Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - št. in vrsta seje
14 - Odbor za finance - 068. Nujna
Datum zasedanja
24. 12. 2021
Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA FINANCE
68. nujna seja

(23. december 2021)


Sejo je vodil Robert Polnar, predsednik odbora.
Seja se je začela ob 9.00.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro. Začenjam 68. nujno sejo Odbora za finance.
Nisem prejel nobenega opravičila. Prejel pa sem za zdaj eno pooblastilo, in sicer poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Karmen Kozmus Ferjan iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kakor vam je bil posredovan z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST.
Predlagateljica tega zakona je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 114. seji 31. avgusta letos odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. 20. decembra je bila s strani skupine poslank in poslancev Državnega zbora vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda.
K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.
Dodatno gradivo, ki smo ga k tem predlogu zakona prejeli, je mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in mnenje Zakonodajno-pravne službe.
Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Do sedaj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k desetim členom z dne 22. decembra in dva amandmaja Poslanske skupine nepovezanih poslancev, tudi z dne 22. decembra. Danes ste prejeli tudi pregled vseh amandmajev, ki so bili vloženi k spremembam in dopolnitvam Zakona o davku na dodano vrednost.
Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona.
Za začetek dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je minister za finance gospod Andrej Šircelj.
Prosim.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Države članice Evropske unije smo z namenom modernizacije sistema davka na dodano vrednost v smeri poenostavitve, tudi tega, da postanemo odpornejši na goljufije in prijazni do podjetij, sprejeli dve direktivi, s katerimi se spreminja davek na dodano vrednost predvsem na področju e-trgovanja. In s tem zakonom, s tem predlogom zakona uvajamo ta pravila. In s tem bomo seveda poenoteni v Evropski uniji glede e-trgovanja.
Poleg tega želimo z davkom na dodano vrednost doseči določene poenostavitve za davčne zavezance ter slediti ciljem, ki so določeni v okoljsko prijazni naravnani politiki. Med temi ukrepi so najpomembnejši pravica do odbitka davka na dodano vrednost pri nabavi motornih vozil, predvsem tistih, ki so okolju prijazni, ukinitev vnaprejšnje identifikacije za namene davka na dodano vrednost, to so za tiste zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Poleg tega predlagamo ukinitev obveznosti predložitve dodatne dokumentacije ob prvi predložitvi obračuna davka na dodano vrednost, kar vsekakor pomeni določeno poenostavitev. Poleg tega predlagamo ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost s 1. julijem 2022. Prav tako predlagamo, da se ukine obveznosti izročitve računa v papirni obliki kupcu. Tukaj želim poudariti, da to seveda ne pomeni, da se ne bo račun izdal,

2. TRAK: (NM) – 9.05

(nadaljevanje) to naj pomeni, da davčni zavezanci, trgovci in vsi ostali, ki izdajajo račune, ne bodo morali izdati račun, vendar ga ne bo treba v fizični obliki izročiti. S temi spremembami vlada predvsem sledi temu, da se zagotovi pozitiven vpliv tudi na prihodke države in gospodarstva na eni strani. Tukaj mislim predvsem glede poenostavitve oziroma zaračunavanja davka na dodano vrednost tudi od manjših vrednosti, kar se dejansko v Sloveniji že dogaja oziroma imamo že tovrstne predpise. In na drugi strani želimo zmanjšati bremena, administrativna bremena in izenačiti konkurenčnost naše države pri čezmejnem trgovanju. Tukaj mislimo, da se seveda, že danes je ta učinek, povečujejo prihodki predvsem iz naslova uvoza blaga zaradi tega, ker se ne, ker se ukinja oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri 22 evrih. To je v bistvu danes v Sloveniji že uveljavljeno, sedaj pa želimo te določbe prenesti v zakonske določbe. To so glavne rešitve, ki jih predlagamo. In seveda predlagamo tudi, da se te rešitve podpre in da se zakon, predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost sprejme.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.
Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Besedo ima gospa Lenča Arko Fabjan.
Prosim.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, podala pisno mnenje o predlogu zakona, za katerega je bila ta nujna seja odbora sklicana pred 2 dnevoma. Iz mnenja izhaja, da je posebnost tega zakona predlagana razveljavitev pravilnika o obveznosti glede davka na dodano vrednost. S tem pravilnikom so se s 1. 7. leta 2021 ne glede na nespremenjeno zakonsko ureditev in ne glede na določbe Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa davčno oprostitev za pošiljke neznatne vrednosti, poslane neposredno iz tujine, predpisale davčne obveznosti za prodajo blaga na daljavo. Obrazložitev predlagane razveljavitve pravilnika pojasnjuje, da se bo ureditev davka na dodano vrednost na področju trgovine na daljavo od uveljavitve tega predloga zakona izvajala na podlagi zakona. Enako je pojasnil tudi predlagatelj v uvodni obrazložitvi, da želijo že predpisano obdavčitev prenesti med zakonske določbe. No kljub temu je pa Zakonodajno-pravna služba opozorila na 147. člen Ustave, ki določa, da davke predpisuje država z zakonom, zaradi česar je posledično že s pravilnikom določena davčna obveznost ustavno sporna. Iz mnenja bi izpostavila še pripombo k 33. členu, in sicer izhaja iz te pripombe, da je v zakonu cela paleta identifikacijskih podatkov davčnih zavezancev, in sicer ta paleta obsega nacionalno davčno številko, individualno identifikacijsko številko, DDV, individualno identifikacijsko številko, identifikacijsko številko za DDV, poleg tega pa naletimo še na slovensko individualno identifikacijsko številko in tudi na davčno sklicno številko. Glede na to ni jasno, ali gre to dejansko za celo množico različnih identifikacijskih številk, ki imajo vsaka svoj namen, ali pa je treba poenotiti izraze za isto vsebino. Po veljavni zakonodaji imamo namreč opredeljeno le davčno številko, ta je po zakonu, ki ureja davčni postopek, in pa identifikacijsko številko za DDV, ki je po Zakonu o davku na dodano vrednost. No, zato je v tem delu potrebno jasnejša opredelitev. Iz mnenja izhaja tudi, da so določene vsebine, primerljive vsebine urejene na različne načine. Izpostavljena je bila na primer hramba

3. TRAK: (TB) – 9.10

(nadaljevanje) evidence, preračun valut, no, in v tem delu predlagani amandmaji treh poslanskih skupin sledijo mnenju ZPS, enako velja tudi za pripombo k 40. členu, kjer je bilo nejasno, kje mora imeti posrednik sedež, sicer pa ostale podane pripombe v pisnem mnenju ostanejo v veljavi. Dodala bi še, da iz predlaganih amandmajev izhaja, da so predlagane določene vsebine, ki pa niso vezane in niso podane na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Arko Fabjan.
Predstavnik Državnega sveta je državni svetnik gospod Danijel Kastelic, ki bo predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Gospod državni svetnik, izvolite, prosim.

DANIJEL KASTELIC: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!
Komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 49. seji. Komisija je tudi predlog zakona podprla, saj smatra, da se s predlogom zakona uveljavljajo rešitve, ki bodo pripomogle k nadaljnji modernizaciji sistema, obdavčevanje dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost v smeri njegove poenostavitve, ter da bi postal odpornejši na potencialne goljufije in prijaznejši do podjetij. S spremenjenimi pravili za obračun DDV se pričakujejo tudi pozitivni učinki na prihodke države iz naslova DDV od prodaje blaga in opravljenih storitev.
Hvala za / nerazumljivo/

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni svetnik.
Kolegice in kolegi, predlagam odboru, da po končani razpravi o členih, v skladu s 3. alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ni nasprotovanja, zato prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga prejeli.

V razpravo dajem 1. člen in amandma k temu členu. Predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Želi kdo besedo? (Da.)
Poslanec Miha Kordiš, prosim.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ta zakon je še eden v vrsti škodljivih zakonov, ki zmanjšuje prihodke v državno blagajno in znova smo priča temu, da se ti prihodki zmanjšujejo iz naslova razločevanja luksuza in življenjskega sloga bogatašev. Recimo, za začetek, ta novela za podjetja uvaja pravico do odbitka davka na dodano vrednost pri nabavi električnih vozil. Meja vrednosti vozila, za katerega bodo podjetja lahko uveljavljala odbitek, je postavljena zelo visoko in sicer, pri 80 tisoč evrov. To pomeni, da si bodo lahko podjetja neobdavčeno nabavljala draga luksuzna vozila, potem pa, nadalje, zakon ne določa omejitev davčne oprostitve, glede na obseg rabe vozil v poslovne ali osebne namene. Povedano bolj preprosto in v prevodu, davčne odpustke bodo podjetja lahko koristila tudi za to, da bodo vodstvenim kadrom zagotavljala testne za osebno rabo, tokrat brez plačila davka na dodano vrednost, če navedem samo en primer.
V zadnjemu letu in pol, odkar smo dobili vlado Janeza Janše, je bil tako luksuz na področju vozil »razdavčen« v višini 75 milijonov evrov na leto. V temu zakonu bo proračunskega izpada 16 milijonov evrov na leto. Takoj na začetku smo imeli spremembo Zakona o davku na motorna vozila v višini 29 milijonov evrov, pa potem še zadnjič, znotraj davčne reforme, dodatnih 29 milijonov evrov na leto. In če to zložimo skupaj, dobimo 75 milijonov evrov izpada iz državnega proračuna na leto. Zakaj? Samo zato, da se bodo menedžerji lahko okrog »vozakali« z dragimi luksuznimi električnimi vozili, kot so Tesle.
In gospe in gospodje, na tej točki vas lahko samo še vprašam, od česa vi mislite, da bo ta država v bodočnosti lahko živela? Kdo bo financiral delovanje naših inštitucij? Kdo bo financiral socialno državo?

4. TRAK: (VP) 9.15

(nadaljevanje) Bogati, ki bi morali pošteno prispevati, očitno ne. Ker počnete vse, da jim zrežete davke, pa najsi gre za dohodke iz naslova visokih plač, kapitalske dohodke ali čisto potrošniške subvencije kot je oblika odbitka DDV-ja pri nakupu dragih električnih vozil. Tisti, ki misli zeleni prehod v prometu resno, in bi ga moral misliti resno v kontekstu podnebnega zloma in okoljske krize, bi počel ravno obratno. Na račun pravične redistribucije bi povečeval obdavčitve visokega premoženja, kapitala in bogatih, pridobljena sredstva pa investiral v izgradnjo javnega potniškega prometa, ki je danes zelo, zelo podhranjen, pa najsi se pogovarjamo o avtobusni mreži ali o transportu po tirih, če o trajnostni mobilnosti v obliki koles in mišljenja mest, da so ta primerna za pešce, niti ne začnem. Vlada karkoli od tega počne? Ne. Počne ravno obratno: dajmo bogatašem še več davčnih odpustkov za še več luksuza, za še več avtomobilov.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Kolegice in kolegi, dovolite, tudi sam bi eno krajšo razpravo s tem v zvezi opravil. Želim pa opozoriti na dve faktografski dejstvi.
Prva je, da smo mi ta zakon že obravnavali in da je 15. julija bil na glasovanju v Državnem zboru letos. Zavoljo tega, ker je bilo ob 90-ih prisotnih glasovanje 45 za in 45 proti, zakon ni bil sprejet. Problematika zakona je v tem, da v slovensko pravo oziroma pravi sistem implementira štiri evropske direktive in eno izvedbeno uredbo. Rok za prenos teh dokumentov je 1. julij 2021, se pravi, da smo približno pol leta že v zamudi s prenosom teh evropskih direktiv, kar v kočni posledici lahko pomeni tudi določene denarne kazni. Zato mislim, da je glede na to, da je večina zakona izrazito tehnično usmerjena in se nanaša predvsem na poenostavitve in administrativna olajšanja tako za tiste, ki so zavezanci za plačilo DDV-ja, kot za one, ki nadzirajo oziroma izvajajo vplačevanje DDV-ja, da je torej smiselno takšen zakon sprejeti.
Kar se tiče negativnih finančnih učinkov, nesporno drži, da davčno razbremenjevanje nakupa električnih vozil pomeni manjše prihodke v državnem proračunu. Ocenjeno je v oceni finančnih posledic, kakšne bi bile posledice, v kolikor bi bilo realiziranih prodaj 500 teh vozil v enem letu, čeprav je nemogoče predvideti, koliko jih bo dejansko realiziranih. Negativnega učinka bi to imelo med 4 in 5 milijoni evrov. Letni prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v državnem proračunu pa so tam med 3 milijarde 800 in 3 milijarde 900 milijoni evrov, se pravi, med 3 tisoč 800 in 3 tisoč 900 milijoni evrov. Jaz mislim, da glede na to, da smo članica Evropske unije po svoji volji, da smo podpisali pogodbo o delovanju Evropske unije, potem smo vendarle dolžni poskrbeti, da te direktive, s katerimi se strinjamo, tudi implementiramo v lastno zakonodajo in si ne povzročamo še dodatnih stroškov s tem, da zadeve po nepotrebnem zavlačujemo. Zato jaz osebno bom to zadevo podprl.
Hvala lepa.
Naslednji je poslanec Dušan Verbič.
Kolega Verbič, prosim.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Moram priznati, da se v celoti strinjam to, kar ste ravnokar v svoji razpravi navedli. Verjamem, da vsak član Odbora za finance je prav, da ima neko svoje mnenje in stališče. Vendar bodimo si realni. To, kar ste, predsednik, tudi povedali, moram nekoliko z drugimi besedami tudi sam ponoviti. Dejstvo je, da s tem predlogom zakona, ki je pred nami, ob zavedanju, da smo zavezani upoštevati evropski pravni red, se dobesedno prenašajo direktive Evropske unije kot tudi uredbo Sveta Evrope, ki ravno to področje ureja. In sam moram priznati, da sem velik zagovornik, vsaj na področju tovrstne davčne zakonodaje, da je potrebno ob prenosu teh direktiv v slovenski pravni red pripraviti našo zakonodajo na način, ki bo

