Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 27. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, mag. Dejan Židan do 15. ure, Branko Simonovič do 12. ure, Jožef Horvat, Aleksander Reberšek, Primož Siter do 19. ure, mag. Bojana Muršič do 15. ure, Aljaž Kovačič do 15. ure, Jože Lenart do 13. ure, Nada Brinovšek do 12. ure, Suzana Lep Šimenko do 12. ure in mag. Karmen Furman do 12. ure.
Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA – INTERPELACIJA O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA PRAVOSODJE MARJANA DIKAUČIČA.
Interpelacijo je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.
Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem besedo predstavnici predlagateljev Tini Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Zelo povedna je tale podpora ministru, ki se odraža v zasedenosti dvorane.
Zgodba vsakega ministra se začne z njegovim zaslišanjem v Državnem zboru. Na tako imenovanem hiringu naj bi se takrat še ministrski kandidat predstavil tako profesionalno, torej z vizijo svojega dela na ministrstvu, kot tudi osebnostno, torej katere osebnostne lastnosti ga krasijo in v kakšnih osebnostnih situacijah, ki so pomembne za odločanje o primernosti ministrskega kandidata, se trenutno nahaja. Danes si upam trditi, da če bi bil minister Dikaučič že v času svoje predstavitve z nami, poslanci, odkrit, ne bi nikoli postal minister za pravosodje. V zelo kratkem mandatu je iz omare ministra Dikaučiča padlo toliko okostnjakov, da v zreli parlamentarni demokraciji niti ne bi bilo treba vlagati interpelacije – minister bi odstopil sam. Da bi v polnosti razumeli takšno stališče, moramo najprej opredeliti osnove; govorim seveda o politični odgovornosti, ki bi jo moral, očitno pa ne tudi mogel, imeti prav vsak politični funkcionar, tudi predstavnik izvršilne veje oblasti, torej minister v Vladi. Politična odgovornost je sicer nek unikum, ki predstavlja posebno obliko odgovornosti in se uveljavlja skupaj ali pa neodvisno od pravne in moralne oziroma etične odgovornosti posameznika. V primeru izvršilne veje oblasti je vsak minister odgovoren tako subjektivno kot objektivno. In prav slednja, objektivna politična odgovornost je v sodobnem demokratičnem svetu nujno potrebna. Še več, v kontekstu parlamentarne demokracije, kjer vlada sistem zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti, je takšna politična odgovornost zelo smiselna in zelo utemeljena. Ker je politika specifična, nepravilna oziroma škodljiva ravnanja formalno niso vnaprej določena, tako kot je to, recimo, v pravu. Opredelitev takšnih nedopustnih ravnanj je v političnem življenju odvisna od več dejavnikov, na primer, tudi od morale, stopnje politične kulture in od javnega mnenja, ki ga o določeni lastnosti ali situaciji izraža javnost. Za začetek naj torej ocenimo obstoj politične odgovornosti ministra Dikaučiča z vidika teh predpostavk. Po mnenju predlagateljev vsekakor ni moralno, da je minister Dikaučič, takrat še v vlogi kandidata za ministra, javnosti in poslancem Državnem zbora zamolčal dejstvo, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka. Prikrivanje tako pomembnih osebnostnih okoliščin, ki bi, upam si trditi, zagotovo vplivala na odločanje o njegovi primernosti, je obsojanja vredno dejanje in ne kaže samo na nivo politične kulture, ki jo minister Dikaučič neposredno predstavlja, ampak kaže tudi njegov odnos do Državnega zbora. Veste, državljani se zavedajo, da mora vsak, ki se poteguje, recimo, za delovno mesto v javni upravi, predložiti potrdilo o tem, da ni v predkazenskem oziroma

2. TRAK (VI) 9.05

(Nadaljevanje) kazenskem postopku. Minister pač ne. Verjetno ni odveč poudariti, da v zrelih demokracijah tako težko, med drugim tudi potencialno kriminalno breme posameznika, ki se poteguje za ministrski stolček, predstavlja nekakšen procesni zadržek. V zrelih demokracijah sploh ne pride do glasovanja o primernosti takšnega ministrskega kandidata. Naštete osebnosti in lastnosti ministra Dikaučiča, ki jih je, kot že rečeno, na hiringu kot ministrski kandidat spretno prikril, žal, ne odražajo nič drugega kot njegovo nemoralno držo, ki se prezentira v stopnji njegove politične kulture. V državah z visoko stopnjo politične kulture je lahko ministrova nemoralnost celo edini razlog za uveljavitev njegove politične odgovornosti. Če se za ponazoritev kritično spomnimo nedavne preteklosti, mandata prejšnje Šarčeve vlade, takrat je bila prav moralna odgovornost tista, ki je terjala politično odgovornost odstopljenih ministrov. Pri ministri Dikaučiču žal ni tako. Še več, predlagatelji mu kljub njegovi moralni odgovornosti oziroma bolje rečeno moralni neodgovornosti očitamo politično odgovornost tudi za njegova nedopustna in protipravna ravnanja ter opustitev dolžnih ravnanj v zvezi opravljanjem njegove ministrske funkcije.
Sago s kandidacijskim postopkom za dva delegirana evropska tožilca ne pozna samo slovenska javnost, poznana je po celi Evropi. Smo edina država od tistih, ki smo k projektu evropskega tožilstva pristopile, ki še vedno nima imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev in po mnenju predlagatelja je zato soodgovoren pravosodni minister gospod Dikaučič. Če samo na kratko osvežim spomin. Zaradi vladnega nestrinjanja z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca, ki mimogrede ob izpolnjujeta najstrožje strokovne kriterije in ju je državno tožilski svet ravno zato izbral kot naustreznejša kandidata, torej zaradi vladnega samovoljnega nestrinjanja s to izbiro se je nacionalni kandidacijski postopek zavlekel vse do danes. Nezakonit sklep Vlade, s katerim je želela razveljaviti prvi kandidacijski postopek, ki je bil izpeljan na zakonit in transparenten način, je privedel celo do odstopa takratne ministrice za pravosodje gospe Lilijane Kozlovič. Ob nastopu novega ministra gospod Dikaučiča smo vsi v opoziciji dvomili, da bo prišlo v tej zgodbi z evropskima delegiranima tožilcema do hitrega in zakonitega razpleta. In naši dvomi so se, žal, potrdili. Minister Dikaučič je nadaljeval v duhu vlade in njenega predsednika ter zakonit poziv za zasedbo dveh mest za evropska delegirana tožilca iz leta 2020 želel zaobiti z objavo novega, nezakonitega poziva. Tega je minister objavil v mesecu juliju, čeprav je samo nekaj več kot mesec dni pred tem na zaslišanju v Državnem zboru zatrjeval, da v postopke, ki še niso pravnomočno končani ne bo posegel. Minister je torej prelomil svoje lastne besede in je s svojim aktivnim ravnanjem, ko je objavil nezakonit poziv in s tem poskušal povoziti predhodni poziv, ki je bil, kot že rečeno, zakonit in transparenten in že v sklepni fazi, je deloval proti pravnemu redu Republike Slovenije. Minister Dikaučič je s svojo aktivnostjo kršil temeljno načelo vladavine prava in dopustil vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oziroma pravnega reda. Torej, na eni strani aktivno ravnanje ministra Dikaučiča, s katerim je nezakonito posegel v zakonit izbirni postopek, na drugi strani pa opustitev dolžnega ravnanja ministra Dikaučiča, da kot enakovreden in soodgovoren član Vlade Republike Slovenije brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja stori vse aktivnosti, ki jih je kot minister za pravosodje dolžan storiti zato, da se naša država Republika Slovenije izogne tožbi komisije zaradi nespoštovanja prava Evropske unije, natančneje uredbe Evropske unije, ki Slovenijo zavezuje k imenovanju dve evropskih delegiranih tožilcev. Z imenovanjem zamujamo že skoraj pol leta. Vlada in z njo minister Dikaučič pa sta klonila šele pod pritiskom te interpelacije, a žal tudi tokrat ni šlo brez samovoljne arbitrarnosti. Govorim seveda o tako imenovani začasni seznanitvi oziroma začasnem imenovanju.
Ena izmed temeljni dolžnosti ministra za pravosodje je tudi ta, da bdi nad zakonitostjo delovanja Vlade kot kolegijskega organa in da bdi nad zakonitostjo sklepov in drugih aktov, tudi javnih pozivov,

3. TRAK: (SB) – 9.10

(nadaljevanje) ki jih sprejema bodisi Vlada bodisi katero izmed ostalih ministrstev. Glede te odgovornosti minister celo sam v svojem odgovoru na interpelacijo zapiše, da Ministrstvo za pravosodje pri obravnavi vprašanja zakonitosti v Vladi Republike Slovenije izvaja posvetovalno vlogo in ravno v tem je minister Dikaučič svojo dolžnost zanemaril, njegova opustitev tovrstnega dolžnega ravnanja pa se je z objavo nezakonitega javnega poziva izrazila v neposredni kršitvi pravnega reda Republike Slovenije. Obramba oziroma zagovor ministra Dikaučiča je v odgovoru na interpelacijo izjemno skopa in ne vsebinska. Predlagatelji temu sicer nismo bili pretirano začudeni, saj sta Zakon o državnem tožilstvu in uredba Evropske unije v zvezi z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva vsebinsko zelo jasna. Strokovno izbiro opravi državno-tožilski svet, Vlada se s predlogom le seznani in ga posreduje glavnemu evropskemu tožilcu. Ta v skladu z uredbo ne opravi nobene izbire, pač pa zgolj preveri strokovnost ustreznih in ustreznost izbranih kandidatov, zatorej takoj iz uredb Evropske unije kot iz Zakona o državnem tožilstvu ne izhaja nobena zakonska pravica ali dolžnost, ki bi narekovala Vladi Republike Slovenije, da v nacionalnem kandidacijskem postopku za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev od državno-tožilskega sveta zahteva predložitev liste treh ali celo šestih kandidatov. Ravno nasprotno, ker glavni evropski tožilec v skladu z uredbo nima prav nobene pristojnosti, da bi izbiral med kandidati, ki jih predlaga Vlada, ima zgolj in samo pristojnost, da preveri njihovo strokovno primernost, je minister Dikaučič pri zagovarjanju liste več kandidatov zavajal, njegovo vztrajanje pri takšni samovolji interpretaciji in normativne podlage pa ne pomeni samo podrejanje zakonodajne veje oblasti, ampak tudi politično podrejenost tožilstva. Prav slednje predstavlja največjo kršitev slovenskega in evropskega prava sploh, če spomnimo na 17. člen uredbe, ki evropskemu delegiranemu tožilstvu zagotavlja nedvoumno neodvisen položaj. Enako zagotovilo je opredelila tudi Vlada Republike Slovenije, ko je v obrazložitvi novele Zakona o državnem tožilstvu, ki se je sprejemala prav zaradi vzpostavitev evropskega javnega tožilstva zapisala naslednje, citiram: »Z namenom, da se zagotovita neodvisnost in nepristranskost v postopku predlaganja kandidatov, bo mnenje državno-tožilskega sveta za Vlado pri predlaganju kandidatov za imenovanje na mesto evropskega tožilca in evropskih delegiranih tožilcev, pazite, odločilno in zavezujoče.« Konec navedka. Stvar je torej jasna, očitki pa utemeljeni na dejanskih in pravnih dejstvih. Ko gre za vprašanje nespoštovanja Zakona o državnem tožilstvu, nespoštovanja uredbe Evropske unije v zvezi z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva in ko gre za vprašanje v zvezi z objavo nezakonitega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, je minister Dikaučič zaradi svojega aktivnega ravnanja in opustitve dolžnega ravnanja deloval protizakonito, svoje ministrske funkcije pa ni opravljal vestno in v skladu s slovensko zakonodajo. Nenazadnje minister za pravosodje je podprl celo sklep Vlade, s katerim se je Vlada arbitrarno odločila, da preprosto ne bo izvršila sodbe upravnega sodišča. Za takšno ravnanje ministra, ki je očitno v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, ni opravičila. Prav tako pa je zadnja improvizacija Vlade z začasno seznanitvijo, ki jo goreče zagovarja tudi minister Dikaučič, novo svojevrstno pravno huliganstvo. Enako politično odgovornost predlagatelji ministru očitamo, ko gre za vprašanje imenovanj in napredovanje državnih tožilcev Republike Slovenije. Tudi tu se ministrova opustitev dožnega ravnanja odraža v tem, da bodisi naklepno bodisi malomarno ne poskrbi za zapolnitev prostih državno-tožilskih mest, ki so normativno določena za normalno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Ni nepomembno, da je odredba o številu mest državnih tožilcev konec leta 2020 predvidevala 268 mest, danes je zasedenih 205 mest. Še bolj pomembno je dejstvo, da minister Dikaučič v času svojega mandata ni storil popolnoma nič za to, da bi postopki za imenovanje

4. TRAK: (VP) 9.15

(nadaljevanje) novih tožilcev oziroma postopki za napredovanje že imenovanih tožilcev stekli naprej brez zadrževanja in brez političnega vmešavanja. Znano namreč je, da se imenovanje in napredovanje državnih tožilcev pod to vlado in pod ministrovanjem ministra Dikaučiča izvajajo na selektiven način, torej na način, tisti, ki so za vladajočo garnituro politično korektni, so imenovani oziroma napredujejo, tisti, ki pa za vladajočo garnituro niso politično korektni, pa na imenovanje in napredovanje čakajo še danes. Najstarejši postopek, o katerem Vlada Republike Slovenije še ni odločila, je imenovanje na mesto okrožnega državnega tožilca, ki stoji, reci in piši, že od 4. septembra lanskega leta. Ali pa podatek, da samo trenutno na imenovanje še vedno čaka 19 novih državnih tožilcev. Groteskno je, da je minister Dikaučič pri teh postopkih tako neaktiven, da Državnotožilski svet informacije o tem, v kateri fazi so postopki imenovanj državnih tožilcev, od Ministrstva za pravosodje ne dobi že vse od meseca junija, torej pol leta. Dejstvo, da es več kot eno leto zadržuje imenovanje točno določenega tožilca, predstavlja nedopusten in neposreden pritisk Vlade Republike Slovenije, s tem pa tudi pravosodnega ministra Dikaučiča, na neodvisno in samostojno funkcijo državnega tožilstva. Minister Dikaučuč s tem ravnanjem neposredno krši temeljno normo Zakona o državnem tožilstvu, 3. člen, ki državnemu tožilstvu daje neodvisen in samostojen položaj, prav tako pa ruši poseben ustavnopravni položaj, ki ga Ustava Republike Slovenije daje tožilstvu. Zelo povedno je tudi naslednje dejstvo. Za časa ministra Dikaučiča je generalni državni tožilec na eni izmed parlamentarnih sej odbora za pravosodje, na kateri ministra seveda ni bilo, zaskrbljujoče svaril, da državno tožilstvo z razpoložljivimi kadri ne bo zmoglo več obvladati pripada zadev in zagotavljati udeležbe na narokih pred sodišči, hkrati pa se bodo kopičile tudi nove nerešene zadeve. Minister Dikaučič do danes ni storil še ničesar. Njegova opustitev dolžnega ravnanja, da državnemu tožilstvu zagotovi takšne pogoje dela, da bi državno tožilstvo lahko delovalo učinkovito in neodvisno, predvsem neodvisno od političnih pritiskov, je zato vsekakor razlog za uveljavljanje njegove politične odgovornosti in predstavlja odraz ministrove nesposobnosti za opravljanje funkcije pravosodnega ministra. Mimogrede, spoštovani gospod Dikaučič, parlamentarni Odbor za pravosodje je v času vašega mandata zasedal kar devetkrat. Na sejah odbora smo sprejemali pomembne odločitve, med drugim tudi novelo Zakona o zemljiški knjigi, pa novelo Kazenskega zakonika in celo spremembi proračuna za leto 2022 in 2023. Vas ni bilo na nobeni izmed teh sej. Je to za vas vestno opravljanje funkcije, spoštovani minister? Naj samo omenim. Ko uradna oseba ali javni uslužbenec opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi ali pa ko zavestno krši zakone in druge predpise, čeprav predvideva oziroma bi moral predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini, kar samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva nedvomno je, no, takrat gre lahko tudi za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ki ga Kazenski zakonik opredeljuje v 258. členu. Torej, gospod minister, predlagatelji smo prepričani, da te tudi v tem delu vsaj politično odgovorni, če še ne kako drugače.
Če se še enkrat dotaknem ministrove kolektivne odgovornosti. Tako v teoriji kot v praksi velja, da je vsak minister kolektivno odgovoren za delo vlade kot celote, saj je vlada kolektivni organ. Prav kolektivna odgovornost pa je med drugim lahko tista, zaradi katere minister lahko politično odgovarja tudi na interpelaciji. Minister Dikaučič je kot pravosodni minister nesporno prvi branik pravne države oziroma vsaj moral bi biti. Tudi takrat ali pa predvsem takrat, ko v pristojnosti člana vlade soodloča o sprejemanju neustavnih odlokov, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ali pa takrat, ko se zavlačuje s pripravo zakona, s katerim bi preprečili neustavne posege v človekove pravice.

5. TRAK: (TB) – 9.20

(nadaljevanje) Minister za pravosodje bi v teh primerih moral in mogel biti tisti član Vlade, ki bi preprečil takšne nezakonitosti in ustavno spone akcije Vlade oziroma povedano drugače, njegov glas bi moral biti vsaj slišan, če ne uslišan. Minister Dikaučič pa nič. Očitno pozablja tudi na svojo vlogo in odgovornost, ki jo nosi kot član Vlade Republike Slovenije. Ni in ne sme biti nenavadno, da imamo poslanci, ki smo ga izvolili na to funkcijo in ljudje, v službi katerih je, visoka pričakovanja od ministra za pravosodje. Še več, visoka stopnja spoštovanja pravne države, spoznavanje in spoštovanje hierarhije pravnih aktov, kot so zakoni in vladne uredbe, ter zakonitost ravnanja, to so tiste vrline, ki bi morale biti za pravosodne ministra samoumevne.
Žal ministra Dikaučiča ne krasi nobena od naštetih vrednot. Prav nasprotno. Krasi ga hvale nevredno izigravanje sodnega sistema in izmikanje sodnim organom z neprevzemanjem sodnih pošiljk, krasi ga izmikanje plačilu komunalnega prispevka in na žalost naše pravne države, ga krasi tudi sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. Gospod minister, koliko navadnih državljanov, ki bi jih krasile takšne hvale nevredne lastnosti, hodi po naši državi, brez, da bi nosili odgovornost in posledice za svoje ravnanja? In zakaj mislite, da ste prav vi lahko tisti privilegiranec, ki ne bo nosil odgovornosti za svoja ravnanja?
Še najmanj nevsebinski je bil v odgovoru na interpelacijo minister Dikaučič pri 4. točki, kjer mu predlagatelji očitamo okrnitev delovanja edinega notariata v Spodnji Savinjski dolini. Sicer verjetno bolj za to, ker je dobršen del ministrovega odgovora opisovanje dejanskega in ne pravnega stanja, ampak kljub vsemu. Dejstvo je, da je zaradi ministrovih ravnanj, tako storitvenih, kot opustitvenih, prišlo do zaprtja Žalske notarske pisarne oziroma do njenega diskontinuiranega delovanja. S tem je minister neposredno kršil Zakon o notariatu, natančneje 11. člen zakona. Ta člen ministru neposredno nalaga, da zagotovi ustrezno oziroma zadostno število notarskih mest in sicer tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva, ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem, pa mora minister, glede na obseg notarskega poslovanja, določiti število notarskih mest tako, da pride najmanj po 1 notar na vsakih 20 tisoč prebivalcev. Te zakonske dolžnosti minister Dikaučič ni izpolnil oziroma povedano drugače, z opustitvijo dolžnega ravnanja, je minister povzročil zaprtje redne notarske pisarne v Žalcu, čeprav je na tem območju zaradi prej omenjenih zakonskih obligatornih določb, notarska pisarna za več kot 42 tisoč državljank in državljanov, obratovala že skorajda polna 3 desetletja.
Verjetno ni nepomembno omeniti, da se je prav minister Dikaučič pred zaprtjem notarske pisarne neuspešno potegoval za notarsko mesto v Žalcu. Njegova zavržena pritožba sicer res ni vplivala na potek dogodkov, saj je bil minister iz postopka izbire prav hitro zavrnjen kot neustrezen kandidat, verjetno pa ni naključje, da je minister Dikaučič kasneje, ko je že postal minister, dopustil, da je tako veliko območje ostalo brez notarske pisarne. Za odločanje o podaljšanju mandata takratnega notarja je sicer pooblastil nekoga drugega, a to dejstvo ministra ne odvezuje njegove kolektivne odgovornosti. Celo več, 10. člen Zakona o notariatu jasno pravi, da je za imenovanje odgovoren in pristojen minister za pravosodje.
Minister Dikaučič je torej z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil, da se je notarska pisarna v Žalcu zaprla, kljub temu, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za njeno obratovanje in je na podlagi 11. člena Zakona o notariatu, obstajala ministrova zakonska dolžnost zagotoviti kontinuiteto notarske pisarne v Žalcu. Tu se moralna odgovornost ministra Dikaučiča ponovno prepleta s pravno, obe pa vsekakor utemeljujeta politično. Sicer pa, dovolj je eno samo dejanje, ena sama kršitev ali ena sama, dovolj huda osebnostna lastnost,

6. TRAK: (DAG) – 9.25

(nadaljevanje) da minister ne bi smel biti več minister. Gospoda Dikaučiča krasi celo več tovrstnih lastnosti, ravnanj in kršitev, zato smo predlagatelji prepričani, da ni primeren, da bi še naprej opravljal funkcijo pravosodnega ministra. Interpelacija je utemeljena na realnih očitkih, ki imajo tako pravno kot politično naravo. Kršitve so takšne narave, da jih ni mogoče opravičiti s preprostim opravičilom ali z naknadnim plačilom komunalnega prispevka. Ministrovo nespoštovanje slovenske in evropske zakonodaje ne opraviči niti petkova seznanitev z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca, ki jo Vlada in z njo tudi minister Dikaučič razumejo kot neko začasno seznanitev – bog si ga vedi, kako se lahko človek z nečim zgolj začasno seznani. Vse te pretekle kršitve torej ostajajo. Tako kot ostaja sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. Minister je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje in, nenazadnje, minister svojo funkcijo opravlja nevestno. Vse to bi moral biti zadosten razlog, da danes ministru Dikaučiču izglasujemo nezaupnico.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Danes gre vendar za našo pravno državo in danes ne bi smeli dopustiti, da ta poklekne pred enim samim posameznikom.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Odgovor ministra za pravosodje na interpelacijo ste prejeli 8. oktobra 2021. Besedo dajem ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču za obrazložitev pisnega odgovora.

MARJAN DIKAUČIČ: Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci! Hvala za besedo, predvsem pa za priložnost, da argumentirano odgovorim na očitke, ki jih je opozicija nanizala v interpelaciji.
Glede na vsebino očitkov se mi zdi, da predlagatelji interpelacije želijo ustvariti vtis, da je moje ministrovanje nedopustno. Predlagatelji za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov, navajajo netočnosti, zato seveda interpelacijo v celoti zavračam. Menim, da pri današnji interpelaciji ne gre za kritiko mojega dela, čeprav se želi tako prikazati, temveč sem interpeliran samo in izključno zato, ker sem minister te Vlade. Zagovarjam pravno državo in še posebej pomembno se mi zdi, da v teh kriznih časih pravna država deluje. Zavedam se, da bom danes deležen obtožb in natolcevanj, verjetno tudi nizkotnih, kar bom seveda poslušal, saj je to moja dolžnost. Že na tem mestu pa lahko rečem, da vem, da delam prav in da me pri tem podpira Vlada in moji izjemni sodelavci na ministrstvu. Delo ministra za pravosodje sem prevzel 15. junija letos in dejstvo, da nisem bil deležen stotih dni miru, lahko razumem, saj delujemo v razmerah, ki so vse prej kot lahke ali, če želite, normalne. Težje pa razumem, da se mi v interpelaciji po eni strani očita, da delujem proti vladavini prava, po drugi pa se mi očita ravno sledenje črki zakona in temu, da presojo nezakonitosti prepuščam sodstvu. Zato se seveda sprašujem, kaj dejansko mi predlagatelji interpelacije očitate - da ne sledim vladavini prava ali da to delam preveč striktno? Ampak pojdimo lepo po vrsti.
Ker je problematika pomembna, mi dovolite, da uvodoma pojasnim tudi nekaj osnovnih pravil instituta interpelacije. Interpelacija je namreč institut, s katerim se ugotavlja politična odgovornost ministra. In ustava v 118. členu ureja število poslancev, ki lahko sprožijo interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra, ter večino, ki je potrebna za njegovo razrešitev. Očitno je, da se morajo očitki interpelacije ministra nanašati na pravno določen okvir pristojnosti, ki jih pokriva določen minister oziroma ministrstvo. Poenostavljeno, minister lahko torej odgovarja zgolj na očitke iz pristojnosti svojega resorja in drugačna razlaga bi bila namreč nedopustna, saj bi pomenila, da se lahko ministra razreši za dejanja oziroma opustitve, za katere niti ni pristojen na podlagi zakona, niti za njih ne more biti odgovoren. V nadaljevanju po očitkih interpelacije

7. TRAK (VI) 9.30

(Nadaljevanje) pojasnjujem njihovo neutemeljenost, bodisi ker se ne nanašajo na pristojnost ministra za pravosodje, bodisi ker so zavajajoči.
Predlagatelji interpelacije mi najprej očitate odgovornost za objavo drugega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Predlagatelji ste ta razpis označili za nezakonitega, sam pa imam do takšnih navedb precejšnje zadržke, saj, kot sem že večkrat poudaril, o nezakonitosti lahko odloči samo sodišče. Naj vas na tem mestu spomnim, kako je nacionalni postopek imenovanja kandidatov za dva evropska delegirana tožilca potekal. Prvi javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev je bil objavljen 9. oktobra 2020. 27. maja je vlada sprejela sklep s katerim je ugotovila, da se ta javni poziv po zakonu šteje za neuspešnega. Upravno sodišče je nato 1. julija letos izdalo sklep o zavrženju tožbe dveh kandidatov z zahtevo za začasno odredbo. In Ministrstvo za pravosodje je nov poziv k vložitvi kandidatur objavilo 9. julija. Ker je bila 4. avgusta vložena nova tožba za zahtevo za začasno zadržanje je Ministrstvo za pravosodje počakalo na odločitev pristojnega sodišča o navedeni tožbi. In sodišče je, kot sem že povedal, namreč edino, ki je pristojno odločiti o zakonitosti vladnega sklepa in javnega poziva. Naj torej znova ponovim. Ni v pristojnosti ministra soditi o zakonitosti vladnih odločitev, niti niso trditve pravne stroke kot se navaja v interpelaciji tiste, ki vežejo ministra kot tudi ne mnenje javnosti, pač pa so to edino veljavni pravni akti te države in ti veljajo dokler sodišče ne odloči drugače. Upravno sodišče je s sodbo z dne 4. oktobra letos odločilo, da se sklep vlade z dne 27. 5. odpravi in zadeva vrne toženi stranki, torej Republiki Sloveniji v ponovni postopek. Pri tem naj poudarim, da o vsebinskih razlogih zaradi katerih je bila tožba vložena sodišče ni odločalo, niti ni sodišče kakorkoli odločalo o zakonitosti novega javnega poziva. In glede na odločitev Upravnega sodišča, da odpravi sklep vlade in zadevo vrne vladi v ponoven postopek sem sprejel odločitev, da izdam sklepa o zavrženju kandidatur, vloženih na podlagi novega javnega poziva. Na tem mestu lahko zagotovim, da bomo na Ministrstvu za pravosodje tudi v prihodnje ravnali zakonito, kot smo do sedaj.
V interpelaciji je tudi navedeno, da naj bi se do imenovanja evropskih delegiranih tožilcev izognili nadzoru nad porabo evropskih sredstev in da naj bi se raven zaščite interesov EU v Sloveniji znižala. Poudarjam, da je bil in je pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev seveda mogoč že sedaj in ne glede na imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Kazenski zakonik namreč v 229. členu določa oziroma opredeljuje kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropske unije, v četrtem odstavku 257.a člena pa kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev Evropske unije. Ta kazniva dejanja lahko tako preganja tudi že imenovani evropski tožilec iz Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 28. člena Uredbe o evropskem javnem tožilstvu. Lahko pa jih preganjajo tudi državni tožilci iz specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, seveda če pregona ne prevzame evropska javna tožilstva ali če to tožilstvo odstopi pregon tem slovenskim tožilcem. Prav tako je evropski komisar za pravosodje že aprila letos v dopisu nekdanji ministrici za pravosodje pojasnil, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Republike Slovenije ne bo zavrlo začetka učinkovitega delovanja evropskega javnega tožilstva. Zakaj? Ker je predvidena možnost, da pooblastila odgovornosti in obveznosti evropskih delegiranih tožilcev izvaja nadzorujoč evropski tožilec, ki ga pa Slovenija ima. Da se bo delo evropskega javnega tožilstva v Republiki Sloveniji izvajalo učinkovito sem 23. julija letos tudi izdal spremembe državnotožilskega reda. S tem smo namreč prilagodili vpisnike državnega tožilstva tako, da so ustrezni za vodenje evidenc in vpisovanja zadev evropskega javnega tožilstva.

8. TRAK: (SB) – 9.35

(nadaljevanje) Nasploh so Vlada in Državni zbor na predlog Ministrstva za pravosodje v tem mandatu sprejeli še zadnje pravne podlage, ki so bile potrebne za vzpostavitev dela evropskega javnega tožilstva v Sloveniji ključno s kadrovsko podporo evropskim tožilcem. Da bi kljub vsem pravnim zapletom, ki so do sedaj nastali Republika Slovenija končno le posredovala predlog dveh kandidatov za evropska delegirana tožilca Evropskemu javnemu tožilstvu, ki bi lahko začelo delovati v popolni sestavi, pa je Vlada 18. novembra letos sprejela sklep v katerem predlaga v imenovanje kandidata, ki sta se prijavila na javni poziv z dne 9. 10. 2020 in je izbral državno-tožilski svet, in sicer za čas dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov. Zato so očitki interpelacije, naj citiram, je v interesu ministrstva čim dlje zavlačevati ter da s postopkom Vlada zavlačuje z namenom, da bi se Slovenija s svojima predstavnikoma v projekt evropskega javnega tožilstva vključila čim pozneje ali sploh ne, toliko bolj nerazumljivi. Skratka, Ministrstvo za pravosodje in jaz kot minister delamo vse v okviru naših pooblastil, da bo Slovenija čim prej imela v Evropskem javnem tožilstvu poleg evropskega tožilca tudi evropska delegirana tožilca in žal mi je, da pisci interpelacije prikazujete izkrivljena dejstva. V naslednji točki interpelacije mi predlagatelji očitate odgovornost glede hitrosti imenovanja državnega tožilca, hkrati pa navajate, da težava ni v izvedbi razpisov za zasedbo prostega mesta državnega tožilca. Pri imenovanju državnih tožilcev, pa je izvedba razpisa edina pristojnost, ki jo imamo po Zakon o državnem tožilstvu. Zaradi vsebine očitka menim, da je zelo pomembno, da na tem mestu ponovno pojasnim potek postopka ter pristojnosti ministrstva v njem. Prosto mesto državnega tožilca razpiše ministrstvo na predlog vodje državnega tožilstva s predhodnim soglasjem generalnega državnega tožilca. Ministrstvo na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o državnem tožilstvu nato kandidature za prosta mesta državnih tožilcev pošlje vodjem državnih tožilcev in na podlagi 31. člena tega zakona mora vodja oblikovati obrazloženo mnenje o ustreznosti kandidata, ki ga vroči kandidatu, ta pa se lahko do njega opredeli. Po prejemu opredelitve kandidata oziroma po poteku roka za opredelitev vodja državnega tožilstva oblikuje dokončno mnenje in le-tega pošlje državno-tožilskemu svetu, ki oblikuje mnenje o kandidatih in ga vroči. Kandidati lahko podajo na mnenje pripombe, nato pa državno-tožilski svet oblikuje dokončno mnenje, ki ga pošlje ministru. Minister pa na podlagi tega dokončnega mnenja državno-tožilskega sveta oblikuje predlog za imenovanje in ga pošlje v odločitev vladi. Trenutno sta na ministrstvu za pravosodje odprta dva razpisa za prosti mesti državnih tožilcev, rok za vložitev prijav pa se izteče danes ob polnoči. V času mojega mandata so bili v najkrajšem možnem času glede na opisan postopek oblikovani in na Vlado tudi poslani trije predlog za imenovanje državnega tožilca. V zvezi s fazo postopkov, ko je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, mi ni mogoče utemeljeno očitati zavlačevanja postopkov oziroma nespoštovanja predpisov. Prav tako mi ni mogoče utemeljeno očitati nikakršnega razlikovanja med kandidati oziroma preferiranja določenega kandidata za državnega tožilca. Ministrstvo za pravosodje pod mojim vodstvom svoje naloge v postopku imenovanj državnih tožilcev vodi zakonito ter tekoče brez odlašanja in kakršnihkoli zastojev. Naslednji očitek iz interpelacije je, da sodelujem pri sprejemanju zakonskih predlogov s katerimi Vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravzaprav se mi očita, da sem del Vlade ki v svetovni zdravstveni krizi sprejema ukrepe za varovanje življenja in zdravja. In v takšnih zdravstvenih razmerah, ki se te dni žal vsak dan slabšajo po nravi stvari človekove pravice in svoboščine ne morejo v polni meri kohabitirati torej se mora včasih za zaščito ene najvišje možne temeljne človekove pravice, to je življenje in zdravja, poseči v druge tudi temeljne človekove pravice.

9. TRAK: (VP) 9.40

(nadaljevanje) Je pa seveda pomembno, da pri tem iščemo pravo mero, pravo sorazmerje med pravico, ki se ščiti, in ukrepom.
Predlagatelji interpelacije izpostavljate odločbo, s katero je Ustavno sodišče maja letos razveljavilo nekatere določbe Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi s predlogom novele tega zakona, ki ga je vlada sprejela na seji 18. junija. Naj na tem mestu pojasnim, da je Zakon o nalezljivih boleznih primarno pristojen minister za zdravje, da ostali ministri lahko v okviru ustaljenih postopkov podamo pripombe na osnutek sprememb ali predloga zakona in da Vlada Republike Slovenije takšen predlog lahko sprejme in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije, ter da poslanci v okviru zakonodajnega postopka razpravljate o tem zakonodajnem predlogu, ga lahko dopolnite in spremenite, na koncu pa ga bodisi sprejmete bodisi zavrnete. Vloge v celotnem postopku sprejemanja zakonodaje so torej jasno začrtane in pa zamejene. Zato trdim, da je tudi na tem mestu interpelacija ponovno vsebinsko neutemeljena, kot takšna pa resnično predstavlja nevaren precedens, v skladu s katerim b i lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, za katere so posamezni ministri imenovani in torej odgovorni.
Državnemu zboru sem pred poslankami in poslanci v skladu s 113. členom Ustave 15. junija letos prisegel, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Odločbo Ustavnega sodišča glede Zakona o nalezljivih boleznih z dne 13. maja 2021 štejem za pomembno, in sicer z vidika krepitve načela zakonitosti v času ukrepanj oziroma preprečevanja okužb. Prav tako lahko povem, da štejem predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih, kot je bil sprejet na vladi 18. junija letos, za napredek. Strinjam se tudi z dopolnitvami, do katerih je prišlo v Državnem zboru v zakonodajnem postopku. In iz tega vidika obžalujem, da navedena novela zakona ni bila sprejeta, kajti okrepila bi namreč spoštovanje načela zakonitosti ter ustrezneje zavarovala človeško zdravje – zdravje, ki je, kot vidimo glede na številke v zadnjem času, resno ogroženo skupaj z našim zdravstvenim sistemom. Glede predloga novele Zakona o nalezljivih boleznih je Ministrstvo za pravosodje podalo pripombe glede določenih vidikov zakonitosti pred mojim nastopom ministrske funkcije, tj. 11. junija. Podobne pripombe smo podali tudi 27. avgusta glede takratnega predloga navedenega zakona. Odločitev vlade glede te zakonske novele je bila, kot vedno, kolektivna odločitev ministrskega zbora. In kot minister za pravosodje sem enak drugim ministrom Vlade Republike Slovenije. Pristojen in odgovoren sem za področje pravosodja, ki je definirano s 37. členom Zakona o državni upravi. Da neposredno odgovorim na očitek med vrsticami besedila interpelacije. Pri opozarjanju na varstvo zakonitosti ostaja ministrstvo dosledno in tako bo delovalo tudi v prihodnje. Pri tem pa poudarjam, da je tudi za upoštevanje načela zakonitosti primarno pristojno vsako ministrstvo v okviru svojega delokroga. Pri vprašanju poseganja v človekove pravice in temelje svoboščine s predlogi predpisov ima Ministrstvo za pravosodje predvsem vlogo preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. To med drugim pomeni, da lahko tudi Ministrstvo za pravosodje izvaja posvetovanja z drugimi ministrstvi in opozarja na določene pomisleke. Ministrstvo za pravosodje torej izvaja posvetovalno vlogo, ki pa glede na ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti ministrov v Republiki Sloveniji ne more prerasti v prevzemanje odgovornosti za delokrog drugega resorja in pristojnega ministra.
Za nazornejši prikaz aktivnosti Ministrstva za pravosodje v tej funkciji vam povem, da smo v letu 2021 do petka, torej 19. novembra, v pregled prejeli 142 različnih predpisov. Mnenja smo v okviru medresorskega usklajevanja podali v 205-ih primerih, kar pomeni, da smo se pri nekaterih predpisih v svoji svetovalni vlogi angažirali celo večkrat. In naj strnem odgovor

10. TRAK: (TB) – 9.45

(nadaljevanje) na tretjo točko interpelacije. Kot minister za pravosodje sem pristojen le za področje pravosodja. Kljub temu, da bi javnost pogosto želela drugače, pa poslanci dobro veste, da sem minister za pravosodje in ne za pravo, kot tako.
In, naj preidem še na zadnji očitek v interpelaciji, in sicer, na domnevno škodljivo okrnitev delovanja edinega notariata v Spodnji Savinjski dolini. Še preden sem postal kandidat za ministra, sem želel uresničiti z Ustavo zagotovljeno pravico do dela in postati notar. Na prosto notarsko mesto sem se namreč prijavil 25. maja 2020, prejšnja ministrica za pravosodje pa je odstopila več kot eno leto kasneje. Na razpis sem se prijavil, ker je poklic notarja, ki ga štejem za zelo pomembnega pri zagotavljanju pravne varnosti in dobrobiti ljudi in ga kot takšnega spoštujem.
Svobodna izbira poklica omogoča vsakomur, tudi osebi, ki kasneje morda postane minister, prosto izbiro zaposlitve, kajti vsako delovno mesto naj bi bilo pod enakimi pogoji dostopno vsakomur. Tako se lahko vsak prijavi tudi na prosto notarsko mesto, če seveda meni, da izpolnjuje predpisane pogoje. Ali dejansko izpolnjuje pogoje, pa v končni instanci odloči sodišče in tako je bilo tudi v mojem primeru. Dejstvo je, da sem tožbo vložil 16. septembra 2020. Upravno sodišče je o njej odločilo 14. oktobra 2020, o pritožbi zoper sodbo pa je Vrhovno sodišče odločilo 20. januarja 2021. Očitek predlagateljev pod to točko interpelacije se prav tako nanaša na ustavno pravico do sodnega varstva, zoper odločitve upravnih organov, ki jo ima vsak od nas. Predlagatelji pa očitno štejete uveljavljanje(?) te temeljne pravice za zavlačevanje postopka.
Ministrstvo za pravosodje pod(?) nekdanjo ministrico, odločbo o imenovanju notarja za prosto notarsko mesto izda 24. maja 2021, ki pa še danes ni pravnomočna, saj je eden izmed neizbranih kandidatov zoper izdano določbo 22. junija letos sprožil upravni spor. Zgolj za razjasnitev dejstev, poudarjam, pritožil se je eden izmed prijavljenih in ne izbranih kandidatov, vendar ta kandidat nisem jaz, kot se želi prikazati v javnosti, saj dejansko takrat nisem bil več kandidat v postopku.
Notariat v Žalcu je / nerazumljivo/ kakor se izražajo predlagatelji, dotedanji notar, ki se je odpovedal notariatu z vlogo, v kateri je sam določil datum prenehanja. Potem, ko je bila odločba o razrešitvi že pravnomočna, pa si je premislil in želel datum prenehanja postaviti na poznejši čas. Ker je bila torej odločba o razrešitvi notarja na njegovo željo z opredeljenim dnem prenehanja že pravnomočna, je bilo treba vlogo za podaljšanje zavreči in ko sem postal minister, sem se iz postopka odločanja o vlogi dotedanjega žalskega notarja, popolnoma izločil oziroma iz tega upravnega postopka me je izločila Vlada, zato sem o tem zavrženju, nisem odločil jaz in so trditve predlagateljev interpelacije popolnoma neresnične.
O vloženi tožbi zoper ta sklep o zavrženju, pa bo končno odločitev sprejelo sodišče. Navedbe dotedanjega notarja, da ni razlogov, zakaj se podaljšanje notariata ne bi odobrilo, ter da gre pri tem zgolj za formalnost, pa predstavljajo nerazumevanje in sicer, določb Zakona o notariatu, Zakona o splošnem upravnem postopku, pa tudi Ustave Republike Slovenije v skladu s katero je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le izjemoma v primerih in po postopku, določenem z zakonom. Zakon o notariatu nalaga Notarski zbornici Slovenije, da v takem primeru določi notarja ali notarje, ki bodo periodično opravljali naloge in skrbeli da stranke motenj ne bodo zaznale. Notarska zbornica Slovenije je tako Ministrstvu za pravosodje 1. julij letos sporočila, da je notarski arhiv bivšega notarja v celoti zaupala v začasno hrambo in poslovanje

11. TRAK: (DAG) – 9.50

(nadaljevanje) notarju Aleksandru Mrazu iz Celja; ta notar je bil tudi določen za opravljanje periodičnega poslovanja na začasno izpraznjenem notarskem mestu v Žalcu. In tu pridemo do srži problematike očitka. Skozi celotno besedilo interpelacije lahko beremo, kako ne spoštujem načela vladavine prava. Po drugi strani pa predlagatelji interpelacije v tem konkretnem primeru od mene pričakujete, da brez pravne podlage podaljšam opravljanje notariata, s čimer bi to načelo zagotovo hudo kršil. Zato absolutno zavračam tudi te očitke.
Naj za zaključek jasno in ponovno navedem ključno ugotovitev, vezano na interpelacijo. Današnja interpelacija ne obravnava ali kritizira mojega dela, jasno je, da se me interpelira zgolj zato, ker sem minister te Vlade, kar je v nasprotju z bistvom instituta interpelacije. Pri prvem očitku glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev ponavljam, da niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji, tiste, ki vežejo ministra, pač pa so to izključno in samo veljavni pravni akti te države. Zaplet glede imenovanja delegiranih tožilcev je kljub drugačnim namigovanjem pravne narave, ki ga bo v končni fazi verjetno razrešilo sodstvo, kar pa bom seveda upošteval, kot sem vedno do sedaj. Na podlagi nedavnega sklepa Vlade pa si želim, da bomo tudi do takrat lahko v polni meri sodelovali v Evropskem javnem tožilstvu. Nadalje mi je očitana odgovornost glede hitrosti imenovanja državnih tožilcev. Hkrati pa predlagatelj sam navaja, da težava ni v izvedbi poziva, ki je edina pristojnost, ki jo imam po Zakonu o državnem tožilstvu pri imenovanju državnih tožilcev. Pri tretjem očitku mi pravzaprav očitate, da nisem nek nadminister za pravo in da je presekam svojih zakonskih pooblastil. Interpelacija je, ponavljam, tudi na tem mestu vsebinsko neutemeljena, kot takšna pa resnično predstavlja nevaren precedens, v skladu s katerim bi lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, ki jo posamezni minister ima. V zadnji točki interpelacije pa je problematizirana tudi moja prosta izbira zaposlitve oziroma možnost za potegovanje za le-to ter uporaba pravnih sredstev, kar vsakemu od nas pod enakimi pogoji sicer zagotavlja Ustava Republike Slovenije.
Če potegnemo črto, me predlagatelji skozi celotno interpelacijo pavšalno obtožujete delovanja proti vladavini prava, hkrati pa mi očitate, da sledim črki zakona, v konkretnem primeru, seveda, in s tem, da bi po vaše moral posegati v zakonsko določene pristojnosti drugih resorjev. Zato, kot rečeno, interpelacijo v celoti zavračam, ker sledim ustavi, zakonom in lastni vesti.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.
Spoštovani gospod minister, državni sekretar, kolegice in kolegi, lep pozdrav tudi v mojem imenu!
Na začetku bi rada povedala, spoštovani gospod minister, da niste interpelirani zaradi tega, ker ste član te Vlade, temveč zaradi tega, ker ste opustili dolžno skrbnost pri svojem delu. Ravno tako kot vaša kolegica, od katere ste prevzeli štafeto, kot ste napisali, ni bila interpelirana, ker je ženska, temveč ker je slaba ministrica. V vsaki normalni, zreli demokratični in pravni državi bi morali biti funkcionarji zgled ostalim državljankam in državljanom. Še posebej minister za pravosodje je tisti, ki bi izmed vseh ministrov moral uživati najvišjo stopnjo zaupanja med ljudmi in vselej ravnati zakonito, pošteno in transparentno, če želite biti nadminister za pravo v okviru Vlade in opozarjati na napake in opozarjati na kršitve načela vladavine prava, ker ste vseeno del kolektivnega organa. Minister za pravosodje bi morala biti spoštovana, ugledna, pravno neomadeževana osebnost. Tudi vsa ravnanja ministra, tako tista, ki jih opravlja v sklopu svojega dela, kot tista,

12. TRAK: (NM) – 9.55

(nadaljevanje) ki jih opravlja v sklopu svojega dela, kot tista v njegovem zasebnem življenju bi morala prispevati h krepitvi zaupanja javnosti v njegovo delo in njegovo integriteto. Spoštovani minister, prepričani smo, da vi niste zaupanja vredna oseba. Čeprav ste danes minister za pravosodje, je naravnost abotno in absurdno, da če bi se danes potegovali za kakšno drugo, celo nižje plačano delovno mesto v javnem sektorju, kot je ministrsko, recimo da bi želeli biti uradnik na Ministrstvu za pravosodje, zaposlitve ne bi dobili, ker ne izpolnjujete niti formalnih pogojev, nimate potrdila, ki se zahteva na delovnih mestih v javnem sektorju, torej nimate potrdila o nekaznovanosti oziroma nimate potrdila, da niste trenutno v kazenskem postopku, ker pač ste. Pred kratkim ste rekli, citiram vaše besede: »Vprašanje plačila komunalnega prispevka je moja osebna stvar in ni povezana z ministrskim delom.« Res je tako, tudi komunalnega prispevka Občini Šentjur niste plačali kar nekaj časa. Poravnali ste ga šele prejšnji teden, ampak to je vaša osebna stvar, kot pravite, kot je vaša osebna stvar tudi kazenska ovadba. Spoštovani minister Dikaučič, res je, danes v Državnem zboru razpravljamo o interpelaciji, ki je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti ministra glede njegovega dela. Gre za politično, moralno, pravno odgovornost, zelo širok pojem. Torej gre za interpelacijo glede njegovega dela seveda, ne njegovega zasebnega življenja ali njegovega članstva v vladi. Vendar je vaše delo tudi priprava zakonodaje s področja kazenskega prava, insolvenčne zakonodaje in podobno. Zdaj glede na vašo preteklost in očitke z obtožnice se državljanke in državljani upravičeno sprašujemo, kako vam lahko zaupamo, da boste pripravili zakonodajo, ki bo kvalitetna in predvsem ki ne bo povezana s partikularnimi, zasebnimi interesi. Zaradi tega smo državljanke in državljani upravičeno, logično in samoumevno pričakovali, da boste odstopili, ker namreč v zrelih demokracijah zreli in odgovorni politiki nemudoma odstopijo. Spoštovani minister Dikaučič, vi kot minister za pravosodje bi morali biti prvi branik prava, pravne države, Ustave in zakonov. Kot minister za pravosodje ste odgovorni za pripravo kvalitetne zakonodaje s področja pravosodja. Odgovorni ste za delo Ministrstva za pravosodje, ki ga vodite, kakor tudi za svoje lastno delo, to je vaša individualna odgovornost kot ministra. Poleg tega je vaša odgovornost, ker ste član oziroma del vlade, tudi kolektivna. To pomeni, da kot minister odgovarjate za delo vlade kot celote, odgovarjate za splošno politiko vlade. Ta se kaže v tem, da ste kot minister odgovorni za vsako odločitev vlade ne glede na to, ali se vi z njo strinjate ali ne. Svoje odgovornosti za odločitve vlade se lahko rešite le, če s funkcije ministra odstopite. In če gremo naprej na vašo individualno odgovornost, spoštovani minister, ko vam politično telo poda predlog, kot je recimo zadnja sprememba Kazenskega zakonika, je vaša absolutna prednostna naloga, da tak predlog uskladite s stroko, oziroma natančneje, da upoštevate stroko, ne pa da jo absolutno negirate. V Predlogu kazenskega zakonika je nekaj takih določb, ki jim stroka močno nasprotuje. Očitno torej je, da so potemtakem bile te določbe predlagane izključno zaradi nekih zasebnih interesov, v tem primeru interesov aktualne vladajoče oblasti. Nekatere določbe niti niso bile predmet strokovnega usklajevanja, ampak so bile v novelo dodane naknadno. Recimo sprememba kaznivih dejanj grožnje in prisiljenja. In to je nedopustno. Nedopustno je tudi, da ste v predlog sprememb Kazenskega zakonika v uvodne določbe zapisali, da sta 2 profesorja sodelovala pri njegovi pripravi, kasneje pa so nas ta 2 ista profesorja pisno obvestila, da pri tem Predlogu kazenskega zakonika nista sodelovala, da sta sodelovala samo v skupini glede sprememb kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. In za to ste odgovorni vi, spoštovani gospod minister. Prav tako ste odgovorni za znižanje proračunskih sredstev za leto 2022 pravosodnim proračunskim uporabnikom. Predsednik Sodnega sveta je na Odboru za pravosodje opozoril, da je vlada za sodstvo, tožilstvo in Sodni svet enostransko znižala sredstva, ki jim jih je bila sprva namenila junija. Če sklepamo iz odnosa te vlade do pravosodja, do sodstva, gre očitno v tem primeru za nekakšno kaznovanje pravosodnih organov z nižanjem proračunskih sredstev. Gre za nujno potrebna sredstva zato, ker ta vlada sprejema po tekočem traku neustavne odločbe, neustavne odloke, neustavne odločitve.

13. TRAK: (VP) 10.00

(nadaljevanje) Ustavno sodišče je prepolno raznoraznih pobud o presoji ustavnosti. Na drugi strani že leta in leta slišimo o kadrovski podhranjenosti državnega tožilstva. Vlada jih je obremenila s primeri, na primer z odločbami o prekrških, ki niso imeli nobene pravne podlage in tako dalje. In rezultat tega je seveda prišlo do znižanja, enostranskega znižanja sredstev. Niti dialoga niste vodili z njimi, niti obvestili jih niste. V bistvu so nekateri sami slučajno opazili na spletu, ko se je objavilo. To je seveda nedopustno in nesprejemljivo. Vlada je skoraj vse protikoronske ukrepe sprejela sama z odloki, brez Državnega zbora, brez ustrezne zakonske podlage. In spet tu je vaša odgovornost, spoštovani minister, tako individualna kot kolektivna. Soodgovorni ste za derogacijo Državnega zbora, ker mu kot član vlade jemljete njegovo pristojnost, ga izključujete iz odločanja. Odgovorni ste za to, da se v Republiki Sloveniji pod krinko sprejemanja protikoronskih ukrepov zavestno krši načelo delitve oblasti. Ustava jasno določa, da omejevanje človekovih pravic odloča izključno zakonodajalec, torej neposredno voljeni predstavniki ljudstva. In to je odraz načela delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države. In da so posegi v človekove pravice in svoboščine dopustni le pod posebnimi merili, da so primerni, ko zasleduje ustavno dopustni cilj, da so sorazmerni in da so nujno potrebni. Spoštovani minister Dikaučič, vi sodelujete v vladi, ki povzroča erozijo pravne države in ruši ustavni red Republike Slovenije. Kot minister za pravosodje bi morali obvarovati te temelje, postulate naše države. Vi bi morali bdeti nad spoštovanjem in uresničevanjem sodnih odločitev, zato ste vi tisti, ki bi se v prvi vrsti morali zavzemati za čimprejšnje sprejetje Zakona o nalezljivih boleznih, vendar ga še do danes nimamo, čeprav je rok za odpravo neustavnosti, ki ga je naložilo ustavno sodišče, že zdavnaj mimo.
In nenazadnje, kjer se še posebej kaže vaša individualna, kakor tudi seveda še vedno kolektivna, odgovornost, spoštovani minister, v / nerazumljivo/, celo tragikomediji bi lahko rekli, z naslovom imenovanje oziroma neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev. V odgovoru na interpelacijo se sicer izgovarjate na vlado, pa na to, da so se nekatere stvari pri tej zgodbi odvile, še preden ste vi postali minister, pa na koncu tudi na to, da se raven zaščite finančnih interesov Evropske unije v Sloveniji ne bo znižala. Vaše navedbe seveda ne držijo. Vaša odgovornost je nastala od trenutka, ko ste nastopili mandat, minister za pravosodje. Od takrat ste namreč, a) objavili nov nezakonit poziv k vložitvi kandidatur, b) namerno zavajali s tolmačenjem Zakona o državnem tožilstvu, da se mora oblikovati lista kandidatov, c) potem ste zavrgli prijavi Elerjeve in Oštirja na ponovljeni razpis, in č) na koncu ste sicer dopustili, da je vlada prejšnje teden le imenovala dva evropska delegirana državna tožilca, pa vendarle zgolj začasno. Zdaj, pravniki opozarjajo, da pojem začasnosti imenovanja sploh ne obstaja, ga ni nikjer v nobenih aktih, ne v našem Zakonu o državnem tožilstvu, niti ga ne pozna evropsko javno tožilstvo. Ne upamo si niti napovedati, kako bo ravnalo evropsko javno tožilstvo v našem primeru, lahko samo upamo, da bo potrdilo predlog in da bo Slovenija končno tudi zares dobila evropska delegirana tožilca. Bili smo dejansko zadnja država, samo na nas so še čakali – in to je vaša odgovornost, spoštovani minister. Tudi vaše navedbe, spoštovani minister, da vaše neimenovanje tožilcev ne ovira preiskovanja evropskega javnega tožilstva, niso resnične. Evropska glavna tožilka je že večkrat izpostavila, da je zaradi neimenovanja tožilcev iz Slovenije ovirano preiskovanje zlorab sredstev Evropske unije. »Je proračun Evropske unije sploh še ustrezno zaščiten?«, se je tožilka spraševala oktobra 2021 pred proračunskim odborom Evropskega parlamenta.
Odgovorni pa ste tudi za neimenovanje naših, slovenskih državnih tožilcev. Državnotožilski svet vas je večkrat že dobesedno rotil, ker še do danes niste odločili o vseh kandidatih, ki čakajo. Vmes ste potrdili nekatere druge, kar je očitno, da opravljate neko selekcijo v smislu ta ja, ta ne. Opravljate selekcijo, zavlačujete kljub temu, da dobro veste, da tožilstvo že vrsto let opozarja na kadrovsko stisko.

