Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (DAG)

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 24. seje Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša od 14. ure, mag. Branislav Rajić od 13. ure in Anja Bah Žibert.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Nadaljujemo prekinjeno 27. točko dnevnega reda – druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa.
Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 7. julija 2021.
V razpravo dajem 16. člen in amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo razpravljati? (Da.) Odpiram prijave. Imamo tri prijavljene razpravljavce.
Prvi dobi besedo gospod Jožef Horvat. Pripravi naj se gospod Rudi Medved.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.
Spoštovani gospod državni sekretar s sodelavko, kolegice in kolegi!
Obravnavamo izjemno kompleksen in izjemno pomemben zakon. Moja razprava bo kratka, zgolj z nekaj poudarki.
Z amandmajem dejansko želimo narediti zelo preprosto potezo, in to je, da besedilo amandmaja, ki je bilo, po mojih informacijah, sprejeto s tem, da se je nekdo zmotil - torej, besedilo amandmaja na odboru -, želimo to besedilo 16. člena praktično vrniti nazaj na osnovno, torej vladno besedilo. Kar bi pa na tej točki želel izpostaviti, je, da smo v koaliciji vladno besedilo pomembno korigirali predvsem s tem – to želim posebej izpostaviti -, da smo dvignili kazen oziroma globo za tiste, ki parkirajo na parkirnih mestih, ki so rezervirana za invalide. Do sedaj je bila ta globa 80 evrov, zdaj to dvigujemo na 200 evrov in s tem pokažemo poseben čut do tistih najranljivejših skupin. Mi bomo seveda ta amandma k 16. členu podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naj samo opozorim, da amandma govori o členu, ki določa najvišje dovoljene hitrosti in ne parkiranja na invalidskih mestih.
Naslednji ima besedo gospod Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Prometna varnost v Sloveniji se izboljšuje, vendar ne tako, da bi bil to razlog za neko splošno ljudsko veselje. Vendar koalicija, ki zdaj vrača to prepolovitev glob zaradi prehitre vožnje, to vidi prav skozi ta očala, pravzaprav bolj skozi očala epidemije oziroma reševanja situacije v času epidemije, vendar pa sta to dve popolnoma različni stvari. Če v času epidemije število okužb pada, potem sproščamo ukrepe. In zdaj jaz iz tega vidim, da če število mrtvih oziroma število prometnih nesreč v Sloveniji pada, kar je spodbudno, pa se malo sprostimo, vendar prometna politika in razmere v prihodnosti vas bodo tu negirale. Namreč, hitrost ubija - v zvezi s tem smo dolga leta gledali jumbo plakate ob cestah -, in to se ni spremenilo. To se ni spremenilo, še vedno velja, da je hitrost eden izmed poglavitnih vzrokov za prometne nesreče in posledično tudi za smrti na naših cestah.

2. TRAK (VI) 10.05

(nadaljevanje) In mene sedaj žalosti, da sem pa slišal, da ta poskus na matičnem odboru, ko je odbor vendarle zmogel črtati to prepolavljanje glob, da to ni bil iskren poskus, ampak da se je nekdo zmotil. Torej, ni bil iskren namen izboljšati ta zakon, ki je v celoti gledano dober, prinaša dobre rešitve. Vendar njegovo sliko kazi ravno ta odločitev oziroma sedaj ta amandma, s katerim koalicija želi stvari vrniti v prvotno stanje. In to z zelo zelo trhlimi argumenti. Tako trhlimi, da bi že piš mimo vozečega vozila, tudi če ne prekorači hitrosti, že ta piš bi te argumente odpihnil. Namreč, vi trdite, da kazni, kakršnekoli že so, ne pomenijo odvračanja ljudi od prehitre vožnje, kar seveda praksa potrjuje, da ni res. Če se nam število prometnih nesreč in število žrtev prometnih nesreč zmanjšuje, permanentno zmanjšuje zaradi prometne politike kakršno smo nekoč uzakonili pomeni, da tudi kazni so pomemben element, pomemben odvračalni element. Pravite, da povratnikov to ne odvrača. Ja, seveda sedaj jih ne odvrača. Če imajo denar naj plačujejo. Ampak če bodo kazni še enkrat nižje bo teh povratnikov, seveda, še več, ker bo še več ljudi zmoglo plačati te globe. In tu smo sedaj še pri enem elementu, kjer socialo vpletate v politiko prometne varnosti. To je pa smešno. To pa je smešno. Mislim, na marsikaterem drugem področju ta koalicija ni tako socialno čuteča, sedaj bi pa pri prometni politiki naenkrat pa to bila. In pravite, da je treba kazni znižati, ker jih nekateri ne morejo plačevati. Globa za prometni prekršek ni obvezna dajatev, neobvezna dajatev. Če nekdo te kazni ne more plačati, naj pač vozi po predpisih. Torej, še drug argument, ki pade in seveda postavlja pod vprašaj vašo odločitev, da te globe znižate. Bolj se nagibam k temu, da želite to uzakoniti predvsem bližine volitev, ker bo prijetno v predvolilni kampanji reči, kazni smo vam pa znižali. Ampak to je pa zelo kratkovidno in bo trajalo zelo malo časa.
Čudi me tudi, da Agencija za varnost prometa, ki mora biti prvi varuh v tej državi na področju prometne varnosti, da se ji to nižanje teh glob ne zdi nič sporno. Morala bi biti res konservativna in seveda biti prva, ki je proti temu, pa se je s tem kar sprijaznila.
Torej, če bi že zniževali te kazni, bi jih seveda morali spremljati neki spremljevalni ukrepi, ki bi prav tako imeli neko preventivno in vzgojno funkcijo. Ker sedaj, kot sem slišal, pravite v isti sapi, treba je delovati preventivno in vzgojno, kar seveda kazni zanesljivo so. Že star rek pravi kazen je vzgojna. V isti sapi pa znižujete te globe. V Listi Marjana Šarca mislim, da je to precej kratkovidna politika in da se bo vrnila kot bumerang nekoč. Bi vas pa, tiste, ki to podpirate povabil…

3. TRAK: (NB) – 10.10

(nadaljevanje) Pojdite na letno srečanje Zavoda varna pot, kjer se zberejo ljudje, ki so bili žrtve prometnih nesreč, kjer se zberejo svojci smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in boste slišali njihove zgodbe. Slišali boste njihove zgodbe in škoda, da tega niste storili, ker bi takšnega amandmaja zdaj ponovno ne predlagali. Je pa še čas, je pa še čas, da seveda vsi skupaj vprašamo ali je to prav ali ne in do glasovanja upam, da boste pa tokrat iskreno, ne zaradi zmotnega glasovanja ta amandma praktično zavrgli in bo zakon kot tak zelo dober v tem mozaiku prometne politike v Sloveniji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala podpredsednica, spoštovane poslanke, poslanci!
Jaz imam sicer malo drugačno mnenje kot sem ga ravnokar slišal. Moram reči, da sem že kar nekaj let ali pa desetletja celo, dve desetletji nekako zelo aktivno sodelujem tudi z Agencijo za varnost prometa kot član občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kar se tiče kazni, kaznovanja glob za previsoke hitrosti oziroma za prekoračitev hitrosti, je bilo vedno veliko govora in veliko razmišljanj takih in drugačnih. Predvsem so se kazni kot vemo, pri nas v Sloveniji dvigovale, pa spuščale, pa spet dvigovale pa spuščale, skratka iskali smo vedno neke rešitve kako bi voznike prepričali, da je potrebno po naših cestah voziti s primerno hitrostjo oziroma s hitrostjo, ki je predpisana. Jaz se seveda strinjam s tem, da je previsoka hitrost, torej neprimerna hitrost smrtno nevarna in v isti sapi pa lahko povem, da ni vse samo v kaznovalni politiki, ampak je tukaj predvsem zelo pomembno torej osveščanje oziroma preventiva in vzgoja. Tukaj je potrebno še marsikaj narediti, marsikaj se je že naredilo. Zdaj, če se primerjamo z zahodnimi državami oziroma z evropskimi razvitimi državami, ki so tudi na področju prometa kot na mnogih drugih precej pred nami, vemo zakaj je pri nas bilo pač vse skupaj tako bolj po domače na vseh področjih in seveda tudi v prometu in še kar se nekateri ne morejo sprijazniti, da je potrebno upoštevati cestno prometne predpise in voziti s hitrostjo, ki je predpisana, kajti te hitrosti, ki so predpisane na naših cestah, niso zastonj ali pa kar tja v tri dni, ampak so to strokovnjaki zmerili in ugotovili glede na to kakšna je cesta, kakšna je konfiguracija terena, kakšna je preglednost, ali je to v naselju ali je izven naselja, ali je veliko gibanja pešcev ali so pločniki ali jih ni, skratka hitrosti so predpisane in se jih je treba seveda tudi držati.
Če pogledamo kazni, na primer v Avstriji ali pa Nemčiji s katerima se zelo radi pogosto primerjamo, ugotovimo da so pri nas kazni precej višje za prekoračitev hitrosti. Torej globe so pri nas precej precej višje. Treba je tudi ugotoviti, da se prometne nesreče k sreči zmanjšujejo, da jih je vedno manj in nekako se strinjam in podpiram predlog Vlade

4. TRAK: (SC) – 10.15

(nadaljevanje) in tudi strinjanje Agencije za varnost prometa, da so te kazni pri nas torej nekako primerljive z ostalimi državami oziroma da so te kazni oziroma globe za prekoračitev hitrosti ne samo primerljive, ampak tudi primerne.
Težave so seveda s temi povratniki, ki pa jih najbrž ne bo izšolala nobene kazen lahko je še tako visoka, če se ne držijo predpisov in če to pogosto kršijo bodo to počeli še naprej dokler jih ne bo srečala pamet na neki način ali pa, da ne bodo naredili kakšne večje prometne nesreče s kakšnimi hudimi posledicami kot so invalidnost in pa bog ne daj tudi smrt. Bolje me skrbi pri tem, da se lahko vozniku zgodi ne vem v naselju, da lahko rahlo spregleda in se mu pač zgodi da, to se lahko zgodi vsakemu, saj to je treba jasno povedati, da rahlo gre preko tiste dovoljenje hitrosti, ampak se mora zavedati, da je naredil napako in jo mora tudi popraviti in tudi ne verjamem, da bo kar nekdo pač neki normalni vesten voznik, kar peljal čez celo naselje s povišano hitrostjo recimo takih primerih ni, ampak se zgodi, da se hitrost malce prekorači in mimogrede naletiš na meritev in seveda sledi kazen, druge tukaj ni. Mislim, da je ta kazen, ta globa, ki je sedaj predpisana z amandmajem k 16. členu zakona primerna. Mogoče bi dodal samo še to, da ko primerjamo ali pa, ko slišim iz razprave pa ne mi zameriti, ker bom pač to primerjavo dal bi bilo prav, da imamo enojna merila oziroma, da nimamo dvojnih meril. Ko so bile problem ne vem nošenje mask ali pa nekako na terenu kršenje torej zakona ali pa predpisa za epidemijo je bilo rečeno, da dajmo opozoriti, da opozarjajmo, ne kaznovati torej ne kaznovalne politike, ampak čim bolj opozarjati ljudi, da se to ljudi bolj primere, da moramo imeti bolj mehak način torej, da jim nekako poskušamo dopovedati kaj je prav in kaj je narobe in da bodo to ljudje prej razumeli kot, če jih kaznujemo ali ob globimo in dajmo potem še tukaj na tem primeru prenesemo to še sem in dajmo mogoče več opozoril, več vzgoje in preventive. Jaz verjamem, da človek, ko ga policist ali pa redar, če ga dobi, da je peljal s preveliko hitrostjo, ko ga opozori, da to tudi nekaj zaleže in da se marsikdo zamisli in potem je bolj previden, še bolj previden kot bi že moral biti previden, do čim povratnik tisti, ki to stalno kršijo mu ne bo pomagal nobeden opozoril k večjemu še malo se bo hvalil okoli, da je bil samo opozorjen in bo veselo kršil predpise naprej, zato mislim, da ni potrebe, da bi bile kazni za torej rahlo prekoračeno hitrost tako višje kot so v primerljivih državah kot je Avstrija in Nemčija. Jaz samo upam, da bo ta trend zmanjševanja nesreč v Sloveniji ostal in da bo tega čim manj in da se bomo nekako vsi skupaj zavedali, da je potrebno biti previden na cesti, da je potrebno upoštevati cestno prometne predpise, predvsem je pa treba delati na preventivi in vzgoji, kar se tiče hitrosti z mladimi predvsem z mladimi.

5. TRAK: (NB) – 10.20

(nadaljevanje) Vemo, da mladi, ko pridejo iz šole vožnje, ko opravijo izpit, so še večina kar nekaj časa držijo predpisov, potem pa seveda nekateri začnejo izstopati in potem se jih to tudi drži po mojem kar lep čas. Tako, da na preventivi in vzgoji je potrebno narediti še mnogo in bomo s tem preprečili, preprečevali prometne nesreče in pa razne invalidnosti in smrti in s tem seveda ne bo obremenjen proračun zaradi tega in pa tudi zaradi tega ne bodo trpele družine, svojci, zaradi težkih posledic, torej invalidnosti ali celo smrti, tako da, bom ta amandma tudi z veseljem potrdil.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo za razpravo? (Da.)
Gospod Jožef Horvat in potem gospod Rajh.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.
Zahvaljujem se za vaše opozorilo, da sem v moji razpravi morda res šel nekoliko izven okvirjev tega amandmaja k 16. členu. Tudi kolega gospod poslanec Rudi Medved je šel na področje volitev. Moja izkušnja je pač takšna, da volitve niso zahvalni dan, tako da prosim, ne misliti, da smo tukaj želeli in mislili na eventualno boljši rezultat volitev. Ne se hecati. Poglejte, res kar zadeva ta amandma, saj te globe nismo kar tako napisali, ker bi nam bile te številke všeč. Skladno z načelom sorazmernosti, ki je temeljno načelo kaznovalnega prava in predstavlja omejitev ukazovalne moči države, se znižujejo nekatere globe za prekoračitev najvišjih dovoljenih hitrosti, število razprav in število raziskav o učinkih visokih sankcij je veliko, prav tako pa so ugotovitve zelo različne in tukaj imamo kot zakonodajalci izjemno težko nalogo. Izjemno težko. Na primer, iz zaključkov študij in raziskav je razvidno, da višina globe nima učinka na povratništvu, na primer, raziskava, ki je zajela približno 15 tisoč kršiteljev, to je že kar en dober vzorec, lahko sicer rečete ja, pusti statistiko, statistika laže, ampak to je nekdo delal z nekimi dobrimi nameni, strokovno, se pravi, raziskava, ki je zajela približno 15 tisoč kršiteljev, je pokazala, da so bili vozniki z daljšim odvzemom vozniškega dovoljenja pogosteje povratniki. Raziskava, ki je vzela 13 tisoč obsojenih voznikov zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa je pokazala, da ima višina kazni celo obraten učinek na povratništvo. To so raziskave. Tukaj ne moremo s tem polemizirati in politizirati. Med tem, ko so ugotovitve raziskav o preventivnem učinku visokih ali zvišanih kazni različne, so ugotovitve raziskav o učinkih gotovosti kaznovanja enotne.
Raziskave so pokazale, da gotovost kaznovanja, večji nadzor ter s tem višja verjetnost kaznovanja, odvrača od storitve prepovedanih ravnanj in sicer v večji meri kot strogost kaznovanja. Nižje globe za prekoračitev nekaterih najvišjih dovoljenih hitrosti, so tudi primerljive z globami, ki so za tovrstne prekrške predpisane na primer v Nemčiji, se včasih velikokrat radi primerjamo z Nemčijo. Na primer globa za prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti v naselju za 20 kilometrov na uro je v Nemčiji 70 evrov, v Sloveniji pa 250 evrov in tri kazenske točke po sedaj še vedno veljavnem zakonu. In 120 evrov in tri kazenske točke po predlogu tega amandmaja.
Kolegice in kolegi! Toliko govorimo o digitalizaciji – to je pa zdaj spet izven amandmaja – mi v Novi Sloveniji si želimo, da bi ta digitalizacija močno posegla in močno pomagala pri varnosti v cestnem prometu, saj danes že govorimo o pametnih cestah, o pametnih vozilih.

6. TRAK: (TB) – 10.25

(nadaljevanje) Ja, dobro bi bilo, da imamo čim več pametnih cest in čim več pametnih vozil. Te bodo najbolj pomagale pri tistih voznikih ki imamo, ki imamo, včasih lastnosti, ki ni označena z besedico pameten.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Andrej Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, podpredsednica.
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!
Prometna varnost je seveda ena izmed prioritet in, ki jo v bistvu mora zasledovat vsaka država in seveda je vprašanje kazni za doseganje ustrezne ravni in nivoja prometne varnosti, eno zelo delikatno vprašanje, ki ni nikoli enoznačno. Torej, sam, moj predhodnik, kolega Horvat, je povedal, da so študije o tem različne, ampak v bistvu ideja kazni je, da odvrača storilca od dejanja. To je v bistvu osnovna naloga in jaz bi si v bistvu želel, da bi nekdo rekel, da so te, torej, pogoj, da lahko Vlada zniža ali pa da ministrstvo predlaga znižanje kazni, je, da ugotovi, da so neučinkovite oziroma, da se v primeru, da so obstoječe neučinkovite oziroma, da se tudi, če se bodo znižale, da se prometna varnost, kot posledica znižanja kazni ne bo poslabšala.
Povezava v tem smislu je pa zelo težko dokazljiva. Torej, težko bomo čez eno ali pa dve leti ugotovili, ali je na primer nižanje kazni bil povod za morebitno poslabšanje prometne varnosti v Sloveniji. Mi se moramo zavedat, da je Slovenija v bistvu tranzitna država in to vidimo vsak dan na naših cestah in tudi kriteriji števila mrtvih na milijon prebivalcev v tem smislu ni korekten, ker imamo mi zelo velik delež tujskega prometa in na primer, mi število mrtvih, z Hrvaško, ki ni v tem smislu tranzitna država ali pa Bosna ali pa še kakšno državo, mogoče tudi Avstrijo, ker je v bistvu samo v eno smer, ker se je v bistvu ta promet, iz zahoda proti vzhodu gre, v glavnem preko Slovenije, in bi v bistvu morali za kriterij prometne varnosti, da bi lahko dosegli ene objektivne kriterije, pogledati tudi gostoto prometa in število prevoženih kilometrov, v povezavi z številom vozil, ki gre preko Slovenije. Mislim, da bi to bilo v bistvu en bolj objektivni kazalec, kot zgolj podatek, koliko mrtvih je na milijon prebivalcev, ker če pogledamo, koliko nesreč se zgodi, na primer, v kakšnih mestih, kjer so praviloma hitrosti nižje, bomo videli, da se večina nas, bom rekel, večina teh nesreč, z smrtnimi posledicami, zgodi izven strnjenih naselij in je to povezano tudi z prekoračitvijo hitrosti.
V stranki SAB smo povedali, da se nekako ne strinjamo z takim načinom zagotavljanja prometne varnosti, kot je zdaj v bistvu predlog tega amandmaja, ker v bistvu ni dokaza, ker ni dokaza, ni enoznačnega dokaza, da bo to imelo ugodne vplive na prometno varnost. Še enkrat poudarjamo, ideja kazni je, da se povzročitelja odvrača od storitve prekrška in tudi v SAB smo povedali, da v kolikor bo ta amandma, ki bo sprejet, o katerem zdaj razpravljamo, da zakona ne bomo podprli. Zakon je načeloma zelo dober, mu pa tudi ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Da.)
Gospod Rudi Medved, izvolite.

7. TRAK: (DAG) – 10.30

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Še vedno nismo slišali s strani predlagateljev nobenega strokovno utemeljenega razloga za takšno, bi rekel, drastično zniževanje glob. Nobenega, razen tega, da nekatere študije pravijo nekaj, nekatere pa nekaj drugega. Predvsem pa, zakaj bi se pa vedno in pri vsaki stvari morali ozirati, kako je to v Avstriji ali pa v Nemčiji, če pa sistem, ki ga imamo od leta 2011, torej deset let, deluje, ljudje to poznajo in tudi psihološko učinkuje nanje. In ravno v zadnjih desetih letih, odkar imamo postavljen tak sistem, se prometna varnost bistveno izboljšuje. Torej, to je naš argument, da smo proti tako drastičnemu zniževanju teh glob. Seveda pa pozabljate še nekaj. Če je zdaj nekdo oglobljen s 40 evri, po novem, po vašem, bo v resnici plačal 20 evrov. Na te polovičke pozabljate, to pa ostaja, kajne, in bodo nekatere globe, ki zdaj na prvi pogled zgledajo, kot pravite, sorazmerne, kar naenkrat postale minorne. Torej, ravno zaradi tega vzgojno psihološkega momenta smo mnenja, da je tako drastično zniževanje teh glob absolutno zgrešeno. Seveda nismo samo za kaznovalno politiko, tudi za vzgojo in preventivo, ampak, saj veste tisto, kajne, ko te udari po žepu, potem se pa zaveš, da delaš nekaj narobe.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo.
O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Ker ne vidim predstavnika Vlade, bomo nadaljevali z obravnavo poročila matičnega delovnega telesa.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Odbora za kulturo, gospodu Aljažu Kovačiču.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednica.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Odbor za kulturo je na 14. redni seji, 23. 6. 2021, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada Republike Slovenije.
Odboru je bil posredovan predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, priporočilo Zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, stališče Radiotelevizije Slovenija do predloga zakona, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev in predloga za amandmaja odbora.
Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kulturo, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, predstavnik družbe Proplus, predstavnik Slovenske oglaševalske zbornice, predstavnica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Medijska zbornica, predstavnik Društva slovenskega animiranega filma in predstavnik Združenja slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev.
V poslovniškem roku so amandmaje vložile koalicijske poslanske skupine in poslanski skupini Nepovezanih poslancev ter LMŠ.
Predstavnica Vlade je v uvodni obrazložitvi kratko predstavila predlog zakona. Zakonodajno-pravna služba je dala konkretne pripombe k členom predloženega zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je bil pretežni del pripomb ZPS z amandmaji upoštevanih, ponovno pa je opozorila na pripombe k členom, ki z amandmaji niso bile upoštevane, in so bila dana pojasnila, zakaj se za vložitev amandmajev predlagatelj ni odločil.
Odbor je prejel mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki na podlagi predstavljenih pripomb zainteresiranih deležnikov in razprave komisije predloga zakona ni podprla.

