Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 12. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 28. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, dr. Franc Trček, mag. Bojana Muršič, mag. Dušan Verbič, Igor Peček, mag. Branislav Rajić do 16. ure in mag. Alenka Bratušek.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa k 19. točki dnevnega reda, ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka k 20. točki dnevnega reda, predsednika Vlade Janeza Janšo k 21. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika republike in kandidatko za prvo namestnico predsednika Računskega sodišča mag. Majo Bilbija k 22. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 6. decembra 2021 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB Državnemu zboru predlagajo, da se z dnevnega reda 28. seje umakne 3. točka dnevnega reda, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu, nujni postopek. Predlog za umik ste prejeli v petek, 10. decembra 2021. Želi predstavnik predlagatelja obrazložiti predlog za umik? Ugotavljam, da ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Želi besedo predstavnik Vlade? (Ga ni.) Zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik.
Prehajamo na odločanje. Odločamo o predlogu za umik 3. točke z dnevnega reda 28. seje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik točke sprejet.
Poslanska skupina SNS je Državnemu zboru predlagala, da se z dnevnega reda 28. seje umakne 13. točka dnevnega reda, Predlog zakona o ravnanju z odpadki, druga obravnava, vendar je bil predlog za umik 10. decembra 2021 preklican.
Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.
Preden preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji, 1. decembra 2021, sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupine 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij obravnava po nujnem postopku. O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.
Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij se obravnava po nujnem postopku.« Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku. Glasujemo. Navzočih je

2. TRAK (NM) – 12.05

(nadaljevanje) Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 38.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato bo zbor v skladu s časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, in sicer v četrtek, 16. 12. 2021.
Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in sprejeto spremembo.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 1.
(Za je glasovalo 61.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je dnevni red 28. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 21.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA, OMILITEV, OBVLADOVANJE, OKREVANJE IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji, 1. decembra 2021 sklenil, da se Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena poslovnika zbora zato prehajamo na obravnavo te zahteve. O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.
Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: »Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 se obravnava po nujnem postopku.« Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 38.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 31 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva 4 vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslancev vladajoče koalicije bo predsednik vlade v skladu s časovnim potekom seje odgovoril jutri, 14. decembra 2021. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Potem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, ter dr. Anže Logar, minister za

3. TRAK: (VP) 12.10

(nadaljevanje) javno upravo, ter dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
V skladu z 274. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 27. seji Državnega zbora.
Minister za obrambo mag. Matej Tonin bo odgovoril na vprašanje Violete Tomić v zvezi z vlogo Slovenske vojske pri polaganju vencev kolaborantom z nacističim okupatorjem ob dnevu spomina na mrtve na Žalah. Ugotavljam, da ministra ni. / oglašanje iz dvorane/
Postopkovni predlog, Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Spoštovani, ministra že drugič ni. In, kot vidim, se tudi opravičil ni za svojo odsotnost na tej seji Državnega zbora. Moje vprašanje ima že mesec dni. Lahko bi se pripravil nanj in prišel odgovoriti, pa ni. Zato jaz predlagam, da prekinete sejo glede na to, da imamo tukaj neupravičeno odsotnost ministra, in zagotovite njegovo prisotnost, da mi bo lahko končno na naslednji seji, na drugi seji že drugič sprašujem, odgovoril na vprašanje, ki se mi zdi pa zelo pomembno. Tako, da prosim. Moj proceduralni predlog je, da prekinete in poiščete ministra.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Državni zbor ne bo prekinjal svojega dela zaradi manjkajočega ministra. Se pa strinjam z vami, da ni nobenega opravičila. Vaš proceduralni predlog pa razumem kot zahtevo za ustni odgovor v zvezi s tem vprašanjem na naslednji seji.
Minister za zdravje Janez Poklukar ter minister za obrambo mag. Matej Tonin - če bi bil seveda tu - bosta odgovorila na vprašanje Sama Bevka v zvezi z mednarodno pomočjo pri zagotavljanju bolnišničnih kapacitet za covid bolnike v Sloveniji.
Gospod minister, imate besedo.

JANEZ POKLUKAR: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Samo Bevk.
Dovolite mi seveda, da se še enkrat zahvalim za razumevanje, ker sem bil prejšnjo sejo odsoten zaradi epidemiološke situacije in vezanih vseh dejavnosti oziroma aktivnosti, ki smo jih imeli ob tem v slovenskem zdravstvu.
Kar se tiče seveda obremenitev ob vrhu četrtega vala v slovenskih bolnišnicah, je potrebno povedati, da smo danes precej nižje kot smo bili in imamo danes zasedenih 236 enot intenzivne terapije. In da smo imeli ob vrhu seveda zasedenih 291 enot intenzivne terapije. V zadnjem času je, seveda glede na velikost oziroma obseg epidemiološke situacije v Sloveniji, bilo ves čas vprašanje, koliko bolnikov, koliko covidnih bolnikov smo v Sloveniji sposobni zdraviti. Zato je bilo seveda kar nekaj razprav tudi o tem, kdaj in kako premeščati, če bi bilo potrebno, paciente s covidom-19 v tujino. Zdaj, Ministrstvo za zdravje je, vezano na seveda skrb, da vsakemu državljanu priskrbi oziroma zagotovi zdravljenje zoper COVID-19, stopilo v stike z veleposlaništvi Republike Slovenije v Avstriji, Italiji, Nemčiji in seveda, naj povem, na izredno korekten, konstruktiven odziv in seveda se hkrati zahvalim za vso pomoč, ki smo je bili v tistih dneh deležnik. Namen je pa seveda bil vzpostaviti ustrezne povezave s pristojnimi zdravstvenimi inštitucijami v omenjenih državah, kamor bi, v kolikor bi se to izkazalo kot potrebno, seveda napotili paciente, obolele za covidom-19. Šlo je seveda za okvirne pogovore, saj se v teh dneh, kot veste, vsa Evropa sooča s težko epidemiološko sliko in marsikatera država je ta trenutek z vidika epidemiološke situacije v slabši situaciji kot Slovenija.
Ko govorimo o premeščanju bolnikov, je seveda pomemben dejavnik zdravstveno stanje posameznega pacienta, ki bi ga bilo eventualno potrebno premestiti v tujino, saj ta lahko predstavlja ogrožajoč

4. TRAK (VI) 12.15

(nadaljevanje) faktor, ki bi lahko vplival na poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo slab izid zdravljenja. Zato so take odločitve o eventualni premestitvi, če bi do njih bilo potrebno, seveda, v rokah izključno zdravstvene stroke. Po dostopnih podatkih v povezavi s premeščanjem pacientov znotraj države obolelih za Covid-19 se to seveda izvaja zgolj v omejenem obsegu, takrat kadar je to potrebno z vidika zagotavljanja ustreznih kapacitet v posamezni statistični regiji. Tako smo na Ministrstvu za zdravje za sodelovanje z eventualno in premeščanje pacientov v tujino vzpostavili tudi ustrezen protokol, seveda temelječ na strokovnih izhodiščih za primere premeščanja pacientov na zdravljenje v tujino. Imenovani so bili tudi koordinatorji slovenskih bolnišnic, ki bi v primeru potrebe po premeščanju pacientov v tujino tudi imeli komunikacijo in vsa strokovna pooblastila vezano na to, komunicirajo in izvajajo eventualne premestitve na zdravljenje bolnikov v tujino. Da ne bom predolg, naj zaključim, da premeščanje kovidnih pacientov oziroma pacientov s kovidom v tujino zaradi preobsežnih kapacitet v enotah intenzivne terapije bi bil zgolj skrajen ukrep. Kot veste pa smo naredili vse, da smo vse prebivalce in prebivalke Slovenije uspeli ustrezno obravnavati v Sloveniji. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Kolega Bevk imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Ministru gospodu Poklukarju se zahvaljujem za njegov odgovor. Prvotno vprašanje seveda sem postavil pred mesecem dni na novembrski seji. V tem času se je marsikaj zgodilo, s tem da ste gospod minister Poklukar v začetku novembra rekli, da se zavzemate za odločno ukrepanje in ko bo od 160 do 180 intenzivnih postelj zasedenih s hudo bolnimi, da boste predlagali vsaj delno zaprtje države, tako ste razmišljali takrat ter da bo seveda potrebna pomoč iz tujine. V enotah intenzivne terapije, kjer so najbolj hudo bolni pacienti, bi bila potrebna ena medicinska sestra za vsakega bolnika. V Bolnišnici v Murski Soboti pa sta sredi novembra dve medicinski sestri pokrivali sedem bolnikov. Ali ne bi bilo že v tem času smiselno aktivirati oziroma zaprositi za pomoč v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite tudi zaradi tega, da bi razbremenili zdravstvene delavce.
In še nekaj glede tega aktiviranja Role 2, bolnišnice o kateri sem tudi spraševal, je baje po mnenju poznavalcev 95 % odvisno od civilnega kadra, pogodbenikov, ki delajo v drugih slovenskih bolnišnicah. In če bi vpoklicali te pogodbenike, potem druge bolnišnice ne bi imele dovolj kadra.
In še na koncu vprašanje gospod minister, ker se epidemija sedaj umirja me zanima ali boste kakšno kovid bolnišnico, na primer UKC Maribor zaprli, da bodo lahko končno začeli izvajati tudi druge programe, ki sedaj stojijo ter se nabirajo nerazumne dolge čakalne dobe.
Ministra gospoda Tonina pa prosim, da mi v pisni obliki poda odgovore, ki sem jih zastavil na novembrski seji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ POKLUKAR: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Gospod Bevk.
Najlepša hvala za ta dodatna vprašanja. Res je, da smo v času epidemije znotraj bolnišnic na kovidne oddelke premestili cirka 2 tisoč 200 zdravstvenih delavcev, potem dodatnih sto, nekaj čez sto iz zdravstvenih domov in nekaj manj kot sto tudi od drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tako da se vsem zdravstvenim delavcem na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujem za ves napor in trud, ki so ga vložili, da smo zmogli četrti val.
Ko govorimo o enotah intenzivne terapije je bilo v enoti intenzivne terapije premeščenih preko 800 zdravstvenih delavcev, se pravi na kovidne oddelke in da je bil

5. TRAK: (NB) – 12.20

(Nadaljevanje): na nacionalnem nivoju standard v enotah intenzivne terapije med 1.8 in 1,9 medicinske sestre na bolniško posteljo na navadnih oddelkih pa 1,2 medicinske sestre na bolniško posteljo. Kar se tiče vojaške bolnišnice Role 2, je seveda treba potrditi vaše ugotovitve, da gre za izvrstno in potrebno infrastrukturo, ki jo imamo v Sloveniji, pa vendar je res, da dosedanja strategija je temeljila na tem, da se aktivira zaposlen v zdravstvu v večji meri, ima Slovenska vojska tudi svoje zdravstvene delavce in ti so se aktivno vključili v času četrtega vala v obvladovanje epidemije in delajo ravno tako na Covid oddelkih, pa vendar za polno delovanje kolikor vem, bi seveda potrebovali tudi rezerviste oziroma zdravstvene delavce iz zdravstva, tako da, to drži in seveda za bodoče morda tudi nekoliko spremenjen oziroma drugačen način na tem nivoju, ampak gre za nacionalni pristop in tukaj vam ne morem podati končnega odgovora. Kar se tiče zapiranja Covid bolnišnic v teh dneh, številk je na srečo skladno z epidemiološko sliko se izboljšujejo, pa vendar naj opozorim, da včerajšnje znižanje števila napram prejšnji nedelji je pomembno nižja kot pred tem in bojim se, da ponovno v boljših rezultatih in ob nedavnem zasledovanju dogodkov v družbi, ki niso ključnega pomena za obvladovanje epidemije, da je prišlo do neke mere relativizacije ukrepov za obvladovanje epidemije in to ima lahko že za posledico to nižjo stopnjo upadanja okužb, zato še enkrat moj poziv vsem, da izvajajo ukrepe, in da seveda pristopijo k cepljenju. Glede na povedano pa je res, da zmanjšujemo kapacitete v bolnišnicah, da bomo v tem tednu nazaj v zdravstvene domove in k ostalim izvajalcem prerazporedili kadre, ki so bili premeščeni prej v bolnišnice, in da bo prišlo do postopnega sproščanja oziroma zapiranja Covidnih oddelkov in odpiranja klasičnih oddelkov. Hala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Minister za zdravje, Janez Poklukar bo odgovoril na vprašanje mag. Branislava Rajića v zvezi z novelo Zakona o lekarniški dejavnosti.
Gospod minister, imate besedo.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Branislav Rajić. Se opravičujem, prvič sem po zamujeni seji tukaj, tako da, sem najprej navajen postavljanja vprašanj, zato to nerazumevanje z moje strani.
Kar se tiče lekarniške dejavnosti v Sloveniji, je to seveda javna zdravstvena služba s katero pa se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov. Zakon o lekarniški dejavnosti na prvo mesto postavlja kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe z zdravili in s tem javni interes in nepridobitno dejavnost ter ustvarjanje dobička. In sicer, nepridobitno dejavnost in neustvarjanja dobička, da bom pravilno razumljen. Omejitve iz Zakona o lekarniški dejavnosti so namenjene zagotavljanju strokovne integritete zaposlenih in strokovno neodvisnost opravljanja lekarniške dejavnosti v dobrobit pacientov. / nerazumljivo/ bi bila namenjena tudi tako imenovana prepoved vertikalnih povezav, torej povezava med izvajalci lekarniške dejavnosti, veletrgovci in proizvajalci zdravil. S tem se je preprečevala možnost vpliva na izdajo zdravil in drugih izdelkov glede na možen ekonomski interes in vpliv na strokovne odločitve.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Minister za zdravje, Janez Poklukar bo odgovoril na vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Imate besedo, gospod minister.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospo Trček.
Ravno tako, če nadaljujem prejšnje razmišljanje, je seveda v Zakonu o lekarniški dejavnosti določeno, da nadzor nad zakonitostjo dela lekarniške zbornice Slovenije povezano z izvajanjem javnih pooblastil izvaja ministrstvo za zdravje. Nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine pa opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.

6. TRAK: (TB) – 12.25

(nadaljevanje) Pojasnjujemo tudi, v tem našem odgovoru, da mnenje o strokovnih vprašanjih, podano s strani pristojne zbornice, ne more biti podlaga za izvedbo oziroma razlog za izvedbo nadzora, zato za omenjeno ministrstvo ne bo uvedlo nadzor.
Glede sprejetja Zakona o lekarniški dejavnosti pa bi, se pravi, Zakona o lekarniški dejavnosti 1C, pa bi rad poudaril sledeče, da, kot veste, je temu predlogu nasprotovala predvsem strokovna javnost, ne samo Lekarniška zbornica Slovenije, saj zakon omogoča vpliv lastnika na izdajo in prodajo zdravil ter drugih izdelkov. S tem se seveda krepi ekonomski interes in zmanjšuje strokovna integriteta in neodvisnost farmacevtov v lekarni in temu je seveda strokovna javnost, o(?) tej bojazni, seveda tudi nasprotovala. Tisto, kar pa lekarniška dejavnost, kot javna zdravstvena služba, mora zasledovati, pa je seveda cilj javnega zdravja in seveda neekonomski cilj.
To je tisto ključno, tako da upam, da sem odgovoril.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Minister za zdravje, Janez Poklukar, bo odgovoril na vprašanje Janeza Moškriča, v zvezi s soodgovornostjo posameznika, ki ne upošteva ukrepe za zajezitev in varnost sobivanja z virusom Covid-19.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala za besedo, predsednik.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Janez Moškrič!
Ko govorimo seveda o tem vprašanju, seveda, torej(?) moramo vedeti, da se tega dotikajo vsaj štirje zakoni. Morda kratek povzetek. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v Sloveniji ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, določa, da ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnosti, skrbeti za svoje zdravje. Določa tudi, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost, da prispeva k njegovemu uresničevanju, v skladu z svojimi možnostmi. Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih enakopravnosti in solidarnosti, zato so v zakonu določene pravice, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določena je tudi možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima tako pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe.
Tudi Zakon o pacientovih pravicah ne daje le pravic, ampak določa tudi dolžnosti. Med drugim je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, dolžan dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja, ter v času bolezni ravnati v skladu s sprejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil. Obveznosti pacientov posredno izhajajo tudi iz Zakona o zdravniški službi, ki določa izjeme od odgovornosti zdravnika za potek zdravljenja, kadar se pacient na primer ne ravna po njegovih navodilih ali kadar ne sodeluje pri varovanju krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.
Velja poudariti, da v Sloveniji velja tudi temeljno načelo nikomur škodovati. To je temeljna ideja, iz katere izhajajo pravila odškodninskega prava in veljajo tudi na področju zdravstva, uzakonjena pa so v Obligacijskem zakoniku. To načelo velja, da nihče ne sme nikomur povzročati škode oziroma se mora vsak vzdržati ravnanj, ki bi drugemu povzročala škodo.
Ne glede na te določbe zakona, je potrebno vedeti, da za vsemi temi postopki stoji tudi postopek ugotavljanja povezanosti oziroma odgovornosti. Podobne razprave se velikokrat začnejo tudi odgovornosti za zdravje kadilcev in pa oseb, ki na primer prekomerno uživajo alkoholne pijače in še več je takih primerov. Osebno verjamem, da je najprej nujno potrebno doseči zavedanje, da je na prvem mestu družbena skrb za zdravje, ki vključuje tudi zdravstveno vzgojo in opolnomočenje posameznika, da se zaveda tudi svoje odgovornosti in aktivno pristopa k oskrbi za

7. TRAK: (DAG) – 12.30

(nadaljevanje) lastno zdravje.
Ministrstvo si v teh težkih časih prizadeva predvsem za zagotovitev zadostnih zmogljivosti za zdravljenje okuženih ter stremi k temu, da bi se prebivalce ozaveščalo in opremljalo z veščinami, kako preventivno in samozaščitno ravnati v času širjenja nalezljive bolezni covida-19 in seveda predvsem o pomenu in prednostih cepljenja. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi inšpekcijski oziroma nadzorni organi, ki so pristojni za spremljanje izvajanja predpisov oziroma zakonov; saj vemo, da je vsak zakon samo črka na papirju, če nimamo poročanja oziroma regulative nad tem, kako se le-ta izvaja.
Stroški zaradi covida-19 so na strani zdravstva že od začetka pojave virusa visoki in smo do sedaj za to porabili preko 600 milijonov evrov, se pravi, za zdravljenje in vso obravnavo, vezano na epidemijo v zdravstvu. Ne glede na te stroške pa bi eventualni predlog plačila zdravljenja necepljenih povzročil nesorazmerne posledice dostopnosti do zdravstvenega varstva. Predlog posega tudi na področje socialne varnosti posameznika, prav tako pa se poraja moralno-etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih dejavnostih v bodoče.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Moškrič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej gospodu ministru!
Res je danes malo lažje odgovarjati kot na prejšnji seji. Namreč, številke, hvala bogu, gredo v pozitivno smer, se pravi, obolelih je manj, predvsem zdravljenih na intenzivni. Kot je bilo iz mojega vprašanja razvidno, je predvsem pomen našega samoodgovornega ravnanja, predvsem pa ravnanja v smislu preventive, ki nam jo že država predpisuje na določenih drugih področjih; konkretno, sam sem govoril na podlagi Zakona o varstvu pri delu. Gospod minister je povedal, da že sedaj imamo v Sloveniji zakonodajo, ki zahteva, bomo tako rekli, pogojuje sodelovanje pacientov, da se odgovorno obnašajo pri zdravljenju. To je sicer druga faza, prva faza pa je, da se sami vedno in zmeraj ravnamo odgovorno. Prav je, da se tega vprašanja v medijih ni narobe predstavilo. Namreč, slišali smo iz drugih virov, da je prišlo do vprašanja ali dileme, plačati ali ne plačati. Zato, minister, če lahko še na tej ravni odgovorite, namreč, bilo je že v medijih govora tudi s strani zdravniške stroke, da bi bilo treba razmisliti o delni participaciji zdravljenja tistih, ki zavestno – poudarjam, zavestno – kršijo in pozivajo h kršitvi vseh ukrepov za splošno zdravje.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala za besedo.
Najlepša hvala za to dopolnjeno vprašanje. Glejte, vsa ta vprašanja in dileme o pristopih je treba gledati z vseh možnih družbenih vidikov, kajti glede na to, da imamo v Sloveniji široko dostopnost, solidarno zdravstvo, bi lahko kakršnokoli nepremišljeno postopanje ali pa prehitro postopanje pomembno vplivalo na ustroj, pogled in delovanje našega zdravstva v bodoče. Kot sem že v zaključku svojega prejšnjega odgovora poudaril, se je ključno zavedati, da obstaja bojazen, da bi predlog plačila za zdravljenje necepljenih lahko povzročil pomembna nesorazmerja v dostopnosti do zdravstvenega varstva. Vemo, da predvsem ranljive skupine bi lahko tu imele omejen dostop in zato

8. TRAK: (VP) 12.35

(nadaljevanje) je tu prav gotovo potrebno biti previden, kajti hkrati to isto posega v področje socialne varnosti posameznika. In ponovno iz tega ven lahko izpeljemo, da se porajajo moralno-etične dileme, kdaj, kako, če sploh je to primerno. Zato je bilo to vprašanje naslovljeno tudi na Komisijo za medicinsko etiko, ki je seveda povedala, da se nekako ograjuje od tega oziroma je / nerazumljivo/ način, ne podpira tega razmišljanja. Kar se tiče sicer primera, kaj sedaj s krvodajalstvom. Če prideš v bolnišnico in potrebuješ kri in nisi dal krvi, boš za to plačal participacijo. Skratka dileme so v tem trenutku vezane na široko družbeno, jaz verjamem da, razpravo, vendar sam menim, da tak pristop ne bo rešil situacije, v kateri smo, bo pa pomembno vplival na / znak za konec razprave/ do zdravstva najbolj ranljivih skupin. Zato sem sam sicer proti temu.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Minister za zdravje Janez Poklukar bo odgovoril na vprašanje Boštjana Koražije v zvezi s financiranjem specializacij iz klinične psihologije.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Boštjan Koražija.
Epidemija in pa ukrepi za njeno obvladovanje so povzročili porast težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Dejstvo je, da so bile strokovne službe, namenjene otrokom in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji, že pred epidemijo nezadostne. Čakalne dobe na prvi pregled pri kliničnem psihologu pa so bile tudi leto in več. Hkrati pa tudi je bila velika nesorazmernost oziroma neenakomernost med njimi. Trenutno imamo v Republiki Sloveniji samo tretjino potrebnih specialistov klinične psihologije, ki jih potrebujemo za primarno mrežo, pomanjkanje pa je tudi v vseh treh terciarnih bolnišnicah. Potrebe po sistemski ureditvi financiranja specializacij iz klinične psihologije se izpostavlja že vrsto let. Za vzpostavitev boljše dostopnosti do teh storitev je seveda nujno potrebno kadrovsko okrepiti službe na primarni in terciarni ravni, ki obravnavajo duševno zdravje otrok in mladostnikov. Iz tega razloga je bil v okviru Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva pripravljen predlog za prvo fazo reševanja tega problema z zagotovitvijo financiranja 30-ih specializacij iz klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je tako septembra letos objavilo javni razpis za financiranje prvega sklopa specializacij iz klinične psihologinje, in sicer je bilo razpisanih 10 mest. 8 mest je bilo razpisanih na primarni ravni zdravstvenega varstva, nanje pa so se lahko prijavili javni zdravstveni zavodi, ki delujejo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in imajo vzpostavljene centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov ali pa je njegova vzpostavitev predvidena v letu 2021. Na dve razpisni mesti specializacij oziroma dve razpisni mesti pa smo namenili specializacijam na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, nanj pa so se lahko prijavili vsi javni zdravstveni zavodi, ki delujejo na terciarni ravni in zagotavljajo 24-urno dostopnost sprejema in obravnave otrok ter mladostnikov. Prejetih je bilo 19 polnih vlog. Izbirna komisija je oktobra letos opravila izbirni postopek med kandidati, ki so jih javni zdravstveni zavodi prijavili na razpis. Na podlagi tega izbirnega postopka so bili določeni naslednji javni zdravstveni zavodi, ki se jim bodo iz proračuna Republike Slovenije zagotovila sredstva za izvajanje specializacij iz klinične psihologije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Zdravstveni dom Celje, Zdravstveni dom Domžale, Zdravstveni dom Ljubljana, Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna, Mladinsko / nerazumljivo/ zdravilišče Rakitna in Zdravstveni dom Velenje ter Zdravstveni dom

9. TRAK (NM) – 12.40

(nadaljevanje) Velenje ter Zdravstveni dom Ormož. Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pa Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana in Univerzitetni klinični center Ljubljana. Odločbe o odobritvi specializacije za izbrane kandidate so že pripravljene in so v postopku podpisovanja. Po izdanih teh odločb pa bo sklenjena še pogodba, s katero se bodo uredile medsebojne obveznosti, ki jih imajo Ministrstvo za zdravje, specializant in pa javni zdravstveni zavod. Preostalih 20 specializacij iz klinične psihologije, za katero je zagotovljeno financiranje iz proračuna Republike Slovenije, bo pa predvideno razpisanih v letu 2022 in v letu 2023.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Koražija, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani. Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani minister, zdaj dejansko, če sem prav razumel, v resnici je bilo 30 razpisanih mest za klinične psihologe za naslednja 3 leta oziroma za to leto, pa za naslednje leto, se pravi 10 na leto. V resnici pa že, kolikor vem, vsaj tako tudi zbornica oziroma teh zbornicah kliničnih, ki so psihologov, je objavila, da je v bistvu nekje 9 specializantov na leto pač se priuči oziroma se pač potem specializira v klinične psihologe. Se pravi v bistvu samo enega na leto v bistvu v resnici dodajate, če prav razumem. V redu. Mi boste to potem odgovorili v sklopu odgovora. Tako da to je že, bom rekel, malo zavajajoče, ker, kolikor je bilo meni znano, je bilo potem tudi javno skomunicirano, da je bilo v resnici samo mišljeno 10 kliničnih psihologov na leto glede specializacij. Zdaj res težave, ki jih doživljajo mladostniki, sploh otroci v šolah, se pravi dijaki, študentje, je pač potrebno opozoriti. In žal so bili otroci največje žrtve poleg starostnikov v domovih za ostarele in na splošno žrtve te koronakrize. In kar je potrebno tudi opozoriti v prvi vrsti, je to, da v resnici se… / znak za konec razprave/ vseh te duševnih motenj prične tam nekje do, nekje 50 % vseh teh duševnih motenj se v bistvu prične oziroma se začne odvijati do 14. leta starosti. In zaradi tega s tega stališča bi pričakoval, da boste v resnici res 30 specializacij dovolili letno, ne samo, vem, zadeve se vlečejo že od prej, ni samo sedaj, ampak bi pričakoval glede na čas, pa glede na krizo, ki se nam dogaja, da boste kar šli v… / znak za konec razprave/ akcijo in kar začeli s še večjim številom specializacij za te klinične psihologe. Pa še ena zadeva me zanima na koncu. Rekli ste, 19 polnih vlog, se pravi 19 polnih vlog je prišlo za 10 specializacij kliničnih psihologov… / izklop mikrofona/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ POKLUKAR: Predsednik, najlepša hvala za besedo.
Gospod Koražija, najlepša hvala za dodatno vprašanje. Do letošnjega leta so bile vse klinične specializacije, se pravi specializacije klinične psihologije na ramenih javnih zdravstvenih zavodov oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Z letošnjim letom in z uveljavitvijo zakona, interventnega zakona pa seveda velja, da je 10 specializacij letno na svoja ramena z vidika financiranja prevzela država. To ne pomeni, da ostale specializacije niso mogoče in niso možne. Tako da jaz še vedno verjamem, da bo skupaj vseh 19 specializacij na koncu prijavljenih in izvedenih. In kar se tiče seveda pomanjkanja kliničnih psihologov, je tudi res, da s temi 30 seveda povečujemo celotno število, če poenostavim ta pogled, za eno četrtino v naslednjih 3 letih. In popravite me, kolikor pravilno poznam sam zakon, je tako ali tako v zakonu tudi mišljeno 10 letno in 30 v 3 letih.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Koražija, imate besedo za postopkovni predlog.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Še enkrat hvala za besedo.
Pa hvala za odgovor ministru. Dejstvo je, da v Sloveniji bi potrebovali okrog 400 specializantov klinične psihologije. In tukaj smo tudi na repu Evropske unije in tudi v svetovnem

10. TRAK (VI) 12.45

(Nadaljevanje) merilu smo dostikrat v, bom rekel, tistem slabem povprečju, ki ga dosegamo. Res, zadeva se vleče oziroma se dogaja že od prej, ampak ta čas te korona krize je v bistvu po teh specializacijah, ki se dejansko tudi potem odvijajo za obdobje nekje 10 let da sploh človek specializira iz klinične psihologije bi bilo potrebno res sedaj začeti pa tudi zvišati število mest in možnosti glede vpisov oziroma tudi izvedbe teh specializacij. Je pa tudi ena zadeva, ki, bom rekel, bode v oči je tudi to, da ministrstvo za izobraževanje oziroma ministrica nič kaj ne odreagira na te možnosti, ki se ji ponujajo oziroma sem tudi pričakoval, da se bo ko ste vi kot Ministrstvo za zdravje razpisali te specializacije, da se bo tudi ona bolj aktivno vključila v to možnost iskanja oziroma tudi možnost specializacij za osnovnošolce oziroma za dijake in študente, ker to kar se je dogajalo v zadnjem letu to lahko tudi pogledajo ta telefona za otroke in mladostnike TOM, ki ga vsi dobro poznate oziroma poznajo mladostniki, je bilo v letu 2020 kar 72 % več klicev na ta telefon, celo razmišljajo ali grozijo s samomorom in to so alarmantne številke, ki ne samo da dajo človeku misliti, ampak tudi od človeka zahtevajo aktivno in dejansko trenutno dejanje oziroma tudi izvedbo teh specializacij, ker očitno bo res ta kriza, žal, kot že prej rečeno na začetku sta pač dve skupini, ki sta najbolj bili prizadeti oziroma tudi največ teže te korona krize sta odnesli, to so pač otroci oziroma mladostniki in starejše osebe oziroma ostareli v domovih za ostarele. Kot že rečeno, predlagam, da bi se na to temo v državnem zboru opravila širša razprava oziroma na odgovor ministra, ker kot že rečeno, zadeve se vlečejo od prej in mislim, da jih moramo sedaj in tukaj čim prej ne samo začeti reševati, ampak tudi rešiti. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra v okviru glasovanj.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Podgoršek bi moral odgovoriti na vprašanje Primoža Siterja v zvezi s podnebno problematiko množične industrijske živinoreje, vendar je minister danes odsoten. Poslanec bo prejel pisni odgovor.
Prehajamo na vprašana poslank in poslancev.
Edvard Paulič bo zastavil vprašanje ministru za zdravje Janezu Poklukarju.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo. Gospod minister lepo pozdravljeni!
5. novembra sem vam poslal pisno poslansko pobudo, potem da mi pošljete zapisnike strokovne svetovalne skupine za obdobje enega leta za nazaj. Razlogov za to pobudo je več, ključen pa je ta, da imamo poslanci, pa tudi konec koncev javnost pravico vedeti katere ukrepe ta skupina predlaga, kakšna je strokovna podlaga za sprejem teh ukrepov, še bolj pa imamo pravico vedeti katere predloge skupine vlada upošteva in katere ne in pa kakšen je časovni zamik med predlogom skupine in sprejetjem s strani vlade. Jaz sem dobil vaš odgovor, ampak jaz moram reči, da je odgovor zelo na nek način benigen, vi ste zapisali, da se strokovna skupina sestaja enkrat na teden, da je javnost s stališči skupine seznanjena preko novinarskih konferenc. Skratka, niti dotaknili se niste moje pobude in najmanj kar bi pričakoval je, da mi poveste ali bom te zapisnike dobil ali ne. In pa če ne, zakaj ne. Ker na ta način se daje vtis, da se nekaj skriva. In dejstvo je, da v preteklosti dostikrat prihaja do nekih nasprotujočih si informacij glede teh ukrepov. Nekateri ukrepi so se sprejemali praktično čez noč, bile so nasprotujoče si informacije, v enem dnevu tri različne informacije. Skratka, če dam sedaj ta zadnji primer prodaje pijače in hrane na stojnicah, ukrep je bil zopet sprejet zelo pozno, gostinci so že nabavili določene zaloge, določeno opremo kot so grelniki in podobno, in vi ste enostavno pač to prodajo

11. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) prepovedali in jim s tem povzročili, zaradi nepravočasnega ukrepa, poslovno škodo. In tudi ta zadnji primer je dejansko razlog, zakaj bi želel vsaj jaz osebno dobiti zapisnike te svetovalne skupine, ker predvidevam, da bo iz teh zapisnikov jasno, kakšna je strokovna podlaga, da se ta ukrep izvaja na stojnicah, se pa ne izvaja, recimo, pri prodaji bureka in pri ostalih gostinskih dejavnostih. Skratka, moje vprašanje je: Ali bom te zapisnike dobil ali ne, in če ne, zakaj ne.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JANEZ POKLUKAR: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Spoštovani gospod Edvard Paulič! Trenutna posvetovalna skupina je bila imenovana 26. februarja letos in ima deset članov. Predhodno pa je bila imenovana posvetovalna skupina, ki jo je imenoval 31. marca lansko leto minister za zdravje, gospod Tomaž Gantar. Kar se tiče posvetovalne skupine, ta več ali manj dela javno, hkrati pa praktično na vseh svojih zasedanjih ima komunikacijo z mediji, prav tako, mislim, da predsednica oziroma predstavnica dr. Logarjeva redno nastopa na novinarskih konferencah.
Sicer pa, kar se tiče vaše pobude, v skladu z 240. členom Poslovnika Državnega zbora lahko vsak poslanec poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejetje določenih ukrepov s področja delovanja Vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe.
Posredovanje zapisnikov sej strokovne skupine samo po sebi ne predstavlja pobude, skladno s tem členom, zato zaenkrat nismo izdali teh zapisnikov. Če pa mislite, da je to informacija javnega značaja, pa bomo tudi to v bodoče naredili.
Kar se tiče zadev, vezanih na ukrepe, je pomembno, da še posebej tisti, ki ste odločevalci ali pa ki smo odločevalci in smo prvi v vrstah pred ljudmi, zagovarjamo izvedljivost in sledimo stroki. Namreč, odličen ukrep PCT je ob … / nerazumljivo/ preko najrazličnejših poti v družbi zbledel in prišli smo v četrti val. In podobno - opozarjam vse skupaj – se dogaja zdaj okrog božičnih sejmov in prodaje kuhanih vin. Odlok je jasen, komu in na kakšen način se lahko izvaja gostinska dejavnost, zato ne vidim nobene potrebe, da bi bilo kakršnokoli razpravljanje v zvezi s tem potrebno. Razen z vidika tega, da je v startu bilo predpostavljeno, da so izvajalci božičnih sejmov sposobni zagotoviti ustrezno izvajanje tega in da ne bo prišlo do odstopa, ki smo ga videli v zadnjih tednih ob izvajanju tega, ki kar samo po sebi kriči in grozi, da bo to povod za slabše izvajanje ukrepov in za obvladovanje epidemije.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Paulič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči.
Saj, minister, jaz sem tudi te zapisnike zahteval v skladu z določili informacij javnega značaja. Ampak še vedno ne razumem, vi ste ponovili, da strokovna skupina dela javno in da je javnost seznanjena z vsemi njihovimi predlogi. Dejstvo je, da predstavniki strokovne skupine sodelujejo na novinarskih konferencah, ampak to še zdaleč ne pomeni, da je javnost seznanjena z vsemi njihovimi predlogi. In moj namen

