Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodil predsednik komisije Jernej Vrtovec.

Seja se je začela ob 9.02.

1. TRAK: (VP)

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani gostje in vsi tisti tudi, ki spremljate današnjo sejo preko televizijskih ekranov, torej pričenjam 2. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti poslanke in poslanci, ki jih potem nadomeščajo druge poslanke in poslanci, in sicer Tatjana Greif nadomešča Milana Jakopoviča, Miha Lamut nadomešča gospo Andrejo Živic in Lenart Žavbi nadomešča Rastislava Vrečka.
S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje Komisije za nadzor javnih financ. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021.
Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo.
Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva, in sicer celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 30. 9. 2022, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo tudi prejeli spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa, tako posebni kot splošni del, nato je tudi del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, to smo prejeli proti podpisu, saj je označeno s stopnjo tajnosti interno. Nato smo prejeli, sestavni del gradiva je torej tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in nenazadnje mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. 10. 2022 in je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.
Zdaj eno posebno obvestilo. Vse poslanke in poslance, goste, ki boste razpravljali o zaključnem računu, samo prosim, da me v primeru, da boste želeli govoriti o gradivu, ki je označeno s stopnjo tajnosti, se pravi interno, da me pač o tem opozorite. V tem primeru bomo sejo zaprli za javnost in jo prekinili.

2. TRAK: (NB) – 9.05

(Nadaljevanje) Torej, k tej točki dnevnega reda smo vabili predsednika Vlade, dr. Roberta Goloba, ki se je opravičil, ministra za finance, gospoda Klemna Boštjančiča, ki se je prav tako opravičil, gospo Sanjo Ajanović Hovnik, ministrico za javno upravo, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Računsko sodišče ter Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Kot je običajno, za uvodno predstavitev predloga zaključnega računa proračuna Vlade Republike Slovenije za leto 2022, dajem najprej besedo predstavnicam in predstavnikom Vlade, sprva seveda Ministrstvu za finance, in sicer mag. Saši Jazbec, državni sekretarki.
Izvolite, beseda je vaša.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani, dobro jutro.
Najlepša hvala za besedo.
Pred vami je predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2021, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zaključni račun vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč na katerih je bil proračun v bistvu jeseni 2020 sestavljen, in pa tudi dejansko gospodarsko sliko, ki se je zgodila v letu, ko je bil ta proračun potem izvršen. Potem vsebuje poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o primanjkljaju in o zadolževanju ter seveda obrazložitev posameznih pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, zajema tudi obrazložitve izvajanja načrta razvojnih programov, se pravi, posameznih vsebin znotraj proračuna, potem podatkov iz bilance stanja in pa tudi obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. To je proračun ene druge vlade iz enega drugega obdobja. Številke so že dolgo jasne. Zdaj smo v končni fazi novembra 2022, ki se v bistvu izteka že en nov proračun, zato bi jaz za uvod povedala samo še to, da so bili prihodki v letu 2021 realizirani v višini 11,2 milijarde evrov, kar je bilo več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu. Da so bili odhodki realizirani v višini 14,3 milijarde, kar je tudi 785 milijonov več oziroma 5,8 % več kot je bilo s predlogom proračuna načrtovano, in da je primanjkljaj znašal 3,1 milijarde evrov oziroma da je bil tudi primanjkljaj višji od tistega, ki ga je Državni zbor določil, ko je sprejemal oziroma ko je odločal o tem proračunu.
V B bilanci je bilo zabeleženih 24,6 milijonov prejemkov in pa 309 milijonov izdatkov, kar je bilo nekje v skladu z načrti. Prav tako pa v C bilanci oziroma v računu financiranja je izkazano, da se je država zadolžila za 4,9 milijard evrov, da je od tega za 3,4 milijarde odplačala dolg, se pravi dolg, ki je zapadel, in da se je za milijardo 800, da se je znižalo stanje sredstev na računu, tako da je v bistvu dolg državnega proračuna na zadnji dan decembra lani je znašal 35,9 milijard evra oziroma 69 % bruto domačega proizvoda.
Znotraj teh številk bi omenila, da so bili en pomemben delež so bili ukrepi za omilitev epidemije in sicer, poleg sedmih protikoronskih paketov iz leta 2020, so se v letu 2021 financirali tudi novi protikoronski ukrepi, še trije so bili sprejeti v letu 2021, tako da je bilo znotraj teh številk o katerih sem govorila, je bilo za Covid, za odpravo posledic namenjeno 2,8 milijarde evrov. Poleg teh številk, ki sem jih omenila, so pa priloga zaključnega računa

3. TRAK: (NB) – 9.10

(Nadaljevanje) tudi letna poročila javnih skladov in javnih agencij, torej Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZZZS, v bistvu 27 letnih poročil je sestavni del tega paketa in skupaj so te institucionalne enote katerih poročila so priložena, so ustvarila 62 milijonov presežka. Se pravi, to so te enote, ki skupaj z državnim proračunom in še z drugimi enotami potem tvorijo sektor država, ki je potem primerljiv z drugimi evropskimi državami glede višine javnofinančnega salda in dolga. Poleg teh poročil je pa v bistvu priloženo in pri tej točki boste obravnavali tudi še poročilo o davčnih izdatkih v letu 2020, ta se pač toliko za nazaj računajo. Potem poročilo Finančne uprave o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na dan 31. december, potem pa še dve poročili o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in pa analiza plač v javnem sektorju.
Računsko sodišče je predlog zaključnega računa revidiralo in je izdalo pozitivno mnenje na splošni del, torej na del glede izvrševanja, torej glede pravilnosti izvrševanja, je pa izdalo mnenje s pridržkom, ker so bila ugotovljena nekatera neskladja, tako da, jaz bi se tukaj ustavila, seveda smo za vaša vprašanja na voljo s kolegi.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sedaj dajem besedo naprej, predstavnikom Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo, da ne bo pomote.
Izvolite.

URBAN KODRIČ (državni sekretar MJU): Predsedujoči, hvala za besedo.
Dobro jutro prisotnim.
Rad bi podal samo poročilo o gibanju plač med leti 2020 in 2021, ker je to naloga MJU kot skrbnika plač in ker je to poročilo Vlada dolžna predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna Republike Slovenije. Analizo plač smo zajemali iz baze podatkov ISPAP, nanaša se na obdobje od januarja do decembra 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. Analiza proučuje proračun, podatke proračunskih uporabnikov o osnovnih plačah, dodatkih, delovni uspešnosti, izplačilih za delo preko polnega delovnega časa in dežurstev ter število zaposlenih glede na časovno obdobje po podskupinah dejavnosti RPU, plačnih podskupinah in tarifnih razredih. Analiza temelji na podatkih iz PAP, kamor uporabniki proračuna RS posredujejo podatke v skladu s predpisano metodologijo in pa ta analiza, kot sem omenil, se nanaša na leto 2021 v primerjavi z letom 2020. Ugotavljamo povečanje mase bruto plač za leto 2021 v primerjavi z letom 2020 za 9,8 %, povečanje števila zaposlenih oseb za 1,5 % in pa število zaposlenih na podlagi opravljenih ur za 2 %, ter zvišanje povprečne mesečne plače za 7 %, kot bo pojasnjeno, analiza vključuje vse elemente, ki so na te plače vplivali, tako da stanje ni takšno kot se mogoče na prvi pogled sliši. Na povišanje v letu 2021 bo pomembno vplivala izplačila dodatkov, ki so povezana s pojavom epidemije Covid. V precejšnjem znesku je bil izplačan dodatek za delo v rizičnih razmerah, hkrati pa so bile z interventno zakonodajo v zvezi z obvladovanjem epidemije uvedeni in izplačani novi dodatki. Na povišanje v leto 2021 pomembno vplivajo tudi naslednji dejavniki. Pričelo se je izplačevanje redne delovne uspešnosti, ki se je za leto 2021 izplačevala celo leto, medtem ko se je za leto 2020 izplačala samo v drugi polovici leta in je seveda vplivala tudi na povečanje v letu 2021. Pričelo se je izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, kjer v drugi polovici 2020 in 2021 ni več veljala omejitev pri porabi sredstev iz prihrankov, nato nove uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi. Napredovanja javnih uslužbencev in pravosodnih funkcionarjev v višji plačni razred,

