Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - št. in vrsta seje
Državni zbor - 28. Redna
Datum zasedanja
14. 12. 2021
Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
Nadaljevanje 28. seje

(14. december 2021)


Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 28. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, dr. Franc Trček, mag. Bojana Muršič, Nik Prebil od 9.00 do 11.00 in od 15.30 do konca, mag. Alenka Bratušek, Tina Heferle od 9.00 do 14.00, mag. Marko Koprivc od 14.00 dalje, Matjaž Han, Ivan Hršak od 15.00 dalje, Predrag Baković od 15.00 dalje, Mihael Prevc od 9.00 do 14.00, Iva Dimic od 15.00 dalje, Marko Bandelli od 12.00 dalje, Aleksander Reberšek, mag. Dušan Verbič, Aljaž Kovačič, Mateja Udovč, Suzana Lep Šimenko, Nada Brinovšek, Karmen Furman in Primož Siter od 9.00 do 13.00.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Nadaljujemo prekinjeno 1. točko dnevnega reda – vprašanja poslank in poslancev.
Danes bo na štiri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade odgovori na vprašanje v največ petih minutah. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade; o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo najprej postavil mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade! V Sloveniji kot tudi v svetu smo priče rekordni rasti cen energentov. Zadnja dva meseca, odkar traja praktično ogrevalna sezona, ne mine dan v Državnem zboru, ko o tem ne bi razpravljali. Na svetovnih trgih in tudi v Sloveniji rastejo praktično vse cene energentov, od zemeljskega plina, električne energije, kurilnega olja, premoga, posledično pa tudi emisijskih kuponov. Vse to seveda vpliva na stroške ogrevanja, kar je v zimskih časih zelo velik in pereč problem. Zavedati se moramo, da so cene na svetovnih borzah zrasle za 100, 200, celo za 500 %. In tako niso ogrožena zgolj gospodinjstva in javni zavodi, ogroženo je tudi gospodarstvo. Kljub navedbam in odgovorom Vlade, da bo nekaj na tem področju storila, se do zdaj praktično ni zgodilo nič, medtem so pa gospodinjstva in gospodarstvo že dobili prve višje položnice. V tem času sta tudi iz poslovnih razlogov prenehala poslovati oziroma prenehala prodajati električno energijo dva manjša dobavitelja električne energije, Elektro Prodaja E.U. in Telekom Slovenije, kar je imelo za posledico, da je 20 tisoč odjemalcev ostalo brez dobavitelja in imelo za posledico celo do 400 % višje stroške za energijo.
Spoštovani predsednik Vlade, zanima me, kaj se na tem področju dogaja, katere ukrepe pripravlja Vlada in kdaj jih lahko pričakujemo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Najprej nekaj glede širše slike. Vsi ukrepi, ki so lahko učinkoviti, morajo imeti v času, ko se sprejemajo odgovore na nekatera ključna vprašanja. Eno od teh ključnih vprašanj je, koliko časa lahko takšna situacija traja. In to je pač dilema in okoliščina, o kateri bo razpravljal tudi Evropski svet v četrtek, se pravi, čez dva dneva. Dobili smo v zadnjih dneh poročila

2. TRAK: (VP) 9.05

(nadaljevanje) obeh energetskih evropskih regulatorjev. Glede tega temeljnega vprašanja je nekje ocena, da lahko to stanje z različnimi nihanji traja do marca oziroma aprila, potem pa se bo stanje na energetskih trgih, kar se tiče ponudbe, povpraševanja in posledično pritiska na cene, umirilo. To je prvo.
Drugo. Zdaj, podobno je rasti cen. Še posebej, ko je šlo za naftne derivate, in vedno temu sledijo tudi cene zemeljskega plina, smo imeli nazadnje jeseni leta 2018. Oktobra leta 2018 je bila cena sodčkov surove nafte še višja kot je danes in tudi maloprodajne cene so bile še višje, čeprav so bile regulirane, pa takratna vlada ni sprejemala nobenih ukrepov. In podobna situacija je bila tudi kakšnih 7 let pred tem in 5 let pred tem. Skratka to se v ciklih ponavlja. Ocena evropskih regulatorjev, da ne gre za neko trajno zadevo, ki bi nas spremljala v prihodnja leta, ampak da je to pač nihanje na trgu, na katerega se naj nebi šlo oziroma ukrepalo s spremembami tržnih mehanizmov. To je širša slika.
Zdaj, iz tega poskusa pojasnitve odgovorov na nekatera ključna vprašanja na evropski ravni, in Slovenija je seveda vpeta v evropski in seveda tudi svetovni energetski trg, izhaja, da so pač na voljo oziroma sprejemljivi in v skladu pač s pravili skupnega evropskega trga ukrepi, ki so kratkoročni, se pravi ukrepi, s katerimi naslavljamo neposredne probleme predvsem tistih, ki so najbolj prizadeti z dvigom cen. In ta vlada je, gledano z vidika obsežnosti teh ukrepov ali pa predlogov, ker nekateri pač še niso sprejeti, verjetno posegla po širini, po kateri, vsaj ko gre za targetirano pomoč posameznikom, ni posegla nobena druga evropska država. Se pravi, se to vedno pozablja. Zdaj, takoj ko je bilo pač jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mesecev preko zime, je vlada dodala v 10. protikoronski paket ta draginjski dodatek za upokojence, za preko 300 tisoč upokojencev in nekaterih drugih, posebej socialno šibkih kategorij. In ta zakon imate že en mesec v Državnem zboru. Stal je v proceduri zaradi tega, ker se je zavlačevalo s sprejemanjem Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zdaj je ta pot odprta in jaz upam, da bo Državni zbor ta zakon sprejel do konca tega leta, tako da bo možno v začetku prihodnje leta / znak za konec razprave/ ta draginjski dodatek izplačati več kot 300 tisoč tistim, ki so dejansko s temi cenami najbolj prizadeti. To je bistveno večja kategorija kot jo je naslovila katerakoli druga država članica Evropske unije s tem neposrednim targetiranjem.
Kar se tiče podjetij, je skupina, ki jo je vlada ustanovila, predlagala preučitev možnosti spustitve stopnje davka na dodano vrednost z višje na nižjo. / znak za konec razprave/ In potem glede na to, kaj bo razprava na evropskem svetu v četrte, se bo vlada odločila ali ta ukrep izvede.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rajh, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za izčrpen odgovor.
Kot ugotavljate, je situacija težka in tega se zavedajo tudi ministri na ravni EU. Kot ste povedali, bodo take cene trajale do konca ogrevalne sezone, približno marca, aprila, take so prognoze. Mi menimo, da je potrebno, da je prav, da se ukrepa takrat, ko kriza nastopi, in torej da so potrebni učinkoviti in hitri ukrepi za naslavljanje te

3. TRAK: (NM) – 9.10

(nadaljevanje) težave, ker kdo da takrat, ko je potrebno, dvakrat da. Res je, vlada je pripravila pakete, ki naslavljajo težave ljudi, ampak vendar te podražitve, ki smo jim priča, draži se hrana, draži se energija, dražijo se, drugi življenjski stroški so tako visoki, da praktično je težko, da je težko z različnimi dodatki te podražitve nekako izničit. In v stranki SAB smo bili proaktivni in smo predlagali, da bi lahko neizkoriščene turistične bone porabili tudi za plačilo energentov. Mi smo mnenja, da ljudje, ki si niso mogli privoščit dopusta, ki niso šli v toplice, ki niso šli v hotel, ki jih niso porabili za to, da so si v restavraciji privoščili kaj za jesti, da so ti ljudje tisti, ki so ogroženi. In glede na to, da je… / znak za konec razprave/ polovica letošnjih bonov še neizkoriščenih in da so neizkoriščeni tudi lanski boni, se nam zdi smiselno, da se nabor za njihovo uporabo smiselno razširi. Pa nas zanima, kaj si mislite o tem predlogu?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Ja, hvala tudi za to dodatno vprašanje.
Zdaj turistični boni v drugi izdaji so bili pač razširjeni tudi na nekatere kulturne in ostale storitve. Niso bili samo pomoč ljudem, ampak tudi pomoč tistemu delu predvsem storitvenega gospodarstva, ki je bilo najbolj prizadeto. Se pravi, cilj ni bil, da nekdo dobi te bone in jih porabi za karkoli, v tem primeru tudi za plačilo energetskih položnic, ampak za storitve, zaradi katerih ne bo prenehala dejavnost v tistih storitvenih dejavnostih, ki so bile najbolj prizadete v času epidemije. In zdaj, če spremenimo namen, potem je verjetno treba zagotoviti za ta del storitvenih dejavnosti, kjer ne bo prišlo toliko dodatne pomoči, kot je bilo predvideno, neke dodatne vire. In s tega vidika se meni to ne zdi racionalno. Na mizi je predlog, ki ga bo vlada obravnavala verjetno konec januarja, ko bomo bolj natančno vedeli, kakšne so vse te posledice podražitev, da se znotraj te kategorije, širše kategorije, ki jo zdaj naslavljamo, gre predvsem za upokojence z nizkimi pokojninami, še posebej pomaga tistim, ki prejemajo še različne socialne prejemke, to je kategorijo nekaj čez 60 tisoč naših rojakov. Tukaj pa s posebnimi energetskimi vavčerji, ki bi se financirali iz skladov, kjer sredstva zbiramo targetirano. Zdaj ta možnost je dana v okviru tega nabora možnih ukrepov s strani Evropske komisije in je na mizi in jo bo pač vlada uporabila, če bo ta situacija trajala, tako kot se pač predvideva. Mislimo, da bi bilo to bistveno bolj targetirano, kot če se spreminja namen turističnih bonov, ker turistični boni imajo dvojni namen, se pravi pomagat ljudem, pa tudi dejavnostim, ki so bile posebej prizadete. In da bodo ljudje lahko te bone dejansko uporabili, je vlada že podaljšala veljavnost te druge izdaje… / znak za konec razprave/ za veljavnost prve izdaje pa je predlog za podaljšanje v 10. protikoronskem paketu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Rajh, imate besedo za postopkovni predlog.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako, imam postopkovni predlog. Glede na to, da je tema zelo pomembna in aktualna, želim oziroma predlagam, da Državni zbor na eni od prihodnjih sej opravi na to temo razpravo s ciljem, da se zagotovi varna, zanesljiva in cenovno dostopna oskrba z energijo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj. Naslednji bo poslansko vprašanje predsedniku vlade postavil Ivan Hršak.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani predsednik vlade.
Predsednik vlade Republike Slovenije ste postali 13. marca 2020. Ker se mandat te vlade počasi izteka, je dosedanje delo vlade smiselno ocenili. Kot predstavnik stranke Desus in član Poslanske skupine Desus, ki prvenstveno zastopa slovenske upokojence, želimo od vas izvedeti, kakšni oziroma kateri

4. TRAK: (NB) – 9.15

(Nadaljevanje): ukrepi v najširšem smislu na področju skrbi za starejše so bili speljani oziroma uresničeni do sedaj. Tukaj mislim predvsem na zahteve stranke Desus, ki so bile zapisane v koalicijski pogodbi, to se pravi, tiste zahteve, ki smo jih mi izrecno zapisali in zahtevali in kaj lahko naši dragi upokojenci ter na splošno generacija seniorjev pričakuje še v teh nekaj kratkih prihajajočih mesecih pred volitvami?
Prosim vas, da posamezne ukrepe tudi finančno vrednotite. To ustno poslansko vprašanje naslavljam na vas iz razloga, da bodo to slišali naši spoštovani upokojenci, mi v Desusu odgovor na vse dosežke že poznamo in smo na njih izjemno ponosni. Najlepša hvala za vaš konkreten, izčrpen in pa finančno ovrednoten odgovor.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Zdaj v tem času, ki ga omenjate, se pravi, od marca lanskega leta, je prišlo, ko gre za vprašanje izboljšanja položaja upokojencev do številnih ukrepov in odločitev, ki so ta položaj izboljšali, absolutno, v absolutnem smislu, v primerjavi s prejšnjimi leti, hkrati pa smo v tem času tudi blažili recimo temu draginjske stiske, ki so se pri tej kategoriji naših rojakov pojavile zaradi epidemije. V tem času je tako prišlo do trikratne uskladitve pokojnin do dveh rednih, eno v višini 3,2 %, druga do višine 2,5 % pa ena izredna v višini 2 %. Dvakrat je bil izplačan solidarnostni dodatek upokojencem, letni dodatek za upokojence v lanskem, letošnjem letu prav tako. Enako se predvideva v teh petih razredih za naslednje leto. Več kot prej v desetih letih je bilo investicij v infrastrukturo za institucionalno varstvo starejših, izvedeni so bili vsi razpisi za financiranje dejavnosti upokojencev in invalidov in pred kratkim je bil seveda sprejet tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Zdaj, kaj lahko še pričakujemo v tem mandatu oziroma do konca tega in v naslednjem letu. Kot sem omenil že prej, je v desetem protikoronskem paketu predvideno ponovno izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce pokojnin, invalidskih nadomestil, prejemnike poklicnih pokojnin v finančnem učinku skoraj 80 milijonov, v treh kategorijah. Število prejemnikov bo preko 300 tisoč. Še enkrat ponavljam, da upamo, da bo zakon sprejet in uveljavljen še letos, tako da bodo ljudje lahko čim prej dobili ta denar. Letni dodatek za leto 2022 je tudi urejen v Zakonih za izvrševanje proračuna za prihodnji dve leti. Predvideva se izplačilo v petih razredih od 450 do 140 evrov. Za zadnji razred zdaj finančni učinek prihodnje leto je 169 milijonov evrov. Kar se tiče morebitne izredne uskladitve pokojnin, ta ali prihodnji mesec je po predlogu ZPIZ-2 predvidena v višini 3,5 %, ni pa še dokončne odločitve glede posamičnih kategorij. Vlada je tukaj pridobila podatke od ZPIZ, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je precej natančno izračunal zdaj v kakšnih odstotkih bi morali določeni kategoriji upokojencev glede na to kdaj so se upokojili, dvigniti to odmero, zato da bi dejansko izenačili položaj vseh. Kot veste, je v proceduri tudi

5. TRAK: (SC) – 9.20

(nadaljevanje) zakon poslanca Horvata, ki mu Vlada ne nasprotuje se pravi ima tudi podporo koalicije in ta predlog vsebuje veliko popravkov za tiste kategorije upokojencev, ki so bili do slej malo na strani in tukaj gre za finančni učinek okoli 15 milijonov evrov, s katerim se bo predvsem pomagalo tistim, ki so bili doslej dejansko nekje na robu tako imenovanim pozabljenim kategorijam upokojencev, ki pa jih je blizu 20 tisoč. To so vse ukrepi, ki se še načrtujejo in skupaj z učinki Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so strateški investicijami v kapacitete domov za starejše, ki so lahko našteje lokacije, ki so večje kot prej v 15 letih se bo socialni položaj, blaginjski položaj kategorije, zaradi konkretnih temah / izklop mikrofona/.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
V redu. Naslednja bo poslansko vprašanje postavila Janja Sluga.

JANJA SLUGA (PS NP): Na energetskem trgu se dogajajo pretresi to vsak dan z nova ugotavljamo, cene so podivjale, ampak strokovnjaki pa pravijo, da najhujše še pride. Mi smo sredi zime, ljudje pa se srečujejo z enormnim povišanjem cen elektrike. Vlada in tudi o tem smo že govorili ima na seveda na voljo več ukrepov lahko bi znižala DDV lahko bi še hitreje prišla do znižanja s trošarinami lahko bi tudi prepovedala odklope tistim, ki so najbolj ogroženi in ki ne morejo plačati položnic sredi zime. Slovenija po uradnih podatkih v letu 20 sama proizvede preko 92 odstotkov potrebne električne energije torej nismo v resnici odvisni od svetovnih cen plina. Veliko elektrike izvozimo stroka pa celo pravi, da bi lahko Vlada začasno ta izvoz tudi omejila, zato da bi seveda stabilizirala cene in oskrbo doma. Vendarle pa Vlada kot ste tudi sami sedaj povedali ni storila nič od tega, čeprav ste vi osebno oktobra vehementno izjavljali, da so podražitve električne energije s strani Petrola neopravičene. To ste seveda izjavljali, ukrenili pa niste nič. Glede podražitev Petrola in drugih dobaviteljev v državni lasti tudi nič, saj jih sedaj vodijo vam všečni direktorji. Govoriti o tem, da bodo upokojenci dobili dodatek v PKP-10 pa ga naj sedaj za to uporabijo, za to, da bodo plačali položnice je smešno. Pa dajva pogledati kaj je pa vendarle vaša Vlada v tem času počela. Prvi javni razpis za oskrbo bolnišničnih zdravstvenih domov z električno energijo, na katerem je najnižjo ceno ponudilo podjetje Gen-i ste razveljavili. Na drugem, na katerega se to podjetje ni prijavilo, zato ker je bilo več kot očitno, da ne sme biti izbrano ste izbrali Petrol. Kakšna pa je končna cena tega drugega razpisa? Vam povem. 3 milijone evrov višje, 3 milijone evrov ste sedaj pobrali iz denarnic vseh slovenskih družin, ker za zdravstvo prispevamo prav vsi. 3 milijone. V tem času ste vi bentili nad dvigom cen Petrola po medijih in v tem istem času se je vsaj eden slovenski dobavitelj javno zavezal, da do naslednjega poletja ne bo dvignil cen. Vi ste seveda menjavali direktorje tako v Gen-i kot tudi v Mariboru, kjer je vaš direktor najprej naredil kaj dvignil cene za 30 odstotkov.
Da zaključim. Nastavljanje vam všečnih direktorjev je edini ukrep te Vlade povezan s krizo teh cen elektrike in ga izvajate brutalno vaši strankarski funkcionarji obsojeni davčni utajevalec verjetno še kdo. Ali boste s tem nadaljevali do konca mandata oziroma ali vam je vseeno kako živijo ljudje ob teh enormnih podražitvah?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Poglejte, mislim, da sem že prej povedal, da je Evropska komisija priporočila in

6. TRAK: (TB) – 9.25

(nadaljevanje) da je to tudi zdaj, v teh najnovejših dokumentih za zasedanje Evropskega sveta pojutrišnjem, da se ne posega v delovanje trgov z netržnimi mehanizmi in tega ni naredila nobena evropska država, ker tudi ne more, ker imamo tukaj neko skupno regulativo. Se pravi, Vlada nima inštrumentov, da bi konkretnim podjetjem naročala, kakšna naj bo cena energije. Tega, tudi če bi hotel, ne moremo naredit in je to vprašanje brezpredmetno.
Zdaj, kar se tiče pomoči ljudem, še enkrat, no. Vlada je med prvimi v Evropi in z najobsežnejšim targetiranjem, ki dosega preko 300 tisoč socialno šibkih ljudi v Sloveniji, je predlagala pomoč ljudem. Zdaj, ali ljudje dobijo, ne vem, 300 evrov iz tega ali drugega naslova, zdaj, ko se to zlije v družinski proračun, se to porabi za tisto, za kar rabiš in je vse ostalo demagogija. No, kot(?) je demagogija zdaj zlorabljat poslansko vprašanje za lobiranje v korist politično nastavljenih direktorjev v prejšnjih mandatih. Tudi to, tega ne bi komentiral.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Gospod predsednik Vlade, to ni nobena zloraba poslanskega vprašanja. Vsak poslanec je prost pri postavljanju svojega poslanskega vprašanja in tako ravnamo v tem Državnem zboru in bomo tudi v bodoče.
Kolegica Janja Sluga, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.

JANJA SLUGA (PS NP): Ja, več kot očitno seveda nimate česa pokazati in tudi nimate kaj odgovorit, to ste v bistvu odgovoril že predhodnikoma in zato vas to vprašanje moti. Dejstvo je, da Vlada doslej ni storila ničesar. To, če je nekaj predlagala, da bo naredila v naslednjem letu, pa se je do zdaj zgodilo še nič, pomeni, da ni storila ničesar. To, kar pa počnete, sem pa povedala, menjujete direktorje, tiste, ki potem dvigujejo cene elektrike in to bo prizadelo ljudi. Vi ste zdaj izgovarjate, da jim boste dali neke dodatke, ki naj jih potem porabijo za to, kar je absurdno. O malem gospodarstvu nismo slišal še niti besede in seveda ne drži. Druge države so že zdavnaj ukrepale. To, kar vi govorite, da niso, sploh ne drži in za take posle, kot jih vi zdaj počnete, s tem svojim brutalnim kadrovanjem, umikanjem tistih, ki želijo delat dobro za ljudi, s tremi dodatnimi milijoni, kolikor nas bo stala energija v zdravstvu, je, obstaja en slikovit izraz, ki pa ga ne bom zdaj uporabila, da mi ne boste očitali, da sem žaljiva.
Lahko pa seveda za zaključek ugotovim, da ste pri energetski krizi ravnali popolnoma enako, kot tudi pri epidemiji. Ignorirali ste stroko, / znak za konec razprave/ namesto reševanja težav ste svojim podpornikom omogočili enormne zaslužke in zato vas sprašujem še enkrat – boste za te odločitve in za vso škodo, ki ste jo naredili ljudem, prevzeli odgovornost in se ljudem, ki ste jih pahnili s tem v revščino, vsaj – vsaj – upravičili?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Že pri odgovoru na prvo poslansko vprašanje sem povedal, da so bile cene naftnih derivatov, zemeljskega plina, energentov, oktobra leta 2019, ko ste bili vi močno na Vladi, višje, kot so danes, pa niste sprejemal(?) nobenih »draginskih«(?) dodatkov, plače in pokojnine so bile takrat vsaj za 10 % nižje, kot so danes, blaginja je bila nižja. Niste sprejemal nobenih »draginskih« dodatkov, nobenega ni skrbelo, kako se bodo plačevale položnice.
Tako da, prosim, če se neha s to demagogijo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Janja Sluga, imate besedo za postopkovni predlog.

JANJA SLUGA (PS NP): Hvala, da ste še tretjič v resnici potrdili, da niste storili nič. Gledat nazaj, kazat s prstom na druge, kaj je nekdo drug naredil in ne odgovorit na vprašanje, kaj boste storili vi, je zelo povedno in seveda, zato predlagam, da se o tem ne odgovoru opravi javna razprava, tudi zato, tudi zato, ker ta Državni zbor v petek nadaljuje z zasedanjem Komisije za nadzor javnih

7. TRAK: (DAG) – 9.30

(nadaljevanje) financ, kjer se tudi o tem vašem brutalnem kadrovanju pogovarjamo, pa se tiste seje niste udeležili, pa bi bilo prav, da bi se jo; pa še tudi kak drug vaš minister. Zato predlagam, da se dajmo na to temo usesti in se o tem pogovoriti, pa bomo videli, kaj ste v resnici naredili oziroma niste.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Spoštovani gospod predsednik Vlade! To je moje zadnje poslansko vprašanje vam v tem mandatu. Pošteno do naših ljudi je – in tega se seveda ne bojimo -, da naredimo inventuro, kaj smo pravzaprav v tem mandatu počeli, v teh dobrih 20 mesecih, in da položimo račune. Dejstvo je, da je Vlada delovala na realizaciji koalicijske pogodbe, ki smo jo podpisali 25. februarja lansko leto, ko pravzaprav še niti nismo dobro vedeli, kako bo udaril smrtonosni virus. Zato je Vlada veliko energije, seveda tudi Državni zbor, vlagala v obvladovanje epidemije, v pomoč ljudem in gospodarstvu. Hvala bogu smo tu bili učinkoviti, kar kaže rekordna gospodarska rast, rekordno nizka zaposlenost, dobre bonitetne ocene države in tako naprej. Še tretji segment, na katerem je Vlada delovala, kar bo verjetno še čas za analizo, pa je predsedovanje Svetu Evropske unije.
Spoštovani gospod predsednik, Nova Slovenija v tej Vladi sodeluje zato, ker želi spreminjati stvari na bolje. To nam je, lahko rečemo, v večini tudi uspelo. Nova Slovenija želi ustvarjati Slovenijo priložnosti in gospodarskega uspeha. V koalicijski pogodbi smo se med drugim zavezali za ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Sam bi predvsem izpostavil področje preprečevanja zlorab socialnih transferjev; vsi vemo, da do tega prihaja in da gre za velike zneske. Vsakomur, ki pomoč resnično potrebuje, mora država omogočiti učinkovito varnostno mrežo. Zato me, gospod predsednik, zanima: Kateri dosežki so, po vašem mnenju, najpomembnejši v teh mesecih in kje vidite priložnosti, da do konca mandata te Vlade še lahko izboljšamo položaj v Sloveniji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Do konca mandata je še nekaj kratkih mesecev in v tem času se še vedno spopadamo tudi z epidemijo. Epidemija oziroma pandemija je zaznamovala tudi drugi del tega mandata, v katerem smo kot izvršilna oblast oblikovali na podlagi nove koalicije, ki je prevzela mandat marca lansko leto. Kljub temu je ta Vlada poleg desetih protikoronskih paketov predložila v Državni zbor vrsto sistemskih zakonov, ki v temelju izboljšujejo položaj ljudi v tej državi. Eden je bil že omenjen, to je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet in za katerega financiranje so sredstva do leta 2025 že zagotovljena v proračunih, v planih, tako so te skrbi odveč. Za naprej pa je treba sredstva zagotoviti tudi na podlagi Zakona o demografskem skladu, ki je tudi še na poslanskih klopeh, in upajmo, da bo do konca mandata sprejet. Na ta način se bo v prihodnosti lahko bistveno razbremenilo živo delo ljudi, ki je zdaj dodatno obremenjeno s prispevki, ki jih tako ali drugače zbiramo od živega dela, zato da je pokojninska blagajna cela in lahko izpolnjuje svoje obveznosti. Predvsem pa računamo, da bomo z ukrepi, ki

8. TRAK: (NM) – 9.35

(nadaljevanje) smo jih v veliki meri zastavili v tem kratkem mandatu, še naprej lahko vzdrževali visoko gospodarsko rast, na podlagi katere veliko ljudi ali pa praktično vsi, ki želijo delat, v Sloveniji dobijo delo. V tem trenutku imamo najvišjo zaposlenost v zgodovini te države. Še nikoli toliko ljudi v Sloveniji ni delalo. To pomeni, da še nikoli toliko ljudi ni bilo sposobno poskrbeti za blaginjo zase in za svoje družine. Še nikoli toliko ljudi ni plačevalo pokojninskih prispevkov, zdravstvenih prispevkov, DDV pri potrošnji, raznoraznih drugih dajatev, ki jih lahko plača samo tisti, ki iz lastnega denarja, ki nekaj ustvari. Zaradi tega so tudi investicije večje. In ker so investicije večje, se tudi splošna blaginja lahko dviga. Še nikoli slovenske občine niso imele toliko denarja iz dviga povprečnin, kot jih imajo, kot ga imajo, kot so ga imele v lanskem letu, kot ga imajo v letos in kot ga bodo imeli v prihodnjem letu. Ta vlada slovenske občine obravnava, jemlje resno kot dejavnika razvoja, ne kot nek nebodigatreba dodatno blagajno potrošnje. Vsi, ki živimo v Sloveniji, živimo v neki občini. Slovenija je sestavljena iz 212 občin. Zdaj, če so te občine finančno podhranjene, potem to vpliva na blaginjo ljudi. Če so te občine finančno dobro situirane, potem zagotovo ta sredstva, ker se vlagajo bližje ljudem, vlagajo bolj produktivno in to je en tak strateški pristop, ki je recimo v dveh letih bistveno spremenil odnos med državno ravnjo in lokalno samoupravo in ki se konkretno odraža, če greste zdaj po Sloveniji, ta vlada je obiskala še 9 regij v tem mandatu, več kot prejšnji 2 vladi v vseh svojih mandatih. Lahko vidite ta napredek, ki dejansko služi ljudem. In s sredstvi, ki smo jih zagotovili v proračunu za prihodnje leto, in s sredstvi, ki smo jih zagotovili iz različnih evropskih virov, se bo v prihodnjih 2 letih investiralo vse tisto, za kar doslej ni bilo denarja, čeprav je veliko tega denarja tudi bilo, pa se je to trošilo za stvari, za katere je šlo na desetine milijonov, na stotine milijonov evrov… / znak za konec razprave/ pa danes nihče, ne v tej dvorani ne v širši slovenski javnosti ne zna našteti nobenega dosežka od tistih, ki so ta denar prejemali. Gre enostavno za to, da se pošteno gospodari. In na koncu se to odraža tudi v makroekonomskih podatkih, ki so trenutno v Sloveniji na zgodovinski ravni.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Horvat, zahtevate dopolnitev odgovora.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Za te odgovore je seveda 5 minut premalo, da bi naredili eno celovito analizo. Mislim pa, da je na tem mestu potrebno še vsekakor dodati glede davčnih prihodkov v proračun Republike Slovenije, ki so praktično že konec novembra vsi prekoračili letni načrt. Ampak dotaknil se bom še tretjega področja delovanja vlade, to je predsedovanje Svetu Evropske unije. Seveda še ni zaključeno, je v ciljni ravnini. Gospod predsednik, mi s strani domače leve politične konkurence poslušamo in se pač vladi očita, da se slovenskemu predsedovanju Svetu Evropske unije jemljejo dosjeji. In zdaj beremo tvite Evropske komisije in evropskih komisarjev, kjer letijo tudi s strani socialistov pohvale na slovensko predsedovanje. Govori se o slovenskih ministrih kot o dosežkarjih. Naj samo omenim eno zadevo, en dosežek. Svet za zaposlovanje in socialno politiko je na Miklavževo letos na zasedanju dosegel dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah. Cilj direktive je zagotoviti pravične delovne razmere v Evropske uniji. Zdaj moje vprašanje, gospod predsednik, na kratko. Kako ocenjujete dosedanje predsedovanje… / znak za konec razprave/ Slovenije Svetu Evropske unije?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: V Evropski uniji nas je 27 držav članic. So zelo velike, zelo majhne, srednje. Zdaj Slovenija ne spada ne v nobeno od teh skrajnih kategorij, kljub temu pa nas je dobrega 2 milijona,

9. TRAK: (VP) 9.40

(nadaljevanje) se pravi toliko kot ima, recimo, Nemčija ali pa Francija administracije. In ko gre za predsedovanje Svetu Evropske unije, mora Slovenija opraviti v bistvu enako delo kot Nemčija ali pa Francija ali katerakoli druga država, kar pomeni, da moramo za to nameniti bistveno več resursov, več energije procentualno. In na koncu se seveda neki dosežki lahko zelo meritokratsko seštejejo. In če doslej seštejete vsa tista poglavja, ki smo jih zaprli od začetka julija tega leta do zdaj, pa imamo še nekaj tednov do konca, potem vidite, da smo zaprli več dosjejev kot recimo Nemčija v času svojega predsedovanja po teži. In to ni čisto primerljivo zaradi tega, ker nekatere stvari se dogajajo dolgo časa, smo tudi v skupnem triu Nemčija-Portugalska-Slovenija, ampak kljub temu zaradi epidemije, sicer še traja, ampak smo se odločili, da bomo kljub temu večina teh ključnih aktivnosti izpeljali v živo, ne pa preko avdio-video konferenc. Zaradi tega je prišlo na našo mizo veliko stvari, ki so čakale, nekatere upravičeno, nekatere pa tudi zato, ker je bila pandemija priročen izgovor, pa se je to preložilo na prihodnje predsedstvo. Tako, da če gledamo kljukice pod dosjeji, jih je zelo veliko, neprimerljivo več kot v nekaterih državah, ki so pač predsedovale pred nami. In so vsi dosjeji enake teže, so pa pač nekateri dosežki taki, da jih ni nihče pričakoval. Tako, da glede na to, da ste citirali neko izjavo, da se Sloveniji jemlje dosjeje – Sloveniji se je dodajalo dosjeje. Nihče si ni vzel, veliko dodatnega smo dobili na mizo in tudi veliko dodatnega smo rešili. In to v težkih razmerah, ko / znak za konec razprave/ se Evropa ne spopada samo z epidemijo, ko imamo zdaj tudi ta pritisk cen, ko imamo pač določene negotovosti tudi kar se tiče prihodnjega gibanja epidemije. Mimogrede, danes se je tudi Slovenija uvrstila na seznam držav, ker smo v Ljubljani odkrili cluster omikrona, se pravi te nove variante virusa, ki je v nekaterih evropskih država / znak za konec razprave/ že pač zelo razširjen. Se pravi, dosegamo uspehe v težkih okoliščinah. In bi si želeli, da smo tega vsi veseli, ne pa da so nekateri zaradi tega žalostni in zaskrbljeni.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsedniku vlade se zahvaljujem za podane odgovore.
S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, torej v sredo, 15. 12., ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o vseh predlaganih sklepih pri tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA RAZPRAVO O ODGOVORU PREDSEDNIKA VLADE JANEZA JANŠE NA POSLANSKO VPRAŠANJE DR. MATEJA T. VATOVCA V ZVEZI S KORUPCIJO IN MAFIJSKIM UPRAVLJANJEM Z DRŽAVO.
Državni zbor je na 27. seji sklenil, da opravi razpravo o odgovoru, ki ga je predsednik Vlade Janez Janša podal na poslansko vprašanje dr. Mateja T. Vatovca v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo.
Besedo dajem dr. Mateju T. Vatovcu za dopolnilno obrazložitev predloga za razpravo o odgovoru predsednika vlade.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem.
Moje vprašanje na prejšnji seji je bilo zelo preprosto: zakaj se predsednik vlade, ko je v opoziciji, predstavlja kot tisti, ki bo počistil s korupcijo v tej državi enkrat, ko bo na oblasti, ko pa pride do prakse, ko pa pride do tega, da predseduje vlade, se v bistvu zgodba obrne in imamo v nekaj letih ali pa mesecih korupcijskih in podobnih afer za kakšno desetletje?
Zdaj, odgovor na to vprašanje nisem dobil. Dobil sem nekaj citatov oziroma povzetek knjige Rada Pezdirja. Vidim, da jo ima predsednik vlade danes sabo, kot nekaj drugih poslancev SDS-a. Upam, da ne bo to reklamni blok za to knjigo danes. Dobil sem pač te namišljene zgodbe o nekih udbomafijah in tako naprej. Jaz upam, da v 21. stoletju mladi ne bomo več poslušali o udbomafijah, ampak o dejanskih problemih ljudi. Tisto, kar sem želel izpostaviti s tem vprašanjem, način, na katerega sem ga postavil, je ali nam v tej državi vsakič, ko

10. TRAK: (SC) – 9.45

(nadaljevanje) je SDS na oblasti vlada neko združenje, ki si ne jemlje države kot nekaj, kar mora služiti vsem, ampak kot neki lastni fevd, ki ga je potrebno izkoristiti do zadnjega kančka. Eno od glavnih stvari ali pa več takšnih stvari, ki nakazujejo, da je temu tako je sam način organiziranja in način delovanja. Prav stvar mogoče krona vsega po navadi je sploh v mafijski literaturi in v mafijskih filmih tako imenovani »konseliere« se pravi svetovalec glavnega šefa, ki je v našem primeru Rok Snežič. Rok Snežič, ki ga sicer predsednik Vlade vsakič, ko je v tej dvorani rad zanika mislim, da kakšna dva tedna nazaj, ko so rubežniki prišli k njemu, zaradi tega, ker je izgubil tožbo proti mojemu kolegu Mihe Kordišu ponovno ponovil, da je / nerazumljivo/ predsednika Vlade. Sedaj situacija je zelo preprosta. Ali se laže Rok Snežič, ki si tako želi priznanja predsednika Vlade ali pa se laže predsednik Vlade, ki to prijateljstvo zanika? V obeh primerih to ni ravno najlepše. Tisto, kar je pa bolj zaskrbljujoče so pa številne dvomljive afere, ki so seveda povezane s tem, da se vse vrti okoli omrežja stranke SDS, stranke, ki ji predseduje trenutni predsednik Vlade. Če samo navržem aferice, ki so se zgodile v tem času od Toninovih izgubljenih mask predvsem pa nabave hitrih testov s strani kripto-piromidašov, katerih šef je Luka Lah oseba tesno povezana s stranko SDS, ki se je proslavila predvsem kot eden glavnih akterjev afere »snegec«, kokainske afere podmladka SDS-a in predvsem respiratorjev, ki jih je v času pandemije začelo dobavljati tudi podjetje brata predsednika Vlade, ki se prej ni ukvarjala z dobavo zaščitne opreme in nenazadnje kot češnjica na torti pa seveda ne more manjkati niti orožarska afera. V mandatu te Vlade smo dobili zakon, ki bo več kot tri četrt milijarde evrov vrgel v orožje in se že nakazujejo, da bodo to zneski, ki bo rastli. Že samo nakup boksarjev je v nekaj mesecih zrastel iz 207 milijonov po poti 250, 300 do današnjih 412. Na zadnje bom omenil še afero »glupi davki«. Minister Vizjak, ki je trenutno minister za okolje je bil minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi. Tisto, kar nas je spomnila ta afera »glupi davki« pa je predvsem nekaj, da je to način delovanja vsakršne vlade, ki jo vodi Slovenske demokratska stranka. Bistvo problema afere »glupih davkov« in to na kar se moremo spomniti je navezava med Petanom in Vizjakom oziroma SDS, če želite. Če se spomnite tiste prve vlade je ravno DZS, ki ga je vodil Petan pomagal s kupovanjem nekih lupin podjetjih v Luksemburgu in potem preko istega brata predsednika Vlade, potem ta sredstva nakazoval nazaj v Slovenijo in se je ta krog pranja denarja in podobnih stvari vrtel. To so v bistvu osnovni mehanizmi mafijskih metod osnovni mehanizmi koruptivnim metod. Večina jih je zastarala morda tudi, zaradi tega, ker znajo v tej stranki in njihovi ministri dobro treti intimne del sodnikov, ki znajo prevzemati policijo in vse preiskovalne organe v tej državi in na tak način poskrbeti, da gre vse pod preprogo njihovi člani pa se zelo trdno držijo / nerazumljivo/.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem predsedniku Vlade, Janezu Janši, za dodatno obrazložitev.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Čez 2 dni je Evropski svet in je ogromno dela sedaj usklajevanja z današnjo sejo Sveta za splošne zadeve smo končali zgoraj zjutraj in v izogib očitkom, da ne bo kdo, potem meni očital, da mi dajemo na dnevni red teme o mafijskem upravljanju z državo pa Udbo mafiji in vzporedne mehanizme je potrebno povedati, da ste vi tisti, ki ste zahtevali to razpravo in da mi tukaj moramo hočeš nočeš sodelovati. In če ste že dali to temo na to temo se da veliko povedati precej več od tega, kar ste vi tukaj prebrali, ker o tem, kar ste vi tukaj prebrali je več laži in insinuacij kot stavkov. Nič od tega ne drži.

11. TRAK: (NB) – 9.50

(Nadaljevanje): V bistvu ste si te stvari več ali manj izmislili ali pa prikrojili zato, da se ne bi razpravljalo o dejanskih ozadjih, ki kriminalno delujejo v tej državi. O tem kar ste naštevali, je samo še to manjkalo, da bi bili mi krivi za kakšno nepodpisano diplomo vrhovnih sodnikov, itn., kjer po dolgih tednih spraševanja še ni preprostih odgovorov na to kdo nam v neodvisni sodni veji oblasti kroji usodo. Tako da, v nadaljevanju vam bomo z veseljem postregli ne z insinuacijami, ampak z zelo konkretnim opisom mafijskega upravljanja z državo, ki ima žal v Sloveniji globoke korenine in ki tudi še danes predstavlja enega od osrednjih problemov slovenskih ljudi zaradi katerih so plače in pokojnine bistveno nižje kot bi lahko bile, ker se še vedno preveč pokrade.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Andrej Černigoj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni zbor!
Proti klientelizmu, korupciji, gospodarskemu in finančnemu kriminalu boja ni mogoče dobiti s populističnimi, v vnaprejšnjimi obsodbami ljudi, ampak skozi dosledno zagovarjanje in krepitev pravne države, skozi takšen sistem zakonodaje in nadzora, ki bo zlorabe v največji možni meri onemogočal tako v gospodarstvu kakor tudi v javni upravi in na drugih področjih. Vsak, ki zagreši kaznivo dejanje ali drugo nezakonitost mora biti enako obravnavan in učinkovito sankcioniran, hkrati pa mora tako v medijih kakor tudi v družbeni percepciji vsak veljati za nedolžnega dokler ni njegova krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo. Temeljna orodja pri tej nalogi so učinkovit kazenski postopek, aktivna vloga organov odkrivanja in pregona, procesna disciplina, izvedba sodnih postopkov brez zavlačevanja, ponavljanja posameznih dejanj, razveljavljanje odločb ter dosledno izvrševanje kazni in drugih sankcij. Žal Slovenija na tem področju še vedno zaostaja. Imamo kar nekaj odmevnih primerov, ko so se izgubili milijoni in milijoni evrov, krivcev za to pa ni. In slabo kaže, da bodo krivci targetirarni, kaj šele pripeljani pred sodišča, če se ugotovi krivdo pa tudi obsojeni. Kriminalistična preiskava je ugotovila, da je bil TEŠ 6 preplačan za pol milijarde evrov. Danes, ko se pogovarjamo o zelenem preboju in zniževanju ogljičnega odtisa, s seboj še vedno nosimo prtljago preplačane termoelektrarne ter njenih rdečih številk. TEŠ naj bi po nekaterih ocenah do leta 2030 pridelal 870 milijonov evrov. Projekt za umazano energijo, ki nima za našo državo nikakršne prihodnosti, smo preplačali za pol milijarde in še leta bo ustvarjal izgubo do zaprtja same termoelektrarne. Zgodba pa je brez epilogov. Zločin brez storilcev. Ne v prvič v naši slovenski zgodovini. Ko govorimo o mafijski državi, nihče ne more pozabiti na 5 milijard globoko bančno luknjo. 5 milijard. Kakšna je družba kjer imamo krivce za milijardne bančne luknje, ki se po državi prosto sprehajajo, sankcij za njihovo ravnanje pa ni, saj jih organi pregona in sojenja niso mogli uveljavljati. Žal je postopanje države v primeru bančne luknje slaba popotnica za nadaljnji razvoj države. Iz evropskega sodišča za človekove pravice pa še skozi dobivamo signale, da ta zgodba še vedno ni zaključena. Nad davkoplačevalci visi Damoklejev meč težak 960 milijonov evrov, ki jih bo morda treba izplačati izbrisanim lastnikom podrejenih vrednostnih papirjev. Če temu prištejemo še vse zamudne obresti, bi končni znesek lahko narasel približno na višino cene,

12. TRAK: (DAG) – 9.55

(nadaljevanje) ki smo jo davkoplačevalci morali plačati za projekt Teš6 oziroma več, kot bi stala izgradnja avtocestnega odseka Postojna-Jelšane. Ne pozabimo na primer, ko se je preko NLB opralo skoraj 800 milijonov evrov iranskega denarja. Spet zločin brez storilcev, ne prvič v naši slovenski zgodovini. Rado Pezdir je o tem povedal: »Frapantno sesutje institucij pri obdelavi tega problema, tišina in milijardni znesek. Vse to tvori največji finančni škandal v zgodovini države.« Nedvomno.
V Poslanski skupini smo navedli le nekaj velikih primerov, kjer gre iskati sledi mafijskega načina delovanja. V vseh primerih gre za gromozanske zneske, ki imajo tudi gromozanski vpliv na delovanje države. Zanimivo je, da je pod to Vlado kar naenkrat na voljo toliko sredstev, ki smo jih lahko namenili državljanom in gospodarstvu. Sredstva se najdejo za občine in njihove občane, za upokojence, za turistično panogo, za domove za starejše, za šole in vrtce, za ceste in železnice, za vojake in za zdravstvo. Sprašujemo se, kako da za vse to v zadnjih letih ni bilo denarja. Kam je bil denar namenjen in kaj imajo Slovenci od mehkih projektov v preteklosti? Navkljub investicijam ne pozabimo, da se je Slovenija v času naše koalicije zadolžila veliko manj kot povprečna država Evropske unije, pa smo kljub temu lahko zagotovili sredstva za vse omenjene namene. To odpira vprašanje, ali veliki očitki o mafijskem delovanju države prihajajo s prave strani političnega prostora.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade, kolegice poslanke in poslanci!
Današnja razprava o korupciji in domnevnem mafijskem upravljanju z državo je priložnost, da končno pogledamo resnici v oči in izluščimo bistvo. Da definiramo tudi izraz udbomafija, ki za predlagatelja predstavlja le fikcijo. Kako zelo se moti. Zato pa moramo najprej osvetliti ekonomske začetke naše samostojne države. O delovanju vzporednih mehanizmov so čivkali že vrabci na strehi, vse dokler se Rado Pezdir ni lotil sistematičnega raziskovanja zelo očitnih odklonskih pojavov naše ekonomske zgodovine. V samostojni Sloveniji se je pričelo s prvimi netransparentnimi postopki privatizacije, ki jo lahko poimenujemo kar prvotna akumulacija kapitala. Spomnimo se lastniških certifikatov in pidovskih tajkunov. S tem je bil povezan proces postopnega vzpostavljanja privilegiranega sloja, tako imenovane tranzicijske levice, ključna zanj pa je bila politična oziroma odločevalska moč, saj je omogočala sprejemanje pravih pravnosistemskih odločitev, katerih avtorji so bili seveda posebej izbrani odvetniki. Vzpostavljena gospodarska moč pa je bila tista, ki je nato odpirala vrata v vse družbene podsisteme, tudi v medije. Krog je bil tako sklenjen in tako vzpostavljen sistem delovanja lahko poimenujemo tudi paradržava ali globoka država. Paradoks pa je, da njena zasnova izhaja celo iz časov nekdanje skupine države in je - dokazano na dokumentih – utemeljena, paradoksalno, ravno na kriminalnih tihotapskih temeljih. In tudi zato je bilo, na primer, moč v državni Novi Ljubljanski banki mimo vseh nadzornih institucij nekaznovano oprati milijardo dolarjev. In tudi zato nekaj let kasneje za povzročitev tako imenovane bančne luknje ustreznih kazenskih sankcij ni bilo. Ni odveč dodati, da takšna dogajanja ne pripomorejo k zaupanju v naš pravosodni sistem, ki, žal, svojo okostenelost in nedotakljivost skriva pod krinko ustavno varovane neodvisnosti.
A naj se vrnem h gospodarskim strukturam.

13. TRAK: (TB) – 10.00

(nadaljevanje) Pomemben del gospodarskih kapacitet je še vedno ostal delno v neposredni ali posredni državni lasti. V tridesetih letih so se tako namenoma vzpostavile nepregledne, skorajda incestno prepletene lastniške in poslovne povezave državnih podjetij, ki lastniku, torej državi, ne omogočajo optimalnega upravljanja s svojim premoženjem. En tak zelo aktualen primer v energetiki je ravno Skupina GEN. Nadzor je zelo otežen, finančno izčrpavanje preko raznih izvajalskih pogodb, kot so na primer čiščenje, PR, IT, svetovalne in odvetniške storitve, pa je zato lažje.
Vse to povzroča, da smo v globalnem konkurenčnem boju v vsem vse bolj zaostajali, ker se je naš razvojni potencial žal osredotočal na napačne prioritete. V ohranitev in povečevanje privilegijev in ne na zdravo rast in razvoj. Tudi zato je zadnja finančna kriza naše gospodarstvo prizadela relativno močneje, kot naše globalne konkurente. Žal pa je bila tudi nespretno izvedena in draga bančna sanacija, še en kamenček v mozaiku prerazporejanja ekonomske moči. Preprodaja slabih terjatev pa posel tudi za nekatere nove izbrance.
Z desetletne distance je zato dandanes moč razumeti tudi, zakaj je tedanja, druga Janševa vlada, ki je bančno sanacijo zastavila, morala pasti. Zato, da bi sanacijo lahko izvedli tisti, ki so si v ozadju obetali možnosti za dobre posle in so morda to bančno luknjo celo sami povzročili z neodgovornim podeljevanjem kreditov. Kljub temu, v mandatu te Vlade ne manjka vizije in poguma, dregniti(?) v to, do sedaj skorajda nedotakljivo vzporednost sistema, ki deluje zgolj v ozadju in v korist točno določenih interesnih sfer. Zato je seveda po eni strani razumljivo, da si sedanja opozicija na vsak način želi nazaj na oblast, saj jim s postavljanjem(?) / nerazumljivo/ ekonomske in druge moči, v zadnjih dveh letih počasi, a zanesljivo, polzijo iz rok.
Še več, vse kaže celo na poskus ob izbruhu epidemije, ubrati kar podobno taktiko, kot leta 2012. Na ulici domnevno spontane demonstracije proti novi Vladi, namesto KPK pa naj bi čim bolj obremenjujoče poročilo o nabavah medicinske zaščitne opreme, napisalo Računsko sodišče. Zato niti ne čudi, da je opozicija nasprotovala prav vsem protikoronskim ukrepom. Epidemija in z njo javno zdravje, je bilo uporabljeno oziroma zlorabljeno, kot sredstvo političnega boja, za vrnitev na oblast, četudi za ceno izgubljenih življenj.
Stranka modernega centra je bila ves čas od svoje ustanovitve sestavni del takšnih ali drugačnih koalicij, vladnih koalicij. Lahko rečemo, da smo imeli priložnost sodelovati v koalicijah z različnimi prioritetami in predznaki in v njih smo imeli različne vloge in v teh svojih različnih vlogah, smo na lastni koži občutili tudi naklonjenost oziroma nenaklonjenost vseh družbenih podsistemov, javnosti, medijev in nevladnih organizacij. Predvsem vloga medijev bi morala biti, da pozorno bdi nad delovanjem predvsem javnih institucij in z njimi povezanih izpostavljenih posameznikov.
Sami prej v avtonomnost medijev nismo dvomili, a vendarle smo v zadnjem času ugotovili, da zaradi vpletanja različnih interesov, na primer, kapitalsko poslovnih povezav, tudi preko zakupov oglasnega prostora, njihovo delo ni tako avtonomno, kot smo sprva iluzorno mislili. Mediji bi po našem prepričanju pri svojemu poslanstvu obveščanja javnosti v prvi vrsti morali zasledovati načela objektivnosti, resnicoljubnosti, ne pa, da pod pretvezo uredniške in novinarske avtonomije, branijo obstoječe, kapitalsko lastniške, finančne, poslovne, kadrovske in politične povezave, torej širši družbi škodljivi status quo.
Naj se v tej luči še ustavim pri tistem delu poslanskega vprašanja, ki ponovno bremeni ministra Počivalška.

14. TRAK: (NM) – 10.05

(nadaljevanje) Tako imenovana zgodba o dobavi zaščitne opreme je bila naša prva prava izkušnja s popolnoma neutemeljenim in neupravičenim medijskim linčem. Pri tem se velik del javnosti požvižga na to, da praktično ves čas trajanja epidemije počasi, a zanesljivo kapljajo poročilo in dokumenti, ki vse bolj nazorno kažejo sliko o dobri operativnosti vladnih institucij in opravičujejo ravnanja ministra Počivalška v enem najtežjih obdobij v zgodovini Sloveniji. Minister je za karseda učinkovito iskanje pomoči zastavil tudi svoje ime, ki so ga politični nasprotniki ob pomoči medijev poskušali popolnoma uničiti. V očeh nekaterih jim je to morda celo uspelo. V naših očeh pa ostaja minister, ki je v najtežjih časih preprečil bistveno hujši scenarij. Za medije pa ni pomembno niti dejstvo, da je naše gospodarstvo v primerjavi z drugimi zgledno prebrodilo dolgotrajno obdobje epidemije. Vse to so prakse, na katere smo se kljub opozorilom naših sedanjih koalicijskih partnerjev tudi sami morali navaditi. V preteklih 2 letih smo poznali in na lastni koži občutili mehanizme delovanja globoke države. Danes nam je zato bolj kot kdajkoli prej jasno, da so podobno neupravičenega kamenjanja deležni vsi, ki razkrivajo in ogrozijo delovanje vzporednih mehanizmov in vzpostavljenih privilegijev. V preteklih mesecih smo bili tako samo v primeru ministra Vizjaka priča marsičemu, od izredno pristranskega javnega tolmačenja nekega zakona, kjer so populistične skovanke imele bistveno večjo težo od zakonske vsebine, pa do razkritja 14 let starih neformalnih in na nezakonit način pridobljenih posnetkov zasebnih pogovorov, a ta afera je pravzaprav razgalila nekaj drugega. To so nedopustne poslovne prakse in posluževanje raznih kapitalskih mahinacij, s katerimi so se v preteklosti brezobzirno izčrpavala državna podjetja. Na ta način se je močno oslabil potencial slovenskega gospodarstva, tudi slovenske turistične panoge. Po drugi strani pa se je preko lastništva nekaterih pomembnih medijev po svoji meri oblikovalo medijsko krajino in vplivalo oziroma kar oblikovalo mnenje ljudi. A kljub tako očitnim manipulacijam se kolegom v opoziciji zdi, da je ta vladna koalicija osrednji izvor korupcije in afer v naši državi. Gre za nič drugega kot za namerno preusmerjanje pozornosti na način, da lopov s prstom kaže na drugega in vpije, primite tatu. Prepričani smo, da se v času te vlade sporne prakse in iz njih izhajajoči privilegiji zmanjšujejo, zato pa sta toliko večja lupa, skozi katero se situacije opazuje in tudi namerno zamegljuje, ter zvočnik, preko katerega odzvanjajo lažne obtožbe. Žal pa argumenti praviloma ostajajo izven vidnega in slišnega polja.
Kot rečeno, današnja razprava o poslanskem vprašanju opozicijskega poslanskega kolega iz Levice o korupciji in mafijskem upravljanju z državo je zelo dobrodošla. Omogoča, da opozorimo na premnoge sporne pretekle prakse, pa tudi na lahkomiselnost, s katero so se nekateri v opoziciji odrekli vrabcu v roki, da bi dobili goloba na strehi, torej še več vpliva in moči. O tem pa morate poračunati sami v tako imenovani KUL koaliciji med seboj. In ker se računica ni izšla, je že skoraj 2 leti vse narobe. Mi smo označeni za izdajalce in v tujino se izvaža naša notranja politična prerekanja in zavajanja o ogroženi demokraciji in pravni državi. Vse odkar je bila odvržena puška v koruzo, se poskuša na vsak način očrniti delo vseh, ki so si v resnično težkih okoliščinah upali prevzeti odgovornost. In številke kažejo, da je vladna koalicija navkljub vsem opozicijskim polenom pod nogami uspešna, da Slovenija dobro

15. TRAK: (VP) 10.10

(nadaljevanje) pluje skozi gospodarski in zdravstveni vihar. In številke ne lažejo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani.
Dogodki v državi v dobrem letu in pol utrjujejo občutek, da je trenutna oblast vedno bolj samopašna in pogumna. Ne kaže le prvin avtokracije, temveč ravna po že skoraj mafijskih prijemih mimo zakonov. Kar pa je še huje, te prijeme po potrebi tudi spreminja. Naj torej navedem le nekaj evidentnih primerov, ki pritičejo mafijskim manevrom aktualne vladne, tj. potencialno oškodovanje v energetiki, blokada izboljšanju javnega naročanja v zdravstvu in nepravično izplačilo koronskih dodatkov. Pa pojdimo lepo po vrsti.
V Poslanski skupini SAB smo ob podpori dela opozicije v zadnjem letu sklicali več nujnih sej Komisije za nadzor javnih financ na temo različnih afer. Te so tedensko priplavale na površje. Minuli ponedeljek smo tako na nujni seji komisije odprli razpravo o nedavnem političnem kadrovanju in mahinacijah v energetiki. Ocenjujemo, da bi morali vpleteni za ravnanja nemudoma prevzeti politično odgovornost ob potrjenih špekulacijah o domnevnem uničenju družbe Gen-I, pa tudi osebno odškodninsko odgovornost. Dogajanja v vrhovih slovenske energetike so nesprejemljiva, in to kljub dejstvu, da se kadrovske menjave do določene mere opravljajo pod tako rekoč vsako vlado. Toda kako? Tako kot pri številnih drugih stvareh, obstoječa oblast na tem področju dosega nove mejnike in gre v povsem nepojmljive razsežnosti. Hitrost in brezkompromisnost, s katero se je vlada Janeza Janše lotila kadrovskih čistk, in prevetritev v energetiki sta več kot zaskrbljujoči. Nesprejemljivo je, da je aktualna vlada tako uspešno in pomembno podjetje kot je Gen-I pustila brez vodstva. To je neodgovorno in škoduje državnemu premoženju, mi pa smo dobili utemeljen občutek, da ga želi uničiti. In to taisto podjetje, ki je pripravilo načrt nujnega razogljičenja Slovenije in je v tem segmentu prevzelo nalogo vlade. Oblast je torej brez vodstva pustila podjetje, ki je odjemalcem zagotovilo najcenejšo elektriko in najboljšo storitev. To, da dela dobro za ljudi, je očitno hudo narobe.
Gremo naprej. Nabava zaščitne opreme med epidemijo COVID-19. Več kot očitno pri nabavi zaščitne opreme tako ni šlo samo za reševanje življenj, kot trenutna vlada to rada tolmači, ampak prej za vojno dobičkarstvo. V postopkih javnega naročanja se je izvajanje javnih naročil odmaknilo od načel transparentnega vodenja postopkov, učinkovitosti in enake obravnave ponudnikov. Z denarjem davkoplačevalcev je treba v vsakem trenutku ravnati pregledno, učinkovito in v duhu dobrega gospodarja, v tej zgodbi pa javni denar več kot očitno ni bil pod kontrolo. Ni bil. Kaj pa ste počeli vi? Sedaj ni več skrivnosti o družinskih in prijateljskih povezavah pri nabavi, o nakupih prekomernega števila ventilatorjev, papirnatih maskah brez ustrezne kakovosti in vrste nepregledanosti pri postopkih. Ocenjevanje potreb po opremi je bilo večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno. Poleg tega so pri ocenjevanju potreb sodelovali tudi subjekti, ki za to niso imeli ustreznih podlag. Na plečih davkoplačevalcev so nekateri očitno polnili lastne žepe, ministri pa so se odlično vživeli v vloge nabavnih in logističnih referentov.
Ne pozabimo tudi na izplačilo koronskih dodatkov. V Poslanski skupini SAB smo prav tako sredi letošnjega leta vložili zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, na kateri smo odprli razpravo o nepravičnem in nepoštenem izplačilu koronskih dodatkov za zaposlene v zdravstvu in DSO-jih napram zaposlenim po ministrstvih.

