Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo sta vodila Anja Bah Žibert in mag. Branko Grims, predsednika odborov.
Seja se je začela ob 19.03

1. TRAK: (AB)

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovane kolegice in kolegi!
Pričenjam 53. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Pozdravljam vse vabljene in prisotne. Skupna seja odborov je bila sklicana na zahtevo Poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB in Nepovezanih. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice Odbora za zdravstvo in sicer: mag. Bojana Muršič, mag. Dejan Židan in pa Branko Simonovič. Imamo pa tudi nekaj pooblastil in sicer Monika Gregorčič nadomešča mag. Dušana Verbiča. Lepo pozdravljena. Predrag Baković nadomešča mag. Bojano Muršič, lepo pozdravljen. Janez Moškrič nadomešča Alenko Jeraj, lepo pozdravljen. Mag. Branko Grims, ki bo danes vodil tudi sejo, nadomešča mag. Karmen Furman. In pa Suzana Lep Šimenko nadomešča našo članico Nado Brinovšek, lepo pozdravljena. In pa Rudi Medved nadomešča Roberta Pavšiča, lepo pozdravljen.
Sedaj pa dajem besedo predsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, mag. Branku Grimsu.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav!
Začenjamo 47. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Danes se je opravičil samo gospod Robert Polnar, zato pa imamo naslednja pooblastila: poslanka gospa

2. TRAK: (AB) – 19.05

(nadaljevanje) Iva Dimic nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina, poslanka gospa Monika Gregorčič nadomešča poslanca mag. Dušana Verbiča, poslanec dr. Franc Trček nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič, poslanka gospa Mojca Škrinjar nadomešča poslanko mag. Eleno Zavadlav Ušaj, in poslanec gospod Jože Lenart nadomešča poslanko Tino Heferle.
S tem vračam besedo predsednici Odbora za zdravstvo, gospe Anji Bah Žibert.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
Bi sedaj kar nadaljevali. Prehajamo na določitev dnevnega reda in sicer ni bilo nobenega predloga za razširitev oziroma umik točke dnevnega reda, tako da imamo sejo z eno točko dnevnega reda in sicer 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - NUJNOST TAKOJŠNJE SPREMEMBE ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU Z NAMENOM PREPREČITVE ANOMALIJ IN ABSURDNIH PREPLAČIL MEDICINSKE OPREME V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU.
Dobili ste tudi gradivo za današnjo sejo, tako da bi sedaj kar nadaljevali in sicer besedo predajam poslancu, ja, Rudiju Medvedu, ki bo pač danes predstavljal predlagatelja.
Izvolite.
Kartico imate? Pol pa mogoče … aha, evo.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Zdaj pa dela. V redu je, hvala lepa. Hvala, spoštovana predsednica za besedo.
In nadaljeval bi približno tam, kjer se je včeraj končala Komisija za nadzor javnih financ, s podobno temo in tudi z zanimivim epilogom, ki mislim, da mu lahko posvetimo nekaj časa. Jaz verjamem, da ne bomo strli danes urbanega mita o tem, ali je aspirin v Sloveniji dražji, kot v Avstriji in na Hrvaškem, ali ni. Bom pa vseeno opozoril eno skoraj deset let staro mnenje takratnega predsednika Računskega sodišča, ki je dejal nekako takole. Nedopustno je, da za isto zdravilo ali isti pripomoček plačujemo po trikrat več, kot je cena na trgu. Ali pa recimo primer, ko je zdravstvena ustanova za srčni spodbujevalnik plačala okoli 7 tisoč evrov, v resnici pa ga na trgu dobiš za 2 tisoč evrov.
V zdravstvu vlada poseben odnos med dobavitelji in zdravniki, pravi takratni predsednik Računskega sodišča. Tako da se razpisi prilagajajo določenemu ponudniku. Na področju opreme in zdravil je potemtakem ogromno rezerv. In če bi imeli sistem referenčnih cen, ponavljam, sistem referenčnih cen, kjer bi bilo preplačevanje onemogočeno, se to ne bi dogajalo. Gre preprosto za dogovorno ekonomijo, kjer zmaga vnaprej določen ponudnik. 10 let staro mnenje, ki mislim, da opisuje celotno stanje pri javnih naročilih v zdravstvu in danes pravzaprav ni nič drugače. In več revizij Računskega sodišča v tem obdobju, če govorimo samo o zadnjih desetih letih, je popolnoma potrdilo te navedbe.
Zdaj, zavedanje vseh nas je seveda, da je to nesprejemljivo, tako z ekonomskega vidika, kot z vidika javnega zdravstva in da je to pravzaprav družbeno nesprejemljivo. Pa v vsem obdobju samostojne države, nismo kdove kako veliko storili, da bi te anomalije preprečili. Pa je tako bila pravzaprav dobrodošla ustanovitev te delovne skupine, v okviru Ministrstva za zdravstvo na začetku letošnjega leta, v kateri so bili poleg strokovnjakov z več področij pa samega ministrstva, tudi predstavniki

3. TRAK: (AB) – 19.10

(nadaljevanje) zdravstva. Torej nekateri eminentni zdravniki, ki iz prakse zelo dobro poznajo razmere. In ta skupina je nekaj časa delovala, res je ne na očeh javnosti, kar je v redu, kar je v redu in seveda bi pričakovali, da bo prišla tudi do nekih rezultatov. Potem pa je kar nekako čez noč, kot strela z jasnega prišla ta novica, da so, da je ta skupina eminentnih zdravnikov, sicer članov skupine Zdravstvo.si, to skupino zapustila.
In iz obrazložitev, ki smo jih takrat lahko zaznali v medijih, pa tudi iz tega, kar je včeraj na Komisiji za nadzor javnih financ povedal dr. Noč, ni čisto natančno jasno kaj se je zgodilo, kje je bil tisti kratek stik. Mi lahko samo domnevamo. Je pa imela ta skupina pa nekaj dobrih, dobrih idej, seveda pa so zdravniki, ki pač gledajo kako stvari tečejo v praksi, niso pravniki in niso vešči pisanja zakonov, kar je razumljivo. Dajo pa lahko zamisli in so jih dali.
Zdaj, če samo čisto na kratko ponovim, da se ne bomo nenehno vračali k včerajšnji seji komisije, kjer je bilo to precej podrobno razloženo, je predlog članov uglednih zdravnikov iz skupine Zdravstvo.si, da ta predlog pač temelji na sodobnemu delu naročanja zdravstvene opreme in materiala, referenčnih cenah, elektronski dražbi in kaznih za izigravanje. Za sodelovanje tujih dobaviteljev bi poskrbela država, naročila bi se združevala, postopek bi bil javno transparenten, temeljil bi na enotni klasifikaciji medicinskih pripomočkov. Bistvo je torej vzpostavitev enotne klasifikacije in šifranta medicinskih pripomočkov, ter postavitev referenčne cene za vsak medicinski material oziroma aparat.
To so bili njihovi predlogi in potem seveda ta nenaden izstop iz skupine. Zdaj, ko sem včeraj slišal spoštovanega predstavnika z Ministrstva za zdravstvo in ministra za javno upravo, me pravzaprav zdaj niti ne preseneča več, da je ta skupina izstopila. Ljudje so pač prišli v to delovno skupino z namenom, da se nekaj naredi, da se seveda ne mečka, da se nekaj naredi hitro in učinkovito. Zdaj, potem so najbrž dobili odgovore v smislu, tako kot je bilo včeraj s strani Ministrstva za zdravje tukaj na komisiji pojasnjeno, da pač to terja svoj čas, da bomo šli z nekimi pilotnimi projekti in kdove kaj še vse. Torej, mislim odgovor je pač takega človeka, ki ima voljo, da bi nekaj premaknil, navede k temu, da se še dolgo ne bo zgodilo nič.
Od ministra za javno upravo pa so najbrž pa dobili odgovor, da je Zakon o javnih naročilih dober in da ga v tem pogledu niti ni treba spreminjati. Jaz bi se do neke mere celo strinjal z ministrom za javno upravo, ki brani Zakon o javnih naročilih na ta način, da bi se marsikaj od tega, kar je predlagala tudi ta skupina zdravnikov, dalo v praksi izvajati že tudi v okviru sedanjega Zakona o javnih naročilih. Jaz se s tem strinjam. Je pa res, da se ne izvaja. Problem je v tem. Marsikaj, na marsikaterem področju pri nas zakonodaja omogoča, ampak se ne izvaja.
In tisto, kar je bilo včeraj pravzaprav absurdno, je pa to, da v isti sapi, ko minister za javno upravo razlaga kako zakona ni treba spreminjati, mu pa poslanci koalicije, vključno z njegovimi poslanci,

4. TRAK: (AB) – 19.15

(nadaljevanje) prinesejo v Državni zbor novelo tega istega zakona, Zakona o javnem naročanju. Jaz verjamem, da minister resnično ni vedel, da se to dogaja in da so ta zakon pisali in ga na ta način prinesli v Državni zbor. Je malo groteskno, da pravzaprav minister za javno upravo, torej minister resorja, ki je skrbnik, sistemski skrbnik Zakona o javnem naročanju, enega izmed zelo pomembnih sistemskih zakonov v naši državi. Ne vem, da mu šarijo, da mu šarijo po zakonu in to v isti sapi, ko je novela tega istega zakona že tako ali tako v Državnem zboru, že tako ali tako.
In je bilo torej to pač neka demonstracija, demonstracija … težko rečem – bolj neke nadutosti koalicijskih poslank in poslancev, češ, vi razpravljate tle o problemih naročil v zdravstvu, mi pa delamo, mi pa delamo, mi pa pišemo zakone. Veste, ampak ni tako, da se zjutraj zbudiš in rečeš – danes bom pa en zakon napisal. In to je približno tako včeraj tudi izgledalo, da … pa bom potem čisto na kratko še se dotaknil vsebine tega zakona.
Pravzaprav je zakon dejansko napisan tako, kot bi se zjutraj nekdo zbudil in rekel – danes bom pa Zakon o javnem naročanju malo spremenil in …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovani predlagatelj, samo prosim, danes ni predmet te seje zakon. Ko bo zakon na dnevnem redu, bomo o njemu govorili. Danes imamo jasno točko dnevnega reda, ki ste jo sklicali, dali tudi gradiva. Zakon, ki je bil pa včeraj vložen, pa ni predmet današnje razprave in tudi niste v ta namen sklicali sejo. Tako da jaz prosim, če se pač držimo in da bomo zakon obravnavali takrat, ko bo ta na vrsti.
Hvala za razumevanje.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za opozorilo.
Čeprav, veste, je Zakon o javnem naročanju predmet te razprave, ker tudi v predlogu sklepa je popolnoma jasno napisan poziv k spremembi Zakona o javnem naročanju. In mislim, da je, da bi bilo škoda, če danes vsaj nekaj besed o tem zakonu ne bi spregovorili, ker imamo vsi skupaj, vsi skupaj, tukaj pa res verjamem, da vsi skupaj zelo dober namen, zelo dober namen, da morda bo pa ta parlament v tem sklicu vendarle prestopil tisto mejo, ki se je kazala, kot da se na tem področju ne da nič storiti.
In ko smo predlagatelji, Lista Marjana Šarca te seje pisali ta predlagani sklep, seveda nismo mogli vedeti kaj se bo včeraj zgodilo. Ampak pozivali smo prav k temu in tudi s tem sklepom pozivamo. Jaz bom tudi na koncu potem razložil, zakaj ga nismo spremenili, ker načelno bi ga lahko tudi spremenili za današnjo sejo predlagani sklep, pa se nam je zdelo smiselno, da ostane tak, kot je. Jaz bi ravno zato, ker je zanimivo nadaljevanje včerajšnjega dne in se nekaj vendarle dogaja, nekaj se premika, zato govorim o Zakonu o javnem naročanju, ker mislim, da smo vse tiste zgodbe o operacijskih mizah, žilnih opornicah in kdove o čem še vse, že tolikokrat vsi slišali, da dejansko ljudje zdaj od nas pričakujejo, da bomo naredili korak naprej, da bomo pač nekaj rešili. In zato sem pač malo karikirano povedal, kako je do tega zakona včeraj prišlo na res nenavaden način.
Predvsem pa je škoda, velika škoda, priložnost pa še ni zamujena, da se je šlo v pisanje tega zakona tako na horuk, brez nekih pravih strokovnih podlag in je zakon iz osnove zdaj zgrešen.

5. TRAK: (AB) – 19.20

(nadaljevanje) Lahko pa bi bil zelo dobra podlaga, zelo dobra podlaga, da bi prišli do tistega, o čemer govorimo že ves čas – kje je zdaj ta glavni problem poleg tega seveda, da vemo kako postopki potekajo. Ampak da so te referenčne cene, ki jih ni, ki jih nimamo določenih – eden izmed osnovnih problemov naročil v zdravstvu.
In trdimo v Listi Marjana Šarca, da se to tudi v Zakonu o javnih naročilih da rešiti, da rešiti na način, da ne bomo v koliziji z evropsko direktivo iz leta 2014 o javnem naročanju. Vidite, in tukaj je zdaj pravzaprav osnovni problem, zato bom še, če dovolite, par stavkov rekel o tem zakonu. Ni to še seveda razprava o samem zakonu, ampak zakaj se mi zdi zamujena priložnost in zakaj je državna sekretarka Jelka Godec včeraj na Twitterju mislim, da preuranjeno izražala veliko veselje, kako bomo s tem zakonom pa zdaj vse uredili. Ker žal, ker žal tak kot je, ne bomo uredili. In jaz želim na to opozoriti danes in je priložnost, da nekaj spremenimo tudi kar zadeva sam zakon, ker direktiva je jasna in posebnosti oziroma izjem pri naročanju medicinskih pripomočkov in medicinske opreme ne pozna.
Torej direktno s tem zakonom, s tem predlogom zakona kršimo evropsko direktivo. Saj vemo, kaj pomeni kršenje evropske direktive posledično, posledično, če je zakonodaja v nasprotju z evropsko direktivo, pomeni v končni fazi tudi kazni. Torej nismo nič prihranili, ne bomo naredili nič za prihranek, pač pa bomo deležni še kakšnih kazni na koncu. Če bomo, če bodo poslanci koalicije trmasto vztrajali pri tem zakonu, ki seveda – in to pa je, to pa je bizarno – ni bil v ničemer usklajen …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Gospod Medved, glejte, jaz vas res prosim, da ne govorimo danes kako se je ta zakon pripravljal, kako se je vlagal, kaj vi mislite o njemu. Imate lahko svoje mnenje, ampak za to bomo imeli drugo sejo. Zdaj je nekorektno do tistih, tudi tistih danes ni tukaj, ki so bili, bi rekla bi vložitvi zakona zraven. In nihče se danes ne pripravlja oziroma ni prišel sem, da bi se pogovarjali o temu zakonu.
Včeraj je bil zakon vložen v skladu s proceduro Državnega zbora. V ničemer ni bila kršena. Zdaj, vaše mnenje boste pa lahko povedali takrat, ko bo zakon obravnavan. Danes se pa dajmo res osredotočiti kaj še kdo misli glede tega, kar ste predlagali kot sklep oziroma predmet današnje obravnave.
Lepo prosim.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): No, saj, jaz sem ravno na podlagi teh parih pripomb v zvezi s tem zakonom želel priti do predlaganega sklepa. Žal mi ne dovolite, ne bom … morda lahko še v nadaljevanju povedal kje vse so še pravzaprav luknje v tem zakonu, da ne bo zdržal nobene neke prave strokovne presoje. In da zato – no, bom pa zdaj na tej točki končal in podkrepil, podkrepil predlog sklepa, ki smo ga predlagali v Listi Marjana Šarca, skupaj s podpisniki drugih strank opozicije.
Namreč, če Odbor za zdravstvo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Ministrstvo za javno upravo in Vlado Republike Slovenije, da v sodelovanju s predlagatelji izvedbenega predloga sprememb o sistemu javnega naročanja medicinskih pripomočkov nemudoma pristopita k spremembi Zakona o javnem naročanju in tako preprečita nadaljnja milijonska preplačila medicinske opreme.
Mi smo namerno ostali pri tej sugestiji, ker predlagamo in to je res dobronameren predlog. Ni, bi rekel ni politično motiviran na relaciji opozicija-pozicija, ampak v izogib temu, da

6. TRAK: (AB) – 19.25

(nadaljevanje) bo na koncu seveda večina – najbrž tudi sprejela tako slab zakon, ki ga v praksi sploh ne bo mogoče implementirati, predlagamo, da koalicija preprosto potegne iz procedure tisto, kar je vložila včeraj in z Ministrstvom za javno upravo in Vlado naredijo skupaj zakon, ki bo – če rečem po domače – pil vodo, ki bo pil vodo. In mi takemu zakonu zanesljivo ne bomo nasprotovali, ker imamo popolnoma enake pozitivne vzgibe, kar se tiče odpravljanja anomalij pri javnem naročanju v zdravstvu. Zato smo ostali pri tem prvotnem, ker predlagamo – mislim, da je to konstruktivno, da preprosto ta zakon umaknejo.
Saj Zakon o javnem naročanju tako ali tako ta novela še kar nekaj časa ne bo prišla na vrsto, ker ga blokira njihova novela, torej koalicijska novela že sicer samega Zakona o javnem naročanju. In strokovne službe, sem prepričan, da znajo in zmorejo uzakoniti referenčno ceno v Zakonu o javnih naročilih na način, da spričo izjem, kot so zdaj navedene, ne bomo v koliziji z evropsko direktivo. Posamezna ministrstva pa bodo potem lahko s podzakonskimi akti urejala naprej izvedbeni del, kar zadeva določanje in samo implementacijo teh referenčnih cen.
To je naš predlog. Če imate dobre namene, koalicija, ne samo namene iz prestiža, ampak zato, da skupaj resnično poskusimo rešiti, reševati zadeve, potem boste morda tokrat nas poslušali in šli v to smer.
Toliko zaenkrat. Hvala, predsednica.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Sedaj pa dobi besedo predstavnik Ministrstva za zdravje. Z nami je državni sekretar, mag. Franc Vindišar.
Izvolite.

