malokrat se v smeri tega tudi kaj naredi. Omenjeni predlog je res majhen korak v smeri naštetega, a vseeno je. Kot že rečeno, smo

14. TRAK (VI) 11.05

(nadaljevanje) poslanke in poslanci Socialnih demokratov zakonski predlog podprli, saj menimo, da so rešitve in cilji, ki jih zakonski predlog prinaša dobre, smiselne ter sistemske. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Boštjan Koražija bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

BOŠTJAN KORAŽIJA(PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu uvaja pravno podlago za brezplačne prevoze v mestnem linijskem prometu, in sicer za upokojence, starejše od 65 let, invalide ter vojne veterane in to v mestnih občinah, kjer se izvaja mestni potniški promet. Poleg tega še uvaja brezplačne vozovnice za študente in dijake v poletnih mesecih.
Revščina med starejšimi narašča in postaja vse večje družbeno in politično vprašanje. 90 % upokojencev prejema manj kot znaša povprečna neto plača v Sloveniji. Alarmantni signali prihajajo praktično z vseh strani, bodisi z nevladne strani, kot je na primer projekt Vida, v društvu Humanitarček, bodisi z uradnih institucij kot je Računsko sodišče. Po podatkih ZPIZ-a je za leto 2018 pokojnino nižjo od 700 evrov prejemalo okoli 221 tisoč upokojencev. Če dodamo še prejemnike invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin število naraste na 341 tisoč 874 prejemnikov pokojnine. To je več kot 65 % vseh prejemnikov pokojnin brez uživalcev delov pokojnin in delnih pokojnin, ki jih je potem vse skupaj okoli 522 tisoč ozirom skoraj 523 tisoč. Več kot 65 % prejemnikov vseh pokojnin si torej ne more privoščiti osnovne oskrbe v DSO-jih, bodisi zanjo porabi praktično celoten denar oziroma prejemek pokojnine. Več kot 58 tisoč upokojencev prejema pokojnino manjšo kot 500 evrov, skoraj 160 tisoč upokojencev prejema pokojnino nižjo od 600 evrov. Prag tveganja revščine za leto 2018 pa je znašal 662 evrov. Sedaj si pa predstavljajte v kakšni revščini v resnici živijo naši slovenski upokojenci in upokojenke. V Sloveniji pa nimamo zgolj revnih upokojencev in upokojenk. Iz dneva v dan je vse več revnih zaposlenih, zlasti prekarnih delavcev, čeprav tudi v javnem sektorju ne zaostajajo plačna skupina J, tu govorim o medicinskih sestrah, drugo negovalno in strežno osebje po domovih za starejše. Promet je največji vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Več kot 40 % izpustov toplogrednih plinov je iz prometa. Od leta 2005 do leta 2018 so se emisije povečale za kar 32 %. Hkrati je to sektor z najmanj vizije in najslabšo vizijo zniževanja toplogrednih plinov v ključnem obdobju, to je do leta 2030. Če se hočemo resno spoprijeti z izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, potem se moramo začeti ukvarjati z zadevami sedaj, ker drugače bo prepozno. In trajnostna prometna politika je tisto, kar je vizija in dejansko trajnostna prometna politika je v bistvu javni potniški promet. To še zlasti velja za Slovenijo, kjer se je zadnjih 30 let, žal, bolj ali manj razvijala samo osebnostna mobilnost. Se pravi, avtomobilizem in nakupi avtov. Javni potniški promet mora postati učinkovit, to pomeni, da časovno ne sme biti bolj zamuden oziroma tudi mora izpolnjevati vse pogoje, da čim prej pridemo iz točke A do cilja B oziroma da nam tudi omogoča prevoz raznoraznih koles, ki pripomorejo k boljšemu oziroma nižjemu brezogličnemu odtisu v Sloveniji. Mi smo na odboru ta predlog stranke SAB podprli. In tudi v našem programu Levice je ta zadeva, trajnostni promet oziroma javni potniški promet ena izmed glavnih tem in točk in mislim, da v osnovi bi morali res v tem času govoriti bolj ali manj samo o tem, kako bomo zniževali oglični odtis v Sloveniji oziroma tudi v naši naravi. V takem primeru mi morale vse stranke kakorkoli že podpreti takšen predlog, ker res pripomore k boljši kvaliteti življenja

15. TRAK: (SB) – 11.10

(nadaljevanje) upokojenk in upokojencev predvsem pa tudi k boljši kvaliteti življenja na splošno vseh nas in še enkrat povedano javni potniški promet je bistvo tega trajnostnega razvoja o katerem vsi tako radi tukaj v Državnem zboru govorite. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVHA ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE, SKRAJŠNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Besedo ima dr. Božo Predalič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve.

DR. BOŽO PREDALIČ: Spoštovani, predsednik. Poslanke, poslanci! Republika Slovenija lastnikom zemljišč na katerih so postavljene tehnične ovire zaradi naslova omejitve lastninske pravice na določenem delu zemljišča oziroma nezmožnosti uporabe tega dela zemljišča izplačuje odškodnine. Podlaga izplačilu teh odškodnin pa je vpis služnosti v zemljiško knjigo. Pri vpisu služnosti so se v praksi pokazale določene pravno-formalne pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje, ki jih novela, o kateri boste odločali, rešuje. Tako novela nadgrajuje normativnem podlage za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija ter določa normativno podlago za vknjižbo služnosti v javno korist na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti ne glede na morebitno že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču. Skratka, novela, o kateri boste odločali, rešuje, omogoča lažje reševanje plačila odškodnine ljudem. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je obravnaval 7. septembra letos kot matično delovno telo Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje. V imenu predlagatelja je državni sekretar gospod Franc Kangler pojasnil, da gre za ureditev razmer v primerih, ko je solatnik nepremičnine tudi država Slovenija in sedanja ureditev ne omogoča izplačila ustrezne odškodnine kadar je tam postavljena zaščitna ograja in zaradi tega predlagajo spremembo, ki bo omogočala vpis služnost tudi v teh primerih in s tem pravno osnovo za izplačilo ustrezne odškodnine upravičencu. Po krajši razpravi je odbor sprejel amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 2. členu ter glasoval o vseh členih predloga skupaj in jih sprejel. S tem predlagamo, da se tako dopolnjeno besedilo zaradi ureditve pravne praznine, ki je poštena do vseh solastnikov tudi sprejme.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanke skupine Stranke Modernega centra.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Danes odločamo o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, ki ga je Državnemu zboru predlagala Vlada, s ciljem zagotoviti učinkovitejše vodenje postopkov sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist in sklepanja pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist. Z eno izmed preteklih novel Zakona o nadzoru državne meje je policija pridobila pooblastila za postavljanje in uporabo tehničnih ali drugih sredstev za opravljanje nadzora ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje.

16. TRAK: (TB) – 11.15

(nadaljevanje) S postavitvijo, namestitvijo in uporabo tehničnih ovir in z ustanovitvijo služnosti v javno korist, se lastniška pravica na teh zemljiščih omejuje oziroma se posega v ustavno varovano lastninsko pravico.
Zakon o nadzoru državne meje določa, da se lastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, izplača nadomestilo oziroma odškodnina v primeru obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist. Pogoj za izplačilo odškodnine je vpis služnosti v zemljiško knjigo. Ker je služnostna pravica enovita pravica, ki je lahko knjižena le na celotnem lastninskem deležu nepremičnine in služnosti v svojo korist ni mogoče vknjižiti na lastnini, na lastni nepremičnini, v praksi prihaja do položajev, da služnosti v javno korist ni mogoče vpisati na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija. To posledično pomeni, da v teh primerih solastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, po veljavni ureditvi tudi ni mogoče izplačati odškodnine. S predlagano spremembo bo omogočen vpis služnosti v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija in posledično tudi izplačilu odškodnine upravičencev.
Nadalje, pretekla novela Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o urejanju prostora, ne urejata položajev v zvezi z vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih, na katerih je treba vknjižiti služnost v javno korist, na podlagi pogodbe iz predhodnega postopka sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist. S predlaganimi dopolnitvami se bo služnost v javno korist lahko vknjižila na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir, ne glede na že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču.
Predlog zakona vsekakor zagotavlja učinkovitejše vodenje postopkov sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist in sklepanja pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist, kar bo ustvarilo podlago za lažje reševanje odškodninskih zadev z lastniki zemljišč, na katerih so postavljene tehnične ovire.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani!
Dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje so po besedah predlagatelja potrebne, da se uredi problematika vpisa služnostnih pravic v zemljiško knjigo. Da se lahko postavi tehnična ovira na nekem ozemlju je seveda nujna omejitev lastninske pravice. Za ta namen se na teh zemljiščih ustanovi služnost v javno korist, ki pa je ni možno vpisati na zemljiščih, katerih solastnica je Republika Slovenija, posledično pa solastniki niso upravičeni do odškodnine. S tem predlogom zakona se navedena problematika ureja, saj bo omogočen vpis služnosti v zemljiško knjigo. Stvari glede postavljanja ograje pa niso vedno tako preproste, kot deluje pri tem zakonu. Dejstvo je, da tehnične ovire niso imele bistvenega pomena pri varovanju naše države pred udori migrantov, so pa na ta račun nekateri posamezniki dobro napolnili svoje žepe.
V SAB smo v preteklosti že večkrat opozarjali na netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja pri nabavi žice in ograj za južno mejo s Hrvaško. Notranji minister napoveduje, da bodo v kratkem postavili več 10 kilometrov dodatne ograje na južni meji. To bo našo državo zopet stalo kar nekaj denarja. V SAB se ob tem sprašujemo o samem smislu, glede na dejstvo, da več kot 200 kilometrov ograje pretiranega učinka pri varovanju in ohranjanju nemotenega delovanja naše države ni imela. Predvsem, če ob tem dodamo še številke nezakonitih migracij v zadnjem času, ki so v primerjavi z letom 2015 zanemarljive. Letos je v primerjavi z lanskim letom, število nezakonitih prehodov južne meje upadlo za več kot 40 %. Prvotno je bila postavitev ograje načrtovana kot začasna, vse bolj pa kaže na to, da bodo tehnične ovire na južni meji tam ostale še kar nekaj časa. Problemi pa se kažejo tudi pri vzdrževanju stanja. Tamkajšnji prebivalci pričajo o razraščanju ograje, kar škoduje živalim, vpliva pa tudi na velik porast invazivnih rastlin.
Zakon, ki ga imamo danes na mizi, te

17. TRAK: (NB) – 11.20

(Nadaljevanje) problematike ne naslavlja, in ker gre pri predlaganih spremembah izključno za ureditev problematike v zvezi z odškodninami lastnikom, predlogu zakona v Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Zakon o nadzoru državne meje velja od leta 2007 in je bil že nekajkrat spremenjen in dopolnjen. Novela zakona, ki je bila sprejeta februarja leta 2017, je določila, da sme policija postaviti, namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog in nalog prepisanih s pravnim redom Evropske unije, pa policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, lastniki pa jim morajo to omogočiti. Z navedenimi ukrepi se posega v ustavno varovano lastninsko pravico, zato se lastnikom izplača nadomestilo za oteženo redno rabo zemljišč, ki lahko traja do 24 mesecev ali pa se jim izplača odškodnina v primeru obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist. Težavo, ki se je pojavila v praksi, predstavlja pogoj, ki ga veljavni zakon določa za izplačilo odškodnine na podlagi pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine. Gre za vpis služnosti v zemljiško knjigo, pri čemer je ta vpis konstitutivnega pomena za nastanek služnosti. Služnostna pravica je enovita pravica, ki je lahko vknjižena le na celotnem lastninskem deležu nepremičnine, služnosti v svojo korist pa ni mogoče vknjižiti na lastni nepremičnini, zato prihaja do položajev, ko služnosti v javno korist ni mogoče vpisati na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija. Posledica vsega tega je, da ni mogoče ne ustanoviti služnosti, ne izplačati odškodnine solastnikom zemljišč na katerih je bila postavljena tehnična ovira. S sprejetjem današnje novele pa bo omogočen vpis služnosti v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah katerih solastnica je Republika Slovenija in tako bo mogoče tudi izvesti izplačilo odškodnine upravičencu. Veljavna zakonodaja ne ureja tudi položajev v zvezi s že vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih na katerih je treba vknjižiti služnost. Tako da se lahko primerijo tudi situacije, da je sklenjena pogodba, njen vpis pa sodišče zavrne zardi predhodno vknjižene prepovedi obremenitve nepremičnine v korist fizičnih oseb ali pa zaradi vknjižene prepovedi obremenitve zaradi črne gradnje na predmetnem zemljišču. S predlaganimi dopolnitvami se bo služnost v javno korist lahko vknjižila na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir ne glede na že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču. Zakon torej odpravlja težave, ki so se pojavile pri konkretnih izvedbenih dejavnostih. Cilj dopolnitev je zagotoviti učinkovitejše vodenje postopkov in sklepanje pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist. Poslanci Poslanske skupine Desus bomo zakon o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj!
V slovenski nacionalni stranki menimo, da je predlog zakona dobro zastavljen kljub temu, da vsebuje zgolj tri člene, saj predstavlja nadgradnjo obstoječe ureditve in naslavlja pereče probleme. Dejstvo je, da bi to materijo morala urediti že prejšnja Šarčeva Vlada, pa je storila bore malo za nič.

18. TRAK: (VP) 11.25

(nadaljevanje) Podanih je bilo nekaj pripomb, mnenj in predlogov s strani različnih deležnikov, s katerimi se bolj oziroma manj strinjamo. Smiselno bi bilo, da se situacija pogleda tudi na teren, v praksi, da se dejansko vidi stanje. Pomembno se nam zdi, da mora začasne tehnične ovire, torej postavljanje ograje, žične prepreke, druge bariere, upravljavec ustrezno in redno vzdrževati ter s tem preprečiti njihovo prekomerno zaraščanje z vegetacijo, sploh ob rekah. Izvajalci javne gospodarske službe morajo imeti omogočen dostop do košnje trave, da odstranjujejo odvečno zarast ter sanirajo manjše poškodbe. Poskrbeti moramo tudi za prehode za divjadi, kjer pa v Slovenski nacionalni stranki opažamo premalo sodelovanja z lokalnimi lovskimi družinami. Ustrezno nameščanje je bistveno, ker se v nasprotnem primeru skrajni robovi strug podirajo, kar v praksi predstavlja še dodatne ovire v primeru visokih voda, poplav, ki jih je v zadnjem času vse več. Če bi Zakon o vodah imel zadostno podporo, s tem nebi imeli problemov. A to je zgodba za kdaj drugič.
V Slovenski nacionalni stranki tudi zahtevamo, da se čim prej zagotovijo določena denarna sredstva za vzdrževanje brežin na mejnih odsekih ter tudi za odstranjevanje ograj v primeru vzdrževanja, če je omogočen dostop. Nadalje opažamo, da vsebina predlaganega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, zatorej bi bili bolj izjema not ne na tem področju. Veljavna ureditev določa, da se lastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, izplača odškodnina, kar se nam zdi pravično in pošteno za njih.
V Slovenski nacionalni stranki se vsekakor zavedamo, da naši slovenski / nerazumljivo/ dobivajo odškodnino, ki jim pripada. Nikjer nismo zasledili podatka, kako je približno teh upravičencev do odškodnine v Republiki Sloveniji, kar bi bilo dobro vedeti. Represija se ne povečuje z žično ograjo, ne prehodnostjo za migrante, kot meni Levica, kajti vstopati je treba na mejnih prehodih, če imaš poštene namene, ne pa skakati čez ograjo, plavati preko reke, in to ponoči, ko državljani in državljanke Republike Slovenije spimo. Zaradi vsega naštetega rabimo na meji vojsko, policijo, da nas ščiti in varuje pred nepridipravi s skrivnimi zlimi nameni. Se pa strinjamo, da morajo imeti ograje ob meji čim bolj neopazne tudi iz okoljskega, estetskega vidika, da niso preveč moteče.
Za konec bi dejal, da smo v Slovenski nacionalni stranki naklonjeni rešitvi, da bo s predlagano spremembo omogočen vpis služnosti v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Slovenske demokratske stranke.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Torej prav lep pozdrav.
Ko gre za vprašanje lastninskih razmerij, je seveda treba stvari urediti pravno korektno in tako, da tukaj ni izjem in da so vse stvari ustrezno urejeno. In če kje pride do posega, ki ga pač zahtevajo interesi države oziroma skupnosti, ko gre za varnost, kot je postavitev ograje, da se tam stvari ustrezno pravno uredijo. Predlog, ki je pred nami, je iz tega vidika zelo dober in ga bomo vsekakor podprli. Tisto, kar je pa že bilo na odboru izraženo in se je danes že tudi tukaj pojavilo, ta presenetljiva samokritičnost strank sedanje opozicije, se pravi Levice, SD, LMŠ in Stranke Alenke Bratušek, pa je še dodaten argument, ki ga želim še posebej pozdraviti. Ko stranke pač sedanje opozicije opozarjajo na nestrokovno, pomanjkljivo

19. TRAK (VI) 11.30

(nadaljevanje) in, po očitno njihovem mnenju, tudi koruptivno ravnanje ob nabavi in postavitvi ograj v preteklosti je to izjemno dobra samokritičnost, saj gre prav za tiste stranke, ki so v teh preteklih vladah bodisi neposredno sodelovale, bodisi je od njih kot recimo od Levice bila postavitev teh vlad, recimo stranke LMŠ, v celoti odvisna. In je bil od njih odvisen tudi obstoj teh vlad vse do uvedbe nove olimpijske discipline, to je hitrostnega metanja puške v koruzo. Vsekakor je ta samokritičnost nekaj, kar je treba pozdraviti. Jaz samo upam, da bodo s svojim ravnanjem tudi nadaljevali in da bodo enotno podprli zakon, ki odpravlja eno od pomanjkljivosti, ki bi jih seveda morala že zdavnaj urediti katera od njihovih vlad, pa tega, žal, ni bila sposobna ne strokovno, ne po človeški plati storiti. Sedaj je priložnost, da to uredimo. V SDS bomo predlagani zakon enotno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.
Tehnične ovire ali preprosteje rečeno ograje na meji s Hrvaško enkrat bolj enkrat manj burijo duhove. Dejstvo pa je, da so ograje tam postavljene. Če je podatek sedaj pravi, okoli 250 kilometrov je ta ograja dolga in notranji minister je napovedal postavitve še 50 kilometrov. In ker teče ograja tudi po zasebnih zemljiščih ali pa pretežno zasebnih zemljiščih je seveda nujno ustrezno izplačevanje odškodnin. Po postavitvi ograj na začetku se je nekaj časa izplačevanje zatikalo. Zato je, gospod Grims, da vam pojasnim, Vlada Marjana Šarca leta 2019 pripravila spremembo zakona o nadzoru državne meje. Ta državni zbor pa jo je sprejel. In ta sprememba je bistveno poenostavila in pospešila izplačevanje odškodnin. Torej, vse kar tukaj sedaj govorite o tem, kako nekaj epohalnega pomeni ta sprememba sedaj je govorjenje popolnoma na pamet. Jaz sem sam podpisoval izplačila odškodnin kot minister za javno upravo. In ta izplačila so tem lastnikom zemljišč tekla neprekinjeno in brez težav. In jaz verjamem, da se to dogaja tudi sedaj. Je pa seveda v praksi potem prišlo pa še do par primerov. Ta novela zakona rešuje par primerov ne da rešuje sedaj izplačevanje odškodnin za vse lastnike zemljišč. To izplačevanje teče permanentno že ves čas. Ta novela zakona pa sedaj rešuje še nekaj tehničnih zadev, ki se pa seveda sproti pojavijo, ko se neka stvar ureja in seveda je vlada temu ustrezno odreagirala in v LMŠ nimamo popolnoma nobenih težav in ne nasprotujemo tej rešitvi, ker jaz verjamem, da bo na tistih območjih kjer ograje sedaj že so rešila probleme, bodo pa se pojavili morda še novi, če se bo postavljanje ograje nadaljevalo in seveda bo treba temu ustrezno tudi odreagirati. In to je vse v zvezi s tem. Tu pa se sedaj govori o nekih nesposobnostih in ne vem in celo, ne vem, o čem, ampak dejstvo je, da je Vlada Marjana Šarca nadaljevala zastavljeno pot, postavljanje teh tehničnih ovir in v našem mandatu smo brez afer s transparentnim javnim razpisom kupili in namestili 40 kilometrov, dodatnih 40 kilometrov teh ograj. In to je vsa zgodba v zvezi s tem. Tisto, za kar se pa lastniki zemljišč in tudi mi vsi kot davkoplačevalci upravičeno hudujemo, pa je ta zaraščenost na teh območjih, da so ograje ponekod podrte, da jih je ponekod

20. TRAK: (SB) – 11.35

(nadaljevanje) deloma odnesla reka Kolpa in da se to preprosto ne sanira, da se posamezne policijske uprave zdaj dogovarjajo, vsaj takšne podatke imamo, o tem kdo bo zdaj kosil pa popravljal te ograje, namesto, da bi se izvedel javni razpis na ravni države in da bi nek izvajalec izbran na takem razpisu prevzel celotno izvajanje vseh del povezanih s temi ograjami. Minister za notranje zadeve je lansko leto mislim, da oktobra napovedal tak razpis, ampak nimamo podatkov ali je ta razpis kdaj bil v resnici tudi objavljen in ali kdo od izvajalcev zdaj ta območja čisti in popravlja te ograje, ker še vedno prejemamo fotografije in v medijih so še vedno objavljeni posnetki zaraščenih in poškodovanih ograj. In po tolikem času od kar ograje stojijo seveda to počasi postaja res nesprejemljivo. Bo treba prevzeti tudi odgovornost za to kar se dogaja po tem, ko enkrat te ograje na meji so postavljene.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Bojna Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, državni sekretar!
Pred nami je predlog dopolnitve Zakona o nazoru državne meje, s katero želi Vlada nadgraditi normativno pravno podlago za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo iz naslova postavitve tehničnih ovir tudi na nepremičninah katerih solastnica je Republika Slovenija. Posledično pa to pomeni tudi podlago za izplačilo odškodnine upravičencu. Predlagatelj namreč ugotavlja, da veljavna ureditev ne ureja situacije v zvezi z že vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih na katerih je potrebno vknjižiti služnost v javno korist in na podlagi pogodbe iz postopka sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist. S predlagano novelo Zakona o nadzoru državne meje se torej določa normativna podlaga za vknjižbo služnosti v javno korist na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir ne glede na morebitno že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču. Socialni demokrati predlaganim dopolnitvam Zakona o nadzoru državne meje ne bomo nasprotovali, a ob tem upamo, da so se v zadnjih letih izvajanja določb Zakona o nadzoru državne meje, ki so povezane s spremembami zakonodaje tega področja zaradi postavljenih ograj na meji, dostopanja do ograje in urejanja obmejnega območja ob ograjah pokazali vsi problemi in da jih bo Vlada s to dopolnitvijo tudi dokončno zaprla. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav! Sprememba zakona se nanaša na ustanavljanje služnosti v javno korist na obmejnih zemljiščih, kjer že 6 let stojijo rezilna žica, panelna ograja in druge oblike tehničnih ovir. Gre torej za poseg v določbe, ki so že same po sebi sporne. Ne gre pozabiti, da se v luči vsesplošne proti begunske histerije že vse od leta 2015 sprejemajo novi in novi represivni ukrepi. Zato tega zakona ne moremo obravnavati brez osvežitve spomina. Tako imenovana begunska kriza se že 6 let zlorablja za vsesplošno povečevanje represije, ki je uperjena ne le zoper begunce, ampak zoper vse nas. Nasilje, ki so ga begunci deležni vzdolž celotne balkanske begunske poti ni le fizično v obliki policijskega nasilja, pretepanja, groženj in kraj osebnih predmetov in denarja. Potem, ko se beguncu po nekem srečnem naključju vendar uspe prebiti do Slovenije, se na koncu sreča še z nasiljem zapakiranim v uradniško birokratsko latovščino. Obrazložitvam nekaterih zavrnilnih odločb o priznanju mednarodne zaščite pač ne moremo reči drugače. Če ne gre drugače Ministrstvo za notranje zadeve

21. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) negativno odločbo utemelji s tajnimi informacijami SOVE, ki jih ni videl ne prosilec, ne njegov zagovornik. Da je represija nad begunci dosegla kritično točko, je razvidno že iz uradnih podatkov. V celotnem letošnjem letu je do konca avgusta mednarodno zaščito pridobilo 13 oseb – 13. V obdobju do konca julija je policija na meji obravnavala 41 % manj zanjo nezakonitih prehodov, kot lani – 4 tisoč 495. Od tega je tisoč 857 oseb izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Tisoč 831 oseb je do konca julija tudi vložilo to prošnjo, zgolj 13 oseb pa jo je v letošnjem letu pridobilo. 13, četudi je 750 izmed teh prosilcev iz Afganistana.
Verjamemo naj torej, prvič, da 2 tisoč 664 oseb ni izrazilo namere za vložitev mednarodne zaščite in da tukaj niso na delu prisilna in skupinska vračanja, da ni prisotnega oviranja prosilcev pri vlaganju prošenj in tako dalje. Preprosto naj bi verjeli, da večina po tem, ko ji po spletu srečnih naključij dejansko uspe priti do naše meje, reče, »jah, nič, grem pa nazaj. Ne bom zaprosil za mednarodno zaščito.« Drugič, naj res verjamemo, da od tisoč 857 prosilcev za mednarodno zaščito, zgolj le 13 oseb izpolnjuje pogoje za dejansko pridobitev status. Tisoč 844 oseb ali kar 99,3 odstotka oseb pa ne in to kljub dejstvu, da jih je kar 750 pribežalo iz Afganistana. No, čisto v maniri ksenofobnih politik te Vlade in še posebej notranjega ministra Hojsa, pogoji za odobritev statusa izpolnjuje pičlih 0,7 odstotka oseb. Takole, za vzorec.
Vse opisano ni zgolj sramotno, ampak naravnost bizarno. Edina stalnica, ki smo ji priča, je vsesplošno naraščanje represije, nad lastnimi državljani, ki si jih Hojs srčno in strašno želi oglobiti za verbalni delikt, kar so mu v opoziciji zaenkrat uspešno preprečili in seveda nad begunci, nad tistimi, ki rešujejo gola življenja. Na meji stoji žica, tista žica, ki je bila postavljena v času Cerarjeve vlade prek sumljivih poslov, poslov, v katerih so zaslužili prijatelji SMC, kar je potrdilo tudi sodišče. Slovenija se je tako zelo izmojstrila, specializirala za tehnične ovire in posle z njimi, da jih sedaj izvažamo še v Litvo in četudi številke nikakor ne potrjujejo neke begunske krize, posel preveč cveti, da bi se ga ustavilo. Biznis je pač biznis. Kaj potem, če so v igri človeške usode, človeška življenja?
V noveli seveda ni navedeno, koliko tehničnih ovir že stoji in koliko jih bomo še postavili. Niti v zakonu ni navedeno, na koliko tujih zemljiščih je žica postavljena, na koliko zemljiščih je bila vpisana služnost v javno korist, / znak za konec razprave/ kaj šele, da bi v zakonu vpisali(?), koliko nas vse to stane, kdo in koliko zasluži s tehničnimi ovirami, koliko stane postavljanje in vzdrževanje, koliko namenimo za odškodnine lastnikom zemljišč. Nič od tega. Vsi ukrepi se sprejemajo brez utemeljitev, brez obrazložitev.
Kakorkoli današnji predlog na prvi pogled ne zgleda posebej radikalen in represiven, ga je potrebno vseeno dojemati v širšem kontekstu vsesplošne represije in preteklih / znak za konec razprave/ sprememb te iste ureditve, zato mu bomo v Levici nasprotovali.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Andrej Černigoj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani državni sekretar, cenjeni kolegice in kolegi!
Migracijska kriza in nezakonito prehajanje državne meje, kar smo obmejni prebivalke in prebivalci najbolj občutili, so od Slovenije zahtevali, da je država vzpostavila nekatere ukrepe za obvladovanje prehajanja Schengenske meje. Republika Slovenija je povečala prisotnost policije in vojske na meji, kar je bilo še posebej dobro sprejeto med prebivalci ob meji, drugi ukrepi pa so bili tudi namestitev tako imenovanih tehničnih ovir. Slovensko mejno pregrado oziroma ograjo na meji je postavila dvanajsta Vlada, kot odziv na evropsko migrantsko krizo. Za njihovo postavitev in uporabo je potrebno ustanoviti tudi služnost na nepremičnini

22. TRAK: (VP) 11.45

(nadaljevanje) v javno korist. V primeru obremenitve nepremičnine lastnikom pripada izplačilo nadomestila oziroma odškodnine, ampak le takrat, ko je bil opravljen vpis služnosti v zemljiško knjigo. Po sedanji zakonodaji je služnostna enovita pravica, ki je lahko vknjižena le na celotnem lastninskem deležu nepremičnine in je ni mogoče vknjižiti na lastnih nepremičninah, katere solastnica je država.
S predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo in ga je predložila vlada, se popravlja napaka trenutno veljavne ureditve, v kateri lastnikom zemljišč, ki so imeli v zemljiško knjigo vpisano služnost v javno korist zaradi postavljene tehnične ovire in katerih zemljišč je tudi država, ni bilo mogoče izplačati odškodnine. Postavljavci ograje leta 2015 in tedanja vlada ni dokončno rešila vpisa služnosti, zato še danes obstoječa zakonodaja ne ureja položaja v zvezi z že vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih, na katerih je treba knjižiti še služnost v javno korist na podlagi pogodbe za ustanovitev služnosti v javno korist. Z dopolnitvami se bo služnost v javno korist lahko vknjižila na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir ne glede na že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču.
Nova Slovenija – krščanski demokrati pozdravljamo dopolnitve Zakona o nadzoru državne meje, ker odpravljajo zatečeno stanje, predvsem pa prinašajo naslednje spremembe. Prvič, služnost v javno korist se lahko ustanovi tudi na nepremičnini, katere solastnik je služnostni upravičenec država. Drugič, služnost v javno korist se v zemljiški knjigi vpiše na nepremičnini kot celoti in v korist služnostnemu upravičencu. Tretjič, sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist je podlaga za njeno vknjižbo v zemljiško knjigo ne glede na že vknjižene prepoved odtujitve in obremenitve na zemljišču. In nenazadnje zadnjič, na podlagi služnosti v javno korist je mogoče izplačati odškodnino tudi na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija.
Krščanski demokrati se zavzemamo za dosledno varovanje schengenske meje v skladu z veljavnimi predpisi. Vedno bomo prisluhnili občankam in občanom ob meji ter se zavzemali za njihovo varnost. korak naprej predstavlja tudi vzpostavitev pogojev za nemoteno urejanje služnosti, ki je potrebna za postavitev ograje na meji. Zato bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija Zakon o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje soglasno podprli.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 25. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGOVINI v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina treh poslancev in poslanke s prvopodpisanim mag. Branislavom Rajićem.
Predlog zakona je na 15 seji 9. 9. 2021 obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani.
Približno eno leto nazaj je bila sprejeta novela Zakona o trgovini, ki je določila prepoved obratovanja prodajaln ob nedeljah in dela prostih dnevih. Ta določa dve splošni izjemi, zaradi katere prepoved ne velja za prodajalne na posebni lokaciji, katerih površin ne presega 200 kvadratnih metrov, in prodajalne ne glede na njihovo lokacijo, če njihova površina prav tako ne presega 200 kvadratnih metrov, pod pogojem, da v njih delo na nedeljo ali praznik poleg poslovodnih oseb opravljajo študenti in upokojenci. Le nekaj mesecev kasneje je dodatne izjeme za omejeno veljavnost do konca leta 2022 uvedel tudi deveti protikoronski zakon, in sicer za letališča ne glede na velikost prodajnega prostora ter za turistično-informacijski center in muzeje.
Danes na predlog nepovezanih poslancev že tretjič v zelo kratkem času posegamo v člen Zakona v trgovini, ki prepoveduje nedeljsko obratovanje. Zakonski predlog širi nabor izjem prodajaln

23. TRAK: (DAG) – 11.50

(nadaljevanje) na posebnih lokacijah, in sicer na trgovine v kampih, hotelih, muzejih, galerijah, turistično-informacijskih centrih ter pokopališčih. Predlagatelj želi ukiniti kriterij površine do 200 kvadratnih metrov za prodajalne na posebnih lokacijah, če te predstavljajo kombinacijo trgovine in drugih namenskih prostorov. Poleg tega uvaja dodatno izjemo, v skladu s katero bi lahko nedeljsko delo v trgovini opravljali tudi družinski člani poslovodnih oseb.
Spomnimo, da je zdaj veljavna novela zakona, ki prepoveduje nedeljsko in praznično delo trgovin, prejela podporo 72 poslancev. Javnomnenjske raziskave kažejo, da nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo tako trgovci kot širša javnost. Novela je uspešno prestala celo presojo pred Ustavnim sodiščem, ki je ugotovilo, da se svobodno opravljanje gospodarske dejavnosti lahko omeji, če to terja javna korist. Pri tem je javno korist zaposlenih prepoznalo v zagotavljanju tedenskega počitka delavcev. Ustavno sodišče se je v preteklosti tudi sicer že večkrat opredeljevalo do nedeljskega zaprtja trgovin. Njegove dosedanje odločbe pričajo o tem, da največji izziv za ustavno skladnost predstavljajo ravno izjeme. Vsaka dodatna izjema zaradi kršitve načela enakosti tvega protiustavnost zakona, s tem pa vrnitev trgovcev na njihova delovna mesta tudi na nedeljo in praznik. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je Ustavno sodišče že leta 2005 razveljavilo zakon, ki je prepovedoval nedeljsko delo in arbitrarno določeno površino trgovin, ki so lahko izjemoma ostale odprte. Zato je toliko bolj presenetljiv predlog Nepovezanih poslancev, ki obsežno posega ravno v kvadraturo prodajaln, na način, ki ne samo, da kompromitira ustavno skladnost zakona, temveč tudi odpira številne možnosti zaobiti njegova določila.
V Poslanski skupini SAB novelo Nepovezanih poslancev razumemo kot nepremišljeno zakonsko rešitev, ki bi jo zelo verjetno doletela zaušnica Ustavnega sodišča in širše javnosti. Žal pa ta zaušnica ne bi bolela predlagatelja, temveč trgovke in trgovce, saj bi jim zopet odvzela pravico do nedeljskega počitka, na katero so čakali skoraj 20 let.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod predsednik, hvala za besedo.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini je bil vložen le slabih devet mesecev po tem, ko je Državni zbor sprejel novelo zakona, ki trgovcem prepoveduje določanje obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih z nekaterimi izjemami. Novela je bila sprejeta z 72 glasovi »za« in samo 13 glasovi »proti«. Tokrat predlagatelji želijo, da se določi dodatne izjeme od splošne prepovedi določanja obratovalnega časa ob nedeljah in dela prostih dnevih. In sicer bi te izjeme veljale tudi za prodajalne v hotelih, kampih in turistično-informacijskih centrih ter za prodajalne ob pokopališčih. Ravno tako predlagajo še sklop drugih izjem, katerih glavni namen je izogniti se smislu zakona, prepovedi nepotrebnega nedeljskega dela.
Od sprejetja novele Zakona o trgovini pa do danes smo na Slovenskem ugotovili, kako je s predpisovanjem načina uresničevanja svobodne gospodarske pobude in kako je s presojo dopustnosti njenih omejitev. To ne bi bilo mogoče brez odločilne vloge ustavnosodnega dela sodne veje oblasti. Pravico do svobodne gospodarske pobude zagotavlja ustava, to pa ne pomeni, da je lahko ravnanje tako pri ustanavljanju gospodarskih subjektov kot pri opravljanju gospodarske dejavnosti povsem svobodno. Zakonodajalec ima pooblastilo, da uredi način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ko gre za opravljanje gospodarske dejavnosti. Tako vzpostavlja ekonomsko politiko na posameznih področjih družbenega življenja, ki jo šteje kot najprimernejšo za doseganje splošne družbene blaginje, pri tem pa ima široko polje proste presoje. Zakonodajalec lahko ne le predpiše način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ampak lahko določene oblike podjetništva tudi omeji, če je za to izkazana javna korist, ki se nanaša, denimo, na varstvo zdravja ali življenja ljudi, na varstvo narave,

24. TRAK (VI) 11.55

(Nadaljevanje) na varstvo potrošnikov in tudi, seveda, na varstvo zaposlenih. Pobuda za oceno ustavnosti zakona, ki je bistveno omejil nedeljsko delo oziroma to pobudo so predložile štiri gospodarske družbe, ki se vse ukvarjajo z neživilsko trgovino. Glavnino njihovih poslov obsega prodaja športne opreme in ekskluzivnih oblačilnih blagovnih znamk. Pri pobudi niso sodelovali trgovci, ki imajo daleč največ zaposlenih in daleč največ prodajnih površin. To je dovolj zgovorno samo po sebi. Posebej pa izstopa licemerska skrb delodajalcev pred neenako obravnavo delavcev zaposlenih v trgovini z delavci zaposlenimi v drugih gospodarskih dejavnostih, ki delajo ob nedeljah in dela prostih dnevih. Delavci v trgovini ne morejo delati, čeprav bi si to želeli in niso upravičeni do dodatka za nedeljsko delo. Nikomur seveda nikoli ne pride na pamet, da bi povedal koliko ta fantastičen dodatek za nedeljsko delo znaša v nominalnem znesku. Zakon o dopolnitvah zakona o trgovini, kot je bil lansko leto sprejet v državnem zboru, ne pomeni nič drugega kot to, da je eden od relevantnih dejavnikov v Sloveniji, Državni zbor torej, začel problematizirati dejstvo, da se pri nas dela na petek in svetek, ob nedeljah in praznikih. Da ne delajo samo zaposleni v dejavnostih, ki morajo nujno funkcionirati, marveč se zaposleni v dejavnostih, denimo v trgovini, za katere sploh ni nujno, da svoje storitve opravljajo tudi ob nedeljah, izkoriščajo do onemoglosti. V razpravah se je tudi pokazalo, kako nesmiselno je določenim ljudem v Sloveniji pojasnjevati, da je bila v začetkih organiziranega delavskega gibanja ena od temeljnih zahtev ureditev in predvsem omejitev delovnega časa. Delovni čas pa je nujno urediti in omejiti zaradi neodtuljive človekove pravice do počitka. Množično nepotrebno delo ob nedeljah je socialno škodljivo. Tisočem ljudi, ki delajo namesto, da bi počivali, trpi socialno in družinsko življenje. Ti ljudje preprosto nimajo dovolj časa ne za sebe, kaj šele za svoje družine.
Glasovanje o predlaganih zakonskih spremembah na Odboru za gospodarstvo je bilo nazorno. Od 17 članov odbora nihče ni glasoval za, 16 pa jih je glasovalo proti. Tisti, ki to hoče, predvsem pa tisti, ki to zmore razumeti bo razumel. Onemu drugemu pa tako ni pomoči. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajič bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

