Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

/ 46. TOČKA DNEVNEGA REDA - SKUPNO DVOLETNO POROČILO KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB O DELU ZA LETI 2018 IN 2019 IN 46. TOČKA DNEVNEGA REDA - POROČILO KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB O DELU ZA LETO 2020 – točki sta potekali brez navzočnosti javnosti./

(Odprti del seje se je začela ob 10.46.)

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo prekinjeno 24. sejo Državnega zbora in prekinjeni 46. in 47. točko dnevnega reda - Skupno dvoletno poročilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o delu za leti 2018 in 2019 ter Poročilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o delu za leto 2020.
Prehajamo na razpravo o predlogih sklepov, ki jih je Državnemu zboru predložila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, in sicer v okviru preostanka časa posamezne poslanske skupine in predlagatelja. Amandmaji k predlogoma sklepov niso bili vloženi. Prehajamo torej na razpravo. Prvi ima besedo Matjaž Nemec.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Predsednik, razpravi se bom odrekel in bom kot predlagatelj zadnji razpravljal.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: V redu.
Vidim, da prijavljeni za razpravo manjkajo. Monika Gregorčič, želite besedo? (Ne.) Mag. Dejan Kaloh? (Ne.) Rudi Medved, imate besedo.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
V Listi Marjana Šarca bomo predlagane sklepe v zvezi s poročili o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb potrdili. Seveda pa želim ob tej priložnosti - tako kot že tolikokrat doslej, pa vendar smo vselej naleteli na gluha ušesa – opozoriti, da prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma Komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb ne more v celoti opravljati svojega poslanstva. Zakaj? Ker prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma ta komisija nima večine, tako kot to zapoveduje Poslovnik Državnega zbora. Je pa to komisija, ki opravlja civilni, demokratični nadzor nad tako občutljivim področjem za človekove pravice, kot je nadzor nad uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov represivnega aparata te države. Torej, pri tako občutljivem področju je nadzor oviran, seveda pa ga lahko koalicija kadarkoli tudi onemogoči. Kljub trditvam, da opozicija ima večino, je seveda neizpodbitno dejstvo, da če neka stranka ima podpisan sporazum s koalicijo, če misli tako kot koalicija, če glasuje tako kot koalicija, potem pač ni opozicija. Zato seveda apeliramo ponovno na koalicijo, da

2. TRAK: (SC) – 10.50

(nadaljevanje) v nadaljevanju do konca tega sklica Državnega zbora, vendarle omogoči, da Komisija za nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami opravlja svoje poslanstvo v skladu z Ustavo in vso zakonodajo zajamčenimi pogoji za njeno delovanje.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala lepa.
Poglejte, v mandatu, ko sem vodil KNOVS so se obravnavale resne teme, resne nevarnosti in tudi javnosti delo od KNOVS spremljala drugače kot danes. Žal je to stvar vodenja in zato, ker se je sedaj zgodilo je predvsem odgovoren sedanji predsednik. Potem se ukvarja z vsemi mogočimi in nemogočimi namigovanji ne ukvarja se pa s tistim, za kar v resnici je in potem pride Slovenija v tak položaj kot smo mu danes priča, ko tudi poslanci ne moremo več niti normalno priti v službo, zunaj se dovoljuje neke kobajagi demonstracije, ki so seveda nelegalne, ne dela se nadzora iz tega, potem pridejo grožnje tudi v najhujših oblikah in seveda to so varnostno in sicer ne vodijo nikamor. Rezultat tega bo, da Slovenija na področju Varnostnih in obveščevalnih služb nazaduje, na področju nadzora pa komisija žal ne opravlja tistega dela, ki bi ga morala in zato seveda ni odgovoren nihče drug kot se običajno reče odgovoren je tisti, ki to komisijo vodi. Poglejte, kaj je bilo javnosti predstavljeno pa vam bo vsem jasno. Nekoč je KNOVS res opravljal delo, ki je bilo za Slovenijo izjemno pomembno. Nadzor naj bi / nerazumljivo/, ki so dejanska nevarnost za Slovenijo in o tem smo se ukvarjali, o tem smo raziskovali, to smo pa ločili. Danes o tem javnost ni seznanjena, ukvarja se pa z namigovanji kdo s kom sodeluje in podobne neumnosti. To seveda ne pelje drugam kot v področje, ko Varnostno in obveščevalne službe ne morejo polno opravljati svoje naloge, nadzora nad tem pa dejansko ni in to je problem. Zaradi tega je tudi sklep tak, da je o njem zelo težko razpravljati in se sam v to raje niti ne bi spuščal. Žal mi je, da se nekaj, kar je bilo tako odlično delano v minulem mandatu sprevrglo v sedanjo situacijo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Besedo ima Anja Bah Žibert.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa.
Zelo malo časa imam. Jaz bi pač poudarila bolj to zadnjo obdobje leto 2020, čeprav je poročilo za več let, ampak prej nisem sodelovala in bi bilo nekorektno, da o njem govorim. Dejstvo je, da smo odprli nekaj pomembnih zadev, ki so pač morda res bile povsem politični napihnjene s strani opozicije. Prva zadeva je bila tako imenovana incident na meji, kjer se je naredila velika škoda Slovenski vojski in se je izkazalo, da je vojak ravnal kot more. Nadaljevali smo z zlorabo SOVE za zaposlovanje nekih znank in na ta način je bila sedaj tudi podano naznanilo suma kaznivega dejanja kot sklep in pa tudi kar se tiče odtekanja informacij, o tem smo se veliko pogovarjali. Tudi tukaj sva dva člana KNOVS podala naznanilo kazensko ovadbo to pa, zato ker ne želimo, da bi KNOVS pomenil res kot neko središče mnenje, kjer bi sodelovali… / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik predlagatelja Matjaž Nemec.
Imate besedo.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa, predsednik.
Jaz bi se iz tega mesta zahvalil strokovnim službam, kolegicam in kolegom. Mi smo danes v zaprtemu delu razpravljali kar o nekaj temah. Dovolite mi samo, da izpostavim nekaj ključnih. Dejstvo je, da nikdar v zgodovini Republike Slovenije KNOVS ni bil še tako sestavljen na način, da je koalicija tista, ki ga z številkami in z glasovi obvladuje. Torej nadzor, ki bi moral biti izpeljan je sicer omogočen, ampak s sklepi in ugotovitve le-teh ni moč potrditi, zaradi kot že rečeno prvič v zgodovini hendikepiranega KNOVS-a, kar se tiče razmer med koalicijo in opozicijo, kar bi lahko bilo ustavno sporno.

3. TRAK: (TB) – 10.55

(nadaljevanje) Želel bi si, da bi premogli toliko politične kulture, da bi vselej v prihodnje puščali ta izjemno pomemben nadzorni organ opoziciji. Tisto, kar je bilo že izpostavljeno, je kar nekaj primerov, ki so izstopali, govorim o incidentu na meji. Gre se za to, da se je preverjalo napisane besede na Twitterju s strani predsednika Vlade, ali je bil ta incident »insciniran« in ali za njim stojijo celo slovenska sodišča, kar je bilo seveda zanikano, da zato smo prišli do tega. So se nekateri trudili omadeževati osebo, Slovensko vojsko in ugotovitve, hvala bogu, so odvrnile v bodoče, da bi se kdorkoli od politikov, še predsednik Vlade, obnašal na tak način, kot se je naš.
Primer Faroh, govorili smo že o tem, da se je neposredno vplivalo na pripravo suma kaznivega, storitve kaznivega dejanja in sicer, vse skupaj je bilo izpeljano iz strani kabineta predsednika Vlade, o čemer smo tudi javno govorili in o čemer obstajajo dokazi in seveda poziv organom, ustreznim, da tudi primerno odreagirajo, več kot na mestu. Ter seveda še zadnja kritika, ta je pa predvsem namenjena kolegicam, kolegom, ko so se mimo Poslovnika, mimo zakonodaje, če smem tako reči, / znak za konec razprave/ izpostavljeno(?) na novinarskih konferencah, kar je v neskladju z obstoječim Poslovnikom in kot predsednik komisije sem bil primoran vsakič znova – in to trikrat – obvestit predsednika Državnega zbora. To so primeri, ki se nikdar do sedaj še niso dogajali, govorim o zlorabah in upam si, da bi kot politiki leve in desne provenience in tudi tiste vmes, le premogli toliko integritete / znak za konec razprave, da bi dovolili nadzornemu organu, da izvaja svoje poslanstvo in seveda, svoje poslanstva izvaja v skladu z obstoječo zakonodajo, tudi v bodoče.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vsi razpravljavci, ki ste želeli, ste dobili besedo. Želi še kdo razpravljati, ker nam čas še ni povsem potekel? (Da.) Vidim, da je nekaj interesa, zato bom sprožil prijave. Prosim, da se prijavite. Če bo interes izrazil tudi predstavnik predlagatelja, dobi besedo zadnji.
Prvi ima besedo Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat.
Glejte, kadar se obravnava resne teme, je potem, seveda, so tudi resne posledice. Zgodbe, ki se danes kažejo kot nekaj povsem novega ali pa javnosti predstavljen na alarmantni način, so bile v minulem obdobju prav tako prisotne, še bolj, še v hujši obliki. Konkretno vprašanje varnosti ali pa nevarnosti, za poslanke in poslance. Ko smo obravnavali v obdobju, ki ga zajema to poročilo, financiranje izgradnje ljubljanske džamije, ki jo je financiral Katar na KNOVS-u in sem potem predstavljal, o čem smo govoril, je šla v javnost popolnoma izkrivljena, lažniva informacija, ki jo je posredoval Nevzet Porić, glavni tajnik in rezultat tega posega, ki ne želim ugibat, zakaj je bil tako storjen, je bil, da sem prejel štiri grožnje s smrtjo, zelo konkretne, in da so tudi nekateri zelo zanimivi posamezniki, oblečeni v kaftane, z bradami hodil potem okoli moje domače hiše. Nihče ni pomagal, čeprav sem to prijavil, policiji, vsem. Nihče. Razen, Klub patriot, ki je poslal par svojih kolegov, da so potem se tam sprehajal, tako kot oni in potem se je počasi zadeva umirila in šla v pozabo.
Ampak, če se te enkrat take stvari dopušča, v eni normalni državi, potem se ne čudite, če se zunaj pred parlamentom zbere skupina neodgovornih posameznikov in potem izvaja nasilje, ne samo verbalno, tudi fizično, nad poslanci in policija ne ukrepa. Policija ukrepa, če enih par ljudi drži nekje mirno en pano, en transparent, mirno, nikogar ne ogrožajo, nikomur ne grozijo. Takrat policija ukrepa, podere ljudi po tleh, jih zveže, zapre za 5 ur na policijsko postajo, se iz njih dela norca, uporabi vezice, najlonske, tako, da imajo še po nekaj dneh hude sledi na rokah, kar je mimogrede pretirana uporaba nasilja in očitno kaznivo dejanje, ampak, ko pa nekdo tamle meče vse živo po poslancih, to ni prvič, takrat pa policija ne ukrepa, a službe, ki bi morale policiji zagotovit ustrezne informacije,

4. TRAK (VI) 11.00

(nadaljevanje) očitno ne delajo in očitno se s tem tudi nihče ne ukvarja, ker je treba pač skrbeti za pravljice kdo je s kom povezan, pa napletati iz tega neke zgodbice. Z varnostjo ljudi, konkretnih ljudi, se pa nihče ne ukvarja. To je odgovornost tistega, ki vodi KNOVS v danem primeru. In zaradi tega samo obžalujem, da se stvari, ki so se v preteklosti odpirale, takrat niso hotele razčistiti do konca in da se potem stvari danes odvijajo v še slabši obliki in na večjem številu ljudi. Takrat, ko pač pride nekaj na oči javnosti iz takega ali drugačnega razloga, eni iz tega naredijo vik in krik, potem se začne s tem ukvarjati. Ampak zgodba ima zelo dolgo predhodno obdobje in žal mi je, da se stvari, ki so bile tako odlično nastavljene v tistem mandatu do sredine leta 2018 ni potem peljalo naprej. Tudi vprašanje cenzure, izvedbe, ki jo v Sloveniji slovenski državljani izvajajo proti Slovencem, proti, očitno proti določilom slovenske ustave bi pravzaprav moral pogledati KNOVS, po mojem mnenju. Jaz če bi bil predsednik KNOVS bi se s tem zagotovo ukvarjal. Ali vi veste, da je sedajle prihajalo do cenzure, ne boste verjeli, slovenske zdravice in odličnega filma, ki ga je naredil za promocijo Slovenije ob vodenju Evropske unije in je bila predstavljena na tej osrednji prireditvi trenutno najboljši slovenski režiser. Ali veste, da je prihajalo do teh blokad? Ali veste, da je prihajalo do blokad, ko je nekdo opozoril na to, da se drugi neprimerno izražajo? Vse politično motivirano. Vse, z vsemi elementi cenzure, ki je očitno protiustavna. Kdo to dela? Kdo to dovoljuje? Jaz mislim, da bi se s tem morali ukvarjati vsi, od vlade do KNOVS, pa se seveda nihče. In zaradi tega je situacija taka, kot je. In potem se ne čuditi, če tamle ni niti ustreznega varovanja in na koncu se že tolče po vseh povprek, ker se že ne loči več kdo je kdo. Kako so že rekli na Balkanu? Ko z đavolom tikve sadi - u glavo mu se lupajo. Levičarji ste izzivali toliko časa, da sedaj že uni sami ne vedo več… /izključen mikrofon/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Anja Bah Žibert.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ker je pač predsednik KNOVS odprl nekatere teme, ki smo jih obravnavali v preteklem letu je prav, da na njih ali pa, da se odzovem tudi sama, da ne bo nobenega dvoma o kakršnikoli zadevi.
Najprej incident, ni ravno tako kot je rekel predsednik. Želelo se je tudi na vsak način kriminalizirati te vojake, ki so opravljali svojo dolžnost. Ampak dejstvo je, daje potem tudi sodišče ugotovilo, da tukaj ni bilo nič narobe in so se potem predlagatelji te teme pomaknili nazaj. Ampak škoda je bila narejena. Smisel tega, da marsikdo, ki sodeluje na meji mu je postalo potem opravljanje te naloge mnogo težje.
Kot druga zadeva Farokh in to, kar se govori, da pač naj bi nekdo prekoračil svoja pooblastila, da se obvešča predsednika. Predsednika se v skladu z zakonom mora obveščati. Sova je dolžna obveščati predsednika Vlade o svojem delovanju, aktivnostih in to tudi počne. In dejstvo je, da smo na komisiji tudi sprejeli sklep, ki gre v smeri tega, da se pač podpira, da se zadeva Farokh nadaljuje. Sicer pa tukaj javno sprašujem, ali je kdo mogoče proti temu, da se razišče od kod milijardo opranega denarja. Upam, da res v državnem ni nikogar.
Kot naslednja zadeva je nič kolikokrat že odprta zadeva, ampak je prav, da se pač ve, ta zaposlitev na Sovi, ki traja že od prejšnjega mandata in se je stvar nadaljevala, ne zato, ker bi bila nova sestava, ampak je prišlo do novih okoliščin, do novih vedenj, ki so pač privedle do tega, da smo sprejeli sklep in dali naznanilo suma kaznivega

5. TRAK: (TB) – 11.05

(nadaljevanje) dejanja zoper takratnega direktorja SOVE, Kozmelja, Damirja Črnčeca in pa Šarca, Marjana, ki so nekako povezavi za to zadevo in zadeva sploh ni tako nedolžna, kot se morda zdi tudi iz tega gledišča, da se je ogrožalo s to zaposlitvijo pravzaprav SOVO, kot organizacijo in glede na to, da ni ravno kadrovsko ne vem kako močna, je to velik problem.
Potem, otekanje informacij. O tem je tudi nekaj že spregovoril predsednik. Jaz se z njim strinjam, da je otekanje največji problem. Za njega je večji problem to, da so bile tiskovne konference. Te tiskovne konference niso bile povezane z nobeno informacijo, ki bi bremenila KNOVS v smislu tega, da je prišlo do kake izdaje tajnih podatkov, nasprotno, zgolj odgovori ali pa tisto, kar je bilo sprejeto in je bilo javno. Vas pa pač moram popraviti, kajne, v mandatu, ko niste, gospod Nemec vodil, KNOVS, ga je vodil gospod Tonin, je bilo kar naprej, so bile izjave takratnih koalicijskih strank. Dajte si pogledat, pa boste videli. Skoraj po vsaki seji KNOVSA je bila izjava, tako da, to ni res.
Večji problem je to, da so odtekale informacije iz nadzorov, ki so zaupne narave, tajne, celoten nadzor in da so mediji vedeli, dobesedno, na vseh straneh, kjer smo bili, se pravi, na SOVI, NPU in Generalni policijski upravi, natančno, kaj se je tam dogajalo, torej, tukaj ne more bit za moje pojme nihče iz teh služb, ker ne bi mogli se vsi tako povezat, da bi v, še preden smo mi zaključili, dobesedno vedeli, kje smo, kaj se dogaja, ampak je moral bit nekdo drug, ki je bil informiran o vseh teh zadevah, da jih bomo obiskali. Prišlo je tukaj do odteka informacij, ki so bile takrat za varnost Slovenije več kot problem. Šlo je tudi za to, da smo se na SOVI pogovarjali / znak za konec razprave/ o tako imenovanih, ne shodih, ampak zborovanjih, nasilnih protestih in so bili nasilni in s tem smo zagotovo udarec dali službam, ki skrbijo za varnost države.
In še kot zadnje, tukaj moram, mislim, da tukaj je pa predsednik, ste res prekoračil svoja pooblastila, za leto 2020 ste dejal za medij Mladina, da če bi vedeli ljudje, kakšna povezava je z / znak za konec razprave/ neonacisti in podmladkom SDS oziroma SDS bi se na nek način vsi zamislili in to ni res. Tako kot sem povedala, če je ta povezava resnična, potem ste tudi vi, kot SD stranka, ki tihotapite … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Ne vem sicer, kaj ima dogajanje prejšnjo sredo pred parlamentom, s sporočilom o delovanju KNOVSA, v zadnjih treh letih, poleg tega se poskuša insinuirati, dejstvo pa je, da smo bili tam prejšnjo sredo tarča, če že hočete reči, napadov ali pa šikaniranj ali pa karkoli, pravzaprav, poslanci različnih poslanskih skupin, da ljudje, ki so tam zmerjali in grozili poslancem, niso izbirali ne levih, ne desnih, ne rumenih, ne zelenih. Ampak to, s tem poročilom, jaz mislim, da ob tem trenutku nima nobene zveze.
Tisto, seveda, kar ponovno skrbi, je pa to zdaj ta potrditev političnega delovanja ali pa, če hočete, politične zlorabe KNOVSA, zaradi tega, ker ima koalicija v KNOVSU večino, kar je popolnoma nesprejemljivo, ampak, seveda prikladno za politiziranje in tako koalicija, predvsem seveda stranka SDS, z umetnim dihanjem še kar in nenehno vzdržuje neko afero o domnevno spornem zaposlovanju na SOVI, ki se vleče že, se pravi, še iz mandata vlade Marjana Šarca

6. TRAK: (SC) – 11.10

(nadaljevanje) in sedaj jo posluša ponovno obuditi, potem ko je bilo tudi po zaslugi dejavnosti KNOVS popolnoma jasno, da je ta zgodba takšna, da je sredi votla okoli je pa nič ni. Seveda želim ponovno in jasno povedati, da ni komisija izvedla te naznanitve sume kaznivega dejanja, ni to storila komisija, ampak koalicija s podporo še ene stranke, ki se sicer deklarira za opozicijsko pa to ni, če razmišlja kot koalicija, če glasuje kot koalicija, potem je seveda prej podpornica koalicije kot pa opozicija in se sedaj na podlagi nekih dejstev, ki jih je slišala seveda samo koalicija spet v teh zaslišanih uslužbencev SOVE naznanja sum kaznivega dejanja zoper Marjana Šarca in Damirja Črnca in prejšnje direktorja SOVE ne, da bi kdorkoli pravzaprav vedel na podlagi česa, ker v teh zaslišanih uslužbencev SOVI ni bilo postreženo niti z enim dejstvom, ki bi takšno naznanitev suma kaznivega dejanja lahko utemeljevala torej bo morala koalicija, potem tudi sama dokazovati utemeljenost te naznanitve in seveda v zadevi Farrokh ne gre za klasično obveščanje, ki je seveda tudi z zakonom predpisana kako SOVA obvešča predsednika Vlade. Če pošiljaš nekatere dokumente v recenzijo, v Kabinet predsednika Vlade in ti jih vračajo toliko časa dokler ti dokumenti ne ustrezajo pričakovanj in predsednika Vlade torej nikakor ne gre za normalno obveščanje, ampak gre za čisto preprosto politično zlorabo Slovenske obveščevalno varnostne agencije.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden dam besedo naprej bi samo opozoril predlagatelja, gospa Nemca in sedanjega razpravljavca gospoda Medveda, da ima po zakonu Komisija za nadzor varnostno obveščevalne službe 9 članov. Od tega ima po zakonu štiri člane iz koalicije to sta dva iz SDS, eden iz SMC in eden iz NSi in pet članov iz opozicije to so iz LMŠ dva, SD 1, Levica 1 in SNS 1. Torej ta komisija je narejena po zakonu in pač bi morala delali skladno z zakonskimi pooblastili, da ugotavljam, da se to manipulirati z člani opozarjam, da se držite bi rekel vsebine, reda in tako naprej tako kot je narejeno in sestavljeno. Postopkovno, Matjaž Nemec.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovani predsedujoči, jaz ne želim odpirati z vami razpravo. Želel bi si, da nekaj naslednji minut opravimo korektno še tisto delo, za katerega smo danes tukaj. Gotovo niste vi tisti, ki bodo sodili kaj je legalno in kaj ne. Vam lahko zagotovim, da od dne, ko je Zmago Jelinčič in njegova Nacionalna stranka podpisala sporazum o sodelovanju se je njen status spremenil. Po posvetu z mnogimi pravniki kot že rečeno bi komisija lahko bila ne legitmno zasnovana, če bi kdorkoli od nas spodbijal njen sestavo na Ustavnem sodišču. Torej niste vi v vlogi, da boste govorili, da je vse korektno in vse legalno, kajti lahko slepite sebe in svoje volivce ljudi pa ne. Vemo kakšno vlogo ima Zmago Jelinčič in njegova SNS pri zagotavljanju glasov pri politikih stranke SDS, kateri vi pripadate. Samo toliko kot ugovor na vaš komentar. Upam, da se mi ne bo treba z vami prepirati in se še oglašati. Prosim, dovolite poslankam in poslancem, da opravljajo svoje razprave tako kot je vaš predhodnik predsednik dovolil do sedaj.
Hvala.

7. TRAK: (ES) – 11.15

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Samo kratek odgovor.
V tej dvorani smo do nedavnega večkrat slišali, da ima koalicija samo 38 članov in to od vodij poslanskih skupin opozicijskih strank, od vaših vodij opozicijskih strank in ste pozivali Vlado naj odstopi. Če pravilno štejem je teh 38 glasov sestavljeno samo iz SDS, NSi in SMC. In lepo prosim vprašajte Braneta Golubovića zakaj tako govori, vprašajte vašega Matjaža Hana, vprašajte še koga izmed vaših kolegov v opoziciji. Bodite konsistentni pri (nerazumljiva beseda).
Postopkovno kolega Medved. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik.
Meni je žal, da nisem prišel po oporne točke za svojo razpravo najprej k vam. Drugič bom moral verjetno to upoštevati. Ponavljam pa še enkrat. Vaše posredovanje me ni prepričalo kot še marsikoga drugega ne. Komisija za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami nima večine. Poleg koalicijskih strank jo tvori še predstavnik Slovenske nacionalne stranke, ki ima s to koalicijo podpisan sporazum. In ponavljam, če misli kot koalicija, če glasuje kot koalicija, potem ni opozicija. In če spomnim na razmerje v prejšnjem mandatu, ko je Vlado vodila koalicija pod vodstvom Marjana Šarca, levica je imela takrat sporazum s koalicijo Marjana Šarca. In ravno zato, ker je imela ta sporazum podpisan, se je odpovedala sedežu v KNOVS-u ravno zato, da ne bi prihajalo do morebitnih dvomov ali ima ali nima opozicija večine. Torej v zgodovini slovenskega parlamentarizma prvič opozicija nima večine v KNOVS-u, kar je izredno nevarno, ker ne more v celoti izvajati nadzora nad uporabo prekritih preiskovalnih ukrepov, ki posegajo na tako občutljivo področje, kot je področje človekovih pravic in svoboščin in to slovenska javnost mora vedeti in to bomo ponavljali venomer, dokler se to stanje ne bo spremenilo, pa četudi nas boste, podpredsednik, pri tem popravljali in ustavljali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: No, saj nikogar ne ustavljam. Samo opozoril sem vas, da vodje vaših poslanskih skupin, tudi predsedniki strank mimogrede, govorijo o tem, da ima koalicija samo 38 glasov v parlamentu. Javno govorijo. To lahko sedaj pogledate vse posnetke. In je potem izredno nekorektno in nekonsistentno, da potem govorite, da je pa ena izmed opozicijskih strank del koalicije. Samo v konkretnem primeru.
In predlagam, da se najprej konsolidirate svoja razmišljanja glede tega kaj je koalicija ali kdo ni koalicija in kdo je opozicija in kdo ni opozicija. Če neka stranka iz opozicije glasuje ob določenih primerih kot koalicija, to še ne pomeni, da je koalicijska stranka. Tudi svoja glasovanja lahko pogledate. Boste marsikdaj ugotovili, da ste glasovali kot koalicija.
Kolega Židan Dejan, bivši predsednik parlamenta, bivši predsednik SD, je pri enem izmed glavnih inštrumentov, kar zadeva delo Vlade, to se pravi pri interpelaciji ministru … Kralju javno izjavil, da interpelacijo ne bo podprl. Je torej tudi on koalicijski poslanec. Ni.
Anja Bah Žibert ima postopkovno.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči.
Ne bom zadeve ponavljala, ker pač mislim, da ste sedaj razjasnili to zadevo. Rada bi vas samo prosila, da pozovete kolega Medveda, da vendarle nekako sledi poslovniku, predvsem pa temu kar smo sprejeli v neki zavezi z etiko, in sicer da smo vendarle resnicoljubni. Mislim, da zavajanje, kot si ga je privoščil, ni korektno in zato pač ta postopkovni

8. TRAK (VI) 11.20

(Nadaljevanje) predlog. Dejstvo je, da je sklep glede tega zaposlovanja na Sovi bil sklep komisije. Ne more nekdo sedaj govoriti kdo je glasoval. Dejstvo je, da je to sklep komisije. Pač nekdo glasuje za, nekdo proti, tako kot v državnem zboru, ko sprejmemo zakone je to sklep državnega zbora. Nekdo je za, nekdo je proti. Ne moremo sedaj pač reči, da pa ta sklep ni, ker potem pa začnimo pri Ustavnem sodišču, ker je nekaj ločenih mnenje, ni to več sklep, ampak je to pač nek dogovorov posameznikov. Ne moremo se tako iti in smo vendarle v hiši in tukaj vas pač prosim, da v imenu pač kodeksa, ki smo ga sprejeli pozovete, da smo resnicoljubni.
In pa za tisto prejšnjo temo, mislim, da je nekorektno, vsi nadzori, to predsednik bo moral potrditi, so tekli. Niti en nadzor ni bil zabremzan ali pa ni bil izveden. Tako da ni res, da se nadzorna funkcija ni mogla v tem delu opravljati. Me pa čudi, da se naenkrat to tako zelo izpostavlja. Obstajal je sporazum imenovan partnerstvo za razvoj pred leti. Nihče se takrat ni o sestavi KNOVS pogovarjal, da je kakšen problem. Sploh ne vem kako bi bil takrat KNOVS sestavljen, ker je bil sporazum partnerstvo za razvoj iz številnih strank. Mislim, da to nima smisla in da se vrnemo k poročilu.
Ampak kot rečeno, moj poziv predsednik vam, da le pač pozovete poslance k resnicoljubnosti, ker ljudje pač ne vedo in potem mislijo res, da je karkoli narobe. Sklep je bil sprejet. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ni replike pri postopkovnih. Preden dam besedo Dušanu Šišku, tudi za postopkovni predlog, bi samo opozoril, da Komisija za nadzor varnostno obveščevalnih služb dela na zaprtih sejah, sprejema sklepe na zaprtih sejah in obelodani samo sklep, sprejetje. Ne pa kako je posamično kdo glasoval. Zato se mi zdi tudi v tej fazi razprava o tem, kako kakšna stranka pri KNOVS misli, nekorektna. In tudi ni v skladu z zakonom, zato ker odkrivate določene zadeve, ki so vezane z delom KNOVS na zaprtih sejah. To se pravi, da so odločitve tudi na nek način tajne.
Postopkovno Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Predsedujoči, hvala. Moram se oglasiti, ker skozi opozarjate in govorite o nacionalni stranki. Spoštovani kolega Matjaž Nemec, jaz imam dolg spomin. Mogoče ga ti nimaš. Ti več, da smo mi vas podpirali skoz, brez kakšnega podpisa. Če vas je kdo zafrknil je to tista stran še tam od tebe naprej na desno stran, ko vas je izsiljevala. Ko se je sestala nova vlada enkrat do danes nas niste poklicali pa vprašali, tudi od začetka ne, ali bomo podpirali novo vlado ali bomo še vedno bili opozicija in vas podpirali. Pa je takrat bilo 53 z našimi tremi glasovi, se pravi 50 poslancev o začetku vlade. In prosim, nehajte že enkrat nacionalno stranko vmešavati, ker vam čisto nič nismo naredili. Smo zadnji, ki smo vas zapustili. Kdo vas je pa prvi zapustil pa sami veste. Ko niso dobili izsiljevanja pri sprejetju rebalansa, ste morali zahtevati celo pol ure pavze, da ste se uskladili. Potem je prišel pa proračun za 2020 in 2021, ko je nacionalna stranka ga napovedala, da bo podprla spet vas, spet vas – ponavljam, in ste takrat izgubili Levico, ker je vedela, da vas ne bo mogla izsiljevati, ampak smo ga potrdili z našimi glasovi. Zato prosim, nehajte omenjati nacionalno stranko. Omenjajte druge poslance. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prosim, da …/Oglašanje iz klopi/ pridemo v smer razprave.
Kolega Nemec, imate postopkovni predlog?

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovani predsedujoči, ne razumem, vedno, ko pridete vi v ta parlament, ta razprava zaide v slepo ulico. Kajti, sedaj ste dopustil tako poslanki Žibert, kot gospodu Šišku čisto vsebinsko razpravo in celo obračunavanje, za kar ta institut, vi, ki sami sebe predvsem deklarirate


9. TRAK: (DAG) – 11.25

(nadaljevanje) kot nekoga, ki bi moral poznati poslovnik, in nas zelo radi podučujete, ne bi smela ne eden ne drug razpravljati o vsebinskih zadevah. Zato mi dovolite, da pojasnim določene stvari na enak način kot on.
Glede izvajanja gospoda Šiška. Spoštujem ga, seveda, in spoštujem njegovo mnenje. Ne govorimo o koaliciji in opoziciji v Državnem zboru in Vladi, govorimo o vlogi Nacionalne stranke na KNOVS. Kot rečeno, odnos je nespoštljiv že s tem, ko vašega predsednika ne samo, da danes ni tukaj, niti stališča vaša stranka ni imela pri tem vprašanju. Tisto, kar problematiziramo, je, da prvič v zgodovini Republike Slovenije opozicija nima večine v tem organu. Pa lahko si interpretirate tako vi kot predsedujoči kakor želite, dejstvo je, da…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Nemec, v svobodo strank ne posegajte, no…

MATJAŽ NEMEC (PS SD): … s podpisanim partnerstvom o sodelovanju ste vi de facto na drugi strani. In to je dejstvo. Govorimo o demokraciji, ki je onemogočena, predvsem ko govorimo v smislu nadzora.
Glede razprave gospe Anje Bah Žibert. Seveda, gospa Žibertova, poglejte, cela vrsta nesoglasij med nami je, ki bi jih morali reševati na demokratičen način, v soglasju s poslovnikom in pravilniki. To, kar govorite, predvsem v smislu glasovanja, je evidentno, pri dokumentu, ki bo romal na tožilstvo, ki ste ga pripravili vi – govorim o aferi Lepa Nataša -, koalicija ni sodelovala. Torej, edino glasovanje, kjer smo poimensko izpostavili posameznike, zaradi odgovornosti, ki jo nosijo, da se je tu KNOVS izključil, in dejansko ste izglasovali tisto, kar želite, ker vedno lahko izglasujete, kar želite, ker imate večino. In to je tisto, kar vam ljudje zamerijo. Ker dejansko, to je eklatanten primer omejevanja demokracije. Vi imate nadzorni organ, kot je KNOVS, edinega, in dejansko ga vi onemogočate. In vi pričakujete, da bodo ljudje to razumeli. Včeraj so pokazali svoje. Demokratičnost je ključ za zaupanje pri ljudeh, ki ste ga vi izgubili. In eklatanten primer tega je dogajanje na Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer načrtno omejujete delovanje opozicije in vi lahko sprejemate sklepe, kakršnekoli že, in se s tem hvalite. Ampak je treba povedati, da imate vi večino, in to prvič v zgodovini. Nihče drug si nikdar ni upal, ne prva ne druga Janševa Vlada, ne Šarčeva Vlada, ne Pahorjeva Vlada, ne Alenke Bratušek, tako eklatantno zlorabiti Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb z večino, ki jo de facto imate. In to so dejstva. Lahko pa kakorkoli interpretirate za svoje volivce stvari, ki so nasprotne in niso resnične.
Toliko, da bo jasno za zapisnik. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden dam besedo naprej… / oglašanje iz dvorane/ Ni replik. / oglašanje iz dvorane/ Nimate replike. Na postopkovne predloge ni nobenih replik. / oglašanje iz dvorane/ Na postopkovne ni nobenih replik.
Kolega Nemec, jaz sem opozoril v prvem delu samo na sestavo komisije, ker je očitno neskladna s tem, kar ste povedali, prav tako kolega Medved. V drugi fazi pa sem vas samo še opozoril na tajnost dela komisije, tako pri razpravi kot pri odločanju. Nič drugega. In predlagam, da tudi naprej v razpravah to upoštevate. Poglejte si zakon, poglejte si svoj poslovnik, pa boste videli, da je točno tako, kot sem povedal. Vse drugo so pa manipulacije, ki so pač prirejene času, in nič drugega.
Kolega, postopkovno? Postopkovno, izvolite, kolega Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Podpredsednik, potem ne razlagajte nekih pravil, pod katerimi deluje KNOVS, in tudi vi ne manipulirajte z njimi. Ker govorite o tajnosti glasovanja na KNOVS, pa je koalicija po tem glasovanju, ko je izglasovala naznanitev suma kaznivega dejanja v zadevi Zaposlovanje na Sovi, stopila pred kamere, kompletna, in povedala, kaj je izglasovala na KNOVS. Toliko vaši interpretaciji tajnosti, ko že nas pozivate venomer, naj ohranjamo tajnost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Koražija, postopkovno.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, moje postopkovno je namenjeno gospodu Šišku, poslancu SNS. Prosim, da ga opozorite, naj več ne širi teh neresnic glede tega, kar je prej omenjal, ker od tega nič

10. TRAK: (JJ) – 11:30

(nadaljevanje) ne drži. In prosim, da se vzdržite kakršnihkoli, bom rekel, tega širjenja neresnic, ker vem, da je to v zadnjem času postalo tukaj v Državnem zboru kot neka prioriteta tam na drugi strani. Pač, poglejte, zadeve so neresnice in prosim, da ga opozorite, da več tega ne počne oziroma, da tega ne širi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Kolega Koražija opozoril sem na nedoslednost ali pa netočne navedbe tistih, ki so govorili o sestavi komisije. Tako, da v tem delu ni kakšnih nasprotnih mnenj.
Anja Bah Žibert ima še postopkovno. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa predsedujoči. Najprej bi rada povedala, da je seja in to spet gre za zavajanje in si spet nanašam na etični kodeks in spoštovanja. Me čudi, da bivši minister nekako noče tega slišati, da bi se vendarle tega držal, pa še enkrat.
Na Knovsu smo obravnavali temo tako imenovane Nedopustne zaposlitve kot tajno. Ne nazadnje smo imeli tudi razgovore in tako naprej. O njih ne govorimo. Ko smo enkrat sprejeli sklepe, so ti sklepi, ker potem ni bilo dano nobena stopanja tajnosti, niti najnižja so postali javni in smo lahko tudi o njih govorili. To je pomembno za državljanke in državljane.
In kot drugo, ni res, da je samo koalicija sprejela. Kot rečeno, nas je moglo glasovati več.
In kot tretje, kar pa se mi zdi hudo zavajanje, je pa naslednje, sklepi so pod imenom Knovs šli naprej. Dejstvo pa je, da jih predsedujoči ni želel dati na glasovanje, zato je bilo zahtevano mnenje Zakonodajno-pravne služb. Zakonodajno-pravna služba je povedala, da so bili sklepi korektni, da so v skladu z zakonodajo in poslovnikom in zato smo jih obravnavali, jih sprejeli in to tudi seznanili javnost. Verjamem pa, da nekatere to močno boli, ampak pustimo organe, da naredijo svoje. Dejstvo pa je, da je naznanilo suma tudi za predsednika LMŠ in da to pač predstavlja velik problem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Predlagam… Postopkovno Matjaž Nemec. Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovani predsedujoči, me zanima smo kakšen je bil postopkovni predlog. Namreč, moj postopkovni predlog je, da mi poveste, kakšen postopkovni predlog je bilo s strani Anje Bah Žibert ravno kar predlagan. To je ena stvar.
Druga stvar, da mi dovolite samo, da odgovorim. Jaz sem zaprosil za mnenje Zakonodajno-pravne službe zaradi tega, ker nihče pred nami tega še ni počel in ni šlo za kakršnokoli zavlačevanje. Vse smo po rokih naredili, tako kot smo lahko in vi to dobro veste brez nepotrebnih dodatkov, vas lepo prosim malo spoštljivosti in spoštovanja do kolegic in kolegov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Moram vas opozoriti, da pravzaprav pri vseh, ki ste postopkovno uporabili postopkovno, ste šli čez vsebino ali smisel postopkovnega predloga. Tako, da tukaj ni nobenih izjem.
Predlagam, da nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Dejan Kaloh. Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik hvala. Ja, po tem neproduktivnih postopkovnih predlogih se dejmo premakniti dejansko k materiji poročila.
Zdaj, za leto 2020, ker je nova ekipa oziroma novo članstvo Knovsa, je bilo v tem poročevalnem letu je bilo opravljenih osem nadzorov in tudi jaz moram jasno povedati, da nikoli nobene blokade. Nobene blokade nikoli. Se pravi insinuacije, ki naj bi bazirale na tem neadekvatnem stanju komisije so dejansko zgolj floskule in nekorektna obtoževanja. Tudi naj povem, da sestav komisije je v skladu z zakonom in je v skladu s poslovnikom, tako dajmo to ad akta končno zaključiti in da javnost sliši, da je tukaj vse črtno na belem.
Zdaj, kaj pa ni oziroma je manj črno na belem oziroma je v polju neke nekorektnosti, če ostanem zdaj še vedno pri nadzorih, je ravno to, kar so že kolegi in kolegice govorili, to simptomatično uhajanje informacij iz teh nadzorov. Zdaj, ali gre za zelo zelo istočasno uhajanje informacij, ker se praktično pojavljajo te informacije iz nadzorov v istem dnevu v medijih ali pa gre z nekim faznim zamikom, kakorkoli,

11. TRAK: (TB) – 11.35

(nadaljevanje) nekdo se poslužuje, očitno, nezakonitih praks in to je seveda za ugled in zaupanje KNOVSA res katastrofalno. Jaz upam, da bojo tudi organi, bili so naznanjeni določeni sumi kaznivih dejanj, da bojo tudi organi svoje delo opravili strokovno in da bomo prišli tudi tej zadevi do dna, kako je možno, da so neke informacije, ki so od sklepa o nadzoru do izvršitve samega nadzora pri nadzorovanih inštitucijah, kajne, da jih potem bere vesoljna Slovenija. To je, glejte, nedopustno.
Mi smo do marca 2020, ko je »ekipirana« nova sestava komisije, »prezjasnjevali« nekatere pomembne zadeve za nacionalno varnost Republike Slovenije. Naj samo spomnim na vse o vplivu ekstremistov, na oceno varnostnega položaja v Republiki Sloveniji in tam vsaj jaz, tako imenovanih rumenih jopičev, nisem zaznal v nekem položaju, ki bi bili oni vzpostavljeni ravno kot tisti, ki ogroža nacionalno varnost Republike Slovenije, sem pa videl, da tam enih 90 procentov, je pa tam teh levičarskih ekstremističnih skupin, ki pa dejansko so že manifestirale nasilje na slovenskih ulicah. To se mi pa dejansko zdi zelo zaskrbljujoče.
Kaj se tiče, bilo je tudi, bili so omenjeni, sicer ne v kontekstu tega poročila, pa vendarle se mi zdi to izpostavit nujno. Glejte, ne samo verbalna. Naš poslanec iz Slovenske demokratske stranke, Leon Merjasec, je bil celo takrat, prejšnji torek, napaden fizično, z tako imenovanim hokejskim udarcem, se pravi z ramo v ramo in jaz mislim, če bi se to zgodilo kje drugje, kje drugje, bi takoj završali oziroma začeli biti vsi zvonovi napad, fizičen napad na poslanca, glejte, je definitivno tudi posreden napad na nacionalno varnost Republike Slovenije. Tako da, to zmanjševat, da vsi smo bili udeleženi v tem, verbalnem, ne vem… Gospod Merjasec je bil fizično napaden. Glejte, poslanec Državnega zbora. To je nedopustno in jaz upam, da inštitucije spremljajo, če je ta napadalec, tudi mogoče povezan s kako ekstremistično skupino, ki bog ne daj ima povezave tudi v tujini. Upam, da me pristojni slišijo in da bojo tudi zdaj / znak za konec razprave/ ustrezno oziroma, če so že začeli ustrezno ukrepat.
Sam kronološki pregled tega poročila za leto 2020 je strukturiran tako, da zajema točke dnevnega reda, kot tudi odločitve, glede obravnavanih točk, tukaj, ni nekakšnih težav bilo pri tem poročilu, kar se pa tiče predloga sklepa, se pa strinjam, strokovno in objektivno delovanje KNOVSA naj bo tisto, kateremu mora slediti tudi / znak za konec razprave/ in predvsem predsednik KNOVSA, kajti, on je vendarle tisti, ki intonira potek posameznih(?) sej in je primus inter partes med nami, člani KNOVSA, tako da, spoštovani predsednik, kaj z res upam, da tudi v bodoče, do konca tega … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kot zadnji dobi besedo še predlagatelj, predsednik KNOVSA, Matjaž Nemec.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa za besedo in se strinjam z zadnjimi izrečenimi besedami, zato smo v temu mandatu prvič dejansko uvedli način sklicevanja sej, tako, kot veleva Poslovnik, zaradi tega, ker je prihajalo v preteklosti do izjemnih odstopanj od tistega, kar je zapisano v aktih, s katerimi, katera nam narekujejo način našega delovanja.
Dotaknil se bom ključnih tem poročil, predvsem nekoliko mogoče malo bolj aktualne, začenši z presenečenjem na tem, da predvsem poslanke in poslanec Slovenske demokratične stranke govorijo danes o tem, da nikdar niso blokirali nadzor, to je res, sem pa presenečen nad tem, da je potrebno to poudarjati, kajti, ne vem komu, se lahko zahvalimo, da ni kdorkoli preprečeval nadzor. Poudarjam, to bi bil prvovrstni škandal, da bi kdorkoli preprečeval nadzor. To je naše delo. Tisto, kar mi dejansko ves čas izpostavljamo, je predvsem nekoherentnost med razmerji opozicija in koalicija, z pomočjo Zmaga Jelinčiča in nacionalne stranke. Prvič v zgodovini Republike Slovenije, opozicija nima večine v tako pomembnem organu, kot je nadzorni organ, civilni organ, v sklopu Državnega zbora, to je

12. TRAK (VI) 11.40

(nadaljevanje) Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Seveda vedno vse mandate je bil eden od ključnih izzivov kako omejiti uhajanje informacij. Namreč, mi, poslanke in poslanci rokujemo z izjemno občutljivimi podatki. In odgovornost vsakega posameznika in naših sodelavcev je, kako rokujemo le s tem, tudi v skladu z zakonom. Torej, v tem mandatu niti enkrat v nadzoru nas ni pričakala nobena kamera in niti enkrat ni bilo moč dokazati uhajanje informacije, s čimer se sicer ukvarja tudi Nacionalni preiskovalni urad, kot je bilo rečeno. Enigma v tem je, kako je možno, sploh tehnično ali pa fizično v času nadzora, da se pojavijo določene informacije na določenih portalih, kar seveda izključuje odgovornost poslank in poslancev, če točno vemo kako ti postopki tečejo. Torej, verjetno je potrebno vprašati nekje drugje zakaj prihaja do določenih informacij, ne pa, kolegice in kolegi. Tukaj moram stopiti v bran čisto vsem, koalicijskim, opozicijskim, da sem zelo resno prepričan, da se to v tem mandatu ne dogaja v takšnem obsegu kot v preteklosti. In meni se zdi to nek napredek, kakorkoli že. Upam, da bo to obveljalo tudi do konca tega mandata. Seveda izpostavil bom nekatere ključne zadeve, incident na meji, ki je bil dokazano, hvala bogu, da vojaki niso prekoračili pooblastila, kar je dobro. Tisto, kar bode v oči je predvsem Twittanje predsednika vlade, kjer je pisal o tem, da je dogodek bil insciniran s strani opozicije in s strani celo, pozor, slovenskih sodišč, kar je bilo seveda zanikano z vseh strani. To je tisto, kar bode v oči, da predsednik vlade se loteva s tako imenovanimi spini na način, da omadežuje osrednji slovenski dnevnik v Italiji, to je Primorski dnevnik in posameznika, ki se je znašel, lahko bi rekel tudi v življenjski zagati. Kajti, takoj so se pojavili napadi nanj. In predvsem s strani, žal, koalicijskih vrst, stranke SDS, ko je bil oseba gospod Malalan, javno objavljeno ime, večkrat napaden s strani določenih posameznikov zaradi tega incidenta, v katerem se je po naključju znašel.
Tisto kar bode v oči je gotovo sodelovanje med Sovo in kabinetom predsednika vlade pri pripravi osnutkov kaznivih dejanj, ko govorimo o primeru Farokh. Dobil je take razsežnosti, da se je predsednik vlade znašel v izjemni zagati in zato tudi poklicana je bila veleposlanica v Teheranu na zagovor, celo komisar za zunanje zadeve, govorim o Borellu, je danes…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega to ni del poročila…

MATJAŽ NEMEC (PS SD): …se distanciral od tega kar je gospod Janez Janša dejal v zvezi primera Iran…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Nemec, to ni del poročila…

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Govorim o tem, kako srdito se nekdo trudi, da bi kvaril odnose med nami in nekaterimi drugimi državami, tudi v škodo zavezništva v okviru Evropske unije…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Nemec, razprava je o poročilu, ne pa o tem kar ste, kar je tekoče…

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Tisto, kar je zelo pomembno pri tem je predvsem, da se ohrani neko objektivnost pri poročanju, s tem se strinjam, in verodostojnost. Kajti, to je edino kar imamo in da se omogoči komisiji, da opravlja svoje delo. Kar pa lahko rečem s prepričanjem, da prvič v zgodovini Republike Slovenije je to onemogočeno in je le vprašanje naše iznajdljivosti, na kakšen način lahko sprejemamo določene sklepe ali pa ne.
Kar se tiče pa naznanil, ki jih je KNOVS posredoval in jih bo posredoval, so to lahko vsebinsko nedorečene zaradi tega, ker opozicija oziroma koalicija ima moč sprejemati karkoli si le želi. In le treznost organov bo dokazala ali je imela koalicija prav ali ne.
In tisto kar, še enkrat poudarim, da smo pri določenih glasovanjih se v opoziciji izključili iz glasovanja, ker je izrecno zavedeno tudi v vseh zapisnikih. Hvala lepa. Želim vse dobro naši državi in predvsem nemoteno delo v demokratičnih institucijah. To se mora končati… /izključen mikrofon/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Delo odborov, komisij državnega zbora je odvisno tudi od vodenja, ne samo od česa drugega.
Zaključujem razpravo.
Državni zbor bo glasovanje o predlogih sklepov opravil jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam 46. in 47. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZADRUGAH V OKVIRU SKLAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Predstavnika vlade ne vidim, zato dajem besedo… Počakamo trenutek.

13. TRAK: (SC) – 11.50

(nadaljevanje) Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izvolite.

MAG. ALEŠ IRGOLIČ: Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo.
Najprej bi opravičil gospa ministra, kateri prav teh dneh opravlja svoje predstavitve pred Evropskim parlamentom.
Kar se tiče spremembe in dopolnitve Zakona o zadrugah naj na kratko predstavim katere so tiste točke, ki se spreminjajo. Prvič. Glasovanje na delovnih telesih zadrug po pošti in s pomočjo elektronskih sredstev, okrepitev nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug in pa zadruge s posebnim pomenom. Ko govorimo o glasovanju na delovnih telesih zadrug po pošti in s pomočjo elektronskih sredstev ta zakona predpisuje dodatne možnosti, za glasovanje po pošti. Glede zadrug s posebnim pomenom. Predlog zakona na novo uvaja tudi inštitut zadrug s posebnim pomenom, ki je namenjen predvsem zadrugam, katere poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja. Kar se tiče okrepitev nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug gre predvsem, zaradi zaščiti premoženja in dejavnosti zadrug je cilj zakona tudi krepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti zadrug. Na koncu vzpostavi se tudi evidenca zadrug s posebnim pomenom, ki je javna in brezplačno dostopna v status zadrug s posebnim pomenom je lahko eno od meril za pridobitev javnih sredstev na javnih razpisih, katere razpiše posamezno ministrstvo ali lokalna skupnost v okviru svojega potrjenega proračuna.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Predlog zakona kot matično delovno telo je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku Edvardu Pauliču.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona kot matično delovno telo obravnaval na 29. seji dne 23. 6. 2021. V razpravi je naprej predstavnica Zakonodajno-pravne službe v dodatni obrazložitvi pisnega mnenja poudarila, da so z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin njihove pripombe upoštevane. Prav tako je ustrezen tudi predlog za amandma odbora k amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 5. členu. V razpravi je predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil mnenje komisije, predlog zakona podpira sedaj je zadruga možnost, da v zadružnih pravilih uredijo poslovanje na daljavo na način, da bodo člani občnih zborov sodelovali in glasovali na občine v zboru brez fizične prisotnosti. Komisija tudi izpostavlja, da je glede na preteklo prakso predlagana zakonska okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug z uvedbo instituta revizorja dobrodošla. V preteklosti je bilo, zaradi slabega poslovanja predvsem, ker so se zadruge oddaljile od svojih poslovnih poslov in ne ukrepanja članov zadrug ne malo stečajev kmetijskih zadrugah, pri katerih so bile ugotovljene številne nepravilnosti, zato je težnja k transparentnejšemu poslovanju zadrug več kot nujna. komisija podpira tudi ureditev statusa zadrug s posebnim pomenom za zadruge, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev na svojem geografskem področju. Podporo predlaganim rešitvam predloga zakona so izrazili tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in pa Sindikata kmetov Slovenije. V kratki razpravi so člani odbora iz vrst koalicijskih poslanskih skupin podprli predlagane rešitve, ki so po njihovem mnenju dobrodošle,

14. TRAK: (DAG) – 11.50

(nadaljevanje) saj so spremembe na področju zadružništva potrebne, če ga želimo postaviti na nove temelje. Izraženo je bilo tudi prepričanje, da danes mladi prevzemniki kmetij vidijo v zadružništvu veliko večjo priložnost, kot so jo mladi pred 30 leti. Danes so mladi dobro izobraženi in želijo biti aktivno vključeni v procese poslovanja ter participirati v procesu nadzora zadrug, kar vse jim bodo predlagane določbe tudi omogočile. Opozorjeno pa je tudi na to, da na področju kmetijstva delujejo številne institucije, kot recimo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, sindikati, nevladne organizacije in podobno, ki so včasih same sebi namen. Vsi našteti deležniki bi se morali bolje povezati, s čimer bi se dosegla večja učinkovitost pri nudenju storitev kmetom in zadrugam. Poleg tega nekatere zadruge poslujejo dobro, druge ne, kar pa ni odvisno samo od zakonodaje in institucij, temveč tudi od načina vodenja zadrug, interesa ter ambicij kmetov, kaj sploh pričakujejo od zadrug.
Odbor je v razpravi sprejel svoj amandma k 5. členu, opredelil se je do vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in jih sprejel, sprejel pa je tudi člene predloga zakona.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Mojca Žnidarič.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Danes odločamo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Namen novele zakona je modernizirati zadružne strukture pri nas ter jim omogočiti, da bodo svoje poslanstvo lahko izpolnjevale karseda učinkovito in transparentno.
Novost, ki jo novela Zakona o zadrugah predvideva, daje zadružnim združenjem možnost, da glasovanje svojih članov izvajajo na daljavo, in sicer z uporabo sredstev elektronske identifikacije ali po pošti. Zadrugam bo dodeljena možnost, da s kvalificiranim elektronskim podpisom podpisujejo tudi svoje zapisnike, članom upravnega oziroma nadzornega organa zadrug pa sodelovanje na seji z uporabo sredstev elektronske identifikacije.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo naklonjeni tem spremembam, saj smo prepričani, da morajo tudi zadruge slediti sodobnim družbenim trendom in imeti možnost uporabe modernih tehnologij. Ne smemo pozabiti, da so zadružne sheme v naših krajih imele zgodovinsko zelo pomembno vlogo. Danes, ko so kapitalske zahteve za konkurenčno udejstvovanje na trgu precej visoke, pa je sodelovanje v zadrugah za marsikaterega kmeta edina možnost, da ohrani korak s konkurenco na trgu. Tudi zato je modernizacija tako tradicionalnega sistema še toliko bolj pomembna, saj vsem deležnikom omogoča, da se v zadrugah udejstvujejo učinkovito in da se v čim večji meri posvetijo svojemu primarnemu poslanstvu. Prav tako pozdravljamo predvidene spremembe, ki delujejo v smeri krepitve nadzora nad poslovanjem zadruge. Menimo, da je prav, da nad preglednostjo poslovanja zadrug bdijo organi nadzora na podoben način, kot ta nadzor poteka v okviru prava gospodarskih družb.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo prepričani, da je družbeni pomen nekaterih zadrug pri nas mnogo širši od začrtanih meja njihovega poslovanja. Zato smo še posebej naklonjeni noveli zakona, ki uvaja status zadruge s posebnim pomenom, s katerim se bodo identificirale tiste zadruge, ki poleg svojega osnovnega poslanstva opravljajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih procesov na svojem geografskem območju. Veseli nas, da zadruge v mnogih slovenskih kmetijskih okoliših spet preraščajo suverene skupnosti, ki dajejo manjšim slovenskim pridelovalcem možnost, da se s svojimi pridelki in proizvodi prebijejo na trg, ob tem pa postopoma postajajo tudi centri družbenega povezovanja na slovenskem podeželju.
Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra novelo zakona podprli.
Hvala.

15. TRAK (VI) 11.55

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Državni sekretar, spoštovani poslanke in poslanci! Hvala za besedo, še enkrat.
Predlog sprememb in dopolnitev vzpostavlja zakonsko podlago za elektronsko poslovanje organov zadrug. Zadruge bodo z zadružnimi pravili lahko odločale postopke za glasovanje svojih članov po pošti in ji omogočali tudi sodelovanje in glasovane na občnem zboru brez fizične prisotnosti tako, da se nanj prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije. S ciljem krepitve možnosti nadzora nad poslovanjem zadruge se uvaja tudi institut revizorja, ki je revizorska družba in je primerljiv z ureditvijo posebnega revizorja v pravo gospodarskih družb za izvedbo revizije poslovanja, upravljanja ali posameznih poslov zadruge. Prav tako se uvaja tudi status zadruge s posebnim pomenom, ki je namenjen predvsem zadrugam, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev na svojem geografskem območju. Predvidena je pospešitev postopkov združitve in delitve zadrug na način, da se predlog za vpis(?) združitve ali delitve zadruge lahko vloži pri sodišču v sedmih dneh po zaključku občnega zbora, ki je sprejel sklep o združitvi ali delitvi zadruge. Ob navedenih zakonskih rešitvah predlog zakona prinaša tudi nekaj redakcijskih sprememb. V Poslanski skupini SAB podpiramo zadružništvo, saj menimo, da so zadruge izjemnega pomena za neko družbo, za neko gospodarsko okolje. Posebej to velja v kmetijstvu. Strinjamo se, da imajo zadruge veliko priložnost, da postanejo kontinuiran centralni dobavitelj slovenskih trgovin s kmetijskimi pridelki in izdelki. Sodobna in trajnostna oskrba za kakovostno hrano naj temelji na lokalni hrani, za katero stoji zaupanja vreden pridelovalec oziroma proizvajalec. Zadruge pa v vlogi logistov v verigi celovite oskrbe, ob tem pa še skrb za razvoj in ohranjanje geografskega območja na katerem delujejo.
V Poslanski skupini bomo predlog zakona podprli, saj prinaša sicer le manjše, a pozitivne spremembe, ki so dobrodošle. Vseeno pa pozivamo vlado in ministrstvo, da pripravi dodatne in konkretnejše spremembe z vidika nadaljnjega razvoja zadružništva. Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Slovenija je ena najstarejših zadružnih držav na svetu, tako da lahko rečemo, da imamo res bogato zadružno tradicijo. Tudi danes, ko je na pohodu individualizem je zadružništvo še vedno pomembno orodje, ki združuje in krepi moč manjšim proizvajalcem. Cilj danes obravnavane novele zakona o zadružništvu, ki je že osma od sprejetja zakona pred 20. leti, je okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug zaradi zaščite premoženja in dejavnosti zadrug. Zato se na novo uvaja inštitut revizorja, ki je revizorska družba in je primerljiv z ureditvijo posebnega revizorja v pravu gospodarskih družb. Revizorja za revizijo določenega pravnega posla v zadnjih treh letih lahko imenuje upravni odbor ali predsednik zadruge, če zadruga nima upravnega odbora. Epidemija je pokazala na nujnost oddaljenega dostopa, zato predlog novele zakona zadrugam

16. TRAK: (TB) – 12.00

(nadaljevanje) omogoča možnost, da se z zadružnimi pravili določijo postopke za glasovanje članov zadruge po pošti, ter, da člani lahko glasujejo in sodelujejo na občnem zboru tako, da se nanj prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije oziroma drugimi sredstvi za dostop do elektronskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo.
Predlog zakona na novo uvaja inštitut zadruge s posebnim pomenom. Ta naziv bodo pridobile zadruge, ki so na določenem geografskem območju bolj uspešne in imajo za svoje geografsko območje poseben pomen. Status zadruge s posebnim pomenom bo lahko tudi eno od meril za pridobivanje sredstev na javnih razpisih, ki jih razpiše posamezno ministrstvo ali lokalna skupnost, v okviru svojega potrjenega proračuna. Zadruge bodo na ta način dodatno motivirane, kar bo v korist vsem deležnikom in to pozdravljamo.
Čas epidemije je med drugim v ospredje postavil tudi vprašanje samooskrbe s hrano. Kmetijstvo se danes sooča z enim največjih razkorakov med ceno vhodnega kmetijskega repromateriala in cenami kmetijskih produktov. Ravnovesje ne trgu je porušeno, porazdelitev zaslužka pa je nepravično prenesena na drugi konec dobavne verige. Zadružniki se zavedajo, da je z vsemi možnimi ukrepi potrebno to razmerje popraviti in kmetom zagotoviti pravično plačilo. Zato je danes primarna naloga kmetov in zadružnikov, da začnejo oblikovati poslovne procese in modele, da bodo lahko zagotavljali primerne cene in pravično plačilo za vse, ki se vključujejo v verigo. Sistem zadružništva bomo morali v prihodnje še izboljševati, zato lahko na tem področju gotovo pričakujemo dodatne aktivnosti. Če bomo želeli biti v največji možni meri samooskrbni, moramo v prvi vrsti zagotoviti preživetje slovenskemu kmetu.
V Poslanski skupini Desus bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lepa hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani!
Predlog zakona je vsekakor majhen korak k izboljšanju situacije na podeželju, predvsem pa prinaša ugodnosti za lokalne kmete, posledično pa odpira prepotrebno možnost začetka delne izboljšave samooskrbe v Sloveniji. Ravno samooskrba je v času epidemije, se je pokazala kot nuja in cilj, h kateremu bi v Sloveniji morali težiti, če želimo tudi na področju prehranjevanja ostati in postati samostojni ter neodvisni. Zadružništvo je sicer v preteklosti dobilo negativen renome, ker so bile narejene premnoge napake. Žal imamo tudi v Ormožu eno takšno slabo izkušnjo. Žal je pred leti odšla v stečaj Kmetijska zadruga Ormož. Posamezniki so si v preteklosti želeli podrediti in »polastniniti« zadruge in je strah zaradi tega prav tako upravičen. Upam, da bodo revizije oziroma inštitut revizije, dosegle svoj namen in zlorabe zatrle v kali.
Tudi status zadrug s posebnim pomenom, je dobrodošel korak. Imamo določene zadržke v zvezi z določitvijo geografskih območij, ki so v rokah pristojnega ministra. Smo v času digitalizacije in vse, kar gre v tej smeri, je dobrodošlo. Res pa je, da smo oziroma so generacije, ki imajo težave s tem. K sreči pa tudi na kmetijah se pojavljajo mladi prevzemniki in prav je, da jim omogočimo pot in način, da se bodo mlade generacije vračale na podeželje. Zadruge so dober začetek te poti.
V Slovenski nacionalni stranki nimamo težav z podporo tej noveli zakona.
Lepa hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Tomaž Lisec.
Izvolite.

17. TRAK: (DAG) – 12.05

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Kolegice in kolegi, vsem skupaj lep pozdrav!
Prvi člen Zakona o zadrugah pravi: »Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnemu izstopu, enakopravnemu sodelovanju in upravljanju članov.« Dejstvo je, da so imele v zgodovini zadruge zelo pomembno vlogo, predvsem tiste s področja kmetijstva. Tudi danes so v Sloveniji najbolj razširjene zadruge na področju kmetijstva, v zadnjem času pa poznamo tudi zadruge na drugih področjih. Predvsem za zadruge s področja kmetijstva je zelo pomembna naloga, ki se jo morajo lotiti, to pa je, pomagati pri reševanju Slovenije v samooskrbi s hrano. Poleg tega pa v zadnjem času, glede na to, da cene materiala rastejo, predvsem tistega iz uvoza, pomagajo poskrbeti, da kmetje ne bodo ostali brez prepotrebnega materiala.
Predlog zakona je po našem mnenju, torej po mnenju Poslanske skupine SDS, dober odziv na aktualne razmere v zadružništvu, saj z zakonom rešujemo predvsem dve ključni vprašanji: eno je, kako povečati možnost nadzora, in drugo poglavje, ki smo ga z velikim zanimanjem poslušali ob predstavitvi, to pa je poglavje o zadrugah s posebnim namenom. Nenazadnje ni tako majhna stvar, da se v zakonu na novo predpisuje možnost za glasovanje po pošti ter omogoča članom zadruge, da se na sejo občnega zbora prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije ali podpišejo zapisnik s kvalificiranim elektronskim podpisom, kar je v skladu z eno izmed paradigem te Vlade, da se je treba modernizirati in dati tudi debirokratizaciji ustrezno mesto.
Torej, kot že rečeno, možnost povečanja nadzora, predvsem zaradi krepitve revizije, mislimo, da gre zakon v pravo smer, da se ne bodo dogajali predvsem na posameznih področjih pri posameznih zadrugah posamezni problemi, ampak da teh problemov ne bo več. Kot rečeno, zelo pozdravljamo, da se uvaja institut zadrug s posebnim pomenom, ki je namenjen predvsem zadrugam, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja, zagotavljajo dvig standarda za lokalno prebivalstvo ter naloge zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev na svojem geografskem območju.
Skratka, v Poslanski skupini SDS podpiramo člene zakona. Ob tem pa želimo novemu vodstvu Zadružne zveze obilo uspešnega dela pri širjenju zadružništva, predvsem pa pri povezovanju tako na vertikalni kot horizontalni ravni.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Gregor Židan.

GREGOR ŽIDAN (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Digitalni oziroma elektronski podpisi ter identifikacija, s katerimi lahko podpisujemo in potrjujemo različne dokumente preko elektronskih naprav, predvsem s pomočjo računalnikov, so postali nekaj povsem običajnega in vsakdanjega. Morda smo na njih postali še toliko bolj pozorni in se jih posluževali v zadnjih mesecih, saj si s pomočjo le-teh urejamo potrdila o cepljenju, s katerimi že lahko prehajamo meje in potujemo. Elektronski podpis in elektronska identifikacija sta del predlaganih rešitev predloga zakona o zadrugah, ki so ga spisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. A to ni edina predlagana rešitev oziroma del nje. Zakonske rešitve, če bodo sprejete, bodo omogočile možnost zadrugam, da si z zadružnimi pravili določijo postopke za glasovanje članov zadruge po pošti, člani pa bodo lahko glasovali in sodelovali na občnem zboru tako, da se nanj prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije. Zapisniki sej pa se bodo lahko podpisovali s kvalificiranim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Uvaja se institut revizorja, ki bo skrbel, da bo vodenje in poslovanje zadrug oziroma zadruge v skladu z zakoni, le-ta pa bo skrbel tudi za preglednost in pravilno poslovanje zadrug. Predlagana rešitev, da se nekaterim zadrugam prizna

18. TRAK: (JJ) – 12:10

(nadaljevanje) status zadruge s posebnim pomenom bo zadrugam doprinesla kar nekaj prednosti in ugodnosti. Po besedah predlagateljev je zakonski predlog usklajen z Zadružno zvezo Slovenije ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. To, da je predlagana zakonska materija usklajena z deležniki katerih rešitve se najbolj dotikajo govori v prid temu, da se zakon podpre.
Predlagane cilje, predvsem pa rešitve zakona bomo v Poslanski skupini socialnih demokratov podprli. Prepoznali smo jih kot dobre in ter nujno potrebne. Socialni demokrati delimo mnenje Državnega sveta, da so zadruge ne samo kmetijske, term izrednega pomena v smislu prodaje blaga ter oskrbovanja naših prebivalk in prebivalcev z različnimi dobrinami na ruralnih območji Slovenije. Zadruge ter zadružne zveze je potrebno vzpodbujati in jim omogočiti nadaljnji razvoj ter rast. Ravno zadruge so tiste, ki nam ponujajo svežo ter lokalno pridelano hrano, skrbijo pa tudi za zaščito lokalnih pridelovalcev hrane in ostalih proizvodov. Zadruge in zadružne zveze iz dneva v dan pridobivajo na svoji prepoznavnosti in pomembnosti, hkrati pa so tudi pomemben promotor lokalne hrane pridelovalcev hrane ter navsezadnje tudi turizma in ostalih ponudb lokalnega okolja, kjer delujejo in poslujejo. V poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon podprli. Hvala lepa za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine levica bo predstavil Boštjan Koražija. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani in spoštovane! Hvala za besedo, hvala za pomoč tukaj gospe, ki tukaj tako pridno in redno dezinficira stvari tukaj.
Zakon o zadrugah, slednje opredeli kot organizacijo v naprej nedoločenega števila članov, ki imajo namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temeljijo na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zakon določa pogoje za njihovo ustanovitev, delovanje, področje delovanja in tako dalje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, prej omenjene pravice sodelovanja zadrug širi tako, da omogoča sodelovanje in glasovanje članov s prijavo na občini zbor preko sredstev elektronske identifikacije. Tudi zapisniki sej se lahko po novem podpisujejo digitalno. Gotovo je ta sprememba dobrodošla ne le za posebne primere v kakršnih se nahajamo ampak tudi naprej in dolgoročno. Članom zadrug omogoča lažje sodelovanje v organih in pri upravljanju zadruge. Sodobne tehnične rešitve tako za sodelovanje na sejah, kakor tudi za podpisovanje omogoča še upravnemu in nadzornemu odboru. Na 15 dni se skrajšuje rok v katerem mora zadruga članom predložiti zahtevane podatke in informacije ter vpogled v svoje poslovne knjige in korespondenco. Sedaj je bil ta rok predpisan v 30 dni kar je lahko v nekaterih kočljivih primerih tudi predolgi rok. Na novo se uvaja tudi institut revizorja. Imenuje ga upravni odbor ali predsednik zadruge, lahko pa tudi večina na občem zboru navzočih ali zastopanih članov. V primeru suma oškodovanja članov ali hujših kršitev zakona lahko revizor imenuje tudi sodišče na predlog najmanj 10 odstotkov članov, ki so člani zadruge najmanj tri leta. Privilegije(?) so morda pri zadrugah še toliko pomembnejše, ker ne le omogočajo boljši pregled nad delovanjem in mogočimi racionalizacijami ter pri tudi potrebnimi prilagoditvami, pač pa lahko pripomorejo, zlasti redne k trdnejšemu povezovanju in zaupanju navznotraj, kar je za dolgoročno preživetje zadruge vitalnega pomena. Uvaja se tudi status zadruge s posebnim pomenom za zadruge, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev na svojem geografskem območju. Kot take so in bodo zadruge odločilno vplivale na kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva. Lahko bodo kandidirale na različnih razpisih ter tako pridobivala javna sredstva za namene svojega delovanja in razvoja. O teh zadrugah bodo odločala pristojna ministrstva pač glede na področje delovanja zadruge.