14. TRAK: (TB) – 10.05

(nadaljevanje) Če zaključim, izmikanje odgovornosti, spoštovani minister, ne pritiče vaši funkciji, vi ste pravosodni minister in vaša temeljna naloga je bdeti nad spoštovanjem načel ustavnosti in zakonitosti. Pravo bi moralo biti pri vas na prvem mestu, nikakor pa ne samovoljnost in arbitrarnost. Državna oblast je tista, ki se mora izvrševati le na podlagi Ustave in zakonov, pri tem pa mora zagotavljati človekove pravice in svoboščine, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, pravičnost, pravno varnost, vladavino prava. Ta državna oblast, ta Vlada in vi, minister, kot del te Vlade, pa nikakor ne delujete v skladu z Ustavo in zakoni in zato bomo vsekakor soglasno podprli vašo razrešitev.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Nataša Sukič bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav!
Razkritja medijev o nečedni ministrovi preteklosti in njegovi neizkušenosti in s tem nekompetentnosti nove avtoritarne Vlade niso zaustavila pri odločitvi. Dikaučič je bil imenovan namesto ministra za pravosodje, po odstopu Lilijane Kozlovič, ki je zapoznelo vendarle zmogla vsaj minimalno gesto ponosa o tej nečastni Vladi in je predčasno odstopila. Že ob njegovi kandidaturi za ministra smo bili dodobra presenečeni. Marjan Dikaučič je bil za pretežni del javnosti popolni »anonimus«. V Levici smo se prvič srečali z njim šele ob nastopu kandidature, ni nas prepričal. Še več, zbujal je sume, da z njegovo kandidaturo ni vse v redu, da je dejansko samo figura, ki mora odigrati točno določeno vlogo v Janševem dramoletu. Podobno vlogo, ko jo igra ministrica Simona Kustec, recimo in naši sumi so se žal v nekaj mesecih njegovega ministrovanja, več kot potrdili.
Biti minister za pravosodje je ena najvišjih in najbolj odgovornih funkcij v izvršni oblasti, vsaj morala bi biti, a stvari se, kot vidimo, radikalno spremenijo, ko si ministra za pravosodje izmislita in zaželita Zdravko Počivalšek in Janez Janša. Zdaj se potrjuje to, česar poslanci koalicije in njihovi podrepniki ob hearingu nikakor niso želeli ne slišati, ne upoštevati. Minister za pravosodje, Marjan Dikaučič, specialist za veriženje slamnatih podjetij, je osumljen davčne utaje in ponarejanja poslovnih listih. V vsaki za silo zreli demokratični državi, bi minister, pod vremenom takih obtožb, odstopil in bi svojo domnevno nedolžnost branil s čiste pozicije. A minister Dikaučič, vajen raznoraznih trikov in malverzacij, tega očitno ne bo storil. Še huje, minister se brani z znanim manevrom, češ, da je nekdo ponaredil njegov podpis, na pomoč pa kliče grafologa. Identičen modus operandi kot pri ministru Vizjaku, ob aferi glupi davki, ko je minister trdil, da so posnetki zlepljeni, dokler ga strokovnjaki niso postavili na laž.
No, minister Dikaučič se svojega stolčka krčevito oklepa, ne glede na vse, tudi navkljub dejstvu, da mu je vmes pobegnil še državni sekretar Anže Erbežnik in to po zgolj mesecu dni njegovega ministrovanja. Je pa ubežnik Erbežnik ministru Dikaučiču v javnem pismu očital marsikaj. Takole je med drugim zapisal, navajam: »Poslavljam se zaradi nezmožnosti strokovnega dela, na način spoštovanja prava Evropske unije, vladavine prava in pravne države, ter človekovih pravic.« (Konec navedka.) Tako zelo obremenilne navedbe Erbežnika, ki je od ministra, mimogrede, mnogo bolj referenčna oseba, ko gre za resor pravosodja, bi nas moral skrbeti, a vrnimo se k bistvenemu ta hip. V vsaki približno zreli in normalni demokraciji, bi minister za pravosodje, proti kateremu je podana zahteva za sodno preiskavo, zaradi utajitve davkov in ponarejanja poslovnih listin, sam ponudil odstop in če ga že ne bi, bi ga odstopil vsak razsoden ministrski predsednik.
Dikaučič, kot funkcionar pri opravljanju funkcije in javnem nastopanju, gotovo ne prispeva h krepitvi ugleda Republike Slovenije. Prav tako omenjeni sumi ne prispevajo h krepitvi zaupanja javnosti v njegovo delo

15. TRAK: (NM) – 10.10

(nadaljevanje) in integriteto Vlade Republike Slovenije ter organa, v katerem opravlja funkcijo. Če potegnemo črto, ravnanje ministra Dikaučiča nikakor in v ničemer ne zadosti standardom zakonitosti in častnosti, ob čemer je nepomembno, da se je minister zaenkrat znašel le v sodni preiskavi. Etična načela delovanja politikov bi morala biti norma, ki bi ji v politiki in družbi veljalo slediti, ampak ob aktualni vladi, ki bi v celoti morala že zdavnaj odstopiti, saj neskončno sramoti ugled države doma in po svetu, teh norm že zdavnaj ni več. Seveda nastanitev Dikaučiča ni bila ne slučaj in ne zdrs te koalicije, točno se je vedelo, zakaj so ga nastavili, in to se je takoj tudi pokazalo že na »hearingu«, ko kot kandidat za pravosodnega ministra ni imel javnega stališča o neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Te srčike problema, tega mednarodno odmevnega škandala ni komentiral. Zvito se je izmikal, to so ga dobro nainštruirali, da mora glede svojega mnenja biti zadržan, ker bi sicer lahko vplival na morebitni sodni postopek. Izmikal se je kot jegulja in se sprenevedal, čeravno je bil to ključni razlog za odstop njegove predhodnice Lilijane Kozlovič. Da bi že takoj na začetku ugriznil roko, ki ga je pripeljala do korita, do zares mastnega zalogaja? Nikakor, kot se temu mastnemu zalogaju kljub vse bolj debelemu sloju masla na glavi ta marionetni minister očitno ne namerava odreči niti zdaj, ko se je znašel pod pezo zahteve za sodno preiskavo zaradi storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. In tudi sicer smo na »hearingu« smo se pobliže seznanili z zaskrbljujočo ministrovo biografijo, ki se bere kot mali kriminalni dosje. Prvi šok smo doživeli, ko smo izvedeli, da je neuspešno potegoval za notarsko mesto v Žalcu, a na razpisu ni bil izbran, ker preprosto ni imel dovolj izkušenj. Pred nami je bil torej kandidat za pravosodnega ministra, ki zaradi neizkušenosti niti notar ni mogel postati. Vem, slišati je skrajno noro, a to so po novem standardi in normativi vladajoče koalicije. Pa če bi bilo to vse, bi še nekako preživeli, ampak prava srhljivka šele sledi. Izvedeli smo s pomočjo odlično opravljenega dela raziskovalnih novinarjev spletnega portala necenzurirano.si, da je bil minister Dikaučič vpleten v najmanj 2 zgodbi, v katerih so podjetja pristala v rokah slamnatih lastnikov. Med letoma 2012 in 2017 je bil direktor podjetja SCL, ki je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov. Ko je Dikaučič odšel s položaja direktorja, ga je zamenjala državljanka Ukrajine Olena Holiuk, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora. Danes je podjetje SCL brez bančnega računa in ima za več 10 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. A tudi s tem še ni konec ministrovih uspehov na poslovnem področju. Ponovno navajam iz portala necenzurirano.si. Navajam: »Med letoma 2013 in 2016 je Dikaučič vodil tudi družinsko podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev. V istem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov. Kmalu zatem, ko je Dikaučič odšel s položaja direktorja, je podjetje prevzel Žižek, Prevozi Žižek zašlo v težave in končalo v stečaju. Več 10 upnikov je prijavilo za okoli 1,3 milijona evrov terjatev, med njimi je tudi Furs.« Konec navedka. Iz tega sicer ne moremo sklepati, da je minister neposredno kriv za stečaj, očitno pa je pripravil primerne pogoje za stečaj. Hočem reči, minister očitno ni bil le ekspert za stečajne postopke, pač pa tudi strokovnjak za predstečajne postopke. No, krog je zdaj sklenjen. Marjan Dikaučič se je znašel v predkazenskem postopku. Osumljen je kot odgovorna oseba družbe BGA s sedežem v Gornji Bistrici in družbe Prevozi Žižek d. o. o., ki je v stečaju. V predkazenskem postopku naj bi ugotovili, da se je družba Prevozi Žižek izognila plačilu davka na dodano vrednost pri prodaji blaga družbi

16. TRAK: (DAG) – 10.15

(nadaljevanje) BGA. Z lažno dokumentacijo o preprodaji blaga naj bi prikazal, da je bilo to prodano v drugo državo, in sicer družbi West Alpine, d.o.o., s Hrvaške ter da ga je družba BGA po preprodaji kupila od družbe West Alpine GmbH, Leipzig, iz Nemčije. Vse to pa naj ne bi bilo res, saj zbrana dokumentacija o preprodaji in prevozih iz drugih držav ni bila verodostojna. Zaradi izognitve davčnim obveznostim naj bi bil državni proračun tako oškodovan za 52 tisoč evrov. Na tožilstvu so potrdili, da so 25. avgusta 2017 prejeli kazensko ovadbo Finančne uprave Republike Slovenije zoper Marjana Dikaučiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika, kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika. Da je mera polna, je minister preprosto zaprl notarsko pisarno v Žalcu oziroma, kot je danes povedal, ji ni odobril podaljšanja delovanja, torej tega notariata, notariata, ki ga je sam neuspešno naskakoval in ki ga je neuspešno naskakovala njegova soproga. Pri tej samovoljni odločitvi je povsem ignoriral mnenje Notarske zbornice. Celotna Spodnjesavinjska dolina je tako čez noč ostala brez notariata, zaposleni pa so začasno napoteni na Zavod za zaposlovanje. V Žalcu po novem enkrat tedensko deluje notar iz Celja, sicer pa so ljudje prisiljeni storitve iskati drugje. Zakaj je to naredil, verjetno ni težko sklepati.
Poleg tega naj bi minister Dikaučič, ki se mu plačevanje raznih davščin zdi, prosto po ministru Vizjaku, »glupo«, šele zdaj, tik pred interpelacijo plačal komunalni prispevek Občini Šentjur, ki ji je dolgoval okrog 30 tisoč evrov, s katerim bi poravnal del stroškov gradnje in koriščenja vodovoda, kanalizacije in ceste. Minister bi torej gradil hišo, komunalnega prispevka pa ne bi plačal oziroma naj bi ga plačal šele zdaj, z več kot očitnim namenom, da bi s tem pridobil podporo Poslanske skupine Desus, predvsem pa poslanca Polnarja, nekdanjega podžupana Šentjurja, in si tako rešil stolček. A zapoznelo plačilo komunalnega prispevka še zmeraj ne spremeni dejstva, da je s stališča politične higiene popolnoma nedopustno, da je minister za pravosodje v sodni preiskavi zaradi utaje davkov in ponarejanja uradnih listin. Da gre v primeru Dikaučiča za brezhrbteničnega ministra, priča tudi dejstvo, da ga prav nič ne motijo evidentni posegi Vlade Republike Slovenije v človekove pravice, kar se kaže predvsem z vladanjem z odloki in ne z zakoni, kar Vlada vztrajno počne ves čas. Spomnimo se samo primera izpred nekaj dni, ko je minister mirne duše dopustil še eno ustavno spornost, kljub odločnemu revoltu stroke, opozicije in civilnodružbene javnosti, vpis nekakšnega novodobnega verbalnega delikta kar v Kazenski zakonik Republike Slovenije, ki med drugim politični razred dviga nad običajnega državljana, s čimer je evidentno kršeno načelo, da smo pred zakonom vsi enaki. In pri tem se je tudi zlagal, da je stroka pri tem sodelovala, četudi ta to odločno zanika. Nesprejemljivo in skrajno zavržno. In nenazadnje, Slovenija je do pred nekaj dnevi bila edina država v Evropski uniji, ki ni imenovala delegiranih evropskih tožilcev oziroma jih je po dolgih mukah in težavah dobila šele sedaj, 18. novembra, tik pred interpelacijo. Pa še to le za določen čas, za čas, dokler ne bo zaključen nacionalni del postopka. In četudi pravni strokovnjaki pravijo, da pojma začasnosti Zakon o državnem tožilstvu ne pozna, se marionetni minister Dikaučič na to gladko požvižga in vztraja, da je začasen predlog imenovanja delegiranih tožilcev možen po uredbi Evropske unije. Vemo, da ne imenovanje evropskih delegiranih tožilcev ni bila edina točka nestrinjanja nekdanje ministrice s predsednikom Vlade

17. TRAK: (SB) – 10.20

(nadaljevanje) ali koalicijskimi poslanci. Jasno je bilo vidno, da je imela vladajoča koalicija ves čas tega mandata povsem svoje rešitve, pogosto na robu ustavno dopustnega, vedno pa v smeri ožanja neodvisnosti pravosodnih organov. In več kot očitno je z menjavo na ministrskem mestu na pravosodju sedaj vse urejeno. Minister se ne obnaša kot da je del Vlade, saj ne presoja odločitev vlade, katere del naj bi bil, obnaša se kot vodja manjšega državnega urada, kjer brezskrbno izvršuje naloge in pazi, da za nič ne odgovarja, nima mnenja o ničemer in samo skrbi, da je vse kar naredi vsaj pravno-formalno pravilno, zgolj to, niti na sejo Odbora za pravosodje ne hodi, tja pošilja svojega državnega sekretarja da imamo v Sloveniji ministra za pravosodje, ki je v predkazenskem postopku najboljša karikatura delovanja vlade Janeza Janše, kršenje Ustave, sprejemanje odlokov, ki nimajo podlage v zakonodaji, ignoriranje odločitev sodišč, spreminjanje predpisov, da lahko imenujejo na vodstvene položaje svoje zveste kadre in tako naprej. Zakaj ne bi imeli za ministra za pravosodje nekoga, s katerim se ukvarja tožilstvo in sodišče, torej državni organi za delovanje katerih skrbi prav Ministrstvo za pravosodje? Že s tem, ko se kot klop drži stolčka na ministrstvu posredno vpliva na delovanje omenjenih organov. Minister pravi, da sledi Ustavi, zakonom in lastni vesti. No, lastni kosmati vesti prav gotovo, o tem ne dvomimo, to kar je očitano ministru Dikaučiču glede njegovega vodenja podjetij je kriminal, a še večji kriminal je njegovo sodelovanje v evidentno koruptivni vladi, ki ji ves čas tiho asistira. No, minister je prepričan, da so evropski delegirani tožilci na svojem delovnem mestu začasno, mi v Levici pa smo prepričani, da je minister na svojem delovnem mestu le začasno, da na tem delovnem mestu ne bi smel biti niti en sam dan, eno samo uro, danes je čas, da s to njegovo začasnostjo zaključimo.
V Levici bomo brez kančka dvoma enotno podprli interpelacijo zoper ministra Dikaučiča in upamo in verjamemo, ca bodo v tem sklicu Državnega zbora končno prevladala etična merila in razum in da bo minister Dikaučič z današnjim dnem zaključil svoja ministrsko avanturo do katere sploh nikdar ne bi smelo priti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Tadeja Šuštar Zalar bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija-Krščanski demokrati.


TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Interpelacija je institut vsakokratne opozicije. Z njo lahko opozori na določene probleme v družbi oziroma natančneje na probleme, ki jih ima posamezni resor znotraj Vlade. Ugotavlja se politična odgovornost ministra. Očitki v interpelaciji ministra se morajo nanašati na pravno določen okvir pristojnosti, ki ga pokriva določen minister oziroma ministrstvo. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je 7. septembra 2021 vložila interpelacijo Marjanu Dikaučiču. To je prej kot v 100 dneh po nastopu funkcije. Poslanci Nove Slovenije smo ob imenovanju pozdravili ministrove načrte glede digitalizacije pravosodja na vseh področjih. Etično uporabo umetne inteligence ter izvedbo nekaterih investicij na področju pravosodja, ki se načrtujejo že vrsto let. Prav tako smo pozdravili načrt prenove insolvenčne zakonodaje, s katero bi predvsem s hitrim postopki pripomogli k ohranitvi zdravih jeder gospodarstva in ohranitvi delovnih mest ob čim boljšem poplačilu upnikov. Današnja razprava je vsekakor tudi priložnost, da nekaj povemo o stanju na področju pravosodja in naših rešitvah. Krščanski demokrati pravosodje vidimo kot nujno orodje za zagotavljanje pravičnosti, mirnega sobivanja in ustvarjanja v družbi, hkrati pa

18. TRAK: (VP) 10.25

(nadaljevanje) tudi kot pomemben element naše državotvornosti. Naša prizadevanja na tem področju so zato tudi v tem mandatu ter bodo tudi v prihodnje usmerjena v krepitev kvalitete pravosodja, njegove učinkovitosti in kar največji primerljivosti z državami severno od nas. To je edini način, da Republika Slovenija v polnosti zaživi tudi kot pravična domovina.
Opozicija je vse od nastopa te vlade skrajno ostra pri oblikovanju svojih očitkov glede t.i. razkroja pravne države. Kljub temu pa je delegacija Evropskega parlamenta, ki je pri nas tri dni med drugim preverjala stanje pravne države, izpostavila, da javne institucije in javni organi delujejo. Zaupanje v slovensko pravosodje je sicer težava že dolga leta. Glede na raziskavo Evropske komisije EU Justice Scoreboard pa je bila, zanimivo, to večja težava v letih, ko so bile na oblasti levo usmerjene vlade. Razveseljivo je, da se stanje v zadnjem obdobju nekoliko izboljšuje, zaupanje Slovencev se sčasoma vendarle rahlo popravlja. Zaupanje javnosti v neodvisnost sodstva je namreč v letu 2021 boljša kot v zadnjih petih letih.
Verjetno se vsi strinjamo, da je položaj ministra ena najodgovornejših funkcij v državi. Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo, mora biti oseba z absolutno osebno in moralno integriteto. O tem najbrž ni nobenega dvoma. V državah z razvito demokracijo je to popolnoma samoumevno. In brž, ko se pojavi nek resen sum o določeni nepravilnosti, ne nujno nezakonitosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti tak sum resen in utemeljen. To je praksa v državah Evropske unije, ki imajo zrelo demokracijo. Poslanci Nove Slovenije – krščanskih demokratov ne bomo podprli predlagane interpelacije, ker minister ni politično odgovoren za očitke v sami interpelaciji.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Minister, državni sekretar, kolegice in kolegi, prav lep pozdrav.
Predlagatelji interpelacije ministru Marjanu Dikaučiču danes očitajo marsikaj od njegove z ustavo zagotovljene svoboščine do dela oziroma izbire poklica, politične neizkušenosti, neupoštevanja pravnih aktov, ustave ter sklepov vlade, prizadevanja za čim hitrejše imenovanje evropskih delegiranih tožilcev do neposeganja v resorje, ki niso v njegovi domeni. V Poslanski skupini Stranke modernega centra sicer lahko razumemo težnjo predlagateljev, katere rezultat je današnja spisana interpelacija.
Neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, na kar se navezuje prva točka interpelacije, je saga, ki se po mnenju Poslanske skupine Stranke modernega centra vleče res predolgo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je minister Dikaučič od svojega imenovanja naredil vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bi Slovenija čim prej imela v evropskem javnem tožilstvu tudi evropska delegirana tožilca. In to je z objavo razpisa tudi storil. Kritika predlagateljev se v interpelaciji nanaša na nezakonitost javnega poziva državnih tožilcev k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki iz izhaja iz, po mnenju predlagateljev, napačne vladne interpelacijo zakonskega postopka imenovanje evropskih delegiranih tožilcev.

19. TRAK: (TB) – 10.30

(nadaljevanje) Dejstvo je, da ministra zavezujejo veljavni pravni akti te države in to je Ustava, zakoni in da tudi sklepi Vlade. Ti akti veljajo za veljavne in zakonite, dokler za to pristojni organi – sodstvo, Ustavno sodišče, - ne odločijo drugače. Ministra pa vedno seveda zavezuje tudi odločitev sodišč. Obe ti dve zavezi je minister spoštoval, tudi v okviru izvedbe očitanega poziva.
Veseli nas, da smo minuli četrtek, 18. novembra, naredili korak v pravo smer in odločili, da evropskemu javnemu tožilstvu začasno predlagamo 2 kandidata za evropska delegirana tožilca, vsaj dokler se postopek imenovanja kandidatov ne zaključi. V kolikor ste predlagatelji prepričani v nezakonitost javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur, naj vam postavimo naslednje vprašanje – kako si potem razlagate, da sta se tožilca, ki sta po funkciji zavezana k varstvu zakonitosti v tej državi, prijavila na razpis? Mar to ni jasen pokazatelj, da ga očitno nimata za nezakonitega?
Ministru predlagatelji očitajo tudi odgovornost glede hitrosti imenovanja državnih tožilcev, hkrati pa kontradiktorno navajajo, da težava ni v izvedbi razpisov za zasedbo prostega mesta državnega tožilca, ki je edina pristojnost, ki je kot minister za pravosodje in jo ima po Zakonu o državnem tožilstvu, glede imenovanja državnih tožilcev. V času mandata ministra Dikaučiča, so bili oblikovani in na Vlado poslani trije predlogi za imenovanje državnega javnega tožilca. Ministrstvo za pravosodje, pod njegovim vodstvom naloge v tem postopku imenovanj državnih tožilcev vodi zakonito ter tekoče. Predlagatelji skozi celotno interpelacijo ministra pavšalno obtožujejo delovanja proti vladavini prava, hkrati pa mu očitajo, da sledi črki zakona, v konkretnem primeru in s tem, da bi po njihovem moral posegati v zakonsko določene pristojnosti drugih resorjev.
Minister Dikaučič je v interpelaciji obtožen ne upora pri poskusu odprave s strani Ustavnega sodišča ugotovljene neskladnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Za predlog Zakona o nalezljivih boleznih je primarno pristojen minister za zdravje. Kljub temu, da na podlagi 37. člena Zakona o državni upravi, minister Dikaučič opravlja tudi naloge preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Vloga Ministrstva za pravosodje pri zagotavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni nadrejena ostalim ministrstvom, temveč gre za ne zavezujočo posvetovalno vlogo, iz katere tudi ne more izhajati odgovornost. Pod ministrovim vodstvom pa Ministrstvo za pravosodje v okviru medresorskega usklajevanja nadaljuje s kritično strokovno presojo predlogov drugih resorjev.
Minister Dikaučič je v odgovoru na interpelacijo ta očitek o neuporu pri dopolnitvi novele Zakona o nalezljivih boleznih strnil v povsem enostavno prispodobo – »Interpelacija ministra za pravosodje z očitki s področja preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je enako smiselna, kot bi bila interpelacija ministra za kultura, zaradi ravnanja z odpadki.« Tudi predlagatelji v besedilu interpelacije navajajo celo Zakon o vladi Republike Slovenije, po katerem so, citiram: »Za Vlado skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister, ki pa si ga očitno razlagajo po svoje.« In nenazadnje, to ne bi bila interpelacija, če se predlagatelji ne bi spustili

20. TRAK: (DAG) – 10.35

(nadaljevanje) na osebni nivo in v današnjem primeru kritizirali ministrove pretekle karierne uspehe in kvalitete, skupaj z očitki zavlačevanja imenovanja novega notarja v Žalcu in odgovornosti zaprtja žalske notarske pisarne. Oba očitka je minister zavrgel tako v odgovoru na interpelacijo kot tudi v današnjem uvodnem nagovoru. Danes smo ponovno priče, da se opozicija poslužuje prav vseh, sicer legitimnih načinov rušenja Vlade, vendar pa je pomanjkljivost pri izvirnosti in kreativnosti v vsebini interpelacije ter svoje očitke zgolj pavšalno navajajo. Predlagatelji so v interpelaciji zapisali, da minister Dikaučič sodeluje v osebni vojni predsednika Vlade. S to izjavo dajejo jasno sporočilo, da je minister v prvi vrsti interpeliran zgolj, ker je minister te Vlade, in se očitki sploh ne nanašajo predvsem na njegovo delo, ampak je zapakirano v odločitvah Vlade.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo, kljub nasprotujočemu mnenju predlagateljev današnje interpelacije, prepričani, da minister svoje delo opravlja odgovorno in zakonito. Konkretni primeri: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril, modernizacija sodišč z videokonferenčnimi sistemi. Naštetih je le nekaj zakonskih vsebin, ki jih je Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Marjana Dikaučiča uspelo realizirati v petmesečnem obdobju njegovega ministrovanja. Zaživel je tudi projekt Hiša za otroke, katerega glavni namen je posebna zaščita otrok žrtev zlorabe s pomočjo strokovnjakov kot tudi čim manj travmatično zbiranje dokazov ter čim hitrejše kaznovanje storilcev kaznivih dejanj. Ministrstvo pa do izteka mandata prav gotovo še čakajo številni projekti, ki bi se jim lahko posvetil tudi danes, pa so okoliščine, žal, temu neprimerne. Orodje interpelacije je sicer legitimna poteza opozicije, ki pa v teh časih diši bolj po čem drugem. Vsa prizadevanja opozicije za rušenje Vlade so že presegla meje dobrega okusa in vse skupaj postaja neresno. Kljub vsem oviram, ki jih opozicija meče koalicijskim poslanskim skupinam, smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra prepričani, da je možno čas do 24. aprila, do prvega možnega termina za redne volitve, izkoristiti veliko bolj produktivno, od česar bodo imeli največ predvsem državljanke in državljani, zaradi katerih tudi sedimo v teh poslanskih klopeh. Čeprav se misel na mirno delovanje Državnega zbora do zaključka mandata v danih trenutkih zdi utopična, si bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra po najboljših močeh prizadevali za izpolnitev zavez iz koalicijske pogodbe in zaključili mandat, kot temu pritiče.
Interpelacije o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča v Poslanski skupini Stranke modernega centra ne bomo podprli.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister za pravosodje!
Nekaj več kot pet mesecev je minilo, odkar je bil gospod Dikaučič v tej hiši potrjen za ministra. Že ob njegovi predstavitvi kot kandidata za ministra smo bili v stranki SAB sila skeptični. Tako politični kot splošni javnosti je bil kandidat popolnoma neznan in sliko o njem smo si lahko ustvarili zgolj z nekaj medijskimi zapisi, ti pa, roko na srce, niso bili najbolj obetajoči.

21. TRAK: (NM) – 10.40

(nadaljevanje) Prebirali smo o raznih slamnatih podjetij s sumljivimi denarnimi tokovi. V njih naj bi se sodeloval kot zaposlen ali celo kot odločujoč. O neuspelih poskusih kandidiranja za določene položaje ter recimo o prijateljstvu z zloglasnim Rokom Snežičem. Na »hearingu« smo se tako nadejali več informacij o njegovem dosedanjem delu, kompetencah ter o vrednotah in prepričanjih, ki ga vodo vodila pri njegovem ministrovanju. Uspelo pa nam ni izvedeti niti kje, na kakšnem delovnem mestu in kaj je delal, preden je postal kandidat za ministra, in katere so neke vrednote, ki jih bo kot kandidat za ministra za pravosodje na pravosodnem področju zastopal. Po drugi strani pa smo bili deležni obsežne predstavitve dosedanjega dela pravosodnega ministrstva, ki so jo očitno vzorno pripravili na Ministrstvu za pravosodje. Najbolj nas je seveda že takrat zmotilo dejstvo, da se gospod Dikaučič kot kandidat za ministra nikakor ni želel opredeliti glede najbolj perečega vprašanja na področju pravosodja Slovenije v tistem hipu in tudi še sedaj. Gre seveda za imenovanje tako imenovanih delegiranih evropskih tožilcev. Na podlagi vsega smo v SAB ob imenovanju gospoda Dikaučiča za ministra za pravosodje upravičeno domnevali, da bo le še ena izmed marionet v rokah predsednika vlade. V tej vladi niti ni važno, kdo sedi na katerem stolčku, niti ne, kdo sedi na ministrskem stolčku. Pomembno je očitno le, da je minister ubogljiv, poslušen in da deluje v skladu z aktualno vlado oziroma njeno agendo, ta pa že več kot leto in pol pred našimi očmi spreminja Slovenijo in z nje dela drugo republiko. Kakšne naše domneve so se v zadnjih 5 mesecih žal samo še potrdile. Saga o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev odmeva tako doma kot v Evropi in ima pomemben vpliv na ugled naše države v Evropski uniji. In ta vpliv je seveda izrazito negativen. Več kot očitno je, da oba kandidata, ki ju je predlagal Državnotožilski svet, vladajoči politiki nista po godu in da želijo na vsak način izsiliti tožilca po svojem okusu. Zadeva se, namesto da bi Slovenija končno dobila oba delegirana tožilca in s tem omogočila nemoteno delovanje pomembne evropske inštitucije, na žalost vedno bolj komplicira. Vlada je namreč prvotni razpis razveljavila in s sklepom odločila, da se s predlogom Državnotožilskega sveta za imenovanje 2 evropskih delegiranih tožilcev ne bo seznanila, kar je direktno v nasprotju z določbami zakona. Brez tehtnih razlogov je to naredila in brez temeljite obrazložitve. Hkrati pa je ministrstvu in ministru za pravosodje naložila, naj objavi nov razpis, na katerega sta se omenjena kandidata nato ponovno prijavila. Pred tem sta kandidata vložila tožbo na upravno sodišče, ki je po pričakovanjih prav vse strokovne javnosti ugotovila, da je sklep vlade, s katerim je prvotni razpis razveljavila, nezakonit. Poleg tega je sodišče zadevo vrnilo v ponovni postopek. Kljub temu pa vlada in tudi minister za pravosodje še naprej iščejo izgovore, s katerimi bi preprečili imenovanje kandidatov. In ko smo že mislili, da huje ne more biti, je šla vlada pri svojem arbitrarnem in samovoljnem delovanju še dlje. S sklepom je odločila, da sodba upravnega sodišča zaradi teka ponovnega razpisa, se pravi, ker je bil novi razpis že v teku, se ne more izvršiti. S tem se je arbitrarno postavila nad sodno vejo oblasti, kar je seveda nedopustno. Na drugi strani pa je minister za pravosodje ponovni prijavi kandidatov zavrgel. Zaradi odločitve upravnega sodišča je po nekaterih poročanjih sprejel odločitev, da do pravnomočnosti sodbe še vedno velja prvotni razpis. Njegova odločitev je torej diametralno nasprotna od odločitve vlade. Tako se ne moremo otresti občutka, da je takšna odločitev, ki je v nasprotju z odločitvijo vlade, bila povezana zgolj z današnjo interpelacijo. Priča smo torej nadvse bizarni situaciji, za katero je nedvoumno odgovoren minister Dikaučič. Zaradi nespoštovanja zakonov, Ustave in sodnih odločb se je Slovenija že uvrstila na zelo neslaven seznam tistih držav, ki jih Evropska unija šteje za problematične in ki imajo težave z vladavino prava. Po vsej tej zmedi pa je minuli četrtek odjeknila novica o začasnem imenovanju 2 evropskih delegiranih tožilcev, začasnem. Dejstvo je, da se pojavljajo ugibanja, da utegne današnja… Dejstvo je, da so se pojavljala ugibanja, da utegne današnja interpelacija uspeti in da je vlada takšno odločitev sprejela le nekaj dni pred današnjo interpelacijo, zagotovo ni naključje. V SAB ocenjujemo, da gre za ponesrečen poskus reševanja kože ministra, saj zakon začasnega imenovanja delegiranih tožilcev

22. TRAK: (VP) 10.45

(nadaljevanje) sploh ne predvideva in si ga je vlada preprosto izmislila. Ustava Republike Slovenije v 2. členu sicer določa, da je Slovenija pravna država, v pravni državi pa mora oblast delovati v skladu z ustavo in zakoni, v ospredju pa morajo biti postavljene človekove pravice in temeljne svoboščine. In minister za pravosodje bi moral biti varuh takšne pravne države. Pa vendar imamo na čelu Ministrstva za pravosodje človeka, ki ne spoštuje pravnega reda in je trenutno v predkazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve. Njegovi današnji argumenti, da je morda na interpelaciji zato, ker ustavo preveč in zakon preveč dosledno spoštuje, so zato milo rečeno smešni. Če državo vodijo ljudje, ki ne spoštujejo temeljnih pravnih postulatov, kako lahko to pričakujemo od državljanov?
V SAB-u, socialno-liberalni stranki, izrazito poudarjamo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in vladavine prava, česar za gospoda Dikaučuča glede na vse povedano seveda ne moremo trditi. Zato bomo danes v Poslanski skupini SAB interpelacijo soglasno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DESUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi.
Danes je na vrsti že druga interpelacije v sklicu 27. redne seje Državnega zbora. Čeprav v Poslanski skupini DESUS menimo, da so interpelacije v večini primerov le iskanje političnih točk, pa smo si besedilo interpelacije zoper ministra Dikaučiča še posebej pozorno prebrali. Med očitki najdemo marsikaj, od neimenovanja delegiranih tožilcev do očitkov političnih imenovanj državnih tožilcev in dogajanja v sklopu notariata v Spodnji Savinjski dolini. Še več očitkov pa se je kasneje pojavilo v medijih, ki so vedno znova odkrivali nove in nove domnevne nepravilnosti v preteklem delu ministra.
V Poslanski skupini DESUS smo dali posebno pozornost tej zgodovini. Zavedamo se namreč, da novi minister lahko le stežka v nekaj mesecih konkretno in tekoče prevzame vodenje svojega resorja. Čeprav je prejšnja pravosodna ministrica, gospa Lilijana Kozlovič, svoje delo opravljala dobro in je bil prehod za novega ministra zahvaljujoč njej brez dvoma lažji, pa temna preteklost novega ministra vedno znova prihaja na dan. Največji pomislek se nam je pojavil pri domnevnih davčnih utajah in domnevnemu ponarejanju poslovnih listin. Da je pravosodni minister v sodni preiskavi, je precedens, ki ga preprosto v DESUS-u ne moremo razumeti. Še več, takrat kandidat za pravosodnega ministra se je zavedno odločil za vstop v politiko in javno življenje kljub spornemu ozadju. Njegova zgodovina tako meče slabo luč na vse, ki delujemo v politiki. Če bi bili s to tematiko konkretneje seznanjeni v času glasovanja ob izvolitvi, bi bila naša odločitev o podpori verjetno drugačna. Sporni posli, ki so vezani na družbo BGA in družbo Prevozi Žižek, mečejo na ministra - odgovorno osebo v navedenih primerih - zelo slabo luč. Poslanci in ministri bi morali biti vzor državljanom. Oškodovanje državnega proračuna s strani vsakega posameznika je kaznivo dejanje. Konkretnih pojasnil v zvezi s tem minister še ni dal, zato danes od njega pričakujemo konkretne odgovore. Članki, ki se vrstijo, o njegovi navezavi s slamnatimi podjetji so še dodaten argument, ki ga bomo poslanci DESUS vzeli v ozir pri glasovanju. Zapisi okoli njegovega dela kot stečajnega upravitelja so resnično zaskrbljujoči. Izkoriščanje in okoriščanje na podlagi izkrivljanja veljavne zakonodaje in zavlačevanja postopkov ter brisanje sledi preko tujcev in brezdomcev je praksa, ki bi jo moral minister za pravosodje preganjati, mi pa lahko beremo, da je to prakso morda celo izvajal sam minister za pravosodje.
Vsi ti očitki so res ne verjetni. V Poslanski skupini DESUS resnično zahtevamo konkretna pojasnila. Kot smo že pred dnevi sporočili v odzivu javnosti, se močno nagibamo k podpori interpelacije. A vseeno bomo, ker menimo, da je prav, prisluhnili tudi

23. TRAK: (SB) – 10.50

(nadaljevanje) zagovoru ministra, tega smo danes sicer že slišali. Torej, kot rečeno, poslanci poslanske skupine Desus bomo tudi temeljito prisluhnili vsem drugim odgovorom na vprašanja s strani ministra Dikaučiča. Ne dvomimo, da se bo tekom dneva pojavilo veliko vprašanj, ki bodo od pravosodnega ministra zahtevala nujna pojasnila. Tudi mi smo izpostavili nekaj tematik in pričakujemo, da bo minister zadeve konkretno pojasnil. Naša dokončna odločitev pa bo sprejeta po končani razpravi. A če ne bomo dobili zadovoljivih odgovorov ter pojasnila okoliščin, potem bo naša odločitev jasna. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JANJA SLUGA (PS NP): Spoštovane kolegice in kolegi!
Misim, da pravilno predvidevam, da bo današnja razprava tudi če sodimo po prisotnosti v dvorani, torej razprava o delu gospoda Dikaučiiča ministra za pravosodje spet mimobežna kot so opisali ob interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport v enem od slovenskih nacionalnih medijev mimobežno. Govorili bomo ne da bi se poslušali, saj so verjetno dejstva v interpelacijah ministrov, ki jih obravnavamo v zadnjih mesecih postala popolnoma nepomembna. Vedno bolj namreč pri rezultatih glasovanj prevladujejo politične kupčije, ki jih ta Vlada sklepa z istimi poslanskim skupinami, ki uradno niso del njene koalicije. Za uvod naj si sposodim misel, ki jo je v črni satirični komediji Kres ničevosti v vlogi sodnika izrekel Morgan Freeman. Pravica je pravo, pravo pa je človekov skromen poskus, da zapiše principe spodobnosti. Pravo in pravosodje sta temelja vsake demokratične države, saj poskušata ljudem pojasniti kje se spodobnost konča in se prične nespodobnost. Ministrstvo in minister za pravosodje pa sta v Sloveniji med prvim poklicana, da bi morala skrbeti za te kriterije. V zadnjem letu pa se je pokazalo, da v kontekstu tega citata pri nas na žalost živimo črno komedijo, ki niti ni več satirična, ampak vsebuje že veliko elementov tragedije. To zadnje na svoji koži najbolj občutijo navadni ljudje, kajti privilegiranci te vlade so si lahko mirni privoščili kršiti te skromne principe spodobnosti. Naj spomnim. V času najbolj strogega zaprtja države so se srečevali v gostilnah tistih, ki bi morale biti zaprte. Poskušali so prehajati državno mejo mimo pravil, ki so jih sami napisali. Pisali so nezakonite in protiustavne uredbe in ko jih je na to opozorilo Ustavno sodišče, so si mirne duše drznili ustavne sodnike poučevati, da bi morali pogledati mimo Ustave, češ, da smo v krizi. Ker tega ne morejo in ne smejo storiti, so jih celo obtoževali, da tako kot opozicija nagajajo Vladi in da bodo sokrivi za bolezni in smrti državljank in državljanov. Dnevni politiki so poredili policijo in samo v tej Vladi lahko osebni odvetnik šefa Vlade prevzame nadzor nad premoženjem, ki je za enkrat še ostalo formalno v rokah državljank in državljanov te države, davčni utajevalec pa vodi kadrovski cunami v slovenski energetiki, kjer se ustvarjajo veliki dobički. In to istočasno, ko imamo v Sloveniji nižjo ceno električne energije kot večini evropskih držav, s plačevanjem davkov in prispevkov pa energetika ključno prispeva k stabilnosti

24. TRAK: (DAG) – 10.55

(nadaljevanje) javnih financ. To je samo nekaj najbolj banalnih primerov nespodobnosti, s katerimi ta Vlada dobesedno vsakodnevno ljudem sporoča, da pred zakonom nismo vsi enaki. Pravosodni minister seveda pri tem ni nobena izjema. Že njegova izbira je bila po eni strani velik prikaz kadrovske stiske ene od koalicijskih strank, po drugi strani pa najbrž popolnoma v skladu s kriteriji in potrebami šefa te Vlade. Človek, ki ni izpolnjeval minimalnih zakonskih pogojev, da bi postal notar, je zdaj pravosodni minister. V tem kratkem času pa so državljanke in državljani o njem izvedeli še precej več, kot je bilo povedanega na njegovem zaslišanju. Seveda že na podlagi tistih informacij gospod Dikaučič ne bi smel sedeti niti v vratarnici ministrstva, kaj šele, da je bil imenovan na mesto ministra. Pa poglejmo tiste nespodobne zgodbe tega ministra, ki so v javnosti najbolj odmevale. Plačilo komunalnega prispevka. Najprej je minister trdil, da ga noče plačati, ker je previsok, in bi se z občino rad dogovoril za nižjega. Najbrž je 30 tisoč evrov za človeka, ki gradi novo hišo ob minimalni plači, ki si jo je izplačeval dolga leta, res velik zalogaj, če so seveda bili ti prihodki njegov edini vir premoženja. A pustimo malenkosti. Občina nato pojasni, da je komunalni prispevek obračunan po veljavnih pravilih in da nima prav nobene pristojnosti, da bi se s komerkoli dogovorila o znižanju. Minister vztraja, da ga ne bo plačal. Potem se na ministrstvu, k sreči, pravila obračunavanja komunalnega prispevka spremenijo in končno ima možnost plačati manjši komunalni prispevek. Ker se bliža dan obravnave te interpelacije, medijem hitro zagotovi, da bo na novo odmerjeni komunalni prispevek poravnal še isti dan. Na občini javnosti pojasnijo, da so ga sicer pričakovali, a ga ni bilo, in da seveda ne more plačati še isti dan, če sploh še ni oddal nove vloge in mu prispevek sploh še ni bil na novo odmerjen. No, zdaj mu je bil, in ga je tudi plačal. Prepričana sem, da bodo tisti kolegice in kolegi, ki danes ne bodo podprli interpelacije, to ministrovo medijsko laž zlahka zanemarili, saj bodo njihovi motivi vse kaj drugega kot spodobnost, kres ničevosti.
Poglejmo še drug primer. Prejšnja ministrica za pravosodje je odstopila, ker se ta Vlada ni hotela seznaniti z izbiro evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila izbrana na podlagi postopka, kot ga določa zakon. Tožilca pač nista ustrezala šefu te Vlade in si je bilo treba dobesedno izmisliti zaplete pri postopku, da bi pokrili njegove želje in pričakovanja. Najbrž je bil na mesto Lilijane Kozlovič imenovan človek, ki je očitno z odprtimi rokami sprejel nalogo zrušiti že izveden zakonit postopek. V zadnjem tednu pa se je pokazalo, da očitno tudi ta scenarij ne pije vode, in Vlada se je bila primorana z izbiro tožilcev »začasno« seznaniti. Ministra za pravosodje ob tej priložnosti sprašujemo, kaj pomeni beseda »začasno«, katere smisla javnosti ne zna pojasniti noben pravni strokovnjak v Sloveniji. Ali to pomeni, da ima Vlada kolektivni spomin zlate ribice in bo najbrž, ko bo ta interpelacija mimo, pozabila, da se je z imenovanjem tožilcev seznanila. Ali pa gre pri tej besedi zgolj za piarovsko sporočilo lastnim vernikom, da ne bi zgledalo, kot da je Vlada popustila pod pritiski Evrope ali trgovala s poslanskimi glasovi pri obravnavi interpelacije ministra; morda pa oboje. Res bi želela pojasnilo, saj bi naj prav ministrstvo, ki ga vodi gospod Dikaučič, moralo pripraviti tak sklep. Pravna stroka in Evropa bi se res lahko samo še smejala nespodobnim kvazi pravnim bravuram te Vlade,

25. TRAK: (NM) – 11.00

(nadaljevanje) če seveda njihovi rezultati ne bi zadevali življenja ljudi in spodkopavali temeljev demokracije v državi, k resničevosti(?). Pa si poglejmo še tretji v javnosti najbolj izpostavljen primer. Minister za pravosodje je v sodni preiskavi zaradi utaje davkov. To je preprosto dejstvo. Te zgodbe pa minister z vladnimi sodelavci seveda pred današnjo obravnavo interpelacije še ni uspel sanirati. Če si je vlada s pomočjo formalne in neformalne koalicije v tem Državnem zboru lahko podredila policijo, si zaenkrat v celoti še ni uspela podrediti pravosodnega sistema. Pojasnila ministra glede te sodne preiskave nas seveda ne prepričajo, saj preveč spominjajo na njegova pojasnila glede plačila komunalnega prispevka, pri katerih so ga mediji večkrat ujeli na laži. Že dejstvo, da imamo v tej državi ministra za pravosodje, ki je v sodni preiskavi zaradi utaje davkov, je preprosto nespodobno. In če se vrnem na tisti citat, da je pravo človekov skromni poskus zapisati principe spodobnosti, potem lahko samo še ugotovim, da ta vlada in ta minister načrtno razbijata vse temelje pravne države in nespodobnost uvajata kot merilo obnašanja privilegirancev. Saj vem, kolegicam in kolegom, ki interpelacije ne bodo podprli, te besede in dejstva ne bodo pomenile prav veliko, ponovno k resničevosti. Vlada, ki je po opisu njenega predsednika, ko je bil še v opoziciji, zaradi rekordno nizke podpore javnosti že politično truplo, si po vseh nespodobnih dejanjih njenih ministrov ali sopotnikov drzne državljanom soditi pamet o odgovornem obnašanju v času krize. Neodgovorno obnašanje dela državljanov je izključno posledica nespodobnih odločitev vlade, ministrov in prisklednikov. Minister za pravosodje ni pri tem nobena izjema, kvečjemu simptomatični prikaz eklatantnega kršenja načel vladavine prava. Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da je najmanj 9 od 10 državljanov Slovenije že prepoznalo nespodobnost odločitev in dejanj, ki nam jih vsiljuje ta vladna garnitura skupaj z ministrom Dikaučičem. Ostali so torej le še maloštevilni verniki, ki jih po večini na družabnih omrežjih še uspete prepričati s kazanjem na nagajivo opozicijo, ki le razgalja vaše nespodobnosti, s kazanjem na sodišča, ki po vašem nočejo pogledati mimo zakonov in Ustave, pa drugič spet na medije, ker si drznejo napisati ali povedati še kaj drugega kot tisti, ki so pod vašo kapitalsko in politično kontrolo.
Zakaj vse izpostavljeno ustreza kontekstu današnje interpelacije? Zato, ker mora biti Ministrstvo za pravosodje med prvimi, ki brani v Ustavi zapisano enakost pred zakonom in tudi vse ostale principe spodobnosti v Sloveniji. In ker sem prepričana, da je bil ta minister za pravosodje imenovan izključno z namenom, da izpolni naloge, ki prihajajo z vrha te vlade. Minister za pravosodje je torej samo simbolni vrh ledene gore k resničevosti(?), ki ga uprizarja ta vlada v zadnjem letu in pol. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev in poslanke bomo interpelacijo ministra za pravosodje podprli, saj je več kot utemeljena. Tudi zato, da ljudem pokažemo, da je vsaj del slovenske politike še pripravljen upoštevat skromne principe spodobnosti. Minister Dikaučič pa je tako ali tako najbolj ponesrečen kader Zdravka Počivalška in tretje Janševe Vlade, kar bo, ko se konča era te koalicije, priznal tudi marsikdo v njenih vrstah, ki kaže to že danes z neprisotnostjo v tej dvorani. In ne, minister, niste interpelirani zato, ker ste minister te vlade, in tudi niste interpelirani zato, ker ste moški.


26. TRAK: (TB) – 11.05

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Dejan Kaloh.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoči, hvala lepa.
Spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci!
V Poslanski skupini SDS današnjo interpelacijo ocenjujemo kot ponoven neresen poskus spodkopavanja Vlade, z zlorabo parlamentarnega instituta interpelacije. Iz besedila interpelacije in današnje predstavitve predlagateljev izhajajo očitki ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču, ki pa nimajo nobene povezave z njegovim delom, ki ga opravlja v funkciji ministra za pravosodje. Te opozicijsko interpelacijske igre brez meja so z današnjo interpelacijo dosegle tudi nov rekord. Interpelacija zoper ministra Dikaučiča je bila vložena šele po nekaj mesecih od ministrove zaprisege. Že iz tega je več kot očitno, da je predmetna interpelacija sama sebi v namen, je v bistvu eklatantna zloraba instituta interpelacije ter trati ne samo čas Državnega zbora, ampak tudi čas ministra, ki je del uspešne vladne ekipe, ravno v zaključku slovenskega vodenja Sveta Evropske unije. Nam pa ta časovna perspektiva teh nekaj mesecev po drugi strani pokaže uspešno delo ministra z njegovo ekipo, kljub temu, da je minister Dikaučič na slovenskem, pa tudi evropskem političnem prostoru, svež obraz, saj je zelo profesionalno vodil dialoge, bil je zelo uspešen v pomembnih temah, kot so denimo regulacije umetne inteligence, digitalna zapuščina ter pravice naših otrok. Jasno je, da opozicija izhaja zgolj iz lastnih političnih interesov in za njih ponuja za lase privlečene argumente, namesto, da bi se osredotočala na interese Slovenije, a to njihovo politično, destruktivno folkloro gledamo že poldrugo leto, ki, ko ste(?) zaradi lastne nesposobnosti tudi sami v bistvu zapustili krmilo te države. Politični interes tako imenovane KUL opozicije je permanenten. To je, da čim bolj oslabi Vlado, ob tem pa misli, da ji bo to uspelo s serijo interpelacij, a do sedaj so že do, pri čisto vsaki pogoreli.
Danes je torej na vrsti spoštovani minister Dikaučič, ki je, kot rečeno, novinec v politiki. Glede na vse očitke ministru, s katerimi ga je opozicija zasula že kot kandidata na zaslišanju na matičnem delovnem telesu, je za njih novinec v politiki in tukaj oni vidijo človeka, ki nima nekega političnega zaledja, v ustaljenih strukturah opozicije in jim je že zaradi tega dejstva očitno nevaren. Iz interpelacije je razviden ta nedostojen in podcenjevalen pristop, dajmo ga zrušiti, kajne, politično je, domnevno najšibkejši člen, si bomo pa že zmislili neke razloge za to početje.
Ne glede na uspešno predsedovanje Slovenije Svetu EU, tudi na področju pravosodja, je v naši državi bilo medijsko izpostavljeno predvsem imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Tukaj seveda pridemo do prvega paradoksa iz te interpelacije. Evropska komisija želi, da Slovenija čim prej imenuje kandidate za evropskega delegiranega tožilca, opozicija pa pravosodnemu ministru v interpelaciji očita, da je julija 2021 objavil nov poziv k vložitvi kandidatur, po tem, ko je Vlada ugotovila, da je bil prvi poziv neuspešen, ker pač ni bil izveden v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu. Opozicija po eni strani torej ministru očita, da mu ni v interesu, da ima Slovenija evropska delegirana tožilca, po drugi strani pa mu očita, da je objavil poziv, ki je ravno omogočil, da se postopek imenovanja končno premakne iz mrtve točke. Naj poudarim, da so se v času ministra Dikaučiča, napori za rešitve v smeri imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v bistvu intenzivirali, a je za pričakovati, da bo tudi danes s strani predlagateljev, sledilo še nekaj dodatnih podtikanj pri tej točki interpelacije.
Zdaj mi dovolite, spoštovani predlagatelji, da vam preberem 71.č člen Zakona o državnem tožilstvu. V četrtem odstavku govori: »Državnotožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredeli in oblikuje listo treh kandidatov…« - poudarek, treh kandidatov – »…za imenovanje evropskega tožilca, ter o tem obvesti prijavljene kandidate na ministrstvu. Ministrstvo listo treh kandidatov…« - poudarek, listo treh kandidatov – »…posreduje Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Vlada Republike Slovenije predloži listo treh kandidatov…« - se pravi, še enkrat ste videli poudarek – »…pristojni instituciji Evropske unije.« In peti odstavek: »Poziv po tem členu se šteje kot neuspešen, če kandidatur, ki niso bile zavržene, niso vložili

27. TRAK: (VP) 11.10

(nadaljevanje) vsaj trije kandidati ali če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Se pravi črno na belem.
Zdaj, druga točka iz interpelacije je pa v bistvu po moji oceni in po oceni Poslanske skupine SDS samo variacija na temo prve, le, da so tukaj ti namišljeni politični motivi s strani opozicije zaznani pri imenovanih »domačih« državnih tožilcih. Spret paradoks. V času ministra Dikaučiča ni bil oblikovan in na vlado poslan še noben predlog za imenovanje državnih tožilcev. Vse kandidate, ki jih vlada še ni imenovala, je predlagala vladi prejšnja ministrica gospa Lilijana Kozlovič. Ministrstvo za pravosodje pa tudi pod vodstvom ministra Dikaučuča svoje naloge v postopku imenovanj državnih tožilcev vodi tekoče, brez odlašanj in zastojev.
Kvazi argumenti v tej interpelaciji kar dežujejo tudi v delu sprejemanja nujnih ukrepov v okviru boja zoper COVID-19, ki se veda varujejo življenja naših državljanov in zdravje naših državljanov. Minister za pravosodje, kot je bilo že rečeno javno, se je znašel v tej interpelaciji kot član te vlade in nekdo, od katerega se s strani opozicije brezsramno pričakuje, da bo prekoračil svoja zakonska pooblastila in posegel v pristojnost vlade in drugih ministrstev. Opozicija seveda močno podcenjuje naše državljane, če verjamejo, da bodo državljani verjeli v te proste interpelacijske spise. Še več, nakopala si bo na vrat njihov gnev, saj se destruktivno obnaša ravno v času, ko se je tudi Slovenija znašala v zdravstveni krizi brez primere, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa.
Nazaj k dejstvom. Za Zakon o nalezljivih boleznih je primarno pristojen minister za zdravje, ostali ministri pa lahko v okviru ustaljenih postopkov podajo pripombe na osnutek sprememb zakona kot jih pripravi minister za zdravje. Vloge v celotnem postopku sprejemanja zakonodaje so torej jasno začrtane in zamejene. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tako ugotavljamo, da je interpelacija tudi v tretji točki vsebinsko neutemeljena in povsem zgrešena, saj kot takšna predpostavlja nevaren precedens, v skladu katerim bi lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, za katere so posamezni ministri dejansko odgovorni. Ta točka je v bistvu povsem tudi nesmiselna, saj na ministra za pravosodje letijo očitki s področja preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni.
Nadalje opozicija v interpelaciji Marjana Dikaučiča sicer po naši oceni vedno delavnemu pravniku, tudi specialistu na področju stečajne zakonodaje, očita, da se je prijavil na prosto notarsko mesto v Žalcu, in to eno leto, preden je sploh postal kandidat za pravosodnega ministra. Zdaj, po naši oceni, spoštovani opozicijski poslanci predlagatelji, tukaj se je potrebno zavedati, da s takimi abotnimi na nek način tudi našim državljanom sporočate, da ne smejo uveljavljati svojih ustavno zajamčenih pravi, v tem kontekstu je to ustavno zagotovljena svoboščina do dela. A zdaj gospod Dikaučič še v prejšnjem poklicnem življenju nima te svobodne izbire? Dajte se zresniti. V tej notarski epizodi si je gospod Dikaučič takrat, po videnju opozicije, celo drznil vložiti še pravno sredstvo. Še tu je zdaj odgovoren, ker je posegel po pravnem sredstvu. Ampak tukaj ste zdaj spet spregledali, da ima vsakdo v skladu z ustavno pravico do sodnega varstva zoper odločitve upravnih organov to pravico. V čem je težava in problem? V zvezi z notariatom v Žalcu opozicija ministru Dikaučiču nadalje dramatično očita, da ga je celo zaprl, brati je kot, da ga je sam lastnoročno zaprl, pri čemer je minister jasno pojasnil, da je notarska pisarna v Žalcu prenehala na predlog dotedanjega notarja, in to z dnem, ki ga je ta notar sam predlagal. Dosedanji notar pa bi moral vedeti, kako dolgo lahko trajajo postopki imenovanja novega notarja in da se pravnomočnih odločb ne spreminja kar tako po želji brez vsakršne zakonske podlage. Očitno ga je na to moralo spomniti prav Ministrstvo za pravosodje. Zdaj, minister je bil v tem pogledu korekten. Iz postopka odločanja o vlogi dotedanjega žalskega notarja se je popolnoma izločil, o tem ne sme biti nobenega dvora. In zato so ravno te navedbe,

28. TRAK: (DAG) – 11.15

(nadaljevanje) citiram, da »Dikaučič ni podpisal že spisane odločbe o podaljšanju terjatev dotedanjega notarja in da je po imenovanju za ministra takoj zaprl taisti notariat, za katerega je kandidiral,« seveda neresnične, v bistvu celo zlonamerne. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke si zaradi tamkajšnjih občanov želimo, da bodo sodni mlini hitro odločili v tej zadevi in da bomo tudi tam, na tem koncu Slovenije dobili notarja s sedežem v Žalcu. Do takrat pa seveda pozdravljamo odločitev Notarske zbornice Slovenije, ki je v tem delu opravila svojo nalogo in preverila morebitni izkaz interesa drugih notarjev, ki bi lahko v vmesnem času do pravnomočnosti odločbe o imenovanju novega notarja v Žalcu opravljali tako imenovano periodično notarsko poslovanje. Kot je sam minister dejal, je od 1. julija 2021 ta notarski arhiv bivšega notarja že prevzel notar iz Celja, in sicer za čas do zasedbe notarskega mesta v Žalcu. In tudi to izpraznjeno mesto v Žalcu, kot rečeno, že opravlja periodično notarsko poslovanje, tako tudi občani niso zdaj tako hudo prikrajšani v zvezi z opravljanjem notarskih storitev.
Kot sklepna ocena te predstavitve po stari dobri opozicijski navadi se ob izpostavljenih vladnih funkcionarjih nekako po pravilu na križ takoj pribije njihove življenjske partnerje, kar je, spoštovani, glejte, res najmanj nedostojno, če ne že povsem pritlehno početje. V interpelaciji ste zdaj predlagatelji napačno, kot rečemo, če ne že namensko navedli, da se je ministrova partnerka v postopku na razpisano prosto mesto pritožila. Ampak to enostavno ni res, to je neresnica, kajti svojo prijavo je v teku postopka umaknila, dva totalno različna pojma.
V Poslanski skupini SDS se popolnoma strinjamo z ministrom Dikaučičem, da je interpelacija polna nasprotujočih si očitkov, brez ali z domišljijskimi argumenti, mestoma tudi povsem brezsmiselna, ter ugotavljamo, da sploh ne gre za interpelacijo o delu in odgovornosti ministra. Opozicija mu v bistvu lahko očita le to, kot je bilo rečeno, da je pač minister te Vlade in da si je sploh upal prevzeti odgovornost za zahteven resor Ministrstva za pravosodje. Tu vam mi v Poslanski skupini SDS za pogum, spoštovani minister, čestitamo in se vam hkrati tudi zahvaljujemo za do sedaj opravljeno delo.
Minister Dikaučič je ob dnevu pravosodja v začetku novembra poudaril sledeče (citiram): »Družbeno odgovorno ravnanje vseh nosilcev oblasti, zlasti predstavnikov ljudstva, je nepogrešljiv prispevek k zvišanju zaupanja v vladavino prava.« (Konec navedka.) V Poslanski skupini SDS bi si želeli, da se tudi opozicija začne v Državnem zboru obnašati bolj odgovorno in zrelo, saj je tudi zaradi njihovih akcij, kot je današnja interpelacija, ki jo ocenjujemo kot neresno interpelacijo, zaupanje državljanov v delo hrama demokracije vedno manjše in zaradi tega precej, žal, usiha. Minister Dikaučič je po zavrnjeni interpelaciji ministrice Kustečeve dejal: »V ponedeljek jaz prevzemam štafeto.« Naj zaključim, da bo koalicija tudi to interpelacijsko etapo pretekla zmagovito, kar pomeni, da bo interpelacija zavrnjena. Minister pa bo še dalje uspešno opravljal svojo ministrsko funkcijo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tako ocenjujemo, da je interpelacija neutemeljena, pavšalno argumentirana, v njej so celo elementi podtikanj, očitki pa dejansko nimajo nobene zveze z opravljanjem funkcije pravosodnega ministra. Zato bomo interpelacijo zoper ministra Dikaučiča soglasno zavrnili.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Brane Golubović.

BRANE GOLUBOVIĆ (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Kako pomembno je sodstvo, pravna država, pravosodje na lestvici prioritet te Vlade, te koalicije, kaže, da ne glede na vse resne očitke, ki smo jih predlagatelji zapisali v interpelaciji, je minister danes ostal sam.

