Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Bojan Podkrajšek, predsednik odbora.
Seja se je začela ob 14.01.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Cenjeni kolegi, spoštovani gostje, pričenjam 35. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne prav lepo pozdravljam. Ker je to današnja naša prva seja v letu 2022, ki je pred nami, želim vsem srečno, pogumno in predvsem zdravo leto 2022.
Spoštovane kolegice, obveščam vas, da opravičil za današnjo sejo zaenkrat ni. Imamo pa eno pooblastilo, naša poslanska kolegica Mojca Škrinjar nadomešča Borisa Doblekarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SANACIJI V PRETEKLOSTI ONESNAŽENEGA OKOLJA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE V CELJSKI KOTLINI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslansko kolegico Janjo Sluga.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 19. 10. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 12. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 6. 1. 2022, pismo podpore staršev otrok vrtca Anice Černejeve in vrtca Zarja z dne 10. 1. 2022, stališče Cinkarne Celje d.d. z dne 11. 1. 2022, mnenje Borisa Šuštarja z dne 11. 1. 2022, ki ga je zaradi varovanja osebnih podatkov poslanke in poslanci ste prejeli v varnostni predal, pripombe Civilne iniciative za Volgajno z dne 12. 1. 2022 ter mnenje vlade k predlogu zakona z dne 12. 1. 2022. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB k 3., 4., 7. in 8. členu k predlogu amandmajev, danes je pa bil vložen amandma še k 2. členu. Vsa navedenega gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.
Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janja Sluga, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Mestna občina Celje, Cinkarna Celje d.d., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zakonodajno-pravna služba ter večje število strokovnjakov posameznikov, ki so poznavalci problematike, ki je obravnavana v predlogu zakona.
Prehajamo na obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k predlogom členov, o členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona, poslanski kolegici Janja Sluga.
Gospa Sluga, izvolite.

2. TRAK: (VP) 14.05

JANJA SLUGA (PS NP): Najlepša hvala, predsednik.
Ja, kot se verjetno vsi spomnite, sem s prvo verzijo zakona o sanaciji Celjske kotline poskušala že v letu 2018. Danes poskušam ponovno. Zakaj? Res je, da se je med prednostne okoljske projekte Ministrstva za okolje v prejšnji vladi tako zaradi mojih prizadevanj kot tudi zaradi posluha bivšega ministra za okolje in prostor gospoda Jureta Lebna uvrstila sanacija otroških igrišč vrtcev v Mestni občini Celje. Minister Leben se je ob začetku mandata zavezal, da bo v dveh letih zamenjal zemljino na igriščih desetih javnih vrtcev in na igrišču pri Savinjskem nabrežju, ki ga uporabljajo otroci iz enote Center. Prednost sta imela enota Ringaraja Vrtca Zarja in enota Marvica Vrtca Anice Žernejeve, ki sta bila najbolj kritična. Tam se je sanacija tudi že končala. Vrednost teh dveh sanacija je znašala nekaj manj kot pol milijona evrov. Lani poleti je potekala sanacija zemljine na igriščih vrtcev Mehurček in Živžav, pogodbena vrednost je bila 608 tisoč evrov. V obdobju 2019 in 2020 pa so bile tako sanirane enote Mavrica Vrtca Anice Černejeve, Ringaraja, Mehurček in Živžav Vrtca Zarja. Lani jeseni se je začela sanacija tudi v enoti Luna Vrtca Anice Černejeve in enoti Iskrica Vrtca Zarja. Sanacija je stekla še v enoti Center Vrtca Tončke Čečeve in na že omenjenem otroškem igrišču ob Savinji. Ta dela bodo predvidoma trajala še do konca marca. Vrednost teh del za izvedbo je 1,2 milijona evrov. Nekje okrog 100 tisoč evrov pa je bilo namenjeno še za pripravo dokumentacije za sanacijo preostalih vrtčevskih igrišč, ki naj bi bila po načrtih zdajšnjega ministra oziroma ministrstva sanirana še v letošnjem letu, torej še enota Sonce in Gabrje Vrtca Anice Černejeve ter enota Čiračara Vrtca Zarja. Torej dve leti načrtov ministra Jureta Lebna so se sprevrgli v štiri in še nekaj. Nismo še končali in ne vemo, kdaj bomo končali.
Mnogi sicer menijo, da zakon niti nebi bil potreben. Z letom 2022, torej z letošnjim letom se bo iztekel 15-letni program sanacije okolja v Zgornji Mežiški dolini. Država je doslej za sanacijo v tistem koncu namenila 9,8 milijona evrov, do konca letošnjega leta še 3 in pol. Za leto 2021 je namenjenih 2 in pol milijona, v letu 2022 milijon. Skupaj bosta občini Črna na Koroškem in Mežica do konca leta 2022 torej dobili 13,4 milijona evrov, tako kot je bilo določeno z odlokom iz leta 2007. Mežica je v tem času dobila tudi vsa za nazaj zaostala sredstva, ki jih kljub odloku, kljub sprejetim podlagam, kljub soglasju, da je sanacija potrebna, v vmesnem času ni dobiva. Opozarjam torej, da se pravna podlaga ni spremenila, kljub temu pa Celje, Anhovo, Jesenice, Idrija in še kdo niso bili deležni enakega treatmaja kot Zgornja Mežiška dolina. Tudi Celjani imajo tako kot Mežičani in Črnjani pravico živeti v okolju, ki ne ogroža njihovega zdravja in predvsem zdravja njihovih otrok. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo, moralo bi s posebnim odlokom razglasiti območje Mestne občine Celje za onesnaženo oziroma sprejeti odredbo o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal in nameniti določene ukrepe oziroma sprejeti tudi odlok o programu ukrepov za sanacijo. Ministrstvo tega do danes še ni storilo in očitno tega ne bo storilo niti do konca tega mandata. Zato sem se seveda ponovno odločila za vložitev zakona.

3. TRAK: (VP) 14.10

(nadaljevanje) Naj kar vnaprej zavrnem vsa namigovanja, da gre za predvolilni manever. Zakon je bil namreč vložen maja lani takoj po mojem izstopu iz vladne koalicije. Kasneje sem zakon umaknila iz zakonodajnega postopka in ga ponovno vložila po nekaj dneh. Za ta korak sem se odločila zato, ker sem v pogovorih z Mestno občino Celje in drugimi ključnimi deležniki ugotovila, da je seveda treba vsebino nekoliko popraviti, kar se v obstoječi verziji ni dalo. Zato je bil zakon umaknjen in popravljen, nadgrajen in ponovno vložen.
Veseli me, da se je v usklajevanje vsebin po vložitvi prve različice aktivno vključila tudi Mestna občina Celje, ker menim, da moramo sodelovati pri zagotavljanju ustavne pravice do življenja v čistem okolju prav vsi. Ključna pripomba občine se je nanašala na financiranje sanacijskih ukrepov v višini takrat določenih 25 %, ki bi jih naj pokrila mestna občina, preostali strošek pa bi nosila država. To razmerje financiranja je bilo sprva predvideno zaradi dejstva, ker je Mestna občina Celje lastnica najbolj degradiranega območja stare cinkarne, zakon o varstvu okolja pa ne določa obveznosti države, da bi v celoti prevzela sanacijo okoljskih bremen. Temu delu, kako je prišlo do tega lastništva, se bom potem v nadaljevanju v svoji razpravi še posvetila. Mestna občina Celje tudi ob prevzemu lastništva niti ne kasneje ni sklenila nobenega dogovora o pokritju stroškov sanacije z onesnaževalcem, posebnega dogovora. Obstaja pač nek zapisnik. In je tudi zoper Cinkarno Celje vložila tožbo. Ta tožba se nanaša na plačillo sanacije onesnažene zemljine na območju stare cinkarne v višini 1,2 milijona evrov. Tudi to bom potem v nadaljevanju podrobneje razjasnila. Ker Mestna občina Celje v prihodnjih letih v svojih proračunih ne načrtuje sredstev za okoljsko sanacijo stare cinkarne, ker je, kot rečeno, v tožbi s cinkarno, sem zato poskušala najti tako rešitev, ki bo ustrezala vsem, saj ci Celjanke in Celjani to tudi zaslužijo. Da bi sanacijo čim bolj pospešili, sem s popravki dodatno predvidela tudi državno financiranje občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje stare cinkarne, ki je nujen predpogoj za to, da se lahko na območju tega dela Celja začnejo izvajati ukrepi. Zelo pomembna pa je tudi sprememba, ki vključuje dosledno implementacijo okoljskega načela onesnaževalec plača, ki je bila v predlog novega besedila zakona vnesena tako na podlagi mestne občine kot tudi na podlagi izsledkov posebnega poročila evropskega računskega sodišča iz lanskega julija. Načelo onesnaževalec plača pravi, torej to poročilo računskega sodišča pravi, da nedosledna uporaba tega načela v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU zahteva posebno pozornost, posebno ukrepanje. In evropsko računsko sodišče v tem poročilu tudi navaja napotke posameznim državam, kako bi se to načelo v praksi bolj določno izvajalo. Računsko sodišče ugotavlja, da se to načelo sicer na splošno odraža v nekih okoljskih politikah in zakonodaji držav članic, vendar pa se še vedno ne uporablja v vseh primerih, poleg tega pa se ne uporablja enako v vseh sektorjih in državah članicah. Revizorji evropskega računskega sodišča poudarjajo, da se zato včasih čistilni ukrepi financirajo tudi z javnim denarjem namesto z denarjem onesnaževalcev, poleg tega pa so ugotavljali, da so se evropska sredstva uporabljala v nasprotju z načelom onesnaževalec plača, ker pristojni organi v državah članicah okoljske zakonodaje bodisi niso izvrševali ali pa niso dosegli, da bi stroške plačali onesnaževalci. Tudi Slovenija do danes za sanacijo starih okoljskih bremen načela onesnaževalec plača ni udejanjila. In če bomo čakali, da bo država našla način, da onesnaževalca prisili, da ukrepe izvede in plača, bomo čakali naslednjih 30 let. Tega se seveda zaveda tudi onesnaževalec. In pričakovati je bilo, da bo takemu načinu sanacije seveda onesnaževalec nasprotoval, ker, kot rečeno, že sedaj meni, da se je s prenosom zemljišča na občino znebil vseh starih bremen.

4. TRAK: (VP) 14.15

(nadaljevanje) Zato tudi ta zakon določa, da bo sredstva za sanacijo stare cinkarne v celoti namesto Mestne občine Celje in države zagotovil onesnaževalec. Torej s tem zakonom ustvarjamo tudi ustrezno že močnejšo od obstoječe pravno podlago.
Cinkarna je namreč dokazljivo odgovorna za onesnaženje na območju stare cinkarne. Stara cinkarna se nahaja na območju, velikem 17 hektarov. In ti so do 10 metrov globoko, ponavljam do 10 metrov globoko onesnaženi z nevarnimi kovinami, z mineralnimi olji in tako dalje. Tu gre za 1,5 milijona kubičnih metrov zelje. Da gre za onesnaženje, ki je posledica industrijske proizvodnje v preteklosti, je bilo ugotovljeno na analize onesnaženosti stare cinkarne, ki jo je izdelal Kemijski inštitut Ljubljana leta 2006. Leta 1995 sta Mestna občina Celje in Cinkarna Celje sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča na občino in leta 2002 je bil podpisan zapisnik o primopredaji za to zemljišče. V tem zapisniku je vsebovana tudi izjava Cinkarne Celje, da tam ni nevarnih snovi, da pa bosta obe strani sporazumno reševali njihovo odstranjevanje, če se izkaže, da so. Ta izjava se je kasneje izkazala za neresnično tako v delu, da tam nevarnih snovi ni, kot tudi v delu, ko onesnaževalec izraža pripravljenost na sodelovanje pri sanaciji. Po naši oceni bo cinkarna strošek sanacije svojih starih okoljskih bremen prenesla brez večjih težav. Čisti dobiček podjetja je lani znašal okoli 14 milijonov evrov, letos oziroma lani je cinkarna skoraj podvojila to številko na 26 milijonov evrov. Načrtovani čisti dobiček za leto 2022 znaša 20 milijonov evrov. Cinkarna Celje sicer navaja, da letno za okoljske naložbe v povprečju nameni 2 milijona. Samo vzdrževanje okoljskih naložb skupaj z monitoringi in plačami zaposlenih na tem področju pa jih letno stane okoli 4 milijone, ponavljam, to so navedbe cinkarne. Sredstva za izvajanje vseh drugih sanacijskih ukrepov izven tega območja so v zakonu predvidena, da jih zagotavlja država. Onesnaženost zemlje z nevarnimi snovmi na območju Mestne občine Celje je namreč obsežnejša, a stroška sanacije seveda ni mogoče v celoti prelagati zgolj na cinkarno, ker je zaenkrat nemogoče tudi dokazati njeno odgovornost za onesnaženo območje zunaj tega polja. Nekako smo ocenili, da bi stroški programa sanacijskih ukrepov za staro cinkarno znašali 16 milijonov. Ponavljam, da gre zgolj za oceno, ker bo seveda sanacija tudi odvisna od sprejetega OPPN oziroma od predvidenih posegov na tem prostoru. Zato Mestna občina Celje v tem trenutku ocenjuje, da bi bili ti stroški višji, ampak, kot rečeno, v tem trenutku je natančneje nemogoče vedeti. Za ostala območja izven tega pa bi bilo namenjenih še dodatnih 7 milijonov. V tej oceni niso zajeta sredstva za sanacijo igrišč, ki sem jih prej naštevala. In ta sredstva, torej teh skupnih 23 milijonov bi se razporedila znotraj 10-letnega obdobja, kar skupno pomeni dobra dva milijona na leto. Od tega bi jih padlo na državo približno milijon, torej milijon evrov na leto iz proračuna države.
Ponavljam, da je industrijsko onesnaževanje celjske kotline zaradi hudega onesnaženja tal iz preteklosti in zaradi umeščenosti velikih industrijskih obratov v geografsko izjemno neugodne razmerje velik problem za občane in občanke Mestne občine Celje. Onesnaženost seveda izvira iz nekih prejšnjih časovnih obdobij, ko ukrepov varstva okolja, zavedanja njihovih nevarnosti še ni bilo. Monitoring tal je leta 2016 pokazal, da je območje Mestne občine Celje onesnaženo s težkimi kovinami, med katermi prevladujejo kadmij, cink in svinec. Njihove povprečne vrednosti znatno presegajo slovensko povprečje. Območje Celja se poleg Mežice uvršča med tri najbolj onesnažena območja in je zaradi lociranosti v teh

5. TRAK: (VP) 14.20

(nadaljevanje) geografsko neugodnih razmerah in velikemu staremu onesnaženju tal zelo velik problem. Zato je zakon iz leta 2018 s podporo in s konstruktivnimi strokovnimi predlogi civilnih inicativ Celja ter Inštituta za okolje in prostor Celje nastajal kar dve leti. In tudi pri pripravi tiste verzije predloga so sodelovale oziroma te, ki jo imamo danes na mizi, so sodelovale civilne iniciative Celja in strokovnjaki, ki so pripravili tudi modelni pristop za degradirana območja v celjski kotlini. Jaz bi želela tudi na tem mestu se javno zahvaliti direktoriti Inštituta za okolje in prostor dr. Cvetki Ribarič Lasnik, koordinatorju civilnih inciativ Celja Borisu Šuštarju, pa tudi novi pridruženi strokovni pomoči gospodu Tomažu Ogrinu iz Inštituta Jožef Štefan, civilnim družbam za čistejše okolje Celje, Tomažu Korenu, bivšemu ministru za okolje Juretu Lebnu. S skupnimi močmi smo prišli danes do te verzije, ki jo imamo na mizah.
Ta verzija se osredotoča posebej na območje stare cinkarne, nove cinkarne in na točkovna območja onesnaženja znotraj mestne občine. In ta točkovna onesnaženja se razvrščajo glede na stopnje onesnaženosti s kadmijem, svincem, cinkom in drugimi nevarnimi kovinami. Ključni ukrepi, ki jih zajema ta zakon, so sanacija zelenih javnih površin, kjer se zadržujejo ljudje, sanacija tal na igriščih in zunanjih šolskih površinah ter drugih javnih površinah, na kateri se večinoma zadržujejo otroci, kar je bila izrecna želja Mestne občine Celje. Tisto, kar je še posebej pomembno, osveščanje prebivalcev za varno vrtičkanje. To je posebej pomembno, ker tega ljudje v mestni občini do zdaj niso bili deležni in si dejansko pridelujejo hrano na onesnaženi zemlji. Potem zagotavljanje varovalne prehrane v vzgoji in izobraževanju. Ustvarjamo tudi podlagi za humani biomonitoring za otroke od 1. do 9. leta, nismo pa pozabili tudi na sanacijo vodotokov Voglajna in Hudinja. V besedilo so vnesene še nekatere dodatne manjše spremmebe besedila členov zaradi večje jasnosti in pa spremembe, ki bodo izvajanje oziroma izvrševanje sanacijskih ukrepov olajšale. Izvajanje je bolj ciljno orientirano, v postopku samega izvajanja pa se bo okrepil tudi monitoring, nekateri sanacijski ukrepi so pa tudi preoblikovani. Zakon v bistvu s svojo vsebino podpira tudi akcijski načrt, ki ga je v okviru projekta Greener cities sprejela Mestna občina Celja, oziroma njena prizadevanja za remediacijo in reurbanizacijo območja stare cinkarne. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč ta načrt mestne občine označilo kot primerno strokovno podlago in izhodišče pri določanju ukrepov na določenih stopnjah onesnaženosti tal znotraj mestne občine.
Za zaključek. V mandatih, v katerih sem poslanka Državnega zbora, torej od leta 2014, je Državni zbor kot zakonodajalec sprejel kar nekaj opozicijskih predlogov. In menim, da pri tako pomembni temi kot je okoljska sanacija kateregakoli območja, zdaj pač začenjamo z Mestno občino Celje, da je tako pomembna tema tista tema, kjer moramo preseči politične delitve na koalicijo in opozicijo. Zato vam odkrito povem, da drugega kot podpore temu zakonu ne pričakujem. Tudi neodgovorno bi bilo od vsake parlamentarne stranke, ki ima v svojem političnem programu skrb za okolje in pravico do zdravega življenjskega okolja za vse državljanke in državljane, da bi takemu predlogu nasprotovala.
Hvala, predsedujoči.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi k predlogu zakona podati mnenje predstavnik vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor? Z nami je državna sekretarka Metka Gorišek.
Izvolite.

DR. METKA GORIŠEK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem in srečno v 2022.
Torej glede samega zakona ne nasprotujemo vsebini tega zakona kot vlada ne kot ministrstvo. Gre pa za nesistemsko rešitev. In sicer nekako smatramo, da se ne more za vsako stvar sprejemati zakon. Zakon je le dokument, ki ne more specificirati tudi podrobno ne vseh zadev, ki so potem predmet same izvedbe, o čem govorimo pri sanaciji

6. TRAK: (VP) 14.25

(nadaljevanje) tudi celjske kotline. Torej kot sem rekla, vlada se zaveda problematike sanacije degradiranega okolja in tudi v času ministra za okolje aktivno sodeluje tudi z občino Celje in z ostalimi deležniki in sistematično tudi na posameznih področjih, ki jih bom kasneje naštela, tudi sanira posamezna stara bremena. Ne govorimo samo o zemljini onesnaženi, ampak zrak in ostalo.
Obravnavani predlog se osredotoča predvsem na območje Mestne občine Celje in v bistvenem ne odstopa od besedila, ki je že enkrat bilo predloženo v letu 2018. Zasleduje tudi isti namen, tj. izvajanje ukrepov za zmanjšanje posledic okoljske škode predvsem kot posledice dolgoletne industrijske, metalurške in ostalih dejavnosti ter s tem izboljšanja kakovosti naravnega in grajenega okolja in zdravstvenega stanja v Mestni občini Celje. Za dosego tega namena preko svojih določb vzpostavlja odgovornost države, Mestne občine Celje in pa Cinkarne Celje in ji nalaga, da pristopi k pripravi in izvajanju ter financiranju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti posameznih delov okolja oziroma tal na območju mestne občine. Pri čemer očitno izhaja iz domneve, da so za sanacijo onesnaženega območja v celoti subsidiarno odgovorni država, mestna občina in pa sedanja cinkarna, metalurško-kemična Celje, kjer pa predlagatelj sicer navaja, da gre za izvajanje temeljnega okoljskega načela povzročitelj plača. Vendar razmerje med odgovornostjo navedenih in še zlasti obseg odgovornosti posameznega od nosilcev ureja skrajno nejasno. Jasno ureja le finančno to zadevo, ne pa tudi obseg materialnopravne obveznosti in pa tudi predvsem kar se tiče obveznosti države. Nadalje predlog zakona določa ukrepe za izboljšanje okolja, pri tem pa premalo jasno opredeljuje tako sestavine okolja, ki naj bi bile predmet ukrepanja, kot tudi vzročna onesnaževala. To sem že prej omenila, da z zakonom ne moremo teh parametrov določiti, da so to pač drugi akti, ki to lahko urejajo. Predlagani zakon zelo poslabšuje veljavno ureditev sanacije degradiranih delov okolja, saj v nasprotju z veljavno zakonodajo ne ureja sodelovanja javnosti v postopku priprave programov ukrepov, kadar sta za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja subsidiarno odgovorna države in občina, se pravi ne samo onesnaževalec. Poleg tega zakonski predlog nalaga nove naloge ministrstvom, občini in drugim organizacijam, za izvajanje katerih bi bilo treba zagotoviti dodatne kadre in s tem povezana finančna sredstva, vendar naloge oziroma pristojnosti vpletenih organov organizacij niso jasno določene in razdeljene. Tako vlada z vsebinskega vidika ugotavlja, da je predlagani zakon v vrsti predlaganih rešitev nejasen in nedomišljen, njegova izvršljivost pa povezana z dodatnimi izvršilnimi predpisi, odločbami in ukrepi, ki pa jih ta zakon tudi ne predvideva.
Zdaj, če govorimo o samem to, kar sem že na začetku povedala, da MOP in tudi vlada skladno z obstoječo zakonodajo, tj. Zakon o varstvu okolja, preko vseh določb, ki urejajo sanacijo starih bremen in tudi sanacijo okolja, že izvaja številne ukrepe. Jaz bi samo tiste ta večje naštela. In sicer kakovost zraka je MOP, torej MOK … / oglašanje iz dvorane/ Mestna občina Celje je v letu letu 2019 prejela 80 % sredstev brez za glede na slabšo kakovost zraka, to je v višini 920 milijonov. Ta je uvrščena še vedno v program, ker letos so bile izključene Ljubljana in pa zasavske občine. Potem govorimo o sanaciji onesnažene zemljine,

7. TRAK: (VP) 14.30

(nadaljevanje) zaradi preteklih industrijskih dejavnosti. To je bilo že omenjeno, deset vrtcev za katere so sredstva namenjena v višini 3 milijone 200 evrov. In zdaj so večina vrtcev, torej večina teh igrišč je že saniranih, preostanek pa bo v letu 2022, to gre za deset vrtcev in pa eno igrišče. Potem imamo tudi sanacijo nezakonitega odlagališča Bukovžlak. Stroški celotne sanacije so ocenjeni na 8 milijonov evrov, od tega bo k sanaciji Cinkarna Celje prispevala milijon 700. V januarju … / oglašanje iz dvorane/
Pardon? Sem predolga?

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Židan, samo prosim, če lahko državna sekretarka konča. / oglašanje iz dvorane/
Izvolite, gospa Gorišek.

DR. METKA GORIŠEK: Sem tudi jaz predolga. Se opravičujem.
Torej pri Bukovžlaku naj bi v januarju, februarju se pričakuje tudi izdajo gradbenega dovoljenja, tako da gre lahko to v sanacijo. In pa potem je tudi sanacija območja stare cinkarne, na katere se v prvi vrsti osredotočajo sanacijski ukrepi v predlogu zakona, je med MOP in mestno občino že podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju, seveda pa mora občina izpeljati tudi ustrezen OPPN. To ni v pristojnosti države, to je v pristojnosti občine. Tudi predlog novele ZVO, ki ga je vlada preldožila v obravnavo in sprejem Državnemu zboru konec leta 2021, ohranja ključne instrumente za ukrepanje države in omogoča sodelovanje javnosti v zvezi z zadevno problematiko in tudi ureja te zadeve v smislu sanacijskih ukrepov tako starih bremen kot tudi onesnaženih predelov. V primeru sprejetega obravnavanega predloga zakona, ki ne ureja razmerja do zavez in ukrepov zadevne problematike iz veljavne zakonodaje, za nekatere ukrepe ne bo jasno, na kateri pravni podlagi naj bi se izvajali in tudi nadzirali.
Vlada želi posebej poudariti, da sanacija v preteklosti onesnaženih območij na podlagi veljavne ureditve predstavlja določitev prioritetnega vrstnega reda, da imamo zato tudi ravno, da so vsi v enakem položaju, ki so v Sloveniji, živijo v teh območjih, da je bila zato sprejeta tudi strategija oziroma resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, ki v delu govori tudi o sanaciji in načinu torej razvrščanja v prioritetno listo vseh teh degradiranih območij. Torej še enkrat kot je bilo že na začetku povedano, je tudi potrebno sistemsko pristopiti ne pa za vsako degradirano območje ali pa kakorkoli drugače onesnaženo območje iz starih ali novih, pač od starih ali novih onesnaževalcev z zakonom. Sprejetje tega predloga bi imelo tudi velike finančne posledice, in sicer predvsem za državo glede na to, da že v obstoječih programih in obstoječih proračunih se namenjajo velika sredstva za to območje in dodatna sredstva potem bi seveda tudi šla na račun mogoče sanacij kje drugje.
Če povzamem, torej Vlada Republike Slovenije podpira zahtevo po sanaciji degradiranih območij, vendar, kot rečeno, nasprotuje urejanju te problematike z zakoni, ki urejajo posamične primere, torej tudi sprejema predlaganega zakona. Takšen pristop namreč posega v sistemsko ureditev in jo v pomembnih vidikih poslabšuje, pri čemer niti ne vsebuje novih rešitev niti ne postavlja pravnega okvira za njegovo izvajanje. Na podlagi vsega navedenega vlada oziroma Ministrstvo za okolje in prostor ocenjuje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Preden nadaljujem, vas samo obvestim, da iz Poslanske skupine Konkretno prihaja pooblastilo,

8. TRAK: (VP) 14.35

(nadaljevanje) da naš poslanski kolega mag. Dušan Verbič zastopa danes kvoto iz Poslanske skupine Konkretno in mu želim dober dan in uspešno delo.
Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Metoda Horvat Pirnat besedo?
Preden dam vam besedo, želi besedo mag. Dejan Židan.
Izvolite, kolega Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Se opravičujem, gospod predsednik. Jaz vem, da je bilo neumestno tudi vam, gospa državna sekretarka, da sem vam na nek način stopil v besedo, ampak nisem jaz vedel, kako drugače naj odreagiram. Dajte se vi danes, prosim, odločiti na strani SDS-a. Smo v Državnem zboru, ki ima svoja pravila, ali smo v cirkusu? Mi niti uradnim fotografom ne pustimo, da vstopijo v delovni prostor parlamenta. A poznate pravila v Državnem zboru? Da pa vaši ljudje, jaz gospe z dolgo kito ne poznam, v središču parlamentarne dvorane se sprehajajo in fotografirajo, poglejte, to je možno, samo potem to več ni parlament in bo tudi SAB prišel s svojimi snemalci in tako naprej. Kaj bomo potem imeli? Prosim vas, da zaščitite integrireto tega prostora zlasti zato, ker so vstopili v prostor vaši. Do njih morate biti dvojno strogi.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Še kdo?
Kolegica Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, spoštovani, saj da nismo več v nekem demokratičnem parlamentu, je jasno. Pravkar ste povedali, da danes kvoto skupine Konkretno zapolnjuje poslanec Verbič, ki po navadi ga ni na tem odboru, ampak po potrebi, ko pa je treba sprejemati ali pa sesuvati pomembne zakone, pa je. Vemo, da so razmerja porušena v telesih in da skupina Konkretno nebi smela imeti dveh predstavnikov. Toliko za javnost. Pojasnite, prosim, predsedujoči javnosti, kako je mogoče, da ima poslanska skupina s štirimi poslanci dva predstavnika, tako kot recimo poslanska skupina Levica, ki ima osem poslancev, ki ima tudi dva predstavnika, da ne omenjam močnejših poslanskih skupin od levice, ki imajo prav tako dva predstavnika. To je tisto, kar se dogaja v tem parlamentu. Zato imamo seveda cirkus. In seveda me ne čudi, da potem skakljajo tukaj s kamerami in imajo fototermine, ker to sploh ni več parlament, to je resno norčevanje iz demokracije.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Zdaj, kolega Židan, jaz vam zagotavljam, da bom red vzpostavljal v dvorani, dokler poteka seja, jaz. In obljubim, da bo vse tako urejeno kot mora biti.
Kar se pa tiče, kolegica Nataša Sukič. Zdaj jaz sem dobil pooblastilo iz Poslanske skupine Konkretno. Tudi vas ni večkrat na tem odboru. Zdaj, kako se oni odločajo, kdo pride na ta odbor, bom rekel, da ne odločam jaz kot predsednik tega odbora. Ne bom vam več dal, ker je to zloraba. In nikoli do zdaj, sem dva mandata v Državnem zboru, ni nihče komentiral pooblastil, ki prihajajo iz različnih poslanskih skupin, ali je to koalicija ali opozicija.
Kolegica oziroma gospa mag. Metoda Horvat Pirnat, izvolite, vaša je beseda.

MAG. METODA HORVAT PIRNAT: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila na več pomanjkljivosti predloga zakona. S predloženimi amandmaji so te pomanjkljivosti odpravljene.
Ostane pa uvodni pomislek glede nejasnosti, ki jih povzročata obe prilogi, od katerih je ena grafične narave, pri tem pa je tako pomanjšana in posledično nenatančna, da iz nje ni razvidno, kakšne so meje območij in podobmočij iz drugega in tretjega odstavka 2. člena predloga zakona. Dodatna težava pa je, da so območja onesnaženosti na grafični prilogi določena z različnimi vrstami sivine, ki se med seboj le malo razlikujejo ali pa sploh ne tako, da grafična karta v prilogi 1 praktično ni berljiva. Tudi priloga 2 vsebuje oznake z različnimi vrstami sivine, ki se za različne kategorije med seboj ne razlikujejo tako, da jih sploh ni mogoče povezati z oznakami na karti v prilogi 1. Obe prilogi, na kateri se predlog zakona sklicuje, sta nejasni do te mere, da območij in podobmočij iz drugega in tretjega odstavka 2. člena predloga zakona ni mogoče identificirati.
Ostal pa je tudi pomislek glede utemeljenosti posebne zakonske ureditve sanacije določenih delov okolja v Celjski kotlini.

9. TRAK: (VP) 14.40

(nadaljevanje) Upoštevati je treba, da Zakon o varstvu okolja ureja sanacijo degradiranega okolja v 24. členu, ki prav tako predvideva, da vlada za določeni del degradiranega okolja določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov. Poleg tega pa ureja še nekatera druga vprašanja sanacije degradiranih delov okolja. Praktično identično besedilo je tudi v 59. členu predloga novega Zakona o varstvu okolja. Upoštevati je treba, da je odstopanje od sistemske ureditve nekega pravnega področja izjema, ki mora biti posebno dobro utemeljena, saj v pravnem smislu take posebne pravne ureditve zmanjšujejo preglednost prava in pravno varnost, lahko pa tudi vodijo do kršitve načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. V predlogu zakona je sicer mogoče najti argumentacaijo, da so predlagatelji predlog zakona ponovno vložili zato, ker niso sprejete potrebne sistemske pravne podlage, da bi se pristopilo k sanaciji Celjske kotline, vendar je v času, ko je v postopku sprejemanja Zakon o varstvu okolja 2, te sistemske podlage mogoče vključiti v predlog zakona in jih ni potrebno urejati z odstopanjem od sistemske pravne ureditve. Posebna zakonska ureditev bi bila utemeljena kvečjemu v posebni naravi onesnaženosti v Celjski kotlini ali drugih posebnih okoliščinah, zaradi katerih splošna ureditev v Zakonu o varstvu okolja ne zadošča. Utemeljitve v tej smeri pa v predlogu zakona ni najti.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Z nami je državni svetnik Dejan Crnek.
Izvolite.

DEJAN CRNEK: Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gostje.
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog Zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Ljubljana (?) v celjski kotlini. Ker v tem trenutku če nimamo sistemske ureditve, ki bi zagotovila čim prejšnji začetek izvajanja sanacijskih ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ter zdravja ljudi na vseh degradiranih območjih v Sloveniji, je po mnenju komisije prav, da se zaradi skrb vzbujajočega stanja okolja na območju celjske kotline čim prej sprejme posebnen zakon in na podlagi že izvedenih analiz na zadevnem območju čim prej začnejo izvajati ukrepi za zmanjšanje posledic čezmerne obremenitve okolja in onesnaženja za zdravje ljudi. Komisija leta 2018 sicer ni podprla predloga zakona iste predlagateljice, s katerim je želela doseči sanacijo posameznih delov okolja v celjski kotlini, ker je zagovarjala sistemski pristop ter enako obravnavo vseh degradiranih območij v Sloveniji. Zdaj je komisija spremenila mnenje in podpira parcialno ukrepanje v celjski kotlini, saj se je v tem vmesnem obdobju izkazalo, da očitno s sistemskim pristopom še nekaj časa ne bomo začeli z nujno sanacijo najbolj onesnaženih območij celjske kotline, kar pa je iz vidika zdravja ljudi in čistega okolja nedopustno. Komisija v zvezi z dolgotrajnešjo sanacijo tal na otroških igriščih javnih vrtcev na območju Mestne občine Celje, kot je bilo sprva načrtovano, poudarja, da bi morala država za odpravljanje preteklih okoljskih bremen še posebej na območjih, kjer se zadržujejo otroci, ki so najbolj občutljiva in ranljiva skupina prebivalstva, brez odlašanja ukrepati in zagotoviti zadostna proračunska sredstva za nemoteno izvedbo sanacije.
Komisija ob obravnavi predloga zakona opozarja tudi na slabe izkušnje okoljske sanacije na območju nekdanjega rudnika živega srebra v Idriji, katerega zapiranja se je uredilo s posebnim zakonom, ki pa okoljske problematike sploh ni naslovil in je občina Idrija zaradi neodzivnosti Ministrstva za okolje in prostor primorana sama reševati stara okoljska bremena. Zato komisija poziva vlado, da čim prej zagotovi zbiranje in obdelavo vseh podatkov za izdelavo kart onesnaženja na ostalih degradiranih območjih v Sloveniji, saj je to pogoj za oblikovanje zakonske ureditve sanacije vseh v preteklosti onesnaženih območij ter zagotovi tudi sistemski finančni vir za

10. TRAK: (VP) 14.45

(nadaljevanje) sanacijske ukrepe.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prijazno prosim, da se vsi prijavite k besedi z imenom in priimkom ter institucijo, iz katere prihajate, za magnetogram. Vas še pa nekaj prosim prijazno v imenu vseh članic in članov, da ker je kar nekaj vabljenih, da se omejite s svojo razpravo nekje od 5 do 7 minut. Prosim, da upoštevate moja priporočila.
Prvi je prijavljen gospod Leben.
Izvolite.

