Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:53 - Odbor za pravosodje - 032. Nujna
Datum zasedanja:10.06.2021
Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA PRAVOSODJE
32. nujna seja

(10. junij 2021)


Sejo je vodil Blaž Pavlin, predsednik odbora.
Seja se je začela ob 18.01.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Članice in člane Odbora za pravosodje, vabljenega kandidata za ministra ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 32. nujno sejo Odbora za pravosodje.
Ob začetku seje vas prosim, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitne maske.
Na seji kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo: Gregor Perič namesto mag. Dušana Verbiča, Poslanska skupina SMC, Nik Prebil namesto Rudija Medveda, Poslanska skupina LMŠ.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MARJANA DIKAUČIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA PRAVOSODJE.
Gradivo z dne 4. 3. 2021 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora oziroma ste ga poslanke in poslanci prejeli v varovani predal v sistemu Udis.
Na sejo odbora je k tej točki vabljen Marjan Dikaučič, kandidat za ministra za pravosodje.
Marjan Dikaučič, ki je predlagan za ministra za pravosodje se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.
Prosim gospoda Marjana Dikaučiča, kandidata za ministra za pravosodje, da se predstavi Odboru za pravosodje. Izvolite, beseda je vaša.

MARJAN DIKAUČIČ: Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim damam in gospodom!
Predstavitev bi rad začel z vprašanjem, ki je najverjetneje pričakovano, to je argumentacija moje kompetentnosti za opravljanje funkcije ministra za pravosodje.
Najprej bi se rad zahvalil predsedniku Stranke modernega centra Zdravku Počivalšku, da me je povabil na pogovor in na koncu tudi izbral za kandidata, ker mi je s tem izkazal zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije.
Prvo pomembno dejstvo moje kandidature je zavedanje, da je do konca mandata ostalo še manj kot leto dni in da prihajam v politično zelo napetem času. Poleg tega je program dela za to obdobje v največji meri že določen, in sicer s predsedovanjem Svetu Evropske unije ter z zaključkom projektov, ki jih načrtuje koalicijska pogodba. Pri tem je velika prednost v tem, da prihajam v izredno urejen sistem, za kar je poskrbela ministrica Lilijana Kozlovič, ki je dosegla večjo veljavo pravosodja, tako glede proračunskih sredstev kot glede kadrovske okrepitve sistema.
Če me boste potrdili za ministra za pravosodje, bom zato imel večji del agende in delovanja jasno določenega in podprtega tako s kvalitetno ekipo kot tudi sistemom. Moja vloga v prihodnjem letu bo zato usmerjena predvsem v posamezne zakonske spremembe, ki so načrtovane, in v druge projekte ministrstva vnesti vsaj nekaj svežine in nekakšnega neobremenjenega pogleda. In to je bil tudi ključni razlog za moj izbor. Letos bom dopolnil 40 let in sem nekje na polovici svoje karierne poti, torej imam dovolj izkušenj, da poznam tako delovanje sistema, predvsem pa poznam težave pravosodja iz prakse, torej iz prve roke z vidika

2. TRAK: (DAG) – 18.05

(nadaljevanje) manjših akterjev. In to je bilo zelo pomembno pri odločitvi za mojo kandidaturo. Do sedaj sem se namreč ukvarjal predvsem z manjšimi primeri in zato, razumljivo, nisem tako znan kot številni uglednejši in pomembnejši pravni kolegi. Ampak prav zaradi tega tudi nisem obremenjen. Stranka modernega centra na prvo mesto strategije razvoja pravosodja namreč postavlja izhodišče, da mora pravosodje v središče postaviti človeka in skupnost; to pomeni, da razumemo, kakšna je vloga pravosodja v naši družbi. Včasih se namreč nekako zgodi, da se razprave vrtijo v nekih abstraktnih tonih, da se pri tem pozablja, da je pomembno, kako celoten sistem izpolnjuje svoje naloge, ki mu jih zaupajo ljudje. Zato bom v vseh projektih in zakonskih predlogih na prvo mesto postavil prav ta pogled, v katerega središču sta človek in skupnost. Pri odločitvi za mojo kandidaturo je torej prevladala želja po svežem, neobremenjenem pogledu. Pri tem pa je seveda ključna varovalka ta, da bom imel na voljo izkušeno ekipo in urejen sistem delovanja, za kar gre še enkrat zahvala ministrici Lilijani Kozlovič.
Pri svoji odločitvi sem imel sicer nekaj pomislekov, saj se zavedam, da vstopam v precej, bi rekel, brutalno politično okolje in da bom deležen takšnih in drugačnih napadov ter žalitev verjetno že danes. Pa vendar sem te pomisleke postavil na stran in sprejel ponujeno odgovornost, ker sem predstavnik tiste generacije, katere čas prihaja. Ne glede na vse negativne plati trenutnega političnega okolja je namreč pomembno, da odgovornost prevzamejo tudi ljudje, ki jim je namesto političnega boja pomembno državotvorno sodelovanje pri oblikovanju takšnega družbenega okolja, v kakršnem bi si vsi želeli živeti. Verjamem, da je pot do teh sprememb prav v tem, da se angažiramo in da s svojim delovanjem dosežemo te spremembe. Moja naloga bo tako skrbeti za celoten sistem pravosodja. Pri tem je povsem jasno, da je ta sistem v največji meri avtonomen in da je vloga ministra namreč le omogočanje pogojev za izvajanje te avtonomije. Glede tega vprašanja potekajo burne politične razprave in verjetno boste to temo odpirali tudi danes. Kot pravnik sem seveda legalist in spoštujem sistem in zakone, ki jih sprejemate v Državnem zboru. V svoji praksi pa sem do sedaj seveda občasno doživel tudi določene anomalije in videl zlorabe takšnega sistema. Avtonomnost pravosodja je tako pomembna za pravično delovanje naše družbe, s seboj pa nosi navsezadnje tudi zelo veliko odgovornost. Za vladavino prava namreč ni bistvena politika ali širša javnost, za vladavino prava je ključno samo pravosodje. Vsekakor bom v tem slabem letu mandata, če bom seveda dobil vaše zaupanje, na vsakem koraku skrbel za avtonomijo pravosodja in zagotavljanje vseh pogojev, ki jih posamezni deli sistema potrebujejo za opravljanje svoje funkcije.
Preden predstavim svoje poglede na posamezna področja dela in program aktivnosti, bi želel povedati samo nekaj stavkov o najbolj razvpiti temi tega trenutka, to je vprašanje o evropskih delegiranih tožilcih. S tem vprašanjem sem se zadnje dni zelo dobro seznanil in predstavili so mi vse relevantne informacije. Ker je v tem primeru napovedana uporaba pravnih sredstev tako s strani Državnotožilskega sveta kot s strani dveh kandidatov za to funkcijo, je na tem mestu zelo pomembna zadržanost, saj kot pravosodni minister ne smem z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtis vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka. Zato danes in ne v prihodnje vse do zaključka napovedane uporabe pravnih sredstev tega vprašanja ne bom komentiral. Torej, kot minister za pravosodje v tem času namreč nimam aktivne vloge in se moram enostavno

3. TRAK: (DAG) – 18.10

(nadaljevanje) izogibati vsakemu dejanju ali pa besedi, ki bi lahko takšen postopek kontaminirala. Ker je tudi med prisotnimi na tej seji kar nekaj pravnikov, verjamem, da me razumete in navsezadnje pri tem stališču tudi podpirate.
Pri predstavljanju vsebine mojega programa dela bom tako posebno pozornost namenil tudi temi, s katero so me v preteklih dneh predstavili že mediji. Stranka modernega centra kot politični partner gospodarstva želi tudi v pravosodnem resorju zagotoviti izboljšanje poslovnega okolja in pogojev za gospodarski razvoj. V tej luči bom v nadaljevanju predstavil številne korake. Ključna programska prioriteta v tem zaključku mandata pa je navsezadnje sprememba zakonodaje ravno na tem področju, kjer se kažejo največje težave in anomalije, to je področje insolventnosti in stečajne zakonodaje. Nekateri so se v zadnjih dneh obregnili ob to programsko točko, a verjetno zato, ker ne poznajo težav, ki jih trenutni sistem povzroča ljudem, pa tudi podjetjem. Predvsem pa verjetno ne poznajo, koliko delovnih mest bi lahko ohranili z bolj učinkovitim in transparentnim sistemom. In prav to bo moj ključni cilj glede točke programa dela.
V nadaljevanju vam želim predstaviti prioritete po posameznih sklopih.
Kot sem že na začetku omenil, bo ta mandat glede na to, da ga je preostalo le še leto dni, zaznamovan s predsedovanjem Svetu Evropske unije, kar je na eni strani izjemna priložnost, na drugi strani pa tudi velika odgovornost za Slovenijo. Predsedovanje prevzemamo v času, ko se epidemiološke razmere v Evropi izboljšujejo in bo ponovno mogoče izvajati, vsaj upamo, srečanja v živo. Čeprav smo se v zadnjem letu počasi privadili uporabe videokonferenc, je vendar osebni stik tudi na najvišjih ministrskih ravneh izjemnega pomena, predvsem za uspešno medsebojno sodelovanje, rast in razvoj, zato pozdravljam načrte za izvedbo zasedanj Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v živo. Pozdravljam opravljeno delo, ki so ga v preteklem letu pripravili naši strokovnjaki v okviru priprav na predsedovanje. Ocenjujem, da so naše prioritete, ki jih je Slovenija predstavila na Svetu ministrov za pravosodje v Luksemburgu ravno v začetku tega tedna, zastavljene ambiciozno, vendar tudi realistično. Sam bom nadaljeval zastavljeno delo s posebnim poudarkom na zaščiti človekovih pravic, predvsem v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. To je še posebej relevantno v dobi interneta, družbenih omrežij, umetne inteligence in eksponentne rasti uporabe teh tehnologij, navsezadnje tudi zaradi posledic covid krize v zadnjem letu.
Kot minister bom v času predsedovanja Slovenije Svetu EU dal poseben poudarek pripravam in izvedbi zastavljenih dogodkov, s katerim bomo sledili zastavljenim ciljem in prioritetam. Prav tako pa bomo nadaljevali delo v okviru tria predsedovanja, in sicer Nemčija, Portugalska in Slovenija. Ena glavnih prednostnih nalog predsedovanja Slovenije na področju pravosodja bo obravnava etičnih vidikov in potencialnih vplivov uporabe umetne inteligence na temeljne človekove pravice. Kajti menim, da bo posebno pozornost treba nameniti etični in človeku prijazni uporabi umetne inteligence, pri čemer je treba izhajati iz evropskih vrednot in spoštovanja temeljnih pravic.
Eden od ciljev predsedovanja bo tudi ozaveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in dejanjem iz sovraštva ter zlasti učinkoviti boj proti širjenju nezakonitih sovražnih vsebin na spletu. Glede na množično uporabo spletnih platform, množično širjenje spletnih vsebin in nenehen razvoj

4. TRAK: (DAG) – 18.15

(nadaljevanje) novih tehnologij in umetne inteligence, ki nekako zabrišejo mejo med resničnostjo in virtualnimi svetovi, želimo nasloviti s tem povezane izzive na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podpiram pristop, da je treba ta vprašanja učinkovito razrešiti, predvsem pri nadaljnjem razvoju vsebinskih in političnih prioritet v Evropski uniji.
Na področju zaščite otrokovih pravic bomo nadaljevali z obravnavo Strategije Evropske unije o otrokovih pravicah, tako da bomo posebno pozornost namenili zaščiti otrokovih pravic na spletu in si prizadevali, da se sprejmejo sklepi Sveta v zvezi s to strategijo.
Navsezadnje je treba izpostaviti, da je izjemno pomemben tudi napredek na področju digitalizacije pravosodja. V okviru predsedovanja bomo tako začeli razpravo, osredotočeno na nove zakonodajne predloge, in nadaljevali delo Portugalske na Predlogu uredbe o e-Kodeksu, s katerim se omogoča enostaven pristop in dostop do čezmejnega pravosodja za državljane, podjetja in navsezadnje tudi pravne strokovnjake po vsej Evropi.
V času slovenskega predsedovanja se bodo začela pogajanja o pristopu Evropske unije k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Predlog bo okrepil sam dostop do pravnega varstva tako za podjetja kot državljane Evropske unije s sistemom, ki bo olajšal priznavanje in izvrševanje tujih sodb ter povečeval pravno varnost za podjetja in državljane.
Stečajna zakonodaja bo v luči okrevanja gospodarstva po epidemiji resda moja prioriteta, prav tako seveda predsedovanje Slovenije Evropski uniji in s tem prispevek k ugledu Slovenije in pravnemu redu Evropske unije. Vendar se zavedam, da mora minister za pravosodje ves čas skrbeti, da so izpolnjeni pogoji za učinkovito, predvsem pa kakovostno delovanje pravosodnega sistema kot temelja zagotavljanja pravne države. Pravosodje je namreč namenjeno učinkovitemu varstvu pravic, zato se mora v njem posameznik počutiti varnega, pa naj bo to zaradi spora s sosedom ali kakšnim poslovnim partnerjem ali pa tudi zaradi ravnanja, ki je v skupnosti nesprejemljivo, pri čemer je treba nuditi tudi žrtvam ustrezno podporo. Vsakdo, ki se znajde v življenjski situaciji, ko išče varstvo pravic, ima v pravosodnem sistemu poleg enakopravnosti zagotovljene tudi enake možnosti. Na prvi pogled se vendar zdi, da ima v tem delu ključno vlogo sodstvo, vendar pa ne smemo spregledati vloge ostalih deležnikov, ki niso manj pomembni. Zato je še posebej potrebno zaupanje v vse pravosodne deležnike. To je zaupanje v sodstvo, odvetništvo, državno odvetništvo, državno tožilstvo, v sodne izvedence, cenilce, sodne tolmače kot tudi v sodni in državnotožilski svet. Prav tako pa na tem mestu ne gre spregledati tudi notarjev, upraviteljev in izvršiteljev, niti strokovnjakov v probaciji in izvrševanju kazenskih sankcij. Vsi deležniki morajo svoje delo opravljati neodvisno, samostojno, strokovno in odgovorno ter utemeljeno na načelu vladavine prava. Za vse to je treba pravosodnim deležnikom zagotoviti ustrezne pogoje. Ti niso le materialni, kadrovski, tehnični ali prostorski, temveč tudi normativna orodja. Ta naj bodo seveda strokovno pripravljena, celovito in strateško dolgoročno oblikovana. Ministrstvo za pravosodje je vendar resor, ki skrbi za delovanje pravosodnega sistema, s tem da omogoča ustrezne materialne pogoje za delo pravosodnih organov ter pripravlja zakonodajne podlage za organizacijo in delovanje pravosodnih organov, to je sodstva, tožilstva kot tudi državnega odvetništva. Prav tako pa ministrstvo pripravlja tudi predpise, ki urejajo status in delovanje drugih pravosodnih deležnikov, ki so nujno potrebni za nemoteno učinkovito

5. TRAK: (NB) – 18.20

(Nadaljevanje) in kakovostno delovanje pravosodnega sistema in navsezadnje pravne države. Vlogo ministra za pravosodje razumem nekako kot arbitra, ki mora pogosto iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med pravosodnimi organi in deležniki sami kot tudi med pravosodjem in drugimi sistemi, navsezadnje tudi politiko, pri tem pa mora z vsemi akterji sodelovati konstruktivno, vse z namenom krepitve pravne države in zavedanja, da mora pravosodni sistem služiti pravičnosti in pa ljudem. V odnosu do pravosodnih organov in drugih deležnikov imam seveda namen ohranjati takšno držo, bo pa mandat za katerega se potegujem, kratek in prežet s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, zato bom v večji meri nadaljeval korektno sodelovanje dosedanje ministrice z vsemi deležniki, ker vidim posebne izzive, pa bom svoje dejavnosti tudi intenziviral. Vsekakor bomo na ministrstvu skupaj z vsemi pravosodnimi deležniki moramo gledati tudi naprej. Ministrstvo mora namreč čim prej pripraviti strategijo pravosodja do leta 2030, v katerem se moramo vsi deležniki vprašati kaj moramo postoriti, da bo slovensko pravosodje leta 2030 še bolj v službi stranke, uporabnika ter navsezadnje še bolj učinkovito in zaupanja vredno, torej pravosodje po meri človeka. V smislu zagotavljanja materialnih in tehničnih pogojev za pravosodne organe vidim potrebo po nadaljnjem poudarku ministrstva na področju zagotavljanja ustreznih prostorov tako za pravosodne organe in zagotavljanja informacijsko-komunikacijske opreme in rešitev. V odnosih do pravosodnih organov bom nadaljeval s povečanimi aktivnostmi ministrstva glede zagotavljanja prostorskih in materialnih pogojev tako, da bodo imeli vse pogoje za delo. Sem sodijo investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb skupaj z nabavo oziroma najemanjem novih poslovnih prostorov in nabavo ustrezne varnostne opreme in pa službenih vozil. Menim, da mora biti čim več prostorov lastniških, zato bom proučil sedanje stanje in se zavzemal, da bo to strateška usmeritev ministrstva, kajti menim, da mora ministrstvo še naprej skrbeti, da bo vsaj ohranjalo neko razmerje med najetimi prostori in prostori v lasti Republike Slovenije. Predvsem pa je pomembno, da so prostori pravosodnih organov takšni, da omogočajo varno in učinkovito delo ter seveda dostop strank, tudi starejših in invalidov do teh prostorov. Kot sem seznanjen, so bile v mandatu sedanje ministrice izvedene že nekatere večje investicije, zato bom namenil posebno pozornost prioritetni obravnavi planiranih aktivnosti ministrstva za sanacije, energetske prenove in dostope za funkcionalno ovirane ter starejše osebe. Še posebej je pomemben investicijski projekt nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je navsezadnje stal že od leta 2014, v tem mandatu pa ga je ministrstvo znova zagnalo. Ker je v prestolnici tudi največ pravosodnih organov, ki so razpršeni po raznoraznih lokacijah, bom naredil vse, da se ta projekt pospešeno nadaljuje tako, da bo projekt zaključen vsaj v letu 2026. Eden izmed glavnih ciljev aktualne Vlade je, da na področju informacijske družbe v Sloveniji izboljšamo digitalno konkurenčnost Slovenije, zato si je predsednik Vlade zadal cilj, da bo Slovenija po petih letih na digitalnem indeksu Desi med prvimi petimi državami. Na ministrstvu so v prejšnji ekipi digitalizacijo obravnavali kot prioriteto in to se je izkazalo z zelo pravilno odločitev, ki je dejansko pospešila modernizacijo e-storitev pravosodnih deležnikov. Področje digitalizacije zajema ne le dela sodišč, temveč čim širši krog institucij v pravosodju in je pomembno tako zaradi olajšanja in pohitritve njihovega delovanja,

6. TRAK (VI) 18.25

(Nadaljevanje) kakor tudi zaradi večje dostopnosti po e-poti ter obenem večje pravne varnosti. Pri tem igra pomembno vlogo tudi kibernetskavarnnost oziroma zaščita vseh teh sistemov in podsistemov pred kibernetskimi napadi. Poskrbeti je seveda potrebno za še večjo zaščiti osebnih podatkov v dialogu z Ministrstvom za javno upravo. Pri tem se zavedam, da uvajanje informacijskih rešitev lahko poseže tudi v že obstoječe pravice in razmerja oziroma veljavne predpise, zato je potrebna ustrezna zakonska oziroma normativna podlaga, ki jo oblikuje strokovna ekipa ministrstva ob vključevanju širše strokovne javnosti, seveda pa je pri tem potrebno upoštevati dosedanje pravice in varstva najrazličnejših strank v raznovrstnih sodnih postopkih. Čeprav se morda na prvi pogled sliši enostavno, gre pri tem za obsežen in dolgoročen projekt, ki ga je mogoče doseči le s sodelovanjem vseh pravosodnih deležnikov. Pomembno je tudi, da Ministrstvo pripravi pravočasno ustrezno pravno podlago, da bodo lahko pravosodni deležniki sploh peljali sodobne e-rešitve v njihove procese poslovanja. Zato bom vsekakor posvetil veliko časa tudi redni komunikaciji z njimi ter redni izvedbi skupne evalvacije realizacije projektov za zagotovitev čim večje učinkovitosti. Le s skupnimi močmi lahko namreč zaženemo in dokončamo procese digitalne transformacije.
Seznanjen sem z napredkom v tem mandatu, tako s stališči krepitve možnosti elektronskega poslovanja pravosodnih organov kot so e-spis, e-vlaganje, e-vročanje, uporaba video konferenc, kakor tudi ponujanja elektronsko podprtih pravosodnih storitev za državljane in podjetja kot tudi stališča optimizacije poslovanja pravosodnih deležnikov. In s to dobro prakso in s tem tempom realizacije projektov nameravam tudi sam nadaljevati, seveda ne bi slučajno zaspali na lovorikah dosedanjih uspehov.
Prihajam iz prakse, zato bom dal še večji poudarek na uporabniški izkušnji digitalnih rešitev. Pri izbiri osrednjih rešitev moramo imeti ves čas pred očmi končnega uporabnika, sodnika, odvetnika, državljana, gospodarske subjekte in mnoge druge, ki so tudi zakonsko primorani uporabljati naše storitve. Če so dobre rešitve dobro zastavljene nam namreč omogočajo varno in učinkovito poslovanje, kakor tudi delo na daljavo, poenostavitev procesov in dela ter odpravo administrativnih ovir ter transparentnost in preglednost poslovanja.
Visoko na mojem prioritetnem seznamu so projekti, ki bodo omogočili še večjo dostopnost sodstva. To je projekt objave sodb skupaj s podporno rešitvijo s strojno anonimizacijo sodb, objavljanje podatkov v elektronskih vpisnikih, nadgradnja informacijskega sistema za delo notarjev, izvedba v okviru katerega bo potrebno vzpostaviti elektronski dokumentni sistem in pa arhiv in pa vložitev dodatnega napora pri realizaciji e-poslovanja pravosodnih organov, predvsem e vlaganja in e-vročanja. To je navsezadnje v veliki meri odvisno od Vrhovnega sodišča oziroma našega sodelovanja z njimi, na primer pri morebitnih pilotnih projektih s področja gospodarstva.
Prav tako bi nadaljevali z investicijami v IT opremo, ki ohranja in omogoča še večjo učinkovitost pravosodnih organov. Dolgoročno gledano se nameravam strateško lotiti digitalne transformacije pravosodja. Da bomo lahko v prihodnje resnično učinkovito uvedli tehnologije je seveda potrebno k cilju pristopiti z enotnim pristopom z jasno strategijo in tudi cilji ter predvsem s transparentnimi stroški. Neenotnost na tem področju lahko namreč pripelje do parcialnih rešitev, ki jih bo potrebno povezovati, kar pa lahko povzroči nepotrebne dodatne stroške in pa zamik od postavljenih ciljev.
Zavzel se bom za digitalizacijo vseh vhodnih pisem, ki jih prejemajo sodišča pri svojem poslovanju. Ta bi morala biti centralizirana z digitalizacijo zemljiških knjig in zbirk listin ter se sedaj

7. TRAK: (NB) – 18.30

(Nadaljevanje) namreč hranijo kar na 44. okrajnih sodiščih kakor tudi ostalih listin, ki se redno uporabljajo v sodnih postopkih. Predvsem je pomembno, da uporaba digitalnih tehnologij ne sme ogroziti temeljnih načel pravosodnih sistemov, med drugim neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, jamstva učinkovitega pravnega varstva ter pavice do poštene in javne obravnave. Tako bo na primer uporaba umetne inteligence v pravosodju v prihodnjih letih zagotovo doživela razmah kakor tudi mnoge rešitve, ki jih v tem trenutku niti ne poznamo. Vendar pa te rešitve oziroma sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, v nobenem primeru ne smejo dovoliti, da nadomestijo človeško odločanje na tem področju, prav tako bo tudi zaradi navedenega izrednega pomena stalna skrb in pa prizadevanje za oblikovanje in nadgrajevanje etičnih standardov za vse, ki delajo v pravosodju. Med tem pa je treba z vidika državljanov zasledovati cilj, da umetna inteligenca takole orodje za še lažje izvrševanje njihovih pravic.
Izvajanje politike se kaže tudi skozi številke. Brez zadostnih financ slednje prav tako ni mogoče izvajati. Tukaj gre zahvala dosedanji ministrici, mag. Lilijani Kozlovič, ki je uspela v letošnjem proračunu in proračunu za leto 2020 zagotoviti bistveno zvišanje finančnih sredstev glede na proračune preteklih let, s tem pa zagotoviti začetek investicijsko naravnanega obdobja. Tako je predlog rebalansa za leto 2021 za več kot 22 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2020 in na vseh proračunskih postavkah znaša kar 97,5 milijona evrov. V letu 2022 pa je po dostopnih podatkih v proračunu ministrstva z organoma v sestavi načrtovanih približno 120 milijonov evrov oziroma skoraj za 45 milijonov evrov več sredstev glede na leto 2020 in za dobrih 22,5 milijona evrov več glede na rebalans za leto 2021. Brez dvoma sta proračuna za prihodnji leti rekordna, a vendar za temi številkami stojijo tudi realni projekti, ki bodo prispevali h gospodarski rasti in bodo neposredno rezultirali v boljših delovnih pogojih zaposlene v zaporskem sistemu in pravosodnih organih ter k zagotavljanju standardov, ki jih od nas pričakujejo mednarodne institucije in uporabniki. Pa naj gre to za gibalno ovirane osebe, ki dostopajo do sodišč, druge deležnike v pravosodju, ki si želijo bolj digitalizirano poslovanje ali zaprte osebe, ki prestajajo kazen zapora v enem izmed slovenskih zaporov.
Proračun za prihodnji dve leti je za pravosodje res ugoden in upam, da nam bo izvedba zastavljenih ciljev možno izvesti, da ne bo vmes posegla ponovna epidemija. Vlada Republike Slovenije je na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 na predlog ministrstva na seznam pomembnih investicijah investirala projekte prenove in novogradnje ženskega zapora na Igu in novogradnje moškega zapora na Dobrunjah kakor tudi nove sodne stavbe. S tem bodo postopki za te investicije tekli bolj pospešeno predvsem v fazi pridobivanja raznih dovoljenj. Pravosodja seveda ni brez sodnih in pravosodnih organov kakor tudi drugih deležnikov, zato želim predstaviti moj pogled in vizijo sodelovanja do vsakega izmed njih. Seveda sodstvo predstavlja neodvisno vejo oblasti do katere moramo imeti poseben odnos. Vsi moramo namreč v mejah zavor in ravnovesij skrbeti, da bo v vsakem od nas v sodnem postopku odloča nepristranski, učinkovit in kakovosten sodnik. Zavedam se, da je v javnosti in politiki veliko govora o stanju v pravosodju, zato sem se seznanil in začenjam s podatki, ki jih edine lahko primerjamo, čeprav se močno zavedam, da so številke morda le do določene mere odraz učinkovitosti in hitrosti postopkov, kakovost, neodvisnost pa odražajo drugi dejavniki. Iz letnega poročila Vrhovnega sodišča

8. TRAK: (NB) – 18.35

(Nadaljevanje) v letu 2020 prejela 11 % manj zadev kot v letu 2019, da se je število rešenih zadev znižalo za 12 %, da po večletnem padanju števila nerešenih zadev ponovno beležimo porast števila nerešenih zadev, to se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 5 %, v primerjavi z letom 2014 pa zmanjšalo kar za 38 % ter se dvignilo nekako na raven nerešenih zadev konec leta 2017. Kazalnik reševanja prejetih zadev je v letu 2020 dosegel 99 %, kar pomeni, da so sodišča rešila za 1 % manj zadev kot so jih prejela. Manjši pripad zadev glede na leto 2019 in upad števila rešenih zadev se odraža tudi na kriteriju učinkovitosti. Slednja se je namreč povečala le pri pomembnejših zadevah na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Skupno so sodišča v letu 2020 izvedla kar 22 % manj narokov kot v letu 2019. splošno sodstvo tudi ugotavlja, da poslovanje sodstva v letu 2020 zaradi epidemije koronavirusne bolezni ni primerljivo z drugimi leti. Razmere so povzročile določen upad storilnosti sodstva, a ne na vseh področjih v enaki meri. Glede na poznavanje podatkov iz prejšnjih let se lahko strinjam, da leto 2020 po teh kazalnikih ni primerljivo, saj se v zadnjih letih do leta 2020 vsa sodišča z izjemo Upravnega sodišča, obvladovala pripad novih zadev in rešila več zadev kot so jih prejela. Prav tako je bil zadnja leta opazen trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Glede na to, da je sodstvo večino leta 2020 zaradi epidemije opravljajo nujne naloge, ocenjujem, da pričujoči pričakovani slabši podatki za leto 2020 ne odražajo trenda, ki gre v zadnjih letih v sfer izboljševanja učinkovitosti sodstva. Seveda pa se bom v primeru, da bo minister prioritetno seznanil o morebitnih dolgoročnih posledicah epidemije na učinkovitost sodstva in kako jih le-to namerava sanirati. Kot vendarle nekaj pozitivnega v epidemiji, bi posebej izpostavil podatek, da se je v letu 2020 bistveno povečalo število narokov, ki so bili izvedeni preko video konference. K temu je v veliki meri pripomoglo Ministrstvo za pravosodje, ki je v tem mandatu pričelo s sistematičnim opremljanjem sodišč in zavodov za prestajanje kazni zapora z avdio-video konferenčnimi sistemi, seveda pa pozdravljam tudi pripravljenost sodnikov in pa strank, da se poslužujejo tega načina opravljanja narokov in drugih dejanj, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti sodstva tudi izven epidemije. Vsekakor bom kot minister prioritetno nadaljeval s tem trendom opremljanja sodišč za avdio-video konferenčnimi sistemi, hkrati pa bom omogočil tovrstne naroke tudi v insolventnih postopkih. Ne glede na splošen trend izboljševanja učinkovitosti sodstva, moram izpostaviti dve področji, ki v mojem mandatu še bolj pa v bodoče za dolgoročno strategijo potrebno še naprej naslavljati zaradi zagotovitve večje učinkovitosti sodstva, to sta obvladovanje pripada Upravnega sodišča in po moji oceni najbolj pereč očitek poročila Evropske komisije o vladavini prava, to je trajanje postopkov zlasti na področju pranja denarja in gospodarskega ter finančnega kriminala na splošno. Glede ukrepov v zvezi s problematiko obvladovanja pripada Upravnega sodišča sem seznanjen, da je na ministrstvu v pripravi novela Zakona o upravnem sporu, ki kratkoročno naslavlja problem večjega števila glavnih obravnav razpisanih v skladu z odločitvijo Vrhovnega sodišča ob hkratnem pomanjkanju kapacitet upravnega sodišča, kar negativno vpliva na potek in dolžino upravnega spora. S problematiko se bom še podrobneje seznanil, prepričan pa sem, da je potrebno pripad zadev na Upravno sodišče nasloviti tudi dolgoročno. Zavedam se, da je potrebno, da se opravi medresorska analiza vseh pristojnosti Upravnega sodišča in hkrati popravi tudi