16. TRAK: (SC) – 10.15

(nadaljevanje) Naš cilj je bil preveriti in ugotoviti zakaj je pri izplačilih prišlo do tako velikih razhajanj in razlik. Predlagali smo naj vsi, ki so pri delu enako ogroženi, zaradi virusa prejmejo enak znesek dodatka. Za izplačilo dodatkov za delo v času epidemije smo v enem letu porabili okrog pol milijarde evrov, ponavljam, pol milijarde evrov. Pomoč ljudem je bila v času epidemije nujna in dobrodošla toda za nas je nesprejemljivo, da so se koronski dodatki izplačevali na način kot so se. Skrajno nepošteno je, da so zdravniki prejeli po nekaj tisoč evrov dodatka, rekorder med njimi pa 8 tisoč evrov mesečno. Na drugi strani so zaposleni v domovih starejših občanov prejeli po pomislite 1,4 evra bruto dodatka na uro, kar v enem mesecu od opravljanih 180 urah dela znese okoli 250 evrov. V Stranki SAB smo bili šokirani, ko smo prejeli odgovor Vlade na pisno vprašanje o izplačilu koronskih dodatkov po kabinetih ministrstev. Zgroženi smo bili, ko smo videli, da je zaposlen v kabinetu ministra za obrambo decembra lani prijel dobrih tisoč 500 evra dodatka mesečno in zaposleni v kabinetu ministra za notranje zadeve aprila lani dobrih tisoč 150 evrov dodatka na mesec. Ta dva rekorderja sta po zbranih podatkih vidno izstopala. Prepričani smo, da je do tovrstnih razlik prišlo, zaradi izplačila dodatkov v odstotkih in ne v nominalnem znesku kot je to urejeno v nekaterih drugih državah. Koronski dodatki v javnem sektorju so bili izplačani v hudo nesorazmernih zneskih tudi v odnosu do gospodarstva.
Po vsem navedenem lahko zaključimo, da je ta Vlada prestreljena s korupcijo in deluje z mafijskimi prejemi, kar pokaže do mala vsaka afera. Modus operandi predsednik Vlade je država to sem jaz, a to zgolj za dobrobit in utrjevanje lastne volilne baze in partikularnih interesov stranke SDS. Vlada bo po svojem odhodu pustila razdejanja še posebej v javnih financah, hudo načetje so tudi naše vrednote in družbena morala, zaupanje v politiko ni. Sprašujemo se kako sploh ostajati predsednik Vlade, ko pa je večina proti tebi. Domačijski družbeni ustroj značilen za Slovenijo in podpora zadostnega števila navidezno samostojnih desnih strank je očitno pravi recept za preživetje, za lastno preživetje in preživetje članov svoje domačije alias somišljenikov in podpornikov SDS. Žalostno, ampak tako pač je. Počakati moramo na 24. april, ko bodo za Slovenijo najpomembnejše volitve v zadnjih 15 letih še 131 dni in Slovenija bo – upajmo – spet šla na pot normalne in demokratično delujoče države.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JANJA SLUGA (PS NP): Kolega Tašner Vatovec je prejšnji mesec predsedniku Vlade postavil poslansko vprašanje kako je možno, da prav on, ki se predstavlja in slika podobo domoljuba in borca proti korupciji prav vsakič, ko pride na oblast naredi v nekaj letih za desetletje ali več koruptivnih afer. Odlično izhodišče za današnjo razpravo, četudi je po mnenju predsednika Vlade za takšno stanje kriva globoka država. Tista leva, zaradi katere naj bi bila naša država polna vzporednih mehanizmov, mafije in korupcije kot jim sam pravi. Pa poglejmo.
Ko govorimo o korupciji jo številni v Sloveniji razumejo še zelo dobesedno. Kot plačevanje podkupnine nekomu za to, da nam omogoči materialno ali nematerialno korist, a v tem letu,

17. TRAK: (NB) – 10.20

(Nadaljevanje): če nič drugega, se je jasno pokazalo, da ta Vlada na čelu z največjo vladno stranko prenaša korupcijo v prav vse pore sistema. In ne gre za korupcijo povprečnežev ali materijev za katero ni vedno potreben denar, gre za korupcijo profesionalca. Ali če poudarim nekoliko drugače, roka roko umije. Naj najprej spomnim na nekaj tipičnih dejanj te Vlade, največje vladne stranke in koalicije, ki smo jim priča v zadnjem letu. Minister te Vlade se dogovarja s tajkunom in mu obljublja servilen nadzorni svet in možnost prevzema druge družbe v državni lasti, če se bosta seveda dogovorila. Med tem stranka v medijih razglaša boj proti taistim tajkunom. Predsednik stranke se dobiva z dobavitelji v zdravstvu in njihovimi lobisti na eksotičnih pred slovensko javnostjo skritih lokacijah, med tem, ko njegova poslanka v Državnem zboru na ves glas razglaša boj proti korupciji v zdravstvu. Vlada žrtvuje ministrico, ki je zagovarjala zakonit postopek izbire evropskih tožilcev, zato ker sta bila izbrana tožilca, ki nista všeč predsedniku Vlade, potem pa se novi minister na vse pretege trudi, da bi proces izbire vsaj diskreditiral, če ga že ni moč izničiti. Temu sledi še poizkus spremembe zakonodaje po kateri bi seveda Vlada imela glavno besedo pri imenovanju tožilcev in po kateri bi urejala stvari malo za nazaj. Na neimenovanje številnih državnih tožilcev v Sloveniji in s tem slabenje pregona kaznivih dejanj, pa je javnost ob vseh aferah te Vlade že skoraj pozabila. Osebnemu odvetniku predsednika največje vladen stranke je na milost in nemilost prepuščeno premoženje v državni lasti, gospodarskih družbah kadrujejo generalni sekretarji strank in davčni utajevalci in zadnja dogajanja v energetskih v energetskih podjetjih so samo še en korak v plenjenju premoženje državljanov Slovenije.
Gremo naprej. Orbanovi oligarhi plačujejo milijone evrov za oglase v medijih največje vladne stranke, ki imajo v slovenskem medijskem prostoru marginalno gledanost. Ta Vlada pa povabi madžarski kapital k izgradnji drugega tira, pa čeprav je bila finančna konstrukcija investicije že zaključena brez tega. Sredi največje zdravstvene in tudi siceršnje krize na družbenih omrežjih zasledimo vesele fante, ki se z eksotičnih destinacij hvalijo kako dobre posle so sklenili s to Vlado. In Vlada je v epidemiji nakupovala maske iz servet in neustrezne teste, zaslužki prijateljskih podjetnikov so bili enormni. O tem kako je v istem obdobju Vlada špekulirala z nabavo cenejših cepiv AstraZenece in se na račun zdravja ljudi odpovedala dodatnim naročim Pfiserjevega cepiva, raje niti ne bom izgubljala besed. A vse to kar sem naštela, je le vrh ledene gore. Pri sistemski korupciji in načinu vladanja te glade in vladne koalicije, gre za nekaj povsem drugega. Verjamem, da so se številni ljudje že naveličali stalnega ponavljanja zgodb iz vladavine te Vlade in odkrivanja novih in novih korupcijskih zgodb, ki se pojavljajo skoraj vsak teden. Tudi nam ni več preprosto ponavljati vseh teh zavržnih dejanj, ki si jih privoščijo. Nobena druga Vlada in nobena druga koalicija ne bi politično preživela niti enega od teh škandalov, ki si ga je ta v zadnjem letu privoščila. Kaj je potem njihov cilj? Če smo pozorni na način njihovega komuniciranja na družabnih omrežjih in v medijih, se niti pretirano ne trudijo, da bi

18. TRAK: (VP) 10.25

(nadaljevanje) pred javnostjo oprali svoja imena. Pravzaprav bi lahko rekli, da se posvečajo zgolj še utrjevanju položaja med svojimi verniki. Zanje so prepričani, da svojih volilnih preferenc ne bodo spremenili niti na prihajajočih volitvah. Cilj te vlade in te koalicije torej ni, da bi jim večina volivcev verjela, cilj te vlade in te koalicije je, da volivci nebi verjeli nikomur več. Ne politikom ne stroki, ne neodvisnim državnim nadzornim institucijam ter organom pregona, še manj pa neodvisnim medijem. Cilj te vlade in te koalicije je v ljudeh zasejati misel, da smo v politiki vsi enaki, vsi pokvarjeni tako kot so se v tem času pokazali oni. Verjetno razmišljajo, da bi se v tem primeru številni odločili ostati na volitve doma in potem bi lahko ob nizki udeležbi s svojo maloštevilno podporno vojsko vladali še naprej. Roka roko umije. Motijo se. Nismo vsi enaki. Volitve se bližajo, zato hitijo. Hitijo s politiziranjem policije, hitijo, da bi ošibili organe pregona in sodne veje oblasti ali pa vanje imenovali sebi všečne kadre. Hitijo s plenjenjem podjetij v državni lasti in ekonomskim izčrpavanjem medijev, ki jim niso po volji ali še ne poročajo po njihovem diktatu. Morda lahko špekuliramo in napovemo še kakšen poskus te vlade in te koalicije, da bi na bližajočih se volitvah otežila udeležbo volivkam in volivcem. A, spoštovani kolegi in kolegice, ne bo jim uspelo. Dejstvo je, da ljudje v Sloveniji še vedno znajo ločiti zrno od plevela, vsaj velika večina njih, in to bodo pokazale tudi volitve čez nekaj mesecev. Do takrat pa bomo še naprej opozarjali na vsako nečednost, ki so jo privošči ta vlada in ta koalicija. Zato bi resnično bilo dobro, da bi predsednik vlade danes odgovoril na vprašanje poslanca Tašner Vatovca ali ni resnično že čas, da tej državi pusti, da končno spet zadiha. In ko smo pri dihanju, najbrž nisem preveč optimistična, če ocenim, da bi Slovenija na indeksu zaznave korupcije s 35. mesta v letu 2020 že zgolj z odstopom tega predsednika vlade vsaj za polovico izboljšala svojo uvrstitev. In s tem po dveh letih globoko zadihala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, kolegice, kolegi.
Danes bo očitno v Državnem zboru potekala zelo zanimiva razprava o korupciji in mafijskem upravljanju države. Predlagatelj razprave je poslanec skrajne levice dr. Matej Tašner Vatovec, v glavni »obtoženec« pa predsednik Vlade Janez Janša. Predlagatelju je dejansko potrebno čestitati za naslov teme razprave poslancev, saj sta korupcija in mafijsko upravljanje države pri nas resnično velik problem – zlasti pod levimi vladami, katerih soudeleženec je bila tudi Levica. Obtoženec pa je seveda popolnoma napačna oseba v tem trenutku.
Nekaj dejstev. Mafijska početja nekaterih našo državo spremljajo že od vsega njenega nastanka. Leve politične sile so si še pred njenim nastankom prizadevale, da ta seveda sploh nebi nastala. Mafijsko početje naše leve politične scene se je najprej pokazalo tik pred in po nastopu Demosove vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta, ko je takratni predsednik predsedstva države Milan Kučan mirno dopustil masovno razoroževanje

19. TRAK: (DAG) – 10.30

(nadaljevanje) Teritorialne obrambe, predhodnice Slovenske vojske. Ko pa je ljudstvo na referendumu s plebiscitarno večino odločilo, da hoče svojo državo, se je mafijsko početje levih političnih sil nadaljevalo. V takratni skupščini, današnjem državnem zboru, so leve politične sile ovirale nastanek nove države do onemoglosti, recimo, z onemogočanjem sprejetja obrambnega proračuna. Jože Mencinger, še danes dežurni komentator v dominantnih medijih, nas je prepričeval, da bomo jedli travo, če se osamosvojimo. Nekateri poslanci, recimo, Aurelio Juri iz Kopra je celo bojkotiral slavnostno razglasitev samostojnosti Slovenije in raje gledal na morje, kot je dejal, ko so ga vprašali, zakaj ga ne bo na slavnostno razglasitev samostojnosti Slovenije. Takih in podobnih primerov mafijskega obnašanja naše leve politične srednje je bilo, kolikor hočete. Ko pa je do samostojne države Slovenije nepreklicno prišlo, so se leve politične sile lotile dobesedno mafijskih zgodb, recimo, tiste o tako imenovani trgovini z orožjem, ki so jo držale pri življenju vse do leta 2008, čeprav je sodna veja oblasti že leta 1996 odločila, da v tej zadevi ni bilo nobenih kaznivih dejanj. So pa leve politične sile dejansko same mafijsko trgovale z orožjem. Samo spomnimo se leta 1994 in najdene velike količine orožja na letališču v Mariboru. Tudi afero Patria bi lahko označili za dobesedno mafijsko početje. Leve politične sile so jo lansirale v našo politično orbito leta 2008, tik pred volitvami, in so jo držale pri življenju vse do leta 2015, ko je Ustavno sodišče soglasno odločilo, da so bili Janši, Krkoviču in Crnkoviču sodili za dejanja, ki sploh niso bila kazniva dejanja. Toda še danes boste v Državnem zboru slišali kakega ponosnega naslednika Zveze komunistov, ki bo opletal tako s trgovino z orožjem kot tudi z zadevo Patria, čeprav so že zdavnaj sodno zaključene.
Dokaj tipično mafijsko početje je tudi milijarda dolarjev ali več opranega umazanega iranskega denarja preko Nove Ljubljanske banke, namenjenega financiranju terorizma po svetu. Jasno je, da se je to zgodilo v času leve vlade. Nenavadno pa je, da slovenski policijsko-tožilski sistem v tem še danes ne vidi kaznivega dejanja. Dve parlamentarni preiskovalni komisiji v mandatu 2014-2018 sta skozi svoje delovanje nedvoumno potrdili sume, da se je v primeru domnevnega pranja iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki kršila veljavna zakonodaja in da je prišlo do zlorab položaja. To izkazujejo številni dokumenti ter javno objavljena poročila o delu preiskovalnih komisij. Kot je ugotovila Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v Novi Ljubljanski banki ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM, je šlo v Novi Ljubljanski banki za tako imenovano iransko shemo, ki je bila neposredno v rokah iranske države.
Ne pozabimo tudi na mafijsko početje levih političnih sil, ki so leta 2013 tudi v zasebne banke zmetale več kot 5 milijard evrov. Danes pa tej Vladi očitajo, da je državo zadolžila za več milijard evrov denarja, denar pa je razdelila ljudem, kar sicer drži, vendar so to počele tudi vse ostale države.
Mafijskega obnašanja pa ne moremo pripisovati le levim političnim silam, temveč tudi njihovim satelitom, kot so nekatere nevladne organizacije, sodstvo ter pretežni del novinarstva in večina sindikatov. Sodstvo, ki se skriva za neodvisnostjo, dela kardinalne napake in ščiti samo sebe. Samo oni vedo, kako je mogoče izgubiti na tisoče oporok, posledica česar je bilo na tisoče oškodovanih dedičev. Samo oni vedo, kako je mogoče, da jih je največ na sto tisoč prebivalcev in porabijo skoraj največ denarja na enega sodnika, hkrati pa imamo največ zaostankov in smo tista država, ki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice izgubi največ tožb. Mafijsko je tudi obnašanje številnih nevladnih organizacij, od katerih ljudje nimajo nič, same pa se napajajo zlasti iz državnega denarja. Da ne govorimo o novinarstvu.

20. TRAK: (NM) – 10.35

(nadaljevanje) Pretežni del naših medijev je v privatni lasti. Nekateri lastniki medijev so bili že pravnomočno obsojeni, a njihovi mediji so zlasti v službi levih političnih sil, hkrati pa po Evropi vpijejo, kako jih sedanja vlada zatira. Mafijsko je tudi obnašanje nekaterih sindikatov. Ko sedanja vlada želi spremeniti davčno zakonodajo, po kateri bi vsi imeli višjo plačo, so proti. Razumi, kdor more. Mafijsko upravljanje države pa še najbolje opisuje dr. Rado Pezdir v svoji knjigi Vzporedni mehanizmi globoke države, v kateri razkriva vso mafijsko početje nekdanje Jugoslavije, pa tudi obdobje po letu 1990 vse do današnjih dni, ko so mafijski metode levega političnega podzemlja in njihovih pribočnikov ostale praktično popolnoma enake, kot so bile v stari jugi. Ker pa predlagatelj seje Državnega zbora dr. Matej Tašner Vatovec seveda misli na domnevno mafijsko upravljanje z državo v času sedanje vlade, ga je treba soočiti z realnostjo nekaterih dejanskih podatkov. V zadnjih več kot 10 letih ni bil zgrajen niti en sam dom za starejše. Danes se jih že gradi ali pa so sredstva že zagotovljena za desetine domov za starejše ali za njihovo modernizacijo in širitev. Leve vlade pa so samo za študije na tem področju porabile na desetine milijonov evrov. Tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi so leve vlade pisale več kot 10 let. Pred dnevi pa ga je sedanja vlada s tesno politično podporo v Državnem zboru le pripeljala do realizacije kljub mafijskemu nagajanju levih političnih sil v Državnem zboru. Sedanja vlada je resno obrnila trend padanja sredstev za vojsko in sprejela zakonodajo s področja investicij v Slovensko vojsko, podobno velja za zdravstvo, kjer bo zagotovljeno dolgoročno financiranje, da ne govorim o šolstvu, kjer so prav tako zagotovljena sredstva za investicije v šolstvo in šport.
Za zaključek si poglejmo še nekaj številk, ki govorijo same zase. Vsi podatki se nanašajo na leto 2019, ko smo imeli tako imenovano Šarčevo KUL koalicijo z nadkoalicijsko stranko Levice, katere pripadnik je tudi predlagatelj dr. Matej Tašner Vatovec, in primerjavo na leto 2021, ko je na oblasti sedanja Janševa vlada. Sredstva za šolstvo in šport KUL koalicija milijarda 86 v letu 2019, sedanja vlada 2 milijarde 200. Brezposelnost v času KUL koalicije 7,4 %, v času sedanje vlade 3,9 %. Najnižja pokojnina za 40 let delovne dobe v času KUL koalicije 2019 530 evrov, sedaj 620 evrov. Povprečna pokojnina v času KUL koalicije 2019 661 evrov, sedaj v času Janševe vlade 730 evrov. Bruto družbeni proizvod 2019 2,7 %, sedaj 7,4 %. Samo proračunska sredstva za zdravje v času KUL 198 milijonov evrov, sedaj 348 milijonov evrov. Investicije v prometno infrastrukturo v času KUL koalicije 0,9 milijarde, sedaj 1,2 milijarde evrov. Najnižja pokojninska osnova 2019 858 evrov, sedaj 947 evrov. Povprečnina za občine v času KUL koalicije 2019 573 evrov, sedaj 645 evrov. Sredstva za raziskave in razvoj v času KUL koalicije 2019 892 milijonov evrov, sedaj milijarda 7 milijonov evrov. Ob takih in drugih podatkih je seveda vse jasno. Tretja Janševa vlada je na vseh področjih veliko uspešnejša, kot je bila Šarčeva KUL vlada z nadkoalicijsko Levico. Rastejo pokojnine, rastejo plače, več vlagamo v šolstvo, znanost, šport, zdravstvo, infrastrukturo, tudi Slovensko vojsko in še bi lahko naštevali. Ob tem imamo eno najnižjih stopenj brezposelnosti in hkrati eno največjih stopenj rasti bruto družbenega proizvoda. Tuje bonitetne hiše nam dajejo izjemno visoke ocene, posledica česar so tudi krediti z nič obrestmi ali celo z negativno obrestno mero. Razlika je torej več kot očitno. Zato bi kazalo

21. TRAK: (TB) – 10.40

(nadaljevanje) predlagatelja seje Državnega zbora na temo korupcije in mafijskega upravljanja z državo, vprašati, na koga je mislil. Če je mislil na leve politične sile njihove vlade, potem je imel vsekakor prav. Če pa stvari še vedno ne razume, mu priporočam, da prebere zgoraj omenjeno knjigo dr. Rada Pezdirja. Morda bo razumel, da je na napačni strani.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Pavšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Spoštovani kolegice in kolegi!
Danes vas, poslanke in poslance, nagovarjam po eni strani, z izredno zaskrbljenostjo, po drugi pa z zadovoljstvom. Zaskrbljeno zato, ker je očitno, drugače si tega ne znam razlagati, večina v tem Državnem zboru, v početju predsednika Vlade vendarle prepoznala korupcijo in mafijske metode, z zadovoljstvom pa zato, ker je večina v teh klopeh presodila, da si predsednik Vlade mora vzeti čas in odgovoriti z vsebino oziroma z vsaj malo vsebine, ne pa z izmotavanjem, zatekanjem v leto 1945, sprenevedanjem in kar je podobnih praks, po katerih posega brez izjeme. Skratka, tudi Državni zbor, kot inštitucija, očitno meni, da so navedbe o korupciji in premierjevem mafijskem upravljanju države, upravičene. O tem smo glasovali in sprejeli z večino. In, zato to terja vsaj odgovore predsednika Vlade, če ta že ne sprejema nikakršne odgovornosti za svoje ravnanje.
Zakaj po mnenju LMŠ Državni zbor meni, da so do pojasnil upravičeni poslanci, še bolj pa ljudje, vidimo pravzaprav iz dneva v dan, iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Čeprav ali pa mogoče ravno zaradi tega, ker epilogov ni in ni, so odgovori danes nujni. Začelo se je pred približno 20. meseci, s katastrofalno diktirano nabavo zaščitne in medicinske opreme, pri čemer se je stihijsko nekontrolirano in netransparentno nabavljajo vse kar povprek, seveda za dobičke svojih. Nadaljevalo se je s popolnoma zgrešeno in na trenutke žaljivo, podcenjujočo komunikacijo z ljudmi, s sprejemanjem neustavnih ukrepov, ki so nesorazmerno in brez zakonske podlage posegali v temeljne pravice ljudi, z vladanjem ne z zakoni, pač pa z odloki.
S kršitvami Ustave in ignoriranjem zakonov, ki bi jih oblast morala spoštovati prav, kot zgled ljudem, s kadrovskim brutalizmom, s poseganjem v vitalne državne podsisteme; SURS, FURS, NPU, v policijo, Energetiko in druga državna podjetja. Ni potrebno podrobno naštevati, vsi se spomnimo na stotine odstavljenih, ker niso uslužni. Očitanih in tudi že dokazanih nepravilnosti kršitev in nezakonitosti je cela vrsta, ogromno in preveč. In kar je povsem nepojmljivo, Vlada s predsednikom Janezom Ivanom Janšo na čelu, se z vsem spornim še hvali. Hvalila se je s tovornjaki, ki izginjajo, hvalila se je z golfi, hvalila se je z reševanjem življenj, hvalila se je z učinkovitostjo, že na začetku in ta samohvala še traja in traja, hkrati pa očitke in kritike civilne sfere opozicije, pravzaprav vseh in vsakogar, pripisuje njihovemu nerazumevanju. Vsi se motijo, le Vlada je nezmotljiva. Vsi so nevedni, le Vlada je vsevedna. Vsi so proti njej, le ona dela za vse.
Pa ni tako. Stroka v vaši lastni in od vas osebno imenovani svetovalni skupini, vas je že od začetka opozarjala na sume vojnega dobičkarstva – točno to besedo so uporabili – pri nabavi opreme. Ste kaj reagirali? Ne. V parlament ste poslali vladno poročilo o nabavah, polno neresničnih navedb in zavajanja in ker poročilo ni podpisano, je odgovornost kolektivno vladna, z vami na čelu. Spremljali smo spektakularni prelet letal, prav v posmeh prihajajočim težkim dnem, ko smo na dan

22. TRAK: (SC) – 10.45

(nadaljevanje) v Sloveniji izgubili za cel avtobus ljudi. Potem niste nabavili cepiva, ker je bilo verjetno predrago, ste pa nabavili hitre antigenske teste, za katere vas je stroka opozarjala, da niso ustrezni za množično testiranje. Ste kaj naredili? Ne, nasprotno. Te teste ste kot tedanji nekaj dnevni minister za zdravje odobrili in fantičem omogočili bolan posel in tako smo spremljali vaše aktivnosti oziroma neaktivnosti še skozi tretji in četrti val. Večjo prioriteto so pač imele brutalne kadrovske menjave, da bi bil nadzor nad državo vas in vaše politične struje pred prihajajočimi volitvami čim večji in čim močnejši. Vmes smo spremljali še odmeve preteklih počitnic na jahtah znanih poslovnežev z najbolj znanimi lobisti pa ste imeli možnost pojasniti vaš pogled in vašo vlogo vsem skupaj obrazložiti. Ste večkrat, ampak tega pač niste sprejeli, ker niste želeli soočanja z neprijetnimi vprašanji, ker vam ni treba polagati računov, ker vam je pač dovoljeno vse. Danes pa bomo verjetno v že znani maniri spremljali začudenje zakaj sploh imamo to sejo. Začudenje je povsem odveč. Imajo jo zato, ker je večina v parlamentu, za katerega pravite, da jo obvladujete sklenila in to izglasovala ne predlagatelj večina v parlamentu se je odločila, da so danes potrebni odgovori vam pa se zdi pravzaprav ste prepričani, da se je proti vam zarotil ves svet pa se ni, odzval se je na dejstva pa niso ravno bleščeča. EO obzurver je objavil, da slovenski BDP ta je približno 47 milijard evrov korupcija vsako leto stane 7 in pol odstotka, 3 in pol milijarde evrov, 3 tisoč 500 milijonov evrov. Ste kaj naredili, da bi karkoli v tej smeri preprečili? Ne. Še celo imenovanje evropskih delegiranih tožilcev ste sebično zavirali pa je njuna naloga ravno to odkrivanje prevar z evropskimi denarjem, če že v Sloveniji tega ne moremo preprečiti in vidite prav v tem je razlika med nami in vami med opozicijo in koalicijo, med LMŠ in SDS, bistvena razlika. Mi verjamemo v nedotakljivost in spoštovanje pravnega reda, verjamemo v pravo ne iščemo krivosodja, znamo ločiti med zasebnim, državnim in javnim. Znamo prevzeti odgovornost in neomajeno zagovarjamo transparentnost. Tukaj so bistvene razlike med nami in vami, med LMŠ in SDS in danes zahtevamo odgovore, konkreten in brez selektivne amnezije. Ali jih bomo dobili? Glede na lastne in kratke izkušnje v tej spoštovani instituciji nisem ravno optimističen. Se pa zagotovo ne moremo počutiti dobro. Veste v politiko v LMŠ nismo šli zato, da bi se ukvarjali z vašim kriminalom, ampak zato, da bi kaj naredili za ljudi. Imamo ideje, zagnanost, vizijo, strokovnjake, vsebino in rešitve pa z vami ne moremo soočati vsebine, pogledov in iskati najboljšega, ker vi vse veste in je edina po vaše prava smer pač vaša, da je popolna korupcije in mafijskih prejemov pa je vseeno, mar ne? Ko so vaši strankarski vojščaki oziroma vojščakinje neusmiljeno udrihali po korupciji seveda samo z besedami ste vi predsednik Vlade v luksuzu užival na morju z najbolj znanimi dobavitelji v državi. Danes vam v LMŠ dajemo jasen znak in sporočilo »dovolj je bilo korupcije«, dovolj je bilo domačijskega poslovanja z našimi in za naše. Prišel je čas, ko bo potrebno polagati račune in tudi obnoviti celotno zgodbo o izvoru premoženja tokrat iskreno in uresničljivo ne pa s figo v žepu.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov

23. TRAK: (VP) 10.50

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Spoštovane in spoštovani.
Poslansko vprašanje predsedniku vlade v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo. Sliši se grozno zaskrbljujoče. V demokratični in pravni državi bi celo rekli, da je kaj takega nemogoče. Pa vendarle pod to vlado, pod janšizmom je možno vse. Tudi razgradnja pravne države, nedopustni posegi v neodvisne in samostojne organe, pritiski na medije in podobno. Ta vlada namerno uničuje javni medijski prostor in posega tudi v svobodo medijev.
Če začnem samo s poročilom Evropske komisije o vladavini prava, ki v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode medijev in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti, piše v tem poročilu. Naprej. Protizakonito ne-financiranje Slovenske tiskovne agencije, napadi in žaljenje javnih nacionalnih medijev, posegi v informativne oddaje in podobno. Če izpostavim zgolj dogajanje na nacionalni RTV izpred nekaj dni, ko obstaja utemeljen sum, da je šlo za cenzuriranje določenih vsebin samo zato, ker so bile te vsebine naperjene proti glavnemu davčnemu inšpektorju, ki se je sam hvalil, da naj bi vabil tiste najboljše, najbolj pridne davčne zavezance, ki največ plačujejo, na neka kosila. In ko smo skušali, so skušali civilna družba te stvari oporekati, je seveda nova struktura javne RTV preprečila, da se sliši njihov glas. Tako se dela v diktaturah in avtokratskih državah z mediji. In žal je zadnje dneve glavni talec javna RTV. In seveda ta oblast si jo je v veliki meri dodobra že podredila. Nedopustno in nesprejemljivo. Zato prva stvar, ko se konča strahovlada te vlade, da se vzpostavi takšne zakonske podlage, da politika ne bo mogla več vplivati na program javne RTV. Janez Janša tudi javno ne skriva, da so mu trn v peti tudi nevladne organizacije, saj pravi, da se jih večina samo redi na žuljih davkoplačevalcev, njihovo financiranje pa na nek način primerja oziroma krivi s tem, da je premalo denarja za gradnjo domov za starejše in ostale pomembne zadeve. Pri čemer seveda grdo, grdo zavaja, vse z namenom zgolj, da jih diskreditira. Nevladne organizacije so eden izmed ključnih stebrov vsake normalne družbe, za to vlado pa očitno vse prej kot to. Najrajši bi jih namreč videla oziroma jih ne videla, najraje bi jih izbrisala iz obličja. Takšne stvari se res dogajajo samo v avtoritarnih državah, kjer ima oblast zgolj peščica ljudi, ki si želi na vsak način podrediti vse družbene podsisteme v državi. In to počenja v zadnjih dveh letih janšizem. V povezavi s tem bi res lahko na tak način razlagali to današnjo razpravo v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem države.
Potem naprej, spoštovane in spoštovani. Politizacija policije. Še nikoli od začetka naše države nisem slišal toliko strokovnjakov s področja policije govoriti o tako hudih posegih politike v policijo kot jih slišim v teh dveh letih vladanja Janeza Janše. Ali o nedopustnih pritiskih na tožilstvo, ko vlada ne imenuje ne državnih tožilcev ne evropskih delegiranih tožilcev - ker ji pač ne pašejo, zelo preprosto. Naloga države je varovanje temeljnih človekovih pravic in najvišjih pravnih dobrin v družbi, zato je v njenem interesu pregon najhujših oblik kriminalitete. Tako naj bi vsaj bilo. Policija in tožilstvo sta dva organa, za katera je nujno, da v skladu z načeli vladavine prava delujeta po ustavi in zakonih, ne pa po navodilih politike, ker se ukvarjata z odkrivanjem in pregonom najhujših kaznivih dejanj. In ravno ta dva organa se zdi, da sta najbolj na udaru

24. TRAK (VI) 10.55

(nadaljevanje) vladavine Janeza Janše. Ob uveljavitvi zakona o organiziranosti in delu v policiji so prav vsi vodilni v policiji prejeli sklep o prenehanju položaja. To je skoraj 130 ljudi na vodilnih položajih. Zakon namreč spreminja način imenovanja novih vodstvenih kadrov v policiji, tako da bo imenovanje sedaj odvisno od volje in želja ministra, odstopljenega ministra Hojsa. Še več, od tega kdo si z delom, trudom in izkušnjami zasluži zasedati najvišje položaje v policiji, ampak od tega ali je všeč ministru Hojsu ali ne. Če grem naprej, saga oziroma že tragikomedija bi lahko rekli z evropskimi delegiranimi tožilci, glavna evropska tožilka je prejšnji teden povedala, da je bilo zanjo jasno, da je bilo ravnanje naše vlade ko ni želela imenovati oziroma potrditi dveh deligiranih tožilcev sabotaža evropskega javnega tožilstva. Da je zaradi tega v evropskem javnem tožilstvu nastala vrzel in da s preiskavami v Sloveniji niso mogli začeti. Česa se boji predsednik vlade in ta vlada, se ob tem sprašujemo.
Spoštovane in spoštovani!
V tej vladi sedi prvi minister v zgodovini Slovenije, ki je v kazenskem postopku in to zaradi gospodarskega kriminala. V tej vladi sedi minister, ki ne bi plačeval davkov in bi sodnikom trl jajca. To vlado vodi predsednik vlade, ki ne dviguje sodnih pošiljk, ki žali sodnike in tožilce ko mu njihove odločitve ne pašejo. S tem ruši seveda zaupanje državljank in državljanov v prav vse institucije v državi. In potem predsednik vlade v odgovoru na poslansko vprašanje, o katerem danes razpravljamo, trdi ravno obratno. Citiram: »Da ne govorim o kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse kar se je dalo, v sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah in to po načelu negativne kadrovske selekcije. Zaradi tega imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma kot pravite mafija in korupcija.« Konec citata. Predsednik vlade je torej prepričan, da ne politični strokovni in neodvisni organi delujejo pristransko po navodilih nekih tarih udbo mafijskih struktur in s temi prepričanji opravičuje svoje politično lomastenje in kadrovanje ter udar na tako rekoč vse družbene podsisteme. Že videno v mnogo sistemih, nazadnje v sosednji Madžarski. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da vlada piše zakonodajo, ki koristi njenim podpornikom. Piše zakone za konkretne ljudi in konkretne situacije. Recimo, PKP zakone v katere je skrila že marsikaterega podtaknjenca, primer podaljšanja akreditacij, ki je koristilo zgolj in samo eni konkretni zasebni univerzi ali pa razpis za koncesije za visoke šole ali pa sprejem gradbenega zakona s katerim bo dotični poslanec končno lahko legaliziral svojo črno gradnjo. No, in vidite zaradi takih stvari vlada ohranja večino. In če naštevam še naprej, najbolj znanemu slovenskemu odvetniku, zagovorniku Janeza Janše je ministrstvo za okolje pomagalo in izdalo dovoljenje za delovanje bioplinarne, ki ga je od odvetnika ob prodaji zahteval madžarski kupec in zanj zahteval milijon evrov odškodnine. Sumi korupcije so bili ugotovljeni tudi ob nabavi zaščitne opreme. Da ne omenjam afere vseh afer, orožarske afere. Ni dovolj papirja, da bi lahko našteli vsa sumljiva ravnanja te vlade, nekaterih njenih članov in podpornikov. Portal necenzurirano je v enem stavku strnil celotno bistvo, citiram: »Toda že sedaj je jasno, da bo imela SDS tudi pred prihajajočimi volitvami v Državni zbor prednost pred političnimi tekmeci.

25. TRAK: (NB) – 11.00

(Nadaljevanje): Vladajoča stranka ima namreč na voljo praktično neomejene finančne vire predvsem iz tujine, tudi za financiranje lastne propagande. To dokazujejo številni dokumenti in podatki o finančnih tokovih med SDS, njenimi mediji in različnimi madžarskimi podjetji, ki smo jih v zadnjem letu dni analizirali v uredništvu. In še neodvisna preiskava bi zato morala preveriti tudi možnost ali gre sploh za izvorno madžarski denar. Sosledje dogodkov namreč kaže na možne povezave med madžarskimi nakazili in mednarodno mrežo za domnevno pranje denarja, za katero po ugotovitvah preiskovalcev več držav stoji Rok Snežić. Stranka SDS najverjetneje denar pridobiva iz tujine, kar je nezakonito, še več, denar ki se izteka v njene roke je mogoče celo denar, ki prihaja iz kriminalnih združb. Gre seveda za hude obtožbe, ki jih je vsekakor potrebno najprej dokazati, pa vendar, taki ljudje nam danes žal vodijo državo in spoštovane kolegice in kolegi, konec aprila, 24. april, bo zelo pomemben dan. Mislim, da vse državljanke in državljani vidijo v kakšno smer gre Slovenija pod janšizmom. In verjamem, da bo april resen začetek zatona janšizma. Dovolj je bilo 30 let ukvarjanja z Janezom Janšo in njegovimi spornimi posli ter žaljenje vseh, ki razmišljajo drugače.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Na vrsti je še zadnje stališče in sicer stališče Poslanske skupine Levica, ki ga bo predstavil Miha Kordiš. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo.
Razsulo, ki ga Vlada Janeza Janše ustvarja v tej državi pod krinko epidemije COVID-19 v zadnjih dveh letih je otipljivo, zelo otipljivo. Vprašanje pa je, kolikor je merljivo in koliko ga lahko opredelimo v številkah. Morda lahko poizkusimo za začetek z naslednjim. Z začetkom tega meseca, torej meseca decembra, je Komisija za preprečevanje korupcije postregla s podatkom, da kar 7,5 % bruto družbenega proizvoda oziroma debele 3 in pol milijarde evrov v tej državi ponikne vsako leto zaradi korupcije. Prevedeno v aktualne politične razmere to pomeni, da ljudje v tej državi plačujejo 7,5 % BDP oziroma 3,5 milijarde evrov, kot raket mafijski strukturi, ki se je povzpela na oblast v tej državi. Popolnoma nesprejemljivo, skoraj razumljivo za razmere perifernega kapitalizma v kater lahko umestimo tudi Republiko Slovenijo. Za države perifernega kapitalizma je namreč značilno, da se je naveza političnega in kapitalističnega razreda odrekla kakršnikoli razvojni funkciji in se postavila na parazitko rentniško vlogo. S socialnim dumpingom, rezanjem okoljskih omejitev in razdavčevanjem bogatašev in kapitala ta periferna logika ustvarja tok, na katerega se potem ta sprega kapitala in politike usede, če je potrebno tudi s korupcijo in si reže svoj del marže. To lahko vidimo zelo očitno še posebej v vzhodni Evropi na katero se naslanja aktualna Vlada Janeza Janše, od madžarske do poljske, navsezadnje tudi Srbije. Za te države tovrstnega razsula znotraj perifernega kapitalizma je značilna tudi transformacija zlasti desnih strank v skrajno desne stranke in preoblikovanje strankarskih struktur v čisto tipične mafijske piramide. To je nekako logika iz katere smo lahko spremljali aferaštvo te Vlade že praktično od začetka, z nakupom mask in ventilatorjev in z izstavljanjem vseh mogočih provizij iz naslova teh poslov, pa z raznoraznimi kriptopiramidaši, ki so dobavljali hitre teste in zraven mastno zaslužili. Pa je to le vrh ledene gore. Le najbolj tipična oblika korupcije kjer lahko rečemo, da zasebni interes posega v javni interes.

26. TRAK: (NM) – 11.05

(nadaljevanje) Morda celo bolj problematična je tako imenovana legalizirana korupcija. Konkretno, lahko smo spremljali afere koronskih dodatkov, kjer je bil zdravniško-zavarovalniški lobi bogato nagrajen tudi s po več tisoč, 10 tisoč evri dodatka na posameznega zdravnika za svojo politično lojalnost aktualni Vladi Janeza Janše in za deljenje njihovih ambicij po privatizaciji našega javnega zdravstvenega sistema. Daleč največji obseg sredstev iz naslova legalizirane korupcije pa se je pod to vlado izstavil pod krinko pomoči gospodarstvu. Milijarde in milijarde javnega denarja, pridobljenega z zadolževanjem se je pretočilo v zasebne žepe izbranih kapitalistov zgolj zato, da so ti obdržali lastništvo nad svojo lastnino, svoj monopol nad proizvodnimi sredstvi, zraven pa država oziroma ta oblast ni kaj prida spraševala, kdo ta sredstva potrebuje in kdo jih ne, važno, da se je zavarovalo dobičke, delavstvo pa se gre lahko slikat. Seveda v obrambi tega delovanja danes poslušamo vse mogoče teorije zarote. Največji problem teh teorij zarot pa v resnici ni, da so čiste pravljice in izmišljotine, ampak da jih podaja Janez Janša iz mesta predsednika vlade, ne pa iz zapora. Prav v zaporu je naletel na primerek, ki ga lahko izpostavimo kot tipičen primer, kako deluje aktualna Vlada Janeza Janše, to je arestantski cimer tega istega Janeza Janše in obsojeni goljuf Rok Snežič. Rok Snežič dokazano tudi s preiskavami v več različnih državah deluje v kriminalni mreži, ki je od leta 2016 naprej na Slovaškem, Madžarskem, Avstriji, Švici in še kje oprala oziroma obrnila okoli 22 milijonov evrov. Del tega denarja se je med drugim iztekel tudi v financiranje medijske mreže SDS, to je Nove24, pa navsezadnje tudi v obliki tistega razvpitega posojila Dijane Đuđić neposredno v malhe SDS. Na srečo je javni pritisk tisto akcijo takrat preprečil, je bila pa vseeno dovolj zgovorna. No danes se Rok Snežič, ki državi dolguje več kot pol milijarde evrov, še kar naprej hvali s svojim prijateljstvom s predsednikom vlade Janezom Janšo, samega sebe opredeljuje tudi kot njegovega svetovalca. In vlada mu to naklonjenost vrača. Kako? Preko državne energetike financira to isto odvetniško pisarno Roka Snežiča, s katero človek, ki je formalno praktično brez premoženja, serijsko vlaga tožbe proti vsem v tej državi, medijem, politikom, z mano na čelu, ki si upamo mafijsko delovanje te oblasti in njenih prijateljev kakorkoli izpostavljati. Sočasno je na vrh Nacionalnega preiskovalnega urada ta vlada postavila prijateljico Roka Snežiča, Petro Grah Lazar seveda zato, da njegov pretekli kriminal in rabote aktualne vlade pometa pod preprogo in da zagotovi, da se nikomur v tej združbi ne bo nič zgodilo. To je nekako motivacija, ki poganja kadrovske čistke v policiji, ki poganja pritiske na medije in vse ostalo, o katerem smo lahko danes že nekaj slišali, še več pa bomo slišali v nadaljevanju.
Za zaključek bom znova ponovil to, kar mislim, da bi morali vsi odnesti od današnje razprave. To je, manjši problem od teorij zarot, o palčkih iz Murgel, globoke države in ne vem še čim, ki jih širi SDS s predsednikom vlade Janezom Janše na čelu, je dejstvo, da Janez Janša odgovore na današnji seji podaja iz mesta predsednika vlade, ne pa iz aresta.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Najprej dobi besedo predlagatelj, dr. Tašner Vatovec.
Izvolite, imate besedo.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Ja hvala, podpredsednik.
Nekaj odzivov na začetku. Zdaj pač tisto, kar je taktika koalicije, kar smo slišali tudi v stališčih, je zelo očitno, da gre za tisto tipično taktiko, ki jo je izpostavila tudi sama kolegica iz SMC, ki je predstavljala stališče. Se pravi neka diverzantska akcija, ki reče, poglejte, oni so tisti, ki to počnejo, mi se samo branimo. Jaz mislim, da bo ta

27. TRAK: (DAG) – 11.10

(nadaljevanje) taktika slabo delovala danes. Predlagatelj te točke, predlagatelj tega sklepa sem jaz. Zelo težko mi boste očitali, recimo, dogodke v času, ko sta Peterle in Kučan delala svoje stvari. Težko mi boste očitali kakršnekoli pretekle vplive na medije ali pa kakšne druge rabote. Mislim, večina fantazem, o katerih vi sanjate, se je dogajalo, ko sem komajda prestopil prag osnovne šole. Tako, kar se tega tiče, boste morali nek malo bolj kreativen način najti, da naslovite to vprašanje, ki je pa seveda zelo pomembno vprašanje. To, kar smo danes že vse slišali, kopice oziroma dolgi seznami tega, kako korupcija preko te Vlade deluje, in vsakič, ko je SDS v Vladi in Janez Janša na čelu Vlade, je neka stvar, ki bi morala močno zaskrbeti vsakega odgovornega človeka v Državnem zboru in tudi širšo družbo. In mislim, da smo se na teh treh izkušnjah, ki smo jih doživeli, verjetno že dodobra naužili in naučili, kaj pomeni vladanje te združbe in da je treba te stvari tudi presekati. Zato je bilo tudi moje dopolnilno vprašanje na prejšnji seji Državnega zbora, ali ne bi bil morda že čas, da se predsednik Vlade upokoji, politično.
Kar se tiče vseh teh navedb od strani koalicijskih poslancev, »hočete samo nazaj na oblast, počeli bi isto, želite nazaj, hočete svoj vpliv nazaj… ». Tu bi pod črto poudaril samo eno stvar – ta lažna dihotomija, ki jo slikate, mi in vi, ima eno težavo, in to je težava, ki se je pokazala ravno s posnetki v aferi »glupi davki«. Akterja te afere sta bila gospod Vizjak in gospod Petan. Petan kot dolgoletni član oziroma vsaj v orbiti LDS, ki se je s takratnim ministrom za gospodarstvo Vizjakom o nekih čisto konkretnih poslih. In to je problem naše države – ko pride do vprašanja rabot, če jih želite tako poimenovati, ali pa takšnih koruptivnih poslov, se barve politike hitro zabrišejo. In to sodelovanje med gospodom Vizjakom in Petanom, kot sem že v uvodni obrazložitvi povedal, ima daljše razsežnosti kot samo Terme Čatež. Vprašanje je, zakaj je DZS takrat kupovala podjetja v orbiti brata predsednika Vlade in zakaj so se ta sredstva potem stekala, kamor so se. In zakaj so takrat nekateri prišli do nepremičnin, avtomobilov in tako naprej. Tu pač ni šlo za neko delovanje globoke države, šlo je za zelo eksplicitno delovanje predstavnikov dveh političnih strank, na papirju nasprotujočih, ki sta pa v določenem trenutku imeli zelo konkretne interese.
Kar se tiče vašega tarnanja čez medije in tako naprej, pa kako da v bistvu se vsepovsod drugje dogaja korupcija in čudne stvari in kako se pritiska na medije, ki so v Sloveniji v večini v zasebni lasti. Jaz bi samo opozoril, na kakšen način se financira Nova24. Zdaj imamo neko preiskovalno komisijo v Državnem zboru, ki deluje bolj na škrge, odkar je zamenjala predsednika, je pa nekaj članov aktivnih. Kaže, da so bile vedno večje te količine denarja, ki je bil injiciran v zagon Nove24 s sredstvi, ki prihajajo iz Madžarske, ki prihajajo iz Madžarske tudi preko drugih držav v organizacije neke skupine ljudi, ki so, glej ga, zlomka, povezani tudi z Rokom Snežičem, domnevno. Ta isti Rok Snežič, ki je konsiljere predsednika Vlade in ki mu že od časa Doba naprej svetuje, kako peljati te posle. Kar je problematično pri tem – ne, da se je Novo24 prodalo nekim madžarskim firmam, problematično je, da je to bil obvod pravil in zakona, ki velja o financiranju političnih strank v Sloveniji, ker je namreč Nova24 s tem istim denarjem iz Madžarske izvajala spletno kampanjo za stranko SDS v času predčasnih volitev 2018, s sponzoriranimi oglasi na svojih Facebook profilih

28. TRAK: (VP) 11.15

(nadaljevanje) in v bistvu deljenjem vsebin stranke SDS. To je samo eden od načinov, na katerega seveda skuša ta stranka širiti svoj vpliv. Problematični so pa tudi tokovi denarja oziroma krogi denarja, ki pač prihajajo in odhajajo, z gotovinskimi nakazili vmes in tako naprej. To so stvari, ki so pač by the book priročniško mafijske metode, to so stvari, ki jih pač lahko berete v - najboljših tudi, če želite - knjigah, ki se ukvarjajo s temi tematikami. In tukaj ima gospa Gregorčič prav. Rekla je, da lopov kaže s prstom in kliče »primite tatu«. Upoštevajoč vsa stališča koalicijskih strank, ki smo jih danes slišali, to prekleto drži. In ta lopov se imenuje SDS.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Zdaj predlagam, preden dobite drugi besedo, da se ne lotevate takih sodb, za katere nimate nobene podlage in nobenih dokazov. Kolega Vatovec. Če boste v nadaljevanju se posluževali takih metod in debat, vas bom opominjal.
Predsednik vlade Janez Janša, imate besedo. Izvolite.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Na kratko nekaj odgovorov. Predzadnji razpravljavec je dejal, da se od takrat, ko se je ta mafijska oblast povzpela pač v vlado, v Sloveniji za 3 in pol milijarde denarja, gre za korupcijo. Jaz tako hude samokritike še nisem slišal, kajti ta podatek je iz leta 2016. Takole. Raziskava raziskovalnega centra Evropskega parlamenta, ki jo je leta 2016 izvedel RAND Europe, ugotavlja, da je strošek korupcije na ravni Evropske unije nekje med 180 in 990 milijardami evrov. Ker je BDP Slovenije 0,35 BDP Evropske unije, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde evrov. To je izračunano iz pač ocene za Evropo in iz leta 2016. Kolikor vem, je bila takrat na oblasti Levica, ali pa je bila vsaj v naskoku, pa tudi ostale stranke, ki so izglasovale tole razpravo. Se pravi, če je to to, potem hvala za samokritiko. Je precej redka sicer tukaj.
Potem, zdaj, nekdo je govoril o TEŠ-u. Vest, da je podjetje, ki je investiralo, ki je gradilo TEŠ, priznalo korupcijo in na podlagi postopka, ki smo ga dokončali v tej vladi, plačalo 240 milijonov penalov, ta vest je izginila iz slovenskih medijev v enem dnevu. Podjetje, ki je gradilo TEŠ6, je priznalo 240-milijonsko korupcijo, vsaj toliko penalov je plačalo v različnih oblikah oziroma jih bo. Vsi vemo, da je bil to projekt ponosnih naslednikov. Dokazana korupcija, ne to, kar se tukaj govori o nekih nabavah in respiratorjih in tako naprej in tisočih evrov. 240 milijonov evrov. In kje so sodni postopki? Sodi se parim izvajalcem, verjetno na sodišču, ki je v isti stavbi kot Socialni demokrati v Velenju. Če poznate kakšen sedež kakšnega sodišča v Sloveniji, ki je na istem naslovu kot Slovenska demokratska stranka, potem mi ga pokažite. V Velenju ste pa kar sosedje, ne? In dokazana je korupcija 240 milijonov evrov pri TEŠ6 – nobenega resnega sodnega epiloga. Niti postopka ni proti tistim, ki so zadevo peljali v ozadju. Nekaj izvajalcev se malo premetava po sodiščih, dokler jih ne bodo oprostili najbrž, ker preveč vedo.
Kar se tiče kadrovanja. Vsi se spominjamo znamenitega USB ključka generalnega sekretarja Socialnih demokratov

29. TRAK: (SC) – 11.20

(nadaljevanje) po volitvam 2008 ali 2011, ko je mahal tukaj so imena, s katerimi bomo zamenjali vse, ki niso naši in ta ista stranke sedaj očita drugim politično kadrovanje. Saj bi se človek zjokal. Ravno krat berem, da je lani, ko ste kulci predlagali J. P. Damjana za mandatarja ta isti strokovnjak je podpisal neko svetovalno raziskovalno pogodbo z Genom, lani. Jaz verjamem, da Komisija za preprečevanje korupcije ne bo odkrila nobene korupcije tako kot jo ni pri popoldanskem fušu predsednika Računskega sodišča za 20 tisoč evrov na mesec, ker gre pač za prvo razredne. Toliko o mafijski državi danes. Kje so pa korenine? Prebral vam bom dva člena iz dveh ustavnih zakonov, ki poante ne boste razumeli jo bom pa razložil. 25. junija 1991 je slovenska skupščina takrat sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljene listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in v tem ustavnem zakonu v 11. členu je tudi drugi odstavek, kjer piše, je pisalo: »Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.«, to so tako imenovani ne alocirani dolgovi SFRJ. To je bilo sprejeto 25. junija 1991. 27. julija 1994 pa je bila sprejeta sprememba tega ustavnega zakona, na seji, ki je bila sklicana isti dan. Vrata tega parlamenta so bila zaklenjena, nobenega poslanca niso spustili ven. Akt je bil objavljen še isti dan v Uradnem listu. V tej spremembi ustavnega zakona se je zapisalo, dodan je bil 22.b člen, ki je splošno znan, kjer piše: »Ljubljana banka d. d. Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d. d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima bankama ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona. To je tista znamenita odločba, zaradi katere danes plačujemo, zaradi katerega dan ne vem davkoplačevalci plačujemo varčevalcem podružnic. V ta ustavni zakon pa se je zapisalo tudi nekaj, kar takrat sploh ni bilo komunicirani, na kar smo samo mi opozarjali, čeprav smo imeli samo 4 poslance takrat v Državnem zboru in enega ministra v Vladi. Ta ustavni zakon je bil dan tudi 22.e člen, ki pravi: »Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenije v skladu z določbami novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novim bilateralnimi sporazumu s članicami Pariškega kluba.«. S tem ustavnim zakonom iz julija leta 1994 se je izbrisalo oziroma spremenilo drugi odstavek 11. člena, leta 1991 sem bil član Ustavne komisije in takratne skupščine, ki je to Ustavo sprejemala oziroma ta ustavni zakon sprejemala in mi smo takrat to napisali, zaradi tega, da slovenski davkoplačevalci ne bi bili prisiljeni plačati nesorazmeren delež ne alocirani jugoslovanskih dolgov. Slovencev nas je bilo 8 % v nekdanji SFRJ, po BDP smo predstavljali kakšnih 16 odstotkov in v teh okvirih smo bili pripravljeni prevzeti tudi ne alocirane dolgove to je tiste dolgove, za katere se formalno se ni vedelo, v katerem delu Jugoslavije so bili porabljeni, čeprav v glavnem v Sloveniji niso bili. Sedaj oboje, oba člena, ki sta

30. TRAK (VI) 11.25

(Nadaljevanje) bila spremenjena oziroma dodana v zakon o izvajanju temeljne ustavne listine sta imela velike posledice za slovenske davkoplačevalce. In v obeh primerih gre za mafijsko upravljanje z državo, ki si je takrat prisvojila najvišji zakonodajni organ na ta način, da ga je ugrabila, poslanci so dobili gradivo na mizo, rečeno jim je bilo Slovenija bo bankrotirala, če se ne znebimo dolgov nekdanjih podružnic, to morate sprejeti in pod tem pritiskom se je glasovalo, še sedaj ne vem kdo je glasoval za in kdo proti, ampak v nekaj urah je bil ustavni zakon spremenjen. Sedaj pa motivi, mi smo bili takrat v vladi in na vlado takrat je prišel predlog, da Slovenija podpiše sporazum s pariškim klubom oziroma upniki nekdanje Jugoslavije in da v tem sporazumu pristane, da bo plačala 44 % nelociranih jugoslovanskih dolgov. Mi smo bili takrat šibka koalicijska(?) stranka s štirimi poslanci, ampak smo ustavili ta sporazum. In ker smo pač opozarjali na ustavni zakon. Drnovšek je takrat to umaknil. In kaj se je potem zgodilo? Zgodila se je Depala vas, odstranitev Slovenske demokratske stranke iz vlade in ugrabitev slovenskega parlamenta in sprememba tega zakona. Ko gre za podružnice nekdanje ljubljanske banke je treba vedeti, da so podružnice nekdanje ljubljanske banke v Zagrebu, Sarajevu in Skopju imele še leta 1988 in večji del leta 89 status samostojnih bank. In ljubljanska banka ni odgovarjala za vloge varčevalcev teh bank. Potem pa je prišlo konec leta 1989 do nekega sestanka partijskih vodstev Slovenije in Srbije v Beogradu, formalni dogodek je bil otvoritev podružnice studia Marketing v Mariboru z velikim pompom ob prisotnosti Milana Kučana in Slobodana Miloševića. In tam je bil sprejet dogovor, da je treba Jugoslavijo tako kapitalsko povezati, da se osamosvojitev ne bo splačala. Na podlagi tega je ljubljanska banka samostojne banke status samostojnih bank v teh treh republikah spremenila v podružnice in beograjska banka je to naredila za ../nerazumljivo/ naredila za beograjsko banko s posledicami, ki so bile bistveno manjše od tega, ki smo jih utrpeli. Vodstvo ljubljanske banke je takrat naročilo elaborat o tem, o smotrnosti tega koraka. Elaborat je pokazal, je bil negativen. Gospa, ki je podpisala ta elaborat je potem po čudnih okoliščinah umrla in elaborat je izginil iz arhivov. Posledice plačujemo danes za to, ker smo izgubili na evropskem sodišču varčevalcev(?). Samostojne ljubljanske banke v Zagrebu spremenjene v podružnico velike vsote. Posledice pri prevzemu nesorazmernega dela nelociranega dolga. Zakaj smo mi takrat temu nasprotovali? Zato, ker so se v javnosti pojavili podatki o tem, da je skupina Safti, najbrž veste kdo to je, to je bila pač udbo mafijska organizacija pod krinko pomoči slovenskemu zamejstvu v Italiji, da so finančne inštitucije Saftija na sekundarnih trgih odkupovale jugoslovanski dolg od upnikov po ceni 10 centov za dolar, ne poceni 40 centov za dolar. Ob začetku razpada Jugoslavije, ko je bil to na trgu.