8. TRAK: (ES) – 10.35

(nadaljevanje) Svoja mnenja in stališča so predstavili tudi vabljeni na sejo.
V razpravi so bili predstavniki opozicijskih strank mnenja, da je v predlogu zakona veliko nedoslednosti. Niso upoštevane pripombe Zakonodajno-pravne službe, ni jasne razmejitve med pristojnimi agencijami za komunikacijska omrežja in storitve in Ministrstva za kulturo, odprto ostaja kako bo izvajanje zakona zaživelo v praksi.
Novela zakona ne odpravlja ključne pomanjkljivosti iz veljavnega zakona, to je definicija evropskih avdiovizualnih del, ki ni usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela. Izpostavljeno je bilo mnenje, da je predlagatelj zakona ni sledil namenu same direktive, niti primerljivim rešitvam v drugih članicah EU. Ker so na podlagi te direktive uvedli tako imenovano v tujini poimenovano Netflix Taks.?
Direktiva namreč želi v prvi vrsti urediti razmere med domačimi, torej evropskimi ponudniki AV storitev na zahtevo in tujimi kot so Netflix, Amazon Prime. Bistvo direktive je zaščita evropskih ponudnikov, ki v svojih programih ponujajo večji del evropskih AV vsebin in v EU plačujejo davke in se s prispevkom obremenjuje tuje globalne ponudnike. Ministrstvo za kulturo pa s predlogom počne obratno. Netflix bo obremenjen enako kot slovenski ponudniki, pri čemer bodo obremenjeni tudi izdajatelji programov.
V zvezi z ustanovitvijo posebnega medijskega sklada je bilo povedano, da se s tem strinjajo, a si želijo, da bi bilo v pristojnosti neodvisne javne agencije.
Najbolj sporne so bile določbe k 15. členu predloga zakona, ki je med drugim ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev nalagal, da vsako leto prispevajo 2 % bruto letnega prihodka ustvarjenega v Sloveniji, in sicer v novoustanovljeni proračunski sklad. Zbrana sredstva bodo namreč za financiranje projektov s področja evropske avdiovizualne produkcije.
Koalicijske poslanske skupine so z amandmajem predlagale, da se ta prispevek določi pri 6 % bruto letnega prihodka.
Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije in amandmaje odbora. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Pripravljeno je besedilo dopolnjenega zakona v katerem so vključeni sprejeti amandmaji.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prvi dobi besedo gospod Matjaž Nemec. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SD.
Še prej, se opravičujem, gospod Nemec, pa gospod Horvat postopkovno.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Jaz bi vas lepo prosil, da daste besedo tudi Vladi.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod Horvat, kar se tiče tega časovnega zaporedja pri predstavitvi, pri dodatni obrazložitvi zakona se vrstni red ne menja in predstavniki Vlade so dolžni spremljati sejo in biti pravi čas na svojem mestu. Jaz sem pogledala po dvorani. Gospe državne sekretarke ni bilo. Je pa res, da ima prijavljeno k razpravi 30 minut časa, tako da bo imela dovolj časa pojasniti svoje stališče.
Gospod Nemec, izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani kolegice, dragi kolegi!
Področje avdiovizualnih storitev široko in zahtevno področje katerega se na podlagi sprejetih direktiv enotno ureja v državah vseh članic. In to s to novelo zakona ni nič drugače. Gre namreč za uskladitev slovenskega pravnega reda z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. 11. 2018 o spremembi direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o upravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere.
V dodeljenih petih minutah za predstavitev stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov lahko povzamem le poglavitne rešitve predlagane novele. Le-te pa se nanašajo na: svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic, spodbujanje uporabe koregulacije in samoregulacije medijske pismenosti, preglednost podatkov o ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev, prepoved spodbujanja nasilja in sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, zaščito otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah, dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za invalide, avdiovizualno komercialno sporočanje, spodbujanje evropskih del, storitev platform za izmenjavo videov.
Predlog novele zakona je bil s strani Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora deležen večjih pripomb, ki pa jih s predlaganimi spremenjenimi amandmaji na odboru po našem mnenju ni bilo mogoče povsem odpraviti, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo in ne bomo predloga podprli.

9. TRAK: (SC) – 10.40

(nadaljevanje) Noveli zakona pa ne moremo podpreti tudi zato, ker po našem mnenju predlagane rešitve ne sledijo samemu namenu direktive, če tudi predlagatelj poudarja ravno to usklajenost. Kot je bilo poudarjeno na odboru se predlagane rešitve ne morejo primerjati z rešitvami v drugih državah članicah EU. Prav tako ni jasne razmejitve med pristojnostmi AKOS-a in Ministrstva za kulturo. Zanima pa nas predvsem to kako se bo zakon izvajal, če bo le ta sprejet. Ker pa ne dvomim v poslušno koalicijo upam sicer, da do tega ne bo prišlo. Poleg navedenega menimo, da niso odpravljene ključne pomanjkljivosti iz veljavnega zakona, ki se nanašajo na definicijo evropskih avdiovizualnih del le-ta pa ni usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela tako kot je bilo že danes tudi povedano. Na to so opozorili tudi v slovenski filmski proizvajalci, ki s svojimi deli navdušujejo tako doma kot v tujini, v Evropi in v svetu. Za razliko od trenutne Vlade, ki v zadnjem letu Slovenijo potiska v klub držav, ki ne spoštujejo vladavino prava kot temeljne vrednote EU.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov predlagane Novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitev ne podpiramo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Primož Siter, predstavil bi stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa. Dober dan.
Predlog zakona v slovenski pravni red prinaša evropsko direktivo o usklajevanju zakonov in drugih prepisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere. Urejajo se tudi vprašanja, ki zadevajo možnosti razvoja slovenske avdiovizualne produkcije kot integralnega dela evropske avdiovizualne produkcije. Direktiva da ureja tudi druge pomembne vsebine. Medijska pismenost, prepoved spodbujanja nasilja, sovraštva in čuvanja kaznivim dejanjem, zaščita otrok pri avdiovizualnih medijskih storitvah, dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za invalide, področja avdiovizualnega komercialnega sporočanja in tako naprej. V Levici predloga zakona ne podpiramo. Pripombe ZPS so številne. Nanašajo se tako rekoč na vse člene, niso pa tudi dosledno upoštevane v amandmajih koalicije. Menimo, da je predlog zakona v več pogledih pomanjkljiv in pomensko nedoločen. Predlagana ureditev se zdi tudi nedodelana in zato tudi zahtevna za izvajanje. V predlogu se mešajo pristojnosti dveh organov: agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki je po veljavnem zakonu pristojna za nadzor zakona in Ministrstvo za kulturo, ki bo kakor je videti upravljalo z novim skladom. Iz dikcije predlaganega določila pa tudi iz obrazložitve, ki povzema določila direktive in sporočilo Evropske komisije ter ne pojasnjuje same ideje prenosa teh določil v slovenski pravni red ni mogoče razbrati kako naj bi izvajanje predloga potekalo v praksi. Aktualno ministrstvo za kulturo z zgodovino preurejanja medijske krajine torej predlaga še eden ukrep, s katerim svoje nelegitimne in nezakonite oblastniške težnje sedaj uzakonja. V Levici nismo edini, ki beremo zakon kot škodljiv. Tudi stroka s krovnim združenjem filmskim ustvarjalcem opozarja naslednje. Novela ne odpravlja ključne pomanjkljivosti iz veljavnega zakona glede definicije evropskih avdiovizualnih del. Združenje predlaga dopolnitev definicije tako, da bo usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela in da bo dopuščala produkcijo in prikazovanja avtorskih avdiovizualnih del kot so filmi, nadaljevalke in nanizanke, dokumentarci in animirani filmi. Stroka torej združenje krovnih strokovnih društev slovenskih filmskim ustvarjalcev meni, da predlagane rešitve predvidene za prenos določil v predlogu zakona zahtevajo ustrezno dodelavo. In sicer glede, prvič, definicije evropskih avdiovizualnih del. Drugič, deleža evropskih avdiovizualnih del in tretjič, prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Torej, treba je podati natančno definicijo vsebinskih elementov avdiovizualnega dela vključujoč opredelitev vsebin, ki so izključne iz upoštevanega oddajnega časa na primer poročila, športni dogodki in tako naprej. Dodatno naloge upravljanja z novim skladom torej Sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo pripravo podzakonskih aktov in izvedbo javnih razpisov in pozivov za dodeljevanje sredstev bi moral prevzeti Slovenski filmski center. Javna agencija, ki je slovenski ekvivalent nacionalnih filmskih skladov torej v katere se sklicuje direktiva in ki sodeluje v združenju direktorjev evropskih filmskih direkcij,

10. TRAK (VI) 10.45

(nadaljevanje) kar mu zagotavlja tudi lažji dostop do podatkov potrebnih za izvajanje čezmejnih shem. Sedaj je predlagana ustanovitev novega sklada kot proračunskega sklada pod okriljem in nadzorom Ministrstva za kulturo. Torej, zoper Ministrstvo za kulturo zgodovino preurejanja medijske krajine, torej zopet prihaja s še enim ukrepom s katerim svoje nelegitimne in nezakonite oblastniške težnje uzakonja. A filmarji niso edini, ki opozarjajo na pomanjkljivosti in stran poti pričujočega predloga. Svojo kritiko je podala tudi Radiotelevizija Slovenija, podalo jo je Združenje kabelskih operaterjev, Društvo novinarjev Slovenije in drugi. Predloga zakona v Levici ne podpiramo. Pozdravljamo pa amandma, ki ga vlagajo poslanske skupine Nepovezanih poslancev, LMŠ in SAB, saj prinaša dobrodošle novosti na področju obračuna prispevka avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, kar v praksi pomeni pravična obdavčitev medijskih gigantov, ki se sicer v Republiki Sloveniji z izmuzljivimi metodami ogibajo plačila davkov, med tem ko evropski ponudniki davke plačujejo in izpolnjujejo deleže evropskih avdiovizualnih del in vlagajo znatna sredstva v produkcijo. Z drugimi besedami, Netflix, HBO, Amazon in drugi medijski giganti naj v Sloveniji plačajo pravičen davek, da bodo lahko ustvarjali tudi ustvarjalci, odvisni od slovenske avdiovizualne blagajne.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Tadeja Šuštar bo predstavila stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
S spremembo zakona o avdio vizualnih medijskih storitvah sledimo evropski direktivi in jo implementiramo v naš prostor. Predlog zakona temelji na istih načelih, na katerih temelji že obstoječi zakon. Zakon naslavlja veliko rešitev. Potrebno je, da ponudniki medijskih storitev in ponudniki platform za izmenjavo video v sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki promovirajo razvoj medijske pismenosti v vseh družbenih plasteh za državljane vseh starosti in vse medije ter da se pozorno spremlja napredek na tem področju. Z zakonom se prepove preko avdio vizualnih medijskih storitev spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ščuvati k storitvi terorističnih dejanj ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugi sovraštvo in nestrpnost. Prav tako se urejajo programske vsebine, ki bi lahko škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov tako, da se določa ureditev, ki temelji na predhodni objavi ustreznega akustične in vizualnega opozorila, označevanju teh programskih vsebin z ustreznim vizualnim simbolom ter umestitvi njihovega predvajanja v ustrezen časovni termin oziroma določitvi ustrezne tehnične zaščite. Določena je tudi posebna ureditev za informativne programske vsebine, kjer mora biti ob morebitnih neprimernih prizorih pred njihovem predvajanjem dovolj zgodaj objavljeno ustrezno opozorilo voditelja oddaje gledalcem oziroma drugo ustrezno opozorilo. Z zakonom je določeno, da morajo ponudniki avdio vizualnih medijskih storitev postopno izboljševati dostopnost do svojih storitev za osebe z invalidnostmi, o izvrševanju te obveznosti pa vsake tri leta poročati agenciji, pri čemer morajo prvo poročilo posredovati do konca aprila 2024 za pretekla tri leta. Povečuje obveznosti za promocijo evropskih del v avdio vizualnih medijskih storitvah na zahtevo, ki morajo imeti v svojem katalogu vsaj 30 % delež evropskih del in zagotoviti, da se ta dela postavijo v ospredje.
Ustanavlja se sklad za evropska avdio vizualna dela. Vsi ponudniki avdio vizualnih medijskih storitev s sedežem v Sloveniji in sedežem v tujini bodo vsako leto vanj prispevali 6 % v Sloveniji ustvarjenega prometa. S skladom bo upravljalo Ministrstvo za kulturo, sredstva bodo namenjena za financiranje področja evropske avdio vizualne produkcije. Raznolikost mnenj je več kakor le raznolikost informacij. Tudi večja količina podatkov ne pomeni nujno višje kakovosti in več mnenj. Informirana družba ni nujno pametna družba, zato morajo globalni mediji omogočati dostop do evropskih, državnih in regionalnih vsebin. Mediji ne smejo pristransko podeljevati prednosti določenim mnenjem ali jih neupravičeno ponavljati večkrat kakor druga.

11. TRAK: (NB) – 10.50

(nadaljevanje) Preprečevati morajo samodejno oblikovanje mnenj in sovražni govor. Zaradi raznolikosti in močnega vpliva medijev, je za posameznikovo poklicno in družbeno sodelovanje potrebna medijska pismenost. Ljudje vseh generacij se morajo naučiti opravljanja z večjo količino podatkov in elektronskega sporazumevanja, da lahko živijo v današnjem času. Medijska pismenost in dostop do raznovrstne medijske ponudbe sta posebno pomembna za invalidne osebe.
Predlog spremembe zakona zasleduje te cilje, zato bomo zakon v Novi Sloveniji – krščanski demokratih podprli, amandmaja, ki so ga vložile opozicijske stranke, pa ne bomo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Mojca Žnidarič, predstavila bo stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Lep pozdravljeni vsi!
Z novelo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah se v slovenski red prenaša direktiva o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o upravljanju avdiovizualnih medijskih storitev. Kot vemo, je hiter tehnološki razvoj v zadnjih letih omogočil nove vrste storitev in uporabniških izkušenj, navade predvsem mlajših generacij so omogočile hiter razmah prenosnih naprav za gledanje avdiovizualnih vsebin. Nove vzorce, ponudbe, navade in trende predstavljajo vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki sami. Uporabniki postajajo istočasno tudi ponudniki video vsebin na zahtevo in platform za izmenjavo teh istih vsebin oziroma izdelkov. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na maksimalno zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami, ki se ponujajo na spletišču. Bistvene spremembe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah se še vedno nanašajo samo na tiste storitve, katerih glavni namen je zagotavljanje programskih vsebin za obveščanje, zabavo ali izobraževanje. Rešitve novele sledijo predvsem določbam spremenjene direktive. Predlog zakona tako ohranja obstoječo obveznost zagotavljanja svobode sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije.
Agencija za komunikacijsko omrežje in storitve pa lahko za izvajanje svojih pristojnosti sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki spadajo pod pristojnost druge države članice Evropske unije in tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev. S predlogom zakona se dopolnjuje obstoječi nabor podatkov tudi s podatki o osebah, ki imajo najmanj 5 % lastniški ali upravljavski delež oziroma delež glasovalnih pravic v premoženju ponudnika. Poleg tega se obstoječa prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, ustrezno dopolnjuje tako, da poudarja prepoved spodbujanja k narodni rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ter prepoved ščuvanja, k terorističnim dejanjem in izzivanju narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V predlog zakona so umeščeni tudi ukrepi za varstvo otrok, ki se uporabljajo za storitve razširjanja televizijskih programov. Ti ukrepi se bodo morali uporabljati tudi za avdiovizualne medijske storitve na zahtevo. Za najbolj škodljive vsebine, ki bi lahko škodile telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok, vendar niso nujno kaznivo dejanje, morajo veljati najstrožji ukrepi kot so šifriranje in učinkovita orodja za starševski nadzor brez poseganja v možnost držav članic, da sprejmemo strožje ukrepe. Med pomembnejše rešitve obravnavane novele prav gotovo sodi tudi obveznost postopnega izboljšanja dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev za invalide. Odmevnejša pa je bila rešitev s katero se uvaja prispevek za razvoj evropskih avdiovizualnih del in v skladu s katero po sprejetem dopolnilu na matičnem odboru morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev vsako leto prispevati 6% bruto letnega prihodka ustvarjenega v republiki Sloveniji v proračunski sklad.

12. TRAK: (DAG) – 10.55

(nadaljevanje) Gre namreč za Sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki bo vzpostavljen, če bo obravnavana novela sprejeta, in katerega namen je spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju, ustvarjanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost ter razvoj in izobraževanje v zvezi s filmsko in avdiovizualno dejavnostjo. V obravnavanem predlogu novele je še veliko drugih rešitev, ki izhajajo iz predmetne direktive. Menimo, da so te ustrezno naslovljene, zato bomo novelo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Marko Bandelli, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi!
S predlogom zakona, ki je pred nami, v slovenski pravni red prenašamo evropsko direktivo. Novela prinaša številne dobre rešitve in jo je v mnogočem vredno pozdraviti. Tako je dobrodošla dodatna zaščita otrok, denimo, v smislu označevanja spornih televizijskih vsebin ali strožje določbe o njihovi zaščiti pred neprimernimi komercialnimi sporočili za živila z veliko maščobe, soli, natrija in sladkorja. To je še posebej dobrodošlo v času, ko se ne spopadamo le z epidemijo covida-19, temveč tudi z epidemijo prekomerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih. Izpostaviti velja tudi strožje določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva, javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v televizijskih programih in videih na zahtevo ter povečanje obveznosti za promocijo evropskih del v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo. Toda zdi se, da ta Vlada preprosto mora tudi v dobre zakone vtakniti rešitve, ki zasenčijo tiste dobre, kot da brez tega ne bi šlo. Tudi ta novela ni nobena izjema. Vanjo je ministrstvo vključilo predlog Sklada za razvoj evropskih avdiovizualnih del, kar je dobro in je tudi v skladu z direktivo. Nato pa se je začelo zatikati, najprej pri določanju nadzornika sklada, za katerega je ministrstvo v prvotni različici zakona določilo kar samo sebe.
Nato pa, da je njihov nadzor nad lastnim delovanjem pravnosistemsko neustrezen, na kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. In z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin je bila sporna določba umaknjena. A tu zgodbe še ni konec. V členu je še vedno ostal neustrezen prenos direktive. Iz 13. člena direktive namreč jasno izhaja: »Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ki ponujajo AV medijske storitve na zahtevo, namenijo evropskim delom ustrezen delež, prav tako pa lahko od njih zahtevajo, da finančno prispevajo k produkciji evropskih del.« Torej, ponudniki na zahtevo. Ministrstvo pa je prispevanje v sklad predvidelo za vse ponudnike AV medijskih storitev, torej tudi, denimo, izdajatelje TV programov. Svojo odločitev je utemeljilo z določbo iz direktive, ki opozarja, da je treba poskrbeti za sorazmernost in nediskriminatornost prispevkov, in je pojasnilo, da bi bila torej določitev zgolj ponudnikov na zahtevo diskriminatorna, kar je seveda glede na dikcijo direktive absurdno. Na ta način so se v zanko diskriminatornosti ujeli sami, saj je dodatna obdavčitev v škodo domačim ponudnikom, ki že tako ali tako plačujejo davke, prav tako pa dosegajo in presegajo pogoje, določene v zvezi s produkcijo domačih in evropskih avdiovizualnih vsebin. Po našem mnenju je zato nujno sprejetje amandmaja, ki smo ga vložili skupaj s poslanskima skupinama Nepovezanih poslancev in LMŠ. V primeru, da amandma ne bo sprejet, zakona nikakor ne moremo podpreti.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Ivan Hršak.
Izvolite.

13. TRAK: (ŠZ) – 11.00

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Spoštovana državna sekretarka, sodelavci, kolegice in kolegi!
Glede na porast različnih ponudnikov avdiovizualnih storitev se mora tudi pristojna zakonodaja primerno odzvati s spremembami. Razvoj in spremembe storitev se razvijajo z neverjetno hitrostjo. Od klasičnih VHS kaset, ki smo si jih pri nas izposojali v knjižnicah, do DVD generacije in sedaj popolne digitalizacije. Vse nam je dostopno preko zaslona na televiziji, računalniku ali telefonu. Dostop do neskončnih zbirk avdiovizualnih del je tako le dotik stran. V zadnjih letih smo bili še posebej priča neverjetnemu razvoju ponudnikov digitalnih storitev. YouTube, ki je stalni spremljevalec naših domačih projektov, glasbe in drugih posnetkov, Netflix, ki je postal sinonim za ogled serij in filmov, Vine in sedaj Tiktok, ki sta prevzela srca mlajših generacij in še in še bi lahko naštevali. Omejevanje dostopa do teh storitev je praktično nemogoče. Ponudniki sami sicer že sami že sedaj omejujejo ponudbo glede na trg. V ZDA ima Netflix tako širšo paleto serij in filmov, medtem ko so ponudniki kot je Disney+ pri nas načeloma še nedostopni. To rečeno še ne pomeni, da jih iznajdljivi uporabniki ne morejo uporabljati. Vendar pa so se zaradi takšne digitalne dostopnosti in nemogočega omejevanja začeli pojavljati negativni učinki. Predvsem mlajši so izredno dovzetni za takšno bombardiranje z različnimi trendi ali pa celo z negativnimi dejavnostmi. Škodljive vsebine, ki z najstniških neumnosti lahko vodijo v katastrofalne posledice. Samo spomnimo se, kako so mladi po svetu jedli tablete za pranje perila. Porast pojavljanja takšnih škodljivih posnetkov so tudi ponudniki storitev začeli uvajati dodatne zaščite. Tako so sporni videoposnetki, ki na priljubljenih portalih prikazujejo nasilje, spodbujajo terorizem ali zavajajo, hitreje blokirani in odstranjeni iz spleta. Vendar pa popolne zaščite ne moremo doseči nikoli. Končna varovalka moramo biti starši in skrbniki otrok, ki moramo zaščititi mlajše pred pojavom in širjenjem neprimernih vsebin. Sprejeta novela bo uskladila slovensko zakonodajo s pravnim redom EU. Dodatno bo omogočila večjo zaščito uporabnikov platform, ponudnikom pa določila dodatne obveznosti. Povečanje števila oglasov so sicer negativne za uporabnika, ki želi uživati v neprekinjenem ogledu, a vendar so še vedno v mejah normale, če to količino primerjam s preostalim svetom. Oglaševanje izven meja EU je namreč precej bolj agresivno. V razpravi na Odboru za kulturo je bila sicer izpostavljena možnost finančne obremenitve za tuje globalne ponudnike storitev, tako imenovani Netflix tex. Vendar bi morali pred takšnimi konkretnimi posegi začeli s spodbudami, da domači ponudniki storitev priskrbijo kvalitetno in svežo vsebino. Prvi korak je že z ustanovitvijo fonda, ki bo financiral domačo produkcijo. Drugi korak pa smo gledalci, ki morajo začeti bolj ceniti domače ustvarjalce. V Poslanski skupini DeSUS bomo novelo Zakona o avdiovizualnih in medijskih storitvah podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Dober dan!
Glavni cilj predloga zakona je uskladitev ureditve področja avdiovizualnih medijskih storitev s pravnim redom Evropske unije. Direktiva bi morala biti prenesena v slovensko zakonodajo že do septembra lani, torej novelo sprejemamo z devetmesečno zamudo. Evropska unija s to direktivo odgovarja na spremenjen trg, predvsem avdiovizualnih storitev na zahtevo, ki jih ponujajo Netflix, Amazon Prime in drugi ter predlaga razširitev določenih pravil za te storitve, tudi na platforme za izmenjavo videov in družbenih medijev, kot so Youtube, Facebook in drugi. Vse to je na globaliziranem medijskem trgu še posebej pomembno za zaščito konkurenčnosti evropskih ponudnikov in varstva potrošnikov. Ponudniki bodo morali označiti vsebine, ki bi lahko škodovale telesnemu ali duševnemu razvoju otrok in zaščita pred oglaševanjem živil z veliko maščobe, soli, natrija in sladkorja. Prav tako se določa strožje določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k terorizmu. Spremenjena direktiva povečuje obveznost promocije evropskih avdiovizualnih del. Predlog zakona tako predlaga ustanovitev sklada za evropsko AV produkcijo,

14. TRAK: (SB) – 11.05

(nadaljevanje) s tem bo upravljalo ministrstvo pristojno za medije. Ponudnikom AV medijskih storitev predlog nalaga, da v proračunski sklad prispevajo 6 % bruto letnega prihodka ustvarjenega v Sloveniji. Iz teh sredstev bi se financiral novoustanovljeni sklad. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se strinjamo glede ustanovitve posebnega medijskega sklada, da se povečajo plačila tujih ponudnikov in tako krepi evropska in s tem tudi slovenska avdiovizualna produkcija. Vendar opozarjamo, da se je med najbolj spornimi rešitvami izkazal ravno 15. člen in predlog za novi 16.a člen, ki nalaga ponudnikom AV medijskih storitev, da vsako leto prispevajo 6 % bruto letnega prihodka ustvarjenega v Sloveniji v novoustanovljeni sklad. Zbrana sredstva bi se namenila za financiranje projektov s področja evropske AV produkcije. Za nas je nesprejemljivo, da se mednarodne velike na področju avdiovizualnih medijskih storitev kot sta Netflix in Amazon Prime izenačuje s slovenskimi ponudniki teh vsebin. Z LMŠ smo pripravili amandma, ki določa, da lahko države članice take finančne prispevke zahtevajo tudi od ponudnikov medijskih storitev, katerih ciljno občinstvo je na njihovem ozemlju, sedež pa imajo v drugih državah članicah. Ti prispevki morajo biti sorazmerni in nediskriminatorni, ker ni bil sprejet smo ponovno pripravili amandma, ki se nanaša predvsem na jasnejšo določnost predlaganih rešitev. Dejstvo je, da domači evropski ponudniki v matičnih državah plačujejo davke in izpolnjujejo zahteve v zvezi z deležem evropskih AV del. V ta dela vlagajo znatna sredstva bodisi za produkcijo ali za nakup licenc za njihovo umestitev v svoje storitve. Direktiva državam članicam omogoča, da se ponudnike medijskih storitev na zahtevo zaveže k plačilu posebnih prispevkov, saj se je izkazalo, da ti manj vlagajo v produkcijo evropskih vsebin kot na primer izdajatelji televizijskih programov. To pomeni, da je direktiva namenjena predvsem ponudnikom AV medijskih storitev na zahtevo in ne izdajateljem televizijskih programov, kar sicer v noveli zakona predlaga Ministrstvo za kulturo. Bistvo direktive je v tem, da se zaščiti evropske ponudnike, ki v svojih programih ponujajo večji delež evropskih vsebin in v Evropski uniji plačujejo davke in da se s prispevkom obremeni predvsem tuje globalne ponudnike, ki v Evropski uniji ustvarjajo prihodke, sedež pa imajo izven Evropske unije, davek, če sploh, plačujejo drugje. Poleg tega pa ponujajo bore malo evropske produkcije, slovenske pa nič. Ministrstvo za kulturo pa s svojim predlogom rešitve počne ravno obratno kot je osnovni namen direktive. Po predlogu ministrstva bo na primer Netflix s prispevkom obremenjen enako kot slovenski ponudniki, pri čemer bodo poleg tega obremenjeni tudi izdajatelji programov. Zato predlagamo, da se novi prispevek določi za ponudnike avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ter da se pri tem upoštevajo vlaganja, ki jih ti namenijo za produkcijo ali nakup licenc. Prav tako je potrebno bolj jasno opredeliti osnovo od kater se odmeri prispevek, osnovno namreč lahko predstavljajo le prihodki vključno z naročninami in oglaševanjem iz naslova ponujanja storitev na zahtevo, ne pa tudi prihodki od naročnin in od oglaševanje. V kolikor bo naš amandma sprejet bomo v Poslanski skupini Nepovezanih poslanec predlog zakona podprli. Brez podpore našemu amandmaju bodo domačim ponudnikom naprteni še večji stroški in dejanski odmik od namena direktive, za kar naj odgovornost prevzema Ministrstvo za kulturo in koalicijski poslanci, ker širokoustenje z domoljubjem ostaja na prepihu, ko se domislite kako vzeti našim in ugoditi tujcem.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine SDS bo predstavila gospa Alenka Jeraj.

Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Lepo pozdravljeni!
Glavni cilj zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah je uskladitev avdiovizualnih medijskih storitev s pravnim redom. Drugi cilj je odprava nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju obstoječega zakona ter zagotovitev še večje jasnosti in določnosti zakonskih določil. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašata dve direktivi Evropske unije. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah prinaša okrepljeno načelo države izvora z jasnejšimi pravili o tem,

15. TRAK: (SC) – 11.10

(nadaljevanje) pravila, katere države članice veljajo z usklajenimi postopki odstopanja za izdajatelje televizijskih programov in tudi za ponudnike storitve na zahtevo pa tudi z možnostjo odstopanja v primeru resnih tveganj za javno varnost in javno zdravje. Prinaša tudi razširitev določenih pravil za avdiovizualne medijske storitve tudi na platforme za izmenjavo video torej spremenjena direktiva tako zajema storitve kot so YouTube in avdiovizualne vsebine, ki se delijo preko družbenih medijev kot je Facebook. Prinaša tudi večjo zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami v spletnem svetu. Nova pravila krepijo zaščito otrok v storitvah videa na zahtevo in širi obvezno zaščito otrok tudi na platforme za izmenjavo videov, ki morajo v ta namene sprejeti ustrezne ukrepe. Prinaša tudi strožje določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega čuvanja, storitvi terorističnih kaznivih dejanj v televizijskih programih in videih na zahtevo. Uradne ukrepe za zaščito ljudi pred spodbujanjem nasilja ali sovraštva in vsebinami, ki predstavljajo kazniva dejanja morajo sprejeti tudi ponudniki platform za izmenjavo videov. Z zakonom se povečuje obveznost za promocijo evropskih del v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, ki morajo imeti v svojem katalogu vsaj 30 odsotni delež evropskih del in zagotoviti, da se ta dela postavijo v ospredje. Zakon prinaša tudi večjo prožno pri televizijskem oglaševanju namesto sedanjih 12 minut na uro lahko delaš oglaševanja o televizijskih programih znaša 20 odstotkov oddajnega časa med 6. in 18. uro ter 20 odstotkov med 18. in 24 uro.
Strožje so tudi določbe o zaščiti otrok pred neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili za živila z veliko maščobe, soli, natrija in sladkorja vključno s spodbujanjem kodeksov v ravnanju na ravni EU, kadar je to potrebno. Zakon prinaša tudi Sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo, katerega izbrana sredstva se bodo namenjala za spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju za film in kinematografijo ter izobraževanje na omenjenih področjih. Poglavitne rešitve, ki jih predlog zakona obravnava so svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic, spodbujanje uporabe koregulacij in samoregulacije, medijska pismenost, preglednost podatkov o ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev, prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega čuvanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, zaščita otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah, dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za invalide, avdiovizualno komercialno sporočanje, spodbujanje evropskih del in storitve platform za izmenjavo video. Na odboru so svoja mnenja in stališča predstavili tudi predstavniki stroke in različnih organizacij, ki so ocenili, da je vladni predlog v pretežnem delu korekten in pravilno implementira direktivo EU. Ministrstvo za kulturo je pri pripravi zakona upoštevalo tudi nekatere pripombe, ki so se pojavile v javni razpravi. Zakon je nujno potrebno potrditi, saj bo Slovenija sicer plača kazen, zaradi ne prenosa evropskih direktiv v naš pravni red. Naj spomnim, da smo pred časom plačali 750 tisoč evrov kazni, ker Vlada Marjana Šarca ni naredila in ni prenesla določenih direktiv.
V Poslanski skupini SDS bomo Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Kot zadnji bo stališče Poslanske skupine LMŠ predstavil gospod Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Že pred veči leti smo v Državnem zboru rekli in se pogovarjali o tem kako je treba urediti vprašanje, da bomo obremenili tiste, ki ponujajo svoje storitve na zahtevo v Republiki Sloveniji.
Ta vprašanja smo naslavljali in se v bistvu na neki način jezili na Ministrstvo za finance kako pravzaprav tega vprašanja ne zna urediti in ves čas smo dobivali odgovore, ki so bili eni in isto. To pa je, da se bo to uredilo na evropskem nivoju in da bo ta vprašanje več ali manj rešen in da bo pravzaprav vsak trenutek v Sloveniji. Na to smo nekaj let čakali, čakali in dočakali in dobili smo direktivo, ki seveda ureja in rešuje vrsto določenih vprašanj. Problem pa seveda nastane, ko vstopi v zgodbo ta Vlada še posebej to nekompetentno Ministrstvo za kulturo, ki v resnici želi rešiti to na svojevrstni način.

16. TRAK: (ES) – 11.15

(nadaljevanje) Na način da pravzaprav izenači tuje ponudnike kot so: Netflix, HBO, Amazon in jih izenači ne samo s tistimi, ki ponujajo svoje storitve preko interneta, se pravi na zahtevo, ampak tudi redne regularne televizije, se pravi linearnega aspekta. Kar pomeni, da pravzaprav vse skupaj stlači v en koš in jih obremeni.
V čem je pravzaprav razlika? Razlika je zelo preprosta. Da tisti, ki bi jih morali obremeniti ne plačujejo davke v Republiki Sloveniji. Tiste, ki jih sedaj obremenjujemo, pa že plačujejo davke, že vlagajo, bom rekel, v samo infrastrukturo in pa tudi v odkupe licenc, pa jih seveda sedaj še za nagrado, ker to počnejo tudi enako obremenimo kot te tuje.
Kam to pelje? To zagotovo pelje v svojevrsten upor, ki ga bomo doživeli v zelo kratkem času. Namreč pokazalo se bo, da bomo na drugi strani tisto, kar so sedaj vlagali, se pravzaprav tem niti ne bo več splačalo. Šli bodo po enakem gladkem principu kot to delajo tujci. Nekateri bodo zaprli svoja vrata, ker so premajhni in tega preprosto ne bodo zdržali in to je v resnici tudi namen. Namen te Vlade, tega ministrstva, ker pravzaprav z nekim neznanjem, nesposobnostjo ali pa z jasnim ciljem in jasnim načrtom želi doseči, da se do konca uniči vse.
Samo za primerjavo kako je ta zakon nastajal. Lansko leto v tem času v juliju in avgustu, ko je večina ljudi na dopustu, smo imeli javno razpravo. Blazno se jim je mudilo. Potem pa smo celo leto gledali nastajanje tega zakona, kjer seveda ni bil upoštevan praktično niti en predlog vseh deležnikov, ki so sodelovali v tej javni razpravi. Zelo podobno kot medijski zakon, ki se je seveda pripravljal na tem istem ministrstvu. Kar pomeni jasen cilj, destruktivno in uničevalno in seveda podjarmiti in uničiti vse kar se da.
Vendar kot vedno bom opozoril na tisto, kar je pomembno v tej dvorani za vse poslanke in poslance. Vlada lahko počne marsikaj, poslanke in poslanci pa smo zadnji branik ali to zaustavimo ali preprosto se delamo in hvalimo in delamo hvalospeve kako je vse super in krasno.
Ta direktiva ima nekaj dobrih stvari. In če smo se vedno jezili na Vlado, da preprosto prepiše direktivo in jo vnese v zakon, je ta Vlada na svojevrsten način to (nerazumljiva beseda) nadgradila in je naredila vse drugo samo tisto ne, kar v bistvu direktiva omogoča. To pa je razlikovanje med evropsko, bom rekel, zaščito evropskega dela, ne pa to, kar pravzaprav dobivamo s tem zakonom.
Ta zakon seveda, roko na srce, ni vreden niti resne obravnave v Državnem zboru, vendar ker postopek tak je, v Državnem zboru ta zakon je, ga bomo obravnavali in seveda v Poslanski skupini LMŠ kategorično zavrnili te neukrepe oziroma ukrepe proti svoji lastni tovrstni industriji. Ta zakon gre proti ljudem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 8. 7. 2021.
V razpravo torej dajem 11.a člen in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ne.
Potem zaključujemo razpravo in prehajamo na 15. člen. V razpravo dajem torej 15. člen in amandma Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ in SAB. Želi kdo besedo? (Da.)
Gospa Lidija Divjak Mirnik, izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.
Lep pozdrav!
Sedaj novela tega zakona prinaša nekatere dobre rešitve, konkretno pet njih. Mogoče samo na hitro: krepitev medijske pismenosti kot prvo, druga sprememba;

17. TRAK (VI) 11.20

(nadaljevanje) spremenjena direktiva o avdio vizualnih storitvah zagotavlja tudi prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, tretjič zaščito otrok v avdio medijskih storitvah, četrtič avdio vizualno komercialno sporočanje, kar pomeni, da po novem predlogu bo v 24 urah približno eno uro manj oglasnih sporočil in peta dobra zadeva, spodbujanje evropskih del. To so vsekakor stvari zaradi katerih je smiselno, da se ta novela uveljavi. Vendar v Listi Marjana Šarca menimo, da je predlagatelj pa pač na nekatere stvari pozabil. V amandmaju, ki smo ga vložili v LMŠ tudi zato, da zagotovimo višje standarde dostopnosti invalidov do avdio vizualnih medijskih storitev. O tem ne bom govorila, ker po proceduri ne smem. A vsekakor sem vesela, da je tudi koalicija spoznala, da je ta amandma dober in so ga na odboru podprli. Upam, da ga bodo tudi danes. Bi pa govorila o amandmaju, ki smo ga vložili z nepovezanimi poslanci. Namreč, z amandmajem dejansko sledimo direktivi EU na tem področju in to na način, da se nov prispevek v sklad določi za razliko od tega kot je to storila vlada. Prvič, samo za ponudnike AV storitev na zahtevo. Drugič, jasneje opredeljujemo tudi osnovo od katere se odmeri prispevek. To so le prihodki od dejavnosti na zahtevo. Ter zelo pomembno, tretjič, za domače ponudnike, da se pri določanju prispevek upošteva tudi vlaganja v evropsko produkcijo ter nakup licenc za uporabo EU AV del ter pa tudi davek od dobička, ki ga je posamezni ponudnik AV storitev na zahtevo plačal v Republiki Sloveniji.
Torej, predlagatelji s tem amandmajem pravzaprav predlagamo razumnejšo davčno obremenitev, tako da zakon delamo sprejemljivejši skladno z direktivo ter pa tudi skladno z vsemi pripombami zainteresirani javnosti. Na odboru je bila zelo burna razprava o tem kaj pomeni ta nov sklad in pa nov davek za slovenske ponudnike. Se pravi, torej počnemo s tem amandmajem točno to, kar je vlada pravzaprav pozabila, zaščititi želimo slovenske oziroma evropske ponudnike, ki v svojih programih ponujajo večji delež evropskih AV vsebin in tudi v EU plačujejo davke. In to je tisto kar se zdi nam v Listi Marjana Šarca najbolj pomembno. Torej, s tem amandmajem pravzaprav izboljšujemo stvari za slovenske ponudnike. Zato bomo v Listi Marjana Šarca, kot rečeno, ta amandma, ki smo ga vložili skupaj z nepovezanimi tudi podprli. In jaz upam, da bo ta amandma podprla tudi koalicija, da bomo potem lahko podprli ta zakon, če ne pa ga seveda ne bomo podprli, kot je povedal kolega Jani.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
K besedi se je prijavila državna sekretarka, gospa Fridl Jarc.

DR. IGNACIJA FRIDL JARC: Spoštovana predsedujoča!
Spoštovani poslanke in poslanci! Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni!
Žal nisem uspela tako hitro priti iz čakalnice, pa bi morda sedaj samo še enkrat poudarila, da se z zakonom v slovenski pravni red prenaša direktiva 2018 1808 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. novembra 2018. Direktiva spreminja direktivo iz leta 2010, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z AMSOM(?) leta 2011, zato zgolj spreminjamo obstoječi zakon in ne sprejemamo novega. Poudariti pa je treba, da gre za prenos direktive. Torej, za zavezo pravnemu redu, ki ga je sprejel Evropski parlament.
Glavni cilj predloga zakona je uskladitev ureditve področja avdio vizualnih medijskih storitev s pravnim redom EU, okrepljeno je načelo države izvora. V 6. členu je določena jasna pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdio vizualnih medijskih storitev

18. TRAK: (NB) – 10.25

(nadaljevanje) in operaterje elektronskih komunikacij, ki le te ponujajo, pa nimajo sedeža v Sloveniji, ampak v drugi članici Evropske unije. Med obvezne podatke se dodaja tudi podatek o lastniški strukturi ponudnika. Uvaja se obveznost ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da postopno in kontinuirano izboljšujejo dostopnost do svojih storitev za invalide in v ta namen vsake tri leta pripravijo načrt izboljševanja dostopnosti ter nato o izvedbi poročajo agenciji. Veča se, kot je bilo že poudarjeno, zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami v spletnem svetu. Strožje so določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, v televizijskih programih, videih na zahtevo in pri ponudnikih platform za izmenjavo videov. Povečuje se obveznosti za promocijo evropskih del v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, ki mora imeti v svojem katalogu vsaj 30 % delež evropskih del in zagotoviti, da se ta dela postavijo v ospredje. Ustanavlja se sklad za produkcijo avdiovizualnih del v katerega bodo prispevali vsi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, večja je prožnost pri televizijskem oglaševanju, razširjajo pa se tudi določena pravila za avdiovizualne medijske storitve tudi na platformi za izmenjavo videov in avdiovizualne vsebine, ki se delijo preko družbenih medijev. Pripoveduje se oglaševanje tobačnih izdelkov oziroma to se širi tudi na elektronske cigarete. V skladu s spremenjenimi določbami zakona so posodobljene tudi prekrškovne določbe, zato bi radi še enkrat izrecno poudarili, da je ta predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah izrazito sledi evropski pravni direktivi in zaradi tega smo ravno v zvezi s stališčem ali se lahko doda besedna zveza na zahtevo, pridobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki jasno poudarja, da bi bilo tako razlikovanje nezakonito in v nasprotju z direktivo. Predlog, da bi plačilo prispevka zadevalo le ponudnike AV storitev na zahtevo ne pa torej tudi preostalih ponudnikov AV storitev, bi povzročil izrazito neenakost na trgu. Oboji namreč ponujajo isto storitev in se potegujejo za isto občinstvo. Bilo bi nepravično in nepošteno, da prispevek plačujejo le tisti ponudniki, ki svoje vsebine ponujajo na zahtevo. Poleg tega bi se na ta način zbral manjši obseg sredstev, ki so predvidena v skladu. Direktiva EU izredno ne razlikuje med ponudniki AV storitev. Prav tako menimo, da predlagana rešitev po kateri bi se lahko namesto neposrednega plačila letnega prispevka zakonska obveznost izpolnila tudi na alternativen način, na primer na način neposrednih vlaganj v produkcijo evropskih AV del in nakup licenčnih pravic za evropska AV dela, ni optimalna ob dejstvu, da so za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev tako domačih kot iz drugih držav že predpisane relativno visoke letne kvote evropskih AV del, za televizijske programe so na primer 50 %, za storitve na zahtevo pa po novem 30, pri takšnem novem predlogu realno ni moč pričakovati, da bi prišlo do kakšnih občutnih vplačil v sklad za evropsko AV produkcijo. Obstaja velika verjetnost, da bodo tuji ponudniki z lahkoto dokazali, da so v evropska dela kjerkoli investirali znesek v predpisanem odstotku letnega prometa ustvarjenega samo v RS in jih posledično sploh ne bo treba vplačevati v slad. Do tega bi zagotovo prišlo ravno pri največjih svetovnih ponudnikih AV vsebin, kot ne Netflix, HBO in drugi,

19. TRAK: (DAG) – 11.30

(nadaljevanje) ki že sedaj vlagajo precejšnja sredstva v produkcijo evropskih AV del. Domačim ponudnikom, ki načeloma ne vlagajo znatnih sredstev v produkcijo evropskih AV del in nastopajo na slovenskem trgu, pa bi dejansko ostala na voljo zgolj možnost, da obveznost izpolnijo z vplačilom v sklad. Na ta način bi bili slovenski ponudniki postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi s tujimi in bi se jim še dodatno poslabšal konkurenčni položaj na skupnem EU trgu. Prav tako pa z namenom zaščite slovenskih ponudnikov zakon določa, da se, navajam, »od zneska, ki ga je ponudnik zavezan prispevati v sklad iz 16.b člena tega zakona, odšteje davek od dobička, ki ga je za posamezno leto ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev plačal v Republiki Sloveniji.«
Izrecno bi radi poudarili, da ta predlog zakona ni, kot je bilo navedeno, neka samovoljna akcija Ministrstva za kulturo, da s prenosom evropske direktive zamujamo, da na področju prenosa ni bilo opravljenega nobenega dela pod prejšnjo Vlado in da smo z nastopom mandata nemudoma sprožili vse postopke za pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, kar od nas zahteva evropska direktiva. Zato bi radi izrecno poudarili, da smo tej direktivi absolutno zavezani, in na tak način so bile upoštevane vse pripombe v javni razpravi in tudi nekoliko daljše usklajevanje z vsemi pravnimi službami, tako ni prihajalo do nekih izrazitih zamud, kar je bilo predmet očitka.
Nadalje bi radi samo še poudarili odgovore na tri dileme. In sicer, glede tega, da ni opredeljena definicija AV del. Zadeva je sledeča: definicije evropskih AV del ne moremo spreminjati, saj jih zelo jasno določa EU direktiva, ki pri tem ne dopušča, da bi jih posamezne države uredite drugače oziroma po svoje. Enako velja glede določitve vsebinskih elementov avdiovizualnega dela, te prav tako jasno določa direktiva. Ponavljamo, da definicija slovenskega avdiovizualnega dela ni predmet te EU direktive in novele v ZAMS, ampak je urejeno v Zakonu o medijih. Predlagana uskladitev definicij zato ni mogoča, ker bi bila v nasprotju z evropskim pravnim redom. Glede predloga, da bi imela slovenska produkcija avdiovizualnih del več podpore, pa odgovarjamo, da takšno favoriziranje slovenskih producentov in slovenskih AV del ne more biti predmet urejanja tega zakona, saj se z njim prenaša evropska direktiva, po kateri so vsi deležniki na skupnem EU trgu v enakopravnem položaju. Spodbude za slovenska AV dela in slovenske neodvisne producente so sicer že določene v Zakonu o medijih, na primer, obvezna kvota 5 % slovenskih AV del v letnem oddajnem času slovenskih TV oziroma 25 % kvota v primeru javne RTV.
Nadalje bi podala še odgovor glede oblikovanja sklada, saj je bilo nekaj očitkov oziroma pripomb, da ni jasno definirano. V prvem odstavku novega 16.b člena je prav tako določeno, da se sklad ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Zakon o javnih financah pa v 56. členu jasno določa, kdo je lahko nosilec takega sklada.

20. TRAK: (ŠZ) – 11.35

(nadaljevanje) Ureditev ustanovitve predmetnega sklada je zato povsem v skladu s področno zakonodajo, kar je v medresorskem usklajevanju potrdilo tudi Ministrstvo za finance. In nadalje še glede AKOS-a. Tukaj pa bi morda poudarili samo to, da na področju regulacije avdiovizualnih storitev, zlasti glede delitve video vsebin in na področju zagotavljanja dostopnosti storitev invalidom lahko rečemo to, povečuje se vloga združenja evropskih regulatorjev in pomen neodvisnega delovanja regulatorjev, tako da bo AKOS še bolj vpet v mednarodno dogajanje z vidika usklajevanja in koordiniranja regulacije deležnikov, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, ampak v drugih državah EU. Po sprejemu zakona bo AKOS za uresničitev zakonskih novosti pripravil nove podzakonske akte in pri njihovem oblikovanju vključil zainteresirano javnost preko posvetovanja in delavnic, ki bodo namenjene načinu uresničitve zakonskih zahtev na področju pristojnosti AKOS. Toliko glede nekako odgovori na komentarje, ki smo jih slišali. Vsekakor bi radi poudarili, da z direktivo zamujamo in da glede na dejstvo, da je tudi vloženih manj kot deset amandmajev, da bi zaprosili za tretjo obravnavo tega zakona.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj in s prekinjam to točko dnevnega reda.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Postopkovno.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Prosim?

