Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil Edvard Paulič, predsednik odbora.
Seja se je začela ob 9. 01.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Spoštovani! Začenjam 35. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!
Na seji danes kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto Predraga Bakovića Jani Prednik iz Poslanske skupine SD, namesto Jožeta Lenarta Tina Heferle iz Poslanske skupine LMŠ in namesto Ive Dimic Aleksander Reberšek iz Poslanske skupine NSi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, skrajšani postopek,
2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih,
3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih,
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu,
5. pobude in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona je Vlada.
K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Zavod za gozdove Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.
S sklicem seje ste prejeli predlog zakona in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Naknadno ste prejeli še amandmaje poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije – Krščanskih demokratov in Konkretno, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe ter pripombe publicistke Ane Ašič. Včeraj pa ste prejeli še predlog za amandma odbora Poslanske skupine SD k 1. členu in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes pa ste na klop prejeli Pregled vloženih amandmajev in predloga za amandmaja odbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona ter vloženih amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora.
Za uvod dajem besedo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Podgoršku.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa.
Lep pozdrav vsem spoštovanim poslankam in poslancem, spoštovani predsedujoči, ostali vabljeni!
Pri Predlogu zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu gre zdaj za – tudi na podlagi amandmaja, pa bi kar v celoti zadevo obrazložil – bistveno manjšo spremembo oziroma za manjšo spremembo. In sicer, želimo na podlagi različnih pobud, tudi pobud s terena, pa tudi pobud s strani Zavoda za gozdove narediti v bistvu dve manjši spremembi v tej zadevi. Prvotno, kot ste verjetno videli v gradivu, smo predlagali črtanje 68. člena, zdaj ga ne črtamo,

2. TRAK: (NB) – 9.05

(Nadaljevanje) ampak samo umikamo dve, umikamo oziroma urejamo lovišče s posebnim namenom Prodi Razor na eni strani in pa, ker ta lovišča Prodi Razor želimo v večjem delu prenesti v lovišča s posebnim namenom Triglav Bled, en manjši del, kar je že nekdaj tudi bilo, mislim da okoli 690 hektarjev, pa lovski družini Lobin. Torej samo vračamo po tej oziroma to lovišče razdelimo po tej naravni barieri kot je že nekdaj bilo.
Druga zadeva, druga sprememba, ki se tiče tega zakona, je pa sprememba v Kočevju kjer želimo tudi lovišča s posebnim namenom v Kočevju združiti pod eno lovišče s posebnim namenom z enako površino kot so vsi trije, torej ne spreminjamo mej, ampak želimo predvsem racionalizirati način delovanja. In to je v bistvu skupaj z amandmaji ta ključni del spremembe. Torej ne ukinjamo 68. člena, to želim poudarjati, in v ta 68. člen na novo vpisujemo tudi dve drugi lovišči, ki sedaj nista v zakonu, to sta že omenjeni lovišči pri Triglavskem narodnem parku, Triglav Bled in pa lovišče na Brdu pri Kranju, ki tudi še ni vpisano v ta člen. Zadnji dve, ki sem jih omenil, nista pod upravljanjem Zavoda za gozdove, ampak ne glede na to imata poseben status, obedve zadnji lovišči, ampak vseeno menimo, da če odpiramo ta člen, je smiselno potem to spremembo vnesti v ta člen. Toliko čisto na kratko. Torej ukinjamo LPN Prodi Razor, večji del se razdeli, večji del gre pod Triglavski narodni park, ampak to potem urejamo s podzakonskimi akti, manjši del pod Lovsko družino Lobin, ponavljam. Okoli dve tretjini gre pod LPN Triglavski narodni park, ena tretjina približno pod Lobin, po naravni meji. Drugo pa je, da ukinjamo v Kočevju tri LPN in ustanavljamo novega, kočevsko, ki bo združil vse te tri pod eno upravljanje in to je praktično bistvena sprememba, seveda pa še prehodne določbe, ki potem določajo na kakšen način se te spremembe in v kakšni časovnici se potem te spremembe tudi izvedejo. Toliko čisto na kratko, ker pri tem zakonu res ni kaj več za dodati.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo bi dal predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je kot je ustaljeno podala pisno mnenje na vloženi predlog zakona in sicer je v predlagani noveli gre za črtanje določbe, ki opredeljuje 11 lovišč s posebnim namenom in sicer zaradi tega, ker naj bi ta vsebina postala v pristojnosti izvršilne veje oblasti. Glede na to je Zakonodajno-pravna služba v mnenju opozorila na ustavno ureditev in sicer na 70. in 72. člen Ustave in vprašanje ali ne gre za vsebine, ki morajo biti v pristojnosti zakonodajalca. V kolikor gre za tovrstne vsebine, bi predlagana rešitev pomenila, da bo izvršilna veja oblasti prevzela pristojnosti zakonodajne veje, to bi pa lahko povzročilo neskladje z 2. členom oziroma z drugim odstavkom 3. člena Ustave. Od vložitve predloga zakona do obravnave so bili vloženi amandmaji in sicer oba predlagana amandmaja v bistvu gresta v smeri, da ta pristojnost določitve lovišč posebnega namena ostane v pristojnosti zakonodajalca, tako da te pomisleke od Zakonodajno-pravne službe odpravlja odgovora na to razmejitev med pristojnostjo zakonodajalca in pa izvršilne veje oblasti pa ni podana.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik komisije Državnega sveta, gospod Tomažič? Izvolite.

BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo.
Komisija Državnega sveta predlog zakona podpira, res pa, da so bila tudi nekatera nasprotujoča se mnenja glede različnih interesov v Prekmurju za lovišča Boreče in tudi občine na tem področju so nekako nasprotovale zaradi pretiranih škod in se bojijo, da potem škode ne bodo poravnane kmetom. Na drugi strani pa so ustanovili tudi razpravo, v razpravi je bilo podano,

3. TRAK: (TB) – 9.10

(nadaljevanje) da se slabo gospodarjenje, je pravilno, da se ta stvar / nerazumljivo/. No, v komisiji je bilo pa še dodatno velika razprava glede tega, da se slabo gospodari z divjadjo in da je treba počasi zakon odpret v celoti in več namenit za varovanje podeželja in kmetijstva.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Zavoda za gozdove? (Da.)
Gospod Logar, izvolite.

MAG. JANEZ LOGAR: Hvala za besedo.
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci Državnega zbora in pa Državnega sveta, spoštovani minister z njegovo ekipo, spoštovani ostali predstavniki vabljenih organizacij!
Predlagateljica, Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru, kot smo že uvodoma slišali, poslala predlog sprememb Zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je predlagala 68. člena zakona, ki naj bi bil v neskladju z določbami 7. člena zakona. Zavod za gozdove Slovenije je prvotno v predlogu podčrtanju 68. člena zakona nasprotoval in je dne 9. novembra lani na portal E-demokracija vložil svoj predlog spremembe zakona. Vlada je nato naknadno vložila amandma k predlogu zakona na isti 68. člen, ki ga v amandmaju ne črta, ampak ga spreminja in dopolnjuje.
Člen 68. Zakona o divjadi in lovstvu je sestavni del širše celote, v poglavju 11., ki ima naslov organizacija lovstva, pri čemer je zakonodajalec leta 2004, ob sprejemu zakona v to poglavje in člene od 64. do 69. sistemsko povzel obstoječe lovske organizacije, tako imenovani poklicni in nepoklicni steber lovstva. V zakon je zajel tako osnovne organizacijske oblike, kot so lovske družine in lovišča s posebnim namenom, kot njihove krovne, višje organizacijske oblike, kot so Ozoli, Lovska zveza Slovenije in javni zavodi. V členu 68. je zakon povzel vsa dotedanja poklicna, tako imenovana, gojitvena lovišča in jih preimenoval na novo, skladno z nomenklaturo zakona, v lovišča s posebnim namenom. Lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju v ta člen ni mogel zapisati, saj tedaj to lovišče v današnji statusni obliki sploh še ni obstajalo. Ustanovljeno je bilo šele s posebno uredbo Vlade, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije dne 22. oktobra 2004, to je po uveljavitvi Zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 22. februarja 2004..
Zavod za gozdove Slovenije podpira spremembo 68. člena zakona na način, da se lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik, Kočevska reka in Žitna gora združijo v enotna lovišča s posebnim namenom, LPN Kočevsko. V 68. člen pa se dodatno zapiše še manjkajoča lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju. Združitev treh kočevskih LPN-jev v eno lovišče, z imenom LPN Kočevsko, je izvorno predlog Zavoda za gozdove Slovenije. Predlog je bil že v lanskem letu predstavljen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru delovne skupine za ponovno proučitev upravičenosti delovanja lovišč s posebnim namenom, ki so v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Pobuda je nastala znotraj zavoda, zaradi želje po racionalizaciji in optimizaciji delovanja in poslovanja lovišč in ni plod zunanjih pobud ali iniciativ.
V veljavni uredbi o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji iz leta 2004, je v 3. členu med posebnimi nalogami lovišč s posebnim namenom navedeno prav ohranjanje celovitosti in pestrosti lovišč ter biotske(?) raznovrstnosti v njih. Tem določilom se v celoti pridružuje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Prostorska celovitost, poklicni in strokovno usposobljen kader, so pogoj za izpolnjevanje številnih vidikov upravljanja divjadi in njenega življenjskega okolja ter ohranjanja biotske pestrosti in varstva narave na najbolj ohranjenih

4. TRAK: (VP) 9.15

(nadaljevanje) predelih Slovenije, ki jih lovišča s posebnim namenom pokrivajo. Zaradi ohranjanja srednjegorskega in visokogorskega območja z značilnimi vrstami divjadi in zavarovanih živalskih vrst, zaradi mirnih con in velikega naravovarstvenega pomena območja se zavzemamo za ohranitev lovišča s posebnim namenom Prodi Razor. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je bilo v preteklosti uspešno tudi po gospodarski plati, saj je s svojo tržno dejavnostjo uspelo pokrivati vse stroške delovanja in pozitivno prispevati k poslovanju vseh ostalih lovišč s posebnim namenom v sestavi Zavoda za gozdove Slovenije. Podredno iz organizacijsko-upravljavskih vidikom pa je sprejemljiva tudi rešitev, da se območje lovišča s posebnim namenom Prodi Razor priključi lovišču s posebnim namenom Triglav Bled. Lovišče Prodi Razor namreč na zgornji grebenski meji z loviščem Triglav Bled in je pred letom 1960 že spadalo v gojitveno lovišče Bled. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je v primerjavi z okoliškimi lovišči relativno majhno lovišče v obsegu 2 tisoč 537 hektarov z vsega enim zaposlenim revirnim lovcem. Združitev dveh LPN-jev, tj. Prodi Razor in Triglav Bled, in določitev enega upravljavca s statusom javnega zavoda namesto sedanjih dveh javnih zavodov, tj. Zavoda za gozdove in Triglavskega narodnega parka, je smotrno, mora pa biti skladno z upravljavskimi cilji Triglavskega narodnega parka.
Nadalje, pri pregledu Zakona o divjadi in lovstvu smo zasledili tudi potrebo po dopolnitvi 24. člena zakona, ki navaja, da z divjadjo v loviščih s posebnim namenom trajnostno gospodarita Zavod za gozdove Slovenije oziroma javni zavod Triglavski narodni park. V tem 24. členu manjka še navedba upravljavca LPN Brdo pri Kranju, tj. javnega gospodarskega zavoda Brdo. Lovišča s posebnim namenom so nastala iz nekdanjih gojitvenih lovišč, nove meje pa so bile po večini določene v korist obstoječih ali na novoustanovljenih lovskih družin. Lovišča s posebnim namenom so bila z zakonom iz leta 2004 oblikovana na strokovnim temeljih. Njihova poimenska navedba v zakonu je smiselna in pomeni tudi pravno varstvo pred morebitnimi stalnimi ali občasnimi dnevnopolitičnimi težnjami dela zainteresirane javnosti ali vsakokratne oblasti.
Zavod za gozdove je v času upravljanja z lovišči s posebnimi namenom že večkrat utemeljil namen njihovega delovanja. Zadnji tovrstni dokument je Vizija delovanja lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bila v lanskem letu podrobno predstavljena na že prej omenjeni delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lovišča s posebnim namenom, ki predstavljajo steber poklicnega lovstva v Sloveniji, niso predmet nobene nacionalne strategije ali nacionalnega programa. V Sloveniji imamo že pred 15 leti sprejeto Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu, ki sicer vsebuje skromno poglavje o lovstvu, vendar državna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom tu niso obravnavana niti niso obravnavana v nobenem strateškem dokumentu države. Nacionalnega programa o lovstvu pa v Sloveniji nimamo, čeprav imamo dolgoletno lovsko tradicijo. Lovišča in lovišča s posebnim namenom so na podlagi 9. člena zakona oblikovana ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih delitev ozemlja Republike Slovenije, in sicer prav zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti. Populacijsko-ekološke razmere za prostoživeče živali niso pogojene z lastništvom zemljišč. Za strokovno in dolgoročno prostorsko upravljanje populacij divjadi so potrebne velike, naravno zaokrožene površine z enim upravljavcem. Posamezne populacije pa imajo svoje habitate precej večje kot so posamezna lovišča, zato so za njih

5. TRAK (VI) 9.20

(nadaljevanje) primernejši okvir velike površinske ekološke enote v obliki lovsko upravljavskih območij. Ob rob problematiki razdeljevanja in združevanja lovišč velja poudariti, da so nekdanja gojitvena lovišča, ki so danes lovišča s posebnim namenom ob sprejetju veljavnega zakona o divjadi in lovstvu v letu 2004 za namen obstoja in nadaljnjega delovanja sosednjih ali na novo ustanovljenih lovišč že odstopila 8 tisoč 685 hektarjev površin. Nadaljnja prostorska krčitev lovišč s posebnim namenom pa je po našem prepričanju strokovno vprašljiva, saj gre v večini primerov za okoljsko občutljive predele Slovenije, ki so danes po večini varovana območja. Pobude in različni interesi za razdelitev ali dodelitev posameznih delov lovišče je nenazadnje tudi dokaz, da so lovišča s posebnim namenom v preteklosti dobro opravljala svoje naloge, kar se odraža v stanju divjadi in ohranjenosti življenjskega okolja. Posamezna lovišča s posebnim namenom so v slovenskem prostoru zelo različno razporejena in v najbolj tipičnih habitatih in so skoraj v celoti pokrita z območjem Natura 2000, parki, zavarovanimi območji narave, ekološko pomembnimi območji ter predstavljajo za Republiko Slovenijo velik potencial tudi v prihodnje. Lovišča s posebnim namenom Zavoda za gozdove so v vseh letih svojega delovanja izvedla in še vedno izvajajo številne znanstvene raziskave s področja divjadi, trajnostne rabe okolja in lovstva ter nudijo poligone za številna strokovna in znanstvena dela. So prostor za izvedbo številnih projektnih aktivnosti, tako mednarodnega kot tudi domačega značaja kot so Life, Natura projekti EU, Interekt čezmejni projekti, Crpi in podobno. Kot dokaz uspešnega strokovnega dela in njihove mednarodne prepoznavnosti sta Zavod za gozdove Slovenije in lovišča s posebnim namenom v njeni sestavi leta 2009 na generalni skupščini v Parizu prejela diplomo mednarodnega sveta za divjad in lovstvo. Priznanje je bilo podeljeno zaradi vzornega dela z lovišči s posebnim namenom in populacijami prosto živečih živali v smislu trajnosti in sonarvnosti. Lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik je v letu 2017 od Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani prejelo posebno priznanje za svoje aktivno in /nerazumljivo/ delovanje ter za zgledno sodelovanje na področju znanstvenega in raziskovalnega dela. V tem kontekstu velja tudi omeniti odlov in preselitev 23 živih rjavih medvedov iz območja LPN na Kočevskem in Notranjskem za ponovne naselitve in doselitve v Avstriji, Italiji, Franciji in Španiji, kar je imelo močan odmev, saj je šlo za unicum tovrstnih aktivnosti z največjim predstavnikom zveri v evropskem prostoru. To pa je bila hkrati tudi promocija Slovenije kot države z visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti in uspešnega upravljanja ogroženih živalskih vrst. Na poslovanje lovišč s posebnim namenom v sestavi zavoda največ vpliva neizvajanje 23. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki v drugi alineji drugega odstavka določa financiranje teh lovišč, in sicer iz proračuna Republike Slovenije iz dohodka o divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč s posebnim namenom. Zaposleni v teh loviščih so javni uslužbenci, ki izvajajo lov na podlagi veljavnih lovskih upravljavskih načrtov. Ureditev sistemskega financiranja javnih nalog, ki se opravljajo pod pogoji javne službe s področja divjadi je trenutno največja težava Zavoda za gozdove Slovenije. Vse breme financiranja lovišč s posebnim namenom namreč sloni na tržni dejavnosti. Ta tržna dejavnost je zaradi upada lovskih gostov v zadnjih dveh letih, predvsem zaradi omejitev gibanja po državi doživela hud udarec z izpadom prihodkov. Zavod je v lanskem letu dal vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za odobritev izplačila nadomestila v višini izbuljenega prihodka lovišč…

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Gospod Logar…

MAG. JANEZ LOGAR: …za obbodje trajanje epidemije…

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Gospod Logar, samo trenutek…

MAG. JANEZ LOGAR: Prosim?

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Samo trenutek! Vi ste šel v tej svoji uvodni obrazložitvi bistveno širše kot je predmet današnjega zakona. Tako da bi vas res prosil…

MAG. JANEZ LOGAR: Še minuto, da dokončam…

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: …če se fokusirate in počasi zaključite.

MAG. JANEZ LOGAR: Uspešno delovanja in nenazadnje tudi obstoj lovišč je odvisen predvsem od države in njenih institucij in stabilnih

6. TRAK: (DAG) – 9.25

(nadaljevanje) virov financiranja. Kot družba bi se morali zavedati posebnega pomena teh lovišč ter jim omogočiti izvajanje nalog, ki so predpisane z veljavno zakonodajo. Državna lovišča, ki so ustrezno velika in strokovno ter profesionalno vodena, niso nikakršna posebnost Republike Slovenije, temveč jih poznajo tudi drugod po Evropi, kjer jih ohranjajo in jih ne ukinjajo.
Ocenjujemo, da bo pomen javnih nalog, s katerimi v loviščih s posebnim namenom zagotavljamo ekosistemski pristop pri upravljanju z naravnimi viri, po našem prepričanju bo ta pomen z leti samo naraščal. Pomen lovskega turizma in lovskih trofej, ki sta zdaj zaradi tržnega financiranja lovišč pretirano poudarjena, bo stopil v ozadje, v prvi plan pa bodo stopile naloge in nove zadolžitve v skladu z novimi spoznanji in potrebami. To so različne naravovarstvene naloge, izobraževanje in osveščanje javnosti, znanstveno-raziskovalno delo, naravovarstveni nadzor in drugo.
Upamo, da bodo lovišča s posebnim namenom v prihodnjih letih uspela upravičiti pričakovanja tako ustanovitelja kot družbe in da njihov obstoj ne bo vprašljiv ter da bodo v ponos Sloveniji in vzor tudi v mednarodni javnosti.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Jaz bi res prosil razpravljavce oziroma uvodničarje, da se držimo teme zakona. Jaz sicer razumem intenco, da širše obrazložite to problematiko in je tudi vredna tematskega odbora, se strinjam, ampak danes bi pa res prosil, da se fokusiramo na predlog zakona.
Ali želi besedo predstavnik Lovske zveze Slovenije? Gospod Bradač, izvolite.

MAG. LADO BRADAČ: Želim besedo, ja. (Lado Bradač, predsednik Lovske zveze.)
Žal se bom tudi jaz na začetku ustavil pri tržni dejavnosti in izgubi 518 tisoč evrov, ki je bila povzročena v času covid krize, z izvajanjem dejavnosti. To je osnovni razlog, kar tudi nas, lovce, moti. Želeli bi, da na podlagi ugotovitve delovne skupine za ponovno proučitev upravičenosti delovanja lovišč s posebnimi nameni najdemo tudi rešitev za ta problem. Menimo, da ni tista tržna dejavnost ključna dejavnost, ki bi jo LPN-ji morali izvajati, ampak naj izvajajo tisto dejavnost, zaradi katere so bili ustanovljeni. Prav tako ne želim, da so posamezniki v tem lovišču v zadnjem plačnem razredu in se borijo za svoje preživetje v teh loviščih. Če želimo narediti nek korak naprej, mislim, da nas čakajo rešitve v smislu parka, Kočevskega parka, po vzoru Triglavskega narodnega parka, to bo prineslo v prihodnosti neke rešitve.
Kar se tiče predlogov. Lovska zveza v postopku spremembe zakonodaje ni podajala predlogov, niti ni napisala tega predloga za spremembo. Mislim, da je koristen in bo pripomogel k reševanju nakopičenih problemov, ki so bili ugotovljeni pri delovni skupini. In jaz upam, da bodo šle rešitve potem tudi v to smer. Tako podpiramo spremembo zakonodaje, amandmajsko ali kako drugače, mi je popolnoma vseeno, kako.
Odzval bi se še na zgodbo o škodah, ki jih je omenil predhodnik. 2 tisoč 200 škod so upravljavci lovišč, člani lovskih družin plačali v preteklem letu, samo pet jih ni bilo rešenih sporazumno. Samo pet. Povejte mi, katera zavarovalnica je tako uspešna pri doseganju sporazumnih rešitev s svojimi strankami. Trudimo se izvajati aktivnosti. Zaradi prihajajoče afriške prašičje kuge smo močno dvignili odstrel. Jaz upam, da nam bo tudi kakšen Državni svet kdaj pri teh stvareh pripomogel k temu, ne pa nas kritiziral zaradi tega. Če po drugi strani pogledate zgodbo, glejte, državna lovišča, nekatera državna lovišča imajo izgubo pri poslovanju. Mi plačujemo koncesijo, poravnavamo škode, pa še delujemo in opravljamo svoje javne naloge v skladu z zakonom. In upam, da bo v prihodnosti, ko se napovedujejo te spremembe, tudi to upoštevano, da smo znali odgovorno opravljati svoje delo ves ta čas.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? Gospod Žveglič, izvolite.

ROMAN ŽVEGLIČ: Hvala, predsednik, za besedo.
Lep pozdrav vsem!
V Kmetijsko-gozdarski zbornici menimo, da je na tem področju lovišč s posebnim namenom

7. TRAK: (DAG) – 9.30

(nadaljevanje) treba zarezati in narediti bolj drastične spremembe, kakor se ta dela sedaj. Smatramo, da je to ostanek nekih drugih časov. Sploh se nam ne zdi pravilno, da imamo lovišča s posebnim namenom na privatnih kmetijskih zemljiščih. Mi nimamo nič proti, da so na državnih zemljiščih, da pa so na privatnih kmetijskih zemljiščih in da se pridelovalcev hrane, kmetov na tistem območju, o tem, ali je tam lovišče ali ni lovišče, sploh nič ne vpraša in gredo te odločitve mimo njih. In je to, če bi si sposodil eno frazo, kot hitri vlak preko majhne železniške postaje.
Zdaj se ne bi spuščal v širše debate okoli škod upravljavca. Vendar bo treba enkrat le narediti drastično spremembo Zakona o divjadi in lovstvu, kjer bodo imeli tisti, ki hrano za to divjad in živali vzdržujejo in pripravljajo, tudi kaj več besede in kakšno bolj odgovorno mnenje do vsega stanja, kar se tiče divjadi, ne pa da lahko samo enkrat na leto gredo in povedo svoje mnenje, kaj si mislijo o lovskih načrtih.
Sama sprememba zakonodaje je pa seveda minimalna, in me čudi, da se je v bistvu zožila samo na eno lovišče s posebnim namenom.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Imamo še eno pooblastilo, in sicer, poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanka Lidija Ivanuša iz Poslanske skupine SDS.
Prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih. Predlog zakona ima dva člena in odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih glasujemo še o vseh členih skupaj.
Preden preidemo na razpravo, vas obveščam, da imamo danes to dvorano rezervirano do 14. ure in po tej uri, če ne bomo končali, bomo sejo odbora prekinili in jo nadaljevali, ko bomo našli ustrezen termin.
Preden preidemo na glasovanje, naj vas opozorim še na spremembo glede ugotavljanja navzočnosti članic in članov delovnega telesa na sejah, o kateri ste bili pisno obveščeni 27. decembra 2021: glasovanje na sejah delovnih teles odslej poteka tako, da morate navzoče članice in člani obvezno pritisniti eno od treh tipk na glasovalni napravi, torej tipko »za«, »proti« ali »kvorum«, sicer se šteje, da na seji niste navzoči.
V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in Konkretno ter predlog Poslanske skupine SD za amandma odbora k temu členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Merjasec, izvolite.