MAG. FRANC VINDIŠAR: Ja, hvala lepa za besedo.
Jaz bom poskušal biti čim bolj kratek, glede na to, da nas je kar nekaj bilo že včeraj tukaj. Da predstavim stališče; področje nabave v zdravstvu je že vrsto let problem slovenske družbe. Predstavlja res velika potencialna koruptivna tveganja. S tem se je ukvarjalo zadnja leta, mislim da vse Vlade, več Državnih zborov, preiskovalnih komisij, da ministre za zdravje niti ne naštevam.
Izvedene so bile številne aktivnosti, poskusili smo tudi s skupnimi javnimi naročili, ampak marsikdaj se je pokazalo, da so bili rezultati zelo pičli ali pa celo negativni. In zato absolutno zagovarjamo sistematičen pristop pri preverjanju učinkovitosti in pa uspešnosti sprejetih ukrepov. Področje javnega naročanja blaga, storitev je pri nas zakonsko urejeno več kot 20 let in je harmonizirano s pravnim redom Evropske unije.
Javni zdravstveni zavodi, med njimi seveda največ bolnišnice, izvajajo samostojno in delujejo kot samostojne pravne osebe. Rad bi še enkrat poudaril, da je kumulativni strošek nabave zdravil in vseh medicinskih pripomočkov bolnišnic na letnem nivoju po podatkih Intravisorja cirka 400 milijonov evrov. Od tega za medicinske pripomočke gre slaba polovica. Malo večji delež je pa namenjen za zdravila. V okviru delovnih skupin je na Ministrstvu za zdravje, ki je bila imenovana 10. 2. letos, so predstavniki Zdravstvo.si predstavili dva pomembna predloga – obvezna pridobitev referenčnih cen medicinskih pripomočkov, doseženih v drugih državah Evropske unije in njihova uporaba za zamejitev cen v postopkih javnega naročanja medicinskih pripomočkov, in izvajanje javnega naročanja z obvezno uporabo e-dražbe za medicinske pripomočke.
Delovna skupina v okviru Ministrstva za zdravje, je predlog e-dražbe obravnavala, ampak je opozorila na neskladnost z Zakonom o javnem naročanju, predvsem glede predloga, da gre za samostojni postopek. Sicer postopek e-dražbe absolutno je zakonit v določeni fazi. Pri oblikovanju zakonodajnih rešitev pa bo potrebno zagotoviti, da bodo le-ta skladna z evropsko

7. TRAK: (AB) – 19.30

(nadaljevanje) zakonodajo.
Na podlagi navedenega, je bil na delovni skupini podan predlog, da se pred njunim sprejemom pred uvedbo tako referenčnih cen, kot e-dražbe, kot obveznega postopka, potrdijo, preverijo in nato v praksi se v obliki pilotnega projekta vse to preveri in po potrebi modificira. Tukaj bi rad še posebej – glede na to, da gre za Odbor za zdravstvo, izpostavil, da je v okviru prizadevanj za izboljšanje varovanja javnega zdravja in zagotovitev nemotenega delovanja trga z medicinskimi pripomočki, Evropski parlament in Svet Evropske unije leta 2017 sprejel uredbo 2017/745 o medicinskih pripomočkih, ki se po enoletnem zamiku zaradi covida, ki se je začela uporabljati 26. maja 2021.
S to uredbo se modernizira in krepi evropski zakonodajni okvir za medicinske pripomočke. Med drugim se vzpostavlja register medicinskih pripomočkov EUDAMED. Ta register bi lahko predstavljal osnovo za postavitev nacionalne evidence cen medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da bo modul o medicinskih pripomočkih na evropskem nivoju vzpostavljen šele v drugi polovici 2021, register v celoti šele naslednje leto.
Sama uredba se je sicer pripravljala 13 let, 5 let so trajala pogajanja. Glede na navedeno, Ministrstvo za zdravje izvaja naslednje aktivnosti, ki sledijo predlogom skupine Zdravstva.si. V sprejem Vladi se pripravlja predlog sklepa, na podlagi katerega se izvede pilotni projekt, v katerem morajo naročniki, javni zdravstveni zavodi od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2022 za vsa nova javna naročila izvajati javno naročanje z vključitvijo elektronske dražbe, skladno z ZJN-3, za vse medicinske pripomočke razreda skupine 3. Gre za vse medicinske pripomočke, kjer se nekaj vgrajuje v telo pacienta.
Javni zdravstveni zavodi so dolžni kvartalno poročati Ministrstvu za zdravje o poteku javnega naročanja z elektronsko dražbo in podati tudi končno poročilo do konca februarja 2023. Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije bo v tem mesecu sklenjen dogovor o medsebojnem sodelovanju pri nadgradnji enotne baze cen. Namreč v Republiki Sloveniji imamo že nekaj let bazo cen medicinskih pripomočkov, tako imenovan Intravisor z namenom, da postane še učinkovitejše orodje pri nadzoru cen, ki jih dosega posamezna bolnišnica za posamezen medicinski pripomoček, saj se bo z analizami lahko določalo predmete skupnih naročil in povezovanje bolnišnic pri skupnih nabavah.
Tretjič, ministrstvo pripravlja poziv bolnišnicam v tujini. Tukaj je vključeno 29 držav z več kot 70 bolnišnicami, in sicer do 18. 6. bo ta poziv posredovan. Za posredovanje cen posameznih medicinskih pripomočkov in sicer za javne bolnišnice, tako, da bi na ta način pridobili informacije. Rok, do katerega bi te cene pridobili, je postavljen 15. 7. 2021.
In četrtič, da se pripravi metodologija izračuna referenčne cene iz Intravisorja in pridobljenih cen iz tujine, da se nadgradi šifrant v Intravisorju v skladu z evropskimi registri in da se seveda tudi prouči možnost predlagane e-dražbe s strani Zdravniki.si.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Z nami je minister za javno upravo, Boštjan Koritnik.
Izvolite, beseda je vaša.

BOŠTJAN KORITNIK: Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovani poslanci, cenjeni drugi prisotni! Zahvaljujem se vam za priložnost, da tudi danes na kratko predstavim tudi stališče Ministrstva za javno upravo.
Kot veste, je ministrstvo sodelovalo pri delu prej omenjene skupine, katere namen je bil priprava rešitev, ki bi bolje uredila naročanje v sistemu javnega zdravstva. To seveda ni nekaj, kar je mogoče urediti čez noč, in tudi ne nekaj, kar je mogoče urediti brez strokovnega poznavanja področja. Sam menim, da je bilo delo komisije dobro. Skupina je bila sestavljena heterogeno in tudi sklepi, ki so jih pripravili kolegi na Ministrstvu za zdravje, so šli v pravo smer, tako z urejanjem nabave medicinskih pripomočkov,

8. TRAK: (AB) – 19.35

(nadaljevanje) kot tudi glede same uporabe elektronskih obratnih dražb.
Po mojem mnenju, bom ponovil mnenje od včeraj; Zakon o javnem naročanju danes že dopušča javnemu naročniku uporabo vrsto možnosti in so na voljo številna za doseganje gospodarnega naročanja – od uporabe elektronskih obratnih dražb, sklenitev okvirnih sporazumov in ponovnega odpiranja konkurence znotraj okvirnih sporazumov, do izvedbe pogajanj ob cenovno nesprejemljivih ponudbah.
Sami veste, da ZJN-3 črpa vsebino iz evropskih direktiv in tukaj so si države članice povsem enake, ker drugače v besedilo sploh ni mogoče posegati. Razlikujejo ali razlikujemo se torej očitno pri izvedbi. Zato je treba pri kakršnihkoli spremembah paziti, da niso v nasprotju z evropskim pravnim redom. Je pa seveda mogoče naročanje urediti podobno, kot velja za nabavo drugega blaga v zdravstvu, na primer zdravil, kjer sistem že pozna neke vrste referenčnih cen oziroma najvišjih dopustnih cen, ki jih naročniku seveda ni dopustno presegati.
Zato je po mojem mnenju pomembno, da pri sistemski oziroma zakonski ureditvi področja nabave medicinskih pripomočkov, podobno, kot je to urejeno za področje zdravil, izhajamo predvsem iz tega, da na eni strani spremembe niso v nasprotju z evropskim pravnim redom, da s tem ne povečujemo kompleksnosti javnega naročanja in ne postavljamo nepotrebnih administrativnih bremen.
Še enkrat pa poudarjam, Zakon o javnem naročanju ima rešitve, torej niso nujne spremembe. Dejstvo pa je, kot vsi ugotavljate, da v praksi očitno prihaja do anomalij, kar pomeni, da so lahko rešitve, ki bi te anomalije preprečile, kvečjemu dobrodošle.
Hvala.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala tudi vam.
Sedaj pa dajem besedo vabljenim. Glede na vabljene vidim, da mislim, da sta prisotna dva. Želite besedo?
Izvolite. Lepo prosim, samo če se za magnetogram predstavite. Hvala lepa.

BLAŽ MREVLJE: Vsem lep pozdrav! Moje ime je Blaž Mrevlje. Spoštovana oba predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!
Dovolite mi najprej nekaj besed v mojem imenu, kot Blaž Mravlje, v drugem delu pa kot predstavnik Zdravstvo.si, skupine Zdravstvo.si. Torej, najprej naj izrazim veliko zadovoljstvo, da je v zadnjem času prišlo na področju razprav o zdravstvu do nekaj pomembnih teoretičnih premikov. Teoretičnih pravim zato, ker morajo besede šele meso postati, kot se reče, in šele potem bomo lahko govorili o pravih premikih.
Zdaj, kot ste lahko videli, se stvari niso začele premikati z našim vstopom v delovno skupino na Ministrstvu za zdravje, ampak pospešeno šele z našim izstopom iz delovne skupine. Izstop članov skupine Zdravstvo.si iz delovne skupine je bil pomemben, ker smo s tem prekinili podaljšano agonijo, s katero smo bili soočeni po oddaji naše, celo tretje verzije predloga in katere namen je – po vsaj mojem razumevanju – bil kupovanje časa v upanju, da bo Vlada padla in da bosta šla, tako kot temu rečemo – organizirani kriminal in sistemska korupcija v slovenskem zdravstvu po ustaljenih poti mirno naprej.
S strani vodje skupine za spremembe v zdravstvu – to je pojasnilo kolegu dr. Vindišarju – nam je bilo namreč … oziroma ne, se opravičujem, gospodu Medvedu, ki je izrazil, da ni povsem jasno zakaj smo mi izstopili. Bom še enkrat to povedal; s strani gospe vodje te skupine, torej mag. Simone Motore Hribar nam je bilo eksplicitno rečeno, da naš predlog, ki ste ga včeraj pred vsemi davkoplačevalci, državljankami in državljani, ter volivkami in volivci, torej vašimi in ne-vašimi, odvisno s katere strani gledamo, saj je vseeno – prepoznali in priznali kot vrednega vse podpore in ste priznale torej vse prisotne parlamentarne stranke, da je naš predlog dober in da prinaša na področje v zdravstvu potrebne oziroma prepotrebne spremembe. Gospa vodja je pač nam izrecno povedala, da našega predloga ne bo podprla.
Torej, če rečemo skrajšano, vodja skupine za spremembe, sprememb ne bo podprla. Seveda na tej točki potem, ko smo oddali že tretjo verzijo konkretnega predloga, ki ga bom kasneje še enkrat predstavil, nismo videli več smisla nadaljevanja. Naprej, vesel sem bil potem takojšnjega odziva gospoda Dejana Židana in Socialnih demokratov, ki je naš izstop obžaloval, podprl naše predloge javno in takoj spisal poslansko vprašanje Vladi. To je pomemben preobrat, če je seveda to pisanje in razmišljanje bilo iskreno. Torej stranke, iz katere so

9. TRAK: (AB) – 19.40

(nadaljevanje) ali pa iz njenega nazorskega in zgodovinskega miljeja prišli v zadnjih 30-ih letih skoraj vsi ministri za zdravje, ki pa so žal vzdrževali na ministrstvu predvsem status quo, dobesedno plenjenja v zdravstvu. To je nekaj, kar se mora seveda končati. Je pa to bila zame nova in sveža paradigma te stranke.
S tem je gospod Dejan Židan in s tem ste Socialni demokrati pred vsemi spet davkoplačevalci, državljankami in državljani, ter volivkami in volivci – spet vašimi in ne-vašimi, odvisno s katere strani se gleda, priznali, da ste se v preteklosti motili. Recimo konkretno, pred nekaj leti, ko ste dvakrat na interpelaciji podprli Milojko Kolar Celarc, ki je v svojih štirih letih mandata pravzaprav ni naredila drugega, kot je povsem transparentno in vsem pred očmi zagotavljala status quo plenjenja v zdravstvu in zadovoljevala apetite zdravniško dobaviteljske mafije.
Bom kar konkreten; torej predvsem s famoznimi in vsem znanim interventnim zakonom, s katerim ni znižala cen zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev, kot bi si jaz ali pa katerikoli državljan in davkoplačevalec pač predstavljal in pričakoval s strani ministrstva in ministrice. Pač pa je ob nespremenjenih cenah vrgla tej, kot jaz rečem zdravniško dobaviteljski mafiji dodatnih 136 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. S tem je dokazala mojo hipotezo, da ministrstvo ne dela za slovenske davkoplačevalce in bolnike, pač pa kot drugi steber od petih zagotavlja status quo organiziranega kriminala in sistemske korupcije v zdravstvu in razmetava z davkoplačevalskim denarjem za to isto mafijo.
Potem pomemben premik je bil narejen v torek tega tedna, ko ste članice in člani vseh strank v okviru parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi gospa Karmen Furman, soglasno potrdili vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki je že druga po vrsti, ki se ukvarja s problematiko tega skorumpiranega državnega zdravstva, ki poteka pač … torej in organiziranega kriminala in korupcije, ki potekata v njem že 30 let. S tem plemenitim dejanjem ste ponovno pred vsemi davkoplačevalci, državljankami in državljani ter volivkami in volivci, vašimi in ne-vašimi, priznali, da je v našem zdravstvu nekaj hudo narobe in da so potrebne korenite spremembe. In vsi vemo, nihče več si ne more zatiskati oči, da sta glavna problema, torej precej zavoženega in že docela izčrpanega državnega zdravstva organizirani kriminal in sistemska korupcija – od afere vsem znane operacijske mize, megakorupcijske afere žilne opornice, afere Emporio Medical, v katerem je bil – kako bizarno – celo predstojnik univerzitetne klinike obsojen na zaporno kazen in številnih drugih, ki jih odkrivamo in zadnje čase pospešeno padajo iz omar tega slovenskega državnega zdravstva.
Lahko vidimo, da je naše državno zdravstvo pač ena korupcijska kriminalna mreža. Zdaj, kako velika, bomo šele na koncu videli. Če ne na Balkanu največja, pa zagotovo v Evropski uniji. Pomemben premik je bil narejen tudi včeraj, ko ste stranke torej opozicije želele, po mojem mnenju naš izstop izkoristiti za politični boj proti sedanji koaliciji. V čemer pa ste se zakalkulirale, saj ste po naši izjavi očitno premislili in začele končno delovati konstruktivno, s tem, da ste pred ponovno vsemi davkoplačevalci, državljankami in državljani, ter volivkami in volivci – vašimi in ne-vašimi …
/ oglašanje iz klopi/ postopkovno.
… prepoznale in priznale, da so v slovenskem zdravstvu potrebne spremembe in da tako, kot je šlo 30 let, ne bo šlo več naprej. In pomemben teoretični premik je bil storjen včeraj z vložitvijo predloga zakona o javnem naročanju na področju zdravstva. To je absolutno pravilen premik v pravo smer.
Zdaj, sam tekst žal ne vsebuje vseh elementov, ki jih predlagamo v skupini, vendar pa glede na to, da nismo pravniki, verjamemo, da so ostali pravzaprav del podzakonskih aktov in odlokov, se pravi, da v nadaljevanju ne bi smeli, torej ne bi smelo biti problem pri praktični izvedbi tega zakona in pač naročil v zdravstvu. Torej, vse z namenom varovanja in gospodarnega ravnanja z denarjem, ki ga davkoplačevalci – spet vaši in ne-vaši volivci težko prislužijo z lastnim delom.
In ne pozabimo, kar se tiče zdravstva, ste vse stranke vsem državljankam in državljanom enako zavezane, ker zdravstvo je od vseh in za vse nas in bi moralo biti po 30 letih moderno javno zdravstvo, ne pa tako, kot ga imamo – skorumpirano državno zdravstvo. In s tem, ko je največji podsistem v državi tudi največji plenilski poligon. Tem praksam ste včeraj s svojimi izvajanji rekli ne, zato sprejem novega zakona,

10. TRAK: (AB) – 19.45

(nadaljevanje) razen, če pač niste držali fige v žepu, bi moral iti po hitri proceduri v Državnem zboru v naslednjih tedni skozi in ne bi smel biti nikakršen problem.
In zdaj za konec, preden grem na del, v katerem pa potem predstavljam skupino Zdravstvo.si, še pojasnilo glede referenčnih cen, o katerih so včeraj v nadaljevanju seje bile izrečene različne besede in misli. Sam mislim, da nekdo, ki ima končano fakulteto, torej, medicinsko, pravno, ekonomsko ali katerokoli drugo, oziroma je poslanec ljudstva v Državnem zboru, mora jasno razumeti kaj je referenčna cena. Če ne pa ponovitev, da ne bo glede tega zmede – torej referenčna cena je cena za isti medicinski artikel, pa naj bo to zdravilo, pripomoček, naprava, potrošni material ali storitev, istega proizvajalca, kot ga recimo nabavlja zdravstvena ustanova v Nemčiji ali Skandinaviji, kjer korupcije praktično ne poznajo več in to kljub in kljub večjemu BDP nabavljajo torej po bistveno nižjih cenah.
Ta referenčna cena postavi makroskopski okvir, za katerega se kot država odločimo, da več kot toliko v … torej, da več kot v Nemčiji oziroma več kot toliko za posamezen artikel ne bomo plačevali. Zakaj – zato, ker ga sicer lahko kupimo na prostem evropskem trgu, zato je bil ustanovljen. Lahko pa seveda slovenski dobavitelji ponudijo manj od referenčne cene. Sicer pa gremo spet lahko k dobavitelju v tujino.
Nekako je bil, če prav razumem, v nadaljevanju včerajšnje, torej razprave, namig, da bi morda s temi cenami prišlo do tako imenovane, recimo »škart robe«, se pravi recimo indijske ali kitajske, kot se pregovorno reče. Če sem razumel včerajšnji glavni pomislek, pa samo za konec moj torej namig, da po mojih informacijah trenutno v Slovenijo denimo dejansko prihajajo indijske srčne zaklopke / nerazumljivo/, recimo za posege TAVI pri bolnikih s hudo ali kritično zožitvijo aortne zaklopke, za katerimi pa za razliko od drugih ustaljenih, ki jih v Sloveniji že uporabljamo, dejansko ne stoji nobena »randomizirana« študija, tako da se ponavlja na nek način zgodba z že znanimi titan žilnimi opornicami, ki tudi niso bile v smernicah evropskega kardiološkega združenja. Jaz mislim, da bi nas to moglo predvsem skrbeti, ne pa to, ali bodo referenčne cene za isti material istega proizvajalca imele kakršnokoli slabšo kvaliteto za slovenskega bolnika.
Zdaj, kar se tiče teh zaklopk recimo, potem pa res zaključim. Skrbi predvsem tudi dejstvo, da slišim, da bodo s podobnimi oziroma s TAVI posegi začeli tudi v SB Celje, od koder prihajate. Ja, po mojih informacijah, kar je posebej problematično, če smo že na Odboru z zdravstvo in je tudi povezano na nek način potencialno s korupcijo, povemo, da po evropskih smernicah v bolnišnici, ki nima »backup« srčne kirurgije 24 ur na dan, taki posegi ne smejo biti izvajani, tako da tukaj bi šlo spet za neko precedenčno prakso, ki jo – ne vem, če bo pač res, bo potrebno pač javiti torej najmanj Evropskemu združenju za kardiologijo.
No, zdaj pa nadaljujem kot predstavnik skupine Zdravstvo.si. Zdaj, ker ne razumemo povsem jasno, zakaj smo bili povabljeni dva dni zapored na dve seji z isto vsebino, torej s strani istih predlagateljev, bom še enkrat prebral našo izjavo. Če ne drugega, da se naši predlogi, ki so izjemno preprosti in brutalno učinkoviti, vsem tudi dobro vtisnejo v spomin. Pa jo bom nekoliko skrajšal, no. Ampak izhajamo iz znane korupcijske afere s preplačevanjem žilnih opornic, ki smo jo večkrat različni ljudje danes in včeraj tukaj omenjali, ali pa že večkrat iz let 2012 do 2014, ki je pokazala, da so bile te iste žilne opornice istega proizvajalca nabavljene preko slovenskih zastopnikov, tudi tri do štirikrat višje od razvitih, torej od cen v razvitih in najmanj korumpiranih državah EU, pri čemer imajo te bistveno višji bruto družbeni proizvod. Ker so podobna cenovna razmerja veljala in še vedno veljajo tudi za večino ostalih zdravil, medicinskih pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev, bi z vzpostavitvijo normalnih evropskih cen, slovenskemu zdravstvu in bolnikom po naših ocenah na letni ravni lahko prihranili več 100 milijonov evrov. Torej, ne v nekaj letih, ampak na leto.
Klasični izgovor slovenskih zastopnikov, češ, da je slovensko tržišče premajhno, ne vzdrži. To smo že velikokrat povedali. Primerjava tudi – slovensko tržišče avtomobilov je 47krat manjše kot nemško, pa zato isti avtomobil v Sloveniji ni bistveno dražji, kot v Nemčiji.