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Postopkovno. Jaz se opravičujem, jaz sem imel še en komentar, samo ste tako hitro to izpeljali, da bi prosil, če mi dovolite še to.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja, izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Hvala lepa.
Čisto na kratko bi kar, se mi zdi, da smo spregledali en ključni moment in to je, da se ko se vzporejamo z ostalim svetom in z našo velikostjo, vendarle je dobro pogledati na druge primere, ki niso tako močno in slepo sledili samo določbi direktive, ampak so jo seveda prilagodili svoji velikosti, potrebi, specifičnosti in sami, predvsem interesu nacionalne kulture. Poljska, kot država, ki veliko da na kulturo je uvedla en polprocentno dajatev na prihodke teh pretočnih platform, vključno ravno z Netflixom in Amazonom in ocenjujejo, da bo to prineslo 3,3 milijona evrov v budget samo od Netflixa in Amazona in Apple TV+, bi pa to vse šlo na račun javne kulturne organizacije poljskega filmskega sklada. Pa samo še, da omenim rešitev Francije, ki je seveda kulturna velesila, ki je vpeljala odlok, ki na 800 milijonov prometa, ki ga ima Netflix uvaja obvezo, da najmanj 20 %, lahko 25 ali 22,5 se mora plačevati ravno francoski kulturi in s strogo ciljanim namenom snemanja filmov, produkcije filmov in tudi izdajanja prednosti, posnetim filmov, da se morajo predvajati najprej v kinodvoranah, šele na to, da gredo na platforme. Torej, jasno opredeljujejo obveznosti teh velikanov, ki seveda se, dokler jim država v kateri gostujejo ali ponujajo svoje storitve ne daje obveze, se temu skušajo izogniti. In ravno to, kar smo predlagali je nekaj, kar je moralo iti v prid Slovenskim ponudnikom in evropskim ponudnikom in ustvarjalcem in tukaj s tem, mislim za mene je frapantno, da se nihče niti ni potrudil, da premisli kaj to pomeni za naše ustvarjalce. In še enkrat moram pozvati, da se vendarle premisli. Ker vsa pojasnila, ki smo jih dobili nikakor ne govorijo, da nas lahko s tem prepričajo. Samo toliko.
Hvala.

21. TRAK: (SB) – 11.40

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi morda še kdo besedo? (Ne.) Če ne pa res zaključujemo razpravo. In še enkrat, o amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREPOVEDI PRODAJE PLASTIČNIH PROIZVODOV ZA ENKRTANO UPORABO.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 39-ih poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43.-ih poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, mag. Andreju Rajhu.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani državni sekretar, podpredsednica Državnega zbora, kolegice poslanke in poslanci!
Zaradi uporabe plastike ustvarimo letno v Sloveniji okoli 60 tisoč ton odpadkov. In delež plastičnih proizvodov za enkratno kratkotrajno uporabo znaša približno 50 %. Ob tem moramo zavedati, da po ocenah za proizvodnjo kilograma plastike porabimo kar 85 tisoč litrov vode in približno 22 kilovatnih ur energije. Pri odpadkih nastalih v Sloveniji zaradi teh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo porabimo kar 550 kilovatnih ur energije in 2000 kubičnih metrov vode na vsakega prebivalca Slovenije. Številke so ogromne, težko dojemljive. Tako bi štiričlanska družina samo z energijo, ki se porabi za proizvodnjo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, lahko celo leto ogrevala povprečno velik dom, količina porabljene vode pa presega naše dojemanje. Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da zelo velik del plastičnih proizvodov za enkratno kratkotrajno uporabo konča v rekah, jezerih in morjih. Tam se počasi razkraja, nastaja mikroskopsko majhna mikroplastika, ki se topi v vodi in skozi vodne organizme in filtracijo v podtalnico prehaja v prehranski krog in tudi človeški organizem. Tega se seveda zaveda Evropska unija, ki je sprejela direktivo, ki omejuje dajanje nekaterih plastičnih proizvodov na trg. Rok za prenos te direktive v slovenski pravni red se je iztekel 3. julija. Vlada potrebne zakonodaje še ni sprejela. In v stranki SAB se resnosti okoljskih problemov zavedamo, zato smo namesto Vlade pripravili zakon, ki v slovenski pravni red vnaša to direktivo in ga v postopek vložili skupaj z 39-mi poslankami in poslanci iz opozicije. Narava in vode so torej naše veliko bogastvo, naša dediščina, ki so nam jo zapustili naši predniki in seveda je naša moralna obveznost in dolžnost, da jo ohranimo v enakem pravzaprav v boljšem stanju in v takem tudi zapustimo zanamcem. In zaradi tega zavedanja smo na pobudo stranke SAB pravico do pitne vode zapisali v Ustavo in tudi zato jo bom na referendumu branili in glasovali proti uveljaviti novele Zakona o vodah. Predlog našega zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki je pred nami, sledi tem ciljem in dopolnjuje naša dosedanja prizadevanja za zaščito pitne vode. Epidemija Covid je dodatno opozorila na razsežnost uporabe proizvod za enkratno kratkotrajno uporabo. Predvsem smo to zaznali v gostinstvu pri pripravi in dostavi hrane ter pijače.
Predlog zakona, ki ga vlagamo omejuje dajanje na trg določenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in proizvode iz oxo razgradljive plastike. Sem sodijo plastični jedilni pribor, plastični krožniki, plastične slamice, plastične vatirane palčke, plastične mešalne palčke za pijače, plastične palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, plastične posode za živila iz ekspandiranega poliestra in nenazadnje proizvodi iz oxo razgradljive plastike.

22. TRAK: (SC) – 11.45

(nadaljevanje) Pri tem je treba posebej poudariti, da imajo omenjeni proizvodi že ustrezno cenovno dostopne alternative na trgu in predstavljajo varni nadomestni proizvod. Glavni cilj zakaj je torej, da se zmanjša uporaba najrazličnejših vrst plastičnih proizvodov za enkrat uporabo, ki so v celoti ali deloma narejeni iz plastike. Tako bi se prepovedala uporaba plastike v proizvodih kratkotrajne življenjske dobe, ki niso zasnovani za ponovno uporabo bodisi se zagotovi učinkovito recikliranje. Zasleduje načelo krožnega gospodarstva, razvoja novih storitev in krepitvi gospodarskih panog. Preprečuje torej nastanek novih odpadkov in tistih, ki se jih ne da reciklirati.
Ker direktiva v slovenski pravni red še ni prenesena Slovenija tvega tudi, da bo zaradi tega soočena z različnimi postopki in kaznimi.
Spoštovane poslanke in poslanci, ker Vlada ustrezne zakonodaje še ni pripravila, rok pa se je iztekel smo to nalogo opravili v opoziciji in zato prosimo, da predlog zakona podprete.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev menja dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za okolje in prostor, gospodu Robertu Rožac.
Izvolite.

ROBERT ROŽAC: Predsedujoča, hvala za besedo.
Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo EPA 1947-8, ki ga je 11. 6. 2021 Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo poslanko Mašo Kociper. Razlog je, da se s Predlogom Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v slovenski pravni red prinaša le 5. člen direktive EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2019 o zmanjševanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ne pa tudi ostale zahteve iz navedene direktive kot so zmanjšanje porabe plastičnih proizvod za enkratno uporabo zahteve za označevanje razširjene odgovornost proizvajalcev plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ločeno zbiranje in ukrepi za označevanje. Polega tega Vlada RS ne podpira Predlog Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo tudi iz razloga, ker se navedena problematika rešuje z Uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki je bila v javni obravnavi do 18. 6. 2021 in se bo tudi v nadaljevala s postopkom sprejemanja na Vladi RS predvidoma še v juliju tega leta.
Tako da to, kar smo vse do sedaj slišali ne drži povsem. Sicer bo Vlada najprej v naš pravni red prinesla obveznosti iz direktive EU 2019/904 glede prepovedi dajejo na trg nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo se pravi prenos 5. člena direktive ter ureditev glede označevanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo prenos 7. člena direktive, s tem bo Vlada Republike Slovenije zagotovila prenos pomembnih dveh določb direktive v nacionalni pravni red, ki bodo pomenile čim manjšo zamudo pri implementaciji tega dela direktive ter s tem tudi zagotovila enotno ukrepanje na notranjem trgu EU in zmanjšanja tveganja za izkrivljene konkurence.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva dobi besedo gospa Nataša Sukič. Predstavila bo stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo predsedujoča.
Lep pozdrav vsem skupaj.
Septembra 2017 smo v Poslanski skupini Levica Državnemu zboru predlagali sprejem priporočil Vlada Republike Slovenije za prepoved dajanja v promet plastičnih vrečk, kozarcev, krožnikov in drugih plastičnih posod. Predlagali smo, da se dajanje plastičnih vrečk v promet s podzakonskimi akti prepove. Predlagali smo, da se Slovenija na ravni Evropske unije začne aktivno zavzemati za prepoved uporabe plastičnih nosilnih vrečk in za uporabo embalaže iz okolju prijaznih materialov. Predlagali smo tudi,

23. TRAK (VI) 11.50

(Nadaljevanje) da se prepove dajanje v promet hrane in pijačo v plastičnih kozarcih, na plastičnih krožnikih in drugih plastičnih posodah za enkratno pakiranje hrane in pijače, vključno s plastičnim priborom, kot je to že pred tem storila Francija. Predlagali smo tudi prepoved prodaje vseh kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko in pa da naj vlada s podzakonskimi akti predpiše stroga pravila ravnanja z mikroplastiko kot surovino za nadaljnjo izdelavo plastičnih izdelkov z namenom čim večjega zmanjšanja iznosa mikroplastike v naravno okolje. Razlog za to, da smo tak predlog priporočil vložili je bilo zavlačevanje takratne vlade s prenosom evropske direktive glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Ko pa je direktiva zaradi groženj Evropske komisije s finančnimi sankcijami vlada končno prenesla je iz direktive prenesla le minimalne zahteve za omejevanje plastike z izjemo takojšnje prepovedi dajanja plastičnih nosilnih vrečk na trg in z izjemo prepovedi kozmetičnih izdelkov iz mikroplastike so bila naša priporočila sprejeta s 85 glasovi za in nič glasovi proti. A vlada, ki so jo takrat sestavljali SMC, SD in Desus do konca svojega mandata ni realizira niti ene same točke iz teh priporočil. Potem smo dobili vlado koalicije strank LMŠ, SAB, SD, SMC in Desus, ki smo jo ob njenem imenovanju podprli tudi v Levici. Eden izmed razlogov za našo podporo je bila tudi zaveza iz koalicijske pogodbe, ki se je glasila, navajam: »Omejili bomo uporabo plastičnih vrečk, plastičnih kozarcev, krožnikov, pribora in drugih posod za prodajo predpripravljene hrane ter pijače, vključno s plastičnim priborom. Omejevanje kozmetičnih izdelkov, ki vsebuje mikroplastiko in strožja pravila za ravnanje z mikroplastiko kot surovino.« Konec navedka. Že nekaj mesecev po imenovanju vlade je državni zbor sprejemal stališče Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. V Levici smo k predlogu stališča vložili amandma, s katerim se je stališče dopolnjevalo z dodanim zavzemanjem za čim strožje tržne omejitve za izdelke, ki se jih težko reciklira in pri katerih bi ločeno zbiranje povzročalo nesorazmerno visoke stroške. Ukinitev prodaje lahkih nosilnih vrečk, ki je bila predvidena za leto 2018 smo razširili še z ukinitvijo prodajo filtrov za tobačne izdelke, narejene iz plastike za enkratno uporabo. Za plastične posode za živila in lončke naj bi po predlogu stališča Slovenija že leta 2019 naredila načrt, kako jih leta 2020 prepovedati. Postopoma pa naj bi se pripravili tudi načrti za prepoved vseh ostalih plastičnih proizvodom za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, predvidenih v predlogu komisije tako, da bi jih lahko do leta 2030 postopno prepovedali. Naš amandma je bil sprejet, zoper brez glasu proti. In spet se ni zgodilo nič. Leta 2019 niso bile prepovedane niti plastične vrečke, niti katerikoli drugi plastični proizvodi za enkratno uporabo.
Obveljale so omejitve iz evropske direktive, vlada pa je zgolj potrdila nezavezujoč kodeks za zmanjšanje prodaje nosilnih vrečk, ki so ga sprejeli nekateri trgovci. In tako smo po štirih letih prizadevanj še vedno na isti točki. Vladi smo priporočali, zgodilo se ni nič. Vladi smo praktično na novo spisali stališče, ki naj ga v zvezi s prepovedjo plastičnih vrečk in drugih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo zagovarja na ravni EU. Zapisali smo, da bomo v letih 2019 in 2020 prepovedali večino plastike za enkratno uporabo. Zgodilo se ni nič. Nasprotno, zaradi korona krize je poraba teh proizvodov podrla vse rekorde in postala še bolj sprejemljiva. Vse to bi morala urediti vlada s podzakonskimi akti, a zgodi se nič. Edina rešitev, ki je še preostala je, da na ravni državnega zbora sprejmemo zakon o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki ga danes obravnavamo. To je nujno, ker ima samo država vzvode, zakonsko prepoved, da zaustavi nadaljnje onesnaževanje našega okolja, zlasti rek, morij in oceanov

24. TRAK: (DAG) – 11.55

(nadaljevanje) kjer plastika masakrira prenekatere živalske vrste. Država je to omogočila in samo država to lahko zaustavi in ne potrošniki. Potrošniki namreč večino svojega življenja puščamo v tovarnah, pisarnah in trgovinah. Nimamo časa za najbolj osnovne človeške funkcije, kot je priprava hrane, obedovanje v družbi ljudi, ki jih imamo radi, jih cenimo in z njimi hrano tudi delimo. Nimamo časa niti za pomivanje posode, ker vsak tak trenutek pomeni manj časa, ki ga lahko preživimo na delu. Zato vse bolj pogosto posegamo po hitro pripravljeni hrani in pijači, ki nam jo servirajo na plastičnih krožnikih, v plastičnih kozarcih in drugih plastičnih posodah za distribucijo industrijsko predpripravljene hrane. Jemo s plastično žlico, ker je to za nas v tej družbi časovno ekonomično, da se lahko potem večji del svojega življenja ženemo za tem, da bi nekoč jedli s srebrno ali celo zlato žlico, čeprav nam je vse bolj jasno, da so to samo sanje. Po plastiki posegamo, ker druge izbire nimamo. Ker nas hitri tempo življenja v to sili in ker nam trg na vsakem koraku vsiljuje plastiko, ki je poceni, ker stroške njene uporabe kapital prenaša na okolje in na vse nas, ki moramo potem sanacijo onesnaženega okolja plačati.
V svoji nenasitnosti po vedno večji potrošnji in rasti smo s plastiko onesnažili že vse kotičke našega planeta. Nekateri znanstveniki menijo, da je vseprisotnost plastike v naravnem okolju mejnik, ki označuje začetek dobe plastike, nove geološke dobe planeta Zemlja. Čas je, da temu naredimo konec. Vsa prizadevanja, ki smo jih v Levici do sedaj usmerili v to, da bi Vlado prisilili, naj vendarle omeji porabo plastike, so se izkazala za neuspešna, in to kljub temu, da smo imeli pri tem podporo vseh parlamentarnih političnih strank. Na to podporo računamo tudi danes. Zakonska prepoved prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo se pač izkazuje za nujno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Mihael Prevc, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine NSi.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!
V programu Nove Slovenije – Krščanskih demokratov smo si kot eno od prioritet zadali prav skrb za okolje. Okolje moramo varovati in ohranjati za mlajše generacije in prihodnost. Spoštljivo ravnanje z našim okoljem, rodovitno zemljo, pitno vodo in živalskim svetom ter raznolikost vrst je naš cilj. Varovanje okolja, živali, živalskih vrst in virov pa je naša skupna naloga, ki se jo mora lotiti vsak posameznik. Cilj zakona, ki je pred nami, o prepovedi plastičnih proizvodov za enkratno uporabo je zmanjšati uporabo plastične embalaže na način, da se bodisi prepove uporaba bodisi se zagotovi stroškovno učinkovito recikliranje. S tem bi preprečili in zmanjšali vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti na vodno okolje, posledično pa pozitivno vplivali na zdravje ljudi. Poglavitne rešitve zakona so prenos Direktive Evropske unije iz leta 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki jo morajo države Evropske unije prenesti v nacionalno pravo, in prepoved plastičnih izdelkov za enkratno ali kratkotrajno uporabo, za katere na trgu že obstajajo cenovno dostopne alternative.
V Novi Sloveniji – Krščanskih demokratih se strinjamo z mnenjem predlagatelja, da je na področju kopičenja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo treba čim prej ukrepati. Dejstvo je, da je bilo zaradi epidemije covida-19 prepovedano obratovanje gostinskih obratov, kar je povzročilo porast embalaže za hrano, dostavljeno na dom.

25. TRAK: (NB) – 12.00

(nadaljevanje) Plastični izdelki so sicer pomagali pri omejevanju širjenja koronavirusa, vendar pa so imeli negativen vpliv na okolje in upočasnili prizadevanje za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Kot smo danes slišali, Vlada Republike Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, ki se nam zdi v Novi Sloveniji zelo pomemben, ker je že pripravljena rešitev prenosa direktive v osnutku uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. In drugič, ker je sam predlog zakona izredno pomanjkljiv. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša le 5. člen direktive Evropske unije, ne pa tudi ostale zahteve iz navedene direktive kot so zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, zahteve za označevanje teh proizvodov, razširjena odgovornost proizvajalcev plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ločeno zbiranje, ukrepi za ozaveščanje. Ker prenos evropske direktive v slovenski pravni red z zakonom, s tem zakonom tako ne bi bil ustrezen, saj Zakon o varstvu okolja v drugem odstavku 19. člena in pa v 11. odstavku 20. člena že določa, da takšno materijo s predpisom natančneje določi Vlada in ker je ta uredba tik pred izdajo, poslanci Nove Slovenije – krščanski demokrati temu zakonu ne bomo dali podpore za nadaljnjo obravnavo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine SAB bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci!
V slovenskem morju so ugotovitve raziskav pokazale na rekordno visoke koncentracije delcev mikroplastike, ki dosegajo celo 3 milijone delcev na kvadratni kilometer. Pri tem gre za eno najvišje izmerjenih koncentracij na svetu. Med plastičnimi proizvodi, ki so najpogosteje najdeni v morjih, predstavljajo kar 86 % vseh plastičnih proizvodov za enkratno kratkotrajno uporabo. To so proizvodi, ki jih praviloma po kratkotrajni uporabi zavržemo. Evropski parlament se je okoljskega problema lotil s popolno prepovedjo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in pri tem sprejel direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Slovenija bi morala to direktivo implementirati v nacionalno zakonodajo do 3. julija, kar se do danes ni zgodilo. Ker Vlada tega ni storila, smo v SAB pripravili Zakon o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ga skupaj z opozicijo vložili v zakonodajni postopek.
S prizadevanjem, da se problematiko plastike za enkratno uporabo uredi na zakonski ravni, kot so to storile nekatere evropske države. Direktiva nalaga državam članicam, da prepovedo dajanje na trg plastične proizvode za enkratno uporabo in proizvode iz okso razgradljive plastike. Ob tem še ureja področja ločenega zbiranja in zahtev glede zasnove plastenk, razširjene odgovornosti proizvajalca in ozaveščanje. Vlada se z zamudo sklicuje na zamudo evropske komisije, ob tem pa opozarjamo, da so nekatere države direktivo v svoj pravni red že prenesle. Zamude pri prenosu evropskih direktiv v nacionalni pravni red lahko povzročijo resne finančne sankcije s strani evropske komisije. Glede na to, da plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo veliko tveganje za morske in vodne ekosisteme, biotsko raznovrstnost kot tudi zdravje ljudi,

26. TRAK: (ŠZ) – 12.05

(nadaljevanje) smo se v SAB-u odločili, da s predlogom zakona ne smemo odlašati. Plastični odpadki namreč ne onesnažujejo zgolj obale, ogrožajo tudi vodne organizme. Prisotnost plastike in mikroplastike v vodah ima velike vplive na morske organizme in tudi na človeka, ki se z njimi prehranjuje. Plastični proizvodi, ki jih prepoveduje direktiva in katere smo prenesli v zakon so plastični pribor, plastični krožniki, plastične slamice, plastične vatirne palčke, plastične mešalne palčke za pijače, plastične palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, plastične posode za živila iz ekspandiranega poliestra in proizvodi iz oksorazgradljive plastike. Pri tem je treba dodati, da imajo omenjeni proizvodi že ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu in so varni nadomestni proizvod. Številni trgovci so že leta 2019 začeli pripravljati na uveljavitev direktive in tako na primer iz prodajnih polic že umaknili vatirne palčke z plastičnim delom in jim nadomestili z različico s papirnatim delom. V trgovinah lahko tako že nekaj časa opažamo postopno umikanje plastične embalaže, ki jo nadomešča kartonasta. V stranki SAB pozdravljamo vsakršne koli prilagoditve, ki imajo in bodo imele pozitiven vpliv na okolje. Prav tako se zavedamo, da je vodo, kot temelj za življenje na Zemlji ponekod vrednejša od zlata potrebno varovati. Leta 2016 je na naš predlog v Ustavo se vodo vpisalo v Ustavo kot univerzalno in temeljno pravico, prav tako pa bomo tudi 11. julija s prisotnostjo na referendumu branili vodo. Zaradi širokega spektra uporabe je plastika priljubljen material brez katerega si življenja dandanes skorajda ne moremo predstavljati. Plastika ima pomembno in velikokrat ključno vlogo kadar gre za uporabo, na primer medicinske namene, vendar danes govorimo o proizvodih, katere proizvode potrošniki zaradi težnje po čim lajšem in lagodnejšem življenju le enkrat uporabimo in največkrat v nekaj minutah zavržemo. Plastika nam torej omogoča sodobno življenje in življenjski stil, ki se mu bo danes potrošniška družba zelo težko odrekla.
Kljub temu menimo, da se trendi v Sloveniji nagibajo k vse večji trajnostni naravnanosti in ljudje z namenom varovanja okolje že na individualni ravni spreminjajo svoje navade. Ko so leta 2019 vse plastične nosilne vrečke postale obvezno plačljive smo potrošniki spremembe dobro sprejeli. Prodaja vrečk, pa se je, kot pravijo trgovci občutno zmanjšala. Teče že šesti dan, ko bi se morali uporabljati ukrepi za zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov. Na mestu vlade smo v SAB pripravili zakon, ki je najboljša in najučinkovitejša rešitev, da v naše vode in oceane ne bi zašlo več plastike. Te dni je vlada v Evropskem parlamentu lahko slišala očitke na račun neambicioznih okoljskih ukrepov. Prav tako se radi hvalimo, da je Slovenija zelena in trajnostna država. Danes imate priložnost, da od besed pridete k dejanjem in prepovedi plastičnih izdelkov omogočite nadaljnjo obravnavo. Za ohranjanje narave in okolju prijaznih ukrepov pač ni razlogov in izgovorov. Čist zrak, voda, okolje in narava so naša prihodnost. Ne zapravimo je.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Državni sekretar, kolegice in kolegi!
Dandanes je zelo težko predstavljati vsakdanje življenje brez plastike. Vendar pa si moramo priznati, da je veliko proizvodov preprosto nepotrebnih in na naše življenje nimajo bistvenega vpliva,