29. TRAK: (VP) 11.20

(nadaljevanje) Niti en minister, predsednik vlade, ga ni prišel na začetku podpreti, v dvorani pa sedijo štirje poslanci oziroma poslanke koalicije. Ampak to je Slovenija. To je Slovenija, kjer je za to vlado pravna država nekje spodaj, osebne koristi pa nekje zgoraj. In gradnja integritete družbe, organizacije, vsakega posameznika se začne pri vrhu. Začne se pri vodilnih in nato prenaša na vse ostale od zgoraj navzdol. Vodilni dajo zgled vsem ostalim, tako kot starši dajejo zgled otrokom, učitelji in profesorji učencem, dijakom, študentom, športniki svojim navijačem, direktorji svojim zaposlenim, tako poslanci, ministri, predsednik vlade, tudi predsednik republike dajemo zgled ljudem. In od integritete vsakega posameznika, njegovega delovanja v skladu z moralnimi in pravnimi normami pa je odvisno, kako močna pravna država bo, kako močno pravno državo bomo imeli. A največja odgovornost, kot sem rekel, je še vedno na politiki in vodilnih v družbi. In če bi vladna koalicija vse to spoštovala, Marjan Dikaučič nebi postal minister za pravosodje. Seveda, nekdo drugi nebi postal niti predsednik vlade. Že samo en razlog bi bil dovolj in sploh nebi bila potrebna interpelacija za to. Ta razlog je ta, da je Marjan Dikaučič pred sodiščem zaradi suma kaznivega dejanja utaje davkov in bo na sodišče hodil iz funkcije pravosodnega ministra. To vse skupaj je res bizarno. Že nedolgo nazaj bi minister v takem primeru sam odstopil. Ministri in poslanci so odstopali, spomnimo se, že za manjše kršitve, manjša dejanja ali tudi zaradi njihovih neprimernih osebnostnih lastnosti v vseh mandatih od osamosvojitve naprej. Pa ni treba gledati daleč, spomnimo se samo vlade Marjana Šarca. Ampak v preteklih vladah so imeli ministri v veliki večini čast in pogum. Ravnali so etično in moralno, znali so prevzemati odgovornost, predvsem pa so imeli osebno integriteto. In marsikdo od poslank in poslancev tega mandata se je v preteklosti že srečal s podobno situacijo, celo z manjšimi razlogi za razrešitev, pa takrat ti poslanci niso imeli nobenega dvoma, kaj je prav in kaj ne. Minister, ki se zagovarja na sodišču zaradi utaje davkov, bi v kateremkoli prejšnjem mandatu – tudi pri prvi Janševi vladi, kjer so leta 2007 odstopili trije ministri neprostovoljno – odstopil. Pa ne. Zakaj? Ker enostavno ne razumete, kaj integriteta je. Je pa tudi res, da je takrat večina v Državnem zboru še imela integriteto, spoštovala pravno državo in imela predvsem obraz ter od ministrov in predsednikov vlade zahtevala, si upala zahtevati, da so njihova ravnanja ne samo zakonita, temveč tudi etična, moralna in družbeno odgovorna. Včasih si je večina v tem Državnem zboru to upala. Žalostno je, kam smo prišli kot družba. In potem se nekateri še čudite v tej hiši, na vladi in si upate celo spraševati, kaj se dogaja z ljudmi, da ne spoštujejo ukrepov, priporočil vlade. Ja, zgled imajo. Tudi v ministru Dikaučiču. Ali pa ministru Vizjaku, Hojsu, ministrici Kustečevi, Toninu,

30. TRAK: (SB) – 11.25

(nadaljevanje) ministru Počivalšku, namerno ne omenjam predsednika Vlade. Ob nekritični izvolitvi Marjana Dikaučiča za ministra sem iz tega mesta takrat dejal, da ne sme postati minister, ker ni branik zakonitosti, ker je zagovornik mejnosti. Ker ni transparenten, prej je utajevalec dejstev, ker ne obeta krepitve pravne države, pač pa njen stečaj. Danes pet mesecev pozneje je očitno, da smo v LMŠ žal imeli prav. Marjan Dikaučič tudi zaradi svoje zgodovine simbolizira vse kar je z današnjo Vlado narobe. Ta Vlada simbolizira neverodostojnost, nestrokovnost, nezaupanje, samovoljo, napuh, oholost, predrznost, nižanje politične kulture in standardov, prepričanje, da so vladajoči prvorazredni in da je država njihova last, plen, ki si ga lahko delijo, simbolizira avtokratskost in če hočete simbolizira kleptokracijo.
Za nas v LMŠ je nesprejemljivo kam smo zašli kot država, da minister lahko postane nekdo, ki je že pred nastopom funkcije v policijski preiskavi, danes pa zoper njega teče sodna preiskava pred sodiščem v Murski Soboti. Zaradi česa? Zaradi suma kaznivega dejanja utaje davkov ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listin in branil se bo kot pravosodni minister. Pa da ne omenjam njegovih ostalih slamnatih poslov nezakonitega ravnanja pri objavi javnega poziva za evropska delegirana tožilca, nedopustnega odlašanja pri imenovanju državnih tožilcev, tišini pri ne imenovanju sodnikov v Državnem zboru, sodelovanja pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v kršenje človekovih pravic, finančnem kaznovanju Ustavnega in Vrhovnega sodišča ter tožilcev tako, da se jim je s proračunom znižalo sredstva. Ampak seveda vladna koalicija pravi, da to ni pritisk na sodstvo, minister za pravosodje je tiho. A če nas v LMŠ vse to skrbi, saj razumemo kako pomembna je integriteta in da je ravno od integritete odvisno kako močna bo pravna država, to ne skrbi ministra Dikaučiča, to ne skrbi pravosodnega ministra, to ne skrbi varuha pravne države. Njega to pač ne skrbi, ne skrbi pa niti predsednika Vlade, če bi ga skrbelo bi ravnal drugače. Pa da ne bo pomote, ne skrbi niti podpredsednikov Vlade ministra Tonina in ministra Počivalška. Seveda jih ne skrbi, saj je plačevanje davkov glupo, policistom, sodnikom in tožilcem pa se bo kaj iztrlo in bo vse tako kot je treba. Se sploh zavedate kaj se bo danes sporočilo ljudem, če bo Marjan Dikaučič ostal minister? Da utaja davkov v tej državi ni problem, da je plačevanje davkov glupo, da če storiš kaznivo dejanje in si del vladajoče elite, imaš pravo člansko izkaznico lahko na policiste, tožilce, sodnike vplivaš ali pritiskaš. To jim sporočamo, ne mi vsi, večina v tem Državnem zboru. A dejansko vladajočih ne skrbi, ne skrbi jih zato, ker se počutijo nedotakljive, ker so si podredili vse in zato namesto, da bi predsednik Vlade zahteval od ministra, da prevzame odgovornost in odstopi. Ali bi kakšna koalicijska stranka imela pogum in pogojevala odstop ministra, če ne bo odšla iz Vlade? Ne Vlada je začela čistiti,

31. TRAK: (NM) – 11.30

(nadaljevanje) pospravljati, odstranjevati politične in pravne nevarnosti, ki prežijo na ministra. Na Fursu je tako ali tako lojalen direktor, zamenjale so vse strukture v policiji vodilne, tudi v Nacionalnem preiskovalnem uradu, na sodstvo se pa pritisne v maniri ministra Vizjaka. Je pa vlada po letu dni vztrajanja in sramotenja Slovenije v Evropi popustila pri evropskih delegiranih tožilcih in s pravno akrobacijo odpravila neustavno in nezakonito stanje, ki ga je sama s pomočjo ministra Dikaučiča povzročila. S tem, ko je vlada, s tem dejanjem, da ne bo pomote, vlada ščiti ministra Dikaučiča, odpravlja neke ovire, da se ne bi slučajno zgodilo, da bi kakšni trije poslanci glasovali za interpelacijo. Je pa še nekaj. S tem je vlada tudi priznala odgovornost ministra, da je nezakonito objavil javni razpis glede delegiranih tožilcev, ki ga je mimogrede brez razmisleka obrazlagal in zagovarjal tudi minister Tonin. Svoje grehe pod prisilo izgube funkcije moči, vpliva, dostopa do javnega denarja čisti tudi minister Dikaučič. Po 3 letih izogibanja plačila komunalnega prispevka za hišo, ki jo že gradi, je po poročanju medijev privolil v plačilo le-tega. Prepozno, kršil je pravila. Se pa ne smemo slepiti, da je veliko krivde za to, kar se nam danes dogaja v državi, v Državnem zboru na nas, predvsem na večini, ki imenuje ministre, ki izvoli predsednika vlade, obenem lahko tudi razreši ministre. Pa na žalost večina tega ni sposobna, zaradi svojih partikularnih interesov nekega oportunizma, enostavno vztraja na tem. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, do rednih volitev je še 153 dni. Najpozneje takrat bo konec vladne prilastitve države, rušenja demokracije in kadrovskega brutalizma. Takrat bo čas za normalizacijo razmer in popravljanje povzročene škode, tudi na Ministrstvu za pravosodje in v sodstvu. Končalo se bo z vladavino selektivnega kadrovanja, politizacijo policije in še kaj bi lahko dodali. Končalo se bo politično napadanje in diskreditacija Ustavnega sodišča ter zniževanje meril za imenovanje ustavnih sodnikov. In tukaj bi res rad še enkrat poudaril za tiste, ki tega ne veste ali se enostavno delate glupe. Na žalost sta samo 2 iz te desne strani. Naloga sodne veje oblasti je, da sodi v skladu z Ustavo in zakoni, ne da zdravi in rešuje življenja. In ko očitate Ustavnemu sodišču za neko odločitev in je minister za pravosodje tiho, zahtevate od Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, da pripravi odloke, da naj pripravi epidemiološke ukrepe. Ne, kolegice in kolegi, Ustavno sodišče odloča v skladu z Ustavo in zakonodajo, ali je nek akt vlade v skladu z Ustavo in zakonodajo. In dolžnost vlade, tudi varuha pravne države, ki sedi za mano, je, da se čim bolj potrudi, da se akti vlade pripravijo v skladu z Ustavo in drugo zakonodajo.

32. TRAK: (DAG) – 11.35

(nadaljevanje) Ampak, ja, vem, to je težko. Državo se lažje vodi s kršenjem ustave in zakonov, lažje se vlada z odloki, ki se berejo kot dekreti, lažje se vlada z nadzorom in represijo, ki jo Vlada podtika celo v nujne protikoronske svežnje, v PKP10 se bo dalo del Zakona o nalezljivih boleznih. Minister za pravosodje molči. V LMŠ temu vseskozi nasprotujemo, saj smo na strani pravne države, demokracije, delitve oblasti in človekovih pravic ter verjamemo v družbo znanja. Pri sprejemanju zakonodaje Vlada zavestno hodi po robu ter ga pogosto naklepno prestopi. Zato vladni gospodje in gospe zanikajo, zasmehujejo odločbe Ustavnega sodišča in sodbe drugih sodišč. Ne bom rekel, da minister za pravosodje molči, ampak molči tudi v teh primerih. Nova vlada, v kateri bo LMŠ, takih skomin ne bo imela, to lahko na tem mestu obljubim. Poleg tega – tega ne smemo pozabiti – pa se natika nagobčnike medijem, kaznuje, če kdo misli, izživlja se nad lastnim narodom. Po dobrem letu in pol se vladne zmote samo še poglabljajo, enostavno ne razumejo, ker ne razumejo smisla skupnosti, smisla demokratične in pravne države, kaj pomeni odgovornost biti minister, voditi vlado.
Naj zaključim. Minister Dikaučič, ki je po našem mnenju minister samo na papirju, ministrstvo dejansko vodi nekdo drug, je simptom te Vlade, in tudi zato v LMŠ današnje glasovanje vidimo kot glasovanje o razrešitvi Vlade, glasovanje, pri katerem se lahko opredeliš samo za ali proti. In zato bomo v LMŠ dali glas za razrešitev ministra in za odhod Vlade. Ne glasovanje pa pomeni, da si nekateri zaradi osebnih interesov, strahu, zatiskajo oči pred vladnimi pritiski na sodstvo z razdiralno skrajnostjo in evtanazijo demokracije. Gre za nojevsko politiko. Represija 3.0 se bo čez največ 153 dni končala. Mi v LMŠ smo pripravljeni. Upam samo, da boste volitve dovolili in rezultate priznali. A tudi na to morebitno vaše dejanje smo pripravljeni; pri tej Vladi nas nič več ne sme presenetiti. In verjamem, da bo tudi takrat minister za pravosodje tiho.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Sledi razprava poslank in poslancev o interpelaciji. Naj samo povem, najprej bo dobil besedo Rudi Medved, za njim Predrag Baković, še pred obema pa bo dobila besedo predstavnica predlagateljev Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Kaj reči ob takih vsebinsko praznih besedah s strani koalicije, še bolj pa s strani ministra. V resnici me ne čudi to dejstvo, ker enostavno, ko nimaš argumentov, vsebinskih argumentov, se pač zatečeš k praznim političnim floskulam. Zelo povedno je dejstvo, da trenutno v dvorani sedijo samo štirje koalicijski poslanci, se opravičujem, pet, gospoda Tanka sem pozabila. Toliko o tej podpori ministru Dikaučiču pri vseh teh njegovih ravnanjih

33. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) in osebnostnih situacijah, v katerih je. Ne čudi tudi dejstvo, da je gospod Dikaučič v svoji uvodni predstavitvi pravzaprav samo povzemal neke zakonske določbe, ki jih, verjemite, gospod minister, vsi poznamo, vsaj jaz. Ne čudi dejstvo, da je zelo konkretne očitke, jaz sem navajala točno določene člene, ki jih kršite, zavračal z nekim pavšalnim stavkom, ki se je venomer ponavljal v malce drugačni obliki, da je pač po njegovo interpelacija vsebinsko prazna in neutemeljena. Čisto legitimna pravica, gospod minister, ampak za tiste, ki morda spremljajo današnjo interpelacijo, pa verjamem, da tovrstno početje vendarle ne bo dovolj.
Pa če začnem od zadaj, pri notariatu v Žalcu. Spoštovani gospod minister, nihče vam ne očita oziroma ne odreka svobodne izbire dela, še manj, nihče vam ne odreka pravice do pritožbe, zato ne igrat vloge žrtve, ampak dajte vsebinsko odgovorit na moje očitke oziroma očitke predlagatelja v zvezi s tem. Jaz sem zelo konkretno navedla člen, 11. člen Zakona o notariatu, ki ste ga vi kršili, ga še vedno kršite. Zdaj, zakaj in kako je postopek potekal, bom bolj podrobno secirala, verjemite, v nadaljevanju, da ne bom zdaj že vse na začetku vas zasula z nekimi dejstvi, ker verjamem, da vas bo, da bo morda preveč zaenkrat, no.
Zdaj, kar se tiče odgovornosti, ki jo nosite kot član Vlade Republike Slovenije, na katero konstantno pozabljate. Namreč, gospod minister, niste samo minister, ampak ste tudi član Vlade Republike Slovenije in nosite polno objektivno odgovornost za prav vse odločitve, ki jih sprejme vaša Vlada, ste v svojem izvajanju rekli, da odgovarjate zgolj in samo za dejanja iz svoje pristojnosti, torej iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje. Okej, ampak, kot rečeno, niste samo minister, ste tudi pravnomočni, pravno pravni član Vlade Republike Slovenije in prav v tem kontekstu vi sami, v odgovoru na interpelacijo navajate, zapišete, da Ministrstvo za pravosodje izvaja posvetovanja z drugimi ministrstvi in opozarja na določene probleme glede spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v predlogih predpisov. In potem naprej, zapišete, da Ministrstvo za pravosodje izvaja posvetovalno vlogo. Ja, spoštovani gospod minister, menda se potem, po logiki stvari, strinjava, kajne, da nosite vendarle tudi odgovornost za to, da vaša Vlada, katere član ste, sprejema neustavne vladne odloke, s katerim se prekomerno nesorazmerno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendarle ste celo glasoval za sprejetje takih sklepov oziroma, če niste glasoval za, niste bil proti, kar se po sejah, ki jih izvajate ob 11. zvečer na daljavo šteje, kot da pritrjujete. In, pravite, sem si zapisala, da je pomembno, da iščemo pravo mero med posegom in omejitvami. Se strinjam, gospod minister, vsekakor. Ampak zakaj potem niste ob sprejemanju vseh teh neustavnih odlokov opozorili na to? To je vaša dolžnost, kot pravosodnega ministra, sami navajate, da izvajate posvetovalno vlogo pri spoštovanju in zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Ustavno sodišče je večkrat zelo jasno povedalo, kaj vse ni v skladu z Ustavo in kje vse ste kršili Ustavo, gospod minister,

34. TRAK: (VP) 11.45

(nadaljevanje) tudi vi kot član vlade. Zato izgovarjanje na to, da ste bojda pristojni samo in izključno za resor Ministrstva za pravosodje, je zelo za lase privlečeno oziroma ali na eni strani kaže na nepoznavanje državne ureditve z vaše strani ali pa na drugi strani kaže, da se izmikate odgovornosti, ki vam pritiče po zakonu in Ustavi. Oboje je nesprejemljivo. Tako, da, a veste, v resnici ne gre pri teh očitkih za precedens, tako kot ste rekli vi in kolega Kaloh v predstavitvi stališča Poslanske skupine SDS. Nikakor ne gre za nek precedens, da se od ministra terja odgovornost za odločitve, ki jih je sprejel v kolegijskem organu kot je vlada. Kako je to lahko precedens, ko pa ste vendarle po zakonu in ustavi odgovorni? Pravite, da je minister za pravosodje enak ostalim ministrom, hkrati pa, kot sem že rekla, navajate, da imate pa vendarle vi kot minister za pravosodje malce bolj ključno vlogo, ko gre za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, ker igrate posvetovalno vlogo. In, gospod minister, da bi to, kar navajate v svojem odgovoru na interpelacijo, v resnici počeli, ne smete biti tiho, morate spregovoriti, morate biti vsaj slišani, če ne že uslišani. Pa niste bili niti slišani, niste hodili na Odbore za pravosodje v našo hišo. Kjer bi slišali, gospod minister, katere vse težave se dogajajo v času vašega mandata, pa vas ni bilo niti na enega izmed teh odborov. Vi ste se pač odločili, da boste molčali, in, kot rečeno, to je vaša legitimna pravica. Se pa bojim, da je to zelo, zelo očitno malomarnostno izvajanje funkcije ministra.
Zdaj, pravite, da smo zavajali v svojih očitkih v interpelaciji. Gospod minister, z vsem spoštovanjem, nismo mi tisti, ki zavajamo, ampak ste vi tisti, ki zavajate oziroma izkrivljate dejstva. Pravite, da ni nič takega, zdaj povzemam, da ne boste rekli, da vas citiram, pravite, da ni nič takega, da še nimamo imenovanih evropskih delegiranih tožilcev, da se pač delo izvaja oziroma da se tovrstna kazniva dejanja, za katera bo morala skrbeti dva delegirana evropska tožilca, vendarle preganjanju tudi po slovenski zakonodaji in da to nekako zagotavlja tudi evropski tožilec, ki ga imamo. Pa naj vas razsvetlim, gospod minister. Naš evropski tožilec, gospod Brezigar, je glede tega dejstva, da še vedno danes nimamo imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev, povedal, da to dejstvo izjemno otežuje njegovo delo, izjemno. Pravi takole: »Ne moremo biti učinkoviti v Sloveniji brez delegiranih tožilcev. Delegirani tožilci so namreč ključni pri operativnem delu našega tožilstva«. Našega tožilstva pomeni evropskega javnega tožilstva. In če nimamo imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev, je tudi delo evropskega tožilca v okviru evropskega javnega tožilstva neučinkovito, to sam zatrjuje gospod Brezigar, evropski tožilec. Poudarja, da so tovrstni primeri, ko on prevzame vodenje teh primerov, in pravi, da so tudi v Sloveniji že dobili kar veliko primerov, in zadeva je taka, da so pač morali prilagoditi številne procesne določbe za njegovo delovanje, poudarja tukaj gospod Brezigar, da je to izjemoma,

35. TRAK: (NB) – 11.50

(Nadaljevanje): to je izjema, to ni primeroma, da mi zdaj že pol leta praktično zamujamo in otežujemo delo tudi evropskega tožilca. To bi bilo za razumeti, če zamujaš dan, dva, teden, ne pa pol leta. In takole še pravi, če ne veste gospod minister, kar presenetljivo veliko primerov korupcije, korupcijskih dejanj, torej jemanja in sprejemanja podkupnine v povezavi z dodelitvijo evropskih sredstev je. Vsekakor opažamo tudi povezavo s pranjem denarja in s hudodelskimi združbami, torej z organiziranim kriminalom v zvezi s sredstvi evropskega proračuna, za kar sta pristojna evropska delegirana tožilca. Zato, spoštovani gospod minister, ne relativizirati dejstva, da danes še vedno Slovenija nima imenovanih dveh evropskih delegiranih tožilcev, ker to je pomembno. Ni nepomembno, izjemno pomembno je, in vi to dejstvo relativizirate, češ da ni nič narobe. Takšen pravosodni minister ste.
Kar se tiče postopka po katerem bi morala biti dva delegirana evopska tožilca imenovana, bom v nadaljevanju več povedala in tudi demantirala na osnovi pravnih dejstev stališče, ki ga je gospod Kaloh v imenu poslanske skupine SDS predstavil, namreč Zakon o državnem tožilstvu in uredba Evropske unije sta zelo jasna in ne dopuščata nobene pravne akrobatike v smislu začasne seznanitve ali pa začasnega imenovanja, kot sem povedala v uvodni obrazložitvi gre zgolj in samo za še eno vaše pravno huligansko dejanje, ko poskušate v bistvu vsem nam, ki smo vas opozarjali na nedopustna in nezakonita ravnanja te Vlade, tudi vas, gospod minister, ko poskušate vem nam, vključno z državljani zmetati pesek v oči, češ pa saj ni tako zelo to pomembno, dajmo zdaj začasno, pa bomo potem nekaj, saj naša pretekla dejanja v resnici, ne vem, niso bila nič kaj dosti pomembna, zdaj pa to imamo, to začasno imenovanje. Po drugi strani pa, gospod minister, s tem, ko ste se bojda začasno seznanili z izbiro teh dveh kandidatov, ki ju je predlagal Državnotožilski svet, hkrati priznavate, prvič, da sta kandidata strokovno izjemno usposobljena in ustrezna, da sta bila izbrana s strani Državnotožilskega sveta na zakonit način, postopkovno pravilno in hkrati priznavate, da ste vi bili tisti, ki ste ves ta čas zavajali, zavlačevali, neupravičeno zavlačevali v postopke in spravljali našo državo Republiko Slovenijo v zelo nelagoden, nehvaležen in nezavezujoč položaj. Grozili so nam s tožbo, s kaznijo, denarno, zato ker vi niste opravili svojega dolžnega ravnanja in to je za pravosodnega ministra skrajno neprimerno, skrajno neprimerno. In, če se še za kanček vrnem k tej odgovornosti, ki jo imate kot pravosodni minister tudi kot član Vlade, spoštovani minister, ko Vlada sprejme sklep, da enostavno sodbe Upravnega sodišča ne bo izvršila, in ko je pravosodni minister, ki je branik sodstva v tej državi, tih ob tem, še več, strinja se s tem, potem je to skrajno nedopustno in neprimerno ravnanje, da ne uporabim še kakšnega hujšega izraza, ki bi vam sicer pretičal. Takšno ravnaje ni vredno pravosodnega ministra. Pika. Ne zavedate se oziroma ne spoštujete hierarhije pravnih aktov, ne spoštujete tega, da je

36. TRAK: (NM) – 11.55

(nadaljevanje) zakon nad vladno uredbo, ne spoštujete dejstva, da se v človekove pravice in svoboščine lahko posega izključno in samo z zakonom in to, ko je to zares nujno potrebno in sorazmerno, ne spoštujete sodb sodišč slovenskih. Nenazadnje, sem že prej omenila, ne spoštujete niti te hiše, v kateri danes sedite, Državnega zbora, kajti na predstavitvi, na »hearingu«, ko ste bili še ministrski kandidat, ste poslancem zamolčali ključna dejstva. Poslancem, ki so odločali o tem, ali ste primerni za funkcijo, ki jo opravljate danes, ali ne, ste zamolčali naklepno na zelo pomembna dejstva. In če to ni razlog za uveljavljanje politične odgovornosti, potem ne vem, kaj je, ker vendarle mora biti minister tudi moralno in etično, etično nesporen, predvsem pravosodni minister. Če pogledate malce čez mejo, je ob sumu na korupcijo, ne na kaznivo dejanje oziroma potencialno na kaznivo dejanje, ampak ob sumu na korupcijo je odstopil avstrijski kancler Kurz. Vas bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, pa sedite tukaj kot meni nič, tebi nič in govorite, da predlagatelji, ko vam nizamo zelo vsebinske, zelo eksaktne očitne, govorite, da zlorabljamo interpelacijo in da jo vlagamo zoper vas zato, ker ste pač minister te vlade. Lepo vas prosim, spoštovani minister. Zdaj to lahko pomeni, ali da si niste prebrali oziroma me niste poslušali prej, ker če bi me, verjamem, da kot pravnik bi razumeli vse te očitke in pravne kršitve, če pa namenoma tega ne slišite in ne razumete, sem pa že prej povedala, da je pač to pokazatelj vaše politične higiene in kulture, ki kaže na stopnjo politične odgovornosti. Če zelo na kratko samo še pokomentiram, v nadaljevanju se bom bolj eksaktno lotila posamezne točke interpelacije, gospod minister, če pa zdaj zelo na kratko pokomentiram še stališča poslanskih skupin, čudi me dejstvo, da je Poslanska skupina NSi prijavila zgolj in samo za celoten današnji dan 5 minut, legitimno popolnoma, ampak hkrati, gospod Dikaučič, tudi zelo povedno, mar ne. Očitki, pravijo v Novi Sloveniji, da se morajo očitki interpelacije nanašati na točno določeno kršitev in da mora biti sum kršitve resen in utemeljen. Popolnoma se strinjam. S tem stališčem se popolnoma strinjam, ker v resnici se očitki, ki vam jih očitamo, gospod Dikaučič, res točno nanašajo na točno določeno kršitev. Pri notariatu v Žalcu sem že povedala 11. člen Zakona o notariatu, pri državnih tožilcih in evropskih delegiranih tožilcih kršitev Zakona o državnem tožilstvu in uredbe Evropske unije, nenazadnje Zakon o vladi vam, če se ne motim, v 14. členu daje možnost, da spregovorite, ko nekaj ni zakonito in v redu oziroma v skladu z zakonitim odločanjem vlade, ne možnost, dolžnost vam daje ta določba, pa je vaša opustitev hkrati kršitev te določbe, ker ste tiho. In nenazadnje sum na kršitev mora biti resen in utemeljen. Ja, seveda. Kako lahko, kako bi bilo lahko neresno dejstvo, da z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev zamujamo že pol leta.

37. TRAK: (DAG) – 12.00

(nadaljevanje) Kako ni resno dejstvo, da nam Evropska komisija grozi s tožbo in denarno kaznijo. Kako ni resno to, da so ogrožena tudi sredstva za črpanje zaradi tega, ker ne spoštujemo vladavine prava, ker ne imenujemo evropskih delegiranih tožilcev, ker s tem hkrati kršimo uredbo Evropske unije, za katero verjamem, da oba veva, da je zavezujoč akt. Kako te kršitve, ti očitki niso dovolj resni in utemeljeni - jaz mislim, da so. In tu se strinjam s spoštovanimi kolegi iz Nove Slovenije.
Predstavnik Poslanske skupine SMC je bil v obrambi ministra Dikaučiča zelo nesklepčen, če se malo po pravniško izrazim. Pravi, da dejstvo, da sta se tadva ista tožilca, ki sta se v prvem razpisu prijavila, hkrati prijavila še na drugi razpis, da to dejstvo govori o tem, da ta drugi razpis pa vendar ni bil nezakonit, ker sicer se itak onadva ne bi prijavila nanj. Ja, lepo vas prosim, no! To je enako, kot če bi rekel, da če pa ti sodeluješ v nekem kazenskem ali predkazenskem postopku kot obdolženec, sodeluješ, hodiš na obravnave, izvajaš dokaze, izpoveduješ in tako naprej, pa bi kolega iz SMC rekel, ja, saj on je že kriv, ker sodeluje… Ne, ni tako zelo preprosto. Kaj pa drugega preostane dvema državnima tožilcema, ki sta več kot pol leta čakala na seznanitev Vlade z njuno izbiro. Potem pride minister Dikaučič in objavi nov razpis. Ja, kaj jima pa drugega preostane, kot da se ponovno prijavita na ta razpis, ker pri tej Vladi, pri vas, spoštovani gospod minister, se pa res ne ve, kaj je naslednji korak, kje boste naslednjič kršili pravni red Republike Slovenije. In ja, državljani pod vašo Vlado so primorani, zaradi vaših kršitev pa nespoštovanja ustave in ustavnega reda, vlagati pritožbe na kazenske prekrškovne zadeve v zvezi z vašimi odloki in tako sta bila primorana tudi tadva tožilca vložiti ponovno kandidaturo na ta nezakonit poziv. Bolj preprosto se ne da ponazoriti.
Zelo me je začudilo, ko je spoštovani gospod Verbič nizal zakonske vsebine, ki jih je pa uspelo v tem kratkem času ministrovanja gospoda Dikaučiča pripraviti pravosodno ministrstvo. Super! Ampak še enkrat poudarjam, gospod minister, na nobenem Odboru za pravosodje v času vašega ministrovanja – bilo jih je devet – vas ni bilo. Mimogrede, vse te zakonske vsebine, ki jih je omenjal kolega Verbič, se obravnavajo in sprejemajo na Odboru za pravosodje, kajne; ne vem, ali to veste, ker vas pač tam ni. Zelo me je pa, ne bom rekla prizadelo, ampak začudilo, ko je kolega Verbič pripel pohvalo ali pa ne vem kaj ministru Dikaučiču za vzpostavitev Hiše za otroke. Kolega Verbič, to je bilo, po mojem mnenju, nekorektno. Ko smo obravnavali zakonski predlog, ki Hišo za otroke zdaj formalno ureja, je na odboru sodelovala še bivša ministrica, gospa Lilijana Kozlovič, in če se ne motim, gospod državni sekretar, ministra Dikaučiča še nikjer ni bilo. In ne na takih uspešnih projektih, kot je Hiša za otroke, ki je plod prejšnjih dveh ali treh vlad celo, ne pripenjati plaket ministru za pravosodje, gospodu Dikaučiču,

38. TRAK: (SC) – 12.05

(nadaljevanje) ki ga takrat sploh nikjer ni bilo. Ne se hvaliti s tujimi uspehi, ker če je pa to edina obramba, ki jo premorete je pa žalostno. Še bolj žalostno kot je že žalostno. Sedaj, spoštovani kolega Kaloh, iz SDS-a je v bistvu v celotnem izvajanju, ko je predstavljal stališče svoje poslanske skupine nekako zelo na široko govoril o tem, da so naši trudi spodkopavanja Vlade zelo namerni, češ da s to interpelacijo zoper ministra Dikaučiča igramo nekako igro brez meja in da so očitki nepovezani z njegovim delom se pravi z delom ministra. Jaz na tovrstne floskule lahko odgovorim le na način, da gospod Kaloh, če ste sami pisali stališče predlagam vam, da si pogledate oziroma preberete natančno interpelacijo, ki smo jo vložili besedilo kajti tam boste videli, da gre za konkretne in precizirane očitke. Predlagam vam tudi da si mogoče preberete magnetogram mojega uvodnega nastopa, kjer sem tudi precizirala kršitve ministra Dikaučiča. Kar se pa tiče te uporabe Zakona o državnem tožilstvu zelo glasnega 71.č in d. člena pa seveda uporabe Uredbe Evropske unije, ki opredeljuje delovanje evropskega javnega tožilstva vam bom pa kolega Kaloh v nadaljevanju bolj podrobno povedala zakaj v resnici gre oziroma kaj v resnici te določbe, ki so zelo eksaktne urejajo v svojem normativnem smislu. Bo v redu, da bo tudi minister poslušal, ker tudi on po mojem mnenju ne pravilno in zelo namerno uporablja Zakon o državnem tožilstvu in dela s tem škodo Sloveniji. Se pa strinjam oziroma pozdravljam pa eno izjavo, ki jo je kolega Kaloh v svojem stališču povedal in povedal je, da minister Dikaučič še ni podal v času svojega mandata nobenega predloga za imenovanje državnega tožilca. Ja, res je, minister Dikaučič ni aktiven na tem področju, kljub temu, da imamo ogromen manko namesto državnih tožilcev, kljub temu, da je generalni državni tožilec na eni zmed sej parlamentarnega Odbora za pravosodje, na kateri vas ni bilo, spoštovani gospod minister, poudarjal, rotil predstavnike Vlade, da naj vendarle zagotovijo polno število mest državnih tožilcev. Res je vaša neaktivnost je tukaj očitna in hkrati ste odgovorni tudi za to, da že več kot 1 leto točno določeni tožilci ne pridejo do imenovanj ali pa napredovanje, ker spet niste samo minister ste tudi član Vlade Republike Slovenije in vaša dolžnost se z objavo razpisa ne konča. Polno nosite objektivno odgovornost za to, da si Vlada uzurpira Državno tožilstvo na način, da selektivno po politični pripadnosti odloča kdo bo dobil mandat tožilca in kdo ne. odgovorni ste za to, gospod minister in skrajno nevarno je to početje – vaše početje – gospod minister, ko si podrejate neodvisno, samostojno Državno tožilstvo na tak način.
Toliko uvodoma. Se pa v resnici veselim današnje razprave. Vidim, da na strani koalicije ne bo nekaj veliko govora, ampak nič zato bodo naši vsebinski in precizirani argumenti prišli toliko bolj v ospredje in v ušesa.

39. TRAK: (VP) 12.10

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Rudi Medved, za njim pa, kot sem že prej povedal, Predrag Baković.
Izvolite, imate besedo.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik, za besedo.
Zdaj, minister se je že takoj v prvem stavku svojega zagovora postavi v vlogo žrtve. Če je šolska ministrica prejšnji petek rekla, da jo je interpelacija doletela zaradi tega, ker je ženska, je pravosodni minister danes ugotovil, da ga je interpelacija doletela zato, ker je minister. Ja, seveda, koga pa naj? Interpelacija je namenjena klicanju na odgovornost ministrov, ministric ali pa cele vlade. Je pa pristavil, da zato, ker je minister v tej vladi. Ja, seveda, saj druge nimamo, samo to vlado imamo. Je pa res, da bi minister zelo težko bil minister v kakršnikoli drugi vladi kot v tej vladi.
In ta interpelacija je pokazala, na koliko je minister ocenil svoj položaj. Ali je to na 30 tisoč ali na 20 tisoč, jaz ne vem, odvisno koliko so mu pač zaračunali komunalni prispevek – tisti komunalni prispevek, ki ga občini Šentjur ni hotel plačati. Gradil pa je. In ga ni hotel plačati, vse dokler do pred kratkim ni slišal iz teh poslanskih skupin jasnega godrnjanja, iz Poslanske skupine DESUS, da bi pa morda to neplačilo komunalnega prispevka utegnilo odnesti ministra, ker bi mu pač poslanska skupina odrekla podporo. Torej, da bi komunalni prispevek utegnil odnesti pravosodnega ministra, take situacije sicer še nismo imeli v sicer pestri politični zgodovini države. In lahko sklepamo, in to pa je pozitivna stran te interpelacije, da če je nebi bilo, bi občina Šentjur verjetno še kar dolgo čakala na ta denar, če se več kot 2 leti ni nič premaknilo, potem pa kar nenadoma. To je res en tak prozoren slepilni manever ministra. Da bi bil ministrski stol vreden toliko, kolikor znaša komunalni prispevek za hišo v občini Šentjur, to je smešno. In kakorkoli se bo obrnilo današnje glasovanje, je pa eno gotovo. Občina Šentjur je dobila plačani komunalni prispevek. Najbrž nam, ki smo vložili to interpelacijo, v občini Šentjur ploskajo, ne gre za tako malo denarja. Ampak da bi minister na tako banalen način želel plačati svojo podporo – težko verjetno, ampak se je zgodilo. Ravno to se je zgodilo. In zakaj se kaj takega sploh lahko dogaja v Sloveniji? Ja, zato, ker se lahko. Ker standardov za zasedbo najodgovornejših funkcij v tej državi pa po nastopu vlade Janeza Janše zanesljivo ni. Zato v LMŠ poudarjamo, da Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, minister nikoli niti nebi smel postati, ker je pač prišel to vlado z ogromnim nahrbtnikom, tolikšnim, da nebi smel skozi vrata pravosodnega ministrstva. Vsaj kar se pravosodnih prostorov tiče

40. TRAK: (SB) – 12.15

(nadaljevanje) bo očitno veliko v prihodnje vstopal predvsem na sodišče. Je pa res komu je mar v Vladi Janeza Janše ali pa ob tej koaliciji s podporniki, če je tožilstvo zoper Marjana Dikaučiča vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi utaje davkov. Komu je v tej Vladi to mar? Minister za pravosodje. Prvopoklicani varuh pravnega reda in zoper njega je vložena zahteva za sodno preiskavo zaradi utaje davkov. In za kaznivo dejanje davčne utaje se po naši zakonodaji ne preganja davčnih dolžnikov z nekimi banalnimi zneski, ne preganja se jih zaradi drobiža. O kaznivem dejanju govorimo takrat, ko davčna utaja presega vrednost 50 povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. In predkazenski postopek v tej zadevi je končan, da ne bo pomote, predkazenski postopek je končan in podana je zahteva za sodno preiskavo, torej za sodno preiskavo zaradi velike premoženjske koristi, pa nič. Pa so ministri v zadnjih 30-ih letih v Sloveniji odstopali, odstopali iz zelo različnih razlogov, čeprav je pa res, če gremo pogledati zgodovino teh odstopov zaradi utaje davkov, pa vendarle še nikomur ne bilo treba odstopiti, takega primera ni bilo. Smo pa imeli primere, če samo pogledamo ne daleč nazaj v čas vlade Marjana Šarca. Na primer razlogi zakaj je odstopil minister Marko Bandelli, zato, ker je nedostojno preko Facebooka in nedopustno komuniciral z eni ali več županskimi kandidati. To je bil standard in najbrž se boste spomnili kolegi v SDS in v NSi kakšen vik in krik ste takrat zagnali kako nedoumljivo nesprejemljivo je bilo njegovo dejanje in da ga je treba takoj odstaviti s položaja. Minister je takrat odstopil zaradi standardov, ki so veljali v tej državi, zaradi standardov je odstopil, ampak z današnje perspektive se pa ta njegova zgodba, če je postavimo v kontekst sedanje vlade, se pa ta njegova zgodba bere kot Pavlihova pratika. Tako daleč smo. In me prav zanima ali ste v SDS, NSi tudi v SMC in podporniki koalicije pred potrjevanjem ministra vedeli, da je v preiskavi, me prav zanima, v preiskavi zaradi utaje davkov ne pa morda zaradi kakšnega prometnega prekrška. In minister, jaz ne vem ali se vam je takrat to njim, če ne že vsem v Državnem zboru oziroma slovenski javnosti zdelo vredno to povedati, ker pravite, da ste legalist, legalist, ki spoštuje zakone, pa se utegne pokazati, da ste prišli v navzkriž z zakonom, minister za pravosodje. Zakaj je v Sloveniji na položaju pravosodnega ministra človek, ki je osumljen utaje davkov in ponarejanja listin? To je vprašanje. Zakaj? Zato, ker je lahko. Ker komu v tej vladi je mar za to? njegov kolega v Vladi Vizjak pravi, da je plačevanje davkov glupo, predsednik SMC Počivalšek, ki je tega ministra pripeljal in je tudi sam

41. TRAK: (TB) – 12.20

(nadaljevanje) v kriminalistični preiskavi, pravi, da minister uživa njegovo polno podporo in zaupanje in očitno uživa tudi podporo predsednika Vlade, Janeza Janše. In se vprašamo, ob vseh teh dejstvih, zakaj uživa podporo predsednika Vlade, Janeza Janše.
Glede na doslej videno, zato, ker je poslušno in tiho, kot da je stranski opazovalec, ves čas pomagal držati proč, od evropskega javnega tožilstva, oba tožilca. Tista tožilca, ki ste se tako zamerila Janezu Janši zaradi preiskav njegovih nepremičninskih poslov, da je zaradi tega svoje osebne frustracije postavil pred interes države in zakaj to počne? Ker lahko. Ker je evropski tožilec pozival in pozival, pa je Evropska komisija pozivala in pozivala, vsi so zgolj pozivali in pozivali in ta oblast se je lahko mirno norčevala iz institucije evropskega javnega tožilstva. Iz tiste institucije, katere prva naloga je bdenje nad porabo evropskih sredstev, preprečevanje zlorab goljufij. Tožilstvo je začelo delati julija letos, to je pomemben podatek, julija letos in že takoj na začetku pokazalo, da je lahko izjemno učinkovito. O tem priča hrvaški primer. Bivšo ministrico so spravili v pripor, nedavno, prav zaradi goljufij z evropskim denarjem.
In zdaj se je ta, skoraj leto dni dolga saga, v zvezi z delegiranima evropskima tožilcema, kar nenadoma razpletla in mi naj verjamemo v naključja. Če se je res razpletla, to je pa še, seveda, veliko vprašanje, če se je res razpletla. Ker po pravni telovadbi ni bila nič drugega, sicer, kot blokada imenovanja teh dveh tožilcev in sramotenje Slovenije pred Evropo. Potem pa Vlada čez noč ugotovi, da zamujamo. Dobro jutro. In da je čas, da se seznani, ker je to v njeni pristojnosti, da se seznani z kandidaturama. Kdaj se je to zgodilo? Kdaj se je to zgodilo…, ja, tik pred interpelacijo, nenavadno. Nenavadno, res… Zanesljivo pa ni naključje. Torej se je morala zgoditi interpelacija pravosodnega ministra, da se je zgodba o evropskih delegiranih tožilcih začela razpletati. Zdaj si lahko domišljamo, kajne, da če bi jo vložili prej, bi pa morda tudi to sramotenje Slovenije pred Evropo zaključili prej.
Ampak, kaj so zapisali, kaj so zapisali v utemeljitvi? Slovenija zamuja pri posredovanju predloga kandidatov. To so zapisali v utemeljitvi. Kot, da smo vsi skupaj eno leto spali, da nihče pojma nima, kaj se je dogajalo, pa so več kot pol leta vladne, Vlado, kajne, preganjale evropske institucije, pa domače inštitucije, pa opozicija. Odstopila je pravosodna ministrica, pa je bilo vse kot bob ob steno in potem pa to nenadno razsvetljenje, nenadno razsvetljenje. In kaj še zapišejo? To je pa smešno že počasi… Ker bi zaradi zamujanja – ker bi zaradi zamujanja - lahko nastala občutna škoda za Slovenijo. Glej no. Ja pa, škoda je že nastala. Škoda je že davno nastala, velika škoda, ki je okrenila kredibilnost Slovenije, ugled

42. TRAK: (SC) – 12.25

(nadaljevanje) Slovenije in kar je še posebej škodljivo, ker je nastajal vtis, da oblast v Sloveniji nima interesa, da bi se preiskovalo morebitna oškodovanja pri porabi Evropskih sredstev. Takšen je bil vtis. Pravim, da je vse skupaj najbrž pospešila interpelacija oziroma je bila tisti sprožilec razen, če oblast več še kaj več, če oblast ve še kaj več od nas in daje bilo v igri morda kaznovanje Slovenije z morebitno odtegnitvijo črpanja Evropskih sredstev, zaradi zavlačevanja. Tega ne vemo v tem trenutku se je pa po bruseljskih hodnikih šušljalo tudi o tem. Eno je pa zanesljivo dvomim, da bi ta Vlada brez nekega dodatnega pritiska, kar sama od sebe priznala, da dela škodo, ker tukaj je sedaj priznala, da se dela škoda, ki jo je povzročila sama. Potem, kar je najbolj groteskno je pa to, kar je zapisal predsednik Nove Slovenije Tonin ob tem. Kaj je zapisal? Rešena je še ena zgodba okoli katere je bilo veliko neviht. Kdo se tukaj dela norca iz ljudi? To je pa res poniglavo, da ji ni par. Namreč ta Vlada je ustvarila probleme in jih mesece in mesece poglabljala no sedaj se pa tik pred interpelacijo hvalijo, da so problem rešili. Naredili in rešili. Seveda to je po tisti znani. Problemi so, zato da jih rešujemo, če jih pa ni jih pa naredimo, da jih, potem lahko rešujemo. To je pa res vredno vse pohvale. Veste to je pa tako kot bi zažgali hišo pa počakali, da izgori, potem bi pa prihiteli s kanglico vode na pogorišče in rekli še dobro, da smo prišli, ker bi bila škoda še večja. Zakaj dvom o tem, da se je ta zgodba delegiranimi evropskima tožilcem v resnici tudi razpletla. Jaz ne verjamem, da se je razpletla, zato ker so si izmislili to začasnost, ki je ni nikjer. To je spet neki unikum, ki je zrasel v glavi ne vem koga začasni mandat obeh tožilcev. Kaj je sedaj ta začasnost, kaj je sedaj to, do kdaj, do interpelacije ali dal po interpelaciji? In bo, potem predsednik Vlade kot generator tega problema s tožilcema sprožil novi konflikt, ko bo poskušal zamenjati ta po vsej verjetnosti imenovana tožilca. Možno je pa še nekaj drugega to je pa bolj za domačo javnost in za vernike stranke SDS, da je ta začasnost lahko samo prikladni izgovor, da ne bi nastal vtis kako je Janez Janša popustil pred Evropo, ker bi se pa lahko seveda to videlo tudi tako, kar pa bog ne daj, Janez Janša pa vendarle ne popušča pred Evropo. Sedaj kakšna je vloga pravosodnega ministra pri tem. Pravosodni minister si je ves čas želel, da nikakršna, da njegova vloga pri tem ne bi bila nikakršna in je po prihodu v Vlado tiho sedel v kot in upal, da bo šel ta kelih mimo njega pa se je izmikal, da ne sme vplivati na sodne postopke, da ni pristojen za ocenjevanje, ampak saj tukaj ni bilo kaj ocenjevati. Kaj pa je bilo tukaj za ocenjevati? Vaša naloga minister je izpeljati postopek, ki je od prvega trenutka tekel popolnoma v skladu z zakonom. Še vedno niste kljub silnim

43. TRAK: (NM) – 12.30

(nadaljevanje) prizadevanjem uspeli utemeljiti, zakaj ta začeti postopek ni bil v skladu z zakonom, še vedno ne. In če ste legalist, ki spoštuje zakone, tako ste rekli na »hearingu« in potem še večkrat, bi stopili na stran zakona. Legalist, ki spoštuje zakon, stopi na stran zakona, namesto da asistira kapricam predsednika vlade, ker kaj pa je drugega to pravzaprav bilo s tema dvema tožilcema kot ena sama velika kaprica predsednika vlade, ampak vi tega niste storili in ste bili bolj ali manj pasivni, poslušni, tako se pač od ministrov v tej vladi najbrž tudi pričakuje. In ste med drugim večkrat pravzaprav to izrekli in zapisali tudi v odgovoru na interpelacijo, ni v pristojnosti ministra soditi o zakonitosti vladnih odločitev. To je zapisal pravosodni minister. Ja, to je pa res za anale, to je pa res legendarno. Ja, seveda je v pristojnosti, v pristojnosti slehernega ministra, minister. Je dolžnost ministra, da se postavi po robu nezakonitim vladnim odločitvam. Saj so to tudi njegove odločitve, legalist, saj so to tudi njegove odločitve. Minister, vi ste del te vlade. Mislim, kako vam sploh pride na misel zapisati, da to ni v vaši pristojnosti. Pred vami je bila ministrica, ki je sicer dolgo, predolgo molčala in so se potem že vsi pravzaprav norčevali iz nje, ampak na neki točki je pa naredila prav to, kar vi pravite, da ni v pristojnosti ministra. Ocenila je, da vlada, katere del je bila, dela nezakonito. To je ocenila, to je ocenila. Ali je bilo to, da je to ocenila, nezakonito potem po vaše? In vladi tega ni mogla dopovedati, pa je odstopila. To, kar vi trdite, je tipično klasično bežanje od odgovornosti, pasivno spremljanje, kaj počne predsednik vlade. In to ni legalizem, minister, to ni legalizem. Veste, kaj je to? Čisto navaden konformizem, to je sprejemanje nekega stanja zaradi osebnega udobja in koristi in je opustitev, opustitev dolžnega ravnanja. Zato se zelo soodgovorni za vse posledice zaradi nezakonitega blokiranja imenovanja evropskih tožilcev, zelo soodgovorni. Dolgoročno pa bodo te posledice merljive, ne samo zaradi načete integritete in ugleda Slovenije, ne samo zato, tudi v denarju, dolgoročno bodo merljive zaradi zamud pri preiskovanju morebitnih zlorab koriščenja evropskega denarja. Tudi tega se je treba zavedati. In minister, še nedavno, hkrati ko ste vedeli, da ta vlada ne namerava odblokirati postopka imenovanja evropskih tožilcev, ker to razsvetljenje se je pač zgodilo prejšnji teden, ste še 1. septembra zavajali Evropski parlament, kako si Slovenija prizadeva za čim prejšnjo celovito vzpostavitev delovanja evropskega javnega tožilstva. Čisto, čisto zavajanje. In potem ste na kritike evropskih poslancev odgovarjali, v interesu ministrstva je, da se postopek čim prej konča. A, bejžite no. Saj ste priznali sicer, da ste odgovorni za postopek, ampak ne morete biti pa zgolj zunanji opazovalec tega, kar dela vlada, mimogrede katere član ste. In pri vsem skupaj ste s to izjavo na nekaj pozabili, na interes države.

44. TRAK: (VP) 12.35

(nadaljevanje) Ne interes pravosodnega ministrstva, interes države, državljanov, te države je, da se ta postopek zaključi. Ministrstvo pa je tisto, ki mora ta interes zasledovati, to pa je res. Pa ga je? Seveda ga ni. Seveda ga ni. Končni cilj te tožilske sage je sicer zelo jasen že od vsega začetka. Ker na ti mesti bi po želji te vlade hoteli za vsako ceno spraviti tožilca po meri vladajoče politike, in to je treba pač povedati naravnost. To je treba pač povedati naravnost. Če bi bila pač ta dva, tudi dva bi bila dovolj, že od začetka po meri vladajoče politike, bi imeli ta problem že davno rešen, tako pa ta cilj še vedno ni dosežen. In zato je tu govora o neki začasnosti imenovanja, zato je govora o začasnosti imenovanja. Dajmo enkrat stvari povedati tako kot v resnici tudi so. In niste, minister, niste delovali v interesu državljanov in niste zavarovali načela legalitete. In niste bili varuh pravnega reda, zgolj zvest izvrševalec volje predsednika vlade. In zato si zdaj lahko obetamo nove konflikte na relaciji Janez Janša – evropsko javno tožilstvo, ker pač predobro poznamo delovanje te vlade pod taktirko stranke SDS. Nič ni doseženo, dokler ni vse doseženo. In tukaj ni bilo vse doseženo.
Nekaj pa je treba priznati, minister Dikaučič. Sicer ste si na tem mestu ministra za pravosodje upravičeno prislužili interpelacijo, ste pa nehote in nevede, to pa je bilo zanesljivo nehote in nevede, povzročili premik na poti do imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, pa četudi je začasen. In da je paradoks še večji, vaša predhodnica je odstopila, ker ni videla izhoda iz blokade imenovanja tožilcev, vi pa utegnete biti razrešeni iz funkcije, čeprav je predsednik vlade presodil, da vas bo morda s to hipno deblokado rešil pred najhujšim. In ravno zato je ta deblokada začasna, ker je pri tej vladi lahko že jutri vse drugače. Tudi če se je predsednik vlade seznanil s kandidatoma za delegirana evropska tožilca, lahko že jutri izgubi spomin. In to ne bo prvič, samo spomnimo se nedavnega zaslišanja pred preiskovalno komisijo. Je pa prvič v zgodovini, to pa je prvič v zgodovini, da je na ministrskem mestu, na mestu pravosodnega ministra človek, ki je osumljen davčne utaje. To je pa neizpodbitno dejstvo. Osumljen tako, da je predkazenski postopek končan in je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Takšno imamo pa stanje, takšen minister vodi pravosodni resor.
In če to, kar je bilo danes našteto in kar je doslej v javnosti znanega, pa tudi v današnjih razpravah se še nismo dotaknili vsega, kar leti iz tega ministrovega ogromnega in polnega nahrbtnika, ampak že to, kar smo slišali doslej, je seveda za nek normalni nivo politične kulture in demokracije dovolj, da ministru izglasujemo nezaupnico, ker sam tako ali tako nima tega čuta, da bi počel karkoli narobe. Sam sebi se pač smili, ker

45. TRAK: (NB) – 12.40

(Nadaljevanje): ga je doletela interpelacija zato, ker je minister. Pa je tudi izjava seveda za anale, ampak v vsakem primeru pričakujemo, da bo glasovanje danes pokazalo, da na takem mestu večina v tem Državnem zboru ne želi videti Marjana Dikaučiča kot pravosodnega ministra.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima Predrag Baković, za njim pa jo bo dobila Maša Kociper. Pa prosim tudi za vzdržno vzdušje v dvorani, kolega Trček.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Gospod minister, gospod državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!
Jaz osebno sem ministra za pravosodje, gospoda Dikaučiča prvič videl 10. 6. na nujni seji Odbora za pravosodje kjer se nam je na hearingu predstavil in potem z izjemo izredne seje Državnega zbora, 15. 6., ko je bil potrjen kot minister in seveda danes, ga nisem videl vmes. Do danes smo imeli kar nekaj ali pa bom rekel, kar precej sej Odbora za pravosodje kjer smo obravnavali mnogo pomembnih stvari, vendar minister ni prišel na nobeno sejo. Pošiljal je državnega sekretarja, ki je bolj ali pa manj, bom rekel, sam hodil namesto njega v žerjavico po kostanj in se mi je pravzaprav nekajkrat tudi zasmilil in jaz ne verjamem, gospod minister, da niti enkrat niste imeli čas, da bi prišli na odbor, da bi pojasnili neke stvari in slišali nas, ki smo ves čas opozarjali na neke napake in neke neumnosti ali pa nezakonitosti te Vlade in seveda vašega ministrstva.
O vaši predstavitvi na hearingu sem že takrat poudaril, da če minister ali ministrica katerekoli Vlade in kateregakoli resorja odstopi zaradi nestrinjanja z nekim ukrepom aktualne Vlade, tukaj v tem primeru je šlo za odstop zaradi ponovitve, torej te ministrice za odstop zaradi ponovitve izbirnega postopka imenovanja delegiranih evropskih tožilcev, je vsak novi kandidat, ki stopi ali poskuša stopiti na to mesto pod isto Vlado in z istim stališčem, takoj pade kot sum neverodostojnosti oziroma neke pristranskosti, zlasti zato, ker se je to zaradi čemur je ministrica Kozlovičeva nasprotovala, tudi zgodilo. In po vašem imenovanju se je to dogajalo tudi v nadaljevanju. Ni šlo za to, da bi kdorkoli nadomestil predhodnico, ki je stopila zaradi nekih manj pomembnih razlogov ali nečesa, ki ne zadeva ali ne ogroža obstoja pravne države, v tem primeru je šlo za načelen odstop predhodnica, ker je Vlada neposredno posegala v samostojnost in avtonomnost tožilstva. Saj se nenazadnje ni želela seznaniti z izbranima tožilcema, ki bi zasedla mesto evropskega delegiranega tožilca. In tako je seveda vaše imenovanje že na začetku pri mnogih zbudilo sum, da se bo nadaljevalo z nekimi ukrepi ali pa bom rekel, da se bo slepo sledilo ukrepom Vlade in nenazadnje sledilo ukrepom, ki pripomorejo k temu, da prihaja do uničevanja pravosodja. In sum je bil, kot se lahko vidi danes, upravičen. Na nek način ste dokazali, da vam ni mar pravna država in da vam ni mar demokracija in pravzaprav samo nekako slepo / nerazumljivo/ na ustavne in protizakonite ukrepe, ki jih sprejema ta Vlada. Zlasti je sporno to, da ste v nekih kazenskih postopkih in pravzaprav zaradi tega pravzaprav sploh ne bi smel biti minister. Zoper vas je uvedena neka sodna preiskava zaradi davčne zatajitve oziroma ponarejene ali uničene listin, ne vem točno zdaj, in če se za delo, bom rekel, čistilke na policijski postaji zahteva nekaznovalnost oziroma potrdilo, da ni v kazenskem postopku, bi to recimo toliko bolj moralo veljati za ministra. A ne, zdaj to se pač za tega ministra ne velja, pa tudi sicer so v tej Vladi na kar nekaj odgovornih mestih v raznih resorjih imenovane osebe, ki so ali pa so bile v različnih kazenskih postopkih.