11. TRAK: (AB) – 19.50

(nadaljevanje) Trg ureja samega sebe, ne tako, kot v centralno planskem, torej zdravstvu, slovenskemu državnemu zdravstvu, kjer ga ureja nekdo drug oziroma nekateri drugi.
Zdaj, ker slovenski zastopniki kljub temu še vedno vztrajajo na neprimerljivo višjih cenah zdravil, medicinskih pripomočkov, naprav in potrošnega materiala, bi bilo prav, da Slovenija enkrat že vendarle izkoristi svoje članstvo v EU, ki pač prinaša eno ključnih pridobitev, to je enoten evropski trg s prostim pretokom blaga. To omogoča, da lahko država ali posamezne zdravstvene ustanove brez carin in administrativnih ovir, kupujejo izdelke v EU, tam, kjer je zanje najceneje in najugodneje.
Jaz mislim, da vse to izgovarjanje na neka skladja z evropsko zakonodajo in tako naprej, so pač izgovori zato, da se ohranja status quo. Če bi želeli, bi to že zdavnaj uredili. Zdaj, od vladajoče politike in ve se katere stranke so bile na oblasti od 2012, ko smo začeli s to pač korupcijsko afero in odkrivanje korupcije na primeru žilnih opornic, smo pričakovali, da se bo področje nabav v zdravstvu prioritetno in sistemsko uredilo. Kot zdaj spet ponovno poslušamo, da se bo prioritetno sistemsko uredilo in pač le upamo, da tokrat se res bo.
Pričakovali smo, da bo Slovenija izkoristila instrument enotnega evropskega trga in tako na letni ravni dejansko privarčevala nekaj 100 milijonov evrov. Žal motiva in volje vladajočih koalicij po takšnih spremembah zakonodaje, kot smo videli, ni bilo in imamo še vedno popolnoma enako stanje, kot pred torej 9, 10 leti. To kljub večletnim pritiskom takratne opozicije preko parlamentarne preiskovalne komisije, poslanskih vprašanj in javnosti.
Zdaj, ko je pa marca 2020 oblast prevzela prejšnja opozicija, smo v naši skupini pričakovali, da se bo prioritetno lotila zakonskega urejanja tega področja, pa je žal vmes prišla epidemija covid. To je vsem razumljivo, da je bila pač absolutna prednost v tem zadnjem letu in s tem je nastala tudi pričakovana in opravičljiva zamuda. Naš optimizem je dobil dodaten zagon, ko smo bili povabljeni v delovno skupino, vendar pa je epilog znan, zato ga ne bom ponavljal.
Ponovno, kje smo danes. Zdaj, to da je pač sklicana izredna seja na zahtevo strank, ki so bile na oblasti od 2012 do 2020 in to že drugi dan zapored, in v tej smeri niso naredile nič, pa jemljemo kot dobrodošlo spoznanje njihove lastne zmote. Po drugi strani pa tudi zaenkrat politična opcija, ki je prej upravičeno kritizirala obstoječe stanje, ključnih sprememb še ni uvedla. Zdaj, od včeraj do danes tukaj modificiram to izjavo, zaradi tega, ker je bil torej vložen predlog zakona o spremembah v zdravstvu, kar seveda pozdravljamo.
Zdaj, zdravniki, ki smo zagovorniki bolnikov in vsem dostopnega javnega zdravstva, zato od vseh parlamentarnih strank pričakujemo in tudi zahtevamo, da tako, kot je bilo včeraj izkazano z vložitvijo pač predloga zakona, še naprej postavljate javni interes, odnos do davkoplačevalskega denarja in interes slovenskih bolnikov nad dnevno politične igre in da strokovno ustrezen zakon boste pač na neki seji o tem debatirali, ali to je ali ni – čimprej torej vložite v zakonodajni postopek.
Zdaj, ne bom šel v detajle, ampak še eno, samo še enkrat samo ponovim naše, torej elemente glavne našega predloga; pridobitev uradnih referenčnih cen, ki jih nov zakon torej vključuje ta predlog, obvezna elektronska dražba, ki je verjetno stvar nekega izvedbenega podakta. Jaz se na pač pravo ne spoznam. Pravna zaščita ponudnika iz področja EU, to pomeni, da ker pričakovano bodo pač poskušale centrale preko svojih poti ovirati, moramo pač kot država se torej ravnati resno in pač te stvari, ki so kršenje evropske zakonodaje v prostem torej trgu, javljati ustreznim evropskim institucijam, dokler se pač te stvari ne spremenijo in pa tudi seveda kazni in sankcije za domače ponudnike, ki bi se – tako kot so se že v preteklosti dobesedno norčevali iz javnega razpisa davkoplačevalcev in ministrstva.
In za zaključek še ista misel kot včeraj, sprejem tega zakona bi bila lepa popotnica za predsedovanje Slovenije torej Evropski uniji oziroma Svetu Evropske unije, in vsebina, s katero bi bila naša država po mojem, oziroma našem mnenju tudi pozitivno prepoznana znotraj Evropske unije in to bi lahko tudi postala ena glavnih dediščin

12. TRAK: (AB) – 19.55

(nadaljevanje) tokratnega slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Zdaj, predlagani model naročanja bi bil lahko precedenčni primer poštenega in transparentnega naročanja, predvsem na področju Zahodnega Balkana, kjer vemo, da gre po sistemu »copy-paste« pač ta igra, tako kot pri nas. Poleg tega pa nam bo denar prišel prav, ne samo za siceršnjo modernizacijo in spremembo zdravstva iz državnega v moderno javno, tako kot je v tistih evropskih državah, s katerimi se radi primerjamo, nam bo prišel prav tudi v tem po covid verjetno prihajajoči ekonomski krizi.
Zdaj, preden zaključim, samo še to, zakaj smo odstopili, je verjetno zdaj jasno. Pa še komentar gospodu ministru, ki je podal izjavo, da vse že to obstaja in v tem zakonu in onem zakonu. Potem prosim, da davkoplačevalcem tukaj in zdaj pojasnite, zakaj potem nič ne deluje in zakaj gre plenjenje dalje. Ja, vem, saj se smejite, ampak pač to je to, to financirajo ljudje, ki ta denar težko prislužijo. In zdaj, ker ocenjujemo ponovno, da vsebinsko v tej fazi sprememb ne moremo več prispevati, kot smo povedali že včeraj in pač ponovno danes in kot vam je dostopno na pač teli skupini Zdravstvo. Si oziroma spletni strani, se ponovno vljudno zahvaljujem v imenu skupine Zdravstvo.si za vabilo na sejo, ki jo v upanju, da ste pač vendarle zdaj razumeli in da boste to, kar ste včeraj izpričali in obljubili svojim volivcem, tudi pač sprejeli in s tem omogočili spremembe v zdravstvu in s tem bom to sejo tudi zapustil tako, kot včeraj.
Zdaj, v kolikor bi kdo ocenil, da lahko kakorkoli kot Zdravstvo.si še naprej pomagamo pri implementaciji tega predloga, smo vam vedno z veseljem pripravljeni na torej … priskočiti nasproti in na pomoč in sodelovati, v primeru seveda, da bomo ugotavljali, da je namen resen in iskren in je pač … ima za cilj dejansko izpeljati prepotrebne spremembe na tem področju.
Hvala lepa vsem, ker ste zdržali malo daljši govor in vas lepo pozdravljam. Nasvidenje.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, dr. Trček, proceduralno.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala, Jelka.
Zdaj, jaz ne vem … način / nerazumljivo/ te zadeve ne bomo rešili, pa zdi se mi, da bi bila vsaj osnova nekih manir, ne ta odkorakanja, ampak da bi predstavnik te skupine zdravnikov prisostvoval na seji. V bistvu sem pa hotel postopkovno opozoriti samo na nekaj.
Glejte, očetje slovenske ustave so napisali, da smo poslanci predstavniki vsega ljudstva in to ne velja samo na področju zdravstva. To tudi gospod Mrevlje zelo dobro ve. Navsezadnje, saj je bil sodelavec dveh preiskovalk, se mi zdi. A ni, a je bil samo ene. No, skratka to pomeni, da sem jaz predstavnik tudi tistih, pozdravljam Jelko, ki so volili Jelko in obratno, da zelo nazorno. Mislim in te neke šarade, levi, desni, gor, dol. Mislim, vsaj, ko se pogovarjamo o zdravstvu, pa še kje drugje, se mi zdi, da si lahko prihranimo. To je moj dobronamerni postopkovni predlog, ki izhaja iz 82. člena ustave.
Hvala.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
Dr. Trček, saj sama sem se hotela oglasiti, sem tudi pustila nekoliko daljšo predstavitev dr. Mrevljeta, ravno zato, ker je od številnih vabljenih, ki so prišli s strani predlagatelja, da ne bo pomote, edini prisoten. In seveda pač je bil na seznamu vabljenih z vaše strani in nisem želela zato posegati v besedo.
Zdaj pa sprašujem, če želi še … aha, zdaj so vabljeni, potem vam dam pa, predlagatelj, takoj besedo.
Izvolite, Jelka Godec, imate besedo.

JELKA GODEC: Lep pozdrav, predsedujoča, poslanci, kolegi poslanci, lahko rečem.
Gospod Rudi Medved, ki je kot predlagatelj nastopil od začetka, je lepo povedal, da je že 10 let staro mnenje predsednika Računskega sodišča o referenčnih cenah, o tem, kako se v Sloveniji preplačuje material in jaz sem zelo vesela, da ste sklicali to sejo.

13. TRAK: (AB) – 20.00

(nadaljevanje) Sicer z na dveh straneh obrazložitvijo in v bistvu, ko sem brala to, nisem vedela kakšen je vaš namen, kaj v bistvu sploh želite z na teh dveh straneh besedilom povedati. Jaz sem danes sicer pričakovala, da boste kot predlagatelji nam vendarle razjasnili, da ob tem, da seveda želite, da Vlada nekaj stori na tem področju, da tudi razložite svoje teze, ki so bile izrečene. Da recimo, da se dogajajo milijonske izgube, kot je zapisano v sklepu, torej da želite, da se prestopi k spremembi Zakona o javnem naročanju, tako preprečite nadaljnje milijonska preplačila medicinske opreme. Da bi mogoče podkrepili s kakšnimi – bom rekla – če ne drugega, statističnimi podatki, kje se izgublja, zakaj se izgublja, mogoče tudi kakšni so vaši predlogi.
Zdaj pravim iz gradiva je vidno, da torej povzemate gradivo oziroma predloge tistih, ki so sodelovali v delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za zdravje z namenom spremembe Zakona o javnem naročanju oziroma tudi nekako ureditve področja javnega naročanja v zdravstvu, torej zdravnikov iz skupine Zdravstvo.si, ki ste jih pravkar slišali. In moram biti zelo vesela, sem lahko vesela, da marsikdo med vami, ki danes tukaj sedi, je namreč do danes ali pa do vložitve teh predloga teh sej, ki so bile včeraj in danes, v bistvu zanikal preplačilo materiala, korupcijo v zdravstvu, tudi z glasovanjem o vmesnem poročilu, ko je bilo vmesno poročilo upravljanje parlamentarne preiskave na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaj in nakupa žilnih opornic. Vsaj dva izmed poslancev, ki danes tukaj sedita kot predlagatelja, sta glasovala proti.
Glasovali ste tudi proti o bistvenih ugotovitvah. Na zaključnem poročilu na preiskovalni komisiji o nakupu žilnih opornic. Glasovali ste proti pri vmesnem poročilu ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije. Glasovali ste vsi, ki ste trenutno v opoziciji. Glasovali ste proti tudi torej o bistvenih ugotovitvah in o sklepih na področju ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij programu otroške kardiologije. Zgodil se je preobrat in včeraj ste glasovali o sklepih na preiskovalni komisiji, ki jo vodi vaša kolegica Karmen Furman. Sprejeli sklepe, ki v bistvu potrjujejo, bom rekla, tisto, kar je včeraj, kar so včeraj koalicijski poslanci vložili. Torej zakon, nekako podlaga za to, ki ste ga v bistvu danes želeli raztrgati, pa mislim, da ne vem, če je sploh kdo prebral, niti ne vem, če so ministri zadevo dobro prebrali.
Pa če vam preberem sklepe, mislim, da so nekje takole, da predlagate torej predlog Zakona o javnem naročanju naj se spremeni tako, da uvede in določi pojem referenčna cena, ki bi jo določil neodvisni organ na podlagi primerjave cen medicinske opreme in zdravstvenega materiala na slovenskem trgu in na trgu držav članic Evropske unije, da se določi pravilo, da lahko javni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost v primeru, da je na javnem razpisu za dobavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala, ponuja vrednost višje za 10 odstotkov od referenčne cene ali cene pridobljene na trgu – takšno medicinsko opremo ali zdravstveni material nabavi na trgu držav članic Evropske unije, kjer je cena nižja ali enaka referenčni ceni in tako naprej in tako naprej.
Zdaj, vsi poudarjate te referenčne cene, da se naj zakon tako napiše. V vaših obrazložitvah tudi piše, da naj bi se to oblikovalo na osnovi uradno pridobljenih cen v Nemčiji ali Skandinaviji, oziroma kot povprečje cen v tistih državah unije, ki imajo najnižje cene medicinskega materiala. Jaz mislim, da bi bilo dobro tudi, če so takšni predlogi, da se ministrstvo, obema ministrstvoma, ki sta tukaj oziroma predstavniki, torej minister Koritnik in pa državni sekretar Vindišar, da se jim mogoče pove na kakšen način si to predstavljamo, kje, kako bomo ugotovili kje so najnižje cene medicinskega materiala v Evropski uniji, v kateri državi je to. To je zelo težko narediti verjetno. Skorajda, to pa je skorajda nemogoče, ampak verjetno imate za to tudi rešitev.
Torej, v sami obrazložitvi sklica navajate, da je bila ustanovljena preiskovalna komisija na področju torej, da skrajšam – žilnih opornicah s strani Slovenske demokratske stranke.