4. TRAK: (TB) – 9.15

(nadaljevanje) naziv oziroma višji naziv, povečano število zaposlenih na podlagi ur in pa seveda aktivnosti, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije.
Poudariti je potrebno, da višina izplačil delovne uspešnosti za leto 2020 in 2021 med leti ni najbolj primerljiva, saj se je redna delovna uspešnost za leto 2020 obračunavala le za pol leta, medtem ko se je za leto 2021 obračunavala za celo leto. Poleg tega velik delež mase izplačil za leto 2020 ni bil izplačan pri plačah za to leto, ampak pri plačah za leto 2021. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se je za izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog od 1. julija 2020 ni več omejevalo z uporabo samo 40 odstotkov prihrankov, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in pa na maso izplačil delovne uspešnosti je imel vpliv tudi zamik iz plačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih.
To je s strani moje v to.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sedaj pa dajem besedo predstavnici Računskega sodišča Republike Slovenije, tako da izvolite, beseda je vaša.

MAG. MOJCA PLANINŠEK (namestnica predsednice Računskega sodišča): Lepo pozdravljeni!
Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora, hvala za besedo!
(Mojca Planinšek, namestnica predsednice Računskega sodišča.)
Na kratko bom predstavila našo revizijo predloga zaključnega računa Republike Slovenije, to je revizija, ki jo Računsko sodišče izvaja vsako leto, ker je obvezna revizija. Računsko sodišče je revidiralo Predlog zaključnega računa Republike Slovenije za leto 2021 in pa pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2021. Cilja te revizije sta bila dva, in sicer izrek mnenja o predlogu splošnega dela predloga zaključnega računa in pa izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.
O prvem delu smo izrekli pozitivno mnenje, kot je bilo danes že poudarjeno in to je mnenje, ki ga Računsko sodišče v tem delu proračuna izreka že zadnja tri leta. Pozna se, da se ta revizija izvaja vsako leto in da se pač število napak pri izvršitvi proračuna zmanjšuje, je pa zelo pomembno, da vsako leto opozorimo tudi na izjeme od okvira računovodskega poročanja, ki je predpisan z Zakonom o javnih financah in pa Zakonom o računovodstvu. Namreč, nekateri drugi zakoni predpisujejo izjeme od popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov, kar pa, kar delno vpliva potem tudi na to, da posamezni prihodki in odhodki v proračunu niso celovito izkazani. Na to opozorimo vsako leto, ne vpliva pa to na izrek mnenja.
Naslednji element pa je izrek mnenja o pravilnosti poslovanja, to se pravi o skladnosti poslovanja z zakoni. V tem delu proračuna smo izrekli mnenje s pridržkom. Razlog za to so nekatere ugotovljene nepravilnosti pri spoštovanju zakonodaje, in sicer največ nepravilnosti je bilo ugotovljeno na področju transferov, na področju nespoštovanja določb Zakona o javnih financah, ugotovili smo pomanjkljivosti pri nespoštovanju določil pogodb, prav tako smo ugotovili pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad dodeljevanjem transferov, potem nepravilnosti pri izplačilih s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije Covida. Naslednje nepravilnosti se nanašajo na področje odhodkov, in sicer smo ugotovili nekatere nepravilnosti pri spoštovanju določb Zakona o javnih financah in pa nepravilnosti pri oddaji javnih naročil. Kot že rečeno, je vse navedeno rezultiralo v mnenju s pridržkom. Tudi tu je potrebno poudariti, da zaradi vsakoletne revizije se število nepravilnosti zmanjšuje, toda kljub temu je še vedno takšno, da na koncu rezultira v izreku mnenja s pridržkom.
Izpostavila bi še mogoče tri elemente, glede te revizije, na katere bi želeli posebej opozoriti, in sicer na enega sem v bistvu že opozorila, to se pravi na izjeme od popolnosti izkazovanja podatkov, ta del se nanaša pretežno na računovodske izkaze. Potem imamo še pa področje sredstev Evropske unije.

5. TRAK: (DAG) – 9.20

(nadaljevanje) V tem delu smo ugotovili precejšnjo razliko med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi, medtem ko je bilo v proračunu načrtovano 1,6 milijarde prihodkov od sredstev Evropske unije, smo jih dejansko realizirali zgolj slabo milijardo, kar pomeni kar precejšnjo razliko. Menimo, da je velik del te razlike posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, seveda so tudi še drugi razlogi, prepočasne aktivnosti pri izvedbi postopkov javnih naročil, dolgotrajni postopki pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij in pa različne druge težave. Menimo pa, da bi temu področju bilo potrebno nameniti več pozornosti; nenazadnje na to opozarjamo vsako leto.
Še en element pri prihodkih proračuna. Vlada osem let po zakonsko predpisanem roku še ni sprejela podzakonskega akta, v katerem bi predpisala podrobnejša merila na področju vodnih dovoljenj. Posledica tega je, da zakonsko predpisane dajatve še vedno ni mogoče odmerjati in zaračunavati imetnikom vodnih dovoljenj. Tudi na tem področju Računsko sodišče trenutno izvaja posebno revizijo, ki bo zaključena, predvidevamo, v roku pol leta.
Potem pa je še tukaj področje najemnin od oddaje stvarnega premoženja. V skladu z Zakonom o javnih financah naj bi te najemnine bile prihodek državnega proračuna, vendar v praksi temu ni tako in ti prihodki niso izkazani v državnem proračunu, pač pa pri posameznih javnih zavodih. Ocenjujemo, da so zaradi tega prihodki državnega proračuna nižji za približno 4 milijone, in tudi to je eno področje, na katerega Računsko sodišče opozarja že dlje časa.
Za uvod menim, da bi bilo to dovolj, če bodo pa še kakšna podrobnejša vprašanja, sva seveda s kolegico vrhovno državno revizorko na razpolago v nadaljevanju.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Besedo dajem še, če želi, seveda, predsednici Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Mariji Lah. (Ni prisotna.) Ni prisoten predstavnik Državnega sveta.

Najlepša hvala vsem vabljenim za predstavitev stališč glede zaključnega računa 2021.