31. TRAK: (NM) – 11.30

(nadaljevanje) Leta 1994 pa je vrednost jugoslovanskega dolga na sekundarnih trgih padla na 10 centov za dolar. In vse te institucije, Micro M je bila ena od teh, so seveda zelo veliko izgubile. Denar, ki je šel iz Slovenije v tujino, ki so ga takrat skrivali ob prehodu in osamosvojitvi. In seveda s tem, ko so silili, da Slovenija prevzame nesorazmeren del tega dolga, je cena jugoslovanskega dolga na sekundarnih trgih nenadoma zrasla. In glejte, v pogajalski skupini slovenske vlade takrat, ki se je dogovarjala s pariškim klubom in zaupniki, so bili tudi ljudje iz vodstva Safti. Zdaj mi smo na to takrat opozarjali. Moralo bi biti vse to v zapisnikih vlade, tudi magnetogramih, če jih niso že izbrisali. In če z vlado to ni moglo it, dokler se potem ni spremenilo 22.e členom, drugi odstavek 11. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine. V zgodovini slovenske države najbrž ni nobenega zakonskega akta, s katerim bi bili slovenski davkoplačevalci tako oškodovani in to dvojno oškodovani, kot je bila tista odločitev. A je kdo odgovarjal za to? Je bil kak postopek sprožen? Se je kdo vprašal po odgovornosti, potem ko je prišlo do razsodbe evropskega sodišča? To še vedno plačujemo in verjetno bomo večino tega v prihodnosti še morali. Toliko o tem, toliko o našem dolgu države.
No in da nadaljujemo z, bom rekel, mafijskim upravljanjem z državo, preko opisa zgolj, bom rekel, enega od teh vzporednih mehanizmov, ki, na katerega je gospod Rado Pezdir opozoril v tej knjigi, v tej knjigi pač najdete vse o Ljubljanski banki, njenih podružnicah v tujini, kako so nastajale, kdo je s tem upravljal, kako jih je prevzel, kako je partija nastavljala tam kadre, tudi še po osamosvojitvi z dokumenti. Jaz nisem videl še nobenega od teh, ki je omenjen tukaj, da bi kakorkoli rekel, da kaj ne drži. Vse je tiho, omerta je v zvezi s tem in to kljub temu, da se je potem banka oziroma Nova Ljubljanska banka pojavila vse do, bom rekel, privatizacije kot eden od instrumentov mafijskega upravljanja z državo. Jaz upam, da danes novi lastniki, da so s tem razčistili, da je banka, bom rekel, daleč od tega, kar je tukaj opisano, in da smo končno rešeni, bom rekel, te nevarnosti. Imate dobre finančne rezultate, tako da upajmo, da je vsaj to za nami. Ampak to je šele od nedavnega. Mislim, da je pred volitvami leta 2011 na izrecno vprašanje voditelja na nacionalni televiziji gospod Janković priznal, da je klical vodstvo Nove Ljubljanske banke, zato da so pristali na to, da slovenski konzorcij slovenskih bank odobri za Stožice 200 milijonov evrov kredita, ki ni bil nikoli vrnjen. Mi ga odplačujemo, ker smo ga socializirali z javnim dolgom, 200 milijonov. Človek je poklical, ljubljanski župan je poklical upravo NLB in so odobrili, sam je to povedal. »Nikome ništa«, vse neko sojenje glede zlorabe evropskih sredstev zoper njega in gospoda Romana Jakiča, ki je poln vladavine prava in človekovih pravic sicer in liberalizma, ampak ker je gospod Janković enako javno na televiziji rekel, da on nikoli ne bo obsojen ali pa zaprt,

32. TRAK: (VP) 11.35

(nadaljevanje) ker je vedno nasprotoval politiki SDS, za katero je prej poslanec rekel, da smo kriminalna združba. Potem vidimo, kako so stvari postavljene na glavo.
No, in vse to je pač pripeljalo v neko situacijo, kjer je bil možen tudi največji kriminal mednarodnih razsežnosti v zgodovini slovenske države. Mislim, da je kolega iz Nove Slovenije prej to omenjal, to je pranje iranskega denarja v Novi ljubljanski banki v času vladavine ponosnih naslednikov. Ni šlo za 800 milijonov evrov. Zadnji podatki kažejo, da je bilo takrat v NLB-ju oprano 1 milijarda 800 milijonov ameriških dolarjev, 1 milijarda 800 milijonov. In ta denar ni bil razpršen na 35 tisoč računov, kot je takrat kazalo, ampak na preko 70 tisoč različnih računov. Nekateri so se glasili na ime Miki Miška in Jaka Racmana, pa je šlo to čez vse nadzore – mafijskega upravljanja z državo. A je bil kdo za to obsojen? Je kdo bil za to vsaj obtožen? Ne. Tožilec, ki je zavrgel ovadbe, kolikor so bile doslej vložene ali pa večino njih, je bil za nagrado poslan na evropsko javno tožilstvo. Njegovi kolegi v tožilskem svetu so ga za nagrado poslali na evropsko tožilstvo. Toliko o evropskih tožilcih. In velika saga zdaj o delegiranih tožilcih. Gospa Kövesijeva je rekla, da je sum nezakonitega trošenja evropskega denarja, kar se Slovenije tiče, v 12-ih primerih. Ampak ti primeri niso iz našega mandata, to so iz vašega mandata. Zato ste tudi tako zainteresirani, da to preiskujejo ljudje, ki so vam blizu, da se nebi še kaj odkrilo kot se je odkrilo v primeru Stožic, kjer sta gospod Janković in gospod Jakič kotlovnico prodajala ne po kvadratnih metrih, ampak po kubičnih metrih zraka. Zelo inovativno, moram reči. Zdaj, strokovnjaki so takrat, ko je preiskovalna komisija tukaj odkrila ta kriminal mednarodnih razsežnosti, ugotavljali, da za pranje tako velike vsote denarja Iran izplačuje provizije v več stotinah milijonov evrov. Torej tisti, ki ste to omogočili, povejte, kje so ti milijoni. V katerih medijih, v katerih nevladnih organizacijah, v katerih paravojskah. Verjetno tega niste usmerili v Karitas in v Rdeči križ, ne? Vsaj doslej to ni bilo značilno. Tako, da nadzorne institucije, ki bi morale reagirati – Urad za preprečevanje pranja denarja, kriminalistična policija, NPU, tožilstva, preiskovalna sodišča – v primeri Iran-NLB, 10 let, 11 let, 12 let je minilo, nobene obtožnice. Ničesar. In zdaj vi govorite o korupciji? Zdaj, ko jaz razlagam, ko včasih beseda nanese na te probleme, evropskim kolegom o tem primeru, gledajo zelo nejeverno. Nekako ne verjamejo, da je to možno. Ne verjamejo, da je možno, da Državni zbor soglasno sprejme poročilo preiskovalne komisije, kjer so vsi podatki o pranju iranskega denarja, da se to pošlje institucijam, pa se ne zgodi nič. Ne verjamejo, glejte, nihče v Evropi ne verjame, da je temu tako, natančno tako kot to dejansko je.

33. TRAK: (DAG) – 11.40

(nadaljevanje) In to je v tem primeru neka lakmusova točka, lakmusov papir. IranNLBgate, z vsemi mednarodnimi in domačimi kriminalnimi posledicami, je lakmusov papir slovenske kriminalistične policije, tožilstva in sodstva. Dokler te stvari niso preiskane, naj mi ne navajajo statistik, koliko korupcije so odkrili, kako so jo preganjali in tako dalje in tako dalje. In zdaj vsem tistim, ki to zagovarjate, res, kapo dol nad sposobnostjo takšnega sprenevedanja. Imamo zelo veliko kriminalistov na glavo prebivalca, zelo veliko tožilcev na glavo prebivalca, mislim, da rekordno število sodnikov na glavo prebivalca, ampak, ko gre za velike korupcijske zadeve, kjer so vključeni vzporedni mehanizmi globoke države, vsa ta množica ne dela nič – ne, se popravljam, v primerih, ko se jim kje zalomi, kot v primeru sodnika Radonjića, ki je pač sodil po svoji vesti, se vsi spravijo na njega, ga preganjajo in izločajo iz sistema in – nobenega hrupa. Hrup pa je, recimo, ko nek obskurni portal zapiše, recimo, da naš vodja poslanske skupine nima diplome, naslednji dan jo mora pokazati. Nacionalni mediji oziroma odvisni mediji, kot sta, recimo, nacionalna televizija ali pa POP TV, zganjajo velik kraval zato, ker kao poslanec Desusa, gospod Simonovič, nima diplome, in jo mora pokazati; in gledajo vsak fon, vsako besedo, vsako vejico, vsak podpis. Potem se pojavi dvom v diplomo vrhovnega sodnika, tu pa noben odvisni medij ničesar o tem. Vrhovno sodišče izda sporočilo, da so vsi sodniki imenovani po nekem postopku, da so ta vprašanja neumestna, da bo sodnik sprožil postopek in da bo iztoženo nakazal v dobrodelne namene. Je to vladavina prava? Si predstavljate, da se nekje pojavi sum, recimo, to, da kdo od teh redkih sodnikov, ki niso vpeti v vzporedni mehanizem globoke države, nima diplome ali pa da nima pravosodnega izpita. Recimo, da se tak dvom pojavi v primeru gospoda Jana Zobca. Kakšen kraval bi bil! Specialistke za diplome z nacionalne televizije bi stale pred njegovimi vrati doma in čakale, da pokaže diplomo. Ker pa gre za posvečenega sodnika, pa je popoln molk v osrednjih medijih. Opozicija ne zahteva nobenega sklica kake komisije in preverbe in tako naprej; vsi se delajo, kot da je to nek gnusen napad na neodvisnost sodstva. Hkrati pa v Državnem zboru na Vrhovno sodišče imenujete za sodnike ljudi, ki nimajo niti enega dneva sodne prakse, recimo, gospod Gorkič, pa je postal vrhovni sodnik. V tem primeru se človek res vpraša, če nekdo brez tega, da je en dan bil v sodni dvorani, lahko postane vrhovni sodnik, saj potem lahko tudi nekdo brez diplome postane sodnik; mislim, ti kriteriji so res popolnoma razvodeneli. Glejte, to je mafijsko upravljanje z državo.

34. TRAK: (TB) – 11.45

(nadaljevanje) Vsi ti postopki, ignoranca, do kršitev pravil, zagovarjanje nečesa, češ, ker je to storil naš, ni problem, ga je treba ubranit z vsemi sredstvi in potem še potvarjanje podatkov, kot je ta, da se za korupcijo, da zaradi korupcije izgine v času te Vlade 3 milijarde in pol evrov, čeprav gre za podatek iz leta 2016. Zdaj, ali je točen ali ne, jaz ne vem, ampak če seštejemo samo vse te zadeve, ki so vezane na Ljubljansko banko, na vzporedni mehanizem, vezan na slovenski bančni sistem in vse te zlorabe, potem je verjetno ta številka še nizka, če bi iskal povprečje. Zagotovo pa ne boste dobil, če boste sešteval stroške osebne zaščitne opreme, pa respiratorjev / znak za konec razprave/ pa zaščitnih mask, ker če bi bila vse korupcija, ne bi dosegli 10 procentov te vsote.
Toliko. Zdaj jaz, pač res predlagam, da se govori o dejanskih problemih mafijskega upravljanja z državo, kajne, ki so recimo, v tej knjigi gospoda Pezdirja zelo natančno opisani, z vsemi dokumenti, možnimi in, bom rekel, zelo blagim pristopom, ko gre za ocenjevanje posameznikov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosil predlagatelj, dr. Matej Tašner Vatovec.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Ja, hvala podpredsednik.
Zdaj, po teh dvajsetih minutah, male učne ulice polpretekle zgodovine, mislim, jaz res ne vem, o čem se več pogovarjamo. Predsednik Vlade, to, kar ste zdaj odpredavali, se sliši kot ta tipični Trumpovski QAnon. Pač, obstaja neka zarota nekih ljudi, ki upravljajo z državo, ne vem, kaj. Jaz sem točno to predlagal, da se pogovarjamo dejansko o problemih ljudi, vi pa zahajate v neke teorije zarote, pa v neko preteklost. Glejte, ne vem, če koga to sploh zanima, danes mogoče informacija, da kriminalisti preiskujejo Nacionalni laboratorij za zdravje, hrano in tako naprej, glede verifikacije testov Majbert Pharma, na podlagi katere je seveda to podjetje v preteklem letu zaslužilo več kot 5 milijonov evrov. Podjetje, katerega eden od glavnih ustanoviteljev in voditeljev je nekdo, ki je povezan z stranko SDS. O tem sem govoril. Govoril sem o tem, da je novoustanovljeno podjetje za dobavo zaščitne opreme, ki ga ima v lasti brat predsednika Vlade, kar naenkrat v času epidemije začne dobavljat respiratorje. Pa da ne nadaljujemo, kaj vse je bilo nabavljeno.
Zdaj, če to ni korupcija, o kateri bi predsednik Vlade vsaj upal reči, ne, ni res, kot je prej dejal, da ni nihče zanikal tega svojega QAnon-a, ki ga je zdaj odpredaval. Saj tudi predsedniki Vlade v tem trenutku ni zanikal, da bi bilo kaj narobe z temi, mislim, da je bilo vse narobe s temi postelji. Tako da, tu mislim, da to sprenevedanje jasno kaže še enkrat na to taktiko. Vi počnete, nekdo drugi to počne, globoka država to počne, to nismo mi. V resnici pa počnete vi dvakrat, trikrat hujše stvari. Dejansko to, kar se dogaja in kar spremljamo, odkar ste od marca lani na oblasti, je v bistvu eno neprestano kolo korupcijskih dejanj, ki se odvija iz dneva v dan.
Zdaj, pred par dnevi smo tudi spet brali, kako nekatere ljudi, ki jih sicer predsednik Vlade tu, v tem Državnem zboru, obtožuje, kakšne so bile njihove vloge v času epidemije. Tako je gospod Breznik zdaj poslanec, takrat državni sekretar, obiskoval podjetje Rastoder in kakšni so bili nameni teh obiskov. Spet povezano z financiranjem Nove24 in spet povezano z, v bistvu strankarskimi, strankarskimi uslugami. Da ne omenim še enkrat, da Holding slovenskih elektrarn plačuje odvetniško firmo, ki na zalogo vlaga tožbe proti posameznikom v tej državi, novinarjem, poslancem in tako naprej. Plačuje Holding slovenskih elektrarn, plačuje neki odvetniški firmi, Roku Snežiču, ki je »consigliere« gospoda Janše,

35. TRAK: (NB) – 11.50

(Nadaljevanje) lahko vlagate svoje verižne tožbe vse naokoli. Človeku, ki se po Sloveniji vozi z več sto tisoč evrov vrednim mazeratijem, ki pa uradno na papirju nima nič oziroma nekaj 300 evrov gotovine mesečno, niti bančnega računa nima, je eden večjih davčnih dolžnikov v tej državi, nič se ne zgodi. Kaj pa to? Kaj pa bomo s to korupcijo, kaj bomo s tem izigravanjem pravil, s tem izigravanjem davkoplačevalskega denarja. Človek, ki je več kot očitno tesno povezan s predsednikom Vlade, dolguje državi za pol milijona evrov davkov in nič se ne zgodi. Predsednik Vlade ima v tem primeru zelo konkretne vzvode, da kakšno stvar premakne, če bi mu bilo mar in če bi bil res tak bojevnik proti korupciji. Da ne govorimo o gospodu Simiču, ki je tudi eden od svetovalcev predsednika Vlade, ki nepooblaščeno, ki je nepooblaščeno vpogledovala v podatke FURS o davčnih tajnostih v času, ko je tam bil. In lahko se lotimo tudi ministrov.
Imamo ministra za pravosodje, ki je verjetno prvič v zgodovini te države nekdo, ki je osumljen ponarejanja listin in utaje davkov, minister za pravosodje. Da se ne dotikamo potem raznih Vizjakov in tega. In tukaj zdaj govoriti o nekih stvareh, ki so se dogajale na začetku 90., ko se je Slovenija osamosvajala, o tem kaj so delali bivši komunisti, bodoči komunisti in ne vem, ponosni nasledniki, ne vem kaj… Koga to briga. Dajte zangažirati, ne vem, detektive, naj gospod Pezdir še bolj temeljito to razišče, tričetrt stvari je verjetno itak zastaranih in tega ne bomo rešili. Mene pa zanima konkretno zakaj ta Vlada dela iste stvari in nima pri tem nobenih težav, kar to kar smo zdaj poslušali s strani predsednika Vlade, je dobesedno, poglejte, saj to so vsi počeli v preteklosti, bomo pa še mi malo. Bomo pa še mi malo. Mislim, to je problematično, to je sprevrženo. In to počnete. To počnete, ko je recimo na vodstvu NPU postavite človeka, osebo, ki tudi nima niti enega dneva neke konkretne prakse, kot je dejal zdaj predsednik Vlade za enega vrhovnega sodnika, človeka, ki je napisal v svojem življenju več kot nič kazenskih ovadb, itn., je zdaj šef NPU, ob tem seveda tudi tesna prijateljica Roka Snežiča, spet »consigliere« predsednika Vlade. Včeraj in od začetka mandata te Vlade vršite pritiske na medije, vemo s kakšnim namenom, pač obvladovati medije je ena osnovnih metod za to, da seveda se kontrolira to kaj prihaja v javnost, v kakšni meri in kako se interpretira resnica. To ste skušali doseči z STA, zdaj skušate doseči z RTV, tako da, mislim…, napadi, kapitalski pritiski na medije se dogajajo s strani SDS v tej državi.
Še enkrat. Tudi kar se tiče orožarskih afer, tudi na začetku je nekdo rekel, da pač je bilo to tudi neka podtaknjena stvar. Poglejte, patria ni, se ni zaključila v tej državi. Sodni postopki so zastarali, zastarali so, med tem, ko so na Finskem in v Avstriji ljudje odgovarjali za povezane stvari. Se pa bodo verjetno ponovile te afere. Še enkrat poudarjam, prvič v zgodovini smo dobili nek zakon, ki predvideva v bistvu legalizirano porabo 780 milijonov za orožarske posle, ki iz meseca v mesec rastejo njihove postavke. In jaz mislim, da so to problemi o katerih bi se danes morali pogovarjati ne o nekih starih tranzicijskih zgodbah Peterletih in Kučanih, mislim da tega nikogar več ne zanima oziroma vsaj ne bi smelo zanimati. Imamo danes ljudi, ki ne vedo kako si plačevati položnice zaradi dviga cene elektrike. Imamo ljudi, ki ne vedo ali ima sploh smisel ostati v državi, ker ni ustreznih zaposlitev in pač se soočamo z begom možganov. Imamo problem, da verjetno bodo ljudje začeli odhajati zaradi tega,

36. TRAK (VI) 11.55

(nadaljevanje) imamo problem, da verjetno bodo ljudje začeli odhajati zaradi tega, ker si skušate šole podrejati, medije podrejati, vse podsisteme in pač ne vidijo več niti smisla ostati v taki družbi. In mislim, da so stvari, ki danes ljudi zanimajo. Ne pa neke stare zgodbe izpred 20, 30 let, ki v bistvu služijo samo temu, da postavljate to Potemkinovo vas, ki jo potem napadate, med tem ko se v ozadju dogajajo bistveno hujše stvari kot to, kar skušate prikazati.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Postopkovno? (Da.)
Mojca Škrinjar, izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Predsedujoči, prosim, da opozorite razpravljavca pred menoj, gospoda Vatovca, da v tem parlamentu potekata dve komisiji v povezavi z nabavo testov, ki jih je omenil in da je prejudiciral izide teh preiskav, kar ne bi smel. In da je hkrati tudi kršil in govoril kdo je največji davčni dolžnik, to je davčna tajnost. Med tem ko je obsodil direktorja Simiča, da ne bi smel vedeti kaj, pod čem stoji njegov podpis. Namreč, direktor Simič Fursa podpiše vse informativne izračune. Gospod pa je sedaj govoril…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica…

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): …o davčnih dolžnikih…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Mojca Škrinjar…

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Oprostite, ampak to ni postopkovni predlog. Ni prišlo v tem primeru do ničesar v zvezi s Poslovnikom, drugo so pa vsebinski poudarki, ki jih boste lahko v razpravi tudi negirali, ker so netočni in zavajajoči.
Nadaljujemo razpravo. Bom najprej za začetek prebral prve tri, štiri, ki ste na vrsti zaradi določenih sprememb.
Najprej dobi besedo Anja Bah Žibert, za njo Rudi Medved, Nataša Sukič in Jožef Horvat.
Kolegica Anja Bah Žibert, izvolite, imate besedo.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Samo mogoče nekaj par odgovorov na to, kar sem slišala do sedaj.
Ko je bilo izglasovano v državnem zboru, da se bomo pogovarjali o mafijskemu upravljanju in korupciji sem najprej mislila oziroma še vedno nisem sigurna, če ni šlo tukaj za obračun znotraj Levice same. Glede na to, da Luka Mesca ne vidim tukaj in da bi nam verjetno gotovo rad obrazložil kaj je počel skupaj s Kordežem bi seveda bila ta zadeva zelo zanimiva. Gre namreč ne samo za človeka, ki je bil obsojen za korupcijo. Gre za turbo kapitalista in za človeka, ki je pravzaprav sam priznal, da je škodoval tej državi in glede na to, da se z njim dobivate na kavi je zagotovo to zelo dobro izhodišče za današnjo razpravo. Verjetno bomo ta pojasnila dobili v prihodnjih urah, dokler bo ta seja še potekala.
Kot drugo me zelo skrbi kar je povedal kolega Vatovec, ko je izgledalo tako, da so rezultati oziroma da so že kar znane vse zadeve kar se tiče preiskovalnih komisij. In se sprašujem, če je to že vnaprej napisano ali se je najprej napisalo to, potem pa se je začelo delati, s tem, da imamo že na primer kar odgovore na začetku, potem pa se teče sama preiskovalna komisija. To je drug hud problem, ki ga danes vidim in upam, da bomo v tem državnem zboru o njem veliko povedali.
Sedaj pa mislim, da je tudi čas, da enkrat odgovorimo ponosnim naslednikom, da se naj ne ukvarjajo toliko s Slovensko demokratsko stranko in da naj sami plačajo svoje račune. Sedaj so ena od strank, ki imajo dolg, neplačane račune in to nenazadnje pade slaba luč pa res na vse ostale stranke, tudi na Slovensko demokratsko stranko, ker ljudje s katerimi hoče sodelovati potem malo čudno gledajo, ker mislijo, da je nekaj normalnega da ne plačaš v tej državi računov. Ampak seveda to velja za prvorazredne.
Kolega Vatovec je govoril, da se želi pogovarjati o sedanjosti, pa je začel zoper z orožarsko afero in tako naprej. Ja, res je, patria je zastarala, samo to si obtoženci niso želeli. To si je želel nekdo drug.

37. TRAK: (SC) – 12.00

(nadaljevanje) ampak, da bomo stvari poznali je pa vendarle treba iti vsaj v čas naše osamosvojitve. Sedaj natančno vemo, da so obstali tisti, za katere osamosvojitev ni bila intimna izbira in si je niso nikoli želeli, ampak tisti čas pa je tudi obdobje, ko smo govorili o tako imenovani tranziciji in o tem, da bi Slovenija to nujno potrebovala in danes lahko ugotavljamo ne samo, da je ni bilo, spodletela je, ampak je vse to se dogajalo namenoma. Šlo je za slepe naboje češ v Sloveniji poteka tranzicija, ampak tega nikoli ni bilo. Knjiga, ki za mene ni knjiga, ampak je pravi priročnik Rade Pezdirja ne govori o preteklosti. Iz preteklosti stvari tečejo v sedanjost in naša sedanjost ima problem, zaradi teh nerešenih zadev in omenjala sem že tranzicijo. Če je še nekdo v preteklosti razmišljal o tem kaj je pravzaprav globoka država, da gre za neko nedoločeno besedno zvezo s tem priporočnikom, spoštovane in spoštovani, je odgovor na dlani. Natančno boste lahko videli kdo kaj in zakaj. Naj omenim samo eden izmed drobcev iz te knjige: »Omrežje, ki je nastalo na podlagi starih povezav med politiko takratno Udbo in gospodarstvo je s pomočjo kanaliziranja denarja – to je bila izvajalka NB, potem kasneje Nova Ljubljanska banka – je lahko uspešno preživelo to tranzicijo.« in za to gre. O tem je tudi govoril vsaj o Ljubljanski banki predsednik in gre za to, da se je ta sistem lahko obdržal. Zakaj pa se je lahko obdržal? Seveda eno je zagotovo to, da smo imeli predsednika Vlade tipa / nerazumljivo/ se pravi nepomembni in za globoko državo še kako koristni ali pa vaški veseljaki tudi te niso ogrožali globoke države tudi razni LDS predsedniki vlad, ki so kričali okrog kdo je koga nastavljal na primer ali Janković njih ali obratno, čeprav so verjetno mislili, da so oni nastavljali Jankovića so na koncu spoznali, da je nastavljal on njih in tako naprej. Zakaj je v tej državi vse to mogoče? Preprosto zato, ker smo pri pravosodju ostali povsem na začetku. Dovolite, da vam povem kako je pravosodje takoj po vojni živelo v Sloveniji. Temeljna naloga sodstva mora biti likvidacija političnih nasprotnikov in sovražnikov ne pa reševanja nastalih sporov z uporabo zakona. Za to gre še danes, spoštovani. Zato gre v orožarski aferi za to gre v primeru Patrije. Likvidacija političnih nasprotnikov in zato seveda niso potrebni pravniki po izobrazbi, kje pa, lahko so sicer pravniki, ampak v prvi vrsti je bil pogoj, da so brez mejno vdani se pravi ljudje so bili brez prave izobrazbe, pomembno je bilo, da so brez mejno oddani in seveda, potem smo imeli tudi tako imenovane sodne laike. Naj vam povem po vojni primer, ko v Ljubljani nekaj sodnikov ni ravnalo tako kot si je sistem zamislil so jih zamenjali. Ali veste s kom? S krojačem, kapetanom JLA, mizarjem in enim od delavcev. Kje so pa, potem ostali sodniki? Ta sistem na podlagi Bavconovega bom rekla diktata so dana obstaja še danes. Takoj, ko se loti in če se loti kdo izmed njih problemov globoke države bo slej ali prej bil na piedestal, zato da se ga očrni in če se le da na neki način bom rekla likvidira politično, ne politično kot osebo, ampak kot je politika to počela z ljudmi. Pravosodni sistem je bil ves čas v rokah globoke države in je to še danes, zato spoštovani nisem in se ne ukvarjamo s preteklostjo govorimo o sedanjosti, ampak dokler ne bomo rešili teh zadev in to je rak rana bo tako.

38. TRAK: (NM) – 12.05

(nadaljevanje) Še naprej bomo imeli novinarje, ki bojo lahko govorili o fašistični vojski, pa na drugi strani bili vaši največji zavezniki, pa za vas to ne bo problem. Ko bo pa nekdo napisal učbenik dobesedno, ki bi ga morali imeti na fakultetah, pa že v srednjih šolah, je pa seveda za vas problem in ukvarjanje z neko preteklostjo, ki je ni. To je sedanjost, spoštovani. Milijarda in pol opranega denarja je sedanjost. In o tem se moramo pogovarjat. In jaz se v tem smislu zahvaljujem Levici, pa še vedno upam, da bom dobila odgovora Luka Mesca.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved, za njim pa bo razpravljala Nataša Sukič.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, podpredsednik.
No očitno imamo na urniku 2 uri zaporedoma zgodovino. Jaz sem mislil, da imamo samo 1. uro zgodovino, ko je nastopil predsednik vlade, pa se je to malo potegnilo. Nisem pa tudi vedel, da imamo v okviru seje Državnega zbora in prenosa tudi reklamne bloke. Saj zelo spoštujem delo gospoda Rada Pezdirja, mislim, ampak dvomim, da je zakupil toliko reklamnih blokov v okviru te seje Državnega zbora za svojo knjigo. Bom pa govoril o sedanjosti. To pa po teh 2 urah zgodovine vsekakor, predvsem seveda o načinu vladanja in to je bil tudi namen, to je bil tudi namen tega poslanskega vprašanja in same današnje razprave, o načinu vladanja oziroma upravljanja z državo te vlade, ki je izrazito avtoritaren, izrazito avtoritaren, vlada z odloki. Z odloki vladajo avtoritarne vlade, ki ne najdejo stika niti s civilno družbo niti s stroko niti z Državnim zborom, ki ga s temi odloki tudi vsakokrat znova zaobidejo. In tisto, kar avtoritarni načini vladanja počnejo, je podrejanje vseh družbenih podsistemov. Govorimo o aferah, smo jih danes omenjali. Govorimo o sedanjem času, o času vlade, tretje vlade Janeza Janše, o aferah, povezanih z nabavo medicinske zaščitne opreme, aferah, povezanih z nabavo testov, in seveda pravimo, saj imamo organe pregona, ki morajo to raziskati in tudi ustrezno procesirati. Imamo stroko znotraj teh organov pregona, imamo. Ali smo lahko prepričani, da ta stroka znotraj organov pregona lahko tudi neovirano opravlja svoje delo? In seveda zato smo lahko tudi v dvomih, da bodo afere, o katerih sem prej govori, preiskane. Ali lahko opravljajo svoje delo avtonomno in brez pritiskov kriminalisti, policisti, tožilci? Zdaj srhljivo je to, kar je nedavno izjavila glavna evropska tožilka. To je pa res tako kot v kakšnem filmu o mafiji, ko reče in to naslovi na slovenske tožilce, tožilci, spregovorite, niste sami. To pa je srhljivo, to pa je naravnost srhljivo. In zato seveda imamo lahko upravičene dvome zaradi vseh teh pritiskov, da morda pa te afere oziroma morebitna kriminalna dejanja znotraj tega ne bodo raziskana. In ko govorim o pritiskih na družbene podsisteme,

39. TRAK: (VP) 12.10

(nadaljevanje) seveda omenjamo najrazličnejše inštitucije in kar nekako mimo nas gre velikokrat stanje v slovenski policiji, o katerem je treba odkrito in naglas spregovoriti. Ker stanje je alarmantno. Stanje v slovenski policiji je alarmantno in skrbeti nas mora.
Policija po načinu vodenja ne le, da postaja, ampak je v tem dobrem poldrugem letu postala podaljšana roka vladajoče politike. In zelo globoke sledi pušča politika v sistemu policije. In temu pritrjujejo mnogi zaposleni v samem sistemu policije, ki povedo, da stanje še nikoli ni bilo slabše kot je zdaj. In se potem sprašuje notranje minister in sprašuje generalni direktor policije, od kod ti podatki, od kod vse to. Edino, kar je res, zanikati tega ne moreta. Zanikati tega ne moreta. In ustanavljajo neke skupine znotraj policije, ki bodo raziskale, od kod odtekajo tovrstni podatki v javnost. Od ljudi, zaposlenih v sistemu policije. Od ljudi. Ne od enega, dveh, petih, desetih. Od mnogih ljudi, ki jim je stanje, kakršno zdaj vlada v policiji, preprosto nevzdržno in tega ne pomnijo v vsem obdobju samostojne Slovenije. Ljudje to povedo. Ni treba ustanavljati nekih skupin, ki bodo iskale žvižgače ali ne vem koga vse še. Težko bodo našli vse te ljudi in jih kaznovali.
Gre pa za sistematično kadrovsko čiščenje in spreminjanje celotne organizacijske strukture slovenske policije. In kaj je namen? Namen je vzpostaviti sistem, ki bo deloval natančno po navodilih vladajoče stranke SDS. Natančno po navodilih. Seveda je zanimivo, zakaj tako hitijo. Še nekaj mesecev je do volitev. In tudi tu je odgovor pravzaprav na dlani – ker do volitev mora ta sistem delovati po meri vladajoče stranke. Kaj pa, če se zgodi, da ta stranka ne bo sestavljala prihodnje vlade? In seveda to lahko upravičeno tudi pričakujejo in zato si znotraj sistema nameščajo kadrovsko strukturo, za katero v SDS računajo, da bo ostala lojalna vladajoči stranki ne glede na to, kakšen bo izid prihodnjih volitev. Ampak po drugi strani je pa res, da bi to lahko bila v razmerah neke druge vlade pa tudi zelo močna ovira za normalno delovanje sistema policije. In stranka SDS si hoče zagotoviti dotok določenih ključnih informacij o delovanju policije ne glede na to ali ne bo sestavljala prihodnje vlade, ker želijo ohraniti nedotakljivost ključnih članov in njihovih podpornikov, ker je več njih v kriminalističnih preiskavah in tudi sama stranka SDS je v preiskavi. In tako je krog zaključen, zakaj se to dogaja in zakaj je potrebna takšna naglica, takšna ihta. In zato nas po teh volitvah čaka ta proces normalizacije. Bo težak, težak. Tako kot se je zdaj zarezala politika v sistem slovenske policije, je seveda neverjetno in bo zelo težko, zelo težko popraviti. Ker na ključnih mestih, na ključnih vodstvenih mestih v policiji so nastavljeni kadri neposredno po diktatu vladajoče politike.

40. TRAK: (DAG) – 12.15

(nadaljevanje) Pa ni treba, da so to člani stranke, ne govorimo o tem. Govorimo o filozofiji, o načinu razmišljanja in o karieristih, ki so čakali svojo priložnost, ne glede na strokovne kompetence, ne glede na karierni sistem znotraj Policije, ki je porušen. Ne glede na to, da tako pomemben element, kot je kadrovska preverka, varnostna preverka za zaposlitev nekoga v Policiji, preprosto ne velja več, da to nima v samem sistemu premeščanja in zaposlovanja popolnoma nobene vloge več, še več, tudi potvarjajo jih, tudi spreminjajo jih. In verjemite, da ne govorim tega tja v en dan, saj to ste lahko kakšen dan nazaj tudi neposredno slišali in videli pri pričevanjih na preiskovalni komisiji, ki so javna, torej, ljudje povedo, kaj vse se dogaja. Premestitve, razrešitve se dogajajo praviloma brez kakršnihkoli razlag, brez kakršnihkoli utemeljitev, pač po sistemu »odločeno je bilo,« ker niti toliko samozavesti nimajo ti novi policijski šefi, da bi ljudem, ki jih premeščajo kot figure na šahovnici, odkrito povedali, zakaj jih ne želijo več na določenem delovnem mestu, ampak se vselej znova izgovorijo na »odločeno je bilo… » Kje je bilo odločeno? Kje je bilo odločeno – v nekem drugem centru znotraj politike. Dolgoletni delavci v Policiji so doslej v tem letu in pol večkrat javno razgalili podrejanje Policije aktualni politiki in vse manevre, kako ovirati preiskave, v katerih so udeleženi predstavniki celotne vladajoče politike ali pa stranke SDS. In tak vnebovpijoč primer je ustanavljanje teh delovnih skupin, kjer ljudi premeščajo znotraj tega v neke sobe za razmislek, umikajo pa visokokvalificirani kader in ljudi izolirajo, pod pretvezo, recimo, da rešujejo probleme migracij ali pa zaostankov v Policiji; gre pa za osebnostno degradacijo teh ljudi. Pri čemer se generalni direktor Policije norčuje do te mere, da pravi, kako so ti ljudje, ki so strokovnjaki in so delali na zelo odgovornih delovnih mestih, silno navdušeni in kako vidijo nove izzive, kako - ker so večinoma vsi premeščeni v Tacen - vzgajajo nove policijske kadre, kar je seveda popolna neresnica. To, če si v Tacnu, še ne pomeni, da tam predavaš; samo eden, kolikor vem, od teh bivših policijskih šefov tam tudi nekaj predava.
Če grem naprej. Ko že omenjamo oviranje in onemogočanje najrazličnejših kriminalističnih preiskav, kar je evidentno. Če vodjo preiskave, ki preiskuje sumljivo nabavljanje zaščitne opreme v primeru gospodarskega ministra Počivalška, sredi preiskave umaknejo in ga dajo v delovno skupino, mislim, da je ta v tem primeru za zaostanke ali migracije, saj niti ni tako pomembno, če se to zgodi v okviru Nacionalnega preiskovalnega urada, potem nas seveda ne more napeljati na nikakršno drugo prepričanje,

41. TRAK (VI) 12.20

(Nadaljevanje) kot da gre to za očitno oviranje oziroma zaviranje preiskave. In po tem političnem obvladovanju, in končno je nacionalni preiskovalni urad tudi politično obvladan, je seveda za vlado in stranko SDS to izjemnega pomena, saj je prav nacionalni preiskovalni urad, iz katerega so potem nekatere kriminaliste umaknili v te delovne skupine, preiskoval te za vlado oziroma stranko SDS najbolj boleče zadeve. To je ta realnost, ki se dogaja pred našimi očmi, ko govorimo o sedanjosti, ko govorimo o načinu upravljanja z državo te vlade oziroma s pomočjo vladne koalicije. In to nas mora skrbeti. In seveda to skrbi tudi ljudi. Saj tudi ljudje to vidijo, od kod bi sicer to nezaupanje v slovensko policijo tako drastično padlo v tem pol drugem letu. Ljudje preprosto ne zaupajo, pa niso za to krivi policisti, ni za to krivih tistih 8 tisoč policistov. Krivih je nekaj deset ljudi, ki so se na teh vodilnih mestih popolnoma uklonili vladajoči politiki, popolnoma, da so generalni direktorji pod to vlado, trije so bili oziroma sedaj je tretji, pravzaprav lutke v rokah vladajoče politike. In to ljudje vidijo. In ni čudno, da je prišlo do tega žalostnega upada zaupanja v slovensko policijo, policijo, ki je iz osnove seveda servis za državljane in tega se ljudje, zaposleni v policiji tudi zavedajo. Imamo pač opravka z neko kliko na vodstvenih položajih, ki pa se je seveda popolnoma prilagodila in uklonila vladajoči politiki in filozofiji obvladovanja države prek represije stranke SDS. In to nas mora v tem trenutku skrbeti. In zato nas seveda mora skrbeti tudi to, da takšne razmere znotraj policije lahko ustvarjajo dvom, da določene korupcijske ali pa kakršnekoli druge rabote oziroma afere ne bodo ustrezno raziskane dokler bo na oblasti ta Vlada.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Nataša Sukič, za njo pa bo razpravljala Iva Dimic.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Žel mi je, da kolegice Bah Žibert ni tukaj, ki se je spraševala o Luki Mescu. Pa bom kar jaz poskušala odgovoriti. Najprej prvo vprašanje, tukaj danes debatiramo o korupciji, pomeni o desetinah milijonov, stotinah milijonov sumljivih poslov. Tukaj pa se kolegica sprašuje zakaj Luka Mesec na javnem prostoru vsem na očeh popil kavo s Kordežem, ki je svoje odsedel in jaz mislim, da gospod Kordež verjetno ni neka garjava oseba s katero se ne usedeš in ne popiješ kave. Če bi Luka Mesec imel kaj skrivati verjetno ne bi sedel na javnem prostoru pred galerijo, ampak bi se skrival, kot recimo poslanec Franc Breznik, ki je šel inkognito na obisk h kralju Derbi banana, kokainskemu kralju Derbi banan, ki ga navsezadnje bil v preiskavi NPU-ja, o čemer bom govorila kasneje. In danes vemo, da ni šel tja po čebulo in banane, ampak očitno je pač ravno gospod Rastoder eden glavnih financerjev Nova24TV, pravkar dokumenti razkrivajo, da je Novi24TV do sedaj že doniral 122 tisoč evrov denarja. To so ti posli.

42. TRAK: (VP) 12.25

(nadaljevanje) In gospod Breznik je bil tam inkognito. In če ga nebi policija malo rahlo okajenega zaustavila na cesti, mi še danes nebi vedeli, da je bil gospod Breznik v službenem času pri kokainskem kralju Derby banan. Vsi pa boste zdaj tukaj tulili o tem, da je Luka Mesec pred Moderno galerijo – na javnem prostoru – popil kavo z nekom, ki je svoje odsedel in menda ni neka garjava oseba in to nima nobene veze s korupcijo. Ker to je ravno vaš problem – sklicatelj današnje seje je Levica, ki ji pa res ne morete obesiti niti, da smo udbomafijaši, niti da smo s kakršnokoli korupcijo povezani. To pa imate problem. Ampak kaj hočem povedati? Povedati hočem, da to, da je ta družba že ves čas svojega obstoja očitno prežeta s korupcijo in klientelizmom, česar ne odobravamo ne glede nato, katera vlada je bila na oblasti, ne pomeni, da če se je to dogajalo prej, da se to pač lahko dogaja tudi zdaj ali da se bo dogajalo v bodoče. In o tem poskušamo govoriti, da se tem praksam poskuša prirezati krila, da se ta družba, ne vem, začne boriti proti takšnim pojavom, ne pa da rečeš, ah, saj oni prej so kradli, saj to ni problem, in sploh ne zanikaš, ampak govoriš o neki preteklosti.
Skratka, če nebi do neba smrdelo po korupciji, klientelizmu in, če hočete, tudi mafijskemu upravljanju države, potem se pač v policiji in na Nacionalnem preiskovalnem uradu nebi pravkar pred našimi očmi dogajala brutalna čistka velikih razsežnosti na podlagi nekakšnega lustracijskega Zakona o organizairanosti in delu v policiji. Nebi se dogajalo tako masovno premeščanje vrhunskih kriminalistov, vrhunskih kadrov v Tacen ali pa v nekakšne kazenskega delovne skupine, kjer ti premeščenci sploh ne vejo, kaj naj tam v tistih t. i. tihih sobah sploh počnejo. Nihče jih tudi ne preverja, nihče ne evalvira njihovega dela, nihče jim ne pojasni, kaj nam tam delajo, skratka tam pač so, ker so umaknjeni oziroma, kot bi se premier izrazil, kot je danes povedal, ker so izločeni iz sistema. Ker so na periferiji sistema, ker so pač ogrožajoči za trenutno vlado, ker pač preveč vedo. In skratka na udaru so ne samo tisti, ki niso lojalni stranki SDS, ampak dejansko ljudje, na žalost vrhunski kriminalisti ali pa načelniki policijskih uprav, celo sindikalisti, pač zato, ker enostavno si upajo povedati kaj naglas ali pa ker preveč vedo. In potem se jim grozi z odpovedjo delovnega razmerja, grozi se jim kar preko Twitterja od premierja preko ministra do generalnega direktorja policije Olaja. Recimo, minister gladko sindikalistom zabrusi na Twitterju: lenuhi, začnite delati. Mislim, to seveda niso nedolžni ali pa slučajni tweeti, da se razumemo, tudi niso neki spodrsljaji. Te tweeti so strogo namenski, njihov namen je jasen. Gre za ustrahovanje, gre za politično podrejanje v policiji, gre za utišanje vseh, ki vedo preveč in so zato ogrožajoči. In na tak način se zaščitijo koruptivni posli, spoštovane in spoštovani. Najprej to urediš na Nacionalnem preiskovalnem uradu in pa v policiji – tam, kjer se po navadi kriminalna dejanja preiskujejo, kajne? Seveda zato ni slučajno, da se to dogaja točno na NPU in točno v policiji. Tako preprečiš preiskave, za katere želiš, da jih pač ni. In to se je dejansko začelo nemudoma po nastopu te vlade. Jaz razumem, da vsaka vlada zamenja generalnega direktorja ali pa direktorico policije. To je naredila še vsaka vlada. Ampak začelo se je malo drugače, ne? Začelo se je, recimo po hitrem postopku so razrešili direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča na nezakonit način. Človek uradno bi še moral biti zmeraj direktor, pa ni. Preprosto ni. In zakaj? Zanimivo, pod njegovim vodstvom je urad konec aprila začel preiskavo sumov nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. Pod vodstvom Muženiča, ne? In potem je bil brez pojasnil odstavljen. Sklep zakaj, se torej izpisuje sam. To so posredni dokazi, spoštovane in spoštovani.

43. TRAK: (SC) – 12.30

(nadaljevanje) Kadar potekajo postopki na sodišču imaš direktne dokaze in imaš posredne dokaze in ti dokazi so pač posredni, ampak jasni indici so zakaj se to dogaja. Zato, da se zaustavijo preiskave o ljudeh, ki so bodisi blizu stranki SDS pa so v interesni sferi te koalicije vladne recimo, da se preprečijo preiskave Roka Snežiča kot smo slišali nekdanjega premierjevega jetniškega cimra pa prijatelja osebnega od trenutne direktorice NPU pa ministra Počivalška in tako naprej. kdo se je odločil za zamenjavo direktorja Muženiča? Muženič ne ve, sedaj predava v Tacnu, v Tacnu, kjer so se znašli tudi številni drugi vrhunski kriminalisti in kriminalistke in nekatere so imenovani v tako imenovane delovne skupine za migracije ali pa za reševanje zaostankov. Tja dajemo mi vrhunske kadre danes, ko je teh kadrov premalo v resnici v policiji. Tja sta bila premeščena tudi pomočnik direktorja NPU David Antolovič in pa vodja preiskav na NPU Igor Kekec, ki sicer, kar je najbolj zanimivo še vedno uradno zasedata svoje mesto, tega dela ne opravljata več in ko na komisiji preiskovalki, ki je javna predvajana na televiziji, da ne boste rekli, da izdajam kakšne zaupne podatke vprašamo kdo sedaj to dela ne dobimo jasnega odgovora, spoštovane in spoštovani, veliko izmikanje in veliko sprenevedanje, ampak ta dva tega ne delata več pa čeprav sta to delala. Glede domnevnega seznama za tako imenovani odstrel nekaterim naj bi bili moteči zaposleni, ki so jih premestili v Tacen je recimo Antolovič na preiskovalni komisiji povedal, da je dobil osebno opozorilo, citiram: »Naj pazi na sebe, ker ne na vrhu.«, konec navedka. V taki državi živimo, spoštovane in spoštovani, in potem poslušamo kako je bila nekoč država taka in je izločala ljudi iz sistema. Danes smo slišali celo uro zgodovine o tem, nič pa o tem, kar se trenutno dogaja in dogajajo se strašljive stvari. Nihče od teh ljudi ne dobi pojasnila zakaj so izločeni iz sistema kot bi rekel premier Janša, nihče. Te priče so spregovorili tudi o številnih nadzorih na NPU, ki so se zvrstili v zelo kratkem čas recimo po Antolovičevih besedah so ti nadzori dobesedno hromili delo Nacionalnega preiskovalnega urada, saj je v pojasnjevanju preteklega dela zmanjkovalo logično časa za sprotno delo. Enako je potrdil tudi nekdanji v. d. direktorja NPU Lepoša, ki je opozoril, da so bili v dveh mesecih na NPU, kar trije nadzori, kar je enako število nadzorov kot od celotnega začetka delovanja NPU predstavljajte si. Seveda je Lepoša odstopil, ker tega ni mogel zdržati in tudi se ni strinjal s kadrovskimi premestitvami recimo kriminalista Antoloviča v Tacen. Antolovič je na preiskovalki tudi pojasnil, da je bil prvi nadzor – pazite prvi nadzor – odrejen kdaj? Točno na dan preiskovalnih aktivnosti v zvezi z nabavo zaščitne opreme, ko so kriminalisti NPU opravili hišno preiskavo pri ministru za gospodarstvo Zdravka Počivalška točno na tisti dan, spoštovani, kakšna koincidenca ali ne? Vse skupaj so samo slučaji in naključja. Počivalšek je bil seveda o preiskavi, zaradi domnevnih nepravilnosti pri nabavi medicinskih ventilatorjev, ki jih je država kupila od podjetja Geni Planet v naprej obveščen, to vemo, saj je Nova24TV eden dan prej to objavila pa tudi telefona ni hotel odkleniti to je povedal in pričal kriminalist Kekec. Telefon so bili primorani, da so ga poslali v Nemčijo seveda se s tem izgublja dragoceni čas pri preiskavi in tako naprej, vmes so se zgodile odstranitve Antoloviča tako, da ja, je vse poskrbljeno in kaj se bo sedaj dalje s tem telefonom dogajalo? Ne vemo. Glede na kadrovanje Janševe vlade na NPU bo verjetno telefon skrivnostno izginil ali pa bodo skrivnostno izbrisani vsi ključni podatki iz tega telefona tako pač to je, spoštovane in spoštovani. Kdo danes preiskuje Počivalška? Ne vemo, za res, kaj ne? Kekec je seveda odgovoril tudi na vprašanje glede domneve, da je bil tudi strokovnjak za davčno optimizacijo, Rok Snežič, vnaprej obveščen o hišni preiskavi

44. TRAK: (NM) – 12.35

(nadaljevanje) V. d. direktorica NPU Petra Grah Lazar, ki je dobila to mesto sredi potekajočega razpisa, ko so se trije drugi prijavili, ne vemo, kako je to možno, ženska, ki je meni osebno na komisiji izjavila, da je spisala več kot nič kazenskih ovadb, da sicer ne vodi statistike, ampak da verjetno več kot eno. No, ta ženska je danes direktorica NPU in prijateljica Snežiča. Se je sicer umaknila iz preiskave, a po Kekčevih besedah za hišno preiskavo je pač morala vedeti kot direktorica. In kaj je povedala, je rekel, če je povedala, pač so lahko samo domneve, špekulacije. Seveda tega ne vemo, ampak posredni dokazi, spoštovane in spoštovani, povezave, vezi, to da je vedela, povejo marsikaj. Kekec je tudi povedal, da v svoji karieri še ni bil deležen… / znak za konec razprave/ takšnih pritiskov in vmešavanja v njegovo strokovno delo kot ob hišnih preiskavah lanskega junija. In vi boste govorili, da tukaj ne smrdi po korupciji, klientelizmu in mafijskem upravljanju z državo? Pa mislim, to je evidenten primer tega, kaj se trenutno dogaja, zakaj se to dogaja, kaj se poskuša skriti in tako naprej. In o tem je treba govoriti, spoštovane in spoštovani, ne o letu 1994, pa ne vem, o neki… / znak za konec razprave/ globoki državi, pa Udbo, mafiji, pa ne vem čem.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Iva Dimic, za njo pa bo razpravljal mag. Andrej Rajh.
Kolegica, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.
Res, danes je bilo, sem poslušala vsa stališča, zdajle 2, 3 razprave. Moram reči, da enostavno so zadeve dejansko zaskrbljujoče. Zakaj? Zato, ker dejansko, če želimo imeti učinkovit pregon, potrebujemo seveda učinkovit kazenski postopek, aktivno vlogo organov odkrivanja in pregona, procesno disciplino, izvedbo sodnih postopkov brez zavlačevanja, ponavljanje posameznih dejanj in razveljavljanje odločb, dosledno izvrševanje kazni in drugih sankcij. In za vse to nenazadnje imamo že vse v zakonodaji. Žal samo izvedba ni pravilna. In tukaj moram, da vsemu temu bi najlažje prišli do dna seveda z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. 10 let se že sprašujem, zakaj v Sloveniji tega zakona ne more izvrševat. Zakaj je spisan tako, da nekatere ščiti? Zakaj je spisan tako, da nenazadnje, bom rekla, posmeh, če lahko tako rečem, tudi balkanski bojevnik gre skozi to sito. Jaz sem prepričana, če bi imeli zakon, ki bi bil dober, ki bi v vseh členih stal, bi zadevam prišli hitro do dna. Zato, ker nenazadnje korupcija, mafija, to, kar omenjate, finančni kriminal, se mi zdi, da se pogleda premoženje. Če je premoženje nezakonitega izvora, se sprožijo postopki. Zato je to lahko naredila Srbija? Zakaj je to lahko naredila Italija? Zakaj je to lahko naredila nenazadnje tudi Hrvaška in tudi še ostale države? Samo v Sloveniji praktično se ta zakon ne izvaja. Zelo slabo, z zelo malo posledicami. In res, Slovenija na tem področju močno zaostaja. Taki odmevni primeri, kot je balkanski bojevnik, kličejo v nebo. Izgubili so se milijoni in milijoni evrov, krivcev pa za to ni. Komu to paše? Bilo je rečeno, da se preveč spuščamo v zgodovino. Glejte, pranje iranskega denarja, to ni zgodovina, to ni zgodovina. Preko preiskovalne komisije se je prišlo temu do dna. Ko pogledam, res, Rado Pezdir je zapisal marsikaj, ampak prolog iz vzporednega bančništva iz leta, to je na strani 30, lahko si boste pogledali, opisuje točno, kako je leta 1979 v Iranu prišlo do islamske revolucije, kako so se zadeve potem spremenile. In seveda, ker so imeli embargo,

45. TRAK: (NB) – 12.40

(Nadaljevanje) so preko ljubljanske banke oni potem prišli do švicarskih bank. To je opisano in za to obstajajo papirji. In Ljubljanska banka je že leta 1968 pod Nikom Kovačičem izoblikovala sistem vzporednega bančništva, pri čemer so bili za delovanje trga mehanizma ključni ravno računi, ki jih je imela Ljubljanska banka odprte pri različnih švicarskih bankah in se vpisuje. Se pravi, poglejte, verjetno živimo tudi sedaj v vzporednem sistemu. In zato ni interesa, da bi imeli dobro delujoč zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. S tem bi lahko stopili vsakemu na prste in pogledali, ampak v globoki državi, ki zagotovo izhaja iz bivšega sistema, to ni v interesu. Samo, bom rekla, od besed v navprejšnjih obsodbah ljudi in zagovarjanje in krepitev pravne države s figo v žepu ne pripelje nikamor.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima predlagatelj, dr. Matej Tašner Vatovec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala, podpredsednik.
Jaz se v eni točki zelo strinjam s kolegico Dimic, da bi morali imeti delujoč zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Bi pa kolegico spomnil kdo je ta zakon pokvaril. SDS je predlagala amandma s katerim se je obdobje v katerem bi se po davčnem postopku ugotavljalo tako pridobljeno nepremoženje od leta 1991 dalje, kar je bilo protiustavno in je člen razveljavljen. Zato imamo zdaj zakon, ki nima člena, ki določa obdobje in je zaradi tega invaliden, se ga ne da uporabljati. Zakaj je bil predlagan tak amandma, za katerega je bilo jasno že v naprej, da bo zelo resno ogrozil ta zakon, je verjetno retorično vprašanje. Če pa bi lahko uporabljali ta zakon, bi zelo verjetno bil predsednik Vlade prvi, ki bi moral vračati volvote pa kakšna stanovanja v centru Ljubljane.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Kolega Vatovec, dejal sem, da se takih zadev, ki so nepreverljive in niso oprte na dokumente, ne poslužujete. Za to so drugi organi.
Besedo ima mag. Andrej Rajh, za njim pa bo dobil besedo Marijan Pojbič.
Izvolite, imate besedo.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa predsedujoči.
Res je, zadeve so zaskrbljujoče in tudi v tem Državnem zboru smo priča razkrojevanju in uničevanju ugleda državnih inštitucij in to nekateri poslanci na desni strani počno zelo vehementno in brezsramno. Posluževanje retorike, torej desničarske retorike kot jo spremljamo tudi v Združenih državah Amerike, lažne volitve, lažna sodišča, lažni mediji, lažne novice, to je vse prišlo k nam iz Združenih držav Amerike in to pri nas desnica, desna opcija vztrajno in dosledno uporablja zato, da med ljudi vnaša nezaupanje, jezo, strah in da jih nekako konsolidira. Torej ob ponavljanju enih in istih zadev, spomnimo se demonstracij pred sodišči, spomnimo se napad na medije, spomnimo se napade na tožilstvo, ki se dogajajo tudi v tej ustanovi, spomnimo se napade na sodnike, to so zadeve, ki so nevredne tega prostora, se pa kljub temu dogajajo. In o tem moramo razpravljati, da se take zadeve več ne ponavljajo. Kot dalje, govorimo o zgodovini in kazanju s prstom nazaj, je prav, da pogledamo tudi nazaj, torej leto 1991. Jaz nimam proti tem nič, čeprav ne vem zakaj se tako nazaj vračamo, še posebej ker se ta isti predsednik Vlade, ki je predsednik stranke, že 30 let zmeraj dela žrtev v vseh aferah, ki se mu očitajo, pa nikoli nič kriv, zmeraj za vse so drugi krivi. Pa bom samo nekaj imen naštel, torej odvetnik Matos, dr. Rok Snežič, Igor Bavčar, Boško Šrot, Hilda Tovšak, Robert Česar, Andrej Lušin, pa govorimo o prvi orožarski aferi, ki je neraziskana zastarala, pa govorimo o aferi Patria, ki je zastarala, pa govorimo o prodaj Mercatorja v pisarni predsednika Vlade.

