Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - št. in vrsta seje
Državni zbor - 72. Izredna
Datum zasedanja
12. 5. 2021
Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
72. izredna seja

(12. maj 2021)


Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 72. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Jurij Lep do 14. ure, Felice Žiža, Franc Jurša in mag. Dušan Verbič.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 72. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. maja 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 72. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem.
V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja dr. Mateju T. Vatovcu.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik.
Lep pozdrav vsem!
Zgodba drugega tira je stvar, ki se vleče skoraj dve desetletji. Zgodba, ki je na nek način dobila svojevrsten epilog leta 2017, ko je v času Cerarjeve Vlade bila sprejeta odločitev, da se ta drugi tir dejansko izgradi. Je pa to odločitev spremljal tudi rahel problem, in to je, da je v Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom bila vnesena tudi določba, ki omogoča vstop tujih držav v lastniško strukturo podjetja 2TDK, ki upravlja z drugim tirom, in na tak način tudi določen nad našo, slovensko železniško infrastrukturo. Takrat je bila ta možnost vpeljana, drugi tir bi, če bi se ta zakon izvajal v celoti, lahko postal edini del slovenske železniške infrastrukture, ki bi bil v solastništvu neke tuje države. Takrat so se tudi začela pogajanja z Madžarsko za vstop v 2TDK, do nastopa prejšnje Vlade, Vlade Marjana Šarca, ko se je takratna infrastrukturna ministrica odločila, da se to stvar da narediti drugače, da se finančno konstrukcijo da zapreti brez vstopa tujega kapitala. In tako je bilo potem tudi na koncu sprejeto, potrjeno v poroštvenem zakonu za izgradnjo drugega tira, in vsi smo mislili, da je na tej točki ta stvar končana. Ampak to ni bilo tako. Prišlo je do menjave Vlade. 3. marca 2020 je mandat za sestavo nove Vlade dobil prijatelj madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana Janez Janša in manj kot mesec po prisegi Vlade

2. TRAK (VI) 10.05

(Nadaljevanje) so se že začeli indici o tem, da se bodo pogajanja z Madžarsko ponovno začela in da je resno ponovno v igri scenarij po katerim bi tuje države vstopale v lastniško strukturo podjetja 2TDK. To, če pogledamo kaj je vsebina te pobude je, seveda, čista norost in nesmisel. Poleg tega, da bi za vložek 200 milijonov, ki bi ga ta tuja država prinesla bi seveda 2 TDK moralo odplačevati ta vložek v času sklenjene pogodbe, seveda, tudi del dobička. Naj bi zagotavljali logistične posle za madžarska podjetja in, tisto kar je verjetno ključno pri celotni zgodbi, najmanj 30 tisoč kvadratnih metrov kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče z možnostjo celo znotraj koncesijskega območja Luke Koper. Tisti, ki se ukvarjajo z logistiko in se spoznajo na logistiko, bom rekel, skorajda enoglasno opozarjajo na to, da je to ključna nevarnost pri tovrstnem vstopu neke tuje države v 2TDK in seveda tudi za širitev Luke Koper. Gre za vprašanje nacionalnih interesov, če želite. Gre za vprašanje tega na kakšen način bo tudi po tej epidemiji okrevalo slovensko gospodarstvo. To so kapacitete, ki jih potrebuje Luka Koper, zaenkrat še slovensko pristanišče, kapacitete, ki omogočajo njen razvoj in širitev in se zavezati, da bi v nek dolgoročni najem dali takšno količino prostora znotraj Luke Koper bi bilo seveda nesmiselno, predvsem pa zelo verjetno škodljivo tudi z vidika tega, kako se lahko dalje razvija Luka Koper. Sami veste, tudi posledično celotno slovensko gospodarstvo. Zaradi tega v zakonu predlagamo eno preprosto rešitev, to je to, da se črta možnost vstopa tuje države v podjetje 2TDK. Naj na koncu poudarim, da so razlogi precej jasni. Kot rečeno, finančna konstrukcija je zaprta, sredstva za to in naslednje leto so v proračunih že zagotovljena in vlada tudi tega ni spreminjala. Dodatna sredstva EU so tudi še na razpolago, tudi znotraj mehanizma za okrevanje in razvoj. Da je tudi finančna konstrukcija se je zmanjšala za ravno 200 milijonov, se pravi za ta vložek, ki bi ga vložila tuja država, iz 1,2 milijarde na milijardo, in da se je v bistvu če bi bilo potrebno zagotoviti dodatne vire financiranja. Tudi sam predsednik vlade to vztrajno poudarja. So trenutno posojila oziroma tudi obveznice na mednarodnih finančnih trgih cenejša od tovrstne oblike, ki je predlagana. Tako da s tem zakonom predlagamo, da se to možnost izključi in da se tudi prepreči na ta način škoda, ki bi lahko nastala s tovrstnih vstopom. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku vlade, in sicer gospodu Alešu Miheliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, ostali cenjeni gostje!
Vlada je sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o drugem tiru, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem. S predlogom zakona se predlaga predvsem odprava možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukturo družbe 2TDK in posledično njihovega sodelovanja pri financiranju izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Vlada predlogu zakona nasprotuje. Zakon o drugem tiru podrobno določa pogoje za sodelovanje družbenikov. To sodelovanje predvideno zgolj kot možnost, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Namen ureditve torej ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč se natančno regulirajo pogoji finančnega sodelovanja, s tem pa se omejujejo učinki sodelovanja in zmanjšujejo nepredvidljivost posledic različnih interesov za delovanje družbe in drugega tira v dolgoročnem koncesijskem obdobju. Gre torej za pomembne varovalke, ki se aktivirajo samo v primeru, da se država za možnost sodelovanja

3. TRAK: (NB) – 10.10

(nadaljevanje): za drugo državo tudi odloči. Projekt drugega tira je eden investicijsko najzahtevnejših državnih projektov, njegova izvedba bo dosegla skoraj milijardo evrov. Če bi se ob strogih pogojih sodelovanja vendarle pojavil zainteresiran vlagatelj, bi bilo najmanj negospodarno in neodgovorno takšno priložnost vsaj preveriti z vidika interesa Slovenije, njenih državljanov in javnih financ. S predlagano spremembo zakona bi dokončno zaprli vrata strateškemu partnerstvu za drugo državo, ki bi lahko imelo številne pozitivne učinke, zlasti tudi zaradi kasnejšega zagotavljanja povpraševanja tako po drugem tiru in storitvah koprskega pristanišča. Donos na kapital o katerem govorijo predlagatelji, ni in ne more biti zagotovljen, potencialni investitor bi torej zavestno prevzel tveganje. Zato tega vložka ni mogoče primerjati s kreditom v smislu, da gre za drag kredit. Donos je mogoč le ob ustvarjanju dobičkov. Po investicijskem programu se izplačilo pričakuje šele v letu 2059 in to šele ob uspešno realiziranem, bom rekel, oziroma obratovalnem obdobju projekta. Tudi prevozniki druge države ne bodo imeli zagotovljeno prednost pri dodeljevanju vlakovnih poti. To prepoveduje že zakonodaja EU. Poleg tega vlakovnih poti ne bodo dodeljevala družba 2TDK, temveč upravljavec drugega tira. In nenazadnje, zakon o drugem tiru ne omenja nikakršnih povezav ali pogojev glede strateškega sodelovanja potencialnega družbenika v zvezi z Luko Koper, zato takšna navajanja nimajo resne podlage. Možnost nakupa zemljišč, ki se omenja, je predvidena zgolj kot možnost odplačnega nakupa seveda po tržni ceni in po postopku, ki ga ureja Zakon o stvarnem premoženju, torej v konkurenčnem postopku. Vlada Republike Slovenije nasprotuje tudi predlagani dopolnitvi po kateri naj bi bila družba v celoti zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Družba 2TDK je že zavezana za dostop do informacij javnega značaja in je tako kot druge družbe v lasti Republike Slovenije tako dolžna omogočiti dostop do sklenjenih pogodb in do informacij v zvezi z imenovanjem in prejemki članov poslovodstva in nadzornega sveta. Kakršenkoli odstop od pravil, ki veljajo za gospodarske družbe, bi družbi lahko povzročil gospodarsko škodo.
Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina SNS, stališče bo predstavil Dušan Šiško.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Drugi tir železniške proge Divača-Koper je za republiko Slovenijo najpomembnejši, tako geostrateško kot tudi gospodarski projekt. Želeli bi poudariti, da je drugi tir Divača-Koper pravzaprav projekt v katerega je vpletena cela Slovenija. Gre za projekt z znatnimi določbami, družbenimi in gospodarskimi učinki kateri so potrebni za razvoj gospodarstva in povezanost ne zgolj regije, ampak naše države kot enovite celote. Projekt bi moral biti izpeljan že pred dvajsetimi leti, bo Slovenijo postavil v sam pristaniško-logistični vrh Evrope. Več kot dve leti nazaj, to je bilo 21. 3. 2019, smo imeli tukaj v Državnem zboru javno predstavitev mnenj o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Organiziral jo je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo za obravnavo zadeve s področja prometne infrastrukture in železniškega prometa. Z izgradnjo drugega tira se bo pripomoglo k ponovni vključenosti pristanišča, ne luke, slovensko je pristanišče Koper. Za Slovenijo in njeno bolj svetlo gospodarsko prihodnost je že skrajni čas, da se projekt izpelje kot se šika. Seveda, tudi mi v SNS želimo, da bi bila strateško tako pomembna infrastruktura v celoti v slovenskih državnih rokah brez kakršnihkoli tujcev.

4. TRAK: (TB) – 10.15

(nadaljevanje) Na takšen način bi kontrolo nad tem vršila Slovenija in ne kakšna druga, tuja država, ampak, je več kot očitno, da naša država v prejšnjih vladah ni bila sposobna izpeljat takšen projekt sama. Pri vsej tej zadevi pa je pomembno, da mi oziroma Republika Slovenija, jasno postavi pogoje glede sodelovanja s tujimi zalednimi državami. Glede na to, da pa je to eden izmed najpomembnejših projektov v zgodovini Slovenije in da bi morala biti pereča stvar narejena že zdavnaj, se mora projekt nujno izpeljati od sedanjega stanja pa do konca.
Kot vemo, so prejšnje vlade imele v preteklosti še veliko več priložnosti, da bi to izpeljale, pa niso naredile skoraj nič. Zdaj so jih polna usta, kako mora biti to v nacionalnih rokah, čeprav sami niso bili sposobni zadevo izpeljati tudi z investitorji, kaj šele brez njih. V primeru, da že imamo tujo državo kot partnerico, pa so Madžari zaradi geostrateške lege in logističnih povezav, zagotovo dober partner, zato nima predlagatelj novele zakone kaj oporekati. Mogoče pa bi radi zopet, da se vse skupaj ustavi in da bomo čakali še 20 let oziroma sploh ne bomo imeli drugega tira. Povezava Budimpešta – Koper je za Madžarsko industrijo okno v svet, zaradi česar jim bo funkcionalnost infrastrukture v določenem planu, kar bo definitivno pozitivno vplivalo na slovensko gospodarstvo. Lahko bi dobili tujega investitorja, ki ne bi bil na projekt geostrateško navezan, ampak bi tretiral slovensko infrastrukturo le kot vsako drugo finančno naložbo, česar upam, da si ne želimo.
Seveda, so tudi tukaj določeni problemi in težave pri sami izvedbi projekta. Po tirih se bodo namreč vozili vlaki do hitrosti 160 kilometrov na uro. Po koncu te nove proge, po 27 kilometrih, pa bodo prišli na 80 kilometrov na uro. Zakaj se Vlada Republike Slovenije ne loti projekta tako, da se bodo vlaki vozili 160 kilometrov ves čas, tudi od Divače do Kopra, na to so že ves čas opozarjali vsi poslanci Slovenske nacionalne stranke, ne pa, da se znižuje hitrost. S tem se izjemno negativno vpliva na celotno logistiko. To vas sprašujejo poslanci in opozarjajo, Slovenske nacionalne stranke.
Naprej, dvotirna povezava, kjer vlaki ne bi zniževali hitrosti, je vendarle za slovensko logistiko nujna in še kako potrebna. Še vedno nam ni razumljivo, zakaj se ne delata oba tira skupaj, ampak, vsak tir za sebe. Se pravi, en se konča in potem grejo stroji nazaj, ponovno delat še drugi tir. Poglejte, to je preprosto smešno, kar se dogaja v naši državi. Da bi lahko povlekli dva tira naenkrat in s tem bistveno izboljšali produktivnost in tudi učinkovitost. Čas je tudi denar, čeprav se mnogi tega žal premalo dobro zavedajo.
Iz gradiva je tako razvidno, da se bo delala najprej ena cev, nato še druga, skratka, postopoma. Res smešno, čeprav sem na to že večkrat opozarjal, da bi lahko na enkrat gradili dva tira, kar bi bil še enkrat poudarjam, tudi stroškovno bolj racionalno. Povezava Koper – Divača ne predstavlja samo tistih 27 kilometrov, marveč vpliva na povezavo s celotno Evropo. Na vzhodu, preko Budimpešte to Ukrajine, prav tako pa tudi ruskega trga. Na zahodu se njen vpliv čuti na Avstrijo, Češko, Slovaško in pa južno Nemčijo, ki uporablja pristanišče Koper za izvoz avtomobilov v Azijo. In, zakaj sploh potrebujemo družbo Kolektor, kot posrednika in nima direktne pogodbe z izvajalci, s čimer bi bila izvedba bistveno cenejša. Prav tako sta za projekt pozno objavljeni razpisi na različna delovna mesta, kot na primer, voznike težkih gradbenih mehanizacij, kar kaže na neorganiziranost pri tako pomembnem projektu, kot je ta.

5. TRAK: (SC) – 10.20

(nadaljevanje) Iz svetovnega spleta je razvidno, da preko Adecca iščejo natakarje in ostale delavce različnih profilov. Kot zanimivost naj omenim, da je Avstro-Ogrska ob koncu 19. stoletja projektirala progo iz Avstrije preko Slovenskih Konjic do Hrvaške meje, kjer je izdelavo projekta omejila na samo štiri leta. Kako je mogoče, da so v tistem času projekt omejili na tako kratek čas mi pa to zgodbo že tako dolgo vlečemo tja nekam v nedogled? Glede na to kako so nekatere dosedanje Vlade ravnale z investicijami se v Slovenski nacionalni stranki upravičeno bojimo, da do drugega tira ne bo prišlo, če pa že pa z veliko zamudo, dodatnimi stroški in zaslužki nekaterih mogotcev. Nenazadnje se to lepo vidi že pri prvem upornem zidu, ki je bil izredno drag, vendar nespremenljiv za pogoje železniške infrastrukture.
In za konec malo za hec malo za res. Verjamem, da večina poslancev glede tudi slovensko televizijsko serijo ne bom omenjal katero imam pa občutek, da se točno tako tudi še sedaj dogaja kot je v filmu opisana gradnja drugega tira.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Bojan Podkrajšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Predlagatelji so s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem so v obravnavo predložili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper s predlogom zakona odpravljajo možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukture družbe 2TDK. Slovenija lahko po njihovem mnenju samo z najemom posojila in s pomočjo evropskih sredstev ceneje izgradi drugi tir kot pa z udeležbo Madžarske, ki pričakuje tudi do 3 odstotno odnosnost te naložbe. Ocenjuje, da vstop tujega kapitala za drugi tri je nesprejemljiv in nepotreben. Madžarska bi tako postala naslednjih 45 let soupravljavec in solastnik strateške infrastrukture z udeležbo dobičkov, vezanih poslov in / nerazumljivo/ zmogljivosti v bližini koprskega pristanišča. Predlagatelj s predlogom zakona predlagajo razveljavitev določbe, ki omogoča vstop druge države v lastniško strukturo 2TDK in dopolnitev 8. člena z določbo, po katerem bi bila družba 2TDK v celoti zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. V stranki SDS menimo, da je izgradnja drugega tira Divača-Koper ena izmed najbolj pomembnih investicij za Slovenijo. Z drugim tirom se Slovenija postavlja še v boljšo pozicijo kot je do sedaj. To je velika prelomnica za našo državo. Drugi tir tako na domačem kot v mednarodnem prometu predstavlja pomemben del železniškega prometa in povezavo z drugimi zalednimi državami. 5. člen veljavnega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper določa pogoje, ki morajo biti izpolnjene za sodelovanje družbenikov. Strogi pogoji preprečuje večinsko lastništvo tujega družbenika tako, da v vsakem primeru večinski lastnik ostaja Republika Slovenija. Torej drugi tir je eden investicijsko najzahtevnejših državnih projektov. Projekt drugi tir mora slediti sodobnemu evropskemu financiranju velikih infrastrukturnih projektov. Tak model financiranja je stalna praksa v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in tudi drugje. V Sloveniji pa je prvič uporabljen pri projektu drugi tir. V prvi vrsti mora v najmanjši meri bremeniti davkoplačevalce in hkrati omogočiti istočasno financiranje drugih pomembnih razvojnih projektov iz državnega proračuna.

6. TRAK: (SB) – 10.25

(nadaljevanje) V prihodnjih letih mora družba 2TDK na področju financ aktivnosti usmerjati v učinkovito transparentno porabo dodeljenih sredstev, pa tudi v optimizacijo finančne konstrukcije. Poslanska skupina SDS ne bo podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji upravljanja in gospodarjenja z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslanka in poslancev s prvopodpisanim Matejem Tašnerjev Vatovcem. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Edvard Paulič bo predstavil stališče Poslanke skupine Lista Marjana Šarca.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoči, kolegice in kolegi. Danes obravnavamo predlog novele zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške prog Divača-Koper. Novela, ki jo podpiramo stranke prave opozicije je odziv na sprejeto pobudo Vlade Republike Slovenije o sklenitvi sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira. Predlagatelji predlagamo črtanje vsebine členov, ki dajejo pravno podlago za vstop tujih družbenikov v lastniško strukturo projektnega podjetja 2TDK. V poslanski skupin LMŠ smo prepričani, da Slovenija pri gradnji drugega tira ne potrebuje pomoči ne Madžarske ne katerekoli druge zaledne države. Želimo poudariti naslednje. Kljub temu, da trenutna pravna ureditev sicer dopušča tovrstno participacij tujih držav, so okoliščine danes bistveno drugačne kot so bile februarja leta 2018, ko se je prvič govorilo o sodelovanju Madžarske pri izgradnji drugega tira. V času prejšnje vlade, torej Vlade Marjana Šarca so bile med avgustom 2018 in decembrom 2019 izvedene aktivnosti, ki so pripeljale do zaprtja finančne konstrukcije projekta izgradnje železniške proge Divača-Koper in to brez sodelovanja zalednih držav. Ponavljam, sredstva za izgradnjo so zagotovljena. Vlada s svojo namero, da z Madžarsko sklene tako imenovan sporazum pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom med drugim utemeljuje s tem, da naj bi to pomenilo manjšo obremenitev slovenskih davkoplačevalcev. Slednje bi bilo dobrodošlo, sploh v časih prihajajočega deficita in manjše gospodarske rasti zaradi posledic epidemije, a so takšna pričakovanja daleč od realnosti. Finančni vložek Madžarske bo potrebno ne samo vrniti, pač pa ga bomo tudi bistveno preplačali. Bi pa si tovrstnih preudarnih odločitev in treznih argumentov, govorim seveda o navidezni skrbi Vlade za slovenske davkoplačevalce želeli slišati recimo pri pripravi Zakona o investicijah v Slovensko vojsko, kjer finančne posledice za več kot trikrat presegajo vrednost vložka Madžarske v drugi tir. Investicija bi bila ob pogojih, kot so zapisani v pobudi v sodelovanju z Republiko Slovenijo bistveno dražja, kot bo v primeru lastnega financiranja tudi na račun dodatnega zadolževanja, saj se, če povzamem besede finančnega ministra, Slovenija zadolžuje celo po negativni obrestni meri. V primeru vstopa Madžarske bi torej šlo za zelo drago posojilo. Poleg povrnitve osnovnega finančnega vložka bo Madžarska upravičena do soudeležbe pri dobičku. Govorimo o letnem donosu v višin do 3 % osnovnega kapitala družbe. V celotni koncesijski dobi bi madžarska soudeležba pri dobičku znašala 270 milijonov evrov, posledično bi se za ta znesek podražil projekt izgradnje drugega tira in na to opozarjamo v LMŠ. Kakšen je drugi razlog, s katerim Vlada opravičuje madžarsko participacijo? Strateško in logistično sodelovanje naj bi zagotavljalo visoko stopnjo povpraševanja po železniških, pristaniških in logističnih storitvah. Zakaj, kako, koliko, na kakšnih predpostavkah? Tega seveda vladni dokument ne vsebuje. Ne vsebuje zato, ker logističnih tokov ne kroji država, temveč podjetja, ki povpraševanje po logističnih storitvah prilagajajo hitrosti, učinkovitosti in pa seveda ceni.

7. TRAK: (DAG)

(nadaljevanje) Dejstvo je, da bi nas takšno partnerstvo s katerokoli zaledno državo postavilo v odvisen položaj do tuje države, ki bi pridobila vpliv nad našo strateško infrastrukturo. Tu ne gre za nič drugega kot za poceni razprodajo naše države, čemur v LMŠ ostro nasprotujemo. Vprašajmo se, ali bi Madžarska, če bi bila situacija obratna, na svojem ozemlju pristala na takšne pogoje. Zato v Poslanski skupini LMŠ apeliramo na pristojne vladne odločevalce, naj projekt drugega tira, za katerega ima Republika Slovenija zagotovljene vse potrebne finančne vire za izgradnjo, ne postane talec apetitov, ki niso v nacionalnem interesu Republike Slovenije. Seveda bomo danes glasovali za novelo zakona in s tem za ohranitev geostrateškega interesa Slovenije.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper je v veljavo stopil šele 21. julija 2018. Razlog temu je bila izvedba zakonodajnega referenduma, ki pa je bil po sklepu Ustavnega sodišča ponovljen in na koncu tudi neuspešen. Zakonski predlog se je pripravljal in usklajeval v času Vlade Mira Cerarja in se nadaljeval tudi pod vladno ekipo Marjana Šarca.
Socialni demokrati smo skozi celoten proces usklajevanja in sprejemanja zakona imeli pomisleke in zadržke pri tem, kakšne bodo vloge zalednih držav pri izgradnji, upravljanju ter gospodarjenju z drugim tirom. V stališču, ki smo ga imeli, ko se je zakon sprejemal, smo takrat jasno povedali, da je zakonska vsebina daleč od tistega, kar smo si Socialni demokrati želeli. To mislimo tudi danes, saj menimo, da je boljša rešitev v obliki partnerstva države, Luke Koper ter Slovenskih železnic, kajti tovrstna oblika partnerstva bi bila časovno učinkovitejša, cenejša, predvsem pa bolj stabilna. Ker smo se pa zavedali, da je drugi tir temeljnega in ključnega pomena za ohranitev ter nadaljevanje rasti in razvoja sektorja logistike v Sloveniji, zakonu, navkljub slovenski folklori in prirejeni navadi metanja polen pod kolena, nismo nasprotovali.
Prejšnja Vlada je v koalicijski sporazum zapisala, da bo nadaljevala pogajanja z zalednimi državami in proučila možnosti, da se drugi tir financira brez sodelovanja drugih oziroma zalednih držav, o morebitni odločitvi o sodelovanju pa da bo upoštevala samo možnost, ki bo ugodna za Slovenijo. Žal pa tega ne upošteva sedanja Vlada. S sprejetim sporazumom med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper se je projekt, po besedah bivše ministrice za infrastrukturo, preplačal za 100 milijonov. Podražitev pa ni edini razlog oziroma posledica, ki sledi.
Predlog zakona, o katerem bomo danes poslanke in poslanci imeli razpravo, v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo. Cilji in rešitve, ki so predlagane, gredo v smeri, ki smo jo in jo še vedno zagovarjamo. Še kako pomembno je, da se znižajo neposredni in posredni stroški financiranja izgradnje in obratovanja drugega tira, kar pa je najpomembnejše, pa je to, da se železniška povezava Divača-Koper ter upravljavsko podjetje 2TDK ohrani v 100 % lasti Republike Slovenije.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Cilja zakona za obrambo drugega tira pred Orbanovo Madžarsko, ki smo ga predlagali v Levici in ki ga danes obravnavamo, sta dva: prvič, da se strateška železniška infrastruktura na odseku drugega tira Koper-Divača ohrani v 100 % lasti Republike Slovenije, in drugič, da se s tem znižajo neposredni in posredni stroški financiranja izgradnje in obratovanja drugega tira. Sprememba tega zakona je nujna. Janševa Vlada je namreč novembra lani sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko, s katerim bo skoraj polovico lastniškega deleža družbe 2TDK prodala vzhodni sosedi pod vodstvom fašistoidnega diktatorja Viktorja Orbana. Družba je zadolžena za izgradnjo in kasnejše gospodarjenje

8. TRAK (VI) 10.35

(Nadaljevanje) z drugim tirom, s prodajo pa bo prišla v kremplje Janševega dobrega prijatelja in tako rekoč poslovnega partnerja vladajoče stranke SDS. Vladajoča koalicija je pobudo za sklenitev sporazuma na Odboru za zunanjo politiko seveda potrdila, pogajanja z Madžarsko pa so v polnem teku. Prodajo lahko preprečimo samo še s spremembo zakona, ki bo onemogočila vstop tujih držav v lastniško strukturo 2 TDK. Nekaj podobnega smo v Levici predlagali že ob prvotnem sprejemanju zakona po vlado Mira Cerarja. Nismo bili uslišani, čeprav je bilo že takoj jasno, da se hoče z izgradnjo drugega tira okoristiti prav Madžarska. Celoten argument za privatizacijo drugega tira od samega začetka sloni na premisi, da je izgradnja predraga, zato je Slovenija menda ne zmore sama. Prodaja lastniškega deleža od 2TDK pa bi celoten projekt pocenila. Nič od tega dvojega ne drži. Če začnemo pri domnevi, da je drugi tir za Slovenijo predraga investicija. Po prvotnih ocenah naj bi izgradnja stala slabe 1,2 milijardi evrov. No, v času od sprejemanja zakona do danes se je vrednost projekta znižala za skoraj 200 milijonov evrov oziroma ravno toliko kolikor je predviden madžarski vložek. Viktor Orban je že novembra 2018 enostransko odstopil od pogajanj za udeležbo Madžarske pri izgradnji drugega tira potem ko je vlada umaknila oznake tajnosti iz pogajalskih dokumentov. Iz teh dokumentov je postalo razvidno, da si je Madžarska obetala skoraj 3 % donosnost na vloženi kapital in 43 milijonov evrov v javnih naročilih povezanih z izgradnjo. Po enostranskem odstopu Madžarske je takratna ministrica za infrastrukturo izjavila, da Orban pod takšnimi pogoji kot jih je zahtevala Madžarska v svojo državo nikoli nebi spustil tujega investitorja in da bi bil strošek gradnje drugega tira skupaj z Madžarsko, citiram, »nekaj sto milijonov dražji, kot če ga bomo gradili sami«. In ga lahko. Drugi tir lahko zgradimo sami. Denarja imamo dovolj, zagotovljen je bil že pod prejšnjo vlado. Teh proračunskih postavk vlada Janeza Janše ni nikoli spreminjala. Celo, če sredstev v proračunih ne bi bilo zagotovljenih, državi nasploh denarja ne manjka, le Vlada Janeza Janše ga meče skozi okno. Samo do leta 2026 namerava za Natovo orožje, ki ga Slovenija ne potrebuje, zapraviti 780 milijonov evrov. Za primerjavo je madžarski vložek v izgradnjo drugega tira, se pravi denar, ki ga Slovenija domnevno nima, težak zgolj 200 milijonov evrov oziroma manj kot polovica tega, kar nameravata Janša in Tonin v prihodnih letih zapraviti zgolj za oklepnike. V Sloveniji torej sredstev za izgradnjo drugega tira niti ne primanjkuje, niti se ji prodaja ne izplača, saj bi se končna cena projekta podražila. Je pa toliko bolj rentabilna za Orbanovo Madžarsko. Pobuda za sklenitev sporazuma predvideva 3 % donosnost za vložen madžarski kapital, poleg tega bo Madžarska dobila še 30 tisoč kvadratnih metrov površin na območju koprskega pristanišča, če bo treba tudi znotraj koncesijskega območja. Ob predpostavki, da bi bila donosnost na vloženi kapital v času trajanja koncesijskega obdobje zgolj 0,8 % bi Slovenija Madžarski poleg vračila prvotnega vložka 200 milijonov evrov izplačala še 53 milijonov evrov dividend, če bi bila donosnost 2 % bi poleg 200 milijonov vložka plačala še 115 milijonov evrov, a predvidena je še višja, kar 3 % donosnost. Za povrh vsega ta ista vlada, ki je Orbanovi Madžarski pod tako ugodnih pogojih prodaja slovensko infrastrukturo, zavrača cenovno ugodnejše financiranje, ki ga bi lahko dobila iz nacionalnega načrta za okrevanje. In to počne z izgovorom, da se trenutno na mednarodnih finančnih trgih lahko zadolžuje še bistveno ceneje, kar po negativnih obrestnih merah. Prodaja skoraj polovice drugega tira Madžarski je za Slovenijo torej nesmiselna in je nesmiselna tako v finančnem kot v političnem in strateškem smislu. A kar je nesmiselno, celo škodljivo za Slovenijo ni nujno škodljivo in nesmiselno tudi za vladajočo SDS. Absurdno je, da je SDS leta 2017 goreče nasprotovala sprejemu zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Rušila ga je celo na referendumu.

9. TRAK: (NB) – 10.40

(nadaljevanje): Danes, danes sama ta zakon z velikim veseljem izvaja. Šla je celo tako daleč, da je madžarsko potegnila nazaj v pogajanja o prodaji več kot leto dni zatem, ko je madžarska od njih že odstopila. Po tem, ko so vsa sredstva za izgradnjo že zagotovljena v proračunih in po tem, ko se je samo v zadnjih dveh letih vrednost projekta znižala za skoraj 200 milijonov evrov. Ne moremo se znebiti občutka, da pri celi zgodbi ne gre toliko za posel med Madžarsko in Slovenijo kot za vezano trgovino in lobistične posle med trenutno slovensko in madžarsko vladajočo stranko oziroma z njimi povezanimi podjetji. Ni prvič v naši zgodovini, da se skrajna desnica požvižga na usodo države in njenih prebivalcev, ker bolj od suverenosti, demokracije in razvoja diši narodna izdaja in korupcija, ki gre z njo, in ja, prodaja drugega tira meji na narodno izdajalstvo. Ta sodba je morda res težka, a je tudi resnična. Prvič zato, ker je denarja za izgradnjo v državnem proračunu zagotovila že prejšnja Vlada dovolj, proračunske postavke za izgradnjo drugega tira pa se tudi pod to Vlado z nobenim rebalansom niso spreminjale.
Drugič zato, ker Slovenija drugi tir sama brez madžarske udeležbe lahko zgradi ceneje, saj so pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih ugodnejši od pogojev pod katerimi bi v lastniško strukturo 2TDK vstopila madžarska. Spomnimo, Državni zbor je pred letom in pol sprejel celo poseben zakon o državni poroštvi za drugi tir.
In še tretjič. Preprosto zato, ker prodaja strateške infrastrukture drugim državam pomeni tudi prodajo dela suverenosti. Predlog zakona, ki ga predlagamo v Levici, je še zadnji način, da se prepreči škodljiva Janševa prodaja drugega tira Viktorju Orbanu, da se zavaruje temeljno infrastrukturno suverenost Slovenije in interese njenih državljanov.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!
S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Matejem Vatovcem, se predlaga predvsem odpravo možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukturo družbe 2TDK in posledično odpravo njihovega sodelovanja pri financiranju izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Predlagatelji nadalje navajajo, da je vstop tujega kapitala nesprejemljiv in nepotreben, saj bi po njihovem mnenju drugi tir za vsaj 45 let prešel v solastništvo druge države, kar naj bi oviralo učinkovito upravljanje strateške infrastrukture v interesu Republike Slovenije. Prav tako predlagatelji ocenjujejo, da bi Republika Slovenija v primeru finančnega sodelovanja druge države tej zagotavljala visok kapitalski donos s proračunskimi sredstvi ter iz prihodkov državnih podjetij, kar pa naj bi bilo bistveno dražje kot če bi dodatni kapital zagotovila sama.
V Novi Sloveniji – krščanski demokrati, se strinjamo z mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki predlogu zakona nasprotuje, da zakon le določa pogoje za sodelovanje družbenikov. To sodelovanje je predvideno zgolj kot možnost, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni naslednji pogoji.
Prvič. Finančno sodelovanje je mogoče samo na način poslovnega deleža v družbi, ki je investitor drugega tira, to je družba 2TDK.
Drugič. Ta poslovni delež lahko pridobi samo država oziroma države članice Evropske unije.
Tretjič. Delež družbenikov v osnovnem kapitalu družbe 2TDK ne sme doseči ali preseči deleža Republike Slovenije.
Četrtič. Pogoje sodelovanja določi meddržavni sporazum,

10. TRAK: (TB) – 10.45

(nadaljevanje) ki ga ratificira tudi Državni zbor. Tako, kot je pred mano povedal že državni sekretar, namen obstoječega zakona torej ni neko široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč se natančno regulirajo pogoji takšnega finančnega sodelovanja. Gre torej za pomembne varovalke, ki se aktivirajo šele v primeru, da se Republika Slovenija za možnost sodelovanja z drugo državo članico sploh odloči. Projekt drugega tira je eden investicijsko najzahtevnejših državnih projektov, izvedba katerega bo dosegla skoraj milijardo evrov, kot smo danes že slišali.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da bi s predlagano spremembo zakona lahko dokončno zaprli vrata strateškemu partnerstvu z drugo državo, ki bi lahko imelo številne pozitivne učinke, zlasti tudi zaradi kasnejšega povpraševanja, nenazadnje tudi po drugih delih slovenskega železniškega omrežja in storitvah koprskega pristanišča. Povsem jasno je, da donos na kapital ni in ne more biti zagotovljen in vsak potencialni investitor bi moral zavestno prevzeti tudi določeno tveganje. Prav tako prevozniki druge države ne bodo imeli zagotovljeno prednost pri dodeljevanju vlakovnih poti, saj to prepoveduje že zakonodaja Evropske unije. Poleg tega pa vlakovnih poti ne bo dodeljevala družba 2TDK, pač pa družba Slovenskih železnic – Infrastruktura, ki bo upravljavcev drugega tira.
Obstoječi zakon tudi ne omenja nikakršnih povezav ali pogojev glede strateškega sodelovanja potencialnega družbenika v zvezi z Luko Koper, zato takšna navajanja v predlogu zakona nimajo prave osnove. Predlagatelji spremembe zakona tudi predlagajo, da bi morala biti družba 2TDK v celoti zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Naj poudarim, da je družba 2TDK že zavezanka za dostop do informacij javnega značaja in je tako kot druge družbe, v lasti Republike Slovenije, dolžna omogočiti dostop do sklenjenih pogodb, saj bi kakršenkoli odstop od pravil, ki veljajo za gospodarske družbe, družbi 2TDK lahko povzročil škodo.
Zaradi vsega navedenega, poslanci Nove Slovenije – krščanskih demokratov, tega predloga zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Spoštovani!
Danes razpravljamo, kot kaže, o še vedno zelo aktualni temi v zadnjih letih, to je Zakon o izgradnji in upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper. Novela predlagatelja Levice bi že vnaprej onemogočila sodelovanje pri projektu gradnje drugega tira drugim državam, Slovenijo pa bi prikrajšala za potencialno dolgoročno strateško sodelovanje in ji preprečila ugodnejšo porazdelitev finančnih tveganj, povezanih s tako kompleksno infrastrukturno naložbo. Predlog zakona tako ne bi povzročil samo izpada finančnega vložka potencialnega sovlagatelja, temveč tudi umik strateškega partnerja, ki bi v prihodnosti zagotavljal konstantno povpraševanje po uporabi obravnavane infrastrukture, vključno z Luko Koper.
V Poslanski skupini SMC predlogu zakona nismo naklonjeni, saj smo že od samega začetka našega sodelovanja pri pripravi tega projekta prepričani, da bi bila morebitna priključitev zalednih držav v projektno shemo dobrodošla, tako s finančnega, kot tudi s strateškega vidika. Naša država bi na ta način na zaledne države partnerice prenesla določen del finančnega tveganja, povezanega z investicijo.

