Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonović in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 67. izredne seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanec: mag. Bojana Muršič, Violeta Tomić in Gregor Židan.
Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, za danes sodelovanja na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Andreju Vizjaku, ministru za okolje in prostor.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Zakon o vodah velja približno 19 let in v tem času se je pojavilo kar nekaj razlogov za to, da prihajamo z razmeroma kratko novelo tega zakona, ki odpravlja predvsem nekatere nedoslednosti, tudi nekatere preveč zbirokratizirane postopke, hkrati zaostruje možne posege na priobalnih zemljiščih, v nasprotju z nekimi interpretacijami, da je to ravno obratno, in omogoča tudi financiranje gospodarske javne službe, vzdrževanje in upravljanje vodotokov, iz Sklada za vode. Torej, gre za razmeroma ozek nabor sprememb, ki pa so pomembne. Našemu prvotnemu predlogu - kar sem danes prebral, tudi osnovni predlog -, se je v medresorskem usklajevanju dodal še predlog možnosti gradnje proizvodnih objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju, vendar smo se kasneje z Ministrstvom za gospodarstvo dogovorili in koalicija je tudi vložila amandma, s katerim se ta 4. člen dopolnjenega predloga sprememb zakona črta, zato o tem ne bi izgubljal veliko besed, ker te določbe pravzaprav ne bo, ker vidim, da je velika večina tudi poslank in poslancev tega mnenja, da to ne sodi v Zakon o vodah in da se te dodatne možnosti posegov na vodovarstvena zemljišča – o čemer je dosežen političen konsenz - ne dopusti. Zato sva z ministrom Počivalškom soglašala in je Vlada tudi sprejela soglasje k amandmaju koalicijskih poslanskih skupin, da se črta 4. člen oziroma sprememba 69. člena, povezanega s tem, da se razširi možnost posegov v prostor tudi na vodovarstvenem območju. Tako menim, da smo s tem šli pomembno nasproti stroki, ki je opozarjala, nevladnim organizacijam s tega področja, kot tudi poslankam in poslancem, ki ste vložili spremembe oziroma predloge amandmajev.
Najprej bi spregovoril glede prve in temeljne rešitve, to so posegi na priobalna zemljišča. Z novelo Zakona o vodah ožimo možnosti posegov na priobalna zemljišča. Namreč, zdaj je v 14. členu možno spreminjati priobalni pas na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta. Torej, po domače povedano, možno je zidati privatno hišo na priobalnem pasu, zasebno vilo ali zasebno pristanišče, če s tem soglaša nosilec urejanja prostora, pristojne občine in vlada. Zdaj po novem to črtamo, tega več ni možno. Ni možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov, temveč zgolj objekte zasebne rabe. Objekti zasebne rabe so pa namenjeni vsem, se pravi, uporaba teh objektov je možna za slehernega izmed nas. Se pravi, zdaj se po novem zaostruje,

2. TRAK: (TB) – 9.05

(nadaljevanje) in še, kar je zelo pomembno, črta se možnost, da o tem odloča politično Vlada. Namreč, do zdaj je bilo to možno z uredbo Vlade, sedaj je pa to možno z strokovnim mnenjem Direkcije za vode. Namreč doslej je, seveda, tudi za gradivo Vlade je bila, vključno ministrstvo in tudi direkcija, vendar, je lahko Vlada, ko je sprejemala akt, odločila tudi nekoliko drugače, širše in s tem omogočila tudi kak zaseben interes in jaz se prav sprašujem, tisti, ki nasprotujete tej zaostritvi možnosti posegov na priobalna zemljišča, ali želite s tem dodat, še dejansko naprej dopuščati gradnjo zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih? / znak za konec razprave/ Ali imate slučajno v svojih strankarskih vrstah kake investitorje? Namreč, na Agenciji za vode je kar 30 zahtev za posege v priobalna zemljišča. Enih 10 smo jih že odobril, enih 30 še je.
Tako da, spoštovani poslanci, jemljite ta tekst tako, kot je zapisan, ne tako, kot ga interpretirajo mediji oziroma nekateri nevladni, nevladne organizacije, zlasti društvo, vodarsko društvo, ki očitno ni prebralo predpisa / znak za konec razprave/ in interpretira po svoje.
Torej res, prosim vas, preberimo predpis in glasujmo o takšnem, kot je.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, Mihaelu Prevcu.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovani kolegice in kolegi. Lep dober dan!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 27. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada. V imenu predlagatelja, je minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak, poudaril, da je ena izmed vsebinskih rešitev k predlogu zakona, možnost poseganja v prostor tudi na priobalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po Gradbenem zakonu.
Ob sedanji zakonski ureditvi je bilo to praktično nemogoče, čeprav ni šlo za objekte, ki bi bili sporni z vidika upravljanja z vodami. S predlagano rešitvijo se torej sedaj omogočajo posegi na vodno in priobalno zemljišče ob pogojih, da takšen poseg med drugim ne poslabšuje stanja voda, ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in ne omejuje obstoječe posebne rabe vode. V nadaljevanju je še poudaril, da se je v mandatu aktualne Vlade občutno povečal obseg sredstev za vzdrževanje in sanacijo številnih problematičnih vodotokov, z namenom preprečevanja poplav in podobnih neljubih dogodkov. Posledično je druga pomembna predlagana sprememba omogočiti, da se v ta namen, poleg integralnih sredstev državnega proračuna, lahko namenijo tudi namenska sredstva Sklada za vode. Tretja, ključna sprememba, pa se nanaša na možnost umestitve oziroma gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, za katere je v skladu s predpisi, s področja varstva okolja, potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekte in naprave za odlaganje odpadkov, na vodovarstvenem območju.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi njihovega mnenja opozorila zlasti na 4. člen in k njemu vložen amandma. Poudarila je, da je v tem členu predlagana ureditev, ki načelno prepoved gradnje objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, ter objekti in naprave za odlaganje odpadkov, dopolnjuje z izjemo, ki bi bila brez vsebinskih kriterijev določena v aktu Vlade sporna, z vidika načela zakonitosti delovanja uprave.
Glavnina daljše razprave je bila namenjena spremembi, ki omogoča gradnjo objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, v katero so vključene tudi nevarne snovi na vodovarstvenih območjih. Opozicijski poslanci so to določbo označili kot zelo sporno in poudarili, da gre za gradnje, ki so po trenutni zakonodaji na vodovarstvenem območju izrecno prepovedane, s čimer se želi zavarovati vodna telesa pred onesnaževanjem. Po njihovem mnenju bo predlagana določba posledično bistveno poslabšala varovanje voda v državi, še posebej tistih, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo, v primeru nesreče v takem objektu, pa bo ogrožena tudi ustavna pravica do pitne vode.
Izpostavili so še, da

3. TRAK: (SC) – 9.10

(nadaljevanje) predlagani določbi nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in tudi Nacionalni institut za javno zdravje. Minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak je v zvezi s tem pojasnil, da ni logično, da trenutna zakonodaja prepoveduje umestitev proizvodnih dejavnosti na vodovarstvena območja, ki v svojem delovnem procesu sicer v majhnih količinah uporabljajo tudi nevarne snovi. Po drugi strani pa takšna prepoved že sedaj ne obstaja za storitvene dejavnosti kot so na primer bencinski servisi. Ob tej zavrnil očitke o bistvenem rahljanju obstoječe prepovedi in poudaril, da bo za umestitev te vrste objektov potrebno zadovoljiti številne varnostne kriterije, v okviru katerih bodo narejene tudi številne analize kot so na primer ugotavljanje za katere vodovarstveno območje gre, kakšna je na tistem območju biologija, kakšna je tehnologija proizvodnega objekta, ki se ga želi umestiti ter katere so potencialne nevarnosti in ukrepi za njihovo preprečevanje. Po razpravi je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslancev k 2., 3., 4., 5. in 7. členu in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Edvard Paulič bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoči, hvala za besedo.
Kolegice in kolegi!
Vodna direktiva Evropske unije v 1. točki preambule določa voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako. Tisti bolj zavedni vodi pravijo modro zlato, kajti vodni viri so omejeni, ogrožajo pa jih na eni strani podnebne spremembe na drugi strani pa človeštvo samo. Slovenija je ena redkih držav, ki ima pavico do pitne vode zapisano v Ustavi to predstavlja prvi in temeljni korak k zavezi, da moramo z našimi vodami, z rekami, morjem in pitno vodo delati skrbno, odgovorno in spoštljivo. Po mnenju LMŠ pa današnja novela Zakona o vodah žal predstavlja ravno nasprotje teh vrednot. Neprimeren odnos do tako pomembne tematike je Vlada pokazala s tem, da je javno obravnavo zakona opravila v pičlih 14 dneh, čeprav gre za bistvene vsebinske spremembe zakona, da je kršila 6. člen Aarhuške konvencije, ki državam nalaga učinkovito sodelovanje javnosti in ne zgolj izpolnjevanje formalnih pogojev. Najbolj neprimerno pa je to, da je Vlada že po končani javni obravnavi mimo strokovne javnosti v zakonsko besedilo podtaknila člen, ki bi na vodovarstvenem območju dovoljeval gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi. V LMŠ smo ignoranco Vlade večkrat ostro obsodili in v kritikah seveda nismo bili edini. Vnašanje tako pomembnih sprememb brez ustrezne in kvalitetne javne obravnave so med drugim kritično ocenili nevladne organizacije, Varuh človekovih pravic, strokovna javnost kot tudi stalni posvetovalni Odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike. Minister za okolje in prostor je še na matičnem odboru kljub vsem našim opozorilom in opozorilom stroke vztrajal pri sporni vsebini in jo v imeni gospodarstva zagovarjal vse do konca. Koalicijski poslanci pa so omenjena sporna člena brez pomislekov potrdili. V LMŠ nas žalosti, da še vedno obstajajo posamezniki, ki našim vodam ne izkazujejo dovolj spoštovanja, takšni, ki se ne zavedajo, da imamo v Sloveniji srečo, ker smo obdarjeni z naravnih vodnih bogastvom. Žal nam je, da odločevalci, ki imajo velik vpliv na stanje slovenskih voda zlahka spregledajo, da je kar 85 odstotkov naših podzemnih voda namenjenih oskrbi, gospodinjstvu s pitno vodo. Žal nam je, da je ta Vlada s predlaganjem in zagovarjanjem spornih členov dala prednost gospodarstvu in kapitalu pred skrbjo za zdravje in čisto pitno vodo. V LMŠ se zavedamo pomena skrbi za vodne in pri obalna območja kot tudi pomembnosti vodovarstvenih območij, zato smo vložili

4. TRAK: (NB) – 9.15

(Nadaljevanje) amandmaja s katerimi bi črtali po našem mnenju sporne spremembe. Prva sporna sprememba dovoljuje Vladi, da s svojim aktom arbitrarno odloči na katerem vodovarstvenem območju bi bila dovoljena gradnja in delovanje naprav, ki pri obratovanju vključujejo ali proizvajajo nevarne snovi.
In druga sporna sprememba, ki na vodnih in priobalnih območjih dovoljuje gradnjo objektov v javni rabi kot so definirali v gradbenem zakonu. Med drugim so to gostinski in trgovski objekti, garažne hiše, hoteli, stavbe za storitvene dejavnosti in podobno.
V Poslanski skupini LMŠ smo bili in vedno bomo konstruktivni sogovornik. Vedno pa bomo tudi zagovornik previdnostnega načela kot temeljnega načela evropske okoljske politike. V primeru dvoma mora korist varstva okolja prevladati nad drugimi interesi, zato spoštovana koalicija, danes imate popravni izpit. Ni dopustno, da se nekaj posameznikov dobesedno igra z našim naravnim vodnim bogastvom, kajti voda nima alternative.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dejan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod predsednik, spoštovane kolegice poslanke in poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!
Ministrstvo za okolje in prostor se je spreminjanja zakona o vodah lotilo hitro, nepremišljeno in popolnoma nestrokovno. Vsebina zakona je odraz mišljenja in odnos do naravnih danosti tako s strani ministra kakor tudi vladajočih, namesto da bi naravne danosti v tem primeru vodo zaščitili še bolj kot sedaj, pa želite storiti ravno obratno, porušiti že obstoječe stanje varovanja. Navkljub opozarjanju širše javnosti kako nevaren je ta zakon za naravne vire, ki so nujno potrebni za življenje vseh organizmov, vladajoči vseeno vztrajati na svojih prepričanjih, in da spomnimo, to ste vladajoči, ki ste v Državnem zboru preprečili sprejem resolucije s katero bi tudi Slovenija kot že marsikatera druga država priznala, da živimo v času podnebno-okoljske krize. Zakon ima v razdelku cilji zapisano, doseganje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnosten rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti, v resnici pa so vsebine in rešitve tega zakona diametralno nasprotne. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v Ustavo. S tem se tako radi pohvalimo vsi, a kaj ko koalicija ne ve oziroma ne želijo razumeti kaj pomeni vpis pravice v Ustavo. Ne razume, da je pravica do pitne vode nerazdružljivo povezana z največjo možno mero varovanja vodnih virov. Zadnji predlagan amandma vladajočih s katerim umikajo najbolj sporen člen zakonskega predloga je dokaz kako pravilni so argumenti civilnih iniciativ, strokovnih združenj in okoljsko ozaveščene politike. Amandma pa ni iskren, saj en umika vseh spornih rešitev. Socialni demokrati smo na spornost tega zakona opozarjali že od začetka in bili takoj proti razgrajevanju varovanja voda. Takšna zakonodaja kot je Zakon o vodah, se ne spreminja na pospešen način, brez dogovora s stroko in širšo družbo. Kljub amandmaju, ki umika najbolj sporen člen, pa zakon še vedno vsebuje sporne rešitve, ki za poslansko skupino Socialnih demokratov niso sprejemljive. Prisluhnili smo opozorilom stroke, da bodo predlagane spremembe zakona vplivale na poslabšanje poplavne varnosti, kakovosti vodnih virov in ravni ekosistemskih storitev. Vsa politika pa bi morala upoštevati poziv Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Citiram: »Smatramo, da predlog zakona ruši strokovne osnove, ki jih učimo in posredujemo rodovom prihajajoči vodarskih strokovnjakov ter ga zato ne moremo podpreti.«
Socialni demokrati tako ne pristajamo na zmanjševanje varovanja naravnih virov in zato

5. TRAK (VI) 9.20

(Nadaljevanje) takšnih zakonov ne podpiramo. Zelo jasno pa mora biti kaj je stroka. Stroka, ki nasprotuje temu zakonu, dovolite, da predstavim vsaj nekaj te stroke. Gre za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, podpisan prof. dr. Matjaž Mikoš. Gre za strokovna združenja za vodo, to je Slovensko društvo za zaščito voda, kjer je predsednica dr. Marjetka Levstek. Gre za Slovenski komite mednarodnega združenja hidrologov, hidrogeologov, kjer je predsednik izredni profesor dr. Mihael Brenčič. Gre za Društvo vodarjev Slovenije, kjer je predsednica dr. Lidija Globevnik. In gre za Globalno partnerstvo za vodo, kjer je predsednica izredna profesorica dr. Barbara Čenčur Curk.
Spoštovane in spoštovane! Danes ko odločamo o Zakonu o vodah odločamo o zaščiti naravnih virov. Odločamo o svoji prihodnosti. Zato vas prosim, da o tem razmišljate, ko boste pritisnili na tipko. Hvala vam.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Veljavni zakon o vodah določa, da je cilj upravljanja z vodami doseganje dobrega stanja voda in povezanih eko sistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogočajo njihovo različno vrsto rabe ob upoštevanju dolgoročnega varstva, razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja, upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči naš vodni sistem med drugim temelji na načelu celovitosti, načelu dolgoročnega varstva, kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov na čelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja. Z današnjo novelo zakona se dopušča možnost poseganje v prostor tudi na priobalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po gradbenem zakonu. Želeli ali ne, pobuda izhaja iz lokalnih okolij in se nanaša na ureditev določenega objekta, ki je v javni rabi, konkretno na primeru ob jezeru, reki ali drugih priobalnih zemljiščih. Sedanja zakonska ureditev to praktično onemogoča, čeprav velikokrat ne gre za objekte, ki bi bili sporni z vidika upravljanja z vodami. Takšna rešitev se bo omogočila le, da poseg ne bo poslabševal stanja voda, povečeval poplavne ali erozijske nevarnosti, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in ne omejuje obstoječe posebne rabe vode. Za oceno dopustnosti takšnega posega bo moralo biti izdano strokovno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode. V vodnem soglasju pa bodo morali biti določeni tudi izravnalni ukrepi nameravanega posega. Varovalk je dovolj. Po naši oceni ta ukrep še vedno sledi temeljnim ciljem in načelom obstoječega zakona o vodah. Zaradi občutnega povečanja sredstev za vzdrževanje in sanacijo številnih problematični vodotokov z namenom preprečevanja poplav se omogoča, da se za te namene poleg integralnih sredstev državnega proračuna lahko namenijo tudi namenska sredstva Sklada za vode, in sicer v primerih ko sredstva za financiranje ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.
V Poslanski skupini SMC verjamemo, da je vsem nam voda skupna vrednota, ki ne bi smela imeti političnega vonja, barve ali okusa. Razumemo tudi vsa opozorila, ki se jih je v zadnjih tednih naslavljalo v okviru predvidene rešitve, ki bi omogočala možnost gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji v katero so vključene tudi nevarne snovi. Tudi zato smo ocenili, da je takšne rešitve potrebno ponovno pretehtati in jih poskušati pojasnjevati in utemeljevati v okviru široke javne razprave. Mogoče bo čas za to kdaj drugič. Po naši oceni pa so v generalnem pogledu predlagane rešitve dobre. Politika pa mora vedno tehtati med gospodarskim in

6. TRAK: (DAG) – 9.25

(nadaljevanje) družbenim razvojem ter ohranjanjem narave na drugi strani. Ocenjujemo, da nobena od teh sestavin s predlaganimi spremembami ni bistveno ogrožena, zato bomo novelo Zakona o vodah v Poslanski skupini SMC podprli.
Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Voda je pomembna za preživetje, zato je bistvenega pomena, kako je opredeljen in zagotovljen dostop do nje. V Sloveniji smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo leta 2016 in v 70.a členu je ta pravica priznana kot človekova pravica. Žal pa deklaratorni vpis v ustavo ni dosegel želenih učinkov pri širjenju zavesti o pomenu pitne vode. In ker je voda pomembna ekonomska dobrina, se čedalje bolj krepijo ideje, da voda ne bi bila več javna, pač pa tržna dobrina, opozarja Varuh človekovih pravic, v Sloveniji. Zato tudi poziva, da mora biti spreminjanje Zakona o vodah in drugih okoljskih prepisov premišljeno, naravnano trajnostno, predvsem pa ob upoštevanju stroke in dialoga z vsemi deležniki, tudi civilnimi združenji. V nasprotnem primeru bo oskrba s pitno vodo v državi ogrožena in oddaljili se bomo od priznane človekove pravice do čiste vode, kot sem rekel, ki je zajamčena z ustavo.
V prvotnem predlogu sprememb Zakona o vodah je Vlada predlagala spremembo, ki bi omogočila, da se na vodovarstvenih območjih gradijo objekti in naprave, ki uporabljajo ali odlagajo nevarne snovi. Tovrstni objekti in naprave so na vodovarstvenih območjih trenutno prepovedani. Vlada je predlagala, da se takšen režim prepovedi odpravi in da se ministru za okolje omogoči, da sam z aktom odloča, kdaj je gradnja nevarnih objektov in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih vendarle dovoljena. Minister Vizjak je ob tem govoril o gospodarstvenikih, ki jih takšna zakonodaja omejuje, in s funkcije ministra znova branil interese kapitala, interese, ki se vse bolj izkazujejo pogubne za okolje in naravo. Ob tem pa minister ni povedal, da je bil pri sprejemanju Zakona o vodah sprejet tudi 202. člen, ki je predvidel, da se morajo vsi objekti, ki so na vodovarstvenem območju in kjer se uporabljajo nevarne snovi, z vodovarstvenih območij odstraniti. Je pa vprašanje, zakaj se ti objekti niso odstranili. Izvršna oblast in minister oziroma tudi prejšnje izvršilne oblasti in ministri bi morali izvrševati veljavno zakonodajo, kar je zapisano v 202. členu, ki sem ga omenil. Gre za hinavskost in dvoličnost vladajoče politike na račun narave in okolja. Na evidentno ogrožanje čiste pitne vode v Sloveniji se je v državi takoj mobilizirala kritična javnost, tako civilna kot strokovna, vodarska in strokovna stroka ter celotna parlamentarna opozicija. Pritisk na ministra Vizjaka za zaščito vode, ministra, ki je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja, je, žal, šele potem obrodil sadove. Ministrstvo za okolje in prostor je po nekaj tednih pritiskov odstopilo od najbolj očitnega možnega asistiranja in servisiranja interesom umazane industrije.
Ker je pri tej sporni določbi šlo še za enega v seriji zakonskih podtaknjencev, ki se jih želi že od začetka vladavine Janševe Vlade uveljaviti, smo v Levici vložili amandmaje za črtanje nesprejemljivega posega na vodovarstvena območja. Pred letom in pol v kampanji za domnevno zaščito ljubljanskega vodonosnika, torej kanala Cenič, je takratni poslanec SDS, danes minister za zunanje zadeve Anže Logar, zatrjeval, da v razvitem svetu in tam, kjer velja zdrava kmečka pamet, velja tudi, da nad zbirališčem pitne vode ne postavljaš odlagališč odpadkov in gradiš objektov ter naprav, v katerih se uporabljajo nevarne in strupene kemikalije.
Kljub temu, da temu členu zdaj nasprotuje tudi Vlada, je treba opozoriti, da v noveli Zakona o vodah ostaja še ena sporna določba, ki širi možnost posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih, čemur močno nasprotuje celotna civilna in strokovna javnost v Sloveniji. Splošna raba voda v bistvu pomeni vodno javno dobro oziroma

7. TRAK: (TB) – 9.30

(nadaljevanje) javni prostor, do katerega lahko dostopamo vsi in splošna javna raba / znak za konec razprave/ obsega najprej pravico vseh, do dostopa do pitne vode. Posegi v priobalna območja, ki se bodo lahko vršili na podlagi tega zakona, lahko ta javni prostor močno zmanjšajo. Gre za širok nabor objektov, katerih gradnja je v skladu z veljavnim zakonom prepovedana. S sprejetjem vsebine v 2. členu Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, pa bodo dovoljeni posegi, ki lahko povzročijo nepopravljive posledice / znak za konec razprave/ na stanje površinskih voda v Sloveniji.
Spremembe 37. člena odpirajo vrata za privatizacijo javnega prostora, zato v Levici z amandmajem predlagamo, da se vodno soglasje za posege v prostor na priobalnih območjih ne izda v primeru, če bi ti posegi omejevali splošno rabo voda. Zakon je sporen od začetka do konca, zato bomo v Levici glasovali proti njegovemu sprejetju.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala lepa še enkrat, predsednik.
V Novi Sloveniji z veseljem ugotavljamo, da se je v mandatu aktualne Vlade občutno povečal obseg finančnih sredstev za vzdrževanje in sanacijo številnih problematičnih vodotokov, z namenom preprečevanja poplav. S tega vidika se nam še posebej zdi pomembna predlagana rešitev o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, da se v ta namen, poleg integralnih sredstev državnega proračuna, lahko namenijo tudi namenska sredstva Sklada za vode in sicer v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.
V Sloveniji so bile škode zaradi poplav v zadnjih 20. letih izredno visoke. Po ocenah stroke škoda zaradi poplav dosega milijardo in pol evrov, te škode pa bi se vsekakor dalo z ustreznim urejanjem strug vodotokov, z znatno nižjimi sredstvi, močno omiliti ali celo preprečiti. Slovenija bi za redno vzdrževanje vodotokov morala letno nameniti vsaj 25 milijonov evrov, po podatkih pa je bilo v zadnjem desetletju za te namene porabljenih polovico manj sredstev, to je približno 12 milijonov evrov na leto. To pomeni, da bi danes potrebovali vsaj 120 milijonov evrov, samo za pokritje preteklega nezadostnega financiranja na tem področju. Velika škoda je, da Slovenija izgublja kapital z izplačevanjem škod zaradi naravnih nesreč, če in kjer bi se dalo poplave z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečiti.
Po predlogu zakona se pristojnost vodenja postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč iz Ministrstva za okolje in prostor, prenaša na Direkcijo Republike Slovenije za vode, kar bo vsekakor omogočalo hitrejše reševanje vloženih predlogov oziroma vlog. S spremembo zakona se razširja tudi nabor ureditev, ki se jim bo potencialno dovolilo poseganje na priobalno zemljišče, vendar pa bo obseg preveritev pogojev v okviru postopka pridobivanja vodnega soglasja, ostal enak.
Predlog zakona pa daje tudi možnost poseganja v prostor, na priobalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni in splošni rabi po Gradbenem zakonu. Prihajajo namreč številne pobude, predvsem iz lokalnih skupnosti, za ureditev in gradnjo objektov, namenjenih predvsem za športno in turistično dejavnost. Ob sedanji zakonski ureditvi je bilo to do sedaj praktično nemogoče, s predlagano rešitvijo pa se sedaj omogočajo posegi na vodno in priobalno zemljišče, seveda, ob strogih pogojih, da takšen poseg ne poslabšuje stanje voda, ne ogroža javne oskrbe s pitno vodo, ne ogroža zdravstveno ustreznost voda, ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti in ne omejuje obstoječe posebne in splošne rabe voda.
Stranke koalicije smo na pobudo Vlade, glede na številna opozorila strokovnih organizacij in posameznikov, vložile amandma, s katerim

8. TRAK: (SC) – 9.35

(nadaljevanje) predlagamo, da se črta 4. člen zakona na osnovi katerega bi bila na priobalnem zemljišču izjemoma možna gradnja objektov namenjena proizvodnji, v kateri so vključene tudi nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje. V Novi Sloveniji – krščanski demokrati se strinjamo, da bi takšna izjema kljub zahtevanim varovalkam lahko ogrozila vodne vire, zato bomo danes ta amandma podprli prav tako pa bomo podprli tudi predlog zakona.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsednik Državnega zbora! Spoštovani minister, kolegice poslanke in poslanci!
Vsakdo ima pravico do pitne vode tako so od leta 2016 glasi prvi odstavek 71.a člena Ustave Republike Slovenije. Voda je naravno bogastvo, predstavlja vir življenja in za stranko SAB je kakovost in varstvo pitne vode izjemnega pomena. Ponosni smo na to, da je bila pravica do pitne vode na našo pobudo dvignjena na ustavno raven. Količina pitne vode je omejena tega se zavedamo vsi. Zaradi številnih prizadevanj, da bi se voda prekvalificirala iz javne v tržno dobrino je bilo več kot potrebno, da se pravica do pitne vode določi kot človekova pravica. Prav zato smo v stranki SAB še posebej občutljivi, kadar se poskuša na področje zagotavljanja kakovostne pitne vode posegati. Najprej se moram dotakniti samega postopka sprejemanja predloga zakona. Kljub temu, da gre za bistveni poseg v vsebino zakona je bil predlagan skrajšani postopek za obravnavo zakonodajnega predloga z obrazložitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe. V SAB se s tem nikakor ne strinjamo to pa kažejo tudi številni burni odzivi javnosti na predlagane rešitve. Še najbolj pa pobe v oči dejstvo, da je bila ena izmed dveh najbolj spornih določb v zakonodajni predlog vključena šele po opravljeni javni razpravi. Določba, ki je bila deležna največ kritik je predvidevala, da bo lahko Vlada z uredbo samovoljno določala izjeme, ki bi omogočala gradnjo in delovanje proizvodnih objektov in prav na vodovarstvenem območju. Gre tudi za objekte in naprave, ki uporabljajo nevarne snovi in stvari, kar bi lahko bistveno vplivalo na čistost pitne vode. Taki posegi so v veljavni zakonodaji izrecno prepovedani, saj lahko bistveno vplivajo na okolje in na neoporečnost pitne vode. Opozorila glede spornega člena tako s strani javnosti kot nekaterih izmed nas tukaj v Državnem zboru so očitno priletela na plodna tla. Koalicija namreč v tem branju je predlagala črtanje predlagane rešitve, kar v SAB vsekakor pozdravljamo. Kljub temu pa v predlogu obstaja še ena določba, ki zbuja skrb in ji ostro nasprotujemo. Gre za spremembo 37. člena Zakona o vodah, v skladu, s katero bo na vodnih in priobalnih območjih dovoljenja gradnja objektov v javni rabi skladno z gradbenim zakonom. Ta med objekte v javni rabi uvršča tudi gostinske, poslovne, upravne in še nekatere nestanovanjske stavbe, če so namenjeni javni rabi. Vse to je v veljavnem zakonu prepovedano, saj ima lahko negativni vpliv na stanje voda. Do sedaj je namreč dovoljenja zgolj gradnja potrebne vodne infrastrukture za rabo vode. Posledično bo dovoljeno, da se bo na zemljiščih, ki neposredno mejijo na vodo lahko gradilo širok nabor objektov. Kam lahko to pripelje vidimo na primeru Vrbskega jezera na avstrijsko Koroškem, ki je praktično zagrajeno in ne omogoča prag prostega dostopa do obale, jezera. V SAB smo zaskrbljeni, da bodo spremembe, ki jih imamo na mizi v prihodnosti pomenile

9. TRAK: (NB) – 9.40

(Nadaljevanje): velike omejitve za vodo kot javno dobrino in vodo za oskrbo s pitno vodo. Zato podpiramo predlagane amandmaje, ki bi preprečili nedopustne posege v vodovarstvena območja. Kot pobudniki zapisa pravice do pitne vode v Ustavo, pa ostro nasprotujemo vsakršnim posegom v obstoječo zakonodajo, ki predstavljajo tveganje za zagotavljanje kakovosti pitne vode. V Sloveniji imamo srečo, saj smo med vodno najbogatejšimi državami v Evropi in je voda naša konkurenčna prednost in v naši stranki se bomo goreče trudili, da tako tudi ostane. Če želimo tudi v prihodnosti imeti čisto vodo, pitno vodo, si moramo prizadevati za zaščito vodnih virov. V Poslanski skupini SAB bomo amandmaje, ki predvidevajo črtanje spornih členov vsekakor podprli, predlogom zakona v taki obliki kot pa je sedaj na mizi, pa ostro nasprotujemo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS. Se opravičujem, še prej Ivan Hršak, Poslanska skupina Desus, potem pa Dušan.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Zakon o vodah, ki je bil sprejet že leta 2002 in v vsem tem času je nastalo kar nekaj razlogov za to, da se določene rešite izboljša in popravijo. Predlog novele predvideva dve bistveni vsebinski spremembi. Prva je možnost posegati v prostor tudi pri obalnem in vodnem zemljišču v primeru, da gre za objekte v javni rabi po Zakonu o graditvi objektov. Drugi pomemben vsebinski sklop pa je, da se za financiranje gospodarske javne službe upravljanja z vodami lahko namenijo tudi sredstva iz sklada za vode. Pri spremembi poseganja v prostor tudi pri obalnem in vodnem zemljišču v primeru objektov v javni rabi po Zakonu o graditvi objektov naj opozorimo, da je pobuda za spremembo zakonodaje najprej prišla iz lokalnega okolja. Kar nekaj občin je želelo ob jezeru, reki narediti kakšno kolesarsko pot, pešpot, čolnarno oziroma kakšen drug objekt v javni rabi, nenazadnje tudi kakšen objekt za postrežbo gostov, pa kljub temu, da ni šlo za noben sporen poseg v prostor iz naslova upravljanja z vodami ali povečevanje poplavne erozijske ogroženosti ali vzdrževanja vode, ali da bi kakorkoli s tem poslabševali stanje voda, je bilo to glede na veljavni zakon praktično nemogoče. Še več, prihajalo je in še prihaja do obvoda zakona na način, da se je zoževal priobalni pas in to tako, da se je uvajala izjema od petnajstih metrov širokega priobalnega pasu, ki velja po zakonu o vodah za vode prvega reda in na način se je tu in tam kakšna izjema naredila. Po našem mnenju bo ta novela to področje uredila brez, da se veljavna zakonodaja obide oziroma v nekaterih primerih celo izigrava. Kar v Poslanski skupini Desus absolutno pozdravljamo je, da so v predlogu novele točno določeni pogoji, ki jih mora investitor izpolnjevati, če želi posegati v prostor pri obalnem in pri obalnem pasu. Tako se ne sme poslabševati stanje voda, povečevati poplavne oziroma erozijske nevarnosti, prav tako ne sme iti za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegu v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozijske celinske vode in morja. Hkrati pa tudi pričakujemo, da se bo zaradi jasnejše in enostavnejše zakonodaje povečala možnost razvojnih projektov na področju malega gospodarstva, predvsem turizma, ki do sedaj niso bili oziroma so bili zelo težko dosegljivi in bodo še kako dobrodošli pri post-pandemičnemu oživljanju malega gospodarstva in gospodarstva na splošno.
V Poslanski skupini Desus prav tako pozdravljamo, da se sredstva iz sklada za vode lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb o urejanju voda, saj se nenazadnje prav tam namensko zbirajo sredstva, ki so namenjena raznim vodarskim ureditvam.
V Poslanski skupini Desus menimo, da predlog novele prinaša več dobrih kot slabših rešitev, zato bomo predlog novele podprli oziroma mu ne bomo nasprotovali.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Na vrsti je Dušan Šiško, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav predsednik. Spoštovani minister!
Nevladnim organizacijam je sporen poseg v 37. člen