27. TRAK: (SB) – 12.10

(nadaljevanje) razen morda ugodja, imajo pa vplivno okolje, v katerem se znajdejo, saj jih zaradi njihovih lastnosti ne moremo reciklirati. V poslanski skupini Desus podpiramo spremembe, ki našim potomcem prinašajo čistejši svet. Z vsakimi korakom smo tako bližje izboljšanemu stanju v katerem smo se znašli. Potrošniška družba je na žalost vodila v pretirano izdelavo plastičnih izdelkov, ki služijo kot slaba alternativa trajnostnim. Največja ironija je ravno to, da smo za voljo ugodja zamenjali trajnostne izdelke s potratnimi in za okolje obremenjujočimi. Če pogledamo le polpreteklo zgodovino vidimo, da imamo možnost in sposobnost spremeniti način življenja in samo porabo. Prejšnje generacije so svoje smeti odlagale v tako imenovane groblje ali jame, medtem ko današnja družba ločuje praktično vsak izdelek. Pomislimo le nekaj let nazaj, ko nismo več dobili brezplačnih plastičnih vrečk. Na začetku je bil ustvarjen pogrom, proizvajalci pa so nato preprosto rekli: »Prav, jih bomo pa izdelovali iz drugih materialov.« Torej vidimo, da eko alternativa obstaja, le potrošniki se moramo odločiti zanjo. Podobna zgodbica je bila s slamicami, praktično čez noč so se pojavile možnosti nakupa papirnatih, kovinskih, lesenih ali pa celo slamic iz testenin. Tudi veliki porabniki kot so restavracije s hitro prehrano so v večini že prešle na bolj trajnostno obliko. Večjo težavo bodo trgovci imeli z menjavo lončkov ali pokrovčkov za uživanje pijače, predvsem pa z menjavo embalaže za hrano. Ravno v obdobju zaprtja zaradi epidemije corona virusa se je prodaja in uporaba embalaže za hrano bistveno povečala, vendar pa se bodo ponudniki dostave hrane tudi na tem mestu lahko prilagodili, saj alternative že obstajajo tudi iz razgradljivih materialov. Temu bo pričakovano rast cen pri naročilih, ki pa je neprimerljivo s škodo, ki jo ti izdelki povzročajo danes. O rešitvi izzivov onesnaženosti oceanov in posledično tudi obal zaradi plastičnih izdelkov je bilo rečenega že veliko. Videli smo pilotske projekte ladje s katerimi čistijo velikanska območja tako imenovanih otokov plastičnih odpadkov, brali smo tudi o bakteriji, ki naj bi se hranila s plastiko. A pomemben korak lahko naredimo sami. Če se odločimo lahko preprečimo nastanek plastičnih odpadkov. Rano, ki smo jo povzročili z neodgovornimi ravnanjem do sedaj bomo pa reševali še desetletja. V prihodnje moramo narediti nadaljnje korake za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, vendar pa je zakonodajna podloga le dodatna spodbuda, da spremenimo način življenja. Zmanjšanje porabe in uporab tudi drugih plastičnih izdelkov, ki že imajo svojo okolju prijaznejšo alternativo je le še stvar odločitve posameznika.
V Poslanski skupini Desus bomo svojo odločitev glede Predloga zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo sprejeli po opravljeni razpravi.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim!
Če se danes ozrete malce na okoli lahko opazite, da se dobesedno utapljamo vsaj v tej plastiki, ki jo je iz dneva v dan več namesto manj. Plastike je absolutno preveč na vsakem koraku v trgovini, če že pogledate vse te od 0,5 do 2 litra plastenke raznih vod z okusom, pa gaziranih, negaziranih pijač, alkoholnih pijač in še bi lahko naštevali. Žal dan danes redko kdo prinese v trgovino povratno steklenico od na primer radenske ali mogoče od cvička in jo tudi kupi v steklenici, kajti vsi smo radi na komot, doma pozabljamo stvari, se nam ne da nositi težkega stekla in raje vzamemo pod roko plastiko in jo vržemo tam v smeti. Da ne pozabim omeniti, da se ločevanje odpadkov, ko se je treba sprehoditi do določenega zbiranja odpadkov oziroma ekoloških odtokov, nekaterim lenim posameznikom se sploh ne da in jim predstavlja velik napor. Na sosednjem Hrvaškem imamo to lepo urejeno, ko recimo pobirajo povratne steklenke iz smetnjakov,

28. TRAK: (DAG) – 12.15

(nadaljevanje) jih odnesejo na zbirno mesto in so za to plačani. Kaj pa pri nas? V Slovenski nacionalni stranki sprašujemo, ali ste vi kaj naredili v prejšnjem mandatu, da bi se te plastenke odkupile. Nič! Čeprav sem na Odboru za okolje in prostor vsaj dvakrat vprašal prejšnjega ministra in državnega sekretarja, ali bomo tudi v Sloveniji šli na enak sistem, kot ga imajo, na primer, na Hrvaškem. Ljudi, državljanke in državljane Republike Slovenije, je treba motivirati. Poglejte samo, koliko ljudi je brezposelnih. Če se malo vrnem na Hrvaško, tam ljudje pobirajo in se dostikrat pohvalijo, da zaslužijo eno penzijo v poletnem času, ko turisti mečejo plastenke. Seveda, na Hrvaškem pa tudi 90 % Slovencev pobira te PVC steklenice in vrača v trgovine, da si lahko potem kupijo kako »fasungo« ali pa kaj za pod zob. Plastika ni zdrava, okus pijače je drugačen, kot če pijete iz steklenice. Embalaža za kavo za s seboj, ki jo dobimo tu v Državnem zboru, je reciklirana s papirjem, pa vendar se s to embalažo kaj hitro opečeš, lahko pušča, zato moraš vzeti tudi dva lončka. V vsakem primeru bi bilo bolje, da dobimo normalno kavo v plastični embalaži. Plastične izdelke smo ponavadi bolj uporabljali poleti za kakšen piknik, rojstne dneve v naravi, kjer je bilo bolj praktično, funkcionalno in cenovno dostopno. Nekateri bolj ozaveščeni že kupujejo in s pridom uporabljajo leseni jedilni pribor namesto plastičnega, vendar občutek, ko ugrizneš z lesene žlice ali vilice, je povsem drugačen. Ta enormno vzdržljiva plastika ponavadi konča na obalah oceanov in povzroča tudi veliko škodo okolju. Poleg tega predstavlja veliko izgubljenih milijonov za industrijo, ker se ne reciklira.
V Slovenski nacionalni stranki se nam zdi zelo pomembno ozaveščanje ljudi, ki se začne v naših glavah, pri slehernem posamezniku. V družbi kot celoti do spremembe naše kulture in načina vedenja ne pripomorejo le visoke globe, kazni, ampak predvsem obširne kampanje o škodljivih posledicah našega početja. Ostanke plastike je med drugim množično najti tudi v morskih vrstah, tudi v ribah in lupinarjih, kar posledično pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi, kar mora pri nas sprožiti rdeči alarm. Opazili smo tudi, da predlog novele na nek način podobno ureja zadeve, ki so bile v javni obravnavi z vladne strani, govorimo o Predlogu uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Pri določenih izdelkih za medicinsko ali industrijsko rabo bi veljale izjeme. V Slovenski nacionalni stranki smo naklonjeni temu, da je za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se ne prepovedujejo, v predlogu uredbe predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Kar pomeni, da bi slednji moral nositi stroške, kot so stroški zbiranja, prevoza in obdelave odpadkov. Države članice bodo morale do leta 2029 doseči 90 % cilj zbiranja plastičnih steklenic. Mogoče se komu zdijo ti cilji preveč ambiciozni, pa vendar menimo, da so dokaj realni. Pomembna naloga čaka tudi proizvajalce higienskih vložkov, tamponov, vlažilnih robčkov, tobačnih izdelkov s filtri, lončkov za pijačo, ki bodo morali skrbeti za ustrezno označevanje svojih izdelkov. Pri tem bodo morali potrošnika obvestiti o prisotnosti plastike v proizvodu in posledično negativnem vplivu smetenja na okolje, načinu odstranjevanja odpadkov iz teh proizvodov, ki se jim je treba izogniti.
Predlagatelji, stranka SAB, so tako rekoč vzeli v roke svoj zakon,

29. TRAK: (SC) – 12.20

(nadaljevanje) namesto, da bi pustili Vlado Republiko Slovenijo, ki bi direktivo, ki se je iztekel sicer rok 3. 7. 2021 prenesla v slovenski pravni red. plastične proizvode za enkratno ali kratkotrajno uporabo naj bi nadomestili z alternativnimi, cenovno dostopnimi proizvodi, o katerih ne izvemo kaj dosti iz predloženega gradiva. Če v Slovenski nacionalni stranki vse skupaj povzamemo je še veliko stvari nejasnih, nedorečenih, tam nekje v oblakih. Kljub temu, da so zadeve zelo preče in se bodo morale čim prej rešiti bolj podrobno na sistemski način.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Leon Merjasec.
Izvolite.

LEON MERJASEC (PS SDS): Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo.
Pozdravljeni državni sekretar, poslanke in poslanci in vsi prisotni!
Ustrezno ravnanje z odpadki je še vedno bistveno za preprečevanje vsakršnega smetenja. Za plastične odpadke veljajo zlasti splošni ukrepi in cilji Unije in cilji iz evropske strategije za plastiko in sicer zagotoviti, da bo vsa plastična embalaža dana na trg Unije ponovno uporabljiva ali enostavno reciklirana. Za nekatere proizvode za enkratno uporabo še niso na razpolago primerni in bolj trajnostno alternativni proizvodi pričakuje pa se, da se bo ta uporaba, poraba teh proizvodov povečala, zato je potrebno spremeniti trend, da dosežemo ambiciozno in trajnostno zmanjšanje uporabe teh proizvodov brez ogrožanja higiene živil ali varnosti hrane ter dobrih higienskih in proizvodnih praks. Ko bo država določila, da se bo obvezno izvajala s tržnimi omejitvami mora zagotoviti, da so take omejitve sorazmerne in nediskriminatorne. Država mora spodbujati uporabo proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo in jih je mogoče pripraviti za ponovno uporabo in recikliranje. Predvideti je potrebno dovolj časa za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalca, da svoje proizvodne verige prilagodijo, gospodarske in druge spodbude, ki podpirajo trajnostne odločitve potrošnikov in spodbujajo odgovorno vedenje potrošnikov so lahko učinkoviti orodje za doseganje ciljev direktive Evropske unije 2019/904. Cilj te direktive so preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje zlasti vodno in na zdravje ljudi ter sposobnosti, spodbujati prehod na krožno gospodarstvo z inovativnimi in trajnostnimi poslovnimi modeli. Proizvodi in materiali ter s tem prispevati tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga. Cilje, ki jih v Predlogu Zakona o prepovedi plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predlagajo predlagatelji skupina poslank in poslancev, da so nekateri plastično proizvodi prepovedo ne, da bi se našli zadovoljivi alternativni proizvodi in ker je sam predlog zakona izredno pomanjkljiv ga v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli, saj je potrebno urediti način recikliranja in ponovne uporabe plastičnih proizvodov in najti primerljive alternativne proizvode. Tajnostna rešitev izdelave takšnih proizvodov, ki so zasnovani tako, da se lahko večkrat uporabijo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Edvard Paulič.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Spoštovani predsedujoči, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Republika Slovenije se je kot članica Evropske unije in podpisnica mednarodnih okolijskih sporazumov in dogovorov zavezala, da bo sprejela vse potrebne zakonske akte in strateške dokumente ter izvedla vse potrebne aktivnosti,

30. TRAK: (ŠZ) – 12.25

(nadaljevanje) s katerimi bomo naš način življenja, naša ravnanja umestili znotraj okvirjev univerzalnih omejitev v katerih planet Zemlja še lahko ohrani svoje obnovitvene zmogljivosti. Sposobnost samoobnove in zagotavljanja zdravega življenjskega okolja, poleg toplogrednih plinov ogroža tudi vse večja akumulacija odpadkov iz umetnih materialov. Pomenljiv je podatek, da smo v prvem desetletju 21. stoletja proizvedli več plastike, kot v celotnem 20. stoletju. Plastična embalaža je hkrati najpogostejši vir onesnaženja svetovnih rek in oceanov. V slednjih se nahaja že skoraj 200 milijonov ton plastičnih odpadkov. Predlagani zakon, ki prepoveduje določene izdelke iz plastike pa ni zgolj odziv na zaskrbljujočo statistiko, temveč naslavlja tudi posledice epidemiji prilagojenega načina življenja. Ker so bile zaradi omejitvenih ukrepov na področju gostinske in trgovinske dejavnosti neposredni nakupi onemogočeni, se je povečala količina nastale odpadne embalaže, ki je bila potrebna za odpravo pošiljk preko pošte ali različnih kurirskih služb ali pa za dostavo in prevzem živil in prehrane. Prav zabojniki oziroma zavitki za živila, ki so uporabljeni pri dostavi ali prevzemu, predstavljajo namreč enega izmed desetih izdelkov iz plastike, ki tvorijo kar 75 % vseh odpadkov, ki jih najdemo v vodah. Do 3. Julija 2021 bi morali v naš pravni red imlementirati evropsko direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Ker vlada tega ni storila, smo stranke opozicije vložile današnji zakon, ki vsebinsko sledi zahtevam omenjene direktive. Glede na to, da je danes prva obravnava tega zakona, ga je možno v nadaljnjem zakonodajnem postopku še izboljšati, v kolikor se to izkaže za potrebno. S sprejetjem predlaganega zakona bi se Republika Slovenija torej pridružila skupini držav, ki so sprejele dodatne ukrepe in tako dala jasen signal, da je odgovorna članica in podpisnica mednarodnih okoljskih in podnebnih sporazumov.
V LMŠ smo zagovorniki zdravega življenjskega okolja in se zavedamo kolektivne odgovornosti, ki jo imamo do prihajajočih generacij, zato bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovana poslanka in spoštovani poslanci in ostali prisotni lepo pozdravljeni! Lep pozdrav tudi državnemu sekretarju!
Saj poznate tisti rek, vsak korak šteje, če je v pravo smer. In tukaj je pred nami, pred vsemi nami je danes še en korak v pravo smer, to je predlog Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. S tem zakonom je povsem jasno, da ne rešimo okoljsko podnebne krize. Da vas spomnim, to je tiste okoljsko podnebne krize, ki jo ta parlament enostavno za razliko od Vatikana, Evropskega parlamenta in marsičesa drugega, zaradi te sestave v tem trenutku še ne zna razglasiti ali ne želi razglasiti. Je pa ta predlog zakona v resnici bistveno bolj ambiciozen, kakor je predlog resolucije, podnebne resolucije, ki jo bomo obravnavali drugi teden. Tam se bomo pogovarjali o neambicioznih ciljih Slovenije, ki vse kar je resnega premikajo v leto 2040 ali kasneje. Ta zakon, ki je danes pred nami spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pa zakon, ki eno področje rešuje takoj. Seveda Socialni demokrati bomo zakon, pod katerega smo sopodpisani tudi podprli. Moram pa že sedaj opozoriti, da se nam danes dogaja povsem isto, kakor se je dogajalo včeraj, ko smo obravnavali zakon, ki bi slovenskim kmetom omogočil, da bi tudi sami gojili medicinsko konopljo in slovenskim velenjskim laboratorijem omogočil, da tudi pridelujejo, ne pa da smo odvisni od uvoza. Ne, ker je to opozicijski zakon je en milijon razlogov na strani vlade zakaj se zakon ne sme podpreti. Pa bi razumel,

31. TRAK: (NB) – 12.30

(nadaljevanje) če bi istočasno imeli alternativni predlog, pa ga nimamo, imamo samo zamujanje prenosa evropskih direktiv. In ko opozicija naredi tisto kar bi morala narediti Vlada, v resnici vam pomaga. Ampak ne, Vlada govori o razlogih zakaj zakona ne sprejeti. Pa je danes šele prva obravnava. Prva obravnava je tista možnost, kjer se pogovorimo ali gremo z zakonom naprej, da ga tudi popravimo. Vlada ima za sabo veliko, tudi sposobno administracijo, da če mislim, da je potrebno kakšen člen popraviti, razširiti, ga z amandmajem tudi lahko razširi in popravi. Nenazadnje, še enkrat opozarjam, ta zakon naslavlja tudi neizvršene evropske usmeritve, vendar ponovno ne. ne bomo podprli, smo proti, pripravljamo nekaj boljšega, ampak tega ni trenutno v parlamentu. Podobno kot včeraj o medicinski konoplji. Boljšo, sistematično, kar poslušamo že deset let, ampak zakona še vedno ni v parlamentu, zato bomo seveda Socialni demokrati ta zakon podprli. Tudi sprejmemo kritiko, da je mogoče kakšen člen napisan tako, da ga je potrebno popraviti. Za razliko od Vlade, mi v ozadju nimamo na tisoče uradnikov, ki v drobovje poznajo celotno evropsko regulativo. Mi nimamo tisoče uradnikov, ki dobivajo plačo samo za to, da takšne predpise pripravljajo, vendar smo pripravili predlog, ki je rešitev in zato SD ta zakon podpiramo in vas vse poslanke in poslance pozivamo, dajte nam možnost, da gremo skupaj v drugo obravnavo in tisto kar je potrebno narediti, da naredimo skupaj.
Hvala gospod podpredsednik, hvala državni sekretar, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev k predlogu zakona.
Besedo ima Maša Kociper, pripravi naj se mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa podpredsednik.
Lep pozdrav kolegice in kolegi!
Hvala ti s tem, ki ste si vsaj vzeli čas za to, da prisluhnete in sodelujete pri obravnavi enega od opozicijskih zakonov. Pa vi morda začela kar tukaj ker je kolega Židan končal. Ja, res je, ta zakon, o tem so namreč govorile koalicijske stranke, celovito ne rešuje problematike, nikakor celovito ne rešuje problematike plastičnih proizvodov in tudi ne rešuje celovito problematike, ki jo naslavlja evropska direktiva. Ta direktiva najprej namreč govori o več potrebnih ukrepih, je precej zahtevna in tako naprej, ampak kar je bistveno, rok za to direktivo, da bi bila sprejeta, je bil 3. 7., 3. 7. 2021. Se pravi, šest dni nazaj. Na žalost Vlada spet ni v roku naredila to kar bi morala. Gre pa za izjemno, izjemno problematično zadevo in zato je vsaj del tega problema nagovorila opozicija. V stranki SAB smo pripravili eno rešitev, ki po našem mnenju rešuje to kar je najbolj problematično. To pa je povečana uporaba plastičnih izdelkov tudi v epidemiji, izdelkov iz plastike, ki potem končajo v naravi in zelo zelo onesnažujejo okolje. Kdor je v zadnjih mesecih v času epidemije pa verjamem, da smo vsi, hodil na izlete v naravo, se sprehajal po mestu, itn., je lahko videl, da se je količina teh plastičnih proizvodov noro povečala. Noro. Vsi vemo zakaj, vsi vemo, da so bili ti take outi, se pravi, da so ljudje lahko vzeli hrano, jo odnesli iz restavracije ali gostilne, jo použili nekje v naravi, seveda, tudi zato, ker so ljudje, ker smo ljudje packi, je to končalo velikokrat tam kjer ne bi smelo. In vsi vemo, ko takšna plastika enkrat pride v naravo, rabi stoletja, da razpade, če sploh. In zato naš zakon res da delno, ampak naslavlja tisti najpomembnejši del te ureditve, ki pravi Vlada, da jo pripravlja

32. TRAK (VI) 12.35

(nadaljevanje) in iz prometa prepoveduje promet z nekaterimi najbolj ključnimi plastičnimi proizvodi, pa jih bom še enkrat prebrala: pribori: vilice noži, žličke, palčke iz plastike, krožniki plastični, slamice, mešalne palčke za pijačo, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, najpomembnejše posode za živila iz ekspandiranega polistirena, vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena vključno z njihovimi pripomočki in pokrovčki, lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena. Najbolj ključne stvari, ki najbolj obremenjujejo našo naravo. In tudi če vlada pripravlja celovito rešitev in hvala bogu, da jo, to je tudi njena dolžnost, bi lahko zato, da bi čim prej zaščitili našo naravo, če bi imeli kaj posluha za naravo, tako kot govorite, da jo imate, sprejeli to rešitev, ki bi jo lahko uveljavili prej, nato pa, ko boste vi imeli celovito rešitev pripravljeno, seveda, lahko ta del razveljavite in sprejmemo zakon, ki bo to pokril v celoti. To izgovarjanje, da ne moremo nič rešiti, ker itak se pripravlja zakon na vladi je res brez zveze. Opozicija je po našem poslovniku in Ustavi upravičena vlagati zakone. In jaz vedno pravim, seveda, kompleksne zakone, najbolj take sistemske mora pripraviti vlada. Ampak smisel delovanja opozicije je ravno v tem, da parcialno s hitrejšimi rešitvami proba rešiti neke akutne probleme. In to so akutni problemi. Evropska komisija je že v strategiji za plastiko januarja 2018 z naslovom Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu odločila, da je treba obravnavati problematiko vztrajnega porasta nastajanja plastičnih odpadkov in odlaganja plastičnih odpadkov v okolje, zlasti morsko, da bi tako lahko vzpostavili krožen življenjski ciklus za plastiko. Jaz ne vem koliko vi gledate razne dokumentarne oddaje. Jaz jih rada gledam, spodbujam otroke, da jih gledamo skupaj. Mene je smrtna groza ko kažejo te posnetke plastike ob morju. Pa ne samo kako umirajo, ne vem, mladi delfini, pa tjulenčki, pa kiti pa ne vem kaj vse, ki se v plastiko zapletejo, ali použijejo plastiko ali se zadušijo na nekem plastičnem proizvodu, se pravi še preden pride v njihova prebavila. Groza me je tudi ko gledam vse te v teh dokumentarnih oddajah razlage, kako tudi plastika ko razpade škodljivo vpliva, recimo, v morju na razvoj posameznih življenjskih vrst, kako na rodnost, se pravi na sposobnost reprodukcije posameznih živih organizmov vpliva. In mi vemo, ko bomo uničili ta morski habitat, s tem je vse drugo povezano. Tako da ne gre za to samo, da je gredo videti plastiko, ki leži ob cesti in po mestih in tako naprej in moramo to zmanjšati, gre tudi zato kaj se s to plastiko kasneje dogaja. Tudi če ne bo več ležala po cesti, ampak če bo ustrezno vržena v smeti, problem ostaja. In ta problem lahko nagovorimo samo tako, da čim prej s čim manj čakanja prepovemo prodajo plastičnih proizvodov. In temu je namenjen ta zakon, prepoved prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Zakon ima seveda določeno obdobje, ki je potrebno, da se bo uveljavil. In ta zakon bo seveda zelo hitro na edini učinkoviti način pripravil prodajalce oziroma ne prodajalce, ponudnike hrane in drugih proizvodov, ki jih ponujajo v plastiki, da bodo morali ravnati drugače. Se pravi, se poslužiti nekih razgradljivih materialov ali kartonski embalaž in tako naprej. Vsi tisti, ki ste skeptični kaj lahko taki trije členi naredijo, spomnite se na zakon o tobaku. Vsi skupaj gledamo razne stare nadaljevalke, ko se je kadilo, ljudje so šli spat pa so še v postelji enega prižgali, se spomnite? Ali pa v Novi Ljubljanski banki so na okencu uslužbenke kadile. To so bili časi ne toliko let nazaj. V zgodovini človeštva je 20, 30 let malo. Sedaj nihče skoraj več ne kadi v javnih prostorih, tudi kajenje v celoti se je zmanjšalo. In to so spremembe, ki jih lahko naredi zakonodaja.