11. TRAK: (ES) – 10.50

(nadaljevanje) Pri tem se nam zdi pomembno poudariti tudi to, da prihodnji donosi držav partneric nikakor niso garanitrani vnaprej, temveč bi se v primeru sodelovanja tudi te države izpostavile v negotovosti povezani z ekonomsko uspešnostjo projekta. S potencialnim vključevanjem zalednih držav v projekt le-ta dobiva evropsko dimenzijo. S takšno finančno konstrukcijo sledimo evropskim smernicam in postavljamo dober vzgled meddržavnega sodelovanja.
Priporočilo Evropske komisije sugerira naj se tako zahtevni infrastrukturni projekti financirajo iz naslova različnih virov, ki zajemajo kapitalske vložke, posojila in nepovratna evropska sredstva. To priporočilo pa komisija utemeljuje prav z obrazložitvijo, da takšno kombiniranje virov financiranja prispeva k razpršitvi finančnih tveganj posameznih udeležencev v projektu.
Naša Poslanska skupina SMC se je do sodelovanja zalednih držav pri projektu opredelila že v času prejšnjega sklica parlamenta in tudi danes naše stališče ostaja enako.
Težko se je znebiti prepričanja, da je vključitev zalednih partneric vendarle v velikem strateškem interesu Slovenije. S partnerji iz zaledja bi si na nek način zagotovili povpraševanje po uporabi naše infrastrukture in utrdili Slovenijo kot del pomembnega evropskega logističnega koridorja. Z morebitnim sodelovanjem velikih zalednih trgov bi se bistveno povečala količina pretovora, ki je namenjen v Luko Koper in z njo tudi sama konkurenčnost Luke.
V Poslanski skupini SMC pa se kljub temu zavedamo, da moramo z natančnimi in jasnimi pristopnimi pogoji zagotoviti pravično pogodbeno razmerje med vsemi sodelujočimi državami. Pogoji vlaganja zalednih držav v projekt bodo tako morali postati predmet zahtevnih pogajanj, v katerih bo potrebno izpostaviti ustrezen odnos narodnogospodarskih in finančnih koristi sovlagateljev.
Predvsem moramo jasno določiti pogoje sodelovanja, ki zadevajo način upravljanja in nadzora ter obseg glasovalnih pravic in vpliv potencialnih vlagateljev na sprejemanje odločitev družbe. Trdno stojimo na stališču, da vpliv potencialnih sodelujočih držav ne sme presegati višine poslovnega deleža teh držav v kapitalu družbe 2TDK, pri čemer bi se v izračunu morala upoštevati tudi pridobljena sredstva Evropske unije.
Zagovarjamo tudi stališče, da mora javna železniška infrastruktura, ki se sestavlja drugi tir proge Divača-Koper po koncu koncesijskega razmerja postati oziroma ostati last Republike Slovenije.
V Poslanski skupini SMC smo prepričani, da bi s tujimi vlagatelji, seveda pod ustreznimi pogoji, pri gradnji drugega tira lahko prihranili zajeten del finančnih sredstev in s tem dobili kredibilne partnerje pri infrastrukturnih povezavah ter na ta način pripomogli k bolj ugodnemu poslovnemu okolju za Luko Koper, Slovenske železnice in druge gospodarske subjekte.
Na podlagi navedenih dejstev bomo predlogu zakona v Poslanski skupini Stranke Modernega centra nasprotovali. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Lep pozdrav vsem.
Na žalost nas danes znova čaka ena tistih razprav, ki je sploh ne bi smelo biti. Na temo madžarskega sodelovanja pri gradnji in upravljanju drugega tira je bilo porabljenih že ogromno ur in potek dogodkov v času prejšnje Vlade, ki smo bili za infrastrukturo odgovorni v SAB-u, je že nakazoval, da si lahko oddahnemo. Oddahnemo, da je iz mize za vedno odmaknjena ideja o vključevanju Madžarske v gradnjo naše infrastrukture.
Pogovori o drugem tiru segajo že 25 let nazaj, ko je postalo jasno, da bo zmogljivost obstoječe enotirne proge treba povečati. Praktično vsi ministri in ministrice za infrastrukturo smo se ukvarjali s tem projektom.

12. TRAK: (SC) – 10.55

(nadaljevanje) Vesela sem, da se je projekt prejšnji teden tudi dejansko začel in da je minister Vrtovec naredil piko eni pomembni fazi v tem projektu tako, da čestitam minister sem pa žalostna, da danes niste z nami, ker konec koncev gre za najpomembnejši infrastrukturni projekt v tem času. Največji infrastrukturni projekt v naši državi se je po 25 letih in 43 metrih fasciklov končno začel graditi. Namesto, da bi se lahko veselili in bili ponosni, da nam je uspelo se moramo danes v Državnem zboru boriti za slovensko suverenost in vam ponovno dokazovati, da je Slovenija sposobna drugi tir zgraditi sama. Že Cerarjeva vlada se je poigravala z mislijo in idejo, da v ta najpomembnejši infrastrukturni projekt pripelje tujce. V stranki SAB smo nasprotovali takrat in ostro nasprotujemo tudi danes pa ne samo zato, ker smo v opoziciji, ampak zato ker vemo, da Slovenija zna in zmore infrastrukturo graditi sama. Tudi v prejšnji vladi smo se v SAB morali potruditi in partnerjem dokazati, da je sodelovanje Madžarske v tem projektu nepotrebno, zelo drago in tudi velika politična napaka in smo jih prepričali in dokazali, da je Slovenija sposobna sama graditi in upravljati svojo infrastrukturo, kar je seveda edino pravilno za suvereno državo. Veliko svojega delovnega časa sem kot ministrica namenila temu projektu in ogromno stvari smo v kratkem letu in pol premaknili. Pripravljen in potrjen je bil investicijski program, kjer je jasno prikazana finančna konstrukcija do zadnjega centa. Zaprli smo finančno konstrukcijo, zagotovili potreben kapital, evropska sredstva in težko pridobljeno posojilo Evropske investicijske banke. Začela so se pripravljalna dela in gradnja dostopnih cest, kar je pravzaprav pogoj, da se je prejšnji teden lahko začela tudi gradnja proge. Preklicano je bilo sodelovanje z Madžarsko, s čimer smo zagotovili prihranek denarja v vrednosti 250 milijonov evrov, v kolikor bi v 45 letih znašal donos na 200 milijonsko posojilo. Izjemno pomembno je bilo tudi sprejetje poroštvenega zakona, s katerim je bila ustvarjena podlaga za najcenejše zadolževanje. Dejstvo namreč je, da je cena zadolževanja v primeru, ko s poroštvom zanj jamči država bistveno nižja. Poroštveni zakon je bil tako še zadnji kamenček v mozaiku, ki je zagotovil, da Slovenija projekt lahko izpelje sama brez zalednih držav brez Madžarske. Ob njegovem sprejemanju smo v razpravi lahko slišali številne očitke, ki so trkali na vest vseh tistih, ki smo zakon podpirali. Poslušali smo o tem kako smo zamudili zgodovinsko priložnost, ki slovenskemu gospodarstvu ne bo več dana nekaj podobnega poslušamo tudi danes. Kritike o tem, da je Madžarska, zaradi nespametnih slovenskih potez izgubila zanimanje za drugi tir toda z nastopom Vlade Janeza Janše se je izkazalo tisto, kar je bilo sluti ves čas Madžari niso niti približno izgubili zanimanja za naš največji projekt, želijo dostop do morja in z vašo igro ga bodo tudi dobili. Dan, ko bi morali biti veseli in ponosni, da se je drugi tir začel graditi ste vi spremenili v sedmino. Namesto, da se tudi vi ukvarjate s tem kako boste projekt pripeljali do konca čim hitreje in čim ceneje ste na planu spet potegnili meddržavni sporazum in pobudo, da Madžare ponovno spustite zraven. Madžarska bi kot družbenica v projekt vstopila z 200 milijonskim kapitalskim vložkom pri tem pa pričakuje 3 odstoten donos na svojo naložbo. Zanimivo je, da se je Cerar očino pogajal bolje od vas, ker on je izpogajal 2,8 odstoten donos tako, da ste v boljši situaciji naredili slabši posel. Poleg tega pa še 30 tisoč kvadratnih metrov površin na območju koprskega pristanišča. Seveda je potrebno jasno povedati, da tako imenovani kapitalski vložek ni nič drugega kot izjemno drago posojilo. Treba bo ga namreč vrniti in s 3 odstotnim donosom ali če hočete obrestmi. Šokantno je tudi to, s kakšno lahkoto se država odpoveduje 30 tisoč kvadratnim metrom zemljišč v Luki Koper ob tem, ko vemo, da naši luki zemljišč pričakuje.

13. TRAK: (DAG) – 11.00

(nadaljevanje) Težko je najti ustrezne besede, ki bi odražale problematičnost meddržavnega sporazuma in naše ogorčenje nad njim. Zakaj riniti v nekaj, kar projekt podraži. Zakaj vpletati Madžare ali kogarkoli drugega, ko pa lahko drugi tir zgradimo sami, in ne le to, sami ga lahko zgradimo ceneje. Kot že večkrat omenjeno, je denar za izgradnjo zagotovljen. Pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih pa so neprimerno ugodnejši od pogojev, pod katerimi bi vi v lastniško strukturo 2TDK spustili Madžare. Te številke so jasen pokazatelj, da je v igri nekaj drugega, saj sicer nihče, ki premore vsaj kanček zdrave pameti, na to ne bi pristal. Zakaj zmanjševati svojo strateško prednost, čemu razprodajati svojo infrastrukturo tujcem. Ko se je leta 2017 v Državnem zboru sprejemal Zakon o drugem tiru, smo v razpravi med drugim slišali modre besede poslanca, ki je izrazil upanje, da imamo še toliko pameti, da se zavedamo, da ne bi nihče metal 200 milijonov evrov v sosednjo državo, če ne bi pričakoval nekih koristi. Poudaril je, da Madžarom ne smemo dajati privilegiranega položaja oziroma boljšega dostopa do Luke. Ta poslanec je bil strankarsko kolega aktualnega ministra mag. Matej Tonin. In v SAB bi si želeli, da bi v Novi Sloveniji osvežili svoje tedanje poglede na problematiko. Nasploh je NSi v kopici projektov tedaj zavzemala diametralno nasprotno stališče današnjemu.
Minister Vrtovec je ob začetku gradnje v izjemno slikovitem govoru poudaril, da si slovenska logistika v neusmiljeni globalni tekmi, ki večkrat poteka na premočenem in težkem igrišču, ne sme več privoščiti poraza, saj bi imel ta daljnosežne negativne posledice za celotno slovensko gospodarstvo. S tem se strinjamo, nas pa skrbi, kakšni strategi vodijo slovensko Vlado in za čigavo zmago si pravzaprav prizadevajo. Videti je, da imajo na madžarski klopi veliko bolj vizionarskega trenerja in mnogo bolj pretkano, premišljeno in uigrano ekipo.
Z nerazumnimi potezami te Vlade je bilo zapravljenega že ogromno davkoplačevalskega denarja. Tovrstno zadolževanje pri sosedih je v času, ko se je z državnimi obveznicami mogoče zadolževati praktično brez obresti – in s tem se seveda radi pohvalite -, nedopustno in več kot očitno je, da bi bilo sodelovanje z Madžari daleč od načel smotrne in učinkovite porabe javnih sredstev. Popoln absurd je tudi, da se Vlada v času, ko nas je že tako rekordno zadolžila, igra na tak način z davkoplačevalskim denarjem kot tudi slovenskim strateškim interesom. Namesto da bi poskrbeli, da se bodo dobički 2TDK porabili za gradnjo prepotrebnega in obljubljenega dodatnega tira, nas čaka deljenje dobička in drago preplačevanje madžarskega denarja.
V Poslanski skupini SAB smo prepričani, da je edina prava pot tista, ki jo predvideva tudi današnji zakon. Država se ne sme pod nobenim pogojem odpovedati svoji infrastrukturi in zato morata tako proga Divača-Koper kot podjetje 2TDK ostati v 100 % lasti države. SAB-ove poslanke in poslanci bomo zakon soglasno podprli kot primeren za nadaljnjo obravnavo. In tudi vse ostale pozivam, da ohranimo suverenost Slovenije.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
S predlogom zakona se predlaga odprava možnosti vstopa drugih, tako imenovanih zalednih držav v lastniško strukturo družbe 2TDK, d.o.o., in posledično njihovo finančno sodelovanje pri financiranju izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Predlagatelj zato predlaga črtanje ter spremembo nekaterih členov zakona, ki se nanašajo na to poglavje. Vstop tujega kapitala je po mnenju predlagatelja nesprejemljiv in nepotreben, saj naj bi potem drugi tir za vsaj 45 let prešel v solastništvo druge države, kar naj bi oviralo učinkovito upravljanje strateške infrastrukture v interesu Republike Slovenije.

14. TRAK (VI) 11.05

(Nadaljevanje) Prav tako naj bi obstajalo tudi veliko tveganje, da strateška infrastruktura postane sredstvo za doseganje drugih političnih ciljev v medsebojnih odnosih. Nadalje se ocenjuje, da bi Slovenija v primeru finančnega sodelovanja druge države tej zagotavljala visok kapitalski donos s proračunskimi sredstvi ter iz prihodkov državnih podjetij, kar bi bilo bistveno dražje kot če bi dodatni kapital zagotovila sama. Po nekaterih izračunih naj bi konkretno Madžarska poleg svojega vložka plačanega osnovnega kapitala dobila izplačanih tudi dobrih 38 % dobička na vložen kapital, kar bi lahko znašalo tudi do 3 % letno. Kar naj bi bilo držaje kot če bi se Slovenija zadolžila za izdajo obveznic po negativni obrestni meri, prav tako naj še nebi bile izčrpane vse možnosti za pridobitev dodatnih evropskih nepovratnih sredstev. V Poslanski skupini Desus se strinjamo za navedbo predlagatelja zakona, da so sredstva za dokapitalizacijo ter odplačila posojil družbe 2TDK zagotovljena v proračunu in posledično bi lahko tuja država lahko res pridobila vpliv na slovensko strateško infrastrukturo in dobiček od nje, ne da bi tudi sama prispevala k / nerazumljivo/ stroškom. To bi imelo za posledico, da bi za projekt drugega tira, za katerega je bil sprejet zakon o poroštvu in za katerega dolgove družbe jamčila zgolj Republika Slovenija, ne pa tudi tuja država. To se nam v Poslanski skupini Desus absolutno ne zdi prav in take rešitve tudi nikoli ne bi podprli. Druga zadeva na katero se predlog zakona nanaša pa je, da naj bi tuje države poleg visokega donosa na vložen kapital zahtevale tudi vezane posle, ki bi jih bilo treba prišteti k stroškom financiranja. V zvezi s tem se omenjajo interesi v zvezi z Luko Koper d.d. in pridobivanje nepremičnin na območju koprskega pristanišča ter prednosti madžarskih vlakovnih prevoznikov pri uporabi drugega tira. V Poslanski skupini Desus smo zadevo zelo dobro proučili in to z vseh zornih kotov in prišli do zaključka, da je sodelovanje tako imenovanih zalednih držav predvidena zgolj kot možnost ter da morajo biti za uporabo te možnosti obvezno izpolnjeni zelo strogi pogoji. Naj jih naštejem samo nekaj: finančno sodelovanje je mogoče samo na način pridobitve poslovnega deleža v družbi, ki je investitor drugega tira, torej v družbi 2TDK. Nadalje lahko ta poslovni delež pridobi samo država ali države članice Evropske unije. Delež družbenikov v osnovnem kapitalu družbe 2TDK ne sme doseči ali preseči deleža Republike Slovenije. Pogoji sodelovanja določi mednarodni sporazum, ki ga ratificira Državni zbor. Iz navedenega je razvidno, da namen ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč je njen namen ravno nasproten. Natančno se regulirajo tudi pogoji finančnega sodelovanja, s tem pa se zamejujejo učinki sodelovanja in zmanjšuje nepredvidljivost posledic različnih interesov za delovanje družbe in drugega tira v dolgoročnem koncesijskem obdobju. Ti pogoji po mnenju Poslanske skupine Desus preprečujejo večinsko lastništvo tujega družbenika, saj večinski lastnik družbe 2TDK v vsakem primeru ostaja Republika Slovenija. Prav tako pa je lahko družbenik samo druga država in ne zasebni vlagatelj. Sodelovanje je mogoče samo v okviru gospodarskih družb in se odvija po pravilih korporacijskega prava. Tako lahko potencialni družbenik svoje interese uveljavlja zgolj v korporacijskem okviru kot manjšinski družbenik in je v tem smislu upravičen samo do pravic, ki mu jih dajejo pravila delovanja gospodarskih družb. Nenazadnje pa želimo v Poslanski skupini Desus poudariti, da se je drugi tir po več kot 20 letih različnih študijah, analizah, pravnih in drugih finančnih zapletih končno začel graditi. Pretovor v severno jadranskih pristaniščih hitro narašča, kar je velika priložnost tudi za Luko Koper. Ali bo tovor iz Azije pristal v Trstu, na Reki ali v Kopru je odvisno od nas. Zato si ni modro zapirati vrat z našimi sosedi, tudi glede morebitnega finančnega sodelovanja v projektu ne, seveda ob naprej znanih pravilih igre. Hkrati pa upam, da smo se iz zgodovine kaj naučili, da nas ne bo zopet bolela glava, saj se še spomnimo TEŠ6. Po izgradnji bo drugi tir predstavljal del slovenske javne železniške infrastrukture. Javna železniška infrastruktura pa ne more biti predmet izvršbe. V primeru stečaja ima Republika Slovenija izločitveno pravico na objektih in napravah infrastrukture drugega tira, kar se nam zdi zelo pomembno dejstvo. Na podlagi vseh prej navedenih dejstev v Poslanski skupini Desus predloga sprememba zakona ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Janja

15. TRAK: (SB) – 11.10

(nadaljevanje) Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JANJA SLUGA (PS NP): Samo vprašanje časa je bilo kdaj in skozi katera vrata bo Vlada Janeza Janše znova spustila Madžarsko v projekt drugi tir. Vrata za mentorja Viktorja so še vedno priprta, kljub temu, da je bila finančna konstrukcija projekta že zdavnaj zaprta. Kapitala za izvedbo projekta ne primanjkuje, to se vidi po vseh ostalih ravnanjih. Madžarsko posojilo ni potrebno. Sprašujemo se kaj je Vlada tokrat preko pobude za sklenitev sporazuma obljubila svojim madžarskim prijateljem. Kaj na Slovenski strani te tehtnice, kaj s tem sporazumom pridobi Slovenija in kaj naša železnica ter Luka Koper? Ali nam bo s sporazumom Madžarska zagotovilo ekskluzivno dobavo blaga oziroma ali je vstop madžarske države v 2TDK jamstvo, da bodo partnerji na drugi tir pripeljali tovor in posle. Vprašanja so retorična, odgovori nanje so negativni, saj pridobivanje tovora ni vloga ministrov in tudi vloga predsednikov vlad ni, da narekujejo podjetjem s kom in kje bodo prevažala tovor. O usmerjanju tovora tako odločajo veliki ladjarji in njihove glavne stranke multinacionalke. Tovor bo šel po najugodnejši, najvarnejši poti in po najboljših povezavah, ti logisti pa niso državni, ampak so zasebni, zato bo pot tovora določa interes zasebnega kapitala. Madžarska vlada je pri pogajanjih glede izgradnje in upravljanja drugega tira zahvala troje, v naprej zagotovljen delež pri gradbenih poslih za madžarska podjetja. Delež madžarskega prevoznika pri tovornih poslih na relaciji Koper-Madžarska ter lastniški delež in vpliv v Luki Koper. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da v pobudi za sklenitev sporazuma z Madžarsko, ki jo je pripravila sedanja vlada, ni več klavzule, da lastniški delež Republike Slovenije v družbi Luke Koper in prednost madžarskih vlakovnih prevoznikov pri uporabi drugega tira proge Divača-Koper nista predmet pogajanj in da sporazum ne bo posegal v koncesijsko območje, koncesijsko pogodbo in dejavnosti Luke Koper. Vladna pobuda torej ne izključuje možnosti, da bi madžarska postala solastnica drugih strateških slovenskih podjetij vključno z Luko Koper, kar je maksimalistična madžarska zahteva. Nesprejemljiva je tudi zahteva za privilegiran dostop do proge za madžarske prevoznike. Lahko se le vprašamo kako bi se na to odzvali zdajšnji in novi tuji partnerji, to bi namreč neposredno škodilo slovenskim železnicam, ki bi ji tuji prevozniki odjedale posle in Luki Koper, ki si ne more privoščiti, da bi bili nekateri prevozniki in dobavitelji blaga obravnavani slabše kot drugi. Izhodišča za pripravo sporazuma predvidevajo tudi izplačilo sorazmernega deleža vložka, iz tega izhaja, da bi bil madžarski kapitalski vložek v bistvu precej drag kredit, saj bi Madžarska poleg glavnice 200 milijonov evrov dobila izplačanih tudi dobrih 38 % dobička na vloženi kapital. Poleg tega bo na eni strani 2TDK iz slovenskega proračuna in novih javnih dajatev prejemala več kot 35 milijonov evrov letno, in s temi sredstvi se bo zagotavljalo obratovanje drugega tira, odplačilo posojil in izplačilo dobička lastnikoma 2TDK. Na drugi strani pa bi madžarska pridobila vpliv na slovensko strateško infrastrukturo in dobiček od nje, ne bi pa ji bilo potrebno prispevati k pokrivanju obratovalnih stroškov in k odplačevanju investicije. Tovrstno partnerstvo bi Slovenijo postavilo v odvisen in neenakopraven odnos do Madžarske. Prav tako bi drugi tir postal edini odsek naše strateške železniške infrastrukture, ki bi bil v solastništvu tuje države, kar bi bil unicum tudi na evropski ravni, kjer ne poznamo nobene evropske države, ki bi oblast prepuščala drugi v upravljanje železniške proge. Države si ne želijo, da jim drugi brkljajo po njihovi infrastrukturi. Različnost interesov različnih solastnikov bi namreč lahko ovirala učinkovito upravljanje strateške infrastrukture, obstajalo pa bi tudi veliko tveganje, da ta postane sredstvo za doseganje drugih političnih ciljev

16. TRAK: (NB) – 11.15

(nadaljevanje): v medsebojnih odnosih. Zato smo prepričani, da se mora Slovenija v mednarodne koridorje vključevati tako kot se vanje vključujejo vse primerljive države. Kot lastnica strateške infrastrukture na svojem ozemlju in kot enakopraven partner z drugimi državami na koridorju. Potrebno se je zavedati, da je drugi tir najpomembnejši in tudi najdražji infrastrukturni projekt naše države, zato je pomembno, da je speljan transparentno. Ključno vodilo pri projektu pa bi po našem mnenju morala biti cena in čas v katerem bo zgrajen, a očitno to ni vodilo te Vlade in njenega predsednika, ki z različnimi manevri in z lastno državo, škodljivimi posli želi Slovenijo preurediti po vzoru Madžarske, ki jo nekateri evropski voditelji označujejo za bolno demokracijo in najbolj problematično članico Evropske unije, ki serijsko hodi čez številne evropske temelje. Ob tem spomnimo na fiasko o pogajanjih o finančnem svežnju za obnove Evrope po pandemiji, ko je slovenska zunanja politika pod taktirko predsednika Vlade podprla Višegrajce pri širjenju njihovih nesprejemljivih in destruktivnih zamisli, ki s sistematičnim krčenjem človekovih pravic in razgradnjo vladavine prava ignorirajo evropske vrednote in standarde. Pa na sporno financiranje Nove24 in podjetja Nova obzorja, ki je v času zadnje volilne kampanje prejela finančno pomoč s strani madžarskih podjetij povezanih z madžarskim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fides. To drsenje Slovenije proti Madžarski, nas vsekakor mora skrbeti, kakor tudi vse večje oddeljevanje naše države od jedrnih evropskih držav, ki so gonilo našega gospodarskega izvoza, na mednarodnem parketu pa oddeljevanju od nekaterih velesil kot sta Rusija in Kitajska, kamor naši gospodarstveniki izvozijo vedno več. Sprašujemo se kaj želi Vlada doseči z dobrikanjem madžarski pa tudi poljski in še nekaterim drugim vzhodnoevropskim državam. Že če primerjamo sam odnos Cerarjeve Vlade z Madžarsko in na drugi strani odnos Janševe Vlade z našo vzhodno sosedo, je na daleč opazna jasna razlika. V prvo omenjeni Vladi se namreč niso vpletali osebni in strankarski interesi v meddržavnem pogajanja in bilateralne sporazume, kar pa v aktualni Vladi postaja stalnica. In končno si resnično želimo, da najpomembnejši milijardo evrov vredni infrastrukturi projekt pristane v rokah nekoga, ki s svojim lastništvom vdira v Slovenijo, ne skriva ozemeljskih apetitov po naši državi ter redno objavlja zemljevid velike Madžarske. Madžari imajo samo en cilj in to je dostop do morja. Povsem jasno je, da Luka Koper za madžarsko predstavlja okno v svet. Interes je tukaj obojestranski, a se naša Vlada z madžarsko preprosto ne zna pogovoriti kot za enakovrednim partnerjem kjer bi se razumno dogovorila kdo pije in kdo plača za drugi tir. Madžarom smo obljubili visoke donose, več kot 10 tisoč kvadratnih metrov zemljišča za dolgoročen najem, v pobudi je tudi predvideno, da se del razpisov za gradbena dela na drugem tiru izvede na madžarskem, kar bi zmanjšalo transparentnost posla. Namen izvedbe razpisa na madžarskem pa je favoriziranje madžarskih podjetij, kar bi tudi podražilo gradnjo drugega tira. V čigavem interesu je to? In navsezadnje, če si morda želi katero madžarsko logistično podjetje najeti zemljišče v bližini pristanišča Luke Koper, kar bi pripeljalo večje količine blaga, bi lahko samo rekli, zakaj pa ne, če je za to obojestranski poslovni interes. A potrebno je vedeti, da za to ne potrebujemo meddržavnih sporazumov in zato ne potrebujemo madžarskega upravljanja z drugim tirom. Čeprav se v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev zavzemamo za dobrososedske odnose, za projektno sodelovanje z zalednimi državami in za prenos mednarodnega tovornega prometa iz cest na železnice, rešitvami zamisli, ki jih navaja ta Vlada, pri sodelovanju z madžarsko pri gradnji drugega tira preprosto ni moč verjeti. Ne problematiziramo dobrega sodelovanja s sosednjimi državami, še posebej, če je za to izkazan obojestranski interes, a po predstavljenih številkah in že zaključeni finančni konstrukciji za drugi tir smo prepričani, da ga Slovenija zgradi lahko sama in financira tako kot je bilo do zdaj zastavljeno. Sicer so madžarski partnerji v Luki Koper tako ali tako že desetletja več kot dobrodošli in verjamem, da si vsi želimo, da bi Koper še naprej ostal prva madžarska luka, a ne dobesedno. In ne po trenutno določenimi

17. TRAK: (TB) – 11.20

(nadaljevanje) pogoji, kjer bi za 200 milijonsko madžarsko posojilo naša sosedna država dobila kar polovica lastništva od 2TDK, Slovenija pa bi skupaj z evropskimi sredstvi investirala kar 800 milijonov, to pa zagotovo ni in ne more biti pogodba med enakovrednimi partnerji.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se zavzemamo, da strateška infrastruktura ostane v javni lasti in domačem upravljanju, da Slovenija drugi tir zgradi sama, s čim manjšimi stroški in da v okviru že pred časom sprejetega finančnega načrta, ter brez privatizacije drugega tira Madžarom ali katerikoli drugi državi. A kljub temu, predsednik Vlade znova odpira že zaprto finančno konstrukcijo in k projektu vabi svojega madžarskega prijatelja, kljub temu, da je povsem jasno, da če bomo gradili drugi tir skupaj z Madžarsko, bi bil strošek gradnje proge nekaj 100 milijonov evrov večji, znano pa je tudi dejstvo, da Orbán pod takšnimi pogoji, kot jih je zahtevala Madžarska pri sodelovanju pri projektu drugi tir, v svojo državo ne bi spustil tujega investitorja.
Prav tako še niso izčrpane vse možnosti, da Slovenija za drugi tir pridobi dodatna evropska nepovratna sredstva, v okviru večletnega proračunskega okvira ali pa v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Minister Vrtovec je sicer zatrdil, da si bo prizadeval pridobiti več teh nepovratnih evropskih sredstev, toda iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, za drugi tir ni predvidenega niti centa. Namesto, da bi obljubo izpolnil, je minister raje predlagal sporazum z Madžarsko, kjer gre v bistvu za drago posojilo z vezanimi posli. Nenazadnje gre pri sodelovanju z Madžarsko za precej tvegano potezo, saj je bila ta država že večkrat preiskovana tudi s strani Evropskega urada za boj proti prevaram, ki je na Madžarskem že večkrat ugotovil oškodovanje javnih sredstev, sum organizirane kriminalne dejavnosti in dejstvo, da je bil evropski denar namenjen oligarhom in podjetjem iz kroga vladajoče stranke.
Madžarska je tako bila v zadnjih letih vodilna glede nepravilnosti pri porabi razvojnih sredstev Evropske unije. Izkazala se je za državo, kjer populistični voditelji uporabljajo moč pri razdeljevanju evropskih sredstev za utrjevanje svojih režimov in spodkopavanje demokracije. Tako da je že vnaprej znan odgovor na vprašanje, ali bi udeležba Madžarov pri drugem tiru prinesla večjo transparentnost in skrbnost pri porabi javnega denarja za tak projekt.
Za zaključek naj spomnim, da naj bi se aktualna Vlada zavzemala za čim hitrejšo izvedbo projekta drugi tir, a je bila prav največja vladna stranka SDS tista, ki je v zadnjih letih aktivno prispevala h kar dvema referenduma o zakonu, ter na ta račun k več kot enoletnemu zastoju projekta. Vse to, še enkrat več dokazuje, da so v naši državi ključni državni strateški projekti ob odsotnosti jasne strategije, vselej plen političnega mešetarjenja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev o predlogu zakona.
Kolega Vatovec, ste želeli postopkovni predlog? / oglašanje iz dvorane/ Predlagatelj no, pardon.
Imate besedo.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik.
Kot običajno, uvodoma predvsem demantije nekaterih navedb, pa Vlade, ki jih je ponovila danes, tudi v stališču, pa kot tudi v mnenju, ki smo ga dobili v pisni obliki in seveda tudi koalicijskih poslanskih skupin in tistih, ki so pridružene, argumenti so praktično vsi isti.
Prvi je ta, da je ta člen samo neka osnova, ki se podaljša, pa potem ta sporazum, ki pa je poln varovalk. Varovalk, s katerimi lahko dobimo predvsem koristi in se izognemo vsem tveganjem. Ampak, to čisto ne drži, kajne. Seveda je zakon tisti, ki daje podlago za tak sporazum med državama in to je tudi razlog, zakaj smo novelo vložili. Se pravi, da se ta možnost izbriše, ker je, kot smo že slišali večkrat danes, za nas škodljiva, preprosto škodljiva, in po drugi strani tudi nesmiselna.
Ena od trditev Vlade in koalicije je, da ta dobiček nikakor ni zagotovljen in da se katerakoli tuja država, ki bo vstopila v ta projekt, vstopa z nekim tveganjem. Se pravi, da grejo na nek »gamble«, če želite, ampak to je seveda laž, ni nič drugega kot laž. Dobiček je zagotovljen in je zagotovljen

18. TRAK: (SC) – 11.25

(nadaljevanje) v samem Zakonu o drugem tiru. Sedaj v zakonu, če ga greste pogledati in če se še spomnite se je država obvezala, da bo plačevala letno 35 milijonov evrov plačila za dosegljivost, država iz proračuna, prvi prihodek, zato da lahko 2TDK sploh posluje oziroma posluje z dobičkom in v ta namen Dars že od leta 2018 skupaj z Luko Koper vplačujeta dajatve v proračun in te dajatve gredo, potem neposredno 2TDK. Tako da zakon je zagotovil neki stabilen sistem oziroma mehanizem financiranja družbe 2TDK tudi s tem nadomestilom za dosegljivost tudi v primeru, da ne bi bilo prometa bi bila država dolžna podjetju dostavljati ta denar. Te dajatve se lahko tudi dodatno povečajo, višin niso opredeljene v zakonu jih lahko Vlada spremeni s sklepom in to se je že zgodilo nenazadnje se je to spremenilo septembra 2020 in kolikor vidim je tudi še v obravnavi na Vladi tako, da v bistvu se uporablja ta zadeva. Državni sekretar je tudi danes poudaril, da se je izplačevanje dobička predvideva šele po letu 2059 skladno z investicijskim programom. To sicer drži, ampak investicijski program je investicijski program. Kar ste zapisali v pobudo za sklenitev sporazuma pa je, da se lahko začnejo dobički izplačevati tudi oziroma takoj po začetku obratovanja drugega tira in to je leto 2026. Tako da tudi tukaj poglejte kaže se v vseh teh odzivih, da vam dejansko zmanjkuje argumentov, s katerimi bi lahko zagovarjali vstop katerekoli tuje države v projekt drugega tira. Vlada pravi, da tudi s sodelovanjem pri financiranju ne bi ta druga država postala lastnica oziroma solastnica drugega tira, ampak da ostane lastnik projektna družba 2TDK. Mislim to je spet deljenje norca iz državljank in državljanov. Če je 2TDK lastnik drugega tira in sta dva družbenika Slovenija in Madžarska kdo je, potem solastnik? To je manj pomembna zadeva v tem trenutku. Tisto, kar je najpomembneje in okoli tega se mislim, da moramo tudi skoncentrirati je ta fama o tem, da sodelovanje katerekoli tuje države Madžarska v tem primeru v projektnem podjetju pomeni povečanje nekih strateških poslov, povečanje konec koncev, če želite tudi poslov Luka Koper, kar je popolnoma nesmisel. Jaz razumem, da vam to pride v tem trenutku prav kot nekakšen argument, ampak čeprav bi se mogoče v Levici želeli drugače v tem trenutku malo katera država v tem svetu ima tak nadzor nad gospodarstvom, da bi lahko diktirala kako bodo potekali posli po državah. Tisto, kar je prednost Luke Koper je to, da je neodvisna se pravi, da ima dobre poslovne odnose, praktično z vsemi koridorji, ki jih poznamo po Evropi drugo največje tržišče oziroma drugi največji partner Luke Koper po Sloveniji je Avstrija šele tretja Madžarska in to je tudi neka konkurenčna prednost Luke Koper se pravi, da zna poslovati z različnimi partnerji iz različnih držav na tak način, da se seveda iz leto v leto ta pretovor v koprskem pristanišču povečuje in dviguje. Se pravi tisto, kar je ključno pri vsem tem vprašanju je samo drugi tir ja ali ne oziroma čim prej ne pa s kom se bomo povezovali. Jaz mislim, da tukaj moramo dejansko pustiti vlogo povezovanja in sklepanja poslov v Luki Koper ne pa v bistvu ogroziti potencialno poslovanja pristanišča s tem, da bi preferirali eno od držav. To, če bi sklenili sporazum izključno z Madžarsko bi to bil verjetno zelo tudi negativen signal za ostale partnerje. Podredno temu največji poslovni partner Luke Koper iz Madžarske so zasebne firme. Po večini avtomobilska industrija volkswagen in tako naprej skratka niso neka državna podjetja, na katere bi lahko Orban vplival in iz tega vidika tudi ne more biti sodelovanje Madžarske v takšni obliki nekaj, kar bi lahko bila prednost mogoče ravno nasprotno.

19. TRAK: (ES) – 11.30

(nadaljevanje) Pred kratkim je v Delu izšel en članek ravno glede tega vprašanja in v bistvu gospodarstveniki, strokovnjaki za logistiko in za varnost v bistvu zelo v en glas demantirajo kakršnokoli prednost, če bi se ta vstop Madžarske dejansko zgodil. Recimo Rok Svetek, direktor operaterja Adria kombi pravi, da sta argument ne drži. Tovor bo šel po najugodnješi, najhitrejši in najvarnejši poti. Šel bo kjer bodo najboljše povezave.
Tisto kar je pomembno za blagovne tokove, je to, da se drugi tir zgradi in to čimprej in potem bodo že logisti poskrbeli za to, da se ta pretovor pelje po drugem tiru.
Podobno Čedomir Bojanić, predsednik sekcije pristaniških špediterjev, ki pravi, da glede na to, da države ne nadzirajo blagovnih tokov, ampak jih usmerjajo v globalisti, pošiljatelji, prejemniki, špediterji, preostane državam le zagotavljanje pogojev, da te tokove privabi, ker država na to nima neposrednega vpliva tudi ni razlogov, da bi komerkoli prepuščala svoje naloge. Ta naloga v tem konkretnem primeru je to, da ohranimo drugi tir v državni lasti in seveda tudi z njim skladno s tem upravljamo.
Na pomisleke s strani SNS, ki so me nekoliko tudi presenetile glede na to kakšna je podlaga ali pa platforma slovenskih nacionalistov in bi v bistvu tudi v tem vidiku morali zagovarjati slovenski interes, nenazadnje je Zmago Jelinčič tudi sodeloval na protestih, ki so bili uperjeni proti temu, da se Madžarska vključi v drugi tir. Temu lahko odgovorimo s citatom obramboslovca, strokovnjaka za varnost dr. Prebiliča, ki pravi, da dokler ima Slovenija nadzor nad Luko Koper, njenim zaledjem in zemljišči, je to dobro. Kakršnokoli oddajanje zemljišč v najem pomeni slabitev geopolitičnega položaja Slovenije do drugih partnerjev. To je najdražje mogoče kosilo. In to zagotovo drži.
Kot sem že povedal, vrednost investicije se skladno z sklepi Nadzornega sveta 2TDK 20. aprila letos že zmanjšala za 200 milijonov. Zmanjšala se je točno za višino vložka, ki bi ga je dala Madžarska, ki bi ga Madžarska seveda dala tudi s temi dodatki.
Še enkrat, to da vstopi Madžarska v podjetje 2TDK pomeni ne 200 milijonov čistega nekega vložka, ampak pomeni vračilo z obrestmi, visokimi, kot rečeno, ki so zagotovljene že na podlagi sporazuma in predvsem vezanimi posli. Tu mislim na teh 30.000 kvadratnih metrov zemljišč znotraj državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče, ki pomeni eno od ključnih možnosti za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča. In iz tega vidika bi takšna poteza bila absolutno škodljiva za interese Slovenije, za interese koprskega pristanišča in na koncu, če želite tudi za interese celotnega slovenskega gospodarstva.
Tu še enkrat. Jaz poudarjam, da Vlada zelo očitno nima nobenih resnih protiargumentov zakaj bi se to moralo peljati na tak način, glede na to, da smo že videli, da se je dalo finančno konstrukcijo zapreti brez tega tveganja vstopa neke tuje države, da, to je tudi pomembno poudariti, ima Vlada še veliko rezervo, kar se tiče evropskih sredstev. Slišali smo prej, da ni bil niti en cent predviden za drugi tir, medtem ko druge države tudi do 85 % evropskih sredstev porabljajo za tovrstne projekte in tudi tu je še veliko manevrskega prostora, ki bi se ga dalo in moralo izkoristiti. Sploh mehanizem za obnove in okrevanje itd. Skratka nobenega argumenta ni, da bi šli po poti, ki je dražja in bolj tvegana, ne pa po poti, ki je sedaj že preverjena, zakoličena in se seveda o njej sploh danes ne bi smeli pogovarjati, če ne bi dobili neke prijateljske stranke v vlado, prijateljske z Madžarsko, ki bodisi ali odplačuje neke dolgove oziroma usluge, ki so bile storjene v preteklosti, bodisi je neposredno oziroma eksplicitno škodljiva in škodoželjna za interese Slovenije.