46. TRAK: (DAG) – 12.45

(nadaljevanje) In, seveda, tako je tudi v vašem primeru. Ministrstvo za pravosodje vodi oseba, ki je po ugotovitvah tožilstva vpletena v neke posle s slamnatimi podjetji, ki so državni proračun oškodovali za približno 52 tisoč evro, če se pravilno spomnim, in za 200 tisoč evrov je državi ostalo dolžno prevozniško podjetje, ki ste ga vi vodili pred stečajem. Vse to je bilo povedano tudi na hiringu takrat. Minister za pravosodje pa bi pravzaprav moral biti zgled vsem državljankam in državljanom. To bi morala biti oseba z visoko politično kulturo in visokimi etičnimi standardi, pravno neomadeževana, torej nekdo, ki v družbi uživa ugled in spoštovanje.
Danes bomo veliko slišali tudi o tem – in smo že slišali – neplačanem komunalnem prispevku in tako naprej. Tu ne gre zgolj za to, da ste pod nekim utemeljenim sumom storitve kaznivih dejanj. Gre tudi ali pa predvsem za to, kako se je pod vašim vodstvom do nedavnega vlekla saga o ne imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Objavili ste celo nov nezakonit poziv za izbor kandidatov ter kasneje zavrgli ponovni prijavi gospe Frank Elerjeve in gospoda Oštirja na nov razpis. Sicer je pa Vlada zdaj sprejela ta sklep o imenovanju, vendar se oba omenjena kandidata oziroma tožilca, ki sta predlagana za evropska delegirana tožilca, imenovana, vendar začasno. Pa saj tu ni problem samo imenovanje teh dveh evropskih delegiranih tožilcev, tudi sicer imenovanje drugih tožilcev ne teče tako, kot bi moralo.
Na nek način ali pa bom rekel aktivno sodelujete in ste sodelovali, seveda, pri eroziji pravne države in ste del ekipe, ki jim pravna država nekako ni agenda. Pravzaprav, če povem malo drugače, ste del ekipe, ki poskuša ali je morda v preteklosti neposlušnim sodnikom »trla jajca«. Morali bi biti prvi branik pravosodja, branik ustave, zakonov, zavzemati bi se morali za spoštovanje sodnih odločitev. Vendar vi sodelujete v ekipi, kjer se povzroča erozija oziroma razgraditev pravne države, ruši se ustavni red Republike Slovenije. In če torej niste branik ustave, zakonov in če sami ne spoštujete sodnih odločitev, se samo po sebi postavlja vprašanje, čigav branik potem ste. Seveda bomo danes s strani poslancev koalicije slišali nekaj drugega. Morda tudi ne, kakor vidim tule po časovnici, kolegi iz Nove Slovenije so prijavili samo pet minut razprave; tudi to je samo po sebi dovolj zgovorno, zgovorna gesta. Verjetno pa bomo slišali, kako je minister dober, kako je predan, marljiv, dosleden in tako naprej. Želim in upam, da ne bom zdaj v nekem zanosu pretiranega navdušenja kakšnega koalicijskega poslanca slišal primerjave, da je gospod minister pravzaprav nek sodoben Solon ali pa, bog ne daj, Franc Jožef.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Maša Kociper, za njo pa bo razpravljal Jani Möderndorfer.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala, predsedujoči.
Najprej bom razpravo začela z začudenjem, da je kandidat oziroma ne – kandidat za interpelacijo sem hotela reči -, da si je minister za pravosodje dovolil v svojem stališču v zvezi z današnjo interpelacijo podučevati poslance, kaj interpelacija sploh je, in se potem z nekega vehementnega stališča spraševal, ali je interpeliran zato, ker spoštuje ustavo in zakone. Mislim, to je res tak absurd, kam smo prišli v tej državi, da je to noro. In če vi ne vidite iz svoje funkcije, da niste branik ustavnosti in zakonitosti, mislite pa mogoče, da ste, potem vam res ni pomoči. Zame osebno je to, da Vlada sama oziroma neka država ne spoštuje zakonov,

47. TRAK: (SB) – 12.50

(nadaljevanje) ki jih napiše, nekaj najhujšega kar se lahko zgodi, ker kako boš potem to pričakoval od državljanov in kako boš lahko še karkoli vodil in upravljal politiko, državo, Vlado, če sam ne spoštuješ zakonov, ki jih napišeš, zakonov, ki skrbijo za red v družbi, za neko predvidljivost delovanja, za neke pravne okvire, zato, da s ne stepemo, zato, da ni vojne, če jih sam ne spoštuješ. Kje je potem ta meja? In ta vlada je v tem smislu dvakrat direktno kršila zakon, enkrat pri STA in enkrat pri delegiranih tožilcih. In to dejstvo nespoštovanja lastne zakonodaje s strani Vlade je prišlo tudi do Bruslja in tam meče izjemno slabo luč na našo državo. Uvrstilo nas je na listo problematičnih držav, držav kjer se vladavina prava ne spoštuje in tako naprej in vi se tukaj na glas sprašujete ali preveč spoštujete zakon in ste zato interpelirani.
V zadevi teh dveh delegiranih tožilcev, če se najprej tega dotaknem, seveda tako kot je kolega Baković povedal, če nekdo odstopi, če vaša predhodnica, neka ministrica odstopi zaradi nestrinjanja z nekim ravnanjem, potem se ravnanje njenega naslednika presoja najprej in zlasti potem. In vse telovadbe vaše in vaše vlade na to temo so popolnoma brez pomena, kajti za evropske tožilce uredba izrecno zahtevo listo treh kandidatov, to je res, pri delegiranih tožilcih, to je pa to kar se mi pogovarjamo, pa ne, ne zahteva, jaz ne vem, če člani Vlade to vedo, ampak ne zahteva. Zato ne seznaniti se v jasnem postopku z dvema predlaganima, po pravem postopku predlaganima tožilcema in jih poslati naprej in v tem blokirati delovanje pomembne evropske inštitucije je zame nedopustno. Evropske inštitucije katere namenijo v teh časih, ko se v vseh državah v Evropski uniji za lopatami deli evropski denar, preveriti ali se evropska sredstva porabljajo zakonito in učinkovito in ta inštitucija ne more začeti delati, ker mi nismo na pravi način in pravočasno imenovali teh delegiranih tožilcev. In zdaj ta telovadba z začasnim tožilcem z nekim inštitutom, ki spet ga sploh ni, je spet norčevanje z obstoječo Ustavo in zakonov, tako da ne se več spraševati ali ste preveč branik Ustave in zakona, niste, niste. Bom našla še pa primerov o tem zakaj niste, ampak, ker če sem že začela s temi delegiranimi tožilci bom samo še nekaj rekla. Prvič. Ko vaša predhodnica odstopi zardi tega, ker se ne strinja, pridet na hiring in se izgovarjate, da nimate političnega stališča za to kar odločajo sodišča, nihče vas ni spraševal kako bo odločilo sodišče ali pa prejudicirajte odločitev sodišča ali pa kaj vi menite kako bi moglo odločiti sodišče. vprašali smo vas kako se boste politično pozicionirali glede tega političnega vprašanja, niste hotel odgovoriti. Potem Vlada gre v novi razpis brez da bi počakala na odločitev Upravnega sodišča in ko upravno sodišče ugotovi, da je bila odločitev vlade nezakonita, da je bila tudi brez tehtnih razlogov in brez obrazložitve, še celo pove, da odločitve sodišča ne more spoštovati, ker je vmes razpis razveljavila in začela novi razpis, se pravi spoštovano sodišče saj morda celo imate prav, ampak mi tega itak ne moremo več spoštovati, ker tega razpisa ni več, ampak je zdaj novi razpis, to ponavljam za ljudi, da bodo razumeli. In potem se seveda te delegirana tožilca še enkrat na ustrezen način prijavita na ta novi razpis, ampak pazi zdaj, zdaj pa minister za pravosodje ta branilec ustavnosti in zakonitosti, kot je sam povedal, zavrže njihove prijave zato, ker se prejšnji razpis še ni zaključil. Pa iz koga se vi delate norca? In to vse gledajo v Evropski uniji tam eni ljudje, ki se spoznajo na pravo. Eni rečejo, da ni več razpisa, zato sodba sodišča ni možna, minister pa reče zavržem vaše vloge, ker drugega razpisa še ni, ker je prvi razpis, mislim razumi kdor more.

48. TRAK: (SC) – 12.55

(nadaljevanje) Minister Dikaučič, žal mi je, sem zelo ne rada tako osebna, ampak vaše imenovanje je res znak tega, kar smo mi prišli v tej državi. Da se lahko imenuje na mesto enega ministra neka popolnoma nekompetentna oseba brez strokovnih kompetenc na tem področju, brez nekih vodstvenih izkušnje, brez nekih referenc, ki bi vsaj približno kazale, da bi znal to področje voditi in / nerazumljivo/ nič. Mi smo na začetku te države po osamosvojitvi imeli strokovnjake, ki so bili strokovnjaki za področje, kjer so vodili ministrstvo poleg tega pa so imeli še vodstvene izkušnje in neki ugled. Potem sčasoma niso rabili več strokovnjaki biti to je bila era Karla Erjavca, ki je lahko vodil sam ministrstva, skratka, važno je, da ima vodstvene izkušnje, da zna voditi ljudi, kar se lahko celo delno strinjam, da je bistvena naloga ministra, da koordinira in vodi delo ljudi na ministrstvu pa, da mora imeti neko politično moč in »back ground«, ki mu daje to neko politično avtoriteto. Sedaj z vami ni tega nič več. Dobili smo ministra, za katerega nismo na hiringu uspeli niti izvedeti kje je zaposlen, ker ni hotel delati reklame odvetniški pisarni – pazi to – verjetno si niso želeli take reklame jaz si drugače zamišljati. Tudi nismo mogli izvedeti kaj dela v tej odvetniški pisarni ali je odvetnik ali je kandidat ali je pripravnik ali pa je mogoče tajnica v tej pisarni ali nosi ne vem malico in kuha kavo. To ste vi ne mi - zakaj jaz govorim mi – to je ta koalicija imenovala za ministra. Človeka, ki ni imen nobenih referenc, nobenih strokovnih referenc, nobenih vodstvenih izkušenj, nobenih političnih izkušenj, ničesar, ničesar je postal minister Republike Slovenije za pravosodje. Zakaj? Ker je očitno od vseh kandidatov bil edini, ki je bil pripravljen brez razmisleka in slepo poslušati to, kar mu je Vlada pri delegiranih tožilcih in pri ostalih naročila. To, da vas od takrat ni bilo niti enkrat v Državni zbor na nobeno sejo, da je vedno moral državni sekretar zagovarjati te nore predloge, ki so vmes prihajali recimo glede spremembe Kazenskega zakonika in tako naprej to kaže, da se sami zavedate, da tej funkciji niste dorasli, ker vam je verjetno muka jaz vas razumem muka priti in se soočiti s poslanci in zagovarjati ene stvari, ki jih ne znate. Ampak se mi nič ne smilite veste minister, ker to bi moral razmisliti pred ste šel na to funkcijo. Pismo, ali si jaz res glede na to, kar sem delal nekaj tam sem čudno vodil neka slamnata podjetja pa še to s problemi upam postati minister Republike Slovenije. Ali si jaz to upam? Sem hotel biti notar, eden od notarjev ne vem koliko jih imamo pa nisem izpolnjeval strokovnih pogojev jaz si pa upam postati minister za pravosodje. Zato se mi ne smilite, ker vas tukaj danes napadamo in se zgražamo nad takšnim delovanjem. Kam smo prišli? Tudi cela Vlada. Pa kaj bomo mi naredili iz te države s takimi ljudmi na funkcijah? Potem pride sem in nam soli pamet in nam bere kaj je interpelacija. Ne vem, če je v njegovi pristojnosti to zakaj ga mi danes interpeliramo. Ali veste koliko minister je že odstopilo v tej državi ali pa bilo interpeliranih za kakšne stvari kot je na primer – kaj je že bilo, ne vem če se bom spomnila – to, da je šofer vozil inštrument od enega ministra, ki je popoldne imel predavanja na glasbeni šoli, to je bilo sporno. Ali pa, da je eden minister… Nikoli ne bomo vedeli in mislim, da je bil, potem celo oproščen mobing izvajal nad enim delavcem. A to pa je zapisano, to je v okvirju pristojnosti? Se pravi, če je minister popolnoma nesposoben ali recimo skorumpiran ali pa dela mobing nad zaposlenimi pa ga ne moreš interpelirati? Pazite to pa ne, ker ga lahko samo, če nekaj dela kaj narobe, kar ni iz pristojnosti njegovega resorja. Dajte no mir. Tudi tukaj se vam vidi, da vas popolnoma zmanjka. Nekompetentna oseba na pomembnem mestu. Varuh pravnega sistema, varuh demokratičnosti, varuh

49. TRAK: (VP) 13.00

(nadaljevanje) ustavnosti oseba, ki ni nobene druge službe dobil in je zato postal minister. Grozno, da morate to poslušati, ampak zakaj ste pa šli za ministra, res. In to, da je, pred tem se je seveda pogovarjalo s par večjimi strokovnjaki od vas, ki seveda glede teh delegiranih tožilcev niso mogli se postaviti na drugo stališče kot to, da je vlada ravnala narobe, ker pač je. Če je belo, ne moreš reči, da je črno, pa če se na glavo postaviš. Da zato par kandidatov je odpadlo, samo kaže, kaj se je iskalo. In to, kar se dogaja v zadnjem času na področju pravne države, jaz sem zadnjič uporabila eno prispodobo, ki se mi zdi še tako resnična, da jo bom še enkrat ponovila, pa ne samo pravne države, demokracije v naši državi. Vse skupaj me spominja na tisti stolp, ki ga otroci zlagajo iz takih lesenih palčk, potema vlečeš ven palčke, dokler se ta stolp ne poruši, palčko po palčko. Nekaj časa stoji, na koncu se zruši. In vi vlečete pomembne palčke tukaj ven, pomembne. Zato, ker okvir neke moderne družbe ni prisila, ni denar, ni policija in tako naprej, okvir neke moderne demokratične družbe je pravni okvir, ki vzpostavlja red v družbi in normalno delovanje. To, da se zadnjič nista imenovala dva vrhovna sodnika, ki jih je predlagal Sodni svet, zato, ker je en sodnik enkrat v enem postopku bil član senata, ki je odločal o izločitvi sodnika v eni zadevi od Kanglerja - a ste se kaj oglasili? A ste se kaj oglasili? Zdaj se bo za konkretne odločitve posameznih sodnikov, niti ni bila njegova, to je bila kolektivna odločitev glede neke izločitve, si morate misliti, Kangler je imel 21 postopkov kazenskih, v eni od njih so neko izločitev zahtevali.
Tako, da res me je, prav razkurila me je ta vaša obramba in ta neka vehemenca. Ni vam lahko, si mislim, to mora biti za vas hud stres, ampak vi enostavno nimate tudi integritete, da bi lahko to mesto, to delo in to funkcijo opravljali tako kot je treba. In seveda bom glasovala za vašo razrešitev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jani Möderndorfer, pripravi naj se mag. Marko Koprivc.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
No, danes smo v uvodnem govoru ministra za pravosodje slišali kar nekaj očitkov, od tega, da bo to danes nek napad na njega in da bo moral poskušati neke nizkotne zadeve in kaj ti jaz vem kaj še vse. Minister, preden človek postane minister, se mora eno stvar navaditi. Saj poznate tisti rek: če kuhar ne prenese vročine, pač ne more delati v kuhinji. Stol, ki je vroč in na katerega ste se vi usedli, očigledno imate zelo veliko air conditionov in še hladilnico zraven, da lahko sploh sedite na tistem stolu. Istočasno ste v samem začetku omenili, da ste pričakovali, da boste imeli vsaj 100 dni miru, ko ste nastopili kot minister. Zdaj jaz ne vem, koliko kaj poznate nenapisana pravila igre. Tega sicer ni zapisanega v nobenem zakonu niti v nobenem poslovniku, ampak to velja za vlado, ne za ministra. Ta vlada je pa nastopila svoj čas pred epidemijo pred, bom rekel, leta nazaj, ko se vam še niti sanjalo ni, da boste kdaj minister. Tako, da pričakovati od Državnega zbora, da boste vi imeli 100 dni miru, so naravnost smešna. In gre za eno tako, bom rekel, zelo veliko nepoznavanje političnega življenja v Republiki Sloveniji ali pa, bom rekel, kako stvar funkcionira vsaj pri nas v Državnem zboru. Pa tega vam pravzaprav niti očitam, daleč od tega. Sploh ni kaj za očitati. Pač, če si pač neuk v teh zadevah, se, kot se reče, priučiš. Ampak ne moreš se pa priučiti stvari, ki bi jih pa iz naslova ministrstva oziroma ministra za pravosodje pa morali vedeti, ne?

50. TRAK: (DAG) – 13.05

(nadaljevanje) Zdaj pa bom povedal najprej eno zadevo, ki je zelo stara, enkrat sem jo sicer že omenil v Državnem zboru, ampak ker je slučajno šlo za ministra za pravosodje – govorim o gospodu Kozincu, dolgoletnemu predsedniku Odvetniške zbornice, za katerega dobro veste, o kom govorim, in je bil tudi eden med prvimi ministri v Drnovškovi Vladi -, ki je odstopil. A veste, zakaj je odstopil? Odstopil je zato, ker je na Ministrstvu za pravosodje, ki je bilo zadolženo za sestavljanje oziroma je imelo komisijo za dodeljevanje stanovanj uslužbencem v državni upravi, se pravi, v ministrstvih takratne Vlade. In ker je komisija ponudila za pol procenta nižjo obrestno mero, kot si jo dobil v banki za kredit – ali me dobro poslušate? -, pa minister niti ni sedel v tej komisiji, niti nič ni imel s to komisijo. In je to nastal tak velik bum in velika afera, češ da dobivajo boljše kredite za ureditev stanovanjskega problema, in je minister odstopil. Minister Kozinc ni bil v nobenem predkazenskem postopku, nobena preiskava ni tekla proti njemu, nikoli mu ni bila dokazana kakršnakoli opustitev dolžnega ravnanja, to, kar je pri vas očitno in dobesedno šprica. Praktično ga ni Slovenca, ki ne bi vedel, da ste pravzaprav človek, ki ne plačuje komunalnega prispevka, tako kot ga morajo vsi državljani, se tožarite in na koncu, tri, štiri dni pred interpelacijo plačate komunalni prispevek. Kajne? No, sicer moram reči, da je sigurno župan Šentjurja zelo vesel, ker se je proračun obogatil s komunalnim prispevkom, ne moremo biti pa veseli, da je minister ugotovil, da bi bilo dobro, če to plača in ga neha lomit in dokazovati, kaj bo on plačal in česa on ne bo plačal, če pa za vse državljane v Republiki Sloveniji zelo jasno velja, da morajo plačati komunalni prispevek. Je pa zanimivo, kajne, da smo prejšnji teden obravnavali gradbeni zakon, kjer ste prav to, kar ste vi naredili, hoteli legalizirati. Človek bo dobil gradbeno dovoljenje, ne bo rabil plačati komunalnega prispevka, ker takrat ne bo imel denarja, ker je to preveč stroškov, in ga bo raje plačal takrat, ko bo začel. Ampak, pozor, v zakonu - hvala bogu je zdaj spremenjen z našimi amandmaji, popravljen – ste predvideli naslednje: da tudi če ne bo plačal komunalnega prispevka, mu nihče ne bi mogel zaustaviti gradnje hiše. Kje smo že to slišali? Od kje nam je to že znano? To se je vam zgodilo. Vendar zakon takrat še ni veljal; no, hvala bogu, tudi zdaj ne velja.
Omenili ste teh novih sto dni miru. Vi imate že pet mesecev mir sami pred sabo. Pet mesecev vam nihče ničesar noče, saj ničesar niste naredili. Veste, ko greste za ta govorniški oder, morate razmisliti, kaj boste povedali. Jaz sem vas zelo natančno in zelo pozorno poslušal. Mi tu nismo sodišče in mi vas kazensko ne preganjamo. Smo pa prepričani, da ste politično eden najslabših pravosodnih ministrov v zgodovini Republike Slovenije, definitivno. Ampak, minister, to sem vam povedal že na začetku, še preden ste prišli na hiring. Takrat sem vas spraševal, kje ste v službi. Vaš odgovor je bil, da ne boste povedali, zato da ne boste rabili povedati, katera odvetniška pisarna je to. Pa vi veste, zakaj sem vas jaz takrat to vprašal? Ne samo zato, ker nas je zanimalo, kakšne imate vi delovne izkušnje, mene je zanimalo, kam ste vi plačevali davke, komu, komu ste plačevali prispevke. Ker bolj ko gledamo po evidenci, je jasno, da nekje ste dobivali prihodek.

51. TRAK: (NM) – 13.10

(nadaljevanje) Veste, ampak je tako, eno je, če si zaposlen, eno je, če imaš pa pogodbo in si predviden kot strošek in gre za utajo davkov. Tako da, veste, tukaj, minister, boste morali še polagat račune, pa če vam bo uspelo ali ne se izognit interpelaciji. Hvala bogu, nisem med onimi čarodeji, ki napovedujejo, kaj se bo zgodilo. To bomo videli, ko bomo glasovali. Ampak ena stvar je jasna, minister. Ne glede na izid interpelacije vi pobegnili ne boste nikamor, vi boste še morali priti v Državni zbor 2 nadstropji nižje in položit račune že za ceno tega, da vidimo, ali ste vpleten ali ne v zadeve, ki niso najbolj fine za ministra za pravosodje, še posebej v tej vladi. Namreč tam, kjer ste bili zaposlen in po evidencah seveda, ki so javno dostopne, ker vi pač o tem ne želite govoriti in ne želite povedat, je več kot jasno, da ste bili zaposleni v podjetju, ki je močno povezano z ljudmi in podjetji, ki so sodelovali pri pranju denarja SDS stranke pred volitvami, kjer so najeli kredit za svoje volitve, močno. In temu ne boste mogli pobegniti. Kljub temu, da pri vas, veste, to je tisto, ko rečete, kako ste rekli že, da je težko, čakajte, to moram prav vašo dikcijo najti, ker nima smisla, da kakšno toplo vodo odkrivamo, pa potem rečemo, da se nismo dobro razumeli, aha, da je težko dokazati, da mi boste težko dokazali nepravilnosti in kaj ti kaj vem kaj še vse. Pa saj jih ne bomo mi dokazovali, dokazali bojo na sodišču, dokaze pa tožilstvo pripelje, ne poslanci, ne poslanke. Ne vem, o čem ste vi govorili, pa kaj ste vi mislili. Danes smo slišali, da se politična gonja proti vam pelje, zato ker ste v tej vladi, v tej vladi. Naj vas spomnim, kazensko ovadbo zoper gospoda Dikaučiča je že pred 4 leti na tožilstvo podala Finančna uprava Republike Slovenije, 4 leti, pa Slovenci sploh niso vedeli, kdo ste vi. V političnih strankah pa sploh nobenega ni zanimalo, kdo ste vi. Takrat se je vse skupaj že začelo. Zato, minister, a veste, ti pamfleti, kako delujemo proti vam samo zato, ker ste v tej vladi, so malce nerodni, tako kot so bili nerodni ali pa, bom rekel, naravnost smešni ministrica za šolstvo, od katere se vi hvalite, da prevzemate štafeto. Mislim, jaz bi se raje pohvalil, da bi prevzel štafeto kje na kakšnem športnem dogodku, prireditvi, ne pa v interpelaciji. S tem se ni za hvalit. Ko reče, da je interpelirana samo zato, ker je ženska, dajte razumet, da biti slab minister nima veze s spolnostjo, a ste ženska ali ste moški. In enako velja za vas. Vi ste slab minister, zanič. Imam vprašanje tudi za vas. Upam, da mi boste odgovorili ali boste vseskozi samo gledali v telefon cel popoldan. Namreč, zakaj to sprašujem? Zaradi tega, ker, saj vidite, glejte, tamle na oni strani nobenega iz NSi, nobenega iz SDS, predsednika vlade sploh ni bilo tukaj, a veste. Običajno je praksa, da predsednik vlade, če ne, vsaj moralno podpre svojega ministra. Pa vas nihče ne podpira, nihče. Odpovedujejo se masovno razpravi. NSi je prijavila 5 minutk za razpravo, 5 minutk. A veste, kaj je to? Nič. Meni bi bilo nerodno. Dajte mi odgovorit na vprašanje, kaj to pomeni sploh, jaz bi res rad vedel, kaj to pomeni začasnost pri delegiranih. Dajte mi to, to bi jaz rad vedel, kaj to pomeni začasnost, če vi oziroma vlada sploh nič ne imenuje, ampak se samo seznani. Kaj to pomeni, začasno ste se seznanili? Potem boste malo pozabili ali kako?

52. TRAK: (TB) – 13.15

(nadaljevanje) Kaj to pomeni? / oglašanje iz dvorane/ Ja… Dajte mi povedat, kje to piše, kje ste ta umotvor, kot pravnik, izvedli? Kje, kje…? Jaz upam, da niso sodeloval na ministrstvu pri tem umotvoru, ker ne obstaja ne zakon, ne podzakonskih aktov, nikjer ne piše, v nobenem dokumentu ne piše o nobeni začasnosti in dajte že sprejet eno dejstvo, da v postopku je predlagatelj samo Državnotožilski svet, Vlada ni nič, Vlada se samo seznani. To, da Janezu Janši to ne paše, pa da bi vi zdaj radi spremenil zakon, pa kaj ti jaz vem kaj še vse, to je druga stvar, ampak vi ste minister za pravosodje, branik. Branik, ali kako bi temu rekli, kajne? In potem pleteničite in delate neke nemogoče izrazoslovje, ki ga, bom rekel, še študentje prava ne razumejo in sprašujejo svoje profesorje, kaj to sploh pomeni, ker oni zdaj to ne razumejo, če bojo slučajno vprašani na izpitu. Pa kaj to pomeni začasnost? Ali ste mislil, da bo ta začasnost, tako, da en čas ste zdaj to malo predlagal oziroma ste se začasno seznanil, ker boste potem čez nekaj časa malo pozabil, boste pa, ne vem, kaj, ponovno se seznanil z nekimi novimi kandidati in potem bojo v, bom rekel, v EU-ju preprosto rekli, joj, saj res, Slovenija bi pa rada zamenjala svoje ljudi, dajmo mi te razrešit, pa bojo oni se seznanil na novo pa bojo, pa bomo dobil neke nove ljudi ali ne vem, dajte mi, meni, kot laiku, razložit, kako to poteka, istočasno, kot poslancu, da se razumeva, ker me resno skrbi, kam to pelje.
Vi si namreč, imate en resen problem, minister. Vi zakonodajo interpretirate, »ama«, pač tako, kot si jo vi zaželite. To ste dokazal pri sodelovanju v različnih podjetjih, to ste dokazal pri plačevanju oziroma ne plačevanju komunalnega prispevka. To ste dokazal v, bom rekel, predlaganju Vladi predlogov, ki jih nihče ne razume, razen vi in Janez Janša, ker ostali itak morajo potrdit tisto, kar se predlaga, ker drugače to pomeni avtomatični suspenz in adijo. Minister, vi imate res problem.
Ta interpelacija je prinesla vsaj 2 dobri stvari. Saj veste, kateri, kajne? Občina Šoštanj(?) se je opremila z dodatnim denarjem za komunalni prispevek in končno se je Vlada seznanila, sicer ona reče, da se je začasno, in smo dobil delegirana tožilca. Državnotožilski svet je zapisal naslednji stavek, meni bi bilo nerodno, mene bi bilo sram, če bi mogel tole brat, »Državnotožilski svet…« - to je bilo v petek, 19., citiram: »…se je danes…« - novice od STA, ki jih imate tako radi – »…jih je danes pozdravil seznanitev Vlade s svojim lanskim predlogom za imenovanje Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca ter njeno odločitev, da ta predlog poseduje evropskemu javnemu tožilstvu v nadaljnjo postopanje.« Pozor, bistven stavek. »S tem Vlada je oziroma bo izpolnila zakonske obveznosti.«, so dodali.
Vi pa, v en mah o začasnosti. Jaz nisem zasledil nobene besedice začasno. Spoštovani minister, kot sem rekel na začetku, ko ste bil na hearingu, sem vas vprašal, od kje vam ideje za to, da si upate postat minister, glede na vse, vašo preteklost in pa značilnosti, ki jih seveda niti ne skrivate več, kajne, jih počnete še kar naprej? Seveda, odgovora nisem doživel.

53. TRAK: (NB) – 13.20

(Nadaljevanje): Doživel sem samo neko užaljeno jokcanje kako se je vse zarotilo proti vam in kako je hudo, ker vas tako blatijo, itd., itd. Povejte vsaj danes na glas, če si upate, ali je vaša predhodnica, ministrica Lilijana Kozlovič ravnala nezakonito ker ni želela narediti to kar ste pa vi potem kasneje naredili, ali boste rekel, da bo o tem odločalo lahko samo sodišče, sicer ni nobenega predkazenskega ali kazenskega postopka v zvezi s tem, ampak vi to radi ponavljate, ampak ker ni ničesar, ker je bil samo politični odstop, odstop pa je bil več ali manj jasen, ker se ni strinjala z delom Vlade, ste vi prišel in ste naredil točno tisto kar vaša predhodnica ni želela narediti, ker je smatrala, da je to nezakonito. Dajte, imejte pogum, pa to povejte na glas. Dajte, ker to bo res tisto, bom rekel, pravi odgovor, da bomo vedeli koliko imate poguma. Dajte mi odgovoriti ali boste spremenili Zakon o državnem tožilstvu? Dajte to pogledati na glas. Ljudje imajo pravico to vedeti, ker iz tega bo tudi jasno kakšne so vaše namere. Komunalni prispevek ne plačati. Seveda, saj to ni nič posebnega, saj imate ministra v Vladi, ki govori o glupih davkih in o neplačevanju prispevkov, ker je to itak glupo vse skupaj v tej državi. Če pa že, bo pa kaj takšnega in bo pa treba jajca streti in to izgleda v tej Vladi znate. Ampak, če bi to meni, moj kolega, da bi jaz bil na vašem mestu, rekel, drug minister, najmanj kar je, bi javno opozoril in zaščitil sodno vejo oblasti. Kdaj ste se vi oglasil okoli tega? Ste se kdaj kaj opredelil okoli tega? Ste sploh kdaj razmišljal okoli tega? Ali vedno v življenju gledate v tla, ko vam nekdo nekaj govori? Minister, malo poguma je treba imeti in malo stasa, če že hočete biti minister za pravosodje. Še dobro, da vas je vsaj lastni predsednik prišel podpreti. Poglejte, prazno je, vse je prazno, kar naprej. In ta praznina in ta nič, »n« pa »č« je v vašem ministrstvu za pravosodje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Predstavnica predlagatelja, izvolite. Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Zdaj gospod minister, jaz vas opazujem skozi to celotno razpravo. Vi si nič ne zapisujete, z ničemer ne reagirate, nič ne date od sebe, skratka, vaša pasivnost danes je enaka pasivnosti, ki smo jo gledali praktično ves mandat in mene resnično skrbi zdaj, da vi s teko neko vehementnostjo in nekim, v bistvu zaničevalnim odnosom do nas, ki vam govorimo, ki vas sprašujemo, ki vam očitamo, praktično ne podajate nobenega pomena. Sedite v hiši demokracije, v hramu demokracije kjer kot minister, ki ste bili izvoljeni z naše strani, s strani poslancev, po ustavi odgovarjate zakonodajni veji oblasti, torej nam poslancem. Dolžni ste to. In ta vaša ignoranca danes je v resnici zelo povedna, ker verjamem, če ste pravnik, poznate latinski rek, kdor molči, ko bi moral in mogel govoriti, se zdi, da

54. TRAK: (SC) – 13.25

(nadaljevanje) pritrjuje.« enako velja za celo stran koalicijsko. Prazna je, nihče vas ne brani niti sam se ne branite. Vaš predsednik gospod Počivalšek je prišel sedeti tam na svoj stolček za pičlih 3 minut. A to je ta podpora? Oziroma jaz bi se vprašala, če bi bila na vašem mestu gospod minister zakaj me nihče ne podpira? Zakaj nihče ne pove v moj prit? Še vi sami ne poveste nič v svoj prid. Če ne bi bilo tako zelo žalostno in alarmantno bi bilo še smešno. Apeliram na vas, gospod minister, da se vendarle vključite v razpravo. Zaradi vas smo danes tukaj in terjamo odgovore oziroma pojasnila. Poslanci Desusa so v svojem stališču zelo jasno povedali, da se z vsemi stvarmi, ki vam jih očitamo, da se jih zavedajo, da niso tak zelo za lase privlečeni pa da jim ne bom polagala besed v usta, ampak zapisala sem si. Rekli so, da bomo razpravo pozorno poslušali in se, potem na podlagi nekih odgovorov, ki jih boste boj da dali odločili ali interpelacijo podprejo ali ne. Vi, spoštovani gospod Dikaučič, niti a še niste odgovorili na nobene očitke, ki sem vam jih jaz prej taksativno naštela. Taksativno sem naštela katere določbe zakona kršite, kje je vaša osebnost moralno sporna za upravljanje funkcije ministra. Bojim se, da bomo danes priča spet temu, da bo ob koncu razprave, ob koncu dneva gospod minister seveda v zaključni besedi se je veselo prijavil k besedi, prebral tisto, kar mu bodo drugi zapisali, ker dvomim, da pišete sami, ker če bi bili sposobni se braniti bi se sedaj branili aktivno v teku razprave. In to je to, spoštovani kolegi poslanci in poslanke, to je to, kar je minister za pravosodje sposoben ali pa pripravljen storiti na interpelaciji zoper njega. Skrajno nespoštljivo, spoštovani gospod Dikaučič. Če mislite, da s tem zmanjšujete pomembnost današnje interpelacije se hudo motiti ravno nasprotno povečujete pomen današnje interpelacije, ker prazni stoli koalicije, prazni ministrski stoli in vaš molk ravno utemeljuje zakaj vi preprosto ne morete biti več minister za pravosodje pika. Jaz upam, da današnje dogajanje, današnje razprave, današnje argumente predlagateljev, ki slonijo kot že rečeno na dejanskih in pravnih dejstvih poslušajo vsi poslanci.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Marko Koprivc, pripravi naj se Vojko Starović.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi.
Minister Dikaučič prav veliko besed izgubljati okoli vas se mi resnično zdi nesmiselno. Ste tipični simptom te Vlade, tipični simptom Janšizma. Molčite, delate po nareku oziroma bolje rečeno ne delate, kar je tudi želja predsednika Vlade. Če smo v petek na interpelaciji ministrici Simoni Kustec za izobraževanje lahko njej očitali neke vrste / nerazumljivo/ in izdajo volivcev, saj je bila vidna predstavnica celo vodja Poslanske skupine SMC, ki se je pred volitvami jasno zavzemala za drugačno politiko temelječ na integriteti, zavzemanje za demokratične standarde, ustavnosti, človekove pravice in tako naprej in se večkrat zavezala, da v koalicijo z Janezom Janšom ne bo šla vam, spoštovani minister, tega ne moremo očitati. Konec koncev ste se včlanili v stranko z namenom, da boste ostali minister in včlanili bi se v SMC ali pa katerokoli

55. TRAK: (DAG) – 13.30

(nadaljevanje) drugo stranko; pač, ste človek brez nekih vrednot in idej. In če pogledamo vaše delovanje v preteklosti, na kar smo v demokratični opoziciji opozarjali že ob vašem imenovanju, je vaša preteklost močno, močno sporna – temelji na utemeljenem sumu na gospodarski kriminal, ustanavljanju ali prevzemanju slamnatih podjetij, ki so pred stečajem ostajala dolžna ljudem in državi. Vaše delovanje temelji na utajevanju davkov, ponarejanju listin ter drugih goljufij. Lahko na nek način rečemo, da ste pravi vojak za oddelati umazane posle, kar je tipičen simptom janšizma. Da se za člana vlade postavi tako osebo, je za vsakega demokratičnega človeka, človeka z integriteto nedopustno. Da pa se postavi tako osebo za ministra za pravosodje, je pa naravnost grozljivo in škandalozno, a, žal, popolnoma v skladu z delovanjem te Vlade. Če izvzamemo dejstvo, da nekih kredibilnih ljudi v tej noriji, imenovani tretja Janševa Vlada, težko dobite. Sploh po tem, ko je prejšnja ministrica odstopila zaradi protipravnih dejanj, vodenih s strani predsednika Vlade, ker jo je predsednik Vlade silil, da deluje neustavno. Pa naj govorimo o imenovanju tožilcev, o čemer je bilo danes že besed povedanih, neupoštevanju sodb sodišč ali protiustavnem sprejemanju odlokov ob totalnem suspenzu parlamenta, posrednemu kršenju človekovih pravic in tako naprej. Vi ste na takšen način delovanja pristali. Zdaj si pa samo poglejmo, kakšna je razlika od SMC-ja v preteklosti, ko je mesto ministra za pravosodje prevzel gospod Klemenčič, ugleden pravnik. Danes je za SMC primeren »Dijanšič« oziroma, se opravičujem, Dikaučič, tako globoko ste padli. Edini namen te Vlade je plenjenje države in gospodarstva, kolikor je to le mogoče. Na drugi strani pa suspenz vseh demokratičnih in ustavnih temeljev naše republike. To počenja Vlada, janšizem, zdaj že popolnoma odkrito in tega sploh več ne prikriva. V imenu predsednika Vlade tudi vi, minister, uničujete, ste soodgovorni za uničevanje neodvisnosti medijev, sodstva, vladate protiustavno, z odloki, kot sem že rekel, žalite in napadate sindikate in nevladne organizacije, sramotite nas v tujini, hkrati pa ste totalno, ampak res totalno zavozili boj z epidemijo in ste zato odgovorni za preštevilne smrti, več kot pet tisoč jih je bilo nekaj dni nazaj, med rekorderji smo. Vi pa epidemijo zlorabljate za uzurpacijo oblasti in plenjenje po gospodarstvu in državi, kolikor je le mogoče. Da ne omenjam napada na neodvisnost Policije in menjave vseh načelnikov policijskih uprav. Kaj menite o tem, gospod minister? Boste na to odgovorili? Ne boste. Sramota! Z vso odgovornostjo trdim, da gre pri tem že za zametke državnega udara. Kar Janezu Janši ni tuje. Vedno več dokumentov prihaja na dan okoli dogajanja leta 1994 po odstavitvi Janeza Janše zaradi afere Depala vas. Pa ni uspel. Spoštovani, svojo oblast gradite na mitu, kar je značilno za vse avtokratske režime, na mitu osamosvojiteljstva, desetdnevne vojne in boja proti komunizmu. Ironično ob tem je, da je bil ravno Janez Janša eden zvestejših članov Zveze komunistov in edini trenutni voditelj, poleg predsednika republike, ki je bil tudi aktiven komunist. Da ne govorim o tem, kar sicer ni stvar današnje razprave, da osamosvojitev nikakor ni bila samo vaša. Vaš doprinos v tem obdobju, lahko bi rekli, zametki janšizma, ki eskalirajo danes, pa so prinesli veliko krivic, na primer, izbrisane in porast nestrpnosti, revanšizem in nacionalizem. Ja, tudi to je bila osamosvojitev.
Spoštovani minister, vem, da ste brezsramni, da gledate ob tla in s tem rešite vse dileme. Odgovarjali pač ne boste, ker ne znate. Na koncu boste prebrali to, kar so vam drugi napisali, kot ste enako naredili na začetku. Vas pa opozarjam na nekaj drugega – da bo te zgodbe, te pravljice,

56. TRAK: (SB) – 13.35

(nadaljevanje) če hočete groteske, tretja Janševa vlada zelo, zelo kmalu konec. In kaj računate potem? Jaz vem kaj vi računate. Računate, da se boste po mafijsko dobili morda z Vizjakom v njegovi zidanici, morda s kozjanskim bikom, kot si sam pravi, ilegalno v zaprti gostilni, morda pojedli prleški sendvič in se zdilali za naprej, vsaj nekaj lovk bo še vedno ostalo, jih bomo imeli in se bodo dogovorili kako se pozicionirati in pleniti naprej. To je modus operandi te vlade in vi ste tipičen njen vojak. Dobro delate, ste tiho in zato nagrajeni. No, ko pa nastopi ta trenutek, ko bo konec te tragikomedije, se bo treba pa resno zamisliti in reči odločen ne tovrstnim praksam v politiki, pa naj bodo na levi ali na desni, dovolj Janeza Janše in dovolj plenjenja Republike Slovenije.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Vojko Starović. Pripravi naj se Janja Sluga. Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdravljene kolegice in kolegi!
V SAB, kakor je že naša poslanka povedala, podpiramo to interpelacijo. Ocenjujemo, da so se v pravnem sistemu Slovenije zgodile globoke zareze, ki posegajo in rušijo koherentnost tega pravnega sistema. Poteze, ki so zgrešene in niso v skladu z obstoječim sistemom celo z Ustavo ne. To kažejo odločbe Ustavnega sodišča. In to nikakor ni mogoče upravičiti z izgovorom, da je potrebno hitro ukrepanje zaradi reševanja krize covid-19. Namreč mi živimo v demokratični državi, tako imamo zapisano in po načelu enotnosti oblasti je v sodobnih družbah nosilec oblasti ljudstvo, ki oblast uveljavlja preko voljenih predstavnikov v državne organe in najvišji državni organ je Državni zbor, ki sprejema zakonodajo. In mislim, da je odnos ministra in Vlade do tega Državnega zbora neprimeren in podcenjujoč. V demokraciji se je skozi čas uveljavilo načelo, ki se je izkazalo zelo dobro, delitev oblasti na zakonodajo, izvršilno in sodno oblast. Minister za pravosodje pa je tisti, ki je v izvršilni oblasti zadolžen za omogočanje normalnega delovanja nosilcev sodne oblasti. In tega očitno ne dela. Nise slišal niti za trenutek, da se je boril v proračunu, ki je enormen, da bi dobila sodna veja oblasti denar, ki ga potrebuje, sploh v ničemer tega niso upoštevali, to smo te dnevne jasno slišali in jasno nam je bilo predstavljeno. In nismo slišali niti glasu niti pisnil ni v tej smeri, se opravičujem, mogoče neprimerna beseda. Poglejte za kaj gre. Neizpodbitno dejstvo je, da je demokracija ne more delovati brez pravne države. Šele pravo, ki je kot tako, mi imamo v samem začetku zapisano, da smo pravna država, omogoča delovanje svobode ljudi in zmeraj skozi zgodovino je bila ta svoboda in glas ljudstva omogočena skozi dialektiko med pravičnostjo, zakonom in oblastjo. Mogoče se zdi omejevanje svobode zaradi svobode vseh na prvi pogled paradoks, ampak ni, to je osnovna

57. TRAK: (NM) – 13.40

(nadaljevanje) logika demokracije. In mi vsakodnevno lahko zasledujemo, kako to logiko rušimo. Pravičnost torej zapisana v zakonih in pravna država in nekaj takega je tista omika, zaradi katere se Evropejci recimo danes ne pobijamo več, ker tudi upoštevamo pravo naše skupne, širše domovine Evrope. Že, pa to je stara stvar, že 200 let pred našim štetjem je veliki mislec Rimljan Ulpijan ugotavljal, da kar zadeva pravo, so vsi ljudje enaki, vsi ljudje imamo isto dostojanstvo, mi pa zdaj delamo prvorazredne, pa drugorazredne. V času delovanja te vlade dejansko bi pričakoval, da bi minister za pravosodje odreagiral in branil pravni red, pa ni niti v enem trenutku. A je kdo slišal? Glejte, sem se spomni filma. Ne vem, kdo ga je gledal. Zdaj se naslova ne spomnim. Dogaja se na nekem gradu, ko so se zaprli v klavzuro v času nacizma ljudje, Hitlerjevi ministri. Že takrat in tam je bilo par teh, ki so bili in je šlo v smer dokončnega rešenja židovskega vprašanja. In jaz gledam ta film, dobro, oni napadajo, ampak minister za pravosodje takratni se je temu glasno uprl, glasno in jasno. Sicer ne bom reke, iz pravih razlogov, ampak je rekel, če bomo mi na tak način delali, bomo cel sistem podrli in ne bomo funkcionirali. Ne moremo delat drugače, kot je sistem postavljen. Če je zakonodaja, mora biti koherentna, morajo biti predhodne, morajo biti razlogi, morajo biti utemeljeni in tako naprej. In so se kregali, kaj jaz vem, 3 noči tam, 3 dni, da so potem šli osnove popravljat. Za tako delovanje moramo spremeniti državo, ne more biti več demokracija, ne more biti ta država, ki ima tako Ustavo. No, sicer so že nekateri rekli, ajde, da moramo neko drugo republiko naredit in da moramo vse spremenit in da moramo ljudi spremenit, ampak dokler imamo tako Ustavo, je to nedopustno ravnanje. In pravosodni minister bi moral biti trdno na strani pravnega sistema in demokracije, kakor je zapisano v naši Ustavi in zakonih. In zgleda, da stvari delujejo tako, kot so že drugi povedal in zaradi česar je prejšnja ministrica Lilijana Kozlovič odstopila, ko smo jo tudi na televiziji gledali, ko so ji postavili malce provokativno vprašanje, je obmolčala, ni odgovorila. Naš minister danes ne odgovarja. Nima kaj odgovorit. Za to, kakor smo videli, jaz verjamem, glejte, mi imamo ministrstva, po par 100 ljudi jih je noter zaposlenih, 400, 500, 600. In jaz verjamem, da ti ljudje stroko obvladajo. Pustimo, kakor so jim zadnje čase ali pa še tudi prej nameščali za šefe ljudi, tiste ljudi za zeleni preboj, ker so toliko zeleni, da ne znajo nič delat od tega, in uničujejo to našo upravo, ki je znala delat in ki mora delat v korist ljudi. Glejte, kaj se mi dogaja. Jaz sem prepričan tudi, da v današnjem času je dosti ljudi, ki pripravljajo kvalitetne zakone, ki pripravljajo spremembe, ki so v skladu z Ustavo, zakonodajo in skrbijo za red. / nerazumljivo/ V soboto smo poslušali, 41 s strani gostov tipkanih strani je naša Zakonodajno-pravna služba pripravila pripomb na zakon, ki je bil, bi rekel, tak, ne deluje, se ne vklapa v sistem in tako naprej. Jaz sem prepričan, da ljudje pripravilo, ampak čujemo, da potem, ko že vse to pripravijo ministrstvo, prileti ukaz iz kabineta zjutraj in morajo spremenit. In tako so prileteli podtaknjenci noter, tako se ruši naš sistem. Minister bi moral biti prvi tu in Ministrstvo za pravosodje, ki to ne bi dopuščalo, ker ko pride na vrsto sodna oblast, da odloči, da zakoni niso v redu, da to ni v redu, da te odločitve so bile protizakonite, minejo meseci in škoda se dela naprej. Torej treba je že v začetku to preprečit. In eden od teh skrbnikov za pravni sistem, pa za delovanje sodstva, ki na koncu odloča,

58. TRAK: (TB) – 13.45

(nadaljevanje) ali je nekaj ustavno ali protiustavno ali zakonito, bi moral bit na strani pravnega sistema, z svojimi osebnimi dejanji, pristopi, pa očitno ni, samo sledi ukazom. Po Ustavi naši pa je minister sam odgovoren za svoje področje. Ni Vlada, on je odgovoren za svoje področje. A ga je branil? Se trudi zanj, je kaj naredil, ali kdo kaj ve v tej dvorani? Jaz do zdaj še nisem ničesar čul in mi je hudo, da tako rušimo ta naš sistem, to našo državo, ki dopušča in začeli smo delat prvo in drugorazredne ljudi in nam ministrstvo ne delujejo, ampak so samo poslušni izvrševalci, kar si izmisli kabinet, tako(?) pripelje te spremembe in pokvari zadevo, ki je zamišljena dobro in potem mi s preglasovanjem tu, v Državnem zboru, to potrdimo in ljudje nas gledajo in se potem čudimo, zakaj je parlament, zakaj ima parlament tako nizek ugled pri ljudeh. Zato, ker se ne pogovarjamo, ni dialoga, ne rešujemo. V glavnem lajamo eden na drugega.
In to mi ni v redu in minister, lepo pozdravljen nami, minister za pravosodne, bi moral bit prvi na braniku te, prava, pravne države. Tega ni storil, zato bomo mi glasovali za interpelacijo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Prišlo je do spremembe na seznamu razpravljavcev.
Besedo ima Nik Prebil, pripravi pa naj se Janja Sluga.
Izvolite.

NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik.
Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Minister, me veseli, da ste prišel nazaj, sem se že ustrašil, da vas bo treba iskat v tej hiši, a vendar.
Jaz se bom danes v svoji razpravi dotaknil treh ključnih stvari. Prvi očitek je nespoštovanje zakonov, primer notariat v Žalcu. Druga stvar je katastrofalno zloraba vaše politične funkcije na vpliv ali ne, kakorkoli, ne imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in pa vaša ne integriteta in pa moralno dno te Vlade, katere ste, torej del »prezpravja«(?). Zdaj, sam sem bil izvoljen v volilnem okraju Žalec 2(?), kamor tudi sodi Žalec sam. Jaz sem govoril s številnimi občankami in občani, predstavniki lokalnih oblasti in vsi nekako v isti glas opozarjajo, da je zaprtje notarske pisarne pravzaprav nekakšna lokalna katastrofa, svojevrstna, pravzaprav, saj se mora spoštovani minister zaradi vaše odločitve ali neodločitve prenosa, bova sčistila malce kasneje, celotna Spodnja Savinjska dolina, torej, nekoliko več kot 42 tisoč ljudi, voziti več 10 kilometrov stran.
No, tukaj danes ste celo govorili, da s tem nimate nič, da ste se izločili iz postopka, pa pustimo to, da se seveda iz pozicije moči, kar je danes jasno, tiho maščujete, a vendar, poglejva. Vaša pritožba je bila takrat, ko ste se vi izločili iz postopka, seveda že zdavnaj rešena in pravzaprav v resnici ni bilo nikakršne kolizije interesa, za kar bi se vi morali iz tega postopka izločiti, ampak ste seveda svojo pristojnost oziroma s pooblastilom prenesli na nekoga drugega, seveda, da se vam s tem ne bi bilo treba ukvarjati. No in, tudi glede na to, da seveda potem vaše aktivnosti na tem področju nikakor ni bilo, je ta neaktivnost povzročila zaprtje notariata. No in, kolikor je meni znano, je ta gospod notar, ko je vmes zaznal, da bo prišlo do zapletov, takrat, ko ste se prvič vi pritožili na postopek, ne vem, minister, glede na to, da ste minister, bi se lahko znali naučit brat razpise, glede na to, da ste se za dve službi v svojem času prijavili, pa niste izpolnjevali pogojev, saj, lepo po alinejah, po vrsti pišejo, ne vem v čem je takšen problem, no ampak, saj je vseeno.

59. TRAK: (SC) – 13.50

(nadaljevanje) Ta vaša pritožba je povzročila to, da je takratni notar opazil, da bo prišlo do zapletov in za prosil za podaljšanje svojega mandata in potem takem, zaradi vaše neaktivnost še enkrat, kar pa so na vašem ministrstvu seveda z vašimi navodili zavrnili. Torej nosite, spoštovani minister, objektivno odgovornost za to, da ste določili osebe, ki so povzročili takšno stanje na pa seveda subjektivno odgovornost, kar ste opustili svoje dolžno ravnanje. Naj povem, da tukaj kršite Zakon o notariatu in kršite tudi dva pogoja. Prvo je to, da se mora kontinuiteta nekega notariata nadaljevati in druga je ta, da ima Žalec Okrajno sodišče in po zakonu mora kraj, kjer je okrajno sodišče imeti tudi notariat. Tako da minister tukaj jaz mislim, da niti ni dovolj niti ni nikakršnega sprenevedanja, kar je dovolj jasno, da je prišlo do kršenja dotične zakonodaje.
Da ne bom predolg pri tej točki grem na točko številka 2., to je Evropsko delegirano tožilstvo. To je minister v prvi vrsti vaša po drugi pa vladne in pravzaprav slovenska sramota mednarodnega prostora brez primera edini evropski unikum Janševega političnega boja zoper vseh nas. Minister vi s tem, kar se dogaja še naprej seveda načrtno maličite zakonodajo, ampak jaz mislim, da lahko rečem tukaj, da ste zelo zelo osamljeni. Pravzaprav sami sebe klofutate, ko delate to, kar delate. Ker gre zgolj in samo za to, za politični vpliv na ta dotični postopke. Minister vmes ste govoril nekaj o demokraciji. Vam povem, da najnovejša današnja ugotovitev švedskega instituta Ideja pravi, da je Slovenija skupaj z Madžarsko in Poljsko nazadovala pri demokraciji torej v vaši Vladi, katere del ste torej ste posledično sokrivi za to stanje minister.
Pa gremo po vrsti. Kolega Möderndorfer je lepo povedal, da bi bilo fajn, da pojasnite to začasnost pa tudi vlogo Vlade, ker očitno še sedaj ne razumete kaj ste pa vam bom povedal kaj ste to, kar je govoril gospod predsednik Vlade Janša, da Vlada ni sam pošta, ampak v tem primeru Vlada je samo pošta, ker tako narekuje zakon, ker se zakon osredotoča na izbiro evropsko delegiranih tožilcev s strani stroke tistih, ki so usposobljeni za takšno imenovanje oziroma podajanje predloga. 71.d člen zakona pravi, drugi odstavek, zadnji del citram: »Ministrstvo predlog za imenovanje evropskega delegiranega tožilca posreduje Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Vlada Republike Slovenije predloži predlog za imenovanje evropskega delegiranega tožilca Evropskemu javnemu tožilstvu.« torej se Vlada z njeno edino aktivnostjo, ki jo sploh ima v tem postopku, da se seznani seveda ni želela izključno, zaradi političnega vpliva na celotni postopek in ker ji pač te kandidati Janezu Janši osebno niso po godu. Očitno tudi ne razumete kot neki pravni strokovnjak bi to lahko razumeli prava kot takega. Namreč, peti odstavek 17. člena jasno kaže in celo omenja odstop nepotrebno storitev in razrešitev in navezujem se namreč na to začasnost in tudi odstop nepotrebno storitev ali razrešitev vsekakor ni v pristojnosti Vlade, ampak je v pristojnosti evropskega delegiranega tožilstva, da bi lahko prišlo do zamenjave. Po mojem skromnem mnenju, spoštovani minister, je tukaj Vlada nehote se začasno ali pa ne začasno malce zaklala bi lahko rekli po domače, ker je pravzaprav sedaj postopek speljala do konca. Naj vam preberem mogoče samo zadnji stavek evropske komisarke Vere Juvove, kjer je napisala, da so vsi delegirani tožilci sedaj imenovani. Nikjer ni nič o nikakršni začasnosti tako, da vse, kar bo na tej ravni storjeno bo seveda dodatno kršenje slovenskega zakonodaje in pa Ustave. Številna opozorila

60. TRAK: (VP) 13.55

(nadaljevanje) minister, ste še v času vašega mandata prejeli iz tujine. Pa naj vam jih nekaj navedem, ker ste očitno vmes pozabili na njih. Celotno poletje in september minevata v znamenju pozivov evropske glavne tožilke Laure Corduta Kövesi in evropskega komisarja za pravosodje Didierja Rendersa: v Sloveniji naj končno imenujejo evropsko delegirano tožilstvo. Seveda zraven polno pozivov k spoštovanju pravne države – o tej pravni državi namreč ste tudi vi govorili, seveda jo močno spoštujete. Še ena izmed laži. Nenazadnje jaz mislim, da vas to res ni treba opozarjati glede na to, da ste ves čas svojega nastopa, pa mislim, da ste celo rekli vmes, nezakonitost ugotavlja sodišče – ja, bejži, bejži, minister, a res? Ja, pa vam jaz povem, da je nezakonitost in protiustavnost sodišče že ugotovilo večkrat v tej vladi, katere del ste? Tudi pri postopkih, ki ste jih vi podpisali. Sodišče upravno je ugodilo tožbi dveh neimenovanih evropskih delegiranih tožilcev in vladi naložilo odpravo sklepa. Vlada, pazi zdaj to, vlada: sodbe ni mogoče izvršiti. Ja, pa kdo, hudiča, je ta vlada, da bo nas slovenskim sodnim sistemom in pravnim redom države in Evropske unije. Da vas ni sram. No, pojdiva naprej. Zakaj pa vsa ta zgodba okrog neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, minister? Ker samo vi – in pa bog verjetno – ve, v koliko vrečah denarja imajo člani te vlade svoje prste, tudi v evropskih vrečah denarja. In vedno, minister, ko je bilo vprašanje tega, ste bili tiho. Tiho ste tudi danes. Nenazadnje je eden od ministrov te vlade jasno napeljeval k temu, da naj se v te državi ne plačuje davkov, ker naj bi bilo to glupo. Ja, ne vem, verjetno je vam tudi glupo danes tukaj sedeti, saj meni bi bilo tudi na vašem mestu, zato, ker je pravzaprav glupo, da ste še zmeraj tukaj, ampak vendar. Se opravičujem, no, ampak ne gre drugače teh stvari povedati. Še enkrat, verjetno ni ministra te vlade, ki za seboj nebi imel polnega / nerazumljivo/, pa ne rečem, da ne bom rekel česa.
Tako, da se nekako pripeljeva do nadaljnjega blatenja v evropskem političnem prostoru. To je bolj moje področje, evropska politika in pa zunanje zadeve. Veste, minister, šale na vaš račun se kar same skorajda pišejo. Celo premier Janša je o nekem spoštovanju pravne države pridigal v Evropski uniji, češ, da je spoštovanje vladavine prava pa res, res, res prioriteta in da bomo stopili na prste tudi drugim, če bo treba, čeprav je ta vlada, premier in tudi vi, minister, ker ste del vlade, sinonim za teptanje vladavine prava v tej naši državi. No, in naknadno, to mi je res smešno, ste se udeležili foruma o digitalizaciji pravosodja in spoštovanja temeljnih pravic. Pa bom kar citiral, kaj ste tam povedal: »Cilj večje učinkovitosti pravosodja mora ob vsakem času spremljati tudi popolno spoštovanje načela vladavine prava ter temeljnih pravic in svoboščin vseh, ki so vpeti v pravosodni sistem«. Ja, bejži, bejži, mogoče bi začeli doma. Sem že povedal kje. Licemersko je, resnično, da minister zoper teptanje pravne države ni nikdar in nikoli povzdignil glasu oziroma ga sploh ni izrekel, ker niste nikoli nič komentirali, ker ste ves čas tiho, izreka sploh take stavke, in to na evropskem političnem parketu, kjer se nam itak že vsi smejijo po tem, kar počnete.
Namreč s tem preideva na vašo moralno, etično in politično odgovornost, spoštovani minister. Ste v sodni preiskavi zoper sum utaje davkov in ponarejanja listin. Po domače, osumljeni ste gospodarske kriminalitete na škodo države. Ali si vi predstavljate, da bi v kakšni drugi evropski državi sedel minister s takimi hudimi obtožbami? Pa ne opozicijski poslanci, koalicijski poslanci bi vas nesli ven iz dvorane. Ne razrešili, nesli bi vas ven. Tukaj pa lepo, mislim, jaz sploh ne vem, kje najdejo ta pogum, da vas zagovarjajo, ker večine koalicijskih partnerjev ni, razen seveda pač iz vaše lastne stranke.