10. TRAK: (DAG) – 9.45

(nadaljevanje) zakona, ki omogoča določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Pri 37.a členu bo tudi težko določiti mejo, ločnico med posegom, ki je v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, ter posegom, ki ni v nasprotju s cilji, vendar so zaradi njega potrebni ukrepi za izravnavo vplivov, na kar je opozorila tudi ZPS Državnega zbora. S sprejetim amandmajem bo tako mogoče na teh območjih, denimo, graditi parkirišča, razna poslopja, stavbe za promet, pri čemer jih je strah, da lahko v primeru nesreče to hitro vpliva na stanje vode in njeno onesnaženost. Sprašujem vas, kolegi, zakaj je problem, če se razvijajo gospodarske, družbene in ostale dejavnosti ob naših jezerih, rekah, kot, na primer, na reki Donavi v Srbiji. Slednje bo prineslo tudi številna nova delovna mesta, zaposlitve, ki bodo več kot dobrodošle po naši epidemiji. Očitno so nevladniki pozabili tudi na številne varovalke, zaradi katerih do onesnaženja naj ne bi prišlo. Obenem so bili kritični do dejstva, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku, in še do marsičesa. Marsikomu izmed nas veliko pomeni zdrava in čista voda, zlasti tista, ki priteče iz pipe, zato se moramo do nje obnašati odgovorno. Poslanci v SNS se še kako dobro zavedamo, da pravica do nje ne sme biti mrtva črka na papirju. Še enkrat poudarjamo, da se bo pravico do pitne vode ohranilo tako, da so številni očitki naravovarstvenikov in nekaterih strank neupravičeni. Da gre za pomembno materijo, nam priča podatek, da je bil zakon od leta 2002, ko je bil sprejet, pa do danes velikokrat spremenjen in dopolnjen. Kot vemo, je po Zakonu o vodah brez vodnega soglasja ali gradbenega dovoljenja prepovedano posegati na vodno zemljišče ali priobalni pas, ki je od pet do petnajst metrov stran od vodotoka, ko govorimo o večjih slovenskih rekah ali poplavnem območju. Tudi lestvica ocenjevanja vplivov na okolje obstaja, če nekateri tu tega ne veste, tako ni vse črno-belo, kot se zdi na prvo žogo, in tudi več razredov vodovarstvenega območja imamo. Mogoče nekateri državljani in nedržavljani še vedno ne vedo, da je treba za obrambne nasipe, ki ščitijo pred poplavami - betonske stene, škarpe in podobno -, treba pridobiti vodno soglasje. Direkcija Republike Slovenije za vode redno obvešča in poziva lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob potokih, zlasti v naseljih in vaseh ter ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju. To velja predvsem takrat, ko se otopli ozračje ter obstaja možnost večjih padavin in naraščanja vodostajev. O morebitnem odlaganju odpadkov, drugih odvrženih predmetov tretjih oseb, je treba nujno obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. Z odstranjevanjem propadajoče vegetacije, odpadnega rastlinskega materiala, se brez dvoma prispeva k izboljšanju vodnega režima in stanja voda. S čiščenjem bo manj bočnih erozij brežin in odlaganja naplavin. Tudi jaz, ki živim blizu Hidroelektrarne Krško, velikokrat opažam, da je zaradi padavin in neurij v porečju celotne reke Save na pretočnih akumulacijskih spodnjesavskih hidroelektrarn prisotna povečana količina plavja, ki ga nosi reka Sava; ni to samo iz Krškega, ampak priteče iz cele Slovenije.
Pomembno se nam zdi, da se lahko finančna namenska sredstva Sklada za vode uporabljajo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda v primerih, ko sredstva za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov. Zakon nam torej daje pravno podlago, okvir, da bomo lahko več in hitreje financirali na področju

10. TRAK (VI) 9.50

(Nadaljevanje) protipoplavne zaščite s strani evropskih virov oziroma sredstev. Spoštovani predsednik, hvala, ker mi niste dali časa…

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Boris Doblekar bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani minister! Poslanke, poslanci!
Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je Vlada Republike Slovenije predlagala v obravnavo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Predlagani zakon ne predstavlja večjih sprememb ne sistemski ravni, dopolnjuje in spreminja se določba Sklada za vode, z vidika namena porabe sredstev tega že obstoječega sklada. S predlaganimi spremembi bo omogočena dodatna možnost financiranja iz sredstev tega sklada tudi za javne gospodarske službe, urejanje voda in Inštituta za vode. To je še posebej dobrodošla rešitev, ker je po našem mnenju vendarle dovolj dosedanjega zanemarjanja urejanja vodotokov zaradi takih ali drugačnih razlogov. Predvsem je ponavadi izgovor, da se nič ne naredi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi mnogo premalo posvečanja preventivnim ukrepom pri vzdrževanju in sanacijah vodotokov so pogosto žrtve divjanja voda prav ljudje in njihovo premoženje. Kako dolga je potem borba za odškodnine, če jih sploh dobijo, pa tudi vsi vemo. Zato nas v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke še posebej čudi zakaj se takoj, ko se končno poskuša nekaj premakniti in rešiti v korist ljudi naleti na različne take in drugačne odpore, predvsem različnih nevladnih organizacij, ki so doslej ob vseh neskladnostih, ki so v zakonu in jih želi vlada popraviti, molčale.
Zakon predvideva tudi, da bodo posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih urejeni ločeno v dveh členih, in sicer zaradi bolj sistematične in pregledne ureditve. Po našem mnenju je v splošno korist ljudi, lokalnih skupnosti in gospodarstva dobrodošla tudi sprememba, da se pristojnost za vodenje postopkov, za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenaša iz vladnega na upravni nivo, in sicer z določitvijo odločanja o predlogih v okviru upravnih postopkov in ne več s sprejemom vladne uredbe. Nov predlog bo razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oziroma vlog, kar za stranke pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oziroma ukinjano dosedanje nerazumno dolgotrajni postopki sprejema uredb na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenijo. Da povzamem, stranke bodo mnogo hitreje in ceneje reševale zahteve in ne bo več potrebno čakati nerazumno dolgo na soglasja. Opravka bodo imele ne več s tremi organi, ampak zgolj z enim. To je Direkcijo za vode. Po našem mnenju je dobrodošla sprememba tudi vsebinska možnost poseganja v prostor na priobalnem vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po gradbenem zakonu. Kdor se je kdaj ukvarjal z občinsko problematiko dobro ve v kakšnem stanju so ponavadi priobalni pasovi rek, potokov, jezer in kako preproste ter uporabne rešitve predlagajo lokalna okolja za lepši izgled in bolj urejeno ter uporabno okolico. Ljudje gledajo v tujini popolno drugačno sliko in se samo čudijo, kako se pri nas pa nič ne da. Po obstoječi zakonodaji o priobalnem pasu praktično nemogoče urediti športne, rekreacijske objekte in površine, pa čeprav so nesporni pri upravljanju z vodami. Zanimivo. Lahko pa se neomejeno gradi zasebne objekte, kar nov predlog oži. Tudi predlog gospodarstva o gradnji objektov namenjenih proizvodnji ni bil slab in ni nikakor ogrožal pitne vode bolj kot jo že sedaj ogrožajo tovrstni objekti, pa se zato niso izpostavljali tisti, ki jih danes tako silovito skrbi za vodo. Predlog je zaenkrat sicer umaknjen.
Nikakor ne pristajamo na zavajanje v javnosti in v parlamentarnih klopeh, da se s tem zakonom ogroža pitna voda in dostop do obale voda in vode kot dobrine. V Sloveniji se že 95 % ljudi oskrbuje iz javnih vodovodov in ta vlada gre v smer, da bo pitna voda iz javnih vodovodov na voljo vsem. Naj pa še spomnim, da nam je v naši poslanski skupini in programu Slovenske demokratske stranke oskrba z vodo in njenim ravnanjem prioriteta in velika skrb, ki ji vedno posvečamo največjo pozornost pa naj bomo v opoziciji ali v vladni koaliciji, za razliko

12. TRAK: (TB) – 9.55

(nadaljevanje) od mnogih, ki imajo radi polna usta besed in zapisov v Ustavo, implementacije v praksi pa bore malo.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli koalicijske amandmaje in zakon v celoti, saj smo mnenja, da gre za težko pričakovane spremembe, v dobro ljudi, lokalnih skupnosti, upravnih organov, občin in konec koncev tudi / znak za konec razprave/ skrbi za čisto in neokrnjeno naravo, ter urejeno okolje.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 2. člen, ter amandma Poslanske skupine LMŠ, amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi. Želja po razpravi? (Da.) Ugotavljam, da je. Samo malo, bomo sprožili listo. / nerazumljivo/ prijave na listo razpravljavcev. Prijave potekajo.
Prvi ima besedo gospod minister.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani poslanci, jaz sem bil v ta parlament izvoljen štirikrat. Marsikaj sem slišal, ampak toliko napačnih trditev glede tega zakona, kot sem danes slišal, naravnost ne morem verjet, da gre za isti predlog.
Ko smo pri 2. členu, ki spreminja 37. člen, mi, namreč, po tem predlogu se zožuje – zožuje – možnost posegov na priobalna zemljišča. Namreč doslej je bilo možno in v to nihče ni posegal, namreč 1. člen določa, da se črtata šesti in sedmi odstavek 14. člena, je bilo možno posegat na priobalna zemljišča tako, da se je zožil priobalni pas iz 15 metrov na nič in je bilo možno graditi na priobalnem, torej, nič, ko ni nič priobalnega, je možno do vode gradit, tudi objekte zasebne rabe. Sedaj, po tem predlogu, črtamo to možnost, da je možno z zoževanjem priobalnega pasu posegat v ta priobalni pas in dopuščamo na tem priobalnem pasu, zgolj objekte javne rabe, kar pomeni, da zožujemo možnost posega na priobalni pas, tu pa slišim, iz opozicije, kako bomo odprli možnost, dodatno možnost poseganja v priobalni pas. Ravno nasprotno, zožujemo, ni več možno graditi zasebnih objektov do vode, ki niso seveda v javni rabi, zasebnih objektov, poudarjam. To se pravi, stanovanjskih hiš, ne vem, vil in podobnega.
Jaz ne vem, tu pa slišim ravno nasprotno. Jaz si tega ne morem, res, ne razumem in prosim vas, spoštovani poslanci, ko razpravljamo sedaj o tem amandmaju, da mi točno pokažete, na podlagi katere določbe tega zakona je to možno? In še to, objekte javne rabe je možno graditi pod naštetimi pogoji: prvič – in najpomembneje, kar danes sploh ni bilo podčrtano – je, da to predvideva prostorsko izvedbeni akt občine. Namreč, ni možno graditi na priobalnem, če se občina s tem ne strinja in če ne izpelje postopke od javne razgrnitve, vseh možnih intervencij, vseh možnih mnenje dajalcev, da pride sploh do te možnosti. To je prvi pogoj. To se pravi, da občina v prostorsko izvedbenem aktu, OPN-ju ali OPPN-ju, to možnost dopusti.
Drugič - ker sicer gradnja itak ni možna, no, po domače povedano, ne glede na Zakon o vodah - drugič, teh objektov ni možno, če gre za ogrožanje poplavne varnosti, erozijske, ni možno, če gre za poslabšanje stanja voda, ni možno, če to je v nasprotju s cilji upravljanja voda in tako naprej. Skratka, vrsta varovalk, ki so že doslej bila, je, da ne pride do nekih, kako bi rekel, škodljivih vplivov tega objekta javne rabe, na vode, v najširšem smislu.
Torej, mi zožujemo možnost postavitve objektov v priobalnem pasu iz vseh objektov, kar danes je dopuščeno z 14. členom Zakona o vodah, z črtanjem šestega in sedmega odstavka to odpade in to omejujemo zgolj na objekte javne rabe. Prosim vas, dajte to razumet.
Potem slišim, da omejujemo prost dostop do vode. Na podlagi katere določbe, katerega člena, je to? Prosim vas, lepo povejte. Prost dostop do vode določa 38. člen Zakona o vodah, kjer pravi, da lastnik priobalnega ne sme omejevat dostopa do vode, nikomur. Mi sploh ne posegamo v ta člen.

13. TRAK: (SC) – 10.00

(nadaljevanje) Ta člen ostaja v veljavi. Jaz bi vas prosil, da vsi, ki kritično napadate, da vsaj ta predlog preberete, da mi poveste konkretno, s katero določbo onemogočamo to oziroma kakorkoli poslabšujemo zadevo. Ravno nasprotno sedaj sedanji zakon omogoča gradnjo privatnih objektov do vode z oživijo priobalnega pasu na nič in verjetno, če stanovanje je verjetno res otežen dostop do vode sedaj to črtamo tega več ni možno. Res vas prosim preberite, potem komentirajte in ne na pamet, za nalašč samo, zaradi tega, ker nasprotujete vladnim predlogom nasprotovati tudi temu predlogu, ki je dobronameren prihaja od spodaj navzgor. Ta predlog prihaja iz lokalnih okolij, ker želijo kakšen športni park zgraditi ob vodi za namene ljudi, otrok, rekreacije, boljšega počutja nenazadnje državljanov. Toliko v intervencijo ob tem amandmaju, ki predlaga črtanje te tretje alineje, ker menim, da je ta koristna za širši krog ljudi, za naše državljane ne pa obratno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Kolegice in kolegi!
Spoštovani gospod minister najprej samo tole kratko odziv na vašo trditev, da se stvari pač morajo graditi ob vodah v teh priobalnih pasovih skladno z občinskimi prostorskimi dokumenti. Rekel bi vam, ko sva imela midva odprto diskusijo glede protipoplavnih ukrepov v Medlogu, v Celju, ki se gradijo sem vam konkretno povedal kje se ti z javnimi sredstvi gradijo neskladno v nasprotju z občinskimi prostorskimi dokumenti, izvaja pa to zadevo Direkcija za vode Republike Slovenije to je organ v sestavi vašega ministrstva, ko zaprisegate in ko se sklicujete nate zadeve. Sem konkretno opisal kje in to sem vam tudi napisali stanovalci in podjetniki iz tega področja, ki so povedali, da so tukaj zakonsko nezaščiteni.
Drugič, rad bi tole rekel, ko je prej gospod Doblekar v svoji – pardon, moram reči, ker je vezano na to kako je s tem amandma k 2. členu – govoril, da se je do sedaj molčalo, da se strokovna javnost, civilna javnost, nevladne organizacije tiste, ki zastopajo javni interes na področju varstva prostora in okolja so molčale do sedaj se oglasile pri sedanji spremembah, ki jih danes obravnavamo Zakona o vodah. Res je, ko so se oglasile, ko je dala strokovno civilna javnost, ko je dala opozicija amandmaje, pomisleke je prišlo tudi do sprememb Zakona o vodah, ki jih je prej minister Vizjak omenil. Jaz bi vam rad povedal, da nikakor ne molčijo nevladne organizacije takrat, ko gre za Anhovo, ko gre za elektrarne na Spodnji ali Srednji Savi, ko gre za sosežig v TEŠ-u, ko gre za Celje, ki je močno ekonomsko onesnaženo, ko gre za kanal C0, kjer se je angažirala tudi v Ljubljani stranka ministra za okolje in prostor Slovenska demokratska stranka, kar ni popolnoma nič napačno in je pravilno, v kolikor je v korist zaščite voda. Kar se pa tiče amandmaja k 2. členu, ki ga je podala Levica pa bi tole povedal. Tekom obravnave na odboru je bil sprejet amandma koalicije, s katerim se je na seznam objektov - koalicije -, ki jih je dovoljeno graditi na vodnih zemljiščih dodalo tudi objekte v javni rabi po gradbenem zakonu. Gospod minister objekti v javni rabi pomenijo objekt ali pa dele objektov, katerih raba je pod enakimi pogoji kot ste vi fajn povedali zagotovljena vsem, ampak to so nestanovanjske stavbe, gostinske stavbe, poslovne, upravne stavbe, trgovine, stavbe, storitvene dejavnosti, stavbe za promet, stavbe za izvajanje komunikacij, obredne stavbe. Skratka, ogromno stavb, ki so namenjene za javno rabo, niso zasebni privatni objekti to. Vendar

14. TRAK: (DAG) – 10.05

(nadaljevanje) opozorili smo, če se bo to sprejelo, da se bo to dovolilo na priobalnem območju, nad vodami - nadgradi se nad vodo in se postavi objekt nad vodo -, in bo prišlo do nesreč v teh objektih, bo prišlo do onesnaženja in uničenja vodnih virov. In v tem je poanta, onesnaženje. Glejte - ko ste me tako pogledali -, če se je kerozin ob železniški nesreči nekaj časa nazaj izlil v vodne vire, v podtalnico Obale in Krasa - ne vemo, kje je, kdaj bo ta kerozin prišel skozi pitno vodo -, bo ta voda praktično neuporabna; za kako dolgo, pa nihče ne ve. Celo več, smrtno nevarna bo. To je logika amandmaja, ki smo ga predlagali v Levici. In, poglejte, na ta način pravimo, da je ogrožen vir, s katerim se v Sloveniji ponašamo. Verjetno smo eni izmed prvih na svetu pri tem, koliko imamo še vedno čiste, neoporečne pitne vode na voljo, tiste vode, do katere dostop je vsakemu državljanu zagotovljen po 70.a členu Ustave Republike Slovenije. Zaradi tega smo v Levici z amandmajem predlagali, da se ta sporna zadeva črta.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Čisto kratko. Moram seveda demantirati neresnice, ki jih govori spoštovani poslanec. Prvič, ni res, da direkcija v Celju kakorkoli posega mimo predpisov in izdanih dovoljenj. To ni res, to ne drži. To pač vaše mnenje, vaš očitek, ki ga nenehno tu ponavljate, vendar to ne drži. Zato imamo v državi tudi pristojne službe, ki to ugotavljajo. In to ni stvar politične diskusije med nama, pač pa stvar strokovnih pristojnih služb. To je ena stvar. Druga stvar, iz petnih žil ste poskušali naštevati neke objekte, ki bi bili lahko sporni, in zakaj bi bila lahko ta določba sporna. Pozabili ste pa, recimo, na otroška igrišča, na športne parke in podobno, kar želijo občine graditi, čolnarne, kar želijo občine graditi ob vodotokih na priobalnem zemljišču. To ste pa pozabili, ker to je pa tisto, kar so dejansko predlogi. Jaz nisem še nobenega predloga videl, da bi občina v prostorsko-izvedbenem aktu umestila neke nevarne objekte v priobalni pas - tega še nisem videl -, ker je že to filter, da ne pride do tega. In še enkrat, vse to danes, kar naštevate, da želite preprečiti, je dopuščeno. Dopuščeno je skozi uredbo Vlade, ki zožuje priobalni pas lahko na nič. Mi pa zdaj to preprečujemo, da zasebnih objektov ne more biti, kljub odločitvi Vlade. Ampak morajo biti spoštovani samo strokovni kriteriji, ki jih preveri Direkcija za vode, na podlagi posebnega elaborata, ki ga predloži investitor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Cigler, replika.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Gospod minister, imate prav, hvala lepa. Vse bi moral našteti, tako je. Med te objekte sodijo tudi javne površine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržišča, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine; lahko bi vse to naštel še, ja. Kar se pa tiče Medloga, bi vam pa konkretno povedal. Zadnjič sem vam povedal, ampak vi mi samo pravite, ste mi zadnjič že odgovorili, do zdaj še niste nič naredili, da bi se to ne dogajalo več. Ob Ingrad Gramatu se gor vodno dela zelo dolg kanal, ki ga ni v nobenem prostorskem dokumentu. Poglablja se suhi del od Savinje gor proti Ljubljanski cesti – ljudje vedo, kje je to, ampak vseeno bom povedal -, kjer se dostop vode Savinje do gospodarskih družb in stanovanjskih hiš, vrtca Montessori, ki se v tem delu Celja nahajajo, praktično omogoča. Glejte, to sem vam že parkrat povedal, in vi samo rečete, da govorim v prazno, ne greste preverit. To je delo vašega ministrstva. In Direkcija za vode to počne, ki je pa organ v sestavi vašega ministrstva.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. To sicer ni bila replika po poslovniku.
Mag. Dejan Židan ima besedo.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik, za besedo.
Še enkrat, gospod minister, lepo pozdravljeni!
Da ne bo tu kaj napačno razumljenega - jaz vas ne napadam kot človeka. Tudi dosti natančno poslušam, kar poveste, pa tudi gradiva, ki ste jih poslali v Državni zbor, sem prebral. Tudi povem, da sam nisem strokovnjak s področja voda. Sem naravoslovec, nisem strokovnjak, zato pač prebiram in se na koncu odločim, katero mnenje mi je bolj pomembno, ker skušam pogledati, kaj je kdo napisal in

15. TRAK: (NB) – 10.10

(Nadaljevanje): kakšno zgodovino ima na tem področju. To je prvo. Torej, mene se ne bati, nič slabega vam nočem.
Kot drugo. Meni je nedopustno, da nas želite utišati, da vse kar povemo, so neka skrita ozadja tam za desetimi bregovi pa petnajstimi oceani. Argumentiramo govorim, vsaj jaz, na podlagi tega gradiva, ki sem ga dobil pred sebe. In vi navajate svoja dejstva, kar jih spoštujem. Spoštujem tudi vse dogovore na poslanska vprašanja, ki vam jih pošljem in odgovorite in se vam tudi vedno javno zahvalim. Ne vem, če ste to opazili, ampak to vedno naredim, tudi povem s katerimi sem jaz zadovoljen, če s kakšnim nisem tudi to napišem, ampak vedno zelo vljudno.
Sedaj, ko se pogovarjamo o tem členu, lahko vi dajete v nič strokovna združenja. To je pač vaš odnos do tega sveta, do te države, do te družbe. Jaz ga ne morem spremeniti, ga tudi nočem spremeniti, nobenega razloga ni, da bi vas spreminjal, ampak enostavno jaz ne pristanem na to, da dajete v nič civilne iniciative, ki so pogosto v Sloveniji pokazale kako so v bistvu na nek način vizionarske, da se tisto kar opozarjajo v tem trenutku, se čez čas izkaže, da je pravilno. Prav tako pa me izjemno boli, dajati v nič vsa ta strokovna združenja. Že ko sem govoril o stališču poslanske skupine sem jasno povedal na podlagi katerih dopisov temelji to stališče in celo imena petih doktorjev znanosti sem prebral, ki pa predvidevam, da nekaj o vodah vedo, ker vsaj večina dela vse življenje na tem področju. Lahko kdo kima takole ali v katerokoli drugo smer, ampak potem moramo reči, slovenska znanost, slovenska stroka ne pomeni čisto nič, veljamo samo politiki, pa to ni res. In zato, ker mi čas to omogoča, bom še enkrat prebral kaj so napisali ljudje, ki so bistveno bolj kompetentni od mene, ki predvidevam, da vedo kaj pišejo in ker predvidevam, da za svojim podpisom se zavedajo, da ne želijo ogroziti svoje reputacije, ki jo imajo na tem področju.
Ta list, ki ga imam, vsaj verjetno ga vsi imate, ampak ga je potrebno prebrati, je dopis, ki smo ga dobili 25. marca s strani Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, podpisan je pa dekan, dr. Matjaž Mikoš. Prebral ga bom zato, ker govori točno o tem o čemer ste tudi vi gospod minister govorili.
2. člen predloga zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona, razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer, tja dopušča gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu. S to spremembo se povečuje možnost za gradnjo objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo, (varovanje pred poplavami, čiščenje voda, napajanje vodonosnikov, biodiverziteta in podobno) in predstavljajo habitat za številne rastlinske in živalske vrste. Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi, (osnovni tokovi, migracijske poti), onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve od katerih smo vsi odvisni. Gradnja objektov v bližini vodotokov prav tako povečuje ranljivo združbo na škodno delovanje poplav ter posledično prinaša potencialne dodatne stroške družbi za gradnjo protipoplavnih ukrepov in ni v duhu krepitve odpornosti družbe na nevarne naravne pojave. Zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb (pogosti ekstremni vremenski dogodki), bi morali slediti načelu previdnosti in posledično obstoječa priobalna zemljišča ohranjati in celo širiti. Vodi moramo dati svoj prostor, sicer si ga bo vzela sama, vendar takrat v škodo družbe… Piše sicer še več, tudi potem vsa ta štiri strokovna združenja, potem pa še tukaj imam celo skupino v bistvu gradiv, ki so jih poslali.
Ampak kaj vam želim povedati, gospod minister. V bistvu slovenska stroka, jaz ne verjamem, da je zlonamerna. Slovenska stroka in zelo jasno se želi o tej temi z vami pogovoriti, vsaj v par dopisih vas prosi, dajmo se pogovoriti, ne sprejeti tega kar mislimo, da je škodljivo. Tega ne sprejmemo. Dajmo se pogovoriti in pojdimo s skupnimi koraki naprej. To govori slovenska stroka. Je povsem možno, ni pa zelo verjetno, da se celotna slovenska stroka moti, in da imate vi prav. Mogoče se vi motite, pa ima stroka prav. Nisem dovolj vešč tega področja, da bi znal ocenjevati, ampak skušam ceniti slovensko stroko. Zato je ta očitek, ki je tako pomemben, da zakon, ker osnovno razumem, dodatni denar preko sklada za vode nameniti v koristne zadeve podpiram in tudi sami ste povedali zakaj je to pomembno. To, ko govorite, je priletelo

16. TRAK: (SB) – 10.15

(nadaljevanje) nekaj z gospodarskega ministrstva, šmentana muha, vi ste Vlada vsi skupaj in v končni fazi vi ste nosilec zakona, ni gospodarski minister, pa to bi mogel v SMC govoriti, kar naprej in potem gre na neke druge stranke. Nosilec zakona ste vi, sprejela kot osnutek pa ga je Vlada. Zato tudi tukaj sedite danes z nami. Ampak, očitek, da poleg tega kar ste želeli, je potem še nekaj drugega notri je tukaj. Časovnica je znana, lahko vam gremo brati časovnico, časovnica na področju zakona, ki je namenjen varovanju slovenskih voda. Zato je tudi moj poziv vsaj, in bom zopet čustveno razpravo spustil navzdol. Naredite tisto kar je bil vaš prvotni cilj, sprostite uporabo denarja, ki ga očitno imate na voljo v skladu za vodo, za nekatere druge potrebne stvari, ki jih je potrebno urediti. Jaz to razumem in podpiram. Ostalo kar je stroke, delo politike na tej strani pa nevladnim organizacijam dajmo danes umakniti. In jaz vam obljubim, če pridete naslednjič z nekim predlogom, ker bo tudi podpis tega gospoda profesorja dekana, pa teh ki so strokovnjaki za vodo, pa bodo rekli to je usklajeno s pristojnim ministrom in ministrstvom, vam sedaj povem, da bom glasoval za vaš zakon, pa vas tudi pohvalim, ko je potrebno, kakor sem vas pohvalil tudi, če se spominjate, leta in leta nazaj, ko ste uspeli dogovoriti s socialnimi partnerji zakonodajo, ki je vplivala na pokojnine, tam ste sedeli, kjer zdaj sedite, imeli ste nekaj sodelavcev okoli, pa sem vas pohvalil iz te strani, ker ste to takrat naredili. Torej, predlog Socialnih demokratov, pa tako razume tudi opozicija, ni zlonameren, tisto kar je potrebno danes sprejmimo, vse kar je sporno umaknimo in to kar je sporno dogovorimo, dogovorite, pa potem ponovno sprejmimo. Hvala za čas.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani poslanec, rekli ste: »Nisem dovolj vešč in zato zaupam strokovnim mnenjem.« Ni res. Vi ste dovolj vešč, ste poslanec, ste bili minister, da znate prebrati tri člene. Jaz sem 100 %, da ste dovolj vešč. In začel ste citirati mnenje fakultete, ki je prebralo zgolj en člen, ni pa prebralo 1. člena, prebralo je 2. člen, ni pa pobralo 1. člena. In v 1. členu tega predloga piše, da se črtata v 14. členu 6. in 7. odstavek. Tega niste omenili. 6. in 7. odstavek 14. člena dopuščata možnost Vladi, da zoži priobalni pas na nič in dopušča vse to kar napada FGG, kar napada fakulteta v tem strokovnem mnenju, vse to dopušča, vendar o tem odloča politični organ, to je Vlada. Mi sedaj zožujemo to v 37. členu z dodatkom ene alineje, ker je v 14. členu odprta na široko možnost objektov, mi jih pa v 37. zožujemo samo na objekte javne rabe, kar pomeni, spoštovani poslanec, da ne razširjamo, ampak zožujemo možnost posegov na priobalna zemljišča. Jaz sem prepričan, da bo v nadaljevanju, to si v mojem javnem odzivu na vsa pisma društev tudi poslušal sem gospo Globelnik, ki tudi, jaz sem 100 %, da ni prebrala tega, ker če bi prebrala ne bi tega včeraj za medije govorila, ker enostavno ni res to kar je govorila, kot ni res to kar piše v tem mnenju, ker spoštovani gospodje niso celega zakona prebrali, dostikrat je potrebno več členov prebrati ne samo enega in se potem izkaže, da temu ni tako. In jaz vam tu govorim, ker vem, da ste toliko zmožni, sposobni in vešči, kot ste rekli, da niste, da v kombinaciji teh dveh členov, ker ni to problem zaključiti, pritrjujete mojemu stališču. Lahko, če želite, če ste iskreni, lahko pritrdite, ker je zelo preprosto, bolj preprosto ne more biti. In še enkrat res, da podčrtam. V Zakonu o vodah s tem 2. členom zožujemo možnost posegov na priobalna zemljišča, ker je poslej možno pri obalnem zemljišču pod pogoji, ki ostajajo isti, graditi le objekte javne rabe, doslej pa je bilo to z aktom Vlade možno razširiti tudi na zasebne objekte, da ne govorim kakšne vile ob morju, kakšne vile ob rekah in jezerih.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Replika, mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): V resnici nisem strokovnjak s področja voda, znam brati člene, vem pa, da je zadaj tudi dosti gradiva. Sam pa ne pristajam na to, da so ugledni strokovnjaki 5 doktorjev znanosti, ta kratki zakon, ki ste ga pripravili,

17. TRAK (VI) 10.20

(Nadaljevanje) prepognili na polovico, pa še od spodaj, tako da bi vse videl samo en sporen člen, in bi brali samo ta sporni člen, vse ostalo pa, da so spregledali. Pa prosim vas, gospod minister, imejte malo spoštovanja do teh ljudi. Ti ljudje so se podpisali s svojim imenom, titulo in priimkom. Ali mislite, da bi to bili doktorji znanosti in profesorji, če bi delali tako, da bi zgoraj zakrili, spodaj zakrili in potem prebrali samo tisti kar jim je mogoče všeč ali pa ne. Meni je žal, da sedaj pred desno stranjo moram slovensko stroko varovati. Poglejte, naša prednost zaradi majhnosti je, da bomo strokovni in še bolj strokovni. To pa se brani na čisto vsakem koraku. In ne na ta način, da se v tem parlamentu delamo norca iz njih. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Edvard Paulič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo. Jaz bom v skladu z neko parlamentarno prakso pri tem členu razpravljal nekoliko širše. Dejstvo pa je, da je tudi minister v svojih izvajanjih razpravljal širše. Namreč, govoril je tudi o 14. členu, ki ni predmet tega amandmaja.
Začel bom pa takole, ta zakon je bil v javni obravnavi 14 dni. 14 dni za tako pomemben zakon, ki potrebuje neko širše družbeno soglasje. Potem ko je bila ta javna obravnava končana se je dodal en člen, ki ga sicer sedaj praktično vse stranke črtamo z amandmaji. Je pa dejstvo, da je koalicija na matičnem odboru ta sporni člen potrdila. Še ena stvar me moti. Mi ta zakon obravnavamo po skrajšanem postopku v tem državnem zboru. Skrajšan postopek vemo, da je namenjen za manj zahtevne spremembe zakonov, pa ne govorimo o spremembah v smislu števila členov, ki se spreminjajo. Tu se strinjam, glede na število členov je ta zakon manj zahteven. Ampak govorimo o vsebini. Vsebina je pa, vsaj po mojem mnenju, zelo pomembna. In na nek način se bojim, da je tu zadaj neka agenda. Pa če pojasnim. V enem od PKP zakonov se je znašla določba, ki na nek način omejuje delovanje nevladnih organizacij, zaostruje pogoje, saj vsi vemo o čem govorim. Potem imamo tu drugo fazo, javna obravnava 14 dni, ne upoštevanje praktično nobene pripombe s strani stroke. In potem imamo to tretjo fazo, ki govori o tem, da je v javni obravnavi sedaj tudi sprememba zakona o varstvu okolja. In v enem od teh členov se na novo spreminja ali pa dodaja dikcija, da vsi mnenjedejalci, ki bodo sodelovali pri izdaji gradbenega dovoljenja ne morejo dati negativnega mnenja. Ampak bodo lahko dali samo potrditev ali pa predlog popravkov. In to me skrbi. In tukaj bom jaz s tem splošnim delom zaključil.
Odzval se bom na navedba gospoda ministra, ko je rekel, da ta zakon zaostruje pogoje za gradnjo na priobalnih pasovih in se je skliceval na 14. člen obstoječega zakona, kjer se s to novelo umika šesta točka, šesti odstavek tega člena, ki govori o tem, da vlada lahko zoži priobalni pas. In to drži. Ta člen se umika. Ampak kar je gospod minister pozabil povedati je, da po obstoječem zakonu ima vlada pravica zožiti priobalni pas samo v primerih, ko gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja. Se pravi, ta možnost vladi je zelo omejena. In ni kar arbitrarna. In seveda sedaj ministrstvo to določbo umika in dodaja novo, kjer omogoča gradnjo objektov v javni rabi. In seveda je treba biti korekten in povedati, da so objekti v javni rabi tudi pešpoti, kolesarske poti, sprehajalne poti. In to ni sporno. Ti posegi tudi ne onesnažujejo ali pa niso potencialna nevarnost za večje onesnaženje nadzemnih ali podzemnih voda. Ampak če gremo prebrati pa cel člen, ki govori o objektih v javni rabi, pa vidimo, da so tukaj notri tudi parkirne hiše, hoteli

18. TRAK: (TB) – 10.25

(nadaljevanje) gostinski obrati, ni da ni… In če ste imel namen, kajne, ko ste prej omenil, gospod minister, dajmo zgradit kakšno kolesarsko pot ob jezeru, ob reki, dajmo, ampak tako zapišite. Ne širit na način, da je to, da ta določba zajema praktično vse objekte v javni rabi. Ni okej. In prej je, moj predhodnik je omenjal mnenje strokovne javnosti, ki, moram reči, ko smo mi dobil ta predlog v Državni zbor, je Vlada v enem delu omenila, da so bile pripombe strokovne javnosti in jih je »zdemantirala« v petih vrsticah, brez argumentov in to ni okej. To ni okej v smislu tudi / nerazumljivo/ konvencije, ki pravi, da je treba omogočit sodelovanje stroki ne na formalen način, ampak na dejanski način in najmanj kar je, si zaslužijo, da se njihove predloge argumentirano zavrne.
Stroka. Gospod Židan je prej prebral en del tega dopisa Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in jaz bom prebral samo en delček tega, ki ga predhodnik ni omenil, pa se mi ravno tako pomemben, in sicer, s tem dopisom Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ustanova, ki izobražuje strokovnjake na področju gradbeništva, stavbarstva, prostorskega načrtovanja, vodarstva in okoljskega inženirstva, poziva Državni zbor, da to novelo zavrne. Se pravi, tu so združeni ali pa, to je ustanova, ki izobražuje praktično vse strokovnjake s tega področja in oni nas pozivajo k zavrnitvi.
In potem naprej, vlaganje amandmajev in kasnejše umikanje posameznih členov nakazuje na strokovno neutemeljenost predlaganih sprememb zakona in potem še in še navedb, jaz mislim, da argumentiranih, in najmanj kar je, kajne, oni predlagajo, da se o tej pomembni tematiki opravi neka širša strokovna razprava, ne pa 14 dni, ne pa na način, da se kasneje dodajajo členi, »by the mimo«, ker se je nekdo tako spomnil… Mislim, to, vsaj po mojem mnenju, to ni način in tukaj bom končal.
Omenil bom še to, da smo v LMŠ predlagali amandma, s katerim ta, po našem mnenju, sporni 2. člen umikamo in zaenkrat najlepša hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima minister.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, spoštovani poslanec, samo morebiti en kratek odgovor.
Glejte, vi ste v okviru objektov javne rabe naštel nekatere, ki so v redu, po vašem, ki sodijo v ta del in nekatere, ki po vašem mnenju ne sodijo v ta del. Jaz mislim, da je kar tako govorit o objektih, ki sodijo v ta del in ne sodijo v ta del, na podlagi samo tega, kako se imenuje, ne vem, ali je gostinski obrat ali je, ne vem, športno igrišče, da to ni zadosti. Gotovo je potrebno predhodno videt, ali ta objekt sploh sodi, v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, v ta konkretni prostor. Treba je ocenit, ali ta konkretni poseg poslabšuje poplavno erozijsko varnost, ali lahko vpliva na stanje voda, ali lahko vpliva na doseganje ciljev iz načrta upravljanja z vodami.
Skratka, gre za vrsto vsebinskih opredelitev do tega konkretnega projekta. Konkretno, lahko nekateri, tudi športni park, ima negativne posledice, pa morebiti katera, ne vem, kavarna ali pa neka gostinska terasa, pa ne. Zato je to prepuščeno stroki, skozi vodno mnenje. Vodno mnenje naredi stroka, na podlagi pripravljenega, je / nerazumljivo/ za konkretni vodotok, za konkretni objekt in na podlagi tega in teh kriterijev, se določi da ali ne. Zato puščamo zadevo odprto na vse objekte javne rabe, ki se seveda »sfiltrirajo«, prvič, skozi občino, ker pač, opredeljuje, kaj je možno tam gradit, v skladu s prostorsko izvedbenim aktom in drugič, na Direkcijo za vode. Ker, če bomo pa noter začel naštevat objekte, bomo enega izpustil, pa bomo drugič dopolnjeval ali bomo pa videl, da smo enega preveč napisal… Tako da je to v skladu z Zakonom o graditvi objektov, omejeno na objekte javne rabe.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Pavlič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.
Jaz sem to naštel, se pravi, samo iz tega razloga, minister, ker ste vi, ko ste predstavljal ta člen, omenjal pešpoti, ne vem, kolesarske steze in podobno.