19. TRAK (VI) 12.15

(Nadaljevanje) Zaradi bolj sistematičnega in manj pristranskega delovanja bi morda bilo bolje oblikovati enotno točko ne le za register, pač pa tudi za ustanavljanje in tudi ukinjanje ter podaljševanje statusa zadruge s posebnim pomenom, kakor je lahko razpršeno zaradi strokovne usposobljenosti morda boljša izbira, bi bilo zaradi lažjega ocenjevanja boljše ustanoviti enotno točko oziroma komisijo za te potrebe. Bolje bi bilo namreč čim bolj ločiti vsako letno odločanje o nadaljnjem obstoju pogojev za status zadruge posebnega pomena od vsakokratne politike. Zlasti v mandatu aktualne vlade se je izkazalo, kako je lahko vsakršno odločanje zelo arbitrarno, pač pa glede na politične zaveznike in znanstva. Kljub nekaterim izpostavljenim pomislekom in točam bomo v Levici predlog spremembe zakona o zadrugah podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo prestavila Iva Dimic. Trenutek Iva…
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Tudi to je potrebno, da smo varni.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, državni sekretar, kolegice in kolegi!
Oblika zadružništva je na Slovenskem poznana že več kot 150 let. Prvi zametki zadružništva, ki so pozneje vodili v razvoj uspešnih mlekarskih zadrug so se pojavili že v prvi polovici 19. stoletja v sirarskih družbah na Tolminskem in Bohinjskem. Eden od očetov zadružništva na Slovenskem Janez Evangelist Krek je imel zadružništvo za najbolj tipično gospodarsko krščansko ureditev, ki je nastala iz potrebe po zaščiti slovenskega kmeta in ohranitvi slovenske zemlje v njegovi lasti. Če je to veljalo za dobro stoletje in pol nazaj pa je v današnjem času in razmerah na katere je zagotovo močno vplivala tudi epidemija Covid-19, potreba po zaščiti slovenskega kmeta zemlje in hrane še toliko večja. Zakon o zadrugah, ki ga obravnavamo danes prinaša ravno to. Po zadnjih vsaj 30. letih in še več zakon o zadrugah vzpostavlja razmerja znotraj zadružnikov in jasneje opredeljuje upravljanje in odgovornosti. Upravljanje in nadzor bo v rokah kmetov, to je članov zadruge. Dobrodošla in potrebna pa je tudi uvedba instituta revizorja. Pozdravljamo možnost, da se zadruge s svojimi pravili določijo postopke, kot so glasovanje članov zadruge po pošti ter glasovanje in sodelovanje na občnih zborih s pomočjo sredstev elektronske identifikacije brez fizične prisotnosti. V preteklosti je bilo zaradi slabega poslovanja in predvsem ker so se zadruge oddaljile od svojih osnovnih poslov in poslanstva ter neukrepanje članov zadruge nemalo stečajev kmetijskih zadrug, pri katerih so bile ugotovljene številne nepravilnosti. Sama lahko omenim zgolj dve zadrugi, Krpan in Jazon, ki sta žalostno zaključili svoje poslanstvo in so kmetje ostali brez plačila za oddano mleko, les in živino. Take zadruge zagotovo niso opravile svojega poslanstva, posledično pa se je pri kmetih vzbujalo nezaupanje, s tem pa tudi delno opuščanje kmetovanja in pridelave zdrave domače hrane. V Novi Sloveniji – krščanski demokrati pozdravljamo ureditev statusa zadrug s posebnim pomenom, kjer zadruge poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev na svojem geografskem območju. Tu želim izpostaviti zadruge, ki jih mogoče sama najbolj poznam in so tudi med uspešnimi, Agraria Koper, Sora Žiri in Kmetijska zadruga Tolmin. Z Mlekarno Planika, ki je v najtežjih časih mlekarstva odkupovala mleko od domačih kmetov in ni zniževala cen, tako so kmetje imeli stalen in zanesljiv vir prihodka iz naslova mlekarstva, kar je pomembno vplivalo na razvoj celotnega tolminskega področja in je tudi posledično zaupanje in pripadnost zadrugi močnejše. Gre torej za neke vrste motivacijski vzvod zadrugam, ki vztrajajo v finančno zahtevnem marginalnem okolju, se poslovno razvijajo ter dodajajo nove dejavnosti.

20. TRAK: (SC) – 12.20

(nadaljevanje) Take zadruge bodo dobile možnost in priložnost pridobivanje sredstev na javnih razpisih, za kar je bilo v preteklosti, kar nekaj težav. Status bo podeljevalo ministrstvo pristojnost za področje, na katerem zadruga deluje na podlagi zakonskih kriterij za obdobje dveh let. Zagotovo današnji zakon ne bo rešil vse desetletja nakopičenih težav v slovenskem zadružništvu bo pa okrepil nadzor in upravljanje, kar se je v preteklih letih izkazalo za povsem neučinkovito. Slovenski potrošnik si želi dobre, kakovostne in zdrave domače hrane, zadruge morejo v tem videti žejo in izziv, da se mu približajo.
Poslanci Nove Slovenije – krščanski demokrati bomo Predlog Zakona o zadrugah podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanski skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Alešu Irgoliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izvolite.

MAG. ALEŠ IRGOLIČ: Hvala za besedo.
Torej, Zakon o urejanju srednje in vsebinske sklope. Najprej opravičenci za ukrepe kmetijske politike sedaj kot opravičenca do ukrepov kmetijske politike se definira le nosilca kmetijskega gospodarstva in ne več kmetijsko gospodarstvo. Ukinja se samostojni prenos plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva. Nadalje. Ureja spremljanje bilance organskih snovi in hranil v kmetijskih tleh torej določi se pristojnost za spremljanje stanja organskih snovi v kmetijskih tleh. Nadalje. Ureja spremljanje kmetijskih tal in gnojenja. Sledi poenostavitev administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Podelitev javnega pooblastila Kmetijskemu institutu Slovenije za izvedbo nalog priprave rednega poročila o stanju na področju kmetijstva in živilstva. Ureja se elektronski podpis, katera postaja enakovreden lastnoročnemu. Uvedba pravne podlage, ki bo omogočila poenostavitev postopkov pri sklepanju zavarovanih polic v zvezi z zavarovanjem kmetijske proizvodnje. Uvedba pravne podlage, ki zmanjšuje administrativno breme strankam v primerih dokazovanja pogoja poravnanih davčnih in določenih nedavčnih denarnih obveznosti do države. Ureja obveze pri javnem naročilu živil. Na novo določena obveznost naročnika živil po predpisih o javnem naročanju, da pri realizaciji javnih naročil upošteva delež tako ekoloških živil kot živil kot shem kakovosti. Minimalni delež ekoloških živil je tako 15 % in pa živil iz shem kakovosti 20 %. Ureja se določitev načinov prodaje kmetijskih pridelkov in živil torej sledljivosti porekla torej določitev, da sme kmetijska v okviru osnovne kmetijske dejavnosti končnemu potrošniku prodajati samo kmetijske pridelke, ki so pridelani na kmetiji. Predlog predvideva tudi navajanje porekla živila na sprejetih dokumentih oziroma računih. V poglavju veriga preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi se Zakon o kmetijstvu spreminja predvsem, zaradi prenosa direktive 2019/633 in sicer o nepoštenih trgovskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Nadalje. Urejajo se plačilni roki za hitro pokvarljive in druge kmetijske živilske proizvode. Tudi tukaj se prenaša direktiva Evropske unije o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Tako se na novo določajo roki in sicer za hitro pokvarljiva živila do največ 30 dni in pa za ostale kmetijske proizvode do največ 60 dni.

21. TRAK: (TB) – 12.25

(nadaljevanje) Zakon bo urejal nedovoljeno ravnanje v verigi s preskrbo s hrano. Tudi tu gre za, zaradi uvedbe direktive se na novo definira znatna tržna moč, ki je odvisna od letnega prometa, dobaviteljev in pa kupca. Ureja delovanje varuha odnosov v verigi s preskrbo s hrano. Tako bo moral varuh poleg že določenih letnih poročil, pripravljati tudi trimesečna redna poročila o stanju na področju nepoštenih poslovnih praks, v verigi s preskrbo s hrano. Dopolnjuje se tudi pogoj za imenovanje in pa razrešitev varuha. Postopke delovanja izvršilnega organa Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, tukaj se uvaja dodatne naloge, ki jih bo izvajala agencija, ki bo delovala kot nadzorni organ, pripravljala letna poročila o aktivnostih, ter sodelovala pri usklajevanju nalog z drugimi državami in pa Evropsko komisijo.
Nadalje se ureja ureditev organizacije za kontrolo in certifikacijo hmelja in hmeljnih proizvodov. Tukaj se določa pristojni organ za kontrolo in certificiranje hmelja / znak za konec razprave/ in hmeljnih proizvodov, kar ureja tudi pooblastilo za opravljanje nalog. Nadalje bo zakon urejal uskladitev izvajanja javnih služb na področju kmetijstva, vključno z živinorejo, ter poenostavitev priprava programa javnih služb. Nadalje se bo urejal ureditev evidenc s področja kmetijstva. Natančneje določene vodenje obstoječih zbirk podatkov, določa / znak za konec razprave/ nekatere nove zbirke podatkov, evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev, evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč. In kot zadnjo točko še ureja področje s področja ekološkega kmetovanja, kjer gre prav tako za prenos / nerazumljivo/ uredbe 2018 848 Evropske unije o ekološkem kmetovanju. Novosti se nanašajo na nove proizvode, ki se bodo lahko uporabljali v ekološkem kmetovanju in sicer na nadzorni sistem. Ureja se katalog kršitev in sankcij, nove evidence…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Državni sekretar, predlagam, da počasi zaključite predstavitev.

MAG. ALEŠ IRGOLIČ: Da. S tem tudi končujem.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, Edvardu Pauliču.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči.
Kolegice in kolegi!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona kot matično delovno telo obravnaval na 29. seji, dne 23. 6. 2021. Odbor je prejel mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog zakona podpira. Odboru je bilo posredovano pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podala številne konkretne pripombe k večini členov predloga zakona. O dodatni predstavitvi pisnega mnenja pa je predstavnica Zakonodajno-pravne službe poudarila, da gre pri predloženem predlogu zakona dejansko za obsežne spremembe in dopolnitve in zaradi dodajanja posameznih sklopov členov ne gre zgolj za novelo s 76 členi, temveč za novelo, ki presega 90 členov.
Glede na takšen obseg bi bilo treba skladno z nomotehničnimi smernicami oblikovati nov zakon. Tudi sicer bi bil nov zakon dobrodošel, saj je zaradi že preteklih in sedanjih številnih sprememb, že dokaj nepregleden in težko berljiv. Dodala je tudi, da so nekatere njihove pripombe s pisnega mnenja upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, na nekatere pa se je predlagatelj odzval z dodatnimi pojasnili in obrazložitvami. V razpravi so sodelovali predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov, ki so izrazili podporo predlaganim rešitvam.
V razpravi je bila večina predlaganih rešitev v predlogu zakona ocenjenih kot ustrezna, predvsem ukinitev samodejnega prenosa plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva, vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja kmetijskih tal in ureditev gnojenja. Nestrinjanje pa je bilo izraženo v zvezi s predlogi za amandmaje odbora, ki jih je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, povzel pa jih je član odbora, Branko Simonovič, s katerimi

22. TRAK: (ŠZ) – 12.30

(nadaljevanje) se ukinja javnost k KMG-MID podatka. KMG-MID je enotna in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, katera uporaba je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva v zvezi z kmetijskim gospodarstvom. Določi se ob vpisu v register kmetijskih gospodarstev. Nenezadnje je tudi vlada v 9. členu predloga zakona zapisala, da gre za podatek, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu, objektu in je javen. Javnost KMG-MID bi omogočila sledljivost hrane, skladno s strategijo EU od vil do vilic. Na številki KMG-MID temelji vsa sledljivost pridelave hrane oziroma vseh proizvodnih enot kmetijskega gospodarstva, z njo so povezana zemljišča, živali, lokacija obratov, varstvo rastlin in tako naprej. Potrošnik lahko na podlagi vpisa številka KMG-MID, ki jo dobi od kmeta na spletnem pregledovalniku preveri na katerih zemljiščih je pridelana hrana, ki jo kmet trži. S tem, če bi ostal podatek KMG-MID javen, bi se preprečila možnost špekulativne prodaje. Odbor je v razpravi sprejel predloga za amandmaja odbora, sprejel je tudi amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ter člene predloga zakona.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo. Lep pozdrav ponovno vsem. Državni sekretar.
Predlog novele Zakona o kmetijstvu, pri katerem gre za obsežnejše spremembe, se nanaša na izvajanje skupne evropske in nacionalne kmetijske politike. Natančneje se določa kdo je upravičenec za ukrepe kmetijske politike, poročanje o stanju organske snovi za oceno emisij in vzemu toplogrednih plinov iz kmetijstva, uvaja se spremljanje stanja kmetijskih tal in ureditev gojenja. Med drugim se ponastavljajo nekateri administrativni postopki, urejajo se določbe plačilnih rokov za hitro pokvarljive živilske proizvode, širi se nabor nedovoljenih ravnanj v veliki preskrbi s hrano. Usklajujejo se tudi določbe na področju ekološke pridelave in spremljanja s predpisi EU. Prav tako se dopolnjujejo pogoji za inovacijo in razrešitev prehranskega varuha. Pri agenciji za varstvo konkurence za zaposlene, ki spremljajo verigo s hrano, uvajajo dodatne naloge. Daje se tudi dodatna pooblastila kmetijskih inšpekcij, ki bo lahko v javnih prehranskih obratih izvajala nadzor nad izvajanjem novele o zelenem naročanju. Uvajajo se tudi nekatere evidence s področja kmetijstva, predvsem standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva, pridelovalcev zelišč in zelenjave, zbirajo pa se tudi podatki za rastlinske genske banke. Iz predloga zakona se je črtala ureditev obcestne prodaje pridelkov, to področje pa naj bi bilo urejeno v prvi spremembi zakonodaje, ki ureja področje prodaje. V Poslanski skupini SAB opozarjamo, da potrebujemo bolj konsistentno kmetijsko politiko, katere trenutno žal nimamo. Na eni strani bo treba ta sistem subvencij tudi na evropski ravni se z njim pozabavati. Teh subvencij je veliko in tudi veliko denarja se zbira. Toda kmetje in drugi pridelovalci se usmerjajo v proizvode, ki prinašajo več subvencij, ne pa v proizvode, ki jih išče trg. Če bi pogledali rezultate koliko je bilo subvencij podeljeno, bi videli, da so največja kmetijska podjetja prejemala ogromno teh subvencij. Na drugi strani pa so to podnebne spremembe, katere se nam dogajajo skoraj na dnevni bazi

23. TRAK: (DAG) – 12.35

(nadaljevanje) in posledično ekstremne vremenske razmere, ki povečujejo verjetnost naravnih nesreč, kar se odraža v količini in kakovosti pridelkov ter v živinorejski proizvodnji. V zadnjih letih se veliko škode slovenskemu kmetijstvu dogaja zaradi suše, obilnih padavin, poplav, neurij s točo, vetrom, pozebe, sneg, žled ter s tem pogojene tudi bolezni, škodljivci. Podnebne spremembe, ki se poslabšujejo, zahtevajo temu primerno kmetijsko politiko, ki bo temu sledila in iskala odgovore na te spremembe.
V Poslanski skupini SAB predlogu zakona ne bomo nasprotovali.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Pred nami je zakon, ki je osrednji pravni akt na področju kmetijstva in kot tak pomemben dokument za slovenskega kmeta. Danes torej obravnavamo novelo Zakona o kmetijstvu, ki jo je pripravila Vlada, prinaša pa določene izboljšave za kmete ter zajema prenos evropske Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Zakon torej prinaša spremembe, ki se nanašajo na izvajanje skupne evropske politike, novosti in izboljšave pa se obetajo tudi na nacionalnem področju.
Če se dotaknemo konkretnih rešitev, novela natančneje določa, kdo je upravičenec za ukrepe kmetijske politike, določa način poročanja o stanju organske snovi za oceno emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz kmetijstva, uvaja se spremljanje stanja kmetijskih tal in ureditev gnojenja. Vsak kmet bo moral soglašati, da se lahko jemlje vzorce na njegovem zemljišču. Za gnojenje pa se dovoljuje uporaba ostankov kmetijske pridelave in predelave; to je pomembna rešitev za oljkarje, ki že leta opozarjajo na potrebo po ureditvi uporabe ostankov, torej oljčnih tropin za gnojenje oziroma izboljševanje mediteranskih tal. Za dokončno rešitev te problematike bo na podlagi danes obravnavanega zakona Vlada sprejela še podzakonski predpis najkasneje do konca letošnjega leta.
V nadaljevanju v Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo tudi poenostavitev administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Dobrodošla je novost, da bo po novem Agencija za kmetijske trge pozvala prijavitelje na posamezen ukrep k dopolnitvi vloge, če ta nima plačanih davkov in prispevkov. Doslej je bila namreč vloga tistih, ki so imeli več kot 50 evrov davčnega dolga, avtomatsko zvrnjena.
Zakon ureja še določbe plačilnih rokov za hitro pokvarljive živilske proizvode, širi nabor nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano, dopolnjujejo se pogoji za imenovanje in razrešitev prehranskega varuha. Pri Javni agenciji za varstvo konkurence se na področju spremljanja verige s hrano uvajajo dodatne naloge.
Veselili smo se, da se bo s to spremembo zakona uredila obcestna prodaja pridelkov, vendar očitno nekoliko prezgodaj. Ministrstvo je tekom usklajevanja ta člen črtalo iz osnutka problematike, ki je namreč nekoliko širša in povezana z Zakonom o trgovini. Naloga urediti to področje torej ostaja. Obcestne stojnice, ki zavajajo potrošnike z izvorom blaga, so v škodo domačim

24. TRAK (VI) 12.40

(nadaljevanje) pridelovalcem in seveda tudi kupcem. Se pa na tem področju po zagotovilu ministrstva izvaja vsaj poostren nadzor. Tekom obravnave na matičnem delovnem telesu so bile sprejete dopolnitve, ki smo jih v poslanski skupini Desus podprli. Veseli nas, se je zakon usklajen do te mere, da so podporo na matičnem delovnem telesu izrazile tako Kmetijsko-gozdarska zbornice, Zadružna zveza Slovenije in tudi Sindikat kmetov Slovenije. V Poslanski skupini Desus se strinjamo z vsemi predlaganimi rešitvami, ki jih novela prinaša in bomo zakon podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim!
Cene prehranskih izdelkov v zadnjih letih rastejo v nebo. Kmetje pa ves ta čas opozarjajo, da zaradi nelojalne konkurence in nepoštenih praks v verigi od vil do vilic oni nimajo prav nič od tega. Tako so oškodovani kmetje in potrošniki, temu pa je počasi treba narediti konec. Zato je skrajni čas, da tudi v Sloveniji zavarujemo kmete in potrošnike. Direktiva Evropske unije nam to ravno omogoča. Skrajni čas pa je tudi, da končno jasno določimo upravičence za ukrepe kmetijske politike, pa ne zgolj zaradi potreb izvajanja kmetijske politike v skladu s predpisi Evropske unije, ampak tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo jasno opredeljen status kmeta. Posledično so kmetje prikrajšani za marsikatero subvencijo tako na državni ravni kot tudi na evropski. Smiselno bi bilo, da bi v prihodnje opredelili tudi status družinskih kmetij in na ta način omogočili zasledovanje cilja o ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajin. Mesta so prenatrpana, podeželje pa mora postati bolj vabljivo za mlade. Spremembe na področju kmetijstva so nujne, če resnično želimo ohraniti stabilno pridelavo in predelavo varne hrane, zagotovi prehransko varnost in čim višjo stopnjo samooskrbe. Lepa hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Tomaž Lisec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi, kolegi! Vsem skupaj lep pozdrav!
Dejstvo je, da je Zakon o kmetijstvu nekakšna biblija na področju kmetijstva za vse tiste, ki se s kmetijstvom na takšen ali drugačen način ukvarjajo. In zato nas veseli, da je nastal zakon, ki je tudi plod sodelovanja s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Zadružno zvezo in Sindikatom kmetom Slovenije. Skratka, da so tisti, ki najbolj uporabljajo ta zakon, imeli pomembno vlogo in so soglasno in enotno podprli predlog zakona, ki je pred nami.
Gre za veliko pomembnih vsebin. Dovolite pa, da v imenu Poslanske skupine SDS navedem nekatere, katere se nam zdijo najbolj pomembne. Ena izmed pomembnih novosti tega zakona je spremljanje stanja kmetijskih tal in gonjenja. To na žalost do sedaj ni bilo urejeno. Na terenu pa ogromno problemov in upamo, da jih bomo končno začeli reševati. Prav tako nas v poslanski skupini SDS veseli, da prihaja do poenostavitve administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Skratka, še en izmed zakonov, ki zasleduje debirokratizacijo na posameznih področjih.
Prav tako nas zelo veseli, da smo zmogli določene korake pri obvezah pri javnem naročanju živil, torej da je na novo določena obveznost naročnika živil po predpisih o javnem naročanju, da pri realizaciji javnih naročil upošteva delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, minimalni delež ekoloških živil 15 %, in živil iz shem kakovosti. Upamo, da bodo vsi potrošniki in predvsem javni zavodi sledili tem novitetam tega zakona.
Prav tak ose nam zdi zelo pomembno v Poslanski skupini SDS, da se daje še večji poudarek sami sledljivosti posameznih živil in njihovih proizvodov. Skratka, sledljivost, veliko smo o tem govorili

25. TRAK: (SC) – 12.45

(nadaljevanje) premalo pa naredili. Tudi nam se zdi zelo pomembno, da se dopolnjujejo nedovoljena ravnanja, saj se njihovo število razširi iz 23. na 27. nedovoljenih ravnanj. Prav tako podpiramo, da dobi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence nove naloge. Skratka, da nimamo še enega brezzobega tigra, ampak imamo organ, ki mora bdeti nad velikim delom nalog na področju kmetijstva. Prav tako se nam zdi zelo pomembno, da se uskladi izvajanje javnih služb na področju kmetijstva vključno z živinorejo ter poenostavlja pripravo program javnih služb. Nenazadnje pa se nam v Poslanski skupini SDS tudi zdi, da urejamo področje ekološkega kmetovanja, kajti novosti se nanašajo na nove proizvode, ki se bodo lahko uporabljali v ekološkem kmetovanju na nadzorni sistem, katalog rešitev in sankcij, nove evidence in tako naprej. Nenazadnje, kar je pomembno za potrošnike na novo se določijo kmetijski in živilski proizvodi ter plačilni roki za hitro pokvarljivo kmetijske in živilske proizvode do največ 30 dni sedaj 45 ter za ostale kmetijske proizvode do 60 dni sedaj do 90 dni. Skratka, hitri plačilni roki hitro kar lahko rečemo hitro / nerazumljivo/ do žlice. Skratka, ogromno je nekaj novih sprememb na področju kmetijstva in veselimo se, da smo skupaj z vsemi deležniki zmogli in v tem mandatu pripravili tako obilen in kmetom všečen zakon.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči.
Spoštovani predstavnik ministrstva!
Spremembe enega izmed krovnih zakonov o kmetijstvu pričakujemo že od leta 2020, ko so bile vsebine, ki so danes predmet parlamentarne obravnave dane v javno obravnavo. Od ministrove napovedi, da bo Zakon o kmetijstvu vseboval tudi nujno uskladitev z Evropsko unijo predpisi pri drugačni ureditvi definicije kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva ni ostalo veliko. Določene vsebine, predpostavke smo tako lahko sicer lahko zasledili z lanskoletnem osnutku, a je bil to očitno pretrd oreh, ki ga bo potrebno streti že v bližnji prihodnosti. Glede na obsežne spremembe zakona ter dolgotrajno sprejemanje bi lahko skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe upravičeno pričakovali novi zakon, ki bi vseboval tudi za zainteresirano javnostjo ter deležniki dogovorjene spremembe o definiciji kmeta oziroma kmetice ter kmetijskega gospodarstva. Ne glede na napovedano nekatere rešitve o predlogu zakona, ki so v skladu s predpisi Evropske unije v LMŠ prepoznavamo kot dobre. Tako se nam na primer zdi koristno, da se določi pristojnost za spremljanje in poročanje o stanju organske snovi in hranilovke na kmetijskih tleh, kar je potrebno za oceno emisij in odvzem toplogrednih plinov, ki nastajajo pri dejavnosti v zvezi z izrabo zemljišč na kmetijsko proizvodnjo. Enako velja za spremljanje stanja gnojenja, ki do danes ni bilo ustrezno urejeno, saj uravnoteženo ter precej smotrno gnojenje ohranja rodovitnost zemljišč ter zmanjšuje negativne vplive na okolje. Pozdravljam tudi napredek na področju ekološkega kmetovanja predvsem pri skupinskem certificiranju ekoloških pridelovalcev in okrepljene nadzore s previdnostmi in preventivnimi ukrepi ter pri označevanju ekoloških proizvodov za to, da bi se zmanjšale zlorabe. Pri vprašanju opolnomočenja funkcija varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je ostalo še dovolj prostora za napredek zlasti pri zamenjavanju nepoštenih trgovinskih praks med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi proizvodi. Veseli pa nas, da se dodatno urejajo nedovoljena ravnanja deležnikov in delovanja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. V skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju je minimalni delež naročanja ekoloških živil že opredeljen. Novost v predlogu je, da bodo o tem naročniki morali poročati inšpektorju za kmetijstvo pa bo poverjen nadzor. V praksi je izvajanje uredbe še vedno zahtevno in morda manj učinkovito,

26. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) saj javni zavodi na določenih območjih Slovenije enostavno ne morejo do ekološko ter lokalne pridelane hrane. Ekološki kmetje javnim zavodom namreč velikokrat ne morejo dobaviti dovolj velikih količin, saj predelava ni intenzivna, problematika pa je še toliko bolj pereča zunaj sezone. Obstaja velika možnost, da se na razpise javljajo različni posredniki dvomljivih ekoloških proizvodov, ki pa niso nujno proizvedeni v Sloveniji oziroma se sledljivost ob večjih količinah celo izgubi. Špekulativne prodaje bi gotovo lahko zmanjšali, če bi ostala identifikacijska številka KMD-MID v predlogu zakona javna, kot je bilo to sprva predvideno, in bi jo naročnik ali potrošnik dobil od kmeta ali kmetice. Številka KMD-MID mu omogoča sledljivost pridelave hrane po načelu s polja na mizo, kar je v tujini že dobro uveljavljena praksa, tudi na podlagi tehnologije veriženja podatkovnih blokov, bolj poznano pod imenom blockchain. S telefonom v trgovini lahko torej pridemo do podatkov o hrani. Umik člena gotovo ni v skladu z usmeritvijo v digitalizacijo, ki jo tako radi slišimo iz ust vladnih predstavnikov. Moderne prakse tudi v kmetijstvu so v vzponu in obenem nekatere tudi koristne za sledljivost hrane, ki jo uživamo, in sledljivost za tistimi, ki jo dobavljajo. Zagotavljanje konkurenčnosti na podlagi premišljenega prilagajanja digitalnim trendom v kmetijstvu je lahko tudi velika priložnost za kakovostnejšo hrano, tudi za razvoj turizma na podeželju, za podporo zdravemu okolju in konec koncev za zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije.
V LMŠ predlogu zakona ne bomo nasprotovali.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Pred nami imamo danes Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Zakon, spisan na pristojnem ministrstvu, je bil po njihovem mnenju potreben sprememb ter dopolnitev zaradi izvajanja kmetijske politike v skladu s predpisi Evropske unije, kot tudi za potrebe izvajanja nacionalne kmetijske politike. Ob pogledu na zakonsko materijo lahko ugotovimo, da gre za zelo obširno novelo in ne gre le za nekaj manjših sprememb ter dopolnitev. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba in v Poslanski skupini Socialnih demokratov delimo njihovo mnenje, da gre za zelo obširno novelo, skozi katero se stežka prebiješ na način, da se resnično poglobiš v vsako spremembo ter vsako dopolnitev. Morda resnično ne bi bilo slabo, če bi se pripravljavci oziroma predlagatelj zakona odločil za nov zakon.
Kakšne spremembe, predvsem pa kakšne rešitve prinaša zakonska materija. Pristojno ministrstvo je rešitve razdelilo kar v 13 sklopov, ki usklajujejo nekatere nepravilnosti, ki jih je ugotovila revizija Evropske komisije, pa vse do ureditve vodenja zbirk podatkov in vzpostavljanja novih zbirk podatkov. Poslanske in poslanci Socialnih demokratov smo zakon dodobra prečesali in ugotavljamo, da so nekatere rešitve dobre, nekatere rešitve pa, žal, take, da jih ne moremo podpreti. Pozdravljamo ureditev prenosa plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva ter rešitve, ki zadevajo spremljanje stanja kmetijskih tal in gnojenja. Vsekakor pozdravljamo vzpostavitev mehanizma sistematičnega spremljanja kmetijskih tal, a ne moremo podpreti spremembe, ki je prišla s predlaganim amandmajem, ki ureja oziroma spreminja tajnost podatka KMG-MID. Menimo, da je posebej nesprejemljivo, da omenjeni podatek ne bi bil več javen. Razlogov, zakaj je do predlagane spremembe prišlo, v naši poslanski skupini ne sprejemamo, saj menimo, da s tem ko ostane KMG-MID javen, preprečimo možnosti špekulativne prodaje proizvodov, ki jih posamezna kmetija oziroma imetnik KMG-MID prodaja.
Predlagane zakonske spremembe, ki so bile zapisane, kot jih je predlagalo ministrstvo, bi v naši poslanski skupini podprli, žal pa je tekom sprejemanja in dokončnega oblikovanja materije prišlo do nekaterih sprememb, zaradi katerih Socialni demokrati do zakona ostajamo zadržani.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati.

27. TRAK: (ŠZ) – 12.55

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovanji podpredsednik. Spoštovani vsi prisotni.
Na Zakonu o kmetijstvu lahko gledamo in ga beremo kot kmetijsko ustavo, saj je to krovni zakon s področja kmetijstva, ki določa skladnost, nevtralnost in neenakopravnost ukrepov kmetijske politike. Ukrepi in programi, ki se izvajajo na različnih področjih morajo biti usmerjeni biti usmerjeni k istim ciljem kmetijske politike. Zakon o kmetijstvu je bil od leta 2012 spremenjen in dopolnjen že šestkrat, tokratna sprememba pa je potrebna tudi zaradi izvajanja kmetijske politike v skladu s predpisi Evropske unije, kot tudi za potrebe izvajanja nacionalne kmetijske politike. Natančneje se določa kdo je upravičenec za ukrepe kmetijske politike, dopolnjujejo se področja kot so bilanca organskih snovi in hranil v kmetijskih del tleh, stanje kmetijskih tal in gnojenja, poenostavitve administrativnih postopkov za izvajanje kmetijske politike ter določa delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter se na novo definira nedovoljenja ravnanja v verigi preskrbe s hrano. Zakon prinaša novosti, ki se nanašajo na nadzorni sistem kataloga kršitev in sankcij nove evidence, uvoz ter preventivne in previdnostne ukrepe, ki jih morajo izvajati ekološki pridelovalci in predelovalci. Na področju ekološkega kmetovanja se dodajajo novi ekološki proizvodi, kot so morska sol, reja divjadi, reja kuncev, insektov, volna in kože. V Novi Sloveniji poudarjamo, da je pridelava, predelava in distribucija varne hrane strateškega pomena za vsako družbo in ima velik vpliv na gospodarstvo, okolje in zdravje prebivalstva. To se je močno pokazalo v času epidemije covid-19, ko je bila preskrba z zelenjavo v Evropski uniji zaradi zaprtih mej in med državami motena. Na področju kmetijstva se je potrebno zavedati, da so bile od nekdaj temelj slovenskega kmetijstva družinske kmetijske kmetije. V Novi Sloveniji podpiramo razvoj in ohranitev družinskih kmetij ter prenos znanja, delovnih navad, ljubezni do domače zemlje na mlade rodove. Žal pa statistika kaže, da je kmetijstvo v Sloveniji v slabem stanju, beleži se vse več izstopov iz ekološkega kmetovanja in opuščanja kmetovanja na sploh. Iz vsakoletnega poročila o stanju v kmetijstvu lahko razberemo, da se v Sloveniji letno zapre med tisoč do 1500 kmetij. Z vidika obdelane krajine in ohranjanje podeželja je to zaskrbljujoč podatek. Res je, da se je v zadnjih letih povečala povprečna velikost kmetije, če je bila le ta v letu 2012 velika približno ali pa nekje 6,3 hektarja, je ta številka danes se povečala na 6,9 hektarjev. Vzrokov za zapiranje in ukinjanje kmetij na slovenskem je več. Med pomembnejšimi je zagotovo vedno večja in zakomplicirana birokracija, razne evidence, ki se tudi podvajajo, nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in visoki stroški surovin in dela ter pomanjkanje mladih prevzemnikov saj je delo na kmetiji specifično, kmetija zahteva celega človeka 24 ur na dan. Smo v času in poklicani, da vrnemo kmetu spoštovanje in priznanje za njegov trud in delo, ki ga opravi za vse nas in naravo. Zato bomo poslanci Nove Slovenije-Krščanski demokrati Zakon o kmetijstvu podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Monika Gregorčič. Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi.
Danes odločamo o predlogu novele Zakona o kmetijstvu, ki je precej obsežen, naslavlja pa izzive vezane na delovanje posameznih institucij, upravičenost subjektov do ukrepov kmetijske politike in usklajuje izvajanja določenih dejavnosti na področju kmetijstva. V okviru novele zakona se dopolnjujejo področja, ki zajemajo nadzor nad emisijami toplogrednih plinov, vzpostavlja pa se tudi sistem preverjanja kvalitete kmetijskih tal. Trenutno se stanje kmetijskih tal pri nas spremlja zgolj na podlagi fizikalno kemijskih analiz,

28. TRAK (VI) 13.00

(nadaljevanje) opravljenih na vzorcih zemlje, ki jih zajamejo kmetje sami. A takšen način nadzora ni niti sistematičen, niti ne zagotavlja, da so vzorci zajeti na pravilen način. Predlog zakona obstoječi način nadgrajuje tako, da postavlja strukturo v sistemu spremljanja kmetijskih tal in določa center iz katerega se bo lahko učinkovito ter na preglede način zbiralo in upravljalo s podatki. Snovalci novele zakona si med drugim prizadevajo za poenostavitev administrativnih postopkov pri izvajanju kmetijske politike. S tem namenom je predlagana pravna podlaga, da se zmanjšajo administrativne ovire, ki zajemajo predvsem dokazovanje upravičenosti v primerih ko je nekdo upravičen do sredstev iz ukrepov kmetijske politike. Zato potrebne podatke bo, po novem, preiskala in preverila agencija sama, kmetje pa bodo imeli manj težav z birokratskimi procesi in se bodo lahko osredotočali na njihovo primarno poslanstvo. Pri tem ni nepomembno, da teh podatkov od agencije ne bodo mogle pridobivati ostale institucije, saj se na ta način varuje upravičene interese slovenskih pridelovalcev. Poleg tega pa ta novela predvideva vzpostavitev nekaterih novih evidenc, evidence standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev, evidence pridelovalce zelenjave in zelišč ter evidence podatkov rastlinske genske banke. V SMC verjamemo, da je potrebno poglobiti sistematiziran pristop do kmetijstva v Sloveniji. Z dobrim evidenčnim sistemom si bomo namreč zagotovili pregled, na podlagi katerega bomo lahko učinkoviteje usmerjali ukrepe kmetijske politike na tista področja, ki jih bodo zares potrebovala. Predlog zakona pa spreminja tudi pogoje pod katerimi se lahko izvajajo nekatere javne službe ter ustrezno dopolnjuje področje kmetijske inšpekcije. Poslanci SMC pozdravljamo trud, ki je bil vložen v pripravo tako obsežne novele zakona. Prepričani smo, da se ukrepi, ki usmerjajo k višji stopnji koordinacije v slovenskem kmetijstvu, dobrodošli. Vsi skupaj si moramo prizadevati za večjo učinkovitost sredstev, ki jih preko kmetijske politike namenjamo slovenskim kmetom. Hkrati pa moramo kmetom omogočiti, da se bodo lahko koncentrirali na svoje osnovno poslanstvo, ki je izrednega pomena za našo družbo. Zato bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog te novele zakona podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Lukom Mescem.
Predlog zakona je na 35. seji, 22. 6. 2021, obravnaval Odbor za finance kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratična stranke upokojencev.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je temelj socialne države. Pravice, ki sledijo iz njega se financirajo iz vplačanih prispevkov posameznikov in iz odhodkov državnega proračuna. Država je po Ustavi dolžna skrbeti za delovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ukrepati z nenehnimi vendar ne prehitrimi spremembami. To še posebej zavoljo dinamike v družbenih razmerjih, kadar je delovanje sistema ogroženo z neizravnanostjo prihodkov in odhodkov.

29. TRAK: (SC) – 13.05

(nadaljevanje) Leta 1996 se je Vlada odločila, da občutno zniža prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prispevek delodajalca se je malo ne prepolovil. Zmanjšal se je iz 15,5 odstotka na 8,85 odstotka medtem pa je breme zaposlenega ostalo na enaki ravni. Cilj je bil pospešiti gospodarsko rast s povečevanjem gospodarske aktivnosti zlasti z intenziviranjem investicijske dejavnosti podjetij. Ukrep pa je imel tudi izrazito negativno posledico strmo naraščanje zadolženosti pokojninske blagajne. V bilancah pokojninske blagajne so tako od leta 1996 do vključno leta 2000 nastajali in se akumulirali primanjkljaji. Na podlagi finančnih predpisov Zakona o javnih financah in Zakona o izvrševanju proračunov za vsako leto je bila pokojninska blagajna prisiljena med leti 1996 in 2000 najemati posojila, zato da je lahko nemoteno izplačevala pokojnine in druge upravičenja. Leta 2001 je sledila obveznost kapitalske družbe za sofinanciranje pokojninske blagajne iz svojega poslovnega izida ter pomembna reformna novost. Državni proračun je prevzel obveznost zagotavljanja stabilnega finančnega poslovanja pokojninske blagajne s financiranjem razlike med izvirnimi prihodki sistema in celotnimi odhodki za financiranje vseh zakonskih obveznosti. Takratna politična opcija je tovrstno znižanje stroškov dela opravičevala z novo obremenitvijo gospodarstva z davkom na izplačane plače. Prihodki državnega proračuna iz davka na izplačane plače so bili najvišji v letih 2004 in 2005 7,5 odstotkov celotnih prihodkov proračuna. 472 milijonov leta 2004 in 506 milijonov leta 2005. Država se je temu viru prihodkov odpovedala leta 2009 v interesu spodbujanja gospodarske dinamike in konkurenčnosti slovenskih podjetij. Če bi to davčno vrsto ohranili bi imela vpliv na celo serijo makroekonomskih agregatov, zato danes ni mogoče oceniti kako velika škoda je bila s tem povzročena. Jasno pa je nekaj drugega. Pokojninska blagajna je na račun znižanja prispevkov delodajalcem izgubila več kot 20 milijard evrov, če upoštevamo še leto 2020 to se je moralo odraziti pri višini pokojnin. Obe pokojninski reformi sta na eni strani zviševali upokojitvene pogoje na drugi strani pa zniževali standard pravic, ki so bile predhodno vplačane in zaslužene. Nasprotniki postopnega dviga prispevne stopnje delodajalcev se sklicujejo predvsem na podatke in iz njih izhajajoča napotila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Tam pravijo, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji razmeroma visoka pri prispevkih za socialno varnost in izjemoma nizka pri dohodnini pa vendar so v zakonodajni proceduri obsežne spremembe dohodninske zakonodaje, ki bodo te obremenitve še znižali. Pri tem je potrebno vedeti, da bomo v končni posledici plačevalci svojega pokojninskega in socialnega sistema mi sami, državljanke in državljani Slovenije, ne pa birokrati iz belega sveta. Ureditev razmerij med delom in kapitalom je temeljno področje vsake razvojne vizije. Vsaka od teh dveh ekonomskih kategorij je neizogibno vključena v kakršnokoli pridelavo davčne zakonodaje, rešitve pa niso preproste, kar se nazorno kaže v našem konkretnem primeru. Proračunski prihodki so zdaleč prenizki za zadovoljevanje potreb v vseh državnih podsistemih. Spremembe na bolje so kaj pa da mogoče toda ne bomo jih dosegli dokler bo vse izviralo iz prepričanja, da so edini pomembni procesi v družbi tisti ekonomski, ki jih upravlja kapital ter za izvira moč politikov samo iz tega koliko se prikupijo kapitalu.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav še enkrat.
Konkurenčnost poslovnega okolja je pomemben dejavnik, ki v končni fazi vpliva tudi na pokojnine. Visoko davčno breme in prispevki za socialno varnost so najpogostejši vzrok za nastanek in tudi razcvet sive ekonomije pri nas v Sloveniji. Prav tako je znižanje bremena za delodajalce najučinkovitejši ukrep v boju proti

30. TRAK: (ŠZ) – 13.10

(nadaljevanje) sivi ekonomiji. Če so bremenitve delodajalca visoke, bolj se bodo ti prizadevali, da te obremenitve obidejo. Res je, da bi se že v naslednjem letu prihodku z naslova prispevkov delodajalca zvišali za 126 milijonov evrov, kasneje pa še več. Vendar pa predlagatelj noče razumeti oziroma noče razumeti, da ima tak ukrep dve plati. Na drugi strani je ukrep kot dvorezni meč, hudo udari po gospodarstvu, zaposlenosti in dolgoročno celo znižajo prispevke. Vsi se strinjamo, da je za slovenske upokojence potrebno poskrbeti, saj si zaslužijo dostojno življenje. Vseeno pa ni pravilni mehanizem to, da se obremenjuje gospodarstvo na tak način, da bo to dolgoročno pripeljalo le do še večjih primanjkljajev v proračunu. Z manj obremenjenim gospodarstvom bi povečali število vključenih v obvezno zavarovanje in s tem zvišali pobrane prispevke. Prispevki se morajo skozi veliko bolj smiseln in produktiven mehanizem prenesti do upokojencev, kot je to predvideno v beli knjigi o pokojninah. Slovenska nacionalna stranka se vedno zavzema za dobrobit slovenskih upokojencev in se tudi v bodoče bo zavzemala. Potrebno pa je vzpostaviti, da je tako zavajanje ljudi le poseg v gospodarstvo in namenjeno zgolj všečnosti ter pridobivanju bodočih glasov. Zaradi tega v naši stranki takih predlogov nikakor ne moremo podpreti.
Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Suzana Lep Šimenko. Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.
Stranka Levica je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerim želijo dvigniti delodajalski prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz trenutnih 8,85 % na 12,05 %. V Levici namreč vseskozi ocenjujejo, da so plače premalo obdavčene. Pa je res tako? Slovenija je po podatkih OECD-ja v povprečni bruto plači obdavčena za 42,9 % davčnim bremenom. V povprečju državah OECD pa je bilo lani pri 34,6 %. Najvišjo obdavčitev dela ima Belgija, kar 51,5 %, najnižjo pa imajo v Čilu le 7 %. V Evropi ima najnižjo obdavčitev dela Švica in sicer3 22,1 %. V Evropski uniji pa Irska z 32,3 %. V Sloveniji ni težava zgolj visoke obdavčitve povprečne plače, problem pri obdavčitvi je predvsem progresija, kar pomeni višja kot je plača, višji je odstotek plačanega davka. Kar posledično pomeni, da visoko davčno obremenitev plač razvojnega kadra, kar je seveda za razvoj države problematično. Se pa premiki na tem področju dogajajo. V zadnjih letih je bila razbremenjena božičnica, razbremenjen je bil regres do povprečne plače, malenkost se je povečala splošna olajšala in meja za vstop v višje davčne razrede pri dohodnini. Bistveno spremembo pa si lahko obetamo z novo davčno reformo, ki jo že imamo v Državnem zboru in prinaša dvig splošne olajšave na 7500 evrov, znižuje najvišjo davčno stopnjo iz 50 na 45 % in tako naprej. V Slovenski demokratski stranki vseskozi zagovarjamo nižjo davčno obremenitev dela, saj se zavedamo, da bodo državljani višek denarja, ki ga bodo dobili na račun, porabili za blago in storitve. In država bo v blagajno spet dobila prihodke, le preko drugih davkov. Ob tem pa seveda bistveno izboljšamo kvaliteto življenja državljanu. Predloga Levice, ki pomeni višanje davkov v Slovenski demokratski stranki tako nismo podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan. Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi predstavnicam slovenske vlade in ostalim prisotnim.
Avgusta 2018 nas je pet predsednikov parlamentarnih strank, to je stranka Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek, Demokratične stranke upokojencev Slovenije,

31. TRAK: (TB) – 13.15

(nadaljevanje) podpisalo koalicijsko pogodbo. Na osmi strani, pod poglavjem Pravičen, solidaren in finančno vzdržen pokojninski sistem, ter zagotavljanje varne starosti, je tudi alineja, okoli katere smo se uskladili. Piše takole: »S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce, bomo postopoma dvignili prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje za delodajalce in sicer do konca mandata v stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce na leto.«
Torej, tako, kakor je pred nami tudi zakon. Zato nam je Socialnim demokratom nekoliko žal, da predlagatelj ni stopil do vseh, ki so to podpisali, se zavezali, celo sami bi pomagali, da svojo obljubo tudi izpolnijo. Namreč, če seštejemo podpisnike te koalicijske pogodbe: LMŠ 14 glasov, Socialni demokrati 12, SMC takrat nekoliko več, sedaj 5, SAB 5, Desus štirje, je že 40 glasov, ker so poslanci Nepovezanih poslancev prav tako iz podpisnic, dodatni 4, je 44 in ko dodamo stranko Levica, je to 52. torej zadostni kvorum, da bi zakon moral biti sprejet. In v državi, ki nekaj da na demokratične vrednote in spoštovanje do državljank in državljanov, danes ne bi imeli na nek način pogrebne slovesnosti okoli tega zakona, ampak bi zakon sprejemali, zato ker 52 glasov poslank in poslancev, je pol v parlamentu dovolj, da je zakon sprejet in potem slovensko čudaštvo in te politike, kakršnega ne želimo, ljudje, ki so njihove stranke, v dogovoru in po svetu z njimi podpisale, glasujejo drugače. In danes imamo slovo od tega zakona.
Zakaj je to slabo? Smo ena redkih držav, kjer je prispevek delodajalca za varne, stabilne, solidarne pokojnine nižji, kakor prispevek delavcev. To je napačno. To, kar so se odločili leta 1996, je napačno. In potem tudi, ko so potem davek na plače, enostavno ukinili, je napačno in zato v resnici zbiramo premalo denarja. Pa smo dolžni, upokojenkam in upokojencem zagotoviti stabilne pokojnine, rast pokojnin in pokojnine, ki so primerne. Če tega ne financiramo, kaj pa ostane? Ostane nekaj, česar ne želimo, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa vam takoj povem, zakaj tega ne želimo. Zato, ker dopolnilno ni solidarno in dopolnilno dela razlike. Ljudje, ki imajo nizko plačo, si v resnici težko privoščijo dopolnilno pokojninsko zavarovanje, ki imajo pa visoko, pa si ga privoščijo, torej ni več solidarnosti in, tega vira ni.
Drugo, da bomo manjkajoči denar zagotovili preko Demografskega sklada. Lahko bi povedal blago besedo, bom pa kar resnično, je laž. Ne bomo, premalo denarja je tam in se namenja za vse ostalo, zato je popravek napake 0,8 odstotne točke na leto edina možna pot. Zato to idejo, podobno kot avgusta leta 2018, tudi v letu 2021, Socialni demokrati podpiramo. Upam, da naslednjič vložimo zakon z 52 podpisi. Vsakega poslanca in vsako poslanko moramo vprašati, ali beseda iz avgusta velja, 2018, velja tudi / znak za konec razprave/ leta 2021, pa sem povsem prepričan, ko bomo to vprašali nekaj mesecev pred volitvami, se ne bodo imeli kam skrit. Vprašali bomo, ali vaš podpis velja nekaj mesecev pred volitvami, jih bo postalo strah in obstaja realna možnost, da naslednjič, ko skupaj vložimo, vložimo z 52 glasovi in da bo ta zakon, ki je nujno potreben, sprejet.
Hvala vam. / znak za konec razprave/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Socialna slika slovenskih upokojencev je porazna. Imamo kar 42 % prejemnikov pokojnin, ki shaja z manj kot 600 evri na leto, se pravi, skoraj ena

32. TRAK: (JJ) – 13:20

(nadaljevanje) polovica upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Zakaj? Ker je pokojninska blagajna strahovito podhranjena. V preteklemu letu je bila zato deležna kar 1,15 milijarde evrov težkega transferja iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, da se je lahko pokrilo vse obveznosti države do upokojencev in pokojnine normalno izplačalo. Izvirni greh, zakaj pokojninska blagajna beleži take primanjkljaje lahko iščemo v letu 1996, ko se je prispevna stopnja za delodajalce praktično prepolovila in šla iz 15,5 odstotka na 8,85 odstotka. Med tem je prispevna stopnja za delavce ostale enaka. In pokojninska blagajna, ki je prej prikazovala presežke, je kar naenkrat začela beležiti izgube, breme pa je nase prevzel proračun z denarjem vseh državljank in državljanov. In zakaj? Obljubljenega razcveta gospodarstva, ki naj bi prišel zaradi razprispevčenja oziroma razdavčitve plač nismo dobili. Milijarde so stekle v davčne oaze, kot rečeno v pokojninski blagajni pa je zazevala luknja. Da to spremenimo in solidarnost postavimo v pokojninskem sistemu zopet na prvo mesto, smo v Levici takrat še s koalicijo Marjana Šarca dogovorili, da se bodo v naslednjih štirih letih prispevne stopnje za delodajalce dvigale po 0,8 odstotne točke na leto, v štiriletnem obdobju pa bi to pomenilo 560 milijonov evrov dodatnih letnih prihodkov za pokojninsko blagajno. To je ogromen denar. To je polovica od tega državnega transferja, ki sem ga omenjal prej, to je tudi številka koliko približno Slovenija zaostaja po investicijah v javni zdravstveni sistem, če se primerjamo z najrazvitejšimi državami. Učinek za zasebni sektor v kumulativi bi bil v resnici zanemarljiv ne glede na to kako lahko poslušamo razprave in stališče, da bi Levica zopet ugonobila gospodarstva. Ne drži. Vse kar bi bilo je da bi se čisti dobiček zmanjšal po preteku tega štiriletnega obdobja za 9,7 odstotkov. Ne bi torej obremenili gospodarstva, obremenili bi dobiček. Po zadnjih podatkih je ta v letu 2019 znašal kar 4,6 milijarde evrov, v letih pred tem pa se je dvigoval silovito, enako lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Smo med leti 2015 in 2018 se je ta dobiček dvignil kar za 99 odstotkov, se pravi praktično se je podvojil. A za pravične prispevne stopnje, ki bi pokrile pokojnine slovenskih, za to pa kar naenkrat ni politične volje. Če ravno je večina glasov v tem Državnem zboru leta 2018 podpisala koalicijsko pogodbo v kateri je bil natančno naveden ukrep kot ga v Levici danes predlagamo. Očitno predvolilne obljube v tej državi ne veljajo nič. In če bomo oblikovali naslednjo vlado z drugačnim krmilom in drugačnimi usmeritvami kot je to aktualna vlada Janeza Janše, se moramo zavedati, da bomo to lahko storili le če bodo obljube državljankam in državljanom naše zaveze, politične zaveze do ljudi v tej državi dobile nazaj na pomenu, ki so ga izgubile pred 200 leti. Obljube do ljudi je potrebno držati, še posebej to polagam na srce vsem, ki se zavedate v kako hudi stiski so se znašli ljudje v tej državi v epidemiji covida 20 in zaradi represije Vlade Janeza Janše. Tem ljudem je potrebno pomagati in to ne z enkratnimi akcijami, ampak tako, da Slovenijo spet definiramo kot socialno državo in poskrbimo za pravično prerazporeditev bogastva v družbi. Dvig prispevkov za delodajalce, ki bi napolnil pokojninsko blagajno, ki bi omogočil dvig najnižjih pokojnin s tem dodatnimi prilivi je zagotovo prva izmed nabora prioritet, ki ga mora naslednja vlada upoštevati, če se že ta hip ne najdejo glasovi. Hvala.

33. TRAK: (DAG) – 13.25

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati bo predstavila Tadeja Šuštar.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Levica je v zakonodajni postopek vložila novelo Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki bi s povečanjem prispevne stopnje za delodajalce prinesla veliko povečanje obremenitve dela s prispevki. Predlog s prvopodpisanim Luko Mescem bi namreč prispevno stopnjo delodajalcev do leta 2025 postopoma povečal z 8,85 % na 12,05 %, torej povečanje prispevne stopnje za kar 3,2 odstotne točke oziroma za 36 %. Glede na ocene predlagateljev bi to obremenitev samo v letu 2022 povečalo za skoraj 140 milijonov evrov. Do leta 2025 bi se letna obremenitev povečala že za več kot 550 milijonov evrov. Gre za predlog, ki je neposredno usmerjen proti ustvarjalnosti in prizadevnosti slovenskih podjetnikov ter njihovih zaposlenih. Poleg tega vse primerjalne analize kažejo, da bi Slovenija morala iti v smer zmanjšanja obremenitve dela z davki in prispevki in ne v smer povečanja te obremenitve.
Predlog zakona je Odbor za finance obravnaval v torek, 22. junija 2021. Na seji je član odbora in vodja Poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat izrazil jasno in odločno nasprotovanje predlogu zakona Levice ter med drugim dejal: »S predlaganim ukrepom dviga prispevne stopnje za delodajalce bi se porušila tudi vsa prizadevanja iz preteklih let za postopno znižanje davčne obremenitve dela, kot so znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, povečanje in popravki sistema dodatne splošne olajšave, posebna shema za razbremenitev najbolj produktivnega in ustvarjalnega kadra ter shema za čezmejno opravljanje dela s ciljem prenosa znanja in izkušenj. Celovito davčno razbremenitev dela sicer prinaša vladna davčna reforma, ki je že vložena v parlamentarno zakonodajno proceduro.
V Poslanski skupini Nova Slovenija – Krščanski demokrati smo zadovoljni, da je Odbor za finance zavrnil omenjeni Zakon o prispevkih za socialno varnost, ki ga je predlagala Levica, zato Državni zbor o tem predlogu zakona ne bo glasoval.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, državna sekretarka, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Zakonska novela zasleduje dva ključna cilja, izboljšanje standarda upokojencev in povečanje obsega javnih sredstev, ki so na razpolago za socialne in razvojne namene. Po mnenju predlagatelja bi te cilje dosegli, če bi postopoma zvišali prispevno stopnjo delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer tako, da se s sedanjih 8,85 % dvigne na 12,05 %. S tem bi dvignili pokojnine in zmanjšali odhodke proračuna, ki danes maši finančno luknjo pokojninske blagajne. V državnem proračunu bi ostalo več sredstev za izboljšanje zdravstvenega sistema, Slovenija pa bi imela takšen obseg socialnih pravic, da bi ji zavidale celo skandinavske države. Skratka, če sledimo promociji predlagatelja, lahko mirno zaključimo, da bo Slovenija s sprejetjem višje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje postala nov Eldorado. Le kako bi lahko kdo temu sploh nasprotoval, saj se sliši kot pravljica. In ja, žal je to samo pravljica, za katero verjamem, da ji večina državljanov ne bo nasedla. Nenazadnje temu predlogu nasprotuje celo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta je mnenja, da bo tak nepremišljen enostranski poseg pokojninski blagajni škodil. Dejstvo je, da je naš pokojninski sistem zaradi demografskih sprememb nevzdržen. Z nevzdržnostjo pa se ne soočamo samo mi, ampak večina držav. Le-tega pa ne bomo rešili s čarobno palico, ad hoc, nepremišljeno.

34. TRAK (VI) 13.30

(Nadaljevanje) Ne pravimo, da koreniti posegi v pokojninski sistem niso potrebni. Prav nasprotno, zato se vanj ne sme posegati enostransko, brez socialnega dialoga, široke razprave in ocene vplivan na druge sisteme, ki nam zagotavljajo socialne pravice. Pred bodočimi posegi v sistem moramo obstoječega najprej analizirati, tako z vidika financiranja kakor z vidika določitve pogojev za priznavanje pravic in njihove višine iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob tej priložnosti naj vas spomnim na ne tako daljno preteklost, takšni podobni akciji istega predlagatelja smo bili priča tudi pri izsiljevanju ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, brez da bi temeljito na sistemski reformi, premišljenih izhodiščih in analizah temeljila. In kam nas je to pripeljalo? To nas je pripeljalo do menjave predsednika vlade, katerega pretekla politika in občutek za državni proračun je rezultirala v tem, da so bile leta 2012 več kot 26 tisoč upokojencem za dobrih 25 % znižane pokojnine. In to je bilo edinkrat, da so se pokojnine ob asistenci stranke Desus v tej državi znižale. Neizpodbitno drži, da so upokojenci krizo, od katere je minilo že skoraj deset let, drago plačali. In to ne samo z neustavnim posegom v višino nekaterih pokojnin, ampak z varčevalnimi ukrepi, ki so jih morali prevzeti na svoja pleča. Naša glavna skrb naj tako danes ostane, kako ohraniti obstoječe pravice iz pokojninskega zavarovanja. Dejstvo je, da je vlada Janeza Janše žepe državne blagajne odprla na stežaj. Dobili smo lažni občutek, da vreča z javnim denarjem nima dna, a tisti, ki smo odgovorni do državnega proračuna se zavedamo, da ima ta lažni občutek za javne finance daljnosežne posledice. To pa pomeni, da nismo daleč od tega, da se zgodovina ponovi. Ta vlada nas je v slabem letu in pol rekordno zadolžila. Javni dolg je presegel 86 % BDP. Višanje javnega dolga vpliva na vzdržnost javnih financ in na stabilnost pokojninskega sistema. Zato moramo danes v času, ko zdravstvena kriza še traja, energijo posvečati predvsem v ohranitev obstoječih pravic, saj nas ta vlada zopet pelje v bankrot. Nobenega dvoma ni, da se v stranki SAB goreče zavzemamo za dvig pokojnin in generalno izboljšanje statusa starejših v vseh aspektih njihovega življenja. A ob tem ostajamo realni in pošteni do tistih, za čigar pravice se borimo. In to je danes največji problem današnje politike, neuresničene obljube, ki rušijo zaupanje v sistem, v vrednote, v posameznika. Kitajski pregovor pove veliko: Ko obstaja zaupanje ne potrebuješ dokazov, ko zaupanja ni, noben dokaz ne vzdrži.
V Poslanski skupini SAB novele zakona praznih obljub nismo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem zahtevala, da državni zbor opravil splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Maji Hostnik Kališek, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
Izvolite.

MAG. MAJA HOSTNIK KALIŠEK: Hvala. Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci!
Predlog zakona, ki je v razpravi, spreminja in dopolnjuje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil sprejet v okviru davčne reforme leta 2006. Spremembe in dopolnitve zakona se po vsebini in

35. TRAK: (SC) – 13.35

(nadaljevanje) ciljih lahko razdelijo na dva dela. Nekatere rešitve v predlogu zakona so potrebne za izpolnitev zavez za upoštevanje in prenos prava EU v slovensko zakonodajo. Druge spremembe in dopolnitve pa predstavljajo ukrepi za zmanjšanje posledic zdravstvene in ekonomske krize z namenom, da se oblikuje bolj spodbudno poslovno okolje vključno z jasnimi in prijaznimi administrativnimi pravili. Predlagani ukrepi pomenijo podporo drugim politikam predvsem politiki zaposlovanja in okolijski politiki. Izhajajoč iz omenjenih namenom in cilj se s predlogom zakona upoštevajo smernice EU o obrambnim davčnih ukrepih in seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Prinaša se še člen Direktive o pravilih proti izogibanju davkom, za katerega je rok za prenos 31. 12. 2021. Predlog zakona uvaja novo olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter nadgrajuje olajšavo za zaposlovanje. Ugodnosti bodo zavezanci lahko uveljavljali, če bodo na novo zaposlovali mlade do 29 let osebe s poklicem, za katerega na trgu ni dovolj kadra in tiste, ki prvič vstopajo v zaposlitev ter če bodo vlagali v zeleni in digitalni prehod. V predlogu zakona so tudi določena pooblastila za podzakonske akte, zaradi lažjega izvajanja navedenih določb. Zvišuje se olajšava za donacije iz 0,3 % na 1 % obdavčenih prihodkov in se v noveli širi z športnimi nameni. Predlagana je višja olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Predlagani ukrepi za določanje davčne osnove pomenijo ugodnejše in enostavnejše priznavanje davčnih odhodkov. Ugodneje se bodo priznavale terjatve prijavljene v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Jasnejša je določba za priznavanje odhodkov pri oblikovanju rezervacij. Predlagana je posebna ugodnejša ureditev za rezervacije za pokojnine, za odpravnine ob upokojitve ter rezervacije za jubilejne nagrade v prihodnjem obdobju do vključno leta 2026. Širitev olajšav ter predlagano ugodnejše določanje davčne osnove pomenijo letno za okoli 27 milijonov evrov nižje prihodke državnega proračuna iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Pri tem je treba upoštevati, da je težko ovrednotiti finančne učinke nekaterih določb predvsem tistim, ki naslavljajo škodljive davčne ukrepe in prakse. Glede na navedeno Vlada predlaga sprejem sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lepa hvala, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem skupaj tukaj v dvorani!
V Slovenski nacionalni stranki smo mnenja, da je potrebno škodljive davčne prakse kot na primer erozije davčnih osnov, posredovanje preko davčnih oaz in podobne strogo obsoditi. Gospodarstvo in svobodno poslovna pobuda je zelo pomembna za napredek države, vendar samo do tam, kjer je to v interesu naroda. Ko kapital začne v želji po dobičkih izkoriščati državo in narod je zagotovo potreben poseg v neliberalni sistem z ciljem dobrobiti družbe. Mednarodne globalne korporacije izkoriščajo tako imenovane luknje oziroma neusklajenosti med različnimi davčnimi sistem držav. S tako imenovano erozijo davčne osnove v matični državi in premikanje dobičkov, ki so predmet obdavčitve take korporacije izkoriščajo države in narode. Določene države še posebej manjše so, zaradi takih praks pogosto izkoriščene zato je zelo pomembno, da se take narodu škodljive korporacije prime s trdno roko. V svetovnem merilu tak nemoralni pohlep stane državo med 100 in 240 milijard ameriških dolarjev izgubljenih dohodkov letno, zaradi različnih davčnih pravil držav globalni kapital poskuša najti dvojno obdavčitev oziroma manj kot enojno obdavčitev. Na tak način je skupni plačni davek v državah nižji kot bi bil v eni državi. Kapitalske družbe preusmerijo dobiček izven pristojnosti države na primer Slovenije, kjer družbe poslujejo in ostvarjajo te dobičke. Preusmeri pa jih na lokacije, kjer družba dejansko ničesar s svojim poslovanjem ne ustvarja, ampak le izkoristijo ugodno obdavčitev. Problem je tudi v tem, da

36. TRAK: (ŠZ) – 13.40

(nadaljevanje) to ni niti oblika davčnega utajevanja, saj je kljub nemoralnosti taka praksa po navadi v skladu z zakonom. Ker pa je dejstvo, da če je nekaj legalno še ne pomeni tudi moralno, je potrebno tukaj v imenu dobrobiti naroda to ostro obsoditi. Ker poteka poslovanje v današnjem svetu na globalnem nivoju je potrebno sodelovanje držav, da se takim škodljivcem prepreči izkoriščevalske prakse in povrne zaupanje v domače davčne sisteme. Seznam držav, v kateri je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družbe nižja od 12,5 %, je pomemben korak v boju proti takim praksam. V Slovenski nacionalni stranki bomo zakone, ki naslavljajo tovrstno problematiko zagotovo podprli, smo pa mnenja, da bi morali v prihodnosti take prakse prijeti še z bolj trdo roko.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala vam.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Suzana Lep Šimenko. Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
V zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o dohodku pravnih oseb predstavlja enega izmed treh zakonom na področju sprememb davčne zakonodaje, ki smo jo s strani vlade prejeli v Državni zbor. Poglavitve rešitve predloga Zakona o davku o dogodku pravnih oseb so naslednje. Nadgrajuje se podlaga za določitev seznama držav, ki z vidika poštene obdavčitve pomenijo tveganje za zlorabe. S slovensko zakonodajo se bodo tako prenesle določbe evropske direktive, proti praksam izogibanja davkom, s tem bomo pripomogli k pravičnejšemu obdavčenju. Uvaja se nova olajšava za vlaganje v zelen prehod in za vlaganje v digitalizacijo v višini 40 % vloženega zneska. Gre za vlaganje v računalništvo v oblaku, gre za vlaganje v umetno inteligenco, gre za okoljsko prijazne tehnologije, v čistejši javni in zasebni transport ter v energijsko učinkovitost stavb. Dvigujejo se olajšave za donacije iz 0,3 Ž% na 1 % prihodkov kar pomeni, da lahko zavezanec uveljavlja predmetno olajšavo v višini 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca. Prav tako se širi obseg olajšave, kar pomeni, da se bodo višji znesek olajšave lahko uporabljal ob kulturnih namenih in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, še za športne namene. Uvajajo se olajšave za zaposlovanje mladih, starejših in za deficitarne poklice. Govorimo o zaposlitvah oseb, mlajših od 29 let in starejših od 55 let in o zaposlitvah oseb s poklicem za katerega na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina olajšave v primeru zaposlitve takšne osebe je določena v višini 45 %. V Slovenski demokratski stranki resnično pozdravljamo namero, da se področja deficitarnih poklicev uredi tudi preko olajšav, saj nato problematiko opozarjamo že dlje časa. Vzroki, da je do velikega števila deficitarnih poklicev pri nas prišlo so predvsem v napačni izobraževalni politiki, deloma pa seveda tudi v spremembah strukture gospodarstva v svetu in posledično pri nas. Na drugi strani pa bodo olajšave za zaposlovanje mladih pripomogle k temu, da bodo mladi dobili zaposlitev v Sloveniji in tako tudi ostali v Sloveniji.
Dvigujejo se tudi olajšave za izvajanje praktičnega dela v izobraževanju iz trenutnih 20 % na 80 %. Olajšava je namenjena podjetjem, ki sprejmejo vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela pouka v strokovnem izobraževanju, kar je izjemnega pomena za strokovno usposobljenost dijakov ali študentov, kot tudi za gospodarstvo, saj se bo interes po izvajanju praktičnega pouka povečal in posledično bodo podjetja lažje prišla do kvalitetnejših kadrov, mladi pa bodo s tem prišli do prve zaposlitve. Zvišujejo se priznanja, odhodki za stroške reprezentance in za stroške nadzornega sveta oziroma organa, ki opravlja funkcijo nadzora. Gre za delno priznane odhodke, ki se dvigujejo iz 50 % na 60 %. Uvaja se prehodno obdobje za ugodnejše upoštevanje davčnega odhodka pri rezervaciji za pokojnine, odpravnine in jubilejne nagrade. Gre za prehodno določbo, ki velja za obdobje petih let.

37. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) Predlog Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zagotavlja preglednejše in pravičnejše obdavčenje, kar je ključnega pomena za dodatno spodbudo h gospodarskemu okrevanju po epidemiji Covid-19.
V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb seveda podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Igor Peček.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Kolegice in kolegi, predstavnici ministrstva!
Koalicija je na majski seji kolegija predlagala, da se vsi trije zakoni o davčni reformi obravnavajo po nujnem postopku, vendar predlog ni dobil zadostne večine. Razlog za uvedbo nujnega postopka naj bi bil, ker bi v primeru kasnejšega sprejetja predloga zakonov lahko nastale težko popravljive posledice za državo.
Po vseh izračunih in po prebranem mnenju Fiskalnega sveta o učinkih davčne reforme, pa lahko v Poslanski skupini LMŠ mirno trdimo, da bi s samim sprejetjem davčne reforme nastale težko popravljive posledice za državo. V LMŠ zagovarjamo paketno obravnavanje davčnih reform, zato smo z ostalo opozicijo zahtevali splošno razpravo o vseh treh predlogih zakonov, saj smo prepričani, da mora biti za tako globoke posege v obstoječa družbena razmerja, prisoten širši družbeni dialog. Vlada tega ni storila. Še več, predlog sprememb davčne zakonodaje sploh ni prišel na mizo Ekonomsko-socialnega sveta.
Poglejmo, kaj bi koalicija sprejemala brez širše razprave. Fiskalni svet ocenjuje javno finančni učinek predlaganih davčnih sprememb samo v letu 2022 na 335 do 450 milijonov evrov. Citiram: »Ker Vlada na prihodkovni ravni ne naredi ničesar, predstavlja davčna reforma še dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ na srednji rok.« Dovolite mi še en njihov citat: »Zaradi predlaganih davčnih sprememb, naj bi se dolg sektorja država kumulativno povečal za od 4 do 14 odstotnih točk bruto domačega proizvoda.« (Konec navedka.)
Torej vlada Janeza Janše želi še za toliko povečati dolg, ne glede na to, da smo se pod njo do 25. 3. 2021, na novo neto zadolžili za 8,14 milijarde evrov. V proračun bi Vlada po izračunih Fiskalnega sveta v naslednjem letu zvrtala luknjo, globoko 450 milijonov evrov in kar je, da ne rečem kar bizarno ob tem, je dejstvo, da pred nekaj dnevi, ob sprejemanju zadnjega protikoronskega paketa, PKP9, Vlada ni našla sredstev za enkratno spodbudo podjetjem, ki so bila z odlokom zaprta. Minister Počivalšek je to dejstvo utemeljil z besedami – da je potrebno paziti na javno finančno vzdržnost.
In če pogledamo še za kakšno leto naprej. Samo s posegi na področju dohodnine, bo v štirih letih v proračunu zazevala finančna luknja, v višini dveh milijard. Kako bomo nadomestili tak proračunski izpad, sprašujem predstavnike Vlade in predstavnike ministrstva. V LMŠ ne verjamemo v zgodbo, da se bo vse to vrnilo preko potrošnje. Naj še enkrat poudarim, da v to ne verjame niti Fiskalni svet. Dodajmo temu še idejo o uvedbi socialne kapice, ki bi letno osiromašila pokojninsko in zdravstveno blagajno za od 115 do 165 milijonov evrov. Oceno o tem, kakšen bo učinek na vse štiri javne blagajne, pa si naj naredi vsak sam.
Da je takšno ravnanje nepremišljeno, govori tudi dejstvo, da o obdavčeni reformi niste predstavili nobenih izračunov, koliko višjo gospodarsko rast oziroma koliko višjo potrošnjo pričakujete, kot posledico predlaganih sprememb in kot nas na to opozarja Fiskalni svet, predstavili niste nobenih dodatnih ukrepov, kako nadomestiti izpad v proračunu. V Listi Marjana Šarca na strokovnjake na finančnem ministrstvu gledamo z določeno mero spoštovanja.

38. TRAK: (DAG) – 13.50

(nadaljevanje) V letu 2019 so nam pomagali prihraniti četrt milijarde evrov, zakladništvo že leta deluje standardno dobro. Vendar se nam pri trenutni Vladi postavlja vprašanje, ali se morda ne bi kdo, ki je na novo zasedel kakšno politično funkcijo, moral ponovno začeti učiti preračunavanja od začetka. Denar, s katerim razpolagate, je pravzaprav vendar denar vseh nas. V LMŠ pri tako nepremišljenih dejanjih ne bomo sodelovali, zato bomo glasovali proti predlagani davčni reformi.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni že drugič danes.
Velik del obrazložitve zakona je namenjen povzemanju evropskih direktiv, ki nas zavezujejo v povezan sistem obdavčenja dohodkov podjetij. Naj takoj na začetku povemo, da je Slovenija veliko večino vseh določb spremenjenih evropskih direktiv s tega področja v svoje zakone prenesla že v času prejšnje Vlade. Dejanska s tem povezana vsebina bi tako zahtevala le minimalen zakonski poseg, ki bi tudi za tako imenovane hibridne osebe uveljavil obdavčitev njihovih dohodkov v Sloveniji. Prav cilj tega predloga zakona pa je omogočiti finančnemu ministru, da s seznama davnih oaz umakne celo vrsto držav, ki z nizkimi davčnimi stopnjami, olajšavami in ohlapnim nadzorom omogočajo korporacijam obsežno utajevanje davkov. Sprejetje tega zakona bi finančnemu ministru zagotovilo neposredno pravno podlago, da s slovenskega seznama davčnih oaz umakne vseh 19 držav, ki so trenutno na njem. Že tako kratek spisek držav, ki jih Republika Slovenija obravnava kot davčne oaze, bi se tako s 26 skrčil le na tistih 12 v jurisdikciji, ki jih Evropska unija šteje za tiste, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Med njimi ne bo več Bahamov, Barbadosa, Bruneja, Lihtenštajna, Maldivov in nekaterih karibskih otokov, ki širši javnosti morda niso poznani, zelo dobro pa jih poznajo tisti, ki preko njih prenašajo promet, se izmikajo obdavčitvi in skrivajo izvor svojega premoženja. Kot da to ne bi bilo dovolj, predlog zakona močno širi že sedaj precej široko polje možnih olajšav, s katerimi se davčna stopnja podjetij v praksi zniža precej pod splošno določeno stopnjo tega davka, ki znaša 19 %. Kot navaja gradivo, po uveljavitvi olajšav slovenska podjetja plačujejo dejanski davek na dohodek pravnih oseb v povprečni višini 13,5 %. Leta 2019 je tako nekaj več kot 106 tisoč slovenskih zavezancev za plačilo plačalo nekaj več kot 906 milijonov evrov. Ko odločamo o davkih, je pomembno upoštevati tako trenutno obremenitev zavezancev kot trenutne okoliščine, da, na primer, moramo okrevati po epidemiji. Pa tudi potrebno, da država z davki zbere dovolj, da se bo zmožna odzvati na vse potrebe ljudi. Tudi to nas je naučila virusna pandemija - država potrebuje vire, s katerimi bo financirala vse tisto, kar ljudje od nje pričakujejo. Edini, ki ne razumejo te lekcije, so slovenska Vlada in njeni senčni svetovalci. V času, ko ves svet ugotavlja, da je splošna obdavčitev podjetij prenizka in jo je treba dvigniti, da je treba širiti sezname držav, ki veljajo za davčne oaze in omogočajo davčno izogibanje, slovenska Vlada predlaga popolnoma nasprotno smer - krčenje seznama davčnih oaz in dodatne olajšave, ki bodo že sicer relativno nizko obdavčitev in prihodke proračuna še dodatno znižale. Treba je namreč povedati, da je gledano na splošno obdavčitev v Sloveniji res nekoliko višja od svetovnih ali pa celo evropskih povprečij. Toda to ne velja za obdavčitev pravnih oseb, kapitalskih prihodkov ali premoženja. Pri vseh teh kategorijah davkov že sicer precej zaostajamo za povprečji, sploh pa za državami, s katerimi bi se želeli primerjati.

39. TRAK: (JJ) – 13:55

(nadaljevanje) Različni izračunu se po metodologijah se sicer razlikujejo, a vsi nas po mednarodnih primerjavah postavljajo v skupino držav, kjer je obdavčitev podjetij med manjšimi. Vse dodatne olajšave tega predloga zakona pa pomenijo dodatno znižanje te obdavčitve brez zagotovil, da bo to prineslo obljubljene koristi. Mnogi izmed novih ali povišanih olajšav tako s seboj nosijo tudi priložnost za ne transparentno zniževanje davčnih osnov in dodatno davčno izmikanje. Kadar kapital ne prispeva svojega deleža pa ceno plačajo ljudje skozi višje davke ali skozi rezanje državnih servisov.
Spoštovani, v času okrevanja po pandemiji, se krepijo tudi prizadevanja za mednarodni dogovor o minimalni stopnji davka na dohodek pravnih oseb. Na čelu teh prizadevanj sicer stoji novi ameriški predsednik. A koalicija držav podpornic je tokrat izjemno široka. Cilj je zagotoviti minimalno globalno višini davka na dohodek podjetij v višini na vsaj 15 odstotkov in plačilo davka tam kjer je opravljen promet. S tem bi se vsaj delno omililo množično izogibanje davkom, ki dane poteka preko davčnih oaz ali globalnih vele korporacij pa če tudi bo šlo za najmanjši skupni imenovalec. Žalostno je opazovati, da dogovor rušijo ravno nekatere evropske države. V prvi vrsti so med njimi tiste, ki imajo danes same koristi od sklepanja ločenih poslov s posameznimi korporacijami. Na primer Irska. Če v takih prizadevanjih prične sodelovati tudi naša država, je to slabo, še zlasti, če izbere potuhnjene način in davčna darila za podjetja zamaskira v nove olajšave za nestransparentne namene, ki naj bi bile nekako povezane z okrevanjem po šoku. Pomenljiv je podatke, da davčna stopnja nižja od 12,5 odstotka v svetu in po veljavnih predpisih velja za prenizko. To je stopnja davka pri kateri jih začnejo druge države uvrščati na tako imenovane črne sezname, jih obravnavati z večjo pozornostjo in zaračunavati davčne pribitke subjektom, ki poslujejo s takimi državami. Efektivna višina tega davka v Sloveniji je po podatkih iz tega zakonskega gradiva leta 2019 znašala 13,5 odstotka. Torej le eno odstotno točko nad mejo davčne oaze. V primeru uveljavitve vseh predlaganih olajšav se bomo zelo kmalu približali k tej meji. Slovenija, ki potrebuje več virov za potrebe svojih ljudi, se v svetu, ki krepi nadzor nad davčnim izmikanjem in višjo davčno obremenitev podjetij naj bi po predlogu te vlade nižala davke tam kjer so že tako primerjalno nižji. Med tem, ko druge države širijo sezname davčnih oaz, je odgovor slovenske vlade finančnega ministra in njegovih senčnih svetovalcev, da se nekatere države prenehajo obravnavati kot davčne oaze. Medtem, ko druge države poskušajo doseči globalni dogovor o enotni obdavčitvi podjetij, se Slovenija poskuša potiho približati tistim državam, ki željo ta dogovor razvrednotiti, medtem, ko se obroč okoli davčnih izogib oži, slovenska vlada sama rine v ta krog. Sklicevanje na potrebo po prenosu direktive in vladna zahteva za nujni postopek, tokrat nista preslepili večino v Kolegiju predsednika Državnega zbora. Nujni postopek ni dobil podpore. Demokratična opozicija pa je uspelo z zahtevo, da o predlogu razpravljamo na tej seji. Sporočiti moramo namreč, da so take rešitve neprimerne in nepotrebne, neustrezne v čas v katerem se nahajamo, predstavljajo korak v povsem napačno smer. Administrativne poenostavitve bi bile sicer dobrodošle, a jih v besedilo predloga žal nismo zasledili.
Da ponovim. Prilagajanje evropskim direktivam je samo kamuflaža. V času, ko ostali zvišujejo davke, jih desni želijo znižati. V času, ko vedno več država obravnavamo kot davčne oaze se naši na desni strani temu želijo izogniti. In to vse na škodo države, državljank in državljanov. Zato Socialni demokrati takšni usmeritvi odločno nasprotujemo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine levica bo predstavil Miha Kordiš. Izvolite.

40. TRAK (VI) 14.00

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Vsakodnevni del parlamentarne dikcije je, da se pogovarjamo o takšnih ali drugačnih rešitvah zapisanih v zakonih, pobudah, priporočilih, ki priromajo v državni zbor enkrat s strani poslanskih skupin, koalicijskih ali opozicijskih, drugič spet s strani vlade. No, pod vlado Janeza Janše se lahko bolj malo pogovarjamo o rešitvah, pač pa reje o problemih, ki jih s svojimi norimi zakoni povzroča ali jih kane povzročiti v tej državi. Davčna reforma, paket zakonov, zagotovo sodi med slednje. Neprestano lahko poslušamo, kako ni denarja, ko prihaja do pobud, ki bi koristile socialne države in ki bi pomagale ljudem, ne pod to vlado, ne pod prejšnjo vlado, ne pod še kakšno prehodno vlado.
Ko želimo investirati v zdravstvo ni denarja. Ko želimo podpreti socialni sistem ni denarja. Ko želimo zeleno tranzicijo graditi namesto cest železnice tudi takrat ni denarja. In izgovori s kopičijo, vselej eni in isti. Enkrat je to manjko socialnega dialoga, čeprav zanj me poslanske skupine sploh nismo pristojne. Drugič, gre za ukrepe, ki naj ne bi bili sistemski, pa če je to trditev, ki dejansko zdrži ali ne zdrži. Spet tretjič, naj bi naši predlogi, še posebej tu velja za pobude Levice, preveč obremenjevali državni proračun in naj bi bili neustrezni z vidika javnih financ. Ampak pozor! Ko pa pridemo do nakupa orožja, ki ga v tej državi res ne rabimo, v višini 780 milijonov evrov, takrat pa kar naenkrat denar je. In ko pridemo do dodatnih davčnih daril za najbogatejše, tudi takrat se v državi kar naenkrat denar najde. Paket davčnih zakonov, kot jih je v parlamentarno proceduro poslala vlada Janeza Janše, je primer tega slednjega. Ta celoten davčni paket je izjemno škodljiv, ker bo reforma povečala dohodkovno in premoženjsko neenakost brez kakršnihkoli pozitivnih otipljivih posledic za ljudi. Prvi v vrsti je predlog zakona o debirokratizaciji, ki uvaja antisocialno kapico pri bruto plačah nad 600 evrov. Vlada želi s to akcijo doseči, da bo odstotek najbolje plačanih v državi, če se pogovarjamo o absolutnih številkah je to okoli 13 tisoč največjih bogatašev, prispevke za javno zdravstvo in pokojnine plačevalo po nižjih stopnjah kot to počnejo delavke na minimalnih plačah. Poleg tega vlada v noveli zakona o dohodnini predlaga dodatne davne odpustke, od katerih bodo seveda spet imeli največje koristi najbogatejši. Predlagajo znižanje stopnje najvišjega dohodkovnega razreda iz 50 % na 45 %, kar bo služilo izključno dvigu neto plač zelo ozkega kroga ljudi. Tu se ne pogovarjamo niti o 13 tisoč najbogatejših v državi. Tu se pogovarjamo o 4 tisoč 300 najbogatejših ljudi v tej državi. To je 4 tisoč 300 imen in priimkov z najvišjimi plačami. In ti bodo imeli v splošnem največjo korist od dviga dohodninske olajšave in tudi z naslova vseh ostalih protisocialnih ukrepov skupaj. Splošna olajšava se bo naslednje leto iz sedanjih 3 tisoč 500 dvignila na 4 tisoč 500 evrov. Do leta 2024 bo postopoma zrasla na 7 tisoč 500 evrov. Od tega bodo najslabše plačani delavci, ki mesečno zaslužijo manj kot 850 evrov, ne bodo dobili niti centa. Nekdo, ki dela za tisoč 200 evrov se bo zaradi dviga splošne olajšave neto plače čez tri leta dvignila za 53 evrov, no menedžerju z 10 tisoč evrov bruto plače, ta pa se lahko nadeja dviga v višini 167 evrov. Če upoštevamo še znižanje stopnje najvišjega dohodninskega razreda in antisocialno kapico, ki delavcu ne bosta prinesla, spet, niti centa, se bo menedžerju neto mesečna plača dvignila kar za 2 tisoč 316 evrov. Če zložimo vse te ukrepe skupaj zelo hitro vidimo, da običajni ljudje, delavci, od njih ne bodo dobili nič. Pod črto, bodo še na slabšem.

41. TRAK: (DAG) – 14.05

(nadaljevanje) Zakaj? Ker bodo vse te davčne razbremenitve bogatih in kapitala navrtale slabo milijardo evrov težko luknjo v proračun socialne države vsako leto. In pozitivni učinki na gospodarstvo, ki jih Vlada ob tovrstnem razdavčenju bogatašev obljublja, ne bodo prinesli tega, kar vladni propagandisti trdijo, še nikoli niso v nobeni državi na svetu; to vemo iz prakse, vemo tudi iz ekonomske teorije. Kakršnekoli davčne razbremenitve se prevedejo v zelo kratkotrajne pozitivne učinke, medtem je pa škoda, ki jo povzročajo skozi sesuvanje socialne države, dolgoročna in težko popravljiva. Tak primer smo imeli tudi pri nas. Zaradi drastičnih davčnih rezov med leti 2005 in 2007, po katerih je posegla takratna Janševa Vlada, je proračun izgubil približno milijardo evrov na leto. Spomnimo se, kaj se je zgodilo po letu 2008 – drago zadolževanje, uničujoči varčevalni ukrepi, zniževanje gospodarske rasti. Se pravi, milijardni račun za davčne odpustke največjim bogatašem so nazadnje plačali ljudje, največ so prispevali tisti, ki imajo najmanj, največji reveži, ker tudi v največjem obsegu koristijo kapacitete socialne države. Vse skupaj se je prevedlo ne v razcvet gospodarstva, ampak v njegovo opustošenje zaradi izpada agregatnega povpraševanja, ki bi ga še posebej v času krize morala nadomeščati država, pač takrat, ko zasebno povpraševanje izpade. To so nore ekonomske politike. V te nore ekonomske politike lahko štejemo tudi novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je del tega protisocialnega davčnega paketa. V Levici seveda tej noveli ostro nasprotujemo, znižuje davke za zasebni kapital. Zasebni kapital je v tej državi že tako občutno prenizko obdavčen, za Vlado Janeza Janše očitno še vedno preveč, z novelo bi z davčnimi olajšavami za privatna podjetja iz proračuna socialne države vzela dodatnih 30 milijonov evrov na leto. Pri tem se v Sloveniji davek na dobiček že desetletja znižuje. Leta 1991 je splošna stopnja davka na dobiček znašala 40 %. Potem se je pa leta 1996 spustila na 25 %, no, danes, danes znaša še bornih 19 %, daleč pod povprečjem držav OECD, ki je na 23,6 % bilo postavljeno v lanskem letu. Razdavčevanje nikoli ne vodi v razvitost in blaginjo, kot danes obljublja slovenska desnica. Prav nasprotno, stopnja davka na dobiček v razvitih državah je nadpovprečno visoka, v nerazvitih državah pa nadpovprečno nizka. Primeri: davek na dobiček v Franciji 32 %, v Nemčiji 29,9 %, Belgiji, Avstriji in na Nizozemskem 25 %. Od vseh 40 držav OECD imajo nižje stopnje davka na dobiček od Slovenije samo v dveh manj razvitih državah, to je Madžarska z 9 % stopnjo in Litva s 15 % stopnjo, pa seveda v davčni oazi Irski z 12,5 %. Si to želimo? Je to naš razvojni model, ki naj ga v Sloveniji zasledujemo? Namesto nemškega ali skandinavskega razvojnega modela, po katerem se tako zelo radi oziramo, se nanj sklicujemo in si ga postavljamo za zgled, se pod Vlado Janeza Janše država spreminja v madžarski pašaluk, ki naj zasleduje – saj niti ne vem, kako naj rečem – bolgarski razvojni model, madžarski razvojni model, razvoj, ki je v resnici razvoj v nerazvitost. Kljub temu, da imamo v Sloveniji 19 % splošno stopnjo davka na dobiček, to niti ne pomeni, da podjetja dejansko plačujejo davek po 19 % stopnji. Lahko koristijo številne davčne olajšave, s katerimi si teh 19 % še dodatno zbijejo. Efektivna stopnja davka na dobiček – in to je zares treba gledati – je bistveno nižja od splošne stopnje. Leta 2018 je ta efektivna stopnja davka na dobiček znašala samo borih 12,9 %. V prevodu, s tovrstno efektivno davčno stopnjo

42. TRAK: (SC) – 14.10

(nadaljevanje) Slovenija koketira z davčnimi oazami in Janševa vlada vsakič, ko pride na oblast z znižanjem davkov na dobiček zasebnemu kapitalu podarja nove milijone, državo še približuje davčni oazi in v socialne programe vrta nove prihodkovne luknje. Leta 2006 je prva Janševa vlada tako uvedla postopno znižanje splošne stopnje davka na dobiček iz 25 na 20 odstotkov, medtem ko je leta 2012 druga Janševa vlada uvedla še izjemno radodarno politiko davčnih olajšav in podjetjem omogočila, da pri vlaganju investicije ali raziskave in razvoj davčne osnovno znižajo na 0 in se s tem v celoti izognejo plačevanju davka. Koliko od tega investicij ali raziskav je dejansko investicij in raziskav je ne samo nekih zapakiranih stroškov. To je neko odprto vprašanje, kakšen je odgovor si pa tudi lahko predstavljate. Pri vsej tej zgodovini razdavčevanja nepravičnega razdavčevanja podjetij, ki je škodil socialni državi škodijo navsezadnje tudi gospodarskih kondicij države Vlada sedaj uvaja nove davčne odpustke. Z novelo, ki jo obravnavamo danes se uvaja davčne odpustke za rezervacije podjetij za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, kar so ugodnosti, ki jih uveljavlja samo okoli tisoč podjetij. Pretežno gre za velika podjetja, ki bodo na ta račun iz proračuna države dobila 6 milijonov evrov novih davčnih odpustkov. Poleg tega Vlada uvaja tudi nove davčne olajšave za podjetje pri pokrivanju stroškov nadzornih organov in stroške reprezentance v višini 2,6 milijonov evrov. To zveni morda malo tehnično vam bom prevedel v bolj ljudski jezik. Vlada uvaja davčne olajšave za jastoge, za menedžerje in nadzornike. Za pitek bo plačala delovno ljudstvo v tej državi kdo pa drug. Ob tem uvaja še neke olajšave za tako imenovani digitalni in zeleni prehod. Besedice neke nisem uporabil kot mašila, ampak kot neko dejansko težo, ker v digitalizacijo in zeleni prihod nikoli ne morejo pripeljati nikakršne olajšave, to lahko storijo samo investicije, javne investicije, ki so planirane, politično podprte in nato tudi izvedene. Še posebej je ambicija po digitalnem in zelenem prehodu, ko o njej govori Vlada Janeza Janše abotna, če vemo, da je ta ista Vlada v noveli Zakona o davku na motorna vozila iz proračuna podarila 29 milijonov evrov davčnih odpustkov bogatašem za nakupe potratnih okolijsko škodljivih luksuznih avtomobilov sedaj se pa kar na enkrat pri davku na dohodek pravnih oseb pretvarja, da bo z novimi odpustki privatnikom reševala okolijsko krizo. Gospe in gospodje vi res mislite, da vam še kdo verjame v tej državi. Na konceptualni ravni lahko primemo za digitalni in zeleni prehod na naslednji način. Zasebni sektor je nesposoben za reševanje okolijske krize tako zelo, da je to dejstvo postalo očitno celo mednarodnemu denarnemu skladu se pravi mednarodni instituciji zahodnega kapitala, ki pravi, da zasebne investitorje na področju razogljičenja pri vlaganju v produktivni kapital in infrastrukturo ovirajo visoki stroški proizvodnje in izrazita negotovost, ki je pogosto ni mogoče tržno ovrednotiti. Če prevedemo. Za zasebna podjetja reševanje okolijske krize ni dovolj dobičkonosno, da bi naredila karkoli pomembnega to je jasno celo mednarodnemu denarnemu skladu samo slovenskemu ministru za finance Andreju Širclju ne oziroma pardon se popravljam tudi Andreju Širclju ministru za finance je to jasno samo cinično gleda stran, ko piše razdavčitve bogatih v zakonodajne predloge, zaradi tega, ker je to vladi Janeza Janše pač politično oportuno, želi na račun državljank in državljanov nagrajevati svoje prijatelje. Kot rečeno je razogljičenje gospodarstva in zeleno transformacijo družbe mogoči doseči izključno z obratom k velikim javnim investicijam v nizko ogljično tehnologijo, energijo, promet in to brez ozira na tržne zakonitosti in dobičke zasebnikov se pravi ne oziroma se na to kaj se splača, počnemo to, kar je prav, da naslovimo

43. TRAK: (ŠZ) – 14.15

(nadaljevanje) podnebni zlom. Naša vlada tega seveda noče, ne zna, ker interesa kapitala postavlja pred javno dobro. Vse kar zna početi je to, da zasebnikom deli subvencije in kvazi zelene davčne olajšave, potem pa pasivno čaka, da se bo zgodil zeleni prehod. In zelenega prehoda ne bo. Za konec je potrebno opozoriti še na spremenjeno politiko glede davčnih oaz, ki je skrita v tej noveli. Za davčne oaze pri nas enako kot drugod po Evropski uniji veljajo države, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer to niso države članice Evropske unije. No, po novem se temu odstavku dodaja zapis, da minister pristojen za finance, gospod Andrej Šircelj, takšno državo uvrsti na seznam, pri čemer pa na seznamu lahko ni nobene države. Očitno bo gospod Šircelj lahko samovoljno postavljal in odstavljal države na nacionalni seznam davčnih oaz, četudi gre za države, kjer je stopnja davka na dobiček nižja od 12,5 %. In to v vladi, ki že tako deli državljanke in državljane na prvorazredne in drugorazredne. Prvorazredne so seveda gospe in gospodje trenutno na vladi sami, pa njihovi lobistični prijatelji in gospodarska mreža, ki stoji za njimi. Drugorazredni smo vsi ostali. Sedaj enako počne tudi z davčnimi oazami. Verjetno so prvorazredne davčne oaze tiste, v katerih Roki Snežiči in podobni utajevalci davkov in goljufi perejo svoje finance, drugorazredne pa tiste, ki tega privilegija sodelovanja z mrežami Janeza Janše nimajo. In to se počne sočasno, ko smo prvič priča resnim pobudam, da se izginjanje sredstev v davčne oaze naslovi in to na globalni ravni. Celo Združene države Amerike, ta domovina in trdnjava kapitalizma, ki je sopomenka za raznorazne lobiste, je začela mobilizirati svoj softpower in vpliv, ki ga ima po svetu, zato da se odtekanje sredstev iz držav, ki ta sredstva potrebujejo za financiranje svojih socialnih programov, da se to zaustavi. Tam kjer korporacije delajo, tam naj plačujejo tudi davke, iz teh davkov naj se financirajo socialni programi, zelene transformacije in vse ostale, ker državljanke in državljani teh držav potrebujejo, ne pa da se sredstva narejena na področju jurisdikcije ene države zlivajo v davčne oaze. Celo združene države Amerike so začele mobilizirati svoj softpower v akciji proti davčnim oazam, a ne vlada Janeza Janše. Istočasno ta počne ravno obratno. Iz vseh razlogov, ki sem jih navedel in se jih potrudil obrazložiti, bomo v Levici seveda tudi temu delčku iz davčne razbremenitve bogatašev in kapitalov danes nasprotovali.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije-Krščanskih demokratov bo predstavil Blaž Pavlin. Izvolite.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.
Novela Zakona o davku o dohodku pravnih oseb predstavlja enega od zakonov paketa davčnih sprememb, ki so usmerjene v zmanjševanje davčnega bremena za naše davkoplačevalce. Krščanski demokrati verjamemo, da posameznik z denarjem in finančnimi sredstvi zna ravnati bolj odgovorno, preudarno in racionalno kot država. Iz enega evra zna narediti dva. V Novi Sloveniji zaupamo ljudem in to je sestavni del našega gospodarskega programa. Leta 2019 se je iz Slovenije izselilo 15 tisoč 100 prebivalcev. Od tega jih je bilo 5759 v starosti med 20 in 40 let. Mladim moramo omogočiti ustvarjanje pri nas, če želimo, da jih bo več doma tudi ostalo. Pri tem je izjemno pomembno, da znanje povezujemo s prakso. Zato se z novelo zakona predlaga nadgraditev olajšave za zaposlovanje. Pri že obstoječi olajšavi za zaposlitev mlade osebe v višini 45 % plače za starost oseb, za katere je mogoče uveljavljati olajšavo, se tako širi iz 26 na 29 let.

44. TRAK: (TB) – 14.20

(nadaljevanje) Na novo se določa uveljavljanje višjega zneska olajšave za zaposlovanje mlajših oseb, ki se prvič vključujejo v zaposlitev, to so osebe, mlajše od 25 let. Olajšava bo v višini 55 procentov plače. Obstoječo olajšavo se širi tudi na zaposlovanje oseb, s poklici v primanjkljaju. Gre za olajšavo v višini 45 procentov plače. Poleg navedenega se predlaga tudi zvišanje mejne, najvišje mogoče olajšave za zavezanca, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta, z 20 na 80 procentov povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Predlog naslavlja tudi olajšave za donacije. Določa se višjo olajšavo za donacije za humanitarne, kulturne in športne namene. Ta se poviša z 0,3 procenta na 1 procent. Poleg tega se športne namene umesti tudi med namene, za katere je mogoča še dodatna olajšava v višin 0,2 procenta. Za šport se torej delež olajšave poveča s sedanjih 0,3 na 1,2 procenta. Gre za vprašanje, ki ga v Novi Sloveniji že dolgo naslavljamo.
Predlog zakona prinaša še nekatere druge razbremenitve, kot je na primer določba, da se oblikovanje rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in opravnine začasno prizna kot odhodek, v stoprocentnem znesku oblikovanih rezervacij. Gre za ukrep, ki bo veljal do vključno leta 2026, kar je pomembno tudi kot pomoč gospodarstvu za zagon po krizi. Izjemno pomembna sprememba je tudi uvedba nove olajšave za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda z uveljavljanjem katere si bo zavezanec zniževal davčno osnovo za določena kvalificirana vlaganja. Uveljavlja lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 40 procentov zneska, ki predstavlja vlaganje v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Z zakonom se določa tudi ugodnejše, enostavnejše priznavanje odhodkov pri določanju davčne osnove.
Ker gre za zakon, ki prinaša davčne razbremenitve, ga bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije seveda podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Monika Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani kolegice in kolegi!
V okviru prve obravnave bomo danes odločali o primernosti vladne novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, da je primerna za nadaljnjo obravnavo. Novela vsebuje dva vsebinska sklopa sprememb, in sicer, najprej gre za implementacijo določb direktive Evropske unije, vezane na postopke obdavčevanja v razmerju do tretjih držav. Novo uvedeni ukrepi bodo zagotavljali višjo raven pravičnosti sistema obdavčevanja na globalnem nivoju. Takšna, na podlagi evropske direktive, koordinirana nadgradnja sistema, je upravičena in potrebna za preprečevanje zlorab na področju obdavčevanja. Drugi, še pomembnejši sklop zakonskih sprememb pa predstavljajo delne spremembe sistema davčnih olajšav za podjetja, ki bodo sicer imela določene negativne finančne posledice za proračun, torej manjše davčne prilive.
Po oceni Ministrstva za finance, za dobrih 16 milijonov evrov letno. Vendar pa je potrebno na učinke novih oziroma dodatnih davčnih olajšav, gledati ne le iz finančnega vidika, temveč predvsem iz vidika širših kompleksnih ciljev, ki jih preko nadgradnje sistema veljavnih olajšav zasledujemo. Gre, v prvi vrsti, za spodbujanje vlaganj v zelen in digitalen prehod. Torej v okoljsko prijazne tehnologije in v širšo računalniško nadgradnjo. Pa tudi v spodbude zaposlovanja in usposabljanja mladih, ter spodbude podjetjem za donacije za dobrodelne, športne, kulturne in podobne namene. Pri tem sklopu davčnih sprememb oziroma dodatnih olajšav je potrebno poudariti, da ne gre za parcialne ukrepe, temveč za njihov skrbno ciljan nabor, ki skupaj z dvema drugima vladnima predlogoma sprememb Zakona o dohodnini in Zakona o davku na

45. TRAK (VI) 14.25

(nadaljevanje) dodano vrednost, predstavlja davčno reformo, katere glavno vodilo so finančne in administrativne razbremenitve fizičnih in pravnih oseb. Posebej je potrebno izpostaviti, da se bo proračunski izpad davčnih prihodkov kompenziral, pod ena, s povečano potrošnjo prebivalstva, pod dva, predvsem z večjo gospodarsko aktivnostjo podjetij, pa tudi zaradi stimulativne davčne politike bo naše gospodarsko okolje postalo bolj atraktivno za nove naložbe. Vse našteto je generator gospodarske rasti, torej posledično tudi višjih davčnih oziroma proračunskih prilivov, zato bomo poslanci Stranke modernega centra predlog novele tega zakona podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik! Spoštovana državna sekretarka, kolegice poslanke in poslanci!
Evropska unija že vrsto let opozarja, da članice vsako leto izgubijo celo do 70 milijard evrov davčnih prihodkov zaradi prakse multinacionalk, ki za agresivnim davčnim načrtovanjem davka na dobiček ne plačujejo tam, kjer ga ustvarjajo, pač pa tam, kjer je to zadnje davčno ugodneje. Kot so letos objavili v Evropskem računskem sodišču ocene prihodkov izgubljenih zaradi izogibanj plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji znašajo od 50 do 70 milijard evrov letno. Če pa so vključeni tudi posebne davčne ureditve in neučinkovito pobiranje davkov pa približno 190 milijard evrov letno. V novelo se zato prinaša sklenjen dogovor na ravni Evropske unije, in sicer na način, da poleg nacionalnega seznama držav, ki imajo splošno davčno stopnjo nižjo od 12,5 %, uvajamo tudi dogovorjen evropski seznam na katerega se uvrščajo davčno tvegane države. Države se bodo na tako imenovan evropski seznam uvrščale glede na tri ključna merila: davčna preglednost, davčna obdavčitev, pravična davčna obdavčitev in izvajanje minimalnih standardov OECD za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmeritev dobička. Dejansko gre torej za seznam držav, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Finančnih posledic zaostrene davčne politike z vidika obrambe pred državami z nepravičnimi davčnimi praksami se v tem primeru ne da oceniti. Pričakuje pa se, da bo zaradi zmanjšanja zlorab več pobranih davkov. Poleg navedenega novela prinaša pomembne novosti, ki bodo imele zelo negativne učinke na naš davčni sistem. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je eden izmed zakonov, ki sodi v tako imenovane davčne reforme Janševe vlade. Predvideva dvig davčnih olajšav za donacije iz sedanjih 0,3 oziroma 0,2 % na 1 % od prihodkov. V primeru sprejema novele se bodo rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade priznavale kot odhodek, in sicer v 100 % višini. Priznani stroški reprezentance in nadzornega sveta se iz sedanjih 50 % dviguje na 60. Prava oseba, ki bo izvajala praktično izobraževanje bo po novem namesto 20 % imela kar 80 % olajšavo. Povsem na novo se uvaja olajšava za vlaganje v zelen in digitalen prehod. Zavezanec bo po novem uveljavljal zmanjšanje osnove za 40 % vloženega zneska, a ne kadar bodo vložena sredstva pridobljena bodisi iz državnega ali evropskega proračuna in bodo imela naravo nepovratnih sredstev. Dvig davčnih olajšav in uvedba novih pomeni, da bo pobranega davka manj. Vsaka olajšava znižuje osnovo od katere morajo podjetja plačati davek, s katero se polni državni proračun. Olajšave za donacije nas bodo letos stale 1,5 milijona evrov. Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 6 milijonov evrov. Dvig stroškov

46. TRAK: (SC) – 14.30

(nadaljevanje) Dvig stroškov reprezentance 2,6 milijonov evrov, uvedba nove olajšave za investicije in zeleno pa 16,5 milijonov evrov. S sprejemom tega zakona bomo proračun letno prikrajšali za 27 milijonov evrov. V SAB menimo, da se v trenutno javnofinančni situaciji, ko je državno proračun povsem izropan takšne odločitve nesmotrne, neresne, neodgovorne in posledično usodne za državni proračun in razkroju državnih podsistemov. Dejstvo je, da smo za zajezitev epidemije porabili 4 milijarde evrov, ki jih nismo imeli in za katere smo se morali zadolžiti. Dejstvo je, da nas je aktualna Vlada Janeza Janše zgodovinsko zadolžila. Izredno zaskrbljujoče je, da se je stanje javnih financ v Sloveniji poslabšalo bistveno bolj kot povprečje EU. Vsakomur bi moralo biti jasno, da tako povečan obseg dolga prepoveduje kakršnokoli zmanjševanje prihodkov proračuna. Ta Vlada bi morala početi ravno nasprotno. In sicer pripraviti ukrepe, s katerimi bo Sloveniji odpeljala iz krize in s katerimi se bo stanje javnih financ vrnilo na pred krizno raven a ta Vlada počenja prav nasprotno. Namesto, da bi poskrbela za višje prihodke proračuna jih zmanjšuje. Če prihodkov ne bo dovolj bo to pomenilo zmanjšanje drugih javnih izdatkov kot so plače, pokojnine, socialne pravice in še bi lahko naštevali. Novela zakona predstavlja del davčne reforme vlade Janeza Janše, ki nas bo prikrajšana za milijardo evrov proračunskih prihodkov.
V SAB smo mnenja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
V osnovi izvaja država v okviru davčne politike tri cilje: zadovoljevanje skupnih in javnih potreb, prerazporeditev ustvarjenega bruto družbenega proizvoda in enakomeren in stabilen gospodarski razvoj. Težnja sodobnih davčnih sistemov je ob kritju osnovnih funkcij države zagotoviti spodbudo pospešenemu gospodarskemu razvoju in osnovno raven socialnih pravic državljanov. Davčni sistem je oblikovan v neposredni odvisnosti od drugih pod sistemov v okviru širšega družbenega, ekonomskega sistema posamezne države. Davčna reforma, ki ne bo upoštevala domače ekonomske realnosti bo samo povečala proračunsko luknjo. Politično hitenje ustvarja idealen ambient za nove velike napake. Dobro bi bilo v vsem tem zanosu ne pozabiti, da je primarni cilj davčne politike napolniti državni proračun, da velik proračunski dolg ne prinaša v preveč oddaljeno prihodnost in da v končni posledici prepreči bankrot države. Kadar se davčne oblasti odrekajo vrabca v roki v prid golobu na strehi je to zelo tvegano, zato ker davčni golob zelo redko kdaj, če sploh kdaj pristane na tleh. Javne finance zajemajo celotno strukturo instrumentov in odnosov, ki urejajo javno financiranje iz proračunskih sredstev. Sistem dajatev regulatorni okvir obdavčitve, delovanje instrumentov davčne politike države so pomembni dejavniki, ki vplivajo na poslovno politiko podjetij. Država v okviru davčnega mehanizma oziroma v okviru davčnega sistema uporablja mehanizem oblasti in politične ureditve, ki temelji na prerazdeljevanju moči za zadovoljevanje širših družbenih potreb ter za korekcije tržnega mehanizma. Pravičnost in utemeljenost poseganja države v prerazporejanje družbenega

47. TRAK: (ŠZ) - 14.35

(nadaljevanje) proizvoda in v delovanje tržnega mehanizma je nenehno vprašanje ter izziv pri oblikovanju ekonomske politike sodobne države. Uravnavanje davčne politike in davčnega sistema v sodobnih družbah dodatno otežuje osnovni konflikt pri interesih državljanov, ki si na eni strani želijo zmanjšanja davčnih bremen, hkrati pa zahtevajo ohranjanje doseženega obsega javnih storitev in socialne blaginje. Z gospodarskim in tehnološkim razvojem samo še stopnjujejo te zahteve. Davek od dohodkov pravnih oseb je po svoji velikosti in obsegu, v strukturi prihodkov državnega proračuna četrti najpomembnejši davčni vir. Leta 2019 je bilo realiziranih 997 milijonov evrov prihodkov iz tega naslova. Predlagane spremembe, ki bodo imele negativen učinek na prihodke, obsegajo naslednja področja. Nova olajšava za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda z uveljavljanjem katere si bo zavezanec zniževal davčno osnovo za določena kvalificirana vlaganja. Višja olajšava za donacije v športni namen ter višja olajšava za izvajanje praktičnega pouka v strokovnem izobraževanju.
Nadgraditev olajšave za zaposlovanje, ki se širi z zaposlovanjem oseb s poklici v primanjkljaju, ter posebej določa uveljavljanje višjega zneska olajšave za zaposlovanje mlajših oseb, ki se prvič vključujejo v zaposlitev. Ugodnejše priznavanje odhodkov za rezervacije, za pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi ter dvig priznanih stroškov reprezentance in nadzornega sveta oziroma organa, ki opravlja funkcijo nadzora. Vse skupaj ima seveda negativen finančni učinek. Ocenjen je na približno 27 milijonov evrov. Na prvi pogled to ni veliko. Gre samo za 2,7 % realiziranih prihodkov v letu 2019. Za bolj nazorno podobo pa je potrebno pogledati kako je slovenska država obravnavala ta temeljni davek na področju neposrednega obdavčenja dohodkov pravnih oseb v minulem slabem desetletju in pol. Najbolje se to vidi v zaključnih računih proračunov za posamezna leta. Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so bili najvišji leta 2008, eno milijardo in 257 milijonov evrov. Do leta 2013 so se znižali na 265 milijonov evrov. V šestih proračunskih letih so torej padli za 992 milijonov evrov, praktično za milijardo. Od leta 2014 so se ti prihodki postopno dvigovali, najprej na 468 milijonov in tako do leta 2019, kakor je že bilo povedano do 997 milijonov. To pa je še vedno 260 milijonov evrov manj, kot je bilo realizirano leta 2008. Ves ta čas, v teh 13-ih letih se je na veliko eksperimentiralo z davčnimi stopnjami, z davčnimi olajšavami, z razlikami med dejanskimi in davčno priznanimi odhodki. Pri posameznih kategorijah seveda dejansko prihaja do razlik, ki so denimo posledica neustreznega upoštevanja stroškov materiala, odhodkov iz prodaje zalog izdelkov ter trgovskega blaga, amortizacije, notranjih prenosnih cen, obresti, plač, dolgoročnih rezervacij ter odhodkov na podlagi drugih izdatkov. Sublimat vseh teh eksperimentov pa je dejstvo, da je država leta 2019 ustvarila manjši učinek, kot leta 2008 in govorimo o prihodku iz davka od dohodkov pravnih oseb. Takim eksperimentom s povzročenim nazadovanjem lahko rečemo tudi opotekanje in s tem opotekanjem moramo v Sloveniji počasi prenehati.

48. TRAK: (TB) – 14.40

(nadaljevanje) Gospe in gospodje. To, kar se danes v Sloveniji dogaja na področju davčne politike, je precej podobno tistemu, kar se je začelo konec 70. let 20. stoletja in se je imenovalo davčna revolucija. Svojo polno afirmacijo je dosegla v dveh mandatih Reaganove administracije. Njena doktrinarna osnova je bila povezana s tako imenovano »supply side(?)« šolo, ekonomiko ponudbe. Doktrina propagira zniževanje davkov in blažitev njihove progresivnosti in to utemeljuje s pričakovanji, da bodo gospodarski subjekti in državljani tako bolj motivirani za delo in za naložbe. Posledica bodo naraščajoči prihodki in dobički, s tem pa tudi višja davčna osnova. Nižje davčne stopnje, uporabljene na višjo davčno osnovo, bodo v končni posledici povečale proračunske prihodke.
V skladu s tako logiko je administracija predsednika Reagana znižala davčne stopnje, še posebej tiste za najbogatejše. Proračunski primanjkljaj pa je začel naraščati, namesto, da bi se zniževal. Napovedani učinki se niso nikoli materializirali, stvarnost se je »narogala« nesmiselni teoriji, toda politika nizkih davkov je obstala in se ohranila do danes. Spremenila se je samo argumentacija. Ekonomske vrline nizkih davkov so zdaj drugotnega pomena, poudarjene so nujnosti, izzvane z globalizacijskimi, zdaj v aktualnem trenutku, pa tudi s post epidemijskimi procesi. Če država ne bo poviševala davkov, potem podjetja morda ne bodo preselila proizvodnje v države, ki imajo ugodnejšo davčno politiko. Objektivno ni pogojev za zmanjševanje davkov, korekcija davčnega sistema na različnih segmentih pa je potrebna. Potrebno je uvesti progresivno davčno lestvico, če ne zaradi fiskalnih prihodkov, pa vsaj za voljo socialne dostojnosti. Povečati je treba davčno disciplino in racionalizirati proračunsko porabo, celotne proračunske odhodke pa bo težko zniževati, če ne celo nemogoče zniževati. Mi se v vsakem trenutku moramo vprašati, od kod bo Slovenija financirala vse napovedane investicije v infrastrukturo, kako bo odplačevala kredite in s katerimi sredstvi bo reformirala pokojninski sistem.
Poslanci Poslanske skupine Desus imamo na opisane zadeve, različne, individualno podprte poglede, ki bodo prevladali pri odločitvi, ali so predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, primerne za nadaljnjo obravnavo ali ne.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Besedo ima Andreja Zabret, pripravi naj se Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
Spoštovani predstavnici ministrstva in kolegice in kolegi!
Če bi danes povzela le zadnjo analizo Fiskalnega sveta, glede učinka davčne reforme, bi mislim da že vse povedala. Osnovno sporočilo Fiskalnega sveta ob analizi ukrepov davčne reforme, ki, ta analiza je v bistvu na podlagi sklepa iz Komisije za nadzor javnih financ, je resno opozorilo, da bo davčna reforma imela velik vpliv na javne finance, vendar na žalost negativen učinek. Kljub temu, da ima današnji Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb minoren učinek na javne finance, okoli 87 milijonov letno, pa imajo ostali zakoni, ki so v paketu davčne reforme, tudi Zakon o debirokratizaciji, ki nas še čaka, ogromne negativne posledice za proračun.
Koalicija je predlagala, da bi se vsi zakoni o davčni reformi obravnavali po nujnem postopku, a predlog ni dobil zadostne večine. Razlog naj bi bil, da, če ti zakoni ne bodo

49. TRAK (VI) 14.45

(Nadaljevanje) sprejeti, da bodo nastale težko popravljive posledice za državo. Jaz mislim, da za teke zakone, ki so tako pomembni in ki se naslavljajo kot davčna reforma je pa le potrebno nekoliko več časa in razprave in vključiti vse deležnike, katere se tiče ta reforma. Zato menim, da je pravzaprav ravno obratno, da sprejetje teh predlogov bodo pravzaprav povzročile težko popravljive posledice za javne finance in za državo Slovenijo, na kar opozarja tudi varuh javnih financ, to je Fiskalni svet. Vlada pravi, da bo izpad prihodkov nadomestila tako, da bodo ljudje z večjim razpoložljivim dohodkom več trošili. To je že res, da v zadnjem letu in pol so se vloge na bankah povečale za okoli 2 milijardi, se pravi ljudje imajo več kot 2 milijardi več na svojih računih, ker so v tem času ko je kovid kriza pravzaprav varčevali. Vendar pa je to nerealno pričakovati, da se bo to zgodilo v takih številkah kot jih te reforme predvidevajo. Tudi Umar pravi, citiram, »da je zanašanje na to, da se bo povečala potrošnja zelo negotovo, zato bi bilo potrebno tovrstne posege kombinirati z ukrepi za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Za stabilnost davčnih prihodkov je treba upoštevati vse vidike, ker sicer se lahko kmalu pojavijo potrebe po dvigu nekaterih drugih davkov.« Konec navedka. Jaz pa bi tu še dodala, ne samo da se lahko v bližnji prihodnosti dvigujejo davki, lahko se zmanjšujejo tudi pridobljene pravice, kar pomeni manj za zdravstvo, šolstvo, socialo. Kako bo vlada dosegla izpad teh prihodkov tudi ne vemo, ker tudi ni naredila nobenih izračunov, ki bi dokazovali nevtralizacijo javnega finančnega učinka na saldo državnega proračuna. Se pravi, nihče ne ve kako bo milijardo v približno oziroma milijardo 52 v štirih letih pridobila vlada nazaj v proračun. Tudi nato zelo resno opozarja Fiskalni svet. Pa poglejmo samo nekaj številk, ki govorijo koliko nas bo stal posamezen zakon. Recimo, samo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini bo v letu 2022 prinesel 247 milijonov manj v državni proračun, leta 2025 že 846 milijonov. Če govorimo zakon o spremembah, o tem, ki razpravljamo danes, o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je približno 27 milijonov letno, zakon o davku na dodano vrednost 14 milijonov evrov. Če pa govorimo še potem kasneje o zakonu o debirokratizaciji, kjer pa ima javnofinančni učinek 50 do 165 milijonov manj v proračun, ker pomeni, da vsi ti davčni zakoni, ki nas čakajo, bodo v letu 2025 skrčili proračun za milijardo 52. Mislim, da govorimo o ogromnih številkah. In to govoriti, da bo to prineslo nazaj samo večja potrošnja ljudi je, milo rečeno, res smešno. Vlada Janeza Janše se v času kovid krize in velikega javnega dolga loteva torej zniževanja davkov z davčno reformo. Gre za te tri novele, ker smo rekli zakon o dohodnini, davek na dohodek pravnih oseb ter DDV, ki naj bi z znižanjem davkov prinesla več v blagajno. Vse te tri novele ponovno niso bile usklajene s socialnimi partnerji, vse je šlo mimo Ekonomsko-socialnega sveta in nenazadnje povzročajo ogromno dodatno luknjo v proračunu in to ne samo začasno, ampak dolgoročno. Morda je kreativno računovodstvo ministra za finance gospoda Širclja lahko uporabno na podjetniški ravni, vsekakor se pa na državni ravni to ne bo izšlo.

50. TRAK: (ŠZ) – 14.50

(nadaljevanje) Naj spomnim, da je lani proračunska luknja znašala več kot tri milijarde evrov, od tega se le 70 % te luknje nanaša na ukrepe v zvezi s covidom. Letošnja proračunska luknja naj bi bila skoraj 4,2 milijarde evrov, ne vem, lahko da bo tudi višja, samo na današnji dan imamo manko v blagajni 2,1 milijarde, pa vemo katerega smo, ne, 12. julija. Zdaj, da ne bo samo kritika ali pa jaz to rečem kot pozitivna kritika, današnji predlog zakona prinaša seveda tudi predloge, ki jih pozdravljam in gre za spremembe, kot so v 10. členu, če zavezanec na novo zaposli osebo mlajšo od 29 let ali osebo starejšo od 55 let ali jo zaposli s poklicem za katerega na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, vsekakor podpiram, saj se s tem širi obseg olajšave za zaposlovanje in sicer za zaposlovanje oseb s poklici za katere na trgu ni dovolj kadra.
Naslednja rešitev je tudi recimo 11. člen, kjer gre za zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Se pravi računalništvo, oblak, umetno inteligenco in / nerazumljivo/ podatke, okolju prijazne tehnologije. Tudi to je dobra rešitev. 12. člen, kjer zvišujejo olajšavo iz 20 % na 80 za sprejem vajenca, dijaka ali študenta za praktično delo v strokovnem izobraževanju. To je super ukrep. Vemo, da podjetja težko sprejemajo študente oziroma dijake na prakso, tako da to bo sigurno pospeševalo, da bodo podjetja zainteresirana. Potem tudi 13. člen, ki določa višjo olajšavo za donacije in tako naprej. Tako, da v tem predlogu zakona je seveda tudi kar nekaj dobrih rešitev katere v LMŠ podpiramo. Ampak pri vsem tem pa je vseeno potrebno poudariti, da na žalost ta vlada le skrbi za odhodkovno stran, nič pa za prihodkovno. Tudi fiskalni svet opozarja na to. Namreč večji del prihodkov, ki jih vlada predvideva, se nanaša le na večjo predvideno gospodarsko rast in BDP naj bi v povprečju nominalno naraščal po stopnji 5 %, kar je absolutno premalo, da bi lahko pokrili vse dodatne obveznosti, ki jih nalagamo z vsemi temi zakoni. Ta rast bi morala biti še vsaj za 1,5 do 2 odstotni točki višja. In že ta 5 % gospodarska rast je po ocenah različnih institucij preoptimistična. In verjetno sem skorajda prepričana, da tudi sam minister za finance ne verjame vsem tem napovedim. Predlagane davčne reforme bodo po modelskih ocenah fiskalnega sveta, da o sektorju države kumulativno povečale od 4 do 14 odstotnih točk BDP-ja. To res niso zanemarljive številke, sploh če vemo že trenutno kakšen javni dolg imamo. S tem, da je potrebno še spomniti, da nas poleg davčne reforme še čaka uvedba socialne kapice, ta ukrep bo zmanjšal za 100 milijonov letno pokojninsko blagajno in najmanj za 65 milijonov zdravstveno blagajno. Nadgradnja davčnega sistema z naslova dohodnine bo zmanjšala prihodke samo v letu 2022 za 247 milijonov, potem vemo da imamo Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, kjer nas letno stane 145 milijonov letno, čaka nas dolgotrajna oskrba, kjer naj bi proračun kril celoten strošek dolgotrajne oskrbe, kjer potrebujemo dodatnih 300 milijonov in pa še nenazadnje demografski sklad, kjer pa bo tudi drastično zmanjšal znesek iz naslova dividend v proračunu cirka, odvisno seveda od gospodarske rasti posameznega leta, ampak od 150 do 200 milijonov letno. In še enkrat, da ponovim.

51. TRAK: (SC) – 14.55

(nadaljevanje) Medtem, ko bo državni proračun lani in letos zabeležil rekorden manko je pač Vlada pripravila sveženj davčne zakonodaje, s katero boste davčno razbremenili plače in dohodke od kapitala in s tem povzročili dodatno luknjo v proračunu. Pri tem moram spomniti in je predvsem zanimivo dejstvo, da še pred desetletjem je SDS, ko je bila Slovenija v hudi gospodarski in finančni krizi takrat ste bili zagovorniki varčevanja in čim manjšega zadolževanja. V državo ste klicali trojko, skupino institucij, v kateri so bili Evropska komisija, Evropska centralna banka in tudi IMF. Danes pa je popolnoma drugače ne govorimo več o milijonih, ampak milijarda in to milijarda gor, milijarda dol in nikome ništa. V LMŠ nimamo nič proti davčnim spremembam seveda so potrebne davčna zakonodaja je živa stvar tudi sami smo v Vladi Marjana Šarca sprejeli mini davčno reformo, vendar pa je potrebno vse spremembe povezane z davčnim prestrukturiranjem obravnavati celovito. Zaradi vseh teh ukrepov bo Slovenija, ker se bo morala dodatno zadolževati prihodnje pretresanje na finančnih trgih pričakalo lahko zelo oslabljeno. Glavni problem dolga je predvsem, da je zanj potrebno plačevati obresti in s tem se zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za druge namene, ki omogočajo delovanje socialne države in trenutno so res časi, ko so obresti res zelo nizke tudi po negativni obresti in se je Slovenija zadolževala pa ne samo Slovenija in s čim pravzaprav ves čas ta Vlada upravičuje zadolževanje in trošenje javnega denarja, vendar vedeti moramo, da ta denar ne bo vedno tako po ceni in tudi bonitetne ocene ne, ki vplivajo na ceno denarja. Slovenija mora tudi vsako leto refinancirati dve do tri milijarde posojil in takrat bodo drugi časi in tveganje, da spet postanemo tarče finančnih trgov ni zanemarljiva. Poleg tega je pa potrebno tudi povedati dejstvo, da po ceni zadolževanja ni le domena ali dobro opravljanje Vlade Janeza Janša, ampak je posledica ekspanzivne politike Evropske centralne banke in ne posledica vladnih ukrepov, zato je povečanje dolga v krizi potrebno učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala za izdatke, ki prinašajo dodano vrednost, investicije, ki bodo v prihodnosti prinašale gospodarsko rast za poslovanje konkurenčnost ne pa za tekoče izdatke, plače, transfere, predrago zaščitno opremo, neuporabne ventilatorje. V LMŠ na to ves čas opozarjamo. Ta Vlada kot sem že povedala skrbi le za odhodkovno stran nič pa ne naredi na prihodkovni strani in skrbi le za predvolilno ekonomijo oziroma se gre finančno huliganstvo. Po domače to pomeni, da bo zmanjkalo denarja slej kot prej morda za plače, zdravstvo, izobraževanje, za pridobljene pravice in čemu se bomo odrekli takrat bomo videli? Gre za nepremišljene in nerazumne predloge sprememb davčne zakonodaje, na kar opozarja več institucij predvsem Fiskalni svet in Umar. Poleg tega pa pravzaprav epidemije še ni konec, Vlada že napoveduje tretji val, gre le za vprašanje datuma. Predsednik Vlade je v ponedeljek tudi napovedal lock down v septembru. Po drugi strani pa minister za gospodarstvo gospod Počivalšek pravi, da si ne moremo privoščiti še enega lock downa. S tem se tudi jaz strinjam in ne vem kaj se bo zgodilo, ko bodo nehali veljati vsi ti ukrepi, ki sedaj blažijo posledice pandemije morebitno zaprtje gospodarstva ponovni lock down. Slej kot prej se bodo začeli, ko bodo nehali veljati ti ukrepi tudi stečaji zombi podjetij, brezposelnost to je dejstvo. Že sedaj vsi ti zakoni, ki

52. TRAK: (TB) – 15.00

(nadaljevanje) jih obravnavamo, ki so kot paket davčne reforme, predstavljajo dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ na srednji rok, da ne naštejem še vse PKP-je, ki smo jih sprejeli, v katerih so tudi ukrepi, ki nimajo nobene veze s Covid krizo in če dam samo za lažjo predstavo, koliko je ta Vlada že zadolžila vsakega državljana. Letos bo presegal ta znesek že 20 tisoč evrov, vsakega posameznega državljana, vsak posamezni državljan je zadolžen za več kot 20 tisoč evrov, če pa povzamemo posameznega delovnega aktivnega državljana, se pa ta znesek zviša na 42 tisoč 400 oziroma krepko več, kot 42 tisoč 400 evrov.
Zato se tu vprašam, ali je zdaj res čas za zniževanje davkov? Protikoronski ukrepi so precej napihnili državni dolg, obrestne mere so sicer trenutno res nizke, a to ne bo trajalo v nedogled. Popravki se bodo slej ko prej zgodili in ta dolg bo treba enkrat vrniti. Vsi vemo, da nobeno kosilo ni zastonj in tudi evropska nepovratna sredstva, ki jih bomo črpali iz Sklada za okrevanje in odpornost, bomo vračali z bodočimi davki. V tem trenutku bi se Vlada morala nujno ukvarjati z razvojnim in zelenim prebojem, ter digitalizacijo, namesto, da epidemijo in predvolilni čas izkorišča za uveljavljanje škodljivih predlogov, ki delujejo kot predvolilni bombončki in se gre predvolilno ekonomijo.
Proračun ni samopostrežna trgovina in da ta Vlada plačuje s kreditno kartico državljank in državljanov, je za mene osebno nedopustno, zato pri samem glasovanju, zakona ne bom podprla.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Černigoj, pripravi se mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa predsedujoča, hvala za besedo.
Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Evropska komisija je 1. julija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost, v višini 2,5 milijarde evrov. Razvoj in smer, kam se bo gibal razvoj Evropske unije in celo sveta, je že nekaj časa znano. Zeleno in digitalizacija sta dva pomembna segmenta, na katere Republika Slovenija mora podati več poudarkov, ne v prihodnosti, ampak že danes.
Zato Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb naslavlja prav to vprašanje. Uvaja se novo olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, z uveljavljanjem katere si bo zavezanec znižal davčno osnovo za določena kvalificirana vlaganja. Uveljavlja lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 40 procentov zneska, ki predstavlja vlaganje v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Če želimo digitalizacijo, če želimo zeleno družbo, moramo na to tudi nekaj dat in spodbujanje državljank in državljanov je eno / nerazumljivo/ spodbud, ki mislimo, v Novi Sloveniji, da bo naredilo dodatni preboj na tem področju.
Na eni strani imamo, če zaupamo, v Novi Sloveniji tem podatkom zaupamo, Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, imamo po podatkih prijavljenih v juniju, 71 tisoč 881 brezposelnih oseb. Ko pa na drugi strani pogledamo za leto 2019, se je iz Slovenije izselilo 15 tisoč 100 prebivalcev, od tega jih je bilo skoraj 6 tisoč v starosti med 20 in 40 let. To se pravi, tisti kadri, ki bi v prihodnosti najbolj delali in največ prinesli v vse blagajne v Republiki Sloveniji. Zato se zavedamo, da je treba mlade

53. TRAK: (ŠZ) – 15.05

(nadaljevanje) spodbuditi, da je treba na drugi strani tudi delodajalce spodbuditi in ta zakon o spremembah tudi nagrajuje oziroma podaja olajšave za zaposlovanje. Z obstoječo olajšavo se širi na zaposlovanje oseb s poklici v primanjkljaju v višini 45 % plače. Pri že obstoječi olajšavi za zaposlitev mlade osebe v 45 % plače s starost širi iz 26 na 29 let in na novo določa uveljavljanje višine zneska olajšave za zaposlovanje mladih oseb, ki se prvič vključujejo v zaposlitev, osebam mlajše od 25 let, olajšave v višini 55 % plače. To je na eni strani. Na drugi strani se pa predlaga zvišanje meje najvišje mogoče olajšave za zavezance, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta z 20 na 80 % mesečne plače v Sloveniji. Tu so podatki, ki bodo prinesli pozitivne kazalce v prihodnosti. In zaradi tega tudi kot mlad državljan ta zakon, zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o dohodku pravnih oseb podpiram. Ne za zadnje, na koncu bi dodal eno, mogoče državljankam in državljanom malo manj pomembno, ampak zame zelo pomembno zadevo, da določa se višina olajšave za donacije za humanitarne, kulturne, športne in še bi lahko naštevali namene, poviša se iz 0,3 na 1 %. Poleg tega se športne namene umesti tudi med namene za katere je mogoča še dodatna olajšava v višini 0,2 %. Za šport se torej delež poveča iz sedanjih 0,3 na 1,2 %. In to so te zadeve, ki bodo pomagale tudi športnim namenom, humanitarnim in kulturnim namenom v prihodnosti, da bodo bolj zaživeli, da se bodo te dejavnosti bolj udejstvovale v družbi in to bo imelo multi kumulativne učinke ne samo na razvoj družbe, ampak tudi na kulturo družbe.
Najlepša hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh, pripravi se gospod Ljubo Žnidar. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka, kolegice poslanke in poslanci. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Ko govorimo o javnih financah se seveda odpirajo številna vprašanja in vprašanj je bistveno več, kot imamo ta trenutek odgovorov. In odgovori, ki so na mizi so vse prej kot logični in seveda zaradi tega nas spremlja neka popotnica ali pa prizvok popotnice, da prihodnost ni dobra. In ta predlog, ki je pred nami, v bistvu pri vseh milijardah minusa je pravzaprav zelo minoren, ukrepi določeni so dobrodošli, ko govorimo o 30 milijonih, v bistvu suma sumarum malo manj kot 30 milijonov posledic za proračun. To pri vseh teh primanjkljajih ni nek znesek. Bojim pa se, da ti zneski, ki so namenjeni temu tudi ne bodo pravilno zasledili cilju zaposlovanja, torej ali pa kreiranju bom rekel ene prihodnosti, kot je kolega Černigoj povedal, da bo nekdo z 10, 15 milijoni rešil, bom rekel z izsiljevanjem mladih iz Slovenije. S tem zneskom se to preprosto ne bo zgodilo in jaz sem prepričan, da ti ki se izseljujejo vejo, da bo ta dolg, ki zdaj nastaja in je rekorden, približno vsako leto štiri milijarde evrov, da bo to treba plačati in da ga bodo morali plačati prav oni in da je to tudi eden od razlogov zakaj se ljudje izseljujejo. Če pogledamo situacijo nekoliko širše. Res je, mi imamo sedaj statistično poknjiženih 71 tisoč brezposelnih. Ob tem pa ne povemo, da je bilo po podatkih maja približno 45 tisoč ljudi od oblik čakanja na delo. Kaj bo s temi ljudmi? Ali so ti ljudje tudi dejansko brezposelni ali so že eno leto ali teh 45 tisoč ljudi eno leto že na neki vrste čakanju.