5. TRAK: (NB) – 9.20

(Nadaljevanje): absolutno sledil evropskim direktivam in direktivam Sveta Evrope, vendar na tem tako imenovanem davčnem področju, da gre v smer, da se dobesedno pospeši tudi porabo v Republiki Sloveniji. Nekako v tem kontekstu sem razumel, predsednik, tudi vašo razpravo. Tako, da tukaj ne bi kaj posebno razpravljal, sploh o posameznih zadevah, kajti tisti, ki želi resnično konkretno bolj pogledati, ima možnost v obilici tega gradiva, da se tudi bolj sooči. Absolutno se strinjam tudi s tem, da po eni strani, ko se podrobno pogleda vsebina tega zakona, lahko imamo vtis, da je na eni strani manjša, da so manjši davčni prihodki, vendar ravno na drugi strani s pospešitvijo porabe vse to izniči in gre popolnoma v tisto smer, ki si upam trditi, da tudi direktive Evropske unije, ki so zastavljene, gredo ravno v to smer. Tako, da osebno absolutno sem zelo naklonjen tovrstnemu predlogu zakona in tudi v celoti podpiram. Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec. Besedo ima minister za finance, gospod Šircelj. Prosim.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, samo dve pojasnili oziroma tri pojasnila bi dal.
Prvo glede prenosa evropskih direktiv in glede pripombe, glede 147. člena Ustave. Tukaj pač želim omeniti, da se seveda lahko pod določenimi pogoji direktive, predvsem pa uredbe lahko uporabljajo v državi neposredno, tako da seveda tukaj pač tudi to določbo nekako je treba imeti v vidu, ko govorimo o tem. Se pa strinjam načeloma, da se zakon oziroma, da se davki predpisujejo z zakoni, zaradi tega tudi zdaj seveda delamo. Ta zakon pa je bil, kot ste že sami omenili, že enkrat v obravnavi in je bil tudi nekaj časa že v Državnem zboru, nekaj mesecev.
Glede električnih avtomobilov in glede pravice do odbitka odstopnega davka. Davek na dodano vrednost temelji na dejstvu, da se vse poslovno potrebne odhodke oziroma davek, ki se nanaša na poslovno potrebne odhodke odšteje od davka, ki ga zavezanec zaračuna ob prodaji. Se pravi, na eni strani imamo davek, ki ga dobimo, ko nabavljamo in na drugi strani davek, ki ga zaračuna prodajalec, ko prodaja izdelek. In tukaj, če nekdo kupi avto, je to poslovni odhodek, tukaj govorimo o avtu, ki ga kupuje za poslovne namene. Zakaj je do zdaj avto bil in imel nek poseben status tukaj, da se to ni dovolilo, je seveda posebno vprašanje tega kakšen odnos ima pač neka družba do avtomobilov in ne upošteva tega davka, ki se pri nabavi avtomobila dejansko plača, ne more se ga pa odbiti kot vstopni davek. Sedaj se dopušča, da se izenačuje tako imenovane električne avtomobile z vsem ostalim blagom. Samo to je. Z vsem ostalim blagom. Če pa ta avto uporablja nekdo za zasebne namene, recimo kot je bilo omenjeno, vodilni delavec, itn., potem mora ta davčni zavezanec začeti izračunavati odbitni delež, ker je tudi v zakonu. In zakon je tukaj treba gledati celovito in ga razumeti kako dejansko deluje. Ne moremo ga samo enostransko razumeti in to ni isto kot dohodnina. To je popolnoma drug davek. Tako, da s tega zornega kota se za zasebne namene davek na dodano vrednost, ki ga plačaš ob nabavi ne prizna. Tako, da tukaj je zadeva popolnoma jasna glede tega in v zvezi s tem želim pojasniti seveda tudi to, da se pa računi oziroma tisto glede računov pa, da seveda vse obveznosti pri izdaji računa ostajajo popolnoma enake.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod minister.
Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanka Alenka Bratušek nadomešča poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB.
Gospa Bratušek je tudi naslednja prijavljena k besedi.

6. TRAK: (NM) – 9.25

(nadaljevanje) Gospa poslanka, izvolite, imate besedo.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, najlepša hvala.
Ker sem nekoliko zamudila, ne vem, a je kdo povedal, ampak pravzaprav tak zakon, tako rekoč enak smo že imeli na naših klopeh, smo že imeli tudi na seji…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Sem, kolegica Bratušek, sem vse to že razložil. 15. julija je bilo glasovanje, 45-45 je bil izid in ni bil sprejet.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): No, tako. Tako da zdaj bomo pač ponavljali razpravo iz tistega časa. Mogoče bodo zdaj navodila vašim, kako se reče tem, opozicijskim koalicijskim poslancem bolj jasna, pa bo zakon šel skozi. In velika večina tistega, kar je notri zapisano, tudi ni hudo problematično, vsaj v mojih očeh. Bi pa ministra Širclja vprašala eno stvar. Mogoče sem zgrešila, nisem dosti natančno pogledala, ampak zanima me, v katerem členu znižujete DDV. To je bila vaša parola 2 leti, ko ste bili v opoziciji. Prvopodpisani mislim, da ste bili ene trikrat pod predlog zakona, ki naj bi znižal DDV na tisto predkrizno iz recimo leta 2012. Zdaj imate škarje in platno v svojih rokah, zato verjetno volivci upravičeno pričakujejo. Pa da ne bo narobe razumljeno, mi tudi takrat nismo tega podpirali. Zakaj? Zato, ker bi ta znižan DDV ne končal pri, učinek tega ne bi imeli, ne bi končal pri ljudeh, ampak kje drugje. Ampak zelo jasen odgovor, spoštovani minister, bi želela, zakaj je tako enostavno v opoziciji nekaj govoriti, ljudem metat pesek v oči, ko pa prideš do tega, konkretno v tem zakonu, da bi lahko naredil to, kar si naredil, kar si v opoziciji obljubljal, je pa konec. Seveda to nikakor ne gre in ni prav. Zato bi rada jasen odgovor, v katerem členu, ker verjamem, da ste verodostojen politik, v katerem členu znižujete DDV, tako kot ste, mislim da, vsaj trikrat se podpisali pod predlog zakona, ko je bila vaša stranka v opoziciji. DDV je pravzaprav največji davčni vir, največji vir polnjenja javnofinančnih blagajn. Tako da govorimo o pomembnem javnofinančnem prihodku. In ja, korektno do vseh tistih, ki ste jim takrat leta 2018 in še leta 2019 obljubljali znižano davčno stopnjo. Lahko pa seveda gremo nazaj v zgodovino, zakaj je bilo to davčno stopnjo potrebno dvigniti, ampak kot poznam predsednika tega odbora, ne bo ravno vesel, če začnem s to zgodbo. Ampak ja, minister, zelo jasen odgovor. Kje danes v zakonu piše, da boste DDV znižali na 20 % in na 8 %?
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala vam, gospa poslanka, predvsem zato, ker midva osebno se prav dolgo ne poznava, pa vidim, da ste me že dobro spoznali. Zato se vam še posebej zahvaljujem.
Bi pa, ja takoj, bi pa seveda želel eno iztočnico vsaj še tu poudarit. Davek na dodano vrednost je, jaz sem gledal za 15 let nazaj, je najpomembnejši del, sestavni del celotnih prihodkov državnega proračuna. In odvisno od posameznega proračunskega leta predstavlja tam med 35 do 38 % celotnih prihodkov proračuna, ne samo davčnih, vseh. Tako da je malo orientacije, o kako pomembnem davčnem viru se pogovarjamo.
Preden nadaljujemo z razpravo, je želel besedo minister za finance. Gospod Šircelj. Prosim.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, spoštovana poslanka, za vprašanje.
Res je, s tem zakonom ne znižujemo davka na dodano vrednost. Prvi razlog je seveda v tem, da so,

7. TRAK: (VP) 9.30

(nadaljevanje) tako kot takrat pred leti, ko je bila kriza, tudi danes odhodki zaradi covid krize večji. To je prvi razlog. Drugi razlog pa je tudi ta, da bodo zmanjšani davki bolj neposredno oziroma popolnoma neposredno prišli do ljudi, če se poveča splošna olajšava pri dohodnini. In tak ukrep bodo ljudje, po mojem mnenju, veliko bolj čutili na svojih denarnicah kot znižanje davka na dodano vrednost, za katerega ni nujno, da znižanje pomeni tudi znižanje cene.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.
Replika? Ja, tisto boste potem na vrsti za gospodom Horvatom.
To se pravi, nadaljujemo z razpravo. Prijavljen je poslanec Jožef Horvat, za njim gospa Bratušek.
Kolega Horvat, prosim.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav, še posebej gospodu ministru.
Res je, davek na dodano vrednost je izjemno pomemben davčni prihodek, proračunskih prihodek. Za letošnje leto smo ga načrtovali v višini 3 tisoč 842 milijonov, na včerajšnji dan realizacija 3 tisoč 750 milijonov, kar pomeni zaostajamo za letnim planom za približno oziroma za dobrih 90 milijonov, kar je zelo pozitivno. Moja razprava bo kratka. Res je kot je že predsednik povedal, gre za izrazito tehnični zakon. Implementiramo direktive, ki bi jih že morali. Ponavljamo vajo, drži, ponavljamo vajo iz julija letošnjega leta. In verjamem, da bomo tokrat uspešni.
Ker prihajam iz podeželja, pa hvala bogu nisem edini, se bom dotaknil tistega dela tega zakona, ki je zanimiv za podeželje. Namreč z namenom poenostavitve delovanja sistema DDV za kmete in v izogib vsakoletnim administrativnim obveznostim preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti, se odpravlja prag za obvezni vstop kmetov v sistem DDV. Ohranja pa se možnost davčnega zavezanca, da poračuna del svojega vstopnega DDV s pavšalnim nadomestilom, ter tudi možnost, da se tudi taki kmetje prostovoljno vključijo v sistem DDV. Vse to gre v smeri poenostavitev in takšne zadeve mi v Novi Sloveniji pozdravljamo. Za ohranitev slovenskega kmetijstva in njegovo konkurenčnost je seveda zelo pomembna ustrezna davčna politika. Ta mora biti naravnana tako, da bo enostavna, spodbudna, torej stimulativna za kmetovanje, kar bo posledično zmanjšalo opuščanje kmetovanja, ki je v zadnjih letih v porastu, kar nas močno skrbi. Torej to je en dober korak za kmetijske in dobra rešitev za kmetijske proizvajalce. In mi bomo tudi tokrat novelo zakona o DDV podprli.
Hvala lepa, gospod predsednik.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Alenka Bratušek.
Prosim.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja. Minister, hvala za to zelo jasno sporočilo vsem, da je DDV pravzaprav nesmiselno nižati. Ampak enako nesmiselno ali pa enako nesmiseln je bil ta ukrep tudi takrat, ko ste vi skupaj s svojimi koalicijskimi oziroma skupaj s svojimi poslanskimi kolegi to vlagali. Tako, da zdaj, če vas prav razumem, je ta predlog za vedno dan z mize s strani SDS-a. Tako, če minister SDS-a reče, da to, minister za finance reče, da to ni smiseln predlog, jaz domnevam, da tudi takrat, ko boste v opoziciji, bo enako nesmiseln, ne? Če kdaj, če kdaj bi bil čas, je to ob 7-odstotni gospodarski rasti. Na žalost mi, ko smo bili v vladi, nismo imeli takšne sreče. Ampak ja, saj bodo volivci povedali, koliko verjamejo besedam.
Dohodnina sicer ni danes tema, ampak minister jo je omenil, zato bom sama

