Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil mag. Dušan Verbič, podpredsednik odbora.
Seja se je začela ob 8.05.

1. TRAK: (DAG)

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Dobro jutro! Spoštovane poslanke in poslanci, vabljeni, kandidat, prav lep pozdrav! Uvodoma moram opravičiti predsednika, ki je zaradi višje sile odsoten, in sem kot podpredsednik nekako vskočil in upam, da bomo to zadevo izpeljali tako, kot je treba.
Začenjam 49. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Obveščam vas, da je zadržan in se je za sejo opravičil Boštjan Koražija. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora sodelujejo: Mojca Žnidarič, Poslanska skupina SMC, dr. Franc Trček nadomešča Predraga Bakovića, Poslanska skupina SD, Dejan Kaloh nadomešča Anjo Bah Žibert, Poslanska skupina SDS.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MARKA BORISA ANDRIJANIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO (EPA 2032-VIII).
Predlog kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, z dne 12. 7. 2021 je objavljen na spletni strani Državnega zbora.
Gradivo številka 20-12/21-30/1 z dne 12. 7. 2021 ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.
Na sejo odbora je k tej točki vabljen Mark Boris Andrijanič, kandidat za ministra.
Uvodno pojasnilo. Mark Boris Andrijanič, ki je predlagan za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor skladno s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena poslovnika takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.
Prosim Marka Borisa Andrijaniča, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, da se predstavi odboru. Spoštovani, izvolite, beseda je vaša.

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Spoštovani predsedujoči, cenjene poslanke in poslanci Državnega zbora!
V veliko čast mi je, da vas smem danes nagovoriti kot kandidat za ministra za digitalno preobrazbo. Dovolite mi, da najprej spregovorim nekaj besed o sebi. Pred dobrim tednom sem dopolnil 38 let. Rojen sem bil v Ljubljani, a sem velik del svojega otroštva preživel v Novem mestu, od koder moja družina tudi izhaja. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani, študij prava pa sem zaključil z odliko na ljubljanski Pravni fakulteti. Po raziskovalni praksi v Washingtonu sem študiral mednarodne odnose na Univerzi v Oxfordu. Tam sem pridobil naziv Master of Public Policy. Ta izjemna izkušnja me je globoko zaznamovala. Študij v tujini mi je omogočila štipendija Slovenske znanstvene fundacije, za kar sem ji do danes hvaležen. Iz Oxforda me je pot vodila v Sierro Leone, kjer sem v okviru Organizacije združenih narodov svetoval vladi na področju ekonomskih in drugih politik. Kariero sem nadaljeval v Bruslju kot raziskovalec in predavatelj na Martensovem centru za evropske študije. Tam sem vodil raziskovalne in ostale projekte na področju evropskih digitalnih in ekonomskih politik. Od leta 2016 pa do začetka tega tedna sem bil zaposlen pri

2. TRAK: (NB) – 8.05

(Nadaljevanje): tehnološkem podjetju Uber, kjer sem bil direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi. V zadnjih letih pa sem bil odgovoren tudi za področje varnosti in zdravja uporabnikov Uberjeve platforme v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Vzpostavil sem vrsto strateških partnerstev z mesti in nevladnimi organizacijami na področju trajnostne mobilnosti, pametnih mest in digitalne transformacije. Kot govorec pa sem sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o novih tehnologijah tako v Evropski uniji kot tudi v Združenih državah Amerike. Ponosen sem, da sem že od mladih nog aktiven v civilni družbi, soustanovil in vodil sem vrsto nevladnih organizacij, ki so si prizadevale za promocijo podjetništva in pa aktivnega državljanstva. Še posebej sem ponosen na vodenje združenja mreže idej, ki je tekom zadnje finančne krize stotinam mladim pomagala do novih znanj, veščin in pa zaposlitvenih priložnosti. Trenutno vodim Oxbridge Club Slovenije, ki povezuje Slovence, ki smo študirali oziroma delovali na univerzah v Cambridgu in Oxfordu. V letu 2017 sem postal štipendist trilateralne komisije in atlantskega sveta. V desetih letih življenja v tujini sem spremljal in soustvarjal številne uspešne digitalne zgodbe. Sodeloval sem pri digitalni transformaciji Estonije, ki je danes ena najnaprednejših držav na svetu. Sooblikoval sem eno izmed najinovativnejših podjetij moje generacije. Danes je Uber najbolj priljubljena platforma na področju prevozov, ki uporablja več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu vsak dan. Vsa ta leta sem z grenkobo v srcu opazoval, kako Slovenija zaostaja, kako nas z veliki koraki dohitevajo in celo prehitevajo srednje evropske države, ki so bile pred tridesetimi leti bistveno manj razvite od nas. Desi lestvica, ki meri razvitost digitalne družbe in gospodarstva, uvršča Slovenijo šele na 16. mesto v Evropi. To je daleč za Finsko, daleč za Avstrijo in daleč za Estonijo. In med tem, ko naša država lovi zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujeta tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka tekma nedvomno prinaša številne priložnosti za majhne in agilne, a hkrati ne priznaša počasnim in neodločnim. Tudi zato mladi množično odhajamo v tujino. Samo v letu 2019 se je vsak teden izselilo v povprečju 314 Slovenk in Slovencev. To je šest avtobusov, večinoma mladih in izobraženih. Gre za beg možganov dramatičnih razsežnosti, česa takšnega si majhen narod kot je naš, ne sme in ne more več privoščiti. Digitalizacija seveda ni edina rešitev, je pa ena izmed ključnih, da postanemo zares moderna in uspešna država, da ustvarimo deželo priložnosti kateri bodo lahko vse generacije izkoristile svoje talente in živele lepo in dostojno življenje, digitalizacija namreč ni samo beseda, ki dobro zveni, je tudi mogočno orodje s katerim lahko bistveno olajšamo življenje državljanom, obenem digitalizacija povečuje dodano vrednost na zaposlenega, kar pa vodi v višje plače in boljše pokojnine. Zato ni presenečenje, da so najuspešnejše in najbogatejše države na svetu tiste, ki so tudi najbolj digitalizirane. Med prvimi tremi najbolj digitalno naprednimi evropskimi državami najdemo Finsko, Švedsko in Dansko. In s ciljem, da Slovenijo popeljemo v družbo teh držav, sem v aprilu prevzel vodenje Strateškega sveta za digitalizacijo. Ponosen sem, da strateški svet danes sestavlja 47 izjemnih strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij, ki imajo bogate izkušnje iz tujine. Med nami so vodilni raziskovalci, izobraževalci, inovatorji, kot recimo dr. Marinka Žitnik iz Univerze Harvard, Marko Grobeljnik iz Inštituta Jožef Štefan in dr. Jure Leskovec iz Univerze Standford. Imamo tudi izjemne slovenske podjetnike, ki pišejo zares svetovne zgodbe.

3. TRAK: (SC) – 9.15

(nadaljevanje) Med njimi so tudi Maja Mikek iz podjetja Celtra, dr. Mark Pleško iz Cosylaba in dr. Jure Knez iz podjetje Dewesoft. Kar nekaj članov ima tudi bogate izkušnje iz nevladnega sektorja, lokalnih skupnosti in poslovnih združenj. Med njimi so tudi mag. Ajša Vodnik, Gregor Macedoni, Žiga Vaupotič in Igor Zorko. Kot vidite smo se zbrali iz vseh vetrov, pri čemer pa nas povezujeta pozitivna energija in skupna skrb za prihodnost naše domovine. Vsi sodelujemo v strateškem svetu brezplačno in v lastnem imenu. Pred enim mesecem smo predstavili pri paket ukrepov za digitalno in moderno Slovenijo. Gre za 40 rešitev za četrto desetletje naše države, ki bo nedvoumno digitalno. Z njimi bomo pospešili digitalizacijo javne uprave, gospodarstva, zdravstva, izobraževanja in družbe kot celote. Posebno pozornost smo namenili vključevanju ranljivih skupin, vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti. Ponosni smo, da je naš prvi paket podprlo več kot 30 uglednih organizacij med drugim tudi naše javne univerze pa tudi Združenj upokojencev, občin in podjetnikov. V kolikor bom danes potrjen bo za to moj cilj zelo jasen. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi želim uresničiti čim več izmed teh 40 rešitev.
Osredotočil se bom na konkretne in praktične ukrepe, ki jih bodo lahko državljani podjetja začutili že k malu. Vem, da časa ni veliko, a verjamem, da lahko naredimo pomembne premike na vseh ključnih področjih.
Na področju javne uprave in digitalne družbe se bom osredotočil na rešitve, ki bodo poenostavile življenja državljanov in jim prihranile čas ter živce pri poslovanju z državo. Gre na primer za rešitev kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik. Pri e-gradbenem dovoljenju želimo digitalizirati celoten postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. To bomo storili s pomočjo portala, ki bo omogoča enostavno oddajo, vodenje in spremljanje vsake vloge. Ta portal bo vlagateljem vloge pa tudi pristojnim organom omogočil, da v vsakem hipu vidijo, v kateri fazi reševanja je posamezna zadeva. S tem bomo prinesli mnogo več stransparentnosti v sam postopek kot jo je danes in s tem to sem prepričan tudi pospešilo večino teh postopkov. Pri informativnem izračunu otroških dodatkov želimo po zgledu informativnega izračuna dohodnine staršem omogočiti, da ne izpolnjujejo vsako leto celega kupa obrazcev s podatki, ki jih država že itak ima o njih in njihovih otrokih. Na ta način jim bomo prihranili kar nekaj časa, zmanjšali možnost napak in pa seveda zagotovili, da bo imel vsak upravičenec v primeru kakršnekoli napake na tem izračunu tudi možnost ugovora. Pri davčnem tajniku želimo omogočiti plačevanje davčnih in drugih finančnih obveznosti do države neposredno preko direktne obremenitve bančnega računa fizične ali pravne osebe. S tem se bomo na zelo enostaven način lahko izognili zamudam pri plačilu dohodnine oziroma kakšne druge vrste davka in bog ne daj tudi davčni izvršbi. V ta namen bi vsak zavezanec vnesel podatke o svojem bančnem računu v portal e-uprava oziroma e-davki vse ostalo pa bi storil sistem sam.
Pri zdravstvu se bom lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju. Gre za rešitve kot na primer e-oskrba za starostnike, telemedicinska obravnava kroničnih in onkoloških bolnikov, e-javno naročanje o zdravstvu in mobilna aplikacija e-zdravje. Pri e-oskrbi starostnikov želim zagotoviti sistemsko financiranje za storitve e-oskrbe na domu za najbolj ogrožene starostnike, invalide in težje kronične bolnike s pomočjo že razvitih in preizkušenih orodij. S tem se vsem vključenim uporabnikom omogoči celovita institucionalna

4. TRAK: NM – 8.20

(nadaljevanje) zdravstvena oskrba na domu ob stalnem spremljanju njihovega fizičnega stanja. To v praksi pomeni, da so ti ljudje opremljeni s pametnimi napravami, ki zaznajo kakršenkoli incident in pokličejo pomoč. To pomeni, če se kdorkoli spotakne, pade, bo ta naprava to zaznala in pomoč bo kmalu na poti. S tem bomo omogočili tem ljudem, da preživijo, bom rekel, več časa doma oziroma da živijo doma namesto v kakršnikoli drugi ustanovi, kar je za te ljudi običajno neprecenljivo. Pri tej medicini za kronične in onkološke bolnike želimo zagotoviti sistemsko financiranje in pa sčasoma pogoje za širitev teh storitev tudi na druge ranljive upine. Gre za nekaj, kar današnja tehnologija že omogoča. Gre za preizkušene rešitve, ki jih uporabljajo ostale evropske države. In prav je, da jih začnemo uporabljati tudi mi.
Ko gre za mobilno aplikacijo e-zdravje, želimo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal zavarovancem enostaven vpogled v njihove zdravstvene podatke, potrdila, napotnice in recepte. S pomočjo te mobilne aplikacije bomo lahko enostavno dogovorili pregled pri zdravniku, prav tako bomo lahko z zdravnikom na enostaven način komunicirali. Bo pa ta aplikacija lahko tudi povezana z ostalimi napravami, ki jih imajo in spremljajo naše zdravje.
Pri e-Javnem naročanju v zdravstvu želimo uvesti obvezno uporabo digitalnega sistema skupnega javnega naročanja v zdravstvu. To pomeni, da bi z njim omogočili enotno in transparentno naročanje medicinske opreme in pa zdravil z obvezno uporabo elektronske dražbe. Na področju gospodarstva se bom osredotočil na rešitve, ki bodo poenostavile poslovanje podjetij z državo, spodbudile nastajanje start-upov in kroženje možganov. Gre za ukrepe, kot so enotno poročanje podjetij državi, e-notarske storitve in davčne spodbude za strokovnjake, ki se vračajo v Slovenijo. Pri enotnem poročanju podjetij državi najbrž veste, da danes podjetja poročajo številnim državnim organom ločeno, pa naj gre za Furs, Ajpes, Statistični urad ali pa za Banko Slovenije. To ločeno poročanje in vnašanje običajno vedno istih podatkov pobere podjetjem kar nekaj časa, ki je izgubljen. Prav zato želimo vzpostaviti sistem, ki bo podjetjem omogočal, da na enem mestu oddajo poročilo, nakar bodo te zbrane podatke prejele vse pristojne organizacije na podlagi svojih potreb in seveda zakonskih pooblastil.
Kar se tiče e-notarskih storitev, no na tem področju želimo digitalizirati čim večji del notarskih storitev, še posebej s tem, da omogočimo večji del teh storitev, da se izvaja tudi na daljavo. To se je izkazalo za pomembno še posebej v času pandemije, pa tudi sicer. Namreč velikokrat se zgodi, da vlagatelji iz tujine ne želijo prileteti v Ljubljano samo zato, da obiščejo slovenskega notarja in zato pač pravijo našim ustanoviteljem podjetjem – veste, kaj? – odprite vaše podjetja raje v Londonu ali na Dunaju, kjer mi tega narediti ni treba. Skratka, želimo na varen in enostaven način zagotoviti opravljanje določenega dela notarskih storitev tudi preko avdio-video povezav in drugih tehnoloških orodij.
Na področju privabljanja domačih in tujih IKT strokovnjakov želimo po nizozemskem, italijanskem in nemškem zgledu uvesti dohodninsko olajšavo za slovenske strokovnjake, ki se vračajo v Slovenijo, pa tudi za tuje strokovnjake, ki bi prišli v Slovenijo in se zaposlili na področju IT, se pravi na področju inženirskih znanosti z visoko dodano vrednostjo. Takšna olajšava bi spet po nizozemskem zgledu trajala prvih 5 let njihovega bivanja in zaposlitve v Sloveniji. Obenem bi se takšnim strokovnjakom in njihovim družinam omogočilo tudi lažje pridobivanje delovnih in ostalih dovoljenj. Pri izobraževanju se bom lotil tistih ukrepov, ki so ključni za vseživljenjsko učenje digitalnih veščin in odpravljanje

5. TRAK: (TB) – 8.25

(nadaljevanje) digitalne neenakosti. Govorim o uvedbi digitalnega bona za pridobivanje e-veščin in vpeljavi obveznega predmeta računalništva in informatike, v osnovne in srednje šole. Pri digitalnem bonu za vseživljenjsko učenje, želimo uvesti način, ki bo spodbujal to, da bojo vse generacije lahko pridobivale nujno potrebne digitalne veščine, praktično na enostaven in zgleden način. Te digitalne bone bodo lahko upravičenci izkoristili za tečaje ali kakšna druga izobraževanja, na področju digitalnih veščin, izvajalci teh izobraževanj pa bodo skrbno izbrani na javnem razpisu, na katerem se bo seveda upoštevalo kakovost njihovih programov, kakovost njihovega kadra in pa relevantne izkušnje iz preteklosti, ki jih imajo na teh področjih. Bo pa poseben poudarek pri teh tečajih tudi na spletnih storitvah javne uprave. Namreč, tudi s temi digitalnimi boni želimo povečati rabo digitalnih storitev, ko gre za javno upravo in vse ostale družbene podsisteme. Trenutno jih na žalost uporablja zelo malo državljanov, to pa želimo nasloviti tudi s tem ukrepom digitalnega bona.
Omenil sem tudi uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike. To je področje, kjer Slovenija na žalost debelo zaostaja za ostalimi evropskimi državami, tudi Hrvaško. Prvi korak mora biti čim prejšnja priprava kurikularnega okvira temeljnih znanj računalništva in informatike v izobraževanju, nato pa moramo na tej osnovi pripraviti potrebne spremembe učnih načrtov. Obenem pa želim, da se tudi posodobijo obstoječi učni programi, saj številni izmed njih niso prilagojeni za izobraževanje otrok in mladostnikov, v digitalni dobi. Pri novih tehnologijah in digitalni diplomaciji, bojo / nerazumljivo/ ukrepi, ki bodo postavili Slovenijo na mednarodni zemljevid tehnoloških talentov, inovacij in investicij. Gre za rešitve, kot so vzpostavitev razvojno gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, mednarodnega centra za uporabno umetno inteligenco in pisarne za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v Slovenijo.
Naj začnem z razvojno gospodarskim predstavništvom v Silicijevi dolini. To želimo vzpostaviti po vzgledu uspešnih in digitalno naprednih držav, kot je Danska in sicer, bo to predstavništvo promoviralo po eni strani Slovenijo, kot atraktivno investicijsko destinacijo, po drugi strani pa bo tudi pomagalo slovenskim star-upom in ostalim podjetjem, do nujno potrebnih povezav v Silicijevi dolini, pa tudi v drugih tehnoloških središčih v Združenih državah. Skrbelo bo tudi za povezovanje slovenskih in ameriških izobraževalnih, ter raziskovalnih institucij in prenos znanja na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva in izobraževanja.
Ko gre za center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, želimo v povezavi in partnerstvu z ameriško slovensko izobraževalno fundacijo in pa društvom v tujini izobraženih Slovencev, vzpostaviti pisarno, ki bo nudila administrativno, karierno in pa pravno pomoč slovenskim strokovnjakom, ki se želijo vrniti v domovino. Ta pisarna bo prav tako vodila enotno bazo slovenskih IT in ostalih strokovnjakov, ki delujejo danes po vsem svetu. To je eno izmed naših največjih bogastev in moramo narediti vse, da te ljudi čim tesneje povežemo s Slovenijo. Prav tako bo ta pisarna skrbela za organizacijo izobraževalnih, raziskovalnih in drugih srečanj, pa tudi izmenjav, projektov in ostalega, ki bo te ljudi, bom rekel, čim bolj tesneje povezalo, ne samo s Slovenijo, ampak tudi našim gospodarstvom, raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami.
Ko gre za Mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco, se tukaj zgledujemo po avstrijskem Inštitutu za znanost in tehnologijo - IST. Nov inštitut bi zrasel iz nečesa, kar že obstaja in na kar smo ponosni.