Preden odprem razpravo poslank in poslancev, bi jaz bil zelo kratek. In sicer, glejte, gre pač za fakte, ki smo jih imeli v letu 2021, gre tudi za sprejemljive okoliščine, ki so se dogajale. Ampak ene in iste napake se pa, ne glede na to, gospa državna sekretarka, odkar se midva videvava, mislim, da od leta 2015 naprej, gre običajno, kar je tudi predstavnica Računskega sodišča dejala, za ene in iste stvari, ene in iste napake, ki se vlečejo. Teh napak je, če jaz prav razumem, vedno manj. In tu bi želel opozoriti, čisto na administrativni ravni, da bo enkrat moralo tudi Ministrstvo za finance na tej uradniški ravni spremeniti, se pravi, odpravljati napake. Jaz sem prebral oziroma se spomnim, da smo na Komisiji za nadzor javnih financ obravnavali zaključne račune 2015, 2016, 2017, ki so bili vedno s pridržkom Računskega sodišča. Državna sekretarka, ste bili tudi takrat državna sekretarka, verjetno se tega spomnite. Ampak če primerjamo tabeli, kaj se je dogajalo in katere so bile takrat ugotovljene nepravilnosti, so zdaj v bistvu v veliki meri kar podobne; tudi na to opozarja Računsko sodišče. V določenih primerih gre za ene in iste stvari, ki se vlečejo.
Bi pa zdaj za konec svoje lastne diskusije rad opozoril še enkrat na črpanje evropskih sredstev. Po eni strani se strinjam z Računskim sodiščem. Se pravi, realizacija je bila v višini 58 %, kar pa je bila večja kot na primer leta 2020, znatno večja kot recimo, če primerjamo leto 2019, 2018, se pravi, počrpalo se je nekaj manj kot milijardo evrov, ampak še vedno to ni to, glede na to, kakšna so planirana sredstva. Ni pa tu vse odvisno od samih načrtov, ki jih imaš, ampak tudi res od pridobivanja dovoljenj, v veliki meri, od pridobivanja okoljskih in drugih dovoljenj, od izvedbe javnih naročil, od na primer občin, kajne, ker država dobi, recimo primer, za kanalizacijske sisteme, vodovarstvo in tako naprej možnost črpanja nepovratnih sredstev

6. TRAK: (NB) – 9.25

(Nadaljevanje) iz evropskih skladov, je pa to potem odvisno tudi od samih občin, na kakšen način se tega poslužujejo, na kakšen način pride potem do tega črpanja sredstev in kakšne so tudi same absorpcijske zmožnosti pri izvajanju vseh teh projektov. Recimo v preteklosti smo bili tudi priča temu, da nihče, tudi od izvajalcev zaradi prevelikih povpraševanj na trgu gradbeništva, itn., je bilo zelo težko izvesti tudi javna naročila. Se pravi, tukaj pri črpanju evropskih sredstev se bomo morali vsi skupaj potruditi, da denar, ki nam je na voljo iz Bruslja, da nekaj naredimo in premaknemo zlasti administrativne ovire stran, da se lahko ta denarna sredstva nekako sprostijo. Zaradi tega, ker po mojem mnenju vizije kaj delati so, načrti so, ampak veste, pri nas je eno umeščanje, še enkrat ponovim, en rek, ampak umeščanje železniške proge Ljubljana-Kranj traja že enajst let, s trajnostno mobilnost so pa v Bruslju enormne količine denarja in tudi prijavljeni projekti, in če bi to umeščanje potekalo recimo dve leti, bi lahko v eni fazi kohezijskih let lahko ta projekt recimo prijavili, izčrpali, pa realizirali. Ampak pri nas so tudi postopki takšni, ki res dolgo trajajo. Torej na to, na to želim opozoriti. Se pravi, upam da tudi to tekoče leto ali pa leto 2022-2023, da tečejo črpanja evropskih sredstev v še boljši meri, zaradi tega, ker to so finančna sredstva, ki so jim na voljo in ki je dobro, da z njimi, ki smo jih izborili, pridobili da čim bolj omogočamo boljšo infrastrukturo, bivanjske pogoje in večjo blaginjo za državljanke in državljane.
Poslanke in poslanci, želi kdo še razpravljati? Izvolite, gospa Monika Pekošak.

MONIKA PEKOŠAK (PS Svoboda). Hvala lepa. Pozdravljeni vsi skupaj. Hvala za vsa ta poročila.
Meni je tole, tudi kar je kolega Vrtovec opozoril oziroma omenil, res čudno, da imamo v državi mnenje s pridržki. Glede na to, da bi morali biti vzor, pa da podjetja vsa stremijo k temu, da imajo pozitivno mnenje revizije in se trudijo in je to nek znak davčni upravi za pregled, se meni zdi zelo čudno, zakaj ima državni proračun mnenje s pridržki. Pa bi prosila. Kaj je v bistvu tisto, ko pravite, ponavljajo se napake, sicer se nekatere odpravljajo. Me zanima kot poslanko, katere so tiste napake, ki pa so take, da se v večih letih ne dajo odpraviti? To je eno vprašanje.
Drugo vprašanje pa imam glede javnega dolga. Tukaj je podatek na presečni leta 2021, se pravi, na 31. 12. Zanima me kje smo z javnim dolgom sedaj? Pa vidim, da večina javnega dolga je starejša od leta 2021. Glede na to, da v Sloveniji vsi tisti, pa naj bodo to fizične osebe ali pa podjetniki, ki smo zavezani plačevanju dolga, vemo da davčna uprava nas izterja za 20 evrov. Kako je to mogoče? To je vprašanje, kako je to mogoče in zakaj se potem to ne odpiše, tisto kar je praktično neizterljivo. Se pravi, če so podjetja šla v stečaj, tista ki pa niso šla, pa bi mogli mogoče več narediti. Ali se tukaj ne vem koga ščiti? Kaj se tukaj dogaja s tem javnim dolgom? To je ogromna številka za naš proračun. To bi me zanimalo.
Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Ja, saj to je… Najlepša hvala za ta vprašanja. Mislim, da bo državna sekretarka odgovorila zlasti pri drugem vprašanju, pa zagotovo je to celotna točka, tako da bomo imeli lahko potem široko diskusijo na to temo.
Gospa državna sekretarka, izvolite.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Hvala lepa za besedo. Kot rečeno, tukaj je treba ločiti dva dela revizije Računskega sodišča. Ta prvi del, ki je splošni del proračuna, v bistvu tukaj Računsko sodišče, in to je mnenje, to je to kjer v bistvu je mnenje zdaj že tretje leto pozitivno. Tukaj se pač, mislim, da kaže ta trud, ki smo se ga šli dolga leta, ker gre za, kot je povedala namestnica, gre za v bistvu redno revizijo, ki se jo dela vsako leto, tako da tukaj smo prišli do točke, da so zabeleženi prihodki in odhodki dejansko pravilni. Zdaj konkretno v letu 2021, je prišlo do ene dosti zanimive situacije, da so odhodki državnega proračuna višji kot tisti, ki jih je v sprejetem proračunu določil Državni zbor. To se je lani zgodilo