54. TRAK: (SC) – 15.10

(nadaljevanje) To je vprašanje, s katerim bi morala priti pred nas Vlada torej s temi podatki. Povedati koliko ljudi je že tri, štiri, pet mesecev neprekinjeno na čakanju ali te ljudi vodi kot zaposlene ali brezposelne. To so podatki, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ in seveda teh odgovorom mi preprosto ne dobimo. Vse, kar je do sedaj Vlada naredila je razprla malho državnega proračuna in ljudje so dobili občutek, da je denarja kolikor hočeš, ampak poglejmo kaj se je zgodilo v zdravstvu, nastale so samo čakalne vrste in rekordni puf. Torej ne omenil, ne ciljno trošenje denarja ne zagotavlja reševanje problemov lahko še več lahko jih celo povzroči dodatne nove. Ko govorimo kakšno gospodarsko rast bi potrebovali, da bomo to poplačali torej računam, da bo gospodarska rast v naslednjih letih 5, 6 %. Veste to je zelo tvegano. Govorimo o tem skoraj dobi človek občutek, da si je naredil pač izračun, da je ministrstvo izračunalo donosnost, ki jo pač potrebuje torej 6 % gospodarsko rast in je vse poknjiženo, ampak bom rekel izdajati neko lažno upanje, nerealne simulacije ali delati izračune z nerealnimi simulacijami seveda, potem pridejo tudi nerealne rešitve in jaz se bojim, da nas bo zelo zelo bolela glava, zaradi tega. Če še pogledamo nekoliko širše torej tudi drugi proračunski uporabniki na osnovi takega proračuna načrtuje svoje prihodnje izdatke tudi lokalne skupnosti, če vemo, da imamo 30 % proračuna na puf torej na kredit, da ni s prihodki usklajen, potem pomeni, da tudi občine 30 % svoje prihodnje porabe načrtujejo na lažnih ali neobstoječih prihodkih in seveda se ta tveganja povečujejo. Jaz se zelo bojim, da nas bo že k malu bolela glava in ko bo prišlo do streznitve, da bo zelo hudo. Bom zelo plastičen pri tem, ko nekdo govori dobimo zastonj denar, tudi narkomanu dajo najprej zastonj drogo, potem pa mu jo začne diler po visokih cenah zaračunavati in seveda vemo kako se to konča za tistega. Primerjava, ki sem jo dal je sedaj res nekoliko ostra mogoče celo groba, ampak mislim, ko govorimo o resnostih zadev, da bi mogoča bila v tem primeru primerna.
Kar se tiče tega samega zakona glede na celotno situacijo v SAB menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ko to pogledamo še v kontekst načrtovanih davčnih olajšav ne, da bi bile opravljene simulacije kaj bo s prihodki in odhodki. Mi smo v SAB mnenja, da to stališče Vlade, da bo višja poraba generirala več prihodkov oziroma zadostne prihodke v proračun, da ne zdržijo in tudi prepričan sem, da če bi izdržali, potem bi ministrstvo tako simulacijo pripravilo pa se na vse reči ogiba. V SAB kot sem že povedal zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Ljubo Žnidar, pripravi se gospod Igor Peček.
Izvolite.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Kolegice in kolegi!
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, če na enostavni način povem je cilj tega zakona kako čim več davka od pravnih oseb pobrati, da se plača v Republiki Sloveniji.

55. TRAK (VI) 15.15

(nadaljevanje) To je tako, bi rekel, če na enostaven način povem. Kajti, vemo, da na globalnem nivoju še vedno je kupica držav, ki so poznane po tveganju, ki so poznane po zlorabah oziroma kjer se kopiči ogromno kapitala in seveda to je posledica, bi rekel, utaja davkov v tistih državah iz katerih ta kapital prihaja. In tudi mi smo tista država iz katere nam veliko kapitala uhaja. Teh načinov je več. In ker na globalni ravni nadzorni mehanizmi in kontrole niso tako uspešni, da se to ne bi dogajalo, je potrebno storiti na nacionalni zakonodaji čim več, da že na samem izvoru preprečimo, da se to ne bi dogajalo v tako veliki meri kot se dogaja sedaj. In dejansko je tu trg konkurence. Če davčno nisi konkurenčen, potem tudi prihodkov ni. Pa poglejmo nazaj, vse za celo desetletje ali pa zadnjih 15 let in tako naprej, ker je gospod Polnar zelo dobro predstavil, višali so se davki, prihodki pa procentualno niso sledili tistemu višanju davkov. Niso sledili prihodki. Poglejte številke. To se pravi, da s to strategijo ni nekaj v redu. Se je treba lotiti na drugačen način. Če si pa ti davčno konkurenčen, potem je moč pričakovati, da bo tudi prihodkov več. Recimo, bom navedel en primer, če pogledamo stanje v hrvaških marinah, kjer je na stotine milijonov ali bi rekel na desetine milijard vrednosti plovil, pokažite mi na hrvaških marinah koliko je tam slovenskih zastav, da so ta plavila registrirana pod slovensko zastavo. Zelo težko mi bost kakšno plovilo našli. Pojdite gledati v našo edino marino v Portorož, če je 20 % plovil registriranih pod slovensko zastavo, pa vprašanje, če jih je, ker so vsa registrirana pod raznoraznimi tujimi zastavami, kjer so davčno bolj prijazne. To je konkreten prime. Zelo jasen, pa zelo nazoren, pa zelo v bližini. To se pravi moraš biti davčno konkurenčen. Če tu davčno niso konkurenčen, potem dejansko nisi prijazen ne do mladih, ki jim moraš dati neke spodbude, da se zaposlijo doma, da ne odhajajo v tujino in konec koncev tudi za tuje vlagatelje, da pridejo v Slovenijo graditi oziroma vlagati v razvoj in v svojo poslovno dejavnost.
Sam pa menim, veliko je bilo tudi razprave o obdavčenju dobičkov družb in kako se ta dobiček odliva in tako naprej. Jaz menim, da bo treba narediti tudi nekaj na drugem segmentu, kajti vemo, da se dobički v Slovenijo plačujejo v manjši meri. Eno je odliv tujih družb, drugo je pa tudi odliv preko nenormalnega veriženja podjetij. To je eden izmed večjih problemov, kjer se skriva dobiček preko veriženja, nenormalnega veriženja podjetij, tako v Sloveniji in seveda tudi v tujini, ker tudi vemo, da tudi v tujini ni danes, ker svet je globalen, ni problem registrirati podjetje in potem z veriženjem

56. TRAK: (SC) – 15.20

(nadaljevanje) teh družb dejansko izničiti ves dobiček družbe in na ta način se popolnoma izogniti plačilu davka. To so problem ali ne?
Sedaj še je malo nekaj v kontroli. Mi smo danes slišali kako je Fiskalni svet velik varuh javnih financ. Če pogledamo malo nazaj velik varuh javnih financ naj bi bila tudi Banka Slovenija pa tudi Fiskalni svet. Sedaj pa, če pogledamo od leta 2008 pa do leta 2011 v tistih treh letih, ko je iz slovenskih bank bi rekel preko dogovorjenih kreditov se ukradlo tam nekje med štiri in pet milijard pa če gremo brati letna poročila Fiskalnega sveta in Banke Slovenije za tista leta je s financami v Republiki Sloveniji vse v redu. Nič ni ugotovljeno, nobena nepravilnost ni ugotovljena pa se je ukradlo, če dam povprečje vmes med to oceno, ki je zelo realna 4 milijarde pa pol pa so ti varuhi, če beremo njihova poročila rekli, da je to vse v redu, da ni nič narobe. Jaz v te varuhe nimam zaupanja nimam zaupanja ali pa, če so se zmenili, če so zraven žakelj držali ne vem pa ne mislim nobenega osebno obsojati pa niti ne Fiskalnega sveta niti Banke Slovenije, ampak ne vem saj o kakšnem varuhu javnih financ lahko to govorimo. Tako da treba je res se upreti na bi rekel nacionalno zakonodajo. Jaz osebno menim, da mora biti ta konkurenčna, da se čim več davkov plača v Republiki Sloveniji ne pa izven Slovenije, kajti potem seveda prilivov v proračun ni. Kot sem že na začetku povedal višali so se davki v predhodnem obdobju, ampak prilivi niso temu sledili to se pravi da je treba neko spremembo narediti moramo biti davčno prijazni. Seveda je tudi potrebno poskrbeti za proračunsko stabilnost v prihodnjem obdobju to je zelo pomembno. To se pravi, da mi ne moremo določenih bonitet dajati, če ni prihodkov v državnem proračunu. Poglejte si napovedi za prihodnost. Slovenija bo sigurno med prvimi tremi državami v EU v naslednjih treh letih po največji gospodarski rasti pa me popravite takoj, ko temu ne bo tako. To se sedaj vidi že zelo jasno. Vidi se po finančnih sredstvih, ki so namenjena za razvoj in izgradnjo tako prometne in ostale infrastrukture v Republiki Sloveniji za naslednjih pet let in izgradnja državne infrastrukture je največji motor gospodarstva in seveda to tudi pomeni priliv v državni proračun tako, da ta zakon z jaz bi rekel dokaj malimi olajšavami, ki se nudijo v gospodarstvu bo to zelo velik motor za konkurenčnost in seveda s tem tudi, da se več davka plača v Republiki Sloveniji tako, da ta zakon bom absolutno z veseljem podprl.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Igor Peček, pripravi se gospod Jože Lenart.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Kolegice in kolegi, spoštovana gospa državna sekretarka!
Ena izmed vlog davčnega sistema je vsekakor zagotavljanje konkurenčnih pogojev tako za

57. TRAK: (JJ) – 15:25

(nadaljevanje) gospodarstvo. Za gospodarstvo je ta vloga ključna. Se pa izkazuje tudi širše, tako za razmerja in tudi za doseganje želenih ciljev in pa vplivov, ki jih ima davčni sistem na družbo kot celoto. Mislim, da je to potrebno imeti v vidu non stop, ves čas. Sem tudi mnenja oziroma zagovornik tega, da davki niso samo ekonomska in pa fiskalna kategorija, ampak imajo tudi socialni vpliv, ki ni zanemarljiv. Koalicija je na majski seji kolegija predlagala, da se vsi trije zakoni o davčni reformi obravnavajo po nujnem postopku. Predlog ni dobil zadostne večine. Razlog pa sem že povedal tudi v stališču, pač pa posledice oziroma kasnejše sprejetje predloga bi imelo težko popravljive posledice za držav, čeprav bi lahko minil tudi obratno. Ni bilo dialoga z ekonomsko socialnim svetom. Ni bilo širše razprave oziroma javne obravnave tega zakona in sem mnenja, da bi oboje od navedenega bilo še kako potrebno.
Če pogledamo znotraj predlagane davčne reforme samo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah davka od dohodkov pravnih oseb, jih lahko ocenimo tudi kot pozitivne, kot dobrodošle za podjetja, vendar ob upoštevanju učinka v višini 27 milijonov in ob dejstvu, da je efektivna obdavčitev dohodkov v Republiki Sloveniji med najnižjimi tako v OECD kot v EU, pa bi lahko mislil tudi drugače. 27 milijonov pri 10 milijardah, kot je prihodkovna stran proračuna, je lahko tudi malo, vsekakor pa ni zanemarljivo. Menim, da bi obravnavanje davčnih reform morali gledati bolj celovito, vsekakor pa sem tudi mnenja, da v času ko se soočamo z zelo velikimi primanjkljajem v proračunu, danes znaša več kot dve milijardi, ko nam raste javni dolg, takšno ravnanje ni smotrno. V LMŠ smo bili bistveno bolj previdni ko smo sami uveljavili svod mini davčno reformno, edino regres smo takrat razbremenili posebej, vendar to kar si upam trditi je to, da smo z enako pozornostjo gledali tako na prihodkovno kot na odhodkovno stran. Zdaj, če naštejem samo nekaj teh ukrepov, ki smo jih sprejeli takrat. Šlo je za spremembo dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave, uvedbo minimalne obdavčitve. Vsaj približno so bili vsi ti ukrepi med seboj uravnoteženi, vendar je že takrat fiskalni svet izrazil določen pomislek glede vpliva, ki ga je predlagala oziroma kasneje tudi sprejeta davčna reforma imela na javne finance. To kar pogrešamo so, pač na prvem mestu ukrepi na prihodkovni ravni. Prepričani smo in ne verjamemo zgodbi, ki jo je večkrat povedal gospod minister, da se bo vse to vrnilo preko potrošnje. Vseeno nas skrbi proračunski izpad. Konec koncev, ne glede na to kakšno mnenje ima kdo o fiskalnem svetu, ampak fiskalni svet je zelo jasno povedal, da v povečano potrošnjo v takšnem obsegu ne verjame. V proračun bi Vlada po izračunih fiskalnega sveta s predlagano davčno reformno v naslednjem letu naredila razkorak med prihodkovno in odhodkovno stranjo v proračunu velik 450 milijonov evrov. Če v tej luči pogledamo tudi na poročilo oziroma na analizo javno finančnih učinkov predlaganih sprememb, ki so jo v fiskalnem svetu pripravili na predlog

58. TRAK: (TB) – 15.30

(nadaljevanje) Komisije za nadzor javnih financ, pa je najmanj, kar lahko rečem, da me pošteno skrbi in še kako na mestu je izjava gospoda Kračuna glede davčne reforme, ko je rekel; Vlada srednjeročno predvideva, da bo v povprečju BDP nominalno naraščal po stopnji 5 procentov, kar je optimistična napoved, če bi želeli dodatno kompenzirati izpad, ki bo nastal zaradi predvidenih davčnih sprememb oziroma reforme, pa bi morala ta rast biti večja vsaj za točko in pol oziroma dve odstotni točki.
Napoved, da se bomo tudi v prihodnje zadolževali, je verjetno neizbežna in to se bo zgodilo. Vemo in radi poveste, da je poceni zadolževanje v tem trenutku kar primerno za to, da se zadolžujemo in da k tem poceni zadolževanjem bistveno pripomorejo vladni ukrepi, ampak jaz mislim, da je zdaj pa res enkrat že čas, da povemo, da to ni res. To ni res, vsaj v takšni meri, kot zagotavljate, ne. Jaz mislim, da je bolj posledica ekspanzivne politike, ki jo ima Evropska centralna banka, saj, lahko pogledamo samo primer na Irsko oziroma, kaj se je z Irsko dogajalo oziroma, ko je odkup obveznic omogočil še bolj ugodno zadolževanje oziroma zadolževanje z tako rečeno negativno obrestno mero. Vsekakor sem pa prepričan, da opravičevanje zadolževanja z nizko obrestno mero je dvorezno.
Dolg bo potrebno refinancirati, konec koncev nas na to tudi zakon obvezuje do določene mere in razmere na trgu se bodo po mojem mnenju zelo hitro spreminjale. Nekaj je epidemija, nekaj so ukrepi, ki jih moramo in jih je potrebno sprejemati, zato, da obvladujemo in da tudi vzdržujemo gospodarstvo, da skrbimo za gospodarsko rast, drugo pa so trajni in pa strukturni ukrepi, ki nimajo ustrezne podlage in predvidevanj, tako na prihodkovni, kot na odhodkovni, predvsem na prihodkovni strani, pa verjetno tudi na odhodkovni, s kakšnimi drugimi stvarmi, ki bi jih bilo potrebno izvesti.
Jaz pri glasovanju podpore tudi temu zakonu, za katerega sem rekel, da ima kar nekaj dobrih rešitev in jih podpiram, žal ne morem dat.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo. Besedo ima gospod Jože Lenart, pripravi se gospod Matjaž Han.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoča.
Ja, pred nami je en zakon, enega dela davkov, kjer Vlada želi z davčno reformo zniževati davke in seveda dela luknjo v proračunu. Glejte v vladi Marjana Šarca smo bili navajeni enega, res, reda, skrbnosti. Vsako davčno reformo, tudi mini, ki smo jo izvajali, smo skrbno pripravili, celotno sliko in vse vplive na proračun in tako smo se potem tudi lažje odločali. Seveda, v to nas je sililo fiskalno pravilo, to je dejstvo, pa tudi če ga ne bi bilo, hvala bogu, da je bil, da smo se navadili nekega reda, ker vemo, kaj se je dogajalo v tistem obdobju po letu 2000 do 2008, kakorkoli, smo danes že slišali, da je bila takrat zelo dobra rast in ne vem kaj še, kajne, ampak ta rast, ki je takrat bila, je drvela v polom in ta polom se je res zgodil, po letu 2008, s tisto krizo in ta bančna luknja. Kakorkoli nam desna stran tokrat očita, kaj se je takrat naredilo. Vzroki so bili v tistem obdobju nenadzorovanega zadolževanja, takrat gospodarstva in da se je takrat to dovolilo, da je bila potem tista rast tudi 5 procentov in višje, je botrovalo temu, da je potem sledil zlom in to je neobhodno, bila posledica tega. Že ptički na veji čivkajo in razumejo, da je bila posledica temu in

59. TRAK: (ŠZ) – 15.35

(nadaljevanje) neodgovornega ravnanja vlad med letom 2000 ali pa mogoče še celo prej, ki se je eksponentno dvigovala proti letu 2008. In seveda glejte, ta preglednica, danes pač obravnavamo samo to, ta zakon, novelo Zakona o davkih od pravnih oseb. Ta sprememba naj bi v štirih letih vplivala celo na 107 milijonov primanjkljaja. To je samo eden od teh in zato mene zelo moti takšno parcialno obravnava in sprejemanje teh zakonov, ne vidimo pa celotne slike. Jaz bom zelo vesel, ko bo Ministrstvo za finance in vlada temu Državnemu zboru predočila proračunske dokumente 2022-2025 ali vsaj za dve leti naprej, pa da vidimo kakšna bo takrat slika in kako boste to sestavili, da bo sledilo, da odhodki ne bodo večji od prihodkov. In takrat se bomo lahko zelo jasno pogovarjali kaj in kako. Upam pa, da ne mislite že pred tem, ko boste morali te proračunske dokumente dati na mizo, da bo ta vlada že prej odstopila. Res, samo takrat se bomo lahko pogovarjali, danes pa to všečno govorite kako je to dobro, ne vem za koga in kaj, določene zadeve se celo strinjam, bom še potem to navedel, ampak v tem trenutku, ko poslušaš od predsednika vlade na vrhu Janeza Janše, do ministra, do celotne vlade, da se bo to nadoknadilo s potrošnjo, ko sešteješ vse to, kar predvidevate in vseh investicij, vse kar bo šlo naprej s proračuna, pridemo do cifre petih milijard v štirih letih. Pa ni ga boga, da bo to luknjo zapomnil. Ni ga boga. In gospodarska rast, da bi v štirih letih pridobili pet milijard, mislim kdo na tak način zavaja javnost in nas tu v Državnem zboru se moti. Takšne rasti še nikoli v zgodovini ni bilo in je tudi ne more biti. Kajti če danes spremljamo svetovne ekonomiste na kaj opozarjajo, vsi spremljamo zdaj to rast, divjanje nekih cen, inflacije in vsega ostalega, kaj bo to za sabo prineslo. Tudi tu bo za sabo prinesla propad podjetij.
Vemo, pri nas že lesna surovina, kot naše največje bogastvo kako cene rastejo 30, 50 %, ampak tisti ki delajo v lesno pridelovalni industriji, njihovi kupci jim ne priznavajo te višje cene. Vse to bo za sabo potegnilo marsikaj. In še enkrat. Če ne bomo dali na mizo kompletne slike, se o teh zadevah ne moremo pogovarjati in seveda takšnih zakonov ne moremo sprejemati. Seveda vse skupaj bi pa moralo slediti ciljem, produktivnosti in pa višje dodatne vrednosti. Že tri leta imamo cilj, da bi dosegli v srednjeročnem obdobju dodano vrednost, na zaposlenega 60 tisoč evrov. V letu 2019 smo dosegli 47 tisoč, to je več kot 30 % dvig, kar je tudi nemogoče. Ampak to je to, za takšno rastjo bi se samo približali povprečju Evropske unije, ker smo šele na 88 % do dodane vrednosti, po produktivnosti pa samo na 82 %. In to cilj. Tu bi mogli razmišljati. Tu je tisto kar so kolegi in kolegice prej govorili, kje so vlaganja, kje je pomoč razvoju. Da bomo vlagali v tiste dejavnosti, ki imajo višje donose, ki imajo višjo dodano vrednost. Seveda če bi še mi danes reševali tekstilno industrijo, pa te dejavnosti z nizko dodatno vrednostjo, potem ne bi prišli nikamor. In na tem je treba delati. Teh zadev bi se mogli v tem Državnem zboru več posluževati, več pogovarjati, da bi lahko iz tega prišli. Vemo pa, da dodana vrednost je pa sestavljena iz 60 % do dve tretjini so plače. Ena tretjina pa dobiček pa amortizacija. To je vsa umetnost. Mi pa predlagamo dvig minimalne plače, pa je vse na nogah. Tujci bežijo, ker ne bodo mogli preživeti v Sloveniji, ker smo dosti pod povprečjem, po produktivnosti pa še nižje. Če bomo na tak način delali, potem tega razvoja ne bo. Premalo časa je danes, da bi to na široko govorili, ampak tam bi se mogli pogovarjati, ne pa,

60. TRAK: (IP) – 15.40

(nadaljevanje) kako bomo zdaj neke davke nižali pa kako bomo neke investicije v vojsko. Hvala bogu v zdravstvo je zelo potrebno, ampak seveda enostavno reči, iz proračuna bomo to dajali, prihodke pa znižujejo. In te uganke jaz ne znam, ne znam je rešiti. Jih bom pa znal, razpravljati o tem, ko boste dali temu Državnemu zboru na mizo proračunske dokumente / znak za konec razprave/, da se bomo lahko o tem pogovarjali. Tako da šele takrat bo lahko resna razprava. Dokler je pa to tako parcialno, pa jaz takšnih zakonov ne morem potrjevati.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ker je ostalo še zelo malo prijavljenih razpravljavcev, naj preberem vse, ki še sledijo. Najprej dobi besedo gospod Matjaž Han, potem gospod Jure Ferjan, gospod Boštjan Koražija in nazadnje še gospod Jožef Horvat.
Gospod Han, izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, spoštovani predstavnici vlade, kolegice in kolegi.
Kadar smo na sploh v življenju v težkih razmerah, kadar so zadeve kritične, se mi zdi, da je pred histerijo in pred nekaterimi norimi potezami potrebno si vzeti malo pavze in razmišljati ne samo en korak naprej, ampak po moje deset korakov naprej. Še bolj pa je pomembno, kadar se pogovarjamo o davčni politiki, o politiki, ki je o davkih, o denarju, ki je edini vir, ki polni naš proračun Republike Slovenije. In jaz se zavedam, da je nam, ki nasprotujemo tej davčni reformi, ne samo temu zakonu, tudi naslednjim zakonom, ki bodo v naslednjem sklopu, težko zagovarjati, ker je seveda za večino država preveč potrošna in tako naprej, da ne govorim naprej, da bi bilo dobro, da bo država imela manj v proračunu in da bodo imeli ljudje v žepu več. To se zdaj sliši zelo dobro, ampak realnost je seveda drugačna.
Kadar spreminjamo davčno zakonodajo, je po navadi tako, da imajo v žepu, jim ostane več tistim, ki že imajo dovolj za normalno življenje, in iz žepa na tiho vzamemo tistim, ki se težko na nek način prebijajo iz dneva v dan. Govorim zakaj tako? Zato ker ko zmanjkuje denarja, začnemo seveda šparati na raznih transferjih, začnemo šparati na zadevah, ki ljudem, ki živijo samo od plače, veliko pomeni. Mislim javno zdravstvo, javno šolstvo, javne prevoze in lahko bi našteval, bom rekel, kar še cel dan.
Epidemija je seveda med ljudmi in v gospodarstvu povzročila velike stiske, ki se jih seveda vsi mi v tem Državnem zboru zavedamo. Zato je seveda pomembno, kako bomo v danem trenutku odreagirali. Davki so neizmerno pomembni in država mora imeti proračun takšen, da lahko v časih, in to je tudi zdaj dokazala, ko je težko, intervenira. Zdaj, ali smo mi v tem letu pa pol prav razdelili denar, je seveda, so pogledi različni. Če gledamo prvo fazo, prva dva PKP-ja, odmislimo tiste člene, ki seveda so ustavno sporni, se mi zdi, da je v prvi fazi šlo relativno dobro. Potem pa smo zavoljo političnih kalkulacij, izračunov, začeli denar za moje pojme metati skozi okno. To, da smo v enem letu pa pol dali 640 milijonov za dodatke, covid dodatke, v Sloveniji, ena Nemčija, ki je 41-krat večja, pa samo 350 milijonov, je seveda nesprejemljivo. Zato ker smo dajali dodatke tistim ljudem, pa naj mi oprostijo, ki seveda jih ne zaslužijo, dobili jih pa niso tisti, ki so bili dnevno v stiku s covid bolnikom.
Zdaj, država trenutno beleži rekordni proračunski primanjkljaj. Deficit, ki je leta 2020 znašal 3,5 milijarde.

61. TRAK (VI) 15.45

(nadaljevanje) Letošnje leto ugotavljajo strokovnjaki, Fiskalni svet in ne vem še vse kdo, da se bo ta deficit povečal še za 800 milijonov. Se pravi, da bomo se zadolžili iz 65 %, kot smo bili glede na GDP, bomo prišli čez 80 % v letu 2020. To seveda ne bi bilo nič kaj tako kritičnega, ker so se vse države, ker so fiskalne zavore sproščene, so se vse države na nek način zadolževale. Ampak mi se še kar ne ustavimo. Mi sprejemamo zakonodajo v tem državnem zboru, ki dnevno reže prihodke in dnevno talamo denar, bom rekel, po moje, neupravičeno. Mi če ne bomo tu malo zaustavili konje, bo nam čez leto dni, dve leti neizmerno težko. Govoriti o tem, da se poceni zadolžujemo in da je to najbolje kar je možno je seveda fino, ampak se vprašam, pa sprašujem vas v dvorani, če dobite sedajle milijon evrov brezobrestnega kredita vsak od vas in da ga morate vrniti čez tri leta, brez obresti, ga upate vzeti? Kdo ga upa od nas vzeti? Noben. Ker ne vemo, kako ga bomo lahko vrnili. In verjetno, po moje, mora imeti država podobno mišljenje. Vrnile ga bodo tiste generacije, ko bo prišel ta dolg takrat na dnevni red in upam, da bodo imele dovolj denarja v proračunu. In sedaj če govorimo o proračunu, ki je cirka 10 milijard evrov težak in cirka milijardo evrov plačujemo za servisiranje dolga, ne vem, milijardo in 200 ali pa milijardo 300 damo za, sedaj mogoče malo manj, za pokojnine, nekaj takega so socialni transferji, potem so plače za javni sektor in nam ostane – kaj? – relativno malo denarja za investiranj in za novo dodano vrednost. In smo seveda odvisni, hvala bogu, od evropskih sredstev, ki pa seveda, to bomo šele videli kako in na kakšen način jih bomo dobili in na kakšen način jih bomo tudi porabili, da bomo od teh sredstev poleg betona, kar je zelo pomembno, poleg novih cest in tako naprej, imeli tudi kaj takega, da bomo lahko imeli novo dodano vrednost.
Pod črto, država povečuje proračunske izdatke in zmanjšuje proračunske prihodke in te škarje, ki jim rečemo, se absolutno povečujejo. In kdo jih bo zaprl? Ne ta vlada. Naslednja vlada. In ne morem se znebiti občutka, kot da nam ta vlada naslednji vladi, pa niti ne špekuliram kdo bo, postavlja mine, da se bo morala čez minsko polje prebijati.
Jaz mislim, daje ta politika, govorim tudi ta fiskalna politika, proračunska politika, davčna politika zelo nevarna, da sedaj ko so sproščena vsa fiskalna pravila, da nekontrolirano, bom rekel, se zadolžujemo, zapravljamo, in da se tolažimo s tem, da je denar zelo poceni, ker to ni odgovorno. Vsi vemo, da v državi kot je Slovenija, kdo bo rekel, da je ta država preveč davčno obremenjena in da so ljudje preveč davčno obremenjeni, seveda, ne drži. Jaz se strinjam, da bi lahko bile plače obruteno manj, samo se moramo zavedati, kako bomo potem vse te blagajne filali, se pravi pokojninsko, zdravstveno in socialno. Če mi ne bomo imeli na tem delu malo miru in da ne bomo imeli pokojninske blagajne še naprej tako solidarne in da ne bodo ljudje zaupali naši pokojninski blagajni, potem bomo imeli čez nekaj let absolutno težave, ker se bodo mladi vprašali, zakaj moramo mi plačevati v pokojninsko blagajno, bomo rajši našli neke finančne inštrumente, saj danes že vsi to prodajajo, jaz bom plačeval si minimalca ali pa še tisto ne in bo že država za mene poskrbela. To ni v redu.

62. TRAK: (SC) – 15.50

(nadaljevanje) Zato, ko sprejemamo davčno zakonodajo sploh pa v takih časih moramo biti res res previdni. Davek na dohodek pravnih oseb ta trenutek zniževati vam povem, da res nima smisla. Jaz imam kar nekaj prijateljev, ki so veliki privatniki niti približno niso kapitalisti, privatniki, ki so s svojim trdnim delom ustvarili to, kar imajo tisti pošteni obrtniki - teh je večina – pravijo: »Saj Matjaž saj ni problem davčna zakonodaja v Sloveniji pa višina davčne zakonodaje. To mi na neki način, če imamo vse drugo urejeno pravni sistem, socialni sistem, da vidimo, da imamo dobro šolstvo, javno šolstvo, da vidimo, da imamo relativno dobro zdravstvu.« pustimo sedaj moramo še nekatere stvari so ti davki niso stvar diskutabla kaj drugega moremo tem obrtnikom podjetnikom urediti v tej državi, da bodo na neki način lahko se razvijali to pa pomni, da jim ne bomo vsako leto obremenjevali z davkarijo z davčno zakonodajo, ampak da jim bomo pokazali, da so pri nas v tej Sloveniji zadeve urejene drugače kot kje drugje. Ne vi pa seveda poglejte najprej na ta zakon, ki ima nekaj zadev okej tukaj je že rekel moj predhodnik, vendarle gre za malo direktive in ko umeščamo bom rekel Evropsko direktivo v našo zakonodajo se vedno mudi v tej državi to se spomnim že 15 let, ampak ni vraga, da vedno damo še kakšno zadevo, ki seveda nima veze z evropsko direktivo seveda se zagovarjamo, da je to evropska direktiva in potem po nujnih postopkih, da bomo čim manj govorili, da se bomo čim manj pripravili, potem bo pa že večina v tem Državnem zboru sprejela. To se mi zdi neodgovorno, da v zakonu, ki bo šele prišel o dohodnini in tako naprej sploh ne govorim, ker tam so pa res cifre, številne nenormalne in tisto upam, da bo tudi ta opozicija, ki sedaj Vladi drži na neki način štango spoznalo, da to za državo, za lokalno skupnost je nemogoče sprejeti. Tako da jaz moram reči, da niti ne vem kaj se bo septembra, oktobra dogajalo verjetno bo država še potrebovala denar, da bo pomagala gospodarstvu, ljudem, zato si ne morem privoščiti v tem letu, da se spuščajo davki, da bo proračun imel hude težave, ki jih bo imel tako ali tako, zato bom jaz osebno pri tej davčni zakonodaji seveda bom bil proti. Sem pa vedno pripravljen se pogovarjati o takšni davčni politiki, ki bo seveda realna, kjer bo jasno videla, da je treba na neki način manj obdavčiti delo pa to ni ideološka floskula tega se tisti, ki smo kdaj v gospodarstvu delali zavedamo, da moramo obdavčiti nekatere zadeve, ki jih v Sloveniji nimamo obdavčene to so kakšne nepremičnine in tako naprej, da se tukaj red naredi in da v bistvu, potem ko se dogovorimo politika, gospodarstvo in sindikati zadevo pustimo stati in da ne obremenjujemo ljudi, gospodarstvo vsako leto s spremembami davčne zakonodaje, ker potem ni rezultatov. Ljudje, potem odreagirajo tako in drugače saj že v tej Sloveniji pregovorno saj se znajdejo in potem delajo salte mortale, da se čim manj nekaterih dohodkov plača. Tako da jaz bi res apeliral na koalicijo, na Vlado, da mogoče ta trenutek res ni najbolj modro, da gremo v zakonodajo, ki bo zmanjševala prihodke že tako imamo premalo prihodkov v tem Državnem zboru in zaradi tega davka in tudi drugih davkov ne bodo imela podjetja težave, podjetja imajo kje drugje težave, ki jih pa moramo na drugačen način reševati.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jure Ferjan pripravi se gospod Boštjan Koražija.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospa podpredsednica, najlepša hvala za besedo.
Spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, spoštovane poslanke in poslanci in vsi, ki nas spremljate eden lep dober dan!
Pred nami je zagotovo pomemben zakon, zato mi dovolite, da uvodoma vendarle tudi glede na to kaj smo v zadnjih nekaj

63. TRAK: (IP) – 15.55

(nadaljevanje) urah slišali, naredim eno vzporednico z zakoni, ki smo jih v tem hramu demokracije v dobrem letu, v dobrem zadnjem letu sprejemali. In tukaj se bom neposredno navezal na številne protikorona pakete, do katerih ste bili v levi opoziciji prav tako skeptični, niste jih podpirali, nekateri ste celo glasovali proti, ampak jih je ta vlada, ta vladna koalicija sprejela in ti ukrepi so pomagali ljudem, so pomagali slovenskemu gospodarstvu in še vedno učinkujejo. In k temu pričajo konkretne številke, številke mednarodnih institucij. Izpostavil bi, da bo imela Slovenija v letošnjem letu eno izmed višjih gospodarskih rasti v Evropski uniji, po zadnjih podatkih kar 5,7 % bruto domačem proizvodu, in da imamo eno nižjih brezposelnosti v Evropski uniji. To sta zelo zgovorna podatka in to sta tudi podatka, ki sta odraz uspešnih ukrepov in njihovega delovanja. Preko 300 tisoč delovnih mest se je ohranilo s temi ukrepi in omogočilo, da je slovensko gospodarstvo vendarle obstalo, da je tudi v tem času težkih razmer, v časi koronakrize, epidemije, delovalo, obstalo, ohranilo delovna mesta in ohranilo nek potencial in temelj za izhod iz krize in nadaljnji razvoj.
In to je tisto, kar se vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše zelo jasno zaveda, da je država dolžna vzpostaviti pogoje za ustvarjalno in k razvoju usmerjeno gospodarstvo in k temu seveda stremijo tudi ukrepi in zakoni, ki jih ta vlada predlaga. In eden izmed takšnih zakonov je tudi zakon, ki ga danes obravnavamo, zato mi dovolite, da v nadaljevanju povem nekaj poudarkov, kaj vse ta zakon prinaša. Poleg samega, lahko rečemo nekako enostavnejšega in ugodnejšega poslovnega okolja, ki se bo med drugim doseglo tudi recimo z olajšavo za zaposlovanje oseb s poklici v primanjkljaju v višini 45 % plače teh oseb za prvih 24 mesecev zaposlitve, potem za 10 odstotnih točk je višji znesek olajšave za zaposlovanje mlajših oseb, pa potem olajšava za donacije se zvišuje za 0,7 odstotne točke. Izjemno pomembno pa je zagotovo tudi zvišanje davčne osnove v višini 40 % vlaganj za spodbujanje zelenega prehoda in digitalne preobrazbe.
Zagotovo nekaj točk, ki sem jih izpostavil, ki so zelo pomembne tudi z vidika konkurenčnosti našega gospodarskega okolja in seveda tudi ne samo mednarodne primerljivosti, ampak nenazadnje tako za domače in tuje investicije, da se tisti, ki ustvarjajo, seveda želijo še dodatno razvijati svoja podjetja, svojo zgodbo in s tem seveda tudi ustvarjati dodano vrednost in dvigati družbeno korist oziroma bruto domači proizvod.
Mene po eni strani veseli, da sem slišal tudi s strani opozicije, da je moč zaznati, da se strinjajo, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno, in jaz si želim, da bo v prihodnje, ko bomo obravnavali še druge zakone na tem področju, ko bomo govorili o davčni razbremenitvi, vemo, da je paket kar širok in bogat, in da prinaša številne koristi, pravzaprav, če govorimo o splošni olajšavi za vse delujoče prebivalstvo, da bo tudi posluh iz pravzaprav vseh strani tega parlamenta in da bomo na koncu to zakonodajo sprejeli, kajti verjamem, da bomo državljanke in državljani od tega imeli največ, kajti višji neto prihodki tudi dvigujejo življenjski standard slehernega državljana in državljanke in mislim, da je to tudi ena izmed zavez, ki jim moramo poslanke in poslanci v tem Državnem zboru slediti.
Spoštovane in spoštovani, naj sklenem svojo razpravo v bistvu s tem, kar sem nenazadnje tudi začel. Vprašajmo se, kako bi bilo danes po več kot letu dni spopadanja z epidemijo, če bi vlada, ki je prevzela vodenje te države v teh kriznih razmerah, takrat dejala: »Ah, saj niti ni tako slabo, saj bo že nekako, pa saj bo se že uredilo,« pa ne bi bilo nič zakonodajnih predlogov, pa nič zakonov sprejetih, pa ne bi imeli pod streho osem protikorona paketov plus še tisti zakon, ki smo ga v bistvu v sklopu te 24. redne seje Državnega zbora sprejeli, ampak bi morda imeli zdajle kar nekaj

64. TRAK: (TB) – 16.00

(nadaljevanje) Državnega zbora sprejeli, ampak bi morda imeli zdajle kar nekaj analiz, pa priprav, pa mogoče en zakon pod streho. Verjemite mi, gospodarska rast ne bi bila takšna, kot je napovedana, prav tako bi bilo bistveno višje število brezposelnosti in tudi drugi kazalniki bi bili bistveno bolj črnogledi in prepričan sem, da ta vlada ima tako znanje, kot pogum. To je dokazala v dobrem letu dni in tudi dokazuje s takšnimi predlogi, ki bodo doprinesli k večjemu razvoju in napredku v naši državi, k ohranitvi delovnih mest in prepričan sem, da tudi ustvarjanju novih, k domačim in tujim investicijam v slovensko gospodarstvo, da bomo mednarodno primerljivi, predvsem pa konkurenčni in vabljivi tudi v širšem kontekstu.
Zato bom osebno Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, podprl.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Tale Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je v bistvu eden izmed delov tega vladnega davčnega paketa, ki zajema še dejansko zraven potem tale Zakon o dohodnini, pa novelo Zakona o davku na dodano vrednost in Zakon o debirokratizaciji. Problem vseh teh oziroma vsega tega paketa oziroma vseh teh zakonov, je v tem, da dejansko res, kar očitno kopljejo oziroma kar vrtajo, eno veliko finančno luknjo v državni proračun oziroma javne finance in ko se gre za te zadeve, je treba biti zelo pozoren pa zelo, bi rekel, previden, sploh v teh časih, ker ne vemo, kaj se bo v resnici zgodilo na mednarodnih trgih, glede na to, kar se napoveduje z temi določenimi četrtimi in celo z petimi vali tega koronavirusa epidemije.
Davčna reforma bo sigurno povečala dohodkovno in premoženjsko neenakost. Glejte, zdaj bom se kar spet navezal na tale predlog zakona o debirokratizaciji, ki je dejansko začel in uvaja to antisocialno kapico, pri bruto plačah nad 6 tisoč evrov, saj s tem bo dejansko samo res tisti, ne vem, odstotek oziroma v tem primeru okrog 13 tisoč ljudi, bo profitiralo oziroma bo imelo, bi se lahko temu reklo, pozitivne učinke na svoje dohodke, vsi ostali pa ne. In, ko se gre za ta sprejemanja oziroma tudi za spremembe teh škodljivih zakonov, smo v Levici zelo, tisti, prvi, na barikadah, ki zmeraj opozarjamo, ki zmeraj tudi predlagamo kakšne nove zadeve, ki so res socialno usmerjene oziroma, ki so za ljudi in ne proti ljudem.
Tudi ta novela Zakona o dohodnini, ki ga predlaga Vlada, spet se pojavljajo ti dodatni davčni odpustki, pa spet se bo zgodilo, ko ste že, mislim da je prej ravno gospod poslanec Ferjan govoril o tem, dejansko se bojo te stopnje najvišjega dohodninskega razreda iz 50 % znižale na 45 % in spet bo samo tistih srečnežev oziroma tisti, ki bojo profitirali od tega zakona, samo 4 tisoč, nekje okrog 4 tisoč 300 ljudi v tej državi. Se pravi, konkretno, neko nesorazmerje se povečuje oziroma se tudi nekako namerno ali pa kakorkoli želite, povzroča, da pride do še večjih trenj oziroma še do večjih finančnih nesorazmerij in ko pride do teh, ja, velikih diskrepanc, se tudi pojavijo potem raznorazni problemi, ki jih doživljamo trenutno tudi z temi, bom rekel, posledicami teh zakonov, ki ste jih do sedaj predlagali temu Državnemu zboru oziroma, ki ste jih tudi želeli spravit med ljudi oziroma, da bi naj bili za ljudi, so pa dejansko res proti ljudem.
Kar se tiče te novele, same, je spet en velik problem. Ne vem, koliko ste že tu prej govorili ostali, ampak, glejte, spet, gre se za zniževanje oziroma tudi za, bom rekel, odpustke, kakorkoli želite, določenim skupinam oziroma določenemu

65. TRAK: (SC) – 16.05

(nadaljevanje) zasebnemu kapitalu, ki bom rekel tudi dominira in posreduje trg in spet se bo zgodilo, da ta davek, ki je v bistvu davek na dobiček, ki se že dejansko desetletja znižuje v Sloveniji bo v bistvu, ki je danes 19 odstotkov oziroma 19 % se bo zgodilo, da bo glede na splošno stopnjo davka, da bo efektivna stopnja davka na dobiček zato bistveno nižja od splošne stopnje, ker leta 2018 je bila efektivna stopnja v Sloveniji tam nekje okoli 13 % oziroma 12,9 % oziroma odstotkov glede tega efektivnega dela. Sedaj vedno, ko pride bom rekel Vlada trenutnega predsednika Vlade oziroma predsednik Vlade saj to smo že doživeli v njegovem predsedovanju oziroma takrat, ko je bil predsednik Vlade od 2004 do 2008 je dejansko vedno se zgodilo to, da je zniževal davke oziroma da tudi postopno nižal splošne stopnje davka na dobiček recimo iz 25 odstotkov na 20 %. Potem v svojem drugem predsedovanju se pravi v svoji drugi Vladi, ki jo je vodil leta 2012 je bila posebej radodarna ta njegova politika oziroma tudi ta Vlada glede teh davčnih olajšav in je podjetjem omogočila, da pri vlaganju v investicije ali raziskave in ali razvoj davčno osnovno znižali na način in se s tem v celoti izognili plačilu davka in tukaj je problem, ki tudi vsa Evropa opozarja, da bo potrebno konkretno razmisliti v smeri poštenega in bom rekel vse splošnega obdavčenja v smislu tega, da je res tisti, ki največ bom rekel zasluži oziroma največ pridobijo na trgu, ki imajo največji dobiček tudi seveda plačali največji davek. Ne vem zakaj v Sloveniji je to vedno tako velik problem, kar je mislim da normalno, da recimo, da bi se zgodilo to, kar se bo sedaj lahko zgodilo, da bo nekdo, ki ne vem zasluži 6 tisoč evrov ali pa 7 tisoč evrov na mesec, da bo dejansko plačeval isto zavarovanje kot ga plačuje recimo ena trgovska ali ena medicinska sestra v bolnici. Tako da tukaj so že velike diskrepance in mislim, da je prav, da se ta predlog novele Zakona o davku o dohodku pravnih oseb zavrne oziroma … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Čas se vam je iztekel in izčrpali smo tudi seznam prijavljenih razpravljavcev.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnica Vlade. Gospa državne sekretarka želite besedo? (Ne.)
Potem ta del zaključujemo. Ker nam je čas za razpravo še ostal na podlagi 71. člena Poslovnika sprašujem če želi še kdo razpravljati? Prijavil se je gospod Jožef Horvat.
Izvolite, imate 5 minut.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Spoštovani predstavnice ministrstva, drage kolegice in kolegi!
Dejstvo je, da večina Vlad si želi čim višje davčne prihodke. Več davčnega denarja zagotavlja seveda večjo politično moč in več možnosti za nabiranje političnih točk preko izpolnjevanja želja različnih interesnih skupin: subvencioniranje kulture, športa, kmetijstva, reševanja propadajočih podjetij, regionalni razvoj in tako naprej. V tej želji običajno zvišujejo davčne stopnje in pričakujejo večje davčne prihodke a to ni nujno prava pot. Ni zagotovila, da višje davčne stopnje prinašajo tudi večje davčne prihodke v proračun to sploh ne drži. Krščansko demokratsko načelo glede davkov je oziroma izhaja iz svobode. Posamezniku je potrebno dati svobodo, da sam razpolaga z denarjem, ki ga sam zasluži in vsak posameznik je najboljši gospodar s svojim denarjem. Če pa mu država pobere in potem seveda po politični liniji kot sem povedal deli različnim interesnim skupinam to je zelo daleč od svobode. Smo pri Noveli Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb del davčnega paketa, ki ga je pripravila Vlada, ki ga v Novi Sloveniji

66. TRAK (VI) 16.10

(Nadaljevanje) seveda podpiramo. Pred nami so zelo zahtevni meseci, zelo zahtevni obdobje, ko prehajamo po pandemiji, ki pa seveda še zdaleč ni zaključena, v neko novo realnost, v novo normalnost, pa ne vemo kakšna bo. In če se nam sesuje gospodarstvo, potem nam pade vse. Potem nam padejo vsi podsistemi, šolstvo, zdravstvo, sociala in tako naprej. Moramo se zavedati, da edino dobro gospodarstvo, dobra delovna mesta, beri dobro plačana delovna mesta, je tista politika, ki dejansko omogoča financiranje tudi socialne države.
Kaj prinaša ta novela zakona? Med drugim uvaja se novo olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Ali je s tem kaj narobe? Z uveljavljanjem katere si bo zavezanec zniževal davčno osnovo za določena kvalificiranja vlaganja uveljavlja lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganje v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Jaz sem hvaležen, da je opozicija bila in najbrž še vedno kritična, češ, da naš nacionalni načrt za okrevanje in odpornost predstavlja premalo vlaganj v zeleni prehod in digitalni prehod. Ampak to je tako imenovana zelena, če hočete, davčna reforma. Meni sicer ta izraz ni pretirano všeč, ampak gre za to, da se spodbuja zeleni in digitalni prehod. Nadgrajuje se olajšave za zaposlovanje. Zakaj je to dobro? Zato, ker, poglejte, obstoječo olajšavo se širi tudi na zaposlovanje oseb s poklici v primanjkljaju, tako imenovan deficitarni poklici, celo do 45 % plače. Ali je s tem kaj narobe? Imamo deficitarne poklice? Ja, imamo. Ali je potem problem, če nekako vnašamo preko tega zakona olajšave za tako imenovane deficitarne poklice? Že pri obstoječi olajšavi za zaposlitev mlade osebe v višini 45 % plače se starost širi iz 26 na 29 let in tako dalje. Kolegice in kolegi, saj vsi vemo, leta 2019 se je iz Slovenije izselilo 15 tisoč 100 prebivalcev. Od tega jih je bilo 5 tisoč 759 v starosti med 20 in 40 let, se pravi v najboljši formi. Mladim moramo omogočiti ustvarjanje pri nas doma, če želimo, da jih bo več doma tudi ostalo. Pri tem je izjemno pomembno, da znanje povezujemo tudi s prakso.
Mi bomo sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, seveda, podprli. Računamo na pomoč in sugestije vseh parlamentarnih strank, da v drugi obravnavo zakon še izboljšamo. Verjamem, da bo v slovenskem gospodarstvu in tudi pri ljudeh dobro sprejet. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo s skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v torek, 13. julija v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ELEKTRONSKI IDENTIFIKACIJI IN STORITVAH ZAUPANJA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade. Mag. Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, beseda je vaša.
Izvolite.

MAG. PETER GERŠAK: Spoštovana predsedujoča! Spoštovani poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije in drugi udeleženci današnje seje!
Pred vami je predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja kot je bil dopolnjen s sprejemom amandmajev na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dne 16. 6. 2021. V nadaljevanju bom ta zakon naslavljal z ZEISZ.

67. TRAK: (IP) – 16.15

(nadaljevanje) Torej, cilj predloga ZEISZ se navezuje na sprejem uredbe 910/2014/EU oziroma na kratko uredbe eIDAS, ki je stopila v veljavo 17. 9. 2014, začela pa se je uporabljati 1. 7. 2016. Uredba eIDAS je na novo uredila koncept elektronske identitete in elektronskega podpisovanja, česar do sedaj v Republiki Sloveniji nismo ločevali. Do sedaj smo namreč tako za identifikacijo posameznikov pri elektronskem poslovanju kot tudi za elektronsko podpisovanje uporabljati enaka digitalna potrdila. Izdajanje digitalnih potrdil za elektronski podpis pa je po novem storitev zaupanja.
ZEISZ bo torej zagotovil nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, kar je med drugim tudi izdajanje digitalnega potrdila za elektronski podpis, kjer uredba to dopušča oziroma omogoča nacionalne postopke in ureditve. Na področju elektronske identifikacije pa predlog zakona vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. Naj v nadaljevanju naštejem glavne poudarke ZEISZ.
ZEISZ prvič v Sloveniji vzpostavlja sistemsko rešitev enotne elektronske identitete, ki jo izda Republika Slovenija slovenskim državljankam in državljanom ter pod določenimi pogoji tudi tujcem na enem ali več sredstvih elektronske identifikacije. Elektronska identiteta bo državljanom omogočila elektronsko poslovanje in dostop do vseh elektronskih storitev tako doma, v skladu z uredbo eIDAS, pa tudi na celotnem notranjem trgu Evropske unije, saj bo omogočila identifikacijo uporabnika na elektronski način povsod, kjer je identifikacija osebe potrebna za uspešno izvedbo postopkov. Sprejem ZEISZ je posledično nujen za vključitev elektronske identitete in digitalnega potrdila za elektronski podpis na novo osebno izkaznico. Na podlagi že sprejetega zakona o osebni izkaznici bosta namreč na novi biometrični osebni izkaznici dve sredstvi elektronske identifikacije visoke in nizke ravni zanesljivosti. Tako bo državljanom omogočeno razpolaganje z elektronsko identiteto visoke stopnje zaupanja, istočasno pa bo omogočena uporaba osebne izkaznice na primer tudi v postopkih, v katerih sedaj uporabljamo kartico zdravstvenega zavarovanja. Pomembno je, da bo nova osebna izkaznica tudi nosilec digitalnega potrdila za elektronski podpis, ki bo omogočal elektronsko podpisovanje dokumentov. Na podlagi ZEISZ bo Republika Slovenija preko Centra za storitve zaupanja ponudila ponudnikom elektronskih storitev javnega sektorja, prav tako pa tudi ponudnikom zasebnega sektorja, registriranim v Republiki Sloveniji, možnost uporabe elektronske identitete ter sredstev elektronske identifikacije, priglašenih s strani drugih držav. ZEISZ tudi ponuja pravno podlago za elektronsko pooblaščanje, kar bo omogočilo posameznikom, da bodo lahko preko informacijskega sistema drugo osebo pooblastili za elektronsko poslovanje v njihovem imenu. Dodana pa je tudi poenostavljena prijava v državni portal eUprava, pri čemer se identiteta stranke ugotovi na podlagi vnesenih podatkov uporabnika. Napredni elektronski podpis pa se uporabi pri oddaji vlog preko državnega portala eUprava.
Spoštovani, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je dne 16. 6. 2021 na svoji 24. seji sprejel tudi amandmaje, ki so jih predlagale poslanske skupine SDS, NSi in SMC, s katerimi so se v večini upoštevale tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe DZ, ki pa niso bile takšne narave, da bi problematizirale / znak za konec razprave/ zastavljene koncepte ZEISZ. Zato predlagam, da predlog zakona podprete.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora mag. Grimsu.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo, vsem prav lep pozdrav.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 24. seji dne 16. junija 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil Urad Republike Slovenije. Predstavnik predlagatelja je povedal, da gre predvsem za prenos v nacionalno upravo(?) s strani, se pravi ustrezne uredbe. Po drugi strani pa za nekatere spremembe, ki naj bi omogočale

68. TRAK: (ŠZ) – 16.20

(nadaljevanje) večjo varnost in pa večjo učinkovitost pri storitvah, ki so zdaj v modernem času še bolj pomembne oziroma so izjemnega pomena tudi v času vodenja Evropske unije. V razpravi so poslanke in poslanci izrazili nekatere pomisleke, predvsem s strani opozicije, glede prenosa na urad vlade Republike Slovenije in pa glede nekaterih posameznih rešitev, predvsem pa je bilo enotno mnenje, da je pač potrebno pospešiti vse, kar je v zvezi z izdajanjem teh dovoljenj, tako da se omogoči čim hitrejše in normalno poslovanje vseh. Po končani razpravi je odbor sprejel en svoj amandma in sicer k 47. členu ter 33 drugih amandmajev k preostalim členom zakona. Vsi predlagani amandmaji pa so bili s strani koalicijskih vladnih skupin. Na koncu je odbor glasoval o tako dopolnjenem besedilu in ga sprejel 11 za, nihče proti. Glede na ta izid predlagamo, da se predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja danes tudi sprejme.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Grims vas vabim, da kar ostanete na odru, ker sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in kot prvi, izvolite imate besedo, da predstavite stališče Poslanske skupine SDS.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Potem še enkrat lep pozdrav v imenu Slovenske demokratske stranke.
Danes seveda živimo v času, ko je izjemno pomembno, da je elektronsko poslovanje varno in pa da poteka brez posebnih motenj. Kako pomembna je varnost elektronskega poslovanja se je pokazalo v nekaterih napadih s strani hekerskih skupin v zadnjem obdobju, predvsem v Združenih državah Amerike. Videli smo, kot v časih socializma dolge kolone ljudi, ki so čakali na gorivo na črpalkah. Mogoče se je ob tem komu utrnila kakšna solza nostalgije, ampak dejstvo je, da je to z modernim poslovanjem in pa z modernim pojmovanjem učinkovitosti in pa organiziranosti sveta praktično nezdružljivo. Zaradi tega je varnost elektronskega poslovanja s tem povezana tudi elektronska identifikacija in storitve zaupanja izjemnega pomena. Zato je novi predlagani zakon prišel v pravem trenutku, upamo samo, da bo v celoti upravičil svoja pričakovanja, da bo torej elektronsko poslovanje v Sloveniji potekalo hitreje, nemoteno in predvsem varno. Slovenija potrebuje varno elektronsko poslovanje zato da bo uspešna, da se bo lahko enakovredno in v celoti postavila ob bok tudi vsem drugim konkurentom v času globaliziranega sveta. To je potrebno tako zaradi varnosti, zaradi normalnega življenja ljudi, kot tudi seveda zaradi učinkovitega poslovanja podjetij. Vse to je med seboj povezano, vse to ureja ta zakon, ta zakon pa je sedaj predlagan tudi zaradi prihodnih obveznosti, predvsem pa zaradi ustrezne zaščite vseh elektronskih komunikacij, ki so povezane tudi z nalogami, ki jih Slovenija v teh dneh opravlja. Želeli bi samo, da je zakon čim hitreje sprejet, vsekakor bomo v SDS zakon enotno podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Rudi Medved. Predstavil bo stališče Poslanske skupine LMŠ. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Kolegice, kolegi.
Področje izdajanja elektronske identitete v Republiki Sloveniji zakonsko urejamo žal z zamudo, več kot enoletno. Zakon je namreč skorajda identičen že pričakal to vlado, zato se nam v Listi Marjana Šarca zdi nerazložljivo zakaj je bilo treba z njim čakati toliko časa. Še posebej, ker bi se lahko izognili zapletom in gneči na upravnih enotah zaradi izdajanja elektronske identitete za potrebe covidnih potrdil, če bi ta zakon sprejeli prej. Zakon je namreč pravna podlaga za izdajo osebne izkaznice z elektronsko identiteto, ki jo bodo državljani od 12. leta starosti

69. TRAK: (TB) – 16.25

(nadaljevanje) navzgor prejeli avtomatsko, ampak to se bo zgodilo šele prihodnje leto, čeprav je bil tudi Zakon o osebni izkaznici narejen že v času vlade Marjana Šarca in bi bil z lahkoto sprejet že tudi lani. Ampak Vlada je s tem mečkala in jo je množična potreba po izdaji elektronskih certifikatov seveda zadela popolnoma nepripravljeno in to po nepotrebnem. Vprašanje, zakaj si ljudje elektronske identitete niso priskrbeli že prej, v nekih bolj normalnih časih, je sicer umestno, vendar je odgovor nanj sila preprost – za to pač niso imeli potrebe. Ta Vlada pa ob svojem nastopu ni prepoznala spremenjenih okoliščin, tako ji čas karantene spomladi 2020 ni pomenil alarma, ki bi ga morala slišati. Elektronsko poslovanje je postalo nuja in ljudi bi bilo treba ustrezno opremiti, tako s samimi tehničnimi rešitvami, za kar bi bilo treba sprejeti zakone, kot je ta pričujoči, na primer, kot tudi z ustreznim znanjem, seveda. Vlada ni zagotovila ne enega, ne drugega in danes imamo ljudi, ki gredo na upravne enote, država jim nudi pomoč za pridobitev digitalnega potrdila, potem pa tega potrdila ne znajo uporabiti za pridobitev Covidnega potrdila in tiskajo potrdila v lekarnah.
Danes so torej ljudje zaradi okoliščin izrazito motivirani za uporabo elektronskih storitev države, Vlada pa težko sledi njihovim potrebam. Namen tega zakona je postaviti visoke varnostne standarde pri dodeljevanju elektronske identitete in opravljanju storitev zaupanja. Ampak hkrati Vlada vnaša izjeme, ki ta koncept rušijo in so z vidika varstva osebnih podatkov izrazito sporne.
V LMŠ opozarjamo na nesprejemljivost poenostavljenega prijavljanja na državni portal eUprava. Naa podlagi tega bo mogoče, brez uporabe ustrezne elektronske identifikacije, v nekaj korakih priti do zelo občutljivih podatkov posameznika, od seznama njegovih nepremičnin, povezanih družinskih članov, kazenskih točk zaradi prometnih prekrškov. Ni potrebno biti ravno heker, da se nekdo lahko nepooblaščen dokoplje od teh podatkov in jih tudi zlorabi. Navdušenci v Vladi sicer pravijo, da je to najboljši način promocije elektronskega poslovanja državljanov, pa ni. Za ceno varnosti v digitalnem svetu pač ne moremo vsega poenostavljati. Sicer se v tej Vladi zdaj vsi vse poprek ukvarjajo z digitalizacijo, pri tem pa, kot da ne vedo eden za drugega. Medtem, ko Ministrstvo za javno upravo prinaša v parlament, čeprav pozno, pa vendarle, zakon, ki ureja in postavlja elektronsko identiteto na pravo mesto, bi do nedavni svetovalec za debirokratizacijo, zdaj direktor FURSA, celo sodno pošto vročal kar prek navadnega maila. V praksi pa je državi celo printanje digitalnih zelenih potrdil, delalo neznosne težave.
V Listi Marjana Šarca sicer zakonu ne bomo nasprotovali, saj je nujno, nujno potreben za nadaljnji proces digitalizacije v Sloveniji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Predrag Baković. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoča, hvala lepa za besedo.
Spoštovani kolegice in kolegi!
Gre za povsem nov zakon, s 57 vsebinskimi določbami in osmimi prehodnimi oziroma končnimi določbami, ki pripravljajo(?) na podlagi uredbe Evropske unije o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja. Predlog zakona je šel skozi postopek širše obravnave tudi s strani zainteresirane javnosti, saj je bil na državnem portalu eUprava, pod portalom eDemokracija, objavljen že konec februarja leta 2020. S strani zainteresirane javnosti je bilo podanih več pripomb, nekatere pripombe pa je predlagatelj tudi vključil v predlog zakona.
Pristop k širši obravnavi predloga zakona Socialni demokrati podpiramo, vendar pa na tem mestu želimo opozoriti, da je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora zelo obsežno in vsebinsko podrobno. Opozorili so na delno nadomeščanje Zakona o elektronskem poslovanju in(?) elektronskem podpisu, kot tudi na spremembo naslova, kar je s tehničnega vidika neustrezno. V mnenju so opozorili, da naslovi predpisov niso normativno besedilo in se tako

70. TRAK: (AB) – 16.30

(nadaljevanje) ne smejo novelirati.
S predlaganim načinom sprejemanja novega zakona in s spreminjanjem že veljavnega Zakona o elektronskem poslovanju, lahko pride do nesledljivosti sprejetih, razveljavljenih in obstoječih določb. Takšen način sprejemanja zakonodaje pa zmanjšuje pravno varnost, kar je v nasprotju z novelami Vlade, ki želi z Zakonom o debirokratizaciji na področju pravne prenormiranosti vzpostaviti red. Očitno to ne velja za danes obravnavan predlog zakona z naslednjimi … za uporabnike, torej državljanke in državljane Republike Slovenije pomembnim področjem, to je urejanje elektronske identifikacije.
Predlog zakona ureja možnost oddaje vlog preko državnega portala e-uprave, ob uporabi centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis za namene ugotavljanja identitete uporabnik elektronskih storitev organov državne uprave tako, da se identiteta uporabnika ugotovi na podlagi vnesenih podatkov uporabnika ter določa pravna podlaga za preverjanje podatkov uporabnika v uradnih evidencah. Tako bi uporabnik lahko elektronske storitve uporabljal tudi brez predhodnega obiska upravne enote ali drugih prijavnih služb izdajateljev kvalificiranih potrdil.
Bi pa še enkrat opozoril na to, da predlog zakona govori o storitvah zaupanja in ključno vprašanje tukaj je, pa lahko zaupamo? V zadnjem mesecu, v času, ko so tekla referendumska opravila, se je na portalu e-uprava marsikaj dogajalo. Predvsem to, da je bilo uporabnikom portala e-uprava onemogočeno marsikatero opravilo. Da o čakanju na izdajo in uporabo kvalificiranega digitalnega podpisa niti ne govorimo. Z njimi je bilo mogoče dostopati do naročanja za cepljenje, o pridobitvi potrdila o cepljenju preko portala Zvem in o dostopu do evropskega potrdila o cepljenju. Zataknilo pa se je pri pridobivanju osebnih dokumentov, katerim je potekla veljavnost. Predvsem na upravni enoti Ljubljani, kajti z manjših upravnih enot so posamezniki poročali, da so postopki tekli tiho, hitro in brez nepotrebnega klicanja v prazno, brez deset in večdnevnega čakanja na vrsto in kasneje na ureditev zadev.
Predlagatelj zagotavlja, da se bodo nove rešitve lahko uporabljajo že od 1. 1. 2022. Kvalificirano digitalno potrdilo za podpisovanje dokumentov javne uprave se bo lahko uporabljal še naslednjih 5 let.
Socialni demokrati bi spomnili, da je med nami precej velik delež starejših, ki se pri uporabi novejših tehnologij ne znajdejo najbolje. Z možnostjo pooblaščanja dostopa do digitalnih potrdil na drugo osebo pa na nek način prenašamo tudi odgovornost in seveda tudi možnost zlorabe. Predlaganega zakona Socialni demokrati ne moremo podpreti, saj ocenjujemo, da bi za ljudi pomemben zakon moral biti s strani Vlade pripravljen z večjo natančnostjo in skrbnostjo. Namreč gre za zaupanje.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav!
Uvodoma v Levici pozdravljamo, da se je Ministrstvo za javno upravo s posebnim zakonom odločilo urediti problem elektronske identitete, ki je bil razpršen v več veljavnih predpisih. V to nas navsezadnje silijo tudi aktualne razmere. Epidemija covid-19 je pokazala kako nas samoizolacija zaradi zdravstvenih razmer sili v urejanje nujnih opravkov na daljavo, od dela na domu, do urejanja administrativnih zadev na upravnih enotah.
Z razširitvijo uporabe elektronske identitete naj bi bile tovrstne ovire predlagane. Se pa ob novih načinih urejanja elektronske identitete postavljajo tudi nova vprašanja glede varnosti poslovanja. Nedvomno gre za uporabo tehnologij, ki bodo zagotovile visoko stopnjo varnosti, a nobena varnost ni stoodstotna.
V Levici smo prepričani, da bo šele praksa pokazala, praksa uporabe elektronske identitete pokazala za kakšne nevarnosti gre. Predvsem opozarjamo na potencialno krajo elektronske identitete, ki lahko povzroči veliko škodo, tako za posameznika oziroma posameznico, ki je žrtev te kraje, kot tudi za državo ali pa lahko povzroči druge oblike oškodovanja, na primer pri gospodarskem poslovanju. Sprejetje zakona vseh teh tveganj ne bo rešilo. Veliko pomembnejše bo izobraževanje uporabnikov elektronske identitete, da se bodo le-ti obnašali samozaščitno.

