Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (DAG)

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 67. izredne seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Alenka Bratušek, Violeta Tomić do 11. ure, Gregor Židan, mag. Dušan Verbič, Samo Bevk do 14. ure, Predrag Baković do 12. ure ter Franc Jurša.
Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, so za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo najavili naslednji poslanci in poslanke: Iva Dimic, mag. Meira Hot, Rudi Medved, Ferenc Horváth in dr. Matej Tašner Vatovec.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2021 IN 2022, NUJNI POSTOPEK.
Nadaljujemo prekinjeno razpravo o 2. členu in amandmaju Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes, zato prosim za prijavo. Prvi ima besedo Miha Kordiš. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Pri tem Zakonu o izvrševanju proračuna je Vlada za talce vzela računovodje, z namenom, da zaščiti nabave orožja. Te nabave orožja so silno sporne iz več kot enega razloga. Če začnem čisto formalnopravno, ta Zakon o izvrševanju proračuna krši celo serijo členov ustave. Tisti, ki me najbolj moti, tisti, ki me najbolj boli, pa je, da poskuša s spremembami Zakona o izvrševanju proračuna obiti zakon, ki je dopustil specialne nabave v višini 780 milijonov evrov in ki je trenutno ustavljen na Ustavnem sodišču. V Levici smo tisti zakon namreč zaustavili s podpisi 30 tisoč državljank in državljanov, s katerimi smo skupaj zahtevali, da se o prioritetah države razpravlja na referendumu in da se na referendumu o njih tudi odloči. Ker to, ali bomo namenili 780 milijonov evrov za orožje ali za kaj drugega, je temeljno vprašanje državnih prioritet. Seveda lahko poslušamo iz vladnih in koalicijskih klopi, češ, moramo najti denar za vse. Mora biti 780 milijonov za orožje, pa potem moramo najti tudi denar za zdravstvo, za socialno varstvo, za razvoj, za gospodarstvo in ne vem kaj še vse. Žalostna resnica v praksi, ko enkrat črto potegnemo, pa je, da vsak evro, ki gre v orožarske posle, je izgubljen evro za razvojne potrebe in blaginjo državljank in državljanov te države. 780 milijonov evrov iz integralnega proračuna, še več, je določitev, kaj bo kapaciteta države, da se dela v naslednjih nekaj letih. To ni neka enkratna akcija, enkraten izdatek, to je izdatek, ki bo zablokiral razvojne potenciale države za naslednjih nekaj let, zaradi tega, ker denarja za vse ostalo ne bo. Največja nevarnost znotraj tega se skriva, da če bodisi tisti Toninov specialni zakon ali ZIPRS, ta, ki ga obravnavamo, stopa v veljavo, je, da bo lahko Vlada praktično čez noč podpisala vse sorte orožarskih pogodb, ki jih potem živa duša ne bo mogla preklicati oziroma bo v primeru preklica prišlo do zelo velikih penalov. In bodo vse naslednje vlade, ne glede na to, kakšne te vlade bodo, ne glede na njihovo politično voljo, da vlagajo v javni zdravstveni sistem, recimo,

2. TRAK: (SC) – 10.05

(nadaljevanje obsedele zavezanih rok, ker denarja ne bo. Požrli ga bodo oklepniki, raketni sistemi in drugo orožje, ki ga kani nakupiti vlada Janeza Janše. Pri tem se ne smemo slepiti, da bo pri 780 milijonih dejansko ostalo. Orožarski posli so daleč najbolj koruptivni posli, ki se sklepajo kjerkoli kadarkoli samo pri nas si poglejmo vse zavožene večje vojaške nabave od primera Patrie dalje tudi v drugih državah ni nič bolje. Lahko rečemo, da je specifika zlobirane vojaške industrije tudi mimogrede Natovi, vojaški vrh ni nič kaj dosti drugega kot srečanje raznih trgovskih potnikov iz vodilnih držav Zveze Nata. Skratka, v tej panogi prihaja še do posebnih korupcijskih tveganj in izstavljajo še posebej visoke provizije. Samo transportno letalo, s katerim se minister Tonin tako zelo rad trka po prsih njegova cena je porasla iz 50 na koliko 70 milijonov evrov. Zgodba pred tem, ki smo jo spremljali Oškoši oklepniki 4x4 praktično na vsak teden je številka poskočila. Tudi prejšnji poizkus nakupa oklepnikov 8x8 se je začel pri, če se ne motim, 200 in nekaj milijonih končal pa pri oceni čez 400 milijonov evrov. Tako da v Levici predlagamo, da se rešuje vprašanje računovodskih servisov in podaljševanje njihovih rokov v drugemu zakonu, smo ga pripravili, če se ne motim smo ga tudi že javno obelodanili to je mesto, kjer se take stvari tudi rešujejo ne v Zakonu o izvrševanju proračuna. Pri ZIPRS pa te določbe ven izčrtamo in Vladi onemogočamo, da še naprej računovodja jemlje za talce. Hkrati pa mora iz Zakona o izvrševanju proračuna odleteti tudi sleherna klavzula, ki vladi Janeza Janše daje pooblastila, da kupuje orožje in podpisuje orožarske posle, s katerimi se je tako silno mudi v imenu vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Ljudje v tej državi kot priča tudi tistih zbranih 30 tisoč podpisov za referendum si želijo vse kaj drugega kot orožja. Vedo kaj potrebujejo in vedo, zaradi tega, ker jih v to vodijo njihove vsakdanje izkušnje in njihove vsakodnevne stiske. Recimo, ko imajo opravka z iskanjem stanovanja denimo mladi najemnine v Ljubljani so oderuški manjka 10 tisoč javnih najemnih stanovanj ali pa kdorkoli od nas konec koncev, ko se odpravi k zdravniku pa vidi kakšna je tam situacija stojimo v čakalni vrsti, oprema je dotrajana in tako dalje še posebej sedaj, ko je javni zdravstveni sistem pod pritiskom epidemije Covid-19 se izkazuje kako zelo huda napaka je bil deficit preteklih vlaganj v ta javni zdravstveni sistem. Če zaključim neko trojko, ki jo sam vidim kot trojko družbenih prioritet starejši v čakalnih vrstah na postelje v domovih starejših občanov manjka 12 tisoč postelj. Namesto, da bi Vlada to reševala namesto, da bi na veliko vlagala v gradnjo novih javnih domov, ki bi bili narejeni po meri slehernega starostnika ne glede na njegovo materialno stanje počne kaj razpisuje koncesije se pravi oskrbo starejših ne jemlje za svojo kot nekaj, kar bi bila dolžnost države, ki sama sebi reče socialna, ampak vprašanje varne starosti spreminja v biznis za to, da bodo na starostnikih in njihovih družinah lahko zaslužili kapitalisti v tujini ali pa lobistični krogi doma.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlagam, da se tudi vsi bodoči razpravljavci osredotočite predvsem na tisto, kar je zapisano v amandmaju. Ostale stvari bomo reševali drugače lahko tudi kakšen zakon vložite pa se bodo te teme odprle. Želi še kdo razpravljati k amandmaju k 2. členu? V redu. Ponovno odpiram prijavo. Najprej besedo dobi Igor Peček.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, spoštovana državna sekretarja!

3. TRAK: (SB) – 10.10

(nadaljevanje) V poslanski supini LMŠ bomo vsekakor vztrajali na tem, da le čevlje sodi naj kopitar. V luči povedanega bi rad izpostavili dve stvari. Prava je, da v predlogu Zakona o dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki ga obravnavamo danes kaže odnos Vlade tako do demokratičnih načel do pravne države in nenazadnje tudi do Ustavnega sodišča. Drugič. Ne bi se želel opredeliti do vsebine in presoje o tem kdaj kakšno opremo potrebuje naša vojska in kakšno, več mogoče o tem v nadaljevanju. Vsekakor imam svoje mnenje, dajem pa prednost stroki. Zakon o izvrševanju proračuna je bolj kot ne tehnični zakon, s katerim naj bi se za točno določeno obdobje določa podrobna sestava državnega proračuna, posebnosti njegovega izvrševanja, poraba sredstev, namenski prihodki in tako naprej. Mislim, da mi ni treba navajati vsebine oziroma besedila 1. člena zakona, ki ga določa ZIPRS, ki verjamem, da ga poznamo. Dejstvo pa je tudi in žal, da v zadnjih letih v ta tehnični zakon tlačimo tudi vsebino, ki vanj ne sodi oziroma vsebino, ki ne predstavlja zgolj tehnične izvedbe proračuna, ampak tudi vsebinsko. Po mojem mnenju to sicer presega namen zakona, ki ga ZIPRS zasleduje, ne povzroča pa neke hujše kršitve kot je recimo kršitev načela zakonitosti. V primeru, ko pa določbe ZIPRS-a urejajo in predvidevajo porabo tistih sredstev, ki jih je ustavno sodišče v nekem drugem zakonu zadržalo, pa po mojem mnenju to pomeni kršitev, ne samo načela zakonitosti, ampak tudi načela pravne države. In to, spoštovani kolegi, pravzaprav počenjate danes, ko želite sprejeti določila, ki v zakon vključujejo tudi investicije iz zakona, katerega je Ustavno sodišče zadržalo. Ustavno sodišče ima v našem pravnem redu posebno vlogo, ni mi treba posebej poudarjati, da je potrebno v naši pravni državi odločbe Ustavnega sodišča spoštovati. Namreč, ustavno sodišče vedno kadar oceni, da bi z izvajanjem določenega zakona lahko nastale hujše nepopravljive posledice zadrži oziroma tudi prepove uporabo takšnega zakona dokler ne sprejme končne vsebinske odločitve o tem ali je nek zakon ali zakonska določba oziroma njen del v neskladju z Ustavo. In to se je zgodilo z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski. In to tudi jasno izhaja iz ustavne odločbe oziroma odločbe Ustavnega sodišča. Ampak očitno Vladi ni mar ravnanje oziroma položaj Ustavnega sodišča niti ji ni mar pravni red za katerega, vsaj kolikor jaz vem bi moral še veljati v naši pravni državi. Lahko si predstavljam, da v koaliciji današnji predlog zakona, kar se tiče tega člena, ki na nek način izigrava odločbo iz Ustavnega sodišča, vidite kot nek spretni manever oziroma nekaj kar je še sprejemljivo in na meji možnega. Ampak, poleg tega tik pred zdajci v predlog zakona dodajate dopolnilno za podaljšanje rokov za oddajo poročil na FURS in AJPES, čeprav je Zveza računovodskih servisov že v začetku januarja na Vlado naslovila prošnjo s tehtnimi razlogi in željo, da naj bi se ta rok podaljšal. Tudi v LMŠ-ju smo opozarjali že nekaj časa, vložili smo tudi amandma za podaljšanje tega roka in na Odbor za finance naslovili zahtevo za sklic nujne seje. Na nek način nas lahko veseli, da je Vlada vsaj delno prisluhnila naši pobudi, čeprav bi to lahko naredila že mnogo prej in na manj sporen način, katerega zdaj pravzaprav vsi na nek način tudi problematiziramo. Ampak, kakorkoli, nekaj smo dosegli.

4. TRAK: (AB) – 10.15

(nadaljevanje) V LMŠ smo mnenja, da slovenska država potrebuje vojsko. Večkrat smo to povedali, vojsko, ki ima ustrezno opremo, vojake, ki so ustrezno motivirani in ki imajo za to, da opravljajo svoje naloge, zagotovljene vse pogoje, tudi finančne. Podpiramo razvoj slovenskega obrambnega sistema in krepitev ugleda Slovenske vojske v mednarodni skupnosti. Temu smo sledili tudi v pretekli Vladi in v rebalansu proračuna za 2019 in v vseh nadaljnjih proračunih 2020 in 2021 za razvoj obrambnega sistema predvideli več sredstev, kot smo jih namenjali pretekla leta in na nek način tudi zaustavili negativni trend zmanjševanja sredstev v Slovensko vojsko.
Ampak ukrepi na področju krepitve vojaških struktur in obrambnega sistema so bili oblikovani v drugačnih, bolj stabilnih in bolj predvidljivih okoliščinah. Epidemija covid žal še ni dokončana. Njeni učinki na gospodarstvo in pa na ljudi niso izzveneli. Še vedno ne vemo v kakšni kondiciji bo naša država v prihodnjih letih, zato bi bila rešitev predlagana v členu predloga zakona v luči danih razmer neprimerno in pa po našem mnenju tudi neodgovorno dejanje.
Kar pa se tiče moje podpore predlaganim amandmajem, bom za razliko od zelo političnih politikov manj političen in bom sledil temu, da je potrebno predvsem zasledovati cilj, ki temelji na strokovni in vsebinski podlagi, predvsem pa imeti stalno v mislih pomen in pa vrednost cilja, ki ga želimo doseči.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Andreja Zabret.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ja, zdaj veliko je bilo že povedanega o ZIPRS-u že na samem Odboru za finance, vendar sem še vedno mnenja, da ZIPRS, ki ga imamo danes na mizi ni nič drugega kot to, da želi Vlada izsiliti tisto, kar rednim postopkom pač ne morete. Gre za povišanje obrambnih izdatkov, prerazporeditev EU sredstev z bianco menico ter nižanje standardov glede poročil javnih zavodov. Predvsem pa je žalostno to, da govoriti o vladavini prava na eni strani, na drugi strani pa jo eklatantno kršiti in iskati obvode, je pač nesprejemljivo.
V bistvu je bil že sam Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v obdobju 2021-2026 že prvi obvod. Dejstvo je, da tega zakona ne bi potrebovali, ker so investicije v vojsko že po ZIPRS-u definirane kot izjema, seveda pa z določeno finančno omejitvijo glede prevzemanja obveznosti za naslednja leta. Ampak, ker ste si zamislili previsoko številko, gre za 780 milijonov, tega po ZIPRS-u pač ni mogoče speljati, zato ste si zamislili specialen zakon, s katerim bi si zagotovili denar v proračunih v letih 2021 do 2026. Vendar se je zataknilo. V januarju vam je Ustavno sodišče izvajanje tega zakona ustavilo. In ker se očitno bojite, da boste na Ustavnem sodišču izgubili, iščete nove načine kako zrihtati denar in realizirati zakon na nek drug način. Se pravi, z ZIPRS-om, ki ga imamo danes na mizi boste vojske omogočali, da bo nabavljala vojaško opremo mimo pravil, ki veljajo za vse ostale uporabnike, da morajo imeti v proračunu zagotovljena sredstva.
V predlaganem ZIPRS-u nimate nobene omejitve, podpišete lahko pogodb za toliko kolikor želite in ko bo prišel proračun za leto 2023, boste pač rekli – toliko potrebujemo za vojaško opremo, ker smo podpisali pogodbe. Predvsem pa je sporno tudi to, ker na ZIPRS ni mogoče razpisati referenduma, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, vendar na to se pač požvižgate.
Na Odboru za finance sem spraševala državnega sekretarja za katere investicije gre, ker naj ne bi šlo za iste investicije, kot po zakonu, vendar nisem dobila konkretnega odgovora. Je pa dejstvo, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, da gre za iste zadeve, saj

5. TRAK: (ES) – 10.20

(nadaljevanje) sprememba 30. člena ZIPRSA zasleduje enak cilj kot zakon in po vsebini ureja enako materijo kot Zakon v investicije za vojsko v obdobju 2021-2026, in sicer tako, da bo povzročil enake pravne učinke. Oba dokumenta se namreč sklicujeta na iste programe in to je splošni dolgoročni program opremljanja in razvoja Slovenske vojske ter srednjeročni obrambni program za njegovo izvedbo. Tako da težko govorimo o dveh različnih zadevah.
Da ne bo pomote, kot je bilo tudi danes že slišati. V LMŠ se zavedamo potrebe po modernizaciji Slovenske vojske, vendar na vsak način ob upoštevanju splošnega javnofinančnega stanja v državi. Situacija se je spremenila, ko zaradi posledic kovida in padca gospodarske rasti javnofinančna slika ni najbolj rožnata, predvsem pa še vedno ni znana. Epidemija še ni končana. Še vedno imamo popolnoma zaprte določene gospodarske panoge kot so gostinstvo, turizem, industrija srečanj, ki jih je epidemija vsled tega najbolj prizadela in njihov prihodek je v letu 2020 se zmanjšal za več kot polovico. Pri trenutni epidemiološki sliki tudi ne vemo kaj vse nas še čaka, kakšna presenečenja trenutne Vlade.
Vlada bi morala osredotočiti svoje misli in dejanja na izhodno strategijo, kako bomo funkcionirali po kovidu, kaj se bo zgodilo, ko bodo nehali veljati vsi ti ukrepi. Že sedaj vidimo, da iz Slovenije odhajajo določena podjetja in na žalost narašča tudi brezposelnost. Čaka še kar nekaj zombi podjetij, ki jih trenutno držijo na gladini vsi ti ukrepi. Pred tem je dejstvo, da ne bomo mogli ubežati.
Tudi napoved UMAR pravi, da bo okrevanje po dejavnostih različno in da predvsem storitve, ki jih je kriza najbolj prizadela bodo začele okrevati šele leta 2023. In to sigurno niso dobre napovedi.
Pa da zaključim k temu amandmaju, pa se bom k ostalim amandmajem še posebej oglasila. Sprejetje tega člena oziroma ZIPRSA, bo pomenilo nespoštovanje sklepov Ustavnega sodišča. Gre za izigravanje pravice volivcev glasovati na referendumu. Skratka o kakršnikoli vladavini prava težko govorimo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Najprej je zaprosil za besedo predstavnik Vlade. Gospod Lampret, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Izvolite.

UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Dovolite mi, da samo na kratko odgovorim na to vprašanje o katerih projektih govorimo. Mislim, da smo o tem že govorili na odboru, se opravičujem, če nisem bil dovolj jasen. Tudi včeraj zvečer sem o tem nekaj govoril. Bi pa začel eden ali dva koraka prej.
Govorimo vsi o katerih projektih, katere projekte si je ta administracija zamislila, da jih sprovede. To so isti projekti, o katerih je ta Državni zbor odločal 2010 ob sprejemu strateških dokumentov, ki jih vedno znova tudi ponavljamo. Veste tudi, da je v letu 2018, da je to kar imamo danes v Zakonu o izvrševanju proračuna, da je ta rešitev, se pravi ta resor to rešitev predlagal in jo je Vlada tudi že sprejela. Vendar jo je pred obravnavo v Državnem zboru umaknila. Prav tako je zadnji dokument na strateški ravni Bela knjiga Ministrstva za obrambo med ukrepi za uresničitev te iste Bele knjige pod številko 14 pripravila zakonske rešitve za izvajanje ključnih projektov opremljanja Slovenske vojske januarja 2020.
Glede projektov. Materija, ki jo obravnavamo oziroma ki se jo dotika ZIPRS pri investicijah v obrambo, je precej ožja materija, kakor je v Zakonu o investicijah. Govorimo samo o večletnem prevzemanju obveznosti brez odložnih pogojev. Drugih vprašanj kot je višina investicij in pa limiti, ta materija ne obravnava. Govorimo, da se Ministrstvu za obrambo omogoča investicijska sredstva, ki so na voljo

6. TRAK: (TB) – 10.25

(nadaljevanje) že v sprejetih proračunih, za leto 2021 in 2022. Brez te možnosti, Ministrstvo za obrambo ne more – ne more – potrošiti že odobrenih investicijskih sredstev.
Zdaj pa štiri konkretne projekte za letošnje leto, ki so vidni tudi iz načrta razvojnih programov. Prvi so komunikacijski in informacijski sistem, za Slovensko vojsko, posodobitev vojaške infrastrukture v Vojašnici Edvarda Perko, taktično transportno letalo in pa nadgradnja helikopterjev Bell 412.
In, da zaključim, za tri izmed njih, mi te spremembe ZIPRS-a ne potrebujemo. Potrebujemo pa, če želimo, da nadaljujemo s postopki, za nabavo taktičnega transportnega letala, ki bo odločeno, da je to ena izmed prioritet.
Najlepša hvala, predsedujoči.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljat? (Da.) Vidim, da je še interes, zato bomo začeli s postopkom prijave. 5 prijavljenih.
Najprej dobi besedo Luka Mesec. Predlagam pa, da se osredotočimo na vsebino amandmaja.
Izvolite, imate besedo.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. En lep pozdrav še enkrat.
Jaz bom ponovil naš ključen zadržek do tega zakona. S tem zakonom si Vlada poskuša ustvarit pravno podlago za orožarske nabave, mimo zakona o 780 milijonih, ki je trenutno zadržan na Ustavnem sodišču. Mislim, da tukaj ni nobene dileme. Mislim, da tudi ni nobene dileme, da je to močno protiustavno, kot včeraj večkrat povedal, v nasprotju s petimi členi Ustave, pa to ni samo moje mnenje, to je mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. In tretjič, mi smo na odboru poskušal izrezat ta del, ki govori o ustvarjanju protiustavne pravne podlage za orožarske nabave ven iz zakona, pa nas je koalicija povozila, ste pa v koaliciji naredili še nekaj drugega.
V hipu, ko ste zaslišal besedo referendum, ko smo rekli, da bomo šli branit pravico ljudi do referenduma na referendum in da bomo šli branit ustavno ureditev na referendum, ste v zakon potegnili računovodske servise in jih vzeli za talca. Kot sta pred mano povedala kolega iz LMŠ. Računovodski servisi so od konca januarja 2021 pozival Vlado, da naj uredi enomesečni odlok za zaključna poročila, ker živimo pač v izrednih razmerah in ker imajo neprimerno več dela zaradi povračil stroškov, povezanih s Covid ukrepi in tako naprej. Pa jih niste slišali do dne, ko smo omenil referendum. Takrat ste jih pa dal v ta zakon, zato, da danes poskušate in da boste v prihodnosti debato poskušal zvrnit nanje. Se pravi, zdaj za vas to ni več debata o nabavah orožja. To je zdaj debata o računovodskih servisih. Ko bomo rekli, gremo na referendum proti nabavljanju 780 milijonov ali več orožja, boste rekli, ne, ta referendum je proti računovodskim servisom, pa ni.
In zato, to je obrazložitev amandmajev, mi skušamo vzet tiste dele zakona, ki so pozitivni, se pravi, ta del ki ureja financiranje raziskovalcev in ta del, ki ureja računovodske servise, ven iz tega zakona, da ne bodo oni talec spora, ki se njih absolutno ne tiče in kot rečeno včeraj, pripravili smo rešitev, zakon, ki ureja računovodske servise in ki je lahko sprejet v torek. Pogoj za to, da lahko ta zakon pride v obravnavo, pa je, da se sprejme naš amandma, ki izreže ta del, ki ureja računovodske servise, ven, iz tega zakona, ker ne moreta dva zakona urejat iste stvari.
Tega se mi ne gremo in to tudi nam službe Državnega zbora ne bodo dopustile. Se pa vi to greste s tem zakonom. Imate na Ustavnem sodišču zakon, ki ureja isto stvar, kot ta, ki ga sprejemate danes in tega se ne dela. Temu se pravno reče anomija. Se pravi, da imaš dva zakona, ki urejata isto stvar, pri čemer je ta zakon, ki ste ga dal danes, slabši, ker je manj transparenten. V Zakonu o investicijah v slovensko vojsko, kot se imenuje, ki je na Ustavnem sodišču, je določeno, zgornji prag za nabave je 780 milijonov.

7. TRAK: (NB) – 10.30

(Nadaljevanje): Nabave so razporejene po letih in vsako leto mora Vlada poročati Državnemu zboru kaj dela. V tem zakonu, ki ste ga zdaj dali, ni nič od tega, nobenih varovalk, nobenih pragov, nobenih omejitev, skratka podpisujemo čisti bianco ček. Čisti bianco ček za nabavo orožja, ki bodo lahko šle tudi na milijardo. Včeraj sem večkrat povedal, prva nabava, transportno letalo, ki ga nabavljate, se je v parih mesecih podražila za 50 milijonov evrov na 72 milijonov evrov, skoraj za 50 % povečanje. In potem lahko tudi sklepamo, da ne bo 780 milijonov, ampak bo bistveno več. In to govorim tudi zato, ker poglejte, orožarska industrija že lobira pri Vladi, transparentnost je pa takale, to smo pridobili preko KPK, to so poročila. Bil je LB systems(?), v četrtek, 10. decembra, ne ve se pri kom. A ha, pri gospodu Korošcu je bil in potem se nič ne ve kaj je bila vsebina tega pogovora, ker poročilo, ki ga lahko dobimo na KPK izgleda takole. To ni fotoshop. To je dejansko poročilo iz KPK. Sedem strani dokumenta, vse počrnjeno. In kako naj mi vam zaupamo, da boste s tem denarjem za katerega naj bi vam mi zdaj podpisali bianco ček, ravnali tansparentno. Še nobena orožarska nabava v Sloveniji ni bila transparentna in po takih dokumentih ne vem kako naj bi bila ta. Bi pa za konec še to rekel, to je tubi izbira družbenih prioritet. Samo za vojsko, Bele knjige so tudi drugod, da se ne motimo. Tudi za zdravstvo obstaja Bela knjiga, itn., ampak ne za zdravstvo, ne za dolgotrajno oskrbo, ne za stanovanja, ni take zagnanosti, da bi nekaj premaknili na teh področjih. Saj že deset let vsi kričijo, da v Sloveniji manjka 10 tisoč javnih najemnih stanovanj, predvsem za mlade. V Sloveniji, pa jaz še nisem slišal nikogar iz te Vlade, da bi rekel, zdaj pa mi moramo prioritetno, ne vem, vložiti milijardo v stanovanja, pa verjetno bi se teh 10 tisoč za milijardo dalo narediti, to je približno 100 tisoč na stanovanje. Ni. Tudi za zdravstvo. Gospod Pokukar, zdajšnji minister je rekel, samo UKC bi potreboval 900 milijonsko investicijo, če bi ga hoteli spremeniti v nek dostojen center kakršen bi moral biti, pa tudi tukaj nisem slišal kakšne take zagnanosti. Sem pa slišal, da naj bi tisto financirali iz evropskih sredstev, ampak to ste tudi pokazali. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je Vlada potrdila, notri pa je 5 milijard evrov, od tega gre 200 milijonov evrov za zdravstvo. To je pa tudi vse. Tako da, mi vztrajamo pri tem, da se na ta način kot ste se zdaj lotili, ne sme izigravati ustavnega reda, da se na ta način ne sme izigravati ljudstva in pravice do referenduma, in da se moramo o tem kam investirati, najverjetneje milijardo evrov pogovoriti na referendumu. Smo demokratična država z ustavno zagotovljeno pravico do referenduma, ljudje imajo pravico, da odločajo o ključnih investicijah za naslednjih šest let.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Državni sekretar Uroš Lampret, izvolite, imate besedo.

UROŠ LAMPRET: Hvala predsedujoči.
Dovolite mi še, da na kratko odgovorim glede letala, pa sem poskušal že v včeraj zvečer. Zdaj, več številk se vrti. Zdaj, o katerih številkah govorimo. V Zakonu o investicijah, ki ga tudi jaz ocenjujem, da je bil zelo dober zakon, zelo dober zakon. Pa ne zato, ker je bil zakon, ki je bil lansko leto, ampak to je bil način kako je ta država kupovala orožje pred dvajsetimi. V tem zakonu v podprogramu letalstvo, smo mi limitirali, limitirali sredstva navzgor, 128 milijonov evrov za lahko transportno letalo in pa za dva srednja transportna helikopterja namenjena za specialne sile. To je bil ta limit iz zakona. Ampak mi zdaj govorimo o nečem drugem. Mi govorimo o uporabi investicijskih sredstev, ki so že sprejeta. S podatkom s katerim vi operirate, tudi včeraj zvečer, teh 72 milijonov evrov, sem rekel, to je bila rezervacija

8. TRAK: (SC) – 10.35

(nadaljevanje) v NRP, mi smo naredili to rezervacijo to ne pomeni, da mi imamo to ceno za letalo to ne pomeni, da je to letalo izbrano, ker nimamo pogojev, da nadaljujemo s projektom, ki je prioritetni projekt za celo državo ne samo za Slovensko vojsko dokler nimamo možnosti prevzemanja finančnih obligacij in del teh sredstev investicijskih, ki so že odobrena bo šel letos, drugo leto in potem nimamo bianco čeka, ki je to dva plus dva ZIPRS, ampak smo odstotno mejeni na dovolitev iz 22 / nerazumljivo/ in brez tega mi tega projekta ne moremo nadaljevati, zato je ta zakon toliko bolj pomemben za nas.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
Da se razumemo glede teh številk. Mi lahko sklepamo o cenah po informacijah, ki ji dobimo iz dokumentov kot je NRP, druge informacije za nas gledajo tako.
Druga stvar. Ta zakon o 780 milijonski investiciji ne vem zakaj govorite o njemu v pretekliku, ni mrtev, ta zakon je zadržan na Ustavnem sodišču ga boste pa morali verjetno braniti na referendumu, upam, ampak to še ne pomeni, da imate kakršnokoli pravico izigravati Ustavno sodišče. Zadržanje tega sklepa to se dogaja dobesedno na ta način prvič, od kar jaz pomnim v Državnem zboru nobena Vlada si še ni tega privoščila.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Poglejte, gospod Lampret, vi pravite, da ste zgolj rezervirali 70 in nekaj milijonov za transportno letalo v Levici pravimo, da je s to rezervacijo cena transportnega letala poskočila iz 50 na 70 milijonov evrov in za tak zaključek imamo precej dobre razloge poglejmo samo kaj se je dogajalo z nakupi Oškoši 4x4 z zadnjimi poskusi nabave oklepnikov 8x8 kaj šele pri aferi Patria. Povsod se je praktično v postopku cena podvojila točno na tak način nekje so se dogajale rezervacije pa, potem se je iskala dodatna oprema etc etc etc sedaj pa to primerjamo z nekim drugim dejstvo. Ali ste na enak način v razvojnih programih in še kje drugje rezervirali na zalogo sredstva za javne domove za starejše? Niste. Ali ste na enak način v nacionalnih razvojnih programih ali drugje rezervirali sredstva za obnovo infekcijske klinike, za posodobitev ostalih bolnišnic po državi, ki jim ne tesnijo okna, ker nimamo vodovoda, ker jim odpada omet? Niste.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš prosim, da se omejite na potrebno pojasnilo povezano z repliko in ne z drugimi stvarmi. Nadaljujemo. Besedo ima poslanec Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Spoštovana državna sekretarka in sekretar, kolegice in kolegi!
Morda najprej jaz se strinjam z ministrom za zdravje gospodom Poklukarjem, ki pravi kot poroča kolega Luka Mesec, da potrebuje samo UKC Ljubljana 900 milijonov. Prava ideja je, kar razmišljamo mi v Novi Sloveniji, da zgradimo novi UKC Ljubljana nekje na obrobju Ljubljane. Nadaljujem z zahvalo vam, gospod podpredsednik Državnega zbora, ki tolerirate široko razpravo, splošno razpravo pravzaprav, ker tako včeraj ponoči kot danes praktično nihče ni razpravljal o 2. členu oziroma amandmaju Levice k 2. členu, ampak se govori zgolj in samo o Zakonu o investicijah v Slovenski vojski za obdobje 2021 do 2026. Jaz se moram na tem mestu, čeprav ga ni tukaj zahvaliti kolegu Luki Mescu za včerajšnjo lekcijo abecede politike kot je sam povedal abc politike. Jaz sem ga poslušal, poslušal sem njegovo lekcijo sedaj seveda poslušam pa tudi koga drugega, kar je najbrž vedno dobro v življenju poiskati drugo mnenje za različne stvari. Poslušam in berem recimo profesorja dr. Klemna Jakliča, doktoriral je v Oxfordu v Združenem Kraljestvu in Harvardu v ZDA, diplomiral pa je iz ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dobil je / nerazumljivo/ štipendijo tam nadaljeval z doktorskim raziskovanjem. Izbran je bil – to je zelo pomembno – v ozko skupino znanstvenikov, ki so delali pod vodstvom vodilnih svetovnih avtoritet

9. TRAK: (SB) – 10.10

(nadaljevanje) ustavnopravnega področja, med njimi je bil tudi kakšen Nobelov nagrajenec. Tako, da zdaj imam dilemo koga upoštevati ali ABC politike po Luku ali pa morda nekaj iz ustavnega prava po Jakliču. Že pri včerajšnji predstaviti stališč poslanske skupine do tega Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije sem opozoril seveda na spoštovanje Ustave, seveda, ampak o kakšnih členih včasih kdo ne govori, če mu ne paše. Zanimivo, da ni bilo kaj dosti govora o 90. členu. Jaz sem bil ponosen in sem ponosen, da smo takrat kot opozicijska stranka, bilo je v času Vlade Alenke Bratušek, dali glasove za spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije, ker je to bilo nujno, ker so v tej državi bile blokirane določene zadeve prav z referendumi, ki si jih zlahka lahko sproduciral, res zlahka in potem smo rekli 90. člen ne more in ne sme biti referenduma o zakonih, ki govorijo o obrambnih zadevah. Tukaj pa je zdaj pomemben ali pa o tem gospod Luka ne govori v svojem ABC politike, ne govori o 34. členu Ustave Republike Slovenije, ki je za nas za novo Slovenijo izjemno pomemben tako kot vsak drugi, a v tem kontekstu je ta najpomembnejši. Kaj pa pravi? Govori o pravicah do osebnega dostojanstva in varnosti. Za nas so temeljne štiri vrednote: dostojanstvo človeka, svoboda, pravičnost in varnost. 34. člen pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. S tem dejansko vzpostavlja ta člen ustavno zapovedano dolžnost države, se pravi država z Ustavo zapoveduje, Ustava zapoveduje državi, da mora zagotoviti osebno dostojanstvo in varnost slehernega državljana in državljanke te države. Ta člen tudi zagotavlja, da v vsakem trenutku ter na srednji in dolgi rok mora država učinkovito zagotavljati prav takšno stanje varnosti vsakega posameznika in suverena v ljudi kot celote. Takšno stanje učinkovite varnosti ni zagotovljeno, kolegice in kolegi, ni zagotovljeno kadar je vojska države finančno dolgoročno podhranjena. Pa je Slovenska vojska dolgoročno podhranjena ali ni? Je ali ni? Najbrž smo si vsaj na tej točki enotni, da je dolgoročno podhranjena. In ja, da je Slovenska vojska v takšnem kronično podhranjenem stanju, potrjujejo strokovne, ne politične, strokovne ocene tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. In glede nacionalne ravni je dejstvo, da dosedanja rast investicijskih sredstev za potrebe Slovenske vojske ne zagotavlja potrebnega razvojnega preskoka in modernizacije, ki bi omogočala vzpostavitev zmogljivosti opredeljenih, pozor, opredeljenih v dolgoročnih razvojnih programih slovenske vojske, ki jih je sprejel – kdo – Državni zbor. Se pravi jaz spoštujem to agendo, zelo jasno agendo Levice, ki nasprotuje opremljanju Slovenske vojske investicijam, zakonu bolj točno in temu zakonu, ampak mislim, da bi pravi pristop bil takšen, da bi dejansko nasprotniki tega kar počnemo, kar ta vlada počne, da bi dejansko prišli v Državni zbor z novimi dolgoročnimi programi za razvoj Slovenske vojske in če bi tam pisalo, da ne bomo opremljali Slovenske vojske in če bi to Državni zbor sprejel, potem ne bi bilo potrebno ne tega zakona in ne

10. TRAK: (AB) – 10.45

(nadaljevanje) res resnično dobrega zakona, ki se imenuje Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski. To bi bila prava pot, ne pa tako, da 17. avgusta 2018, bil je državni praznik in takrat je Državni zbor postavljal tudi novega mandatarja in na Odboru za zunanjo politiko smo obravnavali pobudo za nabavo opreme za vojsko in takrat je prišlo – jaz temu rečem do eklatantnega primera politične korupcije.
Najprej je bil predlog, da se ta pobuda oziroma točka dnevnega reda umakne s seje Odbora za zunanjo politiko. To ni bilo sprejeto. Ko pa je nek poslanec opozoril, da se naj preštejejo, ker bodo pač danes, takrat 17. avgusta 2018 volitve mandatarja, ups, potem je pa nastala panika in smo prišli do situacije, ko se je obrambna politika države spremenila zato, da mandatar dobi nekaj glasov. A si mi to predstavljamo? Ampak to je šlo mimo, niti ni bilo posebne sploh ne medijske pozornosti, ker je seveda takrat tisti dan bila medijska pozornost usmerjena k imenovanju oziroma volitvam mandatarja.
In da se razumemo, seveda v Novi Sloveniji sam osebno striktno spoštujemo odločbe Ustavnega sodišča, striktno. Najbrž pa kot državljan in poslanec lahko rečem, da se s kakšno tudi ne strinjam, če smo v svobodni državi. Ustavno sodišče je ne samo po mojem mnenju, po mnenju tudi ustavnih pravnikov, je ustavno pravno politična institucija. Zakaj – zato ker varuje najvišji politični akt te države, to je ustava. In pri izrazito strokovno političnih vprašanjih, kot je recimo vprašanje financiranja obrambne sposobnosti države, imata Vlada in parlament zagotovljeno polje svoje lastne presoje o nujnosti ukrepanja, saj je to vprašanje ravno vprašanje iz njune jedrne pristojnosti in ne kakšne pristojnosti ustavnih sodnikov, ki niso – tu bo zdaj gospod Luka Mesec protestiral – ki niso niti obramboslovci, niti nimajo specializiranega znanja in ne podatkov. Nimajo podatkov o tako podrobnem strokovno političnem vprašanju.
To, kar navajam, je napisal dr. Klemen Jaklič, tako da če kdo želi protestirati ali replicirati, mora njemu. Jaz sem pač to njegovo mnenje ponotranjil. Upam, da imam to svobodo. In tudi po tej skrajno mili poti presoje bi torej ne mogli drugače, kot priznati, da v primeru Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 gre za primer zakona iz drugega odstavka 90. člena Ustave, torej nujnost ukrepa kot jo vidita Vlada in parlament in s tem za zakon, ki ga sploh ni mogoče izpodbijati z referendumom. Saj sklep je sprejel Državni zbor.
No, to je tako vsaj v okoljih svobodnih demokratičnih družb, kjer sta ustavno pravna stroka in ustavno sodna presoja resni obrti in politični volji nedotakljivi svetinji. Tako da amandma Levice k 2. členu in tudi drugih amandmajev poslanska skupina ne bo podprla. Podprli bomo pa zakon. Strinjam se, da smo morda kot poslanci prepozno prisluhnili podjetjem in računovodskim servisom, ampak v tem zakonu smo – lahko je seveda tudi dolga debata ali spada v ZIPRS ali ne spada, vsaj prisluhnili podjetjem in računovodskim servisom, saj smo na Odboru za finance z veliko večino in tu sem hvaležen vsem, sprejeli dopolnilo, ki omogoča predložitev letnih poročil na Ajpes za poslovno leto 2020 do konca aprila.

11. TRAK: (DAG) – 10.50

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlagam še enkrat, da razpravljavci ne širite diskusije zunaj člena in amandmaja, ker mislim, da za to ni nobene potrebe.
Naslednja je na vrsti Tina Heferle. Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LM): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Poskušala se bom držati vsebine amandmaja. Je pa zelo povezan ta amandma oziroma 2. člen z Zakonom o investicijah v Slovensko vojsko in je treba povedati koncept.
Tu ne gre za vprašanje opremljanja Slovenske vojske, gre za dve preprosti dejstvi. Ta 2. člen daje pravno podlago za investicije v Slovensko vojsko, ki pa jih je Ustavno sodišče trenutno zadržalo. In drugo dejstvo je, da jih je Ustavno sodišče zadržalo iz razloga, in izključno samo zato, ker je presodilo, da bi takšne investicije lahko povzročile nepopravljivo škodo v luči prepovedi referenduma o tem vprašanju. Predhodnik je problematiziral odločitev Ustavnega sodišča, češ da je niso sprejeli obramboslovci. Že včeraj smo lahko slišali, pa bom tudi jaz še enkrat poudarila, Ustavno sodišče je Zakon o investicijah v Slovensko vojsko zadržalo izključno in samo zaradi tega, ker ste vi, spoštovana koalicija, sprejeli sklep o prepovedi referenduma o tem zakonu. In če govorimo o tem, kaj ustava zapoveduje državi, gospod Horvat, potem se morate zavedati tudi ostalih členov iz ustave, ki nekaj zapovedujejo državi. In to je, da je Slovenija demokratična republika, kjer se, po mojem mnenju, ne more referendumske pobude kar tako vsepovprek prepovedovati. Potem morate upoštevati 2. člen ustave: » Slovenija je pravna država.« Spet vam v isti luči ta člen citiram. In 3. člen ustave: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Spet vam v duhu referendumske iniciative to citiram. In 90. člen ustave, ki določa to referendumsko pobudo, jo opredeljuje, jo dovoljuje državljanom. Te člene ste pa kar pozabili. To, kar se greste v tej koaliciji s tem izigravanjem, v tem primeru ustavne odločbe, v nekaterih primerih, vidimo, boste spreminjali zakone zato, da boste nekaj uredili tako, kot vam paše, pa boste za nazaj popravili, po vaše, neke »poštarske« zakone. To preprosto v pravni državi ne bi smelo biti dopustno. Vedeti morate, gospod Horvat, da so ustavna načela oziroma ustavni členi med seboj enakovredni, ne morete preferirati apriori enega člena pred drugim. In zdaj vi v luči epidemije mislite, da je kar vse dovoljeno. Kolikor jaz vem, se ta država spopada z zdravstveno krizo, z ekonomsko krizo in ne z varnostno krizo, da bi bilo treba vse te dodatne milijone prav ta trenutek namenjati za nakup nekih orožij. Vaše besede iz včerajšnjega stališča (citiram): »Danes, v 30. letu te države, smo priče siloviti blokadi delovanja te iste države. V Novi Sloveniji se sprašujemo in sprašujemo državljanke in državljane, kdo ima pravico blokirati osnove funkcije države, kdo ima moč, da blokira to državo. Če se bo tako nadaljevalo, bomo državo izgubili.« Spoštovani gospod Horvat, se strinjam z vami. Če se bo tako nadaljevalo, da boste izigravali ustavne odločbe, da boste izigravali zakonske norme, da boste jemali moč temeljnim ustavnim institucijam, ki jih imamo v državi, kamor spada Ustavno sodišče, z neko

12. TRAK: (ES) – 10.55

(nadaljevanje) svojo avtoriteto. Če boste to izigravali na tak način, ja, potem se strinjam, bomo res izgubili to državo. Ta člen tak kot je, kjer ustvarjate pravno podlago za nekaj, kar je Ustavno sodišče izrecno prepovedalo trenutno, je nesprejemljivo in me zelo žalosti, da se poslužujete takšnih, kako bi rekla, prijemov, ki so daleč od tega, da bi bili demokratični, da bi bili pravni, da bi bili ustavno sprejemljivi. Seveda ta amandma je za podpreti. Druge ni, če želimo ohraniti ugled pravne države v Sloveniji.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Replika Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik. Hvala tudi kolegici Tini Heferle, ki je podrobno poslušala mojo včerajšnjo in tudi današnjo razpravo. Ampak take krize, ki jo imamo sedaj so vedno v zgodovini vodile v vojne. Toliko o tem, da nam v tej situaciji ni treba skrbeti za varnost. Jaz ne delam nobene panike. Ampak glejte, 90. člen Ustave, kot rečeno sem vesel, da smo mi bili zraven in prispevali glasove za to, da smo preprečili, vi se spomnite, niste še bili v parlamentu, ampak se spomnite, da so bile blokade. Veliko blokad je bilo zaradi raznoraznih referendumov. Pač 90. člen Ustave, se strinjamo, da je treba Ustavo v celoti spoštovati. Absolutno. Podpiram. Ampak tu smo sedaj fokusirani na 34. in 90. seveda tudi 1. in 2. in tako naprej. Ampak ta člen ko govorimo o referendumih, potem gledamo 90. člen in pravi: Referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Mi smo od leta 2013, vprašajte predsednika Republike Slovenije, na negativni oceni kar se tiče obrambne sposobnosti Slovenske vojske.
Cenim vaše mnenje. Upam da tudi vi moje. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Ponovno naslavljam vse tiste, ki razpravljate, da se držite teme. To se pravi 2. člena in pa amandmaja k 2. členu. Druge stvari, ne vem, so lahko predmet drugih obravnav, če jih boste vložili. Nima pa smisla, da obnavljamo in poslušamo stvari, ki s predmetom obravnave, vsebino točke nimajo nobene povezave.
Naslednji ima besedo Matjaž Han. Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Oba državna sekretarja, kolegice in kolegi!
Jaz pa mislim, da je treba zadevo malo bolj poenostaviti. Ne rabimo nekih velikih besed, ne rabimo govoriti o ustavnih pravnikih itd.. V bistvu v tem Državnem zboru se zavedam, da ima pač demokratična večina pač neko večino. Mi smo ta moment v opoziciji in naša naloga je, da pač poskusimo z amandmaji, z zakoni, popravljati tisto, kar vi, po moje in po naše delate narobe. Nič nam ne bo rabila ali pa nič nam ne bo rabilo sklicevanje na Ustavo, spoštovani moj prijatelj Jože, če se mi osnovnih zakonov in pravil, procedur in poslovnika ne bomo držali. In tukaj ste vi naredili napako.
Legitimno Ministrstvo za obrambo želi nakupiti opremo za vojake. Jaz to spoštujem in mislim, da je prav. Treba se je pa vendarle spustiti v teh časih na realno stanje. Ne vem ta moment, kljub temu, da je denar (nerazumljivo) pravite, kljub temu, da nam delajo razne dobre ocene agencije, se mi še kar zadolžujemo in to bo moral en plačati. Koliko bomo pa takrat plačali pa ne vemo po čim bo denar.
Zato je treba v tem realnem in težkem času oceniti kaj je prioriteta te države.

13. TRAK: (NB) – 11.00

(Nadaljevanje): Po mojem kljub temu, da z razliko mogoče od, bolj na levi strani absolutno spoštujem vojsko, mislim, da ta moment ni glavna zadeva, da zapravljamo denar za vojsko. Seveda je treba tisto kar je potrebno opredeliti, ne moremo pa ta moment, po mojem, 700 milijonov zapraviti v šestih letih, ne v naslednjem letu, da se razumemo. In kaj smo zdaj mi naredili? ZIPRS, ki bi mogel biti, ampak že dolgo ni, da se razumemo, tehnični zakon in vse Vlade do zdaj rinejo kakšen člen, da rešujejo nekatere zadeve, ki jih niso uspelo z zakonodajo ali pa z rebalansi ali pa s proračunom spraviti v dokument, potem rešujemo v ZIPRS. In zato imamo potem takšne probleme kot jih imamo, ampak to kar ste pa zdaj vi narediti, pa mislim, da ste pa šli res preko mej, pa bom povedal zakaj. Ključna dejstva, dejstvo je, da imamo mi Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko na Ustavnem sodišču, tudi kar je rekla Tina Heferle in tam je zadržan. Tam je zadržan. Vi pa zdaj preko ZIPRS želite v bistvu, pa se lahko, Jože, izgovarjaš na dvojnega doktorja, ne vem kaj, ampak ne vem, če bi dvojni doktor ali pa upravni pravnik ali pa normalni pravnik rekel, da je to dobro kar delamo. Želite preko ZIPRS, ne glede na to kaj bo Ustavno sodišče ugotovilo, porabiti ta denar za vojsko. Jaz mislim, da je to absolutno narobe. Zato smo mi z razliko od drugih strank v tem parlamentu zapisali v amandma, ko se bomo sicer potem pogovarjali, nek odložni amandma, da počakajmo kaj bo Ustavno sodišče reklo. To se mi zdi čisto normalno.
Drugo, druga zadeva, ki pa je, se zdaj pogovarjamo o teh računovodjih, jaz upam, da vsi veste kakšno težko nalogo opravljajo ta moment računovodje v Sloveniji, kjer se morajo ukvarjati z raznimi poročili, svetovanji in tako naprej, pri dnevnem spreminjanju zakonodaje in samo kar so prosili, za odločili, da rabijo malo več časa, da bodo lahko vse dokumente podjetnikov, itn., ki imajo težave, pač dali naprej. Vi ste zdaj to v ZIPRS dali, ker mislim, da ste seveda dobro naumili. Mi tudi tukaj ta amandma predlagamo, da ne samo en mesec, ampak da se za tri mesece podaljša ta rok. Ker, če bomo to naredili danes, če nas boste s to večino povozili, to kar bomo naredili, potem smo pa res v hudih težavah. Jaz sem državnega sekretarja poslušal o Beli knjigi. Podpišem, ampak vsi strokovnjaki, tudi na obrambnem resorji pa vsepovsod, Bela knjiga 2018 ali pa Bela knjiga leta 2021 pa 2022, je sicer vsebinsko ista, ampak ne vem če si bodo lahko države to privoščile. Mene je samo tega strah. Tako da, kar se mene tiče, delate hudo hudo napako, hudo hudo napako s tem ZIPRS. Mi ga v vsakem primeru ta ZIPRS ne bomo podprli, če boste šli s to večino naprej. Upam, da bodo naši amandmaji, ki delno rešujejo zadevo, podprti. V primeru pa, da to ne bo, pa veste, da bo ta zakon pa romal na Ustavno sodišče, pa to ga ne napovedujem jaz, da se razumemo, ampak eden ga bo dal. In kaj bomo potem imeli? Tako da, po mojem je zelo dobro, da malo vzamemo si zrak, da mogoče priznamo napako, da je tudi Vlada ta moment naredila napako pri tem ZIPRS na takšen način kakor vi si to želite, in da naredimo tisto kar je prav. Najbolj prav bi pa bilo, dragi moji, da bi namesto tega ZIPRS naredili in pregleden rebalans proračuna. To bi bila prava zadeva, to bi bila čista zadeva, ampak seveda večina v Državnem zboru se vsako minuto manjša in potem je potrebno še v zadnjih minutah takle obvod narediti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poglejte, kolegi, jaz opozarjam ponovno, dajte se držati točke dnevnega reda, ne delajte stvari in ne govorite o stvareh, ki niso na dnevnem redu.