6. TRAK (VI) 8.30

(nadaljevanje) To je mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca, ki deluje v Ljubljani. Trenutno deluje ta center v okviru Inštituta Jožefa Štefan. Mi pa želimo, da postane to samostojen in, bom rekel, čim bolj uspešen mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco. Skratka, da bomo lahko preko tega inštituta to vrhunsko znanje, ki ga posedujejo slovenski, pa tudi številni tuji strokovnjaki, prenašali tudi v gospodarstvo oziroma z njim lajšali življenje ljudi. Dejstvo je, da bo uresničevanje vsakega od teh naštetih ukrepov terjalo intenzivno koordinacijo med pristojnimi ministrstvi. S to koordinacijo smo že začeli takoj po tem, ko je vlada potrdila prvi paket ukrepov sredi junija. A že kmalu se je pokazalo, da bo terjala celega človeka ali bolje rečeno celotno ekipo. Zato je strateški svet predlagal kot enega ključnih ukrepov prav ustanovite nove vladne službe pod vodstvom ministra za digitalno preobrazbo. Ta služba bo usklajevala, usmerjala in pospeševala uresničevanje prej omenjenih ukrepov, pa tudi vseh ostalih aktivnosti na področju digitalizacije, ki jih izvaja država. Podobno vladno službo oziroma celo ministrstvo imajo številne najrazvitejše države na svetu. Naj omenimo samo Avstrijo, Belgijo, Italijo, Veliko Britanijo, Izrael in Japonsko. Cilj nove službe mora biti vključujoča in odgovorna digitalizacija. Vodila bo pripravo strateških dokumentov na področju digitalizacije in spremljala njihovo izvajanje, obenem pa bo tudi glavni sogovornik civilne družbe, gospodarstva, upokojencev in drugih družbenih skupin. Prav tako bo vključena v sooblikovanje evropskih digitalnih politik. Kot veste je Evropska unija izjemno ambiciozno pristopila k urejanju digitalnih trgov in storitev umetne inteligence in varstva podatkov. Evropska suverenost je vsekakor nekaj, kar moramo v precej večji meri uveljaviti tudi na področju digitalizacije.
Spoštovani poslanke in poslanci! V kolikor postanem minister za digitalno preobrazbo bom storil vse, da digitalizacija postane naša nacionalna prioriteta in projekt, ki povezuje celotno družbo in politiko. Digitalno preobrazbo vidim kot ekipni šport v katerem lahko zmagamo samo, če držimo skupaj. In če se želimo prebiti med pet najbolj digitalno naprednih evropskih držav do leta 2025 potem moramo začeti že danes. Najlepša hvala za vašo pozornost. Veselim se že vaših vprašanj.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Marku Borisu Andrijaniču se prav lepo zahvaljujem za podano predstavitev.
Preden nadaljujemo še eno pooblastilo, Mojca Škrinjar nadomešča poslanca mag. Branka Grimsa.
V nadaljevanju bom dal besedo članicam in članom odbora, da kandidatu za ministra postavite vprašanja. Pri tem pa dovolite še kratko pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje ministra, ki bo po navedbah predsednika vlade usklajeval delo ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije ter vodil službo za digitalno preobrazbo, ki se ustanavlja v ta namen. Sočasno pa vas prijazno prosim, članice in člani odbora, da bi s svojimi vprašanji nekako zaključili ta sklop današnje seje do 11. ure v kolikor bo mogoče.
Besedo dajem članicam in članom odbora. Prvi se je javil Jani Möderndorfer. Prosim, beseda je vaša.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik. En lep pozdrav kandidatu za ministra brez listnice.
Moram reči, da sem bil na začetku malce presenečen, da se je predsednik vlade odločil, da bo par mesecev pred koncem mandata se odločil še za ministra brez listnice.

7. TRAK: (DAG) – 8.35

(nadaljevanje) Ni nepomembno, za katerega se je odločil, pa ne mislim osebe, ampak vsebino. Moram reči, da sem v življenju vedno podpiral, če bi se karkoli kaj digitalnega premaknilo v tej državi. Sodeč po vašem CV, imate pravzaprav lep CV za kandidata za ministra in nenazadnje za ministra tudi primerna leta; zato se s tem ne bomo ukvarjali. Se bomo pa zelo veliko ukvarjali s tem, kaj res mislite narediti v teh šestih mesecih.
Verjemite mi, da poslušam že vsaj 15 let vse mogoče stvari o digitalizaciji v slovenskem prostoru. In tako kot vas danes, zelo prijetno in všečno, sem slišal že kar nekaj ljudi, ki so tudi kot kandidati v vlogi ministra pripovedovali, kaj vse bodo naredili v Republiki Sloveniji. In zelo malo se je zgodilo. Nekaj malega se je zgodilo v času Viranta, ko je razvijal točko Vse na enem mestu, in potem se je ta točka tako ali drugače spreminjala in nadgrajevala. Ampak kakšnega prav velikega napredka v to smer, razen tega, da smo rekli, da lahko neko stvar uredimo tudi po mailu ali pa v elektronski obliki, ne po mailu, pravzaprav nismo doživeli. Verjamem pa, da so bile želje vseh predhodnikov v smeri digitalizacije pozitivne, ampak naleteli so na eno klasično oviro, na katero pričakujem, da boste tudi vi naleteli, kljub vsemu optimizmu, zagonu, željam in podpori predsednika Vlade, ki verjamem, da vam je dal vso podporo, da se nekaj premakne. Nenazadnje je predsednik Vlade večkrat rekel v svojem programu, da hoče imeti razvoj na tem področju. Kar mu verjamem, ne glede na to, da je moj politični nasprotnik, ker mislim, da vsak, ki ima vsaj malo razuma v glavi, ve, da je pot usmerjena v to smer, ne glede na politično pripadnost.
Moram reči, da ko se je ustanovil ta strateški svet – odkrito priznam -, sem rekel, no, to je še en politični nateg, ki se bo zgodil, in potem ne bomo nič več slišali, ker teh strateških svetov je bilo ničkoliko v Republiki Sloveniji. Ko pa sem začel prebirati rezultate vašega strateškega sveta, moram pa reči, da sem z zanimanjem prebiral vse napovedi in predvsem želje. Ampak, saj veste, v življenju je vedno tako, kajne, imamo dobrega copywriterja, ampak to še ne pomeni garancije, da se bo vse to res zgodilo. Imamo dobre govornike, ki nas z umirjenim glasom in z videzom prepričljivosti prepričujejo, da se bo nekaj zgodilo. Pa se ne zgodi. Veste, veliko ljudi misli, da je dober retorik tisti, ki tekoče, vezano govori in tako naprej. Ne, dober retorik je predvsem samo tisti, ki s svojim nastopom, pa kakršenkoli že je, ljudi tudi prepriča, da se bo to res zgodilo. In to je bistvena razlika od tistega, kar jaz pričakujem od vas, da se bo zgodilo. Me pa pri celi zgodbi moti samo ena stvar, ne boste verjeli – časovna dimenzija, ki jo imate vi na razpolago. Namreč, preprosto, ob rigidnosti te države, ob sistemu postopkov, ki tečejo v tej državi, in glede na to, da boste zadolženi še za koordinacijo med ministrstvi, ki je pravzaprav glavni mission impossible, ker ima vsako ministrstvo svoje ideje, svoje poglede. In kar je še najbolj pomembno, vladni načrti so narejeni, do konca leta je že vse narejeno, praktično vsak ve, kaj mora do konca leta narediti, če hoče izpolniti neko normo, za katero se je zavezal, nenazadnje tudi na podlagi proračuna, ki je že sprejet. Kar pomeni, da pravzaprav boste vi pripravljali in se dogovarjali o nečem, kar se bo lahko zgodilo šele naslednje leto oziroma se bo začelo odvijati naslednje leto. In če gledamo naslednje leto, kaj se bo odvijalo, je pa predvolilno leto. Vi pa veste, kaj takrat delajo ministri, kajne – vsa energija se usmeri samo še na predvolilni boj. Česar jim ne gre zameriti, kdo pa ne bi, če ne bi bil v isti poziciji, na istem položaju in tako naprej; vsi pač sanjajo in hočejo še enkrat ponoviti mandat. Zato imam kar nekaj vprašanj, kako mislite narediti, predvsem pa vprašanje na področju – česar pa nisem zasledil v teh 40 točkah, to so volitve, e-volitve.

8. TRAK: (NB) – 8.40

(Nadaljevanje) Namreč zdajle smo imeli referendum pred kratkim in vsi smo lahko gledali to nesrečno glasovanje iz tujine in ugotavljali zopet ponovno kako pravzaprav naši ljudje v tujini, ki imajo glasovno pravico, osebno sem govoril v nedeljo na dan referenduma celo z znanko, skupaj smo bili pač nekje, ki je prišla iz Španije in je imela na koncu problem doma voliti, zaradi tega, ker itak je rekla, jaz dobim itak prepozno glasovnico in grem lahko na volitve, ko je tukaj referenduma že zdavnaj konec in zato, ker sem slučajno tisti vikend planirala, da pridem v Slovenijo, sem pa rekla, nič bom pa tukaj volila in je imela strašanski problem, ker je na volilnem imeniku ni bilo. In na koncu se je morala prav boriti za to, da je lahko dobila svojo državljansko pravico po Ustavi, zato da lahko glasuje na referendumu. To se mi zdi res za 21. stoletje bizarno, kako se v bistvu pogovarjamo in moram reči, da sem bil tudi presenečen nad sekretarjem ali direktor, saj ne vem kako se reče, državne volilne komisije, gospodom Vučkom, sem ga, ne vem, če ste bili pozorni, ampak prvič v življenju sem ga slišal, da bodo razmislili, da bodo mogoče pa res nekaj naredili na e-volitvah v tujini, kjer je kategorično zagovarjal, da je to brezveze in da ne moremo poskrbeti za varnost in ne vem kaj še se, pa smo že ničkolikokrat predlagali, da se začne vsaj poizkusno za tujino zato, da lahko ta model potem prenesemo in ga stestiramo tudi doma na prvih volitvah. Tako, da tukaj me zanima, ker imate lepo priložnost, ker to pa je trenutek, smo pred volitvami, da seveda, kaj boste naredil v tej smeri. Ker predvsem tukaj se boste usklajeval najprej z DVK, ne z ministrstvi. DVK je trd, glavni trd oreh, ki ga je treba najprej streti. Ker z državno volilno komisijo, ki najbolj komplicira in najbolj dela drame, vsi mi nekako mislimo, da bi to šlo, glede na to, da imamo v svetu že primere kjer to funkcionira, pri nas pa ne.
Ena od stvari se mi zdi zelo pomembna tudi za vas, me zanima. Kako mislite povezovati ministrstva? Saj veste, v vsaki Vladi je tako, da pač eni ministri imajo močnejši vpliv eni imajo malo manjši vpliv, ampak šteje samo tisto kar seveda nekdo ima toliko močen vpliv, da se potem to tudi res zgodi. Glede na to, da boste minister brez listnice, me zanima tudi, s kakšno ekip mislite delati. O tem niste nič povedal. Kdo so to za eni ljudje, glede na to, da boste imel zelo malo časa, jih morate imeti že danes v glavi, če mislite resno s tem začeti, ker če jih boste iskal dva meseca, potem »lost in space« pišite v svoji zgodbi.
Potem me zanima naslednja zadeva. Kako…, namreč zdaj denarja je na razpolago, je rekel predsednik Vlade, imamo ga kar nekaj iz tujine, nekaj ga imamo že v proračunu, nekaj malega, koliko pa je tistega denarja, ki ga imajo vsa ministrstva v bistvu že vkomponiranega v proračunu, pa ga nimajo direktno na postavki za digitalno prenovo ali vzpostavitev, itn., ga imajo pa skritega v drugih postavkah, ker to vsi ministri počnejo, ministri oziroma njegovi državni sekretarji, kjer si delajo zakladnico in rezervo in je v resnici v proračunu nobeden točno ne zna razložiti ali pa razumeti kaj so v bistvu hoteli, potem pa tam vlečejo ta denar. To se mi zdi ključno, ker tam imate kar nekaj denarja na razpolago, ki ga potem dostikrat tudi ne uporabijo in gre nazaj v integralo.
Potem seveda, govorili ste o pametnih mestih, celo delal ste nekaj na nekem projektu, če sem prav zasledil, v svojem uvodu ste nekaj omenil ali ste bil v neki skupini ali ne vem točno, ampak kakorkoli, ampak zagotovo pa dobro veste kaj to pomeni, ko rečem pametna mesta. Nekateri celo želijo govoriti o pametnih vaseh, pametnem podeželju. Mene pa zanima en čisto konkretna ideja kaj menite o njej, glede na to, da imamo mi konstanten problem država – lokalna skupnost. Zdajle smo pred volitvami, spet bodo vsi odpirali ceste, spet bodo vsi asfaltirali in asfalta bo dva meseca pred volitvami spet zmanjkalo, ker pač žal pri nas v Sloveniji asfalt več pomeni na volitvah kot vse ostalo. Še malo pa bomo vinograde začeli asfaltirati