71. TRAK: (SC) – 16.35

(nadaljevanje) Od ministrstva, zato pričakujemo, da bo vložilo še več naporov v promocijo javne uporabe elektronske identitete, a nevarnost za varno uporabo elektronske identitete ne prihaja samo s strani posameznikov ali organiziranih kriminalnih organizacij, prihaja tudi s strani države, ki lahko če le hoče zlorabi svojo nadzorstveno funkcijo. Dejstvo je, da politična elite, ki imajo nadzor nad državo to svojo moč lahko izkoristijo. Elektronska identiteta posameznika bo v prihodnje lahko izdana na kateremkoli dodatnem nosilcu na primer na mobilnem telefonu, USB, pametnem ključku, platformi veriženju blokov in tako dalje oziroma tudi na že obstoječih elektronski dokumentih na primer na kartici zdravstvenega zavarovanja, dovoljenju za bivanje in podobno. Tukaj pa bo potrebna še veliko večja previdnost in tudi sposobnost države, da bo delovanje takšnega sistema tudi zares potekalo. Fiasko z elektronskim certifikatom za cepljenje in prebolele v času epidemije Covid-19 na primer kaže kaj se zgodi, če nekompetentna Vlada vodi procese, ki jim ni kos. Identiteta v tem primeru ni elektronska, ampak za enkrat očitno ostaja analogna, poslana preko navadne pošte v naše potne nabiralnike. Na srečo bo izvajanje tega zakona kmalu prešlo na drugo vlado. Če se bodo pri izvajanju zakona pokazale pomanjkljivosti določb tega zakona ga bo vsekakor potrebno ustrezno popraviti. V Levici zakonu ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani in cenjeni zbor!
Na področju digitalizacije javne uprave nas čaka še veliko dela pri optimizaciji poenostavitvi procesov, racionalni porabi javnih sredstev ter zagotavljanju boljše storitve. Zavzemamo se za eno vstopno točko, preko katere bi bili državljanom na voljo vse storitve javne uprave. Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij ne olajšuje le izvedbe postopkov, ampak tudi zmanjšuje zahtevani čas ter stroške državljanov in podjetij pri urejanju upravnih zadev. Splet omogoča urejanje pravnih zahtev, kar iz pisarne ali domačega naslonjača, kar odpravlja transportne stroške in potreben čas za prihod na urad. Republika Slovenija uredbo 210/214/EU, ki je začela veljati 17. septembra 2014 uvedla v svoj pravni red julija leta 2016 z Uredbo o izvajanju Uredbe o EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razsvetljevitvi. Ob tem je velik del obstoječe zakonodaje na področju elektronskega poslovanja postal neraben in zastarel. Ker Republika Slovenija želi urediti izdajanje sredstev elektronske identifikacije potrebujemo nov Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki bo vseboval posebno nacionalno pravno ureditev za storitve zaupanja, kjer uredba seveda to dopušča. Načrtno uredili področje elektronske identifikacije, razveljavili zastarele vsebine predpisov in hkrati ustrezneje prilagodili evropskim predpisom obstoječemu stanju na trgu. Slovenija na tem področju ne želi zaostajati in zato že od leta 2007 potekajo dejavnosti za ureditev elektronske identitete. Krščanski demokrati podpiramo Predlog Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki bo vpeljal enolični identifikator na podlagi davčne številke za fizične osebe ali poslovne subjekte pri elektronskem poslovanju z namenom enotna števila elektronske identifikacije. V nadaljevanju predlog zakona določa osebno elektronsko identiteto v Republiki Sloveniji, ki se uporablja za identifikacijo pri elektronskem poslovanju z organi javnega sektorja. Posameznik ima zgolj eno osebno elektronsko identiteto, vendar pa ima lahko več sredstev elektronske identifikacije, s katerimi to identiteto dokazuje. Osebna elektronska identiteta je preko sredstev elektronske identifikacije uporabljena za čezmejno elektronsko poslovanje, pridobitev osebne elektronsko identitete ni obvezna, lahko jo pridobi oseba, ki dopolni 6 let in traja največ

72. TRAK (VI) 16.40

(Nadaljevanje) 10 let. Trenutno so operativno predvidena tri sredstva identifikacije, in sicer digitalno potrdilo na biometrični osebni izkaznici, ki ima visoke in nizke ravni zanesljivosti, virtualna elektronska identiteta na podlagi rešitve SMS-pass, in v prihodnje bo sredstvo elektronske identifikacije lahko izdano na kateremkoli dodanem nosilcu, na primer mobilnem telefonu, …/nerazumljivo/ pametnem ključku, platformi veriženja blokov in podobno. Izdajatelj sredstva elektronske identifikacije tudi zasebnim ponudniku elektronskih storitev zagotavlja možnost uporabe informacijske rešite za uporabo sredstev elektronske identifikacije ter možnost preverjanja številke elektronske identifikacije. Krščanski demokrati bomo na področju javne uprave posebno pozornost namenili uvajanju novih možnosti uporabe sodobnih tehnologij. Zavzemali se bomo za sistemsko postopno kombinirano vpeljavo dela na daljavo z uporabo informacijski komunikacijskih tehnologij za tista delovna mesta v javni upravi, ki to možnost dela dopuščajo. Živimo v času četrte industrijske revolucije, digitalizacija je vse prisoten pojav. Zaradi novih tehnologij komuniciramo drugače, delamo drugače, živimo drugače. Vse te spremembe pa terjajo posodobitev vseh procesov in sistemov, ki nas obdajajo. Novi poslovni modeli spreminjanja globalno ekonomijo, zato bo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati podprla razvoj zakonodaj na področju digitalizacije. Pri razvoju tega področja bi sicer želeli nekoliko večjo vlogo tudi zasebnega sektorja. Poslanska skupina NSi bo podprla predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitev zaupanja, saj novela predstavlja korak naprej v primerjavi s sedanjo ureditvijo. Le z razvojem tega področja lahko postanemo še bolj konkurenčna država v današnji globalizirani družbi. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, podpredsednica. Vsem prisotnim prav lep pozdrav!
Danes obravnavamo predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki v povezavi z uredbo ELDAS zagotavlja nacionalno pravno ureditev za področje storitve zaupanja in ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. Uredba ELDAS na novo ureja koncepta elektronske identitete in elektronskega podpisovanja, česar do sedaj v Republiki Sloveniji nismo ločevali. Izdajanje digitalnih potrdil za elektronski podpis je po novem storitev zaupanja. Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja bo zagotovil nacionalno pravno ureditev za področje storitev, kar je med drugim tudi izdajanje digitalnega potrdila in potrdila za elektronski podpis. Republika Slovenija bo s sprejemom predlaganega zakona omogočila vključitev elektronske identitete na dveh sredstvih elektronske identifikacije na novi biometrični osebni izkaznici, kar bo omogočili državljanom razpolaganje z elektronsko identiteto visoke stopnje zaupanja in tudi poslovanje z osebno izkaznico v postopkih, v katerih sedaj uporabljamo kartico zdravstvenega zavarovanja. Biometrična osebna izkaznica je zaradi svoje pravne veljave, tehnološke zasnove in varnostnih mehanizmov pri različnih postopkih primerna za izdajo sredstva elektronske identifikacije na najvišji ravni zanesljivosti, kar bo omogočilo njenim imetnikom dostop do tako rekoč vseh elektronskih storitev javnega sektorja na celotnem notranjem trgu Evropske unije. Iz tega razloga bo Republika Slovenija novo biometrično osebno izkaznico prijavila za čezmejno elektronsko poslovanje, in tako bo sledila vrsti držav, ki so v ta namen prav tako prijavile svoje sheme elektronske identifikacije na podlagi nacionalnih osebnih izkaznic. Sprejetje zakona bo omogočilo tudi priglasitev svoje sheme elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje in s tem državljanom omogočilo čezmejno elektronsko poslovanje znotraj držav Evropske unije.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra slednjo rešitev še posebej pozdravljamo, saj menimo, da to predstavlja ključni pogoj za izkoriščanje razvojnih možnosti elektronskega poslovanja za nadaljnje razvijanje digitalnega

73. TRAK: (IP) – 16.45

(nadaljevanje) gospodarstva in družbe v okvirih notranjega trga Evropske unije. Hkrati se zavedamo tudi preostalih pozitivnih učinkov predloga zakona, kot so zmanjševanje upravnih ovir v določenih postopkih elektronskega poslovanja, kot tudi razbremenitev zaposlenih na upravnih enotah, saj se bomo v velikih primerih lahko izognili procesu naročanja in samemu obisku upravnih enot.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da je skrajni čas, da se v Republiki Sloveniji intenzivno izvajajo aktivnosti za digitalizacijo, torej za učinkovito elektronsko poslovanje tako za slovenske državljane kot javno upravo, kot tudi poslovne subjekte. Menimo, da predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja sledi vsem načelom, zato ga bomo tudi podprli.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti mag. Andrej Rajh. Predstavil bo stališče poslanske skupine SAB. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana podpredsednica, vabljeni gostje, kolegice in kolegi.
Uredba eIDAS, ki ureja storitve zaupanja, se je začela neposredno uporabljati leta 2016. Uredba zagotavlja skupni temelj za varne elektronske interakcije med državljani, podjetji in državnimi organi, njen poglavitni namen pa je okrepitev zaupanja v elektronske transakcije in storitve zaupanja. Elektronska identifikacija vključuje vrsto podatkov, s katerimi posameznik oziroma pravna oseba izkazuje svojo istovetnost. Predlog zakona bo Republiki Sloveniji omogočil priglasitev svoje sheme elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje, s tem pa bo slovenskim državljanom omogočeno čezmejno elektronsko poslovanje. Predlog zakona je povezan tudi z zakonom o osebni izkaznici, saj bo z novo biometrično izkaznico kot sredstvom za elektronsko identifikacijo možen dostop do storitev javnega sektorja na notranjem trgu Evropske unije.
V SAB se sprašujemo o primernosti starostne meje, določene za pridobitev elektronske identifikacije. Predlog namreč določa, da elektronsko identiteto lahko pridobi oseba, ki dopolni šest let. Zakaj ni torej predlagana ureditev usklajena z zakonom o osebni izkaznici, kjer se je določila izdaja osebne izkaznice s sredstvom elektronske identifikacije od dopolnjenega 12. leta starosti? V SAB podpiramo digitalizacijo in se strinjamo, da mora tudi Slovenija ostati v koraku s časom z razvojem na tem področju. In še kako pomembno je, da temu sledi tudi zakonodaja.
Elektronsko poslovanje v veliki meri olajšuje poslovanje med podjetji, javnimi organi in tudi državljani. Vendar gre za občutljivo področje varstva osebnih podatkov, zato je pomembno, da se zagotavlja visoka raven zanesljivosti. Nove tehnologije namreč prinašajo določena tveganja. Visoka raven zaupanja v elektronsko komunikacijo in identifikacijo pa je možna, kadar je sredstvo elektronske identifikacije izdano v skladu z določenimi standardi in postopki, zagotovljen pa mora biti tudi ustrezen nadzor, ki bo preprečeval zlorabe.
Zato se moram na tem mestu dotakniti tudi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila, da obrazložitve členov v večjem delu ne izpolnjujejo standarda, ki zahteva jasne obrazložitve posameznih členov, iz katerih izhaja vsebina in namen predlaganih zakonov. Načelo jasnosti in določnosti predpisov je namreč eno izmed načel pravne države, ki mora biti upoštevano pri sprejemanju zakonodaje. V nasprotnem primeru je lahko oslabljena pravna varnost.
V poslanski skupini SAB zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus. Izvolite.

74. TRAK: (ŠZ) – 16.50

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Elektronsko poslovanje in elektronski podpis sta bila v Sloveniji pravno urejena leta 2000 s sprejemom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Ta zakon je določil pogoje za izdajo in uporabo elektronskih podpisov in potrdil, pravno veljavnost elektronskih dokumentov in elektronskih podpisov, infrastrukturo, overiteljev potrdil in podobno. Pred 20-imi leti si nihče ni mogel predstavljati razsežnosti in razvoja digitalne tehnologije, tako kot si danes težko zamišljamo, da večina aplikacij, ki jih bomo uporabljali čez deset let, sploh še ni izumljenih. Elektronsko poslovanje je postalo način zasebnega in javnega življenja, zajema elektronsko bančništvo, zavarovalništvo, trženje in trgovanje, pouk, poslovanje z javnim sektorjem, svetovanje ter avkcije na daljavo. Stopnja razvoja digitalnih storitev in njihove uporabe postaja nezgrešljiv element konkurenčnih prednosti posameznih držav v svetovni ekonomiji. Z razvojem tehnologij in elektronskih storitev se tako v regulativi pojavljajo novi izzive, predvsem kako znotraj obstoječe zakonodaje zaobjeti vse na novo nastale okoliščine. Predlog novega zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja predstavlja uskladitev z evropskim pravnim redom. Uredba, ki je implementirana v predlagani zakon vključuje dva vsebinska sklopa. Prvi del zajema elektronsko identifikacijo, kjer uredba ne posega v elektronske sisteme za upravljanje identitete in z njimi povezane infrastrukture držav članic, temveč zgolj določa pogoje pod katerimi države članice priznajo sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključene v priglašeno shemo druge države.
Predlog zakona tako ureja pot do pridobitve elektronske identitete, kar bo omogočilo oziroma olajšalo e-dostope, postopke in poslovanje, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, določila pa omogočajo zagotovitev sodobne, enostavne in varne elektronske identifikacije. Drugi sklop pa zajema šest storitev zaupanja, kjer evropska uredba področje ureja v celoti in določa pravila za storitve zaupanja in sicer za naslednje, elektronske podpise, elektronske žige, elektronske časovne žige, storitve elektronske priporočene dostave, hrambo kvalificiranih elektronskih podpisov in žigov, potrjevanje varnosti elektronskih podpisov in žigov ter storitve v zvezi s potrdili za avtentikacijo spletišč. Digitalna identitete je današnja realnost, njene perspektive pa so vse zajemajoče. Epidemija je zgolj v nekaj tednih pokazala kje vse nam primanjkuje digitaliziranih storitev in kaj bi lahko storili, da bi te postale bolj razširjene, varne, učinkovite in prijazne do uporabnika. V Poslanski skupini DeSUS predlog zakona podpiramo. Opozarjamo pa na digitalni danes in digitalni jutri, ki predstavljata velik izziv za starejše, velikokrat celo nepremostljivo oviro. Samo za ilustracijo, danes živi v Sloveniji več kot 54 tisoč 500 oseb, ki so starejše od 85 let. Demografske spremembe, ki bodo v prihodnosti še bolj spremenile razmerja v strukturi prebivalstva, zahtevajo čim bolj celovito obravnavo in čim prejšnje konkretno ukrepanje na vseh nivojih družbenega dogajanja. Tudi na področju elektronske mobilnosti oziroma digitalizacije družbe. Vključevanje starejših v te procese je zato izjemnega pomena. Pri uvajanju digitalnega načina življenja pa moramo nujno / znak za konec razprave/ digitalizacijo uvajati kot opcijski način poslovanja oziroma način življenja, ne pa kot kategorični, obvezujoč oziroma edini možni način.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Kot zadnji bo stališče Poslanske skupine SNS predstavil gospod Dušan Šiško. Izvolite.

75. TRAK: (AB) – 16.55

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni!
Predlog novele je na nekakšen način vsebinsko povezan s predvideno spremembo Zakona o osebni izkaznici, kajti za izdajo nove biometrične osebne izkaznice mora veljati ta zakon, ki ga imamo pred seboj. Slednji opredeljuje izdajanje identitete s strani države na enem, ali več sredstvenih elektronskih identifikacij. Zagotovila se bo nacionalna pravna ureditev in sicer za področje storitve zaupanja, kjer bo v naši pravni red prinesla evropska uredba s tega področja.
V Slovenski nacionalni stranki smo naklonjeni temu, da bo državljanom in državljankam Republike Slovenije omogočena elektronska identifikacija, kar se tiče dostopa do vseh storitev javnega sektorja na notranjem trgu Evropske unije, kot tudi čezmejno poslovanje. Ne smemo pozabiti, da se v Sloveniji že cirka 20 let za potrebe dostopov uporabnikov do e-storitev uporablja pretežno kvalificirana digitalna potrdila, ki jih izdaja ministrstvo, Pošta, banke in drugi. Opažamo, da je uporabnost oziroma bolj neuporabnost teh storitev šibka točka.
Večinoma jih uporablja bolj mlajše generacije, ker so bolj vešči vsega skupaj. Predlog novele bo kljub številnim pripombam, ki so jih podali različni deležniki vendarle imel pozitivne posledice, kar se tiče poslovanja javne uprave na področju gospodarstva, sociale. V evidenci imetnikom sredstev elektronskih identifikacij je v 14. točkah določen nabor podatkov, ki naj bi jih posredoval imetnik. Pomisleke imamo kako je s tistimi posamezniki oziroma starejšimi ljudmi, ki doma nimajo računalnike, pametnega telefona ne in tudi ne elektronske pošte. Bolj smiseln bi bil manjši nabor podatkov oziroma samo tistih, ki so res obvezni in nujni, da se v bodoče izognemo morebitnim zlorabam in goljufijam.
Zavedati se moramo, da je področje varnosti, zaupanja in zanesljivosti zelo senzibilno področje. Kar zadeva delovne izkušnje zaposlenih pri ponudnikih kvalificiranih storitev, zaupanja s področja storitev zaupanja ali sorodnega področja, ter tudi, ko gre za sklenjeno ustrezno svetovalno pogodbo z osebo s pravno izobrazbo, se nam najmanj dve leti delovnih izkušenj zdita premalo, ravno zaradi kompleksnosti področja.
Torej, glavne hibe, kot je recimo v zadnjem času nedostopnost upravnih enot, zasedene telefonske linije, je treba čim prej odpraviti ter ljudi motivirati za uporabo e-storitev javne uprave. Potrebno bo tudi čim prej in čim več ozaveščati uporabnike glede novega sistema uporabe.
V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da se premalo izkorišča možnosti, ki se nam ponujajo na dlani z razvojem tehnologije, saj ne smemo pozabiti, da živimo v četrti industrijski revoluciji. Apeliramo na Vlado Republike Slovenije, strateški svet za digitalizacijo, da aktivno dela na tam, da bodo v bodoče storitve prijaznejše našim uporabnikom, kljub njihovim novim pomislekom in dvomom. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da novela zakona prinaša mnogo pozitivnih koristi, s katerimi lahko zagotovo računamo na dvig stopnje digitalizacije v Republiki Sloveniji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O odločanju o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo državnemu sekretarju, mag. Petru Geršaku.
Izvolite.

76. TRAK: (IP) – 17.00

MAG. PETER GERŠAK: Najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci Državnega zbora Republike Slovenije in drugi udeleženci.
Vlada Republike Slovenije je na seji 22. 4. 2021 sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. V nadaljevanju bom predlog zakona naslavljal z ZJN 3B. Bil je deležen široke javne razprave, gre namreč za drugo spremembo. Prvo spremembo so predlagali poslanci Državnega zbora, gre tudi za prvo novelo zakona, ki jo je pripravila vlada po letu 2015, ko je bil zakon sprejet.
Ravno to, da se zakon ne spreminja prepogosto, je omogočilo, da so se instituti v praksi dobro preizkusili. Zdaj, po šestih letih uporabe tega zakona, je bilo tudi dovolj časa za preizkus in ugotovitev, da so določeni instituti potrebni prenove, predvsem poenostavitev tako zaradi prakse, ki se je v tem času vzpostavila, kot tudi zaradi nedavne epidemije. Zato ta zakon ponotranja tudi nekaj rešitev, ki jih je prinesla interventna zakonodaja. Obenem pa danes, ko smo že v celoti prešli na elektronsko komunikacijo v javnem naročanju, nekatera opravila enostavno niso več ustrezna in jih je potrebno urediti.
Seveda je treba jasno povedati, da sistem javnega naročanja primarno določa pravo Evropske unije, kjer je slovenski zakonodajalec izjemno omejen pri zakonodajnem urejanju sistema, zato je treba poleg zakonodajnih rešitve iskati tudi drugače. Ena od teh je na primer profesionalizacija, hkrati pa ministrstvo izboljšuje sistem elektronskega javnega naročanja v smeri popolne digitalne transformacije, ki bo poenotila naročanje in povečala konkurenčnost.
Če se vrnem k predlogu zakona, ki je pred nami. Spremembe v ZJN 3B ob večji transparentnosti prinašajo večjo učinkovitost in večjo fleksibilnost naročanja. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami pa zakon predvsem zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s kmetijstvom, uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočale večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga, predvsem pa naročnikom ob večji odgovornosti in dodanih prekrških dopušča nekoliko več manevrskega prostora, torej predvsem, ko gre za naročila malih vrednosti in občine. Tukaj moram poudariti tudi, da pri določenih rešitvah, ki bodo spodbudile in pospešile sodelovanje naročnikov z lokalnim gospodarstvom, ostaja transparentnost zagotovljena. Gre zgolj za to, da omogočimo bolj fleksibilno in učinkovito izvajanje postopkov, namreč ravno v tem segmentu največkrat poslušamo očitke, češ da je sistem pretirano rigiden.
S predlogom zakona se zaradi pospešitve naročanja in lažjega balansiranja naročil lokalnemu gospodarstvu zvišujejo mejne vrednosti za evidenčna naročila. Te mejne vrednosti sledijo interventni zakonodaji. Prav tako se za gradnje zvišujejo mejne vrednosti za uporabo postopka naročil za male vrednosti, ki je popolnoma transparenten postopek, omogočajo pa večjo fleksibilnost in hitrejšo izvedbo postopka. Zaradi poenostavitev naročanja se dodajo nekatere izjeme, obenem pa se pri pravnih storitvah znižujejo pragovi za oddajo naročil, saj ni nobenega razloga, da tudi za te storitve ne bi veljala pravila javnega naročanja.
Na drugi strani se povečuje transparentnost v postopkih, saj predlog zakona določa, da mora biti vsa dokumentacija objavljena zgolj na portalu javnih naročil in v prav vseh postopkih, tudi pri postopkih s pogajanji brez objave bo treba objaviti odločitev o oddaji naročila. Ob izkušnjah uporabe elektronskega javnega naročanja pa zakon uvaja nekaj rešitev v primerih nedelovanja sistema. Zakon rešuje tudi nekaj povsem praktičnih zahtev, ki jih je v preteklosti vzpostavila praksa. Na primer ponudnikom ne bo treba več dodatno predložiti izjav o nekaznovanosti, prav tako zakon na novo uvaja diskrecijsko pravico naročnika, da izloča neobičajno nizke ponudbe / znak za konec razprave/, kar v praksi danes praktično ni mogoče.
Glede na povedano vam, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, predlagam, da predlagano novelo zakona sprejmete. Najlepša hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.

77. TRAK: (TB) – 17.05

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo in lep pozdrav!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 24. seji, dne 16. 6. 2021, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državna sekretarka je v uvodni obrazložitvi opozorila, da sistem javnega naročanja v celoti ureja pravo EU in da imamo zelo malo manevrskega prostora, zato, da to uredimo po svoje, predlagane spremembe pa uvajajo nekaj izjem, ki bodo omogočale večjo regionalizacijo, promocijo in potrošnjo slovenskega blaga. Na kratko je torej predstavila tiste rešitve, ki drugim naročnikom dopuščajo več manevrskega prostora in opozorila, da se zvišujejo določene mejne vrednosti za naročila.
Tudi v razpravi je bilo prav od teh mejnih vrednostih največ razprave, in sicer, je opozicija v glavnem oporekala temu, da se ta meja dviguje, medtem ko je na primer poslanec koalicije izpostavil, da je takih naročil večina in orisal, kako te stvari sedaj učinkujejo. S strani SDS je bilo opozorjeno, da je dejavni denar treba uporabljat in upravljat transparentno in da je treba pazit, da se ukrepe ne omejuje tako, da se potem škodi javnim sredstvom, zato dvig naročil sam po sebi ni sporen, nasprotno, lahko bi bil celo večji, pa to ne bi bistveno vplival na vse, kar je stranpoti v zgodbah javnega naročanja. Potem, državna sekretarka je na koncu izpostavila možnost nacionalne izvedbe postopkov / nerazumljivo/ naročil, male vrednosti do EU / nerazumljivo/, to se pravi, tudi pri gradnjah, kar pomeni, da nikakor ne gre za zmanjševanje transparentnosti, bo pa zato veliko večja fleksibilnost, učinkovitost in s tem tudi racionalnost poslovanja.
Na koncu je odbor sprejel amandmaje Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, k 15., 28. in 32. členu, amandmaje Poslanske skupine Levica k 2., 3., 8. in 9. členu pa ni izglasoval. Glasoval je potem o celotnem besedilu predloga zakona in jih sprejel z 11 glasovi za in 2 proti. Tako dopolnjeno besedilo je v prilogi in ga dajemo v sprejem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Rudi Medved bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Javnega naročanja se v Sloveniji še vedno venomer drži stigma, kot da gre za neko sivo cono, v kateri se dogajajo kraja javnega denarja, korupcija, klientelizem, pajdaštvo in kar je še takega, z negativnim predznakom, in hkrati je slišati nenehne pozive, da je treba spremeniti Zakon o javnem naročanju in bomo odpravili vse probleme. Ampak, javno naročanje vendarle ni takšno leglo kriminala, četudi se na tem področju pojavljajo odkloni, kot povsod drugod in Zakon o javnih naročilih tudi ni tako zanič, kot se želi ustvariti vtis v javnosti, nenazadnje je zakonsko besedilo skorajda prepis evropske direktive. Če vsa Evropa lahko živi s tem, čudno, da ravno pri nas to ne bi delovalo. Sistem javnega naročanja res mora biti javen, transparenten in pregleden. Pa je tak? Na papirju da, v praksi morda nekoliko manj.
V času vlade Marjana Šarca smo pripravili spremembe zakona, ki naj javno naročanje naredijo še učinkovitejše, brez nadležne birokratske navlake. Večina rešitev, ki smo jih predlagali, je v tem pričujočem besedilu. V Listi Marjana Šarca se nam zdi zelo pomembno opolnomočiti tiste, ki se v javnem sektorju ukvarjajo z naročanjem. Problemi nastajajo tako zaradi slabega poznavanja zakonodaje, kot tudi zaradi nekompetentnosti naročnikov, ki pogosto ne obvladajo področja, s katerim se ukvarjajo. Če k temu dodamo slabe popiše in zgrešeno določanje cen, na drugi strani pa dogovarjanje med ponudniki in izigravanje naročnika, imamo recept za oškodovanje javnih financ pri izvajanju naročil.

78. TRAK: (SC) – 17.10

(nadaljevanje) Evropska unija je opozorila Slovenijo na visok delež naročil oddanih preko postopka s pogajanji torej brez javnega razpisa. Tudi varovalo proti korupciji, nedovoljenemu dogovarjanju med ponudniki zlasti na lokalni ravni in pri podjetjih o državni lasti so šibka, zato smo v Listi Marjana Šarca zadržani do dviga mejnih vrednosti za naročila brez razpisa. Priporočilo Sveta EU v zvezi z nacionalnim program Slovenija za 2019 je Slovenijo opozorilo na neodvisni nadzor pri izvedbi javnih naročil kot posebej tvegana je Svet EU izpostavila javna naročila na lokalni ravni. Že res, da gre za večjo prožnost a hkrati ni bil narejen niti razmislek kako okrepiti nadzor nad takimi naročili to v zakonu ali pa vsaj pojasnilih Vlade pogrešamo. Prav tako je preslišan apel obrtnikov in podjetnikov, da je treba poskrbeti za poplačilo podizvajalcev. Še vedno se dogaja, da ostanejo ali nepoplačani ali dobijo plačilo z veliko zamudo. Zadnji odmevnejši primer so nepoplačani podizvajalci pri gradnji Doma starejših občanov v Juršincih v vrednosti, kar 5 milijonov evrov. V Vladi Marjana Šarca smo obrtnikom in podjetnikom prisluhnili in z novelo zakona nameravali ponovno uvesti obvezno plačilo podizvajalcem v tem besedilu tega ni, kar je čudno, saj ta Vlada zelo poudarja podporo obrti in podjetništvu. V Listi Marjana Šarca ne bomo nasprotovali spremembi Zakon o javnem naročanju. Menimo pa, da je ta zakon zamujena priložnost za dobrobit obrti in podjetništva.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Mag. Bojana Muršič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Področje javnega naročanja se ureja na ravni EU, zato je Slovenija že v predpristopnem obdobju k Evropski uniji zakonodajo s področja javnega naročanja prilagajanja evropskemu pravnemu redu. Predlagatelj je navedel, da OECD Republiko Slovenijo uvršča med države z dobro in transparentno zakonodajo. Polega tega smo edina država članica Evropske unije, ki ima pritožbeni sistem znotraj javnega naročanja digitaliziran. S predlagano novelo zakona po predlagatelji zasledujejo cilj po večji učinkovitosti javnega naročanja in večji transparentnosti. Spoštovani, glede na OECD oceno to na papirju že izpolnjujemo manjka nam torej izboljšanje izvajanja zakona, kajti pri samem izvajanju zakonodaje se nenehoma srečujemo s pritožbami, aferami in vsem, kar onemogoča hitro in učinkovito izpeljavo predvsem infrastrukturnih praviloma finančno zahtevnejših projektov. Nič boljše pa ni bilo tudi pri nabavi prepotrebne zaščitne opreme pri epidemiji lansko leto. Glede na to, da Vlada že mesec grozi o novem četrtem valu epidemije Socialni demokrati pričakujemo, da so skladišča z zaščitno opremo polna, oprema pa nakupljena po bistveno nižjih sprejemljivih cenah. Predlagana novela gre v smeri spodbujanja lokalne in regionalnega gospodarstva in kmetijstva. Novosti in izjeme, ki jih novela prinaša se nanašajo na promocijo in potrošnost slovenskega blaga. Izpostavila bi dvig vrednosti uporabe naročil male vrednosti do dopustnih meja, ki jih določa Evropska direktiva v javnem naročanju. Lokalna javna naročila in skrb za samooskrbo bi na neki način po izkušnjah med pandemijo morali še dodatno podpirati. Menim, da je ne tem mestu treba opozoriti tudi na problematiko neplačil podizvajalcem. Varovalke v zakonu morajo biti prav, zaradi preprečevanja koruptivnih tveganj in tako kot smo pri predhodnih novelah Socialni demokrati pripominjamo, da mora biti sistem javnega naročanja dovolj jasen, da pri izvajanj le-tega ne bi prišlo do različnih interpretacij, ki bi bile podlaga za večja koruptivna tveganja. Socialni demokrati predlagani Noveli Zakona o javnem naročanju

79. TRAK (VI) 17.15

(nadaljevanje) ne bomo nasprotovali. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!
Problematika sistema javnih naročil je povezana s transparentnostjo in je povezana s korupcijo. Posebej problematična so naročila malih vrednosti, ki so že tako ali tako izredno netransparentna, na splošno pa največji problem predstavljajo prilagajanja razpisnih pogojev in z njimi povezana korupcijska tveganja. Problemi ne nastajajo v primerih ko je postopek izpeljan na podlagi veljavnih predpisov, pač pa tam, kje se veljavni predpisi izigravajo ali celo kršijo. In tega problema ne more rešiti zgolj nov zakon. Še posebej zaskrbljujoče je, da vlada z novelo predlaga spremembe, ki bodo korupcijska tveganja še dodatno povečala. Višanje mejnih vrednosti za naročila malih vrednosti je bilo določeno že v lanskoletni protikoronski zakonodaji. In že takrat ni bilo nobene resne utemeljitve zakaj je to potrebno. To stanje se sedaj skuša za stalno utrditi v matičnem zakonu. Mednarodna organizacija Transparency International je pred nedavnim objavila raziskavo izpeljano med 40 tisoč državljankami in državljani iz 27 držav članic Evropske unije o tem, kako občutimo korupcijo v svoji državi. Ljudi so spraševali ali se korupcija v njihovi državi povečuje. In kar 51 % prebivalcev Slovenije meni, da se je v zadnjih 12 mesecih korupcija v naši državi povečala. Večji delež je bil, recimo, zaznan samo na Cipru. V Sloveniji je skoraj dve tretjini, 66 % vprašanih tudi ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je za Ciprom 76 % in Hrvaško 72 % tretji najvišji delež v Evropski uniji. Skrb vzbujajoče. A vlade ta rezultat očitno prav nič ne vznemirja. Ne meneč se za tako porazno stanje duha v naši družbi, za tako visoko stopnjo nezaupanja vlada cinično predlaga rahljanje namesto zatezanja pravil javnih naročil. Razmere v Sloveniji, kot vidimo, nikakor niso takšne, da bi se pravila o javnih naročilih rahljala, temveč je treba poskrbeti, da se jih dosledno izvaja. To je še toliko pomembneje sedaj, ko je zaradi ukrepov za boj proti posledicam epidemije Covid-19 povečana potrošnja s strani države in s strani lokalnih skupnosti. In kaj rahljanje pravil v resnici pomeni? To, da bo zardi višanja mejnih vrednosti za mala naročila veliko število nabav blaga in naročil storitev izvedenih brez javnih razpisov. To, da bo zaradi tega korupcijsko tveganje ogromno. Še posebej, ker imamo opravka z vlado, katere nabava zaščitne opreme je bila, milo rečeno, zelo sporna, tako zelo da je nanjo padla senca suma korupcije. V Levici zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Predlog sprememb in dopolnitev zakona o javnem naročanju, ki ga obravnavamo danes poenostavlja ureditev postopka javnega naročila pod mejnimi vrednosti EU, to so naročila male vrednosti, odpravlja nekatere administrativne obveznosti na strani naročnikov, na primer poenostavljeno poročanje pri okvirnih sporazumih ter ureditev nekoliko spreminja v smeri dopustitve večje prožnosti. Po predlogu novele zakona se nekoliko dvigujejo mejne vrednosti in mejna vrednost za uporabo postopka naročila male vrednosti, hkrati pa se zaradi zagotavljanja večje transparentnosti ureja objava seznamov evidenčnih naročil na portalu javnih naročil. Predlagane spremembe temeljijo na zavedanju, da mora biti javno naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati transparentnost, konkurenčnost in

80. TRAK: (AB) – 17.20

(nadaljevanje) prevzem odgovornosti za morebitne zlorabe. Ob dejstvu, da javno naročanje urejajo javno-naročniške direktive EU, države članice nimamo veliko manevrskega prostora za drugačno urejanje. Kjer pa je dovoljeno, da sistem lahko uredimo bolj prožno, pa se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva ter kmetijstva, uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočile večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga.
Šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele in drugi javni zavodi za hrano porabijo približno pol milijarde evrov letno. Tradicionalni slovenski pridelki in izdelki so nemalokrat veliko bolj kakovostni od uvoženih, vendar javnim ustanovam sistem javnega naročanja onemogoča, da bi kupovali zgolj lokalno pridelano hrano. V Novi Sloveniji podpiramo načelo po katerem je mogoče naročanje hrane v čim večji meri izvesti … v čim večji meri izvzeti iz določb sistema javnega naročanja, s čimer bi povečali delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah.
Po predlogu sprememb zakona, je prožnejši tudi način dopuščanja popravkov in dopolnjevanje ponudb. To je pomembno predvsem iz vidika, da naročnik lahko zahteva dodatna pojasnila, na primer v primeru izjemno nizke ponudbe, kar po obstoječem zakonu ni bilo mogoče. Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Prav lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim!
Danes obravnavamo spremembo in dopolnitve Zakona o javnem naročanju, ki ga je Državnem zboru predložila Vlada. Gre za drugo spremembo zakona in prinaša dopolnitve, ki so se v praksi izkazale za potrebne, tako v času epidemije, kot v preteklih izkušnjah uporabe samega zakona. Spremembe tako povečuje transparentnost naročanja, obenem pa omogočajo bolj fleksibilno in učinkovito naročanje, še posebej pri naročilih nižje vrednosti.
Sistem javnega naročanja primarno določa pravo Evropske unije, zato je slovenski zakonodajalec izjemno omejen pri zakonodajnem urejanju sistema, zato je treba poleg zakonodajnih rešitev iskati tudi drugače. Spremembe Zakona o javnem naročanju prinašajo večjo učinkovitost, o bolj prožnem in učinkovitem javnem naročanju pa se zagotavlja visoka stopnja transparentnosti in zasledujejo vidiki konkurenčnosti.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona, se zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s kmetijstvom uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočile večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga, predvsem pa naročnikom ob večji odgovornosti in dodatnih prekrških, dopušča nekoliko več manevrskega prostora, predvsem ko gre za naročila malih vrednosti in občine.
Potrebno je poudariti tudi, da pri določenih rešitvah, ki bodo spodbudile in pospešile sodelovanje naročnikov z lokalnim gospodarstvom, postaja transparentnost zagotovljena. Gre zgolj za to, da se omogoči bolj fleksibilno in učinkovito izvajanje postopkov, namreč ravno v tem segmentu največkrat poslušamo očitke, kako je sistem pretirano rigiden.
S predlogom zakona se zaradi pospešitve naročanja in lažje dostopnosti naročil lokalnemu gospodarstvu zvišujejo mejne vrednosti za evidenčna naročila, te mejne vrednosti sledijo interventni zakonodaji. Prav tako se za gradnjo zvišuje mejne vrednosti z uporabo postopka naročil male vrednosti, ki je popolnoma transparenten postopek, omogočajo pa večjo fleksibilnost in kot rečeno, hitrejšo izvedbo postopka. Zaradi poenostavitev naročanja se dodajo nekatere izjeme, obenem pa se pri pravnih storitvah znižujejo pragovi za oddajo naročil, saj ni nobenega razloga, da tudi za te storitve ne bi veljala pravila javnega naročanja.

81. TRAK: (ŠZ) – 17.25

(nadaljevanje) Na drugi strani se povečuje transparentnost v postopkih, predlog zakona določa, da mora biti vsa dokumentacija objavljena zgolj na portalu javnih naročil in prav v vseh postopkih, tudi v postopkih s pogajanji brez objave bo treba objaviti odločitev o objavi naročila. Ob izkušnjah uporabe elektronskega javnega naročanja pa zakon uvaja nekaj rešitev v primerih nedelovanja samega sistema. V Poslanski skupini Stranke modernega centra se zavedamo pomena hitrega in učinkovitega javnega naročanja in predlagane spremembe vidimo kot pozitivne, zato bomo novelo Zakona o javnem naročanju podprli.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsednik Državnega zbora, državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci.
Bistvo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju je dvig mejnih vrednosti naročil, za katere bi veljal zakon o javnem naročanju. Povedno drugače. Gre za povečanje razpona javnih naročil, ki bodo izpadla iz postopka javnega naročanja po ZJN3. Mejne vrednosti na splošnem področju se z 20 tisoč evrov dvigujejo na 40 tisoč, za gradnje pa na 80 tisoč. Dviguje se tudi mejna vrednost za objavo naročila v uradnem listu Evropske unije, za organe lokalne skupnosti ter mejna vrednost za uporabo postopka naročil male vrednosti. Vlada predlaganje spremembe utemeljuje z večjo preglednostjo sistema javnega naročanja. Predlog naj bi prispeval tudi k večji učinkovitosti in večji transparentnosti javnega naročaja. Vse to se sicer na prvo žogo sliši lepo in prav, vendar se v SAB s predlagatelji ne moremo strinjati. Komisija za preprečevanje korupcije in evidenčna naročila, to so tista, za katera ni zakonsko predpisanega postopka oddaje naročila, označila kot najbolj problematična. Poleg tega pa predstavljajo največji delež javnih naročil. Predlagane rešitve bodo še dodatno povečale število evidenčnih javnih naročil, posledično pa se bo povečalo tudi tveganje za nastop korupcije. Pa poglejmo o kakšnih številkah govorimo. Od začetka leta 2019 do konca 2020 je bilo javnih naročil, ki bi po novih kriterijih padla med evidenčna poročila, 783. Njihova skupna vrednost pa je znašala več kot 134 milijonov evrov. Ta delež še zdaleč ni zanemarljiv. Na nevarnosti, ki jih bo prinesel predmetni zakon, so nas opozorili tudi v Transparency international Slovenia in v obrtno podjetniški zbornici. Tako so v Transparency international poudariti, da sicer obstoječi postopki, predvsem za naročnike predstavljajo nekatera administrativna bremena, vendar pomenijo določeno varovalko pred korupcijskimi tveganji in krnenjem konkurence. Poleg tega pa ni bilo predstavljenih prav nobenih tehtnih argumentov, ki bi podprli tezo, da je trenutno določen prag mejnih vrednosti prenizek. Rahljanje pravil za javna naročila organov lokalnih skupnosti prav tako ni podkrepljeno z tehtnimi argumenti, še posebej če upoštevamo ugotovitve raziskave Transparency international, ki nakazujejo na pomanjkanje integritete v slovenski lokalni samoupravi. Dejstvo je, da je področje javnega naročanja povsod po svetu izpostavljeno korupcijskim tveganjem, pri tem pa Slovenija nikakor ni izjema. Z lahkoto lahko zatrdim, da se preko javnega naročanja v žepe privilegirancev izteka ogromno davkoplačevalskega denarja. V zadnjih letih je sistem javnega naročanja predmet burnih razprav, zlasti kar se tiče transparentnosti, smotrne porabe sredstev in korupcije. V stranki SAB zagovarjamo hitre in transparentne postopke javnega naročanja, vendar ne za vsako ceno. Zavedamo se, da so potrebne katere spremembe na področju javnega naročanja, denimo na področju javnega naročanja v zdravstvu. V Poslanski skupini SAB smo na to temo sklicali celo nujno sejo parlamentarnih odborov in opozorili na anomalije, ki omogočajo nekontrolirano porabo davkoplačevalskih sredstev.

82. TRAK: (IP) – 17.30

(nadaljevanje) Zanimivo, da je koalicija ravno na dan razprave o šibkih točkah javnega naročanja v zdravstvu v zakonodajni postopek vložila predlog novele, ki naj bi te anomalije odpravil. Sprašujemo se, ali gre zgolj za naključje, ob upoštevanju dejstva, da je bil zakon še odprt.
V SAB si želimo sprememb javnega naročanja na področju zdravstva, ki bodo sledile preglednosti in stroškovni učinkovitosti. Predlaganih sprememb pa, ki drugega kot povečanja korupcijskih tveganj ne bodo prinesle, v Poslanski skupini SAB ne bomo podprli. / znak za konec razprave/
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Sistem javnega naročanja je primarno določen s pravom Evropske unije. Morebitne nacionalne razrešitve odprtih zadev so zato omejene s tem okvirom. V Sloveniji smo najprej izgrajevali sistem in institucije za javno naročanje, potem smo stabilizirali in ponotranjali evropski pravni red, zdaj pa se lotevamo poenostavitev sistema, ki smo ga brezupno zakomplicirali. Upravljanje javnih naročil je pravzaprav področje boja za oblast, ne pa področje opravljanja dela, ki ga je treba opraviti. Potreba po boljšem upravljanju je nuja, toda neusmiljeno posega v interese in navade.
Zakonska ureditev javnega naročanja bi morala biti glede na njeno pomembnost ter nujnost po predvidljivosti pravil in postopkov kolikor toliko stabilna, toda ni. Od leta 2000, ko smo sprejeli Zakon o javnem naročanju, je bil z današnjo novelo spremenjen 13-krat. Pa tu ne gre za manj obsežne nomotehnične spremembe. Po večini gre za pomembne spremembe, zlasti za tiste, ki se neposredno srečujejo s postopki javnega naročanja in jih morajo izvajati. Zavezanci so organi Republike Slovenije, organi lokalnih skupnost in javni skladi, agencije, zavodi, tudi javna podjetja na infrastrukturnem področju in druge osebe, ki sicer niso zavezanci, če gre za naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki in so izpolnjeni določeni pogoji.
O pomenu javnega naročanja najbolj očitno govorijo naslednji podatki za leto 2019. Vrednost javnih naročil, oddanih tega leta, je znašala 5 milijard in 545 milijonov evrov. V letu 2019 oddana javna naročila pomenijo skoraj 56 % odhodkov proračuna Republike Slovenije. Delež javnih naročil v letu 2019 je v bruto domačem proizvodu znašal 11 in pol odstotkov in se je glede na leto poprej povišal za en in pol odstotek. Glede na vrednost vseh oddanih naročil se je vrednost tistih, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu Evropske unije, v primerjavi z letom 2018 leta 2019 povečala za več kot 26 %. Povečalo se je tudi število izvedenih postopkov javnega naročanja, in sicer za dobra 2 %. Dejstvo je, da se delež javnih naročil stalno povečuje, da je področje konstantno izpostavljeno spremembam, tudi na podlagi evropskih pravil, predvsem pa stalnemu prilagajanju gospodarskemu, socialnemu in političnemu razvoju.
Ključne novosti 13. novelacije področja so dvig mejnih vrednosti naročil na splošnem področju za blago in storitve z 20 tisoč evrov na 40 tisoč evrov ter za gradnje s 40 tisoč na 80 tisoč evrov. Objava celotne dokumentacije na portalu javnih naročil ter objava vseh odločitev glede objave javnih naročil, kar bo bistveno prispevalo k preglednejšim postopkom. Na področju preskrbe s hrano obvezno upoštevanje tako imenovanega zelenega javnega naročanja, kar bo prispevalo k dvigu porabe lokalnih pridelkov. V sistem javnega naročanja pa so umeščene tudi storitve pravnega svetovanja, za katere je predviden poenostavljen način naročanja. Javno naročanje predstavlja široko polje zlorab, kjer se spoštuje forma, uporablja pa se na stotine trikov, zato da se izogne smislu. Številne razveljavitve in preložitve so praksa, za katero niso odgovorni samo ponudniki, ampak tudi

83. TRAK: (TB) – 17.35

(nadaljevanje) ubogljivi birokrati in komisije. V slovenskem sistemu javnega naročanja je v nemajhni meri zapuščena logika odgovornosti. Javna naročila so igra mačke z mišjo, pri čemer mačka ni vegetarijanec, marveč grabežljivi ponudnik, povezan s kompanjonom na drugi strani, ki zasluži in si z njim deli dobiček. V takem sistemu se odgovornost, tista kazenska odgovornost, kajpada, vzpostavlja s preprečevanjem. Odgovarjat tisti, / znak za konec razprave/ ki naredi napako in povzroči škodo in tu nikakor ne gre samo za odgovornost najvišjih funkcionarjev, gre pa tudi in predvsem za sposobnost delovanja kontrolnih mehanizmov države.
Kakorkoli, poslanci Poslanske skupine Desus bomo predlog zakona v predloženi vsebini podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsednik.
Lepo pozdravljeni vsi!
Predlog zakona gre korak v pravo smer, kajti, spremembe povečujejo fleksibilnost, kar doprinese k prožnosti in učinkovitosti sistema javnega naročanja, hkrati pa se odpravljajo določene nejasnosti, dileme in pomanjkljivosti, ki so se pokazale tekom uporabe sedanjega zakona. V Slovenski nacionalni stranki se nam zdi najpomembnejša sprememba, da se mejne vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju dvigujejo, tako za blago, storitev in projektne natečaje, kot za gradnje, prav zaradi operativnosti javnega naročanja. Smotrno se nam zdi, da recimo do 20 tisoč evrov za gradnjo cest drugih gradbenih del, ne potrebuješ izvesti javnega naročila, ter da na osnovi treh ponudb da župan soglasje nad 8 tisoč evrov.
Neživljenjsko in absurdno je bilo, da bi moral na pamet rečeno, za en svinčnik, sanacijo nekaj metrov ceste, košnjo trave, čakati na javni razpis. Naklonjeni smo temu, da se bo pri javnih naročilih živil povečala možnost sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in predelovalci slovenske hrane oziroma živil. Obvezno je tudi spoštovanje ciljev zelenega javnega naročanja, da se nabavijo v določenem odstotku ekološka živila oziroma iz shem kakovosti, da naši otroci v vrtcih, šolah, jedo zdravo, predvsem domačo, kvalitetno hrano in ne tisto, uvoženo brez hranil. Poenostavlja se sistem javnega naročanja na državni ravni, da je v vseh primerih do mejnih vrednostih EU mogoče uporabiti postopek na državni ravni, ki je transparenten in javno objavljen le na slovenskem portalu javnih naročil, hkrati pa s tem naročnikom omogoča tudi vključitev v pogajanja.
Z namenom večje transparentnosti in sledljivosti, pozdravljamo spremembo, da se ukinja možnost objave dokumentacije na posameznih, drugih spletnih mestih. Nadalje, je iz vidika racionalnosti in časa pomembno, da lahko naročnik očitne ali nebistvene napake, spregleda sam. Dopustno je tudi, da lahko samo naročnik ob pisnem soglasju ponudnika, popravi računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Kot novost, se uvaja prekršek za primer, ko naročnik ne obvesti kandidatov in ponudnikov na način, da odločitev o oddaji javnega naročila objavi na portalu javnih naročil, kajti vemo, da vročanje, obveščanje sodelujočih preko drugih kanalov, postopek bistveno podaljša, česar si pa ne želimo.
Priglasitev podizvajalcev je pomembna, ker imajo pravico zahtevati neposredno plačilo, če tega ne zahtevajo, pa ima glavni izvajalec dolžnost, po končani izvedbi podati svojo izjavo in izjavo podizvajalca, da imata poravnane vse obveznosti iz predmetne pogodbe. Če povzamem, je nadvse pomembna dolžnost plačilne discipline. Novi predlog zakona tako določa kaznovanje glavnega izvajalca, ki naročnika ne seznani z vsemi podizvajalci. Sodišča tudi opozarjajo na nesorazmernost »obligatorske« stranske sankcije, glede na težo

84. TRAK: (SC) – 17.40

(nadaljevanje) storjenega prekrška. Predlog je, da se za najtežje prekrške gospodarskih subjektov predpiše fakulativen izrek stranke sanacije, izločitve iz postopkov javnega naročanja in hkrati možnost izrekanja dobe trajanja v razponu, kjer se storilce zgolj ne kaznuje temveč se jim prepreči ponovno prijaviti na razpis. V Slovenski nacionalni stranki smo za preprečevanje velikega kriminala in koruptivnih dejanj.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Suzana Lep Šimenko bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Aprila je bil v parlamentarno proceduro s strani Vlade vložene Zakon o javnem naročanju. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na dvig mejnih vrednosti pri gradnjah do pragu EU, ki naročnikom omogoča vključitev pogajanj, kar lahko prispeva k večji gospodarnosti naročanja. Mejne vrednosti na splošnem področju se dvigujejo iz 20 tisoč na 40 tisoč evrov brez DDV za blago in storitve, za gradnjo pa je 40 tisoč na 80 tisoč brez DDV. Prav tako se iz pravne storitve izvzemajo iz nabora socialnih in drugih posebnih storitev za njih bodo veljale mejne vrednosti 40 tisoč. Dvig praga je bil že uveden s protikoronskih zakonom in se je izkazal za koristnega. Ureja se objava celotne dokumentacije izključno preko portala javnih naročil, kar pomeni večjo transparentnost in sledljivost dokumentacije. Dodajo se štiri nove izjeme od uporabe pravil javnega naročanja in sicer za tista naročila, ki so oddana, zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Slovenije in za javna naročila živil. Zlasti za zadnjo izjemo se bo povečalo sodelovanje z lokalnimi pridelovalci slovenske hrane, kar pomeni, da bodo lahko javni zavodi, šole, vrtci, domovi za ostarele veliko lažje naročali hrano okoliških kmetov. S tem se dodatno spodbuja nakup slovenske hrane. Zakon tudi ustrezno rešuje, kar nekaj birokratskih nesmislov. V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZEMLJIŠKI KNJIGI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Zlatku Rateju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje.

ZLATKO RATEJ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci Državnega zbora, cenjene udeleženke in udeleženci seje!
Zemljiška knjiga je javna knjiga. Namenjena je opisu in v javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi. Kot osrednje mesto in instrument varstva zasebne lastnine predstavlja enega temeljev naše družbene in gospodarske ureditve temu primerno mora biti normativni okvir, ki ureja njeno delovanje stabilen posegi vanj pa premišljeni. Predlog zakona, ki je pred vami v celoti sledi temu pristopu. Gre za prve večje spremembe in dopolnitve Zakona o zemljiški knjigi v zadnjih 10 letih, ki na ne prinaša konceptualnih sprememb temveč nujne in redne posodobitve zakonskega ovira, ki naj zagotovijo nemoteno in usklajevanje in delovanje sistema. Nabor posega v veljavno zakonsko besedilo lahko razdelimo v dve skupini. V prvo se uvrščajo spremembe in dopolnitve, ki so posledica zakonov sprejetih v času zadnje večje novele, ki za svojo implementacijo bodisi potrebujejo še ustrezne dopolnitve Zakona o zemljiški knjigi bodisi gre za uskladitve, ki za delovanje sistema niso nujne, vendar pa se z njimi zagotavlja skladnost pravnega reda. Zakon, ki s svojo implementacijo potrebuje

85. TRAK: (AB) – 17.45

(nadaljevanje) potrebuje prilagoditve Zakona o zemljiški knjigi, je Stvarnopravni zakonik oziroma njegova lanskoletna novela. Ta je v slovenski pravni red prinesla instrument povezanih nepremičnin. Začetek uporabe, katerih pa je bil s prehodnimi določbami odložen na 1. julij 2021. Zakonodajalec je s tem odloženim rokom v začetku uporabe želel omogočiti prav to, zaradi česar smo danes tukaj. To so ustrezne prilagoditve Zakona o zemljiški knjigi, s katerim bo ta nov stvarnopravni položaj moč vpisati v zemljiško knjigo in udejanjiti nedvomne koristi, ki jih prinaša predvsem tistim lastnikom nepremičnin, ki se bodo odločili za njegovo uporabo.
Ta razlog oziroma povod za novelo Zakona o zemljiški knjigi, je tudi edini, ki to novelo dela obvezno, saj ni drugih razlogov, kot so na primer implementacija sodb Ustavnega sodišča ali pa prenos zahtev evropskega prava. Druga skupina posegov v zakonsko besedilo, pa je rezultat tehtnega razmisleka in posvetovanj s ključnimi izvajalci Zakona o zemljiški knjigi, torej s sodišči, notarji, odvetniki in drugo strokovno javnostjo. Vsem deležnikom se na tem mestu zato ponovno zahvaljujem.
Med ključnimi posegi iz te druge skupine naj izpostavim določbe, ki so povezane z digitalizacijo postopka pred overitvijo zemljiško-knjižnega dovolila. Torej, postopka pred Finančno upravo. Novela prinaša podlago, da bo lahko notar pogodbo poslal po elektronski poti in po tej isti poti tudi prevzel potrdilo o plačilu davka. S tem bo ta del postopka v celoti digitaliziran in bo lahko potekal hitreje, s čimer bosta strankam prihranjena dodatna pot in čas.
Prav tako zakon določa vrsto drugih rešitev, katerih namen je strankam olajšati uskladitev zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim. Kot primer naj izpostavim novo pravilo o izbrisu pravic, ki prenehajo s smrtjo oseb. Sedaj ne bo več treba iskati potrdil o smrti, če že iz letnice rojstva izhaja, da ni možno, da bi ta oseba še bila živa. In naj poudarim, pri tem gre le za pravice, ki prenehajo s smrtjo osebe, torej ne pravice, ki se dedujejo.
Spreminjajo se tudi določbe, ki urejajo dostop do tako imenovanih zaščitenih vpisov in sicer na način, da se državnim organom omogoča neposreden dostop do teh podatkov. Seveda le ob pogoju, da to potrebuje za izvajanje svojih nalog in pooblastil. Z zakonom se tudi nadaljuje smer, ki je bila začrtana z novelo Zakona o pravnem postopku in sicer, da se intervencija z Vrhovnega sodišča razširi na vsa pravna področja. S tem se Vrhovnemu sodišču omogoči, da tudi na tem področju razvija zemljiško-knjižno pravo s tem, ko prek revizije določa, odloča o pomembnih pravnih vprašanjih iz tega področja in skrbi za enotno uporabo prava.
Prav tako pa zakon vsebuje rešitve, ki so namenjene varstvu upnikov in preprečitvi razpolaganja z vrstnim redom pridobitve lastninske pravice v primeru / znak za konec razprave/, ko se nad upnikom začne izvršba ali ko je lastniku že preprečeno samorazpolaganje z lastninsko pravico. Druge spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, pa so povezane s terminološkimi prilagoditvami, ureditve v Zakonu o državnem odvetništvu in z njim povezanimi spremembami Zakona o lokalni samoupravi. Izboljšane pa so tudi določbe, ki urejajo zaznambo nedovoljene gradnje po gradbenem zakonu.
Cenjene poslanke in poslanci / znak za izklop mikrofona/, menimo, da navedeni sklopi sprememb in dopolnitev predstavljajo potrebe in primeren poseg v besedilu zakona. Razprava na matičnem delovnem telesu je pokazala, da je bil predlog zakona pripravljen ustrezno, s sprejetimi amandmaji pa je sedaj še dodatno izboljšan, saj so bile z njim naslovljene vse pripombe, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, kot tudi pripomba, ki jo je podalo Vrhovno sodišče. Enako velja za večino ustavnih pripomb in stališč, ki so bile posredovane Odboru za pravosodje. Dopolnjen predlog zakona …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: / govorita oba hkrati/ Prosim, da zaključite, gospod državni sekretar. Čas je potekel …

ZLATKO RATEJ: … Združenega dela in napora predlagateljice, članov matičnega delovnega telesa, državnozborskih služb ter strokovne javnosti, ocenjujemo, da je tako oblikovan predlog zakona dober in predlagamo, da ga podprete.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.

ZLATKO RATEJ: Naj se vam na tem mestu zahvalim za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil poročilo Odbora za pravosodje.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo.
Odbor za pravosodje je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi obravnaval na 28. seji 23. 6. 2021 kot matično delovno telo.

86. TRAK (VI) 17.50

(Nadaljevanje) Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenji Zakonodajno-pravne službe, Sodnega sveta in Komisije državnega sveta za državno ureditev ter dopisi Vrhovnega sodišča, Notarske zbornice Slovenije ter dr. Nine Plavšak in prof. dr. Renata Vrenčurja. Predstavnik predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je v dopolnilni obrazložitvi členov predstavil poglavitne rešitve predloga zakona, ki ne prinašajo konceptualnih sprememb, temveč se odziva na spremembe in dopolnitve drugih zakonov, predvsem stvarnopravnega zakonika. Z njegovo novelo A je bila ukinjena stvarna pravica zemljiški dolg, novela B pa je na področju lastninske pravice oziroma etažne lastnine uvedla novosti glede tako imenovanih povezanih nepremičnin in nepremičnin v skupni rabi, ki brez obravnavanih spremembe ne more zaživeti. Zaradi skladnosti pravnega reda ter zagotavljanju pravne varnosti predlagani zakon prinaša uskladitve tudi z določbami zakona o državnem tožilstvu, zakona o /nerazumljivo/ postopku, zakona o lokalni samoupravi in gradbenega zakona. Predlagani zakon prinaša tudi izboljšave sistema kot odziv na povratne informacije izvajalcev oziroma uporabnikov zakona, sodišč, notarjev, odvetnikov in upravnih organov, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu in varnejšemu poslovanju ter delovanju Zemljiške knjige. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je ob predstavitvi njihovega pisnega pravne mnenja povedala, da so vse pripombe ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih treh koalicijskih poslanskih skupin. Predstavnica Državnega sveta Bojana Potočan je predstavila mnenje Komisije državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona soglasno podpira. Povedala je, da so ob obravnavi opozorili na pripombe strokovne javnosti na 16., 22. in 24. člen predloga zakona, na katere so dobili ustrezna pojasnila predlagatelja oziroma so vloženi ustrezni amandmaji. Predstavnica Vrhovnega tožilstva Erika Pajntar je izrazila podporo predlaganemu zakonu in se pri tem opredelila do predlaganih sprememb glede izrednih pravnih sredstev. Povedala je, da podpira vse zakonodajne rešitve, ki omog9očajo enakopraven dostop strank postopka do Vrhovnega sodišča preko dopuščene revizije vseh civilnih postopkih, tudi v zemljiško knjižnem postopku, saj se s tem krepi predvidljivost odločanja in pravna varnost. Zahteva za varstvo zakonitosti tega ne more nadomestiti, saj državni tožilec ne zastopa interesov strank, marveč je varuh javnega interesa. V razpravi so poslanci pozdravili predlagani zakon in vložene amandmaje, ki prinašajo varnejše in učinkovitejše delovanje Zemljiške knjige. Izrazili so nekaj misli in vprašanj, povezanih z zemljiškim dolgom, na kar sta odgovorila predstavnika predlagatelja. V nadaljevanju je odbor s sprejemom vseh vloženih amandmajev ter vseh členov skupaj pripravil besedilo dopolnjenega predloga zakona, katerega v so sprejetji amandmaji vključeni in je sestavni del poročila odbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Pred nami je predlog novele zakona, ki je izrazito strokovne narave. Predlog tako prinaša rešitve in izboljšave, ki jih narekuje praksa in predlagajo uporabniki, prav tako pa se z novelo sledi tudi nekaterim drugim zakonom, recimo, stvarnopravnemu zakoniku, gradbenemu zakoniku in še nekaterim drugim. Ta predlog določa pravila za vpis posameznih povezanih nepremičnin in dopolnjuje pravila glede vpisa splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini. Na podlagi spremembe stvarnopravnega zakonika iz leta 2013 predlog ukinja določbe o zemljiškem dolgu, saj ta ne obstaja več. V skladu s spremembo zakona o državnem odvetništvu se državno pravobranilstvo nadomešča z državnim odvetništvom, novela pa prinaša tudi posodobitve in izboljšave določb, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje notarjev, davčnega organa in Zemljiške knjige glede dokazil o plačilu davkov. Tako bodo ti postopki potekali informatizirano, in strankam ne bo več treba fizično nositi originalnih dokumentov na Finančno upravo Republike Slovenije.

87. TRAK: (IP) – 17.55

(nadaljevanje) Nadalje predlog prinaša zakonito dopustnost / nerazumljivo/ v zemljiškoknjižnih postopkih in uskladitev z določbami glede revizije v Zakonu o pravnem(?) postopku in pa še nekaj drugih rešitev.
V prvotnem predlogu je bilo tudi nekaj spornih členov glede, recimo glede 16., 22. in 24. člena, ki je predvideval uporabo novega pravnega instituta, zaznambe izrednega pravnega sredstva proti sklepu o opisu in njegovih posledic. Te člene so problematizirali tako Zakonodajno-pravna služba, Vrhovno sodišče, kot tudi nekateri drugi pravni strokovnjaki, vendar so bili kasneje ti členi bodisi ali črtani ali pa tudi ustrezno spremenjeni z amandmaji. Na Odboru za pravosodje je predstavnica Vrhovnega sodišča predlog novele podprla, saj da podpirajo vse zakonodajne rešitve, ki omogočajo enakopraven dostop strank postopka do Vrhovnega sodišča tudi v zemljiškoknjižnem postopku, saj se s tem krepi predvidljivost odločanja in tudi pravna varnost.
Tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na pristojnem odboru povedala, da so bile njihove pripombe ustrezno naslovljene z amandmaji. Na podlagi vsega tega bomo Socialni demokrati predlog zakona podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo, kolegice, kolegi, spoštovani predstavniki vlade.
Zemljiška knjiga je ključna za pravno varnost pravnih subjektov v vseh gospodarskih in socialnih razmerjih, ki se nanašajo na pravice na nepremičninah, glede katerih se pač udeleženci zanašajo na zemljiški knjigi vsebovane podatke. In pregledba(?)zemljiške knjige ni pomembna samo zaradi pravnega prometa nepremičnin, ampak tudi za boljšo preglednost nad premoženjem državljanom. Le pravi in ustrezni podatki so dobra osnova za bodočo obdavčitev nepremičnin, s katero bodo lahko lastniki večjih nepremičnin ali pa večjega števila nepremičnin pravično prispevali v državno blagajno in s tem omogočili več sredstev za izgradnjo stanovanj v okviru stanovanjskih skladov – javnih stanovanj.
Ampak novela zakona, ki jo imamo pred seboj, ureja predvsem neskladja z drugimi zakoni, izboljšuje način vpisovanja skupnih in pomožnih prostorov pri etažnih lastnikih in uvaja nove postopkovne možnosti, tudi možnost izrednega pravnega sredstva, kot je revizija, kar bo doprineslo k poenotenju prakse in večji pravni varnosti.
Torej, gre za številne pravno-tehnične rešitve, ki naj bi izboljšale postopke in preglednost zemljiške knjige. Na nekatere rešitve je prišlo tudi več kritik, a verjetno se bo v praksi še najbolj pokazalo, ali so sprejete določbe v zakonu, ki se bo zdaj potrjeval, ustrezne ali ne. Številni amandmaji koalicijskih strank, ki so posledica kritičnih pripomb, so postali že stalnica zakonodajnega dela v sedanjem mandatu Državnega zbora. To pa zato, ker se zakon hiti, ker se pripravljajo brez ustrezne javne razprave ali pa se znotraj javne razprave premalo upošteva pripombe. To kaže na nek krč, predvsem v delu aktualne vlade, in tudi paniko, ko ta vlada, aktualna, danes, želi čim več zakonov sprejeti čim prej. Pa čeprav se začne s pripravo zakona z različnimi pomanjkljivostmi, na katere se v razpravi v Državnem zboru potem na njih opozori. Vsaj v tem primeru pa lahko ocenimo, da se je najpomembnejše pripombe v nekem smislu le upoštevalo.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Še enkrat lep pozdrav vsem.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi je prva večja sprememba zakona v zadnjih desetih letih. Glavni namen je dopolnitev obstoječega zakona s pravili o novih in dodatnih možnostih vpisa etažne lastnine in povezanih nepremičnin. S tem se omogoča izvajanje stvarno-pravnega zakonika. Določitev teh pravil bi morala biti izvedena v roku, ki ga zakonik določa za začetek uporabe, in sicer do 1. julija 2021, sicer teh določb ne bo mogoče izvajati.
Uskladitev z novelo stvarno-pravnega zakonika je potrebna na področju določb, ki urejajo nekatera vprašanja etažne lastnine.