14. TRAK: (SC) – 11.05

(nadaljevanje) Govorite o amandmaju k 2. členu in 2. členu to je tema ne pa vse ostalo. Če pa želite politične razprave boste pač vložili ne vem interpelacijo še eno pa ponovno ustavno obtožbo ali karkoli in tam boste odprli te druge stvari.
Za besedo je zaprosil državni sekretar, Uroš Lampret.
Izvolite.

UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči.
Dovolite mi samo, da pojasnim. Mogoče sem bil narobe razumljen. Replika Slovenija je samo enkrat oziroma Ministrstvo za obrambo se je samo enkrat lotilo oblikovanja bele knjige. To je na neki način novi instrument v Sloveniji. Poznamo resolucije, druge programe, ki so del hierarhije dokument. Bela knjiga je konec koncev bila zelo ambiciozno zastavljena, je postala samo dokument Ministrstva za obrambo. Kar sem hotel povedati je to, da se slepi teh dokumentov ponavljajo. Glede racionalnosti porabe teh investicijskih sredstev je tako. V tej krizi v tem manku 13, 10 let investicij je resor kot tak identificiral za približno 3,2 milijarde evrov potrebnih investicij, da se tisti sklepi, ki jih je ta Državni zbor tudi implementirajo in iz tega smo mi naredili načrt, ki je racionalni načrt po naši oceni za investicije v prihodnjih letih. Danes pa govorimo še o eni drugi stvari. Danes govorimo ali bomo Ministrstvo za obrambo racionalno uporabili sredstva, ki so nam namenjena v prihodnih dveh letih in mi zagotavljamo, če ne bomo mogli kupovati sredstev, ki smo jih prioritetno umestili kot opremo Slovenske vojske ta sredstva ne bomo mogli porabiti.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosila še mag. Kristina Šteblaj.
Izvolite.

MAG. KRISTINA ŠTEBLAJ: Hvala lepa za besedo.
Lepo pozdravljeni!
Samo toliko bi se odzvala, ker je bilo kar nekajkrat izpostavljeno to odloženo poročanje računovodskih servisov. Dejstvo je tako kot sem že na Odboru za finance povedala, da je letos situacija kljub vsemu kar precej drugačna kot lani takle čas. Lani se je sredi marca vse ustavilo, situacija je bila popolnoma nepredvidljiva, računovodski servisi so bili tik pred zaključkom v zadnji fazi priprave teh poročil in takrat se dejansko ni vedelo kdaj se bo sprostilo in kako se bo sprostilo. Tekom leta smo verjetno se znali tudi prilagoditi že malo na to oziroma smo lahko majhno računali kako se bodo te situacije obrnile. Kolikor vem z nobenim odlokom ni bilo prepovedano delovanje teh računovodskih servisov tudi narava dela je taka, da lahko delajo od doma oziroma v varnih pogojih, ampak želim pa povedati kljub vsemu, da je – odstotki sicer nekoliko varirajo glede na ukrepe – približno 30 odstotkov tako nekje v povprečju računovodskih servisov koristilo raznorazne ukrepe od čakanja na delo, do povračila prispevkov, ker nismo delali, do skrajšanega delovnika, mesečnega temeljnega dohodka tako, da morda ni ves razlog samo v količini dela za katero, da ne bo pomote, se strinjam, da jo je bilo veliko več kot v preteklih letih, ampak vendarle po drugi strani kar veliko računovodskih servisov in seveda tudi ostalih podjetij, ki jim pa je do tega, da bi te razne davčne obračune in tudi sicer poslovna poročila oddajali do 31. marca, ker imajo potem pač druge stvari vezane na to nas je pa prosilo, da tega ne naredimo. Jaz bi morda samo toliko pokomentirala sedaj s tem amandmajem je prišlo podaljšanje za eden mesec in glede na situacijo ocenjujem, da je kar primeren rok sploh glede podatke, ki jih imamo tudi z AJPES, ki pa kažejo, da je kar veliko poročil že bilo oddanih tudi sredi marca velika večina tako bom rekla ne kar veliko.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kot zadnji v tem krogu dobi besedo Janez Moškrič.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Lepo vsi pozdravljeni!
Jaz bi vseeno spomnil ali pa povedal nasprotnikom Slovenske vojske, da Slovenska vojska ni razvajene gospodična, ki je država povečala oziroma oče pa mati povečala štipendijo in bo sedaj z vrečkami letela v Emporiju in bo nakupovala, se pravi, Slovenska vojska je eden od temeljev slovenstva se pravi slovenske države. Ta temelj spodkopavamo že leta in leta tako kadrovsko, ki se nanaša ta člen 2. kot tudi finančno opremljenostjo.
Kar se tiče zakon, ki je sedaj na presoji na Ustavnem sodišču. Meni je popolnoma razumljivo, da Ustavno sodišče ni moglo drugače nič drugega narediti kot da

15. TRAK: (SB) – 11.10

(nadaljevanje) zadrži zadevo in preuči. Zavedati pa se moramo, da kar se tiče referenduma, katerega smo na podlagi Ustave preskočili se lahko na referendumu zgodi, da ljudstvo potrdi tudi zakon, ki se potem izkaže za ustavno sporen. Zdaj govorimo o tem, govorimo o poračunih za naslednji dve leti, ki pa sta sprejeta in ki na podlagi tega zakona določeno varstvo, predvsem pa določeno stabilnost in ponovno vzpostavitev sistema v Slovenski vojski ali pa sanacije temeljev omogočata. Vemo, da kadrovske rešitve se ne da čez noč urediti in to je tudi predmet tega člena, zato na podlagi sigurnosti dveh let bo lahko Slovenska vojska izboljšala ta kadrovski načrt. Na podlagi večjih nakupov, ki so potrebni, bo lahko Slovenska vojska sploh začela določene nakupe obravnavati. Zakaj nam letalo koristi? Vsi veste tudi še državno letalo, ki je bilo takrat tako nasprotovano, je danes veliko življenj tudi rešilo, ga uporabljamo tudi za prevoz drugih stvari, ko bo pa imela Slovenska vojska tako letalo, da bo še za težje transporte, sem pa trdno prepričan, da bo še več lahko pripomogla k slovenski državi. Tudi veste kako je recimo problem bil s prevozom cepiv, ko rabimo določene komore in podobno. Helikopter ravno tako. Zdaj rešujemo, ko je potrebno ali s policijskim vse kar je še privat samo, da rešimo tiste, ki so potrebni. Se pravi, Slovenska vojska potrebuje sredstva, predvsem pa potrebuje določeno stabilnost in ta Vlada si je zadala kot glavni cilj, da ne bo niti enega kamenčka iz tega temelja slovenstva ven potegnila, ampak začela takoj sanacijo tega temelja in zato se z vsemi ukrepi prizadevat.
Dovolite mi samo še stavek o zaključnih poročilih. Nekateri govorite o talcu, niti slučajno ne. Vlada ali pa cela država, kje smo bili nekako v februarju? Ja, vsi smo že upali, da smo ven iz tega problema epidemije, zato je tudi država vztrajala pri tem dajmo, čim prej preidemo na osnovne stare tirnice na vseh področjih, predvsem na gospodarstvu, kjer, hvala bogu, nam je kar uspelo, da smo blizu vozili tistega kar bi morali, zelo blizu smo tistega kar smo si želeli. In zato je bil lahko napačen poizkus izrednih sej Državnega zbora, če smo hoteli, če ste hoteli računovodje rešiti januarja ali pa decembra lansko leto. Sam sem si prizadeval in sem opozarjal vlado in sem vesel, da je prišlo do te rešitve kakršna je sedaj na voljo. Žal mi je samo to, da ni prišla že v prvi sklop, že v torej, ker vemo, da bo zdaj nekaj pravne praznine, zato ni časa, da to še prestavljamo, ker vemo 8 dni in tako naprej, tu ne gre za interventni zakon. Tako, da stvari se rešujejo predvsem pa se zagotavlja stabilnost v državi in sem trdno prepričan, da Ustavno sodišče bo zakon, ki je trenutno zadržan, spoznalo kot pomemben zakon, lahko, normalno, sem prepričan, da bodo kakšne dodatne zadeve potrebne, ampak glavnina je pa namen zakona, glavni namen zakona pa vemo kakšen je, stabilnost Slovenske vojske ne samo dve leti, ne samo 7 let, 10 in več let ali pa 20, vemo, da 20 let hitro mine, pa se lahko veliko škode naredi ali pa veliko dobrega. Hvala lepa.

PODPREDSEDIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ker vidim, da je še interes za razpravo bomo sprožili postopek. Izvolite se prijavit. Najprej dobi besedo Andreja Zabret, izvolite, imate besedo.

16. TRAK: (AB) – 11.15

(nadaljevanje) potem naslednji je mag. Dejan Židan.
Izvolite, imate vi besedo.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretarji, lepo pozdravljeni!
Če danes kdo želi govorit, da razpravljamo o investicijah v Slovensko vojsko ali ne, je to enostavno laž. Ne zavajat ljudi, prosim lepo. Mi se danes pogovarjamo o tem ali je potrebno spoštovati odločitve Ustavnega sodišča ali pa ne. Mi ne govorimo danes o investicijah v Slovensko vojsko, govorimo o odločitvah Ustavnega sodišča, ki jih želi trenutna Vlada, ki je po mojem mnenju izredno slaba in trenutna koalicija, ki jo podpira, povoziti. Da je to tako, spoštovane in spoštovani, poglejte, kaj imam v rokah.
To je poročilo Zakonodajno-pravne službe tega Državnega zbora, na katero se tako radi sklicujete, kadar vidite, da je v prid vašim interesom. Če pa ni, pa se do nje obnašate najslabše, kar je možno. Spoštovane in spoštovani, na sedmih straneh Zakonodajno-pravna služba dokazuje zakaj je to, kar mislite narediti, protiustavno. Pa ker mogoče niste vsega prebrali in bom sedaj apeliral na vašo vest pa razumevanje, bom dva ali tri odstavke prebral.
»Dokler Ustavno sodišče ne odloči o zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o investiciji v Slovenski vojski zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, Zakonodajno-pravna služba izpostavlja razloge, zaradi katerih bi lahko bila sprememba 30. člena ZIPRS-a o katerem se danes pogovarjamo, v predlagani obliki v neskladju z ustavo«. Da potem pridemo do tretjega odstavka na tretji strani; situacija v tej zadevi je v tem trenutku specifična. Zakon o investicijah je začasno zadržan. Ustavno sodišče še ni odločilo na podlagi petega odstavka 21.a člena zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena ustave. In predlagana sprememba bi pa imela enake učinke kot Zakon o Slovenski vojski o investicijah. Potem nekoliko naprej »sprejetje predlagane spremembe 30. člena ZIPRS-a, bi pomenilo uzakonitev pravne podlage za sprejemanje obveznosti za investicije Slovenske vojske v breme proračunu prihodnjih let, s čimer bi se uzakonilo poglavitni cilj konkretnega zakona, še pred sprejemom končne odločitve Ustavnega sodišča o kršitvi drugega odstavka 90. člena ustave. Posledično bi pomenilo tudi nespoštovanje sklepa Ustavnega sodišča, s katerim je konkretni zakon začasno zadržan«. Drugi odstavek na peti strani »na podlagi navedenega Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da v času presoje ustavnosti Zakona o investicijah v Slovensko vojsko in ko je njegovo izvrševanje zadržano, ni ustavno dopustno sprejeti enake ureditve v ZIPRS-u. To bi lahko bilo v nasprotju s 1., 2., 3., 44. in 90. členom ustave«.
Bi lahko prebiral še naprej, piše skoraj na sedmih straneh. Želim vam, spoštovane in spoštovani, samo argumentirat zakaj se danes ne pogovarjamo ali smo za Slovensko vojsko ali ne, - mimogrede jaz sem tisti, ki je podprl spremembo Zakona o obrambi, tako da imamo boljši položaj vojakinj in vojakov. Tudi sam se zavedam, da je pomembno Slovensko vojsko zagotavljati. Mi se danes pogovarjamo samo o tem, da z vašim predlogom zakona želite povoziti trenutno odločitev Ustavnega sodišča, kar Zakonodajno-pravna služba parlamenta dokazuje skoraj na sedmih straneh, da je enostavno protiustavno.
Socialni demokrati smo vam ponudili rešitev in ta rešitev je – to sedaj povem, ker se navezuje na tole, ampak je potem to k 5. členu, novi 5.e člen, da se dokler Ustavno sodišče ne bo presodilo in spoznalo, če bo spoznalo, da je skladen z ustavo, omeji vladna pooblastila pri nakupu orožja. Druge rešitve sploh ni. Mi danes smo pred dilemo ali bo Vlada in

17. TRAK: (DAG) – 11.20

(nadaljevanje) in koalicija zbrala dovolj glasov, da bo izglasovala nekaj, za kar je velika verjetnost, da je v nasprotju s slovensko ustavo. Čeprav živimo v času, ko je nestabilnost prevelika, je pa osnova demokratične ureditve tudi spoštovanje odločb Ustavnega sodišča. To se ne more dogajati samo na neki virtualni ravni. Smo za ustavo, smo za demokracijo, ampak demokracijo in demokratične vrednote branimo z vsakim svojim konkretnim dejanjem vsak dan. Zato vas, spoštovane in spoštovani, prosim dvoje. Prosim, vzemite si čas in preberite mnenje Zakonodajno-pravne službe. In prosim, odmislite, vsi skupaj, z mano vred, s to stranjo parlamenta, odmislimo politična preigravanja in se samo vprašajmo, ali je varovanje slovenske ustave tako pomembno, da smo pripravljeni prisluhniti mnenju Zakonodajno-pravne službe. Moja velika želja je, da tako naredimo. Če bi pa tako naredili soglasno, bi pa pokazali s tem boljšo pot v našo prihodnost.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ponovno opozarjam, da se tisti, ki ste prijavljeni k besedi, držite dnevnega reda. Poslovnik v drugem stavku drugega odstavka 75. člena določa, da govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Ta trenutek je na dnevnem redu 2. člen in amandma k 2. členu. Splošna razprava je bila na odboru, kolikor jo je bilo, stališča poslanskih skupin so bila povedana. In zdaj se koncentrirajmo na vsebino člena in amandmaja.
Besedo ima Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Res se ne pogovarjamo o investicijah v Slovensko vojsko, kot neprestano ponavlja vladna ali koalicijska stran. Te izjave bi lahko vzel vsaj približno resno, če bi šlo, recimo, za nakupovanje vojaške tehnike, ki je ravno tako civilno uporabna in dejansko služi državljankam in državljanom in ne samo sponzoriranju dobičkov tujih vojaško-industrijskih kompleksov iz slovenskega proračuna. Če bi se pogovarjali o tem, da se kupuje helikopterje z namenom uporabe tudi v gorskem reševanju ali oskrbovanju kakšnih odročnih območij, ki jih odrežejo zemeljski plazovi - in vemo, da se bodo naravne nesreče v razmerah podnebnega zloma še stopnjevale -, ali če bi se pogovarjali o RKBO-ju, navsezadnje imamo v Krškem nuklearko, pa če bi razvijali gorniške inženirske enote in podobno. To je še zmeraj nekaj, kar lahko tudi znotraj konteksta zveze Nato počneš, pa hkrati ne gre a gradnjo ekspedicijskega korpusa nekje v tujini, 10 tisoč kilometrov stran od meja naše domovine, ampak gre za kapacitete, ki so primerne za delovanje v Sloveniji in so primerne za delovanje tudi v mirnodobnem času, na ljudem v tej državi koristen način. Kaj pa Vlada Janeza Janše počne? Za 400 milijonov evrov kupuje oklepnike, ki čez večino slovenskih gozdnih poti niti ne morejo peljati, zaradi tega, ker so preširoki in pretežki…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, prosim, da se vrnete k vsebini amandmaja.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): To je vsebina, ključna točka…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ni, žal. Vsebina amandmaja so kadrovski načrti.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … vsebine Zakona o izvrševanju proračuna.
Skratka, nadaljujem. Poleg tega kupujete helikopterje, žal ne takih, ki bi bili zares primerni za gorsko reševanje, ampak helikopterje, težke, za namene Natovih specialnih sil. Navsezadnje tudi transportno letalo ni za neko silno civilno rabo, kot bi radi predstavljali, poglejmo samo pretekle statistike…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Kordiš, predlagam, da se vrnete k točki dnevnega reda.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … to je, za oskrbovanje vojakov na misiji.
Zdaj pa sledi odziv na nekaj predhodnih razprav. Za začetek smo s strani Nove Slovenije slišali navajanje in sklicevanje na neko avtoriteto izven Državnega zbora, natančneje, na dvojnega doktorja, gospoda Jakliča. »Dvojni doktor« izrekam s kančkom ironije, glede na to, da gre za zelo jasno in javno profiliranega nameščenca SDS na Ustavnem sodišču. Sprašujem se pa naslednje…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, izrekam vam opomin.

18. TRAK: (NB) – 11.25

MIHA KORDIŠ (PS Levica): predsedujoči, o tem je gospod Horvat iz Nove Slovenije…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: … / govorita oba hkrati/ besedo.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Niste dali gospodu Horvatu iz Nove Slovenije…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Opozoril sem vse do sedaj, tudi vas, ki ste prej razpravljali, zdaj pa svojo zgodbo ponavljate in še bistveno bolj odstopate od vsebine in člena in amandmaja.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala predsedujoči.
Odzivam se na predhodno razpravo. Predhodne razprave niste zaustavili, govorniku niste izrekli opomina, zato se mi zdi to popolnoma legitimna tema, glede na to, da se pogovarjamo o ustavno spornem zakonu, ustavno spornih določbah.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, vam sem že vse tiste ukrepe kot vsem govornikom pred vami izrekel in jih niste upošteval, nisem vas prekinjal. Zdajle, ko pa nadaljujete ponovno, ko sem vam dal besedo, pa vam bom izrekel ukrep, če boste nadaljevali na tak način.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Torej, govorimo o ustavnem sodniku, o ustavnem sodišču, o zakonu, ki je po najmanj štirih točkah Ustave, tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe ustavno sporen z vsebino, ki se trenutno že obravnava na Ustavnem sodišču. Predsedujoči, nimate absolutno nikakršne osnove, ne le, da mi posegate v besedo, tudi to, da mi teče tamle gor minutaža. Tamle piše Levica, 3 minute 18 sekund, 17 sekund in ne Jože Tanko.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Kodiš, izrekam vam drugi opomin.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zdaj bom pa nadaljeval.
Skratka, kako je mogoče, da nek ustavno sodnik, aktualni ustavni sodnik komentira odprete zadeve. Kaj pa videz nepristranskosti? To je nekaj kar je recimo gospod Horvat v svoji razpravi odprl. Ali vsebinski del tega istega vprašanja po devetih mesecih razprav še kar vladni gospe in gospodje ne znajo povedati, kdo nas vojaško ogroža, ali druge države članice Nata in tega očitno ne znajo predstaviti niti za Ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je nekako predhodnik…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod Kordiš, jemljem vam besedo. Jemljem vam besedo. Dobili ste dva opomina, opozoril sem vas naprej.
Postopkovno najprej Boštjan Koražija. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Gospod Tanko, predsedujoči danes na tej državni seji, dajte prosim, / nerazumljivo/ direktno vam. Dejansko, ko so razpravljali koalicijski poslanci, jim dovolite, da širijo razpravo, ko pa razpravljamo na tej strani, se pravi, opozicijski, pa niti ne dovolite, ker razpravljamo o zadevi, ki se dotično tiče te stvari, kar je prej moj kolega Kordiš razpravlja. Tako, da prosim, če pa želite, nas pa vse vržite ven iz Državnega zbora, če bi radi to dosegli. Ampak nimate ustavne pravice, da vam povem.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prvič, to ni bil nikakršen postopkovni predlog. Drugič. Opomnil sem tudi kolega Horvata. Sem na splošno vse opozoril, tudi vse ostale predhodne razpravljavce, čisto vse. Edini, ki je še govoril iz koalicije med vsemi prijavljenimi je bil Janez Moškrič in on je še najbolj se dotaknil vsebine zakona oziroma amandmaja in pa člena, člena in amandmaja. Vsi ostali ste govorili o vsem drugem.
Postopkovni predlog ima Miha Kordiš. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Smo pri prvemu amandmaju k temu zakonu in tukaj se ponavadi razume, da je razprava malo širša, pa v konkretnem slučaju moja razprava za katero ste mi izrekli tri opomine, predsedujoči, zelo pod navednicah lahko govorimo o širši razpravi. K temu zakonu je Zakonodajno-pravna služba predložila sedem stransko mnenje o katerem ga je raztrgala kako je protiustaven praktično na vseh možnih točkah in jaz sem o temu govoril, mislim da popolnoma upravičeno, vi ste mi pa izrekli tri opomine in mi na koncu ugasnili mikrofon. Nimate poslovniške osnove za to…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Seveda imam.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Vsebinsko sklicevanje za vaše dejanje je popolnoma nelegitimno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, to ni postopkovni predlo.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zlorabljate svojo pozicijo…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ne, ne bo držalo.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): …zato da blokirate razpravo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Poglejte…

MIHA KORDIŠ (PS Levica): To je, za zaključek, zadnji stavek, predsedujoči, in to je postopkovni predlog, zaradi tega, ker je neposredno vezano na način kako vi vodite razpravo na tej seji, kar je pač vsebina postopkovnih predlogov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, vse kar je bilo povezano z razpravo okrog, splošno razpravo pri tem zakonu, se je zgodilo in bi se moralo zgoditi na Odboru za finance, če se ne motim. To, če ste tam opravili, ste to absorbirali to poglavje. Poglejte si določbe Poslovnika kar zadeva obravnavo nujnega postopka. Imeli ste stališče poslanske skupine pri tem zakonu kjer ste povedali svoje stališče in od tukaj naprej teče razprava o vloženem členu, o členu in o vloženem amandmaju in nič drugega. In tudi kdorkoli drugi od predsedujočih

19. TRAK: (TB) – 11.30

(nadaljevanje) bi najbrž reagiral enako, saj ne more drugače. Taka je pač narava Poslovnika, tako je narejen Poslovnik in spoštujte to.
Postopkovno, Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Poglejte, do zdaj je vedno veljala praksa, da se je pri 1. členu lahko razpravljalo tudi nekoliko širše in popolnoma enako se je delalo danes, do sedaj. Je pa res, da ko se vi z vsebino ne strinjate, vzamete besedo. To je praksa očitno, zadnjih dni, zadnjih mesecev. Ampak to največ pove o vas, ne o nas, ampak o vas in mislim, da je skrajni čas, da kot demokratična opozicija predlagamo, da se podpredsednika Državnega zbora zamenja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: To lahko storite kadarkoli, to je eno. Drugo pa, gospod Koprivc, čas bi bil, da si preberete določbe Poslovnika in kar zadeva parlamentarno prakso ali prakso do sedaj, jo imam verjetno v tej dvorani največ, tako da natančno vem, kako so te stvari potekale v preteklosti in tudi vem, kajne, kakšen je namen Poslovnika.
Kordiš, imate besedo za postopkovni predlog.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Moj postopkovni predlog je, da mi predsedujoči dovolite zaključiti razpravo, navsezadnje imam na uri še koliko, 2 minuti, 3 minute… Kaj dosti, tudi če bi želel širiti razpravo in skreniti s teme, tako ne morem. Tudi zaradi tega, ker ste mi z vašimi intervencijami vi posegli v čas, ki sem ga imel namenjenega za razpravo.
Zdaj, če ste toliko prijazni, da pokurim še te 2, 3 minute, do konca, na temo vprašanja ZIPRS-a in njegove ustavne primernosti ali ne, to bilo super in na ta način lahko tudi zaključimo tole »pingpong-iranje« postopkovnih in gremo nazaj na vsebino strokovno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Zdaj, odločitve ne bom spremenil, zato ker sem vas dovolj dolgo usmerjal na to, da bi prišli k vsebini, pa niste.
Želi še kdo razpravljat, pri tem členu? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo in v razpravo dajem 5. člen, ter amandma Poslanske skupine Levica in pa amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo besedo? Ni… Aha, je… Še kdo poleg Andreje Zabret, tudi vi… Izvolite, bomo začeli postopek prijave, izvolite…
Najprej ima besedo mag. Bojana Muršič, izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.
Jaz se bom poskušala držat tega 5. člena. Z Socialni demokrati predlagamo nov, 5.a člen, da se nekako, bom rekla, ohrani pravna država in pravni red, kajti, mnenje Zakonodajno-pravne službe pri tem zakonu je bilo povsem jasno, da je potrebno najprej počakati, kaj bo z Zakonom o investicijah v vojsko naredilo Ustavno sodišče, zato je potrebno počakati na njihovo odločitev in šele kasneje lahko potem na koncu ta zakon začne veljati.
Glede na to, da pa Vlada z tem zakonom želi zaobiti ustavno presojo, je absolutno ta naš člen pravilen in edini, ki bi lahko rešil nastalo zagato, kajti, ZIPRS bi moral biti tehnični zakon, vendar žal v tem predlogu ne sledi temu… Zato še enkrat, Socialni demokrati predlagamo novi 5.a člen, da počakamo, da Ustavno sodišče pove in se odloči o Zakonu o investicijah v vojsko.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Andreja Zabret, izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči.
Najprej bi se odzvala na državno sekretarko, ko ste rekla, da je situacija drugačna za računovodske servise, kot lani. Jaz sem mnenja, da ni drugačna, pa vam povem zakaj. Namreč, računovodje so v zadnjem letu še enkrat bolj obremenjeni, kot lansko leto oziroma kot po navadi, predvsem iz razloga, ker imajo 8 PKP-jev, kjer v bistvu so vsi ti ukrepi med seboj popolnoma zmedeni in zakomplicirani, pa da vam preberem samo recimo 2 izjavi računovodij,

20. TRAK: (ES) – 11.35

(nadaljevanje) ki pravijo: Delamo 24 ur na dan brez kakršnihkoli dodatkov. Se država res ne zaveda, da smo računovodski servisi vmesna točka preko katere se polni državni proračun, saj smo mi tisti, ki izračunavamo davčne obveznosti za zavezance.
Pa drugo: Brez našega dela bi vsi PKP-ji izveneli v prazno, kajti mi smo tisti, ki smo jih spravili med podjetnike.
In računovodje niso generalno prosili za kakršenkoli denar ali sredstva, ampak predvsem je bil največji poziv, da vas lepo prosijo, da podaljšate rok za oddajo poročil, ker enostavno ne zmorejo zaradi vseh prezapletenih in preadministrativnih ukrepov. To je bil glavni razlog. Od samega januarja naprej so že pošiljali pozive na Vlado in prosili: Podaljšate nam rok.
Tudi v LMŠ smo dali poziv na Vlado, a nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo tudi pred časom sklicali nujno sejo Odbora za finance na to temo. Pa se je o tem v prejšnjem tednu na Odboru za finance pač zgodil amandma koalicije, kjer ste predlagali podaljšanje roka za oddajo bilanc za leto 2020 in pa davčnih obračunov za en mesec, kar pozdravljamo in smo zadovoljni. Ampak vseeno je tukaj nek grenak priokus. Če bi imela Vlada res iskren namen računovodjem pomagati, mislim, da bi res to že lahko naredili pravočasno, ne da se jih postavlja v tak kot in take neverjetne stiske. Še do danes pravzaprav ne vedo ali bodo lahko en mesec kasneje oddali bilance ali ne. Predvsem tudi s tega vidika, kjer pač Levica napoveduje referendum na ZIPRS in pravzaprav ne vemo kaj se bo zgodilo.
Tudi v LMŠ se bomo glede na te predlagane amandmaje še odločili kaj bomo naredili. Vsekakor pa bomo naredili vse in mislim, da je Državni zbor tu odgovoren, da naredimo vse, da rešimo to zadevo, kar se tiče računovodskih servisov, ker jim je bilo obljubljeno, da jim je rok podaljšan. Zato tudi upam, da dejansko to tudi drži.
Kar se same podpore amandmajev tiče, se bomo v LMŠ še odločili ali gre za podporo amandmajev SD, kjer je tudi morda relevantno, da počakamo odločbo Ustavnega sodišča, kaj se bo odločilo. Ali pa Levice, da črtamo te računovodje ven iz ZIPRS-a in potem vložimo v ponedeljek novelo in pridemo do istega rezultata. Zato jaz upam, da smo vsi skupaj tu notri odgovorni, da to zadevo rešimo v prid računovodskih servisov.
To je to. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Mag. Bojana Muršič, izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa.
Še enkrat sem se želela oglasiti, kajti želela bi se oglasiti še pri 5.a členu, ki govori, kolegica je sicer že povedala, da Socialni demokrati podaljšamo daljše časovno obdobje za oddajo poročil računovodskim servisom za tri mesece, kajti edino to se nam zdi relevantno. Kriza je naredila svoje. Računovodski servisi imajo bistveno več dela kot so ga imeli v preteklih obdobjih, kljub temu, da je državna sekretarka povedala, da je na AJPESU že več kot polovica oddanih poročil, se je potrebno zavedati, da posamezni subjekti niso prinašali poročil pravočasno in enostavno so sedaj v eni veliki zagati računovodski servisi, ki delajo ne samo 12, 16, 18 ur celo 20 ur na dan in enostavno ne zmorejo pripraviti vseh teh poročil. Zato se nam zdi izjemno pomembno, da bi se ta rok podaljšal za tri mesece. Seveda absolutno tudi lahko oddajo prej, v kolikor pač utegnejo. Ampak verjemite mi, da v času PKP-jev, ki jih pač morajo tudi upoštevati in poročila oddajati, je edino neko daljše časovno obdobje relevantno,

21. TRAK: (SC) – 11.40

(nadaljevanje) da lahko nekako spravijo te zadeve tako čez kot je pač možno, se pravi, če bi to dali v ZIPRS je to najhitreje in najbolj možno tudi izvesti, zato se nam zdi res pomembno, da bi nas slišali oziroma slišali računovodske servise. Jaz verjamem, da je situacija drugačna kot je bila lansko leto meseca marca, ko smo v bistvu bili v totalnem lock down, ampak kljub temu se moremo zavedati, da je situacija pa letos še slabša, kajti tako kot je bilo že povedano 8 PKP, osem teh zadev pri oddaji raznoraznih zahtev, ki izhajajo iz tega povzroča izjemno velike obremenitve računovodskim servisom.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Janez Moškrič, izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Bom čisto kratek sem se že prej oglasil na to temo sedaj, ko je pa konkretno. Mislim, da vsi veste ali pa ne veste očitno kako je s to oddajo poročil v normalnem času. Podjetja pretroskamo smo pretroskali tisto dokumentacijo za preteklo leto tja do 20. januarja, potem so se računovodje ukvarjali najprej s tistim preteklim DDV in potem oni šele začnejo nekako prve dni v februarju z našimi končnimi obračuni se pravi, da so imeli v normalnem času nekako dobre 50 dni časa sedaj pa letos, zaradi nekaj več teh sprememb, ko so morali za posameznika poleg dopusta, bolniške še obračunati še kakšno koriščanje državne pomoči v zvezi s PKP pa smo jim ta rok podaljšali za 30 dni, kar je popolnoma razumno in imam tudi odzive računovodij, da so s tem 30 dni zadovoljni in glede na katerega datuma smo danes ni časa za prenos, ker bomo že tako naredili pravno praznino 1., 2., 3. aprila preden bo zakon v Uradnem listu tega, ki ga bomo danes sprejeli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 5.b člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 5.c člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Razpravo zaključujem.
V razpravo dajem amandma Poslanske skupine Levica k 5.č členu. Želi kdo razpravljati? Andreja Zabret. Izvolite, imate besedo.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Jaz bi samo na kratko. Finančna situacija v državnem proračunu je tudi odvisna od dobro pripravljenih letnih poročil, ki jih oddajo podjetja, zato bi bilo res lahko od Vlade toliko bolj odgovorno, da bi pravočasno odreagirala in računovodje uslišala in jim rok podaljšala že recimo v januarju, kjer bi lahko samo z novelo PKP 7 podaljšala rok za eden mesec ali dva. Tudi mi smo dobili odzive od naših računovodskih servisov, da so generalno zadovoljni z enomesečnim podaljšanjem roka, vendar največji problem je, ker je to vse zadnji zadnji zadnji moment. Če se mogoče še na številke obrnem. Recimo Fiskalni svet je v zadnjem poročilu za mesec marec povedal, da je neposredni učinek covid ukrepov na saldo državnega proračuna v prvih dveh mesecih letos znašal 538 milijonov. Glavnina učinka je na strani odhodkov in sicer 522 milijonov in to predstavlja že 70 odstotkov s proračunom predvidenih covid odhodkov za celo leto 2021, ki je predvideno 774 milijonov. Se pravi, da ste vi že v prvih dveh mesecih že skurili vse, kar ste imeli predvideno za covid odhodke to so pač zelo alarmantne številke, zato tudi v ZIPRS-u predlagate

22. TRAK: (AB) – 11.45

(nadaljevanje) prerazporeditev sredstev iz EU, kar pomeni, da boste enostavno imeli spet bianco menico za razporejanje EU sredstev na covid stroške. Namreč še celo leto imamo pred nami, pred sabo in je to res pač velika težava kako je s temi sredstvi.
Praktično bi bilo bolje, da bi predlagali, prinesli v Državni zbor rebalans, pa da imamo odkrite številke pred sabo pa da vidimo kje smo. Na to tudi opozarja v bistvu Zakonodajno-pravna služba, kjer pravi – kdo bo ugotavljal kako utemeljeno je pričakovanje, da bo ukrep sofinanciran s strani EU. In ker gre tu lahko za arbitrarno presojo, ne vem, kdo bo to presojal. To boste vi na Ministrstvu za finance presojali ali kako, gre to tudi za nasprotja načela pravne države in tu zopet govorimo o vladavini prava, kar že pravzaprav cel, že včeraj in danes govorimo kar se samega ZIPRS-a tiče, da imamo tu velike težave.
Tako da bi tle opozorila tudi na to zadevo. To je to.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosila Državna sekretarka, mag. Kristina Šteblaj.
Izvolite.

MAG. KRISTINA ŠTEBLAJ: Hvala lepa za besedo.
Gospa poslanka, o tem sva mislim da imeli debato že tudi na Odboru za finance. Utemeljeno pričakovanje se zlasti nanaša na načrt za okrevanje in odpornost. Veste, da smo šele februarja dobili uredbo oziroma je bila sprejeta na ravni EU-ja uredba, ki je natančneje določila kaj vse mora ta načrt vsebovati. Zdaj potekajo, da rečem finalna piljenja tega dokumenta, ki ga moramo Evropski komisiji predložit do konca aprila. To pomeni, da z Evropsko komisijo smo na strokovni ravni ves čas v usklajevanju, kar pomeni, da za določene stvari že v tem trenutku lahko zelo, zelo upravičeno pričakujemo, da bodo lahko sfinancirane iz sredstev načrta za okrevanje.
V tem trenutku odločitve končne seveda še nimamo, ker Evropska komisija bo predvidoma potrjevala te načrte tam nekje v juniju mesecu. Glede na to, da so upravičeni stroški vsi stroški, ki nastajajo od februarja lanskega leta, mislim, da je to dosti utemeljeno pričakovanje, če je s komisijo na strokovni ravni določena stvar usklajena, da to lahko naredimo. Poleg tega v protikoronskih paketih je bilo v marsikaterem členu izrecno napisano, da se za financiranje določenih ukrepov lahko uporabljajo bodisi sredstva državnega proračuna ali pa EU, sofinanciranja z EU sredstvi.
Naslednja stvar, Evropska komisija je že v lanskem letu za obdobje obstoječe finančne perspektive dovolila določene prerazporeditve med prvotno potrjenimi nameni na namene, ki se tičejo odpravljanja in omilitve posledic covid. Vse to so stvari, ki so toliko daleč že, da jih lahko zdaj že z dosti veliko gotovostjo rečemo, da bodo upravičene. V tem trenutku seveda še niso in to je to.
Kar se tiče rezerve, ki ste jo omenjali; vi veste, da je bil proračun za letošnje leto, če govorimo samo v letošnjem proračunu, sprejet preden so bili še trije protikoronski paketi sprejeti. Že takrat je bilo veliko govora o tem, da imamo preveč rezerve, pa se je izkazalo, kot ste tudi sami ugotovili, da jo nismo imeli preveč. Poleg tega v lanskem letu smo ves čas zelo transparentno do zadnjega konta, do zadnjega centa poročali kaj počnemo s temu prerazporeditvami za covid ukrepe in enako imamo nastavljeno v letošnjem letu. Po posameznih protikoronskih zakonih, po posameznih členih koliko je bilo realizacije. Tudi na poslanska vprašanja smo že odgovarjali s temi podrobnimi tabelami in kadarkoli jih boste pač želeli, jih lahko še dodatno … te tabele se dnevno ažurirajo.
Tako da skrbi, da bo netransparentna poraba pač mislim, da ni upravičena.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 5.d člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov za novi 5.e člen. Želi kdo razpravljati?

23. TRAK: (TB) – 11.50

(nadaljevanje) Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanjem.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV, v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, Mateji Ribič, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.

MATEJA RIBIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Temeljni razlog za pripravo Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, je prenos direktive Evropske unije v nacionalni pravni red, in sicer direktive 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 11. maja 2016, o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk / nerazumljivo/.
Gre za tako imenovano prenovitveno direktivo, s katero se nadomeščata do sedaj veljavni direktiva Sveta 2004/114/ES, z dne 13. decembra 2004, o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namen študija, izmenjavo učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela in direktiva Sveta 2005/71, z dne 12. oktobra 2005, o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav, za namene znanstvenega raziskovanja. V tem kontekstu velja izpostaviti ureditev nove EU sheme pripravništev, s strani državljanov tretjih držav, z ustrezno izobrazbo, višja ali visokošolska izobrazba.
Druge predvidene spremembe in dopolnitve so delno redakcijske narave oziroma z njimi odpravljamo določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale bodisi pri zaposlovanju tujcev na slovenskem trgu dela, bodisi pri izvajanju Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Med temi lahko po pomembnosti izpostavimo naslednje spremembe in dopolnitve zakona in sicer, v zvezi z zaposlovanjem tujcev, neposredno iz evidence brezposelnih oseb, se zaradi ugotovljenih zlorab sistema v praksi, to je, ko so delodajalci po devetih mesecih svoje delavci odpuščali, po treh mesecih pa ponovno zaposlovali.
Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je tovrstna praksa optimizacija stroškov s strani delodajalcev, v času, ko ni sezone, neupravičena in predlaga dopolnitev, da olajšava pri zaposlovanju iz evidence brezposelnih oseb, brez preverjanja pogojev iz prvega odstavka 17. člena, velja le za tista podjetja, ki v zadnjih štirih mesecih pred to zaposlitvijo, niso odpuščale iz poslovnih razlogov. Na novo se določa možnost umika soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, v primeru, da dalj časa trajajočega obdobja, ko tujec ni vključen v sistem socialnega zavarovanja na podlagi svojega dela, to je 6 mesecev. Na novo pa se med razloge za izrek stranske sankcije, prepovedi zaposlovanja tujcev, določa nekatere ključne kršitve zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu delavcev, ter kršitve določb zakona, ki ureja trg dela, v zvezi z nezakonitim posojanjem delovne sile.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Za predstavitev poročila dajem besedo Tadeji Šuštar.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.
Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve

24. TRAK: (DAG) – 11.55

(nadaljevanje) in enake možnosti, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.
Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, vloženi amandmaji in predlogi za amandmaje odbora.
Predstavnica predlagateljev je kratko predstavila predlog zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da vloženi amandmaji upoštevajo njihove pripombe, razen pripombe k 2. členu.
Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki ga je na seji odbora predstavil njihov predstavnik. Komisija ugotavlja, da se s predlogom zakona odpravlja tudi že dlje časa trajajočo problematiko nezakonitega posojanja delovne sile drugim uporabnikom, ki se ga po novem lahko sankcioniralo v obliki stranske kazni, s prepovedjo zaposlovanja tujcev takšnim delodajalcem za nadaljnji dve leti od pravnomočnosti globe, izrečene v skladu z Zakonom o urejanju trga dela. Komisija je bila seznanjena, da je bil predlog zakona obravnavan in usklajevan v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, pri čemer je bila večina pripomb socialnih partnerjev na delovnih skupinah podprtih, zato predlog zakona podpira.
V razpravi, ki je potekala predvsem pri 1. členu predloga zakona, je bilo poudarjeno, da s prenosom direktive tudi Republika Slovenija sledi ciljem Evropske unije, s katerimi želi postati privlačnejša za državljane tretjih držav, ki želijo izvajati raziskovalno delo v EU, in njihove družinske člane. Prav tako se s predlogom zakona želi doseči izboljšanje in poenostavitev pogojev za vstop in prebivanje študentov, ki prihajajo v Republiko Slovenijo zaradi študija in izobraževanja. Večina razpravljavcev je menilo, da je novela dobro pripravljena in prinaša pomembne olajšave ter dopolnitve veljavne zakonodaje. Na novo ureja izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav in visokega šolstva ter zaradi študija ter uvaja nove vrste dovoljenj za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve za raziskovalce, ki so v Republiki Sloveniji zaključili raziskovalno delo, in drugo. Uvaja se tudi nova vrsta enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja pripravništva. Nekateri razpravljavci pa so menili, da novela poslabšuje položaj tujcev, Vlada pa tako kaže brezbrižnost do usod delavcev, ki tu delajo in so podvrženi drugorazredni obravnavi. Po njihovem mnenju se na tem področju dogaja ogromno kršitev, delavci pa so na milost in nemilost prepuščeni nezakonitim praksam in niso zavarovani. Izpostavljena sta bila 4. in 10. člen. Ob tem je bilo poudarjeno, da je prav 10. člen najbolj problematičen del novele, saj uvaja prekinitev pravic za delavce, ki niso bili vključeni v socialno zavarovanje. To pomeni, da lahko delavec izgubi pravico do bivanja, ker bo delodajalec kršil zakonodajo. Izpostavljenih je bilo nekaj vprašanj, med drugim, začasna odpuščanja, zakaj sankcija ni avtomatična, spremembe glede umika soglasja, delo varušk au pair in drugo. K 10. členu je bil s strani Poslanske skupine Levica predlagan amandma odbora, s predlogom za črtanje člena, ki pa ga odbor ni sprejel.
Na vsa vprašanja je predstavnik ministrstva podal izčrpna pojasnila in poudaril, da so bile spremembe in dopolnitve pripravljene na podlagi opozoril iz prakse, na katero opozarjajo tako sindikati kot tudi inšpekcijske službe, ter zaznav zlorab sistema s strani Zavoda za zaposlovanje.
Odbor je sprejel vložene amandmaje in svoj amandma. Pripravljen je dopolnjen predlog zakona.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak. Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Spoštovani in spoštovane!