9. TRAK: (SC) – 8.45

(nadaljevanje) toliko daleč smo že prišli s temi norostmi od tega asfalta, da bi naredili predpis bodisi v gradbenem zakonu ali kateremkoli drugem zakonu, ki bi urejalo to vprašanje, da kadarkoli kdorkoli odpira cesto, da uredi tudi zvodi, ki so potrebni za bom rekel široko pasovne povezave takšne ali drugačne tam kjer so te nujno potrebne, ker brez tega v resnici nikjer nič ne moremo delati. Poglejte samo mesto Ljubljana. Mesto Ljubljana se zadnjih 10, 15 let praktično odpira na vsakem kvadratnem mestu kjerkoli. Vse se prenavlja, vse od kanalizacije bom rekel vode od bom rekel raznih takšnih in drugačnih kanalov in tako naprej, ampak za široko pasovne potrebe pa se nič ne dela tam, kjer bi se to moralo. Zdi se mi, da vsak malo po svoje dela malo gospodarstvo za svoje potrebe in tako naprej. skratka, nobene usklajene zgodbe. Je pa res, da imamo vsaj eno prednost ne vem kako je drugje po državi, da pri nas v Ljubljani vsaj kadarkoli se odpre cesta se vedno odpre in se mora vse urediti na enkrat, ne da se vsake pet mesecev odpira, zaradi nekega drugega interesenta, ki mora nekaj urejati. Enako velja tudi za vso ostalo opremo saj ni tukaj samo cesta, da se razumemo. To me zanima.
Potem me pa zanima področje zdravstva, ki ste ga omenil in ste kar nekaj stvari našteli v tem strateškem svetu, ki so zelo pomembni, me veseli, da bo šlo to naprej sicer si ne znam predstavljati kaj to pomeni napredne tehnologije za varstvo življenja. Ali je to mišljeno res samo to, kar ste vi omenil kot primer ali je še to kaj drugega, ker drugače si ne znam predstavljati kako bo tehnologija reševala življenje razen, kar je spremljajoča tehnika ob posegih in podobno naprej?
Je pa ena druga stvar bolj pomembna recimo, ki jo nihče nikoli ne omenja. Vsi znajo povedati vse o digitalni zgodbi mi pa elementarnih osnovnih zgodb nimamo urejeno recimo kot je na primer zdravstvena kartica. Zdravstveno kartico ima vsak državljan, ki je zavarovan vsaj bom rekel z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ker z dopolnilnim, če ga nimaš pa itak nič kaj dosti ne moreš doseči. Imamo problem, ker imamo na tej kartici praktično zelo varovane osebne podatke. Ko pa gremo pogledati kaj v resnici so ti osebni podatki bomo pa videli, da te podatki, ki so zapisani na čipu od kartice so v resnici vsi tisti podatki, ki jih vidimo s prostim očesom na sami kartici in jih lahko preberemo. S tako kartico oprostite brez zamere razen to, da sem nekomu prihranil 15 sekund ali pa 30 sekund dela, zaradi tega, ker ne rabi podpisovati teh podatkov, ampak samo izpiše in me vrže ven pravzaprav nimam kaj početi. Nimamo pa vsaj dve ključnih podatkov na tej kartici oziroma v tem sistemu in to je kakšna je moja krvna skupina, kar je ključnega pomena za vsakega državljana, ki potrebuje prvo nujno pomoč in drugi podatek, ki je ključen to pa je ali je po svoji smrti darovalec organov prostovoljni darovalec organov. Mi smo že razpravljali v Državnem zboru in Državni svet je imel tudi celo eno bom rekel resno debato na to temo predlog, da bi seveda lahko z zakonodajo predpisali, da ko se enkrat nekdo odloči, da je darovalec organov ne morejo njegovi sorodniki po smrti spet komoplirati in reči ne bo dal organov oziroma se bomo šli neke druge zgodbe pa ohranitev telesa pa ne vem kaj še vse in tako naprej pa ne boste oskrunali mojega sina ali pa hčerko ali pa moža ali ženo. Namreč, to je res prosta volja in v končni fazi smo v tej bom rekel mednarodni skupini za darovanje organov in smo zelo veliki prejemniki organov tudi iz tujine, ampak sami pa nič kaj dosti organov ne damo razen žal meni je sicer žal za te ljudi, kadar govorimo o letečih bankah organov govorim o mladih motoristih, ki se ponesrečijo in so najbolj idealni darovalci in to so podatki, ki bi morali biti digitalno opremljeni in danes praktično bi moral na urgenci vsak dobiti ta podatek ali vnese ime bi mogla biti stvar jasna, da so donarji bom rekel vključeni. To se mi zdi blazen napredek za razliko od vse ostale stvari, ki sama po sebi se že razvija in pelje se naprej.
Druga stvar, ki se mi zdi ključna sicer nekaj notri govorite o kibernetske varnosti, ampak na področju zdravstva in kadar govorimo

10. TRAK: NM – 8.50

(nadaljevanje) o občutljivih zdravstvenih podatkih in ne nazadnje imamo že izkušnje v slovenskem prostoru, kaj to pomeni, ko nekdo vpogleduje v te podatke, pa dostikrat sploh ne navaden državljan ali nekdo od zunaj, ampak že samo zdravstveno osebje, imamo problem, ko med sabo gledajo podatke iz čistega firbca in celo z njimi operirajo. Kako boste to zagotovili ob dejstvu, da ima danes praktično vsaka bolnišnica svoj sistem. Vi sicer govorite o nekem poenotenju. Ne vem, kako boste to dosegli. Znotraj bolnišnice imamo problem, ker imamo 5, 6 različnih sistemov, ki med seboj niso niti povezljivi, niti jih se praktično povezat ne da, izredno zahtevna materija. In kar je še bolj pomembno, glede na to, da ste, da boste minister za digitalizacijo, in glede na to, da boste lahko urejali samo stvari za Republiko Slovenijo, imamo pa problem, ker so bolnišnice že javni zavod, bom rekel, saj me razumete, kaj hočem povedat. Vaša roka bo zelo težko segla do tja. In kaj bo to pomenilo, kako boste to dosegli, ker s tem se še minister za zdravje, vsaki po vrsti se je, ko je na to letel in to ugotavljal, se je vedno držal za glavo, narediti pa kaj dosti ni mogel. Kako mislite to doseči? Ker to so za mene veliki premiki, ker tukaj bojo ogromni prihrani. In ne nazadnje ob zadnjem sistemu oziroma, se opravičujem, ob epidemiji, ki smo jo imeli v lanskem letu, smo lahko videli, kakšen problem lahko to je. Ob evidentiranju okuženih, ob vpogledu prostih mest po bolnišnicah, ročno so še vedno pisali, kot da smo v 19. stoletju, ne 21., se igrali z nekimi Excelovimi tabelami, ki še te niso bile zgrajene enako, da bi vsaj te bile enotno postavljene, kaj šele digitalni sistem, da bi funkcioniral in da bi bil povezljiv. In to so za mene, tudi se vidi takrat ob takem primeru, kako smo ranljivi, ker je v resnici takrat čas pomemben, ne pa, da se z neko zemeljsko pošto še vedno pogovarjamo in sprehajamo z nekimi dokumenti. Še dobro, da imamo vsaj e-pošto, da lahko, ali pa skenirajo lahko dokumente, ker drugače si sploh ne znam predstavljat, kako so to počeli. In v bistvu so se mi smilili, moram priznati, ker to ni enostavno z vsem naporom in, bom rekel, težavami, ki jih imajo.
Potem naslednja stvar, moram reči, da sem bil prijetno presenečen, nove tehnologije, mislim, da je bilo to v sklopu gospoda Marka Grobelnika iz Inštituta Jožef Štefan, če se ne motim, malo iz mojega področja, sem bil malce zadovoljen, ker se ubijam z našo radiotelevizijo že, mislim da, 15 let. Predvsem moram reči, da sem presenečen, ker to omenjate kot novo tehnologijo, namreč to ni nobena nova tehnologija. Gre za tako imenovano samodejno podnaslavljanje oziroma prevajanje govora iz enega v drugo. To obstaja v tujini že mnogo let, nič posebnega, nič novega. Problem je samo en, da je slovenski jezik po številu naroda tako majhen, da se finančno to nobenemu ne splača narediti. Same naprave, sistem, verjeli ali ne, ampak mi ga že imamo, saj to ni nič novega, samo ne za slovenski jezik. Tako da bom zelo vesel, če boste vsaj to prepričali RTV, ki bo rekel mimogrede, da nima denarja za to in da je to drago, da se to res zgodi, ker to bi bil res presežek. In kar je najbolj pomembno, to, kar jaz vseskozi govorim, tisto, kar se je v zgodovini človeštvo naredilo za invalide, so kasneje v bistvu uporabljali vsi. Še danes zelo malo ljudi ve, da je telefon oziroma video prenos bil najprej delan s tehnologijo po potrebi Nase in pa za potrebe gluhe in naglušne. Prvi prenos podatkov v pisani obliki se jaz spomnim, da sem kot otrok gledal mojo mamo, kako se je s celim svetom pogovarjala, ko je slušalko potisnila na nek poseben prenosnik, kjer so se podatki preoblikovali in si je dopisovala s celim svetom. To je bilo, reci in piši, 35 let nazaj, nič posebnega. Kasneje je uporabljala stvari, ki so danes vse na mobitelu. Hočem reči, da tehnologija je v bistvu šla, v bistvu v korist široke populacije, kar je dobro, kar je super. In zato seveda podpiram vsak takšen razvoj.
No, potem imam vprašanje, kako boste uredili enotno platformo za javne oblike prevozov.

11. TRAK: (TB) – 8.55

(nadaljevanje) Mislim, na prvi pogled seveda se zdi to logično, smiselno, uporabno, ampak mi bomo naletel na en resen problem. Železnica pa lokalni prevozi se že 15, 20 let ne morejo zmenit o enotnih urnikih, kaj šele o platformah. O urnikih je problem, ali razumete? Kdaj bo vlak pripeljal iz Maribora v Ljubljano in da bo takrat stal tam avtobus, ki bo lahko ali pa, bom rekel, linije, ki bojo potem transformirale po celi Ljubljani in razvozile vse te ljudi in zato, ker seveda ti urniki niso urejeni, se ljudje se danes zmenijo in se vozijo z avtom po 4 iz Maribora sem, da ne govorim o hitrosti in tako naprej. Ker pa je tema o digitalizaciji, me zanimajo te platforme, kako se boste to zmenil, ker če se boste z direktorjem železnic menil, bo to super, kajne, saj on bo za, pa z direktorjem LPP-ja tudi, on bo tudi za. Ko bo pa treba to realizirat, pa tega napredka ne bo. Tako da me to prav zanima, kako boste to uredil, kot minister, brez listnice za digitalizacijo, kajne.
Potem naslednja stvar, ki se mi zdi aktualna, omenil ste povezljivost, bom rekel, podatkov, predvsem na področju poročil, ko poročamo enotno tako FURSU, tako Banki Slovenije in ostalim organom po zakonu in tako naprej. Načeloma nimam nič proti, meni se to fajn sliši, meni je to super, predvsem mi je logično. Tudi jaz sem za to, da vsi ne pišejo petkrat, šestkrat, ampak, ne vem, če se zavedate, ampak bo treba spremenit vso kompletno zakonodajo, ker zakon pa tega ne predvideva. Tudi podatki za Banko Slovenije ali pa za FURS, eno je davčna tajnost, eno je bančna tajnost, eno je… Ali me razumete, o čem govorim? In ne vem, kako boste vi lahko to združil v enotno platformo, če pa bojo vsi lahko do tega dostopal, pa so podatki občutljivi in imajo tudi različno stopnjo tajnosti in tako in kdo bo lahko v kaj vpogledoval. Jaz verjamem, da se tehnično, digitalno to sicer da z, bom rekel, nekimi določenimi programi, jasno uredit in ni problem v dostopanju, ampak bo problematična zakonska podlaga. Zakaj? Zaradi tega, ker prvič, zakone, tovrstne, ne boste mogli sprejemat po nujnem postopku, ker to ni nič nujnega, to ni interventni zakon in to pomeni seveda nek določen proces in se bojim, da ta stvar ne bo zapeljana pravočasno, preden boste vi končal ta amandma. To je moja edina dilema, kako boste to izpeljal.
Potem, je pa seveda tudi nekaj o tem, da seveda niste in ne boste prvi, ki ste govoril o tem, o tej digitalizaciji, ampak, da smo v tej državi že mi nekajkrat govoril in da obstajajo celo neke strategije, ki celo še vedno veljajo. In ta vaš strateški svet, seveda, in to je bilo kar nekaj kritik, strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo, da strateški svet, bodisi ni, ne vem, zato vas zdaj sprašujem, se, bom rekel, opredelil, kaj je pa z obstoječo strategijo na tem področju, kaj je sprejemljivo, kaj je neuporabno oziroma kje jo je treba spremenit in predvsem, ali mislite z njo priti v Državni zbor. Namreč, v čem je problem? Strategija sicer, jaz verjamem, da marsikoga, še posebej gospodarstveniki, ki so ljudje akcije, če ti hočeš na trgu nekaj uspet, se mora stvar hitro dogajat in hitro premikat, strategija je pa neka zgodba, ki po navadi, saj veste, kako gre, najprej jo je treba pripravit, pregledat, dat pripombe, spremembe ali pa čisto na novo napisat, odvisno, kaj boste se odločil, nepomembno, potem jo je treba dat v razpravo in potem mora priti na Vlado in potem mora it v Državni zbor in tako naprej in vi boste končal mandat in te strategije ne bo.
Strategija je pa pomembna zakaj? Zaradi tega, ker, če mislite resno, potem morate zadevo tako nastavit in tako zapeljat, da bo obligatorna tudi za vašega naslednika, ker drugače ne boste naredil nič. To je ključ, cele zgodbe. Z vsemi dobrimi nameni in nastavki, ki jih boste naredil, je potrebno nujno vzpostavit sistem tako, da ko pride nov človek na to področje, bodisi kot minister brez listnice ali pa minister, ki bo to imel v svojem resorju, nepomembno, ampak da bo peljal te zgodbe naprej, ki so nujne in potrebne, ne glede na politično orientiranost Vlade za razvoj Slovenije, to je to, o čemer ste vi govoril. In zato se mi zdi, da tak dokument

12. TRAK (VI) 9.00

(Nadaljevanje) pač preprosto mora obstajati, nujno. Brez tega ne bo šlo. Že to, da boste sprejel, pa končal mandat bo zelo veliko, zaradi tega, ker bo to za nekoga obvezujoče oziroma vsak nov, ki bo prišel, če bo hotel to spreminjati bo moral dati krepke argumente zakaj je to naredil in kaj predlaga drugega, novega. Po drugi strani se pa sprašujem, preden bom zaključil imam samo še eno kratko vprašanje, omenil ste obvezne javne dražbe. Tisto malo vedenja, ki ga imam jaz na razpolago, če se ne motim, zakon o javnih financah o tem že govori in je že obligatoren za vse. Tukaj sploh ni nobene diskusije, razen če ste vi s tem kaj mislil drugega oziroma neko nadgradnjo, ne vem, to mi dajte razjasniti, razsvetliti, da bom kaj več vedel o tem kaj ste mislil na tem področju. Še posebej zato, ker v bistvu elektronsko draženje se ne uporablja samo v primeru, če sistem pade. Zakon je tu zelo jasen. V takem primeru se lahko zgodi, drugače pa vse skupaj je to na MJU in zadeva, kolikor vem in poznam in, roko na srce, imam pač nekoga doma, ki se s tem vsak dan ukvarja in pravi, da to uporabljajo kar naprej. Tako da ta stvar je že vzpostavljena. Povejte mi, kaj je tukaj novega z vaše strani, da bom razumel, ker lahko da nisem razumel. Dopuščam to možnost.
Sedaj bi pa samo še zaključil. Koliko ste se imel možnost pogovarjati s tistimi ministrstvi in ministri, s katerimi boste moral v resnici največ delati? In koliko so pripravljeni sprejeti, da boste o teh stvareh vi njihov šef? Veste o čem govorim? In ne oni, ker to je zelo pomembno. Ker če tega dogovora ni, če te podpore ni, potem z vsem spoštovanjem, je vaše delo končano z današnjim dnem.
Jaz vam želim osebno veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa rezultatov, ker to edino na koncu kar bo štelo. Saj veste, CV je lahko zelo lep. Če pa ni rezultatov nam pa tudi CV več ne pomaga.
Ob koncu vam bom rekel samo še to, jaz pri novih kandidatih za ministre povem vedno eno in isto, lahko ste mi simpatičen, lahko verjamem v vas, lahko ste moje upanje, ampak ta vlada vas mora oziroma ta koalicija vas mora sama podpreti, ker to je tudi edini način, da me prepričajo, da imajo to moč, da bodo tudi uveljavljali vse to, kar boste vi njim predlagal. Veliko sreče.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Nadaljujemo. Po določenem številu vprašanj bom predal kandidatu možnost, da odgovori na postavljena vprašanja.
Preden nadaljujemo zgolj v vednost, kar se tiče prijav, pa bom navedel po vrstnem redu: Robert Polnar, Rudi Medved, mag. Andrej Rahm, dr. Franc Trček, Mojca Škrinjar, Dejan Kaloh, mag. Bojana Muršič, Blaž Pavlin, mag. Elena Zavadlav Ušaj, Nataša Sukič.
Nadaljujemo. Besedo ima kolega Robert Polnar.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Običaj je, da se pri predstavitvi kateregakoli ministrskega kandidata ali kandidatke govori najmanj dvodimenzionalno. Najprej o stvari ad rem in potem tudi o osebi ad persona. Moj namen danes v tej kratki razpravi, ki sem si jo pripravil je, da o osebi, torej ad persona ne bom govoril, zato ker se mi vse skupaj zaustavi že pri razpravi o stvari, ad rem. Gre namreč za to, da gre pri oblikovanju vladnega urada, ki se bo ukvarjal z digitalno preobrazbo za poseg v organizacijsko strukturo vlade. In tukaj gre za takšne vrste poseg, ki ga vlada ne more opraviti sama, ampak je tako pomemben in tako velik, da mora to urediti v kooperaciji z