88. TRAK: (SC) – 18.00

(nadaljevanje) Dopolnitve novele so določile, da se posamezni del zgradbe ali nepremičnina namenjena skupni rabi etažnih lastnikov dveh ali več gradenj v etažni lastnini oziroma skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb in lastnikov ene ali več nepremičnin obravnava kot njihov skupni del, ki je v njihovi solastnini. Predlog novele za ta primer določa, da se v okviru določb glede vpisa etažna lastnina obravnava na enak način kakor je že do slej veljalo za druge skupine dele. Novela na novo ureja vpis posameznih nepremičnin tako pri glavni kot pri pomožni nepremičnini. Omenjena novela Stvarnopravnega je omogočila tudi, da je, kar celotna nepremičnina namenjena skupni rabi etažnih lastnikov dveh ali več zgradb oziroma skupni rabi etažnih lastnikov ene zgradbe ali več zgradb in lastnikov ene ali več nepremičnin na primer parkirišča za stanovalce več blokov ter skupaj ene ali več stanovanjskih hiš. Taka nepremičnina se obravnava kot skupni del teh stavb oziroma hiš in je v solastnini. Tudi za tak primer se ureja vpis v zemljiško knjigo. Vse določbe, ki se nanašajo za zemljiški dolg se iz zakona po novem črtajo. Prehodna določba pa odreja uporabo dosedanjega zakona v zvezi s tistimi zemljiškimi dolgovi, ki so še vpisani v zemljiški knjigi. Nadomešča se državno in občinsko pravobranilstvo z državnim in občinskim odvetništvom v skladu z Zakonom o državnem odvetništvu. Zaradi uskladitve Zakonov o državnem odvetništvu se med listine, ki so podlaga za vknjižbo uvršča tudi Sporazum sklenjen v postopku mirne rešitve spora med državnim odvetnikom in nasprotno stranko. Ker predlog novele zakona za državljane omogoča preglednejše, enostavnejše in predvsem bolj pravno varne vpise etažne lastnine ter omogoča zemljiško knjižne vpise novih stvarnopravnih položaj, ki jih je prinesla zadnja novela Stvarnopravnega zakonika iz leta 2020 in sledijo potrebam in razvoju na področju nepremičnin bomo poslanci Nove Slovenije predlog novele zakona podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav državni sekretar in še enkrat ostalim prisotnim!
Zemljiška knjiga je javna knjiga, v katero se vpisujejo predvsem stvarne pravice in tudi nekatere obligacijske obveznosti. Danes odločamo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, ki ne prinaša večjih konceptualnih sprememb temveč se predvsem odziva na spremembe in dopolnitve nekaterih zakonov, do katerih je prišlo v umestnem času zlasti na sprememb in najpomembneje dopolnitve Stvarnopravnega zakonika. Slednji je v slovenski pravni red prinesel med drugim tudi institut povezanih nepremičnin. Ker ta za implementacijo potrebuje tudi ustrezna pravila glede zemljiško knjižnih vpisov teh nepremičnin je potrebno dopolniti tudi kot omenjeno obstoječi Zakon o zemljiški knjigi. Novelacija zakona daje možnost, da se v ta zakon vnesejo oziroma v njem izboljšajo rešitve, na katere opozarjajo tako uporabniki kot vsi ostali iz naslova slabe prakse ali praksa, ki dobesedno kliče po določenih izboljšavah. Osrednji cilj sprememb in polnitve Zakon o zemljiški knjigi je določiti pravila za vpis povezanih nepremičnin, vpis novih stvarnopravnih razmerij na področju etažne lastnine, ker s tem omogočiti izvajanje Stvarnopravnega zakonika v delu, ki ureja ta razmerja in razmerja posameznih delov zgradb oziroma nepremičnin namenjenih skupni rabi etažnih lastnikov večkrat v sami etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov zgradbe ali

89. TRAK: (TB) ­– 18.05

(nadaljevanje) več zgradb v etažni lastnini in lastnikov nepremičnin oziroma več povezanih nepremičnin.
Spremembe so povezane tudi z digitalizacijo področja pred vpisom v samo Zemljiško knjigo. Gre predvsem za področje plačila davščin, da bodo ti postopki lahko potekali informatizirano in da strankam ne bo več treba fizično nositi originalnih dokumentov na Finančno upravo Republike Slovenije. Spremembe oziroma dopolnitve zakona se nanašajo tudi na razne olajšave za stranke, ki urejajo zatečeno stanje v Zemljiški knjigi in so potrebne korekcije, predvsem v obliki vpisov.
Novela zakona spreminja tudi nekatere določbe, ki so odraz izvajanja zakonodaje v praksi. Nekaj sprememb je namenjeno poenostavitvam, druge so namenjene preprečevanju tveganj zlorab in škodovanju upnikov, ki se v teh procesih ali postopkih tudi dogajajo. V teh primerih se notarjem nalagajo dodatne obveznosti oziroma se jim dajejo pooblastila glede tega, kdaj lahko naredijo določeno razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom in kdaj ne. Obseg predvidenih sprememb in dopolnitev je glede na celoten obseg Zakona o zemljiški knjigi majhen in predstavlja potreben in primeren poseg v besedilo zakona, ki bo primarno omogočil implementacijo povezanih nepremičnin, zakon pa obenem posodobil z izkušnjami iz same prakse, ter ga prečistil in prilagodil glede na vmesne spremembe, na povezanih, kot prej omenjenih, zakonskih področjih.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi podprli in se zahvaljujem za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Kot vsi vemo, je Zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in objavi stvarnih pravic na nepremičninah. Kako pomembna evidenca je Zemljiška knjiga, nam pove tudi načelo publicitete, v skladu s katerim na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v Zemljiško knjigo. Objave v Zemljiški knjigi so namenjene seznanitvi s pravicami in dejstvi, vezanimi na nepremičnine.
Predlagane spremembe Zakona o zemljiški knjigi, o katerih govorimo danes, so v prvi vrsti tehnične narave. Dopolnjujejo se pravila glede novih in dodatnih možnosti vpisa etažne lastnine in povezanih nepremičnin. Sprememba je potrebna zaradi dopolnitve Stvarnopravnega zakonika, ki po novem omogoča, da so posamezni prostori oziroma zemljišča, hkrati namenjena več zgradbam oziroma več etažnim lastnikom v eni zgradbi. Iz zakona se črtajo tudi določbe o zemljiškem dolgu. Ta inštitut je bil zaradi številnih zlorab, kot stvarna pravica ukinjen že leta 2013, zdaj pa mora temu slediti tudi ureditev v predmetnem zakonu. Uvajajo se tudi nekatere poenostavitve, ki so posledica izvajanja zakona v praksi. Med drugim se urejajo tudi stari vpisi pravic, vezanih na osebe, rojene pred letom 1900. Takšne rešitve bodo njihovim potomcem v veliki meri olajšale urejanje postopkov vpisa stvarnih pravic. Običajno imajo namreč težave z iskanjem dokumentov in izkazov, da so te osebe pokojne, zdaj pa jim bo ta sprememba olajšala življenje.
Posebej v SAB pozdravljamo uzakonitev revizije, kot izrednega pravnega sredstva v zemljiškoknjižnih postopkih. Tako bo omogočen enakopravni dostop strank do Vrhovnega sodišča, kar bo pripomoglo k poenotenju sodne prakse in pozitivno vplivalo na pravno varnost. Glede spremembe, ki je prepovedovala razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom v primeru stečaja in sprememb, ki so predvidevale nov upravni inštitut zaznambe izrednega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu, je bilo podanih kar nekaj pripomb. Na neprimernost takšne ureditve so opozorili tudi v naši Zakonodajno-pravni službi, prav tako pa tudi Vrhovno sodišče in nekateri priznani pravni strokovnjaki.
Vrhovno sodišče je tako izpostavilo, da utegne zaznamba izrednega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu, ogroziti pravno varnost v prometu z nepremičninami, saj so pogoji za dovolitev te zaznambe

90. TRAK: (AB) – 18.10

(nadaljevanje) preveč nejasni in nedorečeni. Veseli nas, da so bili v drugi fazi obravnave pomisleki upoštevani in predlog kot tak smo v Poslanski skupini SAB ocenili kot dober. Pozitivnih odzivov je bil zakon deležen tudi s strani ključnih deležnikov in stroke, zato bomo predlog zakona v Poslanski skupini SAB podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Prav lep pozdrav vsem!
Zemljiška knjiga na naših tleh izvira še iz časa Terezije in do približno prelomnega leta / nerazumljivo/ so delo uradnikov ni veliko spremenilo. V obsežne knjige so ročno vpisovali vse zahtevane dogodke. Prelomnico predstavlja projekt e-zemljiške knjige, s katerim so papirnato obliko prevedli v sodoben digitalni zapis v računalnikih.
To danes pomeni hitrejši in bolj urejen dostop do podatkov in tudi enotno zemljiško knjigo, ki je shranjena v računalniku v vladnem centru za informatiko, kar predstavlja olajšanje dela uradnikov, še pomembneje pa strank. Vsi vpisi v zemljiško knjigo so javni in vse podatke sme gledati in pregledati ter prepisovati vsak, ki to želi, kar je z e-zemljiško knjigo vsak čas dostopno vsakemu posebej. Da je zemljiška knjiga izjemno pomembna javna evidenca, izkazuje pravna domneva, da tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, je tudi dejanski lastnik neke nepremičnine. Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Gre za vrsto podatkov pomembnih za trg nepremičnin. Vpisana je prav vsaka nepremičnina, vsaka sprememba lastništva, stvarne pravice, določene obligacijske pravice in nenazadnje tudi določena pravna dejstva.
Od leta 2011, ko se je pri nas sistem zemljiške knjige informatiziral, bistvenih sprememb ni bilo. Do danes pa so se izkazale potrebe po spremembi osnovnega zakona in sicer v smeri uskladitve s spremembo stvarnopravnega zakonika, ki se nanaša na vpis etažne lastnine. Sprememb v zvezi z digitalizacijo področja pred vpisom v zemljiško knjigo, predvsem s področja davkov. Ureditve zatečenega stanja v zemljiški knjigi … gre za ureditev zelo starih vpisov, vezanih na osebe, rojene pred 1900, ko je glede na biološko danost jasno, da so že pokojne. Za te primere ne bo več potrebno izkazovanja smrti s potrdili. Mnogim strankam po večini potomcev bo to rešitev izjemno olajšala ureditev zadev. Pri tem pa je poudarjeno, da ne gre za vpis lastninskih pravic, temveč drugih stvarnih pravic ter v smeri omogočeno, da lahko tudi v zemljiško-knjižnem postopku preko revizije pride do intervencije Vrhovnega sodišča.
Do navedenih sprememb v Poslanski skupini DeSUS nimamo zadržkov, saj to bile tudi vse pripombe strokovne javnosti, pripombe Vrhovnega sodišča ter pripombe naše Zakonodajno-pravne službe ustrezno upoštevane že z amandmaji, sprejetimi na seji matičnega delovnega telesa. Predlagane spremembe Zakona o zemljiški knjige so z našega stališča … iz našega stališča dobijo podporo, zato bomo vsi poslanci glasovali za.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsednik.
Predlagana novela zakona je dobra in strokovna, saj odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se pojavile v praksi in določa uskladitev z zadnjo spremembo

91. TRAK: (ŠZ) – 18.15

(nadaljevanje) stanovanjskega zakona. Prav tako odpravlja določbe o zemljiškem dolgu, ki so v zakonu ostale še vse od časa, ko je bil zemljiški dolg ena izmed stvarnih pravic. Obžalujemo, da se je zemljiški dolg črtal iz zakona, saj je bil dober, preverjen in učinkovit inštitut v mednarodnem okolju. Menimo pa, da bi zemljiška knjiga morala biti bolj dostopna državljanom. Izvira že iz časa Marije Terezije in je med ljudmi dobro poznana. Ljudje vedo, da se lahko zanesejo na podatke vpisane v zemljiško knjigo. Z eno izmed zadnjih sprememb Zakona o zemljiški knjigi se je določilo izključno vlaganje elektronskih predlogov. Ta način je po našem mnenju zemljiško knjigo odtujil od ljudi. Ljudje so še navajeni starih velikih knjig v katere so dobili vpogled v zemljiško knjižno stanje svoje nepremičnine. Marsikateri državljan zemljiškoknjižna opravila povezuje s fizičnimi vlogami za sodišče in načelom neposrednosti. Ljudje so bili vajeni priti na sodišče in opraviti vsa potrebna zemljiškoknjižna opravila. V državi še ni dovolj razvito elektronsko poslovanje, da bi lahko pričakovali, da bodo ljudje pri tako arhaičnem postopku, kot je zemljiškoknjižni uporabljali računalnike. Prav tako se nam zdi neprimerno, da se določi kvalificirani predlagatelji zemljiškoknjižnih predlogov, saj se s tem onemogoča delo marsikateremu pravniku. S tem se draži sam postopek nakupa nepremičnine, prav v obdobju, ko ima kupec najmanj denarja. Že ni dovolj, da je moral poravnati kupnino in odvesti davek, na koncu ima še administrativno oviro in sicer plačilo takse kvalificiranega vlagatelja zemljiškoknjižnega predloga. Na kratko povedano, ima nepotrebne stroške z notarsko oziroma odvetniško tarifo oziroma s stroški nepremičninske agencije.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jure Ferjan bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi ne spreminja temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava in procesa, ampak jih v celoti upošteva. Torej tokratna novela ni obsežna in ne prinaša konceptualnih sprememb, ampak se odziva na spremembe in dopolnitve nekaterih zakonov, zlasti iz stvarnopravnega zakonika, katerega novela je ukinila eno od stvarnih pravic, to je zemljiški dolg, ki se od takrat še ni odrazila v Zakonu o zemljiški knjigi. Zadnja novela je na področju lastninske pravice oziroma etažne lastnine uvedla novost glede tako imenovanih povezanih nepremičnin in nepremičnin v skupni rabi. Izvedba katerih ni samo povezana z zemljiško knjigo, ampak praktično brez sprememb in dopolnitev Zakona o zemljiški knjigi sploh ni mogoča. Cilj uskladitve s temi predpisi je zagotoviti skladnost pravnega reda oziroma medsebojno skladnost zakonov. Gre za izboljšave sistema, kot odziv na povratna informacije tako izvajalcev, kot tudi uporabnikov, namenjena odpravljanju neenotne uporabe zakona in odpravi v praksi zaznanih pomanjkljivosti. Spremembe in dopolnitve zakona o zemljiški knjigi bodo tako pripomogle k učinkovitejšem in varnejšem poslovanju in delovanju zemljiške knjige. Spoštovane in spoštovani, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi soglasno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona

92. TRAK (VI) 18.20

(Nadaljevanje) bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v torek, 13. 7. 2021, v okviru glasovanj, torej jutri.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O USTAVITVI DOLOČENIH POSTOPKOV O PREKRŠKIH, STORJENIH PO ZAKONU O NALEZLJIVIH BOLEZNIH IN OPROSTITVI ODGOVORNOSTI ZA PREKRŠEK PRAVNOMOČNO KONČANIH POSTOPKIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina šestih poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Branislavom Rajićem. Predlog zakona je na 31. nujni seji, 5. 5. 2021, obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Ker po končani razpravo odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
V Levici podpiramo predlog zakona o ustavitvi določenih postopkov o prekrških storjenih po zakonu o nalezljivih boleznih in oprostitvi odgovornosti za prekrške v pravnomočno končanih postopkih.
Namreč, dejstvo je, da je bila prekrškovna obravnava dijakov na protestu v Mariboru, ko so zahtevali odprtje in dostop do šol, evidentno nepotrebna. S predlaganim amandmajem, ki je bil dan na seji odbora, se je razširil krog upravičencev na vse udeležence protestov, ki so bili kaznovani zaradi kršenja prepovedi združevanja iz vladnih odlokov od 13. 3. 2020 do začetka veljavnosti zakona. Do neupravičenega kaznovanja ni prišlo samo v primeru mariborskega protesta dijakov in staršev, ampak na vseh protestih v državi. V velikem številu primerov obravnave domnevnih prekrškov je prišlo do spornih odločitev prekrškovnega organa, prav tako je pod vprašanjem ustavnost določenih vladnih odlokov. Zaradi vseh teh razlogov je edina prava rešitev, da državni zbor kot zakonodajalec ustavi tekoče postopke in oprosti odgovornosti za prekrške, vse obdolžene v že pravnomočno končanih postopkih, je bila jasna zahteva na seji odbora. Da so policisti v primeru protestov ukrepali napačno potrjuje ravnanje mariborske okrajne sodnice, ki je ustavila prekrškovni postopek zoper dijaka, ki je februarja sodeloval na mirnem protestu na Trgu svobode v Mariboru. Mariborski dijaki so bili sankcionirani zgolj zato, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šolske klopi. Sodnica se je v imenu ljudstva dijakom opravičila. Ker vemo, da ne mogoče je mogoče, čakamo na opravičilo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in predsednika vlade Janeza Janšo.
Na seji Komisije za človekove pravice, peticije in enake možnosti, 17. marca letos, smo lahko slišali izpovedi tako kaznovanih za prekrške, ker so protestirali za vrnitev otrok v šole, kot tudi mnoga pričevanja nevladnih organizacij, ki so zastopale oglobljene za absurdne prekrške za situacije, ki nimajo nobene zveze s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni. Naj ponovim, da danes govorimo o prekrških zaradi kršenja vladnih odlokov, ki so namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ne pa o poljubno definiranih prekrških, kot si jih pogosto razlaga policija, seveda na podlagi navodil nadrejenih. Poglejte, oglobljeni so bili ljudje, ki so na Trgu republike pred našim državnim zborom zgolj položili stopala. Oglobljena je bila mladenka, ki je ob dnevu Zemlje bila na trgu pred državnim zborom sama in je na tla položila cvet oziroma oglobljeni so bili tisti, ki so prebirali Ustavo Republike Slovenije ali v znak protesta glasno objavljali svoje pesmi. Žal lahko le ugotovimo, da namen takšnih vladnih ukrepov predvsem omejevanje svobode izražanja. Pri vsakem javnem protestu pride do združevanja ljudi, javni protest je oblika kritike oblasti. In to je ustavno varovana kategorija in pravica. Omeji se jo lahko le v izrednih primerih, ne pa kar počez, tako da ljudje ne bi smeli več izražati nestrinjanja s politiko obstoječe vlade, ki je evidentno škodljiva. In da je nestrinjanje ogromno je nazadnje pokazal tudi protest 27. aprila oziroma

93. TRAK: (IP) – 18.25

(nadaljevanje) tudi v času praznovanja osamosvojitve države, ko se je v centru Ljubljane zbralo več kot 10 tisoč protestnikov. Tako množični protesti so v 30-letni zgodovini Slovenije zelo redki, a tej vladi je uspelo. S svojo napačno in arogantno politiko ljudi dobesedno nažene na ulice v protest, pa ne samo v Ljubljani, ampak po celi državi. Policisti bi lahko ukrepali tako, da namesto da izvedejo prekrškovni postopek, ki se konča z izrekom sankcije oziroma globe, izrečejo zgolj opozorilo. / znak za konec razprave/ Ker Zakon o prekrških določa, da pooblaščena uradna oseba lahko namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, pri čemer pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek. Žal so se v velikem delu primerov precepi, protesti pri obravnavi udeležencev policisti odločali za izrek globe / znak za konec razprave/, globe pa so v zadnjem letu precej narasle in 400 evrov globe pomeni in predstavlja velik poseg v redne mesečne prihodke. Še posebej socialno ogroženih državljank in državljanov, ki imajo tudi pravico do protesta, in dijakov.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

BLAŽ PAVLIN (PS NSi): Hvala za besedo.
Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegali v odprte prekrškovne ali sodne postopke, je po mnenju Nove Slovenije povsem neustrezen ter lahko odpre plaz novih tovrstnih posegov zakonodajne oblasti v konkretne postopke. V Novi Sloveniji predlagamo, da se tudi v tem primeru držimo načela, da zakonodajna oblast ne posega v odprte sodne oziroma prekrškovne postopke. Poleg tega bi podpora takemu predlogu zakona pomenila negativen signal pri zavzemanju družbe za čim večje spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. Sporočilo takega zakona bi lahko bilo tudi, da državljani pred zakonom nismo enaki ter da je mogoče za konkretne odprte sodne postopke določenih državljanov sprejemati tudi posebne zakone.
Posebej je to občutljivo, če je amnestija vezana tudi na politično pripadnost. Zaradi vsega naštetega na matičnem delovnem telesu predloga zakona nismo podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik.
Ker je ta tema neposredno povezana s predlogom zakona, moram najprej poudariti, da so bile šole v Republiki Sloveniji absolutno predolgo zaprte, na kar smo tudi v SAB opozarjali ves čas. Šole so bile namreč pri nas zaprte najdlje v Evropi, kar je imelo ogromno negativnih posledic, predvsem, kot sedaj opozarjajo strokovnjaki, na duševno zdravje otrok. Pravica do šolanja bi morala biti za otroke na prvem mestu, česar pa vlada več kot očitno ni dovolj upoštevala. Šola je v obdobju odraščanja prostor učenja, pa tudi socializacije, sodelovanja in dozorevanja. V času šolanja na daljavo vseh teh veščin otroci ne morejo razvijati, kar bistveno vpliva na njihov razvoj. Poleg tega pa je bilo s strani učiteljev in ostalih strokovnjakov večkrat poudarjeno, da nimajo vsi otroci istih pogojev, da bi se lahko kvalitetno šolali doma. Povečale so se stiske otrok, ki bodo nedvomno pustile hude in dolgoročne posledice.
Zato v SAB-u razumemo in podpiramo otroke, mladostnike in njihove starše, ki so svoje nezadovoljstvo zaradi večmesečnega zaprtja šole v začetku letošnjega leta na mirnih shodih povsem legitimno izražali v več slovenskih mestih. 9. februarja so se na Trgu svobode v Mariboru na mirnem shodu zbrali dijaki, ki so izrazili svoj protest do nesorazmernega omejevanja njihove pravice do šolanja. Njihovim zahtevam za ponovno odprtje šol so se pridružili tudi nekateri starši, pa tudi profesorji. Na tem shodu je policija popisala nekaj udeležencev, šestim so odredili globo v višini 400 evrov zaradi domnevnega kršenja Zakona o nalezljivih boleznih, trije mladoletni udeleženci pa so bili pozvani pred sodišče. S svojim zbiranjem naj bi huje ogrožali javno zdravje, čeprav so vsi skupaj upoštevali vse ukrepe za preprečevanje širjenja

94. TRAK: (AB) – 18.30

(nadaljevanje) virusa. Zakon, ki ga imamo danes na mizi, je zato nastal kot posledica kaznovanja dijakov, ki so si zgolj želeli, da bi se vrnili v šole in normalno nadaljevali šolanje. Glavni cilj tega predloga je abolicija prekrškov oziroma ustavitev postopkov in amnestija za pravnomočno končane prekrškovne postopke.
V primeru treh dijakov je sodišče v vseh postopkih v / nerazumljivo/ času prepoznalo nesorazmernost odrejenega kaznovanja, saj je prav vse prekrškovne postopke ustavilo. Sodnica se je celo v imenu ljudstva opravičila in s tem dokazala, da razume načelo delitve oblasti. To načelo pa je izvršilni oblasti pod vodstvom Janeza Janše na žalost precej tuje.
V SAB smo izjemno veseli, da je v tej zadevi na koncu zmagal razum. Strinjamo se, da je bilo kaznovanje dijakov popolnoma nepotrebno in neprimerno, predvsem pa v dani situaciji nesorazmerno. Dijaki in njihovi starši so na miren način ob spoštovanju vseh omenjenih ukrepov uresničevali svoje temeljne človekove pravice, natančneje njihove pravice do zbiranja in združevanja, kot jo določa 42. člen ustave. Na koncu se je, hvala bogu, izkazalo, da je predlog zakona pravzaprav nepotreben, saj je sodišče vse postopke z vidika nesmotrnosti ustavilo.
V SAB razumemo simbolno sporočilo predlagatelja, vendar pa opozarjamo, da je pri takšnih zakonih potrebna še dodatna mera previdnosti. Konec koncev gre za velike posege v odločitve izvršilne in sodne veje oblasti in to v odločitve, ki so lahko tudi že pravnomočne. Tudi Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je bila v času zakonodajnega postopka praksa odločanja o teh prekrških, ki bi lahko predstavljala vodilo za odločitev o zakonskem urejanju šele v nastajanju. Pri tovrstnem zakonskem urejanju pa morajo biti dosledno spoštovane vse pravice, tudi ustavno določeno načelo enakosti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, še enkrat hvala za besedo. Ponoven pozdrav vsem kolegicam in kolegom!
Zaključke raziskave o tako imenovanem »špricanju« slovenskih šolah izpred nekaj let so naslednji. Odsotnost od pouka, opravičena ali neopravičena, je problem, s katerim se spopadajo šolske oblasti, strokovnjaki in učitelji v vseh šolskih sistemih. Recepta za to, kako obdržati dijake v šoli pa ni iznašel še nihče. Razsežnost »špricanja« v slovenskih šolah še niso katastrofalne. Skrb vzbuja dejstvo, da ga je po opažanjih učiteljev vse več. Dijaki namreč ne izostajajo toliko zaradi bolezni, ampak zaradi strahu pred negativno oceno. Preudarjen so … zaradi predloga ali neustrezno zastavljenega urnika, s katerim so na primer blok ur težkih predmetov.
Učitelji uporabljajo neustrezne metode pouka, zaradi česar se dijaki pri pouku dolgočasijo in so pasivni. Svoje dodajajo še vedno preobsežni učni načrti. Špricajo tako slabi kot odlični dijaki. Razlogi za »špricanje« so enaki. Leto 2020 prinese popoln preobrat. Epidemija je povzročila popolno zaprtje šol, kar je nekaterim šolajočim mogoče zgolj krajši čas jim celo ustrezalo, a kaj kmalu so tudi ti pogrešali pouk, urnik in red, varnostnike, na sploh ustaljen ritem šolanja.
Drugačen način življenja omenja skorajda na dom, je nedvoumno pustil pečat najranljivejšim (?), to so naši otroci. Dejstvo je, da sta epidemija in s tem zaprtje šol, povzročila hudo ogroženost zdravja, razvoj, varnosti in dobrobit otrok. Brez vsakodnevnih interakcij z vrstniki zaradi pomanjkanja gibanja, je bilo zaznati izgubo telesne pripravljenosti, zaznati je vse več duševnih stisk. Pouka na daljavo marsikdo ni mogel izvajati, ali ni imel primernih pogojev za to, neprimerni računalniki in programska oprema, nedostopnost do internetne povezave. Mnogim pa starši

95. TRAK: (SC) – 18.35

(nadaljevanje) sploh niso znali pomagati pri izobraževanju. Po dolgem času izobraževanja od doma otroci ne razmišljajo o špricanju ravno nasprotno. Stopili so na ulice in z mirnim protestom izrazili svoje stališče, željo, prošnjo, da se vrnejo v šolske poti ter s tem formalno prekršili ukrep za omejitev epidemije prepovedano zbiranje. V Poslanski skupini Desus razumemo razloge in namen predlagatelja po tako imenovani aboliciji in izbrisu prekrškov dijakom, ki so 9. februarja letos protestirali v Mariboru. Svoje zadržke pa je argumentirano podalo tudi Ministrstvo za pravosodje. Dejstvo je, da so bili vsi postopki zoper dijaka kateri je bil tega dne v Mariboru izrečen prekršek ustavljeni in dejstvo je, da je poleg zakona ravno, zaradi svoje nedorečenosti ter vprašanja načela enakosti ni izključeval druge dneve drugega kraja in podobno. Zaključil zakonodajno pot na delovnem telesu.
Naj zaključim z željo, da se čim prej prav vsi vključno z šolarji končno vrnemo v ustaljen način življenja brez strahu in koronskih omejitev, četudi z problematiko špricanja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Spoštovani gospod predsednik, dragi kolegice in kolegi, dober dan!
Sedaj Nepovezani poslanci smo z nekaj bivših strankarskih kolegov vložili in predlagali Zakon o aboliciji in amnestiji mariborskih dijakov. Še pred zanjo sodbo Ustavnega sodišča smo poudarjali, da so organi represije vladne uredbe uporabljali nesorazmerno in nepravično kaznovali mariborske dijake. Oni so zgolj zahtevali vrnitev v šolske klopi torej svojo ustavno pravico do izobraževanje ter pri tem upoštevali vse varnostne ukrepe še več. Iz policijskih zapisnikov je bilo sklepati, da niso bili kaznovani, zaradi zbiranja na javnem kraju temveč so bile kazni izrečene za besede, ki so jih javno izrekali in zapisali na protestne plakate. Na koncu smo le z razočaranjem ugotovili, da večina v Odboru za pravosodje ni premogla dovolj modrosti in zrelosti, da bi majhno skupino mladih ljudi, ki so mirno javno zahtevali svoje ustavne pravice sistemsko odvezali izrečenih kazni. Koalicijskim kolegom je zmanjkalo empatije, kar je sicer osebnostna črta, ampak to je bil tudi padec na izpitu iz demokracije, katere je besedno mašilo v skoraj vseh njihovih razpravah. Med tem je Ustavno sodišče presodilo, da je bilo lepo število vladnih odlokov, ki so omejevali svobodo posameznikov v času epidemije neveljavnih, saj so temeljili na Zakonu o nalezljivih boleznih, ki je v delu, na katerega so se sklicevali protiustaven. Ustavno sodišče je poudarilo, da je potrebno tudi v času epidemije posegati v osnovne človekove ter ustavne pravice z veliko previdnosti, veliko občutka za pravo mero in natančnosti in mariborski dijaki so bili prve žrtve nesorazmernega poseganja v ustavne pravice državljanov na podlagi neustavnih vladnih odlokov. Stanje, ki je nastalo sedaj po izreku sodbe Ustavnega sodišča je v celoti odgovornost Vlade. Izgovore, ki smo jih pogosto slišali, da je zakon star in da ga nobena prejšnja Vlada ni popravila so zgolj preusmerjanje pozornosti. Prvič, ker se z epidemijo teh razsežnosti nismo soočali vsaj v 30. letni zgodovini Slovenije. Drugič, ker je vladna koalicija v Državnem zboru med epidemijo celo spreminjala nekatera določila tega zakona. Na formalne pomanjkljivosti odlokov, ki jih je sprejemala je opozarjala pa je tudi stroka. Vlada je torej neopravičeno teptala v ustavne pravice državljanov. Ali je sploh pomembno ali je šlo za površnost, nedoslednost, zaradi hitenja ali celo zaveste kršitve. Od vsako navedenih razlogov pa je zaskrbljujoč in kaže na odnos do ustavnih pravic državljanov ter veljavne zakonodaje. Če se ozremo v čas Antike, ko so začetki demokracije klili iz trde in peratorske strahovlade lahko rečemo,

96. TRAK: (ŠZ) – 18.40

(nadaljevanje) da bi v primeru mariborskih dijakov še Kaligula dvakrat premislil. Navedel bom še misel znanega pravnega, ki piše. Preganjanje otrok, ki se zavzemajo za odprtje šol je absurdno in zavržno. Zakon, ki sem ga v parlamentarno proceduro vložil kot prvopodpisani, vsebinsko temelji torej predvsem na pravičnosti in enakosti pred zakonom za vse državljane in določa, da se kazni za prekrške vsem tistim mariborskim dijakom, ki so jih že plačali povrnejo in prekrški izbrišejo iz evidence. S tem bi popravili krivice, ki so bile storjene državljanov zaradi vladnih napak in iracionalne, torej pretirane represije, ki jo je policija uporabila ob protestih mariborskih dijakov. Glede izreka Ustavnega sodišča pa Državni zbor gotovo ne bo mogel iti mimo vseh ostalih krivic, ki so se v času epidemije zgodile državljanom, ko je vlada na podlagi neustavnih uredb posegala na področje njihovih ustavnih pravic. Obžalujem, da ta Državni zbor in matično delovno telo s pomenljivim imenom Odbor za pravosodje, nista premogla dovolj samostojnosti, saj je vladna koalicija naš predlog o opustitvi pregona dijakov in oprostitvi, kazen povozila. Ta valjar / znak za konec razprave/ je tokrat steptal zelo mlad, šele vzklijal travnik. Ampak trava bo, kot je včeraj bilo videti rastla še bolj in rastla bo teptanju navkljub.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem prisotnim.
Postopki pred sodiščem niti niso bili končani, že je bil vložen opozicijski zakon. Takšna ravnanja pomeni pritisk nad sodiščem, do česar pa ne bi smelo prihajati. Gre za državljane, katerim morajo biti tako kot vsi drugi odgovorni za svoje početje, če le to ni v skladu s predpisi. Zakon o prekrških določa mejo 14 let, ko je posameznik lahko podvržen sankcioniranju. Glede na število postopkov je jasno, da je bilo izrečenih veliko opozoril in da so bili podvrženi sankcioniranju le najhujši primeri, kar pa je sodišče v nadaljevanju razveljavilo. Sankcija kot vzgojni ukrep je namenjena predvsem prevzgoji posameznika in to osnovno načelo želi današnji zakon postaviti na glavo. Kakšno bo torej sporočilo? Problematično pa je to, da se posameznik, sodniki opravičujejo v imenu ljudstva. Takšne geste iz strani sodne veje oblasti se ne bi smele dogajati, saj sodnik mora biti avtoriteta, ki pri svojem delu ne bi smel pokazati nikakršnih čustev. Sodnik se nima za kaj opravičevati, pa čeprav je zakon, ki ga mora uporabiti po njegovem mnenju neupravičen.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci.
Zakon o ustavitvi določenih postopkov o prekrških storjenih po Zakonu o nalezljivih boleznih in oprostitvi odgovornosti za prekršek v pravnomočno končanih postopkih, ki so ga kot predlagatelji vložili skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Branislavom Rajićem, je bil na matičnem delovnem telesu obravnavan v začetku meseca maja 2021. Naj uvodoma izpostavimo, da epidemija covid-19 in vladni ukrepi za zaščito zdravja in življenj ne morejo biti del političnega boja ne na ulici, ne tukaj v Državnem zboru. Nezakoniti shodi so med epidemijo bili sprožilec novih okužb in posledično morebitnih novih smrti. Zato po naše ni pomembno ali so se nezakonitih shodov udeleževali nekateri poslanci iz leve politike provenience, zaposleni, študenti ali dijaki. Spomnimo, da gre za dijake, ki so v začetku februarja 2021 sodelovali na neprijavljenem shodu

97. TRAK: (TB) – 18.45

(nadaljevanje) na Trgu svobode v Mariboru za vrnitev v šolske klopi. Določene kršitve so zaznali mariborski policisti in spisali globe, ter obdolžilne predloge. Dijaki so tako prejeli pozive na zagovor pred sodnikom za prekrške, zaradi kršenja Zakona o nalezljivih boleznih. Okrajno sodišče v Mariboru je prejelo skupno 3 obdolžilne predloge zoper mladoletnike, 6 dijakov pa je prejelo globo v višini 400 evrov.
Predstavniki Zakonodajno-pravne službe so na seji Odbora za pravosodje pojasnili pojma amnestije in abolicije, ter opozorili, da predlagani zakon o ustavitvi določenih postopkov o prekrških, prekrškov ne konkretizira dovolj natančno, da bi bilo jasno, kaj naj bi bilo z amnestijo in abolicijo sploh zajeto. Koalicijski poslanci smo predlaganemu zakonu nasprotovali, saj je dejansko želel uzakoniti neenako obravnavo kršiteljev vladnih odlokov, kar je v direktnem nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, hkrati pa je dajal napačen signal glede spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije. Odbor naprej ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, kakor tudi ne amandmajev Poslanske skupine Levica. Nato je glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih ni sprejel.
Poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki postavljamo zdravje in življenja naših sodržavljanov vedno na prvo mesto, tega predloga zakona seveda nismo podprli in tako danes končuje svojo proceduralno pot.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jerca Korče bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

JERCA KORČE (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Med epidemijo bi morali zaščititi ranljive skupine, torej poskrbeti za starejše. Vladi to ni uspelo, saj je virus vdrl v domove, oskrbovanci so umirali, starejši pa so postali žrtve virusa, a na žalost še zdaleč ne edina. Velika, lahko bi rekli, skrita, neslišana, žrtev epidemije so bili tudi mladi. Vlada je pozabila na njih. Še več, ignorirala jih je. Mladi so opozarjali na svoje stiske in bili vselej preslišani, pa naj si je šlo za otroke, šolarje ali študente.
Problem je bil v tem, da niso imeli sogovornika na ravni Vlade. Šolska ministrica, ki bi morala biti prvi glas mladih in njihova zaščitnica, je bila raje pasivna. V vsem času se niti enkrat ni jasno postavila na stran mladih. Zatekla se je enostavno k praznemu besedičenju in namesto ukrepanja, postala zgolj nek »kimavček« Vlade. Spomnimo, mladi so mirno, na prostem, ob upoštevanjem epidemioloških ukrepov, izražali svoje nestrinjanje s takrat že več kot štirimesečnim zaprtjem šol. Za to so bili kaznovani. In odziv ministrice Kustec na to kaznovanje je bil otročji. Izjavila je, da gre za mlade, odrasle, za katere verjame, da razumejo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To, da je prvi korak v svet odraslosti. Ministrica se očitno ni zavedala, da so s svojim izražanjem nestrinjanja pokazali predvsem neprimerno višjo mero kritičnega razmišljanja in odgovornosti do družbe, kot jo je sama, s svojimi dejanji, za čas ministrovanja. Mimogrede, je ravno razvoj kritičnega mišljenja eden ključnih ciljev izobraževanja in ministrica bi morala biti vsaj ponosna na to, ampak očitno ne pozna področja, ki ga upravlja, oziroma, se opravičujem, ki bi ga morala upravljati.
In spomnimo, mladi bi morali biti naša skupna skrb. Oni so prihodnost naše družbe in odnos, ki ga imamo do njih, je hkrati odnos do naše prihodnosti. In v Listi Marjana Šarca želimo danes predvsem opozoriti na to, da nam ne kaže najbolje in navajamo dva podatka. Za kar 72 %, se je v primerjavi s povprečjem med letoma 2015 in 2019, povečalo število klicev mladostnikov, ki razmišljajo in grozijo s samomorom. Na otroški psihiatriji in Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, se trend urgentnih napotitev od decembra lani močno povečuje. Marca je bilo urgentnih napotitev že dvakrat toliko, kot v najbolj

98. TRAK (VI) 18.50

(Nadaljevanje) obremenjenih mesecih v preteklih letih. Pa se kdo od pristojnih danes s tem ukvarja? Se kakorkoli ukrepa? Drži, da je tematika o kateri govori današnji zakon že dobila epilog. Želimo pa v Listi Marjana Šarca opozoriti, da to še zdaleč ne pomeni, da je širši problem rešen. Posledice ostajajo in očitno bodo še ostale. V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca menimo, da bi se moralo zgoditi vsaj sledeče. Prvič, ministrica Kustec bi morala že davno oditi iz položaja, saj je jasno, da do sedaj ni bila kos vodenju resorja in jasno je, da vsak dan njenega ministrovanja pomeni zgolj poglabljanje težav mladih. Drugič, nemudoma bi morali pripraviti rešitve, ki bodo poskrbele za nemoteno šolanje v primeru še kakšnega zaprtja oziroma nove epidemije. In tretjič, morali bi zbrati in vprašati vse, ki razumejo in poznajo realno stanje na področju psiholoških in socialnih stisk mladih in pripraviti nabor rešitev za takojšnjo pomoč, psihološko, socialno oziroma kakršnokoli že potrebujejo zaradi epidemije ogroženi mladi. Odnos, ki ga ta vlada goji do mladih oziroma bolje rečeno ne goji nas mora enostavno skrbeti. Kaže nam temno podobo prihodnosti. Če pa vzamemo dejstvo, da na mladih svet stoji je prav, da za njih poskrbimo. Je pa res, tako kot je rekel že eden od mojih predhodnikov, so mladi pokazali tej vladi tudi včeraj, da trava bo rasla tudi, če jo želite teptati. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Od vložitve tega predloga zakona se je zgodilo že marsikaj. Po eni strani so bili postopki zoper dijake, ki so protestirali in bili kaznovani, ker so želeli nazaj v šole in nekatere se je ta predlog zakona tudi nanašal na sodišču že ustavljeni. Po drugi srani pa je Ustavno sodišče razveljavili delo zakona o nalezljivih boleznih, ker je neustaven, posledično pa so neustavni tudi na tej podlagi sprejeti nekateri odloki in ukrepi Vlade. Zakonodajni postopek zoper ta predlog zakona je že končan. Smo pav opoziciji na podlagi odločitve ustavnega sodišča že pripravili nov predlog zakona o /nerazumljivo/ s katerim bi se ustavili že začeti postopki, s katerimi vsi tisti, ki so bili na podlagi protiustavnih podzakonskih aktov oglobljeni, upravičeni do povračila globe in stroškov postopka. Očitno torej je, da je ta vlada ravnala ne samo površno, temveč tudi neustavno in protizakonito ter v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in načelom pravne države, ker ni ukrepom primerno prilagodila zakonodaje, temveč je omejevanje najbolj temeljnih človekovih pravic, ki smo jih skozi zgodovino trdo prigarali, omejevala zgolj z odloki in z vsebinsko praznimi zakoni. Tudi nekatere druge evropske države, po katerih se tako radi zgledujemo, so to storile, v času epidemije pa so namreč prilagodile svojo zakonodajo. Naša vlada tega ni storila. Kljub temu, da so jo na vse to že pred odločitvijo Ustavnega sodišča opozarjale različne strokovne službe in tudi nekateri pravniki. Tudi Socialni demokrati smo že ves čas epidemije opozarjali na spornost nekaterih odlokov in ukrepov vlade. Da morejo imeti ukrepi vlade zakonito in jasno podlago, da je omejevanje temeljnih človekovih pravic možno zgolj in samo z zakonom. Zato smo že 11. marca letos, torej pred odločitvijo Ustavnega sodišča in predložitvijo tega zakona na Vlado naslovili pobudo, da naj odpravi oziroma začasno ustavi že sprejete postopke o prekrških, ki naj bi jih storili posamezniki zaradi uresničevanja ustavne pravice do svobode gibanja do mirnega zbiranja in združevanja ter svobode izražanja. Da naj odpravi oziroma do končne odločitve Ustavnega sodišča začasno ustavi že začete postopke o prekrških v drugih primerih povezanih s sprejetimi ukrepi države zaradi razglašene epidemije, katerih je moč pričakovati, da bo Ustavno sodišče ugotovilo njihovo neustavnost zaradi prekomernega posega v ustavno varovano človekovo pravico oziroma svoboščino. Ustavno sodišče je del tega že naredilo. Razveljavilo je zakon, ni pa še vsebinsko presojalo o nekaterih konkretnih ukrepov vlade. So pa to že storila nekatera nižja sodišča, recimo Višje sodišče v Kopru je ustavilo postopek zoper osebo, ki ni nosila maske, ker neuporaba maske ni bila v nobenem zakonu določena kot prekršek ali pa recimo s tem predlogom zakona naslovljeni primeri mariborskih dijakov, pri katerih je Okrajno sodišče v Mariboru zapisalo: »Iz navedenega izhaja, da nobena ustavna

99. TRAK: (AB) – 18.55

(nadaljevanje) pravica sicer ni absolutna, tudi ne pravica do zbiranja in izražanja mnenj. Da pa je pri omejevanju teh pravic treba upoštevati načelo sorazmernosti, da jih je mogoče omejiti le izjemoma in za omejeno časovno obdobje«.
Nekatera sodišča so torej že skozi sodno prakso odločila, da kljub resnosti epidemije in njenih posledic na zdravje, temeljnih človekovih pravic ne moremo omejevati za vsako ceno in brez ustreznih pravnih podlag. Grobo kršenje pravnega reda in pravne države s strani Vlade, pa zdaj žal plačujejo državljanke in državljani, zato smo tudi predlagali sprejem teh posebnih zakonov, da se na sistemski ravni popravijo povzročene krivice.
Pa vendar je potrebno tudi pri aboliciji oziroma amnestiji, ko določenemu krogu ljudi oprostimo prekrške, ali jim vrnemo plačane globe, tudi če so bile le te izdane na podlagi nezakonitih predpisov, paziti, da pri tem ne povzročamo zmede ali ustvarimo še večjih in novih neenakosti oziroma nepravičnosti med različnimi skupinami storilcev prekrškov.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona, dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelicu.

DANIJEL KASTELIC: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana državna sekretarka!
Pred vami je predlog zakona, ki smo ga oblikovali z namenom odpraviti diskriminacijo pri upravičenosti do prejemanja invalidnine. V skladu z določbami iz ZPIZ-1 invalidnino lahko pridobi vsak zavarovanec, ki mu je nastala telesna okvara kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma poškodbe izven dela, ne glede na to, ali je užival kakšno drugo pravico po ZPIZ-1. V ZPIZ-2 pa invalidnina ni bila več urejena. Določeno je le, da se določbe ZPIZ-1, v katerih je urejena invalidnina, še naprej uporabljajo, vendar le, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali pa poklicne bolezni. V okviru priprave predloga ZPIZ-2 je bilo namreč dogovorjeno, da se invalidnina izloči iz sistema pokojninske zakonodaje in seveda pri tem je v postopku sprejemanja zakonov vseh dosedanjih prejemnikov invalidnine, ki so to pravico pridobili po ZPIZ-1 z določbami tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2 zagotovilo njeno nadaljnje prejemanje.
Možnost pridobitve pravice do invalidnine pa zgolj tistim, katerih telesna okvara je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zavarovanci, katerih telesna okvara je nastala po 1. januarju 2013, kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela, tako do danes niso mogli pridobiti pravice do invalidnine, saj ustrezne področne zakonodaje še ni, čeprav naj bi jo sprejeli v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2. Cilj zakona, ki je pred vami, je tako odpraviti neenakost med zavarovanci, ki so upravičeni do invalidnine zaradi telesne okvare, ki je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in zavarovanci, ki do invalidnine od 1. januarja 2013 niso upravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala izven dela.
Slednjim se želi ponovno omogočiti dostop do pravice do invalidnine, ki jo po uveljavitvi ZPIZ-2 niso mogli več pridobiti. Še pomembnejši cilj zakona je odpraviti neenakost med zavarovanci, ki imajo telesno okvaro, ki je nastala izven dela pred 1. januarjem 2013 in tistimi, ki jim je iz enakih razlogov nastala telesna okvara po tem datumu. Pri teh osebah namreč ni nobene osebne razlike, zato je iz tega vidika neenakopravnost še toliko večja.
S predlogom zakona se posega v 403. in 429. člen ZPIZ-2, pri čemer se črta tiste dele odločb, ki vsebujejo pogoj, da je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. S tem se vsem zavarovancem s telesno okvaro ne glede na vzrok njenega nastanka, omogoča

100. TRAK: (IP) – 19.00

(nadaljevanje) pridobiti pravico do izplačila invalidnine. Veseli nas, da je predlog zakona v obravnavi na pristojnem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide dobil soglasno podporo, pozdravljamo pa tudi amandma, ki ga je sprejel navedeni odbor in s katerim je ustrezno naslovil pomisleke Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
Zavedamo se, da je zakon nesistemski, vendar upamo, da se bo z njegovim sprejetjem začasno zapolnilo nastalo pravno praznino in do sprejema ustreznega področnega zakona odpravilo diskriminacijo med posamezniki, ki se med seboj razlikujejo zgolj po času in vzroku nastanka telesne okvare, njihove potrebe pa so povsem primerljive. Gre za osebe, pri katerih je prihodek kot invalidnina ključnega pomena za zagotavljanje njihove vključenosti v družbeno življenje, zato vas prosim / znak za konec razprave/, da predlog zakona podprete.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložil Državni svet. Predstavnik predlagateljev je najprej predstavil predlog zakona, potem pa je predstavnica vlade predstavila mnenje vlade, ki meni, da predlog ne ureja problematike na način, da bi sledil ciljem in načelom, ki jih sicer sam izpostavlja, saj problematike ne ureja enako za vse posameznike, ki so v enakem položaju.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihovo mnenje in opozorila na konkretne pripombe k členom predloženega zakona. Opozorila je tudi, da tak način urejanja pomeni retroaktivno učinkovanje zakona, do katere se zakonodajno gradivo posebej ne opredeli. Ustava v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov, saj ne morejo imeti učinka za nazaj. Predstavnika ZPIZ-a je predstavil stanje na področju invalidnin in poudaril, da razumejo namen predlagatelja, ki skuša popraviti nastalo neenakost. Hkrati je opozoril, da je ZPIZ zavzema za sistemsko rešitev, v kolikor pa se bodo odločili za parcialno rešitev, jo je potrebno rešiti nato celovito. Opozoril je na dejstvo, da bi bilo potrebno prejemke, če bo predlog zakona sprejet, uskladiti.
Predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je dejal, da je glede na to, da je rešitev parcialna, le-to potrebno sprejeti, da bo veljala v času do uveljavitve sistemske rešitve. V krajši razpravi so vsi razpravljavci izrazili podporo predlogu zakona. Izpostavili so, da gre kljub parcialni rešitvi za predlog, ki odpravlja krivice, ki so nastale leta 2013 in trajajo že dolgih 8 let. Kljub opozorilom ministrstva in ZPIZ-a gre za rešitev, ki je s človeškega vidika potrebna, saj invalidnost ne sme pomeniti tveganja za revščino. Invalidi so del družbe in skrb zanje mora temeljiti na solidarnosti celotne družbe.
V nadaljevanju je odbor pripravil tudi svoj amandma k 1. členu. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi soglasno sprejel in zato je pripravljen Državnemu zboru dopolnjen predlog.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici vlade, in sicer državni sekretarki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateji Ribič.
Izvolite.

MATEJA RIBIČ: Hvala, predsedujoči, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.
Vlada Republike Slovenije je v septembru 2020 v mnenje prejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet. Predlog vsebinsko predlaga, da se v ZPIZ-2 ponovno uvede pravica do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni.

101. TRAK: (SC) – 19.05

(nadaljevanje) ZPIZ-2 je v primeru invalidnin za telesno okvaro ohranil pravice, ki so jih posamezniki na tej podlagi že uživali do njegove uveljavitve in zagotovil njihovo nadaljnje izplačevanje hkrati pa je omogočil, da se pravica do invalidnine vse do uveljavitve prepisov s področja varstva invalidov, ki naj bi uredili postopke ugotavljanja, vrste in stopnje telesnih okvar lahko pridobile za tiste telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Ker ustrezni predpisi niso bili sprejeti v predpisanem roku je Državni svet podal zakonodajno pobudo za spremembo ureditve ZPIZ-2 na način, ki bi do uveljavitve predpisov s področja invalidov ponovno omogočil pridobitev pravice do invalidnine tudi za telesne okvare, ki so posledica poškodbe zunaj dela ter bolezni. Predlog tudi omogoča, da se pri priznavanju pravice uporabljajo novi prepisi o vrstah in stopnjah telesnih okvar, če bi bili le ti v umestnem času sprejeti. Vlada je proučila uvedbe in utemeljitve predlagateljev zakona in meni, da predlog ne ureja problematike na način, ki bi sledil ciljem in načelom, ki jih sicer sam poudarja, saj problematika ni urejena za vse posameznike, ki so v enakem položaju. Predlog namreč ponovno vzpostavlja neenako obravnavo med posamezniki, pri katerih je nastala telesna okvara. ZPIZ-1 v povezavi s ZPIZ-2 namreč ureja možnost pridobitve invalidnine zgolj v primeru obstoja zavarovanja, kar pomeni, da bodo brez te pravice ostali posamezniki pri katerih je ravno tako lahko podana enaka ali še hujša telesna okvara, ki pa je nastala v času, ko posameznik ni bil zavarovan. Matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je poleg predloga zakona ob sprejemu manjših dopolnitev podprl. Učinkovanje spremenjenega 403. člena zakona je glede na obstoječe določbe tega člena tako vezano na čas po uveljavitvi predlagane novele zakona ZPIZ-2j pri čemer se omogoča pridobitev pravice do invalidne od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Na koncu bi z vidika Vlade želeli dodati, da se strinjamo, da bi bilo potrebno čim hitreje sprejeti tako novi seznam vrst in stopenj telesnih okvar kot tudi ustreznih predpisov s področja invalidov, vendar na način kot je že prvotno predvidel zakonodajalec torej neodvisno od zavarovanja ter zgolj od odvisnosti od vrste in stopnje telesnih okvar, kar bi vzpostavilo enotni sistem priznavanja pravic na tej podlagi ter celovite rešitve, ki bodo enako obravnavale posameznike v enakem položaju.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališ poslanskih skupin. Tadeja Šuštar bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Z uveljavitvijo ZPIZ-2 so v primerjavi z ZPIZ-1 pravico do invalidnine izgubili tisti zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Pravico do invalidnine po ZPIZ-2 imajo tako samo tisti zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predlagatelj sprememb Državni svet, zato predvideva ponovno uvedbo invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni. Predvideva tudi rešitev, da se namesto zastarelega samoupravnega sporazuma iz leta 1983, ki se trenutno uporablja pri pripravi izvedenskih mnenj v povezavi z dodelitvijo invalidnine uporabi novi podzakonski akt o vrsti in stopnjah telesnih okvar, po tem ko ga sprejmeta pristojna ministra za zdravje in varstvo invalidov. V Novi Sloveniji – krščanski demokrati menimo, da je predlagana rešitev parcialna, ne rešuje problemov na sistemski ravni, vendar bomo predlog zakona vseeno podprli. Menimo, da je treba krivice odpravljati ob enem pa pripraviti res sistemske rešitve, ki bodo problematiko tudi dolgoročno uredile. V preteklosti smo velikokrat slišali kot utemeljitev za zavrnitev dobrih rešitev, ki smo jih pripravili,
102. TRAK: (ŠZ) – 19.10

(nadaljevanje) ravno argument, da problemi niso celovito in sistemsko obravnavani in da bodo vladajoči pripravili nov sistemski dokument. Potem pa tega sistemskega dokumenta nismo nikoli dobili na mizo. V Novi Sloveniji-Krščanskih demokratih stavimo na skupno dobro in solidarnost. Socialna varnost je eden od temeljev varovanja človekovega dostojanstva. Je pogoje za notranji mir vsakega človeka in s tem tudi podlaga za gospodarsko učinkovitost. Kdo zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali brezposelnosti ni več sposoben skrbeti sam zase, se mora zanesti na solidarnost ostalih. Ne želimo pa, da bi se ta varnostni mehanizem zlorabljal. To bi pomenilo razgradnjo vrednot in socialne države. Invalidne osebe so pomemben del naše družbe in sodijo v njo. Imeti morajo možnost, da svoj vsakdan oblikujejo same. Vključevanje mora biti prisotno v celotni družbi. Invalidnost ne sme predstavljati tveganja za revščino, za invalidne osebe in njihove najbližje ali za socialno izključenost. Za invalidne osebe je zelo pomembno, da lahko z delom vsaj delno pokrijejo svoje stroške, zato zagovarjamo njihovo vključevanje v delo in družbo ter neodvisno življenje. Potrebujemo več odprtosti pri zaposlovanju sodelavcev z invalidnostjo. Prav tako morajo prejemki iz invalidskega zavarovanja zagotavljati dostojno življenje. Spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju gremo naproti osebam z invalidnostjo. V Novi Sloveniji-Krščanskih demokratih smo v letu in pol odkar smo prevzeli Ministrstvo za delo, družine, socialne razmere in enake možnosti predlagali in sprejeli številne zakone, ki olajšujejo življenja otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Čas je, da se zavzamemo tudi za invalidne osebe in jim namenimo pomoč in podporo, ki jo potrebujejo, da se lažje vključijo v družbo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo danes obravnavamo na predlog državnega sveta, vsebinsko predlaga le eno rešitev. S črtanjem določb, ki vsebujejo pogoj, da je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se namreč ponovno uvaja pravica do invalidnine, tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni. Invalidnina je v skladu s trenutno ureditvijo denarni prejemek, do katerega je posameznik upravičen v primeru telesne okvare. urejena je v ZPIZ1, slednji sicer ni več v veljavi, se pa v tem delu še uporablja. V skladu z veljavno ureditvijo je telesna okvara podana, če pri zavarovancu nastane izguba, ki zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Zavarovanec pri katerem telesna okvara nastane med zavarovanjem, pridobi pravico do invalidnine, ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. ZPIZ1 je telesne okvare sicer razdelil na osem stopenj. Te predstavljajo le eno od meril, na podlagi katere se nato odmeri invalidnina. Drugo merilo pa je vezano na vzrok nastanka telesne okvare. invalidnina, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša glede na drugi odstavek 146. člena ZPIZ1 70 % zneska določenega z telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Če je telesna okvara deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se invalidnina odmeri v skupnem znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine pa se pri tem določi sorazmerno glede na vpliv posameznega

103. TRAK: (TB) – 19.15

(nadaljevanje) vzroka, na skupen odstotek telesne okvare.
Res je, da je invalidnina, v skladu s trenutno ureditvijo, urejena v obliki nadomestila za telesno okvaro, pridobljeno med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine in pomeni pravico do dolgoročne in periodične dajatve, ki se zavarovancu ali uživalcu izplačuje mesečno. Res je tudi, da gre za dodatno pravico iz obveznega invalidskega zavarovanja in ne pravico iz invalidskega zavarovanja. Kot taka je torej samostojna in neodtujljiva pravica. Ta pravica je neodvisna od morebitnega istočasnega uživanja drugih pravic po zakonu. Tudi ni pogoj, da je s telesno okvaro ali boleznijo povzročena invalidnost. Posebej je pomembno še, da pridobitev pravice do invalidnine ni vezana na premoženjsko stanje upravičenca. Gre za prihodek, ki ne temelji na plačilu prispevka, kar je sicer eno od temeljnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub jasnemu namenu instituta invalidnine, je znaten del posameznikov leta 2013 ostal brez te pravice, čeprav razlika med upravičenci izhaja zgolj iz vzroka nastanka telesne okvare.
Na anomalijo in diskriminatornost v veljavni ureditvi, nas že dlje časa opozarja tudi Varuh človekovih pravic. Večkrat je pozval pristojno ministrstvo k odpravi diskriminacije, ki velja že od leta 2013 in zaradi katere pravica do invalidnine ni več priznana vsem invalidom z določeno telesno okvaro. Na matičnem delovnem telesu smo predlog zakona večinsko podprli, kakor tudi dopolnilo, ki se nanaša na uporabo že veljavnega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar. Želimo si le, da priprava novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar / znak za konec razprave/ ne bi trajala predolgo.
Predlog zakona bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo.
Spoštovani!
Invalidnina je denarni prejemek, do katerega je posameznik upravičen v primeru telesne okvare. Sprva jo je v osmem poglavju naslovil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako imenovani ZPIZ-1. Ta sicer ni več v veljavi, a se v tem delu še uporablja na podlagi trenutno veljavnega 403. in 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. ZPIZ-2 je pravico do invalidnine za telesno okvaro ohranil za tiste, ki so jo pridobili do njegovega sprejema, medtem, ko lahko navedeno pravico na novo, z uveljavitvijo ZPIZ-2, pridobijo le tisti, katerih telesna okvara je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Torej zavarovanci, katerih telesna okvara je kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela nastala od 1. 1. 2013 naprej, do invalidnine niso upravičeni. Zakon, ki je pred nami danes, tako naslavlja in odpravlja neenakost med omenjenimi zavarovanci, ki jih je po opravljenih izračunih predlagatelja zakona med 15 tisoč 311 in 19 tisoč 295.
V Poslanski skupini SAB se zavedamo, da predlog predstavlja parcialni poseg v sistemsko zakonodajo, a se strinjamo s predlagateljem, da je do sprejema celovite rešitve, ki jo obljublja Vlada, pravica do invalidnine lahko začasno ponovno urejena v ZPIZ-2, po sprejemu sistemske zakonodaje pa naj se ponovno vključi v sis…, pokojninskega invalidskega zavarovanja. Čakanje na sistemski zakon najranljivejšim skupinam oseb, ki se finančno težko prebijajo čez mesec, namreč v ničemer ne olajša trenutnega življenjskega

104. TRAK: (IP) – 19.20

(nadaljevanje) položaja. V pričakovanju vladne sistemske rešitve bomo zato predlog zakona podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoči, lep pozdrav.
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 so bili do izplačila invalidnine upravičeni invalidi, pri katerih je telesna okvara nastala tako zaradi bolezni in poškodbe pri delu kot izven dela. S pokojninsko reformo iz leta 2012, ki je hkrati sledila tako demografskim odzivom kot tudi zasledovala cilj varčevanja in s tem vzdržnosti pokojninske, je umeščenost telesnih okvar v pokojninsko in invalidsko varstvo postala vprašljiva, saj je pripravljavec novega pokojninskega zakona izpostavil, da ni nujno, da je bila v primeru telesne okvare podana tudi zmanjšana delovna zmožnost zavarovanca in s tem upravičenost do nadomestila.
Ob dejstvu, da gre za pravico, ki predstavlja odstopanj(?) do drugih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki zavarovancu zagotavljajo kontinuiran mesečni dohodek z namenom nadomestitve izpadlega dela dohodka zaradi ugotovljene invalidnosti oziroma zmanjšane delovne zmožnosti, se je tako zakonodajalec odločil, da se predmetna pravica uredi izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter da se ta vprašanja uredijo sistemsko v drugem, novem zakonu s področja varstva in največ v dveh letih po uveljavitvi ZPIZ-2. Hkrati bi se morali posodobiti tudi seznam telesnih okvar, ki je bil izpisan davnega leta 1983 oziroma popravljen v letu 1989.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 je tako s 1. 1. 2013 odvzel pravico do invalidnine skupini invalidov, pri katerih je telesna okvara nastala zaradi bolezni in poškodbe izven dela. Določil je, da izplačilo invalidnine pripada samo upravičencem, ki imajo priznano telesno okvaro zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zaradi tega imamo danes dve kategoriji invalidov z istimi telesnimi okvarami, in tisti, pri katerih konkretna okvara ni nastala v povezavi z delom, so na slabšem.
V Poslanski skupini Desus se zavedamo, da tovrstno diskriminiranje ni dopustno, kakor tudi ni opravičljivo zavlačevanje pristojnih ministrstev, to sta Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da leta in leta odlagata ureditev vprašanja telesnih okvir in posledično nadomestil, ki gredo invalidom iz tega naslova.
Nastalo stanje, nevzdržno in krivično, saj gre dejansko za grobo prikrajšanje vseh tistih ljudi, ki imajo bistveno slabšo kvaliteto življenja in možnosti za zadovoljevanje življenjskih potreb zaradi telesne okvare. Pri tem ni važno, kako je ta telesna okvara nastala, ali se je to zgodilo zaradi dogodkov ali bolezni, ki so ali niso povezani z opravljanjem dela. Pomembno je, da se jim v okviru socialne in zdravstvene zaščite nudi za to ustrezna in pravična pomoč.
Predlog novele pričujočega zakona, ki to rešuje in vrača pravico do invalidnine vsem bolnikom oziroma invalidom s telesno okvaro ne glede na razlog njenega nastanka, bomo v Poslanski skupini Desus enotno in z veseljem podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev bo predstavil Jurij lep. Izvolite.

105. TRAK: (AB) – 19.25

JURIJ LEP (PS NeP): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, predstavnik Državnega sveta, kolegice in kolegi, lep dober dan!
Državni svet je v mesecu septembru 2020 v parlamentarno proceduro vložil novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero se poskuša odpraviti neenakost med zavarovanci, ki so upravičeni do invalidnine, ker imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in zavarovanci, ki invalidnine od začetka leta 2014 niso upravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tako se že vrsto let opozarja na neupravičeno in diskriminatorno ureditev, ki določeni kategoriji invalidov odreka pravico do invalidnine in s tem poslabšuje njihov socialni položaj.
Še pomembnejši cilj, ki ga zasleduje predlog zakona, pa je odprava neenakosti med zavarovanci, ki imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni oziroma poškodbe izven dela pred 1. januarjem 2013 in tistimi, ki jim je iz enakih razlogov telesna okvara nastala po tem datumu. Zato pomanjkljivosti in neupravičena ureditev že vrsto let opozarja tudi Varuh človekovih pravic, ki je prejel več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi neustrezne zakonske podlage ne prizna pravice do invalidnine.
Res je sicer, da je predlagana usmeritev parcialna in da bi se morala urediti enotnost za vse posameznike, ne zgolj za zavarovance, pri katerih je zaradi telesne okvare ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost. A ne glede na to, je potrebno ugotovljeno diskriminatornost odpraviti čim prej, v vmesnem času pa pokojninsko zakonodajo ustrezno oziroma celovito spremeniti.
Nepovezani poslanci se strinjamo, da bi se morale vse osebe, ki jim invalidske komisije podajo oceno o podobni ali identični telesni okvari obravnavati enako, saj je edina razlika med njimi ta, da so se poškodovale ali zbolele v drugih okoliščinah oziroma telesne okvare niso utrpeli pravočasno. Takšna interpretacija si za socialno državo najmanj ne spodobi. Ni prav, da določeni kategoriji državljank in državljanom zmanjšujemo socialno varnost samo zato, ker do sedaj oblast ni bila sposobna odpraviti diskriminacije. Invalidnost ne sme pomeniti tveganja za socialno zapostavljenost oziroma morebitnega tveganja za še večjo revščino.
Zato se Nepovezani poslanci v svojih stališčih pridružujemo tako predlagatelju današnje novele pokojninskega zakona, Varuhu človekovih pravic in vseh ostalih, ki opozarjajo na diskriminatorno ureditev. Predlog zakona bomo seveda soglasno podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je Dušan Šiško, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Podpredsednik, hvala za besedo.
Nikoli ne moremo vedeti kdaj lahko tudi nas doleti invalidnost. En napačen korak, odločitev in že si tam, zato invalide sprejmimo kot del naše družbe in bodimo z njimi kar se da solidni. Invalidi se v življenju poleg zmanjšane zmožnosti za delo, nekateri bolj, drugi manj, soočajo tudi s povečanimi življenjskimi stroški, saj lahko opazimo, da se cene hrane in pijače rapidno dvigujejo.
Z novelo zakona se jim na nek način finančno popravlja krivica, ki so jo občutili več let, da bodo lažje preživeli svoj vsakdan, ko bodo končno prišli do pravice, ki bo marsikateremu pomenila dodaten evro v žepu, čeprav o nekih visokih zneskih niti ne moremo govoriti.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke nas ne motijo različni prejemki, saj je bistvena razlika ali se ti poškoduješ pri delu, ali recimo izven dela doma, ko padeš z drevesa. Zakon bo učinkoval retroaktivno oziroma za nazaj, kar je seveda dopustno pod pogojem, da to zahteva javna korist in s tem ne posega v že pridobljene pravice, pa vendar naj to ne bo neka ustaljena praksa za naprej.
Od leta 2013 so do nadomestila upravičeni le zavarovanci s telesno okvaro, ki je nastala kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Izvzeti pa so bili invalidi, pri katerih je

106. TRAK (VI) 19.30

(Nadaljevanje) poškodba nastala zunaj dela. Varuh človekovih pravic je leta 2018 ugotovil, da bi Ministrstvo za zdravje v soglasju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še vedno ni določil vrste in stopnjo telesnih okvar, ki bi bile podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Predlog zakona se je zaradi določenih upravičenih pomislekov na matičnem delovnem telesu tudi ustrezno dopolnil s predlogom amandmaja. Vanj so med drugim zapisali, da lahko zavarovanci do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnja telesnih okvar pravico do invalidnine pridobijo na podlagi seznama še iz časa nekdanje Jugoslavije. V Slovenski nacionalni stranki menimo, da gre za parcialno rešitev, zato apeliramo na vlado, da pripravi ustreznost zakonje s področja varstva invalidov. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Lidija Ivanuša, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

LIDIJA IVANUŠA (PS SDS): Podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v proceduro vložil Državni svet, ki želi s predlaganimi spremembami oživiti inštitut invalidnine za zavarovance, katerih telesna okvara je posledica poškodbe ali bolezen izven dela. Prvi cilj tega zakona je odprava neenakosti med zavarovanci, ki so upravičeni do invalidnine, ker imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter zavarovanci, ki do invalidnine od 1. 1. 2013 dalje niso upravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Drugi cilj predlagateljev je odpraviti neenakost med zavarovanci, ki imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela pred 1. 1. 2013(?) in tistim, ki jim je iz enakih razlogov nastala telesna okvara po tem datumu. S tem naj bi se osebam, katerih telesna okvara je nastala izven dela, ponovno omogočilo dostop do pravice do invalidnine, ki je po 1. 1. 2013 niso mogli več pridobiti. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo dejstva, ki nas napotuje k čim prejšnji rešitvi zelo občutljive problematike oziroma k podpori predloga zakona, ki ga danes obravnavamo, saj gre za predlog, ki odpravlja krivice, ki so nastale leta 2013 in trajajo že osem let. Prav tako trdimo, da je reševanje te problematike iz človeškega vidika potrebno, saj invalidnost ne sme pomeniti tveganja za revščino. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi menimo, da se s tem predlogom zakona omenjeno problematiko rešuje parcialno, zato to ni v celoti pravi pristop. Nikakor ne moremo in ne sme biti naš cilj, da sprejemamo rešitve, ki bi povzročile nove krivice in ravno to se dogaja, če zakonodaja ni pripravljena celovito in sistemsko. Dejstvo je, da predlog zakona, ki ga imamo na mizi ponovno vzpostavlja neenako obravnavo med posamezniki, pri katerih je nastala telesna okvara. ZPIZ-1 v povezavi s ZPIZ-2 namreč ureja možnost pridobitve invalidnine zgolj v primeru obstoja zavarovanja, kar pomeni, da bodo brez te pravice ostali posamezniki, pri katerih je ravno tako lahko podana enaka ali še hujša stopnja telesne okvare, ki pa je nastala v času, ko posameznik ni bil zavarovan. Navedeno dokazuje, da sta celovitost in sistemskost nujni. V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kljub temu podprli. Zavedamo se namreč nujnosti reševanja naslovljene problematike in s podporo

107. TRAK: (IP) – 19.35

(nadaljevanje) temu zakonu tudi to dokazujemo ter ostajamo predani svojim zavezam, da je skrb za invalide ena od prioritet naše stranke in mora temeljiti na solidarnosti celotne družbe.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lidija Divjak Mirnik bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo, lep pozdrav, spoštovane kolegice, kolegi.
Danes obravnavamo novelo Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki jo je v zakonodajni postopek vložil Državni svet Republike Slovenije. Kot navaja predlagatelj, je cilj zakona odpraviti neenakosti med zavarovanci, ki so upravičeni do invalidnine, ker imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu, ali poklicne bolezni, in pa zavarovanci, ki do invalidnine od 1. 1. 2013 niso upravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. S tem se želi osebam, katerih telesna okvara je nastala izven dela, ponovno omogočiti dostop do pravice do invalidnine, ki je po 1. 1. 2013 niso mogli več pridobiti. Še pomembnejši cilj zakona pa je po navedbah predlagatelja odpraviti neenakosti med zavarovanci, ki imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni, ali poškodbe izven dela pred 1. 1. 2013 in tistimi, ki jim je iz enakih razlogov nastala telesna okvara po tem datumu.
Do omenjenih neenakosti je prišlo po sprejemu ZPIZ-a-2, ki je začel veljati 1. januarja 2013, od uveljavitve tega zakona se namreč pravica do invalidnine ne prizna več tistim invalidom s posebno in posamezno telesno okvaro, pač pa le tistim invalidom, katerih telesna okvara je nastala po tem datumu zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. ZPIZ-1 je pa invalidnino priznaval vsem invalidom z določeno telesno okvaro, ne glede na to, kako in kje je določena telesna poškodba ali okvara nastala.
Vlada Republike Slovenije predlaganim spremembam nasprotuje, med drugim izpostavlja tudi finančne posledice predloga zakona, za kar naj ne bi bilo predvidenih sredstev. Takšen izgovor nas v Listi Marjana Šarca pravzaprav preseneča. Prav ta vlada je namreč doslej ne z najbolj premišljenimi in pa ne najbolj premišljeno na veliko trošila naš davkoplačevalski denar. Še več, z davčno zakonodajo namerava v prihodnjih letih proračunu odškrniti več kot milijardo evrov. Pa vendar v proračunu ne najdejo sredstev za odpravo krivic, s katerimi se številni zavarovanci soočajo že vrsto, vrsto let. Pri tem gre za ranljivo skupino oseb, ki se pogosto soočajo z zmanjšano zmožnostjo dela, z visokimi stroški zaradi njihovih potreb in pa posledično tudi nižjimi prihodki.
V Listi Marjana Šarca zagovarjamo čiščenje postavk pokojninske blagajne, ki tja ne sodijo. Invalidnina je dodatek, ki so ga prejemale vse osebe s telesno okvaro ne glede na vplačilo prispevkov in njihovo višino ter ne glede na njihovo siceršnje premoženjsko stanje. Invalidnina torej ne sodi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj gre za prihodek, ki ne temelji na plačilu prispevka, kar pa je eno od osnovnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To je bil tudi razlog, zakaj je zakonodajalec za ZPIZ-2 invalidnino želel izločiti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ju kasneje umestiti v ločen sistem varstva invalidov. Vendar država v vseh teh letih ni sprejela ustreznih predpisov s področja varstva in tako odpravila krivice, ki so bile storjene številnim zavarovancem.
Zato bomo v Listi Marjana Šarca novelo zakona seveda podprli. Predlagana rešitev naj se uporablja do sprejema ustreznih predpisov s področja varstva invalidov, pri tem pa apeliramo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da nemudoma pristopi k pripravi ustreznih rešitev in v Državni zbor čim prej vloži ustrezen predlog zakona s področja varstva invalidov, hkrati pa naj se spremeni tudi ZPIZ

108. TRAK: (SC) – 19.40

(nadaljevanje) na način kot je bil mišljen leta 2012.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Soniboj Knežak, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala za besedo, podpredsednik.
Spoštovana državne sekretarka, kolegice in kolegi!
Socialni demokrati bomo današnji Predlog sprememb in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ponovno uvaja invalidnino za zavarovance, ki imajo telesno ali psihično okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela podprli. Namen predlagane novele zakona je tako ponovno izenačenje med zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in zavarovanci, ki vse od leta 2013, ko je bil sprejet ZPIZ-2 do invalidnine niso bili opravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala, zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Zatečeno stanje neenake obravnave med zavarovanci je nastalo, zaradi prvotnega predloga reforme pokojninskega sistema, ki sploh ni predvidel ureditve invalidnine v okviru zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri / nerazumljivo/ telesne okvare namreč ni nujno, da je podana tudi zmanjšana delovna zmožnost zavarovanca. Poleg tega so lahko posamezniki pridobili invalidno na podlagi različnih predpisov. Tako je bilo predvideno, da se bo vprašanje invalidnine celovito uredilo v enotnem sistemu za vse posameznike ne le zgolj za zavarovance. Tekom obravnave pokojninske reforme je bil, nato sprejet kompromis, ki je določil, da bo invalidnina pripadala samo tistim zavarovancem, katerih telesna okvara je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, s čimer pa se je ustvarila že omenjena neenakost med zavarovanci, ki ni več sprejemljiva, saj je minilo že skoraj 10 let od napovedi, da bo vprašanje invalidnine urejeno v posebnem zakonu za vse posameznike. V tem času so bili tako do pravice do izplačila invalidnine, zaradi telesne okvare prikrajšani zavarovanci s poškodbami in obolenji hrbtenjače, oboleli za multipa sklerozo in drugimi živčno mišičnimi obolenji ter tisti, ki potrebujejo agresivno obsevalno terapijo, kemoterapijo ali morebitne presaditve organov ali tkiv. Vsi ti zavarovanci so namreč lahko, zaradi agresivnega zdravljenja utrpeli trajne težje telesne okvare, ki so bistveno vplivale na njihovo kakovost življenja. S ponovno uvedbo invalidnine za vse zavarovance si bodo tako lahko ti posamezniki vsaj deloma olajšali vsakodnevno preživljanje, saj se pogosto soočajo z zmanjšanje zmožnosti za delo, zaradi česar / nerazumljivo/ delovno uspešnost kot osebe brez trajnih telesnih oziroma psihičnih posledic, zaradi bolezni ali poškodbe. Poleg tega pa bo invalidnina za mnoge izmed njih predstavljala tudi pomemben finančni dodatek, s katerim bodo lahko pokrili stroške nakupa posebnega medicinskega pripomočka ali prehrane. Ker je trenutna ureditev invalidnine neustrezna in ker še vedno nimamo predloga za celovito ureditev sistema invalidnin v posebnem zakonu kot je bilo obljubljeno pred skoraj 10 leti menimo, da je pravilno, da se invalidnina za telesno okvaro ponovno uvede za vse zavarovance v okviru Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kot zadnji dobi besedo Boštjan Koražija, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, hvala za besedo.
Pokojninska reforma Janševe vlade leta 2012 je globoko in močno zarezala v pridobljene pravice vseh tedanjih in bodočih upokojencev. ZPIZ-2 skupaj z Zakonom za uravnoteženje javnih financ predstavlja jedro varčevalnih ukrepov, ki so udarili predvsem po zaposlenih v javnem sektorju ter socialni državi zadali udarec domači potrošnji ter gospodarstvo pognali v novo recesijo. Nižanje davkov in privatizacijo sta državo odprli tujemu kapitalu in nastradali pa so tako delavci kot upokojenci. Ena izmed žrtev varčevalnih ukrepov so bili žal tudi invalidi. Pokojninska reforma prejšnje Janševe vlade je namreč ukinila invalidnine za vse razen za poškodbe na delovnem mestu in poklicne bolezni. Da so fiskalni jastrebi iz zakona brezbrižno črtali invalidnine za telesno okvaro ni prav nobeno presenečenje. Gre za to, da je delavec oziroma zavarovanec v primeru telesne okvare poškodbe pri delu ali poklicne bolezni dobil neki manjši prejemek kot kompenzacijo za dejstvo, da je aktivnost njegovega organizma otežena in da za potrebe življenjskih, potrebe življenjskih potreb vlaga v večje napore kot vsi ostali.