25. TRAK: (SC) – 12.00

(nadaljevanje) Predlagatelj novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev predlaga spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje, katerih namen je prenos Evropske direktive, ki ureja pogoj za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva ali prostovoljnega dela. S prenosom direktive se v slovensko zakonodajo tako uvaja nova ureditev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje, zaradi opravljanja dela na področju raziskav in visokega šolstva, izdajo za začasno prebivanje, zaradi študija ter uvedbe nove vrste dovolj za začasno prebivanje, zaradi iskanja zaposlitve za raziskovalce, ki so zaključili raziskovalno delo ali študente, ki so v zaključku študija na visokošolskem zavodu. Uvaja se tudi nova vrsta enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, zaradi opravljanje pripravništva. Poleg tega predlagatelj tudi predlaga različne popravke trenutno veljavnega zakona, ki temeljijo na podlagi izkušenj iz prakse v povezavi z zaposlovanjem tujcev ter urejanjem enotnega dovoljenja za bivanje in delo v Republiki Sloveniji. Tako se na primer predlagajo rešitve na področju preprečevanja nezakonitega posojanja delovne sile drugim delodajalcem, delo na črno pri tujcih in spoštovanju Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki bodo olajšale inšpekcijski nadzor Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Na potrebo po primernih zakonskih rešitvah na omenjenih področjih je namreč Inšpektorat za delo že večkrat opozoril v svojih rednih letnih poročilih. Spoštovani, Socialni demokrati v predlagani noveli zakona ne bomo nasprotoval saj menimo, da prinaša posamezne ustrezne zakonske rešitve, ki so se izkazale za nujno potrebne pri praksi pri nadzoru zaposlovanja tujcev ter izdajanju enotnega dovoljenja za delo in bivanje v Republiki Sloveniji. Poleg tega ocenjujemo, da novela korektno prinaša rešitve Evropske direktive v slovensko zakonodajo.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dober dan!
Delavka in delavec sta tista, ki ustvarjata. Demokratična družba, njun prispevek k razvoju in napredku ter ustvarjanju splošne blaginje razume in ustvarja pogoje, da sta delavec in delavka dobrobiti razvoja napredka splošne blaginje tudi sama vzajemno deležna, ko ustvarjata, prispevata skupnosti, če se v delovnem procesu kaj zaloma pa je skupnost tista, ki delavki in delavcu pomaga z drugimi besedami civilizirana družba in socialna država. Vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev tega preprostega dejstva žal ne razume sebe torej državo postavlja na mesto odločevalca, do katerega od delavcev bo, potem ko je sam prispeval za družbeno blaginjo solidarna in do katerega ne. Faktor pri odločitvi je tokrat neslovenski potni list delavca. Vlada v spornem členu zakona na novo določa umik soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo v veljavnem enotnem dovoljenju za prebivanje in delo v primeru, če delavec že več kot 6 mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja s tem se uvaja problematični mehanizem za predčasno prekinitev enotnih dovoljenj za delo in prebivanje in s tem predčasno razveljavitev pravice sploh do bivanja v Sloveniji za državljane tretjih držav. Samo dejstvo, da delavec ni vključen v socialna zavarovanja ne bi smel biti razlog, da se mu odvzame edina možnost, da se v zavarovanje vključi. Razlogi zakaj nekateri delavci niso vključeni v socialna zavarovanja so lahko namreč različni. Lahko jih v sistem socialnih zavarovanj ni vključil delodajalec oziroma jim delodajalec ni vplačeval prispevkov. Tudi če delavec ne bo vključen v socialna zavarovanja po krivdi delodajalca se bo to obdobje ne vključitve vseeno štelo v predlagano šest mesečno obdobje torej delavec bo z izgonom plačal za grehe delodajalca. Ne vključeno v socialno zavarovanje je lahko tudi posledica tega, da je delavcu potekla pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost ali pa, da do nadomestila sploh ni bil upravičen in je bil torej iz socialnih zavarovanj izključen z dnem, ko ga je delodajalec odpustil. V nekaj mesecih lahko tuji delavec najde novega delodajalca, a zaradi dolgih postopkov, ki so povezani z urejanjem enotnega dovoljenja, ki je pogoj za vključitev v socialna zavarovanja lahko preteče nekaj časa, da se zakonito zaposli. Izgon tujih delavcev, ki si poskušajo najti delo in si urediti vse potrebne papirje medtem, ko ne prejemajo nikakršne pomoči s strani države, čeprav so plačevali prispevke in davke v Sloveniji je socialno krivičen ukrep. Vlada bi tujim delavcem predčasno

26. TRAK: (NB) – 12.05

(Nadaljevanje) prekinila dovoljenje za delo in bivanje namesto, da bi vzpostavila pogoje, da bi ti delavci našli novo zaposlitev oziroma hitreje in bolj enostavno prišli do dovoljenja, ko delodajalca že imajo. Prihajalo bo do primerov, ko bodo delavci imeli delodajalca, papirjev pa zaradi počasnih postopkov ne. Vladni ukrepi izgona delavcev tujcev se bo tako izvršil tudi, ko bodo tuji delavci že našli delo, a bodo čakali na pridobitev dovoljenja za delo in bivanje, za predčasno razveljavitev njihovih dovoljenj, torej ni nobene potrebe. Ker spornega člena z amandmaji ni več mogoče črtati iz predloga zakona, v Levici zato predlagamo zamaknitev uveljavitve ukrepa na letu 2025. S tem bo omogočeno, da se sporna določba v umestnem času izbriše iz Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Temu namenu sledi naš danes vloženi amandma. Vlada Janeza Janše je v zadnjih mesecih v zakonodajni postopek poslala več zakonov, ki spreminjajo pogoje za prihod in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Skupna značilnost vseh teh predlogov je poslabšanje pogojev za bivanje in delo tujca ter njegove družine. V Levici ostro nasprotujemo sistematičnemu poslabšanju pogojev za delo in za prebivanje tujcev delavcev v Sloveniji ter s tem povezanim poslabšanjem njihovega socialnega položaja. Vlada Janeza Janše je s sistematičnim izgonom tujcev in njihovih družin uresničuje svojo sovražno retoriko do tujcev, ki se ji moramo upreti na vseh ravneh družbe.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IZGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Tadeja Šuštar bo predstavila stališče poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala še enkrat za besedo in vse lepo pozdravljam.
Novela zakona, ki jo obravnavamo, prenaša predvsem direktivo Evropske unije v našo zakonodajo. Z njo bo Slovenija postala privlačnejša za raziskovalce, izvajalce raziskovalnega dela in njihove družinske člane. Predlog novele zakona poenostavlja pogoje za vstop in prebivanje študentov, ki prihajajo v Slovenijo zaradi študija in izobraževanja ter odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri zaposlovanju tujcev na slovenskem trgu. Uvaja se nova vrsta enotnega dovoljenja za prebivanje in delo in sicer enotno dovoljenje zaradi opravljanja pripravništva. To se izda na podlagi soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki preveri ali ima tujec sklenjen sporazum o opravljanju pripravništva s pravno ali fizično osebo, ki gosti pripravnika, preveri dokazila o stopnji višješolske ali visokošolske izobrazbe pridobljene v dveh letih pred dnevom vložitve prošnje oziroma dokazilo o vpisu na študij, ki mu omogoča pridobitev višješolske ali visokošolske izobrazbe. Ustrezno oddajanje obračunov davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in davčni dolg subjekta gostitelja ter program za opravljanje pripravništva. Prvo enotno dovoljenje se izda za čas opravljanja pripravništva oziroma največ za eno leto. Po predlogu bo zamenjava delovnega mesta pri istem delodajalcu zamenjava delodajalca ali sklenitev nove pogodbe civilnega prava možna le na podlagi novega enotnega dovoljenja, ki se izda na podlagi novega soglasja zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev se odpravljajo pomanjkljivosti zakona, ki so se pokazale v praksi, ker se zaznava zlorabe sistema, delodajalec predvsem v gradbeništvu delavce odpusti ko ni sezone in ga po koncu prejemanja nadomestila do katerega je delavec upravičen, ponovno zaposli. Zato se uvaja nov pogoj, olajšava pri zaposlovanju iz evidence brezposelnih oseb brez preverjanja pogojev velja le za tista podjetja, ki v zadnjih štirih mesecih pred to zaposlitvijo niso odpuščala iz poslovnih razlogov. Poleg tega predlog določa tudi stransko kazen poleg globe za delodajalce, ki nezakonito napotujejo svoje delavce k drugemu delodajalcu brez ustreznih dovoljenj. Takim delodajalcem bo lahko Zavod za zaposlovanje prepovedal zaposlovanje tujcev za dve leti. Za zaščito varnosti in zdravja tujih delavcev pa se na novo določa tudi prepoved zaposlovanja tujcev v primeru pravnomočnih kršitev Zakona o varnosti in zdravja pri delu, na primer, če delodajalec

27. TRAK: (VP) 12.10

(nadaljevanje) delavcem ne zagotavlja ustrezne varovalne opreme. Kot vemo, se tudi v Sloveniji pojavlja večji porast brezposelnosti v zimski sezoni, kar je zelo negotovo za delavca, saj je tri mesece brez zaposlitve, brez varnosti. Prepričani smo, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, zagotovo pa mora imeti delodajalec možnost odpustiti slabega delavca. Želimo ustvariti delovnopravno zakonodajo, ki bo delodajalcem dajala več manevrskega prostora v primeru nezadovoljstva z delavcem, vendar hkrati delavcem ponujala visoko stopnjo varnosti.
Močno gospodarstvo pomeni več sredstev in manj socialnih problemov. Podpiramo evropske standarde varovanja pravic delavcev, in ta novela prenaša evropsko direktivo v slovensko zakonodajo. Delavci morajo za svoje delo dobiti pošteno plačilo, njihova zaposlitev jim mora nuditi ustrezno raven varnosti in stabilnosti. Ta novela to dobro ureja, zato jo bomo v Novi Sloveniji – krščanskih demokratih podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani.
Cilj predloga novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je olajšanje zaposlovanja tujcev, ki so v Sloveniji doštudirali ali opravljali naloge raziskovalca. Prav tako odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri zaposlovanju ostalih tujcev. S sprejemom zakonske novele bo Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesla določila prenovitvene evropske direktive iz leta 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov. Na podlagi zavez iz omenjene direktive novela predvideva ureditev novih vrst enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Tako se na novo določa izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve raziskovalca, ki je v Sloveniji zaključil raziskovalno delo, in študenta, ki je v Sloveniji zaključil študij na visokošolskem zavodu. Obenem se ureja tudi izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela ali opravljanja pripravništva. Predlog zakona vnaša tudi odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki so se izkazaler v praksi pri izvajanju zakona. Ministrstrvo za delo, družino, socialne zadeve je opozorilo na sistemski odstop od prvotnega namena te določbe, saj so nekateri delodajalci, zlasti na področju gradbeništva, v času, ko ni dela, začeli odpuščati delavce, ki imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, po izteku nadomestila pa so jih isti delodajalci zaposlili nazaj brez preverjanja pogojev. Predlagatelj meni, da je takšna praksa neupravičena, zato bo olajšava pri zaposlovanju iz evidence brezposelnih oseb brez preverjanja pogojev veljala le za tista podjetja, ki v štirih mesecih pred to zaposlitvijo niso odpuščala iz poslovnih razlogov. Na novo se določa tudi možnost umika soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo k veljavemu enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo ali vpisni odobritvi v primeru dalj časa trajajočega obdobja.
V poslanski skupini se delno strinjamo s predlagateljem, da vključenost v sistem socialnega zavarovanja pomeni, da tujci namena svojega prebivanja ne uresničujejo, saj formalno niso zaposleni, kar lahko vodi v delo na črno. Kljub temu pa moramo pritrditi dejstvu, ki je bilo izpostavljeno tudi na matičnem odboru v obravnavi tega predloga, da razlogov za nevključenost v socialno zavarovanje je lahko več. Eden najbolj očitnih in verjetnih je plačilna nedisciplina delodajalcev
28. TRAK: (SB) – 12.15

(nadaljevanje) najbolj očitnih in verjetni je plačilna nedisciplina delodajalca ali pa zamude pri postopkih pridobivanja dovoljenj soglasij. V obeh primerih delavec ni kriv za situacijo ne vključenosti v zavarovalni sistem, zato je kaznovanje delavca z umikom soglasja po naši oceni nepravična. Če strnem. Slovenija s predlogom novele zakona, ki je pred nami, prvenstveno sledi cilju, da bi EU postala privlačna za državljane tretjih držav, ki želijo izvajati / nerazumljivo/ raziskovalno delo, hkrati pa želi doseči izboljšanje in poenostavitev pogojev za vstop in prebivanje tistih, ki prihajajo v Slovenijo, da bi študirali in se izobraževali. V poslanski skupini SAB predlogu sprememb ne bomo nasprotovali. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratičen stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Veseli me dejstvo, da je na svoji 27. redni seji Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo vendarle sprejel novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, katerega vsebina je bila aktualna že kar nekaj časa. Naj spomnim, da je vsebina predlogov v večjem delu enaka vsebini, ki jo je imela v delu že prejšnja koalicija, katere sestavni del je bila tudi Poslanska skupina DeSUS. Prav tako me zelo veseli, da je bil zakon poslan v medresorsko usklajevanje in da je bil izveden socialni dialog tako v času prejšnje kot sedanje aktualne vlade. V času dolgotrajnega postopka sprejemanja te novele so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve prispele pripombe in predlogi dopolnitev, katere je ministrstvo skrbno preučilo ter nekatere manjše spremembe sprejelo, večino pa argumentirano zavrnilo. Temeljni razlog za pripravo novele je prenos direktive EU 2016/801 in gre za tako imenovano prenovitveno direktivo, s katero se nadomeščata do sedaj veljavni direktivi. Pri tem gre za prenos, pravilo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, programov izmenjav učencev ali izobraževalnih projektov in delo varušk v nacionalno zakonodajo. Nadalje se v predlagani noveli odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, s čimer se v Poslanski skupini Desus strinjamo. V skladu z opozorili zavoda za zaposlovanja in inšpektorata za delo se zakon izboljšuje primeroma v naslednjih točkah. Na novo se ureja zaposlovanje tujcev neposredno iz evidence brezposelnih oseb, uvaja se možnost umika soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo k veljavnemu, enotnemu dovoljenju za prebivanje, delo ali k pisni odobritvi v primeru, ko zavod ugotovi, da tujec že več kot 6 mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja, odpravlja še dlje časa trajajočo problematiko nezakonitega posojanja delovne sile drugim uporabnikom, ki se ga bo po novem lahko sankcioniralo v obliki stranske kazni, to je s prepovedjo zaposlovanja tujcev takšnim delodajalcem za nadaljnji dve leti. Za zaščito varnosti in zdravja delavcev migrantov se na novo določa prepoved zaposlovanja tujcev v primeru določenih pravnomočnih kršitev Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
V Poslanski skupini Desus menimo, da je novela dobro pripravljena in prinaša pomembne olajšave in dopolnitve veljavne zakonodaje, vsekakor pa je pripravljena z namenom zaščite delavcev. Glede na sprejete amandmaje je dopolnjeni predlog zakona dober, zato ga bomo v Poslanski skupini Desus soglasno podprli. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep dober dan vsem prisotnim tukaj v dvorani. Iz Evropske unije ponovno prihaja k nam multikulturno obarvana direktiva, ki korak za korakom sledi globalnemu načrtu razvrednotenja nacionalnih držav. V Bruslju bi seveda radi našo Slovenijo naredili privlačnejšo za tujce, ki prihajajo iz tretjih držav. Prinašajo se tudi nova pravila o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev in izobraževalnih projektov in dela varušk. Kot da nimamo zaradi mednarodne taktirke Slovenijo že dovolj privlačno za tujce.

29. TRAK: (TB) – 12.20

(nadaljevanje) Kaj pa naši, slovenski študentje? Raziskovalci in pripravniki? Ali ni potrebno narediti Slovenijo privlačno njim, ko pa nam sposoben kader tako rad beži v tujino? Zdaj bomo še dodatno skušali izboljševati in poenostavljati pogoje za vstop in prebivanje tujcev, prav tako pa tudi njihovih družin. Nič ni narobe s tem, da sposobni in – poudarjam -, sposobni tujci prihajajo k nam in potem tudi odidejo. Ne pa, da po dolgem in počez poskušamo čim bolj olajševati nekontrolirane prihode tujcev, medtem ko pa imamo toliko brezposelnih Slovencev, kvaliteten kader pa nam, kot že rečeno, odhaja v tujino.
Saj smo že dobili visoko kvalificiranega, talentiranega in izobraženega doktorja, sirijskega(?) brivca, katerega naši brezposelni slovenski frizerji zagotovo ne sežejo niti do kolen. Za razvoj in napredek naše domovine, bi sposobne ljudi iz tujine zagotovo vključili v sistem socialnega zavarovanja in jim nudili tudi državljanstvo. Če bi bil potencialni kader tujih študentov, raziskovalcev in pripravnikov za Slovenijo dober, bi bil tudi delodajalec z veseljem pripravljen tako osebo zaposliti, posledično pa bi ta oseba pripomogla k dobrobiti naše države.
Kvaliteten kader iz tujine bi bil v interesu vseh, da se jim omogoča prispevanju k dobrobiti Slovenije. Pravim, kvaliteten kader, ki bi prispeval, ne pa, da se bo zdaj kar tako, na široko, olajševalo in poenostavljalo pogoje za vstop raznoraznih prišlekov. V Evropski uniji že imamo dovolj programov, ki spodbujajo mobilnost študentov, znotraj Evropske unije, kot sta to, na primer, Erasmus in Erasmus+. Pametni, zagnani in talentirani slovenski študentje hodijo v tujini, istočasno pa se po evropski dikciji skušamo narediti Slovenijo bolj privlačno za tuje študente. Poleg tega, da je to v nasprotju z zdravo logiko, se sliši tudi kot dolgoročni, multikulturni načrt, za destabiliziranje nacionalnih držav, na kar pa v Slovenski nacionalni stranki nikakor ne moremo pristati.
Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Hm… Prej… Marijan Pojbič ne bo predstavil, potem? / oglašanje iz dvorane/ Okej.
Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
S Predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, se v notranji pravni red, skladno z načelom, vse na enem mestu, prenaša prenovitvena direktiva Evropske unije 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 11. maja 2016, o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk. Gre za tako imenovano prenovitveno direktivo, s katero se nadomešča že do sedaj veljavni direktivi Sveta 2004/14/ES, z dne 13. decembra 2004 in direktive Sveta 2005/71/ES, z dne 12. oktobra 2005, o posebnem postopku, za dodelitev stopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja.
Poglavitne rešitve o spremembah predloga zakona so; novost enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, ter dovoljenje za začasno prebivanje, izdaja dovoljenja za začasno prebivanje, zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve, za raziskovalca, ki je v Republiki Sloveniji zaključil raziskovalno delo in študenta, ki je v Republiki Sloveniji zaključil študij na visokošolskem zavodu, izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela, nova vrsta enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, in sicer, izdaja enotnega dovoljenja, zaradi opravljanja pripravništva.
Cilji sprememb zakona pa so; Slovenija želi postati privlačnejša za državljane tretjih držav, ki želijo izvajati raziskovalno delo v Sloveniji in njihove družinske člane. Doseči se želi izboljšanje in poenostavitev pogojev za vstop in prebivanje študentov, ki prihajajo v Republiko Slovenijo zaradi izobraževanja. Potem so tukaj še spremembe in dopolnitve, ki so delno redakcijske narave.

30. TRAK: (AB) – 12.25

(nadaljevanje) Z njimi se želijo odpraviti določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri zaposlovanju tujcev na slovenskem trgu dela pa tudi pri izvajanju zakona. Med temi so naslednje spremembe in dopolnitve. Sprememba v zvezi z zaposlovanjem tujcev, neposredno iz evidence brezposelnih oseb zaradi ugotovljenih zlorab sistema in pridobivanja olajšave za nove zaposlitve v praksi. Dogajalo se je, da so delodajalci po devetih mesecih dela delavca odpustili, po treh mesecih pa spet zaposlili. Tako so delodajalci, ki na primer pozimi ne morejo izvajati storitev, optimizirali stroške, kar je bilo neupravičeno. Zato se predlaga dopolnitev, da olajšava pri zaposlovanju iz evidence brezposelnih oseb brez preverjanja pogojev iz prvega odstavka 17. člena velja le za tista podjetja, ki v zadnjih štirih mesecih pred to zaposlitvijo niso odpuščala iz poslovnih razlogov.
Evropska unija je urejena skupnost in v Slovenski demokratski stranki se tega zavedamo in želimo, da se tako na trgu dela, kot tudi na področju prebivališča tujcev naredi red, tako kot je to v Evropski uniji. Več rešitev v tem predlogu sprememb zakona sledi predlogom in dosedanjim izkušnjam s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, predlogom in izkušnjam Inšpektorata Republike Slovenije za delo in seveda tudi ima jasen cilj, da se slovenskim delodajalcem, ki dejansko pravično plačujejo, pravično zaposlujejo in seveda tudi ne iščejo lukenj v zakonih, zagotovi pravično in nadzorovano koriščenje bonitet na račun javnih sredstev za zaposlitev brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo spremembe in dopolnitve Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Andreja Zabret bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Ključni cilj novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je prenos evropske direktive, s katero bi tudi naša država zasledovala cilj postati bolj privlačna za tiste državljane tretjih držav, ki bi v Evropski uniji želeli izvajati raziskovalno delo in tudi njihove družinske člane. Poleg tega naj bi se z novelo poenostavili in izboljšali pogoji za vstop in bivanje tujih študentov. Na novo se urejajo vrste enotnih dovoljenje za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje in sicer se na novo določa izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalce, ki so v naši državi zaključili raziskovalno delo in za študente, ki so pri nas zaključili študij.
Poleg tega se določa tudi izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljnega dela in novo vrsto enotnega dovoljenja za bivanje ter delo zaradi opravljanja pripravništva. Novela naslavlja tudi nekatere probleme, ki so se pojavili v praksi. S tem namenom se med drugim določa prepoved zaposlovanja za delodajalce, za katere bo pravnomočno ugotovljeno, da tuje delavce zaposlujejo zaradi nezakonitega posojanja drugim uporabnikom. Nadalje se predpisuje tudi prepoved zaposlovanja tujih delavcev v primeru določenih pravnomočnih kršitev Zakona o varnosti in zdravja pri delu.
Slednje je pomembno, saj se na tem področju dogaja ogromno kršitev, na kar opozarja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Številni delodajalci tujim delavcem namreč ne zagotavljajo osnovnih in ključnih pogojev za varnost in zdravje pri delo zaposlenih tujcev. Omenjene spremembe zakona v poslanski skupini Liste Marjana Šarca pozdravljamo, saj menimo, da moramo posebno pozornost nameniti zaščiti tujih delavcev, tako pri preprečevanju izkoriščanja tuje delovne sile s strani nekaterih delodajalcev, kot tudi pri zagotavljanju o varnosti in zdravja pri delu.
Vendar pa zakon prinaša tudi vprašljivo določbo, s katero se tujim delavcem, za katere Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ugotovi, da več kot šest mesecev niso vključeni v sistem socialnega zavarovanja na podlagi opravljanja dela ali samozaposlitve, umakne soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo k veljavnemu enotnemu dovoljenju.
Vlada sicer meni, da naj bi bilo to potrebno zaradi zaznanih praks, ko tuji delavci

31. TRAK (VI) 12.30

(Nadaljevanje) namena svojega prebivanja ne uresničujejo, saj formalno niso zaposleni ali samozaposleni. To pa naj bi pomenilo, da nimajo lastnih prihodkov za preživljanje ali pa opravljajo delo na črno. Pa vendar v praksi neplačani prispevki ne pomenijo nujno zgolj delo na črno ali pa dejstva, da delavec nima sredstev za preživetje. Lahko, da mu prispevkov ni plačal delodajalec ali pa ima delavec izbranega delodajalca, vendar zaradi dolgotrajnih postopkov še ni formalno zaposlen. Zaradi nove določbe pa bi mu predčasno prekinili dovoljenje zadelo in bivanje. Takšen ukrep se nam v Listi Marjana Šarca ne zdi primeren, zato podpiramo dopolnilo s katerim se uveljavitev omenjenega ukrepa zamakne. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju.
V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Kolega Primož Siter.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Dober dan še enkrat!
Jaz bi v svoji razpravi spregovoril o splošnih nekih smernicah predloga, ki je na mizi in torej, kot rečeno, o amandmaju, ki ga v Poslanski skupini Levica predlagamo za to, da se nekatere nedopustnosti vladnih politik, ki se zrcalijo tudi skozi ta predlog torej izničijo oziroma omehčajo vsaj.
V povzetku predlog, ki je na mizi, ukinja enotno dovoljenje za bivanje delavcu tujcu, če ta šest mesecev ni bil vključen v socialna zavarovanja. Torej, če je delavec tujec v Sloveniji šest mesecev ni imela plačanih prispevkov mora iti, po domače povedano. Poleg neke, čisto rečem, idejno politične očitne gonje proti tujcem, proti vsem kar je tujega, proti naraščajočem nacionalizmu in fragmantaciji oziroma razdeljevanje v vladni politiki do katere sem v tem delu, seveda, zelo kritičen, sta tukaj dva problema, ki ju je treba izpostaviti in sta bistveno bolj tehnične narave oziroma po domače rečeno, ne pijeta vode v sami realizaciji. Najprej, vprašanje sploh kakšna je razlika med delavcem tujcem na eni strani in delavcem domačinom, da rečem. Delavec tujec je v Sloveniji prispeva svoje delo, prispeva soj čas, prispeva svoje roke ali glavo, znanje, veščine, izobrazbo, prispeva v to, da se ustvarja neka družbena blaginja. Tukaj prispeva tudi v državno blagajno, plačuje davke, kupuje v slovenskih trgovinah, kupuje pri slovenskih kmetih. Skratka, živi, dela in prispeva v Republiki Sloveniji. Na drugi strani je delavec domačin, ki v slovensko blaginjo, da rečem, prispeva svoje roke, prispeva svojo glavo, prispeva svoje veščine, svojo izobrazbo, prispeva svoje znanje, kupuje v slovenskih trgovinah, kušuje pri slovenskih kmetih, plačuje davke, prispeva torej na vse načine, na katere delavec lahko, državljan lahko prispeva. Vprašanje, ki se pojavi: kakšna je mesto enega in drugega v družbi je, kakšna je njuna razlika? Kakšna je razlika med tema dvema delavcema? Ni je. Nikakršne razlike ni. Bistveno večja razlika kot med njima, ki je torej ni, je razlika med njima skupaj in sistemom, ki stoji nad njima in izkorišča njuno delo, izkorišča njune roke, glave, znanje in tako naprej. Ampak da se ta sistem vzdržuje je pa seveda ključnega pomena, da se tudi ta delavska fronta razdeljuje in fragmantira, pri čemer vidim podnapis tega predloga, ki z drugimi besedami pravi, da eni so vredni, da bivajo, da uživajo v blaginji, ki jo sami ustvarjajo, v rezultatih skupnega dela, drugi pa ne. Razlika je pa zopet samo pasoš. In to razumem tudi kot ne generalni podnapis tega predloga.

32. TRAK: (DAG) – 12.35

(nadaljevanje) Druga stvar, kolegice in kolegi, ki je pa zelo tehnične narave in ki govori o ukinjanju enotnega dovoljenja za bivanje delavcu tujcu, če ta 6 mesecev ni bil vključen v socialna zavarovanja, oziroma o izgonu delavca tujca iz države, če 6 mesecev za njega ni bilo plačanih prispevkov, je pa naslednja, zelo tehnična. Da delavec tujec nima plačanih prispevkov, za to obstaja tisoč razlogov. S prstom ne gre kazati na njega, kot ne gre kazati s prstom na delavca domačina, če nima plačanih prispevkov, ampak je, čez palec odmerjeno, največkrat za to, da delavec nima plačanih prispevkov, kriv – kdo? – delodajalec. Že na zemljevidu kršitev delovnopravne zakonodaje pri delavcih domačinih imamo zelo dolge sezname delodajalcev, ki zaradi svoje nesposobnosti ali pa svojega pohlepa ali zaradi ne vem česa, nerazumevanja delovnopravne zakonodaje, delavcem, prvič, ne vrednotijo njihovega dela pravično, drugič, ne poskrbijo za njihovo zdravstveno, socialno, pokojninsko varnost. Kaj šele pri delavcih tujcih, ki pa, vemo, da se mogoče v tujem okolju, slovenskem, težje znajdejo in težje manevrirajo po tem zemljevidu delovnopravne zakonodaje. In kar tu vidimo, torej, kaznovanje delavca tujca z izgonom zaradi grehov njegovega delodajalca, je nekaj, kar enostavno ni fer oziroma ne more nasrkati delavec zaradi grehov, ki jih je zagrešil nekdo drug. Da delavec nima plačanih prispevkov, je lahko razlog, recimo, tudi to, da je delal v Sloveniji, pa je delo izgubil. Ali pa če gre zgodba naprej, če ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost – pazite, kar se lahko zgodi v primerih, in to se dogaja pogosto, o čemer poročajo in pričajo tudi predstavniki sindikatov in delavske svetovalnice, kar se rado zgodi, da delavec ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost -, je to, da delodajalec zvijačno z delavcem sklene, v navednicah, »sporazumno« oziroma »pogodbo o sporazumni odpustiti« ali kakorkoli se temu tehnično reče. In potem je delavec zopet brez vsega, brez plačanih prispevkov, kriv je pa nekdo drug, in njemu teče doba 6 mesecev brez prispevkov, ki bo na eni točki potekla in bo lahko zopet izgnan. Podobno tudi, če mu je potekla pravica do denarnega nadomestila in tako naprej. Skratka, scenarijev oziroma razlogov, zakaj lahko pride do tega, je tisoč in pri niti enem od njih ne moremo pokazati s prstom na delavca. Je pa tu še en absurden scenarij. Recimo, da imamo delavca tujca, ki je v Sloveniji, torej, ima pridobljene in vse papirje urejene, enotno dovoljenje za bivanje, in deloma urejeno, izgubi službo, išče delo, je uspešen, najde delo, si uredi vse, kar je treba, oziroma ne, da si uredi, ureja papirje, ampak je državna birokracija tako mučna, tako dolgotrajna, in to kolesje melje in melje in melje toliko časa, da teh 6 mesecev poteče. In je zopet za greh nečesa drugega, torej državne birokracije, kriv delavec sam, teh 6 mesecev mine in mora oditi. Ti postopki so povsem prepočasni. Zopet stvar, na katero opozarjajo tako sindikati kot Delavska svetovalnica. In zdaj jaz tu izrekam svojo skrb ali pa svoj strah,

33. TRAK: (SC) – 12.40

(nadaljevanje) da gre zopet za neko sistematično vzpostavljanje nekih nacionalističnih idej tudi znotraj delovnopravne zakonodaje in me skrbi, da Vlada načrtno daljša te postopke, da bodo optimalno v končni fazi dolgi ravno ne vem šest mesecev in eden dan, da niti tehnično si neki človek, delavec, tujec ne bo mogel te stvari urediti, zato pravim, da je splošno pač izgon tujcev, ki si poslušajo urediti papirje, ki si poskušajo urediti življenje enostavno krivično. V večini primerov kot vidimo ali pa absolutno je za to lahko s prstom pokažemo bodisi ali na delodajalce kot rečeno, ker ne plačujejo prispevkov bodisi na počasno birokratsko kolesje države pri ljudeh, ki si pa urejajo oziroma kot lahko rečemo oziroma smo slišali tudi že na odboru: »Ljudje bodo izgnani iz držav medtem, ko bodo stali v vrsti na upravni enoti.« Sedaj, da ne bom samo črnogled. Imam seveda v rokavu rešitev rešitev, ki pravi ali ki je poziv Vladi, da nujno uredi pogoje, kjer se delavcem tujcem ne bo godila taka krivica torej kjer ne bodo rabili plačevati za grehe bodisi države ali delodajalcev z izgonom, kjer bodo obravnavani normalno, kjer bodo obravnavani v skladu z delovnopravno zakonodajo predvsem pa in najbolj, da rečem boleče, da ne bodo izgubili dovoljenje za bivanjem medtem, ko bodo kot rečeno čakali v postopkih, ko bodo čakali v vrsti na upravni enoti in da ne bodo kot rečeno izgnani, zaradi grehov ali države ali delodajalca, zato tehnično gledano Vlada bi morala, kolegice in kolegi, na tej točki iti v diametralno nasprotno smer od tistega, kar s tem spornim predlogom dosega. Vlada bi morala – prvič – poenostaviti pogoje sploh za pridobivanje enotnega dovoljenja za bivanje, za urejanje vseh papirjev. Drugič, morala bi pohitriti postopke za delavce tujce v pridobivanju teh dovoljenj. Nasploh se truditi odpreti vrata delavcem tujcem in razumeti, da od delavcev tujcev v Sloveniji mnogo gospodarskih panog popolnoma odvisnih. Okrepiti sodelovanje, okrepiti priložnosti za delavce tujce in njihovo zaposlovanje sploh pa ponuditi pomoč in podporo delavcem tujcem, ki pridejo v Slovenijo s postopki, pomoč na vseh ravneh predvsem s postopki predvsem z birokracijo, s katero roko na srce se še tisti, ki smo čisti domači v Slovenji včasih težko znajdemo. Jaz bi si želel, da se te stvari zgodijo, da Vlada realizira te moje pozive torej v poenostavljanju pogojev, pohitritvi postopkov odpiranje vrat delavcem tujcem in tako naprej, ker na takšen način bomo kot družba vsaj približno zagotovili parametre neke socialne države vidim tudi priložnosti za krepitev gospodarstva sploh pa v duhu tovrstnih predlog je čas, kolegice in kolegi, da porazimo ta gnili nacionalizem, ki roko na srce veje iz por tovrstnih in tudi tega predlogov, zato tudi v Levici predlagamo amandma, ki bo te, da rečem negotovosti za tujce in posledično negotovost tudi za ključne panoge slovenskega gospodarstva enostavno odpravil. Sedaj kot rečeno, ker spornega člena z amandmaji ni več mogoče črtati, kar smo poskusili na odboru iz predloga zakona v Levici sedaj predlagamo vsaj zamaknitev uveljavitve torej tega spornega tretjega odstavka 38. člena na leto 2025. Zakaj? S tem bo omogočeno, da se torej ta sporna določba v umestnem času izbriše iz Zakona o poslovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ker kot rečeno na eni strani enostavno ne pije vode tehnično in delovnopravno ne pije vode, ne funkcionira, ljudje delavci so

34. TRAK: (VP) 12.45

(nadaljevanje) postavljeni v nemogoč položaj, radi bi delali, pa ne morejo, pa ne smejo, pa čakajo in potem morajo iti. In na drugi strani, ker pač je treba s temi nacionalističnimi politikami tudi v delovnopravni zakonodaji končno pospraviti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Ne.
Zaključujem razpravo.
Gospa državna sekretarka, imate besedo.

MATEJA RIBIČ: Hvala za besedo. Želela bi se samo odzvati na določena, kar je bilo do zdaj povedano.
In sicer glede samega izgona tujcev bi želela povedati, da to enotno dovoljenje za delo in prebivanje ni edina možnost za prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji. In takrat, ko se umakne to soglasje po 6-ih mesecih, ko se ugotovi, da določen delavec oziroma tujec, ki prihaja iz tretje države, tukaj govorimo samo za tiste tujce, ki prihajajo iz tretjih držav, je v Republiki Sloveniji že narejen zelo dober sistem, da Zavod za zdravstveno zavarovanje takoj, ko je en tak tujec izključen iz socialnega zavarovanja, obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in nato ta zavod obvesti tudi tega tujca, da je bil izključen iz sistema socialnega zavarovanja. Tujec ima potem, se predvideva pač dovolj časa, da si uredi svoj status. Je pa tukaj tudi potrebno poudariti, da tukaj ne gre za neplačevanje prispevkov, tukaj se gre, če tujec ni vključen v sistem socialnih zavarovanj, se pravi, da se ne preverja ali delodajalec za njega plačuje prispevke ali jih ne plačuje. Ko je delavec, če je pač ga delodajalec odjavi iz sistema zavarovanja na podlagi dela, ima potem tudi ta tujec vso možnost, da se prijavi v evidenco brezposelnih oseb, če za to izpolnjuje pogoje. Želela bi poudariti tudi na to prakso evropskega sodišča, ki je, že v letu 2004 je bil na evropski ravni vzpostavljen mehanizem, ki državljanom Evropske unije omogoča, da se v drugo državo članico preselijo za namen iskanja zaposlitve in za obdobje šestih mesecev ohranijo status delavca z vsemi pravicami, čeprav so v tem obdobju ekonomsko neaktivno. Se pravi, da je šestmesečno obdobje tisto obdobje, za katerega tudi Evropska unija ocenjuje, da je zadostno obdobje, da se ekonomsko neaktivna oseba vključi na trg dela in se vključi v sistem socialnega zavarovanja. Če temu ni tako, lahko nato država odreče gostoljubje takemu tujcu z namenom, da ti tujci nebi postali nesorazmerno breme sistema socialne pomoči v državi članici, ki ga gostuje. Osnovni namen tega enotnega dovoljena za prebivanje in delo je to, da mora ta tujec, ki prihaja iz tretje države, delati, se pravi, da je to bil njegov namen, da je prišel v tujo državo, da dela, in ni bil namen, da se je samo preselil. Vedno se tudi preverja, preden se izda soglasje k takemu enotnemu dovoljenju, se vedno preverijo razmere na trgu dela v Sloveniji. Se pravi, če obstaja v Sloveniji tak kader, ki ga naj bi nadomestil oziroma zapolnil delovno mesto tujec iz tretje države, se soglasja ne izda. Če obstaja na trgu dela v Sloveniji oziroma v evidenci brezposelnih oseb tak kader, ki bi se lahko zaposlil na takšno delovno mesto, potem se tega dovoljenja ne izda in tujec ne more zasesti delovnega mesta, ki bi ga lahko zasedel državljan Republike Slovenije. In to velja v vseh primerih prve zaposlitve in tudi v primerih pripravništva, da je tako.
Ko se izda to delovno dovoljenje za prebivanje in delo, bi želela samo še enkrat poudariti, da se gre tukaj zato, da se ta tujec iz tretjih držav vključi na trg dela, se pravi, da dela. In tujec se lahko primerja s slovenskim delavcem v bistvu šele po tem, ko se vključi tudi ta tujec v sistem socialnih zavarovanj. Pred tem, se pravi, dokler tujec ni vključen v sistem socialnih zavarovanj, se ta državljan tretje države, pač nima nobenih

35. TRAK: (AB) – 12.50

(nadaljevanje) pravic na trgu dela. Tako da na podlagi tega dovoljenja pridobi vse pravice tudi socialnih zavarovanj, šele takrat, ko se vključi na trg dela in potem posledično tudi izgubi te pravice, če na trgu dela ni vključen oziroma, če se ga, če se ugotovi, da šest mesecev ni bil vključen v sistem samih socialnih zavarovanj.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Siter, razprava je še odprta. Imate besedo.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Samo na kratko bi se odzval. Spoštovana sekretarka, zdaj tako, največkrat slišimo ta argument, okej. Cilj bivanja je delo, cilj bivanja delavcev tujcev je delo in res je, cilj bivanja delavcev tujcev je res delo, ampak delavcev navkljub temu, da so delodajalca že našli, je oteženo pridobivanje papirjev. Jaz sem v svoji razpravi najbolj problematiziral ta del dolgotrajne, dolgotrajne birokratske kače, ki se lahko raztegne tudi čez šestmesečni rok, v katerem oziroma na koncu katerega se delavca, človeka, ki je pripravljen delat, ki je tukaj pa je mogoče že delal in je in tudi ima urejeno mogoče delo za naprej, izžene iz države in izžene priložnost, da bi v našo družbo vnesel svoje znanje, svoj trud, svoje roke, plačal svoje davke in tako naprej. Mi smo tisti, ki izgubljamo.
Rekli ste tudi, da Evropska unija ocenjuje, da se oseba vključi v trg dela, sicer lahko država po domače rečeno izžene, da je tujec, da tujca razume kot breme. Delavec ni nikoli breme, delavec je tisti, ki ustvarja, delavec je priložnost, delavec je tisti, ki prispeva. Ne more biti breme. In zopet, v bistvu na vseh točkah, ki ste jih omenili, glavni problem delavca je, da se sreča s to dolgo birokratsko kačo. Tudi če Zavod za zavarovanje zaposli Zavod za zaposlovanje, potem delavec nima dovolj časa. A ste kdaj stali v tej vrsti na Upravni enoti? A veste, kako poteka dinamika, koliko mesecev čakajo ti ljudje na neke osnovne papirje in to je skrb, ki jo izrekajo sami, to je skrb, ki jo v njihovem imenu izreka Delavska svetovalnica, sindikati in to je glas terena. To je resničnost delavcev tujcev.
Potem imajo pa še na drugi strani prefrigane delodajalce, ki pa sami dobro poznajo delovno pravno zakonodajo in jo znajo tudi dobro zvijat in izkoriščat. Seveda žrtve so pa potem spet delavci, ki morebiti ne vem, znajo jezika, se ne znajdejo tako dobro v celi tej, v celem tem birokratskem labirintu in tako naprej. In če se karkoli zgodi, ti ljudje nimajo dovolj časa, da si stvari uredijo. In zdaj še to novo breme omejitve šestih mesecev.
In samo še preden zaključim, ta priložnost, ki pravite, da tujec ima potem možnost, da se prijavi v evidenco brezposelnih oseb, če izpolnjuje pogoje. Zopet naleti na isto mino, če je bil delodajalec dovolj prefrigan in dovolj pozna in zna, da rečem »hvatat krivine« z delovno pravno zakonodajo in se je z njim lepo v navednicah zopet rečem »sporazumno razšel«, potem je tak delavec zopet v tem svojem limbu in lahko samo gre ali pa čaka, da bo čez šest mesecev mora it.
In v svojem zaključku še enkrat ponovim, poglejte, delavec je tisti, ki ustvarja. To je stavek, s katerim sem začel stališče poslanske skupine. Delavec in delavka sta tista, ki ustvarjata, ki ustvarjata blaginjo, ki ustvarjata BDP, ki ustvarjata napredek, ki hranita državni proračun, blaginjo v kateri lahko potem vsi uživamo v socialni državi, v javnem šolstvu, v javnem zdravstvu. In delavec ni po »defaultu« ni in ne more biti nikoli državi v breme, je priložnost. Veste kaj je državi v breme? 780 milijonov za orožje je državi v breme.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Ne. Zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes

36. TRAK: (SB) – 12.55

(nadaljevanje) v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Ga ni. Okej. Gremo na Odbor za notranje zadeve. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem predsedniku mag. Branku Grimsu.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Prav lep pozdrav!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih na drugem nadaljevanju 22. seje dne 12. marca 2012. K samem predlogu je bilo vloženih večje število amandmajev. V uvodni predstavitvi pa je predstavnik predlagatelja minister za notranje zadeve Aleš Hojs poudaril, da izpolnjuje predlog nekatere rešitve, ki so skladne z odločbami Ustavnega sodišča ter tudi da ureja nekatere prenose, direktive, s strani evropskega prava. Dotaknil se je posebej določila o pomembnem znanju slovenskega jezika za tujce in pa predstavil spremembe glede dokazil, s katerimi se dokazuje sredstva za preživljanje in pa vračanje tujcev.
Glede razprave je bilo največ razprave o določilu v zvezi z tako imenovano kompleksno krizo, in sicer tako s pravnega vidika kot z vsebinskega, pri čemer je bilo očitno, da gre tukaj za povsem nasproten pogled o tem kaj se s tem ureja, bodisi zakonite postopke, bodisi zlorabo kadar pride do večjega udora ilegalnih migrantov na ozemlju Republike Slovenije in takrat šele lahko sploh do takih rešitev pride.
Na koncu je odbor sprejel večje število amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine SDS in NSi. Z glasovi opozicije je bilo sprejeto tudi več amandmajev na amandmaje, ki jih je vložila poslanska skupina SMC. Zaradi brezpredmetnosti potem ni glasoval o predlogu amandmaja odbora predlaganih iz poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 32. členu in zavrnil je amandmaje Levice ter amandma poslanskih skupin SDS in NSi k 6. členu, to je predlog za amandma odbora predlagan s strani poslanskih skupin SDS in NSi k 15. členu. Na tej osnovi je bil potem izdelan čistopis, ki je osnova za današnjo sejo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ker je zbor na 22. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Ker sta amandmaja Poslanke skupine Levica k 5. in 6. členu vsebinsko povezana bomo o vseh amandmajih k tema členoma razpravljali skupaj. V razpravo dajem 5. in 6. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine Levica. Amandam poslanske skupine LMŠ k 6. členu in amandma poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 6. členu. Želi kdo razpravljati? Ja. Prijave potekajo za razpravo. Prva ima besedo Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani! Zdaj bi se dotaknila malček uvodoma splošno

37. TRAK: (NB) – 13.00

(Nadaljevanje):se dotaknila malček uvodoma splošno problema, zakaj smo sploh vložili amandmaje k tem spremembah zakona. Namreč spremembe Zakona o tujcih in pozneje tudi Zakona o mednarodni zaščiti, navsezadnje gre za povezano materijo, se na žalost danes očitno obeta neka potrditev v Državnem zboru, kajti Ministrstvo za notranje zadeve je po našem mnenju pripravilo zaostritve režima sprejemanja in prebivanja tujcev ter prosilcev za azil v Sloveniji in to na ta način, da tujim delavcem bi kljub temu, da Slovenija potrebuje demografsko okrepitev in dodatne moči na trgu delovne sile, otežili pogoje za prihod njihovih družin recimo. Prosilce za azil in begunce bi z nekakšnimi ukrepi skušali primorati k vključitvi o predvideni sistem integracije in eden poglavitnih ukrepov je recimo ponovna možnost zapiranja meje pred prosilci za azil. Tukaj v tem predlogu zakona naletimo tudi na hud paradoks tako imenovanega novuma, pojma kompleksne krize. Namreč, enako kot leta 2017, ko je bila ta možnost prvič uvedena v zakonu o tujcih, tudi tokrat na Ministrstvu za notranje zadeve predvidevajo, da bi ob povečanem številu migrantov ter prosilcev za azil razglasili krizne razmere. tokrat želijo, torej želite uvesti pojem kompleksna kriza in sicer v tej krizi naj bi množični prihod migrantov ogrožal delovanje države in življenje prebivalstva. V kakšnem primeru naj bi do tega prišlo pa niste zares definirali, niste pojasnili in zato seveda to sploh ni jasno, saj na ta način, recimo, migrantje niso ohromili še nobene države na svetu, ampak očitno se pripravljate na to, da pa Slovenijo bodo. Ustavni pravniki in tudi mi v politični opoziciji ves čas opozarjamo na posledice razglasitve tako imenovane kompleksne, krize, ki pomeni v resnici nič drugega kot skoraj popolno odpravo azilnega sistema. In takšna možnost je bila že sprejeta v različici zakona o tujcih leta 2017, vendar jo je zaradi nevarnosti, d bi bili izgnani prišlici za azil podvrženi mučenju in nečloveškemu ravnanju Ustavno sodišče razveljavilo. Tokrat na Ministrstvu za notranje zadeve in v koaliciji trdite, da bi z zakonom omogočili individualno presojo ali je posamezni tujec, recimo, ogrožen ali lahko zaprosi za azil ali ne. Pa vas sprašujem: A res? Kaj pa primer, za katerega smo pred nedavnim izvedeli, primer državljanke iz Demokratične republike Kongo. Namreč, tu gre za očiten primer, če že individualno presojate zadeve, da nekomu v matični državi grozi nevarnost, naši organi pa ste kljub temu, so zavrnili zahtevo za mednarodno zaščito, recimo. Prosilka za azil, ki so ji na Ministrstvu za notranje zadeve zavrnili prošnjo za azil, je bila v svoji matični državi žrtev političnega preganjanja zaradi politične aktivnosti njenega moža. Za azil je skupaj s hčerkama zaprosila, ker je bila na svojem domu, v Demokratični republiki Kongo, napadena s strani milice nasprotne politične strani. In ta milica je uporabila posilstvo kot nek ukrep, kot vojno nasilje, pred katerim je kasneje v svoji matični državi ni mogla najti zavetja. Govorim o posledicah. Spoštovani poslanec se spet razburja in krili z rokami. Govorim o posledicah razglasitve kompleksne krize. Ko bodo vse tovrstne prošnje za azil dobesedno onemogočeno. Na posledice opozarjam in te stvari so med seboj povezane. Prošnja za azil, ki bo onemogočena, mednarodna zaščita, ki bo s tem onemogočena, vse to je povezano. In zato se nehajte sprenevedati kot da govorimo o nekih popolnoma ločenih materijah.
Skratka, na MNZ in v koaliciji trdite, da bi z zakonom omogočili individualno presojo. Kako individualno presojate pa kaže zgovorno ta primer državljanke iz Demokratične republike Kongo, ki jo boste seveda poslali tja, kjer bo ponovno pošiljan ali pa še celo kaj več.