LEON MERJASEC (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Rad bi se samo odzval, da v naši poslanski skupini SDS podpiramo to spremembo zakona. Moram pa tudi povedati, da gospodarjenje z divjadjo, ki prehaja z lovišč s posebnim namenom na lovišča v upravljanju lovskih družin, se nimamo česa bati. Sam prihajam iz lovske družine, v kateri sem tudi gospodar, in gospodarimo odlično. Tako mislim, da je naš odraz lovskih družin mnogo boljši kot gospodarjenje v LPN-jih, saj tudi ko vidimo izgube lovišč s posebnim namenom v dokumentih Zavoda za gozdove, leta 2019, se pravi, pred krizo, je bilo že 243 tisoč evrov. Tako mislim, da s tem, da se lovišča nekje združujejo, da se racionalizira samo poslovanje, da je to pametna odločitev, saj bo državi treba manj financirati, ker lovskih družin, kot je že gospod predsednik Lovske zveze povedal, lovci lovski družini plačujemo koncesnino in s tem ne oškodujemo nič države,

8. TRAK: (NB) – 9.35

(Nadaljevanje): samo smo dele, pomagamo državi pri gospodarjenju z divjadjo.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo Jani Prednik. Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala. Kolegice, kolegi, minister!
Poglejte, LPN oziroma lovišča s posebnimi potrebami so v preteklosti bila ustanovljena, da se na teh delih namenja posebna skrb profesionalna pod budnim očesom tako stroke kot tudi države. Zdaj minister je sicer korektno predstavil kaj se združuje, kaj se ukinja, kaj gre pod nekaj drugega, vendar pa to je tako pomembna tema, da v prvi vrsti se ne bi smela sprejemati po skrajšanem postopku. Ta postopek se želi končati še pred volitvami. Zdaj jaz tukaj ne bom špekuliral zakaj skrajšani postopek. Marsikaj se bere, marsikaj se sliši, vendar mi na tem mestu tukaj nismo za to, da kogarkoli karkoli obtožujemo ali karkoli špekuliramo. Socialni demokrati prvič ne vidimo nobenega razloga, da se to sprejema tako hitro po skrajšanem postopku, ne vidimo nobenega razloga, da bi se karkoli združevalo in prepuščalo pod narekovaji prostovoljcem, to se pravi, članom lovske družine. Mi želimo, da se to še naprej upravlja oziroma, da pod budnim očesom profesionalcem stroke, države, ker gre, kot sem takoj na začetku dejal, za zelo pomembne zadeve in mi s tem amandmajem v bistvu vračamo zadevo v prvotno stanje in želimo da LPN, lovišča s posebnim namenom ostanejo takšna kot so.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala.
Jaz bi rekla pa, da je zakon kot je predlagan, škodljiv. V bistvu je podlaga za privatizacijo lovišč s posebnimi pomenom in govorim o zakonu, čeprav o amandmajih koalicije se tega nič ne popravljajo. Gre za amandmaje v tej smeri. Zdaj pa, da se razumemo, tukaj se ne omogoča neka splošna privatizacija, ampak popolnoma ciljna in gre za parcialne interese neke zelo ozke ciljne skupine. Zdaj, gre za to, da se prepusti Vladi škarje in platno pri oblikovanju teh lovišč in LPN, ko se je spreminjal leta 2004 in se je preimenovala iz takratnih gojitvenih lovišč, že takrat se je ob tej spremembi gojitvena lovišča krčilo na račun sosednjih lovskih družin, so zato manjše o takratni gojitvenih lovišč in to ne malo, ampak skupaj z 8 tisoč 685 hektarjev, s predlogom zakona pa se je ta trend še vedno samo nadaljuje. In če se dotaknem tehnično popolne nelogičnosti tega vladnega zakona, je takšna, da je iz nje že na prvi pogled jasno, da je namen zakona nekaj čisto drugega kot se tukaj predstavlja. Spremembe so v bistvu korenite in zato bi morali malo bolj intenzivno razpravljati o tem predlogu zakona, ki je spet po hitrem postopku pred nami in treba je povedati, da tukaj zadaj nekaj zelo smrdi.
Če se naj dotaknem tudi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki ga vedno zelo spoštujem in mislim, da ga ta Vlada premalo upošteva ali pa sploh nič, Zakonodajno-pravna služba Vladi očita celo protiustavnost, ko pravi, da iz zakonodajnega gradiva ne izhaja, da gre za vsebine, ki so lahko predmet podzakonskega urejanja. Upoštevati je treba ustavne določbe, na primer drugi odstavek 70. člena Ustave, ki predpisuje, da zakon določa pogoje pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva ali na primer drugi odstavek 72. člena Ustave, ki predpisuje, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje katerega sestavni del je tudi varovanje ogroženih živalskih vrst, ki so sicer tudi del skupne evropske direktive. V kolikor gre za vsebine katerih urejanje na podlagi Ustave pridržano zakonodajalcu, bi predlagana rešitev pomenila, da izvršna veja prevzema pristojnosti zakonodajne veje oblasti, kar je prej predstavnica ZPS tudi eksplicitno poudarila. Zdaj glede na ustavno določenost temeljnih razmerij med posameznimi vejami oblasti bi to pomenilo neskladje z drugim odstavkom 3. člena Ustave in na to je potrebno opozoriti. In vladna obrazložitev o usklajevanju dveh členov zakona že iz prve

9. TRAK: (NB) – 9.40

(Nadaljevanje): ne pije nobene vode in ne samo to, da Vlada zdaj celo predlaga amandma po katerem se taksativno našteva LPN, to se ohranja in je popolnoma nelogično glede na prvo obrazložitev in v totalnem nasprotju s predlogom zakona, če naj bi bil ta res tako zelo potreben kot pravi Vlada.
Za vladno fasado obrazložitve zakona, ki se sklicuje na neusklajenost členov, ki je popolnoma zgrešena, se skrivajo, oprostite, da vam rečem, spet zasebni interesi. Pritiski na krčenje LPN se izvajajo že od samega začetka sprejetja zakona, še posebej pa so se intenzivirali pod to Vlado. Še posebej pa so izjemno veliki pritiski na lovišče Prodi Razor in gre za to, se samo za Prodi Razor, druga lovišča ostajajo v bistvu v svojih okvirih.
Namen zakona torej ni, da bi se krčilo ali privatiziralo vse LPN, ampak je zakon ciljno usmerjan, če natančno pogledate, ravno na Prodi Razor. Vse ostalo ostaja enako. Tri lovišča na kočevskem se tudi združujejo, kar pozdravljamo in to je bil tudi predlog zavoda za gozdove. Dopisuje tudi LPN Grdo pri Kranju, s čimer se zakon usklajuje s tem kar v praksi že tako in tako obstaja. Edina prava sprememba pa bo LPN Prodi Razor in na to vas želim opomniti in vašo pozornost usmeriti, ker se ga bo razkosalo očitno v korist Lovske družine Lobin in kar tukaj spet bode v oči, tako kot pri osnovnem predlogu zakona je, da je to popolnoma neobrazloženo v zakonu, niti ni obrazloženo v amandmajih. Zakaj se v zakon eksplicitno piše, da je treba Prodi Razor razdeliti, med tem, ko vsi ostali LŠN ostajajo takšni kot so ali pa se celo združujejo. Vidite, to je pa vprašanje na katerega bi jaz želela odgovor. In ta predlog je že dolgo na zavodu za gozdove, ampak zaradi strokovne integritete zaposlenih na zavodu za gozdove to ne gre tako hitro kot so si nekateri želeli in pri tem zakonu gre preprosto za to, da se na novo nariše meje LPN Prodi Razor. In govori se, in poudarjam, da gre za govorice, ampak ne samo iz enega konca, da je seveda v celi zgodbi tukaj zadaj vodja Poslanske skupine SDS, ki ima tukaj neke interese in lobira za spremembo tega lovišča. To je bilo slišano z mnogih strokovnih virov in mislim, da ima tukaj prav vladajoča SDS svoje interese. In kar petkrat je Zavod za gozdove Slovenije že zavrnil predlagane spremembe, ampak še kar vztrajajo, da se Prodi Razor razkosa. In zdaj, ta zakon se sedaj v bistvu nalaga ZGS, da to lovišče dejansko razkosa in meje nariše na novo in s tem zakonom se bo povozila vsa strokovnost vodenja LPN in integriteta zavoda za gozdove in se jih bo prisililo, da se te meje narišejo na novo. Kot ste opazili, niso pod enakimi pritiski vsa območja, ampak samo to, prej omenjeno. Jasno je, da je to območje bolj pod pritiskom interesov turizma in seveda tam kjer so na najbolj idiličnih mestih lovske koče, ki so v lasti države, in če se prenese upravljanje celotnega lovišča, se bo verjetno preneslo tudi upravljanje lovskih koč, ki bodo postale privatne rezidence glavnih protagonistov v ozadju tega zakona, pravnoformalno pa še vedno v državni lasti.
Se pravi, smiselno je poimensko imeti navedene vse LPN in gre za neke vrste pravno varstvo pred temi ambicijami zasebnikov, ki na ta lovišča mejijo, pred zasebniki, ki v kateremkoli danem trenutku tako ali drugače lobirajo za to, da se ta lovišča spravi s poti njihovih zasebnih interesov. In prav to se dogaja zdaj pri tej konkretni spremembi zakona, da se čim večji del teh lovišč morda nekoč kar vsa prenese iz upravljanja javnega zavoda v upravljanje lovskih družin.
ZGS v svoji sestavi vključuje 10 od 12 LPN in ti obsegajo približno 10 % površine lovišč.

10. TRAK: (VP) 9.45

(nadaljevanje) Velika večina jih je na območju Nature 2000, medtem ko vsa ostala obsegajo ostalih 90 %. In kljub temu, da ima Zavod za gozdove Slovenije v upravljanju zgolj 10 % površine, je državi odvedla DDV v višini 57 % plačanih koncesnin, ki jih plačujejo lovske družine, o tem ste govorili pred tem. Na enoto površine to pomeni, da je bil prispevek ZGS-ja državi od lovišč, ki jih upravlja, približno 6 evrov na hektar, pri lovskih družinah pa, preračunano na enoto površine 1,2 evra na hektar. To je kar velika razlika, ne? In poleg tega, da za LPN-je zavod za gozdove zaposluje približno 65 oseb, ki državi preko davkov in prispevkov na leto plačuje še dodatni 200 tisoč evrov. Ampak kljub prispevkom in kljub temu, da LPN-ji ležijo na območjih, ki so z vidika ohranjanja biotske pestrosti in varstva narave še posebej pomembni za našo družbo, LPN-ji v preteklosti niso dobivali sredstev iz proračuna, čeprav jih je zakon predvidel, ampak so jih zagotavljali zgolj iz tržne dejavnosti, se pravi prodaja divjačine in trofejnega lova, zato so se LPN-ji, so se opravljale zgolj najnujnejše naloge za njihovo vzdrževanje. Tržno pridobljena sredstva namreč niso omogočala izvajanja vseh nalog javne službe oziroma v bistveno premajhnem obsegu. In zato je ZGS junija lani izdal poseben dokument z naslovom Vizija delovanja lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. In ta vizija praktično z vsakim stavkom priča proti temu, kar se hoče delati s tem zakonom. Vizija, ki jo je pripravil ZGS, pravi »Roke proč od lovišč posebnega pomena«.
Pod črto, zakon je po našem mnenju škodljiv in je nevaren. Amandmaji ga sploh ne izboljšujejo, ampak jih samo krojijo po volji tistih, ki so v ozadju zlobirali te zakonske spremembe preko članov najvišje vladne stranke. Zdaj mi sicer podpiramo to, da se med LPN-ji v 68. členu doda še LPN Brdo pri Kranju. Mislimo tudi, da je smiseln predlog LPN Medved, Snežnik, Kočevska reka in Žitna gora z združitvijo v enotni LPN Kočevsko, saj ta tri lovišča skupaj predstavljajo neko geografsko zaokroženo celoto. Nikakor pa se ne sme s tem zakonom rezati LPN-jev in določati, da je treba na novo risati meje. Predvsem seveda pri omenjenem LPN-ju, ki je glavni cilj spremembe tega zakona. In tarča nekih velikih apetitov. Govorim o Prodi Razorju, ki ga želijo razdeliti. Pri tej vladi smo navajeni, da kar naprej se srečujemo s podtaknjenci, da je nek zakon ali pa postkoronski paket poln nekih lepih namenov, notri pa dobiš krepkega podtaknjenca, ki je nevaren, škodljiv za skupnost. In bi vas samo na to rada res opozorila.
Hvala. Jaz bom seveda proti temu zakonu.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Ker je bilo do sedaj odprtih kar nekaj vprašanj, bom dal besedo ministru naprej. Potem ima besedo Tina Heferle, za njo pa Gregor Židan.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa. Bom poskušal biti čim krajši.
Jaz najprej uvodoma sem pozabil eno iskreno zahvalo Zakonodajno-pravni službi za njene komentarje. Ne samo da smo jih upoštevali, mislim, da, vsaj kar se tiče našega ministrstva, poskušamo vedno znova tudi spoštovati mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi danes tekom razprav pri drugih zakonih je večina amandmajev ravno na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Zato se iskreno zahvaljujem. Tudi za potrpljenje. Z nami vem, da včasih zahteva malo več dela in časa, in mislim, da zato so zakoni tudi na koncu boljši. Hvala lepa.
Bom morda samo par informacij vendarle povedal. Zdaj če govorimo o lovišču s posebnim namenom Prodi Razor, to lovišče je bilo nekdaj že razdeljeno na način kot ga želimo zdaj razdeliti nazaj. Gre za 690 hektarov,

11. TRAK: (VP) 9.50

(nadaljevanje) ne več. To pomeni 0,3 % vseh površin LPN-jev v Republiki Sloveniji, katerega želimo prenesti nazaj na lovsko družino Lubin, kar je v zgodovini že bilo. in od 2 tisoč 500 hektarov, es pravi 1900 hektarov, zaokrožujem zdaj, na pamet govorim, se pa prenaša k lovišču s posebnim namenom Triglav Bled. Torej menim, da s tem rešujemo samo to težavo, torej verjamem, da je vedno veliko interesov pri posameznih loviščih, verjamem. Tudi zato smo v bistvu tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi že siceršnje razprave, ki se je začela odvijati okrog tega zakona, zelo hitro temu jasno prisluhnili in ohranjamo v 68. členu praktično vsa lovišča razen to, kar sem tudi uvodoma ob svoji predstavitvi povedal, kaj nameravamo narediti. Se pravi tri kočevska združujemo in LPN Prodi Razor v bistvu vračamo na stanje kot je bil v preteklosti. Kajti lovišče Prodi Razor je komajda malo nad mejo 2 tisoč hektarov, ki ga potrebujemo. In menim, da s tem resnično ne ogrožamo lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji. LPN-ji imajo preko 200 tisoč hektarov površin, mi pa govorimo danes, če bo ta meja kot je bila nekdaj zarisana med tema dvema, kot sem že omenil, govorimo o 690 hektarih, to je pa 0,3 % vseh LPN-jev. To sem samo želel dodati.
Morda še pobuda za ta 24. člen. Dopolnitev tega člena mislim, da ni potrebna, ker je že Zakon o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju določen tudi upravljavec tega dela. Tako, da menimo, da ta dopolnitev tega tako ali tako ni potrebna. Kar se tiče LPN Kompas Peskovci, to tako ali tako ni stvar tega današnjega zakona, ampak ker je bila že omenjena tudi lovska družina, mislim da Boreča, s strani državnega svetnika, naj dodam, da tega posega oziroma ustanovitve te lovske družine ne bo brez sodelovanja oziroma kakršnekoli rešitve na tistem delu ne bo brez sodelovanja lokalnih skupnosti. In v tem trenutku si upam trditi, da je pri tej Boreči, da so mnenja tako različna, da bo potrebno še zelo, zelo, zelo tehten razmislek. In v tem trenutku ne bomo zagotovo hiteli z nobeno spremembo pri tem LPN-ju Kompas Peskovci, to lahko že tudi zdaj povem. Torej tam je resnično, so mnenja zelo, zelo, zelo deljena in bi želeli tole, ta mnenja uskladiti, če sploh v spremembo ali na kakšen način. Če sploh poudarjam, če sploh. Toliko na kratko.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Tina Heferle. Za njo Gregor Židan.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem.
Jaz bom tudi čisto kratka, ampak je treba nekatere stvari jasno povedati tudi za tiste morda, ki nas spremljajo. Zdaj govorimo o predlaganem amandmaju, ki je bil dan k temu 1. členu. Prvoten zakon seveda vsebuje oziroma sprememba zakona vsebuje dva člena iskreno. 1. člen je prvotno govoril o tem, da se 68. člen Zakona o divjadi in lovstvu briše, 2. člen je pa pač urejal uveljavitev te predlagane spremembe. Zdaj čisto roko na srce, gospod minister, jaz sicer zelo cenim vašo iskrenost in to iskreno zahvalo Zakonodajno-pravni službi, ampak v resnici je današnji predlog amandmaja, ki ga vlaga koalicija, diametralno nasproten oziroma celo kontradiktoren prvotnemu predlogu zakona, ki ste ga prinesli v Državni zbor vi, gospod minister. Že res, da gre za spremembo samo enega člena, ampak v resnici je bil vaš prvotni predlog, da se ta člen briše. In v obrazložitvi ste zapisali, da, kjer ste razlagali, zakaj se naj bi ta člen brisal, ki ureja lovišča s posebnim namenom, ste zapisali, da tak kakršen je, v zakon v resnici ne spada in da je zato nepotreben in da naj se ga zato briše – to je bil vaš prvotni namen, če želite. In v resnici

12. TRAK: (TB) – 9.55

(nadaljevanje) je šlo za to, kajne, to je treba iskreno povedat, da materijo, ki bi sicer spadala, mora spadat, v pristojnost zakonodajalca, ste želel, zdaj, ne vi osebno, ne vem, kdo je pripravljal predlog zakona, jaz govorim o vas, ker ste tukaj kot predstavnik ministrstva, da se bova razumela. Se pravi, prvotno materijo, ki bi morala spadati v domeno in pristojnost zakonodajalca ste želel prenesti na ministrstvo oziroma na ministra.
Zdaj, iskreno je treba tudi povedati, da smo vsaj mi, v LMŠ, za nas lahko govorim, pa verjetno še za kakšnega v opoziciji, smo, ko smo videl tak predlog zakona, kot je bil prvotno, se pravi, z brisanjem tega člena, kar malo zastrigli z ušesi, ker je že na prvi pogled tudi če vzamemo v obzir to obrazložitev, ki ste jo dali, je že na prvi pogled, nekako, bode v oči, da vendarle nekaj v ozadju pa se je dogajalo ali pa je nek interes za to, da se tak člen briše in je treba iskreno povedat, da smo takrat napravil mi, v LMŠ-ju, vse napore za to, da smo, prvič, od vas minister dobil odgovore, zakaj sploh takšen predlog brisanja, drugič pa smo naredil, napravil vse napore za to, da smo vendarle na nek način vam dopovedali, da brisanje člena kar tako, na počez, ni okej, ni v redu. Tukaj lahko povem, da smo imel z vami sestanek oziroma kolegij, iz Poslanske skupine LMŠ, že 11. januarja, kjer smo vam vse to poskušal dopovedat. Zdaj, iz vašega odgovora ministrstva na mnenje ZPS, ki je bil podan 16. 2. smo potem lahko videl, da ste vendarle prisluhnil, tudi, jaz si upam trdit ali pa, upam, no, da ste tudi zato si premislili, ker smo vas mi z našimi argumenti prepričal, ne samo Zakonodajno-pravna služba in tukaj vsekakor današnji amandma, takšen, kot je predlagan, seveda pozdravljam, če bo sprejet. Trenutno imamo še vedno pred sabo prvotni predlog zakona, kjer se briše člen.
Tako da, zdaj, govorit o teh nekih iskrenih namenih, kajne, jaz bi vam zelo rada, minister, verjela, ker vas cenim, spoštujem tudi vaše delo in vse, ampak nekako pod to Vlado, zdaj, ne gre to osebno na vas, ampak na Vlado, kot celoto, se vse prevečkrat dogaja, da pridete v našo hišo z nekim predlogom, ki je popolnoma nesprejemljiv, tako z vidika stroke, kot z vidika nekih pravnih postulatov, če želite, pač probate, če bo šlo čez, bo šlo čez, če pa ne bo šlo, pa malo nazaj stopite, pa prisluhnete, pa se potem izgovorite, da ste prisluhnil stroki, da ste prisluhnil mnenju Zakonodajno-pravne službe in tako naprej. Skratka, jaz bi si želela, da bi že prvotno vse napore, imate tudi strokovne službe, imate tudi na Vladi službo za zakonodajo, če se ne motim, ne vem, kako se imenuje, skratka vladno zakonodajno pravno službo. Bi si želela, da bi prvotni predlogi bili takšni, ki bi bili konsistentni, ki bi upošteval delitev med, ne vem, obema vejama oblasti, pristojnosti zakonodajalca, pristojnosti izvršilne veje oblasti. Skratka, da bi bili že v prvotnem svojem delovanju dobronamerni oziroma, da ne bi se tudi vi, konec koncev, posluževal te prakse, ki se jo poslužuje Vlada, trenutna Vlada, da proba z nekimi stvarmi, ki niso čisto optimalne ali pa celo, ki so v nasprotju z velikimi ostalimi temeljnimi načeli, če bo šlo skozi, bo šlo skozi, če ne, pa ne.
Tako da, jaz pozdravljam ta amandma vaš. Upam, da bo šel čez. V nasprotnem primeru, če ne bo sprejet, bo pa takšen prvoten predlog zakona, kot ste ga predlagali z brisanjem tega člena, zelo, zelo sporen in bomo tudi potem, na plenarni seji, primorani še kakšen amandma vložit, če bo to tako, ampak verjamem, da vas bojo koalicijski poslanci podprli pri vašem, zdaj novem ali pa prenovljenem mnenju oziroma stališču.
Toliko, hvala.

13. TRAK: (TB) – 10.00

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Gregor Židan, pripravi se Vojko Starović.
Izvolite.