33. TRAK: (DAG) – 12.40

(nadaljevanje) In če bi vas skrbelo za našo naravo, tako kot nas skrbi v stranki SAB, bi to rešitev podprli. Jaz ne vem, kaj je problem, če ni v tem zakonu zajeta cela direktiva. Vi jo zajemite v svojem zakonu! Tu pa lahko pet, šest mesecev, ko se bo to prepovedalo, pridobimo samo s tem, da ta dva člena sprejmemo.
Kot sem omenila, je direktiva širša. Poleg omejitve prepovedi dajanja na trgu določa še ločeno zbiranje in zahtevo glede zasnove plastenk. Mi se tega nismo lotili. Mi nimamo dovolj strokovnega znanja, da bi tu šli natančno določati ločeno zbiranje pa zasnovo plastenk. Nimamo strokovnjakov s tega področja.
Naslednja stvar, ki jo direktiva določa, je razširjena odgovornost proizvajalca - zahtevna pravna vprašanja, ki jih mora nasloviti Vlada s svojimi strokovnjaki. Tega se mi nismo lotevali.
Ozaveščanje. Ozaveščanje je stvar države, tudi nekih sredstev in tako naprej. Nismo šli v to. Šli smo v to, kar je najbolj akutno – omejitve, prepovedi dajanja na trg.
Če bi mi ta zakon danes potrdili, da lahko gre v naslednjo fazo zakonodajnega postopka, sta možnosti dve. Ena je, da Vlada popravi in doda tisto, kar misli, da je treba dodati; namenoma smo zato šli v nov zakon, zato da se lahko široko dopolnjuje. Druga možnost pa je, da rečete, okej, dajmo vsaj to parcialno rešitev spustiti skozi, pa ta del popraviti, če mislite, da je treba kaj popraviti; tam smo nekaj narobe navajali, je pisalo v mnenju Vlade in tako naprej. Dajte to popraviti, to sprejmemo, vi pa potem – ne vem, kdaj, čez šest mesecev ali koliko, pravite, pripravljen svoj zakon – tistega naredite tako, kot je treba, pa v tistem zakonu v prehodnih določbah zaradi mene razveljavite to, kar mislite, da je treba razveljaviti, da bo celovito in v enem zakonu vse skupaj zajeto.
Povedala bi samo še to, da veliko razmišljam o tem, kaj delamo z naravo, kaj delamo s svojim okoljem, in da sem vedno bolj prepričana, da na neki točki kompromisi enostavno ne bodo več mogoči. Politika je – to vedno pravim – umetnost možnega. In mi vedno iščemo neke rešitve, bomo zaprli rudnik, vendar ga bomo zaprli počasi, skozi deset let, da bo čim manj škode, in tako naprej. Seveda, to je vse prav, ta zahtevnost politike, da je čim manjša škoda od nekaterih odločitev, pa čim večja korist. Ampak bojim se, da pri naravi in pri varstvu okolja bomo morali na neki točki reči – konec. Če bomo zamudili presečni datum, ne bomo dosegli teh ciljev, za katere strokovnjaki pravijo, da če jih ne bomo dosegli, ne bo več poti nazaj, bomo zamudili in ne bomo mogli več pozdraviti tega našega planeta. Tu se mi zdi, da resnično vsak mesec šteje. Če mi lovimo okoljske cilje zato, da bodo neki okoljski cilji doseženi leta 2030 in potem leta 2050 – to je tudi v agendi našega predsedovanja Evropski uniji, da si prizadevamo za uresničitev tega Green Deala in doseganja nekaterih okoljskih ciljev -, potem pri omejitvi plastičnih proizvodov, takih, ki se ne morejo reciklirati na ustrezen način, vsak mesec šteje.
In za konec. Nek tak zelo podoben opozicijski zakon smo imeli nekaj časa nazaj v Državnem zboru. Šlo je za Zakon o otrocih s posebnimi potrebami, mislim, da je bila prvopodpisana LMŠ, podpirale smo ga tudi druge opozicijske stranke. Najprej smo eno uro ali uro in pol poslušali starše, ki so razlagali, kako je ta zakon potreben, kako je ta konkretna rešitev tega asistenta nujna, kako potrebujejo, zakaj je to potrebno, zakaj mora imeti otrok možnost, da ima spremljevalca, in tako naprej. Potem smo imeli kratko razpravo, kjer je koalicija nekajkrat rekla, da ne, da oni pripravljajo svojo rešitev, ki bo konec leta v Državnem zboru. In seveda koalicijski glasovalni stroj je glasoval proti temu, da se zakon spremeni. In mislim, da tisti, ki ste bili tu, lahko potrdite, ljudje so jokali. Nekaj tistih, ki so bili prisotni, je jokalo.

34. TRAK: (SB) – 12.45

(nadaljevanje) Jaz ne bom jokala, če ne boste ugotovili, da je ta zakon primeren za drugo obravnavo tudi tjulnji in kiti in ribe ne bodo jokali, lahko pa v srcu vsi skupaj vemo, da je vsak trenutek, ki ga ne izkoristimo za varstvo naše narave in okolja zamujen in da škoda, da tudi na takšnih stvareh, ker vsi vem, da vemo, da jih je treba narediti, imamo ta koalicija-opozicija bitko in ne podpremo hitro, rešimo kar se rešiti da pa potem rešujemo ostalo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Bojana Muršič. Pripravi naj se Željko Cigler.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD9: Hvala lepa podpredsednik za besedo.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Zdaj, če smo še pred desetletji razmišljali in pretežno uporabljali zgolj vračljivo embalažo, je to danes povsem nekaj drugega in takrat pred desetletji je v bistvu bilo čisto povsem normalno, da smo šli s steklenico po mleko v trgovino, smo menjali, to danes absolutno ni več tako. Zato se pojavlja na trgu embalaža, ki obremenjuje naše okolje in to me res pošteno skrbi. Zakaj? Še posebej zato, ker v bistvu to ne razgradljivo embalažo leži vse povsod v naših gozdovih in tako kot je kolegica pred mano povedala, žalosti te dejstvo, ko vidiš kaj se dogaja v naravi, v okolju, ob sprehodu, ko ležijo pločevinke po tleh v naravnem okolju to se nikoli ne bo razgradilo, nadalje Nerazgradljive vrečke, rokavice in še bi lahko naštevali. In vse skupaj dejansko imamo akcijo enkrat na leto, ko se nekako civilna družba in mi vsi skupaj ozavestimo s tem na dan Zemlje in gremo pobirati vso to odpadno embalažo, ki se nabira v našem okolju, zbirajo se kupi in kupi embalaže, ampak to se pobere, seveda potem se ponovno začnem ponovno onesnaževanje in to je spet en začaran krog. In če je še bilo nekako pred leti pričakovati, da se bomo te embalaže nekako rešili ali pa jo nadomestili spet s povratno embalažo, je v času koronakrize to še bolj eskaliralo.
Te embalaže je bilo vsepovsod ogromno, kajti ponudniki gostinskih storitev so se pač na takšen način, bom rekla ne znašli, v bistvu so dajali v to nevračljivo embalažo hrano, ki smo jo potrošniki prevzemali in ponovno doma so nastajali kupi in kupi odpadkov. V blokovskih naseljih so ti rumeni, kjer so oni bruhali te embalaže, seveda so se trudili tisti, ki za to poskrbijo, da so to odvažali, ampak tudi to se odvaža na neko določeno deponijo in tudi tam to kar tako se ne razgradi. Tako se mi zdi izjemno, izjemno pomembno, da naredimo en korak naprej in ta zakon, ki smo ga sopodpisniki, je en korak v pravo smer. Zakaj? Bom se dotaknila tudi tega. V bistvu v mnenju Vlade lepo piše, da v bistvu zamujamo z direktivo, da smo že sicer to navajeni, ampak v tem tednu že mi kar poslušamo take izjave s strani predstavnikov Vlade in dogaja se, da Vlada običajno prinaša prenos direktiv absolutno prepozno, že takrat, ko nam grozijo kazni in potem, ko smo že tako daleč, da že grozijo kazni, enostavno niti mi poslanci nismo več toliko pozorni, kajti zavedamo se, da nam grozijo kazni in v bistvu že več kot drugega ne moreš kot potrditi prenos direktive v zakonodajo in dogajajo se napake. In ključen eden zakon, ki smo ga v tem tednu tudi sprejemali, je bil Zakon o revidiranju, ki ga je bilo potrebno popravljati zaradi tega, ker se je takrat, ko se je hitelo, naredila napaka,

35. TRAK: (SC) – 12.50

(nadaljevanje) zato je treba v bistvu takrat, če imamo mi tukaj, da bi morali prenesti direktivo 3. 7. 2021 ja morali bi imeli zakon že na mizi oziroma če že ne skoraj sprejetega in to niso izgovori. Na ministrstvih bo potrebno delati. Zakaj pa govorim o tem? Ker sem konec leta 2018-2019 prinesla na ministrstvo s poslansko kolegico iz desne strani peticijo, ki so jo pripravili civilna iniciativa v Slovenski Bistrici, kajti v času dneva zemlje so se nekako zbrali in nekako širši javnosti predstavili kaj se dogaja z okoljem, kajti imajo izjemno lepo naravno okolje, kar ga imamo vsi v Sloveniji in pobrali so vso odpadno embalažo, ki se je nabrala in jo razstavili po Slovenski Bistrici. Takrat moram reči, da so ljudje videli kaj se dogaja. Bilo je izjemno, izjemno velik interes podpis te peticije, da se sprejme zakonodaja, ki bo prepovedala uporabo nerazgradljive embalaže in takratni minister, takratni državni sekretar sta zagotovila, da zakonodaja se pripravlja. Danes smo leto in pol na prej. Jaz verjamem, da se je Vlada spremenila, da je Vlada druga, ampak uradniki so še vedno isti vsaj mislim, da je večina teh, ki se tem ukvarja ista. Sprašujem se zakaj ne gre ta zakonodaja naprej? Je sicer eden korak tudi pri nas v Državnem zboru smo še koliko mislim, da dobro ali pa slabo leto dni nazaj uporabljali plastične kozarčke za pitje vode danes že imamo papirnate kozarčke za vodo. Zakaj? Zaradi tega, ker to so razgradljivi, to se da uporabljati, gremo korak naprej, naredimo nekaj za našo naravo. Izjemno pomembno je, da jo rešimo. Kajti, vse to nekje ostaja v naravi, v okolju. Kaj se še dogaja, kar je pa najbolj skrb vzbujajoče? Poznam tako okolje pripeljejo na deponijo črno odlagališče, ki se mu tako lahko reče in dam se navozi vsa ta odpadna embalaža, ker pač recikliranje takšnega in drugačnega te odpadne embalaže ni se vsipa, potem pride plast zemlje pa se spet zapisa pa spet plast zemlje in imamo kupe in kupe. Lahko bi vam pokazala slike. To se dogaja v okolju od koder jaz prihajam. Mene res res žalosti. Plus tega se sprašujem kje so pristojne institucije, ki bi dejansko ta črna odlagališča zaznavala oziroma jih odkrivala, ker to na dolgo rok absolutno ne bo šlo. Imamo mi naravne vire, potem v bistvu onesnažene. Naravni vir vode to, kar mi pijemo. Govorim pa konkretno o Rušah, če koga mogoče slučajno zanima. Sicer državni sekretar me ne posluša, ampak pustimo. Zato sem tudi želela nekako govoriti o tej temi, ker mi je to izjemno izjemo pomembno. Resnično, če je bilo takrat obljubljeno, da zakonodaja o prepovedi uporabe plastike bo pripravljena ne vem kje sedaj želi, enostavno ne vem. Glede na to, da pa imamo še direktivo od zadaj, ki pa je bila tudi leta 2019 sprejeta bi bilo res za pričakovati, da smo eden korak naprej. Ne skozi govoriti s strani vladnih predstavnikov v mnenjih Vlade kako se to ne da, kako ne gre. Res zakon je nov zakon, lahko ima težave, lahko ima mislim bi ga bilo potrebno mogoče spremeniti sploh ni problem. Gre za zakon v nadaljnjo obravnavo, se popravijo določene vsebine, če je potrebno lahko se tudi takšen zakon, v kolikor pač smatrate, da ga je potrebno nadgraditi ta sprejme, se potem spremembe tega zakona naredijo to je vse, ampak korak naprej smo naredili, nekaj smo naredili za naše bom rekla lepo okolje. Kajti mi se moramo zavedati, da ne živimo mi samo danes, mi imajo odzadaj zanamce,

36. TRAK: (ŠZ) – 12.55

(nadaljevanje) ki si želijo naravo čisto in da bodo lahko živeli normalno. Končno bi bilo res, da zaščitimo to naše okolje.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija, pripravi naj se Ivan Hršak.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala, spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Glejte, saj so že v bistvu omenili kaj je bistvo in problem teh plastik oziroma mikroplastike, ki je danes teh vrečk oziroma izdelkov in bom kar naštel nekaj stvari, ki so zelo pomembne, pa mislim da prav, da se tudi povedo v eter in da ljudje to vejo. Recimo glejte Greenpeace ocenjujejo, da zaradi plastike, ki plava po svetovnih morjih vsako leto umre milijon morskih ptic in 100 tisoč morskih sesalcev, se pravi kitov, delfinov, tjulnov in ostalih živali oziroma tudi morskih levov in predvsem želv. In kot je bilo tudi že prej mislim, da v razpravah dostikrat omenjeno, kar je najbolj grozno, dejansko živali zamenjajo te vrečke oziroma tudi te že razgrajene dele vrečke za hrano. In ko smo konstantno pri teh temah, ko se gre za varstvo okolje oziroma ko se gre tudi za biodiverziteto oziroma za ohranjanje biodiverzitete, kar sigurno ohranjanje živih bitjih v morjih je oziroma tudi po ostalih kontinentih, bi morali biti pri teh točkah ne samo precej pazljivi oziroma tudi strokovni, predvsem bi morali stroko spoštovati in jo tudi spodbujati, da pomaga / znak za konec razprave/ in da tudi piše zakone oziroma da tudi predstavi te ugotovitve, ki sem jih tudi kar nekaj naštel in jih implementira v takšno ali drugačno zakonodajo. Glejte, vsak poskus reševanja oziroma zaščite narave oziroma biodiverzitete, ne samo da je pohvalno dejanje, ampak je v bistvu tudi plemenito dejanje. Kar dejansko se dogaja tudi v slovenski politiki je to, da se ta plemenitost / znak za konec razprave/ dejanj za dobro, ne bom rekel nekako razvodenelo in tudi izgubilo. In še enkrat ponavljam, prav je, ko se gre za zaščito narave, ko se gre za zaščito oziroma tudi za preprečitev teh … / izklopljen mikrofon/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Žal, časa ni več.
Besedo ima Vojko Starović, ki ga ni. Naslednji na vrsti je Edvard Paulič, pripravi naj se Leon Merjasec.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Zdaj, danes zopet Vlada in pa koalicija iščejo razloge kako in zakaj, namesto da bi iskali razloge kako da. In to kljub temu, da se praktično vsi v tej dvorani strinjamo, da je potrebno nekaj narediti na področju varstva okolja, varstva narave, da je potrebno prepovedati dejanje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Namreč, na svetu se vsak dan proizvede več kot en milijon ton plastike, od tega milijona ton se reciklira slabih 13 %. Vsa ostala odpadna embalaža konča v naravi. Tako se v oceanih trenutno nahaja več kot 150 milijonov ton plastike in ta številka se letno povečuje za tudi do 12 milijonov ton. In če bi se ta trend nadaljeval po nekaterih ocenah bi bilo do leta 2050 v oceanih več plastike kot pa rib. Ti odpadki povzročajo tudi gospodarsko izgubo sektorjem, ki so odvisni od morja, govorim predvsem o sektorju turizma in pa ribištva. Ocena je, da na letni ravni ta škoda znaša tam do 700 milijonov evrov. V sami hierarhiji ravnanja z odpadki poznamo pet faz, pa jih bom naštel po pomembnosti. Preprečevanje nastanka odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje, energija iz odpadkov in pa odlaganje. Evropski parlament je v letu 2019 sprejel direktivo, rok za prenos direktive, kot smo danes že večkrat slišali, je že potekel.

37. TRAK: (NB) – 13.00

(nadaljevanje) Ta direktiva med drugim nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov za enkratno uporabo, govorim pa o vatiranih palčkah, plastičnem jedilnem priboru, plastičnih slamicah, palčkah za mešanje pijač, palčkah za pritrditev balonov, plastični posodi za hrano in pijačo. Ta direktiva torej naslavlja najbolj pomemben in pa zaželen ukrep v tej hierarhiji ravnanja z odpadki, to je preprečevanje nastanka odpadkov. Z vstopom v Evropsko unijo se je Slovenija zavezala spoštovati tudi evropsko zakonodajo, evropski pravni red, kar pomeni, da moramo področno zakonodajo prenesti določene zakonske rešitve, ki so bile sprejete na nivoju Evropske unije in slišali smo rok za prenos direktive je potekel 3. julija letos. Ker Vlada v roku ni zagotovila pogojev za prenos direktive, smo se v strankah opozicije odločili, da vložimo zakon, ki naslavlja ključno vsebino direktive.
Zdaj bi se pa mogoče navezal na predstavitev državnega sekretarja, ko je očital temu zakonu, da se prenaša le del direktive. Govoril je o prenosu 5. člena direktive ne pa prenosu direktive v celoti, hkrati pa je vsem povedal, pa tudi v mnenju Vlade smo lahko zasledili, da tudi Vlada ne bo prenesla celotne direktive, ampak če sem si prav zapisal. 5. in 7. člen. In potem se sprašujem zakaj se ne bo potrudili, nadgradili ta današnji zakon, dodamo morda še 7. člen te direktive in čim prej sprejmemo in pa uskladimo vsaj del naše zakonodaje z evropsko. Hkrati je bilo pa tudi omenjeno, da Vlada pripravlja uredbo s katero bo prenesla en del te evropske direktive in na tem mestu bom jaz opozoril, da to ni v skladu s pravili Evropske unije. Namreč akt o prenosu direktive ali pa uredbe mora sprejeti nacionalni zakonodajalec. Govorim seveda, da ga mora sprejeti ta Državni zbor, ki mora spremeniti nacionalno zakonodajo v skladu s cilji direktive. O tem primeru kot to predvideva Vlada, Državni zbor v prenos direktive praktično sploh ne bo vključen, ne bo imel nobene možnosti, da poslanci predlagamo spremembe, da morda izboljšamo predlog zakona, skratka, to po mojem mnenju ni OK. Tako da, prepoved dejanja plastičnih izdelkov za enkratno uporabo na trg, kar je predmet današnjega zakona, je zagotovo pomemben korak k ohranitvi zdravega življenjskega okolja, za kar se, verjamem, vsi zavzemamo in vsekakor bom predlog zakona danes podprl. Vedno obstaja možnost zakon v nadaljnjem zakonodajnem postopku izboljšati, nadgraditi in tukaj gre tudi moj apel Vladi in koaliciji, da to storijo. Bi pa na tem mestu izkoristil priložnost in pohvalil akcijo »adijo plastenka«. Gre za projekt številnih slovenskih podjetij, Rotarji iz Slovenije in pa tudi številnih posameznikov in namen te akcije je opustiti plastične izdelke za enkratno uporabo in pri pitju vode ne uporabljati več plastenk. Skratka moj apel, da se ljudje v čim večji meri pridružijo tako koristni akciji. To je z moje strani vse.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Leon Merjasec.
Izvolite.

LEON MERJASEC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Res je, se strinjam z veliko besedami izrečenih danes tukaj. Tudi sam sem nevladnik, lovec, ki posveča veliko časa za ekologijo. Tudi se kot lovci pridružujemo vsakoletnim čistilnim akcijam na kateri se res pobere veliko teh plastičnih in tudi drugih odpadkov po gozdovih in travnikih. Se pa strinjam tudi z državnim sekretarjem, ki je rekel,

38. TRAK (VI) 13.05

(Nadaljevanje) da ima Vlada že pripravljeno rešitev prenosa direktive. Bilo pa je tudi očitano, da zamujamo. Ja, zamujamo dober teden s tem prenosom direktive, saj po podatkih zamuja tudi veliko drugih držav s prenosom direktive. To pa zato, ker tudi Evropska komisija še ni izdala vseh smernic in izvedbenih aktov, da bi se ta prenos direktive lahko izvedel.
Zato pozivam vse, ko bo ta nova rešitev na mizi, da mislim, da jo bomo lahko z večino potrdili.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnik predlagatelja.
Gospod državni sekretar, želite besedo? (Ne.)
Besedo ima predstavnik predlagatelja mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Nekako smo v Sloveniji že pred leti ponotranjilo slogan Evropa zdaj. In ta slogan Evropa zdaj je pomeni, da ponotranjimo vse vrednote Evropske unije in tudi vsa pravila, ki v tem duhu in smislu nastajajo. In če pogledamo zadevo nekoliko širše vidimo, da je plastika, še posebej ta za enkratno kratkotrajno uporabo in njeni proizvodi, da so praviloma zelo pogostokrat uporabljeni in škoda okoljska in ekonomska, ki pri tem nastaja je seveda gromozanska. Že v samem uvodu sem povedal, da v Sloveniji letno proizvedemo 60 tisoč ton odpadkov iz plastike in večina teh nastane prav zaradi teh proizvodov za kratkotrajno enkratno uporabo. In to je prepoznala tudi Evropska unija, zato je sprejela direktivo, ki bi jo mi morali do 3. 7., torej do 3. julija uveljaviti in bi morala biti sprejeta z vsemi prehodnimi določbami. In to se do sedaj še ni zgodilo in vlada pravi, da sicer ima nekaj pripravljeno in da bo to sprejeto, ampak v bistvu zadeva bi morala biti uveljavljena do 3. 7. In jaz težko sprejmem, da je spet kriv nekdo drug, še posebej v Evropi, za te naše težave, ker bi naj nekdo drug zamujal. Jaz opozarjam v tej luči, da so določene države to direktivo v svoj pravni red vnesle pravočasno.
In če se vrnem spet nazaj na plastiko, te količine so dejansko gromozanske in epidemija Covid je v bistvu še nekako poudarila ali pa pokazala pravi potencialni obseg na kakšen način se lahko v bistvu ta plastika še dodatno uporablja, nekontrolirano in ogromno teh izdelkov najdemo v naravi, v naših vodotokih. In to čistiti in paziti, to je seveda zelo komplicirano in težko. In če samo pogledamo koliko energije in surovin se porabi na prebivalca v Sloveniji za te izdelke, te proizvode za kratkotrajno enkratno uporabo vidimo, da so količine ogromne in da bi lahko samo štiričlanska družina na ta račun, če se ti proizvodi iz te plastike ne bi uporabljali, lahko ogrevala celo leto svoj dom. In to nam seveda daje misliti, da moramo ukrepati sedaj. Če vemo, da se plastika, še posebej ta za enkratno kratkotrajno uporabo tako neodgovorno uporablja in kljub temu, da zavedanje v družbi obstaja o njeni škodljivosti, potem v bistvu menim, da moramo ukrepati čim prej in prenesti v naš pravni red to direktivo