7. TRAK: (VP) 9.30

(nadaljevanje) prvič. Ampak Računsko sodišče se o tem, kot jaz razumem, ni opredeljevalo, Računsko sodišče v tem prvem delu zanima samo, če so pač med prihodki, če je dohodnina na pravih kontih, če je DDPO na pravih kontih in na odhodkovni strani spet, če so ekonomski nameni pravilno zabeleženi, in to so. Lani je bila pač prvič vzpostavljena praksa, da je prišla Vlada v Državni zbor samo po dvig meje za državni proračun, ni pa pripravila rebalansa, a ne in je bilo rečeno, da za kaj se bo porabil ta denar, boste videli v zaključnem računu. In v bistvu zaključni račun je zdaj tukaj in je v bistvu zelo jasno pač tudi navedeno, kam je kaj šlo, s kakšnimi prerazporeditvami in za kakšne namene, zato pač bi rada, da razumemo ta prvi del, tukaj je pač mnenje pozitivno. Zdaj, ko pa Računsko sodišče pregleduje izvrševanje državnega proračuna, pa to pomeni, da gre na vse resorje in da gleda vse stvari, kot je pač bilo tudi rečeno, da gledajo, kako se dodeljujejo sredstva, da gledajo, kako se računajo oziroma ja, računajo oziroma dodeljujejo, izračunavajo napredovanja, da gledajo, kako se obračunavajo koncesije. In tukaj pa v bistvu gre, jaz bi rekla, za, ne vem, preko na deset tisoče javnih uslužbencev, ki jih v bistvu Računsko sodišče posredno ocenjuje. In ko ste vprašali, kaj je tukaj v tem mnenju, zakaj je mnenje s pridržkom, kaj očita Računsko sodišče. Pravi, je bilo javno naročilo razdeljeno na več javnih naročil, recimo ni bila preverjena neobičajno nizka ponudbena cena, sta bili prepozno izdani odločbi o napredovanju strokovnih sodelavcev, so bili vladi prepozno predloženi v obravnavo programi odprave posledic nesreče oziroma vladi še ni bil predložen v obravnavo program odprave posledic nesreče, vlada ni predpisala podrobnejših meril za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in tako naprej. Se pravi, gre za res dve strani in pol stvari, ki jih po posameznih področjih izvajajo številni javni uslužbenci. In Računsko sodišče jaz mislim, da verjetno gleda podobne stvari po različnih resorjih, v različnih časovnih okvirih. In seveda je cilj in ko Računsko sodišče pride, ko tukaj pač napiše, kaj je narobe, potem seveda resorji to pogledajo in se skušajo pač, ne vem, še ta pravilnik izpopolniti in dati bolj jasna navodila in tako naprej, ampak verjetno se strinjamo, da ko je v posredi neko operativno tveganje, se pravi človeški faktor, jaz iskreno ne vem, sem dosti skeptična glede tega, kdaj bomo lahko prišli do tiste meje oziroma iskreno ne vem, kje je tista meja oziroma če lahko mogoče to pojasni Računsko sodišče, kdaj, ali je to tudi določeno z nekim procentom, to ne vem, kdaj bi Računsko sodišče tudi za ta del, za izvrševanje dalo mnenje brez pridržka.
Zdaj, mogoče bi še, ko ste vprašali še to črpanje evropskih sredstev. To je tema vsakoletne razprave na Komisiji za nadzor javnih financ, mislim, da je že predsednik tudi sam zelo ilustrativno povedal, kaj vse se zgodi od takrat, ko želiš ali pa ko želi iti občina ali pa ministrstvo v eno investicijo. Tako da zdaj na Ministrstvu za finance se s tem zelo resno ukvarjamo, kako bi šli mogoče po svetlem zgledu, ki ga ima na to temo evropska, ki ga ima, evropska sredstva, tam namreč ločujejo pravice porabe za prevzemanje obveznosti, ki so pa širše od pravic porab za plačila, in da bi mogoče šli v to smer, ob zavedanju, da je treba pač preden greš v razpis, preden podpišeš pogodbo, moraš imeti zagotovljene pravice porabe v celotnem obsegu. Taka so javnofinančna pravila, če ne, ne moreš iti. Ampak če ti danes podpišeš pogodbo za en večji gradbeni projekt, potem seveda tega ne boš v istem letu porabil in zato razmišljamo o rešitvi v tej smeri.
Potem ste pa še spraševali glede

8. TRAK: (VP) 9.35

(nadaljevanje) javnega dolga. Zdaj tukaj, to imamo v bistvu pri naslednji točki, no, imam tudi kolega sabo. Zadnja številka, ne vem, bo, bo, lahko bi pri naslednji točki, no, se bomo s tem ukvarjali, zdaj je že čez 40 milijard, zato ker je bilo, ker zdaj je pač že čez 30 milijard, ki se financirajo pač tudi leto, izvrševanje letošnjega proračuna pa zato, ker je javni dolg širša kategorija, se pravi, nekaj je dolg državnega dolga, nekaj pa še drugih enot, tako da to bomo, to bomo še, to bomo pri naslednji točki. Medtem ko ste pa vprašali glede tega davčnega dolga, tukaj je, pa vam pa lahko odgovorim samo na splošno, da je finančna uprava pri upravljanju tega dolga v bistvu, bi rekla, precej, precej skrbna, da pač sledi svojim zakonskim pravilom, da dokler je upanje v neko izterljivost, da pač ga ohranja, potem ko pač, ko pade zastavica, ko je ali nek pravnomočen stečaj ali ko dejansko zadeve zastarajo, takrat ga odpiše tistega, ki ga ne izterja.
Drugače pa, če imate kakšna tako res bolj konkretna vprašanja, me pa dajte, prosim, še enkrat vprašati. Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sedaj pa dajem še besedo predstavnici Računskega sodišča, če želite odgovoriti glede na ponavljajoče napake.

MAG. MOJCA PLANINŠEK (namestnica predsednice Računskega sodišča): Ja, izrek mnenja je v bistvu posledica metodologije, ki jo uporabljamo pri določanju tega, kaj sploh pogledamo, in temelji na konceptu pomembnosti. sprašujemo se, kaj je za uporabnika tista meja, ki je pomembna za njegovo dojemanje ali je bilo neko poslovanje pravilno ali ni bilo pravilno. te meje so v bistvu določene precej strogo. v primeru izvršitve državnega proračuna je ta meja 1 %, kar pomeni, da ko mi po vseh vzorčnih enotah, ki jih pogledamo v primeru državnega proračuna, določamo vzorčne enote statistično, ker kot je že omenila gospa državna sekretarka, gre za množico transakcij, ki jih je nemogoče pogledati, mi statistično določimo neko množico transakcij, ki jo pogledamo, in potem pri teh transakcijah ugotavljamo nepravilnosti v tem primeru in ta nepravilnost je potem tudi po statistični metodi ekstrapolirana na celotno populacijo. In v množici vseh teh transakcij se seveda dejansko zgodi veliko napak, ker te posle izvršuje zelo veliko ljudi, veliko ministrstev. In te nepravilnosti niso posledica seveda delovanja Ministrstva za finance, tudi Ministrstva za finance, ampak vseh drugih ministrstev in so interakcija recimo tega ali je sprejet, recimo, če sem opozarjala v uvodnih dovoljenjih, je potrebno sprejeti predpis, tu gre za neko splošno opozorilo, ne. Skratka gre za množico elementov, pri katerih se seveda napake zgodijo. Merilo za izrekanje mnenja s pridržkom je pa zelo strogo. Pozitivno mnenje izrečeno samo v primeru, da je ta znesek napak pod 1 %, kar je, to moramo priznati, strogo merilo, medtem ko je meja potem za pridržek takoj nad 1 % in sploh v primeru statističnega vzorčenja je ta meja še bolj eksaktna. Namreč državni proračun je takšen revidiranec, kjer je statistično, če se ne uporabi statističnega vzorčenja, nemogoče izvesti revizijo, medtem ko pri mnogih drugih revidirancih ne vzorčimo statistično, ampak vzorec določamo na podlagi lastne presoje. Tako da kot rečeno, to je tista meja in na tak način se izreka mnenje. Skratka, mnenje s pridržkom je posledica dejstva, da je bilo napak, nepravilnosti pri izvršitvi več kot 1 %.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sedaj dajem besedo poslancu gospodu Horvatu, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav odličnim gostom in vam, kolegice in kolegi.
Najprej moram izraziti hvaležnost za skrbno pripravljeno gradivo tako s strani Vlade kot tudi s strani Računskega sodišča. Gre seveda za standardno materijo, s katero se ukvarjamo na komisiji praktično seveda vsako leto. Ta situacija je nekoliko drugačna kot je aktualna Vlada, ko je aktualna Vlada pripravila ta predlog zaključnega proračuna,