JURE LEBEN: Hvala, predsedujoči, za besedo. Poslanke in poslance, lep pozdrav.
Tukaj sem zato, da zakon podprem, ker se mora operativnost sanacije v Celju dvigniti na višji nivo. Moje izkušnje na MOP so take, da zaposleni tam res želijo delati. Zato sem mnenja, da se na MOP da narediti toliko kolikor se kateremukoli ministru da. Mislim, da ima koalicija danes zelo lepo priložnost, da podpre dober zakon in da pokaže, da ji je mar za okolje in ljudi. Vsi vemo, da ima Mežica svoj zakon, a iz svojih lastnih izkušenj v mandatu na MOP-u lahko povem, da smo se morali zelo boriti, da smo finančna sredstva, ki so predpisana, zagotovili. Že vsaj 10 let poslušamo o sistemskosti in zakonu, ki bi pokril vsa kritična območja. Pa predvsem se sprašujem ali se sploh zavedamo, kaj pomeni sistemski pristop - to, da moramo za vsa kritična območja, ne samo za Celje zagotoviti enake vhodne podatke. V našem primeru za Celje jih imamo, za druga območja ne. Če jutri objavimo javno naročilo za zbiranje vhodnih podatkov, bomo rabili dve, tri, štiri leta, da do njih pridemo, kaj šele potem da bomo zakon naredili in vse druge stvari. Tukaj bi zelo rad tudi povedal, da zakon pred vami ne ruši sistemskosti, saj za degradirana območja v Sloveniji sistemskost sploh ne obstaja. Ja, ta nova verzija ZVO-ja ima en člen, ki ga omenja, ampak to ga ne bo rešilo. Ravno zato vabim vse poslanke in poslance, da podprete zakon pred seboj in tako rešite območje Celje in ljudi, ki tam živijo. Ta bo vsakega naslednjega ministra dodatno zavezal, da mora zagotavljati sredstva za sanacijo in ne bo prihajalo do raznih izgovorov. S tem zakonom bomo tudi lažje zagotovili finančna sredstva in končali sanacijo vrtcev, ki je v teku. Zato vas pozivam, da naj bo letošnje leto leto povezovanja in sodelovanja. Moramo biti enotni, ko gre za okolje in ljudi na terenu. Povezovanje je tudi pripeljalo do začetka sanacije vrtcev in tudi sestavo tega zakona. Absolutno edina pot je skupna pot.
Najlepša hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Zdaj pa na moji levi strani kar prvi.
Izvolite.

DR. TOMAŽ OGRIN: Hvala lepa. Tomaž Ogrin, Inštitut Jožef Štefan.
Že več kot 10 let sem več ali manj aktivno strokovno vključen v problematiko sanacije Celjske kotline predvsem s civilno inicativo, Borisem Šuštarjem. Predlagam, da ta odbor in tudi Državni zbor naredi zgodovinski korak in končno sprejme zakon o sanaciji Celjske kotline. Po 72. členu Ustave ima vsak pravico do zdravega okolja, kjer piše po zakonu. To se pravi, ta zakon je potreben, da se realizira 72. člen Ustave. Naj samo omenim, da leta 2004, ko smo prihajali, se vključevali v Evropsko unijo, smo imeli možnost pred tem sanirati stara bremena z denarjem Evropske unije. Tega minister mag. Janez Kopač očitno ni želel storiti, je zapiral poglavja in so tako sanacija obvisela na kasnejših generacijah. Tam je povečana incidenca rakavih obolenj in že zaradi tega bi morali pohiteti s tako sanacijo.

11. TRAK: (VP) 14.50

(nadaljevanje) Predlagam, da se v monitoringu vključi tudi monitoring delcev 2,5 mikrona poleg 10 mikronov in tudi da se spremlja incidenca titana, titanovega dioksida. Pri čemer bi rad omenil tole, kar velj atudi za druge lokacije, da so nanodelci, to je zelo uspešen proizvod Cinkarne Celje, nano titanov dioksid, ki ima široko uporabo, ampak problem so nanodelci. Torej to so delci, ki gredo v pljučne mehurčke in v kri že kar neposredno. Tudi razna sredstva, ki jih uporabljamo, pršila z nanodelci je potrebno previdno uporabljati. Skratka titanov dioksid je treba spremljati, kajti to je tekoča proizvodnja. Tule imam knjigo dr. Maje Remškar Nanodelci, nanovarnost Inštituta Jožef Štefan, ki bi jo kazalo osvojiti v obravnavo onesnaženja zraka kjerkoli, posebno pa še tudi v Celju. V dveh tako rekoč konferencah, ki sta bili izvedeni 2010, 2013, so analizirali tudi prahove, ki se nabirajo na okenskih policah, v podstrešjih, tudi hodijo, s čevlji pobirajo te delce, in je bila ugotovljena presežna vrednost kadmija, ki je posebno nevaren, kar je dr. Fazarinc tudi povedal kot ledvični zdravnik.
Tako, da mislim, da je dovolj razlogov, da se dejansko naredi ta zgodovinski korak.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še kar naprej na moji levi.
Če se izklopite, gospod. Prejšnji govornik, če se izklopite.

DR. DUŠAN PLUT: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje. Dušan Plut, svet za varovanje okolje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Na našem svetu smo o problematiki sanacije Celjske kotline razpravljali konec leta 2017 in potem še v začetku leta 2018, ko je poslanka Janja Sluga vložila tudi prvi osnutek oziroma predlog zakona o prepotrebni okoljski sanaciji Celjske kotline. Svet za varovanje okolja SAZU je takrat to pobudo podprl. Prav tako podpira tudi sedanji nekolikoliko spremenjen, pa vendar vsebinsko podoben zakon kot je bil izdelan že leta 2018. Poglejte, v tem času smo praktično izgubili tri leta. Na srečo je najbolj kritična sanacija potekala, vendar na našem svetu sodimo, da si celjska kotlina oziroma Mestna občina Celje glede na stopnjo degradacije absolutno zasluži slovensko in evropsko podporo za rešitev problema, ki je predvsem problem zastrupljenosti prsti oziroma zemljin.
Želel bi opozoriti, to je pa bolj moj strokovni razmislek, da imamo opravka, prosim, imamo opravka s Celjsko kotlino, ki je onesnažena. Drugo leto bo okrogla obletnica 150 let Cinkarne Celje. Z nekoliko drugačno vsebino takratno delovanja, pa vendar 150 let poteka tukaj degradacija. In če si je Zgornja Mežiška dolina zaslužila upravičeno pozornost in sredstva Slovenije za rešitev svojega problema degradacije, ki ogroža ne samo okolje ampak tudi zdravje ljudi, predvsem otrok, potem si prav tako

12. TRAK: (VP) 14.55

(nadaljevanje) v enaki meri zasluži to pozornost in sprejetje tega zakona tudi celjska kotlina. In enostavno ni časa za to, da bi čakali na sistemsko rešitev tega problema, ker to rešujemo že celotno obdobje od osamosvojitve naprej. Jaz upam, da se poslanci in poslanke te svoje odgovornosti zavedate in vas prosim tudi v imenu tistih strokovnjakov, ki že desetletja opozarjamo na ta problem, da pokažete tukaj enotnost in ta problem ne glede na politično barvo rešite. To si ljudje enostavno zaslužijo, da se na takšen način ravna.
Še nekaj bi mogoče za zaključek povedal. Celjska kotlina se po vseh kriterijih uvršča vse od leta 1960 oziroma 1965 med najbolj degradirana območja Slovenija. V vseh tipologijah, pri katerih sem tudi jaz kasneje sodeloval, je stanje takšno kot je. Ni časa za čakanje za sistemski zakon. In želel bi posebej podčrtati, da evropsko načelo in tudi slovensko načelo varovanja okolja, da je škodo dolžan poravnati tisti, ki jo stori, v tem celjskem primeru še posebej izstopa, ker je jasno znan onesnaževalec. Jaz bi rekel še tole, da je Cinkarna Celje marsikaj, iskreno povedano, pa bo mogoče komu, ki bolj, bom rekel radikalno gleda na ta problem, marsikatero sanacijsko zadevo rešila. To je dejstvo. Vendar je hkrati dejstvo, da tudi novi lastnik mora rešiti probleme in da s svojim lastništvom je sprejel tudi staro okolijsko breme. In Celje je primer, kjer bi lahko to zasebno in državno lastništvo in s tem reševanje problemov postalo nek vzorčni primer, kako se lahko ta zadeva reši. Poslanka Janja Sluga je že navedla prej številke o tem, kakšen je dobiček tega podjetja. To podjetje se proglaša za družbeno in okolijsko odgovorno in zdaj ima to priložnost, da to ne samo v besedah ampak tudi z dejanji pokaže. Pogledal sem podatek za njihovo poslovanje od januarja do septembra lanskega leta in je čisti dobiček 26 milijonov evrov. To se pravi, da je bil verjetno dobiček v letu 2021 več kot 30 milijonov evrov. In jaz mislim, da si v nekem daljšem obdobju lahko ta sanacija predvsem tistega bremena, ki je res stara cinkarna, ki bremeni dobesedno tudi imidž tega podjetja, da se v tem primeru tudi tako izkaže in pristopi k reševanju. In ta zakon pravzaprav to omogoča.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Najprej. Samo bi opozoril vse razpravljavce, da ne bodo tisti, ki spremljajo današnjo sejo, imeli občutek, da govorimo o finančnem poslovanju Cinkarne Celje. Prosim, da se osredotočimo na točko dnevnega reda.
Izvolite, gospod.

GOSPOD _______: Spoštovani, tudi jaz prihajam iz Sveta za varovanje okolja slovenske akademije. Ampak nekaj drugega bom povedal.
33 let je tega, ko je nastala ta študija o onesnaženosti tal. S koordinatami. Prej je bilo povedano, da ni točnih lokacij, kje so bile analize opravljene. So koordinate zemljepisne širine in dolžine. Tam je bilo takrat ugotovljeno onesnaženost s kadmijem, svincem in cinkom. Pa ne samo to, tudi vse ostale lastnosti so bile preučevane, koliko so tla sposobna sprejeti težke dovine(?) oziroma jih oddajati. Kasneje je bilo še dva doktorata. Eden, ki je na desetine vrtov preučeval z vsemi pridelki, zelenjavo, koliko ljudje sprejmejo, kakšna je vsebnost in tako naprej. Tako dobrih podatkov ko jih ima Celje, v Sloveniji ni. Spomnim se leta nazaj, ko je bila bitka za Mežico. Popolnoma isti izgovori so bili v začetku,

13. TRAK: (VP) 15.00

(nadaljevanje) da potrebujemo sistemski zakon, potem je pa le prevladala, bom rekel moralna odgovornost do otrok v Mežici, da je bil ta odlok sprejet. In danes se kažejo dobri rezultati. Podoben primer je lahko Celje. Kajti poglejte 30 let analiz, posvetov. V spodnji dvorani so bili mnogi posveti, kjer so predvsem na iniciativo civilne iniciative bili posveti, prikazani rezultati in tako naprej. Pomeni, da izgovor, da ni dovolj podatkov, kako je potrebno reševati Celje, ni. Stroka lahko temu oporeka. Ni. Treba pa je seveda voljo. In če se zdaj vrnem 33 let nazaj. Vse vrste strank so bile na oblasti, leve, desne in srednje. Nihče ni našel dovolj korajže, razen za Mežico, kar je izredno svetel učinek takratnih vladajočih krogov, da bi rekel »Dajmo Celjanom, ki imajo po ustavi, evropski zakonodaji, slovenski zakonodaji pravico živeti v boljšem okolju«. Pa še nekaj. Na končni fazi, ker je toliko podatkov, je to tudi pravno nevzdržno, da se nič ne naredi.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še je želja na moji levi?
Izvolite.

ANDREJ URŠIČ: Hvala za besedo. Andrej Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najprej vsem skupaj lep pozdrav.
Jaz nebi ponavljal številnih argumentov, ki so bili že pred menoj izpostavljeni v zvezi s tem, zakaj je sanacija tal v Celjski kotlini nujno potrebna. Še enkrat samo poudarjam, da je dejansko z vidika varovanja zdravja ljudi ta sanacija nujno potrebna. In Nacionalni inštitut za javno zdravje podpira vse oblike zakonskih predpisov, ki so usmerjeni v varovanje zdravja ljudi. Tako tudi podpira zakon o sanaciji tal v Celjski kotlini.
Jaz bi želel samo ob tem še dodati, da smo pripravili eno tehnično pripombo na sam zakon glede na to, da od februarja 2018 nismo bili pozvani k dajanju pripomb na predlog zakona. Gre pa za to, da bi v petem odstavku 4. člena izraz oziroma zaporedje, kjer piše besedna zveza »enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je pristojna za območje Celje, izvajala biomonitoring«. Jaz moram poudariti, da v bistvu območna enota sama v Celju tega ni sposobna, kadrovsko ni dovolj popolnjena. Zato predlagamo, da se ta besedna zveza nadomesti z »Nacionalni inštitut z javno zdravje v sodelovanju z drugimi ustrezno usposobljenimi in opremljenimi inštitucijami z ustreznimi pooblastili,« namreč Nacionalni inštitut za javno zdravje ne razpolaga z laboratoriji, ki bi omogočali izvedbo biomonitoringov.
Toliko bi imel jaz. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še gospod na moji levi, potem pa vi.

GREGOR GAJŠEK: Hvala za besedo. Gajšek Gregor iz Cinkarne Celje.
Najprej bi poudaril, da Cinkarna Celje vztraja pri že podanem pisnem stališču, ki je predmet gradiva odbora. Menimo, da sam predlog ne upošteva že izvedenih ukrepov, aktivnosti v izvajanju in dejanskega stanja. Kot je že bilo dostikrat izpostavljeno, nesistematično posega v uveljavljen pravni sistem vezan na varstvo okolja in sanacijo degradiranih okolij oziroma območje. Cinkarno Celje neenakopravno obravnava glede na ostale onesnaževalce in ji nalaga obveznosti v odsotnosti kontradiktornih postopkov ter ne upošteva ustavnopravnih načel, načel pravne države oziroma ustavne ureditve.
Družba že od leta 2013 samostojno in aktivno pristopa k reševanju okoljske problematike na njenem območju oziroma območju, za katerega domneva, da ga zakon opredeljuje kot območje t.i. nove cinkarne. Družba ima sprejeto strategijo, ki jo aktivno izvaja.

14. TRAK: (VP) 15.05

(nadaljevanje) Oblikovala je tudi rezervacije, iz katerih se krijejo stroški teh opredeljenih aktivnosti.
Predlog zakona tudi v primeru upoštevanja vloženih amandmajev ne ponuja rešitev, ki bi pomenile napredek v smislu aktualne zakonske ureditve, ampak jo kvečjemu zapleta, zato družba, ki je javna delniška družba, takšnega predloga ne podpira.
Glede postopka med Mestno občino Celje in Cinkarno Celje bi pa povedal samo to, da je postopek še v teku. Sodba še ni bila izdana tako, da je težko komentirati navedbe in ene in druge strani v tem pogledu.
Najlepša hvala za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Zdaj pa gospod.

TOMAŽ KOREN: Hvala za besedo in pozdravljeni vsi prisotni v dvorani. V bistvu moje ime je Tomaž Koren, sem predstavnik Civilne iniciative za Voglajno.
Sem občan mesta Celje, sem, pravzaprav stanujem približno 700 metrov stran od odlagališča številka 1, to je za Voglajno, približno 500 metrov več, se pravi 1200 metrov stanujem stran od najbolj toksične zemlje, ki je pravzaprav možna v Sloveniji. In vse to, kar sem zdajle slišal, je pravzaprav z moje strani kot Celjana v bistvu, ki tudi predstavljam območje krajevnih skupnosti Aljaževega hriba, Gaberje, Teharje, center Celje in mesta Laško, pravzaprav bom rekel, po eni strani sem žalosten. Po drugi strani sem pa vesel, da je prišel predlog gospe Janje, ki bo dejansko saniral in bo začel sanacijo. Namreč sistemske rešitve kot so bile prej predstavljene, so od leta, bom rekel 1989 do danes, danes se piše leto 2022, bile neuspešne. Saj, kot lahko vidimo iz terena, se pravi dejansko kot Celjani lahko gremo pogledati vsa ta degradirana območja, vidimo, da na teh območjih se zarašča pač dejansko drevesa, trave in podobne zadeve, ki pa so bile z analizo leta 2016 biotehniške fakultete tudi dokazane, da dejansko vsebujejo povečano število težkih kovin. Se pravi ta, bom rekel navidezna sanacija, ki dejansko občina in Cinkarna Celje se dejansko preigravajo, za nas Celjane ne pomeni nič. Za nas Celjane pomeni to ali za našo iniciativo to, da se dejansko začnejo izvajati ukrepi, ki nam bodo omogočali zdravo življenjsko okolje, zdravo vodo, v tem primeru našo Voglajno in tudi degradirana območja, ki so od moje lokacije oddaljena 500 metrov.
Tako, da bi še potem rad opozoril glede na to, da se tudi pogovarjamo o degradiranem območju ob Voglajni, kjer se nahaja odlagališče številka 1. To tudi ste dobili priloge, to je črno-bela slika iz arhiva v Celju, kjer lahko vidite to odlagališče in o kakšni površini se pogovarjamo. Namreč ta površina je približno 3,4 hektarje odlagališča, v katerem se nahaja, vam bom prebral približno nekaj težkih kovin: arzen, kadmij, baker, svinec, cink, živo srebro, nikelj, srebro in barij. Namreč vse te snovi so dejansko stranski elementi stare Cinkarne Celje, ki pa so v to odlagališče, se pravi v odlagališče za Voglajno, odlagali odpadke dejansko do leta 1990, takrat ko so to odlagališče zaprli. In ko se pogovarjamo v Cinkarni Celje in želji po neki sanaciji in da ta predlog je slab, lahko samo samo omenim, da od leta 1990 jasno so prodali vmes to zemljo Mestni občini Celje, ampak to je bil maček v žaklju. In zdaj da dejansko ne podpirajo nekaj, kar dejansko je njihova dolžnost sanacije in da jaz kot Celjan in mi, v bistvu krajevne skupnosti, ki so tu obkroženi in to se pogovarjamo približno, da se o številkah ljudi pogovarjamo, to je 10 tisoč občanov mesta Celje plus 3 tisoč občanov mesta Laškega. Zakaj mesto Laško? Namreč to področje, ki je najbolj onesnaženo v Celju, je tudi poplavno polje. In ker je poplavno polje, pomeni, da ko se enkrat v bistvu Voglajna razlije, dobijo vse te težke kovine posledično, jasno se preko Savinje razredčijo, tudi mesto Laško. Mesto Laško je pa pravzaprav tudi poplavno ogroženo. In po neki teoriji v bistvu potovanja delcev, dobijo dejansko Laščani nekaj, kar smo pridelali v Celju.
Tako, da z našega stališča kot civilne iniciative bi rad predlagal v bistvu, da se podpre tudi amandma za odbora, se pravi amandma, ki ga je predstavila Janja Sluga. To je besedilo 2. člena, območja prostorskega degradiranega industrijskega območja stare cinkarne, ki bo kot najbolj onesnaženo območje prioritetno deležno sanacije.

15. TRAK: (VP) 15.10

(nadaljevanje) Ne pozabiti, to območje je poplavno območje. V to območje je treba zajeti še katastrske občine Spodnjih Hudinje, parcele št. 1699, 1697, 1692, 1695 in 1726. Namreč, kot sem že prej omenil, gre za najbolj onesnaženo območje ob reki Voglajni v velikosti 3,7 hektarja. Kot veste, je bilo prvotno besedilo že, kot smo že prej slišali, nadomeščeno z novo verzijo, pri čemer pa je prišlo tudi do pomembnejših sprememb v besedilu zakona. Kot kaže, pa je ob spremembah prišlo do spregleda navedenih parcel in zato prosim vse prisotne, da bi tudi podprli ta amandma za te parcele, saj se pogovarjamo dejansko o najbolj onesnaženi dejansko, bom rekel področju v Celju, ki leži ob reki Voglajni, ki pa so dokazali, kot že gospodi so pred mano rekli, prisotnost vseh teh žlathnih kovin, ki jih dejansko, so v se te žlahtne kovine seveda škodljive za naše zdravje, za zdravje okolice in tudi posredno za ribe, ki so v reki Voglajni.
Tako, da še enkrat pozdravljam predlog gospe Janje Sluga, da se ta zakon. Je koristen za nas Celjane, je koristen za naše krajevne skupnosti, ki smo dejansko 500 metrov oddaljeni od teh degradiranih območij.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Še želi kdo od vabljenih? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo 9 členov, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi najprej glasovali opravili glasovanje o amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugtoavljam, da ne.
V razpravo dajem torej vse člene predloga zakona in amandmaje poslanskih skupin nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB k 2., 3., 4., 7. in 8. členu.
Imam listo prijavljenih. Naj vas obvestim o listi. / oglašanje iz dvorane/
Bomo. Vsi boste dobili. Prvi prijavljeni je kolega Željko Cigler, potem je mag. Andrej Rajh, kolegica Mojca Škrinjar, kolega Janez Moškrič, kolega Soniboj Knežak. Preden dobi besedo kolega Željko Cigler, pa ima v imenu predlagatelja besedo kolegica Janja Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala lepa, predsednik.
Jaz se bom najprej tu že odzvala v tem delu zato, da v bistvu pregovorimo vse to, kar je bilo do zdaj povedano. Najprej bi pa še želela povedati, da dva od vabljenih na današnjo sejo se zaradi zdravstvenih razlogov ne moreta udeležiti, to je dr. Cvetka Ribarič Lasnik in pa gospod Boriš Šuštar, ki pa me je prosil, da tudi preberem tisto, kar bi sicer on danes povedal, če bi lahko bil z nami. Pa dovolite, da to preberem. Saj ni prav posebej dolgo.
Gospod Boris Šuštar pravi takole: »Pri inicativi in nastanku zakona v civilnih iniciativah Celja sodelujemo že več kot 5 let. Mnogo zbranih dokumentov in analiz poleg že znanih znanstvenih raziskav prof. dr. Franca Lobnika koncem 80. let 20. stoletja je temelj za strokovne podlage predmetnega zakona. Izjemno veliko lastnega dela in finančnih sredstev je bilo potrebno, da smo vse od leta 2007 utemeljeno opozarjali, da je to eklatanten primer, kako lokalna oblast razen norčevanja in podcenjevanja verodostojnih opozoril ni naredila skoraj nič za zaščito okolja in s tem zdravja ljudi. Celo več, ko je od leta 2005 z uradno analizo onesnaženosti zemlje okoli vrtcev ugotovljeno, da je bilo 10 od 12-ih vrtcev onesnaženo celo preko kritične vrednosti s težkimi kovinami, so bile analize zamolčane. Samo odgovornosti oseb, ki so se zavedale, da to pomeni ogrožanje zdravja otrok, se imamo zahvaliti, da smo dobili to strašljivo analizo in jo posredovali javnosti, na katero pa lokalna oblast verjetno še sedaj nebi reagirala, če nebi bivši minister za okolje gospod Leben prevzel odgovornost sanacije vrtcev na državo – tisto, kar bi morala narediti lokalna oblast. Ves čas smo sodelovali z najeminentnejšimi strokovnjaki s področja okoljevarstva – dr. Dušanom Plutom, dr. Cvetko Ribarič Lasnik, dr. Domnom Leštanom, mag. Tomažem Ogrinom in drugimi institucijami kot so

16. TRAK: (VP) 15.15

(nadaljevanje) Varuh človekovih pravic, Državni zbor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državni svet. In omeniti moram korektnost sodelovanja z Evropsko komisijo, ki je rezultiralo v obsodbi Slovenije zaradi kršitve nabora evropske okoljske zakonodaje leta 2015. Torej zakon o sanaciji Celjske kotline je poiskus zaveze za sanacijo izjemno degradiranega okolja Celjske kotline onesnaževalcev državne in lokalne oblasti, da bi čez leta tudi v Celjski kotlini imeli ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, saj tako desni kot levi volivci dihamo isti zelo onesnažen zrak. In samo vetru ali dežju se imamo zahvaliti, da preživimo več kot 100 dni na leto temperaturne inverzije v naši kotlini z najmanj mogoče škode na zdravju. S spoštovanjem, Boris Šuštar, koordinaror civilne iniciative Celja«.
To nam sporoča gospod Boris Šuštar, ki, tisti, ki ga ne poznate, je posvetil več kot 3 desetletja svojega življenja boju za to, da bi se Celje saniralo. Vi ste vsi prejeli, kolegi poslanci, tudi pismo podpore staršev vrtčevski otrok iz Celja temu zakonu. Jaz vem, da si vi težko predstavljate, kako se počutijo ti starši vsak dan … Oprostite, sem malo čustena pri tem. Ker je enostavno težko gledati človeka v oči, kako mora vsak dan svojega otroka zjutraj oddati v vrtcu, ki je strupen za zdravje tega otroka. Vi si to ne znate predstavljati, kako to izgleda. Jaz sem s temi starši govorila ne enkrat, večkrat … Se opravičujem. Ti starši si že danes ne znajo predstavljati, kako je mogoče, da je nekdo proti sanaciji. Ne znajo si predstavljati. Z Juretom Lebnom sva v ponedeljek v Celju ponovno govorila z njimi in za mene osebno, ki imam že velike otroke in jih ne vozim v te vrtce, vam povem, je nepredstavljivo. In to niso samo vrtci, to so tudi ostale površine, ostala otroška igrišča, ostale površine, na katerih se ti otroci zadržujejo. In dajte, jaz res apeliram na vas, postavite se v njihovo kožo. Postavite se v njihovo kožo in upajte si jim pogledati v oči in glasovati proti. Res, za mene je to nepredstavljivo. Jaz vem, da boste vi to danes naredili iz nekih političnih, ne vem kakšnih drugih razlogov, ampak ni prav. Ni prav. In tu ne gre za Janjo Sluga, ne gre za nepovezane poslance, na koncu koncev ne gre za vse te današnje goste, ki so danes z nami, ki so vam povedali njihova strokovna mnenja, ampak gre za ljudi. Tako kot je povedal gospod Boris Šuštar, levi in desni volivci dihajo isti zrak – onesnažen zrak. Kadmij, cink, svinec, nikelj, arzen, že sama poimenovanja teh nevarnih snovi so taka, da te strese.
Jaz bom vseeno se zdaj še odzvala na tisto, kar je bilo rečeno s strani dosedanjih izvajalcev. Seveda prejela sem pol ure pred odborom, tako kot vi vsi, mnenje vlade, ki je precej obsežno. Moram pa reči, da ni nič drugačno kot je bilo ob prvem vlaganju zakona, nič drugačno. Glavni očitek, tisti, ki ga lahko zmeraj uporabimo, ko nimamo nič drugega, je nesistemskost. In vlada je rekla »Ne more se za vsako območje sprejemati zakon«. Slovenska akademija znanosti in umetnosti vam je povedala, da se mora. Mora se. Ker se do zdaj v treh desetletjih nič drugega ni zgodilo, zato se mora. Ker je potrebno z eno sanacijo nekje narediti preboj. Slučajno je to Celje. Ker je Celje edino, kjer so bile opravljene vse

17. TRAK: (VP) 15.20

(nadaljevanje) meritve, kjer obstajajo karte, kjer se natančno ve, kje, kako in tudi kdo.
Bilo je tudi rečeno, da Ministrstvo za okolje in prostor že izvaja mnogo teh stvari oziroma predstavnica ministrstva je kar dolgo naštevala. Ravno to dolgo naštevanje vam kaže, v kako problematičnem območju se nahajamo. To, kar ministrstvo že počne, in se strinjam, da neke stvari že počne, ampak to je šele kaplja v morje tistega, kar bi moralo početi. Predstavnica ministrstva je navajala, da se seveda sanira nezakonito odlagališče v Bukovžlaku, kjer so v preteklosti, večinoma seveda nelegalno, nasuli 150 tisoč kubičnih metrov nenevarnih odpadkov. Seveda se sanira. Pa veste zakaj? Sanira se zato, ker so civilne iniciative Celja na to opozorile Evropo. In je bila tožba v Evropi. In je Evropa rekla: »Slovenija, draga moja, kršiš evropsko zakonodajo. Moraš to sanirati«. Zato se sanira. Ne zato, ker bi ministrstvo k temu pristopilo samo, ne zato, ker bi se država tega zaveda in rekla »To je potrebno urediti«. Ne, zato ker jo je k temu prisilila Evropa. In to se sanira. Sanirajo se vrtci, kot je bilo rečeno, zaradi takratnega ministra Lebna, ki je imel posluh, ki je šel v Celje in si je to pogledal in je poslušal te starše. Pa da ne boste mislili, tudi celjski vrtci se sanirajo. Zakaj tudi Željko bo vedel. Zaradi mam, ki so same pobrale vzorce zemlje in jih dale v analizo in šele na ta način prisilile ljudi, prisilile oblast, da jih je začela poslušati. In tudi takrat ni bilo posluha. Jaz vem, saniralo se je par vrtcev v Zagorju ob Savi in se je saniralo par vrtcev v Ljubljani. In tam je bil posluh, tam takoj ko se je videlo, da je nekaj narobe, so se občine odločile in sanirale. V Celju žal ni bilo tako. Ni bilo tako. In tu je nastopil tisti trenutek, takrat minister Leben, ki je rekel »To je potrebno urediti«. In Celjani mu bodo za to večno hvaležni in tega ne bodo pozabili. Je pa minister takrat tudi povedal, da je to možno urediti v dveh letih. In treba bi bilo urediti v dveh letih, pa govorimo samo o vrtcih. Štiri leta so mimo. Štiri. Pa jih nismo še sanirali. Eni se še začeli niso v štirih letih. Zato je treba sprejeti zakon. Ker ne more biti od posluha vsakokratnega ministra in od njegove volje odvisno ali se bodo ukrepi nadaljevali ali se pa ne bodo. Jaz imam izkušnjo in zato je tudi v bistvu bil vložen prvi zakon takrat 2018, ker prejšnja ministrica za okolje ni imela nikakršnega posluha za to, da bi se ta problematika uredila. Zato je takrat prišlo do vložitve zakona. Zdaj se ta posluh kaže. Minister Vizjak je na začetku svojega mandata tudi meni to obljubil. Minister Vizjak mi je celo pomagal pri podatkih za ta zakon, da se razumemo. Karte, o katerih je govorila Zakonodajno-pravna služba, se strinjam, da se v verziji, ki je vložena in se potem sprinta, ne vidi natančno, ampak to niso originalne karte, originalne so boljše, ampak te karte sem jaz dobila iz Ministrstva za okolje in prostor, da se razumemo, to jih nisem sama naredila. To so karte, s katerimi razpolaga država. Zraven so še podatki, ki jih je danes omenil prof. Lobnik. Podatkov za Celje je dovolj. Že zdavnaj jih je bilo dovolj. Pred leti jih je bilo že dovolj in bi se lahko začela sanacija. Pa se ni. Zato je potreben ta zakon.
Naprej ministrstvo je reklo, da se poleg Bukovžlaka in vrtcev ukvarjajo tudi z odstranitvijo zemlje, ki je naložena v / nerazumljivo/ pri Celju. To se spomnite, tisti veliki kupi, ko je prišlo do

18. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) nadgradnje železniške proge in se je tam izkopal en material. Tisti kupi so tam na tistem mestu od leta 2016. Danes smo 2022. Od takrat. In tudi tukaj država nebi pristopala, če nebi bilo ponovno neke grožnje. Nebi, ne. Od 2016 do 2022 ni. Zdaj se to, upam, bo, zaenkrat se samo govori. Baje naj bi prišlo do predelave zemljine s podobno tehnologijo kot jo je takrat uporabilo eno podjetje tudi že na območju stare cinkarne. Ampak kot rečeno, to je vse bolj kot ne pod prisilo.
Naprej predstavnica Ministrstva za okolje je v bistvu dejala, da seveda Zakon o varstvu okolja že danes ureja to vprašanje, da navaja sistemskost in da že tam v Zakonu o varstvu okolja v 24. členu je vsebovano načelo onesnaževalec plača in pravna podlaga za sanacijo. Jaz bi opozorila, da Zakon o varstvu okolja ne predvideva in ne uvaja nobene sistemskosti. Nobene sistemskosti. Kdor to trdi, naj si ga gre, prosim, še enkrat prebrati. Ravno tako v tem zakonu piše, da onesnaževalec lahko plača. Lahko. In vidite, kaj je danes predstavnik podjetja povedal. Zato jaz mislim in na podlagi ugotovitev evropskega računskega sodišča, da moramo biti tu bolj dosledni in da, če bo treba, v vsakem posameznem zakonu ustvariti dodatno pravno podlago za to, da bomo onesnaževalce prisilili, da plačajo. Zakaj? Zato, ker s tem jih bomo prisilili, da tudi ko uvajajo nove tehnologije, že razmišljajo o tem, in da že ko uvajajo nove tehnologije, vračunajo to v ceno, se poslužujejo najboljših možnih tehnologij in da v nadaljevanju v naši prihodnosti do onesnaževanja sploh ne pride, zato je to pomembno. Torej tukaj se vzpostavlja ta podlaga, da bomo onesnaževalce vse, ne samo tega konkretnega, prisilili, da odgovarjajo za tisto škodo, ki jo povzročijo okolju in zdravju ljudi.
Potem je bila pa še ena trditev, ki je absolutno nesmiselna. Predstavnica ministrstva je namreč rekla »Imelo bi velike denarne posledice za državo«. Velike denarne posledice. Skupna ocenjena vrednost vsebine tega zakona je 23 milijonov evrov. 23 milijonov. Od tega več kot polovica pade na onesnaževalca, ker gre za strošek sanacije stare cinkarne, in preostalo je strošek države. V 10-ih letih. En milijon evrov na leto, en milijon za državo je očitno za to oblast prevelik strošek varovanja zdravja ljudi. Se mi zdi, da ne rabim več komentirati.
Torej tisto, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba, jaz moram reči, da sem se zelo posvetila tem pripombam in da smo z amandmaji, jaz upam, ustrezno odgovorili na tisto, kar je Zakonodajno-pravna služba opozarjala. Tukaj moram se seveda zahvaliti za te pripombe. Bi pa rada samo dodala, da je na splošno na okoljskem področju v tej državi v vseh predpisih takšna zmešnjava izrazoslovja, da je izjemno težko v resnici najti tisto pravo pot in se nekako poenotiti s tem, kar že obstaja, da bi to nekako ostalo. Glede kart je povedal že tudi današnji gost gospod Lobnik, pa tudi jaz sem že povedala. Tako, da karte so, vhodni podatki so.
Potem, kar je opozoril mag. Ogrin. Hvala lepa. Jaz bom to, kar ste opozorili, seveda upoštevala in v nadaljevanju pripravila tudi amandma.
Ravno tako to, kar je bilo s strani NIJZ-ja, hvala lepa, bom tudi to seveda upoštevala in to besedilo v 4. členu ustrezno popravila.