109. TRAK: (AB) – 19.45

(nadaljevanje) Pravica je pokrivala sivo območje, ko pri osebi ni šlo za invalidnost, šlo pa je za okvaro. Zneski o katerih govorimo, so iz vidika javnih financ zanemarljivi. Iz vidika socialne države sramotni, iz vidika posameznikov pa razlika med malo večjo in malo manjšo revščino. Za stoprocentno oziroma za stoodstotno stopnjo telesne okvare se gibljejo med 70 in 100 evri. Za 30 odstotno telesno okvaro pa okoli 30 evrov mesečno. Znesek, s katerimi si posameznik ne more pokriti niti stroška oziroma stroške dopolnilnega zavarovanja, a po mnenju desne tribune je bilo očitno še to preveč. Stališče pa si je z njimi delila tudi politična sredina, ki krivice do invalidov v osmih letih ni popravila.
Desnici in sredini je skupno, da se prioritetno ukvarjata z zniževanjem davkov za bogate in subvencioniranjem kapitala. S pravicami za reveže in invalidi so ranljiva skupina, ki z naskokom tvegajo revščino, pač ne.
V Levici podpiramo novelo, ki posameznikom s telesno okvaro vrača invalidnino, obenem pa opozarjamo, da zneski ostajajo nizki, prenizki, zato se invalidi prepogosto in res prepogosto globoko v revščini. Slovenija pa daleč od socialne države in zmeraj, ko govorimo o tistih najšibkejših v naši družbi in to invalidi zagotovo so, bi moralo biti prioritetno vprašanje, ko odpravljamo socialne in tudi človeške krivice.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O IZPLAČILU NEIZPLAČANEGA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo Mateji Ribič, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.

MATEJA RIBIČ: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Pred vami je predlog zakona, ki vzpostavlja enakost med posamezniki, ki so v določenem obdobju prejemali dodatek za nego otroka in posamezniki, so prejemali dodatek za pomoč in postrežbo. Namen predloga zakona je, da se tudi slepim osebam, ki v preteklosti niso prejemale dodatka za pomoč in postrežbo, ker so se starši odločili zanje uveljavljati dodatek za nego otroka, izplača neizplačan dodatek za pomoč in postrežbo, če so zanj izpolnjevale pogoje.
Predlog zakona je pripravljen po vzoru Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, saj gre za družine v primerljivih položajih, ki pa jih obstoječa zakonodaja različno obravnava. S predlagano ureditvijo se slepi osebi, ki je bila zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pravice do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo prizna, če je kadarkoli v obdobju med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016 v skladu z ZPIZ-1 in ZPIZ-2 izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do dodatka, vendar ga ni prejemala, ker je eden od staršev ali druga oseba prejemal dodatek za nego otroka.
Višina zneska, ki se prizna za vsak mesec, ko je oseba izpolnjevala pogoje, znaša 300 evrov. Gre za znesek dodatka za pomoč in postrežbo, ki velja od 1. januarja 2019 dalje in je višji od zneska, ki so veljali v obdobjih od 2003 do 2016, zato predlog zakona ne določa povračila zamudnih obresti. Pravice do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo se uveljavlja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi vloge, in sicer v enem letu od uveljavitve tega zakona, pri čemer lahko v primeru smrti upravičenca vlogo vložijo njegovi pravni nasledniki.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

110. TRAK: (ŠZ) – 19.50

(nadaljevanje) Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl. Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila vlada. Predstavnica predlagatelju je predstavila cilje predloga zakona, predstavnik komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je povedal, da komisija predlog zakona podpira. Zavedajo se, da bodo s tem tisti posamezniki in njihove družine, ki so bili s strani državnih organov na podlagi nepravilne interpretacije zakonskih določb zavedeni glede možnosti uveljavljanja celotnega obsega svojih pravic, končno prišli do več kot nujnih sredstev za olajšanje njihovega življenja. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno tehničnega vidika in ga je predstavila njihova predstavnica. Povedala je, da vloženi amandmaji delno sledijo njihovemu mnenju. Odpravljajo pripombo k 3. členu predloga zakona. 7. člen, ki določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov upravičencev pa je z amandmaji delno izboljšan, ni pa še popolnoma skladen z zahtevami, ki jih je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izoblikovalo Ustavno sodišče v obsežni, ustavnosodni presoji 38. člena Ustave. Predstavniki vabljenih so k predlogu zakona izrekli podporo, željo, da se ga čimprej uveljavi, saj gre za namenski dodatek, ki bo slepim osebam, ki spadajo med najbolj socialno ogrožene skupine prebivalstva in njihovim družinam lahko olajšal vsakodnevno življenje. Poudarjeno je bilo, da je prav, se odpravijo pretekli birokratski zapleti ali napačne zakonske interpretacije z namenom zagotavljanja enakosti obravnave in enakopravnega vključevanja invalidov v vse segmente družbe. V razpravi so vsi razpravljalci poudarili, da se z novelo zakona ureja pravica ene izmed najbolj ranljivih skupin zavarovancev in zato napovedali podporo predlogu zakona. Izpostavljeno je bilo, da je prav, da se rešuje to področje, vendar pa da ne gre pozabiti, da je potrebno urediti še veliko področij vezanih na ranljive skupine. Zaradi napačnega tolmačenja je bilo onemogočeno hkratno uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka, ki je pravica staršev oziroma skrbnikov in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je pravica otroka. Ko je višje delovno in socialno sodišče odločilo, da je interpretacija nezakonita, da se dodatna ne izključujeta, je bilo treba popraviti te krivice. Izpostavljeno je bilo, da se je razprava začela na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je sprejela sklepe in tudi sklep med njimi, da pristojno ministrstvo pripravi spremembe zakona. To se je zgodilo leta 2019, ko je bila krivica delno odpravljena, delno pa jo odpravlja ta novela. S predlagano novelo se torej ureja izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo, do katerih so bile upravičene družine, ki so se odločile uveljaviti dodatek za nego otroka in ne dodatka za pomoč in postrežbo. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih soglasno sprejel. Pripravljen je dopolnjen predlog.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Na tej seji se nam obeta podpora zakonu, ki popravlja krivico in odpravlja nepravičnost, ki se je zaradi napačne interpretacije zakonske materije zgodila najbolj ranljivim osebam, ki jim je pravica pripadala. Zdi se absurdno, pa vendar resnično. Več kot 12 let je trajalo napačno tolmačenje zakona,

111. TRAK: (TB) – 19.55

(nadaljevanje) po katerem naj bi se dodatek za pomoč in postrežbo, ter dodatek za nego, izključevala. Takšno navodilo so imeli državni organi in civilna družba, na katere so se družine s slepimi ali slabovidnimi otroci obračale po nasvete, pa tudi centri za socialno delo, ki so izdajali odločbe o teh pravicah. Veliko družin je bilo zavedenih, morale so se odločati zgolj za eno od pravic. Tiste družine, ki so bile dovolj vztrajne, so kljub uradnemu tolmačenju vložile prošnje za obe pravici. Praksa centrov za socialno delo je bila različna. Nekaterim so eno od vlog zavrnili, nekaterim pa so odobrili obe pravici. Slednje je kasneje doletela še ta nesreča, da so morali državi vračati razliko, kljub temu, da sta staršev ves ta čas pripadala oba dodatka. Nekaterim socialnim delavcem pa je bilo jasno, da se ti dve pravici ne izključujeta, sta namreč različni že po namenu in po upravičencih. Nekateri starši so se zato obrnili tudi na sodišče.
Leta 2012 je Višje delovno in socialno sodišče odločilo, da je pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa je osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Naravnost zaskrbljujoč podatek pa je, da je pristojno ministrstvo centre za socialno delo o tem obvestilo šele tri leta kasneje. Nihče ne ve zakaj takšna praksa. Tudi Varuh človekovih pravic je več let opozarjal, da se dodatka za nego otroka in za pomoč in postrežbo ne izključujeta, ampak izhajata iz različnega dejanskega in pravnega temelja. Tudi varuh se je zavzel za poplačilo krivice za nazaj, ter opozoril na ustrezno upoštevanje pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Posledic napak državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ni mogoče kar prevaliti na posameznike. Pred tremi leti smo o razrešitvi nastale problematike razpravljali tudi na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. S predlaganim zakonom zato danes urejamo izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo, do katerih so bile upravičene družine, ki so se v preteklosti odločile uveljavljati dodatek za nego otroka in ne tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Tako bo po novem oseba upravičena do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, če je kadarkoli v obdobju med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016, v skladu s takrat veljavno zakonodajo, ki je urejala pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izpolnjevala pogoje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo in ga ni prejela, ker je eden od njenih staršev prejemal dodatek za nego otroka.
Upravičencu se bo pravica do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo priznala za tisto obdobje, ko je izpolnjeval prej omenjene pogoje. Za leti 2018 in 2019 znaša dodatek za pomoč in postrežbo za slepe osebe od 1. januarja 2019 dalje, 300 evrov, upravičencu pa ta znesek pripada za vsak mesec, ko so bili izpolnjeni pogoji za prejemanje dodatka za pomoč in postrežbo, pa ga ni prejemal.
Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli. / znak za konec razprave/
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo.
Ponovno pozdravljeni!
Predlog zakona rešuje problematiko neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo, s katero so se srečali starši slepih in slabovidnih otrok. Leta 2003 je namreč v veljavo stopila novela pokojninskega zakona, na podlagi katere so centri za socialno delo in na podlagi mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, od staršev zahtevali, naj izbirajo med dodatkom za nego otroka in dodatkom za pomoč in postrežbo.

112. TRAK: (IP) – 20.00

(nadaljevanje) Ne glede na to so nekateri centri za socialno delo staršem izplačevali oba dodatka, kasneje pa je država v vlogi upnika od staršev terjala vračilo prejetih dodatkov. Odločitev enega od staršev, da v sodnem postopku skuša uveljaviti svojo pravico, je botrovala precedenčni odločitvi višjega delovnega in socialnega sodišča leta 2012. To je razsodilo, da je pravica do dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pravica staršev in posredno otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pravica dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je osebna(?) pravica, ki jo pridobijo slepe osebe. Torej otroci.
Nedolgo nazaj smo v tej hiši sprejeli podoben zakon. Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka je naslovil tiste družine, ki so se odločile za uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo. Danes pa je pred nami druga stran istega kovanca, pravico priznavamo tistim, ki so se odločili za uveljavljanje dodatka za nego otroka in ne za uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo. Upravičencem se bo tako za nazaj za obdobje med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016 za vsak mesec, ko je izpolnjeval pogoje za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo za slepe osebe, izplačalo znesek dodatka za pomoč in postrežbo v višini 300 € brez zamudnih obresti. Pravica se uveljavlja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo slednjo tudi izplačevala. Ocenjene finančne posledice v letu 2021 pa znašajo 1,5 milijona evrov.
Mnogo pogovorov in razprav med politiko in različnimi deležniki je na koncu pripeljalo do točke, kjer smo danes. V poslanski skupini predlog zakona podpiramo, a ob tem pa ostaja dejstvo, da izplačan denar staršem ne bo mogel popraviti vseh stisk, ki so jih čutili zaradi napačnega tolmačenja zakonskega predpisa in počasnega delovanja državnega aparata. Da bi se takšnim in podobnim primerom v bodoče izognili, moramo učinkoviteje upravljati državne institucije in oblikovati kakovostnejše javne politike s hitrejšim odzivom na spremembe. Ne smemo pa pri tem zanemariti tudi osebne odgovornosti. S krepitvijo odnosa med državljani in institucijami krepimo tudi zaupanje državljank in državljanov v javne sisteme in storitve, zaupanje pa je temelj demokracije in tudi tisto, kar jo pomaga ohraniti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Branko Simonovič, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, podpredsednik, še enkrat pozdrav vsem.
V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo podprli, saj odpravlja še eno krivico, ki jo je napačna interpretacija izvajalca iz plačil tega transferja povzročila slepim in slabovidnim otrokom vse od leta 2003. Skladno z razlago Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in poslanimi navodili centrom za socialno delo so imeli otroci z omenjenimi težavami oziroma njihovi starši zgolj pravico izbirno uveljavljati ali pravico dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninski zakonodaji ali pa dodatek za nego otroka po zakonodaji starševskega varstva. Da temu ni tako, je bilo ugotovljeno po sodni poti.
V skladu s sodno odločitvijo, da ne gre enačiti obeh zakonskih možnosti, ker gre za dve ločeni pravici iz popolnoma drugačnih pravnih naslovov in namenskosti, pri čemer je dodatek za nego otroka namenjen staršem za kritje povečanih življenjskih stroškov.

113. TRAK (VI) 20.05

(Nadaljevanje) Pri dodatku za pomoč in postrežbo pa gre za osebno pravico otroka, ker potrebuje dodatno pomoč in postrežbo, je bivša ministrica mag. Ksenija Klampfer leta 2019 pripravila rešitev, ki jo je podprlo tudi 89 na seji prisotnih poslancev. Ta rešitev je žal le delno odpravila krivico. Zakonska rešitev, ki smo jo sprejeli pred dobrim letom in pol je namreč uredila položaj samo tistim otrokom, katerim starši so neuspešno uveljavljali dodatek za nego. Torej, krivica le ni bila v celoti odpravljena.
Pričujoči zakonski predlog bo tako uredil tudi izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo, do katerih so bile upravičene družine, ki so se v skladu s takratnim tolmačenjem odločile uveljavljati drugo možnost izbire, torej dodatek za nego otroka. S potrditvijo predloga tega zakona bodo družine končno in dokončno povsem izenačene, hkrati pa jim bo ponaši oceni tudi finančno zadoščeno, saj je država pripravljena izplačati znesek, ki je višji od tistega, ki je kot dodatek za pomoč in postrežbo veljal v letu 2003 in kasneje.
V Poslanski skupini Desus obžalujemo vse situacije, ki se dogajajo ljudem zaradi uradniških napak, nestrokovnih odločitev ali necelovito pripravljenih zakonskih rešitev in pri tem povzročijo nemalo stisk in krivic popolnoma nedolžnim ljudem.
Kot rečeno, zakon ima našo podporo. Hvala za posluh.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je Jurij Lep, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NeP): Ponovno hvala za besedo. Državna sekretarka, kolegice in kolegi!
S predlogom zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo popravljamo krivice za nazaj. Krivice, ki so nastale zaradi nekonsistentne zakonodaje oziroma njenega nepravilnega in predvsem nečloveškega tolmačenja, ki je vrsto let onemogočalo enakovredno prejemanje dodatka za nego otroka ter dodatka za pomoč in postrežbo. Kot je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče se ta dodatka med seboj ne izključujeta, saj izhajata iz različnega dejanskega in pravnega temelja. Na to je že večkrat v svojih poročilih opozarjal tudi varuh človekovih pravic in prizadeti starši oziroma njihovi otroci, ki so bili zaradi zelo prikrajšani. Državni zbor je podobno krivico odpravil že leta 2019, in sicer s sprejetjem zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, med tem ko še ni ustrezno rešena pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi jo v tem primeru pridobili slepi otroci. S sprejetjem zakona, ki je danes na naših klopeh, pa bodo končno odpravljene posledice za vse, ki so bili za dodatek prikrajšani. Posledic napak državnih organov ni mogoče kar prevaliti na posameznike, kot se je to dogajalo v primeru neizplačanih dodatkov za nego otroka ter za pomoč in postrežbo. Zato je danes na mestu, da se opravičimo vsem, ki so bili zaradi tega vrsto let prizadeti in prikrajšani. Posamezniki in njihove družine, ki so bile s strani državnih organov na podlagi nepravilne interpretacije zakonskih določb zavedene glede možnosti uveljavljanja celotnega obsega svojih pravic bodo končno prišli do več kot nujnih sredstev, ki bodo olajšali njihovo življenje oziroma socialno stanje. Nepovezani poslanci predmetni zakon pozdravljamo in ga bomo seveda podprli ter hkrati izražamo pričakovanje, da se v prihodnje ne bomo več soočali s tovrstnimi retroaktivnimi zakonskimi posegi in popravljanjem krivic za nazaj. Gre za ranljive člane naše družbe, za katere se je država zavezala k skrbi in lajšanju njihovih težav in pomanjkljivosti, zaradi katerih se težje in zahtevnejše vključujejo v našo družbo. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

114. TRAK: (AB) – 20.10

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani!
Z novelo zakona se odpravlja anomalija, kajti ureja se pravica ene bolj ranljivih skupin zavarovancev in sicer slepih oseb. Hkrati se moramo zavedati, da dodatek za pomoč in postrežbo pripada le slepim in slabovidnim otrokom, izpusti pa se ostale s težavami v telesnem in duševnem razvoju, ki so v celoti odvisni od pomoči njihovih staršev. Tudi o slednji problematiki bo treba čim prej razpravljati in jo spisati, spraviti na naše poslanske mize.
Namenski dodatek v večini 300 evrov za vsak mesec, ko so izpolnjevali pogoje, bo tako slepim osebam, kot njihovim družinam olajšal vsakodnevno življenje, ki bo postalo malce lažje. Odpravile naj bi se pretekle birokratske zablode in napačne zakonske interpelacije, ki so jih utrpele socialno ogrožene skupine prebivalstva. Zaradi napačnega, neukega tolmačenja, je bilo onemogočeno hkratno uveljavanje pravice do dodatka za nego otroka in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Višje delovno in socialno sodišče je 9 let nazaj odločilo, da je zadeva nezakonita, ker se dodatka ne izključujeta, zato naj danes korigiramo povzročene krivice, na kar je opozoril tudi Varuh človekovih pravic.
Določen je tudi postopek priznanja pravice do izplačila dodatka in podlaga za njegovo izplačilo v primeru smrti upravičenca, kjer vlogo vložijo njegovi pravni nasledniki. Izplačilo ne bo obdavčljivo, torej se ne bo štelo v dohodek, ki se upošteva pri uveljevanju pravic iz javnih sredstev.
V Slovenski nacionalni stranki si v bodoče želimo, da se bodo pereče zadeve reševale za sproti, ne preko počasnih sodnih mlinov, ter da bo čim manj retroaktivnih zakonskih posegov za nazaj.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Eva Irgl, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Še enkrat lepo pozdravljeni. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred seboj imamo danes torej predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo. Gre sicer za zelo majhno spremembo zakona, vendar pa za izjemno pomembno spremembo zakona, saj z zakonom popravljamo dolgoletno krivico še tistim posameznikom, ki niso bili zajeti v Zakonu o neizplačanem dodatku za nego otroka in kjer sem sama takrat še kot predsednica Komisije za človekove pravice naredila vse, da se je krivica, ki je prizadela slepe in slabovidne, po dolgi kalvariji vendarle popravila.
Takrat sem namreč sprejela starše slepih in slabovidnih otrok, ko so – se boste spomnili – to sem sicer že večkrat povedala, ampak je prav. V dežju so protestirali pred Državnim zborom. Takrat sem jih sprejela in prisluhnila, jih slišala in od takrat naprej zgodbo vsi skupaj poznamo. Krivica je bila popravljena in to je tisto, kar šteje, torej dejanja tega Državnega zbora, ki je takrat se odločil, da je dejansko potrebno krivico popraviti.
Vendar pa želim tukaj opozoriti na to, koliko časa pravzaprav traja neka poprava krivice. Leta 2012 je namreč že Višje delovno in socialno sodišče povedalo, da se dodatka ne izključujeta in da sta Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter centri za socialno delo, da so storili veliko napako, saj sta, saj so napačno tolmačili zakon, obenem pa so centri za socialno delo dajali še različne informacije staršem, kar je povsem nesprejemljivo.
Že dolgo časa tudi kot predsednica komisije, pa tudi sedaj kot predsednica Odbora za delo opozarjam na to, da je potrebno protokole in obveščanje na centrih za socialno delo poenotiti, sicer imamo vedno znova lahko problem. Različne informacije centrov za socialno delo se namreč niso dogajale samo v tem primeru slepih in slabovidnih, ampak tudi v nekaterih drugih primerih in prav je, da na to tudi opozorimo, da se takšne nedopustne anomalije, ki povzročajo

115. TRAK: (SC) – 20.15

(nadaljevanje) velike težave tistim, ki se jih informacija dotika ne bi več dogajale. Z zakonom, ki ga imamo v obravnavi torej želimo vzpostaviti zakonsko podlago za izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo za tiste, ki so prejemali samo dodatek za nego otroka, ker jim je bilo rečeno, da se dodatka izključujeta. S predlogom zakona se torej izenačuje pravice družin, ki so se preteklosti odločile uveljaviti dodatek za nego otroka in ne ne dodatka za pomoč in postrežbo in sledi tistim, ki smo jim to uredili že leta 2019 v Zakonu o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. Zelo sem vesela, da bomo danes oziroma jutri ob glasovanju še drugemu delu upravičencev popravili povzročeno krivico naj pa tukaj opozorim, da je še kar nekaj krivic podobnih iz socialnega področja, ki jih je potrebno popraviti, čakajo na to popravo upam, da jih bomo kmalu lahko popravili. V Slovenski demokratski stranki pa bomo vsekakor zakon podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Lidija Divjak Mirnik bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo.
Spoštovani.
Danes bomo poslanke in poslanci odpravili krivice, ki so bile v preteklosti storjene staršem predvsem slepih in slabovidnih otrok v zvezi s sprejemanjem dodatka za pomoč in pa postrežbo. Podoben zakon le, da je takrat urejal izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka in v letu 2019 pripravila že tudi Vlada Marjana Šarca. Zakona ste pomembna, saj je v letu 2003 prišlo do napačnega tolmačenja zakonodaje, ki je imelo nedopustne posledice. Starši so se morali namreč odločati med prejemanjem enega izmed dveh dodatkov to je med dodatkom za pomoč in postrežbo ali dodatkom za nego otroka, čeprav so bili pravzaprav upravičeni do obeh. Takšno stanje je trajalo do leta 2016. Kot smo v Listi Marjana Šarca izpostavili že ob sprejemanju prvega zakona pred dvema letoma se nam zdi popolnoma, ampak popolnoma nedopustno, da je do napačnega tolmačenja zakonodaje sploh prišlo. Le predstavljamo si lahko vse stiske, muke in napore staršev, ki so se borili za svoje zakonsko določene pravice. Na tem mestu seveda ne moremo mimo vprašanja odgovornosti. To bo verjetno za vselej ostalo neodgovorjeno vprašanje, vendar je pomembno to, da do tega nikoli več ne sme priti. Prav tako apeliramo na pristojno ministrstvo, da vsem upravičencem zagotovi informiranost in pa dostopnost do uveljavljanja dodatkov. Ne smemo si privoščiti, da bi kdo, zaradi prepozne oddaje obrazcev ali česar podobnega ostal brez tistega, kar mu pravzaprav po zakonodaji tudi pripada. Takšni praksi neinformiranosti s strani države smo bili namreč priča tudi pri izvajanju proti koronske zakonodaje. Le upamo lahko, da ne bo do česa podobnega spet prišlo.
V Listi Marjana Šarca se že od vstopa v politiko zavzemamo za odpravo krivic in zaščiti najranljivejših skupin. V času delovanja naše Vlade smo dokazali, da to znamo in zmoremo. V kratkem obdobju smo sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo pomagali številnim skupinam prebivalcem. Veseli nas, da bomo Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo podprle prav vse poslanske skupine. Ne morem pa na tej točki mimo obravnave zakona na seji matičnega delovnega telesa, kjer se je ponovno pokazal cenjeni populizem in pa hvaljenje odločenih poslancev koalicije ter seveda njihove večne floskule o tem kako v prejšnji Vladi niso nič storile, dela samo in izključno njihova Vlada. Temu bi se lahko poslanci izognili vsaj pri takšni tematiki kot je odprava krivic za nazaj. To je seveda le naš skromen predlog njim.
V Listi Marjana Šarca bomo zakon, ki je danes pred nami seveda podprli. Z zakonom bomo torej uredili izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo za slepe osebe, ki so bile zdravstveno

116. TRAK: (ŠZ) – 20.20

(nadaljevanje) zavarovane po zavarovancu zavoda in v obdobju od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2016, niso bile upravičene do tega dodatka zato, ker so njihovi starši prejemali dodatek za nego otroka. Upravičencu bo za vsak mesec, ko je izpolnjeval pogoje, pripadal znesek dodatka za pomoč in postrežbo v višini 300 evrov in kot rečeno bomo zakon tudi podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa. Spoštovane in spoštovani.
Socialni demokrati predlog zakona, ki ureja izplačilo neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo podpiramo. S tem zakonom se namreč dokončno izenačujejo pravice vseh družin s slepimi ali slabovidnimi otroci, saj se ureja druga stran problematike, ki je nastala zaradi neprimerne interpretacije zakona glede izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo, ter dodatka za nego otroka hkrati. Po odločitvi sodišča slepim ali slabovidnim osebam namreč oba dodatka pripadata istočasno. Zakon o izplačilo neizplačanega dodatka za nego otroka, ki je bil sprejet novembra 2019 je uredil izplačilo neizplačanega dodatka za družine, ki so se odločile, da bodo uveljavljale pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Medtem, ko predlagani zakon ureja izplačilo neizplačanega dodatka za družine, ki so se odločile, da bodo uveljavile pravico do dodatka za nego otroka. Ocenjuje se, da bo dodatek prejelo okoli 25 družin. Upravičenec bo tako za nazaj za vsak mesec, ko je izpolnjeval pogoje v skladu z zakonom prejel izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo v višini 300 evrov. družine s slepimi ali slabovidnimi otroci so vsekakor v težkem in nezavidljivem položaju. Zelo težko si je predstavljati njihovo situacijo, ki od staršev zahteva veliko odrekanja in potrpežljivosti. Mnogi izmed njih se v želji, da bi svojim otrokom s posebnimi potrebami zagotovili najboljšo možno nego in oskrbo, odpovejo celo svoji karieri in se v celoti posvetijo oskrbi svojih otrok. Zato Socialni demokrati podpiramo predloge, da bi bili tudi ostali otroci s posebnimi potrebami, ki prav tako potrebujejo 24 urno nego in varstvo upravičeni do dodatka za pomoč in nego, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ2. Dejstvo je, da če otrok živi doma in ne v zavodu, za njih skrbijo starši, ki pri negi in oskrbi otrok s posebnimi potrebami pogosto nimajo nobene druge pomoči. Ta jim niti ne pripada na podlagi Zakona o osebni asistenci, saj mladoletni invalidi in otroci nimajo pravice do osebne asistence, ker so do nje upravičeni šele potem, ko dopolnijo 18 let starosti. Pomembno je, da država z različnimi ukrepi družinske politike prispeva h kakovosti življenja vseh otrok in družin. To pa še posebej velja za ranljive družine, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem družinam je potrebno zagotoviti ustrezno materialno pomoč in podporo pri vključevanju v družbo. Glavna naloga socialne države namreč je, da ranljivim skupinam s posebnimi potrebami zagotovi takšno pomoč, ki jim bo omogočila dostojno in kakovostno življenje.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Starši slepih in slabovidnih otrok so upravičeni do dveh dodatkov, do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo. Ti dve pravici se ne izključujeta in to je leta 2012 potrdilo tudi višje delovno in socialno sodišče. V nasprotju s tem pa so bili starši slepih in slabovidnih otrok vse od leta 2003 s strani Centrov za socialno delo prisiljeni v izbiro med dodatkom za pomoč in postrežbo in dodatkom za nego otroka. Družine, ki so do leta 2003 prejemale oba dodatka pa so se morale enemu odpovedati. To pomeni, da so te družine izgubile tudi 200 evrov mesečno. Do 200 evrov mesečno v zadnjih 18-ih letih.

117. TRAK: (IP) – 20.25

(nadaljevanje) Gre za ogromno finančno škodovanje družin s slepimi in slabovidnimi otroki. V velikem deležu gre v teh primerih za enostarševske družine. Veliko od teh družin se oziroma se je v tem obdobju preživljala z mizernimi zneski. Vsak evro v tem obdobju je bil odločujočega pomena za dobrobit in razvoj otroka. Ta izgubljeni dodatek bi starši lahko namenili za razvoj, za terapije, za pomoč otroku, danes, 18 let kasneje, je v mnogih primerih žal prepozno. Starši so proti tej krivici seveda protestirali in višje delovno in socialno sodišče jim je pritrdilo. A tudi po sodni odločbi iz leta 2012, da se dodatka ne izključujeta, je pristojno ministrstvo potrebovalo skoraj tri leta, da je z okrožnico pristojne organe obvestilo o pravilnem tolmačenju zakonov v praksi. Starši, ki bi lahko vsaj od leta 2012 prejemali, kar jim po zakonu pripada, so bili tako še naprej prikrajšani.
Leta 2019, 16 let po tem, ko se je zgodila prva krivica, je Vlada pripravila, Državni zbor pa sprejel zakon, ki je staršem za nazaj izplačal vse neizplačane dodatke za nego otroka, ne pa tudi neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo. Da zakon, sprejet leta 2019, ni zagotavljal podlage za izplačilo neplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo, je takrat zaman opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Resnično upamo, da je Vlada tokrat končno, po 18 letih, pripravila zakon, ki bo te krivice dokončno popravil.
A moramo se zavedati, da s to dolgoletno krivico staršem niso bila odvzeta zgolj sredstva, odvzeta sta jim bila tudi čas, denar in priložnost, da bi svojemu otroku lahko v tem dolgem obdobju ponudili več. Ta zakon zato v resnici ne popravlja krivic, ne predvideva odškodnin za vse oškodovane starše in njihove otroke, ampak zgolj vrača tisto, kar jim je bilo nezakonito odvzeto. Država škode, ki je v resnici neizmerljiva, s tem zakonom niti ne poskuša odpraviti. Po popravi krivic od sebe ne zahteva tega, kar sicer zahteva od vseh prebivalcev. Vsi moramo plačevati zamudne obresti za pretečene terjatve, bodisi za plačilo računov ali prometno kazen. Vsakršen, še tako majhen dolg slehernika zna država učinkovito in na stroške dolžnika izterjati skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi. Zato bi tudi ministrstvo moralo najti način, kako pravično povrniti ne le neizplačan dodatek, ampak tudi na nek način določiti višino odškodnine za te starše. Šele potem bi lahko rekli, da gre za dejansko popravo krivice.
Navkljub temu bomo v upanju, da starši s tem zakonom pridobivajo vsaj kanček pravice, v Levici ta predlog podprli. Smo pa zgroženi nad neodzivnostjo in neučinkovitostjo ministrstva v tem primeru. Za slepe otroke smo potrebovali 18 let / znak za konec razprave/ in 7,5 milijona, za banke pa slaba štiri leta in 5 milijard. Sprašujem se, koga torej ščiti ta država in katero ustavo izpolnjuje.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Tadeja Šuštar bo predstavila še stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.
Skupnost je močna toliko, kot je močan njen najšibkejši posameznik. Družba mora zagotoviti, da noben posameznik ali skupina ne živi pod mejo socialne varnosti. Tega se ta vlada zaveda, zato korak za korakom rešujemo probleme, s katerimi se vse prejšnje vlade niso želele ali niso bile sposobne ukvarjati. S spremembo zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo vzpostavljamo zakonsko podlago za izplačilo dodatkov za slepe osebe od začetka leta 2003 do konca leta 2016. Ti ljudje 14 let niso dobili tistega, kar jim pripada.

118. TRAK: (TB) – 20.30

(nadaljevanje) Ta Vlada in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa to rešujeta. Vsem tistim, ki bi jim ta dodatek pripadal, bo izplačan za nazaj in sicer v višini 300 evrov za vsak mesec. Vlogo za izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo bodo morali upravičenci vložiti pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Če je upravičenec že umrl, lahko vlogo za uveljavitev pravice vložijo tudi njegovi pravni nasledniki. Zamudne obresti se ne bodo obračunavale, saj bo država upravičencem izplačala višji znesek dodatka, kot pa je bil določen v letu 2003 in pozneje. Predlog je pripravljen po vzoru zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, ki ureja obratno situacijo, ko so se upravičenci odločili za uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo in zato niso bili upravičeni do dodatka za nego otroka.
Socialna varnost temelji na osnovni ideji solidarnosti. Skupnost zameji tveganja, ki jih posameznik sam nikoli ne bi mogel razrešiti. Osnovne oblike solidarnosti so pomoč in podpora v najožjem življenjskem krogu - v družini, med prijatelji, med sosedi in v zasebnih skupnostih. Zavedamo se tudi prispevka in podpiramo delovanje prostovoljskih nevladnih organizacij, ki s svojo inovativnostjo, fleksibilnostjo in prilagajanjem storitev ter programov potrebam uporabnikov predstavljajo dopolnitev javnemu sektorju in pomembno prispevajo k družbeni blaginji in večji socialni varnosti. Invalidne osebe so pomemben del naše družbe in sodijo v njo. Imeti morajo možnost, da svoj vsakdan oblikujejo sami. Vključevanje mora biti prisotno v celotni družbi. Invalidnost ne sme predstavljati tveganja za revščino za invalidne osebe in njihove najbližje ali za socialno izključenost. Za invalidne osebe je zelo pomembno, da lahko z delom vsaj delno pokrijejo svoje stroške, zato zagovarjamo njihovo vključevanje v delo in v družbo, ter neodvisno življenje. Potrebujemo več odprtosti pri zaposlovanju sodelavcev z invalidnostjo.
V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih, bomo predlog zakona podprli in z njim odpravili še eno od krivic, ki se jih prejšnje politike niso želele lotiti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, Alešu Miheliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.
Izvolite.

ALEŠ MIHELIČ: Spoštovani predsedujoči.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Dovolite, da na kratko podam obrazložitev k Zakonu o spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novega Zakona o spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki prenaša določbe nove direktive 2018/2001 o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin, na področju rabe obnovljivih virov energije, določa cilje na področju obnovljivih virov, ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja. Zakon ureja tudi potrdilo o izvoru, samooskrbo z električno energijo in obnovljivih virov, skupnosti obnovljivih virov energije, rabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, ter v sektorju prometa.
Trenutno področje obnovljivih virov ureja energetski zakon EZ-1.

119. TRAK: (AB) – 20.35

(nadaljevanje) Pogoste spremembe evropske zakonodaje, poleg tega pa vedno bolj podrobno in obsežno urejanje področne materije, povečuje obseg vsebin, ki se urejajo z EZ-1 in se tam potreba po nenehnem spreminjanju obstoječega zakona.
Zaradi obsežnosti je postajala materija, ki jo je EZ-1 urejala, čedalje bolj nepregledna. Čedalje težje je bilo zagotavljati tudi pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red. Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje Evropske unije.
Temu sledi tudi predlog zakona, ki iz EZ-1 izloča področje obnovljivih virov energije in ga ureja samostojno. Temeljni cilj predloga zakona je spodbujati rabo obnovljivih virov energije v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije. S tem zasledujemo cilj podnebno nevtralne družbe in zelenitve našega gospodarstva in družbe. Nekatere bistvene spremembe zakona; v zakonu je določen vsakoletni izhodiščni delež OVE, ki ne sme biti nižji od 25 odstotkov, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah določeni v NEPN-u. V zakonu se ureja podporna shema in v okviru tega tudi vsebina v zvezi z deklaracijami za proizvodne naprave in potrdili o izvoru.
Zakon določa tudi delovanje centra za podpore, torej obvezne državne gospodarske javne službe, ki upravlja s sredstvi. Na podlagi koncesije bo to službo še naprej izvajala družba Borzen. Zakon ureja tudi nadomestilo lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter. Na področju samooskrbe prihaja do bistvenih sprememb glede na obstoječo shemo. Končni odjemalci bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo.
Z vidika prostorskega urejanja je v zakonu določeno, da morajo nosilci planiranja in operaterji omrežij pri razvoju in umeščanju upoštevati spodbujanje OVE. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za pomoč vlagatelju pri postopkih pridobivanja dovoljenj. Na področju ogrevanja in hlajenja je novost prepoved projektiranja in gradnje kotla na kurilno olje, / nerazumljivo/ in premog po letu 2023. Pri sistemih daljinskega ogrevanja je določen cilj povečevanje OVE deleža za 1 procent na leto, obveznost priprave trajnostnih načrtov ter možnost odklopa odjemalca od energetsko neučinkovitih sistemov po letu 2025.
Pri vključevanju energije iz obnovljivih virov v promet je določeno, da se do 2030 doseže vsaj 14 odstotni delež iz obnovljivih virov, delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod 10 odstotkov. Sprejem Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih energije je torej ključen za izvajanje ukrepov na tem področju in za dosego / znak za konec razprave/ ciljev Republike Slovenije.
Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Mateji Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 30. seji 17. 6. 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in odločanje po rednem postopku predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, Blaž Košorok izpostavil, da je temeljni cilj predloga zakona spodbujati rabo obnovljivih virov energije v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije, s čimer se zasleduje cilj podnebno nevtralne družbe ter zelenitev našega gospodarstva in družbe.
Kot bistvene vsebinske rešitve je med drugim izpostavil, da je v predlogu zakona določeno vsakoletni izhodiščni delež obnovljivih virov energije, ki ne sme biti nižji od 25 odstotkov, medtem ko so skupni cilj do leta 2030 in vmesni cilji po tehnologijah po letih določeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Do bistvenih sprememb prihaja na področju samooskrbe glede na obstoječo

120. TRAK: (IP) – 20.40

(nadaljevanje) shemo, saj bodo morali končni odjemalci plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo. Oproščeni bodo plačila sorazmernega deleža prispevka za obnovljive vire energije in prispevka za energetsko učinkovitost. Med drugim je urejena tudi časovna omejitev za trajanje izdaje dovoljenj, in sicer skupaj največ dve leti, za proizvodne naprave do 150 kW pa največ eno leto. Pri vključevanju energij iz obnovljivih virov energije v promet pa določa, da se do leta 2030 doseže vsaj 14-odstotni delež iz obnovljivih virov energije. Delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod 10 %.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Valentina Marolt je pojasnila, da so v pisnem mnenju podali pripombe k določenim členom, ki so ustrezno upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. V zvezi z opredelitvijo dveh izrazov pa je bil kasneje vložen predlog zakona o oskrbi z električno energijo, v katerem sta oba izraza tudi pojasnjena. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlog zakona podpira in med drugim ocenjuje, da so predlagane zakonske rešitve primerne ter kot pozitivno ugotavlja, da je Ministrstvo za infrastrukturo predlog zakona predhodno usklajevalo z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin.
V krajši razpravi je bilo glede vsebine predloga zakona izraženih nekaj pripomb s strani Poslanske skupine Levica, med drugim glede določbe tretjega odstavka 4. člena, po kateri naj bi bila vsaka vrsta proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni v javno korist. Po njihovem mnenju je povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov nujno za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ne more pa biti to vedno v javno korist, saj imajo lahko tudi obnovljivi viri energije številne negativne okoljske in družbene posledice. Tako je lahko nepremišljeno umeščanje in gradnja proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije, zlasti gradnja velikih hidroelektrarn, pogubna za številne živalske in rastlinske habitate. Prav tako gradnja in proizvodnja kapacitet obnovljivih virov energije ne more biti v javno korist, kadar to bistveno vpliva na ostale sektorje gospodarstva, na primer turizem, in zmanjšuje kvaliteto življenja prebivalk in prebivalcev v njihovih okolicah.
Med drugim so izrazili nasprotovanje tudi določbi 13. odstavka 20. člena, ki določa, da lahko Vlada zaradi potrebe po ohranitvi vzdržnosti financiranja podporne sheme omeji letno instalirano moč proizvodnih naprav na obnovljive vire, ki ji je lahko podeljena podpora, če delež tovrstnih proizvodnih naprav presega za tisto leto načrtovani obseg instaliranih naprav v sprejetem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Po njihovem mnenju / znak za konec razprave/ je to nesprejemljivo, saj je to povečanje deleža obnovljivih virov energije eden od ključnih pogojev za doseganje ogljične nevtralnosti.
Po razpravi je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k osmim členom predloga zakona in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci.
Zeleni razvojni preboj in trajnostni prehod sta dve ključni prednostni nalogi našega časa, pri katerih bodo obnovljivi viri energije igrali eno odločilnejših vlog. Vemo, da bi morali do leta 2020 odstotek rabe obnovljivih virov energije povečati na dobrih 25 %, a nam to ni uspelo. Treba je vzpostaviti mehanizme, s katerimi bomo izboljšali svoje rezultate, saj nas k temu zavezuje tudi nacionalni energetsko-podnebni načrt in k temu bo pripomogel tudi pričujoči zakon, zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.
V stranki SAB si želimo močno socialno državo, močna socialna država pa je mogoča samo z močnim gospodarstvom.

121. TRAK: (SC) – 20.45

(nadaljevanje) Tudi zato vedno zagovarjamo, da mora biti oskrb z električno energijo trajnostna, zanesljiva in cenovno konkurenčna, brezogljična, temelječa na domačem znanju in tehnologiji. Spodbujati in tlakovati moramo pot digitalizaciji in gospodarskemu razvoj, ki je temelj naše blaginje in močne socialne države. Strateško premišljen in dobro voden prehod na obnovljive vire, energije v Sloveniji bo prinesel konkurenčnost prednost za gospodarstvo in nam zagotovil dolgoročno energetsko varnost. Prav vsaka spodbuda k hitrejšemu prehodu na obnovljive vire energije, zato pozdravljamo tudi ta zakon.
Samooskrba z energijo predstavlja temeljne energetske varnosti in omogoča vključenost potrošnikov, ki postajajo končni in aktivni odjemalci. Teh je iz dneva v dan več. A žal se je praksi izkazalo, da je obstoječi zakon pri izvajanju samooskrbi naklonjen predvsem individualni samooskrbi torej v praksi nameščanju fotovoltaičnih modulov na strehi hiš. Skupinske oblike samooskrbe se praktično ne izvajajo. Trenutno je namreč vseh nameščenih enot skupinskih zgolj za vzorec, individualne pa močno prevladujejo, zato smo v Stranki SAB za obravnavo na matičnem delovnem telesu k zakonu vložili amandma, ki bi naslovil težave, s katerimi se soočajo predvsem stanovalci v več stanovanjskih stavbah. Ti plačujejo prispevke za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, a iz praktičnih razlogov kot je na primer nezmožnost pridobitve soglasja etažnih lastnikov te ne morejo izvesti. Če bi bil naš amandma sprejet bi takšni stanovalci napravo za samooskrbo lahko namestili na objekte ali zemljišče v javni ali zasebni rabi, ki se nahajajo znotraj območja skupne nizko napetostne transformatorske postaje. Z dopolnitvijo zakona smo v SAB-u želeli prispevati k pospešitvi prehoda in povečanju deleža obnovljivih virov energije predvsem v naseljih. Tako bi stanovalci v večstanovanjskih objektih in naseljih pa tudi tistih, ki živijo v individualnih objektih lahko postali aktivni odjemalci. Glede na to, da naš predlog ni bil sprejet bi bilo smiselno, da ministrstvo oprosti plačila prispevka za obnovljive vire energije tiste, ki s tem povezanih ukrepov v praksi ne morejo izvajati oziroma je postopek tako otežen, da odnehajo. Zakon je dober, odraža stališča stroke, zato obžalujemo, da ni bil sprejet naš amandma, ki bi ga še izboljšal, ljudem pa olajšal prispevanje k doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije. Kljub temu bomo v Poslanski skupini SAB zakonu namenili podporo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratičnih upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, podpredsednik.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Slovenci imamo radi svojo zeleno deželo, ljudje imamo radi svoj planet lahko pa bi rekli, da še kako drži trditev, da ta naš planet našo deželo štejemo kot nekaj samoumevnega. Za učinkovito varovanje okolja vsekakor ne zadoščajo zgolj politika nujna je skrb za planet prav vsakega posameznika. Za dosego ambicioznih ciljev morata okolijska in podnebna politika postati ključni del vsake politike in vsake politične odločitve v Sloveniji in preko tega tudi ozavestiti vsakega posameznika. Evropski zeleni dogovor določa pot, s katerim bo Evropa do leta 2050 postala prvo podnebno nevtralna celina. V njej ne predstavljena nova trajnostna in vključujoča strategija za rast katere cilj so spodbuditi gospodarstvo, izboljšati zdravje in kakovost življenja ljudi ter poskrbeti za ohranitev našega življenjskega okolja. Kot opozarjajo strokovnjaki potihoma pa se tega zaveda danes že vsak bi imelo ne ukrepanje uničujoč vpliv na naravo in posledično na nas same.

122. TRAK: (ŠZ) – 20.50

(nadaljevanje) Višje temperature in vse bolj ekstremni vremenski pojavi katerim smo priča, že imajo posledice za gospodarstvo in na sposobnost držav pri proizvodnji hrane. V prihodnje to lahko eskalira v uničujoče posledice. Zato je nujno, da resno pristopimo k zmanjšanju emisij, razogličenju in višjemu deležu energije iz obnovljivih virov. Obnovljivi viri energije, vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz talnih naravnih procesov, sonce, veter, voda, fotosinteza. V naravi jih nikoli ne zmanjka, saj se obnavljajo dokaj hitro in so dokaj enakomerno porazdeljeni. Za seboj pa ne puščajo umazanije, izpušnih plinov ali strupenih odpadkov. Za doseganje razogličenja pa je nujno vlaganje v projekte na področju obnovljivih virov energije v pametna omrežja in pametne skupnosti. V Sloveniji je danes najpomembnejši obnovljiv vir energije lesena biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da mora biti projekt tako imenovanega zelenega prehoda nujno celovit, zajemati mora torej popolnoma vsa družbena področja. V luči razvoja nove industrije, ne samo v svetu, ampak tudi pri nas bodo ravno obnovljivi viri energije. In predlog zakona je po naši oceni oblikovan v smeri spodbujanja narave teh virov energije v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije, zato smatramo ta predlog zakona kot primernega. Omenim naj samo še ključno novost predloga na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije. In sicer po izteku predhodnega obdobja, to je po 31. decembru 2023 distribucijski operater ne bo več registriral končnih odjemalcev, s samooskrbo na način, da se omrežnina plača le od razlike med oddano in prejeto energijo. Tako bodo morali končni odjemalci plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja. Obenem bodo za viške prejeli plačilo, hkrati pa bodo / znak za konec razprave/ oproščeni plačila sorazmernega deleža prispevka za obnovljive vire energije ter prispevka za energetsko učinkovitost. Kot že omenjeno bomo poslanci v Poslanski skupini DeSUS predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije soglasno podprli.
Hvala da ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev. Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NeP): Hvala, gospod podpredsednik. Dober večer.
Temeljni cilj današnjega predloga zakona je povečati uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji energije in tudi pri pogonskih gorivih, ter s tem zmanjšati emisije toplogrednih plinov, prenesti v slovenski pravni red zahteve predmetne evropske direktive in posodobiti sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije na vseh področjih. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev podpiramo predvsem sledeče ukrepe, prenovo sistema podpore za rabo obnovljivih virov energije in njegovo razširitev tudi na druge vrste energije. Podrobnejša ureditev mednarodnih projektov v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, ureditev samooskrbe z elektriko iz obnovljivih virov, vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje, vzpostavitev strožjih zahtev za pogonska goriva v prometu ter poenostavitev upravnih postopkov in vzpostavitev enotne kontaktne točke za pomoč investitorjem pri projektih proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Tako bomo najbolj spodbudili rabo obnovljivih virov energije. Predlog zakona pelje v smer prehoda na čistejšo energijo, kar bo ugodno vplivalo na varovanje okolja v naši državi. Zaradi povečanih deležev obnovljivih

123. TRAK (VI) 20.55

(nadaljevanje) virov v proizvodnji in porabi se pričakuje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar bo zelo ugodno za podnebne spremembe. Prav tako verjamemo, da se s temi ukrepi zasleduje cilj podnebno nevtralne države in zelenitve našega gospodarstva in družbe. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev smo prepričani, da bodo predlagane spremembe krepile slovensko gospodarstvo in razvojno energetsko načrtovanje, predvsem zaradi novih vlaganj v proizvodne naprave za obnovljive vire in naprave za shranjevanje elektrike. Porast poslovnih priložnosti zaradi teh vlaganj bo okrepila zaposlovanje. Zeleni prehod na energetskem področju je ključen izziv te generacije zaradi ugodnih posledic na marsikaterem drugem področju družbenega življenja. Veliko pozornosti je potrebno nameniti kohezivnosti in povezovanju različnih sektorjev energetike zaradi ustreznega odgovora na izzive v prihodnje. Le tako bomo uspešni pri zasledovanju ciljev uvajanja obnovljivih virov energije, ki so zastavljeni v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.
Za zaključek bi rad opozoril še na eno težavo. Pri postavitvi naprav za samooskrbo na več stanovanjskih objektih je zato treba pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov. V večini primerov in oziraje se na menataliteto se 100 % soglasja ne da doseči, tako da je večina fotovoltainčnih naprav nemščenih na enostanovanjskih stavbah. Velike strehe stanovanjskih blokov pa tega potenciala ne morejo izkoriščati. Stanovalci v blokih kljub temu, da plačujejo prispevke in spodbude za sistem, ukrepov skupnostne samooskrbe zaradi kakšnega vedno in vsemu nasprotujočega soseda praktično ne morejo koristiti. Zato predlagamo in apeliramo na pristojne, da se v kratkem ta težava odpravi, in sicer na način, da se pri postavitvi naprav za samooskrbo na večstanovanjskih objektih zniža odstotek potrebnih soglasij etažnih lastnikov na, denimo 50 %. K temu smo pred nedavnim pozivali, vendar ni bilo posluha med kolegi odločevalci. Žal bo za dejanski preboj prvo treba ugotoviti, da so nas na tem področju ostale države Evropske unije prehitele po levi in desni in se bodo mogoče ustvarili pogoji iz kljubovanja, da tudi pri nas zaživijo energetsko rodovitne strehe, da se znižajo položnice za elektriko in bo manj onesnaževanja.
Nepovezani poslanci bomo predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo spet predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lepo, da ste opazili, spoštovani podpredsednik, tokrat zadnjič sem danes za govornico.
Vsebina novele zakona se v prejšnji meri navezuje na naloge občin, zato je pomembno mišljenje občinskih uslužbencev iz različnih oddelkov, saj zakon posega tudi v urejanje prostora. Menimo, da bi moralo biti umeščanje v prostor, kar se tiče objektov državnega pomena, energetske infrastrukture urejeno v zakonu o urejanju prostora. Kajti s tem bi se ohranila možnost za preglednost zapletenih postopkov pravno varnost udeleženih. Opazili smo, da je večja pozornost namenjena samooskrbi, kar bi se lahko uredilo v energetskem zakonu z razširitvijo 115.a člena. Zanesljiva, varna in trajnostna oskrba za električno energijo je pomembna z vidika, da se prepreči socialna revščina. Relevantno se nam zdi, da agencija /nerazumljivo/ priznane potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. V Slovenski nacionalni stranki smo tudi prepričani, da na spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki jo izvaja država najbolj na ljudi vplivajo ugodne finančne spodbude, kajti nasploh v življenju in pri poslu je tako, da se vse začne in konča pri denarju. Pri določitvi načinov spodbujanja in višini podpor se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, socialni vidik, varovanje okolja, predvsem zmanjševanje izpustov, ohranjanje kulturne dediščine.

124. TRAK: (AB) – 21.00

(nadaljevanje) Zakon na malce nejasen način določa delež obnovljenih virov na izhodiščni ravni na 25 %, kot je določeno za leto 2020. Če država ne dosega enega ali več nacionalnih referenčnih vrednosti za dosego deleža energije iz obnovljenih virov, ali če do 1. 1. 2021 naprej ne ohranja izhodiščnega deleža 25 %, lahko Vlada izvede finančno vplačilo v mehanizem unije za financiranje energije iz obnovljenih virov.
Ministrstvo vsaka 3 leta sprejme »omogočitveni« program za spodbujanje in lajšanje razvoja skupnosti OVE, kar se med drugim zagotavlja dostopnost vsem končnim odjemalcem. Drugi odstavek 46. člena nakazuje na nerazumevanje bistva normativne dejavnosti, kajti to, da moramo z zakonom določati, da naj predpis vsebuje preglednost, sorazmernost, da ne smejo raziskovati med vlagatelji zahtev, kaže na družbeni problem.
Pri načrtovanju, projektiranju in omejevanju rabe energentov v prostoru, je treba v prvi vrsti dati prednost obnovljivim virom pred fosilnimi viri. Prav tako tudi plinovodnim sistemom z večjim deležem obnovljivega plina v sistemu. 51. člen daje podlago za delovanje kontaktne točke, ki opravlja naloge usmerjanja, pomoči, svetovanja in informiranja vlagatelja, vse od vložitve zahteve do izdaje končne odločbe. Pri tem ne sme nastopati kot zastopnik ali pooblaščenec vlagatelja v upravnem ali drugem postopku.
V Slovenski nacionalni stranki se absolutno strinjamo s tem, da se projektiranje in gradnja kotla na kurilno olje, na / nerazumljivo/ in premog prepove, razen v primeru, če je to del industrijskega ali proizvodnega procesa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Franci Kepa. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav sekretarju, kolegice, kolegi!
Predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije glede prehoda na ogljično nevtralno družbo, je eden od zelo pomembnih zakonov, saj bo z njim začrtana slovenska pot do tega cilja. Namen zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije z OVE, je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom Evropske unije. Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti paketi čista energija za vse Evropejce. Paket čista energija za vse Evropejce predvideva prehod Evropske unije v ogljično nevtralno družbo do konca leta 2050. Za izpolnitev tega cilja je v direktivi OVE določen skupni cilj do konca leta 2030 in sicer doseči najmanj 32 % OVE v bruto končni rabi energije v državah Evropske unije.
Temeljni cilji predloga zakona so povečati uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji vseh vrst energije in tudi pri pogonskih gorivih. Zmanjšati emisije toplogrednih plinov, prenesti v slovenski pravni red zahteve direktive 2018/2001EU, posodobiti sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije na vseh področjih proizvodnje in rabe energije. Drugi cilji predloga zakona, ki so povezani v temeljnem, s temeljnim ciljem, so še prenoviti sistem podpor za rabo obnovljivih virov energije in ga razširiti tudi na druge vrste energije. Podrobneje urediti skupne projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov tako z drugimi državami članicami, kot tudi s tretjimi državami. Podrobneje in bolj učinkovito ter skladno z direktivo urediti samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Podrobneje urediti skupnosti na področju proizvodne energije iz obnovljivih virov,

125. TRAK: (IP) – 21.05

(nadaljevanje) doseči nekatere administrativne poenostavitve in izpostavitev enotne kontaktne točke za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje, vzpostaviti strožje zahteve za pogonska goriva v prometu.
Predlog zakona bo imel določene posledice na področju poslovanja javne uprave in poenostavil bo komuniciranje investitorjev kot strank v postopkih, saj bodo komunicirali le z enotno kontaktno točko. Prav tako bo predlog zakona ugodno vplival na okolje. Pričakuje se pozitiven vpliv predloga zakona na gospodarstvo zaradi novih vlaganj v proizvodne naprave, na obnovljive vire in v naprave za shranjevanje električne energije iz teh virov. V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona podprli.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, podpredsednica, predstavniki vlade, spoštovane kolegice in kolegi.
V času, v katerem živimo, predvsem pa način našega življenja sta razlog temu, da se potrebe po energiji, ki poganja naša življenja in svet, iz dneva v dan povečujejo. Če se ozremo okoli nas in pomislimo, kaj vse je priključeno na električno energijo, ugotovimo, da skoraj ni stvari, ki ne bi potrebovala električne energije za svoje delovanje. Poraba te energije pa ima seveda tudi svoj dolg, ki se na žalost kaže kot negativne posledice na naše okolje in podnebje. Rešitev oziroma alternative sedanjim energentom so obnovljivi viri energije, ki jih lahko izkoriščamo neomejeno, brez da bi njihovo izkoriščanje imelo negativne posledice na kvaliteto in način našega življenja.
Zakon o vzpodbujanju rabe obnovljivih virov energije je po mnenju predlagateljev zakon, ki bo bistveno doprinesel k temu, da se bo raba OV, kot jim krajše rečemo, povečala. Dva razloga sta, zakaj imamo danes pred seboj omenjeni zakon. Prvi je ta, da je potrebno zakonodajo tega področja posodobiti in dopolniti, drugi razlog, zakaj imamo poseben zakon, pa je ta, da je materija energetskega zakona, katerega del se nanaša tudi na rabo obnovljivih virov energije, postala vse bolj obsežna in kompleksna. S tem da se zakonska materija, ki se nanaša na obnovljive vire energije, prenese v poseben zakon, se strinjamo tudi v naši poslanski skupini.
A kaj sploh so predlagane rešitve, ki jih zakon prinaša? Predlagatelji so rešitve razdelili v devet poglavij, ki urejajo splošne določbe izrazov, urejajo mehanizme mednarodnega sodelovanja, definirajo samooskrbo z električno energijo, spodbujajo rabo OV ter določajo ukrepe za izključevanje energije iz OV v ogrevanje in hlajenje. Predlagani zakon in njegove rešitve so obširne narave, kar kaže na to, da se področje urejanja porabe(?) ter spodbujanje obnovljivih virov energije iz dneva v dan krepi.
Če želimo kot družba ohraniti naše podnebje ter ugodne življenjske pogoje, je prihodnost pridobivanja energije v obnovljivih virih energije. Socialni demokrati se zavedamo, kako pomembno je spodbujanje obnovljivih virov energije ter čimprejšnji prehod na brezogljično družbo, zato predlaganemu zakonskemu predlogu ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednji je na vrsti gospod Boštjan Koražija, predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, hvala za besedo.
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki ga obravnavamo danes, je razmeroma tehničen zakon, s katerim se področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, ki je sedaj urejena v energetskem zakonu, izvzema iz tega zakona in ureja posebej. Ker so že evropske direktive, ki urejajo področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, podobne, tudi zakon ne more biti postavljen zelo široko. Ne glede na to pa bi lahko bil predlog zakona boljši. Zavedati se moramo, da smo poleg podnebne krize tudi v krizi biosfere, kjer smo soočeni s tako velikim izumiranjem vrst, kot jih planet ni videl že vrsto let in stoletij. Nujno moramo v najkrajšem možnem času močno znižati izpuste toplogrednih plinov in doseči ogljično nevtralnost, da se izognemo najhujšim posledicam globalnega segrevanja. Ne moremo fosilnih goriv opustiti na način, da

126. TRAK: (TB) – 21.10

(nadaljevanje) še dodatno zdesetkamo že tako prizadete naravne habitate in vrste. Prehod v brezoglijčno družbo mora biti pravičen. Največje stroške tega prehoda morajo nositi tisti, ki so v prvi vrsti za podnebne spremembe tudi krivi in to je kapital. V čim manjši možni meri pa naj prehod obremeni revnejše oziroma tudi najšibkejše ljudi v naši družbi. Družba, ki že v prvih štirih mesecih leta porabi vse vire, ki jih lahko uporabi za vzdržno življenje na tem planetu, se bo morala odpovedati marsičemu. In predvsem se bodo morali marsičemu odpovedati tisti, ki imajo marsičesa že danes preveč, ne pa tisti, ki že danes komaj živijo. Samo v tem primeru bomo lahko govorili o podnebni pravičnosti.
Določenemu delu gospodarstva predlog zakona omogoča, da bo plačeval nižje prispevke za obnovljive vire energije, kot ostali. Gre zlasti za energetsko najbolj intenzivna podjetja, ki so velikanskih odpustkov deležna že sedaj. Njihove nizke cene pa potem pokrivamo fizični uporabniki, pri čemer seveda odstotkovno največ prispevajo najbolj redni člani naše družbe. Konkurenčnost gospodarstva je večni argument za podeljevanje takšnih in drugačnih olajšav industriji, ki svojo rentabilnost lahko dosega samo še s prenašanjem stroškov svoje proizvodnje na ljudi in na okolje. V tem konkretnem primeru, da se celo oprosti prispevka za obnovljive vire, ki ga sicer ne plačujejo samo gospodarski subjekti, ampak tudi fizične osebe, na primer pri nakupih pogonskih goriv in gospodinjstva, na primer pri plačilu električne energije. Prispevek za obnovljive vire je bil uveden in je potreben zato, da lahko država s tako zbranimi sredstvi povečuje proizvodne kapacitete obnovljivih virov, kar je nujno potrebno, če želimo opustiti rabo fosilnih goriv in preprečiti najhuje posledice podnebnih sprememb.
Pot v trajnostno energetiko je pot za celotno družbo, zato ni pravično, da industrija in energetsko intenzivna industrija plačujejo nižje prispevke za obnovljive vire energije, kot to počnejo gospodinjstva in drugi odjemalci. Bonitete podjetjem v Sloveniji so medvedja usluga, saj jih ne motivirajo k prestrukturiranju. Da v Sloveniji politik nimamo naravnanih tako, da bi destimulirale energetsko intenzivno industrijo, nakazuje tudi skrb vzbujajoč trend, ki kaže, da pri nas proizvodnje v najbolj energetsko intenzivni panogi še naprej raste. S tem pa raste tudi poraba energije. Tudi sicer se bonitete pravnim osebam vedno znova izkažejo za neučinkovite, kakor dobro kaže primer prispevne stopnje delodajalcev na pokojnine, ki naj bi bil začasen in naj bi pomagal k izboljšanju konkurenčnosti, prilil se je pa k kvečjemu dobičku lastnikov.
V Levici menimo, da se površine, namenjene pridelave hrane in krme ne smejo uporabljati za pridelavo bio goriv, / znak za konec razprave/ zlasti ne v Sloveniji, ki je prehransko zelo slabo samooskrbna. Dodatno je energetska učinkovitost teh goriv razmeroma slaba, hkrati pa so ta goriva z vidika toplogrednih plinov, dokazano slabša od fosilnih goriv. Fosilna goriva v prometu ne predstavljajo problema zato, ker so neobnovljiva, ampak zato, ker so eden največjih virov izpustov toplogrednih plinov, v Sloveniji celo največji vir toplogrednih plinov. / znak za konec razprave/ Nadomestitev neobnovljivega vira energije z obnovljivim virom energije, pri čemer se izpusti toplogrednih plinov ne zmanjšajo ali pa se celo povečajo, je nesprejemljiva.
Zaradi vsega tega naštetega, v Levici predlogov zakona ne bomo podprli oziroma tudi nasprotovali ne bomo, ampak vzdržani.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Mihael Prevc.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Predsedujoča, hvala za besedo.
Spoštovani državni sekretar, sodelavka, spoštovani kolegice in kolegi!
Področje obnovljivih virov energije je trenutno urejeno v Energetskem zakonu, ki pa je preobsežen in nepregleden zaradi prilagajanja številnim spremembam obsežne zakonodaje Evropske unije.