38. TRAK: (SC) – 13.05

(nadaljevanje) In pravite, če bi ugotovili, da tujec ni ogrožen – to ste očitno ugotovili v tem primeru – naj bi s sklepom zavrgli njegovo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito. Pri tem se postavlja vprašanje ali je namera sploh ločena upravno torej pravno dejanje, ki ga je mogoče zavreči ali pa gre zgolj za opisni izraz za začetek neke azilnega postopka. Tako namreč v skladu z evropskim pravom namero / nerazumljivo/ razlagata Evropski azilni urad EASO in Agencija za zunanje meje Frontex. Da gre v resnici za delno ukinitev azilnega sistema z vašim predlogom zakona nakazuje tudi odstavek v zakonu, ki določa, da naj bi Slovenija v takem primeru obvestila mednarodne organizacije, ki so pristojne za begunske pravice: Svet Evrope, OZN, / nerazumljivo/ in Evropsko komisijo. Sedaj vas sprašujem zakaj pa bi jih obveščali, če naj niti ne bi zavračali samih prošenj za azil, ampak zgolj namere, ki naj še ne bi bila del azilnega postopka tudi to recimo popolnoma ni jasno. Skratka nasprotniki opozarjamo še na eno posledico. Opozarjamo, da je predlog ponovno protiustaven, ker bo povzročal prav enake nevarnosti kot jih je povzroča leta 2017 in na čemer je že presodilo Ustavno sodišče. Prosilci za azil bi bili po zavrnitvi lahko deležni verižnega vračanja iz države v državo in pri tem bi lahko prišlo tudi do mučenja ali nečloveškega ravnanja to pa je prepovedano tudi v izrednem ali vojnem stanju, spoštovani, ampak Vlada in Ministrstvo za notranje zadeve trdita seveda trdita, da na Hrvaškem ni nevarnosti mučenja, čeprav sem vam zadnjič v dolgi in široki razpravi jasno dokazala koliko mučenja je tam in vam pokazala tudi zbirko arhiv, dosje več kot tisočih primerov popisanih v knjigi, ki sem jo imela zadnjič s seboj o tako imenovanih puss backih. Zakon bo seveda, seveda ga bomo dali v ustavno presojo in seveda bo spet padel na Ustavnem sodišču ne more biti drugače, ampak vi rinete z glavo skozi zid in se ne ozirate niti na to kaj pravi Zakonodajno-pravna služba nobeno mnenje in nobeden argument pri vas ne naleti na posluh na neko strpno argumentirano razpravo. Vi bi pač radi očitno Slovenijo še bolj zaprli kot, da že žica na meji ni dovolj radi bi jo naredili neprodušno, zaprto in nas oprostite spreminjate v navadno ksenofobno provinco.
Sedaj pa, če se ne motim, da ste odprli 5. člen predsedujoči. Mi predlagamo, da se člen črta v skladu s predlogom 5. in 6. člena Novele Zakona o tujcih 10.a in 10.b člena bo aktiviral torej bi Državni zbor aktiviral z večino glasov vseh poslancev tako imenovano kompleksno krizo o tem paradoksu kompleksne krize sem prej uvodoma tudi govorila. Na področju mednarodne zaščite je Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije o statusu beguncev Evropske konvencije o človekovih pravicah in članica Evropske unije je prevzela mednarodno pravne in evropske obveznosti na področju mednarodne zaščite. Predlagana člena v svojem bistvu predstavljata poseg v pravico do mednarodne zaščite in kršitev tako mednarodnih kot tudi evropskih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Kot podpisnica Ženevske konvencije o statusu beguncev je Slovenija dolžna obravnavati vse prošnje za azil, ki jih podajo tujci ne glede na to ali so ti vstopili na slovensko ozemlje na dovoljen ali nedovoljen način. Ureditev, ki omogoča zavržene namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito je tako v popolnem nasprotju z določili konvencije o statusu beguncev. Določbe, ki omogočajo, da se kljub izraženi nameri za vlagatelja namere ne uporabljajo določbe Zakona o mednarodni zaščiti ZMZ-1 predstavljajo suspenz konvencije o statusu beguncev. Suspenz Konvencije o statusu beguncev pa je mogoč le v skladu z 44. členom konvencije, ki ureja formalni postopek

39. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) odstopa. Predlagane spremembe bi tako v primeru aktivacije 10.a in 10.b člena, predstavljale suspenz človekove pravice do mednarodne zaščite. Do tovrstnega suspenza se je že opredelilo, kot sem prej omenila, Ustavno sodišče v zadevi U-1-59/17, z dne 18. 9. 2019, v kateri je izpostavilo, da načelo nevračanja, ki je zajeto v 18. členu Ustave, ki govori o prepovedi mučenja, prepoveduje, da bi bila oseba, glede katere obstaja resnična nevarnost, da bo v primeru vrnitve v državo, iz katere je prišla, izpostavljena nečloveškemu ravnanju, izročena tej državi oziroma izgnana vanjo.
Sodišče je poudarilo, da posamezniku, ki zaprosi za mednarodno zaščito, načelo nevračanja zagotavlja pravico vstopa v državo in bivanje v njej. Poleg tega, posamezniku zagotavlja pravico do vstopa do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem mora pristojni organ presoditi, ali bi bilo z odstranitvijo, izgonom ali izročitvijo posameznika, to načelo lahko kršeno. Ustavno sodišče je v nadaljevanju pojasnilo, da Ustava Republike Slovenije ne omogoča razlage, v skladu s katero bi Zakon o tujcih urejal razmere, ko bi bil ogrožen obstoj države in bi bili izkazani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali sklepanje o obstoju resnične nevarnosti, da bodo prebivalci Republike Slovenije zaradi spremenjenih razmer na področju migracij, izpostavljeni nečloveškemu ravnanju. Govorim o izrednih razmerah.
Poleg tega, v skladu z ustaljeno sodno presojo, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in SEU(?) pravice iz 18. člena URS, ni mogoče omejiti. Vsak poseg vanjo je nedopusten. Predlagani spremembi sta tako v nasprotju, tako z Ustavo Republike Slovenije, in odločbo Ustavnega sodišča, ki sem jo omenila, iz 18. 9. leta 2019. Poleg tega, predlagane določbe ne predvidevajo avtomatičnega suspenzivnega učinka pritožbe zoper sklep, s katerim bi bila posameznikova namera za podajo prošnje za mednarodno zaščito, zavržena. V praksi to pomeni, da bi bil posameznik pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve, lahko vrnjen v državo, iz katere je prišel. Tovrstna določba predstavlja kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva, poleg tega pa ne predstavlja zadostnega varstva pred prepovedjo vračanja. To je non-refoulement, saj pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa v praksi posameznik ne bi mogel učinkovito izpodbijati.
Aktivacija predlaganih členov bi tako lahko vodila do nezakonitih oziroma kolektivnih izgonov, ki jih prepoveduje četrti protokol Evropske konvencije o človekovih pravicah in bi to tudi omejevalo dostop do mednarodne zaščite. Sporne so tudi določbe, ki se nanašajo na oceno starosti mladoletnikov, brez spremstva. V skladu s predlagano spremembo, bo policija ocenjevala – policija bo ocenjevala -, ali gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah, za mladoletnika brez spremstva, kot da je policija kvalificirana za tovrstne ocene.
V primeru dvoma v starost mladoletnika brez spremstva, zakon določa, da je treba opraviti postopek ocene starosti, ki ga opravi šele takrat, kajne, in ki ga opravi strokovnjak medicinske stroke. Policija za oceno starosti seveda, kot sem rekla, ni ustrezno usposobljena. Poleg tega pa ocena starosti ne spada v njeno pristojnost. Odločba tako krši temeljne pravice otrok, njena uporaba v praksi, pa bi lahko pripeljala do kršitve določb Zakona o tujcih 2, ter konvencije o otrokovih pravicah.
Uvajanje mehanizma kompleksne krize, kajne, sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki sem jo prej omenila, ter predstavlja nov poskus uvedbe praktično identičnih določb, a tokrat ne na ravni tako imenovanih izrednih razmer, kar bi bila lahko le ustavna kategorija, temveč na nižji, na zakonski ravni. Kot omenjeno, je ta predlagana sprememba neustavna, z vidika prepovedi mučenja oziroma pravila non-refoulement, še posebej v povezavi z vračanjem beguncev brez izdanih odločb in s tem brez

40. TRAK: (VP) 13.15

(nadaljevanje) možnosti uveljavljanja kakršnihkoli pravnih sredstev. Še posebno je sporno ukrepanje brez odločb v postopkih in uporaba napotitve čez mejo. Napotitev čez državno mejo je bil termin, ki se je uporabljal pri izbrisu, ko je z depešo številka 0016/4-14968 z dne 27. 2. 1992, dan po izbrisu, tedanji visoki državni uradnik, direktor direktorata Ministrstva za notranje zadeve Slavko Debelak naročil policiji napotitve izbrisanih preko meje brez odločb, tako da danes brez izdanih odločb izbrisani še vedno ne morejo potrditi deportacij v svojih primerih. Pri izbrisanih je to pomenilo, da so izbrisanega policisti pripeljali do državne meje, mu pokazali, kje je tujina, največkrat je to bila Hrvaška, in ga popolnoma protipravno in brez sklepa ali odločbe napodili čez državno mejo. V primeru otrok bi tako pravno pravilo tudi kršilo načelo upoštevanja največje koristi otroka po konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. Tako, da absolutno predlagam, da se člen torej črta.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Minister, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.
Tudi sam bom v nekem krajšem delu na začetku malenkost bolj splošen in se bom dotaknil Zakona o tujcih, kot je to v navadi v skladu s parlamentarno prakso.
Namreč Zakon o tujcih je tisti matični zakon, lahko rečemo zakon, ki ureja položaj tujcev, torej tistih, ki so brez slovenskega državljanstva. Zdaj, da ne bo kakšnih težav in pomot kasneje, naj jasno povem, da vsak tujec mora imeti razlog za zakonit vstop, tranzit in pa prebivanje na območju naše države. V kolikor pač tega nima, stečejo ustrezni postopki za njegov prostovoljni odhod ali pa morebitno odstranitev tujca oziroma deportacijo, kakor se temu reče v stroki. Če pa tujec zaprosi za mednarodno zaščito, potem pa ta zakon v celoti preneha veljati in se tega tujca začne obravnavati po Zakonu o mednarodni zaščiti. In tisti zakon, ki ga obravnavamo kot drugega, ureja te zadeve skladno z mednarodnim pravom.
Člena, ki sta pred nami, torej ta 5. in pa 6., ki sta v celoti povezljiva, urejata nek nov pojem, tj. pojem kompleksne krize, pojem, ki ga v naši državi ne poznamo zaenkrat nikjer. Naj vas spomnim, da ustava v 92. členu jasno določa, kaj so v naši državi krizne situacije. In to sta zgolj in samo vojno stanje, ki se razglasi oziroma ga razglasi ta Državni zbor v primeru vojnega stanja, in pa izredno stanje, ki ga tudi razglaša ta Državni zbor. In pod to izredno stanje bi se lahko, recimo, tudi štel hujši migracijski val skozi našo državo. Zdaj, ker seveda razglasitev izrednega stanja tako za državo kot za vlado, ki to državo vodi, pomeni nek finančni zalogaj, nenazadnje tudi krhanje ugleda v mednarodnem prostoru, saj bi se lahko menilo, da država ni sposobna nekega nadzora nad migracijami, je seveda ta vlada prinesla pred nas nek nov pojem, pojem kompleksne krize, kot so ga poimenovali. A vendar ni odveč opomniti oziroma spomniti, da se je podobno zgodilo leta 2015 oziroma 2016, ko se je Slovenija resnično soočala s številkami, ki so danes verjetno skoraj nepojmljive, bile so najmanj stokrat, če ne tisočkrat višje od tega, kar imamo danes. In takrat je ministrstvo določilo sicer ne kompleksno krizo, določilo pa je pojem, ko se lahko pravice tujcev za zaprosite mednarodne zaščite omejijo. In Ustavno sodišče je to določbo v celoti razveljavilo zaradi tega, ker takšna omejitev mednarodne zaščite po mednarodnem pravu, po evropskem pravnem redu pomeni kršenje naše Ustave zato, ker se lahko smatra, da gre za omejevanje in kršenje

41. TRAK: (AB) – 13.20

(nadaljevanje) temeljnih človekovih pravic. In v 5. členu, ki ga Levica želi črtati, torej črtanje pojma kompleksne krize, po našem mnenju in glede na to, kar si da ta Vlada dovoli zadnje čase, seveda pomeni poseg v neko pravico do mednarodne zaščite in seveda pomeni kršenje mednarodnih pravnih aktov.
Zdaj, zelo pojmljivo je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Ta jasno določa, da oziroma jasno opominja, da je takšna, takšen zapis kompleksne krize vsaj v tem delu, kot je tukaj, bistveno presplošen in pa pomensko ohlapen. Ne ve se kaj se bo zgodilo, kako se bo zgodilo in kaj bo realno to pomenilo za tiste, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Prav tako ne vemo iz katere ureditve izhajajo takšni ukrepi, ki jih takšna kompleksna kriza predvideva. Namreč kot rečeno, v ustavi takšnega določila ne poznamo.
In ne glede na okoliščine, ki so v državi, je vedno za izvajanje zakonodaje odgovorna država. In glede na okoliščine je država seveda zakonsko te določbe dolžna prilagoditi na način, da nikakor ne omejuje temeljnih človekovih pravic in pa svoboščin. Zdaj 6. člen tudi člen, ki ga je vložila Levica in kjer smo s tem vložili tudi v LMŠ-ju svoj amandma in mi dovolite, da ga obrazložim.
Ne glede na to, da smo proti terminu kompleksne krize, saj bo po našem mnenju, mnenju LMŠ, v kolikor bo prišel do Ustavnega sodišča po vsej verjetnosti razveljavljen, namreč ureditev, ki je zdaj vpeljana v zakon. S pomočjo SMC-ja je bil sprejet amandma, ki je pristojnost ne samo prenesel na Državni zbor, ampak določil, da o kompleksni krizi odloča za večino glasov poslancev. Tudi ustavno sporen, nenazadnje je tak člen oziroma takšno ureditev v skoraj 90 procentih enako ali pa še več, že Ustavno sodišče razveljavilo v tisti odločbi iz leta 2016.
Ampak ker se zavedamo in ne živimo v svetu neke druge realnosti, da bo ta zakon sprejet, koalicijska večina je še vedno večina, smo vseeno vložili amandma, ki ga koalicija do naše vložitve niti ni opazila. Torej to, da se 5. in 6. člen izenačita in da se v vseh sklonih Vlada zamenja z besedilom 'Državni zbor'. Sam tudi težko razumem zakaj potem koalicija po več kot dveh tednih je vložila popolnoma identičen amandma, resnično do pike skoraj identičen, kot smo ga vložili že v LMŠ. Ne vidim potrebe po tem, zgolj to, da se nekako veča birokracija, kljub temu, da bomo o tem amandmaju, kolikor mi je znano, odločali enkratno, se pravi skupaj. Ne vidim potrebe zakaj koalicija vlaga enak in popolnoma identičen amandma, razen zaradi tega, da bi se pohvalila, da je nekaj uredila sama.
Zdaj še enkrat, v LMŠ smo resnično jasen in zelo glasen zagovornik temeljnih pravic, pravic, ki jih določa tako naša ustava, zakon, tako kot jih določa Evropska unija in mednarodni pravni akti. In jaz nikakor in nikoli nisem proti zaostritvam in to minister, vi veste, če so te zaostritve vsekakor nujne, če so te zaostritve potrebne in pa če so zakonsko dopustne.
Zdaj, ker smo pri tej Vladi že večkrat videli in tudi pri ministrih, da se lotevajo postopkov, ki se izkažejo nato celo za nezakonite postopke, ki so vprašljivi in glede na to, da ta Vlada pod taktirko SDS močno vpeljuje svojo ideološko agendo na vsa polja te družbene sfere in tudi v akte, ki so povezani z mednarodnim pravnim redom, seveda se vprašam kam kot družba gremo in ali so takšne zaostritve resnično potrebne. Nenazadnje pa jaz mislim, da ni potrebno, da številke

42. TRAK: (NB) – 13.25

(nadaljevanje): zadnjega leta in pol ne izkazujejo nikakršnekoli potrebe po zaostrovanju takšne zakonodaje. Številke, ki pa so bile povečane v letih 2018 in 2019, ko je Vlado vodil Marjan Šarec, pa je bilo povsem jasno, da se je to dalo brez večjih težav obvladovati in se tudi je obvladovalo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija. Se opravičujem. Minister še prej. Boštjan Koražija pa potem kolega Grims.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala. Hvala predsednik za besedo.
Poglejte, ko govorimo o tej kompleksni krizi pa teh zadevah se je pojavljalo tudi na odboru, če se prav spomnim, pa tudi gospod Hojs se bo spomnil, minister, da je bilo kar na to temo spregovorjenega ogromno nekih pomislekov, sploh eden večjih je pač ta v tem primeru razglasitve te kompleksne krize, bi se tudi določena pooblastila oziroma večji del pooblastil dejansko zamejil na policiste, ki bi opravljali takrat svoje delo na meji recimo. In tukaj se posebno tudi na odboru se je pojavljalo dostikrat vprašanje na kakšen način, kakšna bo vloga, kakšni upravnopravni postopki bodo tekli oziroma tudi na kakšen način bo potem tudi ta policist odgovarjal in ne verjamem, da boste lahko policiste v vseh azilnih postopkih oziroma tudi v teh, tudi glede Zakona o mednarodni zaščiti, da bodo vešči, ampak ne dvomim v policiste, verjamem, da so sposobni takih stvari, ampak kljub temu lahko pride v postopkih do napak oziroma do tudi vprašanj, problemov, ki pa jih bo potem nekdo mogel kakorkoli reševati. Tako, da s tega stališča že to je tisti problem, ki ga niste razjasnili oziroma tudi niste dotično povedali takrat na odboru kako bi naj to potekalo oziroma kako bo, na podlagi česa se bo ta policist odločal kdo lahko pa kdo ne sme stopiti oziroma tudi začeti oziroma dati pobudo za azilni postopek.
Ne vem kaj se dogaja zadnje čase, ampak bojim se, da se Slovenija sploh v mandatu gospoda predsednika Vlade Janeza Janše želi biti neka vrsta otok sredi Evrope. Ne vem zakaj sicer, ampak glede na to, da smo zelo tranzitna država, pa tudi, da smo v sredi vsega dogajanja, sploh v takih primerih, kot je bil ta predlog zakona, se človek res vpraša in se samo zmaja z glavo, ker enostavno prvo kot prvo je napisan v smislu, da nima ne pravega repa pa ne glave, ampak tudi, poglejte, migracije so bile, migracije bodo v resnici skozi potekale tako in drugače, ampak trenutno ne doživljamo nekega strašnega oziroma hudega migracijskega toka, ki bi nas ogrožal tako ali drugače. In seveda, podpiram črtanje tega 5. in 6. člena oziroma k 5. in 6. členu amandma, da se črta člen in seveda upam, da boste tudi prisluhnili oziroma tudi to upoštevali, kakorkoli že.
Jaz osebno sem vseeno mnenja oziroma tudi mi v Levici smo mnenja, pa tudi vsi tisti, ki razmišljajo v smeri bolj leve opcije, ko se gre za mednarodno zaščito pa ko se gre za človekove pravice pa za zaščito begunciev oziroma za zaščito migrantov, mislim da to ne bi smeli si dovoliti kršenja nekih mednarodnih konvencij oziroma tudi zakonodaje. Tako da, ja, upam da boste upoštevali predloge oziroma, če jih boste, pa bi še enkrat poudaril, dejansko smo si dostikrat sami največji problemi, ogrožamo Slovence, tako da ne vem zakaj se tolikokrat pustimo oziroma se tudi počutimo ogrožene od vsega ostalega kar je okrog nas, ker dostikrat vse tisto kar je okrog nas pa potem tudi so prišli k nam, je prineslo samo pozitivno oziroma so tudi prinesli nekaj novega, nekaj doprinesli k odprti družbi in tudi k razvoju same družbe oziroma civilizacije in glede na to, da težimo k pluralni družbi oziroma tudi k odprti družbi, taka zakonodaja, ki ste jo sedaj predlagali, ne pride v poštev.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Vsem še enkrat lep pozdrav!
Kaj se danes v tej razpravi v resnici sooča. Eno je politika, ne samo slovenskega, ampak globalnega levičarstva, ki želi totalno

43. TRAK: (VP) 13.30

(nadaljevanje) in totalitarno vsiliti absolutno prednost tujcem pred lastnimi državljankami in državljani. In na drugi strani postavljamo tisti, ki smo desni oziroma desno-sredinski, pač proti temu načelo, da je potrebno vse obravnavati z istimi merili. To se pravi, da želimo svoje državljanke in državljane postaviti na isti nivo kot so tujci. Nihče, nobena pravica nobenega tujca ne more in ne sme biti prednostna pred slovenskimi državljankami in državljani, nobena pravica nobenega tujca ni nad tem, da imajo slovenske državljanke in državljani pravico, da živijo varno, da živijo v državi blaginje, da so spoštovane njihove ustavne pravice, da so zagotovljene vse tiste pravice, ki jim jih daje slovenski pravni red, in to nedeljivo in v celoti. Nobena pravica nobenega tujca ne more biti nad tem. Ko gre za vprašanje človekovih pravic, je treba je to obravnavati kot celoto, in ko gre za nivo vprašanja dostopa do teh pravic, smo vsi enaki in enakopravni. Ne more imeti tujec pravice, ki so nad slovenskimi državljankami in državljani, tudi če to v neki odločbi, ki je, milo rečeno, škandalozna, nekje odloči Ustavno sodišče, ker je pač tam levica, koliko, razmerje 8:1 ali nekaj takega, ali pa 7:2, kakor štejete. Se pravi, tisto, kar je potrebno danes, je govoriti o resnici o tem, kaj je ustavnost. In ne boste verjeli, o ustavnosti ne presoja levica. Prej je bilo kar rečeno »to je neustavno«. Lahko je nekomu nekaj očitno, tudi to včasih rečemo, ne more nekdo kar reči, da je nekaj neustavno.
Potem, ko govorimo o kompleksni krizi, jaz mislim, da bomo morali še kakšen izraz uvesti, recimo, ne vem, kompleksna ignoranca ali pa kaj podobnega. Primer tiste zavrnitve prosilke za azil, o katerem smo že zadnjič govorili na odboru in ga danes spet načenjate, se je zgodil na osnovi obstoječe zakonodaje. Obstoječe, gospe in gospodje. Potem kritizirajte s tem argumentom obstoječo zakonodajo, ne pa s tem napadati rešitve, ki so ponujene v novi zakonodaji. To je popolnoma absurdno, pa še neumno zraven. V tem je vsa finta. In potem uporabljate ta trik, ljudje pa pač poslušajo in sploh ne vejo, za kaj gre. Jaz sem že na odboru poudaril, da se meni zelo nenavadno zdi, kaj se dogaja v slovenski birokraciji, ko odloča o teh stvareh, ker vedno, kadar se pojavi vprašanje tega zakona, je kakšna zelo nenavadna odločitev. Enkrat, ko se je v prejšnjih mandatih še tole pojavilo kot predlog za spremembe, so iznenada izgnali neko krščansko družino nazaj v področje, kjer so bili takrat še celo spopadi. Čakajte, no. Kristjani so v resnici edina skupina, ki se jo sistematično, načrtno črni, izničuje, preganja, zaničuje praktično zdajle povsod po svetu. In ravno krščansko družino se izžene nazaj v Sirijo, v kateri so bili takrat še spopadi, danes jih ni. Zelo nenavadna politika, ne? In to je bilo, mimogrede, v eni od prejšnjih vlad, ki je bila hudo leva. In zdajle se je zgodilo to s to odločitvijo. Jaz nimam vseh elementov, da bi o tem razpravljal, se mi pa zdi zelo nenavadna ta odločitev, to pa priznam. Ampak a ni nenavadno, da se to zmeraj zgodi takrat, ko se odpre to vprašanje? In potem se s tem, da je obstoječa zakonodaja očitno lahko na nekaterih točkah vprašljiva, napada ponujene rešitve za novo zakonodajo. Ja, krasno, to pa je logika, da bi se človek razjokal.
No, če se enkrat govori o ustavnosti, gospe in gospodje, je treba ustavo obravnavati kot celoto. In ne boste verjeli, ampak ustava ima tudi prvi odstavek 3. člena, ki se glasi: Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki je utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. To se pravi, Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov. Ni država tujcev, gospe in gospodje, država slovenskih državljank in državljanov je, po sami ustavi. Nikoli ne pozabite tega člena, lepo vas prosim. In utemeljena je na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

44. TRAK: (TB) – 13.35

(nadaljevanje) Prav na tem je temelj slovenske državnosti. To ni noben nacionalizem. To je ustavni temelj države Slovenije. Tudi tega ne pozabite, lepo prosim.
Zakon, ki je pred nami, v resnici sledi trendom, ki so zdajle, v celoti, tudi prisotne v evropskem prostoru oziroma, če želite, v Evropski uniji. Prej sem rekel, da bi moral uporabit izraz kompleksna ignoranca. Zelo nenavadno je, da nihče ne opazi zgodovinske odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zdajle že staro več kot dve leti, s katero je odločilo, da če pride do množičnega vdora preko meje, neke suverene države članice Evropske unije, s tem vsi, ki sodelujejo pri tem vdoru, izgubijo celo pravico do individualne obravnave in se jih lahko takoj in brez postopka izžene nazaj, od koder so prišli.
To, gospe in gospodje, je pa politika, če želite, sodne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in če govorite o tem, je treba to poznat in je treba tudi to upoštevat in to bo moralo upoštevat tudi slovensko Ustavno sodišče, tudi če mu ta politika ni všeč. Zakaj? Ker so stvari šle veliko predaleč. S čim se v resnici danes sooča, ne samo Evropa, ampak / nerazumljivo/ z njo tudi Slovenija. Vprašanje azila je bilo nekoč urejeno drugače in se danes obravnava povsem drugače in v drugih razmerah, kot pa je bilo mišljeno takrat, ko se je to sprejemalo in potem se, seveda, poskuša z vsiljevanjem določenih zakonodajnih rešitev, pa celo sankcioniranjem tistih, ki zgolj mislimo drugače, vsilit, da bi imeli tujci absolutno prednost pred državljankami in državljani. Ne morejo je imet, pod nobenih pogojem. To bi bilo v nasprotju z vsemi ostalimi členi Ustave.
Ko gre za temeljne človekove pravice, smo lahko samo vsi enakopravni in še enkrat povem, nobena pravica nobenega tujca ne more bit nad pravicami slovenskih državljank in državljanov, da živijo varno, da živijo v državi blaginje, da so spoštovane njihova osebna integriteta, njihove človekove pravice in seveda, vse pravice, ki jim jih daje slovenska Ustava in slovenski pravni red. Nobena pravica nobenega tujca ne more bit nad tem. Dajte se s tem sprijaznit in potem se lahko mirno pogovarjamo o rešitvah, ki so tukaj ponujene, ki so logične, ki so popolnoma v skladu z evropskimi direktivami. Marsikje, jaz trdim, da je še dovolj prostora, da bi jih lahko še dodatno zaostril, vendar take rešitve, kot so, so plod koalicije, ki je sedaj trenutno sestavljena. In je bil to nek skupni imenovalec. Žal nekateri še malo ven skačejo, ampak nič za to. Upajmo, da se bojo stvari zdaj ustrezno uredile.
In, tukaj gre za vprašanje rešitev, ki so skladne s tem, kar je trend v zadnjih letih v vseh sosednjih državah. Pa dajte, lepo vas prosim, se pozanimat, kaj so sprejele Italija, Avstrija, da ne naštevam vseh ostalih držav, Francija, če želite, kajne, Nemčija, kot zaostritve, bodisi zakonodaje o tujcih, bodisi azilne zakonodaje. Vse v isti smeri, v tisti smeri, ki jo je začrtala tudi ta odločba Evropskega sodišča za človekove pravice, o kateri sem govoril. Tistega, da bodo meje kar povprek odprte in ne vem kaj, tega ni več. Nekatere države to malo bolj skrivajo, ker imajo leve na oblasti, ampak tudi tam, kjer so levi, so dodatno zaostril zakonodajo in Slovenija si ne more privoščit, ker je na tako strateško izpostavljenem prostoru in majhna in zato občutljiva, da bi imela bolj, če želite, odprto ali pa raztegljivo zakonodajo, kot sosednje države, in samo zato gre v resnici, pri teh predlogih, ki so pred nami, da se uskladi slovenska zakonodaja in slovenski pravni red in ga prilagodi temu, kar so vse sosednje države že zdavnaj, v resnici, naredile in tudi tej politiki, ki jo odraža tista, če želite, odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zato to napadat, diskreditirat, je milo rečeno nekorektno. Nepošteno pa je, da se morebitne napake, lahko, da so napake, ali ekscese zaradi nejasne, obstoječe zakonodaje, uporablja za diskreditacijo tistih predlogov, ki so pred nami, ki pomenijo izboljšave, ki pomenijo preciziranje in ki v nekaterih

45. TRAK: (SC) – 13.40

(nadaljevanje) delih seveda pomenijo tudi zaostritve, ki prinašajo več odgovornosti pa ob enem hkrati izboljšujejo vse tisto, kar je izhodišče za slovenske državljanke in državljane, ki jim morajo pač in vsaka oblast bi to morala ne glede na to katera je, ampak ta na srečo to dela zagotavljati korake v smeri, da se jim zagotovi vse tisto, kar jim daje slovenske ustava in to ne glede na spremenjene mednarodne razmere ne glede na vse, s čimer se soočamo. Je pa tako, da če bi stvari bile 100 odstotno zaostrene tako kot vi to prikazujete, potem bi se itak malo zadeve vrniti in to ste v minulem mandatu enkrat z enim lastnim amandmajem že naredili na tisti nivo kot je bil pravzaprav mišljen takrat, ko se je sprejemalo vse v zvezi z migracijami ilegalnimi migracijami in azilno zakonodajo in se je preprosto reklo, da če prihajaš iz varne države nimaš pravico do azila in v Sloveniji živimo na področju, kjer ni v soseščini nobene vojne, so same varne države, kar seveda pomeni, da se s tem vprašanjem, potem sploh ne bi bilo treba ukvarjati, ampak takrat ste od naenkrat to sprejeli, potem ste se pa ustrašili sami sebe in ste to črtali ven iz že sprejetega zakona.
Danes so ponujene rešitve drugačne. Niso niti približno tako radikalne pa bi si želel, da bi bile, ampak so pa usklajene in omejene v tisti okvir, ki po vašem trdnem prepričanju sodi v okvir evropskega pravnega reda in ki po drugi strani omogoča, da Slovenija ustrezno uredi ta vprašanja skladno s svojimi zmožnostmi s tistim, da seveda postavi na prvo mesto slovenske državljanke in državljane pravice, ki jim jih je dolžna zagotavljati vse ostalo pa stori v okviru svojih zmožnosti in zmožnosti Slovenije še zlasti v sedanjih okoliščinah nikakor niso neomejene. Da je pa kdaj Ustavno sodišče presodilo, da kar to v resnici v tisti sodbi piše, da če bi bile ogrožene celo osnovne dejavnosti se pravi življenjsko pomembne dejavnosti za državljanke in državljane bi še vedno morali imeti odprte meje in dajati prednost tujcem to pa veliko pove o tem Ustavnem sodišču. To sicer velja, vendar jaz osebno mislim, da je to nepopisna in neizbrisna sramota. Mimogrede, kar je pa najbolj verjetno tudi za vas zanimivo taka odločitev slovenskega Ustavnega sodišča je v očitnem nasprotju z odločbo, z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je pa presodilo ravno nasprotno in je presodilo več kot je v tem trenutku v tem členu, za katerega vi predlagate izbris, kajti ta člen ne izključuje individualne obravnave tako kot je sedaj napisan medtem, ko sodba Evropskega sodišča za človekove pravice pa izrecno pravi, da če udere na ozemlje suverene države članice Evropske unije večja skupina ilegalnih migrantov s tem avtomatično vsi izgubijo pravico do individualne obravnave in se jih tako jin brez kakršnegakoli nadaljnjega postopka vrne od koder so prišli. To, gospe in gospodje, je politika Evropskega sodišča za človekove pravice in preden se začne ta razprava lepo vas prosim je to treba poznati.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod minister pa potem še eden krog. Replike? V redu. Replika, kolegica Nataša Sukić.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
To, kar smo sedaj slišali to demagoški hujskaški govor raje ne bi komentirala. V glavnem begunci bi prav rada vedela v čem ogrožajo slovenske državljane in v čem so njihove pravice nad pravicami državljanom tudi v ničemer niso. To je ena stvar.
Druga. Ponujene rešitve, ki se nakazujejo, izrisujejo v tem predlogu zakona bodo prinesle k večjemu še več takih primerov kot je primer državljanke Republike Kongo.
Tretjič. Levica ni ustavno pravni presojevalec pač pa še enkrat bom povedala kaj je povedalo Ustavno sodišče, da ne bo tukaj takih zavajajočih govoranc. Namreč v tem predlogu zakona so določbe, ki omogočajo, da se kljub izraženi nameri za vlagatelja namere ne uporabijo določbe Zakona o mednarodni zaščiti in to spoštovani predstavlja

46. TRAK: (SB) – 13.45

(nadaljevanje) suspenz konvencije o statusu beguncev. Oprostite, vi ste pozabil na celo vrsto mednarodnih konvencij in listin in se tukaj nekaj sklicujete na nek primer, niti ga ne poznam, tako da lahko vi zdaj govorite karkoli in zavajate, ampak tukaj je cel kup konvencij mednarodnih zavez in določba v tem predlogu omogoča, da se ne uporabijo določbe Zakona o mednarodnih zaščiti v primeru vaše kompleksne krize in to bi predstavljalo suspenz konvencije o statusu beguncev. In o tovrstnem suspenzu se je že opredelilo že enkrat Ustavno sodišče in se bo ponovno opredeljevalo, če boste dalje rinili s takimi predlogi naprej. To, da vi govorite, da imajo tujci več pravic kot državljani. A res? A zato, da ne bodo imeli več pravic boste recimo v 29. členu podaljšali rok združitve družine iz enega leta na dve leti. A se vam ne zdi, da je to res grozljiva diskriminacija in nepotrebno trpinčenje ljudi, ki tukaj že delajo, brez potrebe se boste izživljali nad njimi. Zakaj? Zato, ker ste navadni ksenofobi in takšne zakone tudi pišete. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Postopkovno, kolega Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Glejte, to gre preko vseh meja. Jaz predlagam, da zelo jasno opozorite in izrečete opomin gospe Sukič. Ona v isti sapi reče te odločbe Evropskega sodišča niti ne poznam in me hkrati ozmerja zato, ker se nanjo sklicujem in me razglasi za ksenofoba. Gospa, o tej odločbi Evropskega sodišča se je obširno pisalo, je javno objavljena, o njej so govorili v Slovenji Boštjan M. Zupančič, dr. Klemen Jaklič, pa še nekateri drugi najbolj ugledni ustavni pravniki in če vi to ne poznate, potem toliko slabše za vas, ampak lepo vas prosim potem ne obsojajte in ne žalite tistih, ki te zgodbe poznamo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Kolega Grims, jaz mislim, da razprava poteka relativno v redu. Še kdo, repliko? Repliko kolega Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa. Moram replicirat, tako govorim, zato, ker me več kot očitno ni razumel v delu, ker sem govoril o problemu kompleksne krize kot o neustavni določbi. Vaš komentar kolega na odločbo Ustavnega sodišča, da je neumna, nerazumljiva, da je sodišče sramotno, kaže na vašo odnos do najvišjega sodišča v državi, vaš odnos do najvišjega sodišča v državi, vaš odnos do sodstva in pa do spoštovanja delitve oblasti in s tem tudi Ustave. Jaz mislim, da nihče danes tukaj ni govoril, da morajo imeti tujci kakršnokoli prednost pred slovenskimi državljani. Ne vem, kdo je to rekel? Tako, da jaz prosim res, ker to ni več zavajanje, to je laž in nehajte lagati, prosim, ker to res ni lepo. Uredite zadeve, če je to potrebno, ampak naj bodo te zadeve jasne in naj bodo zakonite, zdaj pa to niso. In še nekaj, gospod Grims, ko vi rečete, da ste desna sredina, jaz večje neumnosti kot to še nisem slišal.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegi, časa imate še dovolj za razprave, tako da predlagam, da se raje prijavite k razpravi kot… Replika. Kolega Koražija, replika.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Jaz bi samo repliciral gospodu Grimsu. Glejte, dejansko v primeru, da bo prišlo do sprejetja, pa se bojim, da bo prišlo do sprejetja tega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, bo dejansko Slovenija po teh vseh dostopnih podatkih, ki smo imeli možnost, da pridemo, bo postala država z najstrožjim obmejnim režimom v EU, tako da dejansko ta razprava prej, ko je šla prav v tej smeri, se pravi, da bomo postali država z najstrožjim obmejnim režimom v EU. Zakaj, čemu? Ne vem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še kdo? Gospod minister, imate besedo.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani, poslanci. Morda bi začel kar pri tem kar je gospod Koražija čisto na koncu povedal. Ne bom ponavljal vseh teh številk, ki sem jih že zadnjič dovolj natančno povedal, ampak poglejte, v Evropo je v lanskem letu po zadnjih podatkih, ki sem jih dobil prejšnji teden, ko sem obiskal Europol, vstopili približno 100 tisoč tujcev, kar je relativno nizka številka. Ampak, glej ga zlomka, 10 tisoč njih je pa bilo najdenih na slovensko-hrvaški meji, 10 tisoč njih, to se pravi

47. TRAK: (AB) – 13.50

(nadaljevanje) 10 procentov vseh ljudi, ki so stopili v Evropo nezakonito, je vstopilo, smo jih prejeli, jih je prejela naša Policija. Več kot 10 procentov, 14 tisoč. In vi se sprašujete o čem je problem. Ob 350 milijonih Evropejcev z ogromnimi državami, z dvema milijonoma Slovencev z majhno državo, ki prepreči vstop več kot 14 ali pa več kot 10 procentov, se pravi skoraj 14 procentov teh, ki hodijo v Evropo nezakonito in vi se sprašujete kje je tle problem.
In celo toliko nesramni ste, ne vi osebno, ampak gospa Sukičeva, da mene osebno označi za ksenofoba. Mislim glejte, to je res žalitev, no. Glejte, če je za vas sprejem Zakona o tujcih, ki mimogrede, ne ureja mednarodne zaščite, ne ureja mednarodne zaščite. To sem povedal že velikokrat. Zato, da bo nekdo, ki tukaj živi, če povem bolj po domače, po dveh letih, ko bo združeval družino, mogel znati slovenščino na ravni A1 – če je to za vas ksenofobija … ali pa tisti, ki bo prišel sem, ko bo dobil dovoljenje za stalno bivanje in delo po petih letih znal slovenščino na ravni, na tej višji ravni, na stopnji A2 – če je to za vas ksenofobija, potem si jaz nič drugega ne predstavljam, kot da pač ne marate to, da Slovenci na tem prostoru še naprej živimo kot Slovenci.
Zdaj, glejte, zdaj bom naredil kar uvod čez vse, zato da ne bom pol se velikokrat oglašal. Zdaj najprej bi rad povedal eno zelo pomembno stvar, ki se je že zadnjič na odboru večkrat, večkrat izpostavila in ki jo posebej močno forsira ali pa vsakič znova ponavlja stranka LMŠ, konkretno gospod Nik Prebil, ki govori, da mi v ta zakon na novo uvajajmo nek pojem, ki se imenuje kompleksna kriza.
Glejte, gospod Nik Prebil, dajte si prebrat Zakon o Vladi, ki ga nisem jaz sprejel, ki že dolgo časa velja. Pa upam, da je ta pravi člen, zato ker v / nerazumljivo/ ne veš, če je ta pravi člen ali ni ta pravi člen, ker nimamo neuradnih prečiščenih besedil. To, kar recimo mimogrede želimo narediti v Zakonu o debirokratizaciji, pa ste vsi v luft, ne. Ker tega Uradni list ob milijonskih zneskih plačujemo, ni sposoben naredit, pa mora državljan, ko gre na Uradni list pogledat to besedilo pa delat lepljenko, mora odrezati, da reče – aha, tale ne velja, 13. je prečrtan, 14. je ne vem kje. Tudi tega niso sposobni, da bi bil zakon napisan uradno prečiščeno besedilo, Uradni list tega ne naredi. In vi se razburjate, ker damo to mi v debirokratizacijo.
Glejte, preberite si 20. člen tega zakona. Zakon o vladi, gospod Prebil pa stranka LMŠ, pa stranka Levice, pa stranka SD. Zakon o vladi govori o kompleksni krizi. Celo definira jo. Piše pa takole »Za kompleksno krizo se po tem členu šteje pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot in hujše naravne ali druge nesreče ter s tem povezane velike negotovosti in razmeroma kratkega časa za ukrepanje, ki presega odzivne zmožnosti posameznih ministrstev, vladnih služb, podsistemov nacionalne varnosti in tako naprej. Pri tem temeljne družbene vrednote vključujejo ohranjanje neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti, države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, ustavno demokracijo, da ne naštevam vsega in tako naprej.
Torej, 6. člen Zakona o vladi definira kompleksno krizo. Vi pa tle razlagate že drugič, zadnjič na odboru, danes pa na tej plenarki, da uvajamo nek pojem. Dajte si kakšen zakon prej prebrat, no. Torej nič novega ne uvajamo, nič novega. Zakon o vladi je uvedel kompleksno krizo. V Zakonu o tujcih pa definiramo, pa definiramo kaj se bo zgodilo v tisti kompleksni krizi, ki bo posledica migracij – taka kompleksna kriza je mimogrede 2015 že bila. Ne vem, lahko da jo res ne bo letos pa drugo leto tudi ne, mogoče bo pa 2023.

48. TRAK (VI) 13.55

(nadaljevanje) In striktno sledimo temu kar je naložilo Ustavno sodišče. Torej, Ustavno sodišče je razveljavilo tisti člen. Zahtevalo je, da se vsak posameznik individualno obravnava in na podlagi te aktivacije, kjer smo, mimogrede, sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je opozorila na to, to niste vi opozorili, to je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je v Zakonu o Vladi aktivacija teh stanj, kot so izredna stanja in tako naprej, v pristojnosti Državnega zbora in da bi bilo smiselno, da tudi kompleksno krizo razglasi Državni zbor, torej drugače, kot smo mi predlagali, drži. In mi smo temu predlogu sledili, zato smo vložili amandma, da se pristojnosti iz Vlade prenese nazaj na Državni zbor. In to kar vi govorite, da ni potrebno amandmaja usklajevati moram pač povedati, da je potrebno. Glede na to, da gre za uskladitveni amandma kjer se v onem členu pač pojavlja napaka, kjer je še zmeraj notri ostala Vlada, ni pa bilo to preneseno oziroma spremenjeno na Državni zbor. In nič drugega ni v tem. Nobene želje po tem, da bi si nekdo kolajno pripenjal. Meni je vseeno tudi če to vi predlagate, saj smo o tem, da sledimo mnenju Zakonodajno-pravne službe pravzaprav odločali že tri tedne nazaj in ta predlog sprejeli. In kompleksno krizo razglasi Državni zbor.
Poglejte, sedaj pa tako, Ustavno sodišče je povedalo, da je potrebno vsakega obravnavati individualno. In seveda to ni res, kar gospa Sukič govori, da se ti ljudje ne bodo obravnavali individualno. Individualno se bodo obravnavali. Ampak potem ko se pa individualno obravnavajo boste pa začeli, no, saj ste že začeli, ste pa povedali, da policist gotovo ni usposobljen za to, da tam nekoga preverja. Ja, kako če on prevetriti ali je v sosednji državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopki mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Se pravi, policist ni za to usposobljen. Usposobljen je pa – kdo? – Mirovni inštitut? Ali pa oni iz Metelkove 6, ali kaj? Ki jih imate cel kup. Ne gospa, poglejte, za to so usposobljene mednarodne inštitucije. In policist ne bo vsakega vprašal, ti, ali na Hrvaškem je pa problem s Hrvaško, ker nima vzpostavljenega sistema, da bi to delal. O tem je že bilo odločeno ali pa bo odločeno. Se pravi, o tem bo odločalo neko sodišče ali pa neka evropska institucija, ne pa NVO iz Metelkove 6. Da pa ne bo dileme, potrebno je seveda pogledati tudi, če pa kljub temu, da Hrvaška ni na tem seznamu, da je na Hrvaškem vse v redu, morda pa je v tem tujcu vseeno v tej državi bilo, ne vem, izkazana nevarnost mučenja ali pa mogoče bila z njim nečloveško ali poniževalno ravnano in tako naprej. Ja, v tem primeru pa valjda boste dopustili, da bo to policist ocenil. Ali bomo imeli – kaj zraven? – tri novinarje od Mladine, ko bodo zraven policista stali, pa bodo rekli, ja, on pa res izkazuje to. Ali pa tiste novinarje iz Bosne, tam dol, ki jih usmerjajo kam morajo po GPS iti, zato da ilegalno prečkajo mejo. Torej, tukaj bo individualna obravnava. Nadaljnja individualna obravnava bo zdravstveno stanje tega gospoda ali gospe, ki je prišel na to mejo nezakonito. Nadaljnja individualna obravnava bo ali je po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah mogoče reči, da gre za mladoletnika brez spremstva. Najbrž bo lahko policist, jaz jim zaupam, da ko vidijo 30 let starega moškega, da lahko ocenijo, da to ni mladoletnik ali mislite, da rabimo spet kakšnega iz Metelkove 6, ki bo to povedal? Jaz mislim, da ne. In poglejte, vsaka taka individualna obravnava striktno sledi temu, kar je zapovedalo Ustavno sodišče ob razveljavitvi, zato sem prepričan, da smo vse tisto, kar je ustavno sodišče želelo, v tem zakonu upoštevali in sem prepričan, da bo pač ta zadeva tudi na Ustavnem sodišču zdržala, ker smo šli v tisti smeri, ki so nam jo na Ustavnem sodišču zapovedali.
Naslednja stvar, ki je v tem zakonu zelo pomembna, je prenos obveznosti iz EU pravnega reda. Na žalost smo imeli prej vlade, ki so bile,

49. TRAK: (VP) 14.00

(nadaljevanje) ene so celo 4 leta trajale, tista od Mira Cerarja, pa od gospoda Šarca malo manj, no, ampak glejte, prenos teh obveznosti je zapadel ali pa bi moral biti realiziran v letu 2018, maja 2018 je pretekel rok za implementacijo te direktive, ampak je pač žal ni ne ona vlada, ki bi jo morala, ne kasnejša ni naredila, mi pa smo to zdaj pač implementirali v ta zakon, torej vse tisto. Ker, glejte, tudi mimogrede, strašno olajša, nič ne zaostruje, ampak strašno olajša vstop tistih, za katere je tudi naša država zelo zainteresirana, torej študentov, raziskovalcev, vseh tistih izobraženih ljudi, če temu tako rečemo, ki bi želeli priti v Slovenijo, vseh tistih, ki že imajo neke pogodbe z našimi raziskovalnimi inštituti, pa so iz tretjih držav, in bodo na ta način s temi dovoljenji veliko lažje prišli k nam, pri nas delali, se izobraževali, študirali in tako naprej. Se pravi, stvari se olajšujejo in nikakor ne, da bi se zaostrovale.
Glejte, potem se vzpostavlja možnost ali pa bi rekel pravzaprav s tem zakonom dodatno definirajo dovoljenja za prebivanje, ki so varnostno okrepljena. Torej gre za biometrijo, po domače povedano. Pred časom smo sprejeli Zakon o osebni izkaznici, če se spomnite, kjer je pač potreben še nek drugi zakon, ki bo tudi po moje v kratkem sprejet tukaj. Mi začenjamo s postopkom javnih naročil za implementacijo teh biometričnih izkaznic in s tem zakonom dajemo podlage, da se tudi ne samo zgolj te osebne izkaznice, ampak tudi dovoljenja, ki jih izdajamo tujcem za prebivanje, pač biometrična, kar pomeni, da zgolj v bistvu krepimo varnost in nekako sledimo temu, kar smo nekako zapovedali tudi slovenskim državljanom. Obenem seveda rešujemo v tem zakonu tudi izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in tisto prehodno obdobje, ki je tudi že passe, 21. 12., saj veste, je bil ta prehodno obdobje. Jaz sem se sestal dvakrat z veleposlanico Anglije, Velike Britanije, ki je tudi nekako izrazila neko bojazen, da se bi stvar za te njihove državljane po 1. 1. 2021 zakomplicirala glede na to, da zakon še ni sprejet, ampak sem ji zagotovil, da temu ne bo tako, in dejansko smo z ustreznimi navodili na vseh upravnih enotah stvari reševali ali pa jih rešujemo tako, da tukaj ni nekega posebnega zastoja.
Zdaj, potem je ena zelo pomembna stvar v tem zakonu tudi seveda ta, ki govori o tem ali pa ki rešuje zadeve vseh tistih tujcev, ki pri nas prebivajo nezakonito. Torej tukaj pa je seveda jasno, da ne moremo več tolerirati tega, da se gremo neke dvo- ali pa tristopenjske postopke ali pa bi rekel izigravanje našega sistema. Zato uvajamo enostopenjski sistem, ki seveda tistemu, ki mora državo zapustiti, to državo zapusti v 10-ih dneh po tem, ko mu o tem izda odločbo upravna enota, oziroma celo 30-dnevni rok obstaja, v kolikor je na to odstranitev ali pa na to, da iz države odide, pripravljen narediti prostovoljno, torej za to, da ima nekaj več časa. Zdaj, tisto, kar je zelo pomembno, pa kar se je tudi velikokrat zlorabljalo, jaz moram reči, da je o tem govoril celo na zadnji televizijski oddaji, mislim, da je bilo na Radiotelevizija Slovenija gospod Lukič, torej predstavnik sindikatov ali nekaj takega je on, posebej aktiven je bil v zadnjem času, tudi tukaj na odboru je bil, če se spomnite, ko je govoril o teh tujih delavcih, ko je sam povedal, ja, saj je povsem logično, da delodajalci tem delavcem malo več za potne stroške, pa malo več jim dajo za prehrano in tako naprej, kaj pa vi mislite, če bi oni jim to vse redno plačevali, saj bi bili čisto nekonkurenčni, saj noben ne bo hotel več pri nas delati, na konec pa še delavcev ne bomo imeli. Mislim, ravno to, kar sem jaz trdil na odboru, da želimo s tem, da se izkazujejo sredstva, ki jih te ljudje zaslužijo pri nas seveda na legalen način, torej da so od tega plačani prispevki, davki, ne pa, da v bistvu ljudi silijo v neke napol legalne prihodke s tem, da jim fiktivno