14. TRAK: (AB) – 20.05

(nadaljevanje) Naj spomnim poslance, saj veste vsi, da v teh parlamentarnih komisijah sodelujejo, skorajda vedno, no, vsi predstavniki vseh poslanskih skupin in ne samo ene. In moram reči, da je to bila vedno navada in da se tukaj, bom rekla, da se izpostavlja eno stranko, po moje ni pravilno, ker jaz mislim, da se vsi poslanci oziroma smo bili takrat enakovredni.
Danes se hvali zdravnike iz Zdravstva.si, po moje predvsem z namenom, ker se želi očrniti delo Ministrstva za zdravje oziroma delovne skupine, ki je bila ustanovljena z namenom, da se uredijo nabave v zdravstvu. Zdravnike, ki so danes, kot berem in slišim, imenitni zdravniki, se je nekoč v parlamentu označilo kot nekatere, označilo kot za mazače, pa danes pa so eminentni zdravniki. Jaz sem zelo vesela, da je takšen preobrat in jaz upam, da glede na to, da so danes med poslanci tudi bivši ministri, da se bo pomagalo reševati ta problem. Seveda tako kot ste dejali, dobrodošli vsi, ki želijo pomagat, vendar očitno je ta tema zelo vroča in pereča in je in bo trd oreh, da boste to na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za zdravje sposobni.
Kar se tiče pa delovne skupine, ker sem bila tudi večkrat javno izzvana, žal še nisem uspela v Državnem zboru ali kjerkoli drugje povedati, kako so stvari v bistvu tekle. Naj vam povem, da … se opravičujem, samo da … da do 1. oziroma tam nekje konec februarja od 1. marca nihče ni pomislil za ustanovitev delovne skupine na področju javnega naročanja v zdravstvu. Vlade pred tem, o tem niso razmišljale. In ko je bila, bom rekla, večkrat ponujena priložnost, tudi z moje strani Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za javno upravo, da se to nekako rešuje, reši, smo prišli potem na idejo, da se ustanovi delovna skupina, ki bo mešana, kjer bojo predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za javno upravo in ja, na mojo pobudo tudi predstavniki Zdravstva.si.
Kaj se je potem dogajalo in kako se je odvijalo, pa veste, to je pač stvar delovne skupine. Ali vi veste oziroma vemo vsi skupaj, v bistvu koliko je delovnih skupin na Ministrstvu za zdravje, koliko je takšnih izstopov, koliko je takšnih prekinitev delovnih skupin. Vesela sem, da je ta izstop nekako razburil javnost in da se je začelo o tem še ponovno govoriti o rešitvah. Moram pa reči, da se z izstopom zdravnikov iz delovne skupine na Ministrstvu za zdravje, ta zadeva vsekakor ni začela. Začela se je veliko prej.
Sam predlagatelj je povedal, da so ideje stare že več kot 10 let. Pa vendar se od 1. 3. 2021 začelo govoriti o konkretnih rešitvah, o konkretnih rešitvah, o možnosti rešitev v Zakonu o javnem naročanju, o možnosti rešitvah v samostojnem zakonu, o možnosti rešitvah v interventnem zakonu in ne vem kje še vse.
Koalicija ima svojo koalicijsko pogodbo, ki mislim, da v peti točki v poglavju zdravstvo pravi »zajezitev korupcije s postavitvijo sistema evropsko primerljivih cen, javno dostopne pogodbe z dobavitelji ter povečanje nadzora porabe sredstev«. To je zapisano v koalicijski pogodbi. In jaz mislim, da poslanci imajo možnosti, oziroma imajo možnost, to možnost si lahko vzamejo oziroma so izkoristili, da so na podlagi tudi te točke v koalicijski pogodbi včeraj vložili zakon. In kot razumem, je volja tudi tistih, ki so do zdaj nas zanikali z glasovanji v Državnem zboru korupcijo v zdravstvu, da pristopijo k – bom rekla sprejetju tega zakona, v kolikor menite, da so potrebne spremembe.
Jaz verjamem, da Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno upravo in vsi poslanci boste našli skupni jezik, da se ta zakon oblikuje tako, da bo premaknil zadeve. Pa jaz upam, da ne v smeri, da bo še deset podzakonskih aktov, kot imamo v Sloveniji birokracijo, da napišemo zakon, kjer zahteva potem noter petnajst pravilnikov in ne vem česa še, da le zadeve zavlečemo in da se ne dajo izvesti.
Tako kot je rekel državni sekretar, dr. Vindišar, je uredba o medicinskih pripomočkih v veljavi že nekaj časa.

15. TRAK: (AB) – 20.10

(nadaljevanje) V Sloveniji je treba vnesti v Zakon o medicinskih pripomočkih in da se vzpostavlja tudi evropska, bom rekla baza medicinskih pripomočkov, ki bo, ki naj bi, bom rekla tako, ki naj bi začela delovati sredi leta 2022, kar je lahko lepa osnova, kot je bilo že rečeno, tudi za torej celoten pregled vseh medicinskih pripomočkov na evropski ravni, pa nenazadnje tudi referenčnih cen.
Torej, odpade še en mit o tem, da referenčnih cen ni možno dobiti, da ni možno dobiti celotnega pregleda medicinskih pripomočkov. Torej sicer obrabljena fraza, ampak zdaj lahko rečemo, da smo na tisti poti, na pravi poti, kjer lahko – še enkrat – jaz verjamem, da opozicija bo dovolj zrela, da bo pristopila skupaj s koalicijo o reševanju tega zakona in ne le nalagala Vladi in ministrstvu, da nekaj pripravi. Težko verjamem besedam 'zakonu, ki ga bo pripravila Vlada v skladu z vsemi direktivami, torej zakon o tem, takšnemu zakonu zanesljivo ne bomo nasprotovali' – to težko verjamem.
Če pa boste sodelovali vsi poslanci in obe ministrstvi, pa verjamem, da se najde lahko prava pot do tega, da torej pridemo do referenčnih cen, do skupne baze, o kateri je tudi danes državni sekretar govoril, da se stvari ustavijo in da privarčujemo nekaj milijonov, ki so vsekakor potrebni v zdravstvu za katere … za izvajanje storitev, ne pa za izvajanje bom rekla izletov na morje določenim, ki delajo v zdravstvu.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
Prej je že se javil državni sekretar. Želite? Ne, ste se …
Kolega Medved, izvolite, kot predlagatelj.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednica.
Zdaj ne vem zakaj je taka nejevolja gospe državne sekretarke, pa tako, da nas tudi malo popoka, kot da smo zdaj poslanke in poslanci opozicije podporniki oziroma, da odobravamo korupcijo v zdravstvu, vleče na dan neka glasovanja. Jaz bom sebe izvzel iz tega, a veste, državna sekretarka, leta 2018 sem prišel v ta parlament na Listi Marjana Šarca. Nisem takrat seveda podpiral korupcijo v zdravstvu in jo tudi zdaj ne. Zato jemljite kot iskreno gesto predlagateljev današnje seje, da želimo premakniti ta voz in da to, ta seja nikakor ni bila zaradi nekega prestižnega boja med koalicijo in opozicijo.
Zdaj, kot da je narobe, da smo podprli dobre zamisli zdravnikov iz skupine Zdravstvo.si. Ja, podprli smo jih in jih še podpiramo, ker so preprosto dobre, ker so preprosto dobre. Bolj me pravzaprav čudi, da tako dobrih zamisli pa potem ne podpira pa vodja te delovne skupine, tako kot je dr. Mrevlje tukaj zdaj javno povedal, da … vodja te delovne skupine je pa povedala, da teh predlogov ne bo podprla in seveda mene zelo zanima, ja, kaj pa potem podpira in kaj v bistvu bo zdaj naredila ta skupina. Kaj je alternativa temu, če tega ne podpira. Nenavadno, ampak v redu.
Zdaj tukaj tudi ni popolnoma jasno več … zdaj na koncu bolj kaže, da bo Lista Marjana Šarca edina, ki podpira spremembe Zakona o javnem naročanju na tem področju, ker jaz slišim ministra, da te spremembe niso potrebne. Danes je to ponovno povedal, ker vse štima. Mi – bom še enkrat ponovil, saj načelno vse štima, tudi v Zakonu o javnem naročanju, ampak v praksi pa ne, v praksi pa ne deluje in očitno je treba nek zakonski, očitno je potreben nek zakonski poseg. Zato smo mi tudi v predlog sklepa na koncu napisali in pozivamo, da se spremeni Zakon o javnih naročilih na tem področju. Tako da to iz priloženega zaenkrat ni popolnoma jasno kdo zdaj koga podpira in

16. TRAK: (AB) – 20.15

(nadaljevanje) ali je Ministrstvo za javno upravo sploh soudeleženo pri snovanju te novele zakona.
Ne bom pa še enkrat zdaj, ker me je prej predsednica že tako ustavila, povedal kje so pasti te novele, ki ste jo včeraj vložili in ko ste bili, državna sekretarka, tako optimistični kako bomo z njo vse rešili. So pasti v tej noveli, to pa zdaj če tukaj na glas, vam tega ljudje ne bodo povedali ljudje z Ministrstva za javno upravo, ki so skrbniki zakonodaje s področja javnega naročanja, bodo pa nekje drugje verjetno to povedali, da so nekatere rešitve tukaj zgrešene in v nasprotju z evropsko direktivo.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ste zaključili? Ja.
Dr. Trček, imate besedo.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala.
Razprava upam. Zdaj nekako ko to poslušam, včeraj, vključno s tistim ubesedovanjem kolegice Furman, ko to poslušam danes, se spomnim tistega, kar je s tega mesta zelo rad rekel kolega Brglez: demokracija je tudi umetnost samoomejevanja«.
Zdaj, ko sva s kolegico Jelko, pa sem vesel, da jo vidim tle, verjamem, upam, da sva lahko še vedno na ti, da imaš obilo dela, kot vsak v izvršilni veji oblasti, da si lahko prisotna. Ampak, ko sva bila še poslanca, sva imela nek dogovor o nenapadanju in na odboru in na preiskovalki, kjer sva se v bistvu strinjala, da je to področje preresno, da bi se šli neko politikantstvo. Navsezadnje pri covidu smo videli, covid ne izbira po partijskih knjižicah. Pa mimogrede, cepite se, če se še niste. Toliko nekako malo za uvod.
Neka druga zadeva, lahko odkrito povem, pa lahko me tudi v opoziciji zaradi tega bojo kritizirali. Če bi sam še predsedoval temu odboru, bi ta sklic zavrnil, bi zahteval dopolnitev, podobno, kot sem zahteval tam pri NSi-ju, pa je takrat cela bajta norela. Pa ljudje, ki so desetletja v bajti, so mi rekli – ja, pa kaj se greš. Skratka, kdorkoli lahko skliče karkoli. Kar se meni osebno zdi porazno, a veste, ker še najbolj profesor, ne bom rekel zanikrn, profesor, ki je na neki fakulteti mogoče v trenutnem stanju zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, upam si reči besedo najslabši, ali profesorica, ima dosti bolj resen odnos kaj je nekaj vhodna informacija, s katero lahko z nekim študentom ali študentko, ki z najbolj levo roko hoče nekaj narediti, komunicira. Jaz priznam, v osmem koledarskem letu imam že pol kufer sklicev sej, ne glede na to, kdo jih sklicuje, na način nekih škrbin, pa kdo bo prvi malo uletel pred mikrofone.
Saj včeraj se je šlo tudi za to. Malo je Nova TV zvabila Alenko, pa se je Alenka malo tako ha, ha, vi ste pol »kao« kajlo, zdaj smo pa »happy« kdo je zmagal. Noben ni zmagal, vsi smo poraženci. In dokler to ne bomo sprejeli, se ne bomo kam premaknili. Tudi izhajajoč iz tega, ko so me vprašali, ali sem za to, da Zorčiča zamenjamo, sem rekel, da sem za to, da se enih 70 poslancev pa poslank zamenja. Pa to iskreno mislim. Pač imam take stroge vatle. Pa če bi, Jelka, bila ti med poslankami še, te ne bi štel med tistih 70, priznam.
To, da se da delat, je navsezadnje tudi gospa Benedetti opazila, ko naju je izpostavila v neki svoji odmevni kolumni, čeprav nekako sodiva na različna pola političnega spektra. A veste, zdaj v enem dnevu smo »kao« se mi spremenili, pa imamo neke gospode za eminentne zdravnike. Koliko so ti gospodi eminentni zdravniki, jaz ne vem. Pa naj me … naj ne bojo užaljeni. Saj jaz nisem strokovnjak za njihova področja. Ne vem, verjetno tudi noben od nas to ne ve. Mogoče kolega Žiža, ki je zdravnik. Ampak a veste, tudi neko tako furijasto obnašanje,

17. TRAK: (AB) – 20.20

(nadaljevanje) da neki ti gospodje tle pridejo, nas po domače malo vse na … zdaj pa mi te gremo. Jah, ne vem, a na tak način bomo prišli do kvalitetnega zakona? Pa po drugi strani govorijo nekaj stokrat milijonov evrov. Pa naj mi bol gospod Mrevlje, ki je pobegnil, pove kolikokrat sto. Ne vem. Pravi vem, pol je to molk organa teh gospodov, a veste. Pol je to, ne vem, pregonljivo. Mislim, dajmo se vsi, dajmo se vsi zresniti v tem smislu.
Zdaj nek problem definitivno imamo. Nimamo ga edini. Ne bi se rad ponavljal kot včeraj. Zdi se mi pa, da ga malo, da se ga malo naivno lotevamo, ker pač odkrito seveda interes proizvajalcev teh materialov, številni od njih prihajajo seveda tudi z največjih članic EU, ker pač za to zahtevno področje potrebuješ tudi ogromno denarja, da to razviješ. Jim je nekako v interesu, če rečem v ljudskem jeziku, da se cuza denar kolikor se da. Saj veste, se reče za zdravje se gre, za otroke se gre in to ni samo naš problem. Odkrito priznam, ko se je še dalo hodit in delat tako imenovano parlamentarno diplomacijo, saj to področje je bilo skoraj vedno na tapeti, ko smo imeli neko bilateralo, multilateralo, ko smo se s kom pogovarjali. In se mi zdi, da tle in, če hoče temu delu C5 in mediteranskem in kakorkoli, se mi zdi, da bi potrebovali nekaj, kar je moj mentor na prostorski sociologijo imenoval tangencialna koalicija. Ker drugače pridemo do obrata tiste znane Renault reklame za Clio, kaj še ostane majhnim.
So bili neki ti poskusi znotraj EU. Večkrat izpostavljam bivšega, pa nisem imel časa it »googlat«, nizozemskega ministra za področje zdravja, zdravstva. Tudi državni sekretar je sam povedal, da se je ta direktiva, koliko – 13 let pripravljala. Skratka, glejte, svet ni pravljica. So seveda in EU ni zakon iz ljubezni, zakon iz nekih interesov. In verjetno nam je v interesu vseh nas, da imamo še bolj kvalitetno slovensko javno zdravstvo, navsezadnje tudi zaradi tega, ker smo starajoča se generacija.
Me pa po drugi strani žalosti, ker nekako vidim, da imate tudi neke težave v Vladi. Bi vsaj nekako človek pričakoval, da vsaj nekako vladna ekipa pride skoordinirana. Včeraj smo poslušali, ne vem, kolegico, ki, upam si trditi, pa bom zelo vljuden, malo počil film, da smo mi proti temu, ker se vlaga poslanski zakon. Pa prosim vas lepo. Vemo katere oblike imamo, kako lahko zakon pride v proceduro in lahko se mi vržemo na trepalnice. Vsaka oblika, ki je legitimna, pije vodo in jo moramo obravnavati. Mislim, to je naš šiht navsezadnje.
Zdaj, seveda toliko me, Jelka, poznaš. Jaz sem to včeraj bral. Moja »strokovka« mi je priskrbela do pozno zvečer. Nekaj se mi zdi, da so tete celo objavile na Facebooku komentirano, pa to bomo naslednjič razpravljali. Tle je kar nekaj problemov. Ta zakon, tako kot je pisan, zgolj to bom rekel danes – je nekako pisan na način nekih sistemov, kjer se zdravstvo financira proračunsko, ne pa preko zdravstvene blagajne. Tega se tukaj nekako ni zavedalo. A veste, blagajna, ali če drugače rečem, parlament slovenskega javnega zdravstva in seveda velika večina penez je nekaj ZZZS in skupščina, ki jo imajo tam. In se mi zdi, mi se ne moremo tle vesti, kot da temu ni tako.

18. TRAK: (AB) – 20.25

(nadaljevanje) Se mi zdi, da bo to treba rešit, ker drugače bomo imeli spet nek teater. Nekdo bo to pognal na »ustavca«, pa bomo spet tle tulili eden na druge. Jaz si ne želim to, kar je predsedujoča tega odbora na neki predhodni seji govorila – kaj pa nekih tistih par ljudi bo nekaj odločalo in, kolegica, si mislila na devet sodnic in sodnikov. Sem takrat povedal, v Nemčiji imajo enega manj z razlogom, ali eno manj, kakorkoli, kakorkoli hočete.
Zdaj, po drugi strani, pri tako zahtevni temi bi človek pričakoval, da vseeno neka vladna ekipa, ki ima aparat za sabo, ki se je ustvaril skozi desetletja, takšen in drugačen, nekako ne glede na to, ali bo to pol vložil en poslanec, ali poslanci, ali pride kot vladni zakon, ali ne vem. Zbere se 5 tisoč 1 podpis državljanov, pa se vloži, se tega loti. Pa so mi to besedo SMC-jevci 2014/2018 »zafržmagali«, nekoliko bolj sistematično. Ker mi imamo zdaj vloženo v Državnem zboru Zakon o javnih naročilih, ki je prvi v vrsti. Zdaj imamo vloženo to, ki bo nekaj »prešpikal«. Čakamo deveti PKP, ker smo en majhen milijonov zakonov »prešpikali«. Mislim, tako se ne gre državo, dragi moji. Tako se ne gre državo. In na takšen način bomo tistim, proti katerim – upam, da se skupaj borimo, pustili preveč lukenj.
Kaj pa je neki korporaciji preko svoje izpostave v Sloveniji dati pol milijona ali milijon kakšnim dobrim pravnikom. Isto kot kaj je / nerazumljivo/ nekaj 100 tisoč evrov slovenskim lobistom. Ne vem, kot zakonodajno telo bi se morali tega zavedati. Skratka, če se strinjamo in zdi se mi, da bi skrajni čas bil, da se, da je to problem, ki ga hočemo skupaj reševati, ker v enem trenutku bo vsak od nas bolan. Ne glede na to, ali bo prestopil iz ene stranke v drugo, ali bo imel izkaznico, ali jo ne bo več imel, se moramo najprej se mi zdi samoomejiti in začeti razmišljati, ker na takšen način, kot se to loteva – in koalicija in del opozicije. In jaz vem, da gospa državna sekretarka zna biti tudi drugačna. Navsezadnje imava oba v osnovi nek naravoslovni »background«, tudi kolega Grims v bistvu. In se analitično in resno lotiti, lotiti teh zadev, ne da se tle »prepucavamo« nekaj, po domače povedano. Nisem pa zelo optimist, da se bo to zgodilo. Nisem, priznam.
Zdaj, glede tega, kaj sem jaz glasoval, kaj jaz nisem glasoval. Jaz načeloma ne podpiram zadev, v katerih se poskuša nekaj podtakniti. Jaz bi pa tudi lahko vlekel, / nerazumljivo/ v parlamentu pri vsakem proračunu so bili proračunski amandmaji, ki sem jih jaz pripravil, pa so se samo premikali zneski. Proračun se ne dviguje s proračunskimi amandmaji za nujno potrebne investicije v slovenskem javnem zdravstvu. Pa vedno ste glasovali proti, ker sem bil v Levici, ker je Trček, ker ono, ne vem, če je bilo katero glasovanje več kot 13, 14 ljudi. Pa vam lahko to potegnem ven od prvega proračuna, pa vam tle maham do nezavesti.
Pa če bi kakšen tisti amandma podprli, bi bilo zdaj že kaj zgrajeno. Vsaj infekcijska v Mariboru, pa bi kdo manj zaradi covida umrl, pa mogoče gastro v Ljubljani, vsaj to. A veste, ker če se hočete tako »prepucavati«, jaz večkrat rečem, da Afganistana pa Trčka se ne napada. Dajte se tega začeti že držati. Dajmo končno že začeti iskati neke rešitve.
Zdaj, glede na škrbino od sklica tega, te seje, glede na to, to se strinjam s predsedujočo, da danes ni razprava o zakonu, se bom na tej točki ustavil, ker