13. TRAK: (DAG) – 9.05

(nadaljevanje) Državnim zborom. Vlada seveda je organizacijski sistem in kot vsaka organizacija ima Vlada prosto pot oziroma prostost, da sama oblikuje svojo organizacijsko strukturo; glede tega ne more biti nobene dileme. Za mene je pa izrazito velik problem, če Vlada redefinira svojo organizacijsko strukturo v času, ko ima še približno štiri, pet ali pa morda šest mesecev mandata. In ko to svojo organizacijsko strukturo redefinira in preoblikuje na način, da v njo poseže z novim organizacijskim elementom. V katerikoli organizaciji, tudi bistveno manjši, kakršna je slovenska Vlada, in bistveno manj kompleksni, kakršna je slovenska Vlada, je po spremembi oziroma po definiranju ali pa oblikovanju organizacijske strukture potrebnih šest do dvanajst mesecev, da te zadeve na nivoju materialnih virov, na nivoju finančnih virov, predvsem pa na nivoju človeških virov sploh organizacijsko stečejo. Zato je moj izrazit dvom, da je v štirih ali pa petih mesecih s tako drastično spremembo organizacijske strukture v vsebinskem smislu v tako kompleksnem sistemu, kot je slovenska Vlada, sploh možno kaj doseči. Pri tem je zdaj nepomembna semantika, ali govorimo o službi ali govorimo o ministrstvu, ker pri teh razpravah ne gre potem za nič drugega kot za zamegljevanje bistva ali pa za izogibanje smislu. Ključna dilema, ki se meni postavlja, je, ali ni možno s poznanimi ad hoc organizacijskimi ukrepi doseči cilja, ki je tu zastavljen, znotraj obstoječe strukture in v okvirih tiste organizacijske strukture, ki trenutno v slovenski Vladi obstajajo. Mislim, da bi to tudi bilo s tega vidika bistveno bolj racionalno, govorim pa seveda o časovni dimenziji.
Želel bi opozoriti še na eno zadevo. Včeraj sem jo dobil tudi v pisni formi, tisto večno in standardno slovensko butasto dihotomijo o tem, kaj je pomembnejše, strokovno ali politično. Ta dilema je po mojem skromnem mnenju namreč popolnoma zgrešena, zato ker izhaja iz osnovne podmene, da izraz »strokovno« pomeni absolutno tudi kot sinonim za apolitično. To je seveda popolna bedarija, zato ker tudi politiki so lahko strokovnjaki, in čisto vsak strokovnjak, ni nujno, da čisto vsak, ampak v glavnem strokovnjaki tudi imajo politično prepričanje. Vsaka stvar ima dve dimenziji – kaj hočemo doseči in na kakšen način to hočemo doseči. Kaj hočemo doseči, je politična ali pa, če hočete, vrednotna dimenzija. Kako, na kakšen način to doseči, pa je strokovna dimenzija. Zato ne more biti vprašanje strokovno ali politično, ampak je lahko vprašanje samo, na kakšen način kombinirati oboje skupaj, strokovno in politično. V tej zvezi se mi zdi to še posebej pomembno poudariti, ker je bilo rečeno, spoštovani gospod Andrijanič, da vi niste politik, ampak ste strokovnjak. Jaz upam, da ste vi – vem, da ste strokovnjak, ampak upam pa hkrati, če boste imeli kdaj še ambicije delati v slovenski izvršni oblasti, da ste poleg tega, da ste strokovnjak, tudi strokovnjak s političnim prepričanjem. Kajti, če boste hoteli v politiki delovati samo kot strokovnjak, potem raje o tem premisliti še enkrat.
Gospe in gospodje, jaz sem podpornik te Vlade, ne bom pa podprl ideje, ki je danes pred nami, o ministrstvu za digitalno preobrazbo. Moja podpora Vladi namreč ni brezpogojna. To sem tudi že dokazal - z glasovanjem za zaupnico zoper ministra Hojsa, ko je provociral s potencialno organizacijo koncerta

14. TRAK: (NB) – 9.10

(Nadaljevanje): tistega ustaškega guslarja v Mariboru in tudi sem že zelo jasno napovedal, da bom glasoval in da bom tudi vse storil proti temu, da se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini, zato ker izrazito erodirajo potencialne prihodkovne zmožnosti državnega proračuna Republike Slovenije najmanj štirih prihodnjih letih, pa še potem tudi od leta 2025 naprej…

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: Spoštovani poslanec, vljudno prosim, če upoštevate tisto mojo uvodno zaprosilo, da je danes namenjeno kandidatu, in če postavljate vprašanje vezano s točko dnevnega reda.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Jaz ne bom postavil vprašanj, podpredsednik, to sem povedal na začetku. Če bi pravilno oziroma me pozorno poslušali, bi to vedeli. Povem samo to kakšno je moje stališče do vladnega predloga in ga tudi utemeljujem. Sem proti predlogu, vendar hkrati razlagam tudi, da moja podpora Vladi še obstaja, ni pa brezpogojna. Povedal sem tudi na začetku, da bo moja razprava kratka, vsaj v primerjavi s predhodnikom in tudi ne nameravam prav veliko več govoriti, nameravam pa pojasniti samo še to, da je osnovna drža pri podpori Vlade to, da lahko opravim komparacijo in moja trditev je, da je Vlada takšna kot je, neogrožena zato, ker je njena alternativa še bistveno slabša kot je sama Vlada. To lahko potrdim na podlagi lastne izkušnje. Bil sem član prejšnje koalicije tudi kot predsednik parlamentarnega Odbora za finance in sem od znotraj spremljal v ves volunatrizem, vso dezorganizacijo in vso nesposobnost prejšnje Vlade, zato povem še enkrat, da bo jasno, predloga kot je danes izpostavljen za oblikovanje vladnega urada za digitalno preobrazbo, ne bom podprl. Nimam absolutno niti enega razloga, da bi kandidatu nasprotoval, zato ker sploh še nisem prišel do tega, da bi mu nasprotoval, ker je potrebno najprej znotraj organizacijske strukture zadeve razčistiti. Da pa bodo stvari popolnoma jasne, podpornik Vlade ostajam, vendar ne brezpogojno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: nadaljujemo z razpravo. Naslednji je Rudi Medved. Prosim.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kandidat za ministra!
Zdaj, če bi vašo predstavitev slišali takoj na začetku mandata neke Vlade, torej da ima pred seboj neko vsaj štiriletno obdobje, bi jo na nek način sprejel. Na nek način sprejel, ker je pač v vašo predstavitev vkomponirana neka vizija. Ne bom vas spraševal po vaši viziji o digitalnem svetu do leta 2030 ali 2050, seveda ne, ker je vaše trajanje zelo omejeno, imate zelo kratek rok trajanja, če se grobo izrazim in verjetno ste, ko ste pristali na to kandidaturo, ste se tudi sami tega zavedali. Vsi ti ukrepi, ki ste jih našteli, so znani, so nam poznani. To vse poznamo, bilo je večkrat javno predstavljeno, zato sem pravzaprav predvsem pogrešal ne kaj, ker to praktično vsi vemo kaj je ta strateški svet predlagal in vladal in Vlada tudi, če sem jaz to prav razumel, potrdila, da je to torej že neka zaveza, da je to treba tudi v praksi izpeljati, ampak seveda tisto večno vprašanje je kako. Kako in kdaj? Glede na to, da prihajate v Vlado, če boste seveda potrjeni kot nek nadminister, jaz si drugače tega niti ne morem predstavljati, kar je seveda že

15. TRAK: (SC) – 9.15

(nadaljevanje) iz osnove slabo za funkcioniranje Vlade za odnose v Vladi je neko nad ministrovanje oziroma, da je neki minister nadrejen ostalim to nikoli do slej ni vodilo k uspehu nikoli do slej, ampak dobro to je pač stvar kako jo Vlada vidi pri svojem funkcioniranju. Ampak mene sedaj zanima ali vi poznate razliko ne vem koliko ste pač poučeni o samemu ustroju državne uprave, ampak ali poznate razliko o pristojnostih in funkcioniranju neke vladne službe kot bo tale in najmanj, kar zadeva samo organizacijsko premetavanje znotraj Vlade na tak način tukaj se moram popolnoma strinjati s poslancem Polnarjem, ki je govoril pred menijo torej med neko vladno službo in posameznimi ministrstvi. Ali vi poznate to razliko kaj lahko naredi vladna služba kaj lahko naredi ministrstvo, ker ali veste neki bonton na podlagi tudi Poslovnika Vlade obstaja, ko funkcionira neka Vlada? Jaz vem tudi informacije o tem prihajajo iz različnih ministrstev, da ta Vlada tega bontona ne spoštuje, da Poslovnik Vlade skoraj, da ne obstaja za njih in to se je pokazalo tudi tukaj pri tem sprejemanju oziroma potrjevanju prvega paketa ukrepov strateškega sveta natanko isto se je zgodilo. To jaz mislim, da je slaba popotnica seveda za nadaljnje sodelovanje med posameznimi ministrstvi in vami, ker že sedaj vem, da po ministrstvih to jemljejo kot neki oktroiran seznam ukrepov, pri katerem niso imeli niti kančka vpliva ali kakršnekoli besede z nikomur znotraj Vlade vsaj take imam jaz informacije. To ni bilo usklajeno, medresorsko seveda tudi ne in ni bila preverjena tudi pravna podlaga, ni bila preverjena. Tako sedaj jaz vidim ta nabor teh ukrepov kot neko okrašeno drevesce, ampak kako izpeljati vse te ukrepe tega pa danes niste povedali. Predvsem pogrešam glede na to, da vas čaka relativno izredno kratko ministrovanje, da bi prišli in povedali tudi, zaradi tega, ker sem včeraj slišal predsednika Vlade, da je to zelo nujno, da je treba ministra na vsak način podpreti. Podpiramo vas praktično podpirajo vas praktično sedaj v Državnem zboru skoraj po njunem postopku tudi to ni nič novega tukaj imamo samo še nujne postopke, zaradi tega, ker vas čakajo tako odgovorne in zahtevne naloge, ki jih je treba takoj izpeljati, da je to treba storiti takoj, ampak iz tega kar ste povedali ne vemo nič kaj bo takoj izpeljano, kdaj bo izpeljano. Jaz sem pričakoval, da boste prišli pred Državni zbor in povedali računam, da bom približno slabo leto na tem mestu, v tem času bom storil eden, dva, tri, štiri, potem se pa verjetno že konča, glede na zahtevnost postopkov. Jaz ne rečem, da ni opravljeno veliko delo v tem strateškem svetu, da ste prišli do tega nabora teh ukrepov, absolutno ne, ampak glavno delo pa čaka seveda, potem vsa resorja v Vladi in širše tudi širše deležnike, da se te ukrepi implementirajo oziroma, da bodo v praksi uveljavljeni, ker vsak, jaz sem kar dosti natančno pogledal ta nabor ukrepov čisto vsak pravzaprav

16. TRAK: NM – 9.20

(nadaljevanje) potegne za seboj tudi spreminjanje zakonodaje, praktično vsak, razen če seveda ne boste, tako kot ta vlada velikokrat počne, tudi to spregledali, pa boste šli in naredili marsikaj, kar bo na koncu tudi protizakonito, ampak vse za ceno nekega rezultata. Zato me zanima, spoštovani kandidat, če nam lahko v nekaj točkah poveste tisto, kar je, ker jaz mislim, da imate neke prioritete najbrž. Če se lotiš nekega posla za manj kot leto dni, moraš imeti neke prioritete. In bi jih rad slišal, hkrati s seveda časovnimi okvirji, ker ti ukrepi so v glavnem seveda za državljane in državljanke. In državljanom in državljankam morate povedati, kaj jih čaka v tem času vašega ministrovanja, kateri ukrepi, časovna dimenzija. Tisto, kar seveda pri tem pogrešam, je tudi, glede na to, da gre za zelo kratkoročno delovanje in kratkoročne ukrepe, tudi finančnih okvirov ni nikjer, koliko je to finančno sploh izvedljivo. Jaz vam ne bom našteval vsega seznama teh ukrepov, kaj je težje in kaj je lažje, kaj je pa neizvedljivo. No, saj boste potem sami v praksi videli, ampak že zdaj se pojavljajo seveda tudi v strokovnem svetu pomisleki okrog tega, kako boste e-notarske storitve uredili, ker seveda zakonodaja še vedno zahteva osebno prisotnost posameznika. Zdaj, odprava prometnega dovoljenja, kar je seveda zelo všečno slišati, tudi meni se zdi neumno vsako leto iti potem na upravno enoto samo zato, da dobiš tisto štampiljko, ampak seveda, kako bo, ko bo šel slovenski državljan čez mejo, ker po Evropi, ko se voziš, še vedno seveda zahtevajo, tako kot imamo tudi pri nas, fizično prometno dovoljenje s tistim štempljem. Ampak dobro, to so že podrobnosti. Zanima me hkrati tudi seveda vaš odnos do nekaterih stvari, ki so se dogajale zdaj v času epidemije. Predvsem me zanima vaš pogled na varnost in zasebnost pri elektronskem poslovanju, namreč zdaj, če boste uspeli skordinirati to zmedo, ki je nastala v času epidemije in seveda okrepljenih potreb po uporabi elektronskih storitev države, če boste uspeli… In jaz sem seveda že pogrešal posredovanje tega strateškega sveta že tudi med samimi temi zapleti, na primer s pridobivanjem kvalificiranih digitalnih potrdil, ker je vladala in še vlada velika zmeda, predvsem seveda se država zanaša na to, da vsi ljudje najprej vedo, kaj je digitalno potrdilo. Ne vedo, seveda ne vedo. Da, če že vedo, kaj je digitalno potrdilo, kaj lahko z njim počnejo. Jaz sem povedal primere z upravnih enot, to je pa potem realno življenje. Ko prihajajo ljudje in vlagajo zahteve za digitalno potrdilo, vprašajo, ko dobijo pač tisti papir, da so vložili zahtevo, ali gredo lahko zdaj s tem čez mejo, ali lahko gredo s tem zdaj čez mejo. To je v realnem, to je v realnem življenju. In jaz moram reči seveda, da je žal vlada to leto zamudila, kar zadeva

17. TRAK: (TB) – 9.25

(nadaljevanje) popularizacijo elektronskega poslovanja z državo, zamudila, ker ravno zdaj se je ustvarila tista potreba pri ljudeh, prej je ni bilo in ko obsojamo ljudi, zakaj si niso že ne vem kdaj uredili teh digitalnih potrdil, jaz jih razumem, niso imeli potrebe, niso imeli potrebe, zdaj je nastala ta potreba, z epidemijo je nastala. In, škoda je, da se je toliko časa mencalo s sprejetjem Zakona o osebni izkaznici, kjer, seveda, bo nameščeno to digitalno potrdilo in potem še v Zakonu o elektronski identifikaciji, ki je spremljajoč zakon, to bi lahko bilo dejansko sprejeto že sredi lanskega leta, ker so bili ti zakoni napisani in so praktično identični prišli v ta Državni zbor in bi seveda v marsičem rešili te probleme s pridobivanjem teh certifikatov, no. In še vedno so ti problemi in jaz mislim, da bo vendarle, ta(?) strateški svet, v katerem je zbran svet stroke, svetoval državi, kako naj ravna in določene stvari poenostavi. Jaz vem, na upravnih enotah so imeli rešitve, samo nihče jih ni slišal, kajne. Že s samim »printanjem« teh, zdaj, digitalnih papirnatih potrdil. So digitalna, ampak so papirnata. Lahko bi jih na upravnih enotah, seveda, naredili izjemo in bi jih na upravnih enotah lahko ljudem »printali« brez vsakršnih težav, zato, da jim ne bi bilo treba skakat po lekarnah in kdove kje, kajne, ampak niso bili slišani.
In, seveda, ko vas sprašujem o odnosu do varnosti in zasebnosti, v povezavi z elektronsko identiteto, imamo pa tukaj zdaj že znotraj te Vlade neko zmešnjavo s koncepti, s konceptualnimi pogledi na to. Medtem, ko je Ministrstvo za javno upravo prineslo v Državni zbor, Zakon o elektronski identiteti, kjer so zadeve zelo dobro postavljene, kar zadeva seveda varno poslovanje v digitalnem svetu, ker na prvem mestu je pa vendarle, pred to komoditeto, sem jaz prepričan, še vedno varnost, še vedno varnost. Saj, ko prideš v digitalnem svetu v nevarnost, te sicer ne ubije, tako kot v realnem svetu, ampak lahko te pa zelo, zelo resno poškoduje. Ampak zdaj, tukaj imamo, na eni strani osebno izkaznico z digitalnim potrdilom, kar mislim, da je seveda absoluten pospešek digitalizacije v Sloveniji na vseh področjih, absoluten pospešek in škoda, da se to ni zgodilo že pred leti, da smo se prav leto in pol, še za časa vlade Marjana Šarca premetavali med Ministrstvom za javno upravo in notranjim ministrstvom, da smo se dogovorili, da to sploh v praksi lahko zaživi, na drugi strani pa imamo do zdaj »debirokratizatorja«, z njegovim paketom, nekim zakonskim paketom o debirokratizaciji, ki pa seveda digitalnega potrdila, takšnega, kot je, praktično ne priznava, njemu se zdi to popolnoma nepotrebno in on bi pa, on bi pa tudi sodno pošto vročal kar po gmailu, pa še marsikaj drugega bi poenostavil in seveda, vse za ceno neke hitrosti, na račun, seveda, absolutno na račun varnosti in zasebnosti in, to me zanima, kako boste, to pa je, denimo, nek izziv za ministra, za kakršnega kandidirate, tudi, če gre za neko kratko časovno obdobje. Najprej »skoordinirati« te koncepte različnih pogledov, ki vladajo