46. TRAK: (TB) – 12.45

(nadaljevanje) Spomnimo se, da so takrat oškodovali Mercator zaradi časnika delo pa spomnimo se na krajo v Luki Koper, ko je direktor, ko je tudi član vladajoče stranke na begu v tujini, pa oškodovanje Intereurope pri gradnji logističnega centra Čehovo, v znesku 140 milijonov, pa tisti, ki so sodelovali, ne dovolijo vpogleda v tekoči račun v tujini. To so te zadeve, ki otežujejo postopke. Pa ne dvigovanje pisemskih vabil iz sodišča. To so zadeve, ki pomenijo degradacijo in zlorabo sodstva in ko govorimo globoki državi, pa nenazadnje ne pozabimo tudi na Istrabenz v znesku 1 milijarde evrov dolga in v bistvu razprodano hotelsko industrijo. Ne pozabimo tudi na bančno luknjo. Bančna luknja, ki je nastala v letih 2004 – 2008 in nihče ni bil kaznovan, kot je kolega Černigoj pravilno ugotovil in o petih milijardah, ki jih je bilo zaradi tega potrebno plačati. Spomnimo se na Zvon 1, Zvon 2, T2, Vegrad, Cerkvene barone in ne pozabimo tudi na direktna navodila predsednika Vlade, takratnega predsednika Vlade, upravam teh bank in o teh dejanjih ni nihče odgovarjal, ni prevzel odgovornosti, še več, sprenevedajo se, določeni akterji iz tistih časov in trdijo, ja, mi pa nismo take luknje ustvarili.
In, tu bom dal eno zelo pestro ali pa slikovito primerjavo. Marsikdo po veselici pozabi, koliko je spil, pa ga potem naslednje jutro po računu in zapitku boli glava in se spreneveda, da ni toliko pil, kajne, zakaj ga toliko boli glava. In seveda, ko govorimo o teh zadevah, je potrebno širše pogledat, je potrebno reči tudi bobu bob in delovat tako, da se inštitucije, države, ki jih imamo vzpostavljene, spoštujejo. Mi smo v tem Državnem zboru priča konstantnim napadom na sodstvo. Mi smo priča konstantnim napadom na tožilstvo. Mi smo priča napadom na medije. Mi smo priča obračunavanju z vsem, čemer se ne strinjamo. In to na način, ki je nevreden in nespoštljiv Državnega zbora in to izključno z enim ciljem, graditvi nezaupanja v vse državne podsisteme in uničevanju tega, kar so generacije dolga leta ustvarjale. In ko ljudje nimajo več zaupanja v sistem, potem tega sistema ni in začne vladat kaos.
In, utemeljevat, da je to nekaj dobrega, je seveda sprevrženo in nevredno dejanje. Mi imamo težave, ki so se, hvala bogu, rešile. Govorimo o tem, da so, bom rekel, tudi pravosodni postopki zdaj, se nekako odvijajo v roku. Pritožb na sodišče evropske skupnosti praktično ni več in kar govorit, da imamo prvorazredne, drugorazredne, da je dovoljeno kar obračunavat z sodniki, tudi v tem Državnem zboru, kar poimenovat, komentirat konkretne postopke, seveda to ni prava popotnica in temu je treba enkrat naredit konec. In ko govorimo kar tako o, torej, pojasnjevanje stališč na način, z dogodki iz preteklosti, ki nimajo nobene vzročno posledične zveze, odpira številna vprašanja. Kaj ima bančni sistem iz leta 1968, ko(?) je kolegica Dimic začela čitat, veze z problemi in izzivi današnjosti, torej, sedanjosti? Kaj ima to zveze, mislim, s kakim namenom – s kakim namenom se poskuša na tak način komunicirat in utemeljevat stvari?
Ali veste, to, to je preprosto nespoštljivo in to je, torej nespoštljivo do državljanov in vodi izključno enemu cilju, uničevanju državnih podsistemov in grajenju nezaupanja. Mi se moramo zavedat, da imamo eno bazo volivcev, ki posebej na desni strani, ki želi slišat, da se jim gradi krivica in iščejo nekoga, ki jim s prstom kaže, na domnevnega krivca,

47. TRAK: (DAG) – 12.50

(nadaljevanje) pri tem pa si določeni politiki brez kakršnekoli utemeljitve izmislijo krivca in utemeljujejo svoje stališče. In to preprosto ni prav. Kolega Černigoj je tudi v svoji razpravi govoril o razlaščencih, o bančnih razlaščencih. V stališču ste govorili o bančnih razlaščencih. Te ljudi je razlastil tisti, ki je njihovo premoženje razvrednotil v negativne globine. Torej, tisti so te ljudi razlastili. Razlastili so jih, ko so njihovo premoženje razvrednotili v negativne globine. Spomnimo se, banka je že glede na sklep Evropske komisije imela v času privatizacije negativni kapital, torej kapital, ki ni imel nobene vrednosti. Takratna Vlada pa jim ga je prodala po fiktivni vrednosti, po dvakratniku fiktivne vrednosti. To je bila kraja državljank in državljanov! / oglašanje iz dvorane/ In sprenevedanje o bančni luknji…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Černigoj, prosim!

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): … o tem, ali je bila prevelika ali premajhna, sprenevedanje o posledicah in globini je v bistvu manever stranke, ki želi na ta način zakriti svojo odgovornost.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlagam, da spremljate spoštljivo razprave kolegov poslancev. Možnosti za razpravo je še veliko. Kolega Rajh, samo dve zadevi. Patria je zastarala na sodišču, na Vrhovnem sodišču, najbrž zato, da se ne bi nadaljeval postopek na Evropskem sodišču za človekove pravice; to vemo. / oglašanje iz dvorane/ Drugo, ko že govorite o bankah, pa morate upoštevati, da je bila Alenka Bratušek tudi nadzornica Nove kreditne banke Maribor v tistem obdobju.
/ oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, mag. Andrej Rajh. Kolega Soniboj Knežak, prosim, če želite besedo, se prijavite k razpravi, k besedi, k postopkovnemu predlogu ali kakorkoli. Kolega Rajh. / oglašanje iz dvorane/ Soniboj Knežak, izrekam vam…

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz vam repliciram…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Trenutek, trenutek. Kolega Soniboj Knežak, izrekam vam opomin.
Izvolite, gospod Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz vam repliciram na stališče. Bančna luknja je nastala v letih 2004-2008, gospa Bratušek je bila nadzornica v letu 2011.
Kar se tiče Patrie, so v Avstriji krivce našli in jasno pokazali s prstom tudi v Slovenijo, na takratnega predsednika Vlade.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Sodišče je v primeru Patrie v Sloveniji ugotovilo, da so krivi nekateri drugi ljudje, ker imamo dve Patrii. V tem primeru pa je šlo za indično sodbo, ki ni imela nobene podlage, zato tudi do tega najbrž ni prišlo. Takrat je bil predsednik Vrhovnega sodišča gospod Masleša, ki je dovolil, da je ta proces zastaral.
Postopkovno, dr. Matej Tašner Vatovec, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Spoštovani podpredsednik, zdaj smo ravnokar videli, da je kolega Rajh vam repliciral. Kot sem videl na semaforju – in imamo tudi seznam razpravljavcev -, vi niste razpravljali. Mislim, da te pravice tudi nimate. Vi z mesta predsedujočega komentirate razprave ostalih razpravljavcev, kar je v nasprotju s poslovnikom. Dajte mi zdaj razložiti, kako ste lahko vi peljali nekajminutno vsebinsko razpravo z mesta predsedujočega seji zbora in na podlagi tega tudi dovolili kolegu Rajhu repliko na to. Njemu je čas tekel za njegovo poslansko skupino, vaša poslanska skupina zaradi vaše intervencije, dvojne intervencije, ni izgubila niti minute. In to je neregularno.
Tako vas resnično prosim za interpretacijo – to je moj postopkovni predlog – in vas tudi naprošam, da prenehate s tem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Najprej, kolega Rajh je imel postopkovni predlog. Če je prišlo do napačnega beleženja časa, potem je to napaka, ker sem tudi povedal, da ima postopkovni predlog. In čas teče tudi pri postopkovnem predlogu, se pa ne šteje v kvoto. Drugo, kar je, vodim sejo in na nekatere stvari, ki so netočne, lahko tudi kot predsedujoči opozorim. Saj nisem imel razprave, jaz sem samo opozoril, da so nekatere stvari, o katerih je govoril kolega Rajh, v tem delu netočne.
Nadaljujemo razpravo.

48. TRAK (VI) 12.55

(Nadaljevanje) Besedo ima Marijan Pojbič, za njim pa bo dobil besedo Marko Bandelli.
Izvolite.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.
Najprej bi še enkrat opozoril, da si kolegice in kolegi, ki sedite v državnem zboru preberete to knjigo, ki jo je napisal gospod Pezdir. Mislim, da bi bilo zelo pomembno, da si preberete, da boste dobili malo širine o tem kaj je prav, kaj ni prav, kaj je mafija, kaj ni mafija, kaj je tisto kar je vzporedna oblast in tako dalje. In to knjigo priporočam tudi vsem državljankam in državljanom, ki gledajo sedaj v tem trenutku to razpravo.
Kolegi so med drugim razpravljali o tem kako mi povezujemo, ki razpravljamo, o tem ko danes govorimo o mafijski oblasti, o mafijski državi in tako dalje, ko o tem razpravljamo, zakaj to povezujemo z našo kratko preteklostjo. Najprej bi rad zelo jasno poudaril in povedal, da je ključ problemov in srž problemov vsega tega kar se nam dogaja s to vzporedno državo, s to kriminalno združbo v naši družbi, ravno to, da smo se poleg osamosvojitve, da poleg osamosvojitve nismo izpeljali lustracije. Če bi takrat to storili bi danes stanje v naši državi bilo takšno kot mora biti v srednje razviti demokratični državi. In ravno zato, ker ni bilo možno izpeljati lustracije imamo danes takšne probleme kot jih imamo.
In zakaj to govorim? Vam bom navedel vsaj dve, tri, štiri stvari. Najprej govorimo o tem, da je, če se spomnite ko smo se osamosvojili, Kučan dopustil razoroževanje Teritorialne obrambe. Se pravi, je že nekdo, ki je v tej družbi izjemno izpostavljen, zelo pomemben bil človek, ki Slovenija ni njegova intimna opcija. Potem imamo tukaj, smo danes govorili tudi o Jožetu Mencingerju. Ko je govoril, ko smo se osamosvajali, da bomo jedli Slovenci travo, če se bomo osamosvojili. Se pravi, drugi človek, ki dobro živi v naši družbi, ki je definitivno vključen v ekipo Foruma 21 in tako dalje. Je tisti, ki zanj ni bila Slovenija intimna opcija. In potem ko gledamo zadevo naprej, bom neke stvari izpustil, ker nimam veliko časa, moram pa opozoriti na afero Patria. Kar se tiče afere Patria je bilo jasno, da je bil naš predsednik, predsednik Slovenske demokratske stranke in sedanji predsednik vlade zaprt protizakonito. Zato, ker je Ustavno sodišče odločilo, da vse kar je bilo narejeno ni bilo v skladu z zakonom. In da je na Ustavnem sodišču tožba proti predsedniku stranke padla. Je pa res, da je to trajalo osem let. Osem let napadov na Slovensko demokratsko stranko, osem let napadov na našega predsednika in tako dalje. Hkrati mu je ta, bom rekel, nedemokratična oblast, mislim da še nekdo izmed poslank poslancev sedi v tem parlamentu, odvzela mandat, legalno izvoljen mandat. Če nadaljujem, prav tako se je zgodilo Francu Kanglerju, ko mu je bil mandat odvzet v Državnem svetu. Pa ne vem koliko obtožb je bilo proti njemu vloženih, vse so padle. A vi o tem govorite, da to ni mafijska država? In kdo je bil takrat na oblasti? Ali to za vas ni mafijska država? Se pravi, dvojna merila, za ene velja, za druge ne. Se spomnite uboja Ivana Krambergerja? Ko so potekale priprave na državnozborske volitve je njemu lista kazala okoli 25 %. To je povezano. Zakaj? Ko govorimo o mafijski državi. To je tema. In potem so ga ubili, ker so vedeli, da bodo takrat demokratične sile, ki so bile in ki so na tistih volitvah kandidirale, zbrali skupaj dvotretjinsko večino in bi bilo možno izpeljati lustracijo. Je bilo enostavneje in do skrajne meje pokvarjeno likvidirati Ivana Krambergerja. Sramotno! In vi govorite, da ne deluje v ozadju pokvarjena mafijska država.

49. TRAK: (SC) – 13.00

(nadaljevanje) Potem, ko govorimo o tem oziroma da sploh ne govorim o TEŠ6. Prodaja Nove KBM, Ljubljanskega letališča, vseh večjih podjetij v Mariboru Helios, da ne govorim o domnevnih krajev v Talumu, Perutnini Ptuj, Mura Murska Sobota, SCT Zidarja, ki se mu nikoli nič ni zgodilo. Velikokrat slišimo o priimkih Zemljariči, Sajlovič, Janković se spomnimo prodaje Mercatorja, projekt Stožice, kjer je zaradi neplačila določenih obveznosti je celo podjetnik naredil samomor in nič se ni zgodilo, še več. Za nedotakljive se uničujejo dokazi. Se spomnite gospoda Noviča, dokazno, da je nedolžen. Na vsak način so ga hoteli zapreti vprašanje je kaj se je dogajalo na inštitutu zakaj so ga obsodili, da je bil morilec in na koncu dokazano, da ni bil. Kdo je to? Mafijska država. Da govorimo kako so levičarske oblasti uporabljale denar torej porabljale proračunskih denar v glavnem za študije NVO, prestiž, jahte, vile, za zasebne žepe, za odpisovanje dolgov nedotakljivim in tako dalje in tako dalje, ampak ker sem rekel, da imam malo časa bom sedaj poslušal pa povedati kaj pa ta Vlada dela drugače. In sicer sedanja Vlada in koalicija vlagata v ljudi, v zdravstveni sistem, socialo, domove za ostarele, gospodarstvo, upokojence, rastejo pokojnine, rastejo plače, več vlagamo v šolstvo, znanost, šport, infrastrukturo, vojsko in seveda še bi lahko našteval.
Torej, če zaključim. Ta Vlada dela od ljudi za ljudi in nikakor za hudodelsko združbo torej mafijsko vzporedno pokvarjeno in zavajajočo strukturo, ki se na vse kriplje trudi vladati iz ozadja. Spoštovane kolegice in kolegi, verjemite mi vlada Janeza Janše in ta koalicija, ki sedaj vodi to državo tega nikoli ne bo dovolila ravno, zaradi tega je na to vlado in to koalicijo takšen nenormalni pritisk. Obsojajo nas kako napadamo medije, sodnike in če pogledamo dnevnik POP TV, A kanal in tako dalje si pojdite pogledati kdo koga napada, nesprejemljivo. 85 odstotkov vseh medijev imate levičarske strukture na razpolago in pod kontrolo in vi nam poskušate dopovedati, da mi pritiskamo na medijev in na sodno vejo oblasti, ki sprejema takšne odločitve, o katerih sem pred tem govoril in potem tukaj vidimo kaj so dvojna merila in katera je moč tistih, ki do tega trenutka praktično obvladujete vse iz ozadja razen se vam pojavi vlada Janeza Janše in Janez Janša kot predsednik te Vlade, ki vam stopijo na prste in ta Vlada in ta koalicija ne samo, da bo ta mandat pripeljala do konca in to državo pripeljala do demokratičnosti bo dobila tudi naslednje volitve in to državo pripeljala tja kamor sodi med visoko gospodarsko razvite države v Evropi in v svetu, zato izjemno cenim to koalicijo in to Vlado in sem tudi sam član te koalicije in te Vlade in sem ponosen na vse to, kar delamo, kar delamo za ljudi.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Karmen Kozmos Ferjan, pripravi naj se Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite.

KARMEN KOZMOS FERJAN (PS SDS): Hvala za besedo.
Žal opažam, da je današnja razprava že prej pri stališčih se je to videlo, da gre zgolj v neki smeri nizanja obtožb brez pravih dokazov. V zadnjih mesecih je zelo aktualno sklicevanje na ustavne pravice, kar je prav, da imamo ustavne pravice, da se jih zavedamo, vendar mnogokrat se pozabi tudi na ustavne dolžnosti.

50. TRAK: (NM) – 13.05

(nadaljevanje) In moja ustavna dolžnost je, da ne posegam v ustavne pravice nekoga drugega. Danes pa vidimo, da vsi lahko posegajo v ustavne pravice Janeza Janše, se mu celo zanikajo, njega se sme blatit, sme se mu polagat besede v usta, sme se ga obtoževati, celo v vlogo sodnika se sme postaviti nad njim. Janez Janša je človek s svojimi pravicami in dolžnostmi, vendar ste ga v tem Državnem zboru danes spustili na nek, ne vem, kot da bi bil predmet brez pravic in namesto njega, on vam nekaj govori, vam odgovarja, vendar vi namesto tega ne slišite ničesar, ker imate v svoji glavi tisto, kar ste si zadali, in vam grejo njegove besede čez eno uho noter, čez drugo ven. Danes smo tudi velikokrat slišali omembo imena Rok Snežič. Včasih ima človek občutek, da se vam ponoči sanja o Roku Snežiču, čez dan pa o Janezu Janši. Non stop eno te isto. Celo trdite, svetovalec za davčno politiko vaše vlade, gospod Rok Snežič. In potem predsednik vlade odgovori, Snežič ni moj davčni svetovalec, ne davčni svetovalec vlade. Ampak tega nihče ne sliši, noče slišati. Poglejte, jaz res dvomim, da bi Rok Snežič opravljal vlogo svetovalca brezplačno. Verjetno, če bi bil svetovalec, bi imel neko pogodbo. Z njo bi mahali vi, mahali bi mediji in verjetno sam gospod Snežič tudi. Potem, če gremo naprej. Če bi bila nesramna, bi lahko predlagatelja tudi vprašala, ker je on govoril, da je Rok Snežič govoril v Bosni, da je svetovalec predsednika vlade. Lahko bi ga vprašala, kaj je počel z Rokom Snežičem v Bosni, da je to slišal, ker drugi tega nismo slišali. Poglejte, dobro vsi vemo, da se o javnih osebah govori marsikaj, tako o Janezu Janši kot o vas, kot o nas vseh. Ampak to ne pomeni, da je vse res, da je vse resnično, tako kot slišimo. In včasih je treba tudi uporabiti filter in se odločit, kar je res, kar ni, malo uporabiti zdravo kmečko pamet. Kar se tiče predlagatelja, vseskozi, mogoče bo kdo zdaj mislil, da pretiravam, ampak vseskozi ga imam za kulturnega govornika, kulturnega človeka, ki je visoko izobražen. In sem danes zelo razočarana nad razpravo v smislu baba čula, baba rekla. Korupcija in mafijska država je res problem in dobro temo je odprl, vendar pa je pripeljal pred nas napačnega obtoženca, napačno osebo. Pri naštevanju mafijskih poslov pa je pozabil na resnična mafijska posla. Ni omenil ne nasprotovanja osamosvojitvi, ne razorožitve teritorialne obrambe, ne žilnih opornic in ne pranja denarja preko NLB. Če bi svoj čas namenil in tudi vsi mi teh 5 ur, ki jih imamo za razpravo, namenili pravim problemom, bi mogoče prišli tudi do pravih rešitev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Lidija Mirnik, Divjak Mirnik, pripravi naj se mag. Dejan Kaloh.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Aja, zdaj kar nekaj stvari smo danes že slišali. Seveda logično, klasično branjenje s strani kolegov iz SDS, dosti razumljivo in pogrevanje vedno novih, novih, novih nekih zgodb, ki smo jih že 100-krat slišali. Zato sem jaz se za začetek moje razprave malce z Wikipedijo poigrala in pravzaprav pogledala, kdo je gospod, o katerem danes tudi govorimo, oziroma zakaj pravzaprav govorimo o temi, o kateri danes govorimo. Bom citirala to, kar na Wikipediji piše:
»Janez Ivan Janša leta 1975…« to je bilo 2 leti po tem, ko sem se jaz rodila, torej 2 leti sem bila stara, »se je kot 17-letni mladenič včlanil v zvezo komunistov Jugoslavije in bil najmlajši član partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v Kumrovcu. Bil je Titov štipendist, predsednik občinske organizacije zveze socialistične mladine Slovenije, član občinskih komitejev socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko Jajce.« (Konec navedka.)

51. TRAK: (NB) – 13.10

(Nadaljevanje) In potem na eni, ko sem bila stara takrat dve leti, in v LMŠ, ki ga seveda takrat še ni bilo, o komunistih. Saj bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Ampak žal je bolj žalostno kot smešno, kolegi iz SDS, ki vam je zdaj to smešno kar govorim. Pa jaz verjamem, da je takrat…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovana gospa poslanka, vas prekinjam.
Spoštovani kolegi! Bodimo spoštljivi, spoštujmo Poslovnik in tudi naš kodeks, ki smo ga sprejeli.
Izvolite, gospa poslanka.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa predsedujoči, da ste umirili.
Pa jaz celo verjamem, da je gospod takrat, ko je to počel, tudi verjel v vse tiste ideale in sploh ne razumem zakaj potem zdaj to zanika. Tega pa sploh ne razumem, ampak okej, pač ljudje se odločamo kot se odločamo. In potem naslednjih 30 let se seveda vrti v slovenski politiki tako ali drugače in igra žrtev. 30 let že igra žrtev in 30 let so že vsi drugi krivi za to kar se dotičnemu gospodu dogaja. In potem, če Wikipedijo človek dalje prebira, vidi tudi, da ga Independent opisuje kot skrajno desnega voditelja v kar se je tudi sicer razvil. In človek lahko prebere tudi, da ta stranka širi nestrpnost in zagovarja avtoritarne pristope, kar pravzaprav občutimo v zadnjem letu in pol vsi v tej državi. In potem ves ta gnev že 30 let pogreva, pogreva, pogreva, tudi danes smo bili deležni ene ure zgodovine, s čimer v osnovi nič ni narobe, če se človek malce zgodovine spomni, zdaj vprašanje pa je kdo to zgodovino interpretira in na kakšen način jo interpretira. Vendar kljub temu, spoštovani predsednik Vlade, ki ga seveda ni tukaj, mladih danes žal ne zanimajo komunisti, niti jih ne zanimajo domobranci, partizani, niti vse teorije zarote, ki so ali niso bile niti modre misli predsednika Vlade niti razmišljanja tega predsednika Vlade v tem trenutku. Veliko večino mladih ne zanimajo. Zanima jih pa ali bodo lahko doštudirali, ali bo še šolanje v tej državi brezplačno oziroma javno dostopno vsem. To pa jih zanima. Zanima jih ali bodo dobili kakovostno znanje ali bodo dobili dovolj kompetenc, da bodo lahko prišli do stalne službe, da ne bodo prekarci. To mlade danes zanima. Ne domobranci, partizani pa vse afere takšne in drugačne, ki so se zgodile ali se niso zgodile. Mlade danes tudi zanima ali lahko, ali bodo lahko kupili stanovanja, pa da se ne bodo potrebovali oziroma, da se ne bodo rabili zakreditirati za 35 let, oni pa njihovi starši pa njihovi partnerji pa hipoteke na ne vem kaj vse dati. To jih zanima. Ali si bodo lahko ustvarili družino, ki jo bodo lahko vzdrževali? To jih recimo zanima. Ali bodo lahko, ne vem, potovali, se družili s prijatelji na kuhančku, to jih zanima? Ali bodo lahko zapisali to kar menijo, ali bodo lahko povedali tudi to kar menijo, pa zato ne bodo izgubili službe ali bi bili premeščeni v neki kazenski bataljon, v navednicah? Ali bodo lahko strokovno v svojih službah zagovarjali svoja strokovna stališča in odločitve in za to ne izgubili službe? Zanima jih tudi kako bodo živeli njihovi vnuki, kako bodo njihovi vnuki odplačevali ves ta puf, ki se je nabral v tem letu in pol in ves ta puf, ki je s potrjenimi proračuni že napovedan.

52. TRAK (VI) 13.15

(nadaljevanje) To jih zanima, koliko se bo vzelo iz njihovih žepov, da bodo lahko živeli. Mlade tudi zanima, kako bodo pravzaprav odplačevali vse te pufe in vse te bombončke, ki jih delite pred volitvami, še posebej tistim, ki podpirajo to koalicijo, poslancem Desusa, poslancem SNS-ja in pa tudi manjšincema. To jih zanima. Ne zanimajo jih domobranci, niti partizani niti namišljene afere. Mlade tudi zanima, kako bo poskrbljeno za okolje v katerem bi oni še radi živeli, v zdravem okolju seveda. In seveda jih zanima, da bi tudi njihovi otroci živeli v zdravem okolju. To jih zanima. Mladih v tem trenutku ne zanima kako si želite podrediti šole in v njih očitno uvesti spet verouk, niti jih ne zanima to, da bi jim radi očitno prepovedali splav. Tudi to jih ne zanima. Tudi jih ne zanimajo kao domoljubne vsebine, ki jih želite uvajati v šole. Niti jih ne zanima to na kakšen način želite ravnatelje po novem postavljati, ker jih to pač ne zanima, ker so to travme, ki jih vi že toliko in toliko let, cel čas vlečete na plano in delat iz njih neke afere.
Ljudi danes pravzaprav če jih na ulici danes vprašate kaj jih zanima, vam ne bodo rekli, da je danes v Sloveniji tako fejst fajn, da si komaj želijo, da se priselijo nazaj v Slovenijo tisti mladi, ki so se že odselili. Ker to občutijo vsaj dan na svoji koži in ker to vidijo in ker to lahko preberejo. Če samo pogledamo vse napade na medije, ki so se zgodili v času te vlade, pa ne bom sedaj naštevala vsega tega na kakšen način ta vlada obračunava z javnimi mediji. Niti nebom govorila o neplačevanju več kot eno leto STA, niti o RTV, ki ga z zadnjim MVK-jem ste si popolnoma podredili. Niti ne bom govorila o tistih spremembah medijske zakonodaje, ki ste ga takrat v tisto tri ali pet dnevno razpravo javno sredi poletja dali, ker je vsem jasno, da mediji morajo ostati neodvisni. Ker je vsem jasno, da vlada mora zagotoviti in je dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA. To je vsakemu Slovencu jasno, razen očitno nekemu procentu, ki podpira vse to kar počnete. Če samo še pogledamo kaj se je dogajalo v tem času s samozaposlenimi v kulturi, če začnemo govoriti o Covid ukrepih za okrevanje kulture, če govorimo o finančni blokadi slovenskega filma, če govorimo o kadrovskih čistkah v muzejih in ignoriranju strokovne javnosti potem pravzaprav vidimo kakšen je modus operandi te vlade ali pa da rečem največje vladne stranke, ki ji ob tem NSi zvesto statira in seveda tisti ostanek SMC-ja oziroma sedaj kako so preimenovani, ki zvesto statirata pri rahljanju vseh teh in izobrazbenih pogojev vezanih na stroko, pri vseh tistih nadomestnih, da rečem kadrovskih zamenjavah, ki so se zgodile, čeprav ljudje nimajo ustreznih kompetenc, da bi sploh zasedali taka delovna mesta. Mimogrede samo, zadnji podatek iz 9. 12. iz zadnje seje vlade, veste koliko novih imenovanj je bilo? Novih imenovanj? 1.345. Seveda gre za brutalno kadrovanje. 1.345 v letu in pol. Vladi Marjana Šarca ste pa očitali 275 menjav.

53. TRAK: (DAG) – 13.20

(nadaljevanje) Ampak zmeraj so krivi vsi drugi, samo največja stranka nikoli nič. Pa ne bom naštevala še vseh ostalih nabav zaščitne opreme, niti tistih dobrih golfov. Niti ne bom govorila o preko 5 tisoč 500 mrtvih, zato ker se je prepozno reagiralo ali pa napačno reagiralo v času epidemije. Danes lahko beremo, da kriminalisti preiskujejo oziroma opravljajo hišne ali kakršnekoli preiskave v zvezi z nabavo hitrih antigenskih testov. Pa tiste škart maske iz WC papirja, če se jih spomnite. Pa vse menjave, ki so se zgodile v Policiji. Pa o delegiranih tožilcih, pa neimenovanih državnih tožilcih, pa o sistemski korupciji pravzaprav v vseh podsistemih. Da škandalov ministrov ali pa nedelovanje niti ne začnemo omenjati. Da se o šolstvu, ki ga malce bolj pokrivam, in o vsem tem, kar se je dogajalo samo na tem področju, niti ne začnemo pogovarjati, ker potem te seje ne bomo zaključili v dveh urah, ampak bomo tukaj kar dva dneva ali pa še več.
Skratka, še kako je pomembna ta seja. Še kako je pomembno govoriti o neupoštevanju stroke pri sprejemanju odločitev. Še kako je pomembno govoriti o nekompetentnih ljudeh, ki se jih imenuje samo z enim ciljem. Še kako je pomembno govoriti o načinu komuniciranja te Vlade - da tistih tvitov niti ne začnemo spet naštevati – in o vseh stvareh, ki jih beremo in kjer se nam čudi tudi mednarodna javnost in jo je sram za nas. Zato ker cilj te Vlade ja pravzaprav res, očitno, en sam – to pa je, da ljudje ne bi verjeli več nikomur, da bi metali vse v isti koš, češ, vsi ste isti, vsi ste šli v politiko zato, ker prej niste imeli česa v življenju početi, vsi ste šli v politiko zato, da se boste okoristili, in vsi ste pokvarjeni. Vendar nismo vsi isti. Nismo vsi pokvarjeni. Niti nismo vsi tisti, ki ne bi imeli prej česa početi, ki nismo prej ničesar počeli in tudi ničesar pokazali. Zato si jaz želim, da ljudje, ki nas zdaj spremljajo, vidijo razliko med tistimi, ki ves čas trdijo, da so za vse drugi krivi, kar počne aktualna Vlada, in tistimi, ki so bili pripravljeni prevzeti odgovornost tudi za napake. In tu je razlika med nami in vami, če hočete. Želim si, da bi ljudje to videli, ker ne želim, da smo za čisto vse, za kar bi morala ta Vlada prevzeti odgovornost, pa je ne prevzema, krivi v opoziciji, potem so krivi protestniki, potem je krivo krivosodje, potem so krivi novinarji, potem so krive nevladne organizacije, vmes so krivi tudi sindikalisti… Skratka, vsi drugi, samo tisti, ki so pa v resnici krivi, oni pa niso nikoli ničesar krivi. Saj to še petletni otrok vidi, res vidi. In potem retorika, ki smo jo bili danes tukaj deležni: »Mafijsko nagajanje levih sil se je zgodilo v tej državi.«

54. TRAK: (SC) – 13.25

(nadaljevanje) Mislim jaz ne razumem kako ne želite videti, da 60 % ljudi pač tega, kar počnete ne odobrava, da jim enostavno to ni všeč, da želijo lepo, normalno živeti, služiti, hoditi v službo, delati kar jih zanima, iti na dopust, kam si pač lahko privoščijo in živeti v skladu s svojimi vrednotami in svojimi možnostmi tako preprosto je to. Res ne razumem kako ne vidite kaj vam ljudje cel čas poročajo, ne razumem zakaj ne slišite ljudi in ne razumem zakaj ne želite sprejeti tudi odgovornosti za svoje napake, ki ste jih naredili. Spoštovani, v tem trenutku v tej državi ni dobro vzdušje. Ljudje imajo pol kufer vsega po domače povedano. Za piko na i jim boste sedaj še izglasovali PKP-10 za piko na i in jih še po možnosti prisilili, da se morajo obvezno cepiti. Jaz bi si želela, da ta Vlada ugotovi, da dela napake in se poslovi, ker bo to dobro za naše vnuke, ker ne bodo rabili plačevati teh pufov.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dejan Kaloh.
Postopkovno, izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Jaz bi samo predlagal, da opozorite poslanko ali pa tudi naslednje, da se držimo temo današnjega dnevnega reda. Tema je popolnoma nekaj drugega, kar smo sedaj poslušali. Treba je prebrati dnevni red, treba je pogledati katera točka je na dnevnem redu in se, potem v skladu s Poslovnikom tudi razpravljati na to temo. To ni interpelacija Vladi niti predvolilna kampanja, ampak je točka popolnoma nekaj drugega o tej temi, o kateri je danes točka nisem slišal v tej razpravi niti enega stavka. Če bomo vsi tako delali, potem lahko kar ne vem razpravljamo o vsem po dolgem in po čez in zapravljamo tukaj čas in denar davkoplačevalcev in zato je tako kot je kar sem tudi slišal iz razprave, da imajo ljudje vsega pol kufer. Seveda, če tole poslušajo se sploh ne čudim, da imajo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, gospod poslanec, za vaš postopkovni predlog.
Pa, če ste pazljivo poslušal poslanka se je skozi vrtela sicer malo bolj tudi na široko okrog teme, ki jo danes obravnavamo. Je pa res bilo na široko.
Mag. Dejan Kaloh ima besedo, pripravi naj se Soniboj Knežak.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoči, hvala.
Sedaj od sodniških jajc smo prišli do bosanskega jajca kot smo slišali prej pri poslanki LMŠ. Jaz ocenjujem, da državljani so še enkrat več videli kaj opozicija dela za narod. V bistvu nič za svoje »bruke« pa kot vidimo dosti.
Ta poslanka, ki je sedaj tu več ni je rekla kako je pomembna ta seja. Če bi se mi res resno pogovarjali o korupciji pa o domnevnem mafijskem upravljanju z državo bi tukaj notri sedaj na strani opozicije sedala cela plejada ljudi. Sedaj vidimo, da tam sedijo trije poslanci gospod Koražija, gospod Pavšič ter gospod Medved, ki je tudi prišel pred petimi minutami notri. Kje je tista vaša resnost o teh temah je mi je vse to na tej strani ne vidimo. Tako da tukaj kar je kolega Doblekar opozoril Lidija Divjak Mirnik v 18 minutah praktično skoraj nič ni govorila o tej tematiki tako, da dajte se v tem pogledu vsaj držati teme, če že vas ni tukaj več kot ne za eden tarok.
Kar se pa tiče mafijskih prijemov, mafijskega upravljanja, mafijskih manevrov to so dejansko težke besede, ki so bile sedaj namenjene tej aktualni Cladi z vaše strani, ampak jaz vseeno ocenjujem, da se, potem vedno to obrne k nosilcem takšnih razprav,

55. TRAK: (TB) – 13.30

(nadaljevanje) v tem primeru seveda do te skrajne levice, do / nerazumljivo/ socialne demokracije in pa za državo, za državno upravljanje, res nekompetentne LMŠ in SAB. Da bi kaj naredili za ljudi, smo vstopili v politiko, je dejal v uvodni predstavitvi poslanec LMŠ-ja, a dejstva, glejte, so res drugačna. Zdaj, za ljudi, za narod, vlada Marjana Šarca, niste praktično naredili nič. To tudi kažejo ankete. Podpira vas dejansko 4 % ljudi. To smo videli v včerajšnji anketi. Ravno obratno, tretja Janševa vlada je pa naredila ogromno, za vse segmente prebivalstva, na vseh področjih. Državljani dejansko, kljub hudi korona krizi živijo boljše, rastejo pokojnine in plače, gospodarska rast je večja, brezposelnost pa je dejansko najnižja po letu 2008. Tako da tukaj ste res v vašem vladanju storili bore, bore malo.
Zdaj, jaz sem bil takrat že, pred mesecem dni(?), ko je <predsednik Vlade Janez Janša na tisto začetno poslansko vprašanje dr. Vatovca odgovarjal, da te osrednje težave, ki jih imamo, še vedno koreninijo, pač, v tistem, polpreteklem času, ki jih je takrat za te vzporedne mehanizme, kot jih zdaj aktualno imenuje, takrat skrbela »udbo«(?) mafija in pa dejansko brez vsakršne neke, volitev, brez »legitimitete«, obvladujete še vedno vse oziroma ali pa, večinski del podsistemov, tako da, to je tisto levičarsko, če lahko rečemo, mafijsko upravljanje z državo, da brez nekih legalnih vzvodov, vi v ozadju te niti vlečejo.
Zdaj, nekaj smo že slišali, kaj je bilo v zadnjih tridesetih letih v kontekstu, s tem mafijskim upravljanjem z državo ali pa tudi, če hočete, z sabotiranjem, mafijskim, že vse od začetka nastanka te države. Slišali smo že za tisto Kučanovo tiho soglasje ob razorožitvi teritorialne obrambe maja 1990. leta. Jaz pravim, to so potem bili neki temelji za kasnejše. Res, pravo »utbo«(?) mafijsko početje po vseh sistemih države, ki je potem leto kasneje tudi nastala.
Ker sam prihajam iz Maribora, pa tudi sem vesel, da se je to v predhodnih razpravah omenjalo, se pravi, to mafijsko trgovanje z orožjem. 1993. leta se je na mariborskem letališču našlo 130 ton pehotnega orožja in takrat, je takratni obrambni minister opozoril, sedanji aktualni premier Janez Janša, na tiste rabote in sodišče leta 1996, je razsodilo, da so dejansko besede takratnega obrambnega ministra bile verodostojne informacije in verjamem, da že takrat so nekateri akterji bili močno ogroženi zaradi teh Janševih izjav in seveda se to vse nadaljuje do današnjih dni. Jaz tudi verjamem, da so se takrat hlače močno tresle tudi Milanu Kučanu, ki je bil seveda seznanjen s tem pehotnim orožjem na mariborskem letališču. Tako da, tukaj vidite, kje to korenini, v zgodnjih devetdesetih letih.
V predstavitvi stališča SDS je tudi naš vodja poslanske skupine, gospod Krivec, omenjal afero Patrija, ki jo seveda lahko okarakteriziramo kot tipično mafijsko početje, jaz sem o tej aferi, o nadaljnjem sodnem postopku, napisal celo dve razprodani knjigi. Zdaj, tukaj je jasno, da je bil to politično montirani sodni proces, ker je bila ta »zlizanost« sodišča in tožilstva več kot očitna in zdaj tu, prej, ko je kolega Rajh govoril, da je vse skupaj zastaralo, tu je, recimo temu, zavajal, ker v aprilu 2015 je Ustavno sodišče razveljavilo vse tiste krivične in nezakonite sodbe. Zdaj, tako kot iz devetdesetih let, tudi ta, lahko vzporednico potegnemo, politična likvidacija, seveda, da rečemo temu razrednega sovražnika številka 1, gospoda Janše, je bila tista v fokusu teh sil, ki so ta konstrukt naredili, ampak, tako kot vedno, se je vse sfižilo in franže, ker očitno niti toliko niste sposobni, da bi vsaj konstrukte nekako probali naredit, da bi vsaj v nekem delu obstali(?), ampak žal, resnica vedno najde svojo pot.
Zdaj, kaj se tiče afere IranNLBgate, smo tudi že danes o tem govorili. Jaz bi rad samo spomnil, ker to pa ni bilo omenjeno. V jeseni 2017 je tudi KNOVS, tukaj, v tem Državnem zboru,

56. TRAK: (VP) 13.35

(nadaljevanje) potrdil poročilo glede sumov pranja denarja v naši največji državni banki v letih 2009 do 2011. In je to poročilo kazalo na določeno zavlačevanje pristojnih služb in pa njihovo neustrezno ravnanje. Se pravi, nekdo se je fejst trudil to pomesti pod preprogo. Očitno z nekim namenom, kajti preko te državne banke NLB, danes že vemo, da to že ni bila samo milijarda, ampak je bila celo milijarda 800 milijonov tega denarja, ki so jih pač preko ekosistema Nove ljubljanske banke spuščali v obtok iranski državljani oziroma njihova podjetja, seveda za namene financiranja terorizma po vsem svetu. To pa je, glejte, zelo, zelo kriminalno početje. V tistih letih so bili v tem početju obveščeni tako takratni predsednik vlade kot finančni minister kot notranji minister in danes smo v letu 2021 – zgodilo se ni prav nič. Se pravi, takratna oblastniška garnitura je to kriminalno početje očitno podpirala. Zdaj, kaj se pa tiče, če rečem v navednicah, »everyday kriminalnega početja«, ali pa ki vsaj diši po kriminalnem početju, s strani in ponosnih naslednikov KPS-ja ali pa koga drugega, kjer se je recimo hotelo nekaj malega ali pa tudi dosti zaslužiti mimo FURS-a na račun seveda vseh nas davkoplačevalcev, zdaj o tem so mediji pisali, o tem so sodišča razpravljala. V končni fazi kandidatka takratna SD-ja na evropskih volitvah leta 2004, gospa Lidija Mavretič, je tihotapila, recimo, migrante v mednarodni kriminalni združbi. Radeljski župan še leta 2020 je bil član SD-ja, Alen Bukovnik, je bil tudi obsojen zaradi prejemanja podkupnine. Zdaj tudi članki o drugih nekdanjih članov SD, izgleda so se potem vsi po Odkrito razbežali kot kafre, en medij je avgusta 2020 recimo v naslovu zapisal »Kako je nekdanja dolgoletna vplivna članica Socialnih demokratov Marijana Karla Rebernik prišla do zemljišča za svoj dvorec v vrednosti 150 tisoč nemških mark preko obsojenega pokojnega goljufa Igorja Triplata«. In teh zadev je še kar nekaj.
Zdaj, tudi gospa Sukič, ki prihaja iz stranke predlagatelja te točke, je danes dejala: Levice res ne moremo uvrstiti med udbomafijo. Zdaj, vsi smo videli tisto fotografijo, kjer je šef Levice, se pravi nominalni šef poslancev Levice, sedel z obsojenim Kordežem. Kordež je bil obsojen zaradi protipravnega pridobivanja premoženja. In zdaj, saj, to je bila kaj, čajanka nadpoštenih ali dejansko je sedel z obsojenim kriminalcem, to ne vem. Bo verjetno kdo še od Levice kaj na to temo povedal. In ustanovni član Kučanovega Foruma 21, ki pa je tudi imel zelo velik potencial, da ne rečem pedigre, nekih paramafijskih struktur, je tam z njim lepo sestankoval, sta pila čaj ali kaj sta delala. In Finance januarja 2014 v članku z naslovom Kako je Forum 21 opustošil Slovenijo, veste, kaj so zapisali? Večina gospodarskega dela mreže Foruma 21 je v težavah, preiskavah, insolvenčnih postopkih ali zaporu. Se pravi, pripadniki Levice pa veselo sestankujejo z ljudmi iz tega miljeja, ki so končali v zaporu. Podstat tega pa je seveda bil, vsaj iz tega naslova, Kučanov Forum 21. Se pravi, tu je tisti jasni, da rečem dokaz, da udbomafija pod Kučanovim patronatom še vedno tudi sestankuje z aktualnimi poslanci skrajne levice. Res tukaj kolegi iz Levice res ste pripeljali to vašo politiko res na sam skrajni rob družbe, tudi s sklici takšnih sej. Ampak vi nam potem pridigate o kriminalcih, o lopovih, potem pa se te vaše kričeče besede skoraj vedno obrnejo v vašo lastno nasprotje.
Toliko sem imel za povedati. Hvala za posluh.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Soniboj Knežak je na vrsti, vendar vidim, da ga ni v dvorani. Tako, da besedo dajem Juretu Ferjanu, pripravi naj se Jožef Lenart.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi, ki nas spremljate, ki spremljate to razpravo o mafijskih državi v Republiki Sloveniji!
Dovolite mi, da začnem z nekaj konkretnimi primeri, kjer mislim, da se lahko vsak izmed nas, da se lahko vsak državljan, državljanka

57. TRAK: (NB) – 13.40

(Nadaljevanje) Slovenec, Slovenka, prebivalec, prebivalka te države vpraša ali je moč to uporabiti oziroma zaznati kot eden ali pa vsaj eden izmed elementov mafijske države. IranNLBgate. Ena milijarda 800 milijonov ameriških dolarjev opranega, umazanega iranskega denarja za potrebe očitno terorizma.
Spoštovane in spoštovani! Ena milijarda 800 milijonov ameriških dolarjev na 70 tisoč različnih računov, med njimi tudi očitno na račun Miki Miške in Jaka Racmana. Vprašajmo se kaj bi se zgodilo, če bi kdorkoli izmed nas odšel na banko, katerokoli v Sloveniji in rekel, da želi 100 tisoč evrov nakazati Jaku Racmani ali Miki Miški. Pa morda ne 100 tisoč evrov, 10 tisoč evrov ali pa tisoč evrov, sto evrov. Kaj bi se zgodilo, spoštovane in spoštovani, če bi odšli na banko in želeli 100 evrov nakazati Jaku Racmanu ali Miki Miški. Kaj bi se zgodilo? Kaj pa se je zgodilo, ko so milijardo 800 milijonov ameriških dolarjev nakazovali tem dvema otroškima junakoma, bi lahko rekli? Še več, od tega početja je minilo desetletje, v tem Državnem zboru smo imeli preiskovalno komisijo, ki jo je vodil takrat poslanec, danes pa minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar, ki je na več kot tisočih straneh pripravila poročilo, ugotovitve, ki jih je ta Državni zbor, spoštovane in spoštovani, sprejel soglasno brez glasu proti. To je bilo leta 2018, če se ne motim, je bilo to končno poročilo predstavljeno. In spoštovane in spoštovani, je do danes v letu 2021, ki se počasi izteka, kdo odgovarjal za to, je stekel kakšen postopek? Meni ni znano, da bi stekel. Takrat je na novinarski konferenci, ko je dr. Anže Logar predstavil to končno poročilo, ki je bilo torej sprejeto soglasno brez glasu proti v tem Državnem zboru, takole dejal, citiram: »Končno poročilo je bilo sprejeto brez glasu proti, predstavljeno je na tisoč 40 straneh, sestavljeno iz dveh delov in sicer iz dela, ki govori o politični odgovornosti in iz sporočila, ki opisuje slabe bančne prakse v NLB in NKBM. Skupaj z imeni, priimki, izpiski posameznih delov zaslišanj, ki so relevantni za dokazovanje izpostavljenih slabih bančnih praks, skupaj z izjavami skritih prič, z dokumenti, z elektronskimi sporočili in ostalo elektronsko korespondenco, ki smo jo zasegli med dokumenti, skladno z izreki in sklepi sodišč.«
To je poročilo Državnega zbora Republike Slovenije, preiskovalne komisije sprejeto soglasno brez glasu proti. 2018 je to dr. Anže Logar predstavil. Danes smo leta 2021, decembra, nič se ni zgodilo. Nič. Desetletje je minilo od tega početja. In spoštovane in spoštovani! Kdo je bil takrat na oblasti, ko se je počelo pranje umazanega iranskega denarja v državni banki? Ja vi KUL-ovci ste bili na oblasti. Vi, ponosni nasledniki, kot sami radi rečete. Ampak o tem danes uvodoma nismo slišali niti besedice. Niti besedice. In o tem tudi težko preberemo v slovenskih medijih kaj veliko.
Naslednja zadeva, žilne opornice. Tudi na to temo je bila preiskovalna komisija pod vodstvom gospe Jelke Godec v tem Državnem zboru Republike Slovenije. Tudi tukaj je bilo kvalitetno poročilo. Ali se je do danes kaj spremenilo, je do danes stekel kakšen sodni postopek? Ga ni bilo. Ali smo kaj uvodoma slišali o tej preiskovalki, o teh mafijskih rabotih v naši državi. Nismo slišali. Bančna luknja, spoštovane in spoštovani, 5 milijard evrov smo dali davkoplačevalskega denarja v bančno luknjo. 5 milijard evrov, od tega tudi v dve zasebni banki, spoštovane in spoštovani. Ali smo danes slišali uvodoma kaj o tem? Nič. Nič nismo o tem slišali. Pa smo dokapitalizirali tudi dve zasebni banki z davkoplačevalskim denarjem, spoštovane in spoštovani. So to morda mafijski posli ali to za vas niso mafijski posli? TEŠ 6, spoštovane in spoštovani, podjetje ki je investiralo, ki je gradilo ali pa naj bi gradilo, je samo priznalo korupcijo in plačalo 240 milijonov evrov odškodnine, penalov, kakor to poimenujemo. Torej dokazana korupcija. Je bil do danes za to kdo obsojen?

58. TRAK: (SC) – 13.45

(nadaljevanje) Koliko postopkov teče? Pa smo, spoštovane in spoštovani, uvodoma s strani kul predlagateljev slišali kakšno besedo o Teš6 o tej dokazani korupciji, ki so jo priznali tisti, ki so pri tem sodelovali? Spoštovane in spoštovani, čigav projekt je bil Teš6? To je bil projekt ponosnih naslednikov spoštovane in spoštovani. To je bil projekt Socialnih demokratov. Danes smo poslušali v tem Državnem zboru modrovanje gospe poslanke Sluge o korupciji, o mafijski državi pa ravno poslanka Sluga je tista, ki sestankuje s predsednikom Računskega sodišča, ki mimogrede poleg svoje neodvisne funkcije zasluži še nekje 20 tisoč evrov mesečno nekega popoldanskega dodatnega zaslužka, kar očitno ni problem in s katerim se pogovarja o odprtih zadevah in to pove kar predsednik Računskega sodišča sam. Ali je to mafijska država ali ni mafijska država? Kajti, spoštovane in spoštovani, o tem uvodoma s strani predlagatelj nismo slišali nič. Ali v kul nočete ali ne želite tega slišati, ampak to je bilo nekaj konkretnih primerov, ki sem jih naštel od NLB do žilnih opornic, bančne luknje, Teš6 in še bi lahko našteval? Konkretni primeri, dokazani samo tiste institucije, ki bi morale v / nerazumljivo/ v svoje roke, ki imajo to dolžnost pač niso očitno speljale nobenih postopkov in tudi nobenega sodnega epiloga do danes še vedno ni. Zakaj je tako? Ali je morda to zato, ker smo mafijska država? Medtem, ko se vi ukvarjate z nekimi izmišljenimi zgodbicami pa ta Vlada dela, hodi po terenu, rešuje realne probleme ljudi, dviguje povprečnine, pripravljamo mi jih v Državnem zboru, koalicija sprejema zakone, ki sistemsko urejajo varno, mirno in dostojno, človeka vredno, tretje življenjsko obdobje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred nami je novela Zakona o dohodnini, ki dviguje plače vsem, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Imamo protikorona pakete, s katerimi smo pomagali ljudem, slovenskemu gospodarstvu razbremenili marsikoga in preprečili in rešili marsikatero stisko. To je za vas, spoštovani kulovci, mafijska država. Ko pa ste vi davkoplačevalski denar dajali bankam, ga dajali nevladnim organizacijam predvsem tistim, ki imajo sedež na Metelkovi 6, ko ste plačevali na desetine milijonov evrov za študije kaj se da oziroma ne da narediti to pa ni bila mafijska država kajne? Kajti denar je še vašim, vaši para vojski tistim, ki so vaši podporniki takrat pa to ni bila mafijska država.
Spoštovane in spoštovani danes smo slišali mislim, da s strani SD, da je dovolj 30 let ukvarjanja z Janezom Janšo. A ha, potem se pa nehajte ukvarjati z njim. Nehajte mu že 30-letja podtikati neke afere, ki se vedno izkažejo, da gre za podtaknjeno, da gre za montirano in da gre za politične procese, potem pa prenehajte s tem za božjo voljo po 30 letih. Govorite eno delate nekaj povsem drugega. Dejstvo pa je, da vam je predsednik Vlade trn v peti in da si verjetno globoko v sebi želite, da bi bili tudi vi vsaj enkrat, če ne trikrat predsedniki Vlade Republike Slovenije, ampak za takšne dosežke je potrebno tudi znanje in inteligenca.
Danes smo slišali tudi nekaj besed o nekih lobistih pa sestankih na dopustih. Spoštovane in spoštovani, ne tako zelo dolgo nazaj, da se ne bi spomnili je kul koalicija ali pa kul opozicija predlagala sedaj že nekdanjega tasta tega posameznika, ki vi tukaj izpostavljate za predsednika Vlade Republike Slovenije. Ja, sedaj se pa odločite kdo je sedaj mafijska država pa kdo ni mafijska država. Malo stvari ne gredo skupaj, spoštovane in spoštovani, ali pa imate zelo res tak spomin kot jo ima ne vem zlata ribica par sekund ali par minut pa nič več ni pomembno?
Spoštovane in spoštovani to je ena zanimiva knjiga Vzporedni mehanizem globoke države. Ta knjiga je za vas zelo problematična imam občutek danes glede iz razprav, ampak ne iz vidika vsebine, ampak z vidika, da ta knjiga dejansko razkriva rabote,

59. TRAK (VI) 13.50

(nadaljevanje) ki se dogajajo in ki so elementi mafijske države. Rabote, ki so se dogajale, ne vem, morda se še dogajajo. To vas moti, da si ljudje lahko v roke vzamejo knjigo, preberejo, pogledajo in sami ustvarijo mnenje. To vas moti. To vas moti, ker imate že desetletja oblast nad mediji in to, bom rekel, kot sami radi pravite, brutalno propagando perete ljudem možgane. Ampak danes temu več ne gre tako. Medijski prostor se pluralizira in ljudje imajo tudi Twitter, Facebook in socialna omrežja kjer lahko dobijo bistveno več informacij, kot le tiste, ki jih dozirajo posamezniki.
Spoštovane in spoštovani! Zaključil bom še z enim konkretnim primerom, ki tudi lahko nakazuje na tako imenovano mafijsko državo, spoštovane in spoštovani. Slišali smo, tudi ne tako zelo dolgo nazaj, da se ne bi spomnili vsaj bežno ko je na hrvaški televiziji, mislim, da na hrvaški nacionalni televiziji aktualni župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković na vprašanje voditelja, voditeljice tiste oddaje, ki ga je vprašal takole: Vas ne skrbi, da bi vas nekega dne obsodili in poslali v zapor? Sedaj pa citiram odgovor župana Mestne občine Ljubljana, torej glavnega mesta naše države Zorana Jankovića, citiram prevod slovenski: »Pa niti slučajno. Jaz sem bil v vseh mojih letih na področju izvršne oblasti največji nasprotnik Janeza Janše.« Konec citata. Človek bi na prvo žogo rekel okej, v redu, pač nekaj govori in tako vredu, je pač nasprotnik, okej. Ampak veste, sledilo je, 12. januar 2016 je RTV Slovenija poročala nekaj takega: ljubljanski župan oproščen glede sporne gradnje Mercatorjevega trgovskega centra v Nišu. Sledilo je: specializirano državno tožilstvo je zamudilo dveletni rok za kazenski pregon v primeru farmacevtka. In še več: Sodišče mora uničiti vse dokaze proti Jankoviću. Sedaj se pa človek vpraša, še tisti, ki temu ni verjel, ko je Janković te zadeve govoril se pa človek resno vpraša, ko se zgodi enkrat, dvakrat, trikrat in tako naprej. Pa nekaj res tiči za tem ali ne ali vse deluje. To ni mafijska država, ne kje pa?! Ali je mafijska država? A veste, spoštovane in spoštovani, tudi o tem konkretnem primeru danes uvodoma s strani predlagateljev nismo slišali niti besedice. In še to, kar se tiče Jankovića, človek ima očitno celo tako moč, da vzame telefon, pokliče na banko in banka odbori 200 milijonov evrov kredita. Kredita, ki ga niso vrnili in kredita, ki ga sedaj plačujemo vsi davkoplačevalci. Tudi to ni mafijska država, kajen spoštovane in spoštovani. In ja, uganili ste, tudi o tem uvodoma s strani KUL predlagateljev, s strani Levice, SD, LMŠ, SAB nismo slišali nič. Nič, spoštovane in spoštovani. Problem pa je ko ta vlada pod vodstvom Janeza Janše daje denar ljudem, slovenskemu gospodarstvu, ko blaži stiske, ko pripravlja in predlaga državnemu zboru ukrepe, ki zvišujejo neto plače vsem, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Spoštovane in spoštovani, vsem, ne vaši paravojski, ne samo nevladnim organizacijam, ki so vladni podporniki, ampak vsem, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. To je mafijska država za vas. Diskreditirate, mafijska država je ko vam nekaj ni všeč. Ko pa so prali denar v državni banki, ko so imeli nečedne posle z žilnimi opornicami, ko se je filalo, dokapitaliziralo zasebne banke to pa ni bila mafijska država. Nehajte se sprenevedati, nehajte se slepomišiti, nehajte lagati samemu sebi.
Spoštovane in spoštovani! Več mandatov, več zaporednih mandatov bo na oblasti desnosredinska vlada manj mafijske države, spoštovane in spoštovani, manj mafijske države bo v tej Republiki Sloveniji, ki je čudovita, čudovita dežela. In tega dejstva, spoštovane in spoštovani, tega dejstva niti z brutalno propagando, ki jo tako imenovani glavni slovenski mediji zganjajo ne morete izničiti.
Za konec pa še to. Danes imamo na voljo 5 uri in 55 minut za to razpravo. Verjamem, da jo bomo izkoristili do konca ali pa skoraj do konca. Če bi teh 5 uri in 55 minut namenili za branje te knjige je verjetno ne bi mogli prebrati do konca oziroma je ne bi mogli, ker kot vidite je kar obsežna.