8. TRAK: (NM) – 9.35

(nadaljevanje) dodala samo eno stvar. Res z dvigom splošne olajšave več ostane ljudem v žepih, ampak veliko več ostane tistim, ki že danes imajo veliko, in zelo malo ali nič ostane tistim z minimalnimi plačami. In še podatek, ki, bom rekla, kaže na to, da mogoče z veliko lahkoto, celo preveč lahkotno spreminjate te splošne olajšave. V 15 letih se je splošna olajšava dvignila za 700 evrov, v 15 letih, od leta 2007 do 2021, za 700 evrov. Zdaj bomo pa v naslednjih 4 letih to naredili po tisoč evrov na mesec.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Poglejte, kolegica Bratušek, malo smo že zdaj zašli. Jaz verjamem, da se odzivate na to, kar je rekel minister, ampak nekoliko preveč podrobno greste v dohodninski zakon oziroma spremembe Zakona o dohodnini. Vi seveda dobro veste, da zdajle pa obravnavamo Zakon o davku na dodano vrednost. Tako da bi vas prosil, da ostanete znotraj tega, kar trenutno obravnavamo. Prosim.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Bom ostala. Sem pa ministru odgovorila na to, da pač znižanje DDV, ki so ga obljubljali cel začetek tega mandata in celo vsi podpisali, glasovali za, zamenjuje, če sem prav razumela, za olajšave v tem dohodninskem zakonu. Tako da ja, minister, res hvala za ta jasen odgovor, da pač tega, kar ste v opoziciji delali, zdaj ne boste dali ali pa naredili ljudem. Res je, druge stvari večinoma implementirajo evropske direktive, tako da tudi za mene in za stranko SAB ta zakon ni hudo problematičen. Jaz bom celo rekla, da to, kar delate za električna vozila v tem zakonu in tudi v dohodninskem, moram omenit, je po moji oceni celo prav, če želimo spodbujat ljudi, da zamenjajo avtomobile za ali pa na čistejši vir. Tako da jaz bom, jaz se bom pri tem zakonu vzdržala. Ne bom ne za ne proti. Je pa, bom rekla, zelo, zelo jasno sporočilo, kako nekateri v opoziciji nekaj govorijo in potem na vladi, v koaliciji nekaj drugega delajo.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.
Minister, jaz bi vas prosil, vsekakor imate besedo, ampak o dohodnini ne bi govorili. Izvolite, prosim, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik.
Samo o davku na dodano vrednost, nič o dohodnini.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Prosim.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: In o davku na dodano vrednost pač jaz točno vem, kaj sem rekel glede tega in kaj zamenjujemo. In zdaj tukaj ne bi apliciral naprej, kaj se bo dogajalo s stopnjami o davku na dodano vrednost v prihodnje. Tako da tukaj jaz, se pravi, a je to za vekomaj konec s temi spremembami ali ne, o tem jaz ne morem govoriti. V tem trenutku skratka je tako, kot je. In tukaj bi seveda rekel, da tudi tiste višje stopnje takrat, ko so bile sprejete, so bile sprejete začasno in so potem postale stalno, stalne stopnje in tako naprej. Glede gospodarske rasti pa samo to, ker je bila tudi omenjena, da je to odvisno od sreče. Jaz mislim, da ni odvisno samo od sreče ali izključno od sreče, ampak predvsem od reakcije tako na fiskalnem kot na monetarnem področju na krizo, ki je bila drugačna ta reakcija kot leta 2012, 2008 in 2009.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.
Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje, kolegice in kolegi. Ugotavljam, da ima Odbor za finance 19 članic in članov. Trenutno je prisotnih 15, torej da smo pred glasovanjem sklepčni. Prosim poslanca Kordiša, ki ni prinesel pooblastila… / oglašanje iz dvorane/ Ja saj, kolega Kordiš, jaz vas prosim samo, da se ne bi zmotili, pa da ne bi glasovali. Okej, hvala lepa. Se pravi, to je čisto.
Zdaj pa prehajamo na glasovanje, in sicer glasujemo o amandmaju k 1. členu, predlagatelji

9. TRAK: (TB) – 9.40

(nadaljevanje) Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 2. do vključno 13., h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne.) Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 14. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 15. členu, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 16. člen. Tu imamo amandma Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 17. do vključno 24. členu. Tu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 25. člen. Tu imamo en amandma. Predlagatelj Poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Ta amandma je povezan z amandmajem k 47. členu. V kolikor ta amandma k 25. členu ne bo sprejet, postane amandma k 47. členu brezpredmeten. Začenjam glasovanje o amandmaju k 25. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet in da je na ta način postal brezpredmeten amandma k 47. členu.

V razpravo dajem člene od 26. do vključno 34., kjer ni amandmajev. Razprave ni.

Prehajamo na 35. člen. Tu imamo 1 amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 36. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 37. člen. Tu imamo 1 amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 38. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 39. člen. Tu imamo 1 amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 40. člen in amandma k temu členu, ki so ga vložile Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.

13. TRAK: (VP) 9.45

(nadaljevanje) Kdo je za? (11 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 41. člen. Tu imamo en amandma, predlagatelj poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 42 do vključno 45, kjer ni vloženih amandmajev. Razprave ni.
Prehajamo na o odločanje o amandmaju za novi 45.a člen, predlagatelji poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 46. člen. Tu imamo en amandma, predlagatelj poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Začenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 47. in 48. členu, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.
Na ta način zaključujem razpravo o členih in amandmajih ter glasovanje. Zdaj pa bomo v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prešli na glasovanje o vseh členih skupaj. / oglašanje iz dvorane/
Postopkovni predlog poslanka Andreja Zabret. Prosim.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, predsednik.
V skladu s 73. členom v Poslanski skupini LMŠ pred glasovanjem o zakonu bi prosili za 45 minut pavze.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Pred glasovanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost?

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Tako.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: 45 minut pavze predlagajo kolegi iz Poslanske skupine LMŠ, kar imajo seveda pravico. Zdaj je ura, bom zaokrožil, 9.50, se pravi, ob 10.35 nadaljujemo sejo. Odrejam torej prekinitev in nadaljevanje ure ob 10. uri 35 minut.

(Seja je bila prekinjena ob 9.48 in se je nadaljevala ob 10.35.)

11. TRAK: (NM) – 10.35

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Spoštovane gospe in gospodje.
Nadaljujemo s sejo. Preden preidemo na glasovanje, vas obveščam, da je od 19 članic in članov Odbora za finance navzočih 17, zato ugotavljam, da smo sklepčni.
Prehajamo torej na glasovanje o vseh členih skupaj, in sicer Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Začenjam glasovanje.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da poročilo odbora na seji, na plenarni seji Državnega zbora podam sam.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAKON O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA, OMILITEV, OBVLADOVANJE, OKREVANJE IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19.
Ta zakon obravnavamo po nujnem postopku. Predlagateljica je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 122. seji, ki je bila 1. decembra letos, odločil, da se predlog obravnava po nujnem postopku. Dne 6. decembra je bila vložena zahteva za ponovno odločanje o odločitvah kolegija glede vrste postopka. In 13. decembra je bil na 28. redni seji Državnega zbora ponovno potrjen nujni postopek. Dne 20. decembra je bila s strani skupine poslank in poslancev vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, ostalih pristojnih ministrstev, navedenih v vabilu, vabljen je predstavnik Državnega sveta in pa seveda Zakonodajno-pravna služba. Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k temu zakonu, je mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 17. decembra, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. decembra in pa cela serija dopisov in elektronskih sporočil, ki so tudi taksativno navedena v vabilu za to sejo. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloga zakona na današnji seji odbora. Do začetka obravnave so bili vloženi številni amandmaji poslanskih skupin, okrog 90 je vseh skupaj. Razvidni so v okolju Lotus notes. Pregled amandmajev pa se še pripravlja in bo do začetka odločanja o amandmajih zanesljivo pripravljen in vam bo posredovan na klopi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je minister za finance, gospod Andrej Šircelj. Prosim.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, cenjeni poslanci.
Dovolite mi, da na kratko predstavim predlog zakona, ki je pred vami. Gre za Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19. Še vedno se namreč soočamo s posledicami in vplivom te nalezljive bolezni, in sicer tako na področju zdravstva, gospodarstva, socialnega varstva, seveda tudi življenja nasploh. Ukrepe v zakonu bi razdelil v 2 dela, in sicer na tiste ukrepe, ki se nanašajo na varovanje zdravja, in na ukrepe, ki se nanašajo na pomoč podjetjem in posameznikom, predvsem tistim, ki so najbolj ogroženi. S področja varovanja zdravja se določeni ukrepi podaljšujejo, na primer ukrepi,

12. TRAK: (NB) – 10.40

(Nadaljevanje): ki določajo razporejanja kadra v zdravstvenih zavodih, financiranje tele medicine, koriščenje odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti in podobne. Nov ukrepi, ki ga predlog zakona predvideva, je določitev povračila škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in je nastala škoda na zdravju. Ne glede nato, da je dokazano, da je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti COVID-19 in seveda tudi ostalim nalezljivim boleznim, ki ščiti tako posameznika kot celotno družbo, se lahko v cepivih v redkih primerih pojavijo nezaželeni, resni učinki, kar pa seveda to ne pomeni, da koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni. Zaradi tega se uvaja odškodninska odgovornost in s tem sistema odškodnin brez krivde, ki je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti COVID-19. Prav tako se uvaja povračilo škode upravičencem, ki jim je zaradi uporabe aplikacije zdravila za zdravljenje, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Tukaj mislim, da gre država seveda nasproti tistim, ki imajo morebitne neželene posledice, kar pa seveda pomeni, da je treba še bolj zaupati v samo cepljenje. Poleg tega želimo omeniti, da predlog zakona predvideva tudi podaljšanje obdobje izrabe še neizrabljenega dopusta za leto 2020 in letnega dopusta za 2021 in sicer zato, ker so seveda delavci in delavke v določenih primerih delale tudi zaradi epidemije v spremenjenih okoliščinah in si seveda tudi vsi niso mogli privoščiti dopusta.
Zakon prinaša še druge ukrepe, ki so namenjeni neposredni pomoči podjetjem in posameznikom, predvsem tistim, ki so najbolj ogroženi. Tako se uvaja dodatek za izpostavljenost, nevarnost in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje kakor tudi za tiste dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah. Tukaj govorimo seveda o dnevnem znesku 30 oziroma 25 evrov. polet tega se uvaja solidarnostni dodatek za upokojence, ki prejemajo pokojnino nižjo od 732 evrov in sicer v treh višinah glede na višino pokojnine. Prav tako se predvideva solidarnostni dodatek za ranljive skupine, tisti ki so najbolj ogroženi v teh časih, v času epidemije in tudi seveda v času povečanja cen v višini 150 evrov in dodatek za kmete, tiste ki so stari več kot 65 let in prejemajo dohodke nižje od 591 evrov. Tudi njim pripada poseben dodatek v višini 150 evrov. Tukaj pa želim poudariti, da tukaj ne gre za tako imenovani energetski vavčer, ampak se bodo energetski vavčerji obravnavali posebej. Poleg tega predlog prinaša dodatno financiranje programov v podporo družine. Zagotavlja podaljšanje veljavnosti unovčitve turističnih bonov, poleg tega je določen tudi ukrep za delno povrnjene izgubljenega dohodka za samozaposlene kmete in družbenike. S predlaganimi amandmaji kot smo ugotovili, sledi v večini zakonodajno-pravne službe, mnenju Zakonodajno-pravne službe.
V drugem delu bi rad seveda omenil tudi ukrepe, ki gredo v korist gospodarstvu. Tukaj je določen nov ukrep, ki ga

13. TRAK: (TB) – 10.45

(nadaljevanje) bo Slovenskemu podjetniškemu skladu omogočal, da daje likvidnostna posojila podjetjem. Zagotavlja se kreditne linije za mikro, mala in srednje velika podjetja, preko Slovenskega podjetniškega sklada. Predvideno je tudi podaljšanje trajanja programa finančnih spodbud, skladno s podaljšanjem začasnega okvira Evropske unije, kar seveda omogoča, da se izvedejo finančne spodbude tudi v letu 2022.
Prav tako se vzpostavlja pravna podlaga za sprejem podzakonskega predpisa, za izvedbo mehanizma, upravljanja, izvajanja in nadzora, ki je predpogoj za črpanje sredstev rezerve, ki je bila namenjena za prilagoditve gospodarstvu v povezavi z Brexitom. Poleg tega govorimo še o dodatnem ukrepu podaljšanja obdobja plačila solidarnostnega dodatka.
Določa se tudi pravna podlaga za sprejem odločitve omejevanja dostopa v Republiko Slovenijo iz tretjih držav, predvsem tiste, ki imajo slabo epidemiološko sliko in zagotavlja se, predvsem zaradi posebne obremenjenosti zdravnikov in zobozdravnikov, v tem času, pravna podlaga za uvrstitev zdravnikov in zobozdravnikov v višje plačne razrede in sicer, največ v 63. plačni razred. Poleg tega se uvaja tudi določene poenostavitve odprave birokratskih ovir na področju postopkov obdelovanja finančnih spodbud na javnih razpisih in pozivih na način, da bodo postopki čim bolj digitalizirani. S tem bodo potekali hitreje in seveda tudi z manjšimi stroški.
Glede na navedeno in glede na to, da imamo še vedno predvsem posledice Covid krize in da predvsem določen del gospodarstva potrebuje dodatne vzpodbude in da je treba zaščititi najbolj ranljive posameznike oziroma njihov materialni položaj, predlagam, da odbor zakon podpre.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.
Zdaj vprašujem tu prisotne predstavnike ostalih vabljenih ministrstev, ali bi v uvodu želel kdo spregovoriti? (Ne.) V redu, hvala lepa, zato nadaljujemo s stališčem oziroma mnenjem Zakonodajno-pravne službe.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek. Prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala za besedo.
V pisnem mnenju, ki ga je pripravilo več sodelavk in sodelavec, je ZPS podala uvodne pripombe in pripombe k skoraj vsem členom predloga zakona. Predlog zakona je zadnjih izmed najmanj šestnajstih zakonov, ki urejajo materijo, povezano z omilitvijo posledic nalezljive bolezni Covid-19, v katerem je uporabljen specifičen način zakonodajnega urejanja materije, sestavljen iz dveh delov. Prvi predstavlja zbirko novel veljavnih zakonov, ki trajno posegajo v posamezni področni zakon, drugi pa odstope od določb zakonov in sicer začasne odstope, od materije, ki je sicer sistemsko urejena s posameznimi področnimi zakoni, ter začasne ukrepe, ki začasno urejajo določeno materijo, ki zakonsko sicer ni urejena, kar pomeni, da naj bi se materialne določbe tega zadnjega sklopa s potekom časa izčrpale. Gre za tako imenovani omnibus zakonodajni pristop.
V zvezi s tem pristopom, uporabljenim pri sprejemanju tovrstnih interventnih zakonov, ZPS tudi tokrat opozarja na razdrobljenost pravnega urejanja, podvajanja vsebin, kopičenja nekaterih ukrepov v več interventnih zakonih in pogostost njihovega noveliranja, kar vpliva na preglednost in jasnost pravne ureditve. Tako tudi ta predlog zakona posega v številne interventne zakone, kakor tudi v določeno področno in sistemsko