61. TRAK: (DAG) – 14.00

(nadaljevanje) Kje najdejo ta pogum, da vas pri takih obtožbah, ki jih imate za sabo, zagovarjajo. Da ne govoriva o tem – jaz sem vas na vašem hiringu jasno spraševal, kje delate, kaj delate. Seveda je bila tišina, nobenega odgovora nismo dobili. Smo pa do danes dobro videli, kako delate in tudi kaj delate. Greva še enkrat: utaja davka, ponarejanje listin, neplačevanje z zakonom določenih obveznosti, zloraba zakona, kršitev ustave. Kot rečeno, najverjetneje edini evropski pravosodni minister, ki ga lahko bremenijo take obtožbe in še sedi na svojem mestu.
Zdaj res še en kratek stavek o tem vašem komunalnem prispevku, četudi je ta zdaj plačan; verjetno samo zato, ker ste se res močno ustrašili te grožnje Desusa in ste se bali, da boste resnično odleteli, kar bi, kot rečeno, v neki demokraciji in pravni državi morali – takole, bam, kot šibica v kurišče! Sprašujem se, minister, kako, hudiča, ste vi dobili gradbeno dovoljenje, če pa niste plačali komunalnega prispevka. Tako mislim, da bo tudi tu treba malce še pobrskati po tej vaši omari, da pade še kakšen okostnjak iz nje; pa po vsej verjetnosti tudi bo.
In to, minister, kar ste v tej hiši zaprisegli in potem celo ponovili še enkrat tukaj, vse to, minister, vi vztrajno in vsakodnevno kršite. Tako ta češnjica na tortici, vsi ti sumi so pravzaprav že skoraj jabolko na torti, ker češnja bi bila premajhna za vse to. A vendar, minister, če te odgovornosti v sebi nimate, poglejte pod mizo, mogoče je tam, pa bo rekla, dobro jutro, pa boste lahko pokali sami.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Predlagatelj, Tina Heferle, izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa.
Želim se oglasiti, glede na to, da je kolega Nik Prebil govoril tudi o notariatu v Žalcu. Pa bom samo malo dopolnila še to njegovo razpravo in prebrala, glede na to, da minister še vedno molči, kako se je minister zagovarjal glede teh očitkov v odgovoru na interpelacijo. Dejansko stanje je opisal že kolega Nik. Šlo je za razpis za zasedbo mesta notarja, kamor se je prijavil minister, ki je bil v kandidaturi zavrnjen oziroma njegova kandidatura zavržena. On se je pritožil, pritožba je bila zavrnjena in minister Dikaučič je kar hitro sam zapustil ta postopek izbire novega notarja. Nato so se pa v procesu izbire zgodile nove pritožbe drugih kandidatov in to je postopek, kot rečeno, še dodatno zavleklo. V vmesnem času je gospod Dikaučič postal minister in na mizo je dobil zahtevo takratnega notarja oziroma zaprosilo za dodatno podaljšanje notarske funkcije. Minister se v svojem odgovoru na interpelacijo sklicuje na to, češ da se je kot skrben in državotvoren državnik, če tako rečem, izločil iz zadeve odločanja, ker da je obstajala neka kolizija interesov. Pa naj vam, minister, pojasnim, da nobene kolizije v resnici ni bilo – vi ste že zdavnaj tega zapustili kot akter ta postopek odločanja in bi popolnoma brez problema prevzeli svojo odgovornost, ki jo nosite kot minister, pri odločanju oziroma imenovanju notarjev na notarsko mesto. To vam vendar veleva 10. člen Zakona o notariatu, ki pravi, da notarja imenuje na prosto mesto minister. Ampak ne, okej, vi ste se odločili pooblastilo za odločanje v tej zadevi prenesti na vršilca dolžnosti generalnega direktorja pristojnega direktorata, okej, in on je odločil, tako kot je odločil.

62. TRAK: (NB) – 14.05

(Nadaljevanje): Vi navajate v svojem odgovoru takole, ker je bila odločba, navajam, »ker je bila odloča o imenovanju novega notarja odpremljena z ministrstva za pravosodje 26. 5. 2021«, se pravi, ta odločba, da pojasnim, je govorila, da se ta notarska funkcija podaljšuje do, se mi zdi, da 30. 6., dlje pa ne. Vlogo, se pravi, spet citiram, »vlogo dotedanjega notarja za ponovno podaljšanje opravljanja notariata, pa je Ministrstvo za pravosodje prejelo po tem, torej 28. 5«. To se pravi, razlike je v dveh dneh, ampak hudič je vedno v podrobnostih, gospod minister. Vi pravite, da je bila odločba o imenovanju novega notarja odpremljena z ministrstva za pravosodje 26. 5.. Vloga za ponovno podaljšanje starega notarja je bila oddana 28. 5.. Kaj želim povedati? Jaz imam za vas prvo rešitev, ki bi jo v tem primeru lahko odločili se jo izvesti, pa ne bi prišlo do kršitve Zakona o notariatu in sicer, prva rešitev bi bila, da glede na to, da še ni prišlo do vročitve tiste prve odločbe, bi lahko vi kot minister pristojen za odločanje izdali dopolnilno odločbo, ker oba veva, upam, da veva, da v upravnem postopku oziroma tudi v sodnem postopku kjerkoli se izdajajo neki sklepi, bodisi odločbe, vsebinske narave, lahko do vročitve te odločbe naslovniku vi popolnoma legitimno in legalno dopolnite vsebino te še neizročene odločbe. To bi bil, to bi bila prva najbolj elegantna rešitev, če bi seveda bili vi aktivni pri izvajanju svoje ministrske funkcije. Pa niste, tako vidimo tudi danes. Potem imam pa še drugo rešitev za vas, gospod minister. Če bi po slučaju bila ta odločba v teh dveh dneh že vročena, imate možnost, gospod minister, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, upam da ga poznate, možnost uveljaviti izredno pravno sredstvo in sicer, razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. To preprosto pomeni oziroma to možnost imate takrat, ko pride z neko odločbo, ki jo izda organ, v tem primeru vi kot ministrstvo, če pride s to odločbo, pa pazite, pravnomočno, do kršitve nekega materialnega predpisa, potem ste vi po uradni dolžnosti dolžni, imate pravico in ste hkrati dolžni to odločbo spraviti s sveta in to vam omogoča izredno pravno sredstvo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, tako imenovana razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Katera materialna določba pa je bila v tem primeru kršena, sem pa že povedala v svoji uvodni obrazložitvi, 11. člen Zakona o notariatu, ki govori o tem, da na območje okrajnega sodišča pripada najmanj eno mesto, notarsko. Oba veva, upam da oba veva, da je v Žalcu Okrajno sodišče. In še drug pogoj oziroma druga ta materialnost, ki je bila v resnici kršena, je to, da ta isti člen Zakona o notariatu, 11. člen, določa obligatorno seveda, gospod minister, da v določenih primerih kjer je pa prebivalstvo zgoščeno, pa je potrebno imenovati najmanj enega notarja na 20 tisoč prebivalcev. Preprosto povedano, da boste razumeli, v Spodnje Savinjski dolini je več kot 42 tisoč prebivalcev in ti prebivalci so ostali brez notariata. Notarska pisarna je bila tam odprta praktično celo samostojnost Slovenije, skoraj da tri desetletja.

63. TRAK: (VP) 14.10

(nadaljevanje) In v resnici je vaša kršitev dolžnega ravnanja v tem primeru evidentna in očitna. In drugače tako kot sem zdaj opisala, vam sploh ne morem več predočiti, da bi razumeli. Jaz upam, da me razumete. In jaz upam, da se zavedate, da vaša objektivna odgovornost kot ministra zajema tudi odločanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja pristojnega direktorata, na katerega ste vi prenesli pooblastilo za odločanje. Kajti objektivna odgovornost ministra, politična seveda, pomeni, da minister politično odgovarja, to je v bistvu hierarhična odgovornost, za vsako dejanje ali dogodek, ki je posledica ravnanj subjektov, ki jim je neposredno nadrejen. Še več, vi ste pa v tem primeru podelili možnost odločanja nekomu drugemu v vašem imenu. Skratka za vse tiste, ki ste danes govorili, da je interpelacija osnovana na nekih pavšalnih očitkih, lepo vas prosim, dajmo reči mea culpa. Tukaj je minister naredil evidentno kršitev s svojo opustitvijo in hkrati tudi aktivnim ravnanjem, ker ste preložili odgovornost na nekoga drugega, ste povzročili nezakonito zaprtje notariata v Žalcu. Zakon vam, še enkrat bom povedala, zakon vam izrecno obligatorno določa, da v dveh primerih, ko sta izpolnjena dva pogoja, je notariat obvezen po zakonu, ker je notarska dejavnost dejavnost javnega pomena, zagotavlja jo Ustava Republike Slovenije, imamo poseben zakon, ki jo opredeljuje. Je v javnem interesu. In vi tukaj ste, kljub temu, da je notariat v Žalcu izpolnil oba pogoja, pazite, dovolj bi bilo, če bi enega izmed njiju dveh, ampak oba pogoja sta izpolnjena, in okrajno sodišče imamo v Žalcu in več kot 20 tisoč prebivalcev je na tem območju, več kot enkrat več, vi pa ste, ne vem, v oči bode in si bom drznila reči, vi pa ste zaradi neke užaljenosti, nekega maščevanja ali ne vem kaj, seveda prejudiciram, ampak ker ste tiho, si lahko samo tako razlagam, pač rekli ne, ne bomo podaljšali notarskega mesta tistemu notarju, ki je bil že tam, zato ker pač jaz nisem bil izbran, ha-ha. To je skrajno nedopustno, skrajno neresno. Nevredno ministra za pravosodje. In sem že prej omenila, pa bom zdaj še enkrat, dovolj je eno samo protipravno ali pa nemoralno dejanje, da niste več primerni za opravljanje funkcije ministra. Vi, spoštovani gospod Dikaučič, imate teh dejanj in teh stanj s kazenskimi zadevami in tako naprej več kot dovolj za to, da niste primerni za opravljanje ministrske funkcije, posebej ministrske funkcije za pravosodje. Tako, da res me zanima, če boste v nadaljevanju razprave vendarle se opogumili in spregovorili v tej hiši, v tej dvorani. In me zanima, kako boste komentirali ti dve zelo elegantni rešitvi, ki sem vam jih ravnokar predstavila, kaj bi bilo smotrno in potrebno narediti, da bi sledili zakonski dolžnosti, ki vam jo narekuje zakon o notariatu v 11. členu. Hkrati pa me res, to pa bolj subjektivno, me zanima, če sploh poznate ta institut izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici. Glede na to, da kot minister ste pristojni po zakonu odločati v upravnih postopkih, me res zanima ali vam je sploh poznano. Ker če vam je poznan ta institut, potem ste pač v tem primeru notariata v Žalcu varovali malomaronstno, ker niste bili dovolj aktivni,

64. TRAK: (SB) – 14.15

(nadaljevanje) če ga ne poznate je pa še toliko bolj očitno, da niste primerni za to funkcijo, ki jo opravljate.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Janja Sluga. Pripravi naj se dr. Franc Trček. Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NeP): Lahko kar v bistvu nadaljujem tu, kjer je kolegica Heferletova končala. Zakaj? Zato, ker smo v resnici tej dvorani na to temo že večkrat govorili. Začelo se je že na samem zaslišanju takrat še kandidata za ministra in potem nadaljevali ves čas. Zakaj? Ker se ljudje na nas obračajo. Kolega, ki je izvoljen v tistem volilnem okraju, jaz sem izvoljena neposredno zraven, ljudje se seveda na nas s to problematiko s temi težavami obračajo. In mi smo se dolžni že po sami funkciji pozanimati kaj se s stvarjo dogaja kdaj bo rešena, kako bo rešena in smo se tudi dolžni zavzemati zato, da ljudje dobijo tisto kar bi jim moralo biti zagotovljeno, tako kot je vsem drugim v tej državi. In več poslanskih vprašanj vam je bilo zastavljeno tudi na to temo. ampak moram ugotoviti, da je v bistvu rezultat teh poslanskih vprašanj oziroma odgovori, ki so prišli popolnoma enako temu kar vidimo danes, odgovora ni. Tisti odgovori, ki so bili tam zapisani, je enako kot če jih ne bi bilo, ker v resnici ni bilo nobenih informacij, nobenih podatkov, sama zavajanja in same laži. Govoriti o tem, da se je tista notarska pisarna zaprla zato, ker je notar tako želel, je sprevrženo. Gospod je šel v penzijo in ko je zaprosil za to, da bi končal svojo notarsko dejavnost, je upravičeno pričakoval, da bo od dneva, ko je o tem na ministrstvu obvestil pa v več kot v 8-ih mesecih do konca leta, ko je dejansko najprej hotel iti v penzijo, da bo v več kot 8-ih mesecih postopek za njegovo nadomestilo izpeljano. Še enkrat ponavljam, več kot 8-ih mesecih in tistih prvih 8 mesecev, postopek ni bil izpeljan zaradi vas. Že takrat zaradi vas, ker ste se vi pritoževali in ker vi niste dvigovali pošte. Tam je izvirni greh celotnega postopka in še danes postopek ni končan, ampak tam se je začelo. V prvem delu ste imeli vi glavno besedo ali se bo izpeljal postopek in kako hitro se bo in tudi v drugem delu je kolegica Heferle zelo zelo obrazložila. Zavajati zdaj s tem, da je notar sam hotel, da se zapre, seveda je hotel, ampak vi bi morali postopek izpeljati. Najprej pritoževati se zaradi nečesa kar je evidentno, kar je fakt, kar nimate niti matematična neznanka, če nekdo nima enega leta delovnih izkušenj v sistemu, v katerem se poteguje za neko funkcijo, potem pač ni primeren za to funkcijo in se v resnici nima kaj pritoževati iz nekih drugih razlogov kot zavlačevanja postopka pa zaradi nekih kapric. In ta ista oseba, ki ni bila primerna za to funkcijo zdaj sedi tu in je tiho in prebere tisto kar mu nekdo napiše na način kot smo ga videli tudi že prejšnji teden v petek na isti način, se pravi ista oseba je napisala in tudi pripravila oba ministra na nastop, kar je evidentno v maniri napad je najboljša obramba, bodi odločen, vida sta oba izpadla celo agresivno moram reči, kar je negativno,

65. TRAK: (NM) – 14.20

(nadaljevanje) presenetilo vse nas tukaj. En se izgovarja na spol, drugi se pa izgovarja na nič, je pač v tišini. In ljudje, 42 tisoč ljudi je brez notarja. Vem, vi ste meni, mojem poslanskem vprašanju odgovarjal, ni res, imamo nadomestnega notarja, vse lepo teče. Sem vam že takrat povedala, da ne drži, kaj govorite. Ja, vsi ste šli na ta sestanek, s tem nadomestnim notarjem ste se verjetno lepo pofotografirali, objavili to, niste pa povedali, kaj vam je v resnici ta nadomestni notar povedal, niste povedali. Pa zadeve ne tečejo, da ne tečejo, da se ne da v enem dnevu na teden ali pa dveh nadomestiti tega, kar bi nekdo počel stalno 5 dni na teden, pač se ne da. In da ima že v svoji prvotni pisarni toliko dela, da enostavno tega ne more več opravljat. In ni enako, ni enako za nekoga, ki živi v Žalcu ali pa še celo nekje izven Žalca, peljat se do notarja v Žalcu ali pa v Celju, ni enako. Jaz vem, kako ta notariat zgleda, sem parkrat opravljala neke stvari zasebno tam. In tudi, ko je še delal normalno, je bilo vedno za čakat, vedno, ker ni 20 tisoč ljudi, 42 tisoč jih je. In bi že takrat v resnici lahko bila 2 mirne vesti. Kadarkoli si prišel naročen ali pa ne, je bila vrsta in je bilo za čakat. V Celju, da pa sploh ne izgubljamo besed, kaka vrsta je pri notarjih. In ne mi govoriti, da je enako, pa če je 42 tisoč ljudi ali pa en sam, ki se mora zaradi tega peljat v Celje in se mora toliko prej naročit in toliko kasneje dobit termin, zato da je na vrsti. In ljudje nimajo kar čas in ljudje imajo tudi druge stvari za uredit in rabijo to in ni vseeno. Zadnjič ste se celo posmehovali, ko sem rekla, da so zdaj 4 zaposleni s tega notariata na Zavodu za zaposlovanje. Ste se mi posmehovali. Verjemite mi, da njim ni smešno, ni jim smešno. In tudi ne vejo, kako dolgo še bodo. In tudi ni rečeno, da jih bo nov notar zaposlil, ni vseeno. Jaz vem, da očitno je vam vseeno, tudi obnašate se zdaj tako, ampak meni že ni jasno, meni v resnici že ni jasno in se sprašujem, kako lahko nekdo ki sam za sebe ve, koliko masla ima na glavi, sploh pristane na to, da sploh postane kandidat za tako funkcijo. Že to mi ni jasno. Ker lahko pričakuje, da bo v nekem trenutku to vse prišlo na dan. Verjetno bo še kaj prišlo. Zdaj okostnjaki kar ven letijo. Jaz pričakujem, da bodo tudi še, da so še stvari, ki jih zdaj v tem trenutku niti mi ne vemo. Vi pa jih. In kako je mogoče, da taka oseba, ki to vse ve, najprej postane kandidat. Jaz bi pričakovala, da bodo te stvari prišle na dan, da se boste sami s sabo malo morali pogovorit, kako boste vse to prenašali, ker meni ne bi bilo vseeno, a vi dajete vtis, da vam je vseeno. Zdaj se iz dneva v dan pogovarjamo o vas, o vsem tem, kar imate na svojem hrbtu, vesoljna Slovenija bo za to izvedla in vi sedite zdaj tam, gledate not v telefon, ne odgovarjate na vprašanja, kot da se vas ne tiče. Meni je to nepojmljivo, res, nepojmljivo mi je, kako je to sploh možno. Poznam tudi tam zelo veliko vaših sosedov tam, kjer si gradite hišo, pa verjemite mi, vsi so plačali komunalni prispevek, vsi vaši sosedje. In noben ni hodil na občino se pogajat, ali ga bo plačal ali ga ne bo plačal, pa v kaki višini bi ga, pa kaka bi bila za njega še sprejemljiva ali pa ne, nihče. In tudi nihče se ni potem medijem in nam zlagal, da ga je plačal tudi še v trenutku, ko ga ni, nihče. Ampak vi ste pravosodni minister.

66. TRAK: (SC) – 14.25

(nadaljevanje) Tudi, če bi se vi ste pravosodni minister.
In še ena nova informacija. / nerazumljivo/ ni sedaj že verjetno ni več niti nova. Celo neke vaše namere prihajajo na dan, ko izriniti predstavnike Notarske zbornice, iz komisije, ki odloča o imenovanih notarjev tudi to. Torej, da bi zopet politika prevzela vse vzvode in vsa mesta v komisiji, ki preverja ustreznost kandidatov. Notarsko zbornico zbrišemo, saj njih se to ne tiče imamo v komisiji samo ljudi, na katre neposredno vplivamo, da bodo seveda, potem izbrali po naši izbiri kandidate in če ne bodo pravi pač ne bomo imenovali notarja, ga pač ne bomo, saj je vseeno, saj nam nihče nič ne more.
Naslednja stvar, tožilci. Točno ste vedeli v kaj prihajate v zadevi evropskih tožilcev, točno ste vedeli. Pred vas je že eden kandidat odpadel, ker je jasno povedal svoje mnenje, kar se tiče evropskih tožilcev in kapo mu dol, da se razumemo. Sedaj ne vem, če še kdo sploh čisto točno razume kakšne vse poteze ste potegnili v zvezi s tem, koliko razpisov, kaj ne razpisov, zakaj ja pa zakaj ne, pa zakaj eden ne velja pa drugi ne velja, pa s tem se ni možnost seznaniti pa z drugim se ni možno seznaniti. V bistvu je vseeno. V bistvu vse skupaj kaže na to, da si pač v zadnjem trenutku zoper rešujete kožo, ker iskreno povedano, če mi danes ne bi imeli interpelacije o vsa, če vaši okostnjaki ne bi padli iz omar mi danes od dne, ko ste bili imenovani za ministra za vas sploh ne bi vedeli, sploh, ker vas ni. Nič ne vemo kaj počnete, nič ne vemo, če sploh kaj počnete. Nič niste prinesli na mizo, nič. Edino, kar je prišlo o vas so te zgodbe in današnja interpelacija, ki bi pa v resnici lahko bila vložena že isti dan, ko ste bili imenovani, ker smo za veliko večino tega vedeli že takrat, ko ste bili zaslišani in ker je vsaka stvar sama po sebi iz te interpelacije dovolj, da nikoli v resnici ne bi smeli priseči kot minister. Ne bi smeli. Tako kot sem rekla danes niti v vratarnici na ministrstvu ne bi smeli sedeti. Da se razumemo s tem ne žalim vratarjev, s tem pravim, da niste dovolj dobri za njih. To sedaj govorim, da ne bo kdo narobe razumel. Torej časno boste sedaj se seznanili. Kaj je to začasno predvidevam, da ne bomo izvedeli kljub temu, da sprašujemo, če je ta začasnost samo začasno do glasovanja o vaši interpelaciji, kar glede na vse kar se nam dogaja v zvezi z vami dopuščam tudi to možnost, da je ta začasnost samo do glasovanja, potem bo kot sem rekla že v stališču Vlada po spominu zlate ribice pozabila na to, da se je s tem seznanila. Tudi to je možno ob vsem kar doživljamo. Potem pa seveda tisto, o čemer smo se z vami pogovarjali kolega Jani se je precej poglobil v to, te vaše predhodne izkušnje, to vašo slamnato direktorovanje v raznoraznih podjetjih in sedaj kot pika na i vsega tega, o čemer smo se že takrat pogovarjali tudi uvedba sodne preiskave, zaradi ponarejanja listin in utaje davkov. Jaz si sedaj predstavljam, da glede na to, da takrat v resnici iz tega vašega življenjepisa nismo imeli kaj prida potegniti, da se je v resnici izkazalo, da ni neke reference, na katero bi se lahko sklicevali pa rekli tole pa imam, takšne in takšne delovne izkušnje, takšne in takšne kompetence, takšne in takšna strokovna znanja. V resnici iz tistega, kar smo dobili kot gradivo že takrat ni nič takega izhajalo in temu jaz tudi prepisujem to, da ste še vedno tu,

67. TRAK: (TB) – 14.30

(nadaljevanje) sedite na stolu in gledate v telefon, da boste pa vendarle mogoče na koncu tega obdobja, lahko v ta svoj življenjepis zapisali eno točko, s katero pa se boste lahko pohvalili, bil sem pol leta minister. Mogoče je pa to, to, kar mislite, da boste od vsega tega odnesli v svojem življenjepisu, ker enostavno ne morem razumet, zakaj bi sicer to vse skupaj prenašali. Ne morem razumet, še vedno ne, ne vem, če bom kdaj razumela.
In, kot rečeno in kot ste dobili že tudi obvestilo oziroma vas je kolega obvestil, jaz se res veselim, da vas pokličemo na preiskovalno komisijo, pa upam, da bomo tam vendarle dobili kakšne odgovore, ker povezave, ki se kažejo, med temi vašimi podjetji, v katerih ste bili in načini delovanja, so povezave, ki jih preiskovalna komisija mora raziskat. Torej, preiskovalna komisija, ki se ukvarja s pranjem denarja, da se razumemo. In že to je dovolj pomenljiv podatek, da ne bi smeli danes sploh tukaj bit.
O spodobnosti sem govorila in spodobnost je tista, ki se v resnici zdaj vleče skozi vse to, kar sem povedala. Gola spodobnost, če že nič drugega ne, ampak tudi te očitno kadri te Vlade ne premorejo. Večkrat je še bilo danes omenjeno, da sedite sami, na tisti strani in da tudi na tej strani je dvorana zdaj v tem trenutku najbolj polna, kar je danes sploh kdaj bila. Vam mogoče to nič ne pove, nam, ki sedimo tukaj, pa pove mnogo. Zakaj? Zato, ker je navada in običaj, ki je vedno bil do sedaj, dosledno izpolnjen pri vsaki interpelaciji in najbolj se tega drži največja koalicijska stranka, vedno, disciplinirano in brez izjeme, so ob vsaki interpelaciji katerega koli ministra, bili ti stoli do zadnjega polni, do zadnjega in to čez celo razpravo o interpelaciji, tudi, če je trajala 10 ali pa 13 ali pa 15 ur in to nam, ki to vemo, zelo veliko pove, ker pomeni, da nimate niti te podpore. Tudi, če bodo na koncu stisnili gumb proti, vam s to svojo neprisotnostjo nekaj sporočajo, jaz pa upam, da vi to razumete, kaj vam sporočajo, ker mi, razumemo. In tudi to, da prijavi neka poslanska skupina maksimalni čas, to je 120 minut, k razpravi pa prijavi 3 poslance, pove mnogo, ker je to ta ista poslanska skupina, ki je zelo disciplinirana in ki se je vsakič enormno angažirala pri ostalih interpelacijah in jim to ni predstavljajo težav, očitno pa imajo z vami težavo. In tudi, no, nihče drug se še ni v resnici dostojno oglasil. Jaz vem, da je vam vseeno, ker računate na to, da zdaj boste preživeli še teh, 7 ur in 52 minut, okrog sebe ste naredili en ščit, verjetno, da te besede do vas sploh v resnici ne pridejo, na koncu boste prebrali tisto, kar vam je napisala ta ista oseba, ki vam je napisala že uvodni del in to je to.
Meni je to dovolj povedno. Zgodilo se verjetno ne bo nič. Poslanci Desusa, ki so že zadnjič napovedovali, kako bodo poslušali razpravo in kako bodo v razpravi slišali argumente in se potem odločili, so tudi danes napovedali enako, ampak glasovanje prejšnjič, smo videli, kakšno je bilo. Jaz nimam upanja, da bi bilo danes kaj drugače, kar pomeni, da ga imate verjetno vi, da bo šlo vse skozi, kolikor toliko, okej. Ampak, saj ni v tem poanta, ni v tem poanta.

68. TRAK: (NB) – 14.35

(Nadaljevanje) Poanta je tam kjer sem vas že prej spraševala kako lahko nekdo, ki ve kaj vse je v življenju že narobe naredil pa vsi smo, da se razumemo, nihče pa ni počel tega kar vi, torej direktoroval slamnato, zavajal poslancem, lagal, ne dvigoval pošte, zavlačeval postopke, se izgovarjal, se še malo lagal, potem malo mahal z nekimi pismi pred kamerami, nekaj plačal pa tudi ne, rekel, da je, pa tudi ne. Kako lahko nekdo se zavestno odloči, da bo kandidiral za tako funkcijo, da jo bo zasedel in potem pa to vse prihaja na dan, še vedno na njen vztraja. To meni ne bo mi jasno nikoli. Res ne, razen, tako kot sem rekla, če je edini cilj vsega tega napisati v življenjepis novo točko, bil sem minister in računati na to, da se bo skozi pet, deset ali pa petnajst let pozabilo kakšen minister in kaj vse zraven je prišlo na dan, bo ostal samo ta minister, ker drugega v resnici v tem življenjepisu ni. Pa nič narobe, da se razumemo. Če se ne bi, taka oseba potegovala za tako funkcijo. V tem kontekstu. Kot rečeno, jaz ne pričakujem odgovorov, pričakujem, da boste nadaljevali v svoji maniri s kakršno ste začeli že na samem zaslišanju na matičnem delovnem telesu. Ko se boste oglasili, odgovorov ne bo. Še enkrat poudarjam, da vas ne interpeliramo zato, ker ste karkoli že, ampak zato, ker delate narobe, torej ne zato, ker ste član te Vlade, še manj zato, ker ste moški, še manj, ampak zato, ker ste vse te stari v preteklosti naredil in ker ne zdaj ne delate v resnici nič, vlečete svojo kožo ven zadnji trenutek. Potegnili ste neke poteze s katerimi boste pred nekaterimi poslanci poskušali ohraniti nek obraz, kot rečeno, v sodno preiskavo, hvala bogu, še ne morete posesti in to je tisti del, ki vam ga v tem trenutku ni uspelo sanirati. Jaz upam, da se bodo ugotovile stvari tako kot so se in upam, upam da tisti, ki zdaj ne sedijo tukaj v dvorani, upam pa, da nekje poslušajo, ker čakajo kaj boste vi povedali, predvidevam, nobenega od njih ne zanima kaj bom povedala jaz, da bodo videli, da teh odgovorov v resnici ni, da je ta interpelacija več kot upravičena, da oseba, ki zdaj sedi tam na tistem stolu tam ne bi smela sedeti, nikoli, in da je zdaj zadnji trenutek, da odide.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Franc Trček, pripravi naj se mag. Dejan Kaloh.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Kje začeti? Nisem mislil, ampak po teh 20. minutah eskapade kolegice pred mano, vi ste žal soomogočila to Vlado. Žal. Pa boste tudi imeli v C.V., da ste bila vodja poslanske SMC.
Zdaj, rekel bom takole. Vsak od nas ima kakšen nahrbtnik in polnoletne osebe smo same odgovorne za nahrbtnik, ki ga nosimo. Zdaj, naši vrli strokovci so nam napisali, minister ki ne bi smel biti minister. Jaz bi rekel, minister ki ne bi smel biti niti kandidat za ministra. Jaz nisem pravnik, pa to tudi državljanke in državljani, če gledajo to zgodbo okrog notariata, bom to prevedel v jezik, ki ga bi razumeli ali ga bodo razumeli tudi nogometni navijači. Jaz igram nogomet, nisem dovolj dober, ne pridem niti v mladinsko ekipo en, ki je Maribor, zaradi tega bom prepovedal en, ki je Maribor, včasih pa lahko v Mariboru igra en, ki je Olimpija. Pa si postavite retorično vprašanje kaj bi vam Vijole naredile. Verjetno bo zdaj splet klet v Trstenjakovi, da Trček spet grozi, ampak če sem jaz pravilno razumel,

69. TRAK: (VP) 14.40

(nadaljevanje) Meira je magistra prava, kolegica je tudi tukaj pravnica. A sem pravilno razumel? Tukaj nekje mi. Bako, tudi pravnik. To je to. No, zdaj vsaj nogometaši ali navijači razumemo, na nogomet se ne spoznam, priznam. Zdaj, neki gospod včasih, me primerjajo z njim, pravi, citiram: »Začudil sem se, da takšnega začetnika sploh postavijo za ministra na tak pomemben resor. Čeprav je zelenec, ima kar precej masla na glavi«, potem še kolega Simonoviča omenja. Legendarni Ivo Hvalica. Ampak, a veste, jaz nebi zdaj tukaj telovadil čez vse te afere in aferice od kozjanskega bika, passati, poceni golfov, Gale žvižgača do glupih davkov in tako naprej.
Nam se v bistvu dogaja državni udar. To, kar se je telovadila predsedujoča Odbora za zdravstvo čez ta vikend, je v bistvu državni udar. Ni državni udar samo to, da pride vojska-lojzka in da teče kri. Državni udar je, ko se vam zgodi razgradnja pravne države. Državni udar je, ko ne deluje tirpartitnost delitve oblasti, državni udar je, ko razsuješ kontrolne mehanizme, ki so tukaj za to, da nekako se nebi komu kje na oblasti zbezljalo. To se nam v bistvu dandanes dogaja. In mene vse to, kar govorijo o gospodu, ki tukaj sedi, jaz upam, da vsi ministri vsaj isto igrico igrate na telefonu, ko se tukaj kratkočasite, in da dosegate dobre rezultate, me ne čudi. Mislim, to je ime, to je podpis te vlade. Saj takih je večina ministric in ministrov te vlade. Zdaj ne vem. Gospod minister, ali bi se opredelili do tega, da so zaposlene in zaposleni v Državnem zboru s sobote na nedeljo nepretrgoma 18 ur bili skupaj na šihtu, da smo izpeljali tisto sejo, na kateri se je zgodil mini državni udar. Jaz mislim, da bi morala predsedujoča odboru in tudi predsednik Državnega zbora zaradi tega tudi kazensko odgovarjati. Kje pa živimo? Mislim, pa v nemškem katzetlagerju ljudje niso delali po 18 ur skupaj. Ja, to se nam dogaja. In bom nekako oseben. Včeraj sem bil na šihtu, sem delal, sem bral ta zakon o dolgotrajni oskrbi. Jaz ne vem. Ali na vladi nimate pravne službe? Pa je neka gospa, ki je v Zakonodajno-pravni službi pri nas delala, z doktoratom, ravno na področje zdravstva je bila zadolžena, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade. Mislim, takega pofla jaz v življenju nisem videl, pa sem 7 let tukaj v Državnem zboru, pa verjemite mi, da vsak zakon temeljito preberem. Koliko zakona, toliko je čez 40 strani, če dam na isti font, upravičene kritike Zakonodajno-pravne službe. In potem se je v Ljubljani prikazalo sonce in sem šel malo na sprehod. In grem mimo filofaksa in tam piše: Stanislav Strašek, 30. junij 1991, društvo Sever. Ena od oseb, od številnih, jih je kar nekaj, ki so za to samostojno Slovenijo žrtvovali življenje. Pa to, kar se nam dogaja, to da ste bili vi kandidat, je ne le sramota za pravno državo, je, ne vem, blasfemija proti tem ljudem. Ja, to se nam dejansko dogaja tukaj. Onkraj te prazne patetike, ki se jo greste tudi eni na strani predlagateljev, da sem Suki prosil, da mi da tableto proti glavobolu. To se nam dogaja in s tem se moramo dejansko ukvarjati. Ja, državni udar. Mi smo zdaj v nekem stanju, iz katerega smo pred 30-imi leti hoteli pobegniti. Dobro, ni tam Milošević, tam je Ivan Janez Janša. Tukaj smo mi.
Zato bom podprl to interpelacijo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dejan Kaloh, pripravi naj se Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Ja, redko se zgodi, da smo trije Mariborčani na vrsti, po dr. Trčku jaz,

70. TRAK: (NM) – 14.45

(nadaljevanje) potem pa še naša draga Lidija. Malo za popestritev, da malo razbijemo to siceršnjo pozicijsko monotonost, ki jo jaz ocenjujem, da res, danes pa res ni korektna, dostikrat zlonamerna, spušča se na polje osebnih diskreditacij. Pa se dajmo spomnit, kak smo mi to sejo danes sploh začeli, z osebnimi diskreditacijami. Zdaj gospe Sluge noter ni, mogoče posluša v svoji pisarni. Zdaj je še enkrat ponovila, da spoštovani gospod minister ne bi smel sedeti niti v vratarnici ministrstva. Pa glejte, pa kakšne besede so to do člana vlade. In to ni samo žaljivo za njega, za njegovo persono, ampak tudi za vse dejansko slovenske državljane, ki pa opravljajo to službo vratarjev, receptorjev in tako dalje, zlasti v tem obdobju, ko morajo ti ljudje še preverjat pogoje, se pravi, če ljudje izpolnjujejo pogoje PCT. A to je ta politična kultura, ta moralnost, ki ste jo tolikokrat danes v opoziciji omenili? Glejte, ravno obratno. Zdaj me res žalosti, da gospe Sluge ni, saj verjetno bo potem kaj odvrnila, če posluša. To, da pa ona sedi s predsednikom Računskega sodišča na kavici, da tam kofetka, to pa je super moralno in pa politično zelo odgovorno. In po poročanju medijev, bojda govorita celo o odprtih postopkih Računskega sodišča. Pa ne se hecat, no. Zdaj bom šel malo po vrsti, ker sem poslušal 90 % te razprave, zdaj poslanec Koprivc, on ne more mimo tega svojega refleksa, ko potem omenja te svoje neke komunistične mite in tako dalje. Zdaj gospod Koprivc, saj jaz sem že sam sebi tečen, priznam, ko vedno spominjam na to vašo klanjanje skupaj z vašo voditeljico in z gospodom Židanom pred tem famoznim spomenikom Kidriča. Mi vsi vemo, mi vsi vemo, kaj je slovenskemu narodu Kidrič prizadejal. Bil je začetnik krvave revolucije. Glejte, po njegovem naročilu so vsi tisti v imenu centralnega komiteja komunistične partije šli na drugo stran, ker so bili seveda ideološki nasprotniki. Tem se vi klanjate. Zdaj pa vi tu govorite o nekih komunističnih mitih, o malikovanju ne vem koga, to je z vaše strani res neprimerno.
Zdaj gospa Heferle, jaz sem vesel, nekajkrat me je tudi omenila tudi pri stališču, ampak gremo najprej po vrsti. Danes ste, gospa Heferle, razlagali neke rimske reke, neke rimske reke ste razlagali. Zdaj po drugi strani našega znamenitega profesorja rimskega prava Janeza Kranjca, kolikor vem, niste podprli ta ustavnega sodnika, tako mimobežno, no, ker ste ravno referirali na te rimske reke. In kdor molči, po vašem pritrjuje, v kontekstu te interpelacije, kot bi pritrjuje tem očitkom. Tako ste postavili vašo tezo. Zdaj jaz vseeno mislim, da kdor molči, nikakor ne priznava ničesar. Vi to kot pravnica, bi rekel, ki imate pravno znanje, to je nedvoumno, vi to veste. Zakaj potem tu zavajate? To mi res ni jasno. Molk po rimskem pravu ni imel nikakršnih posledic za stranko, tako v referiranju na molk ministra, pa jaz verjamem, da še bo danes kaj povedal, to enostavno tudi z vaše strani, gospa Heferle, ni korektno. Omenili ste mi na začetku tudi z nekorektnostjo, ja, kdo vam piše stališča. Lepo vas prosim, stališča si za vsako sejo plenarke kot za delovno telo vedno pišem sam, čisto vedno, v končni fazi sem napisal 5 publicističnih knjig, zato mi enega stališča pač kljub pomanjkanju časa ga z veseljem napišem in tudi za temi besedami stojim. Ne vem, kdo vašim poslancem piše stališča oziroma govore. Smo tudi že videli take fiaske, kot so zamenjave, ne vem, milijonov z milijardami recimo, pa ne bom zdaj o imenih.
Kar se tiče same podpore ministru Dikaučiču, glejte, pokazalo se bo ob glasovanju. O kaki podpori vi zdaj govorite? Pokazalo se bo danes ob glasovanju. Zakaj vas to skrbi? Zakaj? Saj v končni fazi res je, da se je vam vsaka interpelacija sesula v prah. Vem, da se bojite, da se vam bo tudi ta sfižila. To vas verjetno na nek način notranje boli, jezi, ampak tako pač je. Kar se pa tiče praznih ministrskih stolov, ne vem, gospa Heferle, vi dobro veste, da jutri sledi vladni obisk Pomurja. Ta izredno delavna vlada je praktično obiskala že vse statistične regije, jutri sledi obisk Pomurja. In nekateri ministri so že danes na terenu, ker so pač delavni. Veseli me, da je gospod Šarec danes z nami. Ko je bil on premier, naše mariborske občine praga ni prestopil niti enkrat. Tu je ta razlika v tej delavnosti. Ministri današnje, aktualne vlade so že danes na terenu, čeprav je uradni obisk šele jutri.

71. TRAK: (SB) – 14.50

(nadaljevanje) Zato jih danes ni tukaj, ne pa zato, ne vem, o neki podpori govorite. Zdaj, kar se pa tiče podpora nas poslancev tukaj, jaz nisem imel nikoli problemov z izražanjem podpore ne poslanskim kolegom kot je recimo moj kolega Breznik, ki je bil tudi v sumljivih okoliščinah tam obravnavan na tisti avtocesti, sem ga javno podprl, podprl sem tudi našega aktualnega ministra Vizjaka, zato, ker mislim, da so bili tisti prisluhi takrat nezakoniti pa tudi takrat v tistem kontekstu takratnega pogovora pred 16-mi leti, po moji oceni ni storil nič protipravnega. Kar se pa tiče današnje moje jasne podpore ministru Dikaučiču, pa sem že povedal v stališču, pa jo bom še dodatno elaboriral. Gospa Heferle, prav tako kot pravite za ministra, da bi se mogel odzvati na odločitve Vlade in tako dalje in vi dobro veste, da ima Vlada svojo pravno službo in zdaj ni v pristojnosti ministra, da bo sodil o zakonitostih vladnih odločitev, enostavno to ni v njegovi pristojnosti. To je spet ena izmed nekorektnosti. In kako naj se on oglasi pri odločitvah vlade, ki so suportirane s strani pravne vladne službe, na kakšni osnovi naj se oglaša? Nima enostavno te pristojnosti. Kot sem rekel, verjetno gospod Dikaučič je že v svojem odgovoru bil po moji oceni izčrpen, odzival se bo po potrebi, jaz verjamem, da še do zdaj ni začutil govorjenje kaj je gospod Koprivc govoril o nekih komunističnih /nerazumljivo/ jaz se tudi ne bi odzval na to, ker nismo govorili dejansko sploh ne, o tem o čem bi mogla interpelacija govoriti, o njegovih odgovornostih v funkciji ministra o tem ni bilo govora. Rad bi še povedal zdaj, ker sem vas poslušal pri teh delegiranih evropskih tožilcih ste o tej famozni začasnosti govorili. Jaz verjamem, da ste si prebrali tudi mnenje Vlade ob tem začasnem predlogu imenovanju teh dveh tožilcev, da je to izkoristila je možnost, ki jo predvideva uredba sveta EU 1939 iz leta 2017, se pravi štiri leta stara uredba, po kateri lahko država v določenih primerih za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca, lahko predlaga drugega tožilca, saj to ni tako težko razumeti, če si preberete dvakrat, trikrat. Če vi zdaj ne razberete časovne dimenzije, to zdaj nisem kriv jaz, ki to razpravljam, ampak gospod minister, to ste vi tisti, ki ne razumete te časovne dimenzije, jaz jo recimo vidim. Kje jo vidim? Nacionalni del postopka, kot je bilo rečeno ni bil končan v skladu z Zakonom o državnih tožilcih. Smo v pravni državi in zato posledično imamo zdaj začasno imenovanje teh dveh evropskih državnih tožilcev. Zadeva je po mojih informacijah na Vrhovnem sodišču in še sploh ni presojalo najprej o dopustnosti revizij postopka, kaj šele, da bi vsebinsko odločalo o tem postopku in morebiti kaj pa če bomo imeli še tretji poziv tožilcev. Vlada je samo pri tem začasnem predlogu izkoristila to možnost, da v primeru, če storitve evropskega delegiranega tožilca niso več potrebne za opravljanje dolžnosti evropskega javnega tožilstva, država članica o tem nemudoma obvesti evropskega glavnega tožilca in po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca. Dajte si, kolegi to prebrati in ne bo verjetno tu zavajanj ter nepotrebnega vedno znova argumentiranja tega. Kaj pa je dejansko korist od te začasne rešitve, da še to črno na belem povemo, dokler Vlada Evropskega javnega tožilstva ne predloži novega predloga kandidatov, ki bodo izbrani na podlagi zakonitega in transparentnega postopka izbora izmed zadostnim številom strokovnih in neodvisnih kandidatov in Vlada verjetno ocenjuje, da bo enkrat nastala potreba po predlaganju drugih kandidatov. Jaz sem v stališču lepo prebral, dajte si še vi prebrati 71. člen Zakona o državnem tožilstvu, kjer piše, da se mora oblikovati lista treh kandidatov za eno mesto. Se prvi po zakonu se mora predlagati lista šestih kandidatov za dva evropska delegirana tožilca, v tem postopku temu ni bilo tako, saj to tudi jasno piše. Kar se pa tiče predloga o zamenjavi državnih tožilcev, tu se je gospa Heferle strinjala z mojo navedbo,

72. TRAK: (SC) – 14.55

(nadaljevanje) ampak vseeno ni bila pozorna na nekaj. Ko sem jaz dejal, da Ministrstvo za pravo sodi v času ministra Dikaučiča ni predlagala drži v delu do interpelacije, do interpelacije. Do takrat je bila gospa ministrica Kozlovič tista, ki je predloge za imenovanje državnih tožilcev poslala Vladi lahko bi se pa vmes informirali in bi vedeli, da je minister Dikaučiča po odgovor na interpelacijo, po odgovoru na interpelacijo vašo dejansko podal nove predloge za imenovanje tožilcev se pravi on je to že storil. Jaz sem pa v stališču govoril o gospe Lilijani Kozlovič, ki je v funkciji, v svojstvu nosilke funkcije takratne ministrice sama pač podala predloge za imenovanje državnih tožilcev, gospod minister pa je svoje predloge podal v obdobju po odgovoru na vašo interpelacijo to pa lahko tudi sami verjetno preverite.
Jaz bi tukaj vseeno, ker pač sem sedaj pri besedi bi še vseeno rad podal, mene tudi resnično skrbi naše državno tožilstvu, ampak ne o tem kontekstu, o katerem se pogovarjamo. Jaz vseeno mislim, da minister v svojem svojstvu tudi na tem področju dobro opravlja svojo funkcijo in da bodo ti predlogi, ki so romali na Vlado, da bodo se o njih predebatiralo. Ampak kaj vam hočem povedati? Ta eksces, ki se je zgodil na Specializiranem državnem tožilstvu tukaj pa poglejte mega škandal, ko so odhajali podatki, tajni podatki Specializiranega državnega tožilstva tu ste pa bili v opoziciji zelo skopi pri tej vaših zaskrbljenosti. Mogoče ste ob razkritju spesnili eden stavek ali pa ste bili celo tiho tako, da sedaj tukaj govoriti o neki tišini s strani ministrstva na področju Državnega tožilstva ni korektno. Sedaj mene strašno skrbi, da so ti podatki romali Specializiranega državnega tožilstva celo do najhujšega mafijskega oziroma kriminalne združbe na Balkanu to bi vas moralo skrbeti in tukaj bi vi mogli malo bolj vzdigovati vaše glasove siceršnjih vaših javnih pojavljanjih.
Jaz mislim, da pod vodstvom ministra Dikaučiča svoje naloge v kontekstu imenovanj državnih tožilcev vodi tekoče to ni dvoma brez odlašanih zastojev in tako se bo tudi po moji oceni kar k malu pokazalo.
Pa še to za zaključek v tem delu, ko ste govorili o nekih kazenskih zadevah okoli ministra, ki so se začele nekako vrteti pojavljati takrat, ko je opravljal druge službe v svojih prejšnjih službah. Poglejte, zelo enostaven odgovor vam dam na te res deplasirane obtožbe. Jaz sedaj vodim preiskovalno komisijo, jo v bistvu že zaključujem, kjer se bivšemu mariborskemu županu se pravi takrat je služboval v funkciji mariborskega župana, obesili so mu 24 kazenskih zadev. Vse so se izkazale za neutemeljene celo za nezakonite tudi v končni fazi ta moj primer tudi rad naveden, ker dejansko govori o tem kaj se ti zna lahko zgoditi v primežu pravosodja, če nekako nisi na pravi stvari, če te kdo označi kot drugorazrednega državljana. Jaz sem v svoji prejšnji novinarski službi imel hišno preiskavo. Takrat so vsi imeli pompozno pisali pri Kalohu je hišna preiskava in tako dalje, ampak tudi tista hišna preiskava se je izkazala za nezakonito. Prosim ne vleči nekih zadev, ki se same interpelacije v svojstvu funkcije ministra nikakor ne tičejo. Ocenjujem za zelo namerno podtikanje vsega živega kaj ste danes vpisnili poleg tega nima nobene veze z interpelacijo. Koliko ima kdo masla na glavi mislim ta pregovor, ko sploh ne veste kako so se začeli ti postopki, ko ne veste kdo jih je inicialno spodbudil. Še manj veste kako se bodo končali razen, če kdo kofetka tudi s sodniki to pa med seboj veste, če je tudi pri vas tak ekspert tudi s sodniki hodi na kavo in potem razglabljate kakšne bodo sodne odločitve. Minister ima v tem pogledu kot je sam razložil v svojem odgovoru interpelacijo neomejeno podporo, je dober minister, deloven minister. Tukaj mu vi čas kradete. Še ima marsikaj za postoriti do konca mandata tako, da zresnite se, prekinite s to serijo interpelacij pa bodite vsaj ob koncu mandata konstruktivna pozicija v tej slovenski državi.
Hvala.

73. TRAK: (TB) – 15.00

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, mag. Marko Koprivc.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Kolega Kaloh, želel sem replicirat na tisti prvi del, ko ste izpostavljal, kako dela se pač nekoliko nevednega, naivnega, da kaj se omenjajo neki vratarji v javni upravi in tako naprej, ki na nek način morajo izpolnjevat določene pogoje, zato, da lahko zasedejo delovno mesto. To je čista resnica, ali veste. Gospod, ki je primeren za ministra v Janševi vladi, ne bi bil primeren ne za sekretarja, ne za vratarja, če hočete, ne za kuharja, ne za tajnico, na kateremkoli delovnem mestu v državni upravi oziroma javni upravi, zato ker je pogoj za zasedbo delovnega mesta potrdilo o nekaznovanosti. Gospod Dikaučič tega potrdila nima.
Zdaj pa, druga stvar, se mi zdi sicer škoda izgubljat čas, res, ker dolgočasiva s tem državljanke in državljane, ampak spet izpostavljate neko klanjanje klavcem, Kidriču in tako naprej. Sicer ne vem, kakšno vezo ima to konkretno s to temo, ampak vam lahko odgovorim še enkrat, če je potrebno. Socialni demokrati smo ponosni na preteklost, ponosni smo na antifašistični boj in na antifašistične zmage in se vsako leto klanjamo, kot vi rečete, na vseh partizanskih proslavah obeležujemo te dogodke in tudi Boris Kidrič je eden izmed pomembnih politikov Slovenije v preteklosti, bil je prvi predsednik povojne narodne vlade, bil je velik antifašist in organizator osvobodilnega gibanja…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega, replika… Repliko prosim…

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): …Tako da, se tega ne sramujemo, za razliko od vašega predsednika Janeza Janše, ki je bil pa aktiven član zveze komunistov, pa danes zanika oziroma slavi neke druge ideje…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Koprivc, opomin.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): …In med drugim podaja ta Vlada organizacijam, ki slavijo in se same proglašajo za fašistične, status v javnem interesu. To je za moje pojme zaskrbljujoče, je pa brez veze, da vedno te iste teme odpiramo, ker ste že zlajnani, dobesedno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa tudi vam.
Glejte, predlagam, da se držite tem in da ste v razpravah spoštljivi. / oglašanje iz dvorane/ Spoštljivi, da ste no, čisto malenkostna zahteva, saj to ni nič kaj takega.
Postopkovno, Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, glejte, vi ste ravnokar zasedel to mesto, tamle za, to, da predsedujete zdajle, pa niste slišal, kajne, niti kaj je povedal poslanec Kaloh, ki je popolnoma zašel iz teme in govoril točno te stvari, na katere mu je zdaj poslanec odgovoril. Tako da vas prosim, da ne skačete v besedo, če niti ne veste, kako je potekala debata, ker ste bil očitno ravno na poti v dvorano, pa niste mogel niti…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica Sukič…

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): …teoretično tega slišat in videt…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …Prosim, da me ne podučujete…

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ne, ampak, res, vi nam vpadate v besedo…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Spremljal sem cel čas razpravo – dovolite? – spremljal sem cel čas razpravo in pa, kar zadeva vsebinske zadeve in vodenje seje, bom pa to jaz vodil, ne bo treba vam počet nič…

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ampak…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Sami pazite na svojo razpravo rajši… / nemir v dvorani/

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ampak ne morete to delat, poslušajte…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Lahko… Lahko.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): …Ker je odgovarjal na tisto, kar je Kaloh govoril, direktno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Nadaljujemo.
Postopkovno, Marko Koprivc.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Gospod Tanko, naravnost smešni ste, resnično. Niste poslušali in zdaj se vtikate, to je bolno že vse skupaj, kar počenjate.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Marko Koprivc, drugi opomin. / nemir v dvorani/
Besedo ima predlagateljica, Tina Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, hvala lepa za besedo.
Jaz se bom vrnila k razpravi. Moram priznat, da sem se skoraj da ne veselila razprave kolega Kaloha, glede na to, da nihče na strani koalicije, niti minister, praktično danes ne razpravlja, ampak, je bila njegova razprava zelo prazna, vsebinsko prazna, kolega Kaloh, glede na to, da ste pravnik, sem si nadejala majčkeno več vsebine z vaše strani in me žalosti, kot državljanko, da greste v bran ministru za pravosodje, kjer mu očitamo nezakonita ravnanja, kjer opozarjamo na to, da je minister pod sumom storitve kaznivega dejanja, greste vi v bran ministru s tem, da, ja, saj, na specializiranem državnem tožilstvu je pa pred nedavnim tudi prišlo do nekega ekscesnega ravnanja. Mislim, na očitke o kaznivem dejanju odgovarjate z utemeljitvijo,

74. TRAK: (VP) 15.05

(nadaljevanje) saj nekje drugje je bilo tudi storjeno kaznivo dejanje. Lepo vas prosim. To ne pelje nikamor. Če seveda želimo ohraniti nek politični nivo in če želimo ubraniti obstoj pravne države, a ne, kolega Kaloh? Jaz sem si zelo pozorno zapisovala vašo razpravo. Pa bom šla zdaj kar od začetka do konca.
Pravite, da je danes na naši opozicijski strani neka monotonost. Ja, po eni strani se z vami strinjam. Do zdaj smo razpravljali poleg vas samo opozicijski poslanci, niti minister se ni oglasil. In ja, pride do monotonosti, ko vedno, ves čas v en glas poudarjamo, navajamo eksplicitne kršitve, zakonske kršitve, pa z druge strani ne dobimo popolnoma nobenega kontra argumenta, ki bi temeljil bodisi na neki politični utemeljenosti bodisi na neki pravni utemeljenosti. Tako, da ja. Monotonost danes je. Ampak gre prej nam v prid kot vam v prid, kolega Kaloh.
In pravite, osebne diskreditacije. Ja, jaz sem že od začetka povedala. Tudi osebnostne lastnosti ministra za pravosodje so tiste, ki lahko utemeljujejo njegovo politično odgovornost in sankcioniranje politične odgovornosti. Tudi osebnostne lastnosti. In če es ne želite pogovarjati o tem, potem to več pove o vas kot o nas, ki izpostavljamo dejstvo, da minister bil neplačnik komunalnega prispevka, dejstvo, da je minister osumljen kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, dejstvo, da minister kot minister za pravosodje gladko malo podpre sklep vlade, s katerim se pač ne izvrši odločba upravnega sodišča. Skratka to so seveda za vas osebna diskreditacija, ampak v resnici gre to za bistvene osebnostne lastnosti, ki jih ima minister za pravosodje, ki ga delajo neprimernega za to funkcijo.
Zelo prazna in prozorna je bila tista razprava oziroma tisti očitki, ko ste kolegici Slugi očitali tisto primerjavo z vratarjem na sodišču. Popolnoma preprosta logika je v ozadju te primerjave. Vratar na sodišču ali pa, če želite, vsi strokovni sodelavci na sodišču ali pa kje drugje na ministrstvih ali pa na občini v občinski upravi morajo ob prijavi na zasedbo delovnega mesta predložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo o tem, da niso v kazenskem postopku. In glede na to, da minister tega potrdila nebi mogel predložiti, ker je v sodni preiskavi, je pač gospa Sluga dala, pa nisem zdaj njena odvetnica, ampak jaz sem tako razumela, gospa Sluga je dala enostavno zelo legitimno primerjavo, da niti vratar nebi mogel biti na sodišču. Ker nebi izpolnjeval pogojev. Ker ne more predložiti potrdila o tem, da ni v kazenski preiskavi. Pika. Tako preprosto je to.
Pravite, da ste veseli, ko sem navedla tisti rimski rek, da kdor molči, ko bi moral in mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje, pa ste mi naprej vrgli profesorja gospoda Krajnca, češ, da sem jaz takrat molčala, ko ga nisem podprla za ustavnega sodnika. Ne, kolega Kaloh, to ne drži. Jaz sem takrat jasno izrazila svojo voljo. Obkrožila sem »ne«. In to ni molk in to ni pritrjevanje. Danes je pa obratno – minister molči, koalicija molči. Ko se oglasi predstavnik koalicije, ima prazno razpravo, vsebinsko prazno razpravo. Ergo bi lahko človek mislil, da pritrjujete vsem našim očitkom, ki jih imamo zoper ministra.
Tako, da, kolega Kaloh, jaz sem mislila, da pač ste korektni ali pa, ne vem, da ne bom žaljiva, se vnaprej opravičujem,

75. TRAK: (NB) – 15.10

(Nadaljevanje) kvaliteten pravnik, pa me je zmotilo, ko ste rekli, da molk v rimskem pravu ni imel nobene posledice. Ja, lepo vas prosim, molk ima še danes v vsakem pravu, v tudi v slovenskem pravu posledice. Zamudna sodba na sodiščih se izdaja na podlagi molka nasprotne stranke. Verjamem, da tega ne veste, če niste delal na sodišču ali pa niste imel s tem izkušenj, ampak molk tožene stranke pomeni da se zdi, da pritrjuje in izda se zamudna ugodilna sodba. To pomeni molk, kolega Kaloh, če smo že eksaktni pa se gremo neke pravne strokovnjake.
Jaz se vam iskreno opravičujem, če sem prejudicirala, da stališče niste pisali sami, tako da moje javno opravičilo. Ampak glede na vsebino, ker sem vas pozorno poslušala o vašem stališču ko ste predstavljali stališče Poslanske skupine SDS, sem pa potem še toliko bolj razočarana, če ste ga vi pisal, ker kot že rečeno, tako kot vaša razprava je bilo tudi stališče vsebinsko prazno, niste odgovarjali na nobene izmed konkretnih očitkov, ki letijo na ministra Dikaučiča. Če ste me poslušali v moji uvodni obrazložitvi, pa verjame, da me niste, ker potemtakem ne bi govorili, da je interpelacija osnovana na nekih krhkih temeljih, zato sem prejudicirala, da niste pisali sami stališče, ampak okej, kot že rečeno, se opravičujem.
Ko ste se spraševali oziroma ko se mi sprašujemo o podpori ministra, vi ste to izpostavil v svoji razpravi in ste zelo nazorno povedal, da vi pa ministra podpirate, ja, okej, saj je logično, saj vas koalicijske partnerje zavezuje koalicijska pogodba kjer piše, da se interpelaciji zoper vašega ministra ne bo podpiralo. To je drugačne vrste podpora kot je tista podpora o kateri jaz govorim že cel dan, od devete ure zjutraj. Vsebinska podpora je važna, kolega Kaloh. In zdaj, če vi s svojimi koalicijskimi kolegi ne premorete zadostne vsebine navajanja dejstev, argumentacije, kontra argumentov našim, potem to zame ni podpora. Seveda boste pri glasovanju pritisnili tapravo tipko, sploh ne dvomim, ampak ne zato, ker minister Dikaučič ne bi bil odgovoren za vsa dejanja, ki mu jih očitamo. Ne zato. Ampak zato, ker vas zavezuje koalicijska pogodba. In tudi to je svojevrstno zelo povedno in verjemite, sem dobila že kar nekaj odzivov s strani javnosti, saj ljudje to razumejo, brez skrbi.
Zdaj, odziv ministra na vladne odločitve, ste rekli, da so naši očitki neosnovani, ker da Vlada ima svojo pravno službo in kako bo potem minister ne vem kaj vse. Jaz sem samo navajala tisto kar je gospod minister Dikaučič v svojem odgovoru na interpelacijo navajal, kolega Kaloh. Minister je zapisal takole, še enkrat bom, prebrala. Ministrstvo za pravosodje izvaja posvetovanja z drugimi ministrstvi in opozarja na določene probleme glede spoštovanja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v predlogih predpisov. Jaz ne razumem to vaše nespretno zmotavanje. Jaz nisem nič drugega mu očitala ministru kot to kar on sam navaja, da je njegova dolžnost, pa jo ne izpolnjuje, ker podpira neustavne odloke, ki jih Vlada sprejema in z njimi krši človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da je tako, skratka minister sam pravi, da je Ministrstvo za pravosodje izvaja posvetovalno vlogo. Morda bi bilo bolj, ne vem, udarno, če bi se malo bolj pripravili na te kontra argumente.
Ja, zdaj pa to bistveno kar sem si tudi nadejala, da boste malo več vsebine imel, pa ste v bistvu samo prebral,

76. TRAK (VI) 15.15

(nadaljevanje) selektivno prebral člene iz uredbe, ki določa delovanje evropskih tožilcev. Pravite, da je ta začasna dimenzija seveda osnovana na, po vaše v zakonu o državnem tožilstvu, pa v uredbi Evropske unije in da vlada pri tem, da se je zgolj začasno seznanila s tema dvema kandidatoma, ne dela nič narobe.
Kolega Kaloh vi ste si privoščil manever, ki si ga ta vlada dovoljuje že praktično večji del njenega mandata. To je selektivno branje zakonov oziroma normativne podlage, v tem primeru uredbe Evropske unije. Če vas jaz dopolnim pri tem vašem branju, glede imenovanja in razreševanja evropskih delegiranih tožilcev v 17. členu uredbe govori o tem, zapiše uredba takole, to ste pozabil prebrati: Država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinska ukrepa iz razlogov povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe. Vi ste med vrsticami rekli, da vlada ocenjuje, da bo nastala potreba po novih tožilcih. Vi očitno prejudicirate, da ta da tožilca, bodisi da bosta ali kršila svojo dolžnost ali da ne bosta izpolnjevala več tistih normativnih pogojev strokovne narave, seveda, ker že kar prejudicirate, da ju boste zamenjali. To je višek od predrznosti, glede na to, da je državno tožilski svet ocenil ta dva kandidata kot najbolj strokovno primerna. Brez tiste vaše telovadbe o angleščini, ki jo je na začetku predsednik vlade zagovarjal, češ, da ne znata angleško, potem se je izkazalo, da znata angleško, ni bilo nekaj drugega dobro, potem se je izkazalo, da predsednik vlade razume zakon o državnem tožilstvu kot poštarski zakon, pa se je spet izkazalo, da je zelo jasen v določbah. Skratka, malce nespretni ste pri rabi tako zakona o državnem tožilstvu kot uredbe. Niti niste prebrali tega, kolega Kaloh, kdaj pa se lahko v resnici razreši evropskega delegiranega tožilca in kdo. Uredba pravi takole: Kolegij razreši evropska delegirana tožilca, če ugotovi, da ne izpolnjuje več zahtev iz drugega odstavka, ki govori o strokovnosti in kompetentnosti, če ne more opravljati več svojih dolžnosti, to si lahko predstavljamo, ne vem, zboli, postane funkcionalno nesposoben, karkoli, ali da je storil hujšo kršitev. In tukaj tiči zajec, v tistem vašem stavku, ki ste ga mimogrede izrekli, da vlada že sedaj ocenjuje, da bo potreba po novih tožilcih, očitno – kaj? – ocenjujete, da ne bosta svojega dela kvalitetno opravljala ali da bosta huje kršila svoje zadolžitve ali kako? Ne razumem. Skratka, vlada Republike Slovenije, vaša vlada, kolega Kaloh, nima pri razrešitvi evropskih delegiranih tožilcev prav ničesar. Kolegij je tisti, ki odloča in država članica brez soglasja evropskega državnega tožilstva nikakor ne more vplivati ali povzročati razrešitve. Pa še enkrat, razrešen je lahko pod strogo določenimi vnaprej jasnimi pogoji, ki sem jih ravnokar prebrala. Kar se tiče pa, tako da toliko o tej vaši časovni komponenti neke začasnosti, nekega začasnega imenovanja oziroma začasne seznanitve, čeprav sem že prej uvodoma povedala, zelo nelogično je, da se z nečim začasno seznaniš. Smo že danes lahko slišali. Potem boste pa kar pozabili, ali kaj? Če ste se sedaj začasno seznanili. Ampak v tej vladi je vse mogoče, tudi nepreklicno odstopljeni minister je še vedno minister, tako da toliko o tej časovni dimenziji.