9. TRAK (VI) 18.40

(Nadaljevanje) strokovna razprava glede primernosti splošne ureditve Zakona o upravnem postopku, kakor tudi načina poteka postopka pred upravnimi organi.
Zavedam se problema trajanja kazenskih postopkov, ki pa ga je potrebno naslavljati celokupno v okviru celotne verige, to je policije, tožilstva in tudi sodstva. Kot povem bom nadaljeval z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka, kot so že bili zastavljeni v tem mandatu.
V odnosu do sodstva izpostavljam tudi potrebo po kadrovskih okrepitvah in reorganizaciji, kakor tudi redistribucijo opravil in še okrepljenemu izobraževanju, ki bo seveda prilagojeno sodobnim trendom in potrebam, zlasti v smislu interdisciplinarnosti in mehkih veščinah, vse s ciljem, da se izboljša kakovost sodstva. Dolgoročno gledano se zavzemam, da se število sodnikov in sodnega osebja uravnoteži, tako da se število sodnikov zmanjša, saj imamo kljub konstantnemu vpadanju največje število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev med članicami Evropske unije. Še naprej pa naj se kreši število sodnega osebja, hkrati s tem je potrebno tudi razbremeniti sodišča s prenosom nesodnih zadev na druge inštitucije ter tako razbremeniti sodnike s prenosom dodatnih manj zahtevnih sodniških del na sodno osebje.
Kakovosti pravosodja, menim, da v največji meri lahko prispevajo izobraževanja, predvsem v smislu dviga kompetenc sodnikov in pa sodnega osebja, tako pristopu v funkcijo oziroma delo, kakor tudi pri konstantnem nadaljnjem usposabljanju posameznikov skozi njihovo kariero. To se mi zdi še posebej pomembno pri krepitvi specializaciji sodnikov in osebja, zato se bom zavzemal, da se preko centra za izobraževanje v pravosodju izvaja tudi celovita in obvezna izobraževanja in usposabljanja za sodnike začetnike in državne tožilce začetnike, kakor tudi njihovo osebje ter da se pri izobraževanju vsega sodnega osebja čim bolj obravnava praktične, torej že zaključene primere, da se prenašajo dobre prakse koncentriranega vodenja postopkov.
Ocenjujem, da je potrebno pristopiti tudi k prenovi pravniškega državnega izpita, s čimer bo izpit bolj prilagojen kandidatom za pravosodne funkcije in pravosodne poklice in ne bo le več kot neko nadaljevanje pravniškega izobraževanja po fakulteti na splošno.
Nenazadnje bi v okviru mojega odnosa do sodstva izpostavil neodvisnost le-tega kot temeljni postulat pravne države. Primerjalno gledano je Slovenija med državami EU, kateri pravosodje v javnem mnenju ne uživa visokega zaupanja v njegovo neodvisnost. Potrebno je ločiti med javnim mnenjem in neodvisnostjo sodstva in dejansko neodvisnostjo sodstva in sodnikov. Izpostavljam pa, da se bo iz izboljšanjem kakovosti in učinkovitosti pravosodja lahko samo izboljšalo tudi javno mnenje o neodvisnosti sodstva. Vsekakor podpiram uporabo vseh mehanizmom za uveljavljanje oziroma ohranjanje neodvisnosti sodstva oziroma sodnika samega.
Eden od mehanizmov zagotavljanja neodvisnosti sodstva je tudi način pridobitve sodniške funkcije. Seznanjen sem, da sodstvo že več let opozarja na mednarodna priporočila o potrebi po reviziji postopka za imenovanje vsaj sodnikov Vrhovnega sodišča, zato da se zmanjša možnost za politično vplivanje. Podpiram, da se opravi vsaj širša razprava na to temo.
Tudi na ravni posameznega sodnika spodbujam uporabo instituta predloga za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova nedovisnost, ki se seveda vloži pred Sodnim svetom. Skrb za neodvisnost sodstva je najprej pri posameznem sodniku, vsekakor pa ne samo na njem.
Če se sedaj osredotočim na Sodni svet, ki je samostojen in neodvisen organ, ki je s svojimi pristojnostmi v okviru imenovanja in napredovanja ter opravljanja sodstva ključen za varovanje samostojnosti in pa neodvisnosti sodne veje oblasti ter spodbujanja učinkovitosti in kakovosti razsojanja. Sem pa seznanjen, d se pri izvrševanju

10. TRAK: (NB) – 18.45

(Nadaljevanje) zakonskih določb Zakona o Sodnem svetu v praksi pojavlja vse več vprašanj in dilem ter tudi predlogov za drugačne rešitve, zlasti v smislu bolj jasnih razmejitev pristojnosti med Sodnim svetom in pa Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Glede na to, da je koalicijska zaveza Ministrstva za pravosodje tudi analiza učinkov sprejetega zakona o Sodnem svetu in pa priprava predloga ustreznih sprememb, bo seznanitev s predmetno analizo ena mojih prvih nalog v primeru, da postanem minister. Glede na koalicijske zaveze, ki še niso izpolnjene, in jih obravnavam v nadaljevanju, pričakujem, da bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodstva na sploh kakor tudi sodni svet pomembne in reden sogovornik bodočega ministra za pravosodje. Tožilstvo opravlja temeljno funkcijo vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb. Iz letnih poročil državnih tožilstev sem se seznanil, da tožilstvo kot celota že sedmo leto zapored obvladuje pripad ovadb, torej odloči o več ovadbah kot jih prejme, ob zmanjšanju pripada so tožilci sicer številčno rešili manj ovadb kot prihodnje leto, vendar so dosegli znižanje števila nerešenih zadev na koncu leta. Trend uspešnosti, učinkovitosti dela državnih tožilcev se je tako nadaljeval tudi v letu 2020. Verjamem, da bo trend učinkovitosti in uspešnosti tožilstva rasel tudi v prihodnje. Za pravno državo je namreč učinkovito in odgovorno državno tožilstvo izjemnega pomena. Menim, da je ugled pravosodnega sistema močno povezan z ugledom samega tožilstva. Tožilstvo je ena ključnih ustanov, ki lahko utrdi pravno državo in zaupanje ljudi v pravni red. K temu menim, da je pripomogla tudi v tem mandatu pripravljena in sprejeta novela Zakona o državnem tožilstvu, ki je v skladu s koalicijsko zavezo okrepila odgovornost vodje državnega tožilstva in sicer do te mere, da mora državni tožilec v primerih zavržen ovadb iz določenih razlogov za kazniva dejanja za katera je zagrožena kazen zapora več kot treh let, pred odločitvijo osnutek akta predložiti na vpogled tudi vodji tožilstva. Glede na to, da so koalicijske zaveze v zvezi s tožilstvom izpolnjene, pričakujem, da bom seveda, če bom postal minister, sodeloval s tožilstvom zlasti v zvezi z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka. Ključen organ pri zagotavljanju in varovanju samostojnosti državnih tožilcev ter enotnega pregona je seveda Državnotožilski svet. Seznanjen sem tako s kadrovsko problematiko tako Sodnega sveta kakor tudi Državnotožilskega sveta in se bom zavzemal za njuno kadrovsko okrepitev. Prav tako se zavzemam za utrditev položaja Državnotožilskega sveta kot samostojnega državnega organa z nadgradnjo nekaterih vsebinskih rešitev, med njimi tudi glede pristojnosti za sprejem lastnega kadrovskega in pa finančnega načrta. Želim si, da nadaljujem konstruktivno sodelovanje tako med tožilstvo, Državnotožilskim svetom in tudi ministrstvom v tem mandatu. Državno odvetništvo Republike Slovenije se enako kot ostali pravosodni organi, ki jo pri opravljanju svojih nalog zasleduje splošni cilj razreševanja sporov v družbi in pa krepitve pravne varnosti in spoštovanja človekovih pravic, prizadevajo tudi za varovanje državnega premoženja kot enega od konstitutivnih elementov države ter drugih pravic in interesov Republike Slovenije in s tem krepijo delovanje pravne države. Državno odvetništvo je praktično na vseh področjih dela v letu 2020 zaključilo več zadev kot v letu 2019, kar pripisujejo dejstvu, da je v letu 2020 potekalo intenzivnejše delo na zadevah kjer ni neposrednih opravil pred sodiščem. Vsekakor se zavzemam za to, da se državnemu odvetništvu ustvarijo pogoji, ki bodo omogočali učinkovito in pa uspešno zastopanje države in državnih organov, čim večje možnosti za reševanje sporov na miren način, ki je navsezadnje najbolj ugoden način rešitve za vse

11. TRAK (VI) 18.50

(Nadaljevanje) udeležene stranke, kakor tudi za sodišča ter tvorno sodelovanje z vsemi subjekti, ki jih zastopa.
Odvetništvo v okviru pravosodja izvaja temeljno pravico strank do pravne pomoči, ki je ključna za zagotovitev poštenega sojenja, saj lahko pomembno pripomore k pravilnosti odločitev. V mojem mandatu bi v pogovoru z Odvetniško zbornico izpostavil predvsem predloge, ki bi zagotovili čim boljše in bolj dostopno zastopanje najranljivejših skupin v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Vsekakor si želim dobrega sodelovanja z Odvetniško zbornico pri pripravi te zakonodaje.
Ustava Republike Slovenije opredeljuje notariat kot javno službo. Notarske storitve imajo visok pomen za zagotovitev ustavnopravnih pravic državljanov in njihovega varstva, zato morajo notarji nuditi zanesljiv in enostaven postopek sklepanja pravnih poslov, varovati morajo potrošnike, omogočati gospodarskim subjektom strokovne in pravno varne temelje za njihovo poslovanje, kakor tudi hitro in zanesljivo vpisovati podatke v obstoječe javne registre. Kot veste imam tudi sam osebno afiniteto do tega poklica, saj so notarji varuhi pravic strank in morajo delati v dobrobit vseh strank in skrbeti za zaščito njihovih pravic. Notar torej ne more delati zgolj v korist enega, temveč mora skrbeti za vse stranke.
K pravilnosti ugotavljanja dejanskega v sodnih postopkih in posledično sodniških odločitev pomembno pripomorejo tudi sodni izvedenci, sodni cenilci in pa sodni tolmači. Seznanjen sem z nekaterimi težavami na tem področju. Najbolj preče je namreč pomanjkanje sodnih izvedencev nekaterih strok, zlasti izvedencev klinične psihologije otrok in mladostnikov, ker je že vrsto let v Sloveniji kliničnih psihologov premalo. To vpliva navsezadnje tudi na zastoje v sodnih postopkih, saj so sodni postopki o družinskih zadevah vse daljši. Klinični psihologi so zaradi preobremenjenosti začeli delo tudi zavračati, vsekakor je kot dolgoročni ukrep ključno, da se poveča število specializacij klinične psihologije, za kar bom vodil ustrezen dialog z Ministrstvom za zdravje. Poleg tega bi bilo ena izmed spodbud k večjemu številu sodnih izvedencev klinične psihologije tudi višja nagrada za izvedensko delo na tem deficitarnem področju. Na tem področju je zaznati tudi polemike glede neenotnosti stroke pri pripravi samih izvedeniških mnenj in pa njihove ustreznosti, na kar bom posebej pozoren pri seznanitvi z evalvacijo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih in predlogih za izboljšavo pravosodja. Zavzamem se za večjo odgovornost stroke v sistemu sodnega izvedenca, izvedenstva, cenilstva in tolmačenja.
Izvršitelji in upravitelji opravljajo pomembno javno službo oziroma so jim zaupana javna pooblastila. So nepogrešljiv deležnik sodnih postopkov in od njihovih ravnanj je odvisna uspešnost, učinkovitost in zakonitost teh postopkov. Njihova ravnanja odražajo in pri državljanih krepijo ali pa šibijo zaupanje v delovanje pravosodja. Pri svojem delu morajo biti neodvisni od parcialnih interesov upnikov ali drugih oseb, prav tako pa morajo vsa njihova ravnanja v postopku biti usmerjena v čim hitrejše in čim večje poplačilo upnikov, izvršitelji pa morajo seveda tudi paziti na pravice dolžnikov.
Glede urejanja funkcije izvršitelja in ugotavljanja morebitnih disciplinskih kršitev je na predlog sedanje ministrice v državnem zboru z veliko večino pred kratkim bila sprejeta novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Pozdravljam rešitve v smeri krepitve samostojnosti oziroma zavezanosti izvršiteljev, da bodo izvršilna ravnanja opravljali v skladu s predpisi in pri svojem delu ne morejo in ne smejo biti vezani na navodila upnikov.
V mojem mandatu bomo nadaljevali z izvajanjem nadzorstvenih pristojnosti, pri čemer bo nadzor usmerjen tudi v ta vidik.

12. TRAK (VI) 18.55

(Nadaljevanje) Enako oziroma še bolj velja na področju insolventnosti. Upravitelj je namreč organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, ki so določene v zakonu zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Za razliko od izvršbe, kjer praviloma nastopa zgolj en upnik in izvršitelj primarno skrbi, da se torej na zakonit način doseže pravno varstvo in poplačilo terjatve tega upnika je vloga upravitelja toliko interesno težja, saj je upnikov zmeraj več. Upravitelj je v skladu z zakonom dolžan ravnati v najboljšem interesu vseh upnikov in ne le nekaterih. Poleg tega pa mora skrbeti za dokončanje vseh poslov in razmerij stečajnega dolžnika in je velikokrat soočen tudi z nasprotnimi interesi prejšnjih lastnikov.
Pozabiti ne smemo tudi na izvajalce alternativnih oblik reševanja sporov, mediatorji in v širšem pomenu tudi poravnalci v kazenskih zadevah. Dolgoročno se zavzemam za ukrepe za pospešitev alternativnega načina reševanja sporov, saj v primerjavi s sodnim postopkom vodijo k rešitvam, ki so hitrejše, na eni strani tudi cenejše in navsezadnje tudi bolj prilagojene interesom strank.
Vsekakor nenazadnje Ustavno sodišče kot najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, zato je na tem mestu zelo pomembna vloga Ministrstva za pravosodje, pri tem ključnem organu seveda omejena. In prav je tako. Na pripravo novele zakona o Ustavnem sodišču. V kolikor se bo izkazala potreba po spremembi novele v mojem mandatu, čeprav tem, da je bila novela sprejeta pravkar, bom vsekakor pri tem sodeloval z Ustavnim sodiščem. Tudi posvet, ki ga mora na podlagi sklepa tega odbora ministrstvo izvesti na temo ustavnega prava glede časovnega reševanja zadev, izločanja sodnikov Ustavnega sodišča ter razbremenitve Ustavnega sodišča nameravam izvesti v širši sestavi, skupaj tako z Ustavnim sodiščem kakor tudi pravnimi fakultetami.
Želim si in verjamem v korektno sodelovanje z vsemi naštetimi pravosodnimi deležniki. Vsekakor pa tudi z organoma v sestavi ministrstva, to je Uprava za probacijo in pa Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Uprava za probacijo je kljub zgolj trem letom obstoja vse bolj prepoznavna kot organ, ki skrbi za izvrševanje kazni in ukrepov skupnosti. To je torej izvajanje varstvenega nadzorstva, dela v splošno korist, pogojnega odpusta in hišnega pripora. Ti ukrepi in kazni alternativnemu zaporu storilcu kaznivega dejanja sicer naložijo neko obveznost, vendar ga pustijo vključenega v družbo, verjetno včasih še bolj vključijo vanjo, kot je bil on sam prej. In s tem dejansko tudi zasledujejo cilj preprečevanja ponovitve kaznivih dejanj. Zanimiv je podatek, da je bilo v Evropi januarja 2020 na 100 tisoč prebivalcev v probacijo vključenih 149 oseb, zapornikov pa je bilo 103 prav tako na 100 tisoč prebivalcev. Glede na mlado tradicijo probacije v Sloveniji so številke pri nas še v prid kazni zapora, vendar je Slovenija med državami Sveta Evrope, ki so v letu 2020 najbolj povečale odstotek probacije. Zavzemal se bom tudi sam za povečanje probacije, zlasti z nadaljevanje promocije probacije in pa vključevanja različnih izvajalcev kazenskih sankcij na področju dela v splošno korist. Prav tako ocenjujem, da gre pri osebah vključenih v probacijo večinoma za ljudi iz težjih socialnih okolij, zato se bom zavzemal za tesno medresorsko sodelovaje z Ministrstvom za delo, družino in socialo in vsemi drugimi deležniki.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je ena od velikih podsistemov pravosodja, pa tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in zaprtih… / oglašanje iz klopi/

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Prosim brez motenj… / oglašanje iz klopi/ Najprej se bo kandidat predstavil, potem pa postopkovno.
Prosim, če nadaljujete.

MARJAN DIKAUČIČ: Kot sem že omenil je torej Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij eden od velikih podsistemov pravosodja, pa

13. TRAK: (SC) – 19.00

(nadaljevanje) tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in pa zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in mladoletnikov v / nerazumljivo/ domu s posebnim poudarkom na spoštovanje človekovih pravic in pa na obravnavi, ki omogoča reintegracijo v družbo in odvrača zaprtje od povratništva.
Gre za sistem, s katerim se bom z velikim zanimanjem še podrobneje seznanil za enkrat pa vem, da bo potrebno za nadaljnje zagotavljanje varnosti in uspešno vključevanje ljudi nazaj v družbo sistem tako kadrovsko kot prostorsko okrepiti. Zavedam se, da je potrebno zlasti okrepiti status pravosodnega policista in ga do neke mere približati statusu policista tako z vzpostavitvijo posebne akademije kot formalne nadgradnje tega poklica, da bo to čim bolj poklic, s katerim rasteš kot ga uprava navsezadnje tudi sama promovira ter seveda z izboljšanjem delovnih pogojev in pa določenih ugodnosti.
Glede samih zaporov je nujno, da ministrstvo in uprava še naprej pospešeni izvajata aktivnosti za adaptacijo in novo gradnjo ženskega zapora na Igu ter novo gradnjo moškega zapora na Dobrunjah. Obe investiciji naj bi bili zaključeni do leta 2025 zlasti izgradnja na Igu bodo tudi v tem ženskem zaporu omogočeni boljši pogoji, ki jih do sedaj postori kot takšni niso omogočali, kar še posebej pozdravljam. Hkrati se morajo nadaljevati tudi za črtanje obnove nekaterih zavodov. Ti projekti bodo težko povsem rešili tradicionalno prezasedenost zaporov brez, da bi dolgoročno vzpostavili neki širši konsenz glede kaznovalne politike države.
Za zaključek tega sklopa želim še posebej izpostaviti priznanja in poklon prav vsem pravosodnim deležnikom in ministrstvu, da so kljub turbulentnem letu epidemije uspeli ohraniti zdravje ljudi ter se prilagoditi situaciji in s tem ohraniti delovanje pravosodja in pravne države. Prepričan sem, da je k temu doprinesla hitra reakcija ministrstva za pripravo vseh interventnih ukrepov in tudi novela Zakona o sodiščih. To je omogočila vzvode sodstvu, da se lažje z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča prilagaja stanju epidemije. Drugi pravosodni deležniki vezani na delovanje sodstva pa so se tudi dobro prilagodili na nekaterih področjih je zato manj narokov celo boljše steklo delo na drugih zadevah. Posebno priznanje si za delovanje v času epidemijo zasluži Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, saj očitno skupaj z ministrstvom prejela pravilne ukrepe, nekatere tudi pogumne za obvladovanje zasedenosti zaporov in zunanjih stikov ter ohranila zdravje zaprtih oseb kakor tudi zaposlenih. Poleg pravosodja v ožjem smislu Ministrstvo za pravosodje skrbi tudi za pravne podlage s področja omejevanja korupcije, varstva osebnih podatkov ter ima določene pristojnosti tudi v okviru uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato bodo moji ključni sogovorniki v primeru, da postanem minister tudi Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, Varuh človekovih pravic ter zagovorniki načela enakosti.
Glede na omejenost mandata in pravkar sprejeto Novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pričakujem nadaljevanje tekočega sodelovanja s KPK. Z informacijskim pooblaščencem bomo zlasti v usklajevanju glede priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. V pogovorih z Varuhom človekovih pravic ter zagovornikom načela enakosti pa si bom prizadeval za čim večjo realizacijo nujnih priporočil oziroma odločb za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin. Prepričan sem, da bom nadaljeval korektno sodelovanje s temi neodvisnimi organi. Zaradi predsedovanja Svetu EU in kratkega mandata bodo seveda aktivnosti Ministrstva za pravosodje osredotočene predvsem na izpolnjevanje preostalih še neuresničenih koalicijskih zavez na pripravo zakonodaje, ki je nujno potrebna za implementacijo sodb Ustavnega sodišča in evropskih predpisov ter nadaljevanje ostalih projektov tega mandata.

14. TRAK: (SC) – 19.05

(nadaljevanje) Ministrstvo za pravosodje je s sprejemom Novele Zakona o kazenskem postopku in Novele Zakona o državnem tožilstvu zlasti pa z velikimi koraki v smeri digitalizacije sodstva že izpolnilo kar nekaj koalicijskih zavez. Prepričan sem, da bomo ob ustrezni podpori lahko tudi v kratkem času dokončali izpolnjevanje še ostalih, ki so preostale, zato se bo nadaljevalo intenzivno delo na pripravi nove sodniške zakonodaje. Število sodnih zadev namreč stalno narašča poleg tega pa so vedno bolj zahtevne. Tega problema ni mogoče rešiti le z zaposlovanjem novih sodnikov, zato je potrebno poiskati rešitve, ki bodo najbolj optimalno uporabile razpoložljive sodne vire. Seznanjen sem, da glede optimizacije sodne mreže sodstvo že vrsto let pričakuje reorganizacijo, ki bi omogoča izboljšanja orodja za vodenje in organizacijo sodišč, zato mora biti cilj reforme izboljšati poslovanje in učinkovitost sodišč sodniškega in sodnega osebja. Okrajna sodišča je potrebno približati ljudem in zato potrebujejo dodatne vsebine, zato je ključnega pomena, da se okrajnim sodnikom omogoči, da prevzamejo tudi delo na zahtevnejših spisih. Potrebno je tudi proučiti kako nadgraditi področja sojenja v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Nesporno je, da je pravo danes preobsežno in preveč zahtevno, da bi ga posameznik lahko v celoti obvladoval. Sodna specializacija je, zato lahko pomemben del uspešnega sodnega sistema. Ta bi omogoča sodniku, da se lahko poglobi v določeno pravno področje, ker s tem sodnik postane specialist za posamezno področje, mu to omogoča bolj učinkovito obvladovanje in reševanje zadev. Ko o zadevah sodijo sodniki specialisti to dobrodejno vpliva navsezadnje tudi na samo hitrost postopka. To tudi vpliva na sodbe, ki so, potem lahko bolj kvalitetno obrazloženo, poenoti se lahko sodna praksa. Pri okrožnih sodiščih namreč na sedežih višjih sodišč sedaj delujejo štiri specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v najzahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Najprej je treba poudariti, da ti štirje specializirani oddelki pripad prejetih zadev obvladujejo, zato je potrebno vsakršen poseg v delujoči sistem skrbno pretehtati in oceniti njegove prednosti in seveda tudi slabosti. Zagotovo so možnost za izboljšave tudi na tem področju. Osnovni problem je namreč ta, da sodniki, ki sodijo v najzahtevnejših kazenskih zadevah niso pravi specialisti, saj ne zasedajo sodniških mest v specializiranih oddelkih trajno, ampak se vanje razporedijo z letnim razporedom. Specializirano kazensko sodišče bo torej zagotovo pomenilo premik v smer prave in popolne sodniške specializacije, vendar pa je treba tudi vedeti, da kar je prednost lahko ima tudi na drugi strani kakšno slabost. Sodniki specializiranih oddelkov trenutno v veljavnem sistemu namreč sodijo tudi v rednih kazenskih zadevah, zato bi bilo potrebno ob ustanovitvi specializiranega kazenskega sodišča ta kadrovski izpad nadomestiti, novemu sodišču pa tudi sicer zagotoviti vse personalne prostorske in materialne pogoje, kar bi zahtevala znatna proračunska sredstva.
Kot sem že omenil menim, da je potrebno nadaljevati z uresničevanjem zavez iz koalicijske pogodbe tudi glede prenove insolvenčne zakonodaje. Poštenim in pa odgovornim podjetnikom je potrebno ponuditi nove možnosti prestrukturiranja, po drugi strani pa zaostriti položaj in obveznost neskrbnim in neodgovornim še posebej pa nepoštenim podjetnikom. To je pokazala tudi nedavna epidemična kriza in sicer na podlagi nesposobnosti lahko nastopi tudi, če poslovodstvo ravna skrbno in odgovorno. Skrbnost in odgovornost podjetnikov pa je odločilna, ko takšna plačilna nesposobnost nastopi.

15. TRAK: (SC) – 19.10

(nadaljevanje) V tem primeru se podjetnik mora zavedati, da njegova ravnanja in tudi opustitve ravnanj lahko namreč še dodatno škodijo upnikom, zato je potrebno poštenim in odgovornim podjetnikom omogočiti nove metode prestrukturiranja. Podjetnike, ki bodo k prestrukturiranju pristopili pravočasno torej takrat, ko jim insolventnost šele grozi pa je potrebno k tem spodbujati tako, da bodo deležni ugodnosti predvsem v smeri, da bodo še naprej ostali lastniki svojega podjetja. Seveda je potrebno položaj upnikov zoper nepoštene dodatno okrepiti predvsem tudi v smeri pregled dokumentacije. Nadzor nad tem postopkom pa mora vršiti tako upravitelj kakor tudi v končni fazi sodišče. Spremembe je potreben tudi stečajni postopek, ta mora biti voden odgovorno predvsem pa transparentno. V tistih primerih, ko je možnost še rešiti podjetje ali del podjetja stečaj za ta del ne sme pomeniti konca. Potrebno je namreč spodbujati ohranitev zdravih jeder insolventnih podjetij in s tem ohraniti delovna mesta. K stečajnem postopku je potrebno zagotoviti najboljše možno poplačilo upnikom. To nam sedaj omogočajo tudi nove tehnologije in je zato potrebno uvesti digitalizacijo v poslovanju upravitelj. Vse prodaje naj bodo objavljene na enem mestu, s čimer se spodbuja večja transparentnost prodaj. Prodaja naj se izvede tudi preko spletnih javnih dražb, s čimer bi se lahko širili krog ponudnikov in onemogočila morebitna dogovarjanja, katerih posledica je vedno na koncu nižja cena. Omogočiti bi tudi morali možnost najema kredita za nakup premoženja v stečajnem postopku, saj bo s tem razširjen tudi potencialni krog kupcev v stečaju. Prav tako je potrebno prevetriti pravila postopka osebnega stečaja in za najranljivejše skupine je potrebno skrajšati preizkusno obdobje za odpust dolga na največ treh let. Ključna vodila seveda morajo biti, da postopek odpusta dolga predstavlja pravno dobroto, ki jo pravni red daje poštenim in prizadevnim dolžnikom.
Želja vseh nas je, da bi torej pripomogli k temu, da bo uspešen dialog med vsemi pravosodnimi deležniki in tega se bom držal tudi v mojem mandatu.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa kandidatu za predstavitev.
Postopkovno je želela poslanka Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Za začetek lahko ugotovim, da kandidat svojega dialoga s pravosodnim deležnikom Odborom za pravosodje ni začel najbolj posrečeno, zato ker jaz mislim, da še v zgodovini nismo imeli tako dolge predstavitve in bi prosila predsedujoči, da spoštujete 230. člen Poslovnika Državnega zbora, ki pravi, da se vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje 7 dni po vložitvi predloga kandidature predstavi pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Se predstavi in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Ta predstavitev ni bila predstavitev kot smo jo navajeni pri vseh dosedanjih kandidatih, ampak je bila v detajle že obrazložitev dela, pri čemer sem jaz, ki sem želela dobiti danes eno predstavo o tem koliko je kandidat verodostojen ali pa tudi koliko je kompetenten za enkrat dobila samo odgovor na to, da dobro bere in da nam je ena po ena razložil kaj delajo posamezni deležniki: kaj je vloga sodstva, kaj je Državnega odvetništva, kaj je tožilstva, kaj je vloga probacije, kakšna je dodana vrednost alternativnega reševanja sporov, poravnavanj in tako naprej. Kaj pa, če članov to sploh ni zanimalo? Če je to taktika izčrpavanja, spoštovana koalicija, ali pa če je to taktika, glede na katero bi, potem kandidat rekel pa saj to sem že povedal? Jaz povem za sebe, da ta taktika pri meni ni vžgala. Jaz imam pred seboj vprašanja in predsednik upam, da boste spoštovali 230. člen Poslovnika, ker nameravam vsa ta vprašanja postaviti, ker mi to omogoča Poslovnik ne glede na to predstavitev. Jaz sem že domov javila, da zgodaj zjutraj pridem upam pa, da bomo od sedaj naprej malo bolj konkretni, ker tako z branja jaz nobene predstave ne o človeku ne o kompetencah ne morem dobiti. Takole napisati pa prebrati to je pa res najlažja stvar.
Hvala.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
/ medsebojno pogovarjanje/ Ja in s tem členom se je kandidat predstavil.