20. TRAK: (DAG) – 11.35

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima državni sekretar, gospod Mihelič.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala za besedo. Rad bi se odzval na nekaj pomislekov oziroma nekaj vprašanj ali pa trditev, s katerimi se ne morem ravno strinjati, pa bi želel samo kratko obrazložiti.
V predstavitvah je bilo večkrat izpostavljeno – podobno vprašanje vsem tistim, ki podpirajo ta zakon, predlagatelju in podpornikom -, med drugim, pričakovanje Madžarske. Upam, da smo si tu enotni, da danes ne govorimo o Madžarski, ne govorimo o Avstriji, Nemčiji ali drugih državah, posameznih, govorimo o zakonu, ki zgolj omogoča vsem državam, ki bodo izrazile interes in kjer bomo ugotovili skupen strateški interes, da lahko pri projektu sodelujemo. Danes imam občutek, da se malce želi stvar politično predstaviti, kot da je to zakon o vključevanju Madžarske. Ni, tu gre za vse države. Na ministrstvu aktivno peljemo pogovore z vsemi sosednjimi državami in tistimi, ki imajo strateški interes povezljivosti preko našega omrežja z Luko Koper, Češka, Slovaška, Poljska, Avstrija, Nemčija in tudi Madžarska. Skratka, vsi so za nas pomembni, če želimo imeti infrastrukturo in bo ta tudi ustrezno koriščena.
Da se je Cerar izpogajal bolje kot mi, je bila ena izmed trditev. Mi smo se le začeli pogajati, pa še to ne, nobenih obljub ni danih, nobenih konkretnih številk ni na mizi. In to, da primerjamo hruške z jabolki, ko še sploh ni nobenih številk, je res sila neodgovorno, in verjamem, da za vse tiste, ki ne spremljajo tega postopka, malce zavajajoče.
Da je kapitalski vložek bistveno dražji kot posojilo. Ne vem, te trditve res ne morem razumeti, pa mi je tudi iz ekonomskega smisla zelo mimo.
Da se država ne sme odpovedati infrastrukturi. Vsekakor se ne bomo odpovedali infrastrukturi. To je zgolj možnost, kako tuja država, tuj partner vstopa v investicijo pri drugem tiru, seveda, kjer mi ohranimo prevladujoč delež, interes in celotno kontrolo, da se po koncesijskem obdobju leta 2064 vsa infrastruktura brezplačno prenese v last Republike Slovenije in da tudi v koncesijskem obdobju Republika Slovenija ostane lastnik zemljišč, le infrastrukturna oprema je torej last družbe 2TDK.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je že investicijski program leta 2019, torej pod prejšnjo Vlado, vključeval – seveda, saj veste, kakšen je postopek sprejemanja investicijskega programa – možnost vključitve drugih držav kot soinvestitoric v ta projekt. Zdaj je pa to postalo sporno. Torej, ničesar se ne spreminja, vse ostaja enako, kot je bilo.
Dejstvo, da je zaključena finančna konstrukcija že kar nekaj časa. Ne vem, od kje. Le Evropska investicijska banka je dala neko mnenje, s kupom nekih pogojev, za katere že ves ta mandat trdno delamo na tem, da jih bomo izpolnili, da bomo dobili možnost črpanja teh 250 milijonov. Kohezijskih sredstev še ni bilo odobrenih, 80 milijonov, prav tako ni sklenjene pogodbe s kreditnimi komercialnimi bankami.
To, da smo Madžarom obljubili visoke donose zemljišča. Jaz bi res rad vedel, kje pa kdaj. Dajte, prosim, to pokazati, kdaj smo Madžarom obljubili visoke donose in kje. Teh ni.
Kar se tiče izplačevanja dobička. Res je opredeljeno, da se lahko prične takoj, ko bo poslovni rezultat in likvidnostno stanje družbe to omogočalo. Investicijski program pa vam nakazuje, kdaj se bo to zgodilo. Zato je torej dejstvo, da se bo šele proti letu 2060, če sploh. Torej, če bo vse super potekalo, če bo proga izkoriščena, če pretovor ne bo padal preveč, bo to, upamo, prišlo proti letu 2060.
Ko govorimo o rasti prihodkov Luke Koper, bi predlagal, da si res malce pogledate, kako Luka Koper in tudi ostala pristanišča v naši soseščini obratujejo v letu 2020 in tudi sedaj.

21. TRAK (VI) 11.40

(Nadaljevanje) Prihodki in pa promet v Luki Koper je tako kot sosednjim z rahlo izjemo pri Luki Koper na enem izmed segmentov, ki je rahlo se povzdignil, pri ostalih pa beležimo bistven padec. Torej, če ne bomo strateško nastopali, če ne bomo imeli dobre infrastrukture in sodelovanja z drugimi državami se nam obeta padanje prometa v Luki Koper. Torej, rast v Luki Koper ni samoumevna.
Zagotavljanje obresti, zagotovljen donos, tudi tega ne vem kje točno piše, da ima partner zagotovljen donos. Nikjer ni tega. Tudi ko se pogajamo noben ne reče, mislim, zagotovo je trenutno stanje tako, da naša pričakovanja so eno, pričakovanja drugih držav so lahko tudi bistveno drugačna in je vprašanje, če bomo prišli skupaj. Če bomo bo to fino, če pa ne pa pač ne. In tukaj mi imamo neko svojo zgodbo, ki jo peljemo, druge države imajo pa svojo legitimo in seveda tudi lastni interes in pa predstavo. Nikjer pa ni zagotovljenega donosa, še manj zagotovljenih obresti, ker to ni kredit. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima predlagatelj.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala. Saj bom čisto na kratko. To ni zakon o Madžarski. Seveda vemo vsi, da to ni zakon o Madžarski, ampak dejstvo je, da potem ko je vlada Marjana Šarca jasno nakazovala, da si želi ta projekt izpeljati sama, se pravi brez sodelovanja nekih drugih držav je premier Orban sam odstopil, potem ko smo praktično vsak mesec videvali zunanjega ministra Siarta v Ljubljani, odstopil od projekta, je rekel, da Madžarska se tega ne gre. En mesec po tem, ko je prisegla trenutna vlada pa se je ta isti Siarto pojavil ponovno v Ljubljani in začel pogovore o tem. Mislim, to sprenevedanje, saj za nič ne gre, ne gre za Madžarsko, gre za vse države. Poglejte, v Državni zbor smo dobili pobudo za sklenitev sporazuma, ki je še slabša od tiste, ki jo je predlagala vlada Mira Cerarja, kjer so zelo jasno določeni ti pogoji o katerih se vi sedaj sprenevedate. Tam je do 3 % donosa, ki se bodo vračali temu investitorju oziroma Madžarski, minister je sam potrdil, da pogajanja potekajo in da se pogovarjate. Predvsem pa, še enkrat, ključno 30 tisoč kvadratnih metrov kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče Koper. In o tem govorim. Pač saj vsi smo bili že na tej točki, da smo si rekli, saj je v redu, stvar je zaprta, ne govorim o zaključni finančni konstrukciji, govorim ves čas o zaprti. Pač da se izpeljati brez tveganj vstopa tujega investitorja, tuje države in gremo naprej. Ampak seveda se vedno najde nekdo, ki stvar zakomplicira, zato ta zakon, pač, če vam odvzamemo to možnost, ki je opredeljena v zakonu, pač takšnega sporazuma ne boste mogli predlagati. In to je, oprostite, pri tej vladi pač očitno edina stvar, ki jo lahko še naredimo. Se pravi, da ne ciljamo na zdrav razum, ampak da vam pač pravno vzamemo neke možnosti, da aktivno škodite interesom Republike Slovenije. Ker v tem primeru ne gre za nič drugega, kot to, da oškodujete interese na ključni stratški infrastrukturi, kar se tiče področja logistike. In danes ste vsi dobili podpori tudi dveh sindikatov, sindikata žerjavistov in konfederacije sindikatov 90, kjer zelo jasno vztrajajo na tem, da se mora drugi tir zgraditi izključno s sredstvi Republike Slovenije oziroma po trenutnem planu, se pravi brez vstopa tujega lastnika. To je tudi interes same Luke Koper, pač da bi drugi tir ostal popolnoma v slovenski lasti, ker vse drugo bo ogrozilo tudi nenazadnje njihovo poslovanje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Iva Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani državni sekretar! Kolegice in kolegi!
Zgodba o drugem tiru je dolga, da ima res že sivo brado. Lahko rečemo, da ko želimo vzpostaviti neko politično točko izpostavimo seveda infrastrukturo, izpostavimo lahko tudi

22. TRAK: (SB) – 11.45

(nadaljevanje) drugi tir, o katerem je bilo prelito in izrečenih že veliko besed in veliko črnila. Dejstvo je, da učinkovite infrastrukture v Sloveniji ne potrebujemo samo zaradi Luke Koper, čeprav je bila danes ta večkrat že tukaj omenjena, ampak jaz menim, da tudi zaradi vseh državljank in državljanov, zaradi celotnega gospodarstva, zaradi svobodne trajnostne povezanosti Slovenije znotraj države in z drugimi državami. In ravno na tej točki vidim, da se umetno ustvarja zadeva, da se Slovenija dogovarja z Madžari. Državni sekretar je povedal jasno, da se Slovenija pogovarja z vsemi zalednimi državami, ki imajo interes pretovora oziroma dobavljanje surovin, blaga tudi preko Luke Koper, in to so še Češka, Slovaška, Poljska, Avstrija, Nemčija. In če pogledamo nazaj kaj so posamezne vlade naredile na tem področju, da bi praktično mi bili že v izgradnji. Prejšnji teden se je zasadila prva lopata. To bi se lahko zgodilo že leta 2016 ali pa še prej, če bi bila politika v Sloveniji enotna in bi se zadeve tudi pravočasno preko Evropske investicijske banke umestila in se zadeve peljale transparentno in korektno naprej. Tako pa so zadeve na več področjih zastale in so se začele potem šele nekje leta 2016 ponovno premikati in ne bom govorila zdaj katere vlade so krive, ampak dejstvo je, da ni noben povzel ali pa noben prevzel odgovornosti. In zdaj, če je ta Vlada začela in rekla: »Zdaj pa temu dovolj, mi bomo zadevo peljali naprej«, z jasnimi stališči, z jasnimi zavezami, ki so v zakonu, se pa začne odpirati zgodba »Ja, seveda Madžarska bo prišla notri.« Nenazadnje moramo vedeti, da Slovenija sama ne potrebuje neke hude infrastrukture za ne vem kakšen vložek denarja, ampak dejansko moraš iskati partnerja, ki bo preko tvoje luke, da boš imel od tega delovna mesta, zaposlitve, plače, da bodo tudi druge države videle interes, da gre pretovor oziroma Luka Koper, da deluje v tem delu Evrope. Seveda sosednje države Italija, Hrvaška pospešeno gradijo železniške povezave do svojih severno jadranskih pristanišč. Pri tem se strateško povezujejo z drugimi zalednimi državam, mi, po besedah današnjih predlagateljev, pa se to ne bi smeli in potem se spet sprašujemo kje so nas Hrvati prehiteli, na kateri točki in kdo ni bil takrat na mestu, da bi se zadeve zgodile. Govoriti Slovenija sama zmore ali ne zmore narediti, pravim tukaj je strateški pogled na to samo izgradnjo, ampak, ker jaz to spremljam že kar nekaj let pa naj povem, da je slab priokus ali pa zaupanje v te izgradnje zagotovo iz obdobja, ko smo gradili pospešeno avtoceste, tam so bili kar aneksi na anekse in enostavno v Državnem zboru tudi sama sem imela mislim, da leta 2012 smo sprejeli še eno državno poroštvo za izgradnjo dokončanje avtocestnega križa po Sloveniji. Non stop neke dodatne stroške, zelo se je podražilo. In ko sem rekla, sem ponosna, da imamo dobro infrastrukturo in da bomo tudi v prihodnje, ker je ta Vlada in minister tudi se zavezal, da se bo v prihodnje tudi gradilo, tudi še tretja razvojna os, četrta razvojna os, pa moram reči, da prikazujete druge države, ki bi vstopile pod pogoji, ki so navedeni v 5. členu in jih bom prebrala, da morajo biti pogoji izpolnjeni, finančno sodelovanje mogoče samo na način poslovanja deleža v družbi, ki je investitor drugega tira, to je družba 2TDK. Ta poslovni delež lahko pridobi samo država oziroma države članice Evropske unije.

23. TRAK: (NB) – 11.50

(nadaljevanje): Delež družbenikov v osnovnem kapitalu družbe 2TDK ne sme doseči ali preseči deleža Republike Slovenije. Pogoj sodelovanja določi meddržavni sporazum, ki ga ratificira Državni zbor. Se pravi, Državni zbor je tisti zadnji, ki bo te zadeve ratificiral. In so to varovalke, ki govorijo o temu, da tako sodelovanje z drugimi državami ne bi bilo v škodo države Republike Slovenije in jaz verjamem v te varovalke, če so zapisane. No, in če se vrnem nazaj, in seveda, ko sem se prvič peljala po sosednji Hrvaški proti Dalmaciji, sem rekla, poglejte, Hrvati so zgradili avtoceste, seveda so jih zgradili, ampak so imeli nekega tujega vlagatelja ali pa se reče, tujega pogodbenika, ampak avtoceste so zgradili. Jaz ne vidim pri vseh teh varovalkah težave, če bi v ta projekt, v to zgodbo drugega tira vstopila neka evropska država, lahko pa tudi vse z manjšimi deleži ali kakorkoli in pomembno je, da je zadeva v čim krajšem času bi bila zgrajena, ker tudi veliko pisem dobivamo, ko ljudje pravijo, da Slovenija pa tudi drugi, tudi Luka Koper, glede na to, da ima slabšo od Divače do Koprav infrastrukturo železniško, izgublja tudi del pretovora od katerega Luka Koper živi in tudi vsi, ki so tam zaposleni. Tudi na ta način izgubljamo s stanjem kakršno je s statusom quo država na tem področju izgublja. In očitek kar se tiče izplačilo dobička. Državni sekretar je jasno povedal, donos na kapital bo mogoč po letu 2059, prej ne. Ne vem, očitno nekateri res več vedo. Ne vem kako lahko govorimo ali pa sklicujemo seje ko tuji investitorji odhajajo iz Slovenije, ko pa govorimo oziroma, saj ni nikjer napisano, da bo kdo prišel, ampak samo na indicih pa se temu močno nasprotuje. Nikjer, je rekel državni sekretar, ni zapisano, da je obljubljeno nekateri državi. Te pogodbe ni, se pravi, da je to tudi nek politični obračun, to sem tudi iz stališč kolegov in kolegic razumela, kje je ta bojazen, ko očitate vstop nekega zasebnega kapitala v neko zasebno podjetje. Ne vem, zakaj so potrebni taki politični obračuni, ker zadeve so s tega vidika jasne, imamo tudi seštevek koliko vse je bilo na to temo narejeno, kaj se je uredilo, tudi seja za zunanjo politiko in se mi zdi, da je pomembno, da bo Slovenija, če bo prišlo do tega, obdržala vodini delež.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Alenka Bratušek. Samo malo, se opravičujem… Potem se pripravi še kolega Doblekar pa Židan.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Hvala predsednik.
Sem mislila, da bom lahko začela čisto z vsebino, ampak je treba najprej odgovoriti na sprenevedanje kolegice ped mano in državnega sekretarja, ki ga na žalost ni. Bom prebrala dokument, ki smo ga decembra dobili v Državni zbor, 12. 11. 2020, ga je sprejela Vlada in poslala v Državni zbor. Tukaj piše na tem dokumentu: »Pobuda za sklenitev sporazuma med republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom.« Iz koga se vi norca delate. To je dokument, ki ste ga vi poslali v Državni zbor. Zdaj pa pravite, da nič od tega ni. Mislim, nesprenevedanje, laž na laž. Interno je označen dokument, ker si pač ne upate razkriti, niste upali razkriti stvari, ki notri pišejo. Zdaj mislim,

24. TRAK: (SC) – 11.55

(nadaljevanje) da marca je ta oznaka bila tudi umaknjena, ampak to je osnova ali pa povod, da je zakon, ki ga danes sprejemamo nastal tako, da zelo rada bi slišala od državnega sekretarja kaj ta papir je a on kot državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo sploh ve kaj se dogaja? Druga stvar, ki sem jo tudi že v stališču omenila ta salto mortale Nove Slovenije pri velikih infrastrukturnih projektih je res zanimiv ni drugi tir edini tudi tretja razvojna os je taka. Imate v svojih vrstah poslanca, ki me je na vsakih poslanskih vprašanjih pozival naj neham graditi tretjo razvojno os sedaj pa seveda minister z velik veseljem hodi in sadi lopate in promovira ta projekt, kar je seveda prav samo je pa to zelo zelo dvolično. Jasen je odgovor kaj ta sporazum je, ki ga je sprejela Vlada sporazum med Republiko Slovenijo in Madžarsko ponavljam državni sekretar to ste vi Vlada poslala sem prej ste rekel, da ni tega dokumenta. Odgovor kolegom iz SNS, ki jih skrbi, da ni denar zagotovljen. Denar je zagotovljen in nobene potrebe ni po vstopu tujega kapitala. Razumem, da iščete razloge, da podpere nekaj, kar je v osnovi proti stališčem in programom vaše stranke, ampak tukaj tega ne morete najti tako, da boste zavedno ostali zapisani v zgodovino, da ste dovolili, da v Luko Koper oziroma v drugi tir posredno pa tudi v Luko Koper stopijo Madžari. Tovor, ki ga tako radi omenjate, da ga bo z Madžarsko ne vem koliko več tovor bo šel po najkrajši in najcenejši poti in dejstvo je, da to bo drugi tir, ko ga zgradimo to bo drugi tir. Če že govorite o interesih, ki bi jih investitor pripeljal s seboj, potem bi morali pripeljati največjega tistega, ki ste ga tudi iz gradnje odgnali to so Kitajci, če vam je toliko do tujih investitorjev. Definitivno vam bi oni pripeljali največ prometa pa največ posla. Ne vi pravite Madžari. Ja, dobiček je zagotovljen v investicijskem programu je vračunan bil v naših časih s to razliko, da bi takrat ostal v Sloveniji vi ga boste pač podarili prijateljem na Madžarskem in to je velika velika razlika. Še enkrat javno povem, da potrebe po tem kapitalu ni, to so pravljice, ki jih razlagajte komurkoli. Investicijski program preden ste ga spremenili in še dodatno znižali, za kar vam čestitam sem poznala skoraj na pamet tolikokrat sem ga pogledala tako, da ni potrebe te dobičke, ki jih nameravate dati Madžarom dajmo za progo, ki se bo upam tudi v kratkem začela ne še čisto graditi, ampak vsaj stvari dogajati to je dodatni tir ob tem tiru pa ne bo treba nobenega novega kredita pa ne bo treba nobenega novega poroštva, ampak bomo s tega denarja, ki ga predvidevate vrniti Madžarom in v državni proračun je treba biti pošten polovica bi šla v državni proračun polovica pa k Madžarom, ker bi bil kapital 200 200 dajmo pustiti na tem kupčku pa imamo rešen problem, finančni problem gradnje dodatnega tira. Še eden odgovor kolegu iz SNS, da bodo s tuneli gradili dvakrat ne bodo se, ne bodo se gradili dvakrat, zato ker smo že v prvotnem investicijskem programu servisne cevi razširili v normalno cev in se bodo gradili hkrati s prvim tirom tako, da tudi tukaj so mogoče malo slabo prebrali stvari. Res me boli, ko poslušam neumnosti, ki jih danes tukaj moram poslušati. Zakaj spustiti Madžare v infrastrukturo? Še enkrat vam povem, da prijatelj Orban tega ne bi naredil nikoli, nikoli ne bi Slovencev spustil v katerikoli infrastrukturni projekt. Napako so naredili pred leti nazaj kupujejo stvari, nazaj ne mi gremo njihove napake ponavljati. Seveda ostaja na mizi vprašanje, na katerega niti z besedo niste odgovorili kaj bo s poroštvenim zakonom, če se to zgodi.

25. TRAK (VI) 12.00

(Nadaljevanje) Bo tudi madžarska država prevzela del tega, na kakšen način, kako, kdaj bo to dogovorjeno. Skratka, zelo sem čustvena pri tem, ker sem veliko svojega dela vložila v to. Upala, da smo vse prepričali, da Slovenija ostaja suverena država in lahko infrastrukturo gradi sama. Na žalost sem se zmotila in se danes spet ukvarjamo s tem, da dokazujemo državljankam in državljanom, da to lahko zgradimo sami. In še enkrat povem, lahko zgradimo sami. Lahko zgradimo sami in morali bi zgraditi sami. Če ne bi imeli takšne vlade kot jo imamo danes tega zakona ne bi bilo treba imeti na mizi, zato ker bi bilo jasno, da drugi tir in vse ostale infrastrukturne projekte gradimo sami. In še enkrat, pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper je na naše poslanske mize prišla 12. 11. 2020. Lahko v nadaljevanju državni sekretar, če ne veste kaj v tem dokumentu piše, kaj bi država obljubila, lahko v nadaljevanju tudi te točke gremo skozi. Ampak dejstvo je, da dokument, zato govorimo o Madžarski, da dokument, pobuda o tem sodelovanju obstaja. In to samo o Madžarski. Ne o Avstriji, ne o Nemčiji, ne o, ne vem katre vse države ste naštevali. Samo o in izključno o Madžarski. Pa odgovor glede poroštvenega zakona bi tudi želela.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima gospa Iva Dimic. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Bil je očitek kaj dela Nova Slovenija. Jaz sem ponosna, da naš minister Jernej Vrtovec gradi, da je začel graditi tudi tretjo razvojno os. To če je moj poslanec mogoče temu takrat, ko ste bila vi ministrica, nasprotoval. Ampak poglejte, Vrtovec je začel graditi in po besedah, zato ker je imel teren pripravljen. In po besedah vašega poslanca na seji odbora je povedal, da se s prodajo zemljišč dobi provizijo. Se pravi, vi ste dobili provizijo, Vrtovec je pa začel graditi. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Postopkovno, poglejte. Jaz sem rekel, da je tisti, ki prodaja dobi provizijo…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Gospod Rajh, tudi za vas velja Poslovnik Državnega zbora. Prosim, povejte kaj želite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Poglejte, jaz se opravičujem, ampak me je zaneslo…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Ne, ne, najprej ali želite besedo za postopkovni predlog?

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Postopkovno ja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Poglejte, če me gospa kolegica poslanka omenja za zadevo, ki ni povezana s to sejo in napačno povzema besede, jaz sem takrat povedal, da tisti, ki prodajajo v skladu z zakonom dobijo 2 do 4 % provizijo in zato sem večkrat zahteval, da kolega poslanec pokaže zemljišča, ki jih prodaja, ker v skladu z zakonom o nepremičninskem posredovanju se za to dobi 2 do 4 % provizije.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani gospod rajh, to ni bil postopkovni predlog in opozarjam vas, da ne izrabljate Poslovnik. Hvala lepa.
Besedo ima državni sekretar gospod Mihelič.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo. Rad bi se zgolj odzval na določene trditve, pa bi ob tem res apeliral, da nismo žaljivi en do drugega. Kot državni sekretar vem kaj se dogaja na ministrstvu, to vam lahko rečem, gospa Bratušek in ni potrebe, da smo žaljivi eden do drugega.
Jaz mislim, da delamo dobro delo. Da številne projekt smo obrnili na bolje, da smo to krizo izkoristili gradbeništvo spodbudili in da ne berete o gospodarskih katastrofah, ki so bile priča prejšnji krizi, da smo to krizo tudi mi uspešno pomagali obrniti na bolje.
Ko govorimo pobudi najbrž tudi sami veste, sem prepričan, da je pobuda le eden izmed korakov, da se smemo sploh pogajati z drugimi državami. To je pač formalen, eden izmed delov formalnega postopka, ki je, kjer so izhodišča podana zelo na široko. Je pa res, da je treba malce natančno brati, tako predlagatelj kot vi si malce narobe razlagate, če piše, da se donosna vložena sredstva,

26. TRAK: (TB) – 12.05

(nadaljevanje) da se, družbenici se dogovorita, da letni izplačani dobiček družbenicama ne bo presegal 3. To ne pomeni, da je zagotovljen 3 odstotni. Pomeni samo, da ne bo presegal 3 odstotke. Jaz upam, da to razumemo. In, po investicijskem programu bo šele proti letu 2060, pa šele takrat, za tisto kratko obdobje, ga omejujemo na 3 procente skupaj. Torej, to je treba malce natančneje, mislim da, brat. Jaz mislim, da se z, ne vem kako bomo ravnal, če bo ob prihodu oziroma ob obisku ministra Vrtovca na Češkem, Češka izrazila interes, da sodeluje pri projektu. Kaj potem? Torej, zapiramo se za vse države. Torej ne samo Madžarsko, tudi za vse ostale. Kajne, sprašujem vas… Torej, lahko se zapremo, lahko nadaljujemo s tem tudi pri drugih dogodkih, pri drugih projektih, pri drugi državni ureditvi, samo vemo, kam nas to pelje.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima Alenka Bratušek.
Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, gospod državni sekretar, kar se tiče žaljivosti, se strinjam, je treba začet pa pri sebi. Vi ste bil prvi, ki ste rekel, da ni osnove, da danes govorimo o Madžarski. Še kako je osnova, še kako je osnova. Zato sem rekla, da očitno ne poznate dokumentov, ki jih sprejema Vlada, ker mi, v Državnem zboru, imamo samo pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko in ne med Češko, pa Nemčijo, pa Avstrijo, pa ne vem kaj vse tukaj naštevate. To je dejstvo. In, očitno me narobe razumete, ko govorim o denarju. Vedno povem, največ toliko, ampak dejstvo pa je, da največ 250 do 300 milijonov jim boste pa podarili. Lahko manj, lahko pa tudi toliko. To je dejstvo in to morajo ljudje, ki nas danes poslušajo, pa ki poslušajo razprave o drugem tiru že predolgo, slišati. Potrebe po tem, da Madžari vstopajo ali pa kdorkoli drug, v ta projekt, ni in če bi jaz bila ministrica, če bi jaz bila ministrica, ne bi nikoli bilo več tega na mizi, nikoli. Sem dala z mize, upala, da za vedno, ampak na žalost se je stvar obrnila in spet skušate slovensko suverenost prodat Madžarom, cena bo pa zelo, zelo visoka.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Besedo ima državni sekretar, gospod Mihelič.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Investicijski program v letu 2019, jaz mislim, da je bila to vaša Vlada, takrat, je sprejela in omogočila možnost sodelovanja vseh drugih držav in ko govorite, da so okoliščine drugačne, res so. Do tedaj je imela Luka Koper stalni prirast prometa in stalno rast. Od leta 2019 naprej pa upada. Torej, stanje se je tako skrbelo, da nas mora nacionalno skrbet, za Luko Koper in naš koridor. Torej, jaz mislim, če kaj, se je spremenil v tej smeri, da moramo bit še bolj budni in pa da si moramo še bolj želet sodelovanja z drugimi državami.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boris Doblekar, pripravi naj se mag. Dejan Židan.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednik.
Spoštovani kolegice, kolegi, spoštovani državni sekretar!
Ko je Vlada delala in pripravila zakon in začela delat drugi tir, seveda, so se takoj pojavili namigi, kako zdaj nagajat in tole jokanje, ki ga poslušamo tukaj, od bivše predsednice Vlade oziroma ministrice za infrastrukturo, je res otročje, no, mislim, to poslušat, še kar si predstavlja, da je ministrica oziroma če bi bila pa, če bi bila, pa kaj bi bilo fino, če bi bila, ja, pa ni bila, kajne, ker ste vrgli puško v koruzo vsi skupaj in pustil zadeve, da jih pelje zdaj Janševa vlada, tako, kot je potrebno.
Zdaj to objokovanje je tukaj noter v parlamentu, pri stvareh, ki jih Vlada dela dobro in jih zapelje tako, da bo v korist cele Slovenije, tukaj, v tem primeru, pri gradnji drugega tira, v korist slovenskih železnic, v korist uporabnikov, v korist vseh, ki bodo to novo progo tudi uporabljal, kajne, je to jokanje popolnoma nesmiselno in brezpredmetno in to nagajanje z nekim zakonom o tem, da bi preprečili vpliv ali pa sodelovanje zalednih držav oziroma morebitnih partnerjev, ki nikjer ne govori o Madžarih, vi se pa spravljate tukaj na Madžare in na Orbána,

27. TRAK: (DAG) – 12.10

(nadaljevanje) da vas ljudje gledajo. Jaz dobivam zdajle esemese pa messenger, pišejo, ljudje pravijo, da je to totalno smešno in da kako je to mogoče, da se lahko na tak način spravljate na neko suvereno državo, na nekega predsednika madžarske vlade, ki je dobil večinsko podporo, za razliko od vas, ki je nimate. In tule v parlamentu vas itak vidim samo par, poslanske skupine LMŠ sploh ne vidim v parlamentu več, je ne zanima nobena tema, niti drugi tir niti vaš zakon. Torej, nimate podpore v opoziciji KUL niti s strani lastnih partnerjev, kar je žalostno, so zapustili sejo in šli in briga jih.
Drugi tir se gradi. Drugi tir se gradi, končno, po toliko desetletjih priprav. Bilo je tudi marsikaj narobe zastavljeno, ampak na koncu koncev smo prišli skupaj do tega, da se bo projekt zastavil in da bo tudi narejen. In verjemite, da bo narejen hitro, dobro, kvalitetno, transparentno, z mednarodnim nadzorom, tako kot je to potrebno. Ne tako, kot bi ga delali vi oziroma kot ste vi ta projekt drugega tira zastavili, ko se vam je zalomilo že pri maketi; makete niste bili sposobni postaviti, zdaj bi pa radi delali nekaj. In tu je res ponižujoče, no, da se spravljate na tak nivo in poskušate z nekim zakonom omejevati, preprečiti normalno delo Vlade in gradnjo drugega tira z nekimi neumnostmi, in se spravlja tu na neko državo, Madžarsko. Če bi bila omenjena Jugoslavija, potem bi verjetno vsi to podpirali. Ker je Madžarska, imate pa problem. Ampak sploh nikjer ni omenjena, kar ste že stokrat slišali. To je samo v vaših glavah, virtualno. V to ste se zapičili, tako kot ste se zapičili pri ostalih zakonih. Recimo, pri Zakonu o vodi kar sami sebi lažete in delate referendum. Pa kot ste se zapičili pri svojem populističnem Zakonu o zaščiti živali. Seveda mi tega ne moremo podpirati, če nekaj populizirate. In potem boste to na Facebooku objavljali in nam povzročate škodo, nas ljudje napadajo. Ampak saj jim razložimo. Jim razložimo, pa potem vidijo, koliko je ura. Tako da kar še veselo nadaljujte.
Če grem nazaj. Predvsem so vas polna usta, zakaj bi dobivali dodatne partnerje za finančno pomoč pri projektu. Po drugi strani pa so vas polna usta, zakaj se zadolžujemo. Kaj je zdaj točno? Kaj bi radi, predlagatelji? Kaj bi zdaj radi, da se zadolžimo ali da dobimo partnerja? Dajte povedati jasno, mogoče bom pa podprl vaš predlog. Nejasni ste, kontradiktorni sami sebi, ne vem, kaj govorite. Enkrat, da dajmo partnerje, drugič, da se dajmo zadolževati. Jaz ne vem, kaj bi zdaj pravzaprav vi radi. In kakšna škoda bo povzročena. Jaz še zdaj ne vem, kakšna škoda bo povzročena, če bo partner sodeloval, kdorkoli pač že bo, če bo. Kakšna škoda bo povzročena? Dajte mi ta odgovor, no, tega še ne vem.
In 200 milijonov, če bi bil pripravljen sodelovati partner z 200 milijoni. Ja, pa vraga, dajte teh 200 milijonov - če sploh ne veste, kje bi jih dobili – nameniti za revne. Za revne jih namenite. Zakaj ne bi dopustili, da partner da svojo soudeležbo. Dajte za revne, za socialo, za nevladne organizacije, za zdravstvo. Dajte se spomniti na zdravstvo. Dajmo ta denar tja. Med drugim je danes mednarodni dan medicinskih sester in ob tej priložnosti jim iskreno čestitam za vse, kar delajo za nas. In dajte njim nameniti to. Ne, da ne dopuščate, da bi prišel partner zraven in bi nam pomagal.
Torej, poslušam tu te vaše argumentacije, zakaj bi morali zdaj zakon spreminjati, ko je drugi tir že v gradnji, in enostavno ne pridem do zaključka, kako bi lahko ta vaš predlog podprl. Nikakor ne. Ko bosta oba tira oziroma drugi tir, ki je dobil takšno ime, kakršno je pač dobil, ko bosta oba tira zgrajena, bo stari tir lahko namenjen za panoramsko kolesarsko transverzalo, na primer, ki bo celinski podaljšek znamenite obalne Parenzane.