14. TRAK: (VP) 10.50

(nadaljevanje) zakonodajo, vzporedno pa ureja ista vprašanja kot jih urejajo že nekateri drugi zakoni, na primer Zakon o zdravilih, Zakon o nalezljivih boleznih, kar preglednost in jasnost ureditve še dodatno zmanjšuje. S tem se ogroža tudi načelo pravne države, katerega bistvena elementa sta načeli varstva zaupanja v pravo in pravna varnost.
Posebej bi izpostavila, da predlog zakona vsebuje tudi rešitev, ki je umeščena v poglavje o začasnih ukrepih, in sicer ukrep uvedbe odškodninske odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja ali zaradi uporabe zdravila za zdravljenje COVID-19, katerega trajanje pa ni časovno opredeljeno, čeprav je umeščeno v četrti del predloga zakona. Ta ukrep po vsebini dopolnjuje ureditev odškodninske odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja - ta pa je že določena v Zakonu o nalezljivih boleznih -, s tem, ko po eni strani odškodninsko varstvo razširja tudi za primer cepljenja proti COVID-19, ki ni določeno kot obvezno, po drugi strani pa tudi za odškodnino za posledico zdravljenja z zdravili, ki imajo začasno dovoljenje za promet.
Enako vprašanje glede ustreznosti umestitve se zastavlja še glede 62. člena predloga zakona, ki je tudi umeščen v četrti del med začasne ukrepe kot samostojno poglavje, čeprav, ne glede na to, da predlagatelj tega ni ustrezno pojasnil, predstavlja odstop od Zakona o zdravilih, ki v posebnem 13. poglavju že ureja področje zagotavljanja zdravil v izjemnih razmerah in doniranje v ključno s humanitarno pomočjo v obliki zdravil.
Namen predloga zakona je tudi podaljšanje trajanja določenih zakonskih ukrepov oziroma določiti možnost za njihovo podaljšanje s sklepom vlade. Zato se posamezne določbe veljavnih zakonov, katerih ukrepi se iztečejo 31. decembra 2021, novelirajo, druge se dopolnjujejo, za nekatere ukrepe, ki se pa s predlogom zakona uvajajo prvič oziroma na novo, pa je izvirno določen rok trajanja le do 31. decembra 2021, potem pa je predvideno, da jih lahko vlada podaljša s sklepom. Glede na predvideni potek zakonodajnega postopka oziroma možnost, da se predlog zakona pred koncem letošnjega leta ne bo uveljavil oziroma bo v letošnjem letu lahko veljal največ nekaj dni, če bo Državni zbor sprejel predloženi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, je treba opozoriti na dve možni situaciji. Če se predlog zakona uveljavi že letos, opisani pristop določanja trajanja zakonskih ukrepov posega v samo bistvo zakona. Bistvo je, da se ureja ravnanje nedoločenega števila ljudi za abstraktne življenjske situacije vnaprej, in sicer bo to urejanje, ki sicer sodi v zakon, prešlo v pristojnost vlade. Določba, ki po pomenila le nekajdnevno veljavnost zakona, tako predstavlja odstop od 1., 2. in 87. člena ustave, obenem pa bi lahko tudi kršila načelo delitve oblasti, določeno v drugem odstavku 3. člena ustave. Če pa se predlog zakona v letošnjem letu ne uveljavi, podaljšanja ukrepov po 31. decembru 2021 s sklepi vlade ne bodo imela pravnega učinka, saj ukrepa, ki se na zakonski ravni izteče, s podzakonskim aktom ni mogoče podaljšati. Prav tako bo lahko prišlo do retroaktivnega učinka številnih določb predloga zakona, zato ZPS opozarja na načelno prepoved retroaktivnega učinka zakona iz 155. člena ustave in na njeno izjemo, ki pa se lahko nanaša samo na posamezne določbe zakona in ki zahteva v zakonodajnem postopku posebej ugotovljeno in utemeljeno javno korist, ki povratni učinek dopušča in ne sme posegati v pridobljene pravice. V zvezi z določanjem podaljšanja trajanja posamičnih ukrepov za določeno obdobje s sklepom vlade ZPS še opozarja, da niso določeni vsebinski kriteriji za takšna pooblastila in da trajanje uporabe zakonskih ukrepov ne more biti odvisno od popolne diskrecije izvršilne veje oblasti, zlasti ne na področju kazenskopravne zakonodaje. To bi lahko kršilo številne določbe ustave, in sicer 2., 3. in 120. člen. Prav tako je treba opozoriti, da bi veljalo povsod v predlogu zakona izrecno določiti, da se sklep vlade, s katerim se podaljšujejo zakonski ukrepi, objavi v Uradnem

15. TRAK: (NM) – 10.55

(nadaljevanje) listu. ZPS je v pisnem mnenju v okviru pripomb k posameznim členom podala pripombe k skoraj vsem členom predloga zakona, tudi z vidika skladnosti z Ustavo in jih na tem mestu sedaj ne bom posebej ponavljala in izpostavljala. Glede na amandmaje, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije, je treba ugotoviti, da ostajajo relevantne vse pripombe, da je glede na potek zakonodajnega postopka, ki ga ni mogoče z gotovostjo predvideti, zlasti pri določbah 9., 13., 14., 15., 21. in 22. člena, nujno, da se predlog zakona uveljavi pred 1. januarjem 2022. Glede podaljšanja ukrepov, da so kriteriji na zakonski ravni za podaljšanje nedoločeni oziroma da bo podaljšanje z ukrepom vlade nastopilo takoj po uveljavitvi zakona, še zmeraj ostaja relevantna pripomba k 12. in 16. členu predloga zakona. Prav tako je treba ugotoviti, da z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin niso bile oziroma niso upoštevane pripombe, ki so dane k 3., 4., 27., 28., 62., 63., 64., 66. in 67. členu predloga zakona, medtem ko so vsaj delni oziroma v bistvenem delu upoštevane pripombe, ki so bile dane k 7., 17., 18. 20., 24., 30., 31., 33., 34., 36. do 40., 71., ki je s temi členi povezan, k 41., 42., 46., 47. do 51. členu, k 53., 54. in 55. členu in prav tako k členom, ki urejajo odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti nalezljivi bolezni Covid-19 in uporaba ali aplikacija zdravila za zdravljenje Covid-19, in sicer k 56., 57., 59. in 60. členu. K ostalim amandmajem se bom pa javila sproti k razpravi.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.
Zdaj pa je na vrsti predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Državni svetnik, gospod Danijel Kastelic, prosim.

DANIJEL KASTELIC: Hvala lepa za besedo, lep pozdrav še enkrat vsem skupaj.
Komisija je obravnavala predlog zakona 14. decembra. Zanimanje v Državnem svetu za tako imenovani PKP 10 je bilo kar veliko, zato je tudi Komisija za socialno varstvo, zdravstvo in invalide kot zainteresirana komisija predlog vzela na področju, ki se dotika Ministrstva za zdravje in pa Ministrstva za delo in družino. V razpravi je predvsem se posvetila tistemu delu, kjer je to področje se posebej dotika ljudi v socialni kategoriji. Na splošno je dala tudi ugotovitev, da je praktično predlog zakona predstavlja še eno vrsto tako imenovanih interventnih zakonov, ki hkrati posegajo v več še veljavnih zakonov, hkrati pa se uvajajo nekatere nove določbe, ki so v nasprotju z namenom interventnih zakonov, trajanje narave, kar povečuje nepreglednost zakonodaje in zniža nivo pravne varnosti. Socialna komisija opozarja tudi na to, da se z nekaterimi zakonskimi določbami posameznim skupinam prebivalcev več kot upravičeno podeljuje pravice pozitivnega značaja, razni dodatki, a so slednje v določeni meri diskriminatorne do drugih skupin prebivalstva, ne da bi bilo to podrobneje predstavljeno. Zato zainteresirana komisija predloga ni podprla. Kot matična komisija je potem povzela ta del Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je sledila predstavitvi predloga zakona. In je bilo na sami komisiji izraženo zadovoljstvo, da predlog zakona vsebuje

16. TRAK: (NB) – 11.00

(Nadaljevanje): nekatere ukrepe za pomoč gospodarstvu, za katere vključitev v zakonsko materijo so se še posebej prizadevali v gospodarskih združenjih kot na primer pomoč pri nakupu antigenskih hitrih testov za samotestiranje, potem podaljšanje roka za vnovčenje turističnih bonov ter ukrep za delno povrnitev izgubljenega dohodka za nekatere upravičence v določenih primerih. V gospodarstvu pa sicer obžaluje, da v predlog zakona niso vključeni nekateri dodatni ukrepi, ki bi gospodarskim subjektom v negotovih razmerah zagotavljali večjo mero predvidljivosti pri njihovih poslovnih odločitvah. Prav tako je komisija bila seznanjena z nekaterimi predlogi ukrepov, ponovno uvedbo ukrepa čakanja na delo, podaljšanje ukrepa, skrajšanje delovnega časa in podobno, za katere se v gospodarstvu predlaga, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka vključijo tudi v predlog zakona.
V razpravi je bil izpostavljen, nekatera konkretna vprašanja v zvezi z določbo 51. člena predloga zakona, ki opredeljuje pogoje za dodelitev državnih pomoči, se komisiji zastavljalo vprašanje kdaj se bo ukrep lahko začel izvajati in če se lahko sploh bo ob pogoju, da ga mora predhodno odobriti Evropska komisija. Pojasnjeno je bilo s strani ministrstva, da gre zgolj za formalen pogoj, saj je bil ukrep že prijavljen in odobren ob sprejemanju predhodnih interventnih ukrepov. Komisijo je tudi zanimalo glede sestave nove komisije svetovalne skupine. Tudi tukaj smo dobili zadovoljiv odgovor, da je sestava podobna kot sedaj in da je tudi vključen predstavnik nacionalnega inštituta za javno zdravje. Hkrati pa je bilo izpostavljena zaskrbljenost nad, po mnenju komisije premajhno pozornostjo, ki jo je deležna gostinska, hotelirska in turistična dejavnost, ki je bila prezrta že ob ukrepih predhodnega interventnega zakona. Že takrat je bilo namreč zagotovljeno, da bodo imeli subjekti iz teh dejavnosti možnost preko razpisa agencije SPIRIT pridobitev sredstev v skupni višini 30 milijonov evrov kljub obljubi razpisa do tega trenutna še ni bilo objavljeno. Skratka, Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je obravnavala tudi predloge amandmajev komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide katerih ni podprla, je pa v celoti, kot sem že dejal na začetku, pristojna Komisija Državnega sveta predlog zakona tako imenovanega PKP10 podprla. Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod državni svetnik. Kolegice in kolegi, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Gospod Han, vi bi želeli… / oglašanje iz ozadja/ Postopkovno?
Izvolite, prosim. Poslanec Matjaž Han, postopkovno.

MATJAŽ HAN (PS SD): Predsednik, hvala lepa. V izogib mogoče tudi razpravam, ki bi šle v prazno. Sprašujem se, ali boste vi in vaše strokovne službe vse amandmaje, ki prihajajo v ta Državni zbor, sprejeli kot upravičene, ker nekaj teh, saj veste, ko smo mi vlagali opozicija včasih amandmaje, ste jih seveda zavračali, seveda v skladu s Poslovnikom, /nerazumljivo/ tudi zakonodajo sem to razumel, zdaj imamo kar nekaj amandmajev, ki so tudi reprezentativni sindikati opozorili glede plačnega sistema, ali se bodo ti amandmaju pustili, da se jih bo vlagalo ali bodo ti amandmaji na nek način vendarle bili nedopustni, ker s tem bi predsednik verjetno veliko prihranili nekaj nepotrebnega balasta govorim kar se tiče govorjenja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala kolega Han. Postopkovni predlog poslanec Jani Möderndorfer. Prosim.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Jaz sem imel sicer zelo podoben postopkovni, pa ne bi zdaj kompliciral, pa bi raje počakal na vaš odgovor, da vidim kaj bo, da ne dolgovezim.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala kolega Möderndorfer.
Gospod Han, jaz sem se odločil danes takole.

17. TRAK: (NM) – 11.05

(nadaljevanje) Nikoli v preteklosti mi nihče ne more očitati, da sem delal kakršnokoli ekvidistanco med koalicijo in opozicijo v zvezi z zavračanjem poslovniško neprimernih amandmajev. Vedno sem ravnal enako, tako kot je strokovna služba predlagala, neodvisno od tega, ali je bil predlagatelj opozicija ali koalicije. Danes sem se odločil drugače. Sprejel bom vse amandmaje, neodvisno od tega, kdo ga vlaga, zaradi tega, ker bi sicer moral zavreči vsaj teoretično gledano verjetno 75 % vseh amandmajev, kar pa je glede na naravo zakona, ki ga danes sprejemamo, po mojem mnenju nesprejemljivo zaradi tega, ker gre za zakon, ki zajema celo plejado različnih vrst problematike. In sem se odločil, da bomo danes sprejeli v postopek vse amandmaje, ki jih je vložila opozicija, in vse amandmaje, ki jih je vložila koalicija. In jih bomo temu primerno tudi obravnavali. To je… Ja, kar pa se tiče, kar pa se tiče izdelave, se pravi pregleda amandmajev, je pa, zdajle me obveščajo, to že tako daleč, da bi v 60 do 90 minutah to lahko bilo končano, dokončno izdelano. In jaz predlagam seveda, da bi nadaljevali z razpravo o amandmajih k 1. členu in seveda vsemu temu, kar pri 1. členu tudi pritiče, lahko se pa tudi odločimo, da naredimo zdajle prekinitev in nadaljujemo recimo čez 90 minut. Jaz nisem za to, ampak če bi pa prišla pobuda s strani večine članic in članov odbora, potem pa seveda sem pripravljen tudi to narediti. Kolega Han, postopkovno.
Prosim.