GREGOR ŽIDAN (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Spoštovani minister, jaz pomisleke ZPS jemljem resno in mislim, da bi jih tudi vi mogli, ne samo jemat resno, ampak tudi zelo upoštevat. Sicer ste rekli da, konkretno ste predstavil, ampak, vseeno mislim, da to ni.
Zdaj, ustanovitev LPN-ja, meni takole piše, Vlada o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom določi tudi posebne naloge takega lovišča, upravljavca takega lovišča, morebitne posebne režime, upravljanje v lovišču ter načine financiranja takega lovišča. Strokovne podlage za ustanovitev LPN izdela Zavod za gozdove Slovenije, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije. Jaz upam, da ste to vse naredil in da mi boste to povedal.
Zdaj, vseeno moramo razlikovat LPN-je, pa lovske revirje oziroma prostore, kjer gospodari lovsko društvo. LPN-ji so verjetno ustanovljeni z nekim posebnim namenom, niso samo tržna dejavnost(?), ampak na teh področjih se, kako bi rekel, ustvarja vsa, kako bi rekel, ne vsa, ampak mladica, kje se lahko razvija v normalnih okoljih. Za to skrbijo strokovnjaki in to ni tržna dejavnost ali pa samo tržna dejavnost. Govorite, da LPN-ji niso rentabilni, ampak naloga Vlade je financiranje tega. To smo v zadnjem času pozabil, po podatkih, ki jih imamo, se morajo LPN-ji z tržno dejavnostjo preživljat, ne pa s financiranjem države. To se pravi, že tu je »kontradiktivno«, kaj se dogaja, no.
Zdaj, mene malo čudi, 2 meseca do konca, pa se tako, za mene kar velike stvari, spreminjajo. Ali ni bolj pametno počakat na novo Vlado, pa če boste tudi vi to, kar trdno upam, da ne, da se takrat spremeni vse, no. Zdaj, posebej so me opozorili, ta tako zvani lovski Prodi Razor, ali je tako? To je na Tolminskem, kjer je teritorij omenjenega LPN-ja razdeliti med LPN Triglav, Bled in pozor, lovsko družino Ljubinj, na delu teritorija, ki bo šel, Lovin se nahaja koča, o tem moram posebej poudarit, da se s to kočo, kako bi rekel, ukvarja dejavnost, ki, kako bi rekel, delno sofinancira LPN Prodi Razor. Po mojih informacijah, pa da ne bom o imenih govoril, se za to kočo zanima, bom rekel, človek, ki bi rad to odkupil in iz tega naredil biznis. Zdaj, jaz to nikogar ne obtožujem, ampak me vseeno zanima, kaj bo s to lovsko kočo, če se bo šlo v to? Zdaj še, kako bi rekel, to je območje, kjer se nahaja gams, ki je zelo atraktivna zadeva v lovskih trofejah in meni je bilo žal, da se to, kako bi rekel, spodbuja, da bi se šlo v razgradnjo tega, kar je bil LPN Prodi Razor ustanovljen. To se pravi, da te lovske površine preidejo v LD Ljubinj in s tem nekako tržna.
Zdaj pa, saj pravim, upam in želim si, da se to razvija naprej, kakor se je do zdaj in

14. TRAK (VI) 10.05

(Nadaljevanje) želim si tudi, da minister tako razmišlja kot razmišlja večina Slovencev in Slovenk. Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Vojko Starović, za njim Boštjan Koražija.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem! Posebej ministru.
Pred nami je sedaj zakon s to spremembo, da se ne ukinja 68. člen. Potem pa, zakaj je potreben sploh ta zakon? Edina sprememba, ki je, jo najdemo, bistvena sprememba, ki je, jo najdemo v tem, da Lobin(?) gre k drugemu upravljanju izven Zavoda za gozdove, ki upravlja z LPN-ji. Samo to ostane. O čem potem mi razpravljamo, če gre to skozi. Jaz bi tudi rad v tem ko naj bi največ povedal kaj o tej izvzetju iz LPN-ja, torej iz nadzora države, da gre v lovsko družino, da se izvzame del področja, pa ne glede, gospod minister, če je to samo 3 % vseh površin. Ne vidim… Bi morali to obrazložiti. To je sedaj osnova zakona. To moramo obrazložiti jasno in glasno zakaj to odcepiti iz LPN-ja. In odvzeti iz upravljanja Zavoda za gozdove Slovenije. Ker pred menoj, če jaz pogledam, je bila tudi vizija delovanja zavoda je bila sprejeta sredi lanskega leta, ki jasno govori, da to ni v interesu, niti v težnji zavoda, da se znebi svojih lovišč. Torej, bi morali imeti to krepko obrazloženo zakaj, če gremo s takim zakonom, ki ima sedaj samo še to v sebi. In jasno je bilo povedano, torej, prva intenca je bila druga. Naša Zakonodajno-pravna služba je jasno povedala, da to ne gre, ker je v nasprotju z Ustavo, ker se ve kdo z divjadjo, kdo je odgovoren in tako naprej, za naravo. In je res po skrajšanem postopku nobenega razloga ni za to spremembo, da se gre po skrajšanem postopku. Malo na to lovstvo sem imel opravka. Namreč, mi smo imeli redno linijo, čarter linijo z Lugano, ki so prihajali tedensko lovic iz Švice. Torej, je tekel turizem, so tekle tudi druge stvari in so šli, kaj jaz vem, v Kočevje in tko naprej, kamorkoli so šli, ampak vstop so imeli skozi Portorož. In smo imeli redno čarter linijo z lovci iz Švice. Torej, je nekaj gospodarilo, se je to delalo na nekih območjih ko je domišljeno in narejeno. Smo se imeli s kom pogovarjati, da smo to vzpostavili. Zato sem za neko združevanje, zaokrožanje teh lovišč, bi podpiral, je smiselno. Ampak sedaj izgleda da je zakon samo zaradi tega, da to lovišče Lobin(?) izključimo iz LPN-jev. In tu bi prosil odgovor, mogoče odgovor, da pozovem gospoda iz Zavoda za gozdove Slovenije kaj misli o tem in tudi ministra. Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo.
Jaz bi opozoril, sedaj ne vem kako ste si prebrali tudi predlog tega zakona, pa tudi informacije, ki krožijo oziroma so tudi bistvo lahko, jih lahko potrdimo, da ni na udaru samo ta LPN oziroma lovišče s posebnim namenom, ko govorite vsi Prodi Razor, ampak dejansko je tudi LPN Kozorog Kamnik, ker pač Prodi Razor si želi lovsko društvo Ljubinj. Med tem ko pa si želi LPN Kozorog Kamnik lovsko društvo Strelovec. In sedaj problem, sploh ko govorimo o LPN-ju Prodi Razor je v tem, da se že en del oziroma da je tudi del Triglavskega narodnega parka, ker je pač v Julijskih Alpah. In tu je že v osnovi problematična zadeva ko govorimo o, bom rekel, razkosanju oziroma določevanju novih LPN-jev, je potrebno tudi biti pozoren na zaščitena območja, sploh v tem primeru ko govorimo o LPN Prodi Razor.

15. TRAK (VI) 10.10

(nadaljevanje) Kar se tiče, ko sem že omenil tale drugi LPN je Kozorog Kamnik. Tretji LPN je pa dejansko pri nas, na vzhodu Slovenije in to je dejansko LPN Kompas Peskovci na Goričkem, ki pa bi naj bil deležen, bom rekel tudi pozornosti oziroma tudi del zgodbe v tem zakonu zaradi posebnih teh jelenov oziroma mi jim pravimo zlatih trofejnih jelenov. In to je spet zgodba glede kako so ta območja zaščitena oziroma tudi kako se živalske vrste v tem primeru zaščitene in rešene. Potem pa so še tudi drugi LPN-ji, ki tudi niso bili prej omenjeni v razpravi. To je spet špekulacija sicer, ampak glede na to, da se že govori naglas, da bi naj določeni LPN-ji ostali v bistvu samo zaradi tega LPN-ji, ker spadajo recimo pod Univerze. Govorim seveda o LPN Pohorju, ki bi naj samo zaradi mariborske univerze ostal kot ta LPN kot je sedaj, potem pa tudi LPN Ljubljanski vrh, ki bi naj tudi zaradi ljubljanske univerze ostal LPN tako kot je sedaj. Jaz upam, da ne boste potem tudi teh zadev še dodatno razkosali oziroma uničevali. Je pa zadeva resno, kot že prej omenjeno v razpravah, bi na to temo morala biti opravljena širša razprava na splošno, ker govorimo o tako kočljivih temah kot so tudi divje živali oziroma zveri, katere moramo še posebej s pozornostjo spremljati, ker je tudi ogromno zaščitenih vrst in na to se tudi v tem zakonu oziroma v predlogu mislim da kar malo pozablja oziroma postavlja na stran. Prosil bi ministra, če lahko ovrže oziroma potrdi te govorice če je kaj na tem oziroma ni. Pa upam, da res niso neki parcialni oziroma osebni interesi tu zadaj, ker potem bi pa imeli resno težavo oziroma kar resne v narekovajih pa tudi /nerazumljivo/ v narekovajih korupcijski problem. Ko govorimo o naši naravi, ko govorimo o našem bistvu, to kar nas dela oziroma kar smo, pač človek je del narave, pa moramo biti res, ne samo zelo pazljivi, ampak res konkretno z obema tresočima rokama sprejemati zakone, ki se nanašajo na takšne zadeve. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne, bom razpravljal še sam.
Kot je bilo že omenjeno, minister hvala da ste se udeležil sestanka na temo spremembe tega zakona. Mi smo se, bom rekel, kar poglobili v to in v spremembo in v sam osnovni zakon. Moja ugotovitev je, da ima minister že sedaj po obstoječem zakonu pristojnost spreminjati mej lovišč. Kar pomeni, da če bi minister želel, vsaj moja ocena je taka, da bi lahko te meje že spremenil in na ta način rešil kar se sedaj ureja z zakonom. Pa boste minister me vi popravil ali pa ovrgel moje razumevanje te obstoječe zakonodaje. Vesel sem, da ste upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki odpravlja to morebitno neustavnost, na katero je ZPS opozorila.
Imam pa še eno vprašanje. Vemo, da v teh loviščih s posebnim namenom so tudi zaposleni, redno zaposleni. In imam čisto konkretno vprašanje, ali se v primeru, da bo ta zakon sprejet kot je pač predlagan, amandmiran, ali se lahko zgodi, da bo kateri od zaposlenih ostal brez zaposlitve. To je v bistvu moje vprašanje, zelo kratko, ampak bi želel pa zelo ekspliciten odgovor z vaše strani minister.
Če ni drugih razpravljavcev bi jaz dal besedo še gospodu ministru za zaključno besedo, potem bomo prešli pa na glasovanje.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa. Jaz se iskreno zahvaljujem za razpravo, ampak kot kaže ni nikoli dobro, če sem uvodoma prekratek, ker je potem bistveno več vprašanj in sem se danes poskušal res, pa tudi v nadaljevanju bom poskušal biti čim krajši. pa vendarle mi dovolite nekaj misli.

16. TRAK: (DAG) – 10.15

(nadaljevanje) Da, prvotno smo res nameravali umakniti ta 68. člen, kajti po našem mnenju, ko smo tudi na ministrstvu s pravniki gledali ta zakon, naj ne bi bil usklajen s 7. členom. Ampak, okej, dobil sem tudi neko drugo pobudo, pa so mi rekli, potem pa pusti 68. člen, pa umakni 7. člen. Ampak, v redu, razumemo tudi to reč. Zato smo potem v razpravi tudi s poslanskimi skupinami iskali tiste rešitve, kako vendarle pripeljati te racionalizacije in pobude, ki smo jih dobili, tudi v zakon, skozi zakon do sprejetja. Jaz zelo dobro razumem tudi dobronamerno pripombo, da poskušamo vedno pripraviti zelo usklajene predloge zakonov in s takimi tudi priti v Državni zbor. S tem se absolutno strinjam in če bi to bilo možno, bi to vedno z veseljem naredil. Ampak mislim, da do zdaj še niti enega zakona nismo pripeljali, pa imamo že sedem sprejetih v 16 mesecih mojega ministrovanja, ki bi bil na koncu povsem usklajen. Spomnimo se zadnje spremembe Zakona o kmetijstvu, kjer smo celo pobudo naših nevladnih organizacij zapisali v zakon, ga dali v Državni zbor, potem so pa v Državnem svetu ugotovili, da so pa mnenja povsem drugačna, kljub temu, da smo pobudo nevladnih organizacij pripisali, in potem moramo popravljati zakone z amandmaji. Tudi takrat smo to z veseljem naredili, kajti menim, da razprava poteka, včasih rečem, do zadnjega diha, do zadnjega možnega trenutka, in z amandmaji, ko je še čas, potem popravljamo tisto, kar menimo, da je pametno narediti. Prepričan sem, da tudi morda s kakšno oddajo zakona v Državni zbor bistveno intenziviramo samo razpravo in takrat resnično iščemo tiste usklajene predloge. In danes, mislim, da smo na tej strani, ko lahko rečemo, da imamo zdaj bistveno bolj sprejemljiv zakon. Nenazadnje, tudi s strani Zavoda za gozdove smo slišali za pobudo za tiste tri kočevske LPN-je. To lahko naredimo samo z zakonom, če želimo katerikoli LPN ukiniti, se pravi, tri kočevske ukinjamo in ustanavljamo novega, ki bo to združeval. To lahko naredimo samo z zakonom. Res pa je, kar je predsedujoči vprašal, če pa govorimo samo o LPN Prodi Razor, bi pa to resnično lahko naredili brez spremembe zakona. Gre za meje LPN-jev in meje lovskih družin, jih pa res lahko spreminjamo z vladno proceduro, to nedvomno drži.
Kar se tiče – bom začel tudi s povsem konkretnimi odgovori na vprašanja – glede delavcev, ko ste, predsedujoči, spraševali. Z zakonom se delavci iz LPN Prodi Razor prenesejo v LPN Triglav Bled. Torej, tu ni vprašanja in to je tudi usklajeno.
Kar se tiče LPN Kozorog Kamnik, naj tudi za zapisnik, kakorkoli, ponovim, da Kozorog Kamnik se ne ukinja. Kompas Peskovci se ne ukinja, sem že prej komentiral tudi te pobude lokalnih lovcev. Dokler se na lokalnem nivoju zadeve ne uskladijo bolje, kot so sedaj, v te spremembe ne gremo.
Zakaj spreminjati LPN Prodi Razor in prenesti del zemljišč v Lovsko družino Ljubinj. V bistvu iz enega zelo preprostega razloga – zato, ker jim je bilo v preteklosti ravno teh istih 690 hektarjev odvzetih in zdaj samo vračamo tisto nekako, mislim, ne vračamo, ker je še vedno premoženje tistega, kot je, ampak samo upravljanje z divjadjo vračamo na ta dva dela, torej LPN Triglav Bled, ki bo zato postal za slabih 2 tisoč hektarjev večji, pa Lovska družina Ljubinj, ki bo za okoli 690 hektarjev večja.
Vprašanje je bilo tudi glede premoženja. Z amandmaji, za katere resnično upam, da jih bomo podprli, morda tudi s pomočjo katere od opozicijskih strank, imamo pa zelo jasno napisano v 1.a členu amandmaja, v drugem odstavku, da se k Triglav Bledu pripoji najmanj tisti del, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku, in del, kjer se nahaja premoženje v lasti Republike Slovenije, torej tudi koče, kajne; zdaj bom poskušal zelo jasno odgovoriti. Torej, z amandmajem zelo jasno zapisujemo, kam gre, torej, premoženje ostaja v lasti Republike Slovenije, tudi te koče in to se prenaša, kot sem že prej odgovoril.

17. TRAK: (DAG) – 10.20

(nadaljevanje) Kar se tiče razprave lovstva in kmetijstva. Jaz mislim, da je to razprava, ki jo bo absolutno treba peljati naprej. In če mi bo dana priložnost to nalogo opravljati tudi v bodoče, bo to zagotovo ena od pomembnejših razprav. Kajti nedvomno lovstvo in kmetijstvo sta v istem prostoru, sobivata in morata sobivati, in moramo iskati rešitve, zato da bomo lahko to sobivanje peljali tudi v bodoče, na kar je opozoril tako državni svetnik kot tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice. Zato mislim, da to je tema, ki je potrebna široke razprave, temeljitih razmislekov. Kajti danes ugotavljamo, da divjad marsikje dela izjemne škode. Ne dolgo nazaj je bil tudi kolega državni sekretar na terenu, kjer je nekaj tisoč hektarjev poškodovanih od divjih prašičev. Ampak, ampak, ponavljam tudi to, kar je povedal predsednik Lovske zveze, tudi v tem primeru iščemo rešitve in jih bomo našli za sanacijo teh škod, toda to ni tema današnje razprave. Hočem samo poudariti, da ta tema je zagotovo ena od tistih, ki bodo, ne glede na to, kdo bo minister tega ministrstva, ene od prioritetnih tem v bodočih, naslednjih letih.
Tako ponovno pravim, jaz upam, da bomo tudi amandmaje sprejeli, kot sem že dejal, tudi morda s kakšno roko s strani opozicije, zato da vendarle spravimo takšen zakon, ki je usklajen, tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, tudi z javnostjo, pod streho in da ne bo treba potem na sami seji z amandmaji zadeve spreminjati.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 1. členu. Najprej bomo glasovali o amandmaju poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in Konkretno; če bo ta amandma sprejet, postane predlog za amandma odbora Poslanske skupine SD pod zaporedno številko 2 brezpredmeten. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k naslovu poglavja in za novi 1a člen poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija in Konkretno. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 2. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne.)
V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da so členi zakona sprejeti.
S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu na matičnem delovnem telesu.
Oba sprejeta amandmaja bosta vključena v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Treba je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Če ni drugih predlogov, bom to opravil sam.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH.
Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona je Vlada.
K obravnavi te točke sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije,

18. TRAK: (NB) – 10.25

(Nadaljevanje): naknadno 15. 2. pa smo povabili še mag. Aleša Tolarja, vede direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa se je opravičil. S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije s predlogom za amandma k 52. členu in pripombe Skupnosti občin Slovenije s predlogom za amandma k istemu členu. Naknadno ste prejeli še stališče Vlade do mnenja Državnega sveta, odgovor ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje ZPS, amandmaji poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in pa Konkretno. Predlog Poslanskih skupin SDS, NSi, Konkretno za amandmaje odbora in pa nov pregled vloženih amandmajev in predlogov za amandmaje odbora z dne 22. 2. 2022 na podlagi katerega bomo delali.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih ter predlogih za amandmaje odbora.
Na začetku bi dal besedo ministru, da obrazloži predlog zakona. Dr. Podgoršek, izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa.
Zakon, to je eden od pomembnejših vsebinskih zakonov, ki jih bomo tudi danes obravnavali na tej seji in sicer, ta zakon je pa bil deležen dolge razprave preden smo ga tudi vložili. Ja, okej. Je v redu. Je bil deležen dolge razprave preden smo ga vložili in tudi številnih usklajevanj. Naj dodam, da menim, da ta Zakon o kmetijskih zemljiščih v večjem delu predvsem prinaša tudi kmetijskih gospodarstvom razne olajšave, lažje možnosti za uvedbo komasacije, namakalnih sistemov in tako naprej. Govorimo tudi o še malo boljšem varovanju kmetijskih zemljišč, o čemer tudi na tem odboru velikokrat razpravljamo v tej smeri in tudi Računsko sodišče nas je tudi pozvalo, da smo še bolj aktivni pri varovanju kmetijskih zemljišč, torej pri prostorskem načrtovanju. Se pravi, predlagam, da grem malo bolj podrobno vseeno čez ta predlog zakona in sicer ravno pri varstvu kmetijskih zemljišč in prostorskem načrtovanju predlagamo, prvič, da lokalne skupnosti vse spremembe, ko govorimo o krčitvah gozda na podlagi odločb zavoda za gozdove, enkrat letno vnesejo v občinske prostorske načrte. Potem ravno tako omogočamo oziroma spreminjamo 3.c člen, ki širi nabor objektov in posege v prostor, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih, recimo rastlinjak prefabrikat, če je bil, če je način predelave zelenjave v tleh, torej ni na hidroponiki, potem nekateri začasni objekti, posegi za izvajanje zimskih športnih aktivnosti, potem razni pomoli do vključno 10 kvadratnih metrov, ko govorimo za vstopna in izstopna mesta, ko govorimo o nekaterih spominskih obeležjih, ravno tako do 10 kvadratnih metrov skupaj s pripadajočimi zemljišči, itn., ne bom tega… Za področje kmetijstva je zelo pomembno tudi, da omogočamo na kmetijskih zemljiščih tudi površine za skladiščenje kmetijskih pridelkov in pa površine za predelavo rastlinskih ostankov iz kmetijske pridelave. V zakonu smo predlagali do največ 3-krat po 150 kvadratnih metrov z amandmaji to širimo na tudi več teh mest, recimo hmeljarji potrebujejo več mest za kompostiranje hmeljevine in v kolikor so nekateri hmeljarji imajo več kot 15 hektarjev hmelja, to pomeni, da bi lahko potrebovali tudi več teh površin.
Potem določamo, da je tudi investitor gradnje pastirskega stanu kot nezahtevnega objekta lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali pa nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu vsaj 50 hektarjev zemljišč. Potem določamo, da je pomožna kmetijsko-gozdarska oprema kot so brajde, klopotci, oporo za mrežo proti toči, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade in podobno, torej da so ta pomožna kmetijsko-gozdarska

19. TRAK: (NB) – 10.30

(Nadaljevanje): oprema dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih. Potem se uvaja inštrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč tako pri občinskih prostorskih načrtih kot tudi pri državnih prostorskih načrtih in ravno pri tem bi poskušal pokomentirati tudi amandma, ki so ga pripravljale občine, torej k 52. členu. Tukaj menimo oziroma v tem delu v zakonu praktično pišemo tisto kar že tako ali tako v praksi izvajamo že leta, ne šele sedaj, ampak že leta, torej tudi že moji predhodniki na ministrstvu so to izvajali. Torej, ko govorimo o nadomeščanju, o varovanju kmetijskih zemljišč, nadomeščanju kmetijskih zemljišč in zato menimo, da v kolikor bi oziroma da ta inštrument je tisti, ki je zelo pomemben. Sedaj ga pišemo še v zakon, torej to prakso, ki jo izvajamo, pišemo v zakon in naj dodam še, da je v tem trenutku odprtih zelo veliko občinskih prostorskih načrtov in v kolikor bi sprejeli pobudo občin, obstaja veliko tveganje, da bi kar nekaj kmetijskih zemljišč izgubili brez nadomeščanja, kar pa mislim, da ni nikomur v interesu niti v temu hramu demokracije, kajti vedno znova se pogovarjamo o še strožjem varovanju kmetijskih zemljišč. In ravno z vidika varovanja kmetijskih zemljišč se tudi predlaga širitev obveznosti plačila odškodnine za kmetijska zemljišča tudi pod boniteto 50. se pravi, danes govorimo o plačilu odškodnine v obstoječem zakonu nad boniteto 50. mi jo znižujemo na boniteto od 35 naprej. Potem dopuščamo tudi možnost, da se na kmetijskih zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijskega zemljišča omogočajo, dopuščajo nasadi sadik tako sadja, oljk, kot tudi gozdnega drevja, kajti vemo, da v Sloveniji smo v zadnjih letih pogozdovali preko milijon sadik in zato je prav, da to dejavnost omogočamo tudi na kmetijskih zemljiščih. Potem dajemo možnost, da se na kmetijsko zemljišče daje v začasno, ponavljam, začasno upravljanje skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tudi v primeru, ko ni znanega lastnika oziroma lastnik nima znanega prebivališča in se ta zemljišča ne obdelujejo kot dober gospodar. Po zdajšnjem zakonu je to možno takrat, ko prihaja, ko gredo zemljišča že v zaraščanje, mi pa predlagamo tukaj še korak nazaj, torej krak prej, ko so zemljišča še primerna za kmetijsko obdelavo in če se z njimi ne obdeluje kot dober gospodar, da to lahko torej že pred tem, ko so zemljišča še uporabna, dejansko uporabna za kmetijsko pridelavo pride v začasno upravljanje slada kmetijskih zemljišč. Ko govorimo o prometu s kmetijskimi zemljišči in zakupu kmetijskih zemljišč, smo bili tukaj zelo ambiciozni, pa vendarle na koncu smo, zato ker smo v fazi usklajevanja videli, da je nemogoče prednostne vrstne rede pri nakupu kmetijskih zemljišč uskladiti. Vsakdo bi se rad videl na prvem mestu in zato je bilo to nemogoče narediti in smo v tem šli malo bolj skromno v ta zakon in tega dela ne urejamo, pa vendarle nekatere manjše spremembe turi pri prometu s kmetijskimi zemljišči omogočamo s tem predlogom zakona. Torej dodajajo se nekatere izjeme, da odobritev pravnega posla ni potrebno. Jih ne bom našteval, no če bo vprašanje potem lahko podrobneje. Skrajšuje se tudi rok za sprejem ponudb za nakup kmetijskega zemljišča iz 30 na 15 dni. Razlog je zelo enostaven. Vse oglasne, vse objave na oglasni deski so danes v elektronski obliki. Razumemo, da je bilo včasih potrebno več, torej daljše časovno obdobje, ko je mogel nekdo iti fizično pogledati na upravno enoto, se pravi, danes pa lahko kadarkoli od doma pogledamo in zato mislimo, da je ta pobuda bila primerna. Na novo se ureja prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo. Torej, če se prodaja ena zemljiška parcela, se ta prodaja vodi po zakonu glede na večinsko rabo. Torej, če parcela, ki je več kot 50 % kmetijske rabe pa manj kot 50 gozdne rabe, se prodaja po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, sicer pa po Zakonu o gozdovih. Če pa govorimo o večih parcelah skupaj ali celo nekatere, vse več imamo tudi prodaje celih kmetij, torej celotnih površin nekega kmetijskega gospodarstva,