12. TRAK: (NB) – 12.55

(Nadaljevanje): to ni zlonameren, ampak je samo namen ugotoviti kakšna je ta časovna komponenta od predloga strokovne skupine do sprejema na seji Vlade oziroma do sprejema odloka, ker jaz težko verjamem, da je, ne vem, kar se tiče tega zadnjega primera strokovna skupina ugotovila, da se pač mora prepovedati prodaja hrane in pijače, ne vem, danes Vlada sprejme to jutri. Jaz mislim, da je bil ta časovni razmak vseeno daljši in enostavno se sprašujem zakaj do teh zapisnikov ne moremo proti in kaj tukaj skrivate. In to ne zlonamerno, ampak samo zato, da bi tudi jaz prišel do teh informacij, do katerih preko sredstev javnega obveščanja ne morem priti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ POKLUKAR: Hvala gospod predsednik za besedo. Hvala tudi gospodu Pavliču za dopolnitev vprašanja.
Poglejte, ničesar ne skrivamo. To je dejstvo, tako da, še enkrat, vse informacije so dostopne, sploh tiste, ki so potrebne, kajti stroko je treba znati tudi tolmačiti. Zato je medicinska fakulteta šest let in potem tudi specializacije. Tako da, enoznačno razlagati s strani laične javnosti zapisnike strokovne skupine tudi ni tako enostavno in dostikrat se je izkazalo, da je bila to podlaga potem za najrazličnejše javne razprave, ki niso vodile nikamor, kvečjem v naše razdvajanje, našo neenotnost in seveda je bil na koncu učinek ravno nasproten, kot bi ga mogli neka, nek predlog strokovne skupine prinašati. Tako da, tisto kar nas mora skrbeti ta trenutek je enotnost in sledenje priporočilom strokovne skupine in še enkrat, z uveljavitvijo odloka 8. 11. in potem skupnim izvajanjem vseh Slovenk in Slovencev tega odloka smo pokazali, da če smo enotni, in če skupaj pristopimo k reševanju epidemije, in če se zavedamo, da je epidemija družben problem, je pa problem zdravstva, je pa zdravstvo tisti del družbe, ki s svojim znanjen in vedam lahko pomembno s priporočili pripomore k boljšemu upravljanju epidemije, potem zmoremo. In to je moj klic in moje sporočilo tudi vsem ostalim. Ne pozabimo tukaj ob tej, v tem tudi, da je najpomembnejše sporočilo vse medicinske stroke, ne v Sloveniji, ampak širom po svetu, cepljenje. Ja. Javno v zapisnikih in vseh takšnih in drugačnih objavah. Pa vendar je na koncu to podlaga za eno veliko razpravo, ki nam seveda jemlje veter v jadrih, zato da bolj varno on bolj zdravo zakorakamo v nov dan v naslednje mesece. Tako da, še enkrat, ničesar ne skrivamo, kar boste želeli boste tudi dobili in to je edino kar si želimo, transparentno, jasno in odgovorno.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Kolega Pavlič, imate besedo za postopkovni predlog.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa. Bom najprej obrazložil.
Zdaj, še enkrat ponavljam, to ni neko zlonamerno vprašanje ali pa pobuda, ampak verjetno minister, se bova pa strinjala, da so bili določeni ukrepi v preteklosti bodisi nerodno skomunicirani bodisi z določenega vidika tudi nelogični in mogoče bi pa vseeno, moram reči, da vam zamerim, ko ste rekel, stroko je treba tolmačiti in zato obstaja medicinska fakulteta, kjer se šolajo bodoči za ta poklic šest let. Jaz ne verjamem, da so v Vladi vsi člani Vlade izobraženi medicinsko šest let na medicinski fakulteti. Jaz tudi verjamem, da boste priznali, da smo poslanci toliko odgovorni, da tudi če bomo do teh zapisnikov prišli, da jih ne bomo zlonamerno tolmačili, ampak še enkrat, ukrep, zadnji ukrep je bil sprejet, pa ne rečem, da morda ni potreben, ampak ta časovni zamik je bil tako kratek, da enostavno bi bilo bolj primerno, če bi to storili prej, če že, in zato predsedujoči, je moj postopkovni predlog, da se na eni izmed naslednjih sej opravi

13. TRAK: (TB) – 13.00

(nadaljevanje) javna obravnava.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, v okviru glasovanj.
Soniboj Knežak bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu, ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.
Imate besedo.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik.
Spoštovana ministra!
Smo 13. decembra. Skoraj 2 meseca bo že minilo od tedaj, ko je Evropo dobesedno streslo dejstvo, da se bodo cene energentov, s tem pa tudi ostalih dobrin, enormno povišale. 13 december, skoraj 2 meseca po tem, ko smo vas opozorili, da energetska revščina trka tudi na naša vrata. Spoštovana ministra, energetska revščina je brez kakršnihkoli ovir že vstopila v slovenske domove. Še več, zdi se, da je Vlada s svojo ignoranco vrata energetski revščini še pomagala odpreti na stežaj.
Spoštovani gospod Vrtovec, potem, ko je bilo tudi iz vaše strani rečeno, da ni potrebe za nikakršno paniko, da je vse pod kontrolo, je danes stvar precej drugačna. Mnogo naših državljank in državljanov prav v tem trenutku, ko mi razpravljamo v tej dvorani, sedijo v svojih hladnih domovih, ker si ne upajo prižgati radiatorja v strahu pred položnicami, ki prihajajo. Komunala v Trbovljah je svoje uporabnike obvestila, da se bo ogrevanje podražilo za 57 %. Takšna obvestila so v preteklih dneh prejeli ljudje v Ljubljani, v Mariboru, na Vrhniki in drugod. Goriva so danes za več kot 40 procentov dražja, kot pred enim letom. Cena elektrike za 30, gor gre zemeljski plin, kurilno olje, ogrevanje.
Problem je jasen in že močno seže v denarnico ljudi, starejših, družin. Problem pa niso samo rastoče cene. Problem je, da Vlada pri tem nič ne naredi, da bi stiske ljudi omilila. Besede ne pomagajo. Socialni demokrati smo z opozicijo zahtevali 2 nujni seji odborov. O problemu smo na dolgo in široko govorili v Državnem zboru. Od Vlade smo slišali le, da trg deluje in da bo trg vse uredil. Gospod Vrtovec, to so vaše besede. Trg že deluje, ampak bojim se, da ne dela za ljudi.
Socialni demokrati smo vas že najmanj dvakrat, že dva meseca opozarjamo, da je potrebno reagirati hitro in celostno, z vsemi možnimi razpoložljivimi sredstvi, ki so na voljo in ki jih je v svojih priporočilih dala tudi Evropska komisija in prosim vas, predvsem ministra Vrtovca, da ne hitite(?) pojasnjevati, kako je Vlada uvedla regulacijo cen kurilnega olja, ko vemo, da je to le obliž na vse bolj krvavečo rano stisk ljudi. Še vedno ni odgovora na vprašanje, kdaj bo Vlada sprejela konkretne pomoči za blaženje energetske revščine, ki jo čutijo predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, pa brezposelni in zaposleni z nizkimi dohodki.
Naj vas ob tem spomnim, da je na seji Odbora za gospodarstvo, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo dejal, da bo Vlada pripravila pomoč, ki pa je ni od nikoder. Socialni demokrati / znak za konec razprave/ smo zato pripravili Zakon o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki predvideva energetski dobropis za najranljivejše v naši družbi. Zakon bomo danes, skupaj z opozicijskimi(?) partnerji vložili v zakonodajno proceduro, v kolikor se bo ta ignoranca Vlade nadaljevala.
Zato vaju, spoštovana ministrstva, sprašujem, prvič, kdaj bo pripravljen predlog zakona, ki bi revnim in ogroženim(?) omilil posledice energetske draginje? In pa drugič, ker gredo rešitve zakona, ki ga bomo Socialni demokrati vložili danes, v smer, ki jo je nakazovala tudi Vlada, / znak za konec razprave/ to se pravi, energetski vavčerji v višini 150 evrov, me zanima, ali boste predlog zakona, ki bo danes vložen, podprli.
Hvala za odgovore.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister Vrtovec.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Hvala tudi za vprašanje, ki je bilo polno očitkov. Lahko rečem, da Vlada na dnevni ravni zelo pozorno spremlja dogajanje na energetskem trgu, ne le v Sloveniji, ampak kot predsedujoča država Svetu EU, tudi na mednarodni ravni. Zaradi tega smo sklicali tudi vrh energetskih ministrov, ki je potekal konec meseca oktobra, v Luksemburgu in smo o tem temeljito debatirali in Vlada bo reagirala v skladu s »tool box-om«, ki je bil, tako imenovano škatlo orodij, ki je bil predlagan s strani Evropske komisije.
Ampak en pozor, kajne. Glede najranljivejših skupin, smo rekli javno, da bomo pomagali najranljivejšim skupinam. Upokojencem se bo pomagalo v okviru paketa PKP-10, o tem bo gospod Cigler kaj več povedal, ampak ravno tistim upokojencem, ki imajo najnižje pokojnine, pod 500 evrov, jih boste imeli tukaj na mizi, PKP-10, podrobnosti, verjamem, da bo gospod Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve, tudi to obrazložil. Torej, upokojencem se pomaga.
Kar se pa tiče vseh ostalih skupin najranljivejših, mi imamo pripravljen sistem tako imenovanih vavčerjev, energetskih bonov, ampak, dajmo najprej počakat, kakšna bo ta kriza, do konca, da vidimo, kakšen segment bo zajela, do kdaj bo

14. TRAK: (VP) 13.05

(nadaljevanje) trajala. Zaradi tega, ker sicer, če vrat na nos damo nek denar, lahko podpremo zgolj in samo tudi špekulantski trg. Samo špekulantski trg lahko podpremo. Mi moramo pripraviti sistemsko rešitev, da bomo z enim paketom pomagali vsem tistim, ki so bili prizadeti, ne pa parcialno določenim segmentom ljudi. Vi ste našteli Trbovlje, našteli ste lahko Maribor, Jesenice. Pa vprašajte direktorje podjetij, ki niso v državni lasti, ta podjetja. Vprašajte jih, kdaj so zakupili cene plinov in zakaj do tega problema ni prišlo v Celju. Naj župan Maribora, mislim, da je že reagiral, v enem primeru pa en direktor ni več direktor. Nekatera druga podjetja, zlasti ko govorimo o plinu, so ravnala popolnoma drugače in so, recimo, zakupili pravočasno plin, energente in zdaj teh problemov nimajo. Zaradi tega, ker nekateri so špekulirali do konca, da bi cena lahko še celo padla. Zakaj bi država pomagala samo nekaterim? Država bo, pač vlada po počakala na ta ključen najbolj primeren trenutek zaradi tega, da zajamemo čim večjo skupino ljudi, da lahko čim več imamo na mizi dejstev in potem tudi pravočasno in pravilno reagirala. Za neranljivejše, upokojence, pa boste imeli predlog v Državnem zboru, upam, da že decembra meseca na mizi. O tem bo Janez več spregovoril.
Eno sporočilo. Če želimo se dolgoročno izogniti tovrstnim krizam, potem bo treba v teh mestih razmisliti tudi o spremembi, dolgoročno spremembi energentov. Slovenija mora postati energetsko neodvisna država. Zaradi tega moramo več vlagati v obnovljive vire energije, več na tem področju narediti. In ne le reči, sonce je naša prihodnost, 2 % električne energije pa imamo od sonca, ampak moramo dejansko več vlagati v obnovljive vire energije in dodatno, to ne bo dovolj zagotovo, je naša prihodnost tudi z novimi tehnologijami. Tukaj se nam ponuja nova nuklearka v Krškem.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister Cigler Kralj, imate besedo.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, predsednik. Spoštovani poslanec Soniboj Knežak, hvala za to vprašanje.
Ampak v bistvu v vprašanju ste dali kar nekaj trditev, ki ne držijo. Vlada ima kot sad medresorske delovne skupine gospodarstva, infrastrukture in sociale že pripravljene vse rešitve za odziv na podražitve energentov za ogrevanje. Mi bomo, kot je kolega minister Vrtovec pravkar razložil, v pravem trenutku, pravočasno in seveda tudi v primerni višini ukrepali. Glede na to, da pa imamo mi sistemsko že našo socialno pomoč zelo, zelo dobro urejeno in da se je to izkazalo tudi med covid epidemijo, tudi med lockdowni, ko smo res učinkovito poskrbeli za to, da ljudje nebi padli v nevarnost tveganja revščine, naj omenim, da imajo vsi prejemniki denarne socialne pomoči možnost, torej to so socialno najšibkejši, finančno najšibkejši, možnost do petkrat letno zaprositi za izredno denarno socialno pomoč v višini / znak za konec razprave/ 402 evra. Od teh petih možnosti so tri namenske, na primer za ogrevanje, za točno določeni namen, dva pa celo nenamenska v smislu, da lahko sami namenijo tisto denarno socialno pomoč za namen, ki ga potrebujejo. Tako, da v tem vmesnem času nihče nebi smel ostati, bi rekel, na hladnem, kot ste omenjali. Pozivam ljudi, naj se obrnejo / znak za konec razprave/ na pristojni center za socialno delo, ki jih pozna, ki pozna njihove razmere, in naj v primeru, da nimajo dovolj sredstev za ogrevanje, zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Knežak, imate besedo.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, spoštovana ministra.
Zdaj, v bistvu, če potegnem pod črto, sta mi oba odgovorila nekako takole. Ja, imamo vse pripravljeno, ko bo potrebno, bomo vložili. Kdaj? Spomladi? Položnice so zdajle, prihajajo vsak mesec. Zima je zdajle. Če ne verjamete, da je stiska velika, vam lahko, ko končamo s tem uradnim delom, pokažem obvestila, maile, ki jih dobivamo, s konkretnimi stiskami ljudi. Jaz verjamem, da imamo kar nekaj mehanizmov, tako kot ste, minister Kralj, rekli, da tudi ne vem koliko ljudi jih tudi poznajo, da lahko to koristijo, ampak stiska pri ljudeh je. Jaz iz te tematike res nebi delal neko politiko, ampak opozarjamo že dva meseca / nerazumljivo/ se pa zadeva nič ne premakne.

15. TRAK (NM) – 13.10

(nadaljevanje) Zdaj ne vem, spoštovana ministra, mi povejte, v čem se v Sloveniji glede energetske revščine razlikujemo od, ne vem, od Belgije, Češke, Italija, Francije, Portugalske, Estonije, Španije, da ne naštevam naprej. Zdaj pri nas očitno ni potrebno narediti nič, v naštetih državah pa so že sprejeli konkretne ukrepe za preprečevanje energetske krize. Ne vem, ali tam ljudi zebe bolj kot pri nas. Mislim, da ne, samo se mi zdi, da je politika drugačna, bolj naravnana in vlada je malo ignorantna do tega problema. Zato vaju, spoštovana ministra, pozivam, da slovenski javnosti odgovorite, kdaj in kaj boste naredili, da se ublažijo posledice energetske revščine.
Hvala. / znak za konec razprave/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Minister Vrtovec, imate besedo.

JERNEJ VRTOVEC: Kdaj? Takrat, ko bo to potrebno, da zagotovimo pomoč, čim večjo pomoč čim širši skupini ljudi in da imamo točne kazalce, v kolikšnem znesku in na kakšen način, kajti ta trenutek bi lahko z ad hoc rešitvijo samo pomagali špekulantskemu trgu. Tega si pa nihče ne želi.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še minister Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec Knežak. Minister Vrtovec je že prej omenil, da je ta rešitev predvidena v PKP 10, ki, mislim da, je že bil poslan v parlament in je zdaj stvar vaših procedur v parlamentu. Mislim, da bo to že decembra na dnevnem redu, vsaj bi moralo biti, tak je namen. Sicer pa ponavljam, da smo v preteklem letu in pol dejansko tem najšibkejšim skupinam na različne načine, tako sistemsko preko denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, tudi interventno preko, lahko rečem, solidarnostnega dodatka, ki je bil neke vrste draginjski dodatek in bi naj kompenziral to, bi rekel, ranljivost, ogroženost s strani virusa, ker se ni vedelo zaradi nepredvidenih, nepredvidljivih okoliščin, kakšne bojo posledice te pandemije in »lockdown-ov«, so pravzaprav najšibkejši socialno in finančno najšibkejši upokojenci že dvakrat dobili solidarnosti dodatek, zdaj pa bo ta dodatek tudi v PKP 10. Tako da vlada pravzaprav ima te ljudi v obziru in jim želi pomagat in jim tudi bo pomagala. In rešitve so pripravljene in tudi mislim, da bojo, ko bojo sprejete, učinkovite, zato da se prepreči tudi ta vidik špekuliranja. In naj povem, da na drugi strani želimo tudi delovno aktivne prebivalce, ki bojo tudi, ki tudi nosijo te posledice podražitev, razbremeniti s tem, da bomo razbremenili plače s povišanjem splošne olajšave pri prejemkih iz dela. In zato bo ljudem ostalo neto tudi več v žepu. In na tak način bomo srednjemu razredu, aktivnim tudi pomagali nosit te posledice podražitev, ki pa so seveda, se strinjam z vami, težko breme… / znak za konec razprave/ marsikdo jih težko pokrije in je zaradi tega zaskrbljen. Ampak moram se zahvalit čisto vsem fizičnim osebam, prebivalcem, državljankam in državljanom, tudi socialno varstvenim zavodom in pa gospodarstvu, ki so do zdaj zaupali vladi, da bo pomagala in smo pomagali pravočasno, učinkovito in s tem na eni strani preprečili padec v revščino, pomagali ljudem s solidarnostnimi, draginjskimi dodatki in na drugi strani ohranili 300 tisoč delovnih mest… / znak za konec razprave/ da lahko zdaj tudi na polno delamo. Tako da vlada bo pravočasno in primerno pomagala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Knežak, imate besedo za postopkovni predlog.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Čeprav sem mnenja, da smo o tej tematiki že več kot dovolj razpravljali v tem parlamentu, da dejstva poznamo, se soočamo vsak dan z njimi, da je zdaj potrebna v bistvu akcija. Kljub temu pa predlagam nenazadnje kot ena oblika tudi pritiska na vlado, da se tudi ponovno o tej temi razpravlja v Državnem zboru.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo v okviru glasovanj. Mojca Škrinjar bo postavila poslansko vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani gospod minister.
Varstveno-delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani obstaja že več kot 5 desetletij. V tem času je ustanova, katere ustanovitelj je država, v njenem imenu pa vaše ministrstvo, skrbela za številne državljanke in

16. TRAK (VI) 13.15

(Nadaljevanje) državljane s posebnimi potrebami. Danes se spopada s hudim prostorskim problemom in na seznamu je več deset oseb, ki potrebujejo namestitev in je ne morejo dobiti. Primanjkuje tudi prostorov za delavnice, zlasti za mizarsko obrt, kar zahteva prostornost in stabilnost stavbe. Varovanci zavoda pa se posebej odlikujejo ravno na tem področju. Prav bi bilo, da bi te delavnice imele tudi razstavne prostore. Sprašujem vas torej, kdaj bo zavod dobil dodatne potrebne kapacitete, tako za nastanitev, rekreacijo, terapije ter delavnice. Situacija je urgentna. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik za besedo.
Spoštovana poslanka Mojca Škrinjar! Zelo zelo pomembna problematika in hvala za to vprašanje in skrb. Ob nastopu ministrovanja je bila ena od ključnih prioritet, ki smo si jo z ekipo zadali skrb za ranljive skupine v vseh ozirih. Na našem ministrstvu smo seznanjeni s prostorsko problematiko, ki ste jo v vprašanju orisali, s katero se sooča varstveno delovni center Tončke Hočevar in skupaj s socialnovarstvenim zavodom Tončke Hočevar iščemo primerne rešitve. V zadnjih dveh letih je zavod pridobil nove prostore in vzpostavil dislocirano enoto na Parmovi v Ljubljani za izvajanje slikarsko keramičnega programa. Pridobil je tudi prostore za stanovanjsko skupino v Šiški. Trenutno, morda je to najbolj sveža in dobra novica tudi za vas in za vse, ki so uporabniki storitev VDC Tončke Hočevar pa obravnavamo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti investicijsko dokumentacijo za nakup zemljišča in gradnjo bivalne enote Šmartno. S to investicijo bo VDC Tončke Hočevar pridobil predvidoma namestitvene kapacitete za 14 uporabnikov. Investicija se bo izvedla v letih 2022 in 2023 in je ocenjena na približno 1 in pol milijona evrov. Mi na ministrstvu to investicijo podpiramo in jo bomo sofinancirali predvidoma skoraj v celoti. Manjši del sredstev bo prispeval socialnovarstveni zavod, torej VDC Tončke Hočevar sam. Zemljišče v ta namen je zavod že odkupil. Še naprej pa intenzivno iščemo tudi rešitve za ostalo prostorsko problematiko zavoda. Zavod je velik, tega se vsi skupaj zavedamo. V delavnice se vključuje okoli 240 uporabnikov. Dodatno je v institucionalnem varstvu vključenih oziroma nastanjenih še več kot 100 uporabnikov. Prostorske rešitve moramo zato načrtovali celovito in postopoma. Z vodstvom zavoda bomo v kratkem imeli tudi skupno delovno srečanje na katerem bomo ponovno pregledali in proučili različne možnosti, ki bodo pripomogle k oblikovanju dolgoročnejših rešitev. Med prvimi koraki je zagotovo načrtovan umik omenjene mizarske delavnice iz centralne lokacije na primernejšo lokacijo. Potrebno pa je poudariti, da je epidemija Covid-19 vse socialnovarstvene zavode postavila, torej pred njih je postavila nove zahteve na področju zagotavljanja ustreznih prostorskih kapacitet in VDC Tončke Hočevar je eden izmed 23. varstveno delovnih centrov v Sloveniji, ki se prav tako soočajo s prostorsko stisko in katerim se trudimo v okviru naših možnosti in sredstev čim bolj celovito tudi pomagati. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Škrinjar imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa. Hvala za to vašo zelo dobro novico. Bi vas pa hkrati pozvala tudi k temu, da bi sodelovali z ljubljanskimi odločevalci. Namreč, v Ljubljani imamo kar nekaj območij, ki so deprivilegirana in prav tam bi dejansko bila potrebna novogradnja. Ko pa bo novogradnja pač začeta pa je seveda treba misliti na vse skupine prebivalcev, tako da vas prosim, da

17. TRAK: (DAG)

(nadaljevanje) preučujete tudi situacijo v Ljubljani in razmišljate ob vsakem novem zazidalnem načrtu, ki se pojavi v Ljubljani, da se hkrati načrtuje tudi prostore za ranljive skupine, kot so varovanci varstveno-delovnih centrov kot tudi druge ranljive skupine in starejši. In vas prosim torej, da ste stalno pozorni na to, da tudi v Ljubljani dobimo primerno mrežo, razporejeno po celi Ljubljani in tako dostopnost za vse te ljudi. Sem pa, kot sem že rekla, vesela, da sem dobila to lepo novico o Šmartnem.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, če želite dopolniti odgovor, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Spoštovana poslanka Škrinjar! Lahko se zavežem, da bomo še naprej ali pa morda zdaj še bolj intenzivno spremljali postopke, kot ste omenili, na področju Mestne občine Ljubljana, da bo tudi za ranljive skupine primerno poskrbljeno. Poglejte, socialnovarstveni zavodi niso samo domovi za starejše, so tudi VDC-ji, CUDV-ji, posebni socialnovarstveni zavodi, ki res, lahko rečem, skrbijo za najranljivejše skupine, da se jim omogoči dostojanstvo, da se jim omogoči čim večja delovna aktivacija, da se jim omogoči tudi čim večja integracija. In VDC-ji – kar nekaj sem jih že obiskal – so res po vsej Sloveniji, lahko rečem, na vrhunskem nivoju. Ekipe se zelo trudijo, so srčni, požrtvovalni in v bistvu spreminjajo življenjske zgodbe. In tu je naša dolžnost, da pomagamo po svojih močeh.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dr. Matej T. Vatovec bo postavil poslansko vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, gospod predsednik.
Lep pozdrav vsem!
Spoštovana ministrica! Bom zelo kratek. Koalicija oziroma koalicijske poslanske skupine so s podpisi poslancev narodnih skupnosti vložile Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerem sta dve poglavitni rešitvi. Ena od teh je ta, da se povečuje vpliv predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov, govorimo o osnovnem besedilu zakona, ki je javnost nekako razdrobila na dve polovici. Prva polovica so lokalne skupnosti, ki z odprtimi rokami podpirajo rešitev in jo pozdravljajo, druga – in mislim, da je ta po svoje pomembnejša – so pa udeleženi v vzgojno-izobraževalnem procesu, govorim predvsem o zaposlenih v javnih vrtcih in javnih šolah, ki so tudi svoja stališča poslali v Državni zbor. Podpisali so neko peticijo proti sprejetju tega zakona; mislim, da so zbrali nekaj čez 28 tisoč podpisov zaposlenih v vrtcih in šolah. Da ne govorim o pedagoških strokovnjakih, predavateljih s pedagoških fakultet in tako naprej. Tako imamo zdaj ta dva tabora. Po eni strani razumljivega, tistega s strani županov, ki želi imeti večji vpliv pri imenovanju ravnateljev, sprejemanju kadrovskih načrtov in tako naprej. Po drugi strani pa imamo zaskrbljene učitelje in ostale pedagoške delavce, ki si na nek način ne želijo tega, da bi imeli manj besede pri tem, kdo bo vodil pedagoški kolektiv, kako se bodo oblikovali kadrovski razrezi v šolah in tako naprej. Tako me zanima povsem konkretno naslednje. Vlada je dala pozitivno mnenje k temu predlogu zakona, me pa zanima, spoštovana ministrica, kakšna je bila vaša vloga pri pripravi tega zakona ali pa po tem, ko je bil predložen v parlamentarno proceduro. Predvsem pa, kakšno je vaše strokovno mnenje oziroma mnenje človeka, ki sedi na Ministrstvu za izobraževanje in bi moral v prvi vrsti skrbeti za to, kako bo čim bolj nemoteno ta sistem deloval še naprej. Glede na to, da velika večina poznavalcev pravi, da ta sistem, ki se je oblikoval, mislim, da v času ministrovanja dr. Gabra, vnesel in da je v bistvu precej učinkovit, je moje zelo konkretno vprašanje,

18. TRAK: (VP) 13.25

(nadaljevanje) kako vi gledate na to. In ali ni tu res še eden od tistih trenutkov, ko morate zagovarjati v bistvu interese zaposlenih v javnih vrtcih in šolah, ne pa interese lokalnih skupnosti, ker ste nenazadnje ministrica za izobraževanje ne pa za lokalno samoupravo? / znak za konec razpravo/ Bi pa prosil za res zelo konkreten odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani poslanec Tašner Vatovec.
Lahko bi odgovorila v parih sekundah. Mnenje vlade poznate. In ste bili z njim tudi seznanjeni na samem odboru. Bom pa povzela par zadev, da ne bo dileme. Vsekakor je vlada na oceni, na mnenju za predlog, ki so ga dale poslanske skupine, torej vaši kolegice in kolegi, ne vlada, da so bili razlogi, zaradi katerih je bil predlog novele zakona odprt, utemeljeni. Utemeljeni pravzaprav z zelo konkretnimi situacijami nedolgo nazaj. Situacijami, povezanimi z obdobjem tik pred začetkom šolskega leta, ko so, na srečo sicer z veliko, veliko manjšino, ampak kljub vsemu, nekateri ravnatelji se odločili, da ne bodo spoštovali navodil in pa pravil za varno odpiranje šol in s tem začetek in pa izvajanje šolskega pouka v prostorih šol, ampak da to želijo narediti drugače. In ena od ocen, zakaj jim je to uspelo, je bila tudi ta, da je nekaj tudi v ravnotežju same sestave svetov tisto, kar bi bilo potrebno optimizirati zato, da do takšnih situacij nebi prišlo. Tako, da po pregledu obeh veljavnih zakonskih podlag, tj. Zakon o zavodih in pa Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, se je pokazalo, da tukaj je manevrski prostor za to, da še vedno lahko postavimo drugačno obliko, ki bo bolj uravnotežena s strani vseh tistih, ki predstavljajo strukturo članov sveta, torej ustanovitelji, zaposleni in starši, v tem primeru srednjih šol pa seveda tudi dijaki. Tako, da s tega vidika pravzaprav je tule, verjamem, da potem tudi tekom same obravnave na odboru prišlo do uravnoteženega in pa ustreznega predloga. Predloga, ki smo ga že poznali in ki se je že izvajal v sestavi 3+3+3. Seveda se zavedam tudi tega, da sama obravnava ni zaključena še, samega predloga novele. Če sem prav razumela, boste sklicali izredno sejo Državnega zbora za dokončno obravnavo te točke, tako da verjetno po proceduri boste zadnjo besedo seveda še lahko izrekli.
Bi pa izkoristila to priložnost in kljub vsemu odprla še eno zadevo, ki tudi še ostaja odprta in za katero smo tudi v mnenju vlade opozorili. To pa je napredovanje v sestavi oziroma pri enem profilu zaposlenih, ki vsekakor razumem, da je predlog skrbno bil preučen in je zelo na mestu, vendar pa je predlog samo za eno od večih skupin zaposlenih v vzgoji in izobraževanje in kot takšen pravzaprav lahko prinaša na koncu, kljub temu, da je izjemno, izjemno dobronameren, lahko prinaša nove krivice in pa nesorazmerja v celotnem sistemu zaposlovanja in v tej povezavi tudi sistemu napredovanja in v končni fazi tudi sistemu plač. In glede na to, da imamo v našem sistemu zelo jasna, bom rekla, procedure, kako se ta vprašanja, te vsebine ustrezno naslavlja, bi si želela, da bi se kljub vsemu naredil še en tak premislek ali bi to kljub vsemu vi, poslanke in poslanci, prepustili dogovoru v sklopu, bom rekla, kolektivne pogodbe in skupnega dogovora na tem mestu z vsemi relevantnimi deležniki. In da nebi prišlo do tovrstnega političnega, bom rekla, neposrednega političnega posega pri tej odločitvi. Vem pa, da / znak za konec razprave/ se je to že pogosto dogajalo. Nenazadnje tudi prav vaša poslanska skupina v prejšnjem mandatu je na ta način obšla kolektivno

19. TRAK: (NB) – 13.30

(Nadaljevanje): dogovarjanje in pa ta institut s tistim predlogom za minimalno plačo, tako da, kot rečeno, opozarjamo še pri tem členu, da bi mogoče bil smiseln še nov premislek in vas prosimo, v tem smislu, da to z vidika enakosti in pa pravičnosti tudi bi upoštevali. Hala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Kolega Matej T. Vatovec, imate besedo.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Ja, glede na odgovor bi še nekaj dopolnitev na to kar sem slišal. Res je, dobili smo mnenje Vlade. Mene zanima, če je mnenje ministrstva enako, se pravi, pač kot Ministrstva za izobraževanje je tisto, ki je pripravilo to mnenje, ga je potem Vlada samo potrdila ali je kdorkoli na ministrstvu imel kakšen pomislek glede takšne ureditve. Zdaj, kar se pa tiče slabih praks v času odpiranja šol. Jaz to lahko razumem, vsi smo verjetno z osuplostjo spremljali prizore ravnateljev, ki so se upirali temu, da epidemija obstaja, da virus obstaja in iskali dokaze za to pri ministrstvu, mislim pa, da to ne more biti podlaga za to, da se spreminja svete zavodov osnovnih šol, sploh da, mislim, ni nobene garancije pri tem da, če je nek kandidat politično nastavljen, če pravi, če bi imela lokalna politika večji vpliv v svetu zavodov, to še ni nobena garancija za to, da bi bili ravnatelji boljši. Ravno obratno. Mislim, da je to skrb deležnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja, se pravi, da bi se preveč razmišljalo o tem kdo je čigav, ko govorimo o ravnateljih, ne pa, kdo je najboljša oseba za to funkcijo in mislim, da je to glavna skrb zaposlenih, da bodo izgubili ta glas, ki so ga do sedaj imeli in ne bodo več imeli vpliva na to kdo bo dejansko tisti, ki bo vodil kolektiv. In mislim, da bi to moral biti interes tudi ministrstva za izobraževanje pri razmislekih v takšnih vprašanjih. Tako, da me res zanima ali je res ta sistem, ki je predvideval več predstavnikov zaposlenih, bil toliko slab, da je bilo potrebno zdaj iti na nazaj po amandmajih v nek čas, ki smo ga že poznali in očitno ni funkcioniral, če se je takrat potem konec 90. Vlada odločila, da bo ta sistem spremenila.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala.
Mnenje Vlade je bilo sprejeto enotno soglasno na podlagi mnenja resornega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Verjamem, da si ga lahko ponovno pogledate in preberete kot del vašega gradiva pri obravnavi te točke in v njem smo v resnici opozorili na nekaj dilem in ta dilema v zvezi s samo sestavo sveta je bila, kot rečeno, tudi na odboru potrem ustrezno uravnotežena. Zdaj, seveda, ta uravnoteženost pomeni, da imajo sedaj vse tri strani enako težo glasov. Morate se pa zavedati, da ustanovitelj je občina, pri srednjih polah neposredno država in vsekakor je potem tudi prvi odgovorni, ko gredo stvari narobe, ustanovitelj. In vsekakor mora imeti primerljivo enako težo glasov kot vsi ostali, kot zaposleni in kot predstavniki staršev, tako da s tega vidika kot rečeno in z vidika spoštovanja zakonskih podlag je tukaj pojasnilo. Bi pa kljub vsemu še tudi opozorila na to, da je pozitivno mnenje k predlogu zakona dal tudi državni svet in vsekakor opozorila tudi na to, da imate prav poslanke in poslanci seveda možnost in pa tudi odgovornost, pristojnost, da predlagate zakon oziroma novele zakona, tako da tudi s tega vidika seveda Vlada potem v takih primerih v parlamentarni demokraciji sledi s podajanjem svojega mnenja, zadnja beseda ko se sprejemajo zakoni oziroma njihove spremembe pa je vedno vaša, naša pa, da jih potem izvedemo na podlagi vaše odločitve.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Naslednji bo poslansko vprašanje postavil Marko Bandelli in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala predsednik. Spoštovani minister!
Na 28. redni seji Državnega zbora vam bom, tako kot veste, tukaj je postavil neko vprašanje v zvezi z odstopom direktorja Holdinga Kobilarne Lipica. V okviru Kobilarne Lipica.

20. TRAK: (TB) – 13.35

(nadaljevanje) Zdaj, v okviru Kobilarne Lipica posluje hotel Maestoso, ki je trenutno v fazi prenove. Jaz bom rekel, da je še vedno trenutno v fazi prenove, ker to je tudi dejansko resnica. Julija letos je sicer hotel odprl svoja vrata, vendar nekateri projekti v okviru prenove še vedno tečejo. V sprejetih proračunih za leto 2022 in 2023 niso zagotovljena sredstva, iz katerih bi lahko kobilarna denar namenjala za obnovo omenjenega hotela.
Zdaj v SAB smo zato predlagali dopolnilo, v katerem bi zagotovili sredstva za dokončanje vseh začetnih investicij in dopolnilo je Državni zbor na žalost zavrnil. Tako kakor vsa dopolnila. Zato mene zanima, minister, zakaj niste za obnovo omenjenega hotela zagotovili zadostnih sredstev v proračunu, tako za leto 2022 kakor za leto 2023?
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec, Marko Bandelli, spoštovani Državni zbor! Hvala za vprašanje.
Holding Kobilarna Lipica, družba z omejeno odgovornostjo, je v skladu s korporativnim sistemom upravljanja podjetje, katerega direktorja imenuje nadzorni svet družbe. O odstopu dosedanjega direktorja iz zasebnih razlogov, je nadzorni svet z imenovanjem nove direktorice, zagotovil kontinuiteto in stabilnost vodenja kobilarne. Nova direktorica je v družbi doslej opravljala funkcijo namestnice direktorja in vodje službe za finance, računovodstvo in nabavo. Prepričan sem, da ima vsa potrebna znanja in izkušnje, da bo Lipico vodila strokovno in s srcem.
Kar se pa tiče investicij, pa moramo ločiti javno in tržno dejavnost Kobilarne Lipica. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo financira delovanje javne službe Kobilarne Lipica. Sem spadajo stroški dela zaposlenih, upravljanje z nepremičninami, investicije v kobilarniško infrastrukturo, rejo in šolanje lipicancev. Ostalo je tržna dejavnost, kamor spada tudi hotelska dejavnost, ki jo omenjate. V letu 2021 smo za poslovanje javne službe iz proračuna namenili 6 milijonov evrov. Za leto 2022 pa bomo zagotovili 7 milijonov evrov.
Hotel Maestoso je del tržne dejavnosti, zato morajo v Lipici, tako kot ostala turistična podjetja, ki delujejo na trgu, investicije ekonomsko upravičiti in jih izpeljati gospodarno. Nosilec projekta prenove hotela Maestoso je Holding Kobilarna Lipica, ki opravlja tržno dejavnost in projekt prenove se je financiral iz osnovnega kapitala in kredite. Projekt prenove hotela je končan, tako da, tukaj ne soglašam z vami, da je v procesu, imamo pa v Lipici še kar nekaj načrtov, kaj narediti. Prenova hotela je stala 11 milijonov evrov, od tega 7 milijonov evrov iz osnovnega kapitala, 4 milijone pa iz najema kredita.
In kot marsikje, se tudi pri poslovanju Lipice zadnji 2 leti veliko pozna vpliv epidemije. To vpliva tako na redno poslovanje, kot tudi na izvedbo investicij in verjamem, da bo prihodnje leto še veliko lažje in boljše tudi iz tega vidika in v Lipici vedo, na kak način bodo izpeljali nadaljnje investicije.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bandelli, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala.
Saj, minister, saj to je klasičen odgovor, takšen, kakor sem si ga pričakoval. V bistvu dosti povemo in nič ne povemo. Vi ste samo povedal, mislim, ene velike floskule glede tega. Prvo, mi hočemo obnovit hotel, naredimo nekaj novega, se ga predstavlja v svet, kakor da je dediščina, pomembna za Slovenijo, da je vse, kar je, in od začetka se je točno vedelo(?), da tista sredstva niso zadovoljiva, da gremo v eno obnovo, v eno(?) strateško obnovo samega sistema, kot takšnega, tam(?), kajne.
Zdaj to, da je odstopil direktor Holdinga Lipice, kajne, on ni odstopil in to moramo bit pošteni. To je bilo spet ena »mašinerija« surovega kadrovanja vaše Vlade in ste zahtevali sporazumni odstop. Ste mu rekli, ali boš odstopil ali bomo naredili drugače. In koga ste postavili na direktorsko mesto? Računovodkinjo. Lepo vas prosim, no. Kompetence.