MATJAŽ HAN (PS SD): Predsednik, hvala lepa za vaš odgovor, s katerim se žal pač ne morem strinjati, ker predvidevam rezultat, kakšni bodo pri teh amandmajih. In to gre v, bom rekel, neskladju s prakso. In jaz sem prej mnenja in mogoče moja prošnja, da vse tiste amandmaje, ki se ne dotikajo te zakonodaje, da se jih zavrne, tudi če so opozicijski. Manj škode bomo naredili v nadaljevanju, če so vsi amandmaji, ki niso v skladu z zakonodajo, ki se ne vežejo na ta zakon, da se jih zavrne, tudi če jih Socialni demokrati smo jih vložili. Tako da jaz prosim, predsednik, da mogoče vzamemo 15 minut pavze in se vendarle dogovorimo, ker meni je jasno, da ima koalicija, bom rekel, podporniki večino in da je rezultat že vnaprej znan. Tako da jaz bi prosil, predsednik, da mogoče vzamemo 10 minut pavze in da se na nek način dogovorimo. In nato…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, kolega Han, sem razumel, sem razumel. Samo trenutek, prosim. Jaz tega ne morem narediti, ker sem že naročil strokovnim službam, kako naj zadeve pripravijo. Mi imamo čez 90 amandmajev. In danes ravno tako ne bom delal nobenih razlik, kot jih prej nikoli nisem delal, le da na drugačni osnovi, kar sem pa ravnokar razložil.
Gospa Bratušek, postopkovno? Izvolite, prosim.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Saj verjetno človek težko razume, da bomo razpravljali in odločali o amandmajih, ki niso dopustni, če sem jaz vas prav razumela. / oglašanje iz dvorane/ Zelo enostavno. To ni vprašanje, predsednik, a boste vi spremenili prakso ali ne, ampak tukaj gre za vprašanje, da kršimo postopke. To je vse. Zakaj to delamo 23. decembra, ni vprašanje za opozicijo, je vprašanje za koalicijo oziroma vlado. Popolnoma nedopustno. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je pravzaprav, da je večina, da ne rečem vsi členi, da so v nasprotju z…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dajte prosim postopkovni predlog.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Bom dala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Vi ste postopkovno predlagali. Dajte, prosim.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, jaz vas sprašujem, gospod predsednik, kako lahko kršite poslovnik.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Jaz ne kršim poslovnika, ampak sem tisti, ki vodim sejo, in tisti, ki interpretiram poslovnik.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): In vi ste rekli…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Jaz dobim sugestijo od strokovne službe, da je amandma v neskladju s poslovnikom, in te sugestije jaz nisem dolžan upoštevat. Jaz sem tisti, ki tolmačim poslovnik. Naredil bom točno tako, kot sem povedal. In predlagam, da na tej točki nehamo s postopkovnimi predlogi, ker nesmiselno zavlačujemo

18. TRAK: (NM) – 11.10

(nadaljevanje) današnjo sejo.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Lahko končam?

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Popolnoma nesmiselno zavlačujemo današnjo sejo.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Lahko končam, predsednik?

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne, ker ni, ne vem… Vi ste že končali.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Nisem še končala. To ste vi vskočili v besedo in se odločili, da sem jaz končala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, v redu, dokončajte.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Moj postopkovni predlog je, da nam Zakonodajno-pravna služba pove, kako sploh lahko odločamo o amandmajih, ki so vloženi v nasprotju s poslovnikom.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Postopkovni predlog sprejet, postopkovni predlog zavrnjen. Naslednji postopkovni predlog ima poslanka Andreja Zabret.
Prosim.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, predsednik. Zdaj v preteklosti smo v opoziciji veliko amandmajev vlagali na PKP 10 in od teh jih je bilo tudi veliko nedopustnih. Danes ste se pač odločili, da boste vse amandmaje sprejeli in da so vsi kar naenkrat dopustni, čeprav naj bi že bili nekateri naši nedopustni, ampak ste se odločili, da bojo zdaj dopustni verjetno tudi zaradi razloga, ker vemo, kaj smo dobili. Včeraj zvečer smo dobili 43 strani amandmajev in od tega se tudi z enim amandmajem spreminja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju za zdravnike. In zaradi tega ste se vi odločili, da bojo vsi amandmaji dopustni, ker že vnaprej veste, kateri amandmaji bojo sprejeti, kateri pa ne. Zato je moj postopkovni predlog, da se pač, tako kot je že kolega Han predlagal, da se, ne kršimo postopkov in se določi, kateri amandmaji so dopustni in kateri ne. In nima veze, a so to od koalicije ali opozicije, in ne kršimo nobenih postopkov in sprejmemo ta zakon, tak kot je pač potreben, ne pa na tak način.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: To je zdaj že tretjič ista stvar, ki sem jo povedal, da je ne bom upošteval. In nehajte mi predlagat isto zadevo, ker to nima smisla. Poslanec Möderndorfer, izvolite, prosim, postopkovno.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Spoštovani predsednik, se bom potrudil, da moj predlog ne bo enak. Glede na to, da sem rekel na začetku, da bom počakal, da vidim, kakšna bo vaša razlaga, se zdaj oglašam z naslednjim postopkovnim predlogom. To pa je, glede na to, da ste sami izjavili, da ste do zdaj vedno interpretirali poslovnik tako, da ste nedopustne amandmaje izločili na predlog sugestije strokovnih služb, ste se danes odločili, da boste interpretirali poslovnik drugače, kar pomeni, da ste sami priznali, da interpretirate poslovnik na 2 načina. In moj postopkovni predlog je, da v tem mandatu interpretirate postopke vedno enako, kar pomeni, tako kot ste do zdaj ravnali in ste sami to tudi priznali. Ne more biti opravičilo za drugačno interpretacijo, da potem pa 75 % amandmajev ne bo več možno jih obravnavat. To sami veste, da to ne more biti. Dajmo imet vsaj malo časti glede na to, da je to javna seja, da nas gledajo ljudje, da ne bojo razumeli in dobili sporočilo, da mi vsakič malo drugače interpretiramo enako stvar.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Gre za to, da ne gre za enako stvar. Jaz sem pomensko semantično razliko razložil na začetku. Tega ne bom ponavljal. In točno sem tudi povedal, na kak način bomo danes zadevo peljali. Za mene je ključna stvar, ali imam enak odnos do opozicije in do koalicije kot predsednik odbora, v preteklosti in danes. In ta enak odnos imam. Nihče mi ne more očitat, da delam razliko ali pa da na ta način zlorabljam funkcijo predsednika odbora. Konec, nadaljujemo z razpravo. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne more biti več, na tej točki ni postopkovnega. / oglašanje iz dvorane/ Ja, seveda ga. Kdo pa je tisti, ki razlaga poslovnik na seji? Kdo je tisti? Predsednik odbora ali pa predsednik Državnega zbora, tisti, ki predseduje seji. Tako je. / oglašanje iz dvorane/ Kolega Han, prosim vas, ne morete več proceduralno v tej zadevi, ker sem zaključil. Konec je. Nadaljujemo z razpravo. Gremo k razpravi k 1. členu. Konec je. Ne dovolim postopkovnega, ker sem zadevo razložil in smo tu zaključili. Ne gre. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ni več postopkovnih.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): / izklopljen mikrofon/ Sploh ne veste, kaj bomo predlagali.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne, ne, ker ne dovolim postopkovnih več, ker gre za čisto… / oglašanje iz dvorane/ Ne, ker gre, ker gre za čisto zavlačevanje seje. Mi, mi začenjamo z razpravo, kolegice in kolegi. Ne dovolim nobenih postopkovnih vprašanj oziroma predlogov. Prvi za razpravo je na vrsti poslanec Marko Pogačnik.
Prosim. / oglašanje iz dvorane/

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Tišina!

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik te vlade. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Tišina tam!
Izvolite, izvolite, kolega Pogačnik.

19. TRAK: (NB) – 11.15

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Pred nami je Predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. Gre za 10. paket. Glavni cilj tudi tega desetega paketa, predlog zakona je omiliti in odpravite posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Samo trenutek. Samo trenutek kolega Pogačnik, samo trenutek. Kolega Kordiš, nehajte nergati, nehajte nergati. To vas zdaj lepo prosim. Ne, res vas prosim, nehajte nergati. Jaz vodim sejo, ne vi. Jaz vodim sejo, ne vi in vi ste dolžni navodila moja poslušati ne pa jaz vaša. / oglašanje iz dvorane/ To tako je. To tako je in tako bo. Zdaj pa vas prosim, dajte mir, pa da nadaljujemo, da bo lahko človek povedal tisto kar ima povedati. / oglašanje iz dvorane/
Kolega Pogačnik, izvolite, imate besedo. / oglašanje iz dvorane/

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, hvala predsednik. Zdaj PKP 10 bo šel…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Postopkovno boste dobili, ko bo končal kolega Pogačnik. Ne morete vi postopkovno dobiti med razpravo. / oglašanje iz dvorane/
Jaz vodim sejo. Jaz vodim sejo. / oglašanje iz dvorane/
Izvolite kolega Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Zdaj, glavni cilj vsega tega, Vlade Republike Slovenije pri PKP je bil vedno, bi rekel, slediti dvema ciljema. Sicer prvi cilj je bil zaustavitev širjenja virusa COVID-19, drugi glavni cilj pa je bil ohraniti delujoče gospodarstvo in pa zaščita delovnih mest. Da so bili ukrepi od PKP 1 do PKP 9 učinkoviti in uspešni…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Samo trenutek, prosim. Zdaj izrekam prvi opomin poslancu Möderndorferju zaradi tega, ker moti potek seje.
Izvolite, nadaljujete.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): PKP 1 do PKP 9 uspešni, učinkoviti, nedvomno kažejo na to, da Slovenija v danem trenutku beleži eno izmed najnižjih brezposelnosti v Evropski uniji in eno izmed najvišjih gospodarskih rasti. Zdaj, bistvo vseh teh ukrepov je bil, da so se, bi rekel, sledili trem glavnim ciljem, zaustavitev širjenja COVID-19, ohranitvi delujočega gospodarstva in pa zaščite delovnih mest. Bonitetne agencije so Sloveniji bonitetne ocene ohranile oziroma jih celo nadgradile. Pomembno je, da so s tem dale jasno sporočilo, da je Slovenija stabilna in pa zaupanja vredna država. Optimistično je tudi, da za državo Slovenijo je v leto 2022 napovedana gospodarska rast. Rdeča nit tudi PKP 10 ostajajo ključni ukrepi in sicer za področje zdravstva in pa na področju gospodarstva. V nadaljevanju bi rad predstavil predvsem ključne rešitve, ki jih predlaga in predvideva PKP 10., in sicer, solidarnostni dodatek za upokojence, ki jih prejemajo pokojnine v znesku in sicer do 510 evrov dodatek v višini 300 evrov, od 510 do 612 evrov dodatek v višini 230 evrov in pa pokojnine v višini od 612 do 714 evrov dodatek v višini 130 evrov. PKP 10 predvideva tudi solidarnostni dodatek za posebno ranljive skupine v višini 150 evrov. Enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja osebam v višini 150 evrov, osebam starejših od 65 let, ki niso prejeli dodatka kot upokojenci in pa nosilci oziroma člani kmetije.
Na področju gospodarstva se podaljšuje veljavnost turističnih bonov izdanih v leto 2020. Ukrepi na področju izobraževanja, ukrepi na področju zdravstva, vrsto ukrepov, ki bodo bili podlaga, da se nadaljuje gospodarska rast, da se ohrani delovna mesta in da se