20. TRAK: (TB) – 10.35

(nadaljevanje) v tem primeru pa moram poudarit, kajti tudi tukaj je bilo v javnosti, mislim da, malo napačnih razumevanj, da sedaj, v tem trenutku, takšne prodaje potekajo po isti logiki, kot sem prej omenil za posamezno parcelo. Torej, če je bilo več kot 50 procentov gozda, se je prodajalo po Zakonu o gozdovih, sicer, če je bilo več kot 50 procentov kmetijskih zemljišč pri teh prodajah več parcel, se je pa prodajalo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Sedaj to spreminjamo na način, da dajemo bistveno prednost kmetijskim zemljiščem in v zakonu pišemo, da se, recimo temu v navednicah, kmetija, celotna kmetija, prodaja, po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, če je le še 20 procentov kmetijskih zemljišč. Do sedaj je bilo to 50. Torej, bistveno izboljšujemo v prid kmetijskih zemljišč, torej tudi teh prednostnih vrstnih redih, za to gre no, gre za prednostne vrstne rede, kdo ima predkupno pravico, kajti vemo, da pri Zakonu o gozdovih, v kolikor govorimo o več kot, mislim da 30 hektarjih gozda, ima država predkupno pravico, pri Zakonu o kmetijskih zemljišč je pa država sklad šele na šestem mestu in zato menimo, da je ta ureditev bistveno boljša ali pa bistveno izboljšuje obstoječe stanje.
Potem, ko govorimo o zakupu. Zakup kmetijskih zemljišč urejamo le še za državna zemljišča, torej za zemljišča, v lasti Republike Slovenije, medtem ko določbe poglavja zakupa kmetijskih zemljišč, ko govorimo o zasebnih zemljiščih, se odpravljajo in se pri tem upošteva, uporablja zgolj še Obligacijski zakon, kajti, v naravi ta del zakona ni nikoli zaživel in zato menimo, da je bolje, da ga tudi temu primerno popravimo.
Bistvene prednosti, kot sem jih uvodoma omenil, pa prinašamo pri tako imenovanih agrarnih operacijah. Tudi pri agrarnih operacijah predlagamo poenostavitev vročanja upravnih pisanj z navadno vročitvijo, mimogrede, tudi, kot sem večkrat dejal, ne vem, centri za socialno delo in tako naprej, pošiljajo z navadno pošto tudi finančne posledice in odločbe. Potem, za uvedbo posamezne agrarne operacije, komasacije namakalnih sistemov, ni več potrebna upravna overovitev soglasja. Torej se vračamo v nek čas v zgodovini, ko je lahko nek lastnik kmetijskih zemljišč doma podpisal in ni bilo več potrebno upravne overovitve, kajti ugotavljamo, da je ta določba, ki je sedaj v zakonu napisana, veljavna, pogosto tudi razlog, da ne izberemo na terenu kvoruma dveh tretjin podpisov lastnikov kmetijskih zemljišč. Ravno tako jasno navajamo možnost medsebojne menjave kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tudi tukaj je bila do sedaj malo zmede na terenu, - nekaterim je uspelo menjat kmetijska in gozdna zemljišča, drugim ne, - sedaj to jasno zapisujemo, da je to možno.
Potem, na novo se uvaja možnost delitve solastnine v komasacijskih postopkih. To pomeni, da v kolikor nekdo želi pridobiti v komasaciji svojo zemljiško parcelo, s katero je vstopil v komasacijo kot solastnik, jo lahko iz komasacije pridobi kot absolutni lastnik svojega dela. Pa, ko smo že ravno pri komasacijah, tudi predlagamo, da se dohodnina od dobička iz kapitala ne plačuje zaradi izvedbe komasacij, kajti, pri komasaciji ne gre za nobeno prodajo, ampak gre samo za zložbo kmetijskih zemljišč. Pod pretvezo agromelioracij prihaja po navadi tudi do izkoriščanja mineralnih surovin, mimo Zakona o rudarstvu, zato predlagamo, da se v Zakonu o kmetijskih zemljiščih dodatno opredeli, da izkoriščanje mineralnih snovi, surovin, ni agromelioracija. Govorim o kakšnem pesku, ki ga začnejo kopat in tako naprej, pod pretvezo agromelioracij in pogosto pri teh posegih res ne gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Predlagamo, da se tudi lahko rok za izvedbo agromelioracij podaljša. Poenostavlja in dopolnjuje se območje namakalnega sistema, predvsem obod namakalnega sistema, pri čemer vemo do sedaj, je v zakonu napisano, da mora bit obod namakalnega sistema sklenjen, medtem ko parcele, posamezne, znotraj namakalnega sistema tudi lahko nimajo soglasja lastnika.

21. TRAK: (TB) – 10.40

(nadaljevanje) Sedaj tudi na obodu omogočamo kakšne parcele, ki nimajo soglasja lastnika. S tem sem prepričan, da bomo lažje delali območje namakalnih sistemov, ki se bodo zaključevali bolj po nekaterih naravnih mejah, gozdovih, cestah, ne vem kje, skratka, bomo zagotovo dobil bistveno lepša območja in tudi večje število površin ali hektarjev se bo vključevalo v namakalne sisteme.
Črtamo tudi določilo, da se pogodbe o namakanju vpisujejo v Zemljiško knjigo, kar bo zagotovo tudi pospešilo ali pa povečalo pripravljenost lastnikov kmetijskih zemljišč, za to, da vstopijo v samo namakanje. Ponovno se uvaja možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov. Tudi to je že v preteklosti bilo, kajti, danes ugotavljamo na nekaterih območjih, da imamo vode dovolj, govorim recimo o Dravskih elektrarnah in teh kanalih, da imamo pripravljenost lastnikov kmetijskih zemljišč, nimamo pa pripravljenosti lokalnih skupnosti za te investicije in zato nam marsikje se namakalni sistemi ne zgradijo, sedaj pa predlagamo, da lahko ponovno namakalne sisteme predlaga tudi Sklad kmetijskih zemljišč, ki jih potem po preteku petih let lahko – ponavljam, lahko – v kolikor se lokalne skupnosti s tem strinjajo, prenese tudi na lokalno skupnost, potem za samo delovanje in tako naprej.
In na novo tudi uvajamo agrarno operacijo, razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih sta pomembna dva pogoja. Prvič, da je solastnik pri teh kmetijskih zemljiščih Republika Slovenija in da je solastnina nastala na podlagi denacionalizacijskih postopkov. Tudi tukaj, denacionalizacija je v nekaterih delih Slovenije prinesla res veliko solastnine na posameznih zemljiščih in tudi tukaj smo se z Ministrstvom za pravosodje dolgo časa usklajevali, kaj sploh s tem naredit, pa vendarle, vedno znova je bil, mislim, da je tudi Zakonodajno-pravna služba nas opozorila, da gre za večji poseg v lastnino ampak moje skromno mnenje je, da če je šlo pri denacionalizaciji v poseg v lastnino v eno smer, gre zdaj verjetno lahko tudi v drugo smer in zato predlagamo agrarno operacijo, razdružitev solastnine. Torej, tisti, ki se želijo umaknit iz te solastnine, se s to agrarno operacijo lahko umaknejo in postanejo izključeni(?) lastniki na svojih parcelah. Tisti, ki pač tega ne želijo, še vedno na ostalem delu ostanejo solastniki. Torej, ne gre za prisilo, gre za možnost tistih, ki si želijo ureditev svojega stanja, torej, iz umika iz solastnine v stoprocentno lastništvo v svojem delu.
No, potem je še nekaj drugih rešitev. Ena od teh pomembnih rešitev se mi zdi in je tudi zelo smiselna, je, da se lovskim ribiškim družinam in pa planinskim društvom omogoči, da se tista zemljišča, ki so jih uporabljali že pred letom 1993, da brezplačno v upravljanje, v kolikor ta društva to želijo in še pri inšpekcijskih določbah imamo nekatere, mislim da kar tiste pozitivne rešitve in sicer, doda se določilo, da se v primeru že začetih agromelioracij, torej, ko…, nekatere agromelioracije se že izvajajo na terenu, pa investitor ni pridobil odločbe o uvedbi agromelioracije. Torej, da omogočimo, da inšpektor sicer tistega, ki je to počel brez odločbe, kaznuje, pa vendarle ga napoti na ministrstvo za ureditev, torej, po…, torej investitorju damo možnost, da tudi po kazni inšpekcije lahko ureja odločbo o uvedbi agromelioracije. Do sedaj to ni bilo možno.
Če je sedaj inšpekcija prišla na teren, ugovorila, da se je agromelioracija začela brez odločbe, investitor ni mogel pa več pridobit odločbe o uvedbi agromelioracije. V nekaterih primerih je, menim, da je to bilo res nesmiselno narejeno, saj to še vedno ne pomeni, da bomo mi, kot ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, dali vedno pozitivno soglasje. To ne pomeni tega, ampak dajemo pa investitorju možnost, da v kolikor ni nobenih drugih zadržkov, do te odločbe o uvedbi agromelioracije vendarle pride. Nekaj takih primerov smo imel, mislim da, ravno pri, resnih težav, pri tem suho kranjskem vodovodu, ki se je začel izvajat in zato menim, da je ta določba tista, ki bo omogočala investitorju tudi popravek nekaterih stanj.

22. TRAK (VI) 10.45

(Nadaljevanje) Potem dajemo možnost kmetijski inšpekciji, da lahko v hitrem postopku izvede, tudi izreče višjo globo kot je najnižja predpisana. Ukinja se status zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi, ohranjamo pa ga pri dedovanju. Torej v zapuščinskih postopkih. Pri zapuščinskih postopkih je že prav, da ohranjamo ta status zaščitene kmetije zato, da se kmetije pri dedovanju ne razdelijo med posamezne dediče, ampak ostane enovita. Med tem ko pa pri samih zaščitenih kmetijah, ko z njimi upravlja nek, seveda, živ lastnik, ugotavljamo, da ta status v bistvu ni opravičil nekega posebnega namena, da še vedno prihaja do prodaje posameznih zemljiških parcel, to je omogočeno tudi z zakonom, če to kupi nova zaščitena kmetija. Ko pa kmetija pade pod tisti cenzus da ni več zaščitena kmetija pa spet lahko prosto prodaja. Torej, ta status med živimi ni dosegel svojega namena, da bi ohranjala ali povečevali kmetije. Včasih je bil celo problematičen z vidika ko je nekatera kmetija prišla v kakšno težko finančno situacijo, pa bi ga lahko rešila s prodajo svojega, ne vem, dela svojih zemljišč, bi se finančno opomogla in potem lahko čisto normalno delovala naprej. Skratka, zato smatramo, da je prav, da to pobudo, ki smo jo dobili tudi s terena upoštevamo in zato to v zakonu tudi popravljamo.
Tudi tukaj mi dovolite zahvalo Zakonodajno-pravni službi. Z amandmaji mislim da popravljamo kar precej pripomb. Večina je res bolj, kako naj rečem, redakcijskih ali v omenjenem delu tudi vsebinskih. Naj morda poudarim oziroma iz teh amandmajev izpostavim ta amandma k 16. členu ko govori o tem, da ko ukinjamo zakup vendarle upoštevamo kot ta zakup pri predkupni pravici kot zakupnik pri prodaji kmetijskih zemljišč, le tiste zakupe, ki so trajali vsaj tri leta, kar je vidno tudi ukrepov kmetijske politike. Torej, da je zakupnik dejansko vlagal tudi subvencije za ta zemljišča in jih potem tudi pri prometu, torej kot predkupni upravičenec to lahko šele upoštevamo. Torej, da ne bi prišlo do slučajnega trenutnega nekega zakupa enoletne oddaje subvencijske vloge in bi bil že kar predkupni upravičenec. Torej, to popravljamo. Ravno tako urejamo način razložitve solastnine in ta javno razgrnitev elaborata, ker tudi menimo, da je zelo zelo smiselno v tej zadevi. Glede amandmaja Združenja občin sem pa že tako ali tako pokomentiral, da menimo, da bi bil ta amandma v nasprotju z željo po varovanju kmetijskih zemljišč. Kajti, kot sem dejal, imamo zelo veliko odprtih OPN-jev na našem ministrstvu. Sicer jih kar hitro tudi poskušamo reševati, ampak vendarle pomeni, da bi lahko v nekaterih zadevah občine izsilile pozitivno soglasje, izsilile, okej kljub temu, da že sedaj izvajamo to prakso, kot sem dejal, da jo samo prepisujemo v zakon in menimo, da je ta amandma praktično nepotreben. Toliko čisto na kratko, ampak ta zakon je vendarle širši kot je bil prejšnji, zato nekaj minut več. Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Hvala lepa, minister. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Palhartinger? Izvolite.

MIROSLAVA PALHARTINGER: Dober dan. Hvala za besedo. ZPS je pripravila pisno mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog. In ob tem bi rada ugotovila, da tega mnenja ni potrebno podrobneje povzemati, saj so se pripombe iz mnenja ustrezno upoštevane z vloženimi amandmaji oziroma z dodatnimi obrazložitvami. Ugotovila bi tudi, da so dodano vloženi tudi predlogi za amandmaje odbora, ki niso povezani s pripombami iz našega pisnega mnenja. V zvezi z njimi bi pa zaradi zagotovitve notranje skladnosti pri sklicevanjih opozorila le, da se predlagani amandma k 48. členu in predlog za amandma odbora k 3. členu izključujeta, na kar je treba biti pač pozoren v okviru odločanja. Hvala.

23. TRAK (VI) 10.50

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Tomažič, izvolite.

BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo.
Državni svet je na svoji 47. seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in tudi svet podpira predloga zakona. Državni svet pa opozarja, da nekatere predlagane zakonske rešitve na nek način vodijo k liberalizaciji upravljanja s kmetijskimi zemljišči. Ob zastrašujočih podatkih po pozidanosti rodovitne zemlje bi morala zakonodaja jasno in v skladu s konceptom zagotavljanja prehranske varnosti zaščititi vsak kvadratni meter kmetijske zemlje, kmetijskih zemljišč, ki jih zaradi zaraščanja in spreminjanja njihove namenske rabe izgubijo iz dneva v dan. Poznano nam je, da smo iz nekje povprečja Evrope tisoč 300 kvadratnih metrov na prebivalca prišli že pod 700 kvadratnih metrov, kar je zelo zaskrbljujoče.
V zvezi z načrtovano odpravo statusa zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi Državni svet izpostavlja, da lahko ta možnost v določenih primerih pomeni tudi izgubo kmetijskih oziroma njihovo drobitev in s tem tudi izgube. Zato smo tukaj izrazili pomislek.
Izrazili smo tudi pomislek glede predlaganega skrajšanega roka na sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč, gozda in kmetij iz 30 na 15 dni, kar smatramo, da pokritost z internetom je zelo slaba v Sloveniji, pa tudi kmetje nimajo časa viseti na internetu in bo to za določene ljudi, kise ukvarjajo s prometom prišlo prav.
Državni svet tudi opozarja, da gradnja cestne kolesarske infrastrukture zahteva velike površine, pri čemer gre večinoma za kmetijska zemljišča. Zato se zastavlja vprašanje po dejanskih potrebah po izgradnji tako obsežne rekreacijske infrastrukture kot so na primer kolesarske steze, ki se v pretežni meri umeščajo na kmetijska zemljišča. Tukaj imajo občine zelo velike apetite, tudi denar je pripravljen iz kohezije. Vendar mi tukaj opozarjamo, da so veliki problemi in da tukaj premalo ščitimo.
Imamo tudi pomisleke izjeme pri prometu s kmetijskimi zemljišči, ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Tu govorimo o primeru, da kmetijsko zemljišče oziroma gozd s površino manjšo od 200 kvadratnih metrov. Tu mislimo, da bo izražena bojazen glede morebitnih zlorab, da nekdo pride na podeželje ali da se bo na teh površinah zazidavali manjši objekti. Vemo za kaj gre.
V zvezi z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč Državni svet opozarja na teritorialno različnost občin. Nekatere bodo lahko dala nadomestna zemljišča, nekatera ne. Tukaj predvsem je mišljeno na občino Ljubljana.
No, potem lokalna skupnost je dala tudi razmislek, pobudo o časovni omejitvi trajanja statusa nepozidanega stavbnega zemljišča. Potem tudi podpiramo širitev nabor objektov in posegov v prostor, ki so dopustni za kmetijska zemljišča, rastlinjak in tako naprej. Se pravi, to podpiramo, vendar se nismo strinjali, da lokalna skupnost v občinskem prostorskem aktu dodaja dodatne predpise kar bo lahko temu potem tudi ne bodo kmetje lahko na teh površinah gradili pomožne objekte.
Državni svet tudi podpira predlagan instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, če občina načrtuje določene posege. Potem opozarjamo, da so kmetijska zemljišča v primerjavi z gozdom premalo zaščitena, kar se odraža tudi pri zahtevnih postopkih spreminjanja nadomestnost gozda nazaj v kmetijska zemljišča, kar so pogosto bila, na drugi strani pa se je sprememba zaraščanja kmetijskega zemljišča v gozd in sedaj avtomatsko tukaj smo povem poudarek dali, da je težje graditi na površinah o zaraščanju ali na slabšem gozdnatem delu kot na kmetijskih zemljiščih. To se je v praksi že večkrat tudi videlo.
Podpiramo spremembo na podlagi katere se predvideva obveznost plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča za boniteto 30 točk in več, …/nerazumljivo/ primerna za pridelavo hrane.
In ostale spremembe podpiramo kot so komasacija, melioracija, da se prepusti upravljanje zemljišč skladu, če se z njimi ne gospodari, potem krčenje gozdov in tudi /nerazumljivo/ kmetijske oziroma gozdne površine v korist kmetijstva. Toliko na kratko o Državnem svetu.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice? Gospod Žveglič, izvolite.

ROMAN ŽVEGLIČ: Hvala, spoštovani predsednik za besedo. Še enkrat lep pozdrav!
V Kmetijsko-gozdarski zbornici smo ta zakon, bom rekel, obravnaval, razpravljali, pisali pripombe na dolgo in na široko. Želeli smo si vsi skupaj malo bolj ambiciozne, na koncu so vsi skupaj ugotovili, da verjetno

24. TRAK: (DAG) – 10.55

(nadaljevanje) kaj več v tem trenutku tudi ni možno. Podpiramo določene rešitve, ki prinašajo izboljšave, lažje delovanje, predvsem to točko okoli najema, ki velja med fizičnimi osebami in fizično lastnino, ki bi veljala po Obligacijskem zakoniku. Druga stvar, tudi kar se tiče ukinitve statusa kmetije, je bilo relativno nizko zastavljeno in tudi ni ne vem kaj pomenilo, 5 hektarjev primerljivih površin za zaščiteno kmetijo je seveda, ne vem, nula četrt delovnega mesta na kmetiji. In si nekje nekomu včasih tudi onemogočal neko odločitev, ki bi mu bila, recimo, v življenju lahko drugačna.
Kar se tiče teh gradenj na kmetijskih zemljiščih, se pravi, kot so prefabrikati, šotori ali pa tuneli. Tudi to, mislimo, da zdaj rešuje stvari, da niso zadeve preveč v občinske zadeve vpete. Druga stvar. Sicer bi si želeli, da bi bile odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč večje, se pravi, podpiramo to, da so zdaj tudi pod boniteto 50, vendar bi se lahko na tistih dobrih bonitetah pa dalo več točk, kajti na ta način bi tudi ta želja po gradnji na boljših zemljiščih bila manjša. Tudi v tujini je takšna navada, pa naj bo to za kolesarske steze, državno infrastrukturo ali pa privat hiše.
Smatramo sicer, da se na kar precejšnjem področju izboljšuje stanje na kmetijskih zemljiščih, bo pa treba enkrat v prihodnosti pri kompletni zemljiški politiki mogoče odpreti še kakšen drug zakon, pa bo takrat tudi tega treba še kaj popraviti.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih predloga zakona, amandmajih ter predlogih za amandmaje odbora.
Predlog zakona ima 61 členov. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in predlogih za amandmaje odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj.
Predlagam pa še nekaj. Splošna praksa v Državnem zboru je, da se pri 1. členu opravi širša razprava, in jaz pričakujem, da bo tudi danes tako. Kasneje v nadaljevanju pa predlagam, da odpiram samo člene zakona, h katerim so vloženi amandmaji, se razpravlja o tem, če ima pa kdo izrecno željo razpravljati še o kakšnem členu, kjer amandmaji niso vloženi, me naj pa na to opozori. To predlagam predvsem z vidika racionalnosti časa.
V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija in Konkretno. Želi kdo razpravljati? Če sem pravilno razumel, se je gospod Doblekar že prijavil k razpravi? / oglašanje iz dvorane/ A, ne še. Potem dajem besedo gospodu Liscu, za njim Boštjanu Koražiji.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Spoštovani minister z ekipo, ostali gostje, članice in člani odbora, vsem skupaj lep pozdrav!
Glede na to, da nisem prvi mandat v Odboru za kmetijstvo, sem z velikim zanimanjem spremljal pripravo samega zakona in potem tudi, priznam, koalicijsko usklajevanje, ker zame osebno sta Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o kmetijstvu, ki ga bomo deloma spreminjali jutri, nek abecednik in katekizem področja kmetijstva, pa z vsem spoštovanjem do ostale zakonodaje. Prva stvar, ki je verjetno vsem jasna, je, da vsak deležnik ima, vsaj pri Zakonu o kmetijstvu, svoje interese, svoje predloge in svoje želje, ki jih je na koncu treba uskladiti. In tu, če smo pošteni, verjetno tudi znotraj ministrstva niso bili vsi usklajeni glede predlaganih zadev, ki naj bi bile upoštevane v tem zakonu. Tudi znotraj koalicije so imeli kar odprto in široko razpravo glede posameznih rešitev.