21. TRAK (NM) – 13.40

(nadaljevanje) In ne samo, veste, zakaj vam bom povedal, ker vaš predsednik, ki ste ga vi postavili, gospod Drofenik je on povedal, sam je izrazil, da je bil program, sam program zelo prepričljiv direktorja vse, pa tudi rezultati, ki so tukaj, so zelo vidni, predvsem v konjeniškem sektorju, ponovna vzpostavitev lipiške tradicionalne jahalne šole, to je bilo nujno za pripravit in je naredil. Ureditev zaostankov preteklih let za področje priprave konj in izvajanje renskega programa, to je tudi ustvaril. Ponovno je vzpostavil najvišji strokovni standard v konjereji. Se pravi vse stvari, ki jih lahko naredi… / znak za konec razprave/ samo strokovnjak, ne računovodkinja. Vi ste postavili zdaj eno računovodkinjo, ki bo šla na glavo nekega javnega državnega podjetja, če bi tako rekli, ki ne vemo, kje bo ona tam delala. In to ni v redu. In jaz zahtevam od vas, da mi daste res še en ponovni odgovor, zakaj je do tega prišlo, ker to ni prav, kar se je zgodilo. In zakaj te investicije, ki so, ki bi morale biti speljane do konca, ne financirate več. / znak za konec razprave/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Ja, spoštovani gospod poslanec.
Jaz razumem bolečine zaradi dogodkov v Lipici z vaše strani. Vendar še enkrat ponavljam, da je treba ločit javni od zasebnega sektorja, da javni sektor financira država, tržni del bo izpeljal nadaljnje investicije na način, kot morajo to narediti vsa ostala podjetja. Seveda, če je nekdo odstopil in jaz nimam nobenih razlogov, da ne bi verjel, da je to naredil prostovoljno po tem, kar sem slišal, je nadzorni svet dolžan, da imenuje novega direktorja. V Lipici je vrhunsko izvedena obnova hotela, razširjenje. Na koncu koncev je treba povedat, da gre za enkrat večjo zgodbo, kot je bila naprej. In verjamem, da bodo ljudje, ki vodijo sedaj Lipico, to zgodbo dobro peljali naprej in da bo Lipica spet postala eden od stebrov prepoznavnosti Slovenije tudi na turističnem področju.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bandelli, postopkovni predlog.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja, hvala.
Ja, minister, res je. Samo veste, kaj? Res je zavod, ki sprejme odločitve svet in tako, ampak tam imajo eno osebo, ki je gospod Hevka, ki je izredno, zgleda, da je bolj pomemben kakor predsednik samega sveta. On odloča vse. In to veste, da jaz pridem do teh informacij direktno, direktno. In to ni prav tudi, kar se dogaja tam noter. To sem vam povedal. Kadar, ko ste začeli investirat v obnovo in ste se odločili, da boste obnavljali hotel, se pravi, da boste šli v to investicijo, dajte razumet, da je tole zadevo treba končat, tako kot ste v Podčetrtku končali, ne, minister. Koliko denarja je prišel Podčetrtek? Iz katerihkoli virov je prišlo noter? Ogromno, jih ne bom naštel tukaj, ker bo primilo strah ljudi, da vidijo in da slišijo, kakšne desetine in desetine milijonov. In dobro v turizem, noben ne reče, da nič, ampak če ste začeli to investicijo tudi v Lipici, dajte jo tudi zaključit. To je tako, kot da bi šel človek na žensko, si da dol hlače in ne opravi do konca. To je ista reč, prav ista, če me razumete. In zdaj pomembno še nekaj tukaj bi jaz vas vprašal. To sprejetje strateškega dokumenta, načrt upravljanja s spomeniško kulturnim območjem Kobilarne Lipica, tudi tukaj to. Baje, da ste uskladili neke te reči, potem ste vse skupaj ustavili. To je tudi pomembna zadeva, to je treba iti, je treba do konca. Širitev golf igrišča, bazenska tehnika, wellness center, to je vse stvar hotela, ki ni zaključeno. Kako bo zaključila sama, mislim, sam hotel. Ste zagarantirali brezplačno zadolževanje na začetku, kar je bilo treba, potem zdaj imajo pa kredit za 5-odstotno obrestno mero. Mislim noro. In ne vem, mislim, ne vem, kako si mislite, saj ste bili vendar sam v hotelirstvu in veste sami, kakšne težave so za zaključit lahko te stvari. Tako da jaz mislim, da tukaj ti konji na splošno, kar se tiče Lipice, so naša dediščina, to je to. Če vi je ne čutite, ker ste iz drugega kraja Slovenije, to mene ne briga. Jaz se bom boril vsaki trenutek za ta del naše dediščine, te lepote, ki jo imamo mi v Sloveniji, da nam ne bojo Avstrijci pobrali proč, ker manjka prav malo. Rodovna knjiga je skoraj že izšla. Tu vemo, za kaj se je šlo. To je naš ponos Slovenije. In to moramo čuvat na vsak, katerikoli način.

22. TRAK: (VP) 13.45

(nadaljevanje) Če ne zdaj, pa v naslednji fazi. / znak za konec razprave/ In to je naloga države, da ostane to tukaj, minister. Mora ostati tukaj, mora ostati na tak način. In turistični, gospodarski del, če želimo, da pride na zeleno vejo, moramo projekte spraviti do konca, ne jih delati na polovico. In to vam zamerimo mi in to vam zamerijo vsi Kraševci, vsi Primorci dol. Vi ste začeli neko investicijo, neko dobro idejo in potem ste pustili vse na polovici. In zaradi tega mislim in predlagam, da bi bila opravljena ena razprava.
Hvala lepa, predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo v okviru glasovanj.
Aleksander Reberšek bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister.
V Sloveniji je več kot 137 milijonov plastenk konča v naravi, na odlagališčih in v sežigalnicah, kar pomeni, da ne gre gredo v reciklažo. Plastenke 5 so narejene, to je ta plastenka, te plastenke so narejene iz materiala, ki ga je preprosto reciklirati, pri tem pa ne izgubi svoje vrednosti, če je material čist in pa da nima dodanih drugih vrst plastike. Zato je na nas vseh, da nadgradimo in pa izboljšamo sistem ravnanja z odpadki. Sistem že sedaj odlično deluje v desetih državah Evropske unije in ne vem, zakaj bi tukaj odkrivali toplo vodo. Če pogledamo samo Estonijo in pa Litvo, vidimo, da že sedaj praktično izpolnjujejo zavezo o 90-ih % zbrane odpadne embalaže pijač. Po izkušnjah iz drugih držav se lahko kaže, da je finančna motivacija v obliki kavcije zelo učinkovita spodbuda za ločeno zbiranje. V Litvi je za vsako embalažo pijače, ki je del sistema, določen kavcijski znesek v višini 10 centov. Tako je Litva leta 2015 zbrala zgolj 33 % odpadne embalaže za pijačo, v dveh letih od vzpostavitve kavcijskega sistema pa je dosegla že izjemnih 92 % zbrane odpadne embalaže pijač. Tovrstna malenkostna stimulacija potrošnika se je izkazala za izjemno učinkovito in podpiram na tem mestu vsa iskrena prizadevanja Eko kroga in pa tudi ostalih organizacij in tudi številnih društev, ki si prizadevajo za čisto okolje in pa naravo. In problem z onesnaževanjem okolja, tega problema se zavedamo tudi v Novi Sloveniji, zato smo ustavili novo organizacijsko obliko z imenom Zelena zveza, ki svojo pozornost namenja vprašanjem trajnostnega razvoja, ekologiji, zelenim tehnologijam, sonaravnemu načinu življenja. Uvedba kavcijskega sistema predstavlja torej pomembno točko našega programa, in sicer predlog vladnega programa 2022-2026, v katerem predstavljamo številne ukrepe / znak za konec razprave/ na področju okoljske problematike. V Novi Sloveniji vidimo kavcijski sistem kot cenejši, učinkovitejši in preglednejši način zbiranja odpadne embalaže, ki prispeva tudi k manj smetenja ter omogoča več ponovne uporabe embalaže pijač in pa kvalitetnega recikliranja.
Spoštovani minister, od besed moramo preiti k dejanjem. Zato od vas pričakujem, da bo sistem kavcijskega zbiranja odpadnih plastenk sprejet še v tem mandatu. / znak za konec razprave/ Ne pozabimo, zemlje nismo podedovali od naših prednikov, ampak smo si jo izposodili od naših zanamcev.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za to vprašanje.
Torej v mandatu te vlade smo si zadali ključni cilj, da uredimo področje odpadkov celovito. Tudi z doslednim prevzemanjem direktive, ki uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost, to je, da vsak, ki da izdelek na trg, je odgovoren za ta izdelek, njegovo embalažo, skozi cel življenjski cikel tako finančno kot organizacijsko. Sistem t.i. PRO – proizvajalčeva razširjena odgovornost je torej bistvo novega Zakona o varstvu okolja, ki je v parlamentarni proceduri. In verjamem glede na to, da ga podpirajo, zlasti ta odpadkovni del, tudi vse nevladne organizacije, da bo sprejet in da o uveljavljen.

23. TRAK: (DAG) – 13.50

(nadaljevanje) Seveda si s tem naslavlja tudi ravnanje z vsemi odpadkovnimi tokovi, ki jih je več. Med drugim je eden izmed teh odpadkovnih tokov tudi odpadna embalaža, kjer je največ nereda v tej državi in kjer bijemo bitko s številnimi interesi, še zlasti pa interesi po čim več denarja v roke teh podjetij in čim manj spoštovanja ciljev varovanja okolja. Torej, končno delamo na tem področju red in tudi kavcijski sistem je kompatibilen z našim Predlogom zakona o varstvu okolja.
Kar se tiče kavcijskega sistema, ga v Sloveniji že poznamo. Poznamo ga zlasti na primeru steklenk, steklenic, kjer lahko prinesete steklenico in odnesete polno, in je to pravzaprav vzpostavljen kavcijski sistem. Kar se tiče odpadne embalaže, zlasti plastenk in pločevink. Kot veste, imamo že 20 let v Sloveniji vzpostavljen sistem ekoloških otokov in tudi zbiranje od vrat do vrat. In po podatkih Gospodarske zbornice, ki je skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Službo varstva okolja z Združenjem industrije pijač naredila predlani analizo in ugotovljeno je, da že zdaj zberemo oziroma gre v ponovno uporabo, v recikliranje 63 do 89 %, kar je širok razpon. In glede na najnovejšo metodologijo bomo kmalu prejeli tudi podatke za lansko leto.
Na podlagi direktiv imamo zelo ambiciozne cilje tudi za prihodnje, do leta 2025 in do leta 2029. Mi sicer ocenjujemo, da bi lahko z obstoječim sistemom zbrali in dosegli te cilje zlasti do leta 2025, zelo vprašljivo je pa, ali tudi do leta 2029. Zato Ministrstvo za okolje in jaz osebno podpiram uvedbo kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke, kajti verjamemo, da bo to še dodatno pripomoglo k uresničevanju tega cilja, da čim več reciklabilnih pločevink in plastenk pride nazaj v reciklažo, da ne konča v naravi oziroma kjerkoli, pa tudi ne v kantah komunalnih mešanih odpadkov, temveč da se vrnejo v predelavo in s tem zmanjšujejo breme v okolju.
Proučili smo predlog, ki ga je v okviru nevladnih organizacij pripravil Pravni center nevladnih organizacij, in bomo skupaj z vami, poslanci, v drugem branju Zakona o varstvu okolja tudi podprli amandmaje k nekaj členom za uveljavitev kavcijskega sistema tudi v Republiki Sloveniji že z novim zakonom. Seveda je treba ob tem pripraviti tudi uredbo, ki podrobneje določa organizacijo, način in izvajanje tega kavcijskega sistema. Moram reči, da je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij pripravil tudi predlog, ki ga je treba uskladiti še s proizvajalci pijač kot tudi s trgovci, ki bodo po vzoru ostalih shem to zbirali, in torej uredbo paralelno z uveljavitvijo zakona tudi pripraviti.
Torej, če skrajšam. Ministrstvo za okolje in prostor podpira uvedbo kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke in bomo pripravili tudi vse potrebne podzakonske predpise za uveljavitev tega sistema, kar se da. In še posebej z veseljem, da bomo izpolnili okoljske cilje pred roki, ki nam jih določajo direktive.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Reberšek, zahtevate dopolnitev odgovora.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo še enkrat.
Ja, lepo je slišati, da minister oziroma Ministrstvo za okolje podpira uvedbo kavcijskega sistema za pločevinke in plastenke. Veseli me tudi to, da ste se odločili vključiti kavcijski sistem v Zakon o varstvu okolja v drugem branju; tu bomo poslanci zagotovo prispevali svoj delež, da do realizacije tega čim prej pride. Upam in verjamem, da bo ta zakon sprejet še v tem mandatu, kajti do volitev so še dobri trije meseci, tri seje Državnega zbora. In veselim se, da bo ta zakon prišel, upam, da čim prej, na dnevni red, ker s tem zakonom rešujemo številna vprašanja glede onesnaževanja naše

24. TRAK (VI) 13.55

(Nadaljevanje) lepe države in da vsi skupaj stremimo k bolj čistemu okolju. Verjamem tudi, da bo uvedba tega kavcijskega sistema pripomogla k temu, da ne bomo več priča, ne vem, takšnim prizorom ko plastenke pa pločevinke ležijo ob košu na tleh, ob cesti, na travniku, tudi po naših številnih gorah, da bodo tako kot kaže praksa v tujino ljudje te pločevinke in plastenke prinašali nazaj, saj bodo s tem tudi stimulirani. Jaz se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Moje vprašanje je, je realno pričakovati, da bo ta zakon sprejet še v tem mandatu? Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala za to dodatno vprašanje. Motivi zakaj podpiramo kavcijski sistem, mi imamo danes sistem kjer se to zbira, vendar je zaradi brezbrižnosti nekaterih precej teh plastenk in pločevink v naravi. Po drugi strani je pa tudi precej teh plastenk in pločevink se znajde ne v ločeno zbranem delu odpadkov temveč v komunalno mešanih odpadkih, se pravi teh kjer konča vse razen ločeno zbrani odpadki in seveda posledično imajo centri kjer to sortirajo seveda tudi več dela.
To pravzaprav napotuje, da bo možno zbrati več teh ponovno uporabljivih plastenk in pločevink in s tem tudi bolje doseči okoljske cilje, ki so pravzaprav ključni pri tej naši odločitvi.
Zakon o varstvu okolja je že vložen v Državni zbor. Ta teden bo padla odločitev o tem, ali če že ni, ali bo katera izmed poslanskih skupin oziroma kvalificiran kvorum vložil predlog za splošno razpravo oziroma za tako imenovano prvo branje. Če bo temu tako, potem bo verjetno prvo branje na januarski redni seji in potem nam hudičevo malo časa ostane, da ta zakon spravimo do konca mandata skozi. Jaz na tem mestu, glede na to, da je zakon v glavnem usklajen tudi z nevladnim sektorjem in zelo široko tudi s precejšnjim delom gospodarstva, zlasti z zbornico komunalnega gospodarstva, da bi na januarski seji imeli drugo branje in s tem relativno udobno spravili skozi proceduro ta zakon, sicer pa obstaja tveganje, da temu ne bo tako. Ni samo problem na tem delu. Problem je, da imamo odprtih 19 raznih postopkov, predsodnih in tudi že sodnih postopkov kršitev direktiv Evropske unije, ki jih odpravljamo z zakonom o varstvu okolja. Torej, poleg uvedbe kavcijskega sistema tudi dokončno urejamo ravnanje z odpadki. Urejamo tudi kaj v primeru nezakonito odloženih odpadkov in podobno. Skratka, številna področja so naslovljena skozi ta zakon in res bi bilo koristno za Slovenijo, da je ta zakon sprejet še pred volitvami oziroma v obdobju tega formata državnega zbora.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jurij Lep bo postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministri! Minister lep pozdrav tudi z moje strani.
Spoštovani minister, v mesecu septembru 2021 ste v parlamentarno proceduro vložili novo resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje do leta 2030. Veljavni resoluciji se je namreč leta 2020 že iztekla veljavnost. Gre za enega pomembnejših dokumentov na področju enakih možnosti, saj določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja in družbenega udejstvovanja. Vlada pa je konec septembra državni zbor obvestila, da predmetno resolucijo umika iz procedure, ne da bi obrazložila razloge za to. Zadnje dni smo med vladnimi gradivi ponovno zasledili besedilo resolucije, za katero predvidevam, da jo boste ponovno predlagali državnemu zboru v odločanje. Eden od pomembnih ciljev te resolucije je med drugim tudi krepitev in varovanje spolnega ter reproduktivnega zdravja s posebnim poudarkom na mladostnikih in mladostnicah ter ženskah v ob porodnem obdobju. A vendar ko primerjamo vsebino resolucije, ki ste jo v mesecu septembru umaknili iz procedure in novo resolucijo je opazna pomembna bistvena razlika.

25. TRAK: (NB) – 14.00

(Nadaljevanje): V novi resoluciji je k temu cilju dodan še cilj spoštovanja vsakega novega človeškega življenja. Da ponazorim, bom prebral prvo staro verzijo in potem novo.
Stara verzija. Krepitev in varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja s posebnim poudarkom na mladostnikih in mladostnicah ter ženskah ob porodnem obdobju, to je bila pika. V novem predlogu ste pa k temu dodali, poko ste črtali in ste rekli, in na spoštovanju vsakega novega človeškega življenja. Minister, vi dobro veste, da je v Republiki Sloveniji po ustavi zagotovljeno svobodno odločanje o rojstvu otrok. Na drugi strani poznamo tudi vaše stališče oziroma stališče vaše stranke do tega vprašanja in zelo nevarno in narobe je, če ta dopolnjen del resolucije, ki sem vam ga opisal, rezultat, bodisi vaših stališč ali stališč vaše stranke. Nenazadnje ste minister za enake možnosti. Zato vas, spoštovani minister sprašujem:
Zakaj ste iz parlamentarne procedure umaknili besedilo resolucije iz meseca septembra? In drugo. Kaj je botrovalo temu, da se je v dopolnjeni resoluciji glede krepitve in varovanja spolnega ter reproduktivnega zdravja žensk našlo dopolnilo, da je ob tem potrebno spoštovati vsako novo človeško življenje? In kaj pravzaprav to pomeni? Prosim, če mi razložite to dikcijo.
Hval za odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani poslanec Lep, hvala za to vprašanje!
Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2021 do 2030, je pripravljen na podlagi 15. člena Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Ta resolucija določa 22 ciljev in 83 ukrepov za ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnostih žensk in moških na šestih ključnih tematskih področjih za obdobje od 2021 do 2030. Tematska področja so delovna razmerja, družinska razmerja, socialno varstvo, odpravljanje vrzeli med spoloma ter zagotavljanje enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških. Potem druga, izobraževanje. Torej drugo tematsko področje, izobraževanje, zmanjšanje neenakosti žensk in moških ter preseganje stereotipnih družbenih vlog. Tretja tematska področja so zdravje, izboljšanje zdravja žensk in zmanjšanje neenakosti v zdravju med moškimi in ženskami. Četrto tematsko področje je nasilje nad ženskami, preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti. Peto tematsko področje je mesto odločanja, kar pomeni spodbujanje uravnoteženje zastopanosti žensk in moških in šesto tematsko področje je zunanje zadeve. Spodbujanje enakosti spolov in uresničevanje pravic žensk po svetu. Cilji in ukrepi te resolucije se bodo izvajali na podlagi dvoletnih periodičnih načrtov katerih bodo nosilci ukrepov, to so pristojna ministrstva opredelili aktivnosti za njihovo izvedbo pomembno je poudariti, da sem jaz kot minister za delo samo koordinator vseh ukrepov in predlogov, kajti nosilci posameznih ukrepov so posamezna ministrstva kot sem omenil. Posamezni ukrepi opredeljeni v tej resoluciji so namenjeni izboljšanju manj ugodnega položaja tistega od spolov, ki je na katerem od navedenih šestih tematskih področij v slabšem položaju glede na v tej resoluciji postavljene podatke in analize, so večinoma to ženske ter na odpravljanju ovir, ki ohranjajo in vzdržujejo obstoječe neenakosti. Nacionalni program izhaja iz aktualne analize stanja in ocene napredla glede uresničevanja enakosti spolov v Sloveniji, ugotovitev iz vrednotenja izvajanja prejšnje resolucije, ki je bila sprejeta za obdobje od 2015 do 2020, ki so ga mimo grede opravili oziroma sta ga opravili dve neodvisni strokovnjakinji ter predlogu različnih deležnikov kot so ministrstva, vladne službe, nevladne organizacije, socialni partnerji, strokovnjaki in strokovnjakinje s področja enakosti spolov.

26. TRAK: (TB) – 14.05

(nadaljevanje) Tako da, v tem smislu je resolucija en celovit strateški pogled, ki bo nekako zagotovil enako možnosti žensk in moških v obdobju 2021 do 2030 in mislim, da z nekaterimi, lahko rečem, dosežki ali pa dogovori, tudi na ravni Evropske unije, že dosegamo te cilje resolucije, saj smo med drugim, na našem resorju uspeli z splošnim pristopom na direktivi »pay transparency«, ki pomeni za raven Evropske unije zmanjšanje tega razkoraka oziroma razlike v plačilu med ženskami / znak za konec razprave/ in moškimi za enako vrednoteno delo oziroma za enako delovno mesto.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Seveda jaz vem, da je to, resolucija, plod več ministrstev, kajne, ampak, na vas sem se obrnil predvsem zato, ker ste vi minister tudi za enake možnosti, to zadaj piše in zato je ta stvar, mislim, namenjena temu.
Mislim, jaz bi želel, glede na to, da dejansko ste veliko povedali, pa, niste mi odgovorili na vprašanje. Bom še enkrat poskušal vprašat. Vaš predsednik je recimo pred časom izjavil, da je za to, da se oteži pot do splava. To je eno izhodišče, ki je bilo pred nekaj leti rečeno. Zato bi želel slišati, če tudi vi, kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zagovarjate enako stališče v novem predlogu resolucije o enakih možnosti žensk in moških. V vašem odgovoru nisem zaznal neke jasne opredelitve in stališča do tega(?), drugače pa jaz ne dvomim, da vi, / nerazumljivo/ teh 8, teh ciljev pa nosilcev, se strinjam z vami, da je to zelo skupno delo, ampak…
Jasne opredelitve in stališče do te, ki pomeni za demokratično družbo zelo pomembne vrednote(?), zato vas opozarjam tudi mogoče na te(?), da če bo ta, / nerazumljivo/ resoluciji, ki gospod minister, nameravate vložiti v proceduro, boste s tem »spodkopovali« ustavno načelo o spolnem svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Mislim, to je, če to ni, mi morate dat kontra odgovor, da ni temu tako. Zato pa bi tudi mogoče, kot čisto, vprašal, konkretno, kot minister, kot človeka, kot očeta, vas sprašujem, kaj je(?) po vašem mnenju / znak za konec razprave/ nastopi novo človeško življenje? Ob spočetju, ob rojstvu ali nekje vmes?
Hvala za odgovore, minister.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.
Hvala lepa, spoštovani poslanec Lep, za tole dopolnilno vprašanje.
Lahko rečem, da glede tega nisem jaz pristojen, da vam glede tega odgovorim, kar ste nazadnje rekli, to mislim, da imamo druge pristojne za to področje, da vam odgovorijo na konkretno vprašanje. Lahko pa rečem, da to v Sloveniji je zakonski in ustavni konsenz jasen in da tu ni, kako bi rekel, načrta, da bi se kakorkoli posegalo v ta ustavni in zakonski konsenz glede tega.
Cilji in ukrepi te strategije za enakost spolov se bodo izvajali seveda na podlagi dvoletnih periodičnih načrtov, kateri bodo nosilci ukrepov, še enkrat ponavljam, Ministrstvo za delo je samo koordinator te resolucije, zato ker pravzaprav imamo pri nas, kot ste pravilno navedli, sektor za enake možnosti, med ženskami in moškimi. Mi smo koordinator, drugi, nosilci ukrepov, to so pa pristojna ministrstva, bodo pa opredelili aktivnosti za njihovo izvedbo in posamezni ukrepi, opredeljeni v tej resoluciji, so namenjeni izboljšanju manj ugodnega položaja tistega od spolov, ki je na katerem od navedenih šestih tematskih področjih v slabšem položaju, ki sva jih prej, v prvem delu odgovora, navedla. Torej, delovna razmerja, družinska razmerja in socialno varstvo, izobraževanje, zdravje, nasilje nad ženskami, mesta odločanja in zunanje zadeve.
Glede na v resoluciji predstavljene(?) podatke in analizi, so seveda, kot sva oba ugotovila, večinoma to ženske, ter hkrati na odpravljanju ovir, ki ohranjajo in vzdržujejo obstoječe neenakosti. Torej, enakost moških in žensk je izrazito

27. TRAK (NM) – 14.10

(nadaljevanje) horizontalna tematika, ki jo rešujemo vsi resorji. Nacionalni program izhaja iz aktualne analize stanja in ocene napredka glede uresničevanja enakosti spolov v Sloveniji, ugotovitev iz vrednotenja izvajanja prejšnje resolucije… / znak za konec razprave/ za obdobje 2015 do 2020, ki sta ga, kot sem omenil, opravili neodvisni strokovnjakinji, ter predlogov različnih deležnikov, kot so ministrstva in vladne službe, nevladne organizacije, socialni partnerji, strokovnjaki in strokovnjakinje s področja enakosti spolov. Z ukrepi, opredeljenimi v tej resoluciji, se pa želi izboljšati položaj žensk in moških zlasti pri zaposlovanju, izobraževanju… / znak za konec razprave/ zdravju, socialnem zdravju in tudi mislim tudi reproduktivno zdravje, ki ga vi najbolj naglašujete, socialnim položajem na vseh tistih področjih, kjer še vedno obstajajo vrzeli med spoloma oziroma razlike, ki jih je treba… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu ter ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku.
Kolega izvolite, imate besedo.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lepa hvala, gospod podpredsednik Državnega zbora. Lep pozdrav ministrom, še posebej mojemu ministru, gospodu Vrtovcu, pa seveda vsem prisotnim v dvorani.
Saj veste, gospod minister, ponavljamo se vsak mesec, iz meseca v mesec glede te naše ljube začarane ceste Ormož-Ptuj, Ormož-Hajdina, kakorkoli ji rečemo, pa vendar. Tukaj pač izrabljam inštitut ustnega poslanskega vprašanja, ki je edino naše orožje poslancev, imamo še seveda pisno obliko, vendar to je vse, kar tudi imamo, drugega vpliva mi nimamo. V glavnem glede ceste pa bi povedal takole. Iz tistega optimizma, ki sem ga gradil na spomlad, sem prišel v čisti pesimizem glede naše hitre ceste, kajti stvari, ki se odvijajo ali so se odvijale čez leto, enostavno ne kažejo neke svetle točke na tem našem, tem tunelu izgradnje te ceste, na koncu tunela seveda. Slab mesec nazaj je poslanka, gospa Mojca Žnidarič tudi spraševala glede te ceste in še vedno so nejasnosti in ponovno moram spraševati, seveda si drznem spraševati, saj za nas, ki živimo v Ormožu in širše, enostavno je to prepomembno vprašanje ne glede na vse ostale stvari. Že desetletja pač čakamo to gradnjo ceste in žal je prišlo do zapletov in gradbenega dovoljenja, pri drugem odseku gradbenega dovoljenja Gorišnica-Markovci ni bilo izdano. Zapleti so se pojavili tudi pri ponudnikih, dejstvo pa je, da se cesta ne gradi. In le samo z upanjem lahko zremo, kdaj se bo to sploh začelo. V glavnem, koliko slišimo, se je pojavila tudi problematika pri prvem odseku sedaj, kjer je že obstoječe gradbeno dovoljenje, to enostavno ljudem ne morem razložiti. Zato me sprašujejo, kdaj lahko končno pričakujemo gradbeno dovoljenje za odsek Gorišnica-Markovci oziroma kje nastajajo, če je dovoljenje že bilo izdano, da se z gradnjo začne. V kolikor dovoljenje še ni bilo izdano, kakšni so razlogi za to. Ali je izvajalec gradnje za odsek Ormož do Markovec že izbran? Če je, kdaj se bo gradnja začela? Če ni, kaj je vzrok temu? / znak za konec razprave/ Ali je trasa S4 po vaše, optimizirana trasa S4 že umeščena v gradnjo, da bodo tudi prebivalci Spodnjega Podravja dobili priključek na avtocestni križ.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister Vrtovec, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Jaz se strinjam s poslancem, da se to vleče kot jara kača. Denar je, začeli smo z vsemi postopki, tudi na vašo pobudo, ko smo sedeli skupaj z Darsom, mislim da, pred enim letom in pol, smo takrat začeli z javnim razpisom. Javni razpis je v bistvu pri koncu in ga, je v bistvu samo še v fazi tega, da se izda ponudbo med različnimi ponudniki. Ampak dokler nimamo, dokler se še vedno ukvarjamo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja oziroma s to fazo, s samimi negativnimi mnenji Zavoda za varstvo narave, je v bistvu popolnoma brez veze, da pozovemo udeležence k izdaji ponudbe.

28. TRAK: (DAG) – 14.15

(nadaljevanje) Tako za odsek Markovci-Gorišnica poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja v integralnem postopku. V postopku sta bili na poročilo o vplivih na okolje med drugim pridobljeni tudi negativni mnenji Arsa ter zlasti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Zavod za varstvo narave v svojem mnenju izpostavlja nesprejemljive kumulativne vplive zaradi izgradnje odseka Gorišnica-Ormož in posega tudi v odsek Markovci-Gorišnica, se pravi, tudi v ta del, kjer je že izdano gradbeno dovoljenje. Izpostavlja tudi vplive in problematiko v delu Gorišnica-Ormož. To tudi mene čudi, ker bi zaradi tega že lahko začeli izvajati ta prvi del, vendar potem ne vem, kako bi lahko zaključili. Vem samo eno stvar, in sicer, da je Dars – kar je poudarila tudi kolegica Mojca – vodil postopke Zavoda za varstvo narave, da so naredili in predložili študijo, izbrali izvajalca in vse stvari, pa to še vedno, kot imam podatke, ni bilo dovolj. In zdaj se ponovno proučuje, kaj je še treba narediti, da se zavaruje ptice; če se ne motim, so problem ptice v manjšem delu na enem odseku. In okrog tega se zdaj pišejo študije in študije, da bi pač Zavod za varstvo narave rekel, da je to v redu. Zakaj je to tako in zakaj se to tako vleče, ne znam povedati. Ampak denar Dars za gradnjo tega dela ima in lahko začnemo graditi takoj, ko dobimo od Zavoda za varstvo narave vse odobritve, ki so potrebne. Na to temo je bilo res izvedenih že vrsto sestankov; tudi na sestanke na Zavodu za varstvo narave v Mariboru so člani uprave Darsa hodili. Vem, da so napisali študijo, dobili izvajalca, pa še vedno je bilo nekaj narobe s to študijo in se zdaj dopolnjuje. To je zadnja informacija.
Glede trase, ki se nadaljuje potem naprej, se pravi, Markovci-Ptuj, naj povem, da ta trasa še ni umeščena v prostor in da medresorska delovna skupina usklajuje rešitev o postopku, ki ga bo potem vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. In tu še ni konsenza. Nazadnje je bil sestanek 23. 11., kje bo šlo. Vsem najbližja je optimizirana trasa, s katero se strinjajo tudi nekatere občine in menijo, da bi bila ta optimizacija cenovno najbolj ugodna in tudi najbolj sprejemljiva. Tako se je zadnji sestanek 23. 11. v bistvu zaključil s tem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še minister Vizjak, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, res je, gradbeno dovoljenje za odsek od Markovcev do Ormoža je že izdano. In v postopku izdaje gradbenega dovoljenja od Markovcev do Gorišnice je ministrstvo, ki vodi postopek tega državnega prostorskega načrta, prejelo negativno mnenje Zavoda za varstvo narave. Moram reči, da je Zavod za varstvo narave samostojen zavod, ni organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, vodi ga direktor, in mnenja oblikujejo območne enote tega zavoda po svoji najboljši strokovni meri. Ta Zavod za varstvo narave in MOP posledično pozval investitorja, da dopolni dokumentacijo v skladu z zahtevami tega mnenja, kar pričakujemo do 21. januarja 2022, ko je končni datum. In jaz verjamem, da bomo končno našli tudi rešitev. Res pa je, da se je dopolnilo omilitvene ukrepe zaradi kumulativnih vplivov tudi na odseku, kjer je že pravnomočno gradbeno dovoljenje. To pa ne pomeni, da ta pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni – je, vendar je treba izvesti še dodatne ukrepe zaradi kumulativnih vplivov. Torej, lahko vam samo zagotovim, da bom kot minister naredil vse glede koordinacije in teh različnih pogledov ter uskladitve mnenj.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Ivanuša, imate besedo za dopolnitev vprašanja.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, predsedujoči.
Ja, saj, to je meni že znano, kar ste povedali, vendar ljudje ne vedo, ljudje ne razumejo, kje se zatika. Tako kot ste rekli, dva problema, ki sta nastala lani skozi leto, to so bile stoletne vode in ptiči. Da vam pomagam pri ptičih, gre za črno štorkljo in belorepca. Ljudje pa pač ne razumejo, da se morajo umikati

29. TRAK: (VP) 14.20

(nadaljevanje) pticam. To enostavno ljudje ne sprejmejo, da se morajo ljudje umikati pticam. Bolje bi bilo mogoče, da se tudi ptice lahko umikajo ljudem, ne? To je pa dejstvo. Ampak vseeno, ob vsem spoštovanju narave me paše dodatno zanima, gospod minister Vrtovec. Vi ste rekli 19., da je bilo nek ključni datum, da bodo te dopolnitve študija 19. novembra, kolikor je meni bil ta datum znan. Zdaj pa vi pravite, da še ni. Ampak ne vem. Me pa še nekaj drugega zanima. Ali ste v vseh tem času, cela kronologija ceste, ki se vleče že tam, 20 let, ali je bil Zavod za varstvo okolja v igri cel čas ali se je trenutno zdaj pojavil v tem zadnjem času. To me zanima, če je to, kako je s tem. Pa zanima me tudi, vam dam informacijo tudi, da so nekateri ljudje / znak za konec razprave/ že tudi kazensko ovadili ta zavod za varstvo okolja, kajti enostavno ne razumejo, kakšna gospodarska škoda se dela temu našem prleškem oziroma spodnjemu Podravju s tem, da se zavira izgradnja hitre ceste. Če še lahko mi to odgovorite.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod Vrtovec, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Pravilno, da so jih ovadili. Če se dela škoda in če je dokazano, da so delali nalašč, potem je pač to takšna odločitev.
Kar se tiče sodelovanja pred mano z zavodom za varstvo narave Maribor, ne morem tega komentirati. Ne vem ali je bilo to sodelovanje ali na kakšen način, vem pa, da DARS ta trenutek z njimi sodeluje, da so že dali določene pripombe na študijo, ki so jo dali takrat, da bi lahko izpolnjevali. Kje je ta trenutek na današnji dan sama zgodba, ne vem, ampak lahko pa rečem, da DARS z njimi skozi sodeluje in skozi skušajo priti na lep, dostojen način do konsenza glede ptic, zlasti glede ptic. 19. november je bil en presečni datum, ampak mislim, da potem tudi v nadaljevanju je bil še en pomemben datum, ko so morali še nekaj dodatnega predložiti in tako naprej. Tako, da za to študijo izpostavljenosti ptic je celo podjetje najeto, ki se s tem ukvarja, zaradi tega, da se na normalen način skuša pridobiti konsenz in se potem začne samo gradnjo. Zaradi tega, ker prva faza javnega naročila, ta postopek je v bistvu že v teku, je že pri koncu in takoj, ko je gradbeno dovoljenje, se to javno naročilo zaključi. Ni problem več javno naročilo, mi delamo vzporedno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja javno naročilo. Tako, da takoj po gradbenem dovoljenju, ki si ga vsi želimo, da bi spomladi začeli graditi. Tudi meni je težko o tem govoriti, a veste, zaradi tega, ker si nisem predstavljal, da bo prišlo do teh zapletov. In bi lahko začeli že vsaj prvi del graditi. Ampak so tudi vplivi zaradi tega na prvi del. In mislim, da to ni v redu, da zapnemo do konca. Ne bo rešitve, ampak je treba tvorno probati oblikovati zgodbo. Verjamem pa, lokalnim prebivalcem iz Ormoža in dela Prlekije, iz okolice Ptuja precej nerodno, zaradi tega trpi mobilnost ljudi pa tudi nenazadnje gospodarstvo in ves potencial, ki ga Ormož, gospodarstvo ima. Tam se odpiraj nove investicije kot je Carthago in tako naprej. In povezljivost je slaba, to je dejstvo, ampak za to ni kriv ne ta resor in ne tisti resor, ampak se ve, da se vlečejo postopki, kje je krivec.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še minister Vizjak. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, v teh nekaj sekundah.
Poglejte, spoštovani poslanec. Ne, Zavod za varstvo narave ni prvič v tem postopku izdaje / znak za konec razprave/ integralnega gradbenega dovoljenja. Zavod za varstvo narave je sodeloval že pri prostorskem umeščanju v prostor, to se pravi pri izdelavi državnega prostorskega načrta za ta del. Zdaj smo pa v fazi izdaje integralnega gradbenega dovoljenja. Torej ni mogoče, res verjemite mi, ni mogoče z nekim političnim pritiskom ministrov izpuliti iz negativnega mnenja pozitivno mnenje. To je možno narediti samo na način, da se izdelovalec dokumentacije / znak za konec razprave/ in seveda zavod dogovorita in uskladita glede vseh omilitvenih ukrepov, da bo na eni strani volk sit in koza cela. To se pravi, da bo cesta in da bodo spoštovani naravovarstveni standardi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jani Ivanuša, imate besedo za postopkovni predlog.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa obema ministroma za te pesimistične odgovore. Ne morem reči.