19. TRAK: (VP) 15.30

(nadaljevanje) Je pa že vložen predlog za amandma odbora v zvezi s tem, kar je povedal gospod Koren. Se tudi vam zahvaljujem. Tudi tukaj bi želela povedati. Številke parcel, ki so navedene v predlogu zakona, so pridobljene z Ministrstva za okolje in prostor. In to, da manjkajo te parcele, vam zelo veliko pove tudi o tem, s kakšnimi podatki operira in razpolaga ministrstvo. Jaz sem jih dobesedno prekopirala s tistega, kar sem dobila, samega ministrstva. Pa vam bom tudi povedala zakaj. Zaradi tega, ker sem pri pripravi želela biti usklajena z enim dokumentom, ki ga je tudi danes predstavnica Ministrstva za okolje in prostor omenila, vendar ga je pa predstavila v popolnoma napačni luči. Gre namreč za dogovor o sodelovanju pri izdelavi dokumentacije strokovnih podlag za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta z območij stare cinkarne, ki je bil pripravljen in podpisan, med Mestno občino Celje in Ministrstvom za okolje in prostor. Ko je predstavnica ministrstva govorila o tem, kaj vse se že počne, je seveda omenila tudi, da se stara cinkarna pa že sanira in se dogaja in se bo uredilo. To je laž. To je laž. Namreč ta dogovor, ki ga imam zdaj tu v rokah, vsebuje samo dogovor o izdelavi dokumentacije. In pri tem si je Mestna občina Celje izposlovala zgolj to, da je vse stroške za izdelavo OPPN pač prevalila na Ministrstvo za okolje in prostor. V tem dokumentu ni ničesar. Ničesar o sanaciji, ničesar o izvedbi. V bistvu, kot sem rekla, stroški. In stroški izdelave tega OPPN-ja so pa v resnici v primerjavi s stroški tega, kar je potrebno sanirati, zgolj ena kaplja v morje. Zato želim, da se to tukaj ve, da se ne bomo pogovarjali o tem, kako se že vse dela in kaok je že vse pripravljeno.
Potem pa še besedo ali dve o tem, kako naj bi bile pravne podlage za sanacijo, kako bi se naj podvajale, ker bi naj že novi predlog zakona o varstvu okolja vseboval vse tisto, kar bi moral vsebovati za to, da se bodo zadeve izvedle. Jaz seveda to zanikam. Zakon o varstvu okolja je v prejšnji verziji, v tisti, ki je neznano kam izginila, vseboval eno posebno poglavje o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij. In tisto poglavje bi v resnici sistemsko uredilo številna vprašanja. Zlasti se je ukvarjalo tisto poglavje z odgovornostjo za onesnaženje, s samim postopkom določitve onesnaženega območja, s prioritetnim vrstnim redom sanacije, z njeno izvedbo in tako naprej. Vendar tega poglavja v zdajšnjem predlogu ni. Ga ni in ga ne bo. In kar se tega tiče, smo mi v zakonu predvideli zelo operativen način, kako bomo čim hitreje in čim prej in na najbolj enostaven način prišli do same izvedbe. In sicer najprej se sprejme program ukrepov. Ta program sprejme vlada na preldog Ministrstva za okolje in prostor. Pripravi ga pa s ključnimi deležniki, v sodelovanju, da se razumemo, tako Mestne občine Celje kot NIJZ kot tudi onesnaževalec. In potem se za vsako posamezno leto do konca oktobra sprejme tudi letni načrt za naslednje leto enako v soglasju z vsemi deležniki, v obsegu kot ga zmorejo ti deležniki in seveda tudi financah kot jih ti ukrepi potem v takšnem obsegu zahtevajo. Vse skupaj pa nadzorju inšpektorat za okolje.
Toliko zaenkrat. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
Kot sem že prej napovedal, zdaj pa prvi k razpravi je prijavljen kolega Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS SD): Hvala lepa. Spoštovani.
Celje je zastrupljeno mesto in zastrupljanje se praktično ne zmanjšuje. Zlasti težke kovine pa so tiste, ki presegajo v Celju presežne vrednosti nad kritičnimi v tleh in pa v zraku. In jasno je, da je vir tega onesnaževanja znan. To je težka industrija, pri čemer daleč največjo odgovornost nosi cinkarna še posebej danes.

20. TRAK: (VP) 15.35

(nadaljevanje) V preteklosti je bilo še več onesnaževalcev. Torej podjetje, ki ustvarja zelo visoke dobičke, slišali smo med 20 in 30 milijoni evrov. In dejstvo je, da gre za podjetje, ki je neposredno ali posredno v večinski lasti Republike Slovenije. Mi govorimo tukajle o 23 milijonih evrov. To je manj kot je letni dobiček ali pa verjetno so rezervirana sredstva za varstvo okolja in tako naprej, ki jih cinkarna daje na stran, večja, se pogovarjamo o smešnih zadevah, če pomislimo, za kakšne vplive in posledice tega onesnaženja 150-letnega gre. Prof. Lobnik je prej zelo jasno povedal, podatki so znani in verjetno najbolj oziroma če trdi to strokovnjak, mu verjamem, za Slovenijo najbolj predstavljeni meritorno in zahtevajo ukrepanje. Zato bom jaz tole rekel, poglejte. Mene popolnoma nič ne zanima ali je ta predlog zakona že drugič vložen pred volitvami. Me sploh ne zanima, iz katere stranke je minister, ki je začel sanirati vrtce, nadaljeval oziroma jih tudi danes izvaja. Hvala vsem in Lebnu in Zajcu in tudi sedanjemu ministru in tudi Janji Sluga, da to zadevo sproža. Ker oprostite, vmes se ne zgodi ničesar. Ljudje v mojem Celju zbolevajo in umirajo zaradi raka. Zelo veliko jih je tudi zdajle za časa covida umrlo, ampak covid je bila pridružena bolezen raku. Praktično v Celju umirajo vsi zaradi raka. Otroci, stari, mladi. Reakcije nobene. Zatorej se moramo vsi zavedati svoje ene odgovornosti kot poslanke in poslanci v tem Državnem zboru, da stopimo temu problemu takoj naproti. In glejte, žal mi je in, predsedujoči, ne razumem, kako se lahko predstavnica vlade, državna sekretarka iz Ministrstva za okolje in prostor preprosto obleče in odide iz Državnega zbora, ko na matičnem odboru obravnavamo izjemno pomembno temo. Vlada je tukajle nujen sogovornik, ker ona bo tista, ki bo operativno te zadeve izvajala in vodila seveda z lokalno skupnostjo, Mestno občino Celje in pa seveda eden glavnih onesnaževalcev trenutno, ki sicer ima ekološko zavest, ne bom rekel, da je nima, ampak kljub temu to je Cinkarna Celje in njeni stari grehi. In ko rečem stari grehi, glejte, stara cinkarna, eno najbolj onesnaženih področij verjetno v Evropi, kar je bilo prejle že s strani uvodničarke govorjeno, ta stvar se mora čim prej oziroma takoj bi se morala že realizirati. In glejte, to je eno področje, kjer ni nobene ograje, samo tabla je s smrtno glavo prečrtano Nevarno gibanje na tem področju. Ko greš tja, tiste čevlje, s katerimi si hodil po tej zemlji onesnaženi, kadmij, svinec, cink in tako naprej, / nerazumljivo/ ali si jih pa spucaj, preden greš notri v stanovanje. To je za življenje nevarna zadeva. Žal mi je, da danes predstavnikov Nove Slovenije ni tukaj zraven, ker gre za svetost življenja otrok, starejših, vseh, ki živijo v Celju in okolici. Kot je Tomaž Koren fajn rekel, voda nosi onesnaženje proti, onesnažena voda gre naprej proti Laškemu in tako dalje oziroma skladišča, deponije sadre, to je odpadni material, ko se TiO2 proizvaja, ležijo pa z eno visoko pregrado točko do meje občine Šentjur, tam kjer mejita občina Celje in Šentjur. Zato se lahko govori, da je to problem dejansko ene Celjske kotline. In poglejte, predsedujoči, to je za mene nedopustno, da ni predstavnika vlade zraven. In bi morali takoj poklicati nekoga iz vlade ali pa prekiniti do takrat, da se ta predstavnik vlade udeleži te seje, ker je tako pomembna, razpravo o ekološki sanaciji Celja. Ker rad bi pa tole rekel, glejte. Ko je prej govorila državna sekretarka, da se ne sprejema nesistemskih rešitev,

21. TRAK: (TB) – 15.40

(nadaljevanje) oprostite, ampak na drugi strani ne naredi ta Vlada ničesar oziroma vlada, ki ta problem traja že dolgo. Saniranje odlagališča, nezakonitega odlagališča nevarnih odpadkov v Bukovžlaku, bi morali mi, Slovenija, Republika Slovenija, začet sanirati do avgusta leta 2021, lanskega avgusta in je že bilo podaljševan. Nič se ni zgodilo. Po tem nevarnim odlagališčem odpadkov s težkimi kovinami stojijo bloki, stojijo hiše, celo vrtove imajo tam, žal. Halo? Vlada, kje si? Predsednik Vlade, kje si? Minister bi mogel tu sedet. Še enkrat, in, sem pa prej rekel, hvala ministru vsaj v tistem delu, ko pomaga, da se sanirajo igrišča otroških vrtcev, kar je bivši minister Leben začel.
In poglejte, naš Državni zbor je znal prisluhnit, ko smo govoril o odlagališču nevarnih odpadkov nad Družmirskim jezerom v Velenju. Smo dal denar. Ali je to bilo nesistemsko? Ne, to je bilo potrebno. Ko smo po dolgem času iz državnega proračuna prispeval, z dokumenti, sprejetimi na tem Državnem zboru, sredstva za sanacijo vodovoda v Anhovem, pa še več bi mogli tam naredit. Ali je to nesistemsko? Ne, to je nujno. Ko smo dal denar preko Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje – Velenje, zaradi posledic rudarjenja, glejte, to je težka industrija. Ali je to bilo nesistemsko? Ta Vlada je ta zakon pripravila. In ko smo zagotovil sredstva za sanacijo vrtčevskih igrišč, ki so močno onesnažena z težkimi kovinami in otroci tam, od prvega leta naprej, ko se igrajo z zemljo na igriščih, se jasno okužijo, njihovo življenje je ogroženo. Ali je to nesistemski ukrep bil? Glejte in v tem smislu je treba ta zakon, ki je danes pred nami, podpret in ne samo to, treba ga je nadgradit še z mnogimi drugimi ukrepi, na katere je bilo danes opozorjeno, pa še jaz jih bom nekaj spomnil.
Glejte, in ko se reče, ko je državna sekretarka rekla, da so pravne podlage za ukrepanje premalo jasne, glejte, ampak, vpliv onesnaževanja na zdravje, na življenja, na kvaliteto bivanja v tem okolju, je pa zelo konkreten, krvav in smrtonosen. O tem govorijo zdravstveni podatki. O tem nenazadnje je govoril tudi predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ker, 72. člen Ustave in ni napisan kar tako in Ustava je bila v tem Državnem zboru sprejeta, kajne, ne govori kar tako, da je v Sloveniji, v skladu s tem členom, ima vsakdo pravico do zdravega življenjska okolja in to je treba realizirati. In ni važno, ali je to pred volitvami ali po volitvami, ali v kakšnem času, treba je narediti, ker če ta Državni zbor tega glede na vse podatke, ki jih imamo o onesnaženju, davka, ki ga to onesnaženje vseskozi povzroča, ni sposoben ukrepati, oprostite, potem je ekološko impotenten. Oprostite tem težkim besedam. Oziroma, tako kot smo ukrepal pri vseh drugih delih Slovenije in smo pravilno in smo podpirali, poslanke, poslanci to ukrepanje tudi s strani stranke, o kateri še zdajle govorim, to je Levica, kajne, moramo tudi v primeru Celja in njegove onesnaženosti. Namreč, te politike se že zelo, zelo dolgo zavedamo in analiz je bilo narejenih »ne broj«. Od leta 1989, 2002, 2006, 2012, 2017. Glejte, pred leti je eno takšnih raziskav naročila tudi Cinkarna Celje, pri podjetje Environ in je tudi plačala sama in raziskava Cinkarne Celje je pokazala alarmantno visoke koncentracije strupenih snovi na območju cinkarne in tudi Celja.
Glejte, najbolj v nebo vpijoč pa je bilo, da je, dejstvo, da je visoka vsebnost cinka in pa bakra bila v teh vzorcih in te so v zemlji, v Celju, skoraj enkrat višje, kot so pa vsebnosti cinka, v cinkovi rudi, ki se komercialno uporablja in pa pridobiva iz cinka. Halo?

22. TRAK: (TB) – 15.45

(nadaljevanje) V Celju lahko odpremo rudnik cinka. In glejte, podstrešni prah in onesnažena zemlja okoli cinkarne sta bila, bi lahko človek rekel, če bi angleški humor tu uporabljal, sta pravzaprav kvalitetna cinkova ruda in ta zakon se podstrešnega prahu ne loteva, čeprav so strokovnjaki, ki so pomagal pri pripravi zakona, na to dejstvo in tudi civilna iniciativa v Celju, z Borisom Šuštarjem, na to zadevo vseskozi tudi opozarjam(?).
In politika je v spregi s kapitalom do danes vse preveč gluha in ne reagira na strokovne ugotovitve, na zahteve ljudi, niti na to, da ta problem že kar nekaj časa izpostavlja in zahteva njegovo ureditev tudi varuhinja prej, gospa Nussdorferjeva in sedanji varuh človekovih pravic v Sloveniji. Ker, nenazadnje, rad bi tudi tole rekel, okolje, zemlja, je tako onesnaženo, da je tudi »vrtičkanje« oziroma pridelava hrane praktično v našem okolju, kajne, nevarna oziroma ogroža življenje in zdravje. Rad bi pa še tole tudi povedal, glejte, da že leta 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo odlok o programu ukrepov za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline in od takrat se žal ni zgodilo nič, razen to, da sta se do zdaj, da se predlaga zakon o sanaciji Celjske kotline, kar kolegica dela in da se, so ministri, na Ministrstvu za okolje in prostor, začeli sanirat zemljo igrišč v otroških vrtcih.
Pri tem je pa zanimivo in jaz sem tole večkrat v Državnem zboru povedal, igrišče, ki se sanira okoli njega, se visoka ograja postavi, da ja ne bi prišlo do prenosa prahu in zemlje iz teh igrišč na okolico, ampak ljudje, vsa okolica je enako onesnažena, kot so ta otroška igrišča in otroci, ko gredo popoldan domov, se naprej igrajo na onesnaženem igrišču krajevne skupnosti oziroma njihovi starši v neposredni bližini, tam, kjer se je vrtec saniral, pridelujejo na svojem vrtu hrano. To je Celje danes.
Spoštovani kolegice in kolegi v Državnem zboru, ali bomo glasovali proti temu zakonu? Nobene druge alternative ni, da bi se stanje izboljšalo, kot je trenutno ta zakon. Če ima kdo dodatne predloge, prosim, na plan z njimi. Razpravljajmo o njih, predlagajmo čimprej in jih sprejmimo. Zakaj? V korist Celja, v korist življenja in možnosti zdravega življenja tudi v Celju. Absolutno bomo ta zakon podprli v stranki Levica, tako, kot je bil leta 2018, ko je bil prvič predlagan, zato, ker je potrditev tega zakona nujna.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam, kolega Cigler.
Zdaj, preden dam besedo naprej, se je javila k besedi, v imenu predlagatelja, kolegica Janja Sluga. Naj nekaj samo povem, no. Nihče v tej dvorani, po mojem mnenju, nima pravice trdit, da je Celje zastrupljeno mesto. To ne drži in vas prosim, kolegice in kolegi, da se tako ne izražamo v tem Državnem zboru.
Kolegica Sluga, izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Spoštovani predsedujoči, na podlagi česa ste si vi zdaj dovolil nam prepovedat, kaj bomo mi govoril? To bi rada vedela zdaj, najprej za začetek, preden začnem govorit in vam povem še nekaj, Celje je zastrupljeno mesto, 150 let, in mi pokažite, kje piše, da jaz tega ne smem, v tej dvorani, v svoji razpravi, na to temo povedat, lepo prosim! Hočem odgovor takoj.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Cigler, potem pa kolegica Sukič.

ŽELJKO CIGLER (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči.
Rad bi povedal, najprej bi rekel tole, to so tudi besede spoštovanega prof. dr. Lobnika(?), sam pa izhajam iz Celja in v Celju je kar nekaj raziskav bilo narejenih, na podlagi katerih sem si upal to izjavo dat in dejstvo je, da prašni delci, prašni delci, ki se dvigujejo, ko iz vzhoda na zahod piha veter v Celju,

23. TRAK: (TB) – 15.50

(nadaljevanje) od Šentjurja proti Žalcu, vam moram reči(?), da ti prašni delci s karcinogenimi snovmi padajo tudi v čisto zahodni del Celja, to je Medlo(?), kjer je vodovarstveno območje našega mesta.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še kolegica Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Predsedujoči, glejte, prosim, da se opravičite poslancu Željku Ciglerju in poslanki Janja Sluga, za vašo oceno, ki je popolnoma nestrokovna, iz trte izvita, ne živite v Celju, pojma nimate o tem, si pa upate trdit, da Celje ni zastrupljeno mesto, čeprav vsi kazalniki kažejo, da je. To je prva stvar.
Drug moj postopkovni predlog pa bi bil, da se preselite v Celje, pa živite tam, če je tak fajn.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sluga, izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala lepa.
Zdaj bom pa jaz povedala, na podlagi česa bom pa jaz zdaj svoje trditve tukaj oblikovala. Poročilo o analizi vzorcev tal na območju otroških igrišč, vrtcev ter vrtov, - poudarjam, vrtov – v Celju in okolici, ki ga je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, 26. maja 2005. In sicer, sklepna ocena, mejna vrednost svinca, glede na uredbo o mejnih opozorilnih in kritičnih vrednostih snovi v tleh je bila presežena na enajstih od dvanajstih, da se razumemo, na enajstih lokacijah v vrtcih. Opozorilne vrednosti so bile presežene v desetih primerih, kritična vrednost svinca v tleh je bila presežena v enem primeru. Najvišja izmerjena vrednost svinca v tleh je znašala tisoč 100 miligramov na kilogram tal, kar pomeni preseganje kritične vrednosti za več kot 100 %, predsednik, 100 %. To je podlaga za mojo trditev. Vrednost svinca je bila izmerjena ta, dotična, v vzorcu tal odvzetem na območju otroškega igrišča v sklopu vrtca Gabrje.
Kar se tiče kadmija. Kadmij je bil presežen na vseh dvanajstih lokacijah. Opozorilne vrednosti so bile presežene v desetih primerih, kritična vrednost v enem primeru. Kar se pa tiče vrtov. V tej študiji iz leta 2005 so se vzorčili v resnici trije vrtovi, na popolnoma različnih lokacijah. Eden je bil na območju Bukovžlaka 3, drugi Teharska 126 in pa Razgledna ulica 11. V vseh treh vrtovih so bile presežene vrednosti kadmija in svinca. To Celjanke in Celjani jedo. Jedo. Trije vrtovi, trikrat presežene vrednosti.
Prof. Lobnik je že razlagal, da obstaja tudi študija o tem, kako iz teh pridelanih vrtnin ti strupi prehajajo v človeško telo in kaj tam, v človeškem telesu, ti strupi povzročijo, bom pa prebrala zdajle strokovno mnenje dr. Arthurja Fursta, toksikologa in farmakologa, Nobelovega nagrajenca, ki je rekel naslednje: »Kadmij je ena najbolj strupenih snovi na svetu, saj preprečuje delovanje številnih encimov v telesu, encime pa uporabljamo za kompletno delovanje vseh procesov.«, prosim. To je trditev Nobelovega nagrajenca. Potem pa še, če preberem strokovno mnenje na 228. strani študije dr. Primoža Gspana, z naslovom Prah. On pa pravi takole, citiram: »Drugače je pri rakotvornih snoveh. Za rakotvorne snovi ni mejne koncentracije pod katero ne bi predstavljale tveganja za nastanek raka.« To so tiste pomembne stvari in to so podlage, na podlagi katerih si upamo in drznemo vsakič znova trditi, da je zastrupljeno območja Celja.
In, še nekaj, letošnje leto se zaključuje, 15 letna sanacija Zgornje Mežiške doline. 13 in pol milijona evrov je bilo v tem času porabljenih za vsakovrstne

24. TRAK: (TB) – 15.55

(nadaljevanje) ukrepe, tudi za takšne, ki so predvideni v tem predlogu zakona in med njimi je tudi, da opozorim posebej, mokro čiščenje javnih površin, torej prahu, z javnih površin in cestnih teles na mestih onesnaženja s prašnimi delci, ki vsebujejo nevarne kovine in seveda izvajanje vseh preventivnih ukrepov za omejevanje emisij prašnih delcev. Tudi to je v tem predlogu v 3. členu predvideno, ampak nisem hotela to povedat. Hotela sem povedat to, da so to približno takšni ukrepi, ki so seveda prilagojeni za specifično območje onesnaženja v Celju, ampak kaj je prejšnji teden…, ne, ta teden, izjavil minister. Namreč minister je napovedal, da bodo letos pripravili strokovne podlage za sprejetje ukrepov za sanacijo Mežiške doline, po letu 2022.
Namreč, minister pravi takole, z rezultati sanacije v Zgornje Mežiški dolini smo zadovoljni, vendar ocenjujemo, da bi bilo pri izvajanju ukrepov potrebno še več pozornosti, predvsem pri vzdrževanju že izvedenih ukrepov, na primer pri posegih v že sanirane površine, zlasti na otroških igriščih. Ugotavljajo, da so k zmanjšanju vnosa svinca v okolje in posredno v človeka, največ prispevale preplastitve golih površin, asfaltiranje makadamskih cest in parkirišč ter ureditev otroških igrišč in površin, kjer se zadržujejo otroci. Skupek vseh ukrepov je brez dvoma pripomogel k izboljšanju stanja okolja v Zgornje Mežiški dolini. Pomembno je tudi ustrezno osveščanje in informiranje prebivalcev s strani NIJZ, zlasti staršev vrtčevskih in osnovnošolskih otrok. Okolje je manj obremenjeno, vendar bo potrebno pozornost nameniti tudi pri obstoječih industrijskih objektih.
In na tej podlagi se je torej minister, to ministrstvo, odločilo, da 15 let sanacije Zgornje Mežiške doline ni bilo dovolj, ni bilo dovolj, ampak je potrebno nadaljevat. Zdaj vas pa jaz vprašam. Kaj pa Celje? Zakaj so potem Celjanke in Celjani tisti, ki si pa tega ne zaslužijo? Zakaj? In zakaj država, če prej ne, od takrat, ko je potekala razprava v tej hiši, kjer je bilo ugotovljeno, da so stvari problematične, zakaj vsaj takrat, od ministra Lebna naprej, ni državna bila dovolj pozorna in bi zadevo uredila tako, kot bi jo bilo potrebno v resnici urediti, z odredbo. Zakaj? In kako si še v tem trenutku upa to isto ministrstvo, ki bo po 15. letih sanacije Zgornje Mežiške doline, kar je vsekakor prav, da se narobe ne razumemo, prav je in prav je, da se nadaljuje, ampak kako si upa to isto ministrstvo, ki je zdaj po 15. letih ugotovilo, da je potrebno še več denarja, še več ukrepov in še nadaljevat, reče Celju ne? Reče Celju ne. Kako? In kdo od vas kolegov si bo danes, na podlagi vsega tega, kar je bilo povedano s strani vabljenih, na podlagi tega, na kar sem zdaj opozorila, kdo si bo od vas upal reči Celju ne? In zakaj, predvsem? Predvsem, zakaj, me zanima.
Bi pa vseeno rekla še par besed tudi na temo onesnaževalca. Jaz vem in je bilo že rečeno, ja, marsikatero stvar Cinkarna Celje tudi že dela, nihče ni trdil, da ne. Nihče ni trdil danes tukaj, da Cinkarna Celje ni naredila nič. Niti slučajno. Je pa zagotovo pomenljivo, da ko so se začeli sanirati vrtci, je Cinkarni Celje se zgodil obisk dveh ministrov, ministra za okolje in prostor, takratnega, gospoda Lebna in takratnega ministra za gospodarstvo. In takrat so se pogovarjal na tem sestanku tudi o tem, da bi cinkarna morala delovat bolj družbeno odgovorno, v smislu, da prevzame tudi del bremena teh sanacij na ostalih območjih, in to se ni zgodilo. Ni se zgodilo.
Ko se pogovarjamo o teh številkah, ki sem jih prej navedla, ki so bile že tudi omenjene, to so v primerjavi z stroški sanacije enega vrtca, ogromne

25. TRAK: (TB) – 16.00

(nadaljevanje) številke in upam si na tem mestu trdit, da se to v resnici na dolgi rok onesnaževalcu ne bi nikjer poznalo, bi pa bilo pomembno sporočilo o tem, da se takšna tovarna, ki tako dobro stoji, ki stoji v urbanem okolju, obkrožena s prebivalci, kot je povedal gospod Koren, koliko je v neposredni bližini cinkarne ljudi, da je družbeno odgovorna, da se zaveda, da v resnici je dolžna okolju dat tisto, kar črpa iz njega, da je dolžna zaščitit svoje okolje in da je dolžna o tem tudi v naprej razmišljat in za nazaj sanirat in zato se moram tukaj, oprostite, spotaknit ob to, kar smo prejel včeraj, torej, stališče Uprave družbe Cinkarna Celje, o predlogu zakona.
Zakaj? Zato ker je to stališče, ki smo ga prejeli 10. 1. 2022, »copy-paste«, - »copy-paste« - stališča, ki smo ga dobil 11. 4. 2018. »Copy-paste«. Kaj vam to pove? Kaj vam to pove? Da se v resnici nihče ne ukvarja s to vsebino. 3 alineje so tu navedene. Kot je bilo danes že povedano s strani predstavnika firme, prva alineja pravi: »Ne upošteva že izvedenih ukrepov aktivnosti v izvajanju in dejanskega stanja.« Bom prebrala še tisto iz leta 2014. »Ne upošteva že izvedenih ukrepov aktivnosti v izvajanju in dejanskega stanja.« V obeh. Jaz sem povedala, kako je v predlogu zakona zamišljena ta sanacija. Ta sanacija je zamišljena tako, da se najprej sprejme plan, pri katerem sodeluje Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Mestna občina Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Cinkarna Celja. In vsi ti, verjamem, da vedo, kaj je doslej na območju stare pa tudi nove cinkarne že bilo izvedeno in se bo to seveda pri tem planu ustrezno upoštevalo in zato trditi, da tega ne upošteva, je zelo narobe, ker enostavno ne drži.
Drugo. »Nesistematično posega v uveljavljen pravni sistem, vezan na varstvo okolja in sanacijo degradiranih območij.« Uveljavljen sistem je Zakon o varstvu okolja, pri katerem smo pa že prej vsi skupaj družno ugotovili, da ne uvaja nobene sistemskosti. Uvaja pa, omogoča izogibanje, z besedico »lahko« in zato je verjetno cinkarni ta zakon všeč, ker to je zakon, po katerem so se doslej uspeli izogniti v resnici vsem obveznostim in se seveda tu tudi v svojem stališču nanj sklicujejo.
In tretja alineja, »Cinkarna Celje obravnava neenakopravno glede na ostale onesnaževalce.« Tudi to je zavajanje. Zakaj? Zato, ker prvič, jasno in nedvoumno, dokazljivo je, kdo je onesnaževalec na območju stare in nove cinkarne. Tu ostalih onesnaževalcev ni. Mogoče se nanaša ta trditev na to, da vseh ostalih onesnaževalcev v Sloveniji pa še nismo zavezali, da bi morali prispevati. Nismo jih še. Če bi bilo po moje, bi jih, pa upam, da jih bomo. Ampak ja, pomenljivo je to stališče, če ga beremo skupaj z naslovi v časopisih, ki jih lahko pa beremo in pri tem pa moram povedat, da so zelo pridni, da vsake pol leta lahko v časopisu preberemo, kako uspešni so in kako povečujejo dobičke. Cinkarna Celje v »devetmesečju«, to je novica iz lanskega novembra, skoraj podvojila dobiček. Čisti dobiček je v lanskem »devetmesečju« narastel in sicer, je znašal 13,7

26. TRAK: (TB) – 16.05

(nadaljevanje) milijona, v tem času je porastel za 90 %. Drug naslov, kljub koronskim časom rast prodaje in visok dobiček, cinkarna presega lastna pričakovanja. V začetku leta je na računu imela 38 milijonov evrov denarnih sredstev, v naslednjih šestih mesecih je ustvarila 15 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja ter porabila 4 milijone za naložbe, 600 tisoč za nakup in delničarjem izplačala 16 milijonov evrov dividend. To je natanko toliko, kolikor bi stali vsi ukrepi skupaj. Vsi ukrepi skupaj, v desetih letih. Še enkrat ponavljam; 16 milijonov evrov dividend, lastnik je tudi država, da se razumemo, in 16 milijonov bi stali vsi ukrepi skupaj. Pri konkurenčnih podjetjih je ta zadeva trikrat nižja. Tudi to piše zraven in to se ni verjetno novinar izmislil, to je bila komunikacija same firme.
Da ne berem za nazaj, teh člankov je, še za nazaj, vsako leto v resnici isto, kar je super, da ne bo narobe razumljeno, jaz podpiram, da imamo taka podjetja, ampak vsako tako podjetje se mora zavedati tudi svoje odgovornosti do okolja, do ljudi, ne samo v smislu, da zaposluje ljudi, kar je odlično, da imajo nadpovprečno visoke plače v branži, kar je tudi odlično, ampak da so ti, ki so zaposleni tam, ustrezno zaščiteni v samem delovnem procesu in da ti zaposleni tudi verjetno veliko njih stanuje v bližini in je treba tudi v tem času ščitit njihovo zdravje in zdravje njihovih otrok. Vse to so stvari, ki bi jih moralo vsako uspešno podjetje upoštevat.
Pa vam bom prebrala še neke izjave, zato, ker so mi zanimive, ker so tu podpisani isti ljudje, ki so podpisani pod to stališče, ki pravi, tisto, kar sem prej prebrala o zakonu. Gospa tehnična direktorica, ki je tukaj podpisana, je ugotavljala, leta 2016, namreč, 2014 je bil izveden podrobni okoljski pregled tudi znotraj cinkarne, ta Environ ga je izvedel in tam so neke ugotovitve, ki so zaskrbljujoče in takrat je gospa izjavila naslednje, »Na območju aktualne proizvodnje je bilo ugotovljeno, da ima onesnažena zemljina večji vpliv na podtalnico, v kateri so našli predvsem cink, svinec, arzen in klorobenzen, vrednosti vseh teh pa so presegale mejne vrednosti.« Prosim, to citiram, kar je gospa povedala, to ne govorim zdaj jaz. »Prav tako so bile v podtalnici ugotovljene povišane vrednosti bakra in kadmija, a za dokončno oceno, kakšen učinek ima to na okolje, bodo potrebne dodatne preiskave.« To je rekla gospa tehnična direktorica že leta 2016. Potem je seveda govorila tudi o tem, koliko jih to stane in sicer, je rekla, »…da je vzpostavitev tovrstnega monitoringa stala okoli 140 tisoč evrov, letni strošek monitoringa okoli 150 tisoč evrov, potem je pa še takratni direktor, ki ni isti, kot zdaj, rekel, da so nad rezultati pregleda presenečeni, da so bili rezultati presenetljivi, da se je pokazalo…« - to citiram še vedno – »pokazalo se je, da je območje tovarne od globine pol metra do 4,7 metra, nasuto z odpadki pretekle dejavnosti podjetja. Takrat, ko so to delali, so nasipe prekrili z zemljo in pozidali, asfaltirali ali ozelenili. Zaradi tega so v zdaj odvzetih vzorcih tal presežene kritične osebnosti težkih kovin, ki so značilne za topilniške odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke praženja piritne rude.« Še enkrat ponavljam, to je izjavil takratna direktor, »Povsod so povišane osebnosti cinka, pogosta tudi antimona, arzena, barja(?), kadmija, bakra, svinca, niklja in kobalta. Podobno je s podzemnimi vodami na območju tovarne.« Čakajo navodila, so rekli takrat.
In zdaj, po teh izjavah predstavnikov podjetja, smo pa tam, kjer čakamo na rezultate

27. TRAK: (TB) – 16.10

(nadaljevanje) tožbe Mestne občine Celje proti Cinkarni Celje, zaradi povračila 1,2 milijona evrov, kolikor je stala predelava materiala na območju stare cinkarne. In, o tem obstaja zapisnik, o katerem sem prej govorila, v katerem piše, da se prenašajo ta zemljišča na mestno občino in da cinkarna, v kolikor se izkaže, da je tam onesnaženje, bo seveda sodelovala, - ne odkimavajte, ker imam ta zapisnik tu, vam ga lahko pokažem, - da bo prevzela tudi ta del odgovornosti. In zdaj, seveda, ker ZVO pravi, da lahko samo onesnaževalec plača, je treba zdaj zato it na sodišče, je treba čakat, je treba plačevat, je treba hodit tja in se je treba borit, da za nekaj, kar je evidentno ugotovljeno že več kot 30 let, se zdaj zopet borimo.
In tu smo danes in opozarjam vas, da če si kdo od vas misli, da gre tu samo za Celje, se prekleto moti. Zakaj? Ne samo to, kar je povedal gospod Koren, da se iz »razlivnega« območja ti strupi prelivajo v vodo, v Savinjo, in potem naprej dol vodno, ampak so tudi taki dogodki, kot je bil v letu 2018 dogodek, ko so to zastrupljeno zemljo enostavno naložili in jo vgradili v pregrado Šoštanjskega jezera, se tudi dogajajo in danes se lahko komurkoli od vas zgodi, da bodo na vaše območje – na vaše območje -, kjer boste vrtnarili, pripeljali 2, 3, 5, 10 tovornjakov te zemlje. In kaj se bo zgodilo, ko bodo to naredili? Vi seveda ne boste vedeli, oni bojo plačali pa veste koliko? 100 evrov kazni. 100 evrov kazni za tako povzročeno škodo. To je to in to je ta podlaga, na katero se sklicujejo dandanašnji vsi onesnaževalci. 100 evrov.
Jaz mislim da, mislim, ne vem, kaj vam naj še rečem, da vas prepričam… Za to pregrado ob Šoštanjskem jezeru so vsi vpleteni deležniki, da jih niti ne naštevam, ker so ubrali to bližnjico, kajne, ker niso rabili kupovat drugega materiala, so ga lepo tiho vgradili, zaslužili dobrih 24 tisoč evrov. In plačal 100 evrov kazni.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Andrej Rajh, pripravi se kolegica Mojca Škrinjar.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.
Res je, okoljske teme so kompleksne in tako različne in obsežne, tako kot so različni in pestri deležniki, ki jih tangirajo in dejstvo je, da Celje kot mesto raste in se razvija, in tudi zahvaljujoč 150, 200 letne tradicije industrije in gospodarstva. V lanskem letu smo lahko opazovali oziroma si ogledali zelo zanimivo razstavo o celjski industriji, ki je bila na odprtem prostoru nasproti prenovljene mestne knjižnice in videli smo, da je zgodovina zelo pestra in o tem priča tudi poročilo mestnega arhiva, zgodovinskega arhiva Celje, ki je pripravil zelo obsežno razstavo o industrijski zgodovini v mestu in seveda, Celje je znano po bogati kovinarski in kemični industriji in mednje sodi seveda tudi cinkarna z vsemi svojimi predhodniki, pa tudi, mogoče Etol, tovarna barov in še česa, torej industrij, ki so imele okoljske posledice, v preteklosti, imajo seveda tudi danes, okoljske vplive, ampak danes predvsem govorimo o vplivih iz preteklosti in zato je prav, torej o vplivih iz preteklosti, ki imajo posledice v sedanjosti in zato je prav, za odgovorno politiko, da te težave naslovi vsebinsko, da jih ne naslavlja na