18. TRAK (VI) 9.30

(nadaljevanje) v tej vladi, da bomo potem sploh lahko šli naprej in uveljavljali te ukrepe. In še nekaj me pri vsem tem naboru teh vaših ukrepov moti. To pa je, da se zanemarja to, da so ljudje popolnoma neenako tehnološko opremljeni, da so nekje temelji, pri katerih je treba začeti, da sploh potem lahko gradimo ta digitalni svet. Neenaka tehnološka opremljenost, absolutno pomanjkanje veščin pri prebivalstvu. Dokler v teh temeljih teh stvari ne bomo spremenili, potem nam tudi v bistvu ti ukrepi v digitalnem svetu ne pomenijo veliko, ker jih pač ne bo imel oziroma sadove tega ne bo imel kdo žeti, če ljudje nimajo in če ne obvladajo. In to je tudi glavni problem, ko ste omenili index DESI. Saj to nam pravzaprav očitajo. Saj mi smo tehnološko v Sloveniji dobro opremljeni za digitalni svet in prehod v digitalni svet se v Sloveniji že dogaja. Ne bo se začel jutri ali pa pojutrišnjem. Ta prehod seveda še traja. In tudi opremljeni smo dobro in imamo v bistvu na marsikaterem področju smo lahko zelo primerljivi z Evropo. Imamo pa en velik problem. Ljudje ne uporabljajo že interneta ne, tu smo skorajda na repu Evropske unije. In pomanjkanje veščin. Tudi če že imajo neke naprave, pač z njimi ne znajo, nekateri pa tudi nočejo ravnati. In to so ti temelji. Jaz sem morda malo svoj pogled opisal na te zadeve. Sem se tudi sam nekaj časa s tem ukvarjal. Ne vem, ali je sedaj imenovanje tega ministra tudi neka nezaupnica ministru za javno upravo, ki pravzaprav pokriva vse to področje. Je pa res, da je prav ministrstvo za javno upravo v tem obdobju epidemije na marsikaterem področju tukaj zatajilo, preprosto zatajilo, ker te zmede, ki je nastala v zvezi s temi digitalnimi potrdili, v zvezi s kovidnimi potrdili je bila nepotrebna, ker pač enostavno ni bilo dovolj komunikacije z ljudmi, da bi ljudje razumeli pomen tega. In ni bilo ministrstvo pripravljeno, kljub temu, da je imelo leto dni pa vendarle časa in pravzaprav vso tehnološko podstat za to že ima in je že imelo. Nič od tega ni manjkalo. Treba je bilo v bistvu samo skomunicirati z ljudmi in mislim, da ne smemo ljudi postavljati v položaj, da na pragu te digitalne dobe oziroma žal mi je pri 38 stopinjah stojijo v vrstah, da oddajo vlogo za digitalno potrdilo, ponižujoče ali pa da stojijo, ne vem, pri 38 stopinjah zato, da dobijo potem kovidno potrdilo. To je ponižujoče do državljanov. In tu je država seveda definitivno kriva, da se je to zgodilo. Torej, jaz kot rečeno, kot je tudi moj kolega rekel, seveda čeprav je včeraj prvak NSi govoril o tem, da se bo pri glasovanju o vas kot kandidatu za ministra pokazalo kdo je sedaj rušilna opozicija, kdo je pa konstruktivna opozicija, to sem včeraj slišal, kar je seveda pa res eno samo sprenevedanje.
V Listi Marjana Šarca ne bomo podprli kandidat za to vlado. Tudi stranke, ki so sedaj v vladi, ko so bile v opoziciji, seveda, za živo glavo ne bi podprle ministrskega

19. TRAK: (DAG) – 9.35

(nadaljevanje) kandidata koalicije. In tu ni nič osebnega. Gre preprosto za to, da se nam zdi tudi nehigienično za teh nekaj mesecev postavljati še ministra, medtem ko je še aprila predsednik Vlade govoril o vitki javni upravi, da bo ta Vlada storila vse za to, da bo ta javna uprava še vitkejša. Zdaj pa prihaja z novim ministrom in še z več administracije.
Če boste uspeli na kakšno od vprašanj odgovoriti, se vam zahvaljujem.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh. Nato pa bomo dali besedo kandidatu, da bo odgovoril na postavljena vprašanja. Izvolite, mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Spoštovani kandidat Andrijanič, jaz proti vam nimam čisto nič osebnega, vendar Vladi, ki je v odhodu, ki je ne podpiramo in ki je dobila jasno zaušnico ljudi na minulem referendumu, preprosto ne moremo in ne bomo dali podpore in tudi vam ne bomo izkazali zaupanja pri tem imenovanju. Če vas koalicija lahko potrdi, vas bo pač potrdila, mi pri tem sodelovali ne bomo.
Predstavili ste določene ukrepe, ki se vam zdijo zelo pomembni. Sami ste ugotovili, da se je s procesom digitalizacije treba ukvarjati na profesionalen, strokoven način, ne na način nekega prostovoljnega dela, kot zdaj to obstaja preko strateškega sveta; to se mi zdi v bistvu dobra in korektna ugotovitev. Vendar pa ste v svoji prezentaciji navedli, tak občutek sem dobil, da vidite digitalizacijo kot nek uporabniški vmesnik. To je sicer lepo in prav, ker uporabniki to potrebujejo, ampak to ne predstavlja ključnega razvoja, če nekdo manualno zadevo digitalizira v tem smislu, da je omogočena preko spletne aplikacije. Torej, namesto da gre v trgovino kupit kruh, da to stori preko spletne aplikacije. Na tem nivoju sem dobil občutek, da je potekala prezentacija.
Govorili ste o e-gradbenem dovoljenju. Torej, problem pri izdaji dovoljenja ni v tem, da ne bi bila znana sledljivost, ampak v tem, da pač ljudje gradijo tam, kjer zemljišča niso komunalno urejena in so zaradi tega postopki dolgi. Torej, če osnovnih zadev na ministrstvih ne bodo uredili, potem samo zato, ker bo nekdo lahko v realnem času, tudi ob polnoči, pogledal, kdo vodi postopek, se bistveno ne bodo spremenile.
Govorite tudi o zdravstvu. Seveda bomo morali v zdravstvu vključiti neko vrsto digitalizacije in poenotiti informacijske sisteme, tudi zaradi tega, da se storitve v zdravstvu pocenijo. Ker vemo, da smo starajoča družba in da bomo zaradi dolgožive družbe in dražjega zdravljenja ter večjega števila starejših ljudi morali za zdravstvo plačevati več in bo treba razvijati storitve, ki bodo cenejše in dostopnejše, zato da bo sistem ostal vzdržen. Že zdaj bi lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje dal jasno navodilo, kot plačnik storitev, preko katerega elektronskega sistema morajo bolnišnice in zdravstveni zavodi poslovati, torej ne samo za fakturiranje računov, ampak zato, ker bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje tudi kontrolirati sistem. In to je v bistvu zadeva, ki se da relativno hitro narediti

20. TRAK: (SC) – 9.40

(nadaljevanje) Ko so v prejšnji Vladi izvajali v bistvu sistem ene telemedicine ali pa bo rekel varstva starostnikov na domu, kjer je bilo, če se ne motim 2 do 3 tisoč upokojencem omogočeno neko varstvo na daljavo so v bistvu člani vaše koalicije to takrat zasmehovali. Jaz upam, da se to ne bo več nikoli zgodilo.
Kar se gospodarstva tiče sem zelo pogrešal sektor niste omenjali sektorja energetike in prometa. Razogljičene energetike in investicije, ki bodo tja notri potekale bodo zahtevale vlaganja v višini vsaj 50 milijard evrov vi se jih niste dotaknili torej to ste nekako spregledali v vaši predstavitvi in zavedati se moremo, da imamo že vzpostavljena torej da imajo vsa gospodinjstva in vsi / nerazumljivo/ v Sloveniji na voljo pametna torej digitalna merna mesta pa bom rekel še se praktično v Sloveniji kljub temu ne razvijajo nobene storitve na tem področju razen elektronskega računa. Torej mi žal kljub temu, da ima vsako gospodinjstvo pametno merno mesto razen tega, da več ne rabi nihče torej da ne rabi sam iti ročno odčitavati števca dalje v tem smislu v razvojnem smislu in v razvoju bom rekel spremljajočih storitev nismo prišli in tu bo treba v bistvu vložiti, kar eden velik napor ali pa bom rekel dati komando, da se tu naredijo spremembe. Na tem področju niste v predstavitvi nič omenili.
Druga zadeva je seveda tudi prometa bom rekel tukaj bodo potrebna veliko vlaganja veliko zadev ali pa javne polemike je bilo povezano tudi z vašo dosedanjo funkcijo v podjetju Uber in v tem ali boste kot kandidat ali pa bodoči minister v tem smislu v konflikti interesov. Mene zanima ali imate v tem podjetju zamrznjeno delovno razmerje. To se mi zdi pomembno vprašanje, da ne bi bili kot minister kot nekdo, ki je v funkciji izvršne oblasti v konfliktu interesov. Vemo, da je v bistvu ta vpeljava določenih sprememba zakona, ki se je zgodila in omogoča vpeljavo različnih alternativnih platform, ki na drugi način obračunavajo prevožene kilometre zbudila v Slovenji veliko negodovanja in odpora. Mi se v bistvu bojimo, da če bi do tega pač mi smo temu v SAB nasprotovali in ravno, zaradi tega, ker smo mnenja, da take platforme ponujajo ali pa omogočajo nelojalno konkurenco. Tukaj bi se želel zahvaliti vsem taksistom, ki so na nedavnem referendumu omogočili brezplačne prevoze tistim, ki niso mogli iti na volitve in tukaj še enkrat izpostavljamo, da če ne bi bilo teh taksistov mnogi številni upokojenci ne bi mogli voliti. Po meni e-volitev je seveda zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba nasloviti, zato da bodo lahko vsi ljudje v realnem času in takrat, ko so volitve volili in da se take zadeve ne dogajajo.
Poudarjam in podpiram tudi bom rekel to, kar ste rekli torej pridobivanje digitalnih kompetenc. To mislim, da je stvar Ministrstva za izobraževanje in da bo te zadeve treba tudi skozi vse življenjske zadeve nadgrajevati. Še enkrat pa poudarjam, da so zadeve, ki jih je treba nasloviti kompleksne. Vlada ima še v najboljšem času pol leta mandata. Menim, da bi moralo biti v bistvu ustanavljanje ministrstva v pristojnosti naslednje Vlade, da se ga ustanovi na način kot sama misli, da je to primerno. Jaz še enkrat poudarjam jaz proti vam osebno nimam nič, ampak legitimnosti tej vladi preprosto ne bomo dali in tudi svoje so jasno povedali

21. TRAK: (NB) – 9.45

(Nadaljevanje): prebivalke in prebivalci.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: Hvala lepa. Zaključili smo s tem sklopom vprašanj in Marko Boris Andrijanič, prosim da odgovorite na do sedaj postavljena vprašanja. Beseda je vaša.

MARK BORIS ANDRIJANIČ: Najlepša hvala gospod predsedujoči. Najlepša hvala vsem poslancem za zares vsebinska vprašanja.
Rad bi na začetku poudaril, da digitalizacija ne sme biti stvar levih ali desnih, ne sme biti stvar te, prejšnje ali naslednje Vlade. Digitalizacija je področje na katerem Slovenija žalostno zaostaja in če ne začnemo stvari spreminjati oziroma pospeševati danes, bomo zaostajali samo še bolj.
Prej sem omenil eno pomembno številko in to je, da je v letu 2019, vsak teden v povprečju iz te države odšlo 314 ljudi. To znese v enem letu več kot 15 tisoč ljudi. V pol leta, si lahko sami izračunate. To pomeni, da vsak teden, ko odlašamo z modernizacijo te države, izgubljamo ljudi, mlade, izobražene, v kater smo kot država ogromno vložili. Skratka, voda nam teče na žalost v grlo in vsak teden šteje. Verjamem, da ni veliko časa, tega se zavedam, ampak če ne začnemo danes, bo čez pol leta še bolj prepozno kot je danes, v resnici pa bi morali začeti, tako kot je Estonija in ostale uspešne in digitalno napredne države, že pred desetimi, petnajstimi ali pa celo dvajsetimi leti. To, da ustanavljamo takšno službo v letu 2021, več pove o nas kot o službi v kateri se danes pogovarjamo. Tako da, še enkrat, digitalizacijo vidim kot ekipni šport, tukaj mora celotna politika, celotna družba delati skupaj in nit težav, da se kregamo glede marsičesa, ampak glede najpomembnejših vprašanj se pa politika ne sme kregati. Tukaj pa mora obstajati nek širši konsenz, ki presega meje koalicije ali pa tudi dvotretjinske večine.
Kar se tiče ukrepov strateškega sveta. Res je, v prvem sklopu se nismo osredotočili na čisto vse ukrepe oziroma rešitve, ki bi bile za to državo potrebne. Imeli smo več kot 150 predlogov, ki smo jih na koncu preučili in izbrali tistih 40, ki se jih da relativno hitro in brez kompleksnih zakonodajnih sprememb tudi realizirati, tako da vtem prvem paketu 40. ukrepov najdete rešitve, ki se jih lahko po eni strani nekatere realizira, po drugi strani pa se lahko druge vsaj zelo temeljito zastavi v tem kratkem času. Zdaj tudi v strateškem svetu smo se zavedali, da časa ni več, zato smo namesto v petih mesecih kot nam je naročil predsednik Vlade, pripravili prvi paket že v slabih dveh mesecih in načrtujemo, da bomo septembra predstavili že drugi paket ukrepov, ki pa bo nekoliko drugačen. Tam se bomo manj ukvarjali s stvarmi, ki so nesistemske, nekompleksne narave, ampak se bomo usmerjali tudi v bolj sistemske, bolj sektorske rešitve, tukaj govorim tudi o energetiki, tudi o transportu, itn. Skratka, naše delo je komaj začeto, še zdaleč ni končano, prepričani pa smo, da je teh 40 ukrepov dober kompas za digitalizacijo te države, ne samo ko gre za naslednjih pol leta ali pa eno leto, ampak ko gre za naslednji mandat ali pa, če rečemo, deset let.
Kar se tiče medresorskega usklajevanja. Dejstvo je, da bo za realizacijo vsakega od teh ukrepov potrebno zgledno sodelovanje med različnimi resorji. Tukaj ste pravilno identificirali, da leži največji problem to medresorsko usklajevanje je naporno, prav je, da je, ampak novo vladno službo in tudi sebe, če bom seveda izvoljen, vidim kot tistega, ki to delo usklajuje pa tudi pospešuje, ne samo, da bom iskal probleme, predvsem bom usmerjen v iskanje rešitev.