60. TRAK: (VP) 13.55

(nadaljevanje) Bi pa morda predlagatelji, če bi 5 ur in 55 minut brali to knjigo, danes morda govorili manj nebuloz.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Jožef Lenart ima besedo, pripravi naj se mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Razprava je torej na poslansko vprašanje kolega Vatovca, poslanca, na temo korupcija in nesprejemljivo upravljanje države s strani predsednika Vlade Janeza Janše. No, zame, moram reči, je uporabljena besedna zveza mafijsko upravljanje vseeno težka beseda. Kajti v slovenski zgodovini med Slovenci res ni nekih botrov in podzemlja, so pa neko svojo nespodobno poslovno mrežo prinesli v Slovenijo prišleki predvsem iz Balkana. Nekaj od teh nespodobnih in kaznivih rabot pa je bilo ob osamosvojitvi Slovenije tudi podedovanih iz starih partijskih struktur t. i. udbodelovanja, ki pa se je pozneje prelevila, preoblekla, a je v svoji biti nadaljevala s kriminalno, nezakonito dejavnostjo in seveda, ki ima korenine tudi v tihotapljenju, zapiranju nedolžnih ljudi in žal tudi v umorih slovenskih in tujih državljanov. In sedaj danes pač se pogovarjamo, kaj vse pa ne dela prav naš predsednik vlade. Prav je, da se pogovorimo, če kaj ni prav v tej državi, a ne način, da se vse, kaj ni prav oziroma kaj je narobe, obesi prav predsedniku vlade gospodu Janši, saj je ta vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke in predsednika kljub epidemiji dosegla izjemne uspehe na področju gospodarstva, infrastrukture, dela, zaposlovanja in tako naprej. Enkratno je tudi odigrala predsedovanje Svetu Evropske unije. Tako, da od vseh uspehov te vlade, jaz moram reči, nekako je zame, najbolj izstopa prav Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo imel odlične dolgoročne učinke. Ampak da se ne oddaljim od teme, zakaj sem pač omenil ta zakon? Ker gre za sistemski zakon, ki smo ga sprejemali nekako tudi po nareku od Evropske unije in ki so ga leve vlade pisale več kot 10 let in zanje porabile kar nekaj denarja. In to, moram reči, je žalostno. Ne vem pa ali je vzrok nesposobnost, odtujevanje sredstev preko raznega svetovanja ali pa so vzroki kar mafijski. Ker čisto odkrito sedaj, če že vsi uporabljamo to besedo, pa gremo naprej tako zlahkega. Ta vlada, moram reči, pa je kljub nenormalnemu, lahko rečem, nespodobnemu podiranju tega zakona s strani levih političnih sil, v Državnem zboru sprejela ta zakon ne glede na zavedanje, da je to ključna, dejansko, bom rekel, morala bi biti, prioriteta za zaščito naših najranljivejših, pa ga KUL koalicija ni podprla. Ker jim torej ni mar za starostnike in samo igrajo, da jim je mar za starostnike. In imamo tukaj nove in nove glumce v tem Državnem zboru in imamo tudi enega mentorja, na žalost, v Državnem zboru, in sicer spada v koalicijo KUL, ki ima t.i. program igranja političnih vlog, ta mentor. In zdaj se lepo učimo od tega, bom rekel, igralca tudi drugi dobro igrati tukaj, kaj je dobro in kaj ni in kako delamo v dobro države. Sedanja vlada je torej resno obrnila trend padanja sredstev za zdravstvo, za dolgotrajno oskrbo, sprejela je zakonodajo s področja investicij v domala vse resorje in področja - vojska, zdravstvo, šolstvo. In danes smo pač, odkrito rečeno, tukaj kradli čas enemu sposobnemu, uspešnemu predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki jo nekateri iz bolj leve opcije sami blatijo v Evropski uniji, in tudi enemu istemu predsedniku vlade in uglednemu predsedujočemu Svetu Evropske unije. Vendar žal nekateri v Sloveniji tega še vedno ne sprevidijo, tudi zaradi močne medijske blokade in ignorance njega in pa seveda tudi te vlade in tudi te naše Slovenske demokratske stranke, ki se nam pač dogaja nekaj časa. Ampak to ni tako huda reč, bomo nekako tudi brez medijev morali uspešno peljati zadeve naprej. Medtem pa se je v času od nastanka, torej od osamosvojitve naše države, dogajalo veliko groznih reči, tudi tukaj. In sicer jih je bilo veliko skritih, nekatere pa počasi le prihajajo na dan.

61. TRAK: (NM) – 14.00

(nadaljevanje) Veliko krivic, zaradi katerih nas Evropsko sodišče za človekove pravice nenehno opozarja na nespodobno delo in pristranske odločitve sodišč. Sedaj, ko je ta zadnja afera o tej diplomi nekako eskalirala in smo spet dobili enega novega Photoshop mojstra, ki zakriva dejansko, kdo nam v Sloveniji sodi, sedaj, moram reči, da je potrebno še našteti druge, ki so se zgodile in ki nam jemljejo kondicijo, da bi ta država lahko bila še bolj uspešna, nekaj tega pa tudi lepo opisuje gospod Rado Pezdir v svojem vzporednem mehanizmu. Razkriva se že prej razkrita zgodba pranja denarja, torej pranja blizu milijarde dolarjev v Novi Ljubljanski banki, ki so bili oprani za terorizem in oboroževanje države, ki je bila pod embargom po naročilu Združenih narodov in je bila pod drobnogledom vseh držav Evropske unije. No samo tukaj, to je šlo gladko skozi. In tako da upam, da ne bo predlagatelj sedaj rekel, da je seveda tudi tu za to kriv, za tako upravljanje države in bank seveda kriv tudi gospod Janez Janša, ker to ne more reči, ker je bila pa takrat na oblasti ena druga vlada, ki je imela svojo glavo v pesku in je z molčanjem in nedelovanjem sistema tožilstva, kriminalistov in policije ter je pač bila tudi, bom rekel, zadolžena za to, da bo vse potihnilo, in je kljub jasnim ugotovitvam in dokazilom Möderndorferjeve in nato Logarjeve komisije tudi vse potihnilo. Torej dosegli smo nulti rezultat. Tako da gotovo je, da se stanje na področju pravic ljudi v Sloveniji in tudi reda in gospodarjenja z javnimi sredstvi pod vlado Janeza Janše spreminja in to na boljše. Medtem se v zahtevi za današnjo razpravo predsedniku vlade očita tudi korupcijo brez dokazov, na osnovi nekih časopisnih člankov, izsekov, naslovov in tako naprej. Ampak ta vlada in ta stranka, ki vodi to vlado, to je Slovenska demokratska stranka vodi to državo transparentno in, koliko se pač da, tudi gospodarno v času in stanju, v katerem sta to vodenje prevzeli, šlo pa je za epidemiološko situacijo težkih razsežnosti. In tudi ni vrag, da ne bi se storila res kakšna napaka, ki se pač pozneje tudi mora odpraviti in se jih odpravlja. Tako da Slovenska demokratska stranka in tudi ne koalicija ne delata pobalinsko, tako kot na primer je bilo prej. In seveda gremo pri svojih odločitvah nekako po zdravi logiki, po ekonomski in gospodarski znanosti. In kar pa je bilo recimo pri prejšnjih vladah, na primer pri tejle, no, bivša vlada, ki je sedaj dejansko pod Alenko Bratušek, se pravi njena naslednica SAB, ko se je zgodilo, da se je razlastninilo dejansko vlagatelje vrednostnih papirjev domala, če rečemo, ukradel se je denar državljanom srednjega sloja in se ga namenil za odpise kreditov bogatunom in tajkunom. In pod vlado torej sedanje SAB je torej prišlo dejansko tudi do tega, da je, kaj že, na koncu tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pač povedalo, da ta zadeva ne pije vode in se lahko zgodi, da bomo to, teh 960 milijonov pokrivali z dosti, dosti višjimi zneski, kot pa so dejansko bili zarubljeni našim državljanom. In seveda bo pač potrebno narediti nove korake, da bomo Slovenijo peljali po poti uspeha in nikakor ne obračati vseh tistih stvari, ki so se v preteklosti dogajale, na sedanjega uspešnega premierja in to Vlado.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Elena Zavadlav Ušaj, pripravi naj se Bojan Podkrajšek.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Prav lepo pozdravljeni kolegice in kolegi!
Danes govorimo o vprašanju, ki dejansko ponovno kaže sliko opozicije KUL, ko želijo prikazati, da stranka SDS razdeljuje Slovenijo na 2 pola in kako mafijsko ta Vlada upravlja in vodi državo. Ampak ogledalo so si nastavili ravno sebi.

62. TRAK: (DAG) – 14.05

(nadaljevanje) To, kar očitajo tej Vladi in tej koaliciji, so dejansko sami počeli takrat, ko so bili oni na vladi in ko so vodili državo. Čeprav je kolega Vatovec želel prikazati, da njega takrat ni bilo, o tem, kar je predsednik Vlade govoril, da se njega ne tiče – najlepše je dvigniti roke in reči, takrat nas ni bilo. Ampak vi ste zraven, vi zagovarjate to, kar se je takrat dogajalo, in hočete vse to, kar je takrat bilo, prikriti in pomesti pod preprogo. A tako ne gre. Žal, če ste se odločili biti zraven v KUL koaliciji, morate tudi to vzeti v zakup in ne samo izbrati tistega, kar vam paše, ostalo pa naprtiti ostalim kolegom iz KUL koalicije. Treba je vzeti vse v paketu. In kar danes poslušamo in kar vam povemo tudi mi na podlagi dejstev, neradi slišite. Res je vse, dejansko, kar je povedal predsednik Vlade na začetku, da se je tega v 30 letih nabralo, kar je dovolj dolgo obdobje, da priča in dokazuje o delovanju tistih vlad, ki so vodile državo v času afer.
Pa da ne bom ponavljala, kar je bilo že vse našteto, in bom pustila čas kolegom v nadaljevanju, bom samo citirala - da ne boste ponovno rekli, da govorim nekaj, kar ni res, oziroma želim zagovarjati predsednika Vlade Janeza Janšo in obrniti besede nam v prid – avtorja knjige, ko je komentiral svojo knjigo, kar je na podlagi dejstev zbral in pričal: »Ta knjiga je prišla 30 let prepozno. Temelji na dokumentih, ki jih je iz arhivov Republike Slovenije dala Sova. Prej so bili ti dokumenti v rokah predhodnice Sove, vsa dokumentacija je torej obstajala in takrat, torej leta 1991, bi morali začeti delati policija, tožilstvo in sodišča in ves denar, ki ga je omrežje partijcev uspelo skriti v tujini, zapleniti. Zakaj se to ni zgodilo, ne vem, ampak domnevam, da je bila to politična odločitev - predsednik Vlade imenuje direktorja Sove - in da noben predsednik Vlade ni vprašal, hkrati pa noben direktor Sove tega ni razkril. To je malo noro. Nekaj je bilo zelo narobe. Slišite? Zelo narobe. Prišlo je torej do zadrževanja podatkov, saj gre za očitna kazniva dejanja v gospodarstvu in pristojne institucije bi morale odreagirati. Samo v primeru pranja iranskega denarja preko NLB pred desetimi leti so odpovedali vsi regulatorji, od Banke Slovenije, Urada za nadzor pranja denarja, Policija, takratna Vlada in še marsikdo ni reagiral. Enostavno je noro, da se nekega jutra zbudiš in ugotoviš, da je nekdo opral za milijardo dolarjev denarja iz Irana, od regulatorjev in pristojnih institucij pa se ni zganil nihče. In primer se celo zapre. Hkrati pa gospod še vedno odpira nove in nove račune in naprej pere denar.« To je povedal avtor knjige v intervjuju. Res je smešno, da nekdo, ko gre na banko in mu odobrijo denar, zavaruje kredit samo s svojim oziroma imenom nekoga iz takratne politike ali pa nekoga, ki je imel nek vpliv v ozadju. Tu bi se morali vprašati predlagatelji današnje točke, kakšna je sedanja Vlada in kdaj je bila dejansko korupcija in mafijsko upravljanje z državo. Danes vsekakor to ni, ker glede na to, da to, kar očitate, ne drži popolnoma nič, predvsem zaradi tega, ker kažejo na to kazalci. In veste, zakaj se danes tu pogovarjamo – zato, ker bi vi radi prikrili te kazalce, kazalce uspešnosti. Pa jih bom nekaj ponovila: brezposelnost pod KUL koalicijo 7,4 %, pod Janševo Vlado 3,9 %; najnižja pokojnina za 40 let delovne dobe 530 evrov pod KUL koalicijo, pod Janševo Vlado 620 evrov;

63. TRAK: (NB) – 14.10

(Nadaljevanje) povprečna pokojnina pod KUL koalicijo 661 evrov, pod Janševo Vlado 730 evrov. bruto družbeni proizvod pod KUL koalicijo 2,7 pod sedanjo Vlado 7,4 %. To je le nekaj kazalcev, ne bom ostalih naprej naštevala, ker jih je preveč tako dobrih in to vam gre vam v nos. Seveda, ko govorite pa o medijih, pa normalno, vsak ki ogrozi vsaj malo delovanje prejšnje, prejšnje države, prejšnje koalicije, se prvi, sedanje opozicije, takrat je pa treba hitro stopiti na pot in prekiniti. Zakaj? Zaradi tega, ker se ne sme pokazati kako lahko se dobro dela in še kar je najbolj, je treba preprečiti, da se ne bi preveč prekinile te stare vezi in stare poti. To je bistvo in to je tudi bistvo današnje razprave. Želite prikazati obratno in ne želite, da bi se prekinile te vaše stare poti. Ampak ne, ta Vlada dela dobro, dela za ljudi, dela za državljane in državljanke in bo delala razvojno naravnano naprej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Bojan Podkrajšek ima besedo, pripravi naj se Alenka Jeraj.
Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik Državnega zbora za dano besedo.
Lep pozdrav sem kolegicam in kolegom seveda in vsem tistim, ki spremljajo današnjo sejo!
Mogoče nekaj stavkov z mojega zornega kota na današnjo točko dnevnega reda, ki se imenuje korupcija in mafijsko opravljanje z državo. Seveda v letu 2021 je to zelo žalosten naslov točke. Danes smo poslušali predlagatelja, ki je obrazlagal to točko, predvsem smo pa vsi poslušali podrobno predsednika Vlade, ki je šel v zgodovino te države pa še tudi kakšno leto nazaj jaz sem mu hvaležen, ker je zelo jasno in enostavno razložil, da vsi, ki smo v dvorani in ki vsi, ki spremljajo to sejo dejansko razumejo zakaj današnja točka na tem dnevnem redu. Danes smo že večkrat slišali o eni knjigi gospoda Pezdirja, vzporedni mehanizmi globoke države, ki je šla tem letu. Do zdaj, kot smo že danes slišali, se ni nihče oglasil, predvsem ni nihče verjetno poklical gospoda Pezdirja, da so notri kakšne nečedne stvari napisane oziroma izmišljotine ali stvari, ki ne držijo. Skratka, to je knjiga o kateri je jasno lahko vsakemu, ki si vzame nekaj ur časa in to počasi in podrobno prebere to knjigo, kaj pomenijo vzporedni mehanizmi globoke države. Pa ne želim v tem Državnem zboru nikogar obtoževati, želel bi pa na neke stari opozoriti. Prav gotovo je dejstvo, da seveda ljudje, ki v Sloveniji težko živijo oziroma, ko so obdobja, kjer je življenje v Sloveniji težje, zelo povezano s sistemom o katerem danes govorimo, ki je zame zelo žalostno. Prav gotovo imamo v Sloveniji mehanizme ali plačevanje davkov se ne more nobenemu zgoditi, da ko je en evro davka dolžan, elektronski sistem je tako naravnan, da je takoj blokada, če ni na računu dovolj denarja, skratka, ni možno, da bi nekdo ostal en evro davka dolžan. Seveda se nam na drugi strani dogaja, da pa nekateri milijone davkov ne plačajo. Bančni sistem. Nikomur od nas oziroma državljankam in državljanom, ki imajo pokojnine, plače, se ne more zgoditi, da jim je en cent oziroma en evro ostane nekje, da ne plačajo obresti oziroma da jim tisto kar so dolžni banki,

64. TRAK: (VP) 14.15

(nadaljevanje) ne sname iz svojega računa. Jaz mislim, da je to pošten sistem, ki funkcionira, ampak ne funkcionira za vse. Jaz sem bil v prejšnjem mandatu v tem Državnem zboru, ko je zdajšnji zunanji minister dr. Anže Logar vodil dve komisiji. Predvsem je ostala ena komisija seveda v zelo globoko spominu, ko je preiskovala bančno luknjo. Ta komisija je bila sestavljena tako iz predsednika, ki je takrat bil v opoziciji, opozicijskih poslancev, pa tudi koalicijskih. Jaz se spomnim, ko smo imeli celo zaprto sejo, ko smo obravnavali podatke, celo imena. To ni smela slišati slovenska javnost, seja je bila zaprta. Zdaj točno se ne spomnim, vem pa, da je bilo to poročilo sprejeto z ustavno večino v tem Državnem zboru. Od tega je kar nekaj časa že minilo, ampak jaz mislim, da za tisto poročilo, ki je tako kvalitetno pripravljeno, seveda tu gre predvsem zasluga takratnemu predsedniku te komisije in vsem članicam in članom tako takrat opozicije kot koalicije, da tisti strokovnjaki tako v policiji, tožilstvu, sodstvu, ne morejo imeti velikega dela, da te ljudi pripeljejo pred roko pravice. Ampak na žalost se do danes ni zgodilo ničesar. Tudi jaz nimam namena, da bi obsojal tožilce oziroma sodnike, me pa včasih boli pri srcu, ko poslušam takšne ali drugačne zgodbe, ki imajo seveda dvoje vatel. Za tiste navadne državljane je to tako kot pač mora biti, za lumpe, po domače rečeno, se pa ne zgodi ničesar. Skratka, glejte, ko sem omenil to knjigo, ko poslušam današnjo razpravo vseh nas tako na levi kot na desni strani, imam včasih občutek, da če nas ti spremljajo, ko so napisano v tej knjigi, no, se nam vsem skupaj v tem Državnem zboru smejijo. Ker se včasih kregamo za neke maske v današnjem času, ali jih kdo nosi ali jih ne nosi, se kregamo ali bo se treba cepiti ali se ne bo potrebno, ali bodo na ljubljanski tržnici lahko točili ob božičnih praznikih kuhančka, pa še o kakšnih manjših stvareh se mi tu med sabo kregamo. Zunaj gre pa karavana dalje. Povejte mi, kateri občini bi se lahko zgodile Stožice, razen Ljubljani. V nobeni. 212 jih imamo, ampak v 211 občinah se to ne more zgoditi. Zgodi se lahko samo v 212. občini, tj. Ljubljana, da mora podjetnik, ki je svoje podjetje gradil 20, 30 let, narediti samomor. Ampak to za medij sploh ni pomembno. Pomembno je, kaj iskati napake, pa rušiti vlado, katera je danes na oblasti.
Skratka, kolegice in kolegi, če se poglobimo v današnjo razpravo, pa če se poglobimo, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja v 30-letni zgodovini, jaz mislim, da se moramo vsi skupaj zamisliti. Jaz mislim, da ni mesto tu, da se zdaj obtožujemo med sabo, ampak da zahtevamo od tistih, ki so za to plačani, to je tožilstvo, sodstvo, da da rezultate. V kolikor teh rezultatov ne bo, potem je nesmisel, da se mi obmetavamo z nekimi takšnimi ali drugačnimi besedami. Skratka sam želim, da bo življenje državljankam in državljanom boljše, lažje. Od nas pa je, če bomo v tistih zahtevali, ker za to pa smo tukaj v tem Državnem zbor, da bodo svojo nalogo opravili, torej na področju tožilstva, sodstva in seveda tudi policije.
Hvala lepa.

65. TRAK: (TB) – 14.20

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Alenka Jeraj, pripravi naj se Robert Pavšič.
Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Prav je, da se pogovarjamo o korupciji, ker korupcija je v Sloveniji, tako kot je tudi v mnogih drugih državah, vendar jo druge države z inštitucijami, ki jih imamo tudi v Sloveniji, več ali manj uspešno preganjajo, preprečujejo in kaznujejo tiste, ki kršijo zakone, zlorabljajo položaj ali kako drugače izkoriščajo sistem. Pri nas ima pa večina ljudi občutek, da so kaznovani tisti, ki ukradejo pašteto, tisti, ki ukrade podjetje, pa ne. Ali pa na primer, tisti, ki opere eno milijarde preko naše največje banke, ki tolerira več kot 10 tisoč evrov visoka nakazila na Jako Racmana ali Miki Miško, ko pa pride navaden upokojenec plačat smeti, mora pa za 9 evrov, ki jih nakaže Snagi, pokazat osebni dokument in ne more nakazat na Miki Miško.
Po analizah zato 28 % Slovencev ne zaupa sodstvu. Torej, 28 % zaupa, 72 % pa ne. In to je gotovo zaradi mnogih odločitev v zadnjih letih in desetletjih, kajti trdim, da si ogled pridobi vsak sam, s svojim kvalitetnim delom in vprašamo se lahko, ali naše pravosodje to svoje delo opravlja kvalitetno ali ne. Slovenija je med državami, ki imajo največ sodnikov na število prebivalcev. To je 41,7 na 100 tisoč ljudi, vemo pa, da imamo obenem tudi največ zaostankov, sodnih zaostankov in logično bi bilo, če imamo toliko sodnikov, ki se povprečno ukvarjajo z manj primeri, kot njihovi kolegi v tujini, da so te odločitve pravočasne in kvalitetne, vendar žal ni tako.
Še več, znašli smo se tudi na prvem mestu po kršenju človekovih pravic. To je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Proti Sloveniji je bilo izrečenih 334 razsodb, v katerih so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic, največkrat zaradi predolgih sodnih postopkov in pravice do ustrezne odškodnine in to nas je stalo že preko 300 milijonov. Vemo, da so na sodišču založili na tisoče oporok, kar je bilo seveda za vse tiste dediče veliko oškodovanje, ampak, ali smo doživeli kak epilog? Je kdo odgovarjal? Je bil kdo kaznovan, za slabo delo? Nič.
Večino tožb na Evropskem sodišču izgubimo zaradi predolgih sodnih postopkov in namesto, da bi od sodišč zahtevali, da svoje delo opravljajo učinkovito in hitro, smo v zadnjih zakonih podaljšal zastaralne roke, zato, da še tistih par lumpov, ki jih ujame policija, uspe sodišču »sprocesirat« v doglednem času. Potem imamo razne odločitve, ki so nerazumljive za razmišljujočega človeka. Če omenim samo Patrijo, ki ste jo nekateri omenjal. Neznano kdaj, neznano kje in da na podlagi tega lahko sploh steče postopek je možno samo pri nas in grozljivo je, da so bili potem vsi pomembni akterji te afere, iz sodniških krogov govorim, da so potem zasedli najvišje položaje v sodnem in tožilskem sistemu.
Naslednji proces, ki nam je lahko najbrž vsem v sramoto, je krivična obsodba Milka Noviča za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Poleg tega, da je bil več let v zaporu in je razvpiti proces spremljala cela država, se je na koncu zapletlo, bi rekli, na napačnem koncu. Sodnik, ki je ugotovil kršitve v postopku in ki je ugotovil, da je gospod Milko Novič nedolžen, se je sam znašel v procesih in v postopkih, ker očitno njegovim kolegom sodnikom, to ni bilo, da je odločil tako, kot je odločil. Povedal je, da slovensko sodstvo deluje kot mafija in če bi to, če to izreče nek sodnik, bi pričakovali, da se bo cel sodni sistem zganil in začel stvari urejat in čistit pri sebi, ampak, pri nas se nič ne zgodi, kajne. Pri tem je zelo pomembno vlogo igral, tako pri Milku Noviču, kot pri Patriji, vrhovni sodnik Branko Masleša, o katerega diplomi se pogovarjamo zadnje dni oziroma ali sploh ima kompetence, da zaseda tako visoke položaje.

66. TRAK (VI) 14.25

(Nadaljevanje) Zdaj bo verjetno šel v pokoj, malo predčasno zato, da bo mir in da bi zadeva šla iz naslovnic, vendar se tokrat to ne bo zgodilo, čeprav smo že pred leti opozarjali na te stvari. Upam, da bo minister Dikaučič opravil pregled vseh pravosodnih izpitov in diplom naših sodnikov, podobno kot smo pred leti naredili za državna podjetja, da ugotovimo morda še kakšno malverzacijo. Jaz sem sicer prepričana, da je večina stvari v redu, ampak tudi tiste, ki niso je treba odkriti in jih sankcionirati.
In zadnje dni smo spet videli neko ali pa bom rekla osuplo spremljali novico, da so iz zapora spustili »narko« kralj Dragana Tošića in njegove sodelavce. Po sodbi iz leta 2018 bi moral odsedeti 15 let zaradi trgovanja s kokainom v več državah, tudi v Sloveniji. Pred leti so prosili iz Italije, da ga izročimo pa ga nismo zato, ker bomo mi zadevo odpeljali in »sprocesirali«, pa se to seveda ni zgodilo. Še več, kot sem rekla, vpleteni v zadevo balkanski bojevniki so bili v nekaterih drugih državah že obtoženi, so bili pred tednom ali dvema spuščeni na prostost. Če računamo, da bomo na podlagi vseh teh podatkov imeli zaupanje v sodstvo in verjeli, da se ve tej državi učinkovito preganja korupcija mislim, da se motimo. Stvari, ki bi jih bilo potrebno preiskati je veliko, zato so pred leti ustanovili nacionalni preiskovalni urad, ampak najbolj v nebo vpijoči problemi in procesi ostajajo nerešeni in nedokončani.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Robert Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči.
Najprej dajmo razčistiti eno zadevo. Nenehno govorite predlagatelj. Predlagatelj današnje točke dnevnega reda je Državni zbor, ki je izglasoval z večino, da je potrebno na vprašanje poslanca odgovoriti na seji Državnega zbora, torej na plenarnem zasedanju in o njem opraviti razpravo. Ampak tudi tega vam kljub enim štirim ponovitvam ni uspelo ponotranjiti, da danes govorimo o odločitvi, večinski odločitvi inštitucije kot je Državni zbor. In razen tega, da rečemo o sveta preproščina, točno tisto se je zgodilo kar smo pričakovali in tudi namigovali v naših stališčih. O vsem se govori, samo o bistvenih problemih ne, o zadnjih 18 mesecih. In dovolj je tega govorjenja na pamet, sklicevanje na neke članke in ne vem kaj še, zato spoštovani predsedujoči, na podlagi četrtega odstavka 101. člena Poslovnika predlagam, da Državni zbor opravi nadaljevanje razprave na seji, zaprti za javnost, ker bi se rad skliceval na dokumente, ki so označeni z različnimi stopnjami tajnosti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: To je bil vaš postopkovni predlog?

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja, četrti odstavek 101. člena.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Samo trenutek…

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Če smem pomagati, gospod podpredsednik, mislim, da je treba sejo sedaj zapreti za javnost, na zaprtem delu pa potem glasujemo o tem ali bomo sejo zaprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa za vašo pobudo, vendar najprej odrejam 10 minutno pavzo, da se pripravimo za…

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): No, jaz bi predlagal…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: … za glasovanje o tem…

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): …gospod podpredsednik, če lahko predlagam mogoče malce daljšo pavzo, da se tudi zberejo vsi poslanci, ker verjetno so razkropljeni, ker to ni bilo pričakovano. Tako da bi recimo ene 15 minut do 20 minut bi bilo super. Je pa to seveda vaša odločitev.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Okej, potem predlagam 20 minutno pavzo in začnemo 10 do 15. ure. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 14.29.)

67. TRAK: (SC) – 15.20

(Seja se je nadaljevala ob 15.20.)

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Lepo pozdravljeni, še enkrat.

Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 21. točko dnevnega reda – to je z obravnavo razprave o odgovoru predsednika Vlade, gospoda Janeza (Ivana) Janše na poslansko vprašanje dr. Mateja Tašnerja Vatovca v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo.
Besedo ima kot zadnji od razpravljavcev, gospod Robert Pavšič.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča.
Vesoljni Sloveniji je kristalno jasno kaj se je zgodilo na delu seje, ki je bila zaprta za javnost glede na to, da lahko sejo sedaj spremljajo javno. In to je dokaz, da živimo v mafijski državi ne glede na to koliko želijo poslanci iz ene strani parlamenta temu nasprotovati, ker drugače si pa ne znam tega predstavljati kako ne spregovoriti o konkretnih kriminalnih poslih, ki so jih podpirali konkretni ministri in malo manj konkretna Vlada. Sram nas je lahko kot Državni zbor, ker nočemo videti konkretnih dokumentov, materialnih dokazov, ker nočemo slišati kaj se je zgodilo v resnici in kar se je toliko časa prikrivalo. Zakaj govorim o prvi osebi? Ker je rezultat glasovanja na zaprti seji pač tajen in zato lahko sramotno odločitev samo ponotranjimo v prvi osebi in to je tista odgovornost, ki jo nekateri tukaj zmoremo drugi pa je ne boste nikoli zmogli. Tisti, ki poznamo vsebino, ki smo se z njo srečali na delu preiskovalne komisije smo lahko mirne vesti, ko vas konkretno obtožimo kriminala, obdolžimo tudi pod grožnjo zasebnih civilnih tožb. Konkretno lahko dokažemo marsikaj in konkretno lahko podkrepimo vsako misel, ki jo izrečemo. Če pa gremo samo na javno dostopne informacije tistega, kar se je dogajalo v zadnjih 20 mesecih prva zadeva je konkreten posnetek ministra Zdravka Počivalška. Če to ni dovolj za prevzemanje vsaj politične odgovornosti vam ni. Vi plačajte 100 % avans pa smo govorili skoraj o 9 milijonih evrov vi plačajte 100 % avans Bitenc mora ta posel dobiti je transkript posnetka. Ne vas bolj moti to, da je bil pridobljen na nezakonit način, uf, tako kot Vizjaka. Če je plačevanje davkov glupo kdo je snemal je prvo vprašanje in ne kaj je kdo rekel. Če gremo naprej. V enem od intervjujev je Ivan Gale, ki ga vi verjamem sovražite iz dna duše povedal to je posel SDS. GenEplanet je posel SDS in minister posreduje za 9 milijonov evrov za posel SDS. Ali je bilo to res ne boste nikoli vedeli razen če bodo preiskovalni organi naredili kaj svojega, ker kar je pripravljeno iz dokumentacije v tem kupu papirja, ki ga bom šel sedaj takoj, ko končamo, uničiti, ne boste vedeli, ker niste tega želeli.

68. TRAK: (NM) – 15.25

(nadaljevanje) Kakšna je bila vloga edine slovenske državne banke v tem poslu, SID banke, ki je v rekordnem času čez konec tedna izdala 50-odstotno garancijo, tudi to ni pomembno, kakšne komunikacije so potekale med ključnimi člani tega posla. Tudi to ni pomembno, da je dobavitelj zagotovil, da bo 100-odstotni avans na koncu imel 50-odstotnega, posel je bil vseeno izpeljan. To so vse javni podatki. Nekje so se po medijih pojavljali. A je to res ali ne, nočete vedeti. Sinteza celotnega posla? 220 nabavljenih predihovalnikov, 90 jih je Slovenija prevzela, ker potem ni želela uporabljati predihovalnikov, ki so neuporabni, to se je tudi v medijih pojavilo. Manj kot polovico jih je prevzela država po ceni 36 tisoč 400 evrov na komad, ostanek pa, pozor, konkretni minister Zdravko Počivalšek prizna na tej seji, prizna, pove pred vesoljno Slovenijo, da jih je dobavitelj, ta znani GenePlanet prodal Madžarski po znatno višji ceni. Spet nobenemu nič, noben se ni vprašal, kako minister Počivalšek ve, po kakšni ceni in komu jih je dobavitelj prodal, razen če je bil z njim v nenehnih stikih in to zelo dobrih stikih, ker tega se med poslovneži ne govori kar tako. Pa tudi to ni pomembno. Ne, danes smo poslušali cele romane o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih 30 let. Teh zadnjih 20 mesecev je bistvenih. Teh zadnjih 20 mesecev kaže na mafijsko državo in korupcijo v tej državi. In potem predsednik vlade, ko nam odpredava svoje, demonstrativno vstane in odide, govori, da nadzorne inštitucije ne oddelajo svojega dela. Ja, pa so, seveda so, ampak vam to delo ni bilo všeč. Računsko sodišče izdalo zelo utemeljeno, podkrepljeno, z enakimi, identičnimi papirji, kot so tukaj, ker smo verjetno vsi zahtevali enako dokumentacijo. Katastrofalno poročilo, nabava je bila neučinkovita, netransparentna. Spisali so 13 sumov oziroma naznanitev sumov kaznivih dejanj. Kaj se je potem zgodilo? NPU teh 13 fasciklov, ki jih še vedno verjetno čakajo, nimam še podatkov, da bi jih prevzeli, čakajo jih na Računskem sodišču. Zakaj? Je govoril moj kolega Rudi, ker se je posegalo v policijo, v NPU. Samo seštevat je potrebno posamezne kamenčke. Lahko odkimujete, kakor hočete. Vse, kar sem zdajle povedal, bi lahko ali zavrgli ali pa potrdili s tistim, kar je na razpolago v preiskovalni komisiji oziroma v obeh preiskovalnih komisijah. Še to sem slišal vmes, ko so, »kao«, saj imamo mi preiskovalno komisijo. Ja ne, nimamo je. Ravno te, ki bi te sume lahko potrdila ali zavrgla, jo vodite sami. In eno leto smo se zdajle ukvarjali z direktorji javnih zavodov, koliko opreme zaščitne so imeli na voljo do 13. marca in ali so komu povedali, da je nimajo. Tudi takšna sugestivna vprašanja so bila. Samo to je bilo pomembno. Seveda, ker je potrebno narediti prostor za opravičevanje in upravičevanje vseh zadev z nabavami, ki so se dogajale po 13. marcu, bliskovito, z vednostjo predsednika vlade. Pa to spet ni pomembno. In če gre enkrat, gre do konca.

69. TRAK: (VP) 15.30

(nadaljevanje) Danes vidimo, da se sistem odziva, in jaz sem zelo zadovoljen, da se odziva. Na NLZOH-u, Nacionalnem laboratoriju za okolje in hrano, potekajo preiskave. Nebi bilo »fer« govoriti, kaj bodo ugotovili in kaj ne, to je pač njihovo delo, ampak sistem se je odzval. Če je nepravilnost, naj se pregleda in ugotovi, kaj je res in kaj ni res, kaj je zakonito in kaj je nezakonito. Vi pa niste želeli niti možnosti spremljati vsebine. Ne želeli, aktivno ste nasprotovali tej želji, s pričakovanim rezultatom. In najlažje je potem mahati z debelo knjigo Globoka država, vzporedni mehanizmi. Lahko, da je vse res, kar je v tisti knjigi, ampak a to kaj vpliva na današnjo tematiko? Razen tega, da so verjetno modeli, postopki, mogoče tudi ljudje identični iz tiste knjige, ali pa v vaših vrstah. Identično je. In jaz mislim, da je res končno prišel enkrat trenutek, ko je treba reči: dovolj je te prakse. Ne glede na to kdo jo izvaja, dovolj je korupcije, dovolj je oškodovanja javnih sredstev. Ne pa kazanje, ja, saj vi ste tudi to počeli. Potem, kaj, vam to daje pravico, da lahko sami počnete kaj podobnega? Niti približno. Človek dejansko ostane brez besed, ko spremlja prakso v podrobnosti. Ne maram govoriti o nekih trivialnih zadevah, kaj se je, kaj se ni, kaj se morebiti je, kaj se morebiti ni zgodilo, ker dosti lažje se je pogovarjati o konkretnih dokumentih, konkretnih podatkih. Je pa interes, seveda razumem, je interes tistega, ki se ga ti podatki tičejo, zadevo zamegliti, jo čim dlje zamegljevati. In zdajle bom verjetno tudi poslušal očitke, kako smo šli izven tematike današnje točke dnevnega reda. Nemogoče. Korupcija, mafija – tukaj notri lahko govorimo, kar hočemo. In očitki so lahko tudi zelo konkretni. Čeprav vidim, da od konkretnih poslancev je samo še ena poslanka. Tudi to so nam očitali, kako se mi lahko umikamo vašim željam po organskem branjenju nečednih poslov.
Ampak na koncu ostane samo res tisto, kar smo danes doživeli. In globoko sem razočaran, res sem razočaran. Sem vseeno upal, da ima vsaj Državni zbor toliko hrbtenice s posameznimi poslanci in poslankami, da reče, okej, to me pa res zanima in bi rad slišal, rad videl, rad sam presodil, kdo je kriminalec, kdo pa ni. Zato še enkrat ponavljam. Tudi pod potencialnimi tožbami zaradi blatenja imena, obrekovanja, ne vem česa še, vse tisto, kar sem povedal, da je to, kar se dogaja danes, kar se je dogajalo v zadnjih 20-ih mesecih, čistokrvni kriminal, v to sem prepričan. In to lahko tudi dokažem. Tako pač je. Želeli, ne želeli, enkrat boste poslušali tudi resnico, ki vam ni všeč. In enkrat bo potrebno račune polagati.
Tole sikanje vmes pa, ki ga zdajle poslušam, zdaj pa ne bom več tiho, je pa očitno insuficienca bifidusa,

70. TRAK: (TB) – 15.35

(nadaljevanje) ki vpliva dolgoročno na človeka. Tako da, jaz se zahvaljujem kolegom in kolegicam, ki ste me poslušali toliko časa. Epiloga očitno, tako kot smo že vajeni dolga, dolga, dolge tedne, ne dolga leta, čeprav ta 3 leta pa pol, kolikor sem tukaj, se mi zdijo res prekleto dolga. Ne bomo dočakali. Epiloga ni, ni in ni. Kriminal pa ostaja naša stalnica.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima mag. Grims, izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Gospa predsedujoča, jaz bi vas lepo prosil, da zelo podrobno in zelo ostro podučite gospoda Pavšiča, da ni nad zakonom, niti nad Poslovnikom Državnega zbora. Poslovnik Državnega zbora ureja, kako je treba ravnat s tajnimi podatki in poseben Poslovnik ureja delo preiskovalnih komisij in reja ga tudi zakon. Poleg tega imamo zakon, ki ureja, kako se dela s tajnimi gradivi in kako se jih lahko razmnožuje in pod katerimi pogoji. Vse to, kar je on zdajle delal, je seveda kršitev teh poslovnikov. Ti poslovniki niso sami sebi namen, ampak saj je njihov namen, da se stvari preuči, da se naredi poročilo in jaz želim, da naredite poročilo in da ga potem posredujete Državnemu zboru, da ga bomo lahko obravnaval. Ne pa, da se z določenimi gradivi manipulira ali celo protizakonito manipulira, kajti, to, kar ste vi danes tukajle počeli in ko pravite, da imate tamle kar neka tajna gradiva, ki ste jih sami razmnožil in tako naprej, kolikor jaz vem, je to kršitev Zakona o tajnih podatkih in kot predsedujoča, kot odgovorna oseba, vam predlagam, da o tem obvestite policijo in naj prouči ravnanje gospoda Pavšiča z vidika zakonitosti.
Kar se pa tiče njegovega poskusa manipuliranja z delom podatkov, pa prosim, da mu naročite, da kot član komisije in kot vodja neke druge komisije, ne vem v svojstvu katere je to govoril, da je dolžan poskrbet za to, da bo izdelano ustrezno poročilo. Če se kje ne čuti, da ima večino, ima vedno pravico po Poslovniku, samo treba je Poslovnik poznat, gospod Pavšič, da da tudi manjšina oziroma manjšinsko mnenje k poročilu, ki ga potem obravnava Državni zbor, tako da se vsestransko osvetli problematika, ki je predmet dela preiskovalne komisije.
Vsekakor pa končam s tistim, kar sem začel. Vsakdo je dolžan spoštovat zakon in je dolžan spoštovan Poslovnik in nihče ne more bit nad tem in to, kar ste si vi danes privoščili, je groba zloraba Poslovnika in zakona in celo upam, da se motim, ampak se bojim, da se ne, mislim, da to vaše ravnanje ima vse elemente in indice kaznivega dejanja. V tem primeru pa naj to preučijo in o tem odločajo drugi, tisti, ki so za to pristojni. / znak za konec razprave/
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, mag. Grims, za vaš postopkovni predlog.
Se strinjam z vami v delu, kjer ste rekli, da je vsakdo dolžan spoštovat zakon in Poslovnik. Jaz upam, da so vas o vaših besedah slišal tudi kakšni vaši kolegi iz koalicije, da bodo prisluhnil temu vašemu pozivu, da se zakone in Poslovnik spoštuje.
Kar se pa tiče tajnih podatkov, sem pa zelo pozorno spremljala in poslušala razpravo kolega Pavšiča. Moram reči, da ni operiral z nobenimi tajnimi podatki in jaz ne ugotavljam nobene kršitve v njegovi razpravi. Še več, bil je zelo korekten, ko je govoril o tem, da smo, da nismo izglasoval to, da se seja zapre za javnost. Tako da, jaz ne vidim nobene potrebe po tem, da kakorkoli ostro in podrobno poučujem kolega Pavšiča, ker verjamem, da pozna vse postopke in pravila igre.
Postopkovni predlog najprej gospod Pavšič.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Sicer pričakujem opomin, potem, predsednica. Samo toliko.
A vi mislite, da sem jaz res tako neumen ali kaj? Ja, me pa res podcenjujete. Gospod Grims, tole so zapiski, moji lastni zapiski iz preiskovalne komisije in so označeni z določeno stopnjo zaupnosti. Kaj jaz počnem z mojimi zapiski, je moja stvar, dokler jih ne uporabim za zadeve, ki jih ne smem. Zato sem tudi predlagal, da zapremo sejo za javnost, na kateri bi vam lahko te zapiske in ugotovitve pokazal. Hkrati bi vas lahko tudi, skladno s, mislim da, 106. členom Poslovnika,

71. TRAK (VI) 15.40

(nadaljevanje) povabil v varovano območje in vam pokazal originalne dokumente, da se prepričate ali so bili moji sklepi pravilni. Tako da ne me podučevati o tem kakšne zakonske osnove imam, kaj vse imam in kaj nimam. Kaj s bo pa jutri pisalo po vaših »fake« Twitter profilih, »fake« Facebook profilih pa mi je sedaj popolnoma jasno. To točno, kar ste sedajle povedali. In ne se bati, gospod Grims, ne bom padel na najbolj osnovne finte, čeprav bi si vi to neizmerno želeli.
Hvala, podpredsednica.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala tudi za vaš postopkovni predlog.
Ne bom izrekla opomina gospodu Grimsu, ker se mi je zdel njegov postopkovni predlog korekten. Je pa stvar njegovega dojemanja, ki ga je skozi postopkovni predlog izoblikoval. Tako da na to ne mislim vplivati ali pa komentirati karkoli.
Sedaj pa še enkrat gospod Grims, postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala, gospa podpredsednica.
Jaz vam svetujem, da izbirate besede. Recimo kakšen izpad, kar bi sicer jaz tudi lahko o kakšnem izpadu nekoga govoril, recimo kakšne dame. Bi pa vas opozoril, da zakon, ki ureja delo tajnih podatkov in kot veste sem se z njim v minulih letih precej srečeval, ureja tudi vprašanja razmnoževanja, prenosa, prepisovanja, kopiranja in vsega ostalega kar zdeva tajne podatke in je glede tega izjemno natančen in vsaka kršitev tega zakona je kaznivo dejanje. Tako da lepo prosim, da upoštevate tisti predlog, ki sem ga prvotno dal. Kajti, gre za vprašanje manipuliranja, prenosa, kopiranja, prepisovanja in vsega ostalega kar ureja zakon o delu s tajnimi podatki. Dvakrat ste rekli, enkrat ste rekli, da imate kopije tukaj dokumentov, sedaj ste to rekli, da so prepisi. V vsakem primeru je to lahko problem. In vam predlagam, gospa predsednica, da upoštevate tisto kar sem rekel in da o tem obvestite policijo, ki naj tole zadevo podrobno preišče. Gospoda Pavšiča in vse ostale pa še enkrat prosim, da naj opravijo delo, ki so si ga prevzeli in za katero smo z glasovanjem jih tudi pooblastili in naj izdelajo poročila ustrezna, skladno s Poslovnikom in bomo potem ta poročila lahko na ustrezen način obravnavali in sprejemali na sejah Državnega zbora. Ne pa da se manipulira s tajnimi podatki. To je slabo in to je vedno državi na koncu v škodo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Grims še enkrat, najprej glede besednega zaklada. V mojih izvajanjih niste slišali besede izpad, tako da to, kar ste na začetku govorili ne drži. Če je pa kdo izmed poslancev to besedo uporabil pa jaz ne bom vplivala na besedni zaklad ostalih poslancev, ker potem bi imela predvsem s poslanci iz vaše stranke veliko dela.
Kar se tiče tega, da namigujete, da kolega Pavšič operira s tajnimi podatki, poglejte, jaz ne vem kaj ima tam v tisti »mapci«. Če vi veste apeliram na vas, da naznanite policiji. Jaz vsekakor ne bom, ker ocenjujem, da pri izvajanju kolega Pavšiča ni šlo za nobeno razkritje kakršnihkoli tajnih podatkov, pa verjamem, če ste ga vi poslušali v razpravi pozorno, da lahko temu pritrdite. Vas pa sedaj opozarjam, če boste še tretjič dali enak postopkovni predlog kot ste ga podali sedaj dvakrat vam bom pač izrekla opomin, ker gre za evidentno zlorabo postopkovnih predlogov.
Naslednja ima postopkovni predlog kolegica Violeta Tomić.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Spoštovana podpredsednica, moj postopkovni predlog je tako rekoč identičen vašemu, da enostavno prekinete to zavajanje gospoda Grimsa in naj on počne kar se mu zdi, vendar mi smo si vsi želeli videti in slišati te izsledke te preiskovalne komisije, pa ste SDS s skrajno levico glasovali proti temu, ker vas to ne zanima in vas dejstva ne zanimajo. Moramo pa poslušati kaj se je dogajalo 70 let nazaj, kot da je to sedaj razlog in opravičilo za vse grdobije, ki jih počnete. Kolega Pavšič je zelo korektno povedal, da bo te dokumente uničil, ki jih je imel pripravljene za zaprti del seje. Niste bili za. In to, kar sem jaz zelo pozorno poslušala, kolega Grims, če bi brali kaj drugega kot svoje medije, če bi gledali kaj drugega kot Novo24 bi vedeli in videli,

72. TRAK: (NB) – 15.45

(Nadaljevanje) da je bilo vse to kar je zdaj kolega Pavšič izrekel, že javno v medijih. Tako da, jaz nisem slišala ničesar na novo tukaj in to kar počnete je čisto zavajanje, zato predlagam in moj postopkovni predlog je, da gremo naprej in da takšnih stvari res ne dovolite.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Preden gremo naprej, imamo še dva postopkovna predloga. Najprej gospod Pavšič, za njim še gospa Škrinjar.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja, jaz sicer…, je res te dimenzije razmišljanja presegajo vsako zdravo pamet. Kako pa naj bi jaz govoril o zadevah, ki sem vam jih želel predstaviti, če ne bi imel vsaj nekaj zapisanega, seveda skladno z zakonom. In še nekaj, kolega Grims, slabo poznate Zakon o tajnih podatkih. Ja. Komu se prijavi kršenje obravnave, manipuliranja oziroma kakršnegakoli postopka s tajnimi podatki. Najprej odgovorni osebi, ustavi v kateri delamo, potem pa se ta odgovorna oseba, to je predsednik Državnega zbora, trenutno je odgovorna oseba vseh nas, ki tukaj notri sedimo… / oglašanje iz ozadja/ Ne, vi ste rekli, naj me kar takoj prijavijo policiji, bom šel kar sam zdajle na policijo s tem, če boste zadovoljni, pa jim pokazal. Itak so seznanjeni s temi vsebinami, vsaj tisti, ki preiskujejo te zadeve.
Hvala lepa še enkrat.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala za to postopkovno pojasnilo.
Še gospa Škrinjar ima postopkovni predlog ali pojasnilo.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Zakon o varovanju tajnih podatkov pravi v 33. členu, oseba ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za izvajanje delovnih nalog ali funkcije. Ker mislim, da je gospod Robert Pavšič to zlorabil, namreč ti podatki se uporabljajo za delo preiskovalne komisije, preiskovalna komisija pa še ni končala svojega dela, torej ni zaslišala vseh nameravanih prič niti ni obravnavala kompletno vsega gradiva v svojih razpravah, menim da se ti podatki ne bi smeli uporabljati za druge namene dokler se seveda ne konča delo te komisije. Jaz si ne upam odnesti niti ene stvari iz tega varovanega območja ker seveda mi to prepoveduje zakon, pa tudi Poslovnik o delu te komisije in gospod Pavšič je dejal, da bo te stvari vse zrezal, če ni nobenih tajnih podatkov na teh zadevah, ki jih je prinesel, potem ju jih tudi rezati ne bi bilo in o tem govoriti. Jaz mislim, da je zadeva povsem, povsem zgrešila svoj smisel in da je potrebno, da dejansko naznanite, vi ste pravica, boste dobro vedeli, še nadaljevanje tega zakona, sicer vam pa tudi jaz še kaj berem, komu boste to naznanili.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa Škrinjar, z vsem dolžnim spoštovanjem, ne rabite mi brati nobenih zakonov.
Kot pravnica pa vem, da se ne sme v določeni situaciji, naj bo katerakoli, brati samo enega člena ali pa samo enega zakona, ampak je treba pogledati na situacijo malce bolj širše. In naj vam jaz preberem člen Poslovnika, ki dovoljuje, da se na seji Državnega zbora obravnavajo tajni podatki, seveda ob posebnih pogojih. O tem govori 101. člen, ki pravi, da lahko seja ali del seje poteka brez navzočnosti javnosti, če Državni zbor ali delovno telo obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakonov oziroma drugega predpisa. Na to ste se vi sklicevala. In zato je kolega Pavšič predhodno preden je karkoli začel razlagati o tej tajnih podatkih, predlagal, da se seja zapre. Storili smo ravno to, da smo izglasovali oziroma, da smo odločali o tem ali se seja zapre ali ne, izglasovali smo, da se seje ne zapre, zato o teh podatkih o katerih je želel govoriti kolega Pavšič, nismo razpravljali. Zato jaz ne vidim nobenega problema in vas ne razumem v vaših postopkovnih predlogih, če pa vi mislite, da je s svojo razpravo kolega Pavšič kakorkoli izdajal kakršnekoli tajne podatke, pa vemo, da obstaja magnetogram te seje in njegove razprave,

73. TRAK: (SC) – 15.50

(nadaljevanje) pa vas prosim oziroma pozivam, da storite to, kar od mene zahtevate vi sami. Podajte prijavo, očitno poznate zakonske možnosti in jih izkoristite. Jaz sem pa že trikrat povedala, da v razpravi kolega Pavšiča nisem zaznala pa sem pozorno poslušala prav nobenega tajnega podatka. Tako da, če dovolite bi nadaljevali z razpravo. Kolegica Škrinjar, če boste podali enak postopkovni predlog vam bom izrekla opomin, ker gre za evidentno zlorabo postopkovnega predloga.
Izvolite, imate besedo.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Ne bom podala enakega postopkovnega predloga, da naznate gospoda Roberta Pavšiča, ker je kršil 33. člen Zakon o tajnih podatkih, ampak dopolnjujem ta svoj predlog, da naznanite še sebe zraven.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Jaz se vam pa zahvaljujem za to farso, ki ste jo podali v obliki postopkovnega predloga. Res domišljija očitno ne pozna meja tudi v tej dvorani. Hvala, kolegica Škrinjar.
Sedaj pa prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še predlagatelj, dr. Matej Tašner Vatovec.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala, predsedujoča.
Po tej žaloigri sedaj na koncu mogoče, če se vrnemo k tistemu, kar je točka dnevnega reda.
Jaz bom zaključil tam, kjer sem pravzaprav začel, ker vmes v teh šestih urah roko na srce razen s strani opozicije ni bilo niti kančka razmisleka o tem, kar počne ta koalicija z SDS na čelu. Še enkrat, vprašanje, o katerem bi se morali pogovarjati danes je vprašanje, ki je na neki način povezava med največjo vladno stranko in nekimi metodami, ki bi jim lahko rekli mafijske in seveda z veliko stopnjo koruptivnosti. Nenazadnje je v času od nastanka te Vlade do danes Slovenija močno zdrsnila na lestvici zaznavanja koruptivnosti tako, da nam to vsekakor ne gre v ponos.
Tisto, kar je ključno je to, da v bistvu koalicija je izbrala zelo preprosto metodo kako se izogniti soočenju sama s seboj in to je pač iskanja nekih pošasti v omari iz preteklosti. Na srečo se nismo danes pogovarjali o letu 45 je pa imel predsednik Vlade 20, 25 minut ekspoze o tem kaj vse je šlo narobe od trenutka, ko je sam lastnoročno goloprso osvobodil in osamosvojil Slovenijo tako namreč on percipira zgodovinsko realnost in potem kako mu je bilo vse to ukradeno in smo spet poslušali o Udba mafijah, o Kučanih, Mencingerjih, Jurijih pa ne vem še komu vsem, kaj vse se je dogajalo, kako vse se je kradlo, koliko in na kakšne način v preteklosti. Jaz sem pa še enkrat in to še enkrat poudarjam ne zanimajo me Paterleti, Kučani kaj so oni počeli leta 90, 91, kdo je prav denar za Irance in tako naprej, če so še ti postopki takšni, da se jih da obravnavati seveda upam, da bodo to organi pregona čim prej zaključili in naredili tisto, kar je na žalost zastaralo kot so tudi kakšne Patrije, kjer je imel predsednik Vlade prste vmes pač nimamo več kaj. Škoda je bila narejena in to je to. Imamo pa situacijo, ker se nam pred očmi odvijajo očitno koruptivne prakse, ki jih moramo vse državljanke in državljani gledati vsak dan, o katerih poročajo številni mediji tudi to, kar je kolega Pavšič na koncu navajal glede prezračevalnikov in poslov, ki jih je minister za gospodarstvo sklepal s firmami, ki so v takšni ali drugačni navezavi s Slovensko demokratsko stranko so stvari, ki bi morale ne alarme zagnati, ampak tiste protipoplavne in sirene za naravne katastrofe. To so take razsežnosti, da je neverjetno. To je tisto, kar bi moralo biti danes debata. Da imamo eno stranko, v tej državi, ki je vsakič, ko je na oblasti si ti državo vzame za svojo kot svojo neko last in jo izčrpa in izkoristi kolikor le lahko. Predsednik Vlade je med tem svojim tarnanjem nad preteklosti med drugim tudi povedal kako so pač,

74. TRAK: (VP) 15.55

(nadaljevanje) koliko denarja je bilo zmetano v bančno luknjo, kaj se je dogajalo s TEŠ6 in tako naprej. Pri TEŠ6, kolikor jaz poznam ugotovitve parlamentarne preiskave, ki je potekala v prejšnjem mandatu, je imel tudi SDS in Janez Janša prste vmes in prste v marmeladi. Kar se tiče bančne luknje, če pogledamo podatke Banke Slovenije, se je bruto javni dolg od leta 2004, ko je znašal 15 milijard, do leta 2008, ko je bil konec Janševega mandata, povečal za 25 milijard evrov, na 39 milijard, ne? In ta poteza tiste Janševe vlade, ki je pregrevala gospodarstvo, je povzročila potem tako katastrofalne posledice za krizo, ki je potem nastala, in vse težave, ki so jo spremljale pri reševanju te krize, do tega, da je seveda leta 2012 praktično klical trojko zato, da nas dobesedno do konca poreže v tej državi. To je ta zadeva. In takrat so se dogajali te stiki med Vizjaki in Petani. Takrat so se dogajale tiste Trente, takrat se je dogajalo prekupčevanje z nekimi slamnatimi podjetji iz Luksemburga in tako naprej. Takrat je nekdo tudi prihajal do premoženja še danes nepojasnjenega izvora.
In podobno situacijo gledamo zdaj, kot sem že povedal. Hitri testi. Že večkrat je so strokovnjaki razložili, da te hitri testi, ki jih država nabavlja od Majbert Pharma, ne ustrezajo vsem pogojem in niso dovolj zanesljivi za njihovo množično uporabo. Danes imamo kriminalistično preiskavo na nacionalnem laboratoriju za hrano in okolje zaradi suma tega, da so se pojavile očitno neke napake pri izdaji teh certifikatov. Teh certifikatov, ki so omogočili potem nabavo teh testov znotraj sistema javnih financ za približno 5 milijonov evrov v enem letu. Da ne govorimo o poslih z respiratorji, tistih Počivalškovih golfov, pa ostale opreme, ki je bila nabavljena tudi preko podjetij sorodnikov predsednika vlade. Da ne govorimo o tem, kako se financira neke »kao« medije v lasti SDS-a oziroma v gravitaciji SDS-a, konkretno recimo Novo 24, preko tujih firm, Madžarske, ki daje finančne injekcije podjetju, ki bi sicer, če ne bi imelo teh finančnih injekcij, bilo že zdavnaj v stečaju, zato, da se po eni strani seveda producira to tovarno laži in jo poganja naprej, po drugi strani pa, da se je leta 2018 financiralo nezakonito iz tujine stranko s tujimi sredstvi iz Madžarske. Do tega, da so v to vlado vpleteni ljudje kot je Rok Snežič, eden večjih ljudi, obsojenih zaradi davčnih utaj, tudi davčnih dolžnikov, v tej državi. Ki sicer nima nič, ne bančnega računa ne stalnega naslova, ker se ga ne da najti, tega človeka, v Sloveniji, se pa vozi naokoli z več sto tisto evrov vrednim Maseratijem in ima tudi seveda denar, da verižno vlaga tožbe proti vsakomur, ki ga omeni.
Tako, da vse te stvari. Ljudje, povezani s predsednikom vlade, ljudje, ki dobivajo posle recimo za kravate, ljudje, ki so v orbiti predsednika vlade, so ljudje povezani v takšne in drugačne sheme, ki jih mediji ves čas razkrivajo. Predvsem je en velik del financiranje Nove 24, ki se vleče od gospoda Rastoderja, ki ga med službenim časom Franc Breznik kot državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve obiskuje zato, da bi daroval neke čebule občini Lenart. Mislim, če kdo to verjame, potem mora biti res nekaj narobe z njim. No, to isto podjetje seveda financira Novo 24. Do tega, kako potem Aleš Hojs, ki je bil dolgo časa direktor dveh podjetij, ki proizvajajo medije oziroma resnico v imenu SDS-a, Nove 24 in mislim, da na Demokraciji, postane notranji minister, ki naredi takšen kadrovski cunami na policiji in NPU-ju, da seveda še dolga leta ne bodo preiskovali rabot te vlade. In to so koraki in metode »by the book« vsake dobre kriminalke, v kateri nastopa neka mafijska družina.