MAG. BRANISLAV RAJIČ (PS NP): Dober dan! Pomoč vedno pride. Nepovezani poslanci se zavzemamo za svobodno gospodarsko pobudo in takšne posege države vanjo, ki so sorazmerni, skrbno premišljeni in ne povzročajo negativnih gospodarskih posledic, še posebej v tako zahtevnem času v katerem smo danes. Zaradi epidemije je slovensko gospodarstvo v zadnjem letu dni že precej okrnjeno, trg dela izgublja idealno podobo, ki smo ji bili priča v letih pred pojavom epidemije. Zato mora biti naš primarni cilj v prihajajočem obdobju ta, da po gospodarskem šoku vse svoje znanje in aktivnosti posvetimo pripravi in realizaciji čim več ukrepov, ki bodo slovensko gospodarstvo ponovno zagnali in ga postavili v stare tirnice. Zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih pa je, po naši oceni, povzročilo ravno nasprotne učinke, predvsem pa je z nepremišljenimi rešitvami bistveno in neracionalno otežilo delo malih trgovskih obrtnikov in podjetnikov. Če pogledamo številke, prihodki trgovcev so se zaradi nedeljskega zaprtja znižali za 9 %, od tega pa preteklega leta pa se je na Zavod za zaposlovanje na novo prijavilo 14 tisoč oseb iz trgovske dejavnosti, ki sicer slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 % vseh prihodkov. Poleg tega pa trgovci opažajo zaprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih že povzroča odliv kupne moči v sosednje države ter večja nakupovalna potovanja Slovencev v tujino. Zato ne preseneča, da smo v zadnjem letu dni prejeli pobude, kjer različni trgovski in turistični ponudniki poudarjajo, da se je v praksi izkazalo, da so nekatere omejitve iz novega zakona o trgovini povsem nesmiselne. Opozarjajo nas na škodo, ki jim je bila povzročena in nas hkrati pozivajo k čim prejšnji ureditvi problematike, sicer bodo nekateri izmed njih celo prisiljeni zapreti vrata svojih trgovin. V skladu z navedenim je namen naše novele predvsem rešiti

25. TRAK: (VP) 12.00

(nadaljevanje) nekatere neživljenjske omejitve, ki jih določa veljavni zakon. s predlagano novelo smo želeli priskočiti na pomoč zlati mikro in malim trgovcem, ki jih je zaprtje trgovin močno prizadelo, saj so bili prihodki, ki so jih ustvarili s poslovanjem ob nedeljah in praznikih zanje vitalnega pomena. Nikakor pa ni bil naš namen spodkopavanje temeljnega pravila zaprtja trgovin ob nedeljah in napada na družinsko življenje ter prosti čas delavk in delavcev. To je poceni populizem. V nasprotnem primeru bi znali racionalno razložiti, v čem je smisel, da turistično-informacijski center, ki ob nedeljah lahko obratuje, ne sme turistu prodati drobnega spominka, magnetka ali razglednice Bleda. Ali v čem je smisel, da družinski člani ne smejo pomagali lastniku družinske trgovine, za katero smo dovolili, da je, ker je dovolj majhna, lahko odprta ob nedeljah. Ali v čem je smisel, da muzeji ob nedeljah ne smejo prodajati majhnega duplikata Kofetarice Ivane Kobilice, ki je znana po celem svetu. Zakaj izčrpavati novi terminal na letališču in mu samo za eno leto omogočiti obratovanje trgovine tudi v nedeljskem času? Ne glede na gnev poslanskih kolegic in kolegov, ki so v duhu populizma poudarjali prednosti zaprtja trgovin ob nedeljah, nas podpora številnih gospodarskih deležnikov, obrtno-podjetniške zbornice, gospodarske zbornice, trgovinske, turistično-gostinske zbornice, združenja malih trgovcev, številnih javnih turističnih zavodov in skupnosti občin Slovenije krepi v prepričanju, da smo predlagali premišljene in racionalne izjeme od splošnega zaprtja trgovin ob nedeljah. Ni vsak kapitalist pokvarjen in izkoriščujoč do svojih delavcev. K zavrnitvi novele pa je prispevala tudi stranka SMC, ki vedno znova poudarja, da je liberalno-gospodarsko usmerjena in politični partner slovenskemu gospodarstvu. A, glej ga zlomka, pri glasovanju o noveli so poslanci SMC pokazali svoj primarni vzgib ubogljivosti koalicijskega diktata. Niso podprli niti najmanjših, za marsikaterega trgovskega in turističnega ponudnika ključnih zakonodajnih sprememb, ki bi prispevale k ohranjanju delovnih mest, povečanju povpraševanja in potrošnje in zvišanju gospodarske rasti. Floskule, ki jih trosijo dobrikajoč se gospodarstvenikom, v praksi ne veljajo niti toliko, kolikor je bilo črnila v tisku njihovih izjav. Šokantno, kako nizko lahko sega podrejanje, je, da so poslanci SMC zavrnili celo lastne predloge / znak za konec razprave/, ki so jih še lani zagovarjali sami in za katere se je zavzemalo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Zdaj jim pač ne diši predlagatelj tega zakona. Novele niso podprli kljub zavedanju, da gre za ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu, in da so bili tem spremembam naklonjeni gospodarski sopotniki, na katere sami stavijo. Gospodarstvo se lahko upravičeno sprašuje ali je SMC s tovrstnimi dejanji res tisti politični partner, ki mu lahko obrtniki / znak za konec razprave/ in podjetniki zaupajo. Kdo je koga izdal, se bo izkristaliziralo kmalu, pa čeprav se za potrebe volitev že šiva nova preobleka.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jani Ivanuša. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani prisotni.
Poslanci, z izjemo Slovenske nacionalne stranke, ste prejšnje leto v Državnem zboru uradno uzakonili zaprtje trgovin ob nedeljah. Vse lepo in prav, vsak ima svoje mnenje. Razen določenih izjem manjših prodajaln, bencinskih servisov, postajališč in trgovinic v bolnišnicah ste ukinili delo v trgovinah ob nedeljah. V Slovenski nacionalni stranki nismo bili proti dobrobiti delavcev zaposlenih v trgovini, ampak proti gospodarski škodi, ki ga taka uzakonitev povzroča, gospodarski škodi, ki se na koncu pozna tudi pri naših slovenskih delavcih v trgovinah. Odprtje določenih trgovin ob nedeljah, in sicer ob hotelih, kampih in še nekaterih izjem, kot so ga predlagali nepovezani poslanci, bi imelo več pozitivnih kakor negativnih učinkov. Gospodarstvo bi bilo na boljšem, na boljšem bi bili potrošniki, konec koncev pa tudi delavci sami. Slovenska nacionalna stranka je imela tudi zelo dober predlog, da se vsaj v decembru, v mesecu decembru, v času največjih nakupov dovoli izjema in so trgovine lahko odprte. Z amandmajem ste ga na žalost, ki ste ga na žalost zavrnili, smo želeli, da se trgovci v decembru, ponavljam, lahko sami odločijo, kakšen obratovalni čas bodo imeli, in

26. TRAK: (DAG) – 12.05

(nadaljevanje) samo to. To v decembru ni le izjema, ampak je pomembno za njihov poslovni model in celotno gospodarstvo, pač pa tudi za prihodke v državnem proračunu. Nihče si ne želi izkoriščanja slovenskih delavcev in kakršnekoli prisile, da bi Slovenci, zaposleni v trgovinah, izgorevali brez zasluženega počitka. Treba pa je bilo poudariti le to, če bi bile trgovine v decembru odprte, to ne pomeni prisile slovenskega delavca v delo brez počitka. Nekateri lahko vzamejo zaslužen počitek med tednom, ni nujno v nedeljo. Določenim pa celo ustreza prost dan med tednom, saj imajo takrat manj gneče na izletih ali pri podobnih aktivnostih. V trgovinah z živili so bili prihodki v primerjavi s preostalimi meseci leta višji za 17,9 %, v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami pa kar za 36,2 %. Glede na te statistike prejšnjih let je podobna projekcija glede povečane potrošnje decembra pričakovana tudi v prihodnosti. Čez tri mesece bomo tako negativno vplivali na bruto družbeni proizvod Republike Slovenije in posledično življenjski standard Slovencev. Dejstvo je tudi, da se bodo ljudje decembra, še posebej pred in med začetkom adventa, raje kot v ostalih mesecih ob nedeljah odločali za nakupe v tujini. To pa pomeni, da bodo zaradi izpada prihodkov Slovenije na boljšem trgovci in preko davkov državna blagajna sosednje Avstrije in Hrvaške. In še kje. Slovenskim potrošnikom tako nismo znižali želje po nakupih, le preusmerili jo bomo v korist gospodarstev sosednjih držav.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavil gospod Franci Kepa.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Lep pozdrav gostom! Kolegice in kolegi!
Zakon o trgovini je bil prvič v Republiki Sloveniji sprejet leta 1993. Od takrat pa je bil deležen že več noveliranj, predvsem na področju obratovalnega časa trgovin. To področje je bilo skozi zgodovino deležno največ polemik, o določbah glede obratovalnega časa je več presoj opravilo Ustavno sodišče. Zakonodajalec je bil deležen več zakonodajnih predlogov in pobud. Leta 2003 je bil razpisan referendum, na katerem so se volivci s 57,53 % »za« odločili za nedeljsko zaprtje trgovin. Trenutno veljavni Zakon o trgovini je bil sprejet 29. septembra 2020 in je določil, da trgovec obratovalnega časa prodajalne ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Razen ob predpisanih izjemah, na podlagi katerih lahko prodajalne delajo ob nedeljah in dela prostih dnevih, kadar so velikosti do 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območjih bencinskih servisov, mejnih prehodov, pristanišč, namenjenih za javni promet, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter v bolnišnicah; imajo površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in dela prostih dnevih opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, z njim pa lahko delo opravlja tudi dijak, študent ali upokojenec, ki opravlja začasno ali občasno delo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Edvard Paulič, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča.
Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Zakon o trgovini smo v Državnem zboru spreminjali pred kratkim, ko smo uresničili skoraj 20 let staro večinsko odločitev državljank in državljanov s posvetovalnega referenduma. Tako so lahko danes ob nedeljah in praznikih odprte zgolj tiste trgovine, ki jim zakon to posebej dovoljuje. Namen takšne ureditve je, ne samo upoštevati voljo slovenskega ljudstva, ampak tudi zavarovati pravice delavcev v trgovinski panogi. Izkazalo se je, da smo se potrošniki

27. TRAK: (JJ) – 12.10

(nadaljevanje) zelo hitro privadili na spremenjen delovni čas trgovin. Torej, kakšnih zapletov ali nevšečnosti zaradi nove ureditve ni bilo. In nenazadnje tudi ustavna presoja takšne ureditve, ki jo je vložilo 17 trgovskih družb je bila na Ustavnem sodišču zavrnjena.
Skratka, po predlogu predlagatelja bi izjeme veljale tudi za prodajalne v hotelih, kampih in turistično-informacijskih centrih ter za prodajalne ob pokopališčih. Kot izjema je bila predlagana tudi kombinacija trgovine in drugih namenskih prostorov, ki presegajo 200 kvadratnih metrov. Z amandmajem na matičnem delovnem telesu je bila dodatna še izjema za prodajalne v muzejih in galerijah, predlog pa naj bi omogočal opravljanje dela ob nedeljah in dela prostih dneh tudi družinskim članom nosilcev dejavnosti.
Ta zadnji očit, da po sedanji ureditvi družinski člani ob nedeljah ne morejo delati ne drži, saj že zakon o preprečevanju dela na črtno omogoča to izjemo. Družinski član lastnika trgovine lahko opravlja kratkotrajno delo v obsegu 40 ur mesečno. To pomeni, da bi lahko vsak družinski član delal vsako nedeljo po 10 ur. Tudi očitek, da zaprtje trgovin ob nedeljah v kapih in hotelih nižja stopnjo udobja teh nastanitvenih objektov ne drži. V klasifikaciji, ki določa standarde, za nap primer kampe in hotele, ni zahtevano, da je trgovina v teh nastanitvenih objektih odprta 7 dni v tednu, Za ustrezno visoko bonitetno oceno je dovolj že dejstvo, da trgovina tam je.
Skratka, po mnenju LMŠ je zakonska ureditev takšna kot je bila sprejeta z zadnjo spremembo Zakona o trgovini primerna in menimo, da je dodatno širjenje izjem nevarno predvsem z vidika presoje ustavnosti že sprejete zakonske ureditve, zato predlagane spremembe na matičnem delovnem telesu nismo podprli.
In nenazadnje na predlog novele je imela številne vsebinske pripombe in opozorila glede morebitne neustavnosti tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki jih predlagatelj ni upošteval niti ne odpravil. Tudi zaradi slednjega in zaradi vsega prej naštetega smo v Poslanski skupini LMŠ sprejeli odločitev, da je bolj pravilno in odgovorno predlog Novele zakona o trgovini ne podpreti.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine SD.

Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
Potem ko je Državni zbor lani po dolgih letih uzakonil voljo ljudi in sprejel ureditev po kateri so trgovine ob nedeljah zaprte, je sprejeti zakon prav tako prestal presojo Ustavnega sodišča. Slednje je presodilo, da zakonodajalce sme zaradi javne koristi poseči v svobodno gospodarsko pobudo tudi z omejitvijo obratovalnega časa, na primer trgovin. Tako praksa kot odločitve Ustavnega sodišča so pokazali, da je sprejeta ureditev ustrezna in dosega bilje, zaradi katerih je bila sprejeta. To pa je pravica do nedeljskega počitka za zaposlene v trgovski dejavnosti. Sprejeti zakona pa tudi naknadno sprejeta dopolnila v okviru interventnih zakonov so omogočila nedeljsko zaprtje večine velikih trgovin in trgovinskih centrov, pri tem pa je dopuščenih dovolj izjem, da nista ogroženi, ne svobodna gospodarska pobuda ne svoboda dela. Veljavni zakon dopušča lastnikom malih trgovin, da nedeljsko in praznično delo trgovin opravijo sami ali pa s pomočjo prokuristov, ter občasnega dela študentov, upokojencev ali brezposelnih. Z dopolnitvami v okviru PKP zakonov so bile dodane tudi izjeme, ki so prej ovirale prodajalne v okviru letališč, muzejev, turistično-informacijskih centrov in podobno. Zato ocenjujemo, da je trenutna ureditev dosega svoj namen in da za subjekte ne predstavlja pretirane ovire. Oskrba potrošnikov je omogočena, prav tako pa obstoji dovolj izjem, ki prodajalcem

28. TRAK: (TB) – 12.15

(nadaljevanje) omogočajo ustrezno organizacijo delovnega časa in to je naše trdno prepričanje, to ne izvira iz populizma.
Dodatne izjeme, ki bi jih pa predlagatelj želel dodati v zakon, po našem mnenju enostavno niso potrebne. Njihovo sprejetje bi lahko povzročilo razvodenitev veljavnih rešitev, ter odprlo pot za nove zahteve, prilagoditve in morebitne ustavne presoje. Dodatne izjeme ne bi pomenilo ureditve položaja za obstoječe subjekte, temveč bi ustvarile zgolj pritisk za gradnjo posebej prilagojenih trgovskih objektov, ki bi zadostili v zakonu začrtanim izjemam, to pa bi pomenilo seveda, da bi veljavne zakonske rešitve popolnoma razvodenele.
Spoštovano in(?) podobno je v obravnavi ugotovilo tudi matično delovno telo, ki členom zakona ni izglasovalo podpore, zato da predlog danes končuje zakonodajni postopek. Veljavna ureditev podjetnikov pretirano ne omejuje v svobodni gospodarski pobudi in omogoča nujno preskrbo za vse kategorije potrošnikov. Prav tako pa ustrezno in sorazmerno omejuje pritisk po nedeljskem delu zaposlenih v trgovski dejavnosti. Nadaljnje spremembe predpisov bi zato po našem mnenju morali iskati predvsem v smeri, ki bi zagotovila tedenski počitek in pravico do preživljanja prostega časa tudi vsem drugim delavkam in delavcem, ki prav tako delajo ob nedeljah in praznikih, a ne v okviru trgovske dejavnosti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
O zaprtju trgovin ob nedeljah se pogovarjamo že 20 let, od referenduma leta 2003, kjer so državljani in državljanke Republike Slovenije podprli zaprtje trgovin ob nedeljah z veliko večino in nadaljnjih 20 let so vse javnomnenjske raziskave pokazale, da ljudje tega mnenja niso spremenili, čeprav marsikomu paše it v trgovino ob nedeljah, podpirajo zaprtje trgovin z 70, 80 odstotno večino. To je logično, ljudje namreč razumejo, da je pravica do počitka prva in osnovna delavska pravica in da je pravica do počitka in do proste nedelje pogoj dobrega življenja. Zaposleni v trgovinah, čeprav delajo pogosto za minimalne plače, so živeli v sistemu, ki jim je to pravico odrekal. Delali so od petka do svetka, ob nedeljah niso imeli časa zase, za svoje družine, za prijatelje in zelo pogosto je bila na delu izčrpanost, depresije in zgodne upokojitve.
Na pobudo Levice smo pred enim letom sprejeli zakon, ki to anomalijo v sistemu odpravlja. Tudi več 10 tisoč zaposlenih v trgovinah, je zdaj končno, v zadnjem letu, dobilo pravico do proste nedelje in ta zakon udejanja to temeljno pravico do počitka in do proste nedelje. Novela, ki so jo pripravili Nepovezani, se na papirju sliši precej zdravorazumsko. Dopustili bi nekaj izjem, za kampe, pa za aerodrom, pa za turistično informacijske centre in tako naprej, ampak problem te novele je, da je v resnici mina za celotno ureditev.
Zakon, ki trenutno velja in je bil lani sprejet na pobudo Levice, je namreč prestal presojo na Ustavnem sodišču, z dodatnimi izjemami v zakonu pa bi se lahko ustavnost tega zakona in trenutne ureditve podrla in, ocenjujem, da je bila namera predlagateljev prav ta – podreti celotno ureditev, zakon napraviti neustaven in tako po dogovoru s Trgovinsko zbornico, zopet omogočiti presojo na Ustavnem sodišču, ki je ta novela verjetno ne bi prestala, zaposleni v trgovinah pa bi šli ob nedeljah nazaj delat.
Zato nas veseli, da je bil zakon na odboru soglasno zavrnjen. 15 glasov proti, noben glas, niti en glas, ni bil za. To me navdaja z optimizmom, predvsem zato, ker me je, po pravici povedano, skrbelo, da smo v neki shizofreni situaciji, kjer bi isti Državni zbor,

29. TRAK: (NB) – 12.20

(Nadaljevanje) isti poslanci, isti ljudje, ki so lani s 73. glasovi za, to veste, da se malokrat zgodi, da bi s tako večino nek zakon podprli, zdaj spremenili mnenje in omogočili suspenz ureditve, ki smo jo lani sprejeli in zaposlene v trgovinah poslali nazaj ob nedeljah delati. To bo vse.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine NSi predstavil gospod Mihael Prevc.

Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NS): Hvala za besedo, podpredsednic. Spoštovani!
Poslanska skupina Nepovezanih poslancev je v parlamentarno proceduro vložila Predlog Zakona o trgovini, ki naj bi uzakonil dodatne izjeme od prepovedi določanja obratovalnega časa ob nedeljah in dela prostih dnevih. Izjeme bi veljale tudi za prodajalne v hotelih, kampih, turistično-informacijskih centrih ter za prodajalne ob pokopališčih, ki ponujajo artikle namenjene za urejanje grobov. Obratovalni čas bi se lahko določil brez omejitve ne samo v prodajalnah, ki sodijo med izjeme in ki imajo površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, temveč tudi v prodajalnah, ki predstavljajo kombinacijo trgovine in drugih namenskih prostorov, na primer, gostinski lokali, čakalnice, itd., ki skupaj presegajo omenjeno kvadraturo. Družinskim prodajalnam pa bi se omogočilo, da lahko dela ob nedeljah in praznikih opravljajo tudi družinski člani, nosilca trgovinske dejavnosti ter družinski člani zakonitega zastopnika pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost. Poslanci Nove Slovenije na matičnem delovnem telesu predloga zakona nismo podprli. Smo pa koncem lanskega leta z veseljem podprli zakon o trgovini, ki je le z nekaj manjšimi izjemami končno uzakonil voljo državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so se na predhodnem zakonodajnem referendumu že daljnega leta 2003, večinsko odločili za nedeljsko zaprtje trgovin. V Novi Sloveniji se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah, tehtati več vrednot in tega ne jemljemo zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas na drugi strani pa imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi. Z omejitvijo obratovanja trgovin ob nedeljah smo vsekakor prispevali k poenotenju družbe okrog nedelje kot dneva počitka ter nedeljo v družbi njihovih najbližjih omogočili številnim trgovkam in trgovcem. Ko to družinsko vrednoto tehtamo s poslovno svobodo trgovin do nedeljskega obratovanja, se vendarle tehtnica nagne na stran vrednote družine. Družina, ki je temelj na katerem je naša družba zgrajena in le če bo ta temelj trden, bo lahko dolgoročno delovala slovenske družba in slovensko gospodarstvo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. december 2009, Državni zbor ugotavljam, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato dajem za dopolnilno obrazložitev predloga zakona za besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki. Izvolite.

30. TRAK: (DAG) – 12.25

(nadaljevanje)

MAG. MAJA HOSTNIK KALIŠEK: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!
Spremembe in dopolnitve Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje so pripravljene s ciljem prenosa evropske zakonodaje zaradi treh nadaljnjih sprememb in dopolnitev Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje. Predlagane spremembe so del ukrepov Evropske komisije, s ciljem omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi EU ter odpraviti ovire za prosto gibanje enot vzajemnih skladov ob zagotavljanju višje zaščite vlagateljev. Predlog zakona podrobneje določa pravila družbi za upravljanje države članice glede trženja enot vzajemnih skladov v Sloveniji. Vse zadevne informacije mora slovenskim vlagateljem sama ali preko pooblaščene druge osebe zagotavljati v slovenskem jeziku. O nameravanih spremembah mora družba za upravljanje v predpisanem roku predhodno seznaniti pristojni organ. S spremembo se določajo pogoji za preklic trženja enot vzajemnih skladov, s čimer se odpravlja zmedo na kapitalskem trgu ob dosedanji neenotni ureditvi.
Podrobnejša ureditev je predlagana tudi v delu obdavčenja Agencije za trg vrednostnih papirjev o spremembah pomembnih dejstev. Določen je 15-dnevni rok, v katerem mora agencija obvestiti družbo za upravljanje, da ne sme uvesti načrtovane spremembe v primeru, da družba za upravljanje ne bi več izpolnjevala pogojev iz predpisov, ki urejajo njeno poslovanje. Druge spremembe so predlagane z namenom uskladitve pogoja glede minimalne višine kapitala družbe za upravljanje, kot tudi pogoji glede višine lastnih sredstev družbe za upravljanje v obveznice posameznega izdajatelja.
Z namenom enake obravnave vlagateljev po vsej Evropski uniji vsebine trženja vzajemnega sklada ureja Uredba 2019/1156/EU, ki je bila sprejeta v paketu z direktivo, ki se prenaša v ta zakon. Uredba določa načela trženja na način zagotavljanja čim večjega varstva vlagateljev, in sicer morajo tržna sporočila predstavljati tveganje in koristi nakupa enot v vzajemnih skladih. Prav tako morajo biti vse informacije v tržnih sporočilih poštene, jasne in ne smejo biti zavajajoče.
Primarni cilj te novele je torej uskladitev s pravnim redom EU, zato predlagam, da predlog zakona podprete.
Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada v skladu s 142. členom Poslovnika Državnega zbora, ki ureja skrajšani postopek, pričakuje, da se v okviru te seje opravi tudi tretja obravnava predloga zakona.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Zahvaljujem se mag. Maji Hostnik Kališek.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato dajem besedo za predstavitev poročila odbora predsedniku odbora, gospodu Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 36. seji, 7. septembra letos, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Državnemu zboru ga je v sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k desetim členom.
Državna sekretarka Ministrstva za finance je v uvodu predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona, pri katerih gre za uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom. Pri predstavitvi rešitev predloga zakona je izpostavila predvsem višjo zaščito vlagateljev ter določitev pravil in pogojev trženja enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so pripravili pisno mnenje, ter pojasnila, da je večina pripomb z vloženimi amandmaji poslanskih skupin SDS, NSi in SMC upoštevanih.
V razpravi so nekateri poslanci

31. TRAK: (SB) – 12.30

(nadaljevanje) opozorili na 6. člen predloga zakona, ta črta 130. člen osnovnega zakona, ki opredeljuje natančne smernice glede oglaševanje investicijskih skladov. Pri tem so izpostavili vprašanje zaščite potrošnikov pred nejasnim in zavajajočim oglaševanje. Želeli so pojasnila kje v direktivi ter na kakšen način je področje oglaševanja investicijskih skladov natančneje opredeljeno in določeno. V nadaljevanju razprave so poslanci pozdravili harmonizacijo zakonodaje znotraj Evropske unije in prenos direktiv Evropske unije v nacionalno zakonodajo. V dodatnih obrazložitvah je državna sekretarka najprej povedala, da je 130. člen črtan zaradi črtanja v Evropski direktivi. Predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je v nadaljevanju odgovor še podrobneje pojasnil, in sicer, da bodo pravila oglaševanja podana z zavezujočimi smernicami, ki bodo vključevale tudi alternativne investicijske sklade oziroma profesionalne vlagatelje. Tem je izpostavil, da bo državni regulator, se pravi Agencija za trg vrednostnih papirjev poskrbel za vzpostavitev sistema, ki bo ščitil investitorje v sklade. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vseh 10 amandmajev poslanskih skupin SDS, NSi in SMC ter jih sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospoda Polnarja vabim, da predstavi še stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi!
Nova zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov, kamor spada zakon, ki ga danes obravnavamo, vliva upanje, da se ne bodo ponovile stare velike napake. Osnovna besedila zakonov in njihove spremembe temeljijo na spoznanju o pravilnosti ugotovitve, da je eno poznati cilj, nekaj povsem drugega pa je kako ta cilj doseči. Vse kar so nam govorili v dobrem desetletju in pol, v zadnjem desetletju in pol je bilo lažno. Trgi niso delovali sami od sebe, ustvarjalci finančnih instrumentov pa niso bili nezmotljivi genialci. Odkrili smo pravzaprav, da je bil denar politični instrument, čez noč si je bilo mogoče izmisliti milijarde evrov, ki so prav tako čez noč izginile pod pogojem, da sta se s tem strinjali ali pa sta tako želeli Vlada ali pa centralna banka. Svetovni finančni mojstri so prepričevali javnost, da njihovi modeli odlično funkcionirajo. Tehnike obvarovanja pred tveganji in metode njihove razpršitve pa da so razvite do popolnosti. Vsi so se delali kakor da razumejo komplicirane modele na katerih temeljijo ezoterični finančni instrumenti. Finančna ravnotežna spretnost je izrazila zmagoslavje nad zdravim razumom. Težko je resda nasprotovati nekomu, ki v letu dni na newyorškem Wall Streetu ali pa londonskem Cityju zasluži toliko kot denimo univerzitetni profesor v celem življenju. Na taki ravni razmišljanja je zlahka narediti napako, tako da se brezobzirnost in nesramnost spremenita v pamet, znanje in vrlino. Nezadostna regulacija finančnih aktivnosti pa nima vpliva samo na nelegalne prakse, marveč spodbuja pretirano špekulativnost pri tistih, ki neprestano hitijo za zaslužkom. Investicijska podjetja so v Sloveniji konec leta 2020 za račun strank vodila finančne instrumente v vrednosti 17 milijard in 600 milijonov evrov. Od tega je bilo 14 milijard in 200 milijonov v domačih finančnih instrumentih. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je bil pripravljen zaradi uskladitve naše zakonodaje z

32. TRAK (VI) 12.35

(nadaljevanje) evropskim pravnim redom. Z obravnavano novelo se v slovenski pravni red prenašajo tri direktive v delu, ki se nanaša na kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in družbe za upravljanje. Cilj predlaganih sprememb je omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi Evropske unije ter odpraviti ovire za prosto gibanje enot kolektivnih naložbenih podjemov ob zagotavljanju višje zaščite vlagateljev. Predlog zakona podrobneje določa pravila družbi za upravljanje države članice glede trženja njenih enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v Sloveniji. Določa se, da mora o nameravanih spremembah družba za upravljanje v predpisanem roku predhodno seznaniti pristojni organ ter vse informacije slovenskim vlagateljem zagotavljati v slovenskem jeziku. Prav tako se določajo tudi pogoji za preklic trženja enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje. Spreminjajo pa se tudi pogoji glede višine lastnih sredstev družb za upravljanje ter pogoji tem družbam glede naložb lastnih sredstev v obveznice posameznega izdajatelja. Vsaka odločitev za udeležbo pri poslovanju na trgu finančnih instrumentov je povezana s pripravljenostjo na tveganje. Za vlagatelje je pri tem lahko napotilo tudi ocena slovenskega odbora za finančno stabilnost in v njegovem imenu Agencije za trg vrednostnih papirjev. Na trgu vzajemnih skladov sta najpomembnejši tveganji likvidnostno in tržno ocenjeni kot visoko tvegani.
Poslanci poslanske skupine Desus bomo podprli spremembe in dopolnitve zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Hvala lepa.

PODPREDSDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti mag. Marko Pogačnik. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Ključni razlog za spremembo je uvrstitev evropske direktive v sam zakon. Poglavitne rešitve predlaganih sprememb so, da se določa postopanje nadzornega organa glede podružnic o upravljanju. / nerazumljivo/ prejemu vseh informacijah o spremembah, črtanje določb po /nerazumljivo/ v nacionalni zakonodaji, sprememba pogojev za trženje enot. Skratka, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bodo te spremembe oziroma uvajanje evropske direktive prinesle še boljšo, še stabilnejšo zakonodajo, predvsem pa, da bodo ščitili na eni strani tako ponudnika teh rešitev kot tudi samega uporabnika. Zaradi vseh navedenih razlogov bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog sprememb podprli.

PODPREDSDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine LMŠ bo predstavila gospa Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoča. Kolegice, kolegi, predstavnici vlade!
Z obravnavano novelo se v slovenski pravni red prenašajo tri direktive. Poleg tega se določajo pogoji za trženje enot KNPVP, to je skladov, katerih namen je skupno vlaganje sredstev, zbranih pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje ali druga likvidna finančna sredstva, ki poslujejo po načelu razpršitve tveganj. Konec leta 2020 je v Republiki Sloveniji poslovalo pet družb za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so opravljale 82 vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada. Prav tako je bilo notificiranih tudi 111 skladov iz drugih držav članic EU, ki so se tržilli v Republiki Sloveniji. Predlog zakona spreminja pogoje za trženje enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, pri čemer se sledi predvsem zagotavljanju informacij vlagateljem, načinu oddaje naročila glede ponovnega odkupa in izplačila enot. V razpravi na Odboru za finance smo v LMŠ izpostavili 6. člen novele, ki predvideva črtanje sedanjega 130. člena.

33. TRAK: (VP) 12.40

(nadaljevanje) Ta člen je namreč opredeljeval, da je za oglaševanje investicijskega sklada med drugim določeno, da mora biti vsebina oglasa jasna, nedvoumna in ne sme biti zavajajoča. Ker se s predlogom novele ta člen črta, smo izrazili pomislek, kako bodo s to spremembo zaščiteni potrošniki. Še posebej v luči dejstva, da se je zaupanje v vzajemne sklade v zadnjem času okrepilo in so se vlaganja povečala. Na vprašanje ali je zdaj ta zaščita ustrezno urejena s kakšno drugo določbo ali predpisom, nam je predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev odgovoril, da se nadzor nad oglaševanjem rešuje v evropski uredbi, ki je v veljavo stopila v začetku meseca avgusta in oglaševanje zelo natančno ureja in da se z njo v bistvu nadgrajuje to, kar je bilo v tem členu napisano. Poleg tega pa je evropski organ za vrednostne papirje in trge pripravil smernice, ki še natančneje opredeljujejo, kakšna mora biti lastnosti posameznih oglasov. Te smernice bo agencija zdaj prenesla tudi v podzakonski akt.
Ker je bilo na naše pomisleke ustrezno odgovorjeno, v Poslanski skupini LMŠ predlogu zakona ne bomo nasprotovali.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jožef Horvat. Predstavil bo stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovana gospa državna sekretarka, drage kolegice in kolegi.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje v slovenski pravni red prenašamo tri direktive evropskega parlamenta in sveta. Ena je iz junija 2019 in je v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov, druga je iz novembra 2019 in je v zvezi o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, tretja pa je prav tako z novembra 2019 in govori o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic. Vse tri direktive se prenašajo v delu, ki se nanaša na kolektivne naložbene podjeme za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje. Gre za odprte investicijske sklade, ki premoženje zbirajo javno, in se nanaša tudi na družbe za upravljanje. V slovenski pravni red bodo vpeljane naslednje rešitve glede investicijskih skladov in družb za upravljanje.
Uredi se ravnanje nadzornega organa, to je Agencije za trg vrednostnih papirjev, po prejemu informacij o spremembah glede podružnice družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici. Če zaradi sprememb družba za upravljanje ali vzajemni sklad nebi več izpolnjevala zakonskih zahtev, agencija v 15-ih dneh obvesti družbo, da te spremembe ne izvede. V nasprotnem primeru agencija sprejme ustrezne ukrepe nadzora, vključno z izrecno prepovedjo trženja, če je potrebno. Naprej, črtajo se nekatere določbe, ki regulirajo način oglaševanja investicijskega sklada. Spremenijo se pogoji za trženje enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje druge države članice v Sloveniji. Pri tem se sledi predvsem zagotavljanju informacij vlagateljem. Dodane so določbe glede preklica trženja enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje države članice v Sloveniji. Predhodno se opozori imetnike enot iz Slovenije, da lahko v obdobju vsaj 30 delovnih dni zahtevajo izplačilo brez izstopnih stroškov.
Kot je razvidno iz navedenega, gre za tehnični zakon. Je pa seveda zelo pomemben zakon in ocenjujemo, da je bil dobro pripravljen, da so omenjene tri direktive dobro implementirane v slovenski pravni red. In zato bo tudi podpora Poslanske skupine Nove Slovenije soglasna.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

34. TRAK: (NB) – 12.45

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednica. Lep pozdrav sem prisotnim!
Pred seboj imamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje, ki ga je v postopkovno proceduro vložila Vlada in katerega osnovni namen je v naš pravni red prenesti vsebino nekaterih direktiv Evropske unije, ki na tak ali drugačen način zadevajo delovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje. V okviru teh direktiv med drugim v naš pravni red prinašamo zakone, ki se tičejo čezmejne distribucije kolektivnih družbenih podjemov, bonitetnega nadzora, investicijskih podjetij in izdajanja kritih obveznic ter javnega nadzora teh obveznic. V Poslanski skupini SMC razumemo vsebine teh direktiv kot del prizadevanj v smeri bolj varnega, skrbnega in preglednega poslovanja investicijskih družb kot skrbnikov. Novela zakona pa med drugim predvideva tudi spremembo pogojev za trženje enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji, pri čemer se sledi predvsem zagotavljanju informacij vlagateljem glede ponovnega odkupa in izplačila teh enot. Spreminjajo se pogoji glede višine lastnih sredstev družb za opravljanje ter pogoji teh družb glede naložb lastnih sredstev v obveznice posameznega izdajatelja. Predlog zakona natančneje določa tudi ravnanje nadzornega organa po prejemu vseh informacij o spremembah glede podružnice družbe za opravljanje v državi članici gostiteljice. Prepričani smo, da je vsak napor v smeri krepitve nadzora, ki je s sleherno adaptacijo zakonodaje primernejši in bolj organiziran, pozitivna novica za transparentnost samega kapitalskega trga celotne unije, ta pa se konec koncev posredno odraža tudi v višji stabilnosti poslovnega okolja naših podjetij, ki to nastopajo.
V Poslanski skupini SMC verjamemo, da so rešitve predlagane v okviru tega zakona dobre, saj bodo na učinkovit način pridobile regulacijo poslovanja in investicijskih skladov in družb za opravljanje pri nas. Predlog zakona tako razumemo kot del prizadevanj za krepitev in razvoj samih kapitalskih trgov, ki bodo temelj za zagon zdravega in razvojno-naravnanega gospodarstva v času okrevanja po epidemiji. Na podlagi navedenih dejstev bomo v poslanski skupini novelo zakona podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji bo gospod Marko Bandelli predstavil stališče Poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani!
Vsled sprememb evropskih direktiv nacionalni parlament danes obravnava novelo Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje. Spremembe direktiv predstavljajo del ukrepov Evropske komisije katerih cilj je omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi Evropske unije ter odpraviti ovire za prosto gibanje enot kolektivnih naložbenih podjemov. Prosto gibanje po kapitalskih trgih znotraj unije na drugi strani zahteva še višjo stopnjo zaščite vlagateljev, posledično novela poleg določitve enotnih pravil in pogojev trženja enot kolektivnih podjemov za vlaganje in prenosljive vrednostne papirje sistemsko uvaja boljši nadzor nad temi podjetji, med drugim tudi nadzor nad izdajanjem obveznic. To zadeva normativne spremembe, zagotavlja tudi višjo stopnjo stabilnosti teh podjetij. Novela spreminja postopke za priglasitev sprememb v zvezi s pristojnim organom sklada, pogoji glede višine lastnih sredstev družb za opravljanje ter pogoje v upravljavskih družb glede naložb lastnih sredstev v obveznice posameznega izdajatelj. Novela črta določilo zakona, ki natančno opredeljuje smernice glede oglaševanja investicijskega sklada. V SAB menimo, da črtanje tega določila ne sovpada s ciljem novele, ki zasleduje višjo zaščito vlagateljev. Izpostavlja se namreč dilema ali bodo nepoučeni vlagatelji dovolj zaščiteni pred nejasnimi in zavajajočim oglaševanjem. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je dala pripombe skoraj vsem členom zakona. Bistveni očitek se nanaša na dejstvo, da

35. TRAK: (TB) – 12.50

(nadaljevanje) so tako kompleksne določbe ostale brez vsebinske obrazložitve. Norma, brez jasno izražene vsebine in namena predstavlja nevarnost, tako da izvajanje samega zakona, kakor za njegov obstanek v primeru presoje Ustavnega sodišča. Ni dvoma, da zaščita vlagateljev na eni strani zahteva tudi učinkovite in odvračilne norme, ki eliminirajo kršenje ali zlorabe obstoječih predpisov, s strani upravljavskih družb, a kot rečeno brez ustrezne in jasne zakonodaje ta cilj ne bo dosežen.
Zaradi vseh izraženih in argumentiranih pomislekov, Poslanska skupina SAB novele ne bo podprla.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona, odločanje o njem pa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes, v okviru glasovanj, to je pol ure po prekinjeni 25. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Maji Hostnik Kališek, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
Izvolite.