50. TRAK: (TB) – 14.05

(nadaljevanje) povečujejo potne stroške ali pa malico ali pa ne vem kaj ali pa celo več, kajne, da se sliši celo tako, da jim več plačajo, pa da potem morajo denar nazaj prinesti, zato da lahko oni uveljavijo tisti cenzus, zato, da dobijo dovoljenje za prebivanje in delo. Se pravi, jaz sem prepričan, da je potrebno tukaj naredit, stvari zaostrit in da je potrebno tudi delodajalcem, nenazadnje, poglejte, glavno delovno silo, tisto, ki jo nekako pa v Sloveniji imajo, nosita dve ključni ekonomski branži, torej, ena je gradbeništvo, drugo je pa turizem, pa gostinstvo.
Glejte, oprostite, če v gradbeništvu, kjer je država enormno povečala vlaganja, kjer se v naslednjih letih predvideva izjemno veliko dela, kjer, konec koncev, že cene v gradbeništvu, v zadnjem letu, zelo, zelo veliko rastejo, glede na to, da so kapacitete omejene, ti delodajalci ne bodo pošteno plačal teh delavcev, potem pa tudi jaz res ne vem, kdaj jih bodo in naj jih plačajo pošteno, naj jim dajo pošteno plača in ne bo nikakršnih problemov s tem, da ne bi mogli izkazovat dovolj velikega zaslužka oziroma, da bi bili pod tistim limitom oziroma cenzusom za to, da dobijo dovoljenje.
Glejte, kar se tiče znanja slovenskega jezika, sem že povedal. Tudi ne drži tisto, kar so tu nekateri govoril, da s tem ne bomo imel dovolj tuje sile. Mi smo tako liberalna država, da pri prvem začasnem dovoljenju, če nekdo pride sem delat, ne rabi nič znat slovenski jezik, »može on, da priča, kako zna«. Ampak glejte, potem, ko pa podaljšuje dovoljenje ali pa celo več, ko pa združuje družino, pa bomo »valda« vsi za to, da bojo znal slovensko ali ne? To sem tudi že povedal, naši, ki hodijo v Avstrijo delat ali pa v Italijo, nobenemu na pamet ne pade, da ne bo znal avstrijsko oziroma nemško ali pa italijansko, kajne? Mi se pa čudimo, če zaostrimo malo te pogoje, zato, da bojo ti ljudje se pri nas naučil slovensko. Potem so pa 30 let tukaj, pa še zmeraj ne znajo slovensko. Da ne govorim o tistem, kar sem na odboru govoril, da imamo potem tam prevajalke v zdravstvenih domovih, ko pridejo žene na pregled ali pa v osnovni šoli, Novo mesto, ko imamo letake, pa imamo napisano obvestilo učencem, pa je spodaj obvestilo tudi v albanščini. Halo? Najbrž je prav, da se naučijo slovenskega jezika, kajne?
Čisto na koncu, ne bom ponavljal tistega, kako je bil zakon, z kom je bil usklajevan. Seveda je jasno, da z vsemi tistimi, iz Metelkove 6, ne more bit usklajen, pa da tudi ne bo nikoli usklajen, razen, če bi ga tam napisali, kajne. Se pravi, če bi ga pa tam zapisal, potem bi bil pa, po moje, res idealen, kajne. Zato bi na koncu te svoje predstavitve, dodal zgolj tole, da glede na prvi odstavek 138. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor ob izpolnjenih poslovniških pogojih, opravi na tej seji tudi tretjo obravnavo predlaganega zakona.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Imamo dve repliki. Najprej gospa Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, spoštovani minister, no, ste si pa vzel čas za razne zanimive izjave.
Recimo, prvič, jaz sem rekla, da je to »ksenofobno« napisan zakon, ampak očitno ste se prepoznal noter kot ksenofob, tako da, to je vaš problem, ne moj, kajne. Drugič, v letu 2020 smo imeli 10 % manj prehodov meje, kot leto poprej, ampak vi zdaj zaostrujete to. Tretjič, vi že zdaj dajete navodila, s katerimi se kršijo trenutno veljavni zakoni, že sedaj vračate begunce, brez da bi sploh imeli priložnost vložiti zahtevo za mednarodno zaščito in kaj pravzaprav počnete, samo podlage si ustvarjate, dodatne podlage, da boste lahko si svoje roke oprali. Tretjič ali četrtič, policisti niso usposobljeni za vse to, kar ste vi našteval, niti pod razno, prej kdo iz Mirovnega inštituta na Metelkovi 6, kot policisti, vsekakor.
Nadalje, govorite o znanju slovenskega jezika. Jaz mislim, da tisti, ki želijo pri nas ostat, nimajo problema s tem, da bi se učili slovenski jezik. Problem, ki je tukaj noter, je ta, da prihaja do diskriminatornih zadev. Recimo, ali boste vi zahtevali to izpolnjevanje tega pogoja tudi pri kakšnem vrhunskem ekonomskem strokovnjaku, recimo tujem direktorju multinacionalke v Sloveniji? / oglašanje iz dvorane/ Res, aja? A boste? No, bi prav rada videla, da boste, drugače pa ne vem, kaj se greste, jaz poznam

51. TRAK: (NB) – 14.10

(nadaljevanje): ogromno ljudi, ki so prišli iz nekdanje Jugoslavije, ki tukaj delajo in vsi govorijo slovenski jezik, ne da bi jim vi to rabil posebej v zakonu napisati. Vi pač uživate, da razne stvari pišete.
Nadalje. Huje ogrožajo naše vrednote. Ali res? In vi boste presodil kdaj bodo naše vrednote huje ogrožene in boste predlagal Državnemu zboru, da z navadno večino, pazite, z navadno večino sprejme stanje kompleksne krize. Ali boste to predlagal? Verjetno boste takoj skočil v luft čim boste nekaj, nekaj, nekaj in boste kaj, z navadno večino take stvari sprejemal v Državnem zboru. Ali res? To so izredne razmere, spoštovani. Jaz mislim, da to je sploh sramota, da ta pojem se je sploh znašel notri, ampak če že mora biti, ker toliko rinete, dvotretjinska večina bi bila tista, kvečjemu, da se taka stvar sprejme. Tako da, lepo vas prosim, to kar se greste, je res žalostno in to je ksenofobno. Prav ksenofobija dobesedno veje iz tega zakona ven, mi je zelo žal. Ko to bereš, vidiš kam pes taco moli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še druga replika gospod Prebil. Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Moram replicirati spoštovanemu ministru Hojsu, ker spet, kot je v njegovi navadi, obrača besede in poskuša nasprotno stran prikazati kot slabe.
Minister, da sva si nekaj na jasnem, vi niti vaša stranka niste pri tem zakonu prav nič opozarjali niti niste prav nič sprejeli. Spremembe, ki so zdaj v tem zakonu je sprejela opozicija s podporo SMC. Kolikor vem, so imeli hude pritiske zaradi tega in to so tisti popravki, ki so v skladu tudi, nekateri, ne vsi, z mnenjem ZPS in vaša stranka je glasovala proti temu.
Kar se tiče 6. člena, minister, ko sem jaz tam govoril o zadevi, o amandmaju, ki je vložen, takrat vas ni bilo v dvorani, ker ste seveda na ta spoštovani zbor zamudil, sem govoril o tem, da smo v LMŠ že vložili popravek na opozorilo Zakonodajno-pravne službe, pa ste zadevo vložili identično še enkrat. O tem sem samo govoril, da ne vidim potrebe po tem, razen po tem, da se potem hvalite tukaj tako kot zdaj počnete.
Kar pa se tiče zakona o Vladi in kompleksni krizi. Poglejte, Zakon o Vladi ne veže posledic tega kar ta zakon uvaja in v tem zakonu, torej Zakon o tujcih, ki pa uvaja te posledice, pa vam je Ustavno sodišče jasno povedalo v čem je problem in kje je zadeva neustavna. Ne ni povezana z Zakonom o Vladi, ampak je neustavna, ostala je nad zakonom, minister, to upam, da veste no. In ustavno sodišče je jasno povedalo, da je ta Državni zbor že sprejel ukrepe, torej z ureditvijo, ki je bila v prejšnjem zakonu in je skoraj da popolnoma enaka temu kar imamo zdaj, da so ti ukrepi nesorazmerni, in da bi za takšno omejitev sprejemanja prošenj za mednarodno zaščito, Državni zbor moral razglasiti izredne razmere in ne kompleksne krize. To je pa tisto kar je res in prosim, nehajte mojih besed obračati in zavajati.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo je želel minister. Izvolite.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa.
Poglejte, gospod Prebil, jaz, saj res nima smisla, da se tukaj prepiram z vami, ker ste konec koncev ste vi poslanec, pa ste nekako nad Vlado. Ampak dejstvo je, da ste govoril, da kompleksne krize ni v naši zakonodaji. Poslušajte magnetogram, poslušajte magnetogram, pa boste, pa se poslušajte, pa boste rekel, uvajamo nov pojem, ki ga v naši zakonodaji ni. To ste povedal. Jaz sem pa samo prebral kaj je v Zakonu o Vladi.
Druga stvar, poglejte. Tudi to ni res, da SDS ni česa podprl. Tudi tukaj ste se izmislil. SDS je podprl predlog kjer se prenaša pristojnost iz Vlade na Državni zbor. Podprl je tudi predlog SMC, da se individualno obravnava. Torej tudi to drugo stvar ni res, da je SDS ni podprl. Tudi to je podprl na odboru. Ni pa podprl predloga SMC, to pa drži, da se o tem odloča s kvalificirano večino, ker smo vztrajali na tem, da je dovolj navadna večina. In poglejte, to kar je gospa Sukičeva rekla, mi bomo zakon kjer zdaj piše notri glede na to, da je amandma bil sprejet, da je potrebna kvalificirana večina, podprli. V SDS ga bomo podprli, brez težav, kvalificirana večina. Ampak poglejte gospa Sukičeva, kompleksno krizo boste vi izglasovali, ne jaz.

52. TRAK: (SC) – 14.15

(nadaljevanje) Tukaj jo boste izglasovali, v Državnem zboru boste rekli. Vi meni očitate ja sedaj ste pa vi tisti, ki boste kar neko kompleksno krizo razglasili. Ne, vi jo boste razglasili. Dobro mogoče ne vi osebno, ker boste proti, ampak večina v tem Državnem zboru jo bo razglasila. Mimogrede, enkrat so že to naredili tam 2015 so to že naredili pa veste koliko je bilo takrat ljudi tukaj na meji 300, 400 tisoč beguncev, migrantov se opravičujem, ne beguncev. Tako, da to ni res, da želim jaz česarkoli ali pa karkoli ksenofobnega.
Sedaj tisto, kar ste pa rekla, da sem se v tem prepoznal. Ja, saj ste rekla, da smo tak zakon pripravili. Mi smo ga pripravili na ministrstvu jaz pa vodim ministrstvo. Ja, kako naj se, potem ne prepoznati, če poveste takšen zakon ste pripravili jaz sem odgovoren za pripravo tega zakona in rečete, da sem jaz. Ja, čisto pravilno sem se prepoznal glede na vaše obtožbe čisto pravilno.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še eno repliko imamo.
Gospa Sukić.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Minister jaz ne vem škoda pa pač, potem podpisujete ksenofobne zakone, če menite, da niste ksenofob jaz vam ne morem pomagati nekaj ne štima. Od kdaj neki ksenofob podpisuje ksenofobne zakone prvi slišimo.
Drugič pa. Upam, da če se greste kompleksno krizo, da bo to dvotretjinska večina. Kajti navadna večina oprostite zakaj pa na vztrajate pri navadni večini res bi rada vedela zakaj vztrajate pri navadni večini? Ali mislite, da poslanke in poslanci niso tisti, ki znajo presoditi kdaj so razmere dovolj izredne, da dvotretjinsko ali celo 100 % podprejo neko odločitev, kadar je država za res ogrožena. Ali mislite, da smo vsi malo analfabeti tukaj in da smo koalicija s svojim glasovalnim valjarjem ve kdaj in kako in kaj? Torej vi bi, da koalicija, ki je trenutno na oblasti odloča o tako resni stvari kot je kompleksna / nerazumljivo/, ali prav razumem? Ali bi vendarle dojeli, da je za tako stvar potrebna dve tretjinska večina? Dajte mi pojasniti tole.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Preden odpremo novi krog prijav ima besedo minister.
Izvolite, gospod Hojs.

ALEŠ HOJS: Samo pojasnil bi gospe poslanki.
Ja drži, gospa poslanka, vztrajamo ali pa bi rekel predlagali smo relativno večino torej ne celo absolutno. Na podlagi predloga SMC se je to spremenilo v absolutno večino torej 46 poslancev in to bomo v stranki SDS podprli. Dvotretjinske pa ne bomo podprli, vsaj jaz jo ne bom predlagal pa ne podprl, zaradi tega, ker imamo izkušnje. Tam na levi strani sedite poslanci – kako je že rekel včeraj minister trompetengold ali nekaj takega, če sem se prav zapomnil -, ki ste se lepo izkazali v naših predlogih za napotitev vojske na mejo pa sedaj vsi govorite kako ste državotvorni pa kako ni nobenega problema pa kako je jasno, da boste to podprli pa niste. Dvakrat niste. Ne, jaz nisem nič obtoževal. / medsebojno pogovarjanje/ Jaz sem razumel, da ste z menoj pogovarjate.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod minister, samo trenutek.
Jaz vas prosim v dvorani, da ne…

ALEŠ HOJS: Koga obtožujem?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: …posegate ministru v besedo.

ALEŠ HOJS: Ja, trompetengold je včeraj gospod minister izjavil in meni se je zdela…

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod minister, samo trenutek. Gospod minister ali mi dovolite, da jaz naredim red v dvorani!
Spoštovani poslanci, gospa Sukić prosim vas, če se umirite, ne segate in se ne derete čez dvorano in posegate v besedo ministru. Dajte se prijavite pa mu na tak način kontrirajte. Sedaj pa gospod minister nadaljujte, če še niste končali. Ste končal? Okej.
Gospa Sukić, ima postopkovni predlog.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Prosim predsedujoča, da ministru ne vem verjetno mu ne morete izreči opomina, ampak da ga opomnite, da se ne more privoščiti, da napada poslanke in poslance z izrazi kot, da so trompetengold in ne vem kakšnimi grozljivimi stvarmi in to poslance, ki danes niti razpravljali niso niti razpravljali danes niso pa jih je šel napasti. To, da mene napade mi je itak jasno, saj me vedno, ampak tole, spoštovana, prosim da nekaj naredite v skladu s pravili v tej hiši, ker to je pa resni višek arogance in ne vem česa vsega sploh še.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

53. TRAK: (AB) – 14.20

(nadaljevanje) Vzamem vaš postopkovni predlog na znanje in v skladu s 77. členom poslovnika imam pravico vsem, ki sodelujejo na seji izreči opomin, tudi predstavnikom Vlade, zato naj bo to opomin gospodu ministru, da se v svojih razpravah vzdrži kakšnih žaljivk, pa to velja tudi za poslance nasproti predstavnikom Vlade.
Gospod Grims ima postopkovni predlog.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Glejte, vodenje Državnega zbora je že nekaj časa dobesedno škandalozno. Dovoljuje se na eni strani – samo primer od danes – mrtvo hladno se razglasi, da smo ksenofobi pa še kakšna druga podobna je padla. Sem na to opozoril, sem predlagal, da se izreče opomin. Nič se ni zgodilo. Na drugi strani nekdo uporabi en izraz, ki je bil včeraj uporabljen v tem Državnem zboru in je zaradi tega cirkus do neba. Oprostite, »trumpetengold« ni nobena žaljivka. Ksenofob pa je, ksenofob pa je, gospe in gospodje. In tisti, ki sploh pojma nimate, pa uporabljate ta izraz tako kot fašizem, pa mimogrede, fašizem je levičarstvo, če ne veste tega. Ksenofobija je strah pred tujci kar tako.
Tukaj pa govorimo o tem koga želimo spustit v svojo državo in pod kakšnimi pogoji. Država je dom državljank in državljanov. To je utemeljeno na 3. členu slovenske ustave, ki sem vam ga prej citiral. Vam ga moram še enkrat, Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. To je bil člen, o katerem smo v prvi skupščini, katere član sem bil, osamosvojitveni skupščini, dosegel popolno soglasje. Ni bilo najmanjšega dvoma, da je to temelj slovenske države. Danes očitno tak člen sploh ne bi mogel biti več sprejet.
To je razlika med vami in tistimi, ki so bili pred 30-imi leti noter v slovenskem parlamentu.
/ oglašanje iz klopi/
Slovenske državljanke in državljani imamo pravico, vso pravico povedati koga želimo in pod kakšnimi pogoji, tako kot to stori vsaka druga država s svojim pravnim redom. In pri tem ni nič spornega. Od ljudi ne zahtevamo nič takega, kar ne bi vsi ostali od nas. Celo manj, recimo tukaj se pričakuje, da po dveh letih, da bodo ljudje znali osnove slovenščine. V Avstriji ti ne moreš niti vloge dat, če ne znaš osnovno nemščino. Kar probajte, če ne verjamete. Pa je naša soseda. A boste rekli, da je ksenofobna? / znak za konec razprave/, da je fašistična ali kaj boste še rekli? Lepo vas prosim, nehajte s takimi izrazi pa dajmo se realno pogovarjat, kakšne so tiste rešitve, ki so v skladu s slovensko ustavo in ki so v korist slovenskih državljank in državljanov v tem, da zagotavljajo vse tiste pravice, ki izhajajo iz slovenske ustave in slovenskega pravnega reda. In nobena pravica nikogar, nobenega tujca / znak za izklop mikrofona/ ne more biti nad temi pravicami. Dajmo se vsaj okoli tega razumeti, lepo prosim.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja, hvala lepa, gospod Grims.
Z vsem spoštovanjem, jaz sem vas zdajle potrpežljivo pustila, da ste izkoristili svoje 3 minute za postopkovni predlog, ki ga pa niste ubesedili.
Jaz ga nisem zasledila v tej vaši razpravi in vas nisem želela prekinjati, da mi ne bi očitali kakšne pristranskosti. Naj pa samo pojasnim; prav vse v dvorani sem pozvala in prijazno opozorila, da se vzdržimo vseh nekih nepotrebnih komentarjev, ki morda nekoga prizadenejo, nekoga ne. Pa verjamem, da imamo lahko vsi skupaj nek kultiviran dialog, tako predstavniki Vlade, kot tudi poslanci. In nisem z ničemer postavljala ne vem, dvojnih meril za ene ali druge.
Kar se tiče vašega postopkovnega predloga prej, pa nisem jaz vodila in zdaj je bil vaš prvi postopkovni predlog, ki to ni bil in jaz vas res prosim, da se prijavite k razpravi drugič. Če pa imate postopkovne predloge v zvezi z rabo poslovnika, pa seveda je za to namenjene triminutni odmerek časa za postopkovni predlog.
Zdaj besedo, če se ne motim, je želel minister.

ALEŠ HOJS: / izklopljen mikrofon/ Ne.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ne. Potem odpiram nov krog prijav, ker vidim, da je interes za razpravo še.

54. TRAK (VI) 14.25

(Nadaljevanje) Prijavite se, prosim. Imamo pet prijavljenih razpravljavcev.
Prvi dobi besedo gospod Nik Prebil, pripravi se gospod Dušan Šiško.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Saj bom kratek. Jaz sem svoje stališče podal uvodoma.
Smo pri 5. in 6. členu zaenkrat. Ker je to začetek še vedno omogoča malenkost splošnejšo razpravo v okviru tega zakona.
Zakon kot tak lahko rešuje neke določene težave, ki so se skozi leta pojavile. In definitivno določene težave obstajajo. To povem jasno tukaj. Imam pa vedno težavo ko pred ta državni zbor pride zakon in ponavadi je to s strani SDS, sploh sedaj ko notranje ministrstvo vodi gospod Aleš Hojs, ker ne sledi temu oziroma se v veliki meri odmika od tistega, kar oni pravijo, da zaradi tega uvajajo ta zakon. Minister vi ste prej rekel, da zaradi implementacije direktive, torej tistega dela, ki ureja, in to dobro ureja, položaj študentov in tistih tujcev, ki pridejo sem v imenu raziskav, razvoja in pa znanosti. Ampak to sta dva člena. Ne razumem pa, zakaj novela zakona, spoštovani, ki to niti ne bi smela biti, ampak bi moral biti nov zakon, ne vem, na 400 straneh vsega skupaj skoraj, še zakon o mednarodni zaščiti. Uvaja oziroma ureja področja bistveno bistveni širše kot je to ali potrebno ali pa bistveno širše od tistega kar je ustavno dopustno. Minister, da ne boste spet rekli, da sem govoril, da tega pojma ni v zakonodaji. Govoril sem, da ga ustava ne pozna, 92. člen določa zgolj vojno ali izredno stanje, ne pa nikakršne kompleksne krize in ta člen ustave je nad vsemi zakoni, tudi zakonom o vladi.
Ta zakon o tujcih, da ne bo pomote, ker jaz verjamem, da nas ljudje spremljajo, ureja položaj vseh tujcev, bodisi so to tisti, ki prihajajo iz juge, bodisi so to tisti, ki prihajajo iz Švedske, Nizozemske, Združenih držav ali pa, ne vem, iz Maroka, Afganistana ali iz kjerkoli drugje. Jaz mislim, da je, pa tukaj je čisto vsem strankam jasno, da v Sloveniji se soočamo s tako hudo demografijo, da pač neka tuja delovna sila je potrebna že sedaj in bo tudi potrebna še v naprej. Strinjam se, da lahko ne zakon določi kaj in pod kakšnimi pogoji lahko ti tujci v državo vstopajo, tukaj prebivajo, živijo in potem zaprosijo tudi za državljanstvo. A vendar, da v nekem celotnem delu zaradi morebitnega pritiska ali migracijskega vala zaostrujemo zakon na popolnoma vseh področjih, tudi na tistih kjer to ni potrebno, nekako otežujete pogoje za prehod tudi teh, delovne sile in pa njihovih družin. Tudi po tem, pa ne bom sedaj o tem členu, ker se bo odprl potem, ko govorimo o združitvi družine bo marsikje prišlo do težav tudi pri tistih, ki v Sloveniji že so in tukaj delajo, tudi na številnih vodstvenih položajih in pa menedžerskih funkcijah. Nenazadnje minister, kolikor jaz vem, ena naših največjih farmacevtskih družb ima direktorja, ki je tujec, ki tukaj začasno prebiva z namenom vodenja tega podjetja in se lahko pojavijo neke določene težave v tem delu.
Zakon v neki večji meri ureja tudi področje integracije. Jaz sem in tudi LMŠ smo vedno govorili tudi ko smo bili v vladi in med drugim, spoštovani minister, to implementacije direktive je minister Poklukar pričel in jo pripravil do te mere, da ste jo sedaj vi potem nadaljevali, seveda, s številnimi drugimi členi, je poliintegracija. In ta integracija je več kot potrebna in na tem moramo delati več. Ne dela se pa to z zaostrovanjem zakonodaje, ampak s tem, da se pač na določen način ljudi, ki jih seveda v državi želimo, spodbuja k temu, da postanejo del slovenske družbe.
Zaključil bom v delu, ki govori o tej kompleksni krizi. Ne bom se več spuščal na polje, kje to piše in kje to ne piše, spustil se bom zgolj na polje, da je, po mojem mnenju, takšna uveljavitev z vsemi posledicami, ki pa tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe, minister, kot ste

55. TRAK: (VP) 14.30

(nadaljevanje) prej govorili, da je vse bilo sprejeto in določeno, Zakonodajno-pravna služba še vedno opozarja, da so določbe te kompleksne krize bistveno presplošne in pa pomensko ohlapne in da ne določajo jasno, kako posegajo v azilni sistem ali sistem mednarodne zaščite, torej člen v enem delu posega tudi v polje mednarodnega prava, kar pa je lahko sporno iz vidika splošnega sodišča Evropske unije.
Jaz razumem lahko, da so neke stvari potrebne. In tukaj še enkrat, zadnjič povem, da dokler so te stvari zakonite, dokler so te stvari jasne in rešujejo dejansko težave, ki so, so dobrodošle. V kolikor pa zaidejo v neko polje ideologije zaostrovanja zgolj zato, da vi poveste, da ste to zaostrili, rešitve pa ni nobene, potem pa se s tem žal ne morem strinjati.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Dušan Šiško, pripravi se gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo. Končno sem prišel, ker so bile replike, se je skozi nekaj streljalo. Vendar bom takole začel. Tukaj notri se že vidi, že nekaj časa, kultura vsakega posameznika. Ko en govori, drug iz klopi kriči, ampak na to se ne bom spuščal. Mislim pa, da ste danes dobro to umirili, da ni bilo potrebe isto kot 2 dni nazaj, ko smo morali celo prekiniti sejo.
Bom šel kar, se bom držal samo členov. Pri 5. členu termin kompleksna kriza. Nekaterim na levi strani ni pogodu, zato predlagajo črtanje tega člena. Je mar opozicija oziroma Levica pozabila, da smo imeli na mejnih prehodih leta 2015, 2016 ogromno, ogromno migrantov? O številki ne bom govoril, ker še vedno prihajajo. Dobro, da so meje zaprte oziroma zdaj so odprte, pa se bodo menda spet zaprle za slovenske državljane, vsi ostali se lahko sprehjajo čez Kolpo, čez Krko, da ne govorim še, kje vse povsod drugod. Problematika je zelo občutljiva, pereča ni sporna, predvsem za tujce. Seveda tudi za različne nevladne organizacije, ko jih nekatere politične stranke podpirajo. 32. člen, svoboda gibanja, Ustave Republike Slovenije v tretjem odstavku lepo določa, da se tujcem na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. Naj omenim še to, da beguncev ne gre enačiti z ekonomskimi migranti, ki prihajajo iz varnih držav, kjer ni vojne, in pridejo k nam na kriminalen način z vdorom. Spoštovani kolegi, lep primer smo imeli, ko minister ni mogel iti preko meje. Povejte mi, kaj se bi zgodilo, da bi šel eden od poslancev drugi preko meje na črno, pa ga nekje v Bosni ali pa v Hrvaškem bi dobili. A bi ga dali v azilni center? Mediji se bi razpisali o vseh nas, o vseh nas bi mediji pisali, pa bogve kam bi nas zapeljali.
V 35. členu v Slovenski nacionalni stranki ostro nasprotujemo, da se ta člen črta. Jaz ne vem, kaj bi vi želeli. A nas hočete potujčiti? Da ne bomo več začeli govoriti slovenskega jezika? Zelo pomembno je, da se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1 in na osnovni ravni A2. Kaj je večja integriteta kot to, da če pridejo tujci k nam v Slovenijo, znajo vsaj osnove slovenskega jezika, da se ne sporazumevajo s pantomimo, ki jih nihče ne razume. Čeprav tisto, kaj je prej gospod Hojs povedal, sem jaz Kanglerju isto tako stvar povedal, če grem jaz v Avstrijo, Nemčijo, pa je on rekel, veš kaj, saj gor po Dunaju in gor pa tako Balkanci večinoma delajo in se tako pogovarjajo. Že tukaj je Kangler pri meni en minus dobil. Jaz če grem v Avstrijo, bom moral nemško govoriti, če grem v Anglijo, bom angleško moral govoriti. Res je, da smo bili v Bruslju, v Helsinkih, s kolegom sva bila, Nikom, pa smo slučajno naleteli na eno gostilno, ko nas je kolega iz Srbije stregel na koncu, pa smo se prav lepo tudi notri imeli.

56. TRAK: (TB) – 14.35

(nadaljevanje) Ampak, za vstop v to mejo in tam, da smo se pogovarjal, smo mogli imet njihov jezik. In, obvezno morajo poznati tudi slovensko kulturo, kar je v zadnjih dneh, kar se tu noter dogaja, spoštovani kolegi, ni kulture v Sloveniji, to sem že jaz rekel in vam bom zdaj tudi javno povedal, še enkrat. Ni kriv minister, Vasko Simoniti, ker ne verjamem, da je on šel po ministrstvu čečkat, pa pisat tam stvari gor, pa ni on se slačil pred kulturnim ministrstvom, pa puščal svoje stvari. To so bili kulturniki, ker »kao« niso dobil dovolj denarja. Ali pa so dobil, pa so zaradi druge žlehtnobe še to udaril ven.
Poglejte, oni se morajo socializirati, integrirati v naš prostor, okolje, ne da se bomo mi njim prilagajali, se jim klanjali in podobne reči. V Slovenski nacionalni stranki smo naravnost zgroženi, ogorčeni nad dejstvom, da rabimo prevajalce v zdravstvenih domovih, osnovnih šolah in še kje. Pri nas, v Posavju, v Krškem, so želeli imeti v osnovni šoli prevajalca za albanski jezik. V zdravstveni dom pride nekdo, ki ima tu zdravstveno izkaznico, pa reče, glejte, tole je moj oče, nima izkaznice, dajte na moj račun. V Krškem, kolega. Saj si blizu mene, si blizu mene tam, tako da veš, da jih imamo veliko teh, prebivalcev. Ne bom govoril vseh, določeni, in kaj je potem to? Kam mi se peljemo? Se peljemo po Savi, dol do Zagreba. Dobro, ko so hidroelektrarne zdaj tam, pa jedrska tam, ker se malo vse skupaj ustavi.
Pri 66. členu, seveda, tudi tu smo proti, da se črta ta člen. Naklonjeni smo temu, da se bolj jasno določa nezakonito prebivanje tujcev v državi, kjer bo policija lahko neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku. Naša policija je dovolj »usposobna«, kvalificirana in kompetentna, da končno naredi red v tej naši državi, čeprav, po moji oceni, imam občutek, da jih je še vedno premalo. Tudi tista ideja, ko se je Tacen ukinil, pa so hodili določeni na »šnelkurs« gor, trimesečni, pa so potem ko purani hodili po Sloveniji, da so oni policaji. Policaji so tisti, ko so kadetsko šolo naredil, ne tisti »šnelkurs«, 3 mesečni. Tisti so takrat bili tako veseli, v policiji je res bil, takrat še, dovolj denarja, je bilo na razpolago in dobre plače. In seveda, hops, gremo, 3 mesece, »šnelkurs«, smo policaji, potem so pa zajebaval tam po cesti, vse poprek.
Naprej, to, da se širijo pooblastila policije, kar se tiče odvzema drugih predmetov, poleg zaseženih predmetov, za napad in samopoškodbo, se nam ne zdi nič sporno. Sankcije za tujce se morajo povečati in podpiramo tudi ukrep strožjega policijskega nadzora. Bom si pa nekaj še »prišparal« za naslednje člene.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Černigoj, pripravi se mag. Branko Grims.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister. Kolegice in kolegi.
Dovolite mi, da mogoče naredim malček tak uvod, v splošno razpravo, ki je tu dovoljena tudi pri začetnih členih, ampak, preden začnemo k tem, bi rad povedal to, da sme prisoten že od samega začetka, same točke, to se pravi, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ampak, ko sem poslušal vse moje predhodne

57. TRAK: (NB) – 14.40

(nadaljevanje): razpravljavke in razpravljavce, ugotavljam, zmeraj bolj ugotavljam, da želimo v tej toči mešati dva zakona, to se pravi, Zakon o tujcih pa Zakon o mednarodni zaščiti, ki je na naslednji točki. To se mi ne zdi prav in se mi to zdi prav in se mi to zdi mešanje jabolk in hrušk. Pa gremo lepo po vrsti. Jaz moram reči, da ta Zakon o tujcih, ki je bil tudi s strani koalicije dolgo časa v usklajevanju in moram reči, da je to za nas korak naprej, čeprav moram priznati, manjši korak kot smo si ga v Novi Sloveniji – krščanski demokrati zaželeli, ampak smo zadovoljni, da smo na podlagi koalicijskega usklajevanja naredili konsenz in zadevo zapeljali naprej in tukaj je samo pohvalno. Če pogledamo samo Zakon o tujcih, recimo to je dokumentacija, ne vsa, ampak iz zadnjega odbora, če tako se izrazim in moram reči, da mi v Novi Sloveniji in sem prepričan, tudi v koalicijskih vrstah smo temu zakonu ogromno časa namenili, ogromno diskusije je bilo, ogromno za in proti in smo izcimi najboljšo možno verzijo, ki je bila možna po koalicijskem dogovoru. To je to kar sem hotel reči, to izjavo sem na začetku hotel postaviti. Moram pa zdaj v nadaljevanju ugotavljam, da je v bistvu ta razprava, ne mi zameriti kolegice, kolegi, jaz ne bom zelo grob z besedami, saj me poznate, ampak je prosta po Prešernu. Na tej točki replike, vsaj po mojem osebnem mnenju, replike niso replike, ampak razprave, tako da se 70. člen Poslovnika je po mojem mnenju danes tukaj le za okras. Težke besede, ki so bile izgovorjene na levi strani moram reči, da sem užaloščen, nimajo kaj iskati v tej dvorani. Da tisti, ki podpiramo in bomo podprli ta zakon, da smo ksenofobi. To bi predvsem od osebe, ki se ima za kulturnico, pričakoval, da bi našla tisoč drugačnih načinov, da ne bi mene osebno žalila s tako res težko besedo. Verjamem pa, da nastane tukaj problem, če tega ta oseba ne želi, po eni strani, po drugi strani pa ne zna. To bomo pa še ugotovili.
Drugič, kar vidim, da gremo zelo široko pri tej točki, da pri tej točki in seveda ne samo tukaj v dvorani, ampak tudi v razpravi na odboru imamo promocijo knjige, tudi agenda ene stranke, da nam na Hrvaškem, čeprav mislim, da ni to kraj za ta razgovor, da se na Hrvaškem godijo krivice tem osebam, danes se pogovarjamo o tem zakonu in jaz bi želel voditi diskusijo, razpravo na podlagi tega, kateri člen je dober ali ni. Seveda razumem agendo neke stranke, zaradi tega bom mogoče tudi jaz šel malce širše, pa bom samo opomnil, čeprav je delček povezano tudi s tem, opomnil, da je Belgija mislim, da štiri dni nazaj praznovala, to je težko praznovati, je imela 5. obletnico spomina žrtev napadov na Bruselj. Sam sem bival tam in moram reči, da so spomini na te dogodke še živi, saj sem nekaj ur pred tem tudi sam bil v Bruslju in si res ne želim, da kar se je zgodilo na mollbacku, na podzemni železnici ali pa celo v četrti moll and backi, ki je jaz niti sam po deseti uri si tja nisem upal zahajati tja, da se tukaj v Evropi ne bi več ponavljale.
Strinjam se s kolegi in kolegicama, ki so v predhodnih razpravah omenili, ja, 2015. leta smo imeli v Sloveniji edinstven dogodek, ki ga nismo bili vajeni, zame je to bil neke vrste krizni dogodek, ampak me žalosti, da ene stranke vidijo to,
58. TRAK: (AB) – 14.45

(nadaljevanje) vidijo ta krizni dogodek le kot obisk Slovenije oziroma Evropske unije. In tukaj je naše mnenje diametralno, zato jaz … in jaz vem, da občanke in občane v Ilirski Bistrici se strinjajo z mano, da to je bil krizni dogodek in si tega kriznega dogodka ne želijo več. Poleg tega bi rad vam povedal, čeprav številke se manjšajo, moram povedat, da v Ilirski Bistrici konstantno raste tudi v teh januarskih, februarskih mesecih.
Zdaj gremo pa na sam zakon. Bi pa povedal tako; Slovenija je s temi majhnimi spremembami v bistvu nekako dviguje neke standarde na tem področju, ampak čeprav mi dvigujemo tukaj, so ti ukrepi še vedno enih najmilejših v Evropski uniji. Jaz sem se srečal tudi z različnimi nevladnimi organizacijami in sem jih vprašal, podal sem jim javno vprašanje – ali, ko če bo ta zakon sprejet, ali obstaja v Evropski uniji ena, dve, tri države, ki bodo imele milejše ukrepe, kot jih ima Slovenija. In veste kaj je bilo potem, vse tiho je bilo. V dvorani je nastala tišina. Ampak na koncu sem bil jaz še zmeraj ta grd.
Zdaj se vrnemo pa k sami zakonodaji. Je tudi sama Evropska komisija je pripravila skupno migracijsko politiko za obvladovanje begunske krize, ki bi Evropi omogočala, da se izkoristi prednosti povečanja čezmejne mobilnosti in odpravi nastale težave. To se pravi, tudi Evropska komisija opaža, da na tem področju so problemi. Nemško predsedstvo je videlo problem in se migracije … in seveda tudi drugih težav začelo reševati. In Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je predstavila nov migracijski in azilni paket.
Se pravi, mi nismo edini, edini, ki to rešujemo. Poleg tega v tej zakonodaji Zakonu o tujcih implementiramo kar nekaj evropskih uredb v slovensko zakonodajo. Tudi mogoče bom tukaj … evo, »ureja nove vrste enotnih dovoljenj za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje in sicer enotno dovoljenje za prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalca, ki v Republiki Sloveniji je zaključil raziskovalno delo in za študenta, ki v Republiki Sloveniji končal študij na višješolskem ali visokošolskem zavodu« in tako naprej in tako naprej.
Ene stranke v tem Državnem zboru ta del implementacije evropskih uredb v slovensko zakonodajo kar pozabljajo. Seveda, niso … ne, kar je lepo, je za nekatere težje »omembno« vredno. Potem bi pa rad se ustavil pri teh členih, kjer smo v Novi Sloveniji – Krščanski demokrati želeli večjega napredka, ampak ga zaradi konsenza ni bilo in to je prav na znanju slovenskega jezika. Glejte, sam imam izkušnje v Avstriji, v Nemčiji, otrok če ne zna skoraj zelo dobrega znanja nemškega jezika, ne more iti v osnovne šole. To se vsi zavedamo v tej dvorani. In tisti, ki delajo v Sloveniji in se pripravljajo, da se bodo kmalu preselili v Nemčijo, njihovi otroci, njihove žene brez problema obiskujejo tečaj nemškega jezika. Ne enkrat na teden, toliko kolikor je mogoče. Še inštrukcije vzamejo, če je le mogoče, če si lahko to privoščijo.
Ampak bodimo jasni, ko pride nekdo v Slovenijo in izrazi interes za delo, mu ni treba znati slovensko, znati slovensko in to se tudi zdaj dogaja in to se ne bo spremenilo s popravki Zakona o tujcih. Te se ga ne bo spremenilo. Imamo dve manjši popravki in tukaj bom zdaj povedal »s predlaganjem spremembe se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, vstopni ravni A1«. To je zelo daleč od C1, kot v Nemčiji. A1. »Po skupnem evropskem jezikovnem okvirju za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga

59. TRAK (VI) 14.50

(Nadaljevanje) združitve družine ter pogoj znanje slovenskega jezika na osnovni ravni A2 po skupnem evropskem jezikovnem okviru za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji. Drage kolegice in kolegi! To so pa ja neki osnovni standardi, ki jih lahko ima katerakoli država na tem svetu. Da ko ti prideš v neko državo, da se po nekem obdobju zahteva znanje jezika. In tukaj v Sloveniji nismo najbolj rigorozni. Kaj sem že omenil za, recimo, nemške dežela ali za avstrijske? Jaz mislim, da tukaj ne bo nastala nobena kriza, da zaradi tega ne bo pomanjkanje delavcev. Jaz mislim pa, da se bo obogatilo znanje slovenskega jezika. In sedaj, če se jaz motim, bi res prosil v tej cenjeni dvorani, da me kdo popravi. In da mi razloži, da se motim in me prepriča v nasprotno.
Lahko bi tukaj še nadaljeval. Pustil si bom še nekaj časa za morebitno nadaljnjo razpravo o členih. Ker smo sedaj pri 6. členu bi povedal, da amandma vlade oziroma koalicije podpiram. V 10.b členu se bo v prvem odstavku beseda vlada nadomestila z besedilom »Državni zbor«. Tako da bomo mi tukaj v tem državnem zboru odločevalci na tem področju.
Prav tako bi rad izkoristil priložnost, ker sem že pri besedi, ker potem tudi ne bom izrabljal vsemogočih replik, ravno tako podpiram 15. člen, ki spreminja v 33. členu v tretjem odstavku ustrezno zdravstveno dodatno zavarovanje in tako naprej.
Za konec bi pa res, moje kolegice in kolegi, samo eno stvar prosil. Dajmo biti z besedami zelo eksaktni. Bom dal dva primera. Večkrat se je tukaj omenjalo zakon je ustavno sporen. Mene to zelo moti. Želel sem tudi študirati pravo, ampak potem sem se odločil za nekaj drugega. Ampak prosim, kolegi, ne bodite tukaj populisti, ampak skrbimo o resnici besed, tudi v pravnih terminih. Ne rečemo zakon je ustavno sporen, če želite, vam bom pomagal. Po mojem mnenju zakon krši to pa to in zaradi tega menim, da bo ustavno sodišče odločilo, da ni v skladu z ustavo. S tem besediščem bi se pa strinjal.
Glede ustavnopravnega zakonika, te knjige sem iskal. Mi Primorci bi rekli, bukve, ampak je še nisem videl. Bom pa vprašal tukaj moje kolegice in kolege pravnike, če to poznajo. Hvala za razumevanje.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Preden dam repliko bom samo pojasnila glede očitkov o dosedanjih replikah. Jaz mislim, da 70. člen Poslovnika se vendarle zelo dosledno, mislim dosledno, kolikor toliko dosledno spoštuje, ker je treba vedeti, da pri repliki je razpravljavec tisti, ki presoja ali ga nekdo ni razumel ali ne.
Sedaj predvidevam, da gospa Nataša Sukič ocenjuje, da ni bila pravilno razumljena.
Izvolite, replika.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovana! Ta oseba, to se pravi jaz, bom izrabila repliko, po besedah poslanca, bom torej zlorabila repliko, ker očitno tudi replike že več niso nekaj, ker je dopustno tukaj. In bom pač povedala, da prav nič ne mešam hrušk in jabolk. Poslanec vi ne razumete vzroka in posledice in medsebojno povezanosti zakona o tujcih in zakon o mednarodni zaščiti, očitno. Kajti, to kar je zapisano v zakonu o tujcih bo vplivalo tudi na zaprosila za mednarodno zaščito. Namreč, če bomo sprožili ta mehanizem kompleksne krize bo to imelo zelo velike posledice, ki so seveda ustavno sporne. In ustavna spornost ni nekaj, kar se ne reče

60. TRAK: (SC) – 14.55

(nadaljevanje) drugo je, če bi jaz rekla, da je protiustavno, da bi trdila, da je protiustavno. Da je protiustavno lahko odloči Ustavno sodišče. Da je nekaj ustavno sporno govori Zakonodajno-pravna služba in ta termin uporabljamo poslanci, kadar se navezujemo na mnenje Zakonodajno-pravne službe ali pa kadar se navezujemo na mnenje recimo zunanjih strokovnjakov, ki nam to mnenje podajajo in ustavni pravniki pri nas trenutno ocenjujejo, da je tukaj pač zelo sporno so ta določila sporna in tukaj sem, potem navajala že eno sodbo našega Ustavnega sodišča, ki je presojalo na ta način v podobnem primeru. Sedaj po tej novi zakonodaji naj bi pač policija na meji – pazite – ugotovila ali je tujec ogrožen ali ne in bi lahko s sklepom zavrgla njegovo namero pa podati prošnjo za mednarodno zaščito. Predstavljajte si policija, ki sploh ni usposobljena za kaj takega bo lahko gladko zavračala ljudi, ki sploh ne bodo mogli svoje intence več izraziti in to je ustavno sporno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Mag. Branko Grims ima besedo. Pripravi se gospod Janez Moškrič.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Ko govorimo o teh stvareh se je treba zavedati, da se o njih pogovarjamo, zato, ker prihaja do masovnih zlorab. Masovne zlorabe danes so značilne tako za masovne migracije v okviru zakona se pravi zakonite migracije kot za ilegalne migracije. Pri obojih se srečujemo z organiziranimi skupinami, ki s tem služijo, služijo s trpljenjem ljudi tisti, ki prihajajo in tistih, ki imajo škodljive posledice v cilji državi v danem primeru v Sloveniji, oboji nečloveško. Kdor to brani in to zagovarja ta zbrani kriminal to je treba zelo jasno povedati. Tukaj govorimo o nezakonitostih in nepravilnostih. Velikokrat smo o tem že govoril kdor se želi dodatno informirati naj si pogleda tisto, kar ste tudi sami kot pozitivno predstavili večkrat tudi z opozicije kaj smo o tem rekli na mestnem svetu v Kranju in s tem v zvezi oblikovali predloge in jih poslali v Ljubljano. Tisto, kar je bilo, potem presenečenje je, ko sem povedal, da sem avtor vsega jaz in predloge sem naredil in zagovarjal na mestnem svetu in praktično vse je bilo soglasno potrjeno z izjemo enega sklepa, ki je predlagal omejitve pri priseljevanju in tisti je imel samo dva glasova proti vsi ostali so bili za. Toliko, da se v mestnem svetu v Kranju lahko bolj normalno pogovarjamo, da so ljudje bolj državotvorni kot v Državnem zboru Republike Slovenije to je res zanimiv podatek in da se, potem na tej osnovi da tudi dobre predloge, saj ste jih sami pohvalili.
Tukaj se pa uporablja, potem floskule kot recimo ksenofobija. Ste v zvezi s kompleksno krizo, češ da je to odraz pač strahu pred tujci. Ksenofobija pomeni paničen oziroma absolutni strah pred tujci. Kompleksna kriza, gospe in gospodje, bi nastopila v primeru, če bi se država morala uporabiti to kot samozaščitni ukrep. To gre v bistvu za samoobrambo države. Kdor tega ne razume ta ne razume pravice do samoobrambe. Pravica do samoobrambe je neutajljiva zadeva posameznika in zadeva tudi državo kot celoto. Država ima pravico se zaščiti, če se zgodi neka nezakonitost, ki potem bistveno vliva na njeno funkcioniranje. Celo dolžna je to storiti za zaščito svojih državljank in državljanov, dolžna je to storiti, gospe in gospodje. Tudi težko razumeš, potem kaj se je zgodilo takrat na Ustavnem sodišču, da je prevladalo tako ideološko levičarstvo, da je večina izglasovala, da so razveljavili tisto določbo. Prej sem opozoril, da je bil to največji škandal v zgodovini Ustavnega sodišča Republike Slovenije in ste rekli kako lahko tako rečeš. Gospe in gospodje to nisem jaz rekel to so rekli Boštjan M. Zupančič pa dr. Klemen Jakič, ki je dal tudi odklonilno mnenje v tej zadevi in tako naprej in tako naprej. Najuglednejši ustavni pravniki Republike Slovenije so to razglasili za škandal, zakaj? Ker prvo in osnovno je, da morajo biti vsem zagotovljene temeljne pravice in najprej gotovo državljankam in državljanom. Kot sem že prej poudaril Ustavo je treba razumeti kot celoto in dobro je tudi znati. Slovenija je demokratična republika, Slovenija je pravna in socialna država

61. TRAK: (VP) 15.00

(nadaljevanje) vseh svojih državljank in državljanov, utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Šele v tej luči tudi prve tri oziroma prvi dve določbi zasijeta v pravi luči. Slovenija je torej demokratična republika vseh svojih državljank in državljanov, ne tujcev. Slovenija je pravna in socialna država vseh svojih državljank in državljanov, ne pa tujcev. To je treba razumeti, kako to funkcionira. Se pravi, tujec je tu gost, dobrodošel gost ob spoštovanju pogojev in predpisov, ki jih ima naša država, ni pa tu gospodar. To je bistvo te zgodbe in o tem se pogovarjamo v resnici. Država, preprosto povedano, je dom, v katerem živimo slovenske državljanke in državljani, in to po sami Ustavi je to tako. Hvala bogu, da je ta člen v Ustavi; danes, kot sem že rekel, očitno ga več nebi mogli sprejeti z dvotretjinsko večino v tem parlamentu. Nekoč pa smo ga. To pomeni, da tisti, ki vstopa, ki živi v domu, tisti, ki vstopa, pa mora spoštovati tistega, ki tu živi, se mu prilagoditi, spoštovati njegova načela, predpise, vrednote, tradicijo. Temu se reče integracija, gospe in gospodje.
In tudi vi imate ogromno za povedati o integraciji. Prvo in temeljno načelo integracije je poznavanje slovenskega jezika. Kajti Slovenija je utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, se pravi, slovenski narod je neodtujljivo povezan z državnostjo. Enega brez drugega ne more biti. In prvo in osnovno, kar tvori slovenski narod, je slovenski jezik. In tukaj gre samo za to, da se pričakuje od tujca, ko tukaj živi, da se nauči osnove slovenskega jezika. Ta zahteva je tako minimalna, da po svoje mi je prav nerodno tole povedati. V primerjavi s sosednjimi državami, a sploh veste, koliko ostrejšo zakonodajo na tem področju imata, recimo, Avstrija in Nemčija? A veste to? Pa tam za nobeno pravico ne moreš prositi, če nimaš potrdil, pa ne samo A1, moraš tja do C1 pa še do česa priti, ko gre za pač daljše bivanje. Temu se reče integracija v resnici in samo v tej smeri je ta zakon pripravljen. Se pravi, v smeri samozaščite in po drugi strani v smeri integracije. To bi morala biti ja točka, kjer bi bilo popolno soglasje, pa ga očitno ni. Zakaj? Ker sem povedal na začetku bistvo, pa če ga še tako pakiramo tako ali drugače. Kaj se sooča pri tej zakonodaji in pa sploh v sedanjem dogajanju? Eno je tista želja za totalno in totalitarno dajanje prednosti tujcem pred lastnimi državljankami in državljani in drugo je, da daš prednost svojim. Ne da jih dvigneš na ne vem kakšen piedestal, ne, ampak ne morejo biti tujci nad svojimi državljani, nad njihovimi pravicami, ne more biti v nobeni točki, v nobenem primeru. To tudi zahteva slovenska Ustava, zato sem jo že parkrat citiral; samo ustavo je treba pač razumeti kot celoto. In če se potem, ko se zavzemaš za pravico naroda, da ravna samozaščitno, da zaščiti svoje interese vsakega posameznika, ženske, otroka, njihovo osebno integriteto, varnost, blaginjo ljudi, to je pravica. Da se to potem zmerja s ksenofobijo, oprostite, gospe in gospodje, najhujši rasizem je sovraštvo do lastnega naroda. To je neizprosno dejstvo. Najprej moraš vendar ja uresničiti vse tisto, kar piše v Ustavi, za svoje državljanke in državljane. Za to smo tu, ker nas Ustava zavezuje vse in vsakogar. In Ustava, še enkrat povem, kot celota, ne samo, da potegneš eno točko ven, ki ti ravno paše, ampak je treba razumeti in gledati kot celoto. In to je tisti pravni okvir, v katerem nastopamo.
S tega vidika so te rešitve, ki so tukaj, ustrezne, so dobre in so v korist. So korak v pravi smeri. Jaz bi želel, da je ta korak večji, ampak pač je rezultat kompromisov.