19. TRAK: (SC) – 10.30

(nadaljevanje) Če bi vi omenjal hotele pa verjamem, da jih niste nenamerno izpustil, ampak če bi nam omenjal vse nimam težave, ampak ko ste vi omenjali samo te bom rekel okolju prijazne ali pa bolj prijazne posege, potem jih definirajmo. Razumem pa, da intenca poleg pešpoti poleg kolesarskih poti tudi gradnja nekih hotelov, gostinskih obratov, parkirišč pač ta dikcija gradbenega zakona zajema vse. Pogrešam pa sedaj, ko ste vi nas tako napadel, da vam mi očitamo, da vi širite pač možne posege pogrešam sedaj vaš odgovor na to mojo navedbo, da dejansko po mojem mnenju vi to zakonodajo delate bolj ohlapno in ne bolj ostro kot vi navajate predvsem v povezavi s tem 14. členom in možnostjo ožanja tega priobalnega pasu s strani Vlade, ker so zelo strogi pogoji in zelo v omejenem obsegu ste vi lahko to počeli po novem zakonu boste pa lahko praktično arbitrarno.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: To, spoštovani poslanec, ne drži, kar govorite, da širimo. Tudi, ko ste prebrali prvo alinejo šestega odstavka 14. člena, da gre za objekte v skladu s prostorsko izvedbenim aktom v okviru naselij to piše tam notri. Saj večina vseh intenc je … Saj itak ne more biti posega brez, da ni v skladu s prostorsko izvedbenim aktom in večina predlogov je znotraj naselij, ker jaz sem seveda dobil sedaj te vloge, ki so na Direkciji za vode in gre v glavnem za stanovanjske hiše in gre v glavnem za gospodarske subjekt to je znotraj naselij. Večina intenc je znotraj naselij in tega sedaj v zasebni rabi več ni dopuščenega, je pa dopuščana javna raba vse povsod, če je to strokovno, če prestane strokovne filtre, ki sem jih že večkrat naštel danes.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo.
Spoštovani minister težko se uprete skušnjavi, da ne bi prinesli v Državni zbor vedno znova kakšnega zakona, ki dvigne na noge celo Slovenijo. Mislim, da ni potrebno ne bi bilo potrebno. Sicer iz osnove pozdravljam to osnovno intenco sprememb zakona, ki povečuje sredstva za poplavno varnost, za urejanje vodotokov, hudourniških voda absolutno pozdravljam. Že v vladi Marjana Šarca je Ministrstvo za okolje in prostor sicer sprejelo novelo Zakon o vodah v tej smeri – ne vem, če se spomnite lanskega marca – in razširila porabo sredstev v ta namen sedaj pa gre vaš predlog tukaj še dlje, kar je vsekakor hvalevredno. Jaz upam, da se bo to čim prej poznalo tudi v praksi. Sam prihajam iz občine, Občine Zagorje, kjer smo izrazito izpostavljeni nevarnostim poplav, vodotoka, ki teče skozi mesto in dolga leta smo in še seveda bijemo bitko, da država ta vodotok uredi, da ga vsaj redno čisti. Mi smo šli tudi tako daleč, da smo pravzaprav šli sami, če rečem po domače v ta graben in ga večkrat so mi očistili, ker državi pač ni bilo mar pa so nas opozarjali, da s tem kršimo zakon, ampak smo marsikakšno nevšečnost pri tem odpravili, da ne govorim o izredni nevarnosti hudourniških voda in če se bo to sedaj seveda še premaknilo na bolje toliko bolje seveda.
Ta predvideni umik določila o gradnji objektov z vključenimi nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih ta predviden umik ni kakšen velik dosežek, da bi se s tem sedaj hvalili. To se enostavno sploh ne bi smelo pojaviti kot ideja sploh niti kot ideja kaj šele, da bi to nekdo

20. TRAK: (NB) – 10.35

(Nadaljevanje): zapisal v zakon, da se je pač gospodarski minister to spomnil, vi minister pa ste, če sem prav ujel vaš odgovor nedavno na televiziji, vi ste pa osebno ocenili, da to ne pomeni kašne večje nevarnosti. Vi ste to osebno ocenili in tudi zelo zagovarjali to rešitev vse dokler seveda ni prevladala zdrava pamet tudi v delu koalicije, da se to iz zakona umakne. Torej naprej ogrozite, potem pa milostno umikate in s tem ste pravzaprav stopili v bran zdravi pitni vodi. Zdaj, razumi, če moraš, ampak dobro, lahko da je to tudi spretna intriga, da bi morda šlo lažje mimo to o čemer pa danes razpravljamo in jaz res ne vem več ali tukaj zdaj zožujemo, ali resnično zožujemo možnost posegov na priobalna zemljišča ali po drugi strani vendarle je tukaj zadaj nekaj drugega, ker zdaj če pa poslušam vso slovensko stroko, vso slovensko stroko ne ministra za okolje in prostor, ki je politik in ne Poslansko skupino SDS, ampak vso stroko v Sloveniji, vse okoljevarstvene organizacije in kdo ve koga še vse, pa glasno, glasno nasprotujejo vaši rešitvi. In zdaj se mi tukaj pregovarjamo ali zožujemo ali ne, kaj se bo lahko gradilo, ali gre res samo za kakšne kolesarske poti, kakšne pešpoti, čolnarne, ali gre res samo za to. Zdaj, ali gre na primer za posege kakršen je bil par let nazaj na jezeru Jasna, ga vsi poznamo, v Kranjski gori, par lesenih pomolov in nek lesen stolp, nobeden od okoljevarstvenikov, vsaj jaz nisem zaznal, ni skočil v zrak zardi tistega posega na obalo jezera Jasna. Je pa po drugi strani seveda ta poseg res privabil še bistveno več ljudi na to območje. Ali gre res samo za to? Ali gre nenazadnje res tudi za hotele? Ali je upravičen ta strah, da se morda ljudje, ki tako radi zahajajo na obale naših jezer, na bregove naših rek, da se bo zgodilo, da do kakšnega kosa Blejskega jezera ali pa Bohinjskega jezera ljudje ne bodo imeli več dostopa. Jaz ne vem, ali se bo zgodilo ali ne, ampak to… Vi lahko meni odkimavate, minister, ampak niste prepričali stroke, niste prepričali okoljevarstvenikov, niste prepričali slovenske javnosti v to. In ne vem zakaj bi se pregovarjali, ko je stvar pravzaprav tako lahko rešljiva, tako lahko rešljiva, enostavno v takem primeru bi jaz zanesljivo bi to storil, umaknil ta člen in šel res v neko razpravo, saj ne gori voda. Govorimo o vodi, ampak ne gori voda. Zakaj se te stvari ne bi v neki širši debati razjasnile, da bi ljudje… Poglejte, tudi če boste zdaj sprejeli tole, ljudje še vedno ne bodo podpirali tega, ker ne vedo, kaj se bo v resnici zgodilo. Politika bo pač podprla s tistim glasom več, če bo, če bo. Jaz verjamem, da včasih pa tudi mora ta parlament slišati glas od zunaj, in če je ta glas od zunaj tako glasen, da ne rečem vpijoč,

21. TRAK (VI) 10.40

(nadaljevanje) potem se je pač treba potegniti nazaj, in reči, ups, dobro, smo se morda prenaglili, pojdimo še enkrat in pridimo do neke normalne rešitve. In če ta normalna rešitev na koncu govori o čolnarnah pa pešpoteh pa takih posegih jaz dvomim, da bo to naletelo na ne vem kakšen odpor. Ker sedaj pravite, da greste nasproti lokalnim skupnostim. Jaz verjamem, da v lokalnih skupnosti so želje po določenih posegih, ne ravno najbrž po gradnji hotelov. Ampak po takšnih posegih, ki jih vi omenjate pa ja. Ampak stvari niso razčiščene. Ali govorimo o hotelih ali govorimo o čolnarnah, to je velika razlika. To je velika razlika. Ali govorimo o tem, da ljudje ne bodo imeli morda dostopa do obal, bregov ali pa ga bodo imeli. Tudi to je velika razlika. Mi smo preprosto v Listi Marjana Šarca predlagali črtanje tega. Najbolj pametna rešitev, resetiramo in gremo znova in to razčistimo s stroko in s slovensko javnostjo. Na vodo smo pač v Sloveniji občutljivi, zelo občutljivi. In prav je tako.
In minister, ko sem ravno pri besedi bom izkoristil še to, ko pravite, da greste nasproti lokalnim skupnostim. Kje bi ta trenutek šli lahko, kar zadeva zdravo pitno vodo, zelo nasproti lokalnim skupnostim. In jaz verjamem, da veste za ta problem. Ta problem ni od danes ne od včeraj. Predolgo ga nekako prelagamo na občinska pleča, občine mu pa niso kos. In držav bo slej ko prej morala pomagati. Govorim pa o vodovodih. Najbrž, jaz ne vem če je čisto refreširan ta podatek, da je okoli sto tisoč ljudi v Sloveniji izpostavljeno oporečni vodi v vodovodih, oporečni vodi. Vodi v kateri so bakterije E.coli in kdo ve kaj še vse. Govorim pa o, bom poenostavljeno rekel, tako imenovanih vaških vodovodih. Vodovodih, ki so jih ljudje ne tako davno, ali pa tudi davno, gradili sami, sami z njimi upravljajo, čeprav gre za javne vodovode. In občine so ta problem dolžne rešiti. Dogaja pa se to, da ma tem področju obstaja čisti status quo že dolgo, ker se enostavno z upravljavci teh, če jim poenostavljeno rečem, vaških vodovodov občine ne morejo dogovoriti. Interes je seveda v prvi vrsti denar, če bi šli ti vodovodi v javno upravljanje bo seveda tam na tistih območjih treba vodo plačevati, kar sedaj ni praksa. Predvsem pa je problem monitoring, izvajanje monitoringa na teh vodovodih in teh vodovodih je v mnogih primerih zelo oporečna pitna voda. In tukaj iz lastnih izkušenj vam govorim, občine same temu preprosto niso kos. Država bo tukaj morala nekako poseči, ker dogaja se to, da pač inšpektor ugotovi, da je voda na nekem območju, kamor občina sploh nima dostopa, oporečna, kazen pride pa na občino. Ker država tretira to kot javni vodovod, v resnici pa ni javni vodovod. Jaz sem to sedaj namerno izpostavil tukaj minister, ker govorimo pravzaprav o zdravi pitni vodi iz osnove. In tukaj pa imate priložnost, da greste resnično nasproti lokalnim skupnostim, ljudem pravzaprav, ljudem, ki se v mnogih primerih niti ne zavedajo nevarnosti te

22. TRAK: (AB) – 10.45

(nadaljevanje) vode, ki jo pijejo, ki jo uporabljajo, ker v mnogih primerih niti monitoringa nad to vodo ni. In jaz mislim, da boste več dobrega storili, če se lotite tega problema, kot pa o tem zdaj v tem navalu veselja in strasti se kregati s Slovenci o čolnarnah in kdove še čem, kar naj bi rastlo ob bregovih rek in obalah jezer.
Torej predlagam vam, da tudi vi podprete, da se ta člen črta, da si skupaj v državi parkrat vdihnemo, spijemo kakšen kozarec vode in gremo znova reševati ta problem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, ja, nekoliko ste razširili temo na sofinanciranja vodovodov. Da, to načrtujemo, v načrtu za okrevanje in odpornost načrtujemo tudi kar znatna sredstva, s katerimi bomo pomagali občinam sofinancirati vodne vire, zlasti tam, kjer ni nobene ekonomije. Skratka tam, kjer je dejansko za odročne kraje, tam, kjer je malo, manjše število prebivalcev, ali so ti bolj na širom razširj-… mislim razseljeni v tem smislu, da so en od drugega daleč. Da, bomo to pomagali, ker mislimo, da je to prav in je to tudi izvajanje te ustavne določbe do pravice do zdrave pitne vode.
Enako načrtujemo tudi za slovensko obalo. Vodni vir, ki dviguje veliko prahu, še preden je sploh kak projekt narejen. Še sploh kaj bomo naredili, so že vse raznorazne ocene koliko bo to vplivalo na Škocjanske jame, na ne vem, mikroklimo in podobno. Seveda se presoja vplivov na okolje presoja na karkoli se dela potem, ko je idejni projekt narejen, da sploh veste kaj boste naredili, potem lahko to presojate. Tako da je malo prezgodaj o tem govorit. Da, na to mislimo in bomo to tudi naredili.
Zdaj pa čisto na kratko še glede … zdaj tukaj vidim, da odločajo v tem parlamentu ne vem, FGG – Fakulteta za gradbeništvo pa nevladne organizacije. Ne, spoštovani poslanci, vi odločate. Vi se morate pa odločiti ali boste prebrali predlog zakona ali boste prebrali predlog enega mnenja. In jaz sem zelo – kako bi rekel – razočaran, ker nekatera ta strokovna mnenja govorijo o kratenju pravice dostopa do vode, ki jo v bistvu ta predlog nadgrajuje. Večji dostop je po tem predlogu, kot je po obstoječem stanju, z vsemi argumenti, ki sem jih danes že nekajkrat, lahko jih še enkrat ponovim.
In zdaj vi zopet ponavljate, ne vem, ne vem kaj je, minister govori eno, stroka pravi ali pa te strokovne inštitucije drugo, jaz pa ne vem kaj je. Spoštovani poslanec, preberite predlog, ustvarite si svoje lastno mnenje in jaz mislim, da bo to najbolje, ker vem, da ste pravzaprav vsi skupaj z vašimi strokovnimi službami to sposobni, zmožni in da to znate narediti in zdaj iščete bolj ali manj »«way out« kako ne. Ti predlogi za posege v priobalna zemljišča prihajajo samo iz lokalnih skupnosti, ne individualno, da bi nek in Vizjak, pa ne vem, ministrstvo ne bo nič gradilo. To so pobude iz lokalnih skupnosti, kjer je to usklajeno z njihovimi pogledi. Tudi na vaši neposredni bližini – Občina Trbovlje je dala vlogo za zmanjšanje priobalnega pasu in to v daljšem območju, ker tam načrtuje določene aktivnosti.
Skratka, gre za javno rabo, gre za posege v interesu občine, tudi, če so to kakšni lokali ali karkoli, kar je namenjeno vsem ljudem. Ampak še enkrat, ključna je to občina, ki da predlog, ker drugi sploh ne more dati. Pa tudi občina mora to imeti v prostorsko izvedbenem aktu opredeljeno. Skratka, mora dati soglasje, da se nekatera dejavnost lahko tam ob vodi odvija. Saj sicer se ne sme in ne more, saj se ne da dobit gradbenega dovoljenja, ne glede na soglasje ali pa mnenje ministrstva za vode oziroma Direkcije za vode, če gradnja ni skladna s prostorsko izvedbenim aktom. Saj se ne more odviti in ne sme, je to nelegalna gradnja.
Tako da je teh varovalk, da ne bo prihajalo do zlorab, da se ne bo gradilo nekaj, kar ni v javnem interesu – jaz pravzaprav ne vidim teh, res teh strahov in teh pomislekov in še tudi ne vidim, zato je pa še Direkcija za vode, da bi prišlo do posegov, ki bi kakorkoli ogrožali dobro

23. TRAK: (TB) – 10.50

(nadaljevanje) stanje voda ali spodkopavali sprejet načrt upravljanja z vodami na tem območju.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Medved. Replika?

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Gospod minister, jaz sem si prebral ta zakon, ampak zdaj, v teh odzivih, v javnosti, pa nisem videl samo odzivov FDV-ja, kajne, ki ga tako radi v tej Vladi, v vaši stranki, omenjate kot nekaj negativnega, pravzaprav, z negativnim, slabšalnim prizvokom, pa še, kakšnega nergača, okoljevarstvenika, gostilniškega nergača, kot ste tudi nekoč okoljevarstvenike radi poimenovali. Ko se pravzaprav aktivira velik del slovenske javnosti, pa ne glede na to, ali sem prebral dobro ali po vašem mnenju, slabo, ta zakon, pa je vendarle, normalno je, da te zadeve z javnostjo »skomuniciraš« in to, v to, kar nas vi tukaj prepričujete, tega vi s slovensko javnostjo očitno niste dobro »skomunicirali«. Nismo mi dolžni javnosti tega pojasnjevat, vi to predlagate. »Skomunicirajte«, mi že dobro vemo, kakšna je dikcija zakona brez skrbi, kaj piše v osnovnem besedilu tega zakona in kaj se spreminja, ampak, ko neka stvar, neka iskra, zaneti takšen požar, kot ga je ta 37. člen, v javnosti, pa tudi jaz stopim korak nazaj in v tem primeru ne morem podpret tega, ker je to izredno slabo oziroma nikakor »skomunicirano« z javnostjo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Škrinjar.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Pred leti, ko sem se vozila okrog Vrbskega jezera v Avstriji in se želela ustaviti ob jezeru, popiti steklenico vode in pojesti sendvič, tega nisem mogla storiti. A vi ne morete priti do Vrbskega jezera, nikakor, razen na parkirišče pri restavraciji in kjer so pomoli, ter zasidrani čolni. To pa je manjši del Vrbskega jezera. Vse ostalo je zagrajeno z zasebnimi pristopi. Torej, parcela, vile, to so praviloma vile, ki stojijo ob jezeru, ima svoj vrt in dostop, direktno do jezera in javnost ne more dostopati.
To v Sloveniji ni primer in verjamem, da se to nikoli ne bo zgodilo, da bi do Bohinjskega jezera ali Blejskega jezera ali do obale, ne mogli iti vsi in uživati te naravne danosti naše prelepe domovine. Tudi, ko potujete po svetu, pa naj bo to ožje države Evrope ali dlje, boste videli, ko boste pili tamkajšnjo vodo, da slovenske vode pravzaprav ne morete prekositi.
Zato menim, da je ta Zakon o vodah tako zelo pomemben in hvala lepa ministru, minister, da ste prisluhnili tako stroki, kot civilni družbi, kot javnosti, pri oblikovanju tega zakona in še zlasti, ker ste prisluhnili glede posebnega varovanja vodovarstvenega območja in popravili in uredili zakon tako, da je sedaj sprejemljiv. Naj poudarim, da je to za nas, Ljubljančanke, Ljubljančane, še posebej pomembno poglavje, ker se bojimo, da bi kadarkoli bila naša čudovita pitna voda onesnažena. Ob Savi je področje pod zemljo, veliko za celo Bohinjsko jezero in to je naša pitna voda. Ljubljana dobiva pitno vodo iz dveh virov in sicer iz Kleč, torej ob Savi, drugi del pa je v bližini Iga.

24. TRAK: (ES) – 10.55

(nadaljevanje) Obe zajetji, še zlasti pa to ob Savi, sta vodni zajetji, ki imata odlično pitno vodo.
Rada bi povedala, da si želimo še naprej, da bi se to vodovarstveno območje ohranjalo. Mislim, da je ta zakon sedaj napisan tako, da bo to mogoče in želim si, da ne bi noben kanalec C0, ki bi utegnil onesnažiti podtalnico nikoli tega ne mogel narediti.
Minister, upam, da boste vztrajali naprej in da boste še naprej vodili dialog tako s civilno družbo kot strokovno javnostjo. Vsem nam pa želim, da temeljito preberemo gradiva. Ni prvič danes, ko se soočamo s tem, da se v tem prostoru govori na pamet, ne da bi dobro prebrali tisto, kar piše. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še kakšna želja? Smo pri 2. členu mimogrede. Če je kakšna želja za 4. člen lahko počakate do takrat. Sprožam listo. Prijave potekajo. Prvi ima besedo Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.
Sedaj hipokrezija, ki jo poslušamo po eni strani s koalicijskih vrst hkrati pa določbe tega zakona, mene mogočno spominja na neko drugo zgodbo, v katero je bil vpleten SDS. Ko je zagorelo v Kemisu na Vrhniki in smo se tam soočili z naravno katastrofo zaradi požara v industrijskem objektu, ki se je zgodil po tem, ko je isti SDS v svojem prvem mandatu med letoma 2004 in 2008 znižal standarde požarne varnosti, je bil isti SDS, ko je zagorelo v tem objektu zaradi nižjih standardov požarne varnosti, prvi, ki je skakal tam okrog in se prikazoval kot zelena stranka in se zgražal nad to katastrofo in kritiziral takratno Cerarjevo vlado kako ne ukrepa itd.
Sedaj poslušamo, da se slovenske vode ne da prekositi, da ne bo niti pod razno moglo priti do tega, da ne bi mogli uživati naravnih danosti naše prelepe domovine, da je nezaslišano, da bi se zgradil kakšen kanal C0 čez vodovarstveno območje itd. Hkrati pa ista stranka predlaga zakon, katerega osnovna rešitev, ki je bila šele po hudih pritiskih javnosti stroke, opozicije in vseh, ki še razmišljajo s svojo glavo v tej državi, odstranjena. Osnovna rešitev tega zakona je bila omogočanje gradnje objektov na vodovarstvenih območjih. Tudi takih, ki uporabljajo v svoji proizvodnji nevarne snovi.
Danes poslušamo o kanalu C0, pred sabo pa imamo zakon, ki je imel za osnovno rešitev, da bi se legaliziralo gradnjo na vodovarstvenih območjih. Kako to dvoje gre skupaj? Danes poslušamo kako bomo še naprej uživali naravne danosti naše prelepe domovine. Hkrati je še zmeraj v tem zakonu gradnja oziroma omogočanje lažje gradnje na priobalnih pasovih. Jaz ne vem kako lahko vi prodajate diskurzivno ali pa retorično eno zgodbo, delate pa nekaj povsem drugega. To mi res ni jasno.
Če ste pogledali prej svoje email naslove, boste videli, da je 37 strani podpisnikov, ki jih je zbral EKO krog in tam notri so zbrani praktično vsi relevantni strokovnjaki na področju vodovarstva, tam notri so zbrani vsi relevantni okoljevarstveniki na področju okoljevarstva. Opozarja, da bodo posledice tega zakona točno to, kar vi pravite, da ščitite. Da se bodo vodovarstvena območja krčila, da bo voda v Sloveniji slabša, da bo dostop do obalnih pasov zaradi

25. TRAK: (DAG) – 11.00

(nadaljevanje) deregulacije gradnje, poslabšano. Če greste striktno brat, kaj piše v tem zakonu, je jasno, da bo do tega prihajalo.
Če se omejim na priobalne pasove, ker so zdaj tema. Vi prenašate pristojnosti za odločanje o gradnji teh objektov z vladnega nivoja, se pravi, z MOP, na upravni nivo, se pravi, Direkcije Republike Slovenije za vode. In če je prej morala občina biti tista, ki je podala zahtevo za gradnjo v priobalnem pasu, to zdaj počne lastnik parcele. Kar kot prvo pomeni, da bo bistveno več teh vlog, in kot drugo pomeni, da se bo bistveno povečal pritisk na Direkcijo Republike Slovenije za vode. In kot tretje, vi določate, katere stvari se lahko gradijo in jih širite na objekte v javni rabi, in danes ste prinesli še dodaten amandma za, če se ne motim, lažje objekte. Tako ne razumem, kako lahko vi branite po eni strani, češ, javni interes pa dostop do voda, po drugi strani pa omogočate deregulacijo poseganja vanje. Mene veseli, da je tisti člen o gradnji na vodovarstvenih območjih bil izključen iz tega zakona, ampak ta cel zakon ima samo en cilj, in to je deregulacija upravljanja z vodami ter poseganje kapitalskih interesov v sfero, kjer bi morali biti ti strogo omejeni, in to je varovanje voda.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Mojca Škrinjar, izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Glejte, gospod Luka Mesec, vi priletite z lepega v dvorano, prej ne poslušate, očitno tudi ne preberete dobro, potem pa govorite na pamet. Na žalost, tudi tu ne morete govoriti o kapitalskih interesih. Brez kapitala, brez delavcev, ki ustvarjajo ta kapital, ne vi ne jaz ne bi imela svoje plače. Tako je pri kapitalskih interesih treba biti kar previden. Kapital je tisti, ki pomeni tudi razvoj. Je pa ta zakon tak, verjamem, da bo lahko tudi lepo reguliral in nam ohranil pitno vodo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Postopkovno, Luka Mesec, izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Prosim vas, predsedujoči, da opozorite gospo, da to ni bila replika, ampak polemika. V nobeni točki ni povedala, kje naj bi bila narobe razumljena v mojem nagovoru.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Najprej naj odgovorim. Vidim, da je že predsednik, ko je vodil sejo, precej široko razpravo dopustil pri tem delu. Tako je meni težko zdaj posegati v vse tisto, kar ni neposredno povezano s tem členom. Toliko v komentar.
Besedo dajem ministru mag. Andreju Vizjaku. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani poslanec, res je, tudi jaz ne morem izogniti temu občutku, da niste poslušali predhodne razprave, ko smo na vse to, kar ste napačno povedali, že odgovorili. Bom še enkrat ponovil, za vas.
Prvič, prost dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: »Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.« Kako mi s tem zakonom posegamo v ta 38. člen? Nikakor, sploh ne, in ostaja v veljavi. Se pravi, ni res, ni res in še enkrat ni res, da s tem zakonom kakorkoli posegamo v dostop do priobalnega in vodnega zemljišča, komurkoli, vsakomur. Ker ta 38. člen, ki govori o tej absolutni pravici, ostaja in ga sploh ne tangiramo s svojim predlogom. To je prva stvar. Druga stvar, s tem predlogom zožujemo pravico do posegov na priobalna zemljišča,

26. TRAK: (SC) – 11.05

(nadaljevanje) vendar v vsakem primeru tudi sedaj in poslej bo morala občina s prostorsko izvedbenim aktom dopustiti gradnjo tega zemljišča. Namreč, nobena gradnja ne glede na Zakon o vodah se tudi na priobalnem in nikjer ne sme zgoditi, če ni to skladno s prostorsko izvedbenim aktom. Torej, mi tudi prenašamo odločitev to, kar je ključno stroki in ne več politiki. Stroka skozi vodno mnenje jaz upam, da le verjamemo, da so na Direkciji za vode tudi strokovnjaki s področja vodarstva. Stroka s področja vodarstva bo odločala ali so izpolnjeni vsi kriteriji to se pravi, da se ne poslabšuje dobro stanje voda, da je to skladno z Načrtom upravljanjem voda, da s tem ni povečana nevarnost torej stroka in ne Vlada. Mi ne želimo to mi želimo pravzaprav depolitizirati to odločanje na strokovno raven in vi to pravite, da je to neke vrste poseg v prenos pristojnosti in tako naprej. Ni res. Gre za učinkovito strokovno odločitev in mislim, da je prav, da pri posegih na priobalna / nerazumljivo/ ima odločilno vlogo stroka in ne politika.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Tiha Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala, podpredsednik, za besedo.
Lep pozdrav vsem.
Spoštovani gospod minister vi danes zelo podcenjujoče in kako bi rekla malce slabšalno gledate na vse nas poslance, ki vas opozarjamo na neke druge vidike te novele kot je vaš vidik in me to sicer ne preseneča, ker je očitno to modus operandi vseh članov vaše koalicije, ampak za razliko od vašega stališča jaz sem prebrala vašo novelo zakona še več prebrala sem si tudi ostale člene zakona, ki niso novelirani in prebrala sem si še tudi kakšen zakon zraven, ki je v povezavi z Zakonom o vodi in vam bom povedala kje vi zavajate oziroma kje vi manipulirate v vašem izvajanju. Vi pravite z novelo Zakona o vodah ožimo možnost posegov na priobalna zemljišča in češ, da se črta ta možnost Vladi, da o tem odloča politično. Sedaj širjenje tega priobalnega oziroma ja priobalnega zemljišča je bilo možno po sedanji zakonodaji zgolj in samo izključno, če so bile kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih odloča ta 14. člen, ki ga vi sedaj spreminjate se pravi varovalke za takšno odločitev Vlade, ki po mojem mnenju daleč od tega, da je lahko v tem primeru politična, ampak mora biti v tem primeru odločitev Vlade, ko je dovolila neki ožji del priobalnega zemljišča utemeljena na nekih strokovnih temeljih, ne političnih, spoštovani gospod minister. Torej ta člen že ima te varovalke. Vsi pogoji morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je lahko Vlada nekemu nosilcu prostorskega načrtovanja ugodila in zožila to priobalne zemljišče. Torej, to ne drži, da vi karkoli s tem, ko črtate ta odstavek oziroma 6. in 7. točko tega 14. člena ne drži, da vi v bistvu ožite možnost gradnje na priobalnem zemljišču nikakor ne. Vi s tem s to spremembo zgolj in samo določate, da se priobalno zemljišče ne oži, ampak kaj je pa najpomembnejše pa vi tukaj zelo zavajate in ne pojasnite zelo natančno širite pa nabor možne gradnje na tem priobalnem zemljišču torej še enkrat ponovim. Vi ne ožite možnosti gradnje, vi ste preprečili zgolj in samo to, da se to priobalno zemljišče ne oži v smislu metrov, če sva zelo natančna hkrati pa v 37. členu tega istega zakona zelo zelo širite možnost gradnje na tem priobalnem zemljišču. Sem si prebrala Gradbeni zakon, ker se ta vaša novela nanj sklicuje objekti v javni rabi, ki jih boste vi sedaj dovoljevali so opredeljeni kot gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe, stavba za

27. TRAK: (VP) 11.10

(nadaljevanje) promet in stavba za izvajanje komunikacij. In na koncu je omenjen v tem opisu, kaj je javni objekt, objekt v javni rabi, so javne površine kot je cesta, ulica, tržnica, trg, igrišče, tudi parkirišče, tudi garažne hiše in tako naprej. Tako, da vi s to spremembo, ki jo zdaj uvajate, širite nabor možne gradnje na priobalnem zemljišču. In ni res, da ga ožate. Bodite toliko pošteni in povejte celi Sloveniji, ki nas spremlja. Ne ožite možnosti gradnje, ampak jo širite. In če bi bila vaša, v resnici vaša namera iskrena po tem, da boste dovoljevali, ne vem, gradnjo igrišč in čolnarne, kot ste rekli, pa nekih športnih zelenih površin in tako naprej, bi se to dalo elegantno rešiti in se tako zapiše v zakon. Ne pa, da date vi cel nabor možnih objektov samo zato, da, kot ste rekli, da ne bo kakšen objekt pa ušel iz zakonskega opisa. Gospod minister, to se elegantno reši z nekim pravnim izrazoslovjem, ki je ali drugi podobni, ne vem, zeleni ali pa športni in tako naprej. Pa nebi nobeno igrišče izpadlo, pa nebi nobena čolnarna izpadla, bi pa izpadlo seveda trgovski centri, potem gostilne in tako naprej. In če ste se vi v uvodnih besedah spraševali ali pa norčevali iz nas, ki vas na to opozarjamo; dejali ste »sprašujem vse tiste, ki nasprotujete zaostritvi možnosti pogojev na priobalna zemljišča, ali želite s tem še dejansko naprej dopuščati gradnjo zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih, ali imate v svojih strankarskih vrstah kakšne investitorje«. Gospod minister, zdaj jaz vam dajem žogico nazaj. Ali imate vi kakšne investitorje za gostilne, za hotele, za, ne vem, glede na to, da ste ukomponirali v Telekom, ali imate tukajle za izvajanje komunikacij kakšne investitorje ali pa kakšne lobiste, ki bi jim dovoljevali takšno gradnjo zdaj? Še enkrat, če bi bila vaša namera iskrena po tem, da se dovoli zgolj in samo za neke zelene površine, za športne namembnosti in tako naprej, bi tako zapisali zakon, ne pa, da puščate zdaj široko paleto in praktično dopuščate možnost vsem lobijem, ki zdaj, tamle sem slišala enega poslanca, se je ves čas razprav skliceval na neke prostorske akte, ki pač so v občini idovoljujo oziroma predvidevajo takšno in drugačno gradnjo na teh priobalnih zemljiščih – že, že, ampak občinski prostorski akti so utemeljeni na državnih prostorskih aktih, in vsi vemo, kako potekajo spremembe občinskih prostorskih aktov, s kakšnimi lobističnimi stiki in tako naprej. Tako, da to vaše sprenevedanje, ker se res sprenevedate in res zavajate s svojimi besedami. Še enkrat, vi ne ožate gradnje, vi jo širite, širite nabor možnih objektov na priobalnih zemljiščih. Vi zgolj in samo popravljate člen, ki ima že danes varovalke, že danes ne dopušča političnih odločitev, ampak mora biti zožanje priobalnega zemljišča utemeljeno na nekih strokovnih presojah, ki jih menda na ministrstvu ste sposobni opraviti, saj imate tudi strokovni kader tam. Torej vi širite možnost gradnje za hotele, trgovine, garaže in še kaj. In vaše sprenevedanje danes ni na mestu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima minister mag. Andrej Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Saj bom ponovil eno stvar, ki sem jo že desetkrat.
Spoštovana poslanka, ni res, kar govorite. Trenutno šesti odstavek 14. člena dopušča možnost gradnje oziroma zožitev priobalnega pasu na nič, kar z drugimi besedami pomeni, da ni priobalnega pasu in da je vse, da je možno graditi na sicer priobalnem pasu tudi zasebne objekte. Tudi objekte, ki niso v splošni rabi, tudi vile bogatašev.