28. TRAK: (AB) – 12.15

(nadaljevanje) Omogočili bi turistični napredek območja in tako naprej, po katerem bi ta kolesarska pot potekala. Tukaj se osredotočite pa malo razmislite kako bi lahko pomagali. Mogoče, glede na to, da ste strokovnjaki v kolesarjenju, bi mogoče tukaj lažje prišli blizu.
Pri samem projektu je tudi super nadzor, neodvisni zunanji nadzor. To poznate, to veste. Ta Vlada ni Šarčeva Vlada, pa ni Vlada Alenke Bratušek, da bo nekaj na pamet delala pa dopuščala, da se bo špilala lumparija, ampak bo to narejeno tako, kot je potrebno. In to vas seveda tudi malo boli pa vas muči. Tako da super nadzor je, in jaz verjamem, da bo tudi nadzor opravil svoje in ne bo tukaj nobenih problemov.
Zdaj od Levice smo poslušali, da je Orban fašistoidni diktator. Jaz upam, da vas je slišal, če vas pa ni, mu bom pa to posredoval, pa bo se malo pogovoril z vami. Boste povedali kako to izgleda, zakaj do razmišljate. Čeprav je bil demokratično izvoljen na volitvah, pa je dobil mnogo, mnogo več glasov od vas tukaj, tako da ne vem kje vidite v njemu problem. Zdaj že tukaj zraven razpravljate, da je to predraga investicija. Zdaj, kaj bi radi. A zdaj predlagate v svojem zakonu današnjem, da je to, da bi investicijo znižali, ali kaj? Zakaj ste to zraven omenjali, da je ta investicija predraga, če pa imate zakon o tem, o čisto nečem drugem. In to pol poslušamo tukaj, pa ljudje poslušajo. Ne vem, no. Predlagatelji pa narodno izdajstvo pa ne vem kaj vse. Pa govorite o poceni kreditih, ko se pa Vlada zakreditira, vzame kredit za dobre stvari, pa pravite zakaj se Vlada zadolžuje. Pa niste bili sposobni pravzaprav, ko se že toliko obregate pa mečete take stvari naprej, da bi en projekt Rog speljali tako, kot je potrebno. Še tisto vam je propadlo.
Bratuškova, boj za slovensko suverenost. Kje pa je? Aha, je šla že ven. Ni več zanimivo. Slovenska suverenost, Bratuškova pa je veselo sodelovala in pomagala prodajati slovenska podjetja, iskala je strateške tuje partnerje, sodelovala pri različnih projektih, ki so vsi propadli ali pa pol od njih. Zdaj pa govori o suverenosti slovenski in tako naprej, boj za slovensko suverenost. Da te vrže nekam. Janja Sluga, je tudi ni. SMC oziroma ona je sama bila takrat zraven, ko so zakon pripravljali, zdaj pa govori popolnoma nekaj tretjega tukaj in zavaja, kar je popolnoma nepotrebno.
Skratka, vse te razprave, ki sem poslušal, so bile pomilovanja vredne. Vlada dela, Ministrstvo za infrastrukturo dela, projekt se izvaja, tako kot je potrebno. Vaša Vlada ali pa vaši dve Vladi sta pa vrgli puško v koruzo in zdaj pa jokamo. In tudi nadkoalicijska stranka Levica je zraven pri tem zelo sodelovala, saj ste bili partnerji. Saj ste bili partnerji, saj ste vse pripravili pravzaprav. Zdaj pa pravite, da to ni v redu.
Jaz verjamem, da so Slovenske železnice, predvsem del Slovenskih železnic infrastruktura zelo zadovoljni, da se projekt pelje naprej, da se dela, da bo projekt zgrajen. Vemo, da od leta 2014 je ta proga bila stoprocentno zasedena. Ni se več dalo dobit dodatnih prevoznih poti in zadnji čas je, da se to začne delat. In od leta 2019, sicer je bil izvlečni tir narejen, takrat smo lahko pridobili štiri nove vlake na dan, ampak to je malenkost pri tako velikem prometu in tako velikem interesu za vožnjo vlakov tovora, pa vmes še potniških seveda za pristanišče Koper. Vemo pa kakšne težave imajo Slovenske železnice oziroma kakšno infrastrukturo imamo, kako ste skrbeli za infrastrukturo vsa leta, ki ste bili na Vladi, pa tudi vaši predhodniki, vsa tista prejšnja desetletja, ko so skrbeli Zveza komunistov pa Socialistična zveza delovnega ljudstva, pa socialistična – kaj – mladina, ki ste nasledniki. Za infrastrukturo Slovenskih železnic niste skrbeli nič. Nič niste dali denarja noter in nič niste delali. To je to, to je dejstvo. In smo imeli stare »gomulke«, ki sem jih vozil 50, 60, 70 let. Osne obremenitve nad naših tirih, smo dobili nove

29. TRAK: (MK) – 12.20

(nadaljevanje) lokomotive, ni mogla nova lokomotiva peljati čez Laško. Ni šla na Štajersko, zato ker je bila prevelika osna obremenitev. Vemo, da je 20 ton meja pri teh novih lokomotivah. Nizke hitrosti, napajalne postaje, vemo, da imamo še vedno 3 kilovolte napajanje v vozno mrežo in tudi vemo tisti, ki se kaj spoznamo, kaj to pomeni za vožnje vlakov, sploh pa za pogoste vožnje vlakov. Hrvati, Avstrijci vsi imajo že izmenično napetost 15, 25 kilovoltov, mi smo še kar na 3. Nič niste naredili, nič, popolnoma nič in se vozijo vlaki počasi, pravite. Seveda, toliko kot ste vlagali, tako se pa peljejo vlaki, tako da velika pridobitev za slovenske železnice, za samo Slovenijo, za vse nas in ne bo škoda tega davkoplačevalskega denarja za končno izgradnjo nove proge Divača-Koper, končno, končno, hvala bogu lahko rečemo in hvala tej Vladi, ki je projekt začela resno izvajati. In bi vas prosil, da s takimi populizmi, s takimi zakoni, ki v bistvu hočete samo malo ponagajati spet, da se projekt ne bi izvajala tako kot se je zastavil, da malo prekinete s tem, pa rajši kaj pomagajte ali pa se kaj novega spomnite, kako, na kakšen način bi še kaj pomagali lahko zraven, ne pa, da vlagate takšne zakone in tukaj sedimo cele dneve in zdaj bomo samo poslušali razno razna metanja polen pod noge. Projekt drugi tir se gradi, Vlada ga gradi, Vlada dela, prejšnja Vlada je vrgla puško v koruzo, zdajšnja ministrica joka, če bi bila, če bi bila, če bi bila ministrica, pa če bi bila predsednica – pač ni, je poslanka in dajte se sprijazniti s tem, pa rajši pomagajte, ne pa nagajati. Malo resnosti prosim pri takih projektih. To je skupni projekt vseh Slovenk in Slovencev, ne ene politične opcije, ki so to želite tukaj nam prikazati. In s temi populističnimi predlogi, ki jih tukaj v Državni zbor pošiljate, pa tudi malo zabremzajte. Ne vem, kakšen je to cilj in namen. Tako, da jaz vsekakor tega vašega predloga ne bom podprl, podpiram pa Slovenijo in Slovenske železnice, pa tudi tir, pa tudi morebitne partnerje, ki bodo pristopili zraven, pomagali, bodimo prijatelji s sosednjimi državami, skupaj delajmo za skupno dobro, saj vendar živimo v Evropi. Toliko z moje strani, hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Dejan Židan, pripravi naj se Željko Cigler. Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar, ki ga sicer tukaj ne vidim, nekam jo je pobrisal, sodelavec, vsi lepo pozdravljeni.
Da se takoj razumemo, danes se ne pogovarjamo ali drugi tir ja ali drugi tir ne, ali železniška infrastruktura ja ali železniška infrastruktura ne? Sem prvi, ki podpiram tudi izgradnjo drugega tira, zato ker to je eden od ukrepov v borbi zoper klimatsko podnebno krizo, ki je v resnici na desni strani niti priznavate in niste sposobni podobno kot recimo Vatikan priznati tudi formalno, da živimo v času okoljske in podnebne krize. Železniška infrastruktura je pravi korak v pravo smer, to je prvo izhodišče. Drugo je vprašanje ali je vodeno financiranje racionalno. Torej danes se pogovarjamo o tem ali dosedanja oblika, ki ste jo vi na desni spremenili, torej da Slovenija razume izgradnjo drugega tira kot strateški infrastrukturni projekt, kjer bo sama izgradila tisto, kar je strateško pomembno, je cenejše ali dražje to kar vi ponujate, torej da vključite partnerja. Zdaj dva argumenta zakaj je to, kar je danes na mizi, ta predlog zakona cenejši. Prvi argument je, da v resnici to, kar je govorila bivša predsednica Vlade, še bolj pomembno pa bivša direktorica Direktorata za proračun, to pomeni, da kljub vsemu ima kompetence za razliko od marsikoga tukaj, ki kar govori, potem pa odide iz dvorane. Ona je izračunala na verodostojni način, da to kar vi počnete je 200 do 250 milijonov dražje za Slovenijo. Potem pa rečete okej, gospa je opozicijska v tem trenutku. Potem pa ugotovite, da vaši lastni ministri v tem trenutku tudi tako govorijo. Spomnite se, kako ste hvalili, da ste za Slovenijo priborili 5,2 milijardi evrov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, s katerim bomo financirali vse tiste projekte, ki bodo v Sloveniji rešili akutne težave in nas dali na neko stopnjo višje, kar se tiče zelene, okolju bolj prijazne,

30. TRAK: (SB) – 12.25

(nadaljevanje) družbi bolj prijazne države. In na koncu ni ostalo kaj dosti razen velikih besed iz 58,2 sta izginili 3 milijarde, ki jih vsaj v tem trenutku niti ne mislite koristiti in kako javno govorite, da ne mislite 3 milijard koristiti, rečete, poglejte, ta evropski denar v resnici mi znamo na bančnih finančnih trgih dobiti cenejši denar, tu pa ravno obratno denar, ki je v tem trenutku v Sloveniji si s kašnimi obveznicami lahko celo privošči, da dobi denar po negativni obrestni meri, ne, vi ga želite dobiti tudi če je vse ostalo čisto, pod drugimi pogoji, to je tisto kar je bivša direktorica direktorata za proračun izračunala, da lahko pride kot strošek dodatni za 250 milijonov evrov. Naslednje vprašanje. Državni sekretar je dobro govoril, da v konkretnem zakonu se ne omenjajo posamezne države, samo partnerji, problem pa je, ker je Vlada poslala neke druge dokumente tudi v ta parlament. V tistih dokumentih se pa govori samo o eni državi. Jaz spoštujem vse države, ob tem pa da se nekaj zadevam kar bi se vsi morali zavedati, sosednje imajo do sosedov geopolitične interese pika, ali ali si to priznamo ali ne. In racionalne države pazijo, da so lastni interesi zaščitni pred geopolitičnimi interesi sosedov. Sam sem rojen kot Štajerec, več kot polovico življenja pa živim v Prekmurju in zato se počutim kot Prekmurec in kot Štajerec, ampak tudi kot Prekmurec. In mi je strahoviti dosti pomenilo, ko smo ne dosti nazaj praznovali 100. obletnici priključitve Prekmurja in Prekmurcev k matični državi. Problem pa je, da ko berete tisto zgodovino kako je to nastalo, ma koristi od Ljubljane takrat ni bilo, kvečjemu kakšna srednja ali velika škoda, lastni ljudje so si morali to izboriti. In sedaj poglejte, imamo na neki strani državo, ki je partnerska, vendar javno razglablja o trianonski pogodbi kakšna je krivica, da išče načine kako jo popravi in na vsakem možnem koraku kjer je le možno obesi zemljevid velike Madžarske, kjer Prekmurje izgine, ni več dol Slovenije. Ali ste vi tega zavedate? In nekatere druge države vsaj vložijo noto ali kako drugače protestirajo, pa rečete »umirite se«, če bomo tako šli naprej, potem pa se bo nekaj groznega zgodilo v tej Evropi. Slovenska vlada je pa tiho, v celoti tiho. Zdaj si zamislite kakšno nelagodje povzroča to pri nas. Potem korak naprej. Dobro in pravilno je, da se madžarski narodni skupnosti v Sloveniji pomaga, ampak potem pa, ko pridemo do dejstva, da sprejemamo v Državnem zboru resolucijo o nacionalnem programu jezikovne politike na 68-ih straneh za obdobje 5 let in v tem velikem dokumentu na 68-ih straneh je govora o slovenskem jeziku, kar je prav, madžarskem, italijanskem, romskem, kar je prav, tudi narečje omenijo kot narečja. In ko pridemo poslanci, ki smo ugotovili, da pa je razlog, da se v to resolucijo vključi tudi prekmurski jezik, ki ni navadno narečje, je nekdanji knjižni jezik, sedaj ima status nadnarečnega in pokrajinskega knjižnega jezika v razvoju in to je jezik, ki je vpisan v razvid kulturne dediščine Republike Slovenije in to je jezik od katerega je odvisen obstoj slovenske manjšine v Porabju, torej milijon razlogov ob podpori strokovnjaka in vodilnega predstojnika inštituta za slovenistiko slovenske akademije znanosti in umetnosti in glasujete proti temu, da se v tako pomembnem dokument vključi prekmurski jezik, pa da ne govorim kaj počnete pri frackingu, ja, mene kot Prekmurca postane strah. Mene res postane strah, že to je dovoljšen razlog, da bom glasoval za današnji zakon, ker ta zakon omejuje geopolitične apetite sosednje države. Hvala, ker ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima Željko Cigler. Pripravi naj se Aleksander Reberšek. Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi!
Moram reči, da tudi jaz dobivam kar nekaj sporočil zdaj ljudi, ki spremljajo to za državo dosti pomembno diskusijo o logistiki, infrastrukturi v državi, ki bo veliko denarja angažirala, ampak je pomembna za naš razvoj in so mi napisali, da od ljudi, ki so iz železnice, skratka iz AjzenPana, kot je gospod Doblekar in po tej plati ga spoštujem ajzenpanersko(?) seveda, da bi pričakovali vsebinsko diskusijo, ker vsebinska diskusija, ki je tukaj vodena

31. TRAK: (SC) – 12.30

(nadaljevanje) je pokazala tako iz ekonomskih, pravnih kot tudi čisto odgovornih pozicij odločanja o državni prihodnosti in državnem denarju, da potrebe po vstopu partnerjev iz zalednih držav ni, da je finančna konstrukcija drugega tira zaključena. Pri tem bi rad tudi to povedal vezano na državnega sekretarja. Poglejte, sedanja Vlada je novembra lani sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Madžarsko in Slovenijo, po kateri bi polovica lastniškega deleža 2TDK, ki je zadolžen za izgradnjo pa kasneje gospodarjenja z drugim tirom bila prodana sosednji zaledni državi Madžarski pod vodstvom Viktorja Orbana, ki je praktično poslovni partner vladajoče koalicijske stranke to je Slovenske demokratske stranke in vladajoča koalicija je to pobudo na Odboru za zunanjo politiko seveda tudi potrdila in pogajanja z Madžarsko so v polnem teku in samo vprašanje je časa kdaj bo ta Vlada skoraj polovico drugega tira prodala in to lahko preprečimo to škodljivo za premoženje in razvoj te države izgubimo tudi pomemben del suverenosti nad svojim ozemljem zlasti pri obalnem 30 tisoč kvadratov to lahko preprečimo samo, če spremenimo zakon na tak način kot smo predlagale opozicijske stranke pa mislim, da še marsikdo drug in stroka tudi to podpira pa ljudje v Sloveniji, da se onemogoči vstop tujih držav v lastništvo 2TDK. Poglejte, gospod državni sekretar, v pobudo je predvideno, da Madžarska dobi v 2TDK 38 % delež od 49, ki so nekje predvidene za zaledne države torej ostalim na primer ostalemu delu Višegrajske skupine ostane 11 %. Sedaj bi pa še to povedal. Poglejte, vsi smo pogledali vladno mnenje o tej zadevi, ki je moram reči po svoji vsebini zelo defenzivno in vidi se, da enostavno ni jasnega strokovnega argumenta ne razvojnega ne gospodarskega ne finančnega zakaj bi vključili Madžarsko in to je danes več diskutantov in diskutantk povedalo poslank in poslancev, vendar žal strokovnega odgovora tukaj ni razen branjenje teh vladnih odločitev. V mnenju Vlade je zapisano, da proračunska sredstva so zagotovljena hkrati pa povedo, da je strateško partnerstvo potrebno, ker naj bi zagotovilo zadostni pretovor, kar seveda ne pije tovor, ker Madžarska vlada nad tem nima vpliva, ker večina podjetij, za katere se ta pretovor za Madžarsko izvaja so velika avtomobilska podjetja v tuji lasti in vidimo tele avtomobile, ki se prevažajo po naših progah na te pa politika na Madžarskem nima vpliva. Še to bi vam gospod sekretar rekel, ko ste prej omenili to dejstvo, da stanje prometa, ki je resnično stanje prometa v Luki Koper se je po letu 2019 opazno zmanjšalo. Seveda se je po celem svetu se je povzročitelj pa ni to, da ni drugega tira, ampak covid saj to ni težko razumeti. Sedaj bi pa še tole izpostavil nekaj navedb iz vladnega mnenja, ki ne držijo, če ne držijo si upam uporabiti besedo, da so laž. Bom argumentiral, da ne boste rekli, da uporabljam jezik Borisa Doblekarja. Poglejte, dobiček in tu govorim tudi kolegici Dimičevi, če mogoče posluša v pisarni dobiček nikakor ni zagotovljen. Namreč v resnici dobiček je zagotovljen Madžarom ne, dobiček je zagotovljen in sicer z Zakonom v drugem tiru. Namreč v Zakonu o drugem tiru se je država zavezala s tem zakonom, da bo plačevala letno 35 milijonov za dosegljivost, zato da bo 2TDK posloval z dobičkom in v ta namen Dars in Luka Koper že vplačujeta v proračun dajatve, ki jih dobi 2TDK. Te dajatve lahko Vlada celo brez sprememb zakona dodatno poveča določen je le razpon, konkretno cifro pa, potem določi Vlada prav tako metodologija za ta namen. Nazadnje so to spremenili septembra leta 2020 sedaj pa je spet med gradivi za Vlado. Naprej kolegici Dimičevi bi še tole rekel. Investicijski program je zapisala Vlada predvideva izplačevanje dobička šele po letu 2059 in Iva Dimic je to razumela,

32. TRAK: (NB) – 12.35

(nadaljevanje): mislim sprejela, ker verjame, da se govori čista resnica. Ampak glejte kje je zlomka, tukaj je problem, investicijski program ni predpis, ampak je finančna projekcija in edini obvezujoči dokument je meddržavni sporazum o katerem tudi danes govorimo posredno, o pobudi za sklenitev sporazuma piše, da se lahko začne dobiček izplačevati takoj, ko je zagotovljeno obratovanje drugega tira. Torej že leta 2026 za katerega minister Vrtovec planira, da bo eisenpan(?) peljal po drugem tiru. Poglejte, potem trdite Vlade, druga država, sodelovanje pri financiranju projekta ne bo postala lastnica ali solastnica drugega tira. Lastnik drugega tira, piše Vlada, v vsakem primeru ostane projekta družba 2TDK. Ja seveda bo Madžarska solastnica. Jaz mislim, da ne sme smemo norcev iz ljudi delati. Lastnik drugega tira je firma 2TDK, solastnica 2 TDK je Madžarska. In če je firma, lastnik infrastruktura ali pa država, jaz pa sem na primer lastnik te firme, sem torej jaz v zadnji instanci tudi lastnik te infrastrukture.
Dalje. Opozorilo Vlade je tole, za katere pravim, da je neresnično. Zaradi visoke investicije v progo Divača-Koper je torej treba zagotoviti, da bo povpraševanje po prevozih po tej progi tako visoko, da bo upravičilo vložek v projekt. Poglejte, sosednje države, Italija, Hrvaška, pospešeno gradijo železniške povezave do svojih severno-jadranskih pristanišč in pri tem trdi Vlada, se strateško povezujejo z zalednimi državami. To ni res. Niti Hrvaška niti Italija ne prepuščata svojih strateških infrastrukturnih zadev projektov Madžarski. Proge posodabljata s kombinacijo lastnik in evropskih sredstev in brez madžarskega kapitala. Še več, poglejte, Hrvaška ima z Madžarsko dosti slabe izkušnje, z madžarskim državnim kapitalom. Spomnil bi samo na spor med Hrvaško in pa Molom glede Ine. In to bi lahko storila tudi naša Vlada, kar se tiče evropskih sredstev, ki ima na razpolago 5,2 milijarde evropskih sredstev za okrevanje in odpornost in še dodatnih 5 milijard iz evropskega proračuna, ampak Vlada ni za drugi tir predvidela niti centa evropskih sredstev iz teh naslovov. In če že omenjamo Hrvaško. Hrvaška bo za svoje proge pridobila do 85 % evropskih sredstev, slovenska Vlada je za drugi tir zagotovila samo 25 % evropskih sredstev in Vlada je za železnice namenila 280 milijonov. In še četrta zadeva, ki jo Vlada trdi. Poglejte, s kapitalskim sodelovanjem projektnem podjetju se ustvarja navezava za storitve železniške proge in pristanišča, saj bi bila sodelujoča država zainteresirana za visoko dostopnost proge, kajti to bi vplivalo tudi na donos na njena sredstva v podjetju. Poglejte, povpraševanju po Luki Koper ni odvisno od tega v čigavi lasti bo drugi tir, ampak od tega ali bo zgrajen ali ne. tukaj se bo dejansko povečalo, ker bo pretok hitrejši, pa ne 160 kilometrov na uro za tovorne vlake, kot so prejle nekateri razmišljali, znanstveno fantastično. Za tovorne vlake ne.
Madžarska Vlada lahko vpliva na SDS ker financira njen propagandni aparat, ampak ne more pa madžarska Vlada vplivati na ladjarje in pa prevoznike, na kapital, ki uporablja koprsko pristanišče, prav tako ne more vplivati na slovenska, avstrijska, češka, nemška podjetja ali pa slovaška, ki ustvarjajo večino pretovora v Luki Koper. Madžarska je zdaj kar se pretovora tiče, tretja po velikosti, prva je Avstrija, druga je Slovenija z okoli 30 % prvi trg, največji ja Avstrija in šele potem pride na vrsto Madžarska in še to, kot so vam mnogi že povedali, z velikimi podjetji na madžarskem, ki so v tuji lasti. Tako, da zaključim. Dejstvo je, da Madžarska ne bi nikoli dala Sloveniji 200 milijonov evrov za izgradnjo te železniške infrastrukture, če sama od tega ne bi profitirala. In Madžarska ve, da bo glede na projekcije in naraščanje pretovora v Luki Koper solastništvo drugega tira zelo dober biznis. Ne samo, da se ji bo vložek z velikim dobičkom povrnil in se lahko začne leta 2026 že vračunavati, to sem pa prej povedal po

33. TRAK: (TB) – 12.40

(nadaljevanje) kateri metodologiji, kajne, ampak z njim bo štiri desetletja de facto pa tudi / nerazumljivo/ dobila lastniške pravice nad ključnim delom slovenske železniške infrastrukture, preko odločevalskih pravic pa bo razširila svoj vpliv tudi na Slovenijo, hkrati(?) pa si bo zagotovila 30 tisoč kvadratnih metrov prostora v koprskem pristanišču, elitnega prostora.
Skratka, tako da, tisto, kar je bilo do zdaj povedano, potrebe po vstopu Madžarske v projekt 2TDK ni nobene, finančna konstrukcija je bila za vas, za to Vlado, pripravljena in stoji in je zaprta. Skratka, ne delajte škode državi, potrdite predlog tega zakona, ki ga je dala v proceduro Levica oziroma opozicija.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima državni sekretar, gospod Aleš Mihelič.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo.
Zgolj dva kratka komentarja, ostalo je bilo bolj ali manj že povedano ali pa izhaja jasno iz vseh dokumentov.
Navedba gospoda Židana, da naj bi direktorica Direktorata za proračuna MF izračunala podražitev projekta za 250 ali 200 milijonov – jaz bi ta izračun zares rad videl. Z vstopom katerekoli izmed tujih držav, se zgolj manjša kapitalski vložek Republike Slovenije in se ga zamenja z kapitalskim vložkom ene druge države, kako bo imelo pa to lahko vpliv na podražitev investicije, me pa res zelo zanima in ob tem bi res prosil gospoda Židana, če ima ta podatek, da nam ga seveda državotvorno tudi posreduje, da ga bomo lahko pregledali. Sam ocenjujem, da temu ni tako.
Gospod Cigler, delež držav, pobuda je zgolj možnost, da se pogajamo z državami. Upamo, da bomo še kakšno drugo pobudo v kratkem lahko predložil, torej, da bomo več držav lahko povabil k sodelovanju in temu ustrezno bomo tudi, bom rekel, razparceliral ta možni delež »investitorstva« v tem projektu oziroma soudeležbe. Tako da, to ni še nič fiksirano. Tukaj(?) je zgolj okno, v katerem se lahko pogajamo oziroma pogovarjamo.
Izplačevanje dobička, jaz bi vas res prosil, da v dokumentih, če je večstavčna poved, je ne jemljete iz konteksta, jo preberete do konca in tam, kjer je vejica, stavek še nadaljujete, pa da ponovim. »Izplačevanje dobička se prične v prvem poslovnem letu, ko je zagotovljeno polno obratovanje infrastrukture,…« - in tam ni pika, ampak je vejica – »…ki je predmet skupnega vlaganja,« - tukaj je pa ključno, vejica, »…v kolikor poslovni rezultat in likvidnostno stanje družbe to omogočajo.« Kdaj pa to omogočajo, to pa vidite v IP-ju, ki je edin verodostojen, potrjen, dokument in ki nakazuje ustrezno finančno dogajanje. Torej, šele takrat, ne pa prej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Aleksander Reberšek, pripravi naj se Monika Gregorčič.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Ja, železniško omrežje in pa javni promet sta v Sloveniji resnično zastarela, zato v Novi Sloveniji zagovarjamo vlaganja, močna vlaganja, javnega in pa zasebnega kapitala, v modernizacijo sektorja prometa. Ljudje morajo manj časa preživeti v prometnih zastojih, ključ za to pa je delujoč javni promet. Končno, bi lahko rekel človek, po skoraj treh desetletjih od prve zamisli, se je končno začela gradnja drugega tira. Se pravi, da Ministrstvo za infrastrukturo končno tudi dela, tako, kot je to potrebno.
Ampak, ne glede na vse, zdaj hitro skličemo eno sejo, dajmo malo zavajat slovenski narod, so rekli v Levici. K temu so šalčko seveda pristavili tudi v Stranki Alenke Bratušek in zato smo danes tudi tukaj. Gradnja drugega tira je ključnega pomena za razvoj Luke Koper in mislim, da se vsi strinjamo, da bi že zdavnaj morali imeti drugi tir. Tisti, ki pa ste danes najbolj pametni, imate rešitve na čisto vsa vprašanja, pa ne vem, kaj ste vsa ta leta počeli, ko ste vodili Ministrstvo za infrastrukturo. Aja, točno, podpisovali ste anekse.
Da ste vrnem na današnjo temo, če komu ni jasno, drugi tir ima seveda multiplikativne učinke. Ključno je, da na drugem tiru zagotovimo pretovor, ne samo, da ga tudi zgradimo, pomembno je, da zagotovimo pretovor in ta pretovor gre v Luko Koper. Če pa Luka Koper ne bo dovolj konkurenčna, pa bo ves pretovor šel v Trst ali Reko. Vzporedno z drugim tirom pa je treba seveda zagotoviti tudi

34. TRAK: (AB) – 12.45

(nadaljevanje) logistične centre in v tej državi sploh ne bi smelo biti vprašanje ali Luka Koper ali Marina Izola. Upam, da nam je vsem to jasno. Zato so zaledne države ključnega pomena za razvoj Luke Koper. Brez zalednih držav Luke Koper v bistvu ne potrebujemo, prav tako ne potrebujemo drugega tira. Ne smemo pa izključevati nobene zaledne države.
Rad bi izpostavil eno stvar. Ne vem, če vam je to poznano, ampak Madžarska je po odločitvi Vlade leta 2019 v Trstu kupila 100 milijonov, za 100 milijonov evrov obale za razvoj za svoj lastni tovor in to gre v škodo Luke Koper. Bolj, kot bomo na tem mestu odlašali in se zapirali, slabše bo to za našo luko in večja prednost bo to za konkurenco. V Italiji se seveda ne sprašujejo kdo je kje na oblasti. Tudi meni je praktično vseeno kdo je kje na oblasti. Orban ne bo večen, Madžarska pa bo vedno naša soseda. To je dejstvo in to je tisto, kar šteje.
Jaz sem že prej povedal, ta Vlada dela, zato ta Vlada seveda podpira prizadevanja za razvoj slovenske logistike. Potrebno je povečati zmogljivost iz zdajšnjih 90 vlakov na 231 vlakov na dan in 14 milijonov ton na 43,4 milijonov ton na leto. Da na tem ozkem grlu zmanjšamo potovalni čas med Divačo in Koprom za najmanj 30 minut in pa seveda tudi potovalno razdaljo iz 45 kilometrov na 27,1 kilometer. Dobro povezana in pa delujoča prometna infrastruktura je izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo, zato mu moramo to omrežje seveda okrepiti, da bo v prihodnosti tudi odpornejše na krize. In medtem, ko mi tukaj veselo razpravljamo, na Hrvaškem seveda že pospešeno gradijo, obnavljajo železniško infrastrukturo od Reke od Madžarske, se pravi, da na nek način tudi tekmujemo s časom. Pospešeno se gradi tudi v Beljaku logistični center in to bo zaledni center za eno veliko odprto luko.
Partnerski odnos moramo graditi z zalednimi državami, ker nas lahko zaobidejo. Ker nas lahko zaobidejo. Ne pa, da se deremo prazne krilatice »na Slovenskem smo mi gospodar«. Samo to nam seveda ne bo čisto nič pomagalo, če bomo odrezani od sveta. Res je, na Slovenskem smo mi gospodar, vendar pa je treba upoštevati tudi slovensko himno »ne vrag, le sosed bo mejak«. Bi pa rad poudaril še tole, glede na konstantne in pa številne današnje napade s strani poslanke Alenke Bratušek. Uredba o koncesiji, ki je tudi bila sprejeta pod ministrovanjem Alenke Bratušek in sicer 11. člen uredbe o koncesiji za gradnjo in pa gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, med drugim določa tudi »koncesionar mora v okviru razpoložljivosti za gradnjo drugega tira uporabiti zlasti razpoložljiva sredstva proračuna Evropske unije in kapitalske vložke družbenika oziroma družbenikov, sredstva posojil pa le, če drugi viri, ki jih določa zakon, ne zadoščajo«. Dejstvo je tudi, da so se z Madžarsko, kot morebitno partnerico na projektu, da so se neuradna pogajanja začela že v prvi polovici leta 2018.
Jaz na nek način razumem Alenko Bratušek. Madžarska je iz različnih razlogov med volivci slovenskega levega volilnega prostora zelo osovražena. Glede na to, da se Stranka Alenke Bratušek že dolgo giblje precej pod parlamentarnim pragom, da se mora zelo potruditi, da bi lahko z drugimi levimi strankami tekmovala za te volivce. In mislim, da je vsakemu razumnemu človeku povsem jasno, da je današnja seja namenjena ravno temu, boju Alenke Bratušek za parlamentarni prag in za politično preživetje. Temu bi lahko rekli tudi poceni populizem in čisto nič drugega.
Dejstvo pa je, drugi tir je odličen za bitje bitke, za nabiranje političnih točk, predvsem za metanje polena pod noge, zaviranju projekta, s katerimi že zelo dolgo zamujamo. Investicijski program, ki pa je bil sprejet 24. januarja 2019, to je takrat, ko je bila ministrica Alenka Bratušek in povsem enako tudi uredba o koncesiji, že predvideva sodelovanje zaledne države

35. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) v finančni konstrukciji projekta. Ponavljam, investicijski program je bil sprejet 24. januarja 2019, to je takrat, ko je bila ministrica Alenka Bratušek. Vse jasno? Zato se nehajte igrati s tem poceni populizmom. Svoja dejanja ste pokazali, ko ste bili na oblasti. Zabetonirali ste tretjo razvojno os s priključkom v Šentrupertu. Jaz še vedno nasprotujem tretji razvojni osi s priključkom v Šentrupertu, ker vem, da obstaja veliko cenejša, okoljsko sprejemljivejša, predvsem pa hitrejša trasa. Mimogrede, poslanec Andrej Rajh pa na seji odkrito govori o tem, da se dobi provizija od prodaje zemljišč. To je vaša politika. Očitno vam je tako delovanje blizu, kot so vam blizu tudi aneksi. Danes resnično občudujem vaš pompozni nastop in vašo skrb, Alenka Bratušek, za davkoplačevalski denar. Kje pa je bila vaša skrb takrat, ko ste podpisali polmilijonski aneks gradbenemu podjetju, tik preden ste sestopili z oblasti! Takrat pa ni bilo te skrbi. Tisto, kar se mi pa zdi zelo pomembno in bi rad tudi posebej poudaril, pa je to, kar je povedal minister Jernej Vrtovec, da ne bomo dopustili, da bi prišli do kakršnihkoli preplačil. Drugi tir ne bo Teš-6.
Pa prosim, Alenka Bratušek, povejte drugič lepo po pravici, da imate radi Madžarsko, kajti ta vam prinaša volilne glasove. In zato smo danes tudi tukaj, da bodo ljudje, ki tole gledajo, zmedeni, da bodo dobili občutek, da mi delamo nekaj narobe. Delamo pa tisto, kar bi že zdavnaj morali narediti, ko ste bili vi na oblasti, pa tega niste naredili. In čisto za konec, gospa Alenka Bratušek, povejte našim državljanom, kolikokrat ste v svojem mandatu šli na Kitajsko. Čigave interese ste zagovarjali, spoštovana Alenka Bratušek, povejte mi. Verjamem, da bi Madžare zamenjali za Kitajce, in to tiste Kitajce, ki ne spoštujejo evropske delovnopravne zakonodaje.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Monika Gregorčič. Pripravi naj se Ljubo Žnidar.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Danes obravnavamo novelo Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki kot glavno rešitev predvideva dokončno zaprtje možnosti za to, da bi katera od držav vstopila v soinvestitorstvo pri projektu drugega tira. Jaz menim, da to ni dobra ideja, nikakor ne, in bom to tudi obrazložila. Najprej bi referirala na nek širši geostrateški okvir trase, geografske umeščenosti te trase v baltsko-jadranski koridor in tudi v sredozemski koridor. Že zaradi te umeščenosti, te geografske lege, je tudi v interesu držav Evropske unije, da se ta drugi tir končno zgradi, da bo funkcionalen in bo pripomogel k boljši povezljivosti. Dodaten argument, trasa sovpada s pobudo Tri morja, ki krepi infrastrukturno povezljivost držav članic EU na osi sever-jug. Tako je tudi zaradi tega zadeva prioritetna in jo je treba gledati tudi z geostrateškega vidika vpetosti ali pa želje po sodelovanju in pozitivnih vidikov, ki jih lahko sodelovanje drugih držav, zalednih držav prinese tako k finančni konstrukciji samega projekta kot tudi kasneje poslovno izkazanemu interesu našega največjega logista Luke Koper. Zakaj še to ni dobra ideja, ta današnji zakon - finančno breme bi v celoti prevalil na davkoplačevalce. Naša, ocenjujem, da pravilna vizija te Vlade, pa je finančno breme porazdeliti med vse uporabnike drugega tira, kajti ne bodo samo naša podjetja in naši logisti tisti, ki bodo ta drugi tir uporabljali, pač pa tudi logisti podjetij zalednih držav, saj jim bo s tem omogočen tudi nadaljnji gospodarski razvoj. Za naše potrebe, za potrebe našega gospodarstva je namreč obstoječi en tir najbrž dovolj, ko pa se išče priložnosti za

36. TRAK: (SC) – 12.55

(nadaljevanje) rast, za razvoj našega gospodarstva in tudi za rast pretovora v Luki Koper se je pa treba zavedati, da je tukaj zelo močna konkurenčna tekma z ostalima severno jadranskima pristaniščema s Trstom in Reko in je potrebno krepiti konkurenčne spodobnosti Luke Koper.
Še glede samega finančnega vložka, potencialnega vložka tujega partnerja druge države. Gre za vstop v lastniško strukturo projektnega podjetja 2TDK in ne v razprodajo naše železniške infrastrukture tako, da je potrebno biti tukaj res natančen pri izrazoslovju in jaz bi želela, da se ne bi več zavajalo.
Zakaj ta zakon ni dobra ideja, nadalje. Gre za igranje s poslovnimi in strateškimi interesi tako Republike Slovenije kot Luke Koper. Res je v času Vlade Marjana Šarca je tedanja ministrica za infrastrukturo izvedla oziroma predlagala in je bil, potem tudi sprejet tako imenovani poroštveni zakon za to investicijo hkrati v istem paketu za poroštvom za projekt tretje razvojne osi. Tisto je bil eden tak zelo cenjen notranje politični piar danes pa ga v te smeri nadaljuje Levica z vložitvijo te novele. Lažno se promovira neki nacionalni interes, da ste vi branik in preprečujete razprodajo strateške prometne infrastrukture, ampak jaz se bojim, da v resnici ne veste kako potekajo sodobni gospodarski tokovi kako pomembna so dolgoročna strateška tudi meddržavna partnerstva, ki nase nekako privežejo ali pa pripeljejo s seboj pomembne in tiste dolgoročne posle in vse to bo omogočilo nadaljnjo rast in razvoj Luke Koper, kar pa vi z današnjim zakonom dobesedno ogrožate. Jaz bi spomnila že v vladi Mira Cerarja je bila finančna konstrukcija zaprta in to brez poroštva, predvidevala pa je finančni vložek zaledne države in jaz mislim, da gospodu Cerarju kot nekdanjemu predsedniku Vlade res ne morete očitati nekega partnerstva ali prijateljevanja z gospodom Orbanom ga je pa vodil iskren interes narediti nekaj dobro za razvoj slovenskega gospodarstva. Ta Vlada je po tistem malce zgrešenem notranje političnem piaru s poroštvom, ko so se Madžari za eno določeno obdobje umaknili uspela obuditi pogovore z njimi, ampak sedaj smo spet pred naslednjo postajo. Želi se zaprti ali pa v kali zatreti možnost za nadaljnji razvoj in nadaljnje pogovore.
Mogoče samo še danes se je večkrat omenjalo neke pogoje o poslovnem najemu zemljišč v zaledju Luke Koper kot enem od predpogojev za sodelovanje Madžarske. Sedaj, če to poslovni najem poslovnih zemljišč problematizirate, potem res nimate pojma o realnosti v gospodarstvu in da to prevajate na razprodajo slovenskega primorja je resnično deplasirano.
Želela bi nadalje obrazložiti zakaj je potrebno ali pa zelo dobro ohraniti možnost vstopa v projekt s strani zaledne države. Dobre strani partnerstva so, da znižuje finančno breme projekta in prevzema partner sorazmerni del vseh projektnih in poslovnih tveganj, donosi niso zagarantirani kot je bilo tudi s strani predstavnika Vlade povedano. Odvisni so od uspešnosti celotnega projekta in kar je ravno tako pomembno ustvarja se neko gospodarsko ravnotežje, povečuje se možnost za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na področju logistike kajti vemo v neposredni bližini obeh sosednjih držav se pospešeno gradijo železnice

37. TRAK: (NB) – 13.00

(nadaljevanje): povezave, ki bodo obšle teritorij Republike Slovenije. Nenazadnje tudi večja finančna in poslovna kontrola nad projektom ne bo odveč, da se ne bi ponavljale neke slabe prakse velikih državnih investicijskih projektov, če se samo spomnimo na TEŠ 6.
Zdaj pa konkretno, madžarsko sodelovanje, madžarski vložek, zakaj bi bil pomemben. Madžarska je šesti najpomembnejši trgovinski partner Republike Slovenije, do nedavnega je bil drugi najpomembnejši poslovni partner Luke Koper in kot je povedal že državni sekretar, se pa je obseg poslovanja z madžarsko tudi zaradi nekih nerodnih preteklih odločitev zmanjšal in je padla na tretje mesto in del posla so madžarska podjetja odpeljala tudi zaradi poroštvenega zakona v konkurenčno tržaško pristanišče. Danes imamo pa s to Vlado na srečo možnost, da to napako gospe Alenke Bratušek, tedanje ministrice za infrastrukturo popravimo. Če gledamo, treba je pogledati na zadevo multiplikativno in dolgoročno partnerstvo prinaša predvsem priložnosti za rast in razvoj Luke Koper in samo matematično seštevanje enkratnih stroškov financiranja je zelo zelo kratkovidno dejanje. Kdor to dela, zavaja, nima pojma o strateških ozadjih in načinu kako se veliki posli danes sklepajo in vodijo tudi na osnovi raznih meddržavnih posredovanj. Kot rečeno pa, če bi omejili, zamejili z zakonom možnost sodelovanja zaledne države, bi to pomenilo avtomatično večje breme za davkoplačevalce. Bom sklenila poroštvo, že poroštvo nad drugim tirom, nad projektom drugega tira je bilo neke vrste avantura v breme davkoplačevalcev, na srečo pa še to ni pomenilo dokončno odslovitev nekih zalednih držav, sodelovanja zalednih držav. Bi pa danes predlagana zakonska izločitev tujega investitorja res bila nacionalna katastrofa in ogrozitev nacionalnih gospodarskih interesov in iz tega vidika izdaja, če v Levici tako radi uporabljate to besedo. Nasprotno, jaz celo menim, da bi bilo dobro ali pa potrebno k projektu privabiti tudi druge zaledne države, kot omenjeno, na liniji koridorja Blatik - Jadran, nenazadnje že sama strategija Republike Slovenije tudi v zunanji politiki predvideva okrepljeno vlogo in okrepljene zunanjepolitične aktivnosti tudi za to, da se ojača geostrateški in gospodarski položaj Luke Koper. Pogajanja, seveda, do določene mre morajo biti tajna, ne more se vse v naprej razkriti, potem ni možnosti za dober dogovor oziroma se v pogajanjih zmanjšajo in res je Odbor za zunanjo politiko konec preteklega leta dal zeleno luč za pogajanja v okvirih pogajalskih izhodišč. Poudarjam, šlo je za pobudo. Za to pobudo je Vlada dobila zeleno luč. Tedaj so bila ta pogajalska izhodišča označena s stopnjo tajnosti. Ne vem, če so danes že javno razkrita ali pa je ta stopnja umaknjena, ampak za tedaj opozarjam, da je šlo za kršenje Zakona o tajnih podatkih, ko je ta tajni dokument z oznako Interno, v celoti prišel v javnost in s tem je bil do določene mere vsekakor ogrožen nacionalni gospodarski interes naše države. Bi pa samo spomnila končno besedo blede sodelovanja madžarske ali pa katerekoli druge zaledne države pri projektu bo seveda imel Državni zbor, ki bo odločal o ratifikaciji zakona, ki bo omogočil sodelovanje katerekoli zaledne države. Zato danes zakona, ki v osnovi eliminira v naprej vsakršno možnost sodelovanja tuje države pri projektu drugega tira

38. TRAK: (AB) – 13.05

(nadaljevanje) seveda ne morem podpreti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh in naj se pripravi Ljubo Žnidar.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.
23. maja bo minilo natanko 67 let odkar je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišče Koper. In od takrat dalje Pristanišče Koper, Luka Koper rast in se razvija in od leta 1967 je povezano s svetom tudi z železniško infrastrukturo in seveda za to smo zaslužni Slovenke in Slovenci, naši predniki, ki so pokazali, da znajo in zmorejo storiti, seveda stvari sami. In poglejte, zdaj smo res tudi članica Evropske unije in tudi Luka Koper se še bolj razvija in vpenja v ta evropski prostor in tudi izkorišča vse prednosti tega velikega skupnega trga in dejansko je tudi en pomembnejših vstopnih točk, tujih ladjarjev, ki prihajajo v glavnem iz azijskih krajev, torej Kitajske, zato je treba poudariti, da 80 procentov tovora prihaja iz azijskih koncev, Kitajske in so to naši najpomembnejši partnerji v tem smislu. In tudi zato je prav, da ministri gredo tja, kjer, od kod tovor izvira in ga privabijo v Slovenijo.
In res je, tovor gre v zaledne države in proga, torej odsek med Koprom in Hodošem je dolg približno 400 kilometrov. Govorimo pa seveda tudi o projektu drugi tir, torej o dobrih 20 kilometrih proge in ta vložek, o katerem govorimo, 200 milijonih, za katerega bo treba plačat vsaj še toliko obresti, omogoča izgradnjo približno 5 kilometrov železniške proge, 5 kilometrov na 400 kilometrskem odseku. Torej govorimo, da bo nekdo z vložkom, ki omogoča izgradnjo enega odstotka dolžine železniške proge v sistem, na odsek, ki je dolg 400 kilometrov, našel strateško motnjo. Kakšen strateški partner je to, se sprašujem. Za 1 procent dolžine proge na 400 kilometrskem odseku. Lepo prosim.
Mi imamo strateško infrastrukturo, mi imamo evropski pravni red, ki omogoča vsem, vsem prevoznikom, da enakovredno, nediskriminatorni osnovi izvajajo promet na naših tirih. In zdaj nekdo misli, da če bo z enim procentom dobil strateškega partnerja – ja, strateškega partnerja, ki bo našel v sistem strateški nered in svoje interese. Madžarska ima čisto legalne in legitimne interese iz njenega vidika, ampak ti interesi niso nujno naši interesi. Predstavljajte si, da bi nekdo na Sueški prekop, da bi egipčanska vlada ali pa država dovolila, da nekdo kontrolira njen Sueški prekop. Panamska Panamski prekop. Velika Britanija prehod skozi gibraltarsko ožino. O teh zadevah govorimo in mi želimo to preprosto preprečiti. Finančna konstrukcija je zaključena, je dobra, je potrjena. In sedaj, ko je nekaj dogovorjeno, nekdo kar iskat svoje interese, pa ne ve niti prav zakaj. To je tisto, kar je problematično in seveda mi temu nasprotujemo.
In res je, ene zadeve so ostale noter, ampak če pogledamo, da smo zaključili finančno konstrukcijo, potem pa nekdo misli, pa jo gre spreminjat, pa se spreneveda, to seveda ni dobro. In to, to je dejansko nered. Se bi pa odzval na besede kolega Reberška, ki govori o tretji razvojni osi, torej traso tretje razvojne osi je zabetonirala Nova Slovenija v Vladi Janeza Janše v obdobju 2004-2008.