16. TRAK: (SC) – 19.15

(nadaljevanje) Način in časovno omejitev pa v tem členu ni določena, zato sedaj prehajamo na … Dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Vprašanja poslank in poslancev se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za pravosodje kot to določa 37. člen Zakona o državni upravi. V kolikor se strinjate bom kandidat za ministra omogočil, da bo po posameznem sklopu vprašanj članic in članov odbora dobil besedo, da poda odgovore do takrat postavljena vprašanja. Sedaj nas je oziroma vas je prijavljenih 9 poslank in poslancev nekje nad 3 do 4 bi dal kandidatu možnost, da do takrat postavljena vprašanja odgovori. Prav tako pa bom članicam in članom odbora, ki z odgovori kandidata na svoja vprašanja ne bodo zadovoljni omogočil, da postavijo dopolnilna vprašanja oziroma obrazložijo zahtevo za dopolnitev odgovora. Kot sem že omenil imam do sedaj prijavljenih 9 poslank in poslancev in kot prvi dobi besedo poslanec Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.
Ne glede na to, da pravite, da je seja v skladu s Poslovnikom kandidat za ministra predstavil veste sami in vemo tudi mi vsi sami, da to ni bila nobena predstavitev in tukaj moram reči, da sem najprej na začetku izredno razočaran. Kar nekaj časa že sedim v Državnem zboru in kar nekaj hiringov sem že slišal, ampak kaj takega še ne, še posebej pa ne, da mi bo kandidat za pravosodje bral neka vladna izhodišča s področja pravosodja mislim to pravzaprav ni nobeden način kako pravzaprav poteka. Pa vendar spoštujem, da pač kandidat za ministra v resnici si sam izbere pot kako bo to naredil to je pač legitimno in ker sem demokrat in še posebej liberalec mi je zelo všeč kadar nekdo govori o človekovih pravicah, o vladavini prava in moram reči, da kandidat za ministra je danes omenil najmanj 10-krat insolvenčnost, trikrat človekove pravice malo večkrat, potem še besedo digitalizacija v pravosodju, potem pa vse več ali manj samo še naštevanje. Nič pa ne vemo o temu kandidatu v resnici, nič ne vemo. Razen to kdaj je rojen pa tega ne smem govoriti, ker so varstvo osebnih podatkov pa kje živi. Moram izraziti tukaj izredno nezadovoljstvo, kajti prvič v zgodovini 30. let tega parlamenta predsednik Vlade pošlje v Državni zbor trivrstično predstavitev kandidata za ministra, trivrstično to je prvič v zgodovini tega ni bilo nikoli še. Oprostite jaz bi to, če bi imel to možnost kje drugje na kakšnem drugem položaju in funkciji bi preprosto zahteval dopolnitev take predstavitve, kajti pravzaprav iz tega razen to, da je gospod pravnik pravzaprav ne vemo nič. Verjamem, da je v zadnjih nekaj dneh od petka naprej, ko je predsednik Vlade to poslal v Državni zbor google verjetno počil, ker so verjetno vsi guglali kdo to sploh je, kaj je to za eden kandidat, kakšna znanja ima, kakšne so kompetence, kakšne so reference in v prvi vrsti nas na tem odboru to zanima, da vemo kdo je ta kandidat. Mimogrede fajn je, če je minister za pravosodje pravnik, ampak nikjer ne piše, da mora biti. Obvezno za kandidata za ministra za pravosodje pa je, da je v zgodovini svoji spoštoval zakon, da ve, ko govori kaj to v resnici tudi pomeni. Zakaj to govorim? Ker smo imeli že ministre, ki so zasedli položaje pa niso imeli pričakovane bom rekel izobrazbe pa so to funkcijo opravljali, ampak so se vsaj dostojno predstavili, če ne drugega vsaj to.
Glede na to, da jaz še vedno ne vem razen to koliko je gospod star pa, da je pravnik verjamem, da tako kot marsikoga drugega sem se seveda sam malce zakopal v papirje in obrnil nekaj telefonov se moral pozanimati, ker po navadi smo dobili neko predstavitev tudi v Udis v zaprti predal, kjer je predsednik Vlade dal tudi jasno obrazložitev. V obrazložitvi, ki jo je dal predsednik Vlade piše samo to, da je v bistvu delovne izkušnje pridobival na sodišču v odvetniški pisarni in v gospodarskih družbah pika zgodba se konča. To je vse, kar vemo o tem kandidatu. Tudi sam je povedal danes v predstavitvi, če ste dobro poslušali, da ima bogate izkušnje s področja

17. TRAK: (SB) – 19.20

(nadaljevanje) gospodarstva in pa tudi ostalih področij, ki jih je našteval. In tukaj je zgodba končana. Povedal je tudi to in tukaj bom imel kar nekaj vprašanj. Bil sem priznan v dilemi in sem predsednika nagovoril kako bo sploh zgledalo to zaslišanje glede na to, da imam zelo veliko vprašanj in zato, ker to ni parlamentarna preiskava, to ni sodišče, ampak je zgolj hiring, mi je bilo malce nenavadno, da bi imel toliko veliko vprašanj in da bi šlo z odgovorom da ni in tak naprej, sem si enostavno dovolil, da sem malo pobrskal po zgodovini gospoda, predvsem iz področja glede na to, da minister za pravosodje, v kolikor bo postal, je varuh, on je prvi varuh zakonitosti in branik vladavine prava znotraj Vlade in še posebej v Vladi, ko vidimo zadnje čase, da pravzaprav tega ne razume najboljše ali pa si razlaga to po svoje, bom pustil odprte opcije, da si vsak razlaga po svoje. Moram reči, da sem zgrožen nad stavkom, ki ga je izrekel, zgrožen sem. V temi, s katero je seveda začel, delegirani tožilci, on odgovori, da bo molčal, on bo molčal in potem se izgovori na tisto znano floskulo, saj veste nepristranost je zelo pomembna. Oprostite, gospod kandidat za ministra, vi niste sodnik, nepristran mora biti sodnik, vi ste pa predvsem, če boste stopil na to vroči stol, politik, ki mora dati državljanom jasno sporočilo ali brani zakonitost postopka in nenazadnje, ker ste se trikrat v svojem nastopu zahvalil gospe odstopljeni ministrici Lilijani Kozlovič, boste mogel na glas povedati ali je delala ne zakonito, ker ta vlada je razveljavila razpis in s tem povedala, da jem ministrica naredila nezakonit razpis, vi te jo pohvalil, da je dobro delala, da prihajate v urejeno okolje in ne vem kaj še vse, zato je moje vprašanje zelo preprosto, če jo tako cenite in se ji zahvaljujete, odgovorite na preprosto vprašanje, to ni stvar opredeljenost in kaj ti jaz vem kaj še vse, ali je ministrica naredila zakonit razpis, ki ga je Vlada razveljavila ali ne, to je ključno vprašanje, ključno, nič drugega, tukaj ne rabite, poleg tega noben postopek uradno še ne teče in se vi do ničesar ne opredeljujete, jaz ne vem, da je uradno vložena kakšna obtožba, zahteva vsaj na Upravno sodišče, kandidata se še nista pritožila, še razmišljata o tem, torej vi kot politik bodoči se boste mogel odločiti, to je ena stvar in ključna. Zdaj drugo je pa tisto kar je mene moram reči priznam zbodlo to pa je, sicer priznam ne samo danes že v najavi predlagatelja tako uradnega predsednika Vlade kot nenazadnje predsednika stranke SMC, kateremu ste se tudi lepo zahvalil, da vas je sploh omenil oziroma predlagal, da boste se ukvarjali z insolvenčno zakonodajo. No, tukaj moram reči, da po pregledu vsega kar sem, in imam danes pred sabo, pa verjetno imam samo eno desetino tistega kar dejansko obstaja, saj veste, po navadi se vedno samo ena desetina odkrije, ostalo morajo še kakšni drugi narediti in ker imam malo izkušenj s pregledovanjem dokumentom in iskanjem podrobnosti, moram reči, da ste zelo zanimiv kandidat za ministra, predvsem zanimiv zato, ker moram reči, da ste že blizu meje tistega zaradi česar, če boste slučajno postal minister, boste verjetno kmalu poklicani na preiskovalno komisijo o pranju denarja. In to ne zato, ker ste vi na začetku rekel, da pričakujete obdolžitve, žalitve, poniževanja, oprostite ne, ampak samo zaradi tega, ker razpolagamo z nekimi dejstvi, podjetje, v katerih ste vi sodeloval, bil ustanovitelj ali bil direktor, so sodelovala s podjetji, ki je več kot jasno in evidentno, da perejo denar in ste seveda zelo zanimivo sodeloval v vseh teh podjetjih, pa če dava to na stran, boste imeli možnost to seveda tudi zelo jasno zanikati na glas in bom zelo zadovoljen, če boste zanikal in ovrgel moje trditve. Danes smo sicer lahko brali nekaj na Necenzurirano, ampak bom dal to stran, ker me to sploh ne zanima kar oni pišejo, ker gledam predvsem tisto kar sem našel v uradno dostopnih podatkih v AJPES-u na primer. Z mano se boste strinjal, da ste bil

18. TRAK: (SB) – 19.25

(nadaljevanje) ustanovitelj podjetja TRIUS d.o.o., o katerem niste danes nič spregovoril kje delate, verjetno ga tudi v svojem kurikulumu niti ne navedete kot referenco, da imate izkušnje s tem podjetjem. Bil ste ustanovitelj, na kar leto dni potem izstopite iz lastništva in obdržite funkcijo direktorja podjetja in jo opravljate še danes ali pač ne, ne vem, boste povedal, če jo opravljate. Zelo zanimivo bi bilo slišati kje sploh ste v službi, ker jaz ne vem kje ste vi v službi, ker tega podatka nimam, me pa kot bodočega ministra zelo zanima kje je vaše zadnje službovanje, da bom vedel s kakšnimi referencami razpolagamo o bodočem kandidatu. Zakaj je to pomembno? Pomembno je predvsem zaradi tega, ker to podjetje Trius, če pogledamo, pa moram reči, da sem končal pri letu 2019, ker nima smisla potem več naprej gledati, to so tako imenovana prazna podjetja, ki pravzaprav imajo bilanco tako sestavljeno, da je več nul kot pa kakšnih bistvenih številk, ki bi nam karkoli kaj povedale. Nule na prihodkih, nule na odhodkih, to je najbolj zanimivo. Še več, če je za leto 2019 ta firma imela vsaj nekaj prometa in ga tudi izkazovala, je sicer končala res, da če gledamo čisti poslovni izid obračunskega obdobja in čistega dobička v minus 124 evrov, je pa zanimiv en drug podatek, da če ste imeli leta 2019 pod B stroške storitev, pomeni, da ste, če ne drugega vsaj plačevali stroške plačevanja tekočega računa, ki ga je imelo podjetje, v letu 2020 pa imate popolno nulo več ali manj in kar je najbolje zanimivo stroškov storitev TR-ja sploh nimate več. Veste kaj to pomeni, ko bilanco to pogledamo? Da podjetje nima računa ali pa ni plačeval. Nekaj je hudo narobe s temi bilancami, ko jih gledamo. In še več, ko gledamo zadnjo stran bilance, kjer dajejo lastniki oziroma odgovorne pravne osebe določena pojasnila, mimogrede to so javno dostopni podatki dostopni vsem, napiše, verjetno vi, ker ste bil direktor oziroma ste, saj niti ne vem ali ste še tam, družba ocenjuje, da razkrivanje posameznih podatkov, prihodkov in odhodkov ni potrebno, saj družba v poslovnem letu 2020 ni izkazovala prihodkov in odhodkov, ki bi se bistveno razlikovali oziroma izstopali od teh, ki so značilni za redno poslovanje družbe. Glejte, vsak, ki je samo kdaj resno delal z bilanco ve, da to ne drži in da kaj takšnega ne moreš napisati v bilancah, ker če da, če lahko, mi povejte na podlagi katere zakonodaje kot bodoči kandidat za ministra verjetno to veste, ste to lahko zapisal. To pač preprosto ne gre.
Naslednja stvar, ki je pomembna, je ta, da če gremo pogledati kako je poslovalo to podjetje TRIUS pa lahko pogledamo samo nekaj let. Bila je 33-krat blokirana, 33-krat je bilo to podjetje blokirano, na zadnje je bilo blokirano 26. 5. 2021, prejšnji mesec, to ni izpred treh letih ali pa desetih, da se razumemo, to ni iz leta 2008, ko smo imeli finančno krizo, pa je pol podjetij ali pa ena tretjina podjetij propadlo. No, če gremo pogledamo drugi podjetje, malo se lahko še zaustavimo pri tem podjetju, ki je še nekaj zanimivo. Če gledamo zgodovinski izpis sodnega poslovnega registra bomo videli iz TRIUS-a kako so pravzaprav sploh potekli ti poslovni deleži. Zelo zanimivo bi bilo videti zakaj je postal lastnik in potem izstopil. Zakaj ta vprašanja postavljam? Podjetja, ki se ustanovijo in so prazna, ga ustanoviš, izstopiš, postaneš samo direktor, lastniške deleže postaviš pa nekam drugam oziroma postane drugi, to je eden od petih elementov pranja denarja firm, kjer se pretakajo finančni tokovi in to nekateri poslanci, ki imamo v izobilju v kleti tega za gledati, lahko vidimo ogromno. Če gremo gledati naprej. Podjetje Legalus, pravne storitve, tam ste tudi udeležen. Pa gremo pogledati samo bilanco kako posluje in pogledamo pod stroške B, ugotovimo, da tam spet tekoči račun sploh nima nobenih stroškov. Glejte, če nimate prometa morate plačati stroške TR-ja, če ga ni, ampak tukaj pa tudi tega ni,

19. TRAK: (SB) – 19.30

(nadaljevanje) to je isto podjetje, mislim na enak način posluje. Seveda isti tekst kot prej in če gremo pogledati še zgodovino ali pa bom rekel najprej blokade, pri tem podjetju ugotovimo, da je podjetje bilo blokirano 365 dni, se opravičujem, 365-krat, pomota. Ali veste o čem govorim? Zopet, zopet. In kar je najbolj pomembno zadnja blokada je bila zaključena 11. 4. 2020. Še več. To, kar lahko ugotavljamo pri teh podjetjih, je pa bistveno, če pogledamo še kako je potekalo, samo trenutek, takoj bomo našli, Legalus, kako je potekalo v bistvu poslovanje oziroma zgodovinski izpis sodnega poslovnega registra, bomo lahko videli, da je vstopil v to podjetje 5. 8. 2013, izstop se je pa zgodilo 7. 6. 2021. Kdaj je bilo to? V nedeljo. V četrtek je predsednik Vlade vložil, takrat je verjetno izvedel, da bo postal kandidat uradno formalno za ministra in seveda temu primerno se potem tudi začne hitro vrteti to kar mi nočemo niti kaj dosti dobro slišati. Namreč pomembno pa je kako so te firme poslovale in s kom so se povezovale. In ko gremo pogledati zelo natančno podatke bomo lahko ugotovili, da je podjetje Prius, katerega je bil direktor med 28. 1. 2013 in 27. 1. 2014 je bil Marjan Dikaučič, podjetje 2019 je šlo v stečaj. Zakaj omenjam stečaj? Zato, ker bo gospod kandidat za ministra predlagal stečajno zakonodajo. Namreč veliko podjetij, kjer je bil, so se končala v stečaju in če ima kaj ima veliko referenc s področja stečajev, ampak ne samo kot stečajni upravitelj, ampak predvsem tudi tisti, ki je te firme vsaj posredno ali pa sodelno lahko imel možnost spravljati v stečaj in sprazniti podjetja, mi pa vemo, da se v Sloveniji že leta in leta zelo močno borimo proti ljudem, ki mimogrede, jaz spoštujem svobodno pobudo gospodarstva, da ne bo pomote, mene tudi nič ne moči, če nekdo ustanovi 100 podjetij, dokler ta podjetja niso namen nečemu drugemu, to pa je, da se podjetje ustanovi, da se podjetje prikazuje z nekimi finančnimi tokovi, na koncu izgine denar in se izčrpa podjetje, odsluži svoj namen, ustanovi se novo podjetje, ki pa je po navadi solastnik še kakšnih treh ali štirih podjetij in na ta način meglimo in meglimo denarne tokove, ki so po navadi na koncu dvignjeni z gotovino in podobno. V ponedeljek smo imeli javno sejo preiskovalne komisije, kjer smo imeli direktorico na zaslišanju in smo jo nekateri tukaj danes sedeči zasliševali točno te stvari, katere seveda kandidat za ministra danes na vsak način predstavlja nam v luči kako bo z insolvenčno zakonodajo in potem, pazite, pozor, stavek zelo pomemben, reče naslednji stavek: »Tisti, ki niste delali v tem, ne vem ste kako pomembna je insolvenčna zakonodaja.« Oprostite, kandidat za ministra, ampak ena stvar je malce nerodno izrečena prav v Državnem zboru. Insolvenčna zakonodaja, nekateri tukaj sedeči smo jo sprejemali in se dolgo časa okoli nje pregovarjali in študirali in učili se, seveda, ker je bila tudi za nas marsikatera novost v tej insolvenčni zakonodaji. Vemo, da gre za zakonodajo, kjer je eden najtežjih zakonov najprej za razumevanje, drugič potem tudi s samo izvedbo, da je bilo ogromno interesov kako naj bo ta insolvenčna zakonodaja napisana in kar je še bolj pomembno, še danes so interesi, da se določene stvari ne spremenijo, ampak ne v korist družb, ampak predvsem tistih, ki izčrpavajo ta podjetja z enim samim ciljem, to je želja po dobičku in skrivanju denarja in kar je najbolj pomembno, utaji davka. In človek, ki ima izkušnje s tovrstnim, pa sem vam naštel samo dve podjetji, pa jih imam tukaj vsaj šest podjetij narejeni, pregledani, kjer so zverižene zgodbe.

20. TRAK: (SB) – 19.35

(nadaljevanje) Jaz ne morem reči, da uživate nek strašen ugled in pa predvsem zaupanje, da boste res to naredil. Mimogrede, to, vse kar ste naštel, prebral iz vseh izhodišč, ja, mogel boste biti 10 let minister, če boste hotel vse to narediti, jaz upam, da to veste ali pa ne veste kaj minister počne. Omenil ste na začetku, da niste za politične – kako ste rekel – da niste za politični boj, ampak ste za složno sodelovanje in kajti jaz vem kaj še vse. Oprostite, minister, ki je v prvi vrsti najprej politik in predlaga na podlagi političnega programa, ne boste verjeli, koalicijski program, ki ste ga danes omenil je v bistvu politični program, skupek različnih strank, samo politične usmeritve. Na ministrstvu za pravosodje je pa to še toliko bolj pomembno. Zakaj? Zaradi tega, ker celo sodeluje ali pa ima celo v sestavi ministrstva organe, ki se popolnoma neodvisni. Ta vlada je dokazala večkrat že v preteklosti in v tem mandatu, da temu ni tako in vi boste mogel polagati račune veste, ja, predsedniku Vlade, ampak v prvi vrsti Državnemu zboru, predstavnikom ljudstva, vsakič znova, pa če je to vam všeč ali ne, da delate zakonito, da zaupate tožilskemu svetu, ko predlaga delegirane tožilce, da ugotovite, da je vaša predhodnica naredila zakoniti ali po vaše mogoče nezakoniti razpis, to boste mogli ugotoviti in na glas povedati, ker ljudje morajo dobiti zaupanje v vas. Jaz sem pač politik za razliko od marsikoga to na glas povem, eni rečejo sramežljivo poslanec. In kot politik meni ni do političnega boja, mi je pa do prepričevanja in nenazadnje v funkciji in v vlogi v kateri sem, to pa je opozicija, da vas nadziram, to je moja ključna naloga. In zato kot kandidatu za ministra imam še par vprašanj, potem bom pa zaključil, da dam možnost še ostalih sodelavcem oziroma kolegicam in kolegom, ki bodo imeli veliko vprašanj, verjemite mi še iz tistih področij, ki vam mogoče najbolj ne dišijo, me seveda zanima ali poznate podjetje PS8 d.o.o., ali poznate podjetje ŽML d.o.o. seveda. To sta dve podjetji, kjer gre za primer goljufije pri plačevanju vstopnega in izstopnega DDV-ja. Zakaj vam to govorim in zakaj vas to sprašujem? Ker so vaša podjetja sodelovala s temi podjetji. Več ali manj razvidno iz javno dostopnih podatkov. In bo to resen problem, resen problem pa zato, ker v teh primerih že tečejo predkazenski postopki. In kandidat za ministra, jaz na vašem mestu bi resno razmislil ali bi se usedel na stol, ki je tako vroč ob vedenju, da ne znam kuhati, namreč kuhar je vedno v vročini, ampak on ostane notri prvič zato, ker ve, da je vroče in ker ve, da zna dobro kuhati, če pa znate vi dobro kuhati, seveda ministrsko kuhati, potem sedite naprej. Ampak mojega glasu dokler ne boste pojasnili ali ste involviran v nečedne posle takšne in drugačne seveda ne morete dobiti. Mimogrede, s tem bom tudi zaključil, gospod Jože Sikošek vam je verjetno znan. Saj vemo kdo je to. gospod notar bivši, ne vem, če je dobil nazaj licenco ali ne, ker se z njim ne ukvarjam, ni ne, ampak pri njemu ste vi overjali vse dokumente za opravljanje in vstopanje v različne firme. Ta gospod Sikošek je zelo zanimive stvari overjal, med drugim tudi posojilo SDS kredita, prav on je to naredil. Tukaj razpolagam z dokumenti, da ne bo kakšnega nesporazuma ali napačne izjave, bom samo navedel datum, gre za potrdilo o nekaznovanju, ki vam ga je uredil v primeru, ko ste vstopali v lastniško verigo Agro Rombar, trgovsko, servisno in gostinsko podjetje.

21. TRAK: (TB) – 19.40

(nadaljevanje) Ne bom niti omenil tistega, kar je danes pisalo v Necenzurirano, o stečajnem postopku oziroma o stečaju, kjer je končalo podjetje tako imenovane prevozniške firme. Ne, ne, govorim o podjetju, kjer je na koncu brezdomec postal lastnik tistega podjetja in podobne stvari.
Gospod kandidat, jaz vam predlagam, da ostanete samo kandidat.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.
Naslednji ima besedo mag. Dejan Kaloh.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Ja, predsednik, hvala lepa.
Spoštovani gospod kandidat, Marjan Dikaučič, lep pozdrav!
Jaz zdaj mislim, da po tem prvem kolegovem izvajanju, da ste, kako bi rekel, ostali zbrani, ker namreč, ni bilo nobenega vsebinskega vprašanja. Jaz bom, za razliko od predhodnika, vas bom nekaj vsebinskega vprašal, najprej pa vendarle uvodoma naj rečem. Zdaj, malo je bilo začutit tega vihanja nosov nad kandidatom, tudi mogoče v neprimerni smeri ad personam. Kdo se je pa rodil kot pravosodni minister? Kdo se je rodil kot pravosodni minister ali pa kot poslanec? Vsi smo začeli neke korake, iz nekih okolij, poklicnih, noben pa na noben ministrski stol se ni usedel že tak, kot da bi se tam rodil.
Tako da, gospod Dikaučič, koliko sem seznanjen, ni kar nek pravnik, ima pravniški državni izpit, tudi v tej sobi, mislim, da sta vsaj ena ali dve osebi med nami, ki vedo, kako težko oziroma zahtevno je ta pravniški državni izpit pridobit, tako da, mislim, da spoštovani kandidat je vsekakor iz tega pravnega vidika kompetentna oseba. Njegova predstavitev, jaz označujem, je bila izčrpna, trajala je več kot uro, bila je tudi dostojna, predvsem pa verodostojna. To pa moramo verjetno vsi, ki smo ga poslušali, to priznat.
Jasna izhodišča je kandidat podal. Če on pove, da se bo posvečal predvsem, kot pravosodni minister, predsedovanju Sveta EU, in mislim, da zdaj, je tik pred zdajci, 1. julija in da bo se trudil pri končanju zakonskih rešitev, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, glejte, če pa to ni v domeni normalnosti pa prizadevanja za dodaten, bi rekel, nadgradnjo tega pravosodnega resorja, potem pa ne vem, kakšna izhodišča bi bili vi zadovoljni z njimi, kajne.
Zdaj, tudi če ste ga poslušali, je izpostavil strategijo, strategijo pravosodje po meri človeka. Meni se zdi to ključno. Ključno, ker nobena državna institucija ne more biti sama sebi namen, kaj šele pa sodišča, ki se nekako pričakuje, da bojo sodniki tam sodili po zakonu in Ustavi Republike Slovenije, da bodo pri svojem delu neodvisni, kot je kandidat izpostavil in seveda, da bojo njihove sodbe v tem kontekstu kakovostne. To si verjetno vsi želimo in se mi zdijo ti uvidi, njegovi, povsem na mestu. Res je, da je gospod kandidat pravni strokovnjak na, bi rekel, na nekem ožjem specializiranem področju, iz te stečajne zakonodaje, ampak, veste kaj, jaz pa vseeno mislim, da je velika dodana vrednost, da kandidat pa ne izhaja iz nobenih pravniških in drugih omrežij, se pravi, bo lahko svojo funkcijo delal povsem neobremenjeno, dejansko neodvisno, ne bo tu nobenih pritiskov, kot pa mogoče so bili pri katerih bolj politično profiliranih posameznikih, recimo, v vladi Marjana Šarca.
Jaz mislim, da je v tej uri pa 15 minut prečesal vsa relevantna področja, vse podsisteme, je povedal svojo vizijo, povedal, kje so možnosti za izboljšavo na posameznem področju, tako da, predstavitev je bila čisto korektna, če se je komu zdela dolgovezna, je to njegov primer, kajne, saj, omejen noben kandidat do zdaj ni bil, tako da, tukaj, ti medklici, ki so bili med njegovo predstavitvijo, so najmanj v domeni nekega apriori, ne, bom rekel ravno, nespoštljivega, ampak nekako apriori, da rečem, pol sovražnega, pol sovražne pozicije, ki je povsem nepotrebna.
Spoštovani kandidat, jaz bi kar tako, kot sem rekel, da ne bi se zdaj tukaj preveč šli v širino, vas bi vprašal v bistvu to, kar ste že sami omenili, pa se mi zdi tudi ena izmed ključnih tez pa tem, da naš matični odbor

22. TRAK: (TB) – 19.45

(nadaljevanje) je že predlagal ministru, kajne, predlagal ministru, da organizira strokovno razpravo na temo delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije in da seveda potem poroča našemu matičnemu odbor o teh izsledkih. Tukaj me zanima, kako boste vi sami se opredelili do tega predloga, kako ga mislite naslovit v kontekstu te strokovne razprave in kot drugo, vas bi želel v tem delu vprašati, da eden od zakonov, ki je obremenjen z odločbami v Ustavnem sodišču, je Zakon o prekrških. Zdaj, vemo, da takšna ureditev, kot je zdaj, ima za posledico precejšnjo bremenitev Ustavnega sodišča, s temi prekrškovnimi zadevami. Tukaj me seveda zanima, ker za vsakega posameznika to seveda predstavlja neko, nekaj ima, nek izjemni problem. Ustavno sodišče je zakonodajalcu zdaj naložilo leto dni časa za odpravo protiustavnosti.
Kako vi osebno razmišljate o tem vprašanju? Bi podprli, na nek način, to široko možnost pritožbe, četudi bo zaradi tega pritožbena instanca malo bolj obremenjena, ali bi morda razmislili o neki ponovni zamejitvi? Se pravi, če bi dali prednost posamezniku in njegovim pravicam, ali bi se postavili bolj na stran varovanja obsega pripada na samo sodstvo?
Toliko z moje strani, hvala.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo poslanec Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Kandidat, gospod Marjan Dikaučič, hvala lepa za predstavitev. Bila je sicer malo dolga, ampak jaz sem si oblikoval lastno mnenje o vaši kompetentnosti in pa primernosti za položaj, za katerega ste predlagani, torej za ministra za pravosodje in moram reči, da glede na to, kakšnim ljudem se ne podeljujejo mandati za bližnje evropsko tožilstvo tukaj, v Sloveniji oziroma kakšni ljudje se predlagajo za ministra za pravosodje, nekaterih stvari ne razumem. Zlasti ne razumem, zakaj so vas porinili v tale zelo neprijeten položaj, v katerem ste se znašli. Namreč, o vas ne vemo praktično popolnoma nič, utemeljitev predloga kandidature pa je tako skromna, da moram reči, da bi zelo težko uspel z eno prošnjo za opravljanje delovne prakse v kakšnem podjetju. Ne želim biti žaljiv, izhajam iz tega, kar imam pred sabo.
Glejte, nimate ne izkušenj iz vodenja večjih sistemov, niti iz vašega življenjepisa ni moč razbrat, da bi imel ustrezno poznavanje tega resornega področja. Tako da, niste zasedli še nobene pomembne javne niti funkcije, pa ne pravim, da je to potrebno, to ni nič narobe, vse je enkrat prvič, ampak minister za pravosodje je ena najvišjih funkcij v naši izvršilni oblasti in to je zelo pomembna vloga. Sicer, res je, potegovali ste se za notarsko mesto v Občini Žalec, ker vam tam ni uspelo, tudi kandidirali ste za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, pa vam tam zaradi neizkušenosti, verjetno ste se na podoben način predstavljal, niso podelil, niso zaupal mandata.
Glejte, potem, ko niste bili izbrani za notarja, za kar ste kandidiral v Žalcu, ste se odločili za tožbo proti Ministrstvo za pravosodje, ki ga zdaj želite vodit, ampak, kot je razbrat potem iz poročil medij bilo, ste se bolj kot na vsebino tožbe, osredotočal na procesne trike in pa dolžino rokov. Tako da, kar je, glejte, vsak ima pravico uporabit vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. Gre za povsem legalno početje, ampak ta način kaže na ene karakterne značilnosti in tudi takšno ravnanje je pokazatelj, da po mojem mnenju niste najprimernejši kandidat za mesto ministra ali pa za pravosodje, vodje institucije, ki ste jo pred kratkim tožili.
Dalje, rad bi tudi jaz tole izpostavil in to je vsa javnost v Sloveniji spremlja iz medijev. Namreč, podatki iz vašega dosedanjega dela, ki so le prišli v javnost, nekaj jih je še kolega Jani Möderndorferjev povedal, da poroča o vaših podjetniških izkušnjah, da ste bili vpleteni v najmanj dve zgodbi, katerih so podjetja pristala v rokah slamnatih lastnikov, da ste bili med letoma 2012 pa 2017 tudi direktor

23. TRAK: (TB) – 19.50

(nadaljevanje) podjetja SCL, ki je v tem času, kot je tudi prej kolega Möderndorfer povedal, oddajalo prazne bilance, uradno je bilo brez premoženja, kapitala in pa prihodkov, ko pa ste odšli s položaja direktorja, pa vas je zamenjala državljanka Ukrajine, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora.
Gospod kandidat za pravosodnega ministra, je taka praksa tista, ki je vaša referenca za kandidiranje za mesto za katerega danes želite dobit podporo? Gre za namreč precej, danes pa je ta SCL brez bančnega računa in ima za več 10 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti do države, do države, v kateri bi radi igrali zelo pomembno izvršilno vlogo. Mislim, precej nenavadna poslovna preteklost za nekoga, ki je kandidat za ministra za pravosodje. Prosim, če mi odgovorite, ali… ali pa ne, kajne, ali imam prav ali ne?
S tem pa še seveda(?) ni konec teh vaših aktivnosti na poslovnem področju in ponovno navajam iz medijev, da ste med letoma 2013 pa 2016 vodili družinsko podjetje, Prevozi Žižek iz Črenšovcev in da ste, v tem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov, kmalu zatem pa ste, ko ste odšli s položaja direktorja, je podjetje Prevozi Žižek šlo v težave in končalo v stečaju. Več 10 upnikov, tudi delavci, je prijavilo 1,3 milijone terjatev, med njimi tudi FURS – skratka, državna blagajna, v državi, v kateri želite biti pravosodni minister.
Iz tega sicer ne morem sklepat, da je kandidat za ministra neposreden krivec za stečaje, očitno pa je pripravljal pogoje za primeren stečaj. Do zdaj smo mislili, da je kandidat za ministra strokovnjak za stečajne postopke, zdaj pa tudi vidimo iz takih primerov, s katerimi nas mediji seznanjajo, da ste strokovnjak tudi za predstečajne postopke. No, to so določene stroke, ki se kupujejo in plačujejo v naši državi, ampak ljudje, ki to opravljajo, ne morejo bit minister, člani izvršilne veje oblasti. Torej, kako pripraviti podjetje, da bo zrelo za stečaj, pred tem pa k novoustanovljenemu podjetju spravit vse dosedanje stranke? To je ena dobra referenca, ampak ne za ministra za pravosodje, sigurno pa se s tem ukvarjajo tudi drugi organi, v kolikor še imajo kaj samostojnosti, pa operativne moči, v tej državi, organi pregona.
In, iz vaše predstavitev je tudi jasno, da ste strokovnjak za stečajne postopke. Glejte, ni pa nam jasno, zakaj je potrebno vsa podjetja, v katerih ste vpleteni, čim bolje spraviti do stečajnega postopka. Mogoče gre tu za naključja, za te primere, ki smo jih navedli, sigurno pa to ni, kot sem že prej rekel, dobra referenca za vaše dosedanje in seveda tudi bodoče delo. Glejte, vaša predhodnica, ki jo spoštujem, mag. Lilijana Kozlovičeva, ministrica, je odstopila, ker se ni strinjala s postopkom Vlade, ki je razveljavila postopek imenovanja delegiranih evropskih tožilcev. In vi v tej Vladi, kot vam je bilo že prej povedano, ne boste sodnik. Vi ste član te Vlade, ki bo odločala o tej zadevi in se ne morete postaviti ob stran, ker če stojite(?) ob strani, potem, mislim da ni primerno, da vztrajate v nadaljnjem zaslišanju, ker takšno početje Vlade je po mnenju mnogih pravnih strokovnjakov bilo protiustavno oziroma je in povsem neprimerno. In Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki še nima imenovanih delegiranih evropskih tožilcev - vemo, da je to zdaj tudi Finska uredila.
Ampak to ni bila edina točka, zaradi katere je ministrica prišla v konflikt z Vlado in pa njenim predsednikom ali pa koalicijo. Jasno je bilo videno tudi, da je imela vladajoča koalicija povsem svoje rešitve, pogosto tudi na robu ene ustavne dopustnosti, vedno(?) pa v smeri ožanja neodvisnosti pravosodnih organov. Ko sem rekel na robu ustavno dopustnega, vidimo, koliko odločitev, ki jih sprejme ta Vlada, Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavi.
Zato me zanima, zato nas zanima v Levici, seveda, kako boste zagovarjali stališče vašega ministrstva? Ali boste na sejah Vlade zastopali stališče ministrstva in pravosodja ali pa boste na Ministrstvu zastopali stališče predsednika Vlade? To je dosti pomembno vprašanje, ki nas zanima, čisto načelnost, s stališča vaše politične pozicije oziroma funkcionirano v Vladi. In še ena taka zadeva, ki je najverjetneje zrastla