28. TRAK: (NB) – 11.15

(Nadaljevanje) ali kogarkoli, naš predlog, to je sedanje stanje, to je dopuščeno ta trenutek. To je ta trenutek dopuščeno in kar nekaj vlog je na direkciji za vode za to, da se širi, oža priobalni pas zaradi gradnje stanovanjskih objektov. Z novim predlogom to več ni možno, kajti dodajamo samo eno alinejo, to je, da je možno graditi na priobalnem pasu objekte javne rabe, to se prvi, to kar je namenjeno vsem. To je dejstvo. Po domače povedano, bom bil zelo plastičen, po sedaj veljavnem zakonu bi lahko nek vladni prijazen, naši ali katerikoli drugi, prijazen investitor zgradil bilo ob Bohinjskem jezeru ali Blejskem jezeru ali vodotoku prvega reda, zasebno bilo, lahko bi zgradil, če bi Vlada zožila priobalni pas in če bi zlobiral, da je to v prostorsko izvedbenem aktu občine. Po tem zakonu to ni mogoče, ker vila posameznika ni objekt javne rabe in ne pade v nobeno izjemo. Torej ožimo, spoštovana poslanka, ožimo možnosti posegov na priobalna zemljišča.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Tina Heferle. Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Spoštovani gospod minister, pa dajte vi brati zakone, ki… / oglašanje iz ozadja/, ki dejansko vplivajo na tale vaš zakon oziroma na vašo novelo. Vi pravite, v novelo dajemo samo eno alinejo. Ja, že že v vaši noveli je to res ena alineja, ampak preberite si zakon, gradbeni zakon, kjer to alinejo opredeljuje v celem odstavku in našteva nabor objektov, ki jih boste lahko gradili na podlagi te vaše ene alinejice v vašem zakonu. In če sva natančna, gospod minister, na podlagi 14. člena tega šestega odstavka, ki ga vi zdaj brišete, ja Vlada lahko že zdaj odreče to soglasje investitorju oziroma prosilcu za zožitev priobalnega zemljišča.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim za mir, no…

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Zakaj pa to ne storite? Odrecite, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta odstavek zahteva. Če so pa izpolnjeni pogoji, ja potem pa menda se strinjava, da nimate arbitrarne pravice odločati ali ja ali ne. Če prosilec ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v skladu z Zakonom o varstvu voda, pa vam nebom… Lahko vam pa tudi preberem, če se s tem ne poslabšuje stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, itn., da ne kratim časa, Vlada lahko že danes odreče to soglasje za zoženje vodnega pasu. Hkrati pa širite nabor objektov, ki jih pa bodo lahko sedaj gradili v tem priobalnem zemljišču. To je sprenevedanje, kar vi delate danes.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: hvala lepa.
Besedo ima minister mag. Andrej Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Meni je zelo žal, da ne razumete kaj piše tukaj notri. Poglejte, do zdaj je možna gradnja vseh objektov na priobalnem pasu, če so izpolnjeni pogoji. Poslej pa več to ne bo možno, ker ne bo več možno graditi zasebnih objektov, ampak samo objekte v javni rabi. Ampak v vsakem primeru morajo biti pa kumulativno izpolnjeni pogoji, ki jih vsebuje drugi odstavek 37. člena. To se pravi, da se ne poslabšuje stanje voda, da ni ogroženo poplavno, erozijsko, itn.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Lahko nadaljujemo z razpravo? Besedo ima Vojko Starović. Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa predsedujoči. Lep pozdrav tudi gospodu ministru!
Poglejte, zadeva je, da imamo pred sabo izredno spremembe zelo pomembnega zakona. Gospod minister je povedal, da se devetnajst let ni spreminjal. Verjetno je in so potrebne neke spremembe in kličejo po spremembah, vendar eno vprašanje, jaz gledam števec kršitev, normativnih. Leta 2009 je ta Državni zbor sprejel resolucijo o normativni dejavnosti, ker določa najmanj 30 dnevni rok za razpravo o vsakem novem predpisu in spremembi. 30 dnevni rok. Pri tako pomembnem zakonu tega nismo dopustili. Zelo kratek rok in pri tem še trditi, da so te pripombe,

29. TRAK: (AB) – 11.20

(nadaljevanje) ki jih imam tudi pred sabo od nekih nevladnih, vladnih, ampak tudi od Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki so vsi na mestu. Glejte, očitno je zakon ni dobro pripravljen in ni dobro skomuniciran z javnostjo in bi bilo edino pravilno, da se umakne in da ponovno v presojo, da se še enkrat pogleda, da ne bomo sprejemali, da tako rečem volonterske rešitve, ker vam povem – števec kaže kar 67 procentov je kršitev v obdobju te Vlade. Tega koliko časa trajajo javne razprave.
Ne dopuščate ali kaj, ne zaupate ljudem, ne zaupate stroki, kamoli šele, da bi zaupali ljudem, da bi bil kakšen referendum sploh dopuščen ali kaj podobnega. In kup je nekih ustavnih pritožb, ono, tretje, kar rinete ko buldožerji vse povozite. Nočete čuti argumentov iz druge strani, niti slučajno. Edino vi ste posvečeni in veste kaj je prav. Tisti, ki se s tem ne strinjajo, imajo narobe in jih je treba v bistvu poniževati, če ne rečem, če še kaj protestirajo, zapirat, kaznovati, v glavnem tolči po glavi.
Mislim, da to ni prav. Pri Zakonu o vodah bi morali imeti nek konsenz in doseči nek konsenz, ker to je tako dolgoročno in tako pomembno za to Slovenijo, da težko povem kako. Jaz živim na obali. Bil sem tudi v času takrat, ko smo naredili dovod dodatne vode, ki je potrebna, ker ižanski vir, ižanski vodovod ne dosega / nerazumljivo/. Smo s Hrvaško naredili. Zdaj je na obali še vedno problem. Se zgodi nekaj, kar se je zgodilo pred časom – železniška havarija, kerozin je stekel. Na srečo ni imel hudih posledic, ampak vodo, o vodi govorimo, je silno pomembna zadeva in takrat je bilo tudi že sproženo, da bi mogla se država močneje vključit v reševanju teh problemov, kar se tiče z vodo, tudi kar se tiče reguliranja, kar jaz nekje pozdravljam to iniciativo, spremembo o reguliranju vodnih tokov.
Ker mi prej – zopet govorim o starih časih, malo sem starejši – ko je bilo pristojno za reguliranje vodnih tokov na, bi rekel na obalni ravni, nismo imeli problemov v Sečovljah s poplavami, kasneje so se pojavile, zato ker niso bili regulirani vodni tokovi ustrezno – čiščeni in tako naprej. Tako da moram povedati / nerazumljivo/, samo dajte čas tudi stroki in še enkrat ponovite, da te stvari, ki ne sodijo noter ali pa ki so sporne, da jih damo še enkrat v obravnavo. Zdaj bomo na silo nekaj sprejemali, kar se nam bo kasneje otepalo.
In zdaj, ko govorimo toliko o zasebni gradnji, koliko je to zdaj boljše, ker ne bo možna – jaz ne vem, se pa opravičujem, nimam informacij, ampak nimam v spominu, da bi bilo kateremu dovoljeno zgraditi hišo ob obali. Nimam. / oglašanje iz klopi/

MAG. ANDREJ VIZJAK: 20 blokov.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): 20 blokov. Dobro, se opravičujem. Če je dosežek tega to, da to ne bo več možno, bi se strinjal. Ampak vseeno je toliko ugovarjanja temu zakonu, toliko pripomb je priletelo, toliko je občutljiva tema in tudi da rečem vode so ustavno zaščito, kar je bila iniciativa in kar je bil splošen konsenz dosežen, kar je bila iniciativa naše stranke. Mislim, to moramo, moramo čuvati in vam toplo na srce polagam, bodite vsaj tu razumni pri tako dolgoročnih stvareh, kot so, ki jih urejuje Zakon o vodah, da naredimo še en obrat. Da dopustimo stroki, da svoje lahko do konca pove in da se pripravi in da še enkrat pogleda. Tudi navsezadnje na podlagi današnje razprave, katere probleme smo odpirali.
Dajmo biti razumni. In zdaj po drugi strani tudi poslušam zagovornike tega zakona, poslušam, poslušam, glejte – poslušam samo kot navijaško skupino, ki navija za to, zato ker pač pride od te Vlade in to je to, vse kar pride od Vlade je pravo in

30. TRAK: (DAG) – 11.25

(nadaljevanje) navijajo in so nedeljivo za. Ne morete. Zato pravim, dajmo vsi skupaj še enkrat premisliti in narediti še en obrat, kakor je tudi že kolega iz Poslanske skupine LMŠ Medved predlagal. Dajmo!
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo Marko Bandelli. Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Lep pozdrav, minister!
Slišali smo mnenja, taka in drugačna. Mislim, da je pri spremembi tega zakona treba biti objektiven in gledati realno. Kakšen je interes, zakaj se sploh spreminja to zadevo. Človek bi rekel, če se ni nič spreminjalo toliko let, pomeni, da tudi nekaj ni v redu ali pa da se ne dela prav.
Prva reč, ki se jo sam sprašujem, ne razumem, zakaj je skrajšani postopek. Človek bi rekel, da je nek motiv za skrajšani postopek. Jaz bi raje videl, da bi bilo to po rednem postopku, da bi lahko bila tu drugačna mnenja in prikazan drugačen interes pri tem. To je eno vprašanje, minister, direktno za vas.
Naslednja reč, ki me malo moti pri tej zadevi. Mislim, jaz nisem toliko za to, da so pristojni za vodenje vseh postopkov, kar je predvideno tu, da se prenašajo z vladnega nivoja na ministrski nivo. Po eni strani lahko rečemo, da je bolje, ker poenostavimo zadeve. Toda glede na to, da se potem lahko sprejema odločitev individualno, lahko minister s svojo ekipo sprejema take ali drugačne odločitve, tudi pri okoljevarstvenih poročilih, tudi pri določenih soglasjih in tako naprej. Glejte, tega ne pravim zato, ker ste vi zdaj minister, jaz govorim na splošno, katerikoli minister že bo, pa naj bo iz enega kraja ali iz drugega kraja. Tu se sprejema zakone. In ko se jih sprejema, je treba vedno razmisliti, da človek, ki sprejema določen zakon, ne bo vedno na Vladi. Politika je kolo, ki se vrti, kajne, kot pravimo. Je tako? Enkrat je eden, enkrat je drug, ampak zakoni ostanejo. Ali pa jih je treba potem spet spreminjati, če smo videli, da so bili nekorektno sestavljeni, če tako rečem, poenostavljeno. Ampak, evo, ta zadeva me zanima, kakšno prednost vidite vi v tem, da gre na nivo ministrstva namesto vladnega; lahko je to tudi dobro.
Zdaj vam bom nekaj povedal. Jaz ne vidim nič spornega v določenih intervencijah, če bi tako rekel, za nefiksne objekte. Dam primer na splošno, za kolesarske poti. Mislim, da je zelo dobro, da se jih naredi, tu ne sme biti ovire, to je dobro, to je dejavnost športa. In se da, saj tu ne posežeš v kakšno večjo nevšečnost. Pešpoti, na primer. Smo videli, kako lep projekt je bil narejen ob Soči, ob Solkanu. Čez celo reko Sočo je bil narejen, v tistem pasu, ki je nekako varovan, ampak je bilo narejeno lepo in profesionalno. Mislim, to je pohvalno delo. Ampak to se da narediti tudi zdaj, brez spreminjanja teh določil. Bom povedal svoje mnenje; pa zdaj ne vem, ali se bodo drugi strinjali ali ne. Tudi neka montažna terasa, če je kakšen lokal ali kaj takega, ne sme biti sporna. Saj je montažni objekt, montažni objekt je lahko, po moje, dovoljen marsikje. Problemi so pa pri fiksnih objektih. Jaz se bojim, da bo ta zakon omogočil zidati določene fiksne objekte, četudi točno vidimo v 37. členu, kaj je predvideno, saj piše. Ampak piše tisto »razen za«. V tem »razen za« je navedenih teh osem točk, ki jih lahko razumeš tudi na drugačen način, je zelo širok pojem. Ne vem, no, jaz bi predlagal - mislim, predlagal, raje bi videl to zadevo, kot tako splošno opisano in zapisano, da ti daje res 180 stopinj možnosti posegati v prostor zraven voda -, da bi najprej pripravili državno strategijo, kje se namerava delati kakšne take posege. Mislim, ne vem, ali je predviden kakšen nacionalni načrt, kjer bi bilo lahko to dovoljeno. Strinjam se z vami, minister, da ni prav, da vse omejimo. Jaz sem bil vedno med tistimi, ki moramo gledati malo za naprej, na reči, ki so potrebne. In s tem se strinjam, tu sem bil vedno za. Ampak kje so meje tega. Zato predlagam – in sem vedno predlagal, ker sem v svoji občini videl vodovarstvena območja različnih kategorij, ko točno veste, prvo, drugo, tretje, kaj lahko narediš na določenih območjih. Zdaj bomo tam na novo, ne vem, se mi zdi, da je ad1, ad2, 4 ali… Ne vem, kako so označena, pa ne glede na to kjer so točno območja

31. TRAK: (TB) – 11.30

(nadaljevanje) napisana, ki ne smeš niti parkirat avta, če je tako zarečeno. Se pravi, ne smeš nič, popolnoma nič, niti odprtega parkirišča ali kaj takega, nič. Ampak tu so bile preštudirana območja. Zakaj so bila tako preštudirana? Ker so, točno, moramo zaščitit vire vode in na teh virih vode, same vode, je zelo pomembno, glede na to, da smo tudi v Ustavo zapisali, da je voda v bistvu glavna zadeva pri nas, v naši državi, če ne je ne bi v Ustavo zapisali, noter, kajne?
Jaz vam dam en majhen primer. Jaz se malo bojim, da vse to, ki hitimo tukaj, je tudi, hvala temu, kar ste vi obljubil, nek nov vodni vir za priobalni pas. Vi veste sami, ki ste bili tam, ste oktobra meseca ali ne vem, kdaj je bilo, oktobra meseca, mislim, da ste se dobili na licu mesta, kar nasprotujejo popolnoma vse kraške občine. Zdaj moramo mi pazit, kaj delamo pri takih objektih. Mi delamo uslugo enim občinam, v škodo drugim občinam in to se ne sme zgodit. Jaz vam dam, roko na srce, dajte razmislit, to se ne sme zgodit. Jaz sam, kot Kraševec, kot pravi Kraševec, ali se vi sprašate, zakaj ni nobenega vodnega, kako bi rekel, zbiralnika, na Krasu? Ker noben ne ve, kaj je spodaj. Ga ni, je ni tehnologije, da veš, kaj je spodaj. Ti boš napravil ta zbiralnik, čez toliko kilometrov lahko, kar je treba, in da bo ena luknja, ena jama, kar je, mi lahko pozabimo na to reč ali kaj bomo, mašili, ali kaj bomo delali? Dam primer, ampak to je bil eden od glavnih razlogov, zakaj tega se ne dela, ne govorimo od biotske raznovrstnosti, o reči(?), o posegu, o samem posegu v tistem kraju, veste sami, kaj govorim, kajne, v potok Suhorica, / nerazumljivo/ je ta, velik problem zdaj, in velik odpor.
Mi bomo tudi sklicali izredno sejo glede tega in bomo videli, kaj se da tukaj napravit, preden bo in jaz mislim, da je prav, da tukaj razčistimo zadeve, da se pove, da se pove ljudem, kakšen je poseg, pozitiven ali pa negativen, zakaj so nekateri za, nekateri proti, zakaj eni ne, njim je to… V prvi osebi, ki bom povedal lahko tudi kakor, na pol strokovnjak, pri tej zadevi, točno vem, kje so površinske vode in vi veste sami, kaj pomeni problematika površinskih vod ob velikih nalivih in kar je. Potem se pa, postane problem, / nerazumljivo/ kanalom. Zakaj morajo prekuhavat vodo, reči in vse kar je. Zakaj iščemo nov vodni vir, zakaj pomagamo njim, da bi se dobilo, mislim, da tukaj ministrstvo se je premalo angažiralo pri temu. Moje mnenje je, da bi lahko rešili enkrat za zmeraj problem kanalov.
Tako da, je več vprašanj, ki odpira ta 37. člen, enostavno reče človek, samo en člen je tukaj, ampak ta člen, odnosno ureja dve materiji, zelo pomembni. Ne govorim samo pas, ampak govorim tudi območje, vodno in tukaj, zato, smo malo skeptični glede tega. Ne vem, kaj vam bi rekel, minister… Jaz vem in še enkrat pravim, jaz sem bil vedno za napredek, sem za napredek, sem vedno za nove zadeve, ampak, ne smemo pa posegat v določene zadeve, ki bi škodile naši naravi, bi škodile ljudem, bi škodovale ljudem…, je premalo zaščiteno. Jaz mislim, da je tukaj preveč odprto, kar se teh členov, mislim, teh zapisov o tem 37. členu, je preveč odprto, je premalo omejitev, je premalo varovalk, je preveč individualne možnosti odločanja. Samo v tem se bojim in to vam povem pošteno, res, ker vem, za kaj se gre in tudi vem, na kakšen način se lahko človek odloča, glede tega. Upam, da nimam prav, to bo pa… Da imate dobro namero glede tega, kljub temu bo čas pokazal, kaj je prav, kaj ni prav.
Glede pa, da zaključim zdaj, glede tega, jugozahodni del Slovenije, ki vemo, da s to Suhorico, jaz mislim, da tukaj bo prav, da naredimo eno, da skličemo en odbor, širšega značaja, s povabili ljudi, strokovnjake stroke, stroke za, stroke proti, dobro za enega, dobro za drugega in da potem vidimo in da se odločimo, ker delat na hitro gradbeno dovoljenje pri takem območju, kakor ste se takrat dogovorili, je zame proti produktivno, v tem trenutku.
Hvala, toliko z moje strani.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo odgovor na vprašanje, zakaj se obravnava po skrajšanem postopku zakon, to je potrdil Kolegij predsednika Državnega zbora, tako da… To je poslanska odločitev.
Za besedo je zaprosil minister, mag. Andrej Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, spoštovani poslanec, hvala lepa za nekatere koristne predloge, ki ste jih dal. Mogoče, čisto na kratko, zakaj skrajšan postopek. Sestavni del tega zakona je tudi predlog, da se sredstva Sklada za vode namenijo za vzdrževanje

32. TRAK: (ES) – 11.35

(nadaljevanje) slovenskih vodotokov in ker želimo to čimprej v letošnjem letu narediti, je bil to razlog, ključni razlog, zakaj smo predlagali skrajšani postopek, da lahko Sklad za vode in čimprej začnemo sedaj že pred spomladanskim, preden bo ozelenelo vse, za čiščenje vodotokov. Direkcija pravzaprav komaj čaka, da se to zgodi.
Še eno vprašanje zakaj iz Vlade na ministrstvo? Ni res. Mi prestavljamo odločitev iz Vlade na Direkcijo za vode. To je iz politične na strokovno odločitev. To je bistvo in to je nenazadnje tudi poenostavitev in mislim, da je prav, da o tem kaj sodi na priobalna ali vodna zemljišča odloča stroka, ne politika.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Brane Golubović. Izvolite.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, minister.
V teh zadnjih dneh, ko se je razprava o Zakonu o vodah razplamtela, smo lahko slišali tudi da gre pri spremembah Zakona o vodah za odpravljanje birokratskih ovir. V tej smeri ste tudi vi v enem od svojih stavkov razpravljali na začetku. Moram povedati, da me je to resnično zmotilo, ker nekako ne vidim zaščito vodnih in priobalnih zemljišč kot birokratsko oviro, ne vidim zaščito z vodo povezanih eko sistemov kot birokratsko oviro. Ne vidim ukrepov, ki bi preprečili škodljivo delovanje voda kot birokratsko oviro. Niti trajnostne rabe vode ne vidim kot birokratsko oviro. Niti ne vidim kot birokratsko oviro zaščito vodovarstvenih območij, ki ščitijo podzemne vode, iz katerih se črpa pitna voda. In še kaj bi lahko našteval. Se pravi vse tisto, kar je zapisano v 2. členu Zakona o vodah in so cilji, ki jih zasleduje Zakon o vodah.
Lahko bi rekel, da gre pri zagotavljanju kakovostne pitne vode, če se samo na to osredotočim za življenje in pri življenju ne gre za birokratske ovire. Zato bi si vseeno želel, da predstavniki Vlade, tudi Ministrstva za gospodarstvo, ki ga danes tukaj, da malo več napora, da argumentirajo zakaj določene spremembe.
Jaz verjamem, da je bil osnovni namen zakona, to kar ste sedaj na koncu povedali o prestavitvi sredstev, prava odločitev. Ni bila pa prava odločitev sprememba 37. člena, po mojem mnenju in pa sprememba 69. člena Zakona o vodah. Ni bila prava odločitev kako se je sprejemalo spremembe Zakona o vodah. Pri takšnih spremembah mora imeti glavno besedo stroka. Tudi to ste rekli, da mora imeti stroka odločilno vlogo pri spremembah takšne zakonodaje. Nekaj v tem smislu. In jaz se s tem strinjam. Ampak kako je zgledala sprememba dveh temeljnih členov, ki sta temelj tega zakona. Zgledalo je tako, da ste imeli 14 dni javno razpravo, od tega 12 dni, mislim, da ste 20. oktobra začeli, 3. novembra lanskega leta končali. V tem času ste dobili nekaj pripomb strokovnih združenj in civilne družbe. Te pripombe niso bile upoštevane. In po javni razpravi ste šele umestili v zakon spremembe 69. člena, se pravi 4. člen novele, kjer ste predvideli, da se lahko na vodovarstvenih območjih gradijo objekti, naprave, ki v svojih proizvodnih procesih uporabljajo nevarne snovi oziroma da se lahko gradijo objekti, naprave za odlaganje odpadkov. To je bilo do sedaj eksplicitno prepovedano. Vi ste dali to po javni razpravi na vodovarstvena območja.
In drugo. Spremembe 37. člena. V vašem predlogu je bilo to razdeljeno na 37. in 37.a člen, se pravi, priobalna zemljišča in vodna zemljišča. Potem do seje matičnega delovnega telesa ste to spet združili in dodali tretjo točko prvega odstavka. Danes dobimo eno spremembo amandmaja od tega 37. člena in malo kasneje še drugo.

33. TRAK: (SC) – 11.40

(nadaljevanje) In če tako radi govorite o tem, da predstavljate odločitev iz Vlade na direkcijo, da želite, da stroka o tem odloča ne politika je pa čisto nesprejemljivo, da se tako pomemben člen Zakona o vodah kot je 37. člen, ki govori kaj se bo lahko gradilo na priobalnih zemljiščih spreminja na način, da ga dopolnjuje politika pet pred 12. osebno mislim, da je to tudi eden od razlogov, da se kaže ta domačijska politika spreminjanja tako pomembnega zakona kot je Zakon o vodah.
Sedaj, da gremo na 37. člen. Jaz se celo strinjam, da je mogoče 14. člen šesti odstavek recimo 1. točka šestega odstavka preveč široka in omogoča, da se gradi marsikaj. Seveda se strinjam, sicer so nekatere varovalke, ampak ja. To se da po vsej verjetnosti tudi urediti, ampak za to niste ne vi in ne jaz, ampak naj ima odločilno besedo stroka. Vi v svojem predlogu črtate šesti in sedmi odstavek in v 37. člen dodajate 3. točko – gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Eden od razlogov zakaj to delate je ste obrazložili, da se bo lahko gradilo čolnarne, pomole, igrišča, rekreacijske poti in tako naprej in tako naprej. To se lahko že sedaj dela po temu zakonu, zato ker 2. točka govori: »Gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih.« Gre eno javno dobro pa so tako recimo tako rekreativna površine, igrišča, zelenice, parki, v končni fazi pokopališča in še kaj. Vse, kar lahko vsi dostopamo, prosto dostopamo z eno razliko seveda, da je v javni lasti ta objekt oziroma to. Kaj pa vi spreminjate in jaz celo verjamem, da tukaj je interes Ministrstva za gospodarstvo bil izredno velik tako kot je bil pri Magni, ko se je neposredno kršil 69. člen Zakona o vodah, da ne govorim o prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Pri tem 37. členu pa vi omogočate kljub temu, da pravite na eni strani, da ožite z brisanjem šestega pa sedmega odstavka 14. člena, kar bi celo lahko rekel ja. Na drugi strani s 3. točko 37. člena pa širite možnost gradnje na vseh priobalnih zemljiščih ne sicer stanovanjskih hiš, omogočate pa po vsej verjetnosti bo minister za gospodarstvo zelo vesel hotele, turistične nastanitve, neke turistične centre, trgovske centre, po tem kako piše, verske objekte, športne objekte, šole, vrtce, bolnišnice, zdravstvene domove. Ne vem, v končni fazi ta dikcija pomeni, da bi lahko nekdo – hipotetično sedaj govoriva minister – gradil tudi garažo ob vodi ali pa železniško postajo, letališče. Jaz se strinjam, da mogoče je treba nekatere stvari urediti pa jih je treba bolj zožiti, ampak še enkrat bom rekel, glavna rak rana tega zakona je ta, da ste izključili stroko iz odločanja, da vam je celo fakulteta in to je bilo večkrat danes rečeno za gradbeništvo in geodezijo vas je pozvala, da poslanke in poslanci zavrnemo ta zakon in zraven tudi napisala, da se strinja s tem, da je marsikaj treba spremeniti v temu zakonu in v podzakonskih aktih, ampak to naredite na način kot je pri takem zakonu to potrebno in to je z neko široko razpravo, strokovno, kjer je stroka vključena v proces priprav rešitev in pa na neki način tudi v proces odločanja.
Tako da, v LMŠ bomo podprli naše amandmaje, ki vračajo te vaše predloge na izhodiščno stanje in vas pozivamo, poslanke in poslanci, da zavrnemo ta zakon in naj ministrstvo prične široke pogovore glede sprememb in dopolnitev Zakona o vodah.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosil minister, mag. Andrej Vizjak.
Izvolite.

34. TRAK: (VP) 11.45

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani poslanec, mene skrbi ta vaš zadnji poziv, da se ta zakon zavrne, ker to pomeni, da se zavrne možnost znatnih sredstev iz Sklada za vode za financiranje vzdrževanja vodotokov in bodo slovenski vodotoki tako kot doslej prezanemarjeni in posledično bo poplavna ogroženost večja kot bi bilo treba. Spoštovani poslanec, jaz vas prosim v imenu vseh ogroženih zaradi poplav, da premislite o zavrnitvi kompletnega zakona, kot navajate. Kajti amandma na člen, ki ureja to vzdrževanje, ta sredstva za vzdrževanje iz Sklada za vode, ni amandmiran in torej bo vse sprejeto ali bo padel. Podobno ni bil amandmiran prvi člen, ki govori o črtanju šestega in sedmega odstavka 14. člena. Torej, če sprejmeta amandma in črtate ta tretji odstavek, potem bo absolutna prepoved kakršnihkoli posegov v priobalna zemljišča, ker ne bo več možne izjeme na podlagi šestega / nerazumljivo/. Glejte, vi pa boste prevzeli odločitev za te odločitve oziroma odgovornost za te odločitve.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Brane Golubović.
Izvolite.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Mogoče se nisva razumela, minister. Jaz sem vam povedal, da ta zakon vnaša zmedo, tako kot ste postavili. In tista stvar, ki ste govorili o prenusu sredstev, ja, je dobra in to je bil osnovni namen tega zakona. Potem pa je po vsej verjetnosti Ministrstvo za gospodarstvo prineslo še nekatere svoje zahteve. In ker ta zakon posega oziroma če bo 37. člen sprejet kot je, vam pa zdaj jaz vračam žogico, in to je politčni člen, ne strokovni, potem bomo imeli čez 5, 6 let kaos na priobalnih zemljiščih. In kot postavljaš na tehtnico, se pravi ali boste vi lahko prestavili denar iz enega dela na drugi del ali pa kaos na priobalnih zemljiščih, potem vem, kaj mi je storiti. Vi pa boste še vedno lahko zagotovili ta denar tako ali drugače, ne bomo mogli pa ustaviti tega pohlepa, te želje po neobrzdani gradnji po priobalnih zemljiščih.
In še nekaj vam bi rekel. Pa ne, bom kar tukaj zaključil.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.
Koalicijski poslanci smo danes vložili tudi amandma na spremenjeni 37. člen Zakona o vodah, za katerega ocenjujemo, da diskriminira predvsem fizične osebe kot zasebne lastnike priobalnih zemljišč; največkrat gre to za lastnike, ki imajo svoje hiše zgrajene ob potokih v urbanih okoljih. Predlagatelji današnjega amandmaja opozarjamo na veliko število manjših gradbenih posegov, ki bodo, za razliko od večjih posegov kot so javna parkirišča, otroška igrišča, razni parki in podobno, zaradi takšne ureditve onemogočeni predvsem zasebnim lastnikom priobalnih zemljišč, ki na primer na svojem zemljišču bližje kot 15 metrov oddaljenosti od vodotokov, največkrat potokov, kot sem že povedala, ki tečejo po njihovih zemljiščih, ne morejo urediti parkirišča za svoje vozilo, ne morejo postaviti lope, nadstrešnice, pavilijona ali kakršenkoli drugi enostavni objekt, govorimo za enostavne objekte. Tovrstne težave so zlasti prisotne v vaških okoljih, kjer so se vaška naselja razvijala ob potokih, ob manjših rekah. Taka naselja so po navadi tudi zelo strnjena tako, da pogosto za te enostavne gradbene posege v prostor težko najdejo drugo nadomestno in primerno lokacijo, še posebej, če upoštevamo t udi lastniški vidik. Predlagatelji tudi menimo, da je nelogično, da bi v tem priobalnem pasu na primer občina lahko javno parkirišče, zasebnemu lastniku pa bi prepovedali vsakršni, tudi enostavni, gradbeni poseg. Jaz prihajam iz Gorenjske in na Gorenjski imamo eno vas Goriče pri Golniku, kjer so dejansko hiše ujete; na eni strani teče potok, na drugi strani je vaška cesta, ki je nimajo kam prestaviti, in hiše so v preteklosti si tam zgradili, imajo malo vrta in ne morejo, ne smejo na rob svoje parcele postaviti nobene lope, ker ni odmika od priobalnega zemljišča. Zato smo se danes dogovorili, da bi za te enostavne objekte tudi naredili izjemo