22. TRAK: (TB) – 9.50

(nadaljevanje) Kar se tiče same ekipe. Res je, nimamo preveč časa za to, da bi iskali nove ljudi in eksperimentirali. Želim, če bom seveda izvoljen, postaviti majhno in agilno ekipo strokovnjakov in pa operativcev, pri tem se bom naslovil na ekipo, ki jo že imamo v Strateškem svetu za digitalizacijo in odlično poznam materijo po eni strani, po drugi strani pa tudi notranje procedure v tej državi. Tako da, kar se tiče pametnih mest in vasi, sem izjemen zagovornik pametnega podeželja. To, da moramo širokopasovno pripeljati v vsako slovensko vas, se mi zdi skorajda temeljna človekova pravica in potreba v današnjih časih. Tako da, podpiram vse napore pri odpravljanju belih lis in pri zagotavljanju, da bodo vsi naši prebivalci, ne večji del, ampak prav vsi, imeli ugoden dostop do širokopasovnega omrežja.
Kar se tiče zdravstva. To je področje, ki se je v pandemiji pokazalo kot tisto, kjer je potenciala za digitalizacijo ali pa, lahko rečemo izboljšave, nasploh, skorajda največ. Prav zato smo temu področju namenili toliko pozornosti. Če pogledate vseh 40 ukrepov, vam je jasno, da jih skorajda največ prihaja prav s področja zdravstva. Vesel sem predloga gospoda Möderndorferja, glede tega, da bi zdravstvena kartica vsebovala tudi tiste ključne podatke, kot so recimo krvna skupina in pa to, ali je oseba darovalec organa ali ne, to se mi zdi odličen predlog in ga bomo z veseljem proučili. Naj samo opozorim, da bo nova biometrična osebna izkaznica nadomestila zdravstveno kartico in bo to že, se mi zdi, dober in pomemben korak k debirokratizaciji, pa tudi digitalizaciji na sploh.
Kar se tiče različnih sistemov, ki obstajajo po različnih bolnišnicah, to je na žalost dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da potrebujemo za poenotenje, enoten podatkovni model. Torej, enotne šifrante na področju zdravstvenih delavcev, zdravstvene opreme, zdravil in tako naprej, da lahko sploh pride do poenotenja teh sistemov. Skratka, najprej moramo položiti podatkovne temelje, potem pa lahko te sisteme med seboj povezujemo oziroma poenotimo. Tako da, to, se mi zdi absolutna nuja. Prav zato smo v Strateškem svetu ta ukrep nacionalnega poenotenja šifrantov uvrstili že v prvi paket, ker je enostavno pogoj, brez katerega do tega poenotenja in optimizacije najrazličnejših sistemov ne more priti.
Kar se tiče podnaslavljanja za gluhe in naglušne. Spet se ne bi mogel bolj strinjat z gospodom Möderndorferjem. Eno izmed naših ključnih vodil pri pripravi prvega paketa in tudi pri mojem delu, če bom izvoljen, bo vključevanje ranljivih skupin. Vemo, da so gluhi in naglušni ena izmed najbolj ranljivih skupin v tej državi in nobena od teh skupin ne mora še eno ali pa 5 ali pa 10 let čakati na rešitve, ki, kot je gospod Möderndorfer še sam ugotovil, v tehničnem smislu že obstajajo. Vesel sem, da je ta predlog v prvi paket ukrepov Strateškega sveta prispeval največji strokovnjak na tem področju. To je prof. dr. Marko Bajec, s Fakultete za Računalništvo in informatiko, ki tudi sodeluje na projektih priprave lokalizacije tovrstnih sistemov. Skratka, res je, avtomatsko prepoznavanje govora že obstaja, a ne v slovenščini, to pa moramo zagotovit čim prej. In, še enkrat, ta ukrep ne bi veljal samo za Javno Radiotelevizijo, ampak za vse medije v tej državi. Gluhi in naglušni ne smejo biti prikrajšani za karkoli, kar lahko uživamo oziroma spremljamo mi oziroma ostali.
Kar se tiče enotne platforme za javne oblike prevozov. Glejte, spet, to je nekaj, kar obstaja že v večini drugih evropskih držav in mest in mi v bistvu v tem Strateškem svetu nismo počeli prav nič drugega, kot to, da smo zbirali najboljše prakse, iz uspešnih zglednih evropskih držav in jih predlagali za uvedbo tudi v Sloveniji. Takšna platforma, seveda, kot rečeno, ni nič novega, tudi ni tehnološko pretirano kompleksna rešitev, se pa strinjam z gospodom Möderndorferjem, da je potrebno sodelovanje med različnimi

23. TRAK (VI) 9.55

(nadaljevanje) akterji na področju mobilnosti v vsakem mestu oziroma države. To pomeni, da med seboj sodelujejo ponudniki železniških storitev, avtobusnih storitev in ostalih oblik prevozov. Ampak spet ključno za uspeh takega projekta ni zgolj njihova komunikacija in sodelovanje, ampak tudi enoten podatkovni model in sistem odprtih podatkov, na katerega se takšna platforma lahko naslanja. Tako da, to je, bom rekel, tisti prvi korak, ki ga je potrebno zagotoviti zato, da bo potem ali država ali pa zasebnimi ponudniki lahko ponujali platforme, ki bodo celovito reševale problem mobilnosti v mestih. To pomeni, da boste vi lahko s to platformo ne samo videli kateri je najboljši način, da pridete od točke A do točke B, ampak boste lahko tudi z enim klikom rezervirali svojo vstopnico, pa naj gre za primestni vlak, mestni avtobus ali pa karkoli drugega. Mi vidimo rešitev v javno-zasebnem partnerstvu. Slovenija ima ogromno znanja na tem področju. Prav področje mobilnosti se mi zdi eno izmed strateških za našo državo, tako da tukaj ne potrebujemo prav nobene pomoči od zunaj.
Kar se tiče enotnega poročanja podjetij države, se strinjam, tukaj bo potrebna prilagoditev zakonodaje. Ampak gre za tehnično prilagoditev. Prilagoditev, ki bo na koncu podjetjem prihranila na sto tisoče, če ne milijone ur vsako leto. In to so milijoni ur, ki se bodo sicer porabili za produktivnejše opravke, kot je, bom rekel, tipkanje podatkov, ki si jih itak že vtipkal pred dvema mesecema samo za nek drug organ. To je čas, ki se bo lahko namenjal raziskavi, prodaji, izobraževanju in tako naprej. Skratka, zveni kot majhna sprememba, ki pa lahko da precejšnje rezultate.
Kar se tiče strateških usmeritev in strateških dokumentov na področju digitalizacije, res je, strateški svet sodeluje pri pripravi nove digitalne strategije Slovenije, ki se imenuje Digitalna Slovenija 2030. Mi smo imeli kar nekaj pripomb na ta predlog, in sicer po eni strani želimo vključiti več vsebine prav na področju zdravstva in izobraževanja. To sta ključni področji ne samo za digitalne, ampak tudi razvojni preboj te države. In ključna orodja za socialno zdravstveno in izobraževalno vključevanje vseh skupin v tej državi. Tako da, res je, v tej strategijo pogrešamo večjo izpostavljenost tem vsebinam na teh dveh področjih. Po drugi strani pa tudi nekoliko pogrešamo večjo ambicijo. Mi si moramo zastaviti, da postanemo najboljši ali pa eni izmed najboljših, ne samo v Evropi, ampak na svetu. Da je to možno tudi za relativno mahne države kot je naša je dokazala Estonija, ki je danes evropska digitalna zvezda z manjšim številom prebivalcev kot Slovenija. Bodimo ambiciozni in hkrati ne pozabimo na zdravstvo in izobraževanje kot temelja našega uspeha, ne samo kot digitalne družbe, ampak družbe v celoti.
Kar se tiče normativnih in ostalih podlag za novo službo vlade. Poglejte, gre za vlado s polnimi pooblastili. Vlada ima po zakonu o vladi možnost ustanavljanja takšnih služb za strokovno, tehnično in vsakršno drugo podporo pri doseganju ciljev vlade. In tukaj ne gre za popolnoma nič nenavadnega. Nenavadno pri tem je edino to, da takšno novo službo ustanavlja ta vlada, ne pa že kakšna v 90. ali pa, bom rekel, pred današnjim dnem.
Kar se tiče prioritet in časovnic, to je odlično vprašanj. Jaz se opravičujem, da na tem področju morda nisem bil dovolj jasen. Želim poudariti, da večino teh ukrepov, ki sem jih danes predstavil, lahko in moramo izpeljati do naslednje pomadi. Tukaj naj izpostavim naslednje. Prva faza projekta E-gradnje oziroma E-gradbenega dovoljenja bo zaživela že do marca naslednje leto. Davčni trajnik prav tako nameravamo zagnati do marca naslednje leto. Informativni izračun otroških dodatkov nameravamo zagnati do konca tega leta. Na področju E-zdravja je aplikacija že v pripravi. Mi bomo ta proces upam da uspeli pospešiti, tako da bo na voljo prav tako do marca naslednje leto. Prav tako lahko do takrat postavimo center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino.

24. TRAK: (DAG) – 10.00

(nadaljevanje) Odpremo lahko tudi svojo pisarno v San Franciscu, za to ni potrebna zakonska podlaga. Uvedemo pa lahko tudi digitalni bon. No, in ko že govorimo o digitalni vključenosti in digitalnih veščinah, prav zato je ta ukrep digitalnega bona tako zelo pomemben. Jaz se, gospod Medved, ne bi mogel bolj strinjati z vami, da je digitalna vključenost nekaj, o čemer se absolutno premalo pogovarjamo in absolutno premalo delamo. Digitalizacija je stvar celotne družbe. In danes, bom rekel, ne doživljamo več digitalne izključenosti samo pri starejših državljanih, ampak tudi pri mlajših. Tehnologija gre enostavno tako hitro naprej, da tudi marsikateri državljan v štiridesetih ali pa petdesetih nima zadostnih digitalnih veščin, da bi rokoval z najnaprednejšimi digitalnimi in tehnološkimi orodji nasploh. Skratka, ideja tega bona je, da omogočimo prav vsem prebivalcem Slovenije, predvsem pa tistim, ki prihajajo iz ranljivih skupin, da imajo enostaven in hiter dostop do teh veščin. To področje je v Sloveniji premalo organizirano. Ogromno je bilo narejenega s strani neprofitnih organizacij, kot je tudi Simbioza, in verjamem, da bo ta digitalni bon odlično sprejet, ne samo med starejšimi, ki bodo naša prva ciljna skupina pri pilotnem projektu, ampak tudi kasneje, ko bomo ta digitalni bon razširili na druge segmente prebivalstva.
Kar se tiče prometnega dovoljenja, najlepša hvala za omembo tega ukrepa. Res je, ne ukinjamo prometnega dovoljenja, ukinjamo samo podaljševanje prometnega dovoljenja, ker je to nekaj, kar lahko sistem v ozadju naredi sam, če seveda plačate cestno pristojbino, če je vozilo tehnično izpravno in če ste sklenili avtomobilsko zavarovanje. To je nekaj, kar lahko sistem sam identificira in avtomatsko podaljša veljavnost vašega prometnega dovoljenja, brez kakršnegakoli čakanja v vrsti pred okencem. Tako bi tu rad razčistil ta nesporazum; res, da je naslov ukrepa malce zavajajoč, za kar se vam opravičujem.
Kar se tiče elektronskega poslovanja z državo in spletnih upravnih storitev nasploh. Tu se popolnoma strinjam z vami, da je ogromno že narejenega. Težava je samo v tem, da ti sistemi med sabo niso dobro povezani, hkrati pa ogromno ljudi za njih sploh ne ve. Mi lahko že danes preko eUprave in ostalih državnih portalov opravimo 95 % vseh upravnih storitev, v resnici jih uporablja manj kot 5 % vseh prebivalcev. Kar pomeni, da moramo narediti več, ne samo na področju povezovanja teh sistemov in izboljšanja uporabniške izkušnje, ki je, roko na srce, trenutno slaba, ampak moramo narediti več tudi pri informiranju državljanov o možnostih, ki jih imajo že danes na zelo enostaven način na voljo. Jaz bi si želel, da bi Vlada izpeljala promocijsko kampanjo za storitve eUprave, tudi naredila več pri promociji digitalnih kvalificiranih potrdil, zato da bi lahko v končni fazi mnogo več državljanov do vseh teh storitev dostopalo preko spleta. Naj vam povem, recimo, en konkreten primer, na področju zdravstva. To je e-pregled oziroma e-obisk pri zdravniku. To je nekaj, kar trenutni zdravstveni spletni sistem že omogoča, ampak se v času covida ni prav dosti uporabljalo, vsaj ne v javnih zdravstvenih zavodih. Spet, gre za rešitev, ki je že na voljo, ki je delujoča, ki je funkcionalna, ampak po drugi strani marsikdo, ne samo od državljanov, ampak tudi zdravstvenega osebja zanjo ne ve ali je pa ne zna uporabljati. Gre pa za e-posvet pri zdravniku, se opravičujem za napačno ime te storitve na začetku.
Kar se tiče DESI indeksa. Zelo dobro ste ugotovili, da ne šepamo veliko na prav vseh področjih, smo pa na vseh področjih pod povprečjem Evropske unije. Tako da, res je, veliko bo treba narediti na področju digitalnih veščin, kot ste omenili, ampak tudi na vseh ostalih področjih. Tako nas čaka ogromno dela.

25. TRAK: (SC) – 10.05

(nadaljevanje) Kar se tiče uporabniškega vmesnika oziroma potrebe po spletnih aplikacijah, ki jo je omenil gospod Rajh se absolutno strinjam danes mladi oziroma že skoraj, da vsi konzumiramo internet predvsem preko svojih pametnih telefonov, kar pomeni, da mora biti čim več državnih in ostalih upravnih storitev na voljo preko mobilnih aplikacij. S tem bomo naredili korak proti državljanom in dejansko bom rekel nadgradili uporabniško izkušnjo, ki je kot sem omenil prej pri rokovanju s spletnimi upravnimi storitvami ne najboljše. Tako da ja, izboljšamo uporabniško izkušnjo, naredimo korak proti državljanom s spletnimi aplikacijami, s prijaznejšimi uporabniškimi vmesniki in tako naprej.
Toliko za enkrat. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Hvala lepa tudi vam. Replika, tri minute.
Prosim.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Bo manj kot tri minute. Jaz bi samo spoštovanega kandidata spomnil, da je Slovenija že imela Ministrstvo za informacijsko družbo v obdobju od leta 2000 do 2004 torej ministrstvo, ki je imelo vse nastavke, da bi seveda v nadaljevanju vpeljalo tudi digitalizacijo in vse, kar je povezano s tem, ampak 2004 je nastopila mandat Vlada pod vodstvom predsednika, ki vas sedaj predlaga za ministra in ta Vlada je to ministrstvo razformirala. Nekaj na račun tega, da seveda zasledujemo vitko javno upravo nekaj pa na račun tudi kapric takratnega ministra za javno upravo, ki je, potem s pomočjo Vlade vsa ta področja, ki jih naštevamo sedaj pomembna za digitalizacijo razmetal po vseh ministrstvih praktično in od takrat dalje so ta področja ministrstva pač vkopavala vsaka kot svoj vrtiček nepovezano. Jaz, ko sem prišel na Ministrstvo za javno upravo, ki naj bi bil nekakšen povezovalni faktor in skrbnik tega področja, potem ugotoviš, da mnoge stvari, ki jih dela že sam ministrstvo delajo tudi po drugih ministrstvih. To je bila posledica tega, da se je nekoč že nekaj združilo v ministrstvo, ampak je ta isti predsednik Vlade to razformiral tako da ni sedaj to neko hudo, veliko odkritje, da v letu 2021 ustanavljamo to ministrstvo oziroma to službo. Je pa res, da res bi jo morali že prej. V Listi Marjana Šarca smo vse to imeli v programu, ampak smo bili zelo raznorodna koalicija. Tako da smo že imeli eden del krivde za to. Seveda nosi tudi sedanji predsednik Vlade, če so mu takrat pred 15 leti ni zdelo vredno teh stvari urejati s posebnim ministrstvom.