25. TRAK: (DAG) – 11.00

(nadaljevanje) Sam osebno bi se strinjal z nekaterimi, ki pravijo, da ta zakon ni idealen, verjetno pa je optimalen, ker po drugi strani, pa bodimo še enkrat pošteni, idealnega zakona ni, razen če bi si ga pisal vsak zase s področja kmetijstva. Gre pa za tako pomembne in velike spremembe, da jih je treba podpreti, ampak ne zaradi nas, politikov v Državnem zboru, ampak predvsem zaradi kmetov, ki so kar nekaj časa opozarjali na posamezne probleme. Sam osebno moram priznati, da sem se najbolj ustavil pri tistih prvih členih, ki govorijo o naborih posegov v prostor. Glede na to, da sem tudi občinski svetnik in vsakokrat, ko sprejemamo kakšen občinski prostorski načrt ali pa občinski podrobni prostorski načrt, imamo vedno probleme, ker nekdo hoče nekaj rešiti, pa reče, aha, glej, tam so poslanci in ministri nekaj sprejeli, pa jim občinski prostorski načrt tega ne dovoljuje. Tako jaz zelo podpiram, da se vsaj tem zakonu širi nabor posegov v prostor, da je pa potem na občinskih, pa verjetno tudi na državnih prostorskih načrtih tista stvar, ko se potem lahko usklajuje na samem terenu. Ne pa da mi zabetoniramo, potem pa pridemo v prakso, ko rečemo, pa saj v bistvu bi bila določena poseganja v prostor smiselna, ampak ker zakon ne dovoljuje, na primer, na področju rastlinjakov, smučarije in podobnega, pa tega ne moremo storiti.
Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, je vprašanje zaščitenih kmetij, ki so nek ostanek, ki je večkrat v praksi prinesel kakšne probleme kot pa reševanje konkretnih primerov, tako s strani lastnikov zaščitenih kmetij kot tistih, ki so imeli takšne in drugačne želje, da se vključijo v prostore teh zaščitenih kmetij.
Zgodbe glede komasacij, agromelioracij, to so v bistvu zgodbe, ki jih spremljamo na tem odboru že, odkar sem jaz tukaj, skoraj deset let. Namakalni sistem, zelo mi je všeč, da dajemo večji poudarek. Sam prihajam iz Posavja in vem, kako smo se pri hidroelektrarnah na Spodnji Savi borili z mlini na veter, ker tudi ustrezna zakonodaja ni bila pripravljena, da bi zadeve reševali, ampak smo spreminjali zakonodajo ter lokalno in regijsko urejali stvari, da imamo, si upam reči, vsaj v Posavju namakalne sisteme dokaj dobro rešene.
Jaz pozdravljam vse predlagane spremembe, moram pa priznati, no, da smo se v Poslanski skupini SDS veliko ukvarjali tudi z bonitetami in odškodninami. Nobena skrivnost ni, da smo pri vpeljavi odškodnin in spreminjanju bonitet pred leti imeli velike pomisleke, koliko malo bo to prineslo za tiste, ki bodo nekaj dobili, in koliko bo prineslo tistim, ki so želeli nekako posegati v ta kmetijski prostor. Tako se mi zdi, da smo tu našli ustrezno rešitev, da se glede teh bonitet gre do številke 35, skratka, da je vsak malo večji poseg na kmetijsko zemljišče treba spoštovati, da ne zavarujemo samo najboljših kmetijskih površin, pač pa tudi tiste, ki še vedno dajejo neko vsaj minimalno možnost kmetijskega dela, da pa na drugi strani nismo z odškodninami preveč posegali v ta prostor. Moram pa priznati, no, da v Poslanski skupini SDS smo imeli kar velika pričakovanja glede spremembe vrstnega reda, ker po našem mnenju sedanji vrsti red ni optimalen, po moje celo daleč od optimalnega. Sicer s tem zakonom malce spreminjamo, ampak ko poslušamo zgodbe, ne samo medijske, ampak predvsem na terenu, kako mladi prevzemniki kmetij, lokalni kmetje ne morejo kupiti, imamo pa določene osebe, ki imajo tako ali drugače status kmeta, potem pa špekulativno velikokrat, prevečkrat kupujejo parcele na čisto drugem delu Slovenije, in se nam to ne zdi prav. Tako smo zelo velike upe polagali v to, da bi mladi prevzemniki kmetij, lokalni kmetje imeli večjo vlogo pri prometu, nakupu ali zakupu kmetijskih zemljišč. Ampak, na žalost, ni šlo po naših predlogih. Vendar verjamem, kot sem že na začetku rekel, kdorkoli od nas bi verjetno predlagal vrstni red, tu nas je približno 30, pa bi verjetno bilo vsaj 20 različnih vrstnih redov, ki bi

26. TRAK: (NB) – 11.05

(Nadaljevanje): jih vsak pripravil, ampak jaz upam, da tudi te manjše spremembe bodo morda prinesle kakšno bolj pozitivno zgodbo na samem terenu, da se ne bodo ljudje in pa predvsem mladi kmetje sekirali, nas spraševali zakaj ima nekdo iz drugega dela Slovenije prednost ne pa oni, ki bi dejansko imeli nekaj od te zemlje. Tako da, jaz se tudi zahvaljujem tukaj vsem naporom, ki ste jih vložili predstavniki ministrstva in Zakonodajno-pravne službe, da ste te odprte zadeve z amandmaji, ki upam, da jih bomo danes čim bolj soglasno sprejeli, tudi uredili, tako da bomo na koncu prišli do nekega, še enkrat bom rekel, optimalnega zakona, ki ne rešuje vseh zadev, rešuje pa kar določeno veliko mero odprtih vprašanj, ki so se v zadnjih letih na področju kmetijskih zemljišč dogajale. Sicer pod točko razno obžalujem, da tukaj z nami ni direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ker ravno pri njih je mnogokrat veliko določenih vprašanj zakaj se nekaj ne da spreminjati v sami praksi ali z nakupom, menjavo ali pa zakupom kmetijskih zemljišč, ampak to je verjetno zgodba za kakšno tematski sejo ali pa za kakšno drugo spremembe ustrezne zakonodaje na področju urejanja prostora in pa kmetijstva. Skratka, v Poslanski skupini SDS bomo podprli vse tudi predlagane amandmaje in na koncu tudi zakon v predlagani obliki.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zdaj samo pojasnilo. Direktor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je bil vabljen in se je današnje seje upravičil.
Besedo ima Boštjan Koražija, pripravi se Jože Lenart. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS LEVICA): spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Ta zakon je dejansko res kar nekaj časa bil v pripravi oziroma tudi v pripravljanju samem kot takem. Pa se bom kar direktno, da ne bom zavlačeval stvari, navezal na stvari, ki se nam v Levici še posebej zdijo problematične in bom opozoril kar na prvo stvar in to je nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Meni osebno in tudi v Levici smo mnenja, da je to ena izmed tistih škodljivih stvari, ki bo kar precej sivih las povzročila in tistim, ki se ukvarjajo direktno s kmetijskimi zemljišči in tudi mislim, da minister oziroma ministrstvo. Rad bi izpostavil tale novi institut nadomeščana kmetijskih zemljišč ker ta institut bo dejansko občinam omogočil spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. Seveda pod določenimi pogoji in tukaj jaz osebno in tudi v Levici vidimo zelo velik problem, ker to bodo v bistvu neke vrste se bo začelo, da se bodo ta kmetijska zemljišča začela sploh na vaseh oziroma tudi ob obrobjih mest začela prodajati in uporabljati kot stavbna zemljišča in vprašanje, če imajo občine oziroma tudi lokalne skupnosti toliko možnosti, da bi lahko ta kmetijska zemljišča, ki bodo potem nadomeščena s stavbnimi zemljišči, spet ponudila oziroma našla nek prostor kmetijskih zemljišč, kvalitetnih, s katerimi bo lahko kompenzirala to, da bo lahko nadomestila zasedbo tistih stavbnih zemljišč. In kot že rečeno in glede na to se bojim, da je to ena izmed točk oziroma stvari, ki je bila namensko, ta institut je bil nekako namensko podan v ta zakon, ker prav zaradi tega, ker vemo, da stanovanja v mestih so zelo draga, Ljubljana, tudi Maribor po novem in ostala mesta in veliko ljudi se že seli na obrobje mest ali celo na vasi in to jaz vidim zelo velik problem, da če bo ta institut zaživel v takšnem smislu kot se želi, da bo prišlo tudi na vaseh oziroma na teh področjih, ki so zunaj mest, da bodo začele tudi kmetije oziroma tudi večje kmetije izumirati oziroma bodo dejansko izrinjene iz tistih naselij kar se že po nekod tudi žal dogaja. In to bi bila zelo velika škoda in za kmetijstvo in tudi za sam razvoj Slovenije. Saj mislim, da je prav, da se ohranja tudi raznovrstnost teh kmetijskih objektov oziroma kmetij večjih in manjših.

27. TRAK (VI) 11.10

(nadaljevanje) Problem bo tudi, kot že prej rečeno, kako bi naj ta kmetijska zemljišča te občine potem nadomeščale? Ker ne vem, bojim se res, da bo prišlo do tega, da enostavno občine ne bodo sposobne nadomestiti, in tu imam tudi vprašanje za ministra, kako si tudi ta institut, če ga mogoče tudi podrobneje razloži oziroma nam ga predstavi, kako bi naj to potem tudi v praksi potekalo, ker mislim, da že to sedaj kar nekaj županov oziroma mogoče zanima kako bodo potem reševale te nadomestna stavbna zemljišča oziroma kmetijska zemljišča.
Vem, da tudi v tem institutu se omogoča dejansko tudi izboljšanje kvalitete ostalih zemljišč, kar pa dejansko v primeru, da pride do izgubljenega kmetijskega zemljišča težko nadomestiš z nekim takšnim podobnim kvalitetnim kmetijskim zemljiščem.
Naslednja zadeva, kar ste že prej tudi omenili je bila ta odprava statusa zaščitenih kmetij. Ker vemo, da pred ne davno tega nazaj je bil ta status za zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi dejansko tudi je zaživel v praksi in vidi se da ni to prva strategija tudi glede te zaščite oziroma glede teh zaščitenih kmetij, saj mislim, da bi bilo prav, da se bolj detajlno oziroma tudi boljše poskrbi za možnost ohranjanja teh zaščitenih kmetij, ker se bojim, da bo potem tudi prišlo do tega, da se bodo začele te kmetije drobiti, pa tudi kakšna poslovna možnost bo marsikdo poskušal najti oziroma izvrtati, da se bodo začele te zaščitene kmetije tudi uporabljati v druge namene kot samo v to za kar so bili v bistvu namenjeni, se pravi za kmetijstvo in predelovanje.
Zadeva, ki je tudi bila že prej predstavljena v razpravi, so tudi ti namakalni sistemi. Kot vemo se iz leta 2016 z novelo zakona ukinilo možnost te uvedbe državnih namakalnih sistemov. In sedaj kot že vsi vemo glede na to, da doživljamo res neke vrste podnebni zlom oziroma zelo hude podnebne spremembe, suše in te stvari, normalno da bo potrebno nazaj priskrbeti možnost uvedbe teh državnih namakalnih oziroma občinskih sistemov. Vprašanje je tudi če imajo lokalne skupnosti oziroma občine res toliko denarja, da si bodo lahko te namakalne sisteme privoščili. Pa me tu zanima, kako bo urejeno s tem? Se pravi, bodo ti sistemi financirani direktno od države oziroma iz ministrstev? Ali se bodo morale pač občine po nekih svojih poteh oziroma razpisih dokopati do teh namakalnih sistemov, ki pa jih bodo oziroma jih že potrebujejo, pa še bolj jih bodo potrebovale.
Glede na to, da pač v Levici menimo, da je ta zakon škodljiv in se bojim, da gre tudi res precej v škodo kmetijskih zemljišč pa kmetijstva in tudi prehranske samooskrbe. Seveda zakona ne bomo podprli.
Se pa strinjam s tem kar je gospod Lisec prej omenjal, da bi bila potrebna mogoče še kakšna dodatna razprava oziroma tudi razporeditev vrednostnega sistema glede samega sistema kmetijskih zemljišč oziroma zakona.
Kot rečeno, v Levici ne bomo podprli tega zakona.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti Jože Lenart, pripravi se Boris Doblekar.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani minister!
Zakon prinaša veliko potrebnih sprememb, med drugim seveda tudi na podlagi javne razprave, ki je bila seveda potrebna. Veliko tega se je v zakonu upoštevalo, seveda vsega ni bilo vključeno v sam zakon tudi iz opravičenih oziroma utemeljenih razlogov, kar je bilo tudi že povedano tudi z vaše strani.
Jaz bi bil zelo konkreten v eni zadevi. To nadomeščanje kmetijskih zemljišč in odškodnin zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča.

28. TRAK (VI) 11.15

(nadaljevanje) Tu bi rad opozoril predvsem na nekaj, poglejte, ta intenzivna gradnja na področju infrastrukture seveda zelo močno posega v ta kmetijska zemljišča. In jaz se bojim oziroma vidim, da določene zadeve tu niso zajete. Poglejte, Direkcija za ceste, predvsem pa Dars sedaj ob tej gradnji 2 tira predvsem tretje razvojne osi je v praksi prišlo kar do konkretnih problemov, nekatere sem tudi jaz sam izpostavil ravno v tem državnem zboru v tej dvorani, pa sem mislil, da bo ta zadeva nekako tudi v praksi bolje rešena, da bo kmetijstvo, ministrstvo bolj stopilo v bran lastnikom kmetijskih zemljišč, kmetov, ki se s tem ubada, pa vidim, da v praksi praktično ni bilo to izvedeno. Poglejte, čisto konkretno, lastniki kmetijskih zemljišč so se, recimo, že pred dvema letoma spogajali z Darsom za odškodnino ali za zamenjavo zemljišča. Določene zadeve pa so še sedaj v postopku poteka. Takole konkretno, vmes se je pa cena zemljišč bistveno porasla. In to je tisti problem. Sedaj Dars kar se je spogajal z določenimi lastniki, pred dvema letoma je bila cena takšna. Danes pa, recimo, če je ta odškodnina sedaj dosti nižja kot so sedaj cene, ampak bolj gre problem tam kjer se iščejo tudi nadomestna zemljišča. Takrat po nižji ceni, sedaj pa recimo Sklad kmetijskih zemljišč ali kakšne druga področja, ki pa…, sedaj pa po novi ceni upošteva to nadomestilo. In seveda lastniki kmetijskih zemljišč ali kmet je pa pri tem kar bistveno prikrajšan. Kakor vem ta zadeva ni bila rešena. In nezadovoljstvo na terenu je veliko. Ker je to področje še aktualno bi res prosil, da okoli tega poskušate še kakšne rešitve dati, kajti to je tudi bistveno kar se zavzemamo na vseh področjih, da kmetije ostajajo čim večje, čim bolj profitabilne, ekonomične in tu je problem, ki ga je treba upoštevati. Seveda na drugi strani pa gradnja infrastrukture za razvoj gospodarstva naše države je pač neminovno, je ni moč zaustaviti in ta zadeva gre naprej, vendar je treba narediti vse kar je možno, da se to zaščiti.
Kakorkoli ste v sami razpravi in podajanju že podal pač nas moti, da ta predlog novega vrstnega reda, ki ste ga praktično v vladi predlagali, smo v LMŠ bi ga seveda podprli in ta zadeva je izpadla. Kajti, temeljil je ravno na tem, da kmetije ostanejo, bom rekel, da se ne dodatno drobijo oziroma ta predkupna pravica je dajala možnost sploh na tem lokalnem področju, da bi ta kmetijska gospodarstva se lahko povečevala oziroma bila bližje tem, ki gospodarijo. Seveda če nekdo pride pa od drugod, ne vem iz katerega konca Slovenije, je pa verjetno tu iz nekih drugih razlogov in to ni dobro. In to se nam škoda zdi, da se ta zadeva ni uveljavila.
Kot tretje področje pa bi še enkrat rad izpostavil, ravno okoli teh reklamnih panojev, ki se tudi nam v LMŠ zdijo zelo zelo pomembni, vemo, da je iz leta v leto tega vedno več. Sama konfiguracija Slovenije vemo kakšna je, 60 % skoraj pokrajine pokrivajo gozdovi. Kmetijskih zemljišč je praktično malo razdrobljeno in ti panoji rastejo kot gobe po dežju. Jaz se zavedam, da smo zakon o ohranjanju narave v skladu gradbenega zakona tu neke stvari rešili. Ampak nekako pogrešam da samo ministrstvo, ki pokriva to področje kmetijskih zemljišč v prvi vrsti bi morali okoli tega napraviti več. Da rastejo ti reklamni panoji na rodovitnih zemljiščih. Od sedaj naprej kar je ta zakon bil sprejet je seveda samo še v urbanih naseljih, praktično tudi tu nekako ne odraža tistega kar bi moralo ministrstvo na tem več narediti. In na drugi strani pa vemo, da so tudi manj vredna zemljišča in

29. TRAK: (TB) – 11.20

(nadaljevanje) zakon bi mogel seveda it v tej smeri, da bi se izrecno te zadeve lahko postavljale tam, kjer ne delajo škode, predvsem zemljišč in v predelavi, seveda, hrane, kot prioritetno, kar si želim.
Toliko, hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boris Doblekar, pripravi se Vojko Starović.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Spoštovani minister, spoštovani poslanke, poslanci!
Bom probal pohitet, da ne bomo prekoračil časa, ker nimamo prostora več po drugi uri, drugače bi, sem mislil malo širše razpravljat, no, ker se mi zdi, da je prav, da smo v tem zakonu, ki je pred nami, res naredil kar nekaj pozitivnih sprememb, takih dobrih premikov v korist kmeta in seveda tudi kmetijske zemlje in predvsem pa podeželja.
Zdaj, precej debat je, pa tudi jaz sam mislim, no, kar se tiče gradenj na podeželju oziroma na kmetijskih zemljiščih, tukaj se dostikrat pojavljajo različne težave, dileme, problemi, že pri samem občinskem prostorskem načrtu, pri tem, da so to zelo poredko, da se to zelo poredko spreminja namembnost, da je treba čakat in predvsem vemo, da so danes taki časi, ko grejo stvari hitro naprej in predvsem mladi nimajo časa čakat. Mladi bi radi rešil stanovanjsko problematiko, bi radi doma zgradil hišo ali pa dogradil pri hiši, pa naletijo dostikrat na kar velike probleme in težave in prav tako pa tudi, recimo, podjetniki. Treba je vedet, da so podjetniki, torej gospodarstvo je tudi na podeželju, ne samo v mestih, pa obrtnih conah, ampak, dostikrat naletijo na težave, da ne morejo nekako dobit prostora, da bi širil proizvodnjo, da bi dogradil skladišča ali pa, ne vem, dovozne poti in tako naprej.
Skratka, kar precej je teh komplikacij, raznoraznih in potem je treba izkoriščat, ne vem, od vez, do nekih sestankov, pritiskov in tako naprej. Jaz mislim, da bi tukaj mogli bit pa majčkeno bolj fleksibilni. Jaz verjamem, da bo ta zakon marsikaj tudi na tem področju pripomogel, da se bodo te stvari hitreje in bolje odvijale, v korist vseh tistih, seveda, ki si to želijo. Jaz ne rečem, da če se govori o nekih špekulacijah ali pa, da bi na neki kmetiji se kar prodajale parcele »vikendašem« ali pa, da bi se kar nekaj zidalo tja v tri krasne, ampak, če ima nekdo resen namen kmetijo vzdrževat, jo morda tudi širit, obdržat mlade ljudi doma, torej mlade kmete, da se družina tudi poveča in da je več rok pri hiši, je treba seveda takim it tudi nekako malo bolj nasproti, pa malo bolj na roke. Kar se tiče pa raznih špekulacij, pa prodaje zemljišč za gradnje ali pa, ne vem, kaj takšnega, pa mislim, da se da tudi videt, čisto življenjsko, kakšen je namen.
Podpiram tudi predlog v zakonu za plačilo odškodnin od 35, to je 35 točk naprej bonitete. Zdaj, zaščitene kmetije, to so bili kar veliki problemi, težave, kar je tudi minister že sam poudaril in je prav, da gre ta stara zadeva, ki je bila noter zapisana, ven in da bo zaščitena kmetija veljala samo še pri, torej pri dedovanju, da ne bo težav, predvsem takih, kar je tudi že bilo omenjeno, tudi minister je rekel, če se želi karkoli kaj spremenit na kmetiji, pa bi morda šlo kmetiji ali pa kmetu na bolje, pa ni mogel ravno zaradi te zaščitenosti in je morda tudi zaradi tega marsikakšna kmetija propadla oziroma naletela na velike težave. Pri agromelioracijah se mi zdi prav, da seveda tisti, ko je kršil zakon, ko ni pridobil odločbe in je posegel v prostor, da plača kazen in pa prav se mi zdi tudi to, da se potem tega

30. TRAK: (NB) – 11.25

(Nadaljevanje): kršitelja tudi napoti na Ministrstvo za kmetijstvo in pa da nekako poskušajo potem v postopku stvari urediti, da bodo tako kot morajo biti in se mi zdi, da je prav, da smo tudi na tem področju / nerazumljivo/ bolj življenjski.
Državni namakalni sistemi. Absolutno podpiram. Tudi to, da seveda klopotci in vse ostale zadeve, ki jih kmetje uporabljajo, uporabljamo, seveda sodijo na kmetijsko zemljišče in je prav, da se tukaj tudi malo stvari spremenijo, da se ne komplicira.
Prodaja zemljišč, obvestilo preko spleta. Ja, absolutno, digitalizacija, napredek tudi na tem področju, seveda je pa treba povedati, da naj tukaj mladi predvsem seveda tudi pomagajo starejšim pri teh zadevah, da bo to, da ne bo kdo rekel, da ni znal ali pa, da ni pravočasno nekaj videl.
Zdaj kar se tiče pa vrstnega reda predkupne pravice. Ja, seveda. Vsak ima svoj interes in teh interesov je bilo morje in verjamem, da je tukaj bilo še največ debat, po mojem tudi minister je imel tukaj največ dela, da se je potem ta seznam nekako uskladil, da je nekako sprejemljiv za vse. Bi pa tudi tukaj res poudaril, da je bilo tudi v preteklosti precej težav pri tem nakupovanju. Marsikdo je imel status kmeta, si ga je pač pridobil, pa vprašanje, če je sploh kmet oziroma, če je sploh kmetoval, če je sploh imel v štali kaj živali, če je sploh obdeloval zemljo, itn., pač status je imel in imel seveda tudi možnost predkupa pred mnogimi drugimi, tudi pred kakšnimi takimi, ki pa morda niso imeli urejenih vseh, torej statusa ali pa vsega, pa so kljub temu kmetovali bolj od tega, ki je želel to izkoristiti, je potem ta kupil in prodal drugemu, itn., skratka tukaj je bilo kup nekih mahinacij. Jaz za nekaj primerov vem sam in jaz si samo želim in upam, da teh špekulacij ne bo več v prihodnosti.
Kar se tiče pa nacionalizacije enega največjih grehov ali pa napak iz preteklosti, neumnosti, je pa tudi seveda prav, da se stvari popravljajo, urejajo. Mnogo takih krivic na različnih področjih, ki so bile nespametne, ki so se dogajale v preteklosti, popravljamo in je prav, da se tudi na področju kmetijstva stvari urejajo.
Tako da, jaz bi mogoče na koncu res rekel samo še to ali pa samo ta primer še, ki sem ga prej mogoče izpustil. Življenje v mestu ali pa življenje na podeželju. V mestu ni problem, bomo naredili stanovanjski oblok, ljudje bodo šli notri živet, seveda včasih so to delali itak masovno, ko smo nekako povabili ljudi iz kmetij v industrijska središča in delo na zemlji, kmetijstvu posvečali zelo malo pozornosti. In v mestu ni problem blok zgraditi, asfalt do hiše, vsi vodovod, vso optiko, javno razsvetljavo, ni da ni, nobenega problema, na podeželju je pa to res res velikokrat problem, kako bodo ljudje lahko zgradili si svoj dom na podeželju in jaz res upam, da seveda tudi ob tej predpostavki in ob dejstvu, da je potrebno gledati na zemljo, na kmetijsko zemljišče, da ne bo izginjala, itn. Ampak če po drugi strani pogledamo, pa vidimo tudi, da se pa kar veliko kmetij pa tudi zarašča, zemlje zaraščene, pa jo preraste gozd, pa se ne obdeluje tako kot bi se mogla, pa v zadnjem času, kar je zelo moderno, da se ne pokosi travinja, ga posuši tradicionalno v kozolcu ali pa da v kopice pa se pelje domov na pod,

31. TRAK: (TB) - 11.30

(nadaljevanje) ampak se kar enostavno pripelje »mašinerijo« za par 10 tisoč evrov, »mulčer«, in se to prevozi na daljinca, doma, iz toplega stanovanja, »mulčer« svoje naredi in seveda subvencije in vse ostalo ostane, ampak, to so taki moderni trendi. Tukaj, na tem področju bo mogoče treba tudi kdaj v prihodnosti še kaj ponaredit(?), pa kakšno reči na to tem, kaj zdaj sploh še je kmetijstvo, kaj je pa igranje z daljincem, z različnimi stroji.
Tako da, bi jaz na tem mestu svojo razpravo zaključil in pa seveda, še povem, da bom podprl tako amandmaje, kot tudi težko pričakovan Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je terjal veliko časa, veliko usklajevanj, veliko dobre volje, pa pri nekaterih tudi verjetno veliko živcev. Tako da, moja podpora je tukaj absolutna.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Vojko Starović, pripravi se Gregor Židan.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Moram povedat, da pri nas gledamo na ta zakon kot zelo pomemben zakon, ki naj bi doprinesel k zaščiti kmetijskih zemljišč. Pa ne gre tu samo za kmetije ali pa podeželje, kajne, gre za celo Slovenijo. Mi moramo ohranit ta zemljišča, ker smo jih že izgubljal, kakor je predstavnik iz našega Državnega sveta povedal, da smo na, v povprečju na 700 hektarjev, medtem ko ima Evropa čez tisoč. Pri nam se ta fond zmanjšuje. Prehrana, lastna samooskrba, lokalno pridelana hrana in podeželje, mora biti v interesu nas vseh v Sloveniji, ne samo tistih, ki živijo na podeželju in živijo od kmetijstva oziroma se ukvarjajo z kmetijstvom ali gozdovi. Mi moramo nekako ohranit to zemljo, ki je uporabna tudi za bodoče generacije. Je ne smemo izgubit. To vam povem, ker, kaj bomo, kaj nam bo potem ostalo? Bomo odvisni od drugih? Kaj bo z našo suverenostjo? Bomo odvisni od drugih, nam bojo drugi narekovali, kaj bomo jedli in kako bomo jedli, kje bomo pitno vodo celo jemal. Dobro, pitno vodo smo zaščitil.
Zato imam jaz občutek pri tem zakonu, vem, da v prostoru se zmeraj srečuje toliko različnih interesov, ampak / nerazumljivo/ zakonu, da je šel premalo, celo premalo v zaščito obdelovalnih površin. Recimo tudi odškodnina. Vam povem, jaz sem že malo star in čez 50 let že letim po zraku, jadram po celi Sloveniji, Evropi in tako naprej in gledam zemljišča pod sabo. Slovensko kmetijsko zemljišče se konstantno zavzema z industrijskimi conami, z individualnimi gradnjami… Kar širi se. V Savinjski dolini, dobro, jaz sem pač odraščal v Celju, kar gledam Žalec, / nerazumljivo/ avtocesta se potegne, kar izginjajo površine, povsod po Sloveniji, vam povem in tako se je tudi v Evropi, recimo Slovaška je izjema, oni gradijo star del(?) naselja imajo že od pamtiveka, v Apeninih recimo se to ne dogaja, vse doline in kotline so nezgrajene, ceste so speljane po robovih, medtem ko v Padski nižini je druga situacija. V Franciji, recimo, je tudi precej zaščiten osrednji del, kar se tiče »razrasta« kmetijske(?), pri nas se pa kar vasi razširijo v večje naselje, kjer pridejo živet, kdo, ja ljudje iz mesta iz postavijo hišo in kmetijstvo in kmetijska skupnost, vas je bila namenjena proizvodnji, je bila namenjena kmetijstvu, tudi kasneje, ko bomo govoril o agrarni skupnosti, je bilo temu namenjeno. Ampak, ko mi gradimo in se širimo, damo tistim, ki hočejo živet na podeželju. Pride iz mesta v podeželje, ker si tam lahko cenejše kupi zemljo in si postavi hišo in potem hoče imet vse speljano do sebe, do hiše in še avtocesto. Mislim, na ta način, hočem povedat malo širši vidik, kajne, / nerazumljivo/ kje je dolgoročni interes Slovenije in to, če smo suverena država, če smo svoja, je silno pomembno, da imamo zagotovljeno samooskrbo, tega pa ni možno brez zemlje.
Še povem to, imam tudi v življenju pač neko izkušnjo, delal sem za finančne

32. TRAK: (DAG) – 11.35

(nadaljevanje) družbe. Delal sem za tri garniture, ki so prišle na oblast potem tudi in so sprejele v svoj program - od nekdanje Janševe Vlade, Pahorjeve, Ropove -, so sprejele v svoj program, da bodo uredile področje nepremičninskih investicijskih skladov, kjer bi postalo trgovanje z zemljišči transparentno, ker to morajo biti javni skladi, transparentno, kako se spreminja kmetijsko v stavbno zemljišče. In vsakega, ki je prišel na oblast, ni več zanimal ta zakon, ker na področju spreminjanja kmetijskih zemljišč v zazidalna, to je denarja ogromno / smeh/, verjemite mi, sem delal na nepremičninah. To je denarja ogromno in tu se dogaja veliko zakulisnih stvari in zakulisnih interesov. In tega se moramo zavedati, da zazidalno zemljišče prinese stokrat več kot kmetijsko – je tako? -, bom rekel čisto tako, po hektarju, se ne da niti primerjati. Zato je ta težnja izredno močna, zaslužiti, narediti, zgraditi, postaviti in vzeti kmetom oziroma sploh možnost kmetijske obdelave. Zato se nam zdi tu zakon pomanjkljiv. Ne bomo nasprotovali zakonu, to povem, ampak bi si želeli malo močnejše zaščite in razmišljanje o tem. Vem, da je tu kup interesov, ampak na ministru je, da uveljavlja in zagotavlja, da bomo lahko na svoji zemlji pridelovali svojo hrano, to je pomembno.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Gregor Židan, pripravi naj se Violeta Tomić.