28. TRAK: (TB) – 16.15

(nadaljevanje) način, da na nekoga kaže z prstom, ampak da poskuša najti rešitve.
In seveda, za stranko SAB je zdravo okolje ena zelo pomembna prioriteta. Čisto zdravo okolje, v tej luči še posebej čista pitna voda, ki je na pobudo stranke SAB zapisana v Ustavo in tudi lani smo skupaj v Državnem zboru na prav tako našo pobudo, pobudo stranke SAB, sprejeli zakon, ki prepoveduje dajanje nekaterih plastičnih izdelkov za enkrat uporabo v promet in tako kot plastika, njeni mikrodelci, ki skozi vodo prihajajo v prehranski krog ljudi, tako tudi posledice te težke industrije iz preteklosti prehajajo preko zemljin v prehransko verigo. Seveda, posledice te težke industrije so prisotne tudi danes. Težke kovine so v zemljini, tudi ob poplavah, vemo, da se mesta zvijajo ob vodotokih in seveda, te poplave, te težke kovine, se v primeru preplavljanja prenašajo, kajne, in območje Celjske kotline obsega približno tisoč 700 kvadratnih kilometrov in v njem ni samo občina Celje, torej, ko govorimo o pritokih Savinje, govorimo seveda tudi o Hudinji, govorimo o Voglajni, govorimo še o drugih vodotokih, o mlinščicah in seveda, razvila so se ob teh vodotokih mesta, kot so Štore, kot so Žalec, kot je Prebold in težave niso omejene samo na občino Celje in kot seveda razumem, podatki, natančni, so na voljo za občino Celje, so tudi kartirani in če podatki obstajajo in če vemo, katere ukrepe moramo izvesti, potem bi bilo smiselno, da se vzpostavi v tej luči tudi en komunikacijski model, ki bi sploh na en razumljiv način ljudem pokazal kakšno je stanje okolje, kaj je potrebno storit in kaj je bilo sploh narejeno in to na tak način, da ljudje vedo, kaj je bilo narejeno, torej da lahko vsak povprečno razgledan človek razume, kaj je bilo narejeno in kaj bo narejeno.
Kot smo nekako iz teh informacij izvedeli, torej, ocenjen strošek sanacije je ocenjen na 16 milijonov evrov in to za eno desetletno obdobje, kot je predvidena sanacija, torej za odpravo teh posledic ni neki taki denar, da se ne bi mogel zagotovit, niti ni to taki denar, ki bi ogrozil poslovanje podjetja, ki se mu to očita, da je odgovorno za posledice. Mislim, da je potrebno poudarit, da govorimo, jasno poudarit, da gre predvsem za posledice preteklih dejanj, torej, da ne gre za zadeve, ki se dogajajo danes, ampak gre za odpravo posledic iz preteklosti in če vprašate bilo koga na Ministrstvu za okolje in prostor, praktično ni omare, iz katere ne bi padel kak okostnjak in zadeve v tej luči so seveda kompleksne in zahtevne.
Glede na to, da obstaja načrt, da obstajajo kartirane lokacije zemljišč problemov analiz, seveda ni povsem jasno, zakaj se je to nekako bolj sistematično, da se nekako bolj sistematično k temu ne pristopi, bi pa želel jasno poudarit, da verjetno problem v celjski kotlini ni samo občina Celje, torej administrativne meje občine Celje, ampak so seveda tudi sosednje občine, Vojnik, Žalec, Prebold in druge zadeve, kjer je bila nekoč težka industrija, tudi v Štorah, kjer je železarna, tudi v Žalcu, marsikdo ne ve, da je tam bil včasih rudnik in so še danes posledice rudarjenja in o teh zadevah je treba v bistvu na en pregleden, jasen, razumljiv način govorit in tudi ljudem na razumljiv način podat informacije, ne jih strašit, ne jih preganjat, ampak povedat, zadeva je taka, imamo igrišča, kjer se zadržujejo ljudje, imamo vrtove, ki so kontaminirani z težkimi kovinami in za te lokacije bi moral, dokler niso sanirane, nekdo od pristojnih

29. TRAK: (TB) – 16.20

(nadaljevanje) jasno povedat, da se ne smejo uporabljat. To je prvi jasen pogoj in jaz ne razumem, da lahko danes nekdo, vedoč, da ima kontaminiran vrt z težkimi kovinami, tam prideluje vrtnine. To bi moralo bit zakonsko, vsaj zakonsko, prepovedano. Jaz vem, da imamo mi problem z nadzorom inšpekcijskih služb, ampak dokler te zadeve niso zakonsko prepovedane, potem verjetno tudi nima nihče nekega posebnega vzvoda ali pa želje, da jih začne odpravljat in glede na to, da imamo na nek način znanega glavnega povzročitelja, najbolj odgovornega povzročitelja za te, za tako stanje in da ima država v tem podjetju, bom rekel, upravljavske pravice in da ima, da tudi okoljska sanacija ne bi mogla ali pa ne ogroža obstoj tega podjetja, torej za stroške(?), ker, mi vemo, da tudi če bi danes dal ta denar danes na voljo, ves denar, ki je potreben, kajne, teh zadev preprosto ni mogoče v tako kratkem času izvesti, bi bilo smiselno te zadeve tako naslovit.
Še enkrat pa poudarjam, danes, ko govorimo o okolju, niso problem samo pretekla bremena. Zelo velik onesnaževalec zraka je promet z izpušnimi plini in ko nekdo gradi zelene soseske ob cestah, kjer dnevno »prometuje« 40 tisoč vozil, se je treba tudi vprašat o vplivih na zdravje za ljudi in okolje in te zadeve je potrebno jasno »zaartikulirat« in povedat, skomunicirat z ljudmi, v okolju ne smemo povzročat panike, ampak povedat, kakšno je stanje. Tudi javnih linčev se ne sme delat ali pa na nek način s prstom kazat, ampak to je zadeva, takšno je stanje, tako se je v preteklosti delalo. Znanost in stroka ponujata rešitve, kako se to odpravlja in na zakonodajalcu in tudi, torej, izvrševalcu, je, da tistemu, ki je ta bremena v okolju naredil, tudi naloži, da jih tudi sanira in če jih ne izvede prostovoljno, izvede to država in povzročitelju to potem subsidiarno izterja.
Mislim, da je to edini pravi način, na kako se to naslavlja in tudi, v tem predlogu, kot izhaja od kolegov iz nepovezanih poslanske skupine, torej govori jasno to, kar sem prej omenil, govorim o sanaciji tal na igriščih, zunanje šolskih površinah, javnih površinah, kjer se zadržujejo otroci, opozorilo o mestih onesnaženja, torej, ki niso primerna za varno vrtnarjenje na zelenjavnih vrtovih in jaz se strinjam, torej z opozorilom. Če imamo…, če nekdo reče, celo mesto je zastrupljeno, potem je treba v celem mestu prepovedat gojenje vrtnin, zato je pri takih izjavah treba bit pazljiv, da se ne povzroča neprimerna, torej ena stihija, ampak, ukrepe treba izvest. Glede na to, da imamo zemljevide, z Gausse »curverjevim« sistemom, torej z določenimi koordinatami, identificirani lokacijami z znano vrsto onesnaženja, potem jaz ne vidim razloga, da se k sanaciji k sistemskim ukrepom, tudi, ki so v tem zakonu predvideni, ne bi pristopilo.
In, še vedno je zelo pomembno, torej izvajanje tega humanega »biomonitoringa«. Torej, mi moramo vedet, kakšno ima to stanje, kakšne posledice imajo na otroke posledice minulih gospodarskih aktivnosti, torej, in, glede na to, če je kje karkoli takega, tak podatek obstaja, je(?) treba z njim priti takoj na plano,

30. TRAK: (TB) – 16.25

(nadaljevanje) ukrepat, otroke treba takoj zaščitit. Vemo, da je nezdravo okolje, tudi povzročitelj različnih »avtoimunih« obolenj, ni povsem, torej, vem, da ni povsem jasno, ampak, vse posledice akumuliranja negativnih vplivov na okolje, na zdrav…, torej, negativnih vplivov iz okolja na zdravje, še niso znana in glede na to, da vemo, da se povečuje delež »srčnožilnih« obolenj, pa tudi raka in da so to na splošno v Sloveniji prevladujoči vrsti obolenj, zagotovo škodljive posledice iz okolje ne prispevajo k izboljšanju prognoz teh bolezni, ampak delujejo »sinenergetsko«, torej, negativni vplivi se samo potencirajo in mi moramo te zadeve naslovit. Imamo strokovne podlage, ki so stare že, za katere vemo že 30 let, vemo, da se zadeve v zemljinah praktično ne spreminjajo, da so tam bolj ali manj zabetonirane, razen(?) koliko se je to, če se kakšna zadeva, kontaminirano območje nahaja v poplavnem območju, pa se mogoče, pa / nerazumljivo/ v fazi poplav, te zadeve prenašajo dol vodno po strugi, torej, tudi ta opcija obstaja, to je treba tudi »zanalizirat«, ampak pomembo je tu jasna komunikacija, jasni prikaz stanja, jasno prikazano, kaj se je do sedaj storilo. To ni en, bom rekel, 300, 400 strani stran debel špeh, ki ga nihče ne razume, ampak to mora bit jasno vsakemu v okolju, kaj se da tu naredit in kakšni so ti, bodisi omilitveni, nadomestni ukrepi ali pa izravnalni. To so vse posledice, ki jih je, torej, to so vsi ukrepi, ki jih je mogoče izvest, ampak pravim, glede na to, da imamo lokacije znane, da vemo približno, kaj je na posameznih lokacijah, jaz ne vidim razloga, da se k tej sanaciji tudi na, če danes govorimo samo o administrativnem območju občine Celje, pa verjetno tekom te kontaminacije niso omejene na občino, zgolj na administrativne meje občine Celje, ampak lahko verjetno posledice delovanja težke industrije v cinkarni čutimo tudi na primer v Arclinu, ki je v Občini Vojnik ali pa v Žalcu ali pa v Preboldu, če v tej luči govorim, ali pa Štorah in ko govorimo o teh zadevah, je te zadeve potrebno gledat celostno, jih tudi sistemsko naslovit, tako, da se bodo zadeve rešile, da se ne bo nekdo počutil opeharjene, ampak glede na to, da za to občino imamo podatke, predlagam, da vsi ta zakon sprejmemo, ker gre nenazadnje za varovanje zdravja, ki je naša največja vrednota.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Rajh.
Naslednja je k besedi prijavljena kolegica Mojca Škrinjar, pripravi se pa kolega Janez Moškrič.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Ne moremo čakati na sistemsko rešitev, ne moremo gledati na celotno obdobje. To so bile besede, ki smo jih slišali že od samega začetka. Tudi dr. Plut, prvi ekolog v Sloveniji, ki nas je začel osveščati v osemdesetih letih in nam odpirati oči, ko so metali odrabljene akumulatorje v vrtače v Beli krajini, tudi ta pravi tako. Seveda, to vse drži. To vse drži. In res je težko razumeti, kako lahko neka stvar toliko časa čaka in tako problematična. Spominjam se, da smo že tam na začetku 2012 govorili o tem, da je velik problem z onesnaženostjo zemlje v Celju in širšem okolju in da je potrebno to rešiti. In danes smo 10 let kasneje, pa smo še zmeraj tam, kjer smo bili, neodpustljivo. Neodpustljivo.

31. TRAK: (TB) – 16.30

(nadaljevanje) Kako težko se stvari premikajo, kako trmasto se vztraja pri nekih zatečenih stanjih. Naj sama omenim kanal C0 v Ljubljani, kjer se dogaja ista stvar, hvala bogu, pa jo je minister Vizjak zdaj ustavil, ko so hoteli izpeljati kanalizacijo iz Vodic in Medvod preko pitne vode, ki jo pijemo Ljubljančani. Kdo na svetu, kateri norec, lahko kaj takega se spomni? Pa vendar, imamo ga na pol zgrajenega, na tri četrt, upam, da ne bo nikoli, pa naj stane kolikor hoče. Nič ne more stati več, kot izgubljeno zdravje in seveda je razumeti Celjane, absolutno jih je razumeti. Toda, tule je sedel minister neke vlade, ki je zdržala štiri leta, pa ni tega rešil. Kako to? Minister Leben, če se ne motim, popravite me, če se motim. In, ta Vlada, je ta hip dala 115 milijonov za gradnjo vrtcev in šol, pa tudi za sanacije. Torej, nekaj je ta Vlada naredila.
Zdaj pa, če gledam ta zakon. Torej, Zakonodajno-pravna služba pravi, in Vlada pravita, da je potreben sistemski pristop, hkrati pa slišimo, da imamo že vsi čez glavo tega sistemskega pristopa in rešitev, na katere se čaka leta in leta. Torej, jaz mislim, da je ta Vlada, ki se nam je zgodila, nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo po osamosvojitvenem obdobju. Imamo, prestali smo Covid obdobje, najhujše obdobje, jaz mislim, da je že za nami, čeprav se še vedno soočamo z visokimi številkami. Imamo izjemen bruto družbeni proizvod, smo na vrhu Evropske unije, smo na vrhu po varnosti na svetu in je največja zaposlenost. Kdo drug, če ne ta Vlada, je porok za to, da pa vendarle lahko nekaj stori, sistemsko in tudi zakonito pravno. Če pogledate, res je, da ni bilo porabljenih, je bilo pa namenjenih v planih 70 milijonov za študije za domove za ostarele, zgrajenega pa nobenega in seveda, lahko smo vsi besni na to, na tako stanje, kjer se leta in leta nekaj govori, stori pa nič in zagotovo tudi razumem gospo Sluga, da si je zaželela zadevo rešiti, ampak, kakor leta 2018, tik pred volitvami, tudi sedaj tik pred volitvam. Tudi meni se je bilo za zjokat, ja.
Ampak, glejte, reševati tako situacijo na vrat na nos, takole, v enem popoldnevu, v enem kratkem zakonu, za eno področje, najbrž ni res pravi sistemski pristop, čeprav razumem, kot pravim, razumem Celjane, razumem njihovo jezo, razumite pa tudi našo jezo v Ljubljani, kjer imamo podoben problem, sicer ne z takim onesnaževanjem, ampak z bodočim onesnaževanjem, z vsemi požari vred, ki divjajo na raznih odlagališčih smeti v okolici Ljubljane. Razumite nas, ampak razumite tudi vse po Sloveniji, saj je še nekaj takih primerov, kjer je potreben sistemski pristop. Jaz sem prepričana, da lahko ta Vlada, za katero sem prepričana, da bo ponovila mandat, zadevo uredi na način, ki bi ne pomagal le Celju, ampak tudi Ljubljani, pa tudi drugim okoljem v Sloveniji in v resnici potrebujemo ljudi, kot je dr. Plut, da nas vedno opozarjajo in še ostali vabljeni danes, katerim se zahvaljujem, da ste prišli in pričali o tem, kakšno okolje bi morali imeti. Jaz mislim, da je potrebno sodelovanje Vlade in vseh strokovnih služb ter vseh strokovnjakov, da se pripravi v

32. TRAK: (TB) – 16.35

(nadaljevanje) najhitrejšem možnem času sistemski zakon, ki bo ne obravnaval samo Celja, ampak tudi Ljubljano. Tudi mi si zaslužimo svoj del zdravja in tudi drugi konci Slovenije. Ni samo Celje. Torej, za vse bi bilo potrebno rešit zadevo. Zato prosim Vlado, da dejansko pripravi zakon, ki bo čim prej rešil situacijo, pristrigel peruti tistim, ki zlorabljajo naše okolje, ki jim je vseeno za naše zdravje in to mora biti seveda naša zaveza celoten mandat, ne zgolj v času volilnega obdobja ali predvolilnega obdobja, ampak neprestano in celoten mandat, opozarjati na to, da smo dolžni ustvarjati zdravo okolje, ga varovati in biti odgovorni eden do drugega in seveda do narave.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolegica Škrinjar.
V imenu predlagatelja, kolegica Janja Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Ja, hvala.
Saj, sem hotela še počakat kakega razpravljavca, ampak se mi zdi, da se moram vseeno na tole odzvat. Za začetek bi ponovila besede, ki jih je tudi na novinarski konferenci izrekla dr. Ribarič Lastnikova(?). Veste, to, kar se dogaja pri onesnaženju s težkimi kovinami, ne peče, ne boli, ne srbi, nič se ne vidi, samo zdravje uničuje in čez nekaj let zboliš. In če bi peklo in če bi srbelo in če bi bolelo, bi bilo verjetno bolje, ker bi se vsi tega skupaj bolj zavedal in bi bili tudi hitreje pripravljeni kaj naredit.
In, v Celju niso problem samo tla, ki se urejajo s tem zakonom, seveda ne. V Celju je problem tudi zrak, voda, ki smo jo zdaj dodali in še marsikaj. Ampak, enostavno so stvari tako kompleksne, jaz vam povem, jaz se ukvarjam zdaj s tem 7 let, pa si ne upam trdit, da sploh karkoli o tem vem. Strokovnjaki, ki karkoli o tem vejo, sedijo tamle, na tisti strani in so danes povedal, kaj si o tem mislijo. Vendarle pa je potrebno povedat, da sem se v preteklem mandatu ukvarjala tudi z onesnaženostjo zraka v Celju, kjer smo skupaj s civilnimi iniciativami ugotovili, da je poleg industrije problem tudi promet. Zakaj? Zato, ker je Celje specifično tudi po tem, da dejansko ves tranzit, ves težek tovorni promet in osebni promet, poteka skozi samo mestno središče in tudi tega problema smo se lotili, na način, da je k težavi pristopilo tako Ministrstvo za okolje in prostor, kot tudi Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za notranje zadeve.
Zakaj? Zato, ker je bilo potrebno postavit novo cestno prometno signalizacijo, ki od takrat dalje prepoveduje tovorni tranzitni promet skozi mestno središče, ker seveda sama signalizacija ni dovolj, ampak je potrebno to nadzirat, pa se je takrat tej akciji pridružilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve in konkretno celjska policija, ki je opozorila na to, da nima kadrovskih resursov, da bi to nadzorovala, da tudi nima dovolj usposobljenih policistov, ki so zmožni nadzorovat tovorni tranzitni promet, se pravi te elektronske tahografe in tako dalje in ker so se s tem, s to prometno signalizacijo v resnici povečale kazni za kršitelje in se je oglobilo oziroma je možno oglobit tudi pravno osebno z bistveno večjo kaznijo, ker prej je bila kazen tako nizka, da je bila v bistvu kazen cenejša, kot če bi ti tovornjaki plačal cestnino na avtocesti, se je tudi ta zadeva uredila na način, da je Celjska prometna policija dobila dodatna tehnična sredstva, opravila dodatna usposabljanja policistov.
Govorim zdaj, seveda, o teh čitalcih elektronskih tahografov, pa tudi o post terminalih, ker so se kazni povečale, ampak dejstvo je, da so ti postopki dolgotrajni za obravnavo teh kršiteljev, se pa policija trudi,

33. TRAK: (SB)- 16.40

(nadaljevanje) kolikor se lahko. Tako, da na en način vem, da je to samo mali kamen v mozaiku, je pa bilo v to akcijo vloženo veliko truda in veliko sodelovanja med vsemi tremi ministrstvi in tu se tudi zahvaljujem celjski policiji, da je takrat pokazala to razumevanje in pristopila k tej zadevi zelo konstruktivno. Ampak, če se vrnem nazaj tudi k onesnaženju s težkimi kovinami. V tem predlogu zakona se vzpostavlja tudi pravna podlaga za humani biomonitoring. Rečeno nam je bilo s strani stroke, da je smiselno ta monitoring pri otrocih izvajati od njihovega 1. do 9. leta in da je potrebno t redno spremljati, to se mimogrede seveda počne tudi v Mežici in to je eden najbolj zanesljivih pokazateljev koliko smo pri ukrepanju uspešni. Jaz in moji sopripravljavci smo se odločili dati to notri v zakon tudi zaradi tega, ker tudi že v tem trenutku nek tak monitoring v Celju poteka, ampak, ker je to dobra volja NIJZ v tem trenutku, je seveda to tako malo na pamet. Kot sem obveščena se vzorci otrok jemljejo malo na pamet, nekonsistentno s tem kako so obiskovali vrtce, tudi skupine so zelo različne, potem tudi starši niso obveščeni vedno in takoj o rezultatih in tako naprej. Nič ni to narobe, ker je to vse narejeno na podlagi dobre volje, da ne bo kdo razumel to kot kritike, ampak zato, da se to v prihodnosti izboljša, je to zdaj zapisano v zakon, potem pričakuje, da se bodo sprejele na Ministrstvu za zdravje in NIJZ natančne smernice, natančno vzorčenje, da bo ta zadeva tudi skozi večletna obdobja konsistentna in da bomo lahko spremljali zdravje otrok in potem tudi na podlagi tega ocenjevali koliko smo uspešni, kaj bi bilo še treba in kaj počnemo opravilno. Zdaj zakaj zakon sistemsko urejanje in tako naprej. To so očitki, ki se uporabijo takrat, ko nič drugega nimaš. In danes je bilo že večkrat povedano, verjamem, da vsi poslanci očitno niste bili ves čas v dvorani in poslušali teh razprav. Torej Zakon o varstvu okolja v resnici ne uvaja te sistemskosti, vse kar je bilo danes že povedano, območja, ki se rešujejo, torej od Mežic do RTH in tako naprej, to so vse nesistemski pristopi, če razumemo sistemskost tako kot jo vi danes želite predstavitvi in je pravilno da so in je pravilno, da se naslavlja tista območja, ki takšno naslavljanje in takšne rešitve potrebujejo. In če ste zelo pazljivo poslušali lahko ugotovimo naslednje. Tudi če bi danes želeli sprejeti zakon, ki bi uvajal pravne podlage za sanacijo prav vseh degradiranih območij v Sloveniji, nimamo vhodnih podatkov, nimamo jih, Celje jih ima. Če jih želimo pridobiti, ko tako zdaj apelirate kolegica na vašo vlado, ki mimogrede v tem času, ko je tam, se tega ni lotila, pa je tam dlje kot je bil minister minister Leben, dvakrat dlje. Če želimo pridobiti te podlage lahko danes začnemo z razpisi, lahko začnemo s postopki, mi bomo izgubili, kot je prej povedal Jure Leben, tri, štiri leta samo za študije, samo za pridobivanje podatkov. In to je ta sistemskost. Po drugi strani pa imamo prav vse vhodne podatke za Celje zelo natančne, zelo povedne in ne vem zakaj bi morali potem s Celjem čakati, to je enostavno nedopustno, ob stopnjah onesnaženosti o katerih govorimo, ki so ena najvišjih v državi, ki dokazano imajo posledice za zdravje otrok in tudi če ste poslušali predstavnika Državnega sveta razprava na Državnem svetu je bila zelo konstruktivna in ja državni svetniki so tudi v letu 2018 nasprotovali, ker je šlo za

34. TRAK: (NB) – 16.45

(Nadaljevanje) nesistemski poseg, ampak so zdaj v vmesnem času v skladu z zdravo kmečko pametjo ugotovili, da se v štirih letih ni zgodilo nič, in da izgovarjati in čakati na sistemskost, ljudem nič ne pomaga. Ljudem tudi nič ne pomaga vaše razumevanje. Prav nič se za njih ne spremeni, če jih vi razumete. Njim pomaga ukrepanje. In jaz se strinjam, treba se je lotiti vseh degradiranih območij. Ampak tudi dr. Plut, ki ste ga v svoji razpravi večkrat omenili, in ki predstavlja očitno za vas neko dovolj tehtno ime z dovolj tehtnimi stališči, tudi on vam je povedal, tudi v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da so tudi oni opozorili, da pa je mogoče tak zakon, ne rečem ta zakon, tak zakon za katerokoli območje edinstvena priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti, da prebijemo ta let in se končno začnemo zadev lotevati. In če se sklicujete na dr. Pluta, prosim tudi poslušajte ga kaj vam je povedal. Povedal vam je, da ta zakon je potreben, da je nujen, in da ga je potrebno potrditi. In kazati s prstom na ministra, ki je bil minister šest mesecev, pa je naredil več kot marsikdo pred njim, pa za njim, je neumestno. Minister Leben je takrat se zavedal situacije, prevzel vse to na državo, sprožil celotni postopek in hvala, hvala tudi ministru Zajcu za njim, in tudi zdajšnjemu ministru, da ne bo pomote, hvala da to nadaljuje, ampak to še ne pomeni, da bo posluh za to imel tudi naslednji minister in tudi naslednja Vlada. To še ne pomeni. Vsak, ki pride, lahko tisti trenutek pobere dol denar, tudi že iz obstoječih postavk in ga da nekam drugam. In tukaj zdaj točno vemo kaj saniramo in koliko saniramo in do kdaj saniramo. Naslednji ukrepi niso tako jasni. Mi se zdaj pogovarjamo o vrtcih in vemo, tap a ta vrtec, tako pa tako. Naslednji ukrepi ne vemo kaj so, če ne bomo sprejeli tega zakona, ki nam bo povedal kaj so. In na ta način bo zelo enostavno prihodnja garnitura prišla in rekla, za to pač ni denarja, ker bo rekla, to kar je rekla danes predstavnica ministrstva, da je to prevelika finančna obremenitev za ministrstvo, en milijon na leto.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Preden dam besedo kolegu Janez Moškriču, naj predstavim še listo prijavljenih: Soniboj Knežak, mag. Dejan Židan, mag. Dušan Verbič pa Robert Pavšič.
Kolega Janez Moškrič, izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Kar nekaj je bilo že povedanega, pa vendar je potrebno poudariti sledeče. Se pravi, nesporno je dejstvo, da se država, Republika Slovenija, od kar je praktično nastala, zaveda dejstva o ekološkem pristopu oziroma o tem dejstvu, da je bilo v preteklosti za industrijo v zadnjih 150. letih na veliko območjih v Sloveniji narejeno veliko škode in eno takih zelo pomembnih območij je gotovo tudi v Občini Celje, se pravi, vezano na delovanje Cinkarne oziroma že prejšnjih obratov. In ne drži dejstvo, da se ni to spremljalo, ker slišali smo danes, se pravi, študije segajo tja do, še v staro, se pravi, staro državo, več kot 30 let je že kar se spremlja in natančno analizira vse podatke na tem območju. In tudi dejstvo je, da ta država ima Zakon o varovanju okolja in že omenjeni danes 24. člen govori o degradiranih okoljih in tudi ta člen je osnova za vse aktivnosti, ki jih je država že naredila in ugotovili smo, da je bilo eno prvih ukrepov, ki so bili vezani na samo zemljino, povezani

35. TRAK: (NB) – 16.50

(Nadaljevanje) na območjih vrtcev. Povedano je bilo tudi, da če bi šlo za drugo okolje ali pa drugo občino, bi se to hitreje zgodilo. Ni res, ker pristopi, strokovni pristopi sanacije na tem območju cinkarne in teh odlagališč, snovi ki so bile odlagane, je popolnoma drugačen kot gre za sanacijo v drugih območjih kjer slišimo po medijih recimo, ko se sanira tako imenovana mivka na samih igriščih. Tukaj gre za dosti globljo problematiko v smislu dejansko zemljine, koliko zemljine je kontaminirane in kako se to dela. Tudi se moramo zavedati, ko je bilo danes povedano, so odlagali, itn. Mi se moramo zavedati, ta zemljina je tukaj bila ustvarjena v Sloveniji, ta onesnaženost, mi ne moremo to poslati na Mars, se pravi, morajo strokovnjaki povedati kam s to zemljino. In tukaj pa trčimo v tisto zgodbo kjer je zelo pomembna lokalna skupnost in kjer se dejansko to tudi odvija. Najprej ugotoviti katera območja v Občini Celje so tako kontaminirana, da dejansko se tam življenje ne more naslednjih toliko in toliko let odvijati normalno. To so prve, in zato so te prostorski načrti. In kolegica lahko tudi pove ali se zaveda, da smo ravno v tem mandatu sprejeli nov zakon, ki bo omogočal, da bodo občine lažje sprejele občinske podrobnejše prostorske načrte in to bo pomagalo, da se bo lahko potem tudi osnova, kje in kaj sanirati. Nesporno je bilo dejstvo, da je bila poteza pametna, ko se je šlo najprej na vrtce. Za to gre vsa zahvala tudi ministru, ki je bil, ki pa je… Kaj naredil? Poznal ta zakon. Saj je bil ta zakon vložen dober mesec pred razpadom prejšnje Vlade. Vedel pa je, da samo z zakonom ali pa predvidevam, da samo z zakonom tak, ki je bil takrat in ki je danes, ne bomo rešili problema. Ne bomo ga rešili, ker najprej so potrebna sredstva pa sodelovanje lokalne skupnosti, države in onesnaževalca. To pa zajema tako 24. člen Zakona o varstvu okolja kot recimo tudi 4. člen, ki jasno govori, mislim ki govori o tem, da morajo sodelovati vsi. Poglejte, tukaj tudi v členu predlagateljice jasno piše sodelovanje. Tudi v devetem odstavku 24. člena jasno piše, da država lahko naloži večje finančne obremenitve onesnaževalcu. Danes mogoče je bilo premalo povedano tudi s strani predstavnika družbe, ki še danes deluje, koliko dejansko vlagati, koliko dejansko ta družba leta, zadnjih desetih letih dala za sanacijo. To mi moramo kot lokalna skupnost, kot država čim več, se zavedamo, čim več iztržiti iz onesnaževalca. Po drugi strani se pa moramo tudi zavedati, če prenesemo breme 100 %, tudi zakon ga ne predvideva 100 %, če pa prenesemo 100 %, potem pa samo lahko zgodi se samo to, da te družbe ni več in je stvar zaključena. Se pravi, sodelovanje mora biti. In tudi strokovni pristopi. Zato se je ugotovilo, da se 10 vrtov ali teh uporabnih površin pri vrtcih ni dalo sanirati v dveh letih. Je bilo potrebno več in zadnja sanacija je predvidena v marcu, se pravi, zaključek sanacije je predviden v marcu letošnjega leta. 3 milijone je bilo za časa te Vlade namenjenih sredstev. In ne drži tudi dejstvo, da za to odlagališče Bukovžlak je namenjenih pod to Vlado, po temi proračuni te Vlade 8 milijonov sredstev in plan, da se to sanira v letošnjem letu. Danes smo slišali številke 16 milijonov, je rekla

36. TRAK: (NB) – 16.55

(Nadaljevanje) predlagateljica, pa 23 milijonov. Poglejte, za tako obsežno sanacijo kot je bila danes izpostavljena, se pravi, ne gre samo za zemljino, gre še za podzemne vode, gre še za celo prah, ki se je stoletja nabiral na podstrešja, se enostavno ne da sploh opredeliti zakonsko-finančnih posledic. To je sistemski, sistemski ali pa dolgotrajen postopek, kjer mora država svojo funkcijo tega, da skrbi za varstvo, poleg tega pa tudi svojo moč, ki jo ima do tistih, ki so dolžni narediti, jo mora uveljavljati. Vemo pa, da lokalna skupnost je tudi v sodnem sporu z onesnaževalcem in koliko časa traja. Ne vem, se nisem poglobil. Ampak vem, da je Slovencem jasno, da to že predolgo traja. Ker kaj se je zgodilo? V preteklosti so poskušali z določeno rešitvijo na tem območju reševati stvar tako, da so enostavno zemljišča, ki so bila v lasti onesnaževalca, prenesli na Mestno občino Celje. To se sicer zelo lepo sliši, občina dobi zemljišča za potrebne javne infrastrukture, potem pa se ugotovi oziroma se je vedelo, da so to potrebna sanacije, obseg sanacije, pa je težko opredelil, ker moramo vedeti najprej kaj bomo na teh zemljiščih imeli. Zato je bila tista reakcija predsednika, sem prepričan, Celje vendarle je veliko mesto in ne moremo vse povprek govoriti, da je celo Celje zastrupljeno. Ima pa Celje veliko rano in to rano bo pa, ne moremo z zakonom jo rešiti, ker če bi jo z zakonom, vsi ljudje vedo, z zakonom se ne da rešiti, če ne izvajamo, če… Tako da, vse študije, ki so bile, se naj združijo, vsi postopki združijo, najde rešitve, ki so realne. Vso zemljo odpeljati s Celja se ne da, vsa podstrešja v enem letu se ne da pomesti. Če z zakonom sprejmemo, da je treba vsa podstrešja pomesti, v Celju se jih verjetno fizično ne da, niti izvajalcev ni niti strokovnjakov, itn. Se pravi, nekaj se sploh ne da izvesti, tudi če mi z zakonom napišemo. Se pa je do zdaj naredilo kar se je, se pravi, vrtci. V planu je to odlagališče, nelegalno, to je še za časa, bomo rekli, tega mandata. Tudi druge potrebe so teh prebivalcev Celja. Vemo, da je še povezano s poplavami, ki so bile. Tudi za to so sredstva. Poglejte, 608 milijonov je ta Vlada v tem času oziroma v tem proračunu, ki je bil sprejet, smo namenili, bomo namenili za Mestno občino Celje. Se pravi, da volja je. In tudi ta Vlada ni zaradi tega, ker bi, ker je bilo rečeno, sodelovanje, ni ustavila sanacij. Kolegica je ustavila podpro tej Vladi, ampak ta Vlada podpore Celju ni Ustavila zaradi tega, in to je za mene zadosten dokaz, da se resno lotevamo problematike, vsega tega območja. In moramo določene vzporednice, politične, tudi postaviti ali pa vzporednice povedati, da tisti zakon en mesec pred volitvami, ta zakon dva meseca pred volitvami, tako da, sicer je bilo jasno poudarjeno, da to ni problem, ampak je, ker očitno se vseh rešitev ta zakon ne predvideva. Niti ne za to območje. Želeli bi si pa to in tudi dolžnost države je verjetno to, da pa gleda, se pravi, Slovenijo kot celoto. Tamle imamo kolega državnega svetnika, ko smo bili v Ljubljani, vemo recimo kako lahko iz dobrega zadeve postane problem, ko delaš recimo vrtino za čisto pitno vodo, pa ugotoviš, da že sama narava vsebuje preveč težkih kovih oziroma kovin. Smo naredili vrtino, krasno, čisto, sicer biološko neoporečno, preveč pa limonita, železa.