77. TRAK: (NM) – 15.20

(nadaljevanje) Kar se pa tiče nacionalnega kandidacijskega postopka, ki ste ga tudi omenjali, kolega Kaloh, ki je seveda opredeljen v Zakonu o državnem tožilstvu, natančneje v 71.d členu, če govoriva o evropskih delegiranih tožilcih, je zakon zelo jasen. Pa bom še enkrat, čeprav se ponavljam, pojasnila, da bo morda še kdo razumel. Strokovno izbiro opravi Državnotožilski svet, to je jasno. In svoj predlog da ministrstvu. Ministrstvo to samo naprej posreduje vladi in vlada se seznani, pika. In nikjer v 71.d členu Zakona o državnem tožilstvu, ki ureja postopek in pogoje za imenovanje evropskega delegiranega tožilca, ne najdete eksplicitne zahteve po tem, da mora Državnotožilski svet dati listo kandidatov na ministrstvo oziroma na vlado, nikjer. Zdaj vi se sklicujete na ta famozni tretji dostavek, ki govori, da je za postopek s pozivom za oblikovanje predloga za imenovanje evropskega delegiranega tožilca, da se smiselno uporablja prejšnji člen, prejšnji člen je pa člen, ki govori o postopku za, kandidacijskem postopku za evropska tožilca. Zdaj hudič je v podrobnostih, to sem danes že enkrat povedala. Kaj je smiselna uporaba, kolega Kaloh? Smiselna uporaba nekega predpisa ali pa točno določenega člena je takrat, ko nekaj, kar bi moralo biti urejeno v lex specialisu, torej po tem členu, ki določa in ureja evropskega delegiranega tožilca, ni urejeno. Samo takrat se smiselno uporabljajo določbe. In vi pozabljate, da uredba Evropske unije je zavezujoč pravni akt tudi za našo državo. In uredba Evropske unije, ki govori o vzpostavitvi evropskega javnega tožilstva, tudi delegiranih tožilcev, je enakovreden pravni akt Zakonu o državnem tožilstvu. In v uredbi je jasno določeno, da kolegij na predlog evropskega glavnega tožilca imenuje evropske delegirane tožilce. Kolegij lahko predlagano osebo zavrne, če ne izpolnjuje meril, ki so določeni v členu pred tem, ki govorijo o strokovnosti. Nikjer v uredbi ne boste našli pooblastila ali pa napotila, da kolegij ali pa glavni evropski tožilec izbira med kandidati za evropskega delegiranega tožilca, nikjer tega ne boste našli, nikjer. In zato ta smiselna uporaba, na katero se vi sklicujete, ne more veljati za te liste, ki jih vi že leto in pol praktično opevate, ne more veljati po argumentum a contrario. Jaz ne znam drugače povedat kot tako pravniško, kolega Kaloh. Smiselna uporaba neke določbe ni enako dobesedna uporaba, še enkrat, ni enako, ne more biti enako, ker če ne, bi v tem členu, ki določa, ki opredeljuje postopek za imenovanje delegiranih tožilcev, pač tako pisalo eksaktno. Ne, tako pa piše, smiselno se uporablja, kar pa pomeni, da se uporablja prejšnji člen samo v tistih zadevah, ki niso eksaktno in točno določeno opredeljene. To pa so, če smo čisto natančni, to pa so zadeve v zvezi z objavo poziva k vložitvi kandidatur, se pravi postopkovne narave, zadeve v zvezi z zavrženjem prepoznih ali nepopolnih kandidatur, spet postopkovne narave, in zadeve v zvezi s posredovanjem kandidatur Državnemu tožilskemu svetu, spet postopkovne narave. In ne se sprenevedat. Uredba Evropske unije, ki določa in opredeljuje evropsko javno tožilstvo,

78. TRAK: (VP) 15.25

(nadaljevanje) evropskim delegiranim tožilcem daje poseben status, ločen in zelo drugačen urejen od statusa evropskih tožilcev. Dajmo biti eksaktni pri uporabi pojmov. Ker verjamem, da ljudje, ki nas spremljajo, pa niso prava tako uki kot vi, gospod Kaloh. Jim je morda malce manj znano. Ampak evropski delegirani tožilec je nekaj drugega kot evropski tožilec, in za evropskega delegiranega tožilca velja popolnoma drugi postopek imenovanja kot za evropskega tožilca. To je dejstvo neizpodbitno in vsa ta pravna telovadba, kot smo že danes lahko slišali, ki se jo greste v zvezi s temi listami in ne vem kaj, enkrat je bilo tri kandidatov, zdaj jih je že šest, to je tolmačenje, ki ga vlečete iz, ne vem, iz pete in zelo arbitrarna uporaba tako Zakona o državnem tožilstvu kot uredbe Evropske unije. In ko bomo enkrat pristali na to, da se v naši državi uporablja pravo selektivno in arbitrarno, tako kot pač komu tisti trenutek paše, kar je ta vlada že večkrat dokazala, da si tako razlaga pravno državo, potem se bojim za obstoj naše pravne države resnično. Kolega Kaloh, v ničemer nimate argumentov. Ta debata glede postopka, jaz sem še pripravljena nanjo in vas z lahkoto z argumentacijo in, ne vem, z natančnim branjem normativne podlage v vseh vaših izjavah in stališčih, ki jih imate do tega vprašanja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, za njo pa bo razpravljal mag. Dušan Verbič.
Izvolite, imate besedo.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav. Saj bi pozdravila ministra, pa ga ni tukaj. Torej lep pozdrav, gospod državni sekretar, kolegice, kolegi!
Zdaj šest ur že dokazano z argumenti vse tri točke, ki smo jih vložili predlagatelji, pravzaprav dokazujemo pri tej interpelaciji, nazaj pa dobimo neke populistične bla, bla, bla zadeve s strani gospoda Kaloha. Pa se ne bom niti na to ozirala, ker je brez veze, kar je Tina zdaj vse povedala.
Je pa zanimivo, zanimive so pa te taktike, ki, da rečem taktike branjenja, ki si jih je SMC očitno izbrala, ker so zelo podobne v petek pri ministrici Kustec, češ kao, da jo interpeliramo, ker je ženska. Danes minister Dikaučič, da ga interpeliramo zato, ker je moški v tej vladi. Jaz svetujem, da mogoče svetovalca menjate, ker se je malce izpel. Ampak to je bil zdaj tak komični prispevek, ki mogoče ni bil najbolj primeren. Ampak kakorkoli.
Me pa te izjave pravzaprav skrbijo. Skrbijo pa zato, ker je to vse, kar pač je lahko, da rečem, protiargument temu, kar že 6 ur danes tu govorimo. In kar je še večji paradoks, da tega ministra ne interpeliramo zato, ker je moški v tej vladi, ampak zato, ker v kakšni drugi vladi niti v sanjah nebi mogel biti minister nikoli in nikdar, ker niti potrdila o nekaznovanosti oziroma v tem, da je v kazenski preiskavi, nebi mogel prinesti. To je pač dejstvo.
Tudi v enem izmed stališč, konkretno v stališču SDS-a, ste predlagateljem očitali, da smo že gospoda Dikaučiča na hearingu zasuli kao z očitki, tako je bilo rečeno. Ampak ja, seveda smo ga, saj on niti kandidat nebi smel postati, kaj šele minister. To je v bistvu pravzaprav paradoks vse te 6-urne debate danes že. In kar je še večja katastrofa, očitno bo to tudi dalje ostal, minister namreč.

79. TRAK: (SC) – 15.30

(nadaljevanje) In zanimivo vse to, če bo ta gospod danes ostal minister je pravzaprav katastrofa tudi za politične standarde, ki jih je ta Vlada v letu in pol vzpostavila. Namreč, ko ste si imenovali tega ministra Dikaučiča… Vas lahko prosim predsednik, če lahko svoje kolega prosite, da gredo ven debatirati, ker me res motijo!

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim, za mir v dvorani.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Ko je ta gospod Dikaučič postal minister se je v manj kot mesecu dni zgodilo to, da je iz položaja njegovega državnega sekretarja odstopil gospod Anže Erbežnik in Marjan Dikaučič je takrat navedel, citiram: »Da imata za Erbežnikom različne poglede glede vodenja resorja in vloge državnega sekretarja, zato je ta odstopi.« konec navedka. To je bila izjava, ki jo je minister Dikaučič dal. Slišalo pa se je tudi, da je ta gospod Anže Erbežnik odstopil, zato ker novi minister ve bore malo o tem kaj naj bi pravzaprav kot minister sploh počel oziroma da prevedemo, da je nekompetenten za opravljanje te funkcije. To, da je nekompetenten smo seveda že takrat na hearingu opozarjali in to opozarjamo danes že cel čas. Ker minister se namreč tako malce spreneveda, vsaj v tistem, kar je danes povedano glede na to, da je sedaj več kot 5 ur tiho oziroma ga ni niti tukaj v dvorani. Namreč, kot minister je seveda kot pravosodni minister in kot polnopravni član Vlade je seveda prav tako soodgovoren za neustavne vladne odloke, s katerimi se prekomerno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na nočnih vikend sejah. Seveda sem že povedala, da 18 ljudi v tej Vladi terorizira ta narod z neustavnimi odloki. Zakaj? Zato, ker ne upajo priti sem v Državni zbor in prinesti zakona na mizo, ki bi seveda bila podlaga za to, da bi lahko posegali v človekove pravice in temeljne svoboščine in zato preprosto ste minister krivi, ker imate odgovornost tako po zakonu kot po Ustavi. Ker se vi vedno znova kot pravosodni minister odločitev, da boste molčali takrat, ko bi morali biti zelo glasni pa niste edini minister v tej Vladi, ki se odloči za molčanje, ker to pač izberete in to je, kar se tiče LMŠ absolutno narobe.
Sedaj o evropskih delegiranih tožilcih, kjer v bistvu relativizirate to dejstvo, da s tem pravzaprav nič takšnega ni, nič ni narobe, če pač nista imenovana. O tem je Tina danes že argumentirano govorila večkrat tako, da tega ne bom ponavljala, ker je ona pravnica in to zelo dobro obvlada za razliko od mene, ki to nisem. Bi pa samo rekla, da kar se tiče teh evropskih delegiranih tožilcev je za LMŠ to pravno huligansko dejanje in čisto nič drugega pa ne glede na to, da sta ta dva tožilca všeč nekemu predsedniku Vlade ali ne. minister za pravosodje je tisti, ki je odgovoren za te stvari. In če se njegov predsednik Vlade odloči, da mu nista všeč, potem mora minister za pravosodje odreagirati pa žal ni,

80. TRAK: (NB) – 15.35

(Nadaljevanje) ker se je odločil za molčanje. Nekdo bi temu rekel celo brezhrbteničarstvo. Potem tretji sum zaradi katerega ta gospod nikoli sploh kandidat ne bi smel posti kaj šele minister, je sum kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. Tudi to mu visi nad glavo. Pa je še kar tukaj. Sedi danes v tej dvorani, no zdaj trenutno ne sicer, ampak okej, in tipka po telefonu. Pa se tako malce posmehljivo nasmiha, češ kao, vi kar govorite, teh šest ur 50 kar je še ostalo do konca te točke, vi kar govorite, saj jaz tako ali tako ostajam, kar je pravzaprav posmeh, posmeh vsem nam tukaj in tudi vsem vam, ki nas danes gledate in poslušate. Žal. In to so ti politični standardi, ki jih je postavila ta Vlada.
Zdaj, če se spomnite, v Vladi Marjana Šarca so ministri odstopali zaradi neprimerne komunikacije. Danes pa imamo ministra, tega konkretno današnjega, gospoda Dikaučiča, ki je osumljen kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, pa je še kar minister, pa koalicijski poslanci iz petnih žil vsaj v svojih stališčih so, vlečejo neke argumente zakaj je to prav in narobe oziroma zakaj to ni narobe. Pa vsak državljan Republike Slovenije ve, da če je nekdo osumljen kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, je nekaj bilo verjetno narobe. Ampak, ti standardi pod to Vlado so očitno takšni, da je ta gospod še lahko naprej minister, čeprav v kakšni drugi niti kandidat za ministra ne bi postal.
Zdaj, če pogledamo njegovo delo, ki ga je uspel v teh petih mesecih od kar je minister, storiti, je treba povedati še tole statistiko, 9 sej Odbora za pravosodje v tej hiši se je zgodilo v tem času. Kolikokrat je bil minister Dikaučič prisoten? Nič-krat. Ničkrat je bil prisoten na sejah odbora za pravosodje. Kaj torej ta gospod počne na tej funkciji? Retorično sem se seveda vprašala. Zdaj tudi notariat v Žalcu, ki ga je pravzaprav nezakonito zaprl, sta že tako Nik kot tudi Tina razložila, ne bom ter argumentov ponavljala, že to bi bil dovoljšen razlog za to, da ta gospod ni več minister za pravosodje. Ampak ne, on je še zmeraj minister za pravosodje. Še malce statistike kar se tiče njegovega dela, da nadaljujem v tem kontekstu. Nobenega predloga za državnega tožilca ni podal. Nobenega. Tako ni bil prisoten na nobenem odboru, tudi nobenega predloga za državnega tožila ni podal. Niti več kot nič predlogov ni podal, če parafraziram neko gospo iz NPU, ki je zdaj celo šefica. Niti več kot nič predlogov za državnega tožilca ni podal. In to je v bistvu ogledalo njegovega dela.

81. TRAK (VI) 15.40

(Nadaljevanje) In jaz sedaj razumem zakaj je ta gospod Anže Erbežnik takratni njegov državni sekretar, ki je to bil manj kot mesec dni, odstopil. Razumem. Ker je očitno nekatere stvari vedel, nekatere stvari, ki so bile poslancem zamolčane. Ker drugače si ne moreš predstavljati zakaj bi nekdo po mesecu dni odstopil. In potem seveda iz vse te statistike, ki sem jo sedaj naštela sledi lahko samo eno vprašanje. Ali se zavedate v tej vladi kaj počnete državi? Kaj počnete vsem nam? Kaj počnete našim vnukom? 15 milijard pufov, nižanje vseh standardov integritete, kompetenc, strokovnosti, da o rušenju demokracije in rušenju pravne države niti ne govorim. Vladanje z odloki, podtikanje spornih členov v KPK-ej, kadrovski brutalizem. Mislim, da ste sedaj tu nekje na tisoč 300 imenovanj. Mislim, da nekaj manj. V Vladi Marjana Šarca pa ste v istem časovnem obdobju, se pravi leto in pol očitali, da je zamenjala, mislim da 275 ljudi. Vi ste pa na tisoč 300. Ja, v LMŠ temu pravimo kadrovski brutalizem, ker niso pomembne kompetence, ker ni pomembna strokovnost, ker je pomembno to, da nekdo kima, očitno. In spoštovani minister, vse te poteze, ki jih vlečete v vladi katere del ste vi, vse to so poteze, ki uničujejo to državo. In to so poteze, ki uničujejo prihodnost naših otrok. Zakaj? Zato, ker nas peljete v nek druge čase in ker nas peljete v neke čase o katerih se pred 30 leti mi nismo dogovorili. In takrat so bili enotni, da jih ne želimo več. Pa ne bom še o medijih pa o biserih pa svinjah pa vsem tem sploh nič govorila.
Gospod minister, me veseli, da ste se vrnili. Vi ste pač, žal, minister samo na papirju, tako vsaj kaže vaša statistika dela. Očitno zato, da pač ste, minister namreč. In temu jaz pravim nojevska politika. In vso to namerno tolmačenje zakonodaje je pravzaprav klofuta pravni državi. In vi ste pravosodni minister, ki to seveda nikoli ne bi smel postati. In vse to, kar počnete je uničevanje vseh nas in vodi v diktaturo. In jaz si želim, da od danes dalje vi ne bi bili več minister.
Zato bom seveda to interpelacijo, ki smo jo predlagali, tudi podprla. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dušan Verbič, za njim bo razpravljal mag. Andrej Rajh.
Izvolite, imate besedo.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav minister, državni sekretar in vsi, ki ste prisotni!
Moram priznati, da spoštujem vsako politično razpravo poslanca in tudi kakorkoli v nadaljevanju, ko bom nekaj besed namenil ne pomeni kritika njihovi razpravi. Imam pa neko konkretno zadevo in je prav, da tudi v uvodu povem.
Veste to, kar si je nekako sedaj s strani predlagatelja spoštovana predlagateljica, ki se velikokrat vključuje, kar je tudi prav, in da daje očitek koalicija ne razpravlja. Ja, oprostite, sploh nisem prišel na vrsto.

82. TRAK: (VP) 15.45

(nadaljevanje) Kolega Kaloh, ki je bil pred mano, je bil prvi iz vrst koalicije, ko jih po nekem razporedu sploh ni bil, ni imel možnost razpravljati. Zato se izkazuje tukaj, da tisti, ki očita, da nekako, ki smo pri besedi iz strani poslancev koalicije, da je to nekako prazna vsebina, je ravno nasprotno. In tisto, kar mi je v tem kontekstu izredno moteče, ki je človek podrobno poslušal spoštovano kolegico, ki jo je omenil predlagatelj, razlaga, sem imel občutek, da je interpelacija vložena zoper kolega Kaloha, ne ministra. Jaz verjamem in tudi s svojim znanjem in aktivnostjo v Državnem zboru in matičnem odboru je prikazala ogromno znanja iz tega področja, pa tudi drugih, ampak mi imamo politično razpravo. In ta politična razprava ni neka okrogla miza za specifično pravno vsebino, da se nekako poslanca, ki je v nekem dobronamernem nastopu predstavil svoj pogled, svoje stališče, da si potem deležen t. i. strokovne kritike po besedah predlagatelja. Tukaj se pa potem človek vpraša, kje pa smo potem zdaj poslanci samostojni glede svojega mnenja, glede svojega stališča, ki ga izražamo preko politične razprave. In tudi sam, ki bom v nadaljevanju se aktivno vključil v to razpravo, ne želim, da se nekako potem, naj bo to predlagatelj ali katerikoli poslanec, postavi v neko funkcijo mentorja, recenzorja ali kakorkoli že moje politične razprave in moj pogled, moje stališče, ki je ali ni skladen s tistim, ki predlaga neki tovrstni legitimni postopek. Upam, da sem bil dovolj jasen za uvod.
Zdaj, kar se tiče ostalih zadev. Ravno iz strani tudi te predlagateljice moram priznati, da me malce preseneča, ker je bilo velikokrat izpostavljeno očitek ministru, kršitev, in to zakonske kršitve. Ja, ampak, spoštovani, mnogokrat smo že rekli v tem Državnem zboru, da ne poslanec ne tožilstvo, ne katerikoli ne more zagotavljati, ugotavljati in tako s trditvijo trditi kršitve zakonske. In še to se iz strani prava uke osebe se izjavlja, ja, potem pa res politične razprave, oprostite, kje imajo zdaj to težo, mesto in podobno. V bistvu gre v se v neko smer všečnosti tistih, ki nagovarjamo po mišljenju vsakega posameznika, da so naši potencialni volivci.
Zdaj nekaj besed pa bom nekako z zadnjega konca te interpelacije. Govora je bilo tudi o notariatu Žalca in podobno, ampak nobene besede do sedaj, ki je bila zame zanimiva razprava, to moram priznati, ni bilo navedeno, da ključna vloga pri kateremkoli procesu notariata v Republiki Sloveniji je v vlogi Notarske zbornice Slovenije. In tukaj bom končal in se o tem ne bom več pogovarjal, kajti kakorkoli se dotikamo tovrstne aktivnosti očitanju sedanjemu ministru, dopuščam tudi dve plati medalje. Dopuščam. Ampak skozi politično razpravo se spuščati v neke zelo definicije, ki decidirano naj tako veljajo, veste, tukaj pač se presega neka pristojnost. Je pa všečna, kot omenjeno, t. i. politična zadeva.
Tisto, kar bi še vseeno izpostavil, ko je bilo tokrat očitano tudi mojemu kolegu, prazno. Ja, kaj pa je drugega do sedaj razpravljavcev večina, ne rečem vseh, večina iz strani opozicijskih razpravljavcev. Kajti veliko besed je bilo namenjeno ministru predvsem v smeri osebne degradacije. In ali se vam ne zdi, da če je to moč razprave poslanca, na osebno degradacijo, ja to pa res pomeni, da ni nekih argumentov.
Kar se tiče pa t. i. posameznih področij, pa se bom dotaknil še naslednjega.

83. TRAK: (NM) – 15.50

(nadaljevanje) Veste, malce sem nekako začuden, pa v končni fazi tudi razočaran nad poslanci v tem Državnem zboru, ki so s tako gotovostjo zatrjevali, ja kakšen minister za pravosodje pa je, če v zadnjih 5 mesecih ni bil niti enkrat na matičnem Odboru za pravosodje. A to je merilo, ključ dela Ministrstva za pravosodje? Pa o tem bom nekoliko v svoji sami razpravi posvetil, ampak za uvod naslednje. Mislim, da je to nekorektno. Zdaj, če nekateri člani, članov, se pravi, Odbora za pravosodje bi želeli videti ministra, to je njihova osebna želja, ampak v poslovniku Državnega zbora za delo matičnega odbora in delo Državnega zbora je zelo jasno zapisano in očitno je tudi v tem primeru ali te politične razprave to tudi treba jasno prebrati, naj potem tudi javnost, če slučajno nas spremljajo, se tudi seznani. 235. člen Poslovnika Državnega zbora govori o sodelovanju vlade pri delu Državnega zbora. Kaj pravi? V primeru odsotnosti ali zadržanosti lahko nadomešča ministra državni sekretar, pa še tako naprej. V čem je zdaj tukaj problem? Ne razumem. Za normalno funkcioniranje ministrstva, v tem primeru, ki je pristojen za neko zakonodajno vejo oblasti, mislim, da bi morali biti to vsakemu jasno. A je to razlog za interpelacijo? V političnem smislu pač nekako lahko vsak to drugače tolmači. In še naslednji stavek. Na seji delovnega telesa predstavlja vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa in podobno. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča ministra državni sekretar. Pa se spet ponavlja ta določba poslovnika. Toliko o tem. Ko je govora o praznosti kakršnekoli obrambe ali našega razmišljanja, pa sploh nismo imeli še možnost, da nekaj besed ali pač več besed spregovorimo. Kar se tiče tudi očitka s strani predlagateljev komunalnega prispevka ministru, tukaj si bom pa jaz tudi dovolil nekaj besed več. To je institut, ki je izključno v korist občine, ki po svojih internih aktih izračunava ta prispevek, se pravi je izključni občinski prihodek. Kako je v zadevi ministra, če temu lahko tako rečem, bolj Marjana Dikaučiča, ki se v konkretnem upravnem postopku pojavlja kot občan, se je pojavil kot občan in je imel edini namen pridobiti pravico do individualne gradnje, se pravi pridobiti konkretno gradbeno dovoljenje. Sedanja zakonodaja, Gradbeni zakon, ki je v veljavi, zelo podrobno določa, da je potrebno pred izdajo individualnega gradbenega dovoljenja tudi plačati komunalni prispevek. Mislim, da je to vsem jasno. Kako pa to deluje v konkretni upravni enoti, pa če se ne motim, je to Upravna enota Šentjur, pa ni to problem občana. In v tem primeru Marjana Dikaučiča. Kajti dejstvo je, da upravni organ je izdal pravnomočno gradbeno dovoljenje, čeprav ni bilo predhodno plačanega komunalnega prispevka. A to je kriv občan? Oprostite, tudi v politični razpravi se sedaj sklicevat na neke zadeve, verjamem, je priročno, je priročno. Če upravni organ zanemarja svojo temeljno dolžnost in pozornost spoštovanja črke zakona, ne potem lepit kakršnekoli, če temu lahko tako rečem, neke odklone občana, če je dobrohotno to zadevo prevzel. Kar pa ne pomeni, da v nadaljevanju na tak ali drugačen način ni pripravljen tudi to izpolnit. Zanimiva je samo naslednja zadeva,

84. TRAK: (SC) – 15.55

(nadaljevanje) kar se tiče tega nesrečnega komunalnega prispevka, ki se je v nadaljevanju izkazane informacije pa o tem nobeden praktično noče ne komentirati oziroma noče sploh slišati. Da se je na njegovi nepremičnini – govorim o občanu Marjanu Dikaučiču – mimo njegove vednosti kot lastnika nepremičnine odlagalo neke stvari, ki so preprosto onemogočale mirno uporabo lastnine. To pa nobenega več ne zanima. Ali želimo to preslišati ali pa sploh nočemo govoriti? Tukaj se je ta kamen spotika ali tista kroga, ki se zavali odvija v nadaljevanju. Jaz sam moram priznati, da sem nekako zadovoljen, da se je ta zadeva sporazumno rešila bi se pa prav gotovo v takem ali drugačnem slučaju enako pa bil Marjan Dikaučič kot občan še vedno običajni občan ali pa sedaj kot je minister. Mislim, da moramo biti korektni tudi v takih primerih, kajti pomen lastnine pravice mora biti enak tako za občana kot tudi, če občan slučajno prevzame pač neko politiko funkcijo in to je ministrsko.
Nekaj besed kot sem omenil tudi za samo interpelacijo glede na to, da sem kar pripravljen že v nadaljevanju, da smo nekateri poslanci, potem deležni tako imenovane pravne vsebine pa bom poskušal, da ne bo čisto prazna. Sedaj za uvod. Dejstvo je pa tudi ni bilo do sedaj nobenih besed sploh kako ali zakaj je sploh v neki pravni red prišlo do interpelacije. Praktično poznamo, da je ta institut se razvil v francoski ustavno pravni praksi in predstavlja močnejše orožje nadzora kot ga poznamo tako imenovana poslanska vprašanja. Je pač sredstvo, ki se uporablja zgolj ali predvsem na strani opozicije, saj želi uveljaviti svojo politično odgovornost usmerjeno v zamenjavo v tem primeru konkretnega ministra. Sedaj, zaradi sem še vedno pri teoriji zaradi teže in učinkovitosti interpelacije je razumljivo, da se interpelacije vlagajo samo ob pomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje posameznega ministra, ki vodi dotično ministrstvo in praviloma se naj odpirajo splošna vprašanja redkeje pa neki konkreten akt ali napako. Kot sem že omenil tako je opredeljeno v pravni terminologiji smisla interpelacije. Tukaj se postavi vprašanje koliko te vsebinske opredelitve pa so v interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Če pogledamo samo vsebino v teh štiri točkah lahko rečem samo naslednje. To funkcijo opravlja zgolj v času petih mesecev se pravi niti pol leta ne in mislim, da je ta interpelacija šolski primer, da ni vprašanje opozicije nezadovoljstva z delom ministra, temveč evidentna in poudarjam legitimna aktivnost opozicije kot odraz nasprotovanja tej Vladi Republike Slovenije. Zakaj tako razmišljanje in stališče?
Katera so tista splošna vprašanja, ki odpirajo slabe odločitve in škodljivo dela ministra za pravosodje, katerega vodi minister Dikaučič. V običajni praksi se delo ministra in celotnega ministrstva ocenjuje in kritizira običajno po preteku nekoliko daljšega časovnega obdobja ne pa kot omenjeno petih mesecih upravljanja funkcije ministra. V interpelaciji,

85. TRAK: (TB) – 16.00

(nadaljevanje) ki ima tako imenovano, osebno noto, se mi pojavlja tudi vprašanje tiste okoliščine, ki so navedene, so bile znane že prvi dan po nastopu ministrske funkcije in zakaj se je potem to čakalo 5 mesecev? Ne razumem. Ali pa lahko razumem, kajti vsak zakaj ima tudi svoj zato.
In kot rečeno, določeni očitki, ki imajo osebno noto, so bili praktično že tudi prej znane. Vseeno pa o tem kontekstu naslednje in tukaj bi rad res kar zelo jasno in glasno poudaril naslednje; v Republiki Sloveniji velja, dokler krivda ni dokazana s pravnomočno odločitvijo sodišča ali upravnega organa, se šteje, da je fizična ali pravna oseba nedolžna, in to velja tudi za fizično osebo, tako Marjana Dikaučiča, kot tudi v vlogi ministra za pravosodje, ki ga opravlja. Lahko se strinjam s predlagatelji, da bi morale za take politične funkcije veljati nekoliko strožja merila in kriteriji glede morale in etike. Tudi s tem, moram priznat, da se nekako strinjam, vendar, kdo pravi, da so v njegovem primeru, glede odprtih postopkov, ki so nastali v času, ko je bil, če temu lahko tako rečem, pa nič škodljivo ali žaljivo, običajni državljan, da se niso dogajale stvari, ki bodo pa morda po končni odločitvi tistih organov, ki so dolžni o tem odločati in sem tudi vesel, da so odprti postopki in srčno upam, da se bodo zaključili čim prej, da morda po končni odločitvi ne bodo dobile popolnoma drugačno dimenzijo, kot pa jo želijo prikazati predlagatelji interpelacije. Zato sem trdno na stališču, da počakajmo na dokončno odločitev odprtih postopkov, pa potem bodimo politični razsodniki.
Zdaj, moram se dotaknit nekaj besed, kar se tiče politični motivi pri imenovanjih državnih tožilcev in v tem kontekstu si bom tudi sam dovolil nekoliko manjši odmik od tega. To, kar so tudi moji kolegi in kolegice v svojih razpravah tudi marsikaj razpravljali. Moj očitek, kar se tiče predlagateljem, ki so v uvodu točke 2 napisali, da število državnih tožilcev vztrajno pada in tako naprej, veste, tukaj pa moram priznat in sem dosti kritičen, predvsem v naslednji smeri. Nič ni omenjeno, nič, razen na tako imenovanih, na imenovanem matičnem odboru za pravosodje, ko obravnavamo o letnih poročilih državnih tožilcev, da marsikateri tožilec ali tožilci, ki zapustijo tožilske vrste, pa predvsem so zapustili ali zapuščajo predvsem zato, ker se je kasneje ugotovilo, da iz njihovih omar padajo marsikateri okostnjaki. Upam, da ni zelo, namer…, uporabljena beseda. Tisto, kar je pa bolj zaskrbljujoče in bi resnično moralo biti zaskrbljujoče za ta del take imenovane pravne veje oblasti, da se pa celo nekateri tožilci prelevijo iz tožilca, ki je preganjal odgovorno osebje v sumu zlorabe položaja oziroma sumu gospodarskega kriminala, potem celo v odvetnika ali zagovornike te iste osebe, ki je potem, praktično, vemo, kakšen je izplen tovrstnih sodnih postopkov. To je škodljivo in to je zaskrbljujoče in to se ne bi smelo dogajati v pravni državi.
Kar se tiče samih tožilcev, še vedno, nekaj besed. Ali tožilstvo s svojim več desetletnim delom dokazuje zgolj in samo pravno in kazensko stroko.

86. TRAK (VI) 16.05

(Nadaljevanje) Pa ne bom govoril o primerih, ker tisti, ki je to vsebino spisal, sem prepričan, da je seznanjen kaj se je v zadnjih 30. letih dogajalo na področju pregona s strani samega tožilstva. Vsakokrat ko se dotika posamezne primere za katere se v javnosti ugotavljajo sporne napake ali zdrsa tožilske stroke smo priča sklicevanje tožilstva na njihovo samostojnost in neodvisnost. In tudi tukaj politika ali tudi poslanci marsikdaj se temu tudi sledi. Sam sem trdno na stališču in tudi zagovarjam, da je preprosto potrebno to podpirati, vendar pa moram priznati tudi v tej priložnosti svoje nezadovoljstvo glede sklicevanje tožilstva, tožilcev zgolj samo na tako imenovane pravice tožilstva. Glede njihove obveznosti do države pa nič, kar je s svojim marsikaterim delom in odločitvami lahko ugotavljamo, da so primeri in to res primeri velikega gospodarskega kriminala ali tudi drugih, ki so škodljivi za državo, da zlorabljajo svoj položaj v škodo državi in davkoplačevalcem ko preganjajo storilce gospodarskega kriminala na neučinkovit način, celo od podpori medijev ob hišnih preiskavah. In zadeve gredo tako daleč, da celo v javnosti odmevne zadeve tudi zaradi njihovih procesnih napak padajo na sodišču in tisto, kar je za nas še bolj zaskrbljujoče tudi zastarajo. In se bom dotaknil tudi primera, ki ga je spoštovani kolega Kaloh tudi nakazal. Najnovejši primer ko se je v javnosti seznanilo, da se s strani tožilstva odtekale pomembne ključne informacije s strani njihovih zaposlenih smo bili priča zgolj kratki izjavi za javnost in tisto za katero moram priznati, da bi morala biti tudi zaskrbljujoča, pa je naslednja izjava. Njihova izjava je bila naslednja: Vseskozi imamo varnostne preventivne ukrepe, vendar se včasih zgodi, da tudi to ni dovolj, ker so v ospredju človeški faktorji. In vsi, tako javnost kot politika se preprosto zgolj zadovolji s tako ugotovitvijo. In kaj temu sledi? Karavana tožilske samostojnosti in neodvisnosti gre dalje. Seveda se moramo pa potem vprašati koliko tovrstnih odtekanj zaupnih informacij in podatkov se na tožilstvu je dogajalo, se dogaja? Koliko tovrstnih zlorab zaradi koristoljubja onemogoča učinkoviti pregon posameznikov ali družb in tako dalje? Res je, da se vsi zavedamo, da ta konkretni primer, ki je bil pred dobrimi 14 dnevi in je pricurljal v javnost, je samo razgalil najverjetneje ne tako malo skrbno skrite slabosti tožilstva, ki pa gredo res vedno v škodo države. Žal pa v korist povzročiteljev kaznivih dejanj in drugih deviantnih dejanj. V tem delu ali v tem konkretnem primeru kdo na tožilstvu sankcioniran, razen tiste osebe, ki je pač to storila? Kaj pa tisti, ki je odgovoren za preventivne ukrepe, da se ne dogajajo take stvari? Sam ne sprejemam tako argumentacijo, kot so jo dali, da so taki primeri sestavni del vsake sredine, ker organi pregona kot tožilstvo preprosto se to ne sme dogajati.
Naslednje področje, ki je vezano v tej interpelaciji je namenjeno sodelovanju pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi Vlada Republike Slovenije posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

87. TRAK: (NM) – 16.10

(nadaljevanje) Lahko rečem, zelo premišljeni naslov avtorjev te interpelacije in odraz današnjega stanja na področju Covida v državi. In če se vrnem na uvodni del moje razprave, ko sem nekaj besed namenil pravni definicij interpelacije. In ravno s tega naslova še enkrat ponavljam. Interpelacije se praviloma vlagajo na delovanje posameznega ministra, ki vodi ministrstvo, in odpirajo splošna vprašanja, ne pa konkreten akt ali napako. V tej točki očitanja ministra za pravosodje je naveden zgolj in samo en konkreten primer, ko je Ustavno sodišče razsodilo, kot je razsodilo. Pričakoval bi, da predlagatelji navedejo poleg tega vsaj še nekaj drugih primerov, iz katerih bi bilo razvidno, da je ministrstvo v času ministrovanja Marjana Dikaučiča delovalo ali nedelovalo na področjih, s katerimi bi se odpirala splošnejša vprašanja. Kot rečeno, sklicevanje zgolj na en primer, ki se je zgodil v prvih dneh ministrovanja, pa nič navedenih drugih primerov, je pač to, kot sem že tudi prej omenil, obarvano zgolj v politično obračunavanje s sedanjo vlado in je 5-mesečni minister zgolj trenutna priročna oseba. Ob tej priložnosti bom pa vseeno omenil še 2 primera, ki sta močno zaznamovala nesodelovanje ministrstva, da bi preprečila škodo predvsem fizičnim osebam, in to je s področja stvarnega prava, ko je Ministrstvo za pravosodje zatrjevalo, kako je nujno potrebna zaščita občanov in upnikov. Izkazalo se je, da ministrstvo je praktično zlorabilo Državni zbor. Na tej točki tudi končam.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosil minister Marjan Dikaučič. / oglašanje iz dvorane/ Dobro, bomo dali najprej predlagateljici, ampak se je prej javil minister. Ima isto pravico kot vi, ki je v obrambi.
Izvolite, imate besedo.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, gospod podpredsednik, saj veste, da imam kot predlagateljica prednost pred ministrom.
Že vnaprej pozdravljam, da se je minister prijavil k besedi, bom pa samo na kratko pokomentirala drugo razpravo iz koalicijskih vrst, kolega Verbiča. Ja, seveda bom komentirala, saj zato pa sem danes tukaj kot predlagateljica. Jaz nikomur ne odrekam neke svoje, svojstvene politične debate, kolega Verbič. Zdaj na začetku ste se spraševali, zakaj sem toliko poudarjala zdaj že več kot 7 ur, da se nihče izmed nas ne oglasi. Recimo prvo mesto, ki ga je vaša poslanska skupina na seznamu zasedala, je bilo 4. mesto razpravljavca, pa zdaj čakamo praktično več kot 7 ur, da ste se oglasili, ampak nič ne de, bolj prej kot slej. Glede vaših očitkov, da smo interpelacijo očitno, ne vem, vložili prepozno, ne vem, zakaj je nismo že takoj. Naj vam odgovorim, da smo interpelacijo vložili nekaj več kot 2 meseca po nastopu gospoda Dikaučiča in bi jo že prej, če bi vedeli za ta dejstva, za katere vemo danes. Saj sem že večkrat danes poudarila, minister Dikaučič je še kot kandidat na »hearingu« pred Državnim zborom tajil ta dejstva, ki ga danes bremenijo in ki mu jih danes očitamo. Zato ne se čudit, pač procedura interpelacije je dolga, minister ima 30 dni časa za odgovor in tako naprej. Tako da zato smo šele danes tukaj, kjer smo. Če bi bilo po naše, bi bilo že prej. Oziroma drugače, če bi bilo po naše, sploh ne bi bili na interpelaciji, ker bi moral minister Dikaučič odstopiti že sam. Zdaj zelo ste poudarili, da je minister Dikaučič samo občan v tem primeru neplačanega komunalnega prispevka. Glejte, vašo legitimno mnenje, ampak dejstvo je, to je dejstvo, da minister Dikaučič ni samo občan.

88. TRAK: (NB) – 16.15

(Nadaljevanje) Gospod Dikaučič je minister in je minister za pravosodje in je funkcionar in kot minister za pravosodje ima neko dolžno skrbnost za to, da ravna zakonito v skladu z zakoni in da ne opušča svojih dolžnostnih ravnanj, tiste ki mu očitamo.
Naj vas popravim, nihče ministru, vsaj jaz ne kot predlagateljica ministru ne očitam kazenske odgovornosti, očitam pa mu sum na storitev kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovni listin.in kot sem že poudarila večkrat danes, za zrelo parlamentarno demokracijo kakršna jaz upam, da si mi želimo biti, je sum storitve kaznivega dejanja kateregakoli, še posebej pa recimo na škodo države, ki jo predstavlja gospod minister Dikaučič, nekaj tako hudo obremenjujočega za človeka, da po mojem mnenju ta človek pač ne bi smel biti predstavnik izvršilne veje oblasti. Preprosto kot, da ne rečem kaj. Zdaj, funkcija interpelacije, ko ste se spraševali o funkciji interpelacije današnje, in o politični diskusiji, ki jo jaz po vašem ne dovoljujem ali kako, ravno nasprotno, kolega Verbič, zato da nam ne boste očitali, da zlorabljamo institut interpelacije v neke politične namene za neke politične točke, sem se danes izrecno potrudila argumentirati ne samo na političnih izjavah, ampak z dejstvi, ki slonijo na pravnem in dejanskem stanju. Navajala sem člene, ki jih minister krši, zakone ki jih minister krši, navajala sem opustitve, točno določene opustitve dolžnostnega ravnanja, ki jih je storil minister in ravno v tem je čar interpelacije političnega instrumenta za odgovornost izvršilne veje oblasti v tem, da očitke preciziramo, jih argumentiramo in podkrepimo ne samo s političnimi floskulami kot to vi počnete danes, ko branite gospoda ministra, ampak jih podkrepimo tudi z, kot sem že omenila, pravnimi dejstvi. Bolj kot toliko korektni ja žal ne moremo biti. To je delo opozicije in kvalitetna interpelacija se vedno nanaša na konkretne očitke, ki imajo neke resne posledice in dejstvo, da nam je komisija grozila s tožbo, je resna posledica za našo državo. Dejstvo, da se ruši in krha samostojnost in neodvisnost tožilstva, je resna posledica. Dejstvo, da se ne spoštuje odločb sodišč, da minister za pravosodje zavzame stališče, da neke sodbe ne bo izvršil, je oprostite gospod Verbič, je za naš pravosodni sistem in za obstoj naše pravne države resna posledica.
Še na kratko. Ja, zdaj če smo že pri tožilstvu. Rekli ste, celo tožilci, sem si zapisala, kolega Verbič, celo tožilci zapuščajo položaj ker iz njihovih omar padajo okostnjaki. Super. samo minister Dikaučič ima ta privilegij, da lahko pada iz njegove omare kolikor hočemo okostnjakov, pa ne bo odstopil. Še več, ne bo razrešen, ker vas zavezuje koalicijska pogodba. Samo zaradi tega dejstva in to, spoštovani Verbič, jaz vam zdaj odgovarjam, ker sem zelo vesela vaše razprave, ker je druga iz vrst koalicije, je zaskrbljujoče je nesprejemljivo. Zdaj, če ima minister pravico izbirati samostojno ne svoj poklic, menda dopuščate tudi tožilcem samostojno izbirati svoj poklic ko, ne vem, iz tožilskih vrst prehajajo v odvetniške vode in ne zavajati, kolega Verbič, noben zagovornik neke stranke v, recimo,

89. TRAK: (VP) 16.20

(nadaljevanje) kazenskem postopku ne more biti, če je bil prej v istem postopku tožilec. Ne zavajati. Ker za to je poskrbljeno v skladu z zakonom z izločitvijo in tako naprej. Ne zavajati. Ker krnite ugled tožilske funkcije in ugled odvetnikov.
Kar se pa tiče vašega stališča, da ključno vlogo notarstva v naši državi pač igra Notarska zbornica, okej. Ampak, kolega Verbič, jaz sem govorila o tem, da ključno vlogo pri imenovanju notarjev ali pa pri zagotavljanju kontinuitete notarske funkcije na določenem območju igra pa gospod minister za pravosodje v skladu z zakonom o notariatu. Ne zdaj obračati besed in izkrivljati dejstev. Dejstvo je, da v skladu z 11. členom Zakona o notariatu je območje, o katerem danes že ves čas govorimo, spodnjesavinjsko območje z 42 tisoč prebivalci, nekaj več, z okrajnim sodiščem v Žalcu je upravičeno oziroma zakonsko obligatorno, da imamo tam notarja. In minister je pač to svojo zakonsko obligatorno dolžnost zanemaril oziroma ne izpolnil s tem, ko je pač dopustil, da se tam notarska pisarna zapre. Vsi pa poznamo okoliščine, zakaj je verjetno tako deloval, pa ne bom se še enkrat ponavljala.
Skratka seveda se moram odzvati na takšen razprave, tako kot sem se na razpravo kolega Kaloha, in nikakor ne želim biti noben mentor nikomur. Še enkrat poudarjam, sem vesela takšnih razprav, ampak ko gre za neka dejstva, ki so preverljiva v zakonskih besedilih, ki so preverljiva v uredbi Evropske unije, tudi zakonsko besedilo, pač ne morem in ne bom bila tiho. In ne gre za to, da žugam s čimerkoli, ampak enostavno sem pač prebrala tisti člen uredbe Evropske unije, ki ga je navajal kolega Kaloh, pa je zelo selektivno in zavajajoče bral, ker ni prebral do konca in je izpustil pomemben del, tisti del, ki govori o tem, da vlada, članica, država nima pravice odpoklica evropskih delegiranih tožilcev. Še enkrat, če se pogovarjamo o konkretnih očitkih, ki letijo na ministra Dikaučiča, in če nočemo biti, vsaj jaz ne želim biti, samo in zgolj politična, ampak želim svoje očitke podkrepiti, ker tudi to je funkcija interpelacije, da ne govorimo kar tja v tri dni, potem bodimo v svojih izvajanjih eksaktni in korektni. In ne se opirati na prazne floskule, ampak na dejanska in pravna dejstva.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima minister Marjan Dikaučič.
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Pozorno vas poslušam, tudi slišim vas in si marsikaj zapomnim. Zato tudi dovolite, da vam odgovorim na nekatere vaše očitke. Se pravi, mogoče najprej ponovno na očitke iz interpelacije.
Glede evropskih delegiranih tožilcev mi predlagatelji očitate, da sem julija letos objavil poziv k vložitvi kandidatur. In stojim za tem, da sem s tem upošteval veljavne pravne akte, pa tudi odločitev sodišča, ter da sem ravnal in še vedno ravnam s ciljem, da čim prej v polni meri sodelujemo v evropskem javnem tožilstvu, ker bo s tem pregon kaznivih dejanj zoper sredstva Evropske unije bolj učinkovit kot je lahko sedaj. Je pa, kot sem povedal, absolutno možen tudi sedaj. In nov sklep vlade pa upam, da je vsaj začasna rešitev te pravne zagonetke. Ni optimalno, se strinjam, je pa seveda velik napredek.

90. TRAK (VI) 16.25

(Nadaljevanje) In ker me, spoštovana poslanka Heferle, danes pogosto pravno podučujete naj še sam na tem mestu poudarim, da se 14. člen Zakona o Vladi nanaša na obvezujoče napotke predsednika vlade in ne na sklepe vlade, ki se do nasprotne odločitve sodišča seveda štejejo za veljavne.
Glede imenovanja državnih tožilcev lahko le ponovim, da edina pristojnost Ministrstva za pravosodje v tej zvezi je torej objava poziva, kar seveda opravljamo ažurno in strokovno in kar mi dejansko priznavate tudi vi, predlagatelji. Se pa strinjam, da je število državnih tožilcev že več vladnih mandatov problem, ki ga seveda moramo rešiti za učinkovitejši pregon.
Kar se tiče števila predlogov za imenovanje državni tožilcev sem v uvodnem delu povedal, da smo v mojem mandatu vladi poslali tri predloge za imenovanje takoj ko je bilo to mogoče, seveda, glede na predpisan dolgotrajen postopek imenovanja državnih tožilcev, ki pa služi tudi temu, da državno tožilski svet izbere najprimernejšega kandidata oziroma kandidatko. V pisnem odgovoru je resda navedeno, da v mojem mandatu še nismo poslali predloga za imenovanje državnega tožilca vladi, saj v roku dopisnega odgovora na interpelacijo je to bilo namreč res. V vmesnem času pa smo od dražvnotožilskega sveta prejeli tri dokončna mnenja in jih kakor hitro se da poslali vladi. Zato je res zavajajoč očitek, spoštovane poslanke Heferle.
V zvezi z zakonom o nalezljivih boleznih seveda lahko povem, da ne spada v pristojnost Ministrstva za pravosodje. Svojo posvetovalno in za druge resorje neobvezujočo vlogo ministrstva v okviru medresorskega usklajevanja pa jemljem zelo resno. In se na ministrstvu temu tudi zelo veliko posvečamo. In kot sem že omenil smo letos podali 205 konstruktivnih a kritičnih pripomb na predpise drugih resorjev, med drugim tudi na zakon o nalezljivih boleznih. Vsi ti trije omenjeni očitki se nanašajo na vlado, na to, da se njen minister in ne na moje delo. Ja, kot minister sem individualno odgovoren za svoj resor. Tega nisem nikoli zanikal in tega se ne bojim. Smo pa pri interpelaciji zoper ministra, čeprav po nekaterih izjavah opozicije izgleda da smo že na nekem predvolilnem soočanju.
Morda najbolj žalostni so očitki glede notariata v Žalcu. Nisem ne užaljen, še manj da bi se komu maščeval, ker nisem bil izbran, zato ponovno, notar občanom v Žalcu je na voljo, in sicer v tem obdobju med končanjem prejšnjega notariata in pravnomočnim imenovanjem novega notarja v Žalcu, kot sem že povedal, periodično poslovanje opravlja notar od drugod. In v kolikor bi bila potreba občanov po notarju s sedežem v Žalcu tako velika, da bi dejansko presegla zmožnosti periodičnega poslovanja enega notarja, verjamem, da bi Notarska zbornica urgirala in določila več notarjev za periodično poslovanje v Žalcu. Še kako mi je mar, da imajo občani dostop do pravosodnih deležnikov. Res mi pa ni do zgodbic, ki jih vi tukaj pripovedujete.
Glede zavrženja vloge dotedanjega notarja po podaljšanju bom rekel le, da o tem nisem odločil sam, kot sem povedal, sem se iz tega izločil. In kot sem že uvodoma povedal, je zadeva še na sodišču, zato je seveda ne bom več komentiral. Prav tako ne morem pa, kot veste tudi ne smem, vplivati na sodstvo,

91. TRAK: (TB) – 16.30

(nadaljevanje) ki naj čim prej odloči o imenovanju novega notarja v Žalcu. Čudim se pa seveda, od kod takšno zanimanje opozicije za zadeve, ki so še v teku na sodišču oziroma to, da noče ali pa ne razume, nekih pravnih postopkov. Naj tudi pojasnim, da določba 11. člena Zakona o notariatu ni kršena, če neko notarsko mesto začasno ni zasedeno.
In na tem(?) mestu naj tudi razjasnim, zakaj nisem postal notar. Ker je bilo glede tega danes kar nekaj natolcevanj in napihovanj, češ da zato niti za ministra nisem primeren, naj povem, da v peti točki prvega odstavka 8. člena Zakona o notariatu, je med drugim določeno, da mora imeti kandidat za notarja najmanj 5 let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem PDI-ju, pa, se pravi, eno leto pri notarju, na sodišču, odvetniku, na državnem tožilstvu ali državnem odvetništvu in na dan izteka razpisnega roka sem imel izpolnjen pogoj petih let praktičnih izkušenj po PDI-ju, nisem pa imel izpolnjenega še tega enega leta pri odvetniku, ta pogoj pa bi bil izpolnjen, ko bi nov notar v Žalcu moral pričeti opravljati svoje delo, kajti, datum je bil namreč razviden iz razpisa in ne vem, od kdaj mora minister izpolnjevati leta dela v pravosodju in seveda, kaj bi mi šele očitali, če bi ta pogoj izpolnil in dejansko postal kandidat za notarsko mesto v Žalcu.
Zdaj, pojavljali so se še številni drugi očitki, pa naj vam odgovorim tudi na te. Se pravi, ne komentiram konkretnih postopkov, ki so v teku, tudi tistih, ki vključujejo mene oziroma še bolj ne tistih, ki se tičejo mene. Domneva nedolžnosti pa velja tudi v hramu demokracije in kandidiral sem za ministra ravno zato, ker imam čisto vez, moja preteklost ni, kot jo želite prikazati, temna, ampak je polna dela in to v realnem sektorju. Kot človek iz prakse, torej gospodarstva, imam seveda preteklost sodelovanja s podjetji, katerim sem pravno svetoval, bil sem tudi lastnik in direktor, v zadnjem času pa sem v glavnem vodil stečaje in pravno svetoval. Namreč, pravno ni zgolj pravosodje, kajti pravniki iz gospodarstva so tisti, ki skrbijo, da se pravosodje z gospodarstvom čim manj ukvarja.
Glede na to, da sem se vedno ukvarjal s stečajnim pravom, sem seveda svetoval tudi podjetjem v težavah in to je tudi realnost gospodarstva in kaj se je s podjetji, s katerimi sem sodeloval, dogajalo po prenehanju mojega sodelovanja z njimi, ne vem, in tudi za to ne morem biti odgovoren, kar mi vi seveda tu želite naprtiti. Ničesar ne skrivam in imam povsem mirno vest. Menim pa, da mi te izkušnje iz gospodarstva pomagajo tudi pri vodenju ministrstva v teh zdravstveno in pa tudi politično nepredvidljivih časih. Jaz torej nisem noben akademik, vendar pa že ves čas delam in ima izkušnje, res pa ne iz politike in tudi nimam političnih botrov.
Na koncu pa mi dovolite še par besed glede komunalnega prispevka. Gre za zaseben pravni spor z občino, zaradi višine odmerjenega komunalnega prispevka, ki pa je, kot ste že obelodanili, tudi tukaj sedaj rešen. Pri tem poudarjam, da nikoli nisem osporaval plačilu komunalnega prispevka, ampak zgolj njegovi višini. In, seveda, se sprašujete, zakaj sem komunalni prispevek plačal šele sedaj, ker se je zadeva zopet odprla, ko sem bil pred kratkim pozvan s strani komunalnega podjetja, da predložim potrdilo o plačilu. In veste, včasih se zavoljo ljubega miru, človek odloči stopiti korak nazaj, v občini, v kateri bom živel, pa si želim vzajemno korektnega odnosa.