39. TRAK: (SB) – 13.10

(nadaljevanje) In jaz verjamem, da imate, kolega Reberšek, stisko, ker ste verjetno hodili od vrat do vrat in ljudem obljubljali, da trase ne bo in še večjo stisko zdaj, ko je minister, potem, ko je Alenka Bratušek v vlogi ministrice naredila vse, da se zadeve skladno z zakonom peljejo dalje, to vnaša v vaše zadeve nemir. Tudi glede podpore, javnomnenjske podpore SAB naj vas ne skrbi, nam podpora raste, k nam prihajajo člani, vaša podpora pa pada in na to vas je opozorila tudi gospa Ljudmila Novak, ki jo jaz zelo spoštujem. Vaši volivci odhajajo k SDS-u in na to vas je opozarjala gospa Ljudmila Novak in ste jo verjetno zato tudi kazensko kam poslali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Repliko ima Aleksander Reberšek.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo še enkrat. Bom zelo hiter in pa kratek. Najprej sem itak razmišljal ali se čem odzivati pa replicirati poslancu in to takemu poslancu, ki je takrat na seji izjavil, da vsi vemo, da se pri prodaji zemljišč dobi provizija. To veste v Stranki Alenke Bratušek, jaz tega ne vem. Ampak vseeno sem želel dati neka pojasnila glede tretje razvojne osi, ker se vedno nekaj pingpongamo. Jaz sem prepričan, da imam podporo ljudi na terenu, podporo združenih civilnih iniciativ in skupaj nastopamo proti priključku v Šentrupertu, sem že prej povedal zaradi katerih razlogov, in se tudi po svojih najboljših močeh borim proti tej neumni umestitvi trase. Trenutno to traso revidira Računsko sodišče. Jaz nikoli ne bom zatajil, nisem zatajil in nikoli ne bom zatajil svojih volivcev in tisto kar sem govoril v opozicij delam tudi sedaj, ko smo v koaliciji. Je pa Alenka Bratušek še takrat, ko je bila ministrica zelo pohitrila postopke, kar posledično pomeni, da so se že v njenem mandatu začeli odkupi zemljišč, se je takrat že zelo, zelo mudilo. Ampak kot sem povedal še vedno sem borec za hitrejšo zgrajeno, cenejšo in pa okoljsko bolj sprejemljivejšo traso s priključkom v Šentrupertu. Zdaj kar se tiče pa anket, tukaj bi pa povedal samo to, da je današnja seja ravno namenjan temu bildanju vaše stranke, večkrat, ko boste izgovorili Madžarska oziroma slogane proti Madžarski bodo vaši volivci skakali v zrak in zato imamo take seje, ki na koncu ne bodo nič prinesle. Igrate na te karte, da je beseda Madžarska med volivci levega pola zelo osovražena in zaradi tega sklicujete ne samo to sejo, ampak tudi vse ostale seje. Drugače osebno pa tudi jaz cenim Ljudmilo Novak našo evropsko poslanko. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima.. Postopkovno? Violeta Tomić, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Glejte, oprostite, ampak dajte se držati Poslovnika. Tukaj se pogovarjamo in prepucavamo kdo ima podporo, kdo nima podpore, komu pada podpora, v bistvu je pa tema ta zakon in to je postal otroški vrtec. Prosim, predsedujoči, upoštevajte Poslovnik in opozorite vsakega razpravljavca naj se drži tega kar je najavil. In če ima repliko naj replicira na temo ne pa na to kdo ima podporo, komu pada, kdo ima volivce, kdo se drži česa, mislim res, oprostite, ampak nivo razprave je padel pod vsako možno linijo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Res je in pozivam vse poslanke in poslance, da spoštujemo Poslovnik in da razpravljamo samo o točki dnevnega reda, ki je na dnevnem redu. Ljubo Žnidar ima besedo. Pripravi naj se mag. Meria Hot. Izvolite.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Glejte, naj si malo nalijemo čistega vina, pogledamo malo nazaj. Jaz bi rekel, ker nekatere kolegice in kolegi imate nekako zelo kratek spomin in za tiste z res kratkim spominom obstajajo magnetogram in jaz bi rekel naj si gospa Janja Sluga pogleda magnetogram, ker je ona takrat ta zakon z veseljem podprla, naj si pogleda svoje razprave,

40. TRAK: (MK) – 13.15

(nadaljevanje) danes pa bi rekel neizmerno pljuva po tistem, kar je takrat sprejela, potrdila, razpravljala in tako naprej, tako da je tukaj način, da preveriš, bi rekel, če nisi čisto siguren, pogledaš nazaj magnetogram in se malo prepričaš o svojih dejanjih, tako da toliko o konstruktivnosti in o dejstvih in o nekem sprenevedanju. Poglejte, v osnovi, predvsem pa tukaj mislim na predlagatelja, je treba poznati jaz bi rekel, kaj je gospodarstvo, kaj je partnersko sodelovanje in če nekako nisi iz tega področja, bi rekel, težko razpravljaš in si zelo težko konstruktiven. Jaz ne vem, če ima sploh kdo od poslancev kakšen dan delovne dobe v gospodarstvu. Ker tukaj pa je le treba imeti gospodarsko in poslovno širino. Mogoče bi najprej predlagal mogoče kakšno ekskurzijo v kakšni uspešni slovenski gospodarski družbi, ki ima tujega partnerja. Povprašajte direktorja najvišjega poslovodnega organa, zakaj je stopil v stik s tujim partnerjem ali zaradi tega, da bi si povečal obsega dela in zagotovil posel ali zaradi tega, da bi si zmanjšal obseg dela ali zaradi tega, da bi povečal dobiček ali zaradi tega, da bi zmanjšal svoje poslovanje, pa vam bo dal odgovor, no toliko malo za bi rekel za neko osnovno orientacijo, kaj pomeni imeti gospodarsko širino, kaj pomeni imeti poslovno širino. Posebnost še, če prihajaš iz ene res res male državice, ki se imenuje Slovenija, kjer na danes globalnem, svetovnem trgu s svojo majhnostjo sam zelo težko preživiš in tako je tudi na večjih infrastrukturnih projektih v Republiki Sloveniji. Poglejte, ko je bil, ko so bile vzhodne države od nas v razvojni fazi, je promet v Luki Koper in seveda tudi tovorniški promet na železnicah nekako samoumevno iz leta v leto rastel. Te države so danes se razvile, danes stopajo enako v korak z vsemi evropskimi razvitimi državami in takšnega potencialnega razvoja tudi pri njih ne bo več. In samodejne rasti v Luki Koper in jaz bi rekel tudi samodejne rasti prevoza tovornega prometa po železnicah v prihodnosti ni pričakovati. Res je, da je zadnji dve leti, to se pravi v lanskem letu in v letošnjem letu je manjša realizacija v obeh segmentih. Vemo, da je tukaj, bi rekel so izredne razmere, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, ampak potrebno se je pa tudi zavedati, da imamo tukaj zelo močno, zelo ostro konkurenco v sosednjih državah, predvsem v Hrvaški in v Italiji. Italija intenzivno rekonstruira in povečuje kapaciteto na štirih severno jadranskih lukah. Jaz bi rekel nekoliko srečo imamo, da se luka v Reki ne more toliko širiti, ker imajo bi rekel onemogočeno širitev v morje, zaradi izjemno velike globine. Skratka tudi Italija pospešeno gradi modernizira železniško progo in dejansko se bo Slovenija morala z zelo hitrim odzivom tako pri izgradnji, ne samo drugega tira, tudi posodabljanjem ostalega železniškega koridorja, tako imenovani peti koridor, baltsko-jadranski koridor, kajti samo segment 20-ih kilometrov ne reši ves železniški pretovor v Sloveniji. In tudi kapaciteto v Luki Koper bo potrebno nujno povečati možnost, možnosti so že bile nakazane iz dejansko nekje 22 milijonov ton tudi možnost, da se poveča za enkrat, tam nekje do 43 milijonov ton

41. TRAK: (DAG) – 13.20

(nadaljevanje) na leto. To se pravi, rezerve so, ampak niso samoumevne. Treba si je zagotoviti poslovne partnerje, treba se je navezati na večje partnerje v tujini, kjer je v prihodnosti moč načrtovati poslovno sodelovanje. Nihče ne pravi, da bo poslovno sodelovanje šlo v kakršnokoli škodo Slovenije. Glejte, ne bom ponavljal, ker mislim, da je bilo danes že šestkrat izrečeno, tistih pet pogojev, ki so v zakonu navedeni, pod katerimi pogoji lahko vstopi tuj partner. Pa danes govorite tu samo o Madžarski. Dobro, pač, Madžarska je ena izmed držav, ki je dala pobudo, namero o poslovnem sodelovanju. Jaz bi tu apeliral na Vlado in na ministrstvo, da stopi v stik s čim več državami, da si nekako zagotovimo to poslovno sodelovanje in da bo Luka Koper v prihodnosti lahko imela večji promet, ne pa da bomo nekako ugotavljali, da nas je konkurenca prehitela in da dejansko tu poslovno nismo tako uspešni s takšno rastjo, kot smo bili v preteklosti, ravno tako v prevozu na slovenskih železnicah.
Še na naslednje naj odgovorim. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo ostro nasprotovali sprejetju tega zakona. To jasno in glasno povem, ostro smo nasprotovali prvi verziji zakona. Poglejte si obrazložitev k temu zakonu, kjer je bila investicijska vrednost drugega tira milijardo 850 milijonov evrov. Poglejte si dokumentacijo. Mi smo nasprotovali enormno pretirani, previsoki oceni te investicije. In to oceno ste takrat želeli prenesti v zakon oziroma je bila že prenesena v zakon, zaradi tega smo mi tako ostro nasprotovali. Poglejte, točno se ve, po kakšni ceni se gradi kilometer avtoceste in po kakšni ceni se gradi kilometer predora. In z vsakim tem našim, bi rekel, ostrim protestom se je potem na vsaka dva meseca investicija znižala za 200 milijonov. Tako se je na koncu investicija znižala, če govorim brez davka, pod vrednost ene milijarde. To je bil velik, velik uspeh Poslanske skupine SDS – investicijo smo zmanjšali z milijarde 850 na pod milijardo. Zdaj se ocenjuje ta bo približno milijardo 250, če tako čez palec ocenim, z davkom vred. Zaradi tega je bilo to nasprotovanje. In če bi bila tista prva verzija tega zakona sprejeta, s takšnim predlogom, kot ste takrat prišli, bi bilo to zame ena velika legalna kraja z zakonsko osnovo. Pa smo to takrat preprečili. Pa še na referendum smo šli, zaradi nenormalno visoke investicijske ocene. Zdaj je investicijska ocena realna, se je postavila v normalne okvire in zaradi tega zdaj ni moč nasprotovati zakonu. Poglejte si magnetograme, če se tega ne spomnite, ti vse beležijo in so arhivirani.
Toliko o teh očitkih. Dajte si prebrati gradivo, magnetogrami obstajajo in so del arhiva Državnega zbora. In tako kot je v gospodarstvu, je tudi pri državnih investicijah, treba si je zagotoviti poslovno uspešnost v prihodnosti, tako za Luko Koper kot za prevoznika, kot so Slovenske železnice. In to je glavni namen partnerstva, da si partnerja poiščeš v tujini. Še enkrat apeliram na ministrstvo, dajte poiskati še koga, da pride s kakšno pobudo o nameri, da

42. TRAK: (SC) – 13.25

(nadaljevanje) sodeluje pri naših največjih projektih in se ne razprodajamo. Določila in merila so zelo jasna in natančna. Nujno nujno dejansko zamujamo bi rekel pri vseh teh segmentih tako pri Luki Koper kot pri sami izgradnji. Jaz želim izvajalcu uspešno delo in da bo svoje delo opravil v rokih. Ima zelo težko nalogo. Sem iz tega gradbenega področja in vem, da bo zelo zelo težko lovil te roke, ki so pogodbeno določeni zelo težko zelo se bo moral potruditi. Ocena se mi pa zdi, da je realna. Tukaj želim bi rekel vse dobro in da dejansko čim prej pridemo do rezultatov kot so dokončanje tako izgradnje druga tira, da bo fazna, da se bo tudi še druga cen dogradila, kar je seveda dobro in nujno potrebno in naj pozabimo tudi na Luko Koper, ki bo morala slediti novim trendom s povečanjem svojih pretovornih kapacitet.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima predstavnik predlagatelja, dr. Tašner Vatovec.
Izvolite.

DR. MATEJ T. VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, podpredsednik.
Glede teh gospodarskih očitkov oziroma da predlagatelji ne razumejo gospodarstva. Sedaj dajte vi malo si preračunati stvari. Sedaj prva stvar, ko vztrajate na tem, da je prepustiti neko tujo državo v lastništvo podjetja 2TDK nekaj, kar bo povečalo poslovanje pa poglobilo strateške interese to je lari fari to je neumnost sem že prej povedal zakaj. Ni Slovenija tista, ki uravnava poti, ki peljejo skozi koprsko pristanišče in potem dalje, ni Madžarska tista, ki pošilja vlake do Kopra, ampak so to logisti, špediterji in tako naprej pač podjetja, ki jim je v interesu, da na čim hitrejši način spravijo svoje blago tam, kamor ga morejo in pri tem nimate državi čisto nobene veze. To poudarjajo samo logisti in operaterji in tako naprej, ki vztrajajo, da je nesmiselno v tem trenutku, ko lahko država zgradi ceneje in to je tudi če želite gospodarski argument ne vem pač nekaj lahko zgradimo ceneje kot pa obljubljati dodatne kapacitete v luki pa plus obresti na ta vložek 200 milijonov Madžarski je to nesmisel pač ali je to gospodarski analfabetizem ali je pač namerno škodovanje sedaj se vi odločite kaj se greste. Še enkrat, Luka je tista, ki skrbi za komunikacijo s svojimi partnerji in dobro veste, da dela s praktično vsemi srednjeevropskimi državami pa vzhodnoevropskimi državami in poskuša biti iz tega vidika nevtralno in to je njena poslovna prednost tudi geografska lokacija je prednost Luke Koper in to so stvari, ki pač omogočajo, da lahko pretovor povečuje to je ta investicija v prihodnost v razvoj logistike in v razvoj celotnega slovenskega gospodarstva ne pa vključiti Madžarsko ali pa še kakšno drugo državo z drobtinicami v lastniško strukturo podjetja 2TDK, ki niti ni tisti, ki upravlja s tirom, ampak so to Slovenske železnice infrastruktura tako da tudi pač te argumenti popolnoma padejo. Pač tudi če bi Madžarska imela to moč, da uravnava te tokove pač so Slovenske železnice infrastruktura tiste, ki pač vodijo te poti in upravljajo z drugim tirom tako, da razen, če imate namen še z infrastrukturo nekako prepustiti Madžarom, potem je ta argument popolnoma ničen.
Kar se tiče tega, da nas Hrvaška in Italija prehitevata tukaj se lahko strinjam, da pač močno delajo tako Hrvaška kot Avstrija, zato da pač si zagotovijo boljšo izhodiščno prednost, ampak vi tukaj mirno pozabljate na to, da nobena od teh dveh držav ni s posodobitve svojo železniško infrastrukturo naredila na tak način, da bi ne vem z Madžarsko te zadeve gradila ravno nasprotno. Gradijo sami in gradijo z izdatnimi sredstvi iz Evropske unije to, kar Slovenija pač ne počne. Hrvaška bo za svoje proge pridobila do 85 odstotkov evropskih sredstev za drugi tir ste vi zagotovili zgolj 25 odstotkov evropskih sredstev in v nacionalnem načrtu za odpornost in okrevanje ni v bistvu za drugi tir niti enega procenta in tukaj bi bilo še veliko manevrskega prostora, ki se ga da

43. TRAK: (NB) – 13.30

(nadaljevanje): doseči, tako da, iz tega bazičnega preprostega gospodarskega vidika, ki ga vi zagovarjate, je iti v meddržavni sporazum z neko drugo državo in ji ponuditi obresti oziroma izplačilo dobičkov in v bistvu na nek način nek obrestni kredit po 3 % obrestni meri vrniti ta vložek in tako naprej, je nesmisel in tudi iz tega gospodarskega vidika. Ceneje je dokazano v tem trenutku to stvar zgraditi sami z lastnimi sredstvi, z ugodnimi finančnimi sredstvi na trgih, ki so, še enkrat poudarjamo, trenutno obrestne mere za posojila 0 %, obveznice se izdajo z negativno obrestno mero. Če hočete gledati samo na gospodarski vidik, je to najugodnejša zadeva ta trenutek. Ampak vključen je še geostrateški infrastrukturni interes. V interesu vsake države je, da ima nadzor nad svojo infrastrukturo in povejte mi koliko držav na tem območju, na tem delu Evrope gradi tako majhen del strateške infrastrukture in bi ga za polovico dala v solastništvo neki drugi državi. To je pač neumno, preprosto neumno in seveda tudi v nasprotju s strateškimi interesi Slovenije. In če ste prej govorili o tem kako je to na nek način neka vrsta patriotizma zato, da se zagotovi čim boljše upravljanje Luke Koper, poglejte, ni dovolj, da mahate z zastavami, ampak je potrebno dejansko pogledati na stvari širše in jaz prevzamem to, da ne verjamete nam kot predlagateljem ali pa meni osebno, ampak dajte pogledati kaj govorijo predstavniki Luke Koper kaj govorijo logisti kaj govorijo špediterji, vsak vam bo povedal, da je neumno dati za 45 let pol 2TDK neki tuji državi, preprosto, pač v nasprotju z interesi Republike Slovenije.

PODPREDSDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se mag. Branislav Rajić. Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo.
Citiram, »če uspemo, fajn, če ne uspemo, pa pač ne«. To smo danes lahko slišali in to v bistvu pove kako sedanja Vlada govori o nekem najpomembnejšem projektu, zgodovini Slovenije, o projektu, ki je izjemnega strateškega pomena na katerega izvedbo mnogi čakamo že vsaj 20 let. Če smo lahko danes slišali gospoda državnega sekretarja, da reče, da pač uspemo, če ne uspemo, to pač ni problem, govorimo izključno o vstopu zaledne države v lastniško strukturo, tako ste danes povedali, potem ne razumem zakaj ne bi podprli predloga, ki je danes v obravnavi, torej predloga zakona. Res ne razumem. Če vam ni tako pomembno uspeti v temu, da pride zaledna država notri, potem ne razumem zakaj ne morete sprejeti predlagateljeve namere in izvedbe, ki govori o tem, da je nujno ne dopustiti vstopa zaledne države v lastniško infrastrukturo. Torej ta zakon odpravlja možnost vstopa zaledne države v lastniško infrastrukturo družbe 2TDK, ker to ni potrebno ne iz ekonomskega ne iz strateškega vidika, ker je finančna konstrukcija zaprta, to smo velikokrat slišali v zadnjih mesecih, ker je edino logično, da Slovenija ostane edini lastnik lastne strateške infrastrukture in bi bilo karkoli drugega dejansko neke vrste unikum v Evropski uniji. In ker je to v interesu tudi Luke Koper, ker ni naloga Slovenija biti okno v svet Madžarski, definitivno to ni naloga Slovenije, ampak je naloga Slovenije uveljaviti svoje strateške interese in izvesti investicijo drugi tir z lastnimi sredstvi pa s pametnim zadolževanjem. In edino legitimno partnerstvo / nerazumljivo/ bi bilo kvečjemu za Luko Koper in Slovenskimi železnicami. Zdaj, enostavno vsi ostali predlogi absolutno pa predvsem vstop Madžarske dejansko de facto pomeni izdaja nacionalnih interesov in vračanje nekih uslug, ki so bili narejeni z nekimi tajnimi sporazumi in dogovori. Neizpodbitno dejstvo je, da je drugi tir ključna infrastruktura za Luko Koper in za nadaljnji razvoj slovenskega logističnega sektorja in s potencialnim vstopom Madžarskega kapitala je v resnici bi bil lahko zelo resno ogrožen status in obstoj Luke Koper in vsaj 400 podjetij, ki so posredno ali neposredno z Luko Koper povezani in več tisoč delovnih mest in definitivno lahko poudarjamo, da bi bil položaj Luke Koper ogrožen, kar smo tudi danes večkrat slišali predlagatelja s kakšnimi pogoji so pristopili. To je bilo jasno povedano.

44. TRAK: (AB) – 13.35

(nadaljevanje) Torej, Slovenija bo pomagala Madžarski pridobiti 30 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na koncesijskem območju Luke Koper ali ob njem. In to ne glede na to, kako zelo nujno Luka Koper potrebuje prav vsa zemljišča. To je spet javno znano dejstvo. To je velikokrat bilo z njihove strani poudarjeno. Pol se sprašujemo čigave interese v bistvu vi ščitite, ali je Luka Koper v tem kontekstu za vas pomembna ali ne, ali je pomembno zagotoviti njim prostor za razvoj ali komu drugemu.
Danes predlagani zakon torej, kot sem že omenila, zasleduje dva cilja, ohranitev strateške železniške povezave Divača-Koper in podjetje 2TDK v stoodstotni lasti Republike Slovenije in znižanje posrednih in neposrednih stroškov financiranja izgradnja in obratovanja drugega tira. No, to pa je nedvomno v strateškem interesu Slovenije in mi absolutno ni jasno kako Vlada Republike Slovenije lahko takšnemu zakonu nasprotuje ali pa takšnim ciljem zakona nasprotuje.
In moje trdno, res čvrsto prepričanje je, da bi morali se truditi izpeljati projekt sami in da ne razumem kako se lahko išče kakršnekoli druge partnerje, ko vam to ni bilo potrebno. Res vam to ni bilo potrebno. Zato se seveda vsi sprašujemo kaj je v ozadju. Dejstvo, da bi sama izgradnja infrastrukture, torej drugega tira, bo itak generirala bistveno povečan pretovor skozi Luko Koper in to rabijo. In zato je tudi zelo dvolično danes poslušati, da potrebuje Luka Koper vstop zaledne države, ki bo strateški partner, ki bo potem omogočila nadaljnji pretovor. To ni res. Slišali smo predlagatelja, pa jaz vam bo tudi prebrala kaj pravijo logisti o temu, ker logisti so tisti, ki nam lahko povedo, ne mi politiki, ki se s tem neposredno ne ukvarjamo.
Če logisti povedo »logistike in blagovnih tokov namreč ne krojijo države. Logistične storitve kupci izbirajo na podlagi hitrosti, zanesljivosti, učinkovitosti, predvsem cene in varnosti, poudarja direktor logističnega špediterskega podjetja Fining ter predsednik sekcije pristaniških špediterjev«. Glede na to, da države ne nadzirajo blagovnih tokov, ampak jih usmerjajo tako imenovani globalisti, torej pošiljatelji, prejemniki, špediterji, preostane državam le zagotavljanje pogojev, da te tokove privabi, ker država na to nima neposrednega vpliva, ni razlogov, da bi komurkoli prepuščala svoje naloge.
Naloga države je vzdrževati dobre odnose s sosednimi državami, predvsem pa je v Luki Koper pomemben status nevtralnosti, torej da se ni nikoli preferirala ena država do druge države. In če bi v kontekstu tega dovolili vstop Madžarske, potem seveda postavljate ostale države v nek neenakovreden položaj in tu izgublja status nevtralnosti Luka Koper in tu nastane tudi ključna težava za nadaljnje poslovanje luke in to ne more biti v interesu ne Republike Slovenije, še manj pa Luke Koper. Ker dejstvo je, da nobena država, ki bi vstopila v ta projekt, ne bi vstopila zaradi tega, ker bi imela neke bom rekla dobre namene v kontekstu – dajmo pomagati Sloveniji, ampak seveda bo želela uveljaviti svoje strateške cilje, svoje ozadje oziroma kakor smo danes lahko slišali v stališču Madžarske, bi bila Luka Koper okno v svet.
Temu seveda ne sme biti tako. To nikoli ne bi smel bit interes Slovenije. Edini interes Slovenije bi moral biti in ostati, da ostane lastnica svoje ključne infrastrukture, še posebej takrat, ko ji ni potrebno iskati drugih poti, ko ji ni potrebno iskati partnerjev. Ker jaz danes po celotni tej razpravi še vedno nisem slišala legitimnega odgovora zakaj bi bilo potrebno iskati zaledne države, kot strateške partnerje, razen nekih izgovorov o pretovoru, ki ni potreben, ker nam to že govorijo, kar nam to pove tudi stroka.
Pa tu bi še prebrala vseeno, ker spet smo spolitizirali vprašanje, ki v osnovi ne bi smelo biti politizirano v tem kontekstu. Bi pa prebrala tudi kaj na primer sindikat žerjavistov govori o temu. »V zadnjih mesecih pogosto slišimo zelo pavšalne in nestrokovne izjave politikov glede konkurenčnosti koprskega pristanišča, ki v realnosti in poslu nimajo nobene podlage. H konkurenčnosti koprskega pristanišča vložki tujih držav v javno železniško infrastrukturo ne morejo prispevati, ampak ima kvečjemu lahko nasprotni učinek. Nepremišljeno igranje politike z več kot 60-letno dediščino podjetja, ki je zrastlo ob naporu in odrekanju številnih generacij delavcev, je nevarno za tisoče ljudi, ki so od njega življenjsko odvisni, hkrati pa žalosten prikaz tega, da se za petminutno slavo pred žarometi in ponosno trepljanje po ramenih na kocko

45. TRAK: (MK) – 13.40

(nadaljevanje) postavlja ne samo uglede in konkurenčnost Luke Koper temveč pomorskost in suverenost Slovenije, na katero smo še posebej v naši regiji najbolj ponosni. In že ta poziv in dopis bi moral biti dovolj, da od svoje namere odstopite in da vam je jasno, da mora biti pravi strateški cilj Slovenije samo en, razvijati Luko Koper, ostati edini lastnik svoje ključne infrastrukture in ohraniti prav vsa delovna mesta, ki so tako ali drugače vezana na Luko Koper. Sama bom sama predlagani zakon podprla, ker menim, da so cilji, ki jih zasleduje, da so legitimni, da gre za gospodaren zakon in da zasleduje ohranitev temeljnih strateških ciljev Slovenije in temu bi tudi Vlada morala slediti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar Aleš Mihelič, izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo. Rad bi se odzval zgolj na nek citat, ki je bil očitno izvzet iz konteksta ali pa razumljen narobe. To, da je vseeno ali bo ratalo skratka s pogajanji z Madžarsko ali ne, to je bilo zgolj mišljeno glede na finančno konstrukcijo, izvedljivost projekta in delovanja projekta. Torej ne glede na to ali bo ena država vstopila ali ne, bo projekt izveden, torej ni ogrožena izvedba projekta. Ko pa govorimo o samem pridobivanju zemljišč, ko se je citiralo, da bomo zagotovili. Jaz mislim, da je prav, da zagotavljamo Luki Koper ustrezna zemljišča, da se temu primerno tudi razvija. V tem mandatu smo zagotovili 125 tisoč kvadratnih metrov dodatnih površin, ki bodo lahko namenjena širitvi koncesijskega območja ali pa za druge dejavnosti. Torej zagotavljamo vse, kar Luka Koper kot delniška družba potrebuje in želi za svoj razvoj, še več. Skratka, da imamo na zalogi nekaj več. Mislim, da je bilo to približno 8 let dolg postopek neuspešen, ki smo ga sedaj uspeli rešiti in z Občino Ankaran dosegli dogovor o odkupu zemljišč. Torej govorimo tudi, ko je navedeno o morebitni pridobitvi zemljišč, smo to vedno poudarjali, da gre to pod tržnimi pogoji za vse torej enaka dostopnost, torej nobenega ne preferiramo. Nobenemu ne bo podeljeno ničesar neposredno. Torej, da ne bo napačnega vtisa, da komurkoli kaj podeljujemo. Še enkrat pa poudarjam, da gre to za dve popolnoma ločeni zadevi. Eno je začetek pogovorov z Madžarsko, jaz upam, da se bomo enako lahko naslovili tudi za druge države, želja je Češka, Poljska, Slovaška, skratka vse tiste države za katere pa ste pravilno ugotovili predstavlja Luka Koper okno v svet in želimo, da tako tudi ostane.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Replika Meira Hot. Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala. Očitno vi mene niste razumeli. Jaz sem rekla, vas citirala in povedala, da ste povedali, če uspe okej, če ne uspe tudi okej. Kar pomeni, da vstop strateškega partnerja v projekt tudi z vašega vidika za ohranjanje finančne konstrukcije ni potreben in to mi govorimo in temu mi sledimo in vi ste to ravnokar potrdili, glede dodatnih zemljišč pri Luki Koper, pa vam bom prebrala spet tudi iz dopisa sindikatov žerjavistov, ki pravi, povedali ste, kaj ste dodatno zagotovili, v redu, pohvalno, ampak vseeno, tam želite zagotoviti 30 tisoč kvadratnih metrov dodatnih za najem, tudi ta pogoj je nesprejemljiv, koprsko pristanišče, kar Luka Koper danes krvavo potrebuje za svoj razvoj, vsa zemljišča v bližini ali znotraj državnega prostorskega načrta, zato to ni sprejemljivo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Besedo ima državni sekretar, Aleš Mihelič, izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: O ali je vseeno ali ne, da to uspe, iz finančne konstrukcije ja, govorimo pa o sinergijskih učinkih oziroma o učinkih partnerskega sodelovanja, ki bi lahko prinesli pozitivne učinke in verjamemo, da jih bi. Ko pa govorimo o zemljiščih in tovrstnih bom rekel kapacitetah Luke Koper, ne vem, od kje sicer podatek, da Luka Koper krvavo potrebuje dodatna zemljišča, ko smo pričeli, to mislim, da je mnenje sindikata ali uprave Luke Koper, ne vem, ampak formalno stališče Luke Koper kot delniške družbe, ko smo pričeli z nakupom teh 125 tisoč kvadratnih metrov za en del, to je bila kaseta 5a znotraj koncesijskega območja so bile zelo zainteresirani, za preostala dva dela, ki smo kupili v nadaljevanju, kjer je bila tudi ideja,

46. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) da Republika Slovenija odkupi zemljišča, vlaganja v zemljišča, pa Luka Koper temu ni bila zainteresirana, ker so rekli, da trenutno imajo zemljišč dovolj. Tako da, ne vem, očitno jaz razpolagam z mnenjem, formalnim mnenjem uprave družbe, očitno, morda ima pa sindikat drugačno mnenje, ampak jaz mislim da, tukaj je družba tista, ki kroji politiko in razvoj.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branislav Rajić, pripravi naj se mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Dober dan vsem!
Jaz sem eden med tistimi, ki je ves čas srčno zagovarjal gradnjo drugega tira, tudi takrat, ko so ga današnji koalicijski poslanci in poslanke goreče zavračali, in danes imamo problem, da se le ena specifična država vsiljuje kot edina rešitev, kot najboljša rešitev in ja, najboljša, ampak za njih, ne pa za nas. Nahajamo se v času ugodnih finančnih posojil na trgu in v tem času, ko se res dobi skoraj za negativne obresti ali ne skoraj, dobi se, mi ponujamo madžarskim partnerjem 38 procentni dobiček na naložbeni kapital in se mi to absolutno zdi nezaslišano, v tem času, danes, razsipniško in tudi neodgovorno. Sprašujem se, zakaj bogato obdarujemo tiste, ki pravzaprav financirajo razkol naše družbe, ker imamo te podatke in te pojave zaznavamo, zlasti zato, ker imamo za drugi tir finančno konstrukcijo zaprto, kot so rekli, 200 milijonov gor ali dol, ostalo je že zagotovljeno in takega primera v celotni Evropski uniji ni, da se ključna ali pomembna infrastruktura prepušča na dolgoročno upravljanje, skorajda v last drugi državi.
Ob vsem tem imamo en novi moment, da je z novo perspektivo Sklada za okrevanje in odpornost, Sloveniji dano na razpolago 5 milijard evrov in jaz mislim, da bi to modrim voditeljev, ki so seveda zavezani svojemu narodu v celoti, moglo dati eno novo prizmo gledanja na ta problem, na to reč in iskanje ene druge rešitve oziroma radiranje tega, kar se naenkrat zdi nepotrebno in odveč, ampak, bojim se tudi, da je past v prenosu donosa na 2TDK, na upravljavske pravice v 2TDK in končno v lastništvo drugega tira, za skoraj polovico stoletja. To je absolutno predolgo obdobje, to je preveč in če se malo zamislimo, pa nisem iz nacionalistične stranke, ampak to meji na neko skoraj veleizdajo.
Ta ideja o zagotovitvi rednega odjemalca ali uporabnika je legitimna in operativna, ampak ko nekomu, kot rednemu odjemalcu, zagotavljaš 60 procentni skonto, potem se vprašaš, pa dobro, kdo tu pobira smetano. Mi poznamo, da se akcije dajo na dan, dva, teden, recimo v trgovini, vemo, kaj se s tem doseže, porabijo se tudi zaloge, ne pokvari se blago, ampak tako nesmiselno in nepošteno do svojega naroda, nenazadnje, se mi pa zdi, da je vredno premisleka. Popolnoma se mi zdi nesmiselno, da z našimi sredstvi zagotavljamo donos drugi tuji državi in lahko, da nekdo s tem nekaj dobi, manjšina, ampak velika večina izgublja in bo izgubila in zlasti zaradi tega, ker Madžarska zahteva, da se obvežemo na vezane posle, ki bodo seveda zvišali stroške financiranja.
Torej, v času tega poceni kapitala, bi Slovenija morala plačevati veliko več in se sprašujem, zakaj. Ne zahtevam odgovor, jasen je. Madžarska tudi zahteva za privilegiran dostop do proge in to je problematično, ker lahko generira več težav, kot jih lahko rešuje. Mi zelo težko predvidimo morebitne pripetljaje in v tem primeru, vsaka težava se rešuje na mednarodnem sodišču, kjer to že dobro vemo, smo na tankem letu, nimamo sreče, ne znamo predstaviti svoje argumente, arbitre in ne razumejo naše agende. V glavnem, na to se ni zanašati, ker ni verjetnosti, da bi nam kdorkoli v takem sporu pritrdil in ne moremo računati na prizanesljivost kogarkoli, samo na plačilo sodnih stroškov.