MAG. MAJA HOSTNIK KALIŠEK: Spoštovani!
S predlogom zakona, ki je pred vami, se v slovenski pravni red, v delu, ki ureja upravljavca alternativnih investicijskih skladov, prenašata dve direktivi Evropske unije in sicer, direktiva 2019/1160 v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov, ter direktiva 2019/2034 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij.
Tokratne predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, so del ukrepov Evropske komisije s ciljem omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi, odpraviti ovire za prosto gibanje enot alternativnih investicijskih skladov, ter zagotoviti večjo zaščito vlagateljev. Predlog zakona tako uvaja predhodno trženje upravljavcev AIS, s katerim bodo upravljavci lahko predhodno preverili, ali pri profesionalnih vlagateljih obstaja interes za vlaganje v alternativne investicijske sklade. S spremembo se določajo tudi pogoji za preklic trženja enot AIS, saj ti pogoji znotraj EU doslej niso bili enotno urejeni.
Tokratna novela podrobneje ureja obveščanje Agencije za trg vrednostnih papirjev, o spremembah pomembnih dejstev in določa 15. dnevni rok, v katerem mora agencija obvestiti upravljavca alternativnih investicijskih skladov, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, v primeru, da potem upravljavec ne bi več izpolnjeval pogojev iz predpisov, ki urejajo poslovanje upravljavca AIS. Nadalje predlog zakona usklajuje pogoje za minimalni kapital upravljavca AIS, kot določa direktiva 2019/2034. Spremembe so tudi pri opredelitvi profesionalne stranke, ki se uskladi z evropsko zakonodajo, saj so različne definicije predstavljale težavo pri neposredni uporabi zakonodaje, ki določa posamične obveznosti glede trženja neprofesionalnim strankam.
Primarni cilj te novele je torej uskladitev s pravnim redom EU, zato predlagam, da predlog zakona podprete.
Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, glede na to, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, Vlada predlaga, da se v skladu s 142. členom Poslovnika tega zbora, ki ureja skrajšan postopek, v okviru te seje opravi tudi tretja obravnava tega predloga zakona.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predlog je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora, gospodu Robertu Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Kolegice in kolegi!
Tudi pri Zakonu o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, je Odbor za finance razpravo opravil na 36. seji 7. septembra letos. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora, so amandmaje k predlogu tega zakona vložile Poslanske skupine SDS, NSi in SMC in sicer, k sedmim členom.

36. TRAK: (JJ) – 12.55

(nadaljevanje) Državna sekretarka iz Ministrstva za finance je uvodu predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona s katerim se s prenosom dveh direktiv usklajujejo pravi red Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je služba pripravila pisno mnenje ter pojasnila, da je večina pripomb z vloženimi amandmaji poslanskih skupin upoštevana. Napovedala pa je tudi obširno končno redakcijo besedila v sodelovanju s predstavniki Ministrstva za finance. V razpravi so nekateri poslanci izrazili nasprotovanje predlogu zakona, saj menijo, da bomo v alternativne investicijske sklade lahko vlagali tudi neprofesionalni vlagatelji. Menili so, da omenjeni skladi spodbujajo visoko tvegane naložbe, kjer je pričakovana višja donosnost ob seveda tudi pričakovanem višjem tveganju. Ob tem so izpostavili tudi problematiko dejavnosti skladov, predvsem tistih, ki bi upravljali z nepremičninami. Nasprotno so nekateri drugi poslanci menili, da se morajo kapitalski trgi razvijati in biti temu ustrezno regulirani. Jasno je, da pri alternativnih investicijskih skladih obstaja določeno tveganje. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da se povečuje vlaganje v to zvrst finančnih instrumentov, kar pomeni, da se je odnos Slovencev do tveganih naložb spremenil, zato sta regulacija kapitalskega trga in nadzor zelo pomembna. V dodatnih pojasnilih je predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev pojasnil definicijo profesionalnega vlagatelja v alternativne investicijske sklade, ki je sicer zelo natančno določena v Zakonu o trgu finančnih instrumentov. Vsi ostali vlagatelji, ki ne ustrezajo tam določenim pogojem so neprofesionalni vlagatelji, ki bodo vlagatelju alternativne investicijske sklade le tako oziroma le v tiste sklade, ki bodo pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev in le v produkte, ki so licencirani. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in SMC ter jih sprejel. V skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Kot prvi dobi besedo mag. Marko Pogačnik. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov. Namen predloga zakona je odpraviti zakonske ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v Evropski uniji in omogočiti njihovo enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo čezmejno distribucijo. Z nadaljnjim razvojem unije kapitalskih trgov se bo zmanjšala razdrobljenost kapitalskih trgov, opravilo zakonske ovire za financiranje gospodarstva in doseglo večjo razpoložljivost kapitala za podjetja. Z navedenimi predlogi se bistveno ne posega v sistem upravljanja alternativnih investicijskih skladov, ampak se z manjšimi izboljšavami in popravki zagotavlja učinkovitejše upravljanje in nadzor tovrstnih skladov.
Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini SDS predlog podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Igor Peček bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ. ¸
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa spoštovana podpredsednica. Kolegice in kolegi, gospa državna sekretarka!
V Poslanski skupini LMŠ namen sprememb zakona razumemo predvsem kot še en ukrep Evropske komisije,

37. TRAK: (SB) – 13.00

(nadaljevanje) s katerim se na kapitalskem trgu naložbenih skladov zagotavlja učinkovitejše upravljanje in nadzor. Ker gre za naložbe, ki praviloma ne sodijo med tradicionalne naložbene tipe kakršne pozna večina kot so naložbe v delnice, obveznice ali denar, s katerimi poslujejo vzajemni skladi, ampak gre za vlaganja v realna sredstva, kot so podjetja, ki ne kotirajo na borzi, terjatve ali nepremičnine, je regulacija po našem mnenju še veliko bolj potrebna. Vsem je jasno, da pri alternativnih investicijskih skladih obstaja povečanje tveganje kot je običajno pri bolj uveljavljanih. Upoštevanje dejstva, da se vlaganje v alternativne investicijske sklade tudi v naši državi povečuje, pomeni, da se je odnos Slovencev do tveganih in bolj donosnih naložb spremenil, zato sta regulacija kapitalskega trga in nadzor nad njimi še kako pomembna. Določilo novega 34. a člena, ki definira predhodno trženje, v praksi pomeni zagotavljanje informacij in sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe, ki so naslovljene na potencialne profesionalne vlagatelje v Republiki Sloveniji. To dejansko pomeni, da se le-to lahko izvaja samo pri profesionalnih vlagateljih, izvajajo pa ga lahko upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki imajo sedež v Evropski uniji. Namen predhodnega trženja je, da se preveri interes vlagateljev in še ne pomeni naložbene ponudbe. Ravno zaradi visokega tveganja, ki ga tovrstne naložbe predstavljajo za neprofesionalne vlagatelje mora Agencija za trg vrednostnih papirjev spremljati delovanje registriranih upravljavcev alternativnih investicijskih skladov in do njih terjati dosledno trženje njihovih enot zgolj in samo profesionalnim vlagateljem. Definicija profesionalnega vlagatelja v alternativne investicijske sklade je zelo natančno določeno. Vsi ostali vlagatelji, ki pogojev ne izpolnjujejo, so neprofesionalni vlagatelji in bodo lahko vlagali le v sklade, ki so pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev in v produkte, ki so licencirani. Ob upoštevanju navedenega še zlasti z vidika razvoja kapitalskega trga je regulacijo, ki jo določata obe direktivi, potrebno prenesti v slovensko zakonodajo. Ob predvidevanju, da se bo obseg tovrstnega trgovanja v prihodnje še povečeval, mora biti v interesu vseh, da bo tudi naš kapitalski trg bolj stabilen in pod manjšim vplivom slabih finančnih praks, ki jih je pri nas do sedaj bilo že veliko preveč.
Zato v poslanski skupini LMŠ Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Luka Mesec bo prestavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata dva evropski direktivi, ki urejata področje kapitalskih trgov in upravljanja alternativnih investicijskih skladov. V Levici novele ne bomo podprli. Glavni razlog pa je, da se za alternativne investicijske sklade določa, da po novem lahko svoje produkte tržijo tudi neprofesionalnim vlagateljem. Se pravi, če so prej lahko tržili samo profesionalnim vlagateljem lahko zdaj tudi neprofesionalnim, če imajo vložek nad 50 tisoč evrov, kar prinaša več tveganj. Prvo tveganje je, da to lahko pomeni beg kapital z domačih bank, namreč kdorkoli, ki ima na banki več kot 50 tisoč evrov prihrankov, pa se boji inflacije ali pa so obresti na prihranke na banki zanj premajhne, se bo verjetno raje odločal, da investira v alternativne investicijske sklade. Drugo s tem povezano tveganje pa je kam ti skladi vlagajo. Pogosto vlagajo tudi v nepremičnine in v slovenskem nepremičninskem

38. TRAK: (VP) 13.05

(nadaljevanje) sektorju imamo že zdaj problem, sploh v urbanih središčih. V Ljubljani in na Obali posebej cene nepremičnin rastejo, kapital se zliva tja, prihranki se zlivajo tja, kar za seboj prinaša več negativnih posledic. po eni strani so to neproduktivne naložbe. Namreč kapital, ki je vložen v staromeščanska stanovanja v Ljubljani, ni na noben način ne spodbuja družbene produktivnosti ali prinaša česarkoli koristnega. Edina kar imamo od tega, so višje cene nepremičnin, ki seveda privabljajo še več investicij. Namreč špekulativni vlagatelji se nadejajo, da nepremičnine, da se rast cen nepremičnin ne bo ustavila, in to je perpetuum mobile. Po drugi strani imamo pa ljudi, mlade družine in tako naprej, ki si pa zaradi višjih cen nepremičnin teh stanovanj ne morejo več privoščiti. In kot rečeno, to niso samo nekoristne investicije, to so investicije, ki imajo tudi škodljive družbene posledice, konkretno je to nedostopnost stanovanj.
Tako, da smo v Levici do tega zadržani, kot smo nasploh zadržani do širjenja finančnega kapitalizma. Namreč vse bolj se, ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi nasploh, pojavlja model ali pa vzpostavlja model, kjer lastniki niso več niti posamični kapitalisti niti ljudje iz lokalnih skupnosti niti države, pač pa so lastniki investicijski skladi, ki pa so ta brezimni kapital v najbolj pravem pomenu besede. Pogosto jim je vseeno, kakšni so družbeni učinki njihovega poslovanja oziroma kaj se proizvaja v podjetjih, kjer imajo naložbe, edini kriterij, po katerem se ozirajo, je dobičkonosnost. In če bomo hoteli spremeniti ta sistem, se bomo morali vprašati o temeljnem vprašanju, in to je, kdo je odgovoren lastnik, kdo so lahko lastniki, ki so odgovorni do države, se pravi, da plačujejo davke, do lokalnih skupnosti in konec koncev do okolja. In če kaj, se je finančni kapitalizem doslej izkazal, da pade na vseh teh treh testih.
Tako, da, kot rečeno, predloga ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani.
S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov v slovenski pravni red prenašamo nekatere določbe dveh direktiv evropskega parlamenta in sveta, kis e nanašajo na upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Namen sprememb zakona je odpraviti zakonske ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v Evropski uniji in omogočiti enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo čezmejno distribucijo. Spremembe so del ukrepov Evropske komisije za poglobitev unije kapitalskih trgov s ciljem zmanjšanja razdrobljenosti kapitalskih trgov, odprave zakonskih ovir za financiranje gospodarstva in večje razpoložljivosti kapitala za podjetja.
S koalicijskimi poslanskimi oziroma s koalicijskimi amandmaji smo v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu odpravili nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti v besedilu predloga zakona. Zakon smo torej izboljšali, ker so bili amandmaji sprejeti. In v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati ocenjujemo, da je prenos omenjenih dveh direktiv v slovenski pravni red konsistenten in zato ima zakon našo podporo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Še enkrat hvala za besedo, podpredsednica Državnega zbora. Državna sekretarka, ostali prisotni, prav lep pozdrav.
Tudi v tem primeru odločamo o predlogu zakona,

39. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) in sicer o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, katerega osrednji cilj je odpraviti zakonske ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v Evropski uniji, s tem pa omogoči enostavnejšo, cenejšo in hitrejšo čezmerno distribucijo. Spremembe razumemo kot del prizadevanj Evropske komisije, ki si preko odprave zakonskih ovir želi zmanjšati razdrobljenost kapitalskih trgov, kar bi rezultiralo v večji razpoložljivosti kapitala za izvedbo projektov raznih podjetij. Visoke tvegane naložbe danes poganjajo zelo visok, velik in pomemben del gospodarstva. Lahko gre za investicije v tehnološki razvoj, idejne zasnove ali druge investicijske projekte. Danes mnogo takšnih projektov za preboj v kapitalsko intenzivnih panogah potrebuje sredstva. Ker pa gre pri investiranju v projekte za manj jasno definirano časovnico in večjimi možnostmi za uspeh, za neuspeh, za nekoliko drugačen tip investicije, je pomembno, da se jasno definirajo pravila igre.
V interesu gospodarstva je torej, da nek del vložkov usmeri tudi v projekte in panoge, ki jih asociiramo za višjo stopnjo tveganja. Investicije alternativnih investicijskih skladov svojo nekoliko drugačno strukturo vlaganj navadno kompenzirajo z drugačno premijo, ki jo investitorji prejmejo na svoj vložek. Prav iz tega razloga pa je še posebej pomembno, da so osnovne in nujne informacije o naložbah na voljo vsem deležnikom na trgu. Da bi se zagotovila višja raven transparentnosti, novela zakona predvideva ureditev obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o spremembah pomembnih dejstev, v zvezi z upravljavci alternativnih investicijskih skladov, uskladili pa se bodo tudi pogoji, vezani na minimalni kapital upravljavcev teh skladov.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra verjamemo, da novela zakona zagotavlja tako varnost, kot tudi najboljše pogoje za vlagatelje, ob tem pa v zakonodajo, vezano na upravljanje alternativnih investicijskih skladov, vnaša preglednost in možnost učinkovitega nadzora. Pretekle izkušnje so nas naučile, kako pomemben je za podjetja dostop do virov informacij, zato so vsa prizadevanja v smeri homogeniziranja trgov kapitala na skupnem območju Evropske unije zelo dobrodošla, saj investitorjem omogočajo, da izbirajo med pestrejšo paleto naložb, podjetjem pa, da se financirajo iz več različnih ključno finančnih virov.
Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra novelo zakona soglasno podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani!
Novela zakona se sprejema paketno z novelo, ki smo jo obravnavali pri prejšnji točki, in sicer iz razloga prenosa evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo. Njen glavni namen je odpraviti zakonske ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v Evropski uniji in omogočiti cenejšo, enostavnejšo in hitrejšo čezmejno distribucijo. Spremembe so del ukrepov Evropske komisije za poglobitev unije kapitalskih trgov, s ciljem zmanjšanja njihove razdrobljenosti, odprave zakonskih ovir, za financiranje gospodarstva in večje razpoložljivosti kapitala za podjetja.
Navedene zakonske spremembe niso takšne, da bi bistveno posegle v sistem upravljanja alternativnih investicijskih skladov, temveč takšne, da skozi boljši bonitetni nadzor zagotavljajo večjo stopnjo stabilnosti skladov, obenem pa zagotavljajo učinkovitejše upravljanje in nadzor teh skladov. Dejstvo je, da zakon ureja sklade, ki so namenjeni profesionalnim vlagateljem. Gre namreč za sklade, ki vzpodbujajo visoko tvegane naložbe, pri katerih višje tveganje spremlja tudi višja donosnost. Takšne tvegane naložbe zagotovo niso primerne za nepoučene vlagatelje,

40. TRAK: (VP) 13.15

(nadaljevanje) zato mora v noveli ostati jasna omejitev, ki bo nepoučene vlagatelje od takšnih vlaganj odvračala. Regulacija trga namreč mora biti takšna, da najvišji možni meri ščiti nepoučene vlagatelje, a to ne bo možno, če se bo alternativnim skladom dopuščalo, da svoje storitve tržijo tudi nepoučenim vlagateljem.
Kljub dejstvu, da tudi s sedanjo novelo v naš pravni red prenašamo direktivo Evropske unije, katere cilj sicer podpiramo, novele zaradi prej navedenega pomisleka v Poslanski skupini SAB ne bomo podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine DeSUS predstavil gospod Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Konec leta 2020 je obseg sredstev v upravljanju upravljavcev alternativnih investicijskih skladov s sedežem v Republiki Sloveniji znašal 229 milijonov evrov. to je nekoliko manj kot 35-odstotno povečanje glede na predhodno leto. visoka rast je pričakovana, saj gre za razmeroma mlado panogo na področju kolektivnega upravljanja premoženja. Obseg sredstev, zbranih v alternativnih investicijskih skladih pa še vedno obsega zelo majhen delež v skupnem obsegu sredstev v panogi kolektivnega upravljanja premoženja, zato sam po sebi ne predstavlja pomembnega dejavnika tveganja. Povsem drugače je, denimo, s skupno oceno tveganosti panoge vzajemnih skladov, ki še vedno ostaja na zelo visoki ravni zavoljo vedno večjih razhajanj med rastjo tečajev na svetovnih trgih in finančnimi kazalniki poslovanja družb. Gotovo je, da je minula gospodarska in finančna kriza pokazala, da obstoječi makroekonomski modeli in finančna teorija niso sposobni pojasniti procesov, ki oddaljujejo cene finančnih instrumentov od njihovih fundamentalnih vrednosti. To je potrebno razumeti v luči izvedbe političnih naporov za okrepitev regulacije finančnih trgov. Cilj je gospodarska politika oprta na makroekonomske modele, ki v veliko večji meri upoštevajo poslovne cikle in vsakovrstne nestabilnosti, zlasti one, ki vodijo k finančnim krizam.
S spremembo zakona se v slovenski pravni red prenašata dve direktivi evropskega parlamenta in sveta iz leta 2019, in sicer obe v delu, ki se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Cilj predlaganih sprememb je omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi Evropske unije, odpraviti ovire za prosto gibanje enot alternativnih investicijskih skladov ter zagotoviti večjo zaščito vlagateljev. Tako se bo zagotovilo učinkovitejše upravljanje in nadzor tovrstnih skladov. V slovenski pravni red se bo vpeljalo nekaj dodatnih rešitev za upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Omogočena jim bo predhodno trženje, določeni pa bodo tudi pogoji zanj. Tako bodo upravljavci lahko predhodno preverili ali pri potencialnih profesionalnih vlagateljih obstaja interes za vlaganje v sklad oziroma v njegov podsklad. Določeni bodo tudi pogoji za preklic trženja enot alternativnih investicijskih skladov tako, da upravljavec tega sklada ne bo smel izvajati predhodnega trženja enot. Neenotnost urejenosti teh pogojev je namreč do zdaj povzročala izrazite težave in zmedo na kapitalskem trgu. Poleg tega bo urejeno tudi obveščanje agencije za trg vrednostnih papirjev o spremembah pomembnih dejstev v zvezi z upravljavci alternativnih investicijskih skladov. Vloga državnega regulatorja se na ta način krepi, ravno tako pa bodo usklajeni pogoji za minimalno višino kapitala upravljavca tovrstnega sklada. Z evropsko zakonodajo se usklajuje tudi opredelitev profesionalne stranke, saj je doslej zaradi različnih definicij prihajalo do težav pri operativnem poslovanju.
Poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo podprli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o

41. TRAK: (NB) – 13.20

(Nadaljevanje) upravljavcih alternativnih investicijskih skladov.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker v dopolnjenem predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o njem bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina trinajstih poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovićem. Predlog zakona je na 15. seji dne 2. septembra obravnaval odbor za kulturo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bil druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo tako dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč in kot prva dobi besedo gospa Alenka Jeraj, predstavila bo stališče Poslanske skupine SDS. Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Lepo pozdravljeni!
Zakon, ki so ga predlagali v LMŠ, torej Novela Zakona o RTV Slovenija, je prenašal sicer idejo oziroma predlog o zmanjšanem številu programskih svetnikov na RTV, s čimer bi se v SDS lahko tudi strinjali, vendar pa predlog prenašal tudi drugačno sestavo, torej izločil je več predlagateljev, ki so doslej lahko predlagali kandidate za člane programskega sveta. Mi ocenjujemo, da je v veljavnem zakonu to dovolj dobro urejeno, ker dopušča torej ne na primer samo eni humanitarni ali invalidski organizaciji, da predlagal, pač pa vsi, ki so registrirani v tej državi, kot humanitarne in invalidske organizacije. To je po sedanji ureditvi, po novi bi bilo temu drugače in kot rečeno, se izloči preveč možnih predlagateljev, zato tega zakona nismo podprli, smo mu nasprotovali in ocenjujemo, da bo ureditev, ki velja in bo veljala tudi naprej, v zadostni meri torej odražala stališča gledalcev in poslušalcev, ki lahko preko teh organizacij predlagajo svoje člane.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Lidija Divjak Mirnik, predstavila bo stališče Poslanske skupine LMŠ.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala podpredsednica za besedo. Lep pozdrav, spoštovane kolegice, kolegi.
V LMŠ smo predlagali dva drobna, a kljub temu zelo pomembna popravka zakona o RTV. Dobronamerno in iskreno smo želeli spremeniti sestavo in pa način imenovanja članov programskega sveta. Predlagali smo skrčenje na učinkovitejših 23. članov ter predvsem, kar je pravzaprav bistveno, da bi se politika, torej mi v tej dvorani odrekli svoji aktualni pristojnosti, imenovanje šestnajstih svetnikov ter seveda tudi pristojnost prepustili neposredno civilni družbi in pa strokovni javnosti. Zdaj, bili smo prepričani tedaj in prepričani smo tudi danes, celo še bolj, in vse bolj, da bi bil umik politike iz postopka imenovanja nujen. Šlo bi za odraz neke osnovne, če hočete, osnovne higiene, tako pa nasprotno in glede na to kdo vodi Vlado, tudi povsem pričakovano gledamo reprizo že videnih kadrovskih mešetarjenj ter zaničevanja in pa blatenja vsega kar ni uslužno in kar ni podrejeno. Zasmehuje se, preko tviterja se urednikuje, popravlja se vsebine, popravlja se naslove. Tukaj smo danes.
Obstoječi medijski imperij stranke pač nima nikakršne kredibilnosti in dosega, zato skomine po prevzemu dveh javnih servisov, Slovensko tiskovno agencijo bo navkljub dvema zakonoma in sodbi Vrhovnega sodišča zlomil najprej finančno, da jo bo lahko obvladoval kadrovsko, zatem pa še vsebinsko. RTV je predpisal drugačno pot, a cilj je pravzaprav isti, obvladovanje informacij in njihova interpretacija.


42. TRAK: (SB) – 13.25

(nadaljevanje) Za to namreč gre. Koalicija, SDS, NSi, ostanek SMC-ja, SNS, Desus, manjšinica pa vse to dopušča. Je sicer verbalnega zagovornica svobode in neodvisnih medijev, tipka celo o avtonomiji, hkrati pa s svojim po večini molkom obračun z mediji tudi dopušča in pri tem zvesto statira. Zato je kar se LMŠ tiče krivda popolnoma enaka. Ni sporočil je koaliciji in seveda prvemu v vladi minuli teden oziroma zdaj že nazaj 14 dni namenila celo predsednica Evropske komisije. Prvič. pozvala je k ustanovitvi tistih, ki ogrožajo svobodo medijev. Koalicija, se prepoznate? Drugič. Opozorila je, da je neodvisnost medijskih hiš bistvena. Predlagam, koalicija, da razmislite. In tretjič. Rekla je: »Če branimo svobodo naših medijev branimo tudi našo demokracijo.« Konec navedka. Ste razumeli v koaliciji? Dovolj je. V LMŠ menimo, da je res skrajni čas, da se to zaključi, ker nič ni večno, tudi ta vlada na srečo ne. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče poslanske skupine SD.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Osnovni namen predlagane novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija je bil spremeniti sestavo in način imenovanja programskega sveta RTV Slovenija ter zmanjšanja števila članov programskega sveta. Večina poslank in poslancev smo po splošni razpravi ocenili, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Po izvedeni javni predstavitvi mnenj, katere namen je bil pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti o predlaganih rešitvah, se je izkazalo, da praviloma vsi zagovarjajo zmanjšanje števila članov programskega sveta in odmik politike iz odločanja oziroma imenovanja članov programskega sveta javne radiotelevizije. Pripombe s strani zainteresirane javnosti oziroma civilne družbe, pa so se nanašale predvsem na način imenovanja članov programskega sveta s strani civilne družbe. Ocenili so, da je predlog premalo domišljen in neustrezen. Izpostavil bi tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v katerem je navedeno prav to, da so predlagane določbe nejasne in pomanjkljive ter pod vprašanjem postavlja izvedljivost samega zakona. Zato smo ocenili, da se predlog zakona zavrne. Se pa Socialni demokrati zavedamo, da se čim prej pripravi nov Zakon o RTV Slovenija. Zakon, ki bo omogočil razvoj javnega zavoda in ki bo deloval v širšem javnem interesu ter bo omogočal tudi novo sestavo programskega sveta katere člani bi bili predvsem predstavniki civilne družbe iz različnih področij. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Tadeja Šuštar Zalar bo predstavila oziroma se opravičujem pred njo gospod Primož Siter, predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa. Pred nami je predlog spremembe Zakona o Radioteleviziji Slovenija, za katerega v Levici menimo, da je potreben prenove, pri čemer je treba posebno skrb nameniti sestavi programskega sveta in zmanjšanju vpliva politike na Radiotelevizija Slovenija. Pričujoči predlog zakona ni dovolj dodelan, predvsem je treba ponovno premisliti o sestavi sveta v delu, ki predstavlja zastopanost civilne družbe. Pri imenovanju predstavnikov v programski svet je treba v obzir vzeti način in obliko organizirane civilne družbe oziroma strokovne javnosti. Smatramo, da mora Vlada čim prej predstaviti nov Zakon o radioteleviziji, ki bo odgovoril na izpostavljena ključna vprašanja in omogočil razvoj javnega servisa v vse

43. TRAK (VI) 13.30

(nadaljevanje) zahtevnejših pogojih, ki jih prinaša raznolika medijska krajina. Radiotelevizija Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom Radiotelevizije ter zakonom, ki ureja področje medijev. Prav tako uresničuje ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Ustanovitelj javnega zavoda je Republika Slovenije. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Radiotelevizije, zato politika nima kaj iskati.
Predlog zakona resda sledi načelu institucionalne avtonomnosti in neodvisnosti Radiotelevizije, zmanjšanjem števila programskih svetnikov, ki jih imenuje Državni zbor, še vedno pa so v sestavo programskega sveta vključeni politično direktno delegirani predstavniki, in sicer pet.
Namera omejitve in zmanjšanje vpliva političnih strank in vladajoče politike na delo programskega sveta javnega zavoda je po mnenju Levice pozitivna in jo podpiramo. Vendar sam predlog novele tega ne zagotavlja dovolj dosledno. Ni jasno, kako bo sprememba omejila vpliv politike na sestavo in delo organov zgolj z zmanjšanjem števila članov programskega sveta ter zmanjšanjem števila programskih svetnikov, ki jih imenuje Državni zbor. Med tem ko število članov programskega sveta, ki jih politično delegirajo stranke ostane enako, torej 5.
V Levici se zavzemamo za umik politike iz organov Radiotelevizije ter depolitizacijo programskega sveta. Le tako bi preprečili konstantne napade na javni TV servis, žolčno gonjo proti novinarjem in medijsko ofenzivo, ki jo bojuje Janša in ki je zadobila mednarodne razsežnosti, škodi ugledu Slovenije, predvsem pa pomeni napad na svobodo novinarjev, avtonomijo medijev in eklatantno kršitev ustavne pravice javnosti do obveščenosti.
Tviteraški in drugi javni napadi na novinarje so v zadnjem času eskalirali v skrajno pritlehno, primitivno, bizarno obračunavanje in sovražni govor in v diskurz nevreden temeljne pismenosti, kaj šele civiliziranega dialoga. Predsednik vlade brezsramno poziva k ukinitvi zakonsko predpisanega RTV prispevka, ki pomeni ukinitev enega vitalnih virov financiranja Radiotelevizije, in sicer prav tistega, ki zagotavlja neodvisnost in politično nepristranskost. Prav zato v Levici menimo, da je kočljivo področje potrebno zakonsko temeljito regulirati.
Ne moremo mimo poskusov vladajoče koalicije in stranke SDS za prevzem absolutnega dominata tako v programskem, kot nadzornem svetu Radiotelevizije Slovenija. Svojega novega generalnega direktorja so ustoličili aprila letos, nov generalni direktor je seveda nemudoma šel v projekt razrešitve direktorice televizije in nastavitev lastnih kadrov. Zadeve se odvijajo kot domine. V isti sapi o borbi za preživetje in usodi Slovenske tiskovne agencije sploh ne bomo izgubljali besed.
Skratka, če hočemo, da javna Radiotelevizija postane servis političnih interesov, če nočemo, se opravičujem, da javna televizija postane servis političnih interesov programskih svetnikov, ki morajo biti braniki interesa javnosti ne sme kadrirati, niti krojiti politika, niti kapital. To je v popolnem nasprotju s poslanstvom javne Radiotelevizije, odreka se ji funkcijo kritičnega nadzora nad delovanjem oblasti in lahko postane predmet manipulacije moči vsakokratne posamezne vlade ali stranke. Prevladujoč vpliv na delovanje javnega zavoda je treba vrniti civilni javnosti, ki mora vnovič dobiti odločilno besedo pri imenovanju članov programskega sveta. Javni servis Radiotelevizije Slovenija je in mora biti v rokah ljudstva.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sedaj pa res dajem besedo gospe Tadeji Šuštar Zalar. Predstavila bo stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Število članov programskega sveta RTV se s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV zmanjšuje iz 29 na 23. Spreminja pa se tudi pristojnost imenovanja. V trenutni ureditvi Državni zbor imenuje 21 članov programskega sveta, in sicer 16 na predlog gledalcev in poslušalcev, 5 pa na predlog političnih strank. Ostalih 8 članov imenujejo po enega madžarska in italijanska narodna skupnost ter SAZU, 2 predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti in 3 zaposleni na RTV Slovenija. Po novem predlogu

44. TRAK: (SB) – 13.35

(nadaljevanje) bi Državni zbor imenoval le pet članov, in sicer na predlog petih največjih strank. Ostale člane bi imenovali še tri zaposleni na RTV Slovenija, dva strokovne organizacije novinarjem in po enega SAZU, italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike enega na predlog registriranih verskih skupnosti in enega na predlog univerz, organizacija gluhih in naglušnih, nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa, katedra za novinarstvo na FDV izmed visokošolskih učiteljev, Varuh človekovih pravic, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov, strokovna združenja glasbenih ustvarjalcev in strokovna združenja s področja filma in avdiovizualne produkcije. V Novi Sloveniji-Krščanskih demokratih predloga zakona na matičnem delovnem telesu v drugem branju nismo podprli, tako kot ne preostale stranke razen predlagateljev. V Novi Sloveniji-Krščanskih demokratih se zavzemamo za raznolikost mnenj in posledično za raznolike medije. Zavzemamo se za objektivno, kritično, strokovno in neodvisno poročanje, ki upošteva svobodo izražanja, mnenjsko pluralnost in etične standarde. Ponudniki medijskih vsebin z javnim statusom se morajo osredotočiti na svojo izvirno, nekomercialno vlogo in programsko raznolikost, saj bodo le tako ostali relevantni. Dostopni morajo biti tudi na spletnih platformah ter vsebinsko in tehnično ustrezati pričakovanjem tako standardnega občinstva kot novih obrobnih, ranljivih, zamejskih in drugih ciljnih skupin. Krščanski demokrati posebej poudarjamo vlogo javnega zavoda RTV Slovenija pi nekomercialnem predstavljanju snovne in nesnovne kulturne dediščine in govorne kulture. Biti mora ne le informativna, ampak mora pomagati oblikovati odnos javnosti do dragocenih vsebin. Želimo si, da bi mediji in predvsem RTV prepoznali interese čim več različnih državljanov in da bi se to tudi odražalo v njihovih programih. Mnenje o določeni temi naj si na podlagi objektivno predstavljenih dejstev ustvarijo uporabniki sami. V Sloveniji smo velikokrat priča netočnemu poročanju, kar se nam ne zdi sprejemljivo, vendar tega ne bo spremenila sestava programskega sveta RTV. To lahko spremeni le zavedanje urednikov in novinarjev, da nosijo veliko odgovornosti do gledalcev, poslušalcev in bralcev. To lahko spremeni le njihova zavezanost k objektivnosti in resnici. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Maša Kociper, predstavila bo stališče poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Novela Zakona o RTV je predvidela spremembo sestave in način imenovanja članov programskega sveta, s čimer naj bi se v tem organu zmanjšala moč politike. Za poslance stranke SAB je bila pri tem ves čas sporna določba, v kateri naj bi pravica predlagati 5 članov, ki jih ima Državni zbor bila rezervirana le za 5 največjih strank. Prvo vprašanje, ki se ob tem zastavlja je, kakšno sestavo tega programskega sveta dobimo, če so vse največje poslanske skupine bolj na enem polu bodisi na levem ali desnem. Drugo vprašanje pa je na kakšen način se s tem sploh zmanjša vpliv politike v programskem svetu? Moč bi namreč potem dobili le tisti največji v Državnem zboru, ki imajo že tako ali tako največji vpliv. Slednjega pogosto uveljavljajo tudi preko imenovanj, ki bi naj bila apolitična. V poslanski skupini SAB smo si ves čas enotno glede naslednjega. Programski svet mora biti sestavljen tako, da tudi s strani politike omogoča večjo transparentnost dela tega organa. To se pravi vzajemno in vsestransko kontrolo. Tako bo politika sicer ostala vključena v delovanje programskega sveta, vendar bo predstavnika v njej dobila vsaka od političnih strank in ne zgolj tiste največje. V tem primeru bi programski svet imel možnost vzajemne kontrole in transparentnosti na način kot jo imajo recimo volilni odbori. V našem razmišljanju nam je pritrdila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki je v svojem mnenju ugotovila nespornost predlaganega vidika z načela enakosti

45. TRAK: (AB) – 13.40

(nadaljevanje) in opozorila, da je v Državnem zboru mogoče zagotoviti imenovanje določenega števila članov brez vnaprejšnjega omejevanja. Če bi svojega predstavnika dobila vsaka politična stranka, uvrščena v posamezni mandat Državnega zbora, bi bila na ta način, kot rečeno, dosežena večja transparentnost delovanja, izboljšal bi se nadzor nad izvajanjem javnega interesa tega medija, prav tako pa bi se zmanjšala možnost potencialnega političnega opredeljevanja in vplivanja na delo javnega medijskega servisa.
Z uravnoteženo zastopanostjo predstavnikov političnih strank bi se boljše godilo tudi skrbi za to, da javni servis dejansko udejanja svoje poslanstvo, ter služi svojemu kulturnemu in nacionalnemu pomenu. Pri tem se nikakor ne smemo slepiti, da bi popolna izločitev politike in direktnega imenovanja v programski svet pomenila, da političnega vpliva ne bi bilo več. Ravno nasprotno, bil bi skozi predstavnike civilne družbe in drugih organizacij. Bil bi pa netransparenten in nejasen na prvi pogled.
Navsezadnje je naloga programskega sveta da zastopa in varuje interese vse javnosti in da programsko politiko vodi na način, ki služi vsem prebivalcem Republike Slovenije, zato je vanj po našem mnenju torej primerno uvrstiti predstavnike vseh strank, ki so jih ljudje izvolili v Državni zbor in ki jim posledično zaupajo ščitenje in varovanje svojih legitimnih interesov.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine DeSUS.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Javni zavod RTV Slovenija je eden izmed primarnih prenašalcev informacij javnega značaja. Pokriva pester repertoar, ki obsega informativne in zabavne oddaje. Programski svet, ki je sestavljen iz predstavnikov in strokovnjakov iz različnih področij ima pomembno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju vsebin na televiziji, radiu ali spletnem portalu RTV Slovenija.
Kljub različnim očitkom, v Poslanski skupini DeSUS menimo, da RTV programsko dela dobro. V Poslanski skupini DeSUS že od začetka nismo podpirali predloga zakona, saj menimo, da so rešitve parcialne in nepremišljene. Prav tako se je skozi javno obravnavo ponovno pokazalo, da marsikatere organizacije še vedno nimajo primerno urejeno zastopništvo znotraj RTV Slovenija. Predstavniki gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih so predstavili pomanjkljivosti pri predvajanju programskih vsebin. Med drugim zanje dostop do informacij ni enakovreden drugim gledalcem, zato bi bilo pa pomembno, da imajo tudi oni predstavnika znotraj programskega sveta, ki bi zastopal specifično njihove interese.
Če je bil predlog spreminja sestave programskega sveta podan tudi zaradi omejevanja političnega vmešavanja v programsko vsebino, pa je treba izpostaviti, da je vsak član programskega sveta vezan na etični kodeks. Le ta mu narekuje, da sprejete odločitve niso rezultat političnih pritiskov ali osebnih interesov. Vsaka odločitev mora biti tehtno premišljena in povezana z delom za dobro vseh. RTV Slovenija se v tem trenutku srečuje z veliko izzivi. Finančna slika javnega zavoda je slaba, prav tako pa vse težje konkurirajo drugim komercialnim televizijam in ponudnikom storitev.
V prihodnjih letih bo tako potrebno pripraviti zakon, ki bo nagovoril vse izzive, s katerimi se RTV sooča. Vendar pa nikakor ne smemo pristati na parcialne rešitve. Reševanje globljih problemov znotraj samega javnega zavoda mora biti sistemsko in premišljeno. S takšnimi hitrimi posegi bi naredili dejansko več škode kot koristi, na dolgi rok pa bi odprli nove težave.
V Poslanski skupini DeSUS nas veseli, da je to prepoznala tudi velika večina

46. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) članov na delovnem telesu, ki so glasovali proti ali pa so se glasovanja vzdržali.
V Poslanski skupini Desus bomo vedno zagovarjali, da morajo biti vse skupine gledalcev programov RTV Slovenije enakovredne zastopane. Vsi se zavedamo dejstva, da se bomo nekega dne morali ponovno pogovoriti in nagovoriti izzive, s katerimi se RTV srečuje danes in s katerimi se bo srečeval v prihodnosti. Morda bomo takrat lahko tudi konkretno rešili pomanjkljivosti Programskega sveta in premajhno zastopanost posameznih skupin v njem.
Hvala lepa, da ste me poslušali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Mag. Branislav Rajić bo prestavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani!
Nepovezani poslanci smo že junija, ko smo opravili splošno razpravo, opozorili, da je predlog zakona necelovit in nedodelan, ter da predstavlja predvsem politično reakcijo opozicije na takrat aktualne poskuse menjave članov Nadzornega sveta javne Radiotelevizije. Poudarili smo, da ni dobro, da se na hitro in nepremišljeno odzivamo na dogajanja na javni Radioteleviziji, še posebej, ko je takšen odziv povezan z dnevno političnim dogajanjem. Prav tako je politično in dejansko naivno pričakovati, da se bo katerakoli oblast popolnoma odrekla možnosti vpliva na javno Radiotelevizijo. Naša nacionalka je namreč javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena in zagotavlja eno od temeljnih funkcij demokratične države, to je uresničevanje pravice do javnega obveščanja. Politika in javnost pa sta v duhu te temeljne funkcije vedno medsebojno povezani, četudi mediji niso odgovorni politiki, temveč javnosti, zato v prvi vrsti ne potrebujejo zavezništev s politiko, temveč zavezništva z javnostjo. Dejstvo, da se že dobro desetletje soočamo z neuresničenimi obljubami v zvezi s posodobitvijo medijske zakonodaje, vključno s krovnim Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, a je po drugi strani nepredstavljivo, da bi trenutno vladajoča garnitura in minister za kulturo, želela sproducirati takšno zakonodajno okolje, da bo zagotovljena neodvisnost in samostojnost medijev. Zavedanju, da politično podrejeni mediji ne koristijo prav nobenemu, še nismo dozoreli. In v tej luči je potrebno ovrednotiti tudi tokratni Predlog sprememb Zakona o radioteleviziji, s katerim se je poskušalo spremeniti sestavo njenega programskega sveta.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev sicer podpiramo temeljno idejo, da naj se z zakonom določi, katere reprezentativne organizacije naj bodo zastopane v svetu, pri čemer naj ti sami imenujejo svoje predstavnike. Prav tako podpiramo idejo o zmanjšanju števila članov svetnikov, ker se je v praksi izkazalo, da tako velika telesa niso najbolj učinkovita. To se je v zadnjem primeru lepo pokazalo pri odsotnosti dovolj velikega števila svetnikov, da je bila seja, na kateri je bila predvidena razprava o razrešitvi direktorice televizije, nesklepčna. A o vprašanjih številčnosti sveta in zastopanosti svetnikov, po naši oceni ne bi smeli biti podvrženi politični arbitrarnosti predlagateljev zakona, ne politični arbitrarnosti kateregakoli drugega političnega akterja ali politične stranke. Razrešitev teh vprašanj je lahko zgolj plod daljše javne razprave in obravnave, ter s tem širšega družbenega konsenza in vsaj minimalnega političnega soglasja.
Radiotelevizija Slovenija ne potrebuje parcialnih rešitev kot posledico političnega odzivanja na aktualne dogodke, temveč potrebuje nov moderniziran zakon, ki bo omogočil takšno Radiotelevizijo, ki bo v skladu s cilji, željami in potrebami uporabnikov. Zakon, ki bo povečeval njeno avtonomijo in stremel k večji učinkovitosti poslovanja, ter kakovosti programov in vse bolj posodobljenih storitev.
Nepovezani poslanci predloga zakona na seji Odbora za kulturo nismo podprli. Sprememb in dopolnitev Zakona o Radioteleviziji Slovenija se je potrebno lotiti

47. TRAK: (ŠZ) – 13.50

(nadaljevanje) premišljeno, celoviteje in predvsem v manj zaostrenem političnem času. Podajanje javne televizije, kot vročega kostanja med opozicijo in koalicijo ne prinaša krepitve avtonomije in neodvisnosti, ravno obratno, zato je v tem trenutku bolje, da zakon ostane tak kakršen je. Pogovorno je veljavni zakon poimenovan kot Grimsov zakon, pa naj velja še malo, še samo malo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Izvolite.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
RTV Slovenija je bila nekoč verodostojna institucija, danes je to politikantska organizacija, ki hoče določati politična izhodišča in merila in ki odloča o tem kdo bo smel nastopati na televiziji ali kdo ne. To se je dogajalo, ko je urednica, gospa Manica Janežič Ambrožič odločila, da Slovenska nacionalna stranka ne sodi na televizijo. Ne vem, kdo ji daje to pravico in ne vem, kdo daje pravico RTV Sloveniji, da tudi v nadaljnjih zadevah enostavno negira obstoj Slovenske nacionalne stranke. Zato smo mi tudi vložili tožbo proti gospe Manici Janežič Ambrožič, bi pa človek pričakoval, da bo gospod Areh zdaj, ko je na novo prišel tja, da bo tudi tukaj kaj sčistil. Mislim, glede gospoda Areha, glede na to, da se mu nekoč na željo šefa POP TV-ja Peroviča takrat, ko je bil tam pomagal iz ene zelo zoprne zadeve na Balkanu, pa mi niti ob kavi ni rekel hvala lepa za to, dvomim da bo tudi tukaj kaj naredil. Drugače pa na RTV Sloveniji je potrebna celovita prenova zavoda, kompletno. Zaposlenih je več kot 2500 ljudi, ki si delijo velike denarje. Več kot 900 jih je brez ustrezne izobrazbe in dobivajo krasne plače. Povezave s svojimi privatnimi firmami so po dolgem in po čez, tako da kot sem prebral v medijih tudi gospa Manica Janežič Ambrožič je preko svojega soproga povezana z RTV Slovenijo. Ne vem kako je to mogoče. Gre za izredno pristransko poročanje. Ni več verodostojnosti na RTV Slovenija. Vse skupaj je neka kolobocija, ki jo določajo kot nekateri pravijo strici iz ozadja in to iz levosučnega ozadja, ki hočejo spreobrniti dejstva v svojo korist. Cela vrsta lažnivih prispevkov je ali pa prispevkov, ki preferirajo tudi te gospode, ki skačejo okoli parlamenta, ki mečejo kocke v parlament in podobne zadeve. Videli smo pri eni novinarki kako je pravzaprav hvalila nekatere tiste, ki bi morali sedeli kje drugje, ne pa letati okoli. Konec koncev, če pogledamo gospod Šiško, ki je branil Slovenijo in ki je hotel pomagati policiji, so ga zaprli. In ravno ti isti ljudje ne storijo nič proti tem, ki letajo okoli, imajo pa te gospodje seveda podporo, predvsem RTV Slovenije. Celo POP TV se je umaknila in je šla malo nazaj nekaj korakov. RTV Slovenija je še vedno trobilo nekdanje oblasti in trobilo nekdanje politične opcije. Mislim, da bi morali tudi ukiniti RTV prispevek in če bi lepo zmetali na cesto vseh tisoč, najmanj tisoč ljudi, tako kot so to naredili v Grčiji, bi televizija mirno lahko delovala in ne bi rabili nobenega RTV prispevka. Kajti ta denar gre v glavnem v privatne žepe, tudi tistih, ki so brez ustrezne izobrazbe, ki so povezani z RTV-jem in ki preko svojih družinskih in drugačnih povezav, tudi kakšne ljubice, pa ljubčki predvsem so tukaj zraven, ki dobivajo lepe denarje na račun tistega, kar bi morala storiti RTV Slovenija v okviru svojega delovanja. Ena zadeva je pa, ki jo pa lahko pohvalim. Odlične dokumentarne oddaje. To je edino kar je še svetlega na RTV Sloveniji, vse ostalo je pa hudičeva žalost. Mislim tudi, da bi morala razmisliti tudi o tem, da bi

48. TRAK: (NB) – 13.55

(Nadaljevanje): arhiv izločili in ga posebej uredili, tako kot to deluje sedaj na ta način, da moramo tisto kar smo plačali že nekoč tistim ljudem, ki so zaposleni, da so posneli zadeve, da moramo še njim plačevati avtorskih honorar, to ne pelje nikamor. Skratka, prav je, da ta zakon ni dobil podpore, mislim pa, da bo treba urediti kompletno delovanje RTV Slovenije na kompleksno pripravljenim in na osnovi dejstev temelječem novem zakonu.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavljam, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 25. poslank in poslancev s prvo podpisanim Miho Kordišem. Predlog zakona je na 29. seji, 8. septembra 2021, obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Ker po končani obravnavi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Tina Heferle bo predstavila stališče Poslanske skupine LMŠ. Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Kljub temu, da predlog zakona posega v precej tehnični zakon, ki ureja postopke v zvezi z delom delovnih in socialnih sodišč, vsebuje rešitev povezano z delovno-pravnim varstvom. Odpira vprašanja o ustreznosti zaščite posameznih kategorij delavcev, v tem primeru sindikalnih predstavnikov. Kot vemo, je delovno pravo namenjeno predvsem zaščiti šibkejšega o delovnem razmerju, torej delavk in delavcev. Gre za pravno področje, ki pogosto stežka sledi razvoju oziroma spremembam v praksi. Trg dela bo vedno znova ponudil rešitve, pa tudi težave, ki jih pravo najverjetneje ne bo pravi čas predvidelo. Nemalokrat se tako izkaže, da zapisani predpisi ne nudijo ustrezne zaščite posameznim najbolj ranljivim skupinam delavcev, govorim o starejših zaposlenih, starših, mladostnikih, predstavnikov delavcev, itn. Vsi poznamo medijske objave o številnih kršitvah oziroma težkih položajih v katerih se znajdejo ti delavci. Če so delavci dobro organizirani, je praviloma tudi dialoga med delodajalcem in zaposlenimi več. Več dialoga preprosto pomeni tudi več konsenza in manj nerešenih težav. K temu pripomore tudi delo sindikalnih predstavnikov, ki pa jim zakonodaja nudi posebno zaščito. V Poslanski skupini LMŠ sicer nismo naklonjeni parcialnim zakonodajnim rešitvam, sploh na področju pravosodja. Avtomatsko zadrževanje učinkovanja odpovedi zaposlitve sindikalnemu predstavniku v obliki začasne odredbe, brez vsebinske presoje posameznega primera je velik odmik od splošno veljavnih pravil, ki veljajo za ta pravni instrument, pa vendarle, primeru, ki se dogajajo v praksi so pokazali, da razmislek o posegih v zakonodajo na tem področju niso odveč. Rešitve, ki so zapisane v predlogu zakona, izhaja iz konkretnih primerov, kjer so bili delavci kljub delovno-pravni zakonodaji podvrženi hudim pritiskom in posegom v njihov pravni položaj. Sindikalne centrale, ki so predlog zakona močno podprle, so postregle s številnimi konkretnimi ponazoritvami kaj za sindikalnega predstavnika, ki se znajde v sporu z delodajalcem, pomenijo sodni postopki, ki lahko trajajo tudi leto ali dve. Zgovorna so tudi dejstva o tem kakšen vpliv ima izguba zaposlitve takšnega delavca na samo organiziranje pri delodajalcu. Družba, ki postaja vedno bolj individualistična, bi si morala prizadevati za krepitev delavskega organiziranja in ne nasprotno. V zadnjih letih smo bili tako priča več primerom, kjer so sindikalni predstavniki

49. TRAK: (VP) 14.00

(nadaljevanje) neupravičeno izgubili zaposlitev, nato pa so svojo pravico dosegli šele po več mesecev trajajoči sodni bitki. Vendar namen delodajalca, ki se je takšnega delavca želel znebiti, je bil vseeno dosežen.
Predlog zakona je na svojevrsten način ponujal rešitev za večjo dejansko zaščito tovrstnih delavcev, zato smo ga v Poslanski skupini LMŠ na odboru podprli. A žal ni prestal druge obravnave.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
V opoziciji smo z dobrimi nameni pripravili dopolnitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, in sicer da bolje zaščitimo predstavnike delavcev in s tem posledično tudi vse ostale delavce. Primeri iz prakse in sindikati namreč opozarjajo, da vse bolj pereč problem neučinkovitega varstva delavskih predstavnikov obstaja. Obstaja namreč vse več primerov, ko je delodajalec predstavniku zaposlenih podal odpoved pogodbe o zaposlitvi izključno z namenom, da ga izloči iz delovnega procesa in s tem onemogoči delovanje sindikata oziroma sveta delavcev. Res je, da v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih predstavniki delavcev uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vendar to varstvo ni učinkovito v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz domnevno krivdnih razlogov. Res je tudi, da imajo delavci po odpovedi možnost vložitve tožbe na sodišče, pa vendar, tudi če se kasneje ugotovijo nepravilnosti, da je bila pogodba o zaposlitvi delavskemu predstavniku, recimo, odpovedana nezakonito, ti postopki pred sodiščem trajajo včasih tudi po več let. In za tisti čas so ti delavci oziroma predstavniki delavcev izločeni iz delovnega procesa in je zato tudi oteženo delovanje sindikata oziroma sveta delavcev v takem podjetju. Varstvo predstavnikov delavcev torej po mnenju Združenja svetov delavcev Slovenije in sindikalnih central ni učinkovito. Varstvo delavcev mora biti namreč učinkovito tudi v praksi in ne zgolj samo na papirju in tudi ne sme biti samo sebi namen, zaščita pa mora biti zagotovljena pred vsakršnimi postopki, ki bi lahko bili za predstavnike delavcev škodljivi.
Zato smo predlagali dopolnitev 43. člena Zakona, na podlagi česar bi delovno sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o zadržanju učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti sodbe, če je vložena tožba zoper podano redno odpoved iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, in seveda sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev podajo obrazloženo negativno mnenje.
Na seji Odbora za pravosodje so nam predstavniki pravosodja predstavili svoje pomisleke, zato smo predlagali sprejem sklepa, po katerem bi vlada preučila in predlagala možnost za učinkovito izvajanje varstva predstavnikov delavcev v sodnem postopku. Žal koalicijski poslanci niso podprli ne predloga zakona ne predloga sklepa. Očitno niso prepoznali našega namena, da zaščitimo delavcev, niti niso prisluhnili predstavniku Zveze svobodnih sindikatov, ki je povedal, da, citiram, »prihaja do sistemskih problemov na področju uresničevanja varstva predstavnikov zaposlenih z namenom, da se onemogoči učinkovito opravljanje njihove funkcije«.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Nedolžen, dokler ti krivda ni dokazana – to je osnovni standard vsake družbe, ki sama sebi reče demokratična. Tudi pri nas naj bi to veljalo. In v resnici tudi velja, a le dokler ne prestopimo praga podjetja. Tam se začne neomejena moč in oblast delodajalca, ki kroji življenja svojih zaposlenih, te pa pri upravljanju podjetja nimajo nikakršne besede, čeprav v njem preživijo 8 oziroma še več ur na dan. V Levici smo zato vložili predlog zakona,

50. TRAK (VI) 14.05

(Nadaljevanje) ki bi zaščitil delavske predstavnike pred neupravičenim odpuščanjem. Pogosto se namreč zgodi, da delodajalci sindikaliste ali delavske zastopnike v delavskih svetih kratko malo odpustijo iz krivdnih razlogov pri polni zavesti, da gre za nezakonito odpoved, a jim zakonodaja omogoča, da je breme dokazovanja nedolžnosti na strani delavca. Nezakonito odpuščeni delavec je potem tisti, ki mora iskati svojo pravico na sodišču. Sodni postopki so dolgi, lahko se vlečejo več let, so izjemno travmatični za vpletene zaposlene. Ne glede na to, da se pogosto izidejo v korist delavca pa je cilj delodajalca dosežen. To je, da je delavski aktivizem znotraj podjetja obglavljen, delavni kolektiv zastrašen, delavski predstavnik pa psihično in socialno zlomljen. Problem vztraja, že kar nekaj časa v Levici nanj opozarjamo, a žal se v obravnavi na matičnem delovnem telesu ni sestavila dovolj široka koalicija, ki bi našo zakonsko intervencijo podprla. Zakaj? Si lahko predstavljamo. Zato, ker se je vladajoča oblast že zdavnaj odločila, da bo delala v korist kapitala, ne pa v korist zaposlenih. Ni da zagovarjamo s to konkretno zakonsko intervencijo kar takojšen prehod v socializem ali karkoli podobnega, sploh ne. Obstajajo zahodnoevropske države, ki delavske predstavnike ščitijo točno na tak način kot izpostavljamo v Levici, torej, da naj delodajalec delavskemu predstavniku zatrjevano kršitev njegovih delovnih obveznosti najprej dokaže na sodišču. Šele potem ko se na sodišču izkaže krivda nekega sindikalista oziroma predstavnika v delavskem svetu ga lahko odpusti. Navsezadnje izhaja iz slovenske zakonodaje, da naj bi sindikalni in drugi delavski predstavniki uživali posebno varstvo, a zaradi realizacije zakonskih določb to posebno varstvo izgleda tako, da ga v resnici nikjer ni. In nizajo se raznorodni primeri, ko delodajalci grobo brutalno neusmiljeno obračunavajo z zaposlenimi oziroma s predstavniki zaposlenih zgolj zato, ker so si ti upali izvajati svojo zakonsko pravico, da se postavijo v bran svoje blaginje in blaginje svojih sodelavcev v podjetju oziroma si upajo izpostaviti kršitve, korupcijo znotraj posameznih podjetij. In le če bo Državni zbor kot zakonodajno telo interveniral v zakonodajo in te delavske predstavnike dejansko, ne zgolj nominalno, zaščitil se lahko nadejamo, da se bo trend upadanja članstva v sindikatih zaustavil, posledično pa izboljšal položaj vseh delavnih ljudi v tej državi. Problem enega dopuščenega sindikalista namreč ni omejen na zgolj ta konkretno ime in priimek, ampak ima učinke na celotno podjetje, na celotno panogo, zato ker so delavni kolektiv zastrašeni. Ponavljam, zastrašeni zoper to, da izvajajo svoje osnovne zakonske pravice, ki jih naj bi sicer uživali, pa jim jih v praksi delodajalec v resnici ne dopušča. Sindikati, ki so oziroma delavske organizacije, ki so sodelovale na obravnavi našega zakona na matičnem delovnem telesu, so izpostavili, da so samo v zadnjem času našteli 40 različnih primerov, ko so se kapitalisti odločili obračunavati z delavskimi predstavniki zgolj zato, ker so ti delavski predstavniki in ne zato, ker bi oni naredili kaj narobe. Ne glede na to, da je potrebna večina glasov zmanjkala v imenu Levice kot delavske socialistične stranke napovedujem, da bomo z našimi aktivnostmi za zaščito sindikalnih predstavnikov in predstavnic v svetih delavcev nadaljevali in v tem mandatu in v sledečem mandatu. Od naslednje koalicije pa pričakujemo tudi, da bo imela dovolj glasov in nam pri tem priskočila na pomoč. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem!
Glavni cilj predloga zakona, kot ga

51. TRAK: (NM) – 14.10

(nadaljevanje) navaja predlagatelj, je zagotovitev učinkovitega varstva predstavnikov delavcev. Predlog se osredotoča na varstvo predstavnika delavcev v primeru odpovedi. Že po obstoječi ureditvi prenehanje oziroma odpoved pogodbe predstavnika delavcev ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo. To velja v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, izredne odpovedi in če so sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev, podali negativno mnenje v zvezi z odpovedjo pogodbe predstavnikov delavcev ter predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi. Zadržanje učinkovanja prenehanja odpovedi o zaposlitvi zaradi odpovedi se že po obstoječi ureditvi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po vloženem predlogu novele zakona pa bi delovno sodišče v teh primerih po uradni dolžnosti izdalo začasno uredbo o zadržanju učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti sodbe. Predlagatelj izpostavlja problem obstoječega varstva predstavnikov delavcev, ki je v tem, da se v praksi izvaja kurativno, torej potem, ko je škoda že nastala in je bil namen delodajalca že dosežen. To naj bi rešili z avtomatskim začasnim zadržanjem učinkovanja odpovedi po pravnomočnosti po uradni dolžnosti. V Novi Sloveniji se strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je povedala, da predlagana ureditev pomeni velik odstop od sistemske ureditve v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. V skladu s to ureditvijo morajo biti za izdajo začasne odredbe izkazani pogoji, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju. Primarni pogoj je v tem, da upnik izkaže verjeten obstoj svoje terjatve, poleg tega pa mora za verjetno izkazati vsaj eno izmed naslednjih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nepopravljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazalo za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Predlagani zakon pa uvaja avtomatizem pri izdaji začasne odredbe. Predstavnikov delavcev kot upnikov namreč ne bi bilo treba izkazati nobenih vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe niti primarnega pogoja, da je obstoj njegove terjatve verjetno izkazan. Sodišče po predlagani ureditvi vsebinsko o ničemer ne odloča in gre dejansko za ex lege začasno odredbo. To bi lahko pomenilo, da bi sodišče začasno odredbo izdalo tudi v primeru, če iz podatkov v spisu izhaja, da so trditve predstavnika delavcev v nezakoniti odpovedi očitno že na prvi pogled neutemeljene. S tem se izgublja osnovni namen začasne odredbe. Podobno je v svojem dopisu izpostavilo tudi Vrhovno sodišče, ki je opozorilo tudi na neprimernost urejanja materialnega prava v procesnem zakonu. Poslanci Nove Slovenije se strinjamo, da predstavniki delavcev glede na ustavno vlogo in mednarodne akte uživa posebno zaščito in pravno varstvo, ki pa so ga po našem mnenju deležni že v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih. Zaradi vsega navedenega na Odboru za pravosodje nismo podprli Predloga zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Trenutek, prosim, da pobrišejo pult.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Saj sem cepljena.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Jah glejte, dajmo, red je red.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Sindikalni in delavski predstavniki predstavljajo pomembno vez med delodajalci in delavci, saj si prizadevajo varovati temeljne pravice in interese delavcev oziroma zaposlenih. Zaradi svojega delovanja se predvsem tisti najbolj aktivni na žalost večkrat znajdejo v neugodnem položaju, kar lahko tudi bistveno vpliva tako na izvajanje njihove sindikalne dejavnosti kot tudi na samo njihovo kariero. Nemalokrat pa je ogrožena tudi njihova zaposlitev. Delavci so v razmerju do delodajalcev praviloma v šibkejšem položaju. Da lahko učinkovito varujejo pravice in interese, imajo pravico do

52. TRAK: (AB) – 14.15

(nadaljevanje) sindikalnega združevanja, kar je zapisano tudi v naši ustavi. V praksi so predstavniki zaposlenih pogosto pod pritiskom delodajalcev in zaradi svojega poslanstva tudi večkrat deležni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem želijo nekateri delodajalci oslabiti socialni dialog in posledično tudi možnost uveljavljanja interesov njihovih zaposlenih.
Zato ni in nikakor ne more biti prav, da tisti posameznik ali posamezniki, ki se odločijo, da bodo poleg svojega dela še varovali interese in pravice drugih delavcev, nimajo ustreznega pravnega varstva in niso varni pred krivdno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Združenje svetov delavcev Slovenije pri tem opozarjajo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v praksi postala najpogosteje zlorabljena pravna podlaga za obračunavanje z delavskimi predstavniki. Ko torej predstavnik delavcev dobi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ima možnost, tako kot vsak zoper podano odpoved vložiti tožbo, vendar se ta odpoved izvrši ne glede na vloženo tožbo, četudi se kasneje na sodišču – seveda čez čas, izkaže, da je bila odpoved nezakonita.
Delavec se ima v takem primeru sicer pravico vrniti na delovno mesto, vendar je velika škoda že storjena. Svojega poslanstva kot predstavnik zaposlenih v vmesnem času ne more opravljati, takšna odpoved pa ima izrazito negativen vpliv na njegovo kariero in življenje. Velikokrat se znajdejo tudi v zelo težkem socialnem položaju. Predlog zakona, ki je pred nami pa predvideva spremembo 43. člena na način, da bi moralo delovno sodišče po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo o zadržanju učinkovanja te odpovedi v vsakem primeru, ko bi bil v tem pravnem sporu vključen delavski predstavnik.
Torej se podana odpoved v skladu s predlagano ureditvijo ne bi izvršila, vse dokler sodišče ne bi pravnomočno ugotovilo ali je sploh zakonita. Na takšen način bi odpravili zakonsko vrzel in zagotovili ustrezno pravno varstvo tistim, ki se borijo za pravice šibkejših. Pri tem smo tudi v SAB-u slišali opozorila pravne stroke in Zakonodajno-pravne službe, da predlagana rešitev odstopa od sistemske ureditve inštituta začasne odredbe. Tudi Vlada v svojem mnenju navaja, da temeljni cilj sicer podpira, vendar ocenjuje predlagano rešitev kot neprimerno.
V opoziciji smo prav zato predlagali sklep v skladu s katerim bi Vlada preučila druge možnosti, ki bi zagotovile učinkovito varovanje delavskih predstavnikov. A koalicija žal za tak sklep ni imela posluha. Povedano z drugimi besedami, očitno si vendarle ne želijo, da bi bilo pravno varstvo predstavnikov delavcev v primeru krivdne odpovedi urejeno na način, ki bi bil v praksi dejansko učinkovit in bi jih varoval. Sindikalna svoboda je ustavno varovana pravica in v SAB se zavedamo, da je sindikalno delovanje ključnega pomena za učinkovito uresničevanje interesov in varovanja pravic delavcev. Zato kot sopodpisniki predlaganega zakona te rešitve ves čas podpiramo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško. Šiška ni. Nadaljujemo.
/ oglašanje iz dvorane/
Izvolite, gospod Šiško. Pult je pripravljen.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani!
Predlagatelj je z novelo zakona želel zagotoviti ustrezno in učinkovito varstvo sindikatov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Meni namreč, da trenutna ureditev ni ustrezno povzela vsebine konvencije mednarodne organizacije dela. Po našem mnenju že dosedanja ureditev nudi ustrezno zaščito le-teh. Za sindikate že sedaj velja pravna ureditev, ki jim nudi posebno varstvo. Tega varstva pa nimajo ostali delavci.
Lahko bi rekli, da so vodje sindikatov že v sedanji ureditvi privilegirani v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Brezpogojno smo za zaščito delavcev in za to, da se dodatno primernemu duhu časa uredijo razlogi za odpoved delovnega razmerja. Dejstvo je, da v podjetjih, kjer se tako delodajalec, kot tudi delavec zavedata svojih pravic in dolžnosti, težav v delovnem procesu ni. Imamo pa v naši ureditvi velike težave s samimi sindikati, katerih delovanje ni opredeljeno. Nujno potrebujemo zakon o sindikalni dejavnosti, kjer bi se

53. TRAK: (ŠZ) – 14.20

(nadaljevanje) določile osnove sindikalnega delovanje. Opravljanje sindikalne dejavnosti v Sloveniji daleč presega njihovo temeljno zasnovo delovanja, ki je boj za pravice delavstva. Tako na ustrezen način zaščiti in informira o njihovih pravicah. Velikokrat pa sindikati organizirajo stavke in raznorazne shode izključno iz političnih motivov, ki služijo njihovemu vodstvu. Sindikalno delovanje v naši državi je že dalj časa izrojeno in ne sodi več njihovemu prvotnemu poslanstvu. Sindikat bi moral poskrbeti tudi za zaposlene, ko izgubijo zaposlitev, vendar največkrat preprosto pozabijo nanje oziroma se ne poglobijo v situacijo odpuščenega delavca. Sindikalni vodja največkrat začnejo opozarjati na situacijo takrat, ko delavec izgubi službo, čeprav se o tem veže veliko prej. V mislih imam predvsem podjetja, ki so slabo stoječa in se pričakuje odpuščanja in ukinitev delovnih mest. V večini primerov bi lahko rekel, da se vodje sindikatov prebudijo prepozno. Zaposleni jim preveč slepo zaupajo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Dejan Kaloh bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Podpredsednik hvala lepa. Spoštovani kolegi poslanci.
Predlagatelj predlagani spremembi zakona o delovnih in socialnih sodiščih predlaga, da se ZDSS-1 dopolni tako, da delovno socialno sodišče po uradni dolžnosti izda začasno odredbo o zadržanju učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti sodbe. Če je seveda vložena tožba zoper dodatno redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavskemu predstavniku, ki uživa posebno pravno varstvo, pred odpovedjo po zakonu, ki ureja delovna razmerja in sindikat svet delavcev ali delavcev, ki so izvolili predstavnika delavcev podajo obrazloženo negativno mnenje. Takšna ureditev je po naši oceni nepotrebna, pa tudi pravno sporna. Nepotrebna je zato, ker Zakon o delavnih razmerjih že sedaj ustrezno ščiti delavske predstavnike pred morebitno samovoljno delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih v 112. členu določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članov sveta delavcev, delavskem zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja predstavnike delavcev v svetu zavoda, ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. V 113. členu zakona dalje določa, da se v primeru podanega negativnega mnenja s strani sindikata sveta delavcev ali s strani delavcev, ki so izvolili predstavnika delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku zadrži za 30 dni oziroma do poteka roka z mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo. Člen določa tudi, da so v primeru uveljavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe v sodnem postopku ob hkratno vloženem predlogu za izdajo začasne odredbe učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadrži do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ob upoštevanju pravnega načela infavorem laboratoris in ob skrbnem tehtanju dejstev in dokazov s strani sodišča, v vsakem posameznem primeru po našem mnenju v praksi praktično ni možnosti, da sodišče v primeru, ko bi delodajalec delavcu zaradi sindikalnih aktivnosti samovoljno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ne bi odločilo v prid seveda temu delavskemu predstavniku. V kolikor bi seveda šlo za odpoved delovnega razmerja delavskemu predstavniku zgolj in samo zaradi njegovih sindikalnih aktivnosti. Kot rečeno zakon primerno in dovolj dobro ščiti delavske predstavnike, sodišče pa se po svoji oceni tudi poslužuje izdaje začasnih odredb. Kar se tiče te rešitve iz vidika pravne spornosti pa so tukaj naslednji razlogi. Za izdajo začasne odredbe mora predlagatelj izkazati komulativen obstoj zakonsko določenih pogojev, ki so v zakonu o izvršbi in zavarovanju taksativno našteti in morajo biti ustrezno obrazloženi. Predlog predlagatelja pa diametralno nasprotno uvaja avtomatizem pri zdaj začasnih odredb, saj predstavniku delavcev, kot upniku

54. TRAK: (VP) 14.25

(nadaljevanje) ni treba izkazati nobenih vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe, niti primarnega pogoja, da je obstoj njegove terjatve verjetno izkazan. Na to so v svojem pravnem mnenju, kolikor ste ga brali, detektirali tudi v Zakonodajno-pravni službi, ki so seveda pravilno opozorili na to, da sodišče po predlagani ureditvi o ničemer vsebinsko ne odloča in da gre dejansko za ex lege začasno odredbo. Pri začasnih odredbah gre namreč za časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je v ohranitvi obstoječega dejanskega in pravnega stanja. Smiselno enako je v svojem mnenju zapisala tudi Vlada Republike Slovenije, ki poleg navedenega opozarja še na 215. člen ZDR-1, kjer je predvideno, da lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo oziroma do izvršljive arbitražne odločitve oziroma če delavec za sodne postopke najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe do odločitve sodišča o predlogu za izdajo te začasne odredbe. Vlada Republike Slovenije je še opozorila na 200 člen Kazenskega zakonika / znak za konec razprave/, ki kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic opredeljuje kot kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Zaradi vsega navedenega seveda v Poslanski skupini SDS predloga predmetne novele ne bomo podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O USTAVITVI POSTOPKOV O PREKRŠKIH PO 14. TOČKI PRVEGA ODSTAVKA 57. ČLENA V POVEZAVI Z DUROG IN TRETJO TOČKO PRVEGA ODSTAVKA 39. ČLENA ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH IN POVRNITVI ŠKODE ZARADI NEUSTAVNE PREPOVEDI OMEJITVE GIBANJA IN ZBIRANJA PREBIVALSTVA ZARADI PREPREČITVE VNOSA OZIROMA ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 V DRŽAVI IN S TEM POVEZANIH IZREČENIH KAZENSKIH SANKCIJ ZA KRŠITVE TEH PREPOVEDI OZIROMA OMEJITEV v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 38-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.
Predlog zakona je na 29. seji 8. Septembra 2021 obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Ustavno sodišče je junija odločilo, da so nekateri deli Zakona o nalezljivih boleznih in vladni odloki, ki so bili sprejeti na njegovi podlagi, neustavni. Socialni demokrati smo že pred odločitvijo Ustavnega sodišča, to je marca letos, na Vlado podali pobudo za ustavitev prekrškovnih postopkov in za sprejem posebnega zakona, ker ukrepi po našem mnenju niso imeli ustrezne pravne podlage niti niso bili objavljeni v Uradnem listu. Po odločitvi Ustavnega sodišča pa ni bilo več dvoma – Vlada je ravnala neustavno in v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije ter načelom pravne države, ker ni ukrepom primerno prilagodila zakonodaje, temveč je omejevanje najbolj temeljnih človekovih pravic, ki smo si jih skozi zgodovino trdo prigarali, omejevala zgolj z odloki in z vsebinsko praznimi zakoni. Tudi nekatere druge evropske države, po katerih se tako radi zgledujemo, so to storile – v času epidemije prilagodile zakonodajo, namreč. Naša Vlada je ni. Kljub tem, da so jo na vse to že pred odločitvijo Ustavnega sodišča ves čas opozarjale različne strokovne službe in nekateri pravniki. Zato smo v opoziciji po odločitvi Ustavnega sodišča pripravili predlog zakona, po katerem bi ustavili postopke zoper posameznike, ki so kršili neustavne odloke vlade, že plačane globe in stroške postopka pa bi jim povrnili. Res je, da so se prvič v zgodovini po 2. svetovni vojni zgodili tako veliki posegi v človekove pravice. In kljub temu, da so bili za zajezitev epidemije nekateri ukrepi mogoče

55. TRAK: (NB) – 14.30

(Nadaljevanje) celo nujni, pa je Vlada tista, ki bi morala zagotoviti zakonitost in pravilnost postopkov in predpisov. Zato je edino Vlada tista, ki naj nosi posledice za svoja ravnanja, ne pa državljanke in državljani, ki so žal plačali kazni na podlagi neustavnih predpisov. Predlog žal na odboru ni dobil zadostne podpore, ker enostavno vladajoči niso želeli prevzeti odgovornosti za svoje napake. Sicer bi si mislili, da se je Vlada iz tega kaj naučila, a se žal ni. Še naprej Vlada z odloki in ne z zakoni. Odlok o povezanih s koronavirusom je do danes že skoraj 2 tisoč 700, pa nenehno se spreminjajo. Kako naj se potem državljanke in državljani sploh znajdejo v vsem tem kaosu. In še več, po našem mnenju pa tudi po mnenju kar nekaj pravnikov je tudi pogoj PCT in pogoj PC nimate ustrezne pravne podlage. Pogoj PC je namreč po svoji vsebini v resnici ukrep obveznega cepljenja in obvezno cepljenje lahko predpiše zgolj in samo zakon. Sama sem v svojih razpravah že od začetka sprejemanja tako imenovane Covid zakonodaje in odlokov opozarjala, da podzakonski akti Vlade za tako hude posege v temeljne človekove pravice niso dovolj, da je tako omejevanje če že, dopustno zgolj z zakonom, in da morajo biti vsi tovrstni ukrepi države glede na epidemiološke okoliščine nujni, sorazmerni in predvsem časovno omejeni. Žal je očitno, da Vlada ne želi spremeniti zakonodaje tako, da bi bili ti ukrepi sprejeti demokratično, da bi zagotavljali pravno varnost in da bi na jasen način določali pravice in obveznosti. Vemo, da sta tudi pogoja PCT in PC že v presoji na Ustavnem sodišču, zato lahko najverjetneje pričakujemo ponovitev zgodbe, ugotovljeno neustavno in nedemokratično vladanje te Vlade z odloki, kar posledično kaže na njeno popolno ignoranco do prava in pravne države.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Kolegice, kolegi!
V Levici smo predlog zakona podprli, saj je temeljil na odloči Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da sta 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo. Namreč v Levici smo ves čas trdili, da so bili določeni vladni odliki oziroma v njih določeni ukrepi nesorazmerni glede na cilje, ki so jih želeli doseči. In v imenu boja proti nalezljivi bolezni so neupravičeno omejevali svobodo izražanja v javnem prostoru. Tudi v primerih, ko je bila nevarnost za prenos okužbe neznatna in že v začetku leta smo opozorili o kršitvah postopkov s strani policije na seji Komisije za človekove pravice, petice in enake možnosti, nato pa je sledil še predlog zakon, ki bi odpravil prekrške na mariborskem protestu dijakov, ki so zahtevali odprto šolo, dostop do šole. K temu smo predlagali amandma, ki je širil odpravo prekrškov v zvezi z vladnimi odloki in do neupravičenega kaznovanja pa moramo povedati, ni prišlo samo v primeru mariborskega protesta dijakov in staršev, ampak tudi pregled vseh ostalih protestih v državi, v velikem številu primerov obravnav, v domnevnih prekrških pa je prišlo do ugotovljeno spornih odločitev prekrškovnih organov. Žal lahko le ugotovimo, da je namen določenih vladnih ukrepov predvsem omejevanje svobode izražanja in pri vsakem javnem protestu pride do združevanja ljudi in javni protest je oblika kritike oblasti. To je ustavno varovana kategorija, omeji pa se jo lahko le v izrednih razmerah, ne pa kar po čez, kar počenja obstoječa Vlada, tako da eno leto ljudje ne bi smeli izražati nestrinjanja s politiko obstoječe Vlade. In poglejte, odločba Ustavnega sodišča je pomanjkljiva. Moralo bi pravično rešiti vprašanje že plačanih glob za prekrške, ki so bili določeni z neustreznimi oziroma neustavnimi vladnimi odloki, vračil, to pa pomeni, da je potrebno vračilo glob, zneska glob krivično kaznovanim povrniti. Ljudje so bili obsojeni z globami do višini 400 evrov, kar je več kot polovica minimalne plače v Sloveniji in morda se poslancem zdijo takšni zneski nizki, ampak za ljudi, za prejemke, ki jih imajo v Sloveniji, so pa takšne globe izjemno izjemno visoke.
Na koncu bi rekel še tole. Vlada in koalicijski poslanci radi povedo oziroma poveste, da je