30. TRAK (VI) 14.25

(Nadaljevanje) Pa vseeno, sem še mislil vprašati, ampak ta čas tako leti, da je to neverjetno. Bom pa sicer probal v pisni obliki gospoda Vrtovca vprašati ali je glede te hitre ceste Republika Hrvaška izkazala kakšen interes pri tej gradnji, ali so bili kakšni pogovori na njegovem ministrstvu ali ne, ali vlade. Kajti, to je bogato Medžimurje, Čakovec, Varaždin, ki bi ta cesta tudi na njih zelo dobro vplivala. Tako da če je kaj obstajalo prej ali pozneje ne vem, to bom dal v pisni obliki. Pa vseeno, bom pač zaključil, kajti ne verjamem v razpravo poslanskih vprašanj, kajti tu se vse nekako odpadajo ena za drugim, tako da bom vseeno dal pobudo seveda, da se opravi razprava vendar v njo ne verjamem, tako da bomo videli kaj se bo s to cesto dogajalo, bomo paše vedno delali tudi mi poslanci iz Ormoža pritisk na vse kar je možno, da se enkrat to začne delati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra, v okviru glasovanj.
Jožef Lenart bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite, imate besedo.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim, gostom, še posebej iz ministrstev in vsem prisotnim. Spoštovani minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospod Janez Cigler Kralj!
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ZRSZ je bilo v oktobru 2021 na zavodu registriranih 66 tisoč 654 brezposelnih oseb in od teh je kar 39 tisoč 923 dolgotrajno brezposelnih. Od teh je 8 tisoč 809 dolgotrajno brezposelnih invalidov. Gre torej za invalidne osebe, ki imajo omejeno oziroma preostalo delovno zmožnost po odločbi ZPIZ na primer invalid III. kategorije ali invalidnost II. Kategorije. In ko so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljeni več kot 12 mesecev običajno, govorim običajno, pristanejo na nadomestilu za invalidnost pri ZPIZ. Temu tako imenovanemu čakanju do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu po tej odločbi oziroma pač pristanejo med dolgotrajno brezposelnimi invalidi. Pred seboj imam tudi odločbo o invalidnosti ZPIZ od državljana in volivca iz svojega volilnega okraja, torej od invalida III. Kategorije, pa tudi odločbo o priznanem nadomestilu v katerem je zapisan znesek 324,32 evrov. In to so njegova tako imenovana osnovna sredstva za preživetje po končanem nadomestilu za brezposelnost. Verjamem, da sva oba enakega mnenja, spoštovani minister, da je ta znesek, ki je celo precej manjši od denarne socialne pomoči premajhen. Ne glede na to, da imamo majhno stopnjo brezposelnosti nam izmed dolgotrajno brezposelnih in še posebej dolgotrajno brezposelnih oseb invalidov v zadnjih letih ni uspelo zmanjševati števila le-teh. Razlog za to je verjetno tudi v razmišljanju delodajalcev, med katerimi prevladujejo stereotipi, da so z delavnimi invalidi praviloma večje težave kot pa z drugimi zaposlenimi. Sam se s tem ne strinjam, zato me zanima, kaj boste storili v smeri reševanja problema, saj je nelogično, da tisti, torej invalidi, ki zares več ne morejo najti ustreznega dela čakajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma na nadomestilo ZPIZ in ne morejo v pokoj in do normalnega zneska za preživetje. Med tem pa nekateri popolnoma zdravi od teh 66 tiso brezposelnih oseb išče vse možne luknje, da se ne bi zaposlili in prejemajo celo višje državne transferje tko je na primer nadomestilo za invalidnost po ZPIZ v omenjenem primeru.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
Hvala lepa gospod poslanec Lenart za to vprašanje.
Uvodoma želim pojasniti, da so nadomestila iz invalidskega zavarovanja del pokojninskega sistema ter enako kot pokojnine odvisne od predhodnega zavarovanja. Dopolnjene pokojninske dobe ter osnov od katerih so bili plačani prispevki, kar vse vpliva na razlike v višini posameznih

31. TRAK: (NB) – 14.30

(Nadaljevanje): nadomestil. Prav tako je višina nadomestil odvisna od starosti, pri kateri je prišlo do nastanka invalidnosti ter od delovno-pravnega položaja delovnega invalida, ali je le ta izgubil zaposlitev po svoji volji ali n podlagi redne odpovedi s strani delodajalca oziroma ali je prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Glede na navedeno so torej višine nadomestil lahko zelo različne in v določenih primerih tudi zelo nizke, kot ste izpostavili, pri čemer je potrebno poudariti, da brezposelni delovni invalidi ob enakih omejitvah ter priznani kategorijo invalidnosti prejemajo višje nadomestilo kot zaposleni delovni invalidi ter delovni invalidi pri katerih je prenehanje pogodbe o zaposlitvi posledica njihove odločitve ali volje, vendar pa imajo nižje odmerjeno nadomestilo kot tisti pri katerih pride do prenehanja pogodb o zaposlitvi brez njihove krivde.
Nadalje bi želel poudariti, da nadomestila iz invalidskega zavarovanja nimajo v naravi pokojnine, temveč so do njih upravičeni delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo. Namenjena so kritju izpada dohodka zaradi nastanka invalidnosti, pri čemer ne gre za nadomeščanje izpada dohodka v celoti, saj tudi zavarovalni primer ni nezmožnost pridobivanja dohodka, temveč nezmožnost ohranjanja delovnega mesta zaposlitve v svojem poklicu ali pa dela za polni delovni čas. Zato je pri oblikovanju višine invalidskih nadomestil potrebno upoštevati tudi to dejstvo in vzpostaviti sistem, ki bo stimulativen do ohranjanja zaposlitve delovnih invalidov ter na drugi strani do zaposlovanja le teh. delovnim invalidom je tako potrebno predvsem zagotoviti delovno mesto in možnost opravljanja dela, pri čemer je potrebno vzpostaviti ustrezno ravnovesje med socialno varnostjo ter pripravljenostjo delovnih invalidov za ohranjanje zaposlitve oziroma za njihovo ponovno zaposlovanje. Smisel namreč je tako z vidika pokojninskega in invalidskega sistema kot tudi za same delovne invalide, da le ti ohranjajo zaposlitev oziroma so aktivni na trgu dela, saj se s tem zagotavlja tudi njihova socialna varnost, poleg tega pa tudi socialna vključenost.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod Lenart, imate besedo za dopolnitev vprašanja. Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za te odgovore, spoštovani minister. Moram reči, da sva tukaj nekako, kako se reče po domače, na isti liniji. Zavedava se oba tega problema, tudi je jasno, da je tole nadomestilo za invalidnost seveda namenjeno ali pa verjamemo, da bo za krajši čas, ampak kljub temu nekako imamo precejšnjo kadrovsko vrzel že tudi iz tega vidika gospodarstveniki pač povedo, da je nemogoče priti do primernih kadrov, primernih profilov, itn., med tem pa nekako imamo tudi nalogo kako motivirati delodajalca, da bi bolj zaposloval invalide, ker meni se pač ne nak način zdi, da tukaj pa nekako delodajalci ne morejo pristopiti čez to stopničko, da se ne bi več bali zaposliti invalida in zaradi tega potem seveda ni mogoče, tudi zavod ne more še boljše reševati teh brezposelnih primerov, brezposelnih invalidov. Tako da, rešiti torej vprašanje, da se gospodarstvu zagotovi primerne kadre, med tem pa tistim delovnim invalidom ki niso sposobni več najti nobenega primernega dela, nekako pomagati, da pridejo iz te slepe ulice. Spomnim se, da smo se o tem že kar nekaj časa nazaj tudi pogovarjali, da morda res je treba še enkrat te ljudi za zavodu pretresti dobro in ugotoviti kateri več ne morejo in kateri so še sposobni po preostalih delovni zmožnosti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa predsedujoči. Hvala lepa gospod Lenart za dodatno vprašanje.
Poudaril bi, da je delo ministrstva ves čas usmerjeno v pripravo ukrepov, ki zagotavlja boljšo socialno in materialno varnost vsem delovnim invalidom.

32. TRAK: (TB) – 14.35

(nadaljevanje) Država je namreč, tako kot ste rekli, svojim državljanom dolžna zagotavljati socialno varnost, ki pa jo izvaja tako preko sistema zavarovanja, kot tudi preko sistema socialnega varstva oziroma socialnih pomoči. Osebam, ki si same materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, se socialna varnost tako lahko zagotavlja tudi v okviru socialnovarstvenih prejemkov z denarno socialno pomočjo in njeno posebno obliko, izredno denarno socialno pomočjo, ter varstvenim dodatkom. Tu gre za instituta, ki sta izrecno namenjena socialno ogroženim osebam, pri čemer se status socialno ogrožene osebe ugotavlja ob upoštevanju zakona o uveljavljanju oziroma Zakona o socialno varstvenih prejemkih in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Na Ministrstvu za delo se zavedamo tako problematike invalidskega zavarovanja, kot tudi socialnega položaja prejemnikov nizkih nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Kajti, po naših izkušnjah, to, kar ste tudi vi poudarili, večina ljudi si želi prevzeti odgovornost za svoje življenje in želi delati tudi če imajo, lahko rečem, kakršne koli omejitve, primanjkljaje, ampak, želijo biti na trgu dela, delati. Zato si prizadevamo za sprejem takšnih ukrepov, ki bi zagotavljali višjo socialno varnost vsem, ki so tega potrebni, tudi prejemnikom invalidskih nadomestil, katerih zneski so, to se pa strinjava, pogosto prenizki.
Tako imenovana mini pokojninska reforma iz leta 2019 je z višanjem odmernih odstotkov, med drugim posledično prinesla tudi višjo socialno varnost za prejemnike invalidskih, vdovskih in družinske pokojnine, ter tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje odmernega odstotka je namreč pozitivno vplivalo tudi na odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, / znak za konec razprave/ zlasti z višanjem odmernega odstotka za odmero nadomestila za invalidnost v primeru brezposelnosti.
Morda omenim samo še to, da se je v mandatu te Vlade, socialni položaj prejemnikom invalidskih nadomestil izboljševal z redno uskladitvijo, skladno s sistemskim zakonom, pa tudi, z izredno uskladitvijo v decembru 2020, v višini 2 %. Prav tako so brezposelni delavni invalidi / znak za konec razprave/ dvakrat prejeli solidarnostni dodatek za upokojence, ter tudi letni dodatek.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jože Lenart bo postavil vprašanju ministru za zdravje, Janezu Poklukarju.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.
Spoštovani minister, nadaljujeva tam, kjer sva že končala, kajne, v nekje zadnjem vprašanju, žal, čeprav se zavedam, da se dnevno ukvarjate s temi vprašanji kadra, to je vam zdaj bistvo, ampak v tem obdobju mogoče bolj do izraza prihaja to, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo.
V glavnem, pomankanje kadra v zdravstvu na podlagi ugotovitev Računskega sodišča, na tem bi rad temeljil, ki je bilo objavljeno, seveda v decembru letošnjega leta, ki pa ima podobni imenovalec, kot pa prejšnja poročila Računskega sodišča, ki so bila izvedena. Moram pa poudariti, da vsa ta poročila izhajajo nekako od leta 2008 in do danes, tako da so soočene vse vlade. Kot izhaja iz nedavno objavljenega poročila sodišča, Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb o zdravnikih, niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih. Tako seveda nista mogla poskrbeti za to, da bi se uspešno odpravili razlogi za omenjeno pomanjkanje. Danes se soočamo s hudim pomanjkanjem zdravstvenih delavcev in množičnimi odhodi delavcev iz dejavnosti, kar bo seveda vplivalo na podaljšanje čakalnih vrst, ki je že tako problematično.
Katere ukrepe, spoštovani minister, predvidevate za rešitev tega stanja? Kako se boste lotili pereče problematike pomanjkanja zdravstvenega kadra, saj je zdravstveno, zdravstvo, predvsem v luči epidemije koronavirusa tik pred zlomom? Glejte, Računsko sodišče je pripravilo 5 popravljalnih ukrepov, 11 priporočil. Vse te nadzorne institucije, odgovorne v zdravstvu, tudi Ministrstvo za zdravje, Vlado in vse nas vztrajno opozarjajo, kako odpraviti pomanjkljivosti, kako postaviti sistem organizacijsko, da dosežemo boljšo organizacijo, večjo produktivnost, skrajšanje čakalnih vrst in pa na koncu koncev, da tudi razbremenimo kadre v zdravstvu, ki danes pregorevajo

33. TRAK (NM) – 14.40

(nadaljevanje) In glejte, sprašujemo se vsi dejansko, kaj je, kdo v Sloveniji pravzaprav vodi to zdravstvo. Seveda zdravniki, zdravstveno osebje, tudi vi ste iz teh vrst, da nekako ne moremo doseči tega izboljšanega stanja, ki pa ga nam ta stroka nenehno se trudi in prinaša na krožniku te rešitve, zakaj jih ne realiziramo… / znak za konec razprave/ Na koncu koncev, glejte, prehiteli so nas, veliko držav to upoštevajo in so dosti boljši od nas, na koncu koncev tudi Srbija nas je prehitela po teh kriterijih, ki jih vodi WHO. In to je tisto, kar se sprašujemo, zakaj pri nas ne uspemo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ POKLUKAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Jože Lenart.
Najlepša hvala za vsa ta vprašanja in seveda za, bom rekel, nadaljevanje razprave, ki jo imamo oziroma jo imava vedno znova z vidika organizacije zdravstva. Res je, da javno zdravstvo pestijo kadrovske težave. Vemo pa, da nobene kadrovske težave ne nastanejo čez noč, ampak so seveda odraz dolgoletnega, bom rekel, soočanja oziroma nastajanja te problematike. Kot veste, sem bil maja 2018 prvi od direktorjev splošnih bolnišnic, ki sem izpostavil in povedal, da je na tem področju stvar resna in da je potrebno narediti dodatne sistemske ukrepe in napore, da bo stvar srednje in dolgoročno vzdržna. Ko govorimo o kadrih in ko delamo ankete, iz kakšnega razloga odhaja zdravstven kader iz javnega zdravstva, so vedno na prvem mestu pogoji dela. Na drugem je organizacija in organizacijska klima in na tretjem seveda plače, potem so še drugi dejavniki, ampak približno v takem vrstnem redu si kar redno sledijo. Kar se tiče področja načrtovanja kadrov, predvsem nosilcev zdravstvenih dejavnosti, je za ministrstvo ključnega pomena za vzdržno delovanje zdravstvenega sistema, da seveda to postavimo dolgoročno na vzdržen način. Ugotovitvam Računskega sodišča je seveda potrebno slediti in zato smo skrbno proučili priporočila in jih bomo uporabili seveda za izboljšavo oziroma izboljšave na tem področju. Odzivno poročilo na ugotovitve Računskega sodišča, ki seveda zavzema preteklo obdobje, ne zajema današnjega še, pripravljamo in predvsem se osredotočamo na strateške vidike načrtovanja, vključno s potrebnim zagotavljanjem ustreznih podatkov za odločanje na nivoju države in tudi sicer. Rok za oddajo odzivnega poročila je 31. 12. in seveda do tega roka bomo tudi ustrezno pripravili poročilo. Poleg priprave dolgoročnih usmeritev pa je ministrstvo v zadnjem letu zagotovilo tudi nekaj pomembnih ukrepov, ki prispevajo k izboljšanju kadrovske pokritosti zdravstva. Tako smo v okviru projekta upravljanje mreže javne zdravstvene službe že izdelali oceno stanja in projekcijo potreb po zdravnikih za različne specialnosti. Med najpomembnejše spremembe pri načrtovanju specializacij za zdravnike spada ustanovitev 5-članskega odbora. Ta odbor sestavljajo predstavniki oziroma predstavnik Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pa Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Na podlagi danega odbora seveda potem minister za zdravje lahko določa posamezne vrste specializacij za zdravnike na državni ravni oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Kot veste, pa smo v letošnjem letu sprejeli tudi Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, kjer je bil uveden dodatek za izbiro specializacij iz družinske medicine v višini 20 % osnovne plače, kjer je ta trenutek manko največji. Hkrati je bilo z istim zakonom uvedeno tudi financiranje specializacij iz klinične psihologije, kajti vemo, da nam kliničnih psihologov močno primanjkuje in da jih je ta trenutek samo tretjina tistega, kar stroka pravi, da bi jih seveda Slovenija potrebovala. Z istim zakonom smo uvedli tudi štipendije za zdravstvene poklice,

34. TRAK (VI) 14.45

(Nadaljevanje) tako za letošnje leto bo do konca leta objavljen razpis za financiranje 30 štipendij za študente medicine in 70 štipendij za področje zdravstvene nege. Hkrati naj povem, da smo v letošnjem letu z obema medicinskima fakultetama dogovorili povečano število vpisnih mest, tako je na medicinski fakulteti v Ljubljani za smer medicina na voljo dodatnih 40 mest, na medicinski fakulteti Maribor dodatnih 10. Poleg tega pa se na medicinski fakulteti v Mariboru odpira tudi nova smer dentalna medicina, kjer bo 20 vpisnih mest. So še številni ukrepi, ampak morda potem v nadaljevanju odgovora. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Lenart, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, minister. Ja seveda odgovorili ste bolj to kar gasimo. Gasite sedaj v tem kratkoročnem obdobju. Jaz pa bolj sprašujem po tej strategiji, kljub temu, da smo še vedno v tej epidemiji. Poglejte, pomembno področje je seveda tudi za to preglednost in boljšo organiziranost in seveda vsekakor produktivnost, ki je predvsem znana tudi v gospodarstvu je to, da rabimo racionalno in učinkovite informacijske sisteme, ki je seveda v e-napotnico sicer v zdravstvu našem že doseglo tisti pričakovani preboj. Žal pa vse ostalo še vedno temelji na razdrobljenosti in pa teh parcialnih programih, ki pa ne zagotavljajo centralno vodenje in pa doseganje podatkov za ukrepanje, vezano na hrbtenico, se pravi e-napotnice oziroma centralni register podatkov pacientov, kar bi nekako pričakovali.
Nedavno smo bili seveda tudi priča temu razkritju tega stanja na onkološkem inštituti, kjer se je dogajalo leta in leta neučinkovito delo zunanjih izvajalcev na tem informacijskem področju. Dejansko so pa vsi zaposleni praktično trpeli v tem sistemu, ker niso imeli nobene podlage, rešitve. Na koncu koncev so pa bili izpostavljeni tveganju tudi pacienti. In na tem področju bi bilo potrebno res tudi vključiti in več napraviti. Prosim še za dodaten odgovor.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ POKLUKAR: Hvala za besedo, predsedujoči.
Hvala za dopolnitev vprašanja oziroma za dodatno vprašanje. Poglejte, izkoristil bi priložnost in bi se najprej vsem zahvalil, in sicer za plodno razpravo in pa seveda potrditev dveh strateških zakonov. Prvi je zakon o investicijah za slovensko zdravstvo, ki je bil sprejet v začetku poletja, drugi pa prav gotovo zakon o dolgotrajni oskrbi. Nenazadnje zahvala tudi za zakon o zdravniški službi, ki je bil sprejet pretekli teden. Kajti, pomembno prinaša spremembe za zagotovitev zadostne vzdržne in kakovostne izvedbe zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
Kar se tiče ostalih strateških, bom rekel, usmeritev moram priznati, da močno delamo, pa vendar še nismo prišli do konca poti, na standardih in normativih vseh zdravstvenih profilov. Iz tega ven seveda sledi potem tudi kakovost, varnost in učinkovitost izvajanja določene zdravstvene dejavnosti. Vse to pa mora temeljiti na pravih dobrih podatkih in analizah. In tukaj se z vami strinjam, da je potrebna ustrezna digitalizacija na področju zdravstva, ki bo vse to omogočala odločevalcem v realnem času. Kajti, sedaj minister zbira podatke za tri mesece nazaj ali pa še več. Iz tega istega razloga smo v načrt za okrevanje in odpornost namenili 83 milijonov evrov za področje digitalizacije v zdravstvu. In ta trenutek pripravljamo skupaj s pomočjo Evropske komisije strategijo za področje digitalizacije v slovenskem zdravstvu, kajti to mora biti strateško umeščeno, tako kot ste rekel, da ne bo drobnjakarstva in podobnega kot imamo ta trenutek. Tako da nas čaka še kar nekaj izzivov, ampak so usmerjeni v, upam, da sem vam uspel pravilno odgovoriti, v smeri kot ste spraševal.
Sicer ko govorimo o strateških usmeritvah veste tudi, da smo pred poletjem sprejeli oziroma korigirali tolmačenje dokumenta o kompetencah na področju zdravstvene nege, ki postavlja novo strategijo razvoja predvsem zdravstvenih tehnikov in pa bolničarjev ter na ta način omogočil izvedbo

35. TRAK: (NB) – 14.50

(Nadaljevanje): številni programov in verjamem, da razvoj tako poklicen kot tudi strokovni tem zaposlenim s področja zdravstvene nege na splošno pa tudi zdravstvene nega in vesel sem, da z vsemi profitnimi skupinami v zdravstvu lahko rečem ta trenutek več kot odlično sodelujemo, enako velja tudi za vse druge partnerje v zdravstvu in samo na ta način s konstruktivnim dialogom lahko dosežemo to kar ste seveda vprašal vprašanje in mislim, da smo na pravi poti in jaz sem optimist. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Kolega Lenart, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa. Vsekakor iz vsega tega pogovora večkratnik vprašanj in tudi ostali, ko sem danes poslušal, je smiselno, da pride do širše javne razprave na eni izmed naslednjih sej na tem področju, da tudi vi končno predstavite to strategijo po teh dveh letih kar vodite to ministrstvo oziroma Vlada kot takšna, že dva ministra sta bila. Poglejte, 4 tisoč evrov imajo zahodne razvite države na prebivalca, mi samo 2 tisoč evrov je, in pa seveda tudi manj dajemo BDP za zdravstvo, samo 8 %, ostali 10 do 11 in da vidimo to vašo strategijo, kako znotraj tega boste prikazali dolgoročno strategijo reševanja zdravstva. In še ena takšna dodatna ugotovitev bi jo žele postaviti, ker mislim, da bi lahko bistveno boljše reševalo to čakalne vrste. Švica, švicarski državljan povprečno manj kot enkrat letno obišče zdravnika, slovenski državljani štirikrat do šestkrat, različno po nekaterih podatkih, seveda so tudi od države ostale različne in mislim, da bi tudi iz te ugotovitve morali iskati rešitve, da je to tisti problem in res si bi želel, da bi prišlo do širše razprave, da bi to področje, to strategijo enkrat celovito obravnavali na eni izmed sej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra 2021 v okviru glasovanj.
Samo Bevk bo postavil vprašanje ministra za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu. Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Ministra za infrastrukturo, Jerneja Vrtovca, sprašujem o treh projektih na območju četrte razvojne osi, to so novogradnja ceste med Cerknim in Hotavljami s predorom pod Kladjem, rekonstrukcija ceste med Želinom in spodnjo Idrijo ter gradnja obvoznice spodnja Idrija. Minister za promet je že 14. februarja 2006, dal pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med Cerknim in Hotavljami, vendar trasa še danes ni umeščena v prostor. V šestnajstih letih je bila izdelana vrsta študij, med tem je bil projekt tudi več let zaustavljen. Končno pa so Občina Cerkno, Občina Gorenja vas Poljane in Ministrstvo za infrastrukturo, 13. januarja 2021, podpisali poseben protokol o nadaljnji uresničitvi cestne infrastrukture na delu četrte razvojne osi med Cerknim in Hotavljami, protokol vsebuje tudi natančno časovnico, zato me gospod minister zanima:
Kaj je bilo v letu 2021 dejansko narejeno ter kdaj lahko pričakujemo izgradnjo te povezave ter predora pod Kladjem?
Že vrsto let pa se zavzemam tudi za rekonstrukcijo ceste med Želinom in Spodnjo Idrijo, vendar se je šele z rebalansom državnega proračuna za leto 2022 projekt premaknil z mrtve točke, ko je bil uvrščen v načrt državnih programov za obdobje 2022 do 2025. Žal pa so vsa večja vlaganja glede na ta načrt razvojnih programov predvidena šele daleč po letu 2025.
In še tretji projekt, bo je obvoznica Spodnja Idrija, ki je bila kot nov investicijski projekt že pred leti uvrščena v načrt razvojnih programov, ki so sestavni del vsakokratnih državnih proračunov, vendar se z vsakim proračunom začetek del oziroma umeščanja v prostor prestavlja v naslednje obdobje. Z zadnjim rebalansom proračuna v obdobje po letu 2025. zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Kaj boste naredili, da se bodo ti trije projekti pospešeno pripravljali oziroma

36. TRAK (NM) – 14.55

(nadaljevanje) pričeli izvajat. In za vaš odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Zdaj projekt 4. razvojne osi, ki povezuje Zgornje Posočje in Cerkljansko z Gorenjsko preko idrijsko-logaškega kraka, pa tudi z osrednjo Slovenijo je v zadnjem obdobju bil deležen bistvenih vlaganj ter tudi bistvenih novih elementov aktivnosti, ki bodo bile potem tudi v bodoče nadaljevane zagotovo. Pomembna projekta na tej osi sta cesta Cerkno-Hotavlje s predorom Kladje in obvoznica Spodnje Idrije. Potek trase nove ceste Cerkno-Hotavlje je bil obravnavan v 2 koridorjih, torej severni kot novogradnja in južni kot modernizacija obstoječe cestne povezave, na podlagi zaključkov strokovne preveritve izvedljivosti variant je bilo odločeno, da se projekt nadaljuje v južnem koridorju, torej v južnem koridorju, kjer se bo izvajala konstrukcija oziroma nadgradnja obstoječe ceste znotraj območja ceste. Prostorska ureditev te ceste sledi ciljem tudi nacionalnega programa razvoja prometa. Zdaj kaj to pomeni? To pomeni, da se modernizacija cestne povezave v čim večji meri izvaja v obstoječem koridorju oziroma posodobi obstoječa cesta na odseku, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti, pa se poveže izven območja ceste, kar je primer izvedbe tega predora Kladja. Zdaj sami postopki, predviden rok za izdelavo strokovnih podlag je konec leta 2022, sledila bo javna razgrnitev, se pravi za nov del, seznanitev vlade z najustreznejšo rešitvijo ter potem priprava samega predloga državnega prostorskega načrta. In po izvedbi vseh teh navedenih aktivnosti postopkov bi bila uredba o državnem prostorskem načrtu za to cesto lahko sprejeta v letu 2024. Glede na vso dinamiko, se pravi za samo novogradnjo je 2024 to leto. Glede zdaj Hotavlje-Cerkno pa resnično, tam pa veliko vlagamo, veliko se vlaga v to cesto, tudi zdaj smo bili v sami poljanski dolini in vem, da se tam veliko vlaga. Z obema županoma, in Cerknega in Gorenje vasi – Poljane imamo podpisan protokol aktivnosti, tako da tukaj sodelovanje poteka. Glede Želin-Spodnja Idrija drži, do sedaj ni bil opredeljen ta odsek z načrtom razvojnih programov tako, da se je v bistvu celo vse posodabljanje tega odseka izvajalo izključno v okviru rednih investicijskih del na državnem cestnem omrežju, ampak z uvrstitvijo tega projekta v državni proračun pa se v letošnjem letu že pripravljajo določene projektne naloge za samo projektiranje rekonstrukcije tega odseka. Ampak glejte, tudi vi ste morali počakat na to vlado, da smo to naredili, zaradi tega, ker imamo posluh do razvoja podeželja. In glede na dinamiko vlaganj, ki so določena z načrtom, se bodo sredstva za aktivnosti v teku zagotavljala pač s prerazporeditvami znotraj programa, neodvisno od samega proračuna zaradi tega, ker imamo NRP odprt za samo rekonstrukcijo. Torej že v naslednjem letu 2022 bomo deležni obširnejših vlaganj v ta del. Glede še končnega vprašanja oziroma končnega dela vašega vprašanja, vlada je tudi, ja, drži, že v letu 2015 potrdila traso zahodne obvoznice Spodnja Idrija, ki vključuje tudi 275 metrov predora in potem most čez Idrijco v dolžini 70 metrov kot najustreznejšo varianto obvoznice Spodnja Idrija. Zdaj v tem času, v času priprave strokovnih podlag je tudi prišlo do pozidave potencialne trase, to veste, saj se na izteku trase nahaja tudi večstanovanjska stavba. In ponovna preveritev izvedljivosti te variante je ta trenutek v začetni fazi. Rešitve je pač treba uskladiti tudi z občino, s katero, moram povedati, zelo dobro sodelujemo in imamo redne kontakte, tako osebno kot tudi DRSI, se večkrat srečamo. Potrjena je bila tudi projektna naloga za izdelavo strokovnih podlag… / znak za konec razprave/ okoljskega poročila ter prostorskega načrta. In v začetku naslednjega leta jaz verjamem, da bo objavljen javni razpis za izdelovalca te dokumentacije, ne same razpisne dokumentacije, ampak predmetne, predmetne dokumentacije. Tako da 2022 bi tudi obvoznica Spodnja Idrija naredila korak

37. TRAK: (TB) – 15.00

(nadaljevanje) naprej, k obvoznici.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Bevk, želite besedo? (Da.)
Izvolite, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Ja, hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Ministru, gospodu Vrtovcu, se zahvaljujem za njegove odgovore. Res je, med Cerknim in Hotavljami se gradi. Tudi sam sem se večkrat zdaj med gradnjo peljal po tej trasi, kajti ne grem vedno v Ljubljano čez Logatec, ampak kdaj tudi čez Škofjo Loko. No, ampak, nekaj bode v oči. To ne leti samo na vas, ampak praktično na vse vlade do sedaj. Namreč, kot sem že na začetku povedal, da je minister za promet leta 2006 podal pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, teče 16. leto, jaz se spominjam, ko so umeščali nekatere trase v okviru avtocestnega križa. Radovljica, 10 ali 11 let, Trebnje 10 ali 12 let. Ampak tukaj, ta del, na manj zahtevnem delu, pa se umešča v prostor že 16 let.
Tako da, jaz apeliram, ker nimate več veliko časa do konca tega mandata, da vseeno se pospešijo te priprave, prav tako pa tudi glede Spodnje Idrije / znak za konec razprave/ tudi 6 let od uvrstitve v državni prostorski načrt oziroma v načrt razvojnih programov. Tako da, jaz upam, da se bo pri modernizaciji četrte razvojne osi v naslednjem obdobju naredil še dodaten napredek.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Drži, od leta 2006 je 15 let in kot sami ugotavljate, je recimo moja politična stranka bila, od(?) takratnega obdobja naprej, vsega reci piši, štiri leta v vladajoči Vladi. Žal, zdajle smo začeli s temi postopki nazaj, na novo in verjamem, da jih bomo čim več speljali v naslednjem mandatu.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Poslanec Jure Ferjan bo postavil vprašanje ministru za finance, mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo.
Cenjene poslanke, cenjeni poslanci, spoštovani minister za finance!
Novela Zakona o dohodnini prinaša višje neto plače za vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Ključna sprememba te novele zakona je dvig splošne olajšave iz obstoječih 3 tisoč 500 evrov na 7 tisoč 500 v letu 2025, postopno dvig za dodatnih tisoč evrov olajšave vsako leto. Z razbremenitvijo obdavčitve dela, se tako povečuje tudi konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, hkrati pa se seveda omogoča tudi višje nagrajevanje delavcev in prepričan sem, da to srednje in dolgoročno pomeni tudi manj tako imenovanega bega možganov v tujino.
Trdno stojim na stališču, da je največje, če ne morda celo edino zagotovilo, da bodo v prihodnosti pokojnine stabilne, da bodo v prihodnosti pokojnine višje, to, da imamo danes višje neto plače in k temu cilju Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše tudi sledi s konkretnimi ukrepi. Ena izmed njih je novela Zakona o dohodnini. V nadaljevanju to pomeni več denarja v denarnicah ljudi, v naslednjem koraku pa tudi možnost in hkrati seveda tudi višja potrošnja in iz tega naslova tudi več pobranih davkov v državno blagajno.
Cenjeni minister za finance, v skladu z navedenim, vas sprašujem, za koliko se bodo povečale neto plače na račun nižje obdavčitve vsem, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo? Prosim vas za ponazoritev na primeru minimalne plače, povprečne plače in dvakratniku povprečne plače. Zanima me, kako bo nižja obdavčitev dela iz naslova dohodnine vplivala na javnofinančne prihodke Republike Slovenije? Ali ima morda Ministrstvo za finance pripravljeno kakšno projekcijo oziroma analizo do leta 2025?
Spoštovani minister, aktualna Vlada Republike Slovenije ima veliko naklonjenost do slovenskih občin, ki so motor in gonilo razvoja naše države.