9. TRAK: (TB) – 9.40

(nadaljevanje) neke, neke, proračuna Republike Slovenije, neke prejšnje Vlade. To seveda niti ni toliko pomembno, bolj pomembno pa je, kar smo slišali tudi s strani državne sekretarke, da je leto 2021 bilo eno posebno leto, mislim seveda na epidemijo, to velja seveda za Slovenijo, Evropo in praktično ves svet.
Preden nadaljujem, povem, da bom jaz podprl ta Predlog zaključnega proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Iz tega se dejansko vidi in to je prav, da vejo, da ve to tudi slovenska javnost, da imamo zelo pregleden, transparenten prikaz porabe proračunskih sredstev. Zdaj, kar je zaskrbljujoče pa je to, kar spet vsako leto poslušamo, da se neke napake ponavljajo, to gotovo ni dobro in čisto moje osebno mnenje iz poročila ali pa revizijskega poročila Računskega sodišča razumem nek apel Vladi in seveda tudi nam, zakonodajalcem, da morda preverimo mi seveda zakone, Vlada, podzakonske akte v tistem delu, ko so morda dvoumni in tukaj vidim, da bi na ta način morda lahko se v prihodnje izognili ponavljajočim se napakam.
Seveda sem vesel, da je glede splošnega dela zaključnega proračuna Računsko sodišče izdalo pozitivno mnenje. Manj sem vesel, da se spet ponavlja mnenje s pridržkom, ampak prav je tako, to ni zdaj kritika kogarkoli. Kar se tiče priporočil Računskega sodišča, tukaj ponavljam, vidim nek apel, Računsko sodišče pravi, da je potrebno zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu. Zagotoviti je potrebno usklajenost delovanja sistema enotnega zakladniškega računa države, z relevantnimi predpisi ter pripraviti pravno podlago za zadolževanje, najeto in odplačano znotraj istega leta, ki ni nastalo zaradi začasnega primanjkljaja denarnih sredstev.
Zdaj, kako podrobno gre Računsko sodišče, to mislim, da, da je zanimivo in dobro povedati za slovensko javnost, kako podrobno gre pregledovati transakcije, seveda ne more pogledati vsake transakcije, ker jih je ogromno, ampak govorimo seveda o vzorcih, to pa se vidi tudi iz povzetka, je prav zanimivo in upam, da bo zanimivo tudi za slovensko javnost, ko gledamo recimo neskladja s predpisi in drugimi pravnimi akti o plačah in drugih odhodkih zaposlenih, recimo kolektivna pogodba za javni sektor, javnima uslužbencema, torej dvema, je bil nepravilno obračunan dodatek za izmensko delo in dodatek za delovno dobo. Tako, tako, v detajle gre Računsko sodišče in prav je tako.
Potem morda še samo en primer neskladja s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna. Uredba o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave, službeno vozilo ni bilo načrtovano v načrtu nabav in gradenj. Jaz sem zadovoljen, da tako podrobno Računsko sodišče pravzaprav mikroskopira porabo našega skupnega denarja, gre za naš skupni denar.
Kar se tiče pa se bom tudi sam dotaknil črpanja evropskih sredstev, to je seveda gospod predsednik ima izkušnje, v oklepaju, negativne, iz izvršilne veje oblasti, ko enostavno, bom povedal, da smo izgleda v Sloveniji bolj papeški od papeža. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da se zgledujemo po nekaterih drugih državah, ki seveda ne preko evropskih predpisov, ampak v skladu z evropskimi in domačimi predpisi črpajo evropska sredstva, ampak da bi nam to šlo nekoliko bolje od rok. Malo iz zgodovine, ko sem bil opozicijski predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, bilo je

10. TRAK: (TB) – 9.45

(nadaljevanje) v letih 2013 in 2014, smo, zanimivo, na Odboru za zadeve Evropske unije skupaj z Odborom za gospodarstvo sprejeli sklep, da nam Vlada kvartalno poroča o črpanju evropskih sredstev. To je bil velik zalogaj tudi za Vlado oziroma vsakokratno Vlado. Ta sklep se je zdaj spremenil in se poroča Odboru za zadeve Evropske unije zgolj pol letno, nič hudega, ampak s strani vladnih predstavnikov sem takrat slišal, da je to dobro tudi za Vlado, da je to neke vrste nek pospeševalnik, kako evropska sredstva čim učinkoviteje in tudi hitreje črpati. Seveda je tu zadaj veliko akterjev, slišali smo, ne bom ponavljal, od raznih okoljskih dovoljenj in tako naprej, tukaj nam enostavno zadeve ne grejo dobro, ne gredo dobro od rok.
Torej imamo priporočila Računskega sodišča in zdaj na nas, tako jaz razumem mojo nalogo kot predstavnika zakonodajne veje oblasti, da se teh priporočil lotimo in da jih tudi realiziramo. Res je slabo, če se napake skozi dolga leta ponavljajo in naša želja, gotovo tudi želja vsakokratne Vlade je, da te napake poskušamo odpraviti in na ta način dejansko dosežemo res čim večjo preglednost porabe javnega denarja, torej denarja naših slovenskih davkoplačevalcev.
Samo še eno vprašanje, ki se mi je porodilo, ko sem bral vsa ta gradiva in ravno to ponavljanje napak, ali na Vladi razmišljate ali pa morda tudi Računskem sodišču, da bi morda z digitalizacijo celotnega poslovanja, s kontrolo podatkov lahko se izognili nekaterim, nekaterim tem, predvsem ponavljajočim se napakam. Nekoč sem delal v informatizaciji poslovnih procesov in takrat je nekako veljalo, da je 90 procentov vseh aktivnosti v neki službi za informatiko, če hočete, veljalo za, bilo angažiranih za, za kontrolo podatkov, samo 10 procentov pa po dejansko za tisto izvedbo transakcije, če hočete, knjiženje. Torej, po moji oceni bi se lahko nekaterim napakam izognili, če bi imeli bolj dosledno kontrolo vseh teh procesov. Mislim seveda na sodarsko kontrolo in mislim, da imamo tukaj še kar veliko rezerve.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Še kdo, ki bi želel razpravljati? (Da.)
Izvolite.

MONIKA PEKOŠAK (PS SVOBODA): Vprašala bi samo še eno pikico glede revizije pa tega.
ali je potem, ker vem, ja, razumem, da je tu ogromno ljudi, velik sistem, veliko za kontrolirati, ali je narejena kakšna strategija, potem, ko se ugotovijo napake, kako se to odpravlja? Ali to pač ostane, recimo, tako kot je gospod Horvat dal primer, ali se to potem kaj izboljša, so kakšni mehanizmi za to ali pač karavana gre dalje? Samo to in tu se v tem delu zagotovo tudi strinjam, da je na nas tudi, da zakone izboljšamo na ta način, da bomo lažje in črpali in delovali.
Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Gospa državna sekretarka.

MAG. SAŠA JAZBEC (DRŽAVNA SEKRETARKA): Ja, hvala lepa.
Jaz bi rekla tako, da pač te stvari, ko ste vprašali in glede te digitalizacije in glede, ti postopki, ki so nekje, da rečem, stalni ali pa tako naprej, ki jih seveda imamo, jih dajemo v sisteme, tako da v bistvu MFERAC je tisti sistem, ki je v bistvu v uporabi za celo ožjo javno upravo in v njem so vgrajene navzkrižne kontrole in en kup kontrol, preden se pač neka stvar izvrši, ampak to je v bistvu bolj potem v fazi, ko prihaja do izplačila.
Tako da to, ko sprašujete, kako pa izboljšati. Tole mnenje Računskega sodišča, dobijo vsi resorji in sedimo skupaj, da in se, seveda usklajujemo, kaj bomo naredili, kako se bomo lotili kakšnih stvari, pišemo, pišemo odzivna poročila oziroma, če je treba, pišemo še, delamo izboljšave že sproti, a ne, ampak kot rečeno, vsega samo, rada, mislim, hočem povedati, da absolutno