19. TRAK: (AB) – 20.30

(nadaljevanje) tisto smo si že tisočkrat povedali. Pa opornice, pa »ovo«, pa ta je to, pa oni je »ovo«, pa gor pa dol. Me pa veseli, da tudi v civilni družbi ugotavljajo svežo paradigmo in generacijsko prenovo pri Socialnih demokratih.
Pa upam, da naslednjič pri tako zahtevni temi, prosim lepo, dokler obstaja ta Vlada, pridite usklajeni med resorji. Ne pa tle, da pride na nek način gospa državna sekretarka iz kabineta in se da med vrsticami slišati nekako kako bere »ibngo« »resorcem« ne-kabinetnim. Ali pa če se to ne da tako delati, pač enostavno razpustite to / nerazumljivo/.
Hvala za besedo.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, hvala lepa tudi vam.
Sedaj je pa na vrsti kolega Lenart, potem pa naj se pripravi kolega Rajh.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala, predsednica.
Ja, nekako, neko nervozo čutim danes tu na tem odboru oziroma dveh odborih. Pa po svoje razumem. Sam sodelujem v tej preiskovalni komisiji, kar je tudi že kolegica, gospa Jelka Godec omenila in tudi dala nekako očitke, da takrat v tistem prvem delu, ko smo obravnavali praktično v prvem delu otroško srčno kirurgijo, ki praktično ni enaka temu, čeprav bom rekel sega pa seveda v obdobje dosti nazaj. In seveda razlog zakaj recimo LMŠ, kot predstavnik LMŠ-ja nisem tistega, tistih sklepov podprl, čeprav sem sodeloval pri sooblikovanju.
Zelo konkretno je razlog drugje, ker nismo bili takrat soodgovorni za tisto. Kot je že kolega Rudi rekel, smo prišli v ta Državni zbor 2018 in to so tiste razlike. In pa seveda kako so določeni sklepi predlagani, pripravljeni, na kaj se nanašajo. Pa ne bomo zdaj o tem. Stvar je v tem, da se danes izogibati temu, katera Vlada, katera opcija je odgovorna za takšno stanje, ki je. Tudi dr. Mrevlje je žal rekel od leta 2012 se zadeve niso spreminjale oziroma se niso izvajale, ukrepale, kar popolnoma sigurno ne drži.
Tudi sama preiskovalna komisija otroške srčne kirurgije in pa nabave medicinske opreme, se nanaša od leta, preteklih let. To se pravi, da so soočene bile vse Vlade in vsi smo odgovorni za to. Seveda ta nervoza danes, ki se tu kaže, kaže na to, da si po svoje vsi želimo, da to področje rešimo. Rešiti ga pa ne znamo in bom tudi poskušal tiste dejanske probleme izpostaviti, kje je tisti problem.
Glejte, v gospodarstvu vlada zakon trga. Preživi tisti, ki je na trgu konkurenčen, to se pravi s ceno glede na kvaliteto. Tu je zakon, pa ne rabiš nobene druge zakonodaje od zadaj, razen kakšnega internega pravilnika. In če pod črto nisi pozitiven oziroma konkurenčen z ostalimi, te pač jutri ni več. Žal pa v teh javnih zavodih, v javni upravi, kjer upravljamo z javnimi financami, žal temu ni tako. Sam sem v teh treh letih prišel do tega spoznanja, da so tu veliki problemi, velika neodgovornost kar vseh po vrsti, tudi v zadnjih treh letih. Daleč od tega, da smo napravili vse, da bi to rešili, to je dejstvo.
Državni sekretar, danes gospod Vindišar sicer pravi, da je zopet vse pripravljeno. Daleč od tega, nobena zakonodaja nam ne bo pomagala, če ne bomo v temeljih neke stvari spremenili. Glejte, iz dosedanjih izkušenj lahko sigurno trdim, tudi iz te preiskovalne komisije, da se na področju javnega naročila, nabav, da so se dogajale tako absurdne zadeve, da človek – saj praktično skoraj ne moreš verjeti, da je to sploh mogoče. Predvsem govorim o odgovornosti posameznikov, ki niso spoštovali zakonodaje, ki pa je tudi do zdaj bila, ampak vsak jo je nekako zaobšel. Ampak ti problemi so zelo globalni in jih je treba res videti v srži, ne pa samo – zdaj bomo nekaj spremenili, pa bo vse takoj red. Daleč od tega.
Glejte, preiskovalna komisija, kot sem rekel,

20. TRAK: (AB) – 20.35

(nadaljevanje) je ugotovila marsikaj in tudi mi v tem predlogu, ki smo ga dali, smo se opirali na to. In ta sklep, ki je na današnji seji predstavljen, je praktično skoraj enak sklepu, ki smo ga potrdili na preiskovalni komisiji zdaj, pri nabavi opreme v vmesnem poročilu. Se pravi, isti cilj lovimo – napravit red in čimprej priti do zakonodaje, do novega zakona, ki bo pa reševal to problematiko.
Glejte, ne morem brez tega; Računsko sodišče, tudi danes je tekla razprava okrog tega. Ko smo obravnavali poročilo Računskega sodišča iz lastne prakse, tudi v bolnišnici Novi Gorici je Računsko sodišče že leta 2004 ugotavljalo ta odstopanja in problematiko javnega naročanja. Ponovno potem 2011, ponovno je potem bil upravni nadzor Ministrstva za zdravje 2014. Žal nič učinkovitega. O tem vam govorim. Kaj pomaga potem, če se ne vem kaj ugotavlja, sklepi sprejemajo, če pa v praksi, kar je bilo že danes ničkolikokrat rečeno, gre po starem in se nič ne spremeni.
Glejte, pravega premika žal ves čas v tem ni. Ni ga zaznati, razen tam seveda, kjer se je v posameznih primerih očitno odkrilo, da so bila naročila preplačana, glede na primerjave ostalih, kot ste govorili o žilnih opornicah. Ampak to je že tako zguljena fraza, pa te operacijske mize, kot da ne znamo pa ostalih zadev rešiti. Ampak to je samo en delček tega problema, ki ga je potrebno rešiti. Ostalega niti ne vidimo, ker ga mogoče ne znamo videti. Pa bom zdaj poskušal to obelodaniti.
Glejte, Slovenija je zelo mala država. Tudi državni sekretar mislim, ali nekdo je to že omenil za seveda dobavitelje te medicinske opreme ali proizvajalca, kakorkoli. In seveda ti veliki dobavitelji nimajo interesa, da bi se direktno spuščali v tako mali trg, kot je Slovenija. Zato so pa v teh lokalnih področjih, kot je Slovenija, distributerji, ki so si pa žal na trg, ta trg prisvojili po svoji meri in v svoj sistem vpletli žal tudi zaposlene postopoma, leto za letom. Seveda iz področja te nabave in pa tudi širše posameznih, ki so imeli interese, tudi kakšnih posameznih, ki so potem pogojevali točno kakšna oprema mora biti.
In ta sistem je postal zelo rigiden. Da to lahko delajo, je seveda botrovala predvsem slaba organizacija, ki v zdravstvu je, to vemo. In menedžiranje zdravstva je zelo slabo. Ne uspemo v tem malem trgu povezati niti teh dveh univerzitetnih kliničnih centrov, 15 bolnišnic oziroma skupaj 25 bolnišnic, kot vemo, da jih imamo na trgu in pa potem seveda teh zdravstvenih domov, ki pa so seveda zopet problem, ker so v rokah lokalnih skupnosti in kaj šele, da bomo njih znali povezat v skupni sistem. Ampak za neko racionalizacijo in nabavo je tudi to zelo, zelo pomembno. Saj zdravila, določene opreme se uporabljajo popolnoma enake. Iz prakse pa vemo, da določene rentgenske naprave, ultrazvoki, niti 10 procentov niso zasedeni, a razumete. Niti 10 procentov, iz lastnih izkušenj govorimo. Koliko iz tega, iz takih podatkov, ko lahko potem ugotoviš, koliko je to rezerv potem na tem področju zdravstva.
Glejte, k temu pripomore vsekakor tudi to učinkovitost, naslednje področje – informacijskih sistemov, ki je zelo razdrobljen in na vrhu ne daje možnosti skupnih podatkov na Ministrstvu za zdravje, da bi lahko ukrepali, pa sem že ničkolikokrat to rekel. Glejte, tudi lani, nekaj mesecev nismo znali prešteti ventilatorjev. Absurd, saj mogoče ni prav, da to zadevo takole ponavljam, ampak to je primer. Ali je bilo to namerno, ali kakorkoli, ampak bom rekel – informacijski sistem ne deluje. Imam pa dokaz; Računsko sodišče je v UKC opravilo nadzor za leto 2015, ki je to poročilo bilo izdano 2018. Ravno s tega področja, sistemsko je

21. TRAK: (AB) – 20.40

(nadaljevanje) dalo precej ukrepov za standarde in normative, ker so v tem videli velike, velike prihranke, da bi bila ta oprema in pa tudi kadri bolje izkoriščeni oziroma, da bi imeli pregled nad tem.
Ministrstvo je sicer pristopilo, ampak že po prvem letu je potem vse skupaj zaostalo. Jaz sem dobil odgovor, ko sem poslansko vprašanje na ministrstvo dal, in ta odgovor je res tako čuden in se s tem tudi priznava, da nismo sposobni, da na področju zdravstva nismo sposobni narediti ene učinkovite organizacije. Zakaj omenjam informacijski sistem – tudi informacijski sistemi so stvar javnega naročanja. Izvajalci informacijskih sistemov v javnih ustanovah, zdravstvenih, so stvar javnega naročanja. Je tako? Tudi sam sem se že opekel na temu, ker sem z dobrim namenom nekje želel pomagati, pa so mi potem očitali, da sem koruptiven. Pa je to področje danes zelo dobro urejeno. Se je potem izkazalo, da je bil moj namen zelo dober.
Glejte, sam sistem ne dela. Sistem je rigiden in v tem je ta problem in nobena zakonodaja, ne vem kaj, sploh na tak način, kot ste jo vi predstavili, čeprav, predsednica, po svoje imate prav. Ta zakon danes ne obravnavamo, samo opozarjamo. Seveda, če v osnovi ni skladen z evropskimi direktivami, potem sploh ne vem zakaj prihaja v Državni zbor, če smo ga že zdaj v prvih zadevah videli, da je.
To, kar je pa ta skupina, kar je danes dr. Mrevlje predstavljal in kar smo bili seveda obveščeni s področja medijev in ostalih, pa smo videli, da je ta sistem, ki so ga predlagali, zelo blizu tudi tistih uspešnih držav. Jaz se spomnim 10 let nazaj ali koliko, kar je bilo predstavljeno področje države Finske, kako k temu pristopa. Pa ko si tisto slišal kako oni pristopajo, pa človek se je zamislil zakaj samo tega ne prenesemo v naš sistem, zakaj tega ne znamo, zakaj zopet odkrivamo neko Ameriko. Pa je njihov sistem tudi skladen z evropskimi direktivami. Mi pač žal tega ne znamo in izgleda, da res, da vsaka Vlada poskuša nekaj za sebe.
Glejte, poskušal sem na kratko, jedrnato opozoriti na določene zadeve, naš namen sklica te seje. In tako, kot sem rekel, tako kot je preiskovalna komisija v tem vmesnem poročilu sprejela ta sklep, s podobnim namenom, da se na tem področju ta zakonodaja čim prej dopolni, da bo učinkovita, s tem namenom smo tudi mi šli in smo tudi črpali iz ugotovitev te preiskovalne komisije. Kakšen je pa tisti zakon, ki ga koalicija predlaga, pa seveda smo želeli danes tudi svoje mnenje reči, da to ni to, da ni to pravi način in da je treba pa delati hitro. Na tem področju zdravstva vemo, da nam primanjkuje denarja. Ta Vlada želi zniževati davke. Vemo pa, da potrebe so pa dosti višje. Na področju zdravstva po 100, nekaj 100 milijonov rabimo dodatnih sredstev in ne vem, kje bi se potem prihranilo, da potem pa na drugi strani pa celo znižujemo davke. Vemo pa, da davki iz Slovenije, če gledamo skupaj vse davke in iz plač in iz kapitala in še ostalo, so dobre tri indeksne točke pod povprečjem Evropske unije. In zniževati te davke, si dajemo, oprostite, štrik okrog vratu.
Toliko, hvala.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Besedo ima kolega Rajh, izvolite.

ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana državna sekretarja, minister, kolegice poslanke in poslanci! Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Zelo zanimivo in široko temo smo danes odprli, ki je neločljivo povezana z določitvijo standardov in normativov v zdravstvenem sistemu. Jaz menim, da brez tega reda praktično ni mogoče vzpostaviti. Sam dr. Mrevlje je izpostavil, torej, da si lahko nekdo izmisli, da bo operiral ali postavljal material iz Indije. On je to sicer rekel, da ni v redu, ampak pravim mi moramo na državnem nivoju določiti kaj se bo vgrajevalo za ta denar, ki ga imamo.

22. TRAK: (AB) – 20.45

(nadaljevanje) In te standarde in normative je preprosto treba določit in treba tudi normativ ali standard, kje se lahko kakšna operacija izvaja.
Jaz seveda nisem naklonjen to, da se zdravniki tu v Državnem zboru medsebojno obtožujejo ali pa, bom rekel dajejo očitke, da se nekje izvajajo določeni posegi, kjer za to niso izpolnjeni pogoji. Ampak vseeno sem prepričan, da je določitev standardov in normativov ključnega pomena za to, da se v zdravstvo vnese red. In seveda me zelo skrbi, da obstoječi Zakon o javnem naročanju, ki omogoča različne vrste javnega naročanja, tudi elektronskih dražb na področju nabave medicinske opreme, da se v tem smislu ne izvaja.
In tu jaz vidim predvsem odgovornost vodstev bolnišnic, pa tudi zavarovalnic, ki bi morale bdeti nad tem kako se denar zavarovancev porablja in koristi. Jaz mislim, da preprosto samo sprejemanje novih zakonov težave ne bo rešilo. Si pa ne znam predstavljati, da v današnjem času, času informatizacije in tudi v času, ko naši zdravniki delajo očitno po celem svetu, ne obstaja ene mednarodno primerljive cene, torej baze cen zdravil in zdravstvenih pripomočkov.
Torej danes vsakdo … jaz sem prepričan, da tudi dr. Mrevlje, če je vedel povedati, namigniti, da se tu nekje trikrat preplačuje, bi pol moral povedati za konkreten primer, kje se za trikrat kakšna zadeva preplačuje in po kakšni ceni in kje jo on dobavi. Meni na tak način razprave – kar dajati neke pavšalne obtožbe, mislim, da to ni korektno. Ga pa seveda razumem, da v kolikor na ministrstvu niso želeli potrditi tega, da se ti sklepi, ki so dobri, potrdijo – torej, da se ustvari ena referenčna lista cen, ki vodi seveda k eni preglednosti in transparentnosti, da potem je nadaljnja diskusija ali pa nadaljnje sodelovanje na tem področju brezpredmetno in da se je nekaj seveda delalo s figo v žepu.
Jaz bi se tudi rad odzval na besede državne sekretarke, ki je zdaj sicer ni v dvorani, torej kaj je kdo sprejemal. Jaz sem poslanec od leta 2018 dalje in jaz za dogodke od prej nisem odgovoren, torej, ki so se pred tem zgodili, nisem odgovoren. Bi pa si vseeno želel to, da se na preiskovalnih komisijah, ki so, torej pričam, ki so vabljeni, najprej pojasni kdo je preiskovanec in pri katerih dejanjih so bile priče dejanjem.
Torej, še nobena oseba, ki je bila na preiskovalno komisijo povabljena, ni bila povabljena kot preiskovanec. In nobeni priči, ki je bila zaslišana, ni bilo pojasnjeno …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: … Kolega Rajh …

ANDREJ RAJH (PS SAB): … kdo je bil preiskovanec in pri katerem dejanju je bila priča.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Kolega Rajh, lepo prosim, no. Ne bomo zdaj o delu preiskovalnih …

ANDREJ RAJH (PS SAB): Malo širše sem razpravljal …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: / govorita oba hkrati/ Ne, to ni širše, to je izven teme in …

ANDREJ RAJH (PS SAB): / govorita oba hkrati/ … ampak pravim toliko, da se zavedamo, da se zavedamo …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Danes ne govorimo o preiskovalnih komisijah in ni korektno do tistih, ki jih vodijo in sodelujejo, da danes obračunavamo z delom preiskovalnih komisij …

ANDREJ RAJH (PS SAB): / govorita oba hkrati/ Ne obračunavam z nikomer, ampak pravim državna sekretarka je obračunavala s poslanci …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: /govorita oba hkrati/ Lepo prosim, če se držite točke. Če …

ANDREJ RAJH (PS SAB): Mislim, da to ni prav …

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: … So drugi to upoštevali, lepo prosim, da tudi vi, sicer vam bom mogla izreči ukrep.