20. TRAK: (TB) – 11.20

(nadaljevanje) zajezi širjenje Covid-19.
Zdaj, v koaliciji smo vložili tudi nekaj amandmajev. Te amandmaje bomo podprli, bi pa zdaj sporočil tudi opoziciji in pa tudi širši javnosti, da smo se v koaliciji odločili in sicer, da podpremo amandmaje opozicije, ki se nanašajo na člene od številke 63 do vključno številke 67, ki se nanašajo na področje Zakona o nalezljivih bolezni.
V Poslanski skupini SDS bomo predlog PKP-10 podprli.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Postopkovno, Miha Kordiš, prosim.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Za postopkovno, dasiravno bi ga moral že prej, na začetku dobit, skupaj z prenekaterim kolegom, ki so, poglej ga zlomka, prav vsi iz opozicijskih poslanskih klopi in so upravičeno želeli koristiti svojo poslovniško možnost do podajanja postopkovnih predlogov. Zakaj? Ker nam je bilo že v začetku seje zelo jasno predočeno, da gredo naprej v obravnavo na to sejo materiali, ki so kratko malo skregani z zakonodajo, potencialno skregani z Ustavo, zagotovo pa skregani z poslovniškimi določbami, po katerih ta Državni zbor deluje in mi v Poslovniku Državnega zbora, ki vodi in ureja naše delo, prav nobene določbe, ki bi se jo lahko interpretiralo na način, tako, kot ste si vi, predsedujoči, to dovolili.
Nikjer v Poslovniku ne piše, da lahko predsedujoči z vehementnim zamahom roke spremeni poslanke in poslance v svoje dekle in v hlapce, pa spusti naprej v obravnavo materiale, ki so po njegovemu lastnemu prepričanju v 75 % taki, da jih v obravnavi sploh ne bi smelo biti. In predsedujoči, to sejo je potrebno zastaviti popolnoma, popolnoma drugače. Tako, kar se tiče amandmajev, ki gredo v obravnavo k PKP paketu 10, kot kar se tiče samega urejanja razprave. To, da predsedujoči popolnoma samovoljno, s sklicevanjem na Poslovnik, kjer tega sploh ne piše, odreče postopkovno intervencijo sodelujočim poslancem, to preprosto ne gre.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Spoštovani gospod poslanec, vaš postopkovni predlog sem razumel. Ne bom ga upošteval.
Naslednji postopkovni predlog poslanec Luka Mesec, prosim.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Javljam se v bistvu, ker sem pričakoval, da ne boste upošteval postopkovnega predloga kolege Mihe Kordiša. Zdaj, glejte, pred leti je bil sprejet ZUJF. ZUJF je bil tako imenovan omnibus zakon, ki je posegal v vrsto ostalih in je v pravnem redu naredil tako zmedo, da smo ga razreševal še skoraj cela desetletja. V tem mandatu sprejemamo že deseti protikoronski paket in vsak od teh paketov povzroča večjo zmedo v pravnem redu, kot jo je povzročal ZUJF. Način, na katerega se pa ti protikoronski paketi spreminjajo, so pa vsakič bolj bizarni. Mislim, da tale je vrh tega. Dobil smo 5 minut pred obravnavo točke na mizo amandmaje, ki so po prepričanju ne samo opozicije, ampak, kakor razumem, celo vas, v 75 odstotkih skregani s Poslovnikom, zakoni, Ustavo in tako naprej in to boste zdaj kar obravnaval. Glejte, slovenska država in slovenski pravni red ne more bit kar neko projekcijsko platno, kamor se pač mečejo stvari, ki bi jih ta ali ona oblast v nekem hipu rada, ampak se je treba držat nekih pravil in glede na to, da seje nočete zaustavit in jo boste očitno pač na ta način nadaljeval, napovedujem obstrukcijo s strani Poslanske skupine Levica, ker na ta način pri demontaži slovenske pravne države ne moremo sodelovat, smo se pripravljeni na sejo vrnit, v kolikor spremenite način postopanja, ki ste ga spremenil. Ampak glede na to, da naših pozivov, ne po pavzi, da se dogovorimo, ne po tem, da spremenite svoj odnos do teh predlogov, nočete upoštevat, jaz ne vidim druge možnosti, kot da se iz te seje izvzamemo, ker ne ta način ne moremo sodelovat, kot sem rekel, pri demontaži slovenske pravne države.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.
Zdaj, vrstni red je… oziroma, najprej sprašujem kolega Siterja, če želi postopkovno? (Ne.) Ne želi. Vrstni red postopkovnih predlogov, kolegica Heferle, sem vas videl, samo

21. TRAK: (NB) – 11.25

(Nadaljevanje): bom zdajle povedal vrstni red. Gospa Bratušek, gospod Han in gospa Heferle.
Kolegica Bratušek, izvolite, prosim.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Spoštovani predsednik, upam, da se zavedate, da s tem današnjim dejanjem uveljavljate parlamentarno prakso, ki bo zapisana in je zapisana tudi za prihodnost. Nadaljevali boste obravnavo zakona kljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe in po vaših besedah 75 % vloženih amandmajev ni v skladu s Poslovnikom, skratka v ta 10 ZUJF, ki ga sprejemate, silite stvari, ki skladno s Poslovnikom notri ne bi smele biti. To je, bom rekla, preprost odgovor na to kar v tem trenutku delate. Vse skupaj izgleda kot klic obupanih, da je do konca leta, ker pač ste prej mečkali, ne vem zakaj tako dolgo, ta zakon ste napovedovali od septembra, zdaj je 23. december, ampak ključno je, da se na tak način v Državnem zboru ne sme delati. Ne sme delati. Tako da, tudi sama v imenu Poslanske skupine SAB povem na glas, da pri takšnih stvareh in pri, kot je rekel kolega pred mano, demontaži države ne bomo sodelovali.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospa poslanka. Vašega postopkovnega predloga sicer ni bilo, pa tudi če bi bil, ga ne bi upošteval.
Gospod Han, imate postopkovni predlog. Prosim.

MATJAŽ HAN (PS SD): Ne bom si delal utvar in čakal na vaš odgovor, moram pa reči, da jaz pa sem obupan, resnično obupan, če ne bom rekel, da me je že malo strah, da je država talec ali pa odvisnik od enega predsedujočega na enem od delovnih teles. Se pravi, kar ta predsedujoči si domisli, da bo peljal sejo, tako v tej državi bo. To je malo nevarno. Prvo kot prvo, pogovarjamo se o pomemben zakonu, ki bo, ki lahko rešuje tudi en del problema, ki je v tej državi. Vendar predsedujoči, sam pove, da amandmaji še niso gotovi, da bodo gotovi čez 90 minut in dani na mizo, predsedujoči sam pove, da je 75 % vseh amandmajev tako koalicije kot tudi opozicije v neskladju s Poslovnikom, v neskladju z zakonom in ne pašejo v ta PKO 10, ampak ker se je gospod predsednik odločil, da bo peljal na tak nezakonit, protiustaven, tudi proti Poslovniku sejo naprej, smo seveda lahko v opoziciji obupani in žal socialni demokrati pri taki razgradnji Državnega zbora ne bomo mogli sodelovati in ne bomo sodelovali in ta seja, gospe in gospodje, ta seja bo šla v anale te naše države. In žalostno, in žalostno, na dan ko je bila sprejeta 30 let Ustava Republike Slovenije, jo zdaj na nekem Odboru za finance nek predsednik Odbora za finance krši. Hvala vam lepa. Nisem si mislil, da bomo po 30. letih mogel na dan, ko bi mogli biti vsi ponosni v tej naši državi, zapuščati sejo zaradi vodenja seje.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ste končali gospod Han?

MATJAŽ HAN (PS SD): Žal. Žal.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ker zdaj vas prosim, da ugasnete mikrofon. Se bom naredil, da tiste podcenjevalne tone, ki so bili meni namerjeni, ne bom slišal. / oglašanje iz dvorane/
Zdaj pa nadaljujemo… Ja, ja, sem videl, sem videl. Samo ima gospa Heferle prej postopkovni predlog.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Spoštovani predsednik Polnar!
Jaz sem od začetka spremljala odbor s pisarne preko televizijskega ekrana in sem prišla dol povedati, da tok ar se je lahko spremljalo v živo, tudi gledalci, državljani so to videli, je bilo videti katastrofalno grozno in mene je sram, da sem članica, imam postopkovno vprašanje, ga bom na koncu oblikovala. Še prej pa pojasnim, da me je sram, da sem članica oziroma poslanka tega

22. TRAK: (SC) – 11.30

(nadaljevanje) sklica, kjer si trenutna koalicija vključno z vami na čelu, ki podpirate koalicijo, spoštovani gospod predsednik, venomer, ko jim ni kaj všeč dovoljuje kršiti temeljna pravila igre. Naj spomnim pri PKP-6 tudi na vašem odboru gospod Polnar je bilo, kar nekaj amandmajev s strani opozicije, s strani Poslanske skupine LMŠ, ki so bili označeni kot nedopustni in jih niste dali na glasovanje in danes se sklicujete na to, da imate enake vatle za vse. To niso enaki vatli za vse, ker po tem takem bi morali dosledno dopuščati vse amandmaje skozi vse PKP ne šele pri 10 reči sedaj pa, ker je večina koalicijskih amandmajev nedopustnih bomo pa vse nedopustne pustili. Skratka, to kar se greste je nezaslišano v posmeh demokraciji in moram reči od zunaj spremljati preko televizijskih ekranov tak odbor, kjer si predsednik samovoljno prikrojuje pravila, samovoljno odloča kako se bo Poslovnik uporabljal četudi je to v očitnem nasprotju s pravili Poslovnika je milo rečeno grozno. Moje postopkovno vprašanje za vas, spoštovani predsednik Polnar, glede na to, da v skladu s 75. členom člena Poslovnika skrbite tudi za to, da se na seji spoštuje red, red pa je tudi spoštovanje…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Postopkovni predlog je dve minuti, vi govorite že več kot dve minuti. Zaključite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): …poslovniških določil je moje postopkovno vprašanje vam, gospod Polnar, ali vas ni popolnoma nič sram…

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Postopkovno je dve, replika je tri.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): …ali vas ni popolnoma nič sram, da neposredno kršitev več poslovniških določil vključno s temeljnimi 75. členom Poslovnika s tem, ko ne skrbite za to, da seja poteka v skladu s Poslovnikom kar pomeni, da so amandmaji v skladu s Poslovnikov, ki pa jih očitno dovoljujete danes mimo vsega, ali vas ni nič sram? Postopkovno vprašanje za vse koalicijske člane.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, sedaj pa ugasnite. Postopkovno vprašanje je bilo zastavljeno. Ne bom odgovarjal na njega. Nadaljujemo s postopkovnim predlogom gospa poslanka Andreja Zabret.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Moram reči, da vsakič znova prestopa koalicija meje možnega. Na ta moj predlog niti ne pričakujem vašega odgovora, ampak obstrukcijo lahko napovemo samo s postopkovnim predlogom. Kot sem že omenila včeraj pozno zvečer smo dobili 43 strani amandmajev koalicije, ki so po večini nedopustni in če bi bili vi dosledni bi tudi danes dobronamerno smo vas v opoziciji vprašali kaj nameravate narediti z vsemi amandmaji ali jih boste obravnavali dopustne ali ne dopustne pa ste se odločili danes, ker so večinoma amandmaji koalicije in vemo, da so nedopustni ste se odločili, da bomo obravnavali vse amandmaje. Dobronamerno smo vas prosili, da upoštevajte doslednost in primernost amandmajev, vendar se pač vi tega niste poslužili, zato nikakor v LMŠ ne bomo sodelovali pri sprejemanju na tak način. Namreč prvo kot prvo gre za neko svojevrstno nasilje nad poslankami in poslanci, kjer se obnašate kot, da ste nad nami, ne upoštevate Poslovnika in nikakor ne moremo tudi sodelovati pri sprejemanju zakona, ki je pravzaprav po mnenju Zakonodajno-pravne službe več kot 75 odstotkov ni v skladu z zakonodajo, zato tudi v Poslanski skupini LMŠ napovedujemo obstrukcijo.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Kolikor vidim postopkovnih predlogov ni razen, če tam tista gesta poslanca Verbiča ni postopkovni predlog. Postopkovni predlog, izvolite, postopkovno poslanec Dušan Verbič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa, predsednik. Moram priznati, da bom res v teh dveh minutah samo par zadev in bo tudi pač postopkovno.
Če kar uvodoma rečem, spoštovani predsednik, v celoti vas podpiram.

23. TRAK: (NB) – 11.35

(Nadaljevanje) To je moj postopkovni predlog, kajti očitno s strani opozicije lahko rečem, zgolj iz nemoči glede soočanje na vsebino pri uporabi besed demontaža slovenske pravne države, vse je protizakonito, vse je protiustavno, kršitev temeljnih pravil igre, da ne bom še naprej govoril, tisto kar pa mene kot poslanca močno moti in zaradi tega vas res v celoti podpiram v dosedanjem vodenju te seje, tako imenovani očitki v posmeh demokracije, eklatantne zlorabe Poslovnika, pa kdo eklatantno zloraba poslovnikov pri posameznih zakonskih materijah predvsem s postopkovnimi, da se preprosto sploh do vsebine ne pride. In če lahko zaključim, edino prava vaša odločitev in se strinjam, da nadaljujemo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, kolega Verbič.
Kolegice in kolegi, zdaj ugotavljam, da so nas naši kolegi iz opozicije zapustili, tudi korektno. Ja, kolega Ivanuša, bom dokončal, bom dokončal misel. Korektno so tudi oziroma pravilno napovedali obstrukcijo, glede tega ne more biti dvoma in zdaj ugotavljam stanje. Odbor za finance ima 19 članic in članov. Trenutno nas je prisotnih 11, kar pomeni, da lahko veljavno odločamo. Se pravi, da sklepčnost odbora je zagotovljena.
Malo prej sem povedal, da je izdelava pregleda amandmajev v zaključni fazi, ni pa še pregled amandmajev čisto do konca narejen, zato predlagam, da prekinemo sejo za 30 minut, da bomo imeli dokončno ali pa vsaj v prvi polovici izdelan pregled amandmajev in bomo lahko potem nadaljevali z delom.
Se pravi, 11.37, ob 12 in 10 minut bomo nadaljevali s sejo, do takrat pa odrejam prekinitev seje.

(Seja je bila prekinjena ob 11.38 in se je nadaljevala ob 12.10.)

24. TRAK: (SC) – 12.10

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Spoštovane gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo.
Ugotavljam prisotnost od 19 članic in članov Odbora za finance je prisotnih 11, kar pomeni, da smo sklepčni in lahko veljavno odločamo.
Prehajamo na odločanje o amandmajih. Pregled amandmajev ste dobili na klop in ga ima vsak pri sebi.