92. TRAK: (VP) 16.35

(nadaljevanje) Prav tako je bilo danes večkrat izpostavljeno, da bi težko kandidiral za različna delovna mesta, ker ne izpolnjujem osnovnega pogoja, tj. potrdila o nekaznovanosti, kar seveda ni res. Kajti dokaz je tukaj.
Tako, da toliko zaenkrat, spoštovane poslanke in poslanci.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosila predlagateljica Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, gospod minister, pozdravljam vaše izvajanje, zelo lepo ste prebrali. Jaz verjamem, da ste imeli dosti teh skoraj 8 ur, da ste si spisali ta spis. Ampak tudi nam predlagateljem ni do zgodbic, spoštovani gospod minister.
Najprej, ne rabite biti akademik, da bi zastopali funkcijo ministra za pravosodje. Nihče vam to ne očita. Bi bilo pa fino, da nebi bili v sodni preiskavi zaradi kaznivega dejanja utaje davkov, če ste ravno že pravosodni minister, ne?
Če začnem od zadaj. Niste pojasnili, gospod minister, kako ste sploh dobili gradbeno dovoljenje, če niste plačali komunalnega prispevka. Trenutni zakon gradbenega dovoljenja ne izdaja oziroma se ne sme izdati, če komunalnega prispevka ni plačano. Tako, da tukaj se malo zapletate, pa bi bilo fajn, če bi pa vendarle enkrat bili iskreni do nas poslancev, ko vas te stvari zelo eksaktno sprašujemo.
Zdaj pravite, tako zelo z zanosom ste citirali ta 14. člen Zakona o vladi. Pravite, da se ta člen navezuje na sprejemanje sklepov, tako ste rekli, in da jaz zavajam. Spoštovani gospod minister, naj vam preberem ta 14. člen. »Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi seje vlade«. Prvi odstavek. Drugi odstavek. »Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritve vlade, lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje«. Tretji odstavek. »Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in izvajanje vladne politike«. Tukaj pa je konec tega člena. Kje je tukaj kakšen sklep? Kdo zdaj tukaj zavaja, gospod minister? Verjetno je vprašanje retorično, ne? Kakšen sklep? Jaz sem govorila, da na podlagi tega člena ste vi dolžni obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in izvajanje vladne politike. In situacija z delegiranima tožilcema je pomembno vprašanje, o katerem bi morali vi zahtevati, da se o tem razpravlja znova in znova vsako sejo vlade. Ker Republika Slovenija zamuja z imenovanjem že več kot pol leta. In še enkrat poudarjam, grozila nam je tožba Evropske komisije, denarna kazen in blokada evropskih sredstev zaradi vaše neaktivnosti. Kdo zdaj tukaj zavaja, gospod minister? Kje imate kakšen sklep, na katerega se naj bi ta člen nanašal? Lepo vas prosim, dajmo biti eksaktni. Jaz se trudim že skoraj 8 ur biti eksaktna, korektna in navajati zakonsko in normativno podlago tako, da vsi razumejo, kam letijo očitki na vaše delo.
Pa naprej, če grem. Mesto državnih tožilcev oziroma mesta državnih tožilcev, tudi tukaj pravite, da jaz zavajam, da ste vi zdaj v času, odkar je bila interpelacija vložena, pa objavili te razpise. Pa saj nihče ne govori o tem. Tudi jaz nisem o tem govorila. Jaz ves čas poudarjam to, da nekatera imenovanja in napredovanja stojijo že več kot leto dni. In ko sem govorila, da Sodni svet oziroma Državnotožilski svet ne dobi informacij že več kot pol leta skorajda, sem govorila o teh postopkih, ki stojijo, ne o teh postopkih, ki ste jih vi dali naprej

93. TRAK: (SC) – 16.40

(nadaljevanje) Vi ste dolžni zagotavljati primerno delo državnega tožilstva s tem, da nobeden postopek ne stoji. Ker s tem, ko samo eden postopek stoji za samo enega dotičnega tožilca pa jih je več gospod Dikaučič s tem neopravičeno in nezakonito posegate politično v delo državnih tožilcev in to je nedopustno in ustavno nedopustno. Ne zavajati in ne spreobračati mojih besed, ker ni korektno.
Naprej. Govorite o tem notariatu Žalcu. Pravite, da ne gre za kršitev 11. člena Notariata in da, če bi bila res taka nujna in potreba teh ljudi 42 tisoč še več jih je po notarskih storitvi bi pa že Notarska zbornica kaj urgirala oziroma se sprašujete zakaj sploh toliko govora o tem notarskem mestu v Žalcu. Ja, gospod minister, zato ker je izvajanje notarske funkcije javna funkcija oziroma javna služba, ki jo opredeljuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o notariatu v 11. členu vam zelo jasno govori kje in kdaj je nujno obligatorno, da se vzpostavi notarska pisarna. Ne se sprenevedati, da te potrebe tam ni, če je bila ta notarska pisarna vzpostavljena že skoraj 30-letja, od kar je Slovenija samostojna. Mislim taka zavajanja in sprenevedanja gospod minister kažejo zgolj in samo na eno stvar, da niste dorastel tej funkcijo. Pravite, da ne smete vplivati na sodstvo. Ja, res je, seveda tukaj vam aplavdiram za to izjavo, ampak hkrati gospod minister, ko sprejmete sklep na Vladi, da se neka sodba sodišča natančneje Upravnega sodišča pač ne bo izvršila s tem vresnici gospod minister vplivate na neodvisno in samostojno sodstvo, ker ga demantirate, ker ga zaničujete, ker ga ne spoštujete in se postavljate kot predstavnik izvršilne veje oblasti nad sodno vejo oblasti. Nezaslišano.
Sedaj pravite – še to bom pokomentirala -, da ne komentirate postopkov, ki so še v teku in da pač domneva nedolžnosti velja v naši državi seveda velja po Ustavi tudi jaz jo spoštujem in če ste me pozorno poslušal skozi skoraj, da 8 ur razprave sem vedno govorila o sumu na storitev kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listih. Seveda velja tudi za vas domnevna nedolžnosti, ampak spoštovani gospod minister, vi niste navaden državljan. Vi ste predstavnik izvršilne veje oblasti in za vas veljajo drugačni standardi. Skrajno nemoralno in neetično je, da opravljate funkcijo ministra za pravosodje, medtem, ko ste v sodni preiskavi, zaradi utaje davkov. To mislim, da je tisti standard, pod katerega pa ne moremo iti, če želimo ohraniti kaj dostojanstva v naši državi za našo ustavno paramentarno demokracijo in to vam jaz očitam in predlagatelji. Ne to, da za vas ne velja domneva nedolžnosti. Sem vam prej ponazorila na primeru kanclerja Kurza. On bo po tem dokazoval svoje za voljo države in njenega ugleda je pa kot kancler odstopil, zaradi suma korupcije. Vi si uzurpirate tudi oblast in vzgled Slovenije oziroma ime Slovenije s tem, ko pod takšnimi potencialno kriminalnimi bremeni ne odstopite kot minister. In v vašem izvajanju še enkrat bom povedala zelo lepo ste prebral ne vem kdo vam je napisal, ker sem vas spremljala skozi celoten dan niste nič pisal, popolnoma nič niti tipkal niste

94. TRAK: (NB) – 16.45

(Nadaljevanje): na tisti vaš dlančnik oziroma tablični računalnik, torej lahko sklepam, pa nič hudega sluteč, da ste pač dobil nekaj kar ste prebral, vse legitimno seveda imate sodelavce, ki vam pomagajo. Hvala bogu. Ampak na interpelaciji od ministra za pravosodje bi pa vendarle pričakovali, da ste malo bolj aktivni, malo boj samostojni, vendarle vodite resor pravosodja v naši državi in to, da ste zdaj imel teh svojih pet minut slave, ko ste prebiral tisto kar so vam napisali, to ni ničemur podobno, z vsem spoštovanjem, gospod minister.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Andrej Rajh, za njim pabo razpravljal Soniboj Knežak. Izvolite, imate besedo.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani minister, kolegice poslanke in poslanci!
Spoštovani minister! Ob svojem imenovanju ste prisegli, da boste spoštovali ustavni red in Ustavo in zato bi tudi, zato tudi mi od vas pričakujemo, da Ustavo ponotranjite in jo seveda živite in udejanjate v vsakdanjem življenju. Ampak tukaj smo pravzaprav priča prav nasprotnim dejanjem. Kogentne pravne norme tolmačite dispozitivno in tega se pravzaprav sploh ne sramujete, še več, državljani in tudi ta cenjeni Državni zbor ima občutek, da to nekako celo še pobalinsko in posmehljivo sporočate. »Pacta sunt servanda«, torej na dogovore je potrebno spoštovati, je temeljno načelo rimskega prava in tudi po tem načelu bi moralo delovati ministrstvo pod vašo komando. In ko govorimo o temeljnem načelu, se moramo zavedati, da je temeljno načelo slovenske države o delovanju naše družbe zavzeto oziroma povzeto v slovenski ustavi in z njenimi ustavno-izvedbenimi akti, torej govorimo o zakonih, pravilnikih, uredbah pa tudi odlokih. Ampak ne glede na to gremo lepo po vrsti. Žalec. Mesto, ki raste in se razvija, pečat mu dajejo njegovi prebivalci in gospodarstvo in številna podjetja dajo kruh številnih prebivalcem in gospodarstvo preprosto potrebuje notarja. Potrebovalo ga je v minulih 30. letih, potrebujejo ga ljudje, potrebujejo ga upokojenci. in sedaj imajo namesto rednega notarja na voljo nadomestnega enkrat na teden za vse druge stvari pa so prebivalci tega območja prisiljeni potovati v Celje. Pa da ne bo pomote, v SAB smo zelo ponosni, da smo zagotovili, da smo na našo pobudo upokojencem zagotovili brezplačne medkrajevne prevoze, torej da se lahko tudi iz Žalca pripelje v Celje, ampak ne za to, da se ukine notariat v Celju, to je glavno sporočilo in seveda tukaj vam mi predlagamo in očitamo, vzpostavite nazaj notariat, ker ga ljudje preprosto potrebujejo. Potrebovali so ga v minulih 30. letih in potrebujejo ga tudi naprej in ne razumem, da se to mesto ne da zasesti. Imamo kandidate, ki izpolnjujejo vse pogoje, tudi na dan razpisa, kar je zelo pomembno. Meni se zdi zelo nenavadno, da se nekdo prijavi na nek razpis, pa na dan razpisa ne izpolnjuje pogojev, pa se spreneveda, da jih bo izpolnjeval vse pogoje čez pol leta ali pa eno leto in preprosto, Žalec potrebuje notarja. Imamo notarske kandidate, ki izpolnjujejo pogoje in naj ministerstvo skupaj z notarsko zbornico te postopke preprosto zaključi.
In druga zadeva je tudi, bom rekel, spoštovani minister, vaša ena preteklost, ki preprosto ni povsem jasna, ki ni povsem jasna. Moji kolegi so izpostavili določena vprašanja na katere niso dobili odgovore in to, da nekdo reče, da je deloval v gospodarstvu, svetoval družbam, delal z družbami,

95. TRAK: (SC) – 16.50

(nadaljevanje) ki so bom rekel v hudih težavah zelo vljudno sem to rekel in da nima bom rekel nikakršne odgovornosti in da še to, da rečemo, da se zgovarja na način, da sodišče o nobeni odgovornosti še ni razsodilo seveda ni dobra popotnica.
Tretji sklop zadev, ki pa vam jih očitamo pa so tudi evropski delegirani tožilci pa se tudi vprašam kakšne je to začasno imenovanje. Kakšno je začasno imenovanje tožilcev? Ali veste naloga slovenske vlade je, da se s predlogom Sodno-tožilskega sveta seznani in Vlada lahko sprejme sklep, da se je seznanila pa se z imenovanjem tudi ne strinja. Torej Vlada se ima pravico ne strinjati, ampak to na sam potek imenovanja tožilcev ne vpliva. Govoriti, da ne imenovanje tožilcev ni imelo nobenih posledic, ki so lahko delo opravili drugi. Kaj če bi to vsi naredili? Kaj če nobena država ne bi imenovala tožilcev? Ali veste tako izmikanje taka stališča pravzaprav niso popotnica, na katero bi lahko bili ponosni. Seveda se v SAB z vašimi stališči, ki ste jih dali ne moremo strinjati in tudi zato menimo, da je interpelacija napram vam več kot upravičena.
Še enkrat, da povzamem. Torej, Vlada bi se lahko, Vlada bi se morala seznaniti z imenovanjem tožilcev, Vlada ima pravico se celo ne strinjati pa to pove dalje, ampak to na sam postopek imenovanja tožilcev ne vpliva.
Druga zadeva, še enkrat, Žalec. Mesto z zgodovino, mesto, ki raste in se razvija po 30 letih nima rednega notariata pa ne, zato, ker ne bi obstajal interes po zasebni notarskega mesta, ampak zato, ker se je nekdo odločil. Druge zadeve v bistvu ne bom več komentiral. Mislim, da so očitki, ki smo vam jih torej očitki, ki vam očitajo so več kot upravičeni in zato bom tudi sam interpelacijo proti vam podprl.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Soniboj Knežak, za njim bo dobil besedo Marjan Šarec.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Ta Vlada je pričela svoj mandat, da vas malce spomnim že takoj v prvem mesecu vladanja obremenjena z nekimi več milijonskimi posli / nerazumljivo/ koruptivnimi, ki jih preiskujejo organi pregona, katerih seznam pa se v naslednjih mesecih od kar je ta koalicija na Vladi iz meseca v mesec samo še dopolnjuje. Če mal strnem zadeve. To je povezano z neustavnim vladanjem z odloki, s podrejanje številnih institucij, z grobimi napadi na medije, z neuspešno soočeno z epidemijo in seveda z več kot očitno Vlado, v kateri ima prvo in pa zadnjo besedo zgolj eden in to je predsednik Vlade Janez Janša vsi ostali so na žalost neke figure, ki jih sam premika že dobrih 20 mesecev po šahovnici.
Sedaj zdravo razumski del te koalicije, ki je pričela svoje mandat je prišlo do tega, da se v teh poslih pa na tak način seveda ne vidijo več, da je to vse drugega kot pa tisto, kar so sami obljubljali, ko so šli na volitve tako, da so se nekatere poslanske skupine razpolovile, nastale so nove. Do tega… / medsebojno pogovarjanje/ Prosim, da mi ne skačete v besedo. Razpravljam in če bom uvod naredil tak kakršen mislim da bom. Ni vaša pravica me prekinjati.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Samo trenutek, kolega. Bom dal besedo. Samo trenutek počakajte. Mi sedaj ne govorimo o pred političnih spremembah med strankami in gor in dol, mi govorimo o konkretnih obtožbah ministra Dikaučiča. Ostale stvari boste ob kakšni drugi priložnosti povedali, ko bo tema dnevnega reda. Prosim za

96. TRAK: (SB) – 16.55

(nadaljevanje) to, da ste do predsedujočega spoštljivi, če vam seže v besedo ni treba polemizirati z njim, ker drugače vas bom opomnil. Nadaljujte, imate besedo.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD):Spoštovani predsedujoči, to je ratala že nesprejemljiva praksa z vaše strani. Poseganje v besedo, pa vsebinsko razpravo posameznih poslancev, ne vem nimam besed no, pa so vas imeli včasih za doktorja Poslovnika, ne vem kaj se vam je zgodilo.

PODPREDSEDIK JOŽE TANKO: Samo trenutek, ne gre za to kdo je za kaj doktor tak ali drugačen, jaz vodim sejo. Na dnevnem redu imamo interpelacijo s konkretnimi obtožbami, s temi stvarmi nima epidemija nič, jo niste z eno točko omenili notri, omenili ste ne imenovanje delegiranih tožilcev, gradbeno dovoljenje in tako naprej, ukinitev notariata v Žalcu. To so teme. To kar pa ima pravkar opravka z epidemijo Vlada, pa ni tema interpelacije izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala. Ne bova prišla skupaj, jaz bom nadaljeval pa povedal tisto kar sem si zamislil. Sem pa na poti k temu kot ste rekel. Drugič pa povejte, da imamo dva stavka za uvod, ostalo pa mora biti vsebinsko. Skratka, tisto kar sem želel povedati, da je potem, ko je tudi bivša ministrica Kozlovičeva prišla do tega spoznanja, da pa je zadeve kamor gredo, da so tudi za njo preveč, seveda je tudi odstopila. Zdaj dobrih par mesecev pred volitvami, jaz verjamem, da bi bilo težko dobiti kandidata za pravosodnega ministra, gužve neke ni bilo, kolikor se jaz spomnim dva kandidata, od tega, da se je eden celo opredelil do problematike delegiranja evropskih tožilcev, seveda se je izkazalo, da tak ne bo kompetenten s to Vlado, tako da smo dobili ministra za pravosodje, ki je, kot je bilo danes že večkrat rečeno, da v bistvu niti ni izpolnjeval niti minimalnih pogojev za notarja. Danes je sicer nekaj prej razlagal, da bi jih izpolnjeval čez par mesecev, pa ne vem kaj še. Tisto, če mene vprašaš, minister za pravosodje bi morala biti oseba z neko visoko politično kulturo in visokimi etičnimi standardi kar se tiče prava pravno neomadeževana, skratka nekdo, ki v družbi uživa ugled in spoštovanje. Vse to kar sem našteval, spoštovani minister Marjan Dikaučič ni. Zdaj že sam potek zaslišanja na Odboru za pravosodje junija je nakazoval, da minister Dikaučič ne bo primerna oseba za vodenje pravosodnega ministrstva. Naj vas spomnim, da na nekatera vprašanja sploh ni odgovarjal, posebej jaz ne vem zakaj je bil skrivnosten glede njegovih vprašanj o njegovih prejšnjih zaposlitvah, konkretno ni povedal kje vse je delal, prav tako ni pojasnil nekaterih povezav s konkretnimi podjetji, ki so končala v stečaju. S človekom, ki ima tako poln nahrbtnik nekih recimo temu afer pravno spornih poslov verjamem, da je imel predsednik Vlade kar težave, ko ga je predlagal za pravosodnega ministra, kar se je nenazadnje izkazalo tudi v tem, da je napisal mislim, da par stavkov, tako kratke obrazložitve še baje, da ni bilo pri nobenem ministrstvu. Marjan Dikaučič je prvi minister za pravosodje v zgodovini Slovenije, ki ga tožilstvo preganja zaradi kaznivih dejan gospodarskega kriminala. Imeli smo že enega ministra prej, mislim, da je bil tudi v kazenskem postopku, ampak zaradi nasilja, ne pa zaradi tovrstnih kaznivih dejanj. Jaz sam se zavedam te domneve danes je bila že večkrat izrečena ustavna domneva nedolžnosti, torej da je vsak nedolžen dokler mu ni dokazno nasprotno, pa vendar spoštovane kolegice in kolegi, minister za pravosodje gospod Dikaučič je osumljen tako resnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo celo po uradni dolžnosti in že zaradi tega ne bi smel biti več minister. O teh sodnih postopkih je bilo že v teh urah precej izrečenega, verjamem, da bo še tudi v urah, ki nam še sledijo, zato se ob teh njegovih sumljivih podvigih o sagih z delegiranim evropskim tožilcem in komunalnem prispevku jaz se ne bom razpravljal. Tisto kar sem želel povedati pa je, da se v mandatu te vlade ukvarjamo z neko erozijo pravne države, z vladanjem mimo zakonov in pa sprašujemo se kako streti jajca sodni veji oblasti. To se, spoštovani minister za pravosodje, dogaja v času, ko ste vi minister za pravosodje, jaz mislim, da več kot dovolj za to, d bi se zamislili in brez našega poziva sami odstopili.

97. TRAK: (NM) – 17.00

(nadaljevanje) Seveda za to funkcijo niste primerni, zato bom tudi podprl vašo interpelacijo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marjan Šarec, pripravi naj se mag. Meira Hot.
Izvolite.

MARJAN ŠAREC (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči.
Težko je kaj dodati predlagateljici, ki že 8 ur lepo pojasnjuje vse razloge za interpelacijo, hkrati je tudi pravnica, tako da ve, o čem govori. In razlogi so znani. Neplačilo komunalnega prispevka lahko kdo reče, da je to zasebna stvar, vendar to so osnove. Jaz ne vem, kako lahko nekdo, ki je na funkciji, nima plačanega komunalnega prispevka, potem pa, ko se najavi interpelacija, potem pa vidimo, da je komunalni prispevek poravnal. Potem mu ostane v mislih nek drug prizor, ko je bila vlada na regionalnem obisku na Primorske, mislim da, in potem minister zmagoslavno iz rekelca ven vleče sodno pošto in zdaj naj bi mu dali medaljo, ker je prevzel pošto. Lepo vas prosim. Pravosodni minister, je osnova, kar mora delati, je prevzemati pošto. Ampak zakaj bi jo, če predsednik vlade ne prevzema. Potem je menda izjavil, saj kaj pa je problem, če sem v postopku, saj tudi predsednik vlade je v postopku. In tako naprej. Skratka, predlagatelji interpelacije trdimo, da Marjan Dikaučič ni primeren za ministra, ampak seveda, ker ne dojamemo realnosti. Mi bi morali pogledati obratno. On ima visoke kvalifikacije za to vlado, kajti v tej vladi, če nisi potencialni interpeliranec utemeljeno, sploh ne moreš biti, ker tukaj sploh ni, mislim, lahko bi imeli 10 opozicijskih strank, pa bi vsaka lahko vložila eno interpelacijo zoper kakšnega ministra. In potem nam minister Dikaučič v slogu svojega predsednika stranke bere z lista. Mimogrede, zadnjič, ko smo bili na Tarči, sem že vnaprej vedel, kaj bo predsednik vaše stranke povedal zame, ker je imel vse napisano. Za tisti kakav, ki je povedal, sem vedel, da bo, ker sem videl, da ima napisano. In ravno tako ravna danes minister. Prejšnja ministrica je dolgo molčala, predolgo je molčala. In kolikor smo jo utegnili spoznati, smo se čudili, zakaj tako dolgo molči. Ampak tudi njen molk ni bil večen, kajti odločila se je, da zapusti to funkcijo. In tako kot je moj predhodnik, gospod Knežak lepo povedal, kakšne gneče za to funkcijo ni bilo. In zato se je nanjo prijavil oziroma je stranka delegirala gospoda Dikaučiča, ki na »hearingu« niti ni znal povedati oziroma hotel povedati, kje je bil prej zaposlen. Skratka, Ministrstvo za pravosodje vodi človek, ki je v kazenskem postopku - dobro ja, res je, ima potrdilo o nekaznovanosti, ker ni bil kaznovan, to se strinjamo – ki ni plačal komunalnega prispevka, ki ni dvigoval sodne pošte, jo je šele potem dvignil na pritiske. In to je podoba te vlade. Pa boste rekli gospodje z desne, kaj vse je bilo prej, pa kako so bile prejšnje vlade nesposobne, pa tako naprej. Ja, niso bile idealne, seveda ne, ampak tako, kot se pa vi hvalite in živite v vzporednem svetu, to je pa

98. TRAK: (TB) – 17.05

(nadaljevanje) že težko razumeti včasih in gospod Dikaučič je brez vsakršne kompetence za to ministrstvo, prišel na ministrstvo, ker njegova največja kompetenca je, da molči in da nam, skupaj s predsednikom Vlade, uspe prodati spet eno zgodbo, kako je Vlada začasno delegirala. Vlada ni nič delegirala, Vlada se je seznanila, tisto kar je tudi njena naloga in po tej seznanitvi tožilce imenuje druga evropska inštitucija. In nobene začasnosti ne more bit, ampak tukaj nam Vlada spet prodaja oziroma predsednik Vlade, spet isto zgodbico, kot jo je prodal pri Slovenski tiskovni agenciji. Mnogi pa temu tudi potem nasedejo, nekritično, in potem to kar obvelja, ta zgodba, da je Vlada nekaj začasno delegirala. Ampak za to Vlado je značilno, da rutinske stvari, ki drugače potekajo po neki inerciji, pač, tako kot zakonodaja veleva, iz tega naredi cel spektakel, zato ker predsedniku pač tožilca ne ustrezata in potem je minister tiho, ko se ponavlja razpis in ko se izvaja pravna, politična in še kakšna gimnastika, zato da je rezultat danes točno takšen, kakršen bi že zdavnaj moral biti, se pravi, da bi evropska tožilca sedela na svojih delovnih mestih. In minister, ki molči pri tem in nam potem tukaj prodaja še neke bučke, svoje, v svojih odgovorih, tak minister v neki resni državi seveda ne bi bil minister.
Zdaj, imamo eno ministrico, ki je Marija Terezija. Ne vem, komu, kateri zgodovinski osebnosti ustreza on, ampak vsekakor verjamem, da po prestani interpelaciji se boste spet hvalili in govorili, kako so interpelacije nepotrebne, ravno vi, iz desne strani, ki ste v tridesetletni zgodovini Slovenije absolutni rekorderji po številu interpelacij in tudi ustavnih obtožb. Ampak, vas moti, ko niste na oblasti, vas motijo vladajoči, ko ste na oblasti, vas spet motijo isti, ki so prej vladali zdaj v opoziciji… Vas vedno nekdo ovira. Nagaja opozicija, nagaja vreme, nagaja zračni tlak, nagaja, ne vem, kdorkoli na tem svetu, vsi vam nagajajo. Res, kako hudo je to. Ampak, ja, lahko bi rekli, ne slepimo se, psi lajajo, karavana gre dalje.
Danes boste verjetno spet prestali interpelacijo, tako kot jo vedno prestanete, ker ste pač dogovorjeni do konca mandata, da boste tako ravnali, razen, kadar se kdo zmoti, pa izglasujemo potem glasovanje o mafijskem in korupcijskem vodenju države, takrat je drugače, ampak, ko se spet zberete skupaj, celo poslanca manjšin, ki naj ne bi bila jeziček na tehnici, pa je tako. To je pač politična realnost, saj se moramo s tem očitno sprijazniti, je pa res, da je naloga opozicije, da dajemo interpelacije, zato vas edino to prosim, da nehate že ves čas jamrat, kako vas opozicija ovira, pa kako izgubljate čas z interpelacijo, ker so prejšnje vlade v tridesetih letih izgubile časa, da se ti obrne lahko, časa na interpelacijah, na ustavnih obtožbah in povsod, ko je

99. TRAK (VI) 17.10

(nadaljevanje) Janez Janša še po zmagi leta 2004 še v vmesnem času še eno izredno sejo sklical. Tako da, vi ste zadnji, ki boste govorili o upravičenosti interpelacij in ne vem čem. Če imate večino potem vladate, vam opozicija nič ne more. Če pa nimate te večine, potem pa pač, ne vem, pa pojdite ali kako bi rekli.
Zato res na koncu bom, dragi minister, ki vas sedajle trenutno ni v dvorni rekel samo, Marjan pozdravlja Marjana. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se Robert Pavšič.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, predsedujoči. Ponovno pozdravljeni v mojem imenu.
Meni je res žal, da ponovno govorim z gospodom državnim sekretarjem in ne z ministrom, ker se mi zdi, da stalno midva vodiva ta nek dialog oziroma v zadnjem moj monolog, med tem ko pač ministra nikakor ne dobim kot sogovornika. In jaz iskreno obžalujem. Razumem, da je danes dolg dan in mu določene osebe so, mi spremljamo po medijih, prišle izraziti podporo v Državni zbor, ampak kljub temu. Prav bi bilo, da danes tukaj vseeno sedi, pa da lahko od njega dobimo neke konkretne odgovore.
Kot prvo, dejstvo, da ima potrdilo o nekaznovanosti ne pomeni, da lahko dobi potrdila, da ni v kazenskem postopku na pristojna sodišča in da za določena delovna mesta, sploh za uradniška delovna mesta, bi tovrstno potrdilo tudi zahtevali in pač tega gospod minister nima.
Jaz osebno, ko sem danes razmišljala sploh o tej razpravi, moram reči, pa tudi ko danes poslušam razpravo, saj v bistvu neke vsebine več ni kaj preveč za dodati. Kolegica Heferle, vem, je pravno gledano zelo dosledno tolmačila zakaj bi moral minister že sam po sebi odstopiti, ne pa biti tukaj. Dejstvo pa je, da je minister prejšnji teden določena dejanja naredil, začasno imenoval evropska delegirana tožilca, plačal komunalni prispevek, se torej dogovoril, ergo je očitno danes rezultat tega glasovanja že vnaprej znan in v bistvu danes opozicija tukaj ponovno niza neke argumente, ki bodo morda konec dne izzveneli v prazno, ampak kljub temu, prav je povedati, morda nekoč nekje pa vseeno naletimo na posluh.
Gospod minister Dikaučič je že na Odboru za pravosodje, ko se ga je zasliševalo, jaz moram reči, da mi Socialni demokrati od njega nismo kaj dosti pričakovali. Njegovi odgovori takrat so bili zelo pomanjkljivi oziroma bolje rečeno, odgovorov ni bilo. Eno in isto mantro je ponavljal. Ni se želel izjasniti konkretno glede evropskih delegiranih tožilcev. Na koncu je pač bil izglasovan na način kot so izglasovani vsi v tem mandatu pod to vlado, torej z valjarjem koalicije ne glede na vsebino, ki jo slišimo. Dejstvo je, res je dejstvo, da v neki normalni demokratični državi, spoštovani gospod minister, res sami odstopijo. Sam bi odstopil prvič ko so bili določeni sumi razglašeni. Pa sama zelo trdno verjamem tudi v domnevo nedolžnosti in zato nerada govorim v kontekstu diskurza v katerem se nekoga vnaprej obsoja, kar je sicer sedaj že prepogosto v Sloveniji, ampak vseeno za opravljanje takega položaja, za opravljanje položaja, ki zahteva res nek visok ugled v skupnosti, ki zahteva neko izjemno pravno znanje in spoštovanje, za tak položaj pa je le prav, da ga zaseda neka oseba, ki je cenjena, ki ima izjemne strokovne reference in ki se zaveda pomena svoje osebne integritete. In v trenutku, ko bi tovrstni sumi prišli na dan oziroma s temi sumi je on bil seveda že predhodno seznanjen, samo javnost ni bila, torej govorim o sumih zaradi katerih je sedaj v sodni preiskavi, v tistem trenutku bi pač bilo edino higienično, da bi gospod minister Dikaučič odstopil. In meni je žal, da sam tega ni naredil, da danes tega sam ni naredil, da se tu zagovarja z nekimi argumenti, ki seveda ne pijejo vode. Opoziciji očita, da je njena interpelacija vsebinsko neutemeljena, da ga napadamo samo zato, ker je član te vlade. Saj moraš biti član kakršnekoli vlade, da si interpeliran. Saj ne moreš interpelirati poslanca najbrž.

100. TRAK: (NB) – 17.15

(Nadaljevanje): To je samo po sebi že / nerazumljivo/ če mene vprašaš, normalno da moraš biti član Vlade, da si interpeliran. Zdaj, ali je on interpeliran zato, ker je član Vlade gospoda Janeza Janše. Ne, on je interpeliran, ker je zelo slab pravosodni minister oziroma jaz mu pravim oseba »missing in action«, ker jaz tega gospoda zelo redko vidim na Odboru za pravosodje vsakič znova midva, državni sekretar, vodiva dialog. Gospoda Dikaučiča sem videla v bistvu na odborih samo enkrat in to je na Odboru za zunanjo politiko, kar mi je tudi bil nek absurd »par excellence« ko je prišel na Odbor za zunanjo politiko razlagati o implementaciji evropske, če se ne motim, direktive glede kadrovske podpore pri implementaciji evropskega javnega tožilca pri čemer že takrat pač sploh ni bil imenovan, nista bila imenovana evropska delegirana državna tožilca. Tako da, samo po sebi so, je, spoštovani gospod minister, jaz, v bistvu oseba za katere gre za interpelacijo, nekako bom rekla, nedelo, ker zasledimo ga samo, ko nagovarja določene javnosti ali pa deležnike v Državnem zboru pa ga zelo redko zasledimo in ima očitno srečo, da ima državnega sekretarja, ki tako strumno tukaj sedi in prenaša naše napade kljub temu, da so večinoma usmerjeni na ministra in bi si enkrat toliko želeli direktno od njega slišati odgovore.
Zdaj, gospod minister se mora zavedati 4. člena Zakona o Vladi na primer, ki pravi, citiram: Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. Odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov Državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave. Za Vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa je pristojni minister. 17. člen govori, ministri so odgovorni za odločitve in stališča Vlade. Vlade kot kolektivnega organa. Nič ne govori, da bi bil minister za pravosodje ne bi smel biti interpeliran ker se tukaj interpelacije tiče, dela Vlade kot kolektivnega organa, torej govorimo o določenih očitkih zoper njegovo članstvo v Vladi kot kolektivnega organa, ampak zelo javno zakon govori, ministri so odgovorni za odločitve in stališča Vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstva kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti in zame je odgovornost z vseh treh vidikov.
Torej minister za pravosodje julija, ko sva imela en dialog in sem ga takrat, je bila, seveda Slovenija je takrat padla na lestvici glede spoštovanja državljanskih svoboščin, ki sem ga že takrat spraševala, kaj bo on kot branik, kot tista oseba, ki je v Vladi zagovornik vladavine prava in človekovih pravic, kaj bo on storil, da se v resnici popravi ta ugled Slovenije, da se upošteva dosledno načelo vladavine prava, pa mi je že takrat povedal, da on pač ni nad minister, da on lahko samo zagotovi spoštovanje na ministrstvu za pravosodje, in da vsak je dolžan za svoje ministrstvo poskrbeti in seveda temu ni tako. Zdaj, on tukaj v odgovoru na interpelacijo se izgovarja, da za zakonitost skrbi sodišče in seveda Ustavno sodišče. Torej sodstvo in Ustavno sodišče. Torej, ko govori konkretno glede sklep upravnega sodišča pri imenovanju delegiranih tožilcev. To je tudi zdaj malo dvolično, ko mu odgovarja, spoštuje zakonitosti in ustavnost, ko mu ne odgovarja, pa spet jaz nisem kriv. Zdaj se tudi on mora odločiti kaj on spoštuje v resnici. Ustavno sodišče je v preteklem letu izdalo kar nekaj odločb Ustavnega sodišča iz katerih je zelo jasno, da način s katerim se v tej državi omejujejo človekove pravice in svoboščine, je absolutno kategorično protiustave. Nadalje je odločilo, da v marsikaterem pogledu so bila pooblastila Državnemu zboru odvzeta. Torej, dogaja se neka derogacija Državnega zbora, vse pod krinko izjemnih razmer, ampak mi izjemnih razmer nimamo, izredni razmer nimamo razglašenih, mi nimamo razglašene epidemije, mi nimamo jasnih meril pod katerimi se te človekove pravice in svoboščine omejujejo. Imamo pa 2 tisoč 700 vladnih odlokov s katerim se to konstantno dela in še danes se nadaljuje s tem, kljub temu, da je sodišče jasno povedalo, da je potrebno sprejeti zakon, ki bo jasno določil kdaj, pod katerimi pogoji in kakšni so lahko ti ukrepi in seveda določil tudi vlogo Državnega zbora pri sprejemanju teh ukrepov. Če govorimo na primer o Avstriji, ki se zdaj zadnje čase toliko sklicujete na Avstrijo.

101. TRAK: (SC) – 17.20

(nadaljevanje) V Avstriji parlament ima zelo aktivno vlogi pri sprejemanju teh ukrepov. Pri nas pa je parlament samo preko medijev iz sredo v sredo ali iz četrtka v četrtek seznanjen z novimi odloki Vlade to ni način to seveda ni nobeden način sploh se pa na ta način ne omejuje človekovih pravic in svoboščin torej tiste svetinje, ki je za pravnika neka najvišja vrednota in tudi minister je meni julija odgovoril, da je naloga ministrstva, da skrbi za človekove pravice in svoboščine oziroma bom citirala: »Menim, da je nujno potrebno, da si vsi prizadevamo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tudi zakonitosti in pravne države.« Sedaj mene zanima kako on za to skrbi. Njega bi rada vprašala, ko se vrne v to dvorano kako on skrbi za izvajanje tega? Kako on za to skrbi, ko pa ima toliko ustavnih odločb, ki niso uresničene? Če je njegova naloga kot ministra za pravosodje vseeno skrbeti tudi za delovanje sodstva, za uresničevanje in implementacijo sodnih odločb zakaj ni poskrbel, da se odločba Ustavnega sodišča implementira? Zakaj še vedno sodeluje v Vladi, ki dosledno ignorira te odločbe ustavnega še več, ko Ustavno sodišče pove kako delati ona spet sprejme odlok s podobno vsebino torej živ posmeh in vladavini prava in vsemu. To je ta neki absurd, na katerega bi seveda minister moral odgovoriti. Sedaj, ko govori o interpelaciji, ki je individualna seveda gre za individualno kolektivno gre za subjektivno in objektivno in interpelacija seveda tudi glede njegove moralne, politične in pravne odgovornosti in za mene je, spoštovani gospod minister, izpolnil prav vse kriterije in tovrstna definicija v bistvu interpelacije izhaja iz nekdanjega, tako je nekdanji predsednik stranke, iz katere gospod minister prihaja definiral interpelacijo. Torej, to so besede človeka, ki je ob ustanovitvi te stranke govoril o neki visoki morali in etiki, ki jo bo ta stranka spremljala pa jo zelo zelo pogrešamo zadnje časa. Zadnje čase torej imamo dve interpelaciji zaporedoma dveh ministrov s te stranke, iz katere vse, kar izhaja je, da vam je popolnoma vseeno za vladavino prava, da vam je popolnoma vseeno za implementacijo odločb Ustavnega sodišča in da edino čemur se strmi je pač ohranitev teh nekih stolčkov. Aprila bodo volitve teh par mesecev pač kot prosto po Kacinu »Uživajte, dokler še lahko.« Danes imate, / nerazumljivo/ še te glasove pač in boste gospoda obvarovali kakorkoli že. Jaz mislim, da neka zelo huda škoda več ne more itak nastati v kontekstu, če minister ostanete na mestu, ker itak ga ni, ne dela in je za mene »missing persone, missing in action« in mislim, da da dosti ne bodo pogrešali ne na ministrstvu niti ne deležniki, za katere mora poskrbeti. Na koncu koncev se zgodi, da takrat, ko bi moral biti nedvoumno prvi branik in odvetnik na primer, ko govorimo o sodstvu, ko pride predstavnik Sodnega sveta in Vrhovnega sodišča na Odbor za pravosodje in pove kako ministrstvo enostransko brez kakršnegakoli pogovora zniža nujno nujno potrebna sredstva za dodatne strokovne delavce, ki jih potrebujejo, zaradi izjemnega pripada covid zadev, ki so se zgodili, zaradi prvo »lock downa« torej zaradi zaostankov sodnih kot drugi pa, zaradi izjemnega pripada zadev, ki so neposredni rezultat dela te Vlade z odloki in tako dalje, neustavnimi odloki pa to je že odločeno z Ustavnega sodišča torej ni potencialna neustavnost, neustavni odloki. Torej, ko se to zgodi in pride predstavnik na Odbor za pravosodje ponovno bili ste vi ni bilo ministra. Jaz sem res pričakovala, da bo minister naredil vse, da se obvaruje sodstvo pred takim poskusom podrediti. Vse skupaj spominja na modus operandi pri STA. To, da je preko finančnega izčrpavanja si podrediti oblast in da je to že na dobri poti kaže že izjava predsednika Sodnega sveta, ki na odboru pove, da se po sodišču govori, da pač so se sredstva odvzela, zaradi odločanja sodnikov. Torej sodnike počasi postaja strah. Seveda to je prvi korak k temu, da si podredi še tretjo vejo oblasti in na koncu jim derogira se itak torej že Državni zbor, če se ponovimo, medije se utiša na način kot se STA v eno leto finančnega izčrpavanja in gre se še na sodstvo preko finančnega izčrpavanja nekega strahu se podredi še sodna oblast in potem prideš v neki sistem zoper katerega se naj bi aktualna največja stranka strašno borila pa vedno znova se

102. TRAK: (NM) – 17.25

(nadaljevanje) mi zdi, da so ji načela tega nekega prejšnjega sistema veliko bolj ljuba kot, bom rekla, mojemu kolegu, ki je zraven mene, spominja bolj iz druge strani ta način delovanja. Imam pa še eno konkretno vprašanje za gospoda ministra. Zdaj, ko so se imenovali končno, ko se je ta telovadba z delegiranimi tožilci končala, pa sta se končno začasno imenovala, čeprav tega instituta začasnosti v bistvu sploh ne pozna naš Zakon o državnem tožilstvu, pa se spet tukaj sklicujete na neko uredbo, ki pa je spet ta člen mišljen za primere, v katerih je evropski delegirani tožilec na primer, da odstopi, je razrešen. Takrat lahko se ga začasno imenuje. Torej skratka, takrat je ministrstvo oziroma vlada odgovorila, da, citiram: »Čeprav izbirni postopek, ki je bil izpeljan na podlagi prvega javnega poziva, ni sledil določbam Zakona o državnem tožilstvu, koristi od storitev začasno predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca za opravljanje dolžnosti EJT pretehtajo nad škodo, ki jo EJT in Republiki Sloveniji povzroča dvom o zakonitosti izbirnega postopka.« Zdaj mene zanima, zakaj vam je toliko časa rabilo, da ste ugotovili, da v tem primeru koristi pretehtajo nad škodo, kakšna je škoda in kakšna je korist. Pa konkretno vprašanje, pa konkreten odgovor bi lepo prosila. Pa samo še na koncu, ko gospod minister govori, da s tem, ko niso bili imenovani delegirani tožilci, da saj s tem pa se ni nič škoda ustvarila za evropski proračun, bom vam spet citirala izjave s strani EU institucij, in sicer: »Zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, pa tudi tožilcev v Sloveniji povzroča resne skrbi in je velika težava, ki jo je treba hitro razrešiti. So opozorili in poudarili, da s tem ni kršena le evropska zakonodaja, pač pa ogrožena tudi integriteta evropskega proračuna.« No, to ni oseba, ki skrbi za vladavino prava, to je oseba, ki ruši vladavino prava. In seveda bom interpelacijo podprla.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Robert Pavšič, pripravi naj se Jure Ferjan.
Izvolite.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči. Dober večer vsem skupaj.
No danes smo slišali, da je minister Dikaučič dvignil pošto, pripomogel k temu, da sta bila 2 delegirana tožilca začasno imenovana, plačal je komunalni prispevek, dobil potrdilo o nekaznovanosti, v Žalcu uredil notarsko službo, sicer enkrat na teden, ampak to je »beside the point«, to je popolnoma nepomembno, in da mu krivda pri utaji davkov in pri ponarejanju listin še ni bila dokazana. To so odgovori, če jih malce parafraziramo na današnje očitke. Ampak kdaj so se odgovori dogajali? Po tem, ko je bila interpelacija že vložena, ko je bila že javna. In to ni nič drugega kot stimulacija, naj ponovno vlagamo v opoziciji interpelacije, ker se očitno samo na tem področju potem nekaj doseže. In če bo z vsakim takim dejanjem opozicije prišlo do rezultatov na drugi strani, bomo to rade volje počeli, da se vsaj nekaj zakonitosti v tej državi ohrani. Ker vi ste se danes itak odločili, da je interpelacija brez veze, tako minister kot tudi koalicijski poslanci, ker imate dovolj kupljenih glasov. Saj ste, se znate preštet. Saj kakšne velike filozofije v tem Državnem zboru niti ni potrebne. Treba je samo znat seštevat zadeve do 46 v tem primeru. In tudi, ko poslušamo, dejansko ni nobene vsebine. Še najbolj se trudi kolegica Tina. Taksativno našteva člene, taksativno našteva, kaj vse se ministru očita, to dokaže, potem pa koalicijski poslanci govorijo z ministrom na čelu, da je interpelacija prazna, da se neke pavšalne obtožbe, vse je totalno brez veze. To je klasična kalimerovska strategija, ki jo poznamo že od časa ukradenih volitev naprej. Vsi so krivi, vsi so odgovorni, samo vi reveži ne, vam gremo vsi na živce samo zaradi tega, ker kažemo na napake, ki jih pa dejansko delate. In potem je zanimivo, da gospod Kaloh v izjavi televiziji, slučajno sem bil zraven, reče, danes se bo minister vrnil v normalno delo.

103. TRAK (VI) 17.30

(nadaljevanje) To je točno tisto, kar dejansko očitamo ne samo ministru Dikaučiču, ampak celotni vladni kliki. Po Ustavi je minister, je vlada, oba sta dolžna odgovarjati državnemu zboru in da minister sedi v tej dvorani oziroma ne sedi, verjetno nas spremlja preko televizije, je njegova ustavna dolžnost, povsem preprosto, tako kot je njegova poslovniška dolžnost se udeleževati delovnih teles. In če tega ne zmore v pol leta niti enkrat pove nekaj o njegovem odnosu vsaj do državnega zbora, če ne do svojega dela. In tole pomanjkanje razprave branjenja ministra Dikaučiča pravzaprav postavlja še eno zelo pomembno vprašanje, kako se bodo tiste stranke, tisti poslanci, ki so danes v predstavitvi stališč povedali, da se bodo odločali po razpravi, dejansko odločili. Na osnovi česa? Na osnovi v dveh minutah prebranega odgovora ministra Dikaučiča po osmih urah razprave, vprašanj, nekaj minut prebranega odgovora bo dovolj argumentov, da se bodo poslanci odločali na osnovi razprave, ker vi pač že vse veste. Minister bo danes zvečer normalno delal naprej. Ampak če bo ta normalnost to, kar se je delalo do sedaj, je mene vsako sekundo bolj strah kam gre ta država, akam gre naš sistem, kam gre vse zaupanje. Tako pač je. Vam je pač vse jasno, seveda kar se interpelacije tiče. Glede ostalega pa, ne vem, dokončajte sami.
Gremo po vrsti, začasna seznanitev, sem nekje ujel termin. Vlada se je začasno seznanila z dvema delegiranima tožilcema. Jutri bo pa pozabila, ker če začasno nekaj veš, potem pomeni, da boš enkrat to pozabil. Selektivna amnezija, ki smo jo tudi že dostikrat videli v tem državnem zboru, kar pravzaprav niti ni nič čudnega, ker je posledica ustaljene prakse. Saj ni treba iti daleč v preteklost, odstavljeni oziroma odstopljeni pa zaradi neodprte kuverte potem še vedno prisotni minister, pa vse ustavne presoje, ki so se že zgodile in se še bodo dogajale, pa potem zlepljenka, ki je čez noč postala nezlepljenka, ampak avtentični posnetek, pač beseda je zelo fleksibilna, če jo prirejaš svojim željam. Ne moreš jo pa prirejati dejstvom. Ampak to dejansko tudi vi počnete. In potem je največji dosežek oktobra ministra Dikaučiča, da pred novinarji ven iz, kot je rekel moj poslanski kolega gospod Šarec, iz reklca povleče kuverto, dvignil sem pošto. Jaz sem pa pošto dvignu. Ah, bejžte no?! In zakaj je to tako pomembno? Saj vemo vsi zakaj je tako pomembno. Zato, ker pač v tej državi nekateri pošte ne dvigujejo in se izognejo. 23. septembra je Okrožno sodišče v Murski soboti sklep o uvedbi sodne preiskave poslalo ministru in še eni osebi in potem čez nekaj tednov povedalo, da pač minister pošte ni dvignil. Potem povleče kuverto iz žepa in reče: dvignil sem jo, dvignil. Ja, super, konglatuliram! Odličen posel za pošto in vrhunski dosežek pravosodnega ministra. In pravi, da ni kriv. V redu, nihče ni kriv dokler mu krivde ne dokažejo. Ampak sodna preiskava se začne na osnovi utemeljenega suma.

104. TRAK: (SB) – 17.35

(nadaljevanje) V Avstriji je utemeljeni sum povzročil vsi vemo kaj, ampak to je stvar politične higiene, ki jo minister Dikaučič ne premore, utemeljeni sum in to česarkoli, ponarejanja listin in davčne utaje. In potem si drzne minister govoriti, da želijo predlagatelji interpelacije ustvariti vtis, da je moje ministrovanje nedopustno. Ne, mi ne želimo ustvarjati tega vtisa, ker ga je naredil že sam, mi trdimo, da je njegovo ministrovanje nedopustno. Nimamo nobenih argumentov in dokazov, navajamo netočnosti in zato seveda interpelacijo v celoti zavrača povsem kalimerovsko, ker on je ubogi revež, ki dviguje pošto, ima potrdilo o nekaznovanosti. Vesoljna Slovenija je danes videla list papirja, kaj gor piše ne vem, imam potrdilo o nekaznovanosti, ampak verjamem, da je verodostojno to potrdilo, ker takšnega postopka, da bi pa kar nekaj kazal kar je pa res to pa že presega tudi moje. In potem na koncu reče še v odgovoru prej, da je zaradi ljubega miru plačal komunalni prispevek, ker bo pač živel v tej občini. Zaradi ljubega miru, ja potem pa naj zaradi ljubega miru v ter državi tudi odstopi.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima Jure Ferjan. Pripravi naj se mag. Dejan Židan. Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi, ki nas spremljate. Danes poteka kar taka podobna razprava, kjer je večinoma žaljenje tudi na osebnem nivoju. En tak utrinek smo videli nedolgo nazaj v petek na interpelacij ministrice za izobraževanje, danes je očitno nadaljevanje te zgodbe, nadaljevanje tega načina komunikacije v Državnem zboru, verjetno pa je vsaj glede na število poslank in poslancev, ki to interpelacijo spremljamo v živo iz dvorane, verjetno ostali spremljajo iz pisarn, verjetno preko televizije in spleta večji interes kot je tu, kar tudi marsikaj pove samo po sebi, ampak ne bom interpretiral kaj in kako. Danes, kot tudi na marsikateri drugi seji v zadnjih mesecih poslušamo različne zadeve. Danes smo videli kar nekaj takih tipičnih primerov, ko se konkretno ministru očita, da je žaljiv, da ima takšen ali drugačen odnos do dela, do funkcije in tako dalje, hkrati pa tisti, ki mu to očita njega žali, ga ponižuje in še kaj bi lahko rekel, pa se bom na tej točki ustavil. In potem se človek vpraša kam vse to vodi, da ne moremo imeti niti v hramu demokracije, da ne moremo imeti niti v Državnem zboru nekega spoštljivega odnosa, nekega spoštljivega dialoga, da se ne moremo pogovarjati o argumentih, da ne more vsak povedati svoje mnenje, nekako izmenjati stališča. In to mislim, da ni dobro in danes se je to ne samo enkrat, ampak večkrat že pokazalo. Jaz se bom v svoji razpravi kar se tiče vsebine uvodoma nekako bolj zadržal glede evropskih delegiranih tožilcev. Danes smo kar nekajkrat slišali 71.d člen Zakona o državnem tožilstvu, ki se vedno znova in znova poudarja, ampak predlagatelji pa ne omenijo 71.č člena, ki pa govori o kandidacijskem postopku, pa ne bom šel celega člena brati, bom pa samo dva odstavka, ki sta kratka, prebral, zato, da bomo vedeli o čem govorimo. Skratka, gre za 71. č člen, ki govori o kandidacijskemu postopku. Torej govorimo glede evropskih delegiranih tožilcev. 4. odstavek tako pravi Državno-tožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredeli in oblikuje listo treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca

105. TRAK: (VP) 17.40

(nadaljevanje) ter o tem obvesti prijavljene kandidate in ministrstvo. Ministrstvo listo treh kandidatov posreduje Vladi Republike Slovenije v seznanitev, Vlada Republike Slovenije predloži listo treh kandidatov pristojni instituciji Evropske unije. Potem v petem, zadnjem odstavku tega 71.č člena piše, poziv po tem členu se šteje kot neuspešen, če kandidatur, ki niso bile zavržene, niso vložili vsaj trije kandidati, vsaj trije kandidati, ali če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. In spoštovane in spoštovani, ko ta člen ne navajate ali pa se sprenevedate, a veste, tudi gospa poslanka, ki danes zastopa predlagatelje, je glasovala za to spremembo in dopolnitev zakona. Tako, da zakon ste sprejeli vi v Šarčevi vladi oziroma spremembo in dopolnitev zakona o državnih tožilstvih, ki določa tak postopek. Zdaj pa očitate ministru v bistvu, da je ravnal v skladu s tem zakonom. Tudi gospa Tina Heferle je podprla, je glasovala za to spremembo in dopolnitev tega zakona. Toliko da bomo korektni, toliko da imamo vsi vse informacije.
Zdaj jaz bom nadaljeval v bistvu z neko širšo zgodbo, ker je nenazadnje tudi navezujoče na to, kar sem v teh uvodnih nekaj minutah povedal. Te žalitve, ki se dogajajo in ki se v bistvu tako danes kot v preteklih dneh jih vidimo, mesecih, jih vidimo v tem Državnem zboru, se dogajale tudi izven njega. In bom zdaj povedal en konkreten primer, ki dejansko tudi odpira vprašanje pravne države. Pa ne samo, da bi šli v bistvu na ta konkreten primer, ampak na splošno veliko takšnih primerov imamo v naši državi. Verjetno ste opazili, da se je v zadnjih dneh veliko pozornosti dalo določeni diplomski nalogi. In potvarjanje zapisov, podtikanje pravopisnih napak, izpuščanje opomb in kakšni drugi popravki v diplomsko nalogo so nedopustni. In ja, vsak se lahko zmoti, pravopisna napaka ni kaznivo dejanje, ampak, a veste, tudi pisati o Janezu Janši ni kaznivo dejanje, pisati o Milanu Kučanu ni kaznivo dejanje in tudi pisati o Slobodanu Miloševiću ni kaznivo dejanje, nekateri so napisali o njem tudi diplomsko nalogo. Zakaj to govorim? Gre za širši kontekst. In, a veste, zdaj ko govorimo pa o poseganju v diplomsko nalogo in potvarjanju, ponarejanju, to pa je kaznivo dejanje, a veste. In to seveda ne bom presojal jaz, ampak bodo presojale pristojne institucije, pristojna sodišča. In, a veste, danes posluša minister žalitve. Občasno poslušamo žalitve poslanci tudi v tem Državnem zboru. In potem za neko zadevo, ki je s strani stroke, ki je s strani profesorjev, doktorjev znanosti, dolgoletnih profesorjev, ki so različnih svetovnonazorskih pogledov ocenjena z najvišjo možno oceno, in to soglasno, beremo, da je zmazek, nevreden svojega diplomskega imena, da diplomsko delo, denimo, meče slabo luč na Univerzo v Mariboru, da je vulgarno diplomsko delo, polno pravopisnih in slovničnih napak ter s strahotnimi vsebinskimi pomanjkljivostmi. Zdaj jaz vlečem tukaj vzporednice, a veste. En primer, ki se je zgodil včeraj, predvčerajšnjim in stvari, ki se danes konec koncev dogajajo tudi aktualnemu ministru za pravosodje. Na eni strani se mu določene zadeve podtika, se mu govori, kakšen je, in to s takšnimi metodami kot se mi jih pravzaprav očita. Je tukaj tudi en tak nazoren primer. Verjetno ste v teh nekaj minutah govorili, da govorim o diplomskem delu svoje žene, poslanke Karmen Kozmus Ferjan, na katero se v zadnjih dneh spravljajo določeni posamezniki, ki se očitno ne znajo oziroma ne želijo, ker jih je strah, podpisati. In na tej točki, veste, najprej je na vrsti diskreditacija, zatem pa likvidacija. To smo slišali ne tako zelo dolgo nazaj. In dogajajo se diskreditacije ministru, dogajajo se diskreditacije poslankam in poslancem in zanima me, kaj je naslednji korak. Govorim o tem, kaj se v naši državi dogaja. In jaz vem, da vi kot pravosodni

106. TRAK: (TB) – 17.45

(nadaljevanje) minister seveda konkretne zadeve ne smete oziroma ne boste komentirali, pričakujem pa, da boste nekako s svojim delom, s svojim prizadevanjem vzpostavili pogoje, da bo v Sloveniji pravna država delovala. Za to pa je odgovoren minister za pravosodje in veliko imamo takšnih primerov. Nedolgo nazaj smo obravnavali spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika. Tam se je poslal zelo jasen signal in izgovorov več za tožilstvo ni več in mislim, da moramo biti korektni in da je vsak izmed nas tudi s svojim delom, tudi s svojim izražanjem, seveda, daje nek signal in je nek pokazatelj, kakšno družbo si želi in k temu stremijo vse naše razprave, pa če se s sogovornikom oziroma nekom, ki se bodisi zagovarja, bodisi odgovarja na neka vprašanja, neke protiargumente, strinjamo ali ne. In da smo se v družbi sposobni spustiti na tako nizek nivo, da podtikajo, da lažejo, zavajajo, ponarejajo in ne govorijo o konkretnih argumentih, to, spoštovane in spoštovani, pa je zaskrbljujoče in naj svojo razpravo, ki je bila nekoliko širša, ampak želel sem prikazat ta širši kontekst, ki se dogaja danes, ki se dogaja tudi na splošno, v družbi, v medijih, v družbenem diskurzu in nenazadnje v Državnem zboru. Zato sem šel namenoma nekoliko širše in zahvaljuje se, gospod podpredsednik, da ste mi pustili, da sem nekoliko širše razvil misel.
Je pa današnja interpelacija, tako kot tista, ki smo jo imeli na dnevnem redu, ves dan v petek, zelo jasen pokazatelj, da je prioriteta KUL-a pač interpeliranje ministrov in to tudi nekaj tednov oziroma nekaj mesecev pred rednimi državnozborskimi volitvami. Po eni strani razumljivo, ker progama in vsebine nimate, ampak, ali veste, to samo pokažete, pravzaprav, niti niste alternativa, kajti aktualna Vlada je danes na terenu, jutri bo na terenu, obiskala bo do konca mandata vse regije v Sloveniji, na terenu rešuje realne probleme, zakonodajni proces, parlamentarni proces, daje sistemske zakone, zakone, novela Zakona o dohodnini, Zakon o dolgotrajni oskrbi, demografski sklad, Zakon o debirokratizaciji in na terenu rešuje realne probleme, medtem, ko se v KUL-u ukvarjate sami s sabo in blatenjem in žaljenjem aktualne Vlade.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Postopkovno, Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Predsedujoči, ostro protestiram in zahtevam, da izrečete opomin, kajti poslanec je govoril, da mi lažemo, sam je pa lagal v svoji razpravi in nam je bral določila postopka za evropskega tožilca in ne za evropske delegirane tožilce, kar je eklatantna laž. Mi danes tukaj govorimo o evropskih delegiranih tožilcih, kjer ni potrebno trikrat več kandidatov za mesto tožilca in se je lagal v kamero, javnosti, vsem, ves čas je pa kričal, da se mi lažemo. Tako da, zahtevam ukor, sicer bo pa predlagateljica, ki je pravnica, zelo nazorno še enkrat pojasnila nadobudnemu mladeniču, kako je kaj z postopki za delegiranje evropskih tožilcev oziroma evropskih delegiranih tožilcev.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
Počasi, prosim. Počasi. Najprej postopkovno je bila gospa Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa, podpredsednik za besedo.
Jaz vem, da ste sicer, spoštovani podpredsednik, pred 49 minutami sedli za ta stol in verjamem, da ste tudi v pisarni, svoji, spremljali današnji potek te seje. Kolega, ki je vodil pred vami sejo, to je gospod Tanko, je našega kolega, gospoda Soniboja Knežaka prekinil, takrat, ko je on razpravljal, prekinil ga je pa zato, ker je želel malce širše opredelit njegovo razpravo in mu je trikrat skočil v besedo in celo mu je napovedal opomin, če se bo oddaljil od te interpelacije, o kateri danes govorimo.
Kolega Ferjan se je tako zelo oddaljil od teme, ko je govoril o svojih travmah in njegove žene in to, to je res za opomin in predlagam, moj postopkovni predlog je, da se predsednik in podpredsedniki

107. TRAK: (NM) – 17.50

(nadaljevanje) usedete skupaj, vsi skupaj za eno mizo in imate vsi štirje iste kriterije pri vodenju sej, kajti to, kar se danes dogaja oziroma se že kar nekaj časa dogaja, je nedopustno. Torej moj postopkovni predlog je, da imate vsi, ki vodite to sejo in seje, da imate iste kriterije.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Jaz sem tisti, ki danes vodim sejo. In običajno, kadarkoli vodim, vedno dopuščam široko razpravo. In jaz mislim, da je to prostor, v katerem je potrebno tudi širše malo zadeve obrazložit. In zato ne morem vplivati pa na druge, kolegico in kolega, pa tudi predsednika, kaj oni vse dopuščajo in kaj ne. Gospa Tina Heferle, ste imela besedo, ste želela besedo? / oglašanje iz dvorane/ Okej.
Gospod Ferjan, izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo.
Moj postopkovni predlog vam bo, ker sam seveda ne morem komentirati postopkovnih predlogov drugih in jih tudi ne bom. Vas pa prosim, da tisti, ki v postopkovnih predlogih zavajajo, da jih na to opozorite, kajti jaz sem govoril o Zakonu o državnem tožilstvu in 8.a oddelek govori o evropski tožilec in evropski delegirani tožilcev. In v sklopu tega je tudi člen, ki sem ga citiral, torej 71.č člen. Bi pa samo 2 besedi samo še dodal. Gospa kolegica Sukič, ne potrebujete se tako izražati, ne rabite biti pokroviteljski do mene, spoštovana gospa kolegica.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika, dr. Franc Trček. / oglašanje iz dvorane/ Ni res. Vi ste bili prvi.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Glejte, dajmo bit fer. Jaz sem diplomsko nalogo kolegice Karmen prebral, ker me je tudi zanimalo, kaj je v tej diplomski nalogi. Je dobro napisana diplomska naloga, se lepo bere. Kolegica je dobra stilistka. Se v uvodu tudi opredeli, da ne more biti čisto objektivna do lika in dela Janeza Janše. Tudi me ne moti, da navaja neko lepo Avsenikovo pesem. Tudi moji študenti kdaj to naredijo. Edino, kar je manjkalo v tisti diplomski nalogi, je v bistvu - in to leti na mentorja – metodologija, ker v diplomski nalogi, če imaš 2 empirični raziskavi, moraš pač navesti, kakšen je vzorec, a je reprezentativen ali ni, koliko je velik. In če delaš 2 intervjuja, en je tudi z Janšo, morata ta intervjuja biti priložena v transkriptu. Tega vsaj v tistem, kar je v e-obliki diplomske naloge, ni. In če kdo žali kolegico o diplomski nalogi, prosim naj s tem neha.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Ampak to pa res ni današnja vsebina in tema razgovora. / oglašanje iz dvorane/ Lepo prosim, da se malo umirite. Jaz vem, da smo utrujeni. Toliko ur že tukaj sedimo. / oglašanje iz dvorane/ Vendar bodimo spoštljivi in poskušajmo se nekako osredotočit na točko dnevnega reda. S tem pa seveda jaz dopuščam pri tej točki tudi širšo razpravo. Mag. Meira Hot je želela tudi repliko.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Ja, saj jaz jo želim že nekaj časa, ampak mene se tudi večkrat spregleda, ko vi vodite. In vam povem takoj, da smo zelo mirni. Ampak meni se zdi, spoštovani predsedujoči, kot ima gospod Tanko nekaj do gospoda Koprivca, imate pa vi nekaj konkretno do SD, ker velikokrat nas opominjate, da smo glasni in ne vem kaj. In zdaj mi preširoko razpravljamo, drugi ne preširoko razpravljajo. Dajmo enkrat res iste vatle za vse. To je bil tudi združeni postopkovni z repliko.
Replika na gospoda Ferjana, ker očitno ni dobro razumel moje razprave, namreč jaz sem seveda govorila o tem, da evropska delegirana javna tožilca nikjer v členu, ki ste ga vi navajali, ne piše, da je prepovedano imenovati 2 in ne 3. Piše 3, ne prepoveduje pa 2. In če bi bilo to tako zelo narobe, zakaj ste pa potem vi v vaših manevrih, torej vlada, zakaj je vlada v njenih manevrih potem v ponovljenem razpisu dala razpis za 2 tožilca in ne za 3, če je pa taka zahteva za 3? Zakaj potem ni dala tudi vlada v ponovljenem razpisu, onem njenem razpisu, ki je bil neka farsa. In če govorimo glede jezikov, je v bistvu to bilo 9. oktobra 2020 in glede

108. TRAK: (NB) – 17.55

(Nadaljevanje): ravni znanja jezikov, je takrat Državnotožilski svet sprejel na podlagi sklepa kolegija evropskega javnega tožilstva, torej vaša razprava ni imela veze z vezo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Naj opozorim spoštovana gospa poslanka, da se ne sprenevedate. Nikoli se nisem spustil v vsebino vaše razprave. Sem pa vas večkrat opozoril, da spoštujemo Poslovnik in da ne motimo druge govornike. Morda se niti ne zavedate kako, ko se govori nekje po tiho, kako se tukaj gor sliši in ko mi nekdo drugi daje neke znake, neke signale, vas opozorim, to sem delal in to bom tudi delal.
Predlagatelj, Tina Heferle. Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Se bom jaz odzvala kot predlagateljica, čeprav bi se mogel vi, gospod podpredsednik.
Spoštovani gospod Ferjan, vaša razprava ni bila samo široka, bila je zelo zelo mimo teme, praktično 100 % nihče danes ni govoril o nobeni diplomski nalogi, še najmanj, da bi kogarkoli žalil v zvezi s kakršnokoli diplomsko nalogo, zato res, moj predlog, dajta se vidva z ženo to doma zmenit, ne tukaj mešat hrušk pa jabolk.
Kar se tiče vaše razprave, ki kot že rečeno, je bila zelo mimo in nevsebinska, v enem delu, pa ste bili vsebinski, ampak ste zelo vsebinsko zavajali, zelo zelo zavajali. Pravite, da ste navajal oziroma bral člen iz 8a oddelka Zakona o Državnem tožilstvu, ki ima naslov evropski tožilec in evropski delegirani tožilec. Okej. Ampak vi ste, gospod Ferjan, citiral in bral člen 71.č člen, ki govori o kandidacijskem postopku za evropskega tožilca. Zdaj naj vas poučim, če ste prava neuk. Oddelek v nekem zakonu, če ima naslov evropski tožilec in evropski delegirani tožilec, še ne pomeni, da vsi členi v tem oddelku urejajo oba tožilca, tako evropskega kot delegiranega. Ne. pomeni samo to, da so členi, ki urejajo evropsko tožilstvo pa členi, ki urejajo evropsko delegirano tožilstvo v istem oddelku pod točko 8.a. To je toliko o tem. In ko ste navajali in brali ta 71.č člen, ki kot rečeno, govori, pa bom jaz zdaj malo bolj natančno povedala, pa ne zavajajoče in ne selektivno brala ta člen kot ste ga vi. Ta člen ima pet odstavkov, da ne bom brala vsega, ker je škoda mojega časa. Najprej govori o pozivu k vložitvi kandidatur, potem govori o tem kdaj se iztečejo roki pri vložitvi kandidatur, itn., kdaj so te kandidature popolno vložene, kdaj ne. Potem govori, da ministrstvo najpozneje v petih dneh po izteku roka pošlje in bla bla bla naprej, potem pa pazite, četrti odstavek pa zelo jasno, to bom pa citirala, pravi takole. Državno-tožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredeli in oblikuje listo treh kandidatov, pazite, za imenovanje evropskega tožilca. Ta člen ne govori o evropskem delegiranem tožilcu, ampak o evropskem tožilcu. In dajte že razumeti, spoštovani kolegi iz koalicije, da gre za dva različna in drugačna instituta. Evropski tožilec ne dela doma, evropski delegirani tožilec dela doma, v Sloveniji. Dajte razumeti, da sta to dva različna, če želite, poklica, če sem bolj poljudne vsebine izbiram, poljudno terminologijo, da boste lažje razumeli. In kar je pa najbolj sporno oziroma najbolj sprevržno iz vaše strani je pa, da ste ta člen brali kot da govori o evropskih delegiranih tožilcih in se zavajali in ste zavestno zavajali, načrtno zavajali.