38. TRAK (VI) 15.05

(Nadaljevanje) To se kaže z dvigom povprečnine, to se kaže z zagotavljanjem sredstev za prepotrebne investicije in projekte, to se kaže tudi z obiski na terenu in reševanjem realnih problemov. Zato me zanima, ali bo omenjena sprememba zakona o dohodnini vplivala na prihodke slovenskih občin? Če da, kako? In na kakšen način v kolikor bo prišlo do določenega izpada prihodkov nameravate sprejeti ukrepe oziroma ta morebitni izpad tudi nadomestiti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za vprašanje. Res je, Vlada Republike Slovenije je pripravila spremembo zakona o dohodnini in predvidela povečanje splošne olajšave v letu 2022 na 4 tisoč 500 evrov. S tem bo prejemnik minimalne plače dobil neto več ob isti bruto plači 160 evrov na leto, prejemnik povprečne plače 260 evrov in dvakratne povprečne plače 330 evrov na leto. To bo v letu 2022. Vendar je seveda v samem zakonu določeno, da naj bi se povečanje splošne olajšave nadaljevalo tudi v leto 2023, 2024 in 2025. Z drugimi besedami govorimo o štiriletnem povečanju splošne olajšave, vsako leto za tisoč evrov. In to bo seveda pomenilo, da bo imel v letu 2023, ko bo splošna olajšava 5 tisoč 500 evrov prejemnik minimalne plače dobil 320 evrov višji neto dohodek letno, povprečne plače 520 in dvakratne povprečne plače 660 evrov višji neto dohodek ob enaki bruto plači. Pri 6 tisoč 500 evrih v letu 2024 se ti zneski povečujejo, in sicer na 480 evrov za prejemnika minimalne plače, prejemnik povprečne plače 780 evrov več višji neto dohodek in prejemnik dvakratne povprečne plače 990 evrov višji dohodek. To se potem nadaljuje tudi v letu 2025, ko naj bi znašala splošna olajšava 7 tisoč 500 evrov. Takrat naj bi dobil prejemnik dvakratne povprečne plače tisoč 320 evrov več, prejemnik povprečne plače tisoč evrov in prejemnik minimalne plače 640 evrov višji neto dohodek letno. Z drugimi besedami neto plače se bodo povečevale zaradi povečanja olajšave in dviga olajšave vsako leto do leta 2025 oziroma vključno z letom 2025. S tem dejansko vlada sledi cilju, da se tisti dohodki, ki so nujno potrebni za življenje ne obdavčujejo pri nikomur in splošna olajšava ima seveda učinek, bom rekel, prvič na celoten finančni učinek in drugo seveda tudi na finančne prihodke občin, za kar pa pomeni naslednje. Občine v nobenem primeru ne bodo imele zaradi te olajšave manj prihodkov, ker se po sami zakonodaji in že sedaj če bi slučajno prišlo zaradi manjšega priliva iz naslova dohodnine, potem ta primanjkljaj nadomešča državni proračun in občine bodo na istem oziroma kot ste spoštovani poslanec rekel na boljšem, predvsem zaradi tega, ker se povečuje tudi povprečnina. Mi smo seveda upoštevali na eni strani statični račun, na drugi strani smo upoštevali tudi tako imenovan dinamičen račun in dinamičen račun vključuje povečanje bruto družbenega proizvoda do leta 2025 oziroma vključno z letom 2025. In na tej podlagi seveda vidimo, da bodo prihodki dejansko večji, lahko rečemo, v naslednjih letih po teh izračunih bistveno, tako na primer se pričakuje po ESI metodologiji v letu 2021 3 milijarde 856 milijonov iz naslova davka na dodano vrednost. V letu 2025 5 milijard 600. Pri dohodnini 2 milijardi 700 v letu 2021,

39. TRAK (NM) – 15.10

(nadaljevanje) 3 milijarde 151 v letu 2025, kar pomeni s tem, ko se bo povečeval tudi bruto družbeni proizvod… / znak za konec razprave/ zaposlenost, s tem bodo tudi prihodki državnega proračuna večji. In seveda zaradi tega te olajšave v celoti, celotnih proračunskih prihodkih ne bodo imele negativnega učinka v takšni meri, kot je morda kadarkoli tudi prikazano. Skratka, finance so stabilne. Računamo, da bodo finance stabilne tudi v prihodnje. In ta olajšava ne bo kakorkoli ogrozila… / znak za konec razprave/ te stabilnosti v naslednjih letih.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Ferjan, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, ponovno hvala za besedo. Cenjeni minister, najlepša hvala za vaše odgovore, vaša pojasnila.
Dovolite mi pa, da vse skupaj še nekoliko dopolnim. Glede na vaše izvajanje je moč sklepati, da vsaj tisti, ki so na minimalni plači, na povprečni plači, da bodo po sprejetju novele Zakona o dohodnini leta 2025, če nekako poenostavimo, na letni ravni na račun nižje obdavčitve v primerjavi z letom 2021, torej obstoječo zakonodajo, na letni ravni zaslužili približno 1 dodatno neto plačo, kar se mi zdi zelo pomembno. Veseli me tudi, da slovenske občine, ki so gonilo razvoja, na ta račun ne bodo prikrajšane, ampak da se seveda slovenske občine še naprej spodbuja, tako z dvigom povprečnin kot z drugimi zakoni, ki omogočajo investicije tudi na lokalnem nivoju. Ob tem bi želel izraziti nekako na eni strani nerazumevanje tega, da so denimo ravno tisti, ki so v preteklosti denimo milijarde evrov dajali v banke, dajali elitam, sedaj nasprotujejo tej noveli zakona. Enako velja tudi za tiste, ki bi nekako po definiciji svojega obstoja morali zagovarjati boljše pogoje za delavce, med katere lahko seveda uvrščamo tudi višje dohodke, višje plače, pa temu nasprotujejo. Tukaj menim… / znak za konec razprave/ konkretno sindikate. Spoštovani minister, zato mi dovolite, da svojo dopolnitev sklenem s tem vprašanjem oziroma dopolnitvijo, ali namerava Vlada Republike Slovenije in tudi Ministrstvo za finance, ki ga vodite, tudi v prihodnosti nadaljevati s takšno davčno fiskalno politiko, torej fiskalno politiko, ki več denarja daje ljudem, da lahko tudi več trošijo in preko tega inštrumenta seveda tudi polnijo državno blagajno. / znak za konec razprave/ Torej ali boste nadaljevali s spodbujevalno fiskalno politiko?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani poslanec, za dopolnilno vprašanje.
Tukaj bi seveda rad odgovoril na naslednji način. Prvo, kar je, če govorimo o evropski fiskalni politiki in tej nenazadnje sledimo, lahko ugotovim, da se je v zadnjih letih bistveno spremenila in ta fiskalna politika dejansko spodbuja investicije, spodbuja razvoj, spodbuja polno zaposlenost, se pravi zaposlenost ljudi. Tukaj je razlika in tukaj se pripravljajo tudi spremenjeni okvirji glede fiskalnih pravil oziroma se razpravlja o tem že na evropski ravni med finančnimi ministri. Drugo, kar je seveda, glejte, ta vlada služi ljudem in ta vlada je tukaj zaradi ljudi in tem ljudem je seveda treba zagotoviti tudi ustrezno materialno podlago za kvalitetnejše, boljše življenje. In vsekakor je to eden izmed ukrepov, ki pomeni boljše in kvalitetnejše življenje. Ne rečem, da je samo denar tisto, ki ljudi dela bolj srečne in zadovoljne, vsekakor pa mislim, da kvaliteto življenja je treba zagotoviti tudi, poudarjam, tudi na materialen način. In dokler bomo imeli polno zaposlenost, gospodarsko rast, dokler bomo investirali tudi v objekte, ki pomenijo večjo kvaliteto, toliko časa bodo seveda tudi prihodki višji in bodo dejansko to omogočali. Jaz mislim, da je treba z gospodarsko rastjo, z investicijami zadržati takšno fiskalno politiko, ki omogoča ljudem večje dohodke. In če pogledamo, kakšni so prihodki od davkov v, glede na v letošnjem letu,

40. TRAK: (NB) – 15.15

(Nadaljevanje): v letu 2021, glede na leto 2019, potem lahko ugotovimo, da so povečani za 7 % in pol in seveda te dohodke je, če ne drugače, treba dati ljudem na določen način in to dejansko delamo. Skratka, s fiskalno politiko ne želimo vplivati na zmanjšanje gospodarske rasti, na zmanjšanje zaposlenosti, ampak ravno obratno, tudi z investicijami, tudi s tem, da tej fiskalni politiki sledi tudi monetarna politika. Želimo povečati dohodke ljudi, dohodke posameznikov in seveda skrbeti tudi za stabilnost finančnega in gospodarskega sistema.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Poslanec Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simoni Kustec. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Da si ta Vlada želi podrediti družbo in državne institucije v celoti, je nekaj česar v resnici niti ne skriva. Podobnim škodljivim trendom, ki gredo naprej pogosto v obliki direktne ali indirektne privatizacije, smo lahko priča tudi na visokošolskem področju. Tako je bilo novembra letošnjega leta razpisanih en kup koncesij za zasebne visokošolske zavode v višini milijona 700 tisoč evrov, ki so očigledno ukrojene po meri nekih točno določenih zasebnih izobraževalnih inštitucij. Kakšno naključje. Večina teh institucij je v vplivnemu krogu okoli stranke SDS. Koncesije, ki jih razpisuje ministrstvo za šolstvo, pravijo, da so utemeljene na analizi razmer na trgu dela z napovedjo potreb gospodarstva in javnega sektorja do leta 2035, kar je nek dokument, ki naj bi ga pripravilo ministrstvo za delo. Ampak ko so novinarji potrkali na vratca za ministrstva za delo in zaprosili za to analizo, so dobili odgovor, da je ta trenutno še v obdelavi. Kako je torej mogoče, da ministrstvo za izobraževanje razpisuje koncesije za zasebnike za določene programe, ki se že sedaj izvajajo bodisi znotraj konkretnih javnih inštitucij bodisi vsaj znotraj javne mreže, se ob tem sklicuje na neko analizo, ki še ni zaključena. Samo meni izgleda, da imamo opravka s klasično vezano trgovino, da je gospe Kustec predsednik Vlade Janez Janša nekaj obljubil v zameno za to, da servisira njegove interese in interese njegove stranke po temu, da se pretočijo javna sredstva v zasebne žepe.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala., spoštovani gospod podpredsednik. Poslanec Kordiš nisem razumela vašega vprašanja, tako da ne vem točno kaj želite. Bom pa povedala kakšno imamo stanje razmer.
Poglejte, življenje gre dalje, z njim pa tudi potrebe po novih oblikah znanja in pa seveda tudi po novih profilih zaposlenih. In odgovorna država temu sledi. Temu sledi tudi zanesljivo odgovorno gospodarstvo, odgovoren trg dela in mi smo se že kar nekaj let srečevali s problemom, še vedno se srečujemo in ta problem postaja pravzaprav rak rana slovenske celotne družbe, da imamo določene profile zaposlenih oziroma izobraženih, ki ne najdejo svojega dela, še več in vedno več pa takšnih potreb, ki terjajo določene profile izobraženih pa jih sistem ni zmožen ponuditi ali pa še celo več od tega, jih sistem uspešno doizobrazi, potem pa nam te profili izginejo in ne služijo potrebam trga dela v državi, ki jih je brezplačno izobrazila. In v luči tega in predvsem in zgolj in samo zaradi tega je seveda odgovoren odziv na takšno stanje, če želimo imeti zdravo družbo in pa tudi zdravo delujočo državo tudi naprej ta, da iščemo načine, zakonsko seveda utrjene in pa utemeljene načine da za to poskrbimo

41. TRAK: (TB) – 15.20

(nadaljevanje) in vam bom prebrala, koliko koncesij za izvajanje študijskih programov smo do sedaj v tej državi podelili in kdaj; leta 1995 eno, za področje turizma, leta 1996 eno, leta 1998 3, leta 2000 1, leta 2004 1, 2006 5 koncesij, 2007 6 koncesij za prvo stopnjo in 9 za drugo stopnjo, ker vemo, da je to že bil čas bolonjskega študija in potem, sledi 14 let, - 14 let brez ene podeljene koncesije – obdobje, ko nimamo dovolj računalničarjev, ko nimamo dovolj zdravstvenih delavcev, ko nimamo dovolj doktorjev in še različnih drugih profilov. Ko v bistvu javne, akreditirane, institucije, visokošolski zavodi, njihovi programi, uspejo narediti v maksimumu svojih zmožnosti in ko imamo samostojne visokošolske zavode, ki imajo akreditirane tako vsebinsko programe, kot tudi ustrezno habilitirane ljudi, kar ni preprosto, ne eno ne drugo, in potrebe za zaposlovanje, potem je odgovor odgovorne države lahko samo ta, da da poziv za zaposlovanje, in vam bom povedala, oziroma za izobraževanje, kajne? Govorimo o koncesijah, na področju socialne gerontologije, zdravstvene nege, bionike, sodobnega proizvodnega inženirstva, digitalnih umetnosti in praks, upravljanja z okoljem, menedžmenta transportne logistike, varstvo, okolje in ekotehnologije, medijev in novinarstva, menedžmenta pametnih mest, tehnologije polimerov. In zdaj vi meni povejte, kdo komu tukaj dela uslugo?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Očitno vi, gospa ministrica, delate uslugo gospodu Janezu Janši, največji vladajoči stranki, ki si gradi svojo paradržavo v orbiti okoli stranke. Pravite, da razpisujete koncesije za zasebne visokošolske zavode, zaradi tega, ker se ljudje izobrazijo, potem pa pobegnejo najverjetneje čez mejo. Celo, če ta vaš argument vzamem, kot ste ga podali, bo še več koncesij in še več študijskih programov ob nespremenjenih in variantah na trgu dela pomenilo zgolj še več kadra, ki ga javno izobrazimo, potem pa nam pobegne. Tako da, ta vaš argument ne drži.
Nadalje, tudi težko verjamem, da resno razpravljate in odgovarjate o profilih, ki bi naj jih v tej družbi potrebovali, če pa analiza, na katero se sklicujete za razpis dodatnega financiranja zasebnikov, v resnici sploh še ne obstaja oziroma sploh še ni dokončana. Pa tudi če že, kar bi bilo smiselno, je razvijanje javne infrastrukture in javnega izobraževanja, ne pa naknadno hranjenja zasebnega in tu imamo opravka z zelo očitno parcialno motivacijo, s hranjenem zasebnih interesov v višini milijarde 700 tisoč evrov. Navsezadnje, kot je dejala Univerza v Ljubljani, precej točno diagnosticirala, kar zadeva medije, novinarstvo in zdravstveno nego, že sedaj izobražujemo po povsem dovolj kadra. Težava nastane na trgu dela, ki diplomantom ne nudi ustreznih pogojev za zaposlitev in zaradi tega bežijo in nato nadaljujejo in zaključujejo s tem, da / znak za konec razprave/ so te koncesije očitno napajane z željo po kanaliziranju javnih sredstev iz javnih univerz na zasebne zavode.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Ja, nekaj bom dala še kljub vsemu razumnih pojasnil, potem pa tudi še en komentar na koncu.
Poglejte, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji za dodelitev koncesij, so zelo jasni in so transparentno zapisani in vsi pod enakimi pogoji, če jih izpolnjujejo, lahko kandidirajo. Prav tako merila za izbor z vsemi utežmi, tudi tukaj, transparentno, jasno, na podlagi razumnih, racionalnih kriterijev je to narejeno. Naša dolžnost, če se želimo iti transparentno, pravno državo, je, da zagotavljamo najvišjo stopnjo kvalitetne in konkurenčne

42. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) izobraževalne zgodbe tudi na stopnji visokošolskega izobraževanja vsem, ki izpolnjujejo pogoje, na enak način. Javni sektor, javni del, javne univerze več kot delajo. Mi smo na zadnjem razpisu dodelili dodatna sredstva ne samo za izvajanje programa, tudi za infrastrukturne potrebe tistim fakultetam, ki so razumele in ki so dobesedno iz petnih žil poiskale način, kako so lahko še dodatna mesta vpisale in izvajale lahko študijski proces na mejah svojih zmožnosti. Ampak ta država, ta družba potrebuje še več od tega. In tukaj zdaj je poziv. In tisti, ki izpolnjujejo pogoje in ki to lahko omogočijo, bodo to tudi naredili.
Ne bom dovolila, niti vam ne, niti z besedami ne, da podtikate kakršnokoli politizacijo, kakršenkoli tovrstni domačijski pristop kot ste si ga vi zamislili, ne sistemu ne meni osebno. Če se vi greste na ta način, lahko, in potem smo lahko samo veseli, da ste tukaj, kjer ste. In očitno s tem, kako izvajate in kaj trdite, nimate nobenega stika z realnostjo tega, kakšna je sedaj trenutno potreba in kakšno zelo, zelo problematično stanje na področju kadrov, najvišje usposobljenih, v tej državi je ta hip.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Kordiš, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Želim, da Državni zbor v plenarnem zasedanju opravi razpravo o odgovoru ministrice Kustec na moje poslansko vprašanje. Iz zelo preprostega razloga, da ministrica Kustec ni odgovorila na vprašanje. Zatekla se je v floskule. Kako zelo resna pa je pri izvajanju tega razpisa za kanaliziranje javnega denarja v zasebne visokošolske zavode, pa pove tudi dejstvo, da je zelo veselo jecljala v odgovoru na moje vprašanje.
Pravi ministrica, da razpis izvaja transparentno, jasno, da je utemeljen razumno, racionalno in da smo v Levici tisti, ki bi se šli nekaj domačijskega. No, poglejmo, kako to izgleda transparentno, jasno, razumno in racionalno. Povzetek bom prečital iz časnika Večer.
Na fakulteti za medije, tj. namreč eno izmed področij, ki ga zajema ta razpis, so se pri vprašanjih o številu študentov, ki jih imajo na tej smeri, zavili v molk. Je pa z evidenc ministrstva za razvidno, da imajo le 19 študentov v 1. letniku - letos je bilo razpisanih 60 mest - in nič na 2. stopnji, kjer so prav tako razpisali 60 mest. Slednje je zanimivo v luči dejstva, da je državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec, ki ga je vlada imenovala tudi za predsednika komisije, ki bo odpiral prispele vloge brez navzočnosti javnosti, čez noč predlog razpisa dopolnil na način, da je število vpisnih mest za ta študij na obeh stopnjah povečal kar za 50 mest na skupno 80 mest.
In vi, gospa ministrica, boste tu predavali o transparentnem, jasnem, razumnem in racionalnem? Pa ta država je postala pojem domačijskosti. In kadrovanja, vplivanja po prijateljskih vezeh v interesu največje vladajoče stranke, na kar ni imuno niti visokošolsko področje. Te vaše koncesije, ki se razpisujejo resda pod enakimi kriteriji, ampak kriterij je, damo vam denar samo, če ste zasebni visokošolski zavod, ki že zdaj nima koncesije, o tem pričajo dovolj zgovorno.
In ker ne želim, da se javno šolstvo demontira še naprej, ker ne želim, da se jemlje iz proračuna javnega šolstva milijone in milijone za to, da se hrani zasebne šole v orbiti stranke SDS, želim plenarno razpravo na seji Državnega zbora.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra, v okviru glasovanj.
Vojko Starović bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju ter ministru za zdravje Janezu Poklukarju.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim, obema ministroma.
Moje vprašanje tudi ne bo namenjeno EPP-ju, ampak bi rad imel res neke odgovore.
Zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, osebne asistence in zavarovanja za

43. TRAK (VI) 15.30

(nadaljevanje) dolgotrajno oskrbo je končno sprejet. Vendar tak kot je sprejet odpira več vprašanj kot odgovorov. Vtis je, da bi bilo bolje, da ne bi bil sprejet, da bi ga raje vrnili nazaj v razpravo, v dodelavo, v strokovno razpravo. Namreč, finančne obveze, ki jih zakon prinaša so nedvomno obsežne in bodo ne glede na to kdaj bodo stopile v veljavo bremenile tudi naslednje vlade. Zato bi morala biti finančna konstrukcija tako pomembnega in težkega, finančno težkega zakona povsem jasna, dorečena in usklajena z vsemi deležniki. Vendar pa ta zakon ne izpolnjuje, od naštetih pogojev nič ne izpolnjuje. Brez ustrezne finančne konstrukcije lahko poruši tudi tisto kar že funkcionira. Sprejeti zakon na žalost ne ureja te dolgotrajne oskrbe, je kakor slika, kakor okvir brez vsebine. Očitno ljudem ne želite nečesa povedati, namreč neizbežne resnice, da bo izvajanje zakona nekaj stalo, da bo drago. Ne želite jasno in glasno povedati, da se s tem zakonom uvaja obvezni prispevek za zavarovanje, temveč ga nekako prikrivate in ga prelagate na bodoče vlade. Tako 132. člen zakona pravi, da se mora do 30. 6. 2025 sprejeti nov poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Torej, čez tri in pol leta, to je sicer za skoraj enoletni mandat neke vlade. S 132. členom sta povezana še 48. člen, ki pravi, da prvenstveni in financiranje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in pa 52. člen zakona, ki pravi, da pogoj obveznega zavarovanja / nerazumljivo/ osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo prihodke in odhodke obveznega zavarovanja za /nerazumljivo/ način obračuna in plačevanja prispevkov ter za zavezance določa poseben zakon. Poseben zakon določi tudi zbiranje in razporeditev drugih sredstev iz 6. točke 48. člena. Povedano drugače, z zakonom o dolgotrajni oskrbi nisi povezani niti …/ izključen mikrofon/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister za finance najprej.
Izvolite. Ali boste najprej vi, minister za zdravje?
Izvolite.

JANEZ POKLUKAR: Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Spoštovano gospod Vojko Starović, najlepša hvala za ta vprašanja, da seveda poskušamo dodatno odgovoriti in pojasniti dileme.
Najprej bi se zahvalil vsem, ki ste v zakonodajnem postopku sprejemanja tega zakona konstruktivno sodelovali, tako s pripombami, pobudami kot tudi kritikami, kajti verjamem, da je na ta način zakon dobil še pomemben dodaten okvir in podlago za realizacijo.
S sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi smo v Republiki Slovenijo postavili temelje za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in pa novega stebra socialne varnosti. Zato se seveda ne morem strinjati, da gre za okvir brez vsebine. Vsebina je tukaj in ta je najpomembnejši del, ki jo prinaša zakon.
Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša pomembno nadgradnjo trenutne ureditve in seveda omogoča dolgotrajno oskrbo tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in sicer bodo tisti, ki imajo pravice iz dolgotrajne oskrbe dobili tudi storitve in te bodo seveda financirane iz javnih virov. To predstavlja pomembno finančno razbremenitev oseb, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, pa ne samo za njih. Kajti, marsikje je te ljudi to pahnilo na rob revščine. Tudi za njihove družine in seveda lokalne skupnosti.

44. TRAK: (NB) – 15.35

(Nadaljevanje): Tako bodo državljani prejeli primerljive potrebe za primerljive pravice, možna bo dolgotrajna oskrbe v vsaj štirih oblikah oziroma štirih oblikah, tudi tako dolgotrajna oskrba v instituciji, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba s pomočjo družinskega pomočnika in pa prejemek kot nadomestilo. Polet tega se uvajata dve novi storitvi, to je e-oskrba in pa storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki bosta pomembno prispevali k temu, da bodo tisti, ki imajo pravico do teh storitev čim dlje živeli v domačem okolju, se pravi, na ta način imeli kvalitetno in človeka vredno življenje ne glede na hendikepiranost oziroma na ogroženost, ki jo predstavljajo potrebe oziroma zmanjšanje zmožnosti in zaradi katerih jim pripadajo pravice iz dolgotrajne oskrbe. Za rešitve, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi je bilo pri pripravi predloga zakona izračunano, da v letu 2022 potrebujemo 205 milijonov evrov, v letu 2023 – 374 milijonov evrov, v letu 2024 – 558 milijonov evrov in v letu 2025, ko bo zakon v vsem obsegu že deloval, 744 milijonov evrov. Ta trenutek seveda za dolgotrajno oskrbo namenjamo praktično polovico manj kot druge evropske države in s takim prispevkom iz javnih virov seveda dosegamo šele evropsko povprečje. Ker je bil v postopku sprejema zakona, ker je bil zakon zamaknjen oziroma njegov pričetek glede na amandmaje. K temu zamiku sledi tudi bodoče financiranje. Sredstva za zagotavljanje pravic, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi do leta 2025, bodo pravice se uveljavljale postopno in se zagotavljali iz obstoječih virov iz katerih se je že danes zagotavljajo določene storitve oziroma pravice s področja dolgotrajne oskrbe. Za leto 2022 je tako potrebna sredstva že zagotovil sprejeti proračun Republike Slovenije. Zaradi višjih javnih virov bodo finančne obremenitve tistih, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, pa tudi njihovih družinskih članov seveda posledično nižji, kar je / znak za konec razprave/ pomena. Do 30. junija leta 2025, ko se bodo pravice po Zakonu o dolgotrajni oskrbi že začele zagotavljati v celoti, se bo moral uveljaviti poseben zakon glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To bo ob drugih virih, ki so navedeni v 48. členu zakona, ta bo določil način dolgoročnega zbiranja potrebnih sredstev za zagotavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Se opravičujem, sem bil malo predolg.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Kolega Strović, želite dopolniti vprašanje?

VOJKO STROVIĆ (PS SAB): Hvala. Želim.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Izvolite.

VOJKO STROVIĆ (PS SAB): Torej z zakonom o dolgotrajni oskrbi se nedvomno uvaja nov prispevek za obvezno zavarovanje, ni pa dorečena ne višina niti zavezanci. Kdo bo obremenjen? Gospodarstvo ali posameznik? Kakšna bo osnova za plačilo prispevkov, v kakšni višini bo prispevna stopnja uvedena in ali bo proračun kaj razbremenjen s tem? Ali obstajajo projekcije prihodkov in odhodkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo? In če ne, zakaj ne. Prav tako me zanima ali bo teh 16 milijonov, ki so namenjeni dvigu plač delavcem v domovih za oskrbovance, ali bo to tudi vključen in iz priloge v načrtu okrevanja in odpornosti za Slovenijo lahko razberemo iz priloge dve, da je 79 milijonov namenjeno iz evropskih sredstev in le 11 iz proračuna. Dejansko je dolgotrajna oskrba ena od stebrov socialnih pravic, 20 socialnih pravic Evrope in je prav, da smo šli v tej smeri, ne me narobe razumeti. Ampak če ni neke konstrukcije, če ne zapolnimo si težko predstavljamo kako bo to šlo naprej, zato prosim, da zapolnimo to s ciframi ta okvir.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Minister mag. Andrej Šircelj, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo in hvala lepa gospodu Staroviću

45. TRAK (NM) – 15.40

(nadaljevanje) za vprašanje.
Prvo, kar bi želel reči, to ni okvir brez vsebine. Vsebina je vidna, samo pogledat jo je treba. Morda je okvir manj prisoten tukaj, ampak vsebina je dejansko v storitvah, ki bodo za starejše izvedene in ki so po tolikih letih jih je ta vlada prvič predvidela in bodo seveda šele kasneje te zadeve prišle do tega, da bodo tudi realizirane že v letu 2022, ker že proračun dejansko tudi predvideva, samo državni proračun 146 milijonov. Tukaj moramo računat, da določene storitve so tudi financirane s strani zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja. Tudi v letu 2023 so že določene. Tukaj se opravičujem. Za leto 2022 105 milijonov in za leto 2023 146 milijonov, kar z drugimi besedami pomeni, sredstva so zagotovljena, sredstva so zagotovljena in ne moremo gledat tukaj samo enega predpisa. Res pa je, da zakon predvideva tudi uvedbo dodatnega prispevka oziroma še zakon za določen prispevek v letu 2025. To pa ne pomeni, da storitve ne bodo financirane že pred letom 2025. Pravzaprav že je z letom 2022, že za leto 2021 je bilo predvideno 5 milijonov evrov. Gre pa tukaj za nekaj drugega. Gre za to, da so si številni v tej državi želeli imeti najprej prispevek, pa potem šele ugotovit, kaj bi se sploh s tem prispevkom financiralo. In tukaj je obrnjeno, tukaj je obrnjeno, da najprej je treba zagotovit storitve in te storitve bodo plačane in bodo financirane in denar za to je zagotovljen že v letu za proračun za leto 2022, tudi za leto 2021 je bil zagotovljen in za leto 2023. Vsekakor je pa najprej treba storitve opravit in jih tudi opredelit. Ne moremo pa najprej sprejeti nek prispevek, potem ga pa seveda imeti na računih in tako naprej… / znak za konec razprave/ menedžerat z denarjem in šele kasneje to dejansko izvesti. In kot ste rekli, gospod Starović, ja, ta vlada je po 30 letih prva, ki je opredelila, katere storitve so to, kako jih bodo ljudje dobili in jih bo tudi financirala. In jaz mislim, da je državni proračun vsekakor najbolj stabilen vir za to, poleg tega pa državnega proračuna pa tudi še evropski proračun in ostala… / znak za konec razprave/ sredstva Evropske unije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Meira Hot… / oglašanje iz dvorane/ Ja glejte, kolega, potem pa prosim, da pravočasno dvignete roko. Izvolite, kolega Starović, imate besedo za postopkovni predlog.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za odgovore. Malo ste mi zapolnili okvir, ko še teh odgovor nismo tako jasno čuli, torej je zadeva v izgradnji, dogradnji in gre naprej. Zastavljeno je v neki smeri. Mene je prvenstveno zanimalo tudi to, kaj je s tem prispevkom mišljeno, ali bo to šlo iz gospodarstvo ali bojo posamezniki obremenjeni. To bi želel odgovor. In zato v skladu s poslovnikom predlagam, da o tem opravimo širšo razpravo, ker mislim, da gre za tako pomemben zakon in da še manjka dosti odgovorov in da je treba o tem debatirat.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra v okviru glasovanj. Mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu.
Izvolite, imate besedo.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala, spoštovani gospod podpredsednik.
Spoštovani gospod minister najbrž še pride pač v dvorano.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Upam, da.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Tudi jaz.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Do sedaj je bil nekje tukaj.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala, ampak bom vseeno nadaljevala z vprašanjem, morda pride vmes. Torej prometna cesta v slovenski Istri, posebno v poletnih mesecih in praznikih običajno presega zmogljivosti našega cestnega omrežja. Prebivalci se v poletni sezoni predvsem izjemno dušijo v pločevini in izpušnih plinih… / oglašanje iz dvorane/ Kaj lahko? Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Torej dušijo se, stojijo v kolonah, dušijo se v izpušnih plinih na avtomobilih. In stanje dejansko iz leta v leto se slabša in slabša, to je tudi letošnja sezona izkazala.

46. TRAK: (TB) – 15.45

(nadaljevanje) Lokalni poslanci in občine so sicer tako sedanjega ministra, kot tudi prejšnje, večkrat pozvali k reševanju problematike izjemnih kolon pločevin, s katerimi se v Slovenski Istri vsako leto soočamo.
Kljub temu, da je edina res smotrna rešitev hitra cesta Šmarje – Dragonja, se zdi, da oblast vztraja pri hitri cesti Jagodje – Lucija, zgolj zato, ker so pri tej trasi v preteklosti izjemno pohiteli z državnim lokacijskim načrtom, odkupi zemljišč in v resnici traso pripeljali do gradbenega dovoljenja. A treba je še enkrat jasno in glasno povedati, da so se krajani in Občina Piran oziroma vse tri istrske občine, že večkrat javno izkazali zoper zadevno traso, da smo vsi opozarjali, da je prioritetno potrebna izgradnja hitre ceste Šmarje – Dragonja. Kajti hitra cesta Jagodje – Lucija bi v resnici pomenila izjemno devastacijo kraja Lucija, kakor tudi neznosne kolone v središču Lucije, kajti ta trasa ne rešuje ključnega problema, ki je povezava naprej do mejnega prehoda Sečovlje. In tako bi se v resnici celotna kolona končala v samem središču Lucije. Da o devastaciji okolja sploh ne govorimo.
Zdaj, glede na dolgotrajnost tudi izgradnje tunela Markovec na izjemno zamudo, se tudi sprašujemo, kako dolgo bi tovrstna gradnja sploh trajala, kaj bi to s seboj sploh prineslo, kako bi vsakdanje življenje ljudi tudi v tem kontekstu izgledalo. Dejstvo je tudi, da po prometni strategiji ta trasa zgolj naj bi bila namenjena povezavi, torej istrskega »tromestja«, torej Kopra, Izole, Pirana, ne pa reševanju problematike tranzita, / znak za konec razprave/ temu naj bi bila namenjena hitra cesta Šmarje – Dragonja.
Zato me spoštovani gospod minister zanima, ali ministrstvo še vedno vztraja pri izgradnji hitre ceste Jagodje – Lucija? Ali boste kot predlagano izvedli(?) zgolj optimizacijo obstoječe ceste? Kako daleč ste sploh s projektom hitre ceste Šmarje – Dragonja? Kdaj lahko to cesto v resnici pričakujemo? Kako bo v vmesnem času ministrstvo reševalo problematiko izjemnih kolon v času poletnih mesecev / znak za konec razprave/ v Slovenski Istri?
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala za postavljeno vprašanje.
Jaz sem na to temo že večkrat sedel z vsemi tremi župani obalnih občin. Imel smo tudi sestanke skupaj z DARS-om, prisotni so bili tudi nekateri lokalni poslanci in lahko rečem, da na tej trasi Jagodje – Lucija, je bil ta trenutek, do tega trenutka, porabljeno že 23 milijonov evrov. Odkupljene so bile že nepremičnine in vse skupaj. Vsi vemo, da lokalne skupnosti tej trasi nasprotujejo, zaradi tega ker, se strinjam tudi sam, gre za slovensko obalo, v določenih primerih zelo blizu obale in tam je priložnost za razvoj turizma in tako naprej, kar pa ne izključuje potenciala, da bi, pozor, to smo se pogovarjali z županom Pirana, da bi sočasno gradili obe, oba kraka. Se pravi, da ne bi potem preobremenili posameznih vasi, zlasti potem v Portorožu, Luciji in tako dalje, kajti vemo, da ta Jagodje – Lucija, se bi končala potem s krožiščem v Luciji in bi tam nastal velik prometni zamašek proti Hrvaški naprej, pa ne(?) več in je v bistvu res to brezpredmetno.
Zaradi tega gremo vzporedno in ne bomo začeli gradit Jagodje - Lucija, preden se ne začnejo zgodbe delat tudi na Koper – Šmarje – Dragonja. Osnovna trasa bo bila proti Hrvaški, bo bila ta trasa Koper – Šmarje – Dragonja. DARS vodi tukaj vse postopke, da pride do samih umeščanj v prostor. Veste, da v preteklosti ta trasa bi že bila izbrana, če ne bi tudi, če bi bili župani med seboj enotni, za Koper – Šmarje – Dragonja, pa smo prihajal do tega, da recimo en župan je temu nasprotoval, tej trasi in tudi ostale lokalne skupnosti in tako naprej in zaradi tega se toliko časa ta postopek vleče.
Torej, Koper – Šmarje – Dragonja bo namenjena izključno tranzitnemu prometu, kar je za na Hrvaško, medtem ko ta, Lucija, bo pa za lokalne prebivalce, za ljudi, ki so tam in tako dalje. Ne predstavljam si, da bi lahko rekli, mi nič več ne bomo naredili na Lucija – Jagodje; vloženih je že 23 milijonov evrov. V bistvu, tam je lahko umeščeno v prostor, kupljene so nepremičnine, nekoč bo tam treba nekaj naredit, pa ne zaradi tranzita, ampak zaradi dodatnega potenciala za razvoj našega turizma. Tranzit, kar gre na Hrvaško, bo moral it Koper – Šmarje – Dragonja. To je rešitev. Zaradi lokalnega prebivalstva, veste, kakšne so gneče, recimo, od Jagodja do Strunjana, Strunjan, potem Portorož naprej, desno, levo, proti Luciji, so velike

47. TRAK: (VP) 15.50

(nadaljevanje) gneče, drži? No, in na ta način, s to obvoznico bomo rekli, bi lahko to razrešili. Absolutno pa tranzit tukaj ne bo potekal. To smo obljubili tudi županom, imeli smo skupni sestanek na ministrstvu na to temo, mislim, da v tem letu. Z županom Pirana smo večkrat govorili o tem, da je ta trasa nesprejemljiva za tranzit in se pravi, da bi morala biti vzporedna trasa. In te trase ne bomo gradili, dokler Koper-Dragonja ne bo de facto umeščena v prostor in pred postopki. Koper-Dragonja, ki je de facto, naj povem, tudi DARS išče že zdaj zemljišča za odlagovalne površine, kamnolome in tako dalje zaradi tega, ker se na ta poseg v prostor pripravlja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Meira Hot, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, jaz upam, da vas ne bom zdaj razžalila, ampak sama sem bila podžupanja, sama sem bila tudi občinska svetnica, ko je občinski svet leta 2016 sprejel odločitev, da bo absolutno zoper predvideno traso Jagodje – Lucija. Zakaj? Ker se je od samega državnega lokacijskega načrta pa do same izvedbe gradbenega dovoljenja zadevni projekt izjemno spremenil. Moj, eden izmed mojih kolegov zelo zabavno pove, ker se vsakič znova pač DARS izgovarja na to, da je tam se izvedel izjemen nakup nepremičnin, da je v bistvu DARS potem izjemen nepremičninski mogotec v občini Piran, kajti ta zemljišča so seveda zelo visoke vrednosti. In ta težava je tudi realno rešljiva. Če nič drugega, lahko ponudite povratni odkup. Jaz vem, da se je veliko ljudi obračalo na občino s prošnjo, da če ni, če ta cesta ne bo izvedena, da so pripravljeni odkupiti nazaj nekdanji lastniki teh zemljišč.
Zdaj vi meni niste v bistvu odgovorili na konkretno vprašanje, ki je: ali se bo v vmesnem času karkoli naredilo, da se reši problematika kolon v teh istrskih občinah, torej v času poletne sezone? Sama zelo dobro vem, kakšne so kolone med Strunjanom in Lucijo. Mislim pa, da z izvedbo te hitre ceste tega ne boste rešili. Ker če bo ta hitra cesta izvedena tako kot se mi bojimo, pred Šmarjami - Dragonjo, oziroma tudi če bo hkrati, še vedno ne bo rešen / znak za konec razprave/ pravi problem, torej tranzit ne bo preusmerjen na Šmarje – Dragonja. Obstaja še vedno bojazen, da bo tu. Medtem ko to cesto bi lahko rešili z veliko manjšimi posegi v okolje, če bi v resnici začeli delati na Šmarje – Dragonja. Zato še enkrat vprašanje, kje ste sploh, kako daleč ste s hitro cesto Šmarje – Dragonja. In kot drugo, ali poznate navezavo, ki bi šla Jagodje – priključek Padna in naprej navezava na hitro cesto Šmarje – Dragonja. / znak za konec razprave/ Tudi to je bilo govora v preteklosti, tudi to bi bila rešitev, da ne pride do izjemne devastacije okolja, ki bi se zgodila s hitro cesto Jagodje – Lucija.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Z vsemi strokovnimi podlagami za umeščanje v prostor glede pred tem za umeščanje v prostor smo glede Koper – Šmarje – Dragonja. Je treba najprej to umestiti v prostor. Se moram pa, moram pa tudi jaz realno povedati, glejte. V zadnjih 15-ih letih, kar se govori te zgodbe te hitre ceste, ki je res nujno potrebna za razbremenitev, je bilo v preteklosti zelo bore malo narejeno. Drži pa, to so bila odkupljena zemljišča, ampak ne vem, če pride Računsko sodišče in potrka na DARS-ova vrata in reče, okej, vi, DARS, ste opustili gradnjo tukaj, imate toliko in toliko v lasti nepremičnin, a mislite, da jih bodo vsi želeli nazaj? A mislite, da bodo vsi želeli nazaj? Ja, kako bomo pa prodali? Saj tam gre za tunel tudi proti Luciji. Glejte, jaz mislim, da bo najprej, in to je bila obljuba županom, da se bo vzporedno začelo graditi eno in drugo hitro cesto, da se potem pride do končnega rezultata. Bistveno je, da se tranzit spelje stran od slovenske obale, to pa je Koper – Šmarje – Dragonja, to, kar govorim. Kje je zdaj? Zdaj začenjamo sami postopke umeščanja v prostor. Verjamem pa, da bomo lahko v doglednem času to čim prej izpeljali zaradi tega, ker ne gre za neke specifike, in da bi se lahko to čim prej naredilo. Bi lahko to že naredili, ampak žal jaz sem minister samo eno leto in pol, samo toliko časa. V enem letu in pol se žal ne da umestiti tovrstne hitre ceste v prostor.
Glede projektov za razbremenitev tovornega prometa oziroma ostalih za gnečo vi veste, da ministrstva in DRSI in DARS skrbimo za državne ceste, za lokalne ceste pa skrbijo občine.