47. TRAK: (SC) – 13.50

(nadaljevanje) Problematika današnje razprave je o morebitnih posledicah vpliva madžarske vlade na naš politični prostor nenazadnje in to se že v neki meri kaže v medijih, v tem bildanju ene agende, ki nam nikakor ni ljuba in pravzaprav bi morala biti nedopustna, zato mislim, da prijatelje iz tujine ne potrebujemo, če nam vsiljujejo denimo svoj tip diktature, če pa pristanemo, da ob tem, za to še debelo plačujemo, potem si mogoče res zaslužimo diktaturo in zato v izogib pastem, ki nam jih nastavljajo ne morem enostavno ne morem drugače kot, da podprem ta predlog zakona, ker si dovolim misliti za pol stoletja naprej.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Bojana Muršič, pripravi naj se dr. Franc Trček.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči za besedo.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Sedaj izgradnja drugega železniškega tira med Divačo in Koprom je ključen projekt in investicija pa ne le za konkurenčnost Luke Koper, ampak tudi Slovenskih železnic namreč tudi je v strateškem interesu Republike Slovenije pa tudi seveda v interesu drugih držav v neposredni soseščini. Ta projekt že padamo bom tako rekla dobrih ali pa skoraj že 25 let in končno, ko sem že upala, da o drugem tiru in o zaprti finančni konstrukciji ni več nobene dileme smo znova pred tem, da se zapleta in ravno pri vstopu zalednih držav. Že pri sprejemanju tega zakona sem imela velike pomisleke glede vstopa iz zalednih držav v ta projekt, ampak kljub temu zadeva je šla čez spet je bil zakon in absolutno danes moram reči, da podpiram to spremembo tega zakona, kajti kaže se kakšen nesmisel je bil takrat sprejet. Jaz moram reči sicer, da sem izjemno vesela, da se končno končno že začela prva dela na drugem tiru, ampak to zapletanje s tem ponovnim sporazumom in obujanjem zaledne države o vlaganju finančnih sredstev v Republiko Slovenijo je za mene oziroma konkretno to, kar je bilo obravnavano na Odboru za evropske zadeve 12. 11. 2020 je za mene velika norost. Za mene je ta sporazum, ki ga smo imeli v obravnavi ali pa ste ga člani imeli je zelo škodljiv, absolutno ogroža strateške interese Slovenije. Mislim pa, da se nam zna tudi zgoditi, da bomo imeli težave pri črpanju evropskih sredstev in tudi posojila Evropske investicijske banke. Če se dotaknem tega, da je utopično pričakovati, da bo zaledna država v primeru tega konkretnega sporazuma, ki ga imamo, kjer je konkretno navedeno država Madžarska vstopila v tovrstno investicijo z dobrim namenom do Republike Slovenije jaz mislim, da se temu krepko motimo, kajti še vsako malo ali pa veliko podjetje gleda na svojo investicijo z vidika dobička. Vsak si najprej naredi cost benefit analizo in šele, potem ko dobi rezultat se odloča za investicijo oziroma vlaganja. Če se dotaknem te pobude za sklenitev, za katero izhaja, da bo Madžarska v lastniško strukturo 2TDK vložila 200 milijonov evrov ob tem pa si zagotovila 38 % lastniški delež pa to še ni tudi ne vse, na kar se nadaljuje, da bo dobila Madžarska še izplačani dobiček, ki ne bo sicer presegel 3 % vsakokratnega zneska osnovnega kapitala družbe se res vprašaš kam vse skupaj to pelje. Saj to pomeni, da bo madžarski kapitalski vložek drag kredit, ki ga bomo plačevali v prihodnjih letih. Tudi to pomeni,

48. TRAK (VI) 13.55

(Nadaljevanje) da bo Madžarska poleg vrednosti svojega dobička glavnica, ki jo bo seveda dobila nazaj, dobila se pravi še dobiček na vložen kapital in, tako kot sem rekla, gre za odlično cost benefit analizo, ki so jo naredili in absolutno seveda sporazum, ki je bil že vložen, potem so se umaknili in sedaj ponovno vstopajo, želijo vstopiti v to, je seveda za njih zelo ugoden. Ampak glej ga zlomka, saj to še ni vse. Slovenija bo Madžarski pomagala priti tudi do najema skladiščnih zmogljivosti na območju koprskega pristanišča v okviru najmanj 30 tisoč kvadratnih metrov. Ja, seveda se lepo sliši, da bo zaledna država pomagala pri izgradnji drugega tira, ampak s tem, menim, da bo ogrožen strateški interes Slovenije. Zakaj tudi to navajam? Poglejte, dobili smo s strani konfederacije sindikata 90 Slovenije, da odločno podpirajo ta zakon, ki bo onemogočil nepotreben, škodljiv in za državo dražji vstop tujcev v projekt, ki ima lahko za posledico daljnosežne, negativne posledice ne le za Slovenske železnice, ampak predvsem tudi za Luko Koper in strateško gledano za Republiko Slovenijo nasploh. To smo danes dobili kot pripombe. In absolutno je potrebno to vzeti naznanje in se pri tej zadevi zamisliti.
Dotaknila se bom še tudi tega, da če se spomnite kaj se je dogajalo v sosednji državi, se pravi Madžarski, ki bi sedaj želela vstopiti v ta projekt. Tam so seveda prodajali in oddajali državno infrastrukturo. In glej ga zlomka, kaj kmalu so ugotovili, da je to škodljivo. In kaj počnejo danes? Za interese državljank in državljanov škodljivih interesov to infrastrukturo odkupujejo nazaj. Res se nismo nič naučili? Ali res ne pogledamo malo okoli po svetu kaj se dogaja. Jaz moram reči, da takšni razprodaji Slovenije absolutno nasprotujem, zato res apeliram, da danes sprejmemo ta zakon, ki bo onemogočil vstopanje zalednih držav. Seveda pa, tako kot je že danes bilo nekajkrat omenjeno, seveda je potrebno gledati na to, da ima Luka Kope čim večji pretok blaga, da dejansko si zagotovimo države, ki bodo prevažale skozi Luko Koper, ampak tukaj so seveda logisti. Logisti iščejo najbolj ugodne poti, se pravi najhitrejše, najcenejše in tega ne počne država, za to je potrebno dati možnost vsem državam, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Madžarski, pa vsem ostalim, da nekako vstopajo do Luke Koper vsem pod enakimi pogoji, ne pa da bi imela katerakoli država kakšne boljše pogoje. Še enkrat, absolutno podpiram ta zakon, ki je pravi, na pravem mestu in upam, da bomo vsi skupaj v tem državnem zboru spregledali in ne bi sprejeli kakršnegakoli škodljivega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Franc Trček. Pripravi naj se Franc Rosec.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo. Če grem pikico v širino, kaj bi se morali naučiti iz globalne epidemije Covid-19. Prvič, da živimo v času globalnega sistema kot totalnega sistema, kot logika zaprtega sistema, bi rekel moj mentor akademik Mlinar. In drugo, seveda, tudi izhajajoč iz tistih zgodb iz tovornjakov, ki so in niso in kdo je Joca Pečečnika nategnil in tako naprej, si resno postaviti vprašanje kaj je kritična infrastruktura in kako vse jo moraš ščititi. Navsezadnje nekdo lahko izvede, upam, da se ne bo zgodilo, hekerski napad na Luko Koper in bomo imeli stanje kot ga imajo trenutno Američani, ko izveden hekerski napad na firmo, ki upravlja eno od ključnih naftovodov,

49. TRAK: (DAG) – 14.00

(nadaljevanje) ki, po domače povedano, iz Teksasa v New York pa še vse vmes »lifra« naftne derivate.
Sam bom rekel - mogoče se vam bo zdelo heretično -, v bistvu že ta kaseta 2TDK je, blago rečeno, pa upam si kar trditi, norost. Če resno gledamo, se te zadeve ne gradijo tako. Razvojno neodgovoren je tudi pogovor o drugem tiru in Luki Koper na način, kot se ga gre. Mi bi se morali pogovarjati seveda o slovenskem železniškem omrežju kot kritični infrastrukturi, kje so ozka grla, kaj je treba izboljšati, kje je treba tudi kakšno novo povezavo zgraditi in kako to financirati. Že večkrat sem rekel, da bi se morali začeti pogovarjati tudi o tem, koliko in kakšne Luke Koper. Sam bi raje videl preskok iz količine tovora v razmislek o kvalitetnem tovoru. Tudi če se pogovarjamo o EU, zeleno in tako naprej, tudi če se bo relativno zmanjševala količina tovora na slovenskem avtocestnem križu, se bo lahko v absolutnem obsegu ta ostal enak ali se bo dejansko še povečeval. Zdaj neka ta logika, veste, dajmo na državo gledati kot na gospodarsko družbo. Logika države je malo drugačna od logike srednje velikega podjetja. Ampak tu bolj ven pribija neka ideologija trenutne Vlade in koalicije – država je zdaj moj »kšeft« in jaz zdaj »kšeftam«. A veste, na nek takšen način gre v bistvu ta razmislek. In po tej logiki, dajmo iskati strateške partnerje. Ja, po tej logiki, ki jo je ubesedoval poslanec SDS, bi morala Slovenija biti udeležena v kritični infrastrukturi Hrvaške, Avstrije, Italije, tudi Švice, tudi Francije in vsaj bavarskega dela Nemčije. Pa verjetno lažje jaz postanem predsednik SDS, kot da se bo to zgodilo, a veste. Pa lažje Dravo tam v Mariboru obrnem okoli, da teče nazaj proti Koroški. Enostavno, živ bog, ki malo resno misli samega sebe kot državo in kot družbo in kot kritično infrastrukturo, se ne gre in se dejansko ne bo šel teh španovij. Razen če hočemo postati neki – sem neko knjigo bral o Srednji Ameriki -, ne vem, Honduras znotraj EU, pa bo neka država, ki jo vsi omenjate, igrala vlogo ZDA v naši notranji in gospodarski politiki. Da zdaj prevedem to zgodbo, da bo vsem razumljivo, to je približno tako, kot da bi danes šli graditi bajto ali vikendico, boste šli na banko, tam bo nekdo ponudil kredit v švicarjih, na način, kot so ga ponujali petnajst let nazaj. In boste rekli, ja, super, v redu, vzamem. Približno je to logika, na kakšen način hoče ta Vlada odpirati finančno konstrukcijo drugega tira. Po drugi strani pa se jasno kaže nekako, ali ni pomembno ali ni sposobno programirati, finančno programirati tako imenovanih evropskih penezov, celoto le-teh. Ali pa poslušamo, ja, v bistvu se ne ve, pod kakšnimi pogoji bodo dejansko – nekaj, kar celo lahko imenujem neke EU razvojne obveznice. In potem se vprašam, čakaj, krščen matiček, kdo pa sedi na tistih svetih EU-ja, Miha Kordiš pa jaz ali Janez Janša. Ja, pa verjetno v štirinajstih mesecih bi se pa že »zgučali« to, če bi bil interes, ali pa prišli do nekih teh tozadevnih informacij. Jaz se strinjam z Ljubom, da že tako ali tako bomo težko lovili neke roke v tej

50. TRAK: (SB) – 14.05

(nadaljevanje) sagi drugega tira in ob tem potem še odirati neko finančno konstrukcijo in odpirati jo na ta način, z Luko Koper sem nekako povezan tam že od leta 1194, ko sem prvič bil tam, ko smo delali tisti Koper 2020, zdaj smo Koper 2021 in neka prednost Luke Koper proti konkurenčnim severno jadranskim pristaniščem je bila ta, da je organizacijsko tako narejena, da ima manj šuma znotraj samega biznisa, ki se ga gre in zdaj vi hočete dejansko vnašati dodatni šum, veste, več akterjem imanentno pomeni več šuma nekega sistema, to so na /nerazumljivo/ ugotovili, da je tudi tam nekje 1993, 1994 in še v neko infrastrukturo, v neko španovijo, ki jo živ bog ne pozna, ki se je živ bog ne gre. Tozadevne španovije med sosednjimi državami se praviloma gre zgolj, če imate neke zahtevnejše naravne ovire in potem se po domače povedano vrtajo neki tuneli ali pod kanalom ali med Švico in Italijo ali naše Karavanke ali kaj podobnega. Zdaj tukaj bi se človek res vprašal o kakšnem domoljubju že govori desnica in na tej točki se bom nekako ustavil. Kaj mi potrebujemo? Potrebujemo resen nadzor te investicije, da ne bo spet nekdo preko aneksov v privatne žepe nekaj telovadil, na otvoritev tako imenovanega drugega tira v želji, da bi bila to dvotirna železnica, da bi lahko tudi jaz v nekem doglednem času prišel predlagatelju z vlakom iz Maribora v Koper na kofe, pa predlagam, da povabite Zoro Urbani, meni zelo ljubo madžarsko izvajalko. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Franc Rosec. Za njim pa bo razpravljala Violeta Tomić. Izvolite.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Danes govorimo o spremembi zakona iz leta 2017 aprila. Zdaj v tem zakonu v tedanji obliki je bilo omenjeno, da se dopušča možnost tudi vstopa drugih zalednih držav. Če pogledaš mogoče zakaj ni bilo moteč ta člen notri? Preprost razlog, če pogledaš kako je … nekaj še ocenjena investicija 1,8 milijarde, mogoče je bil pa že tukaj nek interes, da se nek partner notri neka država, ne vem. Gospa Bratušek je prej omenila zakaj pa nismo Kitajsko pozvali. Ali je bilo to v tej smeri že kaj narejeno? Sprememba zakona bi lahko enostavno predlagali vse do leta marca 2020 do prevzema te vlade, pa to ni bilo storjeno, pa tudi se vpraša človek zakaj ni bilo to prej ta želja po tej zadevi. / nerazumljivo/ da neki piarovski dogodek… začel se je tam dela /nerazumljivo/ neka otvoritev je, odpirajo pa slikajo se drugi ministri in to je za nekoga kot predsednika vlade in kot ministra malo boleče, ko gledaš kaj drugi odpirajo, pa upam, da je samo ta očitek, da ne bi bilo še kaj drugega bilo zadaj. Če se pojavlja problem zalednih držav, pa omenja se samo Madžarsko, pa saj to je bila samo neka pobuda, pobuda in pogodba je pa velika razlika. Večkrat omenjamo, da smo zaspali, na železniški infrastrukturi smo zelo, zelo zaspali. Imeli smo komisarko v evropski komisiji zadolženo za promet, pa smo tam bolj malo naredili oziroma smo izkoristili bolj kot ne nič, Hrvati so / nerazumljivo/ zdaj ste bolj uspešni do nas, mi pa še zmeraj nekaj capljamo. Saj tudi če pogledamo kako dolgo umeščamo mi projekte te infrastrukturne notri v prostor, pa mi smo tu unicum, če zna kdo komplicirati smo mi. / Nerazumljivo/ uradnikov toliko na nekih inštitucijah, ki niso tu, da bi se nekaj naredilo, ampak tu zato, da nekaj zavirajo. Včasih se vprašaš ali ne bi bilo bolje, če bi tem uradnikom samo dali mesečni dohodek pa bi bili doma, vsaj bremzali ne bi razvoja države. Vemo, da to investicijo v drugi tir, to bodo povrnili čez uporabo, čez uporabo drugega tira, tako kot ceste.

51. TRAK: (AB) – 14.10

(nadaljevanje) In zdaj govorimo o nekih kilometrih, parih kilometrih, ampak ključno vprašanje je kdaj bomo mi rešili problem železniških povezav znotraj Slovenije, da se boš lahko pripeljal iz Maribora v Ljubljano v 50ih minutah. To bi naš cilj mogel biti. To je tisti cilj. Mi pa zdaj tu iščemo neke, pa izumljamo neko toplo vodo te Luke Koper pa drugega tira. Saj, če so tam imenovani ljudje, kot so odgovorni, bo tudi zadevo izpeljali.
Mi kot zakonodajna veja oblasti pa moramo omogočiti oziroma in sprejemati zakone oziroma jim pomagati, da se lahko neke zadeve čimprej uresničijo. Ne pa da imamo zakonodajo, ki zavira, ne pa omogoča razvoj.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić, za njo pa bo razpravljal Andrej Černigoj.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Na decembrski redni seji sem ministra Jerneja Vrtovca naravnost vprašala kaj je z vstopom Madžarske v lastništvo Luke Koper. In naj vam preberem, rekel je »to, da ste omenili Madžare, da vstopa v lastniški delež Luke Koper je »fake news«, to ne drži«. In mi je ponovil kar parkrat, da je to »fake news« in da Madžari tukaj nimajo kaj početi. Finančna konstrukcija je zaprta, denar je zagotovljen, sredstva evropska so zagotovljena in zdaj čemu dajat Madžarom to, kar jim ne rabimo dati, je popolnoma negospodarno, neodgovorno, je ogrožanje javnih financ in tudi interesov Slovenije.
Jaz razumem, da ima vladajoča stranka SDS z Madžari, predvsem z Viktorjem Orbanom neporavnane račune, ampak da moramo vsi državljani plačevati za njihov volilni rezultat oziroma za medije, ki jih financirajo, je, oprostite, res nedopustno. In potem tu poslušamo o nekakšni poslovni širini. Ne gre za poslovno širino, jaz bi se raje pogovarjala o korupciji, klientelizmu in seveda drsenju neke neliberalne prakse.
Madžari nimajo dostopa do morja, nimajo svoje luke in ne vem zakaj je ravno Slovenija tista, ki bi jim kar dala 30 tisoč kvadratnih metrov v pristanišču in tako naprej. Niti Hrvaška, niti Italija, niti nobena obmorska država ne prepušča svoje strateške infrastrukture drugim državam, še najmanj pa Madžarski. Proge posodabljajo in gradijo na podlagi svojih lastnih sredstev, na podlagi evropskih sredstev in še več, Hrvaška recimo, ki ste jo kot primerjavo dali, bo za svoje proge dobila kar 85 odstotkov evropskih sredstev. Slovenska Vlada je za drugi tir zagotovila samo 25 odstotkov evropskih sredstev. Zanima me zakaj.
Tudi dejstvo je, ki sem ga izpostavila pri mojem poslanskem vprašanju ministru Vrtovcu, da smo prodali tovorni promet, ki je zelo donosen. In vedeti pa moramo in se zavedati, da tisti, ki nadzoruje vzvode logistike, s tem nadzoruje celotno gospodarstvo neke države in zato je nesprejemljivo poigravanje z interesi države in njenimi temeljnimi stebri, kot so zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije.
Zdaj, pobude za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko v sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom proge Divača-Koper. Obravnavala se je in je bila sprejeta na pristojnem odboru Državnega zbora pod oznako tajnosti. Ta Vlada zelo rada obravnava stvari pod oznako tajnosti, dela neke kupčije pod mizo in tako prepušča tujce k upravljanju z našimi infrastrukturnimi aduti. Argument, ki ga poslušam s strani vladajočih, predvsem pa s strani desnih predstavnikov – pustimo to, da so govorili popolnoma drugače v prejšnji Vladi. Tudi sam minister Vrtovec je glasoval za interpelacijo Gašperšiča zaradi privatizacije drugega tira. Ampak zdaj pa zakon brez najmanjše spremembe izvaja. Zdaj postavlja v ospredje argument, da si bomo pa zagotovili s kapitalsko udeležbo Madžarske dovolj velik pretovor blaga in to tudi poslanci poudarjajo. Ja, pa odprti moramo biti pa to.

52. TRAK: (NB) – 14.15

(nadaljevanje): To sploh ne drži, zato ker povpraševanje po storitvah Luke Koper nikakor ni odvisno od tega ali bo Madžarska lastnica polovice drugega tira, ampak od tega ali bo zgrajen ali ne in ali bo prevoz bližji, ugodnejši kot recimo iz Hamburga. Zdaj, seveda madžarska Vlada lahko vpliva na SDS, ker financira njen strankarski propagandni aparat, ne more pa vplivati na to, da bodo ladjarji in prevozniki uporabljali rajši koprsko pristanišče, ravno tako ne more vplivati ne na slovenske ne na avstrijska, nemška, češka ali pa slovaška podjetja in še to, da bomo na ta način izpostavili eno državo in ji dali prednost. Luka Koper mora ohraniti nevtralnost in naš največji poslovni partner nikakor ni Madžarska, ampak Avstrija. Tako da, absolutno se mi zdi nedopustno, da poslušamo argumente o tem kako pa mi nimamo pojma o gospodarstvu in o poslovnih tokovih, kajti tukaj vam citiramo ljudi, ki se ukvarjajo s prevozi, tukaj imate direktorja operaterja Adrija kombija, ki pravi, da bo šel tovor po najhitrejši, najugodnejši, najvarnejši poti in pot tovora določa interes zasebnega kapitala ne madžarske politike. Mislim, mi smo tako rekoč talci Madžarske in madžaske politike in naš Janez Janša, trenutni predsednik Vlade se z Orbanom zelo lepo brati, ampak kar je najbolj grozno, da naša zunanja politika sploh ne reagira na risanje zemljevida velike madžarske. To je pa, oprostite, tako sramotno in nedržavotvorno, tako hlapčevsko, da mislim, da je strašno in pogubno za Slovenijo. Tudi predsednik sekcije pristaniških špediterjev pravi, da je smiselno vzdrževati dobre odnose s sosednjimi državami in status nevtralnosti in se pravi, da vstop, kapitalski vstop madžarske v lastniško strukturo Luke Koper pravzaprav nam bolj odbije zaledne države kot nam povzroči večji promet s tem. Tako, da vaši argumenti popolnoma nič ne držijo in bom rekla, še huje, da tukaj gre, ko zavohajo denar, nekateri vidim, da debata postane zelo zelo divja, zelo čustvena, skratka če bi brez Madžarov šli, bi prihranili kar 250 milijonov našega davkoplačevalskega denarja in potem manipulator iz stranke SDS govori, ja zakaj pa ne razdelimo teh 250 milijonov med medicinske sestre, itn. Kdo pa je glasoval proti zvišanju plač medicinskih sester v PKP 8. Vi. Pa jih tako zelo cenite, pa polna usta so.
Potem smo slišali napade, da smo pa mi ne vem kaj, socialisti, ne vem kaj… Samo za primerjavo vam bom povedala, da so v groznem socializmu, šestih mesecih na roke zgradili 240 kilometrov proge s pesmijo na ustih in s tovarištvom, med tem, ko v Sloveniji za 27 kilometrov 5 let 3 milijarde. Tukaj si primerjajte pa bodite pošteni, za denar gre, za moč in oblast.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Andrej Černigoj, za njim bo razpravljal Franci Kepa. Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo, cenjeni zbor!
Jaz se bom poskušal vrniti v sedanjost. Izgradnja drugega tira ima dolgo in trnovo pot, veliko besed, še več obljub ter nenazadnje končno tudi zasaditev prve lopate, ki jo je zapičil minister Nove Slovenije. Kot Primorec se zavedam, da je drugi tir potreben in še kako nujen. Predvidevanje leta 2030 bo pretovor v Luki Koper predvidoma znašal 35 milijon ton, kar posledično pomeni, da brez projekta drugi tir se bo tovorni promet na primorski avtocesti in v njeni okolici, tudi v okolici Ilirske Bistrice povečal za 2-kratnik. Sam podpiram projekt drugi tir in s tem tudi bolj zeleno Slovenijo. Krščanski demokrati dajemo slovenskemu gospodarstvu prostor za razvoj in razcvet, s tem pa se bo tudi povečala blaginja državljank in državljanov. Skrbno sem prebral predlog Levice, ki v svoji predstavitvi cilja predvsem

53. TRAK: (SC) – 14.20

(nadaljevanje) na emocije državljank in državljanov Republike Slovenije zelo lepo je graditi na nacionalnem interesu vsi skupaj pa vemo kam nas je v preteklosti tak način dela pripeljal tak način dela, ko ena stran politike hoče že v samem začetku prepovedati tudi pogovore o morebitnem sodelovanju. Ne sklenitvi kakršnegakoli dogovora, ampak le o morebitnih pogovorih z zalednimi državami. Ne eksplicitno eno, ampak s katerokoli zaledno državo. Kam smo prišli, da ena stranka v parlament vloži zakon, ki preprečuje pogovore s tistimi, ki največ vozijo skozi našo Luko Koper narobe svet, če mene vprašate. Vzporednice s slovensko politiko o izključevanju in ne povezovanju, ki je v teh težkih trenutkih nujna in prepotrebna so zgolj naključje. Slovenija je na infrastrukturi v zadnjih desetih letih popolnoma zaspala. Mislim, da je tukaj ta poved, s katero se lahko vsi prisotni v dvorani strinjamo. Pri pridobivanju dovolj za gradnjo se vleče vsaj 10 let ali več. Doma hočemo povečati prostor za predelovanje prostora v vinogradu in čakamo več kot pet let kaj šele na podlagi avtoceste. Na drugi strani Italija in Hrvaška pospešeno gradijo železniško omrežje. Avstrijci in Italijani povezujejo Trst okoli nas na drugi strani Hrvati pa povezujejo Rijeko z Madžarsko. Tukaj bi mogoče še izpostavil Kitajsko in njihovo vlaganje v infrastrukturo. Kitajci povezujejo pristanišče Pireje z Madžarsko z dvotirno železnico in če se ne motim so že v Srbiji toliko za medklic. Na drugi strani imamo unikum nekateri kličejo Kitajce v Slovenijo pozabijo pa povedati, da tudi druge države predvsem Hrvaška imajo malce slabši okus z njihovim delovanjem pozabijo pa povedati na delovnopravno zakonodajo, ki jo mogoče malce drugačna kot pri nas. Konec koncev mi kaj delamo mi se zapiramo, mi se samujemo na koncu bomo sami naši nacionalni interes pa bo lepo gorel jaz se sprašujem za koga. Kot sem že omenil podpiram drugi tir. V projekt bodo šla sredstva vseh državljanov in državljank Republike Slovenije tudi iz Ilirske Bistrice, vsi si želimo razvoja Luke Koper tudi mi v Ilirski Bistrici. Ob video projekta avtoceste Postojna-Jelšane ne pomemben tudi razvoj cele Slovenije ne Ilirske Bistrice tudi tukaj pričakujemo vzajemnost.
Vrnimo se pa k financiranju projekta. Državni sekretar nam je lepo povedal, da je projekt še finančno ni zaprt, da ni vseh podpisanih pogodb, nekateri nas želijo prepričati, da je v tujini vse v redu. Jaz se s tem ne strinjam, videli smo nekatere kako so v tujini, kakšen vtis so pustili jaz pa osebno popolnoma zaupam ministru Vrtovcu in njegovi ekipi, ki se je že večkrat izkazala ne enkrat, ampak večkrat. Na drugi strani pa imamo predlagatelja, predsednico politične skupine, ki nas prepričujejo, da nekaj ni v redu. Eden tak primer eden lep primer se prav ta teden zgodil, ko je bil na vaš sklic nekatere politične skupine v Državnem zboru sklicana seja glede elektronske vinjete. Vaše insinuacije je v tem tednu zavrnila tudi državna komisija.
Sedaj za konec bi pa še to rekel. Nekateri ste omenili pridobljena evropska sredstva sosednje države Hrvaške v višini 85 %, pri našem projektu pri drugem tiru pa le zgolj 25 %. Če me spomin ne vara je ta pridobitev 25 % ta številka bila zagotovljena v prejšnji vladi. Torej vi grajate prejšnjo

54. TRAK (VI) 14.25

(Nadaljevanje) vlado, prejšnjo ministrico za infrastrukturo. Upam in v to polagam vse upe, da bo zdajšnji minister s svojo ekipo ta procent poskušal še bolj povečati, da bo ta delež teh sredstev višji in le tako bo ta projekt tudi končno zgrajen. Jaz se veselim, da je minister Jernej Vrtovec zasadil prvo lopato, predvsem pa me veseli to, da je obljubil, da se projekt ne bo podražil. Upam, da bo to obljubo tudi držal. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo dobi predlagatelj dr. Matej Tašner Vatovec. Ž Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala, podpredsednik. Glede evropskih sredstev, drži, tista osnovna konstrukcija 25 % evropskih sredstev je bila še iz časa Cerarjeve vlade, ne samo prejšnje vlade. Tisto, kar vam očitamo je, da puščate 5 milijard v načrtu za okrevanje in odpornost. O tem smo govorili. Pač Hrvaška bo črpala iz NNO-ja teh 85 % za laganje v infrastrukturo, ker je pač to del zelene politike, del razogličenja. 0 % slovenska vlada trenutna. Takrat ni bilo še teh mehanizmov evropskih, ni bilo načrta za okrevanje in odpornost. To je nova zadeva, ki se je sedaj pojavila med Covidom in tega niste izkoristili. To je bil očitek, to bi lahko, pa niste. Tistih 5 milijard se enostavno pušča v Bruslju, ker je nesmiselno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosil Aleš Mihelič, državni sekretar.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Zgolj komentar na evropska sredstva. V Cerarjevi vladi je bilo zagotovljenih 109 milijonov, 80 sedaj v naši. Poleg tega se za tretji sklop, torej signalno varnostne naprave za vso tehnično opremo, ki je ocenjena na približno 150 do 200 milijonov predvidevamo v naslednji kohezijski politiki, da bomo tudi tam ta procent ustrezno dvignili.
Kar pa se tiče sklada za okrevanje in odpornost, tam imamo v bistvu največji investicijski delež ravno vlagamo v železnice. Če imam prav v spominu približno med 450 in 500 milijonov evrov. Res pa je, da Slovenija ima razvejano železniško omrežje in trenutno že en krak na gorenjski progi v vrednosti 60 milijonov financiramo iz tega dela. Prav tako bo na ostalih odsekih, Ljubljana-Divača in tudi drugod po Sloveniji bodo ta sredstva našla svojo veljavo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Franci Kepa, za njim pa bo dobil besedo Primož Siter.
Izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Današnja tema oziroma seja je bila sklicana zaradi vložka vstopa Madžarske v družbo 2TDK in teh predvidenih, če bi bilo možnost teh 200 milijonov, da bi vložila v to družbo. Te opcije še niso nič razdelane. Vse opcije so še odprte. Mogoče naredimo vse sami z ugodnimi krediti. Je pa res, da je Slovenija v tem letu in v prejšnjem letu ogromno sredstev dala zaradi epidemije in zaradi ohranjanja delovnih mest in bi ta vložek zalednih držav prišel zelo prav, ker se je v tem letu in prejšnjem zelo zadolžila, lahko bi bila to ne samo Madžarska, mislim, da lahko je tudi kakšna druga država, Češka, kot jo že omenjeno, Slovaška, mogoče Avstrija in tudi Nemčija.
Je pa res, da 2019 je bilo v investicijskem programu ravno tako, to je bilo pod prejšnjo vlado in pod ministrico Bratušek, v investicijskem programu tudi napisano, da so možnosti ravno tako, da se vključijo tudi druge države zaledne v družbo. S tem bi Slovenija z Luko Koper postala bolj sigurna. Luka Koper bi dobila bolj sigurne partnerje s tem, ko imaš vložek notri v družbi. Je pa res, da sigurno, da bo verjetno zadržala Slovenija, da bi zadržala večinski delež

55. TRAK: (TB) – 14.30

(nadaljevanje) in s tem imetje v svoji, v naši državni lasti.
Je pa res, da tudi investicija sama, navsezadnje se pogovarjamo o 200, 100, 200, 300 milijonih. Že investicija v prejšnji Vladi je bila ocenjena celo na milijardo 800, pod Bratuškovo je prišla na milijardo 400, pod to Vlado se je znižala že pod milijardo in je ocena(?) 220 milijonov za glavni investicijski program in na zadnjem, kakor je bil razpis narejen, na zadnji ponudbi izvedbe del, je bilo tudi pod ceno podano, izbira Kolektorja, sicer pa ne vem, kako, nobenih pripomb ni, nobene seje ni sklicane, kar pa mene moti, da pa ena sama firma velika izvaja dela na celi progi. Mogoče zaradi tega, ker je firma bližje levi opciji. Verjetno bi bil velik halo, da bi bila bližje desni opciji, kajne? Celo zelo blizu je Stranki Alenke Bratušek, pa tudi drugi levi opciji in se o tem pa nič ne pogovarja. Mene osebno to moti, da ni, da ena sama firma izvaja tako velika dela. Sicer sem vesel, da je bilo nazadnje izbrana celo veliko nižja cena in se bo moralo podjetje zelo potrudit, da bo, za to, da bo to ceno izvedlo ali pa mogoče se nadeja zamenjave vlade, pa še naročenim podaljšanim aneksom, mesečnim, in s tem še dodatni denar s tem.
Primer lahko tudi damo za Hrvaško, evo, celo »jadranko«, »dalmatinko«, je naredila z investicijo iz Amerike. Tam ni bilo nobenih problemov, čeprav mogoče zdaj seveda res odkupuje deleže nazaj, v državno last, vendar, oni so naredili celo avtocesto in zelo kvalitetno, z denarjem iz tujine, s koncesijo, na določeni rok, koncesijo, po tisti, po preteku te koncesije, bo pa v lasti same države Hrvaške in so to izvedli brez pomisleka, pri nas pa delamo tak halo zaradi nekega vložka. Pač, danes je tržno gospodarstvo, ni samo, da bo v lasti vse države, že saj, saj imamo tako in tako več kot polovico firm v tuji lasti ali v delni tuji lasti, tako da, res je pa ta zadeva strateško važno, se strinjam, Luka Koper, pa železnica, pa, da je malo bolje kakor neka druga firma, pa vendarle, se to prepleta.
Tudi lep… Vesel sem, da se je končno začela izgradnja, da bo v nekaj letih to narejeno, to je zelo ključno za Slovenijo. Predolgo smo čakali na to investicijo. Vesel sem, da bo v nekaj letih dokončano, pa tudi, če bo, me ne bo motilo, če bo kakšen vložek tudi od drugih držav(?).
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Primož Siter, za njim bo razpravljal Leon Merjasec.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo.
Dober dan!
Zdaj tukaj, po pol peti uri razprave si vzamem nekaj sekund in pojasnim, morebiti tako najbolj enostavno ali pa nek, neko krovno razlago ponudim, kaj se v bistvu danes dogaja, kaj je problem in kakšno rešitev ponujamo. Se pravi, Slovenija gradi ta drugi tir Divača – Koper, ki je ključnega pomena, tako da rečem, infrastrukturno, danes smo že slišali zakaj in kakšna je njena gospodarska, infrastrukturna in siceršnja vrednost, v luči povezav Luke Koper z Evropo. Na drugi strani pa je seveda tudi gradnja železniške infrastrukture pomembna iz podnebnega gledišča, kar v Levici vedno in povsod poudarjamo.
Ampak, problem pa nastane, ker je Janševa Vlada lani novembra sklenila en dogovor oziroma sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko, s katerim bo skoraj polovico lastniškega deleža v podjetju 2TDK, torej v podjetju, ki upravlja s tem projektom, se pravi, ki je zadolžena za izgradnjo in za kasnejše potem gospodarjenje z

56. TRAK: (MK) – 14.35

(nadaljevanje) drugim tirom, prodala sosedom, prodala Madžarski. Kar je seveda zelo slabo, slabo je na dveh ravneh. Najprej je tukaj ta finančni del, za katerega smo slišali, da v bistvu niti ni po njem nobene potrebe, po nekem partnerstvu in investicij iz naslova sosednje Madžarske, Slovenija ta sredstva ima zagotovljena iz proračunske blagajne, brez nekih mešetarjenj z rebalansi, ta sredstva so zagotovljena. Posojilna klima, če Slovenija v tej igri nastopi sama je bistveno bolj ugodna, kot če to naredi v partnerstvu z madžarskim kapitalom, torej ta tir lahko zgradimo sami, finančno ni nikakršnega, nobenih ovir. In drugič, kar je pa morebiti še bolj v nebo vpijoče in nevarno, pa je brat ta projekt, to stvar kot politični projekt, kar nedvoumno je. Idejno politično je cilj Vlade precej jasen, poglobiti bratenje z višegrajsko agendo, da tako rečem, gradnja neke nove Evrope, ne samo idejno ali pa kulturno, čemur smo bili priča doslej, ampak tudi konkretno oprijemljivo infrastrukturno in zdaj potem, kar nas premier, na način na katerega nas premier rine v višegrajsko skupino z degradacijo in demokracije splošnih svoboščin, človekovih pravic in tako naprej je še posebej boleče opazovati, kako tja torej rine v to politično kulturo tudi samo gospodarstvo, infrastruktura in tako naprej. Vlada sicer tukaj pridiga o poslovnih priložnostih, ki da se porajajo iz tovrstnih sodelovanj in projektov, ampak v bistvu to v resnici pomeni, da državo navkljub svojemu pridiganju o nacionalnem interesu, narodu, naciji, domovini in tako naprej v bistvu državo samo pahnejo v nek položaj izgube suverenosti. Finančno, gospodarsko, politično in na nek način moralno. Zato smo v Levici ta zakon predočili Državnemu zboru, ker odpravlja možnost sploh sodelovanja tujih držav v lastniški strukturi 2TDK oziroma konkretno Madžarske, ker se splača to stvar delati čisto pragmatično odmerjeno splača to stvar delati brez njihove intervencije, na tak način se znižajo stroški financiranja. Hkrati pa zaključujem, odpade potreba po vezanih poslih, ki jih zahteva Republika Madžarska in ki so v nasprotju z drugimi podjetji, državnimi podjetji v lasti Republike Slovenije recimo Luka Koper, Slovenske železnice in tako naprej, ker lahko ste prepričani, da Madžarska, ko bo, če bo enkrat lastniško v tej igri, ne bo potem, ko bo stvar funkcionirala sedela križem rok, se naslonila nazaj, uživala v dnevu, ampak bo iz tukaj hotela potegniti še več in bo širila svojo, da rečem gospodarsko okupacijo Republike Slovenije, tako kot danes širi svojo kulturno in politično okupacijo tudi na tem delu Evrope. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Leon Merjasec, za njim pa bo dobil besedo Boštjan Koražija. Izvolite.