75. TRAK: (NM) – 16.00

(nadaljevanje) In ta hierarhija, o kateri je tudi Miha na začetku v stališču govoril, kako je strukturirana ta stranka, je nekaj, kar samo pač dodatno potrjuje to zadevo. In kot Franc Trček rad pove, ko se je enkrat pogovarjal z enim od še aktivnih poslancev stranke SDS, je pač to, to ni stranka, to je firma enega človeka. Tisti, ki je to izrekel, se bo prepoznal. Ampak mislim, da je to dejstvo, ki ga v tej državi v 30 letih vsi že globoko in močno razumemo. Jaz mislim, da je Janez Janša kot predsednik neke stranke na vrhu svetovnih lestvic po tem, da bi en človek vodil eno stranko toliko časa, potem se pa pritožuje nad enopartijskim sistemom pa večnimi mandati v času komunizma in tako naprej. Tako da odgovorov na, nekih dodatnih odgovorov na te očitke, ki smo jih podali, danes seveda ni. Mislim pa, da je to resen problem, s katerim se bo morala ukvarjati celotna družba. Prva možnost, prva priložnost mislim, da bo 24. aprila. Jaz sem novembra na seji Državnega zbora, ko sem postavljal to vprašanje, v dopolnilnem vprašanju predsednika vlade vprašal, če ne bi bilo morda bolje, da gre v penzijo, se pravi ne, da odstopi, ampak da gre dejansko v politični pokoj in da pusti to državo na miru. Mislim, da je 30 ali še več aktivnih let v politiki, od zveze komunistov dalje bilo dovolj in da se mogoče malo osvobodi ozračje. Tako da predlagam predvsem vsem, ki nas mogoče spremljajo, da izkoristijo 24. april za to priložnost, da se naredi konec starim, pa da se mogoče začne dejansko uvajat spremembe v politiki.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker pa je čas za razpravo še ostal, sprašujem, ali želite na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še razpravljati? (Da.) Vidim, da ja. Odpiram prijavo. Prosim, prijavite se. V primeru, da želi tudi predlagatelj razpravljati, se tudi prijavi s tipko za vklop mikrofona.
Imamo 8 prijavljenih razpravljavcev. Prvi dobi besedo gospod Predrag Baković, za njim gospod Robert Pavšič. Vsak ima na voljo 3 minute za razpravo.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Pravzaprav danes smo lahko poslušali celo retrospektivo nekih nezakonitih, nečednih ali pa ne vem kakšnih dejanj iz preteklosti do danes. Veste, jaz sem tukaj prvi mandat in kot mnogi drugi, ki ste tudi tokrat prvi, ne bom razpravljal o nekih starih zadevah, ki so sporne ali pa celo nezakonite. In spoštovani kolegi, tisti, ki ste pa v tej hiši že dalj časa, pa niste hoteli, želeli ali pa niste znali počistiti te nečednosti in poskrbeti, da bi se sankcioniralo. Jaz sem prvi, ki si želim, da bi se sankcioniralo in kaznovalo tiste, ki so krivi tako za TEŠ 6, za bančno luknjo, za NLB financiranje in tako naprej. Ampak kje je problem? Problem je v zakonodaji, ki takšna, kot je, ki se je prilagajala 30 let za aktualne dogodke, za aktualne osebe in tiste, ki so se uspešno izmuznili iz nekih postopkov tako divje privatizacije, da ne govorim o aferah v politiki. In to se dogaja tudi danes. Zakonodaja se je pač prilagajala na posameznih primerih in omogočala, da so se pravzaprav zgodile te zadeve, kot je Patria, TEŠ 6 in tako naprej, če že izpostavljate. In taka politika oziroma zakonodaja je takrat ustrezala marsikomu. In seveda je nastala kolateralna škoda, ki ste jo danes vsi omenjali. In to je balkanski bojevnik. Verjamem, da politiki niso želeli, da se to zgodi, pa se je zgodilo. Zakaj? Balkanski bojevnik je bil obremenjen z dokazi, ki jih je pridobila tuja obveščevalna služba. A glej ga zlomka, ker imamo mi neke norme, ki izločajo na ta način, da pridobljeni dokazi ne morejo temeljiti na neki ugotovitvi tuje obveščevalne službe zaradi nekih naših ideoloških ali pa zgodovinskih zadev, zato je tudi balkanski bojevnik padel. To je kolateralna škoda naše zakonodaje, katero ste, spoštovani, tisti, ki ste že dolgo v parlamentu, tudi sami bili soavtorji tega. In danes obešat nekomu krivdo, da je balkanski bojevnik zunaj, je popolnoma brezpredmetno. Ozrite se nazaj in poglejte pravzaprav, kaj se je dogajalo. Vemo vsi, kako so dokazi temeljil, na podlagi česa, kadar je srbska obveščevalna služba pridobila dokaze o tej zgodbi in zadeve. Kaj je bilo potem?

76. TRAK (VI) 16.05

(Nadaljevanje) Ne sme temeljiti, pač imamo take norme, da naša sodba se ne more opreti na tuje obveščevalne službe in njihove ugotovitve. In to je vse dejstvo. In kaj se zgodi? Zgodi se to, da vse naše zadeve padejo procesno. Padejo procesno, ne zato ker ni dokazov, ne zato ker nekdo ni nič storil, ampak zato, ker smo našli neke procesne napake. In že ves čas opozarjam, da ni nujno, da bi obravnavali, bom rekel, te procesne napake tako, da gre za popolno ekskluzijo dokazov, ampak da se o vsakem primeru posebej pretehta ali je ekskluzija dokazov tista, ki je pomembna zato, da se stvari, dokazi uničijo ali pa bi bilo potrebno nadaljevati.
Toliko, hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Robert Pavšič, pripravi se gospod Soniboj Knežak.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Saj jaz bom kar nadaljeval, kjer je kolega postavil na koncu pikico.
Saj mi se ne pogovarjamo več o vsebini. Pet ur smo govorili danes o korupciji in mafijskem upravljanju države. Na koncu bo – kaj? – sedaj se bo vse usulo, kako je Pavšič kršil zakon o tajnih podatkih. Ne pa o tem, kar se je zgodilo v zadnjih 20 mesecih. Pa ga nisem kršil. Vse zadeve so sledljive, gospod Grims, ne se bati. Vse vaše skrivnosti so še vedno zaprte globoko v kleti Državnega zbora in bodo tam ostale zaprte dokler bo to določal zakon. Ker kar pa je med vami pa nami res velika razlika, pa sem jo že danes omenil, je v tem, da pač mi spoštujemo pravo, spoštujemo zakon ne glede na to ali nam je všeč ali ne. Če nam ni všeč ga bomo spremenili oziroma skušali spremeniti. Ampak do takrat ga bomo pa spoštovali. In vsak strah je dejansko odveč. Drugi strah, ki pa ostaja pa je nadaljevanje prakse, prakse, ki smo ji priča zadnjih 20 mesecev, prakse, ki smo ji priča zadnjih 30 let v tej državi. Ampak danes tematika in razprava ne bi smela potekati o zadnjih 30 letih pa iskanja nekih starih prastarih dinozavrskih sovražnikov, ampak možnost da spregledamo v današnjem dnevu. Seveda je potrebna obravnava neke preteklosti, da lahko greš naprej. Ampak toliko, da je konstruktivna. Ne pa, da nenehno izpostavljamo ene pa iste zadeve ljudi, briga jih kaj je bilo pred 30 leti. Nas bi moralo zanimati kaj bo jutri in kaj smo se naučili včeraj. Tega pa ni, ker tudi ko želimo kakšne zadeve vsebinsko z vami obravnavati lahko kričimo do onemoglosti dokler se nam ne stemni pred očmi, ker vi pač vse veste in zavračate vse naše predloge in tudi predloge civilne družbe. Ravnokar vidim, da, ne vem, mogoče se motim, ste vložili zakon o nalezljivih boleznih. Zakaj? Da bi blokirali tistega, ki ga je pripravila civilna sfera? Ker vi več veste, vi znate vse. In tukaj tudi jaz lahko na koncu samo postavim pikico. Ne, ne znate vsega, nihče ne ve vsega.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Soniboj Knežak ima besedo, za njim mag. Branko Grims.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča.
Spoštovani kolegice in kolegi!
Jaz sem bil sicer prijavljen tudi za razpravo prej, ampak po tem uvodni predstavitvi oziroma govoru predsednika vlade, ki je s svojo zgodovinsko resnico in vse obtožbe kdo je kriv za stanje v državi, od ustanovne skupščine iz leta, mislim da, 90 do Peterleta, globoke države, Kučana, skratka mafijske civilne družbe, mafijskih sindikatov, danes to vse navede, sem si mislil, Soni ej, tu pri tej razpravi pa nimaš kaj sodelovati. Malo se pa v končni fazi le cenim. Tisto, kar bi jaz želel najprej, od koalicije oziroma od SDS in Nove Slovenije bi bilo prav, da v skladu s pravili oglaševanja danes napovejte pred to sejo, da je del vaših nastopom, da je medijski sponzor teh vaših nastopov danes Rado Pezdir

77. TRAK: (TB) – 16.10

(nadaljevanje) in pa promocija njegove knjige. Čudovito ste si jo podajali, razlagali iz njega. Super. Prav pa je, da to tudi poveste.
Tisto, kar sem jaz, kar želim v tej minuti, ki mi je še preostala, povedat, je to, da vse bolj prihajam do spoznanja, da je tisto, kar rabimo v tej državi, da je, omejimo število mandatov. Da jaz poslušam v tem Državnem zboru, kaj se je dogajalo, pa kaj je krivec za današnje razmere, kateri dogodek izpred tridesetih let, je pa malo »too much«, oprostite. Moje otroke ne briga, kaj je bilo 1990., kateri je glavni osvoboditelj te države, zgradil mu bomo spomenik, muzej mu delamo, ne vem, kaj še. Američani, baje, da pravijo, da po vsaki bitki generala, ki jo je vodil, ga upokojijo, ne glede na to, koliko je star, mu dajo ugodno penzijo, skratka, ga odstranijo. Pri nas imamo že 30. let problem z Ivanom Janezom Janšo.
Tako kot je rekel prej kolega iz, Andrej Tašner Vatovec – jaz mislim, da je čas, da nehamo obremenjevat rodove naših otrok z Ivanom Janezom Janšo in z vsemi njegovimi nebulozami. Od vsega tega, kar počnete, poslov za prijatelje, za podjetje SDS, potem, da predsednik Vlade ne zna pojasniti izvor svojega premoženja, adijo pamet. Ob tem, da mi eden izmed ministrov govori, / znak za konec razprave/ da je plačevanje glupo, da če bo potrebno, bodo tudi kakemu sodniku strli jajca, jaz pa sem eden tistih, ki ne obsojam, preden ne bodo inštitucije obsodile, ampak spoštovani državljanke in državljani, presodite sami. Aprila vsi množično na volitve in recimo konec temu enoumju.
In še, kolega Pojbič, jaz se globoko strinjam z vami. Ilustracija(?) bi bila nujno potrebna v tej družbi, ampak vi bi ostali brez predsednika. Edini bivši komunist, ki je predsednik Vlade danes v Evropski uniji, je vaš predsednik / znak za konec razprave/ Ivan Janez Janša.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Branko Grims ima besedo, za njim se pripravi gospa Mojca Škrinjar.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Glejte, o vsakem problemu, ko se govori, ga je treba osvetlit z vseh strani, ne mora vsak vzet, tako kot recimo v primeru teh podatkov, en papir, ki mu ravno paše, pa z njim priti, pa reči, to je celota. Celoto je treba osvetlit z vseh strani in seveda, v celotni dimenziji. No, danes, ko govorimo o celoti, je bilo ogromno govora o tudi nakupih orožja in iz tega ste naredil pravo znanost o korupciji in kriminalu.
Gospe in gospodje, zdaj pa dejstva. Zanimivo, da tole, kar bom povedal, sem povedal že nekajkrat v parlamentu. Niti enkrat noben od osrednjih medijev ni povedal tega v celoti. Niti enkrat. Le zakaj? Pa so to dejstva, ki so dokumentirana, tudi dokumente sem že pokazal, tukaj so, javni, ampak tega nikoli nihče ne objavi, od osrednjih medijev seveda. Za kaj gre? Kdo je bil v resnici tisti, ki je Slovenijo zavezal k nakupu orožja oziroma konkretno tudi oklepnikov 8x8. Gospe in gospodje, to je bil Tone Rop iz LDS, ne tisti, ki bi ga vi radi razglasil, ampak Tone Rop, LDS, leva Vlada je bila to. In on celo je pri tem kršil zakon, ker je poslal pisno zavezo o tem, generalnemu sekretarju oziroma takrat na NATO, brez da bi o tem predhodno obvestil Državni zbor in pridobil ustrezno soglasje, ki ga sicer zahteva zakon, šele naknadno ga je šel iskat, potem, ko se je za to izvedelo. Se pravi, leva vlada, Tone Rop, je zavezal Slovenijo k nakupu, tudi k nakupu / nerazumljivo/ patrij(?) konkretno, kasneje, in to na proti zakonit način.
Pa gremo naprej, Alenka Bratušek je potem leta 2014 poslala posebno zavezo in se spet zavezala k nakupu orožja in oklepnikov. Alenka Bratušek, gospe in gospodje. In potem, ne boste verjel, je bil opravljen izbor za boksarje, ki se zdaj tukaj poudarjajo, in tudi to je naredila leva vlada. Mislim, da je bila takrat še njena vlada, kajne, spet Alenka Bratušek. In na koncu je leta 2018, gospod Marjan Šarec iz LMŠ, poslal posebno zavezo / znak za konec razprave/ gospodu Stoltenbergu in zavezal našo državo k temu nakupu. In kdo je držal gor, kdo je bil tisti, ki je vzpostavil vlado Marjana Šarca? Levica. Tista, ki ima danes največ za povedat proti nakupom orožja.

78. TRAK: (VP) 16.15

(nadaljevanje) To, gospe in gospodje, so pa dejstva. Vsa zgodba z oboroževanjem, vsa zgodba z oklepniki 8x8 je vezana na leve vlade. In ko enkrat vlada SDS zato, da bi ohranila ogled Slovenije v tujini, poskuša uresniči tisto, h čemur so nas že predhodno / znak za konec razprave/ zavezale levičarske vlade, takrat pa vi vpijete o orožarskih poslih in o korupciji in o vsem tem. Samo zato, ker vas, gospe in gospodje, ni zraven. To je vaš problem v resnici. In za … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja razpravljavka je gospa Mojca Škrinjar, pripravi se gospod Boris Doblekar.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Uspehi vlade so takšni, da jih je potrebno zamegliti. 7 % rast bruto družbenega proizvoda, najnižja brezposelnost v zgodovini Slovenije, boljše penzije, boljše plače za policiste, denar, največ denarja za izobraževanje in pa za znanost kadarkoli v zgodovini Slovenije, milijardne naložbe oziroma načrti in zakoni za naložbe v zdravstvo in pa za starejše, dolgotrajna oskrba, vse to je bilo preveč za levico, za levo stran in pa nekaj dela tamle v sredini, LMŠ, da bi prenesli to. Zato je bilo treba si izmisliti nekaj novega, neko novo afero, in tale seja je točno to. Glejte, Lemahn's Brothers je bil tisti, ki je povzročil krizo, ampak izgleda, da je tudi za to kriv Janez Janša 2008. In da ne zna pojasniti svojega premoženja – stokrat je že to naredil, pa še omenjate in še omenjate. Če ste ga lahko zaprli za nič, za neznano vsoto, za neznan kraj, za neznan datum, neznano komu, potem če bi karkoli bilo od tega res, bi bil že zdavnaj tudi v zaporu. Preiskovalne komisije delajo in zaključkov še ni. To je dokaz pravne države. Vi pa navajate zaznavanje koruptivnosti iz leta 2016. Še toliko niste sposobni, da bi pogledali po podatkih, in ste se sami sebe ustrelili v koleno. To je vse skupaj eno klevetanje, blefiranje in natolcevanje. Pozabljate pa na iransko pranje denarja. Tule notri je zapisano. A tole je reklama za to knjigo? Ni treba delati reklame za to knjigo, na to knjigo je treba čakati, tako se tiska hitro. Še vedno ni nič okoli tega iranskega pranja denarja. Preprodajalci drog so na prostem. Vrhovni sodnik išče diplomo, včeraj je bila še nepodpisana na internetu, danes je že podpisana. In pač proslavljate zaobhajanje zakonov, ki povzroča potem ekološke katastrofe. In govorite o hitrih testih in množični uporabi. Glejte, / znak za konec razprave/ ali je za množično uporabo ali pa za ciljano uporabo – za nekaj so bili dobri. Ampak, veste, jaz tudi, če si mislim, da je vse okej, si ne upam iz varnega območja odnesti dokumentov oziroma zapiskov in pa govoriti o tem. Lahko govorim samo o tem, kar je bilo javno povedano na javno predvajanih sejah, ne pa tisto, za kar je dejansko pač bilo vse skupaj pripravljeno za preiskovalno komisijo. Kar se pa tiče / znak za konec razprave/ nastavljanja kadrov, Tone Rop je rekel Jankoviću: jaz sem te nastavil, politika te je nastavila. Toliko, da veste, kdo je politično nastavljal.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Naslednji ima besedo gospod Boris Doblekar, pripravi se gospa Violeta Tomić.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica.
Še ena od sej populizma, še ena od sej, kako očrniti vlado, kako očrniti stranko SDS, kako skregati ljudi, kako delati razdor v Sloveniji. To je ta seja današnja. To je taka seja, ki vas sploh ne zanima, saj vas nič ni v dvorani. Jaz sem cel dan notri in poslušam te nebuloze, obtoževanja, laži, natolcevanja, polresnice. Skratka ta seja današnja je takšna kot bi lisice sklicale sejo, da jim iz kurnike lisice kradejo kure. To je to. Sejo ste sklicali samo iz enega namena, enega razloga – kako skregati ljudi in kako to vlado očrniti. Stranka SD, ponosni nasledniki zveze komunistov, jugoslovanske partije. Levica nič drugega, isto. Potem te instant ustanovljene stranke, poimenske, ki se ustanavljajo vsake volitve druga.

79. TRAK: (SC) – 16.20

(nadaljevanje) Ja, hudimarja malo si poglejte za nazaj pa se vprašajte iz kje izhaja ta korupcija pa vse to, o čemer vi danes govorite. Iz partijske ekonomije, ki se je, potem prenesla skozi tranzicijo tudi v današnjo Slovenijo. To je to. Plenili ste hiše, trli ste ljudem jajca in lobanje - ja, vaši predhodniki, vi jih nasledujete – poslovali preko davčnih oaz, prali denar, kradli ljudem hiše, vile, naseljevali notri partijske funkcionarje. Predsednik države je govoril o stricih iz ozadja to se pravi, da nekaj že mora biti na tem. Niste torej pometli pred svojim pragom in sedaj želite vse to, od kar je ta Vlada vse vaše grozne stvari ali pa tiste, ki so jih pred vam počeli naprtiti tej Vladi. Sestajate se Luka Mesec s Kordišem iz Foruma 21, ki ga je ustanovil, Slugatova veselo sestankuje z Veselom, Jože P. Damijan je v času rušenja vlade Janeza Janše naredil posel za 177 tisoč evrov z državno SID banko. Oprali ste ali pa opravili so pa to podpirate več kot milijardo denarja na Ljubljanski banki. Žvižgač Gale, ki je prinesel afero ven, na katero se danes upirate je KPK rekel, da ni kaznivih dejanj in še kar tumbate in trobite in ponavljate in mediji za vami in delate zgago v Sloveniji samo to je vaš cilj. Ta populizem, ki ga vzganjate, te laži vse to, kar počnete kako kregati ljudi, deliti ljudi, očrniti Slovenijo, Slovence vam moram povedati, kar dobivam sporočila, da vas imamo ljudje dovolj in tudi tisti, ki so vas doslej podpirali, da bomo vam nasedali. Narod, ljudstvo vas ima dovolj.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Naslednja ima besedo gospa Violeta Tomić in za njo še gospod Vojko Starović.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Iz te razprave je popolnoma jasno modus operandi stranke SDS, ki je seveda mafijski in naj vas samo spomnim ne vem, če ste prebrali to celo knjigo, s katero ves čas mahate, obstaja pa tudi zelo debela trilogija v imenu države Domoljubje napisano z ničlami avtorja Blaža Zgage in Mateja Šarca tudi tistemu niste nikoli oponirali. Skratka, tudi Drnovšek je imel že, če gremo toliko nazaj celo omaro dokazov o kriminalnih poslih Janeza Janše, ki jih je zbrala Mogetova komisija in tako kot danes grozite Robertu Pavšiču kaj se je zgodilo z Rudijem Mogetom gliser ga je povozil v Dalmaciji dvakrat tako, da upam, da bo Robert Pavšič živ in zdrav.
Sedaj, če še kaj drugega preberete kot Novo24 5. julija 2020 je nekdanji vodilni jugoslovanski tajni agent Božo Spasič povedal v intervjuju – zelo obsežnem -, ki vam bom samo par koščkov izpostavila, da je Janeza Janšo kot sodelavca Udbe vedno zanimal samo denar in tako je tudi dan danes. Številni pripadniki mlajših generacij ter fascinacije celotne stranke SDS in njenega voditelja ter predsednika slovenske vlade Janeza Janša z Udbo in jugokomunizmom sploh ne razumejo. V zadnjem času smo priča pravi ofenzivi vladnih ministrov in drugih politikov, ki za predsednikov vlade kot papagaji ponavljate mantro Udbo o mafiji in globoki državi, ki naj bi bila trn v peti vaši ne omejeni oblasti. Jaz vam predlagam lustracijo. Sedaj imate večino predlagajte končno enkrat, da nihče, ki je bil v zvezi komunistov nima pravice sodelovati ne v gospodarstvu in ne v politiki pa se vas bomo rešili SDS enkrat za vselej z Janezom Janšo na čelu. Zakaj ne izkoristite to svojo večino ta trenutek? Skratka tudi Ivan Kramberger je govoril točno o vas in gospod Anton Peinkiher je tvitnil: »Sedaj, ko se je komaj začel odvijati klopčič groznega vladnega kriminala Janševe vlade pri nabavi zaščitne opreme Janša in SDS pljuvajo po policiji, da je udbovska in partijska čeprav je hud komunist bil prav Janša in s strani Spasiča razkrit udbovec.« in kot je razvidno iz pogovora lahko iz časovne perspektive vidimo tudi rdečo nit,

80. TRAK: (NB) – 16.25

(Nadaljevanje) ki se od sodelovanja Janeza Janše z zvezno Udbo, službo državne varnosti v tem primeru vleče tudi preko trgovine z orožjem, afere Patria pa vse do zadnje afere z nakupi medicinske opreme. Ta rdeča nit pa je eno samo dejstvo, da je Janeza Janšo vedno zanimal samo denar. Skratka, če ima en človek blodnje, lahko še razumem, ampak da gre pa toliko ljudi za temi blodnjami, verjetno se vam splača, pa za ljubi kruhek počnete marsikaj, ko bo pa dokazano, boste pa vpili, da gre za krivosodje.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo ima še gospod Vojko Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Kolegice in kolegi!
Poglejte, danes je bila pač tema, ki smo jo izglasovali, ko je naš kolega postavil vprašanje. Legitimno, predsedniku Vlade. Tema naj bi obravnavala neke slabe prakse, neke koruptivne prakse in nastavljanje svojih ljudi na neka mesta, kar definitivno karkoli pogledamo, smo vsi enotnega mnenja, da to ni dobro. Da to ni dobro. Korupcija ni dobra, da nastavljati ljudi, green horne, tiste ki so praktično neuki amaterji na mesta samo da je naš, ni važno za katero zadevo gre, ni koristno za to državo. Mi smo pa tukaj, da delamo za skupno dobro. In poglejte kaj se je danes zgodilo. Namesto, da bi se pogovarjali o tem, primite tatu, kažejo, primite tatu, pa gremo nazaj sto let nazaj, 30 let nazaj, 15 let nazaj. Pa potegnemo neko knjigo ven, ko je vsa resnica, lahko bi potegnili tudi tisto trilogijo v imenu države, ki z dokazi govori kaj se je dogajalo, pa se ni nič zgodilo. Poglejte, če ta gremo ne bomo nič konstruktivni in ne smemo se čuditi, da je raven spoštovanja tega parlamenta daleč daleč nižja kakor velja za sodišča, ko ste imeli toliko za povedati nekateri. Mene je pa zmotil tudi ta način kazati, evo, bančna luknja, bančna luknja. Pa kdo je naredil to bančno luknjo. Zopet vas moram opozoriti. Od leta 2004 do 2008, v času prve SDS vladavine, je skupni dolg narastel za 25 milijard. Zdaj je znova narastel za 10 milijard. Najbolj ugledni ekonomisti pri tem jasno pokažejo, da pri nas dolg narašča z 2-krat tako hitrostjo kot v Evropi. Zopet smo nagrebli 10 milijard in preden se bomo teh 10 milijard, teh 40 milijard se nismo uspeli znebiti, smo malo prestrukturirali, pa še nismo / nerazumljivo/. Torej, in kdo je skopal to luknjo? Banke so bile takrat čisto pod ingerenco države. In kdo so največjo luknjo skopali? Družbe blizu SDS, Zvon 1, Vegrad, T-2, Zvon 2. To so štiri največji kopači luknje. In če ne bi to luknjo šli zakopati, bi bili ljudje brez dela, bi propadle še dodatne firme, ljudem bi hiše jemali, stanovanja, itn. Torej, ne se hecati s temi stvarmi. Ta dolg postaja res grozna stvar za nas in mislim, da je bila ta seja na mestu, ampak škoda, da je izzvenela v prazno, da nismo poiskali načine, da se take prakse znebimo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.

S tem zaključujem razpravo in to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVANVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMAH ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Alešu Irgoliču, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izvolite, imate besedo.

MAG. ALEŠ IRGOLIČ: Predsedujoča, hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije

81. TRAK (VI) 16.30

(Nadaljevanje) in Vlado Republike Slovenije je bil prvič sprejet 27. 11. 2017. Zakon o spremembah je bil sprejet 26. 9. 2019. Sam zakon je bil sprejet s ciljem, da se zaradi razglasitve končne razsodbe o arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede na določitve meje na kopnem in morju med država uredi ohranitev določenih pravic državljanov Republike Slovenije. V tem obdobju od končne razsodbe o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško je s strani Arbitražnega sodišča v Haagu leta 2017 do konca leta 2017 …/nerazumljivo/ morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Republiki Sloveniji vrstili številni incidenti med slovenskimi ribiškimi plovili in hrvaškimi ribiškimi in policijskimi plovili. Hrvaška plovila so slovenskim ribičem oteževala ribolov, obstajala pa je tudi velika verjetnost povzročitve škode. Ker se je v tem obdobju predvidevalo, da se konec leta ko je minil šestmesečni moratorij zadeve ne bodo umirile so bili vneseni člen, ki govori o nadomestilu za materialno škodo na ribolovnem plovilu in pa nadomestilo za izpad dohodka. Glede na to, da situacija še v arbitražni ni dokončna samo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prelagali podaljšali spremembe zakona še za dve leti, in sicer do konec leta 2023. V tem obdobju se predvideva, da bodo nastale finančne posledice zaradi škode v višini 730 tisoč evrov. Vsa sredstva za izvedbo predloga spremembe zakona se bodo zagotovila v okviru omejitev finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, gospodu Predragu Bakoviću.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.
Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 28. seji 1. 12. kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. Na seji so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Komisija Državnega sveta za državno ureditev in Zakonodajno-pravna služba. V imenu predlagatelja je državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleš Irgolič povedal, je bil zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške sprejet s ciljem, da se zaradi razglasitve končne sodbe v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje na kopnem in meje na morju med državama uredi ohranitev določenih pravic državljanov Republike Slovenije. Ker hrvaška ribiška plovila ne izvajajo ribolova v skladu z zakonodajo, ki velja na območju Republike Slovenije lahko pride do poškodovanja ribolovnih orodij slovenskih ribičev. Prav tako je lahko oviran redni ribolov slovenskih ribičev. Zakon je zato določil, da so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov upravičeni do nadomestila v višini nastale škode kot posledice poškodovanih ribolovnih orodij oziroma ribiških plovil od tujih plovil in do nadomestila zaradi izpada dohodka.
S spremembo zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma je bila že v letu 2019 podaljšana veljavnost določb tega zakona v delu, ki ureja nadomestila imetnikov dovoljenj za gospodarski ribolov za dve leti, torej do konca leta 2021, ker se seveda situacija na morju ni spremenila. S tem predlogom zakona pa se ponovno predlaga podaljšanje sprememb zakona še za dve leti, in sicer do konca leta 2023. Možnost za prejem nadomestila zaradi povzročene škode s strani tujega plovila in nadomestilo izpada izgubljenega dohodka zaradi oviranja gospodarskega ribolova se tako podaljšuje še za dve dodatni leti.

82. TRAK: (NM) – 16.35

(nadaljevanje) Predstavnik predlagatelja je povedal tudi, da so finančne posledice predloga zakona ocenjene v višini 730 tisoč evrov, sredstva pa se bodo zagotovila ob pripravi proračuna Republike Slovenije za leta 2022, 2023 in 2024 v okviru omejitev finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in k predlaganemu besedilu ni imela pripomb. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira. V nadaljevanju je odbor brez razprave v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.
Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške sprejme v predloženem besedilu.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Kot prvi dobi besedo mag. Andrej Rajh, predstavil bo stališče Poslanske skupine SAB.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci!
Zakon, katerega spremembe obravnavamo danes, je bil sprejet leta 2017 s ciljem, da se zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča uredi ohranitev nekaterih pravic državljanov Republike Slovenije. Zaradi incidentov, ki so se dogajali na delu morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, so bila v zakon vnesena določila, ki uveljavljajo nadomestilo škode. Gre za nadomestila imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, in sicer za povzročeno škodo s strani tujega plovila in za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova. Situacija se še do danes ni umirila. In ker so tuja plovila še vedno prisotna v slovenskem morju, je bilo že sprejeto podaljšanje sprememb zakona za 2 leti. Letos pa je Ministrstvo za kmetijstvo ponovno predlagalo podaljšanje do leta 2023 in ta predlog danes obravnavamo. Ob tem pa v SAB še vedno izražamo obžalovanje, saj Republika Hrvaška še vedno vztrajno zavrača sodbo arbitražnega sodišča, kar sporoča na precej nespoštljiv način. Slovenija bi lahko izkoristila aduta za uveljavitev arbitražne razsodbe, to pa je dopustiti prosto pot Hrvaški v Schengen. Vstop Hrvaške v schengensko območje bi sicer res pomenilo veliko olajšanje za Slovenijo.
Vendar pa v SAB vztrajno zagovarjamo vladavino prava in si želimo, da se arbitražna razsodba med Slovenijo in Hrvaško dosledno spoštuje in tudi izvaja v praksi. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske unije, ki je pred skoraj 2 letoma zapisalo, da morata pogodbenici arbitražnega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe. V SAB ne pristajamo na tezo, da je Slovenija drugorazredna država. Večkrat smo predvsem ministru za zunanje zadeve postavili vprašanja glede aktivnosti za izvrševanje razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, vendar smo bili vedno znova priča izmikanju odgovora in prelaganju odgovornosti. Na začetku mandata aktualne vlade je bilo omenjeno, da se bo to vprašanje reševalo s pomočjo tihe diplomacije. Dejstvo pa je, da se tudi v zadnjih 2 letih skoraj ni nič bistveno spremenilo na tem področju in s katerimi bi Slovenija lahko dosegla spoštovanje arbitražnega sporazuma. Še več, Hrvaški bo kljub nerešenemu vprašanju o meji, kot kaže, celo uspel preboj in bo dobila zeleno luč za vstop v Schengen.
Predlagane spremembe sicer tega vprašanja ne bodo rešile, ker pa zakon sledi načelu največje koristi državljanov Republike Slovenije, mu v Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Robert Polnar, predstavil bo stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

83. TRAK: (VP) 16.40

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je začel veljati 30. decembra 2017. S predlaganimi spremembami se obdobje uporabe zakona podaljšuje za nadaljnji 2 leti.
Glavni vzrok za podaljšanje je, da hrvaška ribiška plovila ne izvajajo ribolova v skladu z zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji. Imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov lahko zato pri izvajanju svoje dejavnosti utrpijo škodo od tujih plovil na ribolovnem orodju in na ribiškem plovilu ali pa lahko zaradi tega utrpijo izpad rednega dohodka in so zato upravičeni do nadomestila. S spremembo zakona je bila že leta 2019 podaljšana veljavnost določb, ki urejajo nadomestila imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, za dve leti, torej do konca letošnjega leta. Zdaj se veljavnost ureditve podaljšuje še za nadaljnji dve leti, in sicer do konca leta 2023. Na ta način se podaljšuje tudi možnost za prejem nadomestila zaradi povzročene škode s strani tujega plovila in nadomestilo izpada izgubljenega dohodka zaradi oviranja gospodarskega ribolova. Pri tem gre za skupno 71 ribiških plovil v skupni dolžini 540 metrov, kar pomeni, da je povprečna dolžina ribiškega plovila 7,60 metra. To je tudi do skrajnosti pomenljiv in žalosten podatek o potencialu in perspektivi panoge slovenskega gospodarskega ribištva.
Finančne posledice predloga zakona so ocenjene na 730 tisoč evrov, sredstva pa bodo zagotovljena ob pripravi proračunov v okviru finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S predlagano spremembo zakona se zasleduje načelo največje koristi državljanov Republike Slovenije, zato ga bomo v Poslanski skupini DESUS podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavil gospod mag. Branko Grims.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Vsem prav lep pozdrav!
Zagotovo je sprejem vsakega takega zakona trenutek, ko se velja spomniti, da je bila arbitraža kot taka v bistvu kazen za Slovenijo zaradi lahkomiselnega ravnanja takratne vlade pod vodstvom SD-ja, ki je razglasila kar javno in celo v angleščini to poslala v tujino blokado Hrvaške. Takrat smo v SDS imeli pomisleke glede tega. Žal smo bili preglasovani in danes je arbitražni sporazum dejstvo. Arbitražni sporazum, realiziran v sodbi arbitražnega sodišča, ki je bila dodatno zavožena z ravnanjem tiste takratne levičarske vlade in pač postavljenih ljudi, ki so ravnali neodgovorno in za kar nihče pravzaprav zares ni odgovarjal, pa je bila Sloveniji s tem povzročena trajna in bojim se, da nepopravljiva škoda.
Danes popravljamo s tem zakonom za ljudi in na naše ljudi, za njih gre, pač tisto, kar se rešiti da. Se pravi, zaradi nespoštovanja oziroma neupoštevanja pač slovenske zakonodaje s hrvaške strani je seveda realna možnost, da pride do škode na plovilih ali opremi slovenskih ribičev, po drugi strani seveda ravno tako še kakor realna možnost, da pride do izpada njihovih dohodkov. In zaradi tega se podaljšuje za nadaljnji dve leti možnost, da prejmejo v primeru pač nastale škode ustrezno nadomestilo s strani države Slovenije. S tem sledimo največjo možno korist za slovenske državljane v danih pravnih razmerah, ki nas zavezujejo,

84. TRAK: (TB) – 16.45

(nadaljevanje) in zaradi tega, ker gre za nas, za Slovenijo, za naše ljudi, bomo v SDS ta zakon enotno podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Boštjan Koražija. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana, hvala za besedo.
S spremembo zakona se spreminja obdobje, za katero lahko imetnik dovoljenje za gospodarski ribolov uveljavlja nadomestilo za materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma plovilu ter obdobje, za katero lahko imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov uveljavlja nadomestilo zaradi oviranega gospodarskega ribolova. Oba ukrepa sta posledica dejstva, da še danes ni v celoti realizirana končna razsodba arbitražnega sodišča v Haagu. Štiri leta in pol po tem, ko je arbitražno sodišče dokončno določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško, ta odločitev še danes ni udejanjena v celoti. Še več, slovenska diplomacija to vprašanje preprosto ignorira in po tiho odobrava celo hrvaško enostransko potezo. Namesto prostega ribolova za naše ribiče, minister Logar, / nerazumljivo/ pri poskusih hrvaške izključne ekonomske cone.
Dokončna arbitražna razsodba se v mandatu premierja Janeza Janše ignorira skoraj tako vztrajno, kot trupla beguncev v Dragonji in Kolpi. Zaradi tiščanja glave v pesek, kot ga izvaja aktualna Vlada, nam zato ne preostane nič drugega, kot podaljševanje rokov za uveljavljanje škode, ki zaradi tega nastajajo ribičem. Dejstvo pa je, da dosledno izogibanje razpravi in pogovorom ob tem vprašanju škodi Sloveniji in njenim interesom, ter interesom njenih državljank in državljanov. Korona kriza pač ne more biti in ne sme biti upravičen razlog za pasivnost na tem področju. Prav tako ne sme biti razlog za pasivnost slovensko predsedovanje Svetu EU, ki bi ga mogli tudi topogledno bolje izkoristiti.
Predlogu sprememb zaradi tega, ker rešuje stiske konkretnih ljudi na terenu in pokriva škodo, ki so jo utrpeli zaradi oziroma tudi brez lastne krivde, v Levici zato ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo.
Spoštovani državni sekretar, cenjeni zbor!
Zakon o ureditve določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je bil sprejet leta 2017, uporabljati pa se je začel, ko je bila državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na podlagi razsodbe arbitražnega sodišča evidentirana v evidenci državne meje. Namen zakona je uresničevanje načela enake obravnave državljanov Republike Slovenije, na katerih pravice in obveznosti je vplivala razsodba, tako, da se jim v čim večji meri ohranijo pravice, ki so jih uživali do razglasitve razsodbe. Za tiste pravice, za katere so prikrajšani, pa uvaja ustrezno nadomestilo.
Ker hrvaška ribiška plovila ne izvajajo ribolova v skladu z slovensko zakonodajo, ki velja na območju Republike Slovenije, lahko pride do poškodovanja ribolovnih orodij slovenskih ribičev, prav tako pa je lahko oviran gospodarski ribolov. Obravnavani zakon je zato določil, da so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov upravičeni do nadomestila v višini nastale škode, kot posledice poškodovanja ribolovnih orodij oziroma ribiških plovil od tujih plovil in nadomestila zaradi izpada dohodka.
Že v letu 2019 je bila podaljšana veljavnost določb zakona v delu, ki urejajo nadomestila imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov za dve leti. Torej, do konca leta 2021. Ker se situacija ni spremenila, z novim predlogom zakona se ponovno predlaga podaljšanje sprememb zakona še za 2 leti in sicer do leta 2023.

85. TRAK: (SC) – 16.50

(nadaljevanje) Torej po novem predlogu se opravičencem do nadomestila za materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma plovilu povrne škoda, ki je povzročena v šestih letih od začetka uporabe tega zakona. Povrne se jim škoda narejena do leta 2023. Prav tako se rok podaljša pri nadomestilu, zaradi oviranega gospodarskega ribolova. Imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov je opravičen do nadomestila, zaradi izpada dohodka, zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju v obdobju šestih letih od začetka uporabe tega zakona. V Novi Sloveniji zagovarjamo spoštovanje vseh sprejetih mednarodnih obvez, Slovenija tako ostaja zavezana temu sporazumu in odločitvi Arbitražnega sodišča. Med sosedski odnosi med Slovenijo in Hrvaško so se v zadnjih dveh letih izboljšali še vedno pa menijo, da ostaja potencial za boljše sodelovanje med državama, ki ga bomo dosegli le s priseganjem razlik.
Poslanci Nove Slovenije bomo Zakon o spremembah Zakon o ureditvi določenih vprašanjih, zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške soglasno podprli.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker v drugi obravnavi matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji k predhodni in končni določbi niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 15. decembra v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade ministru za finance, mag. Andreju Širclju.
Izvolite, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Cenjena podpredsednica, Državnega zbora.
Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke!
Realizacija davčnih prihodkov v obdobju od januarja do novembra v letu 2021 se je povečala v primerjavi z letom 2020 za 19,8 odstotka oziroma za milijardo 387 milijonov. V primerjavi z letom 2019, ko ni bilo Covid leto za 5,7 odstotka oziroma za 455 milijonov. Realizacija dohodnine, o kateri danes govorimo se je povečala v letu 2021 za 327 milijonov oziroma za 31,9 odstotka v primerjavi z letom 20 in 13,2, ko je bilo normalno leto brez Covida z letom 2019 to se pravi za 158 milijonov. Na tej podlagi se pravi ob rasti dohodnine in ostalih davčnih prihodkov Vlada predlaga spremembe Zakona o dohodnini. In sicer s tem, da se poveča splošna olajšava iz sedanjih 3 tisoč 500 vsako leto za tisoč evrov do 7 tisoč 500 v letu 2025. Postopno vsako leto za tisoč evrov. S tem se bo doseglo, da bodo dohodki, ki so nujno potrebni za človekove življenje ne obdavčeni. Prav tako se bodo s takšno rešitvijo povečale neto plače oziroma neto dohodki ljudi, prebivalstvu. S tem se bo seveda tudi povečala konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast. Poleg tega so rešitve, ki jih Vlada predlaga tudi to, da se administrativno razbremeni obračunavanje dohodnine tako pri akontacijah kot tudi pri prispevkih samozaposlenih. Hkrati se želi spodbuditi investiranje v čisto okolje in v digitalne investicije, tukaj govorimo seveda tudi o ukinitvi davka

86. TRAK: (NB) – 16.55

(Nadaljevanje) za uporabo električnih motornih vozil za zasebne namene in cilj je seveda tukaj brezogljična družba oziroma to je samo skromen prispevek k temu, da se zagotovi brezogljična družba do leta 2050. Stvar pravičnosti je, da se ob inflaciji oziroma ob dvigu cen uvede avtomatično usklajevanje olajšav ter neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine in v tem pogledu seveda bomo prilagajali vse lestvice olajšave v skladu s koeficientom rasti cen. Hkrati predlagamo tudi zmanjšanje najvišje davčne stopnje s sedanjih 50 na 45 %, znižanje stopnje od dohodkov od kapitala iz 27,5 % na 25 %, skrajšanje obdobje imetništva kapitala iz sedanjih 20 let na 15 let imetništva. Razbremenitev od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, znižanjem davčne stopnje na 15 % in znižanja seveda v tem pogledu tudi odstotka normiranih stroškov. Poleg tega Vlada predlaga tisto kar sedaj ni bilo v dohodnini in kar prejšnje Vlade dejansko tudi niso posvetile temu pozornost, oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov, oprostitev plačila dohodnine od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine ter tako imenovano seniorsko olajšavo. Zaradi ugodne gospodarske rasti in znižanja brezposelnosti ocenjujemo, da bodo vsi ukrepi imeli za posledico manjši vpliv na javne finance, tudi manjši vpliv od prvotne ocene. Bruto družbeni proizvod je v prvih devetih mesecih 2021 za 7,4 % višji kot v istem obdobju lani in v tem pogledu seveda tudi prihodki.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam, gospod minister.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora, gospodu Robertu Polnarju.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Odbor za finance je na 40. seji, 1. decembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC k devetim členom in poslanska skupina Levica k šestnajstim členom predloga zakona. V uvodni predstavitvi je minister za finance predstavil cilje in poglavitne rešitve predloga zakona, ki temelji na pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji. Pri tem je kot ključno izpostavil davčno razbremenitev dohodkov iz dela, dohodkov iz kapitala in najema, spremembe določenih olajšav v zvezi z dohodki iz dejavnosti ter uvedbo nove olajšave za vlaganja v zeleni in digitalni prehod. Glede finančnih posledic predloga zakona za državni proračun je povedal, da bodo predlagane rešitve zmanjšale prihodke iz naslova dohodnine, a hkrati zvišale razpoložljivi dohodek prebivalcev, kar bo povečalo potrošnjo in s tem prihodke v državni proračun.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila nekatere pripombe iz pisnega mnenja in sicer zlasti glede pomanjkljivosti obrazložitev predlaganih rešitev predlog zakona. Pojasnila je, da je to še zlasti pomembno pri dopolnjevanju ureditve na področju olajšav, saj gre za vsebine, ki lahko odpirajo vprašanje skladnosti z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Na seji je sodeloval tudi predstavnik Državnega sveta, ki je pojasnil, da Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog zakona podpira. V razpravi so nekateri člani odbora predlaganim rešitvam zakona nasprotovali.

87. TRAK (VI) 17.00

(nadaljevanje) Menili so, da bodo predlagane rešitve v praksi pomenile zmanjšanje finančnega prispevka bolj premožnih prebivalcev v državni proračun, povečanje premoženjskih in socialnih razlik med prebivalci, povečevanje družbene neenakosti in relativne revščine ter spodkopavanje družbene solidarnosti. V razpravi je bilo opozorjeno na negativne posledice z vidika vpliva na prihodke državnega proračuna in na višanje oziroma povečevanje že tako visokega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Izraženo je bilo mnenje, da je vsakršno poseganje v dohodnino kot izjemno pomembni davčni vir državnega proračuna v trenutni situaciji pretirano tvegano. Ob tem je bilo opozorjeno tudi na vlogo dohodnine kot najpomembnejšega vira financiranja lokalne samouprave ter s tem povezano problematiko finančne avtonomije občin. Nasprotno so nekateri drugi članice in člani odbora predlog zakona podprli. Pri tem so izpostavili, da bodo predlagane rešitve pomenile razbremenitev dela in pomoč gospodarstvu ter prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji. Ob tem so poudarili, da so rešitve pripravljene na podlagi analiz in gospodarskih prognoz z namenom, da pripomorejo k dvigu plač vseh, ki delajo in ustvarjajo blaginjo ter h gospodarskemu okrevanju. Minister za finance je v okviru razprave podal odgovore na zastavljana vprašanja ter dodatno predstavil nekatere rešitve, ki jih predvideva predlog zakona. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in SMC in vse amandmaje sprejel. Amandmajev poslanske skupine Levica odbor ni sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ker je zbor na 26. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo v skladu s prvim odstavkom 133. člena Poslovnika opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 13. 12. 2021.

V razpravo dajem 3. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo? (Da.) Jože Lenart.
Izvolite, imate besedo.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, Jože Lenart, da ne bo pomote. Če prav razumem je o tem členu možna malo širša razprava, podpredsednik, da ne bo potem prekinitve? …/ oglašanje iz klopi/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim? Kakšen nesporazum? / oglašanje iz klopi/ amandmaje imamo, in sicer k 3. členu in podlaga je prvi odstavek 134. člena Poslovnika Državnega zbora.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Poglejte, Zakon o dohodnini, ki ga danes imamo na dnevnem redu seveda bistveno posega v proračune Republike Slovenije, bodoče proračune in zato je potrebno seveda opozoriti na te negativne vplive v času v katerem smo v tej epidemiji.
Žal moramo ponovno opozoriti na velike primanjkljaje tako…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Lenart, da ne bo nesporazuma, amandma se nanaša na 3. člen, ne na splošno razpravo. In predlagam, da opravite razpravo v skladu z vloženim amandmajem. Imate električna vozila, bonitete, če poenostavim in o tem je govora. Ostale stvari so bile opravljene v splošni razpravi, ki je bila opravljena oktobra meseca in na delovnem telesu, ki je zakon obravnaval od člena do člena, in sicer 1. decembra. Sedaj pa samo konkretno še.

88. TRAK: (VP) 17.05

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, potem se jaz tej razpravi odpovem. Kajti pomen tega bi bilo, da ponovno opozorimo na negativne vplive na proračun, ki je pred nami. In tako parcialno potem nima smisla, da danes govorimo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Taka so pravila. / oglašanje iz dvorane/ Kar zadeva pa stališče, boste pa lahko obrazložili glas, ko se bo glasovalo o zakonu.
Postopkovno najprej Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči.
Jaz bi vas rad opozoril, da je tako na odborih kot na plenarnih sejah v drugi obravnavi zakona vedno dopuščeno, da se pri 1. členu opravi splošna razprava in ne zgolj razprava o amandmajih. Take prakse jaz v sedmih letih v tej hiši še nisem videl in tudi ne vidim potrebe, da bi jo danes spreminjali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Luka Mesec, določba Poslovnika je popolnoma jasna. V drugi obravnavi predloga zakona Državni zbor opravi razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, ter glasovanje o posameznih amandmajih. To je poslovniška določba, ki velja že skoraj 20 let. Kaj je dopuščeno, ne vem, mislim, me tudi ne zanima. Povedal sem vam, da bomo opravili razpravo v skladu s Poslovnikom.
Najprej ima postopkovni predlog še Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Ni posameznega člena zakona brez celote zakona in ni celote zakona brez političnega in družbenega konteksta, v katerem se ta zakon sprejema. Zato se je v preteklosti vzpostavila parlamentarna praksa, da se tovrstni kontekst, torej sam zakon in družbo, lahko obravnava tekom razprave tudi o posameznem amandmaju, če gre za prvi amandma, ki je k zakonu predložen, kjer se de facto potem dopusti splošno razpravo. Ne gre za to, da vi, predsedujoči, za to parlamentarno prakso nebi vedeli, saj ste vendar v Državnem zboru praktično inventar, ste že tukaj toliko časa. Poznate to parlamentarno prakso zelo verjetno bolje kot večina tega sklica Državnega zbora. Gre za to, da vzpostavljenih uzanc in vzpostavljenih praks ne želite upoštevati in na ta način zamejevati demokratično razpravo. In, predsedujoči, pozivam vas v svojem postopkovnem predlogu, da to sejo odpeljete korektno, tako kot je potrebno, in dopustite razprave s primerno širino, kot so se odvijale tudi v preteklosti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lepo, no, da me spominjate na kakšno parlamentarno prakso oziroma na interpretacijo Poslovnika. Jaz sem vam povedal na začetku, da bomo vodili razpravo v skladu s poslovniškimi določbami. Če je karkoli problematičnega s temi poslovniškimi določbami, vam predlagam, da pripravite spremembo določb, ki se nanašajo na obravnavo predloga zakona v Državnem zboru, pa tudi tretjo, če želite. V teku je postopek sprememb Poslovnika in lahko predlagate tudi določene spremembe, če vam rešitve, ki so zapisane in veljajo 20 let, ne odgovarjajo.
Luka Mesec je naslednji, ki ima postopkovni predlog. Se odpovedujete, kolega Mesec?
Postopkovni predlog, Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Parlamentarna praksa ni nekaj, kar bi se oblikovali bodisi popolnoma v nasprotju z določbami poslovnika bodisi kot individualna Rambo akcija posamezne poslanske skupine, stranke ali gruče le-tega. To je nekaj, kar se lahko oblikuje izključno skozi kontinuiran proces in z de facto konsenzom celotnega Državnega zbora. Sicer bi se puškarili na začetku praktično vsake obravnave s postopkovnimi predlogi. Tako, da ne gre za neko specialno motivacijo, ki bi jo sam potegnil ven iz zraka, gre za to, da imamo vzpostavljen način dela v tem Državnem zboru. Tudi na točkah, kjer ga nobena vejica in pika ne more v celoti pokriti - tukaj nam še posebej na pomoč priskoči praksa. In mislim, da ni mesto posameznega predsedujočega, da gre zoper tovrstno ustaljeno delo samo zato, ker njemu in njegovi politični skupini preprosto ustreza, da utiša ali želi utišati vse ostale politične glasove v tem Državnem zboru. Kar je točno to, kar se pod vašim predsedovanjem - katerekoli seje -konsistentno dogaja.

89. TRAK: (NM) – 17.10

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, če bi bilo karkoli povezano s parlamentarno prakso, bi se dobilo potem v tistih točkah, ki se nanašajo na razlago poslovnika pri posameznih členih. Tudi to, kar mi očitate, te razlage v poslovniku ni. Lahko vse pogledate in preberete, tega ni. In parlamentarna praksa je v tem delu zajeta.
Zdaj pa predlagam, da nadaljujemo s sejo. / oglašanje iz dvorane/ Ponavljajoče postopkovne predloge vam ne bom dal več, vam ne bom dal več besede. Okej. Če bo narobe, potem boste nosili posledice.
Miha Kordiš, izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Če bi vse tako držalo, kot pravite, in s tem mislim, da lahko zaključim serijo postopkovnih intervencij, ki žal je postala serija, vsled tovrstnega vodenja seje, potem moramo vzpostaviti naslednje. Če bi držalo to, kar trdite o splošnejši razpravi in kako, da bi podlage v parlamentarni praksi, v Poslovniku Državnega zbora in podobno, pa glej ga zlomka, potem je to nekaj, kar bi veljalo univerzalno, pa ne velja univerzalno. Vezano je konkretno na vas kot predsedujočega, pa še to ne vedno, ker obstajajo tukaj zelo različni standardi obravnave, bodisi a govori poslanec Levice bodisi govori…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): … poslanec Slovenske demokratske stranke, ki ji pripadate.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Predlagam, da daste postopkovni predlog. Ne bova tukaj nič parlamentirala(?) o tem, kaj kdo misli, pa kaj kdo razlaga.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja, moj postopkovni…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Določba prvi odstavek 134. člena poslovnika je jasen. Lahko ga na glas preberete. Upam, da ga razumete.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Mislim, da tudi predsedujoči nima podlage v poslovniku, kjer bi lahko kar tako vpadal v besedo. Tako da bom nadaljeval s podajanjem svojega postopkovnega predloga, ki se nanaša na to, da ja, prvič, naj se dovoli primerno široko razpravo, da se ja lahko smiselno obrazloži vsebino posameznih členov, saj zato pa se dopušča splošnejša razprava pri začetnih amandmajih zakona, in drugič, da se sejo vodi po enakih vatlih za vse, ne pa s šibo za poslance Levice in »vatkico« za poslance Slovenske demokratske stranke.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, te kritike ne sprejemam. Za to konkretno žalitev vam izrekam opomin.
Nadaljujemo s prijavljenimi razpravljavci. Luka Mesec ne bo razpravljal. Dejan Židan tudi ne. / oglašanje iz dvorane/ Bo? Luka Mesec, imate besedo. Dejan Židan se odpoveduje.
Izvolite, imate besedo k amandmaju, k 3. členu in amandmaju k 3. členu.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa, no, da lahko razpravljam.
Zdaj k 3. členu smo vložili amandma, ki pravi, da se člen črta. V 3. členu sta pa 2 zadevi, ki v bistvu nakazujeta smer celotnega tega zakona. Prva stvar je, da se vrednost bonitete za osebna motorna vozila, ki jih delodajalec zagotovi, delojemalcu zniža na nič. Druga stvar pa je, da se pri davčni osnovi, od katere se plačuje dohodnina iz dohodka za zaposlitev, ki ga zaposleni doseže z izvršitvijo pravice do opcije, zniža na 65 %. Ti 2 obe rešitve kažeta, v katero smer se pomika zakon. Po eni strani pravita, da je tale boniteta za osebna motorna vozila, če gre za električna in se jih niža na nič, boniteta za to, da bodo ljudje lahko prišli lažje do električni avtomobil, ampak v resnici gre za avtomobile, ki si jih bodo kupovali lastniki podjetij, torej delodajalci. Ni veliko podjetij v Sloveniji, kjer bi delodajalec svojemu delojemalcu, svojemu zaposlenemu kupil službeni električni avto. Ponavadi so ta vozila kupljena za vodstva podjetij. In to, da se boniteta znižuje, ne pomeni, da bodo od tega imeli korist vsi, ampak bodo imeli korist od tega lastniki podjetij, torej zgornji sloj. In drugič, ko se pogovarjamo o opcijah, opcije so pravice do pridobitve delnic v gospodarskih družbah. Tudi to vemo, da se pri nas ne uporablja splošno za nagrajevanje zaposlenih, ampak je to instrument, ki se ga najpogosteje poslužujejo menedžerji oziroma, če že, se v kakšnih visoko tehnoloških firmah z njimi nagrajuje najbolje plačane razvojnike, inženirje in tako naprej.