56. TRAK: (TB) – 14.35

(nadaljevanje) potrebno narediti red v državi, ampak žal, edini recept, ki ga pri ponujate, je vse več represije in pa kaznovanja in kritika in ogorčenje državljanov, so posledica, to, kar se priča skozi proteste, pa so posledica poniževanja, ki so ga, ko so državljanke in državljani dnevno ga deležni, tega poniževanja, s strani predstavnikov Vlade oziroma strani celo samega predsednika Vlade.
In ponovno ponavljamo v Levici; prišli smo tako daleč, da je potrebno vzpostaviti ravnotežje v družbi in to le na en način, ta je možen le na tak način, da Vlada, sedanja aktualna Vlada, odstopi in z volitvami, ki bodo premešale karte in omogočile novo Vlado. To pa je rešitev in ne višanje kazni. To je rešitev tudi hitrejšega saniranja krize Covida v Sloveniji.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo.
Ustavnost sodišč je razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, saj je imela Vlada pri tem prevelika pooblastila in postavljenih premalo varovalk. Ob tem velja spomniti na zahtevnost časa, v katerem so ti odloki veljali. Ni naključje, da je Ustavno sodišče odloke razveljavilo šele, ko je bil najhujši del epidemije že mimo. Ko je bilo najhuje najbrž take odločitve in s tem odgovornosti, ne bi nihče upal prevzeti.
To vprašanje je v svojem ločenem mnenju izpostavil tudi predsednik Ustavnega sodišča, dr. Rajko Knez, dovolite mi, da ga na tem mestu tudi citiram:
»Če bi Ustavno sodišče odločalo o ustavnosti takih predpisov v času njihove veljavnosti in zgolj zato, ker je zakonodajalec nedopustno delno opustil ureditev vsebinskega zakonske okvira za omejitev svobode gibanja in pravice zbiranja ne bi razveljavilo. Takojšnja razveljavitev bi namreč povzročila prenehanja veljavnosti morebitnih primernih nujnih in ožje sorazmernih omejitev dveh človekovih pravic, s katerimi se je zasledovalo ustavno dopusten cilj varovanja zdravja in življenj ljudi. S takojšnjo razveljavitvijo takih predpisov bi tudi povzročili, da država zaradi opisane vrzeli v Zakonu o nalezljivih boleznih torej na ravni zakonskega urejanja, ne bi mogla izpolnjevati svojih pozitivnih obveznosti pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, zaradi česar bi lahko nastale nepopravljive škodljive posledice za te ustavne dobrine, kar bi pomenilo še bolj protiustavno stanje.« (Konec citata.)
Odloki so torej varovali življenja in zdravje ljudi. Predlagatelji zakona predlagajo, da se ne glede na odločbo Ustavnega sodišča oziroma razveljavitev mejnih odlokov, vsem kršiteljem, ki so bili obravnavani na podlagi neustavnih odlokov, preteklih in sedanjih, omogoči končanje začetih, a še nezaključenih prekrškovnih postopkov, brez izreka kazenske sankcije in v primeru že pravnomočno končanih postopkov povrnitev že plačanih glob.
Neskladje Zakona o nalezljivih bolezni z Ustavo je Vlada Republike Slovenije hotela odpraviti v predlogu novele zakona, ter predlagajo, da se na odločbo Ustavnega sodišča postopki o prekrških zaradi kršitev ukrepov iz druge in tretje točke prvega odstavka 39. člena zakona, ki so bili začeti do 3. junija 2021 in še niso pravnomočno končani, ustavijo. Državni zbor je ob ponovnem glasovanju sicer zavrnil predlog novele in s tem tudi predlagano rešitev, da se vsi nepravnomočno končani prekrškovni postopki tudi ustavijo. Po zagotovilih Vlade, bo ta pripravila(?) novo besedilo sprememb zakona, ki bo v čim večji meri sledilo dosedanjemu stališču, da je potrebno urediti abolicijo za vse nepravnomočno končane prekrškovne postopke. Ustavno sodišče s svojo odločitvijo ni poseglo v že pravnomočno končane postopke, saj izpodbijanih odlokov ni odpravilo, temveč jih je razveljavilo.
Predvsem pri rešitvi amnestije, gre po mnenju Nove Slovenije za zelo občutljivo področje poseganja v pravnomočno zaključene postopke.

57. TRAK: (NM) – 14.40

(nadaljevanje) Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli v pravnomočne postopke, je neustrezen ter lahko odpre plaz novih tovrstnih posegov zakonodajne oblasti v konkretne zaključene postopke. Držati se je potrebno načela, da zakonodajna oblast po nepotrebnem ne posega v konkretne pravnomočne postopke. Ne pozabimo, da je Ustavno sodišče v svoji odločbi odločilo, da se v te primere ne posega. Poleg tega bi podpora takemu predlogu zakona lahko pomenila negativni signal pri zavzemanju družbe za čim večje spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije. / znak za konec razprave/ Sporočilo takega zakona bi lahko bilo tudi, da državljani pred zakonom nismo enaki ter da je mogoče za konkretne zaključene pravnomočne postopke določenih državljanov sprejemati tudi posebne zakone. Poslanci Nove Slovenije predloga zakona na matičnem delovnem telesu nismo podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Po dobrem letu in pol, odkar se ne samo Slovenija, temveč cel svet bojuje z nevidnim sovražnikom, smo v naši državi že skoraj vajeni upravljanja te države z vladnimi odloki in to ne glede na to, da v opoziciji takšnemu načinu dela ves čas glasno in odločno nasprotujemo. V tem času je s protikoronskimi ukrepi in omejitvami nastala že prava zmešnjava in celo nekateri pravni strokovnjaki so priznali, da je težko sledili, saj se zadeve tako hitro spreminjajo. Torej je za ostale nepravnike, državljane in državljanke to še toliko težje. Z odloči so se omejevale celo temeljne človekove pravice, čeprav je le to v skladu z Ustavo dopustno omejevati izključno in samo z zakoni. Maja letos je luč sveta ugledala odločitev Ustavnega sodišča, ki je nekaj ključnih odlokov vlade spoznala za neustavne, saj so temeljili na neustavni zakonski podlagi. Gre za vsem dobro znani 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih, ki po mnenju Ustavnega sodišča daje vladi preširoko polje proste presoje pri presojanju, pri presoji in odločanju o ukrepih omejitve gibanja. Povedano drugače, izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki so izključno v pristojnosti zakonodajalca. Vendar je Ustavno sodišče omenjene vladne odloke zgolj razveljavilo in ne odpravilo, kot napačno razumejo nekateri državljani. To pomeni, da na podlagi odločbe Ustavnega sodišča ne bodo ustavljeni postopki in ne bodo vrnjene globe, četudi so bile izdane na podlagi zakonske ureditve, ki ni skladna z Ustavo. Ni pa Ustavno sodišče razveljavilo 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB. S tem je do odprave neskladnosti z Ustavo zagotovilo zakonsko podlago za izdajo prihodnjih odlokov o omejitvah gibanja in zbiranja. Gre sicer za precej nenavadno odločitev, vendar je v SAB razumemo predvsem v luči varovanja zdravja in življenja ljudi, ki sta temeljni ustavni vrednoti. V obrazložitvi je namreč navedlo, da bi v primeru razveljavitve zakonske ureditve nastala pravna praznina in država ne bi mogla izpolnjevati svoje ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi. Takšna odločitev, ki je navedene odloke zgolj razveljavila, pa ima v praksi določene pomanjkljivosti, kar je v ločenem mnenju priznala tudi ustavna sodnica Šugman Stubbsova. Uvaja namreč razlikovanje med tistimi kršilci odlokov, ki so globe že poravnali in so zadeve postale pravnomočne, in tistih, katerih zadeve še niso postale pravnomočne. Dejstvo, da so bili mnogi kaznovani na protiustavni podlagi, v SAB ocenjujemo kot nedopustno. Zato povsem podpiramo temeljni namen tega predloga zakona, ki bi omogočil to, česar ustavna odločba ni. Žal pa smo v sklopu zakonodajnega postopka slišali opozorila, da tudi predlog zakona kot tak ne upošteva vseh pravnih položajev in posledično ne zadošča načelu neenake obravnave. Vprašljivo je zlasti poseganje v pravnomočno zaključene postopke, kar je opozorila tudi naša Zakonodajno-pravna služba. Na ta pomislek so opozorili tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu in v tem delu se v SAB pridružujemo mnenju obojih. Prav tako niso upoštevani odloki, ki so bili izdani po 30. 6. in to kljub temu, da so temeljili na protiustavni zakonski podlagi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in tveganjem, ki sem jih omenila zgoraj, v SAB

58. TRAK: (AB) – 14.45

(nadaljevanje) predlagano rešitev podpiramo in v nadaljnjih fazah postopka bi lahko zakon ustrezno popravili in prilagodili, če bi bila volja seveda, ter dosegli končen rezultat, to je pravičnost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani!
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev obžalujemo, da se je vladajoča koalicija odločila, da bo še drugič v tem letu zavrnila možnost, da popravi povzročene krivice zaradi izrečenih kazni za nespoštovanje vladnih odlokov za prekrške, za katere so v nekaterih primerih redna sodišča odločila, da sploh ni šlo za prekrške. Ti so bili po odločitvi Ustavnega sodišča izrečeni na podlagi predpisov brez zakonske in s tem ustavne podlage. S tem bi vsaj do določene mere koalicija povrnila izgubljeno zaupanje ljudi v pravno državo.
Predlog zakona je pripravljen na podlagi zakona, ki smo ga v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev letos predlagali za abolicijo in amnestijo mariborskih dijakov. Še pred zadnjo sodbo Ustavnega sodišča smo poudarjali, da so represivni organi vladne odloke uporabljali nesorazmerno in nepravično kaznovali tudi mariborske dijake, ki so zgolj zahtevali vrnitev v šolske klopi, torej svojo ustavno pravico do izobraževanja in so pri tem upoštevali vse varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni.
Še več, iz policijskih zapisnikov je bilo moč sklepati, da niso bili kaznovani zaradi zbiranja na javnem kraju, temveč so bile kazni izrečene za besede, ki so jih javno izrekali in zapisali na protestne plakate. Zaradi pregona mariborskih dijakov smo se celo znašli v letnem poročilu globalnega združenja organizacij civilne družbe Civicus, ki ga sestavlja več kot 8 tisoč 500 društev in organizacij iz 175 držav. In to v delu, ki govori o omejevanju državljanskih in demokratičnih svoboščin. Ta naš predlog zakona je vladajoča koalicija zavrnila že pred poletjem.
Pred kratkim je Okrožno sodišče v Mariboru ustavilo postopek o prekršku še za zadnjo od treh mladoletnih dijakov, dijakinja je, ki so bili vabljeni na sodišče zaradi sodelovanja na februarskem mirnem shodu za vrnitev v šolske klopi. Sodišče je postopek o prekršku ustavilo iz razloga, ker dejanje ni prekršek, v obrazložitvi pa zapisalo, da je dejansko šlo za poskus sankcioniranja dijakov zaradi izražanja stališč in ne nedovoljenega zbiranja in neupoštevanja varovalnih ukrepov. Ugotovilo je, da so mladoletni dijaki na mirnem shodu in ob upoštevanju vseh varovalnih ukrepov zgolj opozarjali na nevzdržnost in nesorazmernost omejevanja pravice do izobraževanja.
Ampak mariborsko sodišče je oprostilo zgolj mladoletne dijake. Za enak prekršek, za katerega je sodišče ugotovilo, da sploh ni bilo prekršek, pa so bili kaznovani tudi polnoletni dijaki, ki so globo že plačali, prekrškovni postopek pa je bil pravnomočno končan, kar pomeni, da jim je bila povzročena neenakost pred zakonom. Medtem je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo lepo število vladnih odlokov, ki so omejevali svobodo posameznikov v času epidemije neveljavnih, saj so temeljile na Zakonu o nalezljivih boleznih, ki je bil v delu, na katerega so se sklicevale, protiustaven.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je potrebno tudi v času epidemije posegati v osnovne človekove pravice ter ustavne pravice državljanov z veliko previdnostjo, občutka za pravo meri in natančnosti. In tudi mariborski dijaki in dijakinje so bili med temi žrtvami protiustavnega poseganja v ustavne pravice. Izgovori, ki smo jih pogosto slišali, da je zakon star in da ga nobena prejšnja Vlada ni popravila, so zgolj preusmerjanje pozornosti, saj je Vlada med epidemijo v tako imenovanih PKP-jih spreminjala nekatera določila ravno tega Zakona o nalezljivih boleznih. Na pomanjkljivosti zakona in odlokov, ki jih je sprejemala, pa je opozarjala tudi pravna stroka.
Zato smo Nepovezani poslanci skupaj s poslanci LMŠ, SD in Levice vložili predmetni zakonski predlog za abolicijo in amnestijo vseh, ki so bili kaznovani za prekrške na podlagi neustavnega Zakona o nalezljivih boleznih in s tem vladnih odlokov za omejevanje gibanja in zbiranja ljudi. S tem zakonom bi zajeli tudi omenjene polnoletne mariborske dijake, saj so bili tudi ti kaznovani na podlagi neustavnih vladnih odlokov. Zakon, ki smo ga vložili, vsebinsko temelji torej predvsem na pravičnosti in enakosti pred zakonom za vse neupravičeno kaznovane kršitelje in nam omogoča, da preprečimo nadaljnje izrekanje kazenskih sankcij

59. TRAK (VI) 14.50

(Nadaljevanje) v nezaključenih prekrškovnih postopkih, ki so bile odrejene na podlagi neustavnih prepisov in da ljudem, ki so bili že pravnomočno sankcionirani povrnemo vsaj plačane globe. Naš predlog predstavlja najhitrejšo pot do tega, da se lahko odločba Ustavnega sodišča izvrši čim prej, še posebej po tem, ko je koalicija sama zavrnila vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih. Zato smo koalicijo pozvali, da nam stopi naproti in da skupaj do plenarne seje zakonski predlog izboljšamo. Žal nismo bili slišani. Upam pa, da so tako vladni predstavniki kot tudi poslanci koalicije slišali vsaj Vrhovno državno tožilstvo, ki je naš predlog, da bi se sistemsko uredilo nevzdržno situacijo glede neustavnih vladnih odlokov pozdravilo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Dejan Kaloh bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoči, hvala. Spoštovani kolegi poslanci, poslanke!
Predlagatelj predlaga, da se za prekrške zoper posameznike, ki so kršili neustavne podzakonske predpise Vlade Republike Slovenije v zvezi z ukrepi za preprečevanje in širjenje nalezljive bolezni Covid-19 uvede abolicija kot oblika amnestije, ki obstaja v tem, da se opusti kazenski pregon oziroma da se prekeškovni postopki ustavijo in da se s tem kazenskih sankcij oziroma glob zaradi …/nerazumljivo/ kršitev zanje ni mogoče izreči in izterjati. Predlagatelj predlaga amnestijo za kazni kršiteljem izrečene v hitrem prekrškovnem postopku s plačilnim nalogom za katere so globe že postale pravnomočne in tudi za tiste, ki so izrečene globe že poravnali. Meni, da bo s tem povrnjeno zaupanje ljudi v pravno državo. Na tem mestu je seveda potrebno najprej poudariti, da izdaja odlokov, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja ni bila posledica nekakšne samovolje Vlade Republike Slovenije, pač pa nepopolne zakonske ureditve, ki je Vladi Republike Slovenije v trenutku, ko je bilo treba v krizni situaciji in razmerah višje sile nemudoma ustrezno odreagirati za zaščito javnega zdravja, Vladi Republike Slovenije enostavno ni nudila zadostne pravne podlage v skladu s katero bi bilo mogoče nemudoma odločiti. Naknadno razveljavljene odloke s strani Ustavnega sodišča in poprava pomanjkljive zakonske ureditve oziroma dopolnitev zakonske ureditve z zakonsko vsebino, ki v trenutku izdaje odloka ni obstajala ne daje nikakršne podlage za »ex tunc« razveljavitev v trenutku izvedbe protestov povsem legalno in legitimno izrečenih kazni. Takšna odločitev Ustavnega sodišča tudi ne pomeni, da bodo kazni že izrečene na njihovi podlagi padle, in ne dopušča možnosti uveljavljanja povračila že plačanih predpisanih glob. To izhaja tudi iz obrazložitve Ustavnega sodišča, kdor si je seveda to obrazložitev tudi prebral. Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju poudarila, da je Državni zbor dne 15. julija 2021 ob ponovnem glasovanju zavrnil predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih in s tem tudi predlagano rešitev, da se vsi nepravnomočno končani prekrškovni postopki zaradi kršitve 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, začeti do 3. junija 2021 ustavijo. Takšna odločba bi seveda omogočila, da prekrškovni organi postopke, ki še niso pravnomočno končani zaključijo. Sedaj pa bodo morali postopke voditi in o njih odločati. Šele na podlagi rednih pravnih sredstev bodo zadeve odstopljene v reševanju na pristojna sodišča. Prekrškovni organi se namreč pri odločanju ne morejo sklicevati na tako imenovan ex /nerazumljivo/ ilegalis, predlog sprememb ZNB je naslovil vprašanja, ki jih ureja predlog predlagateljevega zakona v 1. členu, pri čemer se je nanašal na vse nepravnomočne prekrškovne postopke zaradi kršitve 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, za katere je Ustavno sodišče, kot že rečeno, odločilo, da sta v neskladju z Ustavo ti dve točki namreč. Zaradi zavrnitve predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih bo Vlada Republike Slovenije seveda pripravila novo besedilo sprememb tega predmetnega zakona, kjer bo v največji možni meri sledila dosedanjemu stališču, da je potrebno urediti abolicijo za vse nepravnomočno končane prekrškovne postopek zaradi kršitve 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB. Podobni rešitvi je seveda v svojem mnenju pozvala tudi Zakonodajno-pravna služba tega državnega zbora. Glede na vse navedeno, seveda, v Poslanski skupini SDS predmetnega zakona ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.

60. TRAK: (ŠZ) – 14.55

(nadaljevanje) Tina Heferle bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
V nobeni pravni demokratični državi posameznik ne bi smel biti kaznovan na podlagi neustavnih predpisov. V nobeni, še najmanj v naši državi. Pa žal se je pod to vlado zgodilo prav to. Več kot 10 tisoč obravnavanih prekrškov in za več kot dva milijona evrov izrečenih glob na podlagi vladnih odlokov, za katere je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo in z našim pravnim redom. V duhu največje dobronamernosti, ki jo v LMŠ premoremo, bi si morda lahko rekli okej, vlada je naredila napako, hudo napako, ljudi je kaznovala in jih finančno oškodovala brez ustrezne pravne podlage. In če gre za napako jo dajmo popraviti. V LMŠ smo zato skupaj z opoziciji pripravili zakon, po katerem bi vsem našim državljanom, ki so ali bi še morali plačati denarno kazen, ki temelji na neustavnih vladnih predpisih, to krivico popravili. Vrnili bi jim njihov denar oziroma v primerih, ko teh kazni še niso plačali, bi jim to kazen enostavno spravili s sveta. Tako imenovan zakon o aboliciji je bil dobronameren, predvsem pa pravičen in nujen iz ustavnopravnega vidika in nujen iz družbenega vidika. Ampak takoj, ko je ta koalicija zavrnila predlog, da se našim državljanom vrne njihov denar, denar, ki so ga izgubili zaradi tega, ker je ta vlada sprejela neustavne predpise, so maske padle. Spoštovane državljanke in spoštovani državljani. Vaši trenutku vladi, ki jo vodijo stranke SDS, NSi, preostanek SMC-ja in podporniki iz stranke SNS-ja in DeSUS-a je prav malo mar, da ste bili na neustaven način primorani plačati več kot dva milijona evrov v državno blagajno. Prav malo je tej vladi mar za vaše pravice, kajti vaša pravica, spoštovani državljani je, da vam vlada, vlada na zakonit način. Še enkrat. Naš predlog je bil, da se vam ta krivica popravi in da se posledice neustavnih vladnih predpisov odpravijo in da se vam povrne že plačane globe. Pa žal poslanci manjšinske koalicije so se odločili, da tega spoštovani državljani, do tega niste upravičeni. Morda na tem mestu še največ pove star latinski rek, ki pravi takole. Zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne, 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43 poslank in poslancev, s prvo podpisanim dr. Matejev Tašner Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministrici za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simoni Kustec. Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Danes pravzaprav je za slovensko znanstveno-raziskovalno skupnost, pa tudi za celotno državo, družbo en izjemno pomemben dan. Prav zaradi tega trenutka tukaj. Prvič se bomo pogovarjali o povsem novem, sodobnem, mednarodno primerljivem zakonu o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v tej državi.

61. TRAK: (VP) 15.00

(nadaljevanje) To smo uspeli narediti zaradi tega, ker smo znali stopiti skupaj. Danes začenjamo razgovor o procesu, ki je trajal vse od leta 2015, ko je znotraj resornega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport posebna delovna skupina opravila prvo delo. Prvo delo, ki je bilo potem nadgrajevano skozi celotno obdobje vseh treh vlad, ki so v tem času tudi oblikovale in delovale znotraj resornega ministrstva. Prav v zadnjem koraku je s pomočjo sedanjega državnega sekretarja in pa njegove ekipe na ministrstvu in v tesnem sodelovanju z vsemi vključenimi deležniki vlada lahko pripravila, obravnavala in v parlament poslala predlog zakona, o katerem bo sedaj tekla obravnava. In dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim vsem, ki ste sodelovali pri tem dolgoletnem, dolgotrajnem in zelo zahtevnem procesu, ki ste sodelovali z razumom in z zavedanjem, kako pomembno je preseči tako politične kot tudi interesne potrebe za to, če želimo pomagati zdravemu in v znanje usmerjenemu nadaljnjemu razvoju te družbe. Pokazali smo, da je možno najti ne samo kompromise, ampak v resnici na koncu konsenz o tem, kar je zavedeno tudi v tem zakonu. verjamem, da bodo tudi točke, kjer se bomo še pogovarjali, argumentirali, pojasnjevali in razpravljali. Verjamem pa, da bomo sledili temu, kar nam je tudi sama znanstvenoraziskovalna skupnost enotno sporočila v teh dneh. Dobili smo pisma podpore temu zakonu s strani vseh štirih ključnih znanstvenoraziskovalnih organizacij v tej državi. Dobivamo pisma podpore tudi zasebnih raziskovalnih institucij, tistih, ki so najbolj tesno povezane tudi z gospodarskim delom. In to nam sporoča, kako pomemben je razvoj in pa podpora države znanosti, ki je po eni strani usmerjena v temeljno znanstveno raziskovanje, po drugi strani pa v neposredno uporabniško znanstveno raziskovanje. To je tista prava in najbolj zdrava kombinacija tega, da znanje predstavlja temeljno izhodišče tako za razvoj družbe kot tudi gospodarstva.
Prav tako želim posebej izpostaviti tudi to, da je naš zakon v večini pogledov in pa rešitev takšen, da sovpada tudi s sodobnimi trendi, ki se vzpostavljajo sedaj pri oblikovanju t.i. evropskega skupnega raziskovalnega prostora. In tule sledimo z roko v roki drug drugemu in dokazujemo, da smo tudi v teh rešitvah v resnici tisti, ki znamo krojiti širši mednarodni raziskovalni prostor in pa podporo ter tiste ukrepe, ki so / znak za konec razprave/ ključni za nadaljnje procese.
Hvala lepa še enkrat vsem skupaj za vso pomoč, ki ste jo in ki jo boste dali pri podpori in obravnavi našega skupnega Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki ga razumem kot našo skupno moralno in pa tudi profesionalno zavezo za dobro / znak za konec razprave/, zdravo in v razvoj usmerjeno družbo te države.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Gospa ministrica, kolegice, kolegi.
V Levici se zavedamo, kako pomemben je dolgoročen, zadosten

62. TRAK: (NM) – 15.05

(nadaljevanje) in stabilno financiran javno znanstveno-raziskovalni sektor v državi. Čeprav ima predlog, ki je trenutno na mizi, kar nekaj težav, vključno s tem, da zadostnega financiranja znanosti v ničemer v resnici ne zagotavlja, ga bomo v tej fazi podprli, v nadaljevanju postopka pa bomo predlagali nekatere spremembe, da se pač zakon v končni izvedbi izboljša. Slovenija je namreč v Evropi na samem dnu po javnih vlaganjih v raziskovanje in razvoj, saj zanje iz proračuna v naši državi namenimo zgolj 0,52 % bruto družbenega proizvoda, kar je krepko pod povprečjem Evropske unije in to povprečje znaša 1,4 %. V zadnjih letih je Slovenija glede na kriterije in kazalnike Evropske komisije padla iz skupine visoko inovativnih držav. Med vsemi članicami Evropske unije se je Slovenija od leta 2012 do 2019, v njej se je ta indeks inovativnosti znižal najbolj, in sicer za 9,9 odstotne točke, skoraj 10 %. To je tudi posledica tega, da smo bili v letu 2014 priča 26,5-odstotnemu padcu proračunskih sredstev za raziskave in razvoj glede na leto 2011. Leta 2016 je Slovenija pristala, pazite, na zadnjem mestu glede na indeks števila raziskovalcev v Evropski uniji. Navkljub nekoliko višjim sredstvom v zadnjih proračunih pa Slovenija zaostaja za cilji iz Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije za leto 2012 in 2020, ki je bila sprejeta v Državnem zboru 2011. Ta cilj, torej do leta 2020 je vsaj 1 % BDP, namenjenega za znanost in raziskave. In znanost je dolgoročna dejavnost, tega se v Levici zavedamo in poudarjamo. In če bodo vlade prepuščale zgolj finančnemu stagniranju ali, še huje, ponovnim finančnim rezom ali odvisnosti od profitnega motiva in pa trga, bo Slovenija obsojena na stagniranje in na periferijo svetovnega kapitalizma in tudi na ekonomsko podrejenost državam, ki v znanost za razliko od nas vlagajo. Če želimo dejansko razvijati lastno znanstvenoraziskovalno dejavnost in s tem vsesplošen napredek vse in pa seveda dajati podporo podjetništvu, na katerega se koalicija tako rada sklicuje, moramo zagotoviti vsaj 10 do 20 let stabilnega financiranja znanosti, ki bo v stalni rasti ne glede na gospodarska in pa finančna tveganja. In ne glede na višino financiranja je problematičen tudi način financiranja javnim raziskovalnim organizacijam, ne zagotavlja stabilnega, to je institucionalnega vira financiranja. Posledično raziskovalke in raziskovalci živijo v eksistenčni in profesionalni negotovosti. Skoraj nikoli ne vedo, ali si bodo lahko zagotovili financiranje za naslednjih nekaj let. Ne morejo se tematsko včasih niti dolgoročno specializirati, ker morajo delati pač tisto, kar s tem ali onim projektom dobijo. S tem se njihove specializacije in kariere drobijo. Proizvajajo se plitko znanje in lažne strokovne avtoritete. Posebej ogroženo je temeljno raziskovanje, ki nima nikakršne kontinuitete in je stihijsko. Poleg tega je onemogočeno določanje jasnih nacionalnih raziskovalnih prioritet. Največ, kar bi lahko ta zakon doprinesel, je torej stabilno financiranje oziroma jasna razdelitev proračunskih sredstev za financiranje institucionalnega programskega in razvojnega stebra financiranja znanosti na inštitutih in univerzah v državi. Navkljub današnji retoriki o zagotovitvi sredstev v Levici opozarjamo, da zakon, kot je napisan, celotnega obsega proračunskih sredstev ne zagotavlja. Vlade in parlament v ničemer ta zakon, ki je predlagan, ne zavezuje k sprejetju takšnih proračunov, ki bi dejansko zagotovili stabilno financiranje znanosti. Zakonsko določeno financiranje na ravni 1 % s tem zakonom zato ni garantirano, saj zakon ne določa pravice univerz in javnih raziskovalnih zavodov do financiranja. Financiranje znanosti je tako odvisno od vsakokratnih proračunov in s tem od vsakokratne in politične ter javnofinančne situacije. Poleg tega je treba jasno povedati, da zakon v prehodnih določbah določa, da se bo ta 1 % BDP dosegel zelo počasi, v naslednjih 6 letih. Če bo sreča na naši strani in bodo vlade upoštevale usmeritve tega zakona, bomo torej 1 % bruto družbenega proizvoda za znanost

63. TRAK: (AB) – 15.10

(nadaljevanje) dosegli v letu 2028.
V Levici ne moremo oceniti, da je to dobro, sploh pa ne, da je to podpora podjetništvu, na katerega še enkrat poudarjam, ta Vlada in ta koalicija rada prisega, ampak očitno zgolj v besedah. Poleg tega ključnega pomisleka, imamo v Levici še nekatere, ki so povezani z delovno pravnim položajem zaposlenih v znanstveno raziskovalnih dejavnostih in z usmeritvami javnih raziskovalnih zavodov. Predlog uvaja tako imenovane dvojne plače za raziskovalce, ki sredstva dobijo iz drugih virov. Takšna določba bo pomenila razslojevanje akademskih delavcev glede na dobičkonosnost dejavnosti in pa položaj znotraj inštitucij. Dvojne plače pomenijo tudi velik odstop ne samo od enotnega plačnega sistema, ampak od temeljnega načela plačnega sistema. To je, da se krši načelo enako plačilo za primerljivo delo.
Finančni viri namreč nastopajo kot kriterij pri določitvi plače in ne, kot je to pravilno, da je kriterij obseg in zahtevnost dela. Gre za zelo sporen precedens, opozarjamo v Levici. Vlada prav tako ni upoštevala pozivov sindikata, naj se v zakon vpiše, da raziskovalci znotraj javnih raziskovalnih organizacij opravljajo raziskovalno delo v okviru delovnega razmerja. S tem se dopušča prekarizacijo znanstveno raziskovalnega dela.
V Levici bomo previdni tudi pri določbah, ki so povezane z lastništvom inštitutov oziroma s premoženjem javnih raziskovalnih zavodov. Po navedbah Vlade gre za uvajanje podobnega statusa nepremičnin (?) kot to velja za univerze. A v Levici menimo, da lastništvo inštitutov preko svobode upravljanja podjetij lahko vodi v napačno razumevanje znanstveno raziskovalnega dela. Škodljivo bi bilo, da bi se znanost toliko bolj, če je financirana z javnimi sredstvi, podredila potrebam preprostega trga.
V kombinaciji z dvojnimi plačami lahko ta zakon uzakoni močno vzpodbudo, da se raziskovalni inštituti usmerijo v potrebe trga in zasledovanje zgolj profitnega motiva. Vse navedeno bomo v Levici naslovili v prihodnjih vsebinskih obravnavah tega zakona. Ker pa je namen in cilj predloga zakona, to je zagotovitev stabilnega financiranja znanosti tisto, za čemer v Levici stojimo in torej podpiramo, bomo zakon v tej fazi obravnave podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovana ministrica, spoštovani državni sekretar, vsi prisotni v tej dvorani!
V Novi Sloveniji – Krščanski demokrati imamo v svojem temeljnem programu zapisano, da so izobraževanje, znanost in raziskovanje temelji naše blaginje. Raznolik srednješolski in raziskovalni prostor je naša velika prednost, ki jo moramo ohraniti. Brez izobraževanja, znanosti in raziskovanja v globalno povezanem svetu ne bomo mogli biti konkurenčni na področju sposobnosti in idej. Visoko šolstvo in znanost sta temelj družbenega napredka. Spodbujamo tesno sodelovanje z gospodarstvom, saj je za uporabo novih tehnologij in ustvarjanja dodane vrednosti ključen prenos novih tehnoloških idej na trg.
Današnji Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, šport in mladino pod ministrovanjem dr. Simone Kustec in državnega sekretarja dr. Mitje Slavinca je dobil močno oziroma soglasno podporo vseh reprezentativnih organizacij in združenj, torej deležnikov, katerih se zakon najbolj tiče.
V dopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti so zapisali »Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je temeljni zakon, ki ureja delovanje in financiranje raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Predlagani zakon bo izboljšal razmere in raziskovalno delo in z dodatnimi sredstvi« - želim poudariti z dodatnimi sredstvi »omogočil hitrejši razvoj na znanstvenoraziskovalnem delu osnovnega lastnega znanja ter njegov uspešnejši

64. TRAK: (TB) – 15.15

(nadaljevanje) prenos v prakso, predvsem za dvig tehnološke absorpcijske kapacitete slovenskih podjetij. Le tako bo Slovenija lahko ne le sledila, temveč se postavila ob bok razvitim državam.« (Konec navedbe.)
To so zapisali v dopisu Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rešitve zakona so usmerjene v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostno in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zagotavljanjem podlag za ustrezno in stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij. Vzpostavlja se pogoje za učinkovito strateško načrtovanje in usmerjanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na državni ravni. Predlagane rešitve v zakonu izhajajo iz strateških dokumentov. Zakon med drugim sledi ciljem Resolucije o raziskovalni inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. V zaključni fazi je tudi nova, desetletna znanstvenoraziskovalna in razvojna strategija Republike Slovenije 2021-2030. Zakon je tako po več kot desetletju in kar nekaj neuspešnih poskusih preteklih ministrov, popolnoma usklajen in je nujen za nadaljnjo uspešno delo znanstvene in inovacijske skupnosti, saj bo omogočil njen razvoj za rast slovenskega gospodarstva, v korist celotne slovenske družbe.
Močno delujoče gospodarstvo je najboljša sociala za vse državljane. Zagotovo je bilo usklajevanje zakona zahtevno in je terjalo napor vseh vključujočih, vendar so na ministrstvu dali besedo, da bodo pripravili dober zakon, ki bo dobil soglasje in podporo vseh, tako vodstva inštitutov, vodstva univerz, Sveta za znanost Republike Slovenije, koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, SVIZ-a, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, kot tudi slovenskega gospodarstva.
Danes lahko rečem, uspelo je. Trud je poplačan in zavedanje, da je zakon pomemben za boljšo prihodnost nas vse, mednarodno konkurenčnost in odličnost slovenske znanosti, naj nas danes poveže in naj razprtije izzvenijo. Delamo dobro in še boljše je, če dobro delamo skupaj.
Poslanci Nove Slovenije bomo Zakon o znanstvenoraziskovalni inovacijski dejavnosti soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mateja Udovč bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani!
Na septembrski seji bomo opravili razpravo o pomenu in razvoju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za našo družbo. Gre za področje, ki je strateškega pomena za vsako družbo in področje, ki si ga ne moremo lastiti nobena stranka. Dobili smo tudi nekaj pozivov iz civilne družbe, ter stroke, k sprejetju predlaganega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga danes obravnavamo. V zakonu so prepoznali številne pozitivne rešitve. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v njem vidi več možnosti za izboljšanje razmer za raziskovalno delo in spodbujanje hitrejšega razvoja na znanstvenoraziskovalnem delu osnovnega lastnega znanja ter uspešen prenos znanja v prakso. Izpostavljajo celo možnost dviga tehnološke absorpcijske kapacitete slovenskih podjetij.
SAZU predlog zakona podpira, rektorska konferenca, koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in Inženirska akademija Slovenije predlog prav tako podpirajo. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je eden od podpornikov zakona, ki je svojo podporo zakonu prav tako javno predstavil. Njegovo nedavno sporočilo za javnost je zelo zgovorno. Izpostavili so, da je bilo usklajevanje predloga zakona zahtevno in konfliktno, a na koncu je sledilo priznanje,

65. TRAK: (ŠZ) – 15.20

(nadaljevanje) da so se le uspeli uskladiti ob zavedanju, da lovimo zadnji vlak za boljšo prihodnost, mednarodno konkurenčnost in odličnost slovenske znanosti. Bolje se ne bi mogli strinjati tudi mi. Novih rešitev v predlogu zakona je veliko. Kot navaja predlagatelj sam so številne poglavitne rešitve usmerjene v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostne in svetovno primerljive znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Predlog vzpostavlja pogoje za učinkovitejše strateško načrtovanje in usmerjanje znanstveno-raziskovalnih dejavnosti na državni ravni. Znanstveno-raziskovalna dejavnost pa je po predlogu zakona horizontalna dejavnost, ki bo vključena v različne sektorske politike. Pa poglejmo še nekatere drugje rešitve predloga zakona. Predvidena je vzpostavitev posebnega strokovnega posvetovalnega telesa vlade. To je razvojnega sveta. Uvaja se stabilno financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti in povečanje proračunskih sredstev na 1 % bruto domačega proizvoda. Predlog zakona prav tako uvaja stabilno financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti in štirih stebrov institucionalnega, programskega in razvojnega stebra, ter stebra za financiranje programov nacionalnih raziskav. Končno bo uvedena tudi možnost nagrajevanja raziskovalcev, največ v višini do dvakratnika osnovne plače, če bodo za to zagotovljena sredstva, ki niso sredstva državnega proračuna. Za postavitev novega sistema je pomembna tudi nova definicija javne službe. V znanstveno-raziskovalni dejavnosti, ki obsega raziskovalne programe in mlade raziskovalce ter infrastrukturo, upravno in podporno dejavnost, ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, financiranih pred stabilnega financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
V dosedanjih razpravah na temo financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti smo večkrat slišali, da je to področje specifično zaradi načina izbora najboljših raziskovalnih projektov. V zvezi s tem tudi predlagatelj sam navaja, da je neodvisnost financiranja, še posebej neodvisnost od političnega vpliva ključnega pomena. S predlogom zakona se zagotavlja neodvisnost od političnih sprememb in posledično dolgoročno stabilen sistem. Po predlogu zakona bodo lahko javne raziskovalne organizacije zaradi prenosa znanj v družbo oziroma gospodarstvo ustanovile gospodarsko družbo. Takšna rešitev je odraz ključnega namena raziskovalnih aktivnosti, ki se lahko realizirajo tudi prek prenosa znanj v družb. Ena od možnosti poti pa je seveda ustanavljanje podjetij, ki temeljijo na pridobljenem znanju, kar je v trenutno veljavni zakonodaji precej omejeno. Pri tem pa ne manjka varovalk za učinkovit nadzor nad postopki in naborom možnih ravnanj s to naložbo, vključno s potrebnim izstopom iz gospodarske družbe, ko so za to izpolnjeni vsi predpisani pogoji. V nadaljevanju bomo seveda lahko prisluhnili številnim argumentom za in kakšnemu argumentu proti, zato smo izpostavili zgolj nekaj ključnih rešitev novega zakona. Dobih rešitev pa je seveda mnogo, mnogo več. Menimo, da se s sprejetjem obravnavanega predloga zakona Sloveniji omogoča stabilno pot k doseganju uspehov svetovnih razsežnosti. In k sodelovanju z razvitimi državami, s predlogom zakona lahko dosežemo cilj, resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije za obdobje 2011-2020 in to je vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse. S kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem več in kakovostnejših delovnih mest. V Poslanski skupini Stranke modernega centra si želimo družbo, ki bo temeljila na znanju, inovacijah ter gospodarskemu razvoju. Menimo, da s predlogom Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti to lahko dosežemo. Predlog zakona bomo zato soglasno in z velikim veseljem podprli.
Hvala lepa.