PODPREDSEDNIK MAG. DUŠAN VERBIČ: Nadaljujemo s predstavitvijo in vprašanji kandidata. Naslednji je na vrsti dr. Franc Trček.
Prosim, beseda je vaša.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem skupaj, lep pozdrav kandidatu!
Sedaj na vašo srečo ali nesrečo celo profesionalno življenje se ukvarjam s tem področjem s politikami informatizacije. Sedaj bodo spet kakšni oji, uji iz desne strani. Iz tega sem tudi z odliko doktoriral. Druga zadeva, s katero pa se že celo profesionalno življenje ukvarjam sicer to malo butasto zveni kot predmet evropske družbe in globalizacija v bistvu je pa to kritična analiza kapitalizma tam od njegovih proto nastankov v 13. stoletju italijanskih mestnih državic. Sedaj bom malo po zgledu kolega Polnarja najprej ta politične dimenzija tega, kar se danes tukaj gremo pa me malo čudi, da ste se ujeli v to, spoštovani kandidat. Nekaj dokaj utrujeni politični veteran, ki je kariero začel kot neki mladinski / nerazumljivo/ v prejšnjem režimu sedaj, ko se mu nekako sesuva

26. TRAK: (NB) – 10.10

(Nadaljevanje): zgodba naredi na način, pa ne ravno blazno inteligentnega protiobveščevalca, neko spin zgodbo, da odmakne zadevo in vi ste se pač tukaj nekako pustili ujeti, pač to je vaša odločitev.
Zdaj druga zgodba, seveda po tistem zakonu o Vladi ima pravico, dolžnost svobodo, da si naredi organigram, strukturo, za katero misli, da bo učinkovito delovala. Ministrov, ministric brez listnice, koliko se mi zdi, trije so lahko, enega pokurimo za, z vsem dolžnim spoštovanjem za Slovenke in Slovence po svetu, tudi da ima tisti urad neko večjo digniteto. Ko se gre kam na obisk, zdaj nekega drugega in jaz osebno mislim, da je to tudi potem nekako dolžnost in pravica, če se s tem strinjajo, tistih poslank in poslancev, ki podpirajo Vlado, da to požegnajo. Neki pozivi podpredsednika te Vlade, gospoda Tonina, če vi iz opozicije, bla bla gla. Zdaj, če bi temu že bilo tako, ko se govori že o Estoncih, bi se predhodno zgodilo tisto kar se je zgodilo v Estoniji. Jaz sem imel to srečo, da sem z gospodom Nesterjem se o tem pogovarjal, v pred epidemičnih časih, ko je bil kakšen tuj obisk, se je dostikrat zgodilo, da so oba protokola klicali, ker rabijo tudi nekoga, ki se zna na večerji kaj pogovarjati, vas so to naučili v anglosaksonskem šolskemu delu, tudi na Kato inštitutu med drugim, da pač znate nastopati tako kot se zagre, argumentirano svoja dejstva. Veste, estonska zgodba je zelo preprosta, oni so šli čez tiste saksove šok terapije, potem so pa takrat bili pet gospodov, se mi zdi, da trije koalicija, dva opozicija in so se en večer usedli za mizo in se pogovorili kaj bodo z Estonijo naredili. Z Janezom Janšo to ni možno. Janez Janša se še s Toninom resno ne more pogovarjati, da bi malo več delal to kar bi moral delati po 114. členu Ustave pa malo manj bil, kaj, promotor tviterja, če se tako izrazi.
Zdaj moram reči, da sem tako z velikim zanimanjem pa sočasno tudi s strahom pričakoval ta paket ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo. Sami ste rekli, da ste se nabrali iz vseh vetrov, kar je super, ampak teh 40 točk je tudi malo tako nametanih iz vseh vetrov in jaz to na vašem mestu ne bi spustil nekako v javnost. Premalo je to… Pa v bistvu bil sem tudi tako razočaran, saj ne rabimo romanov imeti tukaj, ampak človek bi vsaj pričakoval po teh šestih sklopih vsaj na eni strani kakšno je stanje, kaj dogaja, kam bi radi šli in bi bilo dobro in moramo, da tam gremo in kako bomo do tam prišli. Verjetno tudi zaradi tega vašega delovanja v nekih mednarodnih drugih, drugačnih okoljih se mi zdi o tem kar ste do zdaj ubesedovali, da mogoče nekoliko premalo zavedanja stanja zadev, niti ne nekega skena kaj šele Swata, če tako se izrazim metodološko. Veste, če se dotaknem recimo e-oskrba, oskrba na daljavo, pa če grem gledati strukturo zaposlenih v DSO pa njihovo izobrazbeno strukturo, pa če se dotaknemo zgodbe eZdravljenja, pa če grem gledati strukturo zdravnikov, podhranjeno primarno raven, primanjkljaj časa in informacijsko pismenost zlasti naših starostnikov, potem dalje, če gremo gledati zadevo, ja saj na neki načelni ravni se ogromno komunikacije z državno upravo, javno upravo, bi lahko že danes odvijalo v e-obliki, ampak jaz sem si pred kratkim s silom prilike moral zrihtati to digitalno potrdilo, pa si ga še zdaj nisem do konca, pa sem, dajmo reči, na pol pismen ali malo več, pa smo imeli po domače povedano, živo sranje tukaj v Državnem zboru, pa imamo še nek suport. Pa sem vse prav delal. In se mi zdi neka par ključnih izhodišč.

27. TRAK: NM – 10.15

(nadaljevanje) Seveda je treba vzpostavit neko varno, robustno e-identiteto državljank in državljanov, pa tudi v osnovi tistih brez državljanstva, ali bomo imeli nomadska državljanstva, kakorkoli to imenujemo. Zavedati se tega, da je naše življenje brez, če te naprave, ki jih, ne da jih nujno, pametno uporabljamo. Zdaj, jaz se spomnim, pred leti so delali neko prenovo portala FDV, pa me tam niso hoteli zraven povabit, ker so vedeli, da bom preveč hudičev advokat. Potem, ko so vse naredili, so pa malo pozabili, da so že takrat naši študenti bili na pametnih telefonih in tisto ni potem funkcioniralo, tako kot bi moralo. Mislim, zagoni se tudi navsezadnje neki denar, navsezadnje si študent niti dobro ni mogel pogledati, kdaj ima izpitni rok, kaj šele prijavit se gor. Zdaj seveda, a veste, in iz strukture strateškega sveta in iz strukture teh 40 točk se seveda vidijo tudi neki interesi določenih ljudi, ki so tam noter, kar je čisto legalno in legitimno. Zdaj, ko sem vas poslušal, sem se spomnil, verjetno ste to zasledili, ko ste v Angliji študirali, njihovo računsko sodišče je delalo neko resno analizo, kaj pomenijo privatizacije. In so nekako ugotovili, da praviloma pomenijo več penez za storitev, ki bo praviloma vsaj 20 % slabša. To so oni ugotovili, mislim, a veste, z resno metodologijo. Verjetno ne lažejo. Zdaj tukaj potem na mestu tudi resni razmislek, tudi če ne bi bil na levi strani ulice, tudi če bi jaz skozi kato(?) inštitut prišel, izhajajoč iz tega, ker navsezadnje smo poslanci skrbniki javnih blagajn, eni direktno, ostali bolj indirektno, kdaj nekaj it v javno-zasebno partnerstvo, kdaj pa je bolje, da se to nekako proračunsko financira, če se tako izrazim. Recimo tukaj je malo, tudi kaki naši strokovci, ne le jaz, ne razumemo, zakaj bi nekaj, kar smo vzpostavili, kar je dobro pod Unescom, neki center, če sem vas pravilno razumel, potem nekako malo privatizirali ali malo bolj privatizirali. Zdaj neka druga zgodba, če gledam čez te ukrepe, pa mi je žal, da jih nimam tu, da tistih 110, ki jih ni uvrščeno gor, pa tudi, če bi mi jih dali zaupno, ne bi ubesedoval o njih. Imamo na številnih ukrepih neko davčno olajšavo. Zdaj, en moj strokovc mi je rekel: »Liberalizacija praznjenja proračuna.« Konec citata. To je bil tudi ameriški štipendist mimogrede. A veste, tudi malo ta razmislek. Seveda Anglosaksonci pravijo, davki so lahko zato, da te režejo kot klobaso, lahko so pa zato, da usmerjajo neke zadeve. Skratka, zdi se mi, pravilno ste rekli, to je neka zgodba za 10 let, če se bomo vsi resno vzeli v roke in tudi odkrito povedali neke interese in tudi odpirali konflikte, tudi nekomu rekli, glej Janez, klinac. Ne vem, da bi rad 10 milijonov potegnil, ne boš jih. Ker mi smo oziroma politika, še preden sem jaz padel not, vso to zadevo, bom kar rekel, kot da imam na koncu jezika, malo »razdrekali«, da se potem lažje legalno, pajdaško tudi malo kradlo peneze. Ker IKT področje je ob zdravstvu in zdravju neko področje, s katerim se seveda moramo v družbah in državah ukvarjati in je neko področje, kjer se vrti ogromno denarja, pa moralo bi se ga še več. Zato je meni osebno dosti bližje neki model, ki je spet bolj anglosaksonski, da bi dejansko imeli neko agencijo, ne agencijo zaradi agencije, ampak neko resno agencijo za digitalizacijo, s svojim lastnim budžetom, z jasno odgovornostjo, tudi samostojnostjo seveda in nekim jasnim nadzornim svetom. Zdaj, kar me moti pri tem strateškem svetu, vedno je tako, malo pozabimo na nekatere pionirje, ki so že dolgo delali not. Recimo, prof. Kalin, navsezadnje moj mentor in kolega Pavel Gantar, navsezadnje tam v ekipi takrat 2 do 2, 4, je bilo kar dosti nekih ljudi, se je dobro vzpostavilo, pa iz neke kaprice, Janše ali kogarkoli se je tisto potem razsulo, pa so šli ljudje delat neke pete, šeste

28. TRAK: (ŠZ) – 10.20

(nadaljevanje) zadeve, eden od njih je mimogrede eden najboljših revizorjem na računskem sodišču vmes ratal. To so zdaj neke gros zgodbe. Gros zgodbe je seveda potem treba tudi misliti hrbtenico tega našega sistema. Treba je misliti podobno, kot v energetiki ali če hočete pri elektriki robustnost. Treba je misliti te oblake, povezljivost teh oblakov. A veste, mene moti tukaj v Državnem zboru, kako bom rekel strojna pol berljivost našega magnetograma, če se tako izrazim, če smo že tukaj. Zdaj, sam bi osebno postavil teze, jaz sem takrat kot še mlad znanstvenih, se mi zdi leta nekje 1997 pisal, da smo mi na področju digitalizacije v leru. Mi zelo radi nekaj sezidamo, zelo radi potegnemo neke kable, potem se šele začnemo spraševati, jebela kaj bi pa delali. Recimo takrat smo imeli šolski primer pilot Evas, pa slučajno je to vas v Prekmurju s katere je moja tašča doma, takrat so na ministrstvu se odločili za to vas, ker so rekli, tam je vsaj ravno, pa struktura je taka, da ne bomo mogli anekse nabijati. Potem sem jaz tistega župana klical, sem rekel, dobro, kaj pa neke vsebine pa to, pa mi je rekel, pa nočem biti zdaj grd do njega, saj ni on kriv, on je pač seveda apliciral, je rekel, joj glejte pa saj dr. Trček saj dobro razmišljate, sem bil takrat še mag. Trček, mi pa o tem nismo še niti razmišljali. Potem sem neko študentko poslal, ki je delala diplomo tam, je šla malo na teren, je prišla vsa besna nazaj je rekla, pa saj tam nič ni, kaj ste me pošiljali. Sem rekel, ja glej, to je raziskovalno analitično družboslovje, da vidiš, da smo uno pare vrgli nekam ali peneze ali kakorkoli bom že rekel. In iz teh zgodb se nekako skoraj nič nismo naučili.
Zdaj ne vem, prišla bo neka druga oblast, tisti včerajšnji intervju predsednika vlade je bil njegov politični labodji spev, tudi če bo zaradi mene še sedemkrat izvoljen, ta človek se je potrošil, tudi kot se je Borut Pahor in nimam nič proti, da prihaja vaša generacija. Nimam tudi nič proti, da sva midva politično verjetno na nekih različnih poljih. Super, saj zato imamo ustavno parlamentarno demokracijo in seveda je tudi najina dolžnost, da sodelujeva, če sva v teh tozadevnih funkcijah in dokler sva na odgovornih pozicijah. Zdaj, da ne bom predolg, bi se dotaknil malo vseeno še teh paketov. Zdaj nekako najprej bi, ne bom rekel napadel, digitalni boni za vseživljenjsko učenje. Mislim, pa zdaj bomo za vse živo bone dajali. Mislim, kaj to se bomo zadolžil do leta 2227. Kdo bo to vse plačal? Vi ste, če sem pravilno informiran, magistrirali na Oxfordu iz Public policies in ravno angleški model tudi urbanizma in solidarnosti na lokalni ravni že dolgo goji v praksi tako imenovana medgeneracijska središča, kjer se v bistvu, kot ste sami malo nakazali preko nekih NGO-jev, dogaja zlasti ta prenos na informacijski pismenosti med generacijo, dajmo reči vnukov, nečakov in tretjim življenjskim obdobjem. In se mi zdi, da bi to morali jačati. Da bi mogli neke civilnodružbene akterje in ta vlada ima zelo grd, aroganten odnos do tega, razen do tistih, ki niso s prave strani ulice, da bom uporabil jezik, ki bo tudi bližje suki, opolnomočiti, da to počnejo še bolje in še naprej. Včasih tudi a veste čisto na osnovi nečesa, kar se nekomu zdi banalno. Zdaj sem šel googlat pa niti nisem našel, ne vem 20 let nazaj se mi zdi, da sem organiziral v Novi Gorici z nekimi prijatelji nek tak resen workshop, kongresič, ker sem z regije pobral vse živo, ki se je takrat ukvarjalo z digitalizacijo. Od nekih pubecov takrat iz Münchna, ki so imeli en lep genialni vmesnik, ampak je bil preveč revolucionaren

29. TRAK: NM – 10.25

(nadaljevanje) za münchensko občino do Telehaza madžarskega, ki je bil zelo dobra zgodba, Joško, verjetno poznaš, kako zlasti na podeželju, tudi romske skupnosti in to informatizacijo izvajaš do nekih naših ljudi in tako naprej. Zdaj neko ozko grlo v vseh teh zgodbah, vi ste pravilno rekli, velika večina, kar je tukaj v teh 40 točkah, to ni neka raketna znanost, niso neke zapletene zgodbe na ravni software, hardware, so že zelo razvite. Ampak neko ozko grlo so ljudje, a veste. Podobno kot pri letalskih nesrečah. Mimogrede, to je hobi prof. Kalin, on – upam, da me ne bo kregal – on analizira te zadeve. V glavnem je neki človeški faktor, da potem letalo butne dol. In dejansko, če mi hočemo to izvesti, po slovarju slovenskega knjižnega jezika imamo večjo družbeno spremembo, ki se imenuje revolucija, bo treba na glavo obrnit našo birokracijo. Potem pridemo do starega dobrega Webra in železne kletke birokracije. Spomnim se, ko sem nekako malo svetil zdravem, ko so hoteli na, kaj je to, oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana, smo se to, koliko, 15, 20 let nazaj hoteli iti, pa je tam neka Zavrlova ekipa to delala. In potem, ko je to prišlo do nekega prototipa, so občinski birokrati rekli, u fino, spodaj v avli, zdaj mogoče v cukrarni bomo dali par monitorjev, mi bomo pa tiste ure kontakta skrčili na par ur. Potem so tisti Zavrlovi pubeci rekli, dobro, zdaj smo to pripeljali do te ravni, kdo bo pa to z vaše strani prevzel. Potem so se pa tako gledali, potem so našli pa enega pubeca tam, ki so ga 14 let, 14 let, 14 dni prej zaposlili, pa so rekli, ne vem, Jaka, boš ti to delal. Potem sem jaz rekel, glejte, dragi moji, a se vi zavedate, da v praksi to pomeni vsaj ena 3 leta za vas dosti več dela, ker boš moral furat in tisto in ufurat na novo tole in bit dosti bolj odziven, kot si bil prej. Pa vem, da je verjetno domače tudi, če rečem, prevedem v slovenščino, digitalna inšpekcija, ki so jo imeli Angleži, ki so enostavno potem preverjali, koliko si efektiven. In birokracija se temu tudi upira, ker potem ti padeš dejansko tudi na raven, če hočete, nekega delavca na traku, ker imaš monitoring. In potem se vidi, kateri birokrat dela več, kateri dela manj, lahko so tukaj neki objektivni razlogi, lahko so neki razlogi, da ima nekdo zdravstvene težave, da pregori, lahko so razlogi v nepremišljenem organigramu. In to so neke zgodbe, s katerimi se bomo morali resno ukvarjat verjetno enih 5 let, da bomo potem nekaj začeli resno postavljat. A veste, ne bit naivni. Mi smo imeli tisto zgodbo, kaj, v letu dni bomo obrnili na glavo informatiko Slovenske vojske, pa so se vsi režali, ki, verjetno tudi že Joško sam pri sebi si se režal, saj si v osnovi fiziko-informatik. Pa so rekli, pa prosim vas lepo, neke primerljive vojske, mi smo to delali 6, 7 let, pa še zdaj imamo kake težave. Vem, da vam gre na jetra, ker zdaj to govorim, ampak jaz bi rad, a veste, iz nekega političnega populizma zgodbo o digitalizaciji v Sloveniji nekam premaknil. Ker to se tako prazno govori v politiki, pa tudi v Bruslju, a veste, pa to je neko ubesedovanje. Jaz in Joško se spomniva, ne vem, to je neki Nesbit, Negroponte, druga polovica 80. let. Mi smo zaradi neodgovorne politike skurili četrt stoletja. Zdaj prihajate mlajše generacije, ki dejansko to razumete, in nekako bo treba delat. Digitalizacija v šoli, učni procesi, gor in dol. Najprej je treba premislek, didaktiko andragoških vsebin. Tukaj se s kolegico Škrinjar, če ne bi tako bevskali en v drugega, bi se verjetno hitro ujela. Potem pridemo do tega, imate ogromno, ko določeni učitelji samoiniciativno delajo neke vsebine. Bi rabili eno resno študijo, pa ne študijo zaradi študije, kaj vse imamo. Jaz sem težil moji bivši kolegici iz FDV kot ministrici zlasti zdaj, ko smo imeli to zaprtje šol. Pa dajmo pogledat. Na neki šoli imaš kakega učitelja ali učiteljico ali skupino, ki je razvila lepo razlago nečesa. Zakaj to