127. TRAK: (ŠZ) – 21.15

(nadaljevanje) Zato je bila že pred časom sprejeta odločitev, da se na področju energetike oblikuje šest samostojnih zakonov, ki že oziroma še bodo pravno uredili posamezne energetska področja v skladu z zakonodajo Evropske unije. Predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije večinoma povzema veljavne zakonske rešitve na področju obnovljivih virov energije in jih nadgrajuje z zahtevami evropskega pravnega reda. Temeljni cilj predloga zakona je povečati uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji, vseh vrst energije in tudi pri pogonskih gorivih ter s tem zmanjšati emisije toplogrednih plinov, uskladiti nacionalno zakonodajo z zahtevami direktive Evropske unije o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter posodobiti sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije. Poleg tega so cilji predloga še prenoviti sistem podpor za rabo obnovljivih virov energije in ga razširiti tudi na druge vrste energije. podrobneje urediti skupne projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, tako z drugimi državami članicami, kot tudi z tretjimi državami. Podrobneje in bolj učinkovito ter skladno z direktivo urediti samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije. podrobneje urediti skupnosti na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, vzpostavljanje inštalaterjev, doseči nekatere administrativne poenostavitve in vzpostavitev enotne kontaktne točke za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije. Vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje in vzpostaviti strožje zahteve za pogonska goriva v prometu. V Novi Sloveniji-Krščanski demokrati zagovarjamo stališče, da je potrebno gradnjo novih energetskih objektov opreti izključno na obnovljive vire in aktivno izvajati ukrepe za zmanjšanje rabe energije, zlasti tiste iz neobnovljivih virov. Sledili bomo cilju zadostne samooskrbe na račun obnovljivih virov energije in vzpodbujali potrebno zasebno investiranje v manjše proizvodnje kapacitete električne energije ter prijazno poslovno okolje za investitorje zelene in trajne investicije kot so vetrnice, sončne elektrarne, male hidroelektrarne in tako dalje. Na področju prenove energetskega koncepta pa je potrebno vzpostaviti dobro delujoče podporno okolje, ki vključuje davčne olajšave, predvsem za uvajanje vozil, ki znižujejo rabo fosilnih goriv, za vozila z alternativnimi pogonskimi viri in seveda proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Poslanci Nove Slovenije-Krščanski demokrati bomo Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnja bo stališče Poslanske skupine SMC predstavila gospa Mateja Udovč. Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Še enkrat lep pozdrav.
V okviru te točke dnevnega reda odločamo o predlogu Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. njegov temeljni cilj je osredotočanje na stimulacijo rabe obnovljivih virov energije v proizvodnji, s tem pa tudi na zmanjševanje ekološkega pritiska industrije na okolje, predvsem zakona v naš pravni red prinaša tudi nekatere določbe v sklopu direktive Evropske unije, ki natančneje specificirajo sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije. predlog zakona med drugim zagotavlja osnovne pogoje za vzpostavitev

128. TRAK: (SC) – 21.20

(nadaljevanje) skupnih meddržavnih projektov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v skladu z omenjeno direktivo pa je omenjena tudi ureditev sistema samooskrbe z električno energijo, ki bo pridobljena iz obnovljivih virov. Predlog prav tako poenostavlja nekatere administrativne postopke in s tem ustvarja pogoje za oblikovanje skupnosti proizvajalcev energije iz obnovljivih virov.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo prepričani, da imamo v naši državi izjemen okolijski potencial, ki pa ga trenutno še ne izrabljamo v željenem obsegu. Menimo, da je za večjo učinkovitost za področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov potrebno najprej vzpostaviti sistem, ki bo proizvajalcem omogočal medsebojno povezovanje in jim pomagal doseči ekonomsko stabilnost, zato pozdravljamo predlog zakona, ki predvideva zagotavljanje odkupa električne energije iz manjših proizvodnih enot pa tudi razne oblike finančnih pomoči za imetnike enot, ki temeljijo na obnovljivih virih. Poskrbeti moramo namreč, da bodo proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov za takšen način proizvodnje primerno motivirani, dokument, ki je pred nami daje po našem mnenju ustrezno podlago za povečanje deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra verjamemo v zeleno prihodnost, ki bo utemeljena na okolijsko odgovornem vedenju gospodarstva in ostalih segmentov družbe. Tudi sami smo mnenja, da mora materija obnovljivih virov energije, ki jo je do sedaj urejal energetski zakon, zaradi sovjega pomena za družbo in svoje hitro spreminjajoče se vsebine dobiti svoj lastni zakonski okvir. Takšnega bomo namreč lažje posodabljali v skladu s svetovnimi izgledi in smernicami na področju rabe obnovljivih virov energije. Zakonodaje sodobnih držav se vse bolj pišejo po poti stimulacije okolijsko odgovornega vedenja a še tako dobro spisan zakon sam po sebi ne bo zagotovil čistejšega okolja, saj se skrb za okolje začne pri nas samih. Tudi zato predlog zakona razumemo kot košček v mozaiku prizadevanja, ki ljudi motivirajo zato, da z opravljanjem svojih vsakodnevnih dejavnosti ne bi vršili večjega pritiska na okolje. Verjamemo, da lahko zahtevne cilje, ki smo jih zadali na področju okolja dosežemo, dosegamo le skupaj.
Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona soglasno podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O njem bomo odločali v skladu z časovnim potekom seje zbora jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VOJAŠKI DOLŽNOSTI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem. Predloga zakona je na 14. seji 17. 6. 2021 obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem sedaj predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Prvi ima besedo gospod Franc Jurša. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Podpredsednica, hvala za besedo.
Lepo pozdrav seveda tudi predstavnikom Ministrstva za obrambo kakor kolegicam in kolegom.
30 let nazaj smo državljanke in državljani stopili skupaj in se v 10-dnevni vojni priborili neodvisnost. Ta Slovenija vojaško ni ogrožena in vodimo prijateljske odnose z vsemi sosedami. Naši predstavniki Slovenske vojske so dobrodošli in spoštovani praktično vse povsod. Ker je Slovenija izredno majhna država je pomembno, da se povezujemo in sodelujemo z močnejšimi kljub majhnemu številu prebivalcev pa smo lahko ponosni na naše dosežke.

129. TRAK: (AB) – 21.25

(nadaljevanje) Poleg športnikov, ki pomembno prispevajo k prepoznavnosti naše države, so tudi vojakinje in vojaki visoko cenjeni in dosegajo visoke ocene pri izvajanju vojaških aktivnosti, kakor tudi raznih tekmovanj v tujini. Usposobljenost naših posebnih enot se lahko primerja s pripadniki velesil, zato je naša vojaška prisotnost v tujini dobrodošla.
Znanje, ki ga imajo naši pripadniki, lahko v sklopu delovanja znotraj zveze Nato predajo drugim državam, ki svoje demokratične temelje še postavljajo. Obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji ni. V zadnjih letih se je veliko naredilo za kadrovske okrepitve v vrstah Slovenske vojske, a kljub temu je Slovenska vojska še vedno kadrovsko podhranjena. Toda to še ni razlog za takšno spremembo, kot je bila predlagana. Vojake potrebujemo tudi v miru. Slovenska vojska se namreč aktivno odzove tudi v času naravnih nesreč. Na srečo v Sloveniji še nismo imeli dogodka, ki bi moral aktivirati večje število vojakov za reševanje prebivalstva. Njihovo pripravljenost pa smo lahko videli v primeru žledoloma leta 2014.
V Poslanski skupini DeSUS smo zadovoljni, da je vsak državljan ob polnoletnosti še vedno seznanjen z dolžnostmi vojaškega obveznika in možnostmi, ki jih ima pri zaposlitvi v Slovenski vojski. Nenazadnje je ponekod dan seznanitve z vojaško dolžnostjo skorajda praznik. Za vojaške nabornike je včasih izbor za služenje vojaškega roka predstavljal svojevrstni družbeni dogodek, kljub temu, da je danes popolnoma drugačen čas, je vseeno prav, da so mladi seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi kot državljanke in državljani Republike Slovenije.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jurij Lep. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NeP): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi, vsem lep dober večer!
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev predlogu novele zakonu o vojaški dolžnosti, ki v celoti ukinja izvajanje vojaške dolžnosti v miru nismo naklonjeni. Poslanska skupina Levica je omenjeno novelo vložila istega dne, ko je bilo predvideno, da bo Vlada vložila svoj predlog spremembe Zakona o vojaški dolžnosti, ki pa bi v nasprotju s predlogom Levice omogočal ponovno uvedbo vojaške dolžnosti tudi ob pogoju izrednega poslabšanja varnostnega okolja.
Menimo, da bi tovrstne kompleksne spremembe, tako kot je bilo storjeno ob prehodu na poklicno popolnjevanje Slovenske vojske, moralo temeljiti na podrobni analizi trenutnega stanja, kot tudi na podrobni raziskavi posledic spremembe sistema izvajanja vojaške dolžnosti. Tega pa tako predlagan Levice, kot tudi vladni predlog ne vsebujeta. Pri razpravi o spremembi sistema izvajanja vojaške dolžnosti se je potrebno zavedati, da gre za zapletene družbene procese z množico tveganj, saj to ni le stvar vojaške organizacije, temveč ima pomembne posledice tudi na gospodarstvo, izobraževanje, nenazadnje pa tudi na vsakodnevno življenje in družino.
Spreminjanje načina popolnjevanja vojske zahteva celovito, natančno in usklajeno načrtovanje in delovanje vseh državnih in družbenih akterjev. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev menimo, da gre za tako pomembno vprašanje, da bi o njem morali odločiti Državni zbor z dvotretjinsko večino in ne z navadno večino, kot je trenutno predvideno.
Prepričani smo, da predlogi, ki gredo v smeri ponovne uvedbe naborniškega sistema, ne sledijo sedanjim potrebam. V današnjem sodobnem svetu, v času, ko govorimo o hibridnih grožnjah, o kibernetskih grožnjah, ter o drugih novih oblikah vojn, graditi sistem oboroženega ljudstva, se nam zdi popolnoma zgrešena in dokaj nepremišljena poteza. Če kdo misli, da bodo lahko naborniki popolnili vrzel poklicnih vojakov, se hudo moti. Namreč naborniki niso namenjeni temu, da bodo opravljali bojne naloge oziroma bili poslani na misije, ampak so lahko samo dopolnilni element v primeru izrednih razmer

130. TRAK: (IP) – 21.30

(nadaljevanje) ali v primeru vojne. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev zato predlagamo, da se pri tej temi vrnemo na začetek k vprašanju, kaj Slovenijo najbolj ogroža. Po naši oceni in oceni stroke prvo mesto med grožnjami predstavljajo kibernetski napadi in organiziran kriminal, sledijo grožnje radikalizacije v družbi, a na nobeno od teh groženj ni mogoče ustrezno odgovoriti z naborniško vojsko. Zato predlagamo, da se ta sredstva preusmerijo v obvladovanje kibernetskih in drugih sodobnih groženj ter v izboljšanje samega statusa oziroma socialnega položaja pripadnikov Slovenske vojske, kar bi poklic vojaka naredilo bistveno bolj zanimivega, pa tudi bolj konkurenčnega na trgu dela.
Poleg tega še opozarjamo, da bi za tako kompleksen projekt, kot je uvedba naborništva, morali biti predhodno zagotovljeni vsaj osnovni kadrovski, materialni, infrastrukturni, logistični, finančni in drugi viri. A že sam obrambni minister je na zadnji seji Odbora za obrambo priznal, da nimajo niti nastanitvenih objektov za vse fante in punce, ki so se letos prijavili na prostovoljno služenje vojaškega roka, zato bodo primorani nekatere odsloviti.
Za zaključek naj še izpostavim, da spreminjanje načina popolnjevanja vojske zagotovo ne bo prispevalo k večji varnosti naše države in njenih državljanov. Že po izkušnjah iz preteklosti naborniki niso prispevali k večji bojni sposobnosti Slovenske vojske. Ne smemo niti pozabiti, kakšne težave smo v preteklosti imeli z zdravstveno sposobnostjo naborniških generacij, da o iskanju različnih izgovorov, da bi se temu izognili, sploh ne govorim. A hkrati moramo vedeti, da je vojaško službo v Sloveniji že v trenutno veljavnem sistemu mogoče opravljati na več različnih načinov, in sicer, 1. v stalni sestavi Slovenske vojske, 2. v obliki prostovoljnega služenja vojaškega roka, 3. v obliki prostovoljne pogodbene rezervne sestave, ter 4. v posebnih okoliščinah po optimiranju koncepta vojaške strateške rezerve tudi v tej strukturi.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev predlaganemu zakonu / znak za konec razprave/ nismo naklonjeni. Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jani Ivanuša, predstavil bo stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, gospa predsedujoča, lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej predstavnikom Ministrstva za obrambo.
Predlog zakona o spremembi Zakona o vojaški dolžnosti je jasen in preprost. V prvem členu zakona naj bi črtali del besedila, ki govori, da moški državljani izvršujejo vojaško dolžnost v miru tako, da bi jo po novem lahko samo v vojni. Ja, predlog zakona je jasen in preprost, tako kot je preprosta ozkoglednost predlagatelja tega zakona. Predlagatelji so mnenja, da bi formalna ukinitev izvajanja vojaške dolžnosti v miru preprečila vladi samovoljni vpoklic v vojsko. Pozabljajo pa, da so take manevre, da so za take manevre potrebne izredne okoliščine, kar pa predlagateljev seveda ne zanima.
Zakon naj bi sledil 124. členu Ustave, ki govori o miroljubni politiki. Miroljubna politika je zagotovo zaželena, kar pa zagotovo ne pomeni, da moramo Slovenci zaradi nje postaviti na kocko lastno varnost. Bojna pripravljenost ne pomeni nekaj zlobnega, kot nam to želijo predstaviti v moderni retoriki, s katero želijo postopoma uničiti suverenost države. Tudi v času miru je pomembno, da imamo v zakonu določeno, da moški državljani izvršujejo vojaško dolžnost, saj ne bi radi prišli do dejanske vojne, da postanemo ogroženi.
Predlagatelji si seveda predstavljajo mavrični svet, kjer ni nobenih vojn in nihče nima zlobnih interesov, s katerimi bi želel komu škodovati. Pa vendar, dokler do vojne ne pride, bi si veliko ljudi želelo tak svet, ko pa bi do takšne hude situacije prišlo, pa bi predlagatelji takih zakonov to močno obžalovali. Takrat ne bi bilo pomembno, kdo si želi biti v miroljubnem svetu brez vojn, ampak je le lastna varnost in preživetje. Pozabili bi na svoje fantazijske svetove in mavrično propagando, saj bi dejansko začutili primarne občutke strahu za sebe in svoje bližnje. In takrat bi predlagatelji takih zakonov resnično občutili, kako pomembna je vojaška pripravljenost tudi v času miru ter poklic že ob sami ogroženosti.
Nihče si ne želi vojne, če pa slučajno do nje pride, pa je dobro imeti nekakšno obliko zavarovanja, če želite, s katerimi se obvarujemo popolnega strahu in kaosa. V Slovenski nacionalni stranki tako žaljivih predlogov do naše domovine malo po 30. obletnici

131. TRAK: (TB) – 21.35

(nadaljevanje) osamosvojitve, zagotovo ne bomo podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica.
Lep pozdrav tudi gostom iz ministrstva!
Predlog zakona o spremembi Zakona o vojaški dolžnosti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Miho Kordišem. Kot so povedali, je sprememba oziroma novela zakona, ki se ga danes obravnava, bila odziv na to, da je Vlada nameravala vložiti novelo Zakona o vojaški dolžnosti, s katero bi ponovno aktivirala služenje vojaškega roka, ter s tem ustavila vsakoletno manjšanje številčnosti slovenskih oboroženih sil. Po citatu Levice bi torej rada minister za obrambo in ta Vlada ponovno aktivirala prisilno mobiliziranje za prisilno služenje vojaškega roka.
V Levici so, tako povejo predlagatelji, za to, da bi Vladi to preprečili, vložili spremembe, ki jih danes obravnavamo. Želeli so torej zablokirati načrte za delo te Vlade, te Vlade, ki dela pošteno in tudi delo tega ministra za obrambo, ki je pripomogel k temu, da smo končno ustavili trend upadanja števila vojakov. Levica bi želela vse to zablokirat in sama s svojimi podporniki živeti v pravljični državi brez vojske in brez orožja.
Tako da, Predlog zakona o spremembi Zakona o vojaški dolžnosti, ki ga vlaga dejansko Levica, v Slovenski demokratski stranki seveda zavračamo. Predlagatelji so mnenja, da je potrebno odpraviti vse možnosti za vojaško dolžnost v miru, kajti po njihovo Slovenija ni vojaško ogrožena in seveda, ker v stanju, ko državi ne preti nobena vojaška grožnja, je zato služenje vojaške dolžnosti neprimerno in se s predlogom zakona ukinja, ohranja pa se uporabljanje vojaške dolžnosti v vojni. Po naši oceni je predlagatelj pravzaprav v vsej svoji vnemi zapadel v neko paniko pred vojaščino in se dejansko boji te Vlade, kot tudi vsake sence, ki je podobna slovenskemu vojaku.
Njegove navedbe so po naše zmotne, namreč, ko predlagatelj meni, da bi s predlagano spremembo Zakona o vojaški dolžnosti onemogočil Vladi, da bi v miru, samovoljno, ponovno uvedla vojaško obveznost, je njegov strah zares odveč. Vlada sploh nima pristojnosti, da bi lahko to izvedla. Obstoječi Zakon o vojaški dolžnosti namreč določa, da lahko Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije le v primeru povečane nevarnosti napada na državo oziroma ob neposredni vojni nevarnosti, ter ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, v skladu z zakonom sprejme odločitev o ponovni uvedbi posameznih in vseh sestavin vojaške dolžnosti. Kot že rečeno, prosto po Levici, je spet tukaj nek sarkastičen in celo protipraven Predlog sprememb Zakona o vojaški dolžnosti, ki ni dobil podpore ob prvem branju na Odboru za obrambo, ki ga tudi ne podpira Vlada Republike Slovenije in ki ga ne podpiramo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, kajti že v miru moramo biti ves čas pripravljeni, da se lahko jutri obranimo pred nevarnostjo. Ker na matičnem delovnem telesu predlog ni dobil podpore, se bo postopek danes s tem branjem tudi končal.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednji je na vrsti gospod Samo Bevk. Predstavil bo stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Spoštovani zbor!
Predlagana novela Zakona o vojaški dolžnosti je odziv na vladni poizkus v zakonodajni postopek pripeljati zakon, ki bi ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka in sicer z razlogom izrednega poslabšanja varnostnega okolja. Strokovnjaki s področja obramboslovja so ob vladni nameri opozorili, da se s prisilo število pripadnikov Slovenske vojske ne bo dalo povečevati. Še več, s takšnimi manevri Vlada Slovenski vojski ne dela usluge, ampak, kot se je izrazil eden od slovenskih strokovnjakov s področja obramboslovja, bo le ena klofuta več za Slovensko vojsko.

132. TRAK: (ŠZ) – 21.40

(nadaljevanje) Naj se vrnem nazaj na vsebino predlagane novele Zakona o vojaški dolžnosti, ki zaradi vladne neuspešne komunikacije gre v drugo skrajnost. V prvem odstavku 1. člena zakona se črta besedna zveza v miru in v delu, kjer člen določa, da vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa omenjeni zakon. Socialni demokrati ocenjujemo, da predlagatelj pozablja, da je treba za morebitno, ampak res morebitno izvrševanje vojaške dolžnosti v vojni, tudi v miru opraviti nekatera opravila, med katere sodi vodenje vojaške evidence. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Opozorili so tudi na 7a. poglavje Zakona o vojaški dolžnosti, ki že določa postopno opuščanje izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru in tako v delu sovpada s predlagateljevim namenom. Socialni demokrati predlagani noveli zakona o vojaški dolžnosti nasprotujemo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Boštjan Koražija, predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, hvala za besedo. Pa dober večer vsem.
Nekako sočasno z odločitvijo Ustavnega sodišča, s katero je sredi najhujše zdravstvene krize prepovedalo referendum o 780 milijonih za nabavo orožja, je obrambni minister napovedal ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Kot domnevni razlog je navajal kadrovsko nepopolnjenost oziroma podhranjenost slovenske vojske. S tem je posredno priznal, da Slovenska vojska nima ljudi, ki bi uporabljala orožje in opremo za katero naj bi porabili 780 milijonov davkoplačevalskega denarja. Že leta neprimerno več ljudi Slovensko vojsko zapusti, kot pa se vanjo vključi. Kaj je vzrok, da se niti za dobro plačilo vse manj ljudi odloča za kariero v vojski oziroma da je ne nadaljuje, javnosti sicer ni znano. Upam, da je bila vsaj interno opravljena poglobljena analiza, ker vzroki niso monetarne narave, če imajo zaposleni na voljo vse več bonitet, potem so težave lahko samo globlje notranje narave. Pravna rešitev potem ni prisilno služenje mladih, pač pa najprej odprava detektiranih internih faktorjev, pa četudi to pomeni slovo od določenega politično nepogrešljivega in nedotakljivega kadra. Plača v vojski in obrambi so med boljšimi v državi. Zaposleni so precej bolje plačani kot marsikje drugje v javnem sektorju, tako da je problem nezanimanje za vojaški poklic oziroma sam problem nezanimanja ne tiči v plačah, ampak so bolj problem raznorazna šikaniranja. Mobing, zloraba ukazov, kadrovska korupcija, to so problemi zaradi katerih vsako leto mnogo več ljudi Slovensko vojsko zapusti, kot pa se ji pridruži. Ker torej ne gre za kadrovsko podhranjenost, če se bi obstoječim kadrom namenilo le malo več spoštovanja in se jih obravnavalo s tako imenovanimi mehkimi managerskimi prijemi, bi veliko zadev bilo uspešno saniranih, smo v Levici predlagali popolno opustitev izvajanja vojaške dolžnosti v miru, ki ga Zakon o vojaški dolžnosti nazadnje noveliran ob ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka v letu 2002, ohranja. Gre za vodenje evidence o državljanih, v katero so vključeni vsi zdravstveno sposobni državljani od dopolnjenega 17 leta starosti, z namenom da se v primeru ponovne uveljavitve vseh sestavin vojaške dolžnosti ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajane vojaške dolžnosti, ter se jim določi ustrezen razpored v vojski. Zagotovo slovenska javnost ne sme pozabiti, da ponovno uvedbo prisilnega služenja vojaškega roka danes ali kdaj v bližnji prihodnosti predlagajo in podpirajo tiste politične sile, ki so / nerazumljiv/ razprodale nekdanjo družbeno lastnino tujemu kapitalu. V Levici smo na stališču, da je to kakšno vojsko v resnici potrebujemo stvar širšega družbenega konsenza in dogovora. In seveda prej je tudi gospod eden izmed poslancev govoril

133. TRAK: (AB) – 21.45

(nadaljevanje) o mavrici. Ja, super bi bilo, da bil na svetu skozi mir, ker potem tudi vojaki ne bi … tudi vojakom potem ne bi bilo potrebno uporabljati orožja, ker če bi kdo bil v vojski, bi razumel, da vojak ni namenjen temu, da uporablja orožje, ampak da brani oziroma, da bi ga čim manjkrat uporabljal. To si vsak želi.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Andrej Černigoj. Predstavil bo stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar, cenjeni zbor!
Država, ki želi vzdrževati svojo državnost in kot taka obstati, spoštuje lastno vojsko in je ponosna na njo, saj ta predstavlja enega izmed njenih temeljnih gradnikov. Poleg obrambne varnosti, vojska skrbi tudi za pomoč in podporo v kriznih časih, ko so naravne sreče in epidemije, čemer smo lahko bili priča tudi med epidemijo covid-19. Medtem, ko država in njeni državljani razumejo duh časa in zaradi njene pomembne vloge vojski namenjajo dodatna sredstva, na drugi strani skrajna levica v državnozborsko proceduro vloži novelo, s katero želi ukiniti kakršnokoli izvajanje vojaške dolžnosti v miru.
Po tem predlogu bi se torej vojaška dolžnost izvrševala le še v vojni. Ni pa jasno kdaj bi se torej vojaki sploh lahko usposobili za vojaško dolžnost v vojni. Očitno bi se po mnenju Levice lahko kar sproti na bojnih linijah učili kako orožje sploh držati v roki. Predlagatelj s tem kaže, da je njegov namen v resnici škodovanje Slovenski vojski in njena ukinitev ter izstop Slovenije iz evro-atlantske povezave, ki Sloveniji zagotavlja varnost v mednarodnem prostoru. S tem se Levica požvižga na voljo državljanov, ki so jo jasno izrazili leta 2003 na referendumu o vstopu Slovenije v Nato, na katerem je za vstop glasovalo 66 % volivcev.
Navedbe predlagatelja, da je zanimanje za prostovoljno služenje vojaškega roka in zaposlitev v Slovenski vojski majhno, nikakor ne držijo. Gre le za vprašanje pristopa in v zvezi s tem se že odražajo pozitivni učinki ministrovanja Mateja Tonina, ministra Nove Slovenije. Podatki o sestavi Slovenske vojske v zadnjih mesecih kažejo, da se je trend odhajanja vojakov iz Slovenske vojske ustavil in obrnil v pozitivno smer. Številčen odziv mladih, mladih na nov koncept prostovoljnega služenja vojaškega roka med poletnimi počitnicami kaže, da je vojaški poklic ob ustreznih pogojih, ponavljam, ustreznih pogojih še vedno kariera, ki mlade zanima in kaže na spodbudno prihodnost popolnjevanja Slovenske vojske.
Prizadevanje Levice niso le problematična z vidika državotvornosti, še več, za slovensko državotvornost so zelo škodljiva. Njihov scenarij je očitno takšen – najprej ukinitev Slovenske vojske, nato odhod iz severno-atlantske zveze, Zveze Nato in nenazadnje kar razgradnja lastne države. v Novi Sloveniji namesto tega škodljivega, škodljivega razmišljanja ponujamo drugačno alternativo za prihodnost Slovenije. Krščanski demokrati zato vračamo dostojanstvo Slovenski vojski in jo postajamo na mesto, ki ji v slovenski družbi pripada.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnja bo stališče Poslanske skupine SMC predstavila gospa Monika Gregorčič.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo. Dober večer vsem!
Pred nami je odločanje o predlogu novele Zakona o vojaški dolžnosti, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina Levica. Osrednji namen te novele je popolna ukinitev izvajanja vojaške dolžnosti v miru. Naj uvodoma izpostavim, da je bila tudi po besedah predlagatelja na seji Odbora za obrambo vložitev tega zakonskega predloga v prvi vrsti postopkovno in časovno oviranje

134. TRAK: (IP) – 21.50

(nadaljevanje) sprejema morebitne vladne novele istega zakona in ne kot predstavitev rešitev, ki bi bile v prid slovenski družbi. Ko pa se dotaknemo same vsebine, hitro ugotovimo, da tudi vsebinski argumenti predlagatelja ne zdržijo resne in trezne presoje. Predlog izvrševanja vojaške dolžnosti le še v vojni zagotovo ne bi imel pozitivnih učinkov na slovensko družbo. Delovanje Slovenske vojske v miru se je v obdobju minulih let pokazalo za bistveno. Spomnimo se vojaške pomoči, tako kadrovske, organizacijske, kot tudi v opremi in mehanizaciji, ob vseh naravnih nesrečah, ki smo jim bili priča. Žledolom, potres, poplave, nenazadnje tudi epidemija covid-19. Podpora takšnemu predlogu, kot ga obravnavamo danes, zato nikakor ni v strateškem interesu naše države.
Prepričani smo, da se je izredno nespametno odpovedati vojaškim resursom, ki so ključnega pomena za delovanje tudi v izrednih okoliščinah v miru. Opozoriti pa je potrebno na še eno zadevo, ki jo je predlagatelj nakazal že v svoji razpravi na seji Odbora za obrambo, in sicer, da je razlog za vložitev tega zakonskega predloga pravzaprav nasprotovanje morebitni ponovni uvedbi sistema naborništva oziroma obveznega služenja vojaškega roka. Naj poudarimo, v SMC seveda zagovarjamo liberalna stališča in si močno prizadevamo, da Slovenska vojska ostane profesionalna formacija, zato podpiramo vse ukrepe in prizadevanja, ki promovirajo vojaški poklic in prostovoljno, torej profesionalno služenje vojske. Smo pa presenečeni, da v stranki Levica nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Ta namreč v osnovi temelji na načelu egalitarnosti, ki ga sicer tako goreče zagovarjajo. Obveznemu služenju vojaškega roka se namreč ni mogoče izogniti ne glede na to, kakšen status ima posameznih v družbi.
Še glede očitkov o vojaški ogroženosti oziroma neogroženosti naše države. Zavedati se je potrebno, da so varnostno-politične razmere v svetu nepredvidljive. Prav tako se zavedamo, da Slovenija s svojimi vojaškimi kapacitetami nanje praktično nima vpliva, zato je bila že leta 2003 na referendumu sprejeta odločitev o včlanitvi v zvezo Nato. Ta sistem kolektivne obrambe je bil namreč strokovno prepoznan kot najboljši možen kompromis med nivojem zagotovljene varnosti in višino vloženih obrambnih stroškov. S to odločitvijo je časovno in konceptualno sovpadala tudi odločitev o zamrznitvi obveznega služenja vojaškega roka. Posledično torej o profesionalizaciji Slovenske vojske.
Ker pa bi predlagatelji v Levici ohranili le to pridobitev, torej profesionalno vojsko, politično pa se že dlje časa zavzemajo za izstop iz zveze Nato, medtem ko druge kredibilne obrambno-varnostne alternative ne ponudijo, poslanci Stranke modernega centra ocenjujemo, da je ta zakonski predlog povsem nekonsistenten in ga seveda ne podpiramo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. december 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.
Gospod Uroš Lampret, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, izvolite.

UROŠ LAMPRET: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci.
Vlada Republike Slovenije je v tem mandatu sprejela vrsto ukrepov za ureditev stanja in nadaljnji razvoj Slovenske vojske. V lanskem letu je ta Državni zbor na predlog Vlade sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi, s katerim se je uredilo nekatera odprta vprašanja služenja v pogodbeni rezervni sestavi Slovenske vojske ter predvsem status pripadnikov Slovenske vojske pod dopolnjenem 45. letu.

135. TRAK: (SC) – 21.55

(nadaljevanje) Nadalje je bil na predlog Vlade sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za investicijo v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, s katerim se je uredilo posodabljanje in opremljanje Slovenske vojske v navedenem obdobju. Uveljavljen je bil koncept enotnega vstopa v Slovensko vojsko, ki se je začel izvajati v tem mesecu, 5. julija z napotitvijo preko 120 prostovoljcev na služenje vojaškega roka. V navedenem sklopu ukrepov sodi tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi Slovenski vojski, ki je danes na vaših klopeh in katerega cilj je urediti problematiko delovnega časa in počitka pripadnikov Slovenske vojske v času njihove napotitve na mednarodne operacije in misije, dodatna ureditev upravne vojaške službe in temeljne odnose pri njenem izvajanju ter posebne pravice, obveznost in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem te službe, dodatno urediti posebnosti delovnopravnega značaja, ki izhajajo iz posebnosti in odgovornosti vojaške službe, za katere so dosedanje izkušnje pri popolnjevanju in delovanju poklicne vojske pokazale, da niso ustrezno urejene. Povečati zanima za zaposlitev v Slovenski vojski in zagotoviti načrtno zadrževanje kadrov ter zaustaviti zmanjševanje kadrovske sestave Slovenske vojske.
Naj omenim samo najpomembnejše predlagane rešitve v tem zakonu. Drugače od splošne zakonodaje se ureja zahtevana stopnja izobrazbe za vojaka petega kariernega razreda, za katerega se zahteva najmanj srednja poklicna izobrazba. Gre za spregled stopnje izobrazbe pri čemer se vojak lahko prerazporeja in povišuje le znotraj statusa vojaka torej do čina nad desetnik. Dodatno se urejajo vprašanja štipendiranja. Kot ukrep za pridobivanje kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski se ustvarja pravna podlaga za financiranje pridobitve srednje poklicne oziroma strokovne izobrazbe kandidatu, ki je sklenil pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Na novo se ureja tedenski počitek v mednarodnih operacijah in misijah, spremenjena ureditev je nujna – poudarjam nujna -, zaradi velikega števila tožb in zahtevkov pripadnikov za izplačilo odškodnine, zaradi neporabljenih dni tedenskega počitka v mednarodnih operacijah in misijah ter ustrezne sodne prakse. Za ovrednotenje popolne prepovedi, ki izhajajo iz pravice do stavke se vojaškim osebam določa dodatek k plači v višini 4 odstotkov zadnje povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Na novo se opredeljujejo možnosti, da lahko pripadnik, ki je v Slovenski vojski zaposlen več kot 10 let in je več kot 3 leta najemnik službenega stanovanja da zaprositi za odkup tega stanovanja, če najemniku in uporabnikom to stanovanje pomeni edino stanovanje. Opredeljujeta se dodatno pravici družinskih članov pripadnika Slovenske vojske, ki je pri opravljanju vojaške službe izgubil življenje in sicer prednost njegovih otrok pri vpisu v vrtec in povračilo stroškov vrtca. Urejena je možnost, da se ožjim družinskim članom omogoči brezplačen obisk pripadnika, ki se v mednarodni operaciji oziroma misiji poškodoval oziroma ponesrečil ali zbolijo tako, da je resno ogroženo njegovo življenje. Prevoz do nastanitve se lahko izvede tudi z vojaškim transportom. Nastanitev pa se lahko organizira tudi v vojaških objektih. V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bili vloženi amandmaji koalicije, ki so redakcijske narave in jih je potrdil tudi Odbor za obrambo. Poleg tega smo glede na mnenje podali obsežna dodatna pojasnila, obrazložitve in stališča, ki po našem mnenju ustrezno pojasnjujejo ter odgovarjajo na dileme in pripombe, ki jih v svojem mnenju podaja Zakonodajno-pravna služba.
Spoštovane poslanke in poslanci, s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski se zaokrožuje sklop ukrepov za ureditev statusa pripadnikov Slovenske vojske in povečanje zanimanja za vstop v različne strukture Slovenske vojske. Od pogodbene rezervne sestave preko prostovoljnega službenega vojaškega roka do stalne sestavke Slovenske vojske. Do sedaj sprejeti ukrepi v praksi že dajejo prve rezultate v povečanjem zanimanju za vključevanje v različne vojaške strukture kot tudi v posodabljanju in opremljanju Slovenske vojske. S podporo zakonu, ki je pred vami boste podprli prizadevanja, da se po dolgem obdobju životarjenja Slovenske

136. TRAK: (AB) – 22.00

(nadaljevanje) vojske, njen razvoj nadaljuje v smeri sodobne in učinkovite organizacije, ki bo spodobna izvajati svoje naloge, zagotavljati ustrezno obrambno sposobnost države in se soočati s sodobnimi varnostnimi izzivi.
Najlepša hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za obrambo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, gospodu Andreju Černigoju.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Odbor za obrambo je na 14. seji 17. 6. 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za obrambo, generalštaba Slovenske vojske, kabineta predstavnika Vlade, Urad predsednika republike in Zakonodajno-pravne službe.
V poslovniško določenem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 1., 6., 8., 10., 15., in 32. členu predloga zakona. Uvodno dopolnilo, dopolnilno obrazložitev predloga zakona je v imenu predlagatelja podal minister za obrambo, mag. Matej Tonin. Zakon o službi v Slovenski vojski je po besedah ministra Tonina eden izmed tistih zakonov, ki podrobneje ureja pravice in dolžnosti slovenskih vojakov, pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Med bistvenimi rešitvami je izpostavil, da se je drugače od splošne zakonodaje ureja zahtevane stopnje izobrazbe za vojaka petega kariernega razreda, za katerega se zahteva najmanj srednja poklicna izobrazba. Gre za spregled stopnje izobrazbe, pri čemer se vojak lahko prerazporeja in povišuje le znotraj statusa, torej do čina naddesetnik.
Med bistvenimi rešitvami minister izpostavi tudi dodatek za prepoved stavke v višini 4 odstotke povprečno bruto plače, ter zagotovitev ustreznega počitka pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki služijo v mednarodnih operacijah in misijah. Dodatno zakon ureja tudi vprašanje štipendiranja, predlaga se skrajšane obveznosti štipendistov, da po končanem šolanju sklenejo pogodbo o zaposlitvi stalni sestavi Slovenske vojske za določen čas, ki ne sme biti krajši, kot je bil čas štipendiranja.
Novela med drugim ureja tudi ureditev reševanja stanovanjske problematike za aktivne in upokojene pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Obenem ureja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in plačevanje prispevkov tudi od odsotnosti z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Za načelnika generalštaba Slovenske vojske pa med drugimi predvideva možnost predčasne upokojitve brez nižanja pokojnine. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Andreja Kurent je uvodoma izpostavila, da je Zakonodajno-pravna služba predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in podala pripombe k večini členom.
V nadaljevanju je izpostavila nedoslednost v predlogu zakona ustavno-pravnega sistemskega in nomotehničnega vidika. O razpravi so razpravljavci iz koalicijskih poslanskih skupin podprli predlog zakona, ki bi moral biti po njihovem mnenju sprejet že veliko prej. Izpostavili so, da predlog zakona pomeni nadaljevanje nujno potrebnih normativnih sprememb, ki bodo povečale privlačnost vojaškega poklica in posledično izboljšale kadrovsko strukturo Slovenske vojske.
Opozicijski poslanci so bili do zakona predloga bolj zadržani. V razpravi so se strinjali, da so nekatere rešitve resda namenjene izboljšanju statusa pripadnika Slovenske vojske, vendar jih je potrebno umestiti v ustrezni zakonodajni okvir, da zakonski predlog ne bi postal predmet odločanja na Ustavnem sodišču. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 1., 6., 8., 10., 15. in 32. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora, pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katere so vključeni sprejeti amandmaji, dopolnjen predlog zakona je sestavni del

137. TRAK: (TB) – 22.05

(nadaljevanje) tega poročila.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Kot prvi dobi besedo gospod Jurij Lep. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NeP): Prvo(?) hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi, vsem lep dober večer!
Slovenska vojska je pred kratkim praznovala svojo trideseto obletnico obstoja in delovanja, in sicer na dan spomina, ko je leta 1991, v takratnih mučnih(?) centrih tradicionalne obrambe na Igu in / nerazumljivo/ pri Mariboru, sprejeli prvo generacijo slovenskih vojaških nabornikov. Vojska je v teh tridesetih letih doživela veliko sprememb. Ukinili smo naborniški sistem, vključili smo se v evroatlantske povezave, v Zvezo Nato, že 24 let pa sodelujemo v mirovnih misijah. Hkrati pa je bila vojska zaradi varčevalnih ukrepov in pomanjkanja vizij, spravljena na rob. Zato je že več let zapored zaradi svoje pripravljenosti negativno ocenjena. In če smo v preteklih letih, kot razlog za tako oceno navajali predvsem pomanjkanje sredstev in vojakov, je danes denarja, namenjenega obrambi, veliko več. Sprejet je bil celo poseben zakon o investicijah v Slovensko vojsko. Prav tako se kaže tudi večja zagnanost glede pridobivanja kadrov, saj opažamo povečano zanimanje za prostovoljno služenje vojaškega roka in za vojaške tabore.
Nihče pa ne želi govori o ključnih vzrokih za nezavidljivo stanje, v katerem se je po tridesetih letih znašla Slovenska vojska. To pa je pomanjkanje vizije, ter jasne obrambne politike in pa kriza vodenja in poveljevanja, kar je posledica predvsem negativne kadrovske selekcije. Razdvojena politika pa enostavno ne ve, kaj bi z vojsko sploh počela. Namesto, da bi z širšim konsenzom iskala njeno nadaljnjo pot, vojska zaradi vsega tega postaja po eni strani utrujena od vseh sprememb, po drugi strani pa tudi vedno bolj spolitizirana. Zato se sprašujemo, ali bo politika končno sposobna najti konsenz, kakšno vojsko si sploh želimo in v katero smer jo bomo razvijal. Prvi korak v tej smeri bi lahko predstavljala že novela zakona o službi v Slovenski vojski.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev menimo, da bo k temu prispevala predvsem uvedba novih ukrepov, kot so štipendije in pomoč pri dodatnem izobraževanju, možnost najema in odkupa službenega stanovanja, ugodnosti in dodatne pravice za družinske člane pripadnike Slovenske vojske, posebne denarne nagrade, uvedba tedenskega počitka na mednarodnih operacijah in misijah, dodatek k plači prepovedi stavke, prednostna zdravstvena obravnava, ter ureditev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevanja prispevkov v primeru odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu.
Kljub temu, pa smo v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev že na seji Odbora za obrambo opozorili predvsem na dve vsebinski vprašanji. Prvič, zakaj se v noveli črta dosedanja rešitev glede subvencioniranja(?) dela oskrbnine za varstvo predšolskih otrok pripadnikov Slovenske vojske? In drugič, zakaj se v predlogu zakona odpravlja možnost zagotavljanja potrebnih nastanitvenih zmogljivosti za gradnjo ali z nakupom varovanih stanovanj, za oskrbe nekdanjih pripadnikov Slovenske vojske. Zanimalo nas je, kakšne alternative na tem področju ponuja Vlada, v predlagani spremembi zakona. Ti dve spremembi bi namreč po mnenju naše Poslanske skupine bili ravno v nasprotju z namenom oziroma ciljem te novele, to pa je stimulacija zaposlitev in kadrovska popolnitev Slovenske vojske, ter izboljšanje socialnega položaja pripadnikov Slovenske vojske, ter zagotovitev ustrezne socialne varnosti po koncu kariere v Slovenski vojski.
S strani Vlade, smo prejeli pojasnilo in tudi zagotovilo, da se namesto sedanje ureditve glede subvencioniranega(?) dela oskrbnine varstva predšolskih otrok, v noveli opredeljujeta dodatni pravici družinskih članov pripadnikov Slovenske vojske, ki je, pripadnika Slovenske vojske, ki je pri opravljanju vojaške službe izgubil življenje in sicer, prednost njegovih otrok pri vpisu v javne ali zasebne vrtce, ter povračilo stroškov javnega ali zasebnega vrtca. Enaka ureditev namreč velja tudi že zdaj za policiste.
Poleg tega, so nam pojasnili, da se namesto sedanje določbe glede zagotavljanja posrednih(?) nastanitvenih zmogljivosti za oskrbo nekdanjih pripadnikov Slovenske vojske, v noveli zakona ureja možnost odkupa stanovanj. Če pogledamo podrobneje, se bo pripadniku Slovenske vojske, ki je zaposlen več kot deset let in je več kot tri leta najemnik službenega stanovanja, dala možnost odkupa tega stanovanja. Predlagana rešitev tako omogoča trajno reševanje stanovanjskih problemov, skrb / znak za konec razprave/ za nekdanje pripadnike Slovenske vojske, ter način za postopno posodobitev vojaškega stanovanjskega sklada.

138. TRAK: (IP) – 22.10

(nadaljevanje) V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo dobronamerne rešitve in izboljšave za položaj pripadnikov Slovenske vojske, ki jih prinaša predlog novele zakona o službi v Slovenki vojski, seveda podprli. Hkrati pa opozarjamo na nekatere pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki izpostavlja predvsem vprašanje skladnosti predloga zakona z ustavnim načelom enakosti, z načelom pravne države in z načelom svobodne podjetniške pobude / znak za konec razprave/. Tako da Vlado pozivamo k ustrezni rešitvi odprtih vprašanj ter od nje pričakujemo, da bo zakon v nadaljevanju še nadgradila in ga spravila v ustrezen zakonodajni okvir, tako da novela kljub dobremu namenu ne bi nazadnje končala svoje poti na Ustavnem sodišču.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Gospod Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa še enkrat za besedo pa lep pozdrav še enkrat tukaj vsem prisotnim.
Država Slovenija, naša domovina, temelji na vojski, saj smo si z njo pred dobrimi 30 leti izborili samostojnost. Pred kratkim smo praznovali 30. obletnico naše domovine, česar pa na žalost veliko ljudi ne ceni ali pa celo ne razume pomena samostojnosti. Zanimanje za Slovensko vojsko je v zadnjih letih zelo upadlo, kar nam daje veliko vedeti o sami mentaliteti naše družbe. V Slovenski nacionalni stranki absolutno podpiramo predloge, ki bodo povečali zanimanje za vojsko. Dokler živimo v miru, se veliko ljudem naivno zdi, da vojske ne potrebujemo. Tako kot se nekaterim zdi, da ne potrebujemo oziroma ne potrebujejo tako imenovanega nekega zavarovanja, dokler ne pride do situacije, kjer bi to še kako obžalovali.
Patriotizem je eden izmed glavnih razlogov, zakaj se moški želijo pridružiti obrambnim silam domovine. V zakonu so dobri predlogi, kako narediti vojsko privlačnejšo in popularnejšo. Ekonomski razlogi igrajo pomembno vlogo pri izbiri vojaškega poklica. Pa vendar je še vedno patriotizem in mentaliteta ljudi tista, ki bo vojsko naredila moškim pomembnejšo in jih odvrnila od novodobne agende, ki šibi celotno Evropo.
V Slovenski nacionalni stranki podpiramo zakon, ki bo uredil problematiko počitka na mednarodnih operacijah in tudi dodatno uredil delovno problematiko vojaškega poklica. Hkrati pa si želimo, da bi se tudi duh patriotizma v naši državi začel povečevati, saj nas novodobni globalistični tokovi silijo v dekadenco in propad. Da je moški ponosen na svojo domovino, da se zaveda svoje preteklosti in izjemnega pomena vojske ob času krize, bo spodbudilo zanimanje za vojsko bolj kot kakorkoli kaj drugega. V Slovenski nacionalni stranki pa absolutno nasprotujemo degenerativni ideji, da se bodo po novem tudi v tako pomembni organizaciji, kot je vojska, urejale še pravice istospolne partnerske skupnosti pripadnikov. Mi pravimo, vojska je vojska. Ali bomo sedaj še tukaj plačali LGBT agendo, ki že tako uničuje našo družbo in naše otroke, zdaj pa bomo to vrinili še v vojsko? Na misijah že tako nima žena ali punca vojaka kaj obiskati oziroma iskati, sedaj pa bi radi po vrh vsega še enačili istospolne partnerske zveze, kar se tiče bivanja vojaka v tujini. Pa kam smo mi to prišli?
V Slovenski nacionalni stranki takim predlogom ostro, ostro nasprotujemo. Tako da, kot že rečeno, smo zakon podprli na matičnem delovnem odboru, vendar pa podporo temu na plenarni seji umikamo. Hvala lepa in lahko noč.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam in lahko noč tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Jožef Lenart, predstavil bo stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Lepa hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.
Spremembe in dopolnitve Zakona o službi v Slovenski vojski so pripravljene za ureditev delovnega časa in počitka pripadnikov Slovenske vojske med napotitvijo na mednarodne operacije in misije, povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski, s tem ko se izboljšujejo pogoji ter s ciljem uskladitve zakona z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi. Z drugimi besedami, gre za to, da se doseže zastavljene cilje te vlade, da se poveča zanimanje za vojaško službo,

139. TRAK: (ŠZ) – 21.15

(nadaljevanje) motivira morebitne nove pripadnike ter seveda da se Slovensko vojsko okrepi. Poglavitne rešitve zakona oziroma sprememb so iz treh na pet let se podaljšuje čas, ko morata biti / nerazumljivo/ in časnik po izpolnitvi pogojev povišanega v neposredno višji čin, s ciljem lažjega vodenja kariernih poti in pravičnega napredovanja. Drugače bo urejana. Zahtevana stopnja izobrazbe za vojaka petega kariernega razreda za katerega je zahtevana najmanj srednja poklicna izobrazba. Predlaga se skrajšanje obveznosti štipendistov in sicer da po končanem šolanju, ko so bili štipendirani s strani Ministrstva za obrambo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi Slovenske vojske sklenejo za določen čas, ki ne sme biti krajši, kot je bil čas štipendiranja. Predvideno je tudi skrajšanje časa, ko mora štipendist po koncu štipendiranja ostati v službi v rezervni sestavi Slovenske vojske. Kot ukrep za pridobivanje kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski, je ustvarjana tudi pravna podlaga za financiranje pridobitve srednje poklicne oziroma strokovne izobrazbe kandidatov, ki je sklenil pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Izjemoma in z omejitvijo je uvedena možnost oblikovanja več nazivnosti, pri nekaterih formacijskih dolžnostih kar je doslej veljalo le za specialistična dela ali naloge.
Potem so še tukaj sprememba ureditve pravice do počitka v mednarodnih operacijah in misijah in sicer se predvideva koncentrirano koriščenje tedenskega počitka in popolno izključitev pripadnikov Slovenske vojske iz siceršnjega delovnega okolja v mednarodnih operacijah in misijah. Tako se bo omogočil nepretrgani 24 urni počitek in ustrezna regeneracija pripadnikov Slovenske vojske na misijah. Za primere, ko v mednarodnih operacijah in misijah zaradi operativnih razlogov oziroma narave dela ni mogoče zagotavljati tedenskega počitka, pa bo po novem pripadnik upravičen do enega dneva posebnega dopusta v obdobju sedmih zaporednih dni. Tudi v Slovenski demokratski stranki oziroma poslanski skupini smo podali nekatere dobre predloge, ki so ta moment tudi vključeni v te popravke zakona in v ta zakon ter nas veseli, da vlada pelje vizijo razvoja Slovenske vojske, da ne popušča in je uspešna pri obračanju dolgoletnih negativnih trendov v Slovenski vojski na boljše. Predlog je dober, tako da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon podpiramo. Ve se, da Slovensko vojsko prav tako ves čas podpiramo. Vsem deležnikom, ki pa skrbite za to, da Slovenci lahko mirno spimo, pa hvala. Velika hvala vsakemu vojaku in vojakinji. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Rudi Medved. Predstavil bo stališče Poslanske skupine LMŠ. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani, spoštovane.
Slovenska vojska uživa med ljudmi konstanten ugled in spoštovanje, kar kaže, da smo uspeli zgraditi dovolj robusten sistem, dovolj odporen sistem, ki ne podlega vsakokratni menjavi oblasti in ves čas ohranja svoje temeljno poslanstvo varnostnega stebra države. Trenutno oblast si preko obrambnega ministra Tonina ves čas prizadevajo vsiliti javnosti in vojski vtis, da smo v opoziciji proti Slovenski vojski, češ kdor ni za oklepnike je pa proti vojski in kdor je proti vojski je proti tej državi. Tako prozorno to tezo izpelje ta vladajoči SDS in NSi, ki si hočeta prisvojiti nekakšen patronat nad obrambnim sistemom. Dejstva govorijo drugače. Medtem ko obrambni minister s svojimi bravurami, tankista in bombaša hoče prepričati, da je prav on vstavil nagel trend upadanja stanja sestave vojske, se je to zgodilo predvsem v letih 2019 in 2020. Tudi zato, ker je vlada Marjana Šarca postopno, vendar dovolj občutno dvigovala obrambni proračun, uredila nagrajevanje vojaških oseb pri sklepanju ali podaljševanju pogodb za določen čas, kar je neposredno zadevalo tri tisoč vojakov, uredila izplačevanje dodatka za povečan obseg dela, začela reševati položaj vojakov po 45. letu starosti, predvidela je denar za nakup osebne opreme za vojake.

140. TRAK: (AB) – 22.20

(nadaljevanje) Če bi torej ta Vlada sledila prejšnji pri postopnem dvigovanju proračuna za vojsko, bi bilo v praksi dovolj denarja za investicije, tudi za transportno letalo, helikopterje, protiletalske in protioklepne sisteme, zaščitno opremo za vojake in tehniko uporabno ob naravnih nesrečah. Za marsikaj od tega bo zmanjkalo, če bo šlo 400 milijonov za nepotrebne oklepnike.
Nujno je seveda urediti delovni čas in počitek vojakov na misijah. Tožbe namreč državo preveč stanejo. Nujno je urediti priznavanje izobrazbe, obveznosti štipendistov in rezervistov, kompenzacijo zaradi prepovedi stavke, najemanje stanovanj, pravice svojcev ob morebitni smrti vojaka in še mnogo je teh vprašanj, povezanih s statusom, ki jih skuša urejati ta zakon. Ampak ne na tak način, ne na način, da pri urejanju statusa slovenskega vojaka, kar je sicer nujno, zaradi zaposlenih v vojski in zaradi večjega zanimanja za poklic vojaka, obrambni minister prinaša v parlament zakon, ki mu pravna stroka očita vse, kar se mu je sploh očitati dalo.
Zakon je v nasprotju s celo kopico členov ustave, v koliziji z delovno-pravno zakonodajo in sistemom plač v javnem sektorju. Skratka, mnenje Zakonodajno-pravne službe presega obseg samega zakonskega gradiva. Tisto, kar posebej bode v oči, ampak to je zdaj že ustaljen način dela te Vlade pa je, da na vsa dobronamerna opozorila kako popraviti zakon, da bo vsaj približno v skladu s pravnim redom, tisto ta Vlada preprosto ignorira.
Učinek utegne biti zato ravno nasproten od namena. Dober namen urediti status vojaka in narediti vojaški poklic bolj vabljiv, utegne zvodeneti zaradi vehementnega vztrajanja obrambnega ministra pri spornih rešitvah v tem zakonu. V Listi Marjana Šarca smo snovalcev zakona že na odboru svetovali, naj za božjo voljo spravijo zakon v red, če hočejo dobro tistim, ki jim je namenjen, to pa je slovenskim vojakom.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ponovno dobi besedo gospod Samo Bevk, predstavil bo stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
V stranki Socialnih demokratov vidimo vojsko kot enega temelja v državnosti, pa ne samo vojsko, ampak tudi močno socialno državo, javno in vsem dostopno varstvo, jasno delitev oblasti ali pa nenazadnje naš odnos do pravne države. Socialni demokrati prav tako čutimo dolžnost, da se oglasimo pri tej pomembni temi, ker se zavedamo in prepoznavamo težave v Slovenski vojski. Tudi zato, ker smo ta resor vodili in težave skušali reševati. V času našega zadnjega vodenja obrambnega resorja v mandatu 2014/2018 so bile na ministrstvu pripravljene tudi rešitve za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, vendar do njegove obravnave na Vladi in v Državnem zboru žal ni prišlo, ker so proceduro prehitele predčasne volitve.
Predlagani noveli zakona Socialni demokrati ne bomo nasprotovali. Naša ocena je, da gredo posamezne rešitve v pravo smer. Tu mislimo predvsem na pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ki poleg tega, da se usposabljajo za izvajanje vojaških nalog v vsakokratnih naravnih in drugih nesrečah vedno nesebično priskočijo na pomoč pri reševanju ljudi in njihovega premoženja. Bomo pa ponovno opozorili na dve določbi predlagane novele zakona, na 19. člen, ki dopolnjuje 68. člen veljavnega zakona, s katerim se ureja dokup zavarovalne dobe. S predlagano dopolnitvijo se ureja status vojaške osebe po prenehanju opravljanja nalog načelnika generalštaba Slovenske vojske. Gre torej za najvišjo vojaško formacijsko dolžnost, ki jo lahko zaseda vojaška oseba in predstavlja tudi vrh vojaške karierne poti.
Socialni demokrati ne vidimo nobenega argumenta, da zaradi upoštevanja vojaške hierarhije ne bi bilo primerno, da vojaška oseba po prenehanju opravljanja dolžnosti načelnika generalštaba Slovenske vojske še naprej ne bi opravljal delo v vojaški strukturi.

141. TRAK: (SC) – 22.25

(nadaljevanje) Predlagana rešitev bi bila unikum v naši ureditvi saj takega privilegija nima nobeden poklic niti poklicna skupina. Poleg tega bi prišlo do podvajanja pravic, saj za vojaške osebe velja, da se jim na podlagi sistema obveznega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja nabirajo po pokojninskem stebru dodatna finančna sredstva, ki omogočajo tudi upokojitev po sistemu poklicnega upokojevanja. Menimo, da znotraj vojaške organizacije že sedaj obstajajo formacijska delovna mesta, na katera bi se lahko razporedilo bivše načelnike in vse tako njihovo bogato znanje s pridom izkoristilo. Možnost predčasne upokojitve brez znižanja pokojnine kot je to določeno v 38. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi bila sicer možna v primeru, če ne bi obstajala možnost prerazporeditve take osebe na ustrezna dela na ministrstvu ali v drugem državnem organu. Prepričani smo, da se bivše načelnike lahko ustrezno prerazporedi znotraj Slovenske vojske, ministrstva oziroma v druge državne organe. Opozoriti želimo še na 28. člen novele zakona, ki pomeni novi 89.a člen, kjer se za nezaposlenega zakonca uvajajo dodatne pravice. Menimo, da ne bi bilo pošteno do zakoncev drugih javnih uslužbencev, ki spremljajo partnerje v tujini, da bi samo pripadniki Slovenske vojske imeli ta privilegij. Takšno ureditev bi bilo potrebno uveljaviti za vse partnerje javnih uslužbencev v tujini.
Kot sem že omenil predlagane rešitve v noveli Zakona o službi v Slovenski vojski gredo v smeri reševanja nekaterih zatečenih stanj v Slovenski vojski, zato Socialni demokrati predlagani noveli zakona kljub nekaterim pomislekom ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednji je na vrsti gospod Andrej Černigoj, predstavil bo stališče Poslanske skupine NSi.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo, tretjič.
Spoštovani državni sekretar, cenjeni zbor!
Z Zakonom v službi v Slovenski vojski, ki je bil sprejet leta 2007 so bili v začetni fazi doseženi pozitivni učinki pri pridobivanju, nagrajevanju in zadrževanju kadra. Z nastopom finančne krize ter posledično s finančnimi omejitvami v obrambnem resorju pa so se pozitivni učinki zakona pri nagrajevanju, pridobivanju kadrov po letu 2010 praktično izničili. Število pripadnikov stalne sestavke Slovenke vojske se je začelo zmanjševati in ni bilo več mogoče zagotoviti načrtovanega obsega popolnitve stalne sestave. V obdobju od leta 2007 do konca leta 2020 se je število pripadnikov stalne sestave zmanjšalo za 686 pripadnikov in pripadnic. Nova Slovenija in koalicijske stranke želimo z Zakonom o službi v Slovenski vojski narediti poklic pripadnika Slovenske vojske privlačnejši za slehernega državljana Republike Slovenije, zato predlagamo skrajšane obveznosti štipendistov, da po končanem šolanju namesto dvakratnega časa štipendista pogodbo o zaposlitvi o stalne sestavi Slovenske vojske sklenejo za določen čas, ki ne sme biti krajši kot je bil čas z štipendiranjem. Predvideno je tudi skrajšanje časa, ko mora štipendist po koncu štipendiranja ostati v službi v rezervni sestavi Slovenske vojske. Pomembna novost je sprememba ureditve pravice do počitka v mednarodnih operacijah in misijah v nadaljevanju MOM, ki predvideva koncentrirano koriščenje tedenskega počitka in popolno izključitev pripadnikov Slovenske vojske iz siceršnjega delovanja okolja v MOM, s čimer bosta možna nepretrgani 24-urni počitek in ustrezna regeneracija pripadnikom. Za primere, ko se v MOM, zaradi operativnih razlogov oziroma narave dela ni mogoče zagotoviti tedenskega počitka se uvaja inštitut posebnega dopusta, po katerem bo pripadnik upravičen do enega dneva posebnega dopusta v obdobju sedmih zaporedni dni, poseben dopust se v MOM izkoristi po odločitvi nadrejenega in skladno s potrebami službe. Če to ne mogoče bo pripadnik dopust izkoristil takoj po prihodu iz MOM oziroma najpozneje v dveh mesecih po vrnitvi domov.

142. TRAK: (IP) – 22.30

(nadaljevanje) Določata se tudi dodatni pravici družinskih članov pripadnikov Slovenske vojske, ki je pri opravljanju vojaške službe izgubil življenje. In sicer, prednost njegovih otrok pri vpisu v vrtec in povračilo stroškov vrtca. Služenje v Slovenski vojski je domoljubno in specifično. Prepoved stavke je jasno zapisana v Zakonu o obrambi, zato se vojaškim osebam določa dodatek k plači v višini 4 %.
Nova Slovenija je s prevzemom Ministrstva za obrambo obrnila trend Slovenske vojske navzgor, saj se je razlika med številom odhodov in številom prihodov v Slovensko vojsko bistveno zmanjšala. Pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske smo vrnili dostojanstvo z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi, kjer so bili sprejeti sistemski ukrepi, ki omogočajo podaljšanje pogodbe o zaposlitvi vojakov v Slovenski vojski na določenih formacijah dolžnosti tudi po 45. letu ter možnost zaposlitve po preteku pogodbe v Slovenski vojski v drugih državnih organih pod bistveno ugodnejšimi pogoji. Navedeni zakon je prinesel tudi ukrepe za učinkovitejšo popolnjevanje pogodbene rezerve sestave Slovenske vojske.
Za Poslansko skupino Nova Slovenija – krščanski demokrati je Slovenska vojska pomemben del slovenske družbe, zato bomo soglasno podprli Zakon o službi v Slovenski vojski. Hvala za pozornost in lep večer.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednja je na vrsti gospa Monika Gregorčič, predstavila bo stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Lep dober večer vsem še enkrat.
Pred nami je predlog vladne novele Zakona o službi v Slovenski vojski, ki na novo ureja nekatere odnose v vojaški organizaciji z namenom, da bi prenovljen sistem omogočil učinkovitejše delovanje Slovenske vojske in večjo motiviranost njenih pripadnikov.
Predlog zakona tako med drugim ureja vprašanje štipendiranja in financiranja pridobitve izobrazbe kandidatu, ki sklene pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Obenem zakonski predlog ureja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in plačevanje prispevkov tudi ob odsotnosti z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V primeru, ko so vojaki na dolžnosti na mednarodnih vojaških misijah, se uvaja nov sistem dnevnega in tedenskega počitka. Sprememba obstoječega sistema je nujna, saj do sedaj veljaven režim vojakom ne omogoča porabe prostih dni. Za načelnika generalštaba Slovenske vojske se med drugim predvideva možnost predčasne upokojitve brez znižanja pokojnine.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra to novelo zakona podpiramo in jo prepoznavamo kot nadaljevanje nujno potrebnih normativnih sprememb, ki bodo omogočile, da se Slovenska vojska kadrovsko okrepi. Predlog tega zakona razumemo kot načrten začetek prizadevanj v smeri krepitve privlačnosti vojaškega poklica. Naklonjeni smo ukrepom in aktivnostim, ki bodo ohranili oziroma še dodatno povečali atraktivnost prostovoljnega služenja vojaškega roka in na ta način tudi profesionalizacijo Slovenske vojske. Njen ustroj mora biti zanesljiv, sistemi znotraj njenih enot pa učinkoviti. Pomen takšne vojske je za državo vitalnega pomena, in to v vsakem trenutku, ne glede na razmere, v katerih se država nahaja.
Kot rečeno, poslanci Stranke modernega centra bomo predlog te zakonske novele podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji danes bo stališče Poslanske skupine Desus predstavil gospod Franc Jurša.
Izvolite.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Še enkrat hvala za besedo in seveda lep pozdrav še tistim, ki so v dvorani.
Slovenska vojska se že leta srečuje s pomanjkanjem kadra. Skozi leta so poskušali na različne načine mladim poklic vojaka približati tako, da so se pred leti začeli dijaški in študentski tabori, ki so mladim za nekaj dni omogočili doživeti, kako je biti vojak Slovenske vojske.

143. TRAK: (AB) – 22.35

(nadaljevanje) Odzivi so bili odlični in veliko mladih je na takšen način opravilo obvezno prakso. Precej pa je tudi posameznikov, ki so želeli preizkusiti telesno in psihično pripravljenost svojega … psihično pripravljenost. Dodatno motivacijsko / nerazumljivo/ so bile tudi denarne nagrade, možnosti najema stanovanj, zagotavljanja napredovanja, štipendiranja in še kaj bi lahko našteli. A vseeno je poklic vojaka Slovenske vojske izgubljal na priljubljenosti.
Kot suverena država moramo biti sposobni zavarovati svoje državljane in svoje interese, zato tudi potrebujemo vojsko. Vendar pa to ne velja le za čas agresije. Slovenski vojaki so aktivni tudi v času naravnih nesreč, kjer s svojo tehniko in s svojim znanjem pomagajo na različne načine. Spomnimo se žledoloma iz leta 2014. Tudi v primeru reševanja v gorah je angažirana ekipa Slovenske vojske, ki skupaj z gorsko reševalno službo rešuje življenja v najtežje dostopnih predelih slovenskih gora. Nujni prevozi bolnikov v bolnišnice in prevozi novorojenčkov prav tako niso tuji našim helikopterskim enotam. Slovenska vojska tako nepogrešljiv del pri reševanju življenj in pomoči po naravnim nesrečah. S tem razlogom ne smemo dopustiti, da bi pustili Slovenski vojski kadrovsko podhranjenost. Takšne stimulacije za novo zaposlene in že aktivne pripadnike je to še najmanj, kar lahko naredimo.
Nagrajevanje za podpis pogodbe za daljše obdobje je res da izjema od drugih poklicev, vendar pa se moramo zavedati, da je znanje, ki ga vojak prejme v vojski, težko izkoristiti v civilnem življenju. Zakonsko opredeljena nagrada bi tako še dodatno spodbudila posameznike, da se odločijo za poklic vojaka. Tudi urejanje štipendiranja je bolj privlačno za mlade. Dvakratni čas služenja vojske, kot se prejema štipendijo, je za marsikoga lahko predolgo obdobje. Ne smemo pozabiti, da so v večini primerov mladoletni dijaki tisti, ki se odločijo za štipendiranje.
V zadnjih letih je bilo napisanih veliko člankov, kako je vojak na poti v službo ali iz službe reševal udeležence v nesreči. S tem je opravljal svoj temeljni poklic reševanje življenj, zato v Poslanski skupini DeSUS podpiramo predlog, da je vojak tudi med potjo zavarovan in zaščiten.
V Poslanski skupini DeSUS bomo predlagani zakon podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona in se vsem sodelujočim zahvaljujem. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj in s tem tudi prekinjam to točko dnevnega reda in 24. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri zjutraj. Vsem želim lep večer.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 12. JULIJA 2021 OB 22.39.)