24. TRAK: (TB) – 19.55

(nadaljevanje) na zelniku Slovenske demokratske stranke, je prenos ocenjevanja sodnikov iz sodnega sveta na predsednike sodišč. To bi seveda omogočilo eno lažjo ilustracijo in pa politično obračunavanje s posameznimi sodniki.
Glejte, s prenosom ocenjevanja bi se torej dosti odprla vrata tudi za politično motiviranje, / nerazumljivo/ motivirano ocenjevanje sodnikov, tako, kot sta se zdaj dva kandidata za evropske tožilce presojala, saj ima politika na imenovanje predsednikov sodišč bistveno večji vpliv, kot pa na imenovanje sodnega sveta, in tudi tu me zanima vaše mnenje. Kar se pa tiče prenove stečajne zakonodaje, naj bi bila vaša prioriteta do zdaj tudi edina znana napoved, kaj boste aktivno, največ aktivnosti, izvajali na Ministrstvu za pravosodje, v času do volitev, če bodo tiste redne, jaz pa mislim, da se bojo prej zgodile, no, ampak pustimo to pri miru, je to 11 mesecev in da teh 11 mesecih, v sedanjih pogojih, v katerih je Slovenija, politično stanje in družbeno stanje, kakršno je, ne vem no, kako boste vse te stvari uspeli speljat. Namreč, spremembe insolvenčne zakonodaje grejo vedno namreč v korist lastnikov kapitala in pa bankam, vedno naslovljena razbremenitev in razložitev gospodarstva, pa se doseže na račun davčnih odpustkov in pa odpisa dolgov, odpisa dolgov, ki jih potem državljanke in državljani seveda iz javnih sredstev pokrijemo.
Zato bi prosil za pojasnilo, kakšne spremembe nameravate pripravit in kje vidite tiste največje težave insolvenčne zakonodaje? Boste zagotovili / nerazumljivo/ absolutno prednost poplačila delavcem, po zgledu štetja za stroške postopka ali boste dejansko poravnaval najprej račune do bank in drugih lastnikov kapitala? Vprašanje, vem, da je to vprašanje bolj retorične narave, ampak vseeno bi od vas želel en takle odgovor dobit.
In eno, zadnjo točko, če že lahko rečem, v koalicijski pogodbi sedanje politične manjšine v parlamentu in Vlade, je ena programska usmeritev, v katerih nas ne navdajajo preveč pozitivni učinki in to pa je, namreč, ta točka se glasi dograjevanje kazenske procesne zakonodaje. Gospod Dikaučič, glejte, v SMC so že v pred prejšnjem mandatu, ko so vodili Vlado, predlagali obsežne spremembe te zakonodaje. Moram reči, da slabe in pa nepremišljene. Tu smo se celo nekoč, s Slovensko demokratsko stranko strinjali, tudi oni so tu bili tega mnenja. Ampak glej ga zlomka, mnenje spotoma spremenijo. In od delnega ukinjanja, gre za, od tega, da se od delnega ukinjanja sodne preiskave do uvajanja invazivnih represivnih pooblastil in tehničnih sredstev za policijo, uvaja do doseganje učinkovitosti in račun osnovnih varovalk v kazenskem postopku.
Sedaj se napoveduje torej nove spremembe in me zanima, katere dodatne represivne ukrepe in pooblastila boste podelili policiji in katere druge rešitve naj bi ta prenova, kot sem rekel, dograjevanje kazenske procesne zakonodaje obsegala?
Hvala.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Kot zadnjemu v tem prvem krogu dajem besedo poslancu Franciju Brezniku.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Torej, začeli bomo z nekimi vsebinskimi vprašanji. Jaz mislim, da je bila predstavitev zelo celovita. Kandidat Marjan Dikaučič je šel skozi, lahko bi rekel, kompletni pravosodni sistem. Spomnil se je tudi na takšne malenkosti, kot so pravosodni policisti. Spomnil se je, da naj bi bil tudi posameznik, državljan, del nekega procesa. Žal nekateri kolegice in kolegi, žal vaše predstavitve od začetka niso poslušali, so klepetali, kot vedno. To je del levičarske taktike, to morate vedet, spoštovani kandidat. Danes imate malo šolo tega, kar parlament naj ne bi bil. Torej, brez vprašanj, diskvalifikacija. Največ vprašanj ste dobivali iz insolventne zakonodaje in to vam postavljajo ljudje, ki so ravno na račun gospoda Jankovića prišli v politiko, kajne, tako iz Stranke Alenke Bratušek, kot kolega, ki je bil tako predrzen. Maja 2013, ko je padla Janševa vlada, sprejeli točno to prisilno, torej, insolventno zakonodajo,

25. TRAK: (DAG) – 20.00

(nadaljevanje) o kateri vi govorite. Ob tem se je družina Janković lahko za približno 30 milijonov evrov terjatev otresla. Zato vam očitajo prav tisti, ki so bili del nekih zgodb ali pa povezani s takimi ljudmi, prav vam očitajo. Po vsej verjetnosti vi ne sedite tu, ker bi bili v nekem težkem kazenskem postopku. To, da niste bili ali pa da vam niso podelili, glejte, funkcije ali pa niste takrat pač s strani pravosodnega ministra dobili potrditve, da lahko postanete notar, kaže, da pač niste del ne enega in ne drugega omrežja, da ste nek posameznik, diplomirani pravnik, s pravosodnim izpitom, ki nima ne sester ali pa ne stricev in tet iz ozadja, ki bi ta tiščali naprej. Imate samo en problem. Danes bi bilo dosti lažje, veste, če bi vi imeli v svojem CV, da ste delali vsaj dva meseca v kakšni odvetniški pisarni, pri Čeferinih ali pa pri Senici, ki tudi niso plačevali davkov in preko slamnatih podjetij kupovali avtomobile tipa Aston Martin in tako naprej, kajne, da bomo vedeli. In zdaj se vsi taki oglašajo. Tako vam jaz svetujem, ker jaz nisem nadomestni poslanec kot moji kolegi in kolegice – tu gre pač za največjo poslansko skupino, vsi, ki jih tu vidite, so tam 30 in daleč čez 30 % dobili na volitvah. In predstavitve, veste, ki smo jih imeli tu, so bile tudi daljše, brez kakršnekoli vsebine. Imeli smo celo s strani Stranke Alenke Bratušek tu kandidata za ministra za obrambo, ki je v svoji zgodovini bil proti Ministrstvu za obrambo pa proti Slovenski vojski, pa je postal minister.
Tako, glejte, vedno vas bo opozicija krivila. Včasih se mora vsak sam vprašati, kje je začel, kako je začel. Sigurno ima vsak od nas tudi kakšne napake, tudi sam nisem ravno, bom rekel, angel nad angeli, ampak treba se je zavedati, ali ima kdo kompetence. Jaz mislim, da ste v tistih letih, ko lahko človek zelo dosti da od sebe. Prihajate v neka zrela leta. Vstop pri 40-ih v politiko se mi zdi ravno v teh, bi rekel, zgodovinskih spremembah, ki se dogajajo na vseh področjih, ravno zaradi področja, o katerem ste govorili, s katerim se sam največkrat ukvarjam, to je digitalna transformacija ali bolj po slovensko bi lahko rekli digitalna preobrazba. To je tisto področje, ki se mu je večina levičarjev še dve leti, tri leta nazaj smejalo, ko smo o tem govorili, tudi norca se delali iz mene, kajne. Zdaj so vseh polna usta. Glejte, marsikdo ne ve, da smo ravno na tej skupni točki, ko sem bil tudi sam, ko smo bili še v opoziciji, stopil pred poslance SMC na njihovem kongresu, ko ga je prevzel Zdravko Počivalšek, in povedal, zakaj moram sodelovati v prihodnosti, kaj so skupne točke. In ravno SMC je bil del tega, da so na veliko govorili o digitalizaciji, pa sem jaz bil v opoziciji, pa sem jih pohvalil. Pa je bila Nova Slovenija tista kot stranka in seveda Slovenska demokratska stranka. Vse ostalo, glejte, pa je tisto, kar me je navdušilo vsaj v predstavitvi, en del tega, digitalizacija, da sem se spomnil, do katere meje digitalizacije v teh postopkih, ki bodo šli. Zelo dobro ste opisali elektronsko zemljiško knjigo, ker se mi zdi, da je to en velik korak k debirokratizaciji. In kljub temu, da se niste pohvalili o debirokratizaciji, je en velik del debirokratizacije tudi v pravosodju. Zaradi česa to govorim – zaradi tega, ker ste med prvimi omenili, da lahko z manj sodniki naredimo bolj učinkovita sodišča. Predvsem zato, da sodnike pohvalimo, da so to vrhunski intelektualci in da rabijo ob sebi pomoč strokovnega osebja in seveda modernih tehnologij, ki lahko pomagajo. Jaz sem večkrat govoril že pred leti tu, kaj se bo dogajalo, recimo, na področju pravosodja, govoril sem o umetni inteligenci, vi ste jo danes delno omenili. Govoril sem o pilotnih projektih, ki tečejo v Angliji, glede tega, ko gledajo kazenske zadeve, da so pomoč sodnikom pri odločanju, recimo, v določenih sankcijah, ki jih izrečejo na podlagi pravnih praks in tako naprej. Zato bi vas vprašal, ker je bilo področje digitalizacije omenjeno, kje še vidite tiste učinke digitalizacije, informatike torej kot take, v službi Ministrstva za pravosodje. Kje bi lahko še delno pomagali razbremeniti sodnike, zato da se lahko sodniki ukvarjajo izključno s tistimi, jaz bi temu rekel, intelektualnimi zadevami, ki jih sodnik kot nek intelektualec tudi predstavlja.

26. TRAK: (DAG) – 20.05

(nadaljevanje) Veseli me tudi, da ste omenili sodnike specialiste. Ravno insolventni postopki in še ostalo, s katerim smo se poklicno ukvarjali, zahtevajo specialiste na svojem področju. Ni samo zadosti, da je nekdo sodnik nekega gospodarskega oddelka, mora biti tudi še dodatno specializiran ravno na področju, ko je gospodarski kriminal zelo sofisticiran, kjer imamo na drugi strani tudi izredno sofisticirane zadeve, kjer marsikdaj zadeve niso dobile epiloga, kljub temu, da je bilo v dokaznem postopku pripravljenih kar večina ključnih dokazov; govorim seveda o številnih primerih, pa jih ne bi zdaj rad poimenoval.
Tako se moje vprašanje tiče predvsem digitalizacije, katera so še ta področja, ki bi jih bilo morda treba omeniti, jih pospešiti, nenazadnje, zaradi česa. Ravno zaradi tega, ker je, glejte, ključna tema Evropske komisije, naslovna tema Evropske komisije je digitalizacija, zelena preobrazba, in to bo tudi ena izmed tem našega predsedovanja, in pa uporaba umetne inteligence.
Zahvaljujem se za odgovore. In, spoštovani kandidat, kar sproščeno, umirjeno, tako kot ste imeli tudi svojo predstavitev. In hvala še enkrat za odgovore.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.
Spoštovani kandidat, prosim, da podate odgovore v tem prvem krogu.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča.
Poslanec Möderndorfer je pač izpostavil evropske delegirane tožilce. Kot sem že povedal, glede ocenjevanja zakonitosti oziroma bodisi nezakonitosti poziva in postopka izbire za oba evropska delegirana tožilca vam odgovarjam, da niti kot kandidat niti kot minister se o tem ne morem opredeljevati. Za to nisem pristojen, da bi jaz ocenjeval o zakonitosti niti sklepa samega niti postopka. Glede na to, da so napovedana pravna sredstva, sodna varstva, je definitivno treba počakati na odločitve sodišč, saj bi kakršnokoli moje ravnanje ali beseda v tej smeri lahko pomenila že neko prejudiciranje in vplivanje. To je, kar se tega tiče.
Glede podjetij, ki jih je navajal gospod Möderndorfer. Če se najprej osredotočim na podjetje Trijus. To podjetje je bilo ustanovljeno pred mogoče desetimi leti, je izvajalo pravne storitve in smo svetovali družbam. V zadnjem času jaz v tem podjetju nisem več sodeloval. Resda sem bil še vpisan v register kot direktor, to je bilo tudi zdaj izbrisano iz registra. Tako da nisem imel nobene odločilne funkcije v zadnjih časih, zato ne morem komentirati samega poslovanja.
Kar se tiče moje službe, če odgovorim, sem zaposlen trenutno pri odvetniku.
Če nadaljujem glede družbe Legalius, kar je tudi zanimalo gospoda poslanca, je ta družba bila ustanovljena iz enega samega namena, to je zato, ker smo v tistem času sodelovali s tujo družbo, … / nerazumljivo/ družbo iz tujine, ki je imela dolžnika v Sloveniji, in smo jim pomagali s pravnimi opravili in postavitvijo tega temelja. Tudi ko se je to končalo, se je moje sodelovanje tu zaključilo. In mislim, da že tudi nekaj let, po mojem, ali pa vsaj dve leti nisem verjetno poslovodna oseba tega podjetja. Delež, mislim, da mi je še ostal, pa je bil tudi sedaj v tem času prenesen na drugo družbenico. Zato v tej zvezi tudi ne morem podati ocene glede teh finančnih podatkov, ki jih je navajal gospod Möderndorfer. Lahko pa zagotovo povem, da v tem času, ko sem jaz sodeloval pri teh družbah, te družbe niso bile udeležene pri nikakršnem pranju denarja, kot gospod to zatrjuje.

27. TRAK: (DAG) – 20.10

(nadaljevanje) Prav tako tudi verjamem, sem stoprocentno prepričan, da se družbenica tudi sedaj ni ukvarjala s takšnimi posli, to je zagotovo. Poleg tega se pa vprašam tudi, glede na to, če ima družba, kot je navajal, ne vem, mislim, da 365 dni blokiran račun, ne vem, kolikokrat, 30-krat blokiran račun, in nima prometa, kako bi bilo sploh možno prati denar, saj je potem transakcijski račun ja blokiran, kajne; tako si dejansko ne znam pojasniti, kar se tega tiče.
V zvezi z družbami PS8, d.o.o., in ŽML, d.o.o., kot je navajal. Teh podjetij ne poznam, prvič slišim za njih. Ne vem, s katerimi družbami bi sodelovale, mi ni znano. Tudi glede drugega podjetja, kjer je navajal, da naj bi bilo preneseno – zdaj ne vem, ali je to ta gospod ali pa gospod Cigler, mislim, da gospod Cigler – na brezdomca in neko ukrajinsko državljanko. Naj povem, da kdo je tam poslovodna oseba, mi sploh ni znano. Kajti morate se zavedati, to je bilo podjetje, ki je bilo tudi projektno ustanovljeno, je bilo namenjeno, zato tudi SCL, Street Cargo Logistic, mislim, da je bilo predvideno, je prav tako bilo namenjeno tujim partnerjem, ki se zaradi zakompliciranosti našega trga niso odločili vstopiti na ta trg. In podjetje nekaj let dejansko ni poslovalo, tudi ni imelo nobenih prihodkov, se nič ni odvijalo. In morate se zavedati, da ko podjetje nekaj let ne posluje, to ti razne družbe spremljajo in mesečno dobivaš v nabiralnik ponudbe, če bi tako podjetje odprodal. In potem se je družbenik to odločil odprodati, kot pravite, pač neki osebi, to mi ni poznano, no, komu. Tako da zagotovo s tem podjetjem niso bili nobeni posli opravljeni, ki jih vi navajate.
Glede družbe Prevozi Žižek, ki jo je gospod navajal, da naj bi tu bil nek obvod poslovanja. Mi je žal, da ga zdaj ni tukaj, da bi ga vprašal, na katero firmo bi naj bilo to poslovanje preneseno, kajti ta družba Prevozi Žižek, to je bilo podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 2020. In ko sta se partnerja, ki sta bila tudi zakonca, ločila, sem jaz pripravljal ta delitveni načrt. In gospod me je dejansko prosil, ker je sam šel v pokoj, če bi jaz lahko tu opravljal še naprej pravne storitve za njih. Tako sem jaz dejansko imel položaj v bistvu enega pravnika, navzven sicer kot poslovodja, vendar z notranjimi omejitvami s strani družbenika. Podjetje, je bilo navedeno, da naj bi šlo v stečaj, ne vem, koliko časa potem, ko jaz več tam nisem sodeloval, ker ko sem prenehal s tem, to so bile predvsem delovnopravne zadeve, ker je bilo preko 30 zaposlenih, pa mogoče v določenih obdobjih tudi več glede na ta… / nerazumljivo/, kakršne so pač bile potrebe. In kot vam pravim, mi ni znano. Vem pa, da je podjetje samo izgubilo kar pretežen del sredstev zaradi stečaja Nafte, ki je bil glavni prevoznik za njih. In, seveda, ko ti izgubiš tako velika likvidna sredstva, je verjetno to bilo zelo težko nadoknaditi. Zagotovo pa to ni bil noben programiran stečaj ali kaj podobnega, kajti gospod je to podjetje ustanovil, mislim, da leta 1992 ali 1994, in ni imel nobenega namena, da bi do tega prišlo. Toliko v zvezi s tem.
Mislim, da je bilo vprašanje še glede notarja Sikoška. Dopuščam možnost, če ima tam gospod, da je bilo pri njemu,

28. TRAK: (DAG) – 20.15

(nadaljevanje) mislim, kaj, da mi je pridobil, mislim, da je bilo rečeno, da mi je pridobil izpis iz kazenske evidence. Dopuščam to možnost. Bi pa rad izpostavil, da ministrstvo seveda v skladu z Zakonom o notariatu tudi opravlja nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata. In tako notar kot tudi njegovi pomočniki so dejansko oziroma zdaj namestniki so disciplinsko odgovorni, če pri določbah kršijo kakšne zakone. In ker je predsednik zbornice na predlog ministra za pravosodje tudi dolžan uvesti takšen disciplinski postopek, bom seveda v primeru, če bom minister, v utemeljenih primerih to nalogo tudi dosledno opravljal.
Mislim, da je bil naslednji poslanec, gospod Kaloh, ki ga je zanimala tema glede delovanja Ustavnega sodišča. Moram vam pojasniti, da sem dejansko posvet na odboru spremljal in osebno to tudi pozdravljam, da se je zgodil oziroma da se je sploh odprl nek pogovor na to temo. Pač, kako z nekimi zakonskimi regulativami oziroma posegi regulirati ta pripad Ustavnega sodišča, ki o nekaterih vprašanjih, na žalost, odloča tudi zelo dolgo. Vsekakor menim, da bi se moral zdaj pogovor preseliti na nek drug forum, kjer se bo o teh vprašanjih dejansko izrekla stroka. In če se te razmere glede širjenja koronavirusne bolezni umirijo oziroma če bi vsaj ostale na tej ravni, na kateri so sedaj, bi jaz seveda z veseljem pristopil k organizaciji takšnega posveta. Tam bi se verjetno potem dala neka temeljna vprašanja, ki so dejansko bila izpostavljena tudi na odboru.
Glede… Aha, vas je zanimalo, ja, glede Zakona o prekrških in teh stopenj. Tu v tem primeru gre nekako za zelo zahtevno strokovno vprašanje, saj je imela razveljavljena ureditev točno takšno posledico, kot je navedeno. To je dejansko obremenitev najvišjega sodišča za varovanje človekovih pravic, ki je bila s temi prekrškovnimi zadevami, po možnosti še s takšnimi, s podobnim dejanskim in pravnim stanjem, kot je, na primer, predhodno v kakšnem od teh primerov že odločilo. Zato zakoni, ki so obremenjeni z odločbami ustavnih sodišč, bodo zagotovo prioritetni, če mi bo podeljen ta mandat, ki je resda kratek, ostalo je zgolj še zadnje leto. Vendar pa vam zagotavljam, da če bom postal minister, se nameravam z zadevo tudi podrobneje seznaniti, tudi s stanjem priprave morebitne novele zakona, ki bo precej zahteven in se bo dotikal velikega števila posameznikov. Preliminarno moram povedati, da sem sicer naklonjen ideji široke pritožbene poti, posebej ker jo je v vmesnem času že odprlo Ustavno sodišče in je dejansko to nekako pomembno tudi z vidika neke pravne varnosti in morebitne predvidljivosti.
Nekaj sem vam že, gospod poslanec, odgovoril. Še glede moje kandidature v zvezi z direktorjem Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Moram vam povedati, da je tam bila, tudi

29. TRAK: (NB) – 20.20

(Nadaljevanje): v medijih ste verjetno lahko prebrali glede na to, da ste si podrobno vse to pogledali, predstavljena kot najboljša in zardi tega mi je Svet zavoda tudi podelil mandat, je pa res, da je tam potrebno dobiti 100 % soglasje vseh občin ustanoviteljic in glede na to, da sem jaz tam nastopal kot strokovno, seveda nisem imel naprej neke politične podpore ali česa podobnega, si zagotovil da bi z zagotovostjo postal direktor, zato je bil razpis ponovljen celo mislim, da tretjič in šele na tretjem razpisu je potem bila kandidatka, ki je potem dobila polni mandat za katerega vam pa naj povem, da je tudi bi morala biti ravnokar relekcija, pa je odstopila na eni izmed predstavitev občinskega sveta.
Glede insolventne zakonodaje. Razumem, da je bilo v preteklosti tako, da dvomi v vsako spremembo, vendar moj namen je dejansko spremeniti zakonodajo v smeri zaščite teh poštenih gospodarstvenikov, podjetnikov, nekako ohraniti ta zdrava jedra podjetij, ki bodo ostala. Epidemija je vendarle pustila oziroma bo pustila neke posledice, ker so se spremenile tudi navade samih ljudi in zaradi teh navad bodo nekatere dejavnosti zagotovo prešle v težave in bo potrebno odpravljati te neke grozeče insolventnosti.
V zvezi s policijskimi pooblastili. Ta problematika sodne preiskave se seveda že nekajkrat pojavila in tudi izpostavila. Mnenje okrog njene ugotovitve so seveda deljena. Nekateri so prepričani, da je ravno zaradi te zagotovitve pravice obrambe bolj smiselno okrepiti posamezne institute v kazenskem postopku. To bo potrebno seveda nekako določiti te smernice tudi v strategiji pravosodja za naslednje desetletje. Bom pa vam zagotavljal, tudi vztrajal, da se vključi proučitev tega področja / nerazumljivo/, in da se morda to tudi rezultira potem v pripravo nekega povsem novega Zakona o kazenskem postopku.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Najlepša hvala za dopolnilno vprašanje.
Besedo je želel Kolega Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa.
Seveda nekaj odgovorov smo dobili. / izključen mikrofon/

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Izvolite no še za…

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
V zvezi z informatizacijo sodstva in ostalih področij kot ste omenili, je pač te rešitve, ki jih prinašajo tehnologije, ki so nam v današnjem času na voljo, treba vpeljevati in navsezadnje tudi nadgrajevati v pravosodju. V sodstvu je bilo tega storjenega že zelo veliko in menim, da je to za to obstoječo tehnologijo zelo bistveno, da se nekako nadgradi v smeri, da jo obrnemo tudi proti strankam ne zgolj sodnemu osebju, ki jo zdaj v pretežni meri koristi. Torej, da se strankam nekako omogoči čim širše, tudi pod določenimi varnostnimi zahtevami in pogoji, poslovanje s sodišči, da bodo lahko same vlagale pisanja, pregledovale spise, da bodo lahko 24 ur na dan imele vpogled v svoj spis kaj se dogaja v njem,

30. TRAK: (NB) – 20.25

(Nadaljevanje): katere vloge so notri, da se ne bo obremenjevalo sodnega osebja kot zdaj, ko se hodi na sodišča in se vpogleduje v spise. S tem bomo nekako prihranili tako delo in čas za sodišče, pa tudi za stranko, ker več ne bo imela teh poti, ki bi jih lahko, ki jih lahko opravi tako. Seveda posledično to za seboj prinese tudi neko večjo preglednost dela, saj se bodi tudi ta, zadaj takoj avtomatska statistika, ki vse to kaže. Jaz se bom seveda v kolikor bom imenovan, želel in se bom nekako zavzemal za to, da se strankam omogoči in se jih spodbudi tudi, da tudi same uporabljajo čim več teh modernih tehnologij. Vzporedno seveda to ne bo možno takoj izničiti nekega klasičnega načina kot je bil do sedaj namenjen, to je predvsem, poznamo že zdaj elektronsko vročanje, ampak te klasične načine vročanja in vlaganja vlog v neki meri potrebno ohraniti dokler tudi stranke to ne osvojijo, da postanejo vešče takšnega poslovanja s sodiščem in menim, da je potrebno se tukaj osredotočiti na to, da se zagotovi neko tehnično znanje in pa tudi sama opremljenost strank ne zgolj pravosodja. Seveda te nove tehnologije nekako onemogočajo, da izničimo te neke človeške napake, ki obstajajo, in da je za to postopek morda neko bolj transparenten in tudi širše dostopen. Tukaj imam predvsem v mislih spletne dražbe, ki so v izvršilnih postopkih zelo dobro zaživele, zato predlagam tudi, da se v predlogu insolventne zakonodaje ta način spletnih dražb vključi in da se nekako omogoči enotna objava na enem tem spletnem mestu in tudi elektronski način same izvedbe.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa. Tako kot sem že uvodoma napovedal, bom članicam in članom odbora omogočil, da kandidatu postavijo dopolnilna vprašanja in mislim, da je najbolj smiselno, da ko en sklop vprašanj zaključimo, to tudi omogočimo. Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa predsednik.
Slišali smo kandidata, ki je rekel, da je bil direktor podjetja, vendar kot direktor ni imel nobenih pooblastil in ničesar. Vi veste, da po Zakonu o gospodarskih družbah direktor ali prokurist oziroma če sta oba prisotna, pravzaprav sta oba podpisnika in odgovarjata pravno formalno za vse kar se dogaja v podjetjih. Slišali ste me, ko sem v svojem izvajanju zelo jasno povedal, da smo imeli v ponedeljek javno zaslišanje in je tam prav tako ena direktorica isto govorila, da kot direktorica ona ni imela nobenih pooblastil in ona je pač zaupala zaposlenim in je delala. To je nekaj podobnega kar smo slišali tukaj. Mene zanima in prosim, če odgovorite na vprašanje.
Ali ste kot direktor potem sploh kdaj bil za karkoli kaj odgovoren v tem podjetju? Mislim, to je zelo pomembno, ker drugače bo izpadlo, da smo lahko vsi direktorji nekih podjetij, itn. Zraven tega mi povejte, kako je s podjetjem Adria Group Consulting, kjer je bilo to isto podjetje o katerem sva govorila in katerega ste bil vi direktor, je bil tretjinski lastnik, solastnik in to isto podjetje seveda ni imelo nobenega zaposlenega, živelo je pa vsa leta na račun seveda z enim samim namenom, to so stroški storitev, ko se stroški storitev izenačijo s prihodki od prodaje. Pravite, da ne veste kako lahko poteka prodaja, se opravičujem, pranje denarja, če pa je račun blokiran. Bil je blokiran 365 dni, to pa ne pomeni, da prej ni bil blokiran in kasneje spet ni deloval. V primeru prvega podjetja Triosa, tam kjer je bilo pa pet blokad in je bilo v zadnjem letu 30 dni blokiran račun, je bilo pa večkratnih blokad in odblokad in splet blokad, itn., vmes pa so bili finančni tokovi.


31. TRAK (VI) 20.30

(Nadaljevanje) Kar je tipično in značilno za podjetja, tako kot se verižijo in to ni edino podjetje, imamo še podjetje kjer ste zraven sodelovali SCL, cestna tovorna logistika, potem je tukaj Airplane Kosovo LLC, kjer ste bil seveda namestnik direktorja, znana zgodba iz Kopra, kjer se seveda sodeluje z gospodom Janezom Zemljaričem, ki je sodeloval in lobiral pri tedanjem ministru za gospodarstvu pri ministru Počivalšku. Skratka, vsa podjetja imajo pa en in isti cilj, en in isti cilj, nobenih resnih dobičkov, prihodki se izravnajo z odhodki in seveda pri takih podjetjih se človek vpraša kaj pravzaprav potem sploh je interes tega podjetja, zakaj sploh posluje, če pa sploh nima nobenih resnih dobičkov. Seveda vsi vemo kaj to pomeni in je to alarm za FURS vsakič znova in pa za Urad za preprečevanje pranja denarja, ko ugotovi, da denarni tokovi tečejo na tistih točkah, kjer seveda je znano, da pravzaprav gre za pranje denarja. Pet stvari je in tukaj prosim mi odgovorite na vprašanja. Podjetja, ki nimajo nobenih spletnih strani, nobenih objav, nobenih referenc, ničesar. Potem naslednji korak je, da imajo v solastništvu, zanimivo, podobna podjetja, se delijo, recimo, eno od podjetij, ki je zelo zanimivo in ste zraven sodeloval kot direktor tega podjetja, ki ga ustanovi, to je Digitus, pardon se opravičujem, Digiti…(?), kjer ste vi bil direktor tega podjetja, zato ker je seveda direktor podjetja, se opravičujem, Trius, ki je bil ustanovljen skupaj z gospo Barbaro Černič, za katero pa vsi vemo, da je masovno ustanavljala podjetja in jih masovno pošiljala s stečaj. In ste zraven v tej kompaniji sodeloval. Na kakšen način, seveda, tukaj jaz vas ne morem obtožiti, ker za to nimam podatkov, niti dokazov. Je pa nesporno dejstvo, da po pregledu ste sodelovali samo s takšnimi podjetji, ki so imeli vsi en in isti cilj. In zato seveda je za mene vprašanje ali mislite, da boste kot minister za pravosodje opravičil svoje, bom rekel, ne ravno najbolj vzgledno delovanje v teh podjetjih, še posebej ob dejstvu, ko navajate, da je ena od vaših primarnih nalog insolvenčna zakonodaja, kjer se imate za strokovnjaka oziroma poznavalca, vsaj poznavalca, če že ne drugače, in je seveda vaša, bom rekel, kredibilnost pri tem zelo sporna. Jo boste moral seveda še dokazati in predvsem upravičiti. Zato sem seveda postavil vprašanja. In vas prosim, ne mi govoriti, da direktor ni odgovoren za poslovanje podjetja. V prvi vrsti je vedno direktor, edino on, tudi če prenese pooblastila. Ta pooblastila ga ne odvezujejo odgovornosti. To vsi vemo. Iz tega naslova seveda vas sprašujem, ali poznate ta podjetja, ste sodeloval z njimi in kakšen je bil namen sploh teh podjetij? Ključno, jaz hočem vedeti kdo bo moj minister za pravosodje, ko vas bom jutri vprašal, če branite zakonitost te države in če verjamete v vladavino prava.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Želite odgovoriti? (Da.)
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Glede vaših navedb bi vam želel pojasniti, da verjetno, vi to sicer dobro poznate, se tukaj sedaj sprenevedate, da je potrebno ločiti med dejansko direktorjem in dejanskim poslovodjem. Vsa zakonodaja gre v smeri odgovornosti dejanskega poslovodja in ne vpisanega direktorja, ampak tisti kateri je dejansko izpolnjeval neke dejavnosti v tem podjetju. Ker potem bi prišli do neke absurdne situacije, kjer bi nekdo nastavil nekoga za direktorja, pa ne bi bil za nič odgovoren, tako kot vi govorite o slamnatih direktorjih. Vendar v tej državi to žal ni tako, ampak je vedno odgovoren dejanski poslovodja. Kaj sem jaz opravljal? Kot sem že pojasnil, ko vas sicer ni bilo tukaj, jaz sem opravljal te funkcije v tisti fazi ko sem aktivno sodeloval tam. Po prenehanju mojega aktivnega sodelovanja pa je, se pravi, dejansko poslovodstvo so prevzeli drugi. Glede spletnih strani, ne vem kakšnega pomena bi imela spletna stran za družbo kot tako samo, gospodarsko družbo,

32. TRAK (VI) 20.35

(Nadaljevanje) mislim zakaj je to nek ključni element si ne znam pojasniti. V zvezi z družbo Adria, kako ste rekli, Adria group… No, v zvezi s to družbo vam lahko povem, da je bila pred leti, družba Trius pač ustanovljena zaradi nekega skupnega podjema, kjer bi se ponujale, mislim, da so bile neke zavarovalniške storitve in pravne storitve in še ene storitve, sedaj natančno se zaradi časovne odmaknjenosti tega ne morem spomniti. Vendar v praksi to ni zaživelo, ker je bil namen, da bi podjetjem ponudili neko celovito storitev. Potem ste imeli še eno družbo Digitajzer ali kako pravite. Mi smo v tej družbi prav tako sodelovali, da bi se v Mariboru vzpostavil informacijski center, največji informacijski center kot nek data room in smo, mislim da, vložili tam 5 % delež. To je bilo deležnikov več, med drugim tudi večje gospodarske družbe, se mi zdi da je bil tudi francoski Legrand(?) eden izmed družbenikov. Vendar smo nato iz tega posla izšli, ker smo videli, da ne gre v pravo smer in todi v praksi ni zaživelo. Mislim, da so postavili do neke faze ta center, ni pa bil opremljen, ker so se pojavile neke težave s kapaciteto serverjev, ki so jih nabavili.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Naslednja ima…/oglašanje iz klopi/

MARJAN DIKAUČIČ: Gospoda Zemljariča v življenju nisem nikoli videl, niti slišal in nisem sodeloval.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo poslanka Eva Irgl.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Spoštovani poslanke, poslanci! Spoštovani kandidat za ministra za pravosodje.
Vaša uvodna predstavitev je vsaj malo nakazala v katero smer boste šli kot minister za pravosodje, v kolikor boste dobili podporo poslank in poslancev na glasovanju. Seveda pa vaš mandat, se zavedamo, da bo dolg približno eno leto, tako da zagotovo ne boste mogli vsega postoriti, kar ste nam danes povedali, nekatere stvari pa vendarle.
Jaz sem dolgo, vrsto let, če tako rečem, članica Odbora za pravosodje, kar pomeni, da sem spremljala zaslišanja kar nekaj kandidatov za ministra za pravosodje. Gre za izjemno pomembno funkcijo, navadno, še posebej za ministra za pravosodje radi povemo, da je še posebej to občutljiva funkcija, kjer je integriteta posameznika zelo pomembna. Sedaj seveda kar zadeva same predstavitve lahko rečem, da smo v preteklosti imeli, recimo, odlične predstavitve ministrov, potem pa njihovo delo ni bilo tako odlično in pa tudi obratno. Imeli smo predstavitev, recimo ministra za pravosodje, ki se na predstavitvi ni ravno izkazal, potem pa smo videli, da je pa vendarle v praksi svoje delo precej dobro opravil. Kakšno bo vaše delo bomo lahko ocenjevali šele potem, ko boste svoje delo opravili.
Meni se zdi logično, da boste v tem letu, ki je pred vami, največ časa, seveda, namenili predsedovanju Sveta Evropske unije. Tudi na tej ravni se bodo odprla vprašanja vezana na pravosodni sistem. Tukaj mislim, da mora Slovenija odigrati dobro vlogo. In seveda logično se mi tudi zdi, kot ste sami povedali, da boste večino časa znotraj tega leta posvetili zavezam, ki smo jih dali znotraj koalicijske pogodbe. To sta torej dve usmeritvi, za katere se meni zdi povsem logično, da minister, ki bo eno leto, recimo, minister, da lahko v nekem svojem mandatu jih vendarle opravi.
V Slovenski demokratski stranki, če ste mogoče tudi spremljali v preteklosti bolj ali pa vsaj malo politiko, ste verjetno lahko opazili, da smo ves čas opozarjali na tudi anomalije, ki se dogajajo znotraj