11. TRAK: (NB) – 9.50

(Nadaljevanje) tukaj je smer enotna in to, da se čim bolj poenoti in digitalizira in v izogib nadaljnjemu ponavljanju istih napak, da se gre v to smer, ampak ene stvari so pa odvisne od ljudi, so ročne, itn., tiste bodo najtežje ali pa tiste bodo najkasneje prišle na vrsto, da bi lahko enkrat dosegli, da bi se doseglo neko, če rečemo, tole popolno mnenje oziroma mnenje brez pridržka, ampak pri našem delovanju, pri tem ko izdajamo potem nove pravilnike, nova navodila in to naprej, absolutno upoštevamo priporočila Računskega sodišča.
Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: V redu. Najlepša hvala.
Ker prijavljenih k razpravi več ni, torej zaključujem razpravo.
V razpravo, na glasovanje dajem sklep s katerim bomo Državnemu zboru predlagali sprejem zaključnega računa. Sklep se glasi:
»Komisija za nadzor javnih financ predlaga Državnemu zboru, da po obravnavi na podlagi 168. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021.«
Želi kdo obrazložiti svoj sklep? Ja, glas. Se opravičujem. Nihče. Okej.
Torej dajem ta predlog na glasovanje.
Glasujemo. Za je glasovalo 7, proti nihče.
(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prosim sicer, da določimo še poročevalca, ki bo predstavil poročilo komisije na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ to jaz. Se strinjate? Hvala.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER POROČILO O UPRAVLJANJU Z JAVNIM DOLGOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021.
Poročilo z dne 29. 9. 2022, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K tej točki sem vabil gospoda ministra za finance, Klemna Boštjančiča, ki se je opravičil. Je Ministrstvo za finance z nami? Torej državna sekretarka na Ministrstvu za finance. Besedo za uvodno predstavitev samega poročila dajem sedaj mag. Saši
Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.
Izvolite.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani.
Pred vami je poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije. Gre še za eno, bi rekla, zelo kvalitetno in zelo izčrpno poročilo, kjer se notri po raznoraznih parametrih vidi kaj se dogaja s slovenskim javnim dolgom in s poroštvi. To poročilo vsebuje podatke o izvedbi programa financiranja državnega proračuna za leto 2021, potem podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, o dolgu sektorja država, se pravi, širšega sektorja po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga ter tudi podatke o izdanih poroštvih in jamstvih Republike Slovenije. V letu 2021 se je za potrebe financiranja državnega proračuna Republika Slovenija zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, se pravi, gre za državne obveznice in državne menice, in pa s posojilom EU v okviru sheme ŠURE, v skupni višini 4,96 milijarde evrov. Tako, da je dolg državnega proračuna Republike Slovenije na zadnji dan leta 2021 znašal 35 milijard 874 milijonov evrov oziroma 69 % bruto domačega proizvoda. V primerjavi s koncem leta 2020, se je povečal za milijardo in pol. Parametri tako imenovane riziko metrike, se pravi, metrike tveganja portfelja dolga so se izboljšali, zato ker je povprečni čas vezave dolga se je zvišal, znaša deset let. Povprečna implicitna obrestna mera pa znaša 2 %. Tehtana povprečna obrestna mera izdanega dolga v lanskem letu v evrih je znašala neverjetnih minus 0,08 %, tehtana povprečna obrestna mera izdanega dolga Slovenije v evrih brez upoštevanja zakladnih menic, tam se je namreč pač zadolževalo po negativni obrestni meri, je pa znašala 0,05 %

12. TRAK: (NB) – 9.50

(Nadaljevanje) se pravi, de facto v letu 2021 se je država zadolževala brezobrestno. Povprečna ročnost do zapadlosti izdanega dolga je znašala 17 let. Obresti iz naslova dolga državnega proračuna v letu 2021 znašajo 727 milijonov evrov oziroma prevedeno v odstotke BDP je to 1,4, kar je 45 milijonov manj kot leto poprej. V primerjavi z letom, ko smo pa plačali najvišje obresti, tega je bilo milijarda 83 milijonov evrov v letu 2014, so pa v bistvu nižji za več kot 300 milijonov evrov. Takrat so znašali 2,9 % BDP, se pravi, v deležu so se prepolovili.
Relevanten kriterij zadolženosti države ni samo zadolženost državnega proračuna, ampak je dolg sektorja država. Ta je konec leta 2021 znašal 38 milijard 877 milijonov evrov oziroma 74,5 % BDP. Zdaj, če bi to primerjali na leto 2020, je bil ta delež 79,6. Tukaj se predvsem pozna, tukaj sta rasla tako števec kot imenovalec, ob tem, da je imenovalec rasel hitreje, BDP rasel hitreje kot dolg. Dolg državnega proračuna predstavlja največji delež dolga v podsektorju centralna država in s tem tudi v skupnem konsolidiranem dolgu sektorja država, 94 %, medtem ko so lokalne enote zadolžene bistveno manj. Dolg občin znaša 949 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa konec leta 2021 niso bili zadolženi. V primerjavi z drugimi državami EU, torej s temi 74,5 odstotki BDP dolga smo pod povprečjem EU 2027, je znašalo 88 %, in pa tudi smo nižji od povprečja držav Evroobmočja, te države so pa zadolžene v povprečju 95 % BDP.
Srednjeročna strateška usmeritev in prizadevanje ostaja, da se zaradi zahtevnih tako ekonomskih kot fiskalnih okoliščin, da se ohranijo bonitetne ocene Republike Slovenije. Te so pri standarden PURS, dvojni A minus, pri FIČU enojni A in pri MUDIS A tri. Dolg drugih pravnih oseb javnega sektorja je konec leta znašal 4,3 milijarde evrov oziroma 8,3 odstotke BDP.
Še glede izdanih poroštev. V letu 2021, je bilo izdanih za 91 milijonov državnih poroštev, vsa za omejitev posledic pandemije Covid. Vnovčilo v bistvu se je za 0,01 milijon, se pravi, to je za 10 tisoč evrov državnih poroštev, izterjanih je bil 1,8 milijona, tako da je stanje vseh državnih poroštev se je v letu 2021 znižalo za 459 milijonov, predvsem zaradi rednih plačil s strani dolžnikov, to so DARS, odlogi po protikoronski zakonodaji, TEŠ pa DUTB, tako da je v bistvu stanje poroštev konec leta znaša 4,7 milijarde oziroma 9 odstotkov BDP.
Toliko za uvod. Zdaj pa lahko skušam odgovoriti še na kakšna vprašanja.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala. Če bi želel še predstavnik Ministrstva za finance, gospod Divjak na to temo?

MARJAN DIVJAK (predstavnik MF): Najlepša hvala, predsednik.
Morda bi dodal k temu kar je državna sekretarka povedala, da je bilo leto 2021 zelo uspešno leto z vidika upravljanja z dolgom. Dosegli smo številne strateške cilje upravljanja z dolgom, utrdili RIS metriko dolga, znižali strošek proračuna za obresti. Dodal pa bi, da je tudi letošnje leto zelo uspešno z vidika upravljanja z dolgom. Tudi letos, in to morda odgovor na vprašanje gospe poslanke, znižujemo dolg države v odstotku BDP kot država članica EU in Evroobmočja, ki to počne z najhitrejšim tempom, tako da, dolg konservativno za konec leta v tem trenutku ocenjujemo med 71 in 72 % BDP, čeprav bi številka lahko bila še bolj ugodna.