37. TRAK: (NB) – 17.00

(nadaljevanje) To se isto dogaja v naravnih okoljih, da imamo presežene vrednosti, kaj šele potem, ko pride še dodaten onesnaževalec. Tako, da te vrednosti za katera območja, katere vrednosti, kateri poudarki, to se z zakonom ne bo dalo, ampak se bo s strokovnim pristopom. Danes smo, Inštitut za javno zdravje opredeli zadeve. Vemo, smernice so mednarodne, v katerem okolju, koliko dopuščeno, da je še možno sploh bivati. In to, vse to se z zakonom ne da predvideti. So pa že veliko opredelili strokovnjaki in še bodo, ampak študije že toliko po mojem v prepričanju, da je treba samo še ugotoviti kdo izvaja pa kdo plača. Smo si enotni verjetno, da je treba maksimalno iztržiti od onesnaževalca. Kolikor je možno s te strani, ker vemo, sem že poudaril, mi lahko ocenimo, treba je vse sanirati, po 24. členu tega zakona, ali pa, če bi tega sprejeli, pa to ne bo izvedljivo. Zato mislim, da moramo nadaljevati s temi postopki, če bo v naslednjem mandatu prišel zakon, ki bo vsa taka območja opredelil ali pa bo zakon, ki bo govoril en za recimo zrak v celotni Sloveniji, drugi bo za vode, tretji bo za tla, bo verjetno to ena rešitev, trenutno pa je to potrebno res poudariti, da gre za to iskanje pozornosti tik pred volitvami, Celjani pa bodo se to Vlado zapomnili povsem ker je bilo in kar še bo narejeno v Mestni občini Celje in to gre za 608 milijonov projektov vezanih tudi na to problematiko današnjo, na poplavno, na domove za starejše oziroma na bolnice, širitve, dograditve, vse to se bo dogajalo v času tega mandata, se je dogajalo, se dela in ljudje to, upam, da tudi spremljajo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Proceduralno ima kolegica Nataša Sukič, potem pa v imenu predlagatelja, kolegica Sluga.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Poglejte, lahko opozorite poslance na desni strani, da naj ne zlorabljajo te današnje seje za obračunavanje, ne vem, s predstavnikom Državnega sveta, ki je mimogrede podžupan mestne občine Ljubljana, ki se ne more sploh odzvati na te njihove stvari, pa sem sama bila dostikrat kritična in sem kritična do določenih stvari v Ljubljani, ampak danes to ni debata o Ljubljani. Je debata o celjski kotlini in prosim, da se držimo teme, ker to je čista zloraba. Naj skličejo nujno sejo, pa debatirajo o zadevah v Ljubljani, če želijo, ne pa, da danes tukaj mešajo hruške pa jabolka, pa vse bodo povedali, samo tega ne bodo podprli kar bi bilo dobro za ljudi v celjski kotlini. To pa ne bodo naredili. Tako, da prosim, naj se držijo teme.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sukič, moja ocena je, da je poslanski kolega Janez Moškrič imel zelo korektno in strokovno razpravo. Kolegica Sluga, beseda je vaša.

JANJA SLUGA (PS NP): Predvsem je kolega imel politično razpravo, ne toliko strokovno, predsednik. Ampak okej.
Jaz moram reči, da tričetrt časa, ko sem kolega poslušala, se mi je zdelo, da je on predlagatelj tega zakona, ker je namreč argumente, ki jih je navajal, so šli vsi v prid temu zakaj je ta zakon nujen. Ko je govoril o tem, da je onesnaženje v celjskih vrtcih globlje, in da je to vse skupaj bolj zahtevno, itn., ko je to razlagal, to so vse argumenti v prid zakona. In ko se pogovarjamo o tem, da je seveda ta Vlada absolutno in nedvoumno sprejela vse ukrepe, da bodo hitrejši OPPN-ji, jaz sem vesela, ker točno to piše v zakonu. Točno to, da OPPN, ki je v izdelavi, predstavlja podlago za reurbanizacijo in remediacijo območja stare Cinkarne. Točno to. In to je tudi eden od argumentov, ki ste jih navedli v prid temu zakonu.
Kolega je tudi rekel, da ne smemo tako bremeniti družbe, da bi

38. TRAK: (NB) – 17.05

(nadaljevanje) propadla, potem je pa v naslednjem stavku rekel, da jo moramo prisiliti, da bo plačala. Tako je vse skupaj bilo. Zdaj ne vem kaj od tega, ampak ni moj namen, niti slučajno, da bi ta družba propadala, ker to je dobra družba. Moj namen je samo, da prevzame nase tisti del odgovornosti, ki ga mora prevzeti. Tako kot vse ostalo. In jaz še enkrat povem, tako kot sem že prej povedala, jaz sem vesela, da ta družba tako dobro dela, za posluje ljudi, bi pa rada dosegla, da bi bila tudi do svojega okolja odgovorna, odgovorna do svojih zaposlenih, do tistih, ki tam živijo, in da bi dala zadosten premislek tudi temu kako bo v prihodnje svoje tehnologije uvajala in nadgrajevala na način, da takšnega onesnaženja kot ga je povzročila v preteklosti, več ne bo. Res je, v preteklosti se nismo zavedali teh nevarnosti, nismo vedeli kako so zadeve škodljive, tudi predpisov nismo imeli takšnih kot jih imamo danes in to vsi razumemo. Razumemo pa tudi, da ko se nedvoumno ugotovi, da je neka škoda bila povzročena, je pač to treba sanirati. In ne more ena firma na enem območju samo služiti in samo izkoriščati, na plečih okolja, na plečih ljudi, ki tam živijo. Jaz bi pa vseeno opozorila na koalicijsko pogodbo te Vlade. Na koalicijsko pogodbo kolegov, ki zdaj tamle veselo klepetajo, ker je to njihova koalicijska pogodba, torej koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije 2022, med SDS, SMC, Novo Sloveniji in Desusom. In v tej koalicijski pogodbi na peti strni pod točko 22 piše, sanacija degradiranih urbanih območij v Republiki Sloveniji s poudarkom na najbolj prizadetih predelih kot so Mežiška dolina, celjska kotlina in drugi. In zdaj, torej, v tej točki ne piše, delali bomo študije, elaborate, karte, počakali bomo na naslednje vhodne podatke, itn. Ne. V tej točki piše, sanacija. In prvenstveno je navedena Mežiška dolina, za njo smo danes že ugotovili, 15 let sanacije Mežiške doline je za nami, za njimi. Minister je po 15 letnem obdobju izvajanja učinkovitih ukrepov ugotovil, da so potrebni še nadaljnji ukrepi in ministrstvo se bo lotilo priprave podlag in ukrepov za naslednje obdobje in jaz sem tudi prej že povedala kaj vse se bo nadaljevalo, ker je potrebno, da se nadaljuje in jaz to podpiram, da se nadaljuje. Ampak to so popolnoma identični ukrepi kot so ukrepi, ki so predvideni v tem zakonu, enaki ukrepi. Stroka jih je pripravila. Vso znanje, ki ga premoremo, smo dali tudi v ta zakon. Podlage obstajajo, karte obstajajo, vhodni podatki, vsi ki jih potrebujemo, so. In celjska kotlina je v vaši koalicijski pogodbi navedena prioritetno, takoj na drugem mestu za Mežiško dolino. Res je, ja, zaradi mojega truda je tukaj notri. zaradi mojega truda je tukaj notri. ampak je, in vi ste to podpisali. In vi ste se zavezali, da boste to naredili. Jaz se svojega dela te zaveze držim, že vse od leta 2018, ko sem prvič poskušala. In tisti zakon sem pripravljala dve leti. Torej od leta 2016 pa do danes še vedno, pa tudi po današnji seji moj boj za sanacijo Celja ni končan in se bo nadaljeval. Od vas pa ni treba nič drugega, nič se ni treba boriti, samo tisto kar so vam danes povedali strokovnjaki, ki sedijo tam na drugi strani dvorane, je dovolj, da vas je prepričalo, vaša koalicijska pogodba je dovolj, da vas prepriča, da je treba ta zakon podpreti.

39. TRAK: (NB) – 17.10

(nadaljevanje) Vi ste pač član stranke, ki največkrat drugim očita študije, pa analize, pa tako naprej, vsaj v preteklem mandatu je bilo tako. Najbolj polna usta vaših kolegov so bila študije. Zdaj pa pravite, še nadaljnje študije, še nadaljnje študije, da bomo naredili zakon za celo Slovenijo. Kaj za celo Slovenijo? Da bomo v celi Sloveniji na enkrat očistili zrak ali kaj, nisem točno razumela. Ampak kot rečeno, to je vaša koalicijska pogodba.
Zdaj pa mogoče še nekaj besed o tem kar je kolega tudi v bistvu rekel, da je treba najti način kako bomo onesnaževalca prisilili, da bo poravnal svoje obveznosti, itn. Jaz sem že povedala, da je v bistvu v tej verziji malo bolj dosledno uveljavljeno načelo onesnaževalec plača tudi zaradi ugotovitev in napotkov evropskega Računskega sodišča, pa vendarle lahko onesnaževalca zavežemo v delu kjer ne nedvoumno in jasno in dokazano, da je on povzročitelj in to je območje stare Cinkarne in to je območje nove Cinkarne. Res je Cinkarna neke ukrepe na območju nove Cinkarne že izvaja, jih spremljam, itn. Še enkrat ponavljam, nihče ni rekel, da tega ne počne. Pravim pa, da mora bolj celostno tudi pristopiti k temu, da bo sanirala vsa ta stara okoljska bremena in tukaj se mi pač zdi tudi z vidika družbene odgovornosti nedopustno, da se temu izogiba in se je do zdaj uspešno izogibalo, kot rečeno, tudi na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki ni tako dober kot ga želite mogoče danes predstaviti. Ampak ko sem prej govorila o tem dobičku v Cinkarni, to sem govorila zgolj s tega vidika, da poudarim tudi sama, da si jaz ne prizadevam, niti slučajno, uničiti kateregakoli delodajalca, da smo si na jasnem. Ampak sem želela s temi številkami zgolj in samo ponazoriti kaj 16 milijonov predvidenih za sanacijo tega območja v resnici za njih pomeni. Samo s tega vidika, zato da si lažje predstavljamo te številke o katerih govorimo kakšen delež v poslovanju podjetja predstavlja taka številka 16 milijonov, kot smo prej slišali, toliko je bilo razdeljeno v lanskem letu samo dobička, mi se pa pogovarjamo o 16 milijonih v 10. letih. V 10. letih. In sodelovalo bo podjetje zraven pri pripravi ukrepov, pri obsegu njihovem, pri financiranju njihovem in bo imelo besedo zraven tudi pri določanju in vse to že tukaj v zakonu piše. Piše. In nič na novo ni treba odkrivati. Ampak, če še preberem eno izjavo tudi vodstva podjetja, ta članek je bil objavljen 26. 11. 2021, torej pred kratkim, pred dobrim mesecem in pol, ko so tudi govorili o svojih poslovnih rezultatih, ki sem jih že prej prebrala, torej da je čisti dobiček v devetmesečnem obdobju porasel za 90 %, itd., ko smo govorili o tistih 26 milijonih evrov, itd., je tu vodstvo govorilo, da so vsi kazalniki dobri, da so vsa pričakovanja presegli, da če ne bo prišlo do vnovičnega poslabšanja razmer pričakujejo še boljše rezultate, in da bodo presegli tudi druga pričakovanja, vendarle pa, je ta isti predstavnik podjetja povedal, citiram: »Najbolj zaostajajo naložbe iz naslova okoljskih rezervacij. Te zagotovo ne bodo dosegle načrtovane realizacije niti ob koncu leta. Razloga sta predvsem pojav spremenjenih okoliščin in podaljšani postopki izdelave dokumentacije in pridobivanja dovoljenj.«
Torej, na vseh področjih, ki se prikazujejo v poslovnih poročilih, ki so pomembna za uspešno poslovanje podjetja, je to podjetje preseglo pričakovanja in jih presega že vrsto let, razdeljuje dobičke, itd., razen na področju o katerem se danes pogovarjamo. Tukaj pa ne dosegajo niti načrtovane realizacije niti ob devetmesečnem obdobju niti ob koncu leta. Predstavnik seveda ni pojasnil kaj je ta, kaj so te spremenjene okoliščine na katere se je skliceval, tudi ga

40. TRAK: (NB) – 17.15

(nadaljevanje) novinar ni tega vprašal, tako da tega podatka nimam kaj so te spremenjene okoliščine. Dejstvo pa je, kot sem rekla, da od vseh kazalnikov, ki so zelo temeljito razdelani v tem članku, zelo podrobno je to edini kazalnik, ki ga ne dosegajo. Tudi to vam zelo veliko pove. In zato vam pravim, s tem zakonom lahko povzročimo, da bo to podjetje tudi ta kazalnik doseglo in potem v nadaljevanju preseglo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Zdaj, kar se tiče podjetja Cinkarna Celje pa njegovega predstavnika, ki je še vedno z nami, jaz bom njemu dal ob koncu razprave še besedo za dodatna pojasnila in tudi dvome kateri so bili izpostavljeni, tako od vas kot predlagatelja, pa tudi od nekaterih poslank in poslancev. Predvidevam pa, da je bil Janez Moškrič napačno razumljen, zato mu dam besedo za repliko.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa predsednik. Moškrič, ja.
Jaz vedno poskušam razpravljati tako, da ljudje razumejo za kaj gre in sem trdno prepričan in sem hvaležen, da je tukaj še predstavnik Cinkarne, da me je razumel tisto kar sem hotel povedati, se pravi, da je potrebno sodelovanje tako kot v vašem zakonu piše, da se z ultimatom določenih zadev ne da rešiti. To je eno kar se tega tiče. Ravno tako državni svetnik in podžupan Mestne občine Ljubljana je vedel za katero stvar gre, ko sem plastično prikazal primer, ko se v naravi, ki ni onesnažena, že pojavljajo recimo v vodi presežki določenih surovin, ki so potem lahko nevarne ali pa neuporabne za čisto potno vodo. O tem sem jaz govoril. In še enkrat poudarjam, se pravi, kar se tiče študij, ki ste me tudi narobe razumela, kolegica. Povedal sem, da jih je bilo veliko narejeno, vendar ta zakon ne predvideva toliko in toliko zemljine, ne predvideva parcele, ne predvideva pa toliko in toliko tisoč kubikov zemljine, se odstrani v globini toliko metrov, toliko tok. To bo šele potem osnova za finančni konstrukt, zato je 16 milijonov ali je 23 milijonov, mi moramo vedeti ali bomo na določenem ozemlju imeli cesto ali bomo imeli stanovanjsko stavbo. O tem sem jaz govoril in ljudem razložil. Moj govor seveda je političen. Politik sem tako kot vi, nekaj tudi iz prakse poznam tehnično, če pa je kdo izkoristil današnji dan, ste ga pa gotovo vi, kolegica, za samopromocijo in promocijo kolega, ki tudi dela na tem in ustanavlja stranko oziroma ima stranko za okoljsko, se pravi, ki se ukvarja z okoljsko problematiko, tako da, vidva sta danes tista, ki politično promovirata sebe bolj kot pa jaz s svojim nastopom, ki želi ljudem povedati, da z zakonom se ne da na enkrat rešiti problematike 150. let.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Kolega Moškrič, veste, tudi če želite to zanikati, mi smo politiki in jaz sama za sebe nisem nikoli trdila, da sem strokovnjakinja in moja razprava nikoli ni bila strokovna razprava. Vi ste pa za svojo rekel, da je. Ta je razlika med nama, ampak ne bom odgovarjala na to, ker v bistvu niste bili narobe razumljeni, popolnoma pravilno ste bili razumljeni in tudi tisto kar ste povedali, ste v resnici ponovili tisto kar ste že prvič povedali. Jaz bi pa želela, predsednik, glede na to, da ste napovedali, da boste dali tudi še besedo naknadno predstavniku Cinkarne, tudi kolegica razpravljavka pred tem je naslovila neka vprašanja na gospoda Lebna. Tudi zdaj, ker je bilo povedano o tem kaj bi moralo vse notri v zakonu biti in kako bi moralo opredeliti količino zemlje v zakonu, itn., jaz lepo prosim, da dobi besedo tudi kolega Leben, ki bo znal povedati zakaj je temu tako in kako bi v resnici moralo biti.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Nadaljujemo z razpravo. Kolega Soniboj Knežak, pripravi se mag. Dejan Židan.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, spoštovani gostje, vsem en lep pozdrav!
Najprej uvodoma en apel poslanki in pa poslancem vladajoče koalicije. Lepo vas prosim, nehajte se norčevati iz 50 ali pa več tisoč prebivalk in prebivalcev Mestne občine Celje in okoliških krajev, ki trpijo posledice onesnaženja s katerim se ta država ukvarja, poznamo že več kot 30 let.

41. TRAK: (NB) – 17.20

(nadaljevanje) Tukaj poslušam neke, iskanje pozornosti pred volitvami. Ta zakon, če si, kolega Moškrič, ste pozabil, je bil vložen, tako kot je kolegica Janja rekla, v maju lanskega leta. Na žalost je prišel zdajle tri mesece pred volitvam / nerazumljivo/, ampak ne zmanjšuje vsebine tistega kar je. Jaz sem malo čustven okrog te problematike kar se tiče onesnaževanja okolja, ker sam prihajam iz enega degradiranega področja, iz Zasavja, pa so bile vse politike do zdaj, oda kar obstaja samostojna Slovenija, polne, vse stranke smo imele polne besed, pa zapisano v programih in neke zelene okoljske politike, na žalost je več ali manj tega ostalo samo na papirju. Ko je pa treba pa konkretno se opredeliti, iščemo pa neke sistemske rešitve. Jaz sem v tem Državnem zboru ta mandat prvič, in imam po treh letih pa pol, verjemite mi, polno glavo teh sistemskih rešitev, ki jih pa od nikoder, nikoder ni. Problemi pa ostajajo. In eden izmed takih problemov je onesnaženost Celja in pa okolice. Nihče ne zanika, obstaja. Saj to ni problem, v dvanajstih, trinajstih vrtcev, ki se danes pogovarjamo, tako kot sem rekel, po mojem 60 pa še več tisoč ljudi, ki gravitira na ta celjska področja, ki jih to onesnaženje zadeva. Meni verjemite, jaz sem iz Zasavja, ko sem rekel, kako zna država sanirati zadevo. Nikakor je ne zna sanirati kar se tiče. Zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, sam sem mislim, da že petkrat, šestkrat postavil vprašanje ministru za okolje kaj misli okrog sanacije površin oziroma monitoringa. Sam predstavljajo, čez tri mesece, čez štiri mesece, zdaj nič. Dobro, zdaj smo sprejeli zakon, ki bo za dve leti podaljšal, da bodo tudi še obstoječi tega rihtali, ampak država misli, ko bo zaprla več sto kilometrov rovov, da je zaključila zgodbo z RTH, in kakor sem poslušal pri razpravi nekaterih poslancev, zdaj pa je zadosti tega RTH. Ne bo dosti, ker bomo tudi Zasavci zahtevali tisto kar zahtevajo trenutno Celjani, zdravo, varno življenjsko okolje, nič drugega. Tukaj imate strokovnjaka iz NIJZ, s konkretnimi številkami, mislim je potrdil, naj vam pove kakšna je obolevnost v naših, v Zasavju ali pa v Celjski dolini kar se tiče raka pa ostalih obolenj. Verjetno zaradi zdravega življenjskega okolja? Ne vem poslušam, z zakonom ne moremo rešiti, gospod Moškrič. S kom bomo pa rešili? Dvakrat oče naš zmolili ali kaj, da bomo rešili problem. Treba je Konkretno v akcijo iti. In to je, zato bom z veseljem ta zakon podprl, ker je prvi korak k reševanju problema, ki ga imamo. V končni fazi zganjamo / nerazumljivo/ kadar so zadaj otroci, tako je bilo, tudi Mežiška dolina se ne bi uredila, če ne bi takrat posebej izpostavljali življenja otrok, ampak niso samo otroci, tudi vsi ostali, ki živijo na tem področju. Jaz izhajam iz Zasavja, kjer je tudi država imela svoj velik delež pri onesnaževanju, pa je zaprla termoelektrarno, na pobudo civilne iniciative so zaprli Lafarge. Super. zaprli. Kaj pa je ostalo k nam? jaz se spomnim zadev, ko je bil pri nas pozimi črni sneg, ko je bila okolica cementarne zabetonirana, ko je bil hrib nad termoelektrarno požgan kot po požaru. Pa je država te firme spravila s tečaj, super, sicer res nimamo več onesnaženega zraka, ne vem koliko, bistveno manj kot je bil, ostane nam pa isto, izsledki, vam jih lahko preberem kaj nam vse ostane potem, kako sistemsko rešuje država te zadeve. Občina Trbovlje, tla obremenjena, karmi, štiri, petkrat presega tedenske vnose, svinec 2,5-krat, da ne naštevam vseh, ki so delali meritve po različnih lokacijah, po vrtovih, kjer je zelenjava sploh še užitna, kje je pogojno užitna, da ne omenim vsebnost svinca v divjadi, v srnjadi, in te zadeve. Saj narava si je opomogla. Danes je nad Lafargem gost ozelenel, isto nad termoelektrarno, bi rekel človek, nikoli ni nič bilo. Tisto kar je pa v zemlji in kar te opozarjajo, se pa nikjer ne vidi, bo pa še desetletja se bo razkrajalo, pa da bomo prišli do nekih… In ne mi govoriti pa populistično naslavljati resno tematiko s katero, za katero se prebivalci Celja in pa okolice spopadajo že desetletja. Zato smo tukaj, da njihove / nerazumljivo/ rešuj. Na žalost jih, kar se ekologije pa tudi prejšnje Vlade niso bile boljše, ta pa še posebej kar se tiče odnosa do okolja, smo videli lansko leto pri referendumu, ki ga nikoli ne bi bilo treba biti, če bi bil posluh pa se poslušalo pa malo enega dialoga v tej državi. To so ostanki, ki jih / nerazumljivo/ sistemskih rešitev. Pri nas je sistemska rešitev 9 milijonov ton elektrofilterskega pepela, ko ga je pustila termoelektrarna, da boste imeli malo orientacije, to je za približno dva ali pa tri vzpetine ljubljanskega gradu, elektrofilterskega pepela

42. TRAK: (NB) – 17.25

(nadaljevanje) za katerega še danes ne vemo ali so, eni trdijo, da je to produkt, drugi trdijo, da je to odpadek. Če je odpadek, če je nevaren odpadek, potem imamo pa bistveno veliko težavo v Zasavju, ker je kilometre in kilometre rovov zafilali s tem elektrofilterskim pepelom, sanirali največji plaz v občini Zagorje in še naprej, da ne govorim, da so vozili z vipa pa vse povsod ta material v Zasavje. Isto, poznam te zahteve, Celjani, jih razumem. Strinjam se tudi s predlogi, ki jih je navaja zakonodaja. Povzročitelj, obremenitve, plača, stroški tega. Ampak tudi, vam bom povedal, še tudi konkreten primer in tudi razumem zdaj skrb Cinkarne na eni strani. Saj verjetno ni samo Cinkarna. Tako zgodbo smo imeli v Zasavju, ko smo največji onesnaževalec je bila termoelektrarna, Lafarge, firma v kateri sem prej delal, steklarna je bila priznana manj kot 3 %. Kaj se je nazadnje naredilo? Več milijonsko tožbo kmetov je mogla večinoma plačati steklarna Hrastnik, ker je bilo edino podjetje, ki je bilo likvidno. Namesto 2 % jih je več kot 50 % plačala. Če ni hotela, da so dosegli dogovor s temi kmeti, pa še tega je Fesi posodila 400 tisoč evrov, da je do roka bilo plačano. Tako rešujemo. Zapremo vrata pa nas ne briga več, na žalost, tako je to. Tisto kar sem še mislil omeniti, ta subsidiarna odgovornost, ki je v tem zakonu notri opredeljena in to sem rekel, da razumem tudi skrb Cinkarne, predstavnikov Cinkarne. V tem primeru, ki sem vam rekel, ko se je šlo za odškodninske tožbe pri, zaradi onesnaževanja v Zasavju, sem rekel, ker v končni fazi steklarna, ki je imela samo 3 %, je morala zaradi te subsidiarne odgovornosti med firmami, ki so šle vse v stečaj, pa edina, ki je bila likvidna, morala plačati potem več kot 50 %. To se mi zdi, da ste dobro opredelili notri v zakonu, da to pomeni, zadeve, ki jih lahko ugotovimo, za ostalo pa ne. zastopim skrb cinkarne, da ne bodo zdaj / nerazumljivo/, pa kar edini krivec pa nosili stroške za vse. Z ostalimi deli mora država tudi poseči s svojimi sredstvi, tako da, verjetno je še kakšna zadeva, ki se da tudi izboljšati, ampak za božjo voljo, nehajmo se norčevati pa naredimo konkreten korak pa danes podprimo ta zakon. Sam ga bom seveda podprl, tako kot ga je podprl tudi Državni svet, nenazadnje tudi Zakonodajno-pravna služba je podala potem mnenje, da je po spremembah primeren za obravnavo in pa za sprejem, tako da, dajmo narediti nekaj konkretnega, pa naj so to volitve čez dva meseca ali pa čez dve leti. Nima veze. Problem imajo v Celju, pomagajmo ga rešiti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. Kolega mag. Dejan Židan, pripravi naj se mag. Dejan…, Dušan Verbič. Se opravičujem.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik za besedo.
Jaz bi takoj na začetku, pa čeprav je neobičajno, bi se rad zahvalil vam, gospa Janja Sluga. Vi ste v bistvu zbrali to energijo v resnici, okoli sebe ste tudi zbrali skupino ljudi, dobromislečih in strokovnjakov. Jaz sem vesel, da ste dali tudi možnost Socialnim demokratom, da smo sopodpisali, pa tudi možnost, da so nekatere stvari, zlasti nomotehnično usklajevali in to sem pripravljen se zahvaliti pred vsemi, kar mislim, da je v sedanji politiki neobičajno. To je prva stvar.
Druga stvar. Jasno je tudi, kakor je bilo dano na možnost, Socialni demokrati ta zakon podpiramo, kar je pred menoj tudi moj tovariš, moj član naše poslanske skupine, Soni, povedal. Rad bi povedal, da v resnici vsi, ki smo tukaj, pa smo že nekaj let politiki, bi se morali tako zelo iskreno prebivalcem, tudi Celjske kotline pa še marsičemu drugemu, komu drugemu opravičiti. Tisti, ki so danes govorili, da bi ta zakon moral biti že dosti nazaj sprejet, imate prav. Vendar v bistvu, če bi se danes spraševali zakaj ni bil sprejet pred petimi, desetimi in petnajstimi leti, bi lahko naredili napako, da tudi danes ne bi bil sprejet. V resnici v nekem trenutku mora biti sprejet, in to danes, jaz upam, da bo zadosti glasov, ki bodo potrdili. Seveda me je strah, ker sestava tega odbora ne odraža več sestave parlamenta. Jaz sem povsem siguren, da če bi se danes pogovarjali na plenarki, bi bili povsem sigurni, Janja, da bo to sprejeto. Jaz sem skoraj siguren, da bi bilo vsaj z enih 40 poslancev za to. Ta sestava tega odbora je po resnici že krepko v nasprotju s Poslovnikom in s tem tudi z Ustavo, tako da upam, da tisti, ki temu nasprotujete, bodite vsaj toliko kolegialni, da se boste vzdržali danes glasovanja, in da ne boste na tej točki zablokirali.
Rad bi tudi povedal, da tudi moja politična izkušnja je, kadar slovenska administracija ne želi kaj narediti,

43. TRAK: (NB) – 17.30

(nadaljevanje) kar v resnici administracija pogosto zabremza, rečem malo počakajte, ker delamo sistemski zakon. Mladi politiki, tudi sam sem že padel tudi na te besede v preteklosti, pogosto te besede vzamemo kot resnične, pa v resnici niso. To so samo besede, ki prikrivajo ne delo. Toliko izkušenj v teh desetih letih od kar sem v politiki, pa sem dobil. Tako da, ko pride Vlada, pa jaz sem povsem siguren, da tega ni napisal ne pristojni minister ne pristojni državni sekretar ali sekretarka, ko pride Vlada z mnenjem administracije, ni slab zakon, vendar počakajmo na sistemsko rešitev, je v ozadju nekaj na kar mi ne smemo pristati. In zato upam da, mimogrede se, če pogledate zadnji dve letih, tako vse kar sprejemam, je bolj ali manj nesistemsko. To kar pa je možno, da sprejmemo nekaj kar bo bolj varovalo zdravje ljudi in upam, da bo ta zakon sprejet. Bi pa rad še na nekaj opozoril, ko se pogovarjamo danes o tem zakonu. Že nekaj časa, ko rečem nekaj časa, je že leto, več, dve, mogoče celo več, se poglabljam v eno posebno tematiko, ki je pa povezana tudi s celjsko kotlino in širše in to je, kaj pomenijo že obremenjena okolja, že bolj obremenjena okolja s stališča novih obremenitev. Namreč, o čem govorim. V tem trenutku je seveda tudi v Sloveniji razprava o sežigalnicah in sosežigu. Ta razprava ni namenjena sama sebi. Ta razprava je v bistvu v ozadju ima eno zelo resno vprašanje, na katerega pa, čeprav je bila že pred letom in pol sprejeta odločitev in sta bili formirani dve skupini na Ministrstvu za okolje in potem tudi na Ministrstvu za zdravje, ti dve skupini bi morali do konca lanskega leta odgovoriti na vprašanje, pa nista, nista svojega dela opravili in zdaj pravijo pristojni, da bosta v nekaj mesecih opravili. Dve ali tri vprašanji sta dobili. Prvo vprašanje je bilo. Ali so že sedanje emisijske vrednosti – pa bom povedal zakaj je povezano s tem zakonom – ali so usklajene z najboljšimi praksami v Evropski uniji? Mene ne zanimajo one minimalne vrednosti, mene zanimajo najboljše prakse. Namreč, ko mi, ko peljemo recimo naše ljudi recimo na Dunaj ali pa v Nemčijo, pa kažemo sežigalnice in podobno, ne pokažemo njihovih normativov. Peljemo jih na področja kjer je urejeno strožje in potem pozabimo povedati, da naša zakonodaja je še vedno na neki bazni ravni urejena. Torej vprašanje, ki je seveda retorično. Ali so naši normativi usklajeni z najboljšimi evropskimi praksami? Drugo vprašanje, in pridem do četrtega, tretjega, ki je vezana na ta zakon. Drugo vprašanje je. Zakaj za vraga pristajamo na to, da so normativi za sosežig blažji kot za sežig? Seveda potem dobimo tehnični odgovor. Tehnični odgovor je enostaven, ja ker naprave v enih sežigalnicah niso tako usposobljene kot druge oziroma ni filtrov ali podobno. Ampak to je za stališča varovanja okolja in ljudi čisto nepomembno. Če se za sežig naredi nek normativ, ki ni kar tako, to je normativ za katerega stroka verjetno reče, da je tisti normativ še omogoča, da so ljudje varni, pa da je okolje zavarovano, potem ne more biti neka količina kadmija, ki je v sosežigu varna, v sežigu pa nevarna. Ja, saj gre za isti kontaminent. In tisto kar želim, da se da čim prej odgovor, zakaj različni normativi. In potem pa pridemo do glavnega vprašanja, ki je vezan na ta zakon, pa je, to pa je, meni je žal, ker ni profesorja Pluta trenutno med nami, to me je pa on naučil. Ali mi sploh, ko razmišljamo o trenutnih in potencialnih novih obremenitvah okolja, razmišljamo o tem, da posamezna okolja so že bolj obremenjena. Gre za primer Celjske kotline, gre za primer tam kjer je Anhovo in podobno. Zakaj je to pomembno? Zato, ker bistvo vsega, tudi Celjske kotline pa je, da ko opazujemo posamezne kontaminent, opazujemo posamezne kontaminent. To zna zelo dobro opisati prof. dr. Metoda Dodik Fikfak, ki pravi ja, opazujemo posamezne kontaminente, ampak tisto kar je pa najbolj pomembno, da posamezni kontaminenti drug drugega spodbujajo, sinergično delujejo in so še bolj nevarni. S tem pa kakor, da se ne smemo ukvarjati.
Zaključim naslednje. Ta zakon, ki je pred nami, je potrebno podpreti. Ampak da bo celjska kotlina in druga degradirana področja v resnici varna, moramo čim prej dobiti te odgovore kaj je tisto, da prihaja kot potencialni

44. TRAK: (NB) – 17.35

(nadaljevanje) trenutni ali novi onesnaževalec na degradirana področja. To nalogo ima ta / nerazumljivo/ strokovni komisiji, ki bi morali že konec lanskega leta končati z delom, tako je Vlada Republike Slovenije obljubila, pa smo dobili nič. In če ne bomo imeli tudi tistega narejenega, je ta korak potreben, vendar ni zadosten. Bil sem kratek. Hvala, ker ste mi prisluhnili.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Židan. Naslednji prijavljen k besedi, kolega mag. Dušan Verbič, pripravi se kolega Robert Pavšič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): hvala lepa za besedo.
Moram priznati, da sem kar z zanimanjem poslušal dosedanjo razpravo in v prvi vrsti prav lepo pozdravljam predvsem vabljene, kajti s strani vabljenih dobesedno je bilo zaznati pozive za saniranje v tem primeru Celjske doline in spoštovanja vredna njihove razprave, vendar bi v tem kontekstu zelo jasno povedal, da o tem zakonodajnem postopku je preprosto politični proces in je ta politični proces sprejema zakonodaje ali zavrnitve zakonodaje zelo dobro poznan poslancem. Predno bom se sam tudi dotaknil politične razprave, moram nekako, neke besede nameniti tudi spoštovani poslanki Sukičevi in mi je žal, ko je ni tukaj, ampak naj vseeno menim, da me posluša zunaj, kajti v uvodnem delu je postopkovno namenila meni nekaj besed in sem dolžan in se ne poslužujem njenih prijemov postopkovnih in raznih replik. Dejstvo je, da sem njene besede vzel kot dobronamerne. Ugotavljam, da ne samo v današnji prisotnosti, tudi na drugih odborih ima nekoliko probleme z menoj oziroma s stranko ali Poslansko skupno, ki jo zastopam. Vendar vseeno ji predlagam tudi s tega mesta, da pač izpostavljeni problem, ki ga je izpostavila, naj ga že končno enkrat naslovi in razreši na Kolegiju predsednika Državnega zbora, kajti kot poslanec in član Poslanske skupine Konkretno, ki zastopam tudi v tem današnjem primeru, imam pravico in dolžnost sodelovati na matičnem odboru, ki je razdelitev skladna s trenutno veljavnim razredom dela poslanskih skupin v tem Državnem zboru in bi še enkrat ponovil, ker očitno je v tej hiši potrebno večkrat ponoviti, da morda kakšen morda malce sliši, vse tovrstne pomisleke s strani kolegice Sukič, naj naslovi in razreši na tem pristojnem organu in to je Kolegij predsednika Državnega zbora. hkrati bi jo pa tudi sočasno iz tega mesta prosil, da v bodoče naj ne zlorablja Poslovnika Državnega zbora in uveljavlja demokracijo, ki je zgolj po modelu poslanke Sukič. Opravičujem se vsem prisotnim, vendar nisem želel takoj odreagirati glede njenega uvodnega komentarja.
Kar se tiče današnje razprave, lahko takoj uvodoma povem in točka dnevnega reda mojega skromnega mnenja je, da točka dnevnega reda, ki se obravnava in je sila delikatna in ni samo problem Celjske kotline, je tudi problem posameznih območij širom po Sloveniji, kjer so vabljeni vsaj s strani tudi akademikov zelo resno opozorili in opozarjajo, vendar se dogaja v tem slovenskem političnem prostoru, da se tovrstni pozivi praviloma nekako obstanejo z izrazim gluhih ušes politike. Ampak tisto kar je bistvo za današnjo vsebino je predvsem in bom zelo jasno izpostavil, da je preprosto dosedanja razprava in vložen predlog Zakona o sanaciji celjske kotline predvsem predvolilna promocija poslanke Janja Sluga in tudi kolega, ki sedi zraven nje, Jureta Lebna.