109. TRAK: (VP) 18.00

(nadaljevanje) In kolegica Jeraj, ki se vedno oglašate, naj vam povem tudi še vsebino 5. člena. Vsebina 5. člena govori o tem, kdaj je kandidatura neuspešna in tudi govori o kandidatih za imenovanje evropskega tožilca. Besede delegirani tožilec ni nikjer. Kar pa vi navajate, je pa tretji odstavek naslednjega člena, 71.d člena, ki pa v resnici govori o postopku in pogojih za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, ki pa zgolj in samo, naj še enkrat poudarim, smiselno napotuje na smiselno uporabo prejšnjega člena, kar ni enako dobesedna uporaba, naj vam bo to jasno ali ste pravniki ali pa ne, to ni enako. In smiselno se uporablja prejšnji člen zgolj in samo za tiste stvari, ki niso urejene v uredbi Evropske unije. V uredbi Evropske unije pa jasno piše, da glavni evropski tožilec ne izbira med kandidati za delegirana tožilca, ampak samo preveri njihovo ustrezno strokovno usposobljenost. Ergo mora vlada imenovati oziroma posredovati dva kandidata, imena dveh kandidatov. In glede na to, da vlada po zakonu o državnem tožilstvu nima pravice izbirati oziroma soditi o strokovni usposobljenosti kandidatov za evropska delegirana tožilca, je zavezana upoštevati mnenje Državnotožilskega sveta. Pika. Vsakršni drugi poskus neke sprevržene uporabe teh normativnih določb je zlonameren in, bom še enkrat uporabila izraz, je pravno šarlatanstvo oziroma pravni huliganizem. Toliko, da smo natančni.
Zdaj vi, gospod Ferjan, nebi imeli interpelacije niti par mesecev pred volitvami, nebi imeli interpelacije 100 dni po nastopu funkcije. Ja, kdaj je pa sploh lahko? Nikoli očitno. Dolžni smo zavoljo naše pravne države opozarjati na nezakonitosti, ki jih počenjajo določeni ministri, pa naj bo to v stotih dneh od nastopa funkcije ali pa en mesec pred volitvami, žal.
In govorite, da gre danes v bistvu pri tej interpelaciji za žalitve, ne? Ja, glejte, spoštovani poslanec, če minister pač posluša dejstva in očitke o tem, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, če je to pač žalitev, bog pomagaj, to je pač dejstvo. Če je žalitev to, da se vsi zgražamo, da je le nekaj dni pred interpelacijo šele plačal komunalni prispevek, če je to žalitev, tudi bog pomagaj. Skratka na žaljivo to, da minister danes posluša vse te očitke, ki, še enkrat, temeljijo na dejanskem in pravnem stanju. Žaljivo je to, da vi vsi gledate stran, zatiskate ušesa in sledite, slepo sledite zavezi iz koalicijske pogodbe. Ministra je treba ubraniti. Zakaj? Zato, ker piše v koalicijskih pogodbi tako. Ne zato, ker bi gospod Ferjan uspel ovreči z neko vsebinsko argumentacijo očitke, on je pač govoril o diplomski nalogi, ne, gospod Ferjan in ostali bodo pritisnili tipko proti interpelaciji zato, ker pač morajo. To je žalostno. In več kot na pladenj kot danes predlagatelji prinesemo vse očitke, utemeljene ne politično, gospod Ferjan, ampak pravno, že človek skorajda ne more. Samo še pravnomočna obsodba v kazenski zadevi bi bila bolj eksaktna. Tako, da to sprenevedanje, kaj več časa sploh ne mislim nameniti vaši razpravi, ker na take prazne politične nebuloze in osebne frustracije je pač težko

110. TRAK (VI) 18.05

(nadaljevanje) odgovarjati v okviru neke resne strokovne debate, kot jo imamo danes nekateri. …/oglašanje iz klopi/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika Jure Ferjan.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo.
Bom zelo kratek. Če vi v svojem izvajanju tega pokroviteljstva, pa v bistvu takega ponižujočega odnosa ne opazite, jaz se niti v to ne bom spuščal. Je pa zanimivo, da ste rekli, da več časa mi ne boste namenili. Ste pa govorili skoraj toliko časa, kot sem jaz v svoji razpravi govoril, ampak dobro.
Veste, če je interpelacija ali interpelacija vaš edini program prav. In če je blatenje in rušenje te vlade vaš edini program prav. To je vaša odločitev. Bi si pa želel, da boste imeli besedi konstruktivnost in sodelovanje v vašem delovnem krogu vsaj po naslednjih rednih volitvah večji pomen in večjo vlogo. Hvala lepa. …/oglašanje iz klopi/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Najprej postopkovno Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Poglejte, ponovno ostro protestiram in zahtevam, da opomnite poslanca Ferjana, kaj on govori?! Da je interpelacija naš edini program. Ne! Interpelacija je ena izmed orodij opozicije kadar je to orodje potrebno uporabiti. To ja pa daleč od tega, da bi bil to naš edini program. Kaj ta človek govori? Ali lahko prosim neha on žaliti ves čas opozicijo s svoje vzvišene pozicije moči in ga prosim opomnite, ker to je pa višek kar si ta človek dovoli tukaj. Najprej laže, sedaj žali. Govori pa, da mi lažemo in mi žalimo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Tukaj moram samo v eni zadevi z vami soglašati. Interpelacija res se v demokraciji na nek način izražanja nestrinjanja in tukaj to delajo v vseh parlamentih in tudi pri nas je tako. Kaj vse posameznik govori in kako govori, sovražno ali ne sovražno, to je pa, spoštovane kolegice in kolegi, tudi stvar vsakega izmed nas. Pa poglejmo se včasih v ogledalo, pa povejmo tudi kaj govorimo. Torej, gotovo jaz kot predsedujoči tukaj nisem tisti, da bom ugotavljal kdo laže in kdo ne laže. Jaz vodim sejo po Poslovniku.
Gospa Tina Haferle, izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, Heferle.
Poglejte, spoštovani gospod Ferjan, če ne vest kaj vresnici pomeni institut interpelacije, ne bom vam jaz levit brala oziroma vam razlagala. Dajte si prebrati. Interpelacija ni političen program. In interpelacija ni samo način izražanja nekega nestrinjanja. Danes gre več kot za to, spoštovani gospod Ferjan. Danes v interpelaciji jaz že skorajda deset ur govorim o tem kje, kdaj in kako je gospod minister Dikaučič za pravosodne zadeve kršil zakon, ne spoštoval temeljne ustavne norme in kršil uredbo Evropske unije. In ne se sprenevedati, ko vam zmanjka nekih argumentov se zatečete, popolnoma legitimno sicer, popolnoma legitimno, ampak se zatečete v neke prazne politične floskule o tem, da, ne vem je moj nastop pokroviteljski, ne vem kaj. Ja, kaj vam naj jaz pomagam, da boste razumeli, ne vem, 71.d člen zakona o državnem tožilstvu. Jaz vam lahko samo dobronamerno razložim, pa razložim pojem smiselne uporabe v pravu. Ker verjetno malo več o takih pravnih pojmih vem kot vi. In če se počutite ogroženega, ko vam to razlagam, potem ni primerno mesto tam, kjer sedaj sedite. Ne vem, če ne sprejemate kontra debate in kontra argumentov. In ne prosim govoriti, da je ta interpelacija političen program, gospod Ferjan. Ta interpelacija je bistveno več. Je dokaz o tem, da se v naši državi pod vašo vlado, pod ministrovanjem gospoda Dikaučiča krha pred našimi očmi pravna država. S tem, ko se ne spoštuje sodb sodišč, ko vlada sprejme sklep vključno z gospodom Dikaučičem, da pač sodba ni

111. TRAK: (TB) – 18.10

(nadaljevanje) izvršljiva, s tem ko takole, kot vi danes telovadite in iščete neke pravne razlage nekih členov, ki so za lase privlečeni in še enkrat, pravno huliganstvo se greste. Vsa pravna srenja, ki nekaj velja v naši državi, v en glas razlagajo uporabo teh členov, Zakona o državnem tožilstvu in uredbe Evropske unije. V en glas. Samo predstavniki SDS, pa gospod minister Dikaučič, razumete to malce drugače. Tako, da se človek pač lahko začasno seznani z nečim, potem boste pa pozabil, da ste se seznanil. Pa lepo vas prosim. Ko se vi sprašujete, kaj je naslednji korak. Ja, jaz se sprašujem, kaj je naslednji korak, ko dopuščamo, na mestu pravosodnega ministra, človeka, ki je pod sumom storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin in ki evidentno krši slovenski pravni red. Kaj je naslednji korak v tej Vladi? / nemir v dvorani/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika. Najprej je bil gospod Ferjan. Ste želeli repliko? (Ne.)
Gospod Grims, postopkovno.
Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala, gospod predsedujoči.
Jaz bi samo prosil, da gospo Tino Heferle in vse ostale opozorite na vsaj neke minimalne standarde v razpravi, ko gre za spoštovanje prava in vsaj dve dejstvi bi moral spoštovat res vsi. Prvič, o krivdi, kadar se tako trdilno govori, kot je zdajle gospa Tina Heferle. Kršitve zakona in drugih predpisov, odloča neodvisno sodišče in ne Tina Heferle, v pravni državi in drugič, kadar se gre za razlaganje zakonov in namen, kaj je bil, sprejetega predpisa, je to pristojnost tistega, ki je predpis sprejel in ne gospe Tine Heferle. Toliko samo, da bomo si na jasnem, ker te stvari grejo v popolnoma napačno smer in grejo stran od spoštovanja prava in od spoštovanja pravne države in prosim, usmerjajte razpravo tako, da bo pravna država spoštovana, pa tudi pravno znanje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovani gospod Grims, tukaj ne vidim nobenega postopkovnega predloga. Torej, očitno ste tudi vi izrabil Poslovnik in to dikcijo postopkovno, da ste nekaj drugega razpravljal.
Če se ne motim, mag. Kaloh je tudi želel besedo? Repliko imate?

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik, hvala lepa…

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Ja, sem že namreč razpravljal, zato si pridružujem pravico do replike.
Zdaj, prej gospa Heferle je rekla, ljudje razumejo. Ja, se strinjam, ljudje razumejo, marsikaj razumejo, zato podpora LMŠ tudi drastično in vztrajno pada, zdaj ste že na enomestni številki podpore in tako se bo tudi nadaljevalo.
Prej ste gospa Heferle rekla, ko smo se pogovarjali o tistih rimskih rekih… Pa jaz zdaj ne bom tu podučeval, tako kot ste vi podučevali in ministra in državnega sekretarja in poslance in tako dalje, se mi zdi to nedostojno. Vi se lahko imate za največjo strokovnjakinjo na pravnem področju, mi pa imamo vso pravico, da tukaj razpravljamo, tako politično, kot strokovno, koliko pač komu seže domet na tem pravnem področju, je pa res, da se pa tu tako očitno postavljate na piedestal vašega pravnega znanja pa, glejte, tudi mogoče si morate kako ogledalo v tem kontekstu nastavit.
Zdaj, pri ministru ste vsi, ne samo vi, tudi drugi, kako se je odrezal na prejšnjih službah kot direktor, pa kot tečajni upravitelj in tako dalje. Noben do zdaj ni referiral, gospa Heferle, na vaše bivše službe, ker je enostavno to nedostojno. Koga to zanima? Kaj mene zanima, kakšna ste vi bila odvetnica? Ste bili dobra, ste bili slaba, ste bila povprečna, ste bila morebiti, ne vem, nesposobna? To ni moje delo. Zakaj bi zdaj tu gospodu ministru, se zdaj pol razprave gre na to, kaj je on delal v prejšnjih službah. Lepo vas prosim, no.
Zdaj, kaj se tiče še osebnih diskreditacij. Pri ministru ste jih začeli na samem hearingu. Jaz ne bom nikoli pozabil, ko je tam nekdo celo razpravljal o njegovi obleki, lepo vas prosim. Koliko je zaslužil v prejšnjih službah, da si ni mogel kupit dostojne obleke. Glejte, pa kaj se to spodobi, v tem Državnem zboru? Tam so se začele te osebne diskreditacije.
Zdaj, pa še to, no, ko pravite, nimamo vsebinskih

112. TRAK: (NM) – 18.15

(nadaljevanje) odgovorov na vašo po drugi strani strašno vsebinsko interpelacijo. Glejte, zdaj vsebinsko odgovarjat na dele, ki so vsebinsko puhli, to enostavno ne gre, že po logiki stvari ne gre. Tam, kjer pa ste vi, recimo temu, nakazali vsaj neko vsebinskost, pa vam je minister, ne vem, na 10 straneh ogovoril. Jaz zdaj tudi… / znak za konec razprave/ ne bom bral podrobno tega odgovora, ampak zdaj ne vem, ali ne razumete ali nočete razumeti. Meni se zdi argumentacija čisto na mestu, strokovna, kredibilna. Saj jaz vem, kaj je vaša agenda, kaj je danes vaša misija, očrnit ministra, ker je pač član, kot je sam rekel, te aktualne vlade, ampak to enostavno ni pošteno. / oglašanje iz dvorane/ Zdaj še to. Gostobesednost. Mi vsi lahko tu govorimo gostobesedno, tkemo stavke, smo res izjemni… / znak za konec razprave/ oratorji, ampak to ne pomeni, da je tu zaradi tega argumentacija pravna dobra, to enostavno ne drži.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, gospod Kaloh.
Želel bi vas opozoriti na 70. člen poslovnika. In kadar beremo ta člen, ki govori o repliki, ne najdem neke povezave, kje je bila vaša razprava napačno interpretirana oziroma razumljena. Zato vljudno prosim vse skupaj, vse skupaj, da se malo umirimo in da se vrnemo k vsebini. Najprej ima postopkovno gospod poslanec Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik.
Kot prvo, se vam zahvalim, da ste sami odreagirali na to, kar sem sam mislil opozoriti. Poglejte, če si gospod minister želi imeti odvetnika pri SDS, je to okej, ampak ne morete pa izrabljati poslovnika, kakor ste naredili recimo v soboto pri Odboru za zdravstvo. Poslovnik je zato, da se spoštuje. Kršenje poslovnika je pa pot v diktaturo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Postopkovno, gospa Heferle. Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, jaz imam konkreten predlog za vas, podpredsednik. Glede na to, da ste zdaj ugotovili, da je kolega Kaloh zlorabil repliko in praktično ni v ničemer repliciral, ampak dodatno razpravljal in ste ga tudi pravilno opozorili, je moj postopkovni predlog vam, da takšna izvajanja prekinete, ne da dopustite poslancu 3 minute zlorabljanja poslovnika, potem ga pa prijazno opozorite. To ne pelje nikamor. Potem to sploh ne pride do izraza. Tako da vas prosim, da prej, ko zaznate, da nek poslanec zlorablja bodisi postopkovni predlog bodisi repliko, to prekinete, ker to z mesta predsedujočega lahko in ste v bistvu tudi dolžni v skladu s poslovnikom take zlorabe prekinit.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, spoštovana kolegica podpredsednica, za to vaše priporočilo. Sejo vodim jaz in verjamem, da jo vodim po poslovniku. In kdaj bom reagiral, je pač to odvisno od moje presoje. Replika, gospod Jure Ferjan.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala besedo.
Replika je kolegici Tini Heferle, je bilo pa vmes nekaj postopkovnih predlogov, tako da je bilo zdaj malo vmes premora. In sicer 2 zadevi. Vi pravite, da so moji očitki takšni, pa drugačni, v isti sapi pa sodite, ali bom jaz tukaj lahko sedel ali naj ne bi tukaj sedel. Mislim, da niste vi tisti, ki boste to presojali. Druga zadeva, pa mogoče ste me pa tukaj res narobe razumeli glede interpelacije. A veste, jaz imam občutek, da nimate nobenega drugega programa kakor interpelacijo. In ko se pogovarjam z ljudmi, tudi tistimi, ki so volili vas, menijo enako.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
In besedo ima po nekaj zapletih mag. Dejan Židan. Izvolite. Pripravi naj se pa Marko Bandelli.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod minister, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.
Seveda najlepša novica današnjega dneva je, da je samo še 152 dni do volitev. Tako da čas se vam izteka, pa kakršnikoli bo danes rezultat. Ko se pogovarjamo, ko se pogovarjamo o konkretni interpelaciji, očitki so zelo konkretni. Gre se za delegirane tožilce, gre se za to, da minister ne prepeči sprejemanja nezakonitih aktov in odločitev na vladi. Pa še marsikaj bi se našlo. Generalno pa, ko se pogovarjamo, se pogovarjamo, spoštovane in spoštovani, o 3 stvareh, ali minister, ki je pristojen za to, naredi vse, kar je potrebno, da se v Sloveniji ohranjajo demokratične vrednote, ali minister, ki je pristojen za to,

113. TRAK: (SB) – 18.20

(nadaljevanje) naredi vse kar je potrebno, da se v Sloveniji ohranja duh in delovanje po načelih liberalizma, seveda socialnega liberalizma imam v mislih in kot tretje se sprašujemo alk minister naredi vse kar je potrebno, da se v Sloveniji ne bi podobno kot od leta 2000 naprej v posameznih drugih državah ne bi hitro širil in tudi uveljavljal neofašizem. Ali naredi vse kar je potrebno, da do tega v Sloveniji ne bi prišlo? Pa če gremo po vrstnem redu. Demokratične vrednote, saj vsi vemo kaj so demokratične vrednote – svoboda, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Ali minister naredi vse kar je potrebno? Jaz moram reči, da ne. Ker če bi naredil vse kar je potrebno, potem ne bi bili mi ena od treh držav v Evropski uniji žal, ker re uveljavlja že splošno znano dejstvo, da demokratične vrednote v državi zaradi vas se razgrajujejo. Seveda za nas kot državljanke in državljane je to zelo pomemben tudi poduk, namreč, ko smo prišli v demokracijo in jo gradili, je veljalo napačno razmišljanje, da je demokracija utrjena in da jo ni potrebno varovati. Sedanja vaša Vlada dokazuje, da je vsak dan, vsako sekundo, vsako minuto se potrebno za demokracijo boriti, ne samo, da se razvija, da sploh obstane. Kot drugo ideje liberalizma, saj poznate svoboda ekonomska, verska, politična, nazorna, enakopravnost posameznika, to so temelji družbenega napredka. Mene boli, ko berem, da našo državo mečejo v isti koš kot Madžarsko, pa Poljsko, pa še katero drugo, ker več ne uporabljajo izraza liberalne ali socialno liberalne vrednote, ampak govorijo o liberalnem gibanju in kot tretje, veste, huda napaka je bila, da po drugi svetovni vojni se je mislilo, da je fašizem uničen, v resnici ni, samo potuhnil se je. In vsi resni analitiki, ki se ukvarjajo s fašizmom in nacizmom uporabljajo druge izraze neofašizem in podobno, opažajo, da se to grozno gibanje, ki je toliko milijonov nedolžnih žrtev povzročilo, da se po letu 2000 v posameznih državah hitro širi in širi še zlasti v državah, kjer obračun s fašizmom seveda sodni obračun ni bil temeljit in kot drugo v državah, kjer je demokracija šibka, to so tako imenovane vzhodnoevropske države in tisto kar je pomembno, to poslušajte sedaj teoretiki govorijo, da je konstantno značilno za neofašizem, da se pretvarja, da to ni in da se vedno maskira v nekaj drugega, hkrati pa je 5. 11. 2018 evropski parlament zelo jasno sprejel resolucijo večinsko, daleč večinsko, namreč objavil je resolucijo o neofašističnem nasilju in pote je tudi definiral za kaj se v bistvu gre, narašča normalizacija fašizma, rasizma, ksenofobije in drugi in daje problem zlasti v tem, ker ponekod posamezni vodilni, vladajoči to sprejemajo in celo tiho podpirajo, pa se vprašamo ali je v Sloveniji stanje drugačno, pa ne, če v bistvu vladni vrh skuša legitimirati desno, levo, podaljšano roko fašistov in nacistov, domobrance je to tipična definicija neofašizma. Kaj je minister, ki tukaj sedi naredil? Bil je tiho kot na današnji razpravi, pa to, gospod minister, ni vaša naloga. Demokratična družba vidi v ministru za pravosodje svojega branika. Sodstvo, tožilstvo vidi v vas svojega branika, kadarkoli kdo pa čeprav je vaš sosed na Vladi je celo vam nadrejen, napade katerokoli sodišče, vi morate vstati, udariti po miz, pa reči to pač ne dopustim. Kajti, če tega ne naredite in tega v praksi vi ne naredite v bistvu pomagate pri rušenju demokratičnih vrednot. Sedaj pa samo ena stvar, ker drugače mi bo časa zmanjkalo. Midva se že kar nekaj časa, gospod minister, dopisujeva okoli delegiranih evropskih tožilcev, pa vam pišem o tem, da je nevarnost za EU sredstva, pa mi nekaj odgovorite, pa potem vam pišem, pa vas tudi sprašujem kako je s temi besedami gospe Mirjam Kline, ki piše ne minister, ne pravosodje namreč nič ne naredita in da se sprašujeta ali je razlog v tem, da so še nekatere odprte zadeve v Sloveniji, kjer pa je nujo potrebna prisotnost evropskih delegiranih tožilcev in potem nas malo pred interpelacijo, to je uspeh interpelacije, to je velik uspeh interpelacije, seznanite z izrazom začasna seznanitev, pa se vprašam ali je pri vseh izrazih, ki jih uporabljamo, izraz začasna seznanitev možna? Jasno, da ni.

114. TRAK: (VP) 18.25

(nadaljevanje) To je tipična neumnost. Zamislite si vse naše odbore v tem parlamentu, kjer dobivamo vladna in druga gradiva. In vsaj toliko smo napredovali, tudi vlada je tako napredovala, da ko se obravnava neka stvar, niti ni več glasovanja o seznanitvi. Smatra se, ko pride na odbor in poteka razprava ali ne, da je seznanitev avtomatska. Zdaj si zamislite, da mi dobimo poročilo o razgradnji nuklearke in potem je avtomatski sklep, da smo seznanili, da bi bil sklep, da smo se začasno seznanili. Da dobimo poročilo Varuha človekovih pravic in da namesto, da rečemo, smo se seznanili, pridemo do izraza, smo se začasno seznanili. To danes zjutraj, spoštovane in spoštovani, čeprav bo zvenelo neobičajno, ampak moram povedati, ko sem se pripravljal tudi na današnjo interpelacijo zjutraj pri zajtrku ob pol sedmih, sem opazoval namazan kos kruha z marmelado, pa sem se vprašal ali sem ga pojedel stalno ali začasno. To je povsem enako. Potem sem pogledal vabilo na razpravo o položaju Romov v Prekmurju, ki je potekala danes ob 11-ih, in gledam to vabilo in se sprašujem ali sem se z vabilom seznanil začasno ali stalno, ali lahko zanikam, recimo, ob desetih, da vem, da sem dobil vabilo. Potem sem sodeloval v razpravi. govoril sem ob pol enih. Pa sem se vprašal ali sem govoril stalno ali začasno. Seveda vi razumete, kaj vam govorim, ne? Do spoštovanja do tožilcev, do vaše vlade kot takšne in tudi do tega Državnega zbora se nekatere stvari ne smejo početi. Vi kot, jaz sem povsem siguren, da zaradi ne vem česa vse opozicija danes nebo zbrala potrebnih 46 glasov, čeprav bi bilo potrebno. Povedal sem vam tudi, da v bistvu tako in tako je pomembna samo številka 152. Ampak če bo ta razprava pomagala vsaj malo, da se boste zavedali, da ste tukaj, da ščitite sodstvo, da ščitite neodvisnost tožilstva, potem smo dosegli že veliko. In mimogrede, naloga opozicije je, da opozarja na nedemokratične procese, da opozarja na iliberalizem in da opozarja na neofašizem. Nič se bati tega izraza. To je kakor v medicini. Če bolezni ne imenuješ s pravim imenom, je verjetno tudi ne boš pravilno pozdravil.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli, pripravi naj se Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, podpredsednik, za besedo.
Ja, spoštovani minister, vi ste tipičen primer ministra, če bi rekel, ali pa ekipe, kjer ni več politične kulture. To je, mislim, znano. Nebom govoril o evropskih delegiranih tožilcih, ker smo slišali že vsakega drugega, da je že govoril o tem, in mislim, da je brezveze, da vam tudi jaz povem celo zgodbo. Ampak po mojem mnenju ni samo, da ni več kulture, veste. Ni ne higiene niti etike, še manj pa bi lahko rekel, da je morala tukaj. In vi ste čisti dokaz, se vam opravičujem, ampak čisti dokaz teh mojih trditev. In vam povem odkrito: niste zaupanja vredna oseba. In zato ste danes tudi tukaj. Ker niste tukaj samo zaradi dveh tožilcev, se gre tudi za druge reči. Je en kup stvari, ki dokazuje, o čem danes govorimo in zakaj ste vi tudi tukaj. Ampak pustimo stati, gremo po vrsti.
Minister, vi ste prvi primer, pozor, za pravosodje, minister za pravosodje, ki ga tožilstvo preganja zaradi gospodarskega kriminala. To je dejstvo. In vse to beremo na časopisih, da bom tako jasen. Beremo, vidimo. Jaz sem isto, osebno vam povem pošteno, da sem mislil, da sem videl vse v tej vladi, samo izgleda, da nismo še videli dna, nismo še videli. Ker dan za dan se pojavljajo afere, problemi, problematike. Če pomislim samo na potezo Hojsa zdaj v tem trenutku, ker vam dam v isto ekipo, vaša ekipa ministrov, tako ekipo ministrov jo bi lahko jaz sestavil v prvim buffetu v kakšni vasi na podeželju brez nobenega problema.

115. TRAK: (NB) – 18.30

(Nadaljevanje): To je dejstvo. In če pomislim na potezo Hojska, ki bo v eni potezi, v enem zamahu zamenjal 123 vodilih policajev, vodilnih, je rekel, da bo postavil kompetentne osebe, tak je bil njegov odgovor, zaradi tega je to naredil. Verjetno kimavce, podrejence. Pustimo na miru to, ta argument, ampak tako je verjetno to. Da ne bom govoril, če pomislimo samo kaj smo bili z interpretacijo Kustečeve. Mislim, to je bila tudi groza. Saj ljudje itak vedo koliko je ura, tudi če je prestala ona to reč, točno vedo za kaj se gre, tako kot je moj kolega Pavšič prej povedal in to je bistvo vsega. Saj potem pride še na vrsto vaš kolega, veste, minister, ki so mu davki »glupi«. Glupi. In bi strl jajca sodnikom. To je, bi on napravil. Ampak veste, ali si vi mislite minister, minister za pravosodje, minister za pravosodje govorimo tukaj, ne govorimo o nekem drugem, ne vem, drugem ministrstvu, ampak za pravosodje. Kaj ta izjava je pomenila, a vi ste bil tiho. Vi ste minister za pravosodje in ste bil popolnoma tiho. Si mislite vi kaj to pomeni, da je ena izjava taka ministra takratnega, da lahko reče, mislim da on tako izjavo da. To je grozno, če se ne zavedamo kaj pomeni to. Grozno. Se pravi, da je pod kontrolo. To je to kar je bojazen vsega tega. Se pravi, da stranka SDS ima pod kontrolo sodišče. To je tudi hotel reči. To mi razumemo s tem njegovim izrazoslovjem. Vi ste pa minister tukaj. Kaj ste pa naredil? Ste dal kakšno izjavo? Tiho ste kot vedno. Tiho. Vse delate tisto kar vam drugi naročujejo. Zdaj ste pa vi tukaj, ne minister, in kar beremo in kar čitamo vse in kar vidimo in kar slišimo okrog, za lavo se mora človek prejeti. Ne bom dosti govori o tem vašem komunalnem prispevku, ki mislim, da smo prebrali in poslušali vsega. Samo ne razumem kakšen je bil predlog, ker sem bral danes v časopisu, ja Desus bo glasoval proti interpelaciji, če boste vi plačal komunalni prispevek. Mislim, kakšno vezo ima to. Danes sem bral v časopisu. Se opravičujem, piše. Piše v časopisu. Kakšno vezo ima to, da ena politična stranka potrdi ali pa zavrne eno interpelacijo s tem, da boste vi plačeval en komunalni prispevek. Jaz sem se spraševal zato. Jaz ne vem kakšen pogoj ste dal ven. Niti ne razumem kako ste prišel do tega, minister, da ste znižal z eno pravno taktiko s 30 tisoč evrov ste znižal na 20 tisoč evrov. Meni je to, vam povem, da sem kar dober komercialist, ampak jaz tega ne vem, če bi upal priti. Se pravi, da že veste na kakšen način iz ozadja pritiskati in delati na tak, na kakšne finte, da pridete do tega komunalnega prispevka, znižanega, z enim zakonom, se pritožiti pa potem počakati, da vam dajo prav. Kako ste pa dobil sploh gradbeno dovoljenje? Ker jaz sem bil župan in vem točno za kaj se gre. Če ne plačaš komunalnega prispevka gradbenega dovoljenja ne moreš dobiti. Vi pa ste že gradil preden ste dobil gradbeno dovoljenje. To so vse črne pike, ki bi jim jaz rekel o vas, veste. Zanimivo, tudi o vas minister, že od začetka smo spraševali vas kdo ste. Enostavno povedano, kdo ste, ker nobeden ni vedel kdo ste. Kje ste sploh delal? Kaj ste delal? Vse kar se ve od vas je, da ste delal v nekih firmah, v katerih teh firmah so se vrstili stečaji, zdaj ali niste dober menedžer ali niste bil dober, ampak prodajale so se v stečaju te firme, slučajno firma firmi se je prodajala, kjer ste bil vi direktor obeh firm. Neki nepregledni, bi rekel, prevzemi, lažne listine, to smo slišali večkrat že, utaja DDV, to tudi beremo skozi dejstva, da ne govorim o prodaji firm nekim Ukrajincem ali ne vem kaj je bilo, tudi to sem nekaj bral.

116. TRAK: (TB) – 18.35

(nadaljevanje) Ali pa, odnosno(?), prevzem firme enemu brezdomcu. Vi ste minister. O ministru mi moramo vedet vse, kdo je človek, ki je na ministrskem mestu. Ne bom rekel, kakšno barvo gat ima, ampak drugo, vse ostale življenjske zadeve, mi bi morali kolikor toliko vedeti. Vsaj poslovne. Da ne bi ratalo potem, saj veste, kako je, kajne… Slučajno mi je prišel na misel tisti madžarski minister, če se spomnite, ki je »nabival«(?), da je bil najbolj glasen proti gejem, kajne, potem so ga videli, kako se je, je tekel iz okna ven na gejevski predstavi, mislim taki, »žurki«, če bi rekli, dol po žlebih se… / nerazumljivo/ Pa najbolj glasen je bil, na Madžarskem, on proti tej reči. Tako da, mislim, da je prav, da vemo, kakšne ministre mi imamo tukaj.
Zdaj, spoštovani Marjan Dikaučič. Zdaj se tudi govori, kar berem, da ste prijatelj z Rokom Snežičem. Zdaj si vi predstavljajte nekaj. Biti prijatelj z Rokom Snežičem, ki ga išče pol Evrope za utajevalca, utaje davkov, okrog, in kar je, mislim, je v različnih postopkih, to je, vemo vsi, da je. To bi(?) bilo isto, kakor da bi rekel, da imaš za odvetnika Matoza, dajmo reči, ko se ve, da če imaš odvetnika Matoza, si sigurno, sigurno ni noben problem, kajne. Imaš čiste papirje. Mi manjka, mislim, dajte res, ne vem no, mislim, s to Vlado smo tikali tolikokrat dno(?), ampak vidim, da nismo, dobesedno tikali še nič. Manjka samo, da slišimo jutri, da je postal še, ne vem, direktor Slovenskih železnic, Pošte in ne vem koga še.
Vi ste potem naknadno presedlal kar na vlogo stečajnega upravitelja in takrat se vam je pa odprlo. Prvo ste imeli neke stečaje, prazni stečaji, potem ste dobil pa ene par takih donosnih, ki vam je kar dalo, ste kar računal po 90 tisoč evrov, te vaše honorarje, pa celo so vam zavrnili določene honorarje. In mi se zdaj vsi vprašamo tukaj, minister, kaj vi delate tukaj. Mislim, kaj, zakaj ste sploh vi tukaj? Da ne bom govoril, da je o nakupu tiste parcele na obali, ki ste jo kupil iz nekega stečajnega postopka, ki ste bil stečajni upravitelj, to tudi ljudje morajo vedet, za kaj se gre. Iz tega stečajnega postopka ste vi kupil eno parcelo, tisoč 800 kvadratnih metrov, za 50 tisoč evrov. Tamle imate podpredsednika, ki živi v Izoli, pa / nerazumljivo/, gradbena parcela v Strunjanu, za tisoč 800 kvadratnih metrov, 50 tisoč evrov, s stavbo, s stavbo gor, se pravi s komunalno opremljenostjo. Dober ste, neverjetno ste dober. Slučajno stečajni upravitelj, kajne? Tudi to je za povedat. Meni to ne uspe. Nobenemu ne uspe. Uspe vam, uspe, ne vem, drugim, ki kupujejo parcele po Hojsu(?), ne vem, drugi na obali in kar je, ni problem izvor denarja, pa do predvčerajšnjim niti enega. Tako da…
Zdaj, jaz ne bom več govoril, več kot toliko, ker nima smisla, ampak sem hotel povedat, gospod minister, po vsem temu, ko ste slišal, za kaj se gre, zakaj sam ne odstopite, povejte vi meni? Lepšo figuro bi napravil tukaj, ne da bi nas »matratiral« z glasovanjem ali kar je / nerazumljivo/. Imate še možnost, glejte, pridete sem spredaj in rečete, bom odstopil s pozicije, ker res, nisem primerna oseba, nimam zaupanja ljudi in kar je. Jaz sem prevzel odgovornost. Veste, zakaj jaz vam lahko povem vse to? Ker jaz sem probal to zadevo. Jaz sem edini tukaj noter, ki sem probal. In ko bo meni govoril kolega Ferjan, tukaj, ko je bil on, on je bil takrat novinar, ki je tudi sral po meni in vse reči, kar je, od Nove24, ker sem jaz vsega slišal, trpel, jaz in družina, zaradi tega. Ampak sem prevzel odgovornost, za nič, ki sem naredil, popolnoma nič, ker zdaj so vsi priznali in se opravičili mi, vi pa tukaj, ki imate, točno se ve, za kaj se gre, vas preganja tožilstvo, v gospodarskem kriminalu pa drugih listinah, vse kar je, pa se držite stolčka na »lock tight-u«. To je problem in to morate razumet in to mi državljani vidimo in to obsojamo.
Predlagam res, najboljše bi bilo, da bi vi lahko tudi odstopil. / znak za konec razprave/ Jaz ne vidim nobenega problema tudi za kolege tukaj. Ko umre en papež, se postavi drugega, se reče temu, kajne in tako da, glejte, v SAB, mi bomo zanesljivo potrdili to interpelacijo in upam, da nikoli več, to ne moreš nikoli več(?), s takimi vladi(?), da pride spet tak minister na oblast, ker to je, res, se vam opravičujem, ampak res ste popolnoma

117. TRAK (VI) 18.40

(Nadaljevanje) neprimerna oseba za to funkcijo, katero sedaj zasedate. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Mojca Žnidarič ima besed. Pripravi naj se Gregor Perič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Posebej gospodu ministru.
Jaz nisem članica Odbora za pravosodje in tudi nisem pravni ekspert, zato bo moja razprava kratka.
Najprej želim reči nekaj o komunalnem prispevku. Vsak državljan, tudi minister seveda, ima pravico do pravnih sredstev. Torej, pravico do pritožbe. Sicer takrat ko je gospod Dikaučič, ko se je gospod Dikaučič pritožil na odločbo o komunalnem prispevku minister sploh še ni bil. Ampak vsak, ki bi dobil plačilo komunalnega prispevka v višini okoli 30 tisoč evrov, ste rekli, bi zagotovo temeljito preveril svojo odločbo. Mislim, da je to za vse nas visok znesek, predvsem ga ne pričakuješ v neki manjši ruralni občini. In v skladu z novo odločbo in vmes spremenjenimi občinskimi akti, ki so v skladu z novo državno uredbo, je minister komunalni prispevek plačal. A kot vemo vsi, vse te spremembe občinskih aktov precej dolgo trajajo.
Kot drugo, glede suma storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja listin bom rekla tako, že otroci v osnovni šoli se učijo, da je vsak nedolžen dokler mu krivda ni dokazana. Minister nam je zatrdil, da je bil njegov podpis ponarejen. Zaenkrat mu verjamem na besedo, ker tudi moja dana beseda vedno drži. Si pa res ne želim, da bi kdajkoli bilo dokazano drugače. Potem bi bilo moje razočaranje toliko večje, ker poznam tudi nekaj ljudi, ki so bili v omenjenem podjetju oškodovani. Če je bila kazenska ovadba res vložena že pred 4 leti, kot smo slišali v razpravi, pa se sprašujem zakaj zadeva ni bila raziskana že prej, preden je nastopil ministrsko funkcijo.
Interpelacije danes ne bom podprla. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gregorja Periča ne vidim v dvorani, zato ima besedo mag. Bojana Muršič. Pripravi naj se…/ medsebojno dogovarjanje/ Pardon, Nataša Sukič, pripravi naj se mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Vse to poslušati to je neverjetno. Ravnokar smo slišali, da kolegica ne bo interpelacije podprla, čeprav pozna ljudi, ki so bili oškodovani v tistem slamnatem podjetju. Saj to ne moreš verjeti.
Ampak gremo po vrsti. Biti minister za pravosodje pač je ena najvišjih in najbolj odgovornih funkcij v izvršni oblasti. Mislim, vsaj morala bi biti. In minister bi moral biti – kaj? – moral bi biti varuh pravne države, pravnega reda, ne pa tisti, ki sam prestopa meje zakonitosti, pa kakorkoli ali jih prestopa kot minister s tem, da se zaveda, da se zakonodaja, da torej vlada krši zakone, da, ne vem, se podpisuje pod kazenski zakonik, ki uvaja ustavno sporne vsebine in tako naprej ali pa to pač se mu zgodi privatno, kjer je domnevno, torej kjer je osumljen davčne utaje in ponarejanja poslovnih listih. Predstavljajte si, v kateri normalni državi naj bi minister pod pezo takšnega suma in ta sum ni sprožil kdorkoli, ampak ga je sprožil FURS, FURS ljudje moji, to ni kar en anonimus tamle sprožil neke gonje proti ministru, ampak ga preganja finančna uprava Republike Slovenije. Ali mislite, da se Finančna uprava Republike Slovenije kar tako spušča v take postopke? Se ne. Torej, morajo biti sumi več kot utemeljeni, da se en FURS spusti v to zgodbo. No, in ta minister pač ne premore etične drže političnega minimuma, higiene, kar je za neke normalne države

118. TRAK: (SC) – 18.45

(nadaljevanje) pač logična stvar, ampak to, da imamo mi ministra za pravosodje, ki je pravkar v kazenskem postopku, spoštovane in spoštovani, je pač samo karikatura te Vlade, na žalost.
Poglejte, kaj sem danes in zakaj karikatura te Vlade, sedaj pa smo pri temu pri integriteti Vlade, pri neki politični etiki. Prej je bil tukaj tri, štiri, pet minut minister Počivalšek v podporo ministru Dikaučiču in imam pač to srečo ali pa smolo, da sedim zelo blizu in kaj rekel minister Počivalšek, ko je odhajal. Rokoval se je z njim je rekel vzdržite pa ne poslušajte tega. Si predstavljate minister je danes tukaj na interpelaciji njegov šef SMC reče pa ne poslušajte tega. Saj minister danes itak ves čas nekaj brklja po svojih tamle ne vem po svoji tablici in nas dejansko ne posluša in z nami ne komunicira. Toliko, spoštovani in spoštovane, to je sramota. Seveda bom podprla interpelacijo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Bojana Muršič, pripravi naj se Tina Heferle.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Fascinantna izjava vodje Poslanske skupine Nove Slovenije. Res je ima nekaj grafov je treba povedati, nekaj grehov, ampak ti grehi gredo v smeri storitve kaznivih dejanj, utaje davkov in ponarejanja listin. Kot krščansko vzgojena menim, da takšen človek s takšnimi grehi ne sme in ne more biti minister za pravosodje, zato minister prevzemite odgovornost in odstopite.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima Tina Heferle, jo ne vidim v dvorani.
Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobite besedo še minister ter predstavnica predlagatelja interpelacije.
Besedo ima minister za pravosodje, Marjan Dikaučič.
Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Poslanke in poslanci!
Za nami je dolg dan, ki vidite, da se je prevesil že v večer. Kljub temu, da sem sicer pričakoval pirke besede pa me je ponovno presenetilo, da je razprava potekala na tako nizkem nivoju. Želel sem si, da prisluhnite argumentom in želel sem si tehtnih vprašanj z vaše strani pa njih ni bilo. Moram reči, da je vse to, kar smo danes poslušali in tudi način, ki ste ga nekateri izbrali verjetno jasen odgovor, zakaj se je dober kader, kader brez političnih botrov to čedalje težje odloči za neko aktivno participacijo v politiki.
V nadaljevanju bom, zato v zaključku ponovil argumente in tudi odgovore zakaj interpelacijo v celoti zavračam. Tako kot sem že uvodoma povedal in se na osnovi celotnega dneva samo še potrdilo pri današnji interpelaciji ne gre za kritiko mojega dela, čeprav se želi tako prikazati temveč se me kar je bilo razvidno tudi danes tekom celotne razprave interpelira, zato ker sem minister te Vlade. Zagovarjam pravno državo in še posebej pomembno se mi zdi, da v teh kriznih časih pravna država deluje. Pred vami bom rekel stojim, čeprav sedaj sedim kot minister za pravosodje in zato lahko odgovarjam le na očitke iz pristojnosti svojega resorja. Nedopustno je namreč, da bi se ministre razreševalo za dejanja oziroma neke opustitve, za katere ni niti pristojen na podlagi zakona niti za njih ne more biti odgovoren. Naj še enkrat, zato argumentirano se dotaknem vseh teh očitkov, ki so bili danes v interpelaciji navedeni in torej povem, da jih zavračamo.

119. TRAK: (NM) – 18.50

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima predstavnica predlagatelja, Tina Heferle.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, težko je ob takih globokih mislih gospoda Dikaučiča, ki jih je seveda še enkrat prebral, kaj konkretnega odgovoriti. Minister je tukaj z nami sedel praktično 10 ur, ne vseskozi, kar je razumljivo, ampak v teh 10 urah razprave ni podal popolnoma nobenega vsebinskega odgovora na to, da bi očitke iz interpelacije zavrnil. Še več, s tem ko je bil neaktiven pri tem, je naše sume oziroma očitke samo še potrdil. Zdaj po ministrovem je razprava potekala na nizkem nivoju. Jaz ne vem, gospod minister, kaj si vi predstavljate kot visok nivo, če ne to, da vam predlagatelji… / oglašanje iz dvorane/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovana gospa predlagateljica, se opravičujem, da vam posegam v besedo. Vljudno prosim, bodimo spoštljivi in ne motimo govornika, kadar ima besedo.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Hvala lepa za to doslednost, podpredsednik. Končala sem tukaj. Razprava za ministra Dikaučiča je potekala po njegovem na zelo nizkem nivoju, tako ste se izrazili, brez argumentov, po vaše. Pa se sprašujem bolj retorično kot ne, kaj pa je potem razprava na nekem visokem vašem nivoju, spoštovani gospod minister, če ne to, da vam predlagatelji nizamo enega po enega člen zakonov, ki jih kršite, dolžnosti, ki jih ne opravljate, opozarjamo na osebnostne lastnosti, ki vas krasijo, kot je sum utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. Gre za 2 kaznivi dejanji mimogrede. Ali pa nenazadnje neplačilo davčne obveznosti plačila komunalnega prispevka, ki ste ga mimogrede poravnali zgolj in samo zaradi te interpelacije nekaj dni nazaj. Če je to za vas nizek nivo, potem se po eni strani celo strinjam z vami. Res je nizek nivo, da imamo takega pravosodnega ministra v naši državi, grozno, nedopustno in neprimerno. In če se spomnite začetka današnjega dneva, gospod minister, ena izmed poslanskih skupin je bila v svojem stališču zelo odločna pri tem, ko je tehtala med tem, a podpret interpelacijo ali ne. In pogojevala je podporo oziroma nepodporo interpelaciji s tem, da od vas dobimo neke konkretne in tehtne razloge oziroma odgovore, ki bi temeljili na nekih osnovanih dejstvih. Tega danes žal niste storili. Če bi bila iskrena, niti nisem pričakovala, da boste to storili, ker pač argumentov na vaši strani ni, to je dejstvo. / oglašanje iz dvorane/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Spoštovana predlagateljica, se opravičujem, še enkrat posegam v besedo.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, naredite mir, no.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Vljudno vas, kolegice in kolegi, prosim, bodimo spoštljivi do govornice. Vljudno prosim.
Izvolite, nadaljujte.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, saj jaz lahko tudi čez vse čez govorim, nimam težav s koncentracijo. Skratka, spoštovani gospod minister, dejstvo je, da zaradi vas, zaradi vašega ravnanja trenutno ne obratuje notarsko mesto v Žalcu, ki, kot rečeno, izpolnjuje oba obligatorno zakonsko določena pogoja, da tam notarsko mesto mora biti, notarska pisarna. Vi ste to pač zavili v nek svoj kompleks glede na to, da ste pač bili zavrnjeni, ko ste kandidirali za to notarsko mesto. In to je skrajno nedopustno, skrajno

120. TRAK: (VP) 18.55

(nadaljevanje) nedopustno. Skrajno nedopustno je, da minister za pravosodje na tak način zlorabi svojo funkcijo in položaj, to je dejstvo.
Drugo dejstvo, da sedite v vladi in sprejemate sklepe, s katerimi kot minister za pravosodje se pač odločite, da ne boste realizirali sodbe Upravnega sodišča, torej da je ne boste spoštovali, je skrajno nedopustno dejstvo. Že samo to bi bil zadosten razlog za vašo interpelacijo in za vaš odstop, že samo to.
Pa če grem naprej. Skrajno nedopustno je, da se delate norca iz vseh nas, iz celotne slovenske javnosti in iz širše evropske javnosti, ko se preprosto začasno seznanite z dvema delegiranima evropskima tožilcema. Začasno.
Spoštovani gospod minister. Rekli ste zdaj v vašem zadnjem nagovoru, ki je trajal nekaj minut, prebrali ste, kar so vam napisali, vse lepo in prav, zakaj se boljši kadri oziroma dober kader vedno težje odloča za vstop v politiko. Če bi bila malce zlobna, bi vas vprašala, če se imate za dober kader glede na to, da vas bremeni sum storitve kaznivega dejanja. Mislim, da ste ravno vi dokaz, da je res temu tako, ker pač ne izpolnjujete ne etičnih ne moralnih norm. Ne spoštujete pravne države, zakonitosti postopkov, ne razločite kot pravnik med hierarhijo pravnih aktov od zakonov do vladnih odlokov. Skratka, da ne ponavljam vsega, kar smo že 10 ur razpravljali, enostavno po mnenju predlagateljev niste vredni, da bi bili pravosodni minister. In še enkrat ponavljam: dovolj je že eno samo dejstvo, da bi vas moralo odnesti iz tega stolčka, vas pa bremeni več teh dejstev. In danes, če boste preživeli interpelacijo, bo to samo zato, ker koalicijske poslance veže koalicijska zaveza, da ne podpirajo interpelacij svojih ministrov in ne dejstvo, da morebiti vaša dejanja niso tako obremenjujoča. Pa še drugo dejstvo, da smo v najhujši epidemiološki sliki ob hkratni nerazglasitvi epidemije. To govorim zato, ker Državni zbor potemtakem ne more sklicevati sej na daljavo in zagotavljati glasovanja poslancev v karanteni. In vam na srečo se je danes zgodilo prav to. Dva izmed poslancev iz opozicije, ki bi zagotovo podprla interpelacijo, sta odsotna. In ne bosta imela pravice izpolnjevati svoje poslanske pravice in dolžnosti samo zaradi tega, ker vaša vlada, spoštovani minister Dikaučič, ob grozni, katastrofalni epidemiološki situaciji ne razglasi epidemije zgolj in samo zaradi financ, to je dejstvo. In če bi bilo drugače, kot rečeno, bi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko sklicali sejo na daljavo in bi ta dva poslanca, ki sta v karanteni, mirno in brez vsakega problema glasovala na daljavo. Skratka to ne govori vam v prid, k večjemu obratno. Preživeli, če boste preživeli, boste zgolj in samo zaradi nekega političnega prestiža in oklepanja oblasti vse do zadnjega in za ceno česarkoli, tudi za ceno pravne države. In danes, če boste preživeli interpelacijo, bo pravna država kleknila samo pred vami, gospod minister.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Vidim, da ni interesa, zato zaključujem razpravo.

121. TRAK (VI) 19.00

(nadaljevanje) Prekinjam sejo za pol ure.
Nadaljevali bomo ob 19.30.

(Seja je bila prekinjena ob 19.00.)

122. TRAK: (SB) – 19.30

(Seja se je nadaljevala ob 19.30.)

PODPREDSEDIK JOŽE TANKO: Spoštovani poslanci! Ta posvet pri predsedniku Državnega zbora še ni zaključen. Sejo prestavljam še za pol ure, tako da bom nadaljevali ob 20. uri.

(Seja je bila prekinjena ob 19.30.)

123. TRAK: (SC) – 20.00

(Seja se je nadaljevala ob 20.00.)

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 27. seje Državnega zbora.

Nadaljujemo s prekinjeno 25. točko dnevnega reda to je z obravnavo interpelacije o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.
Zaključili smo razpravo o interpelaciji, prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Postopkovni predlog, kolegica Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, predsednik dva / nerazumljivo/ v smislu spoštovanja postopka in nadaljnjega dela Državnega zbora bi opozorila na težavo, ki jo imamo danes. Se pravi, dva bolna poslanca ne moreta sodelovati pri odločanju tega Državnega zbora, zato ker seveda naš Poslovnik določa, da mora biti za glasovanje na daljavo razglašena epidemije. Mi imamo situacijo, ko je bolnih mnogo mnogo več tisoče in tisoče več kot v prvem valu ali drugem, ko je bila epidemija razglašena. Imamo situacijo, ko bo in nekaj že je potencialno pa še bo bolnih več poslancev in resnično je lahko ogroženo normalno delo Državnega zbora. Tako da apeliram na koalicijo, da resno razmisli o tem, da tudi iz tega razloga, da zagotovi normalno delovanje najvišjega zakonodajnega telesa, da bodo lahko v predelu sodelovali vsi poslanci razglasi epidemijo. Zadeva je resna in tudi odločanje parlamenta ni šala in se ni za hecati s tem.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ni glih najbolj v duhu postopkovnih predlogov.
Predlagatelji interpelacije predlagajo zboru, da po opravljeni razpravi sprejme naslednji sklep: »Državni zbor Republike Slovenije na podlagi vložene interpelacije izreka nezaupnico ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču in ga razreši s funkcije. S tem mu preneha funkcija ministra. V skladu z drugim odstavkom 118. člena Ustave Republike Slovenije bo nezaupnica ministru izrečena, če bo zadnjo glasovala večina vseh poslank in poslancev to je 46 ali več.«
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih 77 poslancev, za je glasovalo 42, proti 28.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 28.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da sklep ni sprejet in ministru za pravosodje nezaupnica ni bila izglasovana.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 27. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. NOVEMBRA 2021 OB 20.03.)