Prehajamo na 1. člen. K 1. členu imamo tri amandmaje. Predlagatelji prvega Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Predlagatelji drugega Poslanske skupine LMŠ, SD, SAB in Nepovezani. Predlagatelji tretjega Poslanske skupine Nepovezani in LMŠ. Če bo sprejet amandma pod številko 1 bo postal amandma pod številko 2 brezpredmeten.
      Besedo ima Sonja Bien Karlovšek.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala za besedo.
V zvezi z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu bi se v drugi del zakona, ki obsega novela torej spremembe in dopolnitve veljavnih zakonov dodale dodatne novele in sicer Novela Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 Novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, novela ZIPERS za leti 22 in 23 in Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje z amandmajem drugih poslanskih skupin pa tudi Novela Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19. ZPS je z vidika svojih nalog dolžna opozoriti, da bo umestitev teh novel v predlog zakona lahko bila v nasprotju z 89. členom Ustave, ki zahteva večfaznost zakonodajnega postopka in odstopi od tega le, če to določa Poslovnik Državnega zbora. Opozoriti je treba na prvi odstavek 132. člena Poslovnika, ki določa, da se amandmaje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. S sklepanjem iz manjšega na večje to še toliko bolj velja za amandmaje, ki predstavljajo nove novele zakonov, ki v predlog zakona sploh niso bile vključene. Sicer pa glede amandmaja koalicijskih poslanskih skupin ni jasno zakaj je med novele v prvem odstavku vključena nova 11. točka, ki napoveduje Novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju te pa med nadaljnjimi amandmaji ni mogoče zaslediti. Med odstopi v drugem odstavku tudi ni vključen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. Odstop od Zakona v sistemu plač v javnem sektorju pa je določen dvakrat, kar ni ustrezno. Še zmeraj v tretjem odstavku tudi niso navedena vsa področja, ki jih vsebuje četrti del predloga zakona na primer ni vzgoje in izobraževanja, kmetijstvo in okolje pa je treba črtati. V tretjem odstavku bi bilo treba določiti tudi namen določanja začasnih ukrepov enako tudi v drugem odstavku.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje. Najprej odločamo o amandmaju številka 1, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na ta način je postal amandma pod številko 2 brezpredmeten.

Sedaj pa odločamo o amandmaju številka 3 k 1. členu. Predlagatelja Poslanski skupini Nepovezani in LMŠ. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V obravnavo dajem 2. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

25. TRAK: (NB) – 12.15

(Nadaljevanje) Prehajamo na amandma k 3. členu. Predlagatelj je Poslanska skupina SAB. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V obravnavo dajem 4. člen h kateremu ni vloženega amandmaja. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 5. členu. Tukaj imamo dva amandmaja. Predlagatelji prvega Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Predlagatelji drugega Poslanske skupine LMŠ, SD, SAB, Levica in Nepovezani. V kolikor bo sprejet amandma pod številko 1, bo amandma pod številko 2 postal brezpredmeten.
Začenjam glasovanje o amandmaju številka 1. To je amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in na ta način je postal amandma pod številko 2 k 5. členu brezpredmeten.

Začenjam razpravo o 6. členu h kateremu ni vloženih amandmajev. Razprave ni.

Prehajamo na 7. člen. Tukaj imamo en amandma in sicer predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Začenjam glasovanje o amandmaju k 7. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma za novi 7.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 7.a, 7.b in 7.c člen predlagatelji Poslanske skupne SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Začenjam oziroma v obravnavo dajem 8. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Za novi 8.a člen smo imeli en amandma, predlagatelj LMŠ in SD, vendar je ta amandma postal brezpredmeten, zato ker ni bil sprejet amandma številka 2 k 1. členu.

Zato nadaljujemo z 9. členom, kjer ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 10. členu. Imamo en amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo k amandmaju za novi 10.a člen. /izklop mikrofona/

26. TRAK: (NB) – 12.20

(Nadaljevanje) Samo trenutek. A ha, pardon, pardon. Tukaj me opozarjajo, mi smo imeli pri amandmaju Poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB in Nepovezani, k 1. členu, ki ni bil sprejet oziroma je postal brezpredmeten, navezavo tudi na naslov poglavja za 8.a člen in o tem naslovu poglavja moramo glasovati.
Zato dajem zdaj na glasovanje amandma za novi 8.a člen, predlagateljev Poslanskih skupin… - samo trenutek – LMŠ in SD. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Torej prehajamo na amandma za novi 10.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Ja, gospa, Zakonodajno-pravna služba, gospa Sonja Bien Karlovšek, izvolite prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala za besedo.
S tem amandmajem se določa sprememba prvega odstavka 101. člena tako imenovanega PKP 7, ZJOPOP-2 in sicer se do 30. junija 2023 podaljšuje ukrep izredne pomoči ob rojstvu otroka. Obrazložitev amandmaja je pomanjkljiva, saj zgolj povzema določbo. ZPS je že v mnenju k predlogu PKP 7 opozorila, da se zastavlja vprašanje ali je ukrep pomoči ob rojstvo otroka mogoče šteti za nujen ukrep povezan z omilitvijo posledic širjenja COVID-19. Zato se v zvezi z amandmajem najprej zastavi vprašanje ali je predlagana rešitev sploh povezana z namenom in vsebino predloga zakona, utemeljiti pa jo je treba tudi z vidika predlagane izključitve pravice do zakonodajnega referenduma. Prav tako niso razvidni razlogi zaradi katerih se določa čas trajanja ukrepa do 30. julija 2023. Predlagano rešitev bi bilo treba utemeljiti z vidika načela enakosti z drugega odstavka 14. člena Ustave.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju za novi 10.a člen, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Amandma k 11. členu, en amandma, predlagateljice Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 12. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.

Prehajamo na amandma za novo 4.a poglavje in 12.a člen, predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

27. TRAK: (NB) – 12.25

(Nadaljevanje) Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem amandma za novo 4.b poglavje in nov 12.b člen, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člena 13. in 14., h katerima ni vloženih amandmajev. Ni obravnave.

Prehajamo na 15. člen. Tukaj imamo en amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 16. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 17. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k 18. členu predlagateljice Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 19. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni obravnave.

Prehajamo na 20. člen. Tukaj imamo en amandma in sicer so to predlagateljice Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Pri amandmaju za nov naslov poglavja 8.a in za nova 20.a in 20.b člen ugotavljam, da so brezpredmetni, zato ker ni bil sprejet amandma številka 2 k 1. členu.

Prehajamo na člena 21 in 22, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma za novo 9.a poglavje in 22.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Opozoriti je treba, da ni mogoče z enim členom novelirati dveh členov veljavnega zakona. Iz 22.a člena je namreč razvidno, da naj bi se noveliral tako 2. kot tudi 21. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 9.a poglavje in 22.a člen. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

28. TRAK: (SC) – 12.30

(nadaljevanje) Odločamo o amandmaju za novi 22.b člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo oziroma v razpravo dajem člen številka 23, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 24. člen. Tukaj imamo eden amandma Poslanske skupine SDS, NSi in SMC pa so predlagatelji. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k 25. členu predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da ja amandma sprejet.

Prehajamo na 26. člen. Tukaj imamo eden amandma Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC pod številko 1. Pod številko 2 pa je amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in Nepovezani.
Najprej glasujemo o amandmaju številka 1, predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je bil sprejet pod točko 1. je postal amandma pod točko 2. k 26. členu brezpredmeten.

Prehajamo na amandma k 27. členu. Predlagatelji so Poslanske skupine LMŠ, SD in Levica. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ker ni bil sprejet ta amandma je postal amandma k 74. členu istega predlagatelja brezpredmeten.

Prehajamo na 28. člen in amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 29. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 30. člen. Tukaj imamo eden amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo k 31. členu. Predlagatelji enega amandmaja k temu členu so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

29. TRAK: (NB) – 12.35

(Nadaljevanje) Prehajamo na 32. člen in en amandma k temu členu, ki so ga vložile Poslanske skupine LMŠ, SD in Levica. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na amandma k poglavju 7 – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19. V kolikor bo ta amandma sprejet, predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC, bo postal amandma Poslanske skupine SAB k 33. členu brezpredmeten.
Začenjam glasovanje o amandmaju k poglavju 7, predlagateljev Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In tako je postal amandma Poslanske skupine SAB k 33. členu brezpredmeten.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 7.a poglavje, Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19. Imamo en amandma. Predlagatelj Poslanska skupina SAB. Ta predlagatelj je povezan z amandmajema istega predlagatelja za novi 33.a člen. V kolikor prvi amandma ne bo sprejet, bo postal amandma za 33.a člen brezpredmeten.
Začenjam glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SAB za novo 7.a poglavje. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zato je postal amandma za novi 33.a člen Poslanske skupine SAB brezpredmeten.

Prehajamo na 34. člen. En amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 35. člen, en amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Očitno napačno je napačno dodan stavek v četrtem namesto v petem odstavku 35. člena. Glede prvega in še zlasti drugega odstavka 35. člena pa ZPS podaja splošno pripombo, da v veljavnem zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij pojem varnostnih zadržkov ni opredeljen. V tretjem odstavku 231.a člena ZIKS, se ta izraz sicer pojavi, ampak se ne nanaša na obsojence, temveč zgolj na osebe, ki sklenejo delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista. Gre za pomembno vsebinsko opredelitev enega temeljnih pojmov veljavne ureditve, ki je izrecen pogoj takoj za prekinitev pristajanja kazni zapora obsojencu kot tudi izjemno možnost namenskega izhoda iz Zavoda za prestajanje kazni zapora, za to odsotnost normativne ureditve upoštevajoč dejstvo, da je ta pojem vsebovan tudi v podzakonskih aktih sprejetih na podlagi tega zakona, posledično predstavlja pravno praznino, ki jo bo treba v prihodnih spremembah področnega sistemskega zakona, torej ZIKS, ustrezno zapolniti. Ta pojem bo treba ustrezno konkretizirati, da ne bi prišlo do različne obravnave podobnih primerov kar bi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in z načelom legalitete.
Hvala.

30. TRAK: (SC) – 12.40

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje o amandmaju k 35. člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 36. člen. Tukaj imamo eden amandma predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 37. člen. Tukaj imamo eden amandma predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 38. člen. Tukaj imamo eden amandma predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 39. člen. Tukaj imamo eden amandma Poslanske skupine SDS, NSi in SMC pa so predlagatelji. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 40. člen. Tukaj imamo eden amandma predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma za novo 11.a poglavje in novi 40.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala lepa.
Z vidika predlagane rešitev torej odstopa od Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se najprej zastavi vprašanje ali je predlagana rešitev sploh povezana z namenom in vsebino obravnavanega zakona. Iz obrazložitve ne izhaja, da ne bi šlo v primeru predlagane odstopa za ukrep povezan s preprečevanjem širjenja, omilitvi, obvladovanjem, okrevanjem in odpravo posledic Covid-19, kar je vsebina zakona temveč naj bi zagotovil izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma iz leta 2016, iz časa, ko razlogov, zaradi katerih se zakon sprejema ni bilo mogoče niti predvideti, zato je umeščane predlagane rešitve katere dokonča realizacija naj bi bila odvisna od kolektivnega pogajanja po mnenju ZPS vprašljivo. Predlagani amandma naj bi plačni podskupini e1 omogočil za vrednost šestih plačnih razredov višji najvišji plačni razred, ki ga bi bilo mogoče doseči do 31. decembra 2022. Ker ni pojasnjeno katerih stvarni in v naravi stvari utemeljeni razlogi narekujejo predlagan odstop od sistemske ureditve in bistveno ugodnejšo obravnavo zgolj ene od plačnih podskupin, kar je nujni pogoj za oceno ali je takšna rešitev arbitrarna se v predlagani rešitvi zastavlja pomislek o spoštovanju načela enakosti s 14. člena Ustave.

31. TRAK: (NB) – 12.45

(Nadaljevanje) Iz obrazložitve tudi niso razvidni razlogi zaradi katerih se določa čas trajanja odstopa. Predlagano je obdobje do 31. decembra 2022. Glede na vsebino razlogov na katere se obrazložite sklicuje, se zastavlja tudi vprašanje ali je določitev zgolj začasnega odstopa od sistemske ureditve ustrezna rešitev.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 11.a poglavje in novi 40.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma za novo 11.b poglavje in novi 40.b člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
V zvezi z odstopom od Zakona o zdravstveni dejavnosti je treba opozoriti, da ni določena časovna omejitev odstopa, tako kot je določena v drugih členih, ki urejajo odstop od uveljavljenih zakonskih ureditev. Čeprav se na ta način ureditev izenačuje z ureditvijo iz Zakona o zdravniški službi, bi moral biti ustrezno dopolnjen zakon o zdravstveni dejavnosti. Če pa je namen predlagane rešitve trajen odstop od Zakona o zdravstveni dejavnosti, ima tak odstop v svoji vsebini značaj zakonske dopolnitve oziroma novele. Namesto tega bi bilo treba nujno določiti časovno obdobje o katerem bo odstop od Zakona o zdravstveni dejavnosti veljal.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 11.b poglavje in novi 40.b člen, Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa bomo obravnavali amandma za novo 12. poglavje in 40.c člen. Predlagatelji Poslanske skupne SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Predlagani odstop od Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 in sicer od 2. točke prvega odstavka 33. člena. Opozoriti je treba, da je v drugi del predloga zakona že vključena novela istega zakona, ki spreminja isto 2. točko prvega odstavka 33. člena ZIPRS 2021-2022.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.

Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 12. poglavje in 40.c člen, Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma za novo 13 poglavje in 40.d člen, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Naslednji amandma je za novo 14. poglavje in nov 40.e člen, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo pa ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Glede na predlagano vsebino bi moral biti ta člen umeščen v četrti del med začasne ukrepe ne v tretji del med odstope. Ne glede na navedeno je treba pojasniti dostavek, ki izvaja naloge javne gasilske službe, ki ga obrazložitev člena ne pojasni.