ANDREJ RAJH (PS SAB): Poglejte, jaz se tudi strinjam, da je treba uvesti skupna javna naročila, da je potrebno iskati racionalizacijo v sistemu, ampak mislim, da je tu glavna zadeva skupnih javnih naročil, preprosto ne more biti, če ni določenih standardov in normativov.
Torej in je taka zadeva, bom rekel pomaknjena v neko oddaljenost, v tem smislu, če se na tem standardu ne naredi red. In treba je tudi jasno povedati, koliko operacij na dan je varno operirati, koliko ni in tudi pošteno za opravljeno delo ljudem plačati. Mi vemo, da so, bom rekel cene v zdravstvu polne anomalij, da na nekaterih zadevah ne odražajo dejanskih stanj in se na ta način, bom rekel zamegljujejo stvari.
Bi pa vseeno pozval, ker imamo v bistvu državne zavarovalnice, ki ponujajo, bom rekel določene privatne produkte in jih nabavljajo lahko mimo

23. TRAK: (AB) – 20.50

(nadaljevanje) sistema javnega naročanja, da vsaj preko zavarovalnic, ki so v državni lasti – torej govorim o Zavarovalnici Triglav, pa tudi o Zavarovalnici Vzajemna, ki ponujajo, bom rekel privatna zavarovanja, komplementarna zavarovanja, ena vzporedna, da preverijo tam kakšne cene se v vzporednem sistemu za enake posege lahko dosegajo in kako se to plačuje.
Mi imamo torej določeno eno bazo teh podatkov lahko že kar na voljo. Jaz vsekakor pozdravljam, da se želi izpostaviti ena referenčna evropska cena baz, torej baza cen zdravil in medicinskih pripomočkov. Želel bi si tudi mogoče, da bi pristopili k javnemu naročanju, da bi se na primer priklopili kakšni dunajski ali pa münchenski bolnišnici, torej München je mesto, ki z okolico je tako veliko kot Slovenija in seveda bi na tak način lahko dosegli tudi nemške cene, če želite. Ampak seveda za to je potrebno imeti določene standarde in normative.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala tudi vam.
Kolega Starović, izvolite, beseda je vaša.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa, predsednica. Pozdravljen minister, državni sekretarji, kolegi, kolegice!
Glejte, meni se pri vseh teh razpravah, ko imamo o zdravstvu, pa večkrat opozarjam – mi čez naše zdravstvo stalno imamo toliko za povedati koliko je slabo, koliko je neučinkovito, koliko je nemogoče. V bistvu pa po rezultatih, po merjenih rezultatih ni tako slabo. Dejstvo je, pa da se slabša. In tudi zadeva je, da izgubljamo denar v nabavi, je tudi res. Ampak jaz resno, zelo neodgovorno se obnašamo, ljudje nas poslušajo, mislijo – ah, saj naše zdravstvo pa totalno vsi kradejo. Vse je narobe. Ne moremo tako neodgovorno razpravljati o eni taki resni dejavnosti, od katere, ki skrbi in je tudi skrbelo za naše zdravje in upam, da bo tudi v bodoče. Tako da imejmo en odnos do tega. To je kot prvo.
Kot drugo bi rad rekel, da družbe, ki prodajajo produkte zdravstvenim domovom, bolnicam in tako naprej, so pač gospodarske družbe in one nimajo nalogo skrbeti za zdravje ljudi. Njihova naloga je kot gospodarske družbe, tako je v Zakonu o gospodarskih družbah napisano, ustvarjati dobiček. Torej oni / nerazumljivo/ dobiček. Če lahko za trikrat večjo ceno prodajajo svoj produkt, ga prodajo. Kako pa pridejo do tega, je pa druga stvar.
Glejte, v zdravstvu je največji problem, kakor ga jaz vidim, kakor ga poznam, ker sem delal zmeraj, sem tudi organiziral firme, nabavne službe, ono, tretje, da to delajo sila neprofesionalno. Vsak zdravnik postaja nabavnik, ker reče – jaz pa hočem imeti take žilne opornice, kar smo poslušali, da zopet uporabim te žilne opornice. Jaz hočem ta zdravila. Kako pa on do tega pride, da hoče prav za to, so pa, mi verjemite, da načini kako človeka pridobiti, da glasuje in da priporoča ta proizvod, je pa 100 tisoč načinov – od kavice, pogovora, večerje kje, da ne govorimo pol o možnosti obiska kakega kongresa, štipendije za otroka, izobraževanja. In to v zdravstvu očitno dopuščajo, ker sami nimajo dovolj sredstev za to, se zdravniki hodijo na izobraževanja in kongrese, ker jim plačujejo dobavitelji, farmacevtske družbe.
Vprašajte, boste videli, tega je veliko. In naenkrat imamo vse ljudi malo vmešane, imamo dvojni sistem, tantiemi kakor so imeli Italijani in to nekako funkcionira. In to gre še dalje; tisti, ki smo odločevalci, bi rekli – ajde, dajmo reči na ministrstvu, ker od tam tudi pridejo zdravniki. Zdravniki tudi postanejo direktorji bolnic ali pa zdravstvenih domov. Vsi so bili malo nekje pomočeni. Ko pridemo še višje, nas je vseh strah se malokateremu zameriti, ker ga bomo prej ali slej potrebovali. Je dobro biti bolj v prijateljskih odnosih, kot pa v sovražnih odnosih z njimi. Tako ko je človek bolan, je tako ubogi in je zdravnik

24. TRAK: (AB) – 20.55

(nadaljevanje) za njega pol bog. Sem delal nekaj časa tudi sicer ne profesionalno, ampak kot sodnik o delovnih sporih in sem videl kako so se zdravniki obnašali. Ne moreš jih pomiriti med sabo, ker to so vsi pol bogovi, ker jih ljudje tako tretiramo in se tako počutijo.
Torej je ta koruptivnost, ali pa ne bi rekel – ajde, ni huda korupcija. Jaz v tem ne vidim, da grejo neke, kakor je bilo govora, vsote na neke Kajmanske otoke, ono, tretje, je take bolj majhne stvari, ali pa ne. Ali tudi štipendije, zrihtat štipendijo za otroka ni tako majhna stvar, ker tebi veliko pomaga, ker lahko otrok nekje študira na Dunaju, da rečem, »komot« in te ne obremenjuje. Tako da to je vtkano v cel sistem. In jaz vidim tu osnovni problem, zakaj ga ne premaknemo, ker pol je tudi nekdo v državni upravi, na ministrstvu, so tudi pod tem pritiskom. Ti lobiji so, in pol so bili pa – ne v to posegat, pustite. Kje se bom pa jaz izobraževal pol, kje bomo pa lahko šli na kongres pa …
En kup takih stvari je vtkanih. Jaz pa povem, da na drugi strani, kar je govoril kolega – če si pa sam v neki gospodarski družbi, kjer gre, ki jo vodiš, jaz sem silno pazil zmeraj koliko sem imel nabavno službo organizirano in sem tam postavil ljudi, ki sem jim lahko 100 % zaupal, ampak sem jih imel tudi še stalno pod kontrolo in opazoval kaj se mi dogaja. Niti slučajno se ni moglo dogajati, da bi kaj preveč. Smo pa tudi nabavljali, brez dvoma nisem nabavljal v Sloveniji vse, kar sem nabavljal. Sem nabavljal tam, kjer je bilo cenejše po svetu.
Razumete, to je normalno, odgovornost tisti, ki vodi družbo, ne glede, če je zavod. Ne pozabite, da je zavod ravno tako gospodarska družba. Sicer ne tržna, ni na trgu, ni na trgu, ampak je plansko narejena zadeva, zato je ta zavod, ki pač planira neka sredstva za njo in plačuje storitve, ampak so storitve. Ima svoj produkt in to dela in moraš s tem gospodariti. Očitno, ko v teh zavodih ne vem kaj delamo, mislim direktor, ono, tretje, saj nobeden ne gospodari pol. Mi pa probamo vso to zadevo zdaj rešiti s predpisi, s kaznimi in tako naprej.
Malo … kaj jaz vem, v osnovi se lotevamo zadeve na drugi strani. Saj mi drugega v bistvu ne moremo narediti. Izvršilna oblast lahko naredi, ministrstvo za, ki ima neko besedo tudi pri imenovanju pa vpliv pri imenovanju direktorjev, ima nek vpliv. Mi pa drugega, kot spremembo zakonodaje ali pa dopolnitev ne moremo. Zato mislim, da je ta iniciativa prava in da se lahko vsi skupaj strinjamo, da moramo to narediti čim boljše. Nikakor pa ne razumem, zdaj pa to, zdaj so pa to dvorne igre, da eno pripravlja na ministrstvu, eno imamo drugo ministrstvo, ko nekaj pripravlja in imamo še kabinet predsednika Vlade, ki pa tretje pripravlja pa injicira.
Torej, sami sebe izpodbijamo v tej proceduri. To pa ne razumem. To bi pa jaz rekel ja, malo to voham sabotažo, bi eden zlonamerno rekel. To pa je sabotaža, to pa nekaj ne velja, to sami sebe izpodbijate, ali kaj je to. Bi rekel ajde, Vlada pa kabinet pa ministrstvo, pa ne vem, se mi zdi res to silno neplodno v tej smeri. Ali pa nekdo noče narediti, pa drugi narediti iniciativo, ne vem, ampak ni zdravo, ni zdravo. Ni zdravo.
Ampak problem je globlji, zato se to ni reševalo, že pred desetletji se to ni reševalo, ker je problem globlji, ker vsi imajo pri naročanju nekaj zraven in vsakemu nekaj prileti. V zdravstvu je to, pa ni veliko. V glavnem ni veliko. Tudi če gledamo, še pred leti smo dajali za tele, kar imam jaz nazaj podatke – pustimo zdaj, ker niso sveži, ampak recimo 18, 17, 16 so bile to vsote zdravili verjetno nekaj čez 400 milijonov, torej ne more biti stotine milijonov poneverb bi rekel oziroma korupcije, ampak kaj je zdaj. Ti medicinski pripomočki pa niso dosegali 100 milijonov.
Tako da to ne more biti tako strašno. Je pa problem vsak tak milijon, ko se izgubi v tej zadevi, je problem. In to se moramo zaradi higiene moramo to rešiti, zaradi higiene. Ne smemo dopuščati, da v takem pomembnem sistemu je toliko – vsako, vam povem čisto v vsako poro posega ta korupcija. In imam jaz tudi nekaj, tudi dosti kolegov,

25. TRAK: (AB) – 21.00

(nadaljevanje) ki sicer pravijo, da niso to, ampak jih to strašno moti tudi znotraj sistema, da drugi to delajo. So tisti privilegirani, pravi so kralji in so pri onem in pri tretjem in pri četrtem in pri petem. Pri plačah, torej privilegijih, pri dežurstvih, en kup stvari se teh naredi, ki se kar razraste. Poglejte, koliko imajo nekateri plače zdravniki.
Torej je, to je v srži noter. In jaz mislim, da bi en tak zakon, dajmo, bodimo resni – zdaj je pa to apel na koalicijo – dajte pripraviti, jaz tudi z naše strani rečem, tako kot je bilo z drugih strani rečeno, popolnoma iskreno podpiram dobre rešitve. Ampak to, da večtirno vozimo, to ne pelje k rešitvi.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Besedo ima kolega Jani Möderndorfer.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednica.
Ja, današnja seja je bila zagotovo sklicana z namenom, ki jasno izpriča v samem sklepu, ki je nedvoumen in ta sklep so ga nekateri že večkrat ponovili. Dejstvo pa je, da v bistvu Vladi priporočamo, da seveda pripravi glede na nove razmere in situacijo in na predlog, ki so ga predlagali skupina zdravnikov, seveda primerna zakonodaja.
Potem pa zato, ker mislim, da ljudem ni čisto najbolj jasno kaj mi zdaj tle govorimo, ta zahteva je bila vložena, ta zahteva je bila vložena, se pravi 26. 1., potem imamo pa 9., seja je bila sklicana 1. 6., potem so pa včeraj seveda dobimo pa predlog zakona skupine poslank in poslancev koalicije, kjer seveda predlagajo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Vse skupaj malo meče malce zmede, češ, zdaj malo ali ne vemo, ali govorimo o zakonu, ki še niti ni prišel na vrsto za obravnavo, ali govorimo o predlogu sklepa, ali govorimo v bistvu o nečem, kar bo Vlada šele pripravila, če bo pripravila, če se bo to odločila in tako naprej.
Kaj je pravzaprav problem? Mi smo o javnih naročilih govorili že večkrat, tudi večkrat smo poslušali zdravnike, tudi nekatere zelo neposredno, ti, ki danes sedijo ali pa so sedeli v tej skupini pri Ministrstvu za zdravje. In slišali smo tudi posamezne zdravnike z nekimi določenimi izjavami, katere sem jaz že večkrat obrazložil, pa nikoli nisem dobil odgovora, nikoli v vsej tej desetletni zgodovini, kjer pravzaprav več ali manj zelo jasno govorijo o tako imenovanih … saj vemo vsi kdo je to rekel, češ, da se vsako leto izgine iz zdravstvenega sistema zaradi javnih naročil 600 milijonov evrov denarja.
Zdaj je ta številka se malo popravila, pa se spreminja, zdaj je že 300 pa 500 milijonov. Vsi pa vemo, da je to vse skupaj izrečeno malce takole čez »uč«, v bistvu na pamet. Zdaj, zagotovo jaz sem večkrat rekel, da veliko denarja ali pa kar nekaj milijonov zaradi teh razpisov izgubljamo. To smo ugotovili in ne rabiš biti kaj prav dosti pameten, da lahko to vehementno tudi potrdiš ali izrečeš. Nenazadnje je tudi kar nekaj medijskih hiš seveda o tem imelo prispevke, dokaze in pa seveda tudi več ali manj se je tudi Računsko sodišče že opredeljevalo kaj pravzaprav in kje izgubljamo denar.
Ves čas se trudimo v zakonodajni veji oblasti in pa seveda tudi na izvršni, ne glede na Vlado katerakoli pač je, da bi seveda vedno izboljševali sam Zakon o javnih naročilih. In na nek način, ko že mislimo, da smo pa zdaj naredili en korak naprej, pravzaprav ugotovimo, da še vedno obstajajo takšni ali drugačni razlogi, da pravzaprav nekateri razmišljajo, da je zakonodaja slaba in da v resnici izgubljamo še vedno denar.
Vendar jaz bi se tle zaustavil predvsem na eni točki, predvsem moram reči, da me je malo presenetila izjava predsednika Vlade, ko reče na seveda na njegov način znano, pač samo preko Twitterja komunicira, ker se mu zdi to edino smiselno, simpatično, ali pa drugače ne zna, saj je v končni fazi čisto vseeno. Dejstvo pa je, da je to izrekel kot predsednik Vlade in reče »sprememba sistema javnega naročanja v zdravstvu bo Državnemu zboru predložena hkrati z Zakonom o investicijah v zdravstveni sistem, torej še pred poletjem«. Tako reče.
Zdaj jaz imam en problem, ker jaz zdaj to ne vem, ali je to ta zakon, ki so ga vložili poslanci ali poslanke, ker zraven ni tistega zakona, o katerem on govori.

26. TRAK: (AB) – 21.05

(nadaljevanje) A bo to zakon, ki ga bo vložila Vlada? Niti še ne vemo a ta zakon Vlada sploh podpira. Jaz upam, da so poslanke in poslanci avtonomni in da ne rabijo vsako stvar Vlado spraševati. Ampak v vsakem primeru se bo slej ko prej tudi ta Vlada mogla opredeliti do tega zakona in bomo videli, ali je to to.
Zakaj pa to sprašujem – sprašujem predvsem zaradi tega, ker bi rad danes, pa ker imamo ministra, ki je pristojen za to področje, da nam odgovori na naslednja vprašanja – to pa je, ali misli v tem mandatu oziroma do konca tega mandata priti s spremembami in to s spremembami, ki bodo urejala ta odprta vprašanja. Jaz vem, da so problematična ta vprašanja, zaradi tega, ker imamo na eni strani evropsko direktivo oziroma direktive, ki jasno govorijo o tem, kako mora biti ta zakonodaja zapisana, ker nenazadnje ne smemo pozabiti, da ne moremo mi tega vprašanja rešiti samo v slovenskem prostoru, ampak moramo vedno v sozvočju in skupaj z bom rekel okviri Evropske unije, ker nenazadnje se nam na javna naročila pravzaprav prijavljajo in prav na medicinskem področju v glavnem iz Evrope. Saj ne kupujemo iz Amerike, saj ne kupujemo iz ne vem kje. In je zato seveda še toliko bolj pomembno, da imamo ta vprašanja razčiščena. To je eno vprašanje.
Druga stvar, ki se mi pa zdi pomembna za samo diskusijo, pa je kje je vzrok za te probleme. Zdravniki opozarjajo na te probleme, ampak jaz bom danes zelo jasen in zelo direkten. Žal te probleme so za največkrat, ne vsi, ampak tisti, ki so odločevalci, odločevalci so pa samo posamezniki, največkrat zdravniki. Mi je prav žal, ampak tako to je. Oprostite, če mislite, da se direktor spozna, ki je recimo ekonomist, na stente, pa na operacijske mize pa na zdravila pa na pripomočke, potem farbamo sami sebe. Dejstvo pa je, da so zdravniki tisti in iz prakse vem, da je vedno tako bilo. Pa bom dal samo en primer.
Ko sem še delal v operacijski dvorani, kjer je deset operacijskih dvoran in je seveda vsak zdravnik pač bil navajen, bom rekel nekega vrsta postopka, smo imeli inštrumente, kjer je gor pisalo ime in priimek za tega zdravnika inštrumenti. Potem je prišel drug zdravnik kirurg, ki je delal enako operacijo, ampak ni imel istih inštrumentov, je imel druge inštrumente za tega zdravnika. In se je vedelo kdaj kdo ima kakšne inštrumente.
Zdaj, veste, jaz ne verjamem, če je v tujini temu tako. Tudi verjamem, da se je danes marsikaj spremenilo, zaradi tega, ker gre čas naprej, verjetno se je stara garda poslovila, ta mladi so prišli in tako naprej in gredo spremembe. Kaj hočem povedati s tem problemom; ja, tako, kot so imeli svoj inštrumentarij, tako so imeli tudi zahteve, katere bom rekel proizvode, izdelke, material, opremo oni hočejo imeti tam. In veste kako je to šlo. Zdravniki so povedali kaj hočejo imeti in so pol kmalu tudi povedali kar firmo pa kar točen proizvod, potem se je sestala strokovna komisija, pripravila merila v strokovni komisiji, ki so ciljala v tisto smer, da bo prišlo do tega proizvoda, ki si ga želi ta in ta zdravnik. In potem se je naredil javni razpis.
In pol seveda sledi nabava, nakup, odločitev in kasneje seveda, ko smo dobili še DRK, ko je DRK vstopil v igro pa potem, če se je malo kdo pritoževal in tako naprej, na koncu je bila v večini primerov so šle stvari v pravo smer, »pravo smer«, tisto smer, ki si jo je želel zdravnik. V posameznih primerih je pa to vse spremenilo. In zato jaz zdaj danes sprašujem, glede na to, da javna naročila morajo biti v sozvočju treh pogojev, ki imajo zelo jasen vrstni red.
Eno je zakonitost, drugo je transparentnost in tretje je gospodarnost. So bila res upoštevana vsa tri načela pri tem javnem razpisu, ki se končajo tako, kot jih hoče tisti, ki bo pol na koncu s tem delal in hoče za vsako ceno to imeti. Tukaj se postavlja potem vprašanje dvoma, ali je to zato, ker je ta zdravnik to hotel imeti in res verjame, da je ta produkt edini pravi in bom rekel, s katerim on lahko dela, ali je mogoče celo ta produkt si zaželel zato, ker je dobil, bom rekel neko svojevrstno tako nezapisano odmeno za to, za zasluge, da je prišlo do tega nakupa.
Dejstvo je, da en zdravnik sam o tem ne more odločiti. Dejstvo pa je, da v verigi vsega tega odločanja so potem nekateri vpleteni, zato da potem na koncu pride do take odločitve. In to je tisto, kar želimo z javnimi razpisi seveda upam, da preprečiti.