39. TRAK: (SC) – 13.10

(nadaljevanje) in v opoziciji smo to na našo pobudo v stranki SAB to prepoznali, pripravili smo ustrezno zakonsko osnovo. Vlada se je do nje opredelila, podala določene manjše vsebinske pripombe, nekatere so tudi bile nomotehnične narave. Mi te pripombe razumemo kot dobronamerne in jih bomo seveda tudi upoštevali. Pravzaprav ne razumemo zakaj se išče neko bom rekel dlaka ali pa igla v kupu sena. Mi poudarjamo, da ima naslov zakona ime predlog zakona, prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in je že iz samega naslova zakona jasno, kateri del direktive se prenaša v naš pravni red. V naš pravni red prinašamo tisti del direktive, s katerim zamujamo. Pripravili smo novi zakon, ki ga je mogoče v nadaljevanju tudi dopolniti. Mi temu seveda ne nasprotujemo menimo pa, da te zadeve, ki so povezane z ohranjanjem zdravega okolja in čiste pitne vode preprosto moramo nasloviti in rešiti.
Torej vemo, ko se plastika znajde v vodotokih, da se začne topiti, da se začne iz plastike izločati tudi mikroplastika, ki prihajajo skozi vodne organizme v prehranski krog in tudi v človeka in da ne prihaja to samo preko živali, ampak tudi s filtracijo v podtalnico. To je za mene zelo alarmantno. Na našo pobudo smo na pobudo stranke SAB smo pravico do čiste pitne vode zapisali v Ustavo in seveda je ta naša skrb, ki jo sedaj izražamo preko tega zakona seveda eno logično in sistematično nadaljevanje naše politike, v kateri imajo zelo pomembno vlogo čista pitna voda in zdravo življenjsko okolje. Samo naključje je hotelo, da vse te naše aktivnosti sovpadajo s kampanjo, referendumsko kampanjo proti uveljavitvi tega Zakona o vodah, ki omogoča pozidavo priobalnih zemljišč in v bistvu to nadaljuje naša prizadevanja, da branimo vodo. Mi s tem predlogom zakona branimo vodo. Jaz si ne znam predstavljati, da pač rečem imamo nekaj pripravljeno. Predvidoma bomo do takrat pa takrat sprejeli. Tudi če pogledamo v bistvu eno pravno varstvo na uredbeni ravni to pomeni, da lahko ministrstvo ali pa Vlada mimo parlamenta spreminja to zakonsko materijo po svoje torej mimo parlamenta. Za nas je pomembno, da ima varstvo okolja varstvo tudi v zakonskem smislu na eni ustrezni ravni in da je to preprosto zaščiteno. Vlada lahko uredbo z enim sklepom spremeni in tudi to uredbo, o kateri govorite, da je pripravljena bi lahko Vlada, potem tudi s sklepom včeraj ali pa danes sprejela in bi bila veljavna, če je z njo vse v redu. Ne vem ali ni v redu ali je v redu, ampak tudi Vlada, če trdite, da je uredba pripravljena bi jo lahko že včeraj sprejeli in bi bila ta današnja seja popolnoma brezpredmetna. Očitno ni vse tako kot pravite. Jaz preprosto ne razumem, da se ne želi prepoznati ene naše dobre volje in bom rekel naše skrbi in tudi našega koraka k temu, da pomagamo, da Slovenija ne bo plačala evropskih kazni, zaradi tega, ker ne izvaja pravočasno evropskih predpisov, ampak da se išče vzrok zakaj se zakon naj ne potrdi.
Še enkrat pravimo. Danes je že 6 dan,

40. TRAK: (ŠZ) – 13.15

(nadaljevanje) ko bi morala biti direktiva v slovenski pravni red popolnoma prinešena z vsemi zakonskimi podrobnostmi in preprosto ne razumem, bom rekel vaših besed, če imate vse pripravljeno, da vlada preprosto ni na seji, ki ima te uredite, za katero pravite, da je pripravila, potrdila in sprejela. Niti predstavila. Lahko bi jo predstavila na odboru, na matičnem delovnem telesu ali pa danes. Tudi na današnji seji Državnega zbora bi lahko o tej uredbi kaj povedali pa očitno nimamo nobenega sogovornika. In meni se zdi, da gre za zelo pomembno okoljsko tematiko od katere nekako bežite in ne izkoristite možnosti, da jo predstavite širši javnosti. Mi imamo zdaj vašo besedo, da je nekaj pripravljeno, pa se ne želi niti predstaviti v Državnem zboru, niti je ni vlada sprejela, da bi postala veljavna. In če v luči tega pogledamo še širše, da vlada že napoveduje novo epidemijo covid, torej nov sev in ponovno zapiranje dejavnosti ali pa omejevanje delovanja dejavnosti v jeseni, potem jaz teh dejanj v tem smislu zelo težko, mislim jih ne razumem in jih ne morem sprejeti. Zadeve, ki jih pa mi naslavljamo, pa niso samo v tem smislu ekološke, so tudi ekonomske in imajo tudi gospodarske posledice. Torej že na samem začetku smo ugotovili, da je slovensko morje po deležu mikroplastike v samem vrhu po onesnaženosti in sklepamo lahko, da so onesnaženi tudi naši vodotoki. Pokazali smo tudi koliko energije se porabi za proizvodnjo takih proizvodov in tudi pitne vode koliko se porabi. In seveda če pogledamo to v eni širši kontekst, tudi suše, ki smo ji te dni priča in vročine pravzaprav ne razumem zakaj se ne želi ukrepati. Da še enkrat ponovim. Pripravili smo zakon, zato ker Slovenija zamuja s prenosom evropske direktive v slovenski pravni red in zato ker ga ni do roka pripravila in uveljavila vlada.
Menimo, da je zakon dober, vlada je podala določene vsebinske in tudi nomotehnične pripombe, ki jih lahko tudi v nadaljnji fazi dopolnimo in popravimo in nenazadnje rok se izteka oziroma rok je že potečen, napoveduje se nova epidemija, nov sev, nova zapiranja, torej vlada grozi z novimi zapiranji v jeseni in pravzaprav ne razumem tega obnašanja, še posebej v luči, če pravite, da je vse pripravljeno, da se nam niti ne želi predstaviti ta uredba, ki jo ima vlada pripravljeno in zakaj nam niti ne želi, mislim vprašanje je logično, zakaj ni sprejela pa bi postala veljavna. In veliko vprašanj se odpira na podlagi vašega, torej stališč vlade, mi pa še enkrat opozarjamo na zelo, zelo veliko ekološko, ekonomsko in okoljsko škodo. Še posebej poudarjamo, da je plastika ne samo škodljiva za človeške organizme, torej da jih spreminja, ampak je škodljiva za naravo, da se ogromno časa, dolgo časa razkraja in v tej luči v bistvu obžalujemo, da ima Vlada in tudi vladna koalicija,

41. TRAK: (TB) – 13.20

(nadaljevanje) tako stališče. Ob tem pa dodajamo, da se bomo mi še nadalje borili za čisto pitno vodo, da današnji datum, ko to obravnavamo, to zakonodajo, ki po enem naključju sovpada z referendumskimi aktivnostmi, s katerimi želimo ohranit čisto pitno vodo in njen dostop do nje. Pozivamo vse poslance, da prepoznajo koristnost tega zakona in ga seveda tudi podprete.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? (Da.)
Ugotavljam, da je interes. Če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja, mag. Andrej Rajh, ter predstavnik Vlade, prosim, da se prijavite s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja in sicer, najprej predstavnik Vlade in nato predstavnik predlagatelja. Prosim za prijavo. Postopek teče. Imamo tri prijavljene. Vsak ima na voljo 5 minut.
Prva je na vrsti Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, hvala lepa.
Jaz bi samo še enkrat se odzvala, ker prej v razpravi še nisem slišala mnenja koga iz koalicije in pa državnega sekretarja. Zelo me žalosti, da takole z zamahom roke koalicija zavrne en tak dobronamerni zakon. Državnemu sekretarju se ob koncu niti ni dalo še enkrat obrazložit, zakaj Vlada ne podpira tega zakona. Je rekel, saj je vse poslanec povedal, poslanec je pa povedal 5 besed. Tako da, jaz ne morem verjet, da ste toliko ignorantski do tega, kar se dogaja z našo naravo. Slovenija trenutno predseduje Evropski uniji. Že to, da bi tak zakon sprejeli vsaj delno, to direktivo, na ta način realizirali, bi se lahko pohvalili v času predsedovanja. V predsedovanju imamo pomembne okoljske cilje navedene. Pri predsedovanju je treba spoštovat tudi prioritete Evropske unije, med katerim je spoštovanje tega »green deala« in vse, vsi cilji, konkretni, ki so v zvezi s tem povezani. Ne, vi takole z zamahom roke, da ne. Brez, da bi sploh utemeljili, zakaj in tako naprej, samo z razlogom, da se itak pripravlja druga zakonodaja. Pa kaj potem, če se pripravlja, če smo en del tu rešili, prepisali praktično tisti del iz direktive, prepisali, in če smo v teh treh členih kaj zgrešili, bi jih lahko popravili v drugem branju in bi vsaj en del tega realizirali.
80 % odpadkov, plastičnih, ki se pojavljajo v naravi, je delež embalaže za hrano in pijačo. Ugotavljajo analize in statistike. 80 %. To so točno te stvari, o katerih danes govorimo. Embalaže iz plastike, ki je ni mogoče reciklirat in je za enkratno uporabo. Med njimi so številne take, piše tu, v tej analizi, ki jo imam pred sabo, da končajo v naravi in se leta in leta razkrajajo, v morju sem pa že tako ali tako povedala, kako dolgo traja. 80 % odpadkov v oceanih je plastičnih. Spet govorimo točno o tej embalaži, o kateri hočemo mi danes zagotovit prepoved dajanja na trg.
Tukaj imam nekaj slik iz raznih plaž in morij, dve bom pokazala. Ena so te plaže, saj ne vem, če kamera lahko tako približa, ene so te plaže, ki jih lahko gledamo v raznih oddajah, ki so polne plastike. Plaže se sploh ne vidi več, kamenčkov, skal, karkoli je spodaj, zato ker je vse prikrito s plastiko,

42. TRAK: (SB) – 13.25

(nadaljevanje) največkrat z embalažo od steklenic ali embalažo to za enkratno uporabo za uporabo hrane. Potem imamo oddaje, posnetke, slike na internetu plavajoče plastike v morju. Spet največji delež točno tega kar hočemo danes preprečiti. Tudi raziskava ta, o kateri govorim, je zaključila, da največji delež odpadkov predstavljajo potrošniški predmeti, predvsem posoda za hrano in jedilni pribor, plastične in steklene steklenice in pločevinke, plastične vrečke. Točno to kar nagovarja ta zakon. Največja koncentracija onesnaževanja je bila ugotovljena na obalah in morskem dnu v bližini obal. Od tega največji del takšnih, ki jih ni mogoče reciklirati tudi če bi se predčasno zajeli. Se pravi mi ne govorimo o tem, da moramo boljše zbirati odpadke zato, da jih bom reciklirali, govorimo o tej plastiki za enkratno uporabo. In Slovenija je oranžna v učinkovitosti boja proti plastiki. Tukaj imam ta članek, ki govori o tem, da je s 3. julijem po vsej Evropski uniji začela veljati prepoved izdelkov iz direktive zmanjšanje vplivov nekaterih plastičnih proizvodov in ta članek pojasnjuje, da se je pri tej analizi zelo slabo odrezala Slovenija. In že sprejetje tega zakona bi nas lahko pri takih raziskavah bistveno višje uvrstila, ampak ne, mi smo na oranžne na semaforju, ne sprejmemo direktive v pravem primeru in niti enega pomembnega deleža nočemo sprejeti, da bi vsaj en del rešili.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Vojko Starović ima besedo.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Kdor uporablja razum ne mistificira sveta in tega kar je v njem. Mi enostavno ne pristajamo na to, da je svet v redu, ker ne vidimo odpadkov, ki jih vsak dan proizvajamo in smeti, ki sproti izginjajo in se kopičijo nekje daleč proč od naših oči. Problem pa je v tem, da te smeti in odpadki ne izginejo, vse skupaj je še vedno tu nekje, pa čeprav tudi predelano, sploh hudo je s to plastiko, z oceani, dobro, jaz živim ob morju in tam mogoče je še bolj poudarjena. Ta nenehna rast mikro delcev plastike je strahovita in dejansko uničuje morje. Če smo lahko še do pred nekaj leti dejansko uživali, si si dal masko, si videl ribe, si videl življenje, je zdaj tega vse manj. Kaj danes bolj potrebujemo kot da zmanjšamo proizvodnjo teh odpadkov škodljivih snovi in smeti. In naloga opozicije je tudi v tem, da opozori na te zadeve in mislim, da smo naredili eno pravo potezo s tem zakonom in bi se pridružil mnenju moje kolegice dejansko nek ignorantski odnos do tega samo zaradi tega, ker je predlog prišel mogoče iz opozicije.
Rešitev za ta problem je ponudil že / nerazumljivo/ čeprav se to sliši zelo nenavadno. Veliki nemški filozof je namreč vedel, da brez javne rabe uma, kar rad naš Trček uporablja, dr. Trček, državljani in državljanke zelo hitro zdrsnejo od stanja, ki je ravno nasprotno razsvetljenskemu. To stanje je Kant imenoval nedoletnost. In me se res nedoletno obnašamo. Na srečo imamo tu Evropo, ki nas opozarja, ki dela, ki je naredila en plan brezogljična Evropa leta 2050 tudi na podlagi smet, deklaracije / nerazumljivo/, mi pa ne, mi pa nič, mi pa kot otroci gremo res nedoletno. Ampak, da se razumemo, kar naš prijatelj dr. Trček ne pojasni oziroma je pojasnil, pa nisem jaz to še čul, ampak bi vseeno rad ponovil kaj pomeni javna raba uma.

43. TRAK: (NB) – 13.30

(nadaljevanje) To ne pomeni, da si izmenjamo neka mnenja, kar to zdaj tukaj delamo. Taka izmenjava neka stališča in ki jih potem podpiramo. Tako izmenjavanje namreč pomeni zasebno, privatno rabo uma. Lahko poteka na v javnosti po televiziji, radiu, ampak še vedno je zasebno. To zasebno, ko jaz govorim, pomeni, da ljudje svoja mnenja do katerih imajo pravico, brez dvoma, ko danes zmeraj ponovno poudarjamo, širijo okoli sebe in iščejo somišljenike. S takim delovanjem v resnici zasedajo javni prostor in ga okupirajo in omejujejo svobodno rabo uma. Javna raba uma je po Kantu nekaj drugega, pomeni razmišljanje v strogem pomenu besede. Raba uma oziroma razuma namreč sploh ni nekaj kar bi si lahko človek osebno lastil. Ni lastnina in mora biti onkraj po Kantu vsake lastnine on onkraj vsakega mnenja in onstran vsakega poizkusa, da bi kdo prisilil ljudi k enotnemu razmišljanju. On je dobro vedel, da državne institucije, politične organizacije, religiozne korporacije in druga podjetja izkoriščajo javni prostor za svoje interese, čeprav se sklicujejo na splošno korist. In mi to delamo zdaj, namesto da bi dejansko uporabili razum in rešili ta problem in se ga lotili. Se ne doletno obnašamo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
In kot zadnji ima besedo mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Moja dva predgovornika sta že veliko povedala in bom zato kratek. Poglejte, v SAB smo pripravili zakon in ga skupaj z opozicijo vložili v zakonodajni postopek, ker Vlada ni opravila svojega dela, ni predstavila niti zadev, ki jih ima pripravljene niti jih sama kljub trditvam, da jih ima pripravljene, ni sprejela na seji, da bi postale veljavne.
Naša prioriteta je zdrava čista pitna voda in tudi na našo pobudo je pravica do pitne čist vode bila zapisana v Ustavo in zato, da zasledujemo tudi ta naša prizadevanja po čisti pitni vodi, smo tudi pripravili zakon s katerim zmanjšujemo uporabo določenih plastičnih proizvodov za enkratno kratkotrajno uporabo, saj ti prehajajo v vodotoke, preko njih v živali in tudi v podtalnico. In samo naključje je hotelo, da vse te aktivnosti sovpadajo z referendumskimi aktivnostmi za ohranitev zdrave in čiste pitne vode in dostopa do priobalnih zemljišč in jaz lahko samo jasno in glasno povem, da bomo v SAB še nadalje branili vodo in okolje, saj je okolje, zdravo okolje za stranko SAB zelo pomembno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Zaključujem splošno razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prekinjam 24. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali čez pol ure, to je ob 14.05.
Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 13.34.)

44.TRAK (VI) 14.05

(Seja se je nadaljevala ob 14.05.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Preden preidemo na postopek glasovanja vas želim obvestiti, da bo Državni zbor glasovanja opravil po naslednjem vrstnem redu: 7., 32., 8., 11., 13., 20., 37., 27., 29. in 38. točka dnevnega reda.

Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ni primeren za nadaljnjo obravnavo.«
Kolega Rajh obrazložitev v imenu poslanske.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lep pozdrav vsem skupaj!
V stranki SAB smo skupaj s kolegi podprli ta predlog zakona zato, ker želimo nasloviti težave s katerimi se soočajo najtežji bolniki, torej bolniki, ki imajo raka, ki se soočajo z epilepsijo, ki imajo Parkinsonovo bolezen in še kakšno drugo. Vsi ti bolniki so si danes določene zadeve prisiljeni kupovati na črnem trgu in tako na en način ogrožati svoje zdravje, hkrati se pa v najtežjih trenutkih svojega življenja ponižati na nivo enega prestopnika in kriminalca. Mi smo vložili zakon s katerim se regulira pridelava in predelava konoplje za medicinske namene. In to z edinim ciljem, da se najtežjim bolnikom omogoči dostop do kakovostnih in reguliranih zdravil. Sedaj so si, kot že prej povedano, ti bolniki in njihovi svojci prisiljeni pomagati sami in to tudi velikokrat na škodo svojega zdravja. Mi tu ne govorimo o legalizaciji konoplje, ampak o enem zelo ozkem področju. Glede na to, da ministrstvo zakona kot ga je obljubilo v roku ni pripravilo in da je tudi v sami razpravi se nekako od te svoje obljube oddaljilo pozivam vse, da temu našemu predlogu zakona omogočite nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske, kolegica Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Jaz se z argumenti predstavnika SAB popolnoma strinjam, vendar je žal zakon pač tako, bom rekla, bolj površno pripravljen v nasprotju s konvencijo. Sem vam pa zelo globoko hvaležna kolegi, da ste odprli to temo in to debato, ki čaka močno predolgo na svojo realizacijo. Ministrstvo za zdravje že ignorira sklepe tega odbora za zdravstvo že, bom rekla, ker dolga leta. In ravno to, kar zahteva SAB v svojem predlogu zakona smo jim naložili že naj uredijo s podzakonskimi akti. Zgodilo se ni, žal, nič. Vmes se menjajo vlade, odhajajo ministri, uradniki vztrajno ustavljajo vsakršen proces v tej smeri. In tudi stališče predstavnice ministrstva me je, blago rečeno, zgrozilo. Kajti, je zastarelo in večina evropskih držav že ima regulirano konopljo v zdravstvene namene in zdravi svoje bolnike legalno s tem. Naši bolniki, rakavi in vsi drugi, pa se morajo zatekati na črni trg in so stigmatizirani.

45. TRAK: (SC) – 14.10

(nadaljevanje) To je dejansko nedopustno in ne samo zdravstvena in moralna škoda. Dogaja se tudi ogromno gospodarska škoda. Naj vas samo opomnim, da konoplja je spremljevalka človeka že od pamtiveka, že v / nerazumljivo/ boste našli vse od tkanin do nekih tinktur in flaškic. To, da se je pač farmacija odločila, da bo imela monopole nad človeškim zdravjem ni ravno dobro za ljudi. Zdravje ljudje je postalo biznis na žalost in o tem smo govorili v teh dnevih zelo veliko in to nikakor ni dobro. Zdravje ljudi je pravica in absolutno temu predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Kot rečeno pa je zelo dobrodošlo, da smo znova spregovorili o tej temi.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne.
V lastnem imenu kolegica Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa.
Jaz bom seveda danes glasovala o tem, da zakon je primeren za glavno obravnavo se pravi proti predlaganemu sklepu. Rada bi pa nekaj povedala. Kar nekaj zakonov je na tej seji, ki jih je pripravila opozicija. Vsak po svoje smo in to je tudi smisel opozicijskega vlaganja Zakonov o načelnih pomembna vprašanja, za katere mislimo, da bi mogla biti urejana pa še niso bila urejena. Mi smo v konkretnem primeru tako kot pri Zakonu o konoplji, če po skrajšanem imenu pokličem ta zakon in Zakonu o prepovedi plastičnih proizvodov predlagali zakon po rednem postopku, splošno obravnavo in dali s tem zakonodajnem postopku možnost, da površnosti kot je rekla kolegica ali nedorečenosti v nadaljevanju postopka popravimo. Tako da vsi izgovori so v bistvu tukaj odveč. Gre tako pri opoziciji kot koaliciji za to ali načelno podpiramo rešitev, ki jo zakon ponuja. Če jo, potem lahko zakon v nadaljevanju popravimo. Vsi se zavedamo to so kratki zakoni po nekaj členov. Če smo načelno proti ali če iz prestižne bitke med koalicijo in opozicijo pač niti enega predloga opozicije ne moremo podpreti, potem smo pač za to, da zakon ni primeren. Jaz bom glasovala za in prosim, da vsi tisti, ki mislite, da je to področje treba urediti, da glasujete za to, da zakon nadaljuje svojo zakonodajno pot.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.)
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 18.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 18.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 32. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je primeren za nadaljnjo obravnavo.«
Kolega Miha Kordiš v imenu poslanske skupine, obrazložitev.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Slovensko zdravstvo je v krizi. Ne ne govorim o epidemiji Covid-19 govorim o stanju, ki je vladalo že preden je korona virus zajel Republiko Slovenijo. 5,9 odstotka BDP javnih sredstev namenjamo za zdravstveni sistem v tej državi, če se želimo primerjavi z razvitimi državami Evropske unije bi morala ta številka doseči 7,2 odstotka BDP. Prevedeno v absolutno številke investicije v slovensko zdravstvo so kratke za 500 mogoče 600 milijonov evrov vsako leto, ker zdravje državljank in državljanov pač že tri desetletja ni politična prioriteta. Kriza v slovenskemu zdravstvu je torej iz ene strani nastopila, zaradi kroničnega pod financiranja in zanemarjenja na drugi strani pa javni zdravstveni sistem kot smo ga podedovali še iz nekdanje domovine že 30 let nažirajo raznorazne oblike korupcije tudi legalizirane korupcije. Govorim o zdravnikih dvoživkah, o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, preplačila o nabavah in podobno. V Levici želimo situacijo obrniti na okoli in zdravje državljank in državljanov pod okriljem javnega zdravstva postaviti na prvo mesto, zato predlagamo, da se za zdravstveno blagajno vpelje tako imenovana proračunska varovalka na enak način kot jo pozna tudi pokojninska blagajna

46. TRAK: (ŠZ) – 14.15

(nadaljevanje) Naša zdravstvena blagajna kot plačnik materiala in storitev je namreč odvisna od vplačanih prispevkov. Kakšen je obseg teh vplačanih prispevkov pa je odvisno od situacije na ciklu kapitalizma. Takrat ko je kapitalizem v razcvetu je veliko delovnih mest, plače so boljše, vplačila prispevkov so visoka. Ampak takrat ko nastopi kriza, ko ljudje izgubljajo delo, ko so pod največjimi psihosocialnimi stiskami, ravno takrat ko se skrči gospodarstvo, pa tudi količina denarja v zdravstvenem sistemu upade, zmanjša se obseg posegov operacij, zdravstvena oskrba je zaradi tega slabša. To je absolutno nesprejemljivo. Če obravnavamo zdravje državljank in državljanov kot človekovo pravico, ne pa kot neke pogojnega ali bog ne daj, kot biznis, potem jim moramo to zagotoviti / znak za konec razprave/ ne glede na to, kako se obrača gospodarstvo. Saj tudi nihče ne reče upokojencem, da bodo njihove pokojnin izplačane ali ne, pač odvisno od gospodarske rasti, z enako logiko je potrebno zavarovati tudi javni zdravstveni sistem. Če so v bolnišnicah še proste kapacitete in prosti kadri, ali je potrebno dodatno financirati posege, ki bi se lahko izvedli, naj vskoči država, naj premakne proračunske evre, zakaj navsezadnje plačujemo davke. / znak za konec razprave/
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.)
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 53.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja sprejetega na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti 1.
(Za je glasovalo 84.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, v okviru skrajšanega postopka.
Ker k predlogu sprememb in dopolnitev Poslovnika komisije za poslovnik ni sprejela nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu. Ob tem vas želim opozoriti, da morata skladno s 94. členom Ustave Republike Slovenije za sprejem sprememb in dopolnitev Poslovnika glasovati dve tretjini navzočih poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 8.
(Za je glasovalo 79.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da so spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora sprejete.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, v okviru skrajšanega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bili zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za 56, proti 7.
(Za je glasovalo 56.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 20. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju, v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne, 7. julija 2021.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 3. členu pod število ena. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja za novi 55a. člen. Če ta amandma ne bo sprejet, postane naveden amandma brezpredmeten.