33. TRAK (VI) 20.40

(Nadaljevanje) pravosodnega sistema. Večkrat smo tako ugotovili, da sodniki na nek način ali pa sodstvo ni sposobno neke samorefleksije. Večkrat smo tudi ugotovili, da vsako kritiko na delo sodišč jemljejo kot napad na neodvisnost sodstva, čeprav moram reči, da se je v zadnjih letih to vendarle nekoliko spremenilo. Tudi moram povedati, da recimo Sodni svet, ki predlaga sodnike v glasovanje v državnem zboru sedaj na Mandatno-volilno komisijo ravno zaradi kritike, ki so jo doživeli znotraj zakonodajne veje oblasti, da ne dajejo dovolj popolnih vlog v zvezi s kandidati danes, moram reči, da počnejo to dosti bolj argumentirano in jaz pravim, da to so koraki pozitivni v pravo smer. Se pravi, tudi sodstvo dela korake v pozitivno smer in ni vedno vse tako slabo, kot morda kdaj rečemo, ampak se dogajajo tudi premiki na bolje. Se moramo pa zavedati, da gre zagotovo pri pravosodnem sistemu za precej okostonel sistem, v nekaterih delih je to logično, v nekaterih delih pa malo manj in tukaj mislim, da bi vendarle potrebovali, da se malo bolj premaknemo naprej.
Želela bi spomniti tudi to, da in kaj vi mogoče menite o tem, da za napake v pravosodnem sistemu, zlasti ko je bilo ugotovljeno, da so sodnik in tožilci v postopkih kršili človekove pravice in da so ljudje zaradi tega seveda zelo trpeli v dolgotrajnih postopkih, pa sodnik in tožilci praktično nikoli niso bili za to kaznovani, čeprav imamo določbo v Kazenskem zakoniku o tem, tukaj me zanima kakšen je odnos vaš do tega.
Druga stvar, poglejte, jaz sem že večkrat opozarjala, tudi kot predsednica Komisije za človekove pravice v preteklosti, ko sem že vodila to komisijo, da so izjemno velik problem dolgotrajni postopki na naših sodiščih. Na to nas vedno znova opozarja Evropsko sodišče za človekove pravice. Večkrat so povedali, da se predolgo vlečejo, da je s tem kršena pravica do sojenja v razumnem roku. In s tem seveda ko je kršena pravica do sojenja v razumnem roku so, to sem tudi že večkrat povedala, ampak to je dejstvo, s tem posledično kršene tudi vse ostale človekove pravice. So se v preteklosti začeli odvijati postopki oziroma projekti, ki naj bi skrajševali te postopke, kot je bil projekt Lukenda, spomnili se boste, takrat je to vpeljal dr. Šturm kot pravosodni minister. In so se dejansko začele stvari odvijati v pravo smer, ampak še vedno nismo tam kjer bi si želeli in še vedno dobivamo odločbe ESČP, da pač in tudi pomeni, da mora država potem redno plačevati odškodnine zaradi kršenja pravice strank do sojenja v razumnem roku. In kot rečeno, tudi nihče za to ne odgovarja. Torej, kako vi vidite te dolgotrajne postopke.
Postavila bi vam na koncu še dve vprašanji, in sicer prvo je to, da vidite, da smo v situaciji ko se stopnjuje neka napetost v družbi. Ta napetost narašča tudi do sodnikov ali pa v odnosu do sodstva. Večkrat v medijih lahko vidimo, da so bili storjeni neki napadi na sodnike, na sodno osebje, kar seveda je nesprejemljivo, absolutno nesprejemljivo. Sedaj me zanima, kaj bo ministrstvo, recimo, pod vašim vodstvom storilo v luči zagotavljanja večje varnosti na sodiščih.
In pa, zanima me, na Odboru za pravosodje je bil konec prejšnjega leta sprejet sklep, ki je naložil vladi ukrepe za objavo vseh pravnomočnih sodbi vseh sodišč na vseh stopnjah. In zanima me, kako pomembna se vam zdi ta naloga za zagotavljanje transparentnosti pravosodja? In, kako boste kot minister na ministrstvu zagotovili večji obseg objav sodb? Zelo bom hvaležna, če mi boste odgovorili na ta vprašanja.

34. TRAK (VI) 20.45

(Nadaljevanje) Vsekakor pa vam želim vse dobro na ministrskem položaju v kolikor boste dobili podporo poslancev.
Najlepša hvala.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo poslanka Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani gospod kandidat!
Z vaše enourne in nekaj več predstavitve, kjer ste v bistvu bolj kot ne brali nam poslancem kakšne pristojnosti ima ministrstvo, pa vse drugo kar spada pod ministrstvo, sedaj bi se zlagala, če bi rekla, da nisem izjemno razočarana nad vašo predstavitvijo. In v bistvu hvala bogu, da se trenutno potegujete za ministrsko mesto z mandatom enega leta, ker bog ne daj da bi se potegovali za ministrsko mesto s polnim mandatom. Verjetno bi sedeli tukaj dva dni, ker bi šli brati posamezne zakone, ki spadajo pod delovni resor Ministrstva za pravosodje. Skratka, nad predstavitvijo sem izjemno razočarana, ker praktično niste povedali nič, ne o sebi, nič kvalitetnega o ali pa konkretnega o vašem prihodnjem delu. In iskreno močno dvomim, da so besede, ki ste jih prebrali, vaše besede. Verjamem, da so se služba kakršnekoli že potrudile, da so vam te besede spisale, vi ste jih pa pač spretno ali pa nekoliko manj spretno, odvisno kakor za koga, prebrali.
Mi danes ne ocenjujemo kandidata v smislu dela ministra, ki to še ni. Gospa Irgl, pač ocenjujemo ga glede na preteklo delo, glede na pretekle delovne izkušnje in glede na njegovo osebnost, ki je ali pa ni primerna za opravljanje ministrske funkcije. Tudi mene izjemno čudi ta trivstična predstavitev predsednika vlade, ki jo je namenil svojemu kandidatu za ministra za pravosodje. Mene bi bilo sram in bi bila razočarana nad tem, da se tudi moj bodoč šef ne potrudi toliko, da bi namenil nekaj več nekih kvalitetnih besed o meni, če me že predlaga za ministra oziroma…
Slišali smo v razpravah, da, niti ne v predstavitvi kandidata, ampak v razpravi enega izmed poslancev, da ima kandidat pravosodni izpit in da, češ, da že zato predstavlja neko kvaliteto in tako naprej. Pravosodnega izpita ne rabiš za vse tiste nečedne posle o katerih je prej govoril kolega Jani. Ravno nasprotno, če imaš pravosodni izpit bi bilo za pričakovati, da se takih poslov ne greš, ampak deluješ nekako bolj etično in v skladu s pravom. Ampak kakorkoli.
Danes z vaše predstavitve, spoštovani kandidat, o vas nisem izvedela praktično nič in še dobro, da sem se pač na ta odbor pripravila in tudi sama nekako poguglala o vas, če želite, ste praktično brez političnih izkušenj, ste brez nekih pomembnih vodstvenih izkušenj. Sem našla podatek, da imate skupnega s predsednikom vlade to, da se nekako spretno izogibate ali pa zavlačujete sodne postopke in da tudi imate neko podobno hibo pri dvigovanju sodnih pošiljk, kot jo predsednik vlade. Tudi jaz sem se dokopala do teh podatkov, ki jih je kolega Jani navajal v zvezi s tem vašim sodelovanjem s slamnatimi podjetji, pa s podjetji, ki imajo blokirane transakcijske račune in tako naprej. Tako da se ne bom sploh spuščala v to, ker se mi ne zdi vredno

35. TRAK: (SC) – 20.50

(nadaljevanje) tega odbora, da bi o tem debatirali, ker pač to ni primerno funkcijo, ki jo želite opravljati za neko osebo. Pravite, da prihajate v urejen sistem pravosodja. Super, a res? Kaj potem rečete na mnenje predsednik Vrhovnega sodišča, ki je pred kratkim gospod Florjančič je pred kratkim Evropsko komisijo opozarjal na slabšanje načela pravne države v Sloveniji? Kaj, potem rečete na to, če po vaše prihajate v neki urejen sistem pravosodja? Gospod Florjanič, ki predstavlja vrh pravosodja v Sloveniji je predsednik Vrhovnega sodišča je med drugim opozarjal na zaviranje krepitve načela pravne države v Sloveniji in na vse druge težave, s katerim se soočajo v pravosodju, za katerega vi pravite, da je temelj za zagotavljanje pravne države ali pa če želite, ko pravite, da prihajate v urejen sistem pravosodja kaj potem rečete na to, da državni tožilci obveščajo Evropo o pritiskih na njihovo delo na državne tožilce v Sloveniji? Verjetno ste zasledili v medijih, da so na posvetovalnem svetu tožilcev pri Svetu Evrope naslovili pismo, v kateremu opisujejo premierove posredne in neposredne pritiske? Zanima me kaj rečete o tem, da si vaš bodoči šef predsednik Vlade dovoli pisanje, ki ga naslovi konkretno na generalnega državnega tožilca vemo to je prvi človek v organizaciji tožilstva v državi, kjer mu v tem pismu, ki ga imam tukaj nekaj več kot 3 strani dolgem polaga besede oziroma mu v bistvu kar bere neke levite o tem kako bi se moralo preganjati posamezna kazniva dejanja, kako bi se moralo preganjati posamezne domnevne storilce teh kaznivih dejanj, kaj pomeni posamezno kaznivo dejanje skratka v tem pismu generalnemu državnemu tožilcu premier vaš bodoči šef neposredno nalaga, zapoveduje, če želite, katera ravnanja naj preganja? Po vaše vstopate še enkrat v urejen sistem pravosodja. Sprašujem vas gospod spoštovani kandidat jaz upam, da poznate Zakon o Državnem tožilstvu 3. člen natančneje, ki govori o tem, da je tožilstvo samostojno in neodvisen organ. Jaz upam, da poznate Ustavo, ki v 135. členu v bistvu daje ustavno kategorijo tožilstvu v naši državi. Še enkrat vas bom vprašala pa želim zelo konkreten odgovor, ker do sedaj iz vaših izvajanj v bistvu nekih konkretnih odgovorov jaz načeloma nisem razbrala so ta neka leporečja, ampak bi želela, da ste bolj konkretni. Glede na vse povedano kako komentirate, da v naši državi vsi, ki nekaj veljajo v pravosodju kritizirajo oziroma opozarjajo pa ne samo slovensko javnost, ampak evropske institucije na to, da se pravna država, vladavina prava v naši državi pod okriljem seveda Ministrstva za pravosodje, ki je skrbnik tega področja zelo zelo krha, ruši oziroma bi si upala trditi, da nekateri segmenti vladavine prava praktično danes pod to vlado ne obstajajo več. Zanima me torej vaše mnenje o tem.

36. TRAK: (SC) – 20.55

(nadaljevanje) Naprej. Gospod kandidat za ministra pravite, da minister mora biti kot neki arbiter med posameznimi akterji pravosodja in ne vem med kom med Vlado verjetno ste mislili in da pač za vladavino prava je ključno pravosodje. Okej vse lepo in prav pa bom jaz vas vprašala malo drugače kaj pa obratno? Ali je za pravosodje za učinkovito pravosodje ali ni ključna vladavina prava? S tem ozirom vas sprašujem zato, ker smo danes na prvem Odboru za pravosodje, ki smo ga imeli ob 14. uri lahko zelo zaskrbljujoče poslušali v poročilu letnem tožilstva, da se ravno to našo pravno ureditev, če želite pravno državo, kjer naj bi veljala vladavina prava kot govorite znatno in vztrajno ruši pri enem izmed ključnih akterjev za zagotavljanje vladavine prava to je pri Državnem tožilstvu. O čem govorim? 14 državnih tožilcev že več kot pol leta kmalu bo eno leto s strani Vlade ni dobilo pač soglasja oziroma ni bilo imenovanih ali ni dobilo soglasja za napredovanje v svoje funkcije in kar je zaskrbljujoče je to, da v vmesnih postopkih so pa nekateri tožilci kar preko vrste prišli do imenovanj ali napredovanj teh 14 pa ne. Tukaj je situacija zelo očitna in bode v oči in s to situacijo se boste morali soočiti, če boste postali minister gre za evidentni poizkus politizacije tožilstva. Namreč verjamem, da veste, da tožilce imenuje Vlada na predlog ministra in če Vlada nekega imenovanja ne sprovede v roku pol leta, zato ker jim določen tožilec ni všeč kaj je to drugega kot politizacija tožilstva? To vas sprašujem kako vi vidite ta problem, ali je to upravičljivo, da si Vlada uzurpira tožilstvo in v bistvu na neki način, čeprav tožilstvo formalno spada pod izvršilno vejo oblasti, ampak vemo, da po raznih teh evropskih zakonitosti in pa tudi v razvitih državah demokracije spada tožilstvo pod sodno vejo oblasti torej kako komentirate, da si ta Vlada, v katero boste vstopili, če boste potrjeni za ministra si uzurpira praktično sodno vejo oblasti oziroma tožilstvo na tak način, da si dovoljuje nekako zavlačevati tudi pri imenovanjih in napredovanjih državnih tožilstev? Prej ste govorili, da je tožilstvo izjemnega pomena za celotno pravosodje, za vladavino prava, če želite v tej državi toliko ste to poudarjali pa vidimo, da ni vse tako lepo kot ste mogoče predstavljali v svoji uvodni obrazložitvi in da vendarle ne prihajate v neki urejen sistem pravosodja kot ste to zatrjevali. Sedaj, če vam samo povem danes je generalni državni tožilec skupaj z Državno tožilskim svetom pa, če želite tudi Državnim sveto zelo zaskrbljujoče opozarjal na to, da se na tak način poskuša in dejansko tudi vpliva na delovanje tožilstva v tej državi. Vi vstopate v ta boj, če želite.

37. TRAK: (SC) – 21.00

(nadaljevanje) Vi boste tisti prvi branik ali pa vi boste odgovorni za to, da bodo ti postopki stekli ali pa ne bodo, zato bi želela od vas danes zelo konkreten odgovor na to kaj boste storili, da bodo teh 14 tožilcev pač bili enakopravno in enakovredno obravnavani pred Vlado, ki jo boste zastopali tudi vi, spoštovani kandidat, če boste postali minister?
Sedaj naprej. Pravite pravosodje – še enkrat – temelj zagotavljanja pravne države. Teh leporečenj je bilo v vaši uvodni predstavitvi v tisti eni uri, kar veliko. Jaz bi tudi dodala, da za učinkovito pravosodje je nujno potrebno, da se ga spoštuje v prvi vrsti pa ne samo s strani nas ali pa ljudi, ampak predvsem, da se pravosodje kot samostojni sistem kot samostojne veje oblasti spoštujejo tudi predstavniki Vlade, izvršilne veje oblasti. Zakaj to govorim, ker vstopate ali pa želite vstopati v vladno ekipo, kjer recimo predsednik Vlade vaš bodoči šef ob odločitvah, ki jih sprejema Ustavno sodišče natančneje, ko je odločalo o zadržanju Odloka o omejitvi gibanja pač pravi mirne duše, da v Sloveniji imamo tako ali tako najbolj spolitizirano Ustavno sodišče? Ali pa recimo pred nedavnim, ko je Ustavno sodišče razveljavilo, kar nekaj vladnih odlokov si gospod minister za notranje zadeve gospod Hojs privošči izjavo, da gre za politično odločitev Ustavnega sodišča. Jaz upam, da vi ste pravnik mislim verjetno vam je zagotovo vam je poznana naša državna in ustavna ureditev jaz upam, da se strinjava, da Ustavno sodišče pač ni neki politični organ in da ne odloča politično, ampak strokovno z vidika prava, z vidika ustavnega prava, vladavine prava. Sedaj sprašujem vas čisto konkretno kako komentirate tovrstni odnos vaših bodočih kolegov, šefa do pravosodja, do Ustavnega sodišča? V bistvu apeliram na vas, da se odločite kot bodoči minister za pravosodje ali si vaš resor vendarle zasluži neko večjo spoštovanje od tega, kar sem sedaj prebrala ali ne? Toliko, da vemo tudi mi na odboru, ki bomo odločali o vaši primernosti kakšno je vaše stališče. Sedaj kot minister za pravosodje ste prvi, ki bi morali braniti ugled pravosodja in vseh deležnikov, ki spadajo v pravosodje, ker pa vstopate kot rečeno v ekipo, kjer se pravosodje označuje za krivosodje me iskreno skrbi in se bojim, da tudi, če vi danes na veliko uporabljate lepe besede in leporečenja v takšni ekipi, v kakršno vstopate tega pač ne boste mogli popraviti, ker vam ne bo dovoljeno, ker če se boste upirali temu tako kot se je vaša predhodnica vam ne bo preostalo nič drugega kot, da boste ali odstopil ali pa boste odstopljeni.
Kar se tiče za mene najbolj pereče in trenutno najbolj aktualne teme seveda govorim o delegiranih evropskih tožilcev, dveh tožilcev je pa takole vi pravite, da ne boste zadeve komentirali, da je potrebna neka zadržanost kaj jaz vem zakaj,

38. TRAK: (SC) – 21.05

(nadaljevanje) zaradi nekih sodnih postopkov ne vem kako ste se že izrazili. Jaz vas prosim na tem mestu, da se ne sprenevedate in da pač odgovorite na naša vprašanja v zvezi s to temo, ker ta tema je izjemnega pomena za Slovenijo trenutno kršimo uredbo evropsko, ker zamujamo z imenovanji dveh delegiranih tožilcev. Ta uredba nas zavezuje ne glede na to kaj si vaš bodoči šef misli ali imamo mi v Sloveniji Zakon o državnem tožilstvu, ki je poštarski zakon ali imamo predsednika Vlade, ki je poštar ne glede na vse Evropska uredba nas zavezuje, da izpeljemo vse potrebno postopke za imenovanje dveh delegiranih tožilcev. Zakon o državnem tožilstvu je v tem delu zelo jasen zelo eksakten in zelo preprost – verjamem, da ga tudi vi razumete – in bi želela od vas najprej mnenje oziroma odgovor na to kako razumete to obvezo, ki jo Zakon o Državnem tožilstvu zapoveduje Vladi, da se seznani z izbiro in da pač to odločitev posreduje naprej kako vi to razumete ali razumete tudi po poštarsko ali kako drugače? Potem bi želela od vas, da se opredelite, ker roko na srce nobeni sodni postopki ne tečejo ne vemo ali bodo stekli ali ne, zato niste v nobenem nekem nelegitimnem stanju, da tega ne bi smeli komentirati ravno nasprotno od vas je najbolj legitimno za pričakovati, da boste to komentirali glede na to, da je vaša predhodnica prav, zaradi tega postopka odstopila in v tej dvorani pričakujemo od vas, da se boste opredelili do teh stvari, ker je to vaša dolžnost kot kandidata oziroma bo tudi dolžnost kot bodočega ministra. Torej vsi pravniki vsi priznani pravniki v tej državi tako z leve kot z desne celo evropski javni tožilec gospod Brezigar so se opredelili do tiste odločitve, da Vlada razveljavi razpis s sklepom, da je taka odločitev Vlade v bistvu nezakonita, da nima nobene pravne osnove, da je hud poseg v avtonomijo tožilstva, da je hud poseg in pa huda kršitev načela pravne države in da v bistvu zelo krha, če ne popolnoma poruši vladavino prava v tej državi. Zato vas, spoštovani kandidat, sprašujem bom ponovno ponovila kakšno je vaše razumevanje Zakona o Državnem tožilstvu, ki ureja ta postopek imenovanja in izbire dveh kandidatov za evropskega delegirana tožilca, kakšen je vaš odnos ali pa razumevanje tega sklepa, ki ga je Vlada sprejela, da se postopek razveljavi to menda lahko komentirate? Ali mislite, da je sklep zakonit, mislite da ima pravno osnovo, če mislite, da ima pravno osnovo, kje jeta pravna osnova, če mislite, da je nezakonit tudi lahko poveste, če si upate zakaj je nezakonit skratka to?
In pa naprej. Glede na to, da je po Zakonu o javnem tožilstvu tudi ministrstvo pristojno, da predlog, ki ga oblikuje Državno tožilski svet preda naprej Vladi. Pričakujem, da boste povedali v primeru, da pride do ponovnega postopka kako boste postopali in kako boste postopali v primeru, če se bo zgodila enaka situacija, v kateri smo sedaj, ko bo predsednik Vlade gospod Janez Janša rekel ne teh dveh pa ne bomo dali na dnevni red seje, s tema dvema kandidatoma se pa ne bomo seznanili kaj boste storili takrat?

39. TRAK: (NB) – 21.10

(Nadaljevanje): In še dodatno podvprašanje. Verjamem, da tudi ste seznanjeni z uredbo EU, ki govori in opredeljuje vzpostavitev evropskega javnega tožilca in verjamem, da ste seznanjeni s postopkom, ki velja za imenovanje evropskega javnega tožilca, ta je že mimo in pa s postopkom, ki velja za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev in me zanima kako ga razumete. Ali ga razumete tako kot ga interpretira zdaj Vlada, po nekih skrajno neposrečenih poizkusih, da je potrebno oblikovati nek seznam kandidatov. Torej to vas sprašujem zato, ker boste pa verjetno, če boste minister, mogli speljati ta postopek. Ali ga razumete tako kot je pač zapisano v členu te uredbe, zelo eksaktno, zelo določno, da se posreduje imena dveh kandidatov oziroma toliko kolikor državi pač pripada mest delegiranih tožilcev. To je moje zelo konkretno vprašanje na katerega želim, da mi odgovorite. Zdaj pa, da ne bom predolga, po vseh vaših teh uvodnih frazah in praznih, v bistvu bolj kot ne nevsebinskih besed, ki ste nam jih namenili v predstavitvi, me je v resnici niste prepričali, da boste nek branik vladavine prava ali pa pravne države, ki bi kot minister za pravosodje moral biti, z ozirom na to, da je pod to Vlado trenutno vladavina prava in pa pravna država hudo hudo zatirana. Jaz ne vem, če se vi zavedate v kaj se spuščate. In me nenazadnje zanima glede na to, da je bilo v preteklosti v zadnjem letu ali pa v mandatu te Vlade kar nekaj zakonskih sprememb s področja pravosodja, kjer so vsi deležniki, se pravi, tako zainteresirani kot strokovna javnost velikokrat v en glas opozarjali na nevarnosti nekaterih sprememb, na neupravičenost nekaterih sprememb, na nestrokovnost nekaterih sprememb, itn., pa se je ta koalicijski stroj vseeno zagnal in so bile spremembe zakonske potrjene, me zanima ali boste vi pri svojem delu, če ga boste opravljali kot minister za pravosodje, pa vendarle poslušali stroko, to je Državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Vrhovno sodišče, itn. Zanima me ali boste prisluhnili opozorilom, ki vam jih dajejo strokovnjaki pa potem prilagodili spremembe, ki jih načrtujete, da bodo zadostovale tem strokovnim opozorilom ali boste pač tako, kot je bilo v preteklosti, sledili nekim političnim odločitvam iz takšnih in drugačnih interesov in peljali ta koalicijski valar te vladne manjšine naprej. To me zanima. In glede na to, da ste sami izrekli pa tudi predsednik Počivalšek, je v vseh izjavah dejal, da bo vaša prioriteta vašega ministrovanja prenova stečajne zakonodaje, ne vem, kot nekega strokovnjaka za katerega se imate s tega področja, bi pričakovala malo več preudarnosti pa modrosti. Oba veva, da je stečajna zakonodaja izjemno zapletena, izjemno kompleksna in obsežna, in če se navežem na moje prejšnje vprašanje, jaz bi pričakovala, da pri spremembi stečajne zakonodaje vključite vse deležnike, opravite kakšno javno razpravo, itn., zato je nekoliko ambiciozno govoriti, da boste v teh enajstih mesecih vašega bodočega ministrovanja pripravili neke kvalitetne, strokovne in ne vem kakšne spremembe stečajne zakonodaje. To pod ena.
Pod drugo pa, jaz mislim in upam, da se tega zavedate, da v naši državi na področju pravosodja imamo trenutno število drugih bolj pomembnih,

40. TRAK: (NB) – 21.15

(Nadaljevanje): bolj ključnih problemov, ki se tičejo naše države. Pravna država nam umira pred očmi, praktično. Vladavino prava se požvižga predsednik Vlade, pa še kdo drug v tej Vladi, tako da jaz apeliram na vas, če boste dobili svoj mandat, da se pa vendarle ukvarjate s temi problemi, to je pomembno za naše pravosodje in za našo državo, ne stečajna zakonodaja, ki jo po mojem mnenju kvalitetno v enajstih mesecih plus tega, da ste omenjali vmes še predsedovanje in ne vem kaj boste še dajali pozornost, ne morete pripraviti kvalitetnih sprememb, če želite seveda vključiti stroko. Tako da, če sem še popoldne morda z nekim upanjem se spraševala ali boste vodili ministrstvo za pravosodje samostojno, strokovno, vestno, itn., pa na drugi strani, če sem se spraševala popoldne ali boste pa vendarle tudi vi neka marioneta in izvrševalec odločitev predsednika Vlade, mi je zdaj po vaši predstavitvi in po vaših dosedanjih odgovorih verjamem, da tudi za naprej s kakšnimi odgovori me ne morete prepričati, ker ste že tako zabredel z uvodno predstavitvijo, da sem brez besed, skratka mi je zdaj postalo povsem jasno z vsem spoštovanjem, izbrali so vas, gospod kandidat, zato da boste dvigali roke na sejah Vlade takrat ko bo to potrebno, in da boste tiho takrat ko bo to potrebno, ker če ne bi si, če bi bilo drugače, bi si danes zagotovo pripravili drugačno uvodno predstavitev, drugačna izhodišča in predvsem bi morda kakšno stvar tudi iz glave povedali, ne pa, da ste prebrali tisto kar so vam drugi pripravili, tako da, z moje strani za enkrat zelo zelo veliko in iskreno razočaranje.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa. Naslednja ima besedo poslanka Janja Sluga. Izvolite.

JANJA SLUGA (PS SMC): To je to, ko o nekem kandidatu za ministra dobiš na mizo zgolj par stavkov, je pač potrebno na zaslišanju opraviti dovolj poglobljeno razpravo, da ugotovimo kdo kandidat sploh je. Kakšni so njegovi pogledi na določene zelo pomembne stvari, ker ta resor je zelo pomemben. Kakšne so njegove kompetence, strokovnost, primernost za opravljanje te funkcije, predvsem pa kakšne so njegove reference o katerih nismo uradno izvedeli nič, zdaj pa seveda z vsakim oglašanje, z vsako razpravo poslancev in poslank izvemo več. In tisto kar izvemo, ne vem, če se lahko temu reče ravno reference, ko poslušamo odgovore o tem, da ste bili na nekih direktorskih funkcijah v ne vem, na številu podjetij, na nobeni od teh funkcij niste imeli pooblastil, nobeno od teh ni podjetje zaživelo, vaš odgovor je bil, v praksi ni zaživelo, potem je jasno zakaj nismo dobili teh stvari napisanih. In glede na to izvajanje kolege Janija, sem zdaj res postala radovedna, v resnici bi si res rada prišla na čisto za vsako tisto podjetje, ki ga je naštel, kaj točno je to za eno podjetje, kaj ste tam počeli, zakaj ste počeli tako kot ste počeli in kako ste to uskladili z vašim predsednikom ali pa bodočim predsednikom stranke, ker si je namreč SMC že od leta 2015 krčevito prizadevala za spremembo zakonodaje in

41. TRAK: (DAG – 21.20

(nadaljevanje) jo je tudi sprejela, ki jo napovedovala ali pa napoveduje vojno veriženju v podjetjih, ki napoveduje vojno slamnatim podjetjem in tako naprej. S tem smo se v resnici precej ukvarjali, pa se bojim, da vi tudi.
Če gremo čisto na začetek. V medijih smo lahko prebrali, da obstajajo trije kandidati za ministra, o katerih se razmišlja. Torej, poleg gospoda Starmana in vas še neko neznano ime, mogoče mi boste vi postregli z odgovorom, kdo je bil to tretje ime. Je pa bila nekaj časa tudi novica, da v primeru, če gospod Starman postane minister, da boste vi njegov državni sekretar. Pa me zanima, ali te navedbe držijo, in koga od obeh obstoječih državnih sekretarjev bi potem v takem primeru nadomestili. Zakaj to sprašujem, ker je to seveda pomembno, če se pogovarjamo o kandidatu, ki je pripravljen prevzeti katerokoli funkcijo, ali bo državni sekretar ali pa bo minister, ni tako zelo pomembno. Potem je prišlo do preobrata, in tu vas tudi sprašujem za vaše stališče, ker je pomembno vaše stališče. Gospod Starman je seveda problematiziral postopek, ki ga je Vlada razveljavila, in želel, da sama Vlada dejansko sproži pred sodiščem eno presojo, kaj in kako so bile odločitve o ponovni izbiri delegiranih evropskih tožilcev, so bile pravilne, niso bile pravilne. In nekako posluha za to ni bilo, se seveda gospod Starman ni odločil za kandidaturo. In jaz mislim, da izgovor, da ne boste komentirali teh zadev, ker se napoveduje tožba, je sprenevedanje. Prvič, vi še niste minister, vi ste šele kandidat, ste pravnik in pravniki so se oglasili in so povedali svoje mnenje, vsa stroka ga je povedala. In vsa stroka je povedala, da je tako ravnanje v nasprotju s pravnim redom, nezakonito. In nenazadnje, smešno bi bilo, da se ne opredelite, ker vi boste nenazadnje na funkciji, če boste izvoljeni, morali te zadeve izvrševati. In me zanima, kako boste izvršili nezakonit sklep Vlade. Vaša predhodnica je ocenila, da je bila ta odločitev Vlade strokovno neutemeljena in da je bil postopek s strani ministrstva povsem zakonit. Ker za to ni imela podpore niti v lastni stranki, je odstopila. Vi ste zdaj v uvodni predstavitvi njeno delo hvalili. Ali to pomeni, da se v tem konkretnem primeru s svojo predhodnico, ki jo hvalite, ne strinjate in ocenjujete, da so njene navedbe napačne in neutemeljene. To me res zanima, ker v bistvu ne gre skupaj s tem vašim izvajanjem. In, seveda, ker ste pravnik, in pričakujem, da te stvari poznate, me tudi zanima, kako ste v taki situaciji, ko je celotna stroka povedala, kaj si o tem postopku misli, ko je Državnotožilski svet Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe, o kateri ste govorili, je predlagal tudi, da bi vložili zahtevo za začasno zadržanje objave javnega poziva. In tudi tu me zanima, kaj boste kot minister s tem pozivom storili, ga boste zadržali, ga ne boste zadržali, ga boste izpeljali. Torej, res je to zelo pomembno vprašanje, ki se mu, mislim, ne morete izogniti kar na ta način, kot ste se nekako nameravali.