66. TRAK: (NM) – 15.25

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavila Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Znanost, razvoj in inovacije so neločljivo povezane z ekonomsko rastjo ter družbenim napredkom. Konkurenčnost in gospodarska rast lahko temeljita predvsem na nastajajočem znanju ter sposobnosti podjetij, da to znanje izkoristijo. Nekoč so bili najbolj pomembni produkcijski faktorji, zemlja, delo in kapital, danes pa je za razvoj ključno, da to vlogo prevzameta znanje in tehnologija. Naloga države, če želi svoje gospodarstvo ohraniti konkurenčno, je vsekakor ustvarjati okolja, ki spodbujajo nova znanja in podjetniško aktivnost na način, da preko javnih politik poskrbi za ustrezno infrastrukturo, kakovosten izobraževalni sistem, ustrezno zakonodajo ter predvsem ustrezne in dolgoročne vire financiranja, primerljive z drugimi državami. Slovenija je namreč na samem evropskem repu po vlaganjih v raziskave in razvoj. Dejstvo je, da je financiranje znanosti v Sloveniji od leta 2012 močno padlo glede na vse ostale družbene sektorje. Ministrstvo je v rebalansu proračuna za leto 2019 integralna sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost prvič povečalo za 24,44 milijona evrov, s čimer je bilo za znanost in raziskovanje prvič namenjenih več kot 200 milijonov evrov. Tudi za leti 2020 in 2021 je za ta namen na voljo dobrih 230 milijonov oziroma 251 milijonov v letu 2021. Kljub temu pa znanost ne uživa takšne podpore, kot bi ji glede na dodano vrednost, ki jo družbi ustvarja, morala pripadati. Ko govorimo o podpori, seveda ne mislim le na finančna sredstva, ampak tudi pogoje za uspešno znanstveno in raziskovalno delo. V Poslanski skupini SAB se močno zavedamo pomena znanosti in inovacij tako za razvoj naše države kot tudi za posamezne znanstvenike in raziskovalce ter se pridružujemo mnenju znanstvenikov, ki pravijo, da je postati tehnološko razvita družba stvar izbire in da moramo tej izbiri slediti ne glede na politiko, ki je v nekem trenutku na oblasti. Zato nas veseli, da smo prišli do točke, kjer sta podpori pričujočemu zakonu, temu ki je pred nami, poenoteni tako politika kot tudi stroka. Poleg novega zakona, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, predlog tako vzpostavlja nov sistemski okvir, ki s sproščanjem razvojnega potenciala omogoča večjo kakovost pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela, njegov hitrejši razvoj in boljšo vključenost v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkovitejši prenos znanja ter povezovanje z gospodarstvom. Poglavitne rešitve so usmerjene v postopno povečanje javnih sredstev za raziskave in razvoj do višine 1 % BDP, ublažitev nihanja pri financiranju in hkrati zagotovitev nujne potrebne stabilnosti financiranja znanosti na univerzah in raziskovalnih inštitutih. Prav tako se opredeljuje institucionalni okvir oblikovanja in izvajanja javnih politik na tem področju, predvsem pa se omogoča hitrejši razvoj lastnega znanja, s katerim bo Slovenija postala konkurenčnejša in se postavila ob bok najrazvitejšim državam. V Poslanski skupini SAB menimo, da smo na zakon, ki bi vse to ustrezneje sistemsko uredil in začrtal novo pot, čakali predolgo. Znanstveno raziskovanje in razvoj ne smejo biti talci takšnih ali drugačnih ideologij. Družba znanja je družba vseh nas, zato bomo v SAB predlagani zakon v prvem branju vsekakor podprli. Strinjamo se namreč tudi z oceno Sviza. Ohranjanje obstoječega stanja bi pomenilo, da bi slovenska znanost tudi v prihodnje drvela proti nepomembnosti, odhodu najboljših raziskovalcev v tujino, raziskovalni inštituti in oddelki pa bi se še hitreje spreminjali v muzeje za odsluženo raziskovalno opremo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministrica z ekipo, spoštovane kolegice in kolegi.
Slovenci smo v sami špici športnih elit, slednje nenehno dokazujemo. Na tem mestu

67. TRAK: (VP) 15.30

(nadaljevanje) bi lahko diskutirali o vlaganju v šport in o tem, kakšno dodano vrednost imajo uspehi naših športnikov, na primer na gospodarski razvoj, našo turistično panogo in o tem ali znamo povezati te stične točke in v naš prid izkoristiti dane možnosti. Podobno se lahko pohvalimo tudi z odličnimi raziskovalci, katerih imena so dobro poznana in predstavljajo elito po vsem svetu, pa naj gre za znanstvenike uglednih raziskovalnih inštitutov ali pa za akademike naših univerz. To nenazadnje dokazujemo tudi v povezavi z aktualno zdravstveno krizo in v boju proti epidemiji v povezavi z razvijanjem zdravila proti bolezni COVID-19. Ravno v času najhujše krize se je pokazalo, kako smo v Sloveniji v kratkem času sposobni združiti moči in sodelovati pri velikih znanstvenih interdisciplinarnih projektih. Izkazalo se je, da si znanost želi vračati družbi tisto, kar je ta vložila vanjo, da ji s svojim znanjem želi pomagati in da si želi z njo tudi ustrezno komunicirati z namenom, da bi bila bolje razumljena in izkoriščena v prid splošni družbeni blaginji. Zdravstveni izziv koronavirusa je v Evropi in povsod drugod po svetu pokazal nujnost še večje podpore znanosti, raziskovanja in izobraževanja novih vrhunskih strokovnjakov. Da so znanost in inovativnost ter raziskovalna dejavnost gibalo vsesplošnega napredka vsake družbe in celotnega človeštva, ne gre oporekati. Družbeni napredek in blaginja slehernega ter vseh članov skupnosti v vseh pogledih sta tako tesno povezana in soodvisna od tega, kakšno mesto ima znanstvenoraziskovalna dejavnost v neki državi, kako država tretira to področje. Izhodiščni temelj vse znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa je v izobraževalnem sistemu. Glede na to, da je slednji primerjalno gledano odličen, imamo Slovenci odlično predispozicijo tudi v svetu znanosti in raziskovalne dejavnosti. Ključno spoznanje ob vsem tem pa je, da je vse te sfere nujno interdisciplinarno povezati v medsebojnem sodelovanju z gospodarstvom. Če povežemo in združimo in vse te faktorje, nam zgodba o uspehu ne uide. Je pa treba zato imeti prave okvirje – programske, infrastrukturne, statusne in seveda finančne.
Zakon o raziskovalni razvojni dejavnosti že od leta 2002 narekuje okvir delovanja znanstvenoraziskovalne sfere. Že leta potekajo priprave novega, modernejšega, naprednejšega zakona, ki bi raziskovalcem, znanstvenikom in raziskovalnim inštitucijam omogočil lažje delo, predvsem pa več finančnega stabilnega vlaganja na to področje ter možnost povezovanja z gospodarsko sfero in odpiranjem prostora s prenosom in uporabo znanja. Raziskovalci si zaslužijo stabilno in stimulativno delovno okolje, njihovo znanje in kreativnost sta za vse nas neprecenljive vrednosti. Ne zaslužijo si slabe zakonske popotnice, ki bi še naprej ovirala oziroma omejevala njihovo inovativnost in delitev znanja in s tem napredek celotne družbe. Strinjamo se, da mora biti posebna skrb namenjena stabilnemu zagotavljanju virov financiranja, prav tako pa je nujno, da so vzpostavljeni enakopravni pogoji za znanstvenoraziskovalno delo za vse raziskovalce in vse inštitucije, ki lahko bistveno prispevajo k napredku družbe.
Predlog zakona, ki je pred nami, vse to, po naši oceni, vključuje. Pomembno je tudi, da je bil usklajevan in je usklajen z vsemi deležniki in ima podporo vseh, ki so vpeti v znanstvenoraziskovalno inovacijsko dejavnost. V nadaljevanju parlamentarnega postopka bo bržkone potrebno še kaj razjasniti in morebiti tudi dopolniti ali celo drugače zastaviti, ključno pa je, da končno dobimo prenovljene sistemske okvirje za učinkovito podporo okolju znanosti.
Polanska skupina DeSUS bo predlog zakona v prvem branju podprla.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica s sodelavko, spoštovani državni sekretar, spoštovani direktor direktorata za znanost.
Izzivi sodobne družbe zahtevajo kritičen razmislek in raziskovanje vzrokov zanje, predvsem pa prenovo načina življenja, delovanja, ustvarjanja

68. TRAK: (AB) – 15.35

(nadaljevanje) in povezovanja. Gre za uvodni stavek ocene stanja in razlogov za sprejem Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in nemoč se je s tem ne strinjati. Še posebej zato, ker je znanje dobrina, ki izpolnjuje tako posameznika, kot družbo v celoti. Iz znanja pa se rojeva znanost, ki ima bistveno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje.
Danes je končno pred nami zakon, ki skozi zakonodajni okvir omogoča krepitev splošnega razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter pospešuje in spodbuja znanstveno raziskovanje namenjeno pridobivanju splošno pomembnega znanja ter širjenju in poglabljanju znanstvenih spoznanj. Zakon vsekakor prihaja prepozno, ampak danes je tu. V prejšnjih dveh poskusih je objektivno gledano za sprejetje zakona zmanjkalo nekaj časa, ki je v politiki vreden kot zlato. V teh nekaj izgubljenih letih pa se je žal povečal razkorak med želeno in realno dinamiko znanstvenoraziskovalnega razvoja.
Znano je, da razmere v slovenski znanosti niso dobre in razlog za to je tudi okostenel in star zakonodajni okvir. Nerešeni razvojni izzivi so v času epidemije še povečali ranljivost Slovenije, nekateri pa so se z epidemijo še zaostrili. To zlasti velja za znanstvenoraziskovalni sektor zaradi manka vsesplošnega družbenega razumevanja pomena znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Nesporno dejstvo je, da Slovenija v razvoju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne dosega želene dinamike razvoja, torej za tem ciljem bistveno zaostaja.
Raziskovalne inštitute pestijo težave z nabavo nove opreme in pomanjkanjem primernih prostorov za delo. Velik izziv je vprašanje kako pritegniti in zadržati najboljše mlade raziskovalce. Državni proračun znanosti namenja premalo denarja, delež je sramoten, saj je cilj vlaganja javnih sredstev v višini enega procenta BDP danes bolj oddaljen, kot je bil leta 2011. Ampak kljub okorelosti neperspektivnega zakonodajnega okvirja in sistemskim težavam, ki pestijo znanstvenoraziskovalno dejavnost, se slovenska znanost lahko pohvali s trendom rasti izjemnih dosežkov znanstvenikov.
Zakon, ki je danes pred nami, ta vprašanja odpira in jih ustrezno naslavlja. Njegove poglavitne rešitve so usmerjene v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti z zagotavljanjem podlag za stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev, odprt dostop do znanstvenih objav ter skrb za visoko raven etičnosti in integritete v znanosti. Vzpostavljajo se tudi pogoji za učinkovitejše strateško načrtovanje in usmerjanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na državni ravni.
Po naši oceni je ključna uvedba stabilnega financiranja, ki bi se naj realiziralo čez postopno povečanje proračunskih sredstev približala enemu odstotku bruto domačega proizvoda in sicer z letno rastjo 0,8 promilov v BDP. Za primerjavo leta 2020 je ta delež znašal 0,52 procentov. Do doseganja ciljne vrednosti enega procenta nas čaka še zahtevna pot, ampak začnimo z vrabcem v roki in pogledujmo proti golobu na strehi. V naši Poslanski skupini smo zadovoljni, da se z zakonom zavezujemo k večji internacionalizaciji tega področja, saj se bodo postopki za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pri katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajal v tujem jeziku.
Samozadostnost in lingvistična zaprtost nas zapira pred mednarodno raziskovalno skupnostjo in koriščenjem vseh potencialov, ki nam jih ta ponuja. Meje v znanosti ne smejo biti geografske. Škoda je le ta, da ministrica ni zmogla poguma ali odločnosti, da se zoperstavi zadnji noveli Zakona o tujcih in je zaradi kapric svojega ministrskega kolega notranjega ministra pred vrati pustila vrhunske študente iz zahodnega Balkana, ki se želijo znanstveno izpopolnjevati v naši državi. Prav tako izražamo pričakovanje, čeprav nam upanje z vsakim dnevom te Vlade bolj usiha, da resorna ministrica ni in ne bo podlegla interesom tistih, ki so želeli skozi zadnja vrata in pod blažjimi pogoji priti do dela pogače javnega financiranja. V kolikor bo to iz nadaljnjih faz zakonodajnega procesa razvidno, se bomo v naši poslanski skupini na vsebinski ravni temu ustrezno odzvali, pa ne s trepljanjem po rami.
Kako zelo pomembna je znanost, smo vsi izkusili v zadnjem letu in pol. Če ne bomo poskrbeli za neoporečnost znanosti za zadostnost njenega financiranja in za pogoje, ki bodo znanstvenikom omogočili kakovostno delo in

69. TRAK (VI) 15.40

(Nadaljevanje) infrastrukturo bo v prihodnje še veš teorij zarot anticepilcev in dvomljivcev v napredek. Izsledki znanosti morajo biti bolj prisotni v javnosti, da ne bodo na Trgu republike namesto, denimo dr. Alojza Ihana in dr. Romana Jerale še vedno nastopali samooklicani guruju estradne medicine in neodgovorni izrabe interneta. Nepovezani poslanci bomo predlog zakona v prvem branju podprli, v nadaljevanju pa bomo pozorni na vse tiste vsebinske zadeve, za katere se bo izkazalo, da so še neusklajene ali da so v korist nekakšne politične provenience. Kot že rečeno, na začetku ministričinega uvoda, danes je izjemno pomemben dan za slovensko znanost in raziskovanje. Ministrica, prosim vas, in sedem skupnih preteklih let mi dovoli, da rečem tudi, rotim te, zdrži pritiske in ne privoli v rešitve, ki bolj kot znanosti koristijo političnim ciljem. Zgodovina je tudi znanost in velikih spodrsljajev ne odpušča. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem prisotnim!
Nič novega ne bom povedal, če rečem, daje raziskovalno delo nujno za razvoj in napredek družbe. Brez redkih ambicioznih radovednih posameznikov v zgodovini bi še vedno verjeli, da je Zemlja okrogla ter bi si svetili s svečami. Mislim, da se Slovenija že sedaj lahko pohvali s kupico raziskovalcev in projektov, ki so jih le-ti ustvarili. Vem, da so pogoji za delo na tem področju veliko bolj ugodni v tujini, da nam mladi izobraženi bežijo v tujino, kjer dosegajo vrhunske rezultate. Mi pa se lahko samo pohvalimo, da so se pri nas šolali. V Slovenski nacionalni stranki se zavedamo, da je nujno, da se ta materija končno uredi. Zavedamo se, da naj obravnavani zakon izboljša razmere za raziskovalno delo. Z dodatnimi sredstvi naj bi omogočili hitrejši razvoj s katerim naj bi Slovenija konkurirala razvitim državam. A vendar ne moremo mimo občutka, da bo na ta način urejalo le delovno razmerje starejšim raziskovalcem. Meni se vse skupaj bere kot odličen scenarij, kako poskrbeti za neko novo agencijo, za kupico tistih, ki so na trgu nezaposljivi. Dobre znanstvenike bodo vsi inštituti sprejeli. Če dobro razumem to raziskovalno dejavnost so ravno mladi tisti, ki prihajajo z novimi idejami. Vse skupaj me spominja na strukturo RTV SLO in večno bitko za stolčke in funkcije. Prav tako je 1 % BDP kar velik znesek za nekaj, kar je odlična točka za politično obračunavanja in močno dvomim, da bodo lahko zasledovani prvotni nameni. Verjamem, da je namen bil dober ter da se je želelo urediti nekaj, kar je nujno potrebno, če želimo biti prepoznavni in konkurenčni v svetu. Glede na predstavljeno trenutno problematiko, ki naj bi jo zakon odpravljal, popravljal menim, da nima nič s samim znanstveno-raziskovalnim delom, ampak da gre zgolj za administrativno urejen položaj starejšim raziskovalcem. V Slovenski nacionalni stranki menimo, da je nujno, da najprej poskrbimo za dobrobit naroda na način, da se po hitrem postopku izvlečemo iz krempljev kovida in se pripravimo na morebitni prihajajoči nov migrantski val. Denar je nujno v zdravstvu, v šolstvu, v gospodarstvu, pa še kje. Moramo ravnati kot dobri gospodar in prepričan sem, da bo prišel še čas za različne akademike s težko berljivimi nazivi.
Če se dotaknem samo nekaj najbolj spornih členov predloga zakona. 7. člen, kjer so opredeljene naloge zakona se bere kot seznam želja Božička in z realnostjo nimajo kaj veliko. V 8. členu in še kakšnem, kjer so določene novoustavljene(?) inštitucije so postavljene osnove za zaposlitev vsaj 15 oseb preko vez in poznanstev, ki bodo želele biti plačane najmanj po 45. plačilnem razredu. Učinkovitost teh

70. TRAK: (NB) – 15.45

(Nadaljevanje) pa tako in tako ni pomembno. V 9. členu je dodatna sestava sveta, ki se ustanavlja. Poudarjate, da želite apolitični svet, a v svetu so politični člani. V 9. členu piše, da bodo politični člani. Res ne vem kaj to predstavlja. O 1 % BDP, ki je določen v 13. členu, pa sem tako že govoril. Malo vprašljiva pa je tudi samoevalvacija. Torej bodo preverjali sami sebe in ocenjevali svoje delo. Ni to malo smešno, spoštovani kolegi in kolegice? Bodo morali resnično sami sebi dajati ocene? Mislim, da ne. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine SDS bo predstavila Mojca Škrinjar.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJR (PS SDS): Spoštovane volivke, spoštovani volivci, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovana ministrica za ekipo, pozdravljeni!
Vlada Republike Slovenije je v parlamentarno obravnavo dala dolgo pričakovan Zakon o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pristojno ministrstvo je za izobraževanje zakon dolgo in intenzivno usklajevala z vsemi deležniki. Naloga je bila težka, saj sistem znanosti v tranziciji od socialističnega do modernega potreboval tako podporo samih dejavnikov, znanosti kakor tudi širše družbeno razumevanja vloge znanosti brez katere danes ni mogoče uspešno in konkurenčno razvijati industrije, kmetijstva, zdravstva, izobraževanja okoljevarstva, skratka vseh segmentov aktivnosti družbe in posameznika. Eden ključnih razlogov sprememb zakona so ocene doma in v Evropski uniji, da je naš javni raziskovalni sektor premalo uspešen in neprilagojen zahtevam časa, zato je bilo potrebno sistem posodobiti. Tako avtor zakona, pristojno ministrstvo za izobraževanje in znanost uvodoma izpostavi pomen in poslanstvo znanosti. Država Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno zavezano znanosti in razvoju ter priznava nujno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane. Izhajajoč iz strateških dokumentov Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije, znanosti in njenih institucij, tako javnih raziskovalnih kot tudi javnih visokošolskih zavodov, ob hkrati podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in inovacij, kar edino zagotavlja splošni družbeni napredek in blaginjo. Ob nastajanju zakona je bilo veliko opozoril namenjenih pomenu razvoja inovacijske dejavnosti, zakon jo ustrezno naslovi. Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstveno-raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse s kritično presojo v družbi, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Med številnimi enako pomembnimi posebnimi cilji pa se v tem hitrem pregledu zakona posebej vredni omembe zagotavljanju ustrezne in raziskovalne infrastrukture ter avtonomija javnih raziskovalnih zavodov, krepitev prenosa znanja in znanstveno-raziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja. Zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnosti znotraj znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema. Zakon je dobro strukturiran, predeli znanstveno-raziskovalni sistem v državi, vlogo države in razvojnega sveta, opiše programe, določi javno službo ter vlogo javnega agencije za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije. Zakon natančno določi tudi sistem financiranja in način sodelovanja na razpisih za raziskovalne projekte. Zakon v 93. členu določi, da se sredstva namenjena za državno financiranje znanosti povečujejo za 0,0 % točke letno dokler ne dosežejo 1 odstotka BDP, kar predstavlja dobro osnovo za razvoj znanosti. Spodbujanje radovednosti ob hkratni kompetenci kritičnega razmišljanja

71. TRAK: (VP) 15.50

(nadaljevanje) ter discipliniranem razvrščanju in ocenjevanju podatkov, povezovanje področij, prepoznavanje skupnih in diametralno nasprotnih točk se mora začeti že v zgodnji mladosti. Zakon tako družbo naslavlja z načeli, ki znanosti omogočijo širjenje zavedanja o pomenu znanosti in raziskovalnega duha, sistematično spodbuja z instrumenti, ki so na voljo tako zgodnji dobi učečega bitja do vseživljenjskega izobraževanja, ter zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje znanosti tako v javni kot tudi zasebni sferi, vse pa v službi človeštva s ciljem materialnega in duhovnega blagostanja.
Zakon je izjemnega pomena za razvoj Slovenije v celoti. Pomemben je tudi zaradi spodbujanja raziskovalnega in inovacijskega duha, kar bo skupaj z uspešnimi gospodarskimi, socialnimi in izobraževalnimi politikami konkretne Vlade Republike Slovenijo uvrstilo Slovenijo med najuspešnejše države Evropske unije. Slovenska demokratska stranka bo tako soglasno podprla zakon o znanstvenoraziskovalni inovacijski dejavnosti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Aljaž Kovačič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Ministrica s sodelavci, kolegice in kolegi.
Gre za krovni znanstvenoraziskovalni inovacijski zakon, ki ga je znanstvena sfera čakala že precej let. Zakon je začela leta 2018 pripravljati že vlada Marjana Šarca. Vladni predlog, ki ga imamo danes, vsebinsko sledi našim usmeritvam in rešitvam. Nas pa seveda žalosti, da so ponovno bile k njemu dani dodatki, ki sem ne sodijo.
Zdaj dejstvo je, s katerim se očitno strinjamo vsi – no, skoraj vsi -, da se morajo sredstva v raziskave in razvoj povečati. To smo tudi v Listi Marjana Šarca vedno zagovarjali. Od leta 2011 so se izdatki za raziskave in razvoj v procentih BDP-ja zniževali, od leta 2018 pa celo bili nižji od povprečja EU, kar nas še bolj oddaljuje od skupine držav, ki so vodilne in močno inovatorske. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj v procentih BPD-ja niso sledili rasti BDP-ja, prav tako so se zmanjševale tudi državna proračunska sredstva za raziskave in razvoj. Slovenija mora na področju znanosti spet konkurirati razvitim državam in jim ne le slediti. Vlagati je potrebno tako v ljudi kot tudi v infrastrukturo ter težiti k znanstvenoraziskovalni odličnosti, ki mora biti tesno vpeta v evropske in svetovne znanstvenoraziskovalne mreže. Razvoj področja raziskav in inovacij je nadvse pomemben za doseganje ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja države. Nove svetovne razmere, pogojene s pandemijo, še posebej dokazujejo prebojno moč znanja, ki danes rešujejo svet.
Kljub vsemu pa ne moremo prezreti dejstva, da je Vlada potrebovala tako veliko časa, da je medresorsko uskladila ter vložila omenjeni predlog zakona, čeprav je imela predlog spisan že v času vlade Marjana Šarca. Dejstvo je, da Slovenija lovi zadnji vlak na tem področju ter da nujno potrebuje ustrezen zakon, ki bo spodbujal področje raziskav, inovacij ter omogočal učinkovitejše črpanje oziroma porabo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Še bolj pa nas žalosti, da je v zakon vložila zadeve, ki ne sodijo v ta zakon oziroma ponovno preferirajo zasebnike. V prejšnji različici predloga je bilo financiranje napisano, da bo država financirala najmanj 1 % BDP-ja v javne raziskave, v tej verziji predloga pa je beseda »najmanj« izpadla in je zdaj določeno le, da se državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja v višini 1 % BDP. TO pa pomeni, da več kot 1 % država ni obvezna financirati. Čeprav je Evropske komisija v novem dokumentu evropskega raziskovalnega prostora za raziskave in inovacije poziva članice, da bi se morale zavezati k povečanju svojih javnih prizadevanj za raziskave in razvoj z 0,81 % na 1,25 % BDP-ja. Vprašljiv se nam zdi tudi 80. člen glede stabilnega financiranja za zasebne raziskovalne organizacije, ki določa minimalne pogoje za pridobitev stabilnega financiranja. Raziskovalna organizacija mora imeti najmanj 30 FTE-jev zaposlitev raziskovalcev v zadnjih osmih zaključenih koledarskih letih, kar pomeni manj kot štirje raziskovalci, kar je po našem mnenju premalo. Ustrezneje bi bilo predlagati 30 FTE-jev v zadnjih šestih letih ali pa povišati FTE-je.

72. TRAK: (NM) – 15.55

(nadaljevanje) Predlog predvideva tudi povečanje avtonomije javnih raziskovalnih organizacij, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju javni raziskovalni zavodi v lastnem zavodu. Tudi to se nam zdi sporno. Za zaključek naj ponovno povem, da je Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti nujen. In zato nas še toliko bolj žalosti, da je Vlada Republike Slovenije ponovno izkoristila situacijo, kot jo je izkoristila že večkrat v preteklosti. Spomnimo se samo vseh PKP in vseh nesmiselnih določb, ki so bile celo protiustavne. Zato je nujno, da v nadaljevanju postopka vse te člene, te vse škodljive člene tudi odstranimo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Spoštovana ministrica, spoštovani ostali predstavniki z ministrstva, kolegice poslanke, kolegi poslanci. Januarja 2020 v času prejšnje vlade je bil na svetu za znanost in tehnologijo s strani vseh ključnih deležnikov, se pravi predstavnikov javnih inštitutov, univerz, sindikatov in mladih v znanosti potrjen Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Žal takrat zaradi padca vlade zakon ni dočakal svoje zakonodajne poti, smo pa na nujen sprejem tega zakona vseskozi v stranki SD in celotni demokratični opoziciji opozarjali. Ker več kot leto na tem področju kljub drugačnim obljubam ni bilo napredka, smo usklajen predlog pred časom sami kot poslanski zakon vložili v državnozborsko proceduro, a pri tem žal nismo bili uspešni. Kljub temu nas veseli, da se je vlada vendarle odločila nadaljevati s sprejemanjem tega za razvoj Slovenije izjemno pomembnega zakona, ki se pripravlja že dolgo časa. Gre za zakon, ki ga področje znanosti in raziskav razvojno-inovacijskih dejavnosti čaka že vse od leta 2011, ko je bila v času socialdemokratske vlade v Državnem zboru sprejeta Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije za leta 2011 do 2020 in je postavila temelj za novo zakonsko ureditev tega področja. Dejstvo je namreč, da Slovenija nujno potrebuje nov sistemski zakon za financiranje in organizacijo znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, saj je nov okvir za boljše raziskovanje in inovacije nujen, saj področje znanosti potrebuje dodatna finančna sredstva, hkrati pa bo z novim zakonom mogoče tudi učinkoviteje uporabiti evropska sredstva za okrevanje in odpornost s ciljem, da slovenska družba postane bolj inovativna, naše gospodarstvo pa poveča dodano vrednost, s tem pa ustvarimo kakovostnejša delovna mesta, boljše plače in višjo blaginjo. Zato lahko vladno odločitev, da vendarle pred poslanke in poslance prinese nov Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti pozdravimo, kakor so to storili tudi ključni deležniki, javni inštituti, javne univerze, SAZU, IAS in sindikat SVIZ. Zakon je v veliki meri utemeljen na predlogu, ki ga je uskladila že prejšnja ministrska ekipa. Besedilo predloga tako v osnovi prinaša, kar smo že predlagali, in sicer finančna sredstva za znanost v višini 1 % BDP, stabilno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, povezavo med znanostjo, inovacijami in gospodarstvom. Slednje velja na načelni ravni seveda podpreti, a hudič je vedno v detajlih. Verzija danes pred nami se je spreminjala in dopolnjevala na izjemno netransparenten način, stran od luči javnosti in deležnikov, mimo javne razprave, brez transparentne delovne skupine ali usklajevanja na pristojnem vladnem svetu kot ključnem posvetovalnem telesu. Zato je lahko v zakonu hitro prepoznati specifične, lobistične in interesne člene oziroma določila. To se recimo najbolj vidi na področju koncesij, ki se bodo lahko podeljevale za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Praktično na novo se je napisal člen, ki govori o načinu dodelitve in trajanju koncesij, predvsem pa je iz predloga izginila varovalka, da se za izvajanje javne službe v obliki koncesij lahko nameni največ 5 % sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Zakaj je temu tako in kdo si želi

73. TRAJ: (ŠZ) – 16.00

(nadaljevanje) takšno rešitev, mislim da ni potrebno posebej razlagati. Tudi sicer je predvidena rast višine sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost upočasnjena za dobrih 10 milijonov evrov sredstev, trend zmanjševanja rasti sredstev in ambicij za odlično znanost, ki se je že začela s to vlado, si ne bi želel, da se nadaljuje tudi v prihodnje. Zato je tudi nepotrebno, da zakon 1 % sredstev za znanost ne določa kot minimum, ampak kot končni cilj, kar je v nasprotju z že sedaj objavljenim vladnim osnutkom nove raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021-2030, ki je trenutno v pripravi. Tudi sicer bomo z zanimanjem v nadaljevanju zakonskega postopka natančno preučili posamezne določbe, predvsem z vidika skladnosti z zakonskim okvirom v Sloveniji ter glede posameznih interesnih vprašanj, ki so se bodisi prikradla v zakon ali iz zakona v posameznih členih izpadla, tukaj bomo posebej pozorni na interese mladih v raziskovanju in znanosti ter na skrbi za javne finance. Vsekakor pa se Socialni demokrati zavedamo, da mora Slovenija na novo organizirati svojo raziskovalno in inovacijsko okolje, da se poveča učinek vloženih sredstev z višjo dodano vrednostjo ter dolgoročno poveča konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter s tem na način zagotavlja pred pogoj za povečanje splošnega družbenega blagostanja. In ker si želimo, da se predlog zakona, ki je pred nami in je plod veliko opravljenega dela že iz časov pred to vlado, bomo predlog zakona v tej fazi podprli za nadaljnjo obravnavo, kjer ga bomo natančno pregledali in še dodatno poskušali dopolniti in izboljšati. Ker si Slovenija zasluži odlično znanost in ker verjamemo, da je najboljša investicija, ki jo lahko naredimo investicija v družbo znanja.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se Samo Bevk.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Lep pozdrav ministrica, državni sekretar, gospod direktor, kolegice, kolegi.
Zdaj, kar nekaj smo pri teh predstavitvah že povedali, zato bom skušala res biti zelo kratka. Vsi vemo in se zavedamo v tej hiši, da je znanje temelj za razvoj družbe, tudi za razvoj gospodarstva in seveda, da je vlaganje v razvoj in raziskave eden temeljnih pogojev za ustvarjanje znanja in pa krepitev tehnološke ravni gospodarstva in nenazadnje o tem pišemo tudi v programu LMŠ-ja, zavedamo se, da je tudi gospodarstvo tisto, ki to državo poganja v navednicah. Zato ta predlog zakona omogoča stabilno financiranje, kar je nujno, da se bo področje razvoja, raziskav, inovacij ustrezno razvijalo tudi v prihodnosti, ker si nenazadnje Slovenija to zasluži, kot je bilo povedano. Zdaj mnoge evropske in pa svetovne študije so s pomočjo analiz dokazale, da vlaganje v raziskave in razvoj pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, kar še bolj velja za razvite države. Tako se donosnost vlaganj v raziskave in pa razvoj na ravni države giblje okoli 15 %, v najbolj razvitih državah pa do 120 %, tako da tukaj še imamo nekaj kot rečemo v Prlekiji lufta, da se Slovenija približa tistim najboljšim. Slovenija se namreč med članicami EU uvršča v tako imenovane zmerne inovatorke in že tretje leto zapored zaseda podpovprečno 15. mesto na evropski inovacijski lestvici, kar ni dobro. Zato pozdravljam ta predlog zakona, ki gre v pravo smer, saj so njegove rešitve usmerjene v dvig javnega vlaganja za raziskave in razvoj do 1 % seveda. Bolje se organizira tudi inovacijski, znanstveni in pa raziskovalni eko sistem, da bodo okrepljena vlaganja tudi učinkoviteje naložena, v Sloveniji pa posplošen prehod v inovativno družbo znanja z višjo dodano vrednostjo, ker to je namreč tisto, kar v Sloveniji potrebujemo višjo dodano vrednost namreč. Zdaj vse te poglavitne rešitve, ki ste jih v samem zakonu predvideli, nekaj jih bom naštela. Predlagano je oblikovanje razvojnega sveta Republike Slovenije, ki je strokovno posvetovalno telo vlade. Zdaj sicer z izkušnjami s to vlado

74. TRAK: (TB) – 16.05

(nadaljevanje) vemo, da ta posvetovalna telesa nimajo neke blazno velike moči, ker pač jih enostavno Vlada oziroma predsednik Vlade ignorira, tako da, srčno upam, da ko bo ta razvojni svet zaživel, da se ga bo poslušalo, ker to je namreč cilj, če si ga že ustanavljate. No, je pa tudi res, da vmes se bo Vlada menjala, tako da, se bo to verjetno zgodilo.
Potem drugič, uvaja se stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot smo že povedali, do 1 procenta. Tretjič, uvaja se stabilno financiranje iz vseh štirih stebrov institucionalnega, programskega, razvojnega ter stebra programov državnih raziskav. Četrtič, predlagana je tudi uvedba možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvokratnika osnovne plače, če so že zagotovljena sredstva, ki pa niso sredstva državnega proračuna Republike Slovenije. To se mi zdi pomembna določba, čisto iz preprostega razloga, ker poznamo tako imenovane univerzitetne tajkune ali pa mandarine, kakor jim tudi nekateri rečejo, ki so zelo znali delati, v navednicah seveda, biznise z svojimi raziskovalnimi inštituti in še čem, zato se mi zdi pomembno, da tu kljub temu omejimo to možnost, da rečem, teh več plač kot je bilo do sedaj.
Potem petič, z namenom obravnavanja etičnih vprašanj in ravnanj v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, je predlagana tudi vzpostavitev Nacionalnega sveta za integriteto v znanosti. Tudi to pozdravljam, ker se je potrebno zavedati, da integriteta v znanosti mora biti in bi pravzaprav že brez tega, da to zapišemo v Zakon o raziskovalni dejavnosti, morala veljati. Zdaj, kako velja, kako ne, o tem seveda lahko debatiramo, seveda pa, si jaz želim, da ta Nacionalni svet ne bi imel preveč dela, kar se tiče integritete.
Potem šestič, predlagana je tudi ureditev odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture na javnih raziskovalnih organizacijah, ki je seveda skladna z nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in pa raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Zdaj, kot verjetno veste, na Univerzi v Mariboru načrtujejo tako imenovan »inovom«(?) pravzaprav gre točno za ta odprt dostop do znanstvenih, predvsem do znanstvene infrastrukture, ki lahko pripomore k temu, da tisti, ki te znanstvene infrastrukture nima, lahko uporabi javno znanstveno infrastrukturo in na podlagi in s pomočjo te infrastrukture, seveda pride do nekih novih spoznanj. To se mi zdi pomembno.
In pa še sedmi, glavna rešitev ali pa da rečem, dobra rešitev. Predlog novega zakona na novo opredeljuje tudi javno službo v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, na način, da ta pomeni znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembnejše, ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno in katerih rezultati so javno dostopni, ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije.
Zdaj, to so absolutno stvari, ki jih je potrebno, da rečem, pohvaliti, seveda pa so že skoraj vsi, tisti, ki so predstavljali stališča, povedali, da je ta, takšen predlog bil na mizi že takrat, ko je ta ministrica stopila na ministrstvo. Če smo zelo korektni in zelo natančni, pripravljala sta ga seveda tudi bivša državna sekretarja in ga tudi pripeljala skoraj, da ne rečem, do finalne črte. Zdaj, nekatere stvari ste pa absolutno zdaj spreminjali in pohvalno je no in pričakovala bi tudi od gospe ministrice, da bi se tudi bivšima državnima sekretarjema pravzaprav zahvalila za delo, ki sta ga opravila, ampak, okej, vsak ima svoj način zahvaljevanja kolegom. Nekateri jih pač odpustijo, drugi se pa zahvalijo, kakorkoli.
Zdaj, kljub temu je pa potrebno povedati, da nekaj problematičnih členov pa ostaja oziroma so nastali. Seveda so ti zelo povezani, s kom ali s čim, s financiranjem, tako kot vedno in kot je pri tej Vladi seveda navada, vemo, da bodo poskušali, v navednicah, poskrbeti za svoje univerze oziroma za svoje fakultete. Mislim, saj, če tega ne bi bilo, bi bili čisto presenečeni. Zato je tisti 80. člen,