27. TRAK: (AB) – 21.10

(nadaljevanje) Zdaj, to, kar predlagajo pa seveda strokovnjaki oziroma zdravniki v tej skupini, tako imenovane … kako naj rečem – meni včasih gre že počasi malo na živce, ko vsi tako radi govorijo o teh referenčnih cenah oziroma referenčnih produktih ali kakorkoli bomo že temu rekli, odvisno kaj hočemo pravzaprav. Imamo pa en resen problem. Zdaj, mi smo že referenčna država za področje zdravil. To je nesporno in to vemo. Nismo pa referenčna država za marsikaj drugega in ne vem, če tudi lahko bomo. To bo povedala Vlada s svojo službo, s poznavanjem na področju, bom rekel evropske zakonodaje, kako to sploh gre. Ampak že danes, pa ne glede kar bomo rekli, vemo eno, in tukaj seveda samo opozarjam kje bomo mi naleteli na probleme.
Mi lahko govorimo o referencah, pa mi lahko govorimo o neposrednih nakupih pa tako naprej. Vi se spomnite, da smo imeli enkrat celo na Odboru za zdravje predsednika KPK še prejšnjega, ki je govoril o tem, kako moramo končno, zakaj se kot država ne odločimo pa ne kupujemo direktno in ne preko teh posrednikov, tako imenovanih dilerjev oziroma zastopnikov, agentov ali karkoli pač že so.
Dejstvo je, da velike firme preprosto – prvič, ne poznajo Slovenije, ne poznajo, ne da se jim delati analizo trga v slovenskem prostoru in zato imajo dilerje in zato pač enostavno se sploh ne bojo pogovarjali. Nekateri ste danes omenili, ene par vas je bilo, zakaj se ne povežemo z drugimi državami, zakaj se ne povežemo, če ne z državami, s posameznimi bolnicami, da bi seveda skupaj naročali. Jaz mislim, da za določene produkte bi se to dalo. Seveda bi se dalo, ampak v glavnem pa zelo težko.
A veste, če se pogovarjamo o žilnih opornicah, ni noben problem, ker žilne opornice več ali manj povsod uporabljajo, bom rekel iste tipe, istih bom rekel stvari in žilna opornica se pač vstavi tam, kjer ji je mesto in več ali manj kakšnih prav posebnih razlik po državah ni. Zelo resen problem pa imamo, če se pogovarjamo recimo o operacijskih mizah. Operacijska miza ne, da se težko pogovarjamo z Avstrijci ali pa Italijani, da jih bomo skupaj nabavljali. Mi se težko pogovarjamo že v slovenskem prostoru, z bolnicami za operacijske mize, zaradi tega, ker so različne operacijske dvorane, ker gre za različne operacijske mize, za različne posege, za skratka različne potrebe.
Poleg tega gre za kose, ki dragi in, kar je še bolj pomembno, ne kupujemo jih 50 ali 100. Kupujemo jih dve, tri štiri, to je že »maks« za eno bolnico. Spomnite se afere, ampak to je leta nazaj, operacijske mize, Klinični center in takrat mislim, da je šlo za dvanajst operacijskih miz. Cela zgodba se je zgodila. Ampak kaj hočem povedati, hočem povedati predvsem to, da se bomo težko pogovarjali neposredno. Lahko pa naredimo nekaj drugega, kar je pa seveda bistveno bolj učinkovito. In do danes, kljub sprejeti zakonodaji, vsa leta odkar poznamo javna naročila, tega preprosto ali ne zmoremo, ali nočemo, ali pa ne znamo. To pa je, da bi končno uvedli standarde. Zakaj so standardi problem v zdravstvu? Standardi so problem v zdravstvu, ker na koncu vedno pademo ob problem, ki se mu rečejo zdravniki. Pa ne zaradi tega, ker bi bili grozni, grdi, nesramni. Daleč od tega, sploh ne. Ampak zaradi tega, ker zdravnik seveda gleda s svojimi očmi in ima en svoj pogled kaj misli, da je prav.
In dokler nimaš standardov, roko na srce, potem lahko tudi dostikrat malo po svoje narediš, manipuliraš, zato imamo še danes zanimivo različne cene za različne, za iste storitve. Zato še danes marsikje imamo drastične različne cene in tako naprej in tako naprej. To je problem in to je ena stvar, standardi.
Prvič, kakšno opremo bo imela bolnica, ne da imamo v Novi Gorici drugačno opremo od Celja ali pa Ljubljane ali pa Maribora in tako naprej. Govorim na pamet. Potem, recimo, če pogledamo samo urgentne bloke, bomo videli, da so si med sabo različni, da imamo različne opreme. Niso isti standardi postavljeni in tukaj je bil ključen problem.
Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, pa so seveda merila in kriteriji. Ne vem, zakaj ima celjska bolnica drugačna merila in kriterije ob nakupu iste opreme, kot recimo ljubljanska ali pa v Novi Gorici. A veste, ampak strokovna komisija, ki postavlja merila in kriterije, je najbolj pomembna in ključna, najbolj pomembna. Tam se bo zgodilo vse. Tako, kot bo tam zapisano, tako se bo potem tudi naprej izpeljalo. Ampak, a veste kaj je najbolj zanimivo, da merila in kriterije v glavnem postavljajo tisti, ki se ne ukvarjajo z javnimi

28. TRAK: (AB) – 21.15

(nadaljevanje) naročili, nikoli. Javna naročila potem izpeljejo drugi, tisti, ki so operativci, ki morajo izpeljati, bom rekel samo javno naročilo, posel. In to je ključen problem.
In potem seveda vsi tulijo in pravijo, da je spet bila »mučka«, da so kradli denar in tako naprej. Nobeden se pa ne vpraša kdo je sedel v strokovni komisiji. Dam primer; a bo v strokovni komisiji recimo za nakup operacijske mize sedel uradnik, ki pelje javno naročilo? Ne, ampak tisti, ki bo delal na tej operacijski mizi. Vedno je tako in on pove kakšna so merila in kriteriji za takšno nabavo. Govorim seveda na splošno. In enako je potem za vse produkte oziroma vse izdelke oziroma vse nabave, ki jih imamo dejansko v zdravstvu.
In potem so pa naslednja stvar – največkrat se hiti s temi nakupi in se gre preprosto brez ene resne, prave analize trga. Analize trga pravzaprav noben res ne naredi in potem imamo resen problem, kako to izpeljati. Zdaj, mi imamo sicer v samem zakonu obstoječem že kar nekaj, bom rekel določb, nenazadnje kar nekaj dopolnil, ki smo jih v času korone dopolnili z raznimi PKP-ji, zato da bi olajšali in tako po hitrosti in tako učinkovitosti same nakupe, zato da bi čimprej izpeljali, bom rekel neke potrebne investicije, bodisi v opremo, bodisi v karkoli drugega in seveda s tem olajšali marsikaj.
Govorim o zneskih, govorim o času, govorim o digitalni oziroma e-javnem razpisu oziroma portalu in tako naprej. Zdaj, zelo zanimivo bo, kako bo Vlada odreagirala, ko bodo ti PKP-ji padli oziroma, ko jim bo poteklo. Zdajle imamo pred vrati, da bo razglasitev, da bo konec epidemije. Sicer ukrepi bodo verjetno delno še nekaj časa trajali, ampak slej ko prej bodo ti ukrepi padali, in ko bodo padli, me zanima, kaj bo oziroma a bo Vlada pripravila, bom rekel pravočasno vsa potrebna izhodišča, ker so se nekateri ukrepi znotraj javnih naročil pokazali kot zelo dobri, učinkoviti in je padla ta bojazen in strah, češ, zdaj bo pa korupcija, zdaj bo pa ne vem kaj še vse. In bi jih bilo smiselno seveda uveljaviti, bom rekel na način, da seveda se jim podaljša rok oziroma, da postane lahko tudi trajni ukrep znotraj same zakonodaje.
Naslednja stvar, ki se mi zdi ključna, je pa seveda ta večna želja po tem, kako bomo mi delali gospodarno. Dajmo si enkrat priznati, ampak res roko na srce, dajmo si priznati, da ta država zelo malo dela gospodarno, ko se odloča na koncu za najcenejšo ceno. Mi je prav žal, ampak to je treba na glas povedati. Pa bom povedal zakaj – zaradi tega, ker dostikrat kupimo poceni, potem pa ugotovimo, da je s servisi pa z delom pa z dobavo dodatnih materialov, odvisno za kakšen proizvod gre, bistveno dražji izdelek, kot če bi kupili onega dražjega, ki bi pa bistveno bil boljši, pa bi ga lažje bilo vzdrževati ali karkoli. Govorim na pamet, ampak dejstvo je, da vse, kar je poceni, ni dobro in je zato treba seveda temu primerno delati. To pa govorim analize trga in pa vse, kar je potrebno, zato da bomo dejansko poceni kupovali, »poceni«, da bo končno boljše.
Kje se to najlepše vidi – najlepše se to vidi, ko kupimo računalniško opremo, tudi na področju zdravja. Potem pa ugotovimo, da so servisni stroški seveda bistveno dražji, kot sama investicija, bom rekel v to, bom rekel v to področje. In enako velja potem za vse ostalo. Da ne govorim o nakupih, potem se pa zadeva kupi, na koncu se pa ugotovi, da ta, bom rekel izdelek oziroma investicija v opremo – v zdravstvu se je to kar nekajkrat zgodilo, sploh ne pride v objekt.
Spomnite se primera Kliničnega centra, ko so kupovali magnetno resonanco, ki je potem kar nekaj let stala v Kliničnem centru v kleti, zato da so najprej potem prizidek naredili, zato, da so lahko magnetno resonanco noter postavili. O tem govorim, to so te nore drage investicije, kjer mi seveda izgubljamo denar.
Zdaj, tukaj je ključno vprašanje skupine zdravnikov. Meni je žal, da so danes spet odkorakali. Mislim, jaz počasi sem sit. Kakšna komunikacija je to; pridejo, predlagajo, povejo, vstanejo in grejo. Ma, to ni vse skupaj nič. Tukaj bi mogel teči dialog.

29. TRAK: (AB) – 21.20

(nadaljevanje) Ampak okej, so se pač tako odločili. Še bolj sem, bom rekel malo nezadovoljen nad našo bivšo kolegico Jelko Godec. Pride, pove, vstane in gre. Pač ima neke druge zadolžitve.
Dejstvo je, da so to teme, kjer bi dejansko seveda, ker nima nobenega ideološkega predznaka. Tukaj ni diskusija, ali sem jaz liberalec, ali ima tam en levičar nekaj za povedati, ali pa, bom rekel en konservativec, ki ima seveda neke druge ideološke poglede. Ne, tukaj gre za čisto učinkovitost kako pomagati zdravstvenemu sistemu, da bo lahko delal kvalitetno. Moj predlog je zelo jasen; predlogi zdravnikov so dobrodošli, ampak potem jih je pa potrebno odmakniti od sistema, tudi zaradi tega, da se jih razbremeni, ko se stvari nabavljajo in ko se o teh stvareh tudi odloča. V tujini so to naredili že zdavnaj.
Probajte poslušati, da bo en zdravnik odločil kako bo se nekaj kupilo v enem špitalu v tujini. Ma, ni šans. Probajte, naj proba zdravnik v tujini reči, da bo operiral samo s takšnim instrumentarijem in ne z drugim, zaradi tega, ker on je navajen s tem delati in ne z onim. Ja, lahko, na privat kliniki, tam, kjer je on sam lastnik. Samo tam bo lahko odločal. Tam, kjer so drugi lastniki, on tega ne bo mogel odločiti, zaradi tega ker – pa ne zaradi tega, ker ga ne bo maral poslušati. On ga bo poslušal do takrat, dokler bo potrebno usklajevati idejo. Ko je odločeno, je zadeva končana.
Gre za tako imenovane standarde. In prej, ko bomo postavili standarde, to ni odvisno od ministra za javno upravo. To je minister za javno upravo, ki pripravlja predlog zakona o javnih naročilih, ne bo pripravil standardov. To je odvisno od standardov, ki jih mora – tukaj pa stopijo zdravniki zraven, tukaj je pa njihova ključna naloga, da seveda tudi povejo kaj potrebujejo za to, da bo strokovni poseg, opravilo na področju zdravstvene dejavnosti učinkovito, varno in kvalitetno. In to pa res lahko samo zdravnik pove in nihče drug. In ko bodo ti standardi postavljeni, ko jih bo Ministrstvo za zdravje končno obelodanilo, pa to ne narobe razumeti, to ne leti na zdajšnjo Vlado. To velja za vse Vlade do zdaj, ker preprosto do teh standardov nismo prišli. Bomo potem seveda tudi bistveno lažje kupovali.
Zato jaz seveda zelo močno podpiram ta sklep in zato je tudi ta diskusija potrebna. Predlog, ki so ga pripravili v SDS-u in mislim, a so res samo oni pripravili, nisem »ziher«, ne bi rad samo njih označil. Skratka, vsi tisti, ki so podpisniki, to bom zdajle … jaz ga še nisem prebral, sem ga samo … a, ne, ne, koalicija. Ja, že vidim, koalicija. Bo prišel na vrsto in bomo takrat o njemu razpravljali in takrat bo seveda tudi čas, da vidimo seveda kako so si oni predstavljali rešitev tega problema in z veseljem bom seveda tudi takrat razpravljal o tem predlogu, ko bo seveda tudi čas in mislim, da bomo seveda tudi nekaj v tem sozvočju lahko pol naredili.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.
Samo v pojasnilo zaradi gledalcev. Zdaj vabljeni pač vedno lahko pridejo, lahko tudi odidejo. In dejstvo pa je, da je bila sekretarka v kabinetu predsednika Vlade kot dodatno vabljena in je povedala, da bo prej morala oditi. Toliko samo v obrazložitev.
Sedaj pa dajem besedo kolegici Ivi Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!
Ja, Jani, kolega Jani Möderndorfer res je imel kar nekaj za povedati o razmerah v slovenskem zdravstvenem sistemu. Eno, mislim, da nam je vsem skupno, je to, da dejansko korupcija obstaja in tudi, če je ni glih za pol milijona, oziroma za 500 milijonov, se opravičujem. Tudi, če je nižja, se mi zdi, da je prav, da se jo poskuša izkoreniniti, da tudi, če se pojavlja, bom rekla pri posameznih zdravstvenih zavodih ali pa glede na ugotovitve preiskovalnih komisij, ki so, bom rekla že kar nekaj let v Državnem zboru, da se vendarle usmeri vso energijo v to, da se poskuša poiskati način na katerega bi se to zadevo seveda omejilo.
Moram reči, da se ne strinjam z besedami predlagatelja, ki je govoril v imenu predlagatelja, kot predlagatelj. Zapisala

30. TRAK: (AB) – 21.25

(nadaljevanje) sem si njegovo izvajanje; nadutost koalicijskih poslank in poslancev, kot bi se zjutraj zbudili in na hitro spisali zakon. Jaz ne vem, no, če … bom rekla, saj ste bili na Vladi. Ne vem kateri zakon se na hitro spiše. Jaz res ne vem. Mogoče imamo kakšnega tudi vašega na hitro spisanega, ampak zadeva, ki bom rekla, toliko časa potekajo preiskave, bom rekla, ni nobena taka stvar, da bi bila na hitro spisana. Mogoče je bil spisan na hitro tudi vaš sklic na dveh straneh, brez kakšnih pomembnih prilog ali pa brez kakšnih zaključkov.
Pa vendarle se mi zdi, da je prav, da se vsi zavedamo, da problem izkoreninjenja sistemske korupcije, klientelizma in nepotizma v zdravstvu tiči predvsem v šibkem nadzoru. V šibkem nadzoru ter specifičnosti našega zdravstvenega sistema, kar je pripeljalo do ugotovitev, ko ste rekli, da tudi je sicer bilo rečeno tri do štirikrat višje cene. Katere te višje cene so bile. Ja, če pogledate zapisnike, če pogledate vmesna poročila ali pa končna poročila, vidite, da so se sicer žilne opornice prodajale različno po tri do štirikrat višje cene, odvisno kdo je to uporabljal oziroma kam se je to vgrajevalo.
Če pogledamo operacijske mize; res je, samo dve rabimo, ampak bila je velika afera brez epiloga praktično. Pri žilnih opornicah brez epiloga. Ostala medicinska oprema Medical brez epiloga. Skratka, mi ugotovimo, tudi tu je sistemska napaka, da se zadeve ugotovi in da nimajo epiloga in to ves čas meče slabo luč na celoten sistem. Zato je bil in zato je po vaše nadutost, da smo predlagali zakon, ki naj bi seveda dopolnil Zakon o javnem naročanju v slovenskem zdravstvenem sistemu oziroma za javne razpise za medicinske pripomočke in medicinsko opremo.
Jaz v tem ne vidim nobene nadutosti, sploh zato, ker danes poslušam ravno vas, da je zadeva v tujini poznana, da so nekateri celo – veste kje dobiti cene, se pravi, da pričakujem seveda … tudi kolegica včeraj na tiskovni konferenci, Mojca Žnidarič je rekla, da celo se zna zgoditi, da se lahko tudi zakon v določenih delih amandmira, da da zadeva ni zabetonirana. In seveda tukaj vas pozivam, da poveste, kje se zadeve da dobiti. Mogoče jih celo imate, saj vendarle ste nenazadnje imeli enega izmed najbolj obetavnih ministrov, ki pa žal to po tem kmalu, je kmalu spoznal, da to ni in je bil strokovnjak na področju cen v slovenskem zdravstvenem sistemu. Seveda mislim na gospoda Fakina, na Sama Fakina.
Samo Fakin se je tukaj predstavil temu Odboru za zdravje kot eden izmed najboljših poznavalcev slovenskega zdravstvenega sistema, ki pa je po nekaj mesecih ugotovil, da temu ne bo kos verjetno in je izstopil zaradi osebnih razlogov ali zdravstvenih ali kakorkoli. Ampak glejte, imeli ste v rokah, bom rekla najboljšega med najboljšimi. Tako se je to predstavljalo. Se pravi, očitno je res nekaj hudo narobe tudi na tem področju. Zato se mi zdi, da predlog zakona, pa o tem bomo drugič seveda razpravljali, sledi tistemu, kar želimo vsi, da se korupcija v zdravstvu izkorenini, ker je že sama praktična tako po teh, bom rekla nekaj letih preiskovalk vgrajena v sam sistem in omogoča številne možnosti izkoriščanja.
Skupno javno naročanje smo ga vzpostavili. Naj bi bil nek odgovor na korupcijo v zdravstvu. Pa lahko tudi ugotavljamo, da nima nekih rezultatov, ker je pač Slovenija res nekoliko manjši trg in ima zadeve razdeljene. Imamo ene in iste dobavitelje, ki dejansko imajo to moč, da se s cenami od javnega zavoda do javnega zavoda še vedno poigravajo. In seveda to, kar se preplačuje, to zmanjša, bom rekla kar preplačujemo za material, zmanjša denar za storitve, ki pa jih dejansko vsi državljani in državljanke potrebujemo.