45. TRAK: (NB) – 17.40

(nadaljevanje) Kakorkoli se sliši, bom poskušal v svoji razpravi tudi malce utemeljiti. Dejstvo je, da uvodna beseda predlagateljice je bila, da to ni njena predvolilna aktivnost. Kdo temu lahko še verjame. Dejstvo je, da člani Državnega zbora, vsaj tisti, ki smo že nekaj časa tukaj prisotni, prav gotovo temu ne. kajti vložitev predloga zakona je datirana in imamo to gradivo vsi pred seboj, 19. oktobra 2021, in dejstvo je, da je postopek sprejema tega zakona po tako imenovanem, rednem postopku, ki je poslankam in poslancem žal pa vabljenim to ni toliko znano, dejstvo je, da se ta postopek odvija in izvaja skladno s Poslovnikom Državnega zbora v večji časovnici, več mesecev in zato ni nič presenetljivo, da smo danes praktično v začetku ali sredi meseca januarja in smo tudi sredi predvolilnih aktivnosti. Tisto kar nekako se bom samo malce dotaknil same vsebine pa ne želim tehnično ali kakorkoli vsebinsko, jer je bilo že veliko povedanega in se tudi izkazuje, da smo poslanci v Državnem zboru zelo veliki strokovnjaki praktično na vseh področjih, ne samo na enih. To se je deloma izkazalo tudi danes. Bom pa prebral za uvod moje te razprave zapis direktorice celjskega inštituta za okolje in prostor, za katero menim, da je ena od zelo kredibilnih oseb kar se tiče konkretne vsebine te tako imenovane celjske kotline. Kaj je zapisala in to je tudi v javnosti bilo prezentirano.
Njen zapis je. Prve analize onesnaženosti tal v celjski kotlini je leta 1987 opravil prof. Franc Lobnik z ekipo. Od takrat je minilo že dolgih 35 let, naredilo pa se ni skoraj nič. Spoštovani, to je realnost, razen sanacije nekaj vrtčevskih igrišč. Toliko govora, toliko skrbi in nujnosti, če se ta zakon danes ne sprejme, katastrofa. Žal. Zakaj se v teh 35. letih in mislim, da tisti, ki je pozorno poslušal spoštovane vabljene, so zelo lepo povedali, v času različnih vlad je vseskozi stroka, okoljevarstvena opozarjala, sploh pa tudi s strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti in je posebno izpostavljala ravno celjsko kotlino kako je zastrupljena in je dejansko vprašanje tudi za nas in tudi za predlagatelje, vse, ne samo predlagateljico, ki pač predstavlja ta zakon, zakaj je danes uporabljena tako večkrat uporabljena beseda »alarmantno« saj vendar ta alarmantnost je že 35 let, če smo pozorno poslušali stroko, ne politiko. In tisto kar moram priznati, pa deloma je to kritika tudi samemu sebi, ker se ne izogibam tega, dejstvo je, da skoraj identična ali podobna vsebina tega zakona z nekoliko nadgradnjo same vsebine je bila že v predlogu zakona v letu 2018. In veste kdaj v letu 2018? Par mesecev pred državnozborskimi volitvami je Poslanska skupina SMC s prvo podpisanim predlagateljem, ki je isti kot danes, naslovil, da je potrebno z zakonom poseči v neko sanacijo in podobno. Ampak sopodpisniki takratnega predloga v letu 2018, so bili tudi danes relativno glasni

46. TRAK: (NB) – 17.45

(nadaljevanje) tudi poslanski kolegi iz Poslanske skupine SD. In se sedaj čuditi in alarmantno govoriti kako je to nujno potrebno. Dajmo, kar se tiče člani zakonodajne veje oblasti tudi pred svojim pragom najprej pomesti.
Če grem naprej, da malce obrazložim zakaj je moje uvodno stališče bilo morda za nekoga nekoliko presenetljivo. Še enkrat se bom vrnil na sam, nekako začetek. Dejstvo je, da je danes v predvolilnem času ta zakon priročna politična agenda podpisnikov tega zakona in bom nekako kar izpostavil tudi še posebno poslanke, ki predstavlja vsebino in potrebo za sprejem v teh predvolilnih mesecih, kajti to je vsebina zakona, ki je bila že naslovljena, kot sem že omenil v tem Državnem zboru, s skoraj enako vsebino vezano na celjsko kotlino v, recimo temu, začetku leta 2018, in epilog tega zakona, zanimivo, da se je končal v mesecu juniju 2018 in človek bi pričakoval, v kolikor je bila tako velika skrb za rešitev, sanacijo tega okolja, da bi potem nosilci, predlagatelji tega zakona znotraj poslanskih skupin, vemo kdo so nosilci, da bi intenzivno nadaljevali z izvolitvijo nove Vlade in nova Vlada je bila pod vodstvom Marjana Šarca in v tem kontekstu je bila tudi Poslanska skupina SMC in tudi sedanja predlagateljica. In je moje ključno vprašanje, težko je potem verjeti raznim strokovnim utemeljitvam, grožnjam, in da ne bom še naprej govoril slabosti, ki dobesedno na terenu obstajajo, tukaj se tudi sam tega močno zavedam, ampak zakaj se ni takrat to dobesedno intenziviralo in nadaljevalo, če je v resnični namen in skrb, da se določeno degradirano okolje sanira, seveda v korist ljudi. Ampak glej ga zlomka, to se ni zgodilo. In zdaj se bom dotaknil, nekajkrat sem omenil in sem tudi zelo na stališču, da v takih primerih res je potrebno upoštevati tudi v politiki stroko in se bom dotaknil izjavo, ki je bila v medijih s strani te iste osebe, ki sem uvodoma prebral in sicer, direktorice celjskega inštituta za okolje in prostor za katero menim, da je zelo kredibilna oseba kar se tiče tega konkretnega okolja. Kaj je ona pred dnevi ravno v zvezi s tem vloženim predlogom zakona izjavila. In bom navedel in mislim, da je tisto bistvo, ki je bilo v medijih izpostavljeno z njeno izjavo, nekako takole. Ona pravi: »V kolikor bi predlagatelji resnično želeli imeti namero, da se v večjem obsegu začne sanirati celjska kotlina, potem bi vložili zakon v času, ko so le ti v koalicijski Vladi in ne v vlogi opozicije.«, zaključujem njeno izjavo. In če iz tega samo nekoliko nadaljujem, poznavalci, menim da tudi nekoliko gostje to tudi poznate, sploh pa kar se tiče prisotni in neprisotni člani tega Državnega zbora, je popolnoma jasno nekaj. V času koalicije je večja verjetnost, da se zakon sprejme in da se začne tudi z operativnimi aktivnostmi in sicer od sprejema podzakonskih aktov do dejanske, pa bom preskočil razne faze vmes, do dejanske sanacije narave in terena. In če samo potem pogledamo kaj so predlagatelji in poslanka, ki izhaja iz celjske volilne enote, naredili, ki so bili v času

47. TRAK: (NB) – 17.50

(Nadaljevanje) vladne koalicije in seveda imeli tudi izvršilno oblast. Kot že omenjeno, v letu 2018 po volitvah in do marca 2020, so bili predlagatelji tega zakona vsi podpisniki, ki ga poznamo pod kratico KUL, so bili ali smo bili koalicija in smo imeli tudi izvršilno oblast, nekaj več kot leto pa pol, se pravi, v času predsednika Vlade Marjana Šarca. In dejstvo je, da v tem času je bil določeno obdobje tudi minister za okolje spoštovani, ki je tudi ob prisotnosti predlagateljice, ki je bil velikokrat omenjen kako je velik prispevek z njegove strani bil, ko je bil minister. Ampak moje ključno vprašanje je, zakaj tisto obdobje, če je bilo to tako resni namen, da se sanira tako imenovano celjsko okolje, s konkretnimi zadevami. Vemo, da minister in Vlada imata veliko izvršilno moč ali možnost, v kolikor je prava volja. In seveda ob podpori tudi članov koalicije v tem Državnem zboru. In kaj se je v tem času zgodilo? Kot je zapisala spoštovana direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor, zgolj nekaj vrtcev se je saniralo z nekim odvozom zemljine, igrišča in podobno. In če nadaljujem, če odmislimo podpisnike tega zakona, tako imenovan KUL, ampak je bila spoštovana poslanka Janja Sluga kot vodja poslanske skupine v koalicije sedanje Vlade. Če se spomnite, v svoji razpravi je celo omenila, da je koalicijska zaveza ravno saniranje degradacijskih območij. In se sprašuje, zakaj, kdo izstopa iz poslanske skupine SMC, se pravi, od obdobja konstituiranja sedanje Vlade pod vodstvom Janeza Janše in do njenega odstopa je trajalo eno leto, ki je bila prisotna in vodja poslanske skupine in zakaj v tem času ni skušala realizirati in vložiti ta predlog zakona in ob predpostavki direktorice celjskega inštituta za okolje in prostor, menim da bi bilo veliko verjetnosti, da pa morda bi se pa nekaj zgodilo na tem koncu. Žal lahko ugotavljamo, da pač od tega ni bilo nič, in če samo na kratko še enkrat ponovim, očitno in sledim spoštovani kolegici ali direktorici inštituta iz Celja, da v obdobju leta pa pol Šarčeve Vlade kot tudi enega leta Janševe Vlade očitno ni bilo nobene potrebe po zakonski ureditvi, da se sanira ta celjska kotlina. Seveda sedaj, ko smo pa v volilnem času, prihajajo pa na plano vse teme, kajti potrebno je mobilizirati volivce in kaj pa je bolj prikladno kot mobilizacija volivcev s sklicevanjem na okolijske probleme. In žal in realnost je, da v Sloveniji ni samo celjsko, osebno menim, da Anhovo, pa še kakorkoli neke druge, tamle je kolega omenil tudi Zasavje, so resnično res potrebne korenitih posegov v sanaciji teh degradiranih območij.
Tako, da v tem delu lahko samo rečem ali počasi zaključujem, moj odgovor na vprašanje, pa upam, da ga je bilo razumeti, saj v začetku moje razprave, kje je ta okolijska zavest, recimo temu politike poslancev, takrat ko je relativno pravi čas za reševanje tovrstnih zadev. In se sedaj sklicevati v tem obdobju velike polarizacije političnega prostora v Sloveniji, oprostite, kdo

48. TRAK: (VP) 17.55

(nadaljevanje) pa nam to še verjame? Zato moram priznati, da sem v upanju, da z veliko skrbnostjo akademske stroke in strokovnjakov za okolje in prostora, da bodo nadaljevali s svojimi strokovnimi prispevki, razpravami, da je potrebno na teh področjih resnično imeti večjo skrb in tudi večjo odgovornost politike, da se bolj prisluhne in da se resnično te zadeve začnejo premikati. Zdaj, o verjetnosti pa politikov ali poslancev pred volitvami kako je to nujno neizogibno, pa mislim, da ne samo tukaj prisotni, tudi javnost je že kar nekako se navadila tovrstnih obljub, od katerih pa praktično ni kakšnih posebnih koristi.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.
V imenu predlagatelja kolegica Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala lepa.
Najraje bi rekla, kolega, da vas ni sram. Najraje bi to rekla, pa ne bom. Zakaj? Zato, ker v letu 2018, ko smo po dveh letih trdega dela končno vložili prvo verzijo tega zakona, sem bila jaz, Janja Sluga, ravno tako kot vi, kolega Verbič, koalicijska poslanka. In, kolega Verbič, vi ste se kot koalicijski poslanec podpisali pod ta zakon. To je vaš podpis, je bil pod zakonom, o katerem ste zdaj govorili. In ne samo to. Tudi vaš glas je bil med tistimi 42-imi glasovi, ki so zakon podprli. Pa bom zdaj povedala zakaj. Mi smo bili v prvem mandatu koalicijski poslanci in tako kot v vsakem mandatu koalicijski poslanci imajo bistveno močnejše in bolj učinkovite vzvode moči v svojih rokah, da lahko stvari spremenijo. Govorim seveda o vplivu oziroma sodelovanju s predstavniki izvršilne veje oblasti, o nekih zavezah, ki se dajo uresničiti brez papirja, z dejanji. In do leta 2016, ko smo s kolegico dr. Ribarič, ki ste jo tako navajali, začeli pisati zakon, ko sva skupaj ugotovili, da je potreben, se je pokazalo kaj? Da tista ministrica za okolje in prostor, ki je bila takrat 2014 do 2016, ni imela kljub temu, da sem bila jaz koalicijska poslanka in vi koalicijski poslanec in da smo mi, SMC, imeli v svojem programu to, o čemer se danes pogovarjamo, in imamo še vedno in vi kot pravni nasledniki SMC-ja imate še vedno ne samo v programu, tudi v koalicijski pogodbi, da tista ministrica ni imela najmanjšega posluha za to, da bi se te zadeve uredile. Najmanjšega. In pri tem mi vi, kolegi poslanci iz stranke, niste pretirano pomagali. Lahko rečem, da nič. Edino, kar ste naredili, ste sopodpisali zakon, ko sem ga prinesla na mizo. In ste ga. In takrat tistih težav, ki ste jih zdaj navajali, niste imeli. In tudi vaša navada je, da večkrat ne date podpisa pod neke stvari, za katere se poslanska skupina, ki ji pripadate, odloči, da jih bo dala, ampak takrat te izjeme niste uveljavljali. Podpisali ste se in glasovali ste za kot koalicijski poslanec. In tako seveda tudi prej. Dokler je poslanec koalicijski poslanec, lahko marsikaj postori tudi že samo z dogovorom, brez tega da vlaga zakon, brez tega da se trudi s proceduro, brez tega da poskuša prepričati že prepričane, ki iz političnih razlogov glasujejo proti, da dajo

49. TRAK: (VP) 18.00

(nadaljevanje) svoj glas. In to sem ves čas delala. In to lahko tudi dokažem kako, s tem da je ta zaveza v vaši koalicijski pogodbi. S tem, da je ta zaveza v vašem političnem programu. In je. Program SMC, poglavje Okolje in prostor, točka 2., alineja štiri: »Sanirati degradirana urbana območja v Republiki Sloveniji (na primer Celje)«. Še enkrat ponavljam na primer Celje. Nobenega drugega območja ni tukaj. 3. točka, kaj, Ukrepi za dosego ciljev, četrta alineja, ukrep št. 4: »Priprava akcijskega načrta in ukrepov za sanacijo degradiranih območij (na primer celjska kotlina)«. To piše tu notri in to sem počela ves čas – pa ne z vašo pomočjo. Še enkrat ponavljam, zaradi tega in zaradi mojih prizadevanj in zaradi moje vere v to, da če smo to notri napisali, bomo pa to tudi naredili, je v koalicijski pogodbi te koalicije 22. točka Sanacija degradiranih urbanih območij v Republiki Sloveniji s poudarkom na najbolj prizadetih predelih kot so Mežiška dolina, celjska kotlina in drugi. In tako je seveda prišel trenutek, ko je bilo treba nujno zapustiti to vlado, ko je bilo treba se rešiti tega bremena, ki me je že par mesecev prej neznosno obremenjeval, kar ve tudi kolega Verbič. In tisti trenutek, ko sem šla in marca sem šla, maja sem vložila nov zakon. Zakaj? Ker nisem bila več koalicijska poslanka, ker nisem imela niti nisem želela imeti več nobenih vzvodov pri vaših ministrih, ampak sem zato vložila nov zakon. In ja, vložila sem ga po rednem postopku. Zakaj? Ker se je ves čas pogovarjamo, da večino zakonov v tem Državnem zboru obravnavamo po nujnih in po skrajšanih postopkih in da je to problematično in da to ni potrebno in da se je o teh temah potrebno pogovarjati in jih je treba razčistiti. In danes se kaže zakaj, v vaši razpravi se je zelo nazorno pokazalo nazaj.
Govorite seveda o mobilizaciji volivcev. Jaz mislim, da se je mobilizacija volivcev pokazala ob referendumu o vodah. Se je. In mobilizirali ste jih sami s stvarmi, ki jih počnete, in mobilizirate jih še kar naprej s stvarmi, ki jih počnete vi in vaša vlada. Kolega Verbič je absurdno govoril tudi o večji skrbi in večji odgovornosti politike v povezavi v istem stavku s tem, da tega zakona ne bo podprl. Govori o večji skrbi in večji odgovornosti politike, pa sem ravnokar prebrala zaveze iz njihovega političnega programa in koalicijske pogodbe. Ampak seveda, ker se v 35-ih letih po besedah kolege Verbiča ni zgodilo nič, dajmo še naprej podpirati to, da se še naprej ne bo zgodilo nič. In to bomo naredili danes, ne, koalicijski poslanci? Očitno bo to naredil danes kolega Verbič, tako je že nakazal. To je en izgovor torej, ker se 35 let ni zgodilo nič, še naprej ne bomo naredili nič. In ker ni samo problem Celja, je tudi problem drugih območij, dajmo ne rešiti nobenega.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Predvidevam, da je kolega mag. Dušan Verbič bil narobe razumljen in mu dajem besedo za repliko.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): Hvala lepa.
V teh dveh minutah bom poskušal vseeno

50. TRAK: (VP) 18.05

(nadaljevanje) razjasniti in ne želim, da je zdaj to nek dialog med menoj in zamoriti to prisotnost. Ampak vseeno očitno me predlagateljica ni razumela, ki sem zelo jasno citiral, pa ne bom še enkrat bral, ker menim, da smo se vsi razumela, da besedo »Razen nekaj vrtčevskih igrišč ni bilo storjeno nič,« to je v medijih zapisala direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor in sem nekako povzel njeno besedo nekajkrat. Glede na to, da je bilo rečeno, da je tudi program SMC – Konkretno s sanacijo Celjske kotline, je treba tudi jasno povedati, da v programu SMC ta dikcija je bila na izrecno željo predlagateljice. In je logično, da smo poslanski kolegi se s tem tudi močno strinjali. Ampak moja politična razprava je bila predvsem namenjena v tem kontekstu veliko skrbi in sem potem izpeljal dobesedno iz izjav, medijske izjave te iste direktorice, če se želi nek učinek na področju okolja in prostora premakniti z mrtve točke in v korist občanov ne zgolj samo neke politične parole ali obljube, kakšen je po njenem prepričanju in izkušnje, kajti je le izkušena na področju okolja in prostora, kako je smiselno, da se ta zadeva reši. Očitno me predlagateljica ni razumela, ampak nič za to. saj ni prvič, ni zadnjič, tukaj smo pač v Državnem zboru, potekajo demokratične razprave. Prav gotovo je pa na momente malce nenavadno, da politično razpravo, ki jo človek ima, jo potem drugi ocenjuje s svojim zornim kotom in običajno, če se ne želi slišati nekaj konkretnega, je takoj pač nek proti razmislek, proti beseda. Ampak glejte, saj to je demokracija.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Verbič.
Predvidevam, da želi besedo predlagateljica.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala, predsednik.
Jaz upam, da je kolega Verbič na začetku slišal, da je dr. Ribaričeva sopripravljalka tega zakona tako kot tudi prvega, da je želela danes priti in apelirati na vse poslance, da je ta zakon potrebno sprejeti. In upam, da je kolega Verbič tudi slišal, da sem povedala, da je prva verzija zakona bila vložena v času, ko sem bila koalicijska poslanka, ko je tudi on bil koalicijski poslanec in je ta predlog sopodpisal. In ugotavljam, predsednik, da njegova replika ni bila replika. V ničemer ni bil narobe razumljen. In menim, da bi ga na to morali opozoriti.
Bi pa apelirala na vas, ker vidim, da vabljeni na seji so še vedno prisotni in bi si želeli tudi še besedo, in vas prosila, da, tako kot sem že prej rekla, Jure Leben bi želel besedo, vidim, da tudi gospod Ogrin in tako, da omogočite še kratko izvajanje vabljenim.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Sluga.
Zdaj naslednji k besedi je prijavljen kolega Robert Pavšič. Naj še povem, da so še prijavljeni kolega Miha Prevc in kolega Gregor Perič. Kar se tiče vabljenih, neke želje so, to ugotavljam z dvigom rok.
Glejte, spoštovana predlagateljica, jaz sem s svojimi strokovnimi službami upošteval vse vaše predloge, ko ste dali predloge za vabljene na to sejo. Vsi vabljeni so dobili besedo. Mi smo seveda, uvodoma sem prosil, da se omejijo nekje od 5 do 7 minut. Jaz mislim, da nobeden od predlagateljev ni govoril več kot 5 minut, kar spoštujem. Nihče več od predlagateljev ne bo dobil besede razen predstavnika Cinkarne Celje.
Besedo ima kolega Robert Pavšič. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite. / oglašanje iz dvorane/
Robert Pavšič, izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala. Sem mislil, da niste slišali kolegice. Zahteva postopkovno besedo. Imam jaz besedo zdajle? Ja.

51. TRAK: (VP) 18.10

(nadaljevanje) Veste, z eno filozofijo oziroma z večino filozofije Grete Thunberg se strinjam. Kadar na nas pogledam skozi njene oči ali pa skozi oči okoljevarstvenikov, potem slišim samo »Bla, bla bla«. In takrat me je zelo sram, da sem del takega sistema. Očitno so tudi razlike v tej dvorani med kolegi, bivšimi kolegi, nasprotniki, na momente čutim celo sovražniki tako velike, da kolega Verbič niti v istem kadru noče biti več s kolegico Sluga in se presede, ko kolegica Sluga spregovori. In že 4 ure in 11 minut spremljam tole debato in čakam, da bom prišel na vrsto in spremljam tale klasično preigravanje opozicija-koalicija. In je sklep na koncu zelo enostaven. Vi ste sami naredili iz enega zelo preprostega vprašanja velik politični problem. In če parafraziram besede kolegice iz razprave prej, postali ste resnično nekaj najboljšega, kar se je zgodilo tej države. Seveda sarkastično. Tudi kolega Verbič je na koncu, osem let je že kolega Verbič del tega sistema v tem Državnem zboru in je ta zadnji, ki bo lahko očital, sploh tistim ki smo prvič tukaj, aktivnost, neaktivnost, pasivnost, ukvarjanje s problematiko, umikanje zakonov, ne vem česa še. Sploh pa da si vzame pravico trivializirati zelo pomembno vprašanje, trivializirati politični postopek sprejemanja zakonodaje skozi prizmo nekega predvolilnega udejstvovanja, predvolilne promocije. Mi niti dveh letih smo sprejeli 10 zelo škodljivih paketov te predvolilne promocije. In spet se sprašujem o tem, kakšna je pravzaprav vloga parlamenta … / oglašanje iz dvorane/
Ja, je težko poslušati tole, saj vem.
Kakšna je vloga parlamenta. Kaj smo mi? A vlada sprejema zakonodajo ali mi sprejemamo zakonodajo? Sekretarka pride, oddrdra svoje in gre. Potem slišim vprašanja o zakonitosti predloga. 10 paketov nezakonitih je ta Državni zbor sprejel. 10 paketov nezakonitih. Lahko se smejete, kolikor želite. In potem reče še kolega »Moje skromno politično mnenje«. Ja, lahko je skromno mnenje, ampak tisto, kar je pa kolegica Sukič izpostavila že na začetku, je pa res - njegovo skromno mnenje je vredno veliko več od mojega skromnega mnenja zaradi podrtih razmerij ne samo v tem odboru ampak v vseh odborih. In to ni vprašanje kolegija, to je vprašanje kolegov. Pač vi nimate te politične volje, da bi razrez naredili tako kot ga določa poslovnik. Ampak poslovnik je samo črka na papirju, smo spremljali že na kar nekaj odborih pa tudi na plenarnih zasedanjih.
In vedno poslušamo enake argumente, sploh ko odpiramo okoljsko tematiko. Vprašanje sistemskosti zakonodaje, nedorečenosti, odgovornosti. Jaz ne vem pravzaprav, kje je težava tukaj. Ali je denar? Ravno denarja ima ta vlada na razpolago, kolikor ga hoče. Niti ene ovire nima ta vlada. Vse ostale vlade prej so imele, ne vse ostale od sprejema fiskalnega pravila naprej so imele zelo, zelo omejene možnosti. Ta ima pa odprte roke, lahko se, in se je, zakreditira za desetine milijard in bo najboljša. Ampak danes bo pa proti. Zaradi sistemskosti,

52. TRAK: (VP) 18.15

(nadaljevanje) nedorečenosti, odgovornosti. Odgovornosti do koga? Saj res v nečem se strinjam. Da lahko poslušamo klasične očitke o tem, kako mi nismo nič naredili. Kaj ste pa vi? Veliko škode ste naredili ne samo v tem, da ste povzročili veliko razklanost, ki jo prav vi poudarjate, čeprav ni, narod je zelo enoten. V zadnjem času je pa izgovarjanje na sistemskost, nedorečenost, odgovornost samo manifestacija popolne nesposobnosti. Ker razen interventne zakonodaje v paketih, s katero povozite vsa ustavna načela, vso zakonitost ne glede na intenco nekaterih ukrepov, ki so pozitivni, ne pripelje prav nikamor. Danes je popolnoma jasno, kje je težava - v tem kdo jo predlaga. Enako bo pri naslednji točki dnevnega reda tega odbora, enako bo. Veste, dostikrat sem že spremljal v svojem do zdaj edinem mandatu, kako je opozicija vlagala zakon, pa potem, ko je prišla vlogo koalicije, ta isti zakon umaknila, ker se je seveda zavedala, da gre za klasičen opozicijski zakon, ki je neizvedljiv, mogoče celo na trenutke škodljiv za državo. Ampak ta zakon ni neizvedljiv in ni škodljiv, ampak je zelo pozitiven. Ne za državo ampak za tiste ljudi, ki morajo živeti na območju, kjer pravzaprav je tveganje za to, da zboliš, večje. In kdo je odgovoren? Tisti, ki ta tveganja povzroča in drugi, država, ki teh tveganj ne odpravi, ne sanira in jih ne prepreči. Samo dva sta odgovorna. Tretji, ki pa bo odgovoren danes, da se nič ne zgodi na tem področju, je pa parlament in ta odbor. In vaše skromno mnenje, ki je vredno več od mojega skromnega mnenja, ne bo čisto nič spremenilo. Jaz ne vem, v čem je problem, zakaj sistemskost. Pač sprejmemo danes zakon in imamo precedenčni primer in gremo na vse ostale zadeve podobno. Ne vem, a nismo nekaj podobnega sprejeli že za Anhovo, pa bodo končno zdaj ljudje dobili vsaj možnost čiste neoporečne pitne vode, tukaj pa je problem sistemskost in za vsak problem svoj zakon. Ja, ne vem. Država ima dolžnost, parlament ima dolžnost. In parlament sprejema zakonodajo, vlada pa to zakonodajo izvršuje. In kakšen odnos ima vlada do tega parlamenta, je vidno danes že 4 ure in 20 minut. In predsednik, točno vem, da veste, da je poslovniško obvezno, da je prisoten predstavnik vlade na vseh odborih. Ampak poslovnik, kot sem že prej rekel, je samo črka na papirju, ne velja popolnoma nič več. Prišla je sem, oddrdrala svoje, zdaj pa vi se pogovarjajte in zakon bo tako ali tako padel že na odboru. Ne vem ali bo treba zdaj resnično, da bomo zagotovili primerno zastopanost poslanskih skupin na odborih, za vsak vloženi zakon zahtevati še javno razpravo. Ker to je edina možnost še, da karkoli naredimo. Ker ne gre več za neko vsebinsko preigravanje med tem, od kod je zakon prišel, ali iz vladne strani ali koalicijske ali opozicijske, ne gre več samo za to. Gre za to, da ni razmerij in niso pravična, niso poštena. In konec koncev, veste, če se vrnem h Greti Thunberg, tisti bla, bla, bla, bla, bla, na koncu Celjanom je popolnoma vseeno, kdo je v LMŠ-ju, kdo je v katerikoli drugi stranki, kdo je v koaliciji, kdo je v opoziciji.

53. TRAK: (VP) 18.20

(nadaljevanje) Nebi smelo biti vseeno niti državi niti cinkarni, še najmanj bi moralo biti pa to vseeno nam. Ker nas so pa tukaj točno tisti ljudje, o katerih danes govorimo, točno tisti ljudje so nas postavili sem. In jaz ne da imam pravico, dolžnost imam se boriti za te ljudi. Ker gre, za drobiž gre. 20 milijonov evrov, to je drobiž. Letos se bo ta država zadolžila, ne vem, zadnjič sem bral, za 5 milijard. 5 tisoč milijonov evrov se bo zadolžila še dodatno na vse ostalo in mi ne moremo dobiti 20 milijonov, da se lotimo tega problema. Ma, saj smo smešni. In ne boste me prepričali, da gre za vprašanje sistemskosti, zakonitosti. Gre za zavestno odločitev, zavestno odločitev in zavestno prevzemanje odgovornosti, da boste vi to rešili. Ampak časa ni več. In tale, trivializirati to vprašanje, mislim, gre za 100 tisoč in več ljudi, trivializirati vprašanje varnosti češ, da gre za predvolilno promocijo, tudi če gre, je nepošteno do tistih, ki so nas postavili sem notri. Pa ni samo Celje tukaj. Mi pozabljamo na Istro, pa vodovod, pa Rižano, pozabljamo na območja, iz katerega jaz prihajam, Poček, pozabljamo na ogromno Cinkarn Celje, ogromno Trbovelj, ogromno Zagorij, ogromno Postojn. Začnimo enkrat, dajmo kaj narediti. Nas ne bo stalo to dosti, samo plus pritisnimo na koncu in omogočimo zakonu, da gre naprej, samo to je potrebno. Ampak ne, potrebno pokazati svojo politično velikost in »politično modrost« in biti proti.
Jaz ne vem, jaz bi tako odločitev težko sprejel in je tudi ne bom. Vsekakor bomo v LMŠ-ju zakon v tej fazi zagotovo podprli. Ker druge možnosti ne da nimamo, je nočemo imeti. Dajmo enkrat začeti delati.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sluga, izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala lepa.
Jaz se tu pridružujem seveda kolegu, ki je nekako tudi povzel tisto, kar sem prej povedala in kar so tudi v resnici povedali danes vabljeni na sejo. Vsi mi se, verjamem, zelo dobro zavedamo, da Celje ni edino. Je pa tisto, ki je v tem trenutku na naših mizah. In tudi predstavniki vabljenih so povedali, da se tega zavedajo. In kot je bilo predstavljeno, tudi mi smo imeli burne razprave tudi na SAZU-ju takrat na to temo. In odločitev je bila, da je vendarle bolje začeti z enim projektom, pokazati, da se da, kot pa da se ne zgodi nič. In ko je kolega pred mano govoril o tem, da bodo danes poslanci koalicije pokazali svojo politično moč in svojo politično veličino, lahko dodam: to, kar bo danes demonstrirano na tem odboru, bo daleč od politične veličine, danes bo demonstrirana politična majhnost. Politična majhnost in majhnost duha. In še majhnost srca.
In, predsednik, na tem mestu tudi protestiram ostro, ker ste prej namenoma spregledali za postopkovnim predlogom tako mene kot kolego Ciglerja. Veste, vabljeni na sejo, da se ljudje, ki jih predlagatelj predlaga, povabijo na sejo, to je sestavni del demokratičnost, sestavni del parlamentarne demokracije. In ocenjujem, da so bili vsi, ki so bili povabljeni na to sejo, izjemno konstruktivni.

54. TRAK: (VP) 18.25

(nadaljevanje) Imeli so posluh za vašo prošnjo, da naj bodo v svojih izvajanjih kratki. Vsi po vrsti so bili kratki, bili so pa tudi strokovni – to, kar mi nismo. In v svojih izvajanjih so poslanci izpostavljali mnogo vprašanj, na katere lahko ti vabljeni odgovorijo. In ne samo, da ostro protestiram, ker ste naju namenoma s kolego Ciglerjem spregledali, protestiram tudi na način, da ste napovedali, da bo od vabljenih dobil besedo zgolj eden. Jaz ponovno apeliram na vas, še enkrat ponavljam, vsi vabljeni so bili konstruktivni, so veliki strokovnjaki na svojem področju in lahko bistveno prispevajo k tej razpravi. želijo dobiti ponovno besedo. Verjamem, da bodo pri tem kratki in vas lepo prosim, da to resnično omogočite. Dati besedo samo enemu, pa jih ni zdaj tu 20, da se razumemo, tu jih je 5, dati besedo samo enemu po vaši odločitvi, tako kot se je vam zazdelo, je pa nesprejemljivo, nedemokratično in tudi neskladno s poslovnikom.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Še kolega Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS SD): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Rekel bi samo tole. Danes je ta točka izjemno pomembna tako za ljudi v Celju in okolici kot tudi za naše prihodnje obravnavanje verjetno še mnogih drugih problemov ekoloških, ki so v Sloveniji odprti in se bo naš odbor moral do njih opredeliti. Poglejte, rad bi tole povedal, da dr. Leben in mag. Ogrin sta človeka, ki sta v preteklosti sodelovala pri velikih analizah ekološke slike Celja in ekološke degradacije tega področja. In danes pri našem odločanju so strokovna poznavalska mnenja izjemno pomembna. In večkrat smo že na odborih, moram reči, od zdravja, odbora za izobraževanje, pravosodje in tudi pri vas, spoštovnai gospod predsednik, imeli željo, da še čujemo mogoče kakšen strokovni argument, preden se odločamo o pomembnem vprašanju. Današnja odločitev glede tega zakona je za mnoge ljudi zelo pomembna, rekel bi celo življenjska, zato prosim, da se strokovnjakoma da beseda. Oziroma da, tako kot je po proceduri, z glasovanjem poslanci odločimo ali damo jima besedo na koncu ali ne. Prosim, če se lahko to naredi.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Cigler.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima kolega Miha Prevc, pripravi se Gregor Perič.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Pravzaprav do zadnjega nisem vedel ali naj se vključim v to razpravo ali ne, predvsem iz tega stališča kaj pravzaprav lahko dam v tej razpravi, ki se danes odvija tu v tej dvorani glede na to, da predvsem tu desni poslanci dobivamo očitke, da so naše razprave izključno samo politične. Ja, normalno, kakšne pa bodo? Prvič, ne izhajam iz kraja, o katerem danes razpravljamo, to se pravi, ne poznam tako dobro problematike, alarmantne problematike onesnaženja Celjske kotline, o kateri danes govorimo. Sigurno je kolega Željko Cigler in kolegica Janja Sluga tista, ki to problematiko dobro poznata, in seveda sem ju z zanimanjem poslušal, tako kot sem seveda z zanimanjem poslušal tudi goste, naše goste strokovnjake, tudi dr. Pluta, ki ga v tem trenutku sicer ni v dvorani. In moram povedati, da vedno, ko obravnavamo takšno okoljsko problematiko, z zanimanjem poslušam stroko.
Skušal bom biti čim krajši in bom izrazil predvsem eno obžalovanje. Obžalovanje tu s tega mojega mesta, ker se mi zdi, da se zadeve ne lotevamo pravilno.