GREGOR ŽIDAN (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani minister!
Nekatere spremembe so dobre, pri čemer mislimo predvsem na 3. člen, kjer se obravnava dopuščanje posegov v kmetijski prostor. Posebej pomembna se nam zdi točka površine do vključno 150 za začasno skladiščenje, 50 metrov površine za predelavo rastlinskih odpadkov. V istem členu, to je v dodatku 3. člena, pa se soočamo z nesprejemljivimi dodatki, ki so: daljinski cevovodi, lokalni cevovodi, kulturna dediščina, stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 metrov. Postavljanja komunikacijskih in drugih omrežij ne more urejati Zakon o kmetijskih zemljiščih, sploh pa je nedopustno, da se vanj vključujejo verski objekti. Zahtevam malo pojasnila v tej smeri, zakaj je to sem vključeno.
Sporna sta tudi člena 3d in 3d.a: »Glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene.«
Mogoče bi še opozoril na sporen 44.a člen: »Vse odločitve, sklepi in drugih dokumenti s področja gradbenih operacij iz tega zakona se vročajo z navadno vročitvijo. Če vročitev ni bila izvedena zaradi pomanjkanja naslova, se vročitev odločbe, sklepa ali drugega dokumenta opravi tako, da se objavi na enotnem državnem portalu eUprave. Šteje se, da je vročitev opravljena, 30. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, sklepu ali na drugem dokumentu, ali 30. dan od dneva objave na državnem portalu eUprave.« Dokumenti o dedovanju in drugih operacijah v zvezi s kmetijskimi zemljišči ne morejo biti predmet navadne vročitve, lahko se marsikaj zgodi. Kako naj to sploh zgleda, če si razlaščenec dednine /?!/ samo zato, ker ne pogledaš v poštni predal ali pa ne gledaš vsak mesec državnega portala.
Hvala lepa za odgovore.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić. Izvolite.

33. TRAK: (DAG) – 11.40

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala, spoštovani predsednik.
Ja, se bom navezala tudi na razprave poslancev pred mano in poudarila, da je cilj Ministrstva za kmetijstvo to, da poveča našo samooskrbo, prehransko samooskrbo; to je prva stvar, na katero bi se morali dejansko fokusirati. Večkrat smo očitali njegovi predhodnici, gospe Pivčevi, da ni počela nič, in dejstvo je, da nismo videli nobenega zakona. Vendar zdaj temu ministru tega ne moremo očitati, smo dobili kar nekaj zakonov na mizo. Lahko bi bili boljši, seveda, lahko bi bili drugačni, toda očitati vam ne moremo tega, da ste neaktivni. Slovenija neke resne kmetijske politike že ves ta čas ni imela in je nima. In to potrjujejo vsakoletna poročila o stanju v kmetijstvu. Najbolj pa je to potrdila raziskava z naslovom Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015-2020. In takrat, ko je bil trenutni minister gospod Podgoršek še državni sekretar, se seveda s tem ni strinjal in je trdil nasprotno. Ampak ta zakon kar potrjuje vse navedeno.
Kar je problem pri prometu s kmetijskimi zemljišči, je to, da sosednji kmetje, predvsem avstrijski, ki so bogatejši, množično kupujejo slovensko zemljo - na to smo opozarjali že v prejšnjem mandatu -, in tu se ne da nič, ker tisti kmetje imajo več denarja, naša zemlja je poceni in pač kupiš tisto, kar lahko kupiš. Na to smo opozarjali tudi ministra Židana, da počasi obmejne kmetije izginjajo oziroma je naša prehranska neodvisnost vse bolj ogrožena, ko kmetijska zemljišča prehajajo v tujo last. Zdaj, kako naj država prepreči, da bi šla zemlja v roke tujih kmetov, smo mogoče pomišljali tudi, da bi vstopil v to zgodbo Sklad kmetijskih zemljišč, ki bi imel predkupno pravico, pokupil to zemljo in jo dal potem v zakup našim kmetom. Ampak tako je, bogatejši kupujejo, tudi po evropskih direktivah bogatejši kupujejo tiste, ki so bolj revni. Sigurno, recimo, Hrvati ne bodo šli kupovat slovenske zemlje, imajo svoje kar veliko in tudi neobdelane.
Glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč. Tu se občinam omogoča sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, in to je zelo zaskrbljujoče, a veste. Na pogled se bere, da se dejansko lahko nekaj nadomesti, ampak s čim bomo nadomestili – z nekimi izseki, goloseki, ne vem, gozdov ali kako. Skratka, kvalitetna zemljišča, ko jih enkrat pozidaš, potem jih seveda nimaš. Seveda je problem, da v centrih rastejo neka luksuzna stanovanja po taki ceni, da se vsi samo še čudimo, zato ker v teh časih se je razlika med bogatimi in revnimi prebivalci res poglobila in malokdo, recimo, od naših otrok, ki bi morali živeti že na svojem, sploh lahko en kvadratni meter kupi, ker so cene po 7 do 10 tisoč evrov na kvadratni meter, nemogoče. In potem se seveda vsi selijo na podeželje, tam so parcele cenejše, gradnja cenejša in tako naprej. Vendar se vozijo v službe v mesta, kar spet postavlja pod vprašaj ogljični odtis, onesnaženja in tako naprej. In, seveda, vsak kvadratni meter izgubljene kmetijske zemlje se zelo težko nadomesti. In ta kmetijska zemljišča - povejmo si in nalijmo si čistega vina – ne bodo nadomeščena nikoli, za vedno bodo izgubljena. Ker občine nimajo nekih ne vem kakšnih stavbnih zemljišč, ki bi jih spremenile v kmetijska, pa tudi ta postopek je dosti težji. Naj vas spomnim na Magno, koliko prvovrstnega kmetijskega zemljišča smo dali temu onesnaževalcu, ki zaposluje

34. TRAK: (NB) – 11.45

(Nadaljevanje): mnogo manj ljudi kot je obljubljal in jih res plačuje po dumpinških cenah. Kaj smo naredili? Naredili smo veliko napako. In ti ministri so še zdaj v Vladi. Zdaj, nadomestna kmetijska zemljišča se, kot sem rekla, lahko nadomestijo izključno z goloseki, ampak zaradi povečanja stavbnih površin je to nadomeščanje nesprejemljivo. Zdaj šele, če bi mi imeli 100 % samooskrbnost, prehransko, bi se lahko pogovarjali o tem, da bomo pozidavali ta zemljišča, pa ne. In seveda tukaj so posegi v prostor, ki jih občine lahko dopuščajo graditi na teh zemljiščih, so tudi objekti namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb, zračnega prometa, objekti za varnost plovbe, itn. Vemo, da je obala zelo zelo zaželena za razne vikende ali pa hiše. Mnogi se preselijo tja in si postavljajo milijonske vile, tudi kolegi iz tega parlamenta, tako da, no pa tudi neke male cerkvice. V bistvu bomo lahko molili, da bomo lahko imeli hrano po vsem tem.
Zdaj pri odpravi statusa zaščitene kmetije. Nobene obrazložitve ni okrog tega. Zopet, pogrešam pri prejšnjem in tem zakonu kakršnokoli obrazložitev zakaj. Zato, ker zaščitene kmetije v velikosti od 5 do 100 hektarjev so uvedli nekoč s ciljem preprečitve drobitve teh kmetij ter ustvarjanjem možnosti za ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Zdaj se to odpravlja. Sploh ni jasno zakaj in s kakšnimi razlogi in drobljenja teh kmetij, razprodaja, po delih in šibitev njihove funkcije je seveda v luči nizke oskrbe, samooskrbe s hrano in vse bolj napredujočih podnebnih sprememb popolnoma neracionalno, da ne rečem noro.
Potem grem naprej, da ni dohodnine od dobička in iz kapitala v primeru agrarnih operacij. Tudi do tega bi se dotaknila. In tudi, veste, pri ministrstvu za finance so poudarili, da to ni ravno racionalno. Gre za to, da če je vrednost zemljišča, ki je pridobljeno po zaključku komasacije višja kot je bila takrat, ko je šla v komasacijo, potem lastnik parcele ustvari dobiček. In tako bi ga ustvaril za vsako drugo menjavo in od tega seveda se plača davek. Vedno. In davek se plača na dobiček, torej na razliko med prvo in drugo vrednostjo, in če to velja za vse ostale menjave nepremičnin, ni nobenega razloga, da ne bi veljalo tudi za zemljišča pri komasacijah. Zdaj, tukaj se spet moramo zavedati, da ti davki na dobiček bremenijo samo veleposestnike, ne male kmete, ki menjajo en hektar ali dva, ker so ti davki neopazni in zanemarljivi. Tako, da ta zakon se meni ne zdi dober, ne zdi se mi primeren, ne bom ga podprla. Redke so ideje, ki bi, ki se mi zdijo dobre tukaj. Ja, strinjam se, da so subvencije brez kontrole tam kjer nekdo travinje pokosi in potem v plastične bale zapre to in v graben porine, nedopustne. Na to smo tudi že opozarjali. Tako da, veliko je stvari, ki bi jih morali rešiti, ampak s pozidavo in z lažjo pozidavo kmetijske zemlje tega ne bomo rešili in ta zakon bi moral biti usmerjen seveda v našo prehransko varnost ne pa v to, da se še bolj gradi na podeželju. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo ima še Aleksander Reberšek. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Verjetno ne rabim poudarjati, da prihajam iz Savinjske doline, kjer je eden izmed naših simbolov ravno hmelj in ena najbolj prepoznavnih dejavnosti v Savinjski dolini, hmeljarstvo, ki z obsežnimi hmeljišči daje poseben pečat prav naši lepi dolini.
Zdaj pred časom sva z ministrom za kmetijstvo obiskala

35. TRAK: (NB) – 11.50

(Nadaljevanje): Spodnjo Savinjsko dolino kjer sva se srečala s številnimi kmeti in kjer sva seveda prisluhnila njihovim težavam. Srečala pa sva se tudi z vodstvom inštituta za pivovarstvo in pa hmeljarstvo Slovenije, s sedežem v Žalcu. Tam že več kot 60 let skrbijo pri razvoju hmeljeve rastline, skrbimo za to, da hmeljarji pridelujejo več sort hmelja, prav tako pa razvijajo nove sorte in kar je zelo pomembno, strokovno pomagajo hmeljarjem. Jaz sam osebno sem se tudi večkrat srečal s hmeljarji iz Spodnje Savinjske doline, ki so se obrnili name, da imajo težave s kompostiranjem. V Sloveniji kompostiranje hmelja ni zakonsko urejeno, zato bomo zdaj to njihovo težavo rešili v tem zakonu, Zakonu o kmetijskih zemljiščih, na kar sem zelo vesel in pa tudi ponosen. Kot sem že prej povedal, za razvoj hmeljarstva nosi veliko zaslug ravno ta inštitut, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v središču Savinjske doline in oni so se aktivno tudi vključili v načrtovanje tega zakona in prelagali izboljšavo vladnega člena, ki rešuje kompostiranje. S tem amandmajem se torej predlaga dodatna dikcija, ki kmetijskim gospodarstvom, ki gojijo hmelj, omogoča, da v primerih, da je, ko je površina hmeljišč večja od 15 hektarjev, povečajo tudi površine za kompostiranje in to sicer sorazmerno glede na površino zemljišč. S tem se ustrezno in pa tudi enakopravno ureja kompostiranje za vsa kmetijska gospodarstva, tako za manjša kakor tudi za večja. Jaz sem prepričan, da ima hmeljarstvo v Sloveniji svetlo prihodnost in bi rad omenil samo še eno novost za hmeljarje, ki se ujema s to tematiko, ki jo v tem zakonu tudi rešujemo, to je biotop vrvica, ki je prilagojena za potrebe v hmeljarstvu in kar je za njo zelo pomembno je to, da je med drugim tudi razgradljiva. Jaz se iskreno zahvaljujem ministru, ker ima posluh za težave s katerimi se kmetje soočajo na svojih kmetijah in tukaj bi povedal ta vidik da se mi zdi zelo pomembno, da gremo na teren poslanci, da greste na teren tudi ministri, da se s težavami kmetov, da te težave slišimo, da jih tudi bolje razumemo, in da potem vse te ljudi tudi bolj dostojno zastopamo v Državnem zboru, da težave kmetov tudi rešujemo, zato smo tukaj. Vesel sem, da zakon prinaša dobre rešitve, za kmete zavarovanje kmetijskih zemljišč, predvsem pa sem vesel, da bomo danes našli tudi rešitev za naše hmeljarje in na to sem kot poslanec, ki prihaja iz doline zelenega zlata zelo ponosen in pa hvala lepa za trud.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zdaj bom dal besedo še gospodu ministru za nek povzetek, komentar, če želite, ker nimam več prijav k razpravi, potem bomo šli pa še po členih, če bo še kakšna dodatna razprava, boste pa še enkrat dobil besedo.
Izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa. hvala lepa tudi za razpravo.
Morda samo še nekaj pojasnil. Gospod Tomažič je spraševal glede občin v 5. členu. Z amandmajem jih umikamo, torej smo prisluhnili tej pobudi.
Gospoda Koražija se mi zdi, da nisem povsem dobro razumel kajti sam sem res začuden, da ste omenili, da je zakon škodljiv, kajti z zakonom praktično smo prisluhnili kmetijskim gospodarstvom in kmetom in zato sem res presenečen nad takim delom.
Več vas je omenjalo tudi spremembo namenske rabe, torej občinski prostorski načrti, državni prostorski načrti. Naj omenim, da sedaj v zakonu nimamo te podlage. Jo nimamo. Torej bi rekli, da je sedaj bi bilo na podlagi obstoječega zakona bi bilo lahko to pozidava kmetijskih zemljišč še toliko bolj intenzivna. Zdaj v zakonu vnašamo tisto kar v praksi izvajamo, torej izvajamo mislim da dokaj zadržano politiko do zazidave, do spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Jaz razumem, tudi vse pobude.

36. TRAK: (DAG) – 11.55

(nadaljevanje) Ja, tudi sam sem na stališču, da bi morali kmetijska zemljišča bolj intenzivno varovati. Na drugi strani pa tudi vemo, da ne moremo povsem zavreti razvoja, razvojnih potencialov občin, tudi kmetij, tudi mladih, ki delajo, ki želijo ostati na kmetiji, pa si postaviti neko hišo. Kajti, če rečemo, da nimamo več mehanizma za nove spremembe namembnosti, torej čistega varovanja kmetijskih zemljišč, potem ga pač nimamo, kajne. Potem ni več pozidav, ni več cest, ni več hlevov, ni več novih hiš, ni več ničesar. In zato je ta rešitev, ki jo zdaj uvajamo, se mi zdi, neka takšna, ki jo zapisujemo v zakon, ki jo pa že izvajamo, ki jo, ponavljam, izvajamo že kar nekaj let, že moji predhodniki so jo izvajali, da si ne bom pripenjal kakšne medalje v tem delu, daleč od tega. Zdaj jo samo zapisujemo še v zakon, da imamo tudi zakonsko podlago.
Pa bom poskušal kar odgovoriti na to vprašanje glede samega sistema nadomeščanja. Torej, že zdaj teče tako, da najprej občine pri spremembi namembnosti pozovemo, da nepozidana stavbna zemljišča vrnejo nazaj v kmetijsko rabo. Kajti dopuščamo možnost – hipotetično govorim -, da je neka občina pred leti, nek župan, ne vem, pred leti namenil enemu koncu občine, ne vem, industrijsko cono. Pa so prišle v tem času nove razmere, morda tudi nova povpraševanja, nove potrebe na drugem koncu občine. In mi s tem nimamo težav, da tisto prvo nepozidano stavbno zemljišče vrnemo nazaj v kmetijsko rabo in na drugem koncu občine sprostimo nova zemljišča, recimo, za industrijsko rabo, seveda, če so po površini in kvaliteti enakovredna tistim, ki jih menjamo. Torej, to je takšen najbolj pogost instrument, ki ga v tem trenutku izvajamo. Kajti občine so v preteklosti uspele, nekatere bolj nekatere manj, spremeniti namembnost zelo velikim površinam, velikim hektarjem kmetijskih zemljišč po namenski rabi v nekmetijsko rabo, torej v gradbene parcele. In v tem primeru, če ima občina te površine na razpolago, jih najprej pozovemo, da to naredijo. Vendar imamo pa še nekatere občine, jih je sicer malo, kjer pa teh zemljišč že počasi zmanjkuje. Zdaj je vprašanje, ali v takih občinah ne omogočimo ničesar ali pa vendar z neko logiko nadomeščanja, vzpostavljanja nadomestnih zemljišč, ki so po kvaliteti in po površini enakovredna tistim, ki jih izgubljamo, omogočamo razvoj tudi v takšnih občinah. V tem primeru govorimo o bodisi degradiranih zemljiščih, kaj vem, kakšnih, pojma nimam… Kot sem že prej govoril o kakšnih peskokopih, ki so se dogajali na kakšnih kmetijskih zemljiščih, so povsem degradirana zemljišča, kakšne, ne vem, vrtače in tako naprej, da iz njih vzpostavimo neko kmetijsko rabo. Ja, v skrajnem primeru tudi iz gozda lahko, kajti pri gozdu, bodimo iskreni in pošteni, v zadnjih 50 letih se nam je površina gozda praktično podvojila, zato menimo, da imamo tu nek potencial za to, da lahko kakšna kmetijska zemljišča vendarle vračamo nazaj tudi iz gozdnih zemljišč. Mimogrede, to se je zgodilo tudi pri mojih predhodnikih pri Magni. No, in pri Magni, če smo jo že omenili – mislim, da je gospa Violeta Tomić omenila to podjetje -, po naših informacijah je danes tam vzpostavljen oziroma je za vsak kvadrat, ki so ga pozidali, vzpostavljen nov kvadrat kmetijskih zemljišč, na katerih že teče kmetijska proizvodnja, njiva, dobesedno, tudi primerljiva po kvaliteti in po površini. Torej, nekaj teh možnosti imamo. Zato pravim, da zdaj v zakonu tega ni zapisanega, mi zdaj to prakso uvajamo, zapisujemo v zakon, da imamo tudi pravo zakonsko podlago.
Kar se tiče izboljševanja pridelovalnega potenciala. To pa pride v primeru, ko so vse ostale možnosti izčrpane, pa dopustimo, da za zemljišča, ki so z boniteto pod 50, ne vem, z navozom rodovitne zemlje pri neki gradnji, ko se je ta rodovitna zemlja pobirala, in če izboljšamo boniteto za najmanj 20 točk, pomeni, da bistveno izboljšamo kvaliteto in s tem tudi potencial pridelave hrane na teh zemljiščih, je tudi to ena od možnosti.
Zdaj sem šel nekako po vrstnem redu, kar je v zakonu napisano, je tudi, kar v bistvu izvajamo pri teh zadevah.
Verjamem, da noben zakon nima idealnih rešitev. Tudi ta zakon, sem prepričan, bi lahko imel še strožjo politiko do varovanja kmetijskih zemljišč. Ampak na koncu, mi verjemite, da je zelo težko najti tisto srednjo pot

37. TRAK: (DAG) – 12.00

(nadaljevanje) med interesi županov, med interesi tudi mladih kmetov, ki želijo doma postaviti hišo, da si lahko tam ustvarijo družino in kmetujejo, in na drugi strani med interesi, ki jih imamo. Sam sem zagotovo zelo naklonjen varovanju kmetijskih zemljišč, zelo naklonjen. In če smo že prej govorili tudi o tej tako imenovani, ne vem, o nekaterih pozidavah in tudi cestah, ki se gradijo, naj omenim, da smo imeli v Državnem svetu zelo jasno razpravo glede obvoznice Slovenj Gradec. In dokler se tam ne bodo izpolnili tudi tisti pogoji, ki so jih kmetje izpostavili, sam kot minister ne bom podpisal soglasja za gradnjo južne obvoznice - in to ve občina, ve župan in tako naprej -, zato ker želim, da se resnično poiščejo možnosti, da varujemo kmetijska zemljišča in da se tu borimo do zadnjega diha, kot sem danes že enkrat dejal. To sem zdaj javno povedal, ker sem tudi na Državnem svetu to zagotovil, in pri tem delu ne bom popustil. Zato ker se mi zdi, da je prav, da vedno znova vlagamo napore za varovanje kmetijskih zemljišč in da iščemo načine za investicije bodisi po drugih degradiranih zemljiščih, morda tudi po gozdu, kjer, kot sem že dejal, se nam je v zadnjih 50 letih površina gozda podvojila, skorajda podvojila, no, da ne bomo povsem pikolovski.
Glede zaščite kmetij med živimi. Se pravi, glede statusa zaščitenih kmetij sem že uvodoma pojasnil, pa morda še kakšna informacija oziroma kakšno pojasnilo več. Že tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice nas je opozoril, da je omejitev 5 hektarjev za zaščiteno kmetijo v bistvu zelo nizka omejitev. To je daleč od ene delovne sile, to je daleč od tega, da bi kmetija zgolj s 5 hektarji lahko normalno živela. Žal so razmere takšne na tem evropskem kmetijstvu, ne samo v Sloveniji. Razen če se kmetija specializira za neko pridelavo nekaterih pridelkov z bistveno višjo dodano vrednostjo, kaj vem, kakšno jagodičevje ali kaj podobnega, pa ne želim delati nobene promocije posamezni panogi kmetijstva, ker sam kot minister je prav, da imam vse enako rad. Ampak, okej, v nekaterih primerih je to možno, če so seveda tudi drugi pogoji izpolnjeni, namakanje pa še kakšen rastlinjak in tako naprej. Sicer je 5 hektarjev zelo malo. In ugotavljamo, da takšne kmetije bi bilo morda celo bolje, da vsaj na ravninskem delu, da morda te kmetije, ta zemljišča začnejo obdelovati večje kmetije in s tem racionaliziramo to pridelavo. Kajti spomnimo se tudi vsakoletnega poročila, zelenega poročila, ko tudi razpravljamo o propadanju slovenskih kmetij in tudi o velikosti površine. Mi v Sloveniji imamo povprečno veliko kmetijo 7 hektarjev in vedno znova tudi nas opozarjate, opominjate, da dajmo nekaj narediti, da bomo imeli povprečno velikost večjo. Povprečno velikost imamo večjo lahko samo na en način – z manjšim številom kmetij, druge možnosti ni. Tudi če je skladovo zemljo razdelimo med večje število kmetij, imamo še vedno toliko kmetij in toliko hektarjev. Torej, tudi tu imamo to srednjo pot, kot sem že rekel, ki jo je izredno težko tudi v tem delu najti.
Zaščitena kmetija, se mi zdi, da tudi po mnenju, ko smo z našimi deležniki, nevladnimi organizacijami o tem govorili, vendarle ugotavljamo, da resnično ne opravljajo ali pa niso dosegli svojega namena. Zaradi same zaščitene kmetije praktično, mislim, da nismo rešili bistva na področju kmetijstva, in tu z odpravljanjem ne delamo prav nobenega posebnega tveganja. Kot sem že uvodoma dejal, že danes nekatere kmetije, zaščitene kmetije lahko prodajajo zemljišča drugim zaščitenim kmetijam, ko pa padejo pod tisto kvoto 5 hektarjev, pa tako ali tako razprodajo; že danes je to tako. Torej menimo, da ta instrument prej omejuje, kot pa rešuje kmetijska gospodarstva.
Vprašanje je bilo tudi, gospod Koražija, mislim, da ste spraševali glede namakalnih sistemov in financiranja. Že sedaj in tudi v naslednjem programskem obdobju bo veljalo, da se veliki namakalni sistemi – zdaj jih tako ali tako financirajo oziroma gradijo samo lokalne skupnosti, mi z zakonom ponovno uvajamo možnost tudi tako imenovanih državnih namakalnih sistemov -, se financirajo iz programa razvoja podeželja, stoprocentno. Torej se namakalni sistemi že sedaj in tudi v bodoče.