75. TRAK: (AB) – 16.10

(nadaljevanje) glede stabilnega financiranja za zasebne raziskovalne organizacije, ki določa minimalne pogoje za pridobitev stabilnega financiranja, tudi seveda noter v tem zakonu. Raziskovalna organizacija mora imeti najmanj 30 FTE-jev zaposlitev raziskovalcev v zadnjih osmih zaključenih koledarskih letih, kar pomeni manj kot štiri raziskovalce.
Zdaj, nobena resna raziskovalni inštitut seveda nima manj kot štiri raziskovalce. Imajo jih pa kje – ja, na tistih zasebnih njihovih. To je problem in to je, zato je tudi tako ta 8., 10. člen seveda zapisan. Tukaj bomo seveda v LMŠ-ju predlagali drugačno rešitev, zato ker zagovarjamo javno šolstvo in se zavedamo tega, da ne moremo pisati zakonov zato, da ta pravi dobijo tudi raziskovalni denar.
Problematičen bi lahko bil tudi 13. člen, ki sicer govori o tem, da se v posameznem letu v rast BDP, če je negativna, za državno financiranje raziskovalne dejavnosti v državnem proračunu zagotovijo sredstva najmanj v višini sredstev za ta namen. V letu 2021 bodo ta sredstva predstavljala okoli 0,5 BDP-ja, kar pomeni, da bi se v nedoločljivi prihodnosti lahko zgodilo, da sredstva tudi strmoglavijo na polovico, kar bi seveda povzročilo nepopravljivo škodo in pa razkroj dejavnosti inštitutov. Zato seveda pozdravljamo tisti en procent. Želeli bi si, da še je več. Se nam pa zdi, da v tem 13. členu je lahko nek »hakelc«, ki je lahko problematičen, seveda, če bo prišlo do strmoglavljanja in pa če bo BDP negativen.
Omenim še samo 60. člen, kar se tiče glede prenosa lastništva. Po novem bodo lastniki stvarnega premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov javni raziskovalni zavodi in ne več Republika Slovenija. Zdaj tukaj seveda obstaja tudi varovalka, da Vlada Republike Slovenije mora dati soglasje, če pride do pred sklenitvi upravnega posla. Zdaj, meni osebno se sicer ta člen ne zdi sporen zato, ker imam izkušnje tudi na Univerzi v Mariboru, kjer smo lastniki nepremičnin in seveda se je, ko sem bila še sama direktorica študentskih domov, to vsaj na študentskih domovih izkazalo za zelo dobro, saj smo lahko investicije in stvari, ki smo jih počeli, počeli pravzaprav neprimerno hitreje od kolegov recimo v Ljubljani, kjer temu ni tako in kjer investicije vodijo na ministrstvu. Skratka, razvoj, če boste pogledali študentske domove ljubljanske ali pa študentske domove mariborske, je zelo, zelo drugačen in hitrejši. Jaz si upam trditi, da so mariborski študentski domovi najboljši v Sloveniji definitivno.
In ker mi državni sekretar kima, ker pozna stvari, se okrog tega strinjava. Tako da ne bom zdaj razpravljala in razlagala vseh členov in celega zakona, ker sem prepričana, da ste ga prebrali. Kot rečeno, mi ga pozdravljamo na način, da je tako ali tako 90 procentov istega, kot se je v Vladi Marjana Šarca pripravil. Nekatere stvari ste pa seveda dodali, kar ne čudi. In kot rečeno, v prvem branju ga bomo v LMŠ podprli, potem pa pričakujemo, da se bomo okrog teh spornih členov pa še z vami pogovarjali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Samo Bevk, pripravi naj se Jožef Horvat.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Pred nami je predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga bomo v primeru njegovega sprejetja začeli uporabljati s 1. januarjem 2022. Gre za nov sistemski zakon, ki bo nadomestil Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2006. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategije Slovenije 2011/2020 je bila sprejeta v času Vlade Boruta Pahorja, prve socialdemokratske Vlade v samostojni Sloveniji.
Vsebina tega dokumenta je še vedno aktualna, saj je predvidevala, da bo do leta 2020 vzpostavljen odziven raziskovalni in inovacijski

76. TRAK: (VP) 16.15

(nadaljevanje) sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deležniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v družbi, bo v njeni službi, odzival se bo na potrebe in hotenja državljanov ter omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti kot so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje, je bilo zapisano v resoluciji. Resolucija je tudi predvidevala, da bo pravni okvir tega sistema s prilagoditvijo zakonodaje vzpostavljen že v letu 2012. Žal se to ni zgodilo. Tako na nov zakon čakamo že od leta 2011. Delovna skupina za pripravo zakona je bila tako s sklepom pristojnega ministrstva imenovana šele leta 2015, skupina, ki je delovala na etični pogon pa se je zadnjič sestala leta 2019. Kot je že povedal kolega mag. Marko Koprivc v stališču poslanske skupine Socialnih demokratov, je bila s strani vseh pomembnih deležnikov, ki se jih kakorkoli dotika predmetna zakonodaja, januarja 2020 predlog zakona potrjen na vladnem svetu za znanost in tehnologijo. Se pravi v mandatu vlade Marjana Šarca, ko je ministrstvo, pristojno za znanost in raziskave vodil socialdemokratski minister dr. Jernej Pikalo. Potem pa so v času nove vlade stvari zastale. Verjetno tudi zaradi epidemije koronavirusa. Žal opozicijski predlog, ki je bil marca letos na predlog Socialnih demokratov vložen v državnozborsko parlamentarno proceduro, ni dobil dovolj glasov. Kljub temu pa v Poslanski skupini Socialni demokrati podpiramo nov vladni predlog, ki se bistveno ne razlikuje od našega, tudi zaradi tega, ker so ga podprli v okviru Rektorske konference Slovenije, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, v Koordinaciji samostojnih inštitutov Slovenije, prav tako na Institutu Jožefa Stefana, Gospodarski zbornici Slovenije in v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Moram pa na tem mestu poudariti, da je bil naš predlog predvsem finančno bolj ambiciozen od sedanjega. Cilj vladnega zakona je, da v letu 2027 dosežemo 1 % BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Tako naj bi se od leta 2021, kjer znaša 0,52 % BDP za to dejavnost, letno povečeval zgolj za 0,08 odstotne točke, predlog Socialnih demokratov pa je predvideval 0,1 % letno rast.
V obrazložitvi zakona je prikazana ureditev tega področja v petih državah – v Avstriji, Estoniji, Litvi, Finski in na Portugalskem. V Avstriji je javno vlaganje v raziskave in razvoj že leta 2018 znašalo 0,94 % BDP-ja, v Estoniji 0,79 %, na Finskem 0,92 % in na Portugalskem 0,64 % bruto družbenega proizvoda. V Sloveniji torej že nekaj let očitno zaostajamo za navedenimi državami.
Spoštovani. Včeraj smo praznovali dan slovenskega športa, ki je razglašen za državni praznik. Kot nacija se uvrščamo v sam svetovni športni vrh, seveda glede na število prebivalcev in na primerljivo število osvojenih olimpijskih kolajn. Prepričan sem, da slovenski znanstveniki ne zaostajajo bistveno za slovenskimi športniki. Tako kot si na primer Olimpijski komite Slovenije pred vsakokratnimi olimpijskimi igrami zada cilj in naredi projekcijo potencialnih dobitnikov olimpijskih priznanj, bi si morala država tudi na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti zadati cilj, da v naslednjem srednjeročnem obdobju slovenski državljan ali državljanka dobi prestižno Nobelovo nagrado za dosežke na znanstvenem področju, na področju literature ali celo Nobelovo nagrado za mir. Toda to ne bo možno, dokler ne bomo drastično povečali sredstev za znanost. In za to samo 1 %

77. TRAK (VI) 16.20

(Nadaljevanje) bruto družbenega proizvoda verjetno ne bo dovolj. Kaj vse smo Slovenci kot narod v preteklosti dosegli na področju znanosti priporočam v branje knjigo dr. Sandija Sitarja Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov, ki je v zbirki Prešernove družbe izšla že leta 1987. Potem vam bo jasno, da bi morali Nobelovo nagrado že dobiti. Zato je ta cilj več kot uresničljiv, seveda ob ustrezni podpori države. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se Vojko Starović.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica s sodelavcema! Drage kolegice in kolegi!
Spoštovani kolega Samo Bevk mi je dal odlično iztočnico. Včeraj smo praznovali državni praznik dan slovenskega športa. Danes pa je 24. september Slomškov dan. Slomšek je zavetnik, če hočete, varuh slovenskih šolnikov, lahko rečem tudi znanstvenikov in kako dober slučaj ali pa čestitka vodstvu Državnega zbora, da je prav na današnji dan umestilo prvo branje novega zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Seveda ko grem gledati malo v preteklost, premalo časa imamo, kaj vse so dosegli naši ljudje, slovenski znanstveniki v preteklosti, pa tudi danes. In verjamem tudi v prihodnosti bodo. Jožef Štefan, Štefanov zakon, Jurij Vega in tako naprej, pa recimo Roman Jerala, objava 31. avgusta lansko leto: uspeh slovenskih znanstvenikov, dokazali, da cepivo deluje, raziskovalci pod vodstvo prof. dr. Ronama Jerale so ubrali inovativno pot za razvoj cepiva in dokazali, da deluje, že lani konec avgusta in tako naprej. Sedaj pa k zakonu.
Hvala bogu, da je na mizi prav na današnji dan. Dolgo, predolgo smo ga čakali. In na nek način sem optimističen, da kljub zmernim in logičnim kritikam s strani opozicije izgleda, da bo zakon preživel prvo branje in se ga mi v Novi Sloveniji veselimo že na matičnem odboru. Obstaja neizpodbiten dokaz, da je pot k ekonomskemu napredku in konkurenčnosti močno povezana s povečanjem investicij v raziskave in inovacije. Evidentno je tudi, da so se razlike med državami Evropske unije z ekonomsko krizo še poglobile. Proces je šel v škodo Slovenije v času ekonomske krize, zelo v škodo Slovenije. Inovacijski sistem v Sloveniji namreč zaskrbljujoče nazaduje v zadnjih letih tako relativno kot tudi absolutno. Zato, še enkrat, pravi čas je, da imamo nov zakon na mizi in vesel sem in tukaj izražam priznanje ministrici in njeni ekipi, da je uspela besedilo zakona uskladiti praktično z vsemi ključnimi deležniki, ki v Sloveniji na področju znanstveno-raziskovalne in inovativne dejavnosti nekaj pomenijo. To je, po moji oceni, temeljni zakon, ki ureja delovanje in financiranje celotne raziskovalne in inovacijske dejavnosti in kot tak nujen za nadaljnje uspešno raziskovalno delo. Predlagani zakon bo, po mojem trdnem prepričanju, izboljšal razmere za raziskovalno delo in z dodatnimi sredstvi omogočil hitrejši razvoj lastnega znanja, s katerim bo Slovenija lahko ne le sledila, temveč tudi konkurirala razvitim državam. Ugotavljamo, da je predlog zakona dobro usklajen s strani, kot sem povedal, vseh deležnikov in zato sem tudi prepričan, da bomo ta zakon do konca tega leta tudi sprejeli. Vesel sem, da med

78. TRAK: (ŠZ) – 16.25

(nadaljevanje) mnogimi, ki podpirajo ta zakon vidim in najdem tudi pozitivno mnenje inženirske akademije Slovenije, ki v celoti podpira predlog tega zakona in je mnenje podpisal doktor fizike gospod Mark Pleško. Je še nekaj dosežkov slovenske znanosti, slovenske inovativnosti, če hočete, s katerimi se lahko pohvalimo. Sodelujemo z evropsko vesoljsko agencijo, Slovenija je pridružena članica evropske vesoljske agencije, kar slovenskim podjetjem in razvojno raziskovalnim institucijam omogoča sodelovanje pri projektih agencije na področju vesoljskih tehnologij, sodelujejo lahko podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Slovenija ugotavljamo, da je slovensko pridruženo članstvo v CERN-u prav tako že obrodilo pomembne sadove. Slovenija je pridružena članica CERN-a od julija 2017. Inovativnost in tehnološki razvoj v podjetjih sta izjemno pomembna za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla, izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za njihovo preživetje na dolgi rok. Slovenska podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami lahko med drugim sodelujejo tudi pri projektih, kot sem že omenil Evropske vesoljske agencije. V zadnjem času je velik poudarek na digitalizaciji. Vesel sem, da smo oziroma da je vlada ustanovila strateški svet za digitalizacijo, vesel sem da je Državni zbor zmogel tolik poguma, da je postavil za vodenje službe za digitalno preobrazbo ministra in verjamem, da se bodo projekti, ki jih je nanizal strateški svet nadaljevali tudi v prihodnjih mandatih. Sam trdim, to že nekaj let, da tisti, ki ne bo digitalen, tistega preprosto ne bo. To ni neka grožnja, to je v bistvu aksiom, kar pomeni, če nek poslovni subjekt ne bo šel v korak s časom, ga enostavno ne bo.
Dovolite mi, da skočim kakšnih pet let nazaj, v leto 2016. Govoril sem, da smo v ekonomski krizi relativno malo ali premalo vlagali v raziskave in razvoj. Takrat sem bil na sestanku pri takratnem direktorju inštituta Jožef Štefan in sva pogledala primerjavo z nekaterimi državami, morda samo primer če dovolite s Švedsko. Kakovostna razlika med Slovenijo in na primer s Švedsko pokažemo recimo z naslednjim primerom. Švedska je leta 2016 vložila v raziskave in razvoj 4,15 milijarde evrov iz javnih virov. Slovenija bi primerljivo glede na število prebivalcev morala vložiti takrat, leta 2016 830 milijonov evrov. Na Švedskem je BDP države 2,5-krat večji kot v Sloveniji, zato bi pogojno mogli razumeti, da si Slovenija takega vlaganja kot Švedska ne more privoščiti. Torej ne bi si mogli privoščiti 830 milijonov. Zato, če to zdaj delimo z 2,5, ker je naš BDP za 2,5-krat nižji od Švedskega, dobimo znesek 330 milijonov.

79. TRAK: (NM) – 16.30

(nadaljevanje) evrov, kar je bistveno več od tega, kar je v resnici vložila Slovenija leta 2016, ko je vložila samo 145 milijonov evrov. Ampak najbrž drugače ni šlo ali pa ni bilo politične volje ali kakorkoli že, je pa potrebno, da te primerjave, čeprav so 5 let stare, imamo pred očmi oziroma da se, saj to vemo, na napakah učimo. Gospe in gospodje, zaključujem še enkrat s priznanjem, da si je, da je ministrska ekipa vložila veliko naporov, da je uskladila to besedilo z vsemi deležniki, ki so vpleteni v znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost. Verjamem, da bo to, ta zakon, ko bo začel veljati, morda bo čez nekaj časa potreboval kakšno optimizacijo, ampak verjamem, da bo Slovenijo lahko zavihtel med prvo peterico najbolj razvitih držav Evropske unije. Ko vso to besedilo tega zakona, obširnega, kompleksnega zakona želim strniti morda v en stavek in potem bi takole povedal, poslanstvo raziskovalne in inovacijske dejavnosti je sistematično razvijanje novega znanja in njegove uporabe za trajnostni razvoj, izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo vseh. Pa naj tako tudi bo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, gospod Bevk.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala za besedo.
Bom imel kratko repliko. Vesel sem, da je kolega Horvat v moji razpravi dobil iztočnico za njegov nastop, bi pa imel, kot sem rekel, repliko, ko je dejal, da je ministrica dr. Simona Kustec uspela zakon uskladiti z vsemi deležniki. To je sicer res in je dobro, je pa res tudi, da je to uspelo tudi ministru dr. Jerneju Pikalu, namreč januarja 2020 smo v času Šarčeve Vlade predlog zakona, ki se bistveno ne razlikuje od sedanjega, uskladili in potrdili na vladnem Svetu za znanost in tehnologijo. Žal pa zaradi padca Šarčeve Vlade ni bil ta zakon nikoli poslan v Državni zbor. Smo pa Socialni demokrati poskušali s tem istim zakonom, ki smo ga vložili kot opozicijske stranke, vendar seveda po tradiciji, ko opozicija nekaj predlaga, žal ta predlog ni dobil dovolj parlamentarne podpore. Samo to sem hotel reči, da sta oba predloga bila usklajena z vsemi deležniki.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, gospod poslanec.
Vendar mislim, da to ni bila čisto taka tipična replika, ampak prispevek je bil konstruktiven, bi želel povedati. Tako da predlagam, da gremo naprej. Vojko Starović ima besedo, pripravi naj se mag. Branislav Rajić.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani.
Na parlamentarnem tednu v Bruslju, na katerem sem imel tudi sam priložnost sodelovati, je tekla razprava o investicijskih prioritetah v bodočem obdobju. Povsem jasno je bilo izpostavljeno, da se skupna evropska vlaganja v odprto znanost, poudarjam, odprto znanost splačajo in visoko obrestujejo. Vlaganja v odprto znanost ostaja prioriteta tudi v tem obdobju 2021-2027. Načrtovano je čez 100 milijard evrov na evropski ravni. Tudi pri nas, ugotavljam, na srečo se delež za znanost povečuje. V letu 2019 se je na 200 milijonov, s tem da je v letošnjem letu predvideno čez 250 milijonov. To pozdravljamo.

80. TRAK: (AB) – 16.35

(nadaljevanje) Tudi sam sem se vključil takrat v Bruslju, v kateri sem poudaril podporo usmeritvi, da se ustrezen del vlaganj v znanost namenja tudi za temeljne raziskave o organiziranju in delovanju družbe, njenih institucij, sistema in organizacij s ciljem poiskati rešitve, ki bodo prinesle večjo učinkovitost in stabilnost institucij in celotne družbe. Sam sem namreč tudi prepričan, da lahko znanost odločilno pripomore k oblikovanju in sprejemanju tudi dobrih političnih odločitev. V Aristotelovem duhu, ki prileti, ko opredeljujejo kot javno dejavnost svobodnih ljudi, ki se kažejo v prizadevanju, da bi zagotovili red, stabilnost, blaginjo in pravičnost v družbi.
Zelo obsežna in temeljita študija Svetovne banke pod naslovom kateri / nerazumljivo/ ustvarjajo bogastvo narodov, merjenje kapitala v 21. stoletju, ki je bila narejena na vzorcu 120 držav, je jasno pokazala, da je ključni dejavnik blagostanja držav neopredmeteni kapital. To je človeški kapital in kakovost formalnih in neformalnih institucij. Tam ima pri razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, čez 80 procentni vpliv. Medtem, ko ima proizvodni kapital le 17 procentov in naravnani kapital le 2 procenta. Torej 80, 17, 2 in tu ima znanost svojo veliko in ogromno vlogo.
Skratka, dobro je, da je tudi za področje delovanja, da se je tudi za področje delovanja družbe sproži usmerjene znanstvene temeljne raziskave, recimo po vzorcu projekta CERN, v katerem tudi mi sodelujemo in je za področje fizike. Verjamem, da lahko izsledki takega pristopa prinesejo mnoga nova spoznanja in uvide, ki lahko ogromno pripomorejo k reševanju izzivov, ki jih prinaša vedno bolj kompleksna in nepredvidljiva družbena realnost. Dandanes ima znanost zlasti na področju nevroznanosti – družbena znanost govorim – velikega podatkovja, teorije iger, eksperimentalne ekonomije, mogočna orodja za proučevanje delovanja družbe. Z uporabo teh orodij in izsledkov postaja socialni inženiring vse bolj učinkovit, vendar se v praksi uporablja predvsem za komercializacijo in manipulacijo v korist posamičnih interesov, ne pa za skupno dobro. To je problem.
Kot primer lahko postavimo razvoj nevromarketinga, ki obide obrambne mehanizme v možganih potrošnika, odpor razbije, tako da ljudje kupujejo stvari, ki jih niti ne rabijo in to z denarjem, ki ga niti nimajo. Kakor vsaka nova znanja in spoznanja odkritje nove tehnologije, so lahko, koristijo v dobro človeka, ampak tudi v slabo človeka. Tu se postavlja etična vprašanja in tu mislim, da velja in imamo en kažipot, katerega se mora tudi znanost držati – dosežene evropske vrednote. To je naš, mora biti tudi kažipot za našo znanost.
Torej v naši stranki, stranki SAB se močno zavedamo pomena znanosti in inovacij tako na naravoslovnem področju, kot na družbenem področju. Pridružujemo se mnenju znanstvenikov, ki pravijo, da je postati razvita država tudi tehnološko stvar izbire, ki ji moramo slediti ne glede na politiko, ki je v nekem trenutku na oblasti. Zato sem prav vesel, da smo prišli do točke, kljub tem nekim razhajanjem in sem in tja, do predloga zakona, ki je pred nami, ki ga podpira tako pozicija, kot opozicija, zlasti pa stroka.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branislav Rajić, pripravi naj se mag. Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala lepa.
Mene veseli, da s strani najrazličnejših deležnikov

81. TRAK: (VP) 16.40

(nadaljevanje) prihajajo spodbudne besede o vsebini tega zakona. Predvsem tu gre za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, za sindikat SVIZ, za Rektorsko konferenco, Inženirsko akademijo Slovenije in Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Razlog, zakaj vsi ti deležniki kličejo k čim prejšnjemu potrditvi zakonskih sprememb, je alarmantno stanje tega področja raziskovalne in znanstvene dejavnosti. In po zadnjih podatkih pa vendarle pravijo, da je Slovenija že peto leto zapored povečala obseg proračunskega financiranja raziskovalne dejavnosti, ker v času prejšnjega mandata, torej in času predprejšnje vlade, se je po finančni krizi prvič zaustavil trend zmanjševanja sredstev za znanost. In v takratnih proračunskih dokumentih je prvič prišlo do prvih povišanj proračunskih sredstev za to dejavnost. Jaz sem bil del te koalicije in sem na to opravljeno delo ponosen. Prav tako verjamem, da ministrica, ki je takrat z mano delila poslanske klopi, deli to isto vrsto ponosa z menoj.
Želim tudi izpostaviti zadovoljstvo, da zakon daje možnost ustanovitve odcepljenih podjetij. To je novica, ker javne raziskovalne organizacije od zdaj naprej, če bo zakon pač stopil v veljavo, bodo lahko ustanavljale gospodarske družbe. Zakaj je to pomembno? Zaradi prenosa znanja, ki je pravzaprav eden od temeljnih esenc raziskovalnih aktivnosti. Vse naše univerze in inštituti imajo pisarne za prenos tehnologij in one raziskovalcem pomagajo za preboj na trg, ampak ustanavljanje odcepljenih podjetij kot jih poznajo v tujini, in ko pač univerza, inštitut vloži svojo intelektualno lastnino, pa v Sloveniji ni možno. In tudi ta ovira v veliki meri je hromila razvoj in popularizacijo znanosti pri nas, zato je zagotovo velik korak in pomemben plus, ki ga prinaša ta predlog zakona. Poznam primer iz Maribora, kjer je katedra oziroma na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, so začeli razvijati sistem hitrih testov za ugotavljanje prisotnosti virusa covid, ampak ravno zaradi tega, ker je bilo nemogoče ustanavljati podjetje, je bilo zelo težko priti do proizvodnje in priti na trg. Če bi to veljalo prej, bi verjetno imeli veliko večji uspeh, recimo, in se proslavili za izjemen dosežek, ki so ga pač bili sposobni ustvariti.
Rad bi pa ministrici vseeno postavil nekaj vprašanj. zdaj trenutno je ni, ampak mislim, da bo tudi direktor direktorata za znanost v neki meri imel odgovor na to. gre za to projekcijo, da bi ta naš cilj 1 % vlaganja v znanost in raziskave do leta 2027 dosegli . ali je to realno? Ker je v 93 členu zapisano, da če rasti teh sredstev ni ali da so negaitvne ali nezadostne, se referenčno obdobje za doseganje cilja 1 % BDP podaljša za vsako leto negativne rasti. Torej utegne se zgoditi, da bomo šele čez 20 let dosegli ta cilj in se bo ta razkorak razvoja namreč še tako poslabšal, da nam tudi današnji zakon ne bo kaj prida pomagal. Naslednje vprašanje, ki ga je dobro postaviti in še boljše dobiti odgovor nanj, je, kaj se dogaja z resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. res je, da je danes pred nami zakon, a veljavni resoluciji se je že leta 2020 iztekel rok trajanja. In glede na hierarhijo pravnih aktov bi se nov zakon moral pisati na podlagi veljavne resolucije, ki je sicer v praksi imela izvedbo dokaj klavrno. Zato dajem pobudo in seveda vprašanje, kdaj in kako lahko bi čim prej prinesli ta dokument in ga tako vsebinsko uskladili z zakonom, ki ga danes sprejemamo in ga bomo dokončno verjetno sprejeli v prihodnjih mesecih. Ministrico in ekipo bi pa tudi prosil, da nam pojasnijo vpetost zasebnih raziskovalnih inštitutov v javno službo. Po predlogu zakona bodo namreč javno službo lahko izvajale tudi raziskovalne organizacije zasebnega prava, pri čemer bodo morale izpolnjevati pogoje za pridobitev stabilnega financiranja. mene zanima ali so ti pogoji popolnoma izenačeni z javnimi raziskovalnimi organizacijami oziroma bolj konkretno, in to je vprašanje res za ministrico, ker tudi če ve, vem, da nihče od njenih sodelavcev

82. TRAK: (TB) – 16.45

(nadaljevanje) ne sme na ta način odgovorit, ali ste bili pri pripravi tega predloga zakona soočeni s pritiski po blažitvi teh pogojev, s strani nekaterih deležnikov?
S tem pa tudi zaključujem. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Marko Koprivc, pripravi naj se Tadeja Šuštar Zalar.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Naj uvodoma vprašam, spoštovani podpredsednik, zanimivo je, da sta tako ministrica, kot državni sekretar, skupaj odšla iz dvorane. Jaz sicer vem, da je tukaj dr. Boh, ki je dejansko največji strokovnjak na tem področju in je kompetenten, ampak vendarle nekega protokola mislim, da bi se mogli držat in vsaj nekdo od tistih, ki imajo pravico na sejah Državnega zbora tudi spregovorit, bi bilo prav, da v dvorani sedijo. S tem se vsaj pokaže neko spoštovanje do Državnega zbora, kot institucije, ampak, verjamem in upam, da se bosta v kratkem vrnila nazaj.
Glede zakona pa tako, jaz mislim, da je danes zelo vesel in pomemben dan za slovensko znanost. Namreč, na ta zakon smo čakali kar nekaj časa, tako rekoč od leta 2011, kot je bilo že povedano, od takrat, ko je bila sprejeta resolucija, ki je določala, da je treba v nekaj letih ta zakon sprejet. Bi pa želel ob tem še enkrat poudarit, namreč, danes je bilo večkrat povedano, da je zakon usklajen z vsemi deležniki, kar je seveda zelo dobro, ampak želel bi poudarit, da je bil zakon pripravljen v veliki večini oziroma praktično v celoti, že pod prejšnjo Vlado, pod ministrovanjem dr. Jerneja Pikala in da je bil januarja 2020 ta zakon ravno tako že usklajen in celo potrjen na svetu za znanost in tehnologijo. Takrat ob menjavi oblasti, je bila nekako zaveza nove Vlade, da se bo zakon nemudoma ponovno vložil v parlamentarno proceduro, pa se to ni zgodilo.
Zato smo Social demokrati sami, pred slabim letom oziroma pred dobre pol leta, bi temu rekel, ponovno vložili nespremenjen zakon v parlamentarno proceduro in takrat ni bilo potrebne večine za sprejem tega zakona. To je verjetno samo dokaz, da gre nekaterim morda za prestiž, kdo ga bo vložil, ampak saj, kot pravim, ključno je, da je danes zakon na poslanskih klopeh, znanost ta zakon nujno potrebuje in v globalu absolutno ocenjujemo, tudi Social demokrati, da je zakon dober in ga bomo v tej fazi podprli, je pa res, kot je bilo danes že nekajkrat izpostavljeno, da so pa določeni členi se na novo vrinili v sam zakon, predvsem členi, ki govorijo o dodeljevanju koncesij, kajne. Kako zanimivo, vemo, da ta Vlada zelo rada podeljuje bombončke in na nek način favorizira zasebnike in tudi tukaj se za koncesionarja nekako lajšajo pogoji in pa nekoliko manj je ambiciozen v smislu financiranja. Seveda, poudarjam še enkrat, je velik korak naprej, glede obstoječega stanja, ampak, naš predlog je govoril o eno procentnem BDP-ju ali več, najmanj eno procentnem, medtem ko zdaj mi govorimo samo o doseganju v toliko in toliko letih, do enega procenta.
Gospodu Horvatu bi mogoče repliciral na nek način, ko je govoril o tem, da toliko, kot Švedska, pa ne moremo mi vlagat v znanost, glede na to, da so oni toliko bolj razviti in bogati, poenostavljeno povedano. Veste, gospod Horvat, ravno na nek način ujet jih je potrebno in ujeli jih bomo s tem, če bomo vlagali, morda, v tej fazi celo nekoliko več v znanost, vemo pa, da znanost je tista ključna za razvoj celotne družbe in za napredek družbe in zato še enkrat, veseli me, da je danes ta zakon tukaj, podprli ga bomo v tej fazi, v nadaljevanju bomo pač vložili določene amandmaje in vesel sem tudi, da skupaj izpovemo znanosti neko veliko priznanje in da ji zaupamo, namreč, ravno v teh časih Covida in raznih genialnih idej o tem, kako virusa ni ali pa ne vem kaj vse, je toliko bolj pomembno, da v en glas povemo, da znanosti zaupamo in da nam znanosti konec koncev spet stoji.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Tadeja Šuštar Zalar, pripravi naj se Gregor Židan.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Vesela sem, da danes razpravljamo o zakonu, ki združuje, zakonu, ki ga podpirajo tako večina poslancev, Vlada, ki ga je pripravila, kot tudi druge pomembne organizacije v Sloveniji, med drugim

83. TRAK: (ŠZ) – 16.50

(nadaljevanje) koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije, slovenska akademija znanosti in umetnosti, sindikat vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter inženirska akademija Slovenije in še mnogi drugi. Zavedamo se, da se v raziskave in razvoj že dolgo ni vlagalo finančnih sredstev in da je to področje v Sloveniji močno podhranjeno. Rešitve zakona so usmerjene v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostno in globalno primerljive znanstveno-raziskovalne dejavnosti, zagotavljanjem podlag za ustrezno in stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij. Vzpostavlja se pogoje za učinkovito strateško načrtovanje in usmerjanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti na državni ravni. Sredstva se zagotavljajo v državnem proračunu in pa seveda tudi iz drugih virov, v skladu s cilji in prioritetami določenimi v strateških dokumentih države in Evropske unije. Predlaga se, da se sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost v Sloveniji povečujejo tako, da doseže 1 % BDP in sicer z letno rastjo 0,08 % BDP. Z zakonom se uvaja odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, znanstvenih revij in monografije slovenskih založnikov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstveno-raziskovalnega dela ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti. Ukrepi odprte znanosti se opredeljujejo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada ob upoštevanju znanstveno-raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. V tem zakonu je opredeljeno tudi v raziskovalni organizaciji s polno znanstveno-raziskovalno dejavnostjo lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma opravlja znanstveno-raziskovalno dejavnost, še največ 20 % polnega delovnega časa, tudi pri istem delodajalcu, vendar ne iz državnega financiranj znanstveno-raziskovalne dejavnosti. To pomeni spodbudo raziskovalcem za delo z gospodarstvom, angažma na mednarodnih projektih in na projektih, ki niso financirane prek proračuna. S tem bo spodbujen prenos znanja, gospodarstvo in tudi v širšo družbo. S tem pa bo tudi boljša izraba raziskovalnih rezultatov. Izobraževanje, znanost in raziskovanje so temelj naše blaginje in raznolik in raziskovalni prostor je naša velika prednost, ki jo moramo ohraniti. Brez izobraževanja, znanosti in raziskovanja v globalno povezanem svetu ne bomo mogli biti konkurenčni na področju sposobnosti in idej. Visoko šolstvo in znanost sta temelj družbenega napredka, spodbujamo tesna sodelovanja z gospodarstvom, saj je za uporabo novih tehnologij in ustvarjanje dodane vrednosti ključen prenos novih tehnoloških idej na trg. Zato sama zelo podpiram ta zakon, ki v znanost prinaša finančno stabilnost, več sredstev za raziskovalce, tudi večjo fleksibilnost in prenos znanja v gospodarstvo, kar je izjemnega pomena.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gremo naprej po vrsti. Besedo ima Lidija Ivanuša, pripravi naj se Mojca Žnidarič. Izvolite.