31. TRAK: (AB) – 21.30

(nadaljevanje) Težko je, težko je, bom rekla seveda biti pameten na tem področju, pa vendarle, če imaš cilj, da boš izkoristil, ne glede kdo je na oblasti, da boš izkoristil, izkoreninil to korupcijo, mislim, da morajo slediti temu koraki in tako, kot sem že včeraj povedal, zagotovo je ta zakon prvi korak v smer, da se ta korupcija omeji, da se poskuša narediti, bom rekla bolj pregledne cene in seveda, da se tudi zadeve lahko sledijo in da nenazadnje se dela, ali pa da se denar »prišpara« za tiste, ki res te storitve v zdravstvu potrebujemo.
Tudi jaz ne maram govoriti kdo vse je bil v Vladi in kdo ni bil v Vladi, kateri ministri niso nič naredili, kateri so slabo naredili. Ampak dejstvo je, da zadeve nismo izkoreninili in da še vedno je, zato mislim, da je potrebno na tem delati. Mislim, res me je zabolela beseda nadutost, da smo prehitro naredili ta zakon. Ravno kolega, ki sedi zraven vas, Jože Lenart, pa ga spoštujem, je pa rekel – treba je delati hitro. Tako da človek res ne ve kaj naj, ali naj dela hitro, ali je nadut, če dela hitro. Skratka, se mi zdi, da včasih je treba reči – ste naredili zakon, ga bomo pogledali. Verjamem, da ga niste še uspeli in o tem bomo govorili.
Hvala.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
Kolega Černigoj, izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani minister … prosim?
/ oglašanje iz klopi/
Spoštovane kolegice in kolegi!
Ura je že kar pozna, ampak tematika je zelo zanimiva. Mogoče bom začel svoje razmišljanje, svojo razpravo z besedami, ki sem jih hotel navesti na koncu. In ampak vidim, da ta razprava gre v to smer, kjer si po mojem noben ne želi. In bom začel, da tisti, ki v tem meglenem sistemu najbolj profitirajo, se veselijo naše nespametnosti v tem cenjenem zboru. Ko tekmujemo kdo bo kaj naredil, kdo ni nič naredil in tako naprej, jaz mislim, da ne ploskajo samo z rokami, ampak mi Primorci imamo en rek, da ploskajo verjetno tudi z ušesi.
Ampak glejte, bom … kar nekaj besed me je tukaj zmotilo. Jaz od mladega poslanca bom jih navedel. Najprej moram povedati, da sem tudi sam član preiskovalne komisije ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Moram reči, da sem tukaj nadomestni član. Nekaj sej sem se udeležil in tukaj res moram reči, da sem tudi mogoče nekajkrat sodeloval z opozicijskim kolegom Jožetom Lenartom, ki ga spoštujem, predvsem na področju lesarstva imava veliko skupnih točk.
Ampak gremo po vrsti. Jaz moram reči, da sem si podrobno prebral ta sklic seje in pozorno poslušal predlagatelja in zdaj bi rad šel po nekih točkah po vrsti. Moram reči da, roko na srce in nerad negativno govorim, ampak ta zadeva je milo rečena, amatersko, na hitro pripravljena. Tukaj bom si sposodil besede tudi gospoda Trčka, ki je rekel, ko je bil on v prejšnjem mandatu, je taka zadeva bila pripravljena, bi, jo ne bi dopustil sklica. Tudi obžalujem, da je podpisal tako zadevo, ampak zmeraj so možnosti za izboljšavo. To je ena zadeva, ki sem jo hotel reči.
Druga zadeva, kar me je zmotila, je to neko opravičevanje. Jaz pred letom tem in tem nisem bil politik in tako naprej. Glejte, ta problem ima dolgo brado. Mene zelo moti, da se v bistvu v nabor člankov, ki ste jih navedli, so samo članki novejšega datuma. Pa mogoče za poslušalke in poslušalce na televiziji; jaz sem šel na Google, sem vtipkal in opornice, problemi

32. TRAK: (AB) – 21.35

(nadaljevanje) in prišel do nekih naslovov. Mešetarili z žilnimi opornicami in pospravili vsaj 100 tisočakov. To dobimo v bistvu na 24ur.com, 11. 10. 2018. Potem tukaj podrobno opredeljen problem, večkrat, kriminalisti obiskali pod drobnogledom kriminalistov, komisija Državnega zbora, katere sem tudi jaz član. Potem gremo naprej; Žilne opornice delovali nezakonito, netransparentno, koruptivno, prejemali podkupnine. Spet 2019 imamo članek. Potem tretja zadeva, V Sloveniji cena žilne opornice kar trikrat višja kot v Nemčiji, datum 20. 9. 2019.
Zakaj to govorim – jaz se … glejte, jaz se strinjam, ta problem ima dolgo brado in imeli ste tudi, bili ste na Vladi, na oblasti in od 13. septembra 2018 do 13. marca 2020. In tukaj bi pričakoval neko tudi lastno posipanje s pepelom, ampak ga do danes, do zdaj na seji še nisem slišal. In glejte, jaz tudi kot šele, ko sem poslanec pred kratkim prišel, se zavedam tega problema in se zavedam, da nekako vse stranke niso tega problema uspele rešiti. Tudi mi. Ampak se z nekim našim predlogom o Zakonu o javnem naročanju poskušamo to zadevo izboljšati.
Najbolj me pa zaboli, a veste, jaz sem prišel v politiko šele leta 2018. Glejte, imamo stranko, ki je bila ustanovljena 2014, pa moraš nekako vedeti kaj je stranka prej počela. Jaz, če prideš … jaz pričakujem, da če prideš v politiko 2018, da se interes pokažeš malček prej, da se seznaniš z zadevo. Jaz ne verjamem, da prideš kar v politiko pa postaneš minister kar na suho.
Jaz sem se s politiko ukvarjal tudi prej. Sem šel volit, sem podpiral eno stranko. Sem se … zmeraj sem bil politično aktiven.
/ oglašanje iz klopi/
Ne, mislim, da to je resna zadeva. Tako da to jamranje ne vodi k rešitvam. Jaz moram tudi reči, da sem pozorno poslušal Janija Möderndorferja, ki pravi, da predlogi zdravnikov so dobrodošli, potem pa jih je treba odmakniti. Predlagatelj pa skupina zdravnikov predstavnikov je nedavno izstopila, pa to problematizira. To se boste mogli, tudi v stranki se boste mogli, se boste mogli nekako zmeniti kaj želite pač nam povedati. Jaz vidim današnjo sejo bolj kot rešit- … bolj v bistvu željo predlagatelja po nekako piar akciji, na žalost bolj slabi. Zakaj, zakaj pravim slabi akciji.
Glejte, danes je bilo povabljenih dvanajst zdravnikov, dvanajst zdravnikov ste kot predlagatelj povabili. Temu povabilu se je odzval samo eden in to jaz smatram kot veliko, veliko zaušnico predlagatelju. Zdaj, ali je tako nezanimiva tema, ali niso želeli podati svojega mnenja. Bojo, o tem bojo odločali gledalke in gledalci. Je pa ta, ki je prišel, gospod Blaž, dr. Blaž Mrevlje bil v svoji razpravi zelo, zelo eksplicitno jasen. Lahko rečem, da je bil brutalno, brutalno jasen. Jaz sem ga pozorno poslušal. Povedal je zelo veliko pravih zadev. Nalil nam je čistega vina. Povedal je, da v zadnjem času so se zgodili premiki, katerih prej ni bilo, ni bilo. Povedal je, da ministri, kateri ministri iz katerih vrst

33. TRAK: (AB) – 21.40

(nadaljevanje) so največ časa upravljali z zdravstvom. In pohvalil je Zakon o naročanju, v bistvu je rekel, da ga pozdravljajo, da je to korak v pravo smer. In moram tukaj opozoriti še na besede državne sekretarke in bivše naše kolegice, da na tem področju do marca 2020 ni o tem nobeden niti razmišljal, nobena Vlada. Da se je potem na njeno pobudo ustanovila delovna skupina. Ta skupina še zmeraj deluje.
Moram tudi povedat še enkrat vsem mojim kolegom, da v naši koalicijski pogodbi smo si to problematiko, smo jo zaznali, pod peto točko smo jo tudi zapisali. In jaz ne smatram nič narobe, da če mi poslanci koalicije vložimo sami ta zakon, ki poskuša to področje reševati. Jaz ne pravim, da smo vsemogočni, da naš predlog je najboljši, brez napak. Zmeraj, zmeraj je opcija, da se kakšno zadevo še bolj izboljša. In mi poslanci imamo to možnost, da vložimo zakone in to smo, to prav to smo tudi naredili.
Mogoče je nekdo omenil tudi davke pa stanovanja. Tukaj bom se kar ustavil, ker tak, mislim s takim razmišljanjem je težko tekmovati. Bom se pa res tukaj še enkrat zahvalil tudi kolegu Janiju. Povedal je tudi en par bistvenih zadev, da deli PKP pri nabavi delujejo. In če sem ga jaz prav razumel, je rekel, da je smiselno bi bilo to ohraniti naprej. Zdaj, ni ga, ni ga, ampak verjamem, da posluša to po televiziji. Nisem ga nič kregal, sem ga samo pohvalil, tako da to je ena zadeva.
Tako da, če malo zaključim, jaz si želim, da bi se poenotili, da bi se vsi strinjali, da podpremo korake naprej, čeprav so ti koraki majhni, ampak so koraki naprej. Da si ne mečemo polen pod noge in da skupaj podpremo to, kar se mislim da vsi borimo proti korupciji v naročanju, v zdravstvu in da podpremo vse predloge, ki bodo vodili k zmanjšanju te korupcije.
Hvala za besedo.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Repliko je želel dr. Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala.
Saj verjetno kolegica od začetka ni poslušala seje. Jaz nerad drugim solim pamet, ampak jaz sem seveda to prebral. Včeraj do pozno zvečer sem te zadeve bral, ker če nek tak urgenten zakon pade, a veste in to nonšalantno niste prebrali, niste »ovo«, niste ono. Verjetno je tudi gospod minister ob vsem drugem delu moral iti gledat kaj je tle noter.
Jaz se s simpatičnim kolegom Černigojem strijam, kot iskren krščanski demokrat ne bom drugim molitvice bral, ampak verjetno ja, nobeden od nas ni vsemogočen, pa bi bilo boljše, da vsak na svojem zeljniku poskuša biti boljši, ne pa da drug drugemu nekaj tle očitamo, kot neki stari zakonci pa vlečemo neke zgodovine gor in dol. Jaz grem lahko tudi »googlat« do po točne / nerazumljivo/.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
Zaključili smo z razpravo. Želi predlagatelj še besedo?
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednica.
Ko sem mislil, da je sončni mrk že malo popustil, potem pač koga od kolegov poslancev seveda še vedno boli glava oziroma čuti ne vem kakšne bolečine ob moji razpravi. Pa v bistvu sploh ni razumel kaj sem hotel povedati. Saj s tem, ko poveš, da si prišel leta 2018 v politiko, ne pomeni, da bežiš od vsega.
Ampak če državna sekretarka začne opletati s tem, kako tukaj v dvorani sedimo ljudje, ki podpiramo korupcijo v zdravstvu,

34. TRAK: (AB) – 21.45

(nadaljevanje) pa pač povem, da je nisem podpiral ne pred prihodom, ne po prihodu v politiko. Toliko samo kot odgovor, da vas ta bolečina mine, kolega Černigoj.
Zelo kratek bom, predsednica. Eno je gotovo, včerajšnja seja Komisije za nadzor javnih financ in današnja seja odbora, skupna seja obeh odborov sta vendarle vzgib, sta vzgib in jaz si bom dovolil, pa opravičujem se seveda spoštovani kolegici Ivi Dimic za tisto besedo nadutost. Res mi je ušla v tistem trenutku. Nisem imel imena tako slabšalno govoriti o tem predlogu.
Morda bolj s tega vidika, da se je naduto vseeno to videlo, glede na to, da imamo Ministrstvo za javno upravo, da pravzaprav na koncu nihče več ni vedel kdo kakšen zakon piše, kdo ga podpira. Bolj v tem smislu se mi je zdela ta poteza včeraj nekako vzvišena. Torej, imamo ministre, ki so okraski in ne vejo, da na njihovem področju pišejo zakone v kabinetu predsednika Vlade, vlagajo jih nekdo tretji in tako dalje in tako naprej.
V vsakem primeru dvomim, da bi ta zakon včeraj seveda ugledal luč sveta kar z vložitvijo, če ne bi bilo sklica te seje komisije. Resnično dvomim, tudi zaradi tega, ker je bil na hitro napisan in ker ne smem seveda govoriti o vsebini, bom še enkrat povedal samo to, da je zakon sorazmerno slab, glede na to, da je v neskladju z evropsko direktivo in da v praksi ne bo mogel funkcionirati. To sem povedal. Ker ne smem o tem govoriti pa ne smem seveda rešitev, kako bi to naredil, drugače povedati. Tako kot je pač predsednica rekla, da se danes o tem ne govori.
In zato je bil včeraj tisto bolj nek prestižni boj med kabinetom predsednika Vlade in morda kakšnim drugim resorjem v Vladi. Tisto, kar bi za konec rad povedal je, da – veste, na koncu pa ta naročila, ta javna naročila vendarle potekajo v zdravstvu. In mi pravzaprav v politiki imamo nenehno, nenehno bolečino in vseskozi se posipamo s pepelom, kot da mi izvajamo ta javna naročila, kot da jih mi izvajamo. Glejte, jaz bom samo za primer, pa ne gre za velike številke, iz leta 2018, ko je Računsko sodišče ugotavljalo smotrnost nabav v Kliničnem centru Ljubljana. Pa ne bom o številkah. Sicer niso zelo velike, ampak gre za to, da so se tam dogajale stvari, ko stvari niso bile izbrane na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja, pa da niso izločali nepopolnih ponudb, ali pa so izločali popolne ponudbe in tako dalje in tako naprej.
Jaz ne vem koliko je bilo v tem primeru korupcije. Kdo lahko ovrednoti v tem primeru koliko je bilo korupcije, koliko je bilo pa čisto navadne »šlamparije«, čisto navadne »šlamparije«, ker ko delaš z javnim denarjem, ni tako pomembno. Doma, doma boš gledal na vsak evro. Ko delaš pa z javnim denarjem, pa včasih tudi ni tako zelo pomembno. Torej ni vse samo v sistemski korupciji, čeprav jaz verjamem, da obstaja. Veliko je tudi v neznanju, »šlampariji« in v tem »pišmeuhovskem« odnosu do javnega denarja. Predvsem seveda tudi v izraziti nekompetentnosti pripravljavcev javnih razpisov in potem tistih, ki te postopke vodijo. Ampak to ni primer samo v zdravstvu. To je pa splošen primer, splošen primer v Sloveniji in mislim da novela zakona o javnem naročanju, ki je trenutno pred to v Državnem zboru, nekaj teh problemov naslavlja, ki smo jih nekako začeli že tudi vnašati v ta zakon v času, ko sem bil sam na Ministrstvu za javno upravo.
Če je torej ta Zakon o javnem naročanju tako dober, kot slišimo

35. TRAK: (AB) – 21.50

(nadaljevanje) po eni strani, potem se mi čudno zdi, da se dogajajo take anomalije v naročanju. Torej vse skupaj je nek preplet vsega, da v zakonu očitno še nekaj manjka. Po drugi strani pa ta odnos do javnih naročil in nekompetentnost tudi izvajalcev javnih naročil.
In če sklenem, naš predlog Liste Marjana Šarca … od predlagatelja ste zahtevali ne vem kakšne analize pa članke za nazaj do Brižinskih spomenikov. Kaj vam je manjkalo zdaj od sedmih do zdaj za razpravo? Nič, ker se vsi problema, o katerem danes govorimo, zavedamo. In zakaj je treba imeti, zakaj je treba imeti cele plahte številk, ki sicer obstajajo. Zakaj? Vemo v čem je problem in vemo, jaz mislim, da zdaj se bo pokazalo vendarle, da vemo, da je smotrno spreminjati tudi Zakon o javnih naročilih, čeprav se to na vladni strani oziroma med ministrstvi pa koalicijskimi poslanci pa kabinetom predsednika Vlade to še ni natančno razjasnjeno ali je ali ni treba spreminjati zakon. In zakon je zdaj tu.
Naš predlog je, ki ga seveda ne boste sprejeli, ker ste prepričani, da je zakon dober, da zakon umaknete in ga Ministrstvo za javno upravo oziroma Vlada pripravi takega, ki bo, po domače rečeno pil vodo. To je vse, kar predlagamo, zato tudi ne odstopamo od tega predlaganega sklepa. Da ne berem v celoti še enkrat, da torej Ministrstvo za javno upravo in Vlada Republike Slovenije pristopita k spremembi Zakona o javnem naročanju in preprečita nadaljnja preplačila medicinske opreme. In to je to zaenkrat.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.
S tem zaključujem razpravo. Obveščam vas, da je z nami tudi Gregor Perič, ki nadomešča našo kolegico Mojco Žnidarič. Lepo pozdravljen! Najprej bo odločal Odbor za zdravstvo. Mislim, da glede na to, da je predlagatelj na koncu povzel tudi sklep, da ni potrebe, da ga ponovno berem. Želi kdo drugače? Ne. Potem sprašujem, če želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne. Potem dajem omenjeni predlog na glasovanje, se pravi glasujejo člani Odbora za zdravstvo.
Glasujemo.
/ oglašanje iz klopi/
Meni pa dela. / izklopljen mikrofon/

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Prehajamo na odločanje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo. Samo trenutek … / izklopljen mikrofon/
Želi kdo obrazložiti svoj glas?
Ugotavljam, da nihče.
Glasujemo.

36. TRAK: (AB) – 21.55

(nadaljevanje) Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

S tem zaključujem izredno sejo. Vsem hvala za udeležbo in srečno pot.

Seja je bila zaključena 10. junija 2021 ob 21.55.