35. TRAK: (AB) – 11.50

(nadaljevanje) in s tem ljudem, ki že tako težko živijo ob potokih in rekah, za katere največkrat skrbijo, vsaj v preteklosti so sigurno 30 let skrbeli tudi za brežine oni sami in jih urejali, čeprav danes poslušamo, da so marsikdaj s tem kršili kakšen predpis. Zato iz navedenih razlogov, zlasti pa iz vidika enakosti pred zakonom menimo, da je dopolnitev člena upravičena, pri čemer opozarjamo, da gre le za posege, ki so opredeljeni, kot enostavni objekti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vidim, da je še nekaj želje za razpravo, zato bomo začeli z novim krogom prijave. Izvolite.
Najprej ima besedo Ljubo Žnidar.
Izvolite.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Zdaj, kadar bi rekel v teh poslanskih klopeh razpravljamo izključno o strokovnih zadevah, takrat bi rekel, da konstruktivnost razprav, bi rekel zelo zvodeni in bi rekel nivo teh razprav, bi rekel kar zelo krepko pade. Pa ne mislim toliko zaradi ne vem, samih razpravljavcev, ampak dejansko ker gre konkretno v tem primeru za postopke, ki jih je potrebno kar dobro poznati. In danes bi rekel, sem slišal anomalij takšnih in drugačnih, pa jih bom malo pokomentiral kako pa dejansko te stvari res v praksi delujejo in funkcionirajo.
Glejte, najprej je potrebno poznat sprejemanje občinskih prostorskih aktov, ki vemo kako se začne – ali na pobudo lastnika, interesenta in tako naprej do občin in potem se začne sploh, bi rekel postopek spremembe prostorskega občinskega akta. In jaz bi rekel, da župani tudi niso neumni, da bi ob rekah oziroma priobalni pas, ker sem danes slišal primerjava kaj vse je objekt v javni rabi. Res je, ta nabor je izjemno širok, ampak ne imeti župane za toliko neumne, da bodo šli v priobalni prostor gradit cerkve. Cerkve vemo, da so včasih že, ko niso imeli prostorskih aktov, so jih gradili izključno na vrhu hribov, nikoli … eno cerkev mi pokažite, ki je zgrajena v nižini ob nekem potoku. Je ni, jo ne boste našli.
Potem naprej sem slišal od parkirnih hiš, trgovin, letališč in tako naprej. Glejte, glejte taka anomalija v teh razpravah. Res je, to so objekti javnega značaja, ampak ne s takimi primerjavami zdaj hodit, bi rekel pa danes tu navajat, da se bo zdaj to dogajalo. Ne imeti za župane za toliko neumne, da bodo to ob svojih prostorskih aktih to dovolili. In potem nadalje, ko slišimo, da ni varovalk. To govorite vsi tisti, ki ne poznate teh postopkov.
Glejte, ko se občina odloči v spremembo prostorskega akta, najprej se naredijo strokovne podlage in s temi strokovnimi podlagami sploh lahko prosi za soglasje po resornih ministrstev. Od vseh resornih ministrstev mora dobiti soglasje. Ne zdaj, ko ste prej navajali – ja, se minister zdaj izgovarja na gospodarskega ministra. Ni res. Za spremembo občinskega akta morajo dati soglasja vsa ministrstva. Pred tem pa še stroka, ko govorite, da se stroko »obzide«. Glejte, soglasje za vodno mnenje mora biti predhodno, predno sploh občina lahko gre s postopkom naprej.
Tako da zdaj ne zavajat, ampak dobro, mogoče res ne poznate teh postopkov. Tu je varovalk ena za drugo. Ne moreš iti, stopit na tretjo stopnico. Ne gre, ker te čaka varovalka že na prvi stopnici. Tako da, dajmo biti malo konstruktivni. In zdaj,

36. TRAK: (NB) – 11.55

(Nadaljevanje): poglejte, z vsem spoštovanjem do vseh teh podpisnikov, ki jih je navedel kolega Dejan Židan, zdaj če bi jaz danes komentiral ta dopis, bi rekel, da ti spoštovani kolegi, strokovnjaki, da si zakona sploh niso prebrali. Pa to ni res. Ta dopis je bil napisan pred seje na matičnem delovnem telesu in takrat je bil relevanten. Od matičnega delovnega teles do danes se je spremenilo kar nekaj členov. Črtal se je 4. člen, ker gre poseg na vodovarstveno območje, sprememba 37. člena, itn. Zakon se je spreminjal in danes, bi rekel kolega Dejan židan, daje ugled teh strokovnjakov, jih postavlja, ker je danes drug časovni moment z drugo vsebino, jih postavlja, da lahko danes rečemo za te strokovne kolege, da si zakona sploh niso prebrali. Ja logično, ker je bilo njihovo mnenje napisano prej ko se še členi tega zakona niso spreminjali in danes potencirati to zadevo je nekorektno in blatenje imena vseh teh strokovnjakov, ki jim jaz verjamem in zaupam. Ampak ta dokument je bil relevanten pred sejo na matičnem delovnem telesu. Tako, da ne zdaj blatiti njihovih imen, njihove stroke in njihovih znanj. Verjamem, da jih imajo, ampak to je danes tukaj neprimerno. To se pravi, poglejte kolegi, ne stroko spuščati v razpravah vedno v politično konotacijo. To v stroki ne gre. V stroki so postopki, so merila, so varovalke, itn. In to posplošeno danes te razprave, bi rekel dejansko ne zdržijo, niso konstruktivne in ne sledijo stroki.
Zdaj kot drugo, kar vehementno bomo zavrnili ta zakon. Verjamem, da je vedno vsak zakon možno še kako dopolniti, še kako dodati ali pa pogledati tudi z drugega zornega kota, ampak poglejte, prvo kar je, gre tukaj s tem zakonom. Za kaj gre za tako hitri postopek? Ker se dejansko gre za lastna sredstva, da se takoj preusmerijo v vzdrževanja in gradnjo pri protipoplavnih zadevah na slovenskih vodotokih. To je bistveni in prvenstveni namen tega zakona. In zdaj tukaj kar vehementno reči, ja to bomo zavrnili. Kaj pa potem, ko bom prišla prva poplava, pa ko nismo zgradili? Poglejte, v Sloveniji se v tem času izjemno veliko gradi na protipoplavni zaščiti. Izjemno veliko. In zato je potrebno, je potreben denar, so potrebna sredstva. Tako, da tukaj gre res za urgenten prenos sredstev, in da se lahko stvari gradijo, ker so potrebe vedno večje kot je na razpolago sredstev za ta namen. Tako da, jaz gledam s tega stališča zakon absolutno pozitiven. Za te posege je varovalk več kot dovolj. Še enkrat povem, ne podcenjevati slovenske župane, ker tako neumni pa spet niso kakor danes vi razpravljate tukaj pa vse kar bo možno graditi. In seveda, prvenstveno tudi, da se zagotovijo sredstva za gradnjo protipoplavne zaščite, zato bom zakon seveda z veseljem podprl.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Repliko ima najprej Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospod podpredsednik. Hvala gospod poslanec, da ste me omenili in mi s tem dali možnost, da odgovorim.
Jaz ne razumem, da je zloraba stroke, če se prebere stališče stroke, ki ga je dala ven takrat, ko je bil en del spornega člena oziroma sporni člen že umaknjen. Pred sabo in to je moja pravica, imam dopis tako pristojne fakultete kakor štiri doktorje znanosti, ki predstavljajo organizirano stroko v Sloveniji. Nisem navajal svojih besed, prebiral sem stališča stroke. Vseh ljudi, ki so spodaj podpisani niti ne poznam, predvidevam pa, da če so profesorji, nekdo tudi dekan in tako naprej, da je pred njimi kariera, ki je nesporna. Zato ji moramo prisluhniti, ker ni možnosti, da bi sami sodelovali na tej razpravi,



37. TRAK: (DAG) – 12.00

(nadaljevanje) moramo prisluhniti, ker ni možnosti, da bi sami sodelovali na tej razpravi. Po seji odbora sem korektno navedel, da sem prebral njihova stališča. Ali smo, gospod poslanec, zdaj prišli do tega, da moramo biti na tej strani samo tiho? Če preberem stališče, korektno, brez žaljivk, samo preberem ga, povem, čigavo je, veste, da me ne boste mogli utišati. Prebiral ga bom naprej, pa če bo ostalo kaj časa, si bom ponovno vzel čas, da preberem celotno stališče, čeprav pred mano ni samo dveh stališč, jih je več.
Hvala, ker ste mi dali možnost, gospod podpredsednik, da sem odreagiral.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Repliko ima še Edvard Paulič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Repliciram gospodu Žnidarju. In sicer, mojo razpravo je zagotovo narobe razumel, v smislu, da mi problematiziramo ta prenos sredstev za protipoplavno zaščito. Ta del zakona je absolutno okej. Problematiziramo pa to, če se zakon 18 let ni popravljal, da se v 14 dneh popravlja člene, ki imajo nek širši družbeni pomen. In teh členov bi se morali dotikati s tresočo roko in z upoštevanjem stroke. In to je to, kar sem v svoji razpravi poudaril.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo razpravo. Besedo ima mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.
Spoštovani minister mag. Vizjak, kolegice poslanke in poslanci!
Res je, Zakon o vodah je eden od zakonov, ki se spreminjajo načeloma zelo redko, in to predvsem iz enega razloga, ker je to vsebinski zakon in se z njim dejansko posega na nepredvidljivo število deležnikov. Problemov ali pa izzivov, ki se jih lahko s takim spreminjanjem povzroči, je toliko, kolikor so dolgi tudi vodotoki, toliko je lahko problemov. Seveda je ena perečih težav v Sloveniji tudi urejanje vodotokov. In v stranki SAB zagotovo pozdravljamo, brezpogojno pozdravljamo, da se sredstva Sklada za vode namenijo tudi za urejanje vodotokov. Še posebej, ker so ta sredstva na voljo in niso porabljena. In je škoda, da se sredstva, ki so na razpolago, ne porabijo za preprečevanje škode. To je zadeva, s katero v stranki SAB absolutno nimamo težav. Drugo pa so bistvene vsebinske spremembe zakona. Ta 4. člen, ki govori o gradnji na vodovarstvenih območjih, je na pritisk javnosti in poslancev v Državnem zboru Vlada umaknila ali pa bo umaknila oziroma dala predlog za umik, kar tudi pozdravljamo. Imamo pa težavo z definiranjem dovoljenih gradenj ali pa novih posegov v pasovih ob vodotokih. Poglejte, mi imamo že določene pravilnike, ki omogočajo in jasno definirajo, da se lahko na priobalnih ali vodnih zemljiščih gradijo objekti javne infrastrukture, in ti objekti so tam taksativno našteti. Menimo, da bi tudi v tem primeru lahko država šla v ta korak. Tu pa se je v bistvu odločila in zelo širok spekter objektov preko nekih CC-SI klasifikacij kar našteje. In to seveda omogoča številne posege, sicer v skladu z zakonom, ampak se bojimo, da tak način odpira številne izzive. Torej, mi se dejansko bojimo, da lahko slovenski vodotoki ali pa jezera postanejo podobna Vrbskemu jezeru, kjer se praktično zaradi objektov – tam sicer privatnih – ne moreš prosto sprehajati ob jezeru, ker je vse zagrajeno. Mi imamo tu v tem smislu zelo resne pomisleke in nas v bistvu

38. TRAK: (TB) – 12.05

(nadaljevanje) ravno zaradi tega, tak način, relativno hiter način sprejemanja te zakonodaje ali pa postopek, ki se ga gre, zelo skrbi in ga tudi ne odobravamo. Da še enkrat povem, mi imamo v Sloveniji veliko problemov z oskrbo z pitno vodo. Mi bi želeli tudi, da se v tem kontekstu to tudi udejanja, tudi, v bistvu, ustavna materija, ne bi imeli nobenega problema, če bi se po hitrem postopku uzakonjala, imamo pa problem, da se ene, take stvari, na tak način, urejajo in, bom rekel, v zakon / znak za konec razprave/ prvotno dodajajo členi, ki se nam pa zdijo sporni in v bistvu pri nas vzbujajo pomisleke oziroma nas odvračajo od tega, da bi zakon potrdili, čeprav imajo en člen zelo dober in ga podpiramo, to je seveda ta člen, ki se nanaša na urejanje vodotokov.
Mi zaradi tega, tega zakona ne bomo mogli, ne bomo podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še zadnji v tem krogu, dr. Franc Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala za besedo.
Čisto za uvod, ali obstajajo kake cerkve, ki niso na hribu, pa so ob potoku, seveda jih je kar nekaj, v Kotljah kolega Janija Prednika, je recimo ena taka cerkev, naravnem ob potoku, od Polževega, če se z vlakom peljem, proti Ivančni Gorici, je sredi travnika ena lepa stara cerkev in lahko vam bi jih našteval še enih 300.
Drugič, neke insinuacije, ali imamo župane in županje za neumne. Daleč od tega, jaz vedno rečem, da je to najbolj zahtevna politična funkcija. Dajmo si postavit dve preprosti vprašanji. V Beli krajini radi rečemo, »saj ne gori voda«. Ali gori voda? Zaenkrat ne. Ali se voda ustavi na občinski meji? Tudi ne. In tisti primer kolega Žnidarja, čeprav izhaja bolj iz gradbeniškega »foha«, »glih« ni najboljši. Mi smo v tistem noveliranju prostorske zakonodaje, dali neko možnost RPN-jev, dajmo reči, regionalnega prostorskega načrtovanja in če je kje treba načrtovat onkraj občinskih plašnic, so to seveda vodotoki. Že en manjši potok, ki občasno poplavlja, bo praviloma šel čez vsaj dve občini, če ne več, glede na mrežo naših občin.
V čem je problem tega predlaganega zakona? Problem je v tem, da ta Vlada pa očitno ne more en zakon spravit, da ne bi ratal nek »kažin«. Da ne bi upravičeno, bom kar rekel, ponorela strokovna javnost, ki se ji potem nekaj očita in da ne bi cel del državljank in državljanov. In potem je vedno to, kar ste zdaj vi izvajal, gospod minister. Seveda je v vsaki zakonodaji tudi kaj dobrega in potem se žuga v parlamentu, »če pa vi tega zdaj ne boste podprli, bo to pa to«. Vaša naloga oziroma naloga pripravljavcev zakona, kateregakoli, kdorkoli to, ali delajo ministrstva ali predlagamo poslanci ali državljani, s 5 tisoč podpisi, je dejansko, da zakon logično spiše tako, da ni potem tozadevnih žuganj.
Saj je bilo že v glavnem povedano s strani kolegov, pred menoj. V tej obsedenosti s PKP-ji, smo malo pozabil na to, tudi v PKP-jih, da so zakoni neke vezane posode. Zakon o vodah ne moreš brat brez gradbeniškega zakona in seveda, v širšem smislu, tistega tako imenovanega trojčka. Seveda moramo tudi razmišljat o poplavni varnosti, o »plazovitosti«. Neki moj znanec je bil na funkciji ministra pred vami, pa je rekel, saj, dokler nisem ratal minister, saj nisem vedel, kako zelo je plazovita Slovenija. Po tem, kar se je zgodil pri sosedih na Hrvaškem, tudi o »protipotresnosti« in seveda se moramo vprašat tudi o »izvedbenosti«. Ali veste, ali so župani neumni ali ne? Seveda ne, ampak recimo lep primer je Laško, kjer so celo premikal en najbolj poplavnih vodotokov, strugo, pa so potem zidal del toplic in dejansko kršil zakonodajo, potem se spomnite, prvič, ko je Savinja malo bolj poplavljala, so lahko drva nabiral v garaži tistega prizidka. Ali veste, to je tudi ta nek izvedbeni vidik. In cel ta »kažin« je nastal, jaz ne vem, nisem šel raziskovat za nazaj, ampak človek dobi občutek

39. TRAK: (ŠZ) – 12.10

(nadaljevanje) kot da je nekdo niti ne roko zvijal Počivalšku, pa je Počivalšek potem nekaj hotel notri, ker bi nekdo nekaj zidal in zdaj imamo mi ves ta teater in kjer vi pridete gospod minister, ker bi morali imeti dopolnilno obrazložitev predlagateljev, v bistvu pa agitirate kako se naj glasuje. Že takrat vas bi tisti, ki je vodil sejo takrat v bistvu moral prekiniti. In verjetno, če po 19-ih letih nekaj spreminjamo ali po dveh desetletjih, če vemo, da bodo v 21. Stoletju vojne zaradi vode, delno se že dogajajo, nekatere so pa tudi resni meddržavni spori, recimo Madžarska-Romunija glede Donave pa še kje, potem seveda bi si morali vzeti več časa. Tukaj se strinjam s kolegom Tankom, to je bila naloga kolegija, da bi rekla, čakajte hop cefizelj, vodo smo vpisali v Ustavo, ne glede nato kakšno partijsko izkaznico imamo, smo vsi večinoma sestavljeni iz vode. Gre za neko preresno zadevo, da bi se šli na tak način, kot se gremo.
In tudi tako, kot je lepo povedal kolega Bandelli, ki si tudi prebere vse zadeve, podobno kot jaz. Imamo tam razen če in potem tiste točkice in seveda so neki strahovi v bistvu upravičeno in tudi če gledamo logiko te vlade, ki je zelo blizu privatizacijski logiki, jaz pač sem socialni demokrat, jaz sem bližje, če hočete skandinavski logiki. Da se brežine ne privatizirajo, če to povem na vsem jasen način. Mi potrebujemo neko resno regionalno prostorsko načrtovanje, potrebujemo tudi vrnitev urbanizma, potrebujemo tudi več stroke. A veste mi imamo v tem parlamentu neko to zgodbo politika ali stroka. Čakajte, to ni pilo vodo, že v 17., 18. stoletju v nekih družbah z malo razsvetljenimi absoluti, ne pa v 21. stoletju. Tukaj se pa strinjam potem z Ljubotom, pa še s kom, je pa seveda potem težava, ko se moraš glodati malo bolj resno v te zadevne materije, da zdaj Dejanu pustim še nekaj minut, mogoče za kakšno repliko. Skratka, zadeva je preresna, da bi se jo lotevali na takšen način, kot ste se jo lotili in osebno mislim, ja, da je okej, da ta zakon danes pade in da se te resne problematike lotimo še enkrat po rednem postopku, upoštevaje večino resnih pomislekov, tako strok, kot tudi laikov, tudi zavedajoč se nekih zgodovinskih okoliščin nastanka nekih naselij, ki jih je omenjala kolegica Udovč.
Hvala za besedo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosil minister, mag. Andrej Vizjak. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani jaz bi rad ponovil nekaj zelo jasnih tez. Prvič, ta zakon nikakor in v ničemer ne vpliva na lastništvo priobalnih in vodnih zemljišč. Priobalna zemljišča so v glavnem privatna v Sloveniji, vodna zemljišča so državna in s tem zakonom nikakor in nima nobene veze z lastninsko pravico nad priobalnimi zemljišči. S tem zakonom dopuščamo in ožamo možnost posegov na priobalna zemljišča in samo za objekte javne rabe. Doslej, v sedanji ureditvi so namreč možni posegi tudi za čisto privatne namene. Torej spoštovani poslanec, mi s tem predlogom ožamo možnost posegov na priobalnem zemljišču, samo za objekte javne rabe, poleg teh izjem, ki so že itak v veljavi.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, objekt javne rabe bo lahko v javno-zasebnem partnerstvu v bodočnosti in bodo počeli to, kar so kolegi prej govorili. Tudi to je nekaj možnost seveda.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Minister izvolite, imate besedo.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Da, da, vendar so namenjeni vsem. Vam, meni in Francu iz spodnje / nerazumljivo/ ali zgornje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Je še interes za razpravo. Začenjamo postopek prijave. Izvolite se prijaviti. Besedo ima najprej Boris Doblekar. Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Jaz moram reči, da sem zelo vesel, da je na mizah ta zakon, končno, da se nekaj premakne. Zdaj tukaj v razpravah je bilo slišati spet marsikaj, vse

40. TRAK: (AB) – 12.15

(nadaljevanje) v nekem stilu, da pač ta Vlada ne dela dobro, ampak jaz mislim, da so te razprave bile popolnoma neumestne.
Minister je desetkrat eno in isto razložil, povedal kaj je cilj tega zakona, kakšni so ukrepi, kaj nas čaka v prihodnje in vse to je za ljudi, za gospodarstvo, za naravo, za okolje dobrodošlo. Ne smemo se bati nekih sprememb. Zdaj vi pravite – ne govori voda, bomo drugič, saj imamo še čas, dajmo razpravljat javno, širše. Saj o tem se govori pa razpravlja desetletja. Tle razprave, želje … jaz se spomnim razprav na Odboru za infrastrukturo odkar sem poslanec, saj o tem skoz govorimo pa dajemo predloge, pobude, različne ideje. Pridemo tudi skupaj. Dostikrat smo imeli, smo govorili isti jezik na teh odborih, ko smo govorili na to temo na problematiko vod, na problematiko poplav, na problematiko gradenj na priobalnem pasu in tako naprej. Ampak zdaj smo pač seveda opozicija v neki drugi, v neki drugi vlogi, pač vlogi, da je treba vse skupaj karkoli se pojavi z Vlade sesuti in so seveda razprave popolnoma drugačne in jaz tega sploh ne razumem.
Zdaj zavrniti zakon v takšni obliki, kot je pripravljen, kljub temu, da smo ga že nekako modelirali tudi s strani ministrstva, tudi s strani koalicije, mislim, da je nesmiselno in da to ni na mestu. Zdaj vemo koliko je neurejenih zadev na vodotokih, na hudournikih, kakšne škode se povzroča ljudem, kakšne nevšečnosti, ogrožanja življenj tudi, premoženja. In jaz mislim, da je samo za pozdravit to, da bo več sredstev predvidenih za to, da se te vodotoke sanira, da se vloži več denarja v to. Vemo, da je doslej tega bilo mnogo premalo.
In jaz ne vem v čigavem imenu, jaz si ne bi upal proti temu glasovat, no. Res ne, jaz izhajam iz terena. Bil sem tudi podžupan, občinski svetnik sem tretji mandat in poznam stvari na terenu. Vem kako zgleda to pri ljudeh. In da bi zavrnil takšen predlog, mi tudi na kraj pameti ne pride, res ne. Ne verjamem, če še komu, ampak tle so seveda politične odločitve. Ampak jaz bi vas kljub temu prosil, da še enkrat dobro razmislite v imenu vseh teh ljudi, ki se jih ta problematika dotika pa jih ni malo. Jih ni malo.
Dostikrat se tudi prosi koncesionarje, ki urejajo te vodotoke. Jaz ne vem na svojem področju … je Hidrotehnik v Zasavju, pa se jih prosi – pojdite ta vodotok uredit, pojdite te veje odstranit, tukaj je zabito, tam takoj poplavi. Ponavadi je kakšen odgovor zelo na hitro, da je pač pomanjkanje finančnih sredstev, da ni zagotovljenega denarja za to in stvari stojijo. In tam imamo kostrevniški, vintarjevški, vintarjevško dolino, ki … pojdite si pogledat kako to izgleda na terenu. In pol prva voda malo večja, ko pride, malo večja nevihta – ja, saj je vse poplavljeno, vse odnese. Tudi ljudje trpijo pa imajo že leta mogoče ob teh vodotokih, so kmetije, imajo zgrajene kakšne lope, kozolce, tudi hleve, gospodarska poslopja blizu teh vodotokov, to je vse poplavljeno. To nanese blata, kamenja, vej, to morajo vse sami pospravljati. Jaz ne vidim nobenega poslanca, da jim bo šel pomagat. In jaz res svetujem in priporočam, da se takšne stvari končno premaknejo in da se tudi potrdijo.
Zdaj, kar sem prej v svojem stališču omenil tudi to, da pogrešam

41. TRAK (VI) 12.20

(Nadaljevanje) različne organizacije s strani naravovarstva, okoljevarstva, nevladne organizacije in tako naprej. Že prej, ko se je delalo z naravo in v prejšnjem sistemu in tudi do sedaj pa jih ne vidim na terenu, ampak samo takrat jih slišim ko se neka stvar želi premakniti s strani vlade in ministrstva, takrat so pa takoj vsi na kupu. Jaz vse pozdravljam, vsako debato, vsako pripombo, vse, saj smo vendarle ljudje. Saj se je treba pogovarjati. Ampak če samo odlagališče Rakovnik omenim, ki je ob potoku, čez potok, čez pitno čisto vodo sredi gozda je tone, deset tisoče ton odpadkov, kož, kemikalij, svinjarije. Nad potokom, se pravi potok spodaj teče in vse pronica notri in vse teče v reko Savo in gre v Zasavje. Pa sem se boril leta in leta. Končno je minister Vizjak prisluhnil, so se stvari začele sanirati, kar bo seveda zelo veliko koštalo, ampak kaj vse smo počeli, pa nisem nikoli nobene nevladne organizacije tam v Rakovniku videl. To moram povedati. To tako je. Apnenca v Kresnicah, zraven reke Save, jalovini oziroma tistega materiala nanešenega, ko bo ena voda prišla kam bo to vse šlo, bog si ga vedi. To je vse ob vodi. To se vse dela sedaj v tem času. Saj ni to od ne vem kdaj.
Hudourniku, vodotoki, Loki potok, Vače, Hotič, saj to vse to poznate. Saj Slovenija je… jaz govorim samo primer iz lokalnega območja. Imate pa to vsi povsod tega. Ponoviče, Sava, to je vse poplavljeno vedno. Ampak zmeraj se potem samo kurativno, se pravi, ko pride do nečesa se pa nekaj lotimo in probamo nekaj popravljati, pa še to z velikimi mukami. Na konec gre občinska komunala popraviti na svoje stroške stvari, ki so od države, zato da se ljudem pomaga, da se lahko pripeljejo do kmetije, do svojega gospodarskega poslopja. In tukaj moramo…, treba je prisluhniti ljudem in jim pomagati. In ne vedno takoj potem vključiti čisto pitno vodo, sedaj bomo pa nekaj ogrožali, če bomo tam nekomu dovolili, kar smo mi tudi z amandmajem predlagali oziroma koalicija predlaga, da se le dovoli končno kakšno drvarnico ob kakšnem potoku narediti. To ni ogrožanje čiste pitne vode, nekih vodnih virov. Ogrožanje je tisti Rakovnik, pa tisto, kar sem prej našteval, pa črna odlagališča, ponavadi v grabnih pa v potokih. In še vedno jih je veliko. To so tisti problem in tam bi jaz pričakoval neke organizacije, da skočijo v luft in da pridemo vsi tja, pogledamo, opozorimo, vključimo medije, pa rečemo: dosti je tega, nehajmo naravo onesnaževati pa vire čiste pitne vode, vodovarstvena območja. Tam bi jaz to pričakoval, večjo aktivnost.
Dostikrat se sliši tudi, da ne bo stroka, da politika odloča. Saj je minister lepo povedal, stvari se bodo odločale na Direkcije za vode. Ali je Direkcija za vode politični organ? Saj ni, a ne? Saj ni Direkcija za vode politični organ. Tam so strokovnjaki, vsaj jaz jih poznam. Jaz vem, da tam delajo strokovnjaki s področja, ki se ga zadeva. In so in okoljevarstveniki zraven in naravovarstveniki in ljudje, ki so delali šole, fakultete in se na te stvari spoznajo. Upoštevati morajo zakonodajo in jaz tukaj ne vidim nobenega problema, če bodo oni odločali o tem. Bolj bi se bal, če bi o tem odločali poslanci tukajle notri, ki bi pa že mogoče malo drugače gledali. Pa tudi nismo vsi strokovnjaki, vsaj jaz se nimam za strokovnjaka. Vidim pa stvari nekako pragmatično, ker sem se pač s tem kot podžupan ali občinski svetnik moral soočati in se še vedno srečujem dobesedno skorajda vsak dan. In zato jaz zaupam stroki, zaupam strokovnjakom, zaupam tudi ministru za okolje in prostor, ki se trudi in vem, da ima rad naravo. Saj minister ne dela na tem, da bomo onesnažili vodne vire. Mislite, da on ne bi rad pil čiste pitne vode? Jaz tukaj ne vidim nobenega problema, če bo o tem odločala stroka. Dostikrat se pa tudi sliši, na primer gredo ljudje, greste v tujino, mogoče tudi mnogi med vami, pa vidite kako izgledajo kolesarske poti ob rekah zunaj, kako izgledajo

42. TRAK: (SC) – 12.25

(nadaljevanje) ne vem flosarji tam na rekah saj tudi na Koroškem to urejeni torej lokali, objekti ne vem raftajo, imajo lahko urejene stvari ob reki, na reki z nekimi montažnimi objekti rekreacijske poti, sprehajalne poti ne vem neki urejen dostop do reke, do potoka, do jezera konec koncev tudi do obale, morja. To je prav, da je tako urejeno, saj s tem ne bomo ogrožali. Včeraj sem gledal POP TV neka strokovnjakinja ali kaj je že bila: »Ja, ogrožanje čiste pitne vode, kje pa je še tako kot v Sloveniji, ko pipo odpreš pa vodo piješ.« takoj pomeša z vsem drugim samo, da se bolj fajn sliši pa, da se poskuša nekaj očrniti. Pa ne bomo več dostopati do obale, do reke, do jezera, do morja ja, kje pa to piše, jaz tega nisem nikjer v predlogu te zakonodaje zaznal? Ampak s tem se, potem poskuša tudi preko medijev nekako vse skupaj zapeljati čisto v drugo smer in to se mi ne zdi prav. Bodimo pošteni, povejmo kako je, kako je napisano, kako smo si to zamislili in jaz mislim, če to sprejmemo ne bo čisto nobenega problema za to, zato še enkrat predlagam, da sprejmemo te spremembe. Verjetno v prihodnosti čakajo še tudi kakšne druge spremembe tega zakona, ki bi bile zelo dobrodošle. Ena izmed njih je tudi sedaj bila pač umaknjena mogoče bo res treba narediti še malce širšo razpravo pa stvari razjasniti, da bodo dejansko vsi razumeli, da ni bil to zelo namerni predlog, ampak mogoče pa le prav, da stvari še bolj razčistimo in tudi, da večkrat do besede pride tudi minister Vizjak, ki zna stvari povedati, ker je strokovnjak iz tega področja in mislim, da bodo ljudje tudi, potem lažje to nekako razumeli. Tako da, pozdravljam spremembe, pozdravljam, da se nekaj premakne, da ne bomo samo sedeli in govorili o tem, ampak da se končno nekaj prestavi in jaz bom zakon in te amandmaje koalicije tudi potrdil. Predlagam pa tudi, da še ostali razmislite in pomagate pri tem. Ne bomo naredili nič slabega k večjem dobro delo za ljudi, za naravo, okolje, gospodarstvo, za vodo, za turizem skratka same dobre stvari.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima še Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Sedaj prej eden izmed poslancev mislim, da je bil z vrst SMC rekel, da pač voda ne bi smela imeti politične okusa barve in vonja in se popolnoma strinjam. Dejansko glede na to, da gre za vodo, ki je dejansko naš univerzalni vir, naravni vir sploh ta voda, ko govorimo o čisti pitni vodi seveda ne bi smelo imeti ne okusa ne vonja in barve. Sedaj sem tudi gospodu ministru mislim, da prejšnji teden tudi postavil vprašanje glede čistosti oziroma tudi problemov, ki jih doživljamo v našem okolju se pravi v vzhodni Sloveniji sploh v Spodnjem Podravju glede čiste pitne vode sploh, ampak to sem samo omenil, ampak se bom sedaj fokusiral na zakon, ampak gre se za to, da pač bolj ali manj vsi prihajamo z nekih določenih regij, ker imamo težave s kvalitetno čisto pitno vodo in ko govorim o Zakonu o vodah seveda je to primarna bom rekel tudi skrb vseh nas sploh pa tudi ministrstvo in tudi ministra kot takega.
Glede zakona, glede 37. člena in sicer v prvem odstavku 3. točka - Gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov - sedaj pa, da bom razložil zadevo naprej objekt v javni rabi je lahko objekt oziroma je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in je lahko nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba, poslovna in upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, stavba splošnega družbenega pomena, obredna stavba in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi. Tukaj smo, potem pri tem, da se pač res bom rekel

43. TRAK: (VP) 12.30

(nadaljevanje) vrag se skriva v podrobnostih oziroma v nekih manjših alinejah, tako kot se je v tem primeru zgodilo tu. In zdaj sem vam naštel, kaj vse so v bistvu tudi objekti v javni rabi, in dejansko res širite nabor objektov, ki se bodo lahko gradili oziroma ki jih boste lahko, bom rekel po nekih določenih poteh spravili v prostor, kamor ne spadajo oziroma kamor sploh nebi smeli spadati. In to imam tudi vprašanje, če mi boste še to dodatno razložili, ker zdaj sem vam pač povedal, za katere objekte gre. Kako boste to urgirali oziroma kako boste tudi to nadzorovali? Ker sem vam razložil, za katere objekte gre, in tudi naštel. Tako, da dejansko ne drži to, kar ste prej razlagali vsem ostalim. In to bo treba razščistiti oziroma tudi zadeve, bom rekel dogovoriti.
e pa strinjam, glejte. Ne vem, zakaj imate toliko proti nevladnim organizacijam določeni poslanci. Ker če nebi imeli nevladnih organizacij, sploh ko se gre za naravovarstvo in za okoljevarstvo, dejansko bi imeli okolje uničeno, bom rekel tisočkrat bolj kot ga imamo sedaj, vodo še slabšo kot jo imamo sedaj. Dejansko v resnici gre zahvala vsem tem nevladnim orgazniacijam, ki se trudijo in si drznejo in si upajo tudi postaviti po robu. Pa ni važno ali je to zdaj ta garnitura politična ali je bila katera prejšnja, se pravi, zmeraj so pripravljeni se postaviti na stran dobrega, poštenega in se pravi na stran državljanov. Tako, da jaz mislim, da v takšnem primeru, ko govorite o nevladnih organizacijah, bi jih morali prve poklicati k sebi in jih vprašati za mnenje, ker tudi ogromno ljudi, ki dela v teh nevladnih organizacijah, je v bistvu bom rekel priznanih strokovnjakov na vseh področjih oziroma tudi na določenih področjih, v tem primeru glede vode in okolja.
Tako, da prosim, če nam to razložite, kako boste to urgirali. Pa seveda, ko govorimo o vodi, / nerazumljivo/ življena. To, da pa politika nebi smela posegati oziroma si drzniti kupčkati oziroma politično kupčkati v takšnih primerih, ko se pač želi pod pretvezo javnega dejansko privatno spraviti v prostor oziroma tudi privatizirati ta področja oziroma tudi sam vir pitne vode, pa mislim, da nam morajo zazvoniti vsi alarmi in bi morali vsi družno stopiti proti takšnim stvarem, ko se gre za naše univerzalno dobro, in to voda je.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej replika Boris Doblekar.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Ja, moram replicirati kolegu poslanci Koražiji, ki je v razpravi omenil, da imamo nekateri poslanci nekaj proti nevladnim organizacijam. Najbrž me ni dobro razumel. Jaz nisem nič rekel, da imam karkoli proti nevladnim organizacijam, in bi prosil, če se ne zavaja v razpravah. Niti z besedo nisem omenil, da imam karkoli proti nevladnim organizacijam. Podpiram nevladne organizacije, tako okoljevarstvene kot naravovarstvene, in z njimi tudi dobro sodelujem, sem v preteklosti in bom tudi v prihodnosti bodisi pri kakšnih bolj strokovnih zadevah ali pa pri samih čistilnih akcijah, ki jih organizirajo ali pa skupaj organiziramo, kot tista Očistimo Slovenijo, kjer sem bil glavni organizator čistilne na velikem področju v Zasavju. Tako, da jaz nimam nič proti nevladnim organizacijam. Rekel pa sem, da pogrešam večkrat njihovo sodelovanje ali pa da se večkrat dvignejo tudi tam, kjer mogoče ni vse skupaj toliko zanimivo, kot pri kakšnih večjih projektih. Samo to sem želel povedati, da tam jih pa pač pogrešam. Kot sem omenil naš primer Rakovnik odlagališče, jaz nisem nikoli tam nobenega videl, pa je voda zraven, potok in čista pitna voda, narava, ljudje, tam jih pogrešam. Tako, da nimam nič proti njim in je prav, da so, in jih spoštujem, ampak večkrat bi jih pa rad videl kje, da se pridružijo pri kakšnih zadevah. Ali pa mogoče tudi, da bi bilo malo boljše sodelovanje in malo več pogovorov konstruktivnih z samim Ministrstvom za okolje in prostor, pa bi mogoče večkrat našli kašen skupni jezik. Pa da se upoštevati tudi strokovne argumente, ne da je v igri samo politika, kar se tukaj notri zelo