38. TRAK (VI) 12.05

(nadaljevanje) Res je, da se morajo investitorji prijaviti na razpis, ampak praviloma vsakdo, ki izpolni tiste prvotne pogoje, torej da ima dvotretjinsko podporo kmetov, vodna soglasja in tako naprej, odločbe o uvedbi namakalnih sistemov praviloma tudi dobijo sredstva. Torej, če je vloga popolna imamo sredstev dovolj, tudi naša ekipa na ministrstvu zelo intenzivno dela z vsemi investitorji in ko je, ne vem, imamo dva, tri investitorje, ki sta zrela za investicijo, objavimo razpis, se prijavita in potem iz tega teče potem tudi ta investicija.
Glede nadomestnih zemljišč, mislim da ste gospod Lenart spraševal, pri nadomeščanju kmetijskih zemljišč nam sama cena ne dela nobenega problema, kajti dobijo hektar za hektar v fizični obliki. Torej, ko govorimo o inštrumentu nadomeščanja. Ko pa govorimo o inštrumentu prodaje in potem nakupa samostojnega, to pa se strinjam z vami je pa to včasih lahko problem, pa ne samo zaradi časovne bariere, ampak tudi zaradi različnih lokacij se cene razlikujejo. Ampak če govorimo o samem nadomeščanju in ravno pri tej tretji razvojni osi smo dali na razpolago zemljišča. In tudi v pogodbi, ki je ravno v, kaj imajo že, kmetijstvo gospodarstvo Polana mislim, da ima v zakupu zemljišča je v pogodbi zapisana klavzula, da se zemljišča za potrebe nadomeščanja vedno znova sproščajo, nadomeščanja govorim. Torej, ta inštrument imamo pri njih napisan v zakupni pogodbi ravno z namenom, da kmetijam lahko, ki bi izgubile in ki so pripravljene iti v nadomeščanje, ne v prodajo in nakup, ampak nadomeščanje se to lahko naredi.
Prednostni vrstni red – ste ga nekateri izpostavljali. Res je, imeli smo pripravljenega, imeli smo pripravljeno nekaj več iz prednostnega vrstnega reda. In kot je že, mislim da gospod Lisec omenil, tudi tukaj ga ne sestavimo, sem prepričan da ga ne. In zato menim, da je to kar smo pripravili ena dobra podlaga za nadaljnje razprave in verjetno v eni naslednji spremembi verjetno bo tudi ta zadeva zrela za to, da gremo tudi v to spremembo.
Kar se tiče reklamnih panojev, tukaj je zelo jasna razmejitev kaj je pristojnost našega ministrstva in MOP-a. In reklamni panoji spadajo pod ZUREP, MOP, torej in smo tudi usklajeni, da ne pišemo za isto zadevo v dve zakonih, bog ne daj različne rešitve. Zato smo potem prvotno smo nameravali tudi v našem zakonu to narediti, tako da smo pri tem medresorskem usklajevanju to mi umaknili, ker to spada pod pristojnost MOP-a in ZUREP.
Mislim, da gospod Starović je ravno tako govoril o varovanju kmetijskih zemljišč, se strinjam s tem, da bi lahko navili vatle v tem delu, se povsem strinjam in sam bi si tudi želel. Ampak kot pravim, pa vendarle imamo pa resnično ko postavimo to v razpravo, to debato v razpravo glede varovanja kmetijskih zemljišč verjemite mi sto in eno idejo kako bi morali praktično vse dopuščati in, saj ste tudi videli, današnji amandma Združenje občin, ki govori ravno o tem, da bi bili manj strogi pri tem nadomeščanju.
Gospod Židan je govoril tudi o infrastrukturi kot možni gradnji na kmetijskih zemljišč. To je že sedaj v zakonu. Vprašanje zakaj dopuščamo gradnjo objektov za verske obrede do 10 kvadratnih metrov s pripadajočimi zemljišči, govorimo o kapelicah, zelo enostavno, kar je tudi primerljivo s spominskimi obeležji, ravno tako 10 kvadratov. Torej, mislim, da tukaj ne bomo nobene cerkve gradili, ampak govorimo o teh dobesedno kapelicah, kar je neka tradicija v Republiki Sloveniji in zato mislim, da ni nič narobe, če temu prisluhnemo. Enako kot tudi, ja, spominska obeležja. Tudi tukaj mislim, da ni nobene zadrege.
Vprašanje je bilo tudi glede vročanja po navadni pošti. Da, hvala za to vaše vprašanje, ker je zelo na mestu. Naj pa dodam, da po navadni pošti ne bomo vročali odločbe o novi razdelitvi zemljišč, razdružitev solastnine in tudi razlastitve. To gre še vedno po vročanju kot je treba z vročilnico in tako naprej.

39. TRAK (VI) 12.10

(nadaljevanje) Torej te ključne elemente na koncu nekaterih postopkov naj gredo po navadni pošti. Ja, hvala za to vprašanje, zato ker mislim, da je prav, da smo si to tudi razčistili.
Govorili smo tudi o varovanju kmetijskih zemljišč pred nakupom s strani tujcev. Naj dodam, da Sklad kmetijskih zemljišč je na 6. mestu pri predkupnih upravičencih. In da v lanskem letu je sklad nakupil okoli 700 hektarjev kmetijskih zemljišč… /medsebojno pogovarjanje/ predlansko leto 700, lansko leto pa dobrih 400 hektarjev, hvala. Tudi zaradi tega, ker se je začel intenzivno /nerazumljivo/ zlasti na obmejnem območju, no če mene vprašate kar po celi Sloveniji, na vse objave prodaje kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji in vendarle s tem, ja, povečujemo in tudi varujemo ta kmetijska zemljišča pred nakupi s strani tujcev.
Ostalo mislim da tudi gospa Tomić ste razpravljala glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč, sem že tudi uvodoma prej pojasnil, da ne bom ponavljal. Ravno tako glede statusa zaščitene kmetije.
Ja, še vprašanje je bilo glede dohodnine iz dobička iz kapitala pri komasacijah pri agrarnih operacijah. Naj dodam prvo, da dohodnine od dobička iz kapitala, ni tudi preveč sosedskih menjavah in drugič da pri komasacijah ne sme priti do povečanje vrednosti. Kajti, kmet da en hektar in dobi en hektar. Da en hektar in dobi en hektar ali da pet hektarjev in dobi pet hektarjev minus tisti procent za ceste in ne vem kaj se še urejajo v teh komasacijah. In zato mislim, da je to tudi eno od poslanskih vprašanj mag. Dejana Židana na to temo in tudi na podlagi takrat odgovora Ministrstva za finance smo na koncu uspeli tudi to reč uskladiti v tem zakonu. Zato menimo, da je ta rešitev prava. Kajti, s tem tudi pospešujemo komasacije, ki jih v Sloveniji nujno potrebujemo. Kajti, če greste po podeželju vidite, da imamo izjemno razdrobljenost kmetijskih zemljišč. In najdimo mehanizme zato, da bomo pospeševali komasacije. In če je to tudi dohodnina, torej da ni dohodnine od dobička iz kapitala, torej da tega ne plačujemo je to lahko samo en kamenček v mozaiku, da vendarle gremo v zložbe kmetijskih zemljišč.
Toliko na kratko z moje strani. Upam, da sem pojasnil vsaj večino na kratko.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala minister.

Bomo prešli na glasovanje o amandmaju koalicije k 1. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Samo še dodatna obrazložitev, delamo po pregledu amandmajev z dne 22. 2. 2022.

Odpiram razpravo k 3. členu in amandmaju oziroma predlogu za amandma odbora s strani koalicije. Če ne želi nihče razpravljati prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 4. členu. Tu imamo dva amandmaja, in sicer predlog za amandma odbora s strani koalicijskih poslanskih skupin in pa še en amandma koalicijskih poslanskih skupin pod točko 2. Če ne želi nihče razpravljati bomo šli na glasovanje, najprej o prvem amandmaju. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo še o drugem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

40. TRAK: (TB) – 12.15

(nadaljevanje) Odpiram razpravo k 5. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin, ki predlagajo amandma odbora.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 6. členu in pa k amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 7. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Potem imamo vložen še amandma koalicijskih poslanskih skupin za novi 7.a člen.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 16.(?) členu in pa amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 18. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 19. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 34. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 35. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 37. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 39. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 44. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.

41. TRAK: (TB) – 12.20

(nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 45. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 46. členu. Tu imamo tudi dva amandmaja. En amandma kot predlog za amandma odbora s strani koalicije in drugi po redni poti s strani koalicije. Če ne želi razpravljat, bomo glasovali najprej o predlogu koalicijskih poslanskih skupin pod točko 1.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo še o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin pod točko 2.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 47. členu in pa amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 50. členu in pa amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo še k 59. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

S tem zaključujem razpravo in glasovanje o amandmajih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga skupaj. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo o vseh členih predloga skupaj.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih na matičnem delovnem telesu.
Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Potrebno je določit še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Ima kdo to željo? (Ne.) Potem bom to napravil sam. Hvala.

Prehajamo na, oziroma, preden preidemo na 3. točko dnevnega reda, bomo prekinili sejo za 10 minut, da se prostor prezrači.
Nadaljujemo ob 12.34.

(Seja je bila prekinjena ob 12.24.)

42. TRAK: (NB) – 12.35

(Seja se je nadaljevala ob 12.36.)

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Nadaljujemo s sejo.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AGRARNIH SKUPNOSTIH.
Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in pa Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. S sklicem seje te prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Občine Jesenice, mnenje Občine Rečica ob Savinji, pripombe Skupnosti občin Slovenije in pripombe Združenja občin Slovenije s predlogi za amandmaje. Naknadno ste prejeli še amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in Konkretno. Amandmaja Poslanske skupine Levica, pregled amandmajev z dne 18. 2. 2022, na podlagi katerega bomo delali. Pripombe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe in stališča lokalnih skupnosti, mnenje Občine Sežana, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin SDS, NSi in Konkretno, ki niso v pregledu amandmajev, jih pa imate na mizi.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih ter o morebitnih predlogih za amandmaje odbora.
Na začetku bi dal besedo ministru. Dr. Podgoršek, izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa.
Ja, to je Zakon o agrarnih skupnostih. Dovolite mi uvodoma nekaj manjših vsebinskih uvodnih misli, da bomo potem lažje tudi sledili samemu zakonu.
Agrarne skupnosti imajo v lasti okoli 77 tisoč hektarjev zemljišč, kar je okoli 3,6 % celotne površine Republike Slovenije. Agrarne skupnosti imajo povprečno okoli 34 članov, večina agrarnih skupnosti je velika od 15 do 300 hektarjev. V register agrarnih skupnosti je vpisanih 32 agrarnih skupnosti, v poslovni register prijave je prišlo pa 357 agrarnih skupnosti.
Agrarne skupnosti, ta zakon, ki ga pripravljamo, v bistvu s tem zakonom poskušamo vsaj deloma omogočati agrarnim skupnostim boljše delovanje kot ga imajo sedaj. In ravno zaradi kasnejše obrazložitve potem nekaterih vsebin želim uvodoma dodati eno misel. Večina agrarnih skupnosti v Republiki Sloveniji je bilo nacionaliziranih po drugi svetovni vojni in potem skladno z Zakonom o denacionalizaciji so se jim zemljišča tudi vračala. Pri tem pa je prišlo do ene bistvene spremembe, kar odločujoče vpliva na način delovanja agrarnih skupnosti še vedno, tudi danes. In sicer, stoletja nazaj, se pravi, agrarne skupnosti so stoletja delovale po principu, da je bilo lastništvo ali solastništvo v deležih agrarnih skupnosti vedno vezano na domačijo, kjer je bil aktualni lastnik zgolj tisti, ki je upravljal s tistim lastniškim deležem, ni bilo pa imetje vezano na lastnika,

43. TRAK: (NB) – 12.40

(Nadaljevanje): ampak na domačijo, na kmetijo. No, in ko se je zgodila nacionalizacija, se je takrat vzelo seveda domačiji in takratnemu lastniku, kot je bilo narejeno potem pri denacionalizaciji, zato se je pri denacionalizaciji pa vračalo ne na domačijo, ampak na takratnega lastnika. In tukaj menimo, da je v bistvu narejena bila ena taka izvorna napaka pri agrarni skupnosti, pri načinu delovanja in tudi pri solastniških deležih, itn., kajti deleže agrarnih skupnosti so bile potem podvržene vsem postopkom dedovanja, tudi tistim, ki so bili seljeni lastniki agrarnih skupnosti so danes po celem svetu. Pred nacionalizacijo to ni bilo možno, ker je bila zgolj domačija lastnik lastniškega deleža, ne pa aktualni lastnik, kot smo dejali, je samo upravljal. No in iz tega naslova, ko se je denacionalizacija peljala na ta način kot se je, imamo danes izjemno razdrobljeno lastniško strukturo, imamo danes v agrarni skupnosti v enih delih celo državo kot solastnika ali občino kot solastnika v agrarnih skupnostih. In menimo, da če poznamo agrarne skupnosti iz teh stoletja načina delovanja, potem vemo, da te, vsaj zadnja dva, torej država in lokalne skupnosti na nek način nista naravna solastnika deležev agrarnih skupnosti. In sta prišla in tudi ta posestna razdrobljenost in potem odločanje na občnih zborih, itn., je zaradi tega načina bistveno bistveno otežkočena. Kajti kot sem že dejal, razlika je bila na načinu delovanja agrarnih skupnosti pred nacionalizacijo in po denacionalizaciji, ki se je zgodila, ker se je vračalo na takratnega zadnjega tistega lastnika domačije in potem se je to razdelilo med vse deleže.
In ta uvod sem si dovolil narediti zato, ker nam bo potem v razpravi bistveno lažje.
Torej, pa začnimo z zakonom. V zakonu predlagamo spremembo določbe, ki ureja zastopanje agrarne skupnosti in sicer se zakonsko pooblastilo zastopanje članov agrarne skupnosti razširi tudi na davčne postopke vezane na posle upravljanja s premoženjem. S tem se predsedniku agrarne skupnosti podeljuje status zakonitega zastopnika tudi za potrebe izvajanja davčne zakonodaje. Torej s to predlagano spremembo bo predsednik agrarne skupnosti v primerih kjer se davčna obveznost navezuje na vse člane agrarne skupnosti in davčni predpisi tem podeljujejo procesne pravice v imenu vseh članov izvajajo procesna dejanja. Na primer vlaganje napovedi za odmero davka na promet nepremičnin, itn., da ne bom bral vsega tega še naprej. Torej taka rešitev bo bistveno olajšala izvajanje davčnih postopkov v zvezi z agrarnimi skupnostmi in omogočila, da se bodo lahko tudi davčne obveznosti poravnale s skupnega računa agrarne skupnosti, ne pa kot je pri nekaterih agrarnih skupnosti danes, da te obveznosti poravnava vsak solastnik po nekaj evrov, v bistvu je iz vidika zagotavljanja plačil davčnih obveznosti ta rešitev sedaj bistveno boljša. Seveda, če agrarna skupnost tega ne bo poravnala, potem pa bo FURS terjal posamezne lastnike teh lastniških deležev.
Potem urejamo tudi status agrarnih skupnosti, ki jim premoženje po drugi svetovni vojni ni bilo odvzeto ali jim je bilo odvzeto le delno oziroma so se te odločbe v nacionalizaciji zgodile le v nekem delnem delu. Skratka, v prvotnem zakonu, ki velja tudi danes, so te agrarne skupnosti izpuščene, s to spremembo jih v to zakonodajo pripeljemo nazaj tudi tiste agrarne skupnosti, ki jim premoženje ni bilo ali je bilo samo delno odvzeto.
Z namenom olajšanja registracije po zakonu, se s predlogom novele znižuje zahtevan kvorum za sprejem temeljnega akta, ki je pogoj za registracijo agrarne skupnosti po zakonu. Ta kvorum se znižuje ravno s tega naslova, ker nekatere agrarne skupnosti zaradi tega razdrobljenega lastništva, zaradi denacionalizacije in delnih postopkov nekatere agrarne skupnosti tega kvoruma praktično ne more doseči. Enostavno ga ne morejo, ker so lastniki po vsem svetu, nekateri dedni postopki še niso končani, itn., skratka je predlog, da se ta kvorum zniža tudi zaradi tega.

44. TRAK: (DAG) – 12.45

(nadaljevanje) Pri razpolaganju s solastniškimi deleži se solastniški delež lahko razdeli le na toliko delov, kot je različnih pravnih naslovov. To pomeni, recimo, v praksi, da oseba A, ki je pridobila solastniški delež, od treh drugih članov ta solastniški delež lahko nadalje razdeli spet na tri dele; torej, ko govorimo o tem razpolaganju.
Potem se z zakonom določa omejitev predmeta izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju na celotni solastniški delež, na vseh zemljiških parcelah, na enak način, kot to velja za darilne pogodbe. To pomeni ali pa namen te ureditve je ta, da dajemo možnost delitve solastniškega deleža, da se omogoči kupcu, da lahko pridobi najmanj takšen delež, ki ustreza enemu solastniku, torej, da mu omogočimo, da odkupi toliko solastniškega deleža, da ustreza enemu pridobitnemu naslovu.
Predlagamo tudi, kot sem že uvodoma dejal, da država in lokalne skupnosti niso na nek način zgodovinski in naravni solastniki teh solastniških deležev agrarni skupnosti. Stoletja niso bile, ampak so bile to, kot sem že dejal, domačije v teh agrarnih skupnostih. Predlagamo, da se država in občina izločita iz članstva agrarne skupnosti. In sicer, po predlogu novele tega zakona dajemo možnost, da država neodplačno prenese solastniški deleže v agrarni skupnosti na druge člane, seveda, če člani agrarne skupnosti na občnem zboru to odločijo. Občini pa daje možnost, torej država, če se agrarna skupnost odloči za to rešitev, da se izloči, se država izloči po zakonu; občine ne moremo prisilno izločiti iz agrarne skupnosti, ampak se daje samo ta možnost.
V primeru zapuščine brez dedičev lahko po tem predlogu novele premoženje namesto na občino preide v last preostalih članov agrarne skupnosti. Torej, to pomeni, da če vemo, da občina ni naravni solastnik v agrarni skupnosti, da tudi pri zapuščini brez dedičev potem omogočimo, da gre to premoženje na ostale člane agrarne skupnosti. No, in v prehodnih določbah tudi predlagamo prehodno časovno omejitev, do katere predlagamo, da se agrarne skupnosti registrirajo po Zakonu o agrarnih skupnostih.
Mislim, da je to večina bistvenih zadev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa, minister.
Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Marolt. Izvolite.

VALENTINA MAROLT: Hvala za besedo.
Naša služba je svoje pisno mnenje dala že pred štirinajstimi dnevi in glede na to, da ni veliko časa, ga prav posebej ne bi predstavljala, pa tudi amandmaji so bili vloženi v zvezi z našim mnenjem in pojasnila ministrstva so bila vložena.
V zvezi s predlogoma za amandma odbora, ki se nanašata na davčno številko, bi rada pa samo to povedala, da 33. člen Zakona o davčnem postopku v prvem odstavku določa, da se davčna številka davčnemu zavezancu dodeli na način in pod pogoji, določenimi v Zakonu o davčnem postopku in Zakonu o finančni upravi. In po našem mnenju bi bilo malo treba razmisliti tudi o tem.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Tomažič? (Da.) Izvolite.

BRANKO TOMAŽIČ: Ja, hvala za besedo.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo podpira Predlog zakona o agrarni skupnosti. Komisija podpira, da predlog zakona vzpostavlja sistem, da se država in občine izločita iz članstva agrarne skupnosti kot njena nenaravna člana. Komisija v težnji po ohranjanju izvornega pojma agrarne skupnosti pozdravlja, da se s predlogom zakona določa omejitev razpolaganja celotnih solastniških deležev za izločilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju na enak način, kot to velja za darilne pogodbe, da tudi tisti, ki nimajo dedičev, nekako pridejo v sistem, v last preostalih članov agrarne skupnosti.
Glede novih pooblastil predsednika agrarne skupnosti se komisija strinja, da se predsednika agrarne skupnosti pooblasti za dodatno zastopanje članov zgolj v davčnih postopkih. Tudi podpiramo, da se zakonsko uredi tudi ostale agrarne skupnosti.

45. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) Komisija ugotavlja, da predlog zakona ureja aktualne probleme agrarne skupnosti, in podpira predlagane zakonske spremembe ter meni, da sledijo duhu ohranjanja premoženja agrarne skupnosti in skupnega gospodarjenja s tem premoženjem.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem še predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Žveglič, izvolite.