90. TRAK: (IP) – 17.15

(nadaljevanje) Se pravi, cel ta zakon, tako kot tale člen nakazuje, gre v smer, da se razbremenjuje skoraj izključno najbolje plačane v tej državi. Učinki so jasni. Če pogledamo ta dva, ti dve rešitvi in jih primerjamo s tem, kar zakon na splošno prinaša, bomo videli jasno vzporednico. Zakon, ko se bo dvignila mesečna oziroma ko se bo dvignila splošna letna olajšava v Sloveniji in znižala dohodnina za najvišji dohodninski razred, bo imel učinek, da bo delavec na minimalcu prejel 13 evrov več na mesec, nekdo s plačo 10 tisoč evrov bruto pa 112 evrov več …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Mesec, amandma. Ne pa splošna razprava.

LUKA MESEC (PS Levica): Prosim?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Tisto je bilo vse narejeno že. O amandmaju, ne, to nima veze zdaj s splošno olajšavo.

LUKA MESEC (PS Levica): Ne, ta amandma je treba postaviti v kontekst, se opravičujem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Držite se amandmaja in člena.

LUKA MESEC (PS Levica): Ne morem razpravljati o amandmaju, če ga ne postavim v kontekst tega zakona. Ta amandma je, mislim, ta člen je pač del nekega zakona, o katerem je treba povedati kakšno stvar.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Logično, saj drugače …

LUKA MESEC (PS Levica): In samo dokazujem svojo poanto, da ta amandma, kot celoten zakon, ne pomeni nič drugega kot nižanje davkov za najbolje plačane na rovaš države. In v tem je problem. Pogovarjamo se o tem, kako bomo s tem zakonom, boste s tem zakonom 800 milijonov evrov prerazporedili iz javne blagajne v roke par odstotkov najbolje plačanih, predvsem v roke najbolje, odstotkov najbolje plačanih. Med najbolje, med upokojence z najvišjimi pokojninami, med menedžerje, ki si lahko privoščijo službena električna vozila in jim zanje ne bo več treba plačevati bonitete, med tiste, ki se uvrščajo med 4 tisoč 300 najbolje plačanih v Sloveniji, ti so namreč v zgornjem dohodninskem razredu, 4 tisoč 300 ljudi. Med lastnike stanovanj, ki ta stanovanja oddajajo, in med tiste, ki se poslužujejo delniških opcij, lahko poslužujejo delniških opcij, se pravi so nagrajeni z opcijami v svojih firmah.
To je vsebina tega zakona in ta amandma črta dve od teh možnosti. Bonitete za službena vozila in pa zniževanje obdavčitev opcij.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Da.) Naj … Vidim, da je več interesa. Bomo začeli s postopkom prijave. Najprej dobi besedo Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Nisem bil sploh prepričan, ako se smem prijaviti k besedi glede na restriktivno vodenje te seje, pa vendarle, očitno mi je uspelo, vsaj za prvih deset sekund svoje razprave.
Torej, cel zakon o dohodnini je pisan za privilegije lastnikov kapitala in bogatih in prinaša skupni vrednosti razdavčevanja(?) 800 milijonov evrov, kolikor se bo naluknjalo državni proračun. To je 800 milijonov evrov, ki bodo izginili iz postavk, namenjenih za razvoj, za socialno državo, skratka za stvari, ki jih v tej državi potrebujemo. Inštrumenti, skozi katere zakon to počne, so precej bogati in precej raznoliki. Ta glavni del razdavčevanja bogatih opravlja splošna davčna, dvig splošne davčne olajšave, pa zniževanje obdavčitve najvišjih plač. Potem je pa tu še …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Kordiš, prosim, da se usmerite na razpravo o amandmaju in členu, h kateremu ste vložili amandma.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Tako.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Splošna razprava je bila zaključena, če se ne motim, 26. oktobra, 1. decembra ste to obravnavali na seji Odbora za finance. Od člena do člena. Zdaj govorimo samo še o, bom dal v narekovaje, o redakcijskih popravkih v posameznih členih, h katerim so vloženi amandmaji. Korekture imamo na mizi. Ne splošne razprave in držite se tega.
Izvolite, imate besedo.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Eno minuto v svojo razpravo pa je že interveniral s svojo presilno modrostjo gospod Tanko, ravno ko sem po enominutnem uvodu prehajal na konkreten amandma. In ta amandma na noben način ni redakcijski popravek, razen če imajo določene politične opcije v tem državnem zboru predstavo, da je 30 milijonov evrov

91. TRAK (VI) 17.20

(nadaljevanje) neka redakcija, ki se kar tako lahko dela malo kot se komu zazdi. Ravno teh 30 milijonov evrov je namreč postavka vključena v ta amandma. 30 milijonov bi izgubila naša socialna država prihodkov vsako leto v kolikor bi bilo sprejeto razdavčevanje nakupovanje električnih vozil za menedžment v posameznih podjetjih. To so projekcije in postavke navsezadnje lastne vlade Janeza Janše, ki je ta zakon pripravila. Aktualna ureditev na tem področju je taka, da bi moral nek menedžer, ki koristi za lastne potrebe službeno vozilo plačati dohodnino od bonitete za uporabo motornega vozila v višini 7 tisoč 500 evrov na letni ravni. No, po novem in to je vladno darilo, mu ne bo potrebno plačati ničesar. Se pravi, menedžer bo poleg novega električnega službenega vozila dobil še dodatnih 7 tisoč 500 evrov. Koliko takih ukrepov se lahko nadeja običajna delavka na minimalni plači? Gospa, ki dela v trgovini ali industrijski delavec v proizvodnji hali, navsezadnje vsi zaposleni, ki vzdržujejo naše domove starejših občanov, pa imajo plačne razrede postavljene po ravnjo minimalne plače in tako naprej. Nulo, točno nula. Tu se pogovarjamo o električnih vozilih, po kakšnih nabavnih cenah več deset tisoč evrov, tudi sto tisoč evrov, seveda bodo podjetja, tista, ki si to lahko privoščila, tovrstne investicije namenila samo svojemu menedžmentu poleg že tako sicer visokih plač in niti približno to ni ukrep od katerega bi imelo kakršnokoli korist običajni delavci. Še toliko bolj je to pomembno v luči dejstva, da vlada razdolčevanje električnih vozil za menedžment opredeljuje in zagovarja kot neko zeleno politiko. Ampak zelene politike se ne dosega z davčnimi odpustki, ugodnostmi in uslugami za najbolj bogate ljudi v tej družbi. Navsezadnje jih je zgolj peščica. Dosega se jih s široko družbeno tranzicijo v vzdržno okoljsko organiziranje. In na področju prometa to ni povzeto v električnem avtomobilu, ampak v javnem prometu. Tistemu javnemu prometu, ki je že desetletja v tej državi podhranjeno. Poglejmo samo porazno stanje naših železnic. Temu javnemu prometu, ki je odvisen od državnega proračuna in od prihodkov, ki se vanj vplačujejo z davki. Ta istemu javnemu prometu, ki bo ostal brez 30 milijonov evrov, ki jih bo pod zeleno krinko vlada porinila v žep menedžerski kasti v tej državi. To ni ukrep za kakršnikoli okoljsko vzdržno prometno tranzicijo, to je ukrep za še dodatno subvencioniranje menedžerjev in bogatašev. Kdor bi res mislil zeleni promet resno v tej državi bi vedel, da je potrebno početi ravno nasprotno od tega kar je v tem zakonu napisano. Se pravi, ne še več davčnih ugodnosti in bonitet za bogataše, pa čeprav so te skrite v električne avtomobile, ampak dodatni prihodki v državni proračun z višjimi obdavčitvami premoženja velike vrednosti, kapitala, najvišjih plač, med katere zagotovo sodijo tudi menedžerske plače, potem pa stopnjevanje državnih investicij v razvoj javne infrastrukture, ki jo v tej državi nimamo pošlihtano kot bi morale biti. Tu se pogovarjamo o trajnostni mobilnosti, vlaki, avtobusi, kolesa in kolesarske poti in tako naprej. Še več, celo če ostanemo na temi električnih avtomobilov bi bilo veliko bolj učinkovito in produktivno, če bi s temi 30 milijoni evrov, ki jih sedaj vlada daje menedžmentu, oblikovali neko javno neprofitno inštitucijo, pri kateri bi si ljudje lahko pod neprofitnimi pogoji električne avtomobile za kakšne svoje potrebe občasno vzeli v zakup in v najem. Že to bi prispevalo veliko več kot to, da že sedaj privilegirano menedžersko kasto še dodatno nagradimo s temi 30 milijoni evri, seveda na račun proračuna socialne države. Ne glede na to kako obrnemo in obračamo ima en avtobus ne glede na to koliko je zastarel s 50 sedeži še vedno ugodnejšo okoljsko sliko, kot 50 posameznikov vsak s svojim električnim avtomobilom.

92. TRAK: (SC) – 17.25

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Prav lepo pozdravljeni tudi vsi ostali, minister in kolegice in kolegi. Ne razumem sicer predlagatelja tega člena oziroma umika člena, zaradi tega, ker vedno, ko imamo razprave o zelenem preboju, o okoljevarstvenikih vedno so ravno Levica tisti, ki največ okoljevarstvenikov in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju pripelje in vabi v Državni zbor. Zato jaz mislim, da je danes dejansko dvoličnost se pokazala predvsem, zaradi tega, ker tukaj s tem členom Vlada spodbuja zeleno, spodbuja to, da bi čim bolj ohranjali okolje čim bolj čisto in tukaj ne gre za nikakršno tezo tako kot je pred menoj tudi poslanec Kordiš zavajal. Kajti tukaj gre za zamenjavo vozil na električna vozila in spodbujanje čim več uporabe električnih vozil in dejansko s tem členom se bi zmanjšala onesnaženost in to, kar se želi dopovedati, da gre to sam za neke določene podjetnike ne ta člen se nanaša tudi na samostojne podjetnike tudi na tiste podjetnike, ki jih Levica vedno zagovarja v Državnem zboru. Tukaj se ne ločuje na podjetnike, ki imajo ogromno kapitala in na tiste, ki nimajo malo kapitala. Ta člen velja za vse. Toliko.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Soniboj Knežak.
Replika, Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Mislim, da smo bili dovolj jasni v razlagi. Denar, ki bo šel za nakupe teh električnih vozil oziroma, ki se bo izgubljal, ker se od njih ne bo plačevalo bonitete bi lahko šel za javno koristne stvari, ki bi dejansko imele pozitivni okolijski učinek: gradnjo železnic, posodabljanje javnega prometa ali pa mogoče vzpostavljanje javne mreže električnih vozil za najem. Vse tri opcije so bistveno boljše od osebne lastnine oziroma od osebne rabe lastnega električnega avtomobila, ker če se bomo pogovarjali na ta način je treba vedeti naslednje. 40 odstotkov slovenskih toplogrednih plinov pride iz prometa in tega problema ne bomo rešili tako, da bomo 1,1 milijon avtomobilov kolikor se jih po slovenskih cestah vozi sedaj na bencin in dizel zamenjali z 1,1 milijonom avtomobilov z baterijami. Tudi te avtomobili imajo ogromno okolijski vtis. Avto kot so povedali proizvajalci proizvede polovico svojih emisij že v hipu, ko ga kupiš. Namreč proizvodnja avtomobila je energetsko potratna stvar in tudi avtomobili, ki bodo uporabljali litijonske baterije moramo vedeti, da to ni na nobeden način ne naravi prijazna tehnologija še manj pa neka rešitev, ki bi jo lahko uporabili v smislu, da vsi, ki se danes vozimo z dizelskimi ali pa bencinskimi avtomobili se bomo v prihodnosti v enakem obsegu z lastnimi električnimi. Treba se bo pogovarjati o bolj trajnostnih oblikah prometa o kolesarjenju, o tem, da se več hodi peš. O tem, da se vzpostavlja javne najemne mreže električnih avtomobilov to v Sloveniji že obstaja. Jaz jo recimo uporabljam in na ta način se zmanjšuje število avtomobilov, ki jih neka družba za svojo mobilnost potrebuje hkrati pa se s tem seveda gradi tudi okolijsko trajnost. Konec koncev treba se bo pogovarjati tudi o tem, da v Sloveniji po več kot 30 letih vzpostavimo spodoben železniški promet kakršen konec koncev obstaja v vseh zahodno evropskih državah. Če boste šli na Nizozemsko se tam voziti z vlakom ni nič posebnega pri nas pa vemo kako je. Na vlak se gre samo izjemoma pa ne glede na to kako se Slovenske železnice sedaj trudijo z akcijami, da če se ne motim med vikendom

93. TRAK: (NB) – 17.30

(Nadaljevanje): lahko z 80 % znižanjem… / znak za konec razprave/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Predlagam, da ostanemo pri cestnem prometu in pri rešitvi, ki je predložena in tudi o vašem predlogu o železnicah kdaj drugič.
Miha Kordiš, izvolite, imate repliko.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala. Tako kot sem dejal že prej, celo če vzamemo najbolj nemondene, najstarejši avtobus kot si ga lahko predstavljamo s 50. sedeži, je to še vedno bolj tako ljudstvu prijazno kot okolju primerno kot je pa to 50 električnih avtomobilov. Se pravi, 50 avtomobilov tudi če so električni za neko menedžersko kasto. Razvite družbe niso tiste kjer ima vsak menedžer svoj električni avtomobil, ampak one kjer je javni promet tako dobro urejen, da ga uporabljajo celo bogati. Da pa lahko pridemo do take družbe, potrebujemo namesto razdolčevanja kot ga beremo v temu zakonu, prav nasprotno, boljše, višje progresivne obdavčitve za bogate in za kapital, ki lahko vzpostavitev neke trajnostne mobilnosti od kolesa, kolesarskih stez do avtobusov in vlakov sfinancirajo in vzdržujejo, pika, konec.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Soniboj Knežak. Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoči.
Dva, tri stavke okrog tega plačila dohodnine od bonitete za uporabo službenega avtomobila. Jaz moram reči, da ta člen naslavlja problem, ki ga dejansko sploh ni. Jaz sem zadnjih šestnajst let delal v kadrovski službi bil vodja tega v večjem poslovnem sistemu in zraven tudi pri sklepanju tako imenovanih individualnih pogodb kakor običajno spadajo tudi službeni avtomobili in vsi, ki se dogovorijo za posel po individualnih pogodbah, ko se odgovorijo za službeni avto, zahtevajo, da je to on top. Kaj pomeni on top? Da je za znesek bonitete tudi plača povečana, tako da je izredno malo ljudi, ki plačuje boniteto oziroma imajo za to tudi ustrezno povečano plačo. Samo toliko. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Janez Moškrič. Izvolite.

JANAZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Seveda, seveda na podlagi tudi tega kar je moj predhodnik povedal, nikakor ne gre za znesek 30. milijonov, ki je vezan na ta člen. Lepo je bilo povedano, da mi govorimo samo o tem, ko delodajalec ali pa samostojni podjetnik kupi vozilo za službene namene in ga lahko tisti delavec ali samostojni podjetnik uporablja v popoldanskem času izven službenega časa, se je to štelo v našo slovensko zakonodajo za boniteto, tako kot se spomnite, se je štelo pred leti, ne vem, če se še, ko je pomemben slovenski podjetnik povedla, da ena kavica na zaposlenega na avtomatu, to je še dovoljeno, če so pa dobili dve v eni priznani firmi, bi pa morala tista druga kavica se šteti za boniteto, ki je ta delavec dobi. Vidite, to je tista norija Levice ali pa vseh zagovornikov večje obdavčitve. Ko bomo mi delavce, tisti ki dejansko plačujejo davke, obdavčevali z visokimi zneski, bomo kaj prišli, ali nam bodo ušli ali bodo pa goljufali. Mi si pa tega ne želimo. Mi si pa želimo, da država dobi svoje, kako je že rečeno, Cesar svoje, tisti ostali znesek, ki je bil pa trdno in pošteno prigaran, pa naj se vrti naprej v zgodbi in to je namen tega člena. Razen če, vemo, da je samo Levica podpisnik tega člena, da je to že del njihovega, podržavili bomo vsa podjetja, tista ki so uspešna, ki si lahko privoščijo nove avtomobile, ampak ker vem, da temu ne bo tako, sem proti črtanju tega člena in te ureditve v novem Zakonu o dohodnini.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Replika Luka Mesec. Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala. V bistvu začel bi s postopkovno. Nas ustavljate za vsako piko, tamle kolega na drugi strani pa govori neke neumnosti o tem kako bo Levica podržavila vsa podjetja, česar ni ne v našem programu ne v naši retoriki ne kjerkoli, pa ga niste niti opomnil. To je, to so ti dvojni standardi…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega, imate repliko ali imate postopkovni? Tukaj se ne boste sami jemali besedo. Vi ste zahtevali repliko, dal sem vam repliko…

LUKA MESEC (PS Levica): Tako, bom nadaljeval z repliko, če mi dovolite.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …in vam dajem opomin, ker ne govorite o repliki, ampak o postopkovnem predlogu.

LUKA MESEC (PS Levica): Na začetku sem rekel, da vas bom postopkovno opomnil…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Poglejte, vi ste zaprosil za repliko in dal sem vam repliko.

94. TRAK: (VP) 17.35

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ugasni mikrofon, ker kuriš čas.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Glejte, meni čas teče in prosim, da mi ne skačete v besedo med tem, ko imam mikrofon prižgan.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Podpredsedujoči, kolega Mesec, vas lahko opozorim na to.

LUKA MESEC (PS Levica): Že trikrat ste me.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Zaprosili ste za repliko in dobili ste repliko.

LUKA MESEC (PS Levica): Že trikrat ste me v tej minuti. Hvala lepa.
Sicer pa bi povedal naslednje. Nihče tukaj ne govori o tem, da je treba delavce bolj obdavčiti. To je bila še ena od teh stvari, ki jih kolega govori na pamet in zunaj tega člena, pa ni bil opozorjen. Nihče ne govori o tem, da treba delavce bolj obdavčiti. Ta člen, o katerem je razprava, govori o dveh stvareh. Prva stvar je o bonitetah za službena vozila, električna vozila, 7 tisoč 500 evrov, ki bodo, kot je Soniboj prej rekel, šla managerskemu sloju on top, se pravi k plači še 7 tisoč 500 evrov darila. Druga stvar pa govori o delniških opcijah, se pravi delniške opcije, ki si jih …

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Delniške opcije so naslednji amandma, Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ne, delniške opcije so v 3. členu. Se opravičujem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: 4. člen, amandma k 4. členu.

LUKA MESEC (PS Levica): 4. člen … Lepo prosim.
4. člen govori o možnem izplačilu za poslovno uspešnost in ugodnostih v naravi, ne le v denarju. 3. člen ima pa ta dva dela. Prvi del so avtomobili, drugi del so pa delniške opcije.
Drugi del pa govori o delniških opcijah, ki si jih zopet izplačujejo več ali manj managerji in so že zdaj obdavčene manj kot je obdavčeno delo, ker to je dohodek iz kapitala. Zdaj se pa ta obdavčitev znižuje še za tretjino. In tukaj govorimo o obdavčevanju več ali manj 1 % najbolje plačanih ljudi v Sloveniji. Toliko za prvo repliko. / znak za konec razprave/
Drugo pa res vas prosim, da preden naslednjič začnete govoriti neumnosti kot, kaj vsaj naj bi Levica podržavila, da si preberete naš program.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Trenutek. Luka Mesec, prosim, da so razprave spoštljive do kolegov. Tudi vaši kolegi govorijo neumnosti, pa ne reagirate nikoli. Bodite dosledni. Ne dovolim, da se tukaj omalovažuje, razprava kogarkoli mora biti korektna.
Najprej ima postopkovni predlog Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoči.
Kje se bili s tem vašim sklicevanjem na korektnost dobre 3 minute nazaj, ko je govoril kolega iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, kateri pripadate, in je v svoji intervenciji česnal levo in desno o nekih nacionalizacijah in ne vem kaj še vse in želel strašiti s tovrstnimi misinterpretacijami naših programskih vsebin samostojne podjetnike, ki so večinoma tako ali tako de facto delavci in ne kakšni silni kapitalisti kot to pritiče kakšni veliki tuji korporaciji?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim, da se …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Moj postopkovni predlog je, predsedujoči, da korektno vodite to sejo. Ne pa, da kolego Luko Meseca po 20 sekundah njegove replike ustavite, mu skočite v besedo, odžirate nas že tako skromno odmerjeni čas v poslanski skupini, potem pa tam nekdo, ki pripada vaši politični opciji, pa lahko govori neumnosti levo in desno in nikome ništa. In potem za zaključek še naprej ustavljate kolega Luko Meseca s sklicevanjem, da razpravlja o stvareh, ki jih sploh ni v nekem zakonskemu členu, pa se na koncu izkaže, da vi sami ne poznate vsebine tega zakonskega člena, ne? 10 minut nazaj smo pa poslušali, kako naj razpravljamo o tem členu, ne pa o zakonu v celoti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Miha Kordiš, izrekam vam drugim opomin …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Kolega predsedujoči, smešite se.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Drugi opomin vam izrekam.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Prosim, vodite korektno to sejo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Vodim korektno sejo. Tudi vi ste prej govorili o marsičem pri tej zadevi. En del sem vas opozoril, en del ste šli čez, nisem vas ustavil. Bodite korektni do vseh, ne samo gledati svoj, bi rekel, trenutne koristi.
Sprašujem ali želi … / oglašanje iz dvorane/ Aha, minister ima še besedo.
Izvolite, mag. Andrej Šircelj.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Samo pojasnilo glede na to, da so bili v razpravi uporabljeni različni izrazi, za koga je namenjena ta obdavčitev oziroma oprostitev obdavčitve, kot je lastniki podjetji, citiram, managerji in tako naprej. In v tem pogledu želim obvestiti vse, da zakon ne ločuje med tovrstnimi značilnostmi posameznih ljudi, kot so lastniki, managerji in tako naprej. Zakon tudi popolnoma enako obravnava vse davčne zavezance.

95. TRAK: (TB) – 17.40

(nadaljevanje) Drugo, ne gre za znižanje davkov na rovaš države. Filozofija tega zakona je ravno obratna. Davke plačujejo ljudje in to so v bistvu, to je v bistvu denar ljudi, ki ga država uporablja za njih. Skratka, zakon ni namenjen menedžerjem, tukaj so vsi enakopravni, po zakonskih določilih. Niti vodilni, niti bogataši se tukaj dejansko ne ločijo. Finančni učinek te bonitete ni ocenjen na 30 milijonov, ampak na 2 milijona, je pa seveda odvisno, koliko bodo ljudje kupovali električne avtomobile. Zakon je narejen v smeri seveda, tega, da dobimo brezogljično družbo čim prej, to je pač tudi simbolni pomen, za tovrstne avtomobile oziroma pogon za tovrstne avtomobile in če na eni strani seveda država govori o tem, da bomo prišli v brezogljično družbo, potem je treba tudi nekaj dejansko naredit.
Samo toliko v pojasnilo, hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replike? Razprave? / oglašanje iz dvorane/
Replika, Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.
Več kot očitno smo bili napak razumljeni. Namreč, nihče na zatrjuje, da ta zakon ne velja za vse enako. Ta zakon za vse velja enako, le da ima za tiste, ki so bogati, veliko »darežljivejše« določbe, kot za tiste, ki so revni in temu lahko sicer rečemo enakopravnost, nikakor pa temu ne moremo reči pravičnost in z enako, z vehemenco ta zakon omogoča posameznim podjetjem, da kupijo svojemu menedžmentu električna avtomobila, kakšno Teslo za 100 tisoč evrov, kot omogoča podjetja, da to naredijo za posameznega delavca na minimalni plači. Ali bo delavec dobil Teslo? Ne bo. Ali bo menedžer dobil Teslo? Bo. Ali bo prišlo do 30 milijonov evrov izpada iz državnega proračuna na ta račun? Tudi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Luka Mesec, imate repliko? (Da.)
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja. Hvala.
Mislim, zdaj, kakšen je učinek tega zakona, je precej jasno. Če zaslužiš tisoč evrov bruto na mesec, boš dobil 13 evrov, če zaslužiš 10 tisoč bruto, boš dobil 130 evrov. Se pravi, enakost tega zakona je, če malo parafraziram…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega…

LUKA MESEC (PS Levica): Tisto, tisto slavno je…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …Luka Mesec, to ni replika.

LUKA MESEC (PS Levica): Je, je. To je replika na, na to, da…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Replika….

LUKA MESEC (PS Levica): …Zakon nima za vse enakih učinkov…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …Držite se vsebine. Tisto, kar je bilo.

LUKA MESEC (PS Levica): Repliciram ministru.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Glejte….

LUKA MESEC (PS Levica): Repliciram ministru, ki je rekel, da…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Držite se… / oglašanje iz dvorane/ Držite se teme…

LUKA MESEC (PS Levica): Ali mi lahko nehate skakat v besedo, no?

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …Amandmaja, ki ste ga vložil, najbrž veste, za kaj se gre in, ne vem, kje vas minister ni prav razumel.

LUKA MESEC (PS Levica): Glejte, niti ene razprave še nisem opravil, ne da bi mi vi po 20 sekundah skočil v besedo. To ni nobeno vodenje seje, to je navadno »buzeriranje« poslanca…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Mesec, izrekam vam opomin. / oglašanje iz dvorane/
Kar zadeva pa razprave, glejte, bodite, vodite razpravo in replika točno veste, kaj je po Poslovniku. Če vas minister ali pa kdorkoli ni prav razumel in vas, ne vem, kje vas ni prav razumel.
Postopkovno, Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Znova se je zgodilo, da ste po borih 20 sekundah intervenirali v repliko kolega Mesca. Zakaj, to veste v osnovi samo vi. Sklicujete se na neka pooblastila, ki jih sploh nimate, kradete nam že tako skromno odmerjen čas, ki ga imamo na uri in to pač ni vodenje seje, to je zloraba vodenja seje za »težačenje«(?) opoziciji, ker vam opozicija pač ni všeč, ker niste demokrati in približno na tak način deluje tudi ta vaš davčni zakon, za privilegirance utrjuje še dodatne privilegije, za vse ostale je tu Jože Tanko…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: / govorita hkrati/ Kolega…

MIHA KORDIŠ (PS Levica): …s / nerazumljivo/, ki ti vzame besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …Postopkovni predlog.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Tako da, moj postopkovni predlog je, znova, očitno niti ne še zadnjič na današnji seji, da vodite sejo v skladu s Poslovnikom in jo vodite korektno, kot se za gre. To, da se po dvajsetih sekundah razprave nekomu skoči v besedo, češ, da ni »on topic« ali pa, karkoli takega, je pa preprosto za lase privlečeno in v nebo vpijoča zloraba.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega… - boste dobil – kolega Kordiš, sejo vodim v skladu s Poslovnikom. Dolžan sem jo usmerjat tam, kjer zadeva ne gre po Poslovniku. Zdaj, če boste naslednjič na tak način kršil poslovniške določbe, vam bom odvzel besedo.

96. TRAK: (NM) – 17.45

(nadaljevanje) Zdaj pa… / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno? Luka Mesec, postopkovni predlog.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
Glejte, moja replika ministru je bila replika po definiciji. Minister je moje besede interpretiral, kot da očitam, da zakon ne deluje za vse enako. In sem povedal svojo interpretacijo, zakaj temu ni tako. To, kar vi počnete, kolega Tanko, pa ni nobeno moderiranje seje, ampak je navadno oviranje opozicije in odvzemanje pravice do razprave. Čeprav smo svojo razpravo omejili strogo na amandma, tamle čez na drugi strani lahko poslušamo neke popolnoma izmišljene stvari, ki z zakonom nimajo nobene veze, od nekakšnih nacionalizacij podjetij in kakšno pezo naj bi Levica obesila delavcem, čeprav vseskozi govorimo, da je treba obdavčit višje plače in kapital, to preslišite. Meni ste pa še v vsaki repliki, ki sem jo imel, ali pa v vsaki razpravi po 30 sekundah skočili v razpravo. In me ovirate in mi onemogočate, da bi karkoli smiselnega o tem zakonu povedal. Proti temu protestiram in vas prosim, da ste korektni.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jaz mislim, da vodim sejo korektno. Kolega Moškrič, o katerem govorite, ni po moji presoji v ničemer presegel vse tiste razprave, ki so bile pred tem opravljene, ne kar zadeva kolega Knežaka, ne kar zadeva vašo razpravo, v ničemer.
Sprašujem, ali želi še kdo razpravljat o 3. členu in amandmaju Poslanske skupine Levica. Vidim, da je še interes. Prosim za prijavo. Besedo ima Janez Moškrič.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo ponovno.
Se pravi, ne dovolim si, da kdo govori, da govorim traparije, ker danes je bilo jasno dokazano. Se pravi, povedal sem, da ne verjamem, da gre za 30 milijonov. In minister je jasno povedal, da je ocenjeno 2 milijona. Se pravi, sem govoril resnice. Kar se pa tiče, kar se pa tiče moje teze ali pa mojega vprašanja, je pa to, se sprašujem, zakaj ste predlagali črtanje tega, stvari, ki je samo dobra za delavca ali pa za vodilni kader, za vse je to dobro, za državo pa ne bo tako slabo, ker teh 2 milijona zna dobra vlada tudi drugje dobit. In samo to je bilo, samo to je bila moja teza, nič drugega. Govoril sem pa vedno o bonitetah, 3. členu in nič drugega.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, želel bi odgovoriti kolegu. Glejte, predlagali smo črtanje tega člena oziroma predlagamo črtanje 3 členov. Ti členi so bili še odprti. In sicer, ker če seštevate te člene, boste videli, da se nabira proračunska luknja. Vlada ni pripravila nobenih izravnalnih ukrepov za ta zakon in skupna proračunska luknja je ocenjena na 822 milijonov evrov, kar pomeni, da bo ta denar zmanjkal za gradnjo javnih najemnih stanovanj, da bo ta denar zmanjkal za gradnjo železnic, da bo ta denar zmanjkal za občine in financiranje šol in cest in infrastrukture in tako naprej. Kdo bo dobil, je pa tukaj jasno. Mislim, več ali manj denar gre proti najbolje plačanim v državi, menedžerskemu sloju. In to se nikjer v svetu ni izkazalo za razvojno politiko. Primerjajte Slovenijo s kakšno Bosno ali pa Bolgarijo, kjer vsi plačujejo dohodnino po 10-odstotnih stopnjah, kar bi bilo verjetno po mnenju koga na desni prav tudi pri nas, pa boste videli, kakšen je bil razvoj enih in drugih v zadnjih 15, 20 letih. Jaz sem za to, da imamo sredstva za kolektivno potrošnjo, da imamo močno državo, ki lahko razvojno podpira in vzdržuje infrastrukturo, kakršno za dobro življenje potrebujemo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega, da ne boste protestirali, ker vas nisem prekinil. Ni bila to replika, to je bila razprava, in sicer razprava, splošna razprava, ne pa razprava o vloženem amandmaju in pa členu k temu, k temu členu. Jožef Horvat ima besedo.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi.

97. TRAK: (IP) – 17.50

(nadaljevanje) Govoril bom o amandmaju k 3. členu, edini predlagatelj je Poslanska skupina Levica. Zdaj tukaj v obrazložitvi, ki jo berem, je govora, torej je nek primer o bogatem odvetniku, je primer o menedžerju, to piše, in tega menedžerja se dejansko nekako postavlja v razmerje z običajno delavko na minimalni plači, ki seveda od tega ukrepa ne bo imela ničesar, saj običajnim delavkam njihovi šefi ne zagotavljajo električnih avtomobilov za zasebno rabo.
V redu, to ste zapisali, ne morem tega komentirati, toliko, da javnost ve, o čem govorimo. In predno nadaljujem, se moram zahvaliti mojemu spoštovanemu kolegi Soniboju Knežaku, ki nas je nekako postavil v realni sektor ali bolje rečeno v realno življenje. Obžalujem, da tukaj v parlamentu nekdo uporablja besedne zveze menedžerska kasta. Obžalujem. Zdaj, kaj pa pravzaprav dobimo s tem, ko in če bi realizirali ta amandma Levice k 3. členu. Pa grem samo k 2.a odstavku, in sicer pravi takole: »Če delodajalec zagotovi delojemalcu,« delojemalec je lahko kdorkoli, ja, seveda tudi menedžer, »če zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je ne glede na prejšnji odstavek vrednost bonitete enaka nič.« Zdaj, vi to želite črtati.
Ta država ima neko strategijo, med drugim, samo omenim, o e-mobilnosti, kjer pravi, da je načrt države do leta 2030 200 tisoč električnih avtomobilov. Ampak to ni stvar zakona o dohodnini. Sem pa marsikaj prebral o davkih in o tako imenovanih fiskalnih ukrepih, ki so vezani na soočenje s podnebnimi in okoljskimi spremembami, kolegice in kolegi. In v nekaterih krogih so že pred časom razpravljali o tem, ali se lahko pričakuje tudi neobdavčena uporaba službenega električnega vozila v zasebne namene. In ravno to z našim vladnim zakonom o dohodnini tudi počenjamo.
Ne bom zdaj mednarodne primerjave delal, ker tudi ni tema tega amandmaja. Bi pa rad se prestavil in predstavil najprej obstoječe stanje. Kakšno je stanje trenutno. Trenutno veljavni zakon o dohodnini 2 določa, da če delodajalec zagotovi zaposlenemu vozilo za privatne namene, da uporaba predstavlja klasično boniteto, ki zaposlenemu poveča davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v višini 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno. Pri izračunu bonitete je seveda treba upoštevati tudi čas pridobitve avtomobila, če zaposleni prevozi manj kot 500 kilometrov v privatne namene na mesec, če delodajalec zagotovi tudi gorivo za privatno uporabo avtomobila. Če pa delodajalec zagotovi zaposlenemu uporabo električnega vozila v privatne namene, se boniteta po današnjem zakonu o dohodnini, iz klasične, 1,5 % nabavne vrednosti avtomobila, zniža na 0,3 % te iste vrednosti, pri čemer število prevoženih kilometrov v privatne namene na mesec ne vpliva na povečanje vrednosti bonitete, neka logika. Je pa res, da če gre za električno vozilo višje vrednosti, je za presežek nad 60 tisoč evrov, vključno z DDV, treba boniteto obračunati spet po klasični formuli, se pravi 1,5 %.
No, za primer. Če zdaj nekdo danes, danes ima električno vozilo, ki je recimo vredno en evro manj kot 60 tisoč, pa naj bo 60 tisoč. Koliko pa je boniteta? 0,3 % od 60 tisoč je 180 evrov na mesec. O tej številki govorimo. In zdaj bomo to zradirali, to bomo zdaj brisali s to novelo. In prosim lepo, ne govoriti zdaj o po vaše grdih menedžerjih, ker jih rabimo, krvavo jih rabimo. Boljših in dobrih rabimo še več. Gre tukaj najbrž tudi, tisti, ki je bil kdaj v podjetju ali pa je v podjetju, razume, da tudi drugi delojemalci

98. TRAK (VI) 17.55

(Nadaljevanje) v podjetju razume, da tudi drugi delojemalci imajo oziroma bodo imeli električne avtomobile. In če sedaj to ni pravi ukrep, ki je vezan na soočanje s podnebnimi in okoljskimi spremembami, potem ne vem, je treba predlagati pač nekaj drugega. Se pa strinjam, kar ste uvodoma povedali, železnice in tako naprej. Ja, jutri jih ne bomo mogli še imeti, še ne. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o 3. členu in vloženem amandmaju? Miha Kordiš. Še kdo?
Miha Kordiš, izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala. Morda za zaključek, če celo sprejmem premise predlagatelja tega zakona, kako bo razdavčevanje bogatašev in njihovega luksuza pripeljalo v kakršnokoli zeleno tranzicijo prav, če je razdavčevanje kakešnakoli resnična pot, potem se pa vprašajmo zakaj s tem zakonom vi znižujete davke za električna vozila menedžerjev, ne pa recimo ukinjate davek na dodano vrednost za Slovenske železnice. Tukaj se pokaže zakaj se za res gre. Ne za zeleno, ne za trajnostjo mobilnost, ampak za razdavčevanje luksuza bogatašev.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Imate repliko ali razpravo? Želi še kdo razpravljati?
Luka Mesec izvolite, imate besedo.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. Mogoče samo kratek odgovor. Zakaj črtamo ta člen? Zaradi tega, ker obstajata kolektivna potrošnja, to je potrošnja države, ki bo s tem členom na škodi in obstaja individualna potrošnja, potrošnja posameznikov, ki bo s tem na boljšem, ampak zgolj za peščico. In zelenega preboja ne bomo dosegli tako, da bomo omogočili, ne vem, 5 % najbolje plačanih v državi, da se vozijo z električnimi avtomobili za katere ne plačujejo bonitete. Zeleni preboj bomo dosegli tako, da bomo omogočili vsem, da se poslužujejo čim bolj trajnostnih oblik prevoza. In te oblike bodo na škodi zaradi tega, ker zanje ne bo denarja. Ne da samo jutri ne bo železnic. Ko bomo proračun zrezali za 800 milijonov je vprašanje tudi, če bodo čez deset let.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo o 3. členu in vloženem amandmaju.
V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo? Poleg Roberta Polnarja želi še kdo besedo?
Robert Polnar, izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Amandma k 4. členu govori o dohodninski razbremenitvi plačila za poslovno uspešnost. Dohodnina ima to značilnost, da je neposreden davek. Se pravi, da je neposredno odmerjen zavezancu. Obsega vse pomembnejše oblike dohodkov fizičnih oseb z izjemami in olajšavami. Spreminjanje zakona, ki zadeva tako veliko število dohodninskih zavezancev, državljank in državljanov je zato v marsikakšnem primeru tudi priložnost za nastopanje. Pravilnost vsebine in napačnost sklepov pri tem nimata pomena, sta praktično zanemarljiva.
Kolegice in kolegi, 34 let sem bil zaposlen v treh različnih velikih gospodarskih družbah. Bil sem predsednik sveta delavcev in član različnih nadzornih svetov gospodarskih družb. In se mi zdi oziroma nekako tvegam izreči izjavo, da vem kakšno malenkost o tem, kako se v gospodarskih družbah izplačujejo nagrade za poslovno uspešnost, komu se izplačujejo in predvsem v kakšnih višinah. Mi danes govorimo o davčni razbremenitvi poslovne uspešnosti. Negativen učinek po izračunu vlade v kolikor bodo izpolnjene vse premise, ki jih je vlada pri tem upoštevala, bo 20 milijonov. To seveda v primerjavi s celotnim izračunanim vladnim negativnim učinkom 822 milijonov ni veliko. Toda dovolite mi, predsedujoči, samo zelo kratko degresijo. Spomnite se davčne razbremenitve regresa pod prejšnjo vlado. Ocenjena negativna vrednost je bila 90 milijonov, realizirana pa 124. In tako naprej.

99. TRAK: (VP) 18.00

(nadaljevanje) Mislim, gospe in gospodje, da pri razpravi o zmanjševanju davčnih obremenitev v zvezi z 4. členom in amandmajem, ki so ga vložili kolegice in kolegi iz Levice, moramo upoštevati predvsem osnovno dejstvo našega časa. To osnovno dejstvo je sistem gospodarskih družb, ki temelji na brezmejni moči samobogatenja. To ne more ostati neopaženo in ne sme ostati neopaženo pri tovrstni razpravi. Pronicljiv opazovalec sodobnih gospodarskih pojavov ne more ubežati stvarnosti. Moč gospodarskih družb je v managementu, v birokraciji, ki sama nadzoruje svoje naloge, ki sama nadzoruje svoje plače in predvsem, ki sama nadzoruje svoje nagrade, nagrade, ki so včasih na robu tatvine. In danes, gospe in gospodje, s predlogom Zakona o dohodnini oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah, je pred tem, da bo realizirana ideja, da bomo tem najbolje plačanim državljanom in državljankam filantropsko še znižali njihove dohodninske obveznosti. Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije za leto 2019 je bilo tistih, ki bodo tudi brez tega prejemali največje nagrade za poslovno uspešnost, 4 tisoč 540. Govorim za leto 2019, to so realizirani podatki. Povprečni dohodek na zavezanca je bil 150 tisoč 478 evrov, povprečno plačana dohodnina pa 45 tisoč 78 evrov. In takšnim ljudem bi mi zdaj zmanjševali dohodninske obveznosti. Ti ljudje, tem ljudem je popolnoma vseeno. Njihovi dohodki so tako visoki, da česa takega sploh ne čutijo. In ti ljudje, jaz si mislim, vsaj na podlagi osebnih izkušenj, niso niti pretirano zainteresirani, da bi svoje kompenzacije pri prihodkih iskali kje v tujini. Zato, ker jim je tukaj v Sloveniji že tako ali tako dovolj dobro. In še nekaj drugega, gospe in gospodje. Ti ljudje, 4 tisoč 540, so skupaj plačali 204 milijone in 696 tisoč evrov dohodnine, oni v prvem razredu, ki jih je 1 milijon in 25 tisoč, pa so skupaj plačali 210 milijonov evrov. To je pa slovenska dohodninska stvarnost. / oglašanje iz dvorane/
Hvala, kolega Knežak, ampak nisem še čisto končal. Tako, da bi želel še nekaj povedati v zvezi s tem, kar je tudi tukaj sugerirano pri predlogu zakona v zvezi z zmanjševanjem oziroma razbremenjevanjem dohodninske obveznosti, pa se tiče poslovne uspešnosti.
Gre namreč za to, da govorimo o t.i. substitucijskih učinkih. To, kar danes obravnavamo, v tem mandatu niti približno ni prvi predlog sprememb oziroma sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini. Vi se boste spomnili, kolegice in kolegi, da smo tega obravnavali v tem mandatu že ničkoliko. Jaz se spomnim prvega predloga, ki je junaško zniževal prihodke dohodninske za 590 milijonov evrov. Ampak to je zdaj nepomembno. Tisto, kar je osnovna napaka tudi pri tem členu, je pričakovanje, da se bo z znižanjem dohodnine povečala kupna moč prebivalstva in da bo na ta način potrošnja, s katero se bodo davčni prihodki nadomestili z večjimi prihodki od davka na dodano vrednost, to pričakovanje je iluzorno in brez stvarne podlage. Zvišanje razpoložljivega dohodka posameznikov, v kolikor bo ta zakon sprejet, seveda bo realizirano. Lahko bo tudi imelo večji vpliv na zasebno potrošnjo, kar bo nekoliko tudi povečalo prilive iz naslova davka na dodano vrednost. Toda razbremenitev dohodnine ima najmočnejši vpliv v nižjih dohodkovnih razredih, ki so

100. TRAK: (NB) – 18.05

(Nadaljevanje): v večji meri kot ostali dohodkovni razredi likvidnostno omeje in ti razredi ves dodatni dohodek porabijo za potrošnjo. V največji meri je potrošnja te skupine zavezancev povezana z nakupi blaga, ki ima nižjo davčno stopnjo, konkretno s hrano in z zdravili. Zato ni mogoče, da bi se prihodki iz davka na dodano vrednost lahko povečali za vrednost celotnega izpada prihodkov iz naslova dohodnin.
Tako, spoštovani gospod podpredsednik, jaz se z vašim načinom vodenja in z vašim pogledom na uporabo Poslovnika popolnoma strinjam. Bom govoril izključno o tem oziroma sem govoril izključno o tem kar se navezuje na amandma k 4. členu. Imel bi seveda povedati zlodeja in pol, to sem tudi že storil v celotni prejšnji proceduri, ne bom ničesar govoril o negativnih učinkih in odvisnosti teh negativnih učinkov od denimo napovedi Umarja, pomladanske ali pa jesenske, tako da, na tej točki končujem z razpravo o amandmaju k 4. členu. Jaz ta amandma seveda podpiram, da se člen črta, ampak tisto kar je pa bistveno bolj pomembno, jaz sem za to, da se zakon ne sprejme. Delam na tem zelo močno, jutri bomo pa videli kako, kakšen bo končni izid.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Dejan Židan. Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod minister s sodelavkama, lepo pozdravljeni!
Tudi jaz bom govoril o 4. členu, tudi če bi zakon vseboval samo ta člen, bi po mojem ga ocenil enako kakor celotni zakon, da je to eden izmed zakonov, ki skušajo razgraditi tak imenovano javno, socialno in solidarno državo. In posledica tega člena in podobnih zakonov, podobnih členov je naslednje. Res se skuša zniževati neke splošne davčne obremenitve, ampak ne pove pa se, da je potrebno za storitve kljub vsemu plačati, in če ne zbiramo denarja na tako imenovani solidarni način, da tisti, ki imamo višje plače, višje prihodke, več premoženja, plačamo več, je potem naslednja možnost v bistvu zbiranje na nesolidarni način, da se vsi zavarujemo, seveda pri zasebnih zavarovalnicah na način, da za podobne storitve vsi plačujemo enako. Zakaj je to tako zelo nesolidarno, nesocialno in razgradnja javne države? Zato, ker potem nekateri zavarovanj ljudje, ki so revnejši, ne bodo plačevali. Ali gre to za recimo za zdravstveno zavarovanje ali gre to za katerokoli drugo obliko zavarovanja, če se odpovemo solidarnostnemu modelu, ki mora delovati znotraj generacije in med generacijami, ogrozimo zlasti tiste, ki so šibkejši. V tem, pri tem konkretnem členu kakor so že moji predhodniki napovedali, gre za razbremenitev, seveda razbremenitev tiste, ki imajo najvišje plače za približno 20 milijonov, tudi če bi šlo samo za teh 20 milijonov, v času ko ima proračun primanjkljaj oziroma bo imel 2 milijardi in pol, je to nesprejemljiv ukrep. Jaz bi razumel, da bi prišli pred nas z ukrepom, da bi mogoče se šlo v neko razbremenjevanje plač, in da bi se kontra povedalo kje je pa kontra vir pri obremenitvah. Ampak tega ni. Izhaja se iz tega, da nižja davčna obremenitev pomeni višjo gospodarsko rast in več pobranih davkov. In v resnici teoretiki in praksa so pokazali, da sistem tako pač ne deluje. Manj pobranih davkov pomeni revnejša država, pomeni manj socialne in pomeni manj solidarnosti. Pogosto preko tega člena in podobnih dokazujemo, da bo vse skupaj povečalo prihodke v državni proračun, pozablja se pa nekaj. Mi tako in tako potrebujemo višje prihodke v državni proračun na način, da ne bomo imeli višjih dodatnih storitev iz državnega proračuna. Zakaj? Dovolite, da vam povem primer. Ena največjih napak v Sloveniji je, ki jo bomo še dolgo odpravljali, da je povprečna plača prenizka.

101. TRAK: (IP) – 18.10

(nadaljevanje) Saj zakaj pa govorimo tako zelo o dohodninskih obremenitvah? Saj ne zato, ker je krivulja napačna, ampak ker opazujemo krivuljo, ki jo damo na neko drugo povprečno plačo, to je avstrijsko, in želimo, da absolutno deluje enako v Sloveniji. Pa ne more pri nižji povprečni plači.
Torej mi se zavedamo, da za standard ljudi, državljank, državljanov, tudi upokojenk in upokojencev, je pomembno, da plače naraščajo. Ampak a veste, to se bo pa nam poznalo tudi v državnem proračunu. Ker mi posredno ali neposredno iz državnih blagajn financiramo, ne vem, trenutno je številka verjetno že blizu 180 tisoč. Mi sedaj vemo in je edino pravilno, da so se zvišale plače tistih zdravstvenih delavk in delavcev, ki so bile plače primerjalno najnižje. To je medicinskih sester. Denar pa ni za to zagotovljen.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Židan, prosim …

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Se vračam nazaj.
Govorim, zakaj je 20 milijonov, ki jih tukaj izgubljamo, gospod podpredsednik, enostavno denar, ki nam bo manjkal v proračunu.
Mene je, gospod podpredsednik, tudi zaradi te aktivnosti izrazito strah, kako bomo naslednje leto zagotavljali iz državnega proračuna vsaj 300, verjetno bomo potrebovali 500 milijonov integralnega denarja, da bomo, kar je naša dolžnost kot države, politike, parlamenta, vlade, katerakoli bo, zagotovili zdravstvene storitve za bolne ljudi. In tega iz prispevne stopnje zaradi rasti stroškov, zlasti(?) mase plač, iz prispevne stopnje ne bo šlo. In če ta člen in podobne sprejmemo, še bolj ne bo šlo.
In jaz vam sedaj povem, samo na tej postavki, da bo primanjkovalo 300 do 500 milijonov evrov. Zato vam, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da ta predlog seveda vsi skupaj podpremo. Ne more biti oprostitve plačevanja dohodnine tistih, ki dobivajo najvišje plače, kakor je bilo že povedano, učinek bo imelo na štiri tisoč in nekaj najbogatejših. Da tudi s tem, ko se pogovarjamo o tem členu, pa zavrnemo zakon, ki ustvarja dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Židan, prosim, da govorite o členu in amandmaju.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Končujem pa na ta način, pa še tretjič ponovim, zaradi tega člena je napadena in ogrožena javna, socialna in solidarna država. In pozivam vas, da preprečimo ta napad na javno, socialno in solidarno državo.
Hvala, ker ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Luka Mesec. Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Zdaj tale člen, ki ga črtamo, bi v zakonu storil naslednje. Po zakonu, ki ga je sprejela Šarčeva vlada, se del plače za poslovno uspešnost lahko neobdavčeno izplačuje tako, da se pogleda, kakšna je povprečna plača v državi in glede na povprečno plačo v državi lahko dobiš glede na višino povprečne plače v državi lahko dobiš neobdavčen regres ali pa nagrado za poslovno uspešnost. Po novem pa ne bo to več vezano na povprečno plačo v državi, ampak na tvojo lastno plačo, kar pomeni, da se dviguje oziroma davčno razbremenjuje ljudi, ki so nad povprečnimi plačami, teh je ena tretjina v Sloveniji. Dve tretjini plač sta pod povprečno. Predvsem pa skupaj s celim zakonom so učinki uperjeni, tako kot je opisal pred mano Robert Polnar, v najbogatejših 4 tisoč 540 dohodninskih plačnikov, ki so v letu 2019 si izplačali vsak za 150 tisoč 780 evrov nagrad za poslovno uspešnost. Vsak v povprečju. Se pravi, in tem ljudem zdaj podarjamo še več.
To ima en kup negativnih učinkov. Kot prvo, to ima negativne učinke na proračun. Ministrstvo pravi, da bo to proračun stalo 20 milijonov evrov. Jaz se strinjam z Robertom Polnarjem, ki je opozoril, da je bil za ta obstoječi bonus, ki je bil uveden leta 2019, izračun 90 milijonov evrov, dejanski učinek je bil pa 124, tako da tudi tale, če ga povečamo za tretjino, lahko rečemo, da bo bližje 30 milijonom kot 20.
Drugič, ne bo se ta denar prelil v potrošnjo in skozi potrošnjo in DDV nazaj v proračun.

102. TRAK: (NM) – 18.15

(nadaljevanje) Vi razbremenjujete najbolje plačane v tej državi. In če pogledate, kaj se dogaja zadnje leto, boste videli, da so se prihranki gospodinjstev na bankah povišali za 2 milijardi evrov, na bankah pa varčujejo najbogatejša oziroma premožnejša gospodinjstva ponavadi, revnejša ne varčujejo toliko, ker več ali manj svoje dohodke porabijo za to, da preživijo mesec. Kar hočem povedati, je, ne, ne bo se ta denar prelil v proračun, ta denar se bo prelil v prihranke na bankah. In skozi prihranke na bankah se bo v strahu pred inflacijo zelo verjetno prelil na nepremičninski trg, ki se že zdaj pregreva, ker to vsi počnejo. Vsi, ki so zaskrbljeni, kaj se bo z njihovimi prihranki na bankah dogajalo, množično kupujejo stanovanja v državi. In zato imamo zadnje leto enega od največjih skokov rasti cen nepremičnin, sploh na obali in v prestolnici, kar pomeni, da ima to nove negativne učinke, in sicer take, taki ukrepi višajo dohodke najbogatejšim, s tem višajo njihovo zmožnost varčevanja, s tem povečujejo njihovo kupno moč, ki se dostikrat prelevi v nakupe nepremičnin, in ker cene nepremičnin rastejo, imamo vsi, ki nimamo takih plač kot oni, težje dostopne nepremičnine, težje dostopne nepremičnine. Danes je srednja vrednost stanovanja v Ljubljani 3 tisoč 500 evrov za noben luksuz, za stanovanje v Fužinah, Šiški, kjer hočete, ker ima določen sloj ljudi tako kupno moč, da jih enostavno verižno kupuje in stanovanja postanejo stroji, ki si sama po sebi odplačujejo kredit. Stanovanje oddaš, kredit se sam poplačuje, ti imaš pa nov vzvod in novo hipoteko, iz katere lahko naprej verižiš svoje premoženje. To delate. In to je ena od bolezni današnjega sveta ne samo v Sloveniji. V Sloveniji smo do zdaj ta jez še kar zadržali, smo ostali blizu tega, kako je bila ta država postavljena. Ta država je bila oblikovana, če berete našo Ustavo, okrog nekakšnega socialdemokratskega konsenza. Vsi smo srednji razred, to bi rada dosegla naša Ustava, vsi smo enaki po pravicah in dolžnostih in vsi smo nekako, vsi imamo enake možnosti po tem, da se skozi infrastrukturo, ki nam jo družba nudi, razvijemo in razvijemo svoje potenciale. S takimi ukrepi in s takimi zakoni pa nastaja družba, kjer se bo zgornji 1 % odlepil od ostalih in s tem se bo zgodilo dvoje. Pač prvo je, da se bo neenakost zaostrila, tako kot se je zaostrila recimo v Ameriki. Drugo pa je, da se bo s tem povečal občutek relativne revščine. To sem že zadnjič ministru razlagal. Biti reven ne pomeni nujno, da si ne moreš kupit kruha. Ljudje se počutijo revne tudi v relativnem smislu. Če imaš ti dobro plačo, 2-3 tisoč evrov neto, pa te obdajajo samo ljudje, ki imajo 20 ali pa 30 tisoč evrov neto, se boš počutil revnega, ker ne boš mogel tako kot oni na dopust na jahto, pa ne boš mogel tako kot oni imeti 10 stanovanj v lasti, pa ne boš mogel tako kot oni vozit avtomobila za 150 tisoč evrov. In to bo imelo same škodljive družbene posledice. Zato smo mi tudi proti temu zakonu, ker povečuje družbeno neenakost. In že zdaj, kot je kolega Polnar pokazal, zgornjih oziroma 4 tisoč 540 ljudi, ki plača največ dohodnine v Sloveniji, se pravi govorimo pač o najbolje plačanih, pa tistih, ki si izplačujejo najvišje nagrade za poslovno uspešnost, je v letu 2019 plačalo 204 milijone dohodnine, kar je toliko, kot jo je plačal celoten spodnji prvi razred, v katerem je milijon ljudi. Se pravi 4 tisoč 500 ljudi, milijon ljudi, to tehtnico imamo že zdaj. In zdaj vi postavljate zakon, ki bo teh 4 tisoč 500 še izdatno nagradil in okrepil njihovo ne samo ekonomsko, ampak tudi družbeno moč. In s tem seveda uničujete balans moči v državi, ker nas vse ostale postavljate v neenak položaj. Zato bi mi radi videli, da bi se davčne spremembe dogajale ravno v obratno smer. Obdavčevat bo treba začet ta 1 %, ki je pobegnil iz konsenza, okrog katerega je bila naša država postavljena

103. TRAK: (VP) 18.20

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vojko Starović in pa Jurij Lep sta še prijavljena.
Vojko Starović, izvolite, imate besedo.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Vesel sem tudi vašega spoznanja, da če se predlaga ukinitev nekega člena, ne moreš redakcijsko govoriti o piki in vejici in kaj spremeniti. Se je izkazalo, dejansko ste sprejeli zadevo, da ne gre drugače, kakor da se pove kontekst, zakaj smo za nekateri, da se ta člen ukine.
Glejte, do zdaj so taki davčni odpustki, povsod v svetu se niso prelevili v investicije, v nove zadeve, ampak so se v glavnem prelevili v varčevanje ali v luksuzne zadeve – dodatno stanovanje, jahta, velik avtomobil in tako naprej. Povsod po svetu so taka izkustva, zato jaz tu sprašujem ministra. Ostali so že dosti povedali o tem. Sprašujem ministra, dejansko če on verjame, da bodo te davčni odpustki pripeljali do večjega prometa, do večje proizvodnje, do večje dodane vrednosti, kar se ob prelevilo v zadostne prilive v državni proračun, da bo država krila lahko svoje obveznosti, ki ima kot socialna država, kot država blaginje. Nekako se mi ta računica ne izide.
In druga zadeva. Tudi ugotavljajo, da trenutna rast GDP-ja je posledica zadolževanja, ki raste v Sloveniji krepko preko povprečja, z dvakratno hitrostjo kakor po Evropi stopnja zadolževanja raste in ta se potem prelevi v to rast GDP-ja.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo pojasnilo. Jaz nimam nobenih problemov, kolega Starović, če gre razprava v okviru vsebine amandmaja in člena. Nimam težav s tem. Toliko, da zadeva teče pač zdaj tako kot je določba poslovnika.
Jurij Lep, izvolite. Imate besedo.