13. TRAK: (VP) 10.00

(nadaljevanje) Tudi letos smo pravzaprav izkoristili zelo ugodne, zelo ugoden položaj Republike Slovenije na kapitalskih trgih in nadaljevali z utrjevanjem, bom rekel, profila tveganosti dolga Republike Slovenije. Letošnje leto je bilo pomembno, tu morda tudi na vprašanje poslanke, zato, ker smo izvajali več transakcij upravljanja z dolgom in smo na ta način omejevali, bom rekel, nominalni dvig dolga, ki bi sicer bil potreben za enakovredno upravljanje s tveganjem refinanciranja.
Toliko bi jaz ocenil. Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Zdaj jaz sem skrbno prebral ta dokument, ki ste ga posredovali v Državni zbor. Tukaj recimo bistvena stvar in bistven element je seveda vzporedno s tem, ko se je dolg zvišal, je potrebno imeti v uvidu mednarodne, vse mednarodne okoliščine in zlasti že kar nekako pozabljeno ozka grla pri dobavnih verigah zaradi dogodkov na Kitajskem, padcu gospodarske rasti na Kitajskem in tako naprej. In seveda zelo zapletene so se začele okoliščine pri oskrbovalnih verigah v Evropo in, kar je bistveno, v teh zapletenih gospodarskih okoliščinah tekom covida, ki so bile, je res kondicija države, gospe in gospodje, mi smo se, kar smo se zadolžili v letu 2021, zadolžili po negativni obrestni meri, jaz ne vem, skozi celo to leto, se pravi 0,08 % in v bistvu obresti za 0,5 %, se pravi 2,5 %, mislim, da to imate na strani 37, da se je za 0,5 % v bistvu znižajo znižanje naše skupne komunalne obresti, tudi na strani 49 oziroma na strani 47 imamo recimo zahtevano donosnost obveznic deponiranih v evrih vir Bloomberg, kar kaže, da recimo res gibanje donosnosti do dospetja obveznic Republike Slovenije, da se pač se je odražalo pač na razmerah na svetovnih trgih, zlasti na evropskem trgu in da gre za uspešno delovanje ukrepov tako denarne politike na strani na eni strani ECB ter tudi na drugi strani ugodnih razmer na domačem trgu. Veste kaj? Jaz si želim, da bi na ta način se država zadolževala čim dlje časa, ne, žal pa ne, žal pa prihajamo v eno čisto kontra obdobje oziroma smo že kar globoko v njem, ne, ki spet zelo zapleteno. Se pravi, leto 2021 si bomo zapomnili po tem, da kar smo dolga naredili, smo ga naredili po negativni obrestni meri. kar se tega dela tiče. In jaz bi tukaj zaključil, kajti nadaljnja razprava je v bistvu, ne vem, vsaj z moje strani brezpredmetna, kajti to je vsa pokazatelj, o čem razpravljamo, se pravi, kakšna, kakšne ugodne razmere so bile pri prezadolževanju.
Sedaj pa gospod Divjak, izvolite.

MARJAN DIVJAK (predstavnik MF) Ja, najlepša hvala predsednik.
Jaz bi rad samo poudaril, da zadolževanje po negativni obrestni meri je bilo izrazito zahtevno, ne, se pravi, te številke so dobre, vendar je bilo potrebno prilagajati izvrševanje financiranja pogojem, po kateri so pravzaprav investitorji investirali v obveznice Republike Slovenije, na način, da so nam plačali obresti, kar ni bilo, ni bilo enostavno z vidika izvrševanja financiranja za izvrševanje državnega proračuna. Recimo, ko smo izdali šestletno obveznico po 0,7 % obrestni meri, to je bila izrazito zahtevna transakcija in priprave na tako transakcije so bile zelo dolgotrajne in temeljite. Seveda danes okoliščine zelo drugačne, tudi danes je zelo, zelo zahtevno. Mi vedno merimo, bom rekel, pogoje financiranja Republike Slovenije v primerjavi s primerljivimi državami in te ostajajo še danes razmeroma ugodne z vidika položaja Republike Slovenije na kapitalskih trgih.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sedaj pa odpiram razpravo in dajem naprej. Gospa Monika Pekošak, izvolite.

MONIKA PEKOŠAK (PS Svoboda): Hvala vam tudi za to dobro poročilo.
In sicer, jaz sem to brala, mi smo zdaj, pravite, na 71 do 72 BDP-ja, z dolgom, po Maastrichtu je to 60 % priporočeno, ne. Tako da mene malo skrbi, ker, pa pustimo povprečje v Evropi, ampak glejmo pač, kaj so priporočljivi okviri, kje naj bi se ta

14. TRAK: (VP) 10.05

(nadaljevanje) dolg gibal glede na BDP. Tako da sem za to, da se iščejo pogoji pametnega zadolževanja, bom rekla, ugodnega, ne, vendar mislim, da moramo na drugi strani posebno pozornost posvetiti porabi sredstev, da ne bo denar letel na vse strani, ampak da se res ciljno ta sredstva porabijo, da ne bi kar nekih velikih kreditov najemali, prenahitro razdelili denar, potem pa bi se spet drugo leto ukvarjali s tem, da je javnofinančni dolg še višji procent BDP. No, to je moja skrb, ker vem, pač poznam te parametre, kako naj bi to delovalo in se mi zdi, da da se ne smemo primerjati, da smo pod povprečjem, ampak da moramo imeti tendenco navzdol.
No, hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Zdaj še eno obvestilo, in sicer poslanec, poslanski kolega Damijan Zrim nadomešča poslanca Janija Prednika.
Zdaj pa še gospod Žavbi.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Ja, hvala, spoštovani predsednik.
Jaz razumem apel, ki ste ga prej usmeril in ga bom tudi pač sam podkrepil. Torej nepravično bi bilo, da kdorkoli očita prejšnji Vladi, da se je zadolževala. To bi bilo nepravično, kajti vsak, ki ima trohico pojma o makroekonomij, mu je bilo to zadolževanje logično. In tu razumem vaš apel, pač verjetno, da se javnosti pove, da verjetno, bi rekel, delovanje države, finančno delovanje države pač ni enako gospodinjstvu ali manjšim firmam, tako da je zadolževanje v času take krize, kot je bila lanska, povsem upravičena in povsem legitimna. In se podpišem pod tisto, kar ste, predsednik, prej povedal. Strinjam pa se tudi s tem, kar je kolegica Monika povedala, da dasiravno nimamo težav s tem oziroma kritika ne sme iti v to, da je dolg nastal, lahko pa mislim, da podamo upravičeno kritiko, da določeni ukrepi pač niso bili ustrezni, ustrezno targetirani.
Toliko z moje strani. Hvala.

PREDSEDNK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Gospod Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Vsem še enkrat prav lep pozdrav, ponovno moram pohvaliti dobro strukturirano poročilo, še bolj pa seveda vse tiste, ki ste so zaslužni za dobro upravljanje z javnim dolgom Republike Slovenije. Vesel sem, da je kolega Žavbi racionalno razpravljal in racionalno ocenil, zakaj se je morala država v času epidemije, bolj točno v letu 2021, zadolževati. Tukaj bi samo dodal, smo pa dejansko tudi vrnili dolg tako kot je bilo načrtovano. In lanske številke so bile kar visoke. Ja, razumem, popolnoma razumem, da zadolževanje po negativni obrestni meri ni samo po sebi umevno. Nihče domov ne prenese denarja in ti še za to plača, da ti kaj je prinesel. Tako da tukaj ponovno izražam priznanje strokovnim ekipam, ki so za to zaslužne in prosim, gospa državna sekretarka in gospod Divjak, da to priznanje prenesete tudi vašim sodelavcem.
Vesel sem torej, da ugotavljamo, da je na koncu leta 2021 dolg državnega proračuna, merjeno z BDP-jem, na nivoju 69 % procentov in da je dolg sektorja države na koncu leta 2021, merjen z BDP-jem, kar je edino pravilno, 74,4 % BDP. In vesel sem tudi, ponavljam, da imamo tukaj eno umirjeno strokovno razpravo. Včasih smo poslušali od kakšne tudi morda bivše predsednice Vlade, da smo mi, torej prejšnja Vlada zadolžili vsakega državljana, še tistega menda nerojenega, z 20 tisoč evri, ne. To so iracionalne razprave, kar so nenazadnje nagradili, v narekovaju, tudi volivci. In bom zelo vesel, če bo ta strokovna razprava na tej naši komisiji dejansko podkrepljena s številkami. In res je, zdaj, če gledamo in se primerjamo,