32. TRAK: (TB) – 12.50

(nadaljevanje) Če naj bi ta tu stavek pomenil utemeljitev, da so iz predlagane rešitve izvzeti poklicni gasilci v gospodarskih družbah, ZPS opozarja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih Ustava določa, za skladnost s 14. členom Ustave. Razlikovanje med poklicnimi gasilci je torej treba dodatno utemeljiti.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje. Amandma za novo 14. poglavje in nov 40.e člen. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Amandma za novo 15. poglavje in nov 40.f člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Gospa Sonja Bien Karlovšek pa ima besedo, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Opozoriti je treba, da je v besedilu amandmaja poglavja napačno označeno kot 14. poglavje. Pravilno je 15. Z vidika nalog ZPS pa je treba opozoriti, da predlagan amandma ni jasen in določen(?) in je tako lahko v neskladju z 2. členom Ustave. Vsebuje namreč nove pojme, ki v Zakonu o gasilstvu, na katerega se ta amandma tudi nanaša, niso razdelani. Tako zakon ne vsebuje pojma direktor, predvsem pa ne določa gasilsko reševalne dejavnosti, kjer naj bi direktorji opravljali delo.
Opozoriti je treba, da so direktorji javnih gasilsko reševalnih zavodov, kot jih poimenuje obrazložitev in vodje prostovoljnih gasilskih društev, če so opravljali naloge gasilcev, za to že prejeli poseben dodatek, enako kot vsi gasilci. Zato ni jasno, čemu bi prejeli še poseben dodatek. Hkrati ta dodatek za delo v rizičnih razmerah v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, od katerega odstop se predlaga, ni določen. ZSPJS namreč v sedmi alineji prvega odstavka 23. člena opredeljuje dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta.
Pojasniti je treba tudi predlagano določbo, po kateri se dodatek lahko prejme za polovico rednega delovnega časa. Takšnega načina ne vsebuje niti ZSPJS, niti Zakon o gasilstvu, obrazložitev pa ga ne pojasni.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje za novo oziroma amandma za novo 15. poglavje in novi 40.f člen. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa prehajamo na amandma za novo 16. poglavje in novi 40.g člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k poglavju 1 – Začasni ukrepi na področju gospodarstva. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k naslovu 1. podpoglavja. Predlagateljice Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa prehajamo na 41. člen, h kateremu imamo 1 amandma. Predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.

33. TRAK: (TB) – 12.55

(nadaljevanje) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Amandma k 42. členu. En amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 43. člen. Tu imamo 1 amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 44. členu, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na 45. člen. En amandma, predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 46. člen. En amandma, Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa prehajamo na amandma za novo 1.a podpoglavje in nova 46.a in 46.b člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC in NSi.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
S predlaganim amandmajem za novi 46.a člen se sicer sledi pripombi ZPS k 33. členu predloga zakona v zvezi s podaljševanjem bonov 2020, vendar bi bilo treba krog upravičencev, vključno z višino bona v drugem odstavku jasneje določiti.
Glede na to, da se ukrep o predlogu zakona na novo določa, je treba v prvem odstavku opustiti(?) uporabo besede »epidemije« in jo nadomestiti z ustreznejšim besedilom, na primer »širjenja Covid-19«, v sedmem odstavku pa določiti tudi začetni rok unovčitve bona, to je 1. januar 2022, da tudi za kratek čas ne pride do podvajanja ureditve.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Odločamo o amandmaju za novo 1.a podpoglavje in nova 46.a in 46.b člen. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa prehajamo na amandma za novo 1.c podpoglavje in 46.c člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Naslov določbe ne odraža vsebine urejanja, saj ureja pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost. Določba tako, kot je predlagana, omogoča oziroma določa pravno podlago za vpogled oziroma pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost in sicer, kadarkoli in prav za vsak subjekt. Zajema namreč tudi potencialne prijavitelje na določene postopke,

34. TRAK: (TB) – 13.00

(nadaljevanje) ob tem pa zadošča, da so ti postopki zgolj načrtovani in ne, da so v teku. Navedeno nedvomno pomeni prekomeren poseg v davčno tajnost posameznega subjekta, saj ni nujen in sorazmeren, zaradi neizpolnjevanja teh pogojev pa tudi ni primeren. V kolikor bi bila predlagana ureditev nujno potrebna, ni jasno, zakaj je omejena le na določeno obdobje dveh let. Razvidna tudi ni povezava z negativnimi posledicami širjenja nalezljive bolezni Covid-19, torej z namenom predloga zakona.
Prav tako se predlagana rešitev ne odraža v obrazložitvi zasledovanega cilja, torej pridobitev nujno potrebnih podatkov subjektov, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Navedeni zasledovani cilj je razumeti kot pridobitev podatkov za subjekte, ki so se prijavili na objavljeni javni razpis oziroma javni poziv. Glede na to, da je predviden vpogled v davčno tajnost tudi za spremljanje odobrenih projektov, je ta vpogled v nadaljevanju, v kolikor je potreben, treba zamejiti le na subjekte, ki so na teh razpisih oziroma pozivih uspeli in so torej pristopili k izvajanju projekta.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Prehajamo na odločanje za novo oziroma o amandmaju za novo 1.c podpoglavje in 46.c člen. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa obravnavamo amandma za novo 1.d podpoglavje in 46.d člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k naslovu 2. podpoglavja in k 47. do 51. členu. Predlagateljice Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Če bo ta amandma sprejet, postanejo amandmaji Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani k podnaslovu 2. podpoglavja in 47., 48., 49., 50. in 51. členu, brezpredmetni. Začenjam glasovanje o amandmaju k naslovu 2. podpoglavja in k 47. do 51. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in na ta način so postali brezpredmetni amandmaji Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani k podnaslovu poglavja št. 2 in 47., 48., 49., 50. in 51. členu.

V obravnavo dajem člen številka 52. K temu členu ni bilo vloženih amandmajev. Ni obravnave.

Prehajamo na 53. člen. 53. člen ima 2 amandmaja, in sicer predlagateljica prvega je Poslanska skupina SAB, predlagatelji drugega pa so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.

Prehajamo na odločanje o amandmaju št. 1 k 53. členu. Predlagatelj Poslanska skupina SAB. Če bo ta amandma sprejet, bo postal amandma pod točko 2, brezpredmeten.

35. TRAK: (TB) – 13.05

(nadaljevanje) Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na amandma št. 2 k 53. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 54. člen. En amandma, Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

K 55. členu imamo 2 amandmaja; amandma št. 1, predlagatelji Poslanske skupine Levica, LMŠ in SD, amandma št. 2, Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.

Prehajamo na odločanje o amandmaju št. 1, k 55. členu. Predlagatelji Poslanske skupine Levica, LMŠ in SD. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod št. 2, brezpredmeten. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Amandma št. 2 k 55. členu. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k naslovu 3. poglavja. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 56. člen. Tu imamo 2 amandmaja. Predlagatelj prvega, Poslanske skupine SDS, NSi in SMC, drugega pa Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB. Če bo izglasovan amandma št. 1, bo postal amandma pod št. 2 brezpredmeten.
Glasujemo o amandmaju št. 1 k 56. členu. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, zato je postal amandma št. 2 k 56. členu, brezpredmeten.

Prehajamo na 57. člen. Imamo 1 amandma. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 58. člen, in sicer, imamo k temu členu 1 amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.

36. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Z amandmajem je dodan drugi odstavek 58. člena, ki določa, da se vloga za uveljavljanje odškodnine ne more vložiti prej, dokler NIJZ ali Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v okviru postopkov poročanja oziroma spremljanja stranskih učinkov po cepljenju ali zdravljenju, ne ovrednoti oziroma oceni škode na zdravju kot resen neželeni učinek, o čemer mora obvestiti upravičenca.
V zvezi s to določbo, ima ZPS naslednje pripombe. Ne glede na to, da je določba oblikovana kot postopkovna, po vsebini predstavlja materialno določbo, saj določa resen neželeni učinek, kot dodaten pogoj za pridobitev denarne odškodnine. Določba veže možnost vložiti vlogo na predhodno ugotovitev dejanskega stanja v postopkih poročanja o neželenih učinkih cepiv in zdravil, v katerih upravičenci ni zagotovljena pravica do izjave iz 22. člena Ustave in druge procesne pravice, ki iz tega izhajajo.
Postopki poročanja o neželenih učinkih po cepljenju na zakonski ravni niso ustrezno opredeljeni in razdelani. Njihov namen pa je predvsem zbiranje in izmenjava podatkov, ki se nanaša na varnost in na učinkovitost cepiv in zdravil v okviru sistema farmakovigilance, katerih namen je odkrivanje sprememb v razmerju med koristjo in tveganjem pri uporabi zdravil ali cepiv ter njihovemu morebitnemu umiku iz prometa. Niso pa ti postopki namenjeni in prilagojeni individualni obravnavi posameznih primerov. Predlagana določba bi bila lahko s tem, ko pogojuje možnost začeti postopek uveljavljanja odškodnine s predhodno oceno nastale škode v postopkih, v katerih upravičenec ni udeležen in mu niso zagotovljene procesne pravice, torej v nasprotju z 22. členom Ustave.
Glede na besedilo določbe tudi ni povsem jasen začetek teka roka za uveljavljanje odškodnine. Ni jasno, ali rok začne teči enako, kot po Zakonu o nalezljivih boleznih, z dnem cepljenja oziroma zdravljenja oziroma ali predlagani zamik možnosti vložiti vlogo podaljša rok iz Zakona o nalezljivih boleznih. V zvezi s tem se zastavlja tudi vprašanje načela enakosti, saj bo dolžina roka za vložitev vloge za posameznega upravičenca odvisna od izdelane ocene NIJZ, ki pa ni vezana na rok.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Odločamo torej o amandmaju k 58. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 59. člen. Tu imamo en amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 60. člen. Tu imamo en amandma. Predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člena 61. in 62, h katerima ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k naslovu poglavja št. 5 – Ureditev zbiranja opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev. Amandma predlagajo Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani.
Prehajamo na glasovanje, torej,

37. TRAK: (TB) – 13.15

(nadaljevanje) odločamo o amandmaju št. 1 k naslovu poglavja 5. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, Socialni demokrati, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 63. člen. Predlagatelji tega amandmaja Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 64. člen. Tudi tu so predlagatelji isti; Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 65. člen. Predlagatelji amandmaja Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 66. člen. Imamo en amandma, predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

67. člen, en amandma. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 68. člen. Tu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma za nov naslov poglavja in nov 68.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, in SAB. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na 69. člen. Tu imamo en amandma. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo pa ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala.
Amandma po oceni ZPS ni jasen. Skladno s pripombo, se sicer določneje opredeli dodatek, ki ga prejmejo pripadniki civilne zaščite, dijaki ter študenti, vendar sistem še vedno ne upošteva drugih kategorij prostovoljcev. V četrtem odstavku je treba definirati, katere druge organizacije so poleg nevladnih organizacij v določbo zajete. Posebej je treba določiti, kateri stroški nevladnih in drugih organizacij so zajeti, ker te organizacije za naloge, v zvezi z naravnimi nesrečami, že prejemajo sredstva iz državnega proračuna. V petem odstavku pa je treba dodati, da se sklep Vlade objavi v Uradnem listu.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.

Prehajamo na odločanje o amandmaju k 69. členu. Predlagatelji SDS, NSi in SMC.

38. TRAK: (TB) – 13.20

(nadaljevaje) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Amandma za novi 69.a člen. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na 70. člen. Tu imamo en amandma. Predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na amandma za… Ne, tole pa ne bo v redu. Ta je brezpredmeten, zato ker ni bil sprejet amandma k 1. členu. To se pravi, da amandmaji za novo poglavje 8.a in nove člene od 70.a do 70.č, ostajajo brezpredmetni.

Zato prehajamo na 71. člen in en amandma k temu členu. Predlagatelji SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa prehajamo na amandma za nov naslov 10. poglavja – Začasni ukrepi na davčnem področju. Tu posebej poudarjam, predlagateljice amandmaja so Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani. Ta amandma je povezan z amandmaji istih predlagateljev k novim 71.a, b, c, č in d členu. Če ta amandma torej ne bo sprejet, bodo vsi ostali našteti členi postali brezpredmetni.
Glasujemo torej o amandmaju Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani, k naslov 10. poglavja. Glasujemo.
Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (11 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet in na ta način so postali amandmaji za člene 71.a, b, c, č in d, brezpredmetni.

Zdaj pa prehajamo na amandma za novo, 10. poglavje in nov 71.a člen. Predlagatelj Poslanske skupine SDS, NSi in SMC.
Besedo pa ima gospa Sonja Bien Karlovšek, prosim.

MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala lepa.
Opozoriti je treba na nejasnost zadnjega stavka prvega odstavka tega člena, ki se sklicuje na sprejete interventne predpise. Iz tako splošne opredelitve ni mogoče razbrati, v katerih primerih se povračila stroškov ne bodo mogla uveljaviti.
Hvala.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Se pravi, prehajamo na odločanje in sicer, odločamo o amandmaju za novo 10. poglavje in novi 71.a člen. Predlagatelji SDS, NSi in SMC.

39. TRAK: (TB) – 13.25

(nadaljevanje) Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 72. člen. Tukaj ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 73. členu. To je amandma predlagateljev SDS, NSi in SMC. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Amandma k 74. členu je postal brezpredmeten, ker ni bil sprejet amandma predlagateljev Poslanske skupine LMŠ, SD in Levica k 27. členu, zato dajem v obravnavo še člene od 74. do vključno 76., kjer ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.

Zaključujem razpravo o členih in amandmajih.
V skladu z na začetku sprejeto odločitvijo odbora, zdaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.
Glasujemo torej o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam da poročilo odbora na plenarni seji predam sam. Hvala lepa.

Na ta način zaključujem 68. nujno sejo Odbora za finance.

Seja se je končala 23. decembra 2021 ob 13.27.
Seje-EvidencaDok