55. TRAK: (VP) 18.30

(nadaljevanje) Nekako se čutim, da si danes mi politiki tu v tej dvorani lahko nastavljamo ogledalo. Predvsem tisti, ki ste v zadnjih letih, v zadnjih, ne vem, 10-ih letih poslanci v tem prostoru, jaz sem namreč nadomestni poslanec šele zadnji dve leti, ampak vendarle danes je bilo večkrat povedano, da se ta problematika onesnaženja Celjske kotline vleče, jaz sem prej imel v glavi 10 let, ker sem imel občutek, da že 10 let poslušam predvsem problem onesnaženja zemlje celjskih vrtcev in da se na tem področju premalo naredi, premalo premakne, ampak danes sem slišal seveda danes številko 35 let in tako dalje. Ja, spoštovane poslanke in poslanci, nastavimo si ogledalo. Nič nismo naredili na tem podorčju oziroma mnogo, mnogo premalo. Kar se tiče sanacije te zemljine, smo sicer lahko prebrali podatke, da je minister za okolje in prostor vendarle saniralo nekaj vrtcev v zadnjih letih, mislim, da štiri vrtce, to se pravi te igralne površine teh vrtcev. Mislim, da so to štirje vrtci ali trije. Pa da je v planu, pač v teh naslednjih dveh letih še ostali vrtci, ampak to je seveda glede na to, kar smo danes slišali, mnogo, mnogo premalo.
Glejte, jaz verjamem, da je kolegica Janja Sluga dobronamerno danes prišla s tem predlogom v parlament, tako kot je prišla že leta 2018. Ker dejstvo je, poslanci iz tega celjskega območja ste tisti prvi, prvi, ki morate v tem prostoru, kjer se dogajajo zakonodajni postopki, pač opozarjati na težave iz svojega okolja. Vendar pa enostavno ne razumem, ne razumem in seveda obžalujem, da ta predlog resnično ne prihaja ob pravem času oziroma prihaja mnogo, mnogo prepozno glede na to, da je vendarle predlagateljica imela možnost, da bi to problematiko reševala že zdavnaj, že leta 2014. Ker dejstvo je, danes smo slišali sistemski zakon ali pa da so to parcialne rešitve, ki seveda ne vključujejo tudi problematiko drugih regij v Sloveniji. In nenazadnje mislim, da je celo dr. Plut rekel, problem je to, če bomo čakali sistemski zakon, je to spet tri, štiri leta. Ja, poglejte, če se pa k tej problematiki, če bi se pa k tej problematiki pristopi na začetku mandata in sploh, če imaš to moč, da si koalicijski poslanec, potem pa, spoštovani, resnično ne razumem, zakaj je to treba vlagati pred volitvami, da potem se seveda dobi nek občutek in da se seveda jasno nakaže na neko namero, da gre za neke predvolilne, deljenje nekih predvolilnih bombončkov. Res obžalujem, resnično obžalujem, kolegica Janja Sluga, ker sem prepričan, da ste v ta predlog vložili ogromno energije. Ampak glede na vendarle vaše izkušnje me čudi, me čudi, da se te zadeve niste lotili drugače, niste lotili drugače. Ker dejstvo je, to je tako zahtevna problematika, da dva meseca pred volitvami se lotiti te zgodbe, se mi pa zdi popolnoma neresno. V Novi Sloveniji se še kako zavedamo te problematike Celjske kotline in se zavedamo, da je ta problem treba čim prej rešiti.

56. TRAK: (VP) 18.35

(nadaljevanje) In jaz sem prej z veseljem, z navdušenjem poslušal gospoda Verbiča kolega, ki bistveno bolje pozna predvsem to politično problematiko in pa nenazadnje tudi zgodovino teh zadnjih 10-ih let v tem zboru, in povsem pritrjujem, povsem pritrjujem njegovim besedam. In po tem ko sem poslušal vašo repliko, kolegica, na njegovo razpravo, veste, on je jasno povedal, jasno povedal in dal jasni apel politiki v naslednjem mandatu, katerikoli ali bodo to levi ali desni, treba je narediti bistveno več, bistveno več na tem okoljevarstvenem področju sploh pa bistveno več na področju sanacije te Celjske kotline, za katero smo danes slišali, da je oziroma še hujše, no, kot pa praktično kot pa smo bili informirani do sedaj. In to res ni dobro, tako da, kolegica predlagateljica, še enkrat, verjamem v vašo dobronamernost tega predloga. Dejstvo je, da sem prepričan, da želite dobro in zdravo okolje vašim sokrajanom, vašim soobčanom, ampak še enkrat obžalujem, da se te tako zahtevne materije, tako zahtevne problematike lotevamo na takšen način tik pred volitvami.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Kolega Pavšič, želite? / oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Mislim, da sva se s kolegom Prevcem narobe razumela predvsem kar se tiče vloge koalicijskih in opozicijskih poslancev. Jaz tem mandatu sem bil oboje in tukaj je nekdanji minister gospod Leben. Naslednji mnister gospod Zajc je še vedno v vladi. In kadar smo prišli do konkretnega okoljskega vprašanja, vam lahko tudi gospod Leben zagotovi, sem ga moril non stop, kar se Počka tiče, ker od tam prihajam, saj vsi prihajamo iz nekega lokalnega okolja in se najbolj angažiramo za odpravo doma, ampak to ne pomeni, da ne moremo posegati tudi drugam. Tako, da ti napori so potekali konstantno. Konstantno. Sploh kar se Počka tiče. Pri gospodu Lebnu sem imel vrata odprta, pri gospodu Zajcu tudi. Zdaj z gospodom Toninom, ki je pa iz vaše stranke, pa ni šans, da se karkoli naredi, ampak samo nove probleme ustvarja. Tako, da ne mi, prosim, moralizirati o tem, kaj lahko kot koalicijski ali pa opozicijski poslanec naredim. V obeh vlogah lahko naredim marsikaj, samo ne bom pa dopuščal te konstantne vaše trivializacije opozicija-koalicija, kaj je kdo naredil, kaj ni naredil. 30 let se že dela na okoljskem področju v Sloveniji škoda in to ogromna škoda zaradi vseh vlad, zaradi vseh sestav parlamenta. Mogoče je danes prišlo do tega, da naredimo prelomno točko in gremo naprej z enim konkretnim zakonom, z enim konkretnim denarjem in rešimo case by case, problem za problemom. Ampak ne, tudi ministra ne bo danes tukaj. Ker on zame ni, od začetka ni okoljski minister, ker tisti, ki hoče iz postopkov varovanja okolja umakniti nevladnike, ne more biti minister. In pravni interes jim je hotel vzeti. In na koncu še klavrno pogrnil z zakonom o vodah - to si misli ljudstvo o okoljski politiki te vlade.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala lepa.
Jaz sem v resnici celotno pot mojega dela od začetka ukvarjanja s to problematiko danes že opisala, ampak, kolega Prevc, niste poslušali, ne? Bom zdaj na kratko še enkrat.
Torej rečeno je bilo s strani danes prisotnih strokovnjakov, da so se že pred 35 leti zavedali tega problema, da ves čas opozarjajo, da je najmanj od leta 1989 že

57. TRAK: (VP) 18.40

(nadaljevanje) več podatkov, ki potrjujejo to, na kar oni opozarjajo, najmanj 25 let se ve že za Celje, v kakšnem stanju je. In vaša stranka je bila tu ves čas zraven. Ves čas. Moja ne, ker ne ni bilo pred 2014, vaša pa ves čas. In tudi vam lahko pripišemo del krivde, da se ni storilo nič. Moja stranka se je ustanovila v letu 2014 in jaz sem postala poslanka 2014. In 2014 sem potrkala kot koalicijska poslanka na vrata ministrice za okolje in prostor in sem trkala 2 leti z velikim upanjem in z veliko vznesenostjo. In očitno z veliko naivnosti. Vrata so se sicer odprla, ampak to je bilo pa tudi vse in nič drugega. In ker se od 2014 do 2016, so se vrata samo odpirala in nič drugega, sem 2016 začela iskati kontakte, začela iskati strokovnjake, vzpostavljati dialog z vsemi ljudmi, ki so danes tukaj prisotni in vam lahko to potrdijo. In dve leti smo se trudili spisati iz nule, iz nule z njimi in v naši poslanski skupini prvo verzijo zakona. In smo ga vložili 2018 kot koalicijski poslanci. Koalicijski poslanci. In zakon je padel zaradi obstrukcije – tudi vaše stranke. Tudi vaše stranke. Zaradi praznih obljub – tudi vaše stranke, ki mi je obljubila svojo podporo takrat. Mi jo je. Pa je besedo požrla. Potem sem seveda ponovno postala koalicijska poslanka in, kot rečeno, rezultati prizadevanj mojih in mojih kolegov so vidni in so bili danes že večkrat izpostavljeni. Poleg tega, da je to v programu stranke, da je to v koalicijski pogodbi, da se na terenu izvaja sanacija vrtcev, vse to so ti dosežki. In tisti trenutek, ko sem zapustila koalicijo, tisti trenutek, 2 meseca je bilo samo vmes med tistim trenutkom in naslednjo verzijo zakona. Maja lanskega leta po rednem postopku tako kot se reče, da ne bilo potem seveda pa v nasprotnem očitkov, zakaj tak postopek in zakaj ne tak postopek. In ja, septembra sem potegnila zakon ven, ker ga je bilo potrebno popraviti v delu, ki se je nanašal na pripombe ostalih deležnikov. In je bil popravljen in je bil nadgrajen. Par dni je samo razlike med tistim trenutkom, ko smo starega umaknili in novega vložili. In danes ga imamo na mizah. In ne vidim nobene logične razlage v vaši trditvi, da je zdaj pa prepozno. Je ne vidim. Ker danes sedimo na po rednem postopku na seji parlamentarnega delovnega telesa, ki ima na dnevnem redu ta zakon in ta zakon je že uvrščen na naslednjo plenarno sejo, ki bo v kratkem. Redna plenarna seja ne izredna, redna, na kateri se bodo obravnavale točke dnevnega reda, za katere danes že vemo, da se bodo obravnavale. In dajte me pomagati razsvetliti, zakaj je to prepozno. Res, mislim res bi rada vedela. Ker ste dvakrat poudarili. Vi ste celo rekli »Mnogo, mnogo prepozno«. In podali ste tudi, da je kolega pred mano govoril, da je to politična problematika. Jaz mislim, da so vam prisotni vabljeni danes lahko, in so vam, če ste jih le poslušali, utemeljili, zakaj to ni politična pač pa zelo strokovna, zdravstvena, okoljska, tudi gospodarska problematika. Ampak s takimi razpravami kot je bila danes vaša in še koga pred vami, pa ni postala politična problematika, postal je političen

58. TRAK: (VP) 18.45

(nadaljevanje) problem.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Kot zadnji prijavljeni k besedi je kolega Gregor Perič.

GREGOR PERIČ (PS Konkretno): Predsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi, spoštovani gostje in ostali, lep pozdrav vsem.
Moram reči, da je bila koristna ta razprava. Ni bila pa v vsaj določenih delih iskrena, to moram odkrito povedati. Pa bom tudi pojasnil zakaj. Zdaj nekdo, ki ne pozna parlamentarnega dela in zakonodajnega postopka, mu je mogoče vse skupaj oziroma na vse skupaj gleda nekoliko drugače, tisti, ki pa ima mogoče malo več izkušenj, in verjamem, da smo vsi poslanke in poslanci tukaj notri taki, da smo v tem času teh izkušenj nabrali dovolj, da razumemo razlike v vlogah, ki jih igramo oziroma v odgovornosti, ki jo nosimo ali smo v koaliciji ali v opoziciji. Potem vemo oziroma veste, spoštovani kolegice in kolegi, o čem bom približno govoril.
In sicer ne poznam v detajle tako kot tisti, ki ste morda dlje časa tu notri, morda že dva mandata, kaj se je konkretno s tem zakonom dogajalo, kakšna je bila njegova geneza, kako je nastajal, kdo ga je pisal na kakšen način. Spomnim se sicer, da je ob koncu prejšnjega mandata, da smo doživeli neko hiperinflacijo vlaganja raznoraznih zakonodajnih, pa je bilo potem veliko napetosti v tedanji koaliciji SMC, SD in DeSUS, ko so se potem tudi koalicijski partnerji takrat SD in DeSUS tudi uprli in nekaterih zakonov tudi niso želeli več podpirati, ko se jih je vlagalo. Temu pripisujem, predvidevam, tudi tistih 42 glasov podpore v eni od faz sprejemanja tega zakona. In takrat je bil očitek ravno v tem, da se je to počelo na nek način v zadnjem hipu, prepozno ali verjetno kaj podobnega. Mislim, da vsaj zame osebno to niti ni nek ključni problem pri sprejemanju ne tega zakona, ampak bom rekel takih zakonov.
Nekaj drugega bom še povedal. Mi kot poslanke in poslanci ne glede na to ali smo v koaliciji ali v opoziciji, imamo določene strokove službe, ki imajo neko strokovno moč. Ampak ta strokovna moč je relativno omejena, če jo primerjamo strokovno močjo ali pa izkušnjami, kadrovskim potencialom, ki je po ministrstvih. Tako, da poslanke in poslanci s podporo, ki jo imamo samo v Državnem zboru, težko sestavimo nek predlog zakona, ki bo tako zelo dober in tako dodelan kot je tisti, ki ga lahko pripravijo na ministrstvih, pa se še minister sam marsikdaj poslužujejo še neke zunanje podpore, pomoči inštitutov, odvetniških služb … / oglašanje iz dvorane/
Kolega Pavšič, bo? Hvala lepa. Jaz sem vas poslušal, vas nisem motil. Jaz ne vem, ampak tukaj se vzpostavlja neka praksa, da me vedno motite. Vedno skačete v besedo. Tako, da očitno se je to preselilo ali pa vedno izhaja iz prve vrste tam na onem koncu. Tako, da očitno se bom moral tega navaditi.
Skratka sestaviti nek zelo dober zakon je težko. In navsezadnje smo videli, tudi prejšnja vlada je odletela, ker smo želeli ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa smo neke amandmaje oziroma člene pisali tukaj notri v Državnem zboru in sta potem dva ministra rekla, da to na tak način ne more iti, ker je preveč pomembno vprašanje, da ga ne-celovito obdelamo. Jaz bi si želel, da kadar se lotevamo takih pomembnih in zahtevnih problematik, da spišemo oziroma sestavimo zakon tudi, če je pobuda in iniciativa na strani poslank in poslancev, da nastane ta zakon tudi v nekem sozvočju z ministrstvom, pristojnim ministrstvom ali ministrstvi, ki bodo ta zakon morali tudi izvajati. Ker mi lahko napišemo še tako lep, še tako dober, všečen zakon, ki pa, če v praksi ne bo mogel zažitev, kaj prav dosti dosegli nismo. Bili smo všečni, ampak učinka na samem terenu ne bo. In to je ta razlika med biti koalicijski poslanec in biti

59. TRAK: (VP) 18.50

(nadaljevanje) opozicijski poslanec. Samo v tem vidim to razliko. Časovnica niti ni tako zelo bistvena. Zdaj zakaj se v vsem tem času v vseh teh fazah v vseh teh vladah ni zgodilo to, da bi se vzpostavila ta vez med Državnim zborom, da rečem, in vlado, je tisto vprašanje, ki me najbolj bega. Ker se je v tem času zamenjalo več ministrov. Ministrica takrat še mislim, da iz kvote DeSUS-a, pa potem je bil gospod Leben, ki je tukaj, minister, pa potem Simon Zajc, pa zdaj še mislim, da mag. Vizjak, ne mislim, sem prepričan. Pa ko sem sam postal poslanec, sem bil tudi pozoren, kaj se je s tem zakonom sicer dogajalo, pa sem tudi zdaj, preden sem se prijavil na to razpravo oziroma na to sejo, obrnil telefon in se malo pozanimal, kakšna so bila takrat stališča tudi kolega Lebna. In kolikor vem, kolega Leben, pa to mi bo lahko tudi kolegica Janja potrdila, je bil na stališču, da absolutno tak zakon v taki obliki ne moremo sprejeti ravno iz tega vidika, ker ga na način, kot sem že prej razlagal, ni mogoče izvajati, ker obstaja nek, takrat je bilo povedano, sistemski zadržek. Zdaj morda imam nasprotne informacije, ampak od ljudi, ki sem dobil to informacijo, jim absolutno zaupam. In tukaj pač izhaja ta razlika ali si v koaliciji oziroma v vladi in nosiš odgovornost za tisto, kar bo nastalo, tudi potem za realizacijo, za izvajanje zakona, ali pa si v opoziciji in je te odgovornosti logično in razumljivo vedno nekoliko manj. Samo tu je tista moja temeljna dilema. Kot ste slišali, ta moja razprava ni ad personam, ampak govorim zgolj o razmerjih in o sistemu, kakršen je oziroma kako je nastavljen kot tak.
Tako, da me pa, to pa moram izpostaviti, moti, da poslušam ves čas neke moralne lekcije o tem, kaj moram narediti oziroma česa ne smem narediti, in neko postavljanje pred zid. Ker vedno poslanke in poslanci, kadar vlagamo neke zakone, sploh pa v situaciji, kadar vemo, da nimamo zagotovljene neke večine še preden se odvija ta ključni del razprav v Državnem zboru, poiščemo pri kolegicah in kolegih neko podporo. Meni je žal, da vseh teh korakov doslej ni bilo narejenih in da se zdaj tukaj preprosto nas potiska k sprejetju nekih odločitev in potem napoveduje še neke posledice in malo manj grozi oziroma preti. Jaz si želim predvsem zakon, pa ne samo za Celje, ampak še za številna druga območja, ki smo jih danes večkrat omenjali, pa jih ne bom ponavljal, neko rešitev, ki bi se jo lahko uporabilo. Zdaj čisto legitimna ne ta razprava oziroma dilema ali začeti s Celjem in potem ta model uporabiti še kje drugje. Morda je kakšno drugo območje, ki je ravno tako potrebno neke sanacije. Mi vseh teh odgovorov nimamo. Zagotovo pa pričakujem, da bo to narejeno. Če bi bilo tako zelo enostavno kot sprejeti in spisati en tak zakon, verjamem, da bi bili ministri za okolje in prostor tudi v preteklosti to naredili, ampak očitno tako zelo enostavno na žalost to ni.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Pavšič, replika.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Samo malo, kolega Pavšič. / oglašanje iz dvorane/ Kolega Židan, replika ali razprava? V redu.
Kolega Pavšič, izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ne, saj jaz ne bom pol ure, jaz sem svoj čas že izkoristil.
Se pa očitno tudi midva s kolego Peričem nisva razumela, ko sem poskušal razložiti vprašanje zakonitosti ali pa nezakonitosti. Prosim vas, ne mi govoriti o podpori raznih služb na ministrstvih in vladne zakonodajne službe, ker smo v tem parlamentu, mi smo bili sicer proti, vi ste pa podprli serijo desetih zakonov, za katere je zakonodajno-pravna služba iz te hiše rekla, da niso interventni, da so protiustavni in da so protizakoniti. Tako da lepo prosim, malo politične higiene pa tudi iz vaše strani bi pričakoval.

60. TRAK: (VP) 18.55

(nadaljevanje) Kar se pa tiče vprašanja o tem, vlada nam je oziroma Ministrstvo za okolje, je danes dalo negativno mnenje k predlogu zakona. Ampak ravno danes je en odbor zjutraj sprejel oziroma potrdil zakon v prvem branju, čeprav je bila vlada proti. Na zadnjem plenarnem zasedanju smo podprli zakon, čeprav je bila vlada proti. Tako, da to je tudi zelo selektivno vprašanje, kdo spiše zakon. Tako, da ne gre to tako enostavno in ne bo šlo to posploševanje do onemoglosti skozi, ne bo šlo. Jaz vem, da je težko danes biti na vašem sedežu, je težko, ampak do volitev, če se že sklicujete na volilno in predvolilno obdobje, je še nekaj mesecev. Dajte vsaj nekaj narediti, da se zadeva v Celju premakne. Samo to je bil apel, nič drugega.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: V imenu predlagatelja kolegica Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Se moram pač odzvati, ker kolega najprej reče, da njega sicer ni bilo zraven, ne ve, kako je bilo, ampak potem pa komentira in pove, kako je bilo. Pa bom zdaj jaz povedala, kako je bilo.
Pravi tudi, da ni enostavno zapisati zakon. Zakona v rodilniku. Ni enostavno, ne, niti slučajno ni enostavno. To bodo potrdili tudi današnji gostje na tej seji. In prva verzija se je pisala 2 leti. In druga verzija se je potem pripravljala dva meseca in to se je ravno poznalo in zato je bila umaknjena. In zato je bila nadomeščena s tretjo verzijo, ki sem jo potem preko celega poletja usklajevala z deležniki. Ampak tisto, kar imamo danes na mizi, je plod tudi pomoči ali pa podatkov, ki sem jih dobila z ministrstva. In tudi, če bi ta zakon pisalo ministrstvo, ne bi bil nič kaj drugačen. Še celo danes smo ugotovili, da so podatki, ki sem jih dobila iz ministrstva, napačni in zdaj vlagamo amandma. Tako, da to neke izgovore iskati v tem, da ni v redu zakon, se pritoževati nad tem, da ste postavljeni pred zid – postavljeni ste pred zid, ampak pred svojega lastnega političnega programa, v katerem piše, da se zavezujete, da boste to sanirali, pred ta zid ste postavljeni. In ta politični vaš program vas krepko stiska ob ta zid. In zraven mu pomaga še koalicijska pogodba, v kateri ste se tudi zavezali, da boste Celje in podobne zgodbe sanirali. To dvoje vas po mojem mnenju bistveno bolj stiska ob zid kot vas stiskamo današnji predlagatelji.
In ko se ši dovolite komentirati stvari, pri katerih priznate, da vas ni bilo zraven, zato še toliko bolj je pomembno, predsedujoči, da vabljeni ponovno dobijo besedo. Ker je to seveda vse skupaj letelo na kolega Lebna, da bo tudi on lahko pojasnil. Z njim sva seveda takrat imela različna stališča, kako priti do istega cilja. Njegovo stališče je bila odredba, moje stališče je bilo zakon. Zakaj? Zato, ker sem jaz v tistem trenutku že imela dveletni izkušnji z ministrico, ki ni imela nikakšrnega posluha za te težave, Jure pa takrat ne. Zdaj pa jih ima in zato vas lepo prosim, da tudi sam lahko obrazloži, zakaj zdaj zagovarja zakon in zakaj pravi, da je zakon nujno potreben. In verjamem, da o tem ve mnogo, mnogo več kot kolega Perič.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Predvidevam, da kolega Perič ni bil pravilno razumljen, zato mu dajem besedo za repliko.

GREGOR PERIČ (PS Konkretno): Hvala lepa.
No, saj včasih podton pove več kot sama razprava kot tako. Če se pozorno poslušamo, jaz sem rekel, da pri sami genezi zakona nisem bil zraven, ker je nastajal v prejšnjem mandatu, sem pa bil pač pozoren na tisto, kar sem uspel videti, ko sem postal poslanec. In včasih dejanja ali pa, ne vem, neke kretnje, odzivi povedo več kot neki sestanki, ki lahko trajajo ure in ure. Pa če smo že pri tem, dogajalo se je ravno tukaj zunaj v preddverju, ko smo ravno zapuščali ta prostor, pa sta bila oba udeležena v to razpravo. Mislim, da je bilo na strani kolegice Janje Sluge zelo veliko neke slabe volje oziroma

61. TRAK: (VP) 19.00

(nadaljevanje) nezadovoljstva, ker očitno se je iskala ta skupna točka, to presečišče. Kaj konkretno vaju je mučilo oziroma kje sta se razhajala, saj to smo že videli, lahko so malenkosti, ampak načeloma je pa vedno težko potem poiskati tisti izvedbeni del. No, saj zdaj verjetno ne vesta, o čem govorim, ampak jaz se zelo dobro spomnim, ker sem ravno takrat šel mimo. Tako da kot rečeno, jaz bi si želel zakonodaje, ki je, sploh kadar je tako kompleksna, usklajena tudi z ministrstvom. In vidimo, da kadar to želimo narediti v praksi, je veliko težje kot pa tukaj govoriti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še kot zadnji prijavljeni mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala še enkrat za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, poslanke, spoštovani poslanci.
Imam pa sedaj eno prošnjo, da vas malo iz dremeža zbudim. Vi, ki ste na desni, in vidva, ki sta na sredini in nista del te sredine, prosim, poglejte na našo stran. In v tretji vrsti boste videli prof. dr. Franca Lobnika. Če vam to ime nič ne pove, bi bilo korektno, da se vstanete in ta prostor zapustite. Ker potem niste vredni, da ste del odbora za okolje. Namreč gospod profesor, pa ne zamerite, ker vaše ime omenjam, je bil zadnji predsednik sveta za varstvo okolja, ki je bila tako pomembna inštitucija, da jo je parlament poslušal, ministri bali in je bila za vzgled v Evropi. Jaz mislim, gospod profesor, da to institucijo ste vodili 18 let … / oglašanje iz dvorane/ 19 let, se opravičujem. In zanimivo, desna stran, to ste vi tam, ste si drznili in ste jo ukinili 11. julija 2012. Gospa Janja Sluga, izjemno hvala vam, da ste gospoda profesorja pripeljali pred nas. V resnici, ko prvi in zadnji predsednik tako uglednega sveta spregovori, bi morali poslanci vljudno utihniti, si pisati njegove besede in jih skušati realizirati. In v trenutku, ko ste videli, da imamo podporo takšnega človeka, ki je vse življenje delal za varovanje okolja, jaz sploh ne razumem.
Jaz v resnici sem danes celo pričakoval, da bo ta naš zakon, tudi mi smo ga, Socialni demokrati sopodpisali, da bo soglasn sprejet. V resnici niti enega razloga še zjutraj, ko sem o tem premišljeval, gospod predsednik, in se pripravljal na ta odbor, da zakon nebi bil sprejet, nisem našel. Edini vsebinski razlog je bil tukaj, to, da je nesistemsko odmislimo, ker sem že o tem razpravljal pred nekaj urami, nesistemsko se reče takrat, kadar se nekaj noče, to je edini razlog, edini vsebinski razlog bi bil to, kar je eden od poslancev povedal – joj, opozicijski poslanci ste ga napisali, kaj pa, če ni denarja v ozadju.
Mimogrede, ne drži teza, da opozicijski poslanci nimamo pravice pisati. Jaz, gospod Perič, pojma nimamo, kako je močna vaša stranka, kakšno strokovno skupino imate, jaz vem za svojo. Imamo toliko pametnih, uglednih ljudi na področju okolja in marsikje drugje, da lahko čisto vsak zakon napišejo. Pa jaz verjamem, da tao ni naša posebnost, verjamem, da tudi večina ostalih resnih strank to pač ima. To je del resne infrastrukture resne stranke. Opozicijski poslanci smo vedno imeli pisati pravico zakone, včasih smo s kakšnim uspeli, včasih pa tudi ne. Ampak to je naša pravica. Da bi opozicijski poslanci pisali zakone na način, da moramo vmes dobiti soglasje vlade, potem bi bili DeSUS – pogodbena opozicija malo tu malo tam. Pa mi nismo DeSUS, mi smo opozicija, mi nismo del vlade. In nikoli ne bomo bili, vsaj Socialni demokrati del take vlade. Mi smo opozicija z vso legitimno pravico, da napišemo zakon.
Ali je težava zakona, ker govori o manj kot 20 milijonih, kjer se vidi, kako je denar razporejen pa tudi po letih je razporejen. Včasih, veste, jaz sem imel to možnost, pa ne vem ali je to sreča ali nesreča, da sem bil del obdobja po tisti vladi, ko je vlada Janeza Janše prvič državo zaletela v zid, ko je vlada

62. TRAK: (VP) 19.05

(nadaljevanje) Boruta Pahorja prevzela blagajne, v katerih ni bilo denarja. Bili so pajki in pajčevina. Nič ni bilo za čas krize pripravljenega. Imel sem tudi možnost biti sodelavec gospe Alenke Bratušek, ki je izkazala pogum, da se je uprla desni strani, ki je vabila trojko. Pa to je bilo pogumno dejanje takrat. In takrat si gledal na vsak evro. Če bi takrat se prišlo s takim zakonom, bi jaz razumel argumente, od kod ta milijon evrov na leto. Takrat smo se ministri pogajali o 100 tisoč evrih, če jih dobimo ali pa ne. Ampak dragi moji, sedaj je drugi čas, vi delite milijone in milijarde. Vi ste šli v proračun na način, da ste obremenili vaše, moje vnuke in pravnuke. In proračun, ki ste ga sprejeli sami, je letos 2 in pol milijardi denarja, ki ga ni, denarja, ki ga bodo naši otroci morali vračati. Tisto, kar vam pa hočem povedati. Zakone, ki ste jih dodatno pripeljali, če bi bila tukaj šolska tabla, kreda in bi imel možnost, da pišem, bi matematično dokazal, da ste dodatne pol milijarde luknje že naredili v enem letu. Pol milijarde luknje v enem letu. Torej ali je primeren razlog, ne bomo s tem zakonom, ki ga podpirajo vsi ti tukaj strokovnjaki, pomagali ljudem v Celjski kotlini, so finance razlog? Ja, niso. To je tako majhen znesek, da je v primerjavi z minusom, minusi, ki jih delate, stvar statistične napake. Torej, da še enkrat ponovim. Razlog, da se ta zakon ne sprejme, ni v denarju. Sami delite, vsak teden, ko se tu zberemo, nekaj milijonov razdelite in mislite, da bodo zaradi razdeljenih milijonov ljudje pozabili, da peljete državo v nedemokratično madžarsko smer in da ste spotoma zavozoili še epidemijo. Ne bodo. Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani nismo taki. Denar za ta zakon torej je.
Ali je zakon v nasprotju s stališčem lokalne skupnosti? Gospa Janja Sluga, jaz vas še enkrat prosim, jasno in glasno vsem tukaj povejte in vsem, ki nas spremljajo, kaj o tem zakonu menijo Celjanke in Celjani in kaj menijo njihovi formalni predstavniki v lokalni skupnosti. Jaz vas res prosim, da to jasno in glasno poveste, da ne bo občutek, da nekaj delate proti volji ljudi.
Ali je to zakon, ki je v nasprotju s stališči stroke? Poglejte. Lahko poslušamo vse, meni je dovolj, če slišim profesorja lobnika. 18, 19 let predsednik sveta za varstvo okolja, ki ste ga vi na desni ukinili. Če pa želite, vas lahko tudi spomnim, zakaj ste ga ukinili, kateri zakon vam je bil sporen. Se spominjate, gospod profesor, od OECD-ja sva za en zakon dobila pohvalo? Pa so ga ukinili.
Vračam se nazaj k temu zakonu. Spoštovane poslanke in poslanci, samo nekaj vas prosim. Poglejte, tam gledam dva predstavnika stranke, ki ji trenutno imena niti več ne vem. Mislim, da imate poslancev, ne vem, tri, štiri v parlamentu. Zdaj, če pogledam LMŠ tu zraven, vi, spoštovani poslanci iz LMŠ-ja, morate jih imeti 6 tukaj notri, da bi bilo neko ravnovesje, ki pa ga poslovnik zahteva, vzpostavljeno. Kam pod klop ste skrili, Rudi, kam pod klop si skril tri poslance? Kje so? Jih pa nujno potrebujemo za glasovanje. Zakaj vam tako ognjevito govorim? Zato, ker tisti, ki ima demokratično moč v tem Državnem zboru, je plenarno zasedanje, ki ima 90 poslank in poslancev. Okoljski zakoni na plenarnem zasedanju že imajo večinsko podporo. Videli smo pri frackingu. V resnici smo imeli 47 glasov podpore, bilo je potem 46 pri glasovanju zaradi bolezni enega od poslancev, ki je podpiral ta zakon. Povsem jasno je, da bi potem enako razmerje moralo biti v tem odboru. To bom danes ponovil sicer tudi še pri drugi točki, ampak tudi sedaj želim ponoviti. A veste, kako demokratični parlamenti funkcionirajo? Vam povem primer Velike Britanije. Kadar zboli en koalicijski ali opozicijski poslanec, jim demokratična procedura tako dosti pomeni, da potem poslanec na drugi strani ne glasuje.

63. TRAK: (VP) 19.10

(nadaljevanje) Ker nimajo druge možnosti, ampak v sebi v srcu čutijo, da je demokracija osnova dobro delujoče države. Da obdržijo razmerje političnih sil, če poslanec ene strani zboli, na drugi strani ne glasuje. Če bi danes bila to stara demokracija, bi, dokler se ne popravi krivična sestava tega odbora, vsaj trije poslanci verjetno ali pa dva poslanca SDS-a vstala in šla ven zato, da se vzdržuje razmerje na plenarnem zasedanju, ki ga ni. In danes se zna zgoditi, da zakon, ki ga Celjanke in Celjani potrebujejo, seveda ta zakon ne bo rešil vseh težav, saj to vsi vemo, ampak, a veste, pri varovanju okolja je eno vodilo, da vsak korak je potreben in vsak korak šteje. Ta korak, ki je pred nami, bo nekaterim pomagal. In ni drag v resnici. Vi ste za krivične korona dodatke namenili samo lansko leto milijardo evrov. Vi. Če bi bili v Nemčiji, bi bilo tega denarja namenjenega samo 200 milijonov. Pri velikosti Nemčije, da se razumemo. In da bi bil to razlog, da ta zakon nebi bil sprejet, to ne sme biti razlog. Poglejte, mi se danes pogovarjamo ali je kateri del Slovenije bolj kontaminiran, manj kontaminiran ali je za kontaminacije okolje za življenje varno, manj varno in podobno. Mi smo seveda politiki, imamo pravico do razprave, seveda še bolj je, če razpravljamo na podlagi strokovnih argumentov. Ampak v resnici razen redkih predelov Slovenije je vse naše okolje kontaminirano. A veste, kako se določajo meje dopustnosti kontinentov? Mimogrede, recimo pri izpustih celo zdravnikov ni zraven, ampak se meje določajo na način, kaj zmorejo tehnološke naprave. Noro dejstvo. Ja, kakšno vezo pa ima varovanje okolja in narave z zmožnostjo tehnoloških naprav? In večina Zemlje je kontaminirane. Okolijsko-podnebna kriza, pa čeprav je desna stran parlamenta ne prizna, ne dejstvo. Idite na Pokljuko gozdove pogledati. Samo te gozdove poglejte, pa boste videli, kaj se je spremenilo. Pojdite v Nacionalni inštitut za biologijo, njihovo postajo v Piranu, pa naj vam pokažejo podatke, kaj se dogaja v Jadranskem morju zaradi klimatskih sprememb. Saj to sami vidite, ko se približate, pa ne najdete rib ampak samo še meduze. To ni zato, ker nas to morje sovraži, to je zato, ker klimatske spremembe imajo neposredni učinek. V Celju imamo opravka z degradiranim področjem. Drugod po Sloveniji so tudi degradirana področja. Ampak zdaj reči »Celju ne bomo pomagali,« ko je nek zakon pripravljen in ima podporo stroke in je denar na voljo zato, ker je mogoče nekje druge še kakšno drugo degradirano področje, ja, super. Bomo pa ta zakon potem prepisali, vstavili druge katastrske številke in še tam sprejeli. Janja, pomagala boš, ne? Boš pomagala ti napisati. Pa ne vem, kjerkoli to je, ali je to Poček ali karkoli drugega, dragi poslanec. Bomo napisali.
Zakaj govorim tako ognjevito? Pa vem, da to v politiki včasih ni dobro. Jaz ne vem, kaj naj povem, gospod predsednik, da bi en zakon, ki je dober, uspel priti do plenarke. Ali naj poslanci na tej strani, ko vemo, da je ta odbor sestavljen napačno, verjetno celo protiustavno, prosimo na kolenih? Naj prepevamo? Jaz sem skorajda siguren, če bom jaz začel prepevati, da bo dvorana prazna, samo to mogoče ni primeren prostor, da bi prepeval. Kaj naj naredimo, da nam dovolite, da o tem zakonu razpravlja tisti, ki je edini pristojen – plenarno zasedanje s politično razdelitvijo glasov. Kjer, jaz sem povsem prepričan, imamo večino. In sedaj bo ta zakon zaustavljen zaradi neustavne sestave odbora za okolje. Ne znam drugače povedati. Janja, daj še ti nekaj poskusi, saj mogoče na koncu bo kdo razumel.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Židan.
Zaključujem … Ugotavljam, da še ima željo mag. Dušan Verbič.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Repliko ali razpravo?