42. TRAK: (DAG) – 21.25

(nadaljevanje) Ker v primeru, da po vsem, kar smo povedali, in po tem, kar smo poslanci že do zdaj izpostavili, kako pomembno je za nas to vprašanje, če po vsem tem še vedno vztrajate na tem, da ne boste komentirali te razgradnje pravosodja in razgradnje tožilstva, potem zagotovo niste primerni za ministra na tem resorju. Nadalje me še vedno v zvezi s tem vprašanjem zanima, če bi se pojavila namera predsednika Vlade, da bi se Slovenija umaknila iz tega instituta evropskega tožilca, kaj boste v takem primeru storili, boste temu nasprotovali, boste takšno odločitev podprli. Pri tem je treba posebej opozoriti, da v času, ko je ta institut nastajal, je Slovenija sprva res bila zadržana, da je pa ravno SMC v prejšnjem mandatu na predlog ministra za pravosodje in ministrice za notranje zadeve, tudi iz vrst SMC, dosegla, da se je Slovenija temu evropskemu instrumentu pridružila.
Nadalje me zanima, glede na to, da ste v svoji predstavitvi večkrat izpostavili dobro delo Lilijane Kozlovič, kaj pa si mislite o vsem dogajanju v zvezi s temi tožilci, v zvezi s še drugimi tožilci, o katerih vas je predhodno kolegica že tudi spraševala, ko bivša ministrica v resnici podpore svoje stranke in hvale takrat, ko bi jo bilo treba hvaliti, ni dobila. In kako mislite, da boste lahko vi izvrševali svojo funkcijo, če se bodo vaša stališča kdaj ne skladala s stališči predsednika Vlade. Ko ste govorili o tem, da boste poskušali ohranjati ali pa ustvarjati ravnotežje, kako, menite, da vam bo to v taki situaciji, brez podpore stranke, ki vas je predlagala, uspelo.
Glede na vse, kar je povedal tudi kolega Jani, imam za vas še vprašanje, ali poznate gospoda Tomaža Kokota s Pošte Slovenija in njegovega očeta, dolgoletnega vodjo nabave v nekem celjskem mesnem podjetju. Zanima me, ali vas je h kandidaturi nagovoril kdo od njiju. To je seveda pomembno vprašanje, glede na vse, kar smo lahko prebrali v medijih; nekaj od tega ste tudi omenjali. Zato vas prosim tudi za ta odgovor.
Glede na to, da je insolvenčna zakonodaja nekako izpostavljena kot prioriteta tega resorja in prioriteta stranke, ki vas predlaga, me zanima, ali ste seznanjeni z volilnim programom stranke, ki vas predlaga. Zakaj vas to sprašujem, ker je zelo zanimivo, da v volilnem programu SMC nikjer in nikoli modernizacija stečajnih postopkov ni, pa tudi ni bila omenjena. Če se sklicujem še na njenega predsednika, ki je 15. aprila letos po zadnjem koalicijskem vrhu na Twitterju izpostavil, kaj so prioritete stranke SMC do konca mandata, in je zapisal, da je to gospodarsko okrevanje, debirokratizacija, povezovanje nadzornih agencij, demografski sklad, ureditev rabe konoplje za medicinske namene in tu postavil piko.

43. TRAK: (DAG) – 21.30

(nadaljevanje) Torej, o insolvenčni zakonodaji 15. aprila ni bilo ne duha ne sluha, pa tudi do takrat, od obstoja SMC naprej ne. V zvezi s tem vas še sprašujem, ali ste seznanjeni, da je vaša predhodnica že pripravila novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki pa jo je morala, ravno zato, ker so prioritete stranke SMC druge, tudi prioritete koalicijskih partnerjev druge, pospraviti in dati v drugi plan. In pripravljeno delovno gradivo tega predloga iz leta 2020, in to julija, torej že skoraj bo eno leto, ko je to gradivo bilo pripravljeno in pospravljeno, torej, ali ste s tem seznanjeni, s to vsebino. Zanimivo je v tem predlogu - in tu me tudi zanima vaše mnenje -, da v vmesnem času je bilo kar nekaj odločb Ustavnega sodišča, ki nalagajo spremembe na področju te zakonodaje, kar nekaj odločb, ki so navedene tudi v obrazložitvi v tem tekstu. In dejansko pravi, da so vse odločbe Ustavnega sodišča v tem predlogu besedila upoštevane, ker je Ustavno sodišče določilo, Državnemu zboru naložilo, da se protiustavnosti, ki jih je ugotovilo, odpravi v roku enega leta; ta rok je seveda že zamujen. Ampak, kar je pa zanimivo, in zato tudi to omenjam, je pa to, da sledi vsem, razen eni. Bom počakala, da se boste zmenila, bom potem naprej. Torej, sledi to besedilo vsem odločbam Ustavnega sodišča, tako kot je naložilo sodišče, razen eni. Tu pa pravi ta osnutek besedila naslednjo razlago, pa me zanima, kaj si o tem mislite: »V luči navedenih ugovorov je predlagatelj ponovno preučil učinke veljavne ureditve v 221. členu z vidika sorazmernosti opisanega posega in predlaga spremembo veljavne ureditve, ki se sicer nekoliko razlikuje od načina izvršitve odločbe, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče.« Gre pa za vsebino, da vam pomagam, ko je Ustavno sodišče odločalo o tem, ali dolžnik v predhodnem postopku, ko sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti, ne sodeluje in se ne izjavlja, prav tako nima pravice do pritožbe proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave, temveč ga lahko izpodbija le z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave. In Ustavno sodišče je tu zelo jasno povedalo, kaj si o tem misli in da je treba to popraviti. In glede na to, da vsi pravijo, da ste strokovnjak za to področje, bi zelo rada slišala vaše mnenje o tem in mnenje o celotnem predlogu, ki je bil pripravljen v lanskem letu julija. Zanima to tudi zato, ker SMC trdi, da ste strokovnjak za to pravo, ko pa sem nekako preverjala znanstveno bibliografijo s tega področja, pa vašega imena med nekimi znanimi imeni, ki so v preteklosti sodelovala pri pisanju te in druge zakonodaje in objavljali strokovne članke na to temo, ni bilo. Bili so odvetniki, na primer, Srečko Jadek, Grega Pelhan, Pogačnik, Erjavec, vrhovni sodnik Đorđević, Nina Plavšak in tako naprej. Vašega imena pa med temi ni. Zato smo še dodatno preverili in se je izkazalo, da niste znani niti članom

44. TRAK: (DAG) – 21.35

(nadaljevanje) oziroma vodstvu zbornice upraviteljev. Pa me tudi s tega vidika zanima, ali ste potem seznanjeni s predlogi sprememb tega zakona, ki jih je pa zbornica oziroma bivše vodstvo naslovilo na Ministrstvo za pravosodje, o katerih je bilo že nekaj tudi v medijih napisano in ki gredo bolj v smeri tega, da bi v resnici zbornica rada še okrepila moč odvetniških pisarn, ki vodijo stečaje; tudi tu me zanima, kaj si mislite.
Zdaj pa glede na to, da vašega življenjepisa nimamo, da pa smo izvedeli, da niste bili izbrani – danes smo celo slišali, da tožite Ministrstvo za pravosodje, tudi do tja bom še prišla -, niste bili izbrani na razpisu za notarja, ker ne izpolnjujete nekega pogoja. Jaz sem šla gledat, kaj so sploh ti pogoji. Pa jih bom zdaj naštela, zato da jih tudi vsi slišimo. Torej, najprej je treba biti državljan Republike Slovenije; potem je treba biti poslovno sposoben pa zdravstveno zmožen; potem je treba biti univerzitetni diplomirani pravnik – tu so verjetno vse kljukice -, pravniški državni izpit, smo tudi slišali, pet let praktičnih izkušenj tudi, aktivno obvlada slovenski jezik, tudi, ima opremo in prostore, verjetno tudi, 64 let tudi še niste stari. Tako edini, ki sem ga zdaj izpustila, je pod 6. točko, vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, samo ta je še ostal, za katerega zdaj nismo mogli ugotoviti, ali ga izpolnjujete ali ne. Ker namreč ta člen, isti 8. člen Zakona o notariatu čisto v zadnjem odstavku pravi tudi, da »pogojev iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno ali da kot notar ne bo varoval ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti, ali kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.« Torej vas sprašujem, katerega od teh pogojev ne izpolnjujete. To je seveda zelo pomembno vprašanje, ko presojamo o tem, ali ste primerni za funkcijo ministra za pravosodje. In ker smo slišali danes, da zaradi tega razpisa ali pa kandidature tožite, me tudi zanima, kaj je s to tožbo, kako daleč je in kako boste v primeru, da ste jo res vložili, potem ravnali, ker gre pa tu malo za konflikt interesov, se mi zdi.
Omenjen je bil še tudi drugi kadrovski problem te Vlade, torej tožilci, ki ne morejo napredovati. Tudi jaz bi rada slišala, enako kot kolegica Heferle, kaj in kako je vaše mnenje in kaj mislite na tem področju narediti. Pa tudi, kakšno je vaše mnenje, ker je SMC v postopku spreminjanja Zakona o državnem tožilstvu predlagala tudi amandma, po katerem bi državne tožilce v začetih postopkih namesto Vlade imenovala pravosodna ministrica, seveda neuspešno. Pa me zanima, kaj si vi o takšni rešitvi mislite.
V svoji uvodni predstavitvi ste nekaj časa posvetili tudi prioritetam, ki bodo postavljene med predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Predsednik Vlade nas že kar nekaj časa opozarja na posledice, če si bomo ugled v tem času zapravili s tem, da vse zrušimo, da zrušimo Vlado in gremo na volitve, ker bi po njegovem to pomenilo, da bi prvi del predsedovanja Slovenija preživela v neki volilni kampanji, v kateri bi se ukvarjali sami s sabo, namesto da bi

45. TRAK: (SC) – 21.40

(nadaljevanje) pomagali reševati težave drugih in po njegovih besedah se uspešnost predsedovanja ne meri po številu obiskov v državi, ampak po tem koliko stvari premakneš naprej in koliko prioritet realiziraš to so seveda njegove besedo in vas sprašujem v tej luči zakaj menite, da boste predsedovanje bolje opravili kot nekdanja ministrica še posebej, zato ker predsednik Vlade vseskozi svari, da si bomo zapravili ugled, če ne bomo realizirali oziroma če Vlada in ministri ne boste realizirali slovenskih prioritet in zaključevali dosjejev?
Sedaj se bom kar na tem mestu vseeno mogoče ustavila, da ne bom čisto predolga, ampak kot je bilo že povedano ste si vzeli dosti časa za vašo uvodno predstavitev, mi smo jo vsi poslušali moram reči, da ste veliko govorili, da pa niste zelo veliko povedali. Govorili ste kaj bi bilo vse treba, ampak vsi vemo, da vse to, kar ste povedali bi seveda bilo treba vprašanja pa je koliko je dejansko možno narediti oziroma koliko boste vi naredili in že kar v naprej lansirati izgovor, da je mandata samo še eno leto je za mene pripravljanje terena za to, da se ne bo kaj veliko zgodilo. Še enkrat ponavljam govoriti sedaj v tem trenutku kaj narediti, potem pa ne imeti podpore lastne stranke pri tem se bo zgodilo, da boste odstopljeni.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa, poslanki. Kot zadnja v tem krogu ima besedo poslanka Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala, predsednik. Sem morda pričakovala, da boste dali kandidat možnost, da odgovori, kajti poslanka Heferle in Sluga sta imeli res veliko vprašanj jaz imam pa tudi kar nekaj, ampak če je pač odločitev takšna bom nadaljevala.
Še enkrat lep pozdrav kandidatu. Najprej naj kandidat vam čestitam za pogum. To ni mišljeno cinično mišljeno je resnično. Vedno manj ljudi je, ki so se pripravljeni izpostaviti, ki so pripravljeni se javno izpostaviti na pomembno funkcijo kot je minister vsekakor in za eno tako odločitev je potreben pogum. Še posebej pogum potreben, če se odločamo za tako funkcijo v situaciji, ko je samo še leto dni do rednega konca delovanja neke Vlade hkrati pa opozicija ves čas in to zelo glasno opozarja, da si želi predčasne volitve in še zlasti je to pogumno, če oseba ne razpolaga z nekim znanji in izkušnjami, ki bi mu olajšale izvrševanje te funkcije, ker bi vendar imel že neki back round neko ozadje neko poznavanje tega področja, kar bi mu omogočilo, da bi lažje se na to funkcijo se navadil in jo tudi dobro opravljal.
Kar zadeva to predstavitev sem že na začetku povedala za mene kot predstavnico opozicije, ki glasujem o vaši potrditvi je pomembno, da vidim kdo vi ste, ali ste neka verodostojna resna oseba, ki je primerna za ministra v Republiki Sloveniji in kakšne so vaše kompetence in vrednote. Tudi jaz bom ponovila to, kar so rekli številni kolegi pred menoj, da sem bila izjemno presenečena, ko sem dobila to utemeljitev vašega predloga kandidature celo svoji strokovni sodelavki sem večkrat rekla naj vendar malo bolj pogleda in poišče CV se pravi življenjepis a življenjepisa ni bilo. Mi resnično ne želimo biti nesramni ali pa bom jaz rekla jaz resnično ne želim biti nesramna, ko si hočem ustvariti eno sliko o tem kdo vi ste in kakšna je vaša strokovno profesionalna pot bila do sedaj. Ste precej mlad človek to za mene ni nobena slabost tudi to, da ste novi politik za mene ni slabost, ampak glede na to kot vidim diplomirali 2006 to berem iz medijev, ker življenjepisa kot rečeno ni in glede na to,

46. TRAK: (SC) – 21.45

(nadaljevanje) da ste predvidevam na Višjem sodišču, potem opravljali pripravništvo za opravljanje pravosodnega izpita in ga čez 2 leti opravili to mora biti leto 2008 in 2009 lahko ugotovimo, da imate skupaj 10, 12 let delovnih izkušenj in v teh 10, 12 letih so ta neka številna podjetja, ki so bila danes navedena je pa res kar nekaj tako, da enkrat zaključimo to zgodbo in da nam odgovorite na to vprašanje vas bom še jaz prosila lepo, če po vrsti poveste kje ste bili zaposleni in predvsem kje ste zaposleni sedaj. Jaz niti v življenjepisu, ki ga ni niti v tem kratkem povzetku seveda ne morem ugotoviti kje ste vi pravzaprav zaposleni. Sedaj ste povedali, da ste pri odvetniku mene bi zanimalo pri katerem odvetniku in na kakšni funkciji? V odvetniški pisarni kot vemo, če opravljate odvetniško delo ste ali odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat ali pa odvetnik. Dajmo te stvari najprej razčistiti, da vemo, o kom se sploh pogovarjamo.
Drugo, kar zadeva to notarstvo. Nič hudega, če se nekdo prijavi pa ni izbran, ampak sedaj v neko silno tančico skrivnosti je zakrito to vprašanje zakaj pač katerega pogoja niste izpolnjevali jaz pa pravim, da je pa lahko pogoj, da niste imeli svojih poslovnih prostorov tako da isto kot poslanka Sluga tudi jaz prosim, jaz ne vidim prav nič zavržnega v tem, da niste mogli postati notar boste pa sedaj postal minister mogoče, ampak da nam poveste zakaj ta kandidatura ni bila uspešna.
Kar zadeva, potem po / nerazumljivo/ predstavitev mene je kot sem že na začetku rekla zmotilo, ker je bila tako dolga in ker ste jo brali in ker na ta način ne morem nič izvedeti o vas, če berete neki tekst veliko več lahko izven, ko prosto govorite, ko odgovarjate na vprašanja, ko malo poveste kakšne so vaše vrednote, kaj je vam pomembno, kaj zastopate in kaj ne. Tekst, ki ste ga prebrali je bil za mene zelo všečen, jaz v njem ne vidim prav nič narobe mogoče res tudi jaz z nekaj humorja pripominjam, da je iz tega teksta izhajalo, da boste eden cel mandat minister, ampak tri mandata, če bi hoteli vse narediti kaj ste tam omenili. Malo je bilo morda podcenjujoče na trenutke do tega odbora, da ste nam razlagali kakšna je vloga tožilstva v našem sistemu pa kakšna vloga Sodnega sveta pa državno tožilskega sveta, ampak nič narobe. Ta tekst je vsaj jaz sem prepoznala delno tudi prepisan iz koalicijske pogodbe, ki smo jo imeli v prejšnji Vladi, v kateri je tudi sodelovala Stranka modernega centra in so v njem tudi neke točke, ki so prav meni osebno pisane na kožo tako, da čestitke tistemu, ki je pripravljal morda je celo pogledal kaj bo kateremu članu všeč, kar je definitivno profesionalno in ni nič narobe in je tam recimo je omenjeno, ste omenil, da boste podpirali alternativno reševanje sporov, mediacije – moja šibka točka – pa podobno kot jaz tudi vi razmišljate, da je potrebno razbremeniti sodnike, dolgoročno zmanjšati število sodnikov in povečati število sodnega osebja, potem imate nekaj zelo lepih in zvenečih besed o neodvisnosti sodstva, o tem kako mora biti pravosodje avtonomno, kako boste sodelovali z vsemi deležniki in tako naprej, ampak dejstvo je, da če sploh, če boste imenovan in če sploh boste izpeljali ta mandat do konca boste imeli eno leto, slabo leto. Dejstvo je kot ste sam ugotovil, da bo dobršni del tega leta posvečen temu predsedovanju in vsem aktivnostim v zvezi s tem tako, da vsi tisti visoko leteči cilji, ki so bili v tisti predstavitvi omenjeni se bojim, da nimajo neke realne možnosti, da se uresničijo.
Glede na to vse povedano bi jaz postavila samo nekaj vprašanj glede aktualnih zadev in nekaj vprašanj vezanih na predsedovanje. In seveda bistvo, mislim da nam je vsem v tem odboru kot se reče po domače padlo dol v trenutku pravzaprav takoj na začetku svoje predstavitve, ki smo jo, potem še celo uro poslušali povedal, da se ne mislite opredeliti do najbolj aktualnega vprašanja, do vprašanja, za katerega ste kot kandidat moral vedeti,

47. TRAK: (SC) – 21.50

(nadaljevanje) da se mu ne boste mogli izogniti. Vaša predhodnica članica stranke, ki vas predlaga je, zaradi tega odstopila in naivno razmišljanje, da boste lahko skozi ta odbor prišel brez, da bi se opredelili do tega problema je tako kot pravim naivno. Potem kako ste boste opredelili ali se sploh boste opredelili ali pa se boste skrivali za nekimi floskulami o tem, da se ne smete opredeliti od tega je odvisno kako vas bom videla ne jaz pa kolegi, ampak celotna slovenska javnost. Vsi novinarji, vsi komentatorji vsem je bilo jasno, da bo ključno vprašanje tukaj kako komentirate postopek izbire evropskega dodeljenega tožilca in to, da vi rečete, da se ne morete delegiranega tožilca pardon in da vi rečete, da se ne morete opredeljevati, da niste pristojni in tako naprej to mislim, da sem četrta, ki pove je nesprejemljivo. Vi ste s tem trenutkom vstopili na polje politike in se morate politično opredeliti. Ti izgovori ja od sedaj najprej bodo tekli postopki. Prvič, ne vemo, če bo kakšen postopek tekel je že bilo povedano. Drugič, tudi če bo, če mislite, da bo vaša opredelitev danes vplivala na potek postopka ali precenjujete svojo bodočo vlogo pravosodnega ministra ali pa ne razumete delovanje sodnega sistema, ker še nikoli v tej državi upam ni neko sodišč odločilo glede na to kaj je eden politik rekel ali menil glede ene zadeve. Seveda ključno vprašanje je to, ki je danes bilo že postavljeno ali vi kot pravnik s svojega vidika strokovnosti ocenjujete, da je bil ta postopek, ki ga je izpeljala vaša predhodnica izpeljan zakonito? Drugo vprašanje tudi je že bilo rečeno ponavljam hočem poudariti, da imamo ista vprašanja kako vi kot pravnik razumete predpise, uredbo, ki se na to vprašanje nanaša, kako bi ga vi kot minister tolmačil? Tretjič. Ali boste izvršili sklep Vlade in objavili novi razpis ali pa ga mogoče zadržali tudi to je že bilo vprašano? Jaz odgovore poznam, če jih ne bi poznala in če jih vi ne bi poznali ne bi danes sedeli kot predstavnik te koalicije tukaj kot kandidat za ministra, ampak kot politik se temu odgovoru ne morete izogniti. Morate najti način, da boste povedali javnosti zakaj ste se usedli na tako vroč stol v trenutku, ko je pravnica vaša predhodnica naredila vse zakonito pa jo je njen šef pravzaprav kako bi rekel popolnoma diskreditiral s tem, da je postopek, ki je bil zakonito izpeljan razveljavil in zahteval objavo novega razpisa. Temu odgovoru se ne morete izogniti, to je prva stvar.
Druga stvar. Lepo zveneči ta uvodni govor o avtonomiji sodstva, avtonomiji pravosodnih organov, neodvisnosti sodstva, pomembni vlogi tožilstva rekli ste ugled pravosodnega sistema je povezan z ugledom tožilstev je v kontekstu tega časa in prostora, v katerem se nahajamo res milo rečeno smešen. Ne samo delegirani tožilci, ki niso bili imenovani tudi to, da v vrsti čaka imenovanje kar nekaj tožilcev tudi to je bilo že danes večkrat omenjeno, ki jih Vlada ne želi imenovati in kar je za mene še huje, kar smo danes izvedeli na Odboru za pravosodje v delu, ki se nanaša na poročilo tožilcev, da Vlada preskakuje se pravi nekatere tožilce imenuje drugi pa še vedno čakajo. To je Vlada, v katero boste vi vstopili kot minister te Vlade. Tako, da te lepe besede o tožilstvu in ugledu tožilstva in ugled pravosodnega sistema je povezan z ugledom tožilstva, potem mi pa odgovoriti kako na ugled tega istega tožilstva vpliva to, da Vlada ne želi imenovati novih tožilcev, čeprav tožilstvo ves čas opozarja v kakšno hudo kadrovsko stisko jih to postavlja in kako se že vidijo slabši rezultati pri delu tožilcev in pri doseganju ciljev in obvladovanju pripada?

48. TRAK: (SC) – 21.55

(nadaljevanje) Še nekaj bom povedala minister verjetno ne veste danes ste bili zaposlen sem vam že rekla minister danes ste bili zaposleni je zelo povezano s postopkom imenovanja tožilcev, zato ker gre za isti problem, ki je za mene grozovit. Danes na naši državnozborski seji Mandatno-volilne komisije smo namreč želeli imenovati bil je podan predlog za imenovanje dveh vrhovnih sodnikov. Pri tožilcih imenuje Vlada, pri vrhovnih sodnik pa imamo nekatere kadrovske pristojnosti v Državnem zboru in vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke neke vrste šef vaše koalicije in potem še kolegica sta brez sramu povedala, da obeh kandidatov za vrhovnega sodnika ne boste podprla. Veste zakaj ne? Ker sta v svoji več desetletni karieri sodelovala v dve postopkih, ki pa nista bila v redu po mnenju SDS. Ena ta sodnica ne more napredovati sicer je bila, potem izvoljena z glasovi drugih strank, zato ker je v številnih teh postopkih, ki so bili ponovljeni ne vem kolikokrat, vrnjeni na prvo stopnjo pa na drugo stopnjo pa zamenjanih senatih v zadevi Novič enkrat od tega bila članica senata. Mislim, da je bil to petčlanski senat glede na težo kaznivega dejanja in samo zato, ker je bila ta sodnica enkrat članica v enem od teh senatov največja stranka, vodilna stranka v Vladi Republike Slovenije ta hip ne podpira njenega napredovanja. Drugi primer, drugi sodnik - ki ga niso podprli in tudi glasno povedali kaj – je kriv tega in ne more napredovati, ker je v svoji dolgi več desetletni karieri med drugim odločal tudi v enem od postopkov proti Francu Kanglerju. Pustimo sedaj morda tam pri Francu Kanglerju je res pravosodje naredilo nekaj sramote s tem, da so vsi postopki padli, kaj so delali ne vem, ampak samo dejstvo, da je ta sodnik sedaj na prangerju, zato ker je v enem od teh postopkov sodeloval in da zato ga ne podpira stranka pri napredovanju je katastrofalno. Jaz sem vprašala kaj je naredil ta sodnik narobe? On je bil v enem senatu, to je senatno sojenje in tako naprej. Ne, ne so rekli saj ni sodil v nobeni zadevi. Ja, kaj pa je naredil? Odločal je o izločitvi enega sodnika tega problematičnega in ga ni izločil. Jaz pa razmišljam kako je on o izločitvi odločal, če o izločitvi odločajo predsedniki sodišča, saj ta ni bil nikoli predsednik sodišča. Iz življenjepisa vidim, da ni bil. Potem vendar raziskujem in s pomočjo predstavnika Sodnega sveta ugotovim, da ni ne, da je sodil kdaj Kanglerju, ne da je odločal o neki izločitvi pa ni prav odločil ne, on je bil član enega od senatov, ki je odločal o tem, da se eni dokazi izločijo pa je ta predlog zavrnil. Pazite, kam smo mi prišli! Človek s kariero, ki ga je Sodni svet spoznal kot primernega za funkcijo vrhovnega sodnika ne more napredovati, ker je enkrat revež bil v enem senatu, ki je v skladu z Ustavo in zakonom odločil, da se neki dokazi eni od zadev Kangler ne izločijo. Če so taki standardi podani tudi pri tožilcih in jih Vlada ne imenuje, potem bo kmalu zmanjkalo tožilcev, ki bi lahko bili imenovani, ker prej kot slej je bil nekje, vsak nekdo je nekam narobe stopil in gotovo. Kaj je najbolj tragično pri tem in vezano na vašo avtonomijo pravosodja je, da s tem daje ta politika in ta Vlada jasno sporočilo sodnikom in tožilcem pazite kako odločate, ko odločate o naših, ker prej kot slej se vam bo to vrnilo. To je nekaj najslabšega, kar je v eni pravni državi možno. Ne more se ne tožilci, ne sodniki, ne nihče bati kako odloča, morajo odločati po Ustavi in zakonu in morajo se odločiti. Če se odločajo narobe imamo postopek hierarhičnega sojenja, da njihove napake popravi ali Višje sodišče ali potem v nekaterih primerih Vrhovno, celo Ustavno sodišče pa še, potem na

49. TRAK: (SB) – 22.00

(nadaljevanje) evropski ravni še eno možnost korekcije. Tako, da to kako vi to neodvisnost sodstva lepo vidite, pa imenovanje sodnikov, pa učinkovitost tožilstva, je popolnoma skregano z realnostjo in popolnoma skregano z Vlado, v katero vstopate. In pravite, da je na ugled tožilstva vplivalo to, da je bila sprejeta ta novela po kateri mora vsak tožilec preden zavrže ovadbo dobiti soglasje vodje tožilstva. To pa res zelo vpliva na moj ugled, da mojo odločitev preden jo jaz sprejmem mora moj šef požegnati, dati kljukico, da se jaz lahko odločim. To pa res krepi samostojnost državnih tožilcev in zelo pozitivno vpliva na njihov ugled, pa še učinkovitost dela je brez dvoma večja. Tako, da moje vprašanje, ki ste ga verjetno razumeli iz tega, je kako komentirate ta dejanja te vlade; ne imenovanja tožilcev, ne imenovanje vrhovnih sodnikov zaradi takšnih razlogov, obdolževanje sodnikov in tožilcev za njihovo sojenje, za profesionalno odločitev v njihovih zadevah, ali je to sprejemljivo, da se jih tako presoja in tako naprej. Skratka, na to temo. Kakšen je vaš odnos do pravne države? Kako vidite načelo delitev oblasti, do kod lahko Vlada gre, do kod lahko gre ena veja oblasti in kje se to neha? Ali je primerno, da imamo posebno preiskovalno komisijo, ki odloča in za nazaj gleda neke zadeve, kjer je bilo že odločeno in tako naprej? Mnenje me zanima. Na srečo so tisti vsi postopki padli, kar je pokazalo, da je naše sodstvo učinkovito. Je pa res in to se absolutno strinjam, da so postopki predlogi in da tukaj bi bilo treba nekaj narediti, ampak za take sistemske velike premike vi časa ne boste imeli.
Potem imam pa samo še ta drugi sklop, to je predsedovanje, za vse ostalo, kot rečeno, mislim, da ne boste imeli časa. Tu me pa res zanima še enkrat kaj bodo prioritete, za katere si boste prizadevali pri predsedovanju. Kaj je tisto kar mislite, da mora Slovenija v tem trenutku spodbujati? In seveda se ne morem izogniti svojemu področju, zanima me vaše mnenje, to vprašanje sem postavila tudi vaši predhodnici. Namreč, leta 2018 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov o sporazumih doseženih v mednarodnih gospodarskih sporih za mediacijo, to je tako imenovana Singapurska konvencija, ki predstavlja velik napredek v reševanju teh mednarodnih gospodarskih sporov, ker omogoča, da takšni spori, ki so rešeni v mediaciji, da se sporazum, ki je pri tem dosegljiv, da je kar neposredno izvršljiv v vseh državah, ki so to konvencijo podpisale. Če se kaj spoznate na gospodarske spore, upam, da se, vsaj iz te vaše specializacije verjamem, da se, potem veste kako je za to področje gospodarskim subjektom pomembno, da so njihovi tudi sporazumi izvršljivi in to čim prej. V tem kontekstu me zanima ali poznate do področje in ali bi morda lahko Slovenija ratifikacijo Singapurske konvencije uvrstila med prioritete slovenskega predsedovanja ter s tem dala sporočilo, predvsem zelo jasno sporočilo glede pomena mediacije in dodane vrednosti mirnega reševanja sporov, za katerega ste tudi sami rekli, da ga podpirate. Tukaj je odprto zlasti vprašanje pristojnosti pri podpisu in ratifikaciji te konvencije. Že dalj časa je namreč je nerešeno prav to vprašanje ali je za ratifikacijo konvencije pristojna EU ali pa posamezne države članice. Toliko o tem.
Še ena stvar glede spremembe insolvenčne zakonodaje, tukaj je morda pa še en o področje, ko boste lahko kaj naredili glede na to, da ga poznate, bi me zanimalo kako ocenjujete sedanji zakon ZFPIP, bom za tiste, ki ne vedo prebrala to luštno ime, Zakon o finančnem poslovanju o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po domače mu pravniki rečemo ZFPIP. Ima 500 členov, zame je to popolnoma neprebavljiv zakon. Eden od sodnikov, ki jih zelo cenim, je dejal, da je


50. TRAK: (SB) – 22.05

(nadaljevanje) sojenje po tem zakonu kot tek preko minskega polja, ker nikoli ne veš na katerem členu te bo razneslo, tako da me zanima kaj mislite o tem zakonu, če razmišljate o spremembi, torej to vprašanje ste že dobili, ali razmišljate o spremembi in v katero smer in tudi kot je bilo že rečeno kdo so strokovnjaki na katere se bi pri tem naslonili. Z vsem spoštovanjem do vseh strokovnjakov, ampak takšni zakoni s 500 členi, pri katerih se tako matraš, da jih razumeš, kaj šele, da bi jih razumele same stranke ali pa neki gospodarski subjekti, ki jih tudi zadeva, niso dobri zakoni in zahtevajo, da se jih spremeni. Jaz se spomnim, ko sem se jaz učila za pravosodni izpit smo imeli za stečaj in prisilno poravnavo eno tako tanko knjižico, ne vem koliko je imela členov, če jih je imela 100, si jo prebral in si razumel kako teče postopek stečaja, kako teče postopek prisilne poravnave. Zdaj imaš pa 500 členov ZFPIP, glej, da ne izgubljam besed, neprebavljivo.
Skratka, jaz sem imela kar nekaj vprašanj. Razumem, da si niste mogli vse zapisati, ampak bom z veseljem ponovila, če boste kaj pozabil. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo kandidatu za ministra, da poda svoje odgovore. Izvolite.