30. TRAK: (ŠZ) – 10.30

(nadaljevanje) ne bi nucali na ravni cele Slovenije. Potem šele pride nekaj, a veste strojna oprema gor in dol. A veste in tudi zdaj te zgodbe uvajati, predmete, gor, dol, saj v osnovi mi to imamo. Jaz sem slučajno že tam sredi prvega mandata srečal tistega gospoda, ki je bil dolga leta prvi lobist / nerazumljivo/, potem je pa ratal ambasador, kaj je že, program Stin, to bolj pride s tehnične strani ulice, kao inženirsko mišljenje, logično, analistično, holistično, gor, dol, pa so tam ob / nerazumljivo/ pila en pir po domače povedano, pa mi je to razlagal, pa sem mu rekel, jaz se opravičujem, ampak jaz drugače ne znam misliti, kakšno je pa drugačno mišljenje. In se mi zdi, tukaj imamo mi nek problem, mi imamo problem s funkcionalno pismenostjo. A veste zdaj določeni prijatelji pravijo, mi tukaj pošiljajo kakšen kandidat za ministra se na papir piše, niste zdaj prišli, to mi je všeč, lahko bi zdaj privlekel nek najnovejši Apple tukaj, pa glumili glivo. Ampak v osnovi algoritem moraš najprej v glavi zmleti. Potem ga še vedno zapišeš na nek papir ali na neko tablico. Potem moraš vedeti kako in kaj. Potem ti bodo resni informatiki rekli 80 % našega dela je, da naredimo vse if zanke, kaj bi uporabnik lahko narobe delal in tako naprej. Jaz sem rekel, če grem na zdravstvo. Zame bo zdravstvo ustrezno digitalizirano, ko bo moj osebni zdravnik imel neko tablico ali nekaj, tridimenzionalno telo in bo samo klikal in letel in ne bo izgubljal čas na tem seveda bodo zadaj preverljive baze in bo tista gospa in gospod, ki bo pooblaščenka za informacije javnega značaja rekla, to je pa glede zasebnosti v redu.
Zdaj, glih na začetku vašega zaslišanja, finance, manager, evo tudi v Levici to beremo intervju z bivšim, kaj je finski premier pa vse živo, to vam pravi digitalne valute so najboljša pot za odpravo pranja denarja. Potem imamo še block change, veriženje podatkov, tudi me žalosti da o tem ni glih kaj dosti notri. Se mi zdi, da bi lahko tukaj mi bili revolucionarni na način, kot relativno majhen eko sistem, da bi naše javne razpise in podobne zgodbe tako zapeljali. Potem verjetno bi srednjeročno birokracija čez deset let dosti bolj resno mogla pisati te javne razpise, pa tudi tisti, ki se bi prijavljali bi vedeli, da ne bo šlo pubec aneks na aneks. A veste, saj niso, ne vem, saj imamo geološko karto Slovenije, ne boš ti zdaj meni rekel, joj, zdaj smo pa slučajno odkrili tam to pa to. Upam, da to pride v nekem drugem, tretjem svežnju. Potem nekako se mi zdi, da je tukaj ta svet premalo komuniciral z ljudmi, ki pa so vseeno na oblasti, kot se reče in mi premalo mislimo neke finančne možnosti, ki jih imamo. Jaz sem, kdaj sem včeraj ali kdaj sem pisal neka vprašanja vladi, mi imamo tako, Joško popravi me, če bom narobe rekel, European defense found, Evropski sklad za, dajmo reči obrambno industrijo, za varnost in tako naprej. Zdi se mi, da je tam na lagarju za obdobje 2021-2027, 2028, osem milijard, a veste in tukaj se piše, ne vem, rezervna sestava slovenske vojske, mednarodni poligoni za kibernetsko varnost. A veste, ker mi spadamo v rang držav, kjer se nam bodo vojne e dogajale. Zdaj je že obče znano, glejte arbitražo. Američani so hrvaški tajni službi v nekem trenutku dali neki softver, ki je lahko ujela tisto kar je, v nekem času malo niso vedeli kaj bi s tistim softverjem počeli, pa so se HDZ-ovci malo med seboj, pa Plenkovićev Murčič rečem, tako pod navednicami je zdaj en glavnih Plenkovićevih svetovalcev. Zelo nazorno povem kje so nas malo ujeli z gatami na pol kaj mi živimo. Skratka ne se slikati minister tam v umazanem gvantu kako se malo otroške želje
31. TRAK: (ŠZ) – 10.35

(nadaljevanje furaš, furaš s tankom pa saj večina pubecov nas je verjetno imela te otroške želje, upam da mi kolega Tonin ne zameri, ampak dejansko misliti to zadevno peneze, ki so nam na razpolago in s kom se povezovati. Tam v delu EDF-ja je tudi nek del, ki naj bi zlasti mrežil manjša tehnološka podjetja, ta je res high tech. Zdaj, da ne bom predolg, a veste kandidat za ministra tudi v informacijsko najbolj razvitih družbah vsi ne uporabljamo najbolj high tech teh nekih zadev. A veste neka, mi bomo digitalno in informacijsko tako dobri, kakor bo dober naš najšibkejši člen v verigi. Zdaj mi imamo neko zadevo, če gremo gledati strukturo našega gospodarstva, prevladujoče so mikro, majhna podjetja, ker imajo številna in bodo imeli težave s tem tako opevanim digitalnim prehodom. Tudi zdaj je vprašljivo koga potrebujejo ali pa kako naj tako imenovana država mislit neke enostavne vmesnike, ki mi to olajšajo. Saj navsezadnje jaz ne bom izvoljen naslednjič ali v enem trenutku ne bom kandidiral, šiht me ne čaka, ne vem, niste odgovorila ali vas na Uber-ju čaka šiht ali ne, pa bom nekaj hotel delati, če bom hotel peči palačinke, ja klinac, bom hotel peči palačinke, ne pa četrtino časa izpolnjevati neke obrazce. Ampak tukaj bo težko in tukaj bomo res potrebovali neko koalicijo katerekoli vlade z močno predsednico ali predsednikom vlade, pa ne avtokratskim kot sedanjim, parlamenta in še kaj damo birokratsko se premaknili. A veste, ko govorimo mi debirokratizacija, debirokratizacija, lažemo. Vam je znano, če ste študirali public policies, termin civil servants, ki zelo lepo pove v angleščini kaj je birokratov in to je v bistvu nek obrat, ki ga moramo narediti nekako na glavo. Lahko bi še dosti govoril, pa v bistvu ne bom. Tole neko nabirko vseh vetrov jemljem dobronamerno, tudi ajde taktika te vlade, ampak dejstvo je, da se moramo mi v desetih letih resno s tem ukvarjati, ampak a veste vi ste tukaj malo na tak preveč domačinski način govorili, joj, mladi nam odhajajo v tujino. Ja, določenih znanj pri nas ne morejo dobiti. Mi moramo spodbujati mlade, da gredo v tujino, ampak seveda tudi, da pridejo nazaj, pa tudi nekateri bodo nekje ostali, pa da so v stiku z nami. Tudi za potrebe Sove pa še kaj drugega.
Zdaj, neka zgodba delovati pro bono. Z mojim študijskim kolegom, enim boljšim slovenskem diplomatu, generacija sva, pa včasih je ambasador, včasih ga na jable zaprete, sva se pogovarjala in sva prišla do tega so rekli, pa je rekel, glej saj v Angliji z / nerazumljivo/, številni profesorji sodelujejo pro bono, ker je to njihova, bom rekel domoljubna dolžnost, če se tako izrazim. Ampak a veste v tej luči po eni strani govoriti o, digitalna diplomacija je malo drugega, o teh digitalnih nomadih, po drugi strani pa imamo nekako vlado, ki hoče tujim študentom, pa zlasti recimo mi pokrivamo bazen zahodnega Balkana pa še od kje drugje, daj pet tisočakov pokaži, če hočeš tukaj študirati. A veš, če bi isti kriterij ubrali za domače študente, številni ne bi mogli študirati. Moj ata je bil osnovnošolski učitelj, mama je bila kuharica s tečajem v osnovni šoli, ja jebela cesta še jaz bi pet čukov, pa bajto smo zidali, vam bom pokazal, da bi lahko študiral, pa v enem trenutku sem bil zamejski Slovenec, Pojbič bi rekel pol Slovenec, ker je mama Hrvatica. Potem imamo drugo zgodbo. Predsednik Državnega sveta reče le pred bogom in ženo klečim. Verjetno, če bi imeli nogometno reprezentanco na Evropskem prvenstvu bi sedanja vlada delala halabuko, black lives matter ali ne. Čeprav se tukaj ta isti gospod izkaže za »fake« katolika in krščana, ker to je vseeno univerzalna religija in vsa življenja štejejo.

32. TRAK: NM – 10.40

(nadaljevanje) Vi malo zavijate z očmi, ampak neki ljudje, vi sami dobro veste z vašo mednarodno izkušnjo, gledajo tudi na to, a bom šel jaz živet v neko državo ali bom sprejel digitalno nomadstvo neke države, ker se mi vedejo kot runkli, ki mi bojo očitali, ne vem, da mi malo ušesa drugače štrlijo, kaj šele, če sem malo drugačne barve, polti. A veste, to so zadeve, ki so povezane, pa se jih nekako niti ne zavedamo. Verjetno ni naključje, da Estoncem digitalno nomadstvo uspeva tudi iz razloga, ker so ena od najbolj sekularnih družb v Evropi, kar večina ne ve ali pozablja. Zdaj nekako, a bo vam uspela kandidatura ali ne, bojo neki drugi odgovorili. Dejstvo je, da je to ena od ključnih zadev ne le razvojnega programa Socialnih demokratov, ampak bi morala biti razvojnega programa vseh nas. Dejstvo je, da tudi potrebujemo dober nadzor tega, tudi civilni nadzor tega, ker seveda gre in bo šlo za neke velike peneze. In seveda, da potrebujemo tudi ljudi, ki znajo te zgodbe holistično mislit. Zdaj tukaj izpade, da se jaz nekaj duvam, ampak mene so moji starši in Slovenija debelo plačevali, da sem to, kar sem. In to znam mislit z neke svoje pozicije. Vi znate mislit z neke svoje pozicije. In srednjeročno mi moramo do leta 2030 do zgodbo peljat, če govorim z jezikom množic, da bo to unija, ne pa zgolj presek, pa ne glede, kako bomo mi zdaj imeli gibanja nekih vlad in koalicij. Upam, da bomo imeli kak mandat ali 2, ki bo zdržal 4 leta, ne pa, kdo bo prišel, kdo bo šel, da ne bomo vedno znova odkrivali kolesa. Tisto leseno kolo so na ljubljanskem barju že zdavnaj odkrili. Dajmo se ga končno naučit tudi digitalno vozit.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: Se opravičujem.
Skladno z uvodnim zaprosilom vsem članom odbora dajem naslednjo informacijo. 10 minut do 11. ure prekinjam in se prestavimo v salon ter nadaljujemo ob 11. uri.
Nadaljujemo s samim postopkom. Naslednja je Mojca Škrinjar.
Prosim.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Bom kratka, ker vem, da imamo časovno stisko. Ministrstvo za finance je v podobnem položaju kot ministrstvo, novo Ministrstvo za digitalizacijo, sega pravzaprav na vsa področja, Ministrstvo za digitalizacijo pa še toliko bolj. Moje zanimanje velja nekaj problemom. Prvi je, koliko boste uspeli narediti na področju pametnega prometa, pa ne le javnega prometa, ampak tudi zasebnega prometa. V Ljubljani imamo namesto zelenega vala kar nekaj rdečih valov in s tem se seveda tudi obremenjuje okolje z netekočim prometom, zasebnim prometom tukaj mislim, ki bo še kar nekaj časa v veljavi. Drugo moje vprašanje je, kako menite, kako blizu je digitalna identiteta. Tukaj razmišljam tudi na področju izobraževanja, kako je tukaj možno razmišljati o prehodnosti študentov preko vsaj EU in pa tudi postdoktorskih študentov preko EU s pomočjo tega. In samo še komentar na koncu. Ko sem ustvarjala aplikacijo, vsebinski koncept Pametna šola, to je digitalizacija vodenja šol in pa beleženja in vrednotenja dela šolajočih, sem naletela, seveda pri temeljitem pregledu vseh postopkov sem naletela kar na nekatera spoznanja, ki mislim, da vam bodo na drugih področjih verjetno tudi prišla nasproti, in sicer da je pravzaprav naš sistem zelo razpršen. Zakonodaja vsaj na področju izobraževanja kaže, ki je nastajalo večinoma v 90. letih, kaže na izrazito fevdalizacijo področij, kar ima za posledico tako pojmovno zmedo, še hujše pa potem

33. TRAK: NM – 10.45

(nadaljevanje) to rezultira v nekem neučinkovitem, neučinkovitem poslovanju oziroma celo neučinkovitosti, ki lahko prizadene tudi šolajočega. Če je kaj dobrega na tem in kar boste lahko naredili tudi v tem času do naslednje pomladi, ko se pač dogodijo volitve, je prav gotovo, da boste pregledali celotno področje in boste ugotovili tudi tiste manke, ki so sicer vsebinsko potrebno popravkov. Se pa priporočam za odgovor na plenarki, ker razumem, da je zdaj premalo časa, da bi lahko odgovorili. Bom poslušala vaš odgovor na plenarki.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: Nadaljujemo. / oglašanje iz dvorane/ Samo malo, prosim, samo malo, prosim. Nadaljujemo, naslednji je Dejan Kaloh. In prijazno opozarjam, da točno čez 10 minut bom prekinil ali čez 4 minute, 10 do 11. bom prekinil. In prosim, kolikor je možno, če se omejite na ta čas.
Hvala lepa za razumevanje.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Hvala, predsedujoči.
Točko tako se bom ravnal, točno v 4 minutah bom zaključil, ker v SDS smo vedno kratki in eksaktni. Naj uvodoma povem, da z gospodom Andrijaničem sva konec junija ob vladnem obisku v Mariboru skupaj obiskala visoko tehnološko podjetje Skylabs. In mislim, da je res lep občutek, da imamo v Mariboru in Sloveniji takšne tehnološke prebojnike. Zdaj, to je dokaz, da v Sloveniji hočemo, znamo, zmoremo. In kot govori moj kolega sosed iz ulice koroške, Franjo, da ti mariborski pubeci malo govorijo, malo ubesedujejo, ampak mnogo naredijo in dosti naredijo in so tudi že na mednarodnem polju prisotni s svojimi sateliti in s tem postaja tudi Slovenija vesoljska nacija. Toliko uvodoma.
Kar se pa tiče zdaj digitalne preobrazbe, pa bi želel povedati, da definitivno bo dvignila kvaliteto življenja za vse državljane in državljanke, spremenilo, izboljšalo se bo gospodarsko okolje, tudi ta zdravstveni sektor bo v kontekstu oskrbe boljši, kvalitetnejši. In pa tudi sam kot pravnik apeliram na to, da pri tej digitalni preobrazbi, da bo tudi pravosodni ekosistem v tem pogledu tudi kvalitetnejši in hitrejši v smislu koristnosti za državljane. Zdaj, poklicne izkušnje kandidata za ministra za digitalno preobrazbo so bogate. Jaz sem ugotovil tudi ta prepotreben mednarodni element, ki ga včasih v tem domačem domicilu malo manjka kandidatom. Tudi osebni pristop kandidata, se mi zdi ta umirjenost, argumentiranost je vsekakor dodana vrednost. Imamo res, bi rekel, kandidata na mestu. Gospod Andrijanič je lepo zaokrožil v svoji predstavitvi vsa področja, ki jih ta digitalna preobrazba naslavlja. Jaz tudi upam, da do nekega političnega konflikta na področju te preobrazbe ne bo prihajalo. Jaz mislim, da tu vseeno nekih delitev na leve, desne ne sme biti, saj vendarle gre za kvaliteto življenja vseh nas. In pa seveda, to je ta faktor, da bomo povezali celotno slovensko družbo, da bomo pokazali, da znamo biti boljši, da bomo, če tako rečem en izraz, ki smo ga že imeli, da bomo neki svetilnik tudi na področju digitalizacije in da bomo prišli med najboljše države na tem področju. In gospod Andrijanič, ocenjujem, da lahko to dejansko udejanji tudi pri nas. Zdaj vprašanj nimam sam osebno, ker je kandidat že zadovoljivo odgovoril na celo plejado vprašanj, ki so spoštovani kolegi poslanci mu postavili. Tako da mu želim vse dobro na ministrski poti in gospoda Andrijaniča bomo seveda v Slovenski demokratski stranki soglasno podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DUŠAN VERBIČ: Hvala lepa tudi vam.
Takoj po prekinjeni seji bo dobil besedo spoštovani kandidat. Potem bomo nadaljevali po vrstnem redu prijave. Sledila bo mag. Bojana Muršič.

S tem, spoštovani člani in prisotni, prekinjam 49. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo ob 10.50 in, kot rečeno, nadaljujemo ob 11. uri v salonu.
Hvala lepa do sedaj.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 16. JULIJA 2021 OB 10.50.)