15. TRAK: (VP) 10.10

(nadaljevanje) in moramo se primerjati, z evrskim območjem in tudi se moramo primerjati s celotno Evropsko unijo, da smo tukaj kar dobri. Je pa seveda tudi to res, tudi jaz delim to zaskrbljenost za vsako milijardo dolga, kar se pač država zadolži. Prav je, če znamo to dobro investirati, da to milijardo oplemenitimo, da se ta milijarda na nek način sama vrača, če smem po domače reči, če pa gre za neracionalno porabo pa seveda moramo biti tudi kritični. Tako da želim pri upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije tudi v letošnjem in v prihodnjih letih veliko, veliko uspehov.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Jaz bi samo še eno stvar dodal, in sicer tukaj imamo na koncu tega povzetka tabele, zlasti tabela na strani 71, 70, in sicer zadolženost, se pravi oziroma stanje izdanih poroštev pravnih oseb na podlagi 87. člena ZJF, tukaj, če jaz prav razumem, na primer, zlasti še vedno nas bremeni tisto štiristo milijonsko poroštvo HSE do TEŠ-a, če prav razumem, se pravi, ostala podjetja so v obdobju do leta 2016, zdaj, če na sploh primerjamo zadolženost teh podjetij po 86. členu zakona, 87., v zadnjih letih pada, ne, tudi pač so v padcu, zdaj, če prav razumem tukaj v letu 2021 je ostalo poroštvo HSE za zadolžitev TEŠ-a, to predstavlja 7,4 % celotnega dolga, torej to je zadolženo s poroštvom družbe HSE. Mene zanima, kakšna in če imate podatke, kakšna bo dinamika in kakšna usoda teh štiristo milijonov evrov, ki smo jih prejeli leta 2013 v tem Državnem zboru. Zaradi tega, ker je to ta Državni zbor to poroštvo pritrdil, samo mislim, da štirje poslanci so bili proti, eden je tukaj prisoten. Če lahko, odgovorite, da nimate, pa odgovorite pisno.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Tega, tega podatka nimam s sabo, lahko vam pa odgovorim pisno.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Sicer pa logično je, da pač določena država daje poroštva zlasti družbam za infrastrukturne projekte, recimo Darsu, tukaj je, tukaj, ne vem, tudi zdaj iz energetske krize HSE, GEN-u, zaradi tega, ker drugače težav ne morejo premostiti enostavno ali pa ne moremo imeti infrastrukturnih projektov, ki veste, da na drugi strani recimo primer tretja razvojna os, nobena ugledna finančna tuja družba je ne more, ne bi dala vložkov samo, ker recimo te stvari, tovrstni infrastrukturni projekti niso več tako rentabilni, kot recimo je bil avtocestni križ A-1, pa dol proti Zagrebu in tako naprej. Se pravi, tukaj država mora te družba v nasproti, zaradi tega ta 40 % zadolženost, se pravi in poroštev preko pravnih oseb. Mene to ne skrbi. Je pa dejstvo, da se v bistvu ta zadolženost oziroma da se zmanjšuje in da podjetja stremijo drugačni obliki, kot je bilo to recimo petnajst let nazaj, ko je bila čisto obrnjena slika. Tako da to je to.
Še kdo za razpravo, še kakšen odgovor morda ali pa razprava s strani predstavnikov Ministrstva za finance? (Ne.) V redu, torej se zahvaljujem za razpravo, ki jo zaključujem.
Tukaj gre samo za ugotovitveni sklep, ne glasujemo. Ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s Poročilom o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2021.
In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O IZVRŽEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ.
Naj uvodoma povem, da gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi 63. člena Zakona o javnih financah. Poročilo z dne 15. 9. je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Proti podpisu ste prejeli tudi prilogo Slovenske obveščevalno varnostne agencije poročilu o izvrševanju proračuna za leto 2022 v obdobju januar-junij, ki je označeno s stopnjo tajnosti interno. In tukaj enako kot prej, če želi kdo tukaj govoriti, bomo pač zaprli sejo.

16. TRAK: (VP) 10.15

(nadaljevanje) Prejeli smo še mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. 10., ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.
K tej točki sem vabil Vlado, gospoda ministra za finance, ki se je opravičil, Ministrstvo za finance ter tudi Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Sedaj pa dajem za uvodno predstavitev Poročila o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v prvi polovici letošnjega leta dajem besedo državni sekretarki mag. Saši Jazbec.
Izvolite.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Hvala lepa še v tretje, torej, spoštovani.
Gre za klasično polletno poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki ga Vlada skladno z določbami Zakona o javnih financah pripravi in predloži Državnemu zboru, kjer pa spet navede zelo natančno, kakšna je realizacija posameznih prejemkov, izdatkov, primanjkljaj, kakšno je zadolževanje v prvem polletju in pripravi tudi oceno realizacije do konca leta. Še vse ostale podrobnosti so noter, vključevanje novih obveznosti, prenos namenskih sredstev, prerazporejanje pravic porabe v uporabo proračunske rezerve, podatki o poroštvih, prikazano je izvrševanje po posameznih bilancah, pojasnila so podana glede pač na sprejeti proračun, ki je bil veljaven od začetka letošnjega leta. V prvem polletju je državni proračun izkazal za 125 milijonov primanjkljaja. Ocena, ki smo jo imeli takrat poleti, pa je kazala, da bi skupni prihodki lahko znašali do konca leta 12,5 milijard in nekje 14,3 milijarde odhodkov. Tako da načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2022 je bil znižan zaradi ugodnih prihodkov iz sprejetih 2,4 na nekje 1,7 milijarde oziroma 3,1 % bruto domačega proizvoda. Zdaj za financiranje, tole polletno poročilo se je delalo takoj po tem, ko je prišla nova vlada in v bistvu videti točno, kaj je, kaj ni, kje je, kaj, je bilo kar zahtevno. Sočasno se je pa poleti začela zelo intenzivno dogajati tudi energetska, energetska zgodba, zato je v bistvu Vlada ugotovila, da proračuna v zastavljeni obliki ne bo mogoče izvršiti, zato je tudi že v bistvu pripravila rebalans, ki ga je Državni zbor septembra tudi že sprejel. Tako da v bistvu zdaj je, kot rečeno, konec, da smo sredi novembra in se pogovarjamo pač o polletnem poročilu in o tem, kar smo, kaj smo pač predvidevali julija, tako da od takrat so se stvari spremenile še toliko, da smo v tem rebalansu predvideli še dodatne ukrepe za blažitev energetske krize.
Tako da jaz bi mogoče toliko za uvod, no, če imate kakšna vprašanja, pa spet se lahko jih lahko skušam odgovoriti. Hvala.

PREDSEDNIK JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Kakšno vprašanje? (Ne.) Jaz tudi nimam tu vprašanja zaradi tega, ker del tega smo že prej razpravljali, gospa državna sekretarka. In je to to, torej zaključujem razpravo v tej zadnji točki.
Torej ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s Poročilom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v obdobju januar-junij.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi današnjo sejo komisije. Vsem sodelujočim in gostom se zahvaljujem za sodelovanje na današnji seji. Nasvidenje.

Seja se je končala 9. novembra 2022 ob 10.19.