MARJAN DUKAUČIČ: Hvala lepa, predsedujoči.
Če se najprej osredotočim na vprašanja, ki jih je postavila poslanka Irgl glede napak v sodnem sistemu. Kot sem že omenil bomo te anomalije glede disciplinskih postopkov naslovili v predvideni spremembi Zakona o sodnem svetu, kar je bilo tudi v uvodni predstavitvi povedano. Vsekakor je potrebno, da nekako storimo vse in to vsi deležniki, da je teh napak, ki posežejo v človekove pravice ljudi čim manj, ker popolnoma se jim verjetno ne bomo mogli izogniti in da nekako ustvarimo pogoje, da do njih tudi ne bi prihajalo. To je bistvenega pomena. Nenazadnje pa imamo uveljavljen instančni sistem sojenja in je nad odločitvijo prvostopenjskega sodišča potem v tej zvezi vedno možna neka presoja instančnega sodišča ravno iz tega razloga, da ima posameznik možnost uporabe teh pravnih sredstev.
Potem glede trajanja postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Seveda Slovenija z izvrševanjem teh sodb izkazuje svojo zavezanost vladavini prava in tudi spoštovanju človekovih pravic. Moram povedati, da je Slovenija v zadnjem letu imela manj kot 10 neizvršenih takšnih sodb, za primerjavo, ko je bilo v letu 2015 mislim, da takih sodb nekaj čez 300. Tudi samo poročilo odborov ministra Sveta Evrope navaja, da Slovenija sodi v neko skupino držav, ki ima dejansko najmanjši del teh neizvršenih sodb. Kar se tiče mojega vedenja, zdaj Slovenija na Evropskem sodišču nima nobenega postopka, ki bi se nanašala na sojenje v nerazumnem roku, kar kaže na to, da v tej zvezi smo kar nekaj že naredili, da se sodne odločitve sprejemajo v razumnih rokih, tako da ta dolgotrajnost postopkov,

51. TRAK: (SB) – 22.10

(nadaljevanje) da ni več nek sistemski problem kot je to bil v preteklosti. Seveda si bom sam, če bom postal minister, prizadeval, da bo učinkovito in predvsem hitro izvrševanje teh sodb še naprej prioriteta kot je bilo tudi sedaj, ker se kaže, da smo iz teh 300 pred petimi leti prišli na 10.
Glede stopnje varnosti na sodiščih mislim, da je še bilo vprašanje, je ustrezna stopnja varnosti nek pogoj za nemoteno izvajanje sodne oblasti in navsezadnje tudi poslovanja pravosodnih organov, zato je potrebno neko proaktivno sodelovanje s pravosodnimi organi in tudi nosilci teh varnostih nalog, predvsem, da se tako zagotovi nek visok nivo varnosti. V prihodnje bo potrebno dati poudarek področju usposabljanja, kajti le usposobljene osebe lahko potem zagotavljajo tudi takšno varnost in da bodo zaposleni tudi imeli neko primerno stopnjo te varnostne kulture in da bodo hkrati tudi izvajali neke samozaščitne varnostne ukrepe na delovnih mestih, ki jih zasedajo. Seveda si bom tukaj prizadeval za vzpostavitev neke enotne varnostne politike vseh pravosodnih organov in prav tako mislim, da je potrebno, da se nadaljuje s sistemskih pristopom k izvajanju javnih naročil predvsem tehničnega varovanja kakor tudi da se zagotavlja ustrezno fizično varovanje stavb pravosodnih organov tam kjer je to potrebno. Če bom postal minister, se bom seznanil s tem kadrom na ministrstvu, predvsem, da ocenim ali so potrebne še kakšne reorganizacijske spremembe v tej smeri.
Glede objave sodb je bilo tudi vaše vprašanje, bi rekel, da je ta spletni portal, ki ga ima sodišče, Sodna praksa.si, v teh letih zelo dobro zaživel, ga veliko kolegov pravnikov tudi uporablja poleg ostalih dveh plačljivih. In zagotovo je ta objava sodb pomembna za oblikovanje in krepitev neke sodne prakse, pa tudi zaradi nekega zaupanja v samo sodstvo, predvsem, da se nekako daje luč, pač neka transparentnost ali luč pravosodja, da se vidi, da je pravosodje transparentno, da ljudje lahko vedo kaj jih čaka v podobnih primerih, da se oblikuje neka praksa in da potem ni nekih sodb presenečenja. Se pravi pri objavljanju teh sodb je posebna težava predvsem pri prvostopenjskih sodbah ta anonimizacija, ker teh odločitev je v primerjavi s pritožbami bistveno več in tam so povzetki dejstev, osebnih podatkov in vsega tega kar praviloma pri pritožbenih stopnjah ni tako pogosto, zato je potrebno nekako ugotoviti možnosti, da bi prišlo do neke avtomatske te anonimizacije, kjer bi to z nekimi tehničnimi ukrepi se dalo rešiti,

52. TRAK: (SB) – 22.15

(nadaljevanje) ker drugače bi bilo to bistveno prezamudno, da bi lahko to izvajali. Seveda stroka na drugi strani ocenjuje, da je objava lahko tudi morda kontraproduktivna in da ne pripomore k izboljšanju sodne praske tako, da bo treba zagotovo oblikovati to neko skupino, da se ugotovi ene in druge prednosti in slabosti tega. Moj cilj sicer je, da se razširi objava obstoječe sodne prakse tudi na prvostopenjske sodbe, vendar bi mogli morda narediti neko selekcijo prvostopenjskih sodb, ki so primerne za objavo, se pravi, da bi naredili nek izbor in bi potem objavili to / nerazumljivo/. Seveda pa bi se za razliko od prvostopenjskih objavile potem vse sodbe višjih sodišč. Da bi pa to dosegli je pa pomembna tudi neka ureditev na zakonski ravni, ker se bodo mogli doseči bodisi ti kriteriji kateri bodo za objavo sodb nek dostop do vpisnikov in postaviti tudi določeni roki kadar se bi te sodbe objavljale.
Nadalje. Glede teh mojih očitkov, ki ste mi jih očitali in navajali neke nepravilnosti, ki so absolutno neosnovane in izhajajo iz medijev, bi vam rad povedal, da sem jaz dejansko tukaj, da me spoznate, da sem odkrit in transparenten in zato sem vam tudi pojasnil vsa ta vaša vprašanja, ki ste jih imeli.
Seveda glede samega pritiska na tožilce vem, da je položaj tožilstva v Sloveniji kadrovsko zelo podhranjen, vendar moramo izhajati iz tega, da tožilci pri svojem delu morajo biti absolutno samostojni. In če se bo izkazala neka potreba po ukrepih za zagotovitev neke večje avtonomnosti, jo bom seveda preučil in tudi podprl. Sicer pa moramo vedeti, da tožilstvo je v različnih državah tudi različno urejeno in pozicionirano v sistem, ponekod spada neposredno pod Ministrstvo za pravosodje in vse te ureditve so skladne z mednarodnim pravom.
Kot sem že omenil kadrovsko situacijo na tožilstvu je ta kritična in se vsako leto celo slabša. Po podatkih s katerimi razpolagam, imamo mi v bistvu zasedenih le še 65 % tožilskih mest in v tej zvezi je ključnega pomena, da Ministrstvo za pravosodje v postopkih imenovanje le-te opravlja tekoče in da ni kakršnihkoli zastojev, ker bi to potem še poslabšalo. Torej, to pomeni, da se prosta tožilska mesta razpisujejo nemudoma, ko to sporočijo vodje tožilcev in potem predloge za samo imenovanje v končni fazi tudi brez nekega odlašanja ministrstvo posreduje Vladi, v bistvu se pa tu delo ministrstva tudi konča, ker to je v okviru pristojnosti ministrstva

53. TRAK (VI) 22.20

(Nadaljevanje) pač vse kar lahko v tej zvezi naredi.
Že uvodoma sem seveda povedal, da pač prihajam v nekem napetem političnem času, kjer je politično ozračje zelo napeto. Poudaril sem tudi, da je avtonomnost pravosodja ni zgolj privilegij, ampak nosi s seboj tudi odgovornost. Kot sem povedal sem si v dosedanji praksi pač že srečal z določenimi anomalijami in zato tudi razumem kritike posameznih odločitev. So pa to seveda zgolj mnenja in če jih kdo razume in pač sprejema kot nek pritisk nanj, potem se pač lahko sprašujemo o sposobnosti tega posameznika, da pač ohranja neko svojo samostojnost.
Kot rečeno, ministrstvo zgolj zagotavlja pogoje, je pa tudi tako na sodstvu kot na tožilstvu pač odgovornost, da odpravljajo te anomalije in zlorabe v lastnih vrstah.
Kar se tiče urejenega sistema, kar je bilo vprašanje, katerega prihajam sem seveda imel v mislih samo ministrstvo, kajti jaz bom le postal minister tega minister tega ministrstva. In tudi iz celotne moje predstavitve izhaja, da se zavzemam za vladavino prava in da spoštujem nek specifičen položaj, ki ga imajo pravosodni deležniki.
Glede na to, da omenjate, da je do konca mandata še relativno malo časa in da je veliko za postoriti in da insolvenčna zakonodaja pač je preobsežna, da bi lahko v tem času bila urejena, verjamem, da je res obsežna, imela je že veliko novel. Sedaj smo že pri črki H, vendar mi sedaj nismo na nekem začetku. Veliko dela je ministrstvo že opravilo na tej stečajni zakonodaji. Bilo je, mislim da, preko 200 pripomb, bile so pripombe raznih deležnikov, tudi zbornica je dala navedbe, da se od julija ali junija 2020 nič ni delalo ne držijo, ker so se opravljale te razprave in upoštevale navedbe. Tudi sam sem seznanjen z navedbami zbornice in predlogi zbornice okoli predlogov v zvezi s spremembo. Gradivo je tako sedaj v neki zaključni fazi. In kot sem že omenil je bil ves čas tega postopka v pripravo vključen tudi širok krog stroke. Se pa zavedam, da gre za kompleksen zakon in da gotovo bo pač v prihodnjih mesecih tudi potrebno še sprejeti nekaj ključnih odločitev.
V zvezi z vprašanji okoli ustavnih odločb, se strinjam, da je te absolutno potrebno spoštovati in jih tudi implementirati. Vsekakor pa bi morala biti ureditev glede na to odločbo Ustavnega sodišča takšna, da ima dolžnik zoper katerega je vložen predlog za začetek tako imenovane upniške prisilne poravnave možnost, da ugovarja. In da se pred začetkom ta v tem obdobju med uvedbo in začetkom postopka opravi pač narok v katerem lahko tudi dolžnik navede svoja stališča, zakaj ocenjuje, da to ni primerno.
Sedaj bom, v kolikor bom seveda imenovan, bom v zvezi s tem seveda pregledal še enkrat gradivo te insolvenčne zakonodaje. V celoti si želim, da se sledi

54. TRAK (VI) 22.25

(Nadaljevanje) tej odločbi Ustavnega sodišča. In kolikor mi je znano so sodišča že tej praksi pristopila in tudi opravila naroke v tako imenovanih upniških prisilnih poravnavah.
Veliko je bilo govora tudi glede moje kandidature na prosto notarsko mesto v Žalcu. V zvezi s tem vam bom pač zadevo pojasnil, če želite. Vi ste tam navajala pogoje iz Zakona o notariatu, za katere pač, kateri so potrebni, da postaneš notar. Lahko vam pojasnim kateri je bil pogoj, ki ga nisem izpolnjeval. Ta razpis je bil specifičen. Imel je v razpisu navedeno, da bo notar na prosto notarsko mesto imenovan s 1. 1. Razpis je bil pa objavljen, ne vem, nekje v maju. In v zvezi s tem, se pravi, ustaljena sodna praksa je, da seveda moraš izpolnjevati pogoje na dan zaključka razpisa. Vendar ker je ta razpis bil drugačen od vseh predhodnih, ker je določal imenovanje notarja v prihodnje, torej mislim, da sedem ali osem mesecev v naprej oziroma še več, celo mislim, da deset, da je bilo celo v februarju, to ne vem sedaj natančno, bi moral preveriti. In v tem zvezi bi jaz seveda izpolnil ta pogoj, ki mi je manjkal, do tistega termina s katerim je v razpisu pisalo, da moraš biti… Torej, manjkal mi je specialni pogoj enega leta. Mislim, da je tam 8. ali 9. člen, nimam sedaj pred seboj. In tega pogoja nisem izpolnjeval. Se pravi, ta specialni pogoj delovnih izkušenj enega leta. Vse ostale pogoje sem izpolnjeval. Res je, da sem ravnal v skladu s pravnim poukom. In odločitev sodišča je pač bila, da bi bilo potrebno pogoje izpolnjevati na dan pred koncem razpisa. In to odločitev sodišča tudi absolutno spoštujem in je to zadeva pravnomočno odločena.
Kar se tiče predsedovanja bo to seveda nekaj novega in zagotovo izziv za vse. In prepričan sem, da bom pač profesionalno in odgovorno skupaj s predsednikom vlade, kakor tudi z bodočimi kolegi izvedel predsedovanje. Se bom pa seveda v začetku mandata zelo intenzivno pripravljal in tudi seznanjal s samimi prioritetami.
Glede samega stališča, ki ste ga izpostavila, do singapurske konvencije, sem z mojim stališčem, sem s tem stališčem moje predhodnice, seveda če bom imenovan, glede konvencije Združenih narodov o sporazumih doseženih v mednarodnih gospodarskih sporih z mediacijo oziroma te singapurske konvencije seznanjen. In sicer moram izpostaviti, da tudi Evropska komisija še ni zavzela stališča glede učinka konvencije, saj gre za konvencijo, ki ni v uporabi zelo dolgo časa. Sama ste rekla, da je bila sprejeta pred kratkim, mislim leto nazaj. In da niso še jasne te njene posledice. Seveda za kakšno jasnejše stališče okoli tega bom pač moral se s tem seveda dodatno seznaniti, da bi vam to lahko pojasnil.
Vprašanje je bilo tudi glede mojega znanstva z gospodom Kokotom. Lahko vam povem, da sem z gospodom Kokotom bil član sveta zavoda in

55. TRAK (VI) 22.30

(Nadaljevanje) to je tudi v enem mandatu, v trenutnem mandatu gospod Kokot več ni član, tako da ga sedaj že tudi dalj časa nisem videl, v bistvu od prenehanja tega članstva.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Repliko je želela Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Gospod spoštovani kandidat, z vsem dolžnim spoštovanjem, ali vi mene praktično niste poslušali v moji razpravi ali pa me v ničemer niste razumeli. Vi meni niste odgovorili na prav nobeno vprašanje, ki sem vam ga jaz zastavila. Je hvale vredno, da ste si vzeli praktično pol ure časa, da ste odgovorili na vsa vprašanja kolegice Irgl, pa je hvale vredno, da ste se opredelili do neke singapurske konvencije, o kateri vas je spraševala kolegica Kociper, zelo lepo, korektno. Ampak do mojih vprašanj se pa niste opredelili s prav nobeno besedo. Jaz sem vas spraševala glede zavlačevanja postopkov, ki stojijo že več kot pol leta pri imenovanjih in napredovanjih državnih tožilcev. Vi ste dejali, če bo izhajala neka potreba po večji avtonomnosti tožilstva bom to ne vem kaj, zasledoval. Pa lepo vas prosim, ne govorimo o nobeni potrebi po večji avtonomnosti tožilstva, ampak govorimo po potrebi spoštovanja avtonomnosti tožilstva, ki mu že danes pripada na podlagi zakona o državnem tožilstvu in na podlagi slovenske ustave. In jaz vas še enkrat sprašujem, ali vi sploh poznate vsebino Zakona o državnem tožilstvu? Prosim odgovorite mi na to, ker iz vašega izvajanja izhaja, se opravičujem za izraz, ampak da nimate pojma. Ko govorite o teh zavlačevanjih pravite, da so prosta tožilska mesta razpisana, da se razpisujejo sproti, po potrebi in da ministrstvo tekoče daje svoje predloge naprej. Spoštovani gospod kandidat, vi, če boste postali minister, boste član vlade, član kolektivnega organa, kjer boste polnopravno sodelovali z glasovanjem kot minister. In jaz sem vas vprašala, ali boste delali v smeri, da bodo postopki na vladi, veva oba, da tožilce imenuje vlada na predlog ministrstva, ali boste delali v tej smeri, da postopki enostavno ne bodo pol leta stali, da se ne bodo nekateri tožilci, kot sem že prej omenila v svoji razpravi, preko vrste imenovali, preko vrste napredovali, nekateri, ki so nepovšeči tej vladi pa bodo stali več kot pol leta. Na to vprašanje mi niste odgovorili, niste se opredelili do tega in vas še enkrat prosim, da poveste svoje stališče. Vendarle boste postali minister za pravosodje.
In pravite, da se zavzemate za pravno državo, za vladavino prava in tako naprej. Spoštovani gospod kandidat, besede niso dovolj. Če se vi ne želite opredeliti do tega ali je bil sklep o razveljavitvi postopka za izbiro oziroma imenovanje oziroma seznanitev dveh delegiranih evropskih tožilcev zakonit ali nezakonit, potem, po mojem, ne delujete v smeri, ki bi bila spoštovanje vladavine prava. Opredelite se do teh vprašanj, ki so danes za naš pravosodni sistem, za ugled naše pravne države v Evropi in tudi tukaj doma, javnost vas spremlja, vas posluša sedajle, čeprav je ura pol enajstih zvečer, ključni. Nobeno zmišljevanje nekih razlogov, da se ne smete, ne morete ali kakorkoli že opredeljevati do tega tekočega postopka glede dveh delegiranih tožilcev vas ne odvezuje dolžnosti in odgovornosti, da se do tega opredelite.
Pravite, če bom imenoval bom pregledal besedilo insolventne zakonodaje. Jaz vas še enkrat pozivam na tem mestu, vse prej kot insolventna zakonodaja je pomembna trenutno v naši državi. Pravosodje ima hujše probleme kot je insolventna zakonodaja, čeprav

56. TRAK (VI) 22.35

(Nadaljevanje) je tudi ta del problema. Ampak še enkrat, avtonomija pravosodja, avtonomija državnega tožilstva, spoštovanje slovenske zakonodaje, spoštovanje evropskih pravnih predpisov, to je tisto s čimer bi se morali vi ukvarjati. In to je tisto, na kar bi morali vi danes nam odgovarjati, pa se spretno izmikate kot da se delate norca iz nas. Jaz, še enkrat prosim, gospod predsednik, da mi kandidat za ministra, kar ga zavezuje tudi poslovnik, odgovori na moja vprašanja.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Naslednja je želela besedo za repliko poslanka Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NeP): Hvala lepa.
Jaz moram reči, da sem na seznamu vprašanj, ki sem jih zastavila sedaj po teh odgovorih, ki so res časovno bili dolgi, so bili pa vsebinsko zelo revni, deloma lahko odkljukala zgolj eno vprašanje. In bi res želela še enkrat ponoviti, da razjasnimo stvari, ker ocenjujem, da so to bistvena vprašanja, če hočemo poslanci si ustvariti sliko o kandidatu in potem seveda na podlagi ocene njegovih kompetenc oceniti tudi primernost za funkcijo, za katero kandidira. Torej, ne bom ponavljala vprašanj okoli gospoda Starmana, ker ste se jim izognili, so pa toliko bolj še pomembna vprašanja o evropskih delegiranih tožilcih in jih tudi jaz, kot kolegica pred menoj, še enkrat ponavljam. Namreč, niste izrazili nobenega stališča ne do tistega kar je že bilo izvedeno, ne do mojega vprašanja v zvezi z vašim mnenjem o ustavitvi novega razpisa, niste odgovorili na vprašanje kako boste izvršili ta sklep vlade, kakšno je vaše mnenje v primeru, da bi se od vas zahtevala ukinitev oziroma odstop od tega instituta in ali se strinjate z mnenjem vaše predhodnice, da je bil dosedanji postopek korekten in zakonit. Niste mi odgovorili tudi ne na vprašanja, ali ste seznanjeni z volilnim programom SMC, ki nikjer ne omenja stečajne zakonodaje in postopkov. Glede na to, da ste rekli, da boste osnutek ZFPIP, Maša – ali kako se reče? – ZFPIPA še enkrat pogledali, na podlagi vašega odgovora jaz ocenjujem, da z njim sploh niste seznanjeni. Ker kot strokovnjak za to področje bi pričakovala, da boste vsaj v stavku ali dveh izrazili svoje stališče do osnutka, ki je pripravljen bil julija 2020. In od takrat je v predalu. Ne drži, kar ste navedli, da je bila opravljena javna razprava, ne drži. Bilo je pa opravljeno strokovno posvetovanje z zbornico upraviteljev in o predlogih njihovih sem že govorila. Torej, njihovi predlogi so imeli neke druge namene, kot pa jaz pričakujem, da bodo v nekih popravkih tega zakona zasledovani. In tudi niste mi odgovorili na moje konkretno vprašanje, glede te ene odločbe Ustavnega sodišča, ki ni upoštevana, ker sem vas spraševala vsebinsko.
Sedaj pa da še mogoče razčistiva ta razpis za notarja. Torej, pravite, da niste izpolnjevali pogoja najmanj eno leto delovnih izkušenj pri notarju, na sodišču, pri odvetniku na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu, če sem vas prav razumela. Okej. Niste pa tudi odgovorili kaj je s tožbo, ki jo je omenjal kolega Cigler glede tega samega postopka, kar bi tudi želela vedeti kaj se z njo dogaja. In tudi še enkrat ponavljam vprašanje kolegice, kaj in kako s 14 državnimi tožilci, katerih napredovanja oziroma imenovanja stojijo.

PREDSDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Še Maša Kociper. Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS LMŠ): Jaz moram tudi, na žalost, ugotoviti, da številna moja vprašanja niso bila odgovorjena. Razumem pa, da je bilo vprašanj res veliko in da je ura pozna, ampak vsaj za nekaj pa vendar. Jaz za razliko od kolegic ne bom vztrajala, da se opredelite

57. TRAK: (SC) – 22.40

(nadaljevanje) do vprašanja glede evropskih delegiranih tožilcev, ker sem povedala, da tudi to, da se ne boste želeli opredeliti pove zelo veliko o vas in o vaši verodostojnosti, vaši pokončnosti in to danes pač vidi tako ta odbor kot cela javnost. To, da se ne opredelite pove zelo veliko, zato vas ne bom silila. Vendarle pa bi prosila odgovore na ta osnovna vprašanja. Prvič. Kje ste zaposleni, pri katerem odvetniku? Koliko časa in na kakšni funkciji? In za teh 12 let vaših delovnih izkušenj vsaj približno vaše zaposlitve, da znamo vse te neka osnove si predstavljati? Drugič, za mene najpomembnejše vprašanje, vaš odnos do tega, kar se ta trenutek dogaja s to Vlado in s pravno državo? Kako vidite to, da se pogojuje imenovanje tožilcev in vrhovnih sodnikov s tem, v katerih zadevah so v preteklosti sodili in na kakšen način so sodili? Kako vidite to, da se najvišji predstavniki Vlade, predsednik Vlade, nekateri ministri direktno vmešavajo in komentirajo na nespoštljiv način, ampak na izjemno žaljiv način odločitve sodišč, odločitve Ustavnega sodišča? Kako vidite to, da so štirje predstavniki posameznih nosilcev pomembnih organov v naši državi Varuh človekovih pravic, predsednik Računskega sodišča, informacijska pooblaščenka in predstavnik KPK včeraj dali poziv, da se nanje vršijo pritiski in da je ogrožena pravna država? Kako vidite poziv tožilcev Svetu Evrope, da se nanj pritiska in da se ustavlja imenovanja tožilcev, kar že predstavlja problem za tekoče delo tožilstva in kakšen je vaš pogled na pravno državo in načelo delitve oblasti? Ali res oziroma kaj boste naredili, da naša država ne bo šla v skupino Poljska, Madžarska in ostale države, ki so v Evropski uniji že na radarju držav, v katerih imajo velike probleme z človekovimi pravicami? Kar se pa tiče tistega sodnega postopka v tej notarski zadevi pa mora reči tudi, če je jaz s tem nimam problema, če imamo lahko predsednik Vlade, ki to že državo odškodninsko lahko imamo tudi ministra za pravosodje?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Želite besedo za odgovore? (Da.)
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa, predsedujoči.
Glede vprašanj o imenovanju tožilcev kot sem vam že povedal je tu ministrstvo naredilo vse, kar lahko in Zakon o Državnem tožilstvu poznam in trenutno kolikor je meni znano pač ne vsebuje roka, o katerem Vlada imenuje tožilcev. Vam pa zagotavljam, da si bom kot minister prizadeval za čim hitrejše imenovanje tožilcev. Če smo že pri tožilcih v zvezi z delegiranimi tožilci. Bi izpostavil, da sem osebno zelo zadovoljen, da je Slovenija pristopila k temu prostovoljnemu evropskemu javnemu tožilstvu, da smo ena izmed 22 držav od 27 torej niso vse niti pristopile, ampak kot sem vam že povedal glede napovedane sodne postopke bi bilo neprimerno, da jaz to komentiram, kajti ali je bilo to zakonito ali ni bilo zakonito pa kaj, po tem kar me vi pač sprašujete. Poglejte, pravo razlaga sodišče in ne minister, zato je pač potrebno počakati na odločitev sodišča in se bo, potem v skladu s tem tudi dalje ukrepalo.
V zvezi s tečajno zakonodajo. Kot ste me spraševala je bilo res veliko pač podanih predlogov za to spremembo. Gre za obsežen zakon kot ste sama rekla preko 500 členov in je bilo dano v to neko javno in strokovno debato okoli tega. Kolikor je meni znano je bilo do sedaj opravljeno tudi več srečanj in usklajevanj pač z vsemi ključnimi deležniki. Vključen je bil širok krog

58. TRAK: (SC) – 22.45

(nadaljevanje) strokovne javnosti tudi odziv je po mojih informacijah bil velik, bilo je tudi veliko dobrih in konstruktivnih predlogov, mislim, da jih je bilo čez 200, ki bodo zagotovo vključeni v predlog. To vse kaže, da gre za izjemno velik projekt in naporno delo, ki je že in še bo pred ministrstvom in ministrom.
Okoli tožbe v zvezi z notarskim mestom, ki ste me spraševali sem vam sicer že odgovoril, da je ta zadeva zaključena, da je pač bilo stališče sodišča takšno, da je tudi v tem primeru kljub temu, da gre za imenovanje v prihodnosti torej mislim, da 8 ali 10 mesecev po objavi razpisa ključen pač datum izpolnjevanja pogoja na zadnji dan možnosti prijave na prosto notarsko mesto.
Kjer sem zaposlen sem vam že uvodoma pojasnil oziroma mislim, da ne na vprašanje, ki je že bilo, da sem zaposlen pri odvetniku. Sedaj, če vam povem pri katerem, potem boste rekli, da ga reklamiram tukaj. Tako kot ste sama povedala bil sem zaposlen tudi na Višjem sodišču v Ljubljani, nato pa v gospodarski družbi / nerazumljivo/, do takrat, ko je pač opravljala te pravne storitve pod mojo udeležbo. Na kar sem bil zaposlen kot pravnik – to sem vam tudi že povedal – pri vodji(?) Žižek, v zadnjem času pa kot že rečeno pri odvetniku. Tudi izpolnjujem vse te pogoje za notariat in bi jih izpolnjeval tudi do izteka roka v katerem bi pač to funkcijo nastopil, če bi bil izbran in imenovan.

PREDSEDNIK BLAŽ PAULIČ: Repliko želi poslanka Tiha Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Seveda želim repliko, ker je treba ene stvari zelo natančno povedati, ker spoštovani gospod kandidat za ministra zelo zavaja in če nas kdo sedaj spremlja je potrebno povedati, da glede postopkov delegiranih evropskih tožilcev trenutno ne poteka nobeden sodni proces, ni vložena nobena tožba, nobeden upravni spor skratka sodnih postopkov trenutno ni. Zgovarjati se, da pravo razlaga sodišče in da vsi sedaj kot kandidat za ministra pa ne morete komentirati preteklega zbirnega postopka z vidika ali se vam je zdel okej ali se vam ni zdel okej, ali se vam je zdelo, da se kje, da so se zgodile kje kakšne nepravilnost, nezakonitosti je spoštovani gospod kandidat izmikanje in bom še enkrat rekla jaz to razumem kot, da se delate norca iz mene, ki vas to sprašujem. Enostavno se boste morali kot bodoči politik ali pa tudi danes kot kandidat za ministra o tem opredeliti. Ne se zgovarjati na sodišča, na pravno razlago, na sodne postopke, ki jih ni. To je enostavno nespoštljivo do tega odbora, kjer si vi danes predstavljate. Če pa boste rekel ne smem komentirati, ne smem zavzeti stališča bom pa razumela.

PREDSEDNIK BLAŽ PAULIČ: Hvala lepa.
/ medsebojno pogovarjanje/ Sedaj smo že v drugem krogu, vi ste imeli v prvo, vam bom napisal na seznam, v redu? Naslednja ima besedo Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Spoštovani kandidat za ministra!
Kmalu bo minilo 5 ur jaz verjamem, da ste v primežu milosti in nemilosti nas poslancev, ki vas ožemamo in pregledujemo do potankosti. Poslanci smo lahko zelo nehvaležni, neizprosni pri svojih razpravah lahko celo tako neizprosni kot si v samih sanjah

59. TRAK: (SC) – 22.50

(nadaljevanje) marsikdo tega ne predstavlja. To predvidevam, da preživljate tudi danes vi. Vsaka predstavitev pred poslanci je stresna tako, da vas malo pomirim, zato čestitke za pogum pa, da ste ostali med vašo predstavitvijo zbrani in mirni in predstavitev pripeljali do konca tako kot ste si jo sami zastavili in zamislili. Sama ocenjujem, da je bila vaša predstavitev kandidata dobra. Ne ozirajte se na kolege iz opozicijskih vrst pa kolegice, saj če bi imeli kratko predstavitev bi pa povedali, da pa niste nič povedali o vsebini. Če bi povedali smo o svojem življenjepisu bi vedno našli nekaj, kar niste vi storili, ampak vaša predstavitev je predstavitev vas samih, vaše vizije kako boste delovali kot minister in jaz sem vas tukaj pozorno poslušala in ste povedali svoje mnenje in svoje vizije kaj bi vi želeli narediti. Res je, da nimate veliko časa to pa ne pomeni, da nimate vizije kaj vse je potrebno storiti na ministrstvu in kakšne prioritete si boste vi postavili. Pa mogoče samo za javnost, če povemo kaj se v enem letu da narediti. Vi boste na, če boste potrjeni kandidat, če boste postal minister za pravosodje pomeni, da boste vseeno lahko kar nekaj naredili to boste tretji minister v tej naši sestavi. Če pogledamo kaj je prva ministrica naredila. Eden zakon štiri novele v dobrem letu. Kaj je naredila druga ministrica Lilijana Kozlovič? Sedem novel in dva cela zakona plus 5 PKP. Veste kaj se da narediti v enem letu je relativno lahko zelo veliko. Veseli me po eni strani, da ne prihajate iz javne uprave, ker pride kot svež veter in boste lahko delali, če boste to res želeli in boste lahko veliko naredili, niste ujeti v kletko določenih procesov, ki potekajo v javni upravi. Marsikdo danes je bilo poslušati, da njim ste politik marsikdo od nas, ko smo se podali na politično kariero nismo bili vsi politiki, ko smo vstopili, zato še enkrat čestitke za pogum, da ste se sploh odločili, da boste stopili na to prvo stopnico. Res pa je, da politiki smo in govorimo politični jezik, da ustvarjamo, da delamo, ampak jaz verjamem, da vsi politiki želimo delati dobro za državljane in državljanke.
Da ne bom zašla, ker smo danes že resnično pet ur sedimo in razpravljamo vas bom vprašala eno kratko vprašanje. ministrstvo že nekaj časa dela in pripravlja nov Zakon o varstvu osebnih podatkov. Zakon je bil leta 2018 celo pripravljen za obravnavo v Državnem zboru pa, zaradi odstopa tedanjega predsednika Vlade ni bil nikoli obravnavan. Pred časom smo celo brali, da je zoper Sloveniji napovedana tožba, zaradi ne prenosa ene od evropskih direktiv s področja varovanja osebnih podatkov tako je potrebno nasloviti določena vprašanja, ki jih ne ureja tako imenovani GDPS, zato me zanima kakšna je tukaj predvidena časovnica oziroma kako ste si zamislili časovnico pripravo tega zakona oziroma kako se nameravate lotiti priprave le-tega. Jaz sem zastavila le eno vprašanje, zato ker so predhodniki zastavili že resnično veliko vprašanj in veliko odgovorov ste podali, zato se ne bom ponavljala s kolegicami in kolegi.
Hvala lepa vam za odgovor.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo kolega Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala, spoštovani predsednik.
Lep dober večer vsem skupaj! Spoštovani kandidat!
Bom začel tam, kjer ste začeli vi in sicer pri vladavini prava in vaši izjavi, da je zanjo ključno pravosodje.