LEON MERJASEC (PS SDS): Hvala lepa gospod podpredsednik. Lep pozdrav gospod državni sekretar, poslansko in poslanci.
Smo v času, ko nimamo več časa. Smo v času, ki od nas zahteva ne samo posodobitev, temveč tudi nadgradnjo in novogradnjo železniške proge. Tudi sama koronakriza bo imela določene globalne gospodarske posledice, zato je pomembna odločitev Vlade Republike Slovenije za intenzivna vlaganja v posodobitvi in razvoj infrastrukture ter modernizacijo in izgradnjo železniškega omrežja, kar se bo pokazalo tudi v gospodarstvu, multiplikativni učinki, nova delovna mesta, upam, da bodo boljše tudi plačana. Ta infrastrukturni projekt je izjemnega pomena za Slovenijo, zato ga je potrebno čim hitreje zgraditi, saj nas bodo drugače z izgradnjo svojih železniških prog prehitele sosednje države, Hrvaška, Italija

57. TRAK: (AB) – 14.40

(nadaljevanje) in bo naša Luka Koper imela resne hude težave, kakor tudi naše celotno gospodarstvo. Zato so dobrodošli tudi drugi vlagatelji, članice iz držav Evropske unije.
Projekt drugi tir sledi sodobnim evropskim financiranju velikih infrastrukturnih projektov. Tak model financiranja je stalna praksa v Evropski uniji. V Sloveniji pa je to prvič uporabljen tudi v projektu drugi tir. V prvi vrsti bo v najmanjši meri bremenil davkoplačevalce in hkrati omogočil istočasno financiranje drugih pomembnih projektov iz državnega proračuna. Ker pa se bojim, da bi proge gradili na roke, tako kot je omenila poslanka Violeta, tega predloga zakona ne bom podprl.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija, za njim jo bo dobil Robert Polnar.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Ja, poglejte, spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Pa se bom kar navezal na gospoda, ki je nazadnje razpravljal. Glejte, sreča je in srečo smo imeli veliko, da smo imeli v preteklosti toliko bom rekel pridnih rok in bistrih pameti, ki so nam ustvarile to prihodnosti, ki jo imamo sedaj. Brez njih ne bi zdaj sedeli tukaj v Državnem zboru, kaj šele kaj drugega. Tako da se norčevat iz tega, res je neokusno, no. To je prva zadeva.
Druga zadeva pa je, ko govorimo, se pravi o tem, o drugem tiru in seveda o našem zakonu, je zadeva takšna, da dejansko mislim, da bom rekel tale zakon, bom rekel oziroma ZKP, ki ga dostikrat tudi uporabljajo na drugi strani, na desni strani, se pravi zdrava kmečka pamet, bi glih v tem primeru, pa tudi če ne želijo, da bi bilo vse slovensko, da jih moramo … da dejansko bi bilo prav, da v tem primeru res podprejo ta zakon, ker v resnici, če hočemo biti, bom rekel samostojni, neodvisni in tudi konkurenčni v tem delu Evrope oziroma tudi v EU-ju nasploh, je prav in tudi moramo poskrbeti, da bo pač vsa infrastruktura in tudi tisti največji, bom rekel / nerazumljivo/, bom rekel točke v državi, ki nam tudi prinašajo največjo dodano vrednost oziroma tudi nas postavljajo na zemljevid v smislu tega, da smo mi tisti, ki lahko odločamo kako, kaj in zakaj.
In v tem primeru, ko govorimo, se pravi o drugem tiru, ko govorimo tudi o Luki Koper, dejansko tega ne bi smeli nikoli in nikdar izpustiti iz slovenskih rok na državni ravni. In potem tudi, ko imamo kar … žal smo bili priča v zadnjem, bom rekel v zadnjih 30-ih letih, da se je razprodajala vsa ta, bom rekel kar slovenska zlatnina, ne samo srebrnina, pa še kaki diamant zraven, in v tem primeru bi prišlo do tega, da bi zraven ne samo prodali, ampak v bistvu kar podarili diamant nekomu in v tem primeru Madžarski.
Dejstvo je, da kar so že vsi prej razpravljali tudi na to temo. Gospod Orban je lisjak in to veliki lisjak. In on ni prišel sem, da bi prišel z nami »kofetkat«, ko govorimo o drugem tiru in o Luki Koper. On je prišel po možnosti, da počasi, mogoče ne takoj, ampak enkrat v prihodnosti prevzame nadzor nad slovensko infrastrukturo, predvsem pa ga zanima Luka Koper. Kar je pa druga zadeva, kar se je tudi dostikrat omenilo, pa tudi prej je kolega Vatovec to omenil, da ni Madžarska tista, ki proizvede največ obrata v Luki Koper, ampak sta to Avstrija in Nemčija, sta še mislim, da celo še Češka pa Slovaška sta v določenih letih prednjačili pred Madžarsko, se mi zdi.
Ampak in zaradi tega, ko govorite o tem, tem tajnem dogovoru pač, ki je bil sprejet, ki ste ga na začetku želeli nekako, bom rekel prikriti ali celo nekako zakriti, da ne obstaja, se je izkazalo, da je vse res. Se pravi, dogovor je, dogovori potekajo in to, kar je najbolj zaskrbljujoče, da so pogovori že zelo daleč. In še enkrat opozarjam, pa ne zato, da bi imel proti komu v smislu sodelovanja z ostalimi sosednjimi državami, ker moramo sodelovati z ostalimi sosednjimi državami. Ampak, ko se gre za naš interes oziroma, ko se gre za tudi naše preživetje, pa moramo tudi gledati

58. TRAK: (SB) – 14.45

(nadaljevanje) v smislu kako bomo preživeli, kako bomo živeli, pa sploh kako bom samozadostni oziroma kako bomo tudi znali poskrbeti sami za sebe, ker v tej koronakrizi je zmeraj bolj jasno oziroma se je zmeraj bolj iskristaliziralo, da bo potrebno biti, če se le da samozadosten oziroma tudi samopreskrben. In v takem primeru mislim, da je treba paziti na vse te naše res diamante, da ne bomo jih kar nekomu podarili, v zameno pa dobili ne vem kaj, pojma nimam, širitev Madžarske ali kakorkoli, pa nič spet proti Madžarski. Ampak kot rečeno gosod Orbän se ni prišel pogajati oziroma se ni prišel tudi zavzemati za to, da bo z nami tukaj v smislu neke prihodnosti, da bomo mi imeli glavno besedo, ampak želi v bistvu on biti tisti, ki bo imel glavno besedo oziroma ki tudi želi imeti glavno besedo in jaz iz tega stališča našega predsednika vlade ne razumem glede na to, da tudi na twitterju dostikrat opozarja na to kako je on tisti alfa samec oziroma kako je on tisti alfa državnik oziroma tudi voditelj v tem delu Evrope, bi pričakoval, da bo potem v tem primeru, ko se gre za drugi tir, pa ko se gre za Luko Koper, da se mu bo jasno in glasno uprl, ni šanse. Jaz bi to pričakoval. Ker potem pa res ne vem kaj še nas v bodoče čaka, ker tudi dostikrat poslušamo tukaj sploh v Državnem zboru z druge strani, recimo zdaj bom povedal tak banalen primer, primer glih pred kratkim, ki se dogaja tudi medijsko, ja, da imamo proti temu, pa da imamo proti tistemu, v resnici ste pa vi tisti, ki Slovenijo razprodajate in govorite o domoljubju, v resnici pa niti ne udejanjate, bom tako rekel rajši. Tako, da v tej smeri si želim več posluha tudi s strani predsednika Vlade in da če se misli resno zavzemati za Slovenijo in za Slovence naj to tudi udejanji, ne pa samo o tem tvita in govori, ker potem pa nekaj tvitne, potem pa se zadeve drugače podpišejo in dogovorijo. Tako, da če želi biti državnik, če želi biti tisti alfa predsednik, kot se sam rad predstavlja, potem naj to tudi pokaže, dokaže in se naj že končno začne zavzemati za interese Slovenije in ne za interese vseh ostali okoli nas, pa spet, kot rečeno, si želim zelo dobrih sosedskih odnosov, ker jih potrebujemo in jih moramo tudi vzgajati in varovati, ampak, ko govorimo o naših tistih glavnih interesnih točkah je pa prav, da poskrbimo in da ostanejo naše. Kot rečeno, pa se bom spet vrnil na začetek na gospoda poslanca s strani SDS, glejte, toliko stvari, ki so naši predhodniki, te generacije pred nami dale skoz oziroma tudi toliko truda vložile v to vse kar imamo, da bom to kar čez okno metali dobesedno, je dejansko ne samo neokusno, ampak dejansko neodgovorno. In prosim, da se začnemo tudi v Državnem zboru pogovarjati v smislu tega, da znamo in da cenimo tisto kar so naši predhodniki pustili in v bistvu tudi podarili in dali ne samo, da je to naše, ampak dali so nam v najem, da dobro za to poskrbimo in da tudi za to dobro tudi naprej dobro gospodarimo, bom tako rekel v tem primeru kar se tiče drugega tira in Luke Koper. Tako, da seveda podpiram zakon in prav bi bilo, da bi ga tudi drugi, da ne boste samo govorili o Sloveniji, ampak da boste tudi podprli Slovenijo. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Replika Leon Merjasec. Izvolite.

LEON MERJASEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Bil sem narobe razumljen, gospod Koražija. Nisem se norčeval iz delavcev, tudi sam prihajam iz gospodarstva. Govoril sem o času izgradnje železniške proge, ki jo je treba čim hitreje narediti. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden dam besedo naprej bi vseeno prosil, da ste kolegi, ki razpravljate, spoštljivi do drugih. Gospod Koražija govori o zdravi kmečki pameti druge strani, tudi vam jo manjka večkrat.

59. TRAK: (SC) – 14.50

(nadaljevanje) Besedo ima Robert Polnar, za njim pa bo razpravljala Mojca Škrinjar. Še prej postopkovno gospod Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Poglejte postopkovno je namenjeno vam gospoda predsednik, ki danes vodite to sejo. Glede na to, da sem že 25 let na kmetiji mislim, da imam kar nekaj zdrave kmečke pameti pa mislim, da tudi neke zdrave kmečke pameti glede tega tako, da se ne bi norčeval tako kot ste se vi danes norčevali iz kmetov jaz sem ponosen, da sem iz kmetije in sem tudi po duši kmet, če želite. Jaz sem kmetoval. Tako da se ne norčujete iz kmetov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Govoril sem o spoštljivosti tako, da ne zahtevati od drugih nekaj, kar vi sami eklatantno kršite. Robert Polnar, imate besedo.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Logistika in transport postajata v sodobni globalizacijski zgodbi osrednje poslovno področje s hitro rastjo. Sodobna logistična podjetja ne ponujajo zgolj prevoza in skladiščenja temveč kakovostno obvladovanje celotne nabavne verige, ki je vedno pomembnejša za obvladovanje trga in za obvladovanje stroškov. Slovenija je na križišču in 10 evropskega prometnega koridorja idealni prostor za logistično transportne posle. To, da te konkurenčne prednosti do sedaj nismo niti dobro razumeli. Moderne ceste so pri nas prišle dokaj pozno, železniške povezave so nevarno ozko grlo, logistični centri v notranjosti Slovenije pa so bolj ali manj ostali zgolj na zemljevidih. Zapravljene priložnosti so naša notranja razvojna slabost. Ključna je zastarela železniška infrastruktura, zato postajata modernizacija železnic in razvoj logističnega biznisa ključni razvojni nalogi Slovenije pa tukaj ne mislim samo na tisti del železniške omrežja, o katerem danes govorimo, ampak na splošno pri čemer je potrebno vedeti, da modernizacija železnic predstavlja v prihodnje bistveno večji gradbeni, poslovni in logistični zalogaj, kakor je bila v preteklosti izgradnja avtocestnega programa. Evropska unija kompleksno preureja in modernizira svoje transportno logistične koridorje, kjer Slovenija s svojo izjemno strateško lego lahko stopi v ospredje. Gre za javno infrastrukturo in običajno je to zlasti pri železnicah in cestah stvar države kako država to financira pa je druga stvar. Vsekakor pa velja še vedno, da je stran agregatnega povpraševanja tista, ki spodbuja angažiranje proizvodnih faktorjev, ki spodbuja povečevanje proizvodnje oziroma gospodarsko rast. Bruto domači proizvod ni dan sam po sebi, ampak je odvisen od povpraševalnih dejavnikov in javne investicije so bile vselej eden ključnih elementov antirecesijske politike verjetno pa se vsi strinjamo, da smo trenutno v globoki recesiji. Zagotoviti stalno povpraševanje po storitvah v zalednih državah in povečati gospodarski in strateški interes za uporabo storitev Luke Koper to sta poglavitna cilja pri ideji o sodelovanju s katero od zalednih držav. Problem, ki se pri tem izpostavlja pa je poslovni delež morebitnega partnerja v osnovnem kapitalu projekta statusno pravno organiziranega kot družba z omejeno odgovornostjo. Ta poslovni delež iz katerega se, potem razvija tudi višina in vrsta donosa na vloženi kapital. Predpostavlja se, da bo podjetje, ki ima 45 letno koncesijo učinkovito samo po sebi. Učinkovitost kaj pa da predstavlja temelj ekonomike podjetja, podjetje, ki posluje učinkovito, ki torej z določenimi vložki s svojimi procesi ustvari več izložkov, izpolnjuje potrebni pogoji,

60. TRAK (VI) 14.55

(Nadaljevanje) da bo uspelo. Problem vsakega podjetja pa je, da mora učinkovitost zagotavljati pri vseh svojih procesih in na vseh ravneh poslovanja. Vsak morebitni investitor, pa sploh ni odvisno, da govorimo samo o eni, točno določeni državi, bo zato svoj vložek opredeljeval in vrednotil z najmanj treh vidikov: lastniškega, ekonomskega in finančnega. Lastniški vidik pravzaprav ni nič drugega kot ocena o tem, ali se premoženje lastnika soinvestitorja povečuje ali ne, pri čemer gre za specifično situacijo, kot sem že omenil, za koncesijsko obdobje petih let manj kot pol stoletja. Ekonomski vidik predstavlja informacije o upravičenosti obstoja takega podjetja, pri čemer vsak investitor zasleduje cilj, da so njegove koristi večje od vložkov. Finančni vidik pa predstavlja pravzaprav informacije o tem ali je podjetje plačilno sposobno, kakšna so tveganja plačilne nesposobnosti in ali podjetje skozi poslovanje izboljšuje svojo boniteto. To ni nič novega in to je z vidika vsakega investitorja nekaj povsem običajnega in normalnega. Dejstvo pa je, da čisto vsak investitor deluje v pogojih negotovosti, nepredvidljivosti. In če pogledamo poslovanje obstoječega podjetja in to primerjamo z veljavnim investicijskim elaboratom, potem lahko vidimo, da se nepredvidljivost v določeni meri že kaže na področju pribitka k cestninam in pa na področju financiranja osnovnega kapitala iz tistih virov, ki se jim reče sposojeno tuje varčevanje. Pri tem pa je potrebno vedeti, da zaledna država ni samo ena. Zalednih držav je več. Le da nobena, razen tiste potencialno ene, do sedaj ni izkazala nikakršnega interesa za sodelovanje. Po mojem skromnem mnenju to tudi ni čisto nič čudnega in čisto nič nenavadnega. Problem Slovenije namreč ni ta ali oni ministrski predsednik, ni politični predznak, ampak je problem Slovenije nezmožnost upravljanja z državo, z njenim političnim in gospodarskim sistemom z razumnimi in pravočasnimi odločitvami. V Sloveniji je težko karkoli začeti. Relativno lahko pa je mogoče zaustaviti vsako pobudo ali vsako podjetje. Načrti in spremembe se gromko napovedujejo, potihem pa zavlačujejo, spreminjajo ali pa umikajo. Slovenska družba se upira modernizaciji. Slovenska država pa je bolj država improvizacije, kakor pa država invencije. Za vse blokirane odločitve pa ni nikakršne, niti politične, ne gospodarske, niti socialne odgovornost. Čeprav gre največkrat za nesposobnost, ravnodušnost, malomarnost in neznanje se zdi, da je največji problem, ker imajo vselej prednost zasebne pregrehe nad javnimi koristmi. V Sloveniji je upravljanje države in upravljanje državnih poslov postalo poddisciplina hipnoze. Potrebno je kupovati čas, razširjati zlagane nasmehe in govoriti, da je naš največji problem pesimizem. S takšno Slovenijo se ne upravlja. Tudi oni, ki z najboljšimi namerami pridobi oblast zato, ker so oponenti še slabši, hitro izgubi voljo in se prepusti komudideti poslov, katerih poglavitna značilnost je prelaganje problemov prihodnost in izmišljanje izzivov katere lahko razreši vsak bedak ali pa vsako naključje. Nenaklonjenost spremembam in nujnim reformam pa nista problem abstraktnega strahu ali pa negotovosti. Obstajajo organizirane interesne skupine, ki nasprotujejo vsakemu ogrožanju lastnega položaja. In ne govorim o psihološkem stanju posameznikov, marveč o političnem manevriranju, ustvarjanju navade neprestanega nasprotovanja, ustvarjanju občutka, da je napredek posledica

61. TRAK: (TB) – 15.00

(nadaljevanje) čudežev, težave pa so posledice nikogaršnjih slabih namenov. Nikoli nam nič ni dobro, če je s tako držo mogoče utemeljiti lastno nedelo, da ne poskušamo in da ne poganjamo. Veliko lažje je prigovarjati, kakor pa resnično delati. Ko pa se prekrijejo občutki nepravičnosti in prigovarjanja, verovanja v čudeže, ne pa prepričanosti v lastne moči, takrat nastane položaj otrplosti, zmede, v kateri se ne ve, ne kaj je cilj in ne kaj je naloga. Zapravljajo se možnosti in zapravljajo se priložnosti. To, gospe in gospodje, nima nobene zveze z ideologijo, tudi nima nobene zveze s političnimi predznaki, ima pa zvezo z nesposobnostjo in z linijo izogibanja pred sprejemanjem težkih in nepopularnih odločite. Nič ne bo z jadikovanjem in s pritožbami. Danes se cenijo delovna država, čvrsta politika in močna vlada. Mi tega nimamo. Zapravljene priložnosti so, kakor rečeno, naša notranja razvojna slabost. Takšna je pač usoda večnih zamudnikov in preplašenih nosilcev lastnih konkurenčnih prednosti.
Iz predloženega besedila zakona je razbrati, da predlagatelji kalkulirajo, da bi potencialni investitor znal izkoristiti dejstvo, da prihaja v okolje preplašenih nosilcev komparativnih prednosti in da je to za njega investicijska priložnost in poslovno izid na prednost. Osebno se s takim stališčem ne strinjam. Jaz mislim, da ob tem, kar sem malo prej opisal, pa sem prepričan, da nisem niti pretirano pretiraval, ne bomo dobili nikakršnega resnega soinvestitorja, saj, kdo pa bi bil tako neumen, da bi lasten denar vlagal v takšno okolje.
Tu je torej tista ključna točka, kjer se s predlagatelji ne strinjam, zato povem, da predlaganega zakona, tako, kot je koncipiran in formuliran, ne morem podpreti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Škrinjar, za njo pa bo razpravljala Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Česa si želimo in potrebujemo državljanke in državljani? Jaz mislim, da udobnega in zdravega okolja, ki nam nudi pogoje za kakovostno zasebno življenje in za delo. Infrastruktura je pomemben del tega. To so železnica, državne in lokalne ceste. V primerjavi s tujino, na področju železnic močno, močno zaostajamo. Sramotno zaostajamo. Če ste se kdaj peljali s tako imenovanim TGV vlakom, na relaciji Bruselj – Pariz, ste se vozili dobri dve uri, sedeli ste udobno, na poti ste imeli ves čas dostopen internet in dve uri, bili ste v Parizu. TGV vlak dosega 350 kilometrov hitrosti na uro, seveda ne vozi ves čas s tako hitrostjo, ker to je možno samo na zelo neproblematičnem terenu in Slovenija seveda ni prostor, kjer bi se lahko razvijalo dolgotrajno visoke, tako visoke hitrosti. Vsekakor pa je moč doseči večjo hitrost in pa veliko večjo udobnost vožnje.
Če ste se kdaj peljali v London, ne vem, tudi tisto je zelo hitra relacija. Tako da, Slovenija si pravzaprav želi nekaj takega lahko šele v daljni prihodnosti, ampak nekje je potrebno začeti.

62. TRAK: (AB) – 15.05

(nadaljevanje) Vlaki omogočajo čistejši zrak in tudi omogočajo delovno mobilnost. Ljudje ste lahko, ljudje lahko stanujemo recimo v Prekmurju in delamo v Ljubljani in se lahko peljemo z vlakom dnevno na delo. Ampak ne s takim vlakom, kot je sedaj, ker bi sicer potrebovali za en dan dela en dan vožnje. Res, res sramotno, sramotno razvita infrastruktura je pri nas.
In česa se bojimo – netransparentnega trošenja, neštetih aneksov. Samo spomnimo se gradnje avtocest, koliko aneksov je bilo potrebnih, Šentviškega predora, ki še zdaj nima priključka direktno na Tacensko cesto. Spomnimo se kartelnega dogovarjanja na Zemonu, kjer so si vodilni socialistični gradbinci razdelili področja in si potem nekonkurenčno lepo določili visoke cene, ki smo jih vsi plačali in danes še vedno plačujemo to ceno. Plačujemo s tem, da nas je lahko sram našega infrastrukturnega železniškega okolja. Mislim ne vem, jaz mislim, da ni potrebno, da se bojimo tujih investitorjev. Kaj bodo pa naredili? Bodo izpulili del proge, pa jo odnesli domov? Bodo izpulili pragove, žice električne? Mislim, da je to nesmiseln strah.
Sprašujem pa se, česa se bojite predlagatelji in v imenu koga pa res govorite. Prej sem slišala o diamantih. Jaz se bojim, da ta govor gre v imenu in za račun tistih, ki bi z novimi in novimi aneksi tlačili v lastne žepe tako imenovane diamante. Prisotnost tujih investitorjev je pa porok za to, da bo denar potrošen transparentno, ne pa z desetino aneksov. Tisti, ki bo vložil denar v ta projekt, ga bo vložil zato, da bo denar porabljen učinkovito in da bo dobro naložen, ne pa zato, da bodo novi in novi aneksi in nova dela in to nepotrebna dela.
Zasebni kapital je gibalo razvoja in tuji investitorji so dobrodošli. Poglejte primer Novartisa, dobre plače, ki jih zaslužijo Slovenke in Slovenci, veliko boljše, kot so bile prej v Leku. Kaj je s tem narobe? Sprašujem vas, kaj je s tem narobe. Dobre plače, ki jih imajo tako najbolj visoko izobraženi, kot tisti, ki zasedajo delovna mesta, ki zahtevajo manj izobrazbe. Lahko so samo zadovoljni. Drugačno ravnanje je nazadnjaško, usmerjeno v revščino Venezuele in Kube, pa še tu je zadnji diktator nedavno odstopil, saj je socializem povsem neuspešen ekonomski model, ki siromaši vse nas.
Republika Slovenija bo v investiciji ohranila pretežni delež, ki bo omogočal nadzor, hkrati pa bo sovlagatelj nadzoroval učinkovitost poslovanja. Mislim, da je to uspešen model. Kakor je recimo v parlamentu koalicija in opozicija, koalicija je tista, ki vodi zadevo in opozicija jo nadzoruje. In mislim, da je tukaj zasebni kapital, ki pripada tujemu investitorju, prav v tej vlogi. Učinkovitost, zahtevnost, to je načelo.
Drugi tir je, jaz upam, močno upam, šele začetek modernizacije infrastrukture v Sloveniji. Tudi referendum je bil o drugem tiru. Zakaj je bil, zaradi bojazni o netransparentnosti porabe denarja. In mislim, da je sedaj zastavljena investicija dovolj transparentna, da je zagotovo tudi izbran najcenejši investitor, ki pa si ne more obetati, da bo na to, torej izvajalec, ki pa si ne more obetati in si ne sme obetati ob taki Vladi, da si bo domišljal in izmišljeval nove in nove anekse.

63. TRAK: (NB) – 15.10

(nadaljevanje): Zgraditi bo moral to kar je obljubil za ta denar. In upam, da bo naša država dobila dovolj železniške infrastrukture, da bomo lahko uporabljali te vlake tako za tovorni promet, in da tudi za ljudi, za delovno mobilnost. S tem bomo ohranjali naravo in ne bo niti potrebno namenjati vsemogočih sredstev v področje zdravja, kajti zdravje pa je tisto, ki trpi, če nimamo čistega zraka. Množica avtomobilov, ki jih imamo v tej državi, imamo jih pa zato, ker preprosto infrastruktura ne zadošča, zagotovo ne pripomore k čistemu zraku. Bistveno je, da razmišljamo o razvoju, o delu in o zdravju. To, da je soinvestitor, to da je investicija premišljena, je pač porok za to, da bo denar, ki je namenjen za to, porabljen tudi učinkovito, pošteno in transparentno, in da je to šele začetek velikega razvoja slovenske infrastrukture.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Žnidarič, za njo bo dobil besedo Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, imate besedo.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav sem prisotnim!
Danes smo že slišali in večina nas tudi ve, da pogovori o drugem tiru trajajo oziroma potekajo že več kot 25 let. Slišali smo tudi, bivša ministrica za infrastrukturo je povedala, da o tem projektu obstaja že 43 metrov fasciklov. Pa me zanima koliko časa še si bo politika metala polena pod noge? Končno se je torej pred kratkim projekt oziroma ta drugi tir končno začel graditi, tudi po zaslugi SMC, moram reči, veste da je bil ključni prioritetni projekt Vlade Mira Cerarja ravno ta drugi tir in takrat se je v bistvu ta projekt premaknil iz mrtve točke. Res je, verjetno je Slovenija zmožna ta drugi tir zgraditi sama, ne rečem, da temu ni tako, zato smo pred kratkim sprejeli tudi Zakon o poroštvu. Mi v SMC sicer takrat s težkim srcem, naše mnenje je od vsega začetka drugačno, torej smo podpirali to, da se vključijo zaledne države notri, ampak torej tudi, če je nekdo zmožen nekaj kupiti, nek posameznik, še to ne pomeni, da bo potem ekonomično in rentabilno in torej zakaj si želimo, da se neke druge zaledne države vključijo v sofinanciranje tega tira. Torej zato, da ga bodo uporabljale, ker kot je državni sekretar povedal oziroma vsi vemo, da rast v Luki Koper ni samoumevna. Luka koper ima dva močna konkurenta blizu sebe, to se pravi, pristanišče v Trstu in v Reki in tudi lahko beremo članke, saj Madžari so se tudi pogovarjali že s Trstom in z drugimi, ni rečeno, da bodo zdaj ravno izbrali nas. Ampak ja, eni nas bodo prehiteli po levi, drugi po desni in ne bo več pri nas oziroma Slovenija ne bo več tisti glavni koridor katerega v bistvu si želimo in ta zakon, če bo sprejet danes, sama ga ne bom podprla in tudi v SMC torej ne, bi Slovenijo prikrajšal kot sem reka, že v stališču bi prikrajšal za potencialno dolgoročno strateško sodelovanje in preprečil ugodnejšo porazdelitev finančnih tveganj povezani s tako kompleksno infrastrukturno naložbo. In danes je že bilo povedano tudi s strani državnega sekretarja in drugih, da je sodelovanje zalednih držav je predvideno le kot možnost, zato bodo potrebna še res trda pogajanja in če bo do tega prišlo, torej bo ta meddržavni sporazum ratificiral Državni zbor. Torej ratificiral, sprejeli ga bomo poslanci, tako da ne vem zakaj bi v naprej prepovedovali nekaj česar v bistvu

64. TRAK: (SC) – 15.15

(nadaljevanje) ne vemo, če bo do tega sploh prišlo. V SMC smo torej že od samega začetka našega sodelovanja pri pripravi tega projekta kot sem rekla prepričanje, da je vključitev zalednih držav dobra in dobrodošla v tej shemi tako s finančnega kot predvsem strateškega vidika in tudi Evropska komisija je dala eden pogoj oziroma priporočilo Evropske komisije je bilo, da naj se tako zahtevni infrastrukturni projekti financirajo iz naslova različnih virov tako kapitalskih vložkov, posojil in tudi nepovratnih evropskih sredstev in to priporočilo je komisija ravno utemeljevala z obrazložitvijo, da takšno kombiniranje finančnih virov prispeva k razpršitvi finančnih tveganj posameznih udeležencev v projektu. Kot sem že rekla torej na tem projektu je res zelo aktivno delal naš bivši predsednik Vlade gospod Miro Cerar s svojo ekipo, zato me danes toliko bolj čudi sama nisem bila poslanka v prejšnjem mandatu, ampak me čudi mnenje tistih, ki so danes govorili popolnoma nasprotje mnenju naših bivših poslancev, ki so nas takrat člane na terenu pred referendumom in drugače torej spodbujali, nam razlagali zakaj je to potrebno torej drugi tir oziroma ta vstop zalednih držav danes torej pa so povsem spremenili svoje mnenje. Torej s partnerji iz zaledja bi lahko si zagotovili povpraševanje večje po uporabi naše infrastrukture in utrdili Slovenijo kot del pomembnega evropskega logističnega koridorja to je bil ves čas že takrat in sedaj tudi eden izmed pomembnih ciljev torej z morebitnim sodelovanjem velikih zalednih trgov pa tukaj ne gre samo za Madžarsko, ampak tudi minister je bil na Češkem in tudi drugje se pogovarja torej s sodelovanjem teh velikih zalednih trgov bi se bistveno povečala količina pretovora, ki je namenjen v Luko Koper in z njo tudi seveda sama konkurenčnost luke.
Sedaj, če se malo odzovem na, kar je bilo danes povedano torej govorimo ja o možnosti sodelovanja zalednih držav ne le izključno Madžarske sem že povedala in da bo Državni zbor ratificiral obvezno mora ratificirati ta meddržavni sporazum, če bo do njega prišlo bi pa še opozorila bivša ministrica gospa Alenka Bratušek je v svojem stališču meni se zdi opozorila, da ministra danes ni zraven ob tako pomembni zadevi. Sedaj ta zakon danes je opozicijski in ne vem zakaj bi moral biti zraven je pa res, da tudi nje ni bilo zraven imam tukaj magnetogram, ko smo imeli prvo branje poroštvenega Zakona o drugem tiru in tretji razvojni osi torej je bil to vladni zakon pa nje tudi ni bilo zraven. Vidim, da opozarjajo poslanci, da je ob tako pomembnem zakonu ni zraven tako, da se mi zdi to malce čudno oziroma to spotikanje eden drugemu zakaj nekega ministra ni zraven.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na mestu najavljenega Zmaga Jelinčiča Plemenitega bo razpravljal Dušan Šiško in potem za njim Gregor Perič. Če želite še imate še ene 25 sekund? Ne boste. In kot zadnji potem Bojan Podkrajšek.
Gospod Šiško, izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči hvala za besedo.
Se bom navezal najprej na nisem hotel govoriti prej in se javljati na replike, ko smo bili omenjeni s strani določenih poslancev kaj Nacionalna stranka vse počenja. Poglejte, že v stališču samem sem povedal, da se to vse skupaj predolgo vleče in se spet iščejo neke nove nove rešitve. Sedaj ne vem ali si resno želimo tukaj vsi skupaj, da ta drugi tir pade v vodo nekje v Kopru v pristanišču Koper, da pade v morje, vsi projekti in vse. Veste mene to spominja na tisto zgodbo o avtocesti, ki se je vlekla vlekla vlekla občinski svet, država nikakor niso mogli priti do umeščanja trase od Ivančne Gorice proti Novem mestu oziroma

65. TRAK (VI) 15.20

(Nadaljevanje) do Obrežja. Tako da imam sedaj spet nek občutek, pa ne me narobe razumeti, spoštovani kolegi, imam občutek, da spet bi nekdo rad kupil zemljo oziroma jo je kupil s tem namenom, da jo bo drago prodal in da bo na koncu iztržil velik denar. Tako se je dogajalo pri izgradnji avtocestnega križa. Jaz še sedaj poznam osebe, ko so po Dolenjskem kupile zemljo, hosto, močvirje, in so takrat mislili, da bo tam šla ta trasa. Vendar se je vse skupaj zamaknilo. Ta avtocesta je trajala izgradnja 15 let. Ta naš drugi tir traja že več kot 20 let. Imamo nekje maketo, saj več ne vem, vsi so se takrat slikali ob tej maketi v Kopru ali v Portorožu. Vsi bili veseli. Glej ga zlomka, pride naš državni zbor, naša zasedba, naš mandat 2018, ja kmalu za tem mora ena oseba odleteti, ki je bila tam zraven v prisotnosti, se je slikala. In je moral zapustiti državni zbor. Pa je veliko vprašanje, če je taprava oseba odletela takrat. In potem se pojavijo razne ribice na dve noge, ki ustavljajo projekte, tako kot so ustavili projekt Hidroelektrarna Mokrice, potem na tretji razvojni osi pri Slovenj Gradcu zavirajo, pa čeprav, jaz pravim tako, vsaka čast temu ministru, jaz sem bil zelo kritičen pri njegovem hiringu na infrastrukturi, še dan danes mu lahko povem, mlad je, neizkušen takrat bil, ima določene sodelavce, ki vlečejo svoje poteze, ampak je minister, ki je udaril po mizi in se je nekaj začelo premikati. Nič koliko poslanskih vprašanj sem postavil, kaj je z ostalo železniško infrastrukturo. Poglejte, tako kot sem povedal, Avstro-Ogrska v štirih letih lahko naredila. Mi tukaj 20, 25 let se ukvarjamo z enim bogim drugim tirom. In če se nudijo, jaz ne vidim, res ne vidim kje bi lahko se ustavili, seveda, z raznimi pogodbami, da se dogovoriš, kako boš tudi izpeljal gradnjo drugega tira. Ne kar povprek govoriti, ja, sedaj bodo pa Madžari prišli, bodo pa oni solastniki, pa bomo imeli hudiča v vreči, pravijo po domače. Ta projekt je treba začeti delati in peljati naprej. Drugi tir rabimo. Rabimo, da se to čim prej naredi. Ne vem, danes nisem slišal, sem zelo bil pozoren, če bo kdo omenjal zakaj se ni pred 20 leti začelo delati drugi tir. Kje so bili vzroki? Zakaj je padalo vse skupaj? Od nobenega poslanca nisem slišal razlogov, da se mi sedaj ukvarjamo. Res je v prejšnji sestavi smo podprli, začeli delati, ampak poglejte zlomka, oporni zid Glinščica, tako kot sem že povedal, je bil narejen, vendar nesprejemljiv za železniški tir. In tam so, mislim da tudi glave padale zaradi tega, ker ni bilo prav narejeno. Pri gradbincih je najlepše ko dajo ponudbo, potem pa pridejo aneksi

66. TRAK: (MK) – 15.25

(nadaljevanje) in začnejo z obrazložitvijo, ja, smo pregledali teren, ta teren je bil takrat takšen, zdaj ko smo pa zakopali notri imamo pa možnost videti dejansko stanje in utrjevati in potem pridejo aneksi, aneksi, aneksi. Tako, da spoštovani kolegi, gremo naprej s tem drugim tirom. Čeprav je hecno, hecno, da bomo delali najprej prvo fazo, potem drugo, še bolj hecno je to, to je ravno tako, kot bi se peljal po ljubljanski obvoznici 130 km na uro, potem pa kar naenkrat namesto mosta naletiš na makadam in moraš zabremzati. Že v sami predstavitvi, ko smo dobili projekt smo opozarjali na to, da je treba celo železniško infrastrukturo spremeniti, da se bodo vse povsod lahko vlaki peljali 160, ne pa tam, da naletiš na neko prepreko in da se ustaviš na 80.
Tako da, bom zaključil in pravim, drugi tir je treba dokončati čim prej. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Za besedo je zaprosil predlagatelj, Matej Tašner Vatovec, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala podpredsednik. Zdaj ta prostor bi moral biti tudi prostor prepričevanja. Jaz načeloma se strinjam z večino stvari, ki jih je povedal gospod Šiško. Bi pa rad samo par stvari poudaril, zato da mu neke skrbi odstranim. Sam državni sekretar je povedal, da ne glede na ta zakon ali pa ne glede na to ali bodo sporazumi z Madžarsko sklenjeni ali pa s katerokoli drugo državo sklenjeni ali ne, bo drugi tir zgrajen, tako da tukaj ne se bati, res je, da je trajalo 20 let predolgo, ampak projekt je začet, pač stroji že močno peljejo ni prej ali slej bo ta drugi tir tudi zgrajen. Mislim, da ste se referiral tudi na mojo razpravo, ki sem jo imel čisto na začetku današnje seje. Izrazil sem pač prepričanje, da bi ravno vi kot predstavniki Slovenske nacionalne stranke morali razumeti argument, zakaj ni smiselno, da vstopi v solastništvo slovenskega podjetja 2TDK neka tukaj država, naj bo katerakoli, čeprav govorimo o Madžarski, ker je Vlada poslala sporazum oziroma osnutek pobudo za sklenitev sporazuma ravno z Madžarsko. Čisto iz nacionalnih interesov, iz strateških interesov Republike Slovenije in tudi zaradi tega, ker je Zmago Jelinčič bil prisoten na protestih, na blokadi Luke Koper 2017, 2018, ki so bili organizirani ravno zaradi te zgodbe z Madžari. In tudi tukaj pred Državnim zborom, ko je bil drugi val teh protestov delavcev v koprskem pristanišču, tako da sem imel občutek, da ste podporniki te ideje o slovenski luki, o slovenskem pristanišču in seveda tudi o slovenskem nadzoru nad strateško infrastrukturo, toliko zaradi razjasnitev. Jaz bi samo poudaril še enkrat, da ni nobene skrbi, pač drugi tir bo zgrajen, seveda je pa v interesu nas vseh in predvsem v nacionalnem interesu, da pač ohrani nadzor nad 2TDK izključno Republika Slovenija.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Kot zadnji dobi besedo še Bojan Podkrajšek, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala spoštovani podpredsednik. Cenjeni državni sekretar, kolegice in kolegi.
Izgradnja drugega tira se seveda z današnjim dnem, z današnjim jutrom zopet vrača v ta Državni zbor. Sedaj ljudje, ki nas spremljajo od zunaj preko televizijskih zaslonov pa težko razumejo, kaj danes skozi ves dan govorimo, glede na to, da se je ta investicija nekaj tednov nazaj pričela. Zelo težko je govori v Republiki Sloveniji kateri infrastrukturni projekt je najbolj pomemben. Je pa dejstvo, da je eden najbolj pomembnih projektov, ki je se nedavno začel graditi prav gotovo izgradnja drugega tira.