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): Prosim?

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Replika ali razprava?

64. TRAK: (TB) – 19.15

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): Razprava.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS Konkretno): Veste, zelo težko je po tolikih urah nekako poslušat spoštovanega kolega, ki menim, da na momente ga zanese, ker nekako meni, da je v neki tisti predvolilni ihti, ki je potrebna še kakorkoli nagovorit bolj javnost, kot pa nas, poslance.
Prvo, kar je, kar me je spodbudilo, da sem se oglasil, je nenavadno njegova velika, recimo temu, močna, izrazna volja, da je neustavno. Mislim, da sem v tem Državnem zboru že velikokrat omenil, da je to popolna zloraba in to politična zloraba poslancev in poslank, ki v svoji retoriki uporablja, da je neka zadeva neustavna. Očitno se nekako ne more nobenemu dopovedat, da poslanec, politik, ni v vlogi Ustavnega sodišča ali ustavnega sodnika, ki odloča o neki konkretni zadevi, ali je ustavno ali ni.
Dodatno me je spodbudilo tudi o tem, tako imenovanem žarečem nagovoru o nekih aktivnostih ali neaktivnostih, ravno spoštovanega kolega, ki je omenjal, da ne bom sam tudi reklamo delal o preteklosti, ko je govoril o PKP-ju, kako se to zapravlja. Ja, ampak imajo ljudje nekaj tudi od tega. Ne rečem, da je vse idealno, ampak, ljudje imajo nekaj od tega in s tem se je ohranilo tudi gospodarstvo, za katero se lahko danes kljub vsemu zavedamo, da smo ga ohranili, se pa strinjam, da so bile določene slabosti ali pa ni bilo optimalno. Ampak še bolj je pa tisto, recimo, vpijajoče v tej ihti razprave vse, kar leti na desno ali na nas, kot našo poslansko skupino, ampak mi nimamo nobenih »flekov«, spoštovani kolega. Pa ne bom omenil, ko ste tako govoril o denarju, pa bom tudi sam potem rahlo, predvolilno / nerazumljivo/. Ja, koliko je šlo denarja v TEŠ6? Koliko je šlo, pa ne bom govoril o času katere vlade, 5 milijard evrov za dokapitalizacijo državnih bank in tako naprej. Tako da, nehamo se s tem na tak ali drugačen način prepričevati, posebno pa še, če so določene okoliščine, ki nekako tudi nekoga ali na nekatere politične opozicije ali politične, recimo, poslanske skupine, kak »flek« kaže.
Še enkrat bom rekel, če vas moti razrez, dajte to zadevo razrešit na pristojnem organu po skladno s Poslovnikom Državnega zbora. Vi ste bil tudi dober predsednik Državnega zbora, zelo dobro poznate razrez pristojnosti in pravice poslanca na delu delovnega telesa, je v izključni pristojnosti Kolegija predsednika Državnega zbora.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Predvidevam, da kolega Židan ni bil pravilno razumljen, zato mu dajem… / oglašanje iz dvorane/
Izvolite, Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Si bom vzel več časa, pa ne zameriti.
Sedaj lepota parlamentarizma je, da v bistvu lahko govorimo. Vsaj, jaz vem, da prihajamo v stanje, da bo že to neka taka, se mi zdi, skorajda, prvina, na katero bomo ponosni, ampak, v parlamentu lahko govorimo. V resnici lahko govorimo zaspano, lahko govorimo umirjeno, lahko pa tudi čustveno, ampak lahko govorimo in, veste, nikoli, ampak res nikoli, ne boste prišli do tega, da boste vi nam na desni govoril, na kakšen način naj mi tukaj na levi govorimo. Mi lahko govorimo, to je osnova demokracije. To je prvo izhodišče.
Drugo izhodišče je, je res stiska. Stiska je, da v resnici več parlament ni sestavljen v skladu z pravili in dolgoletno prakso. Jaz ne govorim, kdo je predsednik, kdo ni predsednik in podobno, ne parlamenta, ne posameznih odborov, to razumem, da ima neko drugo konotacijo, ampak sorazmernost je politične voljeni v posameznih odborih. O tem pa govori Poslovnik. Res je, da moramo biti poslanci previdni z besedo, ali je ustavno ali neustavno. Sum moramo povedati. Moramo povedati besedo sum.

65. TRAK: (TB) – 19.20

(nadaljevanje) Tako da jaz povem, da je to sum, da je sestava parlamentarnih odborov tudi globoko neustavna. Res je, odločbo neustavnosti lahko napiše samo Ustavno sodišče. Zmotil sem se, se opravičujem, sem navdušen, ker boste se kdaj tudi na vaši strani za kaj opravičili.
Če se pogovarjamo o TEŠ-u, ali veste, kdo je začel TEŠ? Isti minister, ki nam je podtaknil nuklearko 2. Pa na tem odboru smo nekaj zmogli. Na tem odboru smo zmogli preprečiti, da bi se nuklearka razvijala podobno kot TEŠ. Da bi nepristojni odbor odločal, da je pred nami samo jedrska odgovornost, prihodnost. Ta odbor je to zmogel, vendar, na koncu, se je pa na »plenarki« nekaj drugega zgodilo, kar še sam ne razumem. Ampak kdo je bil predlagatelj? Zdaj, govoriti o bančni luknji. To, veste, jaz bi bil prvi, ki bi bil zadovoljen, da je ne bi bilo, ker bančna luknja je nastala zaradi tajkunov, ki so kupovali premoženje, brez, da bi imeli lastni denar in potem so ugotovili, da firme le niso tako »profitabilne«, da lahko obresti in vse ostalo vračajo. Vendar, kdaj pa je nastala bančna luknja? Pod katero vlado je bilo izdano največ kreditov brez kritja? Kdo je omogočil te zvonove, ki cingljajo 1, 2 in 3? Ne ta leva stran parlamenta, spoštovani poslanec.
Malo mi je sicer neprijetno, ker na desni strani tako radi to luknjo omenjate takrat, ko je gospa Alenka Bratušek odsotna. Če je tu fizično vam že stokrat razložila, pa ste potem utihnili, pa, daj Andrej, prosim lepo, daj se dogovori z vašo predsednico, da naj razloži vse še sto prvič. Bančna luknja je res nekaj groznega, ampak kdaj je nastala? In zakaj je bila poravnana? In zakaj Slovenijo ni prevzela trojka? Dajmo se pogovarjati o tem. Seveda smo na stiski, na tej strani parlamenta. V stiski smo zato, ker v bistvu ne vemo, kako naj na neki regularni način, dober zakon, ki bo nekaterim ljudem koristil, spravimo na »plenarko«, / nerazumljivo/ nekaj najbolj običajnega moralo biti, da bi o tako pomembnem zakonu za eno skupino ljudi, za katerega je denar na voljo, ki ima podporo stroke in ki ga lokalna skupnost potrebuje, da bi odločalo se v Državnem zboru, z politično voljo, kakršna(?) je pač po teh volitvah v političnem predstavniškem domu. Kakšna bo po 24. aprilu, jaz ne vem, jaz upam, da bo takšna, da bo državo ponovno odpeljala na smer demokracije, upam, je pa odvisno od vsakega od nas, da bo šel na volitve in ne vemo, kako se naj rešimo pasti nepravilno sestavljenih odborov. To je tista težava, v kateri mi živimo.
Zakaj sem vam jaz govoril o primeru Združenega kraljestva in njihovega parlamenta? Ker sem apeliral na to, da pogledamo, zakaj se angleški par…, njihovi parlamentarci odločijo, da če nastane nesorazmerje, da ne glasujejo, ker vedo, da v vsakem trenutku je potrebno upoštevati izraženo voljo ljudi na volitvah in ta sestava parlamenta izražanja volje ljudi ne upošteva. Enostavno ne upošteva. Še enkrat, da vam povem. 47 poslank in poslancev bi ta zakon vsaj podprlo, mogoče še kdo zraven, ampak na nekem odboru se to razmerje ne odraža in sedaj bo zakon, ki je dober, zaradi napake v sestavi odbora in nezmožnosti, da vsaj ne bi glasovali proti, če ne morete glasovati za, bo dober zakon obtičal. Torej govorim, ampak, ko rečem, da govorim, govorimo, na tej strani govorimo v stiski. Jaz pogledam za vašim hrbtom vašo dosedanjo sodelavko. Ja pa vi ste ta zakon tudi nekoč podpisali. Pa saj, ali živimo v isti Sloveniji ali ne?
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Zaključujem razpravo kolegic poslank in poslancev.
Zdaj pa mogoče, preden dam še besedo, potem, zadnji kot predlagateljici gospe Sluga, naj pojasnilo dam zakaj dam besedo predstavniku delniške družbe Cinkarne Celje. Seveda, jaz prvič ne vodim to sejo. Vodim ta odbor že ves ta mandat te Vlade

66. TRAK: (TB) – 19.25

(nadaljevanje) in zelo nekorektno je, da bi, ker smo v preteklosti imeli ustaljeno prakso, da nismo dali besedo še enkrat ali dvakrat gostom, seveda tudi so bile želje, z dvigom rok sem to zavrnil, mi je danes nekorektno, da jaz ocenjujem, kateri je, spoštujem vse goste in vedno spoštujemo z mojimi strokovnimi sodelavci vse predloge za vabljene in je zelo nekorektno, da bi danes ocenjevali, kateri gostje so bolj pomembni, kateri so manj pomembni. Tudi nihče ne more ocenjevat, v našem odboru, katera seja je bolj pomembna od druge.
Jaz se bom danes držal ustaljene prakse, zakaj pa besedo predstavniku delniške družbe Cinkarne Celje, ker je bil, seveda, to podjetje je bilo velikokrat izpostavljeno na današnji seji, tudi kot sokrivec tega onesnaženja, zato je moja odločitev, da pojasni neka pojasnile in dileme, ki so bile izpostavljene, tako od predlagatelja, pa tudi od vseh poslank in poslancev.
Izvolite. / oglašanje iz dvorane/
Edvard Paulič, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala predsedujoči za besedo.
Zdaj, jaz ne vem, če ste vi seznanjeni z dogovorom Kolegija predsednika Državnega zbora z dne 25. 1. 2021, ampak na tretji strani boste vi našli določilo, ki govori o tem, kdaj lahko vabljeni gostje spregovorijo in piše takole: »Strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi izjavijo in obrazložijo na začetku dnevnega reda in kasneje dodatno obrazložijo, če so jih k temu pozvali sodelujoči v razpravi.«
In če sem jaz prav poslušal današnjo razpravo, je bilo kar nekaj vabljenih povabljenih, da dodatno obrazložijo svoja mnenja in vi, predsedujoči, ste se samovoljno odločil, da boste samo enemu od vabljenih, ponavljam, samovoljno, dal besedo, ne pa tudi vabljenim, ki so bili pozvani k razpravi in jaz vas prosim, da ravnate v skladu z dogovorom Kolegija predsednika Državnega zbora.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ja, kolega, vi ste pred mano vodil ta odbor. Jaz vedno potrdim, trdim, da ste ga vodil zelo korektno, zdaj vodite Odbor za kmetijstvo in seveda tam vi odločate, na svojem odboru, oziroma v preteklosti tudi na našem odboru, danes pa jaz vodim to sejo in vas prosim, no, ker še imamo dve točki dnevnega reda, saj lahko zlorabljate, saj lahko, ni težave, jaz sem, do desetih bomo tukaj, pa bomo potem prekinjali, kajne, imate lahko roke.
Glejte, jaz ne bom danes ocenjeval, kateri gost je bolj pomemben in kateri je manj. Eni so celo šli domov, ker so vedeli, da več ne bodo imeli besede. Če bi vedeli na začetku seje, da bojo imeli dvakrat, trikrat besedo, bi ostali tukaj. / oglašanje iz dvorane/ Ni korektno to? / oglašanje iz dvorane/ / nerazumljivo/ Lahko.
V imenu…, kolegica Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Glejte, spoštovani predsedujoči.
To, da vi vodite sejo, še ne pomeni, da ste nad Poslovnikom, nad vsem, nad vsem kar so dogovorjena pravila v Državnem zboru in navsezadnje nad parlamentarno proceduro. To enostavno to ne pomeni. In to, čemur smo priča zadnje čase, to stopnjuje namreč kaki mesec, dva. Kar opažamo, je, da si dejansko tisti, ki vodite odbore, v koaliciji, to predstavljate. Vi ste nad vsem. Ne gre to tako. Vi se ne morete odločat mimo procedur. Vi enostavno te pristojnosti nimate. In ne morete se potem izgovarjat, pojdite na Komisijo za Poslovnik in se pritožite. Ne, Poslovnik je zato, da se ga držimo vsi skupaj. To je naš zakon tukaj. In če kršite ta zakon, potem niste enostavno ustrezna oseba, da vodite tak odbor in prosim, da ne preskakujete procedur in da si ne izmišljujete nekih lastnih pravil in ne posiljujete tega parlamenta z nekimi lastnimi izmišljotinami.
Tako da, držite se procedur, kot se jih moramo vsi, tudi jaz vodim komisijo in si tega ne dovolim in torej predlagam, da se vsi tega držimo. In to, da ste koalicija še ne pomeni, da si lahko privoščite ma čisto vse, kar se vam zdi.
Hvala lepa.

67. TRAK: (TB) – 19.30

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolegica Sluga, potem pa kolega Pavlič.

JANJA SLUGA (PS NP): Ja. Spoštovani predsednik, vi ste zdaj tudi sami sebe zanikal. Kolega Pavlič vam je zelo natančno prebral, kako je bilo dogovorjeno na Kolegiju predsednika Državnega zbora, da se te stvari vodijo. Tudi sam Poslovnik že v resnici o tem govori. In točno to, kar ste povedali, vi nimate pravice, nobene pravice, delat razlike med posameznimi vabljenimi. Dva od vabljenih sta odšla. Ne zato, ker bi pričakovala, da ne bosta dobila besede. To vam jaz povem, ker sta prišla do mene, pa sta mi povedala razlog, zakaj odhajata. Odšla sta zato, ker imata druge obveznosti, ker nista pričakovala, da bo odbor trajal tako dolgo. In mislim, da ni na nas, da presojamo, prvič, zakaj je nekdo od vabljenih odšel, še sploh ob dejstvu, da je Ministrstvo za okolje in prostor že na samem začetku te seje sejo zapustilo, pričakovat potem od vabljenih, da bodo prisotni 6 ur, toliko časa, koliko časa, kot smo že zdaj tu in jim to očitat, je pa od vas skrajno nekorektno. Če že, se lahko kvečjemu odločite, da ne date od vabljenih besede nobenemu ali pa vsem. Določat zdaj, da boste vi povedali, še sploh, ker so bili pozvani v razpravah; mag. Ogrin, gospod Lobnik, Leben, vsi so bili pozvani in so bila na njih naslovljena vprašanja. In da potem, po teh vprašanjih vi rečete, dali boste besedo samo enemu, ostalim pa ne, je nedopustno. Nedopustno. In ker tudi sama ocenjujem, kolikor spremljam seje tega odbora, da vodite ta odbor korektno, vam res ni treba, pa res ni treba, da v tem trenutku s tako potezo vse to za nazaj podrete.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Še kolega Pavlič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala predsedujoči.
Jaz se bom pridružil stališču kolegice Sluga. Dejansko moram reči, da ste, kar se tiče koalicijskih predsednikov, eden bolj korektnih predsednikov in zato še enkrat apeliram na vas, da spoštujete dogovor iz Kolegija Državnega zbora, predvsem pa imam občutek, da ste vi si vzel to diskrecijsko pravico odločit, kdo je bil tekom razprav poslancev nagovorjen, kdo pa ni. Mislim, jaz se strinjam, da predstavnik podjetja pove svoje stališče, je korektno, ker je bil večkrat naslovljen v razpravi, ampak, tudi več vabljenih gostov je bilo naslovljenih. Gospod Leben je bil večkrat omenjen, vabljeni strokovnjaki so bili omenjeni. Bi bilo korektno, morda jih pač vabljene omejite na koncu na neko časovno, ne vem 5 minut ali kakorkoli, ampak bi bilo korektno, da date besedo tem, ki so bili naslovljeni, no. To je pač moj apel, dejstvo pa je, da ta dogovor obstaja. Jaz ga imam tukaj odprtega in lahko tudi, saj verjetno ga poznate, no. In pa še nekaj, kajne, jaz ko vodim, kot ste omenil, ko vodim Odbor za kmetijstvo, dejansko, če je kdo od vabljenih naslovljen, mu dam besedo.
To je moj postopkovni predlog, predsedujoči.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Pavlič.
Še Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS SD): Hvala lepa.
Spoštovani, današnja tema in današnja razprava in tudi odločanje, je zelo pomembno, / oglašanje iz dvorane/ življenjsko, in kar se zdravstvenih tiče in življenja v ekoloških pogojih za pomemben del Slovenije, do je DV(?) Celje. Ali lahko samo malo počakata, prosim?
In, odločitve so zelo pomembne, zato so argumenti, ki se dajejo danes na mizo, tisti, ki jih moramo prisluhniti. Da bomo kvalitetno lahko odločali, je treba zagotovit demokratičnost te današnje razprave in dejstvo je, da, na različnih odborih se je na koncu dal besedo vabljenim, ko smo za to glasoval in ne moremo mi vabljene zdaj ločevat na predstavnike kapitala in podjetja, ki lahko na koncu da svoj glas in pove svoje argumente, potem se pa utihne in glasuje, na drugi strani imamo pa stroko, ljudi, ki so praktično se ukvarjal, strokovno, z ekološko degradacijo Celja desetletja in imajo marsikaj za povedat in so bili tudi v konfliktu, vsi z kapitalom, ki ga danes predstavnik cinkarne tu zastopa.

68. TRAK: (TB) – 19.35

(nadaljevanje) Zato predlagam, predsednik, da damo besedo tudi tistim, ki so še želeli govorit in tisti so ostal, to sta gospoda Ogrin in pa gospod še zraven, kaj je… / oglašanje iz dvorane/ Lobnik, se opravičujem. Lepo prosim, gospod predsedujoči, da ta demokratični nivo vzdržimo. Poglejte, pomemben del Slovenije bo imel od sprejetja tega zakona učinke in verjemite mi, že čez nekaj časa se ne bo vedelo, kdo je to sprejemal, kdo so bili poslanci, katera je bila vlada, učinki na življenje in pa zdravje ljudi bojo pa pomembni, če se bojo spremenil v pozitivno.
Zato predlagam, predsedujoči, da date besedo, tudi tem gostom. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Cigler.
Spoštovani predstavnik delniške družbe Cinkarna Celje, jaz bom spoštoval predloge poslank in poslancev in se vam opravičujem, da sem vas napovedal in bom upošteval, da nihče od gostov več nima besede.
Kolegica Sluga, za zaključek? (Da.)

JANJA SLUGA (PS NP): Mislim, kolega Podkrajšek, kajne… Tu sedijo eminence okoljske stroke v Sloveniji, eminence, in naša naloga bi morala bit, da smo čisto tiho, ko jih poslušamo. Čisto tiho. In da naredimo točno to, kar nam rečejo. To bi morala bit naša naloga. In vi zdaj s svojo odločitvijo samo kažete, kako vas to žuli, kako vas to žuli, da raje se odločite, da ne date besede nikomur, kot da ljudje, ki predstavljajo stroko, ki imajo znanja, ki so na tem področju najboljši, kar jih Slovenija premore, da morajo bit zdaj tiho, ne glede na to, da so tudi koalicijski poslanci naslavljali na njih svoja vprašanja. In, s to svojo odločitvijo ste res dali piko na i temu, kar ste danes 6 ur, drug za drugim, tukaj govorili in potrdili v resnici vse, kar smo opozicijski poslanci opozarjali. Vse. In zelo evidentno je, zelo evidentno, da je nasprotovanje samo zato, ker je napačen predlagatelj, da vas ne premakne, niti vaši lastni politični programi, niti vaša lastna koalicijska pogodba, zaveze volivkam in volivcem, stroka, ki vam je utemeljeno, argumentirano, z podatki razložila, zakaj je ta zakon pomemben, ki vam je razložila tudi to, da je neumnost, v tem primeru govorit o nesistemskosti, neumnost.
Jaz, mislim, tako kot je prej rekel kolega Dejan, jaz v resnici več ne vem, kaj še temu dodat, ker sem zgrožena, zgrožena. Dimenzije, kamor vi vodite to parlamentarno demokracijo, so nepredstavljive. In zakon, ki prinaša dobre stvari za ljudi, ki prinaša stvari, ki jih stroka podpira, ki stroka zanje pravi, da so potrebne, ki imajo nenazadnje, kolega Židan me je k temu pozval, glejte, to so pisma podpore, ampak to so pisma podpore nam, ki smo zakon vložili in so pisma prošnje, - prošnje -, vam, ki ga boste miniral(?) in boste iz njega naredil politični problem, kot ste rekli in spomnite se na te prošnje, čez 2, 3 mesece. Spomnite se na njih. Jaz upam, da se boste, pa upam, da se boste spomnili na njih tudi v nočnih urah, pa vam bojo malo spanec zmotile, ker meni ga. Meni ga. In kolega Židan pravi, da je razpravljal čustveno, tudi jaz sem, proti lastnim pričakovanjem, ampak saj, dober politik je tisti, ki to ne jemlje zlahka, kolega Židan, kajne? In če si vsak dan v stiku s temi ljudmi in se z njimi pogovarjaš, poslušaš njihove izkušnje, njihove strahove, njihove dvome, njihove prošnje, ki jih vi zdaj nočete slišat, potem pač čustveno razpravljaš.

69. TRAK: (TB) – 19.40

(nadaljevanje) In prav je tako, ker se potem tudi za njih bolj zavzemaš.
In še enkrat naj vas spomnim, kaj prinaša ta zakon? Prinaša sanacijo najbolj onesnaženih okolijskih bremen v Celjski kotlini. Prinaša sanacijo tistega, za kar že 35 let, - ste slišali danes vabljene -, 35 let vemo, da je onesnaženo in vemo, da je potrebno sanirat. Kadmij, cink, svinec, nikelj, arzen, z vsem tem Celjanke in Celjani sobivajo in bojo očitno zaradi vas moral še naprej.
Zakon pravi, da je prioritetno potrebno sanirat območje stare cinkarne. Prioritetno. Da se je poleg stare cinkarne potrebno prioritetno lotiti tudi tistih poseljenih mest onesnaženja, kjer je najbolj ogroženo zdravje ljudi – zdravje ljudi. Ukrepi se zato širijo tudi iz vrtčevskih igrišč tudi na ostala igrišča, na površine osnovnih šol in ostale javne površine, kjer se zadržujejo predvsem otroci. Predlog uvaja kontrolo zdravja otrok, sistematično kontrolo zdravja in njihovega stanja od prvega do devetega leta, zato, da bomo vedeli, kakšno škodo smo jim povzročili. Da bomo vedeli, kako ukrepi, ki bi jih sprejeli, če ne bi bilo vas, delujejo v okolju, ga izboljšujejo, ga čistijo, ga razbremenjujejo.
Predlog vsebuje tudi opozarjanje in navodila, kje v Celju je zemlja neprimerna za pridelavo vrtnin, ker je strupena, ker Celjanke in Celjani v tem trenutku pridelujejo zelenjavo, ki si jo vsak dan nesejo na mizo, tudi na območjih, kjer tega ne bi smeli počet, pa tega niti ne vejo in to prinaša ta zakon in temu boste danes rekli ne. Temu boste danes rekli ne. Zakon seveda naslavlja tudi problematiko vodotokov Voglajne in njenega »razlivnega« območja in Hudinje. Bilo je izpostavljeno, kako to onesnaženo »razlivno« območje Voglajne učinkuje, ne samo na Celje, ampak tudi na vsa naselja dol vodno, ko se ta strupena zemlja, te težke kovine, spirajo v zemljo in v resnici onesnažujejo tudi vse ostalo okolje. Opozorjeni ste bili, da ta zemlja, onesnažena v Celju, ne učinkuje in ne ogroža samo Celjank in Celjanov, ampak je potencialno lahko nevarna in strup, ki ga boste dobili na lastne pragove, tako, kot, se je že zgodilo, ker so zemljo nalagali in jo protizakonito ograjevali in odlagali tudi na vsa druga območja v Sloveniji in to se vam bo zgodilo.
Zatorej danes s tem zakonom ne potrjujemo samo to, da se sanira Celje, ampak s tem v bistvu potrjujemo tudi to, da se to onesnaženje iz Celja ne razširja tudi drugam po Sloveniji in skupni finančni učinki tega zakona so 23 milijonov evrov, v desetih letih. Če bi dobil kolega Leben besedo, bi vam lahko povedal, kje na ministrstvu je ta denar, kje je ta denar, kje ta denar ostaja in za kakšne stvari se porablja in zakaj bi bilo mnogo bolje, da bi ga namenili za to, kar imamo danes na mizah, za varovanje zdravja in okolja ljudi.

70. TRAK: (TB) – 19.45

(nadaljevanje) In, govorit o tem, da je zakon na mize prišel prepozno, iskat razloge v nesistemskosti, v opoziciji, v koaliciji, v onesnaževalcu, v ne vem čem še vse, so samo izgovori, izgovori, ki kažejo na vašo širino razmišljanja, na vašega duha in kot je rekel koordinator civilnih iniciativ Celje, levi in desni volivci dihajo enako onesnažen zrak in jejo zelenjavo iz enako kontaminirane zemlje in verjamem, da si bodo to današnje dejanje vas tudi zapomnili.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih. / oglašanje iz dvorane/
Kolega Pavšič, postopkovno.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja, hvala, predsednik.
Jaz mislim, da je še možnost, da se ne blamiramo v hramu demokracije, kjer je hram besede, hram soočanja mnenj. Zato dajem skladno z 69. členom Poslovnika postopkovni predlog, da o tem, ali vabljeni dobijo še vsak po 5 minut besede, glasujemo na odboru in to rešimo na najbolj demokratičen način, ker ne moremo se spraševat, kdo je odšel, kdo sploh ni prišel, kdo je več vreden, kdo je manj vreden, ker če smo že pri tem, potem že cel dan kršimo Poslovnik, odkar je gospa sekretarka odšla s tega odbora. No, minister, ki je pa pristojen za ta resor, je pa danes raje, kot da bi se ukvarjal s tem vprašanjem, smučal na Krvavcu. Tako da, res vidimo, koliko smo vredni.
Tako da, predlagam, da o tem glasujemo.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Kolega Pavšič, bom upošteval vaš predlog in glasujemo, ali bomo se držali ustaljene prakse iz preteklosti, da gostje dobijo samo enkrat besede po, na začetku seje. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Ali se bomo držali ustaljene prakse iz preteklosti, da gostje govorijo samo enkrat. / oglašanje iz dvorane/ Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog gospoda Pavšiča ni bil sprejet.

Prehajamo na glasovanje o amandmajih. / oglašanje iz dvorane/
Kolega Židan, postopkovno.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik.
V skladu z Poslovnikom, Poslanska skupina Socialnih demokratov prosi za 45 minut pavze, da se posvetujemo, kako glasovat in ali najdemo rešitev, kako kljub vsemu zakon pripeljati na »plenarko«.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Sejo bomo nadalje…, / nemir v dvorani/ Sejo bomo nadaljevali ob 20.30.
Še enkrat ponavljam, prekinjam sejo in jo bomo nadaljevali 20 in 30 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 19.48 in se je nadaljevala ob 20.30.)

71. TRAK: (TB) – 20.30

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, nadaljujemo 35. prekinjeno sejo, ki smo jo prekinili 19.45 in prehajamo na glasovanje o amandmajih.
Kolega Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Ja, spoštovani predsednik.
Jaz imam proceduralni predlog, da se seja za 45 minut prekine, zato da se posvetujemo o glasovanju.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Jaz spoštujem vašo odločitev, vam pa nekaj napovedujem, to točko, ki je v zaključni fazi pred glasovanjem, bomo končali ali ob 22. uri ali pa zjutraj ob štirih.
Sejo nadaljujemo ob 21.15.

(Seja je bila prekinjena ob 20.31 in se je nadaljevala ob 21.15.)

72. TRAK: (TB)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, nadaljujemo 35. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, katero smo prekinili ob 20. uri 30. Smo v fazi glasovanja.
Preden preidem na glasovanje pri 2. členu amandmaja Nepovezanih poslancev, želi postopkovno kolega Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik odbora, v imenu Poslanske skupine Levica prosim za 45. minutni odmor, da se posvetujemo v naši poslanski skupini glede glasovanja.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.
Prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 22. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 21.16 in se je nadaljevala ob 22.00.)

73. TRAK: (TB)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, nadaljujemo z 35. sejo, ki smo jo prekinili ob 21.15. uri, na predlog Poslanske skupine Levica.
Preden preidemo na glasovanje, naj vas obvestim, da smo dobili pooblastilo s Slovenske nacionalne stranke, da naš poslanski kolega Zmago Jelinčič Plemeniti nadomešča našega poslanskega kolego, Dušana Šiška.

Smo pri glasovanju o 2. členu in amandmaju Nepovezanih poslancev. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)

Kolega Robert Pavšič, postopkovno.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja ne, jaz sem še pravi čas dvignil roko, gospod, ja. Lahko bi tudi prekinil, mislim, to je vse stvar presoje predsednika, točno ve, kaj predsednik počne in točno je vedel, kaj želim jaz naredit, tako da, ni bilo pošteno od vas. Dvignil sem roko, niste mi dali besedo, zdaj je pa zadeva že mimo, tako da…

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ugotavljam, da je amandma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev k 2. členu ni sprejet. / oglašanje iz dvorane/
Kolega Pavšič, izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Preden preidemo na naslednje glasovanje, v imenu Poslanske skupine LMŠ zahtevam 45 minutni premor za posvetovanje pred glasovanjem.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: S sejo nadaljujemo ob 22.47.

(Seja je bila prekinjena ob 22.02 in se je nadaljevala ob 22.47.)

74. TRAK: (TB)

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, nadaljujem 35. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki smo jo prekinili ob 22. uri in 2 minuti.
Naj osvežim spomin, da smo pred to prekinitvijo glasovali o drugem amandmaju k 2. členu Nepovezanih poslancev, 10 prisotnih, za nihče, 10 proti.

Sedaj glasujemo o amandmaju Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB k 3. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma k 3. členu ni sprejet.

Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD in SAB k 4. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma k 4. členu ni sprejet.

Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB k 7. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma k 7. členu ni sprejet.

Na glasovanje dajem amandma Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD in SAB k 8. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma k 8. členu ni sprejet.

Zaključili smo glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo, prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi obrazložiti kdo svoj glas? (Da.) Ugotavljam, … Željko Cigler.
Kolega Željko Cigler, izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS SD): V imenu Poslanske skupine Levica bi želel povedat, da v Levici se podpirajo predlog sprememb zakona, ki je pripravljen s strani predlagateljice in ostalih

75. TRAK: (TB) – 22.50

(nadaljevanje) sopodpisanih(?), namreč obsežnost površin in stopnja onesnaženosti, zlasti zemljišč, na širšem območju Celja izstopa in zahteva prednostno(?) obravnavo in takojšnje reševanje, kar se v nekaj korakih, blagih korakih, že dela, predlagan zakon pa to daje eno celovitost, vsebuje nosilce in tudi vire financiranja in nikakor ni v nasprotju s politiko, ki jo v tem Državnem zboru poslanke, poslanci vodimo, kadar obravnavamo kritična ekološko onesnažena področja in absolutno se v Levici strinjajo s tem, da se zakon podpre, zaradi tega, ker je pod prvo, da se takoj pristopi k sanaciji področja in zemljišča stare cinkarne, ki je eno najbolj onesnaženih področij praktično v Evropi, ne samo v Sloveniji, da se nadaljuje sanacija tistih površin, kjer prihajajo v stik z močno, preko kritičnih meja, onesnaženo zemljo otroci v celjskih vrtcih in da se ta akcija nadaljuje tudi na druge površine in tretjič, da se izvede tudi projekt, za katerega je Slovenija odgovorna Evropski komisiji, proti kateri je izgubila tudi tožbo, to je, da se takoj sanira, to kar je v planu že, čim prej sanira divje odlagališče odpadkov, onesnaženost s težkimi kovinami, v Bukovžlaku. Dejansko to pomeni samo to, da s potrditvijo tega člena, poslanke, poslanci, priznavamo tudi prebivalcem Celja, da imajo pravico živeti v zdravem okolju, kar jim zagotavlja 72. člen Ustave.
Zaradi tega bojo poslanci Levice ta predlog zakona podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Cigler.
Še kakšna želja po obrazložitvi glasu? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Na glasovanje dajem vse člene predloga zakona skupaj. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da predlog zakona ni sprejet.

Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika z dne 9. 12. 2009, ugotavljam, da je obravnava Predloga zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Celje v Celjski kotlini na matičnem delovnem telesu končana.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil tudi to ugotovitev in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Preden prehajamo na 2. točko dnevnega reda, prekinjam sejo, se vam zahvaljujem za sodelovanje, o terminu nadaljevanja te seje boste pa naknadno obveščeni.
Hvala za sodelovanje, lep večer, pa varno pot domov.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 12. JANUARJA 2022 OB 22.53.)