44. TRAK: (ES) – 12.35

(nadaljevanje) rado dogaja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima še mag. Andrej Vizjak. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, poglejte, desetkrat povedano. Neresnica, moram pač desetkrat demantirati. Spoštovani poslanec, mi ne širimo nabor objektov, ki jih je možno postaviti priobalni, ampak ga ožamo. Kajti danes v dosedaj veljavni noveli, to se pravi, da če ta novela ne bo sprejeta, je možno graditi tako objekte javne rabe, ki ste jih našteli, kot tudi objekte zasebne rabe na priobalnem zemljišču, če tako predvidi prostorsko izvedbeni akt občine, če so izpolnjeni tisti pogoji, ki so sedaj identični in če sklene Vlada, da zmanjša pas tega priobalnega zemljišča. Se pravi, sedaj je možno pod določenimi pogoji postavljati v priobalni pas tudi objekte zasebnega namena. To omogočata šesti in sedmi odstavek 14. člena, ki ju z to novelo črtamo. Mi pa sedaj predlagamo ožanje te možnosti samo na objekte javne rabe. To se pravi, objekti javne rabe, ki ste jih vi samo en del našteli. Niste pa našteli tudi športnih parkov, otroških igrišč in podobnega. Otroška igrišča niso infrastruktura in ne sodijo v ostale izjeme. Lahko so, lahko pa niso. Ni nujno, da so.
Jaz želim samo povedati, spoštovani poslanec, da to ožamo samo na objekte javne rabe. In ko ste vprašali kako bomo nadzirali, kako bomo to regulirali. Čisto preprosto. Teh objektov ni možno umestiti v prostor, če tako ne predvidi prostorsko izvedbeni akt občine. Občina se mora skozi svojo diskusijo, skozi vsa soglasja soglasodajalcev oziroma najemodajalcev v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta ali OPN-ja pridobiti vse pozitivno, da je lahko ta raba tudi temu namenjena na priobalnem zemljišču. To se pravi, samo mnenje Direkcije za vode ni dovolj, kot je predvideno v Zakonu o vodah. Potrebno je imeti tudi ustrezne prostorske podlage v prostorskih aktih občine. Tam sodeluje pravzaprav vsa lokalna oblast, saj se to izglasuje na občinskem svetu, tam je tudi javna obravnava in so ustrezni javni postopki sprejemanja teh aktov, kjer je možno za kakšen konkreten primer v nekem konkretnem priobalnem zemljišču povedati vse. To so te varovalke, da ne pride do zlorab tega, kar je tukaj zapisano.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo k 2. členu? Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ, amandma Poslanske skupine Levica in amandma poslanskih skupin SDS, SMC in NSi. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Zato razpravo zaključujem. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH, v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Markom Koprivcem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona, dajem besedo predstavniku predlagatelju mag. Marku Koprivcu. Izvolite

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci!
Pred vami je novela Zakona o vrtcih. In sicer gre za eno spremembo, in sicer spremembo 34. člena Zakona o vrtcih, ki govori o pristojnosti občin glede financiranja zasebnih vrtcev. Če se morda ozrem nekoliko nazaj, že v času prejšnje vlade, ko je Ministrstvo za izobraževanje vodil minister dr. Pikalo, se je pripravljala obsežnejša novela Zakona o vrtcih s številnimi spremembami pač tega področja. Eno izmed področij je bilo tudi sprememba pristojnosti občin glede financiranja zasebnih vrtcev.
Ker je večina takratnih predlaganih sprememb pač v tistem času ni mogla priti do obravnav zaradi padca Vlade, je potem nova ministrica, se pravi dr. Simona Kustec, vendarle v proceduro

45. TRAK: (NB) – 12.40

(Nadaljevanje): dala večino teh predlaganih sprememb z izjemo ene, in sicer te, ki jo obravnavamo danes. Takrat je iz neznanih razlogov ministrica to spremembo, se pravi, spremembo ki povečuje avtonomijo občin pri financiranju enostavno izpustila. Nato smo predstavniki demokratične opozicije vendarle čakali, če bo prišlo do vložitve te dodatne novele, in ker do tega ni prišlo, smo se odločili, Poslanska skupina SAB, LMŠ, Levica in SD, da to zadevo vložimo sami. Gre pa za to, veste da imamo v Sloveniji zelo kvalitetno, dobro mrežo javnih vrtcev razpredeno po celotni državi. Slovimo po tem tudi mednarodno. Po vseh primerjalnih analizah OECD in ostalih smo res v vrhu Evrope in sveta glede kvalitete te javne mreže vrtcev. Poleg tega pa imamo tudi zasebne vrtce, ki so povsem prepuščeni zasebni iniciativi, ustanovi jih lahko vsak z nekim interesom, vse kar je morajo biti vpisani v razvid, se pravi, ministrstvo jim mora dati kljukico, da so pogoji za izvajanje programa, bodisi javnoveljavnega ali ne, ustrezni. Občina pa ob tem, da je financerka vrtcev in na nek način pristojna za to področje, nima pri tem nobene besede. Se pravi, v zadnjič časih se dogajajo situacije, ko so v javnih vrtcih prosta mesta, na drugi strani pa je občina dolžna financirati nek vrtec, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov ustanovi na podlagi zasebne pobude v višini 85 % programa. In ker smo poslušali številne pripombe na ta račun tako s strani občinskih organizacij, vse občinske organizacije so predlagale, da se ta zadeva spremeni, predlagala je stroka, predlagali so jo vzgojitelji, predlagala jo je združenje ravnateljev in na nek način si upam trditi, da je bila zadeva že zelo zelo dobro usklajena, vsi so se strinjali, da je prav, da ima občina kot financerka možnost v primeru, da je v javnih vrtcih dovolj mest, samo v tem primeru, poudarjam, da lahko občina odloči ali bo in v kolikšni meri bo financirala tudi programe v zasebnih vrtcih. Poudarjam, da tukaj ne gre za koncesijske vrtce, gre za absolutno totalno zasebne vrtce. In ponavljam še enkrat, absolutno je prav, da je občina tista, ki odloči ali nek vrtec potrebuje, se pravi, zasebni vrtec ali ne. Velikokrat smo slišali s te desne strani očitke glede pravice staršev do izbire.
Spoštovane in spoštovani! S predlogom nikakor ne jemljemo nikomur pravice do izbire. Vsak starš se bo lahko še vedno odločal kam vpisati svojega otroka. Je pa res, da pravica do izbire ni enaka pravici do financiranja. Namreč ne moremo pričakovati, da se iz javnih sredstev financira karkoli se hoče in tukaj bi rad še enkrat poudaril, da vsi tisti vrtci, ki imajo neke alternativne pedagoške metode, pa bodisi da je to Montessori, Valdorfska ima tudi konec koncev katoliški vrtci, so absolutno dobrodošla dopolnitev mreže in jaz sem siguren, da nobeden od županov tovrstnih vrtcev ne bi prenehal financirati. Gre pa za to, še enkrat ponavljam, da v primeru, da sta na istem območju en javni vrtec in en zasebni vrtec in je v javnem vrtcu dovolj prostora, županom omogočimo možnost nefinanciranja tistega zasebnega vrtca. To jim zgolj omogočimo, tega jim ne preprečujemo.
Druga stvar pa je, da obstoječim vrtcem ne spreminjamo nič. Namreč prehodno določilo pravi, da do leta 2024…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Koprivc, / nerazumljivi – govorita oba hkrati/ iztekel.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): … obstaja situacija taka kot je do sedaj. Skratka, prosim, da se spremembe potrdijo v korist javnim vrtcem in v korist gospodarnega ravnanja občin.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Za predstavitev poročila dajem besedo predsednici Ivi Dimic. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino na 16. redni seji, 11. marca 2021,

46. TRAK: (DAG) – 12.45

(nadaljevanje) obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Markom Koprivcem.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 94. seji, 12. februarja 2021, sprejel sklep, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in k njemu podala nekatere pripombe. Njena predstavnica je povedala, da je rešitev v uvodu le kratko predstavljena, manjka obrazložitev dometa predlagane spremembe, predvsem z vidika veljavnih rešitev Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Opozorila je tudi na nepojasnjeno razmerje rešitev do relevantne ustaljene ustavno-sodne presoje Ustavnega sodišča. V nadaljevanju je pojasnila, da so v mnenju izpostavili še vprašanje skladnosti z načelom zaupanja v pravo ter opozorili na posamezne premalo določene opredelitve.
Svoje mnenje je podala tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlog zakona podprla.
Uvodoma je predlog zakona predstavil predstavnik predlagatelja. Predstavnik ministrstva je predstavil mnenje Vlade, ki predlogu zakona nasprotuje. Povedal je, da občine opozarjajo na nujnost dopolnitve določbe 34. člena Zakona o vrtcih z opredelitvijo pristojnosti občine pri odločanju o sofinanciranju zasebnih vrtcev. Pojasnil je, da so glede tega nujno potrebna dodatna usklajevanja, saj gre za občutljivo in zahtevno tematiko, ki jo je treba temeljito proučiti in doreči v izogib kasnejšim pravnim zapletom pri izvajanju zakona. Sledila je razprava, v kateri so nekatere članice in člani odbora menili, da mora imeti zasebni vrtec, ki želi biti sofinanciran s strani občine, oblikovana dva oddelka otrok, kar je Zakon o vrtcih že določal v obdobju od leta 1996 do 2008. Tako bo omogočena zaščita otrok v zasebnih vrtcih, saj je v njihovem interesu trajnost delovanja vrtca. Pohvalili so odlično javno mrežo vrtcev, ki so lahko po kvaliteti in strokovnosti vzor in zgled celemu svetu. Opozorili so tudi na možnost podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem s strani države ter menili, da se mora preprečiti negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Drugi so menili, da so zasebni vrtci prav tako kot javni in vrtci s koncesijo del javne mreže vrtcev ter da mora biti predšolska vzgoja kakovostna in pluralna; takšna pa je lahko le ob sočasnem obstoju tako javnih kot zasebnih vrtcev. Poleg tega so starši dolžni skrbeti za svoje otroke in jih vzgajati skladno s svojimi prepričanji in vrednotami, temu pa sledijo tudi, ko se odločajo o vpisu otroka v vrtec. Poudarili so, da je sofinanciran zasebni vrtec pravica in ne le možnost takrat, ko odpove javno načrtovanje vrtčevskih kapacitet oziroma ga ni mogoče podrediti kriteriju, ki je razpoložljivost javne infrastrukture.
Svoja mnenja in stališča so predstavili tudi številni predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki so bili vabljeni na sejo.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel.
Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih sprejme v predloženem besedilu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo Damirju Orehovcu, državnemu sekretarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

DAMIR OREHOVEC: Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Lepo pozdravljeni, poslanke in poslanci!
Naj uvodoma povem, da je predšolska vzgoja v naši državi zelo kakovostna, kar nam priznavajo tudi širom po svetu, in to je nekaj, na kar smo lahko zelo ponosni. Sistem predšolske vzgoje v naši državi

47. TRAK: (TB) – 12.50

(nadaljevanje) temelji predvsem na javnih vrtcih, ki predstavljajo v bistvu 95 %, v njih so vključeni 95 % vseh otrok, dopolnjujejo pa seveda ga zasebna iniciativa. Tukaj bi predvsem predstavil posebne pedagogike, kot so Montessori oziroma Valdorfska.
Če pogledamo, koliko je vseh zavodov, lahko rečemo, da je 25 % zavodov na področju vrtcev zasebnih, potem je tukaj približno 25 samostojnih in pa približno 50 takšnih vrtcev, ki so pri osnovnih šolah. Skratka, približno 400 vrtcev. Naš cilj, naše države je, ohraniti in pa še izboljšati kakovost predšolske vzgoje in pa vanjo vključiti čim več otrok in sicer, cilj je, na ravni Evropske unije, 96 %. Mi se vsako leto temu cilju seveda tudi približujemo.
Kar se tiče zakona, ki je pred nami, gre za to, da je bil vložen s strani poslancev. Ker je na prejšnji, noveli, ki smo jo obravnavali na začetku leta, se je vršila razprava predvsem v zvezi z tem, tako imenovanim, 34. členom, ki bi naj urejal tudi financiranje zasebnih vrtcev. V tej razpravi in tudi v razpravi, v Državnem svetu in vsepovsod, kjer je pač razprava potekala, se je izkazalo, da stališča niso usklajena, zato smo se tudi že uvodoma, odločili, da ustanovimo, delovno telo, komisijo, na ministrstvu, kjer bodo v njej predstavniki tako s strani občin, kot predstavniki zasebnih vrtcev in pa seveda tudi predstavniki javnih vrtcev, z namenom, da se poišče, na nek način, nek predlog, ki bo sprejemljiv, tako na eni strani za občine, kot na drugi strani za zasebne vrtce.
Vlada, kot je bilo že danes rečeno, je seveda podala mnenje, ki je negativno, ne podpira tega zakona. Kljub temu je mnenje ostalo enako, ne glede na to, da je bilo v tej proceduri, ta zakon, na delovnem, na telesu, pristojnem, potrjen.
Mogoče samo, kaj so tiste stvari, ki bi jih bilo smiselno tukaj omenit. Čeprav ta zakon na prvi pogled, ureja samo finančno, financiranje zasebnih vrtcev, ki so ga izpostavile predvsem večje občine, pa menimo, da bi taka sprememba v bistvu pomenila večji poseg v sam sistem, tako upravljanja in delovanja vrtcev. Postavlja se vprašanja, po katerih merilih bodo občine oziroma njeni pristojni organi, zavrnili financiranje zasebnega vrtca. To, recimo, ta zakon ne ureja, ta predlog zakona, še posebej, seveda, bi se tukaj dotaknil tistih zasebnih vrtcev, ki niso, ki nimajo koncesije in ki je tudi ne morejo imet, ker trenutna zakonodaja jim tega ne dovoljuje. Gre za te, tako imenovane, vrtce, ki delajo po posebnih pedagoških načelih, ki sem jih že uvodoma povedal.
Skratka, potem gre za vprašanje pri samem postopku, ko, če pristojni organ občine zavrne vlogo, kakšno je pravno varstvo, recimo, zoper odločitev pristojnega organa in pa seveda, predvsem v prihodnjih odločbah, se postavlja vprašanje, kaj se zgodi po 1. septembru, recimo starš, ki je vpisal v vrtec / znak za konec razprave/, zasebni, bo potem naenkrat, seveda, moral plačevat višjo ceno.
Verjetno bi se tukaj lahko našlo še kak razlog, ampak še naj ponovim, zaradi zgoraj navedenih razlogov in pomanjkljivosti, predlaganega zakona, Vlada Republike Slovenije predlaganemu zakonu nasprotuje in predlaga, da delovna skupina, ki je ustanovljena, nadaljuje z delom in najde ustrezno rešitev.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin.
Mag. Dejan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni

48. TRAK: (ŠZ) – 12.55

(nadaljevanje) sekretar, lepo pozdravljeni!
Socialni demokrati smo z dobrimi nameni pripravili današnji predlog novele Zakona o vrtcih. Sledili smo številnim pozivom občin, ki opozarjajo na nepravično zakonsko obveznost financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije. S tem predlogom torej občinam dajemo možnost izbire, torej izbire, da same odločijo, da same odločijo ali bodo financirale zasebne vrtce ali pa tudi ne. Financiranje lahko torej zavrnejo, vendarle pod pogojem, da imajo v javnem vrtcu na svojem območju dovolj prostora za vse otroke, ki so vključeni v zasebni vrtec. K predlogu zakona je predvideno tudi, da zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz proračuna občine, če ima vrtec vključenih za najmanj dva oddelka otrok. Dejavnost predšolske vzgoje je zakonsko obveznost občine. Zagotavljati in financirati morajo mrežo javnih vrtcev, zato je prav, da imajo tudi vpliv na financiranje zasebnih vrtcev. Velikokrat se namreč zgodi, da imajo občine v javnih vrtcih še prostor, kar morajo kriti, obenem pa morajo financirati tudi zasebne vrtce. Gre torej za dvojno porabo javnih sredstev za isti namen. Finančni viri niso neomejeni, zato financiranje zasebnega iz javnih sredstev nikakor ne sme vplivati na razgradnjo javnega. Vse več raziskav kaže, da ima vključenost otrok v vrtce velike prednosti. Visoka kakovost vzgoje in varstva najmlajših otrok je tako temelj za uspešno vse življenjsko učenje, socialno vključevanje in osebni razvoj. In svobodna izbira vsakega starša je ali otroka vpiše v javni ali pa zasebni vrtec. Otroci so različni, imajo različne potrebe in želje, zato bo vsak starš svojemu otroku dal tisto, kar je misli, da je zanj najbolje.
Pa vendar ta izbira oziroma pravica do javnega ali zasebnega vrtca ne pomeni tudi pravico do financiranja. Že Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da so zasebni vrtci dopolnitev ponudbe javne mreže predšolske vzgoje. Zato ureditev po kateri so zasebni vrtci financirani v obsegu, v katerem država oziroma lokalna skupnost to zmore, ni nerazumna. Poleg tega pa so zasebni vrtci za razliko od javnih vrtcev pri določanju cene programa in plačil staršev samostojni in neodvisni. Zato danes ne sprejemamo nekaterih očitkov, da s predlogom zakona jemljemo pravico staršem do izbire vrtcev. Ni namreč dolžnost države, da bi morala financirati vsak zasebni vrtec, ki ni del javne mreže. S to spremembo pa tudi z ničemer ne omejujemo ustanavljanja in delovanja zasebnih vrtcev. Kar pa je bistveno pri razpravi o javnem in zasebnem pa je, da je ključnega pomena za kakovostno predšolsko vzgojo ravno javna mreža vrtcev, ki omogoča dostop vsem otrokom, ne glede na njihove osebne okoliščine. Torej premoženjski ali socialni položaj, spol, veroizpoved, intelektualne sposobnosti, razredno ali drugo pripadnost, politično ali pa ideološko prepričanje. Gre za uresničevanje socialne države. Zato je povsem razumljivo, da mora država v prvi vrsti poskrbeti za financiranje javnega. Veseli nas, da predlog zakona podpirajo tako Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije in sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Žal pa nam je, da vlada ne podpira predloga zakona. Čeprav pravi, da se zaveda nujnosti zakonodajni sprememb na tem področju. Socialni demokrati podpiramo spremembe in prosimo za podporo tudi vse ostale poslanske skupine.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo prestavila Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani.
Novela Zakona o vrtcih, ki je pred nami, ureja manjše spremembe zakona, ki pa kljub temu prinašajo večje spremembe v organizaciji in financiranju predšolske vzgoje. Tako predlog zakona uvaja dve glavni rešitvi. Novela zakona določa dva dodatna pogoja, ki bi ju moral po novem izpolnjevati zasebni vrtec za pridobitev financiranja iz občinskega proračuna. Ta dva nova pogoja sta minimalno število potrebnih oddelkov in obstoj prostih mest v javnih vrtcih. Zasebni vrtec bi tako moral imeti po noveli zakona zagotovljena dva oddelka otrok, pri tem pa se je potrebno zavedati, da v Sloveniji zadnja štiri leta število rojstev upada. V letih od

49. TRAK: (AB) – 13.00

(nadaljevanje) 2008 do 2017 se je v Sloveniji vsako leto rodilo več kot 20 tisoč živih otrok. V letu 2019 pa se jih je prvič po desetih zaporednih letih rodilo manj kot 20 tisoč. V 2019 pa že drugič. Leta 2020 se je rodilo 5 odstotkov manj otrok, kot v letu poprej.
Glede na število rojstev kaže, da bo v prihodnje zelo težko zagotoviti za dva oddelka otrok, sploh v manjših občinah, kjer imajo do 2 tisoč prebivalcev. Druga rešitev, ki jo uvaja novela pa je, da je odločitev o financiranju zasebnega vrtca v celoti prepuščena občinam. To pomeni, da novela občinam omogoča zavrnitev financiranja zasebnega vrtca, če imajo občine v javnih vrtcih dovolj prostih mest za vse otroke, ki bi bili vključeni v zasebni vrtec.
Zavedamo se, da je dejavnost predšolske vzgoje izvirna pristojnost občin. Res je tudi, da bi zato morale občine na svojem območju zagotavljati zadostno število kapacitet javne službe. Pa vendar ni bilo vedno tako. V določenih obdobjih so ravno zasebni vrtci reševali stiske staršev, ker nekatere občine v javni mreži niso zagotavljale dovoljšnega števila mest za vse predšolske otroke, ki so potrebovali varstvo. Takrat je bilo zelo priročno poseči po drugačni možnosti, po alternativi, za katero občinam ni bilo potrebno vložiti niti centa v infrastrukturo, to so bili zasebni vrtci.
V predlogu novele po naši oceni niso upoštevane življenjske situacije, ki starše celo silijo, da zaradi oddaljenosti delovnega mesta oziroma službe ter posledično časovne stiske svoje otroke oddajo v varstvo tistemu vrtcu, v katerem ga bodo uspeli tudi prevzeti v določenem času, to je v devetih urah. To je eden od pogostejših kriterijev, da starše ne zanima, ali je vrtec javni ali zasebni, ampak da je kakovosten ter časovno in prostorsko dostopen.
Ne smemo pozabiti, da smo konec januarja sprejeli vladno novelo Zakona o vrtcih, ki je med drugim uvedla brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke iz iste družine. Ta rešitev odpira tudi možnost, da se bodo po novem v vrtce vpisovali tudi otroci, ki se sicer ne bi, če za njih vrtec ne bi bil brezplačen. Zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo tudi večji pritisk na vrtce. Takrat bomo zopet vsi hvaležni, da imamo tudi kakšen zasebni vrtec.
Danes je okoli 5 odstotkov predšolskih otrok vključenih v zasebne vrtce. Po naši oceni je glede na razpravo, ki smo ji bili priča na matičnem odboru, ta odstotek tako nizek, da nikakor ne more predstavljati resne grožnje mreži javnih vrtcev.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra podpiramo javne vrtce in javno šolstvo. Podpiramo tudi rešitev, ki omogoča, da sledijo cilju čim večji vključenosti predšolskih otrok v institucionalno varstvo. V zasebnih vrtcih pa vidimo konkurenčnost in pestrost, ki jo v naši družbi zasebni vrtci tudi zagotavljajo. Zato obravnavane novele Zakona o vrtcih ne moremo podpreti. Na pristojno ministrstvo pa apeliramo, da v okviru že imenovane posvetovalne skupine, katere naloga je najti ustrezno rešitev glede financiranja zasebnih vrtcev, to rešitev v sodelovanju z vsemi deležniki čim prej oblikuje in jo tudi čim prej predloži v obravnavo Državnemu zboru.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Željko Cigler.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Ta zakon glede financiranja čistih zasebnih vrtcev brez koncesije, ki delujejo po lokalnih skupnostih, ki ga predlagamo v opoziciji, bomo v Levici podprli.
Veljavna ureditev omogoča zasebnim vrtcem, da pridobijo javna sredstva od lokalnih skupnosti, čeprav nimajo koncesije, ne opravljajo javne službe in ne odgovarjajo na družbene potrebe v posameznih občinah. Zakon občinam zapoveduje, da morajo financirati zasebni vrtec zgolj in samo, če se ta pojavi. Ne glede na to, ali občina ta vrtec potrebuje ali ne. In trenutna ureditev izčrpava občinske proračune in vodi v počasno, a vztrajno privatizacijo predšolske vzgoje.
Prav zaradi slednjega so tako Združenje mestnih občin, Skupnost občin Slovenije, kot Združenje občin Slovenije, torej vse občine iz te države podprle predlagano spremembo zakona, ki je danes pred vami.

50. TRAK: (VP) 13.05

(nadaljevanje) Namreč, če občina ne more zagotoviti dovolj prostih mest v javnih vrtcih, lahko zasebnemu vrtcu podeli koncesijo. Podelitev koncesije pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno službo in ima enak program kot javni vrtec, s posebno pogodbo o koncesiji pa se opredeli obseg sredstev, ki jih zasebnemu vrtcu s koncesijo zagotavlja občina. Čeprav v Levici menimo, da bi občine morale za vse otroke zagotoviti prosta mesta v javnih vrtcih in da potreba po koncesijah nebi smela nastajati, ta zakon na področje konsecij ne posega. Skratka opozicijski zakon, ki smo ga pripravili, na področje koncesij ne posega.
A tudi zasebni vrtci, ki nimajo koncesije, pridobijo pravico do avtomatičnega financiranja s strani občine. Pazite, občine so ta sredstva dolžna izplačevati kljub temu, da so v javnih vrtcih, katerih ustanoviteljica je občina, še prosta mesta. In zaradi takšnega nesmortnega financiranja zasebnih vrtcev je v urbanih središčih vedno več zasebnih vrtcev, še posebej v Ljubljani, ki niso vključeni v javno mrežo in ki nastajajo popolnoma stihijsko ter ne odgovarjajo na dejanske družbene potrebe po varstvu otrok v občini. Zakon, o katerem odločamo danes, pa občinam omogoča, da financiranje zasebnega vrtca zavrnejo, če potreb po dodatnih kapacitetah v občinah ni - logično. Predlagano je torej, da lahko občina zavrne financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije, če občina v javni mreži zagotavlja dovolj prostora za vse otroke iz svoje občine. V Levici takšno rešitev problema podpiramo. V Levici smo v resnici predlagali še korak dlje. Potreba po financiranju zasebnih vrtcev brez koncesije sploh ne obstaja. Če država ali občina ne zagotavljata ali začasno ne zagotavljata dovolj prostih mest v javnih vrtcih, imata možnost do vključitve zasebnih vrtcev v javno mrežo preko podelitve koncesije za opravljanje javne službe predšolske vzgoje. Zato smo z amandmajem predlagali, da se javno financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije v celoti ukine, a tega amandmaja poslanci pač takrat na odboru niste sprejeli.
V Levici se zavzemamo za vsem dostopno in brezplačno predšolsko vzgojo znotraj sistema javnih vrtcev. Spodbujanje zasebnih oblik varstva ter javno financiranje zasebnih vrtcev pomeni nevarnost, da država ne bo več videla potrebe, da je potrebno povečati kapacitete javnih vrtcev. Če kapacitete javnih vrtcev ne bodo dovolj velike, se bo vedno več staršev prisiljeno posluževati zasebnih vrtcev in zasebnih varuhov, to pa pomeni počasno, a vztrajno privatizacijo predšolske vzgoje v Sloveniji. To dokazuje tudi inflacija zasebnih vrtcev v urbanih središčih, kot sem že prej omenil. Gre za škodljivo pretakanje javnega denarja v zasebne žepe brez, da bi zasebni kapital reševal dejansko družbene potrebe. Nasprotno, financira se dražje vrtce, ki si jih mnogi ne morejo privoščiti. Poleg tega se zasebni vrtci ne odpirajo na podeželju ali tam, kjer bi za to obstajala družbena potreba, ampak tam, kjer si lahko ustanovitelj zasebnega vrtca dobiček od izvajanja gospodarske dejavnosti. / znak za konec razprave/
Ta zakon, ki omejuje javno financiranje zasebnih vrtcev, bomo zato v Levici podprli. V prihodnosti pa si bomo še naprej prizadevali, da se javno jasno loči od zasebnega in da se javno financiranje čisto zasebnih vrtcev brez koncesij enostavno ukine. Tudi v Levici poudarjamo, da so javni vrtci v Sloveniji po mednarodnih priznanjih in po vseh raziskavah, ki so bile glede vrtcev opravljene, in tudi glede / znak za konec razprave/ statusa / nerazumljivo/ in kvalitete varstva otrok v javnih vrtcih v Sloveniji, javna storitev v korist otrok in staršev vrhunska na svetu, na katero smo v državi lahko ponosni, in to moramo ohraniti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov bo predstavila Iva Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.
Z novelo Zakona o vrtcih želi pretežni del levice opozicije onemogočiti pravico do brezplačnega vrtca za drugega otroka iz iste družine, ki sta istočasno vključena v vrtec, in pravico do brezplačnega vrtca za starše treh, štirih ali več otrok vključenih v zasebne vrtce.
Ministrici Simoni Kustec je v slabem letu dni uspelo to, kar njenim predhodnikom ni uspelo v skoraj 10-ih letih, tj.