LIDIJA IVANUŠA (PS SDS): Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Čisto na kratko. Menim da zakon o raziskovalno inovacijski dejavnosti prinaša sodobno ureditev delovanja znanosti v hitro razvijajoči se družbeno in tehnološko stvarnost in nudi osnovo za hiter razvoj Slovenije na vseh področjih. Zakon v 93. členu določi, da se sredstva namenjena za državno financiranje znanosti povečuje za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne dosežejo 1 % BDP-ja, kar predstavlja dobro osnovo za razvoj znanosti. Posebno je poleg ureditve financiranja potrebno poudariti pomen, ki ga zakon daje področju mladih raziskovalcev. Mladi raziskovalci so doktorski študentje, ki jih raziskovalni zavod zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Najbolj nadarjene študente, ki jih

84. TRAK: (NM) – 16.55

(nadaljevanje) zanima področje raziskovanja, bo tako lahko v načrtovanem povečanju sredstev za znanost lahko Slovenija izobrazila in obdržala doma. Vse preveč mladih nadarjenih je v zadnjem desetletju odšlo v tujino, kjer so si poiskali boljše priložnosti in delovne pogoje. Res je znanost namenjena celemu človeštvu, res pa je tudi, da Slovenija želi obdržati svoje mlade v domovini. Prav je, da mladi odhajajo v tujino po nove izkušnje. Temu služi tudi program Erasmus, kateremu je to obdobje namenjeno rekordna, namenjena rekordna vsota več kot 26 milijard evrov. Pogajanja in izjemne dosežke pa gre pripisati evropskemu poslancu Slovenske demokratske stranke, dr. Milanu Zveru. V okviru izobraževanja v tujini mladi pridobivajo kompetence tudi na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Tako smo ponosni na številne mlade, ki so se uveljavili v tujini na najboljših univerzah. Imen je veliko, ne bom jih izpostavljala, so pa toliko bolj znana v svetu. Toda prav je tudi, da svoje bogate izkušnje mladi, pridobljene v tujini, delijo svoji domovini, ki jim je dala tudi vso izobrazbo, da so lahko razvili svoj potencial. Razumeti pa je potrebno, da jim mora Slovenija nameniti pogoje, da lahko enakovredno nadaljujejo svoje delo. In temu je pomemben del tega zakona tudi namenjen. Skrb za mlade raziskovalce so med drugimi rešitvami ena najbolj razveseljivih točk tega zakona, zato bom z veseljem podprla nadaljnjo obravnavo tega zakona.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Žnidarič, pripravi naj se Jure Ferjan.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. En lep pozdrav vsem prisotnim.
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je v raziskovalni sferi verjetno eden najbolj oziroma najtežje pričakovanih zakonov. Intenzivno je nastajal več kot pol desetletja. Dejansko se je na njem intenzivno delalo od leta 2015 in v pripravo je bil vključen zelo širok krog deležnikov. Pri rešitvah se je zakon zgledoval po najuspešnejših tujih sistemih in pa predvsem tudi naslanjal na evalvacijske študije slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Osebno verjamem, da so zakonske rešitve oblikovane na način, da je dosežen konsenz in široka podpora zakonskemu predlogu. To široko podporo kažejo tudi številna pisma podpore, ki smo jih prejeli verjetno vsi poslanci. Nekateri ste že določene inštitucije naštevali, tako da jih ne bom še enkrat. Bi se pa na tem mestu res zahvalila vsem, ki so v tem procesu sodelovali in prispevali svoj del k oblikovanju tega zelo pomembnega zakona, predvsem tudi ministrici Simoni Kustec in pa predvsem državnemu sekretarju, dr. Mitji Slavincu, ki je tudi tukaj z nami, ker je res se zelo trudil še v teh zadnjih mesecih in poskušal zakon uskladiti s prav vsemi deležniki in to mu je tudi uspelo. Zdaj bom čisto na kratko, ker ste večina tudi že omenili najpomembnejše rešitve, ampak poudarila bi res, da je ta stabilnost financiranja, ki se s tem postopno povečuje, zelo pomembna, kajti neodvisnost financiranja, še posebej neodvisnost od političnega vpliva je po moje ključnega pomena za znanost in inovativnost. Potem to povečanje avtonomije javnih raziskovalnih organizacij, posebna pozornost oziroma pomembnost je možnost ustanovitve gospodarske družbe, zelo pomembno je stimulativno nagrajevanje raziskovalcev, da bomo jih lažje zadržali ali pa mogoče celo privabili nazaj v Slovenijo, kar je ključno, definiranje javne službe,

85. TRAK: (AB) – 17.00

(nadaljevanje) kar nekaj je teh res dobrih rešitev. Gre torej za vzpostavljanje tesnejšega sodelovanja z gospodarstvom, osredotočenost na potrebe nadaljnjega družbenega razvoja. Tudi, da se opredelijo podlage za instrumente evropske kohezijske politike in kot rečeno, ima številne pozitivne lastnosti oziroma pozitivne premike, tako da menim, da s sprejetjem obravnavanega predloga zakona Sloveniji omogoča stabilno pot k doseganju uspehov svetovnih razsežnosti. In tako sama, kot v poslanski skupini bomo seveda zakon podprli, saj si želimo družbo, ki bo temeljila na znanju in inovacijah ter gospodarskem razvoju in menimo, da ta predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti s tem dejansko to tudi lahko dosežemo.
Kot rečeno, zakon bom podprla in hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi tega zakona.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jure Ferjan, pripravi naj se Miha Kordiš.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo. Cenjeni gostje, spoštovane poslanke in poslanci in seveda vsi, ki nas spremljate na današnji seji in pa ob tej razpravi, lepo pozdravljeni!
Dve uri že obravnavamo izjemno pomemben zakon, ki je pred nami in kot je bilo v tem času tudi moč razbrati, ima široko podporo. Tako v tem hramu demokracije, kot s tistimi, ki so ga predstavniki Vlade tudi oblikovali, usklajevali in v končni fazi seveda tudi pripeljali v tako obliko, kot ga imamo danes pred sabo. Kot vemo, gre za temeljni zakon, ki sistemsko ureja financiranje slovenskega razvoja, raziskav, inovacij, torej znanosti kot enega izmed zelo pomembnih elementov v družbi. Da so znanost, razvoj, napredek, inovacije za Vlado Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše ene izmed pomembnih prioritet z dejanji pove prav ta zakon, ki ga danes obravnavamo.
In pomembno je, da se na sistemski ravni ureja to področje in da se s tem zakonom uresničuje cilj dosega najmanj enega odstotka bruto domačega proizvoda, ki se bo namenil za raziskave in razvoj. Glede na trenutno stanje v raziskave in razvoj v letu 2021 po ocenah namenjamo 0,52 BDP. In glede na projekcijo oziroma glede na ta zakon, ki ga imamo pred sabo, bomo s povečevanjem za 0,08 odstotne točke najmanj 1 odstotek dosegli leta 2027. Če gremo v številkah še iz nominalnega vidika, to pomeni, da za leto 2022 s tem vladnim zakonom za raziskave in razvoj namenjamo več kot 68 milijonov evrov dodatnih sredstev, torej dodatnih 68 milijonov evrov sredstev.
Za leto 2023 in za leto 2024, ko še nimamo sprejetega proračuna pa bodo za leto 2023 po tem zakonu morala biti sredstva za raziskave in razvoj najmanj 367 milijonov evrov in za leto 2024 za 431 milijonov evrov. To pomeni, da se bo zagotovila tudi ustrezna infrastruktura za raziskave, da se bo lahko povzročilo, da se bo lastno znanje hitreje nadgrajevalo in da se bo to znanje seveda tudi lažje, hitreje in bolje preneslo v prakso. Spodbujanje tehnoloških, netehnoloških in družbenih inovacij prinaša ta zakon, s tem pa seveda tudi večanje produktivnosti in večje dodane vrednosti v našem gospodarstvu.
Seveda je potrebno izpostaviti tudi, da zakon posledično prinaša tudi dvig tehnološke absorpcijske kapacitete slovenskih podjetij. To pomeni, da Slovenija ne bo le sledila, ampak bo – prepričan sem – da tudi narekovala tehnološke in razvojne smernice prihodnosti. Zato je ta zakon tako pomemben tako iz strateškega vidika, kot seveda tudi, lahko rečemo nekega srednjeročnega obdobja. Izpostaviti želim seveda tudi vidik mladih raziskovalcev, ki so

86. TRAK: (VP) 17.05

(nadaljevanje) v preteklosti vse prevečkrat morali oditi po priložnost v tujino. S tem zakonom mladim nadarjenim raziskovalcem dajemo možnost in vračamo priložnost, da svoje znanje, da svoje talente, da svoj potencial razvijajo v lastni državi, v Republiki Sloveniji. In to seveda prinaša različne korake naprej na več področjih slovenske družbe od hitrejšega, učinkovitejšega reševanja družbenih izzivov kot seveda tudi Slovenije kot neke družbe znanja, kot družbe tehnoloških inovacij, na katerih bo v prihodnosti seveda tudi temeljil gospodarski napredek in višja gospodarska rast. Prepričan sem, da bodo navedene zadeve se odražale tudi v dvigu produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju, kar seveda multiplicira učinke tega zakona. Vse navedeno pa v končni fazi potem tudi vpliva na višji življenjski standard vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.
Svojo razpravo bom sklenil s poudarkom na tem, da je ta zakon široko usklajen. In to dejstvo, to navedbo potrjuje tudi to, da so se ob napovedi obravnave na tej seji tega zakona zelo jasno in eksplicitno opredelili tako v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorski konferenci Slovenije, Inženirski akademiji Slovenije in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer, spoštovane in spoštovani, ta zakon, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, podpirajo v celoti. Veseli me tudi, da zakon podpira in poslanke in poslance poziva, da ga podpremo, da ga čim prej podpremo in spravimo skozi parlamentarno proceduro, tudi SVIZ. Tudi to je zgovorno.
Skratka, spoštovane in spoštovani, kot vidimo, ta zakon uživa široko podporo. Na nas poslankah in poslancih pa je, da ga skozi obravnavo morda še bolj oplemenitimo, prepričan pa sem, da že sedanja zgodba, sedanje besedilo zakona prinaša celovite sistemske rešitve, ki so pomemben in skokovit korak naprej v raziskavah, razvoju in znanosti v Republiki Sloveniji, in pozornosti, ki jim jo država mora in s tem zakonom tudi namenja. Zato bom z vso odgovornostjo podprl ta zakon, in prepričan sem, da je to pomemben korak naprej za slovensko znanost, raziskave, razvoj in inovacije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija, pripravi naj se Iva Dimic.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Pa se bom jaz kar navezal na razpravo prejšnjega poslanca gospoda Ferjana. Je dejansko dal zelo dobro iztočnico, da brez razvoja oziroma tudi konkretnega vlaganja v raziskave in razvoj v resnici ne moremo postati družba znanja oziroma tudi razvita družba. In v bistvu vlaganje v znanje in razvoj v bistvu pomeni tudi razvoj na vseh področjih, tudi na socialnem, družbenem, etičnem, moralnem, kakorkoli že. In mislim, da to je treba res konkretno usmeriti vse sile, da bo pač čim več teh sredstev namenjenih za raziskovanje in znanost.
Zdaj, kot že prej omenjeno, trenutno stanje je pač takšno v Sloveniji, da namenjamo samo 0,6 % BDP-ja za razvoj oziroma za znanost, kar je pa v resnici skoraj za odstotek manj od vseh, od povprečja EU, ki v povprečju vlagajo nekje 1,4 % BDP-ja. In že to je tista diskrepanca, na kateri bi se moralo, bom rekel bolj ambiciozno pristopiti k temu zakonu oziroma ga tudi bolj ambiciozno zastaviti. Ker dejansko ne samo, da capljamo, tudi v zadnjem času žal enostavno nazadujemo. Ker po kazalnikih te Evropske komisije smo dejansko iz teh držav, ki so pač bile visoko inovativne, smo padli v skupino zmerno inovativnih držav, kar je dejansko velika škoda glede na to, da imamo res velik potencial. In potrebno je priznati, da imamo tudi kar se tiče šolstva oziroma stroke, strokovnjakov, zelo dober

87. TRAK: (NB) – 17.10

(Nadaljevanje) kader, ki ga pa žal zaradi nekih političnih napak izgubljamo, ali pa ga dobesedno sami odrivamo v tujino. In tukaj jaz tudi vidim precej potenciala oziroma bi se tudi želel več ambicioznosti oziroma tudi ambicij s strani ministrstva in tudi ministrice, da bi mogoče za tega načrta do 2027, ki je pač seveda spet vezan na BDP oziroma na tudi… V bistvu ta zakon v osnovi kar se tiče, ne garantira, da bo vsakoletno prišlo do povečevanja teh sredstev za razvoj in znanost, ampak samo v primeru od vseh teh vsakokratnih proračunov, ki bodo sprejeti do leta 2027. In to je en izmed problemov, ki ga bo treba tudi nazvati oziroma se ga tudi izpostaviti. Mislim, da lahko tudi gospoda Slavinca to vprašam, prav zaradi tega, ker to se mi zdi zelo ena velika diskrepanca in upam, da bi bil oziroma, da se bo tudi strmelo k temu, da bi se dejansko ne glede na sprejeti proračun, da bi bilo namenjeno vsako leto 0,8 % BDP za razvoj in znanost, ker drugače ne vem kako bi prišli, kako bi lahko spet bili konkurenčni oziroma kako bi lahko potem konkurirali ostalim evropskim državam, kot že rečeno, ker pa tudi gospod Slavinec ve, da imamo kar se tiče strokovnega kadra na univerzah, ja, špico samo izgubljamo.
Potem kar se še tiče teh zadev, imam tudi eno konkretno vprašanje in sicer glede dodeljevanja teh sredstev. Ugotavljam, da je jasno določeno tudi to stabilno financiranje kar sem že prej nazval, ker razvojni steber financiranja v členu 17 je tako široko opredeljen, da sploh ni razumljivo kaj predstavlja. To bi prosil za dovolj določno razlago oziroma, če nam razložite ta 17. člen, kaj je bistvo, kako ga boste tudi bolj opredelili oziroma ga tudi pravilno uokvirili, da bomo razumeli kje, do kam in kaj v bistvu lahko pričakujemo. Potem zakon ohranja tudi ta in celo širi obstoječe načine financiranja, ki pa dejansko en problem nastaja. Ti načini financiranja spodbujajo prekarnost, posledično razslojevanje in te stvari. In me zanima ali boste tudi te pogodbe, glede na to, mislim pogodbe, tudi s tega, v tem zakonu bolj določno določili, da bo čim manj tega prekarnega zaposlovanja v sklopu tega razvoja in znanosti, po institucijah, ker žal to tudi opažam oziroma tudi, ko se pogovarjam na terenu, je velik problem, da veliko raziskovalcev oziroma tudi teh doktorjev, študentov, kakorkoli, imajo en in edini, največkrat edini veliki problem, imajo znanje, imajo stroko, obvladajo vse, ampak so prekarno zaposleni, se pravi, samo delno oziroma honorarno in so obsojeni dostikrat na životarjenje, kljub temu, da dosegajo glede na stroko precej vrhunske rezultate oziroma tudi raziskave. In tukaj upam, da boste tudi poskrbeli čim boljše za ta del. Pa kar se še bojimo, tudi v Levici je pa to, ki so pa vezane pri teh določbah, ki so pa vezane z lastništvom inštituta oziroma s premoženjem javnih raziskovalnih zavodov. Ker pač po navedbah Vlade gre za uvajanje podobnega statusa nepremičnin kot velja za univerze, pri nas v Levici menimo, da lastništvo inštitutov lahko vodi v napačno razumevanje samega raziskovalnega dela kot čistega podjetništva, se pač bojimo, da ne bi prišlo res do privatizacije tudi stroke oziroma našega šolstva, ki se že posledično nehote ali pa hote dogaja. Tako, da prosim, če mi lahko odgovorite glede tega 17. člena, pa glede možnosti zmanjševanja prekarnosti oziroma prekarizacije zaposlitev v sklopu teh inštitutov.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Iva Dimic, pripravi naj se Željko Cigler.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa podpredsednik. Spoštovani državni sekretar Mitja Slavinec.
Res je, opravili ste veliko delo, posedli za skupno mizo vse deležnike, ki so vpeti v znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost in z njimi korak po koraku usklajevali zakon, ki ga imamo danes pred sabo. Bilo je v stališčih povedano,

88. TRAK (VI) 17.15

(Nadaljevanje) da je podoben zakon poskušal že marsikateri minister narediti, pa vendarle ni uspelo in sem vesela, da je to uspelo vam in seveda, da bomo s tem zakonom izboljšali položaj znanstveno-raziskovalne in inovativne dejavnosti v Sloveniji. Pa naj samo odgovorim na nekaj očitkov, ki so bili danes posredovani, da je Slovenija na dnu po sredstvih namenjenih za znanstveno-raziskovalno dejavnost, da je bil padec 26,5 odstoten že leta 2014, da smo bili 2016 na zadnjem mestu v Evropski uniji. Poglejte, to je vse res. Nič ne rečem, ampak lahko pa rečem pohvalno za to vlado, za ministrico dr. Simono Kustec, da je za leto 2021 v proračunu v predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 povečala postavko za znanstveno-raziskovalno dejavnost za 21 milijonov in v predlogu proračuna za prihodnje leto, se pravi za leto 2022 za znanost in informacijsko družbo se bo namenilo ker 324 milijonov evrov, kar je 44 milijonov evrov več od ocenjene realizacije v letu 2020. Na postavki znanstveno-raziskovalna dejavnost se skupaj namenja 316 milijonov, kar je približno 44 milijonov evrov več kot je ocenjena realizacija v letu 2020. Skratka, dokazujemo, da na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti in inovacijske dejavnosti mislimo resno in da je o zagotovo tisto, kar bo v prihodnjih letih pomenilo blaginjo celotne Slovenije, uspešnosti gospodarstva.
Kar pa bi želela ob tem zakonu, seveda, poudariti pa je, da se bodo zagotovila dodatna finančna sredstva v višini 1 odstotka BDP, ki sicer bo postopno se z rastjo prišlo do te višine.
Sama sem večkrat prebrala intervju znanstvenice Nataše Zabukovec Logar, marsikdo jo med vami verjetno pozna. Njen intervju se bere tako, bom rekla, kot neka knjiga, ki dejansko, iz katere vejejo vpogledi na znanstveno-raziskovalno in inovativno dejavnost v Sloveniji. Bilo je vprašanje, kaj pa beg možganov. Odgovorila je, da morajo mladi znanstveniki pridobivati mednarodne izkušnje, mednarodno znanje. Da pa je tisto, kar je rak rana in jaz upam, da bomo v Sloveniji znali to, te znanstvenike nazaj v Slovenijo zvabiti in predvsem to, kar ves čas opozarjajo ti znanstveniki, jim dali možnost zaposlitve v Sloveniji. Zakaj še vedno veliko znanstvenikov ostaja v tujini? Zato, ker se za njih v našem akademskem, tudi nenazadnje, prostoru ali gospodarskem ne najdejo delovna mesta. In to jaz srčno upam, da bo tudi z dvigom stabilnega financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, da bo te rešitve prinesel ta zakon in da bomo seveda naše znanje, izkušnje naših mladih raziskovalcev seveda prenesli v Slovenijo in v naše gospodarstvo. To je skupna želja nas vseh. Sem pa res vesela, da smo vendarle dočakali ta zakon. In res še enkrat vse čestitke. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Kot zadnja prijavljena dobi besedo Mojca Škrinjar.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Pričujoči zakon je dokaz kako neka pomembna tema za državo, za narod lahko prestane dolgoletno usklajevanje, morda predolgo, ampak tudi menjave vlad, menjave ministrov niso vplivale na to, da ne bi na koncu prišli do izdelka, ki ga danes vidim skorajda ni bilo glasu proti temu zakonu.
Veseli me, da je to ravno zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Jaz ga vzporejam nekoliko tudi z dvema pomembnima zakonoma, o vlaganju v Slovensko vojsko in pa vlaganju v slovensko zdravstvo. Sedaj je tretji del trikotnika, ki

89. TRAK: (ŠZ) – 17.20

(nadaljevanje) dejansko pomeni prioriteto v tej družbi. Zakon določa tudi v začetnem delu tudi razvojni svet. Ta razvojni svet določa tudi strategijo razvoja znanosti in tu seveda odloča tudi politika, kajti država oziroma vlada oziroma Državni zbor je tisti, ki določi to politiko in tudi določi količino denarja, ki je namenjen znanosti. Torej, če se je kaj pomembnega zgodilo, se je danes zgodilo ob tem, ko se je povezalo toliko in toliko let prizadevanj različnih oseb, pa vendarle za isti dobri cilj. Ob tem mi dovolite, da tudi razblinim nekaj strahov, ki jih je izrazil kolega Koražija. Namreč pravi, da bodo javni zavodi, raziskovalni zavodi razpolagali s svojo lastnino. Ni čisto tako, ker morajo za vsako večjo zadevo tudi dobiti soglasje vlade, ne bo šlo tako. Gre samo za to, da preprosto je bolj enostavno poslovanje na tak način in pa tudi seveda gre za zaupanje samim zavodom, da z lastnino, za katero se ve, da je pridobljena z državnim denarjem oziroma z davkoplačevalskim denarjem, upravljajo skrbno. Da bi bila pa kakšna bojazen po privatizaciji pa najbrž to ne bo. Namreč nobena javna šola ali pa javni raziskovalni zavod se še ni privatiziral in se tudi ne bo. Mislim, da ni niti človeka s toliko denarja v Sloveniji, ki bi zmogel ali pa iz tujine, ki bi zmogel in želel kupiti eno tako institucijo in seveda to ostaja v slovenskih rokah. Slovenska znanost je cenjena tako v Sloveniji, kot v tujini in mislim, da smo lahko ponosni na to, da lahko danes omogočamo, da bo ta znanost dobila še več denarja z leti in seveda je to temelj za razvoj celotne družbe, tako gospodarstva, industrije, kmetijstva, okoljevarstva, izobraževanja in drugih družbenih ved.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v kateri dobi besedo še predstavnik vlade, dr. Mitja Slavec.
Izvolite.

DR. MITJA SLAVINEC: Hvala lepa za besedo.
Sem si uspel zapisati kar vsa vprašanja na katera bom sedaj odgovoril. In sicer začel bom po vrsti kot ocenjujemo, da je najpomembnejše in najpomembnejši so seveda penezi, kakor v Prekmurju pravimo in zato kar s financiranjem. Torej 1 % BDP, ki ga zakon opredeljuje je seveda prvi korak, kajti spomnim se ugotovitve, da je bila vlada premalo ambiciozna glede financiranja, ampak poudarjam, da je to zgolj prvi korak, kajti končen cilj, ki je v skladu z evropskim raziskovalnim prostorom je 3 % BDP. Seveda tukaj moramo biti zelo natančni in to gre za 3 %, ki je skupek tistega, kar da proračun in tistega, kar se pridobi iz gospodarstva in drugih virov. Zaradi tega toliko bolj tudi mi poudarjamo to sodelovanje in prenos znanja v gospodarstvo. Le na ta način bomo dosegli tudi izplen iz tega drugega dela, torej iz gospodarstva in pa seveda drugih zainteresiranih za znanost. Je pa treba poudariti, da po tem zakonu znanost dobi dvakrat več, kot dobiva sedaj in hvala vsem, ki ste to ugotovili, da je nujno in ključno

90. TRAK: (TB) – 17.25

(nadaljevanje) v tem trenutku, dejansko izboljšati stanje in situacijo, kot je v tem trenutku in zakaj je temu tako, to zagotovo ni naključje, kajti, to je posledica težjih časov, ki so bili v preteklosti in takrat zmeraj se varčuje, tudi v podjetjih, na tistem delu, ki ni ključen za eksistenco. V proizvodnji ne morejo varčevati, zato so v podjetjih začeli krčiti sredstva za znanje, znanost, razvoj in podobno je seveda tudi država odreagirala in, seveda, se strinjam, da je 0,08 procentov manj od 0,1 procent, kar predstavlja letno rast, o čemer je bilo govora, ampak, ta zakon je, za razliko od vseh prejšnjih, v katerih je bilo govora in se na tem mestu lepo zahvaljujem vsem, ki ste ta dobra izhodišča pomagali pripravljati, ta zakon je šel skozi vladno proceduro in vsi veste, kako ta postopek teče. Na eni strani je seveda treba skrbeti za stabilnost proračuna, na drugi strani vsako ministrstvo poudarja, kako pomembno je tisto, kar zastopa in kar predlaga in to je zelo dober kompromis med 0,5 in 1 promilom, je torej več od polovice.
Naslednja stvar, povezana z financiranjem je sidro, o katerem smo govorili oziroma smo poslušali. To pomeni, da v primeru, ko rast BDP ne bo pozitivna, da se ne vrnemo na eno izmed izhodiščnih let, ampak ostane na isti ravni, kot je bilo prejšnje leto in to je zelo pomembno, to je zelo pomembno za stabilnost financiranja znanstvenoraziskovalnih inštitucij, iz danosti(?) kot take, na sploh. In zaradi tega smo toliko bolj zadovoljni, da je to v medresorskem usklajevanju uspelo ohranit v zakonu, seveda pa na tem mestu poudarjam, da v kolikor bo ta Državni zbor, v kolikor boste vi, uspeli sprejeti bolj ambiciozen proračun za ministrstvo za znanost oziroma, ki ga bo pokrivalo v kakršnikoli / nerazumljivo/ potem bo, seveda, tudi teh 0,08 procenta od 8 promila, lahko večjih in bomo zaželeni cilj dosegli bistveno, bistveno prej.
Glede prenosa premoženja so bili tudi izraženi določeni pomisleki in na tem mestu, seveda, ponovno poudarjam, da gre za tisto paralelo, ki zelo dobro funkcionira na področju visokega šolstva in hvala lepa za podporo v razpravah, tisti, ki ste to ugotovili. Konkretno poslanka Lidija Divjak Mirnik je dala primer z mariborsko univerzo in študentskimi domovi. Dobra izkušnja in(?) primer dobre prakse, ki nas je pri tem vodilo(?) je pa tudi ta, da če nekdo razpolaga z infrastrukturo, potem seveda tudi druga svoja sredstva toliko lažje in z toliko več interesa investira in vlaga v to infrastrukturo, podobno, kot so nekateri inštituti že do sedaj, saj so iz projekta dobili zahtevno opremo, ki pa je niso mogli dati na cesto in so del teh sredstev preusmerili v nove stavbe.
Ustanovitev gospodarskih družb. To je tudi ena izmed pomembnih novosti v zakonu in na tem mestu bi morda se skupaj spomnili izumiteljev in inovatorjev iz preteklosti, ki jih dandanes poznamo po njihovih podjetjih, recimo Graham Bell, Bell institutes »and«, tudi, podjetja njihova, Dunlop, marsikdo pozna to gumo, Dunlop je bil tisti, ki je zračnice izumil, Bosch, vsi poznamo, pa niti ni treba iti tako daleč, dovolj je recimo, primer, ki ga poznam iz Prekmurja je Benko, ki je svojo inovacijo konzerviranja mesnih izdelkov nadgradil z mesnico.
Nagrajevanje najboljših raziskovalcev, torej, do dvojne plače,

91. TRAK: (NM) – 17.30

(nadaljevanje) to imamo že v Sloveniji. Veste, da marsikateri zdravniki delajo toliko, da si s svojim delom zaslužijo skoraj dvojno plačo ali pa toliko. In to se seveda dogaja tudi v drugih okoljih, konkretno pri znanosti vem iz marsikaterega konkretnega primera, da je narava dela taka, da ne morejo raziskav pustiti 8 ur na dan in iti. In zaradi tega je seveda to toliko bolj dobrodošlo in seveda tudi toliko, toliko bolj pravilno. In v kolikor ne bomo omogočili tega, če toliko učinkovito, ker ne gre za proračunska sredstva, ampak za tista, ki so pridobljena s strani, obsodimo našo znanost na povprečje in uravnilovko, mi si pa ves čas prizadevamo za tiste najsposobnejše raziskovalce jih ohraniti pri nas in, še pomembneje, tiste, ki so odšli po izkušnje v tujino, jim dati ob raziskovalni opremi tudi finančni motiv, da se vrnejo nazaj. Etika in integriteta to sta zagotovo 2 kategoriji, ki sta ob odprti znanosti pomembna vsebina tega zakona, še bolj pa izpostavljam inovacije, kajti inovacije so tiste, ki zagotavljajo res najbolj neposreden prenos znanosti in znanja v gospodarstvo, torej v realni sektor, kjer bomo čim prej lahko tudi sadove te znanosti v praksi izkoristili. Glede 80. člena ni, da bi bil namenjen samo za zasebne ali samo za javne, nasprotno, 80. člen eno izmed razlik je, da je enak in enako tretira oboje, zasebne raziskovalne inštitucije in javne. In zaradi tega zagotovo ni skrbi, da bi na ta način kogarkoli favorizirali. Nasprotno, inštitut za narodnosti konkretno v tem trenutku pogojev, ki jih 80. člen, ne izpolnjuje, ampak jaz sem prepričan, jaz sem zelo prepričan, da bodo pa v 8 letih, kolikor je časa, te pogoje več kot izpolnjevali. In marsikomu je ta člen lahko res motivacija za to, da svojo odličnost še izboljšajo. In s tem seveda tudi poudarjam, da imamo v zakonu stabilno financiranje in to stabilno financiranje na 8 let zagotavlja tudi eksistenco raziskovalnih inštitucij. Znanost je taka, da ni z danes na jutri. In marsikatere raziskave trajajo več let in je treba v njih vlagati, investirati v njih, v ljudi, ki na teh raziskavah delujejo. In komaj čez leta, čez več let pridejo rezultati. Akademik Emri me je enkrat vprašal, če vem, zakaj ljudje radi sekajo drva. Zaradi tega, ker se ob vsakem udarcu pozna napredek, se vidi, da je pač nekaj bilo zasekano. Znanost je pa zelo drugačna. Tam se pa veliko let nič ne vidi in imaš občutek, da stopicaš na mestu. Govorim o obširnejših projektih. Zaradi tega je teh 8 let zagotovo doma, ko pa se že več kot enkrat cikel obrne. Glede vprašanj o samo evalvaciji, to bodo torej raziskovalne inštitucije pripravile le izhodišča, samo evalvirala se bodo izhodišča, ki pa bodo potem mednarodno evalvirana. In na osnovi teh bo potem seveda se naprej razpravljalo in tudi odločalo o njihovem nadaljnjem financiranju. Daleč od tega, da bodo sami sebe ocenjevali. Daleč od tega, da se bodo na osnovi tega takoj že sredstva delila, ampak bodo pa pripravili izhodišča. In zakaj se nam zdi to pomembno? Iz več razlogov. Prvi najpomembnejši pa je zagotovo ta, da vsaka

92. TRAK: (AB) – 17.35

(nadaljevanje) inštitucija najbolje pozna kateri je njihov paradni konj in kaj lahko izpostavijo in kje bodo v prihodnje lahko še boljši. Druga je pa zagotovo tudi ta, da s tem, ko sami sebe ocenijo, predstavijo kje so dobri, ne obremenjujemo, ne nalagamo dodatnega dela javni upravi, kar bi zagotovo zahtevalo dodatne zaposlitve in temu smo se želeli ogniti.
Glede koncesij so v zakonu itak izenačene javne in zasebne preiskovalne inštitucije in želimo seveda povezati vso znanost na osnovi odličnosti, ne pa na osnovi tega kje in kdo jo dela. V znanosti štejejo le rezultati in zaradi tega postavljamo kot merilo in kriterij odličnost in to mednarodno primerljivo. Glede Nobelove nagrade, hvala lepa, dejansko je to ob športnih medaljah tisti cilj vsakega raziskovalca. Vemo, da je olimpijskih medalj podeljenih več redov, velikosti, več od Nobelovih nagrad. Ampak vseeno bi na tem mestu želel spomniti na to, da se Slovenija lahko ponaša z Nobelovimi nagradami. Vsi otroci v osnovni šoli, v srednji, srečajo Pregla pri tekmovanju iz kemije. Svež primer pa je Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila v ekipi, v skupini, ki je dobila Nobelovo nagrado, ampak to točno kaže na spremembo realnosti v znanosti. Včasih so Nobelovo nagrado si lahko zaslužili posamezniki, sedaj je to velika skupina. Saj to v vsakem primeru je velika skupina, tudi ko se na vrhu izpostavita eden ali dva, največ trije, ko si delijo Nobelovo nagrado, za njimi stojijo dejansko tisoči raziskovalcev. In res je, brez, da bi Slovenija imela veliko denarja za znanost, se naši ne bodo uvrstili v ta vrh, kljub njihovemu znanju, idejam in prodornosti, da bi bili izpostavljeni za Nobelovo nagrado. Zaradi tega je toliko pomembneje, da se pa včasih tudi zgodi to, kar se je v primeru naše Nobelovke prej Lučke Kajfež Bogataj.
Glede raziskovalne strategije, v enem medresorskem usklajevanju je že bila tudi usklajena z vsemi deležniki in sedaj čaka medresorsko uskladitev v Vladi drugič, finalno. In tukaj se nam zdi zelo pomembno, da raziskovalno strategijo ustvarjamo skupaj s strategijo visokega šolstva, ki je prav tako v sklepni fazi in napovedujem, da bosta ti dve strategiji v kratkem v odločanju tudi na vaših klopeh.
Glede zakona, ki je bil že prej usklajen z marsikaterimi deležniki pod vodstvom ministra Pikala. Hvala lepa za vse, kar je bilo takrat narejeno, vseeno pa izpostavljam eno pomembno razliko in to je, da je ta zakon pa usklajen tudi z Vlado in v teh uskladitvah je prišlo še do marsikaterih pogovorov, kompromisov in zaradi tega vseeno sem zadovoljen, da nam je uspelo ga pripeljati tako daleč.
Glede prekarnosti, ravno obratno. Tale zakon ščiti tudi mlade in predvsem mlade pred prekarnim delom, kajti stabilno financiranje zagotavlja ene bolj dolgoročne zaposlitve. Je pa dejstvo, da pa je znanost takšna, da temelji na projektih in ker temelji na projektih, smo tudi te omejene zaposlitve vezali na čas projekta, na trajanje projekta, ne za mesec, dva, da koga vzamejo, ampak da se nekdo pač v celotnem projektu lahko angažira in potem tudi izkaže. Seveda so tudi drugačne možnosti, bo nekdo na polovici projekta ali pa še prej ugotovil, da morda to ni njemu najbolj na kožo pisano in bo iskal druge rešitve, vendar varnost je zagotovljena.
Prav tako se

93. TRAK: (VP) 17.40

(nadaljevanje) tistim, ki so zaposleni za določen čas, podaljša čas za morebitno bolniško ali pa porodniško odsotnost.
In še 17. člen, ki je bil tudi vprašanje. Razvojni steber financiranja da možnost, da se posamezen inštitut znotraj tega denarja, ki ga dobi, odloči, kaj je njihova prioriteta in ali bodo dali prioriteto znanstveni odličnosti na osnovni bazični ravni ali aplikativnosti, sodelovanju z gospodarstvom ali pa pač kakšni tretji kombinaciji. In zaradi tega ocenjujemo, da je prav ta steber in v tem 17. členu, ki sledijo, tisti, ki bo zagotovil to, da je varnost zaposlenih dejansko na bistveno višji ravni kot do sedaj.
Jaz se vam na tem mestu zahvaljujem za vprašanja. Sem na kratko tudi predstavil tiste pomembne novosti zakona, seveda pa potem v nadaljevanju še lahko odgovorim na vprašanja oziroma kaj dodam.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena poslovnika zbora še kdo razpravljati. Gospod Jelinčič. Samo eden je.
Izvolite, imate besedo.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.
Jaz mislim, da je navkljub vsemu treba opozoriti na …

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod Jelinčič, se opravičujem. Maska.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Ja. Se opravičujem.
Navkljub vsemu bi jaz opozoril še na nekaj zadev. Zakon je dejansko nedodelan. In mislim, da je zakon pripravljen zato, za sinekuro tistih profesorjev, ki jih v znanstvenih ustanovah več ne rabijo in bi bilo fino, da jih nekam inštalirajo, da bi dobivali dobro plačo. Tudi ta zadeva, da v zakonu piše, da bo zato inštitucijo zagotovljenih 1 % BDP-ja, lepo vas prosim. Vojska ima 1,5 % BDP-ja, tukajle bodo pa nekateri gospodje za sinekuro dobili 1 % BDP-ja. To je grozljivo. Poleg tega, če pogledamo, so v tem segmentu zajeti vsi mogoči gospodje, ki so po politični varianti deklarirani. Notri bodo, v tem svetu bodo sami predstavniki raznih inštitucij, ki jih država postavlja tja. To se pravi, bo šlo za politično zadevo, kjer seveda bo pa potrebno zagotoviti celo vrsto uslužbencev. In v tem svetu bo poleg tistih, ki bodo notri, bo treba vsaj 15 zaposlenih, ki bodo morali imeti najmanj 45. plačni razred in tako naprej in tako naprej. poleg tega tudi kakšne kompetence si gospodje jemljejo? Pa to je grozljivo. Zakaj potem rabimo fakultete nasploh, če bodo oni odločali, kaj bodo potem delali in tako naprej? Tako, da mi tega ne bomo podprli. Ne bomo. In mislim, da tak zakon kakor je tukaj, kot ga je predstavila ministrica, je grozljiva zadeva. Skregano z zdravo pametjo, skregano z osnovnimi postulati znanstvenih raziskovanj. Kajti konec koncev, če je nekdo tako dober znanstvenik, da brez njega v inštitutu ne morejo, lahko je star 80 let, pa bo ostal tam notri. Konec koncev zakon naš določa, da nikogar ne moremo vreči na cesto. To se pravi, če bo tisti izgubil službo, bo potem dobil še boljšo službo. Sinekuro, kjer ne bo treba nič delati. In če vzamemo tudi to, da bodo sami sebe evalvirali, to se pravi, jaz bom Janiju Ivanuši rekel, ti si najboljši.

94. TRAK: (IP) – 17.45

(nadaljevanje) In Jani Ivánuša bo rekel: »Zmago, ti si najboljši.« Obadva bova en drugega ocenila z desetko in pobirala največje možne dobiti od države.
Jaz mislim, da tukaj gre za en, čudno varianto Zavoda za zaposlovanje, tistih ljudi, ki niso več sposobni sodelovati v procesu raziskovanja. In v naši poslanski skupini ne pristajamo na takšne zadeve. In če pogledamo, v Sloveniji je 40 % slovenskih raziskovalcev je starih nad 45 let. Saj ni čudno, da nam mladi bežijo v tujino. Po eni strani bomo imeli same starce notri, po drugi strani, če bomo že kakšnega starca poslali ven, bo dobil pa še boljšo službo nekje, kjer bo seveda ex cathedra odločal o mladih raziskovalcih, a je to dobro, ali to ni dobro, kar se dela? Mislim, zakon je kot tak, je skropucalo, grozljivo skropucali, ki nima ne repa, ne glave in mislim, da tak zakon ne sme iti v nadaljnjo razpravo. Če pa bo pa šel v daljno razpravo, kakor kaže, je vsa, ves parlament več ali manj za ta zakon, pomeni, da niso kaj dosti razmišljali, ko so ga brali, ampak v tem primeru bo treba pa popraviti celo vrsto členov, kajti tako, to je samo, če malo parafraziram, v bistvu to je RTV na področju raziskovanja. / znak za konec razprave/ Hvala lepa za take zadeve, mi tega nikakor ne bomo podprli, če pa bo šel naprej, kar verjetno bo šel, v tem primeru bomo pač vlagali amandmaje, hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
In še kot zadnji dobi besedo predstavnik vlade.
Izvolite.

DR. MITJA SLAVINEC: Hvala lepa, jaz bi se vam želel le na kratko zahvaliti za praktično soglasno podporo.
Gospoda poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega pa se bova itak srečala, pa bova še skupaj prebrala stvari in sem prepričan, da bo po tistem in po kakšni razlagi tudi on zadevo zelo podprl. Toliko bolje, kajti razvojni svet, recimo, če samo to pokomentiram, je postavljen in dela enako kot svet, sedanji svet za znanost in tehnologijo, ki, mimogrede, dobijo udeleženci kvečjemu potne stroške.
Jaz tej zahvali dodajam samo še ugotovitev, da so danes raziskovalci šli na cesto. In tudi to noč bodo šli na cesto, pa ne zaradi protestov, denarja, ali kakorkoli drugače, ampak zato, ker je noč raziskovalcev in noč raziskovalcev je en zelo pomemben del, s katero mi znanost približamo najmlajšim in najmlajše tudi navdušimo za znanost. In tudi noč raziskovalcev je eden takšnih projektov, ki ga ta zakon omogoča, podpira in favorizira in zaradi tega, jaz se veselim, da bomo v nadaljevanju zagotovo našli še kakšno ustreznejšo rešitev, kakšen boljši kompromis, do tega dela pa še enkrat, hvala za podporo, hvala vsem, ki ste od leta 2015 pri nastajanju tega zakona sodelovali in želim vam, da hitro najdete tipko, s katero boste v prvem branju zakon podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanja.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in prekinjam 25. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 18. uri, 20 minut. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 17.50.)

95. TRAK: (AB) – 18.20

(Seja se je nadaljevala ob 18.20)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Državni zbor bo glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 5., 7., 8., 25., 23. in 24. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda – tretjo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah zakona o nadzoru državne meje v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja sprejetega na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 7.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda – tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda – tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 7.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 25. točko dnevnega reda – prvo obravnavo Predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti 3.
(Za je glasovalo 80.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za izobraževanje, znanost in šport in mladino ter kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Malo tišine prosim!

Nadaljujemo s prekinjeno 23. točko dnevnega reda – prvo obravnavo Predloga zakona o urejanju prostora.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Predlog zakona o urejanju prostora je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 7.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 24. točko dnevnega reda – prvo obravnavo Predloga gradbenega zakona.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. Predlog gradbenega zakona je primeren za nadaljnjo obravnavo.

96. TRAK (VI) 18.25

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 9.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 25. sejo zbora.

Seja je bila končana 24. septembra 2021 ob 18.26.