48. TRAK (VI) 15.55

(Nadaljevanje) Kar se tiče državnih cest, vi veste, da kolikor se da, kar gre tranzita proti Dragonji skušamo dati na Šmarje čim več, žal pa ta prometna problematika v samem Kopru je takšna, da pri tem prihaja do gneč, ampak je ogromno povezovanje kako rešiti to tudi s samo lokalno skupnostjo v Kopru, želimo pa si, da tranzit ne gre na Sečovlje, ampak da gre res na Dragonjo. In zaradi tega so vse smerokaze na državnih cestah na obvestilnih tablah od Darsa so, da tranzit gre preko Šmarij na Dragonjo. To je to kar lahko država v tem primeru naredi, vse ostalo so tudi pristojnosti v lokalni skupnosti. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolegica imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči. Hvala, gospod minister za ta odgovor. Res je, vi ste minister leto in pol, ta problematika traja vsaj že 20 let, niti ne samo 15. Dejstvo je, da je sama hitra cesta Jagodje-Lucija bila v resnici tudi narejena mimo lokalne skupnosti, ker tam je že krajevna skupnost Lucija bila izrecno jasno proti. Žal ugotavljam, da iz vašega odgovora sledi, da v resnici nas čaka še ena poletna sezona v kateri se bo lokalno prebivalstvo soočalo z izjemnimi prometnimi obremenitvami. Dejstvo je, da ljudje ne morejo niti domov priti, če živijo na primer v Sečovljah. Dejstvo je, da v preteklosti, in sicer pri prejšnji ministrici, ampak ministrstvo je vseeno isto, sem sama podala pobudo, da bi se določena lokalna cesta namenila, ki je sedaj namenjena za kmetijsko rabo, namenila lokalnemu prebivalstvu. Ne vem kaj se je s to pobudo zgodilo, ampak to bi bil tudi eden izmed načinov kako bi reševali… Ja, ministrstvo je isto, šlo bi pa za…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …/nerazumljivo/

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala, predsedujoči. Šlo bi za način reševanja, kako bi lokalno prebivalstvo lahko prišlo normalno na svoje domove v času najhujše poletne sezone, ko ne pridejo dobesedno domov, ker stojijo v kolonah. Torej, izjemno se otežkoči življenje lokalnega prebivalstva, ker pa gre za v resnici nacionalno vprašanje priobalnega glasu slovenske Istre in ker v resnici iz vašega odgovora sledi, da prave rešitve v bistvu ministrstvo nima, niti lokalna skupnost očitno, ker če vam župan ni povedal, da se ne podpira hitra cesta Jagodje-Lucija, temveč samo Šmarje-Dragonja, pri čemer lahko govorimo o občinskem svetu, ker župan je le ena oseba, mi govorimo tudi o 25 članskem občinskem svetu, torej tu gre za vprašanje, ki zahteva neko še eno širšo razpravo, gre za priobalni pas Slovenije, ki je torej izjemno dragocen prostor in mislim, da si ta vprašanja reševanja problematike teh poletnih kolon in cestnega omrežja v slovenski Istri zasluži širšo razpravo v Državnem zboru. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 15. decembra, v okviru glasovanj.
Matjaž Nemec bo postavil vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Spoštovani prisotni minister! Dober večer!
Na vas se bom obrnil z eno pobudo, enim opozorilom, eno prošnjo. Namreč, že ponarodela je zavedanje o pomenu kulture, o tem ne bom razglabljal. Seveda znotraj te v Sloveniji še toliko bolj odstopa zborovsko petje. Praktično smo v samem svetovnem vrhu. Zborovsko petje je praktično dostopno po vaseh, po mestih. Kot rečeno je del naše kulture v dobesednem pomenu. Rad bi pa izpostavil tisto kar je bila kot zamisel, in sicer gre za prvovrstno primorsko zborovsko gibanje. Gre za revijo Primorska poje na teritoriju Primorske tako na, bom rekel, na slovenski kot na italijanski stranki je prisotna, kot rečeno že, v vsaki vasi in v vsakem večjem mestu že dobrih 52 let. Na leto nastopa na tej reviji čez 4 tisoč 500 pevcev, otrok, gre za mešane pevske zbora, otroške, moške, ženske, torej vseh vrst. Prepeva se o ljudskosti, o bogu, o uporu, o domoljubju, o povezovanju, o prijateljstvu, o sodelovanju. Praktično gre za projekt, ki je dodobra se utrl v domači živelj, predvsem na Primorskem in je praktično vsako leto obiskan tudi s strani avstrijskih Slovencev,

49. TRAK: (NB) – 16.00

(Nadaljevanje): tako hrvaških in italijanskih seveda, tiste ki živijo v Italiji, v Avstriji, na Hrvaškem in ta revija je celo v zadnjem obdobju koronakrize zaradi ukrepov se prilagodila na način, da je bila predvajana preko spleta. Torej, gre za svetovni fenomen, kakorkoli že, revija bazira na prostovoljstvu, praktično vsak pevski zbor, vsak gostitelj poskrbi za to, da je dobrodošel v vsaki mali vasi ali pa v večjem mestu. Na vas se pa, spoštovani minister obračam s prošnjo in zavedanjem, da se ta revija obdrži, ohrani tako na terenu kot v srcu ljudi in zato vas prosim, da v kolikor je v vaši moči preko javnega sklada pripomorete, da bi se tudi obdržala. Gre za relativno majhne zneske, nekaj 10 tisoč evrov. So različni pogledi, različni predlogi, pogovori potekajo, ampak se mi zdi pravi čas, da tudi vas opozorim na vašo pozornost in sicer, da tudi vi prispevate k temu, da bi država pripomogla k obstoju, kot že rečeno, 52 let stare tradicionalne revije, ki poteka tako pri nas kot tudi v tujini.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa. Torej, glede na skrb, ki jo je gospod poslanec izrazil, očitno obstajajo neka mnenja, ki jih jaz ne poznam, da je ta pevska revija ali ogrožena ali kakorkoli, da se smatra, da bo prikrajšana. Torej jaz upam, da ne bo in da ni. Torej ogrožena, in da tudi ne bo prikrajšana, ker jo seveda podpiram, absolutno in pri tem nimam nobenih zadržkov ali težav. Res je pa tudi, da ta revija, zborovska, ni odvisna od mene, ampak od javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije od te najširše organizacije, ki skrbi za ljubiteljsko dejavnost in v okviru katere se je ta tudi prej pod različnimi imeni verjetno gospod poslanec ve, od leta 1969, 1970, 1999 seveda razvijala in razvila v imenitno zborovsko revijo primorskih zborov, torej na obeh straneh meje, da tako rečem. In mislim, da ni nobene, kako bi rekel, nobenih zadržkov, da bi ta revija ne obstajala še naprej. Res, da je šla revija skozi zadnjih nekaj desetletij skozi različne faze nihanja, torej ne bom se spuščal v ne vem kakšne politične ali ne vem kakšne, bile so pa tudi seveda strokovne debate. Ta festival zborovske glasbe je v svoji kakovosti, da tako rečem, nihal in zdaj, moje skromno mnenje je, da verjetno glede na to kolikor poznam in poznam tudi več takih podobnih revij, morda ne toliko razsežnih, ampak vendarle, imamo pevske zbore v Šentvidu pri Stični, tako da verjetno veste, mi imamo zbore Koroška poje in še nekatere druge revije, da bi se vendarle ta ljubiteljska raven malo posodobila, da bi našla neke odgovore na moderne sodobne izzive, kjer je konec koncev bilo tudi od publike vendarle nekoliko sprejeta v zadnjih letih. Pustimo Corono, ampak tudi prej, sprejeta z manjšim, kako bi rekel, z manjšo udeležbo, da ne rečem, z manjšim navdušenjem morda. O tem, da bi kakorkoli bila ta zborovska manifestacija ogrožena, to prvič slišim. Kot veste, je ta zborovska manifestacija nastala na obeh straneh meje, torej ne bom zdaj v detajle, verjetno obadva z gospodom poslancem poznava ta časovni lok, in nenazadnje bi bilo imenitno ob tem, da se Nova Gorica pripravlja na evropsko prestolnico kulture, da bi seveda tudi v tem kontekstu morda izrabili eno od oblik, da bi se v tem času, torej v polni meri izrazila tudi ta peska kultura, ki je prisotna na našem področju in zamejskem. Nenazadnje so veliki tudi pevska tekmovanja, festivali v Celju, Mariboru in v Stari Gorici oziroma italijanski Gorici je tudi znan tak zborovski, kako bi rekel,

50. TRAK: (TB) – 16.05

(nadaljevanje) kompetitivno srečanje.
Torej, vsekakor to podpiram, bi pa pričakoval, v kolikor poznam, po svoji, kako bi rekel, povprečni radovednosti, to delovanje, da bi dejansko vsebinsko se vendarle bolj posvetili, tako bom(?) rekel in tudi ambiciozno malo postavilo na morda kakšen višji nivo, da ne bi ostali zgolj pri tej, kako bi rekel, zadostitvi, ja, imamo ta festival in gremo čez celo pokrajino. Torej, ti pomisleki, ki sem jih zdaj povedal, me pa, so pa posledica, ko smo imeli letos Evropa Cantat, to je tudi neke vrste ljubiteljska dejavnost, seveda so na višji ravni in tam je nastopil en slovenski zbor, Sv. Nikolaja, se spomnim, nad katerim, se opravičujem, da govorim osebno, morda nimam pravice, / znak za konec razprave/ ampak vendarle, sem bil kar navdušen nad nivojem in ravnijo takega zbora, ki je isto amaterski ali ljubiteljski in tukaj bi bilo treba najti javni sklad za kulturno dejavnost, bi moral najti pravzaprav vse te organizatorje različnih festivalov in tako naprej, da skupaj sedejo in morda najdejo neko obliko, kako bi zvišali, kako bi rekel, raven teh, prepotrebne in nujne in, kako bi rekel, / znak za konec razprave/ pomembne manifestacije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji. Gospod Franci Kepa ima besedo. Postavil bo vprašanje ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Lep pozdrav ministroma, kolegice, kolegom!
Problematika pridobivanja električne energije pride do izraza še bolj takrat, ko le te ni dovolj na trgu. Slovenija jo pridobi približno tretjino iz termoelektrarne, tretjino iz hidroelektrarn(?) in iz drugih obnovljivih virov in tretjino iz jedrske elektrarne. Rezerve so verjetno še predvsem v obnovljivih virih energije. Hidro so predvidene tudi na sredini, na sredini Save, pa tudi drugje. / nerazumljivo/ hidroelektrarna je problem zaradi nekih ribic, ampak verjetno se bo to rešilo. Sončne energije kar dobro potekajo, na individualnih strehah se postavljajo tudi na strehah tovarn, javnih ustanovah. Geotermalna energija še ni izkoriščena, tukaj še, verjetno smo še na začetku, verjetno pa tudi tukaj ni kakšnega potenciala, pa vseeno, vseeno so tukaj rezerve tudi pri geotermalni energiji. Pri vetrni energiji pa smo, ne vem, tudi v primerjavi z drugimi državami, nekje na začetku.
Izgovori, da ni dovolj področja v državi, kjer veter enakomerno piha ali da je premajhna hitrost vetra ali da se samo v Sloveniji ptiči zavedajo v vetrne naprave, so za lase privlečene. Drugod v Evropi ne postavljajo nemogočih pogojev za izgradnjo vetrnih naprav in ne čakajo desetletje, da take postavijo. Minimalna začetka hitrost vetra za obratovanje večjih vetrnih elektrarn je od 3 do 5 metrov na sekundo. Če je hitrost vetra previsoka, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi nastale poškodbe. Obstajajo izdelani zemljevidi poteka povprečne letne hitrosti vetra, 50 metrov nad tlemi, za celo Slovenijo, na katerih se lepo vidi območja, kjer bi lahko postavili vetrnice.
Vem, da država se trudi, da bi tukaj bil napredek in je tudi namenila veliko sredstev. Zato pa, ker se ne izkoriščajo, / znak za konec razprave/ tukaj je zavora. Zanima me, kaj bi lahko tukaj naredila država, da se naredi neki preboj, preboj pri teh napravah, postavljanju teh naprav? Zakaj smo tako na začetku, zakaj tako velik odpor pri postavljanju teh naprav ali pri umeščanju preblizu na ali preblizu naselju / znak za konec razprave/ ali zaradi, zakaj imamo tak velik upor do teh naprav?
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Še prej pa, gospod Kepa, mikrofon, če izklopite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Ja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja.
Gospod minister, izvolite.

51. TRAK: (VP) 16.10

MAG. ANDREJ VIZJAK: Lep pozdrav. Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje.
Slovenija nima za cilj samo razogljičenje oziroma trajnostno oskrbo z električno energijo, temveč tudi zanesljivo oskrbo z električno oskrbo, tj. da za gospodinjstva in da za naše potrošnike energije ne zmanjka. Ker si ne znam predstavljati življenja, tudi en dan ne, v kateremkoli mestu brez električne energije. Danes smo pač odvisni od tega, zato je zanesljivost oskrbe še kako pomembna. Posledično je cilj Slovenije, da je samooskrbna z električno energijo, kar pomeni, da proizvedemo toliko električne energije kot je tudi potrebujemo na dolgi rok. Zdaj, problem je še večji v tem, ker gre za tudi pretvorbo dela oskrbe z energijo iz fosilnih virov, zlasti v transportu, na električno energijo, pa tudi v ogrevanju. In s tem je pritisk na dodatne vire proizvodnje še večji. V Sloveniji imamo vrsto projektov, to se pravi na področju obnovljivih virov, hidroenergije, kot veste, matramo se že več kot 10 let s hidroelektrarno Mokrice. In imamo tudi sklenjeno koncesijsko pogodbo za izgradnjo hidroelektrarne na srednji Savi. Bistveno več bo treba narediti tudi na drugih obnovljivih virih kot je vetrna energija. Ta trenutek poteka približno 9 postopkov umeščanja vetrnih polj v prostor. Postopki so še na začetku in nas čaka še dolga pot. Zakaj je problematično to v Sloveniji? Zaradi tega, ker je Slovenija po deležu Nature območij vodilna v Evropi. Imamo kar 37 % celotnega ozemlja v Naturi in če temu dodamo, da je še približno 60 % Slovenije poraščene z gozdom in da imamo kar dobršen del tudi kmetijskih površin, kjer je takšne objekte relativno težko umeščati, je seveda problem na mizi. Torej potrebno je pri vseh teh projektih najti nek kompromis med varovanjem okolja in narave in med potrebami po električni energiji, pa še družbeno sprejemljivost. Namreč imamo primere, ko so vetrnice iz naslova narave sprejemljive, iz naslova energetike tudi, pa ljudje ne želijo imeti bodisi vetrnic bodisi energetskih infrastrukturnih oziroma kablov, recimo temu, omrežja do teh vetrnic. Tako, da imamo relativno zahtevno nalogo in seveda vsak projekt je zgodba za sebe. Vendar na koncu dneva moramo zagotoviti zanesljivo dolgoročno oskrbo, in jo tudi bomo. Čaka nas tudi še zelo zahteven projekt umeščanja drugega bloka jedrske elektrarne v prostor. Ta trenutek je izdano energetsko dovoljenje in se začenjajo postopki umeščanja tega drugega bloka v prostor. In že marsikateri brusijo nože, zlasti nek določeni del nevladnega sektorja, z nekim nasprotovanjem temu projektu. Moram podčrtati, da lokalno okolje, od koder prihajam tudi sam, mimogrede, živim s petčlansko družino cca 10 kilometrov od reaktorske zgradbe, podpiram ta projekt. In čudim se, da nek nevladni sektor tamle iz, ne vem, oddaljenih krajev več kot 100 kilometrov ima pa seveda zadržke. In predvsem zato, ker ne pozna podrobnosti in okoliščin, povezanih s takšnim načrtovanjem projektov.
Torej, spoštovani poslanec, opozorili ste na dejansko velik problem, ki se bo po moji oceni rešil tudi takrat, ko bomo v Sloveniji doživeli, bog si ga ne daj, kakšen mrk. Kajti le to strezni ljudi in glave, da opustijo nagajanje in blokade in potem sprejmemo take projekte. V Sloveniji smo žal naredili preboje zlasti takrat, ko nam je grozil električni mrk. Tako je prišlo do, še v bivši Jugoslaviji do odločitve o drugem bloku v preteklosti, tudi / znak za konec razprave/ do kakšnega drugega energetskega projekta, ker danes se grem staviti, da 80 do 90 % ljudi misli, da elektrika prihaja iz vtičnice, in kaj je za tem, ga čisto malo briga in misli, da je s tem problem rešen. Ni res. Na vladi se zavedamo odgovornosti in potrebe po relativno hitrem načrtovanju teh objektov in preprečitvi posledic nezanesljive oskrbe, ki si jih ne / znak za konec razprave/ znam predstavljati.

52. TRAK (NM) – 16.15

(nadaljevanje) Danes še v trgovino ne morete, če ne deluje oziroma če ni električne energije.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora? Ja izvolite, gospod Kepa.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za odgovor, minister.
Strinjam se, da je problematika v Sloveniji prav zaradi nature, ki je okoli 40 % preko cele Slovenije, problematika bo se pa še pokazala predvsem, ko bo zaprtje Termoelektrarne, se bliža, to je blizu 2030, 2032, to je par let razlike, je pa to zelo blizu za umeščanje, prav kakor ste omenili tudi jedrsko elektrarno. Je pa problem, verjetno do 2030 bomo težko naredili zamenjavo za termoelektrarno, za jedrsko. In ker so odpori v Sloveniji veliki tudi za obnovljive vire, je to problematika, ker bomo težko dobili nadomestek, ki je tretjino približno energije, to bo čez 10 let, v 10 letih bomo pa težko naredili jedrsko elektrarno, če bomo tudi na referendumu, kar bodo verjetno pritiski, da to naredimo, kar pa upam, da bomo, da bo to nam uspelo, da bo, ker bo, to je verjetno edina zadeva, ki bo lahko nadomestila dodatno energijo za Slovenijo in dosti čisto energijo. Strinjam se s tem, da bo to potekalo hitro, čim prej in da… / znak za konec razprave/ nadomestimo energijo, drugače bo pa velika izguba že s termoelektrarno, če tega ne bo narejeno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želite kaj dodati? Ja, gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Da, res je. Opozorili ste ponovno na problem, da ni samo izziv zagotoviti trajnostno oskrbo z električno energijo ali pa z energijo nasploh, temveč tudi zanesljivo oskrbo, torej da je elektrika na voljo takrat, ko jo potrebujemo. Recimo ta trenutek bi bore malo tega parlamenta bilo osvetljenega, jaz tudi ne bi preko mikrofona govoril, če bi bili, če bi bil parlament na sonce, skratka, če bi sončna energija gnala električne potrebe tega parlamenta. Verjetno bi rabili zraven še zelo močne akumulatorje, da bi hranile energijo. Samo ne vem, od kdaj, od poletja do sem, kajti pozimi so pogosto kratki dnevi, pa tudi oblačni ali snežni in ni dovolj energije. Kaj želim s tem povedat? Želim povedati, da je zelo pomemben tudi ustrezen miks proizvodnje električne energije, da imamo zanesljivo oskrbo, poleg obsega tudi miks. In zato smo na vladi in tudi v tem parlamentu v tem mandatu sprejeli dolgoročno strategijo razogljičenja Slovenije in zelo jasno zapisali, da Slovenija stavi na dolgoročno rabo jedrske energije. Novi drugi blok jedrske elektrarne lahko nadomesti obstoječi prvi blok in Termoelektrarno Šoštanj skupaj. Načrtuje se približno nekaj čez tisoč megavatov inštalirane moči, tisoč 100 megavatov. Vemo, da obstoječi blok jedrske elektrarne za potrebe Slovenije nudi 350 megavatov, cel je 700-megavatni, vendar gre polovica Hrvatom, in da je blok 600 megavatov, skupaj nekaj manj torej kot tisoč megavatov. S tisoč 100 megavatnim blokom 2 jedrske pokrijemo te potrebe. In zato smo sprejeli tudi v parlamentu odločitev, da stavimo na dolgoročno rabo. In na Ministrstvu za okolje bomo naredili vse pri umeščanju tega novega bloka, da bojo postopki učinkoviti, hitri. Je pa res, da imajo številni stranki udeleženci možnost seveda sodelovati v tem postopku in tudi iskati pravno varstvo oziroma na koncu dneva pred gradnjo spraviti celo stvar na razna sodišča, ki bodo odločala o pravnomočnosti takega ali drugega dovoljenja. Jaz verjamem in upam v neko modrost naših državljanov, da se bodo zavedali pomembnosti… / znak za konec razprave/ zanesljive oskrbe in tudi novih brezogljičnih virov in da bomo na koncu dneva le uspeli Sloveniji zagotoviti nove brezogljične in zanesljive in varne vire proizvodnje električne energije.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji. Besedo ima gospa Nataša Sukič, postavila bo vprašanje ministru za notranje zadeve, gospodu Alešu Hojsu.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovani minister.
Med obema sindikatoma ter vodstvom policije in notranjskega ministrstva je napeto že dalj časa.

53. TRAK: (NB) – 16.20

(Nadaljevanje): Generalni direktor policije dr. Olaj je odredil nadzor nad delom ključnih sindikalistov. Po neuradnih informacijah častnika Dnevnik pa nadzor ni pokazal nepravilnosti. Dr. Olaj je četudi po veri blizu sindikatov, naj na sestanku torej ne bi imel nobenega argumenta, vendarle podpisal opozorili pred odpovedjo predsednikoma obeh policijskih sindikatov. Povod za to naj bi bil intervju za častnik novice Svet 24 za katerega je dr. Olaj izjavil, da sindikalista obrekujeta. Ampak kakorkoli, direktor, generalni direktor to obrača ali pa sprevrača evropska konvencija o človekovih pravicah je v členih 10 in 11 jasna, kot je nedvomna Ustava Republike Slovenije v 39. in 76. členu, vsi ti členi govorijo o svobodi izražanja, pravici do svobodnega združevanja, pravici do svobodnega delovanja sindikatov. O svobodi izražanja je zajeta tudi pravica do kritike oblasti. Očitno se je dr. Olaj v tem primeru poslužil delovno-pravnih postopkov zoper oba predsednika sindikatov, ker ve, da kazensko ali prekrškovno to ne bi šlo skozi. To pa so resni znaki zlorabe uradnega položaja in verjamem, da to vi kot minister veste. Država se namreč ne sme vmešavati v te pravice, lahko izključno s kaznovalnim pravom, to je kazenskim ali prekrškovnim, nikakor pa ne delovno-pravnim. Dr. Olaj je s to potezo izpolnil elemente kaznivega dejanja po drugem odstavku 200. člena KZ-1, na opozorilo pred odpovedjo obema predsednikoma policijskih sindikatov sta se odzvali tudi sindikalni centrali, ki ste prepričani, da si vodstvo policije zlorabo opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja poskuša na povsem nesprejemljiv način podrediti delovanje obeh reprezentativnih policijskih sindikatov pa vas zato spoštovani sprašujem:
Boste kot minister ukrepali in zamenjali generalnega direktorja policije, ki je v tem primeru dejansko prestopil mejo dopustnega ali boste z dopuščanjem tovrstnih pritiskov skupaj z generalnim direktorjem Olajem še naprej izvajali represijo in politične pritiske nad sindikalisti in boste s tem tudi vi sami kršili mednarodne konvencije Ustavo Republike Slovenije in zakonodajo Republike Slovenije in tako še dodatno razgrajevali sistem v policiji s čimer navsezadnje ogrožate tudi državno varnost. In pa, kako komentirate rezultate ankete med 3 tisoč 600 policistkami in policisti, ki jo je izvedel policijski sindikat in katere enotna ocena je, da za slabe odnose v policiji je odgovoren generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Se vam tak rezultate ankete ne zdi skrajno zaskrbljujoč in alarm, ki kliče, ki torej naravnost kliče k vašemu ukrepanju. Hvala lepa.

PODPRESEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana poslanka gospod Sukič.
Torej, najprej je pač seveda potrebno reči, da nikakor ne mislim, vsaj zaradi tega, kar ste spraševali, Vladi predlagati zamenjave generalnega direktorja. Torej kot veste, ga ne imenujem jaz, ampak ga imenuje Vlada na podlagi predloga ministra in seveda takega predloga zaradi navedb, ki ste jih tukaj predstavila oziroma vprašanje za katerega me pa sprašujete, ne mislim narediti. Zdaj, če smo bolj konkretni, je seveda potrebno vedeti kaj so gospodje sindikalisti v teh izjavah na Svetu 24 govorili. Recimo, govorili so to, da policijski šefi vedno svoje napake preprosto obesijo policistom. Torej zdaj, jaz vas sprašujem, če so policijski šefi taki, zakaj potem taka skrb za mandate teh policistov. Torej, policijski šefi, če jih skrbi da to vedno obesijo policistom, potem bi morali v bistvu podpreti idejo ali pa sprejeti zakon, ko se bodo te policijski šefi tudi zaradi relekcije odgovarjali bolj, obnašali bolj odgovorno. Potem so napisali, da je prisotne tudi strah zaradi groženj, izgubo službe v kolikor posameznik ne bi ravnal kot si je generalni direktor zaželel. Torej, to je nova od nebuloz, ki so si jih privoščili v temu članku oba predsednika sindikata. Sam ne poznam niti enega primera kjer bi generalni direktor komurkoli grozil ali pa celo več kot trdijo tukaj, izvajal grožnje z izgubo službe.
Nadalje je recimo zanimiva izjava enega od predsednikov, ki je povedal takole v tem intervjuju. Zamenjave v policiji niso nič novega in tudi za sindikat niso sporne, vendarle, če se izvedejo zakonito.

54. TRAK (VI) 16.25

(nadaljevanje) Nadaljuje pa, »v obdobju te vlade pa se srečujemo z enormnim povečanjem nezakonitih premestitev oziroma razrešitev.« Jaz moram povedati, da niti za eno tako razrešitev ali premestitev ne vem nezakonito. Gospod govori o enormnem številu teh. Torej, vse to je po moje kulminiralo v to, da se je direktor policije odločil za povsem logično in razumljivo potezo, torej da je oba dva gospoda predsednika opozoril, da naj vendarle nehata blatiti tako njegovo ime, nehata blatiti policijo kot sistem in se začneta tako kot se spodobi za predsednike sindikatov pogovarjati s tistimi, ki so njihovi nadrejeni pa nenazadnje tudi s tistimi, ki jim zagotavljajo vsa sredstva. To pa sem v času dokler sem minister jaz vendarle poziciji, ki jo zasedata primerno. Naj mimogrede povem, da je eden od predsednikov, gospod Mlekuž povedal tudi tole, da je ravne komuniciranja ministra taka kot je raven pri pijanem in agresivnem verbalnem znašanju kršiteljev nad policisti na terenu, ko jih le-ti ustavijo pri prekršku. Se pravi, to je sedaj nivo predsednika sindikata. Ampak pustimo mene ob strani. Mislim, da jaz nimam z obema, razen tega kar sem povedal ravnokar, torej zagotavljanja ustreznih sredstev, opreme, primernega proračuna in pa seveda socialnega dialoga, ki je vezan na podpis kolektivne pogodbe, z njima nič. Delovnopravno sta v razmerju z generalnim direktorjem policije in generalni direktor policije bo pač poskrbel za to, da bodo razmerja iz delovnopravne zakonodaje ustrezno urejene.
Sam pa moram vseeno povedati dve stvari, ki sta vezani na kolektivno pogodbo za policiste in sta seveda vezani na moje sopodpisništvo oziroma sopodpis tistega, ki je takrat minister. V kolektivni pogodbi je bilo med drugim jasno dogovorjeno, da je za delo sindikalnih zaupnikov, torej tudi teh dveh gospodov in vseh ostalih predvideno, da se jim dovoli več kot 50 % dela za sindikalno področje. Seveda nihče nikoli in nikdar ni mislil, da bo več kot 50 % pomenilo 100 %. In mimogrede oba gospoda, tako gospod Mlekuž in gospod Cvetko že kar nekaj časa ne izvajata policijskih pooblastil. Jaz se sprašujem, kako sta pravzaprav sploh lahko še policista. Ne opravljate rednih letnih streljanj, ne opravljata vseh tistih aktivnosti in usposabljanj, ki so potrebna zato, da policist obdrži svoja pooblastila, ampak sta enostavno, mislita tako, da sta s tem, ko sta sindikalna predsednika oziroma sindikalna zaupnika tako močno zaščitena, da niti to, da izvajata policijska pooblastila za njiju ni več potrebno. Ker se mi je čas iztekel bom nadaljeval po vašem, predvidevam, vprašanju, ki se bo nadaljevalo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani, tretji odstavek 89. člena ZOTPOL opredeljuje, da lahko sindikalni zaupnik to delo opravlja v celoti profesionalno, to opredeljuje tudi 45. člen kolektivne pogodbe za negospodarne dejavnosti, negospodarske dejavnosti. Tako da imate popolnoma prav sindikalista in vi se tukaj motite. Sami ste si privoščili, minister tudi vi, vendarle nekaj spornih ravnanj, med njim naj omenim le dve, na žaljiv in ciničen način ste kar na Twitterju zavrnili očitke sindikata policistov, da ste vi oziroma generalni direktor policije Anton Olaj skladno z 32. členom zakona o organiziranosti in delu v policiji odgovorna za zaplete pri varovanju poslancev pred Državnim zborom in ste zapisali: začni te delati lenuhi. To pač ni nivo komunikacije primeren za ministra. In drugič, nadzor nad sindikalnimi urami, ste prav tako objavili kar na Twitterju in to dan preden je bilo poročilo uradno. Vi ste to objavili 3. novembra ob 12.01, poročila pa so bila izdana 4. 11. letošnjega lega. Poleg tega ste poročilo objavili tako, da ste samo navidezno prikrili osebne podatke. Pa me zanima, kdo vam je dal poročilo dan pred uradno objavo, ste namenoma tako slabo prikrili osebne podatke, da jih v bistvu niste prekrili? Poleg tega generalni direktor policije Olaj vas je sicer dolžan obveščati, ne pa vam predajati dokumentov, ampak očitno vam jih je predal, in ta objava ni nedolžna, daleč od tega. To vnaprej obveščanje recimo kot pri hišni preiskavi, recimo, je to razlog, da je recimo Nova24TV vaša strankarska

55. TRAK: (TB) – 16.30

(nadaljevanje) televizija, dan pred preiskavo pri ministru Počivalšku, to preiskavo najavila, še preden se je recimo ta zgodila? In zanima me, kdaj boste prenehali uporabljati Twitter za tovrstno komunikacijo? / znak za konec razprave/
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

ALEŠ HOJS: Ja, hvala lepa.
Spoštovana poslanka, zdaj, če gremo najprej na količino dela, ki ga opravijo policisti in seveda na moj tvit, ki je bil, ne tvit, izjav…, tvit ja, izjavo, ki je nekako bila vseskozi pospremljena z nekim zavajanjem. Poglejte, gospa Sukič, jaz nikoli nisem rekel, da so policisti lenuhi ali pa da naj začnejo delat. To je bilo vedno in izključno namenjeno sindikalistom, obema sindikalnima predsednikoma. Z njimi smo se zapletli v komunikacijo, bila pa je to posledica, ta tvit pa je bil posledica tega, ko je eden od predsednikov povedal, da ko vas policisti niso tukaj poslance ustrezno pred Državnim zborom, niso zavarovali, da policisti niso nič krivi, da je za to kriv, za to so krivi šefi, ker niso sprejel ustrezne varnostne ocene.
Zdaj, da vam še enkrat spomnim, se pravi, ne Mlekuž, ne Cvetko, že leta ali pa vsaj 2 leti, odkar sem jaz tukaj, ne izvajata nobenih policijskih pooblastil. Nič ne delata, kar se tiče policije, gresta se zgolj sindikalizem in da ne bo nobene dileme, gospa, sam osebno sem predlagal, da se dogovorimo, koliko ur bodo delal policijskega dela in koliko ur se bodo šli sindikalizma. Ali veste, da se niso pripravljeni tega dogovorit? Pa jaz nimam nič proti, da delajo stoprocentno sindikalno delo. Mi imamo enega, izjemno znanega sindikalista v tej državi, ki tudi ne dela nič drugega, kot se gre sindikalizem - to je gospod Branimir Štrukelj. Pa jaz nimam nič proti, ampak, gospoda Branimirja Štruklja plačuje sindikat in glejte, oba sta lahko zaradi mene na stoprocentnih urah, pa se grejo samo sindikalizem, ampak tega ne bomo plačevali davkoplačevalci. Naj plačujejo te stoprocentne ure oni sami, z zbranimi članarinami in mimogrede, danes sem dobil obvestilo s strani generalnega direktorja, kjer recimo ena, dva, tri, zdaj, ne bom vsega štel. Recimo, za 10 ljudi, za 10 ljudi enega sindikata, za leto 2022, predlagajo, da delajo polni delovni čas sindikalno delo, torej 10 ljudi bomo plačeval za sindikalno delo davkoplačevalci. Lepo vas prosim, naj jih plačujejo iz svoje članarine. Za naslednje tri, število letnih ur tisoč 500, tisoč 200. / znak za konec razprave/ Torej praktično tudi celo leto, naj bi plačeval to davkoplačevalci. Se pravi, to je po moji oceni nesprejemljivo. Kot rečeno, naj si jih plačujejo, če jih želijo imet, nikakor pa ne morem pristat na to, da bi v polnosti delal sindikalno delo, nič policijskega dela in obenem zadržal policijska pooblastila. To pa ni sprejemljivo in verjamem, da bodo v naslednjem tednu oziroma dveh, tudi oni, bi rekel, toliko razuma premogli, da se bomo usedli in dogovoril / znak za konec razprave/ število ur, ki jih bodo za sindikalno delo opravil.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Sukič, imate postopkovni predlog? (Da.)
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Imam postopkovni predlog.
Spoštovani in spoštovana, seveda predlagam, da o teh zadevah opravimo razpravo v Državnem zboru.
Še enkrat, spoštovani minister, tretji odstavek 89. člena, ZODPoL, se pravi Zakona o delu in organizaciji v policiji, opredeljuje, da lahko sindikalni zaupnik to delo opravlja popolnoma profesionalno, torej v celoti in tudi 45. člen kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti to določa. To velja za vse sindikaliste povsod, tudi za policijske sindikaliste, tako da, če vam je to všeč ali ne, tako pač je, takšna je zakonodaja in vem, da vam gre to težko skupaj, ampak tako pač je.
Skratka, čas je za razpravo o političnih pritiskih na sindikaliste, policiste in ob preobražanju policije v nekakšno politično policijo, države pa v vse bolj policijsko državo. Pobliže recimo sindikalisti komentirajo določene stvari, kar imajo prav. Poglejte, spoštovani minister, sam pravite, sam zapišete, da so lenuhi, da to leti samo na sindikaliste, potem se pa čudite, da sindikalisti komentirajo v intervjuju, da vaš nivo komunikacije ni primeren. Ja, mislim, to so dvojna merila. To so dvojna merila in ni prav, enostavno ni prav, da imate ena merila zase, ena pa za njih. Torej, če jim vi napišete, da so lenuhi, je njihova pravica, da to pokomentirajo, ker to pač se ne, ne dela na

56. TRAK: (VP) 16.35

(nadaljevanje) ta način. Med drugim tudi Rok Cvetko pravi, da se policisti zavedajo, da nekateri predstavniki politične oblasti z nepremišljeno, neprimerno in žaljivo komunikacijo do drugačnih ali drugače mislečih izzivajo čustvene in neracionalne reakcije ljudi. In zato so pozvali, recimo pri teh zborovanjih, k strpnosti in izvajanju mirnih zborovanj. Naslovili so tudi ljudstvo, ne samo vas, ker so le takšna učinkovita pri nastavljanju ogledala političnem oblastem, so zapisali. Ob tem so dodali, da se sami proti odločitvam vlade in Državnega zbora, s katerimi se ne strinjajo, borijo trdo, a na praven in civilizacijski način. Navedli so še, da razumejo, da javnost policiste dojema kot predstavnike oblasti, vendar so policisti le državni uslužbenci in so dolžni izvajati svoje naloge skladno z veljavnimi predpisi. / znak za konec razprave/ Politični oblasti pa so sporočili, da policisti več kot očitno postajajo žrtve njenih neracionalnih in provokativnih mnenj in stališč, zato jo pozivajo k strpnemu, razumnemu in spoštljivemu izražanju mnenj in stališč ter spoštovanju raznolikosti državljanov in tako naprej. Skratka ponavljam, res je potrebna ena temeljita razprava. Spoštovani minister, danes sem vam že zjutraj rekla, da si želim, da bi res končno slišali in razumeli tudi drugačna / znak za konec razprave/ mnenja, ne samo tisto, kar ste si zapičili v glavo. Ampak dajte poslušati in ugotovili boste, da je resnica vedno nekje vmes, da se je treba pogovarjati in razumeti tudi poglede drugih, ne samo svojih.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 15. decembra, v okviru glasovanj.
Naslednja ima besedo gospa Violeta Tomić. Postavila bo vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Minister Počivalšek. Istočasno, ko ste konkretno ustanovili t.i. gospodarsko stranke, ste pa zadali kar konkreten udarec eni gospodarski panogi, ki se je v teh dveh letih komaj obdržala zaradi že tako nelogičnih covidnih ukrepov. Govorim namreč o sektorju gostinstva, ki se je nadejal, da bo vsaj v času veselega decembra vsaj malo popravil katastrofalno poslovno stanje. In mnogi med njimi so se tudi krepko zakreditirali in so bili prisiljeni pred tem odpustiti delavce ali pa celo zapreti dejavnost. Covid ni od včeraj. In ta vlada, katere podpredsednik ste, pa vedno z nekim odlokom oznani novo katastrofo zadnji trenutek, ko ljudje res ne pričakujejo več dodatnih udarcev. In istočasno, ko smo gledali ustanovitev naše nove, bom jih rekla, oprostite, bypass stranke in smo vas slišali izreči, da je glede ukrepov popolnoma vse jasno, pa smo gledali tudi žalostne posnetke ljudi, ki so stali ob zaprtih štantih in so s solzami v očeh razlagali kameram, da sploh ne vedo, kaj naj naredijo z zalogo hrane in pijače, ki so jo nabavili za cel mesec, da ne vedo, kaj bo s plačilom zelo dragih najemnin, da ne vedo, kaj naj storijo sploh, da prehranijo svoje družine. In zelo konkretno ste jim uničili posel. In bilo bi zelo komično, če nebi bilo za premnoge udeležence tako tragično, dejstvo, da se pa kostanj lahko prodaja, ker ga menda ješ med hojo in luščine mečeš po tleh. Mislim, kaj je tu tako logično in kaj je tu jasno? A če bi pa klobase in čevapčiče jedli med hojo in razmetavali okrog, pa bi kuhančka srkali med tem, ko bi se sprehajali, ali bi se dalo potem zmeniti drugače ali kaj? Mislim, res oprostite, to je vse skupaj, vaše izjave so tako komične, da ste res pravi šaljivec. Tako kot, recimo, takrat, ko ste za maske iz prtičkov rekli, da delujejo super pod pogojem, da gumice zamenjamo z rdečo.
Skratka res ne razumem, kaj boste konkretno storili, da / znak za konec razprave/ se gostincem, ki jim je onemogočena dejavnost, povrne nastala škoda. Prosim, konkretno mi odgovorite na to vprašanje, ker gre za premnoga življenja, premnoge družine in za gospodarsko dejavnost.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa poslanka.
Minister Počivalšek, imate besedo.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana gospa poslanka Violeta Tomić, spoštovani Državni zbor. Hvala za vprašanje.