ROMAN ŽVEGLIČ: Hvala za besedo.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici podpiramo novelo, spremembo Zakona o agrarni skupnosti. Tudi zelo aktivno smo sodelovali v raziskavah in možnih rešitvah na to temo in se je za določene zadeve tudi skupaj rešilo ali pa našlo rešitev. Seveda pa tudi opozarjamo na določene pereče težave, ki pa bodo ostale tudi za izziv v prihodnosti. Na to sicer opozarjamo že sedaj, smo tudi poslali v dopisu, ampak upam, da bodo omogočale lažje delo agrarnim skupnostim v bodoče, in smo v to tudi prepričani.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo članic in članov odbora o posameznih členih predloga zakona, amandmajih in predlogih za amandmaje odbora. Predlog zakona ima 15 členov, odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Zopet predlagam, da razpravljamo samo o tistih členih, h katerim so vloženi amandmaji; če pa bo kdo želel razpravljati tudi o ostalih členih, pa naj me na to opozori.
V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in Konkretno. Na mizi imate tudi popravek amandmajev k istemu členu, tako razpravljamo o obeh amandmajih ter o osnovnem členu. Želi kdo razpravljati? Vojko Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči.
Te agrarne skupnosti, ki so nek relikt preteklosti in ki so svojo vlogo tudi odigrale. Ta inštitut, na vasi, kjer so kmetije, kjer se ukvarjajo z živinorejo ali poljedelstvom, je to pomenilo neko območje, ki je bilo tej skupnosti, vaški, dano na razpolago, da so lahko pasli živino, da so lahko pobirali dračje, ne vem, karkoli, jim je bilo dano za namene kmetijske proizvodnje, za to vaško skupnost. In zdaj mi tem agrarnim skupnostim, ki so bile, ki smo jih nazaj pripeljali, zdaj pa vidimo, da so v tej skupnosti, kot je lepo povedal gospod minister, razmetani po celem svetu, zato ker je šla domačija na posameznika. Zdaj pa mi tem posameznikom, da tako rečem, daje država zemljo dodatno noter. Tu se cel kup vprašanj postavlja. Kaj pa tam v nekih vaseh, vaških skupnostih, kjer sploh ni bilo teh agrarnih skupnosti? Zemljo damo samo obstoječim, država daje obstoječim, medtem ko skupnostim, ki to niso bile, jim ne daje. Tu se cel kup vprašanj postavlja. Povedano je tudi bilo, koliko procentov zemlje te agrarne skupnosti predstavljajo.
Tudi pri tem, da predsednik postane zastopnik, da dobi agrarna skupnost tudi glede davkov svoje mesto, tudi neko legitimacijo pred sodišči, se zadeva približuje pravni osebi. In ta pravna oseba lahko jutri odloči, če se približujemo, tega se bojim, lahko jutri odloči, da bodo ti, ki so člani te skupnosti, si to zemljo razdelili, razparcelirali in tako naprej. Ta nevarnost je sama po sebi, ko bereš ta zakon, v katero smer gre. Drugače pa moram povedati, da podpiram, da se okrepijo te agrarne skupnosti, ampak je treba pomisliti tudi na druge vidike, tam, kjer jih ni, ali ima to smisel. Jaz vem, v primeru Gabrč, če se peljete na morje, boste videli še eno elektriko na veter, proizvodnjo, elektrarno, in tam dobiva ta vaška skupnost odškodnino, ker jim je ta dal… Ampak zdaj se tisti »bunijo«, priseljenci, da ne rečem Ljubljančani, ki so se tam naselili. Jim gre na živce, ker gnoj vozijo,

46. TRAK (VI) 12.55

(nadaljevanje) ker delajo stvari in hoče imeti tudi delež od te odškodnine, ker tudi njo moti ropotanje vetrnice. En kup zmešnjav naredimo na tem področju. In se bojim, gospod minister, da to samo neka skupnost kot po navadi se potem, ajde se privatizira, ker to je skupnost in ni pravna oseba, je sui generis, ki je bila narejena zaradi nekih določenih namenov. In mi smo te namene spremenili. In sedaj država daje v to skupnost tam kjer je. Kaj pa tam kjer je ni, kjer se ni obnovila, kjer niso registrirani in tako naprej? Če hočemo ohranjati kmetijstvo in vaško skupnost je treba s strinjanjem nagovoriti to agrarno skupnost, ampak treba je vedeti, da to naredimo na pravi način in da dejansko postavimo bariero, da se ti člani skupnosti, ki so razmetani tudi po svetu to ne razdelijo med seboj. Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi, potem bomo prešli na glasovanje o amandmaju k 1. členu, ki so ga predlagale stranke koalicije. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj imamo na mizi še popravek amandmaja, ki so ga ravno tako predlagale stranke koalicije k temu 1. členu. In bomo glasovali še o popravku amandmaja, ki je predlog za amandma odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 4. členu, h kateremu je vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi, potem bomo prešli na glasovanje o amandmaju k 4. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 10. členu, h kateremu so vloženi trije amandmaji, in sicer dva amandmaja koalicijskih poslanskih skupin pod točkama 1 in 2 in pa predlog za, samo trenutek, se oproščam, imamo dva amandmaja, se pravi amandma pod točko 1 je predlagala Poslanska skupina Levica, amandma pod točko 2 so predlagale koalicijske poslanske skupine, danes pa ste na mizo dobili tudi predlog za amandma odbora, ki so ga ravno tako vložile koalicijske poslanske skupine. Glasovali bomo najprej o amandmaju Poslanske skupine Levica, potem o predlog amandmajev za amandma odbora in potem še o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Besedo želi Violeta Tomić. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala.
Agrarne skupnosti so bile od nekdaj družbena lastnina, ne samo v socializmu, ampak od srednjega veka. Zakaj? Zato, ker je potrebno na podeželju ohranjati neke skupnostne akcije in seveda sodelovanje namesto tekmovanja. Še danes jih imamo in nekatere so prav v redu uporabljane še vedno. Tako da mi smo absolutno proti privatizaciji teh agrarnih skupnosti in z amandmajem k 10. členu predlagamo oziroma črtamo možnost neodplačnega prenosa deležev občin in države na druge člane agrarne skupnosti. Kajti, neodplačen prenos občinskega solastniškega deleža državnega ali občinskega deleža premoženja agrarne skupnosti na ostale lastnike pomeni oškodovanje državnega oziroma občinskega premoženja in

47. TRAK (VI) 13.00

(nadaljevanje) jasno kaže na to, da je namen zakona privatizacija še zadnjih ostankov skupnega premoženja agrarnih skupnosti. Skratka, brezplačen prenos občinskega premoženja v korist posameznih fizičnih ali pravnih oseb. V nekaterih primerih se prodajajo še kot agrarna skupnost, lahko pa se tudi preoblikuje v pravno osebo in to premoženje prodajo brez omejitev, zato predlagamo, da se naš amandma k 10. členu sprejme, kajti, veste, imamo primer, recimo, v Beli krajini kjer agrarna skupnost še vedno daje kot pašo zemljišča agrarne skupnosti. In kaj češ lepšega ko vidiš pobelelo polje ovcama, kje človek, ki goji drobnico lahko pase veliko število drobnice tam ali pa, recimo, za lovstvo se oddaja in tako naprej in je skupni prostor kjer še vedno se ohranja neke vrste koncesija oziroma pravica vseh, ki pač imajo kmetijske površine, hiše oziroma so pač preoblikovali ta svoja kmečka posestva v kaj drugega. Če se bo to sprivatiziralo pa ne bo več možno. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi.

Potem bomo šli najprej na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 10. členu. Če je ta sprejet postane amandma pod zaporedno številko 2 v pregledu amandmajev brezpredmeten. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Levica. Glasujemo.
Kdo je za? (4 člani.) Je kdo proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Sedaj bomo prešli na glasovanje o predlogu amandmaja za amandma odbora, ki so ga danes vložile koalicijske poslanske skupine. Če je ta amandma sprejet je osnovni amandma pod številko 2 koalicijskih poslanskih skupin brezpredmeten. Glasujemo torej o predlogu amandmajev za amandma odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlog amandmaja za amandma odbora sprejet.

Odpiram razpravo k 11. členu in amandmaju oziroma imamo dva amandmaja, pod točko 1 en amandma Poslanske skupine Levica, pod točko 2 amandma koalicijskih poslanskih skupin.
Besedo je želela Violeta Tomić. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
S tem členom se črta možnost, da bi se deleži v agrarni skupnosti v primeru zapuščine brez dedičev delile med ostale člane agrarne skupnosti, namesto da preidejo v last občine, če bi tako odločil občni zbor z večino vseh članov. Gre še za enega od načinov dokončne privatizacije premoženja agrarni skupnosti, ki je bilo v zgodovini po naravi vedno družbena oziroma kolektivna last. Se pravi, od srednjega veka naprej. Zato predlagamo, da se ta člen črta. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Če sem prav razumel želi besedo še minister. Boste obrazložili… Izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa.
Morda v pojasnilo. Agrarne skupnosti do nacionalizacije niso bile družbena lastnina, ampak kolektivna v lasti domačij. In so postale družbena lastnina šele z nacionalizacijo. Torej, občine so prišle do tega premoženja v agrarnih skupnosti po denacionalizaciji v Republiki Sloveniji na račun tistih, ki se niso priglasili kot potencialni dediči v teh agrarnih skupnostih. Samo v pojasnilo, da bomo vsi razumeli to zgodovinsko postavitev naših agrarnih skupnosti. Se pa strinjam, da so agrarne skupnosti, kar je prej gospod Starović omenjal, še vedno eno od nosilcev od stebrov razvoja slovenskega podeželja na marsikakšnem delu Slovenije, kjer ga ohranjano, razvijajo,

48. TRAK: (TB) – 13.05

(nadaljevanje) v bistvu so tudi zaradi agrarne skupnosti marsikateri gozdovi v najtežjih pogojih odprti, tako da se lahko gospodari, pašniki takšni, da se lahko pase na njih, kajti, gre za meni, ja, nov sistem, skupinskega soupravljanja, tu pa se strinja, kolektivne lastnine, če temu lahko tako rečemo, ampak to ni družbena lastnina.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.

Prehajamo na glasovanje. Se pravi, glasovali bomo najprej o predlogu amandmaja Poslanske skupine Levica. Če je ta amandma sprejet, je amandma koalicije pod številko 2 brezpredmeten.
Glasujemo.
Kdo je za? (3 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje še o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo k 12. členu in pa amandmaju Poslanske skupine Levica ter predlogu amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin.
Če je amandma Poslanske skupine Levica sprejet, bo amandma koalicije brezpredmeten.
Besedo je želela Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIČ (PS Levica): Ja, najprej naj povem, da družba kmetijskih gospodarstev je lahko tudi kolektiv in oni to tako upravljajo, tako da, kaj bomo temu rekli, kolektivna ali družbena lastnina, pač ni tako pomembno, kot je pomembno to, da skupnost lahko upravlja neko področje.
Zdaj, naš amandma k 12. členu predlaga, da se ta člen črta, kajti ta člen omogoča, da se agrarne skupnosti, ki se niso in se ne bodo registrirale po Zakonu o agrarni skupnosti, po petih letih od uveljavitve predlaganih sprememb zakona obravnavajo kot solastniška skupnost po Stvarnopravnem zakoniku. Po drugi strani takšna določba in to se mi zdi najpomembnejše, spravlja v neenakopraven položaj tiste agrarne skupnosti, ki jim je bilo premoženje vrnjeno, a so se registrirale po Zakonu o agrarni skupnosti in od te registracije naprej za njih veljajo omejitve pri ravnanju s premoženjem. Vse agrarne skupnosti zasledujejo enake in bistveno podobne namene in ker po poteku petih let preoblikovanje in registracija ne bo več mogoča, se postavlja vprašanje skladnosti predlagane ureditve z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, ki pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov, zavezuje pa tudi zakonodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri zakonodajnem normiranju. Zato predlagamo, da se 12. člen črta.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.

Prehajamo na glasovanje. Najprej o amandmaju Poslanske skupine Levica.
Glasujemo.
Kdo je za? (3 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo še na glasovanje o predlogu amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo oziroma odpiram razpravo še za novi 12.a člen in pa amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želje po razpravi ni, tako da prehajamo na glasovanje.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključujem razpravo in glasovanje o amandmajih. Prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj.

49. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, prehajamo torej na glasovanje o vseh členih skupaj.
Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih na matičnem delovnem telesu.
Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila. Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Sprašujem, če ima kdo to željo? (Ne.) Nima, potem bom to opravil jaz.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU, v okviru skrajšanega postopka.
Odbor je matično delovno telo. Predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in pa Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naknadno ste prejeli še odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe, amandmaja Poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija in Konkretno ter pregled amandmajev z dne 18. 2. 2022, na podlagi katerega bomo delali.
Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter o morebitnih predlogih za amandma odbora.
Na začetku dajem besedo ministru.
Dr. Podgoršek, izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Ja, hvala lepa.
Dovolite mi tudi tukaj morda nekaj več misli, s katerimi bi želel pojasnit, zakaj smo šli v to majhno spremembo in dopolnitev Zakona o morskem ribištvu in sicer, na slovenskih školjčiščih že kar nekaj let delajo orade precej škode, s tem, da jedo školjke klapavice. To so tudi glavna vrsta školjk, ki se gojijo na treh gojitvenih območjih v našem slovenskem morju, torej Debeli rtič, Strunjan in Sečovlje. In orade delajo največ škode ravno v času od aprila do oktobra, zadržujejo se tudi kar v školjčiščih ali okrog njih. Tam so si našle svojo tako mirno območje. Prvič zato, ker je tam veliko hrane in drugih zato, ker v območju marikulture in 150 metrov okrog njih ne smejo ribiči lovit. In zato, kot sem že dejal, so se orade, kot kaže, tega navadile in se dejansko skrivajo v tem delu.
Školjkarji so nas opozarjali, torej, ja, opozarjali, da imajo čedalje več škod z naslova orad. Tudi sam sem bil na ogledu teh objektov in tudi videl, dejansko, te poškodovane školjke in zato smo se potem skupaj školjkarji z zbornico, Kmetijsko gozdarsko zbornico, usedli, iskal rešitve, da tam poiščemo optimalno rešitev za to, da bomo lahko ta problem tudi ustrezno saniral in sicer, kot sem že uvodoma dejal, po zdajšnjem Zakonu o morskem ribištvu, je ribolov znotraj objektov marikulture in 150 metrov okrog njih prepovedal, dva školjčišča od treh pa v celoti, torej Portorož in deloma Strunjan, ležita tudi v ribolovnem rezervatu, kjer je ribolov dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja.
Zato smo pripravil ta predlog sprememb in dopolnitev Zakona o morskem ribištvu, s katerim bi omogočil izlov orad v območjih školjčišč, kjer se orade in tudi druge ribe prehranjujejo s školjkami in s tem povzročajo škodo. Torej, osnovni namen je, da se omogoči ribolov znotraj objektov marikulture in na območju 150 metrov okrog njih in tudi, ker sta dva objekta tudi v ribolovnem rezervatu, kot sem že omenil, pa je potrebno omogočiti izlov orad tudi v teh rezervatih.
V primeru rezervatov že obstoječi zakon omogoča izjemo, in sicer,

50. TRAK: (TB) – 13.15

(nadaljevanje) ribolov na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ribolov za izlov zimskih jad(?) cipljev in enaka izjema je s predlagano spremembo predvidena tudi za orade in druge vrste rib, ki jedo školjke zaradi preprečevanja škod na školjčiščih. S spremembo zakona bo ribolov dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki se bo izdal na podlagi javnega poziva. V tem pozivu bodo določeni osnovni pogoji in kriteriji za izdajo dovoljenja in dovoljenje se bo izdalo posameznim imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, ki bodo izpolnjevali določene pogoje, pravočasno oddali vloge in tudi na podlagi pozitivnega strokovnega mnenja Zavoda za ribištvo. Dovoljenje bo izdano le za določen čas, za določeno območje in s predpisanim ribolovnim orodjem ter pod pogojem, da se predhodno, - ponavljam, predhodno – o vsakem ribolovu obvesti ribiško inšpekcijo in Zavod za ribištvo Republike Slovenije.
Toliko na kratko.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Gospa Palhartinger, izvolite.

MIRA PALHARTINGER: / izključen mikrofon/: Pozdravljeni, hvala za besedo.
ZPS je pripravila pisno mnenje… / oglašanje iz dvorane/
/ vklop mikrofona/: Aja… V redu…
Se pravi, ZPS je pripravila pisno mnenje o njem, pripombo k 3. členu, ki je bila oblikovana predvsem z namena izboljšanja jasnosti in večje sistematike predlagane rešitve. Tukaj bi rada ugotovila, da predlagani amandma te pripombe ustrezno upošteva, sicer pa so bila podana tudi dodatna pisna pojasnila, tudi glede potrebnosti oziroma nepotrebnosti posebnih prehodnih določb z vidika urejanja dokončanja tekočih postopkov.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Tomažič? (Da.)

BRANKO TOMAŽIČ: Ja, hvala še enkrat za besedo.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo na predlagane zakonodajne rešitve nima pripomb in podpira.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Besedo, če želi, dajem še predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice? (Da.)
Gospod Žveglič, izvolite.

ROMAN ŽVEGLIČ: Hvala za besedo.
Naj najprej povem, da ta zakon resnično je, ima naziv interventen, da je potrebno, čeprav rešuje malo število prebivalcev te države, vendar je nujen in naj tudi povem, od strani školjkarjev, v zahvalo vsem, ki boste zakon podprli, tudi predvsem zahvalo ministrstvu, to zadevo so opozarjali že več let, ampak resno je minister in državni sekretar Irgolič to zadevo vzel tam nekje od avgusta meseca in je zdajle zares tudi skrajni čas, da je sprejeta in vam povem, da vam bodo školjkarji vsem, ki boste zakon podprli, zelo, zelo hvaležni.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo članov in članic odbora o posameznih členih predloga zakona, o amandmajih ter o morebitnih predlogih za amandmaje odbore.
Predlog zakona ima 8 členov. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih amandmajih odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika, glasuje o vseh členih skupaj.
Zopet predlagam, da razpravljamo samo o tistih členih, h katerim so vloženi amandmaji, če pa bi kdo želel razpravljati še o ostalih členih, naj me na to opozori.

V razpravo dajem 3. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija in Konkretno k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Da.)
Vojko Starović, izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Evo, zopet se oglašam, mislim, da imamo še vedno »cajt«, bomo dokončal to sejo… Glejte, sem sem tudi en konec ribiča, ne profesionalnega, ampak športnega ribiča in tudi lovim in me imajo za kar uspešnega, ampak, komu je to namenjeno? Veste kaka majhna področja so to za lovit? Če pogledamo to školjčišče. In fantje so znal it tja na »švarc« it lovit in so dejansko, orad je tam dol, ampak orade se ne naselijo tam, orade je riba, ki gre naokrog, ampak prihaja se hranit v školjčišče oziroma tam so tudi ribiške, za gojenje rib in tam ta hrana gre in to, povsod tako pridejo, poberejo in grejo. Ampak to se nahaja v ribolovnem rezervatu in v Portorožu in Strunjanu, kjer ne moreš lovit, torej so samo specialna dovoljenja.

51. TRAK: (DAG) – 13.20

(nadaljevanje) Ampak zakaj, se jaz sprašujem, zakaj pa ne bi dali, ajde, kot interesna skupnost, da rečem, ribičev, prostočasnih ribičev. Zakaj pa se tem, ki na trnek lovijo, in bi lahko lovili samo orade. Zakaj dati nekomu to koncesijo, nekomu, ki ga zdaj mogoče že poznamo, ne vem; malo se lahko sprašujemo, kajne. V čem smo mi, kot ena možnost, v čem smo mi, prostočasni ribiči, toliko na slabšem, njim pa dovoliti, da bo šel z mrežo in bo pobral vse ribe, saj ne more on ločiti. Pri trnkarjih pa se mogoče loči, samo orade ima lahko gor na trnku in v čolnu, in gotovo, kajne. Ne pa še ostalih rib, zaradi katerih je rezervat narejen, da se ribji stalež čuva, tudi ostali. Če pa greš z mrežo, pa pobereš vse. Tako ne vem, ne vem, nekaj mi malo ne diši ta zakon, sploh ne, ker bo samo enemu dal neko zadevo, ne vem, zakaj.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Da.)
Boris Doblekar, izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ja, jaz sem pa vesel, no, da je ta sprememba zakona pred nami. Da je minister, Ministrstvo za kmetijstvo in danes seveda tudi poslanci – upam, da v večini, vsaj mi v Slovenski demokratski stranki – smo in bomo uslišali školjkarje, ker je to res že kar velik problem, o tem se govori že kar nekaj let. Večkrat smo slišali, kakšni problemi se pojavljajo, ko se orade spravljajo nad školjke klapavice. Seveda, tudi orade morajo nekaj jesti, ampak najbrž si bodo našle hrano že kje drugje, ne da delajo škodo tem, ki gojijo školjke.
Mislim, da je predlog dobro pripravljen, da je vse zelo podrobno tudi bilo razloženo že s strani ministra dr. Podgorška in jaz tu ne vidim več nobenih dvomov, da se ne bi vse izvajalo tako, kot je potrebno. Različni predlogi, da bi se te ribe lahko lovilo, torej, vsak ribič s trnkom, pa da bodo šle na ta trnek samo orade, sem pa malo skeptičen, no. Mogoče, če bi se na trnek napisalo »samo za orade«, ampak ne vem, ali bi razumele. Tako mislim, da je ta predlog dober, in ga bom tudi z veseljem podprl.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Da.)
Vojko Starović, replika, izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Čisto kratka replika. Ni, da se orade samo primejo. Daš vabo, pride orada, sem rekel, da nobene druge razen orade ne smeš imeti na čolnu. Drugače, normalno, da ko ujamemo ribo, ki je manjša, jaz jo vedno spustim, je ne obdržim. Kaj naj, ne obdržim, ker drugače me ima familija že poln kufer, kajne, s temi ribami.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Da.)
Minister, izvolite.

DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa tudi za to zanimivo razpravo.
Pa naj vendar odgovorim, no. Mislim, da je gospod Starović postavil zelo pomembno vprašanje. Na podlagi tega zakona bodo lahko lovili vsi, ki bodo izpolnjevali pogoje. Pričakujemo okoli 15 gospodarskih… kako se temu reče, gospodarskih ribičev, ja, okej, hvala. In tudi zdaj, ko imamo, kot sem že omenil, da je v zakonu že možen izlov cipljev, tudi te ciplje – mislim, da je okoli 20 teh gospodarskih ribičev tistih, ki lahko lovijo, seveda pod temi pogoji, kot sem jih prej uvodoma prebral. In tudi tu pričakujemo, da bo stanje podobno. Zato resnično ta zakon ni napisan na kožo enemu vnaprej znanemu, tistemu, ki bo lahko lovil, kljub nekaterim pobudam, da bi ga tako napisali. Pa ga nismo, ker smo želeli narediti razpis, enako kot je to za ciplje in se ve, kdo lahko ribari, če lahko temu tako rečem, v vrtu školjkarjev. Tu je verjetno ta glavni razlog, zakaj pa športni ribolov bi bil lahko problematičen, ker potem pa spustiš veliko več ljudi v ta vrt školjkarjev in se resnično lahko povzroči kakšna škoda pri školjkah in tako naprej.

52. TRAK: (DAG) – 13.25

(nadaljevanje) Ne prejudiciram ničesar, ampak je možnost verjetno večja, kot pa če se predpiše, s katerim ribolovnim orodjem lahko loviš, točno, kdaj lahko loviš, daš dovoljenje in še inšpekcija mora biti pred tem seznanjena, preden greš tja. In mislim, da je drugače to težko bolj učinkovito od tega.
Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še 7. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in Konkretno. Želi kdo besedo? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključujem razpravo in glasovanje o amandmajih.

Prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga zakona sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu na matičnem delovnem telesu.
Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da poročilo na seji Državnega zbora predstavim sam.

Prehajamo še na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANIC IN ČLANOV ODBORA.
K obravnavi te točke sem povabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ima kdo kakšno vprašanje, pobudo, predlog? (Da.)
Boris Doblekar, izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Čisto eno kratko pobudico, ko je ravno minister tu, pa smo že prej omenjali problematiko te škode in števila divjih svinj. Mislim, da je tu treba res nekaj narediti, pa kar malo razmišljati, da se bodo te stvari uredile, ker tega je pa nastalo že toliko, da… ne vem, no. Plus tega pa nekatere lovske družine potem uredijo stvari, kakor jih morajo ali pa jih mogoče lažje, druge jih pa ne in problemi potem ostajajo. Nekateri kmetje se tudi ne znajdejo, pa se ne znajo obrniti, kakšne na lahko odpravijo, nekatere lovske družine so pa zelo korektne in se res lotijo dela za popravo te škode ali pa pastirja prinesejo na njivo in tako naprej. Skratka, odvisno, je različno po državi. Je pa res te škode čedalje več, kakor opazujem in kakor mi ljudje tudi pošiljajo.
No, tako. Drugega pa nisem imel. Hvala.

PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.
Zaključujem sejo in se vam zahvaljujem za sodelovanje.
Lep dan še naprej!

Seja se je končala 23. februarja 2022 ob 13.28.