JURIJ LEP (PS DESUS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Tudi glede na to, da tudi jaz spoštujem, če tako piše v poslovniku, ampak se je zdaj težko vklopiti v to razpravo, ker sem pač poiskal, kateri člen bi pa bil sploh možen, da bi se glede na to jaz vklopil s svojo razpravo. Bom pač se tu vklopil, ker mislim, da je zelo pomembno.
Ta člen, 4. člen, ki se v bistvu črta, sem seveda tudi jaz za to, da se črta. Ne glede na to, da je čisto ozki, splošni, ampak to je en del, ki kaže na to, da mi zmanjšujemo prihodke v državni proračun s takimi stvarmi, kot je že bilo rečeno, da to so ljudje, ki v bistvu jim ne pomeni veliko ta denar, ki se zdaj prikazuje. Ampak če je pa samo to namen, da se njim zmanjšuje, ostalim pa ne, in da je to cilj, da bomo potem imeli na skupni vsoti 1 milijarda v bistvu manj skoraj, se pravi nekaj čez 930 milijonov. In velik delež od te ene milijarde bo znesel tudi ta del, ki je sicer v celoti / nerazumljivo/ mogoče 10 %, ne vem, govorim na pamet, ker nisem preračunal, vsekakor je pa to tak del, ki če da te v skupno vsoto, pomeni to kar veliko primanjkljaja. V argument v nasprotno pa se trdi, da bomo zaradi tega, ker bomo zmanjševali prihodke v ta proračun, tudi zaradi tega, da bodo te ostanki dohodka recimo, ki, oziroma ostankov dohodka, ja, ki bodo zaradi tega dobili, ker ne bodo plačali take dohodnine, bodo to potrošili v Sloveniji. Te veliki uporabniki tega ne bodo trošili Sloveniji, to morate vedet, da to je sigurno. Jaz sem tudi nekaj izračunal. Če bi mi ves ta denar, ki ga bo dobil posameznik v Sloveniji, tudi te gospodje zraven v 4. členu, če bi ves DDV od vsote, ki bo nastala zaradi tega, ker bodo imeli ugodnosti, porabili v Sloveniji, bi to skupaj zneslo približno 180 milijonov evrov zaradi DDV-ja. Se pravi, neprimerno manj se bi notri prineslo kot se bo recimo s to zgodbo dobilo.
Tako, da ta člen, da se na njega omejim, je pomembno predvsem to, da res ni prav, da tako jasno in čisto transparentno pomagamo ljudem, ki jim pomoč ni potrebna.

104. TRAK: (SC) – 18.25

(nadaljevanje) Vsakemu stvar, ki bi rabili, da bomo napolnili proračun je to res najmanjša stvar oziroma zadnjo, ki bi morali mi v Sloveniji reči, da bomo jim olajšali zgodbo. Tako da mislim, da to te gospodje in splošna Slovenija ne rabi tega. Na splošno pa bom povedal to, da mi bomo morali glede na to, da zmanjšujemo prihodke v proračun povečati tudi vire sredstev, če ne bomo tega naredili ali pa vsaj nakazali v kateri smeri gre, potem se nam v prihodnosti zelo slabo piše, ker mi ne moremo tako kot sem že povedal ene milijarde napolniti s tem, da bomo rekli, da bomo več trošili to je dejstvo ali pa bomo bolj zaposlovalni. Tudi, če vse zaposlimo, kar jih imamo proste imamo približno 120 tisoč bi jih morali zaposliti to je dejstvo vemo pa, da imamo v Sloveniji 66 tisoč brezposelnih od tega 40 tisoč brezposelnih, ki so dolgotrajno brezposelni se pravi ta računica se nikakor ne more iziti. Z večanjem proizvodnje pa se strinjam, da se nekaj notri spraviti koliko pa tudi vsi samo ugibamo. Tudi analize, ki so nekateri delali govorijo, da bi morali mi v bruto vsaj za 1,5 % že planiranega povečanega BDP oziroma gospodarske rasti še 1,5 dodati, da bi pokrili te naše zahteve, ki jih bomo sedaj s temi olajšavami za posameznike pa za zaposlene naredili. Kar se tega člena tiče več ne morem razpravljati.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima minister, mag. Andrej Šircelj.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik, samo v pojasnilo. Tukaj ne gre za nobene posameznike, katerim bi mi želeli odpustiti ali pa zmanjšati neke davke. Določba je splošna za vse. Mislim pa, da ima tako, da tukaj se stalno govori o menedžerjih, lastnikih, posameznikih in ne vem kom še. Ta določba je že sedaj s tem, da je do sedaj določena meja povprečna plača sedaj tega ni več, ker vsak seveda s svojimi sposobnostmi dosega svojo plačo in prav je, da če govorimo tukaj o nagrajevanju, da je nagrajen v višini svoje plače. Samo to je. Mimogrede podobne rešitve pozna Avstrija na primer, kjer 13 in 14 plačo ne obdavčujejo ali pa jo obdavčujejo z veliko nižjimi stopnjami. Jaz računam na to, da bodo seveda tudi tisti, ki imajo danes poklice, ki so deficitarni na trgu tudi, zaradi tega videli neko motivacijo za delo v Sloveniji in za to, da bodo delali v teh podjetjih. Podobne rešitve imajo tudi drugje ni pa to namenjeno tako kot se tukaj stalno ne vem menedžerjem pa bogatašem pa ne vem komu in tako naprej. Davčna zakonodaja v to ne posega, stopnje v naprej so znane, so progresivne, olajšava je dana za vse enako. Tukaj je olajšava ista.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Želi še kdo razpravo poleg Luka Mesca? Za enkrat ne.
Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala.
V bistvu to, da so olajšave danes za vse enako učinkuje takole. V Hoferju so letos recimo napovedali, da bodo 2 tisoč zaposlenim izplačali božičnico v višini 240 evrov. To je tam ene sedemkrat pod povprečno plačo, kjer je trenutna meja in te delavke ne bodo imele od tega nič. Ko se pogovarjamo o menedžerju v tej isti firmi, ki si bo recimo izplačal, ki ima 10 tisoč evrov bruto plače in si bo izplačal 3 tisoč evrov božičnice pa bo dobil 500 evrov bonitete. Ali je sedaj ta boniteta za oba enaka za delavko in za njenega šefa? Jaz bi rekel, da nikakor ne. sistem je bil do sedaj nastavljen tako, da naj bi bil za vse enak in da naj bi podjetja stimuliral, da svojim zaposlenim izplačajo do povprečne plače. Sedaj, ko to veže zakon na lastno plačo pa stimulira predvsem tiste z najvišjimi plačami, da si skozi ta kanal izplačajo čim več in se s tem izognejo plačilu dohodnine. To je učinek tega zakona. Enakost tukaj je približno taka kot v tisti slavni krilatici iz / nerazumljivo/ živalske farme. Vse živali so enakopravne, ampak ene so enakopravnejše.

105. TRAK (VI) 18.30

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ker ne želi, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 15. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Luka Mesec.
Izvolite, imate besedo.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala. Ta člen pa govori o seniorskih olajšavah, kjer vlada zopet govori, da bo šlo za višje dohodnine, ampak v resnici gre za tole. Trenutna višina neobdavčene pokojnine znaša tisoč 173 evrov. Zakon pa dviguje ta znesek na tisoč 500 evrov. To pomeni, da velika večina upokojencev, ki prejemajo pokojnine nižje od tisoč 173 evrov, teh je 460 tisoč oziroma kar 89 % upokojencev od tega ne bo imelo nič. Bodo pa imeli tisti, ki imajo pokojnine nad tisoč 173 evrov, teh je pa dobrih 10 %. To je pač še ena od določb tega zakona, ki gre v prid in na roko tistim, ki imajo že sedaj relativno več od ostalih, zato tudi za ta člen predlagamo, da se črta. Ta člen sicer ne bo imel toliko uničujočih posledic kot prejšnji, ki dejansko nagrajuje ljudi, ki so si v povprečju lani izplačali posamično za 150 tisoč evrov nagrad, pri upokojencih razlike niso tako velike, ampak vseeno. Ljudem, ki so že tako na boljšem bili celo življenje materialno in so tudi sedaj v pokoju namenjate dodatna sredstva. Ostali se seveda lahko tukaj obrišejo pod nosom. V Levici samo proti takim davčnim spremembam, kot sem že prej povedal. Mi bi si želeli sprememb, ki bi bolj obdavčile tiste, ki so si v zadnjih 30 letih nabrali največ premoženja, tiste, ki si izplačujejo nagrade kakršne smo prej slišali po 150 tisoč evrov in tako naprej na leto. In zakoni kot je ta pred nami teh stvari ne popravljate, ampak jih poslabšujete. Problem je tudi v tem, da so to v resnici zastarele metode, ki so bile povsod po svetu že sprobane in trenutno se več ali manj ne samo politika, ampak tudi večji del ekonomske stroke po svetu ukvarja s tem kako neenakost v svetu zmanjševati. Neenakost je povzročila ogromno enega nezadovoljstva, družbena neravnovesja, 1 % najbogatejših po državah ima neprimerno tudi večjo politično moč in ukrivlja zakone in regulacije in družbe po svojih željah. In izziv, ki ga imamo v naslednjih desetletjih je kako družbe narediti bolj enake in bolj enakopravne. Tudi jaz bom dal vse od sebe, ne samo da bo tale člen zares črtan, ampak da bo zakon jutri padel, ker je to eden od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je ta vlada sprejela in ki jih do volitev imamo pred seboj na mizi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo?
Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Amandma Levice k 15. členu pravi, da je treba 15. člen črtati. O čem pa govori 15. člen. Je zelo kratek. »Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ne pretrgoma najmanj 10 let in ga upravni organ pristojen za zaščito, reševanje in pomoč vodi v evidenci se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini tisoč 500 evrov letno.« Torej, s črtanjem 15. člena, kot predlaga Levica, se ukinja seniorski dodatek in to je veliko borcev za upokojence, če smem, na drugi strani pa se ukinja dohodninska olajšava za prostovoljne gasilce in druge, ki delajo

106. TRAK: (IP) – 18.35

(nadaljevanje) v nalogah zaščite in reševanja in pomoči nepretrgoma 10 let, to ni kar tako, ne. 1500 evrov je ta dohodninska olajšava, in tu je zdaj, izgleda, za predlagatelje amandmaja problem. Jaz rečem, za božjo voljo. Res je, res je, da je celoten ta zakon nekako, ja, tudi zaradi koronakrize napisan v smeri, da rahlja davčni primež. Ampak, gospe in gospodje, nismo edini.
V OECD-ju je kar 29 držav od 37 opazovanih v času koronakrize, to je sedaj, zrahljajo davčni primež. Za božjo voljo, saj gre za naše ljudi. Zdaj vsi govorijo nekam o izpadu iz proračuna. To bo ostalo pri naših ljudeh, država bo pa dolžna, da se bo njeno delovanje, njeno funkcioniranje stroškovno, če smem tako reči, optimiralo. Pa ne se, ne se bati, zaključujem s številkami na včerajšnji dan. Dobro nam gre. Sloveniji gre dobro. Na včerajšnji dan smo mi prihodke iz dohodnine prekoračili za 108 milijonov na letni ravni. Za 108 milijonov smo prekoračili. In, recimo davek o dohodku pravnih oseb. Na včerajšnji dan smo prekoračili za več kot 140 milijonov, če primerjamo letno raven, načrt. Pa še drugi nedavčni prihodki in tako naprej. Na včerajšnji dan smo jih prekoračili s prilivi, večjimi, za 200 milijonov večjimi od načrtovanih.
Tako da, hvala bogu, gre nam dobro in dajemo nekaj zdaj tudi tej draginji energentov za ogrevanje, da bodo naši ljudje nekaj od tega imeli. Saj ne gre za velike zneske. A smo toliko socialno čuteči, da ljudem privoščimo, da bodo od 1. januarja 2022 v denarnicah začutili majčkeno več. Jaz bom vsekakor vse te tri amandmaje, bom glasoval proti, zakon bom pa podprl.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Žnidarič. Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Ja, točno to sem želela opozoriti, kar je zdaj moj predhodnik, gospod Horvat me že prehitel oziroma je tudi natančno prebral ta 15. člen, katerega želi Levica, da se črta. Torej, ne bi črtali zgolj te seniorske olajšave, kot so oni opozorili, ampak če bi črtali tale 15. člen, bi črtali tudi olajšavo, katero smo predvideli za gasilce oziroma vse, ki več kot 10 let nepretrgoma, prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite. To smo pri prejšnjem branju, je bil to koalicijski amandma, ki je bil tudi sprejet. Tako da jaz si res ne želim, da bi tale člen bil črtan. Sama zagotovo bom glasovala proti.
Vsi skupaj, vse poslanske skupine smo dobile tudi poziv Gasilske zveze Slovenije, 26. novembra, torej prošnjo za podporo predlaganih sprememb zakona o dohodnini.
Samo stavek ali dva še širše za vse tiste, ki mogoče ali pa še imajo dileme, kaj storiti s tem zakonom. Jaz predlagam vsem, da si preberejo en članek, ki je bil objavljen v Financah 13. decembra, torej zdaj 13. 12., in sicer z naslovom Poslanci, pamet v roke, razbremenite plače. Prav v tem članku v bistvu odgovarjajo na vse dileme, ki so jih izrazili nasprotniki zakona tekom teh obravnav zakona.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegi, prosim za pozornost.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Torej, kako davčna razbremenitev pospeši porabo, potem opozarjajo med drugim tudi na to, da OECD Slovenijo že več let opozarja, da imamo preveliko davčno razbremenitev. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje, da bodo predlagane spremembe tega zakona vsako leto rast BDP-ja povečale že za 0,5 do 0,75 % odstotne točke. Prav tako pa dodajajo, kar se strinjam tudi sama, da dvig splošne olajšave pomembno vpliva tudi na dojemanje tega, torej ali se splača delati ali raje prejemati socialno pomoč.

107. TRAK: (ŠZ) – 18.40

(nadaljevanje) Potem tudi v bistvu vse ostale, veliko vprašanj je, vse to kar je bilo izpostavljeno na teh različnih, na dosedanjih teh razpravah. In kar je še pomembno, kar sem tudi sama in kar smo v naši poslanski skupini opozorili. Torej, ta postopen dvig splošne olajšave je res postopen. In tudi sami pišejo tukaj, če bi res…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica prosim o amandmaju. Preširoko za / nerazumljivo/

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): V redu, hvala.
Torej, samo predlagam, da se ta članek prebere, ker so vsi odgovori na vse dileme tudi izpostavljeni. Torej črtanje tega 15. člena pa zagotovo ne bom podprla, ker gasilcem še kako in vsem reševalcem še kako privoščim to splošno olajšavo, ker si jo dejansko zaslužijo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Luka Mesec in pa Jurij Lep. Najprej Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala.
Mislim, da je obratno. Vse kar ste zdaj povedali smo v razpravi, ki traja že več kot uro in pol, večkrat ovrgli kot napačno. Ne bo šel denar v višjo potrošnjo, ampak bo šel v večje varčevanje, ne bo se denar prelil v žepe navadnih državljanov, ampak pretežno v žepe najbolje plačanih. Ne bo to spodbudilo produktivnosti, ampak obratno, zavrglo produktivnost, ker bo zmanjkovalo denarja za javne investicije in tako naprej. Zdaj, kaj pravi ta članek o financah poznam. Poznam pa tudi prakso po svetu in povsod smo gledali iste vzorce zadnjih 30 let. Povsod kjer se je zmanjševal obseg države in kolektivne potrošnje, je prišlo do zastanka javnih investicij. In na ta način ne bomo prišli do stanovanj, do železnic, do višjih sredstev za znanost in raziskovanje in tako naprej. Bodo pa, ja plače predvsem tistih…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim, da greste na amandma.

LUKA MESEC (PS Levica): …ki so bolje plačani, višji. In če grem zdaj k amandmaju, kakšni so učinki tega amandmaja. Govoril bom o seniorski olajšavi. Pri bruto pokojnini tisoč evrov se neto pokojnina ne bo dvignila niti za evro. Pri bruto pokojnini 1200 se bo neto dvignil za tri evre. Pri bruto pokojnini 1600 se bo neto dvignil za 53 evrov, pri bruto pokojnini dva tisoč evrov se bo neto dvignil za 103 evre, pri bruto pokojnini tri tisoč evrov pa se bo neto dvignil za 151 evrov. Se pravi, za tiste, ki imajo do tisoč evrov bruto pokojnine bo učinek nič, za tiste ki imajo bruto pokojnino tri tisoč evrov pa učinek 151. In tak je cel zakon. Cel zakon lahko preberete in povsod boste videli ta vzorec. Zdaj, če kdo verjame v pravljice o tricle down efektu, kot se temu reče v angleščini, daš bogatim in potem se to bogastvo magično prelije navzdol po lestvici. Poglejte po svetu in boste videli, da nikjer ni prišlo do ničesar drugega, kot do bogatitve najbogatejših in siromašenje najrevnejših. Razlog je pa preprost. To, da vzamete 822 milijonov iz državnega proračuna pomeni, da je treba 822 milijonov vzeti iz javne porabe in mi pokažite, kje jih boste vzeli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Mesec, prosim, če govorite…

LUKA MESEC (PS Levica): Katere investicije boste porezali, katere socialne pravice, za koliko boste zmanjšali pokojnine, da boste do tega prišli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Mesec, prosim, če govorite o svojem amandmaju.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, saj.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ne, govorite čisto druge stvari.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, saj sem zaključil.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Jurij Lep, izvolite, imate besedo.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Zopet se vračamo k 15. členu, pri tem členu pa jaz osebno, recimo bi lahko rekel načeloma to, da ta člen podpira, se pravi, da ga ne bom glasoval proti temu, da se bi črtal, za to predvsem iz vzroka, zato prvič, ker zraven so gasilci, pa imajo tudi oni olajšave, lahko bi mogoče predlagatelj to ločil, pa bi bila dilema, bi lahko en lahko glasoval proti, enkrat pa za ali pa ne. S tem pa tudi, glede na to, da sem jaz dolgo bil zagovornik pokojnin in tudi sem zagovornik pokojnin, seniorske olajšave pomenijo, ker vemo da so pokojnine že tako ali tako sistem, se pravi, to je dekadi sistem, plačuješ glede na svoje prispevke in tudi dobiš pokojnino glede na vplačane prispevke. In pokojninski sistem je že v osnovi solidarnostni sistem, tako da mislim, da kar se tega tiče nimam nobenih problemov ali pa zadržkov, da bi seniorsko olajšavo vrnili, kot je enkrat že bila, to je predvsem zato, da se pokaže neka želja tudi s temi olajšavami, da se ti gospodje, ki imajo penzijo nad 1173 evrov ne bodo kaj veliko pomagali. Ampak gre se pa za to, da

108. TRAK: (TB) – 18.45

(nadaljevanje) tisti, ki delamo sedaj ali pa ki delajo sedaj, da bojo tudi v bodoče vedeli, da pomeni pokojninski sistem na osnovi plačanih prispevkov. Mislim, to se moramo zavedat, da naša družba je solidarna družba in zelo solidarna družba in moramo tudi pokazat, da se delo izplača. Torej, v osnovi tega moramo vsaj v tem smislu pokazat dobro voljo, da vemo, da tisti, ki je več plačal, nekaj več dobi. Vem pa tudi, da včasih smo govorili o razmerju med plačanimi prispevki oziroma plačo, ki jo dobiš kot v delovnem razmerju ali pa plačo ali pa potem pokojnino, je bilo razmerje 1:4, ko si pa delal, pa 1:8. Zdaj, ne vem / nerazumljivo/, ker nisem računal, ampak sigurno je zdaj razmerje od tega, kar dobimo plačo, pa kar gremo v pokojnino, mislim, da manjša.
Tako da, v tem stališču bi se s tem amandmajem, ki je obstoječi, strinjal in ga ne bi črtal, tudi zato, kar se pa tiče teh gasilcev, pa civilne zaščite, pa tako vemo. To je taka stvar, kateri v bistvu ne moreš nasprotovat in, v vsakem primeru pa, ne glede na to, bo v prihodkov od države, nastal manko, vsak dan(?) bo nastal manko. Jaz pa tudi upam, glede na to da, če bo ta zakon sprejet, jaz bom, osebno, ga ne bom podprl, to moram povedat, v celoti, gre se pa za to, če pa bo sprejet, pa upam, da bo z gospodarsko rastjo, ki jo vsi predvidevamo, pa z večjo potrošnjo, napolnili to našo malho tudi na prihodkovni strani, čeravno statistike, pa posamezni ljudje, ki mogoče gledajo bolj široko, pač pravijo, da temu ne bo tako, če pa bo tako, pa bom jaz z veseljem požrl svojo besedo in rekel, glejte, sem se zmotil in mi je žal, da sem glasoval proti temu zakonu.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Vojko Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, podpredsednik.
Ponoven pozdrav vsem, ki še vztrajate v tej dvorani!
Glejte, tudi ta člen, za katerega se predlaga črtanje, spada v ta sklop, kjer zmanjšujemo prihodke proračuna. Prihodki proračuna so za leto 2021 predvideni, zdaj smo že na konec leta, mislim, da ne bomo veliko zgrešil, bo minister povedal, pač, 10 milijard 700, odhodki pa 3 milijarde 469. Glejte, to je skoraj, nekaj malo manj kot 3 milijardna razlika. Mislim, da po tej poti ne moremo it naprej, več, da se te škarje večajo. Saj se ne moremo stalno zadolževat, saj, bojo hoteli enkrat nazaj, ljudje, kam bomo prišli? V nekih letih smo skočili, da smo skupaj zadolženi v Sloveniji 40 milijard, zdaj smo že krepko prek 50 milijard, torej, več kot lahko dodane vrednosti na leto ustvarimo, skupaj z zadolženjem(?), ne govorim o državnem proračunu in tako naprej, ampak skupaj, zadolženi toliko, ne moremo v tej smeri nadaljevat. Ne moremo, ne bo šlo, se ne bo izšlo no.
Zato mislimo, smo mi proti temu zakonu, kompletno, čeprav tu, pri tem konkretnem členu, so te olajšave, niso odpustki, ker je tako malo pri teh, niso pravi odpustki, ampak, ne zadane, v ničemer pa ne zadane tistih 89 % upokojencev, ampak samo tiste ta zgornje. Tako, da bi rekel, proti temu členu, ne kaj posebej nimam reči, zato, ker ne pomeni v teh cifrah, kot sem jaz omenil, nič kaj veliko, kajne? Ampak cifre mene strašijo, dejansko, strašijo. Ne moremo poglabljat, kar naprej, to luknjo, ker nam bo zmanjkal denarja za financiranje razvojnih projektov, tudi zelenih, onih, tretjih. Nam bo zmanjkal financ na ta način, da bomo šli naprej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Dušan Šiško.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Hvala, predsedujoči.
Poglejte, bom bil čisto kratek. Seveda sem proti črtanju tega člena. V razpravi, saj se nisem mislil prijavit, ampak, ko poslušam tukaj noter in vidim, da nekatere poslanske skupine oziroma kolegi, enkrat govorijo in zavajajo. Prvič, ko je bilo treba dvignit za 50 evrov, so govorili o bruto, koliko se bo dvignilo, niso govorili o netu, danes pa tukaj poslušamo o netu, koliko se bo dvignila pokojnina. Dajmo se enkrat odločit, pa govorimo »skos« eno in isto. Ali bomo govoril »skos« bruto, koliko se bo dvignilo, ali pa »skos« neto. Tudi meni ni vseeno, ko govorijo, da imamo poslanci take velike plače, neto pa noben ne zna izračunat, koliko imamo, pa je bistvena manjše, kot pa tisto, ko novinarji objavljajo.
Hvala.

109. TRAK: (NM) – 18.50

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Kot sem že povedal, bomo mi v Novi Sloveniji glasovali proti črtanju 15. člena. Zdaj ta razprava, ki se mi zdi zelo korektna, je pokazala seveda 2 modela, 2 koncepta. Eden manj države, se pravi davčno razbremenitev, drugi več države in davčno obremenitev, še večjo. Po neki logiki, kot sem zdaj slišal, bi potrebno bilo davčni primež še bolj zategnit, da bomo potem pač imeli baje večjo produktivnost in tako naprej. Ampak prej sem povedal in ponavljam, mi smo na včerajšnji dan zbrali za 108 milijonov dohodnine več, kot je letni plan, včeraj je bil 13. Dinamični model ocene davčnega izpada zaradi povečanja splošne olajšave je za naslednje leto ocenjen za 102 milijona. Se pravi, to smo že na nek način ta del pokrili. Je pa nekaj, kolegice in kolegi, kar je pa kolega Jure dobro povedal. Tisti, ki delajo, morajo od svojega dela imeti več, ker nekateri pač se ne strinjajo s politiko enakih želodcev v Sloveniji in grejo ven. Takšnih je bilo leta 2019 15 tisoč 100, od tega jih je bilo 2 tisoč 600 z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, 5 tisoč 800 pa jih je bilo v starosti med 20 in 40 let. Najboljši kader odhaja pri takšni davčni ureditvi, kot jo imamo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Zdaj kot prvo, ko se pogovarjamo o davčnem primežu, bi rad kolegu Horvatu razložil, predvsem pa ljudem, ki gledajo to sejo in nas poslušajo, da nihče v tej dvorani, posebej ne jaz ali pa naša poslanska skupina ne govori o tem, da bi dodatno obremenjevali povprečnega zaposlenega v tej državi ali pa kaj podobnega, tudi dvakratnika ali pa trikratnika povprečne plače ne bi bolj obremenjevali. Bi pa bolj obremenili predvsem prihodke iz kapitala in pa premoženje, ki je pri nas praktično neobdavčeno. Mi smo na repu Evrope po tem, koliko imamo obdavčeno premoženje. In iz tam bi dobili več davka. Drugo, ko se pogovarjamo o tem, zakaj rabimo več zbrat v državno blagajno, se je treba vprašat, kje vse imamo potrebe. Saj ves čas naštevamo. Stanovanja država obljublja že 10 let, pa jih ne zgradi, ker ni denarja. Znanosti država obljublja že, odkar pomnim, pa se nič ne popravlja, ker ni denarja. Zdaj je v zadnjem zakonu določeno, da se bodo sredstva za razvoj in raziskovanje, kjer smo tudi na repu Evrope mimogrede in zato nam ljudje odhajajo, ker mladi izobraženci pri nas ne dobijo zaposlitve, se bodo sredstva za izobraževanje, za razvoj in raziskovanje povečevala v tempu 0,08 % BDP na leto. To je to, kar zmoremo trenutno, ker toliko zberemo. In tako naprej, da ne naštevam. In kar je Vojko Starović opozoril, ta luknja, ki jo zdajle vrtate, se naslednje leto še ne bo poznala, ker naslednje leto se bo država še zadolžila… / znak za konec razprave/ In se bo še lahko zadolžila in imela velik primanjkljaj, ker fiskalna pravila ne bodo aktivirana. Ko bo enkrat aktivirano fiskalno pravilo, bo pa stvar druga. Potem se bo pa treba pogovarjat, kje ta denar, ki vi zdaj pravite, da ga dajete ljudem, katerim ljudem pa ta denar vzet. Veste, če obrnem vaš argument proti vam, ta država smo ljudje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Vidim, da ne. Zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 15. 12. v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZPLAČILU NEIZPLAČANEGA NADOMESTILA ZA INVALIDNOST V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, državnemu sekretarju mag. Cvetu Uršiču.
Izvolite, imate besedo.

MAG. CVETO URŠIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane in spoštovani.

110. TRAK: (IP) – 18.55

(nadaljevanje) Z zakonom urejamo, popravljamo krivico, ki je bila narejena nekaterim invalidom, ki niso mogli dobiti pravice do invalidnine. Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, ki je bil sprejet že davnega leta 1984, je urejal pravico invalidnine za tiste osebe, pri katerih je invalidnost nastala v otroštvu oziroma do dopolnjenega 18. leta. Zmerna težka oziroma najtežja motnja v duševnem razvoju ali najtežja gibalna oviranost. V nekaterih, večini primerov je bila priznana ta invalidnost takoj po dopolnjenem 18. letu. V nekaj manjšem številu, res v redkih primerih, pa šele po končanem šolanju. Zato, in tukaj je bilo različno tolmačenje posameznih centrov za socialno delo, in zaradi tega je v nekaterih primerih prišlo do tega, da tisti, ki bi bili upravičeni do invalidnine, so bili, so jo lahko prejeli šele po končanem šolanju, večina pa takoj po dopolnjenem 18. letu. In s tem zakonom popravljamo to krivico.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo Mojci Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.
Torej, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 37. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, ki ga je državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila vlada.
Pri delu odbora so sodelovali: državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. Predstavnica Vlade je na kratko predstavila predlog zakona, ki bo vzpostavil pravno podlago za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Med drugim je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da so dodatna pojasnila Vlade na njihove pripombe ustrezna. Glede vloženih predlogov za amandmaje odbora s strani koalicije k tretjemu členu je poudarila, da bo potreben njegov popravek, ki ga lahko Zakonodajno-pravna služba uredi v redakciji.
Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, katerega člani so brez razprave soglasno sprejeli sklep, da Komisija predlog zakona podpira. V kratki razpravi je predstavnik poslanske skupine Levica spomnil, da gre za zakonsko rešitev, ki jo je ministrstvo spisalo na pobudo njihove stranke. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na seji, ki je bila sklicana na zahtevo Levice, sprejela sklep, s katerim je pozvala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da odpravi obstoječe krivice in pripravi zakon, ki bo odpravil neenakosti.
Predstavnica Slovenske demokratske stranke je poudarila, da so na neupravičeno obravnavo invalidov s statusom študentov in dijakov opozarjali tako varuh človekovih pravic kot člani Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Zaradi napačnih informacij s strani centrov za socialno delo so bili invalidi s statusom študenta prisiljeni izbirati med dvema pravicama. Pravico do izobraževanja ali pravico do invalidnine, kar je nesprejemljivo. Poudarila je, da bi morali v primeru ranljivih skupin postopati še bolj pozorno in skrbno, tako na strani institucij kot izvršilne oblasti, da do takih nedopustnih krivic ne bi več prihajalo.
Odbor je sprejel svoje amandmaje k 3. in 5. členu predloga zakona. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

111. TRAK: (SC) – 19.00

(nadaljevanje) Pripravljen je dopolnjen predlog zakona, v katerega so vključenji sprejeti amandmaji.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. Branko Simonovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem prisotnim.
Ko so nekomu kratene pravice, zaradi ne enotnega tolmačenja zakonov ali drugih predpisov in posledično prihaja do neenotne prakse pristojnih organov, ki v neki pravici odločajo govorimo o krivici. Ni prvič, da se je določni skupini oseb primerila tovrstna nedopustna situacija in ni prvič, da smo v tem parlamentu napake odpravljali s sprejemom zakonov, ki so oškodovanim osebam povrnile pravico. Samo v tem mandatu sprejemamo, če se ne motimo že tretji zakon, ki bo omogočil izplačilo prikrajšanih pravic za nazaj. V prvih dveh, ki je šlo za pravico do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo vezano v prvi vrsti na slepe in slabovidne otroke. Žal tudi tokrat govorimo o invalidnih otrocih. Tokrat je prikrajšanost mnogih nastalo v zvezi z nadomestilom za invalidnosti, zaradi njihove vključenosti v izobraževanje med 18. in 26. letom starosti. Praksa centrov za socialno delo v zvezi s priznavanjem statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu, duševno in telesno prizadetih oseb, ki je veljal vse od leta 84 do leta 2018 je bila zelo različna. Nekateri centri so pravico priznali, drugo so pravico priznavali od polnoletnosti naprej, tretji v odvisnosti od zaključka šolanja oziroma so pravico priznavali le tistim, ki so se šolali po posebnem programu izločili pa so otroke, ki so bili vključeni v redni program. Tako kot je dejal Varuh človekovih pravic je takšno postopanje ne samo nepravilno temveč tudi nesprejemljivo. Neenako obravnava otroke z enakimi oziroma podobnim dejanskim stanjem je bila nedopustna in s tem se v poslanski skupini Desus strinjamo. Zato bomo predlog zakona, ki je danes pred nami in katerega namen je popraviti krivico približno 30 osebam na način, da se jim status prizna za nazaj in se jim dejansko pripadajoče nadomestilo tudi izplača podprli.
Ne morem pa mimo tega, da ne bi izrazili obžalovanja in kritike na tem, da so tovrstne zgodbe o takih ali drugačnih napakah izvršilne veje oblasti. O spornem ali celo različnem interpretiranju zakonodaje tistih, ki jo izvajajo nesprejemljiva praksa delovanja. To se ne bi smelo dogajati. Res pa je, da bi morala biti tudi zakonodaja sama spisana na preprostejši način bolj razumljivo in tudi bolj jasno obrazloženo.
Hvala, da ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Državni sekretar, kolegice in kolegi, lep dober večer.
Povod za predlog zakona, ki ga danes sprejemamo so bila na eni strani opozorila Varuha človekovih pravic, ki je resorno ministrstvo seznanil z ugotovitvijo, da je bila v preteklosti praksa Centra za socialno delo v zvezi priznavanja statusa invalida različno. Večina centrov je status invalida priznavala od polnoletnosti naprej, manjšina pa v odvisnosti od zaključka šolanja. Posledica tega je bilo različno priznavanje pravic iz tega naslova. Tako se v praksi delovanja Centra za socialno delo ni zgodilo prvič, podobne primere je Državni zbor v tem mandatu že obravnaval

112. TRAK: (NB) – 19.05

(Nadaljevanje): v okviru sprejemanja zakonov izplačilo neizplačanega dodatka za nego otroka in zakonov o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo. Na drugi strani pa današnji zakon sprejemamo tudi zaradi aktivnosti komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je na eni izmed svojih sej sprejela sklep za pripravo zakonske podlage, ki bi to diskriminatorno odpravila. Cilj zakona, ki ga imamo danes pred sabo, je tako zagotoviti izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tisti, upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku šolanja. S tem se popravljajo krivice oziroma izenačujejo pogoji za pridobitev nadomestila za invalidnost. Zaradi napačnih informacij s strani centrov za socialno delo so bili namreč invalidi s statusom študenta prisiljeni izbirati med dvema pravicama, pravica do izobraževanja ali pravico do invalidnine. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev ne vidimo razlogov, da predloga zakona ne bi podprli. Pričakujemo pa, da do teh napačnih interpretacij s strani centra za socialno delo ne bo več prihajalo, ker se s tem bistveno krni pravna in tudi socialna varnost ranljivih članov naše družbe in to ni prav. Prav tako bi v takih primerih enotno prakso moralo zagotavljati Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, saj je ena izmed nalog tega ministrstva tudi ta, da kot pripravljavec zakonodaje s tega področja podaja razlago o posameznih zakonskih določb, ki jim centri za socialno delo sledijo, da morebitne nasprotne odločitve sodišča. Če bi do tega prišlo, nam danes predmetnega zakona ne bi bilo treba sprejemati. Ne glede na to pa bomo v naši poslanski skupini seveda predlog zakona podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine SNS bo predstavil Dušan Šiško. Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober večer!
Invalidi so le ena izmed ranljivih skupin na katere se pogosto pozablja, a se jim dostikrat godi krivica. Za samostojno življenje rabijo bistveno več kot samo minimalno finančno varnost, saj imajo zaradi omejitev, ki ji povzroča invalidnost, večje stroške. Dosedanja praksa centrov za socialno delo je zelo različna. Skrbi nas, da je hkrati tudi neenotna kar se tiče priznavanja statusa invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. To se nam zdi nesprejemljivo in brez nekega pravega okvirja. Pod drobnogled smo vzeli socialne delavce in opazili, da so tekom let izvajali škodljivo prakso, posameznikom, ki so izpolnjevali pogoje za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost, slednjega niso priznali po 18. letu starosti, če so se šolali. Naklonjeni smo temu, da se s predlogom zakona vzpostavi pravni okvir za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom niso imeli priznane te pravice. Invalidi so bili v slovenski zgodovini velikokrat prikrajšani in odrinjeni na rob družbe. Nujno je, da se jim povzročene krivice odpravijo še sedaj v tej Vladi kot pa nikoli kljub temu, da gre za peščico upravičencev. 2. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato je med drugimi upoštevano tudi načelo socialne države. V gradivu smo prebrali, da je predlog zakona specifičen za našo državo, zato ni mogoče navesti prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih. Mar to pomeni, da se v drugih evropskih državah ne srečujejo s tem problemom oziroma ga imajo rešenega drugače? Kljub temu, da upravičencem obresti ne pripadajo, ker jim bo Slovenija izplačala najvišji znesek nadomestila za invalidnost v času veljavnosti zakona. V SNS menimo, da bi lahko dobili malce višji znesek višine nadomestila za invalidnost.

113. TRAK: (VP) 19.10

(nadaljevanje) Slednji bi v enaki višini kot je višina denarne socialne pomoči, ki za prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo znaša 402,18 evra. Pri tem ne gre za hudo finančno razliko, gre za manj kot 20 evrov razlike, saj predlagatelj predlaga znesek v višini 382,32 evra brez zamudnih obresti. Vedeti moramo, da gre le za okoli 30 upravičencev. Tukaj spadajo tisti, ki jim je bila pravica do nadomestila za invalidnost v času šolanja zavrnjena, kot tudi tisti, ki so pravico pridobili šele kasneje, po zaključku rednega šolanja. V postopku za priznanje pravice odloča na zahtevo upravičencev centra za socialno delo, ki je krajevno pristojen, ne glede na stalno prebivališče upravičenca. V Slovenski nacionalni stranki se nam zdi pomembno, da so upravičenci o tem ustrezno obveščeni, da nebi na koncu kdo izvisel. Smatramo, da je določeni rok pol leta dovolj dolg, da lahko upravičenec brez bojazni pravočasno vloži svojo vlogo. Hkrati morajo vzeti v obzir, da po tem roku pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost žal ne bo mogoče uveljavljati. Smotrno je tudi, da se izplača po tem zakonu ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri / znak za konec razprave/ uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Iz proračuna Republike Slovenije bo zagotovljena okoli 1,1 milijona evrov.
Invalidi so ljudje, tako kot mi, zato moramo za njih ustrezno poskrbeti, da se ne bodo počutili finančno prikrajšane. Kajti splet nesrečnih okoliščin jim je v življenju že zadel telesne, duševne rane. / znak za konec razprave/ Zakon vodi korak k dobrobit slovenskim invalidom in v Slovenski nacionalni stranki smo zagotovo na njihovi strani.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala, podpredsednik. Prav lepo pozdravljen predstavnik ministrstva. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Pred seboj imamo predlog Zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, s čimer popravljamo krivico, ki se je zgodila invalidom s statusom študenta oziroma dijaka. Centri za socialno delo so namreč, tako kot že v primeru slepih in slabovidnih, napačno tolmačili oziroma dajali napačne informacije, s čimer je bila invalidom s statusom študenta odvzeta pravica do invalidnine, ki jim sicer po zakonu pripada. Velika večina centrov za socialno delo je status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadeti oseb priznavala od polnoletnosti dalje, manjše število pa je status invalida po zakonu priznavalo v odvisnosti od zaključka šolanja. Pri tem nekateri izmed centrov za socialno delo vlagateljem kratkoročno niso priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se šolali. Nekateri centri za socialno delo pa so status invalida po zakonu priznavali le tistim, ki so se šolali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ne pa tistim, ki so bili vključeni v redni program šolanja in so se usposabljali za samostojno življenje in delo. Pri tem so se sklicevali na določbe zakona, da se status invalida priznava osebam, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo, oseba, ki se redno šola, pa se s tem vendarle usposablja za samostojno življenje, so ocenili. Varuh kot nesprejemljivo in brez pravne podlage šteje prakso centrov za socialno delo, ki kategorično nisi priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se le-ti šolali. Nedopustno je namreč, da invalidi s statusom študenta oziroma dijaka več let niso prejemali nadomestila za invalidnost samo zato, ker so bili vključeni v proces izobraževanja oziroma imeli status dijaka oziroma študenta.
Danes to krivico s predlogom Zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost popravljamo

114. TRAK (VI) 19.15

(nadaljevanje) tudi za nazaj kar pomeni, da se bo s predlogom zakona vzpostavila pravna podlaga za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18 in 26 letom po zakonu niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči.
Februarja letos smo na zahtevo poslanskih skupin demokratične opozicije na nujni seji Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali problematiko invalidov, ki več let niso prejemali nadomestila za invalidnost, čeprav so bili do te pravice zakonsko upravičeni. Nadomestila niso prejemali zaradi vključenosti v izobraževalni proces kljub temu da zakonodaja tega ni določala. Številni centri za socialno delo so namreč leta in leta napačno tolmačili zakonodajo, češ, da posameznik do nadomestila za invalidnost ni upravičen, če je polnoletni upravičenec dijak ali študent. Vendar pa bi to nadomestilo moralo invalidom pripadati ne glede na to ali so vključeni v izobraževanje ali ne. Na seji Komisije za peticije je bil sprejet sklep poslanskih skupin Levice, LMŠ, SD in SAB s katerim smo pozvali Ministrstvo za delo, da pripravi zakonsko podlago za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost za tiste osebe, ki po pretekli zakonodaji niso pridobili pravice do tega nadomestila. So pa ob polnoletnosti oziroma do dopolnjenega 26 leta starosti v primeru rednega šolanja izpolnjevali pogoje za pridobitev tega nadomestila. Invalidi so ena izmed najbolj ranljivih skupin in po našem mnenju je krivica, ki se jim je zgodila, neopravičljiva. Zato pozdravljamo zakon, ki je danes pred nami in s katerim bomo popravili storjene krivice. Od ministrstva in pristojnih centrov za socialno delo pa pričakujemo, da bodo po sprejemu zakona poskrbeli, da bodo vsi upravičenci seznanjeni, da jim izplačilo dodatka pripada. Ne sme se namreč zgoditi, da kdo izmed upravičencev o pravici ne bi bil obveščen in bi zato zamudil rok za vložitev vloge za izplačilo. Tovrstne napake v preteklosti so se že dogajale, zato to opozorilo še toliko bolj velja. V LMŠ se od začetka našega delovanja v politiki zavzemamo za odpravo krivic in zaščito naravnejših skupin. V času delovanja naše vlade smo dokazali, da to zmoremo in znamo. V kratkem obdobju smo sprejeli številne ukrepe s katerimi smo pomagali številnim skupinam prebivalcev. Med drugim smo v času naše vlade pripravili tudi zakon s katerim smo odpravili krivice, ki so bile v preteklosti storjene staršem, predvsem slepih in slabovidnih otrok v zvezi s prejemanjem dodatka za nego otroka. Zato tudi danes podpiramo predlog zakona za popravo preteklih krivic. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Socialni demokrati bomo predlog zakona, ki bo omogočil izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim invalidom, ki jim v času rednega šolanja med 18 in 26 letom starosti ni bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja, podprli.
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki velja od leta 1984 pa vse do konca leta 2018 je med drugimi oblikami varstva invalidov omogočal tudi pravico do nadomestila za invalidnost, ki so jo pridobili invalidi ob dopolnjeni starosti 18 let.

115. TRAK: (ŠZ) – 19.20

(nadaljevanje) Pri izvajanju te pravice pa se je med Centri za socialno delo vzpostavila različna praksa. Velika večina Centrov za socialno delo je namreč status invalida, s tem pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost priznala od polnoletnosti naprej. Manjše število centrov pa je status invalida priznalo glede na zaključek šolanja. Pri tem nekateri izmed centrov upravičencev, kategorično niso priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se šolali. Nekateri drugi centri pa so status invalida priznavali le tistim, ki so se šolali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ne pa tistim, ki so bili vključeni v redni program šolanja in so se usposabljali za samostojno življenje in delo. Pravica do nadomestila za invalidnost naj bi po njihovi interpretaciji namreč pripadala samo tistim invalidom, ki se ne morejo usposobiti za samostojno delo in življenje. Na nesprejemljivo različno prakso Centrov za socialno delo pri odločanju priznavali statusa invalida opozoril tudi varuh za človekove pravice. Po njegovem mnenju bi se moral status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb priznati vsem osebam po 18. letu starosti, ki so imele status učenca in dijaka in so obiskovali poseben program vzgoje in izobraževanja, nedvomno tudi priznati. Dopustil pa je možnost, da se status invalida ne prizna tistim osebam, ki so se bile sposobne vključiti v redno izobraževanje in so se usposobili za samostojno delo in življenje. Predlagani zakon podpiramo, saj bo odpravil krivično prakso centrov za socialno delo, ki so različno odločali o statusih invalida in s tem tudi o pravici do nadomestila za invalidnost. Ta socialno ranljiva skupina oseb je namreč za samostojno življenje potrebuje našo posebno skrb in varstvo, predvsem pri zagotovitvi materialne in dohodkovne varnosti. Potrebe invalidov se namreč razlikujejo od povprečnega človeka, s tem pa so povezani tudi višji materialni stroški, številne tehnične prilagoditve ali pripomočke, ki omogočajo invalidom avtonomnost in vključevanje v družbo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Primož Siter. Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dober večer. Hvala za besedo.
Pred nami je zakon, ki ga je ministrstvo napisalo na pobudo Poslanske skupine Levica. V Levici smo opozorili na krivično obravnavo invalidov, ki so jim CSD-ji odrekli pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav so bili do te pravice dejansko upravičeni. S predstavniki ministrstva smo tako na februarski seji Komisije za človekove pravice uskladili sklep, ki je klical k pripravi zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za tiste osebe, ki niso pridobile pravice do tega nadomestila pa so ob polnoletnosti oziroma ob dopolnjenem 26. letu starosti, če so se redno šolale izpolnjevale pogoje za pridobitev nadomestila za invalidnost. Naj razložim na videz kompleksno zagato. Nekateri invalidi v Sloveniji namreč več let niso prejemali nadomestila za invalidnost, čeprav so bili do te pravice zakonsko upravičeni, gre za polnoletne invalide, ki jim je bila pravica odrečena na podlagi napačnega branja zakonodaje oziroma zgolj zaradi dejstva, da so bili vključeni v izobraževanje. Samo zato, ker so imeli status dijaka ali študenta niso prejeli nadomestila za invalidnost, čeprav zakonodaja takega izključitvenega pogoja nikoli ni določala. Nekateri starši ali zakoniti zastopniki invalidov so prejeli negativne odločbe, na katere so se nekateri kasneje pritožili, mnogi pa pravice do nadomestila sploh niso uveljavili, saj so jim uslužbenci centrov za socialno delo najprej dejali, da do te pravice zaradi vključenosti v izobraževalni proces sploh niso upravičeni. Nobena od teh določb seveda ne drži oziroma za to ni dejanske zakonske zaslombe, so pa upravičenci, torej invalidi ostali brez nečesa, kar jim pripada. In kaj zdaj? Oškodovani so torej vsi, ki jim je bila s strani uslužbencev Centrov za socialno delo posredovana informacija, da do nadomestila zaradi statusa v izobraževalnem sistemu niso upravičeni. Vsi, ki na podlagi te informacije niso vložili vlog za uveljavljanje pravice so bili oškodovani zaradi napačnega delovanja organa države. Vzrok za to, da ljudje vlog niso vlagali, torej ni v tem, da ne bi potrebovali pravic ali ker bi se jim odrekli, ampak ker so jim pooblaščene uradne osebe dajale, da do pravic niso upravičeni in da vlog torej ni smiselno vlagati. Nastala nepravičnost je v luči tega, da gre za resnične potrebe ljudi in da je šlo pri uveljavljanju teh pravic objektivno za nenamerno napeljevanje na to, da naj se vloge ne vlagajo, nujno treba popraviti. Prav vsak invalid nad 18. letom bi, če bi vedel, da mu pravica

116. TRAK: (IP) – 19.25

(nadaljevanje) pripada, vlogo oddal. Zato ni nobenega razloga, da te pravice ne priznamo torej vsem invalidom, ki je niso prejeli. Da vsem, ki so bili do te pravice upravičeni, le-ta tudi pripada, je prepričan tudi varuh človekov pravic. Pravi: Vsekakor jim pravice za nazaj pripadajo in jih morajo tudi dobiti. Torej, vsi.
Pred nami je torej zakon, ki te zaplete na pobudo Levice rešuje. Vzpostavlja pravno podlago za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost vsem upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja.
Na odborni obravnavi zakona smo šli v Poslanski skupini Levica s predlogom še korak naprej. predlagali smo, da se ministrstvu naloži obveza, da v roku šestih mesecev potencialne upravičence po tem zakonu CSD-ji sami obvestijo o pravicah, ki jih po tem zakonu pripadajo, in jih seznanijo s postopkom uveljavitve pravice, ki jim po tem zakonu torej pripada. Predlagali smo, da se rok za vložitev vlog za pripravo izplačilo, povračila neplačanih nadomestil podaljša iz šestih na dvanajst mesecev ter da se črta izjema, ki določa, da se izplačila po tem zakonu štejejo kot dohodek pri uveljavljanju pravice do izredne socialne pomoči.
V času aktualne vlade so najšibkejši med nami prevečkrat pozabljeni. Navkljub piarovski krilatici, da vlada dela in ne pozablja na nikogar, je praksa drugačna, zato v Levici / znak za konec razprave/ tudi vztrajno opozarjamo na izpuščene skupine, invalidi so prevečkrat med njimi. Kot rečeno, ker je vlada v zakonodajni postopek vložila spremembe, na katere smo najprej sploh opozorili v Levici in ki bodo invalidov vrnile izgubljen dodatek, bomo predlog podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati bo predstavila Tadeja Šuštar Zalar.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Podpredsednik, hvala za besedo, kolegice in kolegi.
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, ki je veljal od leta 1984 do 2018, je urejal položaj odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se niso mogli usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je bilo ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Zakon je med pravicami določal tudi nadomestilo za invalidnost.
Pravico do nadomestila za invalidnost je lahko pridobila oseba z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Praksa centrov za socialno delo v zvezi s priznavanjem statusa invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih je bila različna. Velika večina centrov je status invalida priznavala do dopolnjenega 18. leta dalje. Manjše število pa je status invalida priznavalo šele po zaključku šolanja. Zaradi različne prakse je prišlo do neenake obravnave otrok z enakim oziroma s podobnim dejanskim stanom. Da bi zagotovili enake pravice, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, ki omogoča invalidom pravico do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost.
Predlog rešitve je, da so upravičenci do nadomestila plače osebe, ki so vložile vlogo za nadomestilo za invalidnost v času, ko so se redno šolale, starosti med dopolnjenim 18. in 26. letom, vendar jim je bila izdana zavrnilna odločba z razlogom, da take osebe še ne morejo izpolnjevati pogojev za priznanje statusa invalida in posledično biti upravičene do nadomestila za invalidnost, saj pri njih še ni mogoče ugotoviti, da se z rednim šolanjem ne bodo usposobile za samostojno življenje in delo, in osebe, ki so vloge za nadomestilo za invalidnost v času rednega šolanja v starosti od 18 do 26 let še niso vložile.
S tem predlogom se tako omogoča enaka obravnava invalidom, ki so se šolali

117. TRAK: (TB) – 19.30

(nadaljevanje) in zaradi neenotne prakse centrov za socialno delo, pravice do nadomestila za invalidnost niso dobili. Invalidne osebe so pomemben del naše družbe in sodijo v njo. Imeti morajo možnost, da svoj vsakdan oblikujejo sami. Vključevanje mora biti prisotno v celotni družbi. Invalidnost ne sme predstavljati tveganja za revščino za invalidne osebe in njihove najbližje ali za socialno izključenost. Za invalidne osebe je zelo pomembno, da lahko z delom vsaj delno pokrijejo svoje stroške, zato zagovarjamo njihovo vključevanje v delo in družbo, ter neodvisno življenje. Potrebujemo več odprtosti pri zaposlovanju sodelavcev z invalidnostjo.
Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, odpravlja krivice, ki so se zgodilo pri neenaki obravnavi različnih centrov za socialno delo, zato ga bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati, soglasno podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, še enkrat.
Torej, spoštovani, na različne prakse centrov za socialno delo pri izvajanju socialnih pravic, nas je večkrat v preteklosti opozoril tudi Varuh človekovih pravic. V današnjem primeru govorimo o dijakih in študentih invalidih, ki so zaradi vključitve v izobraževalni proces, bili ob status invalida in ob nadomestilo za invalidnost. Praksa centrov za socialno delo je bila v zvezi s priznavanjem statusa invalida po nekdanjem Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, različna.
Večina centrov za socialno delo je status invalida po omenjenem zakonu priznavala od polnoletnosti dalje, nekaj centrov za socialno delo, pa se je poslužilo drugačne prakse in interpretacije zakonskih določb. Status invalida so tako presojali glede na dejstvo, ali je oseba imela status dijaka ali študenta oziroma ali je oseba šolanje zaključila. Pogosto so že kar avtomatično zavračali status invalida po 18. letu, če so se udeleženci šolali. Kaže, da interpretacija relevantnih zakonskih določb ni poznala meja. Dogajalo se je namreč celo to, da so nekateri centri za socialno delo status invalida priznavali zgolj tistim, ki so se šolali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ne pa tudi tistim, ki so bili vključeni v redni program šolanja in so se usposabljali za samostojno življenje in delo. Takrat je bilo za te CSD-je aktualno sklicevanje na določbo zakona, v skladu s katero je bilo določeno, da se status invalida prizna osebam, ki se, citiram: »ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo.« Posledično je obveljalo dobesedno sklepanje, da se oseba, ki se redno šola, na tak način tudi avtomatično usposablja za samostojno življenje.
Zavedati se moramo, da je s takšnim ravnanjem nekaterih organov, bila mladim invalidom storjena velika škoda. Velika večina jih je bila celo za več let prikrajšana za nadomestilo za invalidnost. Po poročanju nekaterih medijev, so starši mladih upravičencev za to napako organov izvedeli šele iz medijev. V začetku tega leta smo na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti sprejeli sklep, s katerim smo pozvali Ministrstvo za delo k pripravi zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za tiste osebe, ki niso pridobile pravice do tega nadomestila, čeprav so ob polnoletnosti oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti v primeru šolanja, izpolnjevale pogoje za pridobitev tega nadomestila.
Danes to zavezo in obljubo izpolnjujemo vsi. Pripravljenost za iskanje rešitve tega problema traja že dlje časa. Z obravnavanim zakonom bomo končno omogočili izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom, niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja. Upravičencem bo tako za

118. TRAK: (NM) – 19.35

(nadaljevanje) vsak mesec, ko so izpolnjevali pogoje za pridobitev nadomestila za invalidnost, izplačan znesek nadomestila za invalidnost v višini 382 evrov. V naši poslanski skupini bomo Predlog zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Vojko Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Državni sekretar, kolegice in kolegi.
S predlogom zakona se odpravlja krivica, ki je nastala mladim invalidom zaradi različne interpretacije zakonskih določb. Ko so bili invalidi s statusom študenta prisiljeni izbrati med 2 pravicama, pravico do izobraževanja ali pravico do nadomestila za invalidnost. Predlagatelj tako vzpostavlja pravno podlago za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki je bil v veljavi od začetka leta 1984 do konca leta 2018. Zaradi različne interpretacije s strani centrov za socialno delo nekateri navedene pravice niso imele priznane. Namreč posamezni centri za socialno delo so status invalida priznavali tudi od polnoletnosti naprej, drugi pa so status invalida priznavali v odvisnosti od zaključka šolanja. Nekateri pa niso priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se šolali. Zopet drugi so status invalida priznavali le tistim, ki so se šolali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ne pa tistim, ki so bili vključeni v redni program šolanja. Novela, ki je pred nami, tako kot upravičenca priznava vse. Status upravičenca priznava tistim, ki so vlogo za nadomestilo vložili, in tudi tistim, ki niso vložili, saj tistim, ki niso vložili, so jim pač povedali na centrih za socialno delo, da nima smisla. V skladu s predloženim zakonom bo vsem upravičencem za vsak mesec, ko so izpolnjevali pogoje v skladu s tem zakonom, pripadel znesek nadomestila za invalidnost v višini 382,32 evra, brez zamudnih obresti. O pravici bo na zahtevo upravičenca odločal center za socialno delo. Za ureditev neenake uporabe zakona za invalide in posledic tega se je že dalj časa zavzemalo več različnih deležnikov. Zato nas v Poslanski skupini SAB veseli, da je pred nami rešitev, ki bo pravno različno tolmačenje odpravila. Predlog zakona bomo podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakonu niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 15. 12. 2021 v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 28. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Lahko noč.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. DECEMBRA 2021 OB 19.40.)
Seje-EvidencaDok