57. TRAK (NM) – 16.40

(nadaljevanje) Konkretna stranka je suverena stranka za razliko od stranke, kateri vi pripadate. Konkretno smo turizmu pomagali s konkretnim zneskom v višini 1 milijarde evrov v 8 protikoronskih in interventnem zakonu. Po zaslugi ukrepov konkretnih te vlade je ta panoga preživela in je v dobri kondiciji kljub vašemu dramskemu vložku. Seveda pa trenutno veljavni odlok odloča, da se božični in novoletni sejmi smejo izvajati pod določenimi pogoji. O pogojih je bilo ogromno komuniciranega, zato se na tem mestu ne bi ponavljal. Poudarjam pa naj, da je ključen pogoj PCT, ki ga je potrebno ustrezno preverjati. Veljavni odlok je sledil mnenju strokovne svetovalne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije Covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Cilj odloka je, da se v trenutni epidemiološki situaciji praznični, božični in novoletni sejmi izvedejo na način maksimalne zaščite za preprečevanje širjenja okužb. Gostinska dejavnost je dovoljena v sedečem režimu med 5. in 22. uro v gostinskih obratih in naj bo to na označenem prostoru zunaj ali znotraj, mora pa biti na vidnem mestu objavljeno tudi dovoljeno največje število hkrati prisotnih oseb. To enako torej velja tudi za zunaj na ustrezno organiziranem prostoru, kjer je nujno strežbo za mizo izvesti sedečim gostom. S tesnejšimi stiki se tveganje prenosa virusa poveča. S trenutnimi ukrepi lahko obvladujemo širjenje okužb, če jih le spoštujemo. In ves čas epidemije velika večina državljanov spoštuje ukrepe, s tem ravnamo odgovorno do sebe, do svojih bližnjih in do skupnosti. Samo skupaj lahko prispevamo k izboljšanju razmer in tudi k dvigu stanja duha. In prepričan sem, da lahko kljub sedaj določenim omejitvam december preživimo v prazničnem vzdušju in ob tem tudi poskrbimo, da z našim ravnanjem ne ogrožamo drugih. Še enkrat, s konkretnimi ukrepi, ne z govorjenjem in zavajanjem ljudi, smo panogi omogočili, da je preživela in da danes lahko gleda optimistično v prihodnost. 1 milijarda evrov je konkreten prispevek gostinstvu in turizmu, ki ga je izvedla ta vlada.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa Violeta Tomić ima zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Saj nisem pričakovala, da bom dobila konkreten odgovor, ampak samo neke pamflete, pa še udarce po meni in po moji stranki, ampak pustimo. Pa pojdimo naprej. Hkrati ste pa dali predvolilno obljubo, ki je pa višek šale, da bo vaša stranka poskrbela za dodaten milijon prebivalcev. Pa me zanima, čemu, zakaj, kako. Pa če pustimo ob strani dejstvo, da smo te ideje nazadnje slišali in videli v nacistični Nemčiji v 30. letih, ko so v posebnih obratih ženske morale rojevati prave arijce, ki bodo rešili Evropo, je ta ideja žal požela kar nekaj šal na vaš račun, čeprav v svojem bistvu je ta ideja grozljiva in ni niti malo smešna. Ampak ker vas bodo nekateri očitno volili, imamo problem in zato me konkretno zanima, čemu potrebujete dodaten milijon Slovencev? A za poceni delovno silo ali kaj? In kako jih boste zagotovili? Ste rekli, tujci odpadejo, uvoz odpade, ker morajo biti čistokrvni Slovenci. Se pravi, kaj boste naredili? Mislim, vi se zelo radi v tej vladi, skrajno desni vladi Janševi zgledujete po Poljski. In me zanima, ali načrtujete mogoče težji dostop do kontracepcije, ukinitev splava tako kot tam? Skratka, kako in s čim boste spodbujali to rodnost… / znak za konec razprave/ in ali imate v dolgoročnem načrtu za te dodatne ljudi, kar milijon, predvidena tudi zanesljiva

58. TRAK: (ŠZ) – 16.45

(nadaljevanje) delovna mesta in dostopna stanovanja.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana gospa poslanka. Glede treh milijonov Slovencev me res veseli, da je ta izjava pritegnila vašo pozornost. Moja izjava je spodbudila tudi razmislek o nataliteti in številke, ki jih mi doživljamo so pa brutalno jasne in gre za ključno sporočili, ustvariti moramo pogoje, da bomo Slovenci radi živeli v Sloveniji. Veste, če bomo samo govorili ne konkretno, kot govorite vi, potem nam bodo še ti, ki so tukaj ušli. Zato ker ljudje bi radi delali, ustvarjamo delovna mesta, zato da bodo mladi Slovenci v Sloveniji, kjerkoli že, tudi na meji, lahko dobili dobro plačano delo, ustvarili družino in delali poslovno kariero. In to je cilj, ki ga imamo. Zdaj če pa vi mojo izjavo jemljete iz konteksta me pa tudi veseli, kajti s to izjavo sem dosegel to, da se bomo o demografskih trendih v Sloveniji začeli resno pogovarjati. In danes se Slovenija brani s poseljenostjo, ne z vojsko, tanki in pa letali. Ampak z ljudmi, ki živijo v Sloveniji, z ljudmi, ki Slovenijo doživljajo kot svojo domovino, jo obdelujejo, jo cenijo in sami k temu prispevajo, da bomo močna družba tudi na gospodarskem področju.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima gospa Violeta Tomić. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Glejte, ker po Poslovniku prosim, da opravimo o tem ministrovem odgovoru razpravo, kajti tako kontradiktornih odgovorov, kot sem jih slišala in tako nekonkretnih, celo od njega nisem pričakovala. Skratka, kaj je govoril je, da bomo zadržali Slovence tukaj z dobrimi politikami, kar bi bilo zelo lepo, ampak vi ste govorili o dodatnem milijonu prirasta, tako kot da smo v hlevu. Zdaj, jaz se strinjam z vami, da mi branimo Slovenijo, kar ste rekli, ne z vojsko in tanki, ampak z ljudmi. To je zelo lepa misel, pa po drugi strani ta vlada kupuje toliko orožja, da enostavno ne dovolite niti referenduma, niti nič, namesto da bi dejansko vlagali v ljudi. Ampak govorim o ljudeh, ki nimajo ta trenutek za položnice, ki živijo v mrazu, o lačnih otrocih in tako naprej. Tega vi ne vidite, ker živite v nekem svojem svetu. Da bodo dobili delo tudi na meji, mislim ne vem kaj ste s tem mislili, skratka, mislim da je ta način razmišljanja zelo, zelo zaskrbljujoč in zato pričakujem razpravo na naslednji seji.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj. Zdaj pa imamo še zadnji v prvem krogu, zadnje vprašanje v prvem krogu. Gospod Boštjan Koražija bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožetu Podgoršku, ki je odstoten, zato prosim da se izjasnite ali želite pisni ali ustni odgovor.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Ja, seveda najprej najlepša hvala za besedo.
Na naslednji seji želim ustni odgovor ministra Podgorška, bom pa kar zdaj postavil vprašanje. Glejte, 11. junija 2020, je Vlada Republike Slovenije na 104. seji sprejela sklep, s katerim je SDH-ju, se pravi Slovenskemu državnemu holdingu predlagala, da v skladu s predpisi izvede postopek za odplačni prenos selekcijsko poskusnega centra Ptuj na Republiko Slovenijo. Zdaj, vse tu lepo in prav, potem pa se pojavi 25. novembra letos 2021, na seji vlade spremenjen sklep oziroma predlagan sklep. In sicer, Vlada Republike Slovenije predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, SDH, da v imenu in na račun oziroma za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe

59. TRAK (VI) 16.50

(nadaljevanje) in to je tista največja sprememba od prejšnjega sklepa, ki je bil sprejet lansko leto, ki odkupi selekcijsko poskusni center Ptuj. Jaz sem na to zadevo zelo občutljiv, ne samo zato, ker je na Ptuju, to je ena zadeva. Druga zadeva pa je to, da ta selekcijsko poskusni center ohranja našo avtohtona lokalna oziroma slovenska semena oziroma ta genski material, ki bi moral biti res prioriteta sploh minister za kmetijstvo, da ga za ščiti oziroma da tudi zaščiti to lokalno zasnovo oziroma za zasnovo lokalne prehrambne samooskrbe. Sedaj pa vprašanje za ministra, zakaj se je v bistvu zgodila ta sprememba strategije, kar je dejansko zelo čudno. In tudi, zakaj se je pojavil ta, da da SDH ustanovi neke vrste začasno namensko družbo za nakup. Ne vem zakaj se tile, bom rekel, vmesniki oziroma zakaj ta vmesna družba / nerazumljivo/ v to zadevo, ker glede na to, da je že bil lansko leto sklep sprejet, bi bilo nekako razumljivo, da bi že to SDH sprovedel in odkupil ta selekcijsko poskusni center od družbe Wilager, ki je v bistvu tudi odkupila Semenarno Ljubljana.
Druga zadeva tudi, kar opozarja stroka, stroka se v bistvu zavzema za to, da bi to selekcijsko poskusni center Ptuj prišel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije, kar bi bilo tudi nekako logično oziroma pravilno glede na to, da oni skrbijo za te, bom rekel, sorte, ki so namenjene hranjenju na splošno. In logično se tu postavlja tudi še drug aspekt oziroma vprašanje, ker so se pojavljali tudi neki pomisleki oziroma tudi govorice na terenu, da je v ozadju te ustanovitve družbe prodaja zelo mikavnih parcel, ki se nahajajo ob Dravi… /izključen mikrofon/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Odgovor boste dobili ustno na naslednji seji.
Sedaj pa prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev.
Prvi dobi besedo gospod Jože Lenart. Postavil bo vprašanje ministrici brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu dr. Heleni Jaklitsch.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča. Spoštovana ministrica! Ravno leto dni dobro je okoli kar sva se prvič pogovarjala o tem vprašanju. In mogoče je prav, da narediva tudi eno revizijo, kaj se je v tem času zgodilo.
Glede uresničevanja slovenskih manjšinskih pravic v Avstriji, to je najina tema. Poglejte, v takratnem obdobju so bili tudi veliki obeti za slovensko manjšino, saj jim je avstrijska vlada pred dobrim leto dodelila 10 milijonov sredstev in tudi vaš resor je namaknil potem nekaj več. V zadnjem letu smo lahko spoznali, da več sredstev ne pomeni nujno tudi več pravic za slovensko manjšino. Od leta 2020, ko sem postavil vprašanje se praktično ni spremenilo nič na tem področju, kvečjemu vedno bolj je ogrožena ohranitev slovenskega jezika v Avstriji, ne glede na to, da ne bo napačno razumljeno, da ste kar velike aktivnosti usmerjali v to področje, pa bom želel potem, da tudi sami odgovorite zakaj nismo bili uspešni pri teh premikih.
Med tem sta bili objavljeni za leto 2020 kar dve poročili avstrijski manjšinski politiki, kjer ni niti enkrat več omenjen ta 7. člen avstrijske državne pogodbe kot nek temelj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Za avstrijsko Štajersko pa je celo napisano, da Republika Avstrija ne vidi možnosti za dvojezične šole, slovenščino kot uradni jezik in dvojezične napise. Svet Evrope je podal leta 2017 Avstriji glede uresničevanja manjšinskih pravic več nujnih in vrsto dodatnih ukrepov, ki pa žal še do danes niso bila realizirana. Odprti tako ostaja vrsto vprašanj na področju slovenščine v procesih izobraževanja, uradnega jezika na občinah, sodiščih deželni vladi, področja otroškega varstva je zakonsko neurejeno, ni zakona in omogoča vrsto manipulacij na splošno povsod, medijska oskrba radio TV in novi mediji je skromna in niti na nivoju družbe. Dvojezično topografski napisi, ki jih je seveda opaziti na poti proti Rož, Podjuna, Zilja,

60. TRAK: (NB) – 16.55

(Nadaljevanje): vendar bistveno manj kot obljubljeno, to sem tudi sam osebno preizkusil, dve leti, ko kolesarim po Avstrijski Koroški, za plebiscit zato me zanima predvsem kaj načrtujete, gospa ministrica, da bodo lahko slovenske manjšinske organizacije v Avstriji boljše reševale svoja vprašanja na tem področju, pravzaprav je to že tretja Vlada v vašem mandatu ministrovanja in to je tudi po svoje zanimivo, aktivnosti zdaj so se zopet dvignile, slovenskih organizacij in tudi vaše ministrstvo kaj na podlagi tega zdaj dela aktivnosti. Prosim.

PODPRESEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. HELENA JAKLITSCH: Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani gospod poslanec, gospod Lenart, hvala in pa vsi tudi prisotni, hvala za vaše vprašanje. Pravzaprav naj najprej izrazim svojo zahvalo za skrb, ki jo namenjate in pozornost, ki jo namenjate slovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem, tako vsaj beseda pride tudi v parlament zame in za moje področje tako pomembno temo.
Kot ste sami že ugotavljali, se v zadnjem letu kljub velikim napovedim niso stvari spremenile tako na bolje kot bi si želeli, kar seveda ne pomeni, da nekaj korakov vendarle ni bilo narejeno, zagotovo je spodbudno to podvojitev finančnih sredstev, ki sicer se na koncu izkazuje, da niso ravno podvojene, pa vendarle, to so zagotovo zadovoljstvo izrazile tudi novice, osrednji časopis naših Koroških Slovencev, ki končno vendarle finančno urejajo svojo finančni situacijo, ki je bila dolgo časa zelo na udaru. Enako tudi seveda je vedno večji interes za vpis v vrtce, šole in pa za učenje slovenščine, ampak ja, imate prav, znanje slovenščine pa kljub temu upada. Na ta del tudi kot Republika Slovenija, kot sama kot ministrica resorja ves čas dejansko vsi opozarjamo v naših pogovorih, bilateralnih pogovoril, da je skrb za razvoj slovenščine in možnost izobraževanja v slovenskem jeziku nujen in to ne samo v ljudskih šolah, ampak tudi pravzaprav v jaslih in pa vrtcih naprej. To za enkrat nismo v uspešni, bom pa rekla, da je to tudi velika naloga same manjšine, da na to opozarja. Mogoče velja opozoriti oziroma pač omeniti pozitivno je to, da je bilo nas v dvojezičnem šolstvu, da je vseeno bila novost zadnjih let, da mora dvojezičnost nujno razpisni pogoj zasedbo ravnatelja, tudi znanje slovenskega jezika, kar prej ni bilo samoumevno in to daje neko upanje, da se bodo stvari vendarle spremenile. Sprejet je bil v okviru sosveta bil sprejet tudi osnutek resolucije o trajnostni zagotovitvi zgodnjega spodbujanja jezikovnega znanja dvo in večjezičnih v otroških vrtcih. Tukaj je tudi sodelovala predstavniki slovenske manjšine in tudi na deželni ravni. Forum za dialog za razvoj jezikovno mešanega ozemlja je ravno tako opozoril na nujno potrebo o znanju oziroma spodbujanju dvojezičnih vrtcev in jasli. Sama sem na to temo imela več razgovorov, opozarjala tako oziroma govorila tako z deželnim glavarjem, tudi v pogovoru vesela sem, da sem pred slabim mesecev se srečala s takrat še rektorjem graške univerze, kjer sva govorila tudi o pomembnosti jezika, slovenskega jezika za ohranjanje slovenske manjšine, sedaj pa je tako kot ste sami tudi rekli, postal tudi ministre za izobraževanje v sedanji avstrijski Vladi, tako da sem mu ne le izrekla svoje čestitke za to imenovanje, ampak ga tudi spodbudila, da naj ne pozabi na najin pogovor, ker se mi zdi pomembno, da to je potrebno doseči premike. Velike upe, tukaj polagamo še vedno in tudi verjamem v našo koroško poslanko Olgo Voglauer s katero sva tudi na vezi in ima tudi vso našo podporo, da bi to res bili premiki naprej. Želeli bi si oziroma kar se tiče jezika samega, smo veseli, da to manjšina sama je enotna, da to potrebo sama tudi vidi in je pravzaprav jo v vseh naših sreč…, na vseh pogovorih spodbujam, da naj zelo jasno artikulirajo te naše te zahteve. Kar se tiče pa zopet tudi Slovenije, seveda mi na šolski sistem neposredno v Avstriji žal pač ne moremo vplivati, ker gre za šolski sistem v drugi državi, vsekakor pa je potrebno razmišljati o dodatnih številih jezikovnih asistentov, dodatnih usposabljanjih učiteljev, vzgojiteljev, ki učijo, poučujejo na teh dvojezičnih šolah. Tudi finančno smo okrepili podporo ravno temu segmentu, ki vsaj z vidika dela našega urada in tudi ministrstva lahko tukaj rečem izobraževanje, znanost in šport, tudi letošnji razpis,

61. TRAK: (VP) 17.00

(nadaljevanje) ki je bil, se je ravno iztekel, smo dali kot prioriteto ravno tistim projektom financiranja, kjer je osrediščenje pravzaprav skrb za slovenski jezik.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahtevo za dopolnitev odgovora ima gospod Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za odgovor, spoštovana ministrica.
Kljub vsemu bi izpostavil še slednje, da imamo seveda v Avstriji zastopnike treh krovnih organizacij. Tega dela mogoče niste najbolj, ampak bom jaz malo kritično še postavil. / nerazumljivo/ je tako zelo razdrobljena in tako koristi Avstriji, saj seveda glas slovenske manjšine v Avstriji ni tako slišan. Diskusija / nerazumljivo/ koroških Slovencev pa poteka že desetletja, poznamo, kakšne institucionalne rešitve pa še vedno ni, ni enega povezanega, ni čutiti tiste prave povezave. / nerazumljivo/ odbor koroških Slovencev je propadel, ko je leta 2006 poleg obstoječih dveh osrednjih organizacij bila ustanovljena še tretja. Potrebna je modernizacija zastopniške strukture, ki bo zanesljiv pogovorni partner slovenske vlade in bo suvereno zastopala interese pri koroški in zvezni vladi na Dunaju. Na samo neučinkovitosti in nezadovoljstvo skupnega delovanja manjšinskih organizacij opozarjajo tudi mladi preko treh študentskih organizacij v Celovcu, Gradcu in pa Dunaju, kar je zelo pomembno. Slednje so jasno izrazili lani pred 100-letnico koroškega plebiscita tudi v organizaciji razstave v samem državnem zboru, ki smo mu bili priča, ki smo ji, mladi si seveda želijo živeti svobodno, in to je tisti temelj, ki ga pričakujejo tudi od nas starejših. Predstavniki koroških Slovencev zatrjujejo, da je želja po učinkovitejšem skupnem / znak za konec razprave/ pluralnem zastopstvu izrazita. Zato tudi iz tega področja prosim za vaš odgovor, kaj na tem področju vi vidite in kaj delate in kaj lahko tu se izboljša.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa ministrica, izvolite.

DR. HELENA JAKLITSCH: Hvala za dopolnitev vprašanja.
Nebi se mogla bolj strinjati z vami. Seveda bi si zelo želeli, da bi manjšina nastopala enotno, ko gre za vprašanje tudi skupnega zastopstva manjšine. Tu so, kot sami tudi / nerazumljivo/ poznate situacijo na Avstrijskem Koroškem, razhajanja med samimi krovnimi organizacijami velika, ne pridejo do enotnega stališča. Jaz sicer verjamem, da bodo v prihodnje uspeli preseči tudi te razlike in najti neko skupno stališče. Ker za obstoj manjšine je res pomemben nek enotni zastopnik, ki je potem sogovornik tako na deželni kot na zvezni ravni tudi v odnosu do Republike Slovenije, čeprav mi sami seveda vodimo pogovor ves čas ne samo s krovnimi političnimi organizacijami, ampak tudi z vsemi drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo, slovenskimi društvi, ki delujejo na Koroškem. V vseh naših, veseli pa nas, no, da so enotni pa vendarle, ko gre vprašanje jezika, ko gre za vzpostavitve dvojezičnih struktur od jasli do univerze. Kako spodbuditi, da bodo prišli na tistih kritičnih vprašanjih skupaj? Tudi sami ves čas imamo z njimi razgovore, pogovore. Zelo se je dobro izkazalo kot primer dobre prakse v zadnjem letu, ko je predsednik države skliceval tudi v luči 100. obletnice koroškega plebiscita plenum, na katerega je vabil zelo široko zasedbo predstavnikov koroških Slovencev in Slovenk, organizacij, kjer je lahko ne samo krovne politične organizacije, ampak tudi kulturne, tudi druge izrazile svoje mnenje. Potem je to tudi seveda en Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, kjer je ravno tako en krog, kjer se da stvari tudi pogovarjati. Sama verjamem pa, da bodo tukaj, kar pač obžalujem, da zaenkrat ni, te enotnosti, vsaj na področju zastopstva, ki je tako nujno potreben, kot sami pravite, modernizacija tega je potrebna. Vsekakor pa bomo tudi v prihodnje še naprej ohranjali ta dialog z njimi, spodbujali k razmisleku o iskanju teh rešitev, da sama kot manjšina, ki je zelo potem tudi vedno znova, ne želimo manjšine zreducirati tudi na nek objekt, ampak ohranjati njen status subjekta kot nekoga, ki / znak za konec razprave/ lahko odloča sam o sebi, o tem, kaj je zanjo najpomembnejše, kaj je zanjo tisto, kar potrebuje za to, da lahko se ne le ohranja, ampak tudi krepi. Tako, da to pa mislim, da je vloga vseh nas, tako tudi Državnega zbora in vseh slovenskih institucij, da skupaj nagovarjamo manjšino, krovne organizacije v tej točki.
Hvala.

62. TRAK: (TB) – 17.05

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima gospod Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.
Mislim, da smo kar dobro vsebinsko zaokrožili to področje. Glejte, če bi to izjavo ministra za gospodarstvo, Počivalška, vsaj jaz sem jo tako imenoval, 3 milijone Slovencev, saj, če bi znali povezat vse Slovence, v zamejstvu in po svetu, nas pa mogoče je res že skoraj 3 milijone, če malo takole rečeva, pa mislim, da je kar dobra iztočnica.
Zdaj, ne smemo pozabit, da tudi študentov je vedno več v Avstriji, v Celovcu, Gradcu, Dunaju in tudi delavcev migrantov in tudi, to je tista dodatna poanta, zaradi katere se je treba trudit in da ostane slovenski jezik na tem področju govoreč. Če pa rečem to v enem stavku, govoriti, danes, dva jezika na obmejnem področju, je prednost, ne slabost. To je dejstvo in to bi se ga mogle obe strani zavedat, iz tega bi mogli izhajat, ne pa iskat potem druga nasprotovanja, da se te zadeve ne uresničijo.
Zdaj, jaz si želim, da bi tudi to vprašanje prišli, da bi dosegli širšo splošno razpravo, v tem Državnem zboru, pa ne zato, ker ga je predlagal ali postavil opozicijski poslanec, ampak zato, ker se mi zdi, da je to naša skupna točka, da bi se mogli za to vsi zavzemat in bi bila takšna razprava, mislim, da je že zelo dolgo ni bilo v Državnem zboru, da bi bila zelo koristna, pozitivno naravnana in apeliram na kolege poslanke in poslance, tako z leve, desne, kot s sredine, da bi to točko pa podprli in da bi uvrstili to v širšo razpravo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Državni zbor bo o vašem predlogu odločal v sredo, v okviru glasovanj.
Sedaj pa nadaljujemo. Gospod Matjaž Nemec ima besedo, postavil bo vprašanje ministru za infrastrukturo, gospodu Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala za besedo.
Lep pozdrav! Dober večer tudi v mojem imenu, spoštovani kolegice, kolegi, dragi minister!
Na vas se obračam z poslanskim vprašanjem v zvezi z revitalizacijo bohinjske proge. Kar nekaj zanesenjakov iz gorenjske, primorske, iz italijanske strani, že desetletje se bori za to, da bi Republika Slovenija uvidela, ne kot breme, ampak kot veliko turistično priložnost, to spečo lepotico. Tej skupini sem se v letu 2015 tudi sam pridružil in v svojem svojstvu poslanca, tako v času ministrovanja ministra Gašperšiča, Bratuškove, gospe Bratušek, ter seveda vas, minister, skupaj dosegli nekatere pomembne napredke, ki seveda pod organiziranostjo danes že konzorcija za bohinjsko progo, skrbijo predvsem zanesenjaki, kot že rečeno, zato, da državo nenehno opominjajo na to veliko priložnost.
Namreč, govorimo o bohinjski progi, ki povezuje ne samo dve regiji, ampak tri države, z velikimi ambicijami tudi v okviru pridobljenega projekta Evropska prestolnica kulture, ki ga leta 2025 gojita oziroma gostita tako Nova Gorica, kot italijanska Gorica. Moram reči, da dosedanje izkušnje z mirovanjem oziroma podpiranjem revitalizacije bohinjske proge s strani direkcije za infrastrukturo, Slovenskimi železnicami, kot seveda tudi vas, spoštovani minister, je moč razumeti, da se načrtuje prva faza nadgradnje celotne bohinjske proge v naslednjem desetletju oziroma nekoliko manj. Tukaj govorim predvsem o daljinskem vodenju prometa, ter ureditve dodatne infrastrukturne, potniške infrastrukture. Načrtuje se tudi več modalnih potniških središč, skupaj z različnimi občinami, kajti to je priložnost za vojaški, za športni turizem, za verski turizem, ter seveda za kulinarični in gastronomski turizem, povezan seveda z Soško fronto, poti miru, ter seveda z vsemi dobrotami z obeh strani meja.
Seveda, hitrost vlakov ni pomembna, pomembna je pa varnost, pomembna je točnost, pomembna je udobnost. V zadnjih letih je bilo obnovljenih nekaj postajališč, kompozicija vagonska, ampak čaka nas še kar nekaj dela, predvsem na posameznih postajališčih, kot je Most na Soči, ter seveda tisto, kar je ključno, spoštovani minister, govora nedavno je tudi že bilo, o načrtih, da bi se v zelo kratkem času povezalo za potniški promet obe / znak za konec razprave/ gorici, ter seveda, uredilo povezovalni lok za transportni turizem na področju mejnega prehoda Vrtojba oziroma Šempetra, kjer bi tudi razbremenili center Nove Gorice, ki je zvočno obremenjen zaradi kompozicij, ki se tam obračajo.
Torej, spoštovani minister, v prvem vprašanju vas prosim,

63. TRAK: (ŠZ) – 17.10

(nadaljevanje) da na kratko nam iz vašega zornega kota tudi orišete kakšni so napredki načrtovani v tem in v prihodnjem letu na področju / znak za konec razprave/ bohinjske proge.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Minister Vrtovec, izvolite, imate besedo.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Zdaj, bohinjska proga zagotovo ena izmed tistih prog, ki je edinstvena ne le v Sloveniji, ampak na ozemlju celotne Evropske unije. Gre za prvovrstno alpsko progo, ki ji take ni nikjer drugje in jo moramo kot tako tudi seveda ohranjati. Zagotovo je izgubila svoj sijaj, s tem ko so jo v zadnjih, ne vem govorim o 60-ih, 70-ih letih so se vzpostavile vzporedne proge v Italiji, ter tudi po Sloveniji, ampak je edinstvena za razvoj turizma ter tudi za povezavo iz Goriške proti Gorenjski. Zagotovo. Zaradi tega, ker se tega zavedamo lahko povem zdaj javno, da bo pač v naslednjih desetih letih za obnovo goriške proge namenjeno znatne vsote denarja, govorim o okoli 200 milijonih evrov. Kar se pa tiče aktualnosti, Most na Soči, kar ste tudi omenili. Ta trenutek se pripravlja tudi idejna zasnova celovite nadgradnje železniške postaje Most na Soči. Se pravi, to gre za velik projekt Most na Soči, tisti ki ste šli že kdaj z vlakom lahko veste, da je to edinstven kraj in da je tudi polno turistov in da je to dodatna priložnost za razvoj turizma v Tolminu in v okolici. Kar je bistveno še naj povem, da je vzpostavitev potniške povezave na relaciji Nova Gorica-Vrtojba-Gorica, se bo izvedla z nadgradnjo signalno varnostnih naprav za ureditev medpostajne odvisnosti Nova Gorica in Gorica in to kar je bilo tudi vprašanje, se pravi vzpostavitev potniške povezave na relaciji Nova Gorica-Vrtojba-Gorica se bo ta povezava izvedla z nadgradnjo neposredne oziroma z izgradnjo neposredne povezave s Sežano. To je tako imenovani trikotnik. Gradnja novega železniškega postajališča v Šempetru pri Gorici je tudi vključena in tudi sami pogovori z Mestno občino Nova Gorica je tako ministrstvo, kot tudi DRSI, ti pogovori so zdaj v sklepni fazi, same uskladitve projektne naloge za ureditev železniške postaje Nova Gorica. Se pravi, gre za celoten paket, zavedamo se dejstva, da Nova Gorica bo evropska prestolnica kulture in da moramo temu prilagoditi tudi infrastrukturo. Na to smo Primorci ponosni in bomo vse naredili, kar je v naših močeh, da bo tudi železniška postaja, ter bohinjska proga temu mestu tudi dobila svojo težo. Torej aktivnosti se bodo tukaj odvijali, tudi v sami Novi Gorici, tudi sam trikotnik bodo tedaj vzpostavljen. Naj pa povem, da ob tem potekajo tudi še druge aktivnosti za samo prvo fazo nadgradnje bohinjske proge, ki vključuje tudi uvedbo daljinskega vodenja prometa, ureditev vseh postaj in postajališč in ureditev tudi nivojskih prehodov. Ta trenutek pa se izvajajo aktivnosti bolj na severu, se pravi pod Podbrdom, tam saniramo plazovito območje, torej plazišča pri Podbrdu. Omogočili smo s tem redno in varno tudi odvijanje prometa po tej progi, je pa res, da je prvi korak je Most na Soči, železniška postaja trikotnik, pa ureditev železniške postaje v Novi Gorici. Bistveno je, da povežemo s tem trikotnikom, lažje povežemo Novo Gorico, Sežano ter Gorico. Kajti to gre za celovito in eno območje gospodarsko in kulturno.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahteva za dopolnitev odgovora. Izvolite, gospod Nemec.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa, minister za odgovor.
Če bo moje podvprašanje nekoliko preveč specifično vas bom prosil, če mi lahko odgovorite naknadno v pisni obliki. Zanima me, če imate v odgovoru tudi kaj omenjeno pobudo o povezovanju s potniškim prometom med Novo Gorico in Ajdovščino, ter seveda z obema primestema namreč so določene pobude, da bi se na tak način postopno ljudi privadilo, vsaj tiste, ki živijo med Ajdovščino in Novo Gorico, trajnostno obliko mobilnosti. To je eno vprašanje. Drugo pa nisem prav razumel uvodoma, ko ste omenili koliko sredstev je namenjenih za bohinjsko progo, ali ste govorili na splošno za celotni železniški sistem.
Hvala lepa za vaše odgovore minister.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Vrtovec, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Ajdovščina in Nova Gorica povezava se bo vzpostavila zagotovo takrat, ko bo bil izkazan večji potencial. V preteklosti je ta proga delovala, v zadnjih zelo slabo, ni bilo potenciala, da bi tudi dijaki, tudi delno študentje hodili iz Ajdovščine v Novo Gorici. Pač tam sem doma in verjemite

64. TRAK (VI) 17.15

(nadaljevanje) da tudi sam bi si želel, da bo to progo čim prej vzpostavili, ampak ne morejo vlaki pa se voziti in na njih ni nobenega. Enostavno to ne gre in moramo imeti tudi to v vidu, kajti potem dajemo sredstva tam, kjer pač niso najbolj optimizirana. Ampak verjamem, da se bo ta proga v nadaljevanju vzpostavila, da se bo pridobil tudi potencial, zlasti z vidika, da se Ajdovščina vedno bolj tudi gospodarsko razvija in da bodo potekale migracije v obe smeri. V Ajdovščini se pač odpirajo nova delovna mesta, ker so številni projekti, novi obrati in verjamem, da bo gospodarsko sodelovanje med obema mestoma na severnem Primorskem tako pač močno, da bo pač tudi ta ekonomičnost delovanja omenjene železniške povezave bila prvenstvena in da bo lahko nazaj vzpostavljene linije. Za bohinjsko progo je v naslednjih desetih letih namenjenih 200 milijonov evrov, za bohinjsko progo. Zlasti ureditev vseh postajališč, dalinjskega vodenja ter vseh ostalih stvari, zamenjavo tirnic, samega režima in tako naprej. Saj pravim, če sedaj ne bomo ukrepali potem bo bohinjska proga propadla. Nikoli to več ne bo tend(?) proga, dajmo se strinjati. Ampak jo moramo pa ohraniti kot kulturno in zgodovinsko znamenitost in zaradi tega so tudi ta sredstva za razvoj bohinjske proge namenjene.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z vprašanji.
Gospa Nataša Sukič ima besedo. Postavila bo vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku, ki je odsoten, zato prosim da poveste, če želite pisni ali ustni odgovor.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Bi želela ustni odgovor. Lahko sedaj postavim vprašanje? Ja.
Spoštovani minister! Na sosednjem Hrvaškem se od leta 2019 izvaja nacionalna kampanja pogozdovanja, kampanja se je začela kot državljanska pobuda, nadaljevala pa na državni ravni. Leta 2021 je bilov enem mesecu zasajenih več kot 60 tisoč sadik dreves, v kampanji pa sodeluje na deseti tisoče ljudi, ki so ozelenili življenjski prostor. Naziv kampanje je Ne bodi štor. Kampanja deluje mobilizacijsko, solidarnostno in predvsem ozaveščevalno. Gre za izjemno akcijo ozaveščanja prebivalstva o nujnosti boja proti klimatskim spremembam v kateri se množično motivira ljudi k aktivnemu sodelovanju. Iniciativa je namreč zagnana z idejo, da lahko vsakdo zasadi drevo in tako pripomore v prizadevanju proti podnebnim sprememba, kar je zelo preprosta in učinkovita metoda. Pogozdovanje je vsa zadnja leta eden od glavnih ciljev podnebnih konferenc, letos v Glasgowu je bila določena prioriteta prav pogozdovanje, ki bi moralo biti trikrat hitrejše od ciljev, ki so bili postavljeni. Vse študije kažejo, da gozdovi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, menimo torej, da bi tudi Slovenija morala izkoristiti sposobnost gozdov, da iz ozračja vsrkavajo ogljikov dioksid oziroma toplogredni plin odgovoren za podnebne spremembe. V zvezi s tem sprašujem, Slovenija je naravno bogata z gozdom, zlasti zahvaljujoč sistematičnemu pogozdovanju izpred več desetletij, še v prejšnjem sistemu prepovedi in preprečevanja goloseka in sistematični oskrbi za gozdni habitat, naravne vire in okolje. Zanima me, ali Republika Slovenija izvaja načrtno in sistematično pogozdovanje? Kje? In v kakšnem obsegu? Kolikšne površine v Republiki Sloveniji so bile pogozdovane v zadnjih treh letih? In na katerem območju? Ali se sistematično pogozduje na površinah, ki so bile pred nekaj letih uničene zaradi žleda? Ali vodite evidenco goloseka v Sloveniji? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Odgovor boste prejeli ustno na naslednji seji.
Naslednji je na vrsti mag. Andrej Rajh. Postavil bo vprašanje ministru za infrastrukturo gospodu Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lep pozdrav, spoštovani minister.
Razogličenje družbe predstavlja razvojno priložnost za vse nas in seveda posebno pomembno vlogo pri razogličenju družbe ima sektor energetike, ki bo s svojo agilnostjo in z obsežnostjo imel zelo pomembno vlogo. V naslednjih 30 letih so tako predvidena nekako vlaganja do več deset milijard evrov investicij v električno omrežje in storitve, ki so s tem povezane. Vpeljuje se elektro mobilnost, priklapljajo se številni novi proizvodnji viri in nenazadnje razogličili bomo vse gospodarske procese

65. TRAK: (NB) – 16.20

(Nadaljevanje): in seveda zaradi tega je pomembno tudi, da pri tem vsi deležniki, torej vsi prebivalci sodelujejo po svoji moči in sposobnosti. Vemo pa, da se je v letošnjem oziroma tudi že predlanskem letu po nekaterih koncih Slovenije začelo zatikati s priklapljanjem malih proizvajalcev samooskrbnih skupnosti na električno, na nizko napetostno distribucijsko omrežje. Predvsem gre za samooskrbna gospodinjstva. Po besedah določenih direktorjev distribucijskih podjetij pa tudi nenazadnje ministrstva, omrežje, ki je na voljo, tega ne prenese. In mene seveda zanima načrt ministrstva in sistemskega operaterja Soda, ki je v bistvu pripravil letos poleti 200 strani obsežen razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji med obdobjem 2021-2030, kakšne načrte in kakšne ukrepe se predvideva za to, da bodo gospodinjstva in tudi gospodarstvo lahko postali samooskrbni in da se bodo zakoni s tega področja tudi kar se tiče hitrosti priklapljanja na omrežje lahko začeli izvajati. Interes med ljudmi je zelo velik. Jaz bi tukaj želel izpostaviti, da prebivalci v mestih, ki živijo, živimo v več stanovanjskih objektih se iz različnih objektivnih razlogov samooskrbe za enkrat še ne poslužujemo, večinoma se poslužujejo ljudje, ki živijo v enodružinskih hišah. Predvsem je to povezano s številnimi soglasji ostalih solastnikov, ki jih je treba pridobiti in me v tej luči seveda zanima kaj bo ministrstvo in Sodo naredilo.
Hvala lepa.

PODPRESEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Hvala za vprašanje.
Ja, drži. Energetski prehod zahteva pospešitev investiranja v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. To je dejstvo. Zelo veliko vlog pri tem imajo oziroma vlogo ima pri tem razpršeni viri, torej to so majhne elektrarne priključne na distribucijsko omrežje. V veliki meri celo na nizko napetostno distribucijsko omrežje in distribucijsko omrežje ni bilo zgrajeno in dimenzionirano za takšne obremenitve, zato so poleg spodbud in investicij v gradnjo samih obnovljivih virov zagotovo predvidene tudi bistveno višje investicije v sama električna omrežja, predvsem v distribucijska omrežja. Zdaj, če je bilo na letnem nivoju teh investicij v Sloveniji doslej za okrog 120 milijonov evrov, se je ta številka letos dvignila na 150 milijonov evrov. Na 150 milijonov evrov. V okviru sprejetega NEPN je bilo na osnovi takratnih cen tehnologij in načrtovanega obsega ukrepov predvideno vlaganje ca 460 milijonov evrov letno v omrežja in tudi sam razvoj, načrt DS za obdobje od leta 2021 do 2030 je usklajen z NEPN. Cilj v NEPN so ambiciozni in verjamemo na ministrstvu, da tudi uresničljivi. Ob tem pa je pomembno, da je sprejeti cilj na področju OVE za Slovenijo v samem NEPN določeno v višini 27 % do leta 2030, kar izhaja tudi iz direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije ki je veljala v času priprave NEPN v letu 2020. Naj ob tem dodam, da je v okviru letos sprejetega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost že predvideno, že predvideno tudi spodbujanje krepitve distribucijskih omrežij električne energije v višini 80 milijonov. V zvezi s samim priklapljanjem OVE na omrežje, pa lahko izpostavim, da je bilo v letu 2020 skupaj priklopljenih 3 tisoč 956 naprav za samooskrbo. Od naprav priključenih v letu 2020, je bilo 3 tisoč 947 sončnih elektrarn, 8 hidroelektrarn in ena vetrna elektrarna. Torej, skupna nazivna moč naprav priklopljenih v letu 2020 znaša malenkost več kot 55 megavatov. V letu 2021, od januarja do oktobra pa

66. TRAK (NM) – 17.25

(nadaljevanje) je bilo skupaj priklopljenih kar 5 tisoč 168 naprav za samooskrbo. In te številke so kljub temu, kljub temu, da nekateri zlasti na štajerskem delu Slovenije čakajo več kot pol leta, teh je okrog 4 tisoč, in vse ostalo so izgovori, vse ostalo so izgovori in neoperativnost. Energetska podjetja, omenjena podjetja imajo vse na voljo, vse zakonodajne pobude, vse imajo na voljo. Na Gorenjskem je čakajočih nič. Povejte mi, zakaj jih je na Štajerskem par tisoč? Tukaj se pa vidi razlika v tem, kakšna je operativnost posameznega podjetja, ko govorimo o zavedanju pri preklapljanju na distribucijsko omrežje. In jaz se bil tukaj oziroma pri teh številkah smo bili kar razočarani na ministrstvu. Z ekipo smo šli čez te številke in to ni v redu. Govorimo, sonce je naša prihodnost, naredimo pa bore malo pri tem. Investicije, glejte, omenjena podjetja imajo z naslova omrežnine tudi, tudi finančna sredstva, ki jih pač, in dobičke, ki jih lahko vlagajo v same investicije že leta in leta. Gre za zelo regulirano dejavnost. In investicijski tok, da bi bila, investicijski tok bi pač moral potekati. Nekatera druga energetska podjetja, ki sem jih obiskal, tudi ob obisku gorenjske regije lahko rečem, da so v preteklosti v to dovolj vlagala, tudi v same investicije. Naj nadaljujem, ker imam še dovolj časa, s samim paketom 55, »fit for 55« oziroma ja, 55, ki zvišuje ambicioznost… / znak za konec razprave/ Evropske unije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in rabe OVE in bolj učinkovite rabe energije do leta 2030. In v samem paketu je predlagan tudi nov cilj za obnovljive vire energije, ki se zvišuje celo na 32 % oziroma z 32 % na 40 %. In če ne bomo reagirali pravočasno, potem teh ciljev zagotovo ne bomo dosegli. Pri tem pa se moramo vsi skupaj… / znak za konec razprave/ vsi skupaj zelo potrudit, tudi sama podjetja, ne le država. Mi smo pripravili vse ustrezne dokumente, zakonodajne strategije, da se to lahko nemudoma, nemudoma krene v akcijo. Upam, da temu sledijo tudi ta podjetja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Rajh, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Spoštovani minister, kar ena vprašanja ste odprli, ki jih nisem želel odpirat. Pa me vseeno zanima, torej povedali ste, da se trenutno vlaga v omrežja, da so se vlaganja v omrežje povečala iz 120 milijonov na 150 milijonov… / nerazumljivo/ pa pričakuje oziroma predviduje potrebna vlaganja v znesku 460 milijonov. Prav tako se nisem sprva želel dotaknit, bom rekel, težav na območju Elektra Maribor. Te so, ampak pravim, verjetno, če so taki razkoraki v potrebnih vlaganjih in dejanskih vlaganjih, se postavlja vprašanje, kaj je počel SODO. SODO je sistemski operater distribucijskega omrežja in v tem poročilu, ki je tu, ki je bilo letos sprejeto s strani vlade, tudi potrjeno, o tem ni ne duha ne sluha. Še več, to poročilo v večji meri, čeprav je namenjeno za obdobje od leta 2021-2030, govori o obdobju 2010-2020. Torej v bistvu ne naslavlja bistvenih težav. In glede na to, da je vlada takoj potem, ko je nastopila mandat, imenovala novega direktorja SODO, ki je, torej gospoda Stanislava Vojska, ki je nadomestil dolgoletnega Matjaža… / znak za konec razprave/ Voduška, ki je zdaj direktor TEŠ za nagrado, pa glede na to, da SODO ni izdal nobenega opozorila niti povedal, da distribucijska podjetja kršijo karkoli, se postavlja vprašanje, se postavlja vprašanje o resnosti in točnosti teh navedb in tudi o ambicioznosti tega dokumenta, ki je tu pred nami. Tako da bi v bistvu prosil v tem smislu… / znak za konec razprave/ Mene zanima, kakšna je potrebna omrežnina, kakšna je potrebna omrežnina za to, da se bodo lahko potrebna vlaganja 460 milijonov evrov začela sploh izvajat.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Kar se tiče same države, država in vlada sta tukaj pri zasledovanju teh ciljev zelo ambiciozni.

67. TRAK: (TB) – 17.30

(nadaljevanje) Mi z ekipo smo ambiciozni, da zasledimo vse cilje, letos upamo, da smo še zadnjič kupil zeleno energijo, tokrat iz Češke, ampak da v bodoče se nam to več ne ponovi. Ampak potemtakem moramo tovrstna ozka grla, ki so se zgodila na Štajerskem v zadnjih dveh letih, jih je treba pač preprečit in jaz upam, da se bojo v nadaljevanju tega leta, naslednjega leta, da se bojo ta ozka grla čakajočih nekaj tisoč, da se bojo pač odpravila. Vse ostalo so izgovori, tudi to, da omrežje ne zmore. Nekateri pravijo drugače, da še ogromno, da je še ogromno rezerv. Torej, to je bistveno sporočilo.
Zdaj, kaj počne in kako je načrtoval SODO, zakaj ne, kako da, zdaj, to pač ne bom komentiral danes pred Državnim zborom, zaradi tega, ker je Vlada najprej, je Vlada skupščina najprej, in potem, ko bomo imeli vse programe, bomo lahko komentiral, lahko tudi naredimo sejo v parlamentu na to temo, ampak treba je zasledovat te odprte in ambiciozne cilje, zagotovo, tudi kar se tiče vlaganj. Še zdaleč smo do 460(?) milijonov evrov, s tem da, iz Sklada za obnovo in odpornost, poudarjam, smo dobili 80 milijonov evrov, pa s tem tudi, kar je bilo v preteklosti, 120 / nerazumljivo/ 150, določen znesek je, omrežnina pa zaenkrat ostaja takšna, kot je. Dodatno v tem času obremenit prebivalce, bi bilo nepravično.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Postopkovni predlog ima mag. Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Mislim, da gre za zelo pomembno temo, ki sem jo odprl in tudi vprašanja kar dežujejo na podlagi teh odgovorov, ki smo jih dobili, zato menim, da je dobro, da skupaj opravimo na to temo razgovor. Zavedat se moramo, da je SODO sistemski operater distribucijskega omrežja in da bi moral on prvi opozorit na vse anomalije, ki se na distribucijskem omrežju dogajajo in seveda, jaz ne ščitim nikogar, ne opravičujem nobenih zamud, ki se kjerkoli dogajajo, ampak, osnovna naloga sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je, da opozori, če kdorkoli od distributerjev električne energije ne opravlja svoje naloge oziroma krši izrecno, torej izrecno krši navodila, ki so mu dana.
Mi imamo eno, v bistvu eno anomalijo ali pa, eno posebnost, na trgu, da imamo firmo, ki od podjetij najema omrežje in tudi storitve in, če, država pa ima koncesijsko pogodbo podpisano z SODO, in če kdo ne izpolnjuje, če SODO ne more izpolnjevat pogodbe do države, zaradi tega, ker njegovi poslovni partnerji tega ne izpolnjuje, bi moral bit SODO prvi tisti, ki na to opozori in seveda, v tem času, torej, od tega, ko je nastopila nova Vlada in imenovala novega direktorja, gospoda Stanislava Vojska, ni prišlo do nobenega opozorila, pa prav tako pri primopredaji ni bilo ugotovljeno, da prejšnji direktor ne bi karkoli napačnega deloval. Zato se tu postavlja vprašanje, odgovornost malo širša, malo širša odgovornost nadzora in kontrole in seveda prosim za eno poglobljeno razpravo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, v okviru glasovanj.
Imamo še dve poslanski vprašanji. Predzadnji, gospod Boštjan Koražija, bo postavil vprašanje ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Gospod minister, 30. 6. ste obiskali v bistvu najlepše in tudi najstarejše mesto v Sloveniji. Se pravi, bili ste na Ptuju in verjamem, da ste v sklopu tistega obiska bili deležni tudi predstavitve problemov. Mi imenujemo tega arheološkega / nerazumljivo/ oziroma problema, samega arheološkega razstavišča.
Glejte, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je že od leta 2011, brez ustreznih prostorov za stalno arheološko zbirko, ki se ponaša s statusom zbirke nacionalnega pomena, obsega pa več kot 500 tisoč artefaktov. Zdaj, kot veste, so bili leta 2011, se pravi, muzej je bil deložiran iz prostorov, iz dominikanskega samostana, v objekt na Muzirskem(?) trgu 2. Zdaj, glede na to, da ste vi zgodovinar po profesiji, pa verjamem, da vam, ko

68. TRAK: (ŠZ) – 17.35

(nadaljevanje) govorimo o teh muzejih, ko govorimo o teh arheoloških zbirkah, sploh Ptuj, mislim da vam mora biti kar konkretno, bom rekel ležati na duši ali pa na srcu, ker kot zgodovinar verjamem, da spoštujete in tudi veste kako je potrebno ohranjati to našo zgodovinsko preteklost v smislu zbirk oziroma artefaktov. Zdaj, mene zanima sledeče. Če mi lahko jasno odgovorite, če ste se tudi s kom oziroma kaj dogovorili na tistem obisku glede tega arheološkega muzeja oziroma arheološkega razstavišča, ker od leta 2011 je tudi bila debata oziroma se razglablja, da bi naj v tej stari žitnici pod gradom bilo to arheološko razstavišče odprtega tipa oziroma odprti depoj. In me zanima kakšno je vaše stališče do tega problema oziroma do postavitve samega arheološkega muzeja oziroma arheološkega razstavišča odprtega tipa. Pa če tudi ste se že na ministrstvu bolj konkretno ukvarjali s tem problemom, ker verjamem, da so vaš tudi že, sploh v času teh proračunov, po moje tudi kontaktirali oziroma povprašali za kako in kaj, ker je tudi v tem primeru je lokalna skupnost priskočila na pomoč in že delajo na tem oziroma se že dela na tem, da bi / znak za konec razprave/ bilo čimprej možnost vsaj na prostem postaviti na ogled določene artefakte, ki so lahko postavljeni. Kot rečeno, zanima me kot zgodovinarja, zanima me kot ministra kakšno je vaše mnenje o tem, glede na to, da je pa dejstvo da je tudi najstarejše mesto, mislim da bi si tudi takšni arheološki muzeji oziroma arheološko razstavišče odprtega tipa / znak za konec razprave/ v žitnici tudi zaslužil.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Torej, ja fino bi bilo, da se tudi zavedajo tisti, ki so v najstarejšem mestu, v Ptuju, da se zavedajo, da je to najstarejše mesto in da so nadvse skrbni do zapuščine, dediščine s katero upravljajo in v katero neposredno živijo. Glejte, kot veste se je zgodovinski arhiv, torej ne vem, ni bil tudi muzej ni bil deložiran, ampak so bile te odločitve pravzaprav čisto speljane v skladu z vsemi pravili in tudi v skladu z občino in občinskimi zavezami. Namreč, kot veste se je v letih 2004-2008 zgodovinski arhiv iz samostana Dominikank preselil v bivši kmetijski kombinat, in tu je sedaj deponirana ta arheološka zbirka Ptuja. Občina je lastnica, pravzaprav te hiše in te bivše zgradbe kmetijskega kombinata in občina se je zavezala, da bo seveda to tudi uredila razstavni prostor pa ga seveda ni. Hkrati pa če ste iz tistih koncev doma, seveda veste, da ob obzidju, ob samostanu Ministrstvo za kulturo sanira torej ta obzidje, torej zid, kjer bo ali pa lahko bo nastal lapidarij, torej arheološki zavečje in težje kamnite kose te arheološke dediščine. Občina namreč ni izpolnila obljub o tem, da bo seveda sama tudi financirala tisto, kar v njeni pristojnosti je. Namreč zgodovinski arhiv se je preselil iz dominikanskega samostana in občina je bila dolžna obnoviti dominikanski samostan, leta 2011 je izselila iz samostana arheološko zbirko, jo deponirala to kar sem rekel v ta kmetijski kombinat bivši in sprejela odločitev, da bo samostan obnovila. Obljubila je torej, da bo v tem kombinatu v kmetijskem bivšem naredila torej razstavni prostor in tega seveda ni storila.

69. TRAK: (VP) 17.40

(nadaljevanje) Preuredila je cel cerkev, dobila je evropska sredstva za del dominikanskega samostana. To je tudi seveda potem do določene mere obnovilo, vendar velik del dominikanskega samostana, ki bi ga morala seveda obnoviti, pa tega ni storila. Ministrstvo za kulturo je v preteklem desetletju namenilo za vse te konzervatorsko-restavratorska dela v dominikanskem samostanu okoli milijon 200 tisoč evrov in pričakuje, da bo seveda to tudi naprej občina uredila, kajti tako dominikanski samostan kot ta bivša zgradba sta v lasti občine in občina se je to zavezala, da bo to storila, pa tega ni naredila.
Tako, da seveda najstarejše mesto je pomembno, je logično v fokusu tudi kulturnodediščinskih skrbnikov, vendar se morajo te obveznosti pa vendarle upoštevati tako kot so bile zagotovljene. Je pa to en velik problem po celi Evropi, stara mestna jedra, kako obnoviti in kako jih seveda sanirati, da bodo zaživela v polni meri.
Toliko zaenkrat. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Koražija, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJ (PS Levica): Ja, spoštovani minister, saj, glejte. Že pod prejšnjo vlado je bil dogovor ravno o obnovi te žitnice, kolikor vem. In so že dogovori in postopki tekli, tako da jaz mislim, da so neke stvari že morale biti od prej bolj jasne oziroma dodelane glede sodelovanja z ministrstvom.
Zdaj, problem, ki ste ga tudi nazvali, ste ga zelo dobro nazvali, ker pač se spoznate na stvari, je tudi to, da je problem teh zbirk, da so bile preseljene v bolj vlažne prostore oziroma neprimerne prostore za te artefakte, ki se hranijo. Glede na to, da res govorimo o zelo dragocenih artefaktih, bi bilo kljub temu potrebno vseeno bolj pristopiti k nekemu boljšemu, bom rekel, tudi sodelovanju med ministrstvom in občino. Ker občina je zagotovila, mislim, da okrog 240 tisoč evrov, če se ne motim, ravno za ta del lapidarija oziroma za odprti tip razstavišča arheološkega. Tako, da me pa vseeno kljub temu še zanima, ker sem vas prej na začetku tudi nazval, ali ste bili takrat tudi seznanjeni s to težavo oziroma so vas seznanili? Ja. Zagotovo ne. Kot rečeno, jaz vztrajam na tem, da bi moralo biti ministrstvo bolj aktivno glede reševanja tega problema. Tudi naša županja se trudi glede teh zadev, tako da v to ne dvomim. / znak za konec razprave/ Pa tudi, tako kot ste rekli, ljudje smo zares ponosni na našo tradicijo oziroma na našo zgodovino na Ptuju in si želimo čim boljšo tudi to predstaviti in Sloveniji in svetu. Ampak če ne bo možnosti za ohranitev oziroma tudi za samo razstavljanje teh artefaktov, bo problem nastal, ker bo to počasi začelo konkretno propadati. Ker tudi z nekimi odločenimi posegi za zaščito teh artefaktov ne bo šlo v nedogled, ker bodo enostavno propadli. / znak za konec razprave/ In to je za naše področje res ena, bi bila ena velika škoda oziroma tudi tragedija v resnici.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Torej, glejte, če gre za izkopanine arheološke in arheološke artefakte, te ne propadajo kar čez noč, ker so po 2 tisoč let bili ali bodisi v zemlji ali pa v javnem prostoru. Gotovo, da so se spremenile neke okoliščine, tudi vremenske, in tako naprej, vendar tako hitro to tudi ne gre. Seveda, glejte, ministrstvo za kulturo je zelo proaktivno. Kot sem rekel, je vložilo v zadnjem desetletju milijon 200 tisoč evrov. Okoli, ne bom zdaj naštel, imam tukaj natančne številke, točno do centa, ampak okoli milijon 100 tisoč do 200 tisoč evrov je vložilo v vse ta konzervatorska in restavratorska dela in posege. Tako ,da to proaktivnost je. Je pa občina se zavezala takrat, ko je bilo Maribor mišljen za evropsko prestolnico kulture, kaj bo občina naredila in tako naprej, obljube dala, zapisala je vse te zadeve. Je lastnica dominikanskega muzeja kot tiste prejšnje zgradbe. Vse je v občinski lasti, zato se je

70. TRAK: (NB) – 17.45

(Nadaljevanje): zavzela, zdaj pa prelaga svoje, kako bi rekel, obveznosti na druge. To je mirno rečeno, malo ne fer, da tako rečem, na drugi strani pa mora sama tudi biti malo bolj proaktivna in ponosna na svojo preteklost in mesto v katerem živi in znotraj prioritet določiti kaj bo. Rekel sem, da ministrstvo za kulturo zelo aktivno sodeluje, proaktivno pri obnovi tega obzidja kjer bo možnost, da se postavi lapidarij, ostali del dominikanskega samostana pa je treba pravzaprav zagotoviti dodatna sredstva, ki jih mora prav tako občina na eni strani je dobila evropska sredstva je črpala in lahko bi, pa bi morala iz svojega recimo proračuna, da rečem, vendarle naj se potrudi in naj naredi to, mi smo konec koncev v letih 2004-2008 tudi obnovili tam, torej z evropskimi sredstvi se je obnovila konjušnica, grajska, kjer je etnografska zbirka, pa so bili neki problemi, da je bilo treba tudi, se mi zdi vračati denar, ker ni občina izpolnila nekih dolžnosti, itn. Skratka, ministrstvo za kulturo je naklonjeno vsem tistim, ki držijo besedo in natančno se držijo pravzaprav tistih stvari in tistih zavez, ki so jih dali.
Hvala lepa.

PODPRESEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa. Postopkovni predlog gospod Koražija. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala za besedo. Moj postopkovni predlog je, da na to, na odgovor ministra pravim na širšo razpravo ker mislim, da je zadeva čisto širše narave glede konzervatorstva oziroma tudi ohranjanja same kulturne dediščine oziroma sploh te zelo stare, najstarejše kulturne dediščine, ki jo kot Slovenci posredujemo. Zdaj, kot rečeno, bi dejansko to arheološko razstavišče bi naj bilo oziroma bi moralo biti urejeno v teh prostorih nekdanje žitnice in v to se je polagalo kar precej upov oziroma tudi idej kako in kaj in zato predlagam, da se na to temo na splošno opravi splošna razprava tukaj v državnem zboru ker glede na to, da vem, da tudi vi kot Vlada pa tudi kot minister tudi dostikrat ponavljate oziroma poudarjate samo našo zgodovino oziroma tudi te polpretekle in pretekle zgodovine in sama vrednost je prav, da država oziroma ministrstvo vseeno bolj konkretno pristopi k reševanju teh težav na celotnem področju Slovenije, ker mislim, da nima samo Ptuj problema s tem, ker ja, nekdo pravi oziroma če pozabiš na svoje korenine, nikoli ne postaneš tako drevo z obilno krošnjo in z ostalimi zadevami in je prav, da če želimo oziroma, če hočemo še naprej biti ponosni na to kar smo pa kar imamo, da se na to temo opravi širša razprava tukaj v državnem zboru in mislim, da bi bilo kar nekaj tudi v ostalih poslancev iz drugih krajev Slovenije, ki bi želeli o tem širše razpravljati in tudi govoriti oziroma tudi predstaviti svoj problem.
Hvala.

PODPRESEDNICA TIHA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj. Sedaj pa še zadnja na vrsti, gospa Violeta Tomić, prav tako bo postavila vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.
Minister, zelo nas je pretreslo dogajanje okrog osrednje gledališče slovenske hiše ljubljanske drame. Namreč direktor Igor Samobor je konec novembra leto in pol proti koncem mandata nepreklicno odstopil z mesta ravnatelja SNG drame v Ljubljani in v osmih letih njegovega mandata se je zvrstilo kar šest kulturnih ministrov kar je že samo po sebi zelo tragično, vendar pa so dogovori glede sanacije objekta kljub pogostnosti menjav ves ta čas tekli neprekinjeno. Iz medijev slišimo močno nasprotujoče si izjave glede tega zapleta. Glede na dejstvo, da je ljubljanska drama osrednja gledališka ustanova na slovenskem in je v sto odstotni lasti Republike Slovenije, je popolnoma jasno, da nosi država tudi polno odgovornost za njeno usodo, torej vi kot pristojni minister ste predstavnik lastnika. Zgradba gledališča je močno dotrajana, kar dokazuje tudi preverbe statike in potresne varnosti in ni treba posebej navajati, da dotrajano

71. TRAK (NM) – 17.50

(nadaljevanje) stavbe SNG Drama pomeni nevarnost za gledališče, za zaposlene, kot tudi za obiskovalce. Zato me zanima, s kakšnim razlogom ste prekinili dogovore glede sanacije dotrajane stavbe ljubljanske Drame, ki so vsa ta leta tekli nemoteno. Zanima me tudi, bivši ravnatelj Samobor trdi, da zavračate vse pogovore, h katerim vas je pozivalo vodstvo Drame, medtem ko vi trdite, da ste se srečali kar 4-krat. Pa me zanima, kaj je bila tema teh pogovorov in kakšni so bili zaključki oziroma rezultati teh pogovorov. Po navedbah ravnatelja ste samovoljno in brez posvetovanja s stroko posegli tudi v projekt obnove Drame in zahtevali, da se iz projekta izključi prostore skladišča v nemški hiši, kupljene že leta 2017. In me zanima, kaj vas je vodilo pri tej odločitvi. Iz medijev smo izvedeli tudi, da ste zahtevali revizijo projekta. Po Samoborjevih besedah naj bi bila končana septembra, vi pa trdite, da jo je ministrstvo prejelo 18. novembra… / znak za konec razprave/ Zakaj ste zahtevali revizijo? In zanima me predvsem, kaj je ta revizija odkrila?
Hvala vam za vaše odgovore.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.
Izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa.
Torej škoda, ker niste specificirali vprašanje, tako zdaj 2 vrstici. Vprašanje je bilo, ustno bom postavila vprašanje z odstopom direktorja SNG Drama in obnovo stavbe Drame. Tukaj ste postavili 6, 7 vprašanj. Seveda bom skušal odgovoriti, se ne izogibam, ker ni težko, ampak vendarle bi bilo bolje, ker bi potem pripravljeno bilo lažje in torej tudi bolj trdno bi stalo, tukaj bomo pa lovili zdaj besede in se šli seveda, bom rekel, ne bo zadostno verjetno. Dobro. Pojdimo po vrsti. Trdite, skratka, da so dogovori tekli neprekinjeno. Torej, od kdaj pa? Zadnjih 8 let? Glejte, jaz sem bil minister 2004-2008. Govorilo se je o potrebi prenove Drame že takrat. 14 let od takrat so uspeli narediti vse, kar so uspeli narediti, pred projektno nalogo, razpisati anonimni mednarodni arhitekturni natečaj, leta 2017 odkupiti prostore v nemški hiši, 2019 podpisati 3-letno pogodbo o financiranju projektiranja in začetku projektiranja. Torej v 12 letih ali 14 bi lahko vsaj začeli zidat recimo, pa bi dobili vse ustrezno dokumentacijo. V 14 letih ni bila dokumentacija pripravljena, niti tako dobro, da bi lahko pravzaprav ocenili vrednost investicije same. Torej zdaj naj bi bil jaz kriv po, ne vem, 14 letih ali 12 letih naj bi bil jaz kriv, da se je vse ustavilo in da ni bilo nič dobrega narejenega. In gospod ravnatelj, zdaj ne vem, da si jaz jemljem pristojnosti ali kaj, jih ima on za to ali kaj. Torej minister je odgovoren, minister lahko posega v projekt, minister si je projekt zelo natančno ogledal, 4-krat se je sestal z gospodom Samoborjem, že, kako bi rekel, takoj po 1 mesecu, ko je bil Covid, smo se srečali prvič in potem smo se srečali še 3-krat, torej skupno 4-krat. Govorili smo vedno o Drami. Minister, pravite, da je prekinil. Minister je bil tisti, ki je uvrstil Dramo na seznam potrebnih investicij. Prej tega ni bilo narejenega. Le zakaj ne? Torej minister je naredil, vendar pa je zahteval, da so stvari jasne, transparentne, logične in da so stvari pripravljene. Stvari niso bile zadostno pripravljene, ni bil DIP narejen. Torej bil je narejen za dokumentacijsko gradivo, ki je bilo za zbiranje dokumentacije investicijske za 2 milijona 900, medtem ko za samo investicijo ni bil narejen. Na podlagi DIP se vnese to v NRP, v načrt razvojnih programov, kar tudi ni bilo moč narediti in ni bilo seveda moč dobiti niti gradbenega dovoljenja. Niso rešene stvari v zvezi z neko parcelacijo tam in s

72. TRAK (VI) 17.55

(Nadaljevanje) služnostnimi potmi in sam načrt, ki smo si ga natančno ogledali, večkrat je bil predstavljen, in na moja vprašanja seveda niso dajali dovolj jasnih in nedvoumnih zagotovil, da bodo stvari seveda trdne, varne in preden gremo karkoli naprej morajo biti vse podlage dane. Pri tem so bili prisotni tudi bivši predsednik sveta in podobni in zapisniki o tem seveda obstajajo. Tako da to ni noben problem.
Če je hiša dotrajana, če je hiša nevarna in ne vem kaj, gospod ravnatelj je tudi govoril take malo, dobro ne bom nič. Torej, če je hiša v nevarnosti, če je nevarnost za ljudi naj se hišo takoj zapre. Naj se pokliče inšpektorja in naj se hišo zapre, če ne ustreza seveda pogojem. Ker to je dolžan ravnatelj takoj narediti. To ni minister dolžan, ker ne more hoditi od hiše do hiše in se s tem ukvarjati z električno napeljavo in podobnimi stvarmi. Če je tako temu, potem naj to takoj stori. Sam minister ni dobil torej ali pa jaz, da ne bo spet, ker so pač neumnosti na tem svetu ena od prvenstev pravzaprav v okolju v katerem smo, torej jaz nisem dobil zadovoljivih odgovorov tudi o tem, kako se bo hiša zidala, kako se bo zavarovala, kakšni so pogoji in seveda je zahteval trdna zagotovila, ki jih pač minister, torej jaz, jih nisem dobil.
Kaj naj še rečem? Torej revizija, revizijo smo dobili dejansko 18. ali, ne vem, novembra in… /izključen mikrofon/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Vam je zmanjkalo časa. Boste verjetno v nadaljevanju lahko.
Gospa poslanka ima zahtevo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Minister, saj boste imeli še možnost pri dopolnitvi vprašanja mi odgovoriti kaj je bilo s to revizijo.
Jaz sem vas zelo konkretno vprašala glede tega odstopa in krize v Ljubljanski drami. Jasno je na kaj se vse skupaj nanaša in tudi slučajno, glede na to, da se branite ves čas, vas ne napadam kot krivca. Govorim samo, da govorimo različne stvari in da ljudje iz medijev zvedo popolnoma različne stvari in želim slišati vaš, ker tam nekje v tretji osebi govorite na nekih televizijah, slišati konkretno kaj je šlo narobe. Kajti, osrednja slovenska gledališka inštitucija je ostala brez vodstva, v razmerah, ki jih je korona virus še dodatno nekako kulturno življenje zaostril in ohromil. In vi pravite naj se zapre. Ali vi kot minister stojite za tem, da če se pač ruši, če je v slabem stanju jo kar zapremo? Kaj boste naredili pa z igralci, s programom, s tradicijo, s pomembnostjo te inštitucije. Mislim pa, da je vendarle vaša odgovornost, da jo ohranite. In je v nevarnosti, da pride do popolne prekinitve delovanja SNG Drame kot gledališča, kar bi pa le pomenilo nespoštovanje obvez Republike Slovenije kot ustanovitelja do javnega zavoda v kulturi. Zato me zanima, kakšni so vaši načrti za rešitev te krize vemo, da ste zaostrili sedaj ta boj, da ste umaknili, hočete imeti neka trdna zagotovila in ste si natančno ogledali projekt, kot pravite. Kako boste poskrbeli, da bodo stvari trdne in varne, kako boste rešili ta problem? Kako mislite, kakšne korake mislite naprej? In prosim tudi vsebino te revizije, ki je bila očitno vzrok za ustavitev projekta mi povejte. Kaj je bilo narobe tukaj? Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

DR. VASKO SIMONITI: Poglejte gospa, še enkrat in lepo prosim, naslednjič dajte svoje ugovore specificirati. Dajte svoja vprašanja specifizirati, ne v dveh vrsticah. Jaz imam, bom rekel, vsak minister ima veliko dela, res ne morem sedaj na pamet tu vam govoriti. V reviziji je bilo – kaj? – da ni moč oceniti predvsem revizije koliko je vrednost te investicije. Ker v investiciji so se pojavljale štiri različne številke, celo pet, 21 milijonov, 26 milijonov, 40 ali 45 milijonov, 58 milijonov brez DDV in tako naprej. Ni bilo postavljeno nič takega, da bi lahko seveda natančno ugotovili ali pa vsaj zelo blizu ugotovili

73. TRAK: (ŠZ) – 18.00

(nadaljevanje) kakšna je vrednost tega projekta. Tega ni bilo storjeno v 12-ih letih. In zdaj meni govoriti, da bo hiša kar propadla, pa da se bo seveda se ukinila ta inštitucija. Ali mislite, da če bi nadaljevali s tem projektom, da bi hiša, kaj, da bi kako bi rekel, da bi pa nadaljevala svoje delo v takih razmerah kot trdite, da je na pol za porušiti vse ali kaj, pa da se ruši, pa da je nevarno. Ja če je nevarno je direktor odgovoren za to, saj zato je direktor za božjo voljo. In poleg tega je dobil za vzdrževanje štiri milijone v zadnjih dveh, treh letih pa dva milijona in pol za to, da je hiša vzdrževana. In zato so tudi sredstva. Kaj bomo naredili? Glede na to, da trdite, da je v takem brezupnem stanju, bomo seveda šli v takojšnjo obnovo in sanacijo v obstoječih gabaritih, ob obstoječih gabaritih zagotovili torej energijsko, kako bi rekel trajnostno prenovo stavbe z evropskimi sredstvi, ki so na voljo in začeli z obnovo. To bo trajalo najmanj toliko, kot bi trajalo tudi ostale stvari eno leto. Hiša po konceptu, ki ga je gospod s svojo sposobnostjo pripeljal do tega, da v enem letu in pol ali dveh letih odkar sem jaz minister, že prej pa šest let ni dobil soglasje iz sosedje hiše, je pa res izredno sposoben. / znak za konec razprave/ Pa da ni uredil parcelacijo, zaradi katerega ne moreš dobiti gradbeno dovoljenje in je hotel pod hišo zidati najmanj deset metrov globoko. Minister se bo odločil po tretji osebi, se bo odločil. In bo šel v trajnostno prenovo stavbe v okviru načrta za okrevanje in odpornost / znak za konec razprave/ in naročil obnovo hiše v obstoječih gabaritih.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog, gospa Tomić. Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Seveda se moramo pogovarjati o tem, kajti minister se bo odločil v tretji osebi ednine. Lahko se je skregati minister, ampak jaz sem vas spraševala in se ne želim z vami prepirati tukaj o rešitvah. Zdaj ste rekli, da boste v obstoječih gabaritih, pač se lotili obnove. V redu. Omenili ste, da so bile štiri različne številke pri teh predračunih. Pa saj vsi vemo, da v bistvu pri starih stavbah, ko nekaj načneš, se ti pokažejo ponavadi še trije drugi problemi. Tako, da ne vem, ali boste vi našli svoj predračun. Mislim, mene veseli, če imate plan, ampak res, še enkrat, jaz vas prosim, da nam posredujete, jaz verjamem, da ga niste s sabo prinesli, Odboru za kulturo, torej vizijsko poročilo, da vidimo kaj vas je tako razjezilo, da ste ustavili vse skupaj in v kolikem času bo to narejeno. Kaj bo ta čas z zaposlenimi, cel kup vprašanj se nam postavlja, ki so popolnoma upravičena. Veste, zdaj biti užaljena veličina, ker vas nekdo si drzne kaj spraševati, moje poslansko vprašanje je bilo konkretno najavljeno na 28. redni seji Državnega zbora, vas sprašujem v zvezi z odstopom ravnatelja SNG Drama Ljubljana, torej kaj drugega lahko sploh, o čem se pogovarjamo. O sanaciji, o razlogih za odstop in tako naprej. Skratka, pravite, direktor je odgovoren, če je hiša v slabem stanju. Saj zato je odstopil, ker ne more odgovarjati, če se nekomu od zaposlenih, / oglašanje iz dvorane/ ker je nesposoben pravite, ja v redu. Tudi to, ampak poslušajte minister, tudi to je možno. Je možno, vendar si želim kot predsednica Odbora za kulturo in kot profesionalna igralka, vendar ne samo vaše sodbe, da se vi, da rečete ti si nesposoben, ampak hočem kakšne konkretne dokaze in bi vas res prosila, da mi jih podate, magari pisno na pisarno Odbora za kulturo, predvsem pa pričakujem, da se o tem pogovarjamo. Kajti, če izgubimo osrednjo gledališko hišo / znak za konec razprave/ v Sloveniji, potem smo res zavozili konkretno kulturno politiko.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

74. TRAK: (VP) 18.05

(nadaljevanje) Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.
S tem smo izčrpali vsa vprašanja. Ministrom in ministrici se zahvaljujem za podane odgovore.
S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda in sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 14. decembra, ob 9. uri.
Vsem lep večer. Nasvidenje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. DECEMBER 2021 OB 18.06.)