47. TRAK: (NB) – 14.20

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 3. členu pod številko 2. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 4. in 24. členu. Če ta amandma je ne bo sprejet, postaneta navedena amandmaja brezpredmetna.
Kolega Nik Prebil, obrazložitev glasu v imenu poslanske.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Kolegice in kolegi!
V LMŠ smo vložili amandma k 3. členu z namenom večje varnosti in bolj ustreznega nadzora, ko po tem novem zakonu uzakonjujemo oziroma dovoljujemo uporabo dušilcev. Namreč sedanji predlog, predlog ki ga je predlagala koalicija, dovoljuje prodajo posesti in uporabo dušilcev brez posebnih dovoljenj, torej pomeni, da ga lahko kupi kdorkoli, kadarkoli ga posoja, preprodaja, kar se nam ne zdi ustrezno. Predlagan amandma torej določa, da mora nekdo, ki že ima orožje oziroma orožno listino, le s to prestopiti do ustreznega prodajalca, ki takšen dušilec poka, tudi prodaja in le tako lahko ta dušilec poka tudi kupi, s tem torej, da predloži veljavno orožno listino. Mnenja smo, da je takšen nadzor dober, da je takšna varnost nujna, s tem se strinjajo tudi nekatere organizacije, ki so sodelovale na javni predstavitvi mnenj in predvsem kar je pojmljivo, da to podpira tudi policija, na kar je seveda med samo obravnavo tudi opozorila. Rad bi opozoril tudi, da ta člen nikakor in na nikakršen način ne povečuje birokracije, namreč zgolj veljavno orožno listino bo moral kupec predložiti prodajalcu, ko bo kupoval dušilec oziroma napravo za zadušitev poka pri prodajalcu, kupil ga pa bo lahko, kot rečeno, zgolj in samo za orožje, ki ga poseduje oziroma ima zanj veljavno orožno listino. Zdi se nam namreč normalno, da lahko ljudje kupujejo dušilce kar prosto kot se jih paše, tudi za orožje, ki ga sploh ne posedujejo, namreč potem se tukaj postavlja vprašanje, za koga ta dušilec kupuje, morda za nekoga, ki orožje poseduje nelegalno, torej ga je pridobil na črnem trgu. Takšno ureditev že poznajo ponekod v Evropi kot jo predlagamo mi, v Estoniji, Nemčiji in na Danskem in še v številnih drugih državah, je pa amandma vsebinsko povezan s 4. in 24. členom, tako da, morajo biti vsi te trije amandmaji torej sprejeti, da bo amandma ustrezno vpeljan v zakon.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 44.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Ker amandma Poslanske skupine LMŠ k 3. členu pod številko 2 ni bil sprejet, sta postala amandmaja istega predlagatelja k 4. in 24. členu brezpredmetna.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 10. členu.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 47.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 13. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Kolega Nik Prebil. Obrazložitev glasu v imenu poslanske.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa predsednik.
Še enkrat. Amandma k 13. členu govori o upravičenih razlogih za izdajo orožne listine iz razloga športa. To je izredno pomemben člen za slovenski strelski šport, ki pa ga je seveda koalicija na prejšnji seji odbora dodatno zakomplicirala oziroma dodatno nekako dovolila, da uporabljajo orožje, ki se sedaj uvaja pod prepovedano orožje, po novi prekategorizaciji tudi določenim osebam, ki za to zdaj več ne izpolnjujejo pogojev. Torej mi v bistvu predlagamo identično ureditev kot je bila predlagana s spremembo, torej da posameznik predloži dokazilo, da je član strelske organizacije,

48. TRAK: (SB) – 14.25

(nadaljevanje) ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije oziroma Združenje športnih zvez ali druge mednarodno priznane strelske športne zveze ali strelske organizacije brez tega, da to omogočamo tudi organizacijam, ki imajo status nevladne organizacije in delujejo na področju obrambe. Namreč, takšna organizacija potem ne spada pod ta del, kjer ima upravičen razlog iz razloga športa, kot drugo pa se pojavljajo vprašanja zakaj to uvajamo sedaj, zakaj to uvajamo za točno določene organizacije, ki vemo komu so blizu in tudi obstaja bojazen, da bi po nekaterih linijah in po nekaterih prijateljstvi do takšnega statusa prišle tudi nekatere organizacije proti katerim se danes borimo, to so recimo vardi in bi lahko takšno orožje posedovala. Temu nasprotujemo, zato želimo, da se stavek, torej »status nevladne organizacije, ki delujejo na področju obrambe« črta iz 13. člena.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 47.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanska skupina Levica k 13. členu pod številko 2.
Kolegica Nataša Sukič, obrazložitev v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Torej, tudi mi predlagamo, da se ta sporni in zelo nevarni 13. člen črta. Namreč, gre za enega najbolj spornih amandmajev sprejetih na odboru, in sicer, da bodo lahko po novem orožne listine za orožje iz najbolj strogo regulirane A kategorije dobili tudi posamezniki, ki so člani strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Prav ste slišali ne športa, ampak obrambe. Čeprav ste se ves čas predušali v koaliciji, da gre za šport. No, kot vidite ne gre samo za šport in ja po prvotnem predlogu bi orožne listine sicer lahko dobili samo člani strelske športne organizacije, ki je članica recimo Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze. Skratka po prvotnem predlogu bi to orožje iz razloga športa, torej še enkrat poudarjam iz razloga športa res dobili vsi športni strelci, ampak v SDS in NSi ste vložili ta sporni amandma, da bi omogočili pravno podlago za neke kvazi organizacije recimo VSO, da bi jim pripravili pravno podlago, da lahko oni tudi uporabljajo to orožje, torej strogo regulirano orožje. In včeraj sem vam pokazala sliko tukaj in vidite še pred nekaj letih so streljali s prepovedanim orožjem, tromblom je bil gor inštaliran, bajonet je bil gor inštaliran, prepovedano, čeprav je bilo meni pojasnjeno, da je šlo za neko ekshibicijo, da je vojska to pripeljala, lepo vas prosim, 50 let starih pušk gotovo niso pripeljali članom VSO, da bi tam nekaj pokali za njimi. Tako, da predsednik tega društva pa ni nihče drug kot sam državni sekretar Božo Predalič, ki torej, da se ne bo več kršila zakonodaja, se pripravlja super pravna podlaga za tovrstne zadeve, da v bodoče ne boste v škripcih in seveda je treba ta zelo nevaren in spornem člen brisati.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 48.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 19. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 50.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS, NSi in SMC k 55. členu.
Glasujemo. Navzočih 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 2.
(Za je glasovalo 55.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

49. TRAK: (TB) – 14.30

(nadaljevanje) Odločamo še o amandmaju Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC za novi 55.a člen.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 4.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona in ker predstavnik Vlade, kot predlagateljice predloga zakona je že v uvodni obrazložitvi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona, prehajamo na odločanje o navedenem predlogu: »Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.«
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 31.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Ker predlagani sklep ni sprejet, bo zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji. Na podlagi tretjega odstavka 137. člena Poslovnika, predlagam zboru, da sprejem naslednji sklep: »Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada.«
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 2.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 37. točko dnevnega reda – Prva obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji je primeren za nadaljnjo obravnavo.«
Obrazložitev glasu, v imenu poslanske skupine, kolega Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala predsednik za besedo.
Spoštovani kolegice in kolegi!
Zakon o organiziranosti in delu v policiji seveda prinaša policistom na podlagi strokovnega sporazuma nekaj bonitet. Na palec lahko rečemo, da bi lahko policist dobil 150 evrov več, kot sicer. Vendar, po drugi strani pa se nahajajo v tej noveli tudi določbe, ki so skrajno problematične. Ena od njih je ta, da bo na presečni datum, torej, ob dnevih uveljavitve teh novel, vsem vodjam organizacijskih enot na nivoju GPU, se pravi generalne policijske uprave, vsem direktorjem policijskih uprav in vsem komandirjem, ki, mimogrede, postajajo načelniki policijskih postaj, prenehal položaj in bodo na nek način prepuščeni na milost in nemilost katerekoli vladajoče se politike, ki bo lahko potem odločala o temu, ali bo šlo za nov postopek, kar se tiče, izbirni postopek za to delovno mesto, ali pa bo ostal oziroma ali bo kandidiral ali sploh ne bo kandidiral.
Torej, v tem primeru gre za neko čistko, ki je izjemno problematična in seveda drugi razlog, kateri je izjemno problematičen, je tudi ta, da se jemlje pristojnosti državnega tožilca v predkazenskem postopku, v primeru, kadar se odloči, da ne bo usmerjal trenutno preiskavo kaznivega dejanja in se omogoča večji manevrski prostor ministru. Nenazadnje, v usmeritvah piše, da se odpravlja situacija, o kateri je bil državni tožilec obveščen o kaznivem dejanju, ni pa prevzel usmerjanja posledično, pa tudi usmerjanje ministra, glede na veljavno določbo Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ni bilo mogoče. To pomeni, da se dopušča možnost in samo ti dve predlagani noveli sta izjemno problematični in menim, da pravzaprav tisti, ki na eni strani razume stisko policistov, na drugi strani vidi, da se lahko sistem policije s temi določbami popolnoma spremeni, zruši in postane lahko odvisen in nič več samostojen,

50. TRAK: (SC) – 14.35

(nadaljevanje) potem pravzaprav nima niti dileme kako bo glasoval. Mi seveda te novele ne morem podpreti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nataša Sukič, v imenu poslanske skupine.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Skratka danes je pred nami še eden v nizu zakonov, ki so strokovno neutemeljeni, škodljivi in po meri oblasti in ne ljudi. Tako kot STA, RTV, Računsko sodišče in drugi nepogrešljivi gradniki demokratične družbe je tudi policija talec Janeza Janše. Zakon dejansko omogoča politično vpletanje v odprte kazenske postopke. Minister bi si rad zagotovil dejansko vpliv na potek kazenskih preiskav, tožilstvo pri usmerjanju in vodenju preiskav ne bi bilo več neodvisno. Janez Janša in Aleš Hojs pa bi lahko poskrbela, da postanejo njuni pajdaši do končno nedotakljivi. Na drugi strani bi se lahko na tak način tudi lažje eliminiralo politične nasprotnike. Zastraševanje in poizkusi kazenskega preganjanja vse, ki se v Vlado ne strinjajo bi se s tem institucionalizirali. V zakonu so tudi seveda dodatne zadeve, ki bodo še bolj podredile NPU. Potem imamo tudi določbo, da na primer podaljšuje se možnost suspenza policista, če to predlaga zdravstvena komisija, komisija, ki je seveda imenuje politično nastavljeni generalni direktor policije. Pa da se ne bi, potem se seveda ovira tudi sindikalna angažiranost policajev in tako naprej in tako naprej. Skratka spornih členov je v tem zakonu, kar mrgoli. Cilj pa je očitno eden sam do končna podreditev policije, političnim interesom Janeza Janše in Aleša Hojsa. To je tako škodljiv zakon kot ga že dolgo nismo videli. Če bo ta Državni zbor tako naivno podpiral tako grozljive in strašljive zakone, potem nam res ni več pomoči seveda bomo glasovali odločno proti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rudi Medved v imenu poslanske skupine.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo predsednik.
V Listi Marjana Šarca menimo, da spremembe Zakona o organiziranosti in dela v policiji nikakor niso primerne za nadaljnjo obravnavo, kar je sicer škoda, ker nekaj določb tega zakona pa gre v prid policistom, ampak pod krinko graditve sodobne in učinkovite policijske organiziranosti, vodenja in usmerjenja se skriva težnja Vlade Janeza Janše po popolni politizaciji in podrejanja sistema, sistema Slovenske policije. Vodstveni kader bo še bolj v primežu političnih usmeritev sicer bodo sledile nadaljnje menjave brez preverljivih krivdnih razlogov. Z črtanjem poglavitne razmejitvene norme med policijo in državnim tožilstvom vlada Janeza Janše poskuša legalizirati že dosedanjo prakso nedopustnega vpletanja politike v predkazenske postopke, usmerjanje katerih je sicer pod izključno pristojnostjo tožilstva. Poleg tega bo imela politika preko ministrovih uradnikov direktni vpogled v konkretne kazenske postopke. Po mrcvarjenju Nacionalnega preiskovalnega urada vse od nastopa te Vlade sedaj sledi še demontaža te kriminalistične enote. Neposredna podreditev Nacionalnega preiskovalnega urada, upravi, kriminalistične policije in njenemu direktorju pomeni tako rekoč konec avtonomije NPU. Potem, ko je politika obglavila NPU bo sedaj dokončno amputirala NPU vseh pristojnosti odločanja o tem kaj in kako bo Nacionalni preiskovalni urad preiskoval. To so te ključne določbe tega zakona kot jih vidimo v Listi Marjana Šarca in po prepričanju naše poslanske skupine v nobenem primeru ne bi smele biti sprejete. Ne bi smele biti sprejete, če hočemo ohraniti policijo kot jo poznamo in kot jo spoštujemo. Policiste ko javni servis vseh državljanov, kar tudi so ne pa kot policijo kot sistemsko orodje za obrambo vladajoče politike.
V Listi Marjana Šarca bomo glasovali proti nadaljnji obravnavi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Maša Kociper v imenu poslanske skupine.

51. TRAK (VI) 14.40

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Tudi v Poslanski skupini SAB bomo glasovali proti temu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
Jaz ne bom ponavljala razlogov, ki so jih kolegi že lepo našteli, zlasti se strinjam z obema ključnima razlogoma, ki jih je naštel kolega Baković. Dodala bi pa še enega. S tem zakonom je tudi vsakokratni direktor NPU degradiran na nivo navadnega javnega uslužbenca, ki se mu lahko mandat izteče takoj po menjavi vsakokratne vlade. Se pravi, tako kot lahko drugim državnim sekretarjem in ostalim preneha mandat v enem letu po menjavi vlade, tako je sedaj tudi direktor NPU degradiran na ta nivo, kar pomeni seveda še nadaljnji poseg v neodvisnost in samostojnost tega organa. In vse skupaj je kljub vsem dobrim stvarem v tem zakonu res toliko slabega, da ne moremo podpreti, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine?
Kolega Trček v lastnem imenu.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja. Včeraj sem poslušal Hojsovega Aleša kaj je ubesedoval. Ideološko je sporno, da se komandirji na operativni ravni imenujejo komandirji, ker je to socialistično, čeprav je to dediščina Avstro-Ogrske, pa imamo nekaj sosednjih držav, Francija, Italija, pa še kaj, ko se isto imenujejo. Drugo je problematično, da gre določenim županom na jetra, ker so določeni komandirji šest, sedem let na nekih funkcijah. Mogoče jim gre na jetra zaradi tega, ker stopajo po robu zakona ali čez rob zakona ali so napihali. Absolutno jim gre na jetra NPU, ker preiskuje rabote, ki se jih gre ta vlada. Še bolj vam gre pa na jetra tožilci, ki bi usmerjali te preiskave. Nehajte se zajebavai, prosim vas lepo! Glasoval bom proti. To bi bilo tudi nevarno, če bi jaz bil predsednik vlade, kaj šele tozadevni gospod.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 41.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 27. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 7. 7. 2021.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 16. členu.
/ oglašanje iz klopi/ Prosim, da se to… Jaz sem prekinil… ampak prosim vas, da hitro odreagirate, ne takrat… / nemir v dvorani/ ne takrat, ko glasujemo.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? (Da.)
Kolegica Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): V imenu Poslanske skupine LMŠ napovedujem, da tega amandmaja ne bomo podprli.
Namreč, ne ponujate prav nobenega strokovno utemeljenega razloga za to, da drastično nižate denarne kazni za prehitro vožnjo, tudi recimo v naselju. Zavedati bi se morali, da lahko tako drastično znižanje denarnih kazni, recimo, za prehitro vožnjo za 30 kilometrov na uro iz 500 evrov na 250 evrov in ob tem ne ponujate nobene dodatne, recimo, stranske kazenske sankcije, ki bi še vedno zagotavljala nek odvračilen učinek, recimo, večje število kazenskih točk ali pa začasni odvzem vozniškega dovoljenja, lahko takšna sprememba zakonodaje, ki je v veljavi že od leta 2011, se pravi so udeleženci v cestnem prometu na takšne kazni nekako navajani že. Takšna sprememba lahko privede do tega, da se bo v resnici varnost v cestnem prometu znižala. Vsi vemo, jaz upam, da se vsi zavedamo, da že prekoračena hitrost za, recimo, 10 kilometrov na uro v naselju ko otrok steče po žogo na cesto, lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. In še toliko bolj ne razumem vaših zatrjevanj zakaj in čemu znižanje teh denarnih kazni za prehitro vožnjo, ko ste uporabljali razlago, da visoke denarne kazni pa tako ali tako nimajo odvračilnega učinka.

52. TRAK: (ŠZ) – 14.45

(nadaljevanje) Po drugi strani pa v tej noveli hkrati višate denarno kazen za uporabo mobilnega telefona med vožnjo ali pa za parkiranje na invalidskem vozičku. Te logike ne razumem. Še posebej ali pa zlasti, če vemo dejstvo, da je previsoka oziroma prehitra vožnja eden izmed glavnih razlogov za prometne nesreče, tudi s smrtnim izidom. In po mnenju Poslanske skupine LMŠ je človeško življenje vendarle več vredno, kot pa za 250 evrov nižja denarna kazen za prekoračitev hitrosti za vožnjo v naselju. / znak za konec razprave/ Tako, da jaz si iskreno želim, da bi ta trenutek našli toliko modrosti, da tega amandmaja ne podpremo, ker nimamo strokovnih razlogov za to in takšno nepremišljeno spreminjanje zakonodaje, kazenske zakonodaje oziroma prekrškovne zakonodaje lahko privede do / znak za konec razprave/ hudih posledic, ko se bo začela uporabljati.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.)
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 38.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmaju. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona in ker je predstavnik vlade kot predlagateljici predloga zakona že v uvodni obrazložitvi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona, prehajamo na odločanje o navedenem predlogu: »Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.«
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 34.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Ker predlagani sklep ni bil sprejet bo zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji. Na podlagi tretjega odstavka 137. člena Poslovnika predlagam zboru, da sprejme naslednji sklep. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 15.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 15.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 29. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne, 8. julij 2021.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 11a. členu.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 44.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin nepovezanih poslancev, LMŠ in SAB k 15. členu.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 46.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.

53. TRAK: (NB) – 14.50

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 28.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 38. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga Zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa:
»Predlog zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo je primeren za nadaljnjo obravnavo.«
Obrazložitev glasu v imenu poslanske, kolegica Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovani poslanke, poslanci!
Seveda bom tudi v tem primeru glasovala za, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, kajti to je zopet opozicijski zakon, ki smo ga pripravili v stranki SAB, sopodpisale pa so ostale opozicijske stranke in sicer gre za to, da bi morala 3. julija v resnici stopiti v veljavo celotna direktiva prenesena bi morala biti celotna direktiva Evropske unije z naslovom »Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje«. Cilj te direktive, dolgoročni cilj je bistveno zmanjšano število plastike v naših vodah, zlasti pa in to je eden od bistvenih ciljev, za prepolovitev števila plastičnih odpadkov v morjih do leta 2030. Se pravi, Vlada bi morala do 3. julija, devet dni nazaj, to izjemno pomembno direktivo pripraviti za uveljavitev, pa je ni. Zopet smo v opoziciji se odločili pomagati, nismo imeli ne znanja ne strokovne pomoči, da bi prenesli celotno direktivo, ki v določenih delih določa tudi jasna merila glede zasnove plastike, kako morajo biti sestavine plastičnih izrekov glede označevanja, glede razširjene odgovornosti, vse to naj uredi Vlada. Smo pa nagovorili bistveni del te direktive, ki pa prepoveduje plastične izdelke za enkratno uporabo. To so izdelki, ki ključno onesnažujejo naše vode in morja, v morjih jih je 80 %. Med njimi so v največjem odstotku prisotne razne embalaže za hrano, potem posode za živila, pribori, kroniki, slamice, lončke za pijače. Vse to so nerazgradljive plastike, ki pridejo v naše reke in morja in ga seveda nepopravljivo onesnažijo. Živali v rekah in morjih umirajo, se zadušijo, použijejo plastične izdelke zaradi plastike, mikroplastike se tudi zmanjšuje njihova sposobnost reprodukcije in izumirajo celotne živalske vrste. Jaz vem, da Vlada obljublja, da bo to uredila, ampak vsak ta najpomembnejši del te direktive, to da se takoj prepove dajanje v uporabo in prodaja plastike, ki ni razgradljiva, bi lahko naredili že danes in s tem naredili en bistven korak tudi proti doseganju ciljev, okoljskih, ki smo si jih zadali kot država pri predsedovanju in kot Evropska unija. Ker kot opozarjajo strokovnjaki, za doseganje določenih ekoloških ciljev nimamo več let, če želimo spiralo negativno obrniti, imamo na voljo mesece oziroma dneve. Jaz predlagam, da ta zakon, ki ima šest členov potrdite, v nadaljevanju ga popravi Vlada, če je potrebno in to čim prej sprejmemo.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Nataša Sukič v imenu poslanske skupine.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Seveda bomo ta zakon, ta predlog zakona podprli. Zakaj? V Levici že od 2017, že štiri leta vztrajno naslavljamo priporočila, smo naslavljali na Cerarjevo Vlado, pa na Šarčevo Vlado in zanimivo, vsa ta priporočila o omejitvi ali pa o prepovedi prodaj plastičnih proizvodov od plastičnih vrečk pa potem nadalje so bila tako rekoč soglasno sprejeta v Državnem zboru, zgodilo pa se ni nič, ne pod Cerarjevo Vlado ne pod Šarčevo Vlado, samo sprejeto je bilo, ta priporočila. No, zato je čas, da se to z zakonom uredi in seveda bomo to podprli, kajti nekateri znanstveniki menijo, da je vse prisotnost plastike v naravnem okolju tisti mejnik, ki označuje začetek tako imenovane dobe plastike, nekakšne nove geološke dobe našega planeta in čas je, da temu odločno naredimo konec in nič hudega, če se bo pozneje prenesla celotna direktiva,

54. TRAK: (SC) – 14.55

(nadaljevanje) čas je, da začnemo danes, direktiva pa naj samo nadgradi to, kar danes morda še manjka. Mi bomo to vsekakor podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.) Prosil bi vas, da po glasovanju samo še prisluhnite dvem stavkom, ker po navadi nastane hrup kot, da je zazvonil šolski zvonec.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 41.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 24. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali v ponedeljek 12. 7. ob 9. uri.
Poslanke in poslance prosim, da zaradi priprave dvorane na sejo brez navzočnosti javnosti, ki bo v ponedeljek 12. 7. ob 9. uri iz dvorane odnesete vse stvari.
Hvala lepa in lep vikend. Posvet vodij poslanskih skupin ob 15.10.

SEJA JE BILA PREKINJENA 9. JULIJA 2021 OB 14.57.