67. TRAK: (AB) – 15.30

(nadaljevanje) Ampak ta projekt, ki sem danes poslušal različne razprave poslank in poslancev, se ne gradi za politike, niti se ne gradi zaradi gradbenih podjetij, ampak se gradi zaradi razvoja gospodarstva v Republiki Sloveniji, predvsem pa tudi z vsemi državami, zalednimi državami, s katerimi Slovenija je soseda. Je pa dejstvo, da je zelo pozitivno, da če tako velik projekt, ko govorimo o enem večjem, bolj pomembnem projektu, gradi tudi seveda slovenska podjetja. To je za mene še pa toliko bolj pomembno, ker gradi slovensko podjetje. Državljanke in državljani dobivajo seveda v teh podjetjih plačo in tudi denar, ki ga zaslužijo, gre v našo, naše trgovine, skratka zaokroži v Republiki Sloveniji.
Danes je bila največkrat izpostavljena, izrečena beseda Madžarska, to je naša sosednja država. Seveda politika, ki jo vodi ta Vlada, zunanje ministrstvo, prav gotovo veliko truda vlaga v povezovanje z našimi sosednimi državami. Pa tu ne gre kdo je zdaj zunanji minister v kateri državi, pa ni tudi to pomembno kdo je predsednik v kateri državi, ampak se vedno pogovarjajo v imenu Slovenije oziroma za sosednjo državo ali Madžarsko, Hrvaško, Italijo, Avstrijo, ali pa tudi še mogoče s katero državo, ki je čez te države.
Očitki pa neke prognoze, govoriti samo o eni državi, to je Madžarska – prejšnji predsednik Vlade, ki ga danes nisem opazil v dvorani, niti njihovih poslancev, je, če se prav spomnim, bil 28. oktobra 2019 na obisku na Madžarskem. Pa moram priznati, da mu dam vse priznanje, da je obiskal sosednjo Madžarsko. Ampak seveda mediji so pisali, da je predsednik Vlade Republike Slovenije obiskal sosednjo Madžarsko. Ni verjetno šel zaradi njihovega predsednika, gospoda Orbana.
Seveda danes in ko sem šel pogledat kaj so mediji pisali o tistem obisku, sta tudi oba predsednika vlad govorila o izgradnji drugega tira. Danes od nekaterih poslank in poslancev poslušam, da je to zrastlo na zeljniku te Vlade ali tega vodstva drugega tira ali pa še koga, ali pa predsednika Vlade. Jaz mislim, da je to nekorektno. Spoštovane kolegice in kolegi, v zadnjem letu lahko ugotovimo, da je ta infrastrukturna ekipa, ki jo tako imenujem, od ministra Vrtovca, državnega sekretarja, ki je danes z nami, Miheliča, novega vodstva 2TDK, novega vodstva Darsa, dela vidne napredke na razvoju infrastrukture v Republiki v Sloveniji. Pretežno so to mlajši ljudje.
In seveda ta državna politika, politika tega Državnega zbora bo seveda mogla enkrat zaupat ljudem, ki so strokovnjaki in ki delajo za razvoj infrastrukture, še kako potrebne v Republiki Sloveniji. Glejte, v prejšnji Vladi, Vladi Marjana Šarca, ki ga danes ni z nami, so bile za razvoj infrastrukture, kar se tiče 2TDK novinarske konference pred poslovno stavbo ali v stavbi, danes lahko grejo novinarji na gradbišče. Včasih so bile novinarske konference za predor Karavanke v poslovnih stavbah, danes je lahko novinarska konferenca, ko se gradi drugi tir oziroma Karavanke, predor Karavanke. Prav tako koliko črnila je bilo prelitega koliko nejevolje, predvsem Korošcev, da želijo drugi tir. Danes se ta drugi tir gradi.

68. TRAK: (TB) – 15.35

(nadaljevanje) Seveda, politika tega Državnega zbora, ta Vlada, je dala pogoje, zato je to tudi dolžna, gradbinci pa seveda te uspešne projekte gradijo. Skratka, jaz moram povedat, da ne razumem predlagatelja, da prihaja v tem času, ko izgradnja druga tira teče, po zastavljenih ciljih, naj spomnim, da smo še nedavno, v prejšnji vladi govorili, da bo ta tir stal milijardo 800, potem smo prišli na milijardo 400, danes gradimo ta projekt, z to Vlado, ki bo stal manj kot milijardo. Dani so vsi strokovni pogoji, imamo izvajalce, v tem primeru domače, imamo nadzore, takšne ali drugačne, tudi civilne javnosti, skratka, dajmo mi politiki pustit, da lahko ti pogoji, ki so dani ljudem, ki so za to plačani, lahko gradijo te objekte. V tem primeru imam v mislih seveda, ko ves dopoldan govorimo, to je drugi tir.
Skratka, sam bom ta predlog zakona zavrnil, želim pa seveda vse dobro infrastrukturnemu projektu drugi vir, pa vsem infrastrukturnim objektom v Republiki Sloveniji.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita še predstavnik Vlade in predstavnik predlagatelja.
Besedo ima predstavnik Vlade, gospod Aleš Mihelič.

ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo.
Ob vsem tem povedanem bi rad poudaril še enkrat to, da skratka s spremembo zakonodaje, ki jo imamo trenutno v teku, zgolj omejujemo možnosti in pa navzven dajemo en videz, da se ne želimo pogovarjati in ne želimo sodelovati in da smatramo infrastrukturne projekte zgolj kot projekte od naše vstopne meje, do naše izstopne meje. Prometni koridorji so vedno stvar mednarodnega področja in tako jih smatramo tudi mi, zato je potrebno, da se povezujemo in v kolikor najdemo skupni jezik, tudi sodelujemo.
Tukaj ne gre za eno državo, vsekakor Državni zbor bo ob(?) uspešno izvedenih pogajanjih z ali Madžarsko, Poljsko, Slovaško, s komerkoli, boste v zaključni fazi dobili odločitev na vaše mize, torej v Državni zbor, tako da je vsakršna skrb po moji presoji odveč. Predlagamo da, se skratka, v tej fazi ne omejujemo, da omogočamo, da se povezujemo, da sodelujemo, da se pogovarjamo in najdemo tiste naše skupne točke, seveda, v kolikor bodo dobrobit tako za projekt drugi tir, kot tudi za samo logistično in prometno infrastrukturo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima predstavnik predlagatelja, dr. Matej T. Vatovec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Ja, najlepša hvala, predsednik.
V bistvu je kolega Podkrajšek še najboljše zaključil to današnjo razpravo. Načeloma je povedal stvari, ki stojijo, kajne, pač, projekt se je pocenil. Trenutno smo na vrednosti nekje 0,98 milijarde, skladno z zadnjo novelacijo investicijskega programa, s strani Nadzornega sveta 2TDK. Imamo projekt, ki je v teku, vse stvari stojijo in v bistvu smo že zelo blizu temu, da bo ta tir izgrajen v času, ki je predviden in da bo se lahko začel tudi uporabljat.
Zato je toliko bolj smiselno v tem trenutku ohranit ta status quo, če želite. Stanje, kot je, z obstoječo finančno konstrukcijo, brez nekih novih trenj. Trenja, ki bi jih prinesel vstop neke druge države, Madžarske, kot je predlagano s strani Vlade, v lastniško strukturo podjetja 2TDK in to je naš glavni argument. Sami ste dejali, da se projekt gradi zaradi celotnega slovenskega gospodarstva in to je tudi eden od naših ključnih argumentov. To, kar je ponujeno v pobudi za sklenitev sporazuma z Madžarsko, so stvari, ki bi ogrozile ravno določene prednosti, ki jih ima koprsko pristanišče v tem trenutku ravno v celotni strukturi slovenskega gospodarstva. Najem velikih kapacitet, ki jih bo, ob tem, da se je tudi med Covid krizo, pretovor v koprskem pristanišču povečuje, spet podirajo rekorde na vseh področjih, so prostori, ki jih bo

69. TRAK: (NB) – 15.40

(nadaljevanje): potrebovalo koprsko pristanišče, slovensko pristanišče in bodo potrebni za nadaljnji razvoj ne samo Luke Koper, ampak seveda kot ves čas vsi ponavljamo, tudi z multiplikativnimi učinki na celotno gospodarstvo. Zato je ta točka nesmiselna in neumna, pač ne moremo dati kapacitet, ki jih bo potrebovalo naše pristanišče nekomu drugemu ker je to tako ali drugače, če želite, neke vrste konkurenca ali pa vsaj oviranje razvoja pristanišča. Gospod Zakrajšek je tudi rekel, da je potrebno še neko široko sodelovanje s sosednjimi državami. Tega nihče ne zanika, seveda je potrebno vzdrževati stike z vsemi sosednjimi državami, z vsemi državami, ki pretovarjajo oziroma uporabljajo kapacitete Slovenije in koprskega pristanišča in zaradi tega ne smemo iti v tveganje, da bi favorizirali eno od teh držav, kar je sedaj predlagano. Pobuda je prišla v Državni zbor, ki predvideva 38 % delež madžarske v podjetju 2TDK z možnostjo povečanja do kontrolnega deleža oziroma do podkontrolnim deležem. Se pravi, 38 % do 49 za eno državo oziroma 38 in 11 za ostale, če bi želeli in to je tudi negativno. Še enkrat poudarjam, Luka Koper se ponaša s tem, da je nevtralno pristanišče, ki ne favorizira tokov, ki ne favorizira določenih držav, ampak skuša svoj promet izpeljati na čim bolj širok način s čim več partnerji, zato ravno zardi tega, da ne bi bila odvisna od ene države ali pa od nekaterih tokov, ampak da iz tega vidika tudi bolj fleksibilna. To zatrjujejo predstavniki logistike v Sloveniji, to zatrjujejo operaterji v Sloveniji, to zatrjujejo zaposleni v Luki Koper, predstavniki sindikatov, itn. Celo obramboslovci oziroma strokovnjaki za varnost opozarjajo, da bi bila napaka recimo prepustiti zemljišča na območju državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče neki tuji državi ali pa nekim tujim firmam. Tako da iz vseh vidikov je ta predlog nepotreben, meji na resno škodljivost kot je Miha dejal celo v uvodnem stališču na neko vrsto izdaje nacionalnih interesov in to je tisto kar je glavna poanta. Pač ugotovili smo, še pred enim letom, da je možno to stvar speljati, da lahko to stvar izpeljemo sami, brez nekih tveganj s tujimi vlagatelji, in da je to najcenejši način in strateško najbolj smotrn način, način na katerega bi lahko Republika Slovenija ohranila popolni nadzor nad obratovanjem družbe 2TDK in posledično seveda tudi nad dobički, ki bi se ustvarjali iz tega podjetja. To kar vi predlagate, je nepotrebno, ker bi s tem en del železniške infrastrukture in to govorim o teh 27. kilometrih, za 45 let dali v solastništvo neki drugi državi, s proračunskimi sredstvi, ki jih zagotavljata trenutno Dars in Luka Koper, bi financirali izplačilo dividend madžarski oziroma katerikoli državi, če želite, pač zagotavljali bi ta visok donos naložen kapitali in na koncu pod črto bi plačali bistveno več kot po trenutno predlagani finančni konstrukciji. Tako da, iz vseh vidikov je ta stvar nesmotrna, nesmiselna, škodljiva in zaradi tega je ta zakon predlagan. Tako, da jaz še enkrat apeliram na vse, da v prvi obravnavi ta zakon podprete, ker Vlada je danes še enkrat dokazala, da ni utemeljenih razlogov, ni nobenih trdnih argumentov na podlagi katerih bi lahko z vsaj minimalnim kančkom racionalnosti rekli no morda pa imate prav. Pač enostavno vlečete te argumente iz nekih starih predpostavk, ki več ne veljajo. Imamo še tudi dodatne opcije kot so evropska sredstva, ki so se pojavila na novo ravno zdaj v času Covid krize in glede na vrednost, če primerjate, zgraditi sami ali zgraditi s pomočjo neke tuje države, tukaj ni nobene dileme. Če gradimo sami, zgradimo ceneje in ohranimo popoln nadzor, tako da jaz še enkrat apeliram, dajmo podpreti danes ta zakon.

70. TRAK: (SC) – 15.45

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim, da se prijavite za razpravo. Prijava poteka. Besedo ima Mihael Prevc. Se odpovedujete. Anja Bah Žibert? Ne. Robert Polnar, ne. Boris Doblekar, ne. Iva Dimic smo rekli ne. Mag. Branko Grims, ne. Gregor Perič? Ja, imate besedo.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala, gospod predsednik, za besedo. Saj bom čisto kratek.
Jaz bi rad še enkrat rad poudaril, da tako kot član SMC kot tudi Primorec in Istran tega predloga zakona v taki obliki ne bom podprl, ker menim, da ogroža projekt drugega tira, za katerega vemo, da smo vsi mi tukaj notri vsak na svoj način vložili kar veliko nekih naporov, politične energije, spustilo nemalo tudi krvi in jaz mislim, da je ključno, da predvsem ta projekt teče naprej in da gledamo nekoliko širše, če hočete gledamo tudi skozi neka očala oziroma oči Evropejcev, ki se znajo pri tako strateških in pomembnih projektih infrastrukturne narave katerih namen in vpliv presega ozke državne meje tudi medsebojno povezovati in sodelovati in iti v neke skupne projekte, ki imajo, potem tudi namen nekega daljnoročnega strateškega sodelovanja, zato absolutno vidim v tej konstrukciji tudi zaledne države ne samo Madžarsko, ampak želel bi si še koga drugega, da na ta način dolgoročno zavežemo te naše prijateljske države in naše partnerje k nekemu gospodarskemu sodelovanju k neki, če hočete tudi soodvisnosti, kar je navsezadnje tudi temeljna ideja in koncept Evropske unije kot take, ki je nastala najprej kot gospodarski projekt za zagotavljanje miru, ker če bomo mi gospodarsko sodelovali nam ne bodo hodile raznorazne neumnosti po glavi bodisi premikanje meja ali pa ukvarjanje s kakšnimi drugimi stvarmi, ki so povezane z orožjem tako, da absolutno ta projekt mora iti naprej, mora imeti tudi neke strateške poglede in tudi partnerje za dolgoročno sodelovanje tako, da zakon kot tak in projekt podpiram v obliki kakršen je sedaj. Bilo so priložnosti tudi v prejšnji Vladi, če bi kdo želel, da bi to spremenil pa smo videli, da te želje in potrebe ni bilo tako, da dajmo ta projekt čim prej speljati v korist Slovenskih železnic, Luke Koper in tudi našega gospodarstva.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem lep pozdrav.
Danes je ta debata na čase že prav mimo. Kaj je strateški interes Republike Slovenije, če gradi drugi tir? Da ta tir tudi, potem maksimalno izkoristi za svoje razvoj, za vse tisto, kar lahko ena taka povezava prinese, zato seveda je pozitivno, da najde strateškega partnerja, ki bo tja usmerjal promet, ki bo dodatno investiral, ki bo skrbel za to, da bo ta tir dejansko živel. Kdo je lahko tak partner? Italija, Hrvaška imata svoja pristanišča. Avstrija ima direkt iz Trsta gor dve hitri progi tja do meje in ostane samo še Madžarska. In vi bi zato, ker vam nekdo na madžarskem politično ni blizu to edino priložnost za razvoj Republike Slovenije za odpiranje novih delovnih mest vrgli skozi okno. To veliko pove o vas. Ne morem, da ne bi pomislil na to kako so Italijani, ko smo imeli neko mednarodno srečanje triumfirali pred par leti, potem ko je tisti prvi dogovor o partnerstvu z Madžari s pred prejšnjo Vlado padel v vodo, ker je šel kapital k njim, ker so izračunali koliko bo dodatnih investicij in so ugotovili, da v nekaj letih bo Trst samo na ta račun in z njim Republika Italija profitiral več kot milijardo in četrt evrov in to je bil minimalen izračun in tisti, ki je to predstavljal bil je vodja italijanskih projektov si ni mogel kaj, da ni na koncu rekel pa, da ga res zanima kdo so tisti katere sorte idioti »what sort of idiots«,

71. TRAK (VI) 15.50

(Nadaljevanje) ki so v Sloveniji tako sodelovanje ustavili oziroma temu nasprotovali. Jaz samo upam, da nas danes spremlja, ker se jih lahko ogleda od LMŠ tja do Levice.
Poglejte, če se gre v tako investicijo je smisel partnerstva, da priteg ne dodaten kapital. Za dodaten razvoj, za dodatna delovna mesta, za vse tisto kar spremlja eno tako infrastrukturo, potem skladiščni prostori in vse drugo kar sodi zraven. To da potem pozitiven učinek. To omogoči hitrejši razvoj. In kar je še pomembnejše je v strateškem interesu Republike Slovenije, da se dodatno ohrani in uveljavi kot polna obmorska država, za kar seveda potrebuje aktivno delujoče pristanišče z ustreznimi prometnimi povezavami, ki potem omogočajo, da to pristanišče deluje z vsemi svojimi razvojnimi sposobnostmi.
Danes, ko si lahko ogledamo kdo temu nasprotuje, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na tisti zgodovinski rek Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Von Hayeka: Če bi levičarji imeli kaj pojma o čemer koli, zlasti pa o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Alenka Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, res je bilo veliko neumnosti in nebuloz slišati danes v Državnem zboru, na žalost. Razprava, ki jo danes imamo je sploh ne bi smelo biti. To, kar se greste in kare se dogaja je motnja pri tem projektu, motnja. Projekt se je začel graditi, finančna konstrukcija je zaprta, denar je zagotovljen. In glej ga zlomka, se najdete in pravite, ops, sedaj pa malo ročno, pa gremo iskati partnerje. Zakaj? Ne vem, to veste vi. Kaj boste imeli od tega to veste vi.
Druga stvar, dejstvo je, da je na mizi samo in izključno sodelovanje z Madžarsko. Samo ta pobuda je v Državnem zboru. Vi lahko razlagate pravljice komur hočete, ampak samo ta pobuda, pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko za sodelovanje pri izgradnji drugega tira. Nobene druge države, samo ta pobuda za sodelovanje z Madžarsko. Dejstvo je, da je Madžarska dober partner Luke Koper. Dejstvo je. In dejstvo je, da bo tak partner tudi ostala. Zakaj? Zato, ker je drugi tir, seveda od Kopra do konca, do Madžarske, najkrajša pot in nobeno podjetje, noben podjetnik ni tako nor, da bo šel skozi Italijo v Avstrijo in na Madžarsko, ker pač ta pot traja toliko in toliko dlje in je za to toliko in toliko dražja. Vi se pa obnašate tako kot bi na primer želeli tržiti hotel in bi tistemu, ki ga želite privabiti, da pride k vam kot turist tekli, ja, ja, okej, ampak kupi sobo, ne najemi storitev, ampak kupi sobo potem pa bomo. Dajte mi povedati, kje na svetu na tak način to funkcionira. Nikjer. Nepotrebno je to kar delate, škodljivo je to kar delate in dražje za državo je to, kar predlagate. Zato res še enkrat premislimo. Slovenija si ne zasluži, da se na takšen način dela v njej, sposobni smo sami zgraditi infrastrukturo, dokazali smo, zaprli smo finančno konstrukcijo, projekt se je začel graditi in izpeljimo ta projekt res končno enkrat do konca. Po 25 letih se je začel graditi in ne sedaj, recimo, da smo na pravi poti, spet vnašati motnje v ta projekt. Tudi z moje strani apel, da ostanemo suverena država in sami gradimo svojo lastno infrastrukturo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod Doblekar vi ste… Pravite, da se niste odjavil od prijave. Imate besedo.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Zadnja razprava, ki sem jo

72. TRAK: (MK) – 15.55

(nadaljevanje) poslušal, da se bo vnašalo motnje in tako naprej. Motnja se vnaša s tem predlogom zakona. Zakon je veljaven in jaz se samo sprašujem, kje ste bili prej s takimi predlogi, da bi preprečili sodelovanje zalednih držav ali pa strateških partnerjev pri tako velikem projektu, tako pomembnem projektu za Slovenijo. Če vemo, da je bil ta projekt prej ocenjena vrednost milijardo 800, pa je zdaj pod milijardo, potem vemo, kaj bi lahko bilo ali pa kaj bi bilo, če bi ostala, če bi ostala Vlada Marjana Šarca še naprej. Tako da hvala bogu, da je tukaj Slovenska demokratska stranka odigrala eno tako veliko vlogo. 200 milijonov evrov, ki bi ga lahko vložil strateški partner ni majhna številka. In te države, ki so potencialne kandidatke, seveda zdaj tukaj zdaj že cel dan poslušamo o Madžarski in o Orbanu, pa to še noben ni rekel, tega ni nihče niti omenil, ne vem kje ste to pobrali, da že cel dan to poslušamo, zakaj ne bi dovolili, da se tak strateški partner priključi pri takem projektu. Jaz sem sam bil železničar in vem, koliko se vozi, koliko se je vozilo za Madžarsko, če že Madžarsko omenjate in je to eden večjih pomembnejših partnerjev, ampak nihče pa ni rekel, da bo to ravno Madžarska. 200 milijonov bi jaz prej s strani predlagatelja Levice pričakoval, da bi jih vložili za revne v socialo, za nevladne organizacije ali pa zdravstvo, bi prej pričakoval, da bi predlagali tak predlog. Se mi zdi, da bi bil bolj na mestu, pa bolj vam na kožo pisan. Jaz mislim, da je treba tukaj spoštovati gospodarstvo, proste pretoke podjetništva, pobud, ne vem, zakaj to onemogočate, omejujete, pač seveda v skladu s svojo agendo socialistično, ampak to je zastarelo, ta model propada povsod po svetu, kjerkoli je še slučajno živ in veste, da Slovenke in Slovenci tega modela ne marajo. To se ve, tukaj je pač neka peščica, ki vztrajate pri tem, ampak to bi bilo slabo za Slovenijo, slabo za projekt, slabo za Slovenske železnice in slabo tudi za vse ostale prevoznike, ki uporabljajo infrastrukturo Slovenskih železnic ali pa tudi novo infrastrukturo drugi tir, ki se že gradi. Drugi tir je v gradnji, hvala bogu, da je ta Vlada prevzela vladanje, Vlada Janeza Janše in da se je projekt začel končno tudi izvajati. In lahko še enkrat ponovim, kar sem že tudi v prejšnji razpravi povedal. Če bi vi naprej to vodili, potem vlaganj v infrastrukturo prometno bi bilo bora malo, tako kot je bilo vse doslej. Vsa leta je bila zanemarjena železniška infrastruktura, tudi vozni park od vagonov do lokomotiv. Končno se je zdaj začelo premikati, nabavljati nova vozila, posodabljati proge in vemo, da je še treba veliko postoriti. In bi vas prosil, če ste nekako malo bolj konstruktivni in poskušate najti kakšnega strateškega partnerja, ki bo še prišel nam na pomoč, ker nas je socializem popolnoma povozil, čisto nas je zatrl. Zato imamo, kar imamo. Ne moremo voziti s temi lokomotivami zaradi osne obremenitve, zaradi treh kilovoltov, ki jih imamo samo še mi, ker elektro napajalne postaje enostavno ne zmorejo napajati tako močnih lokomotiv in res ta socializem, ki ga promovirate nas je pustil nekje v obdobju kremenčkovih. In prav bi bilo, da gremo skupaj z roko v roki s strateškimi partnerji in delamo projekte, dobre stvari za Slovenske železnice za naše proge, da bo od tega nekaj imelo naše gospodarstvo in cela Slovenija, zato pač tega vašega predloga socialističnega žal ne morem podpreti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Miha Kordiš, pa potem mag. Andrej Rajh.

73. TRAK: (AB) – 16.00

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
V zadnjemu času zelo pogosto svojo razpravo začnem s pregledom kakšne so pravzaprav prioritete Vlade Janeza Janše, ker je to široko aplikabilno na praktično vse, kar Vlada Janeza Janše počne. Zasleduje torej dvoje prioritete. Prva prioriteta je, da prenaša našo skupno družbeno bogastvo od delavskega razreda h kapitalističnemu razredu. Spomnimo se na vse darežljive subvencije, ki jih namenja kapitalu, medtem pa varčuje pri dodatkih, ki bi jih morale medicinske sestre prejemati za delo s kovidnimi bolniki in podobne zgodbe. Omenil sem le vrh ledene gore.
Druga prioriteta, ki jo Vlada Janeza Janše zasleduje, pa je, da konsolidira samo sebe na oblasti. Spet to počne v spregi s kapitalističnim razredom, ampak zgolj z delom kapitala. Tistemu, ki je nagrmaden okoli stranke SDS oziroma natančneje okoli vladnih strank in spleten v raznorazne mreže vpliva, ki mestoma preraščajo tudi v kriminalne družbe. Spomnimo se le na Diano Đuđić in na Roka Snežiča, tesnega prijatelja in zaveznika Vlade Janeza Janše. Kako so torej ta dvojca prioritet pertinentna za vprašanje drugega tira?
Eden izmed tesnih zaveznikov, na katere se pri konsolidaciji svoje oblasti Janez Janša naslanja, je tudi Viktor Orban in z njim povezana podjetja. To zgodbo lahko zasledujemo na primeru drugega tira, ko želi Vlada v izgradnjo drugega tira pritegniti madžarski kapital, natančneje v višini 200 milijonskega vložka mu želi odprodati za skoraj polovico družbe 2TDK, zadolženo za izgradnjo in vzdrževanje drugega tira. Nimamo denarja, zato naj bi bil menda potreben ta ukrep 200 milijonske injekcije iz Madžarske. Ampak to v resnici ne drži. V zadnjih dveh letih se je cena izgradnje drugega tira znižala za točno teh 200 milijonov evrov, kolikor naj bi sicer znašal madžarski vložek. Iz 1,2 milijarde evrov je padla na 1 milijardo evrov.
Poleg tega so sredstva za izgradnjo drugega tira v celoti s slovenskim denarjem že zagotovljena v proračunih Republike Slovenije. Zagotovila jih je predhodna Vlada. In kljub vsem svojim mahinacijam in finančnim kolobocijam, ki se jih je posluževala Vlada Janeza Janše, v te proračunske postavke ni posegala. Skratka, denar za to, da sami zgradimo drugi tir, je že zagotovljen. Celo če ga ne bi imeli, se Vlada sama baha, kako se na mednarodnih finančnih trgih zadolžuje po negativnih obrestnih merah. Iz tega naslova niti ne želi počrpati sredstev, ki so na ravni Evropske unije na voljo za okrevanje in odpornost. A sedaj pa poglej ga zlomka, morajo v lastniško strukturo 2TDK kar naenkrat vstopati Madžari Viktorja Orbana pod bistveno manj ugodnimi pogoji iz vidika Republike Slovenije, kot bi bila sredstva, ki bi jih lahko pridobili z zadolževanjem. Pri tem da – še enkrat poudarjam – to niti ni potrebno, ker so ta sredstva v proračunu Republike Slovenije že zagotovljena.
Se pa tovrstna akcija pripuščanja Madžarov v slovenski drugi tir, na madžarski strani toliko bolj izplača, kolikor se na slovenski ne. Pričakuje se 3 odstotni donos za časa trajanje koncesije. V tem času bi Slovenija Madžarski odplačala ne le 200 milijonov evrov, ampak skoraj dvakrat toliko denarja. Poleg tega se lahko Madžarska nadeja še 43 milijonov evrov v javnih naročilih, povezanih z izgradnjo drugega tira, kot so razkrili dokumenti iz predhodnih pogajanj z Madžarsko, alocirani pa jih je tudi 30 tisoč kvadratnih metrov na območju Luke Koper, da tudi znotraj koncesijskega območja.
Gre skratka za odprodajo temeljne strateške slovenske infrastrukture. S tem za odprodajo dela slovenske suverenosti na infrastrukturnem / znak za konec razprave/ in na gospodarskem področju. Zakaj – samo zato, da bo kapital okoli Viktorja Orbana zaslužil. Samo zato, da bo mali Janezek velikemu Viktorju plačal vse politične usluge, ki mu jih dolguje. In zato bom glasoval za spremembo zakona, kot smo ga na mizo prinesli v Levici. Je konsistentno taka, kot je bila že na začetku sprejemanja gradnje drugega tira in s tem povezane zakonodaje nazaj leta 2017 in to je / znak za izklop mikrofona/ nobena druga država,

74. TRAK: (TB) – 16.05

(nadaljevanje) nobena zunanja finančna injekcija ne vstopa v lastniško strukturo 2TDK. Drugi tir naj bo slovenska investicija in slovenska temeljna infrastruktura.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh, pripravi se Željko Cigler.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem skupaj!
11 dni nas loči od 64. obletnice ustanovitve Luke Koper in 64 let je od tega, kar so grdi in nesposobni komunisti ustvarili podjetje, ki raste in se razvija in vsa ta leta povečuje tovor in daje delo 10 tisočim delavkam in delavcem. Mi moramo preprosto bit hvaležni svojim prednikom, svojim staršem, da so ustanovili to podjetje, da so ga gradili in da to podjetje stalno raste in se razvija in zagotavlja blaginjo Slovenkam in Slovencem in, ponosni moramo bit tudi na to, da se je promet povečal tako, da je potrebno nadgradit železniško progo iz enotirne v dvotirno in moralna obveznost naslednikov je, da premoženja predhodnikov ne »zagonijo« in ne razprodajo. To je naša moralna obveznost in finančna konstrukcija drugega tira je zaprta, je vzdržna in ugodna.
Zavedat se moramo, da se je na mizi, v Državnem zboru, pojavil vladni predlog, ki za vložek 200 milijonov evrov, s katerim je mogoče zgraditi približno 5 kilometrov železniške proge na 400 kilometrskem odseku v sistem Slovenskih železnic vnašamo strateško motnjo. Še enkrat poudarjam. Z vložkom, ki omogoča izgradnjo 5 kilometrov železniške proge na 400 kilometrski poti, vnašamo sistemsko motnjo in to seveda ni dobro. V SAB temu odločno nasprotujemo. Mi moramo krepit trgovske poti čez Slovenijo. Mi moramo bit konkurenčni, ne smemo pa izpostavit pogojev, ki bi lahko povzročili, da bi se Slovenija kadarkoli znašla v podrejenem položaju ali v položaju, da bi jo kdorkoli lahko izsiljeval. Nobena država ne išče strateškega partnerja na način, da v svoj železniški sistem, z vložkom, ki omogoča izgradnjo enega procenta železniškega omrežja na omenjeni poti, vnaša strateško motnjo, torej strateško napako in proti temu se moramo odločno boriti.
Že v razpravi sem povedal, da je to tako, kot če bi Velika Britanija prepustila nadzor nad Gibraltarsko ožino komu drugemu ali pa Egipčani Sueškemu prekopu ali pa Panamci komurkoli drugemu. In to se preprosto ne dela. To je strateška napaka. Ne pomeni, da bo zaradi tega prišel novi tovor, ampak samo pomeni to, da bo lahko sosednja država kadarkoli, v Sloveniji, uveljavljala svoje interese in to je preprosto neodgovorno in nesprejemljivo in neodgovorno tudi do naših prednikov, ki so nam ustvarili zelo dober fundament, temelj, ki ga mora tudi aktualna in bodoča generacija čuvat in nadgradit.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Željko Cigler, pripravi se Mojca Škrinjar. / oglašanje iz dvorane/ Odjavljate se? (Da.)
Mojca Škrinjar ima besedo, pripravi se / nerazumljivo/

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Ko smo že poslušali o prednikih, se spominjam z velikim spoštovanjem svojega deda, ki je bil železničar in je za nas, tukaj, ki tukaj sedimo, soustvarjal to državo in tudi to infrastrukturo. Še enkrat si želim povedati, da vstop tujega kapitala ne pomeni nekega izkoriščanja, temveč dobrobit. Madžarska je sosednja država. Ne drži, da Madžarska nima izbire. Ne vem, če pogledate majčkeno sosednji pristanišči v Kopru in pa v Trstu, ne, pardon, na Reki in pa v Trstu, boste lahko videli,

75. TRAK: (NB) – 16.10

(nadaljevanje): da vlagajo kar velika sredstva v razvoj. Hrvaška prav tako vlaga velika sredstva v razvoj cestne infrastrukture kakor tudi železniške infrastrukture. Zato se zanašati na to, da bodo Madžari kar praviloma izbirali Luko Koper, je nesmiselno. Poleg tega madžarska ni edina. Železnica skozi madžarsko pelje v centralno Evropo, pelje v vzhodno Evropo, pelje v Rusijo, in v povezavah tudi v države zunaj Evrope. Zasebni kapital oziroma kapital madžarske, ki se bo vključil v investicijo, ima nalogo biti učinkovito porabljen in tudi učinkovito nadzorovati investicijo, ki se bo odvijala v Sloveniji. Zakaj je bil referendum o drugem tiru? Ne zato, ker ga ne bi bili potrebovali, ampak zato, ker so ljudje dvomili, da bi lahko bila investicija v takem obsegu kot je bila takrat načrtovana, uspešna. Zato je z dopolnitvami, ki so se zgodile pri načrtovanju pri tej Vladi, ta projekt postal realen in izvedljiv. Meni je hudo, ko vidim trume tovornjakov, ki se vozijo po naših avtocestah, čeprav so seveda tudi s cestninami nekako odplačevali naše stroške avtocest. Ti tovornjaki, ki bi lahko bili naloženi na vlake. Manj bi onesnaževali zrak. Po drugi strani pa tudi osebni promet, torej promet za osebe zaostaja za svetlobna leta za drugimi državami. Če vidite, če se vozite po Franciji s TŽV, ste v dveh urah iz Bruslja v Parizu. Pri nas ste v dveh urah od Sežane do Divače, tako slabo imamo razvito železniško infrastrukturo. Namesto, da bi bili delovno mobilni, namesto da bi imeli možnost čistega zraka, namesto da bi manj obolevali, imamo kup cestnega prometa in imamo slabe razmere tako v zdravstvu tudi zaradi tega. Madžarski kapital bo nadzorna funkcija. Ne bo se več dogajalo kakor se je dogajalo v preteklosti, če se spomnite znamenitega zemonskega kartelnega dogovora, ne bo več aneksov na anekse, bo pač nek nadzor nad vsem skupaj. Ker pa verjamem, da sicer niti ne verjamem, da bi bilo v naprej načrtovano kaj nepravilnega, vendar kot pravijo Nemci, vertauen ist gut aber kontrolle ist besser. Verjamem, da bo tudi madžarska kot strateški partner lahko pomagala pri uveljavljanju naših gospodarskih interesov v vzhodni in centralni Evropi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa spoštovani gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, drage kolegice in kolegi!
Današnja šesturna razprava je predstavo o tem zakaj Slovenija razvojno zaostaja. To je šolski primer razprave zakaj nas enostavno države članice Evropske unije, naše sosede tudi, prehitevajo v razvojnem smislu po levi in po desni. Strinjam se z gospodom Dagonjo, veliko razprav sva imela, ker je bil odličen poslovnež, morda še vedno, ne vem kje je zdaj, ki pravi, da je krpanje bančne luknje pomenilo desetletni razvojni zaostanek Republike Slovenije. In kolegice in kolegi, prometna infrastruktura ima funkcijo, da povezuje, da povezuje slovenske vasi, slovenska mesta, da povezuje države in da povezuje celine. Boli me, da je današnja razprava močno posegla tudi v področje zunanje politike.

76. TRAK: (SC) – 16.15

(nadaljevanje) Sedaj, ko je ta Vlada praktično z vsemi ministri končno močno dvignila specifično težo Republike Slovenije v institucijah Evropske unije in širše se želi to državo dejansko potunkati, ker dejansko tej državi ne sme uspeti. Sedaj, ko bomo septembra oziroma v jeseni povabljeni prvič v druščino med sedem bo praktično tudi širša evropska javnost jasno artikulirala, da je Slovenija pomorska država pa še dodatno s tem, da imamo odlično in krasno okno v svet. Sedaj, ko nekaj štejemo v skupini C5 se želi jasno to blokirati tako kot je ta zakon blokada v investiciji, ki se je začela. Jaz se moram opravičiti mi ne znamo delati maket mi znamo delati, mi delamo drugi tir. Izvajanje se je začelo res je prepozno. Sprašujem se zakaj nihče ne protestira, ker se je danes govorilo o detajlih osnutka sporazuma med Republiko Slovenijo in katero od zalednih držav. Ta osnutek sporazuma, ki ga je podprl, potrdil Odbor za zunanjo politiko ima še vedno stopnjo tajnosti interno in se kar javno govori o nekih parametrih tega sporazuma, ki so seveda pogajalski elementi pogajalska izhodišča za pogajanja Slovenije z zalednimi državami. Tu se govori samo o Madžarski, ker pač se želi vplivati na to, da bi naj ne vem ali to sosedo zamenjali ali kaj preprosto ne razumem. Bilo je govora tudi o Prekmurju seveda kaj pa ima Prekmurje od drugega tira to sem se spraševal na začetku našega mandata? Ja, veliko. Takrat, ko smo v mandatu 2004-2008 začeli intenzivni razgovore z Luko Koper, da bi v območju Beltincev občina Beltinci naredili logistični center je, potem kmalu od Pahorjeve vlade pa vse do naslednjih vlad ta zadeva, ta ideja zamrla sedaj se je ponovno oživela hvala bogu, vse priznanje Luki Koper. Delniški družbi ne smem in ne morem in nočem vplivati na poslovno odločitev, če prav razumem, če so moje informacije prave je njihova strateška odločitev, da se gre v investicijo logističnega centra v Beltincih. Verjamem, da vse poslanke in poslanci natančno veste kaj pomeni logistični center. V tem kontekstu računam nekje v daljni prihodnosti žal ne jutri bo tukaj, kar nekaj delovnih mest. Prejšnji smo sprejemali Resolucijo o prometni infrastrukturi in tam se tudi vidi načrtovana železniška proga Beltinci-Lendava. Torej res je ta zakon je turbulenca v tej investiciji, razprava današnja močno škodi zunanje političnemu ugledu te države in zato je treba za zakon zavrniti. Jaz bom tako naredil.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper je primerna za nadaljnjo obravnavo.« Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za 43, proti 44.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 72. izredno sejo zbora.

Seja je bila končana 12. maja 2021 ob 16.21.
Seje-EvidencaDok