51. TRAK: (SC) – 13.10

(nadaljevanje) ponovno zagotoviti brezplačen vrtec za drugega oziroma vse nadaljnje otroke iz iste družine. Verjetno od tu izvira ves strd in želja po omejevanju in blokiranju financiranja tistih otrok, katerih starši želijo vzgajati otroke skladno s svojimi prepričanji in vrednotami. Žal so na svojo stran dobili tudi nekatere župane, ki si želijo odločati kdo, kje, kako in na kakšen način bodo starši vzgajali svoje otroke. V Novi Sloveniji se sprašujemo ali ni svoboda odločanja staršev in otrok, občanov nad svobodo župana. Naj še enkrat poudarim, da je v 11. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zapisano, da se za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo. Iz tega prvega odstavka 11. člena ZOFIJA je jasno razvidno kaj je javna mreža in zato v Novi Sloveniji razumemo željo po spremembi, ki jo želi vnesti opozicija kot začetek razgradnje ustavne pravice in nadaljevanje boja proti zasebnikom in zasebni lastnini. Naslednje je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Po zakonu mora biti predšolska vzgoja kakovostna in pluralna takšna pa je lahko le ob sočasnem obstoju in razvijanju tako javni kot zasebnih vrtcev. Starši imamo dolžnost in pravico svoje otroke vzgajati skladno s svojimi prepričanji, vrednotami, z drugačnimi pristopi in metodami ter načini poučevanja. To je ustavna pravica, ki nam omogoča pluralnost tudi, ko se odločamo ob vpisu otroka v vrtec. V Novi Sloveniji smo si v zadnjih letih z vlaganjem Zakona o brezplačnih vrtcih prizadevali, da bi vsakokratna Vlada in ministri vendarle uspeli razumeti, da so dostopni, kvalitetni in seveda tudi cenovno dostopni brezplačni vrtci pomembni pri načrtovanju družine in otrok. Taki ukrepi morajo biti dolgoročni, če želimo v Sloveniji popraviti sliko starajoče družbe. Zagotovo ne smejo biti ti ukrepi vezani na menjavanje vlad, aktualno politiko in lokalne oblasti oziroma župane. Potrebno je ponovno obuditi zavedanje, da so otroci bogastvo in ne breme za občinski proračun. Ministrstvo se je zavezalo, da bo predlog sprememb zakona na področju financiranja pripravilo in rešitev uskladilo z vsemi deležniki, ki se jih predšolska vzgoja dotika. Verjamem, da bo to delo opravljeno še pred poletjem. Ponovno se želim opravičiti za nenamerno pomoto pri glasovanju na odboru. V Novi Sloveniji bomo glasovali proti zakonu.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci! Hvala za besedo.
Področje predšolske vzgoje je pomemben del izobraževalne politike v Sloveniji in vključuje vse vrste storitev, ki zagotavljajo varstvo in vzgojo otrok pred vstopom v obvezno osnovno šolo. Na oblikovanje politike vzgoje in varstva predšolskih otrok po posameznih državah nedvoumno vplivajo pogledi na vprašanje ali država prepozna področje predšolske vzgoje in varstva kot javni ali kot zasebni problem. V državah, kjer področje predšolske vzgoje zaznavajo kot zasebni problem zaposlenih staršev so politike vzgoje in varstva predšolskih otrok manj razvite in usmerjene predvsem na posamezne skupine otrok. Nasprotno pa so države, ki so predšolsko vzgojo prepoznale kot področje javnega interesa razvile politiko, ki razume pravico do kakovostnih programov predšolske vzgoje kot temeljno pravico in Slovenija brez dvoma spada v drugo skupino držav. Kajti stopnja kakovosti slovenskih vrtcev je izjemna in se lahko meri z nekaterimi najboljšimi vrtci v Evropi. Z načinom financiranja predšolske vzgoje smo se v Državnem zboru na zadnje srečali pred dobrim mesecem in pol

52. TRAK: (NB) – 13.15

(Nadaljevanje): ob obravnavi novele Zakona o vrtcih, ki jo je predložila aktualna Vlada. V okviru slednje smo poslanci med razpravo naslovili tudi uvodoma omenjeno pomembno problematiko financiranja zasebnih vrtcev, a ker smo opozicijske stranke ostale na nasprotnih stališčih kot vladna koalicija, smo vložile svojo novelo zakona o vrtcih, ki po naši oceni financiranje zasebne predšolske vzgoje ureja na edini ustrezen način. Predlog, ki je pred nami, tako naslavlja financiranje zasebnih vrtcev, ki smo ga skušali urediti že dvakrat. Prvič nam je načrte preprečil odstop tedanjega predsednika Vlade, Marjana Šarca, drugič pa trenutna koalicija. S prelagano novelo zakona povečujemo avtonomijo občinam na način, da lahko te zavrnejo financiranje zasebnega vrtca v primeru, če imajo občine na svojem območju dovolj prostih mest v javnih vrtcih. Obstoječa večina financiranja se ne spreminja, in v primeru danega soglasja občin, obstaja pri 85 % sredstev na posameznega vključenega otroka. Dodaten pogoj za pridobitev soglasja občine pa je, da mora imeti zasebni vrtec dva oddelka in ne enega, kot je to določeno sedaj. Predlagana sprememba se uveljavlja s 1. 9. 2024. naj uvodoma poudarim, da bistvo predloga ni v varčevanju, ampak gre za načelno vprašanje, kam se bo ta država usmerila in kam bo dala poudarek. Kot sem omenil že v uvodu, imamo v Sloveniji izjemno kakovostne javne vrtčevske programe za katere smo se odločili, da bodo prevladujoča oblika predšolske vzgoje v naši državi. Kljub temu, da država dopušča možnost ustanavljanja zasebnih vrtcev, ki jih tudi 85 % financira, pa v SAB menimo, da je prav, da damo občinam, ki sofinancirajo programe v zasebnih vrtcih, v primeru prostih javnih kapacitet možnost podati soglasje k financiranju zasebnih vrtcev. Če se v javnih vrtcih prosta mesta, bi bilo namreč za ustanavljanje novih zasebnih vrtcev neracionalno porabljati občinska sredstva. Ta določba je bila praktično v tej vsebini vključena že v predlog sprememba Zakona o vrtcih, v času Vlade, kateri del smo bili tudi SAB. V noveli, ki jo je predlagala aktualna Vlada, pa jo je očitno po nekem naključju izpadla. Zato smo opozicijske stranke problematiko ločevanja javnega in zasebnega, ki smo jo v prejšnji noveli pogrešale in za katero smatramo, da je močno aktualna, naslovile same. Verjamemo, da je predlog ustrezen, zato bomo v Poslanski skupini SAB novelo, ki smo jo sopodpisali, podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil Ivan Hršak.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!
Med izvirne pristojnosti občinskega financiranja dobrin in storitev javnega pomena, ki so jih občine dolžne zagotavljati svojim prebivalcem, med drugim spada tudi skrb za predšolsko varstvo in vzgojo otrok. V okviru te skrbi so tako občine dolžne poskrbeti za infrastrukturo, financiranje stroškov, plač zaposlenih in sofinanciranje cene staršem na podlagi socialne zakonodaje. Slovenija ima izjemno kakovostno mrežo javnih vrtcev katerih ustanoviteljice so občine. Število prostih mest in način izvajanja programa prilagaja potrebam lokalnega prebivalstva. Statistični podatki o število rojstev v zadnjih dvajsetih letih pokaže naslednjo sliko. Od leta 2000 do 2007 je bilo število rojstev nižje od 20 tisoč. V letih 2008 do 2017 je število presegalo 20 tisoč v zadnjih treh letih pa je ponovno padlo pod to številko. V letih, ko je število rojstev presegalo 20 tisoč, je posledično temu prihajalo do pomanjkanja števila prostih mest v javnih vrtcih, čemur je sledila logična posledica ustanavljanja zasebnih vrtcev. Vse do leta 2008 je veljalo, da morajo imeti zasebni vrtci v kolikor želijo pridobivati javna oziroma občinska sredstva, zagotovljena vsaj dva oddelka otrok. Sprememba zakonodaje v letu 2008 je ta pogoj znižala na en oddelek. Nič narobe, saj je bilo to obdobje ko javne kapacitete niso zadostovale za pokrivanje vseh potreb po vpisu otrok. Na območju celotne Slovenije v letu 2010

53. TRAK: (SB) – 13.20

(nadaljevanje) delovalo 38 zasebnih vrtcev, danes jih je 98, od tega jih ima zgolj 15 podeljeno koncesijo. V zadnjih letih v večini občin še vedno potekajo pospešene investicije v obnovo, dogradnjo in novogradnjo vrtčevskih kapacitet. Kot povedano prej pa število rojstev žal upada že tretje leto zapored. Po veljavni zakonodaji občine ne odločajo samostojno financiranje zasebnih vrtcev, ampak so dolžne ob izpolnitvi zakonskih pogojev avtomatično sofinancirati 85 % sredstev za posameznega otroka vključenega v tak vrtec. Občina danes nima prav nobenega vpliva na ustanavljanje zasebnih vrtcev. In kaj se dogaja danes? Prazna mesta v javnih vrtcih in istočasno sofinanciranje mest v zasebnih vrtcih. Vprašanje o gospodarnosti tega že ima svoj odgovor. Občine so pri svojem stališču jasne. Na tak način stran vržen denar bi se lahko opravil kako drugače. Verjetno bi lokalne skupnosti lahko kašni socialno ogroženi družini plačale kakšno položnico več, domovi za ostarele bi lahko dobili kakšno dodatno prostorsko pridobitev, zgradil bi še kakšen pločnik za večjo varnost naših šoloobveznih otrok. V Desusu smo bili, smo in bomo vedno zagovorniki javnega, javnega. Javno zdravstvo in javno šolstvo mora služiti po svojih storitvah vsem in pod enakimi pogoji. In če gre za javno pobiranje finančnih sredstev vseh državljank in državljanov, ki jih potem nameravamo zadovoljevanju splošnih družbenih potreb, v tem primeru gre za vzgojo in varstvo vseh naših otrok in če v ta namen vsi vlagamo v šolanje vzgojiteljic in v gradnjo, potem je zelo neodgovorno do nas samih, da plačujemo hkrati za vsa prazna mesta v javnih vrtcih in istočasno sofinanciramo zasebne vrtce samo zato, ker za nekoga vzgojitelji in programi javnih vrtcev niso dovolj dobri in iščejo druge alternative. Pa da ne bomo napačno razumljeni, nič nimamo proti uresničevanju svobodne gospodarske pobude za ustanavljanje zasebnih osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih ambulant in še česa, ker je itak že javno zagotovljeno. Strinjamo se, da je prav, da imamo možnost izbirati med različnimi izvajalci storitev. Nerazumno pa se nam vsaj večini od nas zdi, da gre za takšno neodgovorno in negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem. Rešitve predloga zakona so bile usklajevane že pred časom. V poslanski skupini Desus smo jim takrat namenili večinsko podporo in tako bo tudi danes. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep pozdrav vsem skupaj! Predšolsko obdobje je zelo pomembno za otrokov razvoj. Predvsem kar se tiče čustvenega razvoja in socializacije. Starši imajo zato vso pravico, da skladno s svojimi svetovno nazorskimi prepričanji in vrednotami sami izberejo vrtec oziroma program v katerega želijo vpisati svojega otroka. To je njihova ustavna pravica. Spremenjen način financiranja pa staršem jemlje pravico do proste izbire vrtca. S predlogom zakona se namreč spreminja in dopolnjuje 34. člen Zakona o vrtcih po katerem lahko občine v primeru, da število mest v javnem vrtcu ni polno zasedeno, prepove odprtje oziroma preneha financirati zasebni vrtec. Ravno tako lahko preneha financirati v primeru, da zasebnik nima ključnih najmanj dva oddelka za otroke. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo proti takim spremembam, saj smo mnenja, da mora biti nujno zagotovljena, kakovostna in pluralna predšolska vzgoja, kar pa je lahko le ob sočasnem obstoju tako javnih kot zasebnih vrtcev. Zasebni vrtci so le dopolnitev ponudbe oziroma če želite dodana vrednost glede dodatnih programskih vsebin. Po drugi strani pa so v zasebne vrtce vključeni le 4 % otrok, s čimer je Slovenija na samem repu Evropske unije. Predlagatelj želi, kot navaja, preprečiti negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, ker naj bi šlo po njihovem mnenju za dvojno porabo javnih sredstev za isti namen. To ne drži. Otrok v zasebnem vrtcu stane občino približno 60 % stroškov

54. TRAK: (ŠZ) – 13.25

(nadaljevanje) glede na otroka v javnem sektorju. Poleg tega občina javnemu vrtcu krije še vse stroške vzdrževanja, različne izredne stroške in tako naprej. Zastavlja se nam tudi vprašanje kako bodo občine delovale v primeru, ko se bo v občini nahajal več zasebnih vrtcev. Namreč na obnovi kakršnih oziroma katerih kriterijev bo odločala katerim zasebnim vrtcem bo dovolila nadaljnje delovanje in katerim ne, se pravi kateri zasebni vrtec bo še naprej financirala in katerega ne. Upam si trditi, da bo šlo tu po principu simpatij oziroma osebnih zamer. Odločanje bo tako odvisno od vladajoče politične garniture, se pravi stranke in simpatizerjev, ki bodo prišli na oblast na lokalnih volitvah, od simpatij župana in občinskih svetnikov, do programa vrtca, osebnih ali političnih zamer in tako dalje. Ravno tako se ne strinjamo s predlogom, da mora imeti zasebni vrtec najmanj dva oddelka, saj to pomeni, da bodo zasebni vrtci zunaj urbanih območij med prvimi, ki bodo izgubili pravico do financiranja. Slovenija je celota, ne samo Ljubljana. Na tem mestu bi si morali raje zastaviti vprašanje zakaj starši raje vpišejo otroke v dražje, zasebne vrtce in na osnovi tega graditi zakon naprej. Zakon je potrebno urediti na novo, v celoti ne samo po drobtinicah, tako kot ves čas pri vseh zakonih se v tem hramu demokracije počne.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Mojca Škrinjar.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa. Pozdravljeni!
Predlagatelji Poslanske skupine SD, Levica, Stranke Alenke Bratušek, LMŠ so vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, v katerem predlagajo, da občine lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca, če ima javni vrtec v občini dovolj prostih mest, hkrati pa naj bi bil pogoj za ustanovitev zasebnega vrtca zagotovljeno vsaj za dva oddelka vključenih otrok. Razlog naj bi bil, da so občine navedle, da so v javnih vrtcih prosta, hkrati pa so zasebni vrtci polni. Občine namreč investirajo v nove zgradbe javnih vrtcev, morajo pa tudi javnemu vrtcu plačevati nezasedena mesta. Tako naj bi občina s tem predlogom prihranila in tudi povečala svojo avtonomijo. Zakonodaja določa, da mora občina pričeti s postopkom gradnje vrtca ali razpisati koncesijo, če je izražen občini interes za vključitev enega oddelka otrok. Vrtec se financira s plačili staršev ter davkoplačevalskimi subvencijami za posameznega otroka, usmerjenimi iz občine v vrtec, višina subvencije pa je odvisna od prihodkov staršev. Občina usmerja davkoplačevalski denar v obliki subvencije tudi v zasebni vrtec, le da od posameznega pripadajočega zneska za posameznega otroka plača le 85 % subvencije, ki pokriva poleg starševskega plačila, ceno vrtca, pri tem pa občina ne izračunava zneska na podlagi cene programa konkretnega vrtca, temveč na podlagi izračuna povprečne cene programov javnih vrtcev v občini. Predlog zakona povsem zgreši namen, ki je očitno napolniti javni vrtec ter upravičiti občinsko investicijo, prihraniti davkoplačevalski denar ter tako zmanjšati zakonodajno odvisnost občine od države.
Izračun pokaže, da prihranek zaradi le 85 % financiranja subvencij otrokom vključenih v zasebnih vrtec, pri polno zasedenem enem oddelku predstavlja prihranek v višini, ki omogoča, da občina v celoti financira štiri nezasedena mesta v javnem vrtcu. Zato navedba o prihrankih zaradi tega ukrepa ne drži. Ne drži tudi navedba o večji avtonomiji občin, zaradi odločanja ali se sme ustanoviti zasebni vrtec v občini. S predlaganim ukrepov se ovira prosti trg storitev še zlasti zato, ker predlagatelj nima resnega merila, kako bi v primeru več ponudnikov izbral nekega zasebnega ponudnika, kar odpira vrata možni korupciji. Določilo o pogoju

55. TRAK: (DAG) – 13.30

(nadaljevanje) dveh oddelkov za ustanovitev zasebnega vrtca je neživljenjsko. Ustanovitelji zasebnih vrtcev praviloma pričnejo svojo dejavnost z omejenimi sredstvi, v lastnih nepremičninah, ki jih morajo preurediti, ob zelo zahtevnih normativih za izvajanje predšolske vzgoje. Začenjajo običajno z enim oddelkom, plače zaposlenih v zasebnih vrtcih pa morajo biti po zakonu takšne kot v javnih vrtcih. Določilo bo povsem onemogočilo ustanavljanje zasebnih vrtcev. Predloženi zakon trajno ovira zasebno pobudo, kar bo v bodočnosti lahko povzročilo tudi hude motnje pri zagotavljanju predšolske vzgoje, saj noben zasebnik ob takih pogojih ne bo mogel niti želel ustanoviti vrtca, saj je vložek preobsežen za povprečnega ustanovitelja zasebnika, tveganje, da bi mu občina zavrnila financiranje, pa popolno. Kdo bi vendar lahko zgradil stavbo, investiral milijon ali dva, predložil program vrtca v sprejetje pristojnemu strokovnemu svetu, kar mora storiti po zakonu, nato pa ob vsem denarnem vložku v zgradbo, v kadre, za dve vzgojiteljici in dve pomočnici, dobil zavrnitev financiranja svojega vrtca. Če bi se še kdaj ponovila situacija, kot jo omenjajo pri obrazložitvi predlagatelji sami, ko je v Sloveniji hudo primanjkovalo prostih mest v vrtcih, bi po opustošenju, ki ga bo povzročil predlagani zakon, nikoli več se ne pojavili zasebni vrtci kot rešitelji situacije. Zakon tako predstavlja nedemokratično omejevanje zasebne pobude in splošno nevarnost za zagotavljanje polne storitve staršem, ki potrebujejo varstvo otroka. Če pa v javnih vrtcih prosta mesta niso zasedena, hkrati pa so v zasebnih polno zasedena, mora pa občina preveriti, kaj je narobe z javnim vrtcem. Javna sredstva za javne vrtce prispevajo tudi starši, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih. Torej, danes lahko vidite, da ne morete dobiti prostora v vrtcu v Ljubljani. V Brezovici pa še v marsikateri občini ta hip rešujejo to zagato zasebni vrtci. Hvaležnost pa taka!
Iz vseh navedenih razlogov zakona v Poslanski skupini SDS ne podpiramo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Dober dan!
Danes smo slišali različna mnenja, zagovornike za in zagovornike proti temu predlaganemu zakonu. V LMŠ bomo seveda zakon podprli, ker rešuje predvsem tista vprašanja, ki jih nasprotniki nočejo slišati. Izražajo misel, da bi morali biti hvaležni, in lažnive trditve, kot so, da lokalna skupnost v času krize, v času baby booma ni vložila niti enega centa v predšolsko vzgojo in da so to situacijo reševali zasebni vrtci. Da so bili zasebni vrtci v pomoč in da so dobrodošli, že zaradi tega, ker kot liberalci razmišljamo v smeri, da je možnost izbire vedno dobrodošla, vendar možnost izbire ni tista, ki bi morala omogočati tudi obvezno plačilo. Namreč, zavedati se je treba, da večina staršev v resnici želi imeti vrtec v neposredni bližini, tako kot imajo trgovino, tako kot imajo urade in vse ostalo. Še posebej v večjih mestih, ker je bila danes izpostavljena večkrat Ljubljana, lahko rečemo, da tudi v času krize, ko je primanjkovalo mest v vrtcih, je Mestna občina Ljubljana – samo kot primer – vložila ogromno proračunskih sredstev in investirala v razširitve prostorov predšolske vzgoje. Tisto, kar je pa bolj pomembno pri celi zadevi, pa je, da je računati – in če damo kaj na to – na samoodločbo lokalne samouprave po vodenju in nenazadnje tudi odločanju, kam daje sredstva. In če kje, bomo vedno nasprotovali, da se ista stvar plačuje dvakrat. Namreč, enkrat kot prazen prostor in drugič kot zaseden prostor v zasebnem vrtcu. Neodgovorno in nesramno pa je, kadar govorimo o zasebnih vrtcih in mešamo pojme, kot so zasebni vrtec in zasebni vrtec s koncesijo. Nihče nikdar in nikoli ni odrekal pravice vsem tistim vrtcem, ki so zasebni vrtci in imajo koncesijo, in če imajo koncesijo, pomeni, da je bil tudi izražen javni interes,

56. TRAK: (AB) – 13.35

(nadaljevanje) da takšni vrtci tudi delujejo v lokalni skupnosti in ne vidimo prav nobenega smisla in potrebe, da bi seveda takšen vrtec ukinili koncesijo. Izgovor države oziroma pristojnega ministrstva, da seveda ne podpira teh rešitev zgolj in samo zato, ker vidi, da so mišljenja razdeljena in da bo z neko skupino dosegla nek konsenz, vam povem, da je že vnaprej seveda zadeva obsojena na propad. Možna rešitev je – za kar se pa seveda država nikoli ne bo odločila, to pa je, da prevzame stroške takšnega načina financiranja država, lokalni skupnosti pa pusti seveda, da lahko vodi svoje posle v lokalni skupnosti sama, kajti edino takrat bo država priznala, tako kot povsod v demokratičnih državah v Evropi, da ima lokalna skupnost tudi suverenost nad odločanjem o svojem proračunskem denarju.
Predšolska vzgoja je v Sloveniji ena, je urejena boljše, kot marsikje v Evropi. Pohvalimo se lahko z zelo visoko »vpisanostjo« v predšolsko vzgojo, kar seveda ima plus na različnih področjih. Vendar vse to ne more biti izgovor, da govorimo, da gre za kratenje svobodne gospodarske pobude. Nihče in nobena lokalna skupnost nikdar ni mogla in tudi ne more prepovedati seveda odločitev zasebnikov, če se odločijo, da ustanovijo zasebni vrtec. To pa ne pomeni, da ker se je nekdo odločil, da bo se pač, da bo šel v smer zasebnega vrtca, da je potem občina tudi dolžna ga financirati ob tem, da ima sama prazne prostore.
LMŠ bo seveda predlog podprla.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji prehodni in končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje predloga zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 67. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 14. uri in 10 minut.
Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 13.38.)

57. TRAK: (SC) – 14.10

(Seja se je nadaljevala ob 14.10.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Obveščam vas, da bo Državni zbor glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 5., 7., 10., 6., 22. in 12. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje zbor o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah v okviru skrajšanega postopka.
Nadaljujemo z drugo obravnavo to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 30. marca 2021, ki je objavljen na e-klopi. Prehajamo na odločanje o amandmajih Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi k 2. členu pod številko 1.
Kolega Željko Cigler, v imenu poslanske.
Postopkovno, ja.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Skladno s 73. členom prosimo za 45 minut odmora.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Prekinjam sejo in jo nadaljujemo 14.55.

(Seja je bila prekinjena ob 14.12.)

58. TRAK: (VP) 14.55

(Seja se je nadaljevala ob 14.55.)


PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi, gospe in gospodje, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 2. členu pod številko 1.
Kolega Željko Cigler, obrazložitev v imenu poslanske.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani.
Z 2. členom predloga zakona se spreminjajo določbe o posegih na vodna in priobalna zemljišča. In kot smo prej ugotovili v razpravi, se širi nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih, in sicer z gostilnami, hoteli, parkirišči, garažnimi hišami, celo s cerkvami. S koalicijskem amandmajem pa se vsemu temu dodaja še enostavne objekte. Mislim, amandma koalicije torej samo še poslabšuje že tako veliko škodo, ki se dela s predlogom zakona. In minister za interese gospodarstva gospod Andrej Vizjak pravi, da ne drži, da se s tem širi nabor vsega tega, kar se lahko gradi, da ne drži, a primerjava dosedanjega člena 37. in tem, kar se v novem predlaga z novelo, je zelo jasna; gre za resno poslabšanje režima varovanja vodnih in priobalnih zemljišč. In takšne spremembe so nesprejemljive, zato je treba koalicijski amandma zavrniti in sprejeti amandma, ki smo ga predlagali v Levici, da se črta možnost gradnje objektov v javni rabi, torej gostiln, nakupovalnih centrov, parkirišč in tako naprej, na vodnih in priobalnih zemljiščih in da je gradnja kakršnihkoli, ampak res kakršnihkoli, objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih nedovoljena, ker se s tem, ne sme se posegati v splošno rabo vode, torej rabo vode za pitje, kopanje, potapljanje in tako naprej, skratka raba vode za javno dobro.
Gre torej za varovalko, ki sledi duhu zadnje ustavne spremembe, kjer je voda postala varovana človekova pravica v Sloveniji, zato bomo v Levici glasovali proti amandmaju koalicije in za amandma, ki ga je predlagala Levica.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 35.
(Za je glasovalo 44.)(Proti 35.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 2. členu pod številko 2. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu pod številko 3 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 45.
(Za je glasovalo 35.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 2. členu pod številko 3.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 45.
(Za je glasovalo 35.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 4. členu pod številko 1, o amandmaju Poslanske skupine Levica k 4. členu pod številko 2 in o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 4. členu pod številko 3. Ker so amandmaji vsebinsko enaki, bomo o njih glasovali skupaj.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti 1.
(Za je glasovalo 83.)(Proti 1.)
Ugotavljam, da so amandmaji sprejeti.

Končali smo z glasovanji o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka. Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaja k 2. in 4. točki dopolnjenega predloga zakona.
Sprašujem kvalificirane predlagatelje

59. TRAK: (TB) – 15.00

(nadaljevanje) ali nameravajo k tema členoma vložiti amandmaje? (Da.) Ugotavljam…
Ja, kolega Golubović.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
V tretjem branju napovedujemo amandma na 2. člen novele.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Cca 30 minut bi rabil…

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Okej.
Torej, prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes, pol ure po končani 12. točki dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda – tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, v okviru skrajšanega postopka.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji k prehodni in končni določbi niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu, Maša Kociper, v imenu poslanske.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa, predsednik.
V imenu Poslanske skupine SAB bom povedala, da bomo seveda v poslanski skupini ta zakon podprli. Smo tudi sopodpisani, kot predlagatelji tega zakona in smo tudi tista stranka, ki je predlagala amandma, že takrat, ko smo sprejemali Zakon o vrtcih, ki ga je predlagala koalicija.
V naši državi imamo izjemno, izjemno dobro razvite javne vrtce. Osebno menim, da je to ena najboljših inštitucij, ki jo imamo v naši državi. Vanje vlagamo že mnogo let, ne samo finančna sredstva, ampak tudi v kadre, v razvoj, v to, da imamo vrtce, po katerih se lahko zgledujejo po celem svetu. Ponekod po svetu je trajanje tega, koliko so otroci lahko v vrtcu, omejeno, starši morajo sami pripravljat malico in ostalo, program je bolj, varovanje, se pravi, čuvanje, ni pa vzgojno, vzgojen in razvojen, tako, kot je pri nas in to vse zahteva tudi neka sredstva. V naši državi, v naši socialni državi, smo si razdelili, odločili, da damo poudarek na javne vrtce.
Zato se mi zdi najbolj možno logična določba tega zakona, ki pravi, da naj lokalne skupnosti, ki financirajo to dejavnost, dajo soglasje, pozor, za odprtje novih, ne za odprtje, za financiranje, novih oddelkov in privatnih vrtcev. Ne gre za nikakršni poseg v obstoječe privatne vrtce in v obstoječe programe, gre za financiranje novih oddelkov in vrtcev, v primeru, in to je druga varovalka, kadar je v javnih vrtcih v tej lokalni skupnosti, dovolj prostora za otroke. Gre tudi za racionalno porabo proračunskega denarja, nenazadnje, predvsem pa gre za princip. Ne more se nekdo, ki je privatnik, samoiniciativno, brez da bi se s komerkoli posvetoval, odločit, da bo odprl vrtec in lokalna skupnost, kljub temu, da ima denarja dovolj, da ima javnih vrtcev dovolj, mora ta vrtec financirat v 85 % cene normalnega programa.
Vsa lokalna skupnost, vse občine, vsi predstavniki občin, ta zakon podpirajo. Podpirata ga tudi dva odbora Državnega sveta in tisti poslanci, ki se tako radi pohvalite, da delate v interesu občin, bomo danes pogledali, kako boste glasovali.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Koprivc, v imenu poslanske.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, predsednik.
No, tudi Socialni demokrati bomo absolutno te spremembe zakona podprli. Kot je že povedala kolegica Maša, v Sloveniji imamo res dobro mrežo kvalitetnih javnih vrtcev, vsem dostopnih in so za dejansko vse, ne glede na veroizpoved, ne glede na socialni status, ne glede na to, iz katerega dela države prihajajo ali pa kakšna prepričanja so in tudi mednarodne analize kažejo na to, da smo lahko na naše vrtce res ponosni. Smo res med prvaki v Evropi in v svetu, po kvaliteti javnih vrtcev. Na drugi strani pa imamo tudi privatne, zasebne vrtce, ki so lahko čisto pozitivno in dobro dopolnilo javne mreže vrtcev, ampak na vsak način pa je prav, da so občine tiste, ki so pristojne za področje vrtčevskega varstva, lahko toliko avtonomne, da same odločijo, da v primeru, ko je v javnih vrtcih dovolj mest, odločijo, v kolikšni meri ali če sploh, bodo financirale tudi zasebne vrtce.
Poudarjam še enkrat, da ne bo nejasnosti, tukaj gre za zasebne vrtce, ne za koncesionarje, se pravi, ne gre za javno mrežo vrtcev. Gre za zasebne vrtce, ki se vzpostavijo, ustanovijo na podlagi neke zasebne iniciative in vse, kar država tukaj mora dat, dat samo kljukico, da so pogoji in ostale stvari ustrezne. Ampak ni logike, da bi na podlagi tega bile občine primorane avtomatično

60. TRAK: (ŠZ) – 15.05

(nadaljevanje) financirati te vrtce, ob tem, da je v javnih vrtcih dovolj mest. Ta sprememba določila spreminja samo to, da v primeru, da je v javnih vrtcih dovolj mest, lahko občina tukaj zadevo zabremza. V primeru, da pa v javnih vrtcih ni dovolj mest, se popolnoma nič ne spreminja in predvsem se ne spreminja za koncesionarje. In jaz še enkrat verjamem, da bo vsaka občina znala presoditi kateri zasebni vrtci so pomembno dopolnilo in kateri ne. Jaz razumem, da se vzpostavljajo neki vrtci z alternativnimi pedagoškimi metodami, morda tudi katoliški vrtci, tudi to mora biti, absolutno. Ampak ni pa razumljivo, da bi nek enak vrtcev z javno veljavnim programom, kot ga izvaja javni vrtec, konkuriral dobesedno temu javnemu vrtcu. To na dolgi rok pomeni razgradnjo javne mreže vrtcev, a veste ker, saj za občine bo na dolgi rok celo ceneje, če bi imeli te zasebne vrtce, pa bi plačevali programe 85 % višino. / znak za konec razprave/ Ampak to pomeni na dolgi rok razgradnjo javne mreže vrtcev. V to nam pritrjujejo vsi strokovnjaki, strokovna javnost, sindikati, združenje ravnateljev in vse občinske organizacije. Seveda pa je logično, da so proti združenju zasebnih vrtcev, ker na koncu koncev so zdaj dobivali kar tako denar in seveda proti je iz svojih osebnih interesov tudi Rimokatoliška cerkev. / znak za konec razprave/ Socialni demokrati pa verjamemo, da je treba vlagati še več denarja v javne vrtce in to javno mrežo še dodatno krepiti. Jaz verjamem, da bo danes prevladal razum in da bo neka večina, ki veliko govori o tem, kako je treba občinam pomagati in kako je za javni sektor vendar / izklopljen mikrofon/

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Željko Cigler v imenu poslanske.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
V Levici bomo podprli zakon s katerim se predlaga, da občine lahko zavrnejo financiranje zasebnih vrtcev, v kolikor imajo v javnih vrtcih, ki so drago financirani po prostoru, opremi in kadrih in so kvalitetni po svoji dejavnosti, dovolj prostora za vpis otrok. V kolikor v kateri občini tega ni na voljo, imajo občine razpisane koncesije in pomoč. Pomagajo jim tudi Valdorfski, Montessori vrtci, ker nikakor v opoziciji nismo za pluralnost pri izvajanju predšolske vzgoje. Vendar zagotoviti je treba racionalno in gospodarno rabo javnih sredstev za predšolsko vzgojo in s tem zagotavljati kvalitetno, svetovno dejansko priznano tovrstno dejavnost v Sloveniji in tu smo opozicijske stranke prisluhnile vsem občinam v Sloveniji, ki se povezujejo skozi združenje mestnih občin, skupnost občin in zvezo občin Slovenije. Prisluhnili smo vrtcem, ki se s tem strinjajo in zlasti tudi staršem. Skratka, gre za racionalno in gospodarno rabo javnih sredstev, pluralizem se priznava nikakor ne, da ne bi mi bili nasprotovali izvajanju tudi zasebne vrtčevske dejavnosti. Vendar lokalne skupnosti so dolžne in to so praktično skoraj največji delni proračun v lokalni skupnosti, so dolžne financirati in zagotavljati dovolj prostorov v javnih vrtcih v Sloveniji. Zaradi tega bo Levica ta zakon podprla.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mojca Škrinjar v imenu poslanske.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Subvencija ne gre na vrtec, temveč na otroka in sicer 85 % cene, povprečne cene javnega vrtca v tisti občini. Ustvarja se prihranek, ki pri polno zasebnem vrtcu, pri enem oddelku naredi prihranek za štiri prosta mesta, za plačilo štirih nezasedenih mest v javnem vrtcu. Prihrani se pri stavbi, ki jo naredi zasebnik sam in ni res, da bi vsi župani bili za tako rešitev. To je preprosto neresnica in zavajanje. Zasebni vrtci rešujejo s svojo majhnostjo in fleksibilnostjo težavo, kadar ni prostih mest in zdaj poskusite dobiti prosto mesto v Ljubljani ali pa v okolici Ljubljane. Ni ga, mogoče ga boste pa dobili v zasebnem vrtcu, če ga ne boste ukinili. Ni se bati konkurence, najboljši javni vrtci na svetu in v Evropi se nimajo česa bati, te konkurence, kot ste rekli. In 25 % zasebnih vrtcev je v Evropski uniji, pri nas pa le 4 %, torej konkurenca je zanemarljiva. Pri pogojih, ki jih uvaja ta zakon nihče več ne bo ustanavljal zasebnega vrtca in potem bomo v isti situaciji, kot smo bili pred desetimi, 12-imi leti. Iz vseh teh razlogov

61. TRAK: (AB) – 15.10

(nadaljevanje) v naši Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takega zakona ne bomo podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo v imenu Poslanske skupine? Ne. V lastnem imenu kolega Kordiš, pa potem kolega Cigler. Pa potem …

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Tukaj vidim možnost pri tem zakonu, da se omeji preliferacijo zasebnih vrtcev, še posebej na račun javnega skrbstva otrok in zato bom glasov za, ker sem proti zasebnim vrtcem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Podatki o tem, kje delujejo zasebni javni vrtci, kažejo, da se ti ustanavljajo predvsem oziroma izključno v urbanih središčih, kjer se lahko dobi veliko otrok in se na ta način izvaja zasebna gospodarska pobuda, skratka, pridobiva denar na račun javnih sredstev. Ti se ne ustanavljajo v večinskem delu Slovenije, to je na podeželju, ob mestnih, obmestnih občinah, kjer praktično takšnega, kjer takšne ponudbe zasebnih vrtcev ni. Ni je iz enega samega razloga – ker se ne da zaslužiti. Skratka, mora iti za otroke in ne za denar.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala za besedo.
Se bom malo oglasil, ker bo dolgo popoldne. Zdaj malo se čudim, nekdo, ki ubesedijo »za otroke gre«, bo sočasno razlagal »na deci je treba šparat«. To je prva zgodba. Drugo, pri točki, ki smo jo prej obravnavali, Zakon o vodah, je desnosučna stran ulice tulila, da mi gledamo na župane, kot da so neumni. Pa mi spet nekako logika ne funkcionira tukaj pri tej gospodi, kar ubesedujejo ravnokar. Želel bi se v bistvu pogovarjat, kar sem govoril še za časa Cerarjevega mandata, o tem kako bi v mrežo javnih vrtcev uvajali karseda široke, tudi alternativne pedagoške pristope. Ampak seveda za to bo potrebna neka druga in drugačna Državnega zbora, ki upam, da jo kmalu doživim.
Glasoval bom za.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 45.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda – tretjo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o urejanju trga dela v okviru rednega postopka.
Ker v tretji obravnavi amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 2.
(Za je glasovalo 54.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda – tretjo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu v okviru skrajšanega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 1.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo predloga za imenovanje na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za imenovanje Andreja Kmecla na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Andrej Kmecl.

62. TRAK: (SB) – 15.15

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo predloga sklepa o prenehanju funkcije predsedniku in imenovanju predsednice Odbora za gospodarstvo. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila poslanka skupina Stranke Modernega centra. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Želite besedo poslanke, poslanci?
Kolega Rajh, imate besedo.