16. TRAK: (SC) – 22.55

(nadaljevanje) Jaz upam, da se zavedate tudi vi, da za vladavino prava morata biti izpolnjena dva pogoja in prvi je pogoj demokratičnosti in kot drugi tisti, ki mu pravimo načelo pravne države. V tej Vladi, v katero boste vstopili ali pa ne razume tako vladavino prava kot pojem pravne države zelo selektivno. Takrat, ko ji ustreza neka pravna oziroma sodna odločitev je to sodstvo dobro in kvalitetno, ko je ta odločitev v nasprotju z njihovimi prepričanji je to sodstvo skorumpirano, ne deluje tako kot bi bilo potrebno in je pravzaprav praktično izvor nekega bivšega komunizma. Jaz mislim, da je ključno za to našo razpravo danes res, da se vsi zavedamo, da v državi po naši Ustavi torej najvišjem pravnem aktu v državi še vedno poznamo tri veje oblasti. Ena je in ta najvišja zakonodajna, to je nas 90 poslank in poslancev, izvršilna, v kateri boste kot minister, če boste potrjeni sedeli in pa tista sodna, ki naj bi v celoti morala biti avtonomna in neodvisna in nepodrejena katerikoli politični opciji. Jaz sam zelo močno pokrivam področja evropskih zadev in zunanje politike in se bom z vidika tega naslonil še na vaše pravosodno področje.
Ravno danes je bila sprejeta Resolucija o stanju pravne države Evropske unije v Evropskem parlamentu. Ta resolucija definira uporabo mehanizma vladavine prava s strani Evropskega parlamenta. Ta resolucija tudi napoveduje vložitev tožbe proti Evropski komisiji, zaradi tega, ker ni ustrezno ukrepala zoper kršiteljicam vladavine prava, kjer pa se je že začela omenjati tudi Slovenija. Jaz mislim ne samo s slovenskih strani tudi iz evropskih strani jasno kaže, da ta pravni sistem, katerega ste pohvalili ni v tako dobrem stanju sploh v času, ko Vlado vodi Janez Janša.
Druga stvar, katerega me je v bistvu razžalostila je to, da smo poslušali vašo sorazmerno dolgo predstavitev, ki sicer je bila korektna nimam kaj reči čez to. Bila pa je dokaj dolgočasna namreč brali ste zelo veliko stvari, ki jih poslanci že poznamo. Namreč, so stvari, ki nam jih je pošiljala Vlada. Torej tisti, ki so vam pripravili te stvari bi vsaj toliko lahko pogledali, da dobesedno stavkov ne pripisujejo iz vladnih izhodišč. Namreč, ko ste govorili o zadevah, ki se tičejo pravosodja in določenih zadev, kamor sodi tudi evropsko delegirano tožilstvo, o katerem bom govoril malce kasneje je Odbor za zadeve EU zavrnil vladna izhodišča pretekli petek in je torej Vlada šla v Luksemburg, ki ste ga tudi omenjali brez teže potrdila tega DZ, da lahko govori o področju pravosodja in notranjih zadev. Torej, to je močno sporočilo ne samo Vladi, ampak tudi Evropi, da so pač zadeve pri nas dokaj resne.
Naslednja stvar, ki ste jo omenjali so stečajni postopki. Če sem si jaz prav zapisal ste rekli: »Ljudje ne poznajo težav stečajnih postopkov in težav, s katerimi se soočajo ljudje v tem poslu.« Sedaj jaz teh ljudi ne poznam poznam pa mnenje številnih strokovnjakov, ki so jasno povedali, da mora stečajni lobi, katerega več kot očitno ste oziroma ste bili čimbolj stran od Ministrstva za pravosodje. Vaša stranka, katera vas je tudi predlagala je bila ena tistih, ki je najbolj glasno zagovarjala to, da mora Ministrstvo za pravosodje v okviru svojega programa močno stopiti na prste stečajnim upraviteljem sploh tistim, ki so vpleteni v mrežo slamnatih podjetij. V to mrežo ste vsaj po tem, kar je bilo razkrito v javnosti več kot očitno

61. TRAK: (DAG) – 23.00

(nadaljevanje) sodite tudi vi.
Na začetku – če se lahko samo kratko vrnem na začetna razkritja kolega Möderndorferja -, s tistim prvim podjetjem, s katerim ste poslovali, ste rekli sami, podjetje je poslovalo, je svetovalo, ampak da zdaj to podjetje nima ne računa ne nekih prihodkov. Tako me zdaj zanima, kako so potem te usluge temu podjetju bile plačevane, kako je bila plačevana vaša plača. Jaz ne vidim drugega razloga, kot da so te zadeve bile narejene na črno. Torej, da se je v podjetju, katerega direktor ste bili, utajeval davek pravzaprav. Ker ne vem, kako se drugače lahko odvaja plača, če nekega računa podjetje nima; razen, če ste vse delali pro bono, to je pa potem druga stvar. Tako ne glede na to, da vi pravite, da ste bili direktor zgolj na papirju, kot direktor, pa tudi kot kandidat za pravosodnega ministra bi morali vedeti, da kot direktor pravno odgovarjate za vse pravne posle, ki jih podjetje ima.
Tudi drugo podjetje, katerega zgodbe so razkrivali mediji danes, kaže na to, da je tudi to podjetje bilo uradno brez premoženja, brez kapitala, brez prihodkov in ima celo več deset tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti, torej obveznosti do države, države, ki ji boste, če boste seveda tu potrjeni, tudi zaprisegli pred Državnim zborom.
No, in pelje me naprej v bistvu ta točka v okviru stečajnih postopkov. Glede na to, da vam je kolegica Sluga že povedala, da program SMC, na katerega se izgovarjate vi, in minister Počivalšek vsaj v volilni kampanji in do danes ni z eno besedo omenjal teh stečajnih postopkov. Pa me zanima, ali boste izločili te svoje prijatelje, s katerimi je več kot očitno povezan SMC pa minister Počivalšek, zoper urejanja stečajne zakonodaje. Namreč, jaz res ne vem, spoštovani kandidat, ali ste vi zavedate, v kaj se spuščate. Namreč, vstopate v Vlado, in tam boste kot očitno pravosodni minister, v Vlado, ki so ji bile dokazane – pozor, spoštovani, dokazane – kršitve zakonodaje in Ustave Republike Slovenije, torej najvišjega pravnega akta, ki ga v državi poznamo. Kršenje Zakona o STA, kršenje zakonov, ki jih je ta Vlada sama pripeljala v Državni zbor, sama koalicija jih je tudi sprejela, kršenje Zakona o državnem tožilstvu, kršenje Zakona o nalezljivih boleznih, kršenje tega zakona je imelo za posledico tudi številno protiustavnost, številni pritiski na proces odločanja. Ne vem, če rabim brati skoraj deset vladnih odlokov, ki so bili razveljavljeni zaradi neskladja z ustavo. V takšno Vlado, spoštovani kandidat, vi vstopate.
Jaz vam bom v bistvu dal lahko nalogo, glede na to, da je ura že dokaj pozna. Res bi si želel, da mi pri naslednjih mojih vprašanjih odgovorite zgolj z »da« ali »ne«. In k besedi se bom javil tolikokrat, dokler mi ne boste odgovorili z »da« ali »ne«.
Evropsko delegirano tožilstvo, spoštovani kandidat. To, kar ste povedali danes, je nekako izmikanje, ki smo ga vajeni pri tej Vladi, pri vas še ne tolikokrat, ker ste namreč zgolj še kandidat. Rekli ste, da ne morete komentirati tekočih sodnih postopkov. Zdaj vas sprašujem, kakšnih tekočih postopkov, če tekočih postopkov zoper ta proces ni, nikakršnih sodnih postopkov, nič ni bilo vloženo, ne s strani kandidatov ne s strani Sodnega sveta, niti ne s strani Vlade, kakorkoli. Želel sem vas vprašati, ali boste izpeljali ta postopek s kandidatoma, ki sta bila v zakonitem postopku že imenovana s strani Sodnega sveta, pa je Vlada zadevo razveljavila.

62. TRAK: (DAG) – 23.05

(nadaljevanje) Tako povejte, ali je torej ministrica, bivša, ki jo tako hvalite, ravnala zakonito, da je ta postopek uredila dobro, ali bodisi nezakonito in torej ima prav Vlada. Če pa je že to pretežko, vsaj tako smo videli do zdaj, ker ne želite odgovoriti, vas pa vprašam naslednje: Ali bi o tem postopku moralo na prošnjo oziroma zahtevo Vlade razsoditi sodišče, kot je predlagal eden od vaših protikandidatov, ki je več kot očitno potem postal ne kandidat, ker je povedal, da si rok s to Vlado mazal ne bo.
Druga stvar oziroma drugo vprašanje je: Ali boste spoštovali stroko in zakonodajo in predsedniku Vlade Janši nasprotovali, če bodo njegove zahteve v neskladju z zakonom, stroko ali vašimi prepričanji; da ali ne, nič drugega ne rabim od vas, zgolj da ali ne.
Za zaključek. Vaša predstavitev, kot rečeno, je bila dolga, s kar nekaj projekti, sicer kakšnim tudi dobrim. 11 mesecev boste imeli časa, od tega vam bo predsedovanje vzelo 6 mesecev. Vsi vemo, da se med predsedovanjem zelo veliko ne dogaja na zakonodajnem področju, tako imate slabih 5 mesecev dela pred sabo. Videli pa bomo, ali boste kimali kot večina tam na Vladi oziroma pravzaprav vsi, ker tistih, ki niso kimali, tako ali tako več ni.
Toliko za zdaj. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo poslanec Predrag Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsednik, hvala lepa za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi, kandidat za ministra!
Danes, ko smo ob šestih začeli s to sejo, smo vsi imeli nekako neka pričakovanja, da bomo dobili konkretne odgovore na vroča, verjamem, tudi neprijetna vprašanja. Pa vendar moram reči, da po dobrih petih urah smo približno tam, kjer smo bili na začetku. Vizija, ki ste jo predstavili, vse lepo in prav, pa vendar ste ravno s to svojo predstavitvijo nekako se skušali izogniti tistemu vročemu vprašanju glede delegiranih evropskih tožilcev. In po mojem mnenju ste izbrali način, ki je najmanj primeren za izognitev se takšnemu vprašanju, sploh pa na hiringu. Nenazadnje se boste, spoštovani, če boste potrjeni kot minister, s tem vprašanjem nenehno srečevali ves čas trajanja predsedovanja Evropski uniji. In ne vem, ali se boste tudi tam lahko na tak način izognili tem vprašanjem, ki se nanašajo na imenovanje teh tožilcev. Pa bom drugače postavil vprašanje. In sicer mi odgovorite, ali zaupate organom pravosodja, med drugim tudi Državnotožilskemu svetu, ki je zatrdil, da kandidata za evropska delegirana tožilca izpolnjujeta vse pogoje, ali ne zaupate. Torej, ali zaupate Državnotožilskemu svetu, kajti menim, da minister, ki pride v neko ustanovo ali pa na ministrstvo, mora sam apriori nekako razumeti, da vsi njegovi delajo v skladu s predpisi, in se seveda potem prepriča v nasprotno ali pa potrdi. Izjavili ste tudi v sami predstavitvi, da ste bili seznanjeni z vsemi okoliščinami imenovanja ali pa postopka, ne imenovanja, in me zanima, ali lahko pojasnite še nam te okoliščine, morda pa mi česa ne vemo. Toliko glede tega. Verjamem, da ste s tem, ko ste se izognili tem vprašanjem, še bolj razburili ali pa vzburili domišljijo nas, opozicijskih poslancev, in jasno, zato tudi bezamo v to smer, ker nismo dobili ustreznega odgovora. In verjamem, da bo še kdo za mano to počel na tak način.
Bi pa sam postavil nekaj konkretnih vprašanj. Seveda ste kar nekaj povedali okrog gospodarskega in bančnega kriminala. Povedali ste tudi nekaj okrog dolgotrajnih postopkov.

63. TRAK: (DAG) – 23.10

(nadaljevanje) Ampak kljub temu me zanima, kako konkretno bi se vi lotili sanacije teh dolgotrajnih postopkov. Kje vidite rešitve skrajšanih postopkov, zlasti glede bančnega kriminala in gospodarskega kriminala. Nenazadnje vemo, da imamo že kar nekaj časa zakon, ki ureja odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, pa me zanima, kakšno stališče imate do tega, da bi se ustanovil poseben urad, ki bi se ukvarjal z odvzemom in upravljanjem nezakonito pridobljenega premoženja.
Nadalje me zanima vaše mnenje, kakšno stališče imate glede spremembe Zakona o kazenskem postopku, v smislu, da se preiskava na nek način ukine ali ostane. Torej, kako razmišljate o tem.
Omenjali ste nekaj pravosodno policijo, pa se bom tudi sam dotaknil te teme. Vemo, da so kadrovski primanjkljaji tam precej hudi, zanimanja za ta delovna mesta ni veliko. Med drugim tudi zaradi slabih razmer in slabih plač, pogoji dela so hudi. Nenazadnje, če ste kdaj bili na kakšni ekskurziji ali pa ogledu zaporov, ste se lahko sami prepričali v to. In me zanima, kako boste reševali to problematiko, konkretno. Ali se boste zavzemali oziroma na kakšen način boste lahko pomagali k temu, da bi se pravosodna policija kadrovsko okrepila. In kako sami razmišljate o plačilu omenjenih policistov.
Pa, seveda, kaj menite glede sodnikov začetnikov. Ali ste naklonjeni uvedbi preizkusne dobe za sodnike začetnike ali morda imate kakšno drugo rešitev ali pa pogled na to.
Glede korupcije in žvižgačev me zanima, ali lahko v tem kratkem času pričakujemo kakšen nov predpis glede Zakona o zaščiti žvižgačev. In kaj menite o proračunu KPK, bi ga bilo treba povečati ali pa morda imajo dovolj ali pa celo zmanjšati.
Toliko bi imel zaenkrat glede konkretnih vprašanj, pa bi prosil za odgovore. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo poslanec Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDDERNDORFER (PS LMŠ): Ja, imam eno vprašanje, ki je zelo zanimivo, predvsem z naslednjega vidika. Kandidat za ministra je povedal, da je bil zaposlen v družbi Trijus, saj to je tudi razvidno iz dokumentov. Stroški dela so bili tam od leta 2016 do 2019 približno 12 tisoč evrov na leto. Veste, kaj to pomeni – da ste bili na minimalni plači. Jaz sploh ne vem, od česa ste živeli in kako si to obleko lahko privoščite pri tem denarju. Ampak tisto, kar je za mene bolj pomembno, je to, da kot bodoči pravosodni minister – upal sem, da boste to vsaj do konca sprevideli in ugotovili, da morate odgovarjati poslancem na postavljena vprašanja, ki so tako pomembna in delikatna, govorim o delegiranih tožilcih. Namreč, če vi danes odgovarjate z odgovorom, da se ne boste odločili in opredelili zato, ker domnevno naj bi tekli postopki ali pa bodo stekli, me zanima, kako boste vi v parlamentu odgovorili na vprašanje, ko boste prišli s predlogom zakona in vas bo nekdo vprašal, ali je nezakonito. Vi boste rekli, da ne boste odgovorili na vprašanje, ker vas bo lahko kdo tožil, kajne, ker bo lahko zakon romal na Ustavno sodišče, ali kako. A veste, temu se reče debelo norčevanje iz nas vseh skupaj. Jaz razumem, da je koalicija tiho, veste, ampak v nekem drugem položaju bi na oni strani skakali in noreli. In to je taka zelo prefrigana medvedja usluga, ki se bo vrnila kot bumerang. Oprostite, kandidat za ministra, to je norčevanje, to je res debelo norčevanje. Vi boste na tem matičnem odboru nekajkrat sedeli, nekajkrat. Prvič, ko se boste opredelili do ene stvari, boste dobili nazaj odgovor, da se pa do druge niste hoteli opredeliti. Ne vem, kako si predstavljate delo. Vi niste samo, če boste seveda to postali, minister za pravosodje, vi boste tudi član Vlade.

64. TRAK: (DAG) – 23.15

(nadaljevanje) Ste v dvojni vlogi in boste odločali o stvareh, ki ne bodo samo z vašega področja. Boste tudi na Vladi rekli, da se ne boste opredelili, ker ne veste, če je to nezakonito oziroma če bi mogoče kakšna tožba prišla ali pa, ker je nekdo v časopisu napovedal, da bo slučajno tožil? Se ne boste hoteli opredeliti? A veste, to so stvari, ki so na meji smešnega. Zdaj, če nočete povedati, kateri je ta odvetnik, jaz vas razumem, ker če bi bil odvetnik, kjer ste bili vi v službi, bi bila to antipropaganda, ne pa propaganda. Tako da je mogoče res bolje, da ne poveste, pri kateremu odvetniku ste delali. In verjetno zdajle drži pesti skupaj, da res tega ne boste povedali. Gospod kandidat, eno od temeljnih načel v politiki je, če hočete biti minister, morate vedeti, da boste v tej hiši izvoljeni, ne na Gregorčičevi. In v tej hiši boste vedno polagali račune. Ampak, če jih boste na tak način… Res pozorno poslušam vsa vaša izvajanja, ampak na koncu prihajam do zaključka. Jaz vas nisem poznal, res nikoli. Vse, kar vem o vas, vem iz današnjega dne, iz vaše predstavitve. Vem pa samo eno, da ko boste stopili pred poslance z zaprisego, da boste delali v interesu za dobrobit Republike Slovenije, ne vem, kdo vam bo sploh še verjel.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Kot zadnjemu dajem besedo kolegu Juretu Ferjanu.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod predsednik, hvala za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi, ki nas spremljate, in seveda spoštovani kandidat za ministra za pravosodje!
Bom skušal biti karseda kratek v tem, mislim, da verjetno zadnjem spraševanju nocoj.
Mene veseli, da ste poudarili to, da boste sledili koalicijski pogodbi; tam je še kar nekaj takih zavez, ki se jih da v letu dni realizirati. Pa seveda, da se zavedate pomembnosti predsedovanja Svetu Evropske unije, tudi na resorju, ki ga boste najverjetneje zastopali.
Preden vam zastavim vprašanje, ki ga imam za vas in bo za razliko od marsikaterega, ki smo jih danes slišali, vsebinsko in ne toliko politično; tako pač je v tej hiši, saj ste verjetno v teh petih urah že marsikaj spoznali. Kar se tiče vašega dela, ga bomo lahko ocenjevali po nekem obdobju, najverjetneje pa potem na koncu mandata, ko bomo lahko potegnili črto in videli, kaj ste oziroma niste naredili. Samo še za intermeco, preden vam zastavim vprašanje, kar opažam skozi to večurno razpravo danes. Zanimivo se mi zdi, da se večina opozicije danes ukvarja s programom Stranke modernega centra. Na neki točki še razumem, da se, recimo, kolegica Sluga ukvarja s programom svoje nekdanje stranke, da se pa poslanci in poslanke Liste Marjana Šarca ukvarjate s programom Stranke modernega centra, je pa malo čudno. Glejte, vaš vodja poslanske skupine je rekel, da pišete svoj program, pa da boste nekje do septembra ga napisali; mogoče bi bilo dobro, da se temu bolj posvetite, no.
Zdaj pa vprašanje, spoštovani kandidat za ministra za pravosodje. Po podatkih Zbornice kliničnih psihologov Slovenije iz aprila letošnjega leta, ko so govorili o pomanjkanju kliničnih psihologov v Sloveniji, so dejali, da jih imamo trenutno v Sloveniji okrog 26, od tega jih je, denimo, 16 specializiranih za področje vprašanja starševstva in skrbništva. In po njihovih besedah ter po besedah zbornice bi jih potrebovali še okrog 400 dodatnih ta trenutek. Zato me zanima, kako boste pristopili k reševanju te problematike, ki je resnično, lahko rečemo, na neki kritični točki že dlje časa.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Zdaj pa dajem besedo kandidatu za ministra za odgovore.
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Mislim, da je gospa poslanka spraševala glede priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Kolikor mi je znano, je ta zakon bil v letu 2018 celo pripravljen

65. TRAK (VI) 23.20

(Nadaljevanje) za obravnavo v državnem zboru, pa nato ni bil obravnavan. Po mojih informacijah je Slovenija rešitve evropske direktive implementirala s posebnim zakonom, torej zakonom o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj. Posledično bi verjetno lahko v nekem kratkem času pričakovali tudi poživitve novice iz Evropske unije glede tega samega. Torej, umika napovedi tožb. Kar se pa tiče ostalega, je pa sicer uredba sama neposredno uporabljiva. To dejansko pomeni, da v praksi že kot taka tudi učinkuje. Nekatera vprašanja seveda prepušča nacionalni zakonodaji, ker pa so verjetno rešitve tega prvotnega zakona na tem področju zaradi časovne oddaljenosti tudi že nekoliko zastarele bi seveda bilo smiselno nadaljevati s pripravo novega zakona. Glede na to, da tak zakon dejansko vpliva že po svoji naravi na zelo veliko subjektov, je tudi jasno, da je pri urejanju posameznih vprašanj pač seveda zmeraj prisotno zelo veliko interesov, ki so si navsezadnje tudi nasprotujoči. Po seznanitvi s stanjem priprave predloga tega predpisa bomo šele takrat dejansko lahko nekako zastavili časovnico nadaljnje obravnave tega predloga. Vsekakor bi si pa želel, da ga morda državni zbor, v kolikor bo to pač mogoče, obravnava še to leto, če bo to možno izpeljati.
Spraševali ste me v zvezi s stečajnimi lobiji, da naj bi bil jaz se pravi član nekih stečajnih omrežij. Sedaj to dejansko ne gre skupaj z navedbami vaše kolegice, ki je zatrjevala, da je spraševala pri upraviteljih in da me noben ne pozna. Sedaj če bi jaz bil član nekega lobija bi me verjetno morali poznati, kar se tega tiče. Tako da mislim, da se bo z mojim imenovanjem, seveda, če bo do tega prišlo, zgodilo ravno nasprotno. Jaz nisem, to sem že uvodoma izpostavil, da nisem del nikakršnih omrežij in tudi miselno nisem ukalupljen.
Glede samih teh programskih prioritet SMC, ki jih navajate, da jih program ne vsebuje, jaz menim, da je bistvenega večjega pomena v tem zadnjem letu mandata kot volilni program koalicijska pogodba. Sicer pa saj vam je tudi znano, da pač od volitev v letu 2018 pa do danes je stranka pač dobila tudi novega predsednika, ki to stranko pač vzpostavlja kot nekega političnega partnerja gospodarstva. In v tem času se je vmes, na žalost, zgodila tudi epidemija, ki je prinesla določene ekonomske posledice in zato je ta točka, ki je pač bila tudi izpostavljena, bom rekel, programska prioriteta in tudi sestavni del koalicijske pogodbe. In jaz mislim, da je glede na to koliko je na to temo že bilo narejeno za zaključek mandata tudi na prvem mestu.
Okoli nezakonito, bila so vprašanja še okoli nezakonito pridobljenega premoženja, seveda, se zavedam, da so na tem področju pristojnosti med različnimi organi morda preveč razpršene, kar zagotovo ni optimalno.

66. TRAK (VI) 23.25

(Nadaljevanje) Kot sem seznanjen je sicer ministrstvo pripravilo neko analizo o tem kje so bistvene pomanjkljivosti v tem sistemu, da se načrtujejo neke ustanovitve delovne skupine, katera bo potem verjetno pripravila določene zakonodajne rešitve. Seveda vse z enim samim namenom, da država učinkoviteje upravlja z zaseženim premoženjem.
Trenutno zelo aktualno je tudi vprašanje zaščite žvižgačev, pa to ni aktualno le pri nas, temveč tudi v drugih evropskih državah, ki morajo do konca tega leta implementirati evropsko direktivo glede žvižgačev. Nekatere države so to že storile, spet druge še niso. Če sem prav seznanjen se na ministrstvu za pravosodje predlog takšnega zakona sicer že pripravlja. Sam pa nisem zasledil, da bi bil poslan v javno razpravo. Vsekakor če postanem minister, seveda, se bom pa zavzel, da bo tak zakon tudi pravočasno sprejet kot pač veleva direktiva. Tak zakon bo seveda tudi določil nek učinkovit sistem prijave kršitev. Na drugi strani tudi ustrezno določil pravico oseb, ki te kršitve prijavijo. Posebno pozornost pa je seveda treba nameniti prepovedi povračilnih ukrepov ter pravici do same zaščite.
Kar se tiče proračuna KPK, ta je samostojen proračunski uporabnik, ki dejansko samostojno izpogaja svoj proračun. Bo pa ministrstvo seveda vselej podpiralo ta neka prizadevanja za povišanje finančnih sredstev organa, ki je sicer neodvisen.
Okoli pravosodnih policistov, sem tudi uvodoma izpostavil, da se dejansko zavzemam za to izenačitev poklica pravosodnega policista z drugimi uniformiranimi poklici. Tukaj imam v mislih predvsem policijo. Zato bi bilo primerno in zato si bom tudi prizadeval, da se vzpostavi akademija po akreditiranem programu, ki bo dejansko prinesel višjo stopnjo izobrazbe, torej da bodo imeli ti pravosodni policisti po končani akademiji potem šesto stopnjo. In s tem se bo posledično tudi izboljšal izhodiščni plačilni razred za vstop v ta poklic, ki je seveda eden bolj zahtevnih in vem, da sem seznanjen s to problematiko, predvsem v Kopru, kjer zelo težko najdejo pravosodnega policista.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Repliko je želel kolega Nik Prebil.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa.
Ja, moram replicirati, res žalostno, da pravzaprav mora SDS zagovarjati SMC. Namreč, s svojo razpravo sem želel pokazati to zavajanje tako kandidata kot pa ministra Počivalška, ki sta javno povedala, da je temelj tako kandidata kot programa stranke SMC stečajna zakonodaja. Glede na to kandidat, kaj ste sedaj v odgovoru povedal, pa je povsem jasno, da to nima zveze z nikakršnim programom stranke, ampak na samostojno odločitev ministra Počivalška v zvezi s tem in točno vemo s kom in pa kje ima on povezave s tem lobijem, s katerim baje vi na vaša zagotovila niste povezani. Bomo videli.
Kot drugo pa, jaz sem vam res dal lahko nalogo in zastavil dve vprašanji. In glede na pozno uro tudi nisem želel vaših obširnih odgovorov, zgolj da ali ne, pa ste to nekako spretno izpustili, ampak sem povedal, da se ne bom ustavil dokler mi na to ne boste odgovorili. In vas sprašujem še enkrat, ali boste spoštovali stroko in zakonodajo in predsedniku vlade Janši nasprotovali,

67. TRAK (VI) 23.30

(Nadaljevanje) ko bodo njegove želje in zahteve v neskladju z zakonom, stroko in vašimi prepričanji. Da ali ne. In drugo vprašanje, ki se navezuje na evropsko delegirano tožilstvo, ali menite, da bi moralo sodišče na zahtevo vlade odločiti ali je bil postopek, razveljavitev postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev zakonit ali ne, tako kot je predlagal vaš protikandidat, ki je zaradi tega postal nekandidat. Da ali ne.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Želite odgovoriti? (Da.)
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Bom sedaj še najprej odgovoril gospodu poslancu, ker sem, so me prej že prehiteli, glede kliničnih psihologov, ko ste izpostavili vprašanje. Tudi sam poznam to problematiko, da je kliničnih psihologov premalo. Takšne izvedence je težko dobiti. Da prav tako ugotavljam, da je epidemija pokazala, da je bilo na sploh na področju državnega zdravstva v Sloveniji narejeno premalo. Seznanjen sem, da delu, ki se nanaša na pristojnost Ministrstva za pravosodje, že več let tečejo aktivnosti za povečanje števila kliničnih psihologov. Ministrstvo za zdravje si namreč z javnimi pozivi intenzivno prizadeva za čim večjo vključitev kliničnih psihologov, ki bi lahko opravljali izvedenska dela. Pri Ministrstvu za zdravje pa seveda tudi za čim večjo financiranje, čim večji obseg financiranja specializacij iz tega področja klinične psihologije.
Potrebno bo tudi iskati ukrepe, ki bodo seveda učinkovali na kratek rok, kajti vsi ti večje število razpisanih mest je specializacija pač dolgotrajen postopek, ki traja več let. Zato je pač za to prehodno obdobje morda potrebno razmisliti, da bi spodbujali tudi vključevanje zdravstvenih zavodov v izvedensko delo, saj tako ZPP kakor tudi Zakon o kazenskem postopku omogočata, da pač sodišče kot izvedenca določi bodisi osebo, ki je imenovana po določbah zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Lahko pa imenuje tudi drugega strokovnjaka, ki ima pač potrebna znanja in lahko zaupa pač izdelavo tega izvedenskega mnenja tudi strokovni instituciji.
Poleg tega bi bila lahko kot spodbuda k večjemu številu sodnih izvedencev s področja klinična psihologije morda tudi višja nagrada za izvedenstvo, kajti vendarle gre za delo na nekem deficitarnem področju. To je verjetno najhitreje možno doseči, da pač zapolnimo to vrzel. Vsekakor pa je ključno, kot sem že povedal, da se poveča število specializacij, za kar bom seveda v kolikor bom imenovan, tudi vodil ustrezen dialog z ministrstvom za zdravje.
Glede na vaše vprašanje okoli tega ali bom spoštoval stroko je tu odgovor jasen, seveda bom spoštoval stroko.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Repliko je želel Nik Prebil.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Spoštovani kandidat, jaz res ne razumem v čem je težava.
Dve zelo eksaktni vprašanji z eksaktno prošnjo, da odgovorite z da ali ne. Jaz ne vem čemu to sprenevedanje. In kot rečeno, še enkrat, prosim, da mi odgovorite ali boste predsedniku Janši nasprotovali, če njegove zahteve ne bodo v skladu z zakonodajo, stroko ali vašimi prepričanji? Da ali ne.

68. TRAK (VI) 23.35

(Nadaljevanje) In kot drugo, ali menite, da bi moralo sodišče na zahtevo vlade ali je kršilo zakon, ko je razveljavilo postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev odločati kot je predlagal vaš protikandidat, ki je potem postal nekandidat ravno zaradi tega, ker si ni želel umazati rok z aktualno vlado. Da ali ne. In spoštovani predsednik, 230. člen poslovnika govori, da kandidat mora odgovarjati na vprašanja članov tega odbora in prosim, da zagotovite spoštovanje tega člena.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.
Želite odgovoriti? (Da.)
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala, gospod predsedujoči.
Kot sem vam že povedal, vam še enkrat povem, da bom absolutno spoštoval stroko in se bom tudi zmeraj zavzemal za zakonitost in spoštovanje le-tega.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Morda želi še kdo kandidatu postaviti vprašanje? …/ oglašanje iz klopi/ Pa mislim, da je na to vprašanje že uvodoma kandidat odgovoril… / oglašanje iz klopi/
Še enkrat razprava? (Da.)
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Ja, spoštovani predsednik, hvala lepa.
Poglejte, jaz kandidata jasno sprašujem, ni mi sicer odgovoril na vprašanje ali bo nasprotoval predsedniku vlade, odgovoril je samo, da bo on spoštoval stroko. Jasno vprašanje v okviru evropskih delegiranih tožilcev. Namreč, to, da kandidat na ta vprašanja ne želi odgovarjati je skrajno nespoštovanje tega državnega zbora in ne samo odbora, ampak celotne institucije kot take. To, kar se sedaj dogaja v tej vladi, da ministri, kandidati za ministra ali kdorkoli, ki pride iz te vlade ne želi odgovarjati na vprašanja, da nek vodja kabineta predsednika vlade pošlje ministrstvom naj ne odgovarjajo na vprašanja opozicije v poslanskih vprašanjih, tem ljudem narekuje zakon. Spoštovani kandidat, jaz upam, da se vi zavedate, da je ta državni zbor nad vlado. In da je ta državni zbor nadzornik vlade. Ker če tega ne razumete, da je šef ta hiša in ne Janez Janša, potem imate hudo težavo. In prosim, da odgovorite na moje vprašanje.
Predsednik, hvala.

PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala lepa.
Jaz mislim, da je kandidat odgovoril na tista vprašanja, na katere je želel odgovoriti.
Če ni novih vprašanj zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo Odbor za pravosodje opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve.

Na glasovanje dajem naslednje mnenje: »Predstavitev Marjana Dikaučiča kot kandidata za ministra za pravosodje je bila ustrezna.« Želi kdo izmed članov in članic odbora obrazložiti svoj glas? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Glasujemo.
Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.

Spoštovani kandidat Odbor za pravosodje meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Čestitam.
Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.
Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji državnega zbora. Če se strinjate bi kot predsednik odbora poročilo predstavil sam.

69. TRAK (VI) 23.40

(Nadaljevanje) Vidim, da ni nasprotovanja.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 32. nujno sejo Odbora za pravosodje.
Hvala vsem za udeležbo.

Seja je bila končana 10. junija 2021 ob 23.40.