62. TRAK: (TB) – 15.05

(nadaljevanje) S tem v zvezi bi tudi opozoril na neresnico, totalno, ki je bila prej rečena, ko se je šlo za pristojnost prenosa kompleksne(?) krize na Državni zbor. To smo vsi podprli, gospe in gospodje, vsi. Razlika je bila samo v tem, da so nekateri / nerazumljivo/ s figo v žepu in so potem šli na uvedbo kvoruma. Kaj pomeni uvedba kvoruma, v absolutne ali pa celo dvotretjinske večine, kajne? To pomeni, da se naredi eno točko, ki lahko pelje v blokado. Namerno se to naredi. In da to ni samo teorija, da to lahko pripelje v blokado, ste dokazali sami, tisti, ki to zagovarjate. Ko je šlo za vprašanje, da bi Slovenski vojski dali zgolj omejena policijska pooblastila, da uresniči svoje poslanstvo in zaščiti slovenske meje, ste dvakrat že glasoval proti. Zdaj bodo pa prišli tuji policisti, tuji ljudje na slovenske meje, bo pa boljše.
Namesto, da bi svojim dovolili, da uresničijo tisto, kar je njihovo temeljno poslanstvo, kajti temeljno poslanstvo Slovenske vojske je, da zaščiti integriteto, da zaščiti naše meje. To ni uperjeno proti nikomur. Kdor to govori, da je to ksenofobija, ljudje božji, zakaj pa doma zaklepate svoje stanovanje? In rekel sem, država je naš skupen dom. Ne zato, ker bi sovražil vse tiste, ki so zunaj, ampak zato, ker imate radi tiste, ki so zunaj, ampak zato, ker imate radi tiste, ki živijo v vaši hiši. Zaradi tega je potrebno poskrbet za ustrezno zaščito in to danes delamo, s tema dvema zakonoma in ta dva zakona sta korak v pravi smeri, za interes, za zaščito Slovenk in Slovencev, slovenskega naroda, slovenskih državljank in državljanov, vseh državljank in državljanov, ki tu živijo, skladno z načeli pravnega reda slovenske Ustave in pa vseh drugih elementov, ki jih je potrebno upoštevat.
Tudi tisto, kar nekateri nikakor ne slišite radi, da so se v Evropi stvari že precej spremenile in danes ni več ta politika vseh odprtih meja, kar povprek, vse za vsakogar, kajne, naj se sprehaja gor in dol in zahteva neke fiktivne pravice na račun drugih, kajne, kajti to nekdo plača. Tega ni več, to se je po tihem začelo opuščat že dve, tri leta nazaj in se čedalje bolj opušča in hvala bogu, da je tako, ker treba je nekaj vedeti, s temi masovnimi migracijami prihaja tudi radikalni Islam. Ni problem v posamezniku ali v nekem narodu ali ne vem, v / nerazumljivo/ kot ste nekateri hoteli to prikazat. Problem je v tem, da radikalen Islam deluje kot rak in radikalizira svoje in potem pritiska na druge in ko se to zgodi, se stvari zapletejo v velik konflikt, to je povsod po svetu bilo in seveda tudi Evropa proti temu ni imuna.
Radikalni Islam je strašen problem in ne pozabit, da Evropa je svojo enkratno, neponovljivo civilizacijo in sploh, svoje bistvo, človekove pravice, vse tisto, kar se nam zdi samoumevno, kar je sestavni del, te civilizacije, kajne, evropske civilizacije, razvija(?) samo zato, ker se je radikalnemu Islamu uprla z orožjem in zgodovina je zato, da se iz tega kaj naučimo. Danes ne gre za orožje, gre pa za to, da postavimo pravila igre, ki vodijo v to, da mora gost spoštovat naša pravila in seveda, da, če želi tukaj živet, mora it po korakih integracije, kar je edino normalno in je tudi, če želite, evropska norma.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Janez Moškrič.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni.
Obljubim, da bom strogo govoril o 5. členu, se pravi, o amandmaju, da se ta 5. člen črta. Ta 5. člen je kar obsežen, cela stran A4 formata, pa mi dovolite, da naprej, za osnovo, povem, ponovno poudarim 32. člen slovenske Ustave, ki govori, da je s pravico omejitve gibanja, z zakonom lahko uvede tudi zaradi zavarovanja javnega reda, to se večkrat spušča strani, določenih, ne samo zaradi nalezljivih bolezni in pa obrambe države in pa samostojen tretji odstavek, ki govori, tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
No in, mi imamo, pred nami je Zakon o tujcih, sprememba, dopolnitev in ta 5. člen, teh sprememb, se nanaša na nov 10.a člen.

63. TRAK: (AB) – 15.10

(nadaljevanje) Kaj pa govori ta člen, katerega Levica in nekateri želijo črtat. Glejte, prvi odstavek govori o tem, da ministrstvo pristojno za notranje zadeve, spremlja razmere na področju migracij. Kaj spornega? Tudi v sodelovanju z državami članic drugih držav in pa tudi tretjih držav, se pravi nečlanic. To je prvi odstavek povzetek na hitro.
Tretji odstavek, da lahko Vlada predlaga Državnemu zboru, da z večino vseh glasov, se pravi 46 ugotovi tako imenovano kompleksno krizo na področju migracij. Ta kompleksna kriza je v Evropi že bila, zato imajo nekatere države danes tudi ograjo. Tako da izogibati se temu, da kompleksne krize, nikoli ni prišlo do kompleksne krize ali kakršne druge krize. Prišlo je že do krize na mejah Evrope, lahko bo še prišlo. Verjetno pa ne pomeni, da bo jutri že Vlada razglasila, prosila, podala zahtevek oziroma ko bo zakon stopil v veljavo, da bo že kar prišla s predlogom. Verjetno, da zdaj še obvladuje zadeve, jih spremlja, ker tudi pomembno je, da državljani vejo, da Vlada, trenutna Vlada te razmere spremlja. Mogoče bolj natančno, kot so pa to počele prejšnje Vlade.
In pa pomembna sta še peti odstavek pa šesti. Se pravi Vlada mesečno poroča o izvrševanju tega zakona Državnemu zboru. To je bilo kar spuščeno, ni bilo posebej poudarjeno. Se pravi, gre za zelo natančno določena pravila, ki so bila usklajena z več kot 46 glasovi, če smem temu reči tako in pa šesti odstavek govori celo o tem, da Vlada Republike Slovenije obvešča generalnega sekretarja Sveta Evrope, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov in visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Evropsko komisijo.
Se pravi, nič se ne more zgoditi brez res širšega dialoga, konsenza in tako naprej. To je ta 5. člen, ki bi ga nekateri, predvsem v Levici so podali predlog, črtali. Ja, to so ključni elementi, da vzpostavimo nekako pravilen pristop do urejanja problematike, ki je bila že problem v tej državi in so se Vlade, ne Vlada Janeza Janše, tudi druge Vlade že srečevale in so vse reševale problematiko glede na kar so vedele in znale v tistem momentu.
Tako da, člen je odličen in huda napaka bi bila, da bi se to črtalo, ker potem se vračamo nazaj na stanje, ko ve, ne ve kdo, bom rekel kdo pije, kdo plača. Ali bo zdaj to država intervenirala, ali bo se pravi, država v smislu Vlade ali v smislu Državnega zbora. Tu so predvidena jasen protokol v sodelovanju s celotno, se pravi Evropsko unijo, katerega del smo. Tako da absolutno ne podpiram tega amandmaja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili ta krog razpravljavcev. Sprašujem, če želi še kdo besedo za razpravo? Če ne, zaključujem razpravo pri teh amandmajih.
In v razpravo dajem 29. člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 35. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Ni interesa za razpravo. Jo zaključujem.
V razpravo dajem 50. člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ.
Javil se je gospod Nik Prebil. Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala.
Bom zelo kratek. v LMŠ vlagamo amandma k 50. členu, ki je drugačen od amandmaja, ki ga je vložila Levica in sicer na zadevo, na katero sem že opozoril na matičnem odboru delovnega telesa.
In sicer črtamo zgolj tisti del določbe, ki kot kršitev javnega reda in miru uvršča med utemeljene razloge za begosumnost. Strinjamo se, da če je prekršek storjen, da se seveda ustrezno z zakonodajo tudi kaznuje. Smo pa mnenja, da to enostavno po že po slovenskem pravnem redu, kot tudi po mednarodnem, nikakor ne sodi pod begosumnost.

64. TRAK (VI) 15.15

(Nadaljevanje) To vrsten prekršek pač nima nobene vzorčne zveze za večjo nevarnostjo, da bi tujec pobegnil. Nenazadnje pa, minister, vas je na to opozorilo ministrstvo vaše vlade, ministrstvo za pravosodje, ki je jasno povedalo, da glede na pravne določbe in določbe, ki veljajo v mednarodnem prostoru kršenje javnega reda in miru ne more predstavljati razloge za begosumnost, na podlagi katerega bi tujcu lahko vzeli prostost. Zato, kot rečeno, predlagamo, da se zgolj ta del, ki sem res ne sodi, jaz upam, da se pa to strinjamo, tudi črta iz člena. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 51. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Ni interesa, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 57. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 58. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Tudi zaključujem.
V razpravo dajem 66. člen ter amandma poslanske skupine Levica. Ni interesa, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 103.a člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Zaključujem razpravo.
S tem smo iztrošili amandmaje.
O njih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Alešu Hojsu. Pa prosim, da iz govornice. Hvala.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani poslanci, poslanke.
Torej, na kratko naj zopet predstavim številke, ki sem jih predstavljal že skozi celotno sprejemanje tega zakona. Torej, že vse od leta 2015 se število tistih, ki želijo mednarodno zaščito oziroma tisti, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Sloveniji dviguje. Torej, med tem ko je bilo v letu 2016 vloženih zgolj 277 prošenj, v letu 2018 že 2 tisoč 875 prošenj, teh je bilo za približno tisoč 399, za točno tisoč 399 več kot leto 2017, torej več kot 96 % več. V letu 2019 je bilo teh prošenj že 3 tisoč 821, kar je dobrih 30 % več kot je bilo leto prej. Drži pa, da je bilo v letu 2020, torej glede na stanje epidemije, ki je bila, vloženih nekaj manj prošenj, torej 3 tisoč 548. Če primerjamo to z letom prej, torej, 3 tisoč 821 v letu 2019 in pa 3 tisoč 548 v letu 2020. In če upoštevamo seveda epidemijo lahko govorimo pravzaprav o nespremenjenemu številu prošenj. Torej, v letu 2020 je bila večina prošenj za mednarodno zaščito, torej več kot pol, vloženih s strani državljanov Maroka tisoč 226, Afganistana 751, Pakistana 498 in Alžirije 308. Zanimivo pri tem je, da večina teh držav ni na seznamu kakršnihkoli problematičnih zadev. Torej gre pravzaprav za ljudi, ki mednarodno zaščito izkoriščajo, kljub temu, da je jasno, da niso begunci, ampak so delovni migranti ali pa ljudje, ki pač želijo bolje živeti. In v letu 2020 je bilo pozitivno rešenih 87 prošenj, 215 je bilo zavrnjenih. Vsi ostali so izginili. Torej, niso počakali na konec procesa pridobitve mednarodne zaščite.
Kakšne so glavne intence oziroma želje pri tem zakonu oziroma pri spremembi in dopolnitvi zakona. Najprej seveda zagotoviti hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite za odpravo pomanjkljivosti, ki so se v preteklosti pokazale kot ključne pri izvajanju teh določb v praksi. Predvideti primerne sankcije za tiste, ki seveda postopke mednarodne zaščite izkoriščajo, torej ne upoštevajo tega, da gre

65. TRAK: (SC) – 15.20

(nadaljevanje) pravzaprav dejansko za neko zaščito njih, ampak gre pravzaprav v njihovih primerih za kršenje pravil tako nastanitve tako postopkov, ko pridobivajo mednarodno zaščito in vseh ostalih zadev torej gre za to, da smo predvideli primerne sankcije za te ljudi. Potem omogočati seveda tudi to, kar v bistvu je bilo v prejšnjem zakonu suspendirano na žalost se ugotavlja v škodo države torej možnost ponovne pritožbe na sodišče. Mi smo naredili eno precej široko analizo, kjer smo ugotovili, da je v postopkih pred Upravnim sodiščem v glavnem kratko potegnila država, s tem da pač ni imela možnosti sodnega varstva, zato se to ponovno uvaja in pa seveda uskladitev s pravnim redom, ki je seveda Evropska unija, kjer so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti pri prenosu postopkovne direktive.
Sedaj, če se osredotočim na najbolj bistvene stvari. Torej že v obstoječi zakonodaji imamo možnost oziroma imamo možnost zavrniti prošnjo kot neutemeljeno, če se izkaže, da tisti, ki zaproša za mednarodno zaščito namerno uniči dokument ali pa namerno izgubi listino ali kaj podobnega je jasno, da to naredi, zato da se bo pač nečemu izognil v tem zakonu pač dodatno to zadevo širimo tudi na to, da se da ugotavljati tudi, da je že iz izvorne države odšel namenoma brez dokumentov. Dodatno se uvaja zelo pomembna zadeva, da je možno ugotavljati neposredno se pravi takoj ugotoviti oziroma poslati tistega, ki evidentno ni mladoleten na zdravniški pregled torej, da stroka ugotovi ali je mladoletni ali ni, kar je seveda zelo pomembno posebej pri tem, da se zadeve so se izkazale kot zelo problematične torej izigravanje teh zadev in določene omejitve gibana, ki pa sem že povedal so vezane na kršitve, ki jih vlagatelji za azil storijo.
Kot rečeno gre seveda tudi za možnost vložitve pritožbe na Vrhovno sodišče. In čisto na koncu predlagam, da se v skladu s 136. členom Poslovnika Državnega zbora ob izpolnjenih poslovniških pogojih opravi na tej seji tudi tretja obravnava predloga tega zakona.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker pa ne vidim predsednika ne bomo prebrali predstavitve poročila. Nadaljujemo. Ker je zbor na 22. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna, zato prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes. Odpiram listo. Prosim, prijavite se. Imamo dva prijavljena razpravljavca. Prvo dobi besedo gospa Nataša Sukić, nato še gospod Nik Prebil.
Izvolite.

NATAŠA SUKIĆ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoča.
Bom obrazložila seveda naš amandma k 4. členu, ampak bom uvodoma malo širše, zato da bomo nekako vstopili v to materijo, ki jo trenutno obravnavamo.
Že samega imena zakona bi seveda se dalo sklepati, da gre za Zakon o zagotavljanju mednarodne zaščite vsem, ki zaradi pregona v matičnih državah to zaščito potrebujejo, ampak na žalost, ko prebereš ta predlog vidiš, da bolj kot o mednarodni zaščiti beguncev v bistvu ta zakon oziroma predlog zakona določa kako preprečiti ali čim bolj otežiti, da bi prosilci oziroma begunci do te mednarodne zaščite dejansko prišli. Sicer moram reči, da to ni neki novi um, da to v slovenski državi zelo dobro uspeva že 25 let to ni prišlo izključno s to Vlado to je že treba priznati. Kajti v vseh teh letih je namreč naša država reci in piši priznala mednarodno zaščito zgolj

66. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) 989 osebam. V 25-ih letih, spoštovani. Ker pa so te številke očitno za to državo ali pa trenutno za vladajočo koalicijo še zmeraj previsoke, s tem predlogom zakona še dodatno zaostruje pogoje za pridobitev in ohranitev statusa mednarodne zaščite. In pri tem je očitno glavni motiv, da moramo podeliti čim manj statusov, ne pa da bi bil motiv, da bi preverili ali ti ljudje, ti prosilci tak status dejansko potrebujejo. In ta primer, ki sem ga že prej omenjala, državljanke Demokratične republike Kongo, ki je bila posiljena, kjer je bilo posilstvo uporabljeno kot vojno sredstvo, to državljanko se vrača v izvorno državo ne glede na to, kakšna usoda jo tam čaka. Torej tako mi razumemo, očitno, v tej državi pojem, kdo potrebuje in kaj je mednarodna zaščita.
Zdaj, pod prejšnjimi vladami so bile te stvari nekoliko bolj zavite v celofan. Pod to vlado je pač vse skupaj malo bolj odkrito. Kajti če ne drugega, lahko to razberemo iz določenih medijev, ki so v orbiti največje vladajoče koalicijske stranke, torej SDS, in sicer recimo Nove 24 in drugih, kjer se odkrito propagirata tudi rasizem in pa tole stopnjevanje oziroma spodbujanje strahu pred tujci. V obrazložitvi je navedeno, da gre za trend povečanja števila prošenj na ravni Evropske unije, in to seveda ni res, kajti podatki kažejo upadanje števila prošenj po letu 2015. Le leta 2019 se je to število nekoliko povečalo, a že v letu 2020 je ponovno padlo. Torej je to eklatantna laž v sami obrazložitvi, ki je priložena k temu predlogu zakona. Ključno je to, da se število prošenj iz različnih razlogov torej ne povečuje, kar pomeni, da že samo iz tega razloga ta trenutek v resnici ni prav nobene potrebe po zaostrovanju pogojev. To ugotavlja tako Evropska unija in te podatke bi seveda morala poznati tudi slovenska vlada, ampak se spreneveda, da jih seveda ne pozna oziroma jih pozna, samo je ne zanimajo. Veliko bolj politično oportuno je seveda hujskati obmejne prebivalce, kjer so migranti prisiljeni ilegalno prestopati državno mejo, vzbujati strah v ljudeh in jih seveda s tem nekako to širiti to propagando, za katero sem prej rekla, da je ksenofobna in zaradi česar so bili nekateri tukaj užaljeni.
Žal se na ta način skoraj kriminalizira ne samo prosilce za mednarodno zaščito, ampak, kot je razvidno iz predloga tega zakona, tudi svetovalce za begunce, saj naj bi ti po tem predlogu potrebovali varnostno preverjanje, pri čemer sploh ni jasno, kaj vse naj bi to varnostno preverjanje zajemalo. Prav tako ni niti malo jasno, kateri organ bo za varnostno preverjanje pristojen in na kakšen način se bo to preverjanje izvajalo. Predlog tako ne vsebuje ne postopka in tudi ne vsebine varnostnega preverjanja. Iz predloga prav tako ni jasno razvidno ali bo posameznik z rezultati varnostnega preverjanja seznanjen. Dejstvo pa je, da morajo svetovalci za begunce po tem predlogu, torej že do sedaj predložili potrdilo o nekaznovanosti, kar bi moralo povsem zadoščati, in prav nobenega razloga v resnici ni, da bi se jih moralo dodatno preverjati kot, da so malodane člani neke hudodelske združbe skupaj s prosilcem za mednarodno zaščito, ki skuša prelisičiti Republiko Slovenijo. Predlog zakona prav tako določa, da bi lahko minister, recimo, razrešil svetovalca za begunce tudi v primeru, če se ugotovi, da mu je znana, temu svetovalcu, prava identiteta prosilca, če

67. TRAK: (AB) – 15.30

(nadaljevanje) razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost, v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite. O tem ne obvesti pristojnega organa. To je seveda nesprejemljivo. Zakaj – svetovalce se za begunce namreč pod čisto enako kot odvetnike zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti. Torej še enkrat ponavljam, svetovalce za begunce, tako kot odvetnike zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti. O tem govori 6. člen Zakona o odvetništvu.
Svetovalec za begunce nudi pravno pomoč svoji stranki, vključno z zastopanjem te stranke v sodnih postopkih. Njegova vloga je torej bistvena pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka. Njegova dolžnost je varovanje te tajnosti in to je temelj zaupnega razmerja med svetovalcev za begunce in njegovo stranko, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti, od splošnega do prostorskega, komunikacijskega in informacijskega.
Svetovalec varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju, država pa v to pravico ne sme nedopustno posegati. In vse to, te dodatne zahteve do pravnih svetovalcev kažejo torej v tem predlogu zakona na odnos sedanje Vlade, ne te države, ampak sedanje Vlade do ljudi, ki tako kot odvetniki, se pravi ti svetovalci opravljajo svoje delo.
Ampak seveda vse to je povezano v resnici z odnosom te Vlade bom rekla, ne te države, ampak te Vlade do beguncev. V resnici je to vse povezano. Spet bo nekdo rekel, da mešam hruške in jabolka, ampak jih ne. Stvari so zelo povezane. Namreč zakaj je treba zaostriti odnos do svetovalcev? Zato, da zagreniš življenje tistim, ki za mednarodno zaščito prosijo. O izrazito slabem odnosu Slovenije do beguncev na žalost priča tudi nedavna sodba italijanskega sodišča, ki je zavrnila, pazite, zavrnila deportacijo pakistanskega begunca v Slovenijo, kljub Dublinski uredbi in sicer zaradi nevarnosti, da bi bil v Sloveniji obravnavan ta človek v nasprotju s temeljnimi humanitarnimi načeli in v nasprotju z določili 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Zelo, zelo povedno in tudi zelo žalostno.
Sodišče v sodbi celo napiše »V tem primeru se zdi tveganje, da bi bil vložnik v Sloveniji podvržen nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju utemeljeno«. Znano in dokumentirano je, da policija izroča begunce, ki jih je zajela na ozemlju Republike Slovenije in jim ni omogočila vložitve prošnje za mednarodno zaščito Hrvaški, čeprav je splošno znano in je Hrvaška bila že opozorjena, da ravna z begunci nasilno in ne človeško. In o tem sem vam zadnjič tudi na široko pripovedovala. Danes se ne bom ponavljala. O tem obstajajo dokumentirani primeri v dosjeju črne knjige o tako imenovanih »pushback-ih«, kjer je zajetih okrog tisoč primerov, posamičnih primerov teh grozljivih ravnanj in Slovenija to ve. Vi to veste.
In dejstvo je, da je že sedaj, že sedaj, še preden bomo sprejeli to novo zaostreno zakonodajo, večina prošenj v Sloveniji za mednarodno zaščito v resnici zavrnjenih, beguncem pa se konstantno pošilja sporočilo, da pri nas niso zaželeni. Zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito seveda ne more biti krivda begunca, temveč je to kvečjemu krivda države, ki za videzom legitimnosti krši osnovno, z mednarodnimi konvencijami opredeljeno

68. TRAK: (TB) – 15.35

(nadaljevanje) pravico beguncev, zato, da zaprosijo za mednarodno zaščito in da so tudi zaščiteni, kadar – in to smo videli -, kadar prihajajo iz držav, kjer jim grozi tudi smrt ali pa mučenje ali pa nečloveško ravnanje, na primer, državljanka Demokratične republike Kongo, je bila temu podvržena in vendarle jo država Slovenija, kljub vsemu, vrača nazaj tja, kjer se ji streže, dobesedno, po življenju.
Tako da, Slovenija na žalost to svojo zakonodajo, ki se vse bolj zaostruje in življenjskimi standardi, tudi v azilnih domovih, nekako izvaja, lahko rečem, skorajda, preventivno vojno pred begunci. Namen, preprost, trenutne Vlade, je dejansko preprosta de facto ukinitev mednarodne zaščite za te ljudi in o tem tudi zelo, zelo zgovorno priča institut uvedbe kompleksne krize, ki se je seveda, ta institut pojavil v zakonu, ki smo ga prejle obravnavali in čeprav eni govorijo, da ta dva zakona nista povezana, sta na žalost še kako povezana. Kajti, s tem institutom kompleksne krize, če bi do razglasitve te prišlo, bi Vlada dejansko, bi Vladi to dejansko omogočilo množično zavračanje beguncev na meji, brez da bi ti imeli sploh možnost oziroma priložnost, zaprositi za mednarodno zaščito, to, kar se sicer, ves čas, po tihem, že dogaja in bi seveda ta vlada rada samo legitimirala ta svoja početja. Kajti »push back-i« se dejansko dogajajo, množično in dejansko se verižno vrača begunce iz Slovenije na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino in tako naprej, tako da ne govorit, da to ni res.
Obstajajo dokumentirana pričevanja in vi samo iščete način, kako bi vse to legitimiral(?) in dejansko obstaja, kajne, mnogo reportaž medijev, ki jih itak vi ne marate, ker vse, kar mediji napišejo, kar vam ni všeč, obsodite, kot da so mediji krivi, sploh, nikoli vi ne prevzamete odgovornosti za nič, a in pričevanj, uglednih mednarodnih nevladnih organizacij, ki pa jih tudi ne marate, tako da, boljše, da ne omenim niti besede medij, niti nevladna organizacija, ker jih bom takoj fasala in slišala spet, verjetno, o Metelkovi 6, pa o Mirovnem inštitutu, v podtalju, v »podtekstu«, kajne, ker Mirovni inštitut vam je trn v peti. Trn v peti pa vam je zato, ker je v vseh letih svojega obstoja opravil izjemno kvalitetne in poglobljene študije in analize, o dogajanju na področju, ne samo migracij, ampak tudi o ostalih aspektih in o drugih ranljivih družbenih skupinah, tudi o Romih.
Dajte no, minister, poglejte, ali lahko spoštovana predsedujoča, tu mi minister spet nekaj, gestikulira, neprimerno, no, res, in me moti sredi, motite me sredi razprave, minister. Ko boste vi govoril, vam bom tudi pustila govorit.
Skratka, številni begunci in prosilci, tako za azil oziroma za mednarodno zaščito, že sedaj pričajo, da je slovenska policija v številnih primerih ignorirala njihove prošnje za mednarodno zaščito. Nekateri so dobesedno rekli, da v Sloveniji azila ni. Torej, s spremembo te zakonodaje želi Vlada, kot sem rekla, svoja nezakonita ravnanja, kot jih opredeljuje mednarodno pravo, spremeniti v zakonita ravnanja in se pri tem seveda požvižgati na vse mednarodne konvencije in univerzalne človekove pravice. Te mednarodne konvencije sem vam pa tudi že v prvi razpravi naštevala, tako da se ne bom ponavljala.
V zakonu je seveda še več bizarnih rešitev. Pa morda ob drugih členih še pokomentiram kaj. Skratka, predlagamo v Levici, da se 4. člen, ki se nanaša na imenovanje svetovalcev za begunce in vse te pogoje, ki sem jih prej opisovala, preprosto črta.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, podpredsednica. Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj.

69. TRAK: (NB) – 15.40

(nadaljevanje): Zakon o mednarodni zaščiti, ki je pravzaprav tisti naslednji del v Zakonu o tujcih o katerem sem govoril prej, je tisti del kjer se ta zakon v celoti upošteva kot tujec, goli izrazi, namero, niti ne rabi povedati, da želi zaščito, ampak da izrazi namero o mednarodni zaščiti, je celotna obravnava njegovega postopka prepuščena torej temu zakonu. In je zakon, ki je narejen na podlagi nekih mednarodnih standardov, zakon ki je narejen na podlagi evropskega azilnega postopka in ga pač v tem delu moramo v določeni meri tudi prilagati evropskemu pravnemu redu in pa tudi številnim konvencijam, ki jih je Slovenija v okviru temeljnih pravic tudi podpisala. Ne glede na to ali se delimo na desno politično opcijo ali na levo politično opcijo ali na sredinsko politično opcijo, dejstvo je, da ta zakon, ki je pred nami, v določeni meri otežuje dostop do azila in vpeljuje neko dodatno pravno podlago. Najverjetneje nekatere sprememb, manjše, so nujne glede na to, da se, ko gre za, če lahko temu rečem ekonomski migraciji in prehod, ki je namenjen zgolj tranzitu v tujo državo za nastop dela, v večji meri zlorabi, saj se postopku predčasno zaustavijo in ne končajo. Tukaj se lahko / nerazumljivo/ najverjetneje del rešitve potreben. Spet pa kot pri prejšnjem zakonu, tukaj ta Vlada pod vodstvom ministra Aleša Hojsa, vpeljuje določene zadeve, ki pa so sporne, ki tudi so v nasprotju z nečem kar velja na Evropski ravni. Ena bolj motečih stvari vsaj zame je bilo krajšanje roka za pritožbo z 8 na 3 dni, tudi sodišča oziroma pravniki opozorili na to, da prekulzivni roki ne smejo biti tako kratki, saj je sodno varstvo eno od temeljnih ustavnih pravic in ga s tem omejujemo oziroma kršimo. Zdaj ta člen je na žalost zaprt in se v to zadevo več kot toliko ne bom spuščal. Bom pa govoril o 4. členu, o amandmaju, ki smo ga vložili v LMŠ in tudi mi predlagamo tukaj črtanje določbe v tem delu, pa je določba ostala. In sicer, da razmere zaupnosti torej med svetovalcem za begunce in pa stranko, ki je namreč to razmerje enako tistemu, ki ga imata odvetnik in njegova stranka, predstavlja neskladje z dolžnostjo varovanja poklicne tajnosti in svetovalce pravzaprav sili oziroma od njih zahteva, da kršijo zakon, torej nek drug zakon, ne ta, in ravnajo v škodo svojih strank. Jaz mislim, da tukaj gre za zakonsko neskladje in nekako predlagamo, da ta člen v celoti črtamo. Menim, da neka zaupnost med stranko in odvetnikom, svetovalcem, kakorkoli, je tista ki je neka, lahko rečemo, svetost, bi lahko rekli v teh poklicih, nenazadnje tudi zaupanje med zdravnikom in pacientom temelji na temu, da se zgolj v izrednih primerih, ko to določi sodišče, takšna zaupnost lahko prekine, zato menim, da del, ki določa, da morajo svetovalci za begunce pojasniti oziroma povedati prav vse tajnosti, ki jih je stranka razkrila, temelji na neko neskladje tako z zakonodajo, ki jo že imamo na pravnem področju kot tudi z določbami, ki so napisane v Ustavi in tudi z določbami, ki so navedene v mednarodnih pravnih aktih. In kot rečeno, v LMŠ predlagamo črtanje 4. člena.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ker vidim, da je še interes za razpravo, odpiram listo. Prosim, prijavite se.
Imamo tri prijavljene razpravljavce. Prvi dobi besedo gospod Andrej Černigoj, pripravi se gospa Maša Kociper. Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NS): spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo.

70. TRAK (VI) 15.45

(Nadaljevanje) Spoštovani gospod minister. Kolegice in kolegi.
Danes razpravljamo na tej točki o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti. Razprava je bila zelo temeljita in dolga že na samem odboru, tako da mi smo v Novi Sloveniji, smo veseli, da je prišlo do tega koraka, smo veseli, da smo se tudi lahko po dolgi razpravi, vneti razpravi in moram reči zelo produktivni razpravi v koaliciji uspeli dogovoriti. Mi v Novi Sloveniji – krščanski demokrati jemljemo to uskladitev kot majhen korak naprej, ampak manjši kot smo si sami želeli, ampak smo zelo zadovoljni, da smo naredili ta korak naprej in predvsem bomo s tem zagotovili manj kršitev.
Naj takoj na začetku povem, da same spremembe in dopolnitve je tudi cilj predloga zakona dodatna uskladitev z evropskim pravnim redom, in sicer za odpravo posameznih pomanjkljivosti pri prenosu direktive, pri prenosu evropske direktive. To čisto za začetek.
Če se pa vrnemo k samemu zakonu o mednarodni zaščiti, že obstoječi zakon ureja možnost zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev in je podan eden izmed zakonsko določenih razlogov. To že sedaj velja. Mi v koaliciji smo predlagali, da se tukaj dopolnjuje, in sicer z namenom preprečevanja zlorab pa se v ugotavljanju upošteva ali v konkretnem primeru obstaja utemeljen razlog, da je prosilec izvorno državo zapustil brez osebnega dokumenta. Jaz moram povedati tukaj osebno izkušnjo. V Ilirski Bistrici v kateri je ena redkih občin, kjer ilegalni migranti še zmerja prihajajo v večjih številkah kot lansko leto, smo v preteklosti velikokrat našli osebne dokumente v raznih potokih, cestah, jarkih, mi rečemo grabnih. In smo se temu čudili. In zaradi tega jaz mislim, da nobena oseba ne gre, čeprav marsikatera mogoče doživlja težko življenje, ne gre od svojega lastnega doma ne brez denarja, ne brez osebnega dokumenta. Verjemite, da je to tako. Zaradi tega smo zelo veseli tega popravka. Druga stvar, ki jo v Novi Sloveniji pozdravljamo, v veljavnem zakonu ni ustrezne pravne podlage s katero bi bilo mogoče prosilci omejiti gibanje. Tudi če nevarnost za to nedvomno obstaja. S tem se mi zelo strinjamo. En podatek, da vsi tisti ljudje, ki dajo vlogo za mednarodno zaščito, mislim da več kot 80 % potem zbeži naprej. Zaradi tega te besede, da se večini prosilcem mednarodno zaščito zavrne, ta podatek oziroma artikulacija besed, po mojem ni pravilna. Večina jih uide. 80 % jih uide neznano kam. Seveda tistih 15, 20 %, ki ostane in počaka na odločbo je negativnih. Če pa pogledamo iz samih podatkov, v letu 2019 je bila mednarodna zaščita priznana, se opravičujem, v letu 2019 je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosilo 3 tisoč 821 oseb. Največ prosilcev je bilo državljanov Alžirije tisoč 60, Maroka 741, Pakistana 54 in Afganistana 433. To je za leto 2019. Potem pa v letu 2019 je bila mednarodna zaščita priznana, to se pravi od 3 tisoč 821, ki jih je večina ušla, je bila priznana 85 osebam, od tega je bilo 81 osebam priznan status begunca, 4 pa status subsidarne zaščite. In če malo pogledamo od teh 85 iz katerih držav prihajajo: 28 državljanov Turčije, tam je vojno stanje, 17 državljanov Sirije, 8 državljanov Irana, 5 državljanom Iraka, 5 državljanom Afganistana, 5 državljanom Rusije, 3 državljanom Somalije, 2 državljanoma Nigerije, 2 državljanoma Palestine, 2 državljanoma

71. TRAK: (AB) – 15.50

(nadaljevanje) Nigerije, dvema državljanoma Palestine, dvema državljanoma Srbije in dvema državljanoma Jemna. Status mednarodne zaščite pa je bil priznan še državam Kameruna, Demokratične Republike Konga, Egipta, Malija, Pakistana in Ruande.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v letu 2020. Mogoče samo s to spremembo, da je največ državljanov vložilo prošnjo iz Maroka, tam je tudi vojna, vojno stanje verjetno. Tisoč 221 in tako naprej in tako naprej. Glejte, jaz mislim, da se v tem predlogu spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti koalicija delajo majhni koraki, ampak koraki v pravo smer in da smo se pravilno zmenili in popravljamo to zadevo.
V Novi Sloveniji – Krščanski demokrati smo veseli, da smo v bistvu tudi predlagali, da se v določenih primerih omogoča ukinitev oziroma omejitev delovanja žepnine. Če je bil v teh primerih, če je bil njegov postopek za mednarodno zaščito že enkrat pravnomočno končan, se mi zdi, da je to dobro, da se zadeve ne ponavljajo. Če ima zadostna lastna sredstva za preživljanje višine zneska osnovnega minimalnega dohodka, seveda, če ima ta oseba, ki pride v Slovenijo zadostna sredstva, je v redu, da s temi sredstvi se preživlja, ne da ga Slovenija. Imamo v Sloveniji dosti drugih težav, ki jih moramo nasloviti.
In to, da se en mesec se žepnina ne izplača, če brez dovoljenja zapusti kraj prebivanja. Če po domače povedano uide … če ne izpolnjuje obveznosti glede obveščanja pristojnih organov ali udeležbe pri osebnem razgovoru. Tudi to se je dogajalo. Mi ga povabimo v Slovenijo, ga poskrbimo za njega, ta oseba pa mu je težko priti na osebni razgovor. A se vam zdi to pravilno? Meni, meni osebno ne. Jaz če grem v tujino, sem se mogel javit pri policiji prve tri mesece in policija je prišla k meni v sobo pogledat, ko sem deloval v tujini v Bruslju. In je pogledala predale, če je tam so bile moje osebne stvari. Samo toliko za informacijo.
Če storijo težjo kršitev bivanja iz 82. člena, to se pravi nasilje, nestrpnost, namerna škoda in tako naprej. Zdaj nimamo enega razloga, da človeka, ko ga skrbimo za njega, je nasilen do drugih, uničuje stvari, proti njemu ne moremo nobenih ukrepov potegniti, kar se nam v Novi Sloveniji – Krščanski demokrati ne zdi, ne zdi prav.
Zdaj bi mogoče samo še omenil še eno zadevo, ki … omenil bi mogoče še tukaj Center za tujce v Postojni. Jaz moram reči, da imam ljudi, ki so bili večkrat tam, ki so si večkrat ta center ogledali in moram reči, da je tam za te ljudi, ki bivajo v teh centrih, lepo poskrbljeno. Mogoče bom rekel, da je še boljše poskrbljeno kakor za marsikatero koli slovensko družino. Če se ne motim, dobijo šest obrokov, ampak, ampak vse to je za eno stranko v tej, v tem cenjenem zboru premalo.
Jaz osebno podpiram Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti in ga bom z veseljem podprl.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Maša Kociper, pripravi se mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, hvala lepa, podpredsednica.
Jaz bom razpravljala tudi o amandmaju, o katerem teče beseda, ampak skladno z obstoječo parlamentarno prakso vendarle na začetku še nekaj besed o tem zakonu.
Kar se tiče mene osebno, bi lahko brez večjih težav, če bi bile sprejete kakšne dopolnitve v obliki amandmajev, bi ta zakon podprla. Podobno mogoče, če bi bilo nekaj sprejetih amandmajev, tudi bi lahko podprla Zakon o tujcih. Ampak ker smo mi v tem Državnem zboru poslanska skupina, Poslanska skupina stranke SAB, ki se poskušamo kar se da usklajevati in čimbolj enotno glasovat, zato ker to zagotavlja konec koncev neko predvidljivost delovanja Državnega zbora, tega zakona ne bi … Zakona o mednarodni zaščiti ne bom podprla. Konec koncev ima odgovornost, da se zakoni sprejemajo in da se zagotovi dovolj glasov koalicija. Jaz sem pa opozicija.
Ampak, če bi gledala čisto po vsebini, kot rečeno, bi ga pa z lahkoto podprla. Nikakor se namreč ne strinjam s trditvijo,

72. TRAK: (VP) 15.55

(nadaljevanje) ki je bila danes tukaj podana, da pri tem zakonu bolj kot za zakon o mednarodni zaščiti gre za preprečitev mednarodne zaščite in oteževanje prosilcev beguncem, da bi dobili mednarodno pomoč. Jaz se s to trditvijo absolutno ne strinjam, menim pa, da poskuša zakon, zdaj komu je bolj všeč komu pa ne, odgovoriti na glavno dilemo, ki jo po vsem svetu oziroma recimo po Evropi, ne samo v Sloveniji, vsi ugotavljajo že nekaj let, to je zlorabo postopka mednarodne zaščite. Ko govorimo o mednarodni zaščiti, to bi rada poudarila vsakič znova, da vemo, o čem se pogovarjamo, ne govorimo o ekonomskih migrantih, govorimo o zaščiti ljudi, ki bežijo pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. In kar se tega tiče jaz nimam absolutno nobene dileme, da se takim ljudem ne pomaga. Ljudem iz Sirije, ki so izgubili vse, ki so celo politično preganjani zdaj iz ene, zdaj druge strani, ki se jim streže po življenju in tako naprej, to je naša človeška in humanitarna dolžnost, da se jim pomaga. Tukaj tudi podpiram vsa prizadevanja Evropske unije, da se breme med državami pošteno razdeli in da se tem ljudem pomaga po najboljših močeh. Dejstvo pa je, da je že do zdaj ta nivo pomoči in ta nivo ureditve mednarodne pomoči za take prosilce, za prave prosilce za mednarodno pomoč bi bil že do sedaj že zelo na visoki ravni in da je na tem področju Republika Slovenija sledila pravzaprav povsem, skoraj praktično do zadnjega detajla evropskim konvencijam, deklaracijam in vsemu drugemu, kar sodi pod evropski pravni red, in znotraj tega smo bili celo večkrat tudi opozorjeni, zlasti nekateri kolegi, ki so hoteli kaj spreminjati, da se pač stvari ne da spreminjati, ker se urejajo na ravni Evropske unije in bi lahko prišli v tem smislu v nasprotje z evropskim pravnim redom. Ampak tudi evropski pravni red in Evropska unija je pa ugotovila to, kar jaz večkrat povem na teh odborih, da je ta sistem mednarodne zaščite s temi visokim kavtelami, visokim nivojem pravic, visokim nivojem varstva bil narejen za neke druge razmere, ko ni bilo toliko pritiska na Evropo s strani migrantov, ki iščejo boljše življenje, boljši kruh, to so ekonomski migranti, no. In kar sem jaz tudi večkrat na tem odboru opozorila, je, da v množici teh ljudi, ki prehajajo meje z različnimi interesi, eni kot evropski migranti eni pa res kot preganjani begunci, da se v tej množici na žalost večkrat izgubijo tisti, ki bi pa res potrebovali mednarodno zaščitko tako kot sem jo opisala prej, z dovolj visokim nivojem varstva, s takojšnjo pomočjo in tako naprej. in ta zakon vidim predvsem v tej smeri, da proba odgovarjati na to dilemo, kako preprečiti zlorabe postopka mednarodne zaščite, zlorabe, ki ne samo, da obremenjujejo po nepotrebnem naše organe, ki odločajo v teh postopkih, ki Republiki Sloveniji povzročajo stroške iz tega naslova, ne samo to, zame je ključno to, da se na ta način pa izgubijo ta pravi prosilci za mednarodno zaščito in tisti, ki bi to res morali dobiti.
Tako, da jaz gledam zdaj še enkrat med razpravo, kje bi bile vse te hude določbe, ki bi preprečevale in oteževale pridobitev in ohranitev statusa, pa jih ne vidim. Mi bo kdo mogoče jih potem povedal. Jaz vidim tu, kar nekaj teh sprememb se nanaša na omejitev gibanja, bom to pokomentirala malo kasneje. Potem je ena sprememba po moje zelo ključna, ki se nanaša na ugotavljanje istovetnosti prosilca oziroma zlasti ugotavljanje njegove prave starosti. Pa potem še par malenkosti, nič od tega, kar bi se mi zdelo omejevanje možnosti pridobitve te pravice. Te, recimo, vse določbe, ki pravijo, recimo, da je brezplačna pravna pomoč ali pa žepnina dostopna le tistim, ki nimajo zadostnih sredstev, se mi zdijop povsem logične. Dejstvo pa je in to pa se moramo vsi zavedati, takih ne bo veliko. Večina jih teh sredstev ne bo imela. Če je pa pri kom evidentno, da jih ima, pa taki bodo res redki, vam povem, pa zakaj nebi sam kril te stroške,
73. TRAK: (TB) – 16.00

(nadaljevanje) če je evidentno, da razpolaga z dovolj visokimi sredstvi, taka je ureditev tudi za naše državljane. In, potem imamo še to varnostno preverjanje. No, to mi pa res ni čisto jasno, zakaj je to potrebno, za varnostno preverjanje za svetovalca za begunce, mogoče bom pa na to še dobila kak odgovor.
Ampak, kajne, v principu poskuša ta zakon, tudi naš zakon, tako kot vseh pet – mislim, da jih je pet -, ki jih imam, teh predlogov uredb Evropske unije in Sveta Evrope, odgovorit na neke glavne dileme, ki so se do zdaj, zgodovinsko ali pa v zadnjih letih, še bolj pojavile kot problem v tem postopku in zdi se mi, da je tudi naš zakon v skladu s temi trendi, s katere gre Evropska unija in eden od glavnih problemov, ki se ves čas pojavlja, je to, kar je bilo danes že večkrat omenjeno, da tudi evropski migranti meje prestopajo nezakonito. Zakaj je to potrebno, zakaj se jim ne omogoči zakoniti pristop meje, je drugo vprašanje, zelo kompleksno, ki tudi sem že razpravljala, kaj so rešitve.
Torej, gre za ljudi, ki so ekonomski migranti in mejo prestopijo nezakonito in potem takoj, ko so zajeti oziroma se srečajo z organi oblasti, uveljavljajo zahtevo po mednarodni zaščiti. Kar se zgodi, je, zavrti se ta postopek pridobivanja mednarodne pomoči, ki pri nas traja absolutno predolgo. Večkrat sem tukaj že omenila, da v Švici ga znajo zaključit v 14. dneh oziroma v enem mesecu, pri nas pa skoraj 1 leto traja. Ta postopek se zavrti, ta oseba dobi vse pravice, kot da bi bil prosilec za mednarodno pomoč, ki res beži pred res hudim preganjanjem, s strahom za telo, življenje in tako naprej, potem pa, ko ta postopek začne teči, pa ta oseba izgine. Izgine in ga ni več in postopek se ne more zaključit, ker osebe enostavno ni več, ker je seveda že na poti, dve meji naprej, proti Nemčiji, kjer je njegova ciljna destinacija.
In na te dileme, kako te zlorabe preprečit, poskuša po mojem mnenju odgovorit ta zakon. Ker jaz sem glede tega vprašanja zlorabe pravic, vedno na enakem stališču. Moje politično stališče od nekaj je, da podpiram visok nivo pravic, ki je nekomu na razpolago, hkrati sem pa alergična, če se ta visok nivo pravic zlorablja in to velja isto, če gre za socialne pravice, ki jih v naši državi zelo na široko zagotavljamo prosilcem in je prav, da jih, da jih zagotavljamo ljudem, ki res jih potrebujejo, nisem pa za zlorabe tega sistema socialne pomoči in isto mislim tukaj. Absolutno vse pravice dat tistim, ta pravim prosilcem za mednarodno pomoč, ki jo potrebujejo in preprečit zlorabe, ki lahko, kot rečeno, vodijo do tega, da ta pravi do te pomoči sploh ne bojo prišli.
In tukaj vidim predvsem te omejitve gibanja, gibanje v tem smislu, da se bi to preprečilo, se pravi, da bi se pravočasno zaznalo, ali ta oseba želi pobegniti, ali želi it, ali je to nek resni prosilec, v zvezi s katerim naj se izpeljejo vsi postopki, od osebnega razgovora, do zdravniškega pregleda in tako naprej, ker drugače vse to, to celo »mašinerijo« zagnat in nudit vse te pravice in vse to, zato, da se oseba premakne naprej, je nesmiselno, nesmiselno. Tudi, pravzaprav si te osebe to ne želijo in namesto, da bi mi vsi skupaj, ko rečem mi, mislim tukaj Evropska unija, razmišljali o legalnih in legitimnih poteh, po katerih bi evropski migranti se lahko gibali tja, kjer je njihovo delo potrebno, probamo na tako, reševat na ta način, neke te probleme.
Tako da, jaz s tem nimam problema. Vidim tukaj morda nekaj dilem, pravnih dilem, recimo, kako, čisto pravno utemeljiš, da je neka prošnja očitno neutemeljena oziroma kako z dovolj veliko verjetnostjo ugotoviš, da obstaja utemeljen razlog, da je prosilec izvorno državo zapustil brez osebnega dokumenta. To so neki pravni termini, ki jih mora napolnit in jim dat vsebino šele sodišče, skozi sodno prakso, drugače pa… Drugače pa, ne vem, kaj je tako zelo sporno, no. Tudi to, da se dopolnjuje ta možnost, da se ugotavlja prava starost, tako piše, »Zagotavlja se ustrezna pravna podlaga, da

74. TRAK: (NB) – 16.05

(nadaljevanje): pristojni organ v primeru, da na podlagi mnenja uradnih oseb oziroma oseb vključenih v delo z mladoletnikom brez spremstva podvomi o starosti vlagatelja namere, ki trdi, da je mladoletnik brez spremstva, odredi pripravo izvedeniškega mnenja še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito«. Meni se to ne zdi sporno. Eden od problemov, ključnih o katerih sem prej govorila je to, da se tudi moški starejši bistveno od 18 let, tudi po 30 let že stari, ne samo v Sloveniji, povsod po svetu, deklarirajo za mladoletne prosilce, zato da dobijo takoj štipendijo, da dobijo zakonitega zastopnika, da dobijo šolanje, da dobijo dodatne pravice in to je zame zloraba. Še posebej problematična mi je ta zloraba v primeru, ko se potem ti, ki se delajo, da so mladoletni, namestijo skupaj z mladoletnimi v namestitve. In to so problemi recimo na katere so nas opozarjali na Cipru. Ne mladoletne osebe, ki se izdajajo za mladoletne, nameščene v nastanitvenih centrih, sobah, skupaj z mladoletnimi osebami. Tako da, meni se zdi to čisto prav in predvsem korak v pravo smer.
Zdaj pa, če se samo dotaknem še amandmaja o katerem govorimo, bi pa samo rada, da vemo o čem govorimo. Ena stvar je to varnostno preverjanje, ki mini čisto jasno v čem je smisel, ali je to kakšna, ne vem, antiteroristična agenda ali pa, ne vem, ni mi jasno kaj hoče Vlada s tem povedati. Kar se pa tiče odvetnika in varovanja poklicne tajnosti, pa očitno to določbo malo drugače razumemo. Zakon pravi, predlog zakona pravi, da je pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcu… Ne, to je tudi tam. 4. člen naprej, tudi pravi, da če se ugotovi, da je svetovalcu znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost v primeru, da zatrjuje, da je mladoletna oseba ali se mu znana dejstva na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, o tem obvesti pristojni organ. To, dragi kolegi, je pa nekaj drugega kot princip varovanja poklicne tajnosti, ko primerjate z odvetnikom. Tukaj gre za to ali ima sploh pravico, če se izkaže, ko se pojavijo dokumenti, da on nima pravice, ni upravičen do statusa begunca, po domače povedano, da je on ekonomski migrant, ali subsidiarne zaščite ali če se pokaže, da je mladoleten, se pravi, da ni upravičen do nekih pravic, potem ta oseba mora o tem obvestiti in to nima po mojem mnenju s pravico varovanja poklicne tajnost, kar je opozorila tudi ZPS, ampak jaz se včasih z njimi ne strinja, kot veste, nobene veze. Tukaj gre za to ali pravica nekomu pripada ali ne, in če mu ne pripada, mu preneha, ker o tem nekdo nekoga obvesti. Če vam dam primerjavo z odvetnikom, upam, da mi verjamete, ker sem bila odvetnica, po naših zakonih nekdo, ki nima dovolj sredstev, pa je obtožen za neko kaznivo dejanje, ki ima toliko in toliko let zapora, mu država dodeli ex offo, zastonj odvetnika. To pravico ima. Če pa se pokaže v nadaljevanju, da ima on nekje ful dohodke ali pa, da mu najdejo pet vreč zlata ali pa račun s 100 tisoč evri, potem pa nima več pravice do ex offo odvetnika. In ista je situacija tukaj. Ima pravico do svetovalca, dokler izpolnjuje pogoj. Ko jih pa ne izpolnjuje, pa lahko svetovalec o tem obvesti in se takrat presoja ali mu ta pravica še pripada… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims. Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo. Prav lepo je bilo zdajle slišati, da počasi prihaja razum v te razprave.
Preden preidem na sam ožji amandma, je vendarle treba vzpostaviti kontekst. Kontekst o katerem danes govorimo. Trdim, da rdeča nit tako prejšnjega kot tega zakona je ena sama. To je zloraba. Danes se pravica do azila, ki je bila mišljena kot zelo humanistična, pozitivna pravica zlorablja in to se masovno zlorablja, po celem svetu. Še huje, postal je to biznis. Biznis, s katerim služijo tisti, ki celo zadevo financirajo,

75. TRAK (VI) 16.10

(Nadaljevanje) finančni velešpekulanti tipa Soroš, Arabci, biznis s katerim služijo tisti, ki potem ljudi transportirajo, biznis s katerim živijo tudi potem v ciljnih državah, posamezniki, ki služijo s tako imenovanimi begunci, ki so v resnici legalni migranti in nič drugega in seveda nevladniki in še cel kup vseh ostalih, ki zraven drži vrečo in lovi denar. Samo za denar gre. Vse skupaj, že sistem, vsaj v Evropi spominja na mafijo, ki sega tja gor do Bruslja. To je v resnici zgodba s tako imenovanimi ubogimi begunci.
Pri tej zgodbi sem fino in prav z veseljem slaba vest vsem po vrsti, ker pet let nazaj sem postavil eno trditev, ki jo ponavljam še danes, drugi so jo pa v tem času postavili na glavo, beguncev ni. Kakšni begunci, gospe in gospodje? Begunci so bili v času vojne za osamosvojitev Slovenije oziroma vojn na Balkanu. In takrat smo za te ljudi tudi poskrbeli, ker so to bili pravi begunci. Matere z otroki, starejši, za boj sposobni so ostali dol na jugu in so se borili. Danes je seveda situacija absurdna, ker to niso nobeni begunci. Sem prihajajo za boj sposobni in usposobljeni moški, brez družin, brez otrok, biti z denarjem in tukaljle tarnajo in tukaj se pa prikazuje kakšne silne žrtve prihajajo. To je v bistvu oblika kulturnega marksizma, da se civilizacijo spodžira, se prikazuje kakšne krivice naj bi naredila civilizacija in sedaj naj za to odgovarja in za to plačuje. Tudi te pravljice pogosto tukaj poslušamo, kako je Slovenija sodelovala v, ne vem, v osvojilnih vojnah Nato pakta in zaradi tega smo sedaj preplavljeni z begunci, zato jih moramo brez razloga sprejeti in vse imeti in na svoje stroške in ne vem kakšne bedarije.
Dragi moji, sedaj pa nekaj zgodovine. Zgodovina radikalnega islama je malo drugačna kot se prikazuje. Niso bile križarske vojne razlog za radikalni islam. Ampak so bile skrajni zadnji in zelo pozen, prepozen odgovor Evrope na radikalni islam. Do takrat, ko so se začele križarske vojne je radikalni islam pobil ali zasužnjil več kot 60 milijonov kristjanov, gospe in gospodje. Tudi v Sloveniji smo od radikalnega islama neskončno trpeli, pa nikomur nismo najmanjše krivice v tem času naredili. Tukaj so pobijali, so ugrabljali Slovenke, Slovence, jih vlačili dol na jug, ljudi, ki so tukaj živeli, zato so vsi tisti tabori in vse zgodbe in zato bi bilo dobro, da si ljudje, ki preberejo kakšnega lepega janičarja ali pa še kakšno bolj realno delo, da bodo razumeli kaj sploh je. Kajti, govoriti o tem, kaj se dogaja, tako z legalnimi masovnimi migracijami kot z ilegalnimi masovnimi migracijami je v resnici neločljivo povezano z radikalno islamizacijo Evrope, ki jo podpira tukajšnja peta kolona, ker pač pričakuje in se pri tem hudo moti, da bo imela dolgoročno velike politične koristi. Lahko da bo imel kdo zaslužek kratkoročno. Dolgoročno pa, gospe in gospodje, tako kot pravi tisti balkanski pregovor, kdor s hudičem sadu buče jih dobi nazaj v glavo. In je treba vedeti, kako in kaj se potem zgodi.
Ko govorimo o tako imenovanih beguncih, ki seveda to niso, beri o ilegalnih migrantih, torej je treba se spomniti, da smo 5 let nazaj je v Evropi se zgodil / nerazumljivo./ Danes je to statistika za veliko večino, ker ne vedo, ker se je skrilo kaj se je tam v resnici dogajalo. Danes ljudje mogoče vedo, da je bilo tam pobitih čez 120 državljank in državljanov Evropske unije. To še vedo. Ampak skoraj nihče pa ne ve, da so jih pred smrtjo islamisti grozljivo mučili, da so jim istikali oči, da so ženskam rezali spolne organe, da so ljudi žive rezali na kose in tako dalje in tako naprej. O tem seveda so poročila, ampak ta poročila so tajna, veste. Zato da se ne bi vznemirjalo ljudi. To, gospe in gospodje, je pa radikalen islam. In zaradi tega je treba to imeti v mislih, ko se o tem govori. Danes tukaj govorimo in poslušamo pravljice o ubogih beguncih, ki masovno bežijo in rešujejo svoja življenja. Čudno, poglejte, imamo 30, 40 leta stare moške, ki so izgubili vse, zgubijo družino, zgubijo vse dokumente, zgubijo, nikoli pa ne zgubijo svojega novega iPhona pa svojega denarja. Ali ni to zanimivo? Ravno ti dve stvari pa nikoli ne izgubijo.

76. TRAK: (AB) – 16.15

(nadaljevanje) Glih te dve stvari pa nikoli ne izgubijo. Ja, seveda, ker to ni nobene zveze z begunstvo. To, kdor misli, da je to nekaj spontanega, nekaj, kar pač naj bi to bilo, se strahotno moti. Zadeva je organizirana, še kako organizirana, financirana in zaradi tega seveda je to najbolj umazan biznis tega sveta. Mimogrede, vreden je okoli 400 milijard na leto evrov, ki pomeni uničevanje moderne civilizacije in z njo povezanih dobrin, vključno z varnostjo in človekovimi pravicami, kot jih mi razumemo. O tem v resnici govorimo.
No, v Evropi poslušamo pravljice o ubogih beguncih. Tudi tukaj smo jih že nekaj, pa jih bomo še najbrž. V – ne boste verjeli – v Egiptu, v matični državi muslimanske bratovščine pa v mošejah in potem seveda po celem islamskem svetu pa govorijo o veliki evropski hidžri. A veste kaj je hidžra? Hidžra je prva stopnja džihada, osvajanja ozemlja za radikalni islam. In sicer poteka po Koranu z masovnim doseljevanjem za boj sposobnih moških na ozemlja, ki ga potem postopno pokori radikalni islam. Smo si zdaj na jasnem o čem govorimo, ne?
No, potem je tukaj seveda še vprašanje kako pravzaprav so ostale države že odreagirale. Spomnimo se, da se je zgodba začela s tistim »Wir schaffen das« in pridite vsi in potem je bilo treba kar mejo odpreti. In ne boste verjeli, vse, kar se je dogajalo v zvezi z ilegalnimi migracijami, kar se dogaja in kar se je v minulih parih letih dogajalo, vse nelegalno. Čisti kriminal. S tistimi masovnimi, ko so bile organizirane, so bile pa masoven kriminal in bi zato morali ljudje odgovarjat kazensko, politično, na vse načine. Jaz še vedno trdim, da bi morali. Sem zato napisal predlog neke preiskovalke, pa upam, da bo nekoč tudi doživel beli dan, da bi pač se malo pogovoril o tem kdo je za kaj odgovoren pa kaj si lahko nekdo dovoli. A se sme kar suspendirat en del pravnega reda Evropske unije, pa en del pravnega reda države Slovenije zato, ker si pač nekdo to zmisli. Jaz trdim, da se ne sme, ker potem to ni več pravna država in to nima nobene zveze s pravom. Ima pa potem zelo hude posledice.
Mimogrede, nekateri, ki so bili vpleteni v teroristična dejanja, za osem neizpodbitno vem, so šli tudi s temi masovnimi migracijami preko Slovenije. Se pravi, ko tisti, ki je meje takrat odprl, je tudi varnostno ogrožal ostale. No, in če gremo zdaj na tale člen, ki je pred nami. To, kar se zdaj predlaga je minimalna uskladitev v resnici. Približanje naše zakonodaje normativom, ki so jih sprejele že praktično vse druge evropske države. Kdorkoli trdi karkoli drugega, ali ne ve o čem govori, ali pa namerno laže. Vse evropske države so v minulih letih tako zaostrile zakonodajo, povezano z ilegalnimi migracijami, da si mi komaj predstavljamo.
Nekatere države Evropske unije so ilegalen prehod meje iz prekrška nazaj vrnili v kaznivo dejanje. Zaradi tega, ker ima to seveda potem tudi posledice pri nadaljnji obravnavi. Vse so izhajale iz enega samega spoznanja, da če se bo ta proces nadaljeval, bo konec evropske civilizacije in bo konec vsega, kar poznamo v okviru nacionalnih držav. Nekaterim seveda to paše in zaradi tega to vzpodbujajo in branijo. Ampak velika večina ljudi pa želi preprosto varno živet. In zaradi tega, gospe in gospodje, ker gre tukaj za masovno zlorabo, za kriminal in za ogrožanje ljudi potencialno, je seveda treba tudi ustrezno postavit te stvari. Prva, ki je to zelo jasno povedala, pa je bila v Vladi, ni bila sedanja Vlada, ampak ministrica Gjerkeševa v prejšnji Vladi, ki je zelo jasno rekla – »vse, kar je v zvezi z azilnimi postopki danes, je ena sama masovna zloraba«. Drži?
No, in če enkrat to razumemo, potem tudi razumemo, da seveda je to nekaj, kar po nepotrebnem plačujejo državljanke in državljani Republike Slovenije. S krinko, tako kot govori Murphyjev zakon, za najbolj visoko donečimi besedami se v politiki skrivajo najbolj pritlehni zasebni interesi. In tukaj poslušamo o humanizmu pa ne vem kaj še vse. Dejansko

77. TRAK: (TB) – 16.20

(nadaljevanje) seveda se s tem samo služi. Kakšni begunci? Gospe in gospodje, v kateri sosednji državi je vojna? Nobeni. Ali je kakšna država, kjer bi bile ogrožene temeljne človekove pravice? Je ni. Okoli nas je Evropska unija. Koga potem mi vlečemo za nos? Lahko država nekomu podeli pravico do azila, če to želi, ampak, dolžna pa ni, kajti, če bi se vrnil na izvorno in vsak akt, pravni akt, je treba obravnavat z vidika, kot je bil izvorno mišljen, vprašanje azilne zakonodaje in seveda mednarodnih aktov s tega področja, bi videl, da je bilo to mišljeno tako, da nekdo, ki je begunec, ki rešuje svoje življenje, osebno integriteto, zaprosi za azil v prvi sosednji varni državi ali v tistem delu svoje države, ki je varen.
To je begunstvo. To, kar je pa danes, kar je nekaterim samoumevno, celo želel bi, da je tega še več, je pa, se temu reklo azilni »šoping«, da vsak lahko gre kamor hoče, v katerokoli državo, potem pa tam reče, jaz sem azilant in evo, dobiš hišico, dobiš vse, poskrbel bomo zate, vse postopke, še pravnega svetovalca dobiš, vse plačajo domačini, ki so sicer 40 let delal za to, ampak, koga to briga, ker važen je samo tujec in spet smo na tistem, kar sem povedal že pri prejšnjem zakonu.
Tukaj se v resnici soočata dva koncepta – koncept modernih levičarjev, ki želijo postavit pravice tujca, kot totalne in totalitarne, nad pravice svojih državljank in državljanov in tistih, ki seveda temu nasprotujemo in trdimo, da so najprej, da smo vsi enakopravni in da se je najprej treba poskrbet za svoje državljanke in državljane, saj to je namen države, da se zlorabe prepreči, kajti to je temelj pravne države. Se pravi, stvari je treba zelo jasno in dosledno izvajat, pa ne bo problemov.
In, kaj ta člen, ki je danes tukaj pred nami in naj bi bil sporen, sploh določa? Da, če, nekdo, ki izve od nekoga, ki je azilant, dal(?) vlogo za azil, da do tega ni upravičen, da je hud…, predstavlja neko hudo varnostno tveganje oziroma, da gre za neko drugo obliko zlorabe, se pravi kršitve pravnega reda Republike Slovenije, zavestno kršitev pravnega reda Republike Slovenije, da je potem dolžan na to opozorit in temu nekateri nasprotujejo. Zakaj se ne bi sprenevedal, zakaj ne bi potem še enih par mesecev plačeval en nepotreben postopek, ki se bo končal z zavrnitvijo, zakaj ne bi Slovenke in Slovenci slabše živel, zakaj ne bi vzel slovenskim »penzionerjem« še malo od penzij stran, pa zaposlenim znižal plače, nabil dodatke davke, zato, da lahko dajemo tujcem, ki to mimogrede zlorabljajo in goljufajo in če nekdo izve za goljufijo, ne bo tega naprej povedal, zato da bo oni lahko naprej goljufal.
To je prevod tega, za kar se vi zavzemate s tem amandmajem, gospe in gospodje in jaz to v celoti zavračam in vaš amandma tudi.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Postopkovno, Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, najprej postopkovno. Hvala.
Poglejte, predsedujoči, prosim, da opozorite ali pa celo izrečete opomin poslancu Grimsu, ker tukaj smo zdajle poslušali, »islamofobni« manifest in pa predavanje o radikalnem Islamu, ki se nič ne tiče tega zakona, o katerem danes govorimo. Poslušali smo, dobesedno, »stereotipiziranje« beguncev in vsi po vrsti so označeni za neke radikalce in ki bodo uničili našo kulturo in ne vem, kaj še. Vse in zaradi takšnih stvari, potem državljanka Demokratične republike Kongo ne dobi zaščite, zaradi take miselnosti.
Zato prosim in potem se čudite, da opozarjam na ksenofobijo. To je izraz »ksenofobnega« napada bil. Prosim, da opozorite, da to ne sodi v Državni zbor. To je sovražni govor.
Hvala lepa, potem bom pa imela še repliko.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Poglejte, gospa poslanka, to ni bil postopkovni predlog.
Postopkovni predlog se lahko nanaša samo na način vodenja seje v skladu s Poslovnikom.
Zdaj pa izvolite še repliko.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Kar se pa replike tiče, spoštovani poslanec Grims. Svetovalec za begunce, sem povedala zelo jasno, je v bistvu odvetnik. Izenačeno ima funkcijo, kot odvetnik in kot tak je zavezan k varovanju poklicne tajnosti, ki je temelj zaupnega razmerja in to so ustavno določene

78. TRAK: (NB) – 16.25

(nadaljevanje) pravice pooblastitelja in zato prosim, to kar predlagate, ni na mestu.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Če se ne motim, je še nekdo tam vzdignil roko? Kako? Sprašuje, če želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 8. člen ter amandma Poslanske skupne Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ja. Prosim za prijavo. Nataša Sukič, imate besedo.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Predlagamo, da se člen črta. Zakaj? Spet gre za zakonite zastopnike in glede varovanja tajnosti podatkov naj se smiselno torej uporablja določbe kot veljajo za odvetnike. Namreč te svetovalce zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti, kot sem že prej razložila, naloga zakonitega zastopnika, delovanje v mladoletnikovo največjo korit za opravljanje naloge ključnega pomena, zaupnost, razmerja med mladoletnikom brez spremstva in zakonitim zastopnikom o katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti v pravico v zasebnosti na poklicnem področju pa država nikakor ne sme posegati. Predlagana zakonska določba nedopustno posega v 35., 36. in 37. člen Ustave Republike Slovenije in zato predlagamo, da se to črta.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 20. člen ter amandma Poslanske skupine Levca. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 25. člen ter amandma Poslanske skupine Levca. Želi kdo razpravljati? Ja. Prosim za prijavo.
Besedo ima Nataša Sukič. Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Poglejte, prosilci za mednarodno zaščito so običajno tiste osebe, ki bežijo iz svojih matičnih držav z nekim razlogom. Ta razlog je, bodisi to kar se je zgodilo državljanki Republike Kongo, bodisi da se jim streže po življenju, itn., to ni kar tako. In seveda zato ne more in ne smejo kontaktirati organov izvorne države, ker če bi to naredili, bodo njihova življenja dodatno ogrožena in določba, da od prosilcev za mednarodno zaščito kljub temu terjate pridobitev edintifikacijskega dokumenta na način, na tak način, čeprav so države dolžne varovati podatke o prosilcu pred organi njihove izvorne države, je nedopustna in zato predlagamo, da se to črta.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 37. člen ter amandma Poslanske skupine Levca. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Tudi tukaj predlagamo, da se ta člen črta, kajti dodaja se neko novo sankcijo za ukrepe ob kršitvah pravil bivanja in to se ločuje na lažje in težje kršitve in za težje kršitve se predvideva nastanitev prosilce v sprejemnih prostorih. Gre za sankcijo kršitve zunaj našega prekrškovnega in kazenskega sistema. Zunaj našega torej sistema in kot takšno torej ne more biti določeno. Ne more biti nekaj kar je zunaj našega sistema in zato predlagamo, da se to črta.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 40. člen ter amandma Poslanske skupine Levca in amandma poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati?
Nataša Sukič. Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Poglejte, tudi tukaj predlagamo, da se člen spremeni tako, da se črta 1., 6., 10.,

79. TRAK: (AB) – 16.30

(nadaljevanje in 11 alineja. Zakaj definicija nevarnosti pobega je preširoka in presega definicijo begosumnosti ter kaže na kaznovanje za prekrške, ki so ustrezno urejeni v področni zakonodaji. Samo nespoštovanje pravnega reda še ne more v zadostni meri utemeljiti stvarne povezave z domnevo, da bo prosilec ali prosilka pobegnil, pobegnila in da se jim zato lahko izreče ukrep omejitve gibanja. Zato predlagamo / znak za konec razprave/ to.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 49. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O KATASTRU NEPREMIČNIN V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Za dopolnilno obrazložitev predloga … predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju Robertu Rožacu.
Izvolite.

ROBERT ROŽAC: Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
V drugi obravnavi pred Državnim zborom je predlog Zakona o katastru nepremičnin, ki bo nadomestil dosedanjo ureditev evidentiranj nepremičnin in vodenja nepremičninskih evidenc, trenutno določeno v Zakonu o evidentiranju nepremičnin, ki je v veljavi 15 let in sicer od leta 2006.
Temeljni cilj predlaganega zakona je, da se v pravnem redu Republike Slovenije zagotovijo vpisi podatkov v nepremičninske evidence tako, da bodo izpolnile večnamensko vlogo in sicer kot osnova za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjigi za davčne, prostorske, stanovanjske, socialne, energetske, varnostne, statistične in podobne številne druge namene.
Zakon ustrezneje določa nekatere temeljne pojme, kot so nepremičnina, parcela, stavba, del stavbe in njihovo vsebinsko opredelitev. Zakon o katastru nepremičnin predvideva vodenje podatkov o parcelah stavb in delih stavb v enotni evidenci in ne več v treh ločenih zbirkah podatkov, kot je bilo to do sedaj, ko se ti podatki vodijo v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin. Prav tako uvaja enoten postopek, tako imenovani katastrski postopek evidentiranja nepremičnin ter omogoča možnost evidentiranja območja služnosti in območja stavbne pravice.
Zakon ustrezneje ureja način vodenja sestavnih delov stavb, kot na primer atrij, parkirna mesta ter vpisi podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem zakona bo dana ustrezna pravna podlaga za celovito informatizacijo vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v kataster nepremičnin, register prostorskih enot, evidenco državne meje in register naslovov. Obvezno elektronsko vlaganje pisem in vodenje elektronskega spisa bo pomenilo posodobitev in racionalizacijo poslovanja Geodetske uprave. Informacijsko podporo za integrirano izvajanje vseh postopkov po zakonu bo omogočal prenovljen informacijski sistem kataster, ki nastaja v programu projekta e-prostor in mu ta zakon daje ustrezen pravni okvir za delovanje.
Obstoječe informacijske rešitve, ki jih je za vodenje nepremičninskih evidenc po obstoječem zakonu uporablja Geodetska uprava Republike Slovenije, namreč ne omogoča učinkovitega vodenja in povezovanja podatkov. Ker je za učinkovit vpis podatkov o nepremičninah v uradno javno evidenco ključnega pomena učinkovitost in informacijski sistem, se izvaja implementacija tega sistema v okviru programa projekta e-prostor, ki ga sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Kataster nepremičnin bo povezan z zemljiško knjigo, centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom ter bo omogočal tudi povezavo in med opravilno vseh drugih prostorsko orientiranih baz podatkov. Zakon postavlja tudi novo evidenco register naslovov, kjer je evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji, ki so se doslej vodili kot sestavni del registra prostorskih enot. V večini evropskih držav je ta eden izmed ključnih registrov, ki ga vodi in vzdržuje

80. TRAK: (IP) – 16.35

(nadaljevanje) organ državne uprave, z namenom souporabe in delovanja e-uprave. Matični odbor Državnega zbora je predlog zakona skupaj z amandmaji poslal v nadaljnjo obravnavo. V vloženih amandmajih so bili upoštevani tudi predlogi in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in predlogi iz mnenj Mestne občine Ljubljana, Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. V amandmaje pa so bili vključeni tudi predlogi vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor za izvedbo zakona v podaljšanem roku zaradi spremenjenega roka izvedbe projekta informacijska prenova nepremičninskih evidenc v okviru projekta e-prostor. Projekt e-prostor, v katerem se izvaja informacijska prenova nepremičninskih evidenc, je bil s strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijo podaljšan in za zaključek obdobja upravičenja si stroškov iz 31. 12. 2021 podaljšan na 30. 6. 2022. Upravičeno podaljšanje / znak za konec razprave/ se utemeljuje s stanjem v Republiki Sloveniji v času izvedbe projekta zaradi izrednih razmer. Ker je informacijska podpora in njegova izvedba pogojena z začetkom porabe določb zakona, se ustrezno podaljšajo tudi roki za začetek uporabe informacijskega sistema in z njim povezani datumi.
Zdaj, še na koncu, ker ni bilo vloženih amandmajev, predlagamo, da se danes opravi tudi tretje branje / znak za konec razprave/ tega zakona. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Mateji Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 27. seji 9. 3. 2021 kot matično delovno telo obravnavalo predlog zakona o katastru nepremičnin, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila vlada. V dopolnitev, v obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac izpostavil, da je temeljni cilj predloga zakona, da se zagotovi vpis podatkov v nepremičninske evidence tako, da bodo izpolnjene večnamensko vlogo kot osnova za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjig v davčne, prostorske, stanovanjske, socialne, statistične in številne druge.
Sprejem predlaganega zakona utemeljujejo potrebe po ureditvi zlasti vsebine, kot so določitev temeljnih pojmov in njihova vsebinska opredelitev, vodenje podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v enotni evidenci, določitev enotnega postopka tako imenovanega katastrski postopek, evidentiranje območja služnosti in območja stavbne pravice, način vodenja sestavnih delov stavb, vpisa podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin in informacijska prenova nepremičninskih evidenc. Izmed konkretnih rešitev v predlogu zakona je med drugim izpostavil, da se podatki o parcelah, stavbah in delih stavb evidentirajo v enotni evidenci kataster nepremičnin in ne več v treh ločenih evidencah, kot je to trenutno urejeno. Kataster nepremičnin se vzpostavi s prevzemom podatkov iz dosedanjega zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin ter z obdelavo in prevedbo teh podatkov na način in v obliko, določenim s predlaganim zakonom. Kataster nepremičnin bo povezan z zemljiško knjigo, centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom ter bo omogočal tudi povezavo vseh drugih prostorsko orientiranih baz podatkov.
Predlog zakona vzpostavlja tudi novo evidenco register naslovov, ki je evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji in so doslej vodili kot sestavni del registra prostorskih enot. V večini evropskih držav je ta eden izmed ključnih registrov, ki ga vodi in vzdržuje organ državne uprave z namenom souporabe in delovanja e-uprave. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da so v svojem mnenju podali pripombe k nekaterim členom, ki so v pretežni meri upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin.

81. TRAK (VI) 16.40

(Nadaljevanje) K ostalim pa je predlagatelj podal dodatna pisna pojasnila. V kratki razpravi je bila izražena podpora predlogu zakona, saj predstavlja napredek na področju procesov evidentiranja nepremičnin v okviru sodobnega informacijskega okolja, in sicer tako za državo in lokalne skupnosti za lažje opravljanje svojih pristojnosti kot za podjetja in fizične osebe pri njihovih aktivnostih. Predlog zakona med drugim zasleduje zelo pomemben cilj na področju stanovanjske politike, in sicer omogoča vzpostavitev natančnih evidenc s katerimi bodo države in lokalne skupnosti pridobile ustrezne podatke o realni rabi nepremičnin. Država in lokalne skupnosti trenutno razpolagajo samo za oceno stanja, brez natančnih podatkov pa ustrezne stanovanjske politike ni mogoče načrtovati. Kot prednost je bila izpostavljena tudi digitalizacija in informatizacija podatkov, ki lahko prinese prednost na številnih področjih, med drugim tudi vzpostavitev določenih evidenc na trgu nepremičnin, ki bi koristile predvsem potencialnim kupcem. Informatizacija in digitalizacija bosta omogočili vzpostavitev evidenc, v katerih bi se lahko zbirali podatki o morebitnih inšpekcijskih nadzorih, energetskih učinkovitostih in potresni varnosti nepremičnin in podobno, s katerim bi se zaščitilo potencialnega kupca ter s tem vplivalo na oceno realnosti cene posamezne nepremičnine. Po razpravi je odbor sprejel večje število amandmajev poslanskih skupin SDS, SMC in NSi ter tudi svoj amandma k 56. členu. Odbor je v skladu s 128. členom pravilnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga skupaj in jih tudi sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra in Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednik.
Lep pozdrav vsem! Danes odločamo o predlogu zakona o katastru nepremičnin, ki bi nadomestil trenutno obstoječ zakon o evidentiranju nepremičnin. Nov zakon bo omogoča rabo posodobljenega omrežja predhodno neuskljenih nepremičninskih evidenc, ki je plod dolgoletnega prizadevanja za razvoj in združitev prej ločenih /Izključen mikrofon/ vsaj v Republiki Sloveniji danes še nimamo baze, ki bi vsebovala verodostojne podatke o številu, vrsti in kakovosti nepremičnin. To nam omejujejo možnosti za snovanje zastavljenih razvojnih strategij. V Poslanski skupini SMC pozdravljamo nov zakon, ki bo hkrati urejal in pospeševal proces evidentiranja nepremičnin v okviru posodobljenega informacijskega sistema. Menimo, da je za razvoj naše infrastrukture ključnega pomena, da se tudi tako kompleksni sistemi kot je obstoječ sistem nepremičninskih evidenc zreducirajo na en sam univerzalen sistem. Obstoječo strukturo namreč sestavljajo ločeni segmenti, kot so kataster stavb, zemljiški kataster, register nepremičnin in druge. Navkljub združitvi pa morajo evidence ostati čim bolj popolne, podatki v njih pa kakovostni. Dolgotrajna prizadevanja geodetske uprave za projekt informacijske prenove navedenih evidenc, ki na prvo mesto postavlja uporabnika so dala rezultat, ki je skladen z gibanjem trendov informacijske družbe, pa tudi s prizadevanji Slovenije, da postanemo napredna in digitalna družba. Tehnični trendi gredo namreč v smer vzpostavitve omrežij, avtomatizacije sistemov in uporabo sodobnih tehnologij na področju zajemanja in vzdrževanja podatkov. Prehod na nov sistem bo pristojnim inštitucijam dajal podlago, na kateri bo moč koherentno odgovarjati na davčne in druge pomembne sistemske potrebe na ravni države in občin. Nov sistem bo omogočal tudi izdelovanje verodostojnejših prostorskih analiz, statističnih raziskav in poročil o spremembah v prostoru, ki bodo odločevalcem na vseh nivojih omogočala, da sprejmemo boljše prostorske odločitve. S perspektive izvajanja socialne politike in regionalnega razvoja se nam zdi pomembno, da so podatki o številu, vrsti, površini, kakovosti in lokaciji nepremičnine pregledni in povezani s prebivalci. Le na tak način lahko imamo dober

82. TRAK: (VP) 16.45

(nadaljevanje) pregled nad trenutnim stanjem in konkretno podlago za delo, vezano na prostorski načrt države.
Eden izmed ciljev tega zakona, vezan na množično vrednotenje nepremičnin, zadeva tudi organizacijsko strukturo Geodetske uprave. V Poslanski skupini SMC si želimo, da bi se Geodetska uprava preoblikovala v sodobno institucijo, ki bo usposobljena tako za izvajanje operativnih del v javnem interesu kot tudi za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Sodobno sistemsko okolje namreč od vseh institucij zahteva ustrezno prilagajanje. Prav tako se je potrebno ustrezno odzvati na zahteve uporabnikov, ki postajamo vse zahtevnejši, ko pride do preglednosti in hitrosti sistemskega odzivanja. Menimo, da je rešitev, na katero se navezuje tudi ta zakon, ustrezna predvsem zato, ker poenostavlja postopke nepremičninskega katastra in v ospredje postavlja uporabnika.
Na podlagi navedenih dejstev bomo novelo zakona v Poslanski skupini SMC podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Levica bo prestavil Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo.
Predlog zakona nadomešča veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin. Poleg zemljiškega katastra in katastra stavb, ki pomenita dejanske evidence o nepremičninah, ter zemljiške knjige, ki je pravna evidenca o nepremičninah, se v Republiki Sloveniji vodijo tudi druge nepremičninske evidence, kot so register nepremičnin, evidenca državne meje, register prostorskih enot, zbirke podatkov o fizičnih značilnostih prostora, evidence prostorskega načrtovanja. V teh evidencah se hranijo podatki o dejanski rabi zemljišč, o zemljiščih javne cestne in železniške infrastrukture, o poselitvenih območjih in podobno. Široka paleta različnih evidenc seveda vse prej kot pripomore k preglednosti in lahko dostopnosti relevantnih podatkov v čim krajšem času. Podatki so pomembni ne le za lastnike, pač pa tudi za načrtovanje različnih politik države, na primer prostorske, stanovanjske, energetske in drugih politik. Dodatno težavo obstoječega sistema predstavljajo tudi različne pravne podlage, ki predpisujejo hranjenje teh evidenc tako po vsebini kot formi. Ker je teh podlag več in so nastajale skozi čas, vsebujejo tudi zelo razdrobljeno terminologijo in njeno neenotno rabo.
Poenotenje slednje bo omogočilo bolj natančno vpisovanje vseh potrebnih parametrov odslej enoten kataster nepremičnin. Hkrati s tem gre tudi za prenovo informacijskega sistema, ki bo z enim vpisom preprečila kontradiktorne elemente, ki se lahko pojavijo pri vpisih v posamezno evidenco ločeno. Zakon tako uvaja kataster nepremičnin, ki bo veljal za temeljno evidenco podatkov o legi, obliki, fizičnih in drugih lastnostih nepremičnin, torej parcel, stavb in delov stavb. Poenoteno in digitalizirano bo tudi poslovanje geodetske uprave za izvajalce geodetskih rešitev. Enoten katastrski postopek ne bo vplival le na poenoteno izdelavo elaboratov, ampak tudi na preverbe v upravnih postopkih in na sam vpis, ki ga opravi Geodetska uprava. Obenem so opravljene tudi določene nelogičnosti in določen način beleženja nekaterih posebnih delov stavb, na primer atrijev in parkirnih mest.
Zakon torej sledi cilju narediti nepremičninske evidence čim bolj popolne in napolnjene s kakovostnimi podatki. Ker se za začetek podatki prenesejo iz obstoječih evidenc, bo seveda potrebno tudi slednje postopoma preveriti in osvežiti. Dobrodošla bo tudi ureditev, v kateri bodo za čas do vpisa etažne lastnine ali stavbne pravice v zemljiški knjigi v katastru nepremičnin vpisani tudi podatki o lastnikih in njegovih deležih. Ti podatki se bomo smeli spreminjati zgolj na zahtevo posameznika, ki bo predložil javno ali overjeno listino, s čimer se zmanjšuje možnost zlorab pri vpisih, hkrati pa se bo v spremembah v lastninskih deležih tudi obveščalo oba lastnika, kar je še dodatna varovalka, da se na nepremičnini nekaj dogaja.
V Levici nas veseli poenotenje evidenc ter napor za boljšo uporabnikovo izkušnjo, zato zakonu ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov bo predstavil Mihael Prevc.
Izvolite.

83. TRAK: (TB) – 16.50

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Prav vsem v dvorani lep pozdrav!
Osnovni cilj Predloga zakona o katastru nepremičnin, ki nadomešča zdaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin, je povečanje učinkovitosti Geodetske uprave, s poenostavitvijo izvajanja upravnih postopkov. Tako predlog zakona uveljavlja ureditev pospešitev procesa evidentiranja nepremičnin, v okviru sodobnega informacijskega okolja. Uvaja podporno elektronsko poslovanje v postopkih evidentiranja nepremičnin in v eno evidenco povezuje že obstoječe evidence katastra stavb, zemljiški kataster in pa register nepremičnin.
Nadalje zakon uvaja tudi druge novosti, ki bodo pripomogle k večji pravni varnosti lastnikov nepremičnin in uporabi podatkov za različne namene, predvsem za davčne in druge sistemske potrebe države in občin, kot so prostorske analize, poročila o spremembah v prostoru za statistične namene in tako dalje. Predlog zakona poleg temeljnih pojmov opredeljuje tudi vodenje podatkov v enotni evidenci, katastru nepremičnin in uvaja enoten, katastrski postopek, se pravi, da ni več delitve na stavbe in zemljišča. Prav tako pa tudi uvaja evidentiranje območja služnosti in območja stavbnih pravic, kot grafična opredelitev. Zakon vključuje tudi način vodenja nekaterih sestavnih delov, predvsem atrijev in pa parkirnih mest.
Vzporedno s pripravo zakona, pa poteka tudi projekt informacijska prenova nepremičninskih evidenc, to je zemljiškega katastra in katastra stavb, registra prostorskih enot in evidenca državnih meja. Ta projekt je vezan na sprejem tega zakona in ga bo mogoče uporabljati šele z uvedbo prenovljenih informacijskih rešitev. Šele z izgradnjo informacijske podpore, bodo zagotovljeni pogoji za nadzorovan vnos sprememb in boljšo povezanost podatkov, ter s tem posredno tudi za ustrezno kakovost podatkov v prihodnje.
V Sloveniji se še vedno soočamo s številnimi birokratskimi neučinkovitostmi javne uprave in administrativnimi preobremenitvami poslovnega okolja, ki jih je potrebno zmanjšati na vseh področjih. V Novi Sloveniji smo prepričani, da digitalizacija javne uprave mora težiti k nadaljnji centralizaciji, s čimer se optimizira poraba javnih sredstev, ter zagotovi boljše storitve. Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij ne olajšuje le izvedbe postopkov, ampak tudi zmanjšuje zahteven čas, ter stroške državljanov in podjetij, pri urejanju upravnih zadev.
Ker Zakon o katastru nepremičnin pomeni tudi korak k organizacijskemu preoblikovanju Geodetske uprave, v sodobno, javno in bolj učinkovito upravo, bomo poslanci Nove Slovenije ta zakon tudi podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani državni sekretar, predsedujoči, kolegice poslanke in poslanci.
Zakon o katastru nepremičnin bo nadomestil obstoječi Zakon o evidentiranju nepremičnin in bo temeljni sistemski predpis, določil vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov.
V Poslanski skupini SAB pozdravljamo, da bo kataster nepremičnin združeval podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, povezan pa bo tudi z zemljiško knjigo,

84. TRAK: (IP) – 16.55

(nadaljevanje) centralnim registrom prebivalstva, poslovnim registrom in bo omogočal povezavo vseh prostorsko orientiranih baz podatkov. Vzporedno s pripravo tega zakona potekajo program projektov e-prostor, ki vključuje projekt informacijske prenove nepremičninskih evidenc. S tem bodo dali podlago za učinkovito in pravočasno evidentiranje podatkov o nepremičninah za vzpostavitev učinkovitih in kontroliranih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov.
Zakon torej poenostavlja življenjske probleme ljudi. Tako bo na primer služnost, ki je zapisana v zemljiški knjigi, vidna tudi v katastru nepremičnin, torej grafično prikazana v naravi. Tako bodo zadeve jasne in pregledne tudi na terenu. V poslanski skupini SAB bomo torej predlogu zakona o katastru nepremičnin namenili primerno podporo. Menimo, da je primeren tudi zato, ker naslavlja enega zelo pomembnih ciljev na področju stanovanjske politike, vzpostavitvi ažurnih evidenc. Vemo, da je stanovanjska politika ena bolj perečih tem, in eden od teh razlogov predstavlja nepovezane baze obstoječih podatkov. Državna uprava poseduje nepovezane baze podatkov o stalnem in začasnem prebivališču prebivalcev ter podatkovno bazo katastra stavb in etažne lastnine. Za nas v stranki SAB je zelo pomembno, da imata država in lokalne skupnosti podatke o dejanski uporabi nepremičnin, torej da je jasno, koliko nepremičnin se uporablja, koliko je praznih, nezasedenih, in koliko jih je v gradnji. Pomembno je, kakšne signale o dogajanju na trgu pošilja država preko svojih organov, sestave, kot je na primer GURS.
Slednji je v letnem preliminarnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2020 navedel, da bodo cene stanovanj tudi v prihodnje naraščale, če se na trgu ne bodo pojavila nova stanovanja. Pri tem pa ne navaja ključnih podatkov o številu obstoječih, nezasedenih stanovanjih ter stanovanjih v gradnji oziroma tista, ki so bila nedavno zgrajena. Torej, niti tistih podatkov, ki obstajajo. Na podlagi takih podatkov je mogoče zmotno sklepati, da v Sloveniji ni praznih stanovanj, kar ustvarja podlago za dolgoletno in nenadzorovano višanje cen nepremičnin. Zato ponovno tudi ob tej priložnosti pozivamo vse pristojne, tudi GURS, da preuči način komunikacije z javnostmi in vsebino podanih informacij, ki jih objavlja v rednih, tudi preliminarnih poročilih.
Že bežen pogled in sprehod po mestih in vaseh razkriva številne nenaseljene stanovanjske stavbe. In dokler teh podatkov ni, ni mogoče izvajati ustrezne stanovanjske politike, niti na trg pošiljati ustrezne in pravilne signale o dejanskih razmerah. Zato v SAB seveda podpiramo, da se te zadeve naredijo transparentne in da lahko lokalne skupnosti in država vodijo na ta račun ustrezno stanovanjsko politiko, ki jo danes, žal, tudi zaradi odsotnosti teh informacij ni mogoče izvajati.
V poslanski skupini SAB bomo predlogu, kot sem že na začetku omenil, namenili ustrezno podporo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.
Zagotovo se vsi strinjamo, da v Sloveniji potrebujemo celovito in pregledno evidenco nepremičnin ter učinkovit informacijski sistem, ki bo povezoval vse potrebne podatke na enem mestu. Zato pozdravljam namero Vlade, ki v želji po nadgradnji dosedanje ureditve pripravlja Zakon o katastru nepremičnin. Predlagane rešitve so usmerjene k zagotovitvi urejenih in preglednejših nepremičninskih evidenc. Zakon tako celovito zajema vsa področja, ki se dotikajo evidentiranja nepremičnin. To je vodenje podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v enotni evidenci, določitev enotnega postopka, tako imenovani katastrski postopek, evidentiranje območja služnosti in območja stavbne pravice, način vodenja sestavin delov stavb, kot so na primer atrij in parkirna mesta, opisi podatkov o parcelah,

85. TRAK: (NB) – 17.00

(nadaljevanje): stavbah in delih stavb ter spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin in informacijska prenova nepremičninskih evidenc. Podatki o parcelah, stavbah in delih stavb na območju Republike Slovenije, ki so se doslej evidentirale v treh ločenih evidencah, so v predlaganem zakonu evidentirane v enotni evidenci, kataster nepremičnin, kar bo zagotovo prineslo večjo preglednost in uporabnost. Zakon vzpostavlja novo evidenco, register naslovov, ki je evidenca podatkov, evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji, ki so se doslej vodile kot sestavni del registra prostorskih enot. V večini evropskih držav je ta eden izmed ključnih registrov, ki ga vodi in vzdržuje organ državne uprave z namenom souporabe in delovanja e-uprave. Vzporedno s pripravo in obravnavo tega zakona poteka program projektov e-prostor, ki vključuje projekt informacijske prenove nepremičninskih evidenc, kjer je za učinkovit vpis podatkov o nepremičninah v uradno javno evidenco ključnega pomena informacijski sistem se izvaja implementacija tega sistema v okviru programa projektov e-prostor, ki ga sofinancirata Republike Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kataster nepremičnin se bo vzpostavil s prevzemom podatkov iz dosedanjega zemljiškega katastra, kataster stavb in register nepremičnin ter z obdelavo in prevedbo teh podatkov na način in v obliki določenima s tem zakonom. Kataster nepremičnin bo povezan z zemljiško knjigo, centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom ter bo omogočal tudi povezavo vseh drugih prostorsko-orientiranih baz podatkov. V okviru obravnave na matičnem delovnem telesu smo sprejeli amandmaje, ki odpravljajo morebitne nejasnosti in sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe. Dopolnjeni so bili tudi nekateri strokovni pogoji pri izvajanju evidentiranja nepremičnin kot na primer pri izračunu površin parcel. Prav tako sta bila sprejeta predloga amandmajev, ki urejata obveščanje o vpisu podatkov v kataster nepremičnin in ureditev vpisa spremembe bonitete zemljišč. Začetek uporabe zakona se je zaradi predhodne uskladite z informacijskim sistemom prestavil na 4. april 2022. V Poslanski skupini Desus menimo, da bo ta zakon omogočil kakovosten sistem evidentiranja in vodenja podatkov ter prinesel več reda na to področje in ga bomo zato tudi podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine SNS bo predstavil Dušan Šiško. Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim!
Pred nami imamo predlog zakona, ki je zelo obsežen, saj vsebuje 168 členov, deli zakon na razdeljeni, na poglavje, oddelke, pododdelke, hkrati je tudi kompleksen in težko razumljiv za preprostega državljana. Nadomestil bo trenutno veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin, ki je bil uveljavljen davnega dela 2000. številni deležniki od različnih ministrstev skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana, društev do ZPS, so podali številne pripombe in predloge. V SNS podpiramo to, da je bila predvsem strokovna javnost aktivno vpletena z namenom, da se doseže širok konsenz pri oblikovanju rešitev. Kar se tiče izrazoslovja katastrskih izrazov, različnih definicij, istih pojmov, je zadeve treba poenotiti oziroma jih narediti enostavne. Strinjamo se s tem, da vpis vseh podatkov o nepremičnini v enotni oziroma isti evidenci z ustreznim nadzornim varovalom odpravlja neskladja, ki bi lahko nastala v bodoče v primeru nepovezanega vpisa v treh evidencah. Do sedaj smo bili priča zastarelim informacijskim rešitvam, upravni postopki so se vlekli v nedogled. Sedaj se pa nam obeta tako imenovani katastrski postopek, ki bo za lastnine nepremičnin preprost in hitrejši. Ne smemo pozabiti tudi na pomen pravne varnosti s tem, ko lastniki nepremičnin poskrbijo za vpis pravnih podatkov in sicer takšnih, ki ustrezajo dejanskemu stanju v naravi. Na dolgi rok povzročajo višje stroške, slabe neteče živce, saj objekta

86. TRAK (VI) 17.05

(Nadaljevanje) ni mogoče legalizirati, pridobiti zanj gradbenega dovoljenja, tuji nam niso niti medsoseski spori in razprtje zaradi gradnje na tuji grudi. V praksi se tudi pojavljajo primeri, ko kupiš sosednjo kmetijo in gozd ter ne najdeš mejnika v naravi. Veleumni birokrat pa zna povedati, saj je tam nekje gor, poglejte malo okoli na strmem delu hoste. In kje ga boš našel ti pod listom? Nikjer. Prav je, da mora geodetsko podjetje vabiti na mejo obravnavano lastnike parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel. Težnja je, da se celovito uredi vpis nepremičnin, poleg parcel, tudi vse njihove sestavine kamor sodijo tudi gradbeno inženirski objekti kot so omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture. Naklonjeni smo temu, da vzporedno poteka tudi program projektov e-prostor, ki vključuje projekt informacijska prenova nepremičninskih evidenc. Pri tem naložbo v skupni višini 22,4 milijona evrov programa projektov e-prostor sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 17,9 milijonov. Zaskrbljujoč je tudi podatek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o popolnih in nepopolnih vpisih lastninske pravice iz začetka leta 2020, kjer je število zapisov imetnikov pravic lastninske pravice oziroma oseb z nepopolnimi podatki tisoč 628(?) 424(?) oseb, kar je 15,4 % zanemarljivo. Sledi se načelom iz leta 2006, ko govorimo o sistemskemu urejanju vpisa nepremičnin v kataster nepremičnin, zagotavljanju popolnosti podatkov in postopnem izboljšanju kakovosti le-teh. Sedaj je fokus na odpravi administrativnih ovir, na poenotenih in pravnih varnostnih lastnikov nepremičnin, kar se nam zdi izjemno pomembno. Tako ZKN eksplicitno poudarja obveznost, dolžnost vpisov in sprememb podatkov o zemljiščih in stavbah v kataster nepremičnin, kjer velja izjema le za objekte, ki imajo poseben pomen za varnost in obrambo države. Novost je tudi opozorilni sistem kot nekakšen alarm, da se bodo učinkovito odpravile pomanjkljivosti, ki jih je pri nas kar precej. Če že pogledamo koliko imamo nelegaliziranih zgradb, ki bi jih bilo potrebno porušiti.
Za konec bi dejal, da predlog zakona kaže velik doprinos v pravo začrtano smer, da se pereče stanje uredi tako na zakonski podlagi, kako tudi na terenu. Hvala, ker ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Malo ste šel čez čas, ampak naj bo, ker je petek.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Bojan Podkrajšek.
Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Cenjeni državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi.
Predlog zakona o katastru nepremičnin, temeljni cilj predloga zakona je, da se zagotovijo vpisi podatkov v nepremičninske evidence tako, da bodo izpolnile večnamensko vlogo kot osnovo za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjigi v davčno prostorske stanovanjske socialne statistične in številne druge namene. Sprejem predloga zakona utemeljuje potrebe po ureditvi. Določitev temeljnih pojmov in njihovo vsebinsko opredelitev, vodenje podatkov o parcelah, stavbah in delnih stavbah v enotni evidenci. Določitev enotnega postopka katastrski postopek. Evidentiranje območja služnosti in območja stavbne pravice. Načini vodenja stavbnih delov stavb, vpisa podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter

87. TRAK: (IP) – 17.10

(nadaljevanje) spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin in informacijska prenova nepremičninskih evidenc. Izmed konkretnih rešitev o predlogu zakona je, da se podatki o parcelah, stavbah in delnih stavbah evidentirajo v enotni evidenci kataster nepremičnin in ne več v treh ločenih evidencah, kot je to trenutno urejeno. Kataster nepremičnin se postavi s prevzemom podatkov iz dosedanjega zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin ter za obdelavo in prevedbo teh podatkov na način in obliko, določenimi s predlogom zakona. Kataster nepremičnin bo povezal z zemljiško knjigo, centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom ter bo omogočal tudi povezavo vseh drugih prostorsko orientiranih baz podatkov. Predlog zakona vzpostavlja tudi novo evidenco registra naslovov, ki je evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji in so se do sedaj vodili kot sestavni del prostorskih enot. V večini evropskih držav je ta izmed ključnih registrov, ki ga vodi in vzdržuje organ državne uprave z namenom souporabe in delovanja e-uprave.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bo temu zakonu soglasna podpora. Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Edvard Paulič, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoči, hvala za besedo. Kolegice, kolegi.
Jasnost, preglednost in sledljivost podatkov v nepremičninskih evidencah so osnova za vodenje učinkovite socialne, davčne in širše prostorske politike na lokalni in državni ravni. Podatki o naravi posamezne nepremičnine, podatki o pravicah in dolžnostih lastnikov in uporabnikov nepremičnin se v Republiki Sloveniji vodijo v treh ločenih evidencah. V zemljiškem katastru, katastru stavb in zemljiški knjigi. Ločeno vodenje podatkov tako velikokrat ne odraža dejanskega stanja v naravi oziroma podatki pogostokrat med seboj niso usklajeni. Posledično ta neusklajenost vpliva na izvrševanje pridobljenih pravic uporabnika na eni in zagotavljanja pravic lastnika nepremičnine na drugi strani. Povezljivost in ažurnost različnih vrst podatkov o posamezni nepremičnini je tako eden izmed ciljev predlaganega zakona, ti podatki bodo zbrani in dostopni v enotni evidenci v tako imenovanem katastru nepremičnin. Takšna ureditev bo omogočala tudi natančnejšo prostorsko evidentiranje pravic uporabnikov in lastnikov nepremičnine. Vsled temu predlog zakona uveljavlja tako imenovano območje stavbne ali služnostne pravice, znotraj katerega bo izveden opis in vris območja bodoče stavbne ali služnostne pravice, ki se nanaša zgolj na del nepremičnine.
Predlagan zakon vsebuje tudi rešitve, katerih namen je krajšanje in poenostavitev postopkov evidentiranja podatkov o lokaciji ali površini posamezne nepremičnine. S predlogom zakona se uveljavlja enoten, tako imenovan katastrski postopek, ki bo vključeval tako izdelavo elaboratov geodetskih meritev na terenu kot tudi preveritev in vpis podatkov v kataster nepremičnin, ki se izvede v upravnem delu katastrskega postopka. Urejenost in preglednost nepremičninskih evidenc ima številne multiplikativne učinke. Poleg zagotavljanja ustrezne pravne varnosti se omejuje tudi možnosti zlorab pri trgovanju z nepremičninami in posledično krepi zaupanje potencialnih kupcev ali najemnikov nepremičnin. Nastavki sprememb zakona so bili pripravljeni še v času vlade Marjana Šarca in intenca sprememb gre v pravo smer.
Vendar pa moramo v LMŠ opozoriti na določena neskladja predloga zakona z Ustavo Republike Slovenije, ki jih predlagatelj v okviru zakonodajnega postopka ni odpravil. Če omenim samo en primer. Predlog zakona legitimira razlikovanje med lastniki nepremičnin, ki imajo v evidencah zemljiške knjige med podatki navedeno matično številko ali EMŠO in tistimi, ki tega podatka v zemljiški knjigi nimajo vpisanega. V postopkih, kjer je zahtevana prisotnost lastnikov, bodo prvi vabljeni na obravnavo na osnovi pisnega vabila, drugi pa bodo obveščeni preko informacijskega sistema kataster ali na spletnih straneh geodetske

88. TRAK: (VP) 17.15

(nadaljevanje) uprave. In ni realno pričakovati, da bodo ti drugi lastniki dnevno spremljali javne objave katastrskih postopkov, to pa povzroča neenakost pred zakonom.
Če zaključim, predlog zakona gre v pravo smer, vendar določene sporne rešitve, na katere je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, v zakonskem besedilu še vedno ostajajo. In zato v LMŠ predlogu zakona ne bomo dali svojih glasov.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar. O tem zakonu je bilo povedano že dovolj, zato čisto na kratko.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo zakon, ki nam je bil posredovan, skrbno in temeljito preučili. Strinjamo se, da je potrebno področje, ki ga ureja ta zakon, urediti celovito in enotno, a smo na podlagi pripomb in mnenja Zakonodajno-pravne službe pri katerih členih ostali zadržani in deloma tudi zaskrbljeni. Predvsem nas je zmotila rešitev, ki govori o postopkih in načinih vabljenja in sodelovanja strank v katastrskih postopkih. Ureditev, ki je predlagana, po mnenju Zakonodajno-pravne službe zmanjšuje ustavna procesna jamstva strank v katastrskih postopkih, kar pa je po našem mnenju sporno in zaskrbljujoče. Zato poslanke in poslanci Socialnih demokratov zakona ne bomo podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih k 87. členu. V razpravo dajem 87. člen ter amandma poslanskih skupin SDS, SMC in NSi.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo.
Besedo ima Bojan Podkrajšek.
Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednik, še enkrat za dano besedo.
Mogoče, ker smo pri 1. členu, malo splošno, pa se ne bom potem več oglašal. Zdaj, velikokrat v tem Državnem zboru, tudi na posameznih ministrstvih, ugotavljamo, da neki zakoni, ki so bili sprejeti v preteklosti, pa veliko birokratskih ovir otežuje razvoj Slovenije. Pa posameznikov, ki živijo v tej deželi. Ta zakon, Zakon o katastru nepremičnin, je neka svetla točka in tu bi želel pohvaliti seveda ministra, vas, državni sekretar, pa tudi vse sodelavce, ki so tukaj sodelovali. Predvsem veseli tudi podatek, ko sem poslušal kot predsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor tega Državnega zbora razprave in tudi današnja stališča poslanskih skupin, ugotavljam, da je, če hočemo, seveda v kombinaciji stroke, ministrstva in nas, ki sedimo v tej Državnem zboru, lahko te zakone, ki bremenijo, ki ustavljajo razvoj, spremenimo. Zato je to ena svetla točka. In bi želel, ker je bilo o zakonu že veliko povedano tudi na odboru, tudi danes smo slišali stališča, naj bo to en vzorec, neka spodbuda za vse nas, da še nas čaka kar nekaj dela na zakonih, pa ne samo na Ministrstvu za okolje, tudi na katerih drugih ministrstvih, da je to ena svetla točka za našo prihodnost, da lahko državljanke in državljani, da jih ne bremenijo več zakoni, ampak da bodo lažje, da jim bo lažje seveda na vseh postopkih, ki jih čakajo. Skratka pohvala ministrstvu in zahvala vsem vam, ki ste to uvideli v tem Državnem zboru.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in poslanke in poslanci

89. TRAK: (TB) – 17.20

(nadaljevanje) Tudi sam menim, da je ta, v bistvu Zakon o katastru nepremičnin dober zakon in je tudi usklajen s stališči geodetske stroke. Sledi, / nerazumljivo/ splošnim načelom digitalizacije, informatizacije in povezovanju podatkovnih baz in to se mi zdi zelo dobro, ker je pomembno, da se lahko zemljiškoknjižne in geodetske zadeve hitreje, boljše in pregledneje izvajajo.
Bom pa nekoliko, malo širše razpravljal, kot sem že najavil tudi v svojem stališču. Te dni je bilo objavljeno to poročilo, preliminarni podatki o slovenskem nepremičninskem trgu. V svojem stališču sem se dotaknil tudi tega poročila, poročila, ki se mi zdi rahlo zavajajoče, zavajajoče pa iz tega stališča, ker poročilo ne vsebuje podatkov, ki bi jih moralo in ki jih bo ta kataster lahko tudi zagotovil. Ko čitamo to poročilo, v bistvu, daje nekako slutit ali pa, daje neko podlago, temu, da se z našim nepremičninskim trgom dogaja to, kar se dogaja. Torej, v bistvu, ljub temu, da je promet upadel, cene rastejo, ampak iz tega poročila, ki je tu prisotno, pravzaprav ni razvidno, kakšno je stanje na slovenskem nepremičninskem trgu, kaj se dogaja s stanovanji.
Mislim, da bi bilo korektno, da bi v tem poročilu pisalo tudi, koliko je pa praznih in nezasedenih stanovanj, koliko gradbenih dovoljenj se je izdalo, koliko stanovanjskih objektov je bilo v zadnjem letu zgrajeno in koliko stanovanj bo v prihodnjem letu zgrajeno. Ali veste, če nekdo ali pa en uradnik, zapiše v poročilu, pa bom prečital v kratkem(?), / nerazumljivo/ obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v Sloveniji, ni pričakovati. Ali veste, pa ne veš niti, koliko je stanovanj praznih, koliko se jih je letos zgradilo, koliko se jih bo naslednje leto zgradilo… Ti podatki so in v bistvu na podlagi takih polovičnih informacij, se seveda vtira pot k višanju cen, ki pa z prihodki ljudi nimajo veze.
In tudi v tem poročilu bi lahko bilo tudi, to dajem kot predlog, navedeno, kolikšna je cena stanovanjske nepremičnine, v primerjavi z prihodkov državljana. Torej, da nekdo utemeljuje rast samo z nizkimi cenami posojil, pa njihovo dolgoročnost, to se mi ne zdi utemeljeno, še posebej, ker Nemška centralna banka, Nemčijo opozarja, da so nepremičnine precenjene za 30 procentov in to kot vzrok navaja neugodne demografske in gospodarske trende oziroma strukture, pa so Nemci bogatejši od nas, pa imajo boljšo demografsko strukturo. Torej imajo več delovno aktivnega prebivalstva. Naša Banka Slovenije pa je še, do letos govori, da so cene primerne, pa imamo slabšo gospodarsko strukturo, v tem smislu, strukturo gospodarstva in nižje prihodke.
In, jaz se tudi sprašujem, na podlagi kakšnih podatkov Banka Slovenije črpa take podatke, da se njeno stališče tako bistveno razlikuje od stališča Nemške centralne banke in tudi pozivam, da se taka poročila, ki so, ki se, bom rekel, izvajajo tudi polletno, to je v bistvu preliminarno letno poročilo za leto 2020, da se dopolnijo z podatki, ki bodo podala eno celostno sliko, kaj se dogaja na trgu, ne samo to, da nihče noče stanovanja prodat, pa poceni krediti so, pa bojo cene še naprej rastle. Na tak način se ena ustrezna stanovanjska politika ne da vodit.
Pa še enkrat pozdravljam ta Zakon o katastru nepremičnin, ampak vseeno želim, da se pa poročila, ki jih Geodetska uprava podaja in daje tudi smer ali pa en signal, kaj se bo dogajalo z trgom nepremičnin, da vsebuje vse realne podatke, še posebej, če se ljudje za nakup nepremičnine »vseživljenjsko« »zakreditirajo«.
Hvala lepa.

90. TRAK: (IP) – 17.25

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo. Besedo ima Ljubo Žnidar.
Izvolite.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi.
Glejte, par besed na kratko o predlogu Zakona o katastru nepremičnin. Jaz bi ta zakon imenovan dejansko debirokratski zakon. Oziroma eden izmed mnogih sprememb, ki bodo na vseh področjih dejansko temu zakonu sledile. Pa naj sam tu, bi rekel, jaz bom bolj konkreten, bom samo iz prakse par primerov navedel. Dejansko, kaj se na tem področju dogaja. Res je, da gre, bi rekel, tudi tehnologija naprej. Vemo, da so podatki katastrski vse bolj natančni. Ne bo več prihajalo do raznih anomalij, ker vemo, kako so se včasih delali, če po starem rečem tisti zamiki katastrov in tako naprej, da tega dejansko z novo tehnologijo je vse manj. Skratka, vse manj je teh anomalij in napak, ki so se seveda v praksi pojavljale in je bilo, bi rekel, med lastniki kar precej nejevolje. Pa tudi vsi v praksi smo lahko zasledili, da so ti postopki bili, bi rekel, zelo dolgotrajni. Skratka, to je trajalo tam, jaz bi kar rekel v povprečju nekje najmanj šest mesecev, da si lahko kako stvar dejansko preko katastra, upravne enote, geodetske odmere in tako in seveda s končnim vpisom nepremičnine. Če si v šestih mesecih to izpeljal, si bil kar, bi rekel, kar zelo hiter. Skratka, gre tukaj, da se kar skrajšuje ta čas.
Jaz bi rekel, po drugi strani se pa tudi sedaj vzpostavlja na nek način, bi rekel, boljša kontrola. Bom navedel en primer. Recimo kontrola pri, recimo, ki so se dogajale pri novogradnjah. Vemo, da so, bi rekel, ti investitorji, ki gradijo za trg, bi rekel, so nabriti vseh muh in poznam primer, namesto štiri stanovanja je zgradil šest stanovanj, uspelo mu jih je prodati, danes si ti lastniki ne morejo ničesar urediti, ker ni v skladu z dokumentacijo, ni v skladu s katastrom in tako naprej. skratka, bi rekel, tudi v preteklosti ni bilo neke take kontrole. So bili mehanizmi, ampak dejansko v praksi niso delovali tako, kot bi morali. In seveda, bi rekel, tudi ta zakon pripomore, da se v bodočnosti take anomalije odpravljajo. Še en tak primer poznam, je tudi na znanem smučišču v Savinjski dolini, tako da teh težav je kar nekaj. In ta zakon, bi rekel, vzpostavlja po drugi strani, bi rekel, tudi kontrolo, kar je seveda pravično do tistega, ki ali neko nepremičnino zgradi, in seveda predvsem pa za tistega, ki neko nepremičnino kupi.
Tako da ta zakon pozdravljam in verjamem, da bo izboljšal katastrsko sliko v praksi, predvsem v praksi, vsem državljanom in seveda ta zakon tudi podpiram.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 67. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 18. uri. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 17.29.)

91. TRAK: (IP) – 18.00

(Seja se je nadaljevala ob 18.00.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Obveščam vas, da bo Državni zbor glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu. 2., 3., 15., 4., 11., 12., 13. in 14. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo predloga za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da se začne postopek za dopolnitev Ustave. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog Vlade z dne 18. 4. 2019 EPA 53-VIII za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije.«
Ustavna komisija predlaga zboru, da predlagani sklep sprejme. Pred glasovanjem vas želim obvestiti, da bo skladno z določbo drugega odstavka 168. člena Ustave Republike Slovenije sklep sprejet, če bo zanj glasovalo dve tretjini navzočih poslank in poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 3.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel.
S tem zaključujem … Pardon. Ker je Državni zbor sprejel sklep, da se začne postopek za dopolnitev Ustave, prehajamo na razpravo o osnutku ustavnega zakona in o stališču Ustavne komisije o njem. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Amandmaji k stališču Ustavne komisije niso bili vloženi.
Prehajamo na odločanje o predloženem stališču. Pred glasovanjem vas opozarjam, da bo v skladu s tretjim odstavkom 178. člena Poslovnika Državnega zbora stališče sprejeto, če bo zanj glasovalo dve tretjini navzočih poslank in poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 3.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Končali smo z odločanjem. V skladu s prvim odstavkom 179. člena Poslovnika Državnega zbora bo na podlagi sprejetega stališča Ustavna komisija pripravila predlog ustavnega zakona in ga predložila v obravnavo Državnemu zboru. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 25. 3. 2021, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SMC za novi 5.a člen. Obrazložitev glasu.
Kolega Krivec v imenu poslanske.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Ja, hvala za besedo, spoštovani predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovni predlog?

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Ne. Postopkovno, saj sem rekel. V skladu s Poslovnikom prosim za 30 minut pavze za razmislek o glasovanju.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Okej. Prekinjamo sejo, nadaljujemo 18.35.

(Seja je bila prekinjena ob 18.04.)

92. TRAK: (VP) 18.35

(Seja se je nadaljevala ob 18.35.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi, nadaljujemo s sejo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SMC za novi 5.a člen.
Kakšna obrazložitev? Ne.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 44.
(Za je glasovalo 37.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SMC za novi 5.b člen pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine LMŠ za novi 5.a člen pod številko 2 brezpredmeten.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Proceduralno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Postopkovno kolega Golubović.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Jaz bi prosil pred odločanjem 10 minut pavze.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Prekinjam sejo. Nadaljujemo 18.46.

(Seja je bila prekinjena ob 18.36.)

93. TRAK (VI) 18.45

(Seja se je nadaljevala ob 18.46.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice, kolegi! Nadaljujemo sejo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SMC za nov 5.b člen pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet postane amandma poslanske skupine LMŠ za novi 5.a člen pod številko 2 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 43.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ za novi 5.a člen pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 41.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandmaji niso bili sprejeti prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 32.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 32.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti nihče.
(Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 v okviru nujnega postopka.

Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 26. 3. 2021, ki ste ga prejeli na e-klop.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 2. členu. Luka Mesec obrazložitev v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. Bom obrazložil kar oba oziroma vse naše amandmaje, k 2. in k 5. členu.
V zakonu oziroma v spremembah zakona o izvrševanju proračunov, ZIPRS, se skrivajo tri rešitve. Prva rešitev je, da si vlada poskuša ustvariti novo pravno podlago za nakupe orožja. To je zato, ker je Ustavno sodišče, ko smo zbrali 30 tisoč podpisov za referendum, začasno zadržalo izvajanje zakona o 780 milijonih za orožje,

94. TRAK: (NB) – 18.50

(nadaljevanje): kar je reklo, da če bi pred referendumskim odločanjem oziroma pred razsodbo Ustavnega sodišča prišlo do sklepanja pogodb, bi nastale težko popravljive posledice, kar je logično. Vlada bi lahko na podlagi tistega zakona oziroma zdaj na podlagi ZIPRS podpisovala več sto milijonske pogodbe, ki presegajo proračune, ki presegajo mandat te Vlade in v tem ZIPRS trenutno ni nobenih omejitev. Ni omejitve v smislu 780 milijonov, se pravi, zneski niso definirani, ni omejitve po letih, niti ni predvideno, da bi Vlada o tem morala poročati. Na nek način podpisujemo bianco ček za orožarske nakupe, ki naj bi se izvedli v naslednjih šestih letih, pogodbe pa podpisale v naslednjem letu. To je razlog zakaj smo v Levici proti temu zakonu in to je tudi razlog, zakaj smo rekli, da gremo na referendum glede tega zakona oziroma zbirati podpise glede tega zakona. Zdaj, pa, ko smo napovedali referendum, se je notri znašal še ena star in sicer na odboru je Vlada oziroma koalicija proti poslovniku Državnega zbora v ta zakon vnesla še podaljšanje rokov za računovodstvo in podjetja, za zaključna poročila iz 31. marca na 30. april, kar je dobra stvar, ki jo absolutno podpiramo, je pa problem, da v tem zakonu nima kaj iskati oziroma problem je, da jo potencialni referendum ali pa zadržanje tega zakona na Ustavnem sodišču in zakon je protiustaven vsaj v petih členih. Zadrži tudi to, zato mi z amandmajem predlagamo, da se izreže računovodstva ven iz tega zakona, in da se to uredi v posebnem zakonu, ki smo ga včeraj že vložili, to je novela protikoronskega zakona 7, obravnavan bo naslednji teden, predvidoma v torek in na ta način lahko še pred koncem marca brez kakršnikoli nevarnosti za zadržanje rešitve za računovodstva stvar rešimo pred zaključkom roka za oddajo končnih poročil in jim damo ta dodaten mesec časa. Zato vas pozivam, da naše amandmaje podprete, mi jih bomo seveda podprli, ker glas za te amandmaje je glas za to, da se računovodje uredi zunaj tega zakona, in da ne bodo kolateralna škoda ali pa talec Vlade, ki si poskuša na protiustaven način zagotoviti možnosti za nakupe orožja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič v imenu poslanske.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa predsednik.
V Poslanski skupini SMC amandmajev predlagatelja Levice ne bomo podprli in sicer zato, morebitna vložitev ustavne presoje ali pa zbiranje podpisov za referendum ne odloži uveljavitve tega zakona. Prav tako predlagatelji morebitne ustavne presoje vedo, da je možno zahtevati ustavno presojo samo za en člen in je tukaj neprimerno, da na osnovi nekega političnega boja vpletajo zraven in napovedujejo ustavno presojo za celoten zakon. Prav tako predlagatelji lahko oziroma šele ko Ustavno sodišče sprejme sklep o začasnem zadržanju, je možno, da zakon ne velja več, se ne izvaja več, pardon, tako da, in tudi o začasnem zadržanju odloča Ustavno sodišče in to tudi traja določeno obdobje, vmes pa zakon velja in velja tudi uveljavitev preložitve časovnega roka za en mesec za predložitev računovodskih poročil. Zaradi tega ocenjujemo, da je manever z nekim morebitnim novim zakonom, novelo nekega protikoronskega paketa neprimeren, politični piar in manever, da se želi tisti, ki je to napovedoval, prodati kot rešitev računovodskih servisov, rešitev je v tem zakonu, ki ga bomo danes potrjevali in sprejeli. V kolikor pa je res, kot je napovedal prej predlagatelj teh amandmajev, da se bo poslanski zakon že sprejemal v naslednjem tednu, pa bo to neverjeten precedens in uzurpacija zakonodajnega postopka.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo.

95. TRAK: (IP) – 18.55

(nadaljevanje) Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 49.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine Levica k 5.a členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanske skupine SD k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Kolega Luka Mesec, obrazložitev v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Okej, bom obrazložil.
2. člen, proti kateremu ste zdajle glasovali, se je nanašal na raziskovalce. Ti amandmaji k 5. členu se nanašajo na računovodske servise, o katerih sem govoril večino svojega stališča prej. Je pa tako. Če mi gremo zbirat podpise za referendum, zakon ne stopi v veljavo. Najprej sedem dni po sprejetju ne stopi v veljavo, zaradi tega ker imamo vsi kvalificirani predlagatelji ali pa pobudniki referenduma možnost za zbiranje podpisov oziroma Državni svet ima možnost za odložilni veto. Potem ko prinesemo dva tisoč petsto podpisov, ima sedem dni časa predsednik Državnega zbora. Potem 35 dni traja zbiranje 40 tisoč podpisov. Če se vmes stvar zatakne na Ustavnem sodišču, lahko zakon ne stopi v veljavo kar nekaj časa in zato je pametno, da se računovodske servise uredi posebej, kot sem prej rekel, da ne dopustimo, da so kolateralna škoda nekega spora, ki se njih absolutno ne tiče.
Zakon smo v Levici pripravili, je vložen v parlamentarno proceduro in bo obravnavan v začetku naslednjega tedna, se pravi je lahko stvar rešena še pred koncem marca. Tako da, mi bomo seveda člene oziroma amandmaje k 5. členu podprli, ker to situacijo rešuje, v nasprotnem primeru pa predlagam, da tisti, ki mislite, da referendumski postopek na noben način ne vpliva na veljavnost zakona, vzamete pavzo in se pogovorite oziroma preverite, kakšne so procedure, da ne boste glasovali na pamet oziroma iz nevednosti napravili škode.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič v imenu poslanske.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Ja, še enkrat, tudi tukaj napovedujem, da bo poslanska skupina SMC glasovala proti temu amandmaju, ker ne želimo, da bi računovodski servisi postali talci političnega boja pa pozicioniranja Levice.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 45.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SD k 5.a členu pod številko 2.
Matjaž Han v imenu poslanske.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ja, lepa hvala.
Mi smo vložili ta amandma, ker se zavedamo, da imajo računovodje zaradi kopice novih pravil, ki so nastali v času epidemije, neizmerne težave. V lanskem letu so imeli dva meseca časa, da so lahko oddali svoja poročila. Mi smatramo, da je potrebno to en mesec še podaljšati. Pa to ne gre za nobeno, bom rekel, zdaj licitiranje. Zavedamo se, da so pred nami hude težave, zato predlagamo, da se ta rok podaljša za tri mesece.
Da pa ne bi še naslednji amandma, predsednik, obrazlagal, mi smo dali tudi za novi 5.e člen amandma. Ta pa govori, da v bistvu na nek način se zavedamo, da je Zakon o zagotavljanju sredstev za investicijo v Slovenski vojski na Ustavnem sodišču. In dokler Ustavno sodišče ne na nek način razreši oziroma ne da svojega razmišljanja k temu, se zadeva toliko počaka in potem ta ZIPRS velja. V vmesnem času pa v bistvu rešimo računovodje, zato vas prosim, da naš amandma, ki bo olajšal delo računovodskim servisom, podprete.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo.

96. TRAK: (SB) – 19.00

(nadaljevanje) Navzočih 83 poslance, za 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine Levica k 5. b členu pod število 1. Če bo ta amandma sprejet postane amandma poslanske skupine SD k temu členu pod številko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SD k 5. b členu pod številko 2. Navzočih 83 poslancev, za 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanju o amandmaju Poslanske skupine Levica k 5. c členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet postane amandma poslanske skupine SD k temu členu pod število 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SD k 5. c členu pod številko 2. Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine Levica k 5. c členu. Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 5.d členu pod število 1. Če bo ta amandma sprejet postane amandma poslanke skupine SD k temu členu pod številko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SD k 5. d členu pod številko 2. Glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za 34, proti 46.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine SD za novi 5.e člen. Glasujemo. Obrazložitev. Prekinjam. Kolega mag. Dejan Židan obrazložitev v imenu poslanske.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala. Hvala, gospod predsednik za besedo. Tukaj je razlog zakaj je potrebno naš amandma podpreti dosti enostaven. Zato, ker s tem varujemo slovenski ustavni red in danes sem že enkrat pokazal, kažem vam mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki skoraj na sedmih straneh vam in nam razloži zakaj je to kar je tu notri napisano protiustavno, neustavno. In argumenti, ki nas prepričajo, da je potrebno naš amandma, ki vsaj delno rešuje problem ustavnosti, da je potrebno sprejeti, so naslednji. Dokler Ustavno sodišče ne odloči o zahtevi za oceno ustavnosti zakona, ki govori o investicijah v Slovensko vojsko zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave Republike, Zakonodajno-pravna služba izpostavlja razloge zaradi katerih bi lahko bila sprememba 30. člena ZIPRS-a, torej zakona, ki ga zdaj sprejemamo v predlagani obliki v neskladju z Ustavo. Potem, da nadaljujem. Sprejetje predlagane spremembe 30. člena ZIPRS-a bi pomenilo uzakoniti pravne podlage za sprejemanje obveznosti za investicije v Slovenski vojski v breme proračunov

97. TRAK: (VP) 19.05

(nadaljevanje) prihodnjih let še pred sprejemom končne odločitve Ustavnega sodišča o kršitvi drugega odstavka 90. člena Ustave. Posledično bi pomenilo tudi nespoštovanje sklepa Ustavnega sodišča, s katerim je zakon, ki govori o investicijah v Slovensko vojsko, začasno zadržalo. Torej ko glasujemo o našem amandmaju, v resnici glasujemo o tem ali spoštujemo in varujemo slovenski pravni red, ustavni red, ali pa ne.
Hvala za besedo, gospod predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.)(Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da ne Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Obrazložitev glasu, Luka Mesec v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Zdaj, v Levici bomo seveda glasovali proti temu zakonu, in sicer zaradi tega, ker ureja pravno podlago za nakupe orožja, ki je trenutno ustavljeno na Ustavnem sodišču, ko je to zdržalo zakon o 780 milijonih. Proti temu smo zaradi tega, ker je vlada izbrala napačne družbene prioritete.
Kriza covida je razgalila, da smo šibki ali pa imamo probleme na področju zdravstva, na področju dolgotrajne oskrbe, na področju stanovanj. Koliko mladih se je moralo zdaj vrniti k staršem, ker nimajo strehe nad glavo - ampak prioriteta te vlade pa je 780 milijonov, oziroma celo potencialno več, ker se vsi ti posli zelo hitro podražijo, za orožje v naslednjih 6-ih letih. Primerljive investicije ne bo ne v zdravstvu ne v dolgotrajni oskrbi, ne v stanovanjih ne kje drugje, orožje je prioriteta. Mi proti taki prioriteti protestiramo, tako kot smo jeseni bomo tudi zdaj. In to je prvi vsebinski razlog, zakaj napovedujem, da bomo šli jutri zbirati podpise za referendum.
Drugi razlog za referendum je, da je ta zakon protiustaven. Sedem let, sedmo leto sem v Državnem zboru in nikoli še nisem videl situacije, da bi Ustavno sodišče nek zakon zadržalo, ker se presoja ali je referendum o njem dopusten ali ne, in bi ga šla vlada zaobhajati z novo pravno podlago. To je nezaslišano, to sploh nebi smelo biti na dnevnem redu. In Zakonodajno-pravna služba sama je rekla, da je to v nasprotju ali pa v potencialnem konfliktu s kar petimi členi Ustave: s 1. členom ustave, ki pravi, da smo demokratična država, z 2. členom, ki pravi, da smo pravna, s 3. členom, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, s 44. členom, ki daje ljudstvu pravico, da sodeluje pri urejanju javnih zadev, in z 90. členom, ki ureja pravico do referenduma. Z vsemi temi členi, temeljnimi postavkami naše državne ureditve, je ta v konfliktu.
In nenazadnje ta zakon izniči pravico do referenduma. / znak za konec razprave/ Ker glejte, tudi če Ustavno sodišče zdaj razsodi, da je referendum o zakonu o 780-ih milijonih dopusten, pa je to sprejeto, imamo lahko referendum, pa lahko ljudstvo odloči, da je proti nakupu orožja - pa ga bo vlada izvršila pač po neki drugi pravni podlagi. Pač tako se ne moremo iti. Ali smo demokratična, pravna ali urejena država ali pa nismo.
In zato še enkrat ponavljam, glasovali bomo proti zakonu. Jutri pa se vidimo na stojnicah po celi Sloveniji, / znak za konec razprave/ kjer bomo verjetno tako kot zadnjič v prvem dnevu zbrali potrebne podpise za naknadni zakonodajni referendum.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 33.
(Za je glasovalo 49.)(Proti 3.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

98. TRAK (VI) 19.10

(Nadaljevanje) Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 26. 3. 2021.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 14. členu. Kolega Primož Siter v imenu poslanske obrazložitev.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo. Poslanke in poslanci Levice bomo amandma podprli. Seveda vlada je s predlogom v tem členu narekuje tako rekoč izgon delavcev tujcev, če ti šest mesecev niso bili vključeni v sistem socialnih zavarovanj, kar je seveda krivično, je pa tudi tehnično nesmiselno. Pojasnim zakaj. Prvič, da delavec nima plačanih prispevkov je v največ primerih, ali je to delavec tujec ali pa delavec domačin, kriv delodajalec. Torej, ne moremo kaznovati delavca z izgonom, če je za njegov greh kriv delodajalec. Do te situacije lahko pride tudi če delavec dela v Sloveniji, pa je delo izgubil ali pa če ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost, kar pa se tudi rado zgodi pri izmuzljivih delodajalcih, ko se ti delovnopravno neukimi delavci razidejo na podlagi nekega, v navednicah, sporazumne prekinitve delovnega razmerja ali pa če delavcu poteče pravica do denarnega nadomestila. Kar se pa največkrat pojavlja in je še posebej boleče pri delavcih tujcih pa je, da če izgubijo službo iščejo službo, so v iskanju uspešni, službo najdejo. V tem času bivajo v Sloveniji, plačujejo davke in prispevajo kot prispevamo vsi. Potem pa urejajo papirje v večnem mlinu državne birokracije, kar traja in traja in traja. In ti postopki za tujce so boleče dolgotrajni v Sloveniji. V tem času pa lahko mine šest mesecev, ko imajo ti ljudje že urejeno službo, že urejeno prihodnost in vizijo kako naprej prispevati, pa se torej ustavi, zato ker je šest mesecev mimo. In potem je delavec tujec lahko izgnan bodisi zaradi greha delodajalca bodisi zaradi greha državne birokracije, ker ga postavljajo v neizhoden, nemogoč položaj in zato je seveda smiselno podpreti tudi naš amandma, ki to nevšečnost odpravlja. In drugič, najbolj evidentna resnica tega vladnega ukrepa, ki je nacionalizem, ki veje, spoštovane in spoštovani, iz vsake pore tovrstnih ukrepov in vladnih predlogov, tokrat na področju pravic delavcev. Naš amandma pa torej tudi hodi, tudi s prstom pokaže na takšno nezdravo politično prakso.
Ker tega spornega člena z amandmajem ni več mogoče črtati iz predloga zakona, ker se je zgodil scenarij na delovnem telesu v Levici sedaj predlagamo drugačno rešitev, in sicer zamaknitev uveljavitve novega tretjega odstavka, torej 38. člena na leto 2025. V tem času, kolegice in kolegi, pa bo omogočeno, da se ta sporna določba v vmesnem času izbriše iz zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmaju.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandma k dopolnjenemu predlogu zakona ni bil sprejet prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 12.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 12.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika zbora sprejme naslednji sklep: »Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.«
Glasujemo.

99. TRAK: (IP) – 19.15

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti 9.
(Za je glasovalo 60.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 26. 3. 2021. Odločamo o amandmaju poslanske skupine Levica k 5. členu. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 6. členu pod številko 1. Če ta amandma ne bo sprejet, postane navedeni amandma k 6. členu brezpredmeten.
Kolegica Nataša Sukič v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa.
V Levici bomo seveda, predlagamo, da se ta člen črta in bomo seveda podprli ta amandma. Zakaj gre? Gre za izjemno sporni institut, ki se je pritaknil v to novelo zakona o tujcih, in sicer institut aktivacije tako imenovane kompleksne krize, ki je seveda lahko, Državni zbor naj bi jo z večino glasov lahko aktiviral. In to kljub temu da je Slovenija podpisnica številnih mednarodnih konvencij, in ta ureditev bi lahko v primeru razglasitve kompleksne krize omogočila zavrženje namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito in je seveda v totalnem nasprotju z določili konvencije o statusu beguncev, ženevsko konvencijo in tako naprej.
Naj omenim tudi, da se je do podobnega, do podobne zadeve, do tovrstnega suspenza pri nas že opredelilo Ustavno sodišče, in to 18. septembra 2019, ko je izpostavilo, da načelo nevračanja non-refoulement, ki je zajeto v 18. členu naše Ustave, prepoveduje, da bi bila oseba, glede katere obstaja resnična nevarnost, da bo v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljena nečloveškemu ravnanju in da torej ne more biti izročena tej državi oziroma izgnana nazaj. Poleg tega predlagane določbe ne predvidevajo avtomatičnega suspenzivnega učinka pritožbe zoper sklep, s katerim bi bila posameznikova namera za podajo prošnje za mednarodno zaščito zavržena. Kaj pa to pomeni v praksi? Preprosto, da bi posameznik pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve bil lahko vrnjen v državo, iz katere je prišel. Tovrstna določba predstavlja kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva, poleg tega pa ne predstavlja zadostnega varstva pred prepovedjo vračanja, ki sem ga prej omenila, saj pravilnosti in zakonitosti izpodbijalnega sklepa v praksi posameznik sploh ne bo mogel torej zares učinkovito izpodbijati. Zato predlagam, da enostavno ta člen črtamo in da podprete naš amandma.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ker amandma poslanske skupine Levica k 5. členu ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 6. členu pod številko 1 brezpredmeten.

Odločamo o amandmaju poslanske skupine LMŠ k 6. členu pod številko 2 in o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 6. členu pod številko 3. Ker sta amandmaja vsebinsko enaka, bomo o njiju glasovali skupaj.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 3.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta.

Odločamo o amandmaju poslanske skupine Levica k 29. členu pod številko 1 in o amandmaju poslanske skupine LMŠ k 29. členu pod številko 2. Ker sta amandmaja vsebinsko enaka, bomo o njiju glasovali skupaj.
Kolegica Nataša Sukič v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Predlagamo, da se v prvem odstavku črta prvi in drugi stavek, zakaj gre. Tujim delavcem bi, kljub temu da Slovenija potrebuje demografsko okrepitev in dodatne moči na trgu delovne sile, na vsak način otežili pogoje za prihod njihovih družin. In sicer bi podaljšali rok združitve z enega leta, kot je

100. TRAK: (NB) – 19.20

(nadaljevanje): sedaj na dve leti in to se nam zdi skrajno diskriminatoren ukrep, škodljiv za družinsko življenje in krši otrokove pravice do življenja z obema staršema. Zato z amandmajem predlagamo, da se ohrani sedanja ureditev, ki določa kot pogoj za združitev družine eno leto prebivanja v Republiki Sloveniji.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 35. členu.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za 17, proti 47.
(Za je glasovalo 17.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 50. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za 17, proti 47.
(Za je glasovalo 17.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 50. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 51. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za 17, proti 48.
(Za je glasovalo 17.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 57. členu.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za 16, proti 48.
(Za je glasovalo 16.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 58. členu.
Obrazložitev, kolegica Nataša Sukič. Prekinjam glasovanje. V imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. V imenu poslanske predlagamo torej, da podprete naš amandma, ki pravi, naj se člen črta. Zakaj? Gre za ukrep strožjega policijskega nadzora, ki pa dejansko pomeni samico. Prekomeren poseg v posameznikovo pravico do osebne svobode in neprestane strogega testa sorazmernosti. Predlog bi uvedel ukrep strogega zapora do šest mesecev, ki bi ga odredila policija in to je očitno nesorazmerno z našo pravno ureditvijo, ko se odvzem prostori lahko izvede le na podlagi sodbe sodišča ali v primeru pripora zaradi potreb kazensko-pravnega procesa, tukaj pa bi ta zapor kar odredila policija brez kakršnegakoli postopka. Se pravi, nikakor tako omejitev svobode ne more imeti narave kazenske sankcije, ki bi jo izrekala policija. Upam, da vse to razumemo in da boste podprli naš amandma. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 66. členu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 103.a členu.
Glasujemo.

101. TRAK: (VP) 19.25

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 19, proti 45.
(Za je glasovalo 19.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmajih k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona in ker je predlagatelj predloga zakona v razpravi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona, prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.
Ni obrazložitve, to je postopkovni predlog. / oglašanje iz dvorane/
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 15.
(Za je glasovalo 53.)(Proti 15.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 6. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena poslovnika sprašujem kvalificiranega predlagatelja ali nameravajo k tem členu vložiti amandma.
Ne? Gospod minister, želite besedo?

ALEŠ HOJS: Ja, jaz mislim, da je glede na sprejete amandmaje potrebno uskladiti amandma k 15. členu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: K 6. členu. Samo malo.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Torej želi v zvezi z usklajenostjo zakona besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? Kdorkoli? Ne. Vlada?
Gospod minister, imate besedo.

ALEŠ HOJS: Kot sem rekel, glede na sprejete amandmaje v obravnavi, je potrebno amandma k 15. členu, kjer se v 33. členu za tretjim odstavkom za besedilom »ustrezno zdravstveno zavarovanje« doda vejica in besedilo »ki krije vsa nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije«. Tretji odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: »za izdajo prvega dovoljenja, začasno prebivanje, za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ali za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih je zagotovil sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, razen s povračili stroškov v zvezi z delom, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, štipendijo ali sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini«. Četrti stavek se črta.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ker je vlada opozorila, da je predlog zakona neusklajen, vlado prosim, da pripravi uskladitveni amandma. Državni zbor bo z obravnavo te točke nadaljeval v torek, 30. 3. 2021., v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 26. 3. 2021.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 4. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanske skupine LMŠ k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Kolegica Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Predlagamo, da se ta člen črta zakaj? Predlagane spremembe namreč zajemajo nov pogoj za imenovanje svetovalcev za begunce, in sicer njihovo varnostno preverjanje. Tovrstno varnostno preverjanje ni predvideno ne za odvetnike, sodnike, tožilce ali druge pravne strokovnjake. Prav tako je že sedaj v zakonu predvideno, da morajo svetovalci za begunce v postopku imenovanja predložiti potrdilo o nekaznovanosti. Pri tem ni jasno, kaj vse bo varnostno preverjanje dejansko zajemalo.

102. TRAK: (SB) – 19.30

(nadaljevanje) Svetovalce za begunce tako kot odvetnike zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti, to tem govori 6. člen Zakona o odvetništvu, svetovalec za begunce nudi pravno pomoč svojim strankam, vključno z zastopanjem v sodnih postopkih. Njegova vloga je bistvena pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka. Njegova dolžnost varstva te tajnosti je temelj zaupnega razmerja med svetovalcev za begunce in njegovo stranko, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti od splošnega do prostorskega, komunikacijskega in informacijskega. Skratka, svetovalec za begunce je zavezan k varovanju poklicne tajnosti, ki je kot temelj zaupnega razmerja določen zaradi varovanja ustavnih pravic pooblastitelja, zato je predlog zakona v 4. členu nedopustno od posega v ta razmerja in zato predlagamo, da se črta. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslancev, za 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanske skupine LMŠ k 4. členu pod število 2. Glasujemo. Navzočih je 70 poslancev, za 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 8. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanske skupine LMŠ k temu členu pod številko 2 brezpredmeten. Nataša Sukič v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. Tudi tukaj predlagamo, da se ta člen črta, kajti v primeru zakonitih zastopnikov se glede varovanja tajnosti podatkov smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odvetnike. Prav tako jih zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti. Naloga zakonitega zastopnika je delovanje v mladoletnikovo največjo korist. Za opravljanje naloge je ključnega pomena zaupnost razmerja med mladoletnikom brez spremstva in zakonitim zastopnikom, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti, v pravico do zasebnosti na poklicnem področju država ne sme nedopustno posegati. Namreč ta predlagana zakonska določba nedopustno posega v kar tri člene naše Ustave: 35., 36. in 37. in prosim zavedajmo se, da je to dejansko ustavno sporna zadeva in zato predlagamo črtanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Pri 8. členu smo. Navzočih je 79 poslancev, za 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanske skupine LMŠ k 8. členu pod številko 2. Glasujemo. Navzočih je 78 poslancev, za 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 20. členu. Glasujemo. Navzočih je 77 poslancev, za 16, proti 48.
(Za je glasovalo 16.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 25. členu. Nataša Sukič v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala. Tudi tukaj predlagamo, da se člen črta. Zakaj? Določba namreč od prosilcev za mednarodno zaščito v tem primeru terja pridobitev identifikacijskih dokumentov iz zgornjih držav, če recimo oseba nima dokumenta, kar je absurdno. Če vemo, da za mednarodno zaščito prosijo osebe, ki so lahko v smrtni nevarnosti, lahko so v situaciji kot recimo državljanka Demokratične Republike Kongo, ki

103. TRAK (VI) 19.35

(nadaljevanje) ki ji Slovenija ni priznala mednarodne zaščite, čeprav je bilo posilstvo proti njej uporabljeno kot vojno sredstvo. In takih oseb se ne sme izpostavljati v matičnih državah, njihove identitete. Mi pa bi s to zakonodajo to naredili in to je nedopustno, zato predlagamo, da se ta člen črta. Hvala lepa.

PREDSDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 37. členu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, proti 47.
(Za je glasovalo 16.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 40. členu pod številko 1.
Če bo ta amandma sprejet postane amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu pod številko 2 brezpredmeten.
Nataša Sukič v imenu poslanske.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Predlagamo, da se člen spremeni tako, da se črta prva, šesta, deseta in enajsta alineja. Zakaj? Namreč, definicija nevarnosti pobega je v tem predlogu preširoka in presega definicijo begosumnosti, ker kažejo na kaznovanje. Namreč gre za to, da bi se kaznovalo prosilce za prekrške, ki so ustrezno urejeni v področni zakonodaji. Samo nespoštovanje pravnega reda namreč ne more v zadostni meri utemeljiti stvarne povezave z domnevo, da bo nek prosilec za azil pobegnil in da se mu za to lahko izreče ukrep omejitve gibanja. Mislim, to so popolnoma nepovezljive stvari. Zato predlagamo, da podprete naš amandma. Hvala.

PREDSDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 48.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 40. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 45.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 49. členu.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, proti 47.
(Za je glasovalo 16.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 23.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o katastru nepremičnin v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 26. 3. 2021. Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 87. členu.

104. TRAK: (IP) – 19.40

(nadaljevanje) Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmaju. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Besedo dajem … / govor iz dvorane/ Torej, ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 87. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje. Ugotavljam, da ne. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.

Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 67. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali v ponedeljek, 29. 3. 2021 ob 9. uri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 26. MARCA 2021 OB 19.42. )