MAG. ANDAREJ RAJH (PS SAB): Poglejte, jaz bom predlogu nasprotoval iz enega preprostega razloga, ko se spremeni število poslancev poslanske skupine ali pa ko poslanska skupina iz koalicije preide v opozicijo ali obratno, je potrebno preveriti kdo zaseda kakšno mesto v delovnih telesih. In tudi v tem primeru bi morali najprej se v parlamentu o tem dogovoriti in zaradi tega bom nasprotoval. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Odboru za gospodarstvo preneha funkcija predsedniku mag. Branislavu Rajiću, za predsednico pa se imenuje Matejo Udovč. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 21.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 21.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda – tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, redni postopek.
Ker je predlog zakona zaradi sprejetih amandmajev v drugi obravnavi na seji matičnega delovnega telesa neusklajen, je Vlada pripravila uskladitveni amandma k 15. členu, ki je objavljen na e-klopi. O uskladitvenem amandmaju dajem besedo predstavniku Vlade.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!
Torej, glede na to kar je bilo že povedano, kar sem opozoril že v petek, gre za potrebo po uskladitvi 33. člena, torej amandma k 158. členu. Zaradi tega, ker je bil sprejet v drugi obravnavi na odboru amandma k 103. členu je prišlo do neuskladitve oziroma zadeva ni usklajena. Preprosto povedano gre za to, da se v primeru, ko nekdo podaljšuje dovoljenje ali pa ga prvič išče ali pa ga pridobiva za stalno, da je treba stvari izenačiti. Dejstvo je, da je Direktiva Sveta Evrope povedala, da so države članice dolžne, da zahtevajo v primeru zaposlitve tujcev oziroma državljanov tretjih držav, da zagotovijo dokazila o tem, da imajo zase in za vzdrževane družinske člane stalne in redne vire, ki zadostujejo za njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih najožjih družinskih članov ne da bi pri tem uporabljali socialne pomoči zadevne države članice. Zato se uskladitveni amandma k 15. členu glasi tako: v 33. členu se v tretjem odstavku za besedilom »ustrezno zdravstveno zavarovanje« doda vejica in besedilo, »ki krije vse nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ali za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih je zagotovil sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, razen s povračili stroškov v zvezi z delom, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini. Četrti stavek se v tem členu črta. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Želite besedo poslanke in poslanci! Ja, kolegica Janja Sluga.

JANJA SLUGA (PS NeP): Hvala lepa.
Drži, da je predlog zakona notranje zdaj neusklajen zaradi tega, ker je prišlo do takšnega glasovanja na odboru, ampak potrebno je povedati tudi da je na odboru bil jasno zavrnjen amandma že takrat k 15. členu. In da je amandma za novi 103.a člen v prehodne določbe prišel v resnici notri in da je Vlada

63. TRAK: (NB) – 15.20

(Nadaljevanje): tukaj imela pa možnost iti na dve strani, torej ena stran je tista, ki jo je Vlada dejansko izbrala in druga stran je tista, ki bi jo morala v resnici po našem trdnem prepričanju izbrati, ker je tako tudi predhodno bilo dogovorjeno. Na to je opozarjalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in tudi bivši državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, gospod Boštjan Šefic. Torej s tem kar zdaj Vlada počne, torej da uvaja nove pogoje glede višine sredstev za preživljanje tudi za tiste delavce, ki so že tukaj in ki že opravljajo delo in bodo prisili za podaljšanje delovnega dovoljenja oziroma dovoljenja za prebivanje, pomeni nekaj zelo jasnega, torej da se bodo v stiski znašli gradbeništvo, prevozništvo, gostinstvo in turizem. To se bo zgodilo in to smo se ves čas pogovarjali, da se to ne sme zgoditi, zato bomo mi oziroma tudi jaz osebno temu amandmaju nasprotovala in bi si želela, da bi Vlada vendarle upoštevala tudi tisto kar so državni sekretarji iz njenih vrst ves čas opozarjali, da bi pa seveda tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo uspelo tudi v nadaljevanju, torej v vmesnem času zagovarja tista stališča, ki jih je predhodna zagovarjala, pa jih očitno ni.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju.
Glasujemo. Navzočih 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 25.
(Za je glasovalo 46.) (proti 25.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti.
Glasujemo. Prekinjam. Obrazložitev glasu, Matej. T. Vatovec v imenu poslanske.

MATEJ TAŠTNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednik.
V Levici bomo seveda glasovali proti temu zakonu iz dveh razlogov. Prvi, ker je na nek način protiljudski, drugi ker je protidelavski. Zakaj je protiljudski? Zato, ker uvaja tako imenovan institut kompleksne krize, kompleksne krize s katero ta Vlada, minister Hojs uzakonjata nelegalne prakse, ki se jih zdaj poslužuje, se pravi, pushbackov. Pushbacki, ki niso v nasprotju samo z Ustavo Republike Slovenije, ampak s številom tudi drugih mednarodnih aktov. Te pushbacke slovenska policija na žalost izvaja, to imamo dokumentirano. V številnih poročilih, številnih nevladnih organizacij, ki so monitorirale dogajanje na meji med Slovenijo in Hrvaško in potem seveda tudi dol po Balkanu in gre za izrazit nezakoniti in protiustaven člen. Po drugi strani pa skuša Vlada oziroma s tem predlogom, s to novelo Vlada izkazuje zelo jasno svoje stališče do vseh tujce v tej državi. Kaj se dogaja z Zakonom o tujcih? Podaljšuje se rok za združevanje z družino iz enega na dve leti, znižuje se oziroma izvzema se določen del prejemkov, ki jih prejemajo delavci tujci v tej državi iz izračuna za zadostna sredstva za preživljanje, kar je tudi podlaga za združitev z družino in tako naprej. Cela vrsta ukrepov s katerimi skuša Vlada otežiti življenje delavcev, tujih delavcev v tej državi in tudi združevanje z njihovimi družinami. Pod črto to pomeni, da so delavci, ki jih s pridom uvažamo za izvajanje del za katerega ni delovne sile v Sloveniji dobri za to, da delajo, tukaj ko pa ne bodo več potrebni, ko jih ne bodo delodajalci več želeli, jih pa brez težav lahko pošljemo nazaj, ker seveda brez družine marsikdo ne želi opravljati tako dolgo, biti tako dolgo v neki tuji državi sam. Tako, da to izpričuje dejansko kakšno je stanje te Vlade in tudi kakšno je stališče te Vlade do tujcev.
Za konec bi rad še opozoril, da je v Sloveniji že itak ima eno najbolj strogih, ne samo tujčevskih, ampak tudi azilnih zakonodaj v Evropski uniji in s to novelo, ki jo danes obravnavamo, gremo še nižje. Tako, da iz teh vidikov bomo v Levici glasovali proti temu zakonu, ker je enostavno proti ljudem in proti delavcem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.)
Nataša Sukič, v lastnem.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Poglejte, če bo ta zakon sprejet

64. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) bo Slovenija po dostopnih podatkih, po analizah, postala država z najstrožjim obmejnim režimom v Evropski uniji. Seveda bom glasovala proti.
Tako kot je Matej povedal, ta zakon je izrazito naravnan protidelavsko in pa proti azilantom. Protidelavsko zato, ker bo dobesedno nesmiselno zagrenil življenje tujim delavcem. Recimo to, da se bodo lahko družine združevale po dveh letih namesto po do sedaj veljavnem enem letu, je res trpinčenje in tudi otrok znotraj družin - to polagam na dušo predvsem tistim, ki vam gre za otroke, ne?
Drugo, kar je pa zelo paradoksalno, pa je uvedba instituta t.i. kompleksne krize, ko naj bi množični prihod migrantov ogrožal delovanje države, naše vrednote, življenje prebivalstva. V kakšnem primeru bo dejansko prišlo do razglasitve te kompleksne krize, kar so v bistvu izredne razmere, in to z navadno večino v parlamentu, seveda ni dovolj jasno pojasnjeno. Ampak dejstvo pa je, da migranti še niso ohromili nobene države na svetu v delovanju, tako da ne razumemo, zakaj bi našo. Nekaj podobnega je Ustavno sodišče leta 2017 že zavrnilo, ker v praksi to pomeni pravzaprav ukinitev azilne zakonodaje, / znak za konec razprave/ to pa je po mednarodnih konvencijah prepovedano tudi v izrednem vojnem stanju. Tako, da jaz ne razumem, kam mi rinemo. Pushbacki se pa tako in tako že dogajajo, to je samo legitimacija praks, ki se v resnici že izvajajo, in seveda bom odločno glasovala proti.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 35.
(Za je glasovalo 47.)(Proti 35.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda vlada predlaga zboru, da na podlagi 153. člena poslovnika zbora sprejme naslednji sklep: »Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o tujcih.«
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 10.
(Za je glasovalo 56.)(Proti 10.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 67. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali čez 30 minut, to je ob 16. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 15.27.)

65. TRAK: (TB) – 16.00

(Seja se je nadaljevala ob 16.00)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice, kolegi, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 5. točko dnevnega reda – tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členu.
V razpravo dajem 2. člen in amandma Poslanske skupine LMŠ, ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? (Da.) Glejte, bom sprožil listo, pa je. Prijave potekajo.
Prvi ima besedo Brane Golubović.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
V bistvu je to še en poskus, da vas probamo v neki argumentirani debati prepričati v smiselnost tega, da se 37. člen, tako, kot ga predlaga koalicija, vseeno zavrne in pusti člen nedotaknjen, tak, kot je bil do sedaj. Zakaj? Zato ker, s to spremembo, ki jo vnašate sedaj 3. in 4. točke, dveh točk, omogočate gradnjo ob obalah rek, potokov, jezer, povsod po Sloveniji. V priobalnem območju celotne Slovenije. To omogočate. Mogoče niti ne veste, ampak to dejansko omogočate in katero gradnjo? Omogočate, sicer ne stanovanjske gradnje, omogočate pa gradnjo hotelov, turističnih centrov, bolnic, parkirišč, ne vem, šol, vrtcev in tako dalje.
Govorimo o 15 metrskem priobalnem pasu, pasu, ki ga moramo varovati, pasu, ki je pomemben za stanje površinskih voda, za z vodo povezane ekosisteme, habitate številnih rastlin, živali in konec koncev, s tem, ko boste omogočili gradnjo tik ob vodi, po celi Sloveniji, boste prekinili naravne poti, onemogočili dostop, prosti dostop do voda in zato, kolegice in kolegi, ker gre, konec koncev, za Zakon o vodah, ki je bil 14 dni v javni razpravi, ki gre po skrajšanem postopku, pri katerem stroka ni bila upoštevana in ni mogla sodelovati, pa bi morala, tudi mednarodna konvencija, govori o tem, ko govorimo o okolju, da je potrebno vključiti stroko, rade volje rečete o previdnostnem načelu, jaz verjamem, da vsi veste, kaj pomeni previdnostno načelo pri spreminjanju zakonodaje s področja okolja, pa še kaj vam bi lahko našteval, ampak, zelo korektno vas želim pozvat, da ne izpustimo te priložnosti, da zavrnemo to spremembo vladno, pustimo zakon tak, kot je in potem ga bomo tudi v LMŠ-ju, brez težav podprli, ker, tista osnovna rešitev je dobra, ta rešitev, ki pa jo je predlagalo, predvsem in na njej vztraja Ministrstvo za gospodarstvo, pri tej rešitvi gre pa samo za hotele, ne za naravo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Edvard Paulič.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo.
Po besedah ministra, se Zakon o vodah ni spreminjal 18 let in potem zakon spreminjamo z javno obravnavo, ki traja 14 dni, z naknadnim dodajanjem členov po javni obravnavi, z neupoštevanjem strokovne javnosti in tako naprej.
Jaz bom prebral samo en izsek iz stališča Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Gre za ustanovo, ki izobražuje strokovnjake na področju gradbeništva, stavbarstva, prostorskega načrtovanja, vodarstva in pa okoljskega inženiringa.
In, kaj pišejo: »Vlaganje amandmajev in kasnejše umikanje posameznih členov, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh, nakazuje na strokovno neutemeljenost predlaganih sprememb zakona. Povečuje se možnost za gradnjo

66. TRAK: (MK) – 16.05

(nadaljevanje) objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo. Tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi, povečujejo ranljivost družbe na škodno delovanje poplav in tako naprej. Skratka, predlagajo, da se predlog novele umakne, da se opravi temeljita, strokovna, širša javna razprava, da se povabi k razpravi vse deležnike in se potem na tej osnovi določi ustrezne spremembe novele zakona. In zato mi ponovno vlagamo amandma, ki črta ta sporni člen, predvsem iz razloga, da še enkrat premislite ali so te spremembe ustrezne in v koliko se ta po našem mnenju sporni člen črta iz tega zakona, bomo zakon seveda podprli. Da ne bo pomote, ena izmed teh predlaganih sprememb, ki govori o širitvi porabe sredstev sklada za vode je dobra, je ustrezna in je pisana na kožo tudi občinskim skupnostim. Ta druga sprememba, ki je po našem mnenju sporna, ne odtehta koristi te prve dobre spremembe. Tako, da še enkrat poziv s strani LMŠ, premislite ali ne bi bilo bolje zakon zavrniti, opraviti ustrezno strokovno, širšo javno razpravo in potem te spremembe vpeljati z nekim širšim konsenzom.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala predsednik za besedo. Lep pozdrav vsem.
Minister je povedal prej med razpravo takole, znižujemo pravico do posegov na priobalnih zemljiščih. S tem stavkom je minister zavajal in manipuliral. Treba je povedati par stvari. S tem, ko vi brišete možnost, da se lahko priobalni pas zniža oziroma zoži, govorim seveda o metrih, 10 na 3 ali kakorkoli in da s tem utemeljujete, da vi znižujete pravico do graditve na priobalnem pasu je milo rečeno manipulacija. Zakaj tako trdim? Člen oziroma besedilo zakona, ki zdaj sicer dopušča oženje tega priobalnega pasu že sedaj vsebuje vse potrebne varovalke, se pravi pogoje pod katerimi to Vlada sicer lahko izjemoma določi. In treba je povedati, če ti pogoji, te varovalke niso izpolnjenje Vlada lahko v vsakem primeru zavrne to soglasje investitorju oziroma prosilcu za zožitev tega priobalnega zemljišča, tako da ne gre za neke vrste umik političnega odločanja Vlade, tako kot je minister prej utemeljeval, ampak gre za preprosto manipulacijo, ker s tem, ko vi utemeljujete, da se to zdaj izvzema iz zakona in da zdaj je pa vse okej, pa hkrati v 2. členu širite ta nabor možne graditve objektov zelo zelo široko. Minister je utemeljeval, saj samo z eno alinejico dodajamo neko novo možnost. Pa ni res. To je še ena manipulacija, treba je pogledati to alinejico z vidika zakona, se pravi z gradbenega zakona, na katerega se ta novela vaša sklicuje in v gradbenem zakonu je zelo jasno napisano, kateri so objekti v javni rabi, ki jih zdaj vi dovoljujete brez vsakršne koli izjeme graditi na tem priobalnem zemljišču. To so objekti gostinske rabe, hotelske rabe, poslovne in upravne stavbe, trgovinske stavbe, stavbe za promet, stavbe za izvajanje komunikacij, šele nato potem pridemo do javnih površin kot so tržnica, igrišče, rekreacijske površine, med drugim pa tudi parkirišča. In na te postavke se je minister skliceval, češ, moramo dati tako široko možnost v zakon, zato da se ne bo izpustilo kakšno igrišče ali pa da se ne bo izpustila kakšna čolnarna. Ni res, če bi bila vaša agenda

67. TRAK: (ŠZ) – 16.10

(nadaljevanje) ali pa namen iskren, potem da se vendarle zasleduje neke zelene površine na priobalnih zemljiščih, bi to tako zapisali. Da pa je stvar še bolj sporna, kar tudi niste omenili, spoštovani kolegi iz koalicije je pa to, da objekti, k se danes gradijo, kot objekti v javni rabi, se lahko čez čas zelo hitro tudi spremenijo v objekte v zasebni lasti. In če želite, gospod minister je utemeljeval, ja, preprečujemo gradnjo raznih zasebnih vil. Danes nek nastanitveni objekt, ki ga boste vi z novo spremembo seveda dovoljevali na priobalnem zemljišču, bo čez čas, čez leto, dve, tri ali pa še prej, lahko postal zasebna vila. Torej vi utemeljujete neko kvalifikacijo investitorja, češ da javni investitor je okej, ne bo posegal v to naše vodovarstveno / znak za konec razprave/ območje, če pa je zasebni investitor, pa ni okej. To ne pije vode, če se izrazim v luči današnje točke in še enkrat, če bi imeli iskren interes, bi v zakon zapisali možnost graditve samo nekih rekreativnih zelenih površin, ne pa da dajete možnost širšemu lobiju, kot je hotelski lobi, gostinski lobi in tako naprej. Agenda tukaj je jasna / znak za konec razprave/ in če želimo to preprečiti, je treba sprejeti ta amandma.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.
Tisti, ki ste bili prisotni tudi danes dopoldan od devetih naprej veste, da en del razprave smo porabili za to, da smo se pogovarjali ali so doktorji znanosti verodostojni ali je verodostojen minister. Jasno da tovrstno razpravo je nemogoče zaključiti. Pa to je moj motiv, da sem šel prebirati dodatna gradiva in po teh nekaj urah, spoštovani predsednik lahko samo to povem, da to kar so štirje predstavniki, štirih eminentnih združenj za vode, to je slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstik, slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov predsednik, izr. prof. dr. Mihael Brenčič, društvo vodarjev Slovenije predsednica dr. Lidija Globevnik, globalno partnerstvo za vodo predsednica, izr. prof. dr. Barbara Čenčur, da v resnici pomeni da po dostopnih informacijah drži. In kaj so zapisali? Obenem pa opozarjamo, da predlog zakona še vedno vsebuje 2. člen, ki ogroža priobalna in vodna zemljišča. Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov odločno preširoka in prestavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles. Predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začelo uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode, kot javne dobrine.
Podpisnice in podpisniki ne vidimo resnih razlogov za tako hitre, po skrajšanem postopku in tudi na tem področju premalo strokovno preverjene odločitve. In tisto, kar oni naredijo, kar bi tudi vladna stran morala narediti pa je, da ponudijo roko sprave. In ni prav, da roko sprave, ki omogoča, da se na tem področju, torej zaščiti voda ob tem, da imamo vodo kot pitno dobrino zaščiteno kot temeljno človeško pravico v tem zakonu, mislim v Ustavo, ob tem da živimo v času okoljske in podnebne krize, ki se bo ravno poznala pri vodah, pa desna stran parlamenta niti ne prizna, da imamo okoljsko in podnebno krizo, še Vatikan mimogrede to prizna, vi pa tega ne zmorete, vam strokovnjaki, eminentni doktorji, eminentni strokovnjaki, ki veljajo ne samo v Sloveniji, ampak njihov ugled je tudi mednarodno prisoten, vam ponujajo roko sprave. In sicer takole napišejo. Dajemo pobudo za strokovno in javno razpravo, ki naj bo v okviru celovitega vrednotenja priobalnih zemljišč odgovori na vprašanje, katere dejavnosti in posledično objekti so začasno ali trajno možni na določenih priobalnih zemljiščih. Ta roka sprave pomeni, spoštovane kolegice in kolegi, da v kolikor je res namen narediti korak naprej, ob tem da pa se vsi zavedamo, da je koristno, če se denar iz sklada za vode uporabi tudi širše za vodno področje, oddajajo roko, da se tudi na področju varovanja zemljišč in varovanja voda pride do strokovno družbenega konsenza.

68. TRAK: (AB) – 16.15

(nadaljevanje) Jaz vas res prosim, da to roko sprejmete. Zakaj je to potrebno – zato ker voda je pri nas zaščitena tudi z ustavo in enostavno govoriti o eminentnih strokovnjakih, to, kar je bila razprava med 9., 11. ali 12. uro, da si ni so gradiva prebrali, prosim vas lepo, tako podcenjujoče do slovenske stroke enostavno se obnašati ne smemo.
Zato vas v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov pozivam naslednje: a- ali da sprejmemo ta amandma, ki to škodljivo odločbo briše in se naj opravi resna razprava, ki naj jo vodi ministrstvo ob tem, da vključi deležnike, ki so bili sedaj izključeni, ali pa, kar je sicer slabša pot, da zakon zavrnemo. V tem času tudi širša uporaba sklada za vode žal ne bo možna. In to ni neki velik korak za človeštvo, za Slovenijo in slovenski parlament, ki je točno razdeljen na pol ali pol. Kar se tiče okoljske politike, je pa pomemben korak.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Željko Cigler.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Poglejte, kolegice in kolegi, nov 37.a člen dejansko odpira vrata za privatizacijo javnega prostora na priobalnih območjih, zato z amandmaji, z amandmajem, ki je opozicijski, v zakon vgrajujemo ene varovalke, po katerih se za vodno soglasje za posege v prostor na teh priobalnih zemljiščih ne bo tega soglasja ne bo izdalo v primerih, če bi ti posegi pač pomenili omejevanje splošne rabe vode.
In z amandmajem se tudi črta tretja točka prvega odstavka 37. člena, s katero se določa, da je na vodnih in priobalnih območjih dovoljena gradnja objektov v javni rabi, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. In kot smo že večkrat našteli, na te objekte se uvrščajo od gostinskih, poslovnih lokalov, obrednih lokalov, stavbe za različne storitve, za promet, parkirišča, komuniciranje in različna infrastruktura, od igrišč, tržnic in tako naprej.
Skratka, glejte, gre za en dosti širok nabor objektov, katerim gradnja, katerih gradnja v skladu z veljavnim zakonom bo danes prepovedana. In s sprejetjem vsebine v 2. členu predloga zakona o spremembah pa dopolnitvah Zakona o vodi, bodo dovoljeni vsi posegi, ki bodo pač povzročili nepopravljive posledice na stanje površinskih voda v Sloveniji. In s predlogom zakona se dejansko povečuje ob vseh možnih posegov v priobalna območja. In glejte, splošna raba vode v bistvu pomeni vodo za javno dobro oziroma za pit in vse, zlasti kot za pitno vodo, da se jo ohrani, predvsem pa, da se ohrani en javni prostor do katerega lahko dostopamo vsi, tudi za rekreativne, sprehajalne, drsalne, plavalne namene, karkoli že drugega.
In ena od posledic predloga zakona bo, da se bo število posegov v priobalna zemljišča močno povečalo, s čimer se bo pa ta javni prostor lahko oziroma se bo posledično tudi močno zmanjšal in dostop do njega se bo spremenil napram današnji dostopnosti bo v prihodnje to bistveno drugače.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega … še kdo potem? Luka Mesec.

LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Zdaj s strani stranke, ki vodi Vlado in ki je na nek način tudi predlagateljica tega zakona, smo v razpravi prej slišali, da kamorkoli v sosednje države ali po Evropi greste, pa tam spijete kozarec vode, boste ugotovili, da je čez slovensko vodo ni. Tudi, če se vam zdi, da je tako, to ni samoumevno. Na žalost že zdaj ni tako. Nekih 100 tisoč prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije pije oporečno vodo. Lahko greste vprašat v Anhovo. Zadnjič, ko sem bil tam, pa smo se pogovarjali, če bi se v šali sestali v kafiču, pa sem jaz rekel – saj to je zdaj dovoljeno, če se pije samo vodo. So rekli – aha, to je tukaj malo bolj komplicirana stvar. In to ni bila šala, ker tam je nekoč, nedavno iz pip pritekla voda s pH-jem tistega odtoka iz pralnega stroja umazanega s pralnim praškom.
In jaz ne morem razumeti kako lahko vi, ki pravite, da ste za čisto pitno vodo, da za Slovenijo pa za naravo pa radi na svoje panoje slikate to slovensko neoporečno naravo in tako naprej, hkrati predlagate parlamentu zakon,

69. TRAK: (VP) 16.20

(nadaljevanje) ki je med drugim predlagal, da bi se lahko na vodovarstvena območja začeli postavljati objekti, v katerih se predelujejo nevarne snovi. Vi, ki ste nasprotovali, recimo, gradnji kanala C-0 čez vodovarstveno območje, bi zdaj hkrati omogočili, da se tam pač gradijo tovarne z nevarnimi odplakami, ki lahko zaidejo tudi v podtalnico. In veste, da je to enkratno dejanje, ena nesreča se zgodi, cak, in podtalnice ni več in se tam zgodi onesnaženje, ki ga bomo čistili desetletja. Če potegnem eno analogijo, v prvem mandatu Janševe vlade se je spreminjala zakonodaja glede požarne varnosti, znižali so se standardi seveda, potem se je pa zgodil požar na Vrhniki v Kemisu in takrat je bila spet ta stranka, ki je bila najbolj glasna in najbolj okoljevarstvena in najbolj obsojala, kdo vse naj kao tam nebi opravil svojega dela.
Tako vidimo zdaj, imate pač neko slepo teptanje standardov, neko slepo deregulacijo in gradnjo v priobalnih območjih. Pa tisto ste na srečo potem na pritisk opozicije civilne, družbe in stroke izključili, da se razumemo, da bi se lahko postavljali taki objekti na vodovarstvenih območjih, ampak vseeno tukaj pri tem amandmaju, ki ga zdaj obravnavamo, ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj, kaj točno, s kakšnim nameno, pod kakšnimi pogoji se bo postavljalo lahko v priobalna območja. Dejstvo je, da se pristojnost iz vladne ravni, se pravi Ministrstva za okolje in prostor, prenaša na upravno raven, na Direkcijo za vode, in da se predlagateljstvo – tako pravijo na Direkciji za vode – kdo lahko gradi tam, prenaša iz občine na posameznike, kar pomeni, da se bo bistveno povečalo število iniciativ, da se bo bistveno povečal pritisk na Direkcijo za vode in da bo verjetno velika proliferacija gradnje v teh zavarovanih območjih. Glede na to, kar so pred mano kolegi govorili, mi se soočamo s krizo, ki ni samo abstraktno podnebna, mi se soočamo s krizo degradacije okolja okrog nas. In ena od najranljivejših točk te krize je čista pitna voda. Mislim, da bi to moral biti nek konsenz, ki ga moramo sprejeti ne glede na politično barvo. Je čista pitna voda, je dostop do vode, je varovanje vodnih virov in je konec koncev varovanje ljudi in objektov pred vodami. Poplave in tako naprej že zdaj veliko škode povzročijo tej državi.
Tako, da mi enako predlagamo; ali se to črta ali pa se zakon vzame iz obravnave in naj se o tem pogovori s stroko. Ekokrog je zbral podpise, ki jih imate na e-klopi, 37 strani jih je, kjer imate pod to zahtevo, ki jo / znak za konec razprave/ zdajle predlagamo v opoziciji, podpisano praktično celotno okoljevarstveno stroko, okoljevarstveno civilno družbo in konec koncev strokovnjake od Fakultete za geodezijo in tako naprej. Tako, da jaz bom seveda to zadevo podprl, zakonu pa nasprotoval.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 2. členu. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine LMŠ k temu členu brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank ni poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 2. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank ni poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Končali smo z odločanjem o amandmajih. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske, Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala, predsednik.
V poslanski skupini SAB seveda, sploh zdaj, ko ti amandmaji niso sprejeti, tega zakona ne bomo podprli. Jaz sem prepričana, da, kot v vsakem zakonu, je tudi v tem kakšna dobra rešitev, mi smo jo tudi zaznali, ampak

70. TRAK: (TB) – 16.25

(nadaljevanje) za nas je ključno, ali kakorkoli posegamo ali potencialno slabšamo kvaliteto naše pitne vode v prihodnosti. Tukaj vsi radi govorimo o tem, da smo vpisali to novo določbo, določbo o zaščiti čiste pitne vode v Ustavo. Dejstvo je, da prvopodpisana pod tem predlogom je bila stranka SAB in takrat, ko smo to predlagali, nas je seveda vodilo predvsem to, da je to tako pomemben vir, pitna voda, da ga je treba zdaj zaščitit ta trenutek, pred morebitnimi posegi v prihodnje in ustavno varovanje, to, da je neka določba zapisana v Ustavo, je namenjeno ravno temu, da mora bit vsaka zakonska določba, vsak predlog zakona, ki sledi po takšnem vpisu, v skladu z napisano določbo in v skladu z njenim duhom. In duh te določbe je ta, da vzpostavimo v tej državi poseben, visok način in režim varovanja pitne vode, zato, ker se kaže, kot je bilo danes že večkrat povedano, da je lahko to ena ključnih vrednot za vsako državo, tudi evropsko, v prihodnosti in vse, kar sprejemamo v tem Državnem zboru, mora bit podrejeno tej ustavni odločbi in temu, da se ta vrednota varuje.
Ta zakon, kljub temu, da je bila najbolj sporna določba umaknjena, še vedno ni v duhu te ustavne odločbe. Zato ga bomo v Poslanski skupini SAB, kot rečeno, zavrnili, glasovali proti, hkrati pa je bila prav na naš predlog, v ustavno obtožbo, ki se pripravlja, vnesena tudi določba, kjer bomo Ustavno sodišče, če bo ustavna presoja seveda sprejeta, pozvali, da se opredeli tudi do tega vprašanja. Kajti, prav Ustavno sodišče je tisto, ki bo v nadaljevanju, seveda s svojim tolmačenjem, razlagalo, kako široko sploh lahko gre zakonodajalec in kje so tiste omejitve, kjer ga ustavna določba omejuje.
Tako da zakon torej ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Edvard Paulič, v imenu poslanske.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala predsednik za besedo.
V fazi sprejema tega zakona oziroma novele ni bilo ustrezne javne obravnave, to je dejstvo. V fazi sprejema te novele ni upoštevano načelo previdnosti, v skladu z direktivo Evropske unije o vodah. V primeru dvoma, mora korist varstva voda prevladati pred vsemi ostalimi koristmi in slišali smo lahko, da dvom izraža tako opozicija, kot civilna sfera, kot tudi strokovna javnost. In kljub temu, da v tej noveli obstaja ena dobra rešitev, rešitev, ki širi namen porabe sredstev Sklada za vode, ne moremo mimo te, druge, po našem mnenju sporne rešitve in iz tega razloga absolutno v Poslanski skupini LMŠ, predloga zakona ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dejan Židan, v imenu poslanske.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik.
Tudi v Poslanski skupini Socialni demokrati nasprotujemo in ne bomo podprli, glasovali bomo proti tej noveli zakona. Razlogov je kar nekaj, dva tehnična, prvi razlog, da v resnici ni bila dana strokovni in ostali zainteresirani javnosti, možnost, da kvalitetno sodeluje v javni razpravi, pa je pri tako pomembnem zakonu, ki govori o varovanju enega najpomembnejših naravnih bogastev v Sloveniji, to moralo biti.
Drugi razlog je prav tako do neke mere tehničen. Poznate evropske direktive o vodah. Tudi, mislim, da ta zadnja, iz novembra 2020, napeljujejo na to, da vse, kar se sprejema, mora povečati zaščito voda, ne pa je zmanjšati, tako da obstaja kar, tudi tukaj sum ali verjetnost, da nekaj delate na Vladi, kar je v nasprotju z tem, kar sprejemate(?) na ravni Evropske unije, pa na domačem ognjišču potem kuhate čisto drugače.
Kot tretje, vrstni red sprejemanja zakonov, ki vplivajo na vodo, je povsem napačen. Ministrstvo je tudi nam v pisnem poslanskem odgovoru odgovorilo, da pripravlja Zakon o javnih službah, na področju vodarstva. To je zelo pomembno, ker bi ta zakon dokončno implementiral to, kar smo v, mislim da, skoraj soglasno, v tem parlamentu sprejeli, torej, ustavno pravico, ki nas ščiti, pitno vodo, in jo dela kot človekovo temeljno pravico in tega zakona še kar ni, vse, kar je pa povezano z gradnjami, pa kar naprej prihaja v ta Državni zbor in potem pa, vsebinsko, to, da se v bistvu tisti, ki predlagajo, saj sedaj jih ni tukaj, pa tisti, ki podpirate, na nek način delate norca iz slovenske stroke, je nedopustno. To so ljudje, ki o nekem konkretnem vprašanju vedo več, kot mi, ki

71. TRAK: (MK) – 16.30

(nadaljevanje) tukaj sedimo. In, če tako zelo enotno slovenska stroka nas pozove, prosim, bodite previdni, ne sprejeti, omogočite nam razpravo, smo pripravljeni konstruktivno sodelovati, ampak nam vsaj to omogočite. In da potem potisnete glavo kot noji pod te sedeže, na katerih sedite je enostavno nedopustno. Nedopustno. To je tista stoka od katere pričakujemo, da nas bo reševala kar se tiče COVID(?), pa tudi tam ne poslušate, to je tista stroka, ki bi nas naj reševala pri gospodarski aktivnosti, pa nas mora reševati tudi na področju varovanja naravnih bogastev. Mi Socialni demokrati tej stroki zaupamo. Želimo si, da je glasna takrat, ko nam je to všeč ali ko nam ni všeč in moramo vse narediti, da ji prisluhnemo. To je edina možnost, da se bomo družba razvijali v smer, v katero se moramo, nenazadnje tudi zaradi naših potomcev razvijati. Zato bomo poslanke in poslanci glasovali proti, Socialnih demokratov. In si res želim, da če že ne bil v tem parlamentu sprejet nekaj, kar je bilo / opozorilni znak za konec razprave/ v marsikateri evropski državi sprejeto, torej, da smo v času okoljsko podnebne krize, da bi vsaj na operativnem nivoju zaščitili vodo tako, da tega slabega zakona ne sprejmemo. Hvala vam.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Luka Mesec v imenu poslanske.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa. Tudi v Levici bomo glasovali proti temu zakonu. Najprej zaradi tega, ker je protiustaven, je v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do čiste pitne vode. Drugič zaradi tega, ker je v nasprotju z evropskimi direktivami, ki pravijo, da je treba varovati oziroma povečevati varovanje vodnih virov, ne pa posegati vanje tako kot vi počnete. In tretjič, zato ker so se vsi, ki kaj vedo o varovanju vodnih virov in o umeščanju objektov v prostor izjasnili, izrekli proti temu zakonu. Jaz sem v razpravi, ki je zgledala približno tako kot zdaj slišal nešteto dobrih razlogov zakaj glasovati proti temu zakonu, nisem pa slišal niti enega dobrega argumenta, zakaj glasovati za ta zakon. In jaz bi rad, da enkrat prekinemo s to prakso, da sprejemate pač neke zakone na slepo, škodljive, deregulirate kar bo pa bo, ko bo kaj narobe, ko boste pač zastrupili kakšen vodni vir ali kaj podobnega, bomo pa videli najprej malo cinizma, pa odmikanje od tega problema, potem pa to slepo sprenevedanje. Tako pač se ne da delati, tako se ne sme delati in jaz sem proti temu zakonu in proti načinu na kakršnega je do tega zakona sploh prišlo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 38.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 38.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 67. izredno sejo zbora.
Obveščam vas, da se bo 68. izredna seja zbora začela čez 15 minut, to je ob 16.50 uri.

Seja je bila končana 